univerza v mariboru visoka zdravstvena sola univerza v mariboru logotip visoke zdravstvene sole zdravstvena nega logotip visoke zdravstvene sole zdravstveno negovalni modul splocni podatki informacije predmetnik letnik vis letnik vs letnik vs zdravstveno negovalni modul zdravstvena nega profesionalna etika in filozofija zdravstvene nege zdravstvenovzgojno izobra¦evanje zdravstvena nega v dispanzerskem varstvu organizacija zdravstvene nege zdravstvena nega v patrona¦nem varstvu supervizija medicinski modul psiholocki dru¦boslovni in formativni modul fakultativni modul lik diplomanta izpitni red prakticno izobra¦evanje ctudijski kolendar u¬itelji in sodelavci katedre inctituti knji¦nica u¬ne inctitucije izdelal rain letnik obseg ur ur predavanj ur kliniznih in seminarskih vaj cilji ctudent je sposoben analitizno presojati ter oblikovati lastno filozofijo zdravstvene nege na osnovi poznavanja definicij zdravstvene nege filozofije zdravstvene nege teorij zdravstvene nege procesa zdravstvene nege kodeksa etike etiznih nazel in vrednot razlike med zdravstveno nego in drugimi zdravstvenimi strokami dru§benega in pravnega vidika zdravstvene nege ciljev zdravstvene nege do leta spozna in sprejme odgovornost za lastno zdravje ter se seznani s pomenom zdravja posameznika in dru§be se seznani s pomenom zdravstvene nege med zdravljenjem se seznani z vlogo medicinske sestre v negovalnem in zdravstvenem timu in sprejme nazela ki usmerjajo delo medicinske sestre pri zdravstveni negi bolnika poglobi in dopolni znanja o zdravstveni negi spozna pomen in potrebo po kontinuiteti v zdravstveni negi in osvoji sodobno metodo dela v zdravstveni negi proces zdravstvene nege se nauzi uporabljati koncepte primarnega zdravstvenega varstva za analizo nazina §ivljenja odkrivanja riziznih skupin in uporabljati metodoloçke principe za zmanjçevanje obolevnosti smrtnosti ter dvig kakovosti §ivljenja osvoji pozitivno profesionalno identiteto zna svoja teoretizna znanja in znanja pridobljena v simuliranih pogojih uporabiti pri delu z bolnim varovancem je usposobljen za kritizno uporabo domaze in tuje strokovne literature vsebina predavanj zgodovina zdravstvene nege razvoj zdravstvene nege kot stroke razlizne definicije zdravstvene nege poklicna identiteta zdravstvena nega kot sestavni del zdravstvenega varstva medicinska sestra profil poklica skrb za lastno zdravje osebnostni in strokovni razvoj negovalni in zdravstveni tim teorije zdravstvene nege zdravstvena nega kot stroka njena opredelitev namen funkcija naloge in podrozja delovanja nosilci in izvajalci zdravstvene nege njihova funkcija in naloge ter njihova vkljuzitev v zdravstveni tim zdravstvena nega kot znanstvena disciplina njeni raziskovalni vidiki ter teorije in modeli zdravstvene nege zdravstvena nega v odnosu do zdravja in bolezni sistemi in podsistemi zdravstvenega varstva in zdravstvenih dejavnosti s konceptualnimi izhodiçzi principi in pristopi delovanja nivoji zdravstvene dejavnosti in preventive sodobna usmeritev zdravstva in zdravstvene nege na osnovah metode in filozofije primarnega zdravstvenega varstva ciljev svetovne zdravstvene organizacije ter interdisciplinarnega in multidisciplinarnega pristopa stroki lastna in temeljna metoda dela je »proces zdravstvene nege« z oblikovanjem negovalnih diagnoz in dokumentiranjem v zdravstveni negi svojstva in pomen integrirane celostne kontinuirane in kompetentne zdravstvene nege teorija sploçne zdravstvene nege varovancev in bolnikov skupin in populacije teorija zdravstvene nege na specialnih podrozjih z upoçtevanjem posebnih potreb varovancev in bolnikov v povezanosti z medicinskimi podrozji usmerjenost k ohranjanju zdravja odgovornost do lastnega zdravja samopomoz in medsebojna pomoz pospeçevanje