datoteka filozofija religije materiali filozofija religije materiali dr bojan borstner ali se bog vraca izhodisce obstaja neko najvisje bitje ali so za vedenje o obstoju potrebni neki argumenti ali je to stvar razuma religija opredelitev religije poskus definicije razne moznosti povezovanje z bozanskim eticnim spostljivim poboznim tezavo nam vedno povzroca dejstvo da v svetu so obstajajo zelo razlicne religije tezko je poiskati skupno sticno tocko vendar lahko poskusimo nasteti nekaj skupnih potez rituali mitologija doktrina etika druzbenost moznost religioznega izkustva religija je konstituirana z mnozico prepricanj dejanj custev osebnih in skupnih ki se organizirajo okoli pojma koncepta zadnje ultimate realnosti kako lahko to zadnjo realnost opredelimo obstajajo razlicne moznosti kot enotnost kot pluralnost osebo neosebno nozansko nebozansko te posamezne opredlitve lahko srecamo v razlicnih religijah ali je zadnja realnost ze nujno tudi najvisja realnost razlike med razlicnimi disciplinarnimi pristopi k religiji psihologija religije psihologi proucujejo kaksen odziv imajo religiozna prepricanja in praksa na osebnost sociologija religije sociologe zanima kako religiozna prepricanja in praksa neke druzbene skupine funkcionira v druzbi in kako vplivajo prispevajo k druzbeni strukturi antropologija religije antropologi proucujejo kako vpliva religija kot integralni del na kulturni kontekst kako vpliva na pomen umetnosti dela tradicije zgodovina religije zgodovinarji proucujejo razvoj religij v casu njihovo interakcijo z drugimi politicnimi ekonomskimi socialnimi dogajanji primerjalno preucevanje religij izkanje skupnih potez tem ritualov zakaj potem se filozofija religije odgovor je enostaven druge vede discipline se ne ukvarjajo s vprasanjem o utemeljenosti razloznosti in resnicnosti religioznih prepricanj filozofija si prizadeva za jasnostjo in koherenco za racionalno osnovo religioznih prepricanj preucevanje intelektualne dimenzije religij religioznih prepricanja je torej podrocje filozofije religije filozofija religije zahteva po jasnosti dolocanje natancnih pomenov terminov in pojmov s katerimi se v religiji srecujemo bog razodetje cudez dobro zlo kriticnost zaznati pozicije v ozadju odkriti njene dobre in slabe tocke postenost je v tem da se pokazeta obe strani pozicije morajo temeljiti na argumentih in ne na mnenjih ali posameznih prepricanjih skupin ali teza nase prepricanje ne potrebuje nikakrsne argumentacije sama potrebuje argumentacijo sinteticnost vsa ta proucevanja naj tezijo k sintetiziranju posameznih potez naravna in filozofska teologija naravno teologijo lahko opredelimo kot projekt artikuliranja zagovarjanja in kritiziranja argumentov za obstoj in naravo boga brez pomoci posebnega razodetja klasicna naravna teologija je poskusala dokazati obstoj in naravo boga z argumenti katerih premise so bile obligatorno sprejemljive za vsa racionalna bitja tipicen primer za to je akvincevih pet nacinov akvinec zacenja s premisami ki so jasne obicajne in izrazajo take stvari kot so spreminjanje stvari da so gibanja stvari povzrocena nekaterea bitja so zmozna eksistirati in neeksistirati tezko pa bi danes sprejeli akvinceve argumente in predvsem premise za osnovo naravne teologije k temu je v veliki meri pripomogel razvoj znanosti ce analiziramo danasnje stanje potem lahko ugotovimo da obstaja ogromno stevilo poskusov odgovor bolj ali manj uspesnih na prigovore o dokazih za obstoj in naravo boga kar pa pomeni da je zelo tezko zaobseci dosezke in jih uporabljati tako kot je bilo na primer v akvincevem casu ob tem je potrebno izpsostaviti tudi dejstvo da sodobna naravna teologija ne vztraja vec pri pre strogem standardu za argumente o bozjem obstoju in naravi teza o premisah ki naj bodo obligatorno sprejemljive za vsa racionalna bitja je danes zastarela prevsem zato ker ne obstaja nobeno drugo podrocje filozofskega delovanja kje bi bil zahtevan tako strog standard filozofska teologija se razlikuje od naravne teologije predvsem v tem da dopusca moznost uporabe premis ki so spoznavne s pomocje posebnega razodetja in torej niso omejene zgolj na tiste premise ki jih lahko dobimo razlikujemo zgolj iz opazovanja in razuma sprejema pa racionalne metode naravne teologije razliko med njima ceprav je danes tezko striktno locevanje zaradi oslabitve standarda pri naravni teologiji lahko ponazorimo z rezultati ce se naravna teologija zadovoljuje s tem da dokaze obstoj prvega gibalca izvora moralnih obligacij nacrtovalca sveta se filozofska teologija sprasuje ce so te ugotovitve zadostne za bozanski status tega bitja poskus definicije filozofija religije je poskus analiziranja in kriticnega ovrednotenja religioznih prepricanj pri tem moramo lociti med filozofjo religije in dogmatsko teologijo vloga dogme dogmatiki poskusajo najti nacin da bi razvili in sistematizirali sprejeto doktrino vendar same doktrine ne postavljajo pod vprasaj filozofija religije in apologetika apologetika poskusa braniti dano doktrino pred razlicnimi intelektualnimi pripombami nasprotovanji njihov projekt je lahko negativen pokazejo kako dolocena kritika ni utemeljena kako jo je mozno spodbiti pozitivna pokazejo kako je neka pozicija kredibilna uspesna res je da lahko filozofska preucevanja religije usmerjamo na specificna prepricanja posameznih ver ali pa na dolocena tipicna prepricanja ki so skupna vec veram vendar pa moramo hkrati priznati da so v zgodovini zahodne civilizacije filozofi analizirali predvsem vprasanje kaksna je teisticna koncepcija bozanstva bozansko vse drugo so bile le castne izjeme v teizmu je bog zamisljen predstavljen kot duhovno bitje ki je transcendentno svetu v katerem smo nato pa se temu bitju pripisejonekatere znacilne lastnosti vseprisotnost svemocnost vsevednost pravicnost dobrost v bistvu vse tri prevladujoce monoteisticne religije zdruzujejo te bozje poteze zidovstvo krscanstvo islam bog filozofov ni tudi nujno vedno bog vernih ocitek temelji na tezi zgolj intelektualno razumsko ukvarjanje z religijo ne prispeva nicesar k bolj predanemu verovanju in predvsem ne k veri zaupanju v boga ali to pomeni da je potrebno povsem lociti filozofsko raziskovanje delovanje od religioznega pocetja ali drugace ali je potrebna lozitev med vero in razumom to bi bilo pretirano res je da vera v boga vkljucuje neko obliko osebnega zaupanja odnosa do do v boga hkrati pa ne moremo mimo dejstva da je to osebno zaupanja povezano z vec prepricanji o tem kaksen je bog kaj on lahko dela zato je bolj korektno ce sprejmemo tezo da je clovekova osebna vera vsaj do neke mere povezana s sprejetjem taksnih razlicnih prepricanja o bozjem obstoju o njegovi pravicnosti dobrosti vsevednosti vseprisotnosti drugo vprasanje pa je ce ima tisti ki veruje tudi jasno prepricanje o tem kaj je sestavni del njegovega verovanja vendar to ne pomeni da smo s tem zanikali dejstvo da vera temelji na prepricanjih o tej vrsti predmeta ki je v jedru njegove njene vere v bistvu lahko ugotovimo da v vseh teh religijah lahko skozi zgodovino najdemo zelo bogat dialog o tem kaj so posamezne poteze ki jih pripisujemo bogu in kaksna je vloga posameznika ki verjame tak dialog pa vkljucuje elemente intelektualne analize sprasevanja in do neke mere tudi odstopanja herezijo vsaj v zametkih ne smemo pozabiti dejstva da tudi v primeru ko trdimo da so nasa verovanja imuna glede na racionalno razumsko analizo je lahko mora biti sama ta trditev predmet kriticnega preucevanja sveti anzelm je ta problem opredelil v znanem stavku vera isce razumevanje ce posplosimo anzelmovo pozicijo potem lahko pridemo do smotra filozofije religije premisljevati razmisliti filozofsko o posameznih vprasanjih v religiji jah in se posebno o teisticnih konceptih boga religiozne izkusnje ali smo upraviceni v tem da razlikujemo religiozne od drugih vrst izkusenj skupna poteza vseh izkusenj izkusnja je nek dogodek ki ga nekdo dozivi kot akter ali kot opazovalec in katerega se zaveda religiozne izkusnje so obicajno povzrocene z nekim nadnaravnim bitjem ali so v neki povezavi z njim razodetje neobicajni pojavi devica marija in sveti duh ko govorimo o religioznih izkusnjah moramo vpeljati se razliko med religioznimi izkusnjami in religioznim vpogledom r swinburne je napravil naslednjo klasifikacijo religioznih izkusenj izkusnja boga ali ultimativne realnosti posredovana skozi obicajne skupne javne zaznavne predmete boga lahko vidimo v neki ikoni sliki v soncnem zahodu toda to ne pomeni da je slika bog ampak da se v njej in skozi njo dosega kaze zapopade bog izkusnja boga ultimativne realnosti posredovana skozi neobicajni javni zaznavni predmet prikazovanje device marije v lurdu med ugorju izkusnja je javna ker lahko vec ljudi ki so prisotni pride do nje in na ta nacin pridejo do boga vendar pa je ta izkusnja neobicajna loci se od vsakdanjih izkusenj izkusnja boga ultimativne realnosti posredovana skozi zaseben predmet ki pa se ga da opisati z obicajnim jezikom zaznav oseba lahko dozivi boga v posebnem stanju kot je to bilo pri petru vizije sanje prerokbe izkusnja boga ultimativne realnosti posredovane skozi zasebni predmet ki se ga ne da opisati v obicajnem jeziku zaznav nekdo obcuti dozivi nekaj kar je neizrekljivo kar je neopisljivo izkusnja boga ultimativne realnosti ki ni posredovana z nobenim od zaznavnih predmetov v tem primeru je oseba intuitivno in neposredno v polozaju da se zaveda boga primer je bil nikolaj kuzanski religiozne izkusnje kot obcutki ideja temelji na spoznanjih friedricha schleiermacherja ki je trdil da religiozna izkusnja ni intelektualna niti kognitivna ampak je obcutek obcutenje absoluta ki temelji na moci ki je razlicna od tiste ki je v svetu tak obcutek je avtenticen neposreden intuitiven schleiermacher je vplival na rudolfa otta sveto greh je v osnovi teoloski pojem koncept ki oznacuje doloceno neustreznost neprimernost v odnosu med ustvarjeno osebo in bogom neskladje tezave ne morejo biti v osnovi moralne ker mreza moralnih obvez norm preudarjanj ni tista ki bi povezovala boga z njegovo svobodno ustvarjeno osebo kreaturo morala je cloveska institucija ki omogoca ljudem najboljsi okvir za obvladovanje problemov v medcloveskih druzbenih odnosih pri tem je v tem kontekstu predpostavljeno da so dejavniki med seboj enaki cesar pa za boga in kreaturo ne moremo reci obstaja pomembna ontoloska razlika med njima kar se izraza v dejstvu da bog nima obvez obligacij do kreatur in tako je jasno tudi zakaj strogo dosledno vzeto kreaturina obveza do boga ni moralna r otto sveto poglavje iii govori o tem kako nam je bog sveto dano v religiozni izkusnji pri tem je pomembno spoznanje brezpogojne odvisnosti mene razlicnosti boga ki vkljucuje njegovo neodvisnost nadrejenost in nedostopnost bog kot numen pomeni razvrednotenje spoznavajocega subjekta ugotovimo lahko da za nase obcujte spoznanje ki je vsakdanje velja custva f so povezana z mojo izkusnjo x torej izkusim x kot logicno primeren prikladen predmet objekt obcutja f ta opredelitev je pomembna zato ker mi ne moremo boga izkusiti s pomocjo vizualnega izkustva zaradi njegove drugacne narave to izkustvo je mozno le ce obstaja logicna primernost prikladnost predmeta in religioznega izkustva otto religiozna obcutja so edina pot izvor do bozje opredelitve to je stroga teza blazja teza religiozna obcutja prispevajo k vsebini nase predstave o njem otto s tem ne bi bil zadovoljen otto religiozna obcutja so sui generis le po analogiji jih lahko povezemo s tistimi ki se povezujejo z nasimi izkusnjami o obicajnih predmetih otto ljudje smo ob razumu in petih cutilih obdarjeni se s posebno zmoznostjo za religiozno izkustvo to je zmoznost imeti izkusnjo v kateri je bog prisoten kot nekaj drugega od mene povezana pa je ta izkusnja s sirokim obsegom obcutij poglavje xiv xvi ki niso nujno povzrocena s paradigmaticnimi religioznimi obcutji otto opredeljuje razliko med menoj in bogom clovek bog a tremendum strah strahospostovanje strasnost pocutje obcutje kreature mocnost radikalno obtezujoce zivost aktivnost b misterij angst povsem drugo privlceno fascinans c augustus profano necisto august sveto a bog je izkusen kot vreden objekt strahu in terorja a glej gen abraham in zivali kaj bog daje a z anzelmom smo skoraj nic v primerjavi z oceanom biti otto str a ps ps b misterij razpade na dva dela b v paradigmaticnem religioznem izkustvu bi izkusil velik strah job peter o jezusu luka otto izpelje iz tega da izkusimo boga le kot povsem drugo b sem mocno neomajno privlacen od svetega ps ps ps sveto je tisto fascinantno vabljivo c v paradigmaticnem religioznem izkustvu se izkusim kot profan necist gresen izak jo ko peter vidi cudez z ribami pade pred gospoda in pravi luka bog je izkusen kot cist in svet iz b vidimo da se bog razodeva kot popolnoma locen povsem drugo od vsega kar imamo v nasih izkusnjah v a se pokaze da je bog povsem drugo nevaren za zdravje bitij kot smo mi c kaze na normativno priornost na strani boga za otta so vse te opredelitve pred moralne poglavje viii ker ne vkljucujeje dejavnosti na nobeni strani ampak samo prisotnost bozanskega kot pravo cisto prisotnost bozje narave v cloveski naravi za otta je moralnost moraliziranje naslednji korak ki pa samo vkljucuje tisto naravo kreaturnosti iz tega izhaja da je pojem greha necistosti genetsko razvojno vzeto pred moralen pojem in izvira iz iz tiste neenakosti med bogom in kreaturami tezave se pojavljajo samo zaradi omejenosti in koncnosti kreaturne narave v primerjavi z bogom teizem in ateizem uvodne opredelitve ateist je tisti ki zanika obstoj osebnega transcendentnega kreatorja stvarnika vesolja teist je tisti ki zagovarja obstoj takega stvarnika filozofska analiza obravnava religije ali so razlogi za tako pocetje tipicni prigovori religija ni racionalna torej se naj s tem ne ukvarja filozofija odgovori cetudi do sedaj nihce ni zasnoval svoje vere na racionalni upravicbi je ta moznost se vedno odprta in vredna analize teizem ponuja odgovore na nekatera vprasanja ali ni potem upraviceno vprasati ali teizem res ponuja pojasnitev in to je ze filozofija tudi ce menimo da je zmotno pojmovati teizem religijo kot neko obliko pojasnitve necesa je potrebno se vedno pokazati da to je zmota tudi ce je upravicenje nepomembno nas se vedno zanima cemu nas zavezuje teizem kaksne posledice ima ateizem kaze na nesprejemljivost tudi v moralnem smislu religioznih teisticnih verovanj ce se religija izmakne filozofskemu sprasevanju po upravicenju ostaja se vedno odprto ali se v njej pojavljajo dejstva o svetu to je ze filozofski problem in ali govori religija tako kot pac govorijo obicajne prakse ali je trditev bog je obstaja drugacna od trditve ni vlaka ki bi vozil med prevaljami in mezico ali svet mora imeti vzrok misteriji eksistence zakaj svet obstaja zakaj je nekaj in ni nic ateist svet univerzum je vse kar je nicesar ni zunaj zakaj nekaj je ni zunanjega vzroka je misterij eksistence teist je zunanji vzrok stvarnik neskoncna moc vse ima svoj izvor v stvarniku njegovih intencah misterija ni kozmoloski argument osnovni ok i karkoli obstaja ima vzrok za svoj obstoj ii nic esar ne more biti vzrok lastnega svojega obstoja iii svet kozmos obstaja svet ima vzrok za svoj obstoj ki pa je zunaj tega sveta teza o prvem vzroku nekaj kar ni povzroceno z necim drugim tezava prvi dve premisi pri osnovnem ka to ne trdita zato se lahko pojavi neskoncni regres na to opozarja ze aristotel modifikacija i karkoli obstaja in ni izven sveta ima vzrok za svoj obstoj casovna modifikacija i vse kar zacne obstajati ima vzrok za svoj obstoj kaj je s svetom ali ima zacetek da c asovni ok i vse kar zacne obstajati ima vzrok za svoj obstoj ii nic esa ne more biti vzrok svojemu obstoju iii svet zacne obstajati svet ima vzrok za svoj obstoj ki pa je izven sveta svet ima zacetek prvi vzrok ne zacne obstajati je zunaj sveta torej ne potrebuje vzroka ni regresa problem kaj ce je big bang zmotna teorija potem svet nima zacetka interpretacija svet se