this document is a html rendering of a corpus encoding specification dtd document produced in the scope of the multext east project by fred uses iso latin encoding mte html corpus sampler nineteen eighty four slovene prvi del i bil je jasen mrzel aprilski dan in ure so bile trinajst winston smith je imel brado zakopano v prsi da bi usel strupenemu vetru ko je stopil skozi steklena vrata bloka zmaga vendar ne dovolj hitro da ne bi vrtinec pescenega prahu vstopil skupaj z njim veza je smrdela po kuhanem zelju in starih cunjastih predpraznikih na eni strani je bil na steno pribit barven za notranjo opremo prevelik plakat prikazoval je preprosto ogromen vec kot meter velik obraz obraz moskega pri petinstiridesetih s kosatimi crnimi brki in z ostro zacrtanimi cednimi potezami winston se je napotil proti stopnicam ni bilo vredno preskusiti dvigala se v najboljsih casih je redko delovalo zdaj pa so elektricni tok v dnevnih urah odklapljali to je sodilo k ekonomski kampanji v pripravah za teden sovrastva stanovanje je bilo v sedmem nadstropju in winston ki je imel devetintrideset let in krcni tvor nad desnim gleznjem je stopal pocasi in spotoma veckrat pocival v vsakem nadstropju je nasproti jaska za dvigalo strmel s stene plakat z velikanskim obrazom bila je to ena tistih podob ki so izdelane tako da ti oci sledijo medtem ko se premikas veliki brat te opazuje se je glasil napis pod njim v stanovanju je socen glas bral seznam stevilk ki so bile v nekaksni zvezi s proizvodnjo surovega zeleza glas je prihajal s pravokotne kovinske plosce podobne potemnelemu ogledalu ki je bila del povrsja desne stene winston je zasukal gumb in glas se je malo znizal vendar so bile besede se vedno razumljive napravo imenovala se je telekran je bilo moc utisati vendar je nisi mogel popolnoma izkljuciti odsel je proti oknu drobna krhka postava katere mrsavost je se poudarjal modri kombinezon ki je bil uniforma partije njegovi lasje so bili zelo svetli obraz po naravi rdec koza pa raskava od grobega mila topih britvic in mrzle zime ki je ravnokar minila svet zunaj je bil videti mrzel se skozi zaprto okno spodaj na ulici so vrtinci vetra sukali prah in kose papirja in ceprav je sijalo sonce in je bilo nebo zivo modro se je zdelo da ni barve nikjer drugje kot na plakatih ki so bili prilepljeni vsepovsod obraz s crnimi brki je visel z vsakega dominantnega mesta eden je visel na procelju hise takoj nasproti veliki brat te opazuje je govoril napis medtem ko so temne oci zrle naravnost v winstonove spodaj v visini ceste je neki drug plakat strgan na enem vogalu sunkovito plapolal v vetru zapored odkrivajoc in zakrivajoc eno samo besedo angsoc dalec zadaj je zdrsnil med strehe helikopter za hip obvisel v zraku kakor kacji pastir in se v loku znova pognal dalje to je bila policijska patrola ki je vohljala po oknih patrole seveda niso bile vazne edinole miselna policija je bila vazna za winstonovim hrbtom je telekran se vedno cencal o surovem zelezu in o tem kako so prekoracili deveto triletko telekran je sprejemal in oddajal obenem vsak sum glasnejsi od zelo tihega sepeta ki ga je povzrocil winston je telekran tudi sprejemal se vec dokler se je mudil na vidnem polju ki ga je obvladovala kovinska plosca ga je bilo mogoce videti in slisati seveda ni bilo mogoce vedeti ali te v danem trenutku opazujejo o tem kako pogosto in po kaksnem sistemu se policija vkljucuje v ta ali oni oddajnik si lahko samo ugibal mogoce je bilo celo da vsakogar ves cas opazujejo bodi tako ali drugace prikljucili so se lahko na tvoj oddajnik kadarkoli so hoteli ziveti si moral in si zivel iz navade ki se je spremenila v nagon v domnevi da prisluskujejo vsakemu sumu ki ga naredis in opazujejo razen v temi vsak tvoj gib winston je obracal telekranu hrbet varneje je bilo tako ceprav je bil kot je dobro vedel tudi hrbet lahko izdajalski kilometer stran se je dvigalo kvisku ministrstvo resnice njegovo delovno mesto velikansko in belo nad sajasto