sovra`nik te ~aka tam nekje spodaj je rekel brkati oficir in pokazal navzdol po hribu proti gozdu ki se je komaj razlo~il tam nekje v dolini ki je bila e na pol v bledi prozorni meglici da je izgledalo kot da bi oni sovra`niki kurili in odimili vse drevje sovra`nik oh kako sem si `elel sovra`nika da ga vidim spoznam vse do takrat sem ga ljubil in sovra`il hkrati ali pa kar najbolj mrzil elel sem si sovra`nika e samo dejstvo da je bil moj sovra`nik je bilo dovolj da sem ga sovra`il in verjetno sovra`i ravno tako tudi on mene sovra`nik sovra`nika ubija sovra`nik sovra`nika sovra`i tako je to niti enkrat mi ni pri lo na misel da ga ne bi sovra`il spra eval sem se samo kak en izgleda kako izgleda koliko me sovra`i kak nega si me predstavlja odlo~il sem se da bom enega zajel in ga povpra al zgrabil ga bom in dvignil v zrak nato pa kri~al nanj naj mi pove kako me vidi mene svojega sovra`nika kaj je sovra`nik streljaj streljaj je kri~al nadme oficir streljal sem in streljal streljal navzdol v meglico sovra`no meglico ki ravno lahko da je bila ona na sovra`nik sovra`na meglica ki je niti zgrabiti ne bom mogel ne zajeti delal sem luknje skoznjo meglico z vsakim metkom ve~ lukenj bilo je o~itno da nam bo uspelo saj je po~asi izginjala kar je bilo povsem logi~no saj nisem streljal samo jaz mnogo nas je bilo ki smo dr`ali oro`je v roki in stre ljali sovra`nik se lahko ravno v tem trenutku tihotapi proti nam in to je edini na~in da ga prestra imo in damo vedeti da z nami ni ale je razlagal brkate` le`al je tik poleg mene in gledal navzdol oprl se je na ramena in rahlo dvig nil glavo nad okop nato pa zaukazal naj nehamo tro iti municijo v zraku je prijetno vonjalo po smodniku ~igar oster vonj se je zajedal v nosnice globoko sem ga vdihaval cimet je pripomnil oficir mene spominja na cimet dober vojak bo rad bi mu povedal da no~em biti dober vojak da se nisem prijavil v vojsko samo zato da bi bil dober vojak `elel sem mu povedati da je moj namen mnogo vi ji vendar sem raje mol~al ker so me nau~ili da oficirjem ne sme odgovarjati e najmanj pa misliti ali celo svoje misli povedati oficirjem lahko odgovarja samo tako da bo njim ugajalo in da bodo imeli vedno prav oni torej dajati jim njihove odgovore ali pa mol~ati o kako rad bi mu povedal da bi bil rad dober sovra`nik da je to moja `elja postati dober sovra`nik najbolj i nau~ili me pravzaprav niso ni~esar saj tisto kar so mi kazali sem `e vse znal in poznal veliko teka ~e bi samo vedeli koliko sem se natekel v svojem `ivljenju samo tek in telovadba morda je bilo novo samo rokovanje z oro`jem tega nisem poznal hitro sem se nau~il in bilo mi je zanimivo streljal sem kamor so mi ukazali in bil sem med najbolj imi ~e ne kar najbolj i ~eravno mi tega niso rekli naravnost temve~ so mi samo namigovali me tre pljali in hvalili ni ga lep ega in veli~astnej ega ob~utka bolj do`ivetega od ubijanja sovra`nika mi je razlagal nek veteran ki se je udele`il `e mnogih bitk najprej strelja in strelja menja polo`aje da ga zmede da misli da nas je ve~ kot v resnici nato ste~e proti njihovim polo`ajem pri tem kri~i da si ves zaripel pred o~mi se ti pojavi krlatna koprena vse je v krlatu ni ve~ zelene ne rjave ne rumene ne katerekoli druge barve samo krlat in sovra`nik je tudi krlaten te~e mimo njega ki je ves oblit s temnim krlatom naprej samo naprej ve~ ko je temnega krlata bolje je za nas ki zmagujemo poslu al sem ga in pred o~mi mi je krlatno migetalo te~e in te~e mar nisem te kel in tekel in so bile neke postave ki bi prav lahko bile tudi moji sovra`niki razlika je bila samo v barvi tam bela in tu krlatna so bili oni moji sovra`niki ali prijatelji mar to pomeni da sem `e bil udele`en ene vojne bitke v neki vojni nemara sem bil na nasprotni strani in sem bil tem sovra`nik verjetno po vsej verjetnosti nas sovra`nik vidi v belem kakor mi njega v krlatu najverjetneje vojskoval sem se in se nisem spomnil nemara sem bil ranjen kako je `e tisti govoril niti ne ~uti da te je zadelo da si ranjen kar te~e in te~e razen ~e si smrtno zadet takrat pa sploh ni~esar ne ~uti hahahaha rane ~uti na koncu bitke spomnil sem se da sem bil `e ranjen ~e bi lahko tisto tako poimenoval nedvomno sem bil takrat ranjen pri el je spomin sedel sem v avtu in nekdo me je udaril nisem se prijetno po~util kaj se je zgodilo potem vrzel v spominu vendar ravno dovolj da sem postal obremenjen s tem po glej spodaj se nekaj premika me je dregnil oficir da spo daj se je nekaj premikalo nekaj je bilo tam lahko bi bila `ival ival je sovra`nik vse dotlej nisem mislil tako saj so se mi `ivali zdele predvsem plaha bitja ki si jih lahko opa zoval samo ~e si bil ~isto miren in nisi trenil niti z o~esom druga~e je smuknila v go ~o tiste v kletki pa so zaman sku ale najti koti~ek varnosti sovra`nik je `ival jaz sem sovra`nik nekomu tam spodaj in on je sovra`nik meni tu zgoraj sovra`nika sva si in to je neizpodbitno dejstvo uti sovra tvo je omenil oni veteran torej bi moral ~utiti sovra tvo e sanjalo pa se mi ni kako to izgleda ob~utiti sovra`nost je nemara dovolj dopovedovati si dopovedoval sem si da sovra`im sovra`nika in ~akal da bom ob~util sovra`nost bolj ko sem si dopovedoval epetal v podzavest manj sem vedel kaj in kako to izgleda sovra`im sovra`im sovra`im sovra`im kako naj nekaj sovra`im ~esar ne poznam kako naj bom dober sovra`nik ~e tega ne znam ni mi uspevalo dopovedati nikakor mi ni uspelo povedal sem mu ob prvi priliki ko sem ga znova sre~al nasmehnil se je in dejal da bom `e ob~util ko bom do`ivel ko bom okusil vonj smodnika ko se bom nasr il naje`il ko bom na prvi liniji fronte in mi bo sovra`nik tik pred nosom pred gob cem sovra`iti je kakor ljubiti sovra`i lahko iz ljubezni in tisti ki ne razume tvoje ljubezni je tvoj sovra`nik je rekel in ko mi bo lo za `ivljenje bo pri lo vse samo po sebi je e dodal in me pomilovalno morda poni`evalno pogledal ljubiti do sovra tva sovra`iti do ali iz ljubezni pojmi so mi bili znani in jasni vendar so si bili tako nasprotujo~i da jih nikakor nisem uspel povezati in jih v neki sferi celo poisto vetiti in potem so se tam nekje na drugem koncu hriba neki na i zapodili navzdol in kri~ali ter pri tem streljali pripravite se je zaukazal poveljnik e trenutek in gremo e mi z vseh strani jih bomo vzkipel sem od velikega pri~akovanja videl bom sovra`nika nekaj je zagomazelo po meni udarilo navzven in se pojavilo kot je`enje na ko`i da so mi dlake stale pokonci e malo je rekel nestrpno sem stiskal oro`je v roki in gledal navzdol s koti~kom o~esa pa opazoval tiste na e ki so tekli navzdol spotikali so se in padali marsikateri je ostal le`ati mnogi med njimi so dvigovali roke v zrak ali pa se plazili navkreber nazaj proti izhodi ~nemu polo`aju kaj so rekli da bomo mnogi med nami odlikovani mar ni neki pesnik omenjal da si vojaki pripenjajo drekce z rde~imi trakovi na prsa da mnogi umira jo s prstom v ritni luknji kako je `e to ni bil ravno prikladen trenutek za tak na razmi ljanja bilo je potrebno pokazati znanje ki sem ga pridobil v vsem tem ~asu voja kega uka sko~i in presko~i udari in onesposobi streljaj in zadani ne streljaj in ubij `ivo silo v skupnih prosto rih smo se nor~evali iz nasprotnika in ga poni`evali da mu bomo `e pokazali ali pa smo preklinjali dnevne vaje ki so bile zoprne in naporne e najhuje pa je bilo to da so se ve~ ali manj vsak dan ponavljale iz dneva v dan iste vaje tako da sem imel kar odpor do njih in vsak dan poslu ati sovra`nikove grdobije zlo~ine in zverstva spra eval sem se zakaj nam nikoli ne poka`ejo njihovih slik mnogi med nami so imeli fotografije svojih deklet ljubic `ena dru`in otrok star ev sester bratov hi avtov pri vsem tem se mi je pojavljal spomin na hi o ki je bila prav gotovo moja kolikokrat sem skozi okno opazoval nekega de~ka ki je vsak dan ob natan~no istem ~asu vodil psa na sprehod na avto seveda moj vrzel s spominom na sedenje v njem in vo`njo udarec in bila je nekak na `enska precej znana ki mi ni sicer ni~ pomenila potem pa e ena tujka popolnoma tujka nemara umi ljena kaj po~ne v mojih mislih ven ven ven zbe`i naj kot je `e bila zbe`ala in prav gotovo je tudi sovra`nik imel svoje slike in fotografije svojih dragih in ljubih prav gotovo obstajajo slike njihovih mest in ulic mar niso pripovedovali da imajo slikane njihove polo`aje da poznajo njihove znake skrivno pisavo da so razvozlali zmeda popolna zmeda in kakor spoznava ~loveka ki bo postal tvoj prijatelj ko ugotavlja vse njegove slabe in dobre lastnosti spoznava njegove male in velike skrivnosti njegove slabosti ko se kar naenkrat zave da razmi lja o njem ko ga pogre a ko tudi sam postaja zaupljiv in navsezadnje ugotovi da so se vzpostavile prijateljske vezi in spone ki se ne pretrgajo tako kmalu saj je prijatelj nezavedno se priti hotapi prijateljstvo ne more biti vsakdo prijatelj in tudi sovra`nik ne skrivati podobo sovra`nika nemara tudi oni skrivajo na o podobo svojim smo si tako grozni in odvratni zakaj ne dopustiti da ga sam zasovra`im je sovra`nik ugibanje taktika strategija senca pogoltna in po`rtna senca ki me je obiskovala ko sem stal na stra`i ki je ste govala svoje lovke v mojo notranjost mi segala po moji vse bini a se zadovoljevala s slikami je to sovra`nik rad sem bil na stra`i ker sem bil sam in mi ni bilo potrebno poslu ati vseh tistih napuhlih pogovarjanj obrekovanj natol cevanj hvalisanj pa tudi jadikovanj in to`enja po vrnitvi domov ne stal sem tam in se ~util pomembnega s irnim nebom nad seboj ki je gledalo vso neumnost ki jo je pre mogel svet in ga prena alo name da sem lahko fantaziral in si izmi ljal svetove po svoji presoji jih kreiral po lastni volji in jih primerjal med seboj lahko sem izbiral saj sem imel e neko dodatno vedenje ki bi prav lahko bila fantazija emeren je bil moj povratek v kasarno saj bi bil najraje os tal tam kar celo no~ niti me niso motili tema~ni obiski ki so me za nekaj trenutkov vsaki~ odtujili oddaljili od stvar nosti zavesti ostajalo je samo spoznanje da je bilo in da tistih nekaj hipov enostavno ni ve~ jih nemara tudi nikoli ni bilo tu v mojem `ivljenju da so zbrisani ali pa nadome ~eni z vrzeljo tudi to naj bi bilo nekaj ele ko sem bil na polo`aju mi je pri lo na misel da nikoli nisem v tisti samoti pomislil na sovra`nika ki bi me bil bojda lahko na padel iz zasede in me ugonobil opozarjali so nas na to mo`nost skorajda stra ili v~asih se mi je zdelo da sem popolnoma odsoten da lebdim nad vsem in da mi je prav malo mar kaj se dogaja z mojim telesom z menoj ~e je tista mesenost bila jaz ali kakorkoli prepoznavna in povezana z menoj vse se je dogajalo v komaj razlo~nem epetanju prej bi lahko rekel v komaj sli nem momljanju v kopre nastem okolju ki je dopu ~alo videti samo najbli`je predmete in osebe skratka okolje in njegovo vsebino katerega komaj da sem bil sama topost in pobitost brez vsebine naredili so nas take in nam prilo`nostno vlivali nekaj `ol~u podobnega grenkobo in jedkost lahko da sovra tvo ki ga nisem prepoznaval ki pa je za trenutek ali ve~ njih zbistril dogodke in dogajanja da sem jih lahko trenutno do`ivljal grozni trenutki ne~asja samo da sem bil tam in se pu ~al oblikovati kakor jim je bila volja tistim in onim drugim ki so postajali vse bolj sluteni e najmanj pa prepoznavni samo kot tema~ne pojave podobe iz tujih sanj najverjetneje ki so venomer nekaj terjale hotele od mene da sanjam v barvah da vidim sanjskost skozi resni~nost izgubljen pahnjen v pozabo trenutka ki gre nekomu v prid in njemu na ~ast nekdo in nekaj s tem da je tudi nekaj lahko nekdo prekleto osamljen v ~asu milijon in milijardo sekund enot brezvoljnost pobitost vse premalo slik vse premalo dogod kov ki bi lahko kaj povedali kaj govorili klic v boj samo ti iznenadni pozivi so bili nekak na popestritev ki je odsto pala od prej nje vsakdanjosti ki ni imela nikakr nega pomena in smisla samo da smo igrali njihovo igro v kateri so u`ivali samo oni v napad dvignil sem se iz jarka in stekel navzdol z oro`jem v roki ki sem ga stiskal da so se kar ~lenki belili kon~no kon~no bom videl sovra`nikov lik in podobo soo~eni najini sovra`nosti katera bo premogla ve~ sovra tva obritoglavi oficir nam je vsak dan ukazal da moramo do naslednjega dne tiso~krat napisati sovra`im sovra`im sovra`im sovra`im sovra`im v~asih ko je bil izjemno dobre volje pa sovra`im sovra`nika sovra`im sovra`nika sovra`im nekega dne se mi je pomotoma zapisalo sovra`im obritoglavega sovra`nika tiso~krat sem se zmotil da vedel sem da je tudi to ena oblika sovra tva dobil sem kazen deset dni stra`arjenja obritoglavec ni niti vedel kak no gromozansko uslugo mi je naredil spoznal sem na~in kako se izogniti dolo~enim dol`nostim in obvezam s kaznimi to mi je vsaj malo spremenilo trenutke mu~ne prisotnosti pri nekaterih druga~e neizogibnih zoprnostih na misel so mi prihajala vpra anja o druga~nem drugem `ivljenju a le ob~asno in zelo na kratko prekratkotrajni so bili ti prebliski da bi lahko pri lo do premisleka in dokon~ne podobe in vtisa sovra`nik je tam spodaj in pre magati ga je treba pregnati povsod sami sovra`niki ki nas