hisa hribi in tisina vlado sav leto je naokrog in suhi soncni januarski mraz me znova najde med zobatim zidovjem zapuscenega istrskega zaselka kjer tirolec peter molce prezivlja tri zimske mesece in v tisino vabi stare in nove prijatelje iz nase in drugih dezel trenutno sva tu sama juzna stran edine naseljene hise v kateri ziviva je zaslonjena pred burjo in po tem toplem blescecem prostoru se najini molceci postavi najpogosteje gibljeta peter si daje opravkov s popravljanjem starih kmeckih stolov svojo obrt mojstrsko prekinja s spokojnimi premori na klopi pod gankom ob kavi s piskotom in tanko cigareto jaz pocivam od mestnih sladkosti prebiram junga in latinske pregovore in se grem kronista nasega nemega zivljenja najbrz po nacelu ce ne govoris potem pisi ne da bi glede tega zganjali nepotrebnih ceremonij nam je jasno da je teh petkrat petdeset minut sedenja dnevno srcika vsega dogajanja harmonicno vpeta in pogojena s sicersnjim ritmom nasega tukajsnjega zivljenja ne uporabljamo izraza skupinska meditacija ta beseda ima prevec razlicnih tolmacenj ampak skupno sedenje ne sprasujemo se kaj se v vsakomur od ostalih med sedenjem dogaja to je njegova stvar kakor je njemu prepuscen tudi zivljenjski ritem ves kdaj bomo jedli sedeli kdaj si na vrsti za kuhanje kako pospravljati in to je vse nase tiho srecevanje je namenjeno ljudem ki si znajo sami krojiti svoj vsakdan ki so kot bi rekel jung na poti individuacije ze nekam prisli vceraj me je med sedenjem obslo spoznanje da je to kar tu pocnemo zlasti v negibnosti sedenja pravzaprav modificiranje delovanja nasih mozgan konkretno in sistematicno predelujemo naso zavest vemo da nasa zavest pogojuje nase pocetje in da vzvratno nasa dejanja pogojujejo naso zavest vplivanje s pomocjo dejanj okolja in okoliscin kot je denimo tisina pa je obenem tudi zelo konkretno je prizemljeni in otipljivi feedback vse drugacen od sicersnjih priljubljenih pa sumljivih poskusov vplivanja nase preko kristalov kovin vibracij in zvezd samota tisina mirovanje post ali molitev kot zgoscena duhovna misel to je pest skromnih pripomockov ki se jih pescice posameznikov vseh kultur posluzujejo ze tisocletja da bi na organski nacin dosegle spremenjeno stanje zavesti dejstvo je sicer da si spremenjene nevsakdanje zavesti nezavedno zelimo vsi le da redkokdo o tem razmislja in se redkeje se kdo k temu napoti po naravni pa napornejsi stezi pogosteje ubiramo udobnejse pa manj blagodejne bliznjice in tako se pijanec znajde v gostilni narkoman za zidom dekle s kosarico cokoladnih bombonov pred televizorjem fant na bobnecem motornem kolesu kot puscica svistajocem med avtomobili med mnogimi drugimi je zlasti izrazit tale vzrok nepriljubljenosti tisine in samote kot spreminjevalcev zavesti kot vse naravne reci delujeta pocasi to so znacilnosti nase dobe pomanjkanje casa odpor do napora strah pred samoto in tisino oziroma pred tistim kar ob ukinitvi zunanjega trusca in sviganja samodejno vznikne na dan nase borno skrotoviceno notranje bitje in vendar obicajnega stanja zavesti v katerem si vecino zivljenja ne mores spremeniti z enim samim sprehodom po gozdu kakor je ze lahko dobrodejen ni se slepiti z bliznjicami ker jih v bistvu ni je le duhovnost kot vztrajno kopanje uro za uro je tiha borba z nasim bujnim jazom dobro napitanim zrebcem ki tece kamor hoce medtem ko sedis na njem in zategujes uzde zroc vedno daljse trenutke predse prazen brez misli in obenem vse bolj poln lastnega telesa drugacne moci drugega gledanja in novih samorodnih misli izza naglo se podecimih oblakov miselnih smeti letecih iz samodejno se vrtecega miselnega stroja tu in tam zasije misel ne spoznanje kot blisk iz visin tvojega bitja ljudje te case