pokrajino to je pomislil z nekaksnim nedolocnim odporom to je london glavno mesto airstripa ena po gostoti prebivalstva tretje province v oceaniji poskusal se je domisliti otroskega spomina ki bi mu povedal ali je bil london vedno prav taksen so ze od nekdaj stale te vrste trohnecih his iz devetnajstega stoletja katerih stene so podprte z lesenimi bruni okna zadelana z lepenko in strehe z valovito plocevino varovalne mreze pa visijo na vse strani pa bombardirana podrocja kjer se je prah od ometa vrtincil v zraku in se je bohotil vrbovec po kupih gramoza pa kraji kjer so bombe razdejale vecja podrocja na katerih so zrasle umazane kolonije lesenih kurnikom podobnih kolib zaman ni se mogel spomniti nic ni ostalo od njegovega otrostva razen vrste zivo osvetljenih podob ki so se pojavljale brez ozadja in so bile vecinoma nerazumljive ministrstvo resnice minires v novoreku se je osupljivo locilo od kateregakoli predmeta bilo je velikanska piramidasta zgradba iz blescece belega betona ki je v terasah kipela kvisku tristo metrov visoko v zrak s kraja kjer je stal winston se je ravno se dalo prebrati tri partijske parole ki so se v lepih crkah odrazale z belega procelja vojna je mir svoboda je suzenjstvo nevednost je moc novorek je bil uradni jezik oceanije razlago strukture in etimologije glej v dodatku ministrstvo resnice je obsegalo kot so govorili tri tisoc prostorov nad zemljo in ustrezno stevilo pod njo po londonu so bila posejana samo se tri poslopja podobne oblike in velikosti tako popolnoma so obvladovala vso okolisko arhitekturo da je bilo s strehe bloka zmage moc videti vsa tri hkrati to so bili sedezi stirih ministrstev iz katerih je sestajal ves vladni aparat ministrstvo resnice ki se je ukvarjalo z novicami zabavo prosveto in umetnostjo ministrstvo miru ki se je ukvarjalo z vojno ministrstvo ljubezni ki je vzdrzevalo red in postavo in ministrstvo obilja ki je bilo odgovorno za gospodarske zadeve njihova imena v novoreku minires minimir miniljub in miniob ministrstvo ljubezni je bilo zares grozljivo oken na njem sploh ni bilo winston ni bil se nikoli v ministrstvu ljubezni pa tudi v njegovi sosescini v premeru pol kilometra okrog njega ne tja si lahko prisel samo po uradnih opravkih pa se takrat je bilo treba prodreti skozi blodnjak ovir iz bodece zice jeklenih vrat in skritih strojnicnih gnezd celo po ulicah ki so vodile k zunanjim pregradam so se klatili crno uniformirani strazniki z obrazi goril oborozeni s pendreki winston se je sunkoma obrnil na obraz si je nadel izraz spokojnega optimizma ki ga je bilo priporocljivo nositi kadar si bil obrnjen proti telekranu odsel je cez sobo v majhno kuhinjo ko je tako ob tej uri odsel iz ministrstva je zrtvoval svoje kosilo v kantini in zavedal se je da v kuhinji ni nikakrsne hrane razen kosa crnega kruha ki pa ga je bilo treba prihraniti za jutrisnji zajtrk s police je vzel steklenico brezbarvne tekocine s preprosto belo etiketo oznaceno z gin zmaga imela je priskuten oljnat vonj podobno kot kitajsko rizevo zganje winston si je je nalil skoraj za cajno skodelico se pripravil na udarec in jo zvrnil kot zdravilo njegov obraz je v trenutku skrlatno pordel in solze so mu pritekle iz oci stvar je bila podobna solitrni kislini se vec ko si jo pogoltnil si imel obcutek da so te z gumijevko udarili po temenu vendar pa se je ogenj v njegovem trebuhu naslednji hip polegel in svet je bil videti prijaznejsi vzel si je cigareto iz pomeckanega zavojcka z napisom cigarete zmaga in jo neprevidno podrzal pokonci tako da se je tobak posul po tleh pri naslednji je imel vec uspeha vrnil se je v dnevno sobo in sedel za malo mizo ki je stala levo od telekrana iz predala je vzel peresnik steklenicko crnila in debel prazen zvezek kvadratnega formata z rdecim hrbtom in trdimi platnicami iz neznanega razloga je bil telekran v dnevni sobi na neobicajnem mestu namesto da bi bil kot ponavadi na zadnji steni od koder bi bil obvladoval vso sobo je bil na