sovra`ijo in ho~ejo ugonobiti zasvojiti e sem ~igav sem ~e imam sovra`nika in on mene sovra`nika najverjetneje pa sem nekomu napravil levjo uslugo da sem si prislu`eval kazni kar po teko~em traku da sem se skoraj preselil na stra`arsko mesto tam je bil moj skorajdom lahko sem natan~no dolo~il fenomen neba ki me bo omamil na ko ~ku neba na drobcenem del~ku so se pri~eli zbirati oblaki meglice in mr~i vsega sveta zgo ~evali so se v obliko lijaka morda vrtinca ki je bil tako tanek prozoren kot nit ki se mi je zataknila za lase in se tam paj~olanasto nemara paj~evinasto prilepila na glavo nisem je posku al odstraniti kar stal sem kot okamenel otrpel in se izgubil zdelo se mi je da sli im glasove ki so me tola`ili in bodrili hkrati emu bodrenje tudi obritoglavec nas je bodril in popa~eval sovra`nika ~e kaj bodo oni ki niso sposobni niti streljati navzgor v hrib oni znajo samo naravnost in e to samo na nekaj metrov mi mi da smo nekaj ki znamo vse ki poznamo vse prevare in ukane ve ~ine in spretnosti ki jih lahko premore dober vojak mi smo nekaj nih~e nas ne more premagati smo nepremagljivi vpra al sem ga zakaj jim tega ne povemo in nam ne bi bilo treba niti boriti se temve~ bi njih proglasili za pora`ence in nas za zmagovalce kaj dobi zmagovalec in kaj izgubi pora`enec bil je strahovi to jezen pristopil je k meni me prijel za prsa in enostavno dvignil v zrak me nesel k zidu in me prislonil nanj ne bodi prepameten in ne vznemirjaj ostalih je siknil skozi zobe nato pa me spustil da sem z vso te`o zgrmel na tla seveda sem padel saj nisem pri~akoval da bo kaj takega storil verjel sem da me bo odnesel nazaj ne ni~ nisem verjel niti mislil bil sem tako osupel presene~en za~uden nepripravljen zmeden ali pa prestra en saj `e ko je prihajal proti meni je bilo videti da se bo zgodilo nekaj hudega delal je dolge trde korake ki so topo odme vali po prostoru meni v glavi pa odzvanjali verjetno slutnja neprijetnosti kot v votlini koraki koraki noge so se mi zapletale ko smo tekli navzdol ne nisem gledal naprej kam te~em gledal sem si pod noge pravzaprav v nogi ki sta hiteli nekam naprej ki sta ob~asno klecnili v kolenih da sem nekaj korakov opotekaje brzel navzdol potem sem krilil z rokami in se sku al ne~esa oprijeti ~eprav ni bilo ni~esar blizu pogledoval sem naokoli po ostalih da vidim kako gre njim in ~e bi morebiti zavil k njim in se za koga prijel pri tem niti pomislil nisem da bi oba padla zdelo se mi je da nih~e niti nima podobnih te`av kot jaz tekli so navzdol in e toliko so bili sposobni in spretni da so prav zlahka dvigali oro`je in spro`ali kratke zaporedne strele proti meglici v dolini uniformiranec le nekaj korakov pred menoj je bil e najla`e dosegljiva opora da se uravnote`im sila te`e ki me je `e skoraj prelomila in tudi grozila da me bo prevalila da bi se kar zakotalil proti dolini s skrajnimi na pori sem se kolikor toliko ujel v koraku lahko sem se dr`al kontrolirano sklju~eno vendar je bil e vedno precej odvraten ob~utek zoprne poganjajo~e sile ki bi mi lahko vsak trenutek zavladala se mi je posvetilo da jo lahko izkoristim sebi v prid nisem ve~ maral za telo temve~ sem se popol noma posvetil korakom tako da sem se prav kmalu zna el tik za onim pred menoj razmi ljal sem kam in kako bi s pu ko saj me je kar precej ovirala pri podvigu ki sem ga nameraval izvesti da se ulovim in uravnovesim nepou~eni bi zagotovo mislil da je vsa re~ preprosta vendar ni res kam naj zadenem zadegam opletajo~i podolgovati predmet sestavljen iz lesa plastike in `eleza to je pri vsem tem naj pomembneje e bi si ga opasal okoli ledij bi mi opletal tako da bi s~asoma prav gotovo zdrknil navzdol in me e bolj oviral ~e bi ga oprtal okoli ramena bi me tolkel v zadnjico in bi mi bilo prav gotovo neugodno kar pa je v obeh primerih najslab e ne bi mogel streljati kar pa naj bi bilo poglavitnega pomena in zna~aja poleg kri~anja torej hrupa kar naj bi zganjali hkratno lahko bi si ga obesil ok oli vratu tako da bi ga imel spredaj vendar bi si tako omejil delovanje rok ki pa so imele kar precej njo vlog pri vsem vsekakor je bilo ~isto jasno da moram imeti roke proste ~e ho~em izpeljati svoj na~rt in da se moram enostavno sprijazniti z nastalo ko~ljivo situacijo in sku ati navkljub vsemu nekaj ukreniti tudi od spodaj so pokali torej streljali niso pa kri~ali to mi je takoj dalo misliti da je vseeno sovra`nik ~isto druga~en da se razlikuje da ni niti ~udno da ga moramo premagati tega druga~nega sovra`nika druga~ne`a mar je bil ta silen tek ta opoteka jo~i tek potreben da sem dojel sovra`nost sovra`nika njega njih in sovra`nika sebe nas da sem kon~no lahko sovra`il vendar ne ~util sem sovra tvo do teka ne do sovra`nika oni pred menoj se je nenadoma opotekel e huje kot jaz niti se ni sku al zgrabiti za kaj niti ni krilil z rokami ni~ kratkomalo je klecnil napravil e nekaj klecajo~ih korakov nato pa se zru il zvrnil in se zakotalil e nekaj korakov navzdol pred tem je odvrgel oro`je kar sem v tistem tre nutku tel za precej en pogum saj nam je komandant naro~il skoraj zabi~al ~e ne kar prikrito zagrozil da se za nobeno ceno ne smemo lo~iti od lastnega oro`ja bojda celo dela telesa oro`je je del vas zraslo zaraslo z vami je bil rohnel e se mu karkoli zgodi je isto kot da bi vam odrezali del telesa sem ga sli al govoriti tik ob sebi sila te`e me je poganjala navzdol in ~eprav sem posku al prav vse da bi se ognil padlemu ki je negiben oble`al po nekaj metrih sem se zapletel vanj in e sam padel ele ko sem padal mi je na misel pri lo da bi ga bil lahko presko~il in se tako izognil neljubemu padcu bole~ina mi je za trenutek povzro~ila nered v glavi ni~ nisem vedel ali se e kotalim ali sem nemara obvisel v zraku ali le`im niti se nisem zavedal ~asa in trenutka nastopilo je brez~asje lebdenje lebdel sem v brez~asju in nisem popolnoma ni~esar vedel samo nekako sem se zavedal torej vedel da sem e da se mi ni ni~ hudega zgodilo da moram pa~ po~akati da odsotnost mine in se znova povrne ta ~as sedaj in trenutek zdaj sem pa popolnoma dojel delovanje sistema in principa vojske ter sovra tva nekaj pokon~ati s tem si takoj nekaj osvojil in zasedel in bilo je tvoje brez dileme ali je bilo kdaj tvoje ali moje ali bo to e naprej moje in ~e se bo sovra`nik morebiti odlo~il povrniti si izgubljeno pravice in zakone ureja zmagovalec pora`enec torej sovra`nik je lahko samo nemi opazovalec ni pomembno kako in kaj ~uti ~etudi ne pozna njegovega izgleda saj tudi strelja nanj brez vseh podatkov oziroma s tistimi ki ti jih dajo tvoji le`al sem samo nekaj korakov pro~ od njega ki pa se e vedno ni premikal le`al je z glavo navzdol njegov polo`aj je bil nenavaden saj je imel ramena okra ena z znaki ni`jega oficirja skoraj premaknjena preko glave kot da bi glavo skrival med rameni kri~anje in streljanje se je bilo odmak nilo `e kar precej v dolino pomislil sem kaj bo rekel poveljujo~i ~astnik ko bo opazil da naju ni da tako pole`ujeva medtem ko se oni borijo s sovra`nikom in z njim bijejo neusmiljen boj premaknil sem se nekaj me je zabolelo v hrbtu odlo~il sem se splaziti proti onemu in ga zdramiti da se skupaj spustiva v drnc in nadaljujeva vojno dava svoj dele` ne vem zakaj sem se plazil nemara se mi je zdela to najprimernej a oblika premikanja v nastalem polo`aju morda pa tudi zato ker se mi je zdelo ~e bi vstal da bi me bolj bolelo v hrbtu da si moram tudi bole~ino prilagoditi na postopno laj anje privajanje kakorkoli `e splazil sem k njemu in ga prijel za rame roke je ime spodvite pod sabo ter ga rahlo stresel niti trenil ni obnegi ben je le`al in ni kazal nobene volje po premikanju vsi simulantski triki so znani in nikar si ne domi ljajte da si boste izmislili kaj novega ~esar ne bi mogel prepoznati kot simuliranje je bil rohnel ~astnik ki nas je kakor psiholo ko pripravljal na strese boja suhljat mo`ic kateremu se je videlo da ni slu`il vojske kaj ele da bi sodeloval v boju saj bi verjetno potreboval e nekoga ki bi mu nosil oro`je sam pri sebi sem se nasmehnil ker se mi je posre~ila domislica e enkrat tokrat mo~neje sem stresel le`e~ega negibne`a ni se odzval kar le`al je tam z glavo v zemlji z glavo v zemlji saj ne more dihati kako diha z vso mo~jo z obema rokama sem ga prijel za ramo in ga mo~no odrinil v stran da ga obrnem uspelo mi je prevalil sem ga na hrbet pogledal sem mu v obraz bil je ves izmali~en in oblit s krvjo pome ano z zemljo in ovelo travo da ga nisem niti prepoznal sredi ~ela in na levem licu tik pod li~nico o~i je imel zaprte sta zijali temni luknjici iz katerih je curljala kri mrtvak gledal sem mrtvecu v obraz kje je smrt sem zadrgetal v sebi kje ~emi in pre`i na bojevnike in ~astnike prijatelje in znance neznance in tujce sovra`nike smrt sovra`nika sovra`nika ne prizadane njemu celo godi in ustreza moral bi nekaj ob~utiti vendar ne bilo mi je ~isto vseeno in v mojo praznino ni priteklo ni~ kar bi jo lahko napolnilo kle~al sem tam in prazno strmel predse kako rad bi imel vedenje o obna anju v teh trenutkih tako pa je bilo edino ~esar sem se zavedal da kle~im tam kot kak na prikazen in nemo objokujem vsaj tako sem sam sebi deloval padlega sobojevnika kaj je `e rekel neki vojak da se oni ~astniki prav ni~ ne razlikujejo od ostalih ki z varnega opazujejo kako se mi borimo in poveljujejo in potem si dovoljujejo razko je ~a ~enja sebe na truplih ki jih pregazijo ne da bi koli~kaj trenili z o~esom da bi se jim vest vsaj malo stresla v kr~u joka in so~ustvovanj ne vidijo fotografij raztresenih po travi okrvavljenih ne vidijo preostalih `ivih ki trpijo tam nekje v neki svobodi ki si jo je nekdo izmislil prav tako kot vojno obhajal me je bes silen srd luknja v glavi zaradi metka in v tistem trenutku je bil krivec tudi metek ki je zadel svoj cilj metek spraznil sem oro`je z nervoznimi kretnjami metki so padali v travo odvrgel sem e tiste za pasom in tiste v `epih odvrgel pu ko nato pa pri~el grabiti metke in jih razmetavati okoli sebe metal sem jih na vse strani slep od besa in obupa grabil po tleh in jih metal skupaj s travo zemljo z drobnimi `ivalicami ki so se od nekod zgrnile ko so zavohale sve`o kri nenadoma me je prekrila senca in takoj zatem je zabu~al neprijeten in ukazujo~ glas mrtve in ranjene pobiramo po bitki v boj vojak v boj po~asi sem dvignil pogled prav po~asi od kornjev navzgor po hla~ah pasu za katerim je imel zataknjeno prazno futrolo na suknji~ po vsakem zlatem gumbu posebej na brado cini~no izkrivljenih ust nos in sive prodorne o~i ki so me prezirljivo kruto gledale v roki je dr`al pi tolo ki jo je kakor na pol nameril vame ne ~isto vendar dovolj zgovorno mirno sem prenesel njegov pogled in z rahlo treso~im glasom dejal kak en vojak neki jaz sem sovra`nik ne vojak kratka cev se je privzdignila in se mi zaustavila to~no med o~mi poberi oro`je strelivo in mar v dolino je hripavo in groze~e izustil ni kri~al samo ~lenki prstov so se mu pobelili in kazalec desne roke v kateri je dr`al pi tolo se mu je napel in v pregibu se je zmanj al kot pripravljal se je bil ustreliti me vse slike `ivljenja so se mi zavrtele v glavi z bliskovito naglico vse moje `ivljenje je bila vojska le tu in tam svetle lise ki so imele v sebi nekak ne obrise in nekak na nerazpoznavna postava ki je tekla skozi vse to kakor da bi sku ala povezati vse spomine v eno logi~no nit v en spomin v logi~no zaporedje jasnih slik ki bi jih lahko poimenoval preteklost kot `ivljenje nisem videl da bi spro`il a zdelo se mi je da mora tako ob~utiti umirajo~i da je tako do`ivljal sebe ta ki je le`al pred menoj preden je izdihnil bili so to trenutki del~ki hipcev ki so me spreminjali ki so mi dali strah pred spoznanjem da lahko umrem in da me ne bo ve~ kdo bo potem tekel skozi `ivljenje ~asa in spoznanja strah spodaj ni bilo strahu bil je samo tu zgoraj v cevi pi tole ki jo je dr`al ~astnik strahopetci umirajo strahopetno ve~ina na bojnem polju potem jih zapi emo v kamen in vsi jih ~astimo resnice so pokopane z njimi la`i umrejo pre`ivelimi je nervozno sikal po~asi sem pobiral metke si napolnil pu ko hitreje je medtem `e rohnel oni na i te potrebujemo zmagujemo prispevaj svoj dele` k zmagi preostanek sem zatla~il v `epe najraje bi mu zabrusil v obraz da bi bilo nemara e najbolje da prispevam svojo kri kot le`e~i ne vem zakaj sem se zadr`al ko sem se dvigoval mi je pri lo na misel da bi ustrelil vanj sovra`il sem ga to je bilo sovra tvo tisto isto sovra tvo ki so mi ga posku ali vbiti v glavo ki ga nisem razumel da sovra`il sem ga in strah me je bilo popolnoma jasno cev njegove pi tole me je spremljala kot temno oko kot brezzoba po`re na usta in spomnil sem se e nekega sovra tva sosed mar ni ~astnik podoben sosedu bil sem tam tam v svojem spominu ne pravzaprav je bil spomin z menoj znova je o`ivel bila sva skupaj prihajale so slike spomina kaj ~aka spodaj te ~aka slava tu zgoraj metek kakor sva bila v vzpetini in on vi e me je z nogo zadel v pas in opotekel sem se navzdol se komaj ujel to mi je dalo zagona da sem se brez pomi ljanja prepustil sili ki me zagnala navzdol premikala noge in da sem takoj zatem pri~el