mnogo govorijo in berejo o duhovnosti toda po vseh besedovanjih zmeraj ostane vprasanje izkustva si zamenjal filmski trak v glavi ali se zmeraj gledas dnevni program variante iste melodrame ni druge poti le iz drugacnega zivljenja se drugacen clovek rodi sedenje v negibni tisini mi torej pomeni tiso kar dejansko je trdo delo na sebi dobesedno predelovanje lastne mozganske mase vcasih kot da kar cutim v glavi utiranje novih zivcnih poti in povezav spocetka me obicajno tudi lahno boli glava vendar je cilj jasen nobenih imaginacij sugestij in drugega ciracara samo golo zaznavanje okolja pred ocmi in telesa pod njimi oci gledajo usesa poslusajo prostor polagoma temni za zidovi civkne vcasih kdo vzdihne ali pogoltne slino in spet popoln molk zunaj in znotraj mogocni molk podzemeljske jame v kateri ni nikogar tu custva obmirujejo ko se glava umakne v svoj kot v drugega odcepeta tudi srce zdaj mi je docela jasno zakaj so se nekoc custveno ranjeni ljudje umikali v samostane in vendar ko ugasnejo misli in custva kaj ostane tisti ki to oboje ima globlji resnicni ti odlozis breme iz desne in iz leve roke in odides po svetu ti kraljevsko bitje clovek ker se je za okni ze globoka tema in preden se mi lezecemu v spalni vreci med mirno dihajocimi prijatelji zaprejo oci vam ne da bi premaknil ustnice povem pravljico za lahko noc v bogati ravni dezeli je zivel dobri kralj ljudje so poceli kar je bilo potrebno in kar jim je bilo v veselje divje zivali so svobodno tekale po gozdovih in travnikih semena so ob pravem casu padala v zemljo in ob pravem casu so rastline rojevale plodove bila je sreca ki ni dolgocasila kot ne dolgocasi vrtenje oblakov na nebu ali rib v vodi ali ljudi v plesu kral je imel pisarja z nalogo da vsa ta dogajanja zapisuje tako da je lahko kralj primerjal razlicna dogajanja in ljudem predlagal kaj kar se je naucil iz vrvenja mravelj ali leta oblakov njegovo kraljevanje je bilo namrec sluzba ljudem ne da bi jih k cemu silil dajal jim je le namige in moznosti sicer pa je s priprtimi ocmi posedal vrh stolpa zrl cez pokrajino in puscal da mu je visoki veter kodral lase in sive dlake na razgaljenih prsih pisar je pisal in pisal dokler ni nekega dne pomislil pravzaprav vem vse kar se pod soncem dogaja vem za pota zivali in ljudi in kaj daje rastlinam rasti vem tudi kaj bi bilo za vsakogar najbolje toda ko to omenim kralju le nekaj momlja in se starcevsko nasmiha mlad sem in mocan mislim da kraljevanje ni v cepenju vrhu zidov zakaj ne bi vzel zadev v lastne roke in je vstal s trdimi ustnami in ocmi s svojega pisarskega stola in je sel vrh stolpa in starega kralja za zapestje odvlekel za seboj dobro je poznal pravila zivljenja v dezeli in vedel da na kaj takega nihce ni pripravljen kralja je poslal pleti njive na rob dezele v kraje kjer se menjavajo suse in poplave ljudje se zbegali gledali drug drugega in pisarja ta pa je ze odpiral debele bukve in jih miril pravzaprav boste delali iste reci kot zmeraj le bolje zakaj toliko plesa ko pa lahko pride velika susa in vam vzame tisto malenkost kar ste pridelali in pomrete zakaj toliko posedanja po soncu ko pa nas lahko napade sovraznik vi pa nimaate drugega od pipcev za rezanje sib in tako naprej in je zaleglo ljudje so zaceli sumnjicavo gledati v nebo proti mejnim hribom in drug v drugega prvic so zacutili neko novo custvo in preden so ga lahko imenovali strah so ze zabucale pisarjeve besede delo delo vas bo ohranilo in zascitilo gremo ti to ti ono in so odsli na stotera razlicna pota in se cez tedne mesece vracali z vsem mogocim in ker drug drugemu niso vec zaupali je pridelano hranil in delil pisar kralj seveda se je sam lahko valjal po kupih zita saj mu je ljudstvo sluzilo