daljsi steni nasproti okna poleg njega je bila plitva nisa kjer je zdaj sedel winston in ki je bila ko so stanovanje gradili verjetno namenjena za knjizne police ce je winston sedel v nisi in se mocno naslanjal nazaj je lahko ostal vsaj vizualno izven obmocja telekrana seveda ga je bilo moc slisati a vse dokler je vztrajal v svojem sedanjem polozaju ga ni bilo moc videti deloma ga je ravno nenavadni tloris sobe napeljal na to kar se je zdaj pripravljal storiti toda k temu ga je bil napeljal tudi zvezek ki ga je pravkar vzel iz predala bil je to posebno lep zvezek njegov gladki papir smetanove barve malo porumenel od starosti je bil tiste vrste ki ga ze najmanj stirideset let niso izdelovali vendar je lahko domneval da je zvezek se veliko starejsi videl ga je bil lezati v izlozbi umazane majhne starinarne v neki zloglasni mestni cetrti katera cetrt je to pravzaprav bila se zdaj ni spominjal in takoj ga je prevzela nepremagljiva zelja da bi ga imel clani partije obicajno niso hodili v navadne trgovine ki se ukvarjajo s svobodnim trgom kot so to imenovali toda tega pravila se niso strogo drzali saj so bili tam ljudem na voljo razni predmeti kot vezalke in britvice ki jih po drugi poti ni bilo mogoce dobiti na hitro je poblisnil po ulici gor in dol smuknil noter in za dva dolarja in pol kupil zvezek tisti cas se se ni zavedal da si ga zeli za neki poseben namen z obcutkom krivde ga je v aktovki odnesel domov ze to da ga je imel ceprav ni bilo v njem nic napisano ga je kompromitiralo ravnokar se je pripravljal na to da bi zacel dnevnik to ni bilo protizakonito nic ni bilo protizakonito saj ni bilo nobenih zakonov vec toda ce bi ga zasacili bi bil gotovo kaznovan s smrtjo ali vsaj s petindvajsetimi leti taborisca za prisilno delo winston je pritrdil pero na drzalo in posesal usedlino z njega pero je bilo zastarela priprava ki so jo celo za podpise le redkokdaj rabili a on si ga je priskrbel preprosto zato ker je cutil da lepi rumenkasti papir zasluzi da nanj pises s pravim peresom ne pa ceckas s tintnim svincnikom pravzaprav ni bil vajen pisanja na roko razen cisto kratkih opomb je bilo v navadi vse narekovati v narekovalnik kar pa je bilo v tem primeru seveda nemogoce pomocil je pero v crnilo in nato za hip omahoval srh ga je spreletel zaznamovati papir je bilo dejanje ki je pomenilo odlocitev z drobnimi okornimi crkami je zapisal april naslonil se je nazaj obcutek popolne nemoci ga je zajel nobene gotovosti ni bilo da je to res leto moralo je biti priblizno tako kajti bil je popolnoma preprican da mu je devetintrideset let in zdelo se mu je da je bil rojen leta ali a dandanes ni bilo mogoce natancno dolociti nobenega datuma v okviru enega ali dveh let za koga mu je nenadoma prislo na misel pa pise ta dnevnik za prihodnost za nerojene njegove misli so za trenutek obstale pri dvomljivem datumu na papirju potem pa zadele ob besedo iz novoreka dvomisljenje prvikrat je doumel pomembnost svojega podviga kako je mogoce komunicirati s prihodnostjo ze zaradi njene narave je to nemogoce prihodnost bo ali podobna sedanjosti in v tem primeru ga ne bo poslusala ali pa bo drugacna od nje in bo torej njegova poslanica brez pomena nekaj casa je sedel neumno strmec v papir telekran je zdaj presel na rezko vojasko glasbo cudno je bilo da mu je ne samo zmanjkalo moci da bi se izrazil temvec je celo pozabil kar je sprva sploh nameraval povedati ze vec tednov se je pripravljal na ta trenutek in nikdar mu ni prislo na misel da bo za to potreboval se kaj drugega kot pogum pisanje samo bo lahko vse kar je moral storiti je bilo prenesti na papir nenehni neutrudni monolog ki se je ze dobesedno leta in leta odvijal v njegovi glavi ta trenutek pa je celo monolog usahnil se vec krcni tvor ga je zacel neznosno srbeti ni se ga upal popraskati kajti kadar je to storil se mu je vedno vnel sekunde so tiktakale mimo zavedal se ni nicesar razen praznine papirja pred seboj srbenja nad gleznjem bucanja glasbe in rahle