aktualno ljubljana november seminar o regionalizaciji decentralizaciji in o strukturah eu razprava o moznih ustavnih spremembah v sloveniji alternative za regionalizacijo slovenije dr janez smidovnik v republiki sloveniji se je reforma lokalne samouprave po nekaj letih priprav koncala leta na pol poti ustanovljenih je bilo obcin nato pa je reforma zastala pricakovati je bilo da bomo s to reformo dobili tudi v sloveniji podobno kot je to v veliki vecini drugih drzav se en sirsi nivo lokalnih skupnosti to naj bi bila pokrajina provinca o kateri govori ustava kot sirsi lokalni skupnosti za opravljanje lokalnih zadev sirsega pomena opravljala pa bi lahko tudi dolocene zadeve drzave na vmesni ravni med drzavo in obcinami na ta nacin bi z reformo lokalne samouprave prisli tudi do normalne razclenitve drzave in do ustreznih nosilcev javne uprave na treh nivojih ki bi omogocali doloceno uravnotezenje celotne strukture javnega sektorja njegovega drzavnega in njegovega komunalnega dela ker pa do take normalne razclenitve drzave ni prislo je nastala v vmesnem prostoru med obcinami in drzavo praznina ki povzroca probleme in terja resitve ta vmesni prostor ki je nastal kakor se je izkazalo v vseh drzavah najustreznejsi prostor za izvajanje velikega stevila javnih nalog in sicer javnih nalog lokalnega pomena pa tudi javnih nalog drzave ki morajo imeti svojo operativno bazo na ozjih obmocjih drzave zaradi tega je z ustanovitvijo novih obcin nastala v sloveniji izrazita centralizacija sistema ki je tako v tehnicnem kakor tudi v politicnem pogledu problematicna za slovenijo tezisce opravljanja javnih zadev ki je bilo prej v socialisticnih obcinah ki so opravljale tudi veliko drzavnih nalog se je sedaj premaknilo od obcin na drzavo in sicer v center drzave dobili smo obcine z malo pristojnosti na eni strani in drzavno upravo z velikimi pristojnostmi na drugi strani ki se izvajajo v centru drzave v ljubljani doloceno stopnjo drzavne dekoncentracije pomenijo sicer t i drzavne upravne enote ue ki so bile oblikovane na sedezih bivsih obcin in so prevzele od bivsih obcin vecji del administrativnih pristojnosti drzavnega pomena vendar pa so te enote zgolj administrativni podaljski republiskih ministrstev brez vsake organizacijske in funkcionalne samostojnosti razen tega pa so postavljene prenizko v prostoru da bi mogle nadomestiti oziroma izpopolniti praznino med obcinami in drzavo opisani polozaj je vsekakor treba steti za zacasnega reforma lokalne samouprave in z njo tudi reforma drzavne uprave se bo morala nadaljevati kajti vakuum med drzavo in lokalno samoupravo se cedalje bolj povecuje povecuje ga proces nadaljnjega drobljenja obcin ki je v teku z vso vehemenco to leto je bilo ustanovljenih nadaljnjih obcin pojavljajo pa se se nadaljnje zelo energicne zahteve po novih obcinah drzavni zbor je pred kratkim zavrnil se nadaljnjih predlogov za nove obcine ker zanje ni bil izpeljan predpisan postopek za ustanovitev novih obcin sedaj je nastopil stiriletni predah s prepovedjo ustanavljanja novih obcin ker so po nasem zakonu teritorialne spremembe v obcinah mozne le enkrat v obdobju med dvemi rednimi volitvami v obcinske svete torej vsaka stiri leta zato je pricakovati nov val zahtevkov za nove obcine takoj po preteku tega razdobja morda z vidika regionalizacije ki jo tu obravnavamo ni pomembno zakaj se v sloveniji na nivoju obcin dogaja opisani proces drobljenja obcin ki je v direktnem nasprotju s procesom komasacije obcin drugod v evropi treba je pac racunati z njim pa vendar je za naso lastno vednost in pouk treba povedati da gre pri tem za stihijo ki je nastopila zaradi tega ker se pri nas pred vstopom v reformo lokalne samouprave ni posrecilo postaviti dovolj cvrstih strokovno in politicno verificiranih ciljev reforme in se posebej dovolj cvrstih kriterijev za oblikovanje obcin zato se je tega problema polastila politika t j