novice obvestila sekcije in projekti dokumenti o klubu garaza povezave zastudente isci po ksmf org isci webmail kontakt info ksmf org dokumenti studentsko mnenje o studiju na mf poslano na dekanski kolegij pripombe in predlogi na spis ksmf org spostovani pred dvema letoma je nekaj studentov pod vodstvom martine munde sestavilo anketo s katero smo zeleli cim bolj objektivno prikazati pomankljivosti in dobre strani studija na nasi medicinski fakulteti zeleli smo izvedeti kaj studentje pogresajo kaj se jim zdi v redu in kako bi izboljsali obstojeci studijski sistem lani spomladi smo studentje zdruzeni v takrat ze formirano skupino spis skupina za posodobitev in izboljsavo studija organizirali nekaksno okroglo mizo kamor smo povabili vse studente nase fakultete da bi dobili se bolj objektiven vtis o tem kaj si studentje zelijo na spletni strani smo odprli tudi diskusijo o tej tematiki na osnovi teh dogodkov pogovora s kolegi in nenazadnje nasih idej smo napisali to studentsko mnenje pri katerem smo se trudili biti cim bolj objektivni in zastopati interese cim sirsega kroga studentov v besedilu smo skusali izpostaviti glavne probleme in predlagali resitve zanje loceno sta obdelani klinika in predklinika ob koncu pa so podane se splosne opombe s posebnim odstavkom namenjenim problemu obveznih predavanj pri pouku kirurgije prilagamo se rezultate anket razdeljenih med studente in letnika v solskem letu v tekstu smo se dotaknili le problemov studija medicine mnenje o problemih studija stomatologije pa bo podala skupina stomatologov ki ga ze pripravlja predklinika premalo povezave s kliniko zelo je koristno ce predavatelj predavanja popestri s klinicnimi primeri in studentom razlozi zakaj so dolocene stvari predklinicnih predmetov klinicno pomembne na zacetku studija namrec se ne vemo kateri podatki nam bodo kasneje koristili pri nasem klinicnem delu in studiju studentje so zelo pohvalili obiske klinikov na predavanjih iz predklinike konkretno na histologiji kliniki popestrijo predavanja in studente naucijo gledati na predklinicne predmete kot na resnicen uvod v klinicni studij in delo zgodnejsi stik s pacientom ce bi bil stik s pravim bolnikom tezko izvedljiv bi lahko studentom predstavili vsaj papirnatega pacienta ki bi bil v skladu s snovjo podano na predavanju tako bi bil student ze zgodaj uveden v koncept klinicnega razmisljanja ki nam pri preskoku na kliniko povzroca precej tezav pripomoglo pa bi tudi k motivaciji saj v nizjih letnikih vsi zelo hlepimo po kakrsnem koli stiku s pravo medicino vec izbirnih predmetov povezanih s kliniko vecina anketirancev bi si zelela opravljati neobvezno dnevno prakso ki bi jo opravljali v katerem koli zdravstvenem zavodu ali sorodni ustanovi v sloveniji zdravstveni dom bolnisnica dom za ostarele ustanove za invalide to bi bil lahko eden izmed izbirnih predmetov v prvem ali drugem letniku premalo aktivne vaje in predavanja studente bi bilo treba vzpodbuditi k pripravam na vajo denimo z vstopnimi in izstopnimi kolokviji ki bi ce bi bili dobro opravljeni pomenili bonus pri izpitu predavanja bi bila lahko usklajena s snovjo na vajah s tem bi student ze z obiskom predavanja pridobil znanje ki ga bo potreboval na naslednji vaji kar bi mu olajsalo tudi opravljanje vstopnega kolokvija na predavanju bi morali podajanje snovi sistematizirati predavanje bi moralo predstavljati povzetek dolocenega pomenskega sklopa v literaturi in bi studentu tako pomagalo spoznati bistvo te snovi to bi lahko dosegli z delitvijo silabusov in povzetkov na koncu vsakega predavanja predavanja bi morala biti bolj interaktivna v smislu razprave med predavateljem in studenti predavatelj bi moral bolj vzpodbujati vprasanja studentov in njihove komentarje predpogoj za razpravo je seveda priprava studenta na predavanje zato bi moral vsak student na zacetku leta dobiti tocen casovni razpored tem predavanj skupaj s priporoceno literaturo za pripravo nanja pozornost studentov bi pritegnili tudi z vecjo modernizacijo predavanj