feministicna scena v sloveniji dananja feministicna scena v sloveniji je zacela nastajati sredi let ko so se pojavile prve avtonomne enske skupine konec leta je zacela delovati enska sekcija pri sociolokem drutvu v ljubljani bila je kratkega diha je pa zagotovo bila prvi enski prostor ki je nekaj casa obstajal in si je natanko to namrec enski prostor tudi upal biti tu se je zacelo marsikaj prvi pogovori o osebnih izkunjah zametki consciousness raising groups ki so bile na zahodu prvo jedro enskega gibanja pri nas pa so se razvile dosti kasneje prve ugotovitve o potrebi po raziskavah ali drugacnem interpretiranju raziskav prva spoznanja o razlicnosti o tem da ni enske ene ampak so samo enske mnoge in e marsikaj enska sekcija je pripravila ensko prilogo v reviji mladina ob marcu s prevodi in avtorskimi teksti priloga je v na prostor pripeljala najrazlicneje teme od vzgoje deklic preganjanja carovnic do spolnega nasilja nad enskami znotraj enske sekcije pri sociolokem drutvu je nastala ideja o ustanovitvi skupine ki bi bila bolj prakticno aktivisticna tako je nastala skupina lilit prvi vecer lilit aprila v klubu k z diskusijo o enski seksualnosti je pomenil radikalen rez vzpostavil je prvi popolnoma javen enski prostor v katerega so bile vabljene vse enske in v katerega je bil hkrati vstop prepovedan vsem mokim vecera se je udeleilo vec kot ensk lilit je bila najprej zamiljena kot klub oz kot mesecni klubski veceri z diskusijami in zabavo zaradi velikega odziva ensk se je kmalu ustanovila enska sekcija lilit pri kuc forumu ki je v obdobju treh let najprej v k in nato v galeriji kuc na starem trgu organizirala priblino diskusijskih vecerov z najrazlicnejimi temami od enske seksualnosti prvi vecer prek nevidnega enskega dela vpraanja abortusa pornografije zgodovine enskega gibanja pri nas in v jugoslaviji enskega zdravja lezbitva nasilja nad enskami do podobe enske v reklami enskega mirovnega gibanja itd to je bil enski prostor po katerem se je gibala cela mrea ensk in nekatere od njih so e danes aktivne feministke plakati so pred vsakim vecerom v lilit spremenili podobo centra ljubljane bili so ivi crno rumeni zelo opazni skupina lilit je poleg tega izdala dve tevilki biltena korak naprej dva koraka nazaj za ensko vpraanje in plakat adieu patriarhat vse ob financni podpori kuc foruma in zveze socialisticne mladine slovenije clanice skupine so netetokrat stale na stojnicah ob razlicnih prireditvah zsms obicajno skupaj s predstavniki drugih novih drubenih gibanj mirovnega ekolokega gay in duhovnega gibanja udeleevale so se javnih tribun po sloveniji in nekdanji jugoslaviji dajale izjave za medije pisale clanke itd skupina lilit je bila aktivna do leta formalno pa je obstajala e naprej leta je delovna skupina za enska gibanja in enske raziskave pri republiki konferenci zsms poskusila v vsebinskem smislu oiviti delo enske sekcije pri sociolokem drutvu vendar brez vecjega uspeha leta pa je skupina sodelovala pri pripravi programa zsms oz nastajajoce lds in tako pomembno vplivala na odnos kasneje vladajoce stranke do enske politike v lilit se je v tem casu oblikovalo vec iniciativ ena od njih je bila lezbika lilit je bila feministicna skupina odprta tudi za lezbijke ki so bile v skupini aktivne od samega zacetka prav tako je bila v skupini prisotna sama tema lezbitva tudi v javnosti od priblino vecerov v lilit so bili trije lezbiki lezbijke so bile hkrati aktivne tudi v kuc ovi sekciji magnus jeseni pa so oblikovale samostojno lezbiko skupino ll ki obstaja e danes priblino v istem casu je nastala delovna skupina za enska duhovna gibanja med drugim je bila nekaken vezni clen med ensko sceno in duhovnim gibanjem ki je takrat doivljajo prvi razmah v lilit so bile aktivne tudi mirovnice ki so enski aktivizem povezovale z mirovnikim gibanjem v tem obdobju so o feminizmu razpravljali politicni forumi forum pri szdl socialisticni zvezi delovnega ljudstva ki je bil