politicne stranke ki si sedaj ustvarjajo v novih obcinah svoja oporisca danes lahko recemo da pri nas ne veljajo nikakrsni cvrsti kriteriji za oblikovanje obcin ceprav imamo v samem zakonu o lokalni samoupravi o tem nekaj dolocb ki pa so brez prave vsebine edini cvrst kriterij zapisan v zakonu je minimalno stevilo prebivalcev ki naj bi jih imele obcine to je prebivalcev le izjemoma pa lahko tudi manj dejansko pa je od ustanovljenih obcin polovica takih ki imajo manj kot prebivalcev in to bistveno manj to pa pomeni da v praksi tudi ta kriterij ne drzi tako prihaja v sloveniji do obratnega procesa kot drugod v evropi v evropi se je v zadnjih desetletjih odvijal intenzivni proces zdruzevanja majhnih obcin v vecje v sloveniji pa je v teku proces drobljenja obcin iz prvotnega stevila socialisticnih obcin je nastalo najprej sedaj pa imamo ze obcin zaenkrat je mogoce reci le to da se bo drobljenje se nadaljevalo in stevilo obcin povecevalo kje se bo ta proces ustavil danes se ni mogoce reci mogoce pa je reci da je zaradi tega vakuum v vmesnem prostoru med obcinami in drzavo cedalje vecji in da se bo se poveceval zaradi tega pa je tudi problem posebnega subjekta v vmesnem prostoru cedalje bolj aktualen s tem da doslej se ni prislo do ustanovitve pokrajin je zaustavljena celotna reforma lokalne samouprave pa tudi teritorialna reforma drzavne uprave s problemom pokrajin se neposredno povezuje problem statusa mestnih obcin mestne obcine so bile ustanovljene obenem s prvo mrezo obcin leta njihov status pa naj bi bil urejen s posebnim zakonom vendar pa s tem zakonom ni mogoce naprej saj si pristojnosti pokrajin in mestnih obcin nujno konkurirajo dokler ni jasno ce bodo pokrajine in s kaksnimi pristojnostmi ni mogoce dolociti pristojnosti mestnih obcin nadalje ni mogoce zaceti z decentralizacijo s prenosom dolocenih drzavnih nalog na lokalne skupnosti ker se ne ve kaj naj bi prevzele pokrajine in kaj obcine v sferi drzavne uprave pa ni mogoce naprej z dekoncentracijo nalog na ozje enote dokler se ne ve ali kje in kaksne bodo pokrajine to pomeni da nereseni problem pokrajin blokira vso nadaljnjo reformo lokalne samouprave in velik del reforme drzavne uprave na strokovnem podrocju pa je bilo v razdobju zadnjih par let veliko povedanega in napisanega o regionalizaciji slovenije veliko je bilo tudi strokovnih posvetovanj na katerih so sodelovali strokovnjaki raznih strok razen pravnikov tudi geografi prostorski planerji ekonomisti itd bila so tudi posvetovanja z mednarodno udelezbo kot npr tisto v mesecu septembru preteklega leta z udelezbo ekspertov sveta evrope med njimi je bil tudi dr hoffschulte ki je danes tukaj med nami in nekoliko pozneje podobno posvetovanje v mariboru pred seboj imam zbornik clankov strokovnjakov pravnikov sociologov ekonomistov geografov prostorskih planerjev itd ki ga je organiziral poslanec drzavnega zbora dr ciril ribicic v njem je predstavljen problem regionalizacije slovenije iz vseh v postev prihajajocih vidikov iz vsega doslej povedanega in zapisanega glede tega vprasanja je razvidno da obstoji pri nas v strokovnem svetu enotno prepricanje da je regionalizacija slovenije potrebna in nujna iz upravnih gospodarskih in politicnih razlogov ne poznam ene same zapisane in utemeljene sodbe ki bi govorila proti regionalizaciji slovenije ni pa enotnega mnenja glede tega v kaksni obliki naj bi bila izpeljana regionalizacija strokovnjaki ki niso pravniki se sploh izogibajo tega vprasanja in prepuscajo iskanje te resitve pravnikom ki pa glede na okoliscine tudi ne govore istega jezika tisto kar povsem manjka pa je angaziranje politike politicnih strank vlade in parlamenta ki bi lahko sprozilo akcijo npr akcijo za ustanovitev pokrajin ali kaksno drugo akcijo ki bi pomenila regionalizacijo ali vsaj korak v smeri regionalizacije drzave zdi se mi da tudi poskus v tej smeri ki je v tem da je bil koncept zakona