this document is a html rendering of a corpus encoding
specification dtd document produced in the scope of the
multext east project by fred
uses iso latin encoding
mte html corpus sampler fiction slovene
gosti skladi zraka sluz se vzpenja po stenah prihod iz mocvirja
kuzni komisarji v dezeli tak cuden vstop tak vinski zacetek
temne lise vlage so se spakovale po zidu zdelo se mu je da v tej
gluhi tihoti lezejo skupaj in narazen in da s svojim neznansko
pocasnim gibanjem oblikujejo nedolocljive podobe spodaj je bilo okrog
in okrog mokro zid je bil prav do crnega prepojen s sluzasto vodno
snovjo nevidno gibanje se je pomikalo navzgor k tem lisam in
njihovim spakam zmes pa se je grucila belkasta tekocina se nabirala
v kaplje in potem nalahno polzela nazaj v mocvirna tla tako je bilo
kot da bi kapela rasla iz zemlje kot da bi jo vsa ta vlazna in tekoca
sluz napajala in hkrati vlekla nazaj v mocvirna tla segel je z roko k
steni in obtipal toplo voljno sluz na njej mrscalica mu je stekla po
hrbtu in zdrznil se je ob dotiku s to zivo mrtvo snovjo
nenadno vzburjenje ga je premaknilo pogled se mu je potegnil z
zidovja k vratom in k temni odprtini za njimi stopil je blize in brez
namena poprijel za hladno zelezje stresel je tiste resetke da je
zapah votlo udaril notri je jasknilo in zadusilo zvok obraz je
pritisnil zraven in cakal da bojo zenice med svojim krozenjem
preluknjale temo in razbrale obrise v notranjosti stene so bile
raskave in prebarvane z nekaksnim belilom ki je bilo zdaj ze sivkasto
od vlage tudi tukaj so se premikali mokri madezi zadaj je razbral
najprej nekaksen kup cunj in potlej visoko postavo ki se je dvigovala
iz njih prav blizu cvrstega in golega in crnega kriza je stal ob
nekaksen steber privezan mladenic s skladnimi a nekoliko okorno
izrezanimi in izrisanimi potezami na obrazu v ramenu mu je ticala
puscica kar globoko je bila zasajena iz rane pod njo pa je v mocnem
curku polzela crna kri nekoc je bila rdeca je pomislil in stene so
bile bele puscice so mu ticale tudi v prsih v nogah povsod po
telesu nebescan je bil dodobra preluknjan za njegovim lepim bledim
obrazom je visela cunjasta in scefrana zastava s'sebastian se je
vleklo cez gube in zbledelo roznato barvo sele zdaj je na drugi
strani kriza opazil manjsega mozaka kip je bil nekoliko nagnjen in s
hrbtom prislonjen k oltarju romar ali berac ali kaj v capinskih
capah z roko je kazal k mehurjasti buli na svojem stegnu in tudi iz
te gnojiscne rane je nekaj teklo nekaj gostega in svetlega nekaksna
zmaza se je izcejala oba sta gledala navzgor njuni pogledi so bili z
vso silo uprti v crni strop neba
v tej tisini je slisal samo svoje dihanje samo svojo sapo in bobnenje
v ceviscu grla in v ustni votlini ki je vlekla vase in iztiskala gost
zrak onadva notri sta bila povsem tiha crni kriz je negibno stal med
njima in gledal vanj z vsem telesom se je zasukal in se v nenadni a
se zmeraj pocasni gibljivosti premaknil iz te grcaste mrtvicnosti
nic vec se ni ozrl na kapelo in na sluz ki se je vzpenjala po njenih
zidovih mokri skornji so bredli skozi nizko travo cutil je kako
vlazni sopi stebelc tleskajo ob noge in se jih s tisocerimi seski
oprijemljejo tezko je hodil ozracje je bilo nasiceno z vlago iz
