pozdravljeni v sentjostu krajinska slika horjulske doline krajinska slika obmocja razgiban relief kontrast med dolino in hribovitim obrobjem bogat vodnat svet prisotnost razlicnih vegetacijskih elementov so naravne danosti ki v povezavi z rabo prostora ustvarjajo prijetno krajino obravnavanega obmocja med gradascico in horjulscico se pojavljajo temnosivi glinasti skrilavci poleg njih pa se pojavljajo se sljudnat kremenov alevrolit in pescenjak ter drobnozrant konglomerat v pasu med butajnovo in koreno se pojavljajo laporni apnenec dolomit pescen skrilavec in olitni apnenec pretezno glinaste naplavnine pa najdemo ob sujici med vrzdencem in brezjem v okolici korene samotorice in butajnove slemena skofjeloskega hribovja preidejo v manjse planote na katerih se javljajo redke vrtace uvale in suhe doline vendar pa se tudi tu na strmih pobocjih ki padajo proti mali vodi in horjulscici uveljavljajo predvsem fluviodenudacijski procesi obmocje obdelave zajema dve naravni enoti dolino ob horjulscici in hribovito obrobje krajinska slika doline je pogojena s prisotnostjo vode ki vpliva na reliefne znacilnosti kvaliteto tal ter s tem rabo prostora in vegetacijo dno doline je zaradi visoke talnice neprimerno za njive zato so tu travniki na obrobju doline pa so naselja glavna cesta njive in sadovnjaki dolina se siri in ozi najsirsa je v obmocju pri horjulu suhi dol sorazmerno ozka pa v zgornjem delu in na odseku med brezjem in dobrovo razsiritev v horjulskem delu je tektonskega izvora tu se kot posledica nekdanjega jezera nahajajo debele usedline gline naselja v dolini so nastala ob vznozju severnega hribovja na stiku med kmetijskimi in gozdnimi povrsinami kjer je lega zaradi z gozdom porascenega ozadja na severni strani in odprtosti z juga ugodna hribovito obrobje predstavlja kontrast dolini iz nje se dviga precej strmo kasneje se izravna v planotaste uravnave ki so prerezane s hudourniskimi grapami severno obrobje je visje doseze visino do m juzno pa do m nadmorske visine poraslo je z gozdom v katerem se na poloznejsih pobocjih in na izravnavah pojavljajo otoki naselij s sadovnjaki travniki in obdelovanimi kmetijskimi povrsinami tudi tu je vodni svet bogat glavni vodotok je hudourniska mala voda po njeni ozki dolini tece cestna povezava med polhovim gradcem in gorenjo vasjo prepletanje razlicnih rab s tem da gozd prevladuje je tipicno za ta del obmocja obdelave podnebje poletja so sorazmerno topla zime pa hlade in vlazne najvec padavin pade maja junija in oktobra v hribovitem svetu je poleti nekoliko bolj sveze in pozimi vec sonca ker se v dolini navadno cez dan dolgo zadrzuje megla krajinsko oblikovanje izven naselij obrobno hribovje pokrivajo gozdovi ki so predvsem gospodarski in nimajo izrazite varovalne funkcije razen tistih na slabih rastiscih ki preprecujejo udore podore in erozijo pretezno so to mesani gozdovi katerih najbolj stevilna vrsta dreves je bukev ki jo spremlja gaber smreka bor na relativno dobrih rastiscih na rjavih karbonatnih tleh je zdruzba predgorskega bukovja na kislih rjavih tleh pa so acidofilni bukovi in borovi gozdovi prisotni so se termofilni bukovi gozdovi mesani gozdovi bukve bresta javorja in jesna smrekarjeva hisa na dnu doline na oglejenih tleh so travniki in osamljena drevesa ob vodotokih pa zivice vodoljubne vegetacije v drevesnem in grmovnem sestoju jelsa topol leska jesen graden vrba brest na robu doline in v izkrcenem delu hribovitega dela so njive in sadovnjaki opuscene kmetijske povrsine se zarascajo s termofilnimi grmovnicami in grmisci leske gozd ki prevladuje v hribovitem obrobju je mesan najpogostejsa vrsta je bukev tak naj tudi ostane monokulturne smreke ki se ponekod ze pojavljajo so tako ekolosko kot vizualno tuje temu prostoru gozdni rob ima v prostoru tako vizualni kot ekoloski pomen zato je njegova ohranitev oziroma vzpostavitev pomembna