ius info kliknite naprej naslov preoblikovanje podjetja v druzbeni lastnini besedilo zakon o podjetjih je v svojem clenu dolocil rok za prilagoditev organiziranosti in uskladitev samoupravnih splosnih aktov organizacij zdruzenega dela sprva doloceni rok do decembra je bil z novelo ur l sfrj st skrajsan na december rok velja za vse subjekte z izjemo zadruznih organizacij in organizacij kooperantov ter druge oblike zdruzevanja dela in sredstev katerih nacin organiziranja ureja poseben zakon zakon je v clenu dolocil tudi postopek v zvezi s preoblikovanjem oziroma prilagajanjem z zakonom o podjetjih v odstavku clena pa je doloceno da je nosilec pobude in aktivnosti za novo organiziranje v skladu z zakonom o podjetjih delavski svet obstojece delovne organizacije kljub zakonsko dolocenem roku za uskladitev pa zp ni eksplicitno dolocil sankcij v primeru nespostovanja zakonsko dolocenega roka po podatkih republiskega zavoda za statistiko je bilo ob koncu leta na podrocju gospodarstva se vedno enovitih delovnih organizacij delovnih organizacij s tozd in tozd ki se se niso uskladili z zakonom o podjetjih ker omenjene organizacije ocitno se niso uskladile svoje organiziranosti z zakonom o podjetjih se zastavlja vprasanje glede trenutnih moznosti uskladitve problem nastaja zaradi sprememb zakona o podjetjih v letu in novela ur l sfrj st in upostevajoc tudi novo uredbo o vpisu podjetij in drugih pravnih oseb ki opravljajo gospodarsko dejavnost v sodni register ur l sfrj st v celoti so bila namrec izpuscena dolocila ki urejajo organiziranje druzbenega podjetja clen zakon predvideva le delnisko druzbo in druzbo z omejeno odgovornostjo v druzbeni lastnini ki jo lahko ustanovi ena ali vec druzbenih pravnih oseb ali pa tako da vlozijo sredstva ali pridobijo delnice oziroma deleze v ze ustanovljenih mesanih druzbah clen zakona taksne druzbe ni mogoce ustanoviti brez znanega nosilca lastniskih upravicenj zato tudi ni mogoce zgolj preoblikovanje organizacije zdruzenega dela ali druzbenega podjetja z anonimnim kapitalom v delnisko druzbo ali druzbo z omejeno odgovornostjo v druzbeni lastnini z anonimnim kapitalom preoblikovanje v delnisko druzbo ali druzbo z omejeno odgovornostjo v druzbeni lastnini je mogoce le ce so znani titularji oz zunanji lastniki nad delezi oziroma delniskim kapitalom ki po svoji naravi sicer sodi v sfero druzbene lastnine taksno preoblikovanje bo mogoce izvesti le v procesih popolnega oz delnega olastninjenja v mnogih primerih zelijo organizacije zdruzenega dela opustiti svojo dosedanjo organiziranost po zakonu o zdruzenem delu ki ne velja vec in opustiti temeljne organizacije za katere sploh ni vec zakonskih pogojev za njihov obstoj in nadaljnje poslovanje v praksi sodisca zavracajo vpise sprememb organiziranosti organizacij ki se preblikujejo v druzbena podjetja z opustitvijo tozd ov in delovnih skupnosti stalisce utemeljujejo s tem da zakon o podjetjih ne omogoca vec ustanavljanje druzbenih podjetij oziroma podjetij v druzbeni lastnini z izjemo delniskih druzb in druzb z omejeno odgovornostjo kar pa ze predpostavlja znanega lastnika ker je proces olastninjenja zapleten proces ki ga v tem trenutku tudi se ni mogoce vedno in takoj izpeljati bi bilo potrebno omogociti subjektom vpisa da se organizirajo kot druzbena podjetja brez tozd ov in uskladijo svojo organiziranost z zakonom o podjetjih zakon o podjetjih res ne govori vec o ustanavljanju podjetij v druzbeni lastnini vendar te se predpostavlja in njihov obstoj ni sporen clen zakona zakon ne omogoca vec ustanavljanja novih druzbenih podjetij brez znanega titularja stalisce da preoblikovanje organizacij zdruzenega dela v druzbeno podjetje ni mogoce vpisati v sodni register pa je po nasem