kri~ati vpil sem na vse grlo kri~al na vso mo~ popolnoma sem ujel korak in bilo mi je mnogo la`e vse je bilo la`je ne samo te~i o ne tudi du a mi je kar naenkrat bila razbremenjena sovra`nik je tam spodaj tekel sem slavi in krvi naproti in si `elel da bi kar takoj naletel nanj na osovra`enega ~astnika sovra`nika ga ustrelil poteptal njegovo telo pomendral `elel sem si krvi se utopiti v tuji krvi se je napiti trenutki norosti ali pa nemara resni~na podoba biti nosile so me moje noge in nisem se po~util prav ni~ hromca kakor je govoril ~love~ek da nam bodo otrpnile da se bomo po~utili kot hromci ne zavedajo~ se da smo postali idealna tar~a ele smrt nekaterih med nami nas bo osvobodila hromosti delno je imel prav vendar si nisem dal kaj preve~ opraviti z njim pobo~je je zlagoma postajalo bla`je in skoraj neopazno pre lo v ravnino tekel sem po ravnini tek mi je bil usojen lahko sem `e videl ostale ki so so se metali na tla vstajali streljali napravili nekaj hitrih korakov nato pa se znova vrgli na tla mnogi med njimi so oble`ali za vedno sem kasneje zvedel za vedno oble`ali na tisti ravnici ki je bila na drugem koncu obrobljena z gozdom v katerem se je skrival sovra`nik in neusmiljeno streljal na nas oklepna vozila ki so bila spredaj in so slu`ila kot borna zakloni ~a so imela te`ave sama s seboj saj so za la v nepredvidena razmo~ena tla nemara jih je razmo~il sovra`nik ker je pri~akoval na napad naprej naprej smo kri~ali sem kri~al ko sem se jim pridru`il v streljanju viku in kriku samo e nekaj deset metrov nas je lo~ilo od sovra`nikovih polo`ajev videl sem temne postave ki so se umikale globlje v gozd a obrazov torej njihovih podob nisem razlo~il s ~imer sem bil znova obremenjen kaj ~e sem `e koga zadel mi je v glavi odzvanjalo lastno vpra anje ~eprav sem streljal kar na slepo dozdeva se mi da celo zelo visoko da ja ne bi koga zadel seveda je bil mo`en samo en odgovor nikogar nisem zadel saj na nikogar nisem meril in ~e `e sem je bilo to povsem slu~ajno kar pa je skoraj izklju~eno da bi saj nikogar ni bilo na drevesu da bi potem padel na tla vrgel sem se na tla sami izgovori je bila moja morala tako na psu da nisem znal oceniti svojega polo`aja da se nisem zavedel situacije v kateri sem se nahajal spomnil sem se tujke ki je jadrno odvihrala iz dnevne sobe je bil tudi to ko~ljiv polo`aj tujka kako rad bi jo bil spet videl sledi gosenic oklepnega vozila so me spominjale na pokrajino ki sem jo gledal z vrha hriba ko sem taval po hribovju okoli mesta nekaj je migetalo v njih drobne `ivalice ki so zmedeno be gale med odtisi ljudje v mestu ki so z razlogom ali brez njega pohajkovali po ulicah in cestah mesta toliko primerjav katero in ~igavo oklepno vozilo jih je naredilo kar le`al bi bil sem utrujen zmeden in tudi prestra en zakaj me ne zadenejo da bi lahko oble`al sem se spra eval dovolj mi je vojskovanja vstal sem in planil naprej prehitel oklepnik in juri al kar vpil sem kar nekaj e sam ne vem kaj a prav gotovo ne tistega kar so me u~ili najverjetneje zadenite me prekleti sovragi zadenite me streljajte v to meso ki ga nosim planil sem med prve rastlinske velikane in se hip kasneje zgrudil za najbli`je debelo deblo lovil sem sapo vse me je stezalo vezalo te`ko sem dihal najraje bi vse odvrgel s sebe in ostal gol se je tujka prestra ila mojega golega telesa naval misli je bil silen izjemen pretok spomi nov in spominjanj posku al sem s kratkimi hitrimi in dol gimi globokimi vdihi in izdihi ni~ ni pomagalo du ilo me spominjal sem se da se mi je to `e dogajalo da sem bil utrujen in potreben po~itka da sem imel polno glavo hrupa in ropota da je bilo vse polno vsega najve~ pa utrujenosti in `elje po po~itku da po~itek kako bi mi prijal kar le`al bi in po~ival ne mene~ se za nikogar naj se zgodi kar se mora zasli al sem um predstavljal sem si da naokoli skaklja veverica videl sem jo skozi zaprte o~i kako pogumno ska~e z veje na vejo kako me je zagledala ko je dosko~ila na vejo tik nad menoj in me opazovala z rahlo nagnjeno glavo verjetno je razmi ljala ~e spim ali samo po~ivam nemara pa si je mislila da sem mrtev kar zanjo ne bi bil prav ni~ nenavaden prizor saj je v tem gozdu prav gotovo videla marsikaj tudi mrtveca nekje od dale~ sem sli al grmenje topov streljanje kri~anje ne tako dale~ pa stokanje klice na pomo~ tarnanje videl sem jih vse sem jih videl na e in njihove kako umirajo kot v filmih filmi igra nemara pa sem udele`enec v filmu kar tako postavljen vanj navaden statist glavna vlogo so namenili nekomu pomembnej emu samo statist v velikem vojnem filmu od prl sem o~i tik pred menoj je stal visok neobrit mo ki ki je meril vame s svojo pu ko bil je oble~en v uniformo ki se je razlikovala samo v odtenkih v na oko opaznih odten kih torej druga~na uniforma tujec otrpnil sem sovra`nik in ni bil ve~ sovra`nik postal je ~isto navaden preprost nasprotnik v vsem mi je bil podoben nanje smo streljali in oni na nas isto navaden ~lovek vtaknjen v uniformo statis ta v filmu ki ga snemajo v prid onim drugim nisem imel fotografij svojih dragih da bi mu jih pokazal ali da bi si jih celo izmenjala in tudi ~e bi jih imel ne vem ~e bi mu jih lahko podal saj sem ~isto obnegibnil in niti malo nisem mislil na smrt niti pomislil nisem nanjo samo gledal sem vanj in ~akal da kaj ukrene bila sva sama in vse je bilo v rokah nekoga tretjega ki je bil ta trenutek odsoten da bi lahko zaukazal kaj komu storiti da bi naju vodil usmeril oba ~loveka s spoznanjem da sva si nasprotnika kako si me je predstavljal jaz nisem imel nobene prave predstave o njem pri~akoval sem nekaj drugega karkoli samo ~loveka ne ne ljudsko bitje neljudsko gledal me je in ni se mi zdelo da bi bila moja usoda v njegovih rokah niti najmanj ne nisva se premerjala strmela sva drug drugemu v o~i oba nebogljena in zmedena e ne bo ti njega bo on tebe samo to mora imeti v mislih nobenega usmiljenja in pomi ljanja mi je odmevalo v glavi in bil sem prepri~an da njemu isto bil je nasprotnik bila sva si nasprotnika in nasprotnikom ni bilo pogojeno da se sovra`ijo ubijajo prej bi rekel da je sosed moj sovra`nik ne nasprotnik kot ta ki je tu stal in mi strmel v o~i najraje bi mu zakri~al ~e bi mogel da naj zbe`i da naj se skrije globoko v gozdu in po~aka da mi odidemo vsekakor bi mu odsvetoval da tu ~aka ker ga bo na obritoglavi oficir prav gotovo ustrelil saj v srcu tistega telesa ni bilo ni~ ve~ prostora za ~love~nost vse je izginilo ostal je samo samo e voja ki duh in logika vojaka ki ne pozna popu ~anja in usmiljenja be`i ~lovek be`i in ne oziraj se nazaj vse dokler nas sli i nas in na e glasove glasove na ih oro`ij zbe`i domov med slike in spomine med svoje drage in ljube na nek na~in je bila njegova usoda povezana z menoj pravzaprav njegovo `ivljenje e bi me ustrelil bi ga moji prav gotovo sli ali pritekli do naju ne bi mu pomagalo da bi zbe`al zasledo vali bi ga in na koncu ujeli ter ugonobili obritoglavec bi ga najverjetneje sem sovra`il tega brezlasnega ~astnika ki se mi je vtisnil v spomin z nekaterimi svojimi krutostmi ki sicer drugim to niso bile saj se ni nih~e prito`eval kaj ele uprl cev se je po~asi povesila nasprotnik se je sku al rahlo nasmehniti prav blag nasmeh komaj opazen s koti~ki ust ki so se rahlo zavihali navzgor potem se je previdno ozrl naokoli in mi nekaj dejal presene~en sem bil ker ga nisem razumel nekako sem pri~akoval da ker mi je podoben da bo tudi podobno govoril sklepal sem da me spra uje kam naj zbe`i previdno sem mu nakazal z roko da globlje v gozd oprtal si je pu ko preko ramena in stekel po~asi sem vstal in pogledal kam te~e nisem ga videl izginil je med drevjem in grmovjem v svojo svobodo k svojim spominom in fotografijam k vsemu tistemu ~esar sam nisem imel ~esar se nisem mogel spomniti ali pa je bilo nekam potisn jeno za vekomaj zaradi razlogov ki mi nikakor niso bili jasni nemara ukradeno odvzeto kaj vem je bilo nekaj kar je on imel in se vsled tega ni odlo~il streljati vame ker je pri~akoval da to isto posedujem tudi jaz od el je prijetna ti ina je zavladala okoli mene vse je bilo tiho premleval in premlel sem dogodek ali si ranjen ti ina se je ru ila nekdo jo je skazil posegel v njeno nedol`nost kam se zatekajo `ivali ko bedaki streljajo naokoli drug po drugemu zakaj je bilo potrebno to vpra anje saj sem se prav dobro po~util nisem se potrudil ne niti zdrznil se nisem niti trenil da bi pogledal ~igav in od kod prihaja glas mi je bilo prav vseeno saj ne bi ni~esar spremenilo prav ni~esar ranjen da bil sem ranjen samo nisem e vedel kam in kako nedvomno pa sem bil ranjen nebole~e ranjen torej brez fizi~ne bole~ine brez tega da bi mi nek tujek predrl ko`o hkrati tudi po kodoval dlake ki bi morda rastle tam se zaril v mi i~ni tkivo da bi potem na poti v globino telesa cefral in trgal spotoma trgal ne`ne krhke in prozorne kanal~ke po katerih te~e kri ki bi potem eruptivno planila ven po kanalu raztrganine in kot vulkanski izbruh lave zalila povr ino se irila kot narastla reka ki je pobegnila iz svojega korita reka ne presahne in tudi ~e se obnovi slej kot prej se pojavi de`evje ki znova napolni posu eno strugo ni rane ni posledice presahnjenega `ivljenja tam se s prvimi de`nimi kapljicami znova vse obudi bil sem ranjen veliko bolj kot si je lahko mislil spra evalec ki je e vedno ~akal zaman na moj odgovor veliko globlje mnogo bolj bole~e ivljenjsko zadet zadet v `ivljenje nisem se trudil premakniti kaj ele da bi ga pogledal saj ni bil sovra`nik saj me druga~e ne bi spra eval ali pa tudi sovra`niki nasprotniki so dobri niso nobeni strahovi in okrutne`i prijala mi je negibnost po vsem tistem teku tek je `ivljenje tek re uje `ivljenje tek kroji `ivljenje znova obseden s tekom samo simbolika nadomestna beseda za `ivljenje ki kar te~e ne oziraje se na svoje sopotnike ki jih je ustvarilo ~as je ustvaril `ivljenje in `ivljenje nas `iva bitja ki se ravnamo po nagonih pranagonih nagonih za el sem v filozofiranje strani in strani teksta so mi preletevale pred o~mi kaj vse sem prebral kaj vse vem in znam in potem zadel bi me metek namerni ali naklju~ni in vsega ne bi bi bilo ve~ sem tujko zadel prizadel nemara pri zadel kje je moja draga tujka moja re iteljica ki je zlagala moje knjige na moje police ki je imela nepo`olcavajo~o zadnjico si ranjen kaj ga briga moje stanje saj tudi mene ne zanima njegovo sem v mislih premleval vpra anje glasu ki se e ni omesenil pred menoj da bi ga lahko premeril morda bi mi bilo e najla`je narediti se mrtvega in po~akati da odide mrtvega nemara sem `e mrtev pa se e ne zavedam tega ampak preje bi bilo da sem umiral ker sem se zavedal okolja kar sploh ni res zavedal sem se samo sebe in svojega po~utja ki je bilo tako brezizhodno tako nemo~en sem bil iz~rpan da sem podo`ivljal nekoga agonijo nekoga pravim zato ker niti v eni sami misli drobcenem preblisku misli nisem pri el na misel da bi se meni lahko kaj tako banalnega zgodilo in to ravno meni nemogo~e da bi bil kar mrtev ne nikakor se to ni moglo zgoditi meni prej vsem drugim kakor meni ki sem bil tujec v okolju ki je tvorilo moje za~asno dogajali ~e in opazovali ~e za~asno dopotovali ~e kateremu je namen jeno da ga po vsej verjetnosti kmalu zapustim mar ni bil nekdo zapisal da si ne bo nikoli odpustil da je ~lovek nekaj je po~ilo zelo mo~no ena tistih eksplozij ki jih povzro~ijo granate in bombe ki so padale okoli mene ko sem tekel po hribu navzdol tekel na tem mestu sem pravzaprav ele dojel razliko med teki ki sem jih tekal za `ivljenje in v `ivljenje seveda sem poznal tudi ostale nepomembne teke za nekoga prav gotovo pomembne ki sem jih videval na televiziji do`ivljal na ulici stadionih tekmovanje slu`ba avtobus kraja rekreacija trening ra zo~aranje ljubezen navdu enje sre~a nesre~a otro ki nebogljeni tek star~evski okorni tek mladostni poletni tek `enski tek mnogo vrst tekov nisem jih bil opazil eksplozij saj sem bil zaslepljen z ihto jezo besom in kan~kom ogor~enja slepilo smrti dolgost mojega `ivljenja je dvojna zaradi zavedanja bivanja v dveh prostorih zunanjem in notranjem ki ju ne premerim v razdaljah let temve~ v takoj zatem krik popa~en glas ki pa je bil nedvomno tisti ki me je spra eval zatem molk in hip kasneje hropenje videl in sli al sem to isto hropenje v kinu bila je scena ko so klali pra i~a nedol`no `ivalico katera se je v oboru upirala tirim mladcem ki so jo izvlekli na plano dr`e~ jo za u esa rep in gobec preko dvori ~a proti mo`u ki je stal pod nekak no kritino in jih ~akal oble~en v navadno obleko preko katere si je nadel bel predpasnik ki mu je segal skoraj do tal bil je sneg mladcem je malo spodrsavalo ko so vlekli veliko `ival in ker se je le ta silovito upirala cvilila je spu ~ala zvoke ki sicer niso bili plahi ali vsled bole~ine ne bili so to kriki boja in upiranja jeze in ogor~enja ni bilo obupa ali bole~ine samo tuljenje privlekli so jo do ~akajo~ega mo`a ki je nekaj spregovoril ukazal nedvomno ukazovalec zanje pra i~u so spodnesli noge da se je zvrnil na bok glas mu je tisti hip postal bolj rezek posku al se je otepati vendar sta ga dva prijela za pravzaprav