mocvirnih tal se je dvigovala topla sopara in lezla pod kozo nekaj
hladnega je zacutil na celu in ko je segel gor so se tudi tukaj pod
prsti sprijeli kosmi mokre snovi skozi kozo je udarjal znoj in pred
ocmi mu je mrcalo od napora mukoma se je premikal skozi goste sklade
zraka stopal je po ozkem travnatem mostiscu na levi se je s svojo
toplo soparo nalahno pregibalo mocvirje med negibno visoko rastjo
ljulk in trsov z desne je bolscala vanj gosta podrast in crno rdece
kroglice so se svetile med plazljivimi ovijalkami mrtve in smrdljive
koprive so tiscale vanj s svojim omoticnim vonjem sonce je bilo
visoko na opoldanskem nebu njegovo vztrajno zarenje je blescalo skozi
gosto zmes zraka in vodnega tkiva hropel je in lovil ciste presledke
zracnine skozi to naphanost ki je pritiskala od vseh strani in mu ni
dovoljevala hitrejse hoje
grmaca se je potlej razlomila in skozi tisto luknjo se je prebil med
drevesa in v gozd zrak ni bil nic boljsi tudi iz lisajastega mahovja
je puhtelo a vsaj gibati se je bilo mogoce bolj sprosceno pokrajina
se je nekoliko dvignila in zgoraj med drevjem je zacutil vec svetlobe
kar poprek je stopil ko je prisel na vrh je z obrazom oprasnil ob
trnje in crne svetlece robidnice so se mu zamajale pred ocmi to je
bil rob ob njem pot iz zelena planjava na obeh straneh
sedel je v vlazno travo in vrgel tezko prtljago ob tla z rokavom si
je obrisal mokro celo naprej ni bilo mogoce zrak je bil mehak in
maziven pritiskal ga je k tlom zdaj je vedel ce bo vstal se bo
moral prebijati skozenj kot skozi vodo
nekje blizu je udaril zvon zamolklo se je izgubil v mascobi snovi
potem je zaslisal nekaksno valovanje stevilnih glasov in ni minilo
veliko casa ko je zamrmralo za njegovim hrbtom po gozdni poti in dol
na travnato planjavo se je skozi meglicasto in porozno tkivo premikala
pocasna in valujoca gruca ljudi kot skozi sen se je najprej visoko
nad njegovo glavo odmajala mimo pisana bandera z zaobljenimi angelcki
ki so vsi rdeci zdeli na njeni modrini potem pa se je v meglico
zarisala mrmrajoca mnozica v praznjih oblacilih
vstal je si zadegal vreco in sedlo na ramena ter stopil za zadnjimi
iz crede zaostalega starca je skusal nagovoriti oni pa je kar
momljal predse in dvigoval oci v mocevino nad seboj k zabrisanemu
krogu na nebu ki je bilo menda sonce ni se dal odgnati vztrajno je
stopal ob skljucenem mozakarju ki je ze precej zaostal za procesijo
nekam vendar mora priti nekje se ta pot mora koncati
kolovoz se je spet zarinil v gozd in se potlej strmo zagrizel v breg
zdaj je bilo pod nogami blatno in spolzko male smrdljive mlake so se
s svojo postano tekocino pretakale cez luknje ki so jih napravile
stopinje starcu je nekajkrat zdrsnilo kazalo je da bo padel in se
skotalil nazaj s krmezljavimi ocmi je gledal okrog sebe in potem
zavrtal s pogledom vanj nezaupljivo je tipal po njegovem obrazu in
oblacilu obtical je na sedlu potem je z zateglim in negotovim
glasom kot bi razmisljal ali naj sploh spregovori rekel
kje pa je konj
vreco je sunil cez sedlo in z desno roko trdo poprijel da mu je
skrivilo hrbet z levo je prijel starca pod pazduho in ga pocasi
zvlekel na rob hotel je med drevesa ampak pot je bila v globeli