okajenosti ki jo je povzrocil gin nenadoma pa je zacel panicno pisati zavedajoc se le na pol kaj pise z majhno a otrosko pisavo je ceckal gor in dol po papirju izpuscajoc najprej velike zacetnice nato pa tudi locila april vceraj v kinu sami vojni filmi en zelo dober o ladji polni beguncev bombardiranih nekje v sredozemlju publiko zelo zabavali prizori z velikim ogromnim debelim moskim ki je poskusal splavati proc s helikopterjem za sabo najprej si ga videl kako se prekopicuje v vodi kot delfin nato si ga videl na muhi puske na helikopterju nato pa je bil poln lukenj in voda okrog njega se je pordecila in potopil se je tako hitro kot bi skozi luknje vanj vdrla voda publika je rjovela od smeha ko se je potopil potem si videl resilni coln poln otrok in helikopter ki visi nad njimi neka zenska srednjih let mogoce zidinja je sedela na kljunu z majhnim fantkom priblizno tri leta starim v narocju fantek je krical od groze in skrival glavo med njene prsi kot bi se hotel zariti naravnost vanjo in zenska je ovijala roke okrog njega in ga tolazila ceprav je bila sama cisto zelena od strahu ves cas ga je pokrivala kot je bilo le mogoce kot bi mislila da ga njene roke lahko zavarujejo pred kroglami potem je helikopter vrgel nanje kilsko bombo strahoten blisk in coln se je spremenil v trske potem je bil cudovit prizor z otrosko roko ki leti gor gor gor naravnost v zrak helikopter s kamero na kljunu ji je moral slediti gor in bilo je veliko ploskanja s partijskih sedezev a neka zenska na sedezih za rajo je zagnala vik in krik in tulila da tega ne bi smeli kazat ne pred otroki ne to ni prav ne pred otroki to ni dokler je ni policija vrgla ven vrgla ven ne verjamem da se ji je kaj zgodilo nikogar nic ne briga kaj rece raja tipicna reakcija raje oni nikdar winston je nehal pisati deloma zato ker ga je zagrabil krc ni vedel kaj ga je pripravilo do tega da je izbruhal to poplavo nesmisla nenavadno pa je bilo to da se mu je medtem v glavi izcistil popolnoma drugacen spomin in to do take mere da se je skoraj cutil sposobnega da ga zapise zaradi tega drugega dogodka je zdaj spoznal se je danes nenadoma odlocil oditi domov in zaceti dnevnik zgodilo se je tega jutra na ministrstvu ce o neki tako nedoloceni stvari lahko reces da se je zgodila bilo je blizu enajste in na oddelku za dokumentacijo kjer je delal winston so vlacili stole iz predelkov in jih namescali na sredo dvorane pred veliki telekran v pripravah na dvominutno sovrastvo winston je ravno sedal na svoj prostor v eni od srednjih vrst ko sta v sobo nepricakovano stopila dva cloveka moski in zenska ki ju je na videz poznal a ni nikdar govoril z njima tisto dekle je ze veckrat srecal na hodnikih ni vedel kako ji je ime vedel pa je da dela na oddelku za knjizevnost verjetno je opravljala kaksno mehanicno delo na katerem od strojev za pisanje romanov kajti veckrat jo je videl z oljnatimi rokami in izvijacem videti je bila drzna bilo ji je priblizno sedemindvajset let imela je goste temne lase pegast obraz in njeni gibi so bili hitri in sportni ozek skrlaten pas emblem mladinske protispolne zveze je bil veckrat ovit okoli pasu njenega kombinezona ravno dovolj tesno da je poudarjal oblino njenih bokov winstonu je bila ze na prvi pogled zoprna vedel je zakaj bilo je zaradi vzdusja hokejskih igrisc mrzlih kopeli skupinskih izletov in splosne cistosti misljenja ki se je zdelo da ga nosi s seboj crtil je skoraj vse zenske posebno pa mlade in lepe vedno so bile zenske tiste in predvsem mlade zenske ki so bile najbolj pobozne privrzenke partije raznasalke parol amaterske vohunke in razkrivalke nepravovernosti to dekle pa mu je se posebej zbujalo vtis da je nevarnejse od vecine nekoc ko sta se srecala na hodniku ga je postrani na hitro osinila s pogledom ki se je zdelo da prodira naravnost v njegovo notranjost in ki ga je za hip napolnil s crno grozo na misel mu je prislo celo to da je mogoce agentka miselne policije to pa je bilo zares precej neverjetno