rob gozda sestavljen iz grmovnic zelisc in trajnic varuje notranjost gozda preprecuje vdore vetra vzdrzuje mikroklimo preprecuje vdor skodljivih emisij in hrupa brznikova grapa kot v drugih robnih biotopih je tudi v gozdnem robu prisotno veliko stevilo rastlinskih in zivalskih vrst vizualno pa gozdni rob pomeni postopen prehod iz gozdenga sestoja v kmetijske povrsine najbolj vizualno prisoten gozdni rob na obmocju horjulske doline je na obrobju doline ob severnem robu se nizajo glavna naselja med katerimi so cezure gozdnih in kmetijskih povrsin pri nadaljnem urejanju je potrebno te prekinitve obdrzati juzni rob je ostal vecinoma nepozidan mestoma pa se pojavljajo posamezna obmocja razprsene gradnje kar predstavlja degradacijo v prostoru najpogostejsi posegi pri katerih je gozdni rob prizadet so gradnje infrastrukturnih objektov siritev naselij razprsena gradnja obdelava kmetijskih povrsin obdelovanje kmetijskih povrsin pomeni ohranjanje kulture krajine to je se posebej pomembno v hribovitem delu kjer se na ugodnih legah prepletata kmetijska in gozdna raba horjulscica tece preko kmetijskih zemljisc travnikov njen strmec je zelo majhen najmanjsi je v ravnini pod horjulom zaradi regulacije vodotokov v preteznem delu nima vec meandrov nekoliko bolj je struga razgibana v spodnjem delu med brezjami in dobrovo ta del je tudi vizualno najbolj poudarjen saj so brezine gosto obrasle z zivico vodoljubne vegetacije na obmocju hidromelioracije je pestrost vodotoka degradirana vegetacija je tu siromasna tako po kolicini kot po vrstni sestavi vodotok je uravnan skrajsan je njegov tok odstranjeni so stranski rokavi prodnate in pescene sipine brezine so siromasne zarasle s travo le mestoma se pojavljajo krajse zivice in posamezan drevesa ob glavnem vodotoku so v dolini prisotni se meloracijski jarki tudi ob njih se mestoma pojavljajo posamezna drevesa in grmovnice in s tem prispevajo k clenitvi prostora sentjost tudi zivice imajo tako kot gozdni rob ambientalno in ekolosko hkrati pa tudi gospodarsko funkcijo zivica v drevesnem in grmovnem sestoju ugodno vpliva na mikroklimo na rastiscne razmere in na ekolosko ravnotezje vizualno nakazuje prisotnost vodotoka poti spremembo v reliefu posestno mejo cleni prostor daje senco ob poti itd na obmocju obdelave so zivice prisotne ob horjulscici ob melioracijski jarkih ob poteh na brezinah med terasami v grabnih na parcelnih mejah v odprtem prostoru predvsem na obmocju kmetijskih zemljisc ima osamelo drevo velik ambientalni in ekoloski pomen predstavlja zivljenski prostor zivalim v kulturni krajini pa pomeni poudarek orientacijsko tocko prispeva k clenitvi prostora vrednost takih dreves s starostjo raste zato je se posebej pomembno varovati obstojece soliterije predvsem ob gradnji cest so posegli v relief dokaj obsezni odkopi nasutja nove brezine pa so ponekod sanirane neprimerno ali pa sploh ne krusenje maticne podlage pomeni groznjo prometni varnosti hkrati pa so goli odseki in nasutja tudi vizualno moteci krajinsko oblikovanje v naseljih robovi naselij v hribovitem delu ki se v zadnjem casu niso bistveno sirila so vecioma zazelenjeni predvsem s sadnim drevjem v dolini je bila pozidava intenzivnejsa naselja so se sirila navzven niso se zgoscevala s tem se je vaski rob cetudi je bil v preteklosti formiran iznicil zaradi vizualne izpostavljenosti teh naselij lega na dvignjenem obrobju doline ureditvena obmocja naseljih vecinoma s treh strani mejijo na kmetijske povrsine predvsem na travnike in njive je oblikovanje sticnega obmocja med naseljem in krajino zelo pomembno v dosedanjem razvoju naseilj pa ta vidik ni bil upoctevan vrt in dvorisce za naselja dolini je znacilno da vrtovi postajajo vse bolj podobni mestnim posebno v delu vrta ob cesti se uporabljajo tuje okrasne rastline sadno drevje je zamenjano z iglavci pojavljajo se velike tlakovane