se mu skoraj usedla prednje in zadnje noge tretji je zategnil zanko ki je zategovala zgornjo ~eljust nazaj da se je vrat povsem razgalil ~etrti je oprezal komu bi lahko prisko~il na pomo~ potem je nastopil opredpasnikani ukazovalec v roki se mu je zasvetil dolg in irok no` pokleknil je k nemo~ni `ivali ki je skorajda prose~e cvilila kot da bi se nenadoma zavedla kaj jo ~aka naslonil konico na njen vrat in zarinil rezilo je po~asi rezalo tkiva na obrazu ukazovalca se ni bral nikakr en napor ali trud nekaj je godrnjal morda brundal kak no pesmico ro~aj se je ustavil tik ob dlakah ival je bila v trenutkih prodiranja no`a v njeno notranjost tiho ko se je to nehalo je sku ala zatuliti zacviliti vendar razen hropenja ni mogla ni~esar izdaviti iz sebe mo`ak je potegnil no` iz nje skoraj isto~asno je hropenje postalo glasnej e iz rane na vratu je pricnila kri mo`ak se je umaknil `enski ki se je od nekod prikazala z veliko iroko posodo ki jo je nastavila pra i~u pod vrat in lovila kri vanjo velika `ival se je sku ala otepati vendar so jo dr`ali ~vrsto glas ji je bil hrope~ na pol zadu en s krvjo ki ji je nedvomno zalivala sapnik da ji je bilo e te`je v njenem hropenju so bila pome ana vsa mogo~a ~ustva od presene~enja obupa ogor~enja strahu pa vse do razo~aranja potem je zgubljala mo~ in skorajda se ni ve~ otepala in brcala spustili so jo rahlo je e drgetala se otresala v valovih kar pa so bili ve~ ali manj tisti kon~ni trzljaji trzljaji smrti ljudje okoli so se smejali in dvigovali kozarce nekdo je povedal nekaj sme nega na ra~un umirajo~ega pra i~a potem ti ina nedvomno je izdihnil ni mi pri lo na misel da bi lahko samo izgubil zavest kar preve~ preprosto se mi je zdelo in prevre~ neverjetno da bi bilo mo`no kaj tako optimisti~nega po~asi sem obrnil glavo in pogledal v smer od koder so e pred nekaj trenutki prihajali glasovi smrti le`al je tam na hrbtu ker sem bil malce vi e sem lahko videl da so njegove o~i okamenele da mu je pogled usmerjen v nebo ki je obetalo na de` otrpnil oblaki so se nemirno podili ob~asno za trenutek ali dva obstali nato pa znova v nemirno pohajkovanje ivljenja prazne o~i so strmele navzgor bil je ves oblit s krvjo tudi na obrazu je bilo nekaj kapljic ki so mu dajale grozljivej i izgled kot bi pri~akoval za polo`aj v katerega je omahnil smrt je starej a sestra `ivljenja vedel sem da moram nekaj ukreniti vendar mi ni ni~ kaj takega pri lo na misel tako kot nemi opazovalec neba sem tudi sam bil negiben opazovalec opazovalca ni bilo razlike oba brez lastnine `ivljenja samo z dopovedanim znanjem da `iviva da sva `ivela saj `iv sem bil samo e jaz ki nisem znal ceniti tega kar mi ni bilo odvzeto morda dodano po volji nekoga drugega ivljenje bi si moralo najprej ogledati ~as in prostor svojega bodo~ega torej morebitnega bivanja naposled imeti mo`nost izbire in se ele nato odlo~iti kako in kaj kam vzro~nost pojava je nedoumljiva in nerazumna kar neke vrste ~ude` ki pa je le bil znan a ne e dovolj raziskan in spoznan koljka je le`ala tam ni~ mi ni pomenil prav ni~ ~eprav bi moral k njemu kakorkoli `e ~eprav se plaziti moral bi tja pogledati e sam sem se zagledal v nebo kako dale~ se mi je zdelo divje v svojem obla~nem plesu in vendar se mi je dozdevalo da bi bil tam sre~nej i kar minil je vrnil sem misli k mrtvecu enostavno minil ~eprav tega nisem preveril v mislih sem imel na desetine na~inov kako bi se lahko premaknil do njega vendar sem jih vse odvrgel ker enostavno nisem ~util potrebe ali pa me je bilo strah morda je tisti soo~enec vrgel bombo vanj nemara sem se mu vsled ~esa zasmilil potem pa mu je ko je stekel v gozd postalo `al in vrnil se je da dokon~a svoje delo torej me ubije storil je tako vrnil se je in zagledal drugega in vrgel je po~akal da vidi u~inek nato pa v dir svoje poslanstvo je izpolnil da poslanstvo tako so temu rekli braniti domovino je poslanstvo brez spominjanja na `ivljenje kaj naj storim sem se spra eval nisem mogel kar tako strmeti predse in ~akati ~akati kar na nekaj da se kar nekaj zgodi pa ~eprav meni v kodo kar sem skorajda izklju~eval ker sem bil prepri~an da me nekaj ali nekdo varuje in obra~a vse meni v prid po~util sem se tako prekleto utrujenega veke so mi same padale ~eprav sem jih sku al kontrolirati in dr`ati visoko zgoraj pod oboki obrvi pa mi ni uspevalo pustil sem jih da so se povesile zaprle v `eljeni polo`aj saj je bilo vseeno saj mi je prijalo godilo elel sem si snega da bi se potopil vanj da bi me njegov hlad zbistril mi vlil novih mo~i in ne navsezadnje osve`il misli poznal sem ta ob~utek prekleto dobro poznal saj se mi je to `e dogajalo doma o kaj vse se mi je dogajalo doma vse je prihajalo misli so podrle pregrade nastale so slike doma bil sem znova tam konjak mi je prijal preganjal je no~ne more in jih stra il delal mi je kopreno v mo`ganih in jim ni dopustil da bi se pasle in gnezdile po mojih vijugah in krivuljah znal sem jih zatirati preganjati spoznal sem njihovo ibko to~ko mar mi niso nekega dne na skrivnosten na~in izginile zaloge steklenic pravzaprav so bile vse prazne verjel sem to pa zato ker sem se prepri~eval da sem vse izpil zgodilo se je neke jasne no~i ko sem se nameraval odpraviti v posteljo iskal sem steklenico vendar nisem na el niti ene polne el sem celo v klet ker sem menil da sem jih morda spravil tja da ne bi bile kar sredi dnevne sobe takrat sem se `e zavedal kaj je prav in kako bi morebitni obiskovalci gledali na vse tiste steklenice potrudil sem se toliko da sem jih obdr`al v zabojih ki sem jih zlagal pod okno vsaj zdelo se mi je da bo tako bolje niti ene nisem na el niti kapljice vse je bilo prazno in tisto no~ me je tla~ila mora dalj a kot vse dotedanje ki sem se jih spominjal pila je iz mene in se naslajala ob moji nemo~i rajala je in divjala po glavi vsesavala dogodke in jih me ala med seboj da so nastajale grozljive slike in e stra nej e podobe `elel sem sem se zbuditi prav trudil sem se pobegniti skozi lastne labirinte se dokopati budilnega hodnika ali vzvoda ni mi uspelo mora je bila premo~na e sama se je prepustila razko ju ustvar janja najve~ja sre~a je bila da so vse te slike odhajale nekam ven iz glave skozi u esa nos usta o~i kaj vem kod ali pa je bil samo ob~utek torej spomin tak en naslednji dan sem se zbudil popolnoma iz~rpan ves dan so se mi o~i zapirale kar same od sebe in zdaj je bila podobna situacija za oboje bil sem utrujen in zaspan in bil sem brez pija~e misli so od le spanec me je premagoval bilo mi kar je v e~ da sem zaspal saj se mi je zdelo da me tudi mora ne bo mogla tako du evno pretresti kot so me ti nedavno minuli dogodki ne vem niti pribli`no koliko ~asa sem spal zdi pa se mi da so se pri~ele ravno pojavljati krvavo rde~e `ejne ustnice ki so se na obile kakor da se pripravljajo vzeti slamico in pri~eti sesati mojo vsebino da se vsesajo vame bila se je `e pojavila megli~asta cevka po kateri je obi~ajno odpotovalo vse moje slikovi ~e ko se je nekaj zgodilo da se je nemudoma in naglo umaknilo polbudno sem zaznal polglasno govorjenje in komaj sli no ro`ljanje z oro`jem ki se mi je pribli`evalo ta je mrtev na je rekel glas ki bi ga skorajda lahko dolo~il komu je pripadal ~e bi se popolnoma zavedal tako pa se mi je samo zdelo da sem ga prepoznal kot znanega pa e to se mi je zdelo da je del sanj del morastih sanj ~eprav sem se hkrati ~udil zakaj so se tako jadrno umaknila da ni morda to del njihove nove igre kako pomiriti in potem postoterno prestra iti roke so me grabile za roke prsti so iskali nekaj na zapestju najverjetneje bilo otipavale ~elo in me preiskovale po telesu ta ni mrtev verjetno je samo v globoki nezavesti vragsigavedi od ~esa onega je verjetno razneslo od znotraj navzven da je tako razmesarjen je nekdo bentil in razlagal drugemu morda ve~im njim vragsigavedi na kaj sta naletela da sta jo takole skupila skoraj olaj ano sem vzdihnil in kolcnil hkrati in si takoj zatem privo ~il neznansko razko je popolne sprostitve in se predal spanju za katerega sem slutil da bo miren in okrepljujo~ da zaspal sem ne mene~ se niti pomi ljajo~ kaj bodo storili z mojim telesom sicer ni bil ~isto trden spanec ker sem vse do`ivljal in ~util kaj se z menoj in okoli mene dogaja pramen svetlobe me je obsvetil in pre el preko celega telesa koliko krvi se je ~udil znano neznani glas ti pa pravi da ni zadet je nadaljeval glas kri od kod zdaj naenkrat kri in to toliko krvi da se je oni ~udil nepojmljivo mi je bilo kar naenkrat pa sem podvomil v svojo polbudnost kaj ~e je to del moraste predstave je to tisto postoterno sicer bi se mi bilo najla`je prisiliti k budnosti bil sem na tej poti in vse skupaj preveriti vendar se je pojavil strah da so se more utelesile in me resni~no telesno po kodovale naklju~ni re itelji so jih prepre~ili v njihovih nakanah dilemo ki je nastala sem razre il na kar se da preprost na~in enostavno sem se prepustil naklju~ju lahko bi ga poimenoval tudi usoda pa naj se zgodi kar se mora roke katere ~igave in kakr nekoli `e so me zgrabile previdno dvignile in me prestavile za neko razdaljo in me tam znova odlo`ile na nekaj kar zagotovo ni bila zemlja zaznal sem tisti vmesni ~as med premikanjem z ene to~ke proti drugi kot lebdenje ki mi je bilo tako doma~e da bi najraje zakri~al da naj otrpnejo v kretnjah da me naj pustijo tukaj vmes v ~asu in prostoru lebdenju pa nisem zmogel vse skupaj se je prehitro odvijalo tukaj gor in tam dol prijetni trenutki minljivi prehitro in potem znova bil sem v zraku v omejenem lebdenju vsekakor v ob~utku lebdenja da sem nekje med nebom in zemljo in bilo je ~isto vseeno ali je to samo nekaj milimetrov nad zemljo pol ali cel meter ali pa tiso~ metrov ob~utek je bil da sem vmes in premikal sem se vse je bilo `e do`iveto razlika je bila samo v opori upornosti ki sem jo ~util pod hrbtom da samo ta opora je kalila popolno ob~utje nekje je to `e bilo rahlo sem se pozibaval nihal prijetno uspavajo~e ni bilo ve~ potrebe po polbudnosti spanje in navadne sanje streljali so okoli mene tema najverjetneje no~ nasprotnik torej sovra`nik je streljal iz teme kri~anje kriki hropenja topi udarci v telo nekdo je vklju~il te`nost padec s polvi ine udarcem se je pridru`il silovit udarec ~ez celo povr ino hrbta nekdo je padel ~ezme preko glave e vedno tema ki pa je postajala e temnej a topla teko~ina mi je zalivala obraz kot da bila lepljiva ni tekla kot znoj ali voda ne bila je te`ka gosta teko~ina najgostej a tema ki je v sanjah ne bi smelo biti in potem ni~ bilo je ni~ enostavno je bilo kar nekaj in enostavno ni bilo ni~esar in tisto ni bilo tema in ni~ se ni dogajalo tudi zunaj ne znotraj ne vem potem so se kar iznenada brez kakr nihkoli predznakov usule zvezde vse je bilo zvezdnato mnogo barv ve~barvnih zvezd najlep e so bile tiste najsvetlej e bolj bele od bele bole~e bele najprej so mirovale pravzaprav so se najprej pojavile kot utrinki ne najprej se je pri`galo zvezdnato nebo z mnogimi zvezdami takoj zatem so se pri~ele pojavljati druge kot utrinki vse ve~ jih bilo in e so se pri`igale dokler ni bila ena sama svetloba vse polno svetlobe to je `e bilo nekje ni me ~emela ni me motila potem nekaj ~asa samo svetloba enoli~na svetloba ki bi mi bila v nekih drugih okoli ~inah dolgo~asna zoprna in kmalu tudi povsem odve~ tokrat mi je bilo vseeno lahko bi trajala tudi ve~nost tudi dve lahko saj sem jo videl zaznaval druga~e z ne~im notranjim notranjostjo ne slutil ~util vedel sem da je svetloba enostavno vedel potem ji je sledila misel ki je preklinjala tistega ali tiste ki so me potegnili v ta ~udni splet svetlobe in bole~ine bila je bole~ina sicer topa vendar je obetala ve~ prisiljena potuhnjenost ki je tudi sama izgorevala znotraj in se `elela nenadzorovano torej samostojno razbohotiti v vsej svoji mo~i in vedel sem da bo tako da bo moralo biti tako svetloba je pri~ela dobivati pikice to je bila prva sprememba ki mi je pregnala nadomestila ob~utek vseenosti s ~udenjem kaj se bo zgodilo pikice so se ve~ale postajale pike nato ve~je okrogline in navsezadnje so me spominjale na praznine ki so se zdru`evale v eno samo veliko praznino temno praznino temo zatem glasovi dobili smo ga nazaj so odmevajo~e a razlo~no in razumljivo mrmrali kateri~ se mi je dogajalo da sem bil odvisen od drugih drugi~ tretji~ deseti~ katerikrat `e svetloba je bila na vekah zaprtih torej je prihajala od zunaj postavljena tik nad menoj naravnost vame kot da bi me motila sku al sem umakniti pogled levo in desno gor dol samo da me ne bi ~emela premika o~i so rekli glasovi to je ~ude` znova tema in ni~ o ~ude`ih sem vedel vse kar se je izvedeti dalo iz revij knjig televizije radia zame sta bila ~ude`a samo dva da ~ude`ev ni bilo in da si jih je bilo potrebno izmi ljevati potem je bil ~as blodenj ki so jih zmotile sence ki so se dlje kot obi~ajno motovilile v moji glavi iskale so nekaj kar jim nisem mogel dati po kar pa so nedvomno pri le morasti motilci so naleteli na njim nekaj nepojmljivega in nerazumljivega bili so zmedeni a dejstvo je in to jim je bilo v prid da sem se vsaki~ po njihovem odhodu bolj zavedal vnovi~ne telesne