smotrna raba energije toplotna zascita zgradb osnove toplotne zascite zgradb toplotna zascita zgradbe ni samo primerna toplotna izolacija obodnih konstrukcij zgradbe ampak zajema vse ukrepe ki zmanjsujejo neugodne vplive zunanje klime na temperaturne in vlaznostne razmere v zgradbi ob minimalni porabi energije pozimi za ogrevanje poleti za hlajenje prostorov pri vseh teh ukrepih pa morajo imeti stanovalci primerno bivalno ugodje ustrezna toplotna zascita zagotavlja tudi vecjo trajnost zgradbe saj preprecuje prevelike temperaturne obremenitve v obodnih konstrukcijah in poskodbe zaradi vplivov zracne vlage zgradbo je vedno potrebno obravnavati kot celoto ce naj funkcionalnost gospodarnost in bivalno ugodje dosezejo visoko kvaliteto je potrebno upostevati pri nacrtovanju zgradbe in njenega ogrevanja veliko dejavnikov okolje lokacija in orientacija zgradbe konstrukcijsko zasnovo zgradbe oblika razvrstitev prostorov sestavo in lastnosti obodnih konstrukcij toplotna prehodnost in akumulativnost sten velikost toplotna prehodnost in zracna tesnost oken nacin koriscenja zgradbe temperatura v prostorih prezracevanje in navlazevanje konstrukcij potrebno je izbrati tudi optimalni ogrevalni sistem z dobro regulacijo in poiskati vse moznosti za izkoriscanje pasivne energije zgradba z dobrim bivalnim ugodjem in nizkimi financnimi obremenitvami je rezultat optimalne uglasenosti vseh nastetih ukrepov bivalno ugodje preden podrobneje proucimo vpliv nastetih ukrepov poglejmo kaj pravzaprav pomeni izraz bivalno ugodje ceprav se clovek lahko prilagodi spremembam zunanje klime pa so dolocene vrednosti klimatskih parametrov temperatura zraka temperatura obodnih povrsin relativna vlaznost zraka hitrost gibanja zraka pri katerih se clovek pocuti najbolj ugodno nasteti so le najpomembnejsi vplivni faktorji temperatura za toplotno ugodje je pomembna temperatura zraka njena porazdelitev po visini srednja temperatura obodnih povrsin srednja sevalna temperatura ter razlika med temperaturo zraka in srednjo sevalno temperaturo clovek oddaja toploto s konvekcijo na zrak okoli sebe in s sevanjem na povrsine ki ga obdajajo eden izmed pogojev bivalnega ugodja je da je razlika med temperaturo zraka in srednjo sevalno temperaturo cim manjsa manj kot k cim nizja je temperatura obodnih povrsin tem vec toplote clovek oddaja s sevanjem zato se pocuti neugodno gibanje zraka gibanje zraka je v prostoru stalno prisotno vpliv gibanja zraka na pocutje je odvisen od temperature zraka pozimi je pri temperaturi od oc optimalna hitrost m s poleti m s pri nizji temperaturi ali povecani hitrosti se poveca toplotna oddaja cloveka kar obcutimo kot prepih relativna vlaznost relativna vlaznost zraka ima najmanjsi vpliv na clovekovo ugodje relativna vlaga naj ne bi bila manjsa od ali visja od kako vplivajo nasteti dejavniki okolje prvi korak k smotrni toplotni zasciti je ze izbira lokacije zgradbe zunanji klimatski vplivi temperatura zraka soncno sevanje veter vplivajo na porabo energije pozimi in na temperaturne razmere v zgradbi poleti zgradba na izpostavljeni legi v vetrovnem podrocju ima lahko do vecje toplotne izgube kot enak objekt v zavetrni legi s pravilno orientacijo zgradbe in primerno razporeditvijo oken ucinkovito izkoristimo soncno energijo ki lahko nadomesti del energije potrebne za vzdrzevanje bivalnih temperatur poskrbeti je potrebno da so prostori poleti zasciteni pred osoncenjem konstrukcijska zasnova zgradbe oblika in geometrija zgradbe zgradbe imajo pri enaki prostornini in enaki toplotni izolativnosti obodnih konstrukcij glede na obliko in razgibanost fasade zelo razlicne toplotne izgube toplotne izgube zaradi prehoda toplote transmisijske toplotne izgube se vecajo sorazmerno z vecanjem zunanje povrsine zgradbe razmerje med zunanjo povrsino zgradbe in njeno prostornino faktor oblike je kriterij za velikost dovoljenih transmisijskih toplotnih izgub stremeti moramo za cim bolj kompaktno obliko zgradbe na porabo energije vplivamo tudi z razvrstitvijo prostorov prostori z enakim temperaturnim rezimom naj bodo razporejeni skupaj