razteza v preteklost neskoncno vsak dogodek ima svoj vzrok ni prvega vzroka regres svet je casovno zaprt closed je koncen ceprav nima niti zacetka niti konca ideja kroznosti kjer je vsak od dogodkov hkrati pred in za nekim dolocenim dogodkom je koncno vendar ni prvega vzroka toda to ni ponavljanje oba ta modela sta proti cok pojasnjujeta odgovarjata pa le na vprasanje zakaj se je ta dogodek primer ko se je primeril ne odgovarjata pa na vprasanje zakaj svet obstaja to je zunaj njunega horizonta odgovor obstoj sveta je nekaj kontingentnega nenujnega lahko bi bil tudi nic lahko tudi nic ne bi bilo to pa je bistvena znacilnost vsega kar ima vzrok kontingentnost je v osnovi vzrocnosti modalna modifikacija mok modalnost se nanasa na nujnost in moznost i vse kar ima kontingentno eksistenco ima vzrok za svoj obstoj ii nic esar ne more biti vzrok svojemu obstoju iii obstoj sveta je kontingenten svet ima vzrok svojega obstoja ki pa je izven sveta ne zanika se moznost prvega vzroka ki je po naravi nujen in tudi iii ni problematicna saj ne predpostavlja nekega znanstvenega empiricnega odkritja kot je to v primeru cok vprasanje ali je ta verzija bolj plauzibilna tezave nujno bitje kot prvi vzrok tezave s prvo premiso ali je res da vse kar zacne obstajati mora imeti vzrok za svoj obstoj pomisleki se pojavljajo predvsem v mejnih primerih kaj je z zakoni narave v trenutku ali blizu tega velikega poka ali so nepovzroceni kaj reci za ugotovitve fizikov da so na nivoju subatomarnih delcev nakljucni pojavi ki so povsem kontingentni nenapovedljivi vprasanje je ali ti pomisleki ze zadostujejo da zavrzemo prvo premiso najbrz ne ker ne razvoj fizike ponuja osnovo za pricakovanja da se bodo te nenapovedljivosti in nepovzrocenosti izkazale za napovedljive in povzrocene filozofsko sprasevanje kaksen status sploh ima prva premisa ali jo lahko stejemo za nekaj kar vemo da je res nicno argumenti za pozitivni odgovor tri smeri zagovora apriorno vemo da je prva premisa resnicna zato ker je analiticna apriori brez sodelovanja opazovanja ali izkusenj da je to res vemo ne da bi prestevali neko skupino sedmih predmetov in jim nato dodali skupino petih predmetov ce poznamo aritmetiko vsaj osnovna pravila potem lahko take in podobme operacije izvajamo zgolj v glavi ne da bi potrebovali opazovanja analiticna resnica to so tisti stavki ki so resnicni na osnovi pomena besed so stavki katerih negacija je kontradikcija sama sebi primer anestetik reducira obcutljivost na bolecino telo je tezko oba pomena analiticne resnice sta v teh primerih soglasna ce bi torej nekdoo trdil da je odkril anestetik ki bi zviseval obcutljivost potem bi bilo to v kontradikciji z tezo enako za primer s telesom ki bi ne imelo teze se tako majhne seveda uporabimo to za prvo premiso ali je nekdo v kontradikciji ce ugotavlja da zacne obstajati nekaj kar nima vzroka res je da je potem zacetek obstoja nepojasnjen skrivnost misterij vendar ni kontradikcija nekaj lahko spoznamo apriori ceprav to ni analiticna resnica ampak je sinteticna kant sinteticno je neanaliticno ker je to razsirjevalna sodba iz samih pomenov besed nikakor ne sledi ta sodba nekaj ne more biti hkrati rdece v celoti in zeleno v celoti pri tem se ni potrebno sklicevati na izkusnje da lahko pokazemo da je to res ali je prva premisa apriorna sinteticna sodba problem je v tem da si lahko zamislimo dogodek ki nima vzroka vendar si ne moremo zamisliti neresnice apriorne resnice lahko si zamislimo dogodek ne da bi si zamislili njegov vzrok za ta dogodeke vendar si ne moremo zamisliti dogodka brez vzroka induktivna pot vemo da ima nekaj kar pricne obstajati vzrok za svoj obstoj zato ker to induktivno izpeljemo iz opazavanja primer ker je lds zmagala na zadnjih dveh volitvah bo zmagala tudi na prihodnjih volitvah peter vedno zamuja torej bo zamudil tudi danes induktivne sodbe so lahko bolj ali manj gotove vendar je za vse znacilno da izhajajo iz opazovanj o posameznem clanu rarzeda in potem to posplosijo na druge ali pa na vse clane razreda v primeru prve premise nase opazovanja se nanasajo na stvari in njihove vzroke od tof se potem izpelje ugotovitev da ima vse kar zacne obstajati svoj vzrok tezava v kozmoloskem argumentu vse vkljucuje tudi univerzum svet kozmos vendar moramo pri tem poudariti da govorimo o vzroku za zacetek eksistence dolocene stvari v dolocenem prostoru in casu tako iscemo tisto kar je najbljizje tej stvari je na nek nacin pred njo je v pogojih ki dolocajo to stvar v teh pogojih iscemo vzrok za zacetek obstoja posamezne stvari tisti pogoji ki so drugje in v nekem oddaljenem casu v tem kontekstu niso pomembni zato lahko ugotovimo da je vzrocnost casovni pojem iz tega izhaja nase iskanja vzroka za vse kar zacne obstajati problem casa predpostavimo da ima svet zacetek v casu cok to zahteva obstajajo tri moznosti cas sam ima zacetek tistega ki sovpada z zacetkom sveta pred zacetkom sveta je neko koncno casovno obdobje pred zacetkom sveta je neko neskoncno obdobje ce velja prvo potem svet nima vzroka saj mora biti vzrok vsaj malo pred posledico v tem primeru pa se nic ne pojavi prej preden bi zacel svet obstajati ce velja drugo potem ce je prva premisa resnicna i a tudi svet svoj zacetek vzrok ker pa ima tudi cas svoj zacetek cas pred je koncen mora imeti vzrok za zacetek ker pa po definiciji nicesar ne more biti pred casom se pojaviti prej cas nima vzroka torej je to proti prvi premisi ce velja tretje potem imamo neskoncno verigo vzrokov kjer je vzrok za svet samo zadnji vzrok v neskoncnem nizu pred zacetko sveta zakaj ne bi enostavni rekli da je prvi vzrok nek neskoncni negibni bog zato ker moramo pojasniti zakaj se je svet pojavil ravno takrat ko se je pojavil torej bi morali pojasniti ne zgolj da bog je ampak tudi zakaj je ravno v tistem trenutku postal dejaven v pomenu prvega vzroka kaj je torej tista posebnost razlika v bogu da sveta ni bilo prej ali kasneje ampak se je pojavil natanko takrat ko se je pojavil zato lahko v konktekstu cok ugotovimo da lai je prva premisa neveljavna ker obstaja nekaj kar zacne obstajati vendar za to nima vzroka kar hkrati pomeni da prva premisa ni apriorna resnica analiticna resnica nit ne sinsteticna ali pa smo znova v neskoncnem nizo vzrokov posledic kar pa si ne zelimo problemi z modalnostjo prva premisa vse kar je kontingentno ima za svoj obstoj vzrok to seveda ne moremo vedeti apriori niti ne moremo sklepati iz izkusenj o tem na cem temelji prva premisa na neki avtoriteti problem ce ima svet zacetek potem je to se vedno casovni okvir in vzrocnost je casovni pojem ce pa svet nima zacetka mok ocitno dopusca to moznost potem tudi ne more imeti vzroka v vsakdanjem pomenu casovna predhodnost ker ni nicesar pred zacetkom obstoja sveta kaj pa je s samim casom ce je kontingenten potem mora imeti vzrok ker pa nicesar ne more biti se pojaviti pred casom potem cas sam ne more imeti vzroka ali to pomeni da je v prvi premisi neko drugo pojmovanje vzroka ne vsakdanje to pa je ze drugo vprasanje vendar je v osnovi jasno da nase vsakdanje pojmovanje vzroka vzrocnosti nasprotuje tem tezam ker je nase pojmovanje vsakdanje vzrocnosti povezano s casom vzroki se primerijo v dolocenem casovnem trenutku in to pred njihovini posledicami prvi vzrok pa ima drugacen odnos do cas tako drugacen da ne moremo reci da bi svet imel vzrok v tem obicajnem pomenu bog in njegova casovnost ali lahko bog ki je kontigentno casoven kreira cas tipicen odgovor je jasen ne toda na cem temelji ta odgovor poglejmo si mozno pozicijo argument ki zagovarja to tezo a kreiranje cas je dobra pojasnitev dejstva da obstaja mnozica casa ki ima clane i ce se vsako bozje dejanje pojavi v casu t potem bog ne more delovati v nobenem trenutku casa t da bi povzrocil da ima mnozica casov clane v t ii bog ne more delovati v t da bi kreiral case ki so pred t ker ni vzrocne moci cez preteklost iii bog ne more kreirati t v t ker njegovo delovanje predpostavlja njegovo eksistenco in eksistenca t casa je predpogoj za njegovo eksistenco bog lahko v t kreira le case ki so kasnejsi kot t vendar pa v tem primeru njegova kreacija casa ni pojasnitev za obstoj t interpretirajmo najprej pozicijo iii na nek nacin je neobicajno da bi zagovorniki bozje kreacije sprejeli tezo da je bozja kreativnost v t odlozena do t t t da se torej bozje kreativno dejanje na nek nacin prestavi v prihodnost imamo dve moznosti a ce se bozje povzrocanje kreiranje casa na nek nacin konca preneha v t potem se bo po isti logiki cas v t nadaljeval brez kreativne bozje dejavnosti v t b ce se trdi da bog ustvari t v t vendar pa ohrani pri obstoju t v t potem se zdi da ne obstaja nikakrsna nujnost za kreativno bozje dejanje v t izgleda da tako dejanje nicesar ne prispeva k eksistenci t ki bi tako lahko bil prvi casa ii bog ustvari t v t obicajno se ta teza interpretira kot krozna ali v pojasnjevalnem ali v vzrocnem smislu v cem je zmota predvsem v tem ker se pozablja na dejstvo da bi obstoj casa bil ex hipothesi nujen pogoj za bozji obstoj v logicnem smislu kar pa ne pomeni da bi bil tudi metafizicen pred pogoj za njegov obstoj ker je bozji obstoj pojasnjevalno predhoden in v newtonovem pojmovanju casa tudi vzrocno predhoden obstoju casa za newtona je cas in prostor emanativna posledica bozjega obstoja entis primario existentis effectus emanativus cas in prostor nista poljubne stvaritve boga ampak njun obstoj izhaja iz samega bozjega obstoja edini razlog za nujnost obstoja casa je nujnost bozjega obstoja tezava te pozicije je v tem da se kreacija povezuje s svobodno voljo kar pa za newtonov cas in prostor ne velja v bistvu je to nujen proces vendar pri tem ne smemo spregledati da za newtona ravno obstoj boga povzroci obstoj casa in prostora torej bog ostaja edini izvor realnosti stvarnosti ki ni on sam ceprav ne moremo tipicno reci da jo je ustvaril poglejmo si se dodatno alternativo ce je bog kontingentno casoven potem on ne more ustvariti t ker njegovo dejanje v t predpostavlja obstoj t torej je t pojasnjevalno predhoden bozjemu dejanju v t ce se spomenmo leibnizovega relacijskega pojmovanja casa g w leibniz peto pismo clarku ce bi kreatur ne bilo bi ne bilo ne casa ne mesta in potemtakem tudi aktualnega prostora ne neizmernost boga je neodvisna od prostora tako kot je vecnost boga neodvisna od casa z ozirom na ta dva reda stvari pomenita atributa neizmernost in vecnost samo to da bi bil bog vselej koeksistenten in pricujoc vsem eksistirajocim stvarem tako torej ne pristajam na to da bi obstajala prostor in cas tako kot zdaj cetudi bi eksistiral samo bog namesto tega bi se po mojem misljenju nahajala samo v idejah kot preprosti moznosti neizmernost in vecnost boga sta nekaj vse bolj eminentnega kot trajanje in razteznost postvorenj ne glede na svojo velicino marvec tudi glede na samo svojo naturo stvari ta bozja atributa ne rabita nicesar izven boga ne rabita na primer aktualnih mest ali aktualnih casov slovenski prevod o bogu in nujni resnici hume v dialog concerning natural religion ed n kemp smith london nelson str nothing is demonstrable unless the contrary implies the contradiction whatever we coenceive of as existent we can also conceive as non existent there is no being therefore whose non existence implies a contradiction consequently there is no being therefore whose existence is demonstrable v bistvu je humov izhodiscni princip to da ne moremo zanikati nobene nujne resnice ne da bi zasli v kontradikcijo in na drugi strani da lahko zanikamo vse trditve ki vsebujejo obstoj all existential propositions ta humova trditev pa je zanimiva v kontekstu obstoja boga trdimo x nujno obstaja skladno z humovim principom je to kontradiktorna izjava ki nasprotuje sama sebi vsak stavek ki vsebuje trditev o obstoju je predstavljiv tudi v negativni obliki da tiste bitnosti ni to pa pomeni da je nesmiselno trditi da nujno obstaja bitnost ker je humov princip formalen velja ravno tako za boga j n findlay je to poimenoval ontological disproof of gods existence v can gods existence be disproved mind str v bistvu findlay sprejema humovo tezo nobena stvar ne obstaja nujno p nobena stvar ne obstaja nujno p ce bog obstaja potem obstaja nujno s bog nujno ne obstaja ali vzdrzi findlayev ne dokaz kriticno preverbo zacnimo s tezo da ce je x smiselna izjava potem je to tudi ne x ce govorimo o kralju potem je smiselno govoriti tudi o laznem kralju nikakor pa to ne velja za stvari ki so nesmiselne nesmiselna izjava se s samo spremembo prefiksa predpone v obliki gramaticne negacije ne spremeni v smiselno vprasanje vedenja knowledge empirizem e vedenje o x temelji na senzornih izkusnji za katero obstaja fizikalna fizicna vzrocna zveza med vedocim in x drugega izvora vedenja ni morda bi lahko ta empiricizem se bolj natancno oznacili kot vzrocni empiricizem ker vedenje ob senzornih izkusnjah zahteva se vzrocno zvezo pri tem je potrebno opozoriti da ve zahteva le da za vedenje mora obstajati vzrocna zveza kaj in predvsem kaksna pa je ta vzrocna zveza se v tej opredelitvi ne zahteva apriorno vedenje znanje av vedenje o x je apriorno cce je to vedenje ki je neodvisno od katerekoli vzrocno utemeljene cutne izkusje vzrocni empirist bi ob tej definiciji nujno dodal apriorno vedenje je nemogoce primer matematicnega platonista platonist je preprican da obstaja neodvisna realnost ki vsebuje matematicne predmete matematicna realnost obstaja izven prostora casa matematiki lahko zapopadejo ali kako drugace zaznajo te predmete klasicni empiricisticni odgovor matematicni predmeti so abstraktni predmeti izven prostora casa ker so matematicni predmeti abstraktni ni med njimi in nami nikakrsne vzrocne povezave torej tudi ce matematicni predmeti obstajajo so nespoznavni za nas v principu leibnizovska formulacija kozmoloskega argumenta princip zadostne razloga pzr trdi da obstaja zadostna zadovoljiva pojasnitev za vsako kontingentno stanje stvari svet kot celota je kontingenten torej obstaja zadostna zadovoljiva pojasnitev eksistence sveta neskoncni regres kontingentne pojasnitve ne zagotavlja zadostne zadovoljive pojasnitve torej obstaja nujno bitje ki svet utemeljuje na katerem svet stoji tipicen odgovor na to sklepanje zavracanje sklepa je izhodisce ne sprejema se teza da nujno bitje bog obstaja argument je mozno napasti tako da se podvomi argumentirano zanika posamezna premisa obicajno se nadomesca implicitno uporabljen modus ponens z modus tollens zavraca se lahko premisa svet kot celota je kontingenten ali pa premisa resnicnost pzr i takoj ko obstajajo racionalni razlogi za dvom v premiso ta premisa ni vec nedvoumna ii premisa ki ni nedvoumna ne more biti osnova za dokaz obstoja boga v okviru naravne teologije izgleda da klasicna naravna teologija sama daje tistemu ki dvomi v obstoj boga argumente v roke vendar pa je potrebno priznati da je to res le takrat kadar se naravni teologiji pripisuje pre strog standard za dokazovanje predpostavlja se da naj bi naravna teologija zagotovila take premise ki so za vse racionalne ljudi obligatorno sprejemljive hkrati pa se tako strog standard ne uporablja na nobenem drugem podrocju filozofskega delovanja dokazi za posamezne pozicije teorije ponujajo zagotavljajo razloge za njihovo sprejetje vendar ne zahtevajo obligatornosti sprejetja teh razlogov za vsa racionalna bitja kar pomeni da je mozno poiskati tudi racionalne prigovore proti tej poziciji enako velja za teisticne dokaze teist je lahko racionalen v zatrjevanju sklepa teisticnega argumenta ne zato ker bi zagotovil dokaz ki je za vse zadovoljiv ampak zato ke je argument veljaven in ker so premise racionalno sprejemljive za to osebo descartes vzrocni dokaz za bozji obstoj iii meditacija vse kar zacne obstajati mora imeti za to vzrok to je za descartesa samorazvidno vzrok stvari mora imeti vsaj toliko realnosti kot jo ima njegova posledica torej nekaj ne more nastati iz nic in bolj popolno ne more nastati iz manj popolnega izhaja iz in imam idejo o bitju z neskoncno formalno realnostjo torej nekaj mora biti