gozdovi ljudstvo in parlament vecini slovencev se zdi da so glede gozdov izigrani in nemocni med njimi in gozdovi namrec stoji vsemogocni zakon pozabljamo da so zakoni v sluzbi naroda in ne obratno in parlamentarci pozabljajo da naj bi bili poosebljenje volje naroda javnomnenjske raziskave in glasovi za referendum so nedvomno pokazali kaksna je ta volja zakon o denacionalizaciji je bil sprejet v casu zmagoslavja krscanske demokracije in protisocialne evforije med mnozicami kot posledice preteklih napak socializma in trenutnega pranja mozgan zakoni ce naj bodo trajne veljave pa morajo sloneti na neki konstantni volji naroda naravnem skupnem konsenzu in tak samoumeven konsenz je zelja da bi hodili in pocivali v gozdovih brez strahu ponizevanja in izganjanja lastniskih palic niti da bi nas pred gozdovi ustavljale ograje z bodeco zico kar sem bogme dozivljal v angliji da bi vsaj nekje hodili po svoji nasi zemlji toda preidimo k vprasanju kaj se da narediti referendum je kot smo videli nemogoc ostaneta se parlament in javni pritisk kot vemo je bilo v nasi zakonodaji zapisano da tujci ne morejo biti lastniki nasih nepremicnin vemi tudi da je parlament na pritisk evrope sprejel spremembo tega zakona zdaj se sprasujem zakaj ne bi mogel po volji lastnega naroda doseci spremembe zakona o denacionalizaciji gozdov postopek je preprost stranka ali tudi en sam poslanec naj sprozijo javno izjasnjevanje kdo v parlamentu podpira radikalno spremembo ali ukinitev tega spornega zakona ce se ne motim so se v parlamentu taka javna izjasnjevanja ze dogajala recimo glede nata javnost pa naj to izjasnjevanje dobro opazuje in si zapisuje kdo je za in kdo ne in to si naj zapomni do prihodnjih volitev ko lahko podpre tiste ki bnodo zdaj za in bodo po izvolitvi poskrbeli za ustrezne spremembe prav tako naj mediji v bodoce glede tega sprasujejo posameznike ki se potegujejo za vodilne polozaje v druzbi komur se pa zdijo stiri leta predolga doba lahko sprozi gibanje pritiska na parlament seveda z drugimi metodami kot so to dosegli tujci glede zakona o nepremicninah ker smo domaci ljudje imamo kot poslednje sredstvo pravico do demonstracij ze tako ali tako se marsikomu zdi da bi okoli parlamenta morali postaviti karantensko ograjo in zaceti razmisljati o drugacni neposrednejsi pravicnejsi in modrejsi obliki ljudskega predstavnistva kot je partitokracija toda demonstracije bi morale biti postene brez struj na strankarske mline z enim samim ciljem gozdove ljudstvu cerkvi naj zadostuje nek minimum gozdov s katerim se bodo lahko greli v farovzih in cerkvenih veroucnih solah gozdno bogastvo pa naj ostane narodu to naj bo zapisano tudi v zakonu ce bo denacionalizacija razveljavljena da ne bi tistega kar bi obranili pred prsti cerkve razfrckala drzava torej da prodajanje nepremicnin tujcem izkljucuje javno to je nase skupno imetje cerkev pa naj raje sledi svojemu utemeljitelju ki je dejal da bo prej prisla kamela skozi sivankino uho kot bogatin v nebesa njihovo ravnanje kaze da vecini med njimi tostranstvo s svojim vinckom in pecenimi piskami cisto zadostuje vlado sav