o pokrajinah poslan v parlament v predhodno obravnavo v kateri naj bi prislo do jasnih politicnih stalisc glede tega vprasanja ni uspel v tem postopku izrecena stalisca so medla nejasna neodlocna to pomeni da gre pri regionalizaciji slovenije za tezavno politicno vprasanje glede katerega se ne upa izpostavljati nobena politicna stranka vkljucno s tistimi ki so v vladni koaliciji morda bo pomenil dodatni politicni impulz ki manjka bliznji sprejem slovenije v pridruzeno clanstvo evropski uniji ko se bo v aktualni obliki postavilo pred slovenijo vprasanje sodelovanja v tej uniji ne le na drzavni pac pa tudi na regionalni ravni ceprav je slovenija majhna pa je notranje v vsakem pogledu izredno heterogena in neenakomerno razvita zato bi se po uveljavitvi pridruzenega clanstva evropski uniji dogajalo da bi kot celota sicer po vsej verjetnosti napredovala notranje razlike pa bi se povecevale ce ne bi prislo do njene regionalizacije moja naloga v tem referatu ni da bi podrobneje dokazoval nujnost regionalizacije slovenije pac pa kot je ze iz naslova razvidno da pokazem njene mozne variante kajti tudi glede tega se ni bila izrecena zadnja beseda ceprav se je o tem veliko govorilo in pisalo kot je iz prilozene sheme razvidno pri nas ne gre za regije v evropskem smislu ceprav govorimo o regionalizaciji za regije v evropskem smislu v republiki sloveniji ni prostora ker je vsa slovenija po vseh elementih ki opredeljujejo zmogljivosti evropske regije teritorialni obseg stevilo prebivalcev gospodarska moc itd komajda ena sama evropska regija v okviru nekdanje jugoslavije je republika slovenija tudi dejansko delovala kot ena izmed njenih regij in se je kot taka tudi povezovala s prekomejnimi regijami najprej v trikotniku regij z italijansko furlanijo julijsko krajino in z avstrijsko dezelo stajersko v sestdesetih letih pozneje v cetverokotniku v katerega je vstopila se republika hrvatska v osemdesetih letih pa je prislo do ustanovitve delovne skupnosti alpe jadran ki se zmeraj obstoji in deluje to kar manjka v republiki sloveniji je na nivoju province se pravi na nivoju ki je praviloma prostor za drugi nivo lokalne samouprave ali pa ce tega ni prostor za enoto drzavne dekoncentracije kot je npr avstrijski okraj verwaltungsbezierk ali pa je na tem nivoju organizacija z dvojno naravo drzavno in lokalno kot je npr nemski landkreis to so po mojem mnenju tudi vse v postev prihajajoce variante za katere se lahko odloca slovenija za umestitev v ta vmesni prostor med drzavo in obcine premislimo najprej kaj govori za vzpostavitev pokrajin kot oblike drugega nivoja lokalne samouprave in kaj govori proti temu najprej slovenska ustava ta govori v sicer spornem clenu o sirsih lokalnih samoupravnih skupnostih in pri tem omenja pokrajine misli torej na lokalno skupnost tako opredeljuje tudi njene naloge te naj bi bile urejanje in opravljanje lokalnih zadev sirsega pomena opravljala pa naj bi tudi zadeve ki bi jih nanjo prenesla drzava to je tipicna konstrukcija evropske lokalne skupnosti na drugem nivoju ki pa po nacelu decentralizacije prevzema tudi dolocene naloge drzave tu sploh ne bi bilo nobenega dvoma ce ne bi ta ista ustava v tem istem clenu za ustanovitev teh sirsih lokalnih skupnosti pokrajin pooblastila obcine po ustavni formulaciji obcine samostojno odlocajo o povezovanju v sirse lokalne samoupravne skupnosti tudi v pokrajine to pa stvar obrne na glavo ce so obcine ustanoviteljice pokrajin potem so pokrajine v vseh pogledih odvisne od obcin tako glede nalog glede financiranja glede konstituiranja organov in celo glede same ustanovitve in dolocitve njihovega teritorija take pokrajine ne morejo biti avtonomne lokalne skupnosti pac pa so lahko le organi medobcinskega sodelovanja ob tej ustavni diskrepanci ki je nastala bodisi zaradi strokovne napake formulatorjev ustave ali pa zaradi resnicnega nasprotovanja notranji clenitvi