knjine izdaje ivan ivackovic the rolling stones umetnost upora za zacetnike radio b beograd koncno smo pri najpopularnejem branju o popularni glasbi pri biografijah izvajalcev in skupin pisanje hagiografije e posebej ko gre za vroce pojave je obicajno in se najbolje prodaja a po prvotni uporabi ostaja malo trajnega po ivljenjepisu ene najpopularnejih zvezd nekdanjega jugoslovanskega prostora momcila bajagica bajage s onu stranu jastuka se je beograjski novinar ivan ivackovic spoprijel z mnogo trim orehom z rockovskimi metuzalemi ki jih poznamo pod imenom rolling stones in so ocitno njegova trajna obsedenost ivackovic v knjigi ki ima priblino strani temo obravnava cudno a zanimivo pri tem pa izkorica odlicne pogoje ki mu jih nudi zalonik znana beograjska neodvisna radijska postaja kombinacija besedil in dobrih fotografij celo barvnih ter odlicno pregledno in rahlo luksuzno graficno oblikovanje dajejo vtis da se je avtor izogibal vsemu kar bi bilo vec od ciste hagiografije a se pri tem ni znael niti v analiticnem rockovskem pisanju da bi vsaj malo presegel suho nizanje dejstev in kronologije ivackovic se dri segmentov ki jih nato kombinira izhaja iz biografij vseh avtorjev najvec prostora pa namenja rubriki jumping flashback paralelna zgodovina v kateri niza vse tiste dogodke v zvezi z rolling stones ki so se pojavili na prvih casopisnih straneh kandali v zvezi z mamili so sem in tja videti dolgocasni in nepomembni sledijo veliki koncerti pa po deset najpomembnejih velikih in malih ploc koncertni zapisi nato pa kaj se je z njimi dogajalo v osemdesetih in devetdesetih ko jih je videl tudi avtor s posebnim poudarkom na gostovanju v zagrebu leta v teh besedilih je ivackovic bolj analiticen a vendar manjka temeljiteja bolj poglobljena razclenitev glasbenike poetike ki jo zastopajo mick jagger keith richards in drucina knjigi dajejo posebno vrednost originalne fotografije branislava briana raica enega najbolj iskanih svetovnih rockovskih fotografov na kratko nekoliko suha in konvencionalna a za tiste ki se portno pripravljajo na njihov prihod v zagreb maja na hipodromu dobrodola literatura ki bo ob posluanju ploc s poudarkom na zadnji bridges of babylon dober uvod v spoznavanje ene od pravih legend popularne glasbe ognjen tvrtkovic manuel pena the texas mexican conjunto history of a working class music university of texas press austin str na prodaj v knjigarni kazina romantizirana podoba krasne custvene godbe z razpoznavno latinsko barvo in e na prvi pogled revnega a veselega glasbenika po monosti pokritega s sombrerom se v tudiji manuela pena o teksakomehikem conjunto umika v luci preizpraevanja socialne ekonomske in kulturne vpetosti glasbena sloga proletarskih mehikih priseljencih na amerikih tleh predvsem v dravi teksas avtor popularni glasbeni slog proucuje v luci socialnih sprememb skozi razredno diferenciacijo teksakih mehicanov v tem stoletju mehiki priseljenci so sprva predvsem dravljani drugega reda razdvojeni med poloajem relativno homogene etnicne imigrantske skupnosti in prosperiteto amerikega nacina ivljenja povzpenjanja po drubeni lestvici katerega predpogoj pa je kulturna asimilacija sprejem vrednot in norm amerike drube conjunto je glasbeni slog ki se je oblikoval v tridesetih letih pod vplivi mehike norteno muzike in je na amerikih tleh med imigrantsko skupnostjo postajal druabni glasbeni slog ki so ga odlikovale predvsem raba harmonike ob znacilni bajo sexto dvanajststrunska kitara in znacilne modificirane glasbene oblike denimo polka eden njegovih vodilnih zgodnejih izvajalcev narciso martinez je znal povedati conjunto era pa' la gente pobre le gente de rancho