landface je skovanka iz angleskih besed landscape ter interface izpeljava sloni na podmeni da v prostoru obstajajo mehanizmi ki tvorijo abstrakten vmesnik preko katerega poteka clovekova komunikacija z okoljem slovenski prevod bi se zato lahko glasil krajinski vmesnik ker pa se razmisljanje nanasa na konkreten prostor dalmacije ter predvsem na vizualne senzacije povezane s fenomenom koze bo morda ustreznejsi prevod lice krajine izvirne zaznave vprasanje povrsinskosti oziroma fenomen koze je danes povezano s pojavom novih medijev in njihovim narascajocim vplivom na postmoderno poindustrijsko druzbo za novo nastajajoco druzbeno stvarnost je znacilna virtualizacija realnega prostora in objektov prica smo vedno hitrejsem rojevanju novih elektronskih medijskih ekonomskih kulturnih in drugih teritorijev moznosti razvoja in uporabe omenjenih struktur so neomejene v primerjavi z realnim prostorom so funkcionalno ucinkovitejse in enostavnejse za manipulacijo s preoblikovanjem resnicnosti v nadresnicnost izginja avtenticnost senzacij namesto izvirnih se pojavljajo elektronsko generirane senzacije iz druge roke oropan izvirnih zaznav danasnji clovek ni vec sposoben razviti ustreznih custvenih odzivov cesar se dobro zaveda fizicno telo zato postaja ponovno predmet zanimanja in pozeljenja izvirno predvsem senzualno osredotocenje na telo vodi ali v njegovo zanikanje ali v radikalizacijo njegove telesnosti zaradi zelje po avtenticnih senzacijah ki se kaze v zanimanju za fizicne atribute objektov sodoben clovek isce teritorije kjer taksna obcutja zopet dozivlja na eni strani mu jih lahko nudi ikonografija superurbane krajine po drugi strani ga vznemirja mirno in sublimno okolje tradicionalne kulturne krajine koza kot interface odnos telo koza okolje je morda lazje razumeti v umetnostnem polju ki je svobodnejse in splosnejse kot je arhitekturno ce je bil v casu moderne v srediscu umetniskega zanimanja avtonomen objekt katerega koza z okoljem ni komunicirala pa se v postmoderni ta odnos nadgradi poleg objekta samega postane kljucno njegovo razmerje do lastnega konteksta koza dobi aktivno namesto pasivne vloge ter zaznavno realizira mesto telesa glede na okolje postane eden kljucnih elementov v procesu clovekove komunikacije z okoljem pripoveduje zgodbo o telesu o njegovem ustroju in razvoju surface se transformira v interface vmesnik med materijalnim in senzualnim med objektivnim in subjektivnim vprasanje povrsinskosti se poveze z vprasanjem materijalnosti telesa v sestdestih je odnos do materijalov v umetnosti idealiziran vidimo jih zgolj same na sebi bili naj bi semanticno prazni pristop umetnikov konec sedemdesetih in kasneje pa v materijalih prepoznava tudi njihovo vsebino celo sama zgodovina umetnosti in arhitekture se ves cas ukvarja predvsem s pomenom oblik in bolj ali manj pozablja na semantiko materijalov ter njihov socijalni estetsko zaznavni casovno zgodovinski ali celo simbolni pomen vendar pa nas tu bolj kot semanticne zanimajo fizicne in zaznavne kvalitete povezane s povrsinskostjo in materijali oziroma s fenomenom koze ucinkovanje teksture dalmacija predstavlja edinstven in vizualno enoten prostor ki je rezultat specificnih naravnih danosti ter svojevrstnega druzbenega razvoja za podobo teritorija je znacilna poudarjena povrsinskost teles ter zaznavna ucinkovitost materijalov pomembno vlogo ima tudi svetloba ki lahko isto okolje ob razlicnem casu razlicno realizira nizko vecerno sonce precej bolj poudari telesa kot opoldansko telesa govorijo le sama o sebi o svoji entropiji in razvoju materijali so pomensko in semanticno neobremenjeni zaradi cesar ni razlike v konceptualnem prepoznavanju naravnega ali umetnega zdi se da v tem procesu obstajajo mehanizmi povezani z vizualnim ucinkovanjem materijalov ki so dovolj splosni da jih lahko prepoznamo kjerkoli v prostoru se vec pokaze se celo da delujejo na podoben nacin tako v malem merilu kot v merilu krajine podobi severnega lica otoka pag slika ter kamna na glavnem trgu mesteca pag slika nam kazeta na doloceno samopodobnost v vizualnem ucinkovanju tekstur med formalnimi mehanizmi lahko prepoznamo predvsem dva prvi govori o stopnji fragmentiranosti ali urejenosti teksture pojavlja se lahko