ljudje zivali rastline so torej zivele in delale po nacrtu kar pomeni vsako leto hitreje gosteje debeleje ljudje se niso vec sprasevali o sreci saj je ze dolgo niso vec poznali ampak o prezivetju dokler se ni pojavilo hiranje nekaka brezvoljna mehkoba neodpornost za navaden prehlad ali glivice pisar kralj je poskusil kup reci ob neznani bolezni mlahavosti so ga pustile na cedilu tudi vsemogocne knjige recimo vaje smejanja in brezplacne dopuste z letovanjem v naravi zivalim v hlevih je ukazal vrteti glasbo in jih v pripeki hladiti z ventilatorji znanost je namrec pod njim skokovito napredovala pa nic ljudje rastline in zivali so sse nezadrzno spreminjali v tolsta vodenikasta bitja ki na koncu brez opor niso mogli vec niti stati pokoncu takrat se je pisar spomnil starega kralja odsel ga je iskati in ga nasel nespremenjenega pod znojem in prahom tisocerih bremen ki so sla cezenj prav nic kraljevski ni vec zgledal toda bil je ziv in klen kot nekdaj pridi pridi ga je vabil pisar in sta prisla do gradu sredi dezele in pisar je znova nadebudno sedel za svojo pisalno mizico kral se je cehljal po prsih in izpod obrvi gledal borne cloveske bube svabe ki so mencale pred njim in ni rekel nic sel je sesti na svoj stari kamen vrhu stolpa in se priprtih oci zazrl cez pokrajino ljudje so nekaj casa viseli pod zidovjem ppotem pa so ker jih je zazeblo ker so postali lacni in tako naprej odsli svoja pota storiti kar je pac treba nekaj mesecev so se nastavljali vajene uhlje morebitnim ukazom o zivljenju in delu ker pa jih ni bilo so morali pac vprasati sebe kaj pravzaprav hocejo in kaj naj pocnejo in bolezen je bila premagana kraljestvo je spet zazivelo lahko noc ljudje si ze kdaj zivel kakor martincek zdaj to jaz pocnem je ponedeljek ob pol treh popoldne miren zrak in pripeka v gank na katerem lezim v samih spodnjicah hawaii now peter je pomil posodo si skuhal kavo in zdaj jo pije pod menoj ob cigareti ne da bi ga videl vem kaj pocne to mi povesta sluh in voh tako je to tu ce ni niti gledanje potrebno kaj bi sele z besedami prijateljica mi je pisala da je zanjo duhovnost predvsem meditacija nisem docela istega mnenja ali pa meditacijo razumem dosti sirse vendar zato se ne mislim da je sleherno dobromiselje ze duhovnost niti se ne bi sel banalnega poenostavljanja kot tisti nas komentator knjizice zenovskih zgodb ki je ob njenem izidu zapisal nekako tako mi smo resnica resnica je vse okoli nas cemu se sploh k cemu truditi to lahko rece le kak zenovski mojster ki je odznojil in odsedel svojih stirideset let odkrivanja te preproste modrosti ne pa nek novinarcic na poti od hamburgerja do redakcije na nazorjevi ki je malce polistal po knjizici in odkril da ni zen kot pravijo razsvetljeni pravzaprav nic posebnega ko bi ga posadil na zenovsko prucko ki jo tlacim ze kar nekaj ur pa bi hitro okusil posebnost te preprostosti in norisnico v glavi notranji direndaj ki ga prikrivata trusc in beganje mestnih ulic spoznal bi da je treba za kancek nemisljenja presneto upreti pleca v tezka gosto popisana vrata svojega jaza za nekaj trenutkov okusis neko drugo stanje sebe in ze se krila samodejno zaloputnejo ti pa zopet zbiraj moci za naslednji potisk on pa nic posebnega spominjam se studentskih let bilo je nekje sredi sestdesetih ko sem v knjigarni staknil pinguinovo izdajo joge to je bilo se precej pred kasnejso popularno joga za svakoga jasmine puljo takrat smo te in podobne reci jemali zelo resno spominjam se da sem se enkrat ob samoucnem dramljenju energije kundalini skoraj onesvestil preprosto nisem vec mogel iz inducirane negibnosti zdruzene s poglabljajoco se redukcijo dihanja sprozis proces ki se potem odvija sam in po svoje ko so okoli mene ze