aktivna in pasivna evtanazija james rachels sama zamisel da pustimo bolnike umreti je zelo stara ze sam sokrat je o zdravniku rekel da »telesa ki so popolnoma prepletena z boleznijo ni potrebno poskusati ozdraviti iz enega preprostega razloga ne zeli podaljsevati zivljenj ki niso dobra « torej so bolniku pustili umreti le v okoliscinah brezupnega trpljenja se pravi le takrat so ta nacin poimenovali kot dovoljen nacin vneto so nasprotovali samo ubijanju bolj pomembna je postala sama morala puscanja ljudi umreti ko so sami nacini zdravljenja postali bolj zapleteni respirator umetne prikljucitve organov naprave srce pljuca v takih primerih je ohranjevanje zivljenja z umetnimi sredstvi zalosten nesmisel veliko se jih ravno ob tem vprasanju strinja da moralno sprejemljivo v nekem hudem trenutku opustiti zdravljenje in jim pustiti da umrejo medicina v okviru svojega osnovnega kodeksa samo evtanazija pomeni da izvrsimo dejanje ki ce ga udejanimo povzroci smrt bolniku tu je najboljsa predstava da samo bolniku injekcijo s smrtonosno vsebino v drugo pa pasivna entanazija pomeni da tudi delujemo vendar je samo dejanje tu drugacno bolnikovo zdravljenje v tem primeru popolnoma opustimo ter ga pustimo umreti naravno pac sam umre za posledicami bolezni ze za samo medicinsko dejavnost je znano prepricanje da med aktivno in pasivno evtanazijo obstaja pomembna moralna razlika predvsem pri posledicah obeh dejanj najboljse je to prikazano na primeru bolnika z neozdravljivim rakom v grlu ki trpi za hudimi bolecinami in ne morejo niti najmocnejsa zdravila vec pomagati zdravnik lahko na njegovo zeljo konca njegove muke z injekcijo obenem pa bi zdravnik lahko tudi zadrzal samo zdravljenje in bolnik umre a takrat sam rachles skusa dokazati da med pasivno in aktivno evtanazijo ni moralne razlike skusal bo dokazati da sta obe obliki moralno enakovredni ali sta sprejemljivi obe ali pa nobena to svoje pojmovanje oznaci kot tezo ekvivalentnosti ce se enkrat pomislite na cloveka z neozdravljivim rakom zdravniki imajo nacelno tri moznost ali dajo bolniku smrtonosno injekcijo in mu zivljenje koncajo takoj drugic prenehajo lahko izvajati sam potek zdravljenja in s tem mu omogocijo da umre prej kot bi sicer tretjic lahko zdravljenje nadaljujejo in mu zivljenje celo podaljsajo samo tradicionalno stalisce zagovarja le drugo moznost oz da cloveku pustimo umreti pa vendar je to s prakticnega stalisca napacno ce smo seze odlocili skrajsati bolnikovo zivljenje zaradi bolecin zakaj bi izbrali moznost kjer bo se bolj trpel ogromno ljudi se sploh ne strinja z nobeno obliko evtanazije raje se odlocijo za zadnje stalisce nadaljevati zdravljenje ki pa nosi v sebi predvsem vidik postenosti s tem ko james rachels zagotavlja tezo ekvivalentnosti da med ubijanjem in puscanjem umreti ni pomembne moralne razlike gre za ugotovitev kaj je v dani situaciji moralno dober razlog ce ocenimo da obstaja moralna razlika med tema dvema oblikama evtanazije le zaradi tega da je eno dejanje slabse od drugega vse to vodi do sklepa da to ni moralno zadosten razlog seveda obstaja se veliko drugih razlik in zakaj je morda doloceno ubijanje moralno manj vredno od puscanje umreti sama teza ekvivalentnosti je en izmed filozofskih trditev ki se jih tezko dokaze prav zaradi tega je vcasih potrebno upostevati prakticno razmisljanje o takih ali drugacnih primerih ki pa se pri tem ne smejo razlikovati v pomenu za lazje razumevanje s najveckrat navedejo dolocene situacije iz vsakdanjega zivljenja na osnovi primerov se pojasnjuje enakost motivov rezultatov ce imamo primer da neka oseba v textu smit ubije svojega mlajsega bratranca ga utopi nato pa zabrise sledi ter podeduje njegovo ogromno bogastvo v drugem primeru ce oseba v textu jones vidi da se njegov mlajsi bratranec utaplja in nalasc ne naredi nic da bi ga resil zanesljive smrti ter tako tudi on podeduje premozenje v teh dveh primerih je ubijanje in puscanje umreti pokazano na drugacen