vzrok moje ideje o bitju z neskoncno formalno realnostjo iz in toda to nekaj ne more biti neka druga ideja ker moramo priti do prvega vzroka ki je povzrocil izhodiscno idejo ta prvi vzrok ima formalno vso realnost ki je objektivno vsebovana v ideji objektivna realnost ideje o stvari def formalna realnost ki jo poseduje ta stvar ali bi jo posedovala ce bi obstajala torej vzrok ideje o bitju z neskoncno formalno realnostjo mora imeti neskoncno formalno realnost iz in torej bitje z neskoncno formalno realnostjo bog obstaja iz in descartes ontoloski dokaz za bozji obstoj v meditacija ce v moji zavesti najdem idejo necesa potem vse tisto kar jasno in razlocno spoznam kot karakteristiko te stvari potem to karakterizira to stvar v realnosti v zavesti imam idejo boga popolnega vsemogocnega bitja torej vse tisto kar spoznam jasno in razlocno kot karakteristike boga ga tudi v realnosti oznacuje iz in jasno in razlocno spoznam da dejanska aktualna in vecna eksistenca oznacuje boga torej dejanska aktualna in vecna eksistenca oznacuje boga kar pomeni da bog aktualno in vecno obstaja anzelmov ontoloski argument za bozji obstoj mozno je da bog obstaja ni mozno da obstaja bitje ki je vecje mogocnejse kot bog za katerokoli lastnost f ce nic ni f ceprav je mozno da nekaj je f potem je mozno da obstaja nekaj kar je f in obstaja nekaj kar je vecje mogocnejse kot je stvar ki je f torej bog obstaja priredba descartesovega dokaza boga oblika ontoloskega dokaza za descartesa je pojem popolnega bitja bog ce pogledamo vase ugotovimo najdemo pojem o popolnem bitju to je pojem popolnega bitja ki je popolno v vseh pogledih poseduje vse popolnosti toda obstoj sam je popolnost ker je stvar boljsa ce obstja kot ce ne obstaja toda tedaj popolno bitje mora obstajati ker enostavno ne bi bilo popolno bitje ce ne bi obstajalo obstoj je del pojma popolnega bitja kdorkoli bi zanikal da ima popolno bitje lastnost obstoj bi bil enak tistemu ki bi rekel da trikotnik nima lastnosti trikotnost ker je tristranost del pojma trikotnik si zavest ne more predstavljati trikotnosti ne da bi si hkrati predstavljala tristranosti obstoj je del pojma popolnega bitja in zavest si ne more predstavljati popolnosti brez predstave obstoja kantova kritika descartesa karkoli bi ze popolnost je popolnost mora biti lastnost stvari toda obstoj ni lastnost stvari obstoj ni zgolj se ena med lastnostmi ki oznacujejo neko stvar cankarjev dom njegovo barvo obliko vzemimo na primer da so naslednje lastnosti tiste ki jih je imel crtomir ce je obstajal uporen zivel v stoletju zaljubljen v bogomilo zbirka teh lastnosti je c vzemimo da obstajata dva literarna zgodovinarja ki se razlikujeta po tem da eden trdi da je crtomir obstajal in drugi da je crtomir zgolj legenda zmotno bi bilo ce bi trdili da je da prvi sprejema da nekdo ima je imel zbirko lastnosti c in k tej se lastnost obstoj docim drugi sprejema da je nekdo imel zbirko lastnosti c vendar pa zanika da bi le ta imel se lastnost obstoj prvi misli da je bil nekdo ki je imel vse lastnosti zbirke c docim drugi misli da takega ki bi imel vse te lastnosti ni bilo vendar pa tak pristop kaze na to da obstoj ni lastnost ce pa obstoj ni lastnost potem ne more biti gradnik pojma pojem ni nic drugega kot seznam lastnosti ki jih stvar mora imeti da bi spadala pod ta pojem pojem miza je seznam lastnosti ki jih stvar mora imeti da jo lahko imamo za mizo spomnimo se prerokbe iz eneade kar je storil descartes je bilo to da je imel obstoj za tisto vrsto stvari ki bi lahko bila gradnik pojma s tem pa odpremo vrata raznim absurdom tipa zlatorog da je neka stvar zlatorog mora a biti kozorog b imeti rogove iz zlata c obstajati iz tega je jasno da je del pojma zlatorog tudi to da obstaja vendar kot vsi vemo zlatorogi ni mozen zagovor descartesa ali je mozno da je obstoj lastnost vzemimo eno obliko obstoja nujni obstoj stvar ima nujen obstoj ce bi obstajala pod katerimikoli moznimi okoliscinami stvar ima nujen obstoj ce bi bila njena ne eksistenca neobstoj nemogoca pri tem je nemogoce razumljeno kot absolutno nemogoce iz tega sledi ce je x nujno bitje potem je neobstoj x nemogoc kot je nemogoc okrogli kvadrat tekoca vinska steklenica jasno je da ljudje nismo nujna bitja ker morajo biti za nas pogoj izpolnjeni doloceni pogoji nasi starsi so se morali srecati ob tem je zanimivo da lahko to ugotovimo tudi za nas celotni fizikalni fizicni svet iz tega izhaja da je nujni obstoj lastnost na nacin ki ne velja za obstoj ce to sprejmemo potem je jasno zakaj mnogo filozofov zagovarja da je nujni obstoj gradnik pojma bog modificiran descartesov dokaz md popolno bitje ima vse lastnosti popolnosti nujni obstoj je popolnost torej popolno bitje ima nujni obstoj karkoli ima nujni obstoj ima obstoj torej popolno bitje ima obstoj karkoli ima obstoj obstaja torej popolno bitje obstja argument karkoli kar je popolno bitje ima poseduje vse popolnosti nujen obstoj je popolnost torej karkoli kar je popolno bitje ima nujni obstoj karkoli ima popolni obstoj ima obstoj torej karkoli kar je popolno bitje ima obstoj kakrkoli ima obstoj obstaja torej karkoli kar je popolno bitje obstaja argument ii tu je popolno bitje ki ima vse popolnosti nujen obstoj je popolnost torej tu je popolno bitje ki ima nujen obstoj karkoli ima nujen obstoj ima obstoj torej tu je popolno bitje ki ima obstoj karkoli ima obstoj obstaja torej tu je popolno bitje ki obstaja razlika me a in a je v tem da je sklep v a na nek nacin trivialen docim pa je sklep v a nekaj drugega ceprav je res da je sklep enak prvi premisi zakaj bi potem potrebovali se nadaljne premise in sklep a tu je popolno bitje ki ima vse popolnosti torej tu je popolno bitje plantinga o bogu alvin plantinga reason and belief in god v faith and rationality eds a plantinga in n wolterstorff notre dame str obstaja there is tu je vsaj eno clovesko bitje ki ga ni ustvaril bog ce upostevamo judovsko krscansko tradicijo potem imamo konceptualno resnico ki se nanasa na boga ce bog obstaja potem je bog ustvaril vsa cloveska bitja ki so tukaj ce analiziramo potem ugotovimo da ta teza preferira epistemsko vzeto pozicijo da boga ni ali se bolje kakrsnakoli evidenca ki bi zagotavljala resnicnost mora vsebovati argument da boga ni sedaj pa analizirajmo naslednjo moznost a ni dobrega argumenta proti bozjemu obstoju ce je to res ce to velja potem skladno z a velja tudi za da ni dobrega argumenta v zagovor le te teze toda ali to pomeni da moramo sprejeti negacijo izhodiscne teze v analizi bomo uporabili spoznanja r hansona what i do not believe and other essays eds s toulmin in h woolf dordrech reidel predvsem prvi esej m scrivena primary philosophy new york str in r mclaughlina necessary agnosticism analysis october str ki jih lahko strnemo v naslednjo tezo hsl za katerikoli osebek o in pozitivno trditev p ce o ne poseduje nobene nikakrsne dobre evidence ali kakrsenkoli drugi pozitivni epistemski razlog osnovo za to da misli da p je resnicen potem o lahko sme sprejme do p kognitivno relacijo zanikanja zavracanja hsl tezo bi lahko oznacili tudi z naslednjim sloganom popolna odsotnost osnov razlogov za onticno pomembno propozicijo je sama ze zadostni razlog za njeno negacijo kaj pomeni to za teista vzemimo da imamo teista ki ugotovi da nima dobrih razlogov za tezo da bog obstaja toda to se ne pomeni da bi sedaj bil upravicen v sprejetje negacije izhodiscne teze bog ne obstaja neobstoj razlogov za tezo se ne pomeni obstoj razlogov za negacijo bi bil odgovor teista vrnimo se sedaj h plantingini tezi in jo preoblikujmo vsa cloveska bitja je ustvaril bog b ne obstaja ni dober argument za bozji obstoj potem v primeru ko imamo opravka z tu bog je obstaja in smo zavezani hsl sprejemamo verjamo smo prepricani v tu boga ni do tod je stvar jasna zaplete sse tedaj ko sprejmemo naslednjo tezo c ni dobrega argumenta niti za niti proti bozjemu obstoju to pa pomeni da bi morali v primeru sprejeti na osnovi hsl naslednjo trditev tu ni boga in vsa cloveska bitja je ustvaril on trditev je nekaj kar obicajno nismo pripravljeni sprejeti je cudno presenecajoce vendar skupno s tezo nekatera cloveska bitja obstajajo in nobenega cloveskega bitja ni ustvaril bog dokler bog obstaja je vodi do kontradikcije s tem pa smo se znasli v situaciji ko moramo zavreci hsl princip reakcija ki jo lahko pricakujemo od zagovornikov hsl principa bo usmerjena predvsem na trditev c ker je ta v nasprotju z osnovno podmeno hsl principa za zagovornike hsl principa je jasno da za c ne moremo navesti dobrega argumenta ker odsotnost dobrega argumenta za obstoj boga ze sama proizvaja dober argument za tezo da boga ni da ne obstaja in ce je to res potem c ne more biti resnicna na ta nacin pa odpadejo vse absurdnosti ki smo jih prej omenjali zgodbo bi lahko na tej tocki zakljucili vendar si poglejmo mozno nadaljevanje njaprej se enkrat poglejmo tezo bog je obstaja skladno z filozofsko tradicijo je trditev v mozno razvrstiti v kategorijo metafizicnih trditev ki jih izrazamo kot pozitivne eksistencne trditve pri tem pa je problem metafizicnih eksistencnih trditev v tem da ce imamo dokaz da je taka trditev resnicna funkcionira dokaz na premisah o katerih resnicnosti smo gotovi argumentativni formi za katero smo gotovi da ohranja resnicnostne vrednosti le v tem primeru smo lahko gotovi da smo v epistemsko dobri poziciji do izhodiscne teze podobno lahko ugotovimo za primer ko imamo nasprotni dokaz vendar pa se takrat ko nimamo niti dobrega argumenta za niti dobrega proti doloceni tezi znajdemo v zagati o cemer nam pricajo mnoge filozofske razprave disputi o metafizicnih problemih ali drugace odsotnost dobre evidence za ne vodi nujno v sprejetje negacije le tega za konec poglejmo se naslednji primer imamo osebo ki nima niti dobrih razlogov za teizem niti dobrih razlogov za ateizem bog ali je ali pa ga ni ce bog obstaja potem lahko ima umanjkanje pozitivne evidence podpore svoj izvor v noeticnem efektu greha ce boga ni potem je umanjkanje pozitivne evidence lahko utemeljeno v relativno nizki psiholoski globinski potrebi po verjetju v to tezo iz tega pa izhaja le dober argument evidenca za agnosticizem bog in problem zla uvodna opredelitev ali zeli prepreciti zlo vendar tega ni zmozen potem je impotenten ali je zmozen vendar ne zeli potem je zloben ali je zmozen in zeljan od kod potem zlo epikur katerikoli bog ki bi dopustil holokavst ki bi molcal med njim ki bi si zakrival oci pred temi grozotami ne bi bil vreden tega imena morda obstaja meja o tem koliko ga lahko razumemo toda auschwitz zahteva nerazlozno suspenzijo razumevanja v siju tako velikega zla je bog dober in vsemocen prevec neizrazen zato so ljudje rekli bog je mrtev eugene borowitz teolog zidovsko krscanska tradicija epikurjev paradoks bog je vsemocen tudi vsevednost je vkljucena bog je popolno dober zlo obstaja ce je popolno absolutno dober zakaj potem dopusti da obstaja zlo zakaj potem ni ustvaril boljsega sveta v katerem zla ne bi bilo tako smo pri epikurjevem paradoksu ali lahko iz dejstva da zlo v svetu je izpeljemo sklep da bog zidovsko krscanska varianta ne obstaja ce bog obstaja potem v svetu ne bi bilo zla zlo je obstaja torej bog ne obstaja dodatno pojasnilo zahodna tradicija razlikuje med moralnim in naravnim zlom naravno zlo so vsi tisti strasni tezki dogodki ki se dogodijo v naravi skladno z zakoni narave potresi poplave vulkani nekatere naravne bolezni ki povzrocajo trpljenje pri ljudeh zivalih in rastlinah pri vseh zivih bitjih moralno zlo zaobsega vse tiste slabe stvari za katere smo ljudje moralno odgovorni v kontekstu teze o svobodni volji so zagovorniki teizma avgustin kot zacetnik leibniz danes john hick alvin plantinga richard swinburne k prvim trem dodali se cetrto premiso ki naj pokaze da med njimi ni kontradikcije da so torej konsistentne logicno je nemogoce za boga da bi ustvaril svobodne stvaritve in da bi hkrati zagotovil da le ti nikoli ne bodo storili zla interpretacija dobra stvar dobro delo je ustvariti bitja ki so svobodna in moralno dogovorna vendar pa je s tem hkrati povezana tudi moznost da ta bitja delajo zlo predpostavka libertanska pozicija i ljudje so svobodni v izbiri med dobrimi in zli dejanji ii svobodnost izbire pomeni da delujoci ni vzrocno doloceni povzroceni da bi delali rajsi eno kot drugo to lahko oznacimo kot vzrocno poddolocenost causal underdetermination iii torej ce imamo dani dve vzrocno identicni situaciji z identicnimi vzrocnimi antecedensi potem lahko bitje enkrat dela d in drugic z libertanska pozicija je v nasprotju z determinizmom in tudi kompatibilizmom ki poskusa pomiriti in povezati determinizem s svobodo v delovanju osnovni argument oa primeri kjer zivali umirajo v agoniji sredi gorecega gozda ko otroci umirajo v bolecinah za neozdravljivimi boleznimi so intrinzicno nezeljena stanja stvari ki bi jih vsemocna in vsevedna oseba lahko preprecila ne da bi pri tem dopustila enako ali vecje zlo ali da bi s tem preprecila enako ali vecje dobro vsemocna vsevedna in moralno popolna oseba bi preprecila obstoj kateregakoli intrinzicno nezeljenega stanja stvari to lahko doseze ne da bi hkrati dopustila enako ali vecje zlo ali preprecila enako ali vecje dobro tu v nasem svetu ne obstaja vsemocna vsevedna in moralno popolna oseba oa temelji na obstoju tako imenovanega neupravicenega zla neupraviceno je tisto zlo ki bi ga vsevedno vsemocno bitje lahko preprecilo in ne bi bilo upraviceno v nepreprecevanju le tega ob tem se moramo tudi vprasati ce so premise ki jih vsebuje argument veljavne kar se v koncni fazi zreducirana na to ce so premise ena od njih sprejemljive argument mora biti deduktivno veljaven in vse premise morajo biti sprejemljive deduktivna veljavnost argumenta je nedvoumna kaj pa je s sprejemljivostjo premise problematicna izgleda druga premisa najprej lahko ugotovimo da ta premisa ne implicira da bi vsevedno in vsemocno moralno popolno bitje ustvarilo svet ki je najboljsi med vsemi moznimi svetovi kako dober ta ustvarjeni svet je ni odvisno le od stvarnika ampak tudi od svobodne izbire vseh drugih posameznikov ki so v tem svetu ta premisa tudi ne implicira da bo vsevedno vsemocno in moralno popolno bitje opravilo kakrsnekoli popravke ki jih lahko stori ta premisa se nanasa le na dejanja ki vkljucujejo preprecitev intrinzicno nezeljenih stanj stvari zla in ne dejanj ki bi vkljucevala proizvajanje intrinzicno zeljenih stanj stvari torej smo upraviceni v sprejetje druge premise oa to je varianta ki uposteva da vsevedno in vsemocno bitje obstaja neka vrsta teisticne pozicije obstaja vsemocna in vsevedna oseba in primeri kjer zivali umirajo v agoniji sredi gorecega gozda ko otroci umirajo v bolecinah za neozdravljivimi boleznimi so intrinzicno nezeljena stanja stvari ki bi jih vsemocna in vsevedna oseba lahko preprecila ne da bi pri tem dopustila enako ali vecje zlo ali da bi s tem preprecila enako ali vecje dobro vsemocna vsevedna in moralno popolna oseba bi preprecila obstoj kateregakoli intrinzicno nezeljenega stanja stvari to lahko doseze ne da bi hkrati dopustila enako ali vecje zlo ali preprecila enako ali vecje dobro ceprav obstaja vsmocna in vsevedna oseba ne obstaja oseba ki bi bila vsemocna vsevedna in moralno popolna ta modifikacija ao je pomembna zato ker mora sedaj zagovornik teizma dokazati tudi moralno popolnost osebe boga doloceno izjemo v tem kontkestu predstavlja le ontoloski dokaz ki bi na dokaj enostaven nacin lahko presegel dilemo ki se ponuja vendar pa je trenutno nemoce najti ontoloski argument ki bi bil veljaven sedaj se vrnimo k analizi prve premise v ao obstaja kar nekaj problemov najprej je potrebno pokazati da je doloceno stanje stvari aktualno da je to stanje stvari intrinzicno nezazeljeno da bi vsemocno in vsevedno bitje lahko bilo preprecilo njihovo obstoj da bi to lahko storilo ne da bi hkrati dopustilo enako ali vecje zlo ali preprecilo obstoj enakega ali vecjega dobra ali je trpljenje bolnega otroka ki ga opazujemo neko aktualno stanje o tem ni dvoma