medenosrce gif bytes sterilizacija uvod mikoroorganizmi `ivijo v ~lovekovem okolju pa tudi na njegovi ko`i in sluznicah kot sestavni del normalne flore ve~ina mikroorganizmov je koristnih in le malo tevilo je kodljivih in patogenih za ~loveka v zdravstvu moramo najve~krat odstraniti prav vse `ive mikroorganizme in njihove spore kar nam omogo~a sterilizacija sterilizacija in sterilizacijski postopki sterilnost pomeni odsotnost vseh `ivih mikrooragnizmov bakterij spor gliv virusov in parazitov sterilni predmeti ne smejo vsebovati mikroorganizmov ki bi se razmno`evali predmeti ki so sterilizirani e niso nujno sterilni sterilizacija je uspe na le ~e jo izvedemo strokovno in stalno nadzorujemo in ~e uni~i predpisano tevilo mikroorganizmov najbolj pogosti fizikalni postopki sterilizacije so sterilizacija z vla`nim segrevanjem sterilizacija s suhim segrevanjem in sterilizacija z ionizirajo~imi sevanji kemi~no fizikalni postopki pa so plinska sterilizacija z etilen oksidom in sterilizacija s formaldehidom sterilizacija z vla`nim segrevanjem vla`na toplota ubija mikroorganizme tako da ireverzibilno denaturira njihove encime in proteine hitrost uni~enja je odvisna od termorezistence mikroorganizmov in pogojev sterilizacije spore so najbolj odporne zato jih uporabljajo za preverjanje uspesnosti sterilizacije delovanje toplote je torej odvisno od ~asa delovanja in temperature ocena vpliva teh dejavnikov pa se izra`a s to~ko toplotne smrti to je najni`ja temperatura ki popolnoma uni~i suspenzijo bakterij v vodi v dveh minutah in s ~asom toplotne smrti ki je najkraj i ~as ki popolnoma uni~i dolo~eno populacijo mikroorganizmov v predpisani suspenziji pri dani temp za sterilizacijo z vla`nim segrevanjem se uporabljaja nasi~ena vodna para v avtoklavih avtoklav parni sterilizator avtoklav je naprava za dekontaminacijo grajena je na osnovi kotla ki je delno polnjen z vodo iz katere se med segrevanjem in iztiskovanjem zraka ustvarja vodna para ki je zaradi tlaka ki je vi ji od atmosferskega za atm segreta na c avtoklavi v bolni nicah se razlikujejo od laboratorijskih ker imajo vakumsko ~rpalko ki najprej iz~rpa zrak skoraj do vakuma nato pa se polnijo z `e prej pripravljeno paro avtoklavi se v laboratorijih uporabljajo za sterilizacijo teko~in in dekontaminacijo razli~nih predmetov vakumski pa v bolni nicah kjer se sterilizira porozne materiale npr operacijsko perilo in tkanine kjer le popolno izsesanje zraka omogo~a prodor pare zrak v komori se zamenja s paro zrak je gostej i in hladnej i zato odteka skozi odto~no cev medtem ko priteka para temperatura in pritisk rasteta in ko dose`eta zahtevani nivo se avtoklaviranje za~ne po kon~anem postopku para odte~e avtoklavi lahko paro generirajo sami ali pa zahtevajo poseben dovod pri delu z avtoklavom je potrebna dolo~ena mera previdnosti temperatura mora pasti na c in pritisk na preden se komora odpre as avtoklaviranja se za~ne meriti ko vodna para dose`e c para mora prodreti skozi vse posode in zavoje v katerih je material za sterilizacijo pri c je predpisana temp od minut in pri c minut sterilizacija s suhim segrevanjem s suhim segrevanjem se sterilizira material ki ne vsebuje vode ali ni porozen npr pra ki olja mazila in tudi nekateri proti toploti odporni predmeti iz kovin stekla ali porcelana suha toplota je manj u~inkovita kot nasi~ena vodna para tako vla`na toplota uni~i spore clostridium botulinum pri c `e v desetih minutah suha pa ele v dveh urah pri suhem segrevanju je potrebna vi ja temperatura in dalj ~asa za isti u~inek deluje zato ker