z odra clarence gatemouth brown cankarjev dom ljubljana februar clarencea gatemoutha browna smo res ze videli v gallusovi dvorani toda razen povsem materialisticne potrebe videti enega med onimi ki je v svoji petdeset let dolgi karieri obogatil in stapljal zvocne razseznosti konstitiutivnih zanrov temnopolte popularne godbe ni bila zadovoljena nobena druga serif iz louisiane sicer se vedno ima klobuk trikov je pa za svoja leta in svoj status tako rekoc presenetljivo sramezljiv nekoliko prevec napet v govornih vlozkih ni tako showmanski kolikor je bilo pricakovati je rahel necimrnez ki v pavzi podpisuje zgoscenke pred vrati dvorane je se vedno sposoben kitarski stilist a zal tudi upehan vokalist clarenceova senca je danes znatno vecja od njega samega kar poudarja tudi marketinski pristop naslavljanja njegovih albumov in ko ziva izvedba postane le senca mita potem je bolje vse prepustiti mitu kajti ce bi clarence gatemouth brown in njegov menedzment leta zelela ponuditi zabavo na ravni opevanih mistificiranih zgodb iz preteklosti bi se morali potiti veliko bolj vsaj kar se tice zasedbe ki bi takrat potencialno utegnila prikriti tisto kar so leta naredila clarenceu gatemouthu brownu zadnje case je opaziti zagreto obiskovanje koncertnih nastopov tako imenovanih legend nastop clarencea gatemoutha browna je neposredno sprozil vprasanje o razlogih za to mar obstaja strah izgube korenin in pojdimo se jih dotaknit oni ki korenine poznajo jih bodo stezka pozabili drugi ki jih ne poznajo pa jih bodo stezka odkrili prek izvirnih a danes oglodanih avtoimitacij iz preteklosti terens stader dirtys in the mi kud france preseren ljubljana februar punk se ne dogaja v velikih dvoranah za vectisocglave mnozice ampak v majhnih zakajenih in z alkoholom zasmrajenih prostorih tokrat se je lahko vsakdo ki misli da je punker oziroma da je njegova dusa punkerska v bolj kulturnem prostoru neposredno srecal s sodobno amerisko punk rock produkcijo in slovensko punkovsko realnostjo za punkovsko gibanje je od nekdaj veljalo da bodri delo skupin in vsakega posameznika vendar so to le idealisticne sanje konec stoletja za slovenijo na samem koncertnem prizoriscu se je izkazalo da se je zbrala dokaj malostevilna kopica fanov rockovske godbe ki se radi vedno znova predajajo novi skusnjavi oziroma ostajajo na liniji se nepreverjene ponudbe nehvalezno vlogo predskupine je prevzel kvartet the mi ki se naslanja na zvok kalifornijskega punka katerega zascitni znak je na primer kalifornijska zalozba epitaph ne moremo se zgrazati nad pocetjem domacih skupin ce pa te nimajo zaledja med domaco publiko kljub temu pa je kranjska punkovska skupina odigrala solidno s korektno odigranim in nastudiranim odrskim nastopom ena od njihovih znacilnosti ki je ne srecamo tako pogosto pri nasih skupinah pa je tudi poskus komunikacije s publiko kar jih je na trenutke delalo prav naivne vendar pa sta ravno skozi to zareli iskrenost in ljubezen do svojega pocetja s primanjkljajem tistega prepotrebnega kancka energicnosti ki bi spricala vedno znova se potrdi da ima omenjeno energicnost skoraj vsaka ameriska skupina ki dela tudi v najmanjsi garazi the dirtys so udarili in tudi pospricali z mocnim susom ki izvira iz dveh polov iz mocnega naslanjanja na trde punkovske obrazce in koketiranja z bluesovskimi elementi trgale so se strune in lomile so se bobnarske palice to je ustvarjalo ozracje da skupina misli vec kot resno nastop je bil kratek in jedrnat njegova bombasticnost je marsikomu ocistila usesa in tudi razbila zabetonirane mozgane kljub sunkovitemu drvenju the dirtys je bilo vec kot opazno da bolj ko se je blizal konec bolj je vpadala koncertna neposrednost vendar po zaslugi hladne mrtve slovenske publike v krcu ki kot da enaci punkovski koncert z gledalisko