zadolen za ensko vpraanje je na primer jeseni uvrstil fenomen sekcije lilit na dnevni red skupaj s clanki v katolikih casopisih ki so zagovarjali pravico ensk do tega da se ne zaposlijo oz da se doma posvetijo skrbi za otroke oboje kot eksces ki ne sodi v samoupravno socialisticno drubo januarja je ck zks centralni komite zveze komunistov slovenije oz njegova enska sekcija razpravljala o sodobnem feminizmu na slovenskem ne ravno zelo negativno nastrojeno in uvodnicarki sta bili celo dve enski ki sta veljali in sta se imeli za feministki odlomek iz zapisa te razprave pravi takole v kolikor feminizem prinaa nove teoreticne misli in prispevek k osvetljevanju pojmov v prehodu iz ene drubenoekonomske formacije v drugo je zagotovo spodbuden vendar pa mora biti tudi v svoji radikalni kritiki marksizma drubene prakse in njenih simbolov izostren in natancen sicer si dela slabo uslugo kaknih posebnih posledic teh razprav ni bilo in tudi sicer ne kaknih posebnih pritiskov s strani politike pac pa se je feministkam stalno dajalo cutiti da njihovo pocetje in razmiljanja ne sodijo v socialisticno drubo v lilit je bilo med drugim ves cas prisotno vpraanje nasilja in nenasilja vleklo se je v dveh nitih ena je bila tema vojne in miru vojako usposabljanje za enske ensko mirovno gibanje druga pa tema nasilja nad enskami v miru se pravi nasilja v zasebni sferi prvo javno diskusijo o nasilju v zasebni sferi je lilit organizirala spomladi decembra je lilit v ljubljani organizirala prvo jugoslovansko feministicno srecanje ki so se ga udeleile feministke s hrvake iz srbije bosne in hercegovine ter slovenije to srecanje je bilo nadaljevanje sodelovanja med feministicnimi skupinami in feministkami ki se je dogajalo e od konca let intenzivneje pa od sredine izjava s tega srecanja je med drugim spregovorila tudi o razirjenosti nasilja nad enskami v zasebni sferi in o nacrtih za organiziranje sos telefonov svetovalnic in zatocic spomladi je zacel delovati prvi sos telefon v nekdanji jugoslaviji v zagrebu konec istega leta drugi v beogradu in jeseni sos telefon za enske in otroke rtve nasilja v ljubljani ki deluje e danes drugo jugoslovansko feministicno srecanje decembra v zagrebu je poleg zakljuckov z drugih podrocij zahtevalo tudi konkretne spremembe kazenske zakonodaje iz teh prvih predlogov se je razvil kasneji obseni predlog ljubljanskega sos telefona za spremembo slovenske kazenske zakonodaje deloma je bil upotevan v novem kazenskem zakoniku rs ki je zacel veljati leta se je ustanovila skupina enske za politiko skupina za politicni pritisk in teorijo ki je skupaj s casopisom za kritiko znanosti organizirala kolokvij status druine v politicnem prostoru in izdala zbornik abortus pravica do izbire istega leta je nastala iniziativa delle donne enska iniciativa koper prva feministicna skupina izven ljubljane prav tako skupina za politicni pritisk obe skupini sta prenehali delovati v prvi polovici let med drugim pa sta pomembno vplivali na razvoj ideje o potrebi po parlamentarnem in vladnem telesu ki naj bi se ukvarjali z vpraanji enske politike spomladi je bilo v beogradu tretje jugoslovansko feministicno srecanje spomladi pa cetrto spet v ljubljani nesojeno peto srecanje naj bi bilo oktobra v zagrebu toda skupina ki je to srecanje organizirala se je v kratkem casu ne da bi se preostala feministicna mrea v takrat e bivi jugoslaviji tega zavedela prelevila v nacionalisticno srecanje ki so se ga udeleile tudi nenacionalistke je imelo vsaj en dober rezultat razmejilo je nacionalisticno usmerjene enske projekte od nenacionalisticnih jugoslovanska feministicna mrea je obstala in prestala tudi razpad jugoslavije mree feministicnih skupin so se seveda v in razirile po vsem svetu in zlasti po evropi ena od oblik tega mreenja so bili mednarodni enski tabori v sloveniji prvega sta leta organizirala sekcija lilit in sos telefon v letih so po dva do tri enske tabore letno organizirale skupine