ali si lahko privoscimo brezplacne pravne informacije pravna informatika je gospodarska dejavnost ceprav je vse bolj nepogresljiva za skoraj vsa pomembnejsa druzbena podrocja pa se z njo ne morejo ukvarjati vsi kot se tudi ne z drugimi gospodarskimi storitvami n pr s tiskanjem snemanjem itd njeno nujno notranje vodilo je namrec ekonomika kako s cimmanjsimi vlozki dobiti cimvec kvalitetnih storitev stari informacijski macki pravijo tudi brez nic ni nic in pa garbage in garbage out informacijski ponudniki praviloma niso sami vir informacij temvec prodajajo dodano vrednost ki je v tem da se obstojece informacije zberejo vnesejo uredijo priredijo skrajsajo opremijo azurirajo ponudijo omogocijo poenostavijo priblizajo itd skratka omogocijo uporabniku da lazje in hitreje pride do prave informacije na pravnem podrocju je dodana vrednost pri predpisih n pr v tem da se izdela dober register da se predpisi klasificirajo in geslirajo izdelajo in vzdrzujejo cistopisi pripravijo kvalitetne vsebinske povezave vse skupaj pa ponudi s prijaznimi in ucinkovitimi uporabniskimi vmesniki iskalnimi aplikacijami da smo si na jasnem z informatiko se seveda smejo ukvarjati vsi drugo pa je vprasanje ali je pametno da se z njo sami ukvarjajo ali pa je bolje in predvsem ceneje da informacijske storitve kupijo pri subjektih ki se s tem profesionalno ukvarjajo tako kot si upravni organi do neke mere sami n pr fotokopirajo dokumente kar pa je vecjih potreb po obseznejsem tiskanju dokumentov pa poverijo zunanjim tiskarnam tako si tudi manjse informacijske potrebe organizirajo in izvajajo sami vecje in zahtevnejse pa nabavijo na informacijskem trgu informacijske storitve imajo lahko svojo realno ceno le ce je le ta dosezena na prostem trgu ob pogojih vsaj potencialne domace in tuje konkurence na prvi pogled je v zadnjem casu res mozno dobiti vse vec informacij brezplacno posebno na internetu toda v resnici je to le prijetna okoliscina za koncnega uporabnika medtem ko je cena dejanske informacijske storitve ce je le ta seveda kvalitetna zagotovo v vsakem primeru le skrita v resnici pa nic manjsa kot vse druge storitve na trgu najveckrat polno ceno placajo oglasevalci uporabnik pa mora zato le po trpeti da se mu ob potrebnih informacijah pojavljajo tudi reklame vcasih je brezplacnost brez reklam le zacasno sredstvo za osvojitev trga ponudnik je pripravil zelo dobro aplikacijo s katero hoce tako zasvojiti uporabnike da jo bodo obdrzali tudi kasneje ko bo uvedel narocnino mozno je seveda da celoten informacijski projekt v celoti financira nekdo iz ozadja vcasih tudi drzava ce si to lahko privosci n pr projekt thomas v zda naivno pa bi bilo sklepati da so danasnje sodobne informacijske storitve lahko kaj bistveno cenejse kot so to n pr tiste ki uporabljajo klasicne predvsem papirnate medije ista informacija je lahko dosti vec vredna ce se pojavi v pravem casu in na pravem mestu zakon dodane vrednosti najbolje ilustrira stanje v zda ameriska vlada zvezna pa tudi drzavne je omogocila da so prakticno vsi predpisi in vsi judikati na voljo vsem drzavljanom in to seveda brezplacno za to so porabili veliko denarja in izdelali ogromne specialne programe n pr thomas pa vendar vse te iste predpise in judikate uspesno trzi se veliko komercialnih ponudnikov in zakaj bi nekdo placal to kar tudi sicer dobi brezplacno zato ker isto informacijo dobi hitreje pregledno in urejeno ce zelo obremenjen ameriski odvetnik na javnem sistemu rabi minut da najde nek judikat potem rajsi nekaj placa informacijskemu ponudniku pri katerem bo isto lahko nasel v dveh minutah v sloveniji bi podoben sistem kot je thomas vzpostavili veliko tezje pa ne samo zato ker imamo veliko manj denarja kot zda tam je namrec ze nekaj desetletij obstajalo veliko kvalitetnih baz pravnih informacij tako da je bilo sedaj potrebno med njimi le izbrati najoptimalnejsega izvajalca ga placati in thomas je bil tu v sloveniji pa razen judikatov ne obstaja prakticno nic vzpostavitev kvalitetnega informacijskega sistema o obstojecih slovenskih predpisih kot je to doslej n pr uspelo nosilcem sistema ius info zahteva ogromna vlaganja ki jih lahko ocenimo z naslednjimi gabariti nekaj milijonov dem vsaj desetclanska ekipa strokovnjakov nekaj let neprekinjenega dela ce bi tak projekt potekal v drzavnem administrativnem okolju potem bi bila potrebna se nekajkrat vecja sredstva saj je izkoriscenost sredstev v tem primeru neprimerno slabsa ker danes ze obstaja kvaliteten sistem veljavne zakonodaje na ius infu bi