zelo visoke prostore ali celo prostore nacrtovane preko vec etaz je zelo tezko enakomerno ogreti pri tem porabimo tudi vec energije toplotna prehodnost obodnih konstrukcij toplota prehaja skozi obodne konstrukcije zaradi temperaturne razlike med toplim zrakom v prostoru in hladnim zunanjim zrakom v smeri nizje temperature izgubljanja toplote ne moremo zaustaviti lahko ga le zmanjsamo z izboljsanjem toplotne izolativnosti obodnih konstrukcij karakteristicna vrednost konstrukcije je toplotna prehodnost k vrednost pove koliko toplote preide v casovni enoti sek skozi povrsino m konstrukcije ce je razlika temperatur zraka na obeh straneh konstrukcije k k vrednost konstrukcije je odvisna od vgrajenih materialov nizko toplotno prehodnost obodnih konstrukcij dosezemo z vgradnjo toplotno izolacijskih materialov pri vecslojnih konstrukcijah je potrebno paziti na razporeditev posameznih materialov zlasti je pomemben polozaj toplotne izolacije vsak sistem razporeditve ima svoje zahteve ter dobre in slabe lastnosti izbrati je potrebno optimalnega glede na nacin uporabe zgradbe napacna sestava materialov v konstrukciji lahko povzroci navlazevanje materialov toplotna akumulativnost obodnih konstrukcij toplotna akumulativnost materiala je njegova sposobnost da vpija toploto iz toplejse okolice jo shrani akumulira in jo ko se temperatura okolice zniza zopet odda toplotna akumulativnost materiala je odvisna od njegove prostorninske mase in specificne toplote konstrukcije z veliko toplotno akumulativnostjo vplivajo na vecjo toplotno stabilnost prostorov ki jih omejujejo zgradbe so lahko grajene masivno betonske opecne konstrukcije ali pa so obodne konstrukcije lahke s povrsinsko maso manjso od kg m montazne konstrukcije masivne konstrukcije zmorejo akumulirati veliko toplote pri dobro toplotno izoliranih zgradbah so nihanja zunanje temperature v zgradbi komaj opazna v zimskem casu zadrzijo masivne obodne konstrukcije vecji del vpadlega soncnega sevanja in tako doprinasajo k ogrevanju lahke konstrukcije imajo majhno toplotno akumulativnost ceprav so dobro toplotno izolirane ne morejo prepreciti in zmanjsati zunanjih temperaturnih vplivov nihanja temperature v takih zgradbah so velika ogrevalne naprave morajo biti sposobne slediti hitrim temperaturnim spremembam poleti je temperatura zraka v prostorih odvisna predvsem od intenzitete soncnega sevanja ki pada na zunanje obodne povrsine zgradbe kolicina toplote ki prehaja v prostor skozi neprosojne obodne elemente zgradbe je odvisna od toplotne prehodnosti in toplotne akumulativnosti teh konstrukcij ter refleksijskih lastnosti njihovih povrsin neprimerno vecji pa je vpliv soncnega sevanja skozi okna odvisen je od velikosti in orientacije oken od tipa zasteklitve in od vrste in namestitve sencil zvisanje temperature je odvisno tudi od akumulativnosti notranjih konstrukcij ter intenzivnosti prezracevanja okna posebno pozornost je potrebno pri nacrtovanju posvetiti velikosti in razporeditvi oken zavzemajo cca obodne povrsine toplotne izgube skozi okna pa so do celotnih toplotnih izgub zgradbe primerno velika okna so potrebna zaradi naravne osvetljenosti prostorov in so tisti element zgradbe ki najvec prispeva k pasivnemu izkoriscanju soncne energije ter so torej pomemben vir toplotnih dobitkov priporocljivo je na juzni strani vgraditi vecja okna z dodatno toplotno zascito rolete polkna na ostalih straneh zlasti na severni pa manjsa okna transmisijske izgube oken lahko zmanjsamo z izbiro primerne zasteklitve v nasih klimatskih conah moramo uporabljati najmanj dvoslojno zasteklitev vezana okna izolacijska stekla toplotna prehodnost stekla je odvisna od debeline zracne plasti med stekli izboljsamo jo z nanosom tankih refleksijskih slojev z napolnitvijo prostora med stekli s posebnimi plini ali s povecanjem stevila stekel t j zracnih plasti toplotne izgube zaradi zracne propustnosti zmanjsamo z uporabo kvalitetnih tesnil zracne propustnosti pripir ne smemo obravnavati samo z energetskega stalisca iz higijenskih razlogov je potrebna v prostorih stalna minimalna izmenjava