utripali modri kolobarji sem nekako le razklenil okamenele roke zganil prsa in zadihal sele dosti kasneje sem prebral svarilo patandzalija utemeljitelja joge da je lastno telo teze ukrotiti kot tigra in da se napacni dresuri prav tako silovito in nevarno upre a govori to mladim sedem let sem potlej sedel po dve uri na dan eno zjutraj eno zvecer ce dobro pomislim so bile vse moje temeljne zivljenjske odlocitve rojene v teh sedenjih danes zjutraj sem se vprasal ali ni morda ta spokojnost presita z redkimi mislimi moje temeljno stanje da sem le v tem stanju zares jaz zares pri sebi doma in je vse dugo vandranje po tuji dezeli est ce que nous sommes tous des enfants perdus koliko izgubkjenih sinov je med nami clovek ima veliko obrazov in stanj in na njem samem je katerega si bo izbral za temeljnega ce sploh katerega kot je trdil ze sokrates se clovek izmika tistemu kar je zanj zdravo pozivljajoce ker je redkokdaj tudi prijetno se meni ni zmeraj najbolje tu za petra pa sem preprican da se pogosto kar muci potrebuje odnose taka dolga molcecnost in umaknjenost iz druzbe je po mojem smiselna le za tistega ki isce pot k svoji temeljni resnicnosti ali bogu za takega je se tri mesece malo kajti ko spoznas delcek te resnicnosti ravno uvidis kako nebogljen si s svojo vednostjo kaksna neznanska neznanost je se pred teboj in koliko uzitkov ki niso od tega sveta bi lahko izkusil to spoznas ko pouzijes drobtinico ogromnega hleba resnicnosti po kateri se slepi kobacamo prav res za razsvetljenega cloveka smo kot dojencki ki lazijo po vseh stirih in nekaj vekajo medtem ko jih odrasli z nasmeskom opazuje nekoc me je med sedenjem razbesnilo spoznanje da sem sluzabnik lastnih misli nisem jaz ki ima misli ampak imajo one mene v svojih strenah kako je mogoce da me napolnjujejo tudi ce jih odganjam zazenem se vanje in one se razbegnejo potuhnejo nekaj trenutkov cakam v napeti praznini nato pa zadovoljen pomislim da sem se jih znebil in spet sem v starem kotlu zdaj vem da je vse kar potrebujem prezeca drza notranji napon rok volje ki drzijo razstrte zavese misli ali zategnjene uzde dirjajocega jaza velec samo naravnost v praznino prav je rekel tisti zenovski mojster sedenje je bitka znotraj tebe samega tisti ki se mu dogajajo misli sem jaz tisti ki lahko biva tudi brez njih sem jaz jaz bitje ki cuti scemenje v pokleknjenih nogah in belino stene v oceh in tisino v usesih jaz kot ego in jaz kot bitje dvoje zavesti spoprijetih v boju seveda le eno je le bitje je to celicje te kosti in misice ta cudezni racunalnik mozgan in zivcevja biti v bitju pomeni biti v svoji resnicnosti biti v jazu kot egu pa pomeni biti v enem od najbolj uporabljanih programov tega racunalnika ego je le ena od zavesti ki jih imam zavest ega lahko izklopim pa se vedno sem v tem svetu in se kako dedujes telo ne jaz ego je priucena kulturna pridobljena zavest deklica ki so jo v indiji vzgojili volkovi ga ni imela bitje pa se utrne le v zadnji uri meditacija je zavesten ponik z nivoja jaza na nivo bitja tvojega realnega temelja ne gre za regresijo kot si radi tolmacijo freudovsko usmerjeni kritiki ker se ne vracas k svojemu otroskemu bitju ampak k primarnosti odraslega cloveka kakor sta obe stanji ze naravno povezani bitje to je tvoja psihofizicna celota v stanju same sebe bitje si jaz postanes zato je meditacija tudi de socializacija de inkulturizacija meditacija kot prehod iz jaza v bitje ni nujno staticna lahko se dogaja tudi v blagem ali divjem gibanju poznamo vrtenje dervisev mocne plese domorodcev in sodobne dinamicne meditativne tehnike ne glede na pot ko dosezes stanje bitja spoznas da je njegovo temeljno stanje spokojna blagost bitje diha ljubezen docela drugacno od obicajne