stane cehovin moja leta v knjiznici ce bi kdo zahteval od mene naj mu povem zakaj sem leta kandidiral za ravnatelja goriske knjiznice franceta bevka bi me spravil v precejsnjo zadrego najbrz se mi je takrat motalo po glavi veliko utemeljenih morda pa tudi kaksen umisljenih razlogov kdo bi po toliko letih natanko vedel danes se mi nekako zdi da sem po desetih letih dela na gimnaziji zacutil potrebo po spremembi izziv se mi je zdel pravsen za mojo studijsko usmeritev zdelo se mi je da bo novo delo sprozilo v meni novo energijo potrebo po dodatni usposobljenosti morda sem tiho upal tudi moznost za novo samopotrditev moje prvo uradno srecanje s knjiznico je pravzprav anekdoticno ne spomnim se natancno ali so me zeleli povabiti na pogovor preden je o moji prijavi na razpis razpravljal svet knjiznice ali po tem ko sem bil ze imenovan za ravnatelja skratka na svoj domaci naslov sem dobil iz knjiznice prazno pisemsko ovojnico glede na to da je mesto majhno smo nerodnost hitro presegli nerodnost in majhna zadrega sta bili hitro pozabljeni in z gospo olgo sva tako seveda mislim jaz korektno sodelovala tako sem v zacetku leta zdi se mi da je bilo v februarju postal ravnatelj knjiznice ce se dobro spomnim je bila predaja poslov med prejsnjim ravnateljem gospodom zoltanom janom in menoj precej neformalna in tudi kratka bila je predvsem vsebinska okvirno me je seznanil z bistvenimi nalogami ki jih ni uspel zakljuciti in so po njegovo pomembne za delovanje knjiznice omenil je predvsem bibliobus in nove prostore za knjiznico oboje je bilo zelo res in oboje je postalo moja prednostna naloga seveda se je kmalu izkazalo da je se vec drugih nalog naj omenim strokovno vodenje knjiznice njeno organizacijo samoupravne akte statut in razne pravilnike kar je bilo tedaj zelo resno osebne dohodke delavcev ki so pomembno zaostajali za drugimi kulturnimi institucijami in se marsikaj bi se naslo obetalo se mi je torej dinamicno in intenzivno delo prvi preizkus moje poslovodne sposobnosti je bil bibliobus v novogoriski kulturni skupnosti je bila potreba opredeljena ze pred mojim prihodom v knjiznico toda treba se je bilo uskladiti tudi s tolminom in ajdovscino kajti potujoca knjiznica je bila organizirana tudi za ti dve tedanji obcini z ajdovci najprej ni bilo tezav s tolminici pa so bili odnosi precej zaostreni tako da je bilo treba sklicati kar nekaj pogovorov preden smo se uskladili vmes je skoraj prislo do kratkega stika vendar je zmagala razsodnost in zavest o poslanstvu potujoce knjiznice ki mnogim ljudem v odmaknjenih krajih zeljnim dobre leposlovne pa tudi strokovne knjige predstavlja edino moznost da pridejo do nje posebej bi rad omenil da sva z gospo marto filli tedanjo ravnateljico tolminske knjiznice ko sva resila problem bibliobusa po mojem mnenju zelo tvorno in prijetno sodelovala uspeli smo ajdovci tolminci in novogoricani za potrebe potujoce knjiznice smo si priborili za tedanje razmere velik lep in dober bibliobus se po toliko letih se mi zdi da obcutim navdusenje in vnemo gospe vasiljke vodje potujoce knjiznice in njenih sodelavk iz ajdovscine in tolmina pa ponos soferja mirana ki se zdalec ni bil samo to vsem se nam je zdelo da smo s to pridobitvijo pomagali ljudem v najbolj odmaknjenih krajih ce menim da je v tej pridobitvi tudi nekaj mojega to najbrz ni napuh nov bibliobus smo kot se spodobi simbolicno odprli ob spomeniku franceta bevka ki stoji v parku pred knjiznico ter plecat in trden gleda v svoje hribe sorazmerno hitro sem ugotovil da si moram pridobiti vsaj najbolj osnovno strokovno znanje najbolj temeljno usposobitev vkljucil sem se v tecaj zdi se mi stirinajstdnevni ki ga je organizirala narodna in univerzitena knjiznica