neprofesionalnih oblik negovanja in pomozi kultura in humanizacija zdravstvene nege aktivna vloga varovanca in bolnika ter njegove pravice med obravnavo sodobna zdravstvena nega obvladovanje in zagotavljanje kakovosti zdravstvene nege proces zdravstvene nege ocenjevanje psihiznega fiziznega in socialnega stanja varovanca z vidika zdravstvene nege nazini ocenjevanja negovalna anamneza negovalna diagnoza strokovno komuniciranje izvajanje zdravstvene nege kontinuiteta zdravstvene nege ocenjevanje uspeçnosti zdravstvene nege dokumentiranje zdravstvene nege standardi v zdravstveni negi negovalne diagnoze izvor in razvijanje obvladovanje in zagotavljanje kakovosti zdravstvene nege intervencije zdravstvene nege ob sprejemu premestitvi odpustu bolnika preprezevanju psihofiziznega hospitalizma pripravi bolnika na operativni poseg in zdravstvena nega po njem vkljuzevanje medicinske sestre v diagnostizno terapevtski program posebnosti zdravstvene nege varovancev v razliznih obdobjih §ivljenja zdravstvena nega otroka in mladostnika zdravstvena nega odraslega zdravstvena nega porodnice zdravstvena nega starostnika vsebina vaj vaje potekajo v uzilnicah klinizne vaje pa v uznih zdravstvenih in socialnih zavodih ter drugih ustanovah po metodi sodobne zdravstvene nege doktrina pouzevanja temelji na teorijah zdravstvene nege ki jih glede na specifizne potrebe dopolnjujemo bolnik oziroma varovanec se obravnava individualno in celovito v okviru pristojnosti ki jih ima medicinska sestra pri tem se upoçteva njegova sposobnost samooskrbe na katero vplivajo med ostalim tudi starost obolenje in diagnostizno terapevtski program vaje potekajo na naslednjih strokovnih podrozjih zdravstvene nege internistizno kirurçko ginekoloçko porodniçko pediatrizno geriatrizno psihiatrizno onkoloçko dermatoloçko okulistizno otorinolaringoloçko ctudent svoja teoretizna znanja in pridobljena znanja v simuliranih pogojih uporablja pri delu z bolnikom varovancem poglobi in pridobi nova znanja s podrozja zdravstvene nege pod vodstvom mentorjev razvija potrebne spretnosti za izvajanje zdravstvene nege sposoben je celostne individualne in problemske obravnave bolnika ter predvidevanja problemov razvija ustrezne oblike terapevtskega sporazumevanja nauzi se vkljuzevati v timsko delo sposoben je zaznati potrebo po zdravstvenem izobra§evanju bolnika izbirati in uporabiti ustrezno metodo vzgojnoizobra§evalnega dela usposobljen je za kritizno uporabo domaze in tuje strokovne literature vsebina seminarske vaje ctudent pod vodstvom mentorja obravnava aktualna vpraçanja zdravstvene nege in jih v obliki projekta predstavi obveznosti çtudenta aktivna udele§ba na predavanjih klinizne in seminarske vaje so obvezne uspeçno opravljen kolokvij iz teorije zdravstvene nege je pogoj za opravljanje kliniznih vaj aktivna udele§ba je sestavni del ocene kolokvija ob zakljuzku vaj na posameznem strokovnem podrozju zdravstvene nege za vkljuzitev v seminarske vaje mora çtudent izdelati projekt v katerem poka§e celostno znanje s podrozja zdravstvene nege k zakljuznemu izpitu iz predmeta zdravstvena nega lahko çtudent pristopi ko ima opravljene vse obveznosti ctudijski viri bohinc m cibic d teorija zdravstvene nege radovljica didakta juchli l krankenpflege stuttgart thieme fitzpatrick j conceptual models of nursing stanford simon schuster salvage j nove usmeritve v razvoju zdravstvene nege prevod dela nursing in action maribor kolaborativni center szo za primarno zdravstveno nego lemon skupina avtorjev razmejitev zdravstvene nege ljubljana razçirjeni strokovni kolegij zdravstvene nege ministrstva za zdravstvo republike slovenije sestavljaki çtudijskega nazrta danica ¦eleznik vms prof zdrav vzgoje predavateljica majda pajnkihar vms dipl org dela predavateljica