filozofske raziskave ludwig wittgenstein v eseju bom predstavil wittgensteinov odgovor na vprasanje o zasebnem sledenju pravilu kartezijansko teorijo o zasebnem sledenju pravilu in na vprasanje o zasebnem jeziku kartezijansko teorijo o zasebnem jeziku i kartezijanska teorija o zasebnem sledenju pravilu trdi da ce imam neki pojem potem imam tudi neko pravilo ki mi kaze na katere predmete se ta pojem nanasa npr ce imam pojem stola potem imam tudi pravilo ki mi kaze na katere predmete se ta pojem ali ce imam pojem bolecine potem imam tudi pravilo ki mi kaze na katera stanja se ta pojem nanasa vzemimo kot primer pojem sestevanja in najbolj preprosto pravilo dodajanje stevila ena petra ki ze pozna mnozico naravnih stevil na pozna pa se sestevanja ucimo dodajanje stevila ena navadno operacijo plus ena petru prikazujemo doloceno stevilo s pomocjo niza crtic npr iii je stevilo tri dodajanje stevila ena pa s pomocjo dodajanja ene crtice stevilu tri ali nizu treh crtic iii dodamo stevilo ena ali eno crtico i in dobimo stevili stiri ali niz stirih crtic iiii po prvih desetih premerih s stevili ki so bila manjsa od deset petra izprasamo in dobimo vtis da je pravilo razumel zdi se da peter sedaj razpolaga z nekim znanjem o pravilu znanjem ki bo v prihodnosti dolocalo kako bo neodvisno od svojega okolja in govorne skupnosti prisel do vsote katerega stevila s stevilom ena peter bo sledil pravilu ce bodo njegovi postopki skladni s pravilom imenujmo to ideja o dolocenosti pravila in ce bo vedel da je pravilo ki ga ima pred ocimi danes isto kot pravilo ki ga je imel pred ocim vceraj imenujmo to ideja o spoznavnosti pravila kartezijanec predpostavlja da se je peter naucil navadno pravilo ki zahteva uporabo enega postopka do neskoncnega stevila dodajanje stevila ena do deset do dvajset do trideset itn wittgenstein postavi kartezijancu v zvezi z dolocenostjo pravila dve vprasanji ali obstaja v petrovem razumu stvar ki enoglasno doloca da je to navadno in ne izkrivljeno pravilo in ali jo peter lahko pozna prvi kartezijanski odgovor bi lahko bil da se peter zivo spominja dodajanja crtice k ze napisanemu nizu crtic in da ta slika doloca da se je peter naucil navadno in ne izkrivljeno pravilo taksen odgovor ni prepricljiv ker je v procesu ucenja nastopalo le malo stevilo crtic in malo stevilo njenih naslednikov zato taksna slika ne more dolociti kaj bo moral peter storiti na tisocem koraku kjer bo nastopalo veliko stevilo crtic in veliko stevilo njenih naslednikov ali bo mora dodati eno crtico ali mogoce dve ali mogoce tri itd drugi kartezijanski odgovor bi lahko bil da ce se je peter kaj naucil se je naucil pojem dodajanja stevila ena ki ga bo vodil v praksi taksen odgovor pa tako ni prepricljiv ker obravnava pravilo kot pojem in tako problem le preimenuje raziskovalci wittgensteina razlikujejo v zvezi z dolocenostjo pravila med tremi bolj in manj radikalnimi zakljucki ki jih lahko najdemo v filozofskih raziskavah najmanj radikalen zakljucek je da ni ocitno da je uporaba pravila esplicitno trdno dolocena enkrat za vselej in da pravila zanesljivo vodijo nas duh bolj radikalen zakljucek ki naj bi ga wittgenstein dokazoval je da nic mentalnega v petrovem umu ali duhu ne daje dolocenosti njegovemu razumevanju pravila najbolj radikalen zakljucek je da trdnost pravila postavlja subjekt pred novo odlocitev dejstvo da subjektov izbor izgleda enako pa je nakljucni rezultat nase konstitucije raziskovalci si mocno nasprotujejo v tem koliko je bil wittgenstein v resnici radikalen in nagnjen h konvencionalizmu k misljenju da so vsa pravila ljudske konvencije wittgenstein postavi kartezijancu ravno tako dve vprasanji v zvezi s spoznavnostjo pravila kako bi lahko peter zanesljivo vede da danes sledi istemu pravilu kot vceraj in ali ima vednost ali le prepricanje da sledi istemu pravilu wittgenstein trdi da peter nima vednosti ampak le prepricanje da sledi istemu pravilu kot vceraj ker v osamljenosti ne more zanesljivo vedeti da je pravilo ki mu sledi danes isto kot pravilo ki mu je sledil vceraj piti preprican da sledim pravilu ne pomeni slediti mu tako pravilo ne morem slediti na zasebni nacin ker bi bilo potem prepricanje da sledim pravilu isto kot slediti mu wittgensteinov odgovor na teorijo o zasebnem sledenju pravilu je da izurjenost ki je ukoreninjena v skupnem postopanju temeljno poznavanje pravil ni znanje o njih skupni ljudski nacin postopanja je tisti okvirni sistem s pomocjo katerega si razlagamo neki tuji jezik raziskovalci wittgensteina razlikujejo med tremi bolj in manj radikalnim razlagami teh zakljuckov najmanj radikalna je razlika da pravila niso dolocena z neko nad ljudsko nujnostjo