prisotnosti tako da sem celo pri~el verjeti ko sem bil `e toliko pri sebi da sem lahko polzavestno kratek ~as razumno razmi ljal da niso samo moraste nakaze ki se hodijo past na moj strah slutnje boje~nosti samo enkrat pa se je pojavil sovra`nik nasprotnik ko je vse vzrojilo in nekam hitelo ~util sem paniko ki je zavladala dvignilo so me in nekam prestavili bil je ob~utek lebdenja nato se mi je znotraj zameglilo ampak bilo je tudi brnenje avtomobilskega motorja samo takrat se je pojavil in potem nikoli ve~ zavedel sem se pti~jega `vrgolenja in son~ne svetlobe na prsih nekak en prijeten vonj mi je dra`il nosnice vpra anje je bilo samo ali naj odprem o~i in ugotovim da sem buden ali pa naj odprem o~i in pridem do spoznanja da sanjam samo to je bilo in ker se mi ni zdela od dveh mo`nosti nobena ni~ takega sem pa~ odprl o~i bilo je to zelo bole~e po~etje ~eme~o bole~e z vsakim milimetrom irjenja o~esnega razporka je bilo huje kaj bi ~utila gora ko bi v njene votline in jame prodrl son~ni `arek po stoletjih mirne teme povrh vsega pa so se mi e zasolzile o~i tako da se mi je zdelo kot da bi bili veki zlepljeni skupaj kar so verjetno tudi bile ne vem kolikokrat sem ponavljal odpiranje vendar sem imel tako mnogo volje da me ni moglo ni~ omajati v mojih hotenjih in uspelo mi je zrl sem v strop nad seboj bel strop brez posebnosti niti muhe se niso sprehajale po njem prijetno je bilo znova videti in gledati bilo je prijetno ~utiti zasu ene solze na obrazu utiti zakaj si nisem pomagal razpirati vek s prsti sem brez njih prstov brez rok niti premikal se nisem nobenega drugega dela telesa nisem premikal poskusil sem premakniti glavo da bi se razgledal okoli sebe ni lo od brade navzdol se nisem ~util z o~mi sem obkro`il prostor po~asi spu ~al pogled kolikor se je dalo in uspelo mi je da sem v skrajnem kotnem polo`aju levega o~esa zagledal tik ob oknu drugo posteljo nekdo je le`al na njej vendar sem ga videl samo od spodnje polovice navzdol bil je odkrit samo v spodnjicah videl sem mu nogo in pol nogo in pol me je preblisnilo pogledal sem bolj pozorno polovica je resni~no imela samo eno celo nogo druga je bila odrezana pod kolenom trcelj je bil li~no obdelan da se niso videle nobene brazgotine kirur kega posega uboga para sem si mislil kako bo zdaj `ivel imel bo omejeno premikanje omejeno premikanje jaz pa se niti ~util nisem zavedal sem se ~util pa ne v trenutku me je zgrabila panika kaj zdaj kako neob~uten kot sem bil se je panika razvihrala samo znotraj v tistem delu ki je bil ob~uten torej v mislih mislim da sem izgubil zavest morda samo za trenutek nikakor nisem mogel dolo~iti ~asa ko sem se znova zavedel so se misli pri~ele tam kjer sem jih bil izgubil vendar je vihar `e bil pre el bil sem veliko mirnej i in bolj zbran svetloba od zunaj je bila ibkej a bolj tema~no je bilo in zdi se mi da je bilo okno zaprto saj niti vedel nisem ~e je bilo prvi~ odprto ali sem ga sploh videl dejstvo negibnosti in neob~utenosti je bilo jasno prisotno dojel sem da mi ne preostane ni~ drugega kot da se sprijaznim s situacijo in nekaj ukrenem glas pri lo mi je na misel da bi pozval na pomo~ so~asno pa bi bil to preizkus ~e imam glasovne zmo`nosti in s tem tudi pogovorne misli jasne misli posredovati z glasom in sku ati komunicirati in tako razre iti nastali polo`aj ali ga vsaj olaj ati poskusil sem nekaj pod brado vrat znotraj pod se je sku alo napenjati ni~ niti najdrobnej i glasek se mi ni izvil iz sem imel usta zaprta kako izvedeti kako premakniti odpreti usta da bi lahko stopnjeval naslednji proces ki bi lahko bil mrmranje da za za~etek bi se zadovoljil `e z mrmranjem drobcenim pridu enim komaj sli nim glaskom samo da bi se nekaj zgodilo dogajalo da ne bi bil tako nemo~en z bebavim ob~utkom da sem `ivi mrtvec potem sem si dal tola`bo to la` bo to la` bo to la` je to la` je bila tola`je tola`nost tola`nivost tola`ba zavita prefinjena prevara kombinacija besede in spremenjenega samoglasnika na koncu o v a v knjigi je pisalo to la`ilo to la`iti to lagati to la`ljiv to la`ilen to la`enje stiskalo me je v prsih nov ob~utek od nenadnega spoznanja pomena besede ki bi mi vlila upanje upanje tudi ta beseda mi je naenkrat bila odvratna preve~ sumljiva saj je imela podoben smisel kot tola`ba prefinjeno prikrito ve~plastnost najraje bi zajokal kar jokal bi in jokal izpu ~al vodo do izsu itve pa nisem mogel niti jokati nisem mogel samo v prsih me je stiskalo in me nekaj peklo v ustih pa se mi je nabirala grenka slina ki je niti izpljuniti nisem mogel dihal sem skozi nos slina pa se mi je cedila iz ust saj sem jo ~util kako polzi na brado in potem navzdol prav po~asi po vratu in tam je bil konec verjetno je poto~ek sline tekel dalje a jaz tega nisem ~util pa ~eprav sem se precej zbral da bi si obudil ~utnice na tistem delu po katerem sem predvideval da bo potovala slina nespremenjeno dejstvo je ostalo da sem lahko premikal o~i seveda tudi to omejeno pa vendar videl sem skoraj celo okno sosedovo nogo in pol del njegove postelje ki je imela ob vzno`ju visoko kovinsko re etkasto ograjo na drugi strani del nekak nih vrat ki so vodila kar nekam pred seboj del stene ki je bil brez posebnosti bel kot strop nad menoj in ni~ drugega razen da sem z izjemnim trudom zaobsegel e del ograje svoje postelje to je bilo vse nikogar nisem videl prihajati nikogar nisem sli al tudi soseda na svoji levi ne vmes sem padal v nezavest ~e je bilo brez~utno stanje to so pa bile razli~ne osvetlitve v sobi in zunaj prav tako lahko da obla~no ali son~no lahko da pri`gana lu~ nemara no~ in poltema kar je samo pri~alo da sem bil ob~asno izven sebe neprisoten v telesu in potem znova prihajal k sebi nobenemu procesu nisem mogel slediti od za~etka do konca ker sem enostavno kar izginjal kar zmanjkovalo me je bil sem `e prepri~an da se ni~ ne dogaja ali pa samo takrat ko me ni bilo ko se je naposled le nekaj zgodilo pred mojimi o~mi v sobo sta vstopila dva mo ka in `enska vsi trije odeti v belo niti pogledali me niso niti se ozrli name temve~ so se napotili naravnost k sosednji postelji lahko sem videl da sta se onadva postavila vsak na svoj konec postelje in dvignila tam le`e~ega pri tem je oni pri nogah imel nemalo te`av da je lahko ~vrsto zgrabil trcelj trdo prijel in dvignil odnesla sta ga jaz pa e vedno nisem videl sosedovega obraza zato pa sem se spomnil onega drugega soseda tistega ki me je venomer zbadal ki sem mu bil e vedno dol`an nekaj denarja nisem se mogel spomniti ~e sem mu ga vrnil spomnil sem se kako sem ~istil sneg se vrgel vanj e preden so zaprli vrata me je zmanjkalo nedvomno se je ve~erilo ko sem znova odprl o~i v sobo se je zavlekla poltema tiste znane barve in odtenki spu ~ajo~e no~i ~utiti je bilo nekak no umirjenost krhek mir ki bi ga lahko na~el `e najmanj i um da bi za`venketalo zaropotalo odmevalo skozi ako bi se karkoli zgodilo zdelo se mi je da sli im nekak no korakanje dihanje sopenje na sosednji postelji ni bilo nikogar torej se mi je zdelo muha sem sli al bren~ati muho nemogo~e muhe bren~ijo samo ~ez dan proti ve~eru in pono~i ne nemara je bil komar tudi ne bila je pomlad vsaj tako sem se spominjal in na pomlad komarjev e ne bi smelo biti torej sem imel prisluhe zdelo se mi je da me srbijo dlani da jih ~utim a le za hip samo zdelo se mi je ni~ hudega prva optimisti~na uteha odlo~il sem se da bom spal torej zavestno dejanje moja odlo~itev da ne bom ve~ buden da bom prehitel zavest ki bi me morebiti hotela znova iznenada zapustiti brez moje volje vsekakor sem `elel da bi se nekaj zgodilo po moji volji zaprl sem o~i ni se mi spalo ~eprav sem bil jezen zaradi tega vendar mi je godilo v toliko ker sem to hotel jaz kar buljil sem v lastno temo in svetle~e ~rke so mi letele pred temnim ozadjem nisem si jih `elel sestavljati v besede in te v stavke kar naj bodo tam sem si mislil med dvema dalj ima utrinkoma potem se mi je naenkrat zdelo da tonem v spanec predznak je bila rahla omotica omamljenost da sem najprej pomislil da se znova zgubljam brez svoje vednosti zato sem odprl o~i uspelo mi je bila je ~isto navadna no~na svetloba pomirjen sem znova zdru`il veke takoj sem se zna el v prej njem stanju to sem si tel za zmago me je pa e nekaj zelo morilo ker nisem natan~no vedel koliko ~asa se `e nahajam v takem stanju sem se spra eval od kod dobivam hrano kako me hranijo saj nisem nikoli ~util slutil ali vsaj opazil da bi na kakr enkoli na~in vna ali vame hrano e manj pa da bi mi kdaj krulilo v `elodcu kot mi je ob~asno znalo nad seboj sem sicer videl prozorne plasti~ne cev~ice ki so se spu ~ale iz nekak nih okroglih vre~k navzdol proti meni in izginjale iz mojega vidnega dosega to pa je bilo tudi vse e prej nisem potreboval mnogo hrane vendar sem ob~asno poleg teko~ine moral zau`iti tudi nekaj trdega e bi vedel koliko ~asa `e takole le`im bi tudi vedel ali mi je potrebna hrana ali ne hrana je bila to sem bil opazil sila pomemben dejavnik v mojem `ivljenju saj mi ni prijala kar vsaka in kar tako povr no pripravljena najraje sem jedel testenine v raznih teko~inah ki pa spet niso smele biti pregoste ker jih potem nisem maral v mestu sem na el samo dva lokala v katerih so znali kuhati po mojem okusu sicer bilo je zanimivo da sem se spominjal da sem bil jedel vse brez izbiranja in drobnjakarsko gurmanskega pretiravanja in brodenja z `lico ali vilico po kro`niku vendar se mi je dogajalo da sem imel kasneje vse polno telesnih te`av predvsem v predelu `elodca bruhanja pogosto pa tudi driske da je kar teklo iz mene sistemati~no sem za~el preizku ati jedi da bi le pri el do pravih tu kjer sem se bil nahajal prav gotovo niso vedeli kaj mi najbolj prija in ~e so me `e na kakr enkoli na~in hranili so prav gotovo naleteli na te`ave je bilo to zjutraj ali zve~er kro`niki veliki in mali so mi plesali na tema~ni podlagi vendar kro`niki niso bili povsem beli imeli so nekak ne lise sence slutnje senc pri le so na le so me ne vem ali sem bil vzrado ~en ali prestra en pa saj ne bi ni~ pomagalo ~eprav sem se zavedal da sem se bil bolje po~util po njihovem obisku vrinile zarinile so se vame skozme in pri~ele svoje obi~ajna opravila verjetno so bile razo~arane ker ni bilo ni~esar takega kar bi bilo uporabnega saj sem bil negiben in nemo~en moje sanje pa polne praznin neuporabnih praznin pri el sem do ugotovitve prebral sem v knjigah da so to nekak na skrivnostna bitja ki se hranijo s sanjami da so jim sanje najpomembnej a hrana prepri~an sem bil da jih ima vsak ~lovek vendar se jih ve~ ali manj zavedajo samo redki simbioza so`itje jaz njim hrano kaj dajejo one meni to naj bi bilo temeljna ugotovitev in vpra anje hkrati ~e bi `e moral priznati njihov obstoj napojile in nakrmile so se v meni potem pa od le komaj zaznavno tako kot so pri le potem sem trdno zaspal naslednje jutro sem se zbudil precej zgodaj in z mo~nim glavobolom pti~je `vrgolenje mi je bole~e odmevalo v glavi in kar je bilo e najhuje okno je bilo na iroko odprto vstopila je `enska v belem in me brezosebno pogledala postavila se je ob vzno`je nekaj vzela v roke in o~itno brala pti~i so e vedno ~ebetali in `vrgoleli lahko zaprete okno ali pa pre`enite pti~e grozno mo~an glavobol imam sem jo hrope~e polglasno moledoval kar zdrznila se je po vsem telesu od presene~enja osuplo me je gledala in kar verjeti ni mogla da me je sli ala govoriti glas ji je drhtel ko me je prosila da ji naj ponovim pro njo sam sem bil precej utrujen saj mi je govorjenje odvzelo precej mo~i stegnil sem roko in pokazal na okno okno zaprite pti~e glavobol brez besed je jadrno odvihrala ven tako se ji je mudilo da je verjetno nehote zaloputnila vrata meni pa je klonila glava na stran bil sem utrujen popolnoma iz~rpan zadnja misel je bilo ~udenje nad samim seboj da sem spregovoril da sem premaknil roko in vse to kot posledica silnega glavobola in potem tema brez vsega samo tema znova sem pri el k sebi sem se nemara zbudil pozno popoldan odprl sem o~i vse belo kot obi~ajno pozno popoldanska svetloba se je poslavljala in dajala belim stenam siv odtenek spomnil sem se jutranjega dogodka previdno sem pomigal s prsti util sem jih premikali so se po moji volji najraje bi zakri~al zdelo se mi je da se mi v o~eh nabirajo solze pogled mi je postajal kristalovinast samogibno sem dvignil roko da si jih pomanem in tako obri em solze bila mi je `e v vi ini pogleda ko se je pojavila tuja roka ki je blago zaustavila mojo takoj zatem sem sli al ne`en `enski glas po~asi nikar ne hitite sosednja postelja je za kripala e tretji~ se je pojavila ista `enska polo`ila mi je mojo roko ob bok nato pa mi svojo dlan polo`ila na ~elo in jo takoj nato sunkovito umaknila nekaj sem imel na ~elu da se je tako ~udno odzvala v mestu sem videval mnogo ljudi ki sem si jih zapomnil po nekaterih posebnostih bodisi v obla~enju bodisi po telesnih zna~ilnostih nekateri so se kri~avo obla~ili mnogi vsaj tako sem opazil so bili najve~krat oble~eni kar v enaka morda ista obla~ila nekateri so nosili na sebi pono ene zlizane in zakrpane obleke nekateri spet vsaki~ v drugih mnoge sem si zapomnil po korakih ki so