ki je domena jaza njegove hotene ljubezni in dobrote ki se lahko vsak trenutek zasuce ali skopni to dobro ljubezen so nekoc imenovali agape in njo je imel v mislih jezus ko jo je postaavljal za najvisjo vrednoto ljubezen ki samodejno diha iz prebujenega in manifestiranega bitja ne iz nasega razumskega torej ego sklepa o potrebi krscanske ljubezni majhni otroci in zivali so lahko samo na nivoju bitja odrasel clovek se lahko sprehaja med bitjem in jazom ce je suveren v sebi in ne le suzenj jaza v jaz investiramo veliko casa in pozornosti iz njega in v njem delujemo pretezni del zivljenja zato po inerciji ne popusti tudi takrat ko bi ga zeleli postaviti v kot ko bi se po domace receno zeleli za hip odkrizati skrbi in misli v davnini je bilo bitje v premoci in ego le sibka iskra zdaj je obratno kot nekdanje in sedanje razmerje med indijanci in belci v ameriki na koncu uspesne bitke z egom prides do preprostega nekdo nekje sedi neznanec v neznanem svetu stare duhovne mojstre lahko razumes le tako da kot oni nekaj dni prezivis v samoti tisini in mirovanju razumes do neke mere saj ti tako prezivljas le nekaj dni oni pa so jih na tisoce in vendar lahko kljub omejenosti spoznanja iz lastnega izkustva zatrdim da nas svet obstaja ce si izposodim suzukijevo definicijo kot zivi kontinuum resnicnosti spreminjanje vedno razlicnih a v bistvu vedno enakih letnih casov bi bilo lahko njegova prispodoba ali pa drevo recimo tista orjaska murva na dvoriscu zdaj obdana z oblakom golih vejic poglej zabo v mlaki kosa v suhem listju cloveka ki ti sedi nasproti so si sami ustvarili svojo kozo perje mozgane kaj je clovek naredil za orjasko mrezo lastnega zivcevja za milijone finih nevidnih nitk nosecih impulze v vse smeri ni kakor nepismen domorodec pred racunalnikom in vendar ga zmore uporabljati ne da bi vedel kako mu to uspeva in zdaj se sprasujem je ta hisa prostor iskanja bitja ali zgolj hisa tisine je to duhovni ali terapevtski prostor ali pa gre za neko sodobno sintezo obojega v kopru si zapisujem spoznanja iz zadnjega sedenja v istri iz jaza prihaja znanje iz bitja modrost ego je zavest ki skrbi za imeti varnost udobje iz zavesti bivanja pa prihaja biti sreca radost sposobnost tveganja manj imeti je bilo zadnje priporocilo vodje nasega izkustvenega poglabljanja na poljskem ali zmanjsanje imetja vzvratno vpliva tudi na zmanjsanje jaza vsekakor so vsi duhovni ucitelji priporocali ucencem neposedovanje ali minimalizacijo snovnih dobrin seveda pa je materialna skromnost tudi kulturna in s tem relativna zadeva siromak v evropi bi v indiji veljal za premoznega ali pa bi se glede imetja veljalo pri tem drzati krisninega priporocila iz bhagavatgite imej a brez navezanosti na posedovano toda kdo je tako osvobojen vsake odvisnosti da lahko ravnodusno gleda zbiranje in raztakanje svojega imetja vsekakor z nenavezanostjo ne velja ponasati dokler je ne preizkusis pa se druga misel da bolj ziveti pomeni tudi istocasno zaznavati stanje svojega telesa in okolja torej notranji in zunanji svet to se zdi nemogoce vendar ni ni pozabiti da da so v duhovnosti paradoksi pogosti in vzpodbudni in tudi tu velja najprej poskusi potem sodi v zaselek sem se vrnil konec februarja in naletel na sopecega petra ki mi je namesto neme dobrodoslice pomolil pod nos listek z novim pravilom namrec zahtevo po brezhibnem pomivanju posode in pomivalnega korita seveda me tak sprejem ni posebno navdusil zlasti ker nisem prvic v tej hisi in do sedaj glede mojega deleza v pospravljanju ni bilo pripomb se je morda kaj nelagodnega dogajalo s petimi sonarodnjaki ki so bili tacas pri njemu ga muci kaj drugega nekam temen se mi zdi okoli oci prvo sedenje nasproti meni mozak krepko cez