vendar ga je spet in spet obsel obcutek posebne nelagodnosti ki je bil pomesan tako s strahom kot s sovraznostjo kadarkoli je bila kje v njegovi blizini drugi je bil moski z imenom o'brien clan ozje partije ki je imel tako vazen in oddaljen polozaj da si je winston le nejasno predstavljal kaj pomeni med ljudmi po stolih je za hip zavladal molk ko so opazili da se priblizuje crni kombinezon clana ozje partije o'brien je bil velik mocan moski s krepkim vratom in z robatim segavim brutalnim obrazom kljub grozljivi zunanjosti pa je bil v njegovem vedenju nekaksen car imel je navado da si je popravljal ocala na nosu kar te je zmeraj nenavadno razorozilo in na neki nedolocljiv nacin ucinkovalo nenavadno civilizirano to je bil gib ki je morda ce je kdo se mislil v takih izrazih spominjal na plemica iz osemnajstega stoletja ko ponuja svojo dozo z njuhancem winston je videl o'briena morda desetkrat v prav toliko letih cutil je da ga globoko privlaci pa ne samo zato ker ga je zapeljevalo nasprotje med o'brienovim mescanskim vedenjem in zunanjostjo poklicnega boksarja mnogo bolj zaradi skritega prepricanja ali pa morda niti ne prepricanja samo upanja da o'brienova politicna pravovernost ni popolna nekaj na njegovem obrazu je to neustavljivo nakazovalo in spet morda sploh ni bila nepravovernost tisto kar je bilo zarisano na njegovem obrazu ampak je bila to preprosto inteligenca kakorkoli ze zbujal je videz cloveka s katerim bi se dalo govoriti ce bi nekako prelisicil telekran in ga dobil na samem winston si ni nikdar niti najmanj prizadeval da bi to storil ta trenutek je o'brien pogledal na svojo rocno uro videl da je ze skoraj enajst in se ocitno odlocil ostati na oddelku za dokumentacijo dokler ne mine dvominutno sovrastvo sedel je na stol v isti vrsti kot winston dva sedeza dalje majhna rdecelasa zenska ki je delala v predelku poleg winstonovega je bila med njima temnolaso dekle je sedelo takoj zadaj naslednji trenutek je planilo z velikega telekrana na koncu sobe ostudno skripajoce cviljenje kot bi prihajalo od velikanskega stroja ki tece brez olja bil je to hrup ob katerem so zaskominali zobje in se najezili lasje na tilniku sovrastvo se je pricelo kot ponavadi se je na ekranu zasvetil obraz emmanuela goldsteina sovraznika ljudstva med publiko je tu in tam zavrsalo mala rdecelaska je zacvilila od mesanice strahu in gnusa goldstein je bil odpadnik in dezerter ki je bil nekoc dolgo je tega kako dolgo se ni nihce tocno spominjal ena od vodilnih osebnosti partije skoraj na ravni z velikim bratom samim potem se je udelezil kontrarevolucionarne dejavnosti in bil obsojen na smrt pa je skrivnostno pobegnil in izginil program dvominutnega sovrastva je bil z vsakim dnem drugacen toda v vsakem je bil goldstein osrednja figura bil je poglavitni izdajalec in prvi skrunilec partijske cistosti vsi kasnejsi zlocini proti partiji vsa izdajstva sabotaze krivoverstva in odkloni so izvirali neposredno iz njegovega nauka nekje je se vedno zivel in koval svoje zarote morda kje onstran morja pod varstvom svojih tujih placnikov morda celo tako se je vcasih sepetalo v kaksnem skrivaliscu v sami oceaniji winstonu se je skrcila prepona nikdar ni mogel gledati goldsteinovega obraza brez mucne mesanice custev bil je to suh zidovski obraz s puhasto mogocno grivo belih las in majhno kozjo bradico pameten obraz pa vendar nekako prirojeno zanicljiv z nekaksno senilno neumnostjo v dolgem ozkem nosu na koncu katerega so ticali naocniki spominjal je na obraz ovce in tudi v glasu je bilo nekaj ovcjega goldstein je bruhal svoj obicajni strupeni napad na doktrine partije napad ki je bil tako pretiran in perverzen da ga je lahko spregledal tudi otrok pa vendar dovolj verodostojen da te je napolnil z zastrasujocim obcutkom da druge manj razumne od tebe lahko zavede zalil je velikega brata napadal diktaturo partije zahteval takojsnjo sklenitev miru z evrazijo zagovarjal svobodo govora svobodo tiska svobodo zbiranja