informacijski sistem v prasicereji m drobnic skoraj samo po sebi je razumljivo da rejec ki svojo credo dobro pozna vodi proizvodnjo ucinkoviteje od rejca ki ne ve kje v credi so problemi kaj se da dobro izkoristiti in na kaj je treba biti pri vodenju proizvodnje pozoren rejci zivali so ze relativno zgodaj izumili belezenje tekocih dogodkov na ta podaljsek spomina se je bilo mogoce opirati pri presojanju o casu parjenja zivali casu prasitev casu odstavitev itd po drugi strani se da iz zapiskov lepo videti spremenljivost v proizvodnji kar rejca vzpodbudi k iskanju vzrokov spremenljivosti pri cemer so mu zbrani podatki spet v veliko korist nazadnje je z opazovanjem zapisanih podatkov mogoce ugotoviti dolocene zakonitosti v reji posamezne vrste zivali in z njihovo uporabo izboljsati proizvodnjo racunalnik je orodje ki se ga da v rejcevi dilemi v resnici lepo izkoristiti svincnik in zvezek sta koristen podaljsek spomina rob papirja pa je vedno pokracan z racuni ki rejcu pomagajo do sklepov racunalnik je orodje ki je iste racune sposobno opraviti bistveno hitreje in natancneje tako da je lahko v istem casu opravljenih dosti vec in neprimerno kompleksnejsih izracunov in analiz analize o katerih pri rocni manipulaciji podatkov lahko le razmisljamo postanejo izvedljive z uvedbo racunalnika v vodenje in kontrolo proizvodnje se odpro nove moznosti za katere bi bilo skoda da ne bi bile izkoriscene za to pa so potrebna nova znanja tako s podrocja zivinoreje kot tudi z drugih podrocij zivinorejo v nasem primeru prasicerejo je potrebno zaceti opazovati z novih vidikov proucevati jo moramo z vidika toka informacij ki zive v svetu prasicereje ugotoviti moramo kako danes zbiramo podatke kaj z njimi pocnemo kako nam pomagajo priti do sklepov ki so cilj in koncni produkt podatkovne metastrukture prouciti moramo sedanjo organizacijo vodenja in kontrole proizvodnje intuitivno naj bi informacijski sistem v prasicereji vkljuceval vse kar ima opraviti z informacijsko infrastrukturo zbirko podatkov algoritme za podatkovno analizo tok informacije in povratni vpliv na organizacijo zajeta naj bodo vsa podrocja z informacijskimi potrebami sistem pa naj bo fleksibilen in razsirljiv da lahko kasneje dodajamo nove aplikacije podatki naj se v sistem vnasajo enkrat in so po tem dosegljivi za razlicne uporabe obstojece podatke lahko z lahkoto uporabjamo v novih aplikacijah in novi podatki naj bodo zlahka vkljucljivi v obstojeco podatkovno strukturo nacrtovanje racunalnisko podprtega informacijskega sistema informacijski sistem naj bo celovit zajemati mora vsa podrocja v prasicereji to je podpora pri vodenju proizvodnje nadzor nad proizvodnjo selekcija in genetika zdravstveno varstvo prehrana ekonomsko ovrednotenje topologija informacijskega sistema naj zajame celoten rejski program informacijski sistem vidi celoten rejski program zivi pa na farmi farmam daje veliko samostojnosti hkrati pa vzpodbuja enotnost organizacije obravnavanja podatkov in omogoca siroko uporabo podatkov modularna izgradnja is razvoj racunalnisko podprtega is zacnemo z dolocitvijo podatkovne osnove na kateri kasneje zgradimo strukturo uporabe podatkov programe ki podatke uporabljajo koncni uporabniki is bodo ljudje razlicnih izobrazbenih nivojev s podrocja prasicereje ki bodo informacije potrebovali v obliki ki bo ucinkovito razumljiva zato je potrebno posvetiti skrb tudi nacinu komunikacije clovek stroj uporabniskemu vmesniku ob implementaciji je potrebno organizirati in sinhronizirati posamezne podsisteme is v okviru celotnega informacijskega sistema projekt izgradnje is je razclenjen na posamezne dele ki delujejo kot zakljucene enote in bodo sestavni deli celote vsaka od enot bo naprej razclenjena na enak nacin najvisji nivo razdelitve je razdelitev po podrocjih potreb po informacijah proizvodnja selekcija in genetika zdravstveno varstvo prehrana ekonomsko ovrednotenje in administracija z moduliranjem dosezemo da obsezen projekt postane intelektualno obvladljiv in tudi definiramo casovne porcije po katerih bomo projekt realizirali zaceli smo s podrocjem proizvodnje ki je osnova vsem ostalim moduli v is za prasicerejo podatkovna struktura is dolocenega speciesa