powerpoint video v anketah so studentje zelo pohvalili racunalnisko d predstavitev proteinov na predavanju prof zorka na biokemiji izgubljanje v mnozici informacij nujni so posodobljeni katalogi znanja kjer bi bilo natancno oznaceno katera poglavja in vprasanja je treba znati da izpit opravis vse ostalo kar je v katalogu znanja bi prislo v postev za visjo oceno katedre bi lahko vsako leto objavile pisna izpitna in kolokvijska vprasanja preteklega leta s pravilnimi resitvami s tem bi se izognili nepreverjenim kopijam in resitvam starih izpitov ki krozijo med studenti del literature bi lahko bil v slovenscini s posebnim poudarkom na temah ki se v slovenskem prostoru razlikujejo od tistih opisanih v tuji literaturi objektivnejsi izpit na vseh izpitnih rokih bi moral biti izpitni sistem enoten z enakovredno zastopanostjo vseh poglavij predmeta le tako je lahko pisni izpit objektiven pokazatelj znanja vseh studentov vprasanja na izpitih bi morala biti preverjeno nedvoumna izpit naj pred uporabo resi nekdo ki ga ni sestavljal in opozori na nejasnosti cas preverjanja znanja bi moral biti dopoldanski na ustnih izpitih bi bilo prav da bi bil student vnaprej seznanjen s tem kdo bo njegov izprasevalec zaradi specificnosti podrocij ki jih doloceni profesorji zahtevajo vsi izprasevalci bi se v izhodiscu morali drzati vprasanj dolocenih s katalogom znanja opredeliti bi bilo treba najmanjse stevilo vprasanj ter najdaljse trajanje ustnega izpita premajhna stimulacija za sprotno delo ustrezno opravljeni kolkviji cez vse leto sodelovanje na vajah in obisk predavanj bi lahko predstavljali bonus pri pisnem delu izpita konkretne pripombe na dolocene predmete informatika bi morala biti v visjem letniku ko jo ze potrebujemo za raziskovalno delo predmet bi bil lahko sodobnejsi socialna medicina se vlece skozi tri semestre lahko bi zgoscena v nizjih letnikih sluzila kot neke vrste motivacija in se povezala s prakso starostniki invalidi klinika predavanja celotna klinika bi bila lahko organizirana po sklopih predavanja vaje sledi izpit nekako tako kot je organiziran peti letnik neprimerno je na primer da imamo predavanja iz interne medicine in kirurgije v letniku vaje in izpit pa dve ali celo tri leta kasneje kirurgija in interna medicina bi sodili na zacetek klinicnih predavanj predavanja bi lahko popestrili z vec gostujocimi predavatelji iz drugih drzav vaje dezurstva v sklopu vaj vsak student bi moral na vajah opraviti eno dezurstvo kjer bi mentorja ves cas spremljal pri delu treba bi bilo tocno dolociti kaj se mora student na vajah iz dolocenega predmeta nauciti in to ob koncu vaj tudi preveriti preveckrat se namrec zgodi da je ucinkovitost vaj odvisna od mentorja in zato ni za vse studente enaka na vajah bi moralo biti vec prakticnega dela tudi dela ki ga opravljajo medicinske sestre jemanje krvi kateterizacija nastavljanje iv kanalov moralo bi biti doloceno koliko teh postopkov mora student opraviti na vajah npr odvzemov krvi vecji bi moral poudarek na specificnem klinicnem pregledu kot pri nevrologiji in orl ko bi student zakljucil vaje dolocenega predmeta bi moral obvladati specificnosti pregleda za to podrocje medicine na klinicnih vajah si ze bolj zgodaj ne sele na vajah iz interne medicine zelimo vec samostojnega dela prej bi se lahko zaceli spoznavati z administracijo pisanje sprejemnih in odpustnih listov receptov narocanje preiskav in dolgotrajnejsim spremljanjem bolnikov poleg vaj student v casu le teh spremlja tudi zdravljenje enega bolnika zelo koristno bi bilo ce bi imel na vajah vsak student svojega mentorja ali najvec dva studenta skupnega mentorja zavedamo se problema pomanjkanja uciteljev in asistentov zato podajamo nekaj predlogov tudi na kliniki bi lahko uvedli demonstratorstvo student bi na primer na vajah spremljal delo sekundarija ali specializanta asistent pa bi njegovo delo nadzoroval se vedno bi bil asistent odgovoren za studente s tem bi si le razdelili delo pritegnitev vseh zainteresiranih zdravnikov k delu