sedemdeseta volnena cepica na glavi stara bunda na trsatih ramenih roke v rjavih rokavicah odeja okoli prekrizanih nog bela brada sklonjena na prsa rdeckasta lica z odlocnim nosom zaprte oci to je john zivi ali bolje zeno ima tam v vasici upokojencev nekaj milj od stonehenga v juzni angliji zena se ima tam odlicno on pa je kot mornar ki mu je dva meseca mirnega domka cez glavo vecino zivljenja je presluzboval v tanzaniji zgleda da mu je to ddejstvo ob ukvarjanju z duhovnostjo in pesniski zilici za zmeraj onemogocilo spodobno anglesko upokojenstva hcerka je sla po njegovi poti bila je na seminarju pri meni v dragonji in ob prostem caasu edina kolovratila po brezpotju istrskih gozdov eli se nic ne bojis sem jo enkrat podrazil oh dragonja is just a nice garden se je odsmejala istrska divjina ki tolikere plasi da je zanjo le prijeten vrticek ko pa mi je povedala da so se ji med stopanjem po afriki za hrbtom sprehajali levi sem jo razumel zdaj koncuje doktorat iz antropologije zaradi katerega je dve leti prebila s potujocim lovskim plemenom na zunaj bela kot jogurt a v prsih s cvrstim rdecim angleskim srcem oceta bolj kot sedenje ob zimskem kaminu mika tisto po hladnih sobanah v vrsti z duhovnimi sobrati lani je v skotskih hribih odkril z budizmom navdahnjeno skupnost vse bolj ga mika da bi jesen zivljenja prebil med njimi cez dan cepi podivjane fige in se ukvarja s skrivnostnim nacinom sajenja z murve mandlja ali marelice reze vejice jih pusca za nekaj dni v posebni mesanici zemlje in bogve cesa se nakar jih skupaj s polno vrecico te mesanice posaja na stalna mesta in pomlad potem pokaze da se jih je vecina prijela sicer pa izginja na dolge pohode v neznano in se vraca do minute natancno pred obroki hrane ali skupnimi sedenji tu je bil stiri tedne jutri zarana odide zato se ni udelezil zadnjega vecernega sedenja ob desetih slisim ga kako se pregiba v postelji na podu nad nama s petrom mu srce se zmeraj ne da miru misli na nova potovanja nove tihe skupnosti na zeno ali na ljubljansko doktorico ljubezen iz mladostnih dni ki jo bo spotoma obiskal sprasujem se koliko slovencev njegovih let bi se upalo vandrati po svetu za svojim srcem in duhom iscoc smisel zivljenja john fisher moz oce pesnik in nemirni potujoci menih nasega casa zunaj je bela noc nevidna polna luna nad mlecno meglo john je odsel se preden se je zdanilo malce negotov a prijazen objem razseznih rok cloveka ki bi mi lahko bil oce mislim da bi se imela prav dobro potem sem med umivanjem ob koritu na dvoriscu iz modrikastega polmraka doline dragonje zaslisal petje v italijanskem narecju domac napev zgodnjega kmeta v gozdu obenem sem iz vinograda zaslisal petje slavcev ze konec februarja le kaksna pomlad se nam obeta zima se vraca po nadstresku iz valovite prozorne plastike drobnijo ledene kaplje ki bi se lahko vsak hip zgostile v babje pseno za menoj v kuhinji si peter daje opravka s kuhanjem vecerje napetost so se zgladile same po sebi morda sta imela kaj z johnom s katerim sta se sem in tja udarila ze med potovanjem s petrovo mednarodno potujoco solo po indiji john je bil takrat res le njegov ucenec a s cvrsto hrbtenico in vrhu vsega se tiste samosvoje cloveske rase ki se ji pravi britanska med sedenjem s petrom mi misli veselo bezljajo kamor se jim hoce glava kot cebelji panj a sem potrpezljiv s seboj v takih casih se spomnim slikovite tolazbe starega bhutanskega lame da se glava prav tako pocasi umirja kot kamion in da tu ni pretiravati dodal bi da je zaviranje odvisno tudi od njegove hitrosti in nalozenosti michael je droben palcek v daljavi ko ga gledam kako dela na jasi pobocja pod menoj obrnjen proti zahajajocemu soncu svoj tai chi odprta panorama rjavih