omeniti moram da je tedaj ta tecaj obiskoval tudi mirko popovic ki je ravno dobro po diplomi na fakulteti za druzbene vede prisel v nuk s popovicem sva postala dobra znanca pogosto se je oglasil na ministrstvu za solstvo ko nisem bil vec v knjiznici spremljal sem njegovo strmo strokovno in znanstveno napredovanje vesel sem bil njegovega magistrstva in doktorata ki ju je dosegel na univerzi v sheffieldu kot predsednik strokovnega sveta republike slovenije za knjiznicarstvo sem sodeloval pri njegovem imenovanju za ravnatelja nuk a moram priznati da sem bil kot znanec in clovek pretresen do temeljev ko sem se od njega v imenu treh ministrstev poslovil tudi na zalni seji strokovnega sveta republike slovenije za knjiznicarstvo in na pokopaliscu v kocevju zavedam se da je vsakdo nadomestljiv vendar je nenadna smrt dr mirka popovica cloveka nabitega z znanjem polnega ustvarjalne energije in odlicnega organizatorja pustila v slovenskem knjiznicarstvu in v nuk u praznino ki je se dolgo ne bo mogoce zapolniti usposabljanje v nuk u mi je omogocilo troje dalo mi je nekaj najbolj temeljnega strokovnega znanja dobil sem vpogled v strokovno literaturo spoznal sem da je nujno marsikaj prebrati in prestudirati spoznal sem nekaj kljucnih ljudi iz stroke omenim naj predvsem gospo ancko korze strajnar gospo miso sepe gospoda prof jara dolarja tedanjega ravnatelja nuk a gospoda toma martelanc in se mnoge druge ki sem jih lahko zaprosil za nasvet in pomoc kadarkoli je bilo treba veliko zahtevnejsa naloga kot bibliobus je predstavljalo resevanje najhujse prostorske stiske knjiznice idej kako in kje to resiti je bilo kar nekaj edina realna razlicica pa je vse bolj postajala garazna hisa v gradnikovi ulici toda tudi tukaj se je zacelo zapletati predvideni nacrt bi bilo mogoce uresniciti le ce bi investicijo vkljucili v ozji program tedanjega samoprispevka kot vecina takih programov je tudi ta bolehal za boleznijo ki se ji danes na kratko rece manipulacija glasovalcem je bilo namrec treba ponuditi tako obsiren program da so se v njem nasli in glasovali zanj kako bo z uresnicitvijo programa se pred referendumom niso sprasevali to so puscali za konec formula je bila znana vecji obseg del zahtevnejsi teren itd zato programa ne bo mogoce uresniciti kaj storiti odlocil sem se da zacnem pri glavi tedanji podpredsednik izvrsnega sveta obcine gospod jure mlinar je bil predsednik odbora za samoprispevek sprva ni hotel nic slisati po ne vem katerem pogovoru najbrz se me je navelical pa tudi ni verjel da bom uspel je pristal na to da adaptacijo dela garazne hise za knjiznico uvrstimo v ozji program samoprispevka to mi je dajalo nekaj upanja toda mlinar je postavil pogoj ce zadevo na korespondencni seji podpre vecina odbora program samoprispevka dopolnimo skupaj sva oblikovala besedilo sklepa in sedaj mlinar mi je dal seznam clanov odbora odlocil sem se da jih osebno obiscem najbolj sem se bal solnikov kajti predlagani sklep bi lahko pomenil da nekaj iz ozjega programa s podrocja solstva ne bo uresniceno clane odbora sem najprej poklical telefonsko ko sem jim razlozil kaj bi rad so vecinoma ostali zacudeni potem sem prosil za sprejem z vso vnemo sem razlagal prepriceval utemeljeval potrebo po investiciji poslanstvo knjiznice kjer je bilo potrebno sem ponavljal se in se iskal dodatne utemeljitve slo je trdo vendar sem v dveh dneh prepricevanja tudi prosjacenja uspel sklep je podprlo zadostno stevilo clanov odbora najtezji del posla je bil opravljen seveda pa se zdalec niso bili resene vse tezave se se je zapletalo ze ko je bil izdelan glavni projekt in so bila zbrana vsa soglasja ter pridobljeno gradbeno dovoljenje bi se skoraj vse sesulo nasprotniki