intervju s christopherom langtonom avtor karlo pirc prvotna ideja o ustvarjanju umetnega ivljenja izhaja iz dela madarskega matematika johna von neumanna ki je v petdesetih postavil vpraanje ali obstaja stroj ki lahko ustvari katerikoli produkt in s tem tudi svojo popolno kopijo hipotetičen stroj ki naj bi to počel je poimenoval univerzalni konstruktor po turingovi ideji o univerzalnem računalniku univerzalni konstruktor naj bi bil robot ki plava nad bazenom polnim rezervnih delov in se dograjuje ali ustvarja svojo kopijo ideja je von neumanna tako zainteresirala da sta jo s kolegom stanom ulanom iz univerze v los alamosu spravila v formalno logično obliko celične avtomate to so skupki celic v računalniki matriki vsaka od njih pa je v enem od diskretnih stanj iz predefiniranega nabora ob času nič računalnik naključno razporedi te celice po prostoru matrike nato pa skozi simuliran čas spreminja njihov poloaj ali stanje ki je lahko ponazorjeno z barvo kot stopnjo ivosti glede na predefinirana pravila pravila igre so unitarna za celo matriko in se izvajajo simultano za vse celice naslednje stanje celice v simuliranem času je definirano z njenim trenutnim stanjem in tevilom sosedov ter njihovim stanjem Čeprav so pravila karseda enostavna ustvarjajo kompleksne samoreplicirajoče se formacije celic in glider je ki se sprehajajo po matriki in uničujejo vse pred seboj langton je nadaljeval delo johna von neumanna saj idejo celičnih avtomatov razvil e naprej v celotno novo filozofijo v tvorjenju umetnega ivljenja zato ni presenetljivo da ima znanstvena skupnost danes langtona za očeta umetnega ivljenja in naslednika legendarnega dedka von neumanna leta je christopher langton organiziral v los alamokem nacionalnem laboratoriju prvo konferenco na temo umetno ivljenje kamor je stopetdeset raziskovalcev pripeljalo celo menaerijo ivečih artefaktov ta prva konferenca je mnogim znanstvenikom odprla nove poti raziskovanja in vpeljala novo vejo v znanosti raziskovanje umetnega ivljenja druga konferena z enakim naslovom se je dogajala v santa fe ju in letonja tretja v chicagu ta je dokončno zakoličila umetno ivljenje kot priznano znanstveno disciplino ki ima dandanes vse večji pomen christopher langton je interdisciplinarni raziskovalec saj je kot pravi sam tudiral na arizonski fakulteti na več smereh obenem in nato naključno izbral da bo diplomiral iz psihologije in antropologije obenem pa so ga zanimale tudi tehnično orientirane znanstvene discipline zato je doktoriral iz računalnitva na michiganski univerzi kjer je sodeloval pri delu dveh pionirjev v razvoju umetnega ivljenja arthurjem burksom in johnom hollandom danes je langton član raziskovalne skupine ki raziskuje kompleksne sisteme v los alamokem nacionalnem laboratoriju in vodja programa umetno ivljenje na santa fe intitutu langton se je prvič srečal z umetno ivljenjsko tvorbo v massachusetskem kliničnem centru kjer je delal med ostalim kot prenaalec mrtvih človekih teles iz mrtvanice v sobo kjer so izvajali avtopsije neke noči ob treh zjutraj to se je zgodilo po njegovem ogledu filma noč ivečih mrtvecev sta on in njegov sodelavec prevaala truplo skozi poltemo podzemnega hodnika ki ga je osvetljevala le ena arnica telo mrtveca je bilo prekrito z rjuho zelo podobno kot v sceni iz frankensteina nenadoma pa se je telo začelo premikati se dvigovati mrtvec se je dvignil v sedeči poloaj spustil je nekaken krik pravi langton ozrl sem se in fant ki je bil z menoj jo je e popihal nihajna vrata na koncu hodnika pa so se majala flap flap flap e danes si ne znam razloiti kaj se je takrat zgodilo ljudje v mrtvanici so se radi hecali na račun novincev dogajalo se je da si odprl predal da bi dal ven mrtveca ki si ga moral prepeljati in telo je skočilo v sedeči poloaj kar se je zgodilo meni bi tudi lahko bil eden taknih tosov langtonovo drugo srečanje pa ni bilo več tako grozljivo ko je v mass generalovem laboratoriju za psihiatrične raziskave delal kot sistemski programer je skual na enem računalniku simulirati operacijsko strukturo in funkcije drugega računalnika da bi simulacijo lahko izpeljal je ugotovil da mora pretvoriti delovanje nekega stroja v končno tevilo ukazov skupek abstraktnih logičnih povezav pri tem mu je v glavo padla ideja ali sploh obstaja kaj česar delovanja ni mogoče simulirati na taken način kaj pa je sploh ivljenje potemtakem drugega kot velika količina v bistvu mrtve materije organizirane tako da se na nek čuden način pojavljajo procesi ki tvorijo ivljenje Če lahko natančno simuliramo vzorce ali strukturo ivečih bitij ali niso te simulacije na nek način ive enostavne umetne ivljenjske tvorbe e obstajajo zanimivo vpraanje je kako bodo raziskave umetnega ivljenja