znotraj istega telesa kot kaze enostave primer povrsine morske vode sliki ali med razlicnimi telesi zanimiva je tekstura strehe v lastovu slika kjer je stresine zaradi vertikalne organiziranosti naselja sploh moc opazovati mehanizem kontrasta je morda splosnejsi vendar se ravno v formalnem smislu kaze najbolj izrazito vendar ravno podoba s pokopalisca v lastovu slika kaze tudi na vsebinski konstrast med mahom in kamnom mehanizem nalaganja tekstur je vsebinsko vezan na proces preoblikovanja telesa linearno nalaganje je vezano na casovno daljse obdobje katerega posledica je zlozena tekstura primer najdemo v recikliranih zidovih korculanskih palac slika nasprotno predstavlja podoba stonskih solin sliki primer vertikalnega nalaganja kjer se zlozena tekstura tvori v trenutku rezultat vertikalne zlozenosti je vedno dolocena stopnja prepustnosti svetlobe tudi kompleksnost oziroma enostavnost teksture je povezana s procesom preoblikovanja vendar je za razliko od mehanizma nalaganja tu pomembnejsi rezultat procesa kot proces sam tlakovanje osrednjega trga v trogiru slika predstavlja enostavno prerazporeditev naravnega in skoraj neobdelanega materijala podoba stranskega portala katedrale sv lovrenca slika na istem trogirskem trgu pa je rezultat veliko kompleksnejse transformacije enakega materijala mehanizmi povezani z vizualnim delovanjem teles pa niso edini ki tvorijo sestavljeno sliko nekega okolja kljub znacilnem vizualnem ucinkovanju podobo dalmatinskih prostorov sestavlja se mnostvo ostalih zaznav in individualih izkusenj ki so rezultat stalne sovisnosti med posameznikovim telesom in okolico do neke mere si zapomnimo vsak prostor deloma zaradi njegove enkratnosti deloma tudi zato ker je deloval na nase telo in se vtisnil v spomin nasih osebnih svetov da bi poudarili neposredni vizualni ucinek koze so materijali na slikah upodobljeni zgolj sami na sebi brez konteksta slike odprejo novo okno z vecjimi slikami senzacije iz druge roke omogoca in posreduje sele ustrezna tehnologija ki jo je clovek primoran uporabljati pri posredovanju senzacij na daljavo ni nujno vsebina tista ki je napacna ali sumljiva temvec to velja v prvi vrsti za trenutek njihovega sprejema takojsnost je goljufija paul virilio l`acqusition d`objectif liberation paris stran glej tudi http www chez com freecyb virilio htv dnevnik pokrajina okoli dubrovnika slika the urban landscape offers the vital authentic sensations for which the urbanite yearns adriaan geuze a yearning for authenticy publishers rotterdam stran we must rethink surface as interface or more precisely interfacing interfaces must be read in terms of information processes mark c taylor reflections on skin arch berlin stran glej http www archplus baunetz de what you see is what you see frank stella questions to stella and judd interview bruca glaserja z donaldom juddom in frankom stello na wbai fm kasneje objavljeno v artnews september new york stran primerjaj vizualno ucinkovanje dalmatinske krajine s slikami ameriske slikarke agnes martin katere delo je rossalind krauss opisala kot geometry without center or better said with a hidden center which forces the surface to play of light or the texture of materials navedla nikolaus kuhnert in angelika schnell v minimalism and ornament arch berlin stran agnes martin night sea detajl olje in zlati listi na platnu x inc saatchi collection london slika thomas raff v svoji knjigi o ikonologiji materijalov slednje opisuje kot nosilce razlicnih pomenov simbolnih verskih vrednostnih topografskih vendar bi kamnu na primer kot najbolj znacilnem dalmatinskem materijalu na splosno tezko pripisali kak poseben semanticni pomen tudi zato ker se pojavlja tako v naravem kot urbanem okolju v cerkveni in profani arhitekturi lahko je drago ali ceneno gradivo glej thomas raff die sprache der materialien anleitung zu einer ikonologie der werkstoffe deutscher kunstverlag münchen to at least some extennt every place can be remembered partly because it is unique but partly because it has affected our bodies and generated enough associations to hold it in our personal worlds kent c bloomer in charles w moore body memory and architecture yale university press news haven and london stran