ceprav seveda obstaja moznost da zunanje manifestacije bolecine in trpljenja ki so nam dostopne nastopajo ne zaradi tega ker se z njim dogaja nekaj zlega ampak zato ker ima njegova reakcijo neko povsem drugo izhodisce npr kaj pa ce prighaja pri tem otroku do sprmemb v procesih percepcije in reagira na zeljena stanja stvari kot da bi bila nezazeljena to ni nemogoce vendar velja za vecino primerov da obstaja dolocena podobnost med njegovimi otrokovimi in nasimi mozgani da obstajajo zakoni ki povezujejo stanja mozgan s stanji zavesti kot so bolecina ugodje in da drugi zkoni povezujejo stanja zavesti z obnasanje vedenjem in da obe vrsti zkaonov ce ju uporabimo na posamezni primer vodita do sklepa da otrok trpi o dolocanju intrinzicno nezazeljenih stanj obstaja precej diskusij ki pa jih lahko strnemo v ugotovitev da je vedno mozno formulirati kaj tako stanje je cetudi v zelo ohlapni obliki trajajoce trpljenje moralno nedolznega bitja je vedno intrinzicno slabo stanje o moznosti vsemocnega in vsevednega bitja da bi preprecil trpljenje otroka tudi ne gre dvomiti to bitje bi lahko otroka ali obvarovalo pred tem bolezenskim stanjem ali pa bi mu omogocila da bi umrl brez bolecin trpljenja ki ga sedaj dozivlja ce je bitje res vsevedno potem bi moralo vedeti da se v primeru ko ne bo interveniralo pojavi zlo in ce je bitje res vsemocno potem mora imeti moc da lahko intervenira in prepreci zlo ki bi se drugace pojavilo tako je ostal se cetrti korak v argumentu bi jih vsemocna in vsevedna oseba lahko preprecila ne da bi pri tem dopustila enako ali vecje zlo ali da bi s tem preprecila enako ali vecje dobro ki na nek nacin predpostavlja moralno vsevedno bitje bitje ki pozna vsaj vse temeljne moralne principe tako bitje je zmozno lociti vse vrste stanj stvari ki so ali intrinzicno slabe ali dobre hkrati bi tako bitje bilo zmozno upostevati vsa mozna moralna stanja stvari in dolociti katere vrste zla so logicno povezane tako bi se preprecitev ene vrste zla lahko izvedla le z dopuscanjem druge vrste zla in katere vrste zla so logicno povezane s katerimi vrstami dobrega tako bi vedeli kdaj preprecevanje zla prinasa tudi preprecevanje dobrega analizirali bomo samo moznost da so dolocena zla logicno povezana z dolocenimi drugimi vrstami dobrega ali zla to bi pomenilo da ima moralno popolna in vsevedna oseba na osnovi svojega znanja o osnovnih moralnih principih moznost da doloci katero zlo bi bilo upraviceno na ta nacin in pod katerimi pogoji bi bilo upraviceno jasno bi bilo kdaj je upraviceno povzrocati delati zlo da bi se realiziralo doloceno dobro ali da bi se onemogocilo preprecilo neko drugo zlo vzemimo znova primer otroka ki trpi za neozdravljivo boleznijo ce bi ugotovili da je trpljenje ki ga prenasa logicno povezano z rastjo njegove moralne vesti potem bi lahko imeli to za upravicbo trpljenja nikakor pa to ne bi veljalo v primeru ko bi otrok moral trpeti zato da bi bili na boljsem drugi ljudje vendar pa se pri tem pojavi nasledji problem ce bi vsevedno in vsemocno bitje bilo upraviceno v nepreprecitvi trpljenja nedolzne osebe ce bi s tem ta posameznik pridobil moralno vest ali kaj podobnega potem je tudi mozno da bi obstajale vrste zla katerih to vsevedno in vsemocno bitje nikoli ne bi bilo upraviceno prepreciti vzemimo zival ki trpi s tem ko je podvrzena trpljenju se njena moralna vest ne bo povecevala je nima torej s trpljenje ne bo nicesar pridobila v takem primeru pa nepreprecevanje trpljenja nikakor ne more biti upraviceno ali je zlo res evidenca proti obstoju boga prvi tip moznih odgovorov lahko oznacimo kot ni najboljsega od vseh moznih svetov ta odgovor pravi da za vsak se tako dober in popoln svet obstaja se nek svet ki je boljsi popolnejsi v tem primeru dejstvo da je nas svet lahko izpopolnjen ne daje nikakrsnega razloga za sklep da ce obstaja vsevedno in vsemocno bitje da to bitje ne bi moglo biti moralno popolno ugovor argument iz zla nikakor ne trdi da sveta ni mogoce izboljsati niti da je to najboljsi od vseh moznih svetov ampak zgolj to da v svetu obstaja zlo ki bi ga moralo vsevedno in vsemocno bitje prepreciti ali drugace vsevedno in vsemocno bitje nima moralno upravicljivih razlogov da tega zla ne bi preprecilo zato teza da bi za nasim svetom bil se naslednji boljsi svet nikakor ne more ovreci te pozicije cloveske spoznavne moznosti so omejene ta odgovor izhaja iz dejstva da v svetu obstaja enormna kolicina intrinzicno slabih stanj stvari kar ni v nikakrsnem sorazmerju s kolicino dobrih stanj stvari ki bi odtehtala zlo ljudje niti nimamo zmoznosti da bi si zamislili kaksno obliko naj bi to dobro imelo ali je to dovolj da upravicimo prepricanje da je neverjetno da bi tako dobro sploh obstajalo na prvi pogled da toda v primeru ko vzporejamo bozjo vsevednost in nase omejeno spoznanje je za boga vsekakor mozno da si zamisli predstavlja vecje dobro ki si ga mi ne moremo ali je to zgolj moznost ce bog obstaja potem je vsekakor verjetno da ima v svoji zavesti dobro ki ga mi niti misliti ne moremo in ce je hkrati se vsemocen potem bo zelo verjetno imel tudi moc da uprimeri to kar ima v zavesti to lahko strnemo v naslednjotezo ce bi bog obstajal potem bi svet vseboval dobro o katerem nimamo mi ljudje niti najmanjsega pojma kako smo potem lahko upraviceni v trditvi da je v svetu zlo ki nima protiutezi v dobrem dve poti sta mozni da imamo ljudje omejene zmoznosti v spoznavanju dejstev ki nimajo zveze z moralo ki pa igrajo pomembno vlogo v bozjem nacrtu za ta svet v tem primeru smo v situaciji ko za neko intrinzicno nezazeljeno stanje stvari ne moremo odkriti obstaja ustrezne protiutezi v dobrem kar bi lahko upravicilo to zlo zato uporabimo nase znanje relevantnih moralnih principov na ta primer in ugotovimo da bi lahko bilo dobro ki bi upravicilo vsevedno in vsemocno bitje v tem da ne prepreci tega zla vendar le pod pogojem da obstaja nek pogoj p ki mora biti zadovoljen da se ohrani clovekovo zivljenje ali kaj podobnega ko uporabimo vse nemoralne informacije ki jih imamo potem dolocimo da ker je mozno da je p resnicen je zelo neverjetno malo verjetno da bi to res bil tak primer torej smo ugotovili sklenili izpeljali da je zelo neverjetno malo verjetno da obstaja zadostni moralni razlog za zlo v nasem primeru druga moznost je da se argument nanasa na nase nepopolno poznavanje osnovnih moralnih principov resnic vendar moramo pri tem vedeti da tudi v primeru ko domnevamo da nase moralno znnaje ni kompletno lahko pridemo do principov ki bodo dolocili pogoje ki morajo biti izpolnjeni ce naj bi neko zlo bilo upraviceno nase moralno znanje vsebuje tudi principe ki zadevajo pravicnost pravico in posledica teh principov je da bi vsevedno in vsemocno bitje bilo upraviceno v dopuscanju trpljenja nedolznega bitja le ce bi ta posameznik s tem trpljenjem pridobil hkrati pa za etiko velja da moralne resnice ne morejo biti nedostopne tako kot to velja npr za fiziko matematiko ce to dejstvo povezemo s podatkom o ekstremni redkosti odkrivanja novih moralno pomembnih lastnosti potem imamo dobro osnovo za sklepanje da je zelo neverjetno da bi bilo naze znanje o dobrih in slabih lastnosti resno nepopolno iz tega pa sledi da je vseeno ali se sklicujemo na nase omejeno spoznanje bozjih namenov na druga ne morala dejstva ali pa na omejitve z ozirom na nase spoznanje osnovnih moralnih resnic ne ene ne drugo ne more zagotoviti zadovoljiv odgovor na argument o zlu v svetu ali obstaja izhod teodiceja poskus upravicenja boga pred clovestvom glede zla to je zgolj zacasno minljivo zlo ki se dogaja le zato da bi dosegli visje in vec dobrega avgustin irenij leibniz hick swinburne avgustin i bog ustvari ljudi brez greha in jih postavi v brezgresni paradiz ii ljudje imajo svobodno voljo iii ljudje gresijo zlorabljajo svobodno voljo iv tisti ki se spokorijo so delezni bozje milosti ne trpijo drugi trpijo v tej razdelitvi iv se bozja dobrota kaze na dva nacina njegovo usmiljenje ene odresi docim so drugi delezni njegove pravice pravicnosti irenij adam ni svobodni akter ki bi se upiral bogu ampak je pojmovan kot otrok izgon iz raja je prvi napacni korak ki ga ljudje storijo na poti k svobodi vendar pa bog zato ne zapusti ljudi in jih poskusa spraviti iz tega nerazvitega zivljenja bios v stanje samorealizacije v bozji ljubezni duhovno spiritualno zivljenje zoe clovekovo zivljenje je tako predstavljeno kot dolina nastajanja duhovnosti spiritualnosti pri tem je pomembno da duhovni razvoj potrebuje tako ovire preizkusnje in moznost padca kot tudi moznost uspeha hume dialogues concerning natural religion skozi filonova usta philo ne samo dejstvo da zlo v svetu je ampak dejstvo o enormni kolicini zla v svetu je tisto kar dela bozji obstoj dvomljiv hume ugotavlja da je v svetu vec zla kot dobrega zato enostavno ni jasno kako bi lahko uskladili tisto kar je prisotno v premisah epikurjevega paradoksa leibniz contra hume v teodiceja ki je obramba teizma dejstvo zla ne spodbije teizma pravi da bog dopusca zlo zato da bi nato v nadaljevanju zagotovil vecjo dobroto tako je adamov izgon iz raja zanj felix culpa srecni greh ki je omogocil inkarnacijo bozjega sina in nato dvig clovestva na visjo stopnjo usodo kot pa bi bilo brez tega greha toda plantinga teist trdi da ne moremo videti zakaj bi bil nas svet z vsemi boleznimi boljsi kot drugi za katere mislimo da si jih lahko zamisljimo ali kaj je bozji razlog za dopuscanje posebnega in ustrahovalnega zla ne samo da tega ne moremo videti niti ne moremo misliti o kakrsnikoli dobri moznosti in tu moram reci da je vecina poskusov pojasnitve zakaj bog dopusca zlo teodiceje kot bi jih lahko imenovali mlacnih povrsnih in izvorno plitvih to pomeni da so dosedanje teodiceje take nikakor pa ne da ni mozna utemeljena celovita teodiceja ki bi bila pravi odgovor na argument o zlu v svetu zagovorniki svobodne volje bodo branili trditev da vso moralno zlo izvira iz clovekove ustvarjeno bitje svobodne volje nekaj vec tezav se pojavi pri opredelitvi naravnega zla a plantinga pravi da moramo pripisati narvno zlo potresi bolezni hudicu in tistim angelom ki so z njim povezani drug odgovor ponuja r swinburne naravno zlo je del same narave stvari kot kombinacije deterministicnih fizikalnih zakonov in je kot tako nujno za konsistentno delovanje in odgovornost ki je ljudem dana v uresnicevanju njihove svobode hick pravi da tisti ki ne sprejmejo izziva ki nam ga ponuja svoboda svobodna volja iscejo neke vrste hedonisticni paradiz v kateren je vsaki zelji ustrezeno in bog obravnava ljudi kot domace ljubljencke zivalice tisti ki pa sprejmejo izziv svobode so dejansko sodelavci boga v procesu priblizevanja bozjemu kraljestvu e h madden in p harre sta napadla hickovo teodicijo sprasujeta se ali je kolicina zla vsvetu res potrebna nujna zato da nastaja duhovnost ugotavljata da je hick zagresiv tri zmote vse ali nic all or nothing lahko bi bilo slabse it could be worse in slipery slope vse ali nic ta zmota izhaja iz predstave da je tisto kar imamo zeleno ker ce ne bi imeli tega potem bi bilo vse precej slabse zmotnost hickove domneve je v tem da imamo neko stvar v sedanji obliki in kolicini ali pa je sploh nimamo vendar pa je pogosto tako da je le omejena kolicina stvari in le nekaj forme potrebno da bi dosegli zeleni konec lahko bi bilo slabse to je trditev da nekaj ni stvarno dejansko slabo ker bi le temu sledile se slabse stvari to je morda res vendar pa se pri tem spregleda da bi lahko bilo tudi boljse in ravno to je problem ce si lahko zamisljimo se slabsi svet kot je nas ok kaj pa ce si zamislimo boljsi svet in se vprasamo zakaj pa bog ni ustvaril takega sveta slippery slope zmota izhaja iz teze da ce bi bog zacel odstranjevati zlo iz sveta potem se pri tem ne bi mogel ustaviti tako dolgo dokler ne bi ocistil vse zlo prisli bi do popolnega sveta pri tem pa to pojmovanje spregleda dejstvo da bi bog ljudem lahko pokazal povedal razlozil utemeljil zakaj je neko razmerje med dobrim in zlim v svetu idealno razodetje kot resitev teza bozje razodetje je lahko o bogu ali z bogom o propozicionalni resnici pogled za krscanstvo veljata obe obliki bog se je utelesil in je bil do neke stopnje manifestiran na zemlji hkrati pa je skozi uteleseno zivljenje oznanjal razodeval dolocene propozicionalne resnice filozofa zanimajo predvsem propozicijske resnice predlaga naslednji vzorec delovanja bog se razodene posamezniku ki nato prenese to razodetje drugim ljudem pri tem drugi ljudje ne posedujejo gotovosti ki jo ima tisti kateremu se razodene bog ampak lahko sprejemajo razodetje samo na podlagi dejstva da je tisti ki to misel razsirja bil delezen bozjega razodetja manjsa razodetja to so posamezna sporocila posameznikom o nekih trenutnih zadevah velika razodetja tista sporocila ki zadevajo samo religiozno delovanje imajo velik vpliv na dogajanje v duhovnem in tudi materialnem pomenu delovanja kako je s pricakovanji glede razodetij izkusnje nam kazejo da tista opazovanja ki se skladajo s sprejetimi znanstvenimi teorijami zagotavljajo vecjo moznost sprejemljivosti kaj pa ce obstajaj evidenca ki je druge vrste kot je znanstvena primer za to je obstoj vsemocnega dobrega boga zakaj bi bilo smotrno sprejeti da naj bi bog vplival na nas tako da se nam razodene ali je morda to ze v sami naravi boga prisotno teza bog ki nas je naredil ustvaril z zmoznostmi da postanemo da se sami naredimo svetniki bi menil da je dobro ce bi ljudje tako delovali ce to velja potem je nedvoumno res da bi bilo taka zivljenja vredno ohraniti da bi iskala sledila najbolj vrednemu zivljenju v nebesih in s tem slavilo boga predpostavka bog bi lahko od vsega zacetka naredil ljudi take da bi bili primerni za nebesa vendar bog nas je naredil le take da imamo zmoznosti da postanemo svetniki in ne da smo ze svetniki pri tem pa je cloveku ponudil izbiro zagotovil je svobodno voljo to naj bi bil hkrati odgovor na problem zla bog ne preprecuje zla ampak daje cloveku moznost da izbira med dobrim in zlom clovek pa se lahko utemeljeno odloca le ce ima ustrezno vednost ki mu omogoca dobro izbiro te informacije so stirivrstne i ljudje morajo poznati splosne moralne resnice dobra dela zasluzijo hvaleznost slaba dela napake pa pokoro ii ljudje morajo imeti dejanske factual informacije ki jim omogocajo da uporabljajo te moralne resnice tako da lahko vidijo katero od posameznih dejanj je dobro in katero slabo ce bog je potem je temeljna informacija ravno ta da bog je od tega da se razodeva do tega da se utelesi in zivi zivljenje ki je za vzgled drugim da se lahko pokorijo kadar gresijo in da sploh vedo kaj je to delovati dobro slabo iii ljudje potrebujejo informacijo o tem kako je bog postal utelesen in kako se pokoril za njihove cloveske grehe to je razodetje v prvem pomenu bog se ljudem razodene v telesni obliki in ljudem zagotavlja podrobnosti kako je to storil iv bog zagotavlja informacije in ohrabritve za tiste ki sprejemajo nebesa in pekel tako da odpuscajo in so odprti da se pokorijo in trpijo za svoje in tuje napake na zemlji s tem postajajo svetniki in so pripravljeni za nebesa pripomba zakaj pa clovek sploh rabi razodetje saj lahko z lastnim razumom pride do vedenja o splosnih moralnih resnicah celo o tem da bog je ne da bi potreboval njegovo pomoc v obliki razodetja v bistvu obstajajo dolocenei apriorni razlogi ki nam zagotavljajo njegov obstoj ali je s tem zagotovljeno tudi to da bo bog nase prevzel pokoro za cloveske grehe kaj pa ce se bi bog odlocil da pusti cloveka samega in ga s tem prisili do pokore teza bog se mora razodeti da bi lahko s tem omogocil clovekovo odresitev razodetje mora biti tako da ne odpira vrata v nebesa na stezaj mora biti redko celo tisti katerim se je razodel ne sme biti to prevec evidentno tudi takrat ko je razodetje zelo eksplicitno to se ne pomeni da bo clovek nujno nasel pravo pot to je zgolj mozno ceprav je s primernim razodetjem bolj verjetno zato pa je njegovo verovanje da so nebesa tista njegova zadnja najvisja zelja tisto kar mu zagotavlja srecnost blazenost