temelji na skupni integrirani in normalizirani podatkovni bazi kar zagotavlja skrb za podatke na enem mestu odpravlja nekontrolirano prekrivanje in podvajanje podatkov in omogoca fleksibilen dostop do podatkov vnasanje in vzdrzevanje podatkov je neodvisno od uporabe podatkov podatke ki nastopajo v zivinoreji imajo naslednje karakteristike kar upravicuje uporabo relacijske podatkovne baze podatkovna struktura v zivinoreji je relativno kompleksna z velikim stevilom podatkovnih elementov in kompleksnimi odnosi podatke produciramo dnevno podatki imajo permanentno vrednost celo po vec letih so se vedno zanimivi za retrospektivne analize proizvodnje trendov itd podatke uporabljamo pogosto in konstantno podatki morajo biti na voljo za vec aplikacij tako rednih vnaprej pripravljenih kot tudi ad hoc pricakovati je socasno uporabo podatkov razlicne aplikacije bodo istocasno zahtevale dostop do nekega podatka rocni postopek zbiranja prinasa tveganje vnosa napak pomembno je da so podatki ob vstopu v bazo podvrzeni preverjanju pravilnosti kolicina podatkov na vecjih farmah in pri republiskih sluzbah je relativno velika potreben je mehanizem za zascito podatkov pred izgubo in neavtoriziranim dostopom ucinkovit reden hiter enostaven in fleksibilen dostop do podatkov ima prednost pred hitro in enostavno zacetno kreacijo podatkovne zbirke elementi entitetno relacijskega modela pri nacrtovanju podatkovne baze rejski program analiziramo z vidika podatkov ki v njem nastopajo pri pregledu obstojecega stanja in nacrtu podatkovne strukture zajamemo vsa potencialno podatkovno zanimiva podrocja in si tako zagotovimo enotno integrirano podatkovno bazo razsirjena metoda za analizo in nacrt podatkovne strukure je entitetno relacijski diagram slika definiramo vse entitete ki v podatkih nastopajo npr zival farma prasitev relacije med entitetami npr zival je vzrejena na farmi svinja ima prasitve ter lastnosti entitet in relacij npr zival opisemo z identifikacijo pasmo datumom rojstva i t d ko je model sestavljen ga prevedemo v enega od modelov ki so implementirani s komercialnimi dbms npr relacijski model podatkovna stuktura je normalizirana sdate kar pomeni da je oblika skladiscenja podatkov najucinkovitejsa mozna ni nepotrbnega podvojevanja podatkov in vsaka kombinacija podatkovnih elementov ki je smiselna v naravi je iz podatkovne strukture izvedljiva na osnovi podatkovne strukture definirali tabele za relacijsko podatkovno bazo entitetno relacijski diagram vnos podatkov podatke zapisujemo na vnaprej definirane in standardizirane obrazce ki so osnovni dokumenti v rejski dokumentaciji obrazi so dogodkovno orientirani torej imamo obrazec za vsak dogodek odbira pripust preverjanje brejosti prasitev odstavitev skladno s temi dokumenti oblikujemo ekranske obrazce za vnos podatkov v racunalnik ob vnosu podatkov izvajamo osnovno kontrolo pravilnosti in konsistence podatkov kompletnost zapisa podvojeni zapisi domena tip podatka meje obstoj referencnega zapisa smiselnost zapisa glede na ostale zapise v bazi uporaba podatkov pridobivanje informacij iz zbranih in urejenih podatkov je razlog zaradi katerega se informacijskega sistema sploh lotevamo rejski program potrebuje informacije da lahko nadzoruje proces reje in doloca politiko vodenja reje vodi rejo v skladu z zacrtano politiko izvaja sprotne odlocitve v zivo obvladuje izjemne primere opazi probleme v zgodnjih fazah informacije potrebujemo na razlicnih podrocjih za podporo zelo razlicnih vrst nalog ovrednotenje nacrtovanje podpora managementa resevanje problemov torej bomo potrebovali veliko in zelo razlicne analize s programskim jezikom sql ki prihaja z vecino relacijskih podatkovnih baz je generiranje velike kolicine porocil relativno laheko poleg definiranja vseh potrebnih analiz torej potrebujemo se nacin kako bodo porocila prisla do uporabnika aplikacije morajo biti organizirane tako da nam bodo dale vse potrebne analize hkrati pa bodo omogocale selektivno navigacijo skozi porocila porocila ki jih rejec redno dobiva v roke so splosna v zgosceni obliki ki dajo hiter vtis o stanju v credi na podlagi pregleda takega porocila se rejec potem odloci katera nadrobnejsa porocila si