slovenije na pokrajine se sedaj zaustavljajo vsa prizadevanja in vsi projekti za ureditev in za ustanovitev pokrajin ceprav zmeraj govorimo o pokrajinah kar ze v samem svojem pojmu nakazuje na avtonomne skupnosti ne pa na drzavne enote pa se v koncni fazi zmeraj postavi vprasanje kako sprico take ustavne formulacije vzpostaviti pokrajine da bi lahko zanesljivo funkcionirale kot avtonomne lokalne skupnosti zanesljivega odgovora na to vprasanje se nismo nasli ceprav je bil v razmisleku tudi zanimiv predlog ki ga je podal lansko leto na ze omenjenem posvetovanju v ljubljani dr hoffschulte predlagal je da bi oblikovanje pokrajin naslonili na clen ustave in pri tem zavestno prezrli clen besedilo clena doloca da prebivalci slovenije uresnicujejo lokalno samoupravo v obcinah in drugih lokalnih skupnostih dodatek in drugih lokalnih skupnostih bi zakonodajalca opraviceval da lahko ustanovi tudi pokrajine ne glede na clen ki govori posebej o pokrajinah ker besedilo clena ne ustreza in v dosledni izpeljavi idejo o povezovanju obcin v pokrajine pripelje tudi do resitev ki bi bile v nasprotju z evropsko listino o lokalni samoupravi npr glede tega da organe pokrajine volijo obcinski sveti naj bi besedilo clena razumeli kot obliko medobcinskega povezovanja pokrajine pa bi oblikovali na podlagi clena z analogno uporabo ustavnih dolocb o obcinah in z uporabo dolocb evropske listine o lokalni samoupravi ki zavezuje tudi slovenijo s tem bi odpadle vse ustavnopravne tezave ki jih predstavlja sporno besedilo clena za oblikovanje pokrajin kakor je ta ideja zanimiva pa po vsestranskem premisleku mislim da ni uresnicljiva ni namrec mogoce prezreti clena ki pod clenom izrecno napoveduje vsebino besedila to je besedilo o sirsih lokalnih skupnostih pokrajinah nato pa isto ponavlja se v samem besedilu tega clena kakrsnokoli je ze to besedilo ni dvoma da ta clen govori o sirsih lokalnih skupnostih pokrajinah v tej luci pomeni precizacijo besedila clena ki omenja poleg obcine se druge lokalne skupnosti in s tem dopusca vec nivojev lokalnih skupnosti poleg obcine se druge npr pokrajine vendar pa te v ureditvi kakor jo precizira clen zaradi tega je zelo verjetno da ureditev pokrajin brez upostevanja clena ustave ne bi prestala ustavnosodne presoje tako prihajamo zmeraj do istega zakljucka ce poskusamo uzakoniti pokrajine kot avtonomne lokalne skupnosti na drugem nivoju ki bi imele na svojem nivoju podoben polozaj kot ga imajo obcine na svojem nivoju se moramo nujno odmakniti od slovenske ustave in to bistveno in obratno ce poskusimo uzakoniti pokrajine v skladu z ustavo s clenom ustvarjamo nekaj kar nima polozaja avtonomne lokalne skupnosti in ne more funkcionirati kot lokalna samoupravna skupnost se vec taki organizaciji sploh ni mogoce zagotoviti trajnega obstoja to pa pomeni da brez spremembe ustave v republiki sloveniji ni mogoce na pravno soliden nacin vzpostaviti pokrajin kot drugega nivoja lokalne samouprave to sem ugotovil in jasno zapisal se preden je bila ustava sprejeta vse kar se je zgodilo od takrat do danes me samo potrjuje v tej ugotovitvi sicer ne izkljucujem da bomo dobili pokrajine brez spremembe ustave toda za njih bo veljalo kar sem povedal ali ne bodo mogle funkcionirati kot avtonomne lokalne skupnosti ali pa bo njihov obstoj ogrozen zaradi neskladja z ustavo smo zmeraj v istem zacaranem krogu sanse za spremembo ustave pa niso velike in ne bodo velike vse dokler v politicnih organih te drzave zlasti pa v velikih strankah ne bo prevladalo prepricanje o nujnosti vmesne institucije med drzavo in obcinami zaradi bolj uspesnega upravljanja in razvoja slovenije v takih razmerah je seveda treba iskati tudi drugacne resitve npr kot ze receno tudi z uvedbo upravnih okrajev v tem vmesnem prostoru rekli smo ze da vecina ljudi ki se pri nas ukvarjajo s to problematiko govori in pise o instituciji ki bi bila v prvi vrsti nosilec iniciative