strmina pa gladka kot bi jo kdo z oljem namazal starec se je sprva
skusal umakniti potem pa se je prepustil cvrstemu prijemu pocasi sta
se pomikala do prostora kjer je pot zadobila nekoliko poloznejsi tek
tu sta se ustavila potlej pa stopila med drevesa zdaj sta lazje
napredovala
sele tu mu je odgovoril
spodaj je ostal je rekel v mocvirju mislim da je dobil
rape prevec sem ga gnal vrocega skozi mlake
v vodi skuhati prepelno je zadovoljno in poznavalsko dejal
starec in borove cesarke potem s to raztopino vsak dan umivati noge
konju mazati z oljem
tujec je gledal predse videl je tisto klecajoco in znojno zival ki
ji je po kozi kar lilo in lilo ki je naenkrat stala med trsjem in
prazno gledala predse in ni vec mogla ne naprej ne nazaj
prav gnojno je imel ze vse skupaj je rekel cez cas nic se ni
dalo storiti
starec je spet obmolknil nenadoma je bil spet nezaupljiv in sploh ni
hotel dvigniti pogleda od tal
zatavala sva v mocvirju je skusal prislek pojasniti sele pri
kapeli sem potem nasel pot
molce sta hodila gozd se je zredcil in spodaj so se pokazale lesene
koce s crnimi klobuki slame po blatni poti se je skozi vas vijugala
procesija nekaj temnih postav je prihitelo iz meglice med hisami in
se pridruzilo romarskim hodcem pocasi in s previdnimi koraki sta se
spustila navzdol pred prvimi hisami je starec nekaj zamencal in
zmomljal kot bi se hotel posloviti
sem mislil je rekel tujec ce bi lahko dobil malo prevretega
mleka ali vina
starec se je obotavljal korak ga je vlekel drugam tujcev glas ga je
ustavljal se enkrat ga je premeril s krmezljavim pogledom zdaj se je
odlocil pridi je pomignil in stopil po ozki poti med dvema lesenima
ogradama v temno gnezdisce crnih kocur
vas je bila domala prazna nekaj kokosi je zletelo spod nog in nekaj
prasicev se ni hotelo umakniti pri eni od his je zaslutil za oknom
nekaksno premikanje ko se je ozrl v tisto smer je za lino smuknil
nazaj zenski obraz malo naprej je starec odrinil leseno loputo za
njo je bil na dvoriscu velik kup gnoja vsenaokrog pa se je razlivala
ena sama stojeca in smrdljiva mlaka iz katere je neznosno puhtelo
tujcu je z roko pokazal k panju ob leseni uri sam pa je nekaj
zaklical in stopil v notranjost bajte cez trenutek se je med vrati
pokazal zguban zenski obraz na vseh straneh ovesen z dolgimi strenami
sivih las spodbudno je pokimala
sedel je in cakal iz koce je prihajalo hlastljivo besedicenje zadaj
med hisami pa je spet nekaj smuknilo in potem se je prav ob ogradi
prikazala obla zenskica je zaslutil njen pogled so ga te crne oci
poprej tipale zares je bila ostrica v njenih nemirnih zenicah dolbla
je vanj in pozibavala z boki
od vrat je potem glasno kriknilo lajdra ali kaj in zenskica je
busknila nazaj med bajte na pragu je stal starec s skodelo mleka v
rokah cofotnil je cez mlakuzo in mu ponudil
z velikimi pozirki je pogoltal vroco cobodro da so mu spet stopile
velike kaplje znoja na celo
lajdrajo se in gonijo je potem rekel starec kot bi odgovarjal
na vprasanje
res je tujec rad sprejel pomenek tak cuden zrak imate vlaga
in vrocina oboje hkrati
vrocina in slab zrak je zaupljivo sepnil starec v takem so
ljudje sprejemljivi za zlobne in strupene izrodke