se razlikovali v razli~nih na~inih prena anja te`e pri koraku hoji eni so skorajda poskakovali ker so stopali po prstih kot neke vrste veseli vlomilci ki sem jih videl v kinu drugi so delali te`ke trde korake nekateri so vlekli celo povr ino podplatov po tleh podrsavali spet drugi so imeli trda kolena da so jih komaj upogibali tretji ~isto mehka da so se kar lomili nekateri so epali nekaj jih je bilo ki so imeli katero nogo prekratko bili so tudi taki ki so imeli umetne dele rok se vozili v invalidskih vozi~kih hodili z berglami in palicami neko~ ko sem el iz kina gledal sem znanstveno fantasti~ni film sem se e ves pod vtisom spra eval kako bi na vse to lahko pestrost gledali tujci obiskovalci iz vesolja najve~ sem jih lo~il po obrazu obliki nosu ustnicah o~eh laseh kosmatosti pri mo kih po pegah bradavicah celo dla~icah na njih mozoljih pa tudi po postavah v trenutku ko je `enska medicinska sestra sem kasneje izvedel umaknila roko mi je na misel pri lo da imam morda kak no zna~ilnost na ~elu ki mi je kar iznenada zrastla da ji je bila najverjetneje tako odvratna in odurna da je refleksno ter vsled strahu in studa naredila to nepri~akovano kretnjo ki mi je dala toliko misliti zatem je takoj vstala in od la iz sobe videl sem jo do pasu brez posebnosti morda samo njeni lasje barva njenih las ki ni bila ne svetla in ne temna nekaj vmesnega med temno rumenimi in svetlo rjavimi odtenki ki so se pre cej pome ali izkoristil sem priliko dvignil roko in si z dlanjo pre el preko ~ela za~util sem vlago kapljice ki so se razlezale in spajale pod te`o dlani bil sem poten nisem se spomnil da bi se kdaj prekomerno potil pravzaprav da bi se sploh kdaj znojil nisem vedel kaj je to poznal sem izraz kaj ve~ pa ne da bi se mi samemu to kdaj dogodilo se nisem mogel spomniti v sobo je vstopil v belo haljo odet mo ki za njim e eden in e eden kot ~etrta in zadnja je bila tista medicinska sestra pri`gali so lu~ me obstopili in mol~e gledali potem me je tisti prvi prijel za roko in mi jo vzdignil v drugi roki je dr`al nekaj tankega komaj vidnega e najbolj podobno kot las tankemu kosu `ice obrnil mi je roko tako da je dlan gledala navzven in mi s tisto `ico potegnil po nji dlanomalikovalci me je ob la misel bedim ali spim sem se spra eval prsti so se mi refleksno kr~ili v pest tek tek in e enkrat tek dlanomalikovalci bitka dlanomalikovalci pokanje povsod pa dlanomalikovalci imel sem stisnjeno pest e bolj sem jo stisnil in napel vse mo~i da bi udaril dlanomalikovalca ki mi je dr`al roko premalo mo~i klonil sem omedlel pri le so sanje grde sanje o dlaneh o ljudeh ki so imeli namesto obrazov dlani iznaka`ene obraze s ~rtami ki so se jim globoko zasekale v obraze ki so e najbolj spominjali na izsu ene pu ~avske predele segali so po meni z obrazi z rokami z dlanmi posku ali odtisniti svoje brazde na moj obraz na moje dlani hoteli so me razbrazdati ali pa obratno hoteli so moje pore moje ~rte hoteli so me preslikati agonija popolno postopno uni~enje sence to niso bile one ki so bile blagodejne v primerjavi s temi spakami ki so imele predstavo v mojem sanjali ~u kot da bi me sli ale pojavile so se kot silovit orkan so privr ale med uni~evalce legle mednje jih razni~ile da so izginjale v odre ilni temnini ki je zavladala v sanjali ~u vzdih olaj anja se mi je izvil iz prs v sanjah v resni~nosti kakorkoli `e bil sem jih vesel bile so dobrodo le te stare dobre ne kodljive sence ki niso hotele ni~ drugega kot realnost ki sem jim jo lahko dal samo skozi spanje sanjanje ne kodljive odre enice moje vzele so kar so hotele in potem od le ne tako burno kot so pri le zaspal sem trdno in brez slik brez dlanomalikovalcev ki so so zavlekli v kdove kateri kot v ~igavo glavo ali pa se samo za nekaj ~asa prihulile v meni ~esar pa se nisem bal ker sem bil prepri~an da se bodo pojavile sence re itve zbudil sem se pravzaprav na silo nekdo ali nekaj me je grabilo za roke mi nekaj delalo na prsih nekaj nekomu govorilo odprl sem o~i pogled je bil e zamegljen vendar ne toliko da ne bi prepoznal bele lise ne sten temve~ drugih druga~e belih ki so izstopale in se premikale dlanomalikovalci v njihovem ujetni tvu kaj mi bodo storili me bodo znova prisilili da te~em in te~em kak en preizkus sem komu in ~emu slu`i znova se zgublja nekak ne oke pre`ivlja nekaj je narobe sestra aparate glasovi so bili rahlo pani~ni a ne preve~ pomislil sem da se morda motim jaz da to le niso dlanomalikovalci in da mi ti ni~ hudega no~ejo morda je sovra`nik misli so mi delovale trezno in razsodno mrzli~no so kombinirale in iskale izgubljene povezave sovra`nik ni bil v belem kako so bili oble~eni dlanomalikovalci sovra`nik ni to je bilo dejstvo dlanomalikovalci tudi ne saj bi mi kar takoj niti se ne bi mogel upirati nataknili nekaj na roke dlani da bi me da bi mi torej mi zaenkrat ni pretila nevarnost sem se pomirjevalno te il sestra sestra da sestra znan izraz bolnica nahajal sem se v bolnici in ti ljudje bolni ni~no osebje mi pomagajo ker se mi je nekaj zgodilo zgodilo nekaj hudega nekaj me je streslo potem e enkrat skozi telo preko telesa in ~ezenj za hip se mi je zameglilo takoj zatem se je zjasnilo util sem da imam tako suha usta da nisem mogel govoriti `e dihanje je bilo zaradi tega ote`eno odpiral sem usta da bi jim povedal vendar glasu ni bilo nobenega kristalno jasno in ~isto sem jih videl nekaj so se trudili okoli mene in res sem se ~ez ~as po~util bolje bil sem miren spro ~en in kar je bilo najpomembneje ~util sem se vedno ve~ in bolj mislil sem da smo ga za ve~no izgubili je dejal starej i mo ki ta ne bo kar tako od el prekleto voljo ima je dodal drugi po videzu precej mlaj i mislim da je tudi injekcija prijela je povedala `enska stanje se je vsaj po aparatih sode~ vrnilo na v~eraj nje stanje ki je v tem mesecu kar je pri nas najbolj e pustimo ga po~itka potrebuje sestra vi pa bodite kar pozorni pa e drugim naro~ite mene veste kje dobite sledil sem celemu pogovoru brez te`av vse mi je bilo jasno en mesec vse bolj sem tonil izginjal v neko drugo in druga~no dimenzijo ki me je prijazno sprejela v svoje varstvo zaspal sem potem se mi je stanje izbolj evalo iz dneva v dan bolj pri~el sem se ~utiti torej ko ~ek po ko ~ek ali pa organ po organ ne vem ker nisem dovolj natan~no sledil temu procesu ker sem e vedno ve~ji del dneva prespal seveda pa se je marsikaj spremenilo pojavile so se bole~ine z vsakim delom ki se je obudil povrnil nazaj v `ivljenje nazaj k meni vame znova postal moj v tem ~asu in prostoru ki sem ga dojemal niso bili ve~ na oni strani najverjetneje so tam koga boleli da mi jih je vrnil in vrnilo se je tudi marsikaj ~esar dotlej nisem niti ~util ali pa mi je bilo ~isto vseeno bila je to neznosna bole~ina bole~a ~utnost ki me je vsega zajemala prizadejala kot kak na ujma pusto ila je po meni in mi dala vedeti da nerada opravlja nalogo ki ji jo je nekdo ali nekaj zadalo da me znova ob~uti gomazelo je v tistem delu in prebadalo ~emelo in peklo a ne vsako posami~ ne nikakor bilo je vse zbrano v skupek imenovan bole~ina in v tistih trenutkih sem si `elel prednosti ki sem jo imel da nisem vedel o telesu ni~esar niti slutil pa tudi pomi ljal nisem nanj tisto je bilo veliko lep e namre~ kaj se je e dogajalo zaradi moje negibnosti je bilo neizogibno po~etje samo njihovo tudi to da so me morali premikati tudi tisto telo tisto telo pravim zato ker ga nisem ~util in v tistih trenutkih sem bil breztelesen samo glaven in e to ne povsem lahko so po~eli z njim kar so hoteli me ni prav ni~ motilo premikali so neko meso za katerega niti nisem bil povsem prepri~an da je resni~no nekje vezano name in s tem da je moje premetavali so ga sicer pazljivo kakor so hoteli in kakorkoli da so zadovoljili neke svoje potrebe mene~ pri tem na moje potrebe fiziolo kega zna~aja in na svoje zdravstveno higienskega zanje motilo me je samo takrat ko mi je opletala glava na vse strani in so mi mo`gani reagirali seveda samoobrambno terminologija vpliva in so se enostavno izklju~ili tako da ve~ ali manj nisem vedel kaj in kako po~nejo z mesom ~lovekovino mislil sem da bom kdaj lahko kaj razbral z obraza medicinske sestre gnus stud odvratnost odpor karkoli njen obraz je bil mrzel in trd kot kamen brezizrazen niti trenila ni nemara je bil to njen na~in kazanja odbojnosti ne kazati ni~esar ali pa so ji ukazali da ne sme niti ni bila stara ~eravno tudi rosno mlada ne nekje vmes v zgodnjih srednjih letih privla~na je res bila privla~na najverjetneje ne vem ni bila grda in ni bila zoprna ali antipati~na e bi se e kdaj nasmehnila v~asih sem kri~al ne ve~ v sebi in ni~ ve~ v sanjah tem ve~ ~isto zares z lastnimi glasilkami morda zaradi bole~ine ali ~esa drugega ne vem kar kri~al sem in pri la je kamnita lepotica in mi zabodla injekcijo v ritnico ali ramo ali stegno kar nekam in potem je soba zaplapolala zgubljala dimenzije se pa~ila v umu in si izbirala oblike in neoblike po lastni volji presoji in hotenjih jaz sem bil samo instrument ki je posedoval opremo za predstavo obi~ajno sem utonil v neko stanje ki je bilo e najmanj podobno spanju morda bi e najbolj ustrezala izraza nestanje in otopela budna sanjavost pripetilo pa se je e nekaj kar sem takrat tolma~il kot kot neizbe`no posledico stanja namre~ medicinska sestra se je sklonila nadme in skorajda nisem imel kaj videti razen njenega oprsja pa ~eprav sem sku al umikati pogled drugam zakaj pa nisem zaprl o~i imela je odpeta zgornja dva gumba ko pa se je sklonila se je obvezno iz luknjice izmuznil e tretji gri~ka ki sta pripadala njeni pokrajina sta mi bila tik pred nosom ne vem zakaj se je sklanjala toliko nadme morda je pripravljala tiste vsemogo~e stroje in aparate `ice in cev~ice ki so viseli in se vlekli okoli mene in tudi po meni in naposled vame med njima je vela soteska z vsakim premikom so se zgodili potresi ki so zanihali sesni vzpetini kar vedel sem njuno uporabnost moje stanje je popa~evalo vse tudi to tako da je vse skupaj tisti trenutek izpadlo precej grozljivo saj se mi je zdelo da me gri~ka ho~eta medse in me potem zme~kati tako velika sta se mi zdela na sre~o se je odmaknila in od la to se je e nekajkrat zgodilo vendar je bilo vsaki~ manj grozljivo pripetljaj bi ostal nepomemben ~e se to ne bi ponavljalo vsak dan moje stanje pa je bilo iz dneva v dan bolj e in okreval sem z neverjetno naglico kmalu prav kmalu sem se vsega ~util vse dlje sem lahko bil pri normalni zavesti in buden tako da sem lahko sledil vsem dogodkom in si jih tolma~il sporen trenutek je nastal ne vem ~e ravno sporen menim da ko~ljiv v odnosu s sestro prihajala je vsak dan in to nekajkrat vsaki~ mi je privo ~ila vpogled v svojo pokrajino sotesko in gri~ka rahljala mi je blazine in posteljnino imela je vsak dan iste kretnje vsak dan isti na~in niti enkrat ni sku ala spremeniti vrstnega reda najprej se je namenila k vzglavju se sklonila nadme zrahljala blazine potem pa ravnala posteljnino in ko je kon~ala se je vzravnala mi pomagala popiti nekak ne tablete od la svojo pot dalje spornega dne se je zgodilo vse enako razlika je bila samo v meni e ko je vstopila sem za~util da me je oblil val notranje vro~ine ki se je kopi~ila nekje sredi telesa vsaj tako se mi je zdelo se spustil navzdol med noge in tam vro~i~il sklonila se je gri~ka omama imela sta vonj vabljivi vonj nihala sta pogled se je vzpenjal po njiju nekaj se je iztegnila z desno roko z levo se je naslonila na posteljo leva polovica se je e bolj odprla in zagledal sem sam vrh vzpetine rjavkast obro~ tega nisem pri~akoval vse prej kot to niti ne vem kaj in kak en zaobljen in ~isto na vrhu za name~ek e enkrat malce izbo~en kot nekak na pi~ka med nogami mi je vro~ina delovala po svoje bila je zajeta v neke nevidne spone ki jih je v tistem trenutku pretrgala in se raz irila nogi sta mi drgetali rameni sta mi trznili prsti kr~ili v trebuhu in okoli se je spro ~ala dodatna prijetna energija ona je opazila obraz ji je postal zaskrbljen rahlo se je zravnala vendar ne toliko da ne bi mogel videti njene pokrajine prikril se je samo vrh levega gri~ka me potipala za ~elo potem mi s prsti raz irila veki enega o~esa mi na vratu otipala `ilo gri~ka sta se mesila mesila in mesila ona je bila zaskrbljena meni pa je postalo lepo zadovoljstvo je spodrinilo za~udenost ki se je `e bila me ala s strahom ona pa je bila zaskrbljena isto se je vzravnala in me premerjala verjetno je razmi ljala kaj ji je storiti obraz je bil resno zaskrbljen bolj kot obi~ajno ki pa se je kar naenkrat pri~el iriti v nasmeh sledil sem njenemu pogledu ki se je bil ustavil ravno tam kjer sem bil ob~util da se je vsa moja toplota zbrala in sprostila roka ji je samogibno segla k ovratniku in dojela je polo`aj hudomu no je tlesknila z jezikom rekla cc ccc in od la iz sobe ez nekaj ~asa je pri el trop zdravnikov in e nekih uniformirancev ki so me gledali opazovali in se mi ~udili zmajevali z glavami a navkljub vsemu bili videti zadovoljni vmes je pri la neka druga `enska ki je z mene povlekla rjuho pri tem sem zagledal majhen moker made` skorajda na sredini ki je bil po legi ravno na sredini