s studenti ne le asistentov in uciteljev izpiti problematicni so izpiti kjer je stevilo kandidatov na roku omejeno pri teh izpitih bi veljalo omejiti rok za odjavo ze nekaj dni preden se iztece rok za prijavo tako bi lahko prosta mesta ki nastanejo po odjavah izkoristili ostali studenti odjave po roku bi morale biti mozne samo osebno pri profesorju z objektivnim razlogom neprihod na izpit brez opravicljivega razloga bi se lahko sankcioniralo npr s prepovedjo opravljanja izpita za en mesec pomembno je tudi da je za vsak predmet zagotovljeno zadostno skupno letno stevilo rokov oz mest za opravljanje izpita kar bi pomenilo letno vsaj krat vec mest kot je v letnik vpisanih studentov ostali predlogi obstudijske dejavnosti studentov po bolnicah bi bilo terba vzpodbujati le te bi lahko predstavljala bonus tocke pri pridobivanju specializacije nekateri predmeti imajo premalo ur pouka npr medicina dela morda rehabilitacija in klinicna stomatologija medtem ko bi gotovo lahko zmanjsali stevilo ur pri marsikaterem od predklinicnih predmetov npr obe biokemiji na splosno bi bilo treba studente vzgajati v smeri da bi si upali vec sprasevati in podajati pripombe to bi lahko dosegli z vecjim zaupanjem kolegov med sabo in vecjim zaupanjem do ucitelja ki bi moral studente ves cas vzpodbujati k sprasevanju in razmisljanju brez dvoma bi bilo zelo dobrodoslo pedagosko izpopolnjevanje fakultetnih uciteljev dvignilo bi kvaliteto pouka in razsirilo zavest o pomembnosti pedagoskega dela fakulteta bi morala vzpostaviti notranji nadzor kakovosti pouka ki bi bil natancno predpisan in enoten za vse katedre sestavljalo bi ga redno anketiranje porocanje kateder fakulteti in ukrepanje na podlagi dobljenih rezultatov obvezni ali delno obvezni t i kreditni del pouka bi moral potekati le v majhnih skupinah in cim bolj aktivno njegova kvaliteta pa bi morala biti stalno nadzorovana stevilo obveznih ur v enem tednu ne bi smelo biti preveliko ze tako je casa za studij in druge raziskovalne obstudijske dejavnosti premalo problem obveznih predavanj iz kirurgije spremembe v rezimu pouka kirurgije ki so bile uvedene prejsnje studijsko leto so neustrezne prostor je za tiste sklope predavanj ki so medicincem in stomatologom skupni premajhen nekateri studenti takrat sedijo na tleh predavalnice nered v predavalnici predavanja dela poslusalstva ne pritegnejo je motec tako za tiste ki jih predavana snov zanima kot tudi za predavatelja zal so predavanja vcasih tudi tehnicno slaba pripomocki nacin podajanja snovi znanje pridobljeno na taksnih predavanjih se po svoji kvaliteti ne razlikuje od tistega suhega ki ga student pridobi s samostojnim studijem iz knjige pred tako veliko skupino lahko predavatelji predstavljajo le dejstva in ne tudi izkusenj nov rezim zaradi tega pomeni premajhno povecanje ravni znanja studentov da bi to odtehtalo obvezo in vlozeni cas ki ju tak sistem prinasa ce bi se za tovrsten nacin pouka odlocilo se vec kateder kar se zna zgoditi in bo od neke tocke dalje morda celo splosen pojav saj imajo nekatera predavanja manjsi obisk verjetno prav na racun obveznih bi to pomenilo se manj casa ki studentom ostaja na voljo za pripravo na izpite in za obstudijske dejavnosti zgolj s kolokviji ob predavanjih ki bi ne bila obvezna in bi jih obiskovali zainteresirani studentje bi dosegli verjetno enak ce ne celo boljsi studijski rezultat zanimanje studentov za kirurgijo ob sedanjem studijskem sistemu kvecjemu pada in ne narasca razlog za slab obisk predavanj je najbrz slaba motivacija studentov pri pouku kirurgije in interne medicine so vaje in izpit casovno prevec oddaljeni resitve gre morda iskati v smeri pouka v majhnih skupinah do pet studentov z vec samostojnega dela in kratkimi sestanki z uciteljem za skupino studentskega sveta spis skupina za posodobitev in izboljsavo studija martina munda vanja oven lena perger mina rigl lojze smid in predsednik studentskega sveta jakob gubensek ksmf klub studentov mf korytkova ljubljana slovenija tel info ksmf org