takrat ko jih doseze ce jih doseze butler je to opredelil ce princ zeli izkusiti ali na nek nacin preveri ti razumevanje ali lojalnost sluzabnika mu ne bo vedno dajal ukazov na jasen nacin ignoranca in dvom zagotavljata nacin za preizkusanje na vse nacine clovekovo moralno izkusanje bi lahko bilo glede na to ali se bo informiral z nepristranskimi razmisljanji in ce bo potem deloval tako kot posamezen primer zahteva na podlagi evidence ki jo poseduje seveda dvomno j butler the analogy of religion london part ii pog str ali obstajajo razlike v razodevanjih med kulturami in zgodovinskimi obdobji hindujci zagovarjajo ravno to verjetno to ni najbolj primerna predpostavka zakaj naj bi se bog na razlicne nacine razodeval v razlicnih oobdobjih in kulturah ljudje smo si prevec podobni da bi bilo to potrebno ce se je bog utelesil zato da bi zivel popolno vzorno clovesko zivcljenje in bi s svojo smrtjo prevzel nase vso pokoro gresnos ljudi potem je njegova pokora dovolj da lahko pricakujemo odresitev ce je njegova vzorcna popolna pokora taka potem je dovolj eno veliko major razodetje ki nam bo omogocalo pravo zivljenje ki sledi svojemu namenu doseganje nebes kako je lahko eno razodetje tako da je dostopno vsem ljude ne glede na spol raso starost kulturno predzgodovino swinburne predlaga naslednji izhod iz tega imamo razodetja ki so na nek nacin kontaminirana s teologijo kulturo znanostjo in omejena ter sluzijo trenutnim namenom primer bog je ustvaril nebesa in zemljo se je pokoril za grehe ljudi tako razodetje omogoca nek recept za to kako naj ljudje na zemlji zivijo vendar so razumljiva le tistim ki so v tradiciji paradigmi tezava se nujno pojavi takrat ko bi hoteli to razsiriti se na druge tradicije problem moznosti interkulturnega prevajanja razodetje ki je neodvisno od dolocene tradicije kulture ali pomeni to da je sploh neodvisno od tradicije kaj pa ce se posamezna tradicija poskusa prodati kot tradicija swinburne ponuja naslednjo tezo o tem govori vec v the coherence of theism oup bog je ustvaril vse kar obstaja in je drugacno od njega eksistenca ustvarjenega je logicno kontingentna tezava pa je v tem da ljudje ne vemo ali je tak stavek maksimalno strog ali morda ne dopusca izboljsave ki naj omogocajo ociscenje posameznih vsebin ki bi drugace lahko kazale na omejenost z doloceno tradicijo swinburne se brani pred to tezo tako da trdi da se bog razodeva v clovekovem jeziku ki je vedno pogojen determiniran z doloceno tradicijo razumevanje zahteva zapopadenje pomena zato je nesmiselno pricakovati da bi se bog razodeval s sporocili ki bi bila enostavno razumljiva vsem ne glede na tradicijo kulturo jezik po swinburno naj bi nova zaveza predstavljala vsebovala partikularno obliko razodetij to razodetje ni evidentno amapak zahteva da se v njem znajdemo da se trudimo in poiscemo mt nebesko kraljestvo je podobno tudi trgovcu ki je iskal lepih biserov mt nebesko kraljestvo je podobno zakladu skritemu na njivi ki ga je clovek nasel in skril in od veselja nad njim gre in proda vse kar ima ter kupi tisto njivo mt kaj pa vi pravite kdo sem mt sprasujejo janezovi ucenci ali si ti kateri mora priti ali naj drugega cakamo mt jezus odgovarja pojdite in sporocite janezu kar slisite in vidite razodetje je potrebno siriti pripovedovati o tem drugim ljudem mt zetev je velika delavcev pa malo prosite torej gospoda zetve naj poslje delavcev na svoje zetve bog se razodeva v povezovanju vernih verovanje je skupinska komunalna zadeva kor zakaj v veri hodimo ne v gledanju imamo nejasno in konfuzno predstavo o bogu kor zdaj namrec gledamo v zrcalu nejasno takrat pa iz oblicja v oblicje zdaj poznavam deloma takrat pa bom spoznal kakor sem bil spoznan v janezovem evangeliju je eksplicitno poudarjeno da razodetje raste v skupini skupnosti z refleksijo jan besed ki vam jih govorim jaz ne govorim sam od sebe jan vas pa sem imenoval prijatelje ker sem vam razodel vse kar sem slisal od svojega oceta jan sluzabnik ne ve kaj dela njegov gospod vas pa sem imenoval prijatelji jan zakaj besede ki sij dal sem dal njim oni so jih sprejeli in so resnicno spoznali da sem izsel od tebe in verovali da si me poslal ti jan toliko casa sem med vami filip in me nisi spoznal mnogo se mora priti vendar jan ce mnogo vam imam povedati a zdaj bi se ne mogli nositi jan ko pa pride on duh resnice vas bo vodil k popolni resnici vendar pa je duh resnice povezan s historicnim pricevanjem jan kadar pa pride tolaznik ki vam ga bom jaz poslal od oceta duh resnice ki izhaja iz oceta bo on priceval o meni jan nakazujejo da je razodetje gospodova beseda ki jo pa sirijo price apostoli zato ni presenetljivo da je kasnejse katolistvo in protestantizem zagovarjalo da se razodetje konca s smrtjo zadnjega od apostolov vse drugo je le interpretacija kar pa je vprasljiva meja kako res lociti podatek od interpretacije primerjaj swinburne criteria of divine revalation v knjigi revelation oxford clarendon preverljivost teologije uvod k prevodom ayerja hicka flewa mitchella in hara tradicionalna krscanska vera je vedno predpostavljala da so njene temeljne izjave take da se nanasajo na dejstva ena najbolj tipicnih izjav ki je vmescena v samo osnovo krscanstva je jezus se je rodil v betlehemu ce se o bogu govori kot o neki transcendenci potem se o jezusu govori kot o utelesenju boga kot o tistem ki je nase prevzel cloveske grehe tezko bi trdili da je to zgolj metaforicni nacin govora ki naj bi ubesedil transcendentno metafiziko krscanstva res je da se pri tem uporablja poseben jezik vendar pa to ne izkljucuje dejstva da so njene trditve mnogo blize trditvam v vsakdanjem jeziku ki se nanasajo na obicajen svet kot na primer izjavam v estetiki ki se nanasajo na nek poseben svet vgrajena teznja tradicionalnega teizma da uporablja jezik dejstev je pomenila pravi izziv za sodobno analiticno logicno pozitivisticno filozofijo ki je poskusala vzpostaviti kriterij za razmejitev dejstvenega od nedejstvenega empiricnega od metafizicnega preverljivega od brezsmiselnega pri tem so izhajali iz predpostavke ki jo je najbolj jasno formuliral a j ayer ko je rekel da verjame v znanost kar pa pomeni da teorija o tem kako in kaj svet je tako dolgo ni sprejemljiva dokler ni potrjena z dejstvi in edini nacin za odkritje dejstev je empiricno opazovanje to opredelimo se drugace dejstvene so tiste trditve katerih resnicnost ali neresnicnost se izraza v moznosti izkustvenene razlike ce resnicnost ali neresnicnost neke izjave ne povzroci razlike ki bi jo lahko bi bilo mozno opazili potem je taka izjava brezpomenska in tako ni dejstvena trditev ayer skladno s tem kriterijem trdi da je danes splosno sprejeto da obstoj tistega kar se v krscanstvu imenuje bog ne more biti deduktivno dokazano in da nimamo niti dobrih induktivnih argumentov ki bi upravicili naso trditev da to verjetno obstaja ali pomeni to da v primeru ko ne obstajajo niti deduktivni dokazi niti ne induktivni argumenti za bozji obstoj nimamo razlogov da verjamemo v njegov obstoj vprasanje implicitno vkljucuje primerjavo med vero in razumom iz zgodovini filozofije vemo da obstajata dve temeljni smeri razresevanja odnosa med vero in razumom prva zagovarja njuno dopolnjevanje v smislu tomazeve teze da razum omogoca pravo vere in je zato racionalno verjeti v boga docim druga postavlja vero proti razumu tako da jo ali vmesca v obmocje iracionalnega hume kierkegaard ali pa jo postavlja nad razum v obmocje transracionalnega barth tisti ki zagovarja prvo pozicijo mora zagotoviti dobre razloge ki so skladni z osnovnimi principi racionalnosti da lahko to sprejmemo vendar je ayer preprican da enostavno ne obstaja moznost da bi zagovornik tomisticne pozicije to lahko dosegel pojem bog se v krscanski tradiciji nanasa na transcendentno bitje toda kako se lahko preveri j hick mu odgovarja da takrat ko so religiozne trditve take da imajo status dejstvenih trditev so ali resnicne ali neresnicne je vprasanje njihovega preverjanja povezano s vprasanjem izpolnitve tistega kar je v sami osnovi krscanstva vendar to za ayerja ni dovolj ker pravi da so v samem pojmu bog vsebovane lastnosti ki so neempiricne in s tem neinteligibilne te lastnosti so ravno tiste po katerih se skladno s krscanstvom bog loci od drugih bitij vsemocnost vseprisotnost absolutna dobrost in pravicnost izhod ki ga ponudi hick je v tem da krscanstvo zagotavlja evidenco ki po vrsti ni razlicna od tiste na katero se sklicuje ayer razlika je le v tem da je preverjanje opravljeno sele takrat ko je bozji namen izpolnjen ko pride do zadnje sodbe in vecnega zivljenja nikakrsna evidenca tako ne more steti proti poziciji bog obstaja ce je to res potem pravi a flew sploh nismo izrekli prave trditve saj ne moremo na noben nacin ovreci te trditve ce neke trditve ne moremo testirati preveriti ali ovreci potem je taka trditev dejstveno brezsmiselna kar pa seveda ne izkljucuje moznosti da imajo take izjave slikovni metaforicni ali kak drug pomen religiozne trditve so res brez resnicnostne vrednosti in tako takrat ko trdimo bog je ustvaril cloveka po svoji podobi ne vemo na koga se to nanasa vendar pa to se ne pomeni da so brezpomenske ravno to je r harov odgovor na flewovo trditev religiozna verovanja nimajo statusa preverljivih ali ovrgljivih trditev ampak so to nepreverljive in neovrgljive interpretacije posameznikovih izkusenj bliki kot jih poimenuje hare ki nato usmerjajo druga posameznikova verovanja in prepricanja ti bliki so lahko zdravi ali bolani vendar je problem v tem da je nemogoce dolociti intersubjektivne kriterije ki bi upravicili to razvrscanje ce izkusnje ne morejo zagotoviti niti potrditve niti zavrnitve blika potem nimamo tudi nobene osnove na kateri bi lahko blike razdelili na zdrave in bolane ali ce hocete drugace na tiste ki so primerni svetu in tiste ki to niso razlikovanje kot ga predlaga hare je smiselno le v primeru ce uspe zagotoviti testiranje evidenco preverjanje ali ovrzbo to pa je ravno tisto potrjevanje ki ga je za religiozna verovanja zahteval flew zato izgleda da hare ni niti odgovorjal na flewov izziv niti ni nasel resitve da bi se temu izognil b mitchell poskusa najti srednjo pot med flewom in harom trdi da so religiozna verovanja izvorno dejstvena kljub temu da niso premocrtno preverljiva ali ovrgljiva tezava je le v tem da se ne ve na kateri stopnji zbiranja evidence le ta postane zadostna za to da se posameznik cuti obvezanega da zavrze prej sprejeto prepricanje racionalna razmisljanja lahko stejejo proti religioznemu verovanju vendar tisti ki veruje poskusa to doumeti tako da protievidenca ni odlocilno in dokoncno proti njegovemu verovanju mitchell poskusa poudariti podobnost med religioznim verovanjem in neproblematicnim dejstvenim prepricanjem vendar se zdi da ostaja ujet v predpostavko eshatoloskega preverjanja kot ga zagovarja hick tako smo znova pri izhodiscnem problemu ce naj bi bile vsaj nekatere temeljne trditve krscanstva in teizma na sploh dejstvene potem bi morale biti preverljive ali ovrgljive ker pa to niso potem se zastavi vprasanje ali je vera racionalno upravicjiva ali je racionalno sprejeti da bog obstaja kaj pa ce je odgovor ne in ponuja religija drugacno resitev a j ayer teologija je brez pomena v ayer a j language truth and logic new york v gollancz prevajano po dopolnjeni izdaji v penguin books str omemba boga nas vodi do vprasanja o moznosti religioznega znanja videli bomo da je ta moznost ze bila izkljucena z naso obravnavo metafizike toda ker je to vredno premisleka naj nam bo dopusceno da vsaj malo razpravljamo o tem sedaj je splosno sprejeto med filozofi da ima obstoj bitja atribute ki dolocajo da se boga katerekoli neanimisticne religije ne da nazorno dokazati da bi videli da je tako se moramo samo vprasati kaj so premise iz katerih bi se obstoj taksnega boga dal izpeljati ce je sklep da bog obstaja nazorno gotov potem morajo biti tudi premise gotove ker kot je sklep deduktivnega argumenta ze vsebovan v premisah mora deliti s premisami tudi kakrsnokoli negotovost ki bi v njih nastopala toda vemo da nobena empiricna propozicija ne more nikoli biti vec kot verjetna le apriorne propozicije so logicno gotove vendar pa obstoja boga ne moremo izpeljati iz apriorne propozicije ker vemo da je razlog za gotovost apriornih propozicij to da so tavtologije in iz mnozice tavtologij ne more biti veljavno izpeljano nicesar kar ni tavtologija sledi da ni moznosti za dokazovanje bozjega obstoja kar pa ni splosno priznano je to da ne obstaja niti noben verjeten nacin za dokazovanje obstoja boga kot je krscanski bog ce bi bil obstoj takega boga verjeten potem bi propozicija da obstaja bila empiricna hipoteza v tem primeru bi bilo mogoce izpeljati iz nje in drugih empiricnih hipotez gotove eksperimentalne propozicije ki niso izpeljive zgolj iz tistih drugih hipotez toda to dejansko ni mogoce vcasih se meni seveda da obstoj dolocene vrste gotovosti v naravi vzpostavlja zadostno evidenco za obstoj boga toda ce stavek bog obstaja ne vkljucuje nic vec kot dolocene tipe pojavov ki se pojavljajo v dolocenem zaporedju potem bo trditev o obstoju boga enostavno ekvivalentna trditvi da v naravi obstaja zahtevana pravilnost in nihce ki je veren ne bo sprejel da je to vse kar je intenca trditve da bog obstaja rekel bi da se v govorjenju da bog obstaja govori o transcendentnem bitju ki se ga lahko spozna skozi dolocene empiricne manifestacije vendar pa zagotovo ne more biti definiran v izrazih teh manifestacij toda v tem primeru je izraz bog metafizicni izraz in ce je bog metafizicni izraz potem ne more biti niti verjetno da bog obstaja ko se rece da bog obstaja se naredi metafizicna izjava ki ne more biti niti resnicna niti neresnicna in po istem kriteriju noben stavek ki poskusa opisati naravo transcendentnega boga ne poseduje nikakrsnega pomena pomembno je da se ta pogled ne mesa s pogledom ki ga sprejemajo ateisti ali agnostiki znacilnost agnostikov je da sprejemajo obstoj boga kot moznost za katero ni dobrega razloga za ali proti verovanju in znacilnost ateistov je da sprejemajo da je vsaj verjetno da bog ne obstaja nas pogled da so vse izjave o naravi boga brez smisla niti ne podpira katerega od teh pogledov niti ni identicen z njmi ampak je nezdruzljiv z njimi ker ce je trditev da bog je brez smisla potem je ateistova trditev da bog ne obstaja enako brez smisla ker je le smiselna propozicija taka da se ji da smiselno nasprotovati kot tudi agnostik ceprav se vzdrzi da bi rekel da bog je ali da ga ni ne zanika da je vprasanje o obstoju boga pravo vprasanje ne zanika da stavka obstaja trancendentni bog in trascendentni bog ne obstaja izrazata propoziciji od katerih je ena dejansko resnicna in druga neresnicna kar rece je da nimamo nikakrsnega sredstva s pomocjo katerega bi lahko povedali katera od njiju je resnicna in zato se naj ne bi zavezali nobeni toda videli smo da ta stavka sploh ne izrazata propozicij in to pomeni da je tudi agnosticizem izkljucen teistu ponujamo enako ugodnost kot smo jo dali moralistu njegova trditev ne more biti mozno veljavna toda ne more biti niti neveljavna ker ne pove nicesar o svetu ne more biti obtozen da je rekel nekaj zmotnega ali nekaj za kar ima nezadostne osnove le takrat kadar teist meni da v trditvi o obstoju transcendetnega boga izraza pravo propozicijo smo mu upraviceni nasprotovati omenjeno naj bo da so v primerih ko so bozanstva identificirana z naravnimi predmeti trditve ki se jih ticejo lahko tudi signifikantne ce mi na primer clovek pravi da je pojav groma hkrati nujen in zadosten za vzpostavitev resnice da je jahve jezen potem lahko sklepam da je v njegovi uporabi besed stavek jahve je jezen ekvivalenten z grmi toda v sofisticiranih religijah ceprav lahko do neke mere temeljijo na strahospostovanju naravnih procesov ki jih ne morejo zadostno razumeti oseba ki naj bi kontrolirala empiricni svet ni vanj umescena sprejema se da je superiorna empiricnemu svetu in tako izven le tega in ta oseba je obdarjena z nadempiricnimi atributi