istrskih hribov z nasim zaselkom v levem kotu modrikasta cicarija v ozadju in sredi clovek v resnicnih razseznostih pokrajine mravlja ki pregiba tipalke zdaj so tu poleg petra in mene se michael in leonida dekle je novinka absolventka psihologije michael pa je star istrski macek sicer je asistent na bioloski fakulteti v innsbrucku na oddelku za ekologijo droben kosatih zlatih las inteligenten obcutljiv in vedno z iskrico smeha v plavih oceh tisina za njegov humor ni ovira zadostuje mu dvig obrvi ali mezik izza lec ocal leonida dela diplomo iz spremenjenih stanj zavesti zdaj ima priliko da vanje dobesedno sede teoreticno ji je vse jasno toda kopati in tesati za temi stanji v lastnih mozganih je druga rec ker eno bo drzalo za zmeraj da so spremenjena dusevna stanja posledice spremenjenega zivljenja pri nas je ta katalizator tisina in dvestopetdest minut negibnega sedenja dnevno spremlja jo nekaj tezavnih okolis in prvic je tu razen mene ne pozna nikogar pa se posti se kar pomeni da ne bo udelezena niti pri tistem prgiscu sociale ki se mu pravi skupna kosila in vecerje bo zdrzala tako pet dni upajmo modrikast vecer se gosti sicanje koncujoce se pipe v negibno tisino pobocja dolgih suhih bilk brnenje traktorja v daljavi za hrbtom kjer zakasneli delavec melje zadnje terase trt v zadruznem vinogradu ali zadruge sploh se obstajajo me presine biti blize svojemu bistvu ziveti iz njega biti blize tvoji resnicnosti svet bezati iz sveta ljudi in oklevati pred svetom bitij naravo tekanje po meji je bolece in pogubno zakaj ne pogumno dati roke temu in onemu svetu in ju povezati preko sebe oba potrebujes in oba clovek utelesas sinoci je bilo zadnje sedenje ob pol desetih prav mucno leonida je bila hudo utrujena najbrz tudi zaradi posta in njeno sedenje je bilo eno samo kinkanje vcasih se je komaj ujela da ni padla na obraz zakaj ni bila dovolj odlocna in odsla spati nepremicno sedenje je zlasti pod noc pravo garanje ce cutis da ti telo pesa si moras prej s cim pomagati z umivanjem z mrzlo vodo ali lonckom pravega caja odgovoren si namrec tudi do drugih ki jim tvoje nesmiselno pokinkavanje jemlje zbranost zvecer sem spil skodelico trpkega zelenega caja res gre dobro s sedenjem in zdaj mi je jasno zakaj ga pri zenu tako izdatno srebajo dobro te drzi pokoncu in ne povzroca tiste vzdrazene nabitosti kot kava ali indijski caj morda ni brez povezave da se je zen razvil tam kjer je doma ta trpka tekocina na kitajskem in japonskem zen je trezen konkreten redkobeseden hladna dvorana cist lesen pod crne halje disciplina red in preprostost indijski duhovni zanos barve melodije vizije to je duhovnost bujnega pragozda z mavrico roz papig in metuljev kaksna pa bi bila avtenticna duhovnost evrope sredi brzenja strojev zasutosti s predmeti dusenjem pod odpadki v izropani in iznakazeni naravi ze skoraj neprepoznavni pod debelim urbanim plascem is there any hope at all weltschmerz me obhaja sedecega vrh grica in obenem slutnja da gre tudi za prispodobo mojega nasih zivljenj nase narave pod slojem druzbene sare in odpadkov obenem pa smo podobni tudi tej rumenorjavi zimski pokrajini zivljenje cakajoce v zemlji ves cutis kako ga to vroce sonce drami napaja nevidnega podzemnega tik pred pojavnostjo vem da je zrnje zivljenja tudi v moji tvoji globini a kje je nase sonce zame so zdaj to sonce ti dnevi tisine med prijatelji to gretje bitja v urah zbrane negibnosti in vmes dihanja mirnega ritma zivljenja zdaj mi je tudi jasno zakaj mi ta istrska srecanja toliko pomenijo sem sredi narave in sredi ljudi obenem in ker je oboje med seboj v harmoniji se v meni razresujejo tudi stare antinomije cloveka med kulturo in naravo med mislijo in telesom kaj je lepsega od