nacin sledi vprasanje kdo od njiju je ravnal bolje a je med njima moralna razlika pa vendar v takih primerih sploh ne moremo dolociti kaj je moralno prav in narobe sama gola razlika med ubijanjem ali puscanjem umreti torej ne vpliva na moralo dejanj v zvezi z zivljenjem in smrtjo vcasih se tu lahko upraviceno pripomni da se zdravniki ukvarjajo seveda z primeri evtanazije ki so vezani na situacije kjer zivljenje bolnikom ne koristi vec tukaj se moralna razlika med ubijanjem in puscanjem umreti ne pojavi kot zelo pomembna ce je zdravnikova odlocitev pravilna metoda dejanja sploh ni pomembna ob tem se pojavijo nasprotni dokazi eden izmed razlogov da se vprasanje ali je ubijanje samo slabse od puscanja umreti nanasa predvsem na moralno prepricanje da je samo ubijanje bolj kaznivo in obicajno mislimo o njem slabse ob vsem tem pa se pojavi misljenje zdravnikov o tem da jim ostane obcutek pravilna pomembno je najti smisel v ugotovitvi ali je ubijanje iz usmiljenja napacno in je mogoce moralno razlicno od puscanja umreti sam obcutek krivde je lahko iracionalen clovek se lahko pocuti kvigega tudi ce sam dejanja ni izvrsil ali ce ni storil nic napacnega ravno zaradi izvræil ali ce ni storil nic napacnega ravno zaradi tega ne sme slediti sklep da je nekaj slabo zaradi obcutka krivde najveckrat sam obcutek krivde ni del resnicne krivde nekateri filozofi so za osnovno razlikovanje med aktivno in pasivno evtanazijo prepustiti zgolj zdravnikom in njihovim moralnim in profesionalnim dolznostim obe dolznosti sta strogo loceni sama moralna dolznost je stvar tega v kar zdravniki verjamejo da je moralna profesionalna dolznost pa opravlja njihovo vlogo v druzbi pa vendar obe dolznosti ne vsebujeta nic kar bi lahko izrecno vodilo k razlikovanju aktivne in pasivne evtanazije pojavlja pa se ob vsem tem razlicno pojmovanje samega dokaza gole razlike pravijo da je absurden samo dejstvo da gre v enem primeru za ubijanje medtem ko gre v drugem primeru za puscanje umreti se ni dovolj za sklep da je ubijanje slabse od drugega seveda pa se v skladu z dokazom da dejanje ubijanja pred trpljenjem medtem ko drugo dejanje tega ne upravici zaradi tega je tu razlog za izbiro prvega ostajajo tudi razmisljanja o tem da v primeru smita in jonesa ni nobene moralne razlike a dovolj velika razlika je v pojmovanje aktivne in pasivne evtanazije rachels omenja kompromisno stalisce ki je zelo priblizan sami tezi ekvivalentnosti res drzi da je samo razlikovanje med aktivno in pasivno evtanazijo vcasih moralno pomembno ali nepomembno pac vse je odvisno od primera samo kompromisno stalisce nam omogoca da ocenjujemo primere in se v vsakem odlocimo ali je razlika med ubijanjem in puscanjem umreti oz je ni to je zelo povezano s samo ekvivalentno tezo ki govori o tem kaj steje in kaj ne steje kot moralno dober razlog dejstvo da je v enem primeru ubijanje v drugem pa puscanje umreti se ni moralno dober razlog za podporo presoje da je eno dejanje boljse od drugega drugace pa dokazuje kompromisno stalisce da je v nekaterih primerih razlika pomembna medtem ko drugje ni philipa foot zagovarja samo kompromisno stalisce da v primerih ko gre za vprasanje pravic obstaja ta razlika moralno relevantna kajti ob uboju cloveka pomeni da smo njegove pravice prekrsili v primeru puscanja umreti pa jih ne bi prekrsili ceprav je cilj dveh primerov enak v takih primerih je pomembno dovoljenje nekdo nam z dovoljenjem da pravico da ga ubijemo v njegovo korist seveda ob tem kompromisno stalisce zagovarja dejstvo da ni moralne razlike ce ga potem ubijemo ali pustimo umreti rachels se strinja da je v nekaterih premerih dovoljeno ubiti ne pa tudi pustiti umreti in obratno pravi da sama teza edvivalentnosti pove le da moralna pomembnost razlike med ubijanjem in puscanjem umreti ni v pravilnosti ene ali druge oblike evtanazije v kolikor zelite sodelovati z nami vas vljudno vabimo da se nam pridruzite posljete clanke ali pa samo izrazite vasa mnenja