toda pojem osebe katere esencialni atributi so neempiricni je nesmiselen pojem lahko bi imeli besedo ki se uporablja kot da poimenuje to osebo vendar pa tako dolgo dokler stavki v katerih se pojavlja ne izrazajo propozicij ki so empiricno preverljive ne moremo reci da nekaj oznacujejo in to je tisto kar imamo pri besedi bog v uporabi ko naj bi se nanasala na transcendentni predmet goli obstoj samostalnika je dovolj da vzpostavi iluzijo da obstaja realna ali vsaj mozna bitnost ki mu korespondira cele takrat ko odkrijemo kaj so bozji atributi odkrijemo da bog v tej uporabi ni pravo ime obicajno je da je vere v transcendentnega boga povezana z vero v posmrtno zivljenje toda v obliki kot jo navadno ima vsebina tega verovanja ni prava hipoteza s tem ko se rece da clovek nikoli ne umre ali da je stanje smrti podaljsano stanje necutenega se dejansko izraza signifikantna propozicija ceprav vsa razpolozljiva evidenca kaze na to da je zmotna toda reci da obstaja nekaj nezaznavnega v cloveku njegova dusa ali realno sebstvo kar zivi po njegovi smrti pomeni narediti metafizicno trditev ki nima nic vec stvarne vsebine kot trditev o transcendentnem bogu vredno je omeniti da skladno s pojmovanjem ki smo ga dali religioznim trditvam ni nikakrsne logicne osnove za antagonizem med religijo in naravoslovjem tako dolgo dokler zadeva vprasanje resnice in neresnice ni nikakrsnega nasprotja med naravoslovcem in teistom ki veruje v transcendentnega boga ker religiozne izjave teistov sploh niso prave propozicije ne morejo biti v nikakrsnem logicnem odnosu s propozicijami znanosti taksen antagonizem kot je tu med religijo in znanostjo izhaja iz dejstva da znanost odvzame enega od motivov ki delajo ljudi religiozne znano je da lezi eden od temeljnih izvorov religioznih obcutkov v clovekovi nezmoznosti dolocanja lastne usode in znanost poskusa uniciti ta obcutek clovekovega strahu do tujega sveta s tem da jih preprica da lahko razumejo in anticipirajo pot naravnih pojavov in da jih do neke mere lahko tudi kontrolirajo dejstvo da je zadnje case postalo modno da se fiziki s simpatijo obracajo k religiji je v prid tej hipotezi ta simpatija do religije oznacuje njihovo pomanjkanje zaupanja v veljavnost lastnih hipotez kar je reakcija na antireligiozen dogmatizem znanstvenikov devetnajstega stoletja in naravni izraz krize skozi katero je fizika ravno sla cilj tega raziskovanja ni v tem da bi sli globje v vzroke religioznih obcutkov ali da bi razpravljali o verjetnosti nadaljevanja religioznih verovanj ukvarjamo se le z odgovorom na tista vprasanja ki so se pojavila v nasi razpravi o moznosti religioznega znanja tisto kar zelimo poudariti je da ne more biti nikakrsnih transcendetnih resnic o religiji stavki s katerimi teist izraza take resnice so brez pomena zanimiva poteza tega sklepa je da se sklada s tem kar so mnogi teisti sami navajeni trditi pogosto pravijo da je narava boga misterij ki transcendira clovekov razum toda trditi da nekaj transcendira clovekov razum pomeni trditi da je to neinteligibilno in kar je neinteligibilno se ne more smiselno opisati znova nam pravijo da bog ni predmet razuma ampak vere to morda ni nic drugega kot dopuscanje tega da se v obstoj boga mora verjeti ker drugace ne more biti dokazan toda to bi lahko bila tudi trditev da je bog predmet cisto misticne intuicije in da ne more biti opredeljen v izrazih ki so dojemljivi razumu mislim da je mnogo teistov ki bi to trdili toda ce nekdo dopusti da je boga nemogoce opredeliti v razumskih izrazih potem dopusti tudi to da je nemogoce da bi stavek hkrati bil smiseln in da bi bil o bogu ce mistik dopusti da je predmet njegove vizije nekaj kar ne more biti opisano potem mora sprejeti tudi da govori brez smisla ko ga opisuje za ta del bi teist lahko protestiral da mu njegova intuicija razodeva resnice celo ce drugim ne more pojasniti kaj so te resnice in tisti ki nimamo te zmoznosti ne moremo imeti osnove za zanikanje da to je kognitivna zmoznost zelo tezko bi namrec zagovarjali apriori da ni nobenega drugega nacina za odkritje resnicnih propozicij kot je tisti ki ga mi sami uporabljamo odgovor je da ne postavljamo nobenih mej za stevilo nacinov po katerih se lahko izoblikuje resnicna propozicija ne zanikamo da bi sinteticne resnice ravno tako lahko bile odkrite s cisto intuitivnimi metodami kot pa z racionalno metodo indukcije toda pravimo da vsaka sinteticna propozicija kakorkoli se ze pride do nje mora biti predmet preverjanja z dejanskimi izkusnjami ne zanikamo apriori da je mistik zmozen odkriti resnico z njegovimi posebnimi metodami cakamo da bi culi kaj so tiste propozicije ki utelesajo njegova odkritja zato da vidimo ali so preverjena ali zavrzena z nasimi empiricnimi izkusnjami toda mistik ne le da ni sposoben proizvesti propozicij ki so empiricno preverljive ampak ni zmozen proizvesti kakrsnihkoli inteligibilnih propozicij na sploh zato pravimo da mu njegova intuicija ne razodene nobenega dejstva ne resi ga ce pravi da je dojel dejstva vendar jih ne more izraziti ker vemo da ce bi res dosegel neko informacijo potem bi bil sposoben da jo izrazi zmozen bi bil pokazati na tak ali drugacen nacin kako bi se izvornost njegove informacije lahko empiricno dolocila dejstvo da ne more razodeti tistega kar ve ali celo zase proizvesti empiricni test da bi potrdil veljavnost svojega vedenja kaze da njegovo stanje misticne intuicije ni izvorno kognitivno stanje tako nam mistik takrat ko opisuje svojo vizijo ne daje nikakrsne informacije o zunanjem svetu daje nam zgolj posredno informacijo o stanjih svojega duha ta razmisljanja urejajo argument na osnovi religioznih izkusenj ki je za mnoge filozofe se vedno veljaven argument za obstoj boga pravijo da je logicno mozno za cloveka da neposredno spozna boga tako kot je to v primeru cutnih vsebin in da ni nobenega razloga da verjame cloveku ki pravi da vidi rumeno piko in da mu hkrati ne verjame ko pravi da vidi boga odgovor na to je ce clovek ki trdi da vidi boga zgolj trdi da dozivlja posebno vrsto cutne vsebine potem niti trenutka ne dvomimo da bi njegova trditev lahko bila resnicna toda obicajno clovek ki pravi da vidi boga ne pravi samo da dozivlja religiozno custvo ampak tudi da obstaja transcendetno bitje ki je predmet njegovega custva ravno tako kot clovek ki pravi da vidi rumeno piko obicajno pravi ne samo da njegovo vidno cutno polje vsebuje rumeno cutno vsebino ampak tudi da obstja rumen predmet kateremu pripada ta cutna vsebina in ni iracionalno ce si pripravljen verjeti cloveku ko zatrdi obstoj rumenega predmeta in zavrniti verjetje ko zatrdi obstoj transcendentnega boga docim izraza stavek tu obstaja rumeno obarvana materialna stvar izvorno sinteticno propozicijo ki je empiricno preverljiva pa stavek tu obstaja transcendentni bog nima kot smo videli nobenega neposrednega pomena zakljucimo torej da je argument na osnovi religiozne izkusnje popolnoma zmoten dejstvo da ljudje imajo religiozne izkusnje je zanimivo s pozicije psihologije vendar pa to nikakor ne implicira da bi obstaj religioznega znanje bolj impliciral boga kot nase posedovanje moralnih izkusenj implicira da je tu nekaksna stvar kot je moralno znanje teist lahko tako kot tisti ki zagovarja moralno znanje verjame da je njegova izkusnja kognitivna izkusnja vendar tako dolgo dokler ne more izoblikovati svojega znanja v propozicijah ki so empiricno preverljive smo lahko gotovi da zavaja samega sebe iz tega sledi da tisti filozofi ki polnijo svoje knjige s trditvami da intuitivno poznajo to ali ono moralno ali religiozno resnico zgolj zagotavljajo material za psihoanalitika noben akt intuicije ne razodeva resnice o nekem dejanskem dejstvu dokler ne izhaja iz preverljivih propozicij vse take propozicije morajo biti vmescene v sistem empiricnih propozicij ki konstituirajo znanost alfred j ayer je bil wykeham profesor logike na univerzi v oxfordu v anglesko govorno podrocje je vpeljal logicni pozitivizem z delom language truth and logic v kasnejsih delih se je delno odmaknil od te pozicije ceprav nikoli ni zavrgel fundacionalizma najbolj znana dela the problem of knowledge the concept of person the central questions of philosophy john hick predstava o eshatoloskem preverjanju v hick john philosophy of religion englewood cliffs new yersey prentice hall inc str sedaj bom poskusal ponuditi v razmisljanje konstruktiven predlog ki temelji na dejstvu da krscanstvo vkljucuje verovanje v posmrtno zivljenje tu je nekaj zacetnih tock preverjanje dejstvenih trditev ni isto kot njihovo logicno dokazovanje jedro ideje preverjanja je odstranitev osnov za racionalni dvom da je propozicija p preverjena pomeni da se je nekaj dogodilo kar naredi za jasno da je p resnicna vprasanje je tako odgovorjeno da ni prostora za racionalni dvom o njej nacin kako so te osnove izkljucene se seveda spreminja s predmetom toda skupna podoba v vseh primerih preverjanja je zatrjevanje resnice ob odstranitvi osnov za racionalni dvom vedno kadar so take osnove odstranjene upraviceno pravimo da se je dogodilo preverjanje vcasih je nujno da se postavimo v doloceno vlogo ali da opravimo neko posamezno operacijo kot predpogoj za preverjanje na primer nekdo lahko preveri v sosednji sobi je miza le ce gre v sosednjo sobo seveda pa je treba dodati da nihce ni v to prisiljen torej ceprav preverljiv normalno pomeni javno preverljiv to je zmoznost biti v principu preverljiv od kogarkoli iz tega ne sledi da je ali bo dano preverljivo propozicijo dejansko kdorkoli preveril stevilo ljudi ki preverijo posamezno resnicno propozicijo je odvisno od vseh mogocih kontingentnih dejavnikov za propozicijo je mozno da je v principu preverljiva vendar pa v principu ni ovrgljiva vzemimo na primer propozicijo da si v decimalni dolocitvi u sledijo tri sedmice tako dolgo kot je vrednost u preracuna le ta ne vsebuje treh zaporednih sedmic toda dokler se operacija lahko nadaljuje v neskoncnost bo vedno res da se trojka sedmic lahko pojavi na tocki ki jo v sedanjih izracunih se ni nihce dosegel skladno s tem je lahko propozicija nekoc preverjena ce je resnicna vendar pa ne more biti ovrzena ce je neresnicna podmena o nadaljevanju duhovnega obstoja po telesni smrti zagotavlja instanco propozicije ki je preverjena ce je resnicna toda ni ovrzena ce je neresnicna ta podmena vkljucuje napoved da bo nekdo po dnevu njegove telesne smrti imel zavestno izkusnjo ki vkljucuje izkusnjo o spominjanju te smrti to je napoved ki bo preverjena v njegovih lastnih izkusnjah ce je to resnicno toda ne more biti ovrzeno ce je to neresnicno to pomeni da je lahko neresnicna vendar to da je neresnicna ne more nikoli biti dejstvo ki ga lahko nekdo izkustveno preveri ta principi ne spodkoplje smiselnost prezivetvene podmene ker ce je njena napoved resnicna potem bo spoznana da je resnicna ideja eshatoloskega preverjanja je lahko sedaj prikazana sledimo primeru drugih avtorjev o tem problemu v naslednji paraboli dva cloveka potujeta skupaj po cesti eden od njiju verjame da vodi do nebeske drzave docim drugi da ne vodi nikamor ker pa je to edina cesta ki je tu morata oba potovati po njej nobeden od njiju se ni bil tu prej torej ne more nihce reci kaj bosta nasla za naslednjim ovinkom med potovanjem se srecata z trenutki uzitkov in ugodja ter nevarnosti in trpljenja vseskozi eden od njiju misli o potovanju kot romanju do bozje drzave prijetne dele interpretira kot ohrabritev in ovire kot preizkus njegovega namena in vaje v potrpljenju ki jih pripravlja vladar te drzave in ki so narejeni zato da bi iz njega naredili vrednega prebivalca te drzave ko pride do nje drugi ki ne verjame tega vidi potovanje kot neizogibno in brezciljno pohajkovanje ker nima nobene izbire pac uziva v dobrem in trpi slabo zanj ni bozje drzave ki naj bi jo dosegel nobenega vseusmerjajocega namena ki bi dolocal njuno potovanje je le cesta sama in sreca na cesti v dobrem in slabem vremenu med potovanjem ne preudarjata razlicna pricakovanja o prihajajocih detaljih ceste ampak samo o koncni postaji problem ki je med njima tako ni eksperimentalen toda ko bosta prisla do zadnjega ovinka bo jasno da je imel eden prav vseskozi in da se je drugi motil ceprav problem ni bil eksperimentalen pa je bil vseskozi realen nista samo cutila razlicno o cesti ampak je eden cutil prav in drugi narobe v odnosu do dejanskega aktualnega stanja stvari njuni nasprotujoci si interpretaciji situacije sta vzpostavili izvorno tekmujoci trditvi katerih trdilni status ima cudno potezo da je utemeljen za nazaj s prihodnjim dogodkom ta parabola kot vse parabola ima dolocene omejitve proizvedena je zato da pokaze zgolj eno tocko da judovsko krscanski teizem postulira dokoncni neminljivi obstoj in patria in naso minljivo eksistenco in via tu je stanje do katerega se pride in stanje potovanja vecno nebesko zivljenje in zemeljsko romanje pricakovana prihodnja izkusnja ne more biti uporabljena kot evidenca za teizem tako kot je sedanja interpretacija nasih izkusenj vendar pa zadostuje da lahko oznacimo izbiro med teizmom in ateizmom kot realno in ne zgolj prazno ali verbalno izbiro univerzum kot ga preudarja ateist se potem razlikuje od univerzuma kot ga preudarja teist seveda pa z nase sedanje pozicije znotraj univerzuma ta razlika ne vkljucuje razlike v objektivni vsebini vsakega ali celo kateregakoli preteklega momenta teist in ateist ne ali jima ni treba pricakujeta razlicnih dogodkov ki se bodo pojavili v zaporedju detaljev casovnega procesa ne ali jima ni treba premlevata razlicnih pricakovanj o smeri zgodovine gledane od znotraj seveda pa teist ateist pa ne pricakuje da bo takrat ko se zgodovina dopolni videno da je vodila do posebnega koncnega stanja in da je izpolnila poseben namen namrec ta da je ustvarila bozje otroke nekatere tezave in komplikacije celo ce bi bilo zagotovljeno vendar mnogi filozofi tega ne bi hoteli vzeti za gotovo da je smiselno govoriti o nadaljevanju osebinega obstoja tudi po smrti to dejstvo ne more samo po sebi opredeliti verjetja v boga za preverljivega niti ne bi dejanska izkusnja o prezivetju nujno sluzila za preverjanje teizma lahko bi bila vzeta kot zgolj presenetljivo naravno dejstvo pokojni ateist ki je zmozen spominjanja zivljenja na zemlji bi lahko ugotovil da je univerzum bolj kompleksen da je vec za dokazati kot pa je mislil prej seveda pa samo dejstvo prezivetja v novem telesu in v novem okolju ne bi dokazalo tej osebi realnosti boga zivljenje ki prihaja se lahko izkaze religozno ravno tako nedoloceno kot je sedanje zivljenje se vedno nejasno ali bog je ali ga ni ali bi se na tej tocki lahko sklicevali na tradicionalno doktrino ki je znana v krscanski in misticni teologiji o sveti podobi boga tezava je v dolocitvi natancnega pomena te fraze ce naj bi bila vec kot le metafora o ne ve se cem potem bi pomenila da telesno bitje vidi vizualno in ne metaforicno figuro bozanstva toda govoriti na ta nacin pomeni misliti o bogu kot koncnemu predmetu v prostoru ce sledimo zahodni teoloski tradiciji potem bomo morali misliti o izkuseni situaciji ki nedvoumno kaze na realnost boga in ne zgolj o viziji bozanstva zavest o bogu bo se vedno formalno stvar vere s tem da bo kontinuirano vkljucena v dejavnost interpretacije toda podatki ki bodo interpretirani ne bodo zmedeno nejasni ampak bodo v vseh tockah potrjevali religiozno verovanje zato postuliramo situacijo ki v pomembnem pogledu nasprotuje nasi sedanji situaciji nase sedanje izkusnje o svetu na nek nacin potrjujejo na drug nacin pa nasprotujejo veri nekateri dogodki priporocajo realnost nevidne in dobrotne inteligence in drugi kazejo na to da take inteligence ni nase okolje je zato religiozno ambivalentno vendar da pa bi se zavedali tega dejstva moramo ze imeti neko predstavo se tako nejasno kaj bi bilo ce svet ne bi bil ambivalenten ampak bi bil v celoti evidenten glede boga ali je mozno orisati to predpostavljeno prestavo o religiozno neambivalentni situaciji ceprav je tezko reci kaksne prihodnje izkusnje bi preverile teizem na sploh