svobodo misli histericno je krical da je bila revolucija izdana in vse to s hitro mnogozlozno govorico ki je bila neke vrste parodija na obicajni slog partijskih govornikov in je vsebovala celo besede iz novoreka v resnici je bilo besed iz novoreka vec kot bi jih kaksen clan partije obicajno rabil v vsakdanjem zivljenju medtem pa so da bi ne bilo nobenega dvoma o cem goldstein govorici za njegovo glavo korakale neskoncne vrste evrazijske vojske vrsta za vrsto trdnih moz z brezizraznimi aziatskimi obrazi ki so prihajali do povrsine ekrana in izginjali pa so jih nadomescali novi natanko taki suho ritmicno topotanje vojaskih skornjev je ustvarjalo ozadje beketajocemu goldsteinovemu glasu sovrastvo se ni trajalo trideset sekund ko so polovici ljudi v sobi zaceli uhajati nekontrolirani vzkliki besa samozadovoljni ovcji obraz na platnu in grozo zbujajoca moc evrazijske vojske za njim je bilo vec kot je bilo mogoce prenesti poleg tega pa je pogled ali celo ze sama misel na goldsteina avtomaticno povzrocila strah in gnev bil je bolj stalen predmet sovrastva kot ali evrazija ali eastazija kajti kadar je bila oceanija v vojni z eno od teh dveh sil je bila obicajno z drugo v miru ceprav so goldsteina vsi sovrazili in prezirali ceprav so vsak dan in tisockrat na dan na tribunah telekranu po knjigah in casopisih njegove nauke zavracali pobijali smesili in razkazovali vsesplosnemu strmenju kot pomilovanja vreden nesmisel kar so bili res pa se je za cudo kljub vsemu temu zdelo da se njegov vpliv nikdar ne zmanjsa vedno so se se nasli novi bedaki ki so cakali da jih zapelje ni minil dan ko bi miselna policija ne razkrinkala vohunov in saboterjev ki so delali po njegovih navodilih bil je poveljnik mogocne temacne vojske podtalne mreze zarotnikov ki so se zaobljubili da bodo napravili drzavni prevrat menda se je imenovala bratovscina sepetalo se je tudi o strasni knjigi zbirki vseh krivoverstev katere avtor je bil goldstein in ki je tajno krozila naokrog knjiga ni imela naslova ljudje so jo imenovali ce sploh samo knjiga toda take stvari so bile znane le po nejasnih govoricah niti bratovscina niti knjiga nista bili stvari ki bi ju navadni clan partije omenjal ce se je temu lahko izognil v drugi minuti je sovrastvo naraslo do blaznosti ljudje so poskakovali na svojih mestih in kricali kolikor so mogli glasno v prizadevanju da bi preglasili v blaznost tirajoci beketavi glas ki je prihajal s telekrana mala rdecelaska je skrlatno pordela usta so se ji zapirala in odpirala kot ribi na suhem celo o'brienov mrki obraz je zardel sedel je zelo pokonci na svojem sedezu njegove mogocne prsi so se napenjale in trzale kakor bi se upirale naskoku valov temnolaso dekle za winstonom je zacelo kricati svinja svinja svinja in nenadoma je pograbila tezak slovar novoreka ter ga zalucala v ekran zadel je goldsteinov nos in se odbil glas pa se je neizprosno nadaljeval v preblisku se je winston zavedel da krici z drugimi in s peto brca ob precko stola najbolj strasno pri dvominutnem sovrastvu ni bilo to da si se ga moral udeleziti temvec to da je bilo nemogoce izogniti se sodelovanju po tridesetih sekundah je bilo kakrsnokoli pretvarjanje zmeraj nepotrebno ostudna ekstaza strahu in mascevalnosti zelja po ubijanju mucenju meckanju obrazov s kovaskim kladivom se je zdelo da plava nad vso skupino ljudi kakor elektricni tok in spreminja vsakogar tudi proti njegovi volji v spacenega vrescecega blazneza in vendar je bil bes ki si ga obcutil abstraktno neusmerjeno custvo ki je lahko preskocilo z enega predmeta na drugega kakor plamen na svetilki in tako v nekem trenutku winstonovo sovrastvo sploh ni bilo naperjeno proti goldsteinu ampak ravno narobe proti partiji proti velikemu bratu in miselni policiji in v takih trenutkih se je njegovo srce odprlo za osamljenega zasmehovanega krivoverca na ekranu edinega varuha resnice in razumnosti v svetu lazi vendar pa je bil ze naslednji hip na strani drugih ljudi okoli sebe in vse kar