knjiznice so hoteli zadevo resiti tako da so zahtevali odlaganje zacetka del jure mlinar je najprej zanihal vendar je drzal besedo in spostoval sklep zdelo se mi je da sem izbojeval za knjiznico zelo pomembno bitko ceprav so se po odprtju pojavljali glasovi da bo ta investicija knjiznici skodovala ker se zlepa ne bo dobila lastne zgradbe ali pa knjiznica v garazni hisi kdo je pa ze videl kaj takega moram priznati da se danes cutim grenkobo v ustih kaj so pomenili novi prostori za knjiznico mnenja o tem so seveda lahko razlicna glede na dotedanjo prostorsko stisko ki se je po poplavi na sodiscu se povecala so bili novi prostori za knjiznico pravi blagoslov omogocali so ce omenim le najpomembnejse preselitev periodike dotlej je delovala v pritlicnem hodniku obcinske zgradbe kjer je bilo na voljo komaj nekaj sedezev in nekaj polic ob stenah razmere za periodiko so se bistveno spremenile posledice so bile nadvse ugodne povecala se je dostopnost gradiva saj je bilo vse v prostem pristopu zelo se je povecalo tudi stevilo obiskovalcev da ne omenjam njihovega zadovoljstva organizacija skupne nabave in obdelave knjiznicnega gradiva ki je bilo za knjiznice te vrste strokovni imperativ ki bi se moral zgoditi ze zdavnaj prej studijske knjiznice celje koper novo mesto so organizirale skupno nabavo in obdelavo knjiznicnega gradiva ze veliko prej to namrec omogoca racionalizacijo ustreznejsi izkoristek strokovnega kadra in bistveno bolj kakovostno delo samokriticno moram priznati da mi ta naloga ni najbolj uspela kljub pomoci maticne sluzbe nuk a vzrokov za to je vec ljudje so morali opuscati stare obicaje zdelo se jim je da zgubljajo moc odlocanja v svojih vrtickih itd cel projekt je bil vezan na strokovnega vodjo knjiznice ki bi moral biti bibliotekar z opravljenim strokovnim izpitom strokovni vodja bi moral voditi tudi skupno nabavo in obdelavo knjiznicnega gradiva prizadeval sem si da bi to mesto prevzela bibliotekarka gospa andreina troha ki je imela vse reference sprejemljiva je bila tudi za kolektiv vendar sem samo deloma in samo zacasno uspel okrepljena je bila domoznanska dejavnost s katero se prej nihce ni resno ukvarjal ne vem kako je s tem sedaj vem pa da bi morala knjiznica sistematicno krepiti to dejavnost s tem pa bi presegla ambicije posameznikov in nekaterih institucij ki vzporedno pocnejo to isto mocna urejena in v skladu s sodobno tehnologijo opremljena domoznanska zbirka bi morala biti eden od najpomembnejsih informacijskih sredisc knjiznice prostori oddelka za mladino in odrasle v gradnikovi ulici so zagotovili bistveno boljse pogoje za delovanje tega oddelka nekateri so bili izkorisceni drugi pa komaj kaj knjiznicno gradivo je zadihalo postavljeno je bilo v prostem pristopu kar omogoca obiskovalcu da knjigo prelista in se laze odloci ali si jo bo izposodil prostori omogocajo bistveno boljse pogoje za delo z najmlajsimi zelel sem da bi se v teh prostorih zgodila pionirska knjiznica v malem pa se je komaj kaj od tega glasbena soba je dobro zazivela posebej ko je dobila strokovno usposobljeno in prizadevno delavko to je bila povsem nova dejavnost ki so jo omogocili novi prostori bistveno se je povecala razstavna in predstavitvena dejavnost knjiznice posebej bi rad omenil nekatere najbolj odmevne jubilej akademika cirila zlobca ciril zlobec vedno prijazen in dopadljiv je veckrat javno povedal da je zelo navezan na novo gorico dodal je tudi da obcuti da ga ima nova gorica za svojega osebno se poznava ze nekaj desetletij sva vsaj zelo dobra znanca pri tem mislim tudi na njegovo zvesto zivljensko sopotnico in spremljevalko gospo veroniko vse to nastevam da bi opozoril da je bilo kar nekaj vzrokov da v novi gorici dostojno