pa je manj problematicno povedati kaj bi preverilo bolj specificne trditve take religije kot je krscanstvo z njenimi samovgrajenimi eshatoloskimi verovanji sistem predstav ki obdajajo krscansko pojmovanje boga in ki omogocajo razumevanje tega pojma vkljucuje pricakovanja ki zadevajo koncno izpolnitev bozjega namena za clovestvo v bozjem kraljestvu izkusnja ki bi preverila krscansko verovanje v boga je izkusnja o soudelezenosti v tej izpolnitvi skladno z novo zavezo je splosna narava bozjega namena za clovesko zivljenje stvaritev bozjih otrok ki bodo delezni vecnega zivljenja to se lahko rece ne da bi se predpostavljalo neko vedenje o konkretnih oblikah take izpolnitve situacija je analogna tisti ko gleda mali otrok naprej na odraslo zivljenje in potem ko odraste gleda nazaj na otrostvo otrok poseduje in lahko pravilno uporablja pojem biti odrasel ceprav kot otrok se ne ve kaj natancno pomeni biti odrasel ko pa doseze odraslost je zmozen vedeti da jo je dosegel ker njegovo razumevanje odraslosti raste z njegovim dozorevanjem nekaj analogne se lahko predpostavi da se zgodi v primeru izpolnitve bozanskega namena za clovesko zivljenje ta izpolnitev je lahko tako oddaljena od nasih sedanjih razmer kot je to v primeru odraslosti oddaljeno od duha malega otroka seveda je lahko oddaljeno se mnogo bolj vendar pa mi ze posedujemo dolocen pojem o tem v kristusovi osebi in ko gremo proti temu bo nas pojem postajal s tem bolj ustrezen ce in ko koncno dosezemo to izpolnitev bo problem prepoznavanja izginil v tem procesu nadaljna poteza pa je dodana s posebnostjo krscanskega teizma nova zaveza izraza to v vizualnih simbolih ko pravi da bo jagne v srediscu bozjega prestola to pomeni da bo v situaciji ko je bozji namen izpolnjen kristusova oseba povelicana ta element dopolni krog preverjanja tako da poveze prihodnjo izpolnitev neposredno s tem kar naj bi bilo preverjeno namrec z kristusovo avtoriteto ki je izvor in osnova krscanske vere to je tisti aspekt krscanstva ki omogoca da pridemo posredno do bolj osnovnega problema prepoznavanja v bozji zavesti mnogi filozofi so opozarjali na logicne tezave ki so vkljucene v trditev o srecanju boga kako lahko nekdo ve da je tisti ki ga je srecal bog bog je v krscanski teologiji opisan z razlicnimi absolutnimi lastnostmi kot so vsemocnost vseprisotnost popolna dobrota neskoncna ljubezen take absolutne lastnosti ne morejo biti zaznane tako kot so njihovi koncni analogoni omejena moc lokalna prisotnost koncna dobrota in cloveska ljubezen pri bitju ki ga srecamo lahko ugotovimo omejeno stopnjo moci toda kako lahko ugotovimo da ima to bitje neskoncno moc kako lahko zaznamo da sta dobrota in ljubezen tega bitja ceprav presegata katerokoli clovesko dobroto in ljubezen dejansko neskoncni take lastnosti ne morejo biti dane v cloveskem izkustvu trdi se lahko da je nekdo srecal bitje za katero se predpostavlja verjame ali upa da je bog ne more pa se trditi da je nekdo srecal bitje za katerega je ugotovil da je neskoncni vsemocni vecni stvarnik v krscanstvu je bog znan kot bog in oce nasega gospoda jezusa kristusa definiran je kot bitje o katerem je ucil jezus kot bitje skladno s katerim je zivel in v odnosu s katerim je pouceval ucence bitje katerega agape do nas je vidno na zemlji v jezusovem zivljenju na kratko bog je transcendentni stvarnik ki se je razodel v kristusu jezusov nauk o ocetu je tako sprejet kot del samorazkritja in iz tega nauka skupno z nauki prerokov ki so mu sledili kot poudarja krscanstvo je izpeljano vedenje o transcendetnosti bozjega bitja le bog sam lahko pozna bozjo neskoncno naravo in clovesko verovanje o tej naravi temelji skladno s krscanstvom na bozjem samorazodetju clovestvu v kristusu taka verovanja o bozjem neskoncnem bitju ni mozno preveriti opazovalno ker presegajo domet cloveske izkusnje vendar pa so lahko preverjene posredno ce se izkljuci racionalni dvom v kristusovo avtoriteto izkusnja o sinovem gospostvu v ocetovem kraljestvu bi potrdila to avtoriteto in s tem tudi veljavnost jezusovega nauka glede bozje neskoncne transcendentne narave vendar pa niti izkusnja o realizaciji obljubljenega bozjega kraljestva z kristusovim vladanjem kot gospodom nove dobe ne more konstituirati logicne potrditve njegovih trditev niti ne verovanja v boga ki je utemeljeno s temi trditvami osnovna pozicija empiristicnega filozofa je da stvarna dejstva niso podvrzena logicnim dokazom najvec kar se lahko zeli je taksna evidenca ki ne pusca prostora za racionalni dvom in lahko bi se trdilo sklicujoc se na krscanstvo da bi eshatolosko preverjanje ki je vkljuceno v krscansko teologijo konstituiralo tako evidenco obstajati dejstvo in realno ali se lahko po tem ustrezno vprasamo ce bog obstaja ce smo to storili kaj natancno smo se vprasali ali ima obstajati posamezen pomen tako da nekdo lahko vprasa ali obstajajo letece ribe ali obstaja kvadratni koren iz minus ena ali obstaja frojdovski nadjaz ali bog obstaja jasno je da v teh razlicnih primerih zastavljamo razlicna vprasanja vprasati ce obstaja leteca riba pomeni vprasati ce dolocena oblika zivljenja obstaja v oceanih sveta na drugi strani pa vprasanje ce obstaja kvadratni koren iz minus ena ne meri na obstoj nekega materialnega predmeta ampak se sprasuje po matematicnih konvencijah vprasanje ce obstaja nadjaz je vprasanje o tem ali nekdo sprejema frojdovsko podobo strukture psihe in to je odlocitev za katero je veliko razlicnih razmisljanj lahko relevantnih vprasati ce bog obstaja je vprasati kaj zagotovo ne ce obstaja posamezen fizikalni predmet ali je kot v primeru matematike to raziskovanje o jezikovnih konvencija ali je to kot v primeru psihologije raziskovanje o mnogih razlicnih razmisljanjih morda celo o znacaju nasih izkusenj v celoti kaj na kratko pomeni zatrditi da bog obstaja ce se bi sklicevali na predstavo bozanskega samoobstoja in ce bi rekli da je razlika med bozjim in drugim obstojem v tem da bog obstaja nujno in vse drugo kontingentno potem to ne bi bil odgovor na vprasanje ce vedno zelimo vedeti kaj je to da bog obstaj nujno in ne kontingentno o tem kaj je elektrika se ne naucimo s tem da nam povedo da imajo nekateri elektricni krogotoki enosmeren in drugi izmenicni tok enako se ne naucimo kaj je obstajati ce nam povedo da nekatere stvari obstajo nujno in druge kontingentno za tiste ki sprejemajo eno ali drugo obliko nekognitivnega pojmovanja jezika religije ne obstaja nikakrsen problem o smislu bog obstaja ce sploh uporabljajo izraz bog obstaja potem ga razumejo skladno z govorcevimi lastnimi obcutki ali naravnanostmi ali moralnimi zavezanostmi ali pa z znacajem empiricnega sveta toda kako pojmovanje izraza bog obstaja je lahko dano tradicionalnim teistom ki sprejemajo da bog obstaja kot stvarnik in izvorni vladar univerzuma enako vprasanje se lahko zastavi v izrazih o dejstvu teist trdi da je bozji obstoj vprasanje dejstva in ne zgolj definicije ali jezikovne rabe teist uparablja tudi izraz realen in trdi da bog je realen ali da je realnost toda kaj pomenijo te besede v tem kontekstu problem je enak v vseh primerih uporabe obstajati dejstvo ali realno to je vprasanje v srciki filozofije religije in le temu bodo morali teisticni misleci posvetiti nadaljno pozornost ce naj bi njihove pozicije bile filozofsko inteligibilne ne da bi poskusal resiti ta problem tu lahko predlagam da je skupno jedro pojmov obstoj dejstvo in realnost v predstavi delati razliko reci da x obstaja ali da je realen da dejstvo da tu je nek x pomeni trditi da se znacaj univerzuma razlikuje na poseben nacin od znacaja ki bi ga univerzum imel brez x narava te razlike bo vsekakor odvisna od znacaja x po katerem se sprasujemo in pomen izraza bog obstaja bo pokazan z razclenitvijo pretekle sedanje in prihodnje razlike ki jo bozji obstoj naredi znotraj cloveskega izkustva john hick je upokojeni profesor filozofije religije na claremont graduate school kalifornija zda je avtor okoli trideset knjig iz filozofije religije od katerih sta najpomembnejsi evil and the god of love in an interpretation of religion teologija in ovrzba iz new essays in philosophical theology a flew in a macintyre ur london scm press str antony flew zacnimo s parabolo to je parabola ki je prevzeta iz zgodbe johna wisdoma v njegovem vznemirljivem in razkrivajocem clanku bogovi nekoc v preteklosti sta raziskovalca v dzungli prisla do jase na jasi je raslo mnogo roz in plevel eden od raziskovalcev pravi nek vrtnar mora vzdrzevati to parcelo drugi nasprotuje tukaj ni vrtnarja tako sta postavila sotora in zacela straziti nikoli nista videla nobenega vrtnarja morda pa je tu nevidni vrtnar si receta zato sta parcelo ogradila z bodeco zico in vanjo napeljala elektriko hkrati sta patruljirala se s krvolocnima psoma cuvajema zapomnila sta si kako je h g wellsov nevidni clovek lahko bil zavohan in dotaknjen ceprav ga ni bilo moc videti toda nikakrsen krik ni kazal na to da bi kak vsiljivec dobil sok noben premik zice ni izdal nevidnega plezalca tudi psa cuvaja nista dala nobenega glasu vendar vernik se vedno ni bil preprican toda obstaja vrtnar ki je neviden nedotakljiv neobcutljiv na elektricne soke vrtnar ki nima vonja in prihaja naskrivaj ter skrbi za vrt ki ga ljubi na koncu se skeptik razjezi toda kaj je ostalo od tvoje izvorne trditve koliko pa se tisto kar ti imenujes nevidni nedotakljivi vecno izmikajoci se vrtnar loci od imaginarnega vrtnarja ali pa sploh od nikakrsnega vrtnarja v tej paraboli lahko vidimo kako je tisto kar je zacetna trditev da nekaj obstaja ali da je tu dolocena analogija med dolocenimi kompleksi pojavov lahko zreducirano korak za korakom na nekaj popolnoma drugega na izjavo o slikovni preferenci skeptik pravi da vrtnarja ni vernik pravi da vrtnar je vendar nevidni itd nek moski govori o seksualnem vedenju drugi pa ima rajsi pogovor o afroditi toda ve da ne obstaja neko dodatno nadnaravno bitje ki bi bilo nekako odgovorno za seksualne pojave proces okvalificiranja je lahko preverjen na katerikoli tocki preden je v celoti umaknjena izvorna trditev in nekaj bo ostalo od te prve trditve tavtologija wellsov nevidni moz je res neviden vendar je v vseh drugih pogledih clovek kot smo vsi drugi toda ceprav je proces okvalificiranja lahko preverjen v casu in obicajno tudi je tako vendar to pocetje ni vedno razsodno nekdo lahko zavrze svojo trditev v celoti ne da bi zaznal da je to storil fina krhka hipoteza je lahko iznicena z migljajem prstov smrt s pomocjo tisoc okvalifikacij v tem pa je posebna nevarnost notranje zlo teoloske izjave vzemite take izjave kot so bog ima nacrt bog je ustvaril svet bog nas ljubi kot oce ljubi otroke na prvi pogled izgledajo kot trditve prazne kozmoloske trditve to seveda ni znak da so ali da naj bi bile trditve zato se omejimo na primere ko tisti ki to izjavlja namerava z njimi nekaj zatrditi omenimo v oklepaju da tisti ki interpretirajo take izjave kot kriptoukaze izraze ali zelje krinko prikrite etike ali karkoli drugega vendar ne trditve ne uspejo da bi jih naredili prav ortodoksne ali prakticno ucinkujoce ce se sedaj trdi da je to in to primer potem je to nujno ekvivalentno zanikanju da to in to ni primer vzemimo da smo potem v dvomih kaj je tisti ki je nekaj izjavil zatrdil ali pa vzemimo bolj radikalno da smo skepticni o tem ali je sploh kaj zatrdil ena od moznosti za razumevanje njegove izjave bi bila ugotovitev kaj bi stel za za nasprotovanje ali za nezdruzljivo z njegovo resnico ce je izjava res trditev potem bo nujno ekvivalentna negaciji negacije te trditve in karkoli kar bi stelo proti trditvi ali kar bi povzrocilo da jo govorec umakne mora biti del ali celota pomena negacije te izjave in poznati pomen negacije trditve ne prispeva skoraj nicesar k poznavanju pomena trditve in ce ni nicesar kar bi trditev zanikala potem ni nicesar kar bi zatrdila in tako dejansko sploh ni trditev ko skeptik v paraboli vprasa vernika koliko pa se tisto kar ti imenujes nevidni nedotakljivi vecno izmikajoci se vrtnar loci od imaginarnega vrtnarja ali sploh od nikakrsnega vrtnarja opozarja na to da je njegova prejsnja sodba razgrajena s kvalifikacijami in da sploh ni vec trditev ljudem ki niso religiozni pogosto izgleda kot da ce ni zaznavnih dogodkov ali vrst dogodkov katerih pojav bi sprejeli uceni verni ljudje potem ni zadostnega razloga za zavracanje boga tu sploh ni ali bog nas resnicno ne ljubi nekdo bo rekel da nas bog ljubi tako kot oce ljubi otroke s tem smo zavarovani vendar pa nato vidimo otroka ki umira zaradi neozdravljivega raka na grlu njegov zemeljski oce si fanaticno prizadeva da bi mu pomagal toda nebeski oce ne da nikakrsnega znaka da ga skrbi zanj zato je narejena distinkcija bozja ljubezen ni zgolj cloveska ljubezen je neizmerna ljubezen ugotovimo da je tako trpljenje v precejsni meri zdruzljivo z resnico trditve da bog nas ljubi kot oce ljubi otroke toda seveda znova smo prepricani toda nato se morda vprasamo koliko pa je vredno to zagotovilo bozje ljubezni negacija cesa pa je to zagotovilo kaj bi se moralo primeriti ne zgolj moralno ali napacno da bi nas zapeljalo temvec tudi logicno in prav da bi bili upraviceni reci bog nas ne ljubi ali celo bog ne obstaja zato postavljam naslednjim govorcem to osrednje enostavno vprasanje kaj naj bi se primerilo ali kaj bi se moralo primeriti da bi to vzpostavilo negacijo dokaza o bozji ljubezni ali obstoju anthony flew je upokojeni prefosor filozofije univerze keele london in univerze v oxfordu je avtor vec knjig iz filozofije duha in etike a new approach to psychical research humes philosophy of belief god and philosophy r m hare najprej pojasnilo ne bom poskusal zagovarjati krscanstva ampak religijo na sploh ne zato ker ne bi veroval v krscanstvo ampak zato ker ne morete razumeti kaj krscanstvo je dokler ne razumete kaj je religija moram zaceti s priznanjem da se mi zdi na podrocju ki ga je zamejil flew njegov pristop popolnoma zmagovit zato bom premaknil moje podrocje z navezavo na drugo parabolo nek blaznes je preprican da ga hocejo vsi univerzitetni oblastniki ubiti njegovi prijatelji ga predstavijo najbolj blagim in spostovanja vrednim univerzitetnim dostojanstvenikom kar so jih lahko nasli potem ko se je vsak od le teh upokojil so mu rekli vidis ta te res ni hotel ubiti govoril je s tabo na najbolj iskren nacin zagotovo si sedaj preprican toda blaznez odgovori da vendar je bila to le vrazja zvitost res je spletkaril cel cas proti meni kot vsi drugi to vem kot vam pravim ne glede na to koliko prijaznih univerzitetnih oblastnikov so mu predstavili je bila reakcija enaka pravimo da je ta moz v zmoti toda o cem se moti o resnici ali neresnici trditve uporabimo flewov test nikakrsnega delovanja univerzitetnih oblastnikov ni ki ga bi blaznez stel za nasprotje njegovi teoriji torej njegova teorija skladno s testom ne trdi nicesar vendar to ne pomeni da ne obstaja razlika med tem kaj on misli o univerzitetnih oblastnikih in kaj mislimo mi drugace ga ne bi imeli za blaznega in nas za zdrave in univerzitetni dostojanstveniki ne bi imeli razloga za negotovost glede na njegovo prisotnost v oxfordu imenujmo to po cemer se mi locimo od blazneza respektivni blik on ima nezdrav blik o univerzitetnih oblastnikih mi imamo zdravega pomembno je da ugotovimo da imamo mi zdravega in ne nikakrsnega ker morata biti dve strani vsakega argumenta ce ima on napacen blik potem tisti ki imajo prav o univerzitetnih dostojanstvenikih morajo imeti pravega flew je pokazal da blik ni sestavljen iz trditve ali sistema trditev toda ravno tako je pomembno imeti pravi blik poskusajmo si predstaviti kaj bi pomenilo imeti razlicne blike o drugih stvareh in ne samo o univerzitetnih oblastnikih kadar vozim svoj avtomobil se vcasih zacudim ali bo mojemu premikanju krmilnega mehanizma vedno sledila ustrezna sprememba v smeri mojega avtomobila do sedaj se nikoli nisem storil imel napake pri upravljanju ceprav pa sem ze zdrsnil kar bi moralo biti podobno se vec dovolj vem o tem kako je krmilni mehanizem narejen da bi