dviganja sonca izza hribov sukljanja prvega dima iz dimnika predpomladnega pticjega petja in prijateljev srebajocih caj okoli tebe soncno dopoldne michael sedi na betonski ploscadi strehi nekdanjega svinjaka in se preteguje v petrovem rocno narejenem naslanjacu kot macek na soncu rad ga imam tankih udov in razkustranih ognjenih kodrov je podoben navihanemu vilinjaku peter si daje opravka okoli lesene kolibe z velikim kotlom saj je danes na vrsti kopanje leonida sedi na kamnu nekaj korakov od moje visece mreze kjer se gugljem in mi pise odgovor na pismo ki sem ji ga pravkar poslal tice se kajpak njenih vecernih tezav s sedenjem in vabila naj ublazi svoj post ceprav je zjutraj zopet cvrsto sedela prvic gledam nekoga kako prebira moje pismo in kako mi odpisuje nagubanega cela zroc predse ali nasmihajoc se v papir se enkrat prebere napisano in v stirih korakih je postar pri meni pravi ekspres in se za znamke prihranis moje pripombe so ji docela razumljive in na mestu in res o kinkanju v bodoce ni vec sledu a jaz se zaprtih oci vse pocasneje zibam v mrezi na vzhodu se ze nekaj tisocletij sprasujejo ali je pri meditaciji bolje imeti veke zaprte ali odprte buda je denimo upodobljen na oba nacina kot da bi hotel povedati potopi se v tisto pred ocmi ali za njimi vedno bos sel isto pot pojdi v svoje bitje in srecal bos veliko bitje sveta ker je to bitje iz bitij kot si ti ker si ti sam iz drobcenih bitij celic sleherno zivece svoje majceno zivljenje si ogromen skupek posameznih zivljenjc si njihova zveza v ogromno skupno zivljenje tvojega zivega telesa zato si clovek mikrokozmos ki odslikava makrokozmos in zato je res da je clovek ustvarjen po bozji podobi to razumeti ni posebno tezko to resnico osebno spoznati doziveti pa je redko razsvetljenje vanjga ne vodi nobena pot gre za skok na docela novo raven zavedanja o resnicnosti sebe in sveta res pa je da te nekatera duhovna ucenja in tehnike lahko pripeljejo zelo blizu mesta z obzidjem brez vrat in dajo moc za nenaden preskok ali prodor prizor v predstavi silence vztrajno kljuvanje cloveskega bitja v zid ki se nenadoma podre bi bil lahko prispodoba za iskanje koncnega leonida si je oprala bujne rdece rjavo zlate lase in zdaj sedi med nani ogrnjena z njimi kot marija magdalena zdi se da tudi to ne vpliva najbolje na nas dusevni mir saj smo konec koncev tudi cloveski samci zdaj je ona nepremicna mi pa se potresamo in posopevamo pogosteje kot obicajno zdaj mi je docela jasno zakaj si morajo budisticne nune briti glave sedim na pobocju nad podrtim zaselkom z naso hiso v daljavi modrikasti obrisi cicarije brije hladen veter in mi vsako toliko v lica leden prh deznih kaplic do uses zahomotan v tezak konjski koc vlecem pipo in motrim tronu podoben vrh zbevnice po glavi se mi mota nas temeljni narodni mit tisti o specem kralju matjazu razumem ga kot prispodobo clovekovega specega bitja nekoc je to bitje zivelo na svetlobi med in v ljudeh prisel je tuj kralj in z vinom omamil ljudi da so svojega kralja izdali umaknil se je v temo nezavednega mladenica ki je po nakljucju nasel vhod v jamo in zvon ki bi kralja in njegovo odresilno vojsko prebudil trikrat premami skusnjava polnih skrinj denarja ali matjaz se zmeraj spi zato ker smo slovenci narod pijancev in potrosnikov ljudje s flaso v zepu in denarnico na srcu zbudilo da ga bo silno hrepenenje naroda po njem ni ga ravno cutiti zato resnicni zvon molci kljub zanosnemu donenju narodnega brona poleg mene na ganku pred pokrajino s soncem polzecim za hrib dela vilinjak pocasne gibe kot da bi z dlanmi bozal svet murva na dvoriscu ziba v vetru ogromne skrivencene veje obdane s krosnjo tisocerih krhkih vejic se vseh zimskih z brstici skritimi v lubju