proslavimo pesnikovo letnico v knjiznici smo se odlocili za obsezno razstavo ki bi vsaj predstavila zlobcevo zares obsezno delo ce ga ze ni mogla zaobseci v celoti hkrati smo zeleli predstaviti dela ki so izsla ob pesnikovem jubileju ob tej priloznosti kaze povedati da je ciril zlobec vesten zbiralec in arhivar dokumentarnega gradiva bodisi ko gre za njegova dela ali za zapise o njem spomnim se da je imel tedaj tega gradiva za velik kovcek doma pa seveda se marsikaj proslavitve zlobcevega jubileja se je udelezil tudi tone pavcek ze njegova prisotnost tudi ce ne bi govoril o pesniku in prijatelju je obetala lep vecer sam sem pripravil najbrz preobsezen pregled pesnikovega dela od pesmi stirih do jubileja obcinstvo je pesnika zasulo z vprasanji ne toliko s tistimi ki bi segala v bistvo zlobceve ljubezenske lirike ceprav tudi temvec bolj aktualnimi in takrat so bila med najbolj aktualnimi skupna jedra srbski poskus da bi sloveniji in makedoniji na kosovu so to namrec ze intenzivno poceli vendar razmere niso bile primerljive sistematicno spodrezali bistveni element nacionalne identitete zlobec je bil med tistimi ki so se temu uprli zelo se je izpostavil zato so ga napadali in grdo zalili ne da bi to prevladujoce zaznamovalo zlobcevo poezijo je pa izsek iz njegovega druzbenega angazmaja ki je tudi pomemben v to smer se je tudi iztekel zlobcev vecer toda bil je dolg in lep vecer obcinstvo je bilo zelo zadovoljno ciril zdelo se mi je tako pa tudi v zahvalo za njegov dotedanji prispevek slovenski knjizevnosti in v pocastitev njegovega jubileja smo mu podelili veliko grafiko jozeta spacala patriarh akademik josip vidmar priprava na pocastitev letnice akademika josipa vidmarja je bila dolga in na trenutke mucna vidmarjev jubilej sem zelel povezati z drugo izdajo njegovih obrazov to vidmarjevo delo je tedaj precej odmevalo kajti zahtevnejsi bralci so zeleli ugotoviti kako patriarh v portretih slovenskih kulturnikov zbranih v knjigi ocrtuje njihovo delo in njihove osebnosti druga izdaja obrazov je vzpodbudila se vecje zanimanje ker je vidmar v knjigo vkljucil tudi portreta borisa kidrica in edvarda kardelja vidmar je bil poznan kot clovek obseznega znanja vrhunskih klasicnih kriterijev prenicljivega misljenja in ostrega jezika oziroma peresa pri organizaciji vecera z josipom vidmarjem mi je pomagalo kar nekaj ljudi posebej moram omeniti gospo nadjo pupis ki je tedaj opravljala v drzavni zalozbi pomembno vlogo in ki je pridobila za mojega podpornika tudi pesnika kajetana kovica tedanjega glavnega urednika zalozbe prav tako ne smem pozabiti gospe marije javorsek ki mi je pomagala urejati stike z akademikom vidmarjem v novi gorici sem moral za celoten projekt kot bi sedaj rekli pridobiti uglednega podpornika najavil sem se tedanjemu zupanu danilu basinu in mu razlozil celotno zamisel z neverjetnim navdusenjem je zadevo sprejel dogovorila sva se da bi bilo primerno ce bi vidmarja pocastila tudi oblast obcinska plaketa se je zdela pravsnja poleg tega je zupan prevzel skrb za vecerjo na marku organizacija vecera z akademikom vidmarjem je bila dogovorjena datum in ura dolocena zdelo se mi je da je pol dela opravljenega da se ne more nic vec zaplesti pa ni bilo tako ker je bilo dogovorjeno da pride z vidmarjem tudi njegova zena nada sva ju pricakala z mojo zeno pred obcinsko palaco prisla sva dobre cetrt ure pred dogovorjeno toda vidmar je ze cakal bilo mi je da bi se vdrl v zemljo opraviceval sem se omenil uro toda vidmar najbrz je zacutil mojo zadrego je mucno razpolozenje razbil s cinicno pripombo kaj se opravicujete vse je zakuhala gospa nadja ki se ji je zelo mudilo domov v novo gorico in nas je neprestano preganjala zbrani so se