lahko vedel kaj je narobe kadar upravljanje ni uspesno jeklene zveze so se razdelile krmilni polz je blokiral itd toda kako naj vem da se to ne bo zgodilo res je da ne vem imam samo blik o jeklu in njegovih lastnostih tako da normalno zaupam krmiljenju mojega avtomobila toda nobene tezave ne vidim v tem da si predstavljam kaj bi pomenilo ce bi izgubil ta blik in dobil nasprotnega ljudje bi rekli da sem neumen glede jekla vendar pa ne bi bilo nikakrsne napake o realnosti razlike med nasimi bliki na primer jaz ne bi nikoli sel v avtomobil kljub temu bi sovrazil reci da je razlika med nami razlika med kontradiktornimi trditvami nikakrsna kolicine varnosti ne dobimo s tem niti ne bomo s testiranjem nadomestili moj blik z normalnim ker je moj blik zdruzljiv s katerimkoli koncnim stevilom takega testiranja hume je bil tisti ki nas je ucil da je nase celotno delovanje v svetu odvisno od nasega blika o svetu in razlika med bliki o svetu ne more biti vzpostavljenja s pomocjo opazovanja tistega kar se godaja v svetu zato se je takrat ko je proizvedel zanimiv poskus o dvomljenju v bliku o svetu obicajnega cloveka in pokazal da ne moremo zagotoviti nikakrsnega dokaza ki bi zagotovil da sprejmemo en in ne drugi blik obrnil nazaj da bi se lahko izvlekel iz problema izgleda da je nemogoce celo samo formuliranje trditve o bliku o svetu ki bi zagotovila da bi lahko imel zaupanje o prihodnji zanesljivosti o jekleni zvezi v kontinuirani povezavi zmoznosti ceste da podpira moj avtomobil in ne da bi buljil mimo nje ne da bi se mi razodelo karkoli v splosni neubijalski naravnanosti univerzitetnih oblastnikov v moji nadaljnji blaginji v nekem smislu te besede ki ga morda v celoti ne razumem ce bi nadeljeval to kar je pravno skladno z mojimi pogledi v splosni verjetnosti da bodo ljudje kot je bil hitler koncali slabo toda morda je formulacija ki je manj neustrezna kot vse druge tista iz psalmov zemlja je sibka in vsi prebivalci na njen vzpostavil sem njene stebre podpornike napaka pozicije ki jo flew napada je v upostevanju te vrste govora kot neke vrste pojasnitve v smislu kot to besedo uporabljajo znanstveniki kot taka bi bila smesna ne verjamemo vec v boga kot atlasa nouns n'avons pas besoin de cette hypothese toda vseeno je res kot je videl ze hume brez blika ne more biti nikakrsne pojasnitve ker se le z nasimi bliki odlocamo o tem kaj je in kaj ni pojasnitev vzemimo da sprejemamo da se v svetu vse kar se dogodi dogodi nakljucno to seveda ne bi bila trditev ker je zdruzljiva z vsem kar se dogodaja ali nedogaja in je tako kontradiktorna toda ce bi imeli to prepricanje potem ne bi mogli predvideti ali nacrtovati nicesar torej ceprav ne bi mogli trditi nicesar razlicnega od bolj normalnih prepricanj bi obstajala precejsna razlika med nami in to bi bila tiste vrste razlika ki je med tistimi kateri res verjamejo in tistimi ki res ne verjamejo v boga beseda res je pomembna in lahko izzove sum postavil sem jo zato ker je pri ljudeh ki imajo dobro krscansko vzgojo in takih je vecina tistih ki sedaj zagovarjajo neverovanje v vsakrsno religijo zelo tezko odkriti kaj verjamejo so prepriceni razlog zakaj je za njih tako lahko misliti da niso religiozni je ta da se nikoli niso znasli v kozi tistega ki trpi zaradi dvomov na katere je religija odgovor za njih ni teror primitivne dzungle s tem ko so opustili nekatere najbolj slikoviti poteze religije mislijo da so opustili celotno stvar docim pa so dejansko dobili in ne morejo ziveti brez nje religijo ki je ustrezne substancialne ceprav visoko sofisticirane vrste ki se razlikuje od tiste mnogih verujocih ljudi malo vec kot to da verni ljudje radi pojejo psalme o njihovi cisto naravna in prava stvar ki se naj naredi ne glede na to pa lahko lezi velika razlika nekje zadaj razlika med dvema clovekoma ki ceprav drug ob drugem korakata v nasprotni smeri ne vem v katero smer gre flew morda niti sam tega ne ve toda imeli smo nekaj primerov razlicnih poti po katerih se lahko oddaljimo od krscanstva in teh moznosti je veliko po vsem clovek se ni spremenil biolosko vse od zacetnih obdobij spremenila se je njegova religija in zelo lahko se spremeni znova in ce mislite da take spremembe ne povzrocajo razlike potem spoznajte nekaj sikhov in muslimanov na pendzabski trznici ugotovili boste da so to razlicni vrsti ljudi obstaja se ena pomembna razlika med mojo in flewovo parabolo ki jo do sedaj se nismo omenili raziskovalca ne skrbita za vrt o njem razpravljata z interesom vendar ne s skrbjo toda moj blaznez ubogi moz je zaskrbljen glede univerzitetnih oblastnikov in mene skrbi za upravljanje mojega avtomobila ker so v njem pogosto ljudje za katere skrbim zato ker mi ni vseeno kaj se dogaja v vrtu v katerem sem ne morem z raziskovalcema deliti njuno vzvisenost richard hare je profesor filozofije na univerzi v oxfordu in univerzi florida gainesville njegova glavna dela so language of morals freedom and reason moral thinking essays on religion and education opomba prevajalca v prevodu sem ohranil harov izraz blik hare predpostavlja da je narava religioznih verovanj taksna da nicesar nikakrsna izkusnja ne more biti v odlocilnem smislu proti njim zato jih tudi ne moremo razvrstiti med trditve ki so lahko resnicne ali neresnicne tako religiozna verovanja izrazajo dolocen blik ki je nepreverljiva in neovrgljiva interpretacija izkusnje nekoga basil mitchell flewov clanek je zelo zanimiv vendar pa je mislim nekaj narobe z njegovim izvajanjem teoloskega primera teolog gotovo ne bi zanikal da dejstvo o bolecini steje proti temu da bog ljubi cloveka ta sama nezdruzljivost proizvaja najbolj zanimiv teoloski problem problem zla torej teolog pripozna dejstvo bolecine ki steje proti krscanski doktrini toda res je tudi da ne bo dopustil temu ali cemerkoli drugemu da steje kot odlocilen proti krscanstvu ker je zavezan s svojo vero da zaupa v boga njegova naravnanost ni tista vzvisenost opazovalca ampak tista vernika morda bi lahko to predstavili z neko drugo parabolo v vojni v okupirani drzavi sreca clan odporniskega gibanja tujca ki naredi nanj globok vtis celo noc se pogovarjata tujec pripoveduje odporniku da je na strani odpora da je celo v vodstvu odpora in vztraja da mu odpornik verjame ne glede na to kaj se primeri odpornik je globoko preprican po tem srecanju o tujcevi iskrenosti in zanesljivosti in mu zaupa nikoli se nista vec srecala v tako osebni situaciji vendar so tujca vcasih videli da je pomagal odpornikom in odpornik je bil hvalezen in je pravil svojim prijateljem na nasi strani je vcasih so ga videli v uniformi policije ki je privajala domoljube okupacijskim silam v teh primerih so prijatelji govorili proti njemu toda odpornik je se vedno pravil na nasi strani je se vedno je verjel da ga tujec ne glede na pojave ni bil zaslepil vcasih je tujca prosil za pomoc in dobil jo je potem je bil hvalezen vcasih pa je prosil za pomoc vendar je ni dobil potem je rekel tujec ve najbolje vcasih so njegovi prijatelji v ogorcenju rekli dobro kaj bi bil moral storiti da bi ti priznal da se motis in da ni na nasi strani toda odpornik je zavrnil odgovor ni privolil da bi tujca preverili in vcasih so se prijatelji pritozevali dobro ce je ta kot ti mislis na nasi strani potem je bolje da gre cimprej na drugo stran odpornik v nasi paraboli ne dopusti da bi karkoli stelo odlocilno proti propoziciji tujec je na nasi strani to pa zato ker se je zavezal da zaupa tujcu vsekakor pa je spoznal da tujcevo ambivalentno delovanje res steje proti temu kar on verjame o njem ravno ta situacija je tista ki konstituira preizkus njegove vere kaj lahko stori odpornik takrat ko prosi za pomoc in je ne dobi lahko a izpelje da tujec ni na nasi strani ali b ohrani vero da je na nasi strani vendar ima razloge da mu je odtegnil pomoc prvo bo zavrgel kako dolgo lahko vzdrzi z drugo pozicijo da ne postane cisto neumen mislim da tega ne moremo reci v naprej najprej bo to odvisno od narave vtisa ki ga je proizvedel tujec nato bo to odvisno od navade s katero je sprejel tujcevo vedenje ce jo bo ljubeznivo zavrnil kot tako ki nima posledic in ki nima nobene teze za njegovo vero potem se bo predpostavljalo da je neumen ali nerazmisljujoc in jasno je da ne bi mogel enostavno reci oh takrat ko uporabljam tujca v frazi 'je na nasi strani' mislim na abivalentno vedenje te vrste v tem primeru bi bil podoben verniku ki za tezko nesreco pravi prizanesljivo bila je bozja volja ne imeli ga bodo za razumnega in razmisljujocega o prepricanju ce bo v sebi dozivel polno moc konflikta v tem se moja parabola loci od harove odpornik dopusti da bi in da mnogo stvari steje proti njegovemu prepricanju docim harov blaznez ki ima blik o univerzitetnih oblastnikih ne dopusti da bi karkoli stelo proti njegovemu bliku nicesar ni kar bi stelo proti blikom odpornik ima razlog da se je na prvi stopnji zapisal tujcu tujcev znacaj docim pa blaznez nima razloga za njegov blik o univerzitetnih oblastnikih ker seveda ne morete imeti razloga za blike to pomeni da se strinjam z flewom da teoloska izjava mora biti trditev odpornik nekaj zatrdi ko pravi tujec je na nasi strani ali hocem reci da je odpornikovo prepricanje o tujcu na kakrsenkoli nacin pojasnitev mislim da pojasnjuje in osvetljuje tujcevo vedenje pomaga tudi pri pojasnjevanju odporniskega gibanja v kontekstu v katerem se pojavi v vsakem primeru se razlikuje od interpretacije ki jo zagotovijo za ta primer drugi stavek bog ljubi ljudi je podoben stavku tujec je na nasi strani in mnogim drugim znacilnim sodbam na primer zgodovinskim v tem da nista dokoncno ovrgljiva oba se lahko analizirata na vsaj tri razlicne nacine kot zacasna hipoteza ki se lahko zavrze ce so izkusnje proti njej kot pomemben clen vere kot prazna formula izrazujoc morda zeljo za ponovnim zagotovilom varnostjo katero izkusnje ne razlikujejo in ki ne povzroca razlike v zivljenju kristjanu ko se je enkrat zavezal njegova vera ne dopusca da bi sprejel prvo naravnanost ker ne dvomi v gospoda tvojega boga je pa v neprestani nevarnosti kot opazi flew da zapade v tretjo vendar ni potrebno ce pa ze zapade potem je to napaka v veri in logiki hkrati basil mitchell je profesor filozofije na univerzi v oxfordu napisal je faith and logic the justification of religious belief antony flew to je bila dobra razprava vesel sem da sem jo pomagal vzpodbuditi toda sedaj vsaj v university moramo priti do konca in uredniki university so me prosili da naredim nekaj sklepnih opomb ker ni mogoce da bi se ukvarjal z vsemi problemi ki so bili odprti ali da bi loceno komentiral vsak prispevek sem bom usmeril na mitchella in hara kot predstavnika dveh zelo razlicnih vrsth odgovorov na izziv v teologija in ovrzba izziv da obnovimo gre takole nekatere teoloske izjave izgledajo in so narejene zato da zagotovijo pojasnitev ali izrazijo trditev da pa bi trditev sploh bila trditev mora trditi da so stvari tako in tako in ne drugace enako velja za pojasnitev da bi bila sploh pojasnitev mora pojasniti zakaj se ta posamezna stvar pojavi in ne nekaj drugega ti zadnji stavki so odlocilni kljub temu pa sofisticirani verniki ali tako vsaj meni izgleda so pripravljeni to spregledati in zavreci da bi dopustili ne samo to da se nekaj dejansko pojavi ampak tudi da se nekaj zamisljivega lahko pojavi kar bi lahko stelo proti njihovim teoloskim trditvam in pojasnitvam toda dokler to pocnejo so njihove domnevne pojasnitve dejansko zmedene in njihove domnevne trditve realno prazne mitchellov odgovor na ta izziv je vsecno neposreden premocrten in razumljiv strinja se da morajo teoloske izjave biti trditve strinja se tudi da ce naj bi bile trditve potem mora obstajati nekaj kar bi stelo proti njihovi resnici strinja se se da so verniki v neprestani nevarnosti da sprevrnejo njihove naj bi trditve v prazne formule vendar pa misli da na neprimeren nacin vodim teoloski primer teolog gotovo ne bi zanikal da dejstvo o bolecini steje proti temu da bog ljubi cloveka ta sama nezdruzljivost proizvaja najbolj zanimiv teoloski problem problem zla mislim da ima prav razlikovati bi moral med dvema razlicnima nacinoma tega kar izgleda kot evidenca proti bozji ljubezni nacin ki sem ga poudaril je nacin okvalificiranja izhodiscne trditve nacin ki ga obicajno uporabljajo teologi je najprej to da pripoznajo da izgleda slab vendar pa vztrajajo pri tem da je da mora biti neka pojasnitev ki bo pokazala glede na pojave da obstaja da je bog ki nas ljubi njegova tezava se mi zdi je da daje bogu atribute ki izkljucijo vse mozne resilne pojasnitve v mitchellovi paraboli o tujcu je verniku lahko najti dober izgovor za tujcevo ambivalentno vedenje tujec je le clovek toda vzemimo da je tujec bog ne moremo reci da bi zelel pomagati vendar ne more bog je vsemocen ne moremo reci niti da bi pomagal ce bi vedel bog je vseveden ne more tudi reci da ni odgovoren za slabosti drugih bog je ustvaril druge vsemocen vseveden bog mora biti sokrivec pred in med dejanji ki jih ljudje zagresimo ravno tako kot je odgovoren za vsako nemoralno hibo v univerzumu ceprev popolnoma sprejemam da je imel mitchell prav ko je trdil da prva teologova poteza rabi pojasnitev pa se vedno mislim da se bo na koncu ce bo temu neizprosno sledil moral zateci nekam da se bo izognil dejanju okvalifikacije v tem pa je nevarnost smrti s pomocjo tisoc okvalifikacij ki bi s tem soglasam vzpostavile napako v veri in logiki harov pristop je svez in pogumen prizna da je na podrocju ki ga zameji tako izgleda zame flew popolnoma zmagovit zato vpelje pojem blik ceprav menim da je dovolj prostora za tak pojem v filozofiji in da bi morali biti filozofi hvalezni haru za to iznajdbo zelim vseeno vztrajati da je katerikoli poskus analize krscanskih religioznih izjav kot izrazov ali afirmacij blika namesto vsaj da bi trditev o kozmosu v osnovi zavajajoc prvic ker bi tako interpretirane bile popolnoma neortodoksne ce je harova religija res blik ki ne vkljucuje nobenih kozmoloskih trditev o naravi in aktivnosti domnevnega stvarnika potem zagotovo sploh ni kristjan drugic ker bi tako interpretirane komaj lahko opravile delo ki ga opravljajo ce niso niti nameravane kot trditve potem bi mnogo religioznih aktivnosti postalo guljufivih ali zgolj neumnih ce ti lahko ker je taka bozja volja ne trdi nic vec kot ti lahko potem oseba ki preferira prvo obliko dejansko ne daje razloga ampak ga goljufivo nadomesti kar je dialekticna prevara preverjanja ce moja dusa je nesmrtna ker bog ljubi svoje otroke itd ne trdi nic vec kot moja dusa je nesmrtna potem je tisti ki se zavaruje s teoloskimi argumenti za nesmrtnost ravno tako neumen kot je clovek ki poskusa odpraviti prekoracitev svojega bancnega racuna tako da napise cek z istega racuna seveda nobena od teh izjav ni znacilna za krscanstvo vendar pa ta razprava nikoli ni imela te namere religiozne izjave lahko izrazajo napacne ali zmotne trditve toda enostavno ne verjamem da niso nameravane in interpretirane kot ali da vsaj do neke tocke predpostavljajo trditve vsaj v kontekstu religiozne prakse vsakrsni drugi premiki v drugih kontekstih so lahko le zahteve eksegeze teoloske apologetike ce sklepna misel filozofi religije bi lahko izhajali iz koncepta dvomisljenja v orwellovem delu dvomisljenje pomeni moc hkrati imeti dvoje prepricanj in dopuscati obe strankin intelektualec ve v katero smer si mora spremeniti spomin zato ve da slepari s stvarnostjo toda z vajo v dvomisljenju se tudi pomirja da se resnicnosti ni zgodila sila str slovenski prevod iz leta str morda so verni intelektualci tudi vcasih zapeljani v dvomisljenje zato da bi ohranili njihovo vero v ljubecega boga v obrazu realnosti brezsrcnega in nezainteresiranega sveta toda o tem morda vec ob drugi priloznosti prispevki flewa harea in mitchella so bili predstavljeni na simpoziju v oxfordu leta in so bili prvic objavljeni v reviji univerze v oxfordu university avtor bojan borstner v kolikor zelite sodelovati z nami vas vljudno vabimo da se nam pridruzite posljete clanke ali pa samo izrazite vasa mnenja