je bilo povedanega o goldsteinu se mu je zdelo resnicno v takih trenutkih se je njegov skriti odpor do velikega brata spremenil v obozevanje in zdelo se mu je da se veliki brat vzdiguje nepremagljivi neustraseni varuh kakor skala pred azijskimi hordami goldstein pa se mu je kljub svoji osamljenosti nemoci in dvomu ki je lezal nad njegovo eksistenco zdel kot hudobni carovnik ki je zmozen ze s samo silo svojega glasu zdrobiti zgradbo civilizacije v nekaterih trenutkih je bilo mogoce sovrastvo celo zavestno preusmeriti v to ali ono smer nenadoma z nekaksnim divjim naporom s kakrsnim ponoci odtrgas glavo z blazine ko te tlaci mora je winstonu uspelo da je prenesel svoje sovrastvo na temnolaso dekle za seboj zivi carobni prividi so mu preblisnili mozgane do smrti bi jo prebical z gumijevko golo bi jo privezal na kol in jo prestrelil z gozdom puscic kakor svetega bostjana posilil bi jo in ji v trenutku orgazma prerezal grlo se vec zdaj je bolje kot prej vedel zakaj jo sovrazi sovrazi jo ker je mlada in lepa in brezspolna ker bi sel rad v posteljo z njo pa tega ne bo nikdar storil ker je okoli njenega ljubkega gibkega pasu ki se je zdel da kar prosi da ga objames samo strahotni skrlatni pas napadalni simbol devistva sovrastvo je doseglo vrhunec goldsteinov glas je postal pravo ovcje beketanje in obraz se je za hip spremenil v ovcjega potem se je ovcji obraz pomesal s postavo evrazijskega vojaka ki je bil videti kot da se priblizuje orjaski in grozljiv njegova brzostrelka je drdrala in zdelo se je da bo skocil s povrsja ekrana tako da so se nekateri ljudje v prvi vrsti skrcili na svojih sedezih se isti hip pa se je in to je vsakomur izvilo globok vzdih olajsanja sovrazna postava pomesala z obrazom velikega brata crnolasim s crnimi brki polnim moci in skrivnostnega miru ter tako velikanskim da je skoraj zakril ekran nihce ni slisal kaj veliki brat govori bilo je le nekaj spodbudnih besed tiste vrste besed ki jih izreces v bojnem hrumu ki jih ni moc posamic razlikovati ki pa vlivajo zaupanje ze samo s tem da so izrecene nato je obraz velikega brata zbledel in namesto njega so se prikazale tri partijske parole izpisane z velikimi crkami vojna je mir svoboda je suzenjstvo nevednost je moc toda videti je bilo kot da obraz velikega brata se nekaj sekund vztraja na ekranu kakor da je vtis ki ga je naredil na oci vsakogar prevec ziv da bi ga bilo moc takoj izbrisati mala rdecelaska se je vrgla naprej cez naslanjalo stola pred seboj z drhtecim sepetom ki je zvenel kot odresenik moj je stegnila roke proti ekranu potem je zakopala obraz v roke ocitno je molila v tem trenutku je celotna skupina ljudi izbruhnila v globoko pocasno ritmicno skandiranje v b v b v b znova in znova zelo pocasi z dolgim premorom med v in b tezak mrmrajoc na neki cuden nacin divjaski sum v ozadju katerega se je zdelo da je moc slisati topotanje bosih nog in udarjanje tamtama trajalo je morda trideset sekund to je bil pripev ki ga je bilo pogosto slisati v trenutkih vsepremagujocega custva deloma je bil nekaksna himna modrosti in velicini velikega brata toda se bolj je bilo to dejanje samohipnoze osvobajajoce utapljanje zavesti s sredstvi ritmicnega hrupa winstonu se je zdelo da mu zmrzuje drobovje med dvominutnim sovrastvom si ni mogel kaj da ne bi sodeloval v vsesplosnem deliriju a to neclovesko skandiranje v b v b ga je vedno napolnilo z grozo seveda je skandiral z drugimi nemogoce je bilo delati drugace prikrivati custva nadzorovati obraz poceti kar so poceli drugi je bila instinktivna reakcija toda nekaj sekund bi ga bil izraz njegovih oci lahko kratko in malo izdal in ravno v tem trenutku se je zgodila tista pomembna stvar ce se je sploh zgodila za hip je ujel o'brienov pogled o'brien je bil vstal snel si je bil ocala in si jih je ravnokar znova natikal na nos s tisto svojo znacilno kretnjo toda za drobec sekunde so se njune oci srecale in v tistem hipu ko se je to zgodilo je winston vedel da vedel je da misli