zraka nacin koriscenja zgradbe temperatura toplotne izgube zgradbe zaradi prehoda toplote in zaradi izmenjave zraka narascajo sorazmerno z razliko temperatur zraka v zgradbi in njeni okolici na temperaturo zunanjega zraka ne moremo vplivati pri racunanju toplotnih izgub zgradbe ali pa pri racunanju moci ogrevalne naprave zanjo upostevamo racunsko temperaturo zunanjega zraka ki je dobljena na osnovi dolgoletnih meteoroloskih merjenj v doticnem okolju pri nacrtovanju ogrevalnih naprav ni smotrno racunati zaradi vecje varnosti z nizjimi zunanjimi temperaturami kot je to potrebno povecanje razlike temperatur za oc zahteva cca vecjo moc ogrevalne naprave in s tem tudi visjo investicijo lahko pa vplivamo na temperaturo zraka v zgradbi za bivalno ugodje je odlocilna srednja temperatura sevanja srednja temperatura vseh povrsin v prostoru povrsinske temperature so odvisne od toplotne izolacije obodnih sten z dvigovanjem temperature zraka bivalnega ugodja ne popravimo bistveno povecamo pa toplotne izgube pri kvalitetno izoliranih obodnih povrsinah lahko znizamo temperaturo notranjega zraka s tem zmanjsamo tudi toplotne izgube znizanje temperature zraka za oc pomeni manjso porabo energije za ogrevanje tudi obcasno znizanje notranjih temperatur ponoci pomeni dodatne prihranke prezracevanje toplotne izgube zaradi prezracevanja so premosorazmerne intenziteti izmenjave zraka v zgradbi saj moramo svezi zrak ogreti na sobno temperaturo dolocena izmenjava zraka v zgradbah je potrebna tako iz higijenskih kot tudi iz gradbenofizikalnih razlogov prostori morajo biti primerno prezracevani da se zagotovijo zdravi pogoji bivanja glavna kriterija za kvaliteto zraka v prostorih sta vsebnost co in zracna vlaga posledica prevelike vlaznosti zraka je rosenje na obodnih povrsinah v kolikor to ni le obcasen in kratkotrajen pojav so posledice plesen propadanje tapet in ometov in trajno poslabsanje klime v prostoru kar neugodno vpliva na zdravje stanovalcev izmenjavo zraka v zgradbi dosezemo z naravnim in prisilnim prezracevanjem pri naravnem prezracevanju izkoriscamo fizikalne pojave razliko tlakov termicni vzgon in delovanje vetra pri tem se zrak izmenjuje skozi okna prezracevalne elemente in ventilacijske kanale za prisilno prezracevanje uporabljamo mehanske naprave ventilatorje izrabljeni zrak iz prostorov izsesavamo ali vpihavamo svezega poleg opisane kontrolirane izmenjave zraka pa je vedno prisotna tudi nekontrolirana izmenjava zraka skozi netesne stike na obodu zgradbe kriticna mesta na obodu zgradbe okenske pripire stik med okvirom krila in okvirom okna stiki med okvirom okna in zidno odprtino stiki skatle za rolo z odprfino v zidu stiki montaznih fasadnih elementov lahke stropne konstrukcije proti podstresju ali lahke stresne konstrukcije nad ogrevanimi prostori najvecja zracna propustnost okenskih pripir je predpisana s standardom ostali stiki na obodu zgradbe pa naj bi bili cim bolj tesni dovoljena je kratna izmenjava zraka v eni uri v prostoru oziroma stanovanjski enoti navlazevanje konstrukcij prakticno v vsakem materialu v obodnih konstrukcijah zgradbe zasledimo vecjo ali manjso kolicino vode vzroki so stevilni navlazitev materialov med transportom in vskladiscenjem ter zaradi postopkov pri vgradnji vgrajena vlaga navlazitev zaradi stalne izpostavljenosti obodnih konstrukcij padavinam navlazevanje skozi zunanje povrsine in vlaga ki se tvori v objektu kondenzacija na notranjih povrsinah in v notranjosti konstrukcij pri difuzijskem prehodu vodne pare skozi konstrukcijo vlaga vpliva na funkcionalnost in obstojnost materiala direktna posledica povecane vlaznosti materiala je poslabsanje toplotno izolativne sposobnosti materiala zlasti je to nevarno pri izolacijskih materialih navlazevanje skozi zunanje povrsine navlazevanje konstrukcij s padavinami preprecimo s pravilno izbiro zakljucnih slojev ometov premazov ti morajo biti zaporni za vodo imeti morajo majhno kapilarno vodovpojnost ter biti propustni za vodno paro navlazevanje skozi notranje povrsine navlazevanje obodnih konstrukcij skozi notranje povrsine