zasmejali sam nekoliko skozi zobe toda led je bil prebit bilo je se kar nekaj casa na voljo zato sem akademika vidmarja podrobno seznanil z vprasanji ki sem mu jih pripravil za javni pogovor en primerek vprasanj sem imel tudi zanj vendar me je zena nada opozorila da akademik slabo vidi cakal sem kako bo vidmar reagiral nekaj dolgih trenutkov je molcal kot bi tehtal ostrino vprasanj kot bi ze koncipiral odgovore nanje potem se je sklonil k meni in z njemu lastno vzvisenostjo glasno pribil no ja nekaj vprasanj je kar ostrih nestrpno sem cakal nadaljevanje toda na vsa bom odgovoril vecer z josipom vidmarjem ob njegovi letnici in ob predstavitvi druge izdaje obrazov je stekel v napetem pricakovanju zdelo se mi je da se je tisina se povecala ce je bilo vprasanje ostro vidmar je drzal besedo nobenemu vprasanju se ni izognil zdelo se mi je da je v polni formi njegovi odgovori so bili jasni skladni z njegovimi kriteriji torej tudi ostri vendar vedno utemeljeni z vidmarjanskimi kriteriji vidno zadovojen je poslusal tudi kratek nagovor zupana basina in si z zanimanjem ogledoval plaketo velik sop roz pa je kar odrinil k zeni nadi posebej zanimiv je bil pogovor med vecerjo sedel sem nasproti akademiku in ga po kratkem vsesplosnem klepetu povezanim s pocastitvijo njegovega jubileja in drugo izdajo obrazov vprasal kako da se je odlocil napisati tudi kidricev in kardeljev obraz strogo me je pogledal nasrsene bele obrvi so delovale nekam zastrasujoce zakaj to sprasujete menite da se tu nisem drzal kriterijev hotel sem mu nekaj pojasniti vendar je kar nadaljeval ko sem po prvi izdaji obrazov pregledoval galerijo pomembnih slovenskih moz sem spoznal da sem jima storil krivico kidric in kardelj sta izjemno zasluzna za ustanovitev osvobodilne fronte in za narodnoosvobodilni boj in z obema sem veliko sodeloval s kidricem bolj intenzivno med narodnoosvobodilno vojno in po osvoboditvi s kardeljem pa intenzivneje pozneje vendar dolgo casa preprican sem da oba sodita s svojima obrazoma v to knjigo zacutil sem da je vidmar dobro razpolozen govoril je glasno in lucidno ceprav je bilo omizje precej veliko to me je vzpodbudilo za nova vprasanja zanima me akademik vidmar kako ste v sodelovanju s kidricem in kardeljem pa tudi nasploh dozivljali v bistvu nezaupljivost partije do intelektualcev to se je gotovo kazalo ze med narodnoosvobodilno vojno no ja morate vedeti da ju ni mogoce oznaciti v istem stavku imela sta nekaj skupnega to kar hocete oznaciti kot odnos partije do intelektualcev pa tudi mnogo razlicnega vendar sta bila oba intelektualca in to je primarno dolocalo odnose med nami kidric in kardelj sta bila povsem drugacna formata kot na primer leskovsek ali macek to morate vedeti preprican sem da je njun odnos do intelektualcev mogoce razloziti s socialnim okoljem iz katerega sta izsla kidric je odrascal v druzini uglednega univerzitetnega ucitelja tu se je ze kot otrok zastrupil s knjigo pozneje je bister kot je bil vpijal vase prostranstva intelektualnega razmisljanja tu ni bil samo njegov oce france pri kidricevih se je zbirala intelektualna smetana in tudi to je vplivalo na odrascajocega fanta kidric je obvladal metodologijo intelektualnega diskursa s kardeljem je bilo drugace v bistvu je izsel iz socialnega dna oba njegova starsa sta bila delavca mati v tobacni tovarni po moje ceprav je kardelj pozneje intelektualno presegel kidrica ni nikoli vsaj v podzavesti ne presegel socialnega sindroma to je delalo kardelja v odnosu do intelektualcev v bistvu ranljivega ambivalentnega hkrati je bil velik intelektualec socialni sindrom v njegovi podzavesti pa je v njem sprozil nezaupanje in sumnicavost do izobrazencev v splosnem pa sta oba prevzela