napredovale skozi leta ki e pridejo ena od omejitev na katero bi lahko naleteli raziskovalci umetnega ivljenja znotraj računalnikov je da v računalniku ni mogoče simulirati naključnosti ki je ena od izrazitejih značilnosti realnega sveta in ivljenja samega naključnost pa v naem svetu ponavadi povezujemo z metanjem kock karlo einstein je rekel bog se ne igra s kockami in hawking je dejal da bog kocke sploh ni imel ali se imate za boga ki resnično lahko kocka in če kockate kako veste da bo rezultat za nas koristen langton tu obstaja veliko tem ki jih je treba razjasniti kompleksnost lahko doseemo tudi brez metanja kock obstaja determinističen kaos kar pomeni da je v tem kaosu vsak korak časovno lahko popolnoma determiniran a se rezultata ne da predvideti daleč vnaprej ali se bog igra s kockami ali se mi kockamo z vesoljem tu je kar nekaj tem ena od teh je ali imamo sploh opraviti s kakno stohastičnostjo povedano drugače z naključnostjo ali ne v igri in kakne učinke ima ta naključnost na vedenje vesolja ki ga ustvarjamo ali je kaj kritično odvisno od razlike med vesoljem v katerem obstaja naključnost in tistim ki je popolnoma deterministično teorija kaosa pokae da lahko obstaja deterministična naključnost to pa pomeni da je vesolje lahko popolnoma determinirano enkrat ko pozna pravila in začetno stanje obstaja le eno mono sledeče stanje ob vsakem časovnem koraku a je kljub temu nemogoče predvidevati daleč vnaprej stanjem lahko sledi le od enega časovnega koraka do drugega takne vrste dinamično kaotični sistemi lahko opravijo skoraj vsak test za naključnost no opravijo vsak poznan test za naključnost na primer generatorji naključnih tevil v računalnikih se posluujejo natančno iste metode so popolnoma deterministični po zelo dolgi sekvenci tevil se bodo ta začela ponavljati toda v enem samem ciklu delujejo popolnoma naključno torej če obstaja v vesolju nekaj kar se odvija je to dogajanje v neki meri odvisno od vsebovanja naključnosti v tem vesolju za iste stvari gre v vseh sistemih z generatorjem naključnih tevil k kaj pa heisenbergovo načelo ko zasadi seme ivljenja v računalnik determinira končni rezultat eksperimenta obliko ivljenja ki se tako pojavi toda ali se vam ne zdi da bi morali za to da bi dobili resnično ivljenje in inteligenco v stroju počakati da se pojavi samo od sebe brez začetnega semena to da damo začetno seme v generator naključnih tevil e ne pomeni da smo s tem determinirali katerikoli izračunljiv aspekt končnega rezultata Če je sistem determinističen potem obstaja za določeno začetno stanje in začetno pravilo le en moen rezultat toda ta rezultat je nepredvidljiv na kakrenkoli način dokler ne nastane univerzum sam ni blinjice po kateri bi lahko izračunali končni rezultat zato je končno stanje nemogoče definirati vnaprej do potankosti k pognati moramo torej program da bi videli kaj se bo zgodilo da toda obstaja kvalitativna razlika med tem in univerzumom kjer se resnična naključnost dogaja ves čas zame je e vedno odprto vpraanje če resnična naključnost sploh obstaja v realnem svetu k druga omejitev bi lahko bila ta da so računalniki ujeti v matematično logiko goedel je dokazal da so nekateri logični problemi nereljivi le človeka etika lahko pove kaj je tu reitev ali resnica to je res če elimo določiti resničnost ali neresničnost neke izjave računalnik pa kljub problemu e naprej dela čeprav ga mogoče nikoli ne bo reil veliko ljudi misli da se bo računalnik če mu damo neizračunljiv problem na določeni točki ustavil in se bo začelo iz njega kaditi toda ne računalnik e naprej nekaj počne kae obnaanje problem mogoče ne bo nikoli reen znotraj računalnikega univerzuma a obstajajo tudi nereljivi problemi znotraj naega univerzuma pri raziskovanju umetnega ivljenja razlikujemo fundamentalno deterministične in fundamentalno nedeterministične univerzume ampak s temi problemi se trenutno ne ukvarjamo lahko ustvari celoten univerzum in ga enostavno pusti da se razvija bilione simuliranih let in nato pogleda kaj je nastalo problem pri tem je da če bi elel dobiti na koncu karkoli signifikantnega bi potreboval računalnik enormnih zmogljivosti drugače se zaradi končne velikosti začetnega univerzuma artificialne korelacije začnejo pojavljati po zelo dolgem časovnem obdobju potrebuje računalnik ki ima dovolj velik pomnilnik da lahko shrani ves ta čas k govorili ste o času ali je mogoče simulirati čas znotraj računalnika nove fizikalne teorije pravijo da je čas ireverzibilen pojav računalniki procesi pa so po večini reverzibilni ne računalniki procesi niso nujno reverzibilni pravzaprav je večina procesov ireverzibilnih vzemimo na primer turingov stroj bazičen model v računalnitvu več poti lahko iz različnih izhodič vodi