ampak s soglasjem skupnosti vprasanje ali dolocen clovek sledi nekemu pravilu je smiselno le v okviru skupnega ljudskega delovanja sorodna je razlaga ki se ne sklicuje toliko na skupno delovanje kolikor na skupne znacilnosti in nagnjenja ki so v temelju ljudskega obnasanja bolj radikalna je razlaga da dolocenost pravila in njegovo razumevanje nista neki objektivni znacilnosti pravila zdi se da je zadnja razlaga wittgensteina najblizja trditev da peter sledi navadnemu in ne izkrivljenemu pravilu je vrednostna sodba skupnosti s katero skupnost spremlja petrovo obnasanje v primeru sestevanja bi to pomenilo da vsota ni dolocena neodvisno od sprejemanja to da je neki dokaz ravno dokaz na dolocen teorem je posledica tega da skupnost matematikov to sprejema kot dokaz za dolocen teorem ii kartezijanska teorija o zasebnem jeziku trdi da ce ima samo peter dostop do lastnega mentalnega zivljenja bi si lahko izmislil jezik katerega izrazi se nanasajo samo na njegova stanja tako da tega jezika ne bi mogel razumeti nihce drug vprasanje ki se postavim je kako lahko vem da peter z besedo bolecina razume isto stanje kot jaz ko pa nimam vpogleda v njegovo stanje imam samo vpogled v svoje stanje da bi vedel ali sta moje in njegovo stanje enaki problemi taksne vrste so povzrocili nastanek behavioristicne teorije o jeziku kartezijanska teorija je ena skrajnost behavioristica na druga ki trdi da notranja stanja in dogodki ne obstajajo mentalni izrazi pa se nanasajo na samo obnasanje peter z besedo bolecina razume isto stanje kot jaz ker se obnasa podobno kot jaz odgovor da se peter obnasa podobno kot jaz ni prepricljiv ker ne vem ali podobno obnasanje drugih izhaja iz podobnih vzrokov ko pa samih vzrokov ne more videti wittgensteinov odgovor na teorijo o zasebnem jeziku je da ce bi bile stvari v resnici take kot jih prikazuje kartezijanec bi bilo mogoce da bi obstajal popolnoma zasebni jezik v katerem se izrazi nanasajo na stanja ki so dostopna le nam beseda kot npr dnevnik ki bi bilo napisano v taksnem jeziku ne bi mogel razumeti nihce drug razen nas samih kar pa ni mogoce ker je za obstoj jezika nujno spostovanje pomenov ki so bili enkrat doloceni produkcija znakov ki imajo vsakokrat razlicen pomen ni nobena jezikovna dejavnost predpostavimo da je radikalni govornik zasebnega jezika peter vceraj nek svoj obcutek ponovil in pripravlja se da bo v dnevnik spet napisal »danes alfa« kako lahko peter preveri ali je stavek »danes alfa« resnicen mogoce danasnji obcutek ni isti kot vcerajsnji zunanja kontrola ni mogoca ker je jezik po predpostavki zaseben petru ostane samo da se mu zdi da sta obcutka ista privid ki pa se lahko od primera do primera razlikuje njegov zasebni jezik nima trdnih pomenskih pravil ker ce bi jih imel se obcutki od primera ne bi mogli razlikovati in tako ni jezik ta zakljucek se navezuje na idejo da se nobenemu pravilu ne da slediti v izolaciji ki smo je raziskovali v prvem delu wittgenstein v zagovor tega predstavi naslednji primer predpostavimo da obstaja skupnost v kateri ima vsak clan skatlo z pajkom ki jo lahko odpre le on sam ljudje se o pajkih pogovarjajo toda v pogovoru pajek ne igra nobene vloge tudi ce so vse skatle prazne pogovor tece dalje kot da so vse skatle polne dokler ljudje ne izvedo da imajo eni clani skupnosti svoje polne drugi pa prazne radikalna razlaga wittensteinovega primera je da wittgenstein zanika obstoj notranjih obcutkov pajek ne obstaja in se tako priblizuje behaviorizmu nasi postopki proti drugim ljudem ne temeljijo na prepricanju da imamo tudi drugi ljudje mentalno zivljenje ampak na tem da obravnavamo druge ljudi kot bitja z mentalnim zivljenjem proti njim se obnasamo na dolocen nacin s skrbjo z ljubeznijo s pazljivostjo neradikalne razlage so stiri prva moznost je da obcutki v resnici obstajajo toda nas javni jezik se na njih na nanasa nanasa se samo na njihove zunanje manifestacije druga moznost je da zunanji kriteriji v primeru pripisovanja in posebno razikovanje tega kaksno je razmerje med zunanjim in notranjim stanjem ni potrebno tretja moznost je da notranji obcutki obstajajo toda izrazi javnega jezika jih ne imenujejo ampak samo izrazajo »cutim bolecino« pomeni isto kot »au « zadnja moznost pa je da nam notranji obcutki niso nikoli dani kot surova stanja ampak so vedno upojmovljeni so del nekih splosnih kategorij ki so javne prakticne in povezane s kazanjem obcutkov v obnasanju zdi se da wittgenstein v zvezi s teorijo o jeziku isce srednjo pot med kartezijansko in behavioristicno teorijo avtor matej daska v kolikor zelite sodelovati z nami vas vljudno vabimo da se nam pridruzite posljete clanke ali pa samo izrazite vasa mnenja