boljseviski obrazec ki se je uveljavil tudi pri nas ta obrazec je temeljil na dejstvu da izobrazenec nima razredne baze in tako ne razredne zavesti je v svojem bistvu nezanesljiv svoje ambicije uresnicuje tako da je v sluzbi vsakokratnega vladajocega razreda to je to seveda tega obrazca ni mogoce misliti drugace kot v funkciji enostrankarskega sistema s popolnim monopolom ene ideologije kako ocenjujete staneta kavcica in obracun z njim kdo so dejanski protoganisti kavcic ni imel posebne formalne izobrazbe vendar je bil zelo bister in delaven in veliko je znal obracun z njim je bil tragicen zanj ker je bil potisnjen v popolno blokado in pod policijski nadzor preprican pa sem in to je hujse tudi za slovenijo pogosto se sprasujem ali bi bilo lahko drugace ob tedanjem razmerju sil v slovenskem in jugoslovanskem establishmentu ne zdi se mi tudi da je bil kavcic vendarle premalo takticen naj vas spomnim da ga je tito dolocil za predsednika jugoslovanske vlade in kavcic je ker ni mogel dobiti v vlado ljudi ki jih je zelel mandat vrnil politicna jugoslavija je tedaj ostrmela takega dejanja ni nihce pricakoval in tega mu tito pa tudi njegov ozji krog ni nikoli oprostil kavcic je tudi v sloveniji pridobil premalo somisljenikov na svojo stran predvsem v tedanjem centralnem komiteju kjer se je dejansko odlocalo na svoji strani je imel zaradi cestne afere sicer nekaj zupanov simpaticen je bil verjetno vodilnim v gospodarstvu ki pa ga niso javno podprli neposredna eksekutorja kavcica sta bila popit in kraigher vmes je bilo sicer se nekaj majhnih figur ki so ze prej napadali kavcica v hafner in so si s tem prisluzili po njegovem padcu visoke polozaje ne smete pa pozabiti da spada obracun s kavcicem v sirsi obracun z liberalisticnimi pogledi v delu tedanjih republiskih vodstev hrvaska srbija deloma makedonija idejni tvorci tega obracuna so seveda tito kardelj in bakaric tragicnost obracuna je med drugim tudi v tem da so ga vzpodbudili in vodili omenjeni voditelji vsi nesrbi je pa ta obracun kljub ustavi iz leta okrepil dogmatske v bistvu velikosrbske centralisticne sile v tedanji jugoslaviji marko in tone pavcek ocetova in sinova zbirka v enem ovitku dediscina in z vsako pesmijo me je manj tone in marko pavcek dediscina je krik in je bolecina je pa tudi cloveska moc in upanje je pravzaprav posledica naslovne pesmi posthumno izdane markove pesniske zbirke z vsako pesmijo me je manj je pesniska napoved totalnega zlitja pesnika s pesmijo zlitja ki pomeni konec zivljenja zivljenje postane pesem marjan strancar profesor je iz obeh zbirk pripravil pretresljiv recital poln dramaticne napetosti obtozb in samoobtozb hlastanja po mladosti in ljubezni poln tezenj po samounicenju pa vendar tako da se je iztekel v upanje v obupu skupina deklet in fantov dijakov gimnazije je recital intrepretirala do skrajnosti pretresljivo niso dozivljali maretove in tonetove lirike ziveli so jo in to intenzivno in hkrati popolno na obcinstvo je to delovalo katarzicno po izteku recitala je nastalo nekaj dolgih trenutkov popolnega molka v oceh mnogih obiskovalcev se je zalesketala solza tudi tone pavcek ni mogel premagati dozivetja govoril je glasno in rezko kot bi hotel s trdoto glasu premagati custva ni uspel popolnoma to ne pomeni da ni predstavil svoje dediscine pomeni da oce ni mogel premagati svoje bolecine tisti vecer se mi je zdelo da smo se razsli cisti in dobri da smo vsi v sebi mislili maretov verz to ni nobena pesem to je ena sama ljubezen tigrovec sardoc sardocevo pricevanje po tigrovi sledi sem prebral v enem kosu zelo sem si zelel avtorja knjige prestaviti v knjiznici o sardocu sem komaj kaj vedel iskal sem informacije stiskal obroc okrog avtorja knjige