mnenju sporno prilagoditev organiziranosti z zakonom o podjetjih ne pomeni statusne spremembe v klasicnem smislu s tem namrec ne nastane nov pravni subjekt pac pa stari subjekt prilagodi svojo notranjo organiziranost kar pa se ne bi moglo steti kot statusna sprememba to se posebej velja za dosedanje nepreoblikovane enovite delovne organizacije statusna sprememba ki je pomembna za pravni promet predstavlja ukinitev temeljnih organizacij in njihov izbris iz sodnega registra upostevati je potrebno da ni nikakrsnih zakonskih pogojev za nadaljnji obstoj temeljnih organizacij in njihovo nadaljnje poslovanje v teh primerih bi bilo mogoce uveljavljati sankcije zaradi neizpolnjevanja pogojev v skladu z veljavno zakonodajo kar je razlog za prenehanje poslovanja ter za postopek redne likvidacije druge statusne spremembe prakticno niso mozne saj tudi enostranska izlocitev ni mogoca pobuda je v rokah delavskega sveta delovne organizacije kot celote formalno bi bilo mogoce procese prilagajanja izpeljati zgolj s hkratnim olastninjenjem za kar pa se v praksi ponekod se niso stekli vsi pogoji zakon o privatizaciji med drugim tudi se ni sprejet togost te ureditve je mogoce preseci z interpretacijo veljavne zakonodaje kadar se organizacija zdruzenega dela odloci za prilagoditev z veljavno zakonodajo kljub prekoracenemu roku bi bilo to spremembo mogoce vpisati v sodni register na podlagi sklepa o spremembi organiziranosti z imenovanjem vrsilca dolznosti direktorja ter s ponovno opredelitvijo dejavnosti z zdruzitvijo le teh v obsegu kot so sicer pripadale temeljnim organizacijam nova uredba o vpisu podjetij in drugih pravnih oseb ki opravljajo gospodarsko dejavnost v sodni register velja od decembra leta in opusca vpis ustanovitve druzbenega podjetja v sodni register vendar preoblikovanje v druzbeno podjetje po nasem mnenju ne pomeni ustanovitve pac pa zgolj preoblikovanje zato bi tudi po sedaj veljavni uredbi bilo mogoce ob preoblikovanju uporabiti enak postopek ki je sicer veljal za postopek preoblikovanja in usklajevanja z zakonom o podjetjih do s tem bi zapolnili vrzel ki je nastala v zakonu o podjetjih in uredbi o vpisu po izteku roka za statusno prilagajanje v druzbena podjetja temeljne organizacije bi postale organizacijske enote tudi z eventualnimi pooblastili za nastopanje v pravnem prometu kar pa organizacija uredi v statutu pomembna je torej statutarna prilagoditev na ravni delovne organizacije ce bi tudi v praksi sodise potrdilo taksno stalisce bi dejansko prakticno omogocili precejsnjemu stevilu subjektov glede na zgoraj prikazano stevilo uskladitev z zakonom s cimer v nobenem primeru niso ogrozeni interesi pravne varnosti pa tudi ne ogrozena druzbena lastnina v nasprotnem primeru pridemo do prakticno absurdnih situacij ko za obstoj toliksnega stevila subjektov ni vec nikakrsnih zakonskih pogojev a se vedno nastopajo v pravnem prometu kot temeljne organizacije kar dejansko zmanjsuje pravno varnost nenazadnje je podobno dilemo razresil novi republiski zakon o zavodih ur l rs st ki je izrecno na podlagi samega zakona s aprilom ukinil temeljne organizacije ter jih spremenil v organizacijske enote obstojece delovne organizacije pa preimenoval v zavode pod pogoji pod katerimi so vpisane v sodni register clen zakona o zavodih statutarna prilagoditev je vezana na statutarne sklepe organov upravljanja clen taksna resitev se zdi smotrna tudi za obstojece organizacije zdruzenega dela na podrocju gospodarstva ki se se niso preoblikovala v podjetja omogociti pa jo mora predvsem sodna praksa mnenje pravne sluzbe gzs izdajatelj gospodarski vestnik d d revija pravna praksa stevilka datum objave rubrika predpisi stran podroeje gospodarski subjekti in njihova organiziranost