sos telefon modra in kasandra v letih velikih tranzicij ko je bilo prostorov za javno feministicno delovanje vedno manj so ti tabori predstavljali nekakne enske otoke prostore svobode izmenjave izkuenj in pridobivanja inspiracije za aktivnosti jugoslovanska feministicna srecanja so bila nekaj podobnega poleg vpraanja nasilja so odpirala vpraanja populacijske politike kazenske zakonodaje enskega zdravja abortusa in kontracepcije pravice do drugacne spolne usmerjenosti itd vpraanje nasilja nad enskami je bilo eno od tistih ki je pritegnilo najvec aktivistk angairanost ob tej temi je veliko prispevala k temu da so se takoj po zacetku vojne na ozemlju bive jugoslavije zaceli organizirati feministicni projekti za pomoc enskam rtvam vojne v tem obdobju so se v sloveniji pojavili zametki enskih tudij in sicer na fakulteti za drubene vede in visoki oli za socialno delo delovati je zacela skupina prener klub vpliv delovanja avtonomnih enskih skupin se je pokazal tudi z ustanovitvijo komisije za ensko politiko v slovenskem parlamentu julija in urada za ensko politiko pri slovenski vladi julija nov zagon feministicni sceni je dala septembra zasedba opucene vojanice na metelkovi feministicne in lezbike skupine ter posameznice so v eni od zgradb zasedle m prostora in ga poimenovale enski center na zacetku je bil enski center precej kaoticna zdruba skupine so se mu prikljucevale enska svetovalnica precej kasneje prener klub in modra ga zapucale ll sos telefon v njem nastajale feministicno lezbika skupina kasandra skupina luna in razpadale luna lilit vendar je v prvega pol leta organiziral veliko javnih prireditev za enske od literarnih vecerov in likovnih razstav do teoretskih razprav leta je zacela izhajati prva feministicna teoretska revija delta enska svetovalnica in sos telefon sta v nekaj letih postala pomembna socialna projekta s feministicnim pristopom skupina ll je samostojno in skupaj z magnusom v roza klubu naprej razvijala svoj projekt socializacijske mree za lezbijke s klubsko dejavnostjo izdajanjem svojega casopisa od lezbozina prek pandore do lesbo ki je zacel izhajati leta organiziranjem druabnih srecanj itd novembra je sos telefon s podporo urada za ensko politiko organiziral prvo javno prireditev v sloveniji ob mednarodnem dnevu aktivizma proti nasilju nad enskami leto kasneje so iniciativo prevzele avtonomne enske skupine iz enskega centra na metelkovi ki so organizirale demonstracije v ljubljani in izdale razglednice na temo nasilja leta se je ustanovila skupina f iks feministicno informacijsko kulturno sredice ki je poleti organizirala mednarodni enski tabor z udeleenkami in otroki iz drav tabor se je imenoval nilski konj trajal je dni na njem pa je bilo vec kot razlicnih delavnic in tecajev v tem letu se je estclanska delegacija nevladnih enskih projektov udeleila konference ozn o enskah v pekingu pregled trenutnega stanja trenutno obstajajo v sloveniji naslednje enske skupine projekti in iniciative ki bi jih lahko morda nekatere samo pogojno imenovali feministicne v oklepaju navajam letnico ustanovitve ll lezbika skupina ki izdaja lesbo lezbicno politicno socialno in kulturno revijo delta revija za enske tudije in feministicno teorijo sos telefon za enske in otroke rtve nasilja znotraj njega tudi zatocice za enske f iks feministicno informacijsko kulturno sredice as avtonomne enske skupine ki delujejo v enskem centru na metelkovi v njem so naslednje skupine kasandra feministicno lezbika skupina enska svetovalnica feministicni socialni projekt modra skupina za raziskovanje psihosocialnih potreb ensk prener klub skupina za izboljanje poloaja in podobe ensk v medijih enske tudije pod razlicnimi nazivi na institutum studiorum humanitatis fakulteti za drubene vede filozofski fakulteti visoki oli za socialno delo mirovnem intitutu poleg tega seveda v sloveniji obstajajo druge enske skupine organizacije in strankarske frakcije vecina je nastala v letih