gospodarskega razvoja in prostorskega planiranja v regiji ne pa o izvajalcu drzavne uprave kar je v bistvu upravni okraj se pravi da imajo pred ocmi sliko ki ji bolj ustreza avtonomna lokalna skupnost kot pa zgolj upravna instanca drzave pa vendar bi bila uvedba upravnega okraja v republiki sloveniji v razmerah v kakrsnih smo lahko pomembna iz vec razlogov predpostavljati moramo seveda da za uvedbo upravnega okraja ni ustavnih ovir npr v besedilu prvega odstavka clena ustave ki pravi da naloge uprave opravljajo neposredno ministrstva predlog za ustanovitev upravnih okrajev je namrec ze enkrat propadel formalno zaradi takega ugovora ki pa ni bil nikdar strokovno problematiziran dejansko pa mislim da bolj zaradi nepripravljenosti slovenskih politikov da se spuste v avanturo teritorialnega razclenjevanja drzavne birokracije na vec stopenj upravni okraji imajo tradicijo na nasem obmocju saj jih je poznala ze habsburska avstrija kamor je nekoc spadala slovenija in tudi prva jugoslavija dokoncno so bili odpravljeni pri nas tudi kot pojem leta z vzpostavitvijo velikih socialisticnih obcin komun na obmocju prve jugoslavije je bilo okrajev pri cemer pa je treba upostevati da so imele rang okraja se stiri mestne obcine ljubljana maribor celje in ptuj in da so bili v okviru italije se stiri province slovenskega ozemlja okraj je bil prva stopnja drzavne uprave splosne pristojnosti tako je se danes v republiki avstriji ki je ena izmed redkih evropskih drzav samo z okraji in brez lokalnih skupnosti na drugem nivoju lokalne samouprave uvedba upravnih okrajev bi omogocila oziroma olajsala resitev velikega problema teritorialne reorganizacije drzavne uprave z okraji bi lahko na normalen nacin organizirali drzavno upravo in bolje uravnotezili upravljanje drzave na vsem njenem teritoriju po uvedbi okrajev pa bi se tudi veliko bolj jasno in prepricljivo pokazalo ali je dejansko potreben poleg okraja se drugi nivo lokalne samouprave ce bi uvedli upravne okraje bi se glede njihove ureditve gotovo zgledovali po ureditvi v republiki avstriji ceprav so okraji le dekoncentrirana institucija drzave pa so zaradi svojih pristojnosti zaradi svojega polozaja v sistemu drzave ter zaradi pravnih pooblastil in zaradi financnih sredstev s katerimi razpolagajo ucinkovit izvajalec najvecjega dela drzavne uprave t i obce uprave na prvi stopnji razen tega pa so tudi mocna opora za razvoj drzave na ustreznih obmocjih okraji niso zgolj administrativni podaljski upravnih resorjev na terenu kot so nase upravne enote ue pac pa so relativno samostojni organi ki imajo na skrbi tudi gospodarski socialni in kulturni razvoj zadevnih obmocij predstojnik okraja je predstavnik vlade na terenu ce bi uvedli pri nas upravne okraje bi bila notranja razclenitev drzave podobna kot je notranja razclenitev republike avstrije s tem da je federativna avstrija razdeljena se na dezele laender ki imajo vlogo evropskih regij znotraj avstrijskih dezel pa je razclenitev ista kot bi bila v sloveniji imeli bi obcine mestne obcine in okraje na tem mestu je treba reci nekaj besed o mestnih obcinah ne da bi se podrobno spuscali v komplicirano problematiko teritorialnega oblikovanja in v drugo problematiko nasih mestnih obcin ki se je pokazala zlasti na primeru mestne obcine koper zaradi kompletnosti slike o teritorialni razclenitvi slovenije si moramo biti na jasnem kam locirati mestne obcine v strukturi te razclenitve po obstojeci ureditvi imajo mestne obcine v vseh pogledih isti polozaj kot navadne obcine status mestne obcine v nasi ureditvi se ni bil uveljavljen in kot smo ze ugotovili ne more biti uveljavljen dokler ni resen problem pokrajine oziroma upravnega okraja z resitvijo tega problema pa se nakazuje tudi resitev statusa mestnih obcin ta se praviloma izravnava s statusom pokrajine oziroma s statusom upravnega okraja tako so nemska mesta t i kreisfreie staedte