zeli ogledati porocila analize so torej organizirana v nekaksno drevo katerega zgornji nivoji debele veje so splosnejsa porocila ki vodijo v vec ravni tanjsih vej nadrobnejsih porocil na najvisjem nivoju so aplikacije urejene v module ki pokrivajo zakljucena vsebinska podrocja v prasicereji proizvodnja genetika in selekcija prehrana zdrastveno varstvo ekonomika in okolje modul proizvodnja maticna kartoteka zivali maticna kartoteka zivali predstavlja podlago za druge aplikacije saj so preko identifikacije zivali povezljivi vsi podatki v podatkovni bazi vsebuje enolicno identifikacijsko stevilko zivali pomozne oznake podatke o rojstvu in starsih lastniku statusu zivali in podatke o izlocitvi modul nudi pregled nad stalezem zivali po kategorijah omogoca zasledovanje prometa zivali omogoca sestavljanje porekla izracun koeficienta sorodstva in inbridinga pomemben sestavni del tega modula je vodenje in evidenca enolicne identifikacije posameznih zivali uravnavanje proizvodnje management modul management pomaga rejcu pri vsakodnevnih opravilih rejcu omogoca individualno spremljanje zivali izpis urnikov opravil iskanje problematicnih zivali dnevne statistike spremljanje staleza zivali kakor tudi sprono preverjanje konsistence podatkov z modulom zainteresiramo rejca da bo podatke redno belezil in sproti vnasal v racunalnik ker bo imel od tega neposredne koristi reprodukcija reprodukcija zajema podatke o plodnosti spremljamo potek reprodukcijskega ciklusa reprodukcijski ciklus uspesnost oplojevanja velikost gnezda libido seme in kvaliteta semena in zivljenjska prireja plemenskih zivali vkljucuje naslednja podpodrocja analiza velikosti gnezda analiza reprodukcijskega ciklusa analiza pripustov analiza pregonitev analiza izlocitev svinj in merjascev analiza dobe izkoriscanja analiza kvalitete semena pitanje pitanje prasicev predstavlja cenovno najpomembnejsi del proizvodnje zbiranje podatkov na tem podrocju je tezavno zaradi skupinske vhlevitve in pogosto pomanjkanja opreme za merjenje kolicine konzumirane ali ponujene krme parametri s katerimi spremljamo proizvodnjo v pitaliscu so stalez po kategorijah in hlevih pregled nad konzumacijo krme in konverzijo analiza poginov in potencialna zgodnja detekcija subklinicnih bolezni analiza prodaje identifikacija zahirancev in druge modul prehrana jedro modula prehrana je baza krme in krmil ki mora vsebovati identifikacijske podatke o krmi in krmilih in kemicnih in bioloskih analizah vzorcev baza sluzi kot referenca pri vrednotenju hranilne vrednosti ne analizirane krme in krmil pridelane v sorodnih pogojih v bazo shranjujemo rezultate rutinskih analiz pri ocenjevanju energetske vrednosti krme so ti podatki boljsi priblizek kakor knjizne vrednosti saj so sorodnejsi po izvoru in pogojih pridelave razen tega pa imamo o njih tudi druge podatke kot npr leto pridelave kolicina padavin stevilo soncnih dni itd modul vkljucuje tudi druge aplikacije npr linearni program in razlicne analize priporoceni obroki konverzija krme inventar krme stroski na zival genetski modul ucinkovit genetski modul je osnovno orodje za delo republiske selekcijske sluzbe modul genetika ki je del celostnega sistema sestoji iz aplikacij za ugotavljanje plemenske vrednosti rangiranje zivali po plemenski vrednosti ocenjevanje genetskih parametrov in spremljanje genetskih in fenotipskih trendov sluzba pri tem potrebuje statisticni model parametre disperzije za merjene in gospodarsko pomembne lastnosti in programsko opremo ki povezuje bazo podatkov in programske pakete za napovedovanje plemenske vrednosti pest in oceno parametrov disperzije perun ta programska oprema vkljucuje rutine za pripravo seznama zivali s poreklom in podatkov zbranih pri testiranju zivali zdravstveno varstvo modul zdravstveno varstvo zajema preventivo in kurativo analiza poginov sum na subklinicne bolezni ob izbruhu nalezljive bolezni sledenje le te do izvora spremljanje splosnega zdravstvenega stanja in prisotnih zdravstvenih problemov in motenj lekarniski inventar nabava zdravil ekonomika planiranje optimalne proizvodnje z vidika profita ekonomska ucinkovitost farme planiranje optimalnega razmerja vlozek iztrzek spremljanje trznih