o'brien prav tako kot on nezmotljivo sporocilo je bilo oddano bilo je kot bi se njuna duhova odprla in bi misli plavale od enega do drugega skozi oci s teboj sem se je zdelo da mu pravi o'brien natanko vem kaj cutis vse vem o tvojem preziru o tvojem sovrastvu in gnusu a ne skrbi jaz sem na tvoji strani in nato je preblisk razuma ugasnil in o'brienov obraz je bil prav tako nedoumljiv kakor obrazi vseh drugih to je bilo vse in ze ni bil vec gotov ali se je sploh zgodilo taki pripetljaji so ostali brez nadaljevanja dosegli so samo to da so mu ohranjali njegovo prepricanje ali upanje da so ostali okrog njega sovrazniki partije morda so govorice o veliki podtalni zaroti resnicne morda bratovscina zares obstaja kljub neskoncni vrsti aretacij zaslisevanj in usmrtitev ni bilo mogoce zatrdno vedeti ali ni bratovscina le mit vcasih je verjel vanjo vcasih ne dokaza ni bilo le povrsni namigi ki so lahko pomenili nekaj ali pa nic odlomki slucajno ujetih pogovorov drobne cacke po stenah stranisc vcasih celo kadar sta se srecala dva tujca majhen migljaj rok ki je bil videti da bi lahko bilo razpoznavno znamenje vse to pa je bilo le ugibanje zelo verjetno si je vse le domisljal vrnil se je v svoj predelek ne da bi se ozrl na o'briena misel da bi nadaljeval njun trenutni stik mu je komaj sinila v glavo bilo bi nedopovedljivo nevarno tudi ko bi bil vedel kako naj to izpelje za trenutek dva sta izmenjala sumljiv pogled in to je bil konec zgodbe toda tudi to je bil dogodek ki si ga je bilo vredno zapomniti v zaklenjeni osamljenosti v kateri je bilo treba ziveti winston se je prebudil in se vzravnal rignil je gin se mu je dvigal iz zelodca osredotocil je pogled na papir odkril je da je medtem ko je sedel in nemocno razglabljal skoraj avtomaticno tudi pisal in pisava ni bila vec krcevita in okorna kot prej njegovo pero je nasladno drselo po gladkem papirju in z velikimi lepimi crkami tiskalo dol z velikim bratom dol z velikim bratom dol z velikim bratom dol z velikim bratom dol z velikim bratom dol z velikim bratom znova in znova dokler ni napolnilo pol strani ni si mogel kaj da ne bi bil zacutil zbodljaja preplaha to je bilo nesmiselno kajti napisati teh nekaj besed ni bilo nevarnejse kakor ze samo to da je zacel pisati dnevnik za trenutek ga je imelo da bi iztrgal pokvarjeni list in svoj podvig v celoti opustil vendar pa tega ni storil saj je vedel da bi bilo brez pomena popolnoma vseeno je bilo ali je napisal dol z velikim bratom ali pa se je tega vzdrzal miselna policija bi ga prav tako dobila zagresil je in bi zagresil tudi ce bi ne bil polozil peresa na papir poglavitni zlocin ki je zajemal v sebi vse druge imenovali so ga miselni zlocin miselni zlocin ni bil stvar ki bi se jo bilo dalo za zmeraj prikriti uspesno si se lahko skril za kratek cas morda celo za leto dni toda prej ali slej so te dobili vedno se je zgodilo ponoci vse aretacije brez izjeme so se dogajale ponoci nenaden sunek v spanju surova roka ki stresa za rame luci ki svetijo v oci obroc trdih obrazov okrog postelje v veliki vecini primerov ni bilo ne procesov ne porocil o aretaciji ljudje so preprosto izginili vedno ponoci aretirancevo ime so odstranili s seznamov vsak ostanek njegove dejavnosti so izbrisali njegov nekdanji obstoj so zanikali in nato pozabili bil je ukinjen iznicen izhlapel je bil obicajni izraz za trenutek ga je pograbila nekaksna histerija zacel je pisati s hitrimi necitljivimi cackami ustrelili me bojo briga me ustrelili me bojo v tilnik briga me dol z velikim bratom vedno te ustrelijo v tilnik briga me dol z velikim bratom nekoliko osramocen se je naslonil nazaj in odlozil pero naslednji hip je vzdrgetal potrkalo je na vrata ze sedel je tiho kot mis v jalovem upanju da bo kdorkoli je ze odsel po enkratnem poskusu a ne trkanje se je ponovilo najslabse od vsega bi se bilo pritajiti srce mu je udarjalo kakor boben a njegov obraz je bil zaradi dolge vaje verjetno brezizrazen vstal je in tezko odsel proti vratom