kar je pomenilo ravno tam nekje kjer je pokrivala medno`je takoj mi je postalo jasno spomnil sem se da sem gledal tudi video kasete pri katerih se je seme izlivalo torej se mi je zgodilo nisem niti najmanj pri~akoval kaj takega prebudil se je moj spolni nagon za katerega niti nisem vedel da ga posedujem tiste kasete tisto sem tel za goli prikaz dokumentarec o spolnem `ivljenju ~loveka bil sem kar zadovoljen niti me ni bilo sram pred vsemi tistimi opazovalci ki so buljili vame in si nekaj epetali postajal sem popoln jaz in svoj kmalu so od li tiste medicinske sestre pa ni bilo ve~ prihajala je nova ki pa je bila stara in zapeta do vratu ni~ ni bilo okreval sem z neverjetno hitrostjo z vsakim dnem bolj prav kmalu sem se `e lahko sprehajal resda s trdimi in okornimi koraki pa vendar sprehajal sem se hodil pri tem sem se opiral na ograji obeh le`i ~ da mi je bilo la`e spoznal sem svojo sobo dvoposteljna na drugi ni bilo nikogar ve~ umivalnik omarica garderobna omara in okno skozi katerega sem sicer rad gledal vendar nisem imel kaj videti ker je tik do zgradbe raslo visoko drevo ki je tudi ko ato ozelenelo tako da mi je prekrivalo pogled naokoli lahko sem videl samo del~ek plavila zgoraj in del~ek rjavine spodaj kakorkoli sem `e gledal in se nagibal skozi okno ali stegoval vrat navzgor vedno isto nobene spremembe spodaj je bila klopica ki pa je bila vedno predstavljal pa sem si da je verjetno dobro opazovali ~e ker sem nekako slutil da se tam razprostira ravnica ne nepregledna vendar dovolj velika za majhne dogodke ki sem jih bil `eljan kakr nekoli spremembe samo da so spremembe moj prostor me je vse bolj utesnjeval bil sem nemiren pa ne tako kot `ival ki nemirno bega po svoji kletki neumno upajo~ da se bo kar samo od sebe nekaj zgodilo ne druga~e sem to delal navsezadnje mar niso rekli da sem nenavaden da sem neverjeten skorajda ~ude`en nikomur nisem povedal da zmorem hoditi kar malce sem se bal da bi bil to zanje e ve~ji ok in razlog da bi me e bolj dali pod drobnogled ~esar sem se najbolj bal natan~no sem vedel za njihove prihode pravzaprav obhode ki so bili ve~ ali manj ob istem ~asu prvi je bil ko je bila posteljna senca spodaj in se je komaj pripravljala da postane prava senca ni~ ve~ bledikava in nazna~ena z obrisi ki so bili motni in nejasni komaj razlo~ni drugi~ je bila `e prava temna senca ki pa se ji e nikamor ni mudilo tretji~ je bila radovedna senca ki se je hotela raztegniti kar ~ez polovico sobe ki je vedela kaj poseduje in se je hotela polastiti e ostalih osen~ij vmes sem bil varen in sem delal kar se mi je hotelo brezbri`no sem se podal proti vratom kar nekega dne ko sem se zbudil in so na meni opravili kar so `e imeli vsaki~ sem se spomnil dlanomalikovalcev tako mo~na podobnost je bila med njimi jih previdno odprl in pokukal ven bil je velik hodnik tla so se ble ~ala stene so bile bele nikjer nikogar potem sem se prestra il zdelo se mi je da nisem e dovolj mo~an da bi zmogel takle dolg potep skozi ves hodnik pa tudi kaj bi rekli moji skrbniki nemara je~arji e najmanj pa mi je bilo jasno kam bi lahko krenil levo desno moja soba se je nahajala na sredini nisem se mogel orientirati drsajo~e sem odkrevsal nazaj v sobo in se zamislil vse zgradbe so postavljene v nekak nih zakonitostih ki jih dolo~ajo strani neba okolje sonce mesec in e mnogo tega ni~ nisem vedel kje se nahajam in tu sem se e bolj zamislil zakaj sem bil postavljen v neko vojno v neko bitko ki sploh ni bila moja ki si je sploh nisem `elel ki mi je bila tuja kdo me je postavil semkaj zakaj s kak nim namenom kdo se igra z menoj za`elel sem si domov in kar je bilo najbolj tragi~no in sme no hkrati moj dom se mi je postavljal v glavi kot prostor kamor so me postavljali in preu~evali dlanomalikovalci ne tista hi a ki mi je rinila v spomin o kateri sem vedel tako malo skorajda ni~ ne tisti neprostor tam nekje ne nekem koncu sveta ki bi ga takoj prepoznal ~e bi mi bila dana mo`nost prestavljati se po vseh domovanjih naenkrat sem dojel da je to tu samo ena od mnogih postaj ki pa je bila zaradi spleta dogodkov vpletena povsem slu~ajno in nenamerno in nikakor nisem sodil sem polotil se me je strahovit glavobol legel sem na posteljo in zaspal pojavila se je mora prava pravcata mora ki je bila v primerjavi z vsemi sanjami ki sem jih sanjal dotlej groza in strah upodobljena in razbohotena v meni taval sem po ogromnem prostoru ki bi prav lahko bil tudi hodnik ki se je ble ~al in svetil prazen svod pa ne navaden svod temve~ tak en ki se je zvijal v spiralo ki se je zvijala na vse strani in niti ni dajala ob~utka navzgor ali navzdol v levo ali desno pa vendar spirala iz nje so prihajali razni obrazi glave roke roke s prsti na katerih koncih so bili obrazi vsi so segali po meni me otipavali nekaj hoteli vsak je hotel del~ek ne~esa mene bili so resni ne zaskrbljeni poizvedujo~i kar pojavljali so se in zginevali v~asih eno v~asih ve~ njih blodil sem po spiralnem blodi ~u in iskal miren koti~ek kamor bi se lahko skril zatekel pred njimi iskal sem njih pa je bilo vedno ve~ in vse ve~ji so bili ali pa jaz vse manj i segali so po meni vame in bil sem majhen neznaten videl sem o~i ki so begale in me iskale videl roke ki so segale v prazno govoril sem kar nekaj samo da sem sli al svoj glas kar pa jim o~itno ni ustrezalo saj so jih moje besede nemara glas preganjale in podile pro~ od mene govoril sem pripovedoval o mno`icah ki trumoma hitijo po ulicah ki se podijo po cestah ki polnijo trgovine kupujejo vre~ke vre~ice steklenice stekleni~ice ki jemljejo denar ki dajejo denar ki so pla~ani in pla~ujejo govoril sem kako so v antiki govorci govorili in kako je bilo to cenjeno po~etje omenjal sem reke in njihove izlive morja studence jezera bil sem bitko besedno bitko oni so se sicer bali a me niso pustili na miru sledili so mi po blodnjaku in mnogi so se izgubili videl sem jih kako so za li kako so iskali poti do mene vohali ovohavali upal sem da bodo crknili v izgubljenosti zbudil sem se okoli mene so bili neki ljudje in zdelo se mi je da sem e na slab em kot v sanjah tam sem vsaj zablodil in ve~ina se je razblodila tu pa sem bil zajet v nekem slepem hodniku blodi ~a kar mi ni bilo nikakor jasno in so me dr`ali zajetega nekak ni gospodarji epetali so si nekaj med seboj menemalikovalci pogledovali vame in naposled od li jezilo me je to njihovo epetanje kaj so si imeli povedati da nisem smel sli ati pa e o meni so se pogovarjali to nedvomno torej sem imel pravico zvedeti mrak se je spu ~al le`al sem na hrbtu in strmel v strop temno je bilo tudi skozi okno ni prihajalo kaj dosti no~ne svetlobe ki bi popestrila temo nisem se niti zavedal kdaj se je vse skupaj premaknilo kdaj se je tema oblikovala v sence ki so takoj segle po meni spra eval sem se ali tudi to sanjam da se nisem pravzaprav niti zbudil brskali so po meni se namestili v nekaj pod mene moj jaz ~util in videl sem jih kaj delajo brale so me gledale moje podslike in presene~en sem bil da lahko tudi jaz sodelujem pri tem njihovem opravilu sanje govoril sem jim naj me re ijo iz tega slepega koti~ka blodnjaka naj mi pomagajo drugam nemara me niso sli ale nemara sem jim govoril v gluha u esa teme morda me niso niti slutili ali pa ne hoteli zaznati morda niti mogli moram se zbuditi sem si dopovedoval strmel sem navzgor v v strop ki sem ga komaj slutil da je tam nekje nad menoj bil sem prazen iz~rpan od vseh sanj vrivanj jutro sem do~akal kar nekako do~akal kar bilo je jutro in nisem vedel ~e sem spal bil pa sem ~il in spo~it prav ni~ utrujenega se nisem po~util prav ni~ bolnega ali celo prizadetega brez te`av sem hodil po sobi in tako tudi pri~akal medicinsko sestro ki je kar zakri~ala ko me je zagledala stati bila je tako zmedena da je sko~ila k meni in me prijela pod roko da bi me podprla ne`no sem jo odrinil zavrnil njeno roko in ji rekel da se prav dobro po~utim in da bi rad el na sprehod na plano ven v naravo planila je proti vratom skoznje nekaj po hodniku levo tako sem sli al odmev njenih precej naglih korakov torej je levo nekaj zanje pomembnega sem sklepal le kaj si je mislila ubo`ica e v~eraj tako nemo~en odvisen od drugih nje sposoben narediti komaj nekaj drsajo~ih korakov zdaj pa pri el je ~okat mo ki v beli halji spodaj se mu je videla uniforma ki me je strogo vpra al kaj `elim razlo`il sem mu svoj problem celo o klopi spodaj sem mu povedal da je to moj cilj bodo~ega sprehoda razumevajo~e je pokimal in od el iz sobe spotoma je meni nekaj nerazumljivega naro~il `enski tako sem si izboril izhod e istega dne sem v njenem spremstvu od el iz zgradbe pomembna stran je bila leva saj je bil tam izhod in tudi glavni bolni ni~ni prostori ~etudi bi se sam odlo~il zapustiti sobo bi vsekakor moral mimo njih in prav gotovo bi me opazili in zaustavili da bile so v meni misli na pobeg vse polno jih je bilo bil sem na bolj em od `ivali saj sem vohal svobodo z mo`gani in ne s ~uti instinkti zato sem tudi prikrival svojo gibnost ker sem mislil pobegniti le tisti nesre~en splet okoli ~in zmede okoli sanj me je zavedel da sem se odkril pa saj bi jim naposled ravno tako oznanil da zmorem da je dovolj vsega da si `elim odhajati da odhajati najprej odhajati in tudi oditi tudi tukaj je zanka vsakomur je dovoljeno oditi kolikim pa odhajati ~e ho~e oditi mora najprej odhajati zapletel sem se v nesmiselno igro besed ki pa se je `e dogajala na klopi pod visokim hrastom nahajal sem se v velikem dvorcu ali nekaj temu podobnega ki je bil spremenjen v vojno bolni nico pred menoj se je raztezal velik travnik ki je bil omejen z visoko `ivo mejo pred katero se mi je zdelo da vidim tudi zid sem ter tja je rastlo visoko drevo pod katerim je obvezno bila lesena ali kamnita klop ves travnat prostor pa je bil prepleten s pe ~enimi stezicami po katerih so se sprehajali ljudje in bilo je kot mesto v malem eni so epali eni so se vozili v vozi~kih drugi so imeli povite glave nekateri no ge pravo sprehajali ~e meni podobnih nekak nih sovra`nikov in e nekaj sem opazil da se ne nahajam spredaj nikjer nisem opazil nikakr nega glavnega vhoda ki bi bil tako zna~ilen vsaj po spominu iz filmov ali stvarnih zgradb ki sem jih obiskoval muzejev in podobnih samo nekaj majhnih neuglednih ~isto navadnih vrat ki so delovala kot mi je luknje na tako mogo~ni zgradbi temve~ po vsej verjetnosti zadaj ali ob strani kar se mi je zdelo zelo pomembno vsaj za v prihodnost ~e bi se `e namenil pobegniti v primeru nesporazumov in potem se mi je zdelo vse druga~e svet se je spremenil postal je kan~ek odprtej i in nudil e ve~ posedal se tam zunaj na klopici in se nastavljal son~nim `arkom ki so bili vse prej kot neprijetni od zadovoljstva sem kar dr`al zaprte o~i in nemalokrat se mi je zdelo da mi je duh zaplaval nekam med `arke in e vi e med neke son~ne ljudi ki so me vabili medse in mi obljubljali da me bodo ubranili pred vsemi tegobami pred sencami da jih bodo razgnali in za vekomaj napodili v najoddaljenej i in najtemnej i koti~ek sveta domi ljija mi je silovita delala delovala z novo mo~jo kar srkal sem jih vase `arke vse se je spreminjalo tudi moj na~in razmi ljanja vsa turobnost je zginevala pa ~eprav nisem po~el ~isto ni~ takega da bi se to zgodilo samo posedal ali pole`aval sem in se prepu ~al blagodejnim `arkom ki so uni~evali turobo tako znotraj ko zunaj ampak nisem bil dolgo zadovoljen s stanjem v katerem sem se zna el nenehno mi je vrtalo v glavi kako do`ivljajo to lepoto tisti zunaj tisti iz mojega mesta ali pa kateregakoli drugega mi je bilo ~isto vseeno samo da bi zvedel ti tukaj na~eloma se sicer nisem dru`il z njimi so bili navkljub svetlobi toploti zelenilu in `ivljenju okoli njih turobni in pusti samo jamrali in stokali so jadikovali nad seboj in smolo ki jih naj bi bojda spremljala da so se zna li v tem in tak nem stanju raje sem se jih izogibal saj sem bil tako druga~en tako zelo razli~en pri el sem do zaklju~ka da bo bolje da se jih izogibam kajti v nasprotnem primeru bi se mi prav lahko zgodilo da bi padel pod njihov vpliv in jim postal enak posedal sem tam in si bil najbolj a dru`ba v~asih sem se zagledal v daljavo in si sku al v spomin priklicati dogodke pred kaj se mi je pravzaprav zgodilo niti nisem bil presene~en ker se nisem mogel spomniti saj sem kar vedel da bo tako sku al sem zvedeti od sestre ki pa je znala samo povedati da sem bil zelo hudo ranjen da so me skoraj mrtvega pripeljali da pa je zdaj v redu ni mi znala povedati kje in kako da pa bi jo vpra al zakaj mi je bilo takoj jasno da ne bi bilo smiselno spra eval sem tudi zdravnike ki pa so mi samo na dolgo in iroko razlagali in opisovali rano potek zdravljenja in svoja opa`anja bili so uglajeni in vljudni ni~ ve~ kot to samo izvr evali so neko dol`nost ki jim jo je nekdo zapovedal v ostalo niso drezali in se delali nevedne najverjetneje sem jim postal `e tako nadle`en da sem dobil ob~utek da so se me za~eli kar malce izogibati pa me ni motilo zdelo se mi je da je bil to celo moj namen da sem to na~rtoval do podrobnosti do najmanj e potankosti po~asi sem spoznaval celo okolico res sem bil zadaj spredaj