la orquesta era pa' high society conjunto je bil glasba revnih orquesta pa za visoko drubo v tej izjavi se zrcali osnovna opozicija med conjuntom in orquesta tejana teksaki orkester med godbo revnih in godbo strunskega orkestra brez harmonike ki je v sofisticiranosti privzemanju estetskih norm srednjega razreda in glasbenih oblik od orkestrskega swinga do mehikega bolera oznacevala znotrajetnicni migrantski antagonizem med ruralnim kmetovalskim delavskim razredom in nastajajocim asimilacijskim srednjim razredom amerikih mehicanov ta prepad se je e posebej poglobil v obdobju po drugi svetovni vojni v casu vse vecje urbanizacije pomecanjenja mehicanov ki so se nastanili v barrios san antonia corpus christija lareda in houstona notranja zareza obenem napotuje na zunanjo mejo na segregacijo med prevladujoco ameriko kulturo in migrantsko mehiko in po drugi vojni na e dodaten zaplet z ilegalnimi mehikimi priseljenci iz osrednje mehike in pokrajin norteno ki so s seboj prinesel svojo muziko drugacne preference vse to je prispevalo da se je conjunto kot zacetni razpoznavni glasbeni slog mehikih proletariziranih priseljencev zacel oblikovati kot harmonikarska godba v tridesetih letih n martinez santiago jimenez se po vojni do estdesetih z novotarijami in eksperimenti moderniziran ustalil kot godba ki jo izvaja tiriclanska zasedba harmonika bajo sexto elektricni bas in bobni novi stil kljucni predstavnik nove generacije je paulinio bernal je odlikovala melodicna virtuoznost harmonikarjev s poudarjenim staccatom upocasnjenostjo pesmi in tudi privzemanjem nekaterih repertoarskih potez drugih godb okrog leta je v conjuntu zacel prevladovati konservativizem slog ki je doivljal sunkovite spremembe se je ustalil in zapiral nikdar dovolj medijsko podprt in donosen vendar s svojo gramofonsko mreo se je vse bolj soocal z norteno glasbo popularnejo grupos tropicales mehika razlicica junoamerike cumbie in predvsem z medijsko mocno musica moderna s popularnimi latinskimi izvajalci na primer juliom iglesiasom koncni udarec je priel z nepricakovane strani ameriko etnomuzikoloko zanimanje za conjunto kot del amerike kulturne dedicine je vzbudilo pozornost tistih mehicanov oz njihovih potomcev ki so se mu zastopniku nizke kulture ranchera ravno odtegnili conjunto je postal vreden spotovanja socasno je to percepcijo pospremila romantizirana mrea festivalov conjunta pena pravi tradicija ki je v osnovi reprezentirala protiideoloki odgovor tejano delavcev na njihovo podrejenost ameriki politicnoekonomski in kulturni hegemoniji je postala dekontekstualizirana usmerjale so jo ravno institucije taiste hegemonije godba je bila oropana vitalnosti izvorne simbolne moci celotna vrocicna atmosfera conjunta je bila odlagalice in izraz kulturne neodvisnosti tejanov ni bila beg pred ivljenjem marvec pustolovcina v realnost v estdesetih se je konflikt med srednjim in delavskim razredom teksakih mehicanov e poglobil prvi je sproil pravo kampanjo proti staromodnim vrednotam ki so ogroale njihov na novo pridobljeni status dvajset let kasneje se je stvar torej obrnila med mnogimi dejavniki ki so oslabili conjunto je bila e nadaljna pospeena migracija teksakih mehicanov iz ruralnih predelov teksasa v kalifornijo tamkajnje meanje mehike kulture z moderno popularno godbo je novo poglavje ki ga pena e ni napisal vzhodni los angeles urbani barrio zvok los lobos conjunto na sobotnih vecerih v teksasu sicer e ostaja glas drugacnega razlicnega socialnega reda a nic vec tako mocan grozec in celo konflikten kot je bil kratek cas usoda etnicnih godb na amerikih tleh ki postajajo vseamerike ico vidmar nazaj kazalo naprej muska