predstavo varovanci zalozbe crypt so predstavili danasnjo amerisko punk rock realnost brez punkovske ikonografije ki je verjetno tudi odbila slovensko novodobno punkovsko generacijo da bi si ogledala ta pravi punk koncert tako se je dokoncno potrdilo da punk ni mrtev mrtvi so samo punkerji bigor green day hala tivoli ljubljana februar od koncerta skupine green day verjetno nihce ni pricakoval veliko obetala se je pac se ena od mnogih teenagerskih pop'n'punk'n'rock zabav za tiste ki se jih se vedno drzi mtv jevska punk evforija kateri so green day pripadali z albumi dookie in insomniak v stirinajstmilijonski nakladi vkljucen je bil tudi njihov prvi koncert pred ljubljansko publiko takrat je bil nastop sicer korekten le da je marsikoga odvrnilo njihovo snobovsko zvezdnisko vedenje pri albumu nimrod se je za green day zacela ocitna preobrazba ki je ce ze ne toliko pri sami glasbi verjetno najbolj radikalno vidna prav pri koncertnih nastopih tivoli sicer niti priblizno ni bil tako zaseden kot na njihovem prvem koncertu v ljubljani zbralo se je le okoli dva tisoc obozevalcev vecinoma teenagerskega prepricanja ki se vedno verjamejo v green day za to imajo ocitno dober razlog kar je kasneje skupina suvereno dokazala najprej smo se morali prebiti skozi brezdusno jamranje in izpraznjene zvoke skupine d generation pri cemer je bila verjetno najvecja zabava ko se je pevec pred ne prevec navduseno publiko skoraj popolnoma slekel in v zadnjih vzdihih pokazal svojo zadnjico pha green day so tokrat pokazali veliko vec kot le standardni punk'n'rock za teenagerje pevec in kitarist billie joe armstrong je publiko ves cas drzal v suspenzu in jo z domisljavimi show biz potezami vrtel okoli svojega malega prsta nazadnje niti ni bila toliko pomembna glasba in tistih par hitov ki so do konca znoreli publiko ampak je veliko vlogo odigrala izboljsana karizmaticnost in domiselnost skupine kje drugje bi lahko videli neke vrste punk session s komedijantskimi metal in jazz vlozki ki so publiko verjetno presenetili prispevali pa k splosnemu dobremu obcutku in vzdusju green day se je nenazadnje splacalo videti ze zaradi samega briljantnega nastopa ki je v veliki meri presegel tisto kar so nam pokazali prvic jure maticic matt darriau's paradox trio pod belvederjem izola februar zamislite si koncert darriauja in njegovih paradox trio v samotni pizzeriji bifeju kafani na plazi tam nekje ob morski obali in to povrh vsega se na pustni torek blodnje ampak nemogoce postaja mogoce skrajni cas je da se otresete prepricanja da se lahko kvalitetni uvozeni koncertni dogodki zgodijo le pred s toplimi alternativnimi vibracijami prepojeno ljubljansko publiko po sloveniji se skriva mnozica prizorisc katerih ambient in obiskovalci lahko ustvarijo prav osvezujoce razmere nastopanja obmorska pizzerija bife pod belvederjem v blizini izole je bila prizorisce ze vec tovrstnih uspelih koncertov kot prvi so vanjo zasli hoven droven paradox triu in darriauju je njeno nadstandardno kafansko okolje z lesenim stropom kak meter in pol visokim odrom in s kaminom nedvomno godilo s toplim in polnim zvokom in sproscenim a energicnim igranjem so zacarali skoraj vse navzoce pustne seme ki so prisle strasit na jazz koncert brkatega balkanskega natakarja ter nekaj deset lokalnih in zamejskih alternativcev ta vecer v skupini ni bilo sibkega clana najbolj prijetno sta me presenetila kitarist shepik in celist cappadocia shepik se je iz moza v ozadju postavil ob bok samemu darriauju in tako suvereno jadra po balkanskih in bliznjevzhodnih zvokih da bi se mu moral prikloniti tudi vsak drugi balkanski romski hendrix podobno velja za cappadocio ki je zavrgel resnobnost knitting factory in zdaj veselo poplesuje skozi skladbe pihalec darriau in tarabukist salifoski z novo