razmer nacrtovanje in spremljanje nakupov in prodaje what if analize okolje spremljanje managementa zivalskih odpadkov bivanjskih pogojev temperatra kakovost zraka ventilacija vzdrzevanje in upravljanje sistema pomembno je da racunalniski sistem deluje kontinuirano brez prekinitev v primeru problemov si moramo zagotoviti da bodo te cim krajse in da ne bodo ohromile dela sistemski administratorji skrbe za operacijski sistem za performanso sistema nemoten potek backupa za upravljanje podatkovne baze skrbe administratorji za bazo database administrator dba ti skrbe za nemoteno delo dbms od upravitelja je v veliki meri odvisno uspesno delovanje sistema naloge upravitelja vkljucujejo priziganje in ugasanje sistema instalacijo in vzdrzevanje softwara uglasevanje sistema in podatkovne baze da optimalno delujeta nacrtovanje podatkovne baze skrb za pravilno uporabo softwara in tocnost podatkov skrb za varnost podatkov skrb za prostor za podatke skrb za stalno dostopnost podatkov skrb za backup podatkov in v primeru katastrofe vzpostavljanje starega stanja vir informacij o bazi ostalim uporabnikom varnost podatkov na varnost podatkov lahko gledamo z dveh vidikov varnost pred izgubo podatkov in varnost pred neavtoriziranim dostopom do podatkov da bi se zavarovali pred izgubo podatkov npr v primeru okvara na hardwaru ali softwaru napaka v programih cloveska napaka naravne katastrofe huliganstva se za vse podatke ki jih shranjujemo na disku shrani rezervna kopija ta zagotovi da bomo podatke obdrzali tudi v primeru ce se glavna kopija poskoduje ali unici sistemski administratorji morajo vedno predpostaviti da bo rezervna kopija nekoc potrebna pred neavtoriziranim dostopom do podatkov se zavarujemo z varnostnimi sistemi ki dopuste dostop le uporabnikom ki se izkazejo z ustreznim geslom vzdrzevanje potem ko je sistem implementiran in v teku ko je bil hardware izbran in kupljen ko so bili programi izdelani ko je bilo osebje pouceno kako s sistemom rokovati nastopi obdobje v katerem le sproti skrbimi da sistem nemoteno deluje ta skrb vkljucuje popravljanje morebitnih napak ki smo jih prej spregledali manjsa popravila stvari ki terjajo izboljsave popravljanje modulov kjer so se zahteve spremenile spremljanje performanse sistema ocenjevanje uspesnosti sistema topologija v zadnjih dveh desetletjih predvsem pa v zadnjem desetletju ko so se pojavili osebni racunalniki ki so cenovno dostopni tudi posameznikom so se po vsem svetu zaceli pojavljati stevilni racunalniski programi in paketi za podporo reje zivali institucije so si same razvijale programe ogromna mnozica programov pa je bila razvita za komercialno uporabo vecina takih paketov je razvita za osebne racunalnike z namenom da rejec kupi strojno opremo racunalnik tiskalnik in program in opravi vse delo na sami farmi primer takega programa je pig champz razvit na universitz of minnesota ki spremlja reprodukcijski ciklus svinj drugi nacin vkljucuje programe ki tecejo na racunalnikih srednjega razreda in so v lasti organizacije ki svoje usluge prodaja primer takega programa je pigtales last organizacije pig improvment companz podobno centralisticno organiziran a nekomercialen je slovenski paket za analizo podatkov v prasicereji klientje rejci zapisujejo podatke na vnaprej pripravljene formularje in jih periodicno po posti posiljajo v obdelavo nazaj prejmejo rezultate analiz ki si jih izberejo iz seznama dostopnih analiz oba nacina organizacije obdelave podatkov imata svoje prednosti in slabosti prednost ki jo vidimo pri prvem primeru je v tem da racunalnik kot orodje pri cemer imamo v mislih cel racunalniski sistem vso potrebno strojno in programsko opremo ni oddaljen in odtujen od rejca uporabnika rejec sam najbolje ve kaksna informacija mu je v danem trenutku potrebna in ce dosezemo da je uporabljanje racunalnika dovolj enostavno je dodaten vmesni clen med rejcem in informacijo popolnoma odvec ce je racunalnik lociran na sami farmi je dostop do informacije takojsen kar daje rejcu moznost da se hitreje odzove na opazene nepravilnosti to daje racunalniku sirso uporabno vrednost saj so lahko vkljucene tudi casovno kriticne aplikacije kot naprimer odkrivanje svinj ki bi morale