povrsine betonske ograje strizene zivice in podporni zidovi mnozica oblik materialov in barv ne prispeva k usklajene izgledu naselja v hribovitem delu je pri urejanju okolice objektov vpliv mest manjsi prevladuje gospodarska raba vrtov vec je sadnega drevja ograje tlaki in tuje rastline so redkejsi trava sega do objektov dvorisca so pescena ponekod je se ohranjeno hisno drevo in voda na dvoriscu nacin poselitve v horjulski dolini srecamo dva tipa poselitve vasi v dolini vec naselij v hribovju samotne kmetije oziroma zaselki prevladujoci tip v hribovitem svetu v dolini so vasi brezje podolnica zaklanec ljubgojna in vrzdenec vecje strnjeno naselje pa je horjul vasi lezijo na prisojni legi na severnem robu doline na robu najkvalitetnejsih kmetijskih zemljisc njiv samotne kmetije so v ozkem delu doline med dobrovo in brezjem in na juznem robu razsirjene doline pod horjulom sentjost v hribovju so vasi sentjost zazar butajnova in planina vecji zaselki pa so lesno brdo koreno in samotorica vse vasi lezijo na prisojnih legah na grebenih koreno sentjost butajnova ali na uravnavah zazar samotorica in butajnova glede na razporeditev stavb v naselju sodijo vse vasi z izjemo ene v tip grucaste vasi to pomeni da so hise glede na vaske ceste in poti postavljene brez pravila pa tudi mreza poti je nepravilna tak tloris je odraz spontanega razvoja vasi vzdolz vaskih komunikacij vendar tako da so bila kvalitetna kmetijska zemljisca kar najmanj prizadeta gostota je zato praviloma dokaj visoka edina vas z linearnim tlorisom je vrzdenec tu so kmecke hise v vaskem jedru postavljene pravokotno na glavno vasko cesto cerkve lezijo praviloma izven vasi na vizualno izpostavljenih lokacijah npr koreno planina podolnica ali na robu vaskega jedra lesno brdo stegnjeni kozolci so tudi pogosti lezijo pa na robu vasi ob poljskih poteh ali pa kar v sami vasi razvoj naselij bistveno siritev so naselja dozivela v zadnjih dvajsetih do tridesetih letih in sicer predvsem tista ki so blizja ljubljani brezje in dolina med dobrovo in brezjem ter zlasti horjul kot vodilno naselje v horjulski dolini prometno tezje dostopna in od ljubljane bolj umaknjena naselja oziroma zaselki niso dozivela tako izrazitega razvoja kot tista v dolini ali so se celo ohranila v prvotnem obsegu sentjost naselja so se sirila z novogradnjami znotraj strnjenega naselja nadomestne in dopolnilne gradnje na robovih strnjenega naselja po segmentih ali kot obroc linearno ob komunikacijah z vecjimi skupinami novogradenj bodisi na podlagi skupinskih lokacijskih dokumentacij ali nenacrtno problemi posamezne vrste novogradenj novogradnje znotraj strnjenega naselja zgostijo obstojeco grajeno strukturo in pogosto omejujejo nadaljni razvoj kmetij npr nove stanovanjske hise na dvoriscu kmetije novogradnje na robovih strnjenega naselja so zelo pogosta in bolj ali manj logicna siritev naselij novogradnje na robovih vasi omejujejo nadalno siritev kmetij in dostopnost do polj novogradnje na robovih vasi posegajo na kvalitetna kmetijska zemljisca linearna pozidava ob komunikacijah je problematicna zaradi njenega poseganja na kvalitetna kmetijska zemljisca ter zaradi neracionalne rabe prostora skupine novogradenj nastajajo na robovih naselij ali delo odmaknjene od strnjenega naselja take gruce omejujejo siritev vasi za potrebe kmetijstva lahko tudi omejujejo dostopnost do obdelovalnih povrsin predvsem pa pogosto posegajo na kvalitetna kmetijska zemljisca znacilni tipi stavb v horjulski dolini so stavbe v sklopu kmeckega doma stanovanjska hisa gospodarsko poslopje pomozna poslopja enodruzinska stanovanjska hisa posamicne stavbe velikega merila pocitniske hise stanovanjske hise starejsega datuma locimo vec tipov skofjeloski tip osrednje slovenska hisa hisa s fasado content layout and html are copyright © by jure leskovec all rights reserved comments are welcome