zato molite je vprasal tujec
zato je rekel starec vsi znaki so tu bolezen prihaja samo
sveti rok nas se resi
ni zelel zgubljati casa zmedeni starci trosijo taksne prerokbe
konj je rekel kje lahko kupim konja
tu ne je zarotnisko dahnil starec tu je vse pocrkalo krcmar
v naslednji vasi po tej poti naprej
potegnil si je tovor na ramena in zabredel skozi smrdljivo mlakuzo
zrak pa je res cuden je pomislil spodaj na poti med ogradami je
zaslisal klic obrnil se je in videl starca ki je nepremicno stal in
bolscal za njim
ne prides dalec je vzkliknil
sredi popoldneva se je se enkrat ustavil in vprasal za pot do krcme
krepak mozakar z zavihanimi rokavi do ramen je razkazoval misicaste
roke ki so bile do komolcev zagorele od sonca zgoraj pa bele kot
belo mleko z velikimi zamahi sekire je treskal po panjih da je
frcalo od njih in se zmeraj po prvem udarcu razkrehnilo na dvoje bil
je prijazen in dobre volje taka je bila tudi suhljata zenska z
ostrimi crtami v obrazu ki se je prikazala med vrati hleva in si
brisala roke v predpasnik
kar po poti je vzkliknil prav kmalu boste tam skocil je
noter in v majhni lonceni posodi prinesel sadjevca v tej vrocini
je rekel pomaga pri hoji povedal mu je da se popotni pogosto
ustavijo pri njihovi hisi vcasih celo prenocijo tudi on lahko ce
hoce mozak je bil zgovoren in radoveden tujcu pa ni bilo do
besedovanja
naprej moram je rekel konja potrebujem
okorno se je skusal zahvaliti oni pa je zamahnil z roko ampak
previdno krcmar je lump je rekel in zategnil obraz ko je skusal
pomezikniti
pot se je spet zavijugala med nekaksno travnato mocvaro a zdaj je
bilo lazje cilj je bil blizu
ozracje pa je bilo se zmeraj nasiceno s toploto in vlago
ko se je priblizal krcmi je bila noc izza oken je prihajalo nekaj
svetlobe udaril je po vratih notri se je zganilo in potlej je nekdo
odskrnil duri skozi odprtino je busnil vonj po dimu po vinu po
telesih
prenocisce je rekel tujec vrata so se odprla in mozakar z
zverizenim z zlovoljnim obrazom ga je spustil noter prostor je bil
osvetljen z dvema ali tremi svecami ki so stale na mizah v kotu pa
je v prepihu zaplapolal ogenj smolnate plamenice nekaj mozakov je
sedelo okrog mize ob vrcih vina in se polglasno pogovarjalo ko je
vstopil so se vsi ozrli vanj pri drugih mizah je bilo prazno vreco
in sedlo je vrgel na klop in se zavalil na prazen sedez v kotu krcmar
je brez besed postavil predenj vina in mu sedel naproti
od dalec je vprasal
od dalec je odgovoril tujec
krcmar je pogledal k sosednjemu omizju kjer so mozaki lovili njune
besede in so potlej sklonili cez vrc
brez skrbi nimam navade veliko sprasevati je rekel
vstal je in stopil k vratom ki so vodila v notranjost
gost bo prespal je vzkliknil
konja nahraniti je revsknil moski glas in med vrati se je
pokazala glava nafrfuljena s sijocimi rdecimi lasmi
nima je rekel krcmar in z glavo pomignil na tujcevo prtljago
pojedel je tisto kaso z velikimi kosi mastnega mesa ki so plavali v
njej potem ni vec zdrzal oci so ga scemele od dima in utrujenosti in
cutil je kako se mu po vsem telesu pretaka vsa vrocina vsa vlaga in
opojna sopara tega dolgega dne poklical je krcmarja ki se je pocasi
dvignil od sosednje mize
jutri potrebujem konja je rekel