zvedel sem da dokaj pogosto hodi s prijatelji na kavo in klepet v kavarno v delpinovo ulico dobil sem zvezo in ko sem zvedel katere dneve prihaja v novo gorico stanoval je namrec v gorici sem se pridruzil njegovi druzbi razlozil sem mu svojo zeljo vendar ni bil pripravljen sodelovati niti razlicice da bi knjigo predstavila gospa turkova ki jo je oblikovala ni sprejel kaj storiti zvedel sem da je njegov dober znanec stefan cigoj ki je bil pripravljen posredovati zaman pozneje sem s pomocjo cigoja zaprosil za posredovanje dr jozeta vilfana tudi nic dr sardoc je ostal neomajen trdil je da on ni pisatelj da noce nastopati v javnosti da knjiga ni nic posebnega je pa k meni v knjiznico potem ko je dokoncno odklonil sodelovanje prisel vsaj dvakrat ali trikrat na obisk ure dolgo sva se pogovarjala pripovedoval mi je o obsodbi na specialnem sodiscu o zaporih tudi o razocaranjih v majskih in junijskih dneh leta ni mogel razumeti da so tedanji voditelji v trstu vse odlocneje pisali vprasaj nad tigrom da je jugoslovanska oblast ravnala kot je da smo izgubili trst in gorico v zvezi z njegovimi tigrovsko slovenskimi nazori je tudi drobec iz njegovega druzinskega zivljenja povedal mi je da ima hcer in s posebno grenkobo da je porocena z italijanom najbrz je v mojem trenutnem molku opazil zacudenje pogledal me je in odlocno dodal veste ampak nima vstopa v mojo hiso hci lahko pride vnuk tudi on ne on je italijan saj ni slab clovek ampak italijan je iz spostovanja sem ga razumel hkrati sem tedaj doumel kako tragicno deluje totalna zavezanost doloceni ideologiji cimbolj premocrten in posten je clovek v tem risu tem bolj tragicen je se nekaj drobcev jozko humar pravnik dober poznavalec reformacije in pisec pomembnih knjigo o tej tematiki je bil izvoljen za predsednika sveta knjiznice nekako takrat kot jaz za ravnatelja tako lahko recem da je bil moj predsednik mislim da sva dobro sodelovala z veliko vnemo je podpiral moja prizadevanja da bi knjiznica dobila dodatne prostore ucinkovito je vodil seje sveta redno obiskoval prireditve v knjiznici pogosto je zahajal v periodiko in tudi v druge oddelke svet je pod njegovim vodstvom sprejel tudi sklep o moji sporazumni razresitvi z mesta v d ravnatelja knjiznice kar sem tedaj bil stiriletni mandat ravnatelja knjiznice se mi je namrec iztekel se preden sem bil imenovan za namestnika ministra za solstvo in sport moje sodelovanje z drustvom bibliotekarjev primorske je bilo dokaj aktivno morda so mi nekoliko zamerili ker nisem hotel prevzeti funkcije predsednika drustva sem pa obljubil in upam da sem obljubo v glavnem drzal da bom pomagal pri vodenju drustva tako sem dobro sodeloval z gospo anico bozic ravnateljico idrijske knjiznice gospo marto filli ravnateljico tolminske knjiznice in z gospo lucko cehovin ravnateljico sezanske knjiznice od vseh treh sem se marsicesa naucil kajti bile so in verjamem da so se zelo prizadevne niso hodile v sluzbo temvec so delale bilo bi seveda neutemeljeno ce bi trdil da so bile vse kolegice v knjiznicah take toda vecina je bila takih sem ne uvrscam samo tistih ki so se izkazovale navzven temvec predvsem one ki niso imele tega talenta so pa zavzeto in strokovno neoporecno delale znotraj knjiznic moja leta v goriski knjiznici so v primerjavi s starostjo knjiznice in dolzino ravnateljevanja nekaterih kolegov ravnateljev kratko obdobje knjiznica pa vstopa v drugo polovico stoletja svoje aktivnosti zdi se da bo v kratkem razresena prostorska stiska ob pomembnem delovnem jubileju cestitam nekdanjim in sedanjim delavcem knjiznice za dosezeno preprican sem da bo naslednjega pol stoletja knjiznica se uspesnejsa da bo postala nenadomestljivo informacijsko sredisce goriske