obrt ob koncu stoletja do druge svetovne vojne slovenci smo imeli od nekdaj veliko dobrih obrtniskih mojstrov za to je skrbela obrt sama na sliki so clani komisije za pomocniske in mojstrske izpite okraja murska sobota iz leta obrtni red iz leta je uveljavil obrtno svobodo ki pa obrtnistvu ni bila v korist saj je lahko obrt odprl vsak cetudi obrti ni bil izucen izguba cehovstva pa je vzpodbudila obrtnike k novem zdruzevanju zadruznistvu predhodnica obrtniskih zadrug pri nas je bilo obrtno pomocnisko drustvo obrtno zadruznistvo pa je dobilo pravno podlago leta ko je bil izdan zadruzni zakon deset let kasneje pa je bil obrtni red spremenjen predvsem z namenom da bi omejil preveliko obrtno svobodo in s tem pomagal obrtnistvu obrtniki pa so na tradiciji nekaterih cehovskih izrocil zaceli proti koncu stoletja ustanavljati prva prostovoljna drustva leta je slovensko obrtno drustvo v celju organiziralo prvi slovenski obrtniski shod ki je imel v takratnih druzbenih razmerah nemskutarske spodnje stajerske velik pomen zadruge in drustva so med seboj v glavnem sodelovala med njimi pa je prihajalo seveda na skodo obrtnistva kot celote tudi do ideoloskih in strankarskih razprtij med prve obrtniske zadruge na slovenskem stejemo leta ustanovljeno zadrugo krojacev sivilj in podobnih rokodelstev v ljubljani zadruge pa so bile tudi v drugih vecjih slovenskih mestih tik ob prelomu stoletja pa jih je delovalo skupaj samo se deset do prve svetovne vojne se je njihovo stevilo spet povecalo na okrog trideset najpomembnejsi dogodek ob zacetku tega stoletja pa je bila ustanovitev dezelne zveze obrtnih zadrug leta v ljubljani ki jo je vodil brivski mojster ivan franchetti tik pred zacetkom i svetovne vojne pa je celo zacela izdajati glasilo obrtni vestnik kasnejsa dva pomembna dogodka sta ustanovitev zveze obrtnih zadrug za spodnjo stajersko v celju in ustanovitev urada za pospesevanje obrti na kranjskem vse so se mocno zavzemale za ustanavljanje obrtnih sol in strokovnih tecajev leta je v sloveniji delovalo ze razlicnih obrtnih zadrug ali zdruzenj obrtnikov ponovno je zacel izhajati obrtni vestnik obrtniki so s svojimi zdruzenji zaceli se aktivneje posegati v gospodarsko in politicno zivljenje in se boriti za svoje interese njihove zahteve so bile delno uveljavljene leta v novem obrtnem zakonu ostale pa je prekinil predvojni cas in nato vojna ker so obrtniki svojo organizacijo tudi institucionalno in operativno skrbno dograjevali je bila logicna tudi ustanovitev asociacije ki je zdruzila vse to je bil vrhovni obrtniski svet vodila pa sta ga ivan in josip rebek in sta bila poleg engelberta franchettija najpomebnejsi obrtniski imeni v tistem casu clanstvo v obrtniskih strokovnih zdruzenjih je bilo po ze omenjenem jugoslovanskem obrtnem zakonu obvezno v zadnjih letih pred vojno je bilo na slovenskem tisoc obrtnikov obvezno zdruzenih v strokovnih obrtniskih zdruzenj ter se v drugih zdruzenj ustanovitev posebne obrtniske zbornice je preprecila vojna vendar imata za razmah obrtnistva velik pomen tudi odsek za obrt pri zbornici za trgovino obrt in industrijo ter zavod za pospesevanje obrti odsek in zavod sta organizirala vec sto tecajev podpirala mojstrsko obrtno solo razstave in sejme itd omembe vredna je tudi delniska druzba obrtna banka ter posebna hranilnokreditna sluzba v okviru ljubljanske mestne hranilnice tudi vloga obrtniskega tiska ni zanemarljiva od bleiweisovih kmetijsko rokodelskih novic do ljudskega glasa obrtnika slovenskega obrtnika celje do jugoslovanskega obrtnika in strokovnega elektrotehniskega glasnika ki ga je izdajalo zdruzenje elektrotehniskih obrti