krcmarjeve oci so ozivele v zanimanju
ne bo lahko je rekel in blisnil s pogledom po tujcevem oblacilu
in vreci s konji je tezko
jutri bova govorila je rekel tujec in stopil za rdeceglavim
mozakarjem po stopnicah oni mu je pred vrati potisnil sveco v roke
da vas ne bo strah je rekel in se nasmehnil med tistimi
sencami ki so se sprehajale po njegovem obrazu
vreco je porinil pod posteljo in zapahnil vrata za seboj pod vzglavje
je potisnil bodalo in se zacel slaciti pogled se mu je ustavil na
tiskani podobici ki je lezala blizu svece na leseni klopi z
zivordeco barvo je bil na njej naslikan tisti capin ki ga je bil ze
nekje videl z roko je kazal na bulo na svojem stegnu iz katere se je
cedila svetla tekocina v kapeli zjutraj tam ga je videl
legel je in z zaprtimi ocmi gledal to rdeco prikazen svetega roka v
nosnicah je cutil vlago in omamno soparo ki se je dvigala iz
mocvirja
krcmar ga je pricakal ves nasmejan jutro je bilo toplo in vse je
kazalo da bo sonce pregnalo vsaj nekaj te vlazne nesnage ki je
zastrupljala zrak ni se bilo cisto a sapa je le sla nekoliko lazje v
pljuca na krcmarjevem obrazu ni bilo vec vcerajsnje zlovoljnosti a
vendar ga je s tako cudnim nasmehom pozdravil smo dobro spali
da ga je ob vsej tej veselosti neka tesnoba stisnila v prsih
minilo je ko sta sedla k pomenku
konja imam je rekel nasmejani krcmar a se bojim da ga ne
boste potrebovali
tujec ga je zacudeno pogledal
nic ne glejte je zlabral krcmar nic se vam naj ne mudi danes
navsezgodaj se je tu ustavil sodnik albin precej pomembna zivina je
povedal da imajo v mestu obisk
premolknil je in postavil vina na mizo cetudi zdaj ni bilo v prostoru
nikogar se je zaupljivo sklonil k njemu
kuzni komisar je sepnil
tujec je skomignil z rameni kazalo je da velika novica nanj ni
napravila nobene ga ucinka krcmar se je razocarano naslonil na steno
vidim da nic ne razume te je rekel dezelno knezji vicedomski
urad je izdal naredbo o kuznih kordonih in lazaretih nic se se ni
zgodilo bolezni ni obicajna preventiva le to je da se poslej
popotnik ne more kar tako sprehajati po dezeli
kazalo je da moz zdaj razume za kaj gre
ne morem naprej je vprasal
no koncno si je oddahnil krcmar dobro ste razumeli ne
morete naprej
znova je sedel in pozorno gledal vanj tujec je odpil pozirek vina in
prav miren je bil videti potem je s prsti pobobnal po mizi in gib ga
je izdal da se mu notri po lobanji sunkovito zaganjajo misli
pravzaprav lahko greste je cez cas v to tisino blago rekel
krcmar ampak zdaj pac vsakega tujca temeljito pretipljejo in
preverijo vsakemu to ni ljubo
vstal je in stopil k vratom
tujec je brez besed bolscal v rdece vinske kaplje ki so nalahno
polzele po vrcu in se na mizi nabirale v krvavo mlakuzo
ves dopoldan je jezdil naokoli krcmar mu je prodal dobro zival
gledal je te blage zelene hribcke ki jih je konj tako zlahka
zmagoval bilo je vlazno a lepo kadar sonce razzeno to soparo mora
biti tukaj prijazna in dobra dezela
opoldne je naglo pojedel in se z vrcem vina zavlekel v svojo sobo
gledal je rdeco podobico in se nalival videl je tega mozaka v rdeci
halji kako stoji ob ogradi med crnimi kocami in klice za njim ne
prides dalec
spodaj so slisali glasen hrgast smeh