izlocena iz okrajev in imajo isti polozaj kot okraj landkreis ki je dvozivka lokalna skupnost in upravni okraj podobno imajo avstrijske mestne obcine isti polozaj kot ga ima upravni okraj in so zato izlocene iz okrajev mestne obcine imajo torej pristojnosti obcine in pristojnosti upravnega okraja zato moramo mestne obcine locirati na isti nivo kot pokrajine oziroma upravne okraje t j na vmesni nivo med drzavo in obcine seveda pa je mogoce da dobe mestne obcine le nekatere posebne pravice v statusu pa so praviloma izenacene z ostalimi obcinami pricakovati pa je da se bo obenem z resevanjem problema pokrajine oziroma upravnega okraja postavilo vprasanje stevila nasih mestnih obcin in vprasanje obseznosti njihovega teritorija ob soocenju pokrajin oziroma upravnih okrajev z mestnimi obcinami se bo pokazalo da zasedajo mestne obcine dalec prevelik del drzavnega teritorija in da zato na dolocen nacin omejujejo vlogo pokrajine oziroma upravnega okraja ta okoliscina govori proti izenacevanju statusa nasih mestnih obcin z okrajem oziroma pokrajino preostane nam le se razmislek o moznosti da se v upravnih okrajih ki bi jih eventuelno ustanovili v tem vmesnem prostoru uvede lokalna samouprava za dolocena podrocja oziroma za dolocena vprasanja in s tem odpre proces uvajanja lokalne samouprave na drugem nivoju s tem bi dejansko sledili zgodovinskemu razvoju kakor se je odvijal v evropskih drzavah tudi nemski landkreis in francoski departement sta bila najprej le drzavni teritorialni enoti pozneje pa je v njih nastala samouprava ta se je razvijala z razlicnim tempom in v razlicnem obsegu tako da je npr v nemskem landkreisu celo prevladala nad drzavnim sektorjem kar pa se ne bi moglo reci za francoski departement ki je se zmeraj v vecjem obsegu drzavna kot pa lokalna velika diskusija o tem ali naj bi se uvedla lokalna samouprava tudi na nivoju samoupravna institucija tudi v habsburski avstriji je bila sredi prejsnjega stoletja okrajev v avstriji ta ideja ni prodrla in je ostalo tako do danasnjega dne okraj je le drzavna teritorialna enota zanimivo pa je da je bila v prvi jugoslaviji z vidovdansko ustavo iz leta predvidena lokalna samouprava tudi v okrajih poleg obcin vendar ni bila nikdar izpeljana zato na nasem obmocju ni tradicije glede lokalne samouprave na tem drugem nivoju obstoji pa tradicija upravnih okrajev v tem kontekstu se mi zdi nadvse zanimiva tudi za nase razmere pot ki jo je ubrala republika avstrija in sicer z oblikovanjem planskih regij planungsregionen planske regije se oblikujejo v mejah upravnih okrajev in zdi se da z njimi zapolnjujejo prav tisto vrzel ki ostaja v teh upravnih okrajih kot zgolj drzavnih oblastvih planske regije so mehanizem za planiranje razvoja v prostoru med dezelo in obcinami z regionalnimi razvojnimi programi naj bi se zagotavljal enakomeren razvoj vseh regij in s tem vse dezele in usklajevalo prostorsko planiranje na dezelni ravni in na ravni obcin delo vodi regionalni planski sosvet ki ga sestavljajo okrajni glavar zupani vseh obcin zastopniki politicnih strank in zastopniki interesnih zdruzenj v tem prostoru na ta nacin predstavlja ta sosvet nekaksen regionalni parlament strokovno delo na pripravi regionalnega razvojnega programa opravljajo strokovne grupe za posamezna podrocja v regiji v koncni fazi pa strokovnjaki v organih dezelne vlade ki koncno tudi sprejema regionalne razvojne programe mislim da bi morali v sloveniji z vso resnostjo prouciti organizacijo in delovanje teh planskih regij ker so nam avstrijske razmere najblizje naj zakljucim z ugotovitvijo da so v sloveniji glede narave in oblike regionalizacije odprte se vse variante je pa ze skrajni cas za odlocitev in nadaljevanje reforme vendar pa nadaljnji koraki reforme terjajo ne le sodelovanje stroke pac pa v prvi vrsti jasne in odgovorne odlocitve najvisjih drzavnih in politicnih organov te drzave ljubljana nazaj na vrh