biti izlocene v resnici pa so se vedno v credi tudi pravilnost in natancnost podatkov so v tem primeru v rejcevi odgovornosti program mora biti seveda zgrajen tako da vecino napak odkrije pri samem vnosu v racunalnik ce je racunalnik blizu izvora podatkov to je zivali in ce podatke zbirajo in vnasajo isti ljudje je postopek razresevanja napak dosti enostavnejsi kot v primeru ko se formularje posilja na oddaljeno mesto racunalnik tako postane del procesa reje zivali kar je optimalen nacin uporabe primera slovenskega programa in programa pigtales po drugi strani kazeta da ima centralni nacin organizacije spet svoje pomembne prednosti pri tem nacinu imajo rejci ki sodelujejo v istem rejskem programu standardizirane modele in parametre po katerih presojajo proizvodnjo na primer racunajo stevilo pujskov na svinjo letno po isti formuli na ta nacin so rezultati primerljivi med seboj druga znacilnost je da so podatki z razlicnih farm zbrani na enem mestu to skupaj s primerljivostjo omogoca izvajanje analiz ki rejcu pokazejo kje so tocke kjer je njegova creda slabo uspesna to so namrec podrocja kjer je navadno najlaze in najceneje doseci izboljsanje tocke dobre uspesnosti farme po drugi strani potrjujejo kvaliteto managerskih postopkov naslednja uporaba je izvajanje aplikacij ki so skupnega pomena za cel rejski sistem tipicna taka aplikacija je dolocanje plemenskih vrednosti zivali se eno prednost prinasa centralni sistem organizacije obdelave podatkov kdor se je kdaj le malo ukvarjal s statistiko ve da je prava dragocenost podatkov v njihovi stevilcnosti ce se podatki redno stekajo skupaj z mnogih farm postanejo dragoceno gradivo za iskanje zkonitosti v prascereji ki se dolgorocno vrnejo na farme s katerih so prisli podatki in tako prispevejo k izboljsanju proizvodnje v vsej prasicereji ob upostevanju nastetih prednosti in slabosti lokalnega in centralnega sitema definirajmo kombiniran sistem ki zdruzuje vecinoma prednosti obeh nacinov vsaka od farm ima svoj racunalniski sistem na katerem je implementirana programska oprema za informacijski sistem zaradi enostavnosti bomo programe ki so sestavni del informacijskega sistema is imenovali kar is rejec skrbi za azurnost podatkov in za svoje potrebe izvaja obdelave ki jih nudi is velikost racunalnika kapaciteta zunanjih pomnilnih enot diskov pomnilniska memorz in procesna cpu zmogljivost je prilagojena kapaciteti farme sami is pa so od farme do fame identicni v sedezu rejskega programa je namescen racunalnik ki lahko sprejme podatke ki jih proizvajajo vse farme is ki tece na osrednjem racunalniku je spet popolnoma enak vsem ostalim vsi lokalni racunalniski sistemi so s telekomunikacijami modemi ali v perspektivi javno omrezje za prenos podatkov povezani z osrednjim racunalnikom in podatki v surovi ali delno zgosceni obliki se periodicno prenasajo z lokalnih racunalnikov v v osrednjega izbira strojne in programske opreme slaba izbira strojne in programske opreme lahko pomeni krajso zivljenjsko dobo projekta groeneveld opozarja da je pri izbiri opreme potrebno pretehtati tri stvari strojno neodvisnost prezivetje v bodocnosti in razsirljivost hardware independance futureúviabilitz expendabilitz programska oprema na kateri bo temeljil is mora biti izbrana tako ta tece na mnozici razlicnih racunalnikov ki obsegajo razlicne velikostne razrede od osebnih racunalnikov do racunalnikov najvecjih velikostnih razredov ce zahteve po racunalniskih zmogljivostih scasoma prerastejo racunalniske zmogljivosti racunalnika na farmi je le na ta nacin mozno preiti na zmogljivejsi racunalnik brez dolgotrajnega preprogramiranja tudi sama struktura is narekuje tako zahtevo saj zelimo imeti isti is na farmah zelo razlicnih velikosti uporabljena orodja programski jeziki morajo biti sodobna in ucinkovita za izgradnjo is bomo uporabili eno od relacijskih sistemov za upravljanje podatkovnih baz relational database management szstem rdbms v nasem primeru oracle to je programski paket ki omogoca definiranje podatkovne strukture ima povprasevalni jezik za manipulacijo podatkov in vrsto uporabnostnih programov ki omogocajo preprosto pisanje programov za vnasanje podatkov in oblikovanje porocil