je tezje obvladljivo locimo povrsinsko kondenzacijo in kondenzacijo v notranjosti konstrukcije povrsinska kondenzacija temperatura notranjih povrsin obodnih konstrukcij je pozimi vedno nizja kot temperatura zraka v prostoru pri dolocenih pogojih visoka relativna vlaznost zraka v prostoru premajhna toplotna izolativnost obodne konstrukcije toplotni mostovi ovirano gibanje zraka ob konstrukciji zavese pohistvo v kotih lahko nastopi kondenzacija zracne vlage na povrsini rosenje v bivalnih prostorih kjer se relativna vlaznost zraka giblje pozimi obicajno med in in le obcasno v casu kuhanja ali kopanja naraste do toplotna izolativnost obodnih konstrukcij pa je v predpisanih mejah do pojava povrsinske kondenzacije praviloma ne bi smelo priti vendar je prav povrsinska kondenzacija oziroma njene posledice poskodbe zidnih oblog in pojav plesni v zadnjih letih velik problem nekaj ukrepov za preprecevanje tega pojava dobra toplotna izolativnost obodnih konstrukcij znizanje relativne vlaznosti zraka v prostoru z zracenjem to mora biti intenzivno vendar ne predolgo da se ne ohladijo obodne povrsine pohistvo ne sme biti postavljeno ob zunanje stene ce pa se temu ni mogoce izogniti mora biti od stene toliko odmaknjeno da zrak za njim lahko krozi zavese ne smejo biti pregoste in namescene tako da zrak zastaja za njimi notranje povrsine morajo biti sposobne vpiti presezno vlago in jo oddati ko so razmere primerne navlazevanje v konstrukciji pozimi je koncentracija vodne pare v zraku ogrevanega prostora vedno visja kot je koncentracija vodne pare v zunanjem zraku zaradi teznje da bi se koncentraciji izenacili prodira vodna para skozi obodne konstrukcije v smeri prostor okolica ta pojav imenujemo difuzija vodne pare merilo za velikost difuzijskega transporta vodne pare skozi konstrukcijo je gostota difuzijskega toka ta je odvisna od razlike delnih tlakov vodne pare na obeh straneh konstrukcije in od propustnosti materialov za vodno paro zaradi razlicnih temperatur v zgradbi in zunaj nje se temperature posameznih plasti nizajo od znotraj navzven vodna para torej prehaja skozi vedno hladnejse plasti konstrukcije pri dolocenih klimatskih pogojih temperatura in relativna vlaznost zraka na eni in drugi strani konstrukcije se vodna para v neki plasti konstrukcije lahko utekocini kondenzira material v katerem nastopi kondenzacija se navlazi s tem se mu poslabsa toplotna izolativnost ce se konstrukcija poleti ne izsusi bo poslabsanje toplotne izolativnosti konstrukcije povzrocilo prihodnjo zimo se vecjo navlazitev stalno navlazevanje lahko privede do poskodbe konstrukcije s pravilno izbiro in sestavo materialov v obodnih konstrukcijah lahko preprecimo pojav notranje kondenzacije ali pa vsaj zagotovimo da se bo kondenzat poleti popolnoma izsusil osnovno pravilo za pravilno sestavo na notranji strani konstrukcije mora biti material z majhno propustnostjo vodne pare in nizko toplotno izolativnostjo na zunanji strani pa z visoko propustnostjo in visoko toplotno izolativnostjo v primerih ko moramo toplotno izolativni material namestiti na notranji strani konstrukcije sanacija ga moramo pred navlazevanjem zascititi z ustreznim materialom z zelo nizko paropropustnostjo parna ovira pe folije ai folije bitumenski trakovi itd zakljucek problemi toplotne zascite poleti in pozimi energijsko varcnega ogrevanja in zascite objektov pred navlazevanjem so tesno povezani in jih nikakor ne smemo resevati loceno pri tem pa moramo upostevati tudi zahteve zvocne in pozarne zascite zgradb primerno toplotno zascito zgradb zagotavljajo stevilni standardi in pravilniki najpomembnejsi je standard tehnicni pogoji za projektiranje in gradnjo zgradb jus u j ki navaja kriterije za toplotno zascito na podrocje toplotne zascite posega tudi pravilnik o tehnicnih normativih za projektiranje in izvajanje zakljucnih del v gradbenistvu tako standard kot pravilnik pa se navezujeta na stevilne standarde ki urejajo kontrolo kvalitete toplotno izolacijskih materialov in gradbenih konstrukcij ter kontrolo vgrajevanja dolocenih konstrukcijskih elementov