drzava seveda lahko tudi hitreje prisla do podobnega sistema vendar le ce bi prvega odkupila ali ukradla ker si slednjega gotovo ne more privosciti je gotovo najbolj realna prva moznost ki dejansko tudi ze poteka vse vec drzavnih organov se naroca na sistem ius info potekajo pa tudi uspesni pogovori s centrom vlade za informatiko o koordiniranem prikljucevanju na sistem podobno pa tudi z vrhovnim sodiscem za pravosodje podobno je s projektom cz uradni list rs ki vpeljuje elektronsko izhajanje uradnih listov na internetu oziroma na cd rom u samo nepoznavalec informacijske tehnologije lahko sklepa da je elektronska oblika uradnega lista le stranski produkt pri izdelavi pismene izdaje ki se lahko z minimalnimi sredstvi nastavi na internet in brezplacno omogoci vsem drzavljanom no brezplacen ni niti sam internet saj je treba placevati prikljucek cz uradni list rs je z izbiro najsodobnejsih informacijskih tehnologij sicer dosedanjim narocnikom na uradni list le tega se zelo priblizal in mu dodal bogate nove funkcionalnosti dostopnost na dan izida iskanje po polnem besedilu moznost uporabe v drugih aplikacijah moznost citiranja medsebojne povezave itd zato pa je moral vloziti velika dodatna sredstva v nabavo strojne programske in komunikacijske opreme delovno silo itd kdor pricakuje da bi zavod ki posluje po ekonomskih zakonitostih lahko sam od sebe uradne liste na internetu lahko ponudil brezplacno ob tem ko bi se mu zaceli se mnozicno odpovedovati narocniki na pismeno izdajo ta ne uposteva nujnih ekonomskih zakonitosti vedeti je namrec treba da bi se ob brezplacni distribuciji uradnih listov v elektronski obliki pojavile prav iste negativne posledice kot bi se ob brezplacni distribuciji papirnate izdaje pa si oglejmo verjeten scenarij ce bi ob danasnjih izvodih pismenega uradnega lista le tega nenadoma zaceli razdeljevati brezplacno bi se gotovo stevilo narocnikov prav hitro dvignilo na preko kdo pa ne bi zelel za vsak slucaj imeti narocenega se uradnega lista saj me nic ne stane primer za tako miselnost so obrazci za prijavo dohodnine prejsnja leta ko jih je bilo potrebno kupiti ni bilo nobenih problemov povsod se jih je dobilo v zacetku leta pa so jih delili zastonj in prav tezko jih je bilo dobiti povsod jih je zmanjkovalo jasno vsakdo jih je vzel nekaj vec za rezervo podobno bi seveda tudi za dosedanje redne narocnike takoj zacelo zmanjkovati brezplacnih uradnih listov pa cetudi bi jih natisnili podobno pa velja za brezplacno distribucijo uradnih listov na elektronski nacin ce bi se uporabniki prijavljali na klasicno on line bazo bi na njej ostajali neprimerno dlje kot ce bi morali za to placevati dostikrat bi se celo pozabili odjaviti ko bi sli na kosilo streznik bi bil nekajkrat bolj obremenjen kot je to normalno z interneta bi datoteke sprejemali download po veckrat ne da bi jih lokalno shranjevali saj so brezplacni za vse stevilne dosedanje velike nacrtovane predlagane slovenske pravne informacijske sisteme od yuspiem v zacetku ih let do mrtvorojenega sipis a in najnovejsih predlogov za brezplacne pravne informacije katere mora zagotoviti drzava se preden zagotovi stevilne druge ustavno zajamcene pravice in se preden ukine n pr upravne sodne in notarske takse je bilo skupno nekaj znacilnosti ideja za projekt vedno pride iz akademskih teoreticnih krogov ki iz tujine poberejo le prijetnejsi del projekta pozabijo pa na manjse predvsem ekonomske malenkosti sredstva nikoli ne gredo iz zepov kreatorjev taksnih projektov ampak vedno iz kaksne druge malhe ponavadi iz skupne v prvi najplodovitejsi zivljenjski fazi projekta se najvecji del sredstev porabi za avtorske honorarje informacijski strokovnjaki stroka so pritegnjeni sele v drugi zakljucni del projekta ko je treba resevati kar se se resiti da in ko denarja ze zmanjkuje projekt se ukinja pocasi in diskretno da se medtem lahko ze poskrijejo njegovi nosilci tisti ki pa kasneje pridejo na njihova mesta pa seveda zanj niso odgovorni odgovor na naslovno vprasanje je lahko pozitiven le ce gre za zelo razvito drzavo ki ima urejena ze vsa najpomembnejsa druzbena vprasanja visok standard in tak proracun ki si lahko privosci velike dodatne izdatke za nakup informacijskih storitev jasno je da se tudi v tem primeru drzava ne bo sama ukvarjala z distribuiranjem pravnih informacij temvec bo za to najela najustreznejse profesionalne institucije ker jo bo to stalo najmanj slovenija si lahko danes privosci brezplacne pravne informacije samo na racun davkoplacevalca anton tomazic