oksidira ali se`iga celi~ne sestavine v skrajni obliki je to upepelitev celice ki je v~asih potrebna da odstranimo tudi mrtve celice v laboratoriju se na tak na~in sterilizira laboratorijska steklovina in igle ter instrumenti predvsem zobozdravni ki v bolni nicah pa predvsem pra ke maziva olja in vazelin sterilizacija z ionizirajo~im sevanjem uporabljajo se sevanja ki prodrejo globoko v material pri ~emer oddajo energijo in spro ~ajo elektrone najbolj pogosto se uporablja gama sevanje radioaktivnih elementov co sevanje innastali ioni oksidirajo v celici za `ivljenje nujno potrebne snovi take naprave za bolni nice niso primerne uporabljajo jih le dolo~eni centri ki so pogosto priklju~eni k industriji ali raziskovalnim in titutom na tak na~in se sterilizirajo `ivila nekatera zdravila proteze iz umetnih mas in kostni presadki slabost te sterilizacije je da je dolgotrajna in draga pusti pa lahko tudi posledice `ivila izgubijo okus sekundarno sevanje sterilizacija z etilenoksidom etilenoksid je brezbarven plin ki pome an z zrakom dela eksplozivno me anico zato je potrebna posebna previdnost e v manj ih koli~inah dra`i sluznico in ko`o zato je najve~ja dovoljena meja mg l `e od mg l deluje na ~loveka v nekaj sekundah smrtno uporabljajo se psoebne vakumske komore ki se napolnijo z vodno paro in plinom pri c prednost etilenoksida je da hitro pronica skozi papir tkanine in plasti~ne snovi in je topljiv v olju in gumi slabost pa je v strupenosti in sposobnosti vezave z drugimi molekulami tako steriliziramo predmete ki niso odporni proti segrevanju pa tudi umetna plju~a in srce priprave za infuzijo in transfuzijo katetre citoskope posteljnino obla~ila igra~e knjige sterilizacija s formaldehidom in vodno paro naprava je podobna avtoklavu formaldehid se doda vodni pari ogreti na c metoda e ni standardizirana uporablja se v zdravstvu za sterilizacijo citoskopov plasti~nih predmetov in cevi indikatorji nadzorovanje je kemi~no fizikalno in biolo ko nadzirajo se temperatura tlak ~as temp znotraj komor in posod koncentracija vlage in plinov vakum prepustnost komore kemi~ni indikatorji so kemi~ne snovi z znanimi tali ~i `veplo pri c acetanilid pri c ki jih navadno pome ajo z barvo in so zaprti v kapilarah ali na papirnatih trakovih poka`ejo predvsem temperaturo manj pa u~inkovitost sterilizacijskega postopka biolo ko nadzorujemo sterilizacijo z bioindikatorji to so standardizirane spore dolo~enega mikroorganizma z ugotovljeno stalno odpornostjo bioindikator za avtoklav je bacillus stearothermopilus ampule s sporami morajo biti uni~ene pri minutnem avtoklaviranju pri c suhe sterilizatorje nadzorujemo s porami bacillus subtilis var niger koli~ino spor na nosilcu ki je vrvica filter papir alu folija mora uni~iti suho segrevanje pri c v minutah po opravljeni sterilizaciji je treba pripravke inkubirati v bujonu pri primerni temperaturi da ugotovimo ali so bile spore un~ene primeri uporabe sterilizacija teko~in v steklenkah steklenice in teko~ine ki jih dobivajo pacienti intravensko morajo biti sterilne in apirogene steklenice se polnijo do zama ijo pa se bolj narahlo da ne popokajo preden jih vzamemo iz avtoklava se morajo e nekaj ~asa hladiti potem jih zatesnimo sterilizacija kirur kih in trumentov najbolj a metoda je avtoklaviranje zadovoljuje tudi suha sterilizacija posteljnina odeje in `imnice teh predmetov navadno ni mogo~e sterilizirati pa~ pa se razku`ujejo pri c minut artur varc literatura mikrobiologija in imunologija mf u~inek fizikalnih in kemi~nih dejavnikov na mikroorganizme a z draga str