je bil ogromen vhod pred katerim je bilo parkiranih kar nekaj re evalnih avtomobilov ki so nenehoma prihajali in odhajali na zahodu tam kjer se je sonce poslavljalo se je dvigoval gri~ek in na vrhu je bila postavljena zgradba cerkev obdana z visokim obzidjem razmi ljal sem kako bi pri el do nje in si jo ogledal in ne samo cerkvice tudi pokrajino zgodilo se je izredno naklju~je dopoldne sem razmi ljal o tem popoldne pa so nas obvestili da kdor ho~e lahko gre na pogreb vpra al sem sestro kje se bo odvijal pogreb mrko me je pogledala in z glavo namignila proti cerkvici skorajda nisem mogel prikriti navdu enja takoj sem se prijavil po kosilu smo se postavili v vrsto po dva vsi ki smo `eleli na pogreb stopali smo za trugo ki so jo nosili tirje vojaki komaj opazno se je pot dvigovala in ~e ne bi bil videl da je cerkvica na gri~ku bi verjel da nismo li niti koraka navkreber stopili smo skozi velika vrata v obzidju in se zna li na pokopali ~u med grobovi ki so ob dajali skoraj vso povr ino okoli cerkve postavili smo se okoli velike luknje v zemlji pravilne pravokotne oblike in precej globoke kolikor sem lahko videl preko ramen dveh ali treh ki so bili skoraj tik do gnetel in drenjal sem se ker sem hotel priti ~im bli`e da bi videl kaj se dogaja zdelo se mi je da e nikoli nisem prisostvoval pogrebu e manj pa da bi celo videl ves potek pokopa starej i mo ki nekak en cerkveni dostojanstvenik kateri naziv bi lahko imel se nisem spomnil pa tudi druga~e sem vedno sli al ali pa bral da jih poenostavljeno imenujejo duhovnik torej duhovnik v svoji trenutku primerni opravi je govoril in bil je precej cmerav govor saj so se prav kmalu sli ala poka ljevanja in smrkanja poslu al sem ga in se mu kar nisem mogel na~udit govoril je in tvezil o nekak nem zagrobnem `ivljenju ki da bo bojda bolj i za pokojnika in kaj vem kaj e vse skoraj bi se glasno nasmejal ~e se ne bi intuicija verjetno ozrl okoli sebe in ko sem videl toliko `alostnih obrazov mi je postalo jasno da je zadeva precej resna in da jo kot tako vsi tudi tako jemljejo mnogo misli se mi je pletlo po glavi mnogo vpra anj ki bi jih `elel postaviti govorcu najbolj se mi je vtisnil v spomin del njegovega govora ki se mi je zdel precej pomenljiv in kar resni~en vendar povsem v druga~nem smislu mislijo da bodo kar pri li kar tako malo pri li in rekli dober dan tu smo pa se motijo mnogo je na~inov prihajanja in ravno toliko odhajanja mnogo premnogo je na~inov opazovanja toliko tega vsega je da ti stavki so se mi vtisnili v spomin ti so bili tisti pravi za katere sem takoj vedel da so namenjeni nam morda samo meni ali pa e komu drugemu vendar to ni bilo bistvo zadeli so me v samo jedro mojih misli smisel je bil tukaj stra ansko pomemben ravno tako mo~ni so bili kot oni o katerih je govoril da naj bi iz prahu nastali in se v prah povrnili ibki in nelogi~ni kaj bo oni govoril ki ne ve kaj se dogaja ki strmi samo v nebo in vidi tisto ~esar nih~e drug ne vidi pa tistega pravega in resni~nega o ~emer bi moral govoriti in razlagati za tisto je slep gluh in nem tako sem bil zatopljen v ogor~ene misli da niti nisem opazil da se pogrebci razhajajo in da sem ostal skoraj sam bila sta e dva mo`aka ki sta pri~ela zametavati jamo v katero so bili polo`ili krsto z ostanki pokojnika in prav ni~ nista bila `alostna prav ni~ nista hlinila nekaj sta si pripovedovala o~itno zbijala ale na ra~un svojega dela ker sta se kar nekajkrat pre erno nasmejala zdi se mi da sta me ~utila da nisem neki ~istunec ki bi jima zameril to njuno dobrovoljnost saj se nista prav ni~ ozirala name ali da bi kakorkoli bila obzirna do opazil sem sicer da pogledujeta proti meni a ker nisem reagiral zami ljen sem se obrnil in se napotil proti izhodu pokopali ~a e nekaj dni nisem ob~util nikakr nih bole~in to sem bil `e pred ~asom povedal tudi zdravnikom ki so mi prenehali dajati injekcije prav neprijeten je bil tisti ob~utek prebadanja proti bole~inam jemal sem samo e neke tabletice za katere nisem vedel ~emu slu`ijo kaj pomirjajo kaj zdravijo kaj odpravljajo skratka ni~esar moral pa naj bi jih jemati pa sem tudi to nehal prav veselo sem jih metal skozi okno ali pa sem z njimi krmil pti~e pred svojo klopico delal sem tako da sem si v pest nadrobil kruh in vmes pome al e tabletko ki sem jo prelomil na pet ali est ko ~kov potem sem vse skupaj vrgel pti~em ki so prav po`re no planili na to in pozobali vse tudi tabletke ni bilo videti da bi jim kaj kodilo vsaj tiste trenutke ne ker so potem ko so uvideli da ni ve~ hrane obi~ajno odleteli bodisi zaradi katerega drugega krmilca bodisi ker so se spla ili katerega slu~ajnega mimoido~ega ki je zataval na ta konec kar je bilo dokaj poredko ker so se me vsi izogibali ne vem zaradi ~esa in se mi umikali skratka me pustili na miru odletavali so nekam pro~ v vrhove dreves onkraj obzidja dvorca tudi sam sem se namenil tja zdela se mi je enkratna prilo`nost da se izmuznem na tisto prostost ki so jo obvladovali moji pernati prijatelji previdno torej sem sku al biti ~isto naraven niti pomislil nisem da bi tekel in kar se da hitreje sku al dose~i prva drevesa po~asi kakor da sem se namenil na vsakdanji sprehod na znano sprehajalno pot ki mi je bila `e dolgo v navadi sem se namenil tja niti se nisem trudil delati dalj ih korakov nemara bi celo pozornej i opazovalec pri el do sklepa da so bili to oklevajo~i koraki ne dolgi in ne hitri ne kratki in po~asni ampak ~isto brez ritma ki ga zmore le sprehajalec kateremu se nikamor ne mudi in ki se je namenil zgolj na sprehod pri katerem bi imel dovolj ~asa da utrga bilko si jo vtakne v usta si jo malo pre`ve~i vse skupaj potem izpljune gre dalje se znova skloni in tako do prvih dreves grmovij in praproti potem korake stran z ute~enih poti na mahovinasta tla in ne`no podrastje ki sem ga tla~il tokrat `e s trdimi odlo~nimi koraki in vedel sem da mi je nikjer ni bilo nikogar ki bi mi sledil ki bi se mi prepre~il na pot in sku al odvrniti ali celo prisilno vrniti nazaj za menoj je bilo `e sedem osem vrst dreves ko sem se upal ozreti dvorec in obzidje sem komaj lahko e videl skozi rastlinje nisem imel kaj ob~udovati ali se celo naslajati ob nenadni zmagi ki je bila sicer planirana vendar za dosti kasnej i ~as moral sem naprej hodil sem in hodil ob~asno postal in prislu koval nazaj v prehojeno pot ~e mi morebiti kdo sledi pti~i so se ogla ali na vse strani sam sem bil dovolj previden da jih nisem prepla il kdo drug ne bi bil predvideval pa sem da tudi moji zasledovalci ne ker njihov namen bi bil ujeti me ne pa biti previden njim bi bilo prav vseeno ~etudi bi lomastili skozi go ~avje in polomili vse pred seboj ampak nisem imel ~asa ubadati se z njimi napredoval sem dovolj hitro kar ~udil sem si se da se me ni lotila utrujenost da nisem klonil od bole~ine da se mi je zdelo da sem se `e kar precej odmaknil sence dreves so se sprijemale skupaj in postajalo je vse temneje sonca ni bilo ve~ videti bili so samo e njegovi izgubljeni `arki ki pa so se `alostno in nemo~no izgubljali v kam kam kam grem kam se naj zate~em zoprni vpra anji saj nisem niti vedel kje se nahajam kaj ele da bi vedel odgovore vse temneje je bilo potreboval sem vsaj zakloni ~e ki bi me varovalo pred no~jo in njeno mo~jo pri~elo me je zebsti oble~en samo v majico povr nik in hla~e sem postajal kar precej dovzeten za zni`evanje temperature spotaknil sem se in skoraj padel bila je debela korenina ki je nisem ve~ videl tako temno je postalo zakloni ~e debela korenina ~e je tako debela je prav gotovo tudi drevo precej zajetno res je bilo vendar so bile prve veje mnogo previsoko da bi jih dosegel in se povzpel nanj ~etudi sem skakal sedel sem nemo~no podenj vendar prav ni~ obupan in si objel kolena nekako bom `e pre`ivel no~ sem se bodril s hrbtom sem se sku al nasloniti na deblo in nikakor da bi se ga dotaknil skoraj sem padel obrnil sem se in sku al otipati drevo je bilo votlo v deblu je zevala velika luknja da sem se brez te`av zavlekel vanjo in se kolikor toliko udobno namestil potem sem zaprl o~i in ~akal da me ulovi spanec da me omami in popelje na svojo stran ali pa sence da vidijo kako spretno sem ravnal da skoraj `elel sem si senc da vidijo s kom imajo opravka in da se bom lotil tudi njih da jih pre`enem iz sebe da se jih znebim saj sem bral kaj so more in kako se jih lotiti in pregnati preprost opravka je bila kot na dlani re itev ki si je ne bi domisli tudi najbolj zvit in pretkan ~lovek z zaprtimi o~mi sem ~akal in marsikaj se mi je pletlo po mislih vsemogo~e tudi tiste najbolj nesmiselne in neobi~ajne misli celo fantaziral sem da bi bil pti~ in bi poletel nad zemljo in jo opazoval zgoraj saj je podoba spodaj takrat ~isto druga~na mnogo bolj nenevarna lahko bi me zadel samo kak en zelo dober strelec ali pa bi se zapletel v avionske motorje lahko pa bi se me polotil kateri ve~ji pti~ kateri pti~ bi sploh bil z mravlje perspektive ni ni~ prav tako tudi ne z mu je podgana bi bila zadnja ki bi mi ustrezala saj bi taval po ~love kih odpadkih in iztrebkih ni~ ni bolj primernega kot biti ~lovek ni~ vsaj zame ki sem v gozdu katerega me je mikalo da bi tu ostal kot ~lovekolika gozdna zver da ravno tako mikalo me je to moji zasledovalci me nikoli ne bi dohiteli ali pa bi jih lovil enega za drugim verjetno so `e opazili da me ni kar predstavljal sem si fenomen in ~udak je izginil kot kafra le kam morda mu je postalo slabo in je nezavesten padel v jamo zasipovalca ga nista opazila nasmeh se mi je razlezel preko lic prav pod o~i se je nagnetel smejalni zgub obrazne ko`e pa saj niti ni bilo tako slabo tam v bolnici vsega sem imel dovolj celo na pretek ni~ mi ni manjkalo bilo mi je samo malo `al za tisto medicinsko sestro ki mi je nudila vpogled v njena ne drja le kam so jo poslali kako so se je znebili je storila zlo~in spomnil sem se na neko `ensko ki je zbe`ala sem tudi sam takrat storil zlo~in ker je videla moje telo tla pod menoj so bila mrzla rahlo me je zeblo okoli odprtine je popihaval veter e bolj sem se skr~il in stisnil k steni tudi zaradi zasledovalcev prihuljen pa ne kot zver temve~ kot plen jaz prihule` vse mi je godilo pa karkoli sem `e mislil vse je bilo prijetno kar naenkrat so to bile prijetne uspavajo~e polsanje predpriprava sanjalnice za sanja~e v sanjali ~u sanjalnica sanjalec sanja sanja~e kak na je sanja~eva sanjalnica lahko bi jo poimenoval tudi sanjarnica in tistega sanjar vse stvari se stopnjujejo sanjali ~e sanja~ sanjalnica sanjalec sanjarnica sanjar tudi prostorsko je dovolj jasno da ni pomote le ta se lahko zgodi pri posameznih osebkih kajti mo`nost vsakogar je da misli da je ravno on sanja~ v sanjalnici ki si lahko privo ~i sanjalnico seveda pa pri tem ne ve da je `e on osanjan ali vsanjan in je njegov status samo sanjar za sanja~a sanjanec le nekdo nad vsem tem bi lahko povedal resnico pa bi se zopet pojavil problem njega kdo njega odgovor bi bil lahko komplicirano preprost on sam sebe iz makro v mikro iz zavesti v podzavest iz podzavesti v podzavednost lahko pa bi delal uslugo svojemu osanjancu tako da bi posamezne osebe predmete `ivali ali pa kaj drugega izsanjal in mu tako omogo~il la`je bivanje v tistem xxxsanjxxx nemara tudi kaj vsanjal nikakor me ni hotel spanec lahko sem kompliciral kolikor sem hotel dosegel pa sem ravno nasprotni u~inek da sem postajal vse bolj buden ~eprav sem se prepri~eval da sem `e blizu tam tiste meje ko prehaja na ono drugo stran mislil sem odpreti o~i da bi bil pa~ buden tako kot se spodobi vendar sem vedel da bi bilo isto ni~ ne bi videl temo eprav ostaja neizpodbitno dejstvo da sta to dve temi ki se povsem razlikujeta v svojih podobah smislih in bistvih ta tema zunaj je veliko bolj navadna ona znotraj je tista ki dovoljuje vstop vsakr nim pojavam sku al sem se spominjati vendar je bilo toliko vrzeli ki so zijale ki so bile kot nekak ne pregrade kar ograde ki so mi lo~evale ograjevale posamezna spominjanja spomine bilo je temneje kot temno ugibal sem ~e nemara le nisem odprl o~i ali da so se kar same kar pa se mi je zdelo skorajda nemogo~e saj bi ~util karkoli vsaj kak no spremembo vsaj veke ~e ni~ drugega vsaj del~ek ne~esa in potem grozljivo ali pa tudi ne saj nisem ni~esar vedel o tem smrt lahko da je bilo to tisto stanje prahu ko se vsede in ~aka da se spremeni v prah lahko da `ivali po~no tako pa saj nisem imel ~ustev to mi je bilo `e jasno ker nisem bil hlipal in smrkal na pogrebu ker nisem ~util tesnobe tako sem sli al govoriti pogrebce ker sem bil predvsem radoveden neprizadeto radoveden zvedav vendar je v spomin vstopil spomin na nek ob~utek ob misli na soseda e sam ne vem kako sem ga povezal verjetno sem si `elel da bi bil on tam kje je sosed tema no~ je postala gosta kar ~util sem njeno te`o in zgo ~evanje in `e so se dogodki vrteli kar prihajale so slike in se vgo ~ale v no~ v temo ponavljajo~e stanje in ponavljajo~i dogodki ki so mi bili vseenski in so me ob~asno pu ~ali ravnodu nega ~eprav so me nemalokrat pripravili tudi do tega da bi najraje sko~il iz lastne ko`e od silnega zbirka in spleta adrenalin jeza obup nemo~ bes cetrto poglavje