zvecer je prisel dol s krvavimi ocmi in spet sam sedel k mizi nocoj
je bila krcma polna domaci ljudje in popotni trgovci slisal jih je
preklinjati ce bojo kuzni kordoni je konec s sejmi je konec s
tovorjenjem in zasluzki jih caka posedanje doma in izguba
jasno je bilo da krcmar ne laze
z vinom je prezivel tudi naslednji dan
tretjega dne je prisel krcmar v njegovo sobo sedel je in ga gledal in
molcal tako je tudi odsel brez besed
to noc se je prebudil iz vinskega sna in zdelo se mu je da se na
vratih premika zapah
zjutraj je sklenil oditi v tej krcmi ni mogel obstati neko noc bojo
njegovo z vinom prepojeno truplo zakopali zadaj v gozd neko noc bo
tisti sijoci rdeceglavec mahnil po leziscu
a jutro je bilo soncno vsa sopara se je razkadila zadaj na obzorju
so oblaki pritisnili k tlom in cutil je njihov vroci objem a tu je
bilo svetlo in soncno
ko je zavezoval popotno vreco so se za njegovim hrbtom odprla vrata
zasukal se je in tam je stal krcmar naslonjen ob podboj
tokrat je spregovoril
z vami je hudo je rekel jaz nic ne sprasujem ampak z vami je
hudo vsako noc kricite v snu
tujec je molcal krcmar je potem smehljaje rekel
pravzaprav vas nimam namena zadrzevati ampak dolzan sem vam
povedati da bojo uvedli kontumac premislite
to je rekel s svojim smehljajem in ga pustil samega zdaj se je v
cudnem tujcu nekaj zganilo sedel je in zakopal glavo v dlani
nekaksni dvomi in nekaksna vprasanja so mu nabijala notri
pocasi je razvezal vreco in stopil dol po stopnicah v gostinski sobi
sta sedela ob vinu kmeta in se brez besed nalivala odrinil je vrc ki
ga je krcmar potisnil predenj in molcal dokler onadva nista vstala
placala in odsla pomignil je krcmarju naj sede k njemu
ne vem zakaj me toliko odvracate od poti je potem tiho in
zbrano dejal ampak neki namen morate imeti pri tem cakate na kaksno
pravo priloznost preizkusate ce potujem sam ce ni nikogar za menoj
je ze veliko kosti v gozdu za vaso hiso
krcmar se je smehljal
vendarle je rekel vendarle se je z vami mogoce pogovarjati
doslej ste samo pili in tavali naokoli kot bi vas kaj hudega
preganjalo zdaj ste zaceli razmisljati bog mi je prica je rekel da
ne sodim med tiste ki bi tolkli po samotnih potnikih jaz vas samo
opozarjam jaz imam korist ce ostanete vi imate korist ce ostanete
kontumac je huda rec nadlezna vprasanja ki jih postavljajo v kuznih
kordonih sodniki in preiskovalci se hujsa
tujec mu je gledal naravnost v oci
ostanem je rekel
krcmar je zadovoljno pokimal
a ne v tej krcmi polni vasih dobrih nasvetov
krcmar se je nemirno presedel zakrilil je z rokami po zraku
najboljsa krcma je zdrdral najboljsa dalec naokoli povsod
drugod vas bodo goljufali predvsem pa sprasevali jaz nic ne
sprasujem vsakega gosta rad sprejmem
tujec ni umaknil pogleda
ne gre za to je rekel naselil se bom vsaj tako dolgo dokler
te neumnosti ne minejo hiso iscem bivalisce
krcmarja je dvignilo na noge stopil je po prostoru in se z negotovimi
koraki zasukal med mizami potem se je vrnil k mizi in se z rokami
naslonil nanjo
ostali boste je zacudeno vprasal
ostal bom je rekel tujec
imate dovolj denarja za hiso je rekel krcmar
dovolj je rekel tujec
jaz pa sem ze mislil da ste kak ubegli galjot je rekel krcmar