porazdelitvijo vlog ne strlita vec toliko ven iz ekipe a prav po zaslugi tega dejstva so paradox trio na pustni torek surfali po piranskem zalivu pred sabo s takim zaletom da so njihove smrtno nevarne zvocne akrobacije med balkanom jazzom in dokaj redko newyorskim avantgardizmom delovale kot nekaj cisto naravnega ali celo nujnega kot glasbeni izraz ki je uspesno shodil sploh sem ze veckrat izjavil da odpirajo nori newyorcani balkanu vrata v naslednje glasbeno tisocletje peter barbaric plan kruutntoone in kislo grozdje gala hala metelkova ljubljana februar zveza plemenskih skupnosti in vracev je ta cetrtkov vecer kar nekaj casa cakala da je iz trnovega pricurljala grucica entuziastov s promocijskega koncerta dicky b hardy ob izidu njihovega albuma i whistle i dance tisti ki so se zatekli iz vrocega in nabasanega kud a v svezo gala halo so imeli kaj videti pa se prerivati se jim ni bilo treba kot prvi je nastopil primorski trio kislo grozdje o katerem so zpsv jevci razsirili zelo spodobne in vec kot provokativne govorice da gre za eno pravih 'noise' skupin na slovenskem primerjave s helmet in shellac so umestne vendar je imela ima skupina sibko tocko njihova moc ni izbruhnila ampak je ostala povrsinska brez prepotrebnega susa se ena od domacih skupin ima bobnarko kar je ena od pomembnejsih znacilnosti te skupine ta pa je tudi botrovala manjkajoci udarnosti ne zelim izpasti 'maco' ali celo moski sovinist zato poudarjam da je v trenutkih jeze nad napakami igranja le udarila kot je treba vendar so bili ti mocni poudarki kratkega diha kljub temu pa je kislo grozdje se ena zasedba ki pestri domaco ponudbo in ne pusti obcutek sablonskosti sledili so nizozemski plan kruutntoone ki so v slovenske loge prinesli vonj improvizacijskega in tezkega rockovskega zanesenjastva kvartet je nekaksen podaljsek pocetja skupine the ex s konca let preden se je ta spustila v bolj etnografsko raziskovanje zvoka so mocni polni poudarkov in mesanice rocka z elementi jazza in tudi balkanskega melosa vsega tistega cemur bi lahko rekli kar drugogodbaski rock prelinearna ritemska sekcija je vendarle skozi vsako novo dolgo skladbo ohranjala skoncentrirano moc nad vsem pa je blestel pevec in kitarist ki je tudi odrski idejni vodja skupine z eksperimentiranjem z razlicnimi kitarskimi tehnikami in zvoki je dal skupini poseben zar in posebno kakovost razgibal in pozivil je omenjeno linearnost plan kruutntoone niso nikakrsni postrockovci saj so premocni in na trenutke preagresivni za ta sodobni zanr po videnem in slisanem koncertu pa se je se enkrat potrdilo da se na evropski celini dogajajo vec kot zanimive glasbene stvaritve ki so v nasprotju z ameriskim diktiranjem glasbenih trendov in pojavov bigor mojca zlobko in franc rizmal toronto v kanadskem torontu sta februarja letos nastopila harfistka mojca zlobko in violinist franc rizmal slovensko veleposlanistvo v ottawi ministrstvo za kulturo slovenije in vseslovenski kulturni odbor ki zdruzuje vecino kanadsko slovenskih drustev na sirsem torontskem obmocju so projekt zastavili s potrebno previdnostjo tovrstnih prireditev med slovenskimi izseljenci v kanadi doslej se ni bilo zeleli pa so si zaceti s programom ki bi bil glasbeno privlacen in bi se vsaj delno navezoval na kaj slovenskega za to sta poskrbela harfistka in violinist s priredbo slovenskih narodnih n zlobko v zacetku sporeda in s koncertnim dodatkom program sta sicer gradila od starejsih del w f kurt w a mozart f a boieldieu k spevnejsim manj zahtevnim skladbam v drugem delu kjer je najbolj prepricala faurejeva uspavanka vsekakor je mojca zlobko v solisticnih tockah za harfo ciglic salzedo pokazala svojo izrazito muzikalnost in zrelost v nastopu z violinistom pa dokazala da je komorna glasba vedno skupno oblikovanje kjer spremljevalnemu glasbilu v bistvu pripada odlocilna vloga obcinstvo je koncert sprejelo z izredno naklonjenostjo in hkrati hvaleznostjo dokaz da vibracijo v dvorani oblikujejo glasbeniki in poslusalci izziv je v zraku izkoristiti velja zagon in vzpostaviti most za slovensko glasbo v kanadi za postopno sodelovanje med slovenskimi in kanadskimi glasbenimi ustanovami metka zupancic leto konja year of the horse rezija jim jarmush nastopajo neil young ralph molina frank poncho sampedro billy talbot producent l a johnson fotografija l a johnson jim jarmush montaza jay rabinowitz zvok tim mulligan glasba neil young crazy horse mm min barvni dolby zda najnovejsi film neodvisnega newyorskega reziserja jima jarmusha je rock'n'roll dokumentarec o neilu youngu in njegovi skupini crazy horse v svojih zapiskih o filmu year of the horse jarmush ne skriva navdusenja ze dolga leta sem strasten obozevalec neila younga pove da je med pripravo scenarija za prejsnji film nenehno poslusal njegovo glasbo in tiho upal da bo sprejel ponudbo in napisal glasbo za film dead man ko se je kanadski rocker po ogledu prve zmontirane kopije odlocil da bo napisal filmsko partituro je bil jarmush vzhicen od veselja youngova odlocitev je pripeljala do vrste kasnejsih sodelovanj ob reziji dveh glasbenih videospotov dead man theme in big time je jarmushu predlagal tudi pripravo celovecerca leto konja film leto konja je popolni odsev jarmushevega obozevanja neila younga in slogovno spominja na fanzine v obliki kratkih intervjujev nam reziser predstavi clane skupine odrsko ekipo neilovega oceta in seveda samega mojstra ki pripovedujejo zgodbe iz zaodrja in obujajo spomine na trideset let popolne norosti kot je glasbeno delovanje oznacil eden od clanov skupine za osvetlitev glasbenega delovanja in za vzpostavitev potrebne zgodovinske razseznosti je jarmush uporabil arhivske posnetke iz obdobja od leta do film ohrani v srediscu pozornosti glavno prizorisce dogodkov koncertni oder jarmush se je leta pridruzil skupini in jo spremljal na koncertni turneji po evropi in zda zivi posnetki te turneje so pred kratkim izsli na istoimenskem dvojnem cd ju umetnisko visokostilizirano in prefinjeno fotografijo sicer znacilno za jarmusheve filme je tokrat nadomestila groba nepopolna slika v filmski spici lahko preberemo ponosno posneto s super kamero zrnati neolepsani posnetki povecani na mm predstavljajo reziserjevo filmsko odslikavo tistih surovo custvenih stvari kot bobnar molina oznaci njihov zvok v intervjuju za new york times je jarmush opisal younga z besedami perfekcionist ki zajame tudi nepopolnost young natancno ve kaksen zvok hoce doseci na vajah pred koncerti in po njih neumorno dodeluje najmanjse podrobnosti ce stvari ne tecejo kot si zamisli postane custven ali celo jezen ceprav mu je kot vsem velikim glasbenikom povsem jasno da tehnicna popolnost ni dovolj najmocnejsi glasbeni trenutki so obicajno tisti ki se zgodijo nepricakovano pogosto prav takrat ko popolnost sreca nepopolnost prav za younga in njegovo skupino crazy horse je znacilno da se stvari rahlo izmaknejo nadzoru ocitno je prav to tista magicna kombinacija ki najbolj tekne youngovim obozevalcem year of the horse vztrajno opozarja predvsem tiste ki tako kot jaz niso posveceni v youngov repertoar da je najpomembnejsa prav ta neponovljiva kemija ki se pretaka med neilom youngom in njegovimi crazy horse sodelujejo ze od leta ti fantje so preziveli in soustvarili desetletja zgodovine rock and rolla to je pravi rock'n'roll en dva tri gremo frank poncho sampedro kitara ce se ustavim in zacnem razmisljati o tem kar igram se popolnoma zgubim sele ko izklopim svoje misli in se prepustim glasbi me odnese in taksen je tudi filmski pristop jima jarmusha koen van daele prevod sabina potocki nazaj kazalo muska