datoteka o substanci o substanci dr bojan borstner zacetek aristotel kategorije substanca je tisto kar se ne izreka o subjektu niti ni v subjektu npr posamezni clovek ali konj cat a razlika med stvarmi ki obstajajo neodvisno in lastnostmi ali atributi ki se izrekajo o predicirajo ali pa pripadajo subjektu opredelitev substance s pomocjo roda in razlike genus in difference clovek je tako definiran kot animal rational zival animal je rod rational je razlika to je tisto kar loci cloveka od drugih stvari znotraj istega rodu zival tako bi lahko rekli da se rod zival razdeli deli s svojima razlikama rational irational na cloveka in na druge zivali pri tem zanemarjamo aristotelovo pozicijo iz metafizike o tem posebej aristotelova analiza substance akcidenc onotoloski kvadrat kategorije ne biti v subjektu biti v subjektu izrekati se clovek vrsta belo vrsta barve o subjektu dvonozec ne izrekati se ta clovek posameznik to belo o subjektu kako interpretirati kvadrat aristotel zeli opredeliti razliko med univerzalno in pratikularno substanco aristotel opredeli klasificira razlicne bitnosti v stiri razrede se izreka o cat a ime x se izreka o y logos x se izreka o y logos x se izreka o y ker pravimo da y je x primerjaj se a za pojasnitev tega je da se ime x izreka o y enostavno poemni da je y imenovan x a v tem kontekstu primerjaj se a in b za pojasnitev sinonimnega prediciranja sinonimos legesthai biti v substanci pripadati x pripada y x ni del y nemogoce je za x da bi x bil locen od y ime za x se vcasih izreka o za y logos x se nikoli ne izreka o za y ce to interpretiramo potem imamo naslednje moznosti se izreka de subiecto z ozirom glede na akcidence vendar pa so in subiecto z ozirom glede na substanco univerzalne akcidence vkljucuje vse prve substance in samo le te primerjaj cat vkljucuje druge substance ter razlike ne smemo pozabiti da se v tradicionalni logiki zival predicira ne le sokratu ampak tudi cloveku zival se izreka o substanci sokrat in o substanci clovek singularne posamezne akcidence ki so v substanci pomembno je opozoriti da so substance v katerih so ne le iz razreda ampak tudi iz razreda clane in aristotel imenuje eksplicitno posamezniki cat a b to kath hekaston b atoma kai en arithmo a atoma problem pri tem predstavljajo clani njihova individualnost je jasno opredeljena v b in a toda tezava je v tem da imajo clani dvojno znacilnost so to in so akcidence to belo je v subjektu vendar se ne izreka o subjektu toda ce se ne izreka o subjektu potem je potrebno pojasniti odnos do nosilca mozni izhod to belo je ze nosilec vendar ce da potem imamo tezave s pojasnjevanjem razlike med sokratom in belino njegovih las ce ne kaj potem ostane clani in so lahko poimenovani univerzalije res pa je da v kategorijah tega izraza ni na nek nacin vidimo da z ni tezav cat b kako pa je z ali lahko govorimo o univerzalni akcidenci ali je razlika singularno univerzalno ustrezno upostevana tudi v obmocju akcidence odgovor lahko poiscemo v drugih aristotelovih tekstih ugotavljamo da je razlika singularno univerzalno opredeljena le za substance primerjaj perihermeneias a aristotel loci pragmata v univerzalije in singularije clovek in kalija fizika b b izrazi kot so rod posameznik akcidenca se pojavljajo skupaj vendar pa akcidenca pomeni tisto kar je incidencno metafizika b a razlika univerzalno singularno je postavljena skozi primere sokrat zival clovek v b je to se bolj jasno ko se aristotel opredeli za to da razliko univerzalno singularno uposteva le za substanco se vec takrat ko je razlika substanca akcidenca poudarjena je razlika univerzalno singularno neupostevana metafizika z to jasno potrjuje g znova le opozicija ousia non ousia esenca in definicije metafizika vii znanstveno pojmovanja necesa neke stvari zahteva definicijo esence te stvari esenca je tisto kar je nujno za to stvar da je to kar je le substanca a in a posamezna stvar in vrsta imata esenco esenca je identicna s specificno formo pri tem ta esenca konstituira posamezno stvar substanca in esenca sta eno to se lahko pokaze predvsem v kontekstu vrste a clani vrste nimajo iste enake esence ampak so ista esenca bojan je clovek to za aristotela ni povezava med bojanom in nekim nedolocenim posameznim clovekom ampak med bojanom in formo cloveka to je za aristotela identiteta med bojanom in formo cloveka bojan je torej forma cloveka ki je utelesena uprimerjena v tej materiji aristotel izhaja iz pojmovanja da je materija tisto kar individuira vendar pa posameznika ne more identificirati z njegovo materijo ker je obstoj in identiteta bojana povezana z utelesenjem uprimerjanjem forme clovek in ne z njegovo materijo v kateri je to uprimerjeno porfirijeva izboljsava aristotela ki se prime v logiki stoletja imamo pet predikabilij rod zival vrsta clovek razlika racionalnost lastnosti moc govorjenja smejanja posedovanje rok akcidence locljive hladnost hladne vode nelocljive crnost vrane znanstvena definicija vrste clovek s pomocjo rodu zival in razlike racionalnost definicija esence cloveka je tako racionalna zival razlika racionalnost je temeljna stvar v clovekovi naravi in lastnosti na nek nacin izsevajo emanacija iz te razlike kaj so potem akcidence ocitno ne pripadajo esenci kar je janso v primeru vrane vranino esenco lahko razumemo zaobsezemo v celoti ne da bi pri tem potrebovali njeno barvo ceprav je barva nelocljiva od vrane rod se definira s pomocjo rodu in razlike porfirijevo drevo substanca najvisji rod neziva ziva sposobnost hranjena rasti reprodukcije rastline zivali sposobnost zaznavanja in samogibanja nizje zivali clovek racionalnost clovek ime vrste je torej termin ki se predicira individuumu glede na to kaj komnstituira ta individuum na tra nacin je dolocena njegova celotna notranja narava to je odgovor na vprasanje kaj je to ko imamo ime vrste clovek dolocena je njena intrinzicna narava vrsta je definirana potem je trditev clovek je racionalna zival zgolj eksplikacija subjekta predikat ne doda nicesar novega k subjketu to velja tudi v primeru lastnosti sele akcidence gredo cez subjekt kaj je torej substanca brez akcidenc to ni gola substanca brez lastnosti ampak je to opredelitev substance na osnovi njene esence in lastnosti nasprotje znanstvene definicije sta definicija zmesi syntheta in nominalna definicija enostavnih nesestavljenih stvari zmesi so imenovane s termini ki so dobljeni s kombinacijo razlicnih kategorij obicajno s substanco in neko vrsto akcidence njihove definicije tako vsebujejo kompozicijo in ne eksplikacijo aristotelovi primeri glasbenik clovek ki je glasbeno nadarjen oce moska zival s potomcem sprehajalec tisti ki se sprehaja glasbenik njegova esenca ni to da je glasbeno nadarjen ampak da je clovek esenca glasbenika torej ni resnicna esenca clovek ne more prenehati biti clovek in ne imeti esence cloveka ne da bi prenehal obstajati lahko pa preneha biti glasbenik vendar se pri tem esenca individuuma ne spremeni nominalna definicija lahko oznaci naravno vrsto vendar pa ne zadostuje da bi korektno prisli do te naravne vrste brezperni dvonozec s sirokimi nohti je nominalna definicija termina clovek saj ustreza cloveku in nobeni drugi vrsti vendar pa ne uspe dolociti njene realne esence thus when we say that animal rationale is and animal implume bipes latis unguibus is not a good definition of a man tis plain we suppose the name man in this case to stand for real essence of a species and would signified that a rational animal better described that real essence than two legd animal with broad nails and without feathers locke essays iii x pojmovanje materije pri aristotelu metafizika vii a in naprej o hypokeimenonu in pojmovanju prve materije primerjaj se de gen a in naprej descartes osnovne opredelitve pojmovanja substance najdemo v principih delno v meditacijah in v svetu izhodiscni definiciji principi i substanca je opredeljena kot tisto kar ima neodvisen obstoj pri tem je jasno da je prava substanca lahko le bog docim sta misleca stvar in razsezna stvar substanci le pogojno ker je njun obstoj odvisen od boga vendar tudi njima descartes prizna status substance ravno iz razloga da nicesar razen boga ni kar bi bilo pogoj za njun obstoj sta torej ustvarjeni substanci toda se vedno sta substanci ravno to pa hkrati pomeni da ju lahko uvrstimo pod skupni pojem principi i in druga opredelitev substance kot tisto kar ima lastnosti kvalitete ali atribute glej drugi odgovori vsaka stvar v kateri je kaj neposredno kot v svojem subjektu oz po kateri biva to kar dojemamo tj kakrsnakololi lastnost ali kakovost ali atribut katerega realna ideja je v nas se imenuje substanca strogo vzeto o substanci sami namrec sploh nimamo druge ideje razen te da je stvar res v kateri na formalen ali na eminenten nacin biva prav to kar dojemamo se pravi kar je objektivno v kateri nasih idej saj po naravi luci vemo da nic ne more imeti realnega atributa csm ii ali obstaja res dvojno pojmovanje substance dve definiciji dve razlicni stvari res ali pa je zgolj razlika v imenu ce pogledamo drugo opredelitev ki temelji na tezi da je substanca opredeljena kot tisto subjekt ki se mu nekaj predicira predikat izlet k aristotelu je potreben zato da jasneje locimo med dvema descartesovima pozicijama prva definicija ki izhaja iz neodvisnosti obstoja druga definicija ki temelji na opredelitvi subjekta ki se mu nekaj predicira kako lahko opredelimo samo odvisnost ontolosko pri descartesu kenny nacin po katerem so modusi odvisni od substance ni enak tistemu po katerem je koncna substanca odvisna od neskoncne modusi so logicno odvisni od substance so v nje kot subjektu ustvarjeni substanci nista logicno ampak vzrocno odvisni od boga ne smemo pozabiti da je bog transientni vzrok torej tisti ki nekaj prenasa na ucinek ali drugace bog je transcendentni vzrok ki nekaj povzroci vendar tisto kar je povzroceno ni v bogu primerjaj s spinoza etika i propozicija bog je imanentni vzrok ne moreta biti v bogu kot subjektu ampak sta posledici boga kot stvarnika descartes csm ii obstajajo razlicne stopnje realnosti ali biti substanca ima vec realnosti kot akcidenca ali modus neskoncna substanca ima vec realnosti kot koncna substanca principi i substanco spoznamo po njenih atributih ce spoznamo atribut potem smo upraviceni sklepati da obstaja stvar substanca katere atribut je razlikovanje med substanco in modusi opredeli descartes s pomocjo trojnega razlikovanja realna razlika ena stvar je razlicna od druge stvari ce ni odvisna eksistencno od druge stvari principi i modalna razlika razlika med substanco in njenimi modusi principi i descartesovi atributi se delijo na tiste ki obstajajo v stvareh samih in tiste ki so zgolj v nasi zavesti principi i descartes analizira distinction modale loci med modusom in substanco med dvema modusoma iste substance med modusom ene substance in drugo substanco med modusom ene substance in modusom druge substance obicajno so te razlike opredeljene s pomocjo izrazov lastnosti danega individuuma konceptualna razlika razlika med substanco in nekaterimi njenimi atributi je zgolj konceptualna principi i substanca lahko obstaja brez tega ali drugega modusa vendar pa ne more obstajati brez modusov na sploh principi i tako smo sedaj na tocki kjer se zacno postopno vzpostavljati pomembne razlike med aristotelovim in descartesovim pojmovanjem substance misljenje in razseznost lahko obravnavamo kot tisto kar tvori naravo razumne in telesne substance zato si ju ne smemo predstavljati drugace kot misleco in razsezno substanco torej kot duh in telo prav na ta nacin pa lahko oboje razumemo najbolj jasno in razlocno principi i razsezna substanca ko govori descartes o naravi npr razsezne substance govori o neki posebni lastnosti znacilnosti razseznost ki opredeljejuje naravo esenco te substance ta pomen razseznosti je ze osvetlil v i vendar ne smemo spregledati tistega kar je pri tem odlocilno kajti treba je vedeti prvic da so sploh vse substance ali stvari ki jih mora bog ustvariti da bi bivale neminljive po svoji naravi in da nikoli ne morejo prenehati bivati razen ce jih znici taisti bog ki jim daje svojo pomoc meditacije sinopsis str descartes torej eksplicitno poudarja da ne glede na to koliko sprememb ali modifikacij je lahko delezna razsezna telesna substanca vendar le ta nikoli ne preneha biti razen po bozji volji zato pa je jasno da kljub temu da descartes ne more zanikati svoje odvisnosnosti od aristoteljansko tomisticne tradicije njegov svet ni vec sestavljen iz mnozice posameznih stvari individuumov ki so za aristotela prve substance ampak ima monisticno pozicijo kar pa ne pomeni da pozabljamo na njegov dualizem takrat ko govori o svetu kot celoti o dveh substancah kjer je fizicni svet posamezna nedolocena neskoncna razsezna stvar svet celoten univerzum ustvarjene substance nima nobene omejitve limite v njegovi razseznosti principi ii materija v katere naravi je enostavno biti razsezna substanca zavzema ves zamisljiv prostor principi ii vendar tako splosne opredelitve niso dovolj zato moramo najprej odgovoriti se na vprasanje ki si ga descartes zastavi v meditaciji v potem ko je ze uspesno razresil problem esence in eksistence boga v meditaciji iii kaj pomeni izraz materialna stvar descartes se sprasuje po esenci materialne stvari in sele nato poskusa ugotoviti in seveda dokazati ce taka stvar sploh obstaja preden zacnem iskati ali bivajo zunaj mene take stvari moram opazovati njihova ideje poudaril b b kolikor so v mojem misljenju in pogledati katere med njimi so razlocne in katere zmedene meditacije v ceprav lahko na mnogo mestih ugotavljamo da je descartes neposredno znotraj sholasticne tradicije pa je ta njegova naravnanost da zacne z zaznavo jasne ideje in nato na osnovi gotovosti spoznanja ki je utemeljeno na jasnih in razlicnih idejah zatrdi obstoj necesa kar korespondira ustreza tej tem ideji ali ce to opredelimo na drug nacin ni neposredno spoznanje obstojecega tisto kar podeli gotovost sodbam ki uporabljajo idje o tem obstojecem ampak je vedno gotovost sodb uporabljajoc te ideje tisto kar zagotavlja garantira neodvisen neduhovni nementalni obstoj tistega cesar le te ideje so obstoj razseznih stvari problem spoznanja tako smo na tocki kjer se descartes mora vprasati ali imamo razlog za to da smo gotovi da materialna telesa obstajajo dejansko realno ali imamo razlog da lahko mislimo o materialnih fizicnih telesih da obstajajo ali se ta dva razloga razlikujeta odgovoriti na vsa tri vprasanja je mozno v kontekstu descartesove analize ko ugotavlja poglejmo si tiste stvari o katerih na splosno velja da jih dojemamo med vsemi najbolj razlocno to so telesa ki se jih dotikamo jih gledamo in sicer ne telesa na sploh zakaj take obce zaznave so po navadi nekoliko bolj zmedene meditacije ii kaj to pomeni zgolj to da imamo pred seboj pred svojim duhom vse tisto kar domnevamo da vemo o materiji stvari ki jo imamo v rokah pri tem ni pomembno to od kod je to spoznanje prislo enostavno lahko ugotovimo da posedujemo znanje o materialnem svetu to znanje vkljucuje mnozico razlicnih idej ki so med seboj nekako pomesane in od katerih so ene jasne druge pa zmedene obicajno mislimo da vemo veliko o posameznih telesih ker se jih dotikamo jih okusimo slisimo hkrati pa smo prepricani da posedujemo vsaj lahko neka spoznanja vednosti o telesih na sploh ker smo se ukvarjali z geometrijo ki naj bi zagotavljala cisto formalno dolocitev materialnih teles vendar moramo zelo hitro priznati da so ideje ki smo jih imeli za razlocne in jasne zmedene in nejasne toda to ne pomeni da moramo opustiti upanje da bi prisli do jasne in razlocne ideje o materialnem vzemimo na primer tale kos voska pred kratkim so ga dobili iz satja ni se cisto zgubil okusa po medu malce se disi po cveticah iz katerih so ga nabrale cebele njegova barva oblika in velikost so ocitne trd je hladen zlahka ga primes v roko ce udaris po njem s koscico zazveni kaze da ima vse lastnosti da ga lahko kar najbolj razlocno spoznamo kot neko telo a glej medtem ko govorim ga pribljizam k ognju kolikor je bilo duha se je razgubil in razblinil barva se spreminja zgublja oblika veca se in topi vroc je komajda ga se drzim in ce potrkam po njem ni vec glasu ali je se zmeraj vosek seveda nihce ne bo oporekal nihce ne bo mislil drugace kaj je bilo torej v njem kar sem dojemal tako razlocno zagotovo nic takega kar mi je bilo dosegljivo po cutih zakaj vse kar je bilo predmet okusa voha vida otipa ali sluha se je ze spremenilo vendar je to slej ko prej vosek meditacije ii jasno je da poskusa descartes utemeljiti materialnost materialnih teles v tem primeru kosa voska kot tistega kar zagotavlja da je telo kljub vsem spremembam ki jih dozivi se vedno isto telo vse tiste znacilnosti ki smo jih opazili ob posameznih spremembah katerim je bilo podvrzeno telo vosek vendar jih pri drugih stanjih telesa ni bilo vec ali pa se ni bilo ne morejo imeti funkcije ki jo descartes pricakuje in pripisuje materialnosti telesa zato lahko mirno zavrze znacilnosti ki za vosek niso bistvene ker jih lahko v nekem stanju ima docim jih v drugem stanju nima sem pristevamo njegovo barvo ceprav je ta trditev vprasljiva zaradi dejstva da telo je vedno obarvano hkrati pa je res da nima vedno iste barve descartes bi moral upostevati locevanje med dolocujocimi in dolocenimi znacilnostmi lastnostmi okus vonj trdnost morda je bilo v njem to kar mislim zdajle namrec da vosek sam ni bila ne sladkost medu ne vonj po rozah ne belina ne oblika ne zvok temvec neko telo ki se mi je malo prej razvidno kazalo po takih zdajle spet po drugacnih lastnostih kaj je pravzaprav to kar si tako predstavljam pazimo odstranimo vse kar ne spada k vosku poglejmo kaj ostane nic drugega ne ostane kakor nekaj razseznega gibljivega spremenljivega meditacije ii torej tisto kar ostane v vosku ko odstranimi vse nebistvene poteze je nekaj razseznega gibljivega spremenljivega to so dolocujoce lastnosti ki so v telesu skozi celotno njegovo spreminjanje lahko bi rekli da je vseskozi v telesu neka tridimenzionalna velicina magnituda ki ima skozi proces spreminjanja telesa razlicne dolocene oblike zavzema razlicna mesta v prostoru in ima zmoznost gibanja torej smo upraviceni trditi da je materialnost telesa dolocena s temi lastnostmi razseznost gibljivost spremenljivost esenca materialnih teles skozi esenco posameznega kosa voska dosedanjo analizo primera z voskom lahko strnemo v dve tezi i identiteta voska ni vsebovana v njegovih cutnih kvalitetah lastnostih vse te se lahko spremenijo docim ostane vosek se vedno vosek ii vosek sam je zgolj nekaj razseznega gibljivega in spremenljivega vidimo torej da lahko sedaj opredelimo osnovno naravo esenco tega kosa voska v koliki meri velja to za katerikoli fizicni objekt je za sedaj se nejasno esenca ali narava je tisto kar zagotavlja da ta stvar je kar je njena identiteta je dolocena z njeno esenco ne glede na vse spremembe katerim je stvar podvrzena mozen pomislek ali je res da lahko v naravi ki je nespremenljiva vecna stvari v nasem primeru kosa voska nastopajo le necutne lastnosti ce je odgovor da potem to pomeni da mi narave fizicnih stvari ne moremo zaobseci s cutili torej so fizicne stvari nedostopne cutilom to izgleda prikladen sklep vendar moramo poudariti da pa je prevec diskriminatoren vzemimo se enkrat kos voska ko descartes analizira njegove lastnosti ugotavlja da lahko na koncu ostanemo samo z razseznostjo gibljivostjo in spremenljivostjo toda poskusimo to bolj natancno pojasniti pri descartesu ni nobenega sklicevanja na to da se vosku spreminja barva oblika ko ga segrevamo amapak ali ni v naravi esenci voska kot voska da se spreminja njegova barva oblika takrat ko ga segrevamo torej takrat ko dolocamo naravo voska se nanasamo na tisto kar se spreminja v vosku barva oblika na spremembe v spreminjajocih se okoliscinah tisto kar pa zeli in tudi doseze descartes je sodba izjava trditev da je esenca voska razseznost gibljivost in spremenljivost in sodba sama je neodvisna od spreminjajocih se okoliscin v katerih potekajo spremembe ki jih descartes v primeru voska natancno opise s tem pa je jasno zakaj je sodba o esenci nespremenljiva humovsko bi rekli je odnos med idejami docim je tisto na kar se sodba nasa sprememba e v barvi obliki glede na spremenjene okoliscine descartes bi tako razlago seveda zavrnil in bi trdil da v primeru vonja kot eni od cutnih kvalitet vsekakor moramo priznati da se z dovajanjem toplote ogrevanjem kosa voska izgubi kar pa pomeni da tega vonja nikakor ne moremo vkljuciti v naravo esenco voska res je da to v danem descartesovem primeru deluje vendar pa lahko poiscemo drugacne primere v katerih pa vonj je del esence stvari ki je vosek ce je descartesov prigovor vsaj do neke mere upravicen v primeru vonja pa je to v primeru barve drugace takrat ko segrevamo vosek se njegova barva spreminja ali to pomeni da je bil vosek prej neke dolocene barve recimo rumene sedaj pa je dobil neko drugo doloceno barvo recimo rdeco ali pa da je bil vosek pred segrevanjem obarvan kar pa pomeni da je moral imeti neko doloceno barvo in da sedaj ni vec ce je bil vosek pred segrevanjem rumene barve in je potem med segrevanjem spremenil barvo v rdeco potem niti rumena niti rdeca barva po descartesu ne moreta biti del vkljucena v narave voska narava voska bi tako lahko vkljucevala le neko dolocujoco lastnost lastnost drugega reda biti obarvan imeti to ali neko drugo doloceno barvo to pa je vsekakor premalo ker tisto kar isce descartes je neka dolocena lastnost ki je stalno v vosku pri tem ne smemo pozabiti da se descartes ne sprasuje po esenci razseznih stvari na sploh ampak po tem kaj eno samo telo tale kos voska je na nek nacin se tako srecamo s tremi vprasanji kaj je tisto kar naredi vosek za vosek kaj je tisto kar naredi materijo za materijo kaj je tisto kar naredi ta kos voska ta kos jasno je da se prvo vprasanje nanasa na esenco voska ni pa jasno ce je to tisto kar je hotel descartes ko je zacel analizo pravi namrec da ga ne zanimajo telesa na sploh ampak ravno tale kos voska torej niti vprasanje materialnosti materije niti esence voska na sploh ampak ravno tisto kar naredi ta kos voska za ta kos ali nam lahko odgovor na prvo vprasanje vsaj do neke mere pomaga pri odgovoru na tretje vprasnje lahko bi vendar mora biti izpolnjeninaslednji pogoj obstajati bi morala de re nujna lastnost tega kosa da bi ta kos naj bil kos voska to je zhteva ki ne izraza nicesar drugega kot pa znana teza da je bistov esenca stvari konstituirana s tistimi lastnostmi ki jih stvar ne bi mogla ne imeti da ne bi hkrati prenehala obstajati v primeru iz meditacije ii vosek ugotavlja descartes da smo imeli najprej doloceno pojmovanje voska ki smo ga dobili na podlagi nasih cutov toda v nadaljevanju vidimo da se vse te lastnosti spremenijo vendar pa se vedno vemo da je to vosek opredelitev kosa voska s pomocjo cutnih kvalitet je tako potrebno zavreci kaj pride na mesto tega dejstvo je da osnovne koncepcije ki je vkljucevala dolocene cutne lastnosti ne moremo nadomestiti z drugo koncepcijo ki bi ravno tako vsebovala druge cutne lastnosti nasa ideja voska na nek nacin ne vkljucuje samo trenutnega spremenljivega stanja voska tistega ki ga nam zagotavljajo nasi cuti v tem trenutku ampak tudi nedlocen niz stanj ki jih lahko dozivi ta vosek iz tega pa sledi da biti vosek ni de re esencialni atribut ker se lahko stvar ki je vosek spremeni tako da ni vec vosek vendar je se vedno stvar priznati moram tedaj da si sploh ne morem nazorno predstavljati temvec lahko samo v duho dojamem kaj je ta vosek toda in to si kaze zapomniti zaznavanje voska ni gledanje tipanje predstavljanje voska in to tudi nikdar ni bilo ceprav se je prej morda tako zdelo temvec edinole in zgolj motrenje duha meditacije ii esenca materialne stvari kot mentalna koncepcija ideja tako pride descartes do tocke kjer ima mentalno koncepcijo stvari voska in tistega kar ta stvar je to nikakor ne pomeni da zanika samo zaznavo percepcijo ampak zgolj to da ne dopusca percepcije kot neposredni odgovor odziv na svet d ideja voska je predstava v duhu je rezultat mentalnega akta ki zagotavlja da je voskova narava jasno in razlocno zapopadena takrat ko d sodi da vosek je tu obstaja stori to na podlagi dejstva da ima jasno in razlocno idjeo stvari ki je razsezna vosek pot je torej od ideje k stvari pri tem pa ohrani vzrocni princip nihil ex nihil fit kar pa pomeni da tisto kar je vzrok moji ideji voska ne more biti manj realno kot ideja sama princip objektivne in formalne realnosti vloga eminentnega vkljucevanja odnos med percepcijo in razsojanjem pri d percepcija je dolocena z razsojanjem ce pravi d da vidi nekoga nekaj potem gre pri tem predvsem za sodbo razsojanje o tem da nekaj je prisotno torej ne videti nekaj kar bi pomenilo enostavno percepcijo ampak videti da nekaj je prisotno vendar pa ni jasno ce se lahko to posplosi do te mere da se recemo da je percepcija vedno dolocena z razsojanjem z mentalnim aktom katerega rezultat je v nasem primeru jansa in razlocna ideja voska morda je korektneje trditi da je za d takrat kadar nekdo ve kaj gleda v njegovo percepcijo vkljucena sodba razsojanje ne velja pa to na sploh williams the distinction which descartes overlooks here one which may be labelled as that between awareness in seeing and awareness of seeing is a large one it is also not the same as the one we have already encountered between mere seeing and seeing that to see lloyd george is one thing and to see that lloyd george is present is another to judge reflexively that one is seeing lloyd george is yet another which indeed involves judging that lloyd george is present but goes beyond that and involves a judgement not only about lloyd george but about oneself and ones seeing iz predhodne analize izhaja da je d uspel v razlikovanju med idejo voska in zgolj cutno predstavo voska pri tem je ohranil tudi v kontkestu ideje voska opredelitev zaznava percepcija vendar le kot motrenje duha ii meditacija vendar pa to ni konec njegove analize ker se vedno ni zagotovil argumentov za obstoj materialnih stvari zunaj sebe v v meditaciji se zato znova vrne k temu vprasanju ostalo je se veliko stvar ki jih moram raziskati o bozjih atributih in veliko o naravi mene samega ali mojega duha ali tega se nemara polotim kdaj drugic za zdaj se mi zdi da je najbolj nujno ko sem dognal cesa se moram varovati in kaj delati da pridem do resnice da se poskusim izkopati iz dvomov v katere sem se zapletel pred nekaj dnevi in pogledam ali si je mogoce pridobiti kaj trdne gotovosti o materialnih stvareh meditacije v kot vidimo govori d o gotovosti o materialnih stvareh na prvem koraku ga torej zanima status ideje materialne stvari in ne materialna stvar sama npr njen obstoj zunaj zavesti tako kot v vseh dosedanjih analizah idej mora tudi pri idejah materialnih stvari ugotoviti katere med njimi so jasne in razlocne razlocno si predstavljam kaj v tej zvezi pomeni descartesov imaginor jimagine spomnimo se odlomka v ii meditaciji kjer govori o tem kaj sem kjer na koncu doda tudi stvar ki dvomi ume zatrjuje zanikuje hoce noce tu sledi dodatek ki je pomemben za nas kontekst si tudi predstavlja in cuti at vii ocitno je da ta predstavljati ni reprezentacijski v polnem pomenu d se omeji zgolj na to da se v tem predstavljanju omeji le na tisto o cemer je subjekt nedvoumno gotov pri tem je vprasanje obstoja zunajmentalnih objektov za to gotovost povsem irelevantna zato je upraviceno trditi da imaginor v tej zvezi ne pomeni tiste predstavljivosti ki jo potem v celoti razvije v vi meditaciji seveda sele takrat ko je ze dokazal bozji obstoj kako bi v kontekstu kolikosti pojasnili status tistega kar je osnova za predstavljanje predstavljanje tako kot cutno zaznavanje temeljita po d na neki fizioloski aktivnosti predstavljanje je tako zasnovano na doloceni mozganski aktivnosti morda bi bilo bolje reci na aktivnosti cesarike kar pa pomeni da ce bi bil d dosleden potem takrat ko govori zgolj o idejah v duhu ne bi smel uporabljati predstavljanje imaginor ker s tem ze vkljucuje zunanji materialni svet le v kontkestu dvoma umevanja kot trdi d govorimo o aktivnosti duha docim pa sta predstavljanje in cutenja posebna modusa misljenja primerjaj razgovor z fransem burmanom at v ki ji filozofi po navadi pravijo nepretrgana se pravi razseznost te kolikosti ali bolje razseznost toliksne stvari po dolzini sirini in globini v njej stejem razne dele in tem delom pripisujem vsakrsno velikost obliko lego in premikanje premikanju pa vsakrsno trajanje at vii sedaj je razvidno kaj pravzaprav hoce imeti jasno in razlocno idejo ki mu omogoca da nima samo obcega pojmovanja materije ampak tudi posamezne dolocitve ki se nanasajo na obliko velikost opredelitev materije vloga geometrije zato si poglejmo kako je to se bolj jasno razvil v principih ii ne spoznam nobene vrste materije v telesnih objektih razen materije ki je dovzetna za vse vrste delitve oblike in gibanja kar geometri imenujejo kolikost ki je predpostavljena kot osnova njihovih dokazov nadalje edine lastnosti ki jih upostevam v njej so deljivosti oblike in gibanja o njih sprejemam le tisto kar je izpeljivo iz nedvoumno resnicnih aksiomov ki imajo vrsto samoevidence znacilne za matematicni dokaz vsi naravni kot bom pokazal so lahko pojasnjeni na ta nacin zato mislim da v fiziki niso nujni niti zeleni nobeni drugi principi tako smo prisli sedaj do tocke kjer lahko ugotovimo da d sicer res govori o tem da bo pojasnil kaj materialne stvari telesa so vendar pa v bistvu tezi k pojmovanju ki naj zagotovi nekaj povsem drugega jasno in razlocno idejo necesa kar spada v cisto geometrijo ki pa vkljucuje tudi pojmovanje gibanja kot cisto kinematiko d rezultat je torej ideja materije kot razseznosti opazil sem da naravi ali esenci telesa ne pripada nicesar razen da je to stvar z dolzino sirino in globino ki je dostopna razlicnim oblikam in gibanjem ugotovil sem tudi da so njene oblike in gibanja zgolj modusi ki ne morejo obstajati sami koncno sem videl da so gravitacija trdnost moc segrevanja privlacnosti in odbijnosti in vse druge kvalitete ki jih izkusimo v telesih vzpostavljene zgolj v gibanju ali njegovi odsotnosti in v konfiguraciji in umescanju njihovih delov sesti odgovori at vii pri tem je za d prvi del cista geometrija mnogo hitreje in lazje utemeljiti kot drugi del ko v v meditaciji ugotavlja da lahko v zavesti najdemo mnogo idej o stvareh ki morda zunaj zavesti ne obstajajo vendar pa za njih ne moremo reci da niso nic non tament dici possunt nihil esse at vii te stvari imajo doloceno naravo se vec imajo nespremenljivo in resnicno naravo narave stvari d ima v mislih trikotnik torej geometricni lik so neodvisne od moje misli kakor je razvidno iz tega da je mogoce pri tem trikotniku dokazati razne lastnosti recimo da so njegovi trije koti enaki dvema pravima da lezi njegovemu najvecjemu kotu nasproti najdaljsa stranica in podobno te lastnosti spoznavam jasno ce hocem ali ne ceprav o njih sploh nisem premisljeval ko sem si predstavljal trikotnik in potemtakem si jih nisem izmislil at vii narava o kateri je govora je torej narava ki je dostopna cistemu geometricnemu motrenju stvari geometricni demonstraciji ki je za d prava hevristicna metoda za odkrivanje in opisovanje sveta predpostavljam da moji bralci ze poznajo osnovne elemente geometrije ali pa so dovolj duhovno nadarjeni da razumejo matematicno demonstracijo ne spoznam nobene materije v telesnih stvareh razen tiste ki jo geometri imenujejo kvantiteta in jo jemljejo za predmet njhove demonstracije t j tisti na katero se vse vrste delitve oblike in gibanja aplicirajo se vec moje preucevanje take materije ne vkljucuje nicesar razen teh delitev oblik in gibanj celo glede na to bom uposteval kot resnicno le tisto kar je bilo izpeljano iz nedvoumnih skupnih pojmov tako evidentno da je primerno za to da jo imamo za matematicno demonstracijo principi ii razseznost in prostor jasno je da d tako upravici svoje pojmovanje materije kot razsezne vse kvantitativne lastnosti s katerimi operira geometrija so pojasnljive na ta nacin v tem kontekstu pa je potrebno se poudariti dvoje ne samo da je razseznost deljiva neskoncno in da ni atoma ki bi bil razsezen ampak tudi da d v svojo koncepcijo materije vkljuci se princip izkljucevanja to je ugotovitev da vsaka razsezna stvar ki zavzema nek prostor mesto v prostoru s tem izkljucuje moznost da bi hkrati na tem mestu bila neka druga stvar posamezna telesna stvar popolnoma zavzema dano mesto v prostoru d izkljuci moznost praznega prostora na podlagi predpostavke da materija v pomeno posamezne telesne stvari izkljucuje drugo materijo v pomenu posamezne telesne stvari zanimivo je da se d pri tem znova opira zgolj na logicno resnico pojmovno konceptualno nujnost da dve telesni stvari hkrati ne moreta biti na istem mestu v prostoru v bistvu sam koncept razseznosti pri d ze vsebuje lastnost izkljucevanja druge razsezne stvari z istega mesta v prostoru v danem casu ni razlike med ekstenzijo prostora in ekstenzijo telesa za telo je ze njegova sama razseznost v dolzino sirino in visino garant za to da je substanca ker bi bila popolna kontradikcija ce bi posamezna razseznost pripadala nicemer enak sklep mora biti izpeljan tudi glede prostora za katerega se domneva da je vacumm namrec da dokler je v njem razseznost mora v njem nujno biti tudi substanca principi ii iz tega sledi da za d ne obstaja realna razlika med materijo kot razseznostjo telesno substanco in fizikalnim prostorom principi ii na nek nacin d obnavlja parmenidovo pozicijo da praznega prostora ni ker ce bi bil prazen prostor vacuum med dvema stvarema potem med njima ne bi bilo nicesar kar pa pomeni da sta stvari druga ob drugi tudi deljivo ni kajpa ker v celem je vseskoz enako niti mocnejsega ni ne slabsega bivanja morda kar bi motilo sovisnost saj vse je bivanja polno ni je vrzeli nikjer ko bit se dotika bit fragment sovretov prevod str predsokratiki ono tudi ni razdruzljivo saj je v celoti enako sebi nikjer ga ni vec ker bi mu to preprecilo sovisnost niti ga ni manj saj je vse izpolnjeno z onim kar edino je povsem je namrec sovisno kajti bivajoce meji le na bivajoce fragment v kocjancicevem prevodu parmenid fragmenti str horror vacui vendar pa d ni cisto dosleden ko pravi toda hkrati mislimo da ekstenzija mesta kjer je bil kamen ostaja in je enaka kot je bila prej cetudi je ta prostor mesto sedaj zaseden z lesom ali vodo ali zrakom ali nekim drugim telesom ali celo ce se domneva da je prazno ker sedaj jemljemo ekstenzijo kot nekaj splosnega ki je zamisljiva kot enaka ne glede na to ali je ekstenzija kamna ali lesa vode ali zraka ali kateregakoli drugega telesa ali celo vakuuma ce obstaja taka stvar in zagotavlja le da ima isto velikost in obliko in da ohranja enak polozaj glede na zunanja telesa ki dolocajo ta prostor principi ii nedoslednost na katero ciljamo je na nek nacin prisotna ze pri aristotelu tako kot si d lahko predstavlja prazen prostor si ga je lahko predstavljal tudi aristotel de caleo a again since the whole seems and has been assumed to revolve in circle and since it has been shown that outside the furthest circumference there is neither void nor place from these grounds also it will follow necessarely that the heavrn is spherical for if it is to be rectlinear in shape it will follow that there is place and body and void without it vendar pa obema vakuum ne pomeni pravega fizikalnega pojma v cem pa je razlika med praznim prostorom in telesom zdi se da bi lahko za oba rekli da je telo prostor ki vsebuje materijo tako je potem prazen prostor telo brez materije cesar niti d niti aristotel ne trdita na prvi pogled je to vsaj za d nesmisel ker trdi da je materija razseznost materija je kolicina ce se izrazimo zgolj geometricno in da ni telesa ki bi ne bilo razsezno partikularna kolicina vendar pa tudi pri aristotelu naletimo na nekaj kar bi bilo lahko zelo podobno ce ze ne enako trdi namrec da obstaj povezava med telesom in volumenom ce volumen interpretiramo geometricno potem nam ostane le dolzinna sirina in visina imamo torej primerek razseznosti ce ze ne kar njen arhetip but the cube also has a magnitude equal to that occupied by the void a magnitude which if it is also hot orcold or heavy or light is none the less different in essence from all its attributes even if it is not separable from them i mean the bulk of the wooden cube it is also evident that the cube will have this same volume even if it is displaced which is an attribute possessed by all other bodies also fizika b nedoslednost na katero zelim opozoriti je v tem da pri aristotelu takrat ko odstranimo neko telo z dolocenega mesta v prostoru odstranimo tudi njegov volumen ko d odstrani telo iz mesta v prostoru mora odstraniti tudi tisto razseznost ki je lastna temu telesu vendar pa na tem mestu ostane nek volumen kar pa pomeni da bi vsako telo moralo imeti dva volumna enega ki je njemu lasten in gre z njim iz enega mesta v prostoru na drugo mesto in drugega in je od telesa nelocljiv in drugi ki ostane na mestu kjer je telo prej bilo za d je namesto volumena razseznost ta eksurz lahko sklenemo z ugotovitvijo da ceprav oba a in d trdita da je telo nelocljivo od prostora v pomenu volumna razseznosti nimata tezav z zamisljivostjo praznega prostora ceprav pa jima nikoli ne pomeni dobro formuliranega fizikalnega pojma matematicna geometricna narava materialnih teles ostane nam se zadnji problem ki ga moramo analizirati v d pojmovanju materialne substance gibanje kako je mozno gibanje ce ne bi bilo praznega prostora se je spraseval ze demokrit d zavraca demokritovo pozicijo iz treh razlogov prvic demokrit predpostavlja da so njegova telesca atomi nedeljivi pojem ki me vodi k tistim ki zavracajo njegovo filozofijo drugic zamislja si da je okoli telesc vakuum docim sem sam dokazal nemozost vakuuma tretjic tem telescem pripise gravitacijo docim je moje razumevanje tako da v nobenem telesu ni take stvari kot je gravitacija po sebi ampak da obstaja zgolj kot funkcija v odnosu do pozicije in gibanja drugih teles in zadnje demokrit ni pokazal kako posamezne stvari nastanejo zgolj iz interakcije telesc ali ce je to ze pokazal v nekaterih primerih ni bila njegova pojasnitev v celoti konsistentna ce smemo soditi iz tistih njegovih mnenj ki so prezivela principi iv ugotovili smo da je pri d vsako mesto v prostoru zapolnjeno s telesom d odgovor znova spominja na ze prej omenjeno mesto pri a de caleo a saj tudi d eksplicitno trdi da je edino mozno gibanje teles krozno gibanje iz tega sledi da se vsako telo lahko giblje le v popolnem krogu materije ali kroga stvari ki se vse gibljejo istocasno telo vstopajoc na dano mesto izzene drugo in tako naprej dokler telo na koncu sekvence ne vstopi na mesto ki ga je zapustilo prvo telo ravno v tem trenutku principi ii samo gibanje pa je pri d opredeljeno kot delovanje enega dela materije ali enega telesa na sosednje telo ki je v neposrednem stiku z njim in ki je vzeto kot mirujoce glede na okolico drugih teles gibanje necesa ki je v gibanju je zgolj modus te stvari in ne samoobstojeca stvar tako kot je oblika zgolj modus stvari ki ima obliko principi ii razlika med primarnimi in sekundarnimi kvalitetami primerjaj meditacije ii primer voska principi ii razlika med njimi sekundarne kvalitete kot mentalne bitnost in ne realne lastnosti zunanjih predmetov principi iv proti realnim akcidencam ki ne bi bile akcidence necesa glej sesti odgovori o gravitaciji at vii nejasnost in zmedenost idej o sekundarnih kvalitetah primer mrazu toplote meditacije iii at vii pri tem je zanimivo da govor o jasnih in razlocnih idejah ki ga srecujemo obicajno pri d v meditacijah ima referenta v primarnih kvalitetah primerjaj at vii med vi oblika stolpa v bistvu ugotovi d da ideje o sekundarnih kvalitetah ne morejo doseci jasnosnoti in razlocnosti ki je znacilna za geometricni nacin dokazovanja gotovost tako izgleda da tisto kar d zahteva ne more biti drugega kot apriorni dokaz od razseznosti in gibanja se vrnimo znova k vprasanju katere so tiste lastnosti ki telesom materialnim objketom dejansko pripadajo raziskati moram se ali bivajo materialne stvari za zdaj vem vsaj to da morejo bivati moj poudarek kolikor so predmet ciste matematike saj jih dojemam jasno in razlocno meditacije vi tisto kar telesu dejansko pripada je tako le njegova telesna narava ki pa je stvar matematicnega dokazovanja to so torej tiste lastnosti ki jih lahko spoznavamo apriori vendar pa ne sprevidim da bi bilo mogoce iz te razlocne ideje telesne narave ki jo najdem v svojem predstavljanju zajeti kakrsen koli dokaz po katerem bi nujno sklepal da kako telo biva ibid vendar ne smemo pozabiti na znano d nacelo da morajo vzroki idej imeti vsaj tako stopnjo realnosti kot jo imajo ideje same ce torej v sebi spoznavamo neke zmoznosti ki duhu niso lastne na primer zmoznost da se premikam se spreminjam po obliki in podobno ki jih ni mogoce nic bolj kakor zgoraj omenjene razumeti brez neke substance v kateri prebivajo in ki zatorej tudi ne morejo obstajati brez nje ibid potem je jasno da morajo vzroki za le te biti v neki substanci drugacni od mene telesne stvari potemtakem bivajo morda res ne bivajo vse cisto tako kakor jih cutno zaznavam saj je to cutno zaznavanje v marsicem zelo temno in zmedeno toda v njih je vsaj vse to kar umem jasno in razlocno se pravi v cisto splosnem pomenu vse kar je obsezeno v predmetu ciste matematike ibid toda problem takega pojmovanje je v tem da vsaj izgleda tako se s tem izgubi razlikovanje med materialnimi stvarmi ce je narava materialnih stvari sestavljena iz geometricnih lastnosti razseznost in gibanje kako lahko potem razlikujemo med dvema materialnima stvarema tisto kar bi danes oznacili kot konkretnost materialnih stvari je pri d ocitno izkljuceno vsa razlicnost materialnih stvari je zgolj formalna ni kvalitativna v pomenu posedovanja razlicnih lastnosti kvalitet vzemimo zogo in kos v cem se razlikujeta oba sta nekaksna skupka agregata delcev ki tvorijo doloceno velicino tridimenzionalnega prostora pri tem pa nikakor ni jasno od kod ob tem se dodatna poteza gibanje ki je esencialna za materialne stvari naravo gibanja lahko opisemo geometricno na osnovi spreminjanja pozicij v prostoru vendar pa s tem ne pojasnimo njegovo vzrocnost kako pride do gibanja d to razresi tako da gibanje izpelje iz absolutne substance boga primerjaj principe ii d ugotavlja da je potrebno locevati med vzrokom gibanja prvi vzrok ki pojasni kako je sploh gibanje v svetu mozno ter vzrokom posameznega gibanja sekundarni vzrok na podlagi katerega dobi materialna stvar doloceno hitrost in smer ki je prej ni imela to pa lahko sedaj prenese na druge materialne stvari bog je prvi vzrok in kolicina gibanja v naravi je konstantna gibanje je zgolj modus materije bog je ustvaril materijo skupno z gibanjem in mirovanjem in ga ne moremo izpeljati iz prostora ceprav pa je res da gibanje predpostavlja prostorskost ni gibanja brez prostora vendar pa tudi ni prostora brez gibanja mirovanja ker sta oba zgolj modusa materije in ne moreta obstajata loceno od nje bog je podelil razlicna gibanja delom materije ko jih je ustvaril in sedaj ohranja vso to materijo na enak nacin in z enakim procesom s katerim jo je izvorno ustvaril iz tega kar smo rekli izhaja da samo to dejstvo naredili za najbolj razlozno da mislimo da bog na enak nacin ohranja isti kolicino gibanja v materiji pri tem ne smemo spregledati tudi dejstva da za d ni realne razlike med bozjim dejanjem ustvarjanja sveta in njegovim dejanjem ohranjanja le tega v obstoju principi ii na koncu postane jasno zakaj d od fizike pricakuje da posnema matematiko predvsem v tem da prihaja do svojih odkritij po apriorni metodi in ne v tem da omogoca natancno kvantificiranje geometrija in fizika imata isti objectum razlika med njima je le v terminih moznosti in aktualnosti dejanskosti razlika je ravno v tem da fizika nima svojih objektov samo za resnicna in realna bitja ampak za dejansko obstojeca docim jih matematika smatra zgolj kot mozna in kot nekaj kar dejansko ne obstaja v prostoru vendar pa bi lahko razgovor z burmanom at v sklep nemogoce je da bi dokazali da je fizikalna teorija resnicna na osnovi zgolj apriornih razlogov lahko se pa dokaze apriorno da je napacna ce vsebuje elemente ki so nekonsistentni notranja nekonsistenca ali bi lahko pokazali da je d teorija nekonsistentna v tem kontekstu nas ne zanimajo fizikalne eksperimenti teorije katerih vsebino je nadaljnji razvoj fizike ali ovrgel ali potrdil ampak zgolj tisto kar lahko oznacimo kot apriorni preizkus dolocene teorije ki je izgrajena po geometricni matematicni metodi o sami vsebini empiricnem kontekstu bomo govorili v posebnem poglavju eksperimenti miselni eksperimenti paradoks gibanja analizirajmo d pojmovanje teorijo gibanja kot enega od modusov materije razsezne stvari telesa vse gibanje je krozno principi ii vsa telesa ki tvorijo krog se gibljejo skupaj torej morajo tvoriti eno telo iz torej edina gibajoca se telesa so vrteci se krogi iz gibanje je prenos od enega mirujocega telesa do drugega dotikajocega se mirujocega telesa principi ii celoten krog miruje ce so telesa v njem v mirovanju in ce ni v stiku z nekim drugim telesom krog bi se lahko vrtel ce bi bilo mozno da bi bil nek del kroga v stiku z nekim zunanjim telesom in nato z drugim zunanjim telesom iz krog bi lahko imel razlicne dele ce bi imeli deli kroga lastna gibanja principi ii krog ne more imeti delov z razlicnimi gibanji iz torej gibanje ni mozno izlet grossmannova zgodba v znanem komentarju h kritiki cistega uma je vaihinger analiziral stiri mozne kombinacije ki izhajajo iz kombiniranja epistemoloskih racionalizem in empirizem in onotoloskih realizem in idealizem pozicij do kanta naj bi bil realizem vedno povezan z racionalizmom empirizem vedno z idealizmom kant je odkril novo kombinaciji racionalizem in idealizem cetrta pozicija empiricizem in realizem pa je za vaihingerja nemogoca pozicija aristotelijanska tradicija sholastika akvinec zaznavni objekt je povezava materije in forme to je susbatanca ki ima dolocene akcidence kako poteka zaznava materialni objekt po zapleteni vzrocni poti vpliva na cutilo cutilni organ nastave materialni vtis material impression ki se ga pojmuje kot materialna podoba material image objekta nato pa aktivni intelekt proucuje deluje na to materialno podobo in iz nje dobi estrahira substancialno formo zaznavnega objekta na ta nacin forma materialnega objekta pride v duh tistega ki zaznava ta predmet tako je forma ena in ista stvar hkrati v predmetu na materialni in v duhu na nematerialni nacin materialna in imaterialna eksistenca forme temeljne predpostavke te tradicije percepcija zaznava nima direktnega dostopa kontakta do stvari zunaj direkten dostop ima le do tistega kar je v duhu imaterial form grossmann opredeli to kot princip imanence duh spozna neposredno le tisto kar je v njem duh ne potrebuje tistega zunaj saj forma objekta pride v duh to je za g koncept odnos med konceptom in formo v predmetu imaterialno in materialno eksistenco forme je identiteta teza o identiteti materija posameznega objekta ne obstaja v duhu tistega ki zaznava ker pa je materija tista ki individuira potem duh ko zaznava predmet in zaznava le njegovo formo nikoli ne zaznava predmeta v njegovi individualnosti thisness predmeta totost predmeta ni stvar zaznave descartes zanika tezo o identiteti tisto kar je v duhu tistega ki zaznava ni forma predmeta ampak je ideja le tega ideja pa ni niti identicna z lastnostjo predmeta niti ne z lastnostjo vrste rodu ki ji ta predmet pripada razlog za to je v d striktnem locevanju med duhovno in materialno substancu tisto kar je v duhu mora biti popolnoma loceno razlicno od tistega kar je v materialni substanci duh lahko tako spozna le tisto kar je v njem ce je spoznanje sploh mozno potem mora igrati ideja neko srednisko vlogo to pa bi bilo lahko le v pomenu reprezentacije zunaji predmet je lahko spoznan le kot predmet ki je reprezentiran v ideji odnos med idejo in njenim predmetom ni niti identiteta niti podobnost ampak je le reprezentacija kaj je reprezentacija za descartesa reprezentacijski znacaj idej je funkcija reprezentacijskih lastnosti njihovih delov kar ustreza je analogno standardni semantiki za dobro izoblikovane formule v logiki prvega reda kot je fa ce hocemo ovrednotiti interpretirati fa potem moramo najprej interpretirati termina in nato se opredeliti resnicnostne pogoje descartes eksplicitno zagovarja to pozicijo v prvi meditaciji paragraf str se enkrat kadar hocejo slikarji upodobiti sirene in satire v kar se da nenavadnih oblikah ne morejo tem bitjem pridati v vsakem pogledu nove lastnosti temvec le pomesajo ude razlicnih zivali ce pa si morda kdaj izmislijo kaj tako novega da se ni nihce videl nic podobnega in je torej to nekaj popolnoma izmisljenega in laznega morajo zagotovo biti resnicne vsaj barve iz katerih sestavijo podobo iz istega razloga je treba cetudi bi lahko bile te najbolj splosne reci kot oci glava roke in podobno umisljene vendar nujno priznati da so resnicne neke druge se bolj enostavne in obce stvari iz katerih se kot z resnicnimi barvami slikajo v nasi zavesti vse bodisi resnicne bodisi lazne podobe stvari i descartes loci med enostavnimi in kompleksnimi idejami ii ideja je o necem glede na biti o necem njenih konstituentov torej je vprasanje kako je nekaj o necem vprasanje o konstituentih iii vsaka enostavna ideja mora biti o obstojeci bitnosti iv to kar trdi iii ne izhaja iz bozje dobrote ampak iz principa nedvoumnosti ce je to res potem mora obstajati moznost da bi descartes premagal demona ne da bi se skliceval na boga descartes loci med objektivno realnostjo ideje in formalno realnostjo vzroka za to idejo tretja meditacija ko govori descartes o objektivni realnosti idej govori o intrinzicni intencionalnosti pri tem najprej razvije teorijo percepcije vendar to ni nadaljevanje aristotelove in akvinceve teorije ampak je bistven prelom s to tradicijo optika pri tem je zanimivo da poskusa descartes percepcijo ocistiti ji dati popolnoma mehanicisticno pojasnitev kar bi ustrezalo tako imenovani novi znanosti mehaniki predstavi stire razloge ki utemeljujejo potrebo po taksni spremembi zaznavne vrste sensible species to so bitnosti za katere so srednjeveski filozofi trdili da potujejo od predmetov k zavesti niso vec relevantne za novo fizikalno pojasnitev percepcije poskrbeti moramo da ne bi domnevali kot obicajno pocno nasi filozofi da zato da bi imeli cutno percepcijo mora zavest kontemplirati dolocene podobe ki jih predmeti posredujejo mozganom ali pa si moramo zamisljati te podobe na popolnoma drugacen nacin kot je tisti pri filozofih ker je njihova koncepcija podob zavezana zahtevi da bi morale biti podobne predmetu ki ga predstavljajo nam filozofi ne morejo pokazati kako so lahko podobe proizvedene ali kako so lahko sprejete z zunanjimi cutnimi organi in posredovani z zivci do mozgan optics csm i teza da cutne podobe slike informirajo zavest duh in da so tako v dvojni funkciji ena je ta informacijska glede na zavest druga je formacijska odnos do predmetov ki so osnova za te podobe slike v descartesovem novem pristopu nova znanost se pojavljajo znanstveni objekti ki pa se razlikujejo od cutnih objektov cutni predmeti so opisani v makro izrazih to so srednjerazsezni predmeti in njihov opis jemlje termine iz nabora ki ga je zagotovi zdrav razum docim pa so lastnosti znanstvenih predmetov teoretske bitnosti ki niso direktno zaznavne lastnosti zakonov narave zaznavni predmeti so opisljivi v terminih primarnih in sekundarnih kvalitet docim pa so znanstveni predmeti le v terminih primarnih kvalitet primerjaj sesto meditacijo zaznavni perceptivni in znanstveni predmeti so torej radikalno razlicni interpretirajmo zadnjo ugotovitev descartesovo ontologija vsebuje intencionalne bitnosti kar pomeni da zaznava da x je f ni opisljiva na enak nacin kot je dejstvo da je x f opisljivost se ne pomeni sodbe ta distinkcija je pomembna da x je f opisuje zaznavo vendar znotraj zaznave f ne opisuje x ni lastnost le tega v ozadju je teza da niti x niti f nista konstituenta vizualnega polja ce zaznavo identificiramo z vizualnim poljem potem znotraj vizualnega polja ne drzi velja nobena relacija predikacije toda vizualno polje prezentira dejstvo da x je f in v tem je ravno skrivnost intencionalnosti kako lahko nekaj prezentira dejstvo ne da bi z dejstvom imelo nekaj skupnega neko skupno lastnost ce upostevamo le razliko enostavno kompleksno ki jo lahko potegnemo znotraj idej potem vidimo le to da ideja ne vsebuje konstituente na enak nacin kot je to pri dejstvu v predstavi dejstva ideja predstavi le konstituente dejstva na tej tocki moramo pojasniti kaj je intencionalnost najprej imamo na razpolago srednjevesko interpretacijo intencionalnost je skupno posedovanje forme v objektu in zavesti duhu vendar je problem v tem da s tem ne pojasnimo dovolj naperjenosti v tem da kaze na nekaj drugega je intencionalni predmet nekaj vec kot zgolj drugi predmet se po strukturi loci od tistega kar predstavlja pri tem pa je za descartesa ze zaznava sama intencionalna lastnosti cutnih podatkov niso fizikalne lastnosti ampak so intencionalne argument proti imanenci proti d skeptik i da bi izvedeli kaj dana ideja i reprezentira moramo imeti moznost primerjave med idejo in tistim kar reprezentira ii da bi lahko primerjali i in predmet p in ugotovili ce drzi reprezentacijska relacija moramo poznati i in o iii da analiza ne bi bila krozna moramo poznati o na nek drug nacin ne le s pomocjo i iv objektov ne moremo poznati drugace kot s pomocjo idej princip imanence v torej ne moremo primerjati ideje z objekti in ugotoviti kateri objekt korespondira kateri ideji vi torej ne vemo katere objekte reprezentirajo nase ideje vii torej ne vemo kaj tu je v zunanjem svetu ali velja ta argument tudi v primeru relacij med idejami ena ideja reprezentira drugo ce je i v r z i potem lahko duh brez tezav zaobseze dejstvo i je v r do i ker sta i in i v duhu sta mu prezentni vendar pa je tezava v tem da ne mormeo ugotoviti kaj je objekt ki ga reprezentira i in kaj je objekt ki ga reprezentira i ali obstaja izhod jasno je da ne smemo zavreci d teze da ideje niso podobne svojim objektom se manj pa da so identicne ceprav so do njih v posebni relaciji intencionalnost ki poveze ravno to idejo z ravno tem predmetom do sem ima d prav zavreci pa je potrebno princip imanence duh nikoli ne spozna tistega kar je v njem ampak tisto kar je pred njim poglejmo si to na primeru razseznosti pri d razseznost je modus materialne substance razseznost pa lahko spoznamo le s pomocjo ideje obliko telesa lahko spoznamo z na nacin ideje oblika je reprezentirana z idejo ki pa obliki ni podobna barva telesa primer voska je nekaj kar je objekt cutenja glej meditacije ii str kaj sem torej misleca stvar kaj je to stvar ki dvomi ume zatrjuje zanikuje hoce noce si tudi predstavlja in cuti pa ni lastnost telesa ne obstaja v zunanjem svetu obcutek sensation je le v duhu ceprav ga je povzrocila materialna substanca le te ne reprezentira ne reprezentira njenih lastnosti ideje in obcutki so v duhu povzroci jih materialna substanca vendar pa ideje reprezentirajo materialno substanco docim obcutki ne kaj so ideje modifikacije dusevne mislece substance principi i in naprej idejo so v misleci substanci tako kot so oblike v razsezni substanci odnos med misleco substanco in idejami je torej odnos med substanco in njenimi akcidencnimi modifikacijami kaj je z obcutki jasno je da to niso modifikacije duha ker duh ni niti obarvan topel disec te lastnosti niso esencialne lastnosti duha pri tem nimamo tezav z obliko oblika ni lastnost duha in je v njem le na nacin ideje reprezentacijski intencionalni nacin oblika je lastnost materialne substance telesa vendar pa v primeru voska d trdi da se barva in dolocena oblika spremenita ali ima pri tem v mislih obcutek barve in obcutek dolocene oblike vendar pa hkrati pravi da si ne moremo zamisliti vseh posameznih oblik ki bi jih razsezna substanca lahko imela zato je dovolj da imamo zgolj idejo razseznosti da torej zaznavamo vosek zgolj s pomocju razuma kot nekaj razseznega nasprotje za d imamo idejo oblike vendar pa imamo obcutek posamezne oblike primarna lastnost razseznega telesa je imeti obliko in ne biti okrogel v biti trikoten v ali to pomeni da pri d dejansko obstaja razlika med imeti obliko kot primarna kvaliteto in biti okrogel kot sekundarno kvaliteto to bi pomenilko da je zanj crta locnica med imeti obliko na eni in biti okrogel biti zelen na drugi strani za prvo imamo idejo za drugo le obcutke toda kaj je potem z odnosom med biti obarvan in imeti doloceno barvo zeleno npr ali bi lahko trdili da materialna substanca ima obliko vendar nima dolocene oblike da je obarvana vendar nima dolocene barve d trdi da tisto iz cesar vosek je ima obliko vendar nima barve sodobna interpretacija atomi imajo obliko vendar niso obarvani ce pa barva ni zunaj kje je potem ali je v duhu nemogoce bi odgovoril d locke o substanci modusih in esenci but were the latin words inhaerentia and substantia put into plain english ones that answer them and were calling sticking on and under propping they would better discover to us the very great clearness there is in the doctrine of substance and accidents and shew of what use they are in deciding of questions in philosophy essays ii xiii od aristotela k descartesu in locku pri aristotelu je mozno identificirati akcidence in jih potem odstraniti tako da ostane le esenca in lastnosti ki izsevajo iz nje to je gola substanca toda ce bi odstranili specificno esenco substancialno formo potem bi ostali le z materijo ki pa je nesposobna neodvisne eksistence zagovorniki korposkularne teorije to seveda zanikajo trdijo da materija ima naravo in je tako substanca za sebe materije se ne more postulirati v mislih brez atributov ki skupno z zakoni narave zagotavljanjo pojasnitev vsega kar se dogaja v materialnem svetu aristotel substanca je substrat hypokeimenon za spremembe cista materija je le substrat pasiven in neucinkujoc za substancialno spremembo descartes principi i materija razseznost esenca modus deljivost gibljivost lastnosti esenca materije razseznost prostor je poln ima esenco je razsezen je materialen podobnost z aristotelom toda materija je definirana z gibanjem in ne s substancialno formo se druga razlika za d je materija vedno substancialna realna razsezna kvantiteta kvantitete se ne da lociti od materije kot je to pri aristotelu fizika je preucevanje te kvantitete v gibanju geometrija v abstrakciji od gibanja argument iz meditacije ii vosek kako d odmisli akcidence to so zanj cutno zaznanvne lastnosti um je tisti ki zazna vosek in ne cutila pri d ni mozno da bi bila neka posamezna cutno zaznavna stvar tisto kar a opredeli kot substanco esenco lastnosti za d to ni dostopno opazovanju razen ce ga opredelimo kot opazovanje ki je stvar uma med ii d natancneje definira materijo v principih ii kjer postane janso da ne moremo govoriti o realni razliki med razsezno substanco in razseznostjo to je lahko le razlika v umu materija je tako definirana z esenco razseznost modus zanimivo je se dejstvo da d reducira vse akcidence materije na mehan i ske cisticne akcidence pri tem je vsaka akcidenca v sebi dolocen nacin dolocujoce lastnosti ali esence okroglost je nacin razseznosti kaj so potem realne akcidence ocitno so le cutne cutno zaznavne lastnosti gassendijeva kritika d pojmovanja materije peti ugovori sprejema razlikovanje med substanco in akcidencami zavraca pa moznost razlocne ideje o substanci voska napada d zanikovanje praznega prostora poskusa opredeliti kaj je realna razlika med njima kaj je tisto kar pojasni razseznost stvari v bistvo gre za pojasnitev materijinega zavzemanja mesta v prostoru ki bi bilo formulirano v terminih tistega kar je prezentno cutilom in je reprezentirano v imaginaciji gassendi trdi da lahkomisli o substanci voska le na nejasen konfuzen nacin kot o neznanem nekaj toda to zanj ni logicno dobljen abstrakten prazen izpraznjen bare substratum kar izhaja iz njegove kritike strogega razlikovanja med custno imaginacijo in intelektom gassendi trdi da tisto do cesar lahko pridemo v nasem izkustvu ni nic drugega kot skupek vsek cutnih kvalitet ki jih vosek lahko ima in sprememb ki jim je lahko podvrzen toda gola substanca je nekaj cesar si ne moremo predstaviti sami niti ne moremo tega pojasniti drugim tako smo pri zgolj nominalni definiciji ki vsebuje fenomenalne pojavne lastnosti moci sprembe in na drugi strani imamo se neznano nekaj ignoranca v pomenu nevednost kot golo substanco v kateri so kot v gostitelju vse lastnosti in spremembe vendar pa to ne pomeni da je bil gassendi skeptik v bistvu je le pokazal na moznost korpuskularne atomarne teorije ki za pojasnitev ne more biti brez praznega prostora gassendi poudarja pomen cutnega izkustva in odvisnost posamezne teorije od le tega na tej tocki smo pri locku they who first ran into the notion of accidents as sort of real being that needed something to inhere in were forced to find out the word substance to support them that substance without knowing what it is is that which support accidents so that substance we have no idea of what it is but only a confused obscure one of what it does e ii xiii poglavje esejev of our complex ideas of substances e ii xxiii locke zacenja s pojasnjevanjem substance na sploh tako pride do pojma ciste substance na sploh in nato preide k posamezni substanci najprej lahko opazimo da uporablja sam pojem ideja predstava zelo ohlapno celo v nasprotju z njegovimi lastnimi tezami ki jih je ze sprejel the mind being as i have declared furnished with a great number of simple ideas conveyed in by sense as they are found in exteriour things or by reflection on its own operations takes notice also that a certain number of these simple ideas go constantly together which being presumed to belong to one thing and words being suited to common apprehensions and made use of offor quick dispetch are called so united in one subject by one name which by inadvertency we are apt afterward to talk of and consider as one simple idea which indeed is a complication of many ideas together because as i have said not imaginig how these simple ideas can subsist by themselves we accustom our selves to suppose some substratum wherein they do subsist and from which they do result which therefore we call substance ilustrirajmo lockovo pozicijo kosarkarska zoga pred mano je rdeca kaj je predmano coga kosarkarska rdeca vse tri opredelitve omogocajo celovit odgovor na zastavljeno vprasanje torej imamo odgovor ki temelji najprej na tem kar vidim pred sabo zogo ki je rdeca in je kosarkarska ce to preoblikujemo v subjekt predikat izjavo stvar ki je pred mano je f in g za vsako vrednost f in g vendar pri tem ne smemo spregledati da sedaj govorimo o stvari ki ni vec a prva substanca symbebekos ampak je to tisto kar funkcionira kot konstituent moznega subjekta predikacije stvar je torej opredeljeno kot tisto kar se nima lastnosti kvalitet na nek nacin je to zelo blizu a materiji vendar konstituenta moznega subjekta predikacije v najbolj cisti obliki pa opredelimo kot nosilec lastnosti vcasih se daje prispodoba z obesalnikom na katerega se potem obesijo lastnosti izgleda da locke v bistvu sprejema taksno interpretacijo mozni subsjekt predikacije v cisti obliki je zanj substanca tako pridemo do tipicnega eksistencnega stavka s p ki vsebuje dve vrsti bitnosti substanco lastnosti kvalitete pri tem pa je za substanco znacilno ne samo to da na nek nacin podpira lastnosti da so ji le te inherentne ampak tudi da substanca ne more biti rojena iz neke druge stvari to lahko izrazimo tudi s pojmom uprimerjanje vedno kadar govorimo o doloceni lastnosti govorimo o lastnosti ki je uprimerjena v tem ali necem drugem ce je torej lastnost uprimerjena potem je obstaja substanca ki je njen nosilec ki ima to lastnost uporabimo to na nasem primeru kosarkarska zoga pred mano je rdeca na vprasanje kaj je pred mano odgovorimo z lockom pred mano je substanca tu se pojavijo tezave locke govori v prej navedem odlomku o talk of and consider as one simple idea ce bi bil bolj dosleden potem bi moral reci stvar thing ki ima dolocene lastnosti v njej so uprimerjene lastnosti rdecosti in kosarkarkosti karkoli ze vsaj slednje naj to pomeni mislimo na same lastnosti in ne na uprimerjanje le teh znova tezava locke se enkrat uporablja termin idea na neustreznem mestu not imaginig how these simple ideas can subsist by themselves ustrezneje bi bilo ce bi uporabil namesto idea tu quality property posplositev zacetnih ugotovitev v analizi posameznega primera ugotovimo da je posamezna stvar v a pomenu vedno na nek nacin povezana s posameznimi lastnostmi kvalitetami imamo torej bogastvo posameznih potez podob ki so povezana s posamezno stvarjo ki pa jih obicajno vedno opisemo z neko doloceno besedo ali vsaj zgolj z nekaj besedami sama zoga ki je rdeca kosarkarska okrogla pred menoj kar pa je ze relacijska lastnost in jo bomo za sedaj pustili ob strani je uprimerjanje vseh teh lastnosti v substanci zoga je ze skupek uprimerjenih lastnosti ali drugace zogo lahko opisemo s substanco ki je konstituent vsakega moznega subjekta predikacije je v bistvu sama ze mozni subjekt predikacije v najbolj cisti obliki ter z lastnostmi ki so uprimerjene v tej substanci to kar opredeljujemo kot konstituent je v bistu tisto kar na nek nacin proizvaja in drzi skupaj vse te posamezne lastnosti dvojnost opredeljevanja dolocanja je pomembna zaradi dejstva da ne bi zapadli v skusnjavo realizma in sprejemali lastnosti kot univerzalije so that if any one will examine himself concerning his notion of pure substance in general he will find he has no other idea of it at all but only a supposition of he knows not what support of such qualities which are capable of producing simple ideas in use which qualities are commonly called accidents if any one should be asked what is the subject wherein colour or weight inheres he would have nothing to say but the solid extended parts and if he were demanded what is it that that solid and extension inhere in he would not be in a much better case than the indian before mentioned the idea that we have to which we give the general name substance being nothing but the supposed but unknown suport of those qualities we find existing which we imagine cannot usbsist sine re susbtante without something to support them we call that support substantia which according to the true import of the word is in plain english standing under or upholding e ii xxiii kaj pravi locke da si ne moremno zamisliti imagine da bi obstajale kvalitete ki ne bi bile podprte inherentne necemu z necim vprasanje ali je to zgolj stvar nasih predstavnih moci da si ne moremo predstavljati da bi bila rdecost brez neke stvari v kateri bi bila uprimerjena ki je potemtakem instanca rdecosti ali pa temelji lockova ugotovitev na mocnejsih temeljih logicni temelji za sprejetje slednjega nas prepricujeta vsaj dve mesti v e ii xii iii vi zanimivo napotilo k temu je leibnizova ugotovitev iz novih esejev ii xiiii v razlikovanju dveh stvari v substanci atributov ali predikatov in skupnega subjekta teh predikatov ni nic cudnega da si ne moremo zamisliti nicesar partikularnega v tem subjektu tako mora biti ker smo od njega ravno locili vse atribute s katerimi si lahko zamislimo katerokoli podrobnost do sedaj smo ugotovili da locke zagovarja pozicijo ki bi jo lahko oznacili kot substancialno vendar pa pri tem ne smemo spregledati na nek nacin aporeticne situacije ki jo tako pojmovanje skladno tudi z interpretacijo locka kot jo je ponudil leibniz prinasa opisimo to situacijo zagovornik substancializma trdi da je neka bitnost substanca ce in samo ce ima lastnost s esenca narava substancialnosti za neko lastnost p bo tako trdil da je instanciirana ce obstaja neka substanca ki ima nosi p ali drugace ce naj bo lastnost p instanciirana potem obstaja neka bitnost ki ima je nosi hkrati p in s rezultat tega pa je da je vsaka instanciacija posamezne lastnosti ze instanciacija dveh lastnosti najprej imamo vrstno lastnost esenco p in ob tem se neko posamezno lastnot p locke tega ne more sprejeti zato mora zanikati da bi bila substanca bitnost ki bi bila dolocene vrste biti neke vrste pomeni da imas lastnost ki definira doloca to vrsto za locka ni sprejemljivo da bi substanca morala imeti neko lastnost da bi jo lahko imeli za substanco da bi bila substanca vprasanje ki se nujno pojavi ali je lockovo substanca nekaj kar je zgolj kontingentno nespoznavno ker je njegova narava kontigentno slucajno nespoznana nek odgovor je locke lahko nasel ze pri hobbsu the word body in the most general acception signifieth that which filleth or occupyeth some certain room or imagined place and dependeth not on the imagination but is a real part of that we call universe th same also because bodies are subsject to change that is to say to variety of appereance to the sense of living creatures is called substance that is to say subject to various accidents as sometimes to be moved sometimes to stand still and to seem our senses sometimes hot sometimes cold sometimes of one colour smell taste or sound sometimes of another and this diversity of seeming produced by diversity of the operation of bodies on the organs of our sense we attribute to alterations of the bodies that operate and call them accidents of those bodies and according to this acceptation of the word substance and body signifie the same thing leviathan xxxiv hobbes torej zagovarja tezo da sta substanca in telo eno in isto vendar pa je problem v tem da za locka ne moremo reci da bi lahko imeli telo ki bi bilo brez lastnosti v pojmu telo je locke ze vkljucil substanco telo je substanca nekaj lastnosti res pa je da je lahko na ta nacin zagovarjal samo negativno pozicijo nimamo niti idej prestave niti pojma substance vendar pa govorimo o posameznih materialnih stvareh moja rdeca kosarkarska zoga imamo idejo o tej posamezni stvari toda ta ideja je skupek posameznih enostavnih idej ki jih imamo o zaznavnih cutnih kvalitetah ki jih najdemo povezane v posamezni stvari zogi pri tem pa si ne moremo prestavljati da bi te kvalitete obstajale same po sebi zato tako locke domnevamo da so v nekem skupnem subjektu ki ga imenujemo substanca locke proti aristotelu ne moremo imeti enostavnih pojmov o esenci stvari a apo b loci stiri stopnje v znanju percepcija stvari in stanj stvari percepcija ali spomin ponavljajoce se percepcije o podobnih stvareh oblikovanje splosnega pojma koncepta ali misli razumevanje vednost ki temelji na pravi definiciji esence v primeru substance dobimo tako zaznavamo percipiramo dolocene kvalitete zaznavamo in spominjamo se kvalitet ki so podobne med razlicnimi indiividuumi prihajamo do oblikovanja koncepta splosne univerzalne vrste ki je na nek nacin prisotna v vseh teh percepcijah pridemo do znanstvene definicije esence vrste kar pojasnjuje hkratnost lastnosti tako lahko a pojasni prvo substanco ali lahko to uporabimo pri locku jasno je da prvi dve stopnji ustrezata locku saj izrecno zagovarja empiristicno pozicijo pri tretji stopnji lahko ugotovimo da je pojem splosne vrste kompleksna ideja predstava je univerzalna in specificna vendar se vedno kompleksna ideja cetrta stopnja pa ustvarja iluzijo da prihajamo do enostavne ideje predstave o substanci zato mora locke zadnji dve stopnji a spremeniti spomnimo se samo trditve da if anyone will examine himself concerning his notion of pure substance in general he will find he has no other ideas of it at all but a supposition of he knows not what support of such qualities which are capable of producing simple ideas in us ii xxiii takrat ko imamo to obscure and relative idea of substance in general pa pridemo do predstav o posameznih vrstah substanc tako da kombiniramo predstave ideje ki reprezentirajo posamezne kvalitete ki pa se pojavljajo na nek nacin skupaj so povezane ta povezanost pa je povezanost v tistem splosnem subjektu v cemer subsistirajo obstajajo nasa predstava o moji rdeci kosarkarski zogi je tako zbirka enostavnih idej predstav povezanih v skupno s tem necem o cemer imamo nejasno konfuzno idejo predstavo in v cemer te kvalitete so ne morejo biti brez tega nekaj razprava z edwardom stillingfleetom lockov sodobnik skof v worcestru stillingfleet je napadel locka ravno zaradi tega ker naj bi pojem substanca bil rezultat komplikacije povezave mnogih enostavnih idej predstav k cemer smo ljudje do dolocene mere priuceni je stvar navade prava pot bi bila abstracting and enlarging simple ideas kar pa pomeni da bi pojem bil splosna ideja predstava ki je izoblikovana z intelektualno abstrakcijo lockovski odgovor lahko ponazorimo s primerom moje rdece kosarkarske zoge uporabimo prvi dve a stopnji in ugotovimo da je nasa cisto pojavna fenomenalna ideja predstava o tej zogi complication of many simple ideas together s temi kvalitetami pa je povezana tudi podmena o nespoznavni osnovi o tistem v cemer te lastnosti so in z cesar se formirajo rezultirajo tako smo prisli do ideje predstave posamezne substance prve substanc epri a moje rdece kosarkarske zoge konkretno obstojece stvari posamezna substanca pojavna ideja predstava nespoznavna osnova iz tega primera in mnogih drugih podobnih primerov nato abstrahiramo splosni pojem nespoznavne osnove stvari iz pojavne ideje predstave moje tvoje njene rdece kosarkarske zoge lahko z abstrakcijo dobimo splosno idejo predstavo zbirke splosnih zoga podob ce le to nato povezemo s splosno predstavo idejo o cisti substanci na sploh potem dobimo splosno idejo predstavo o posebni vrsti substance namrec zoge avtor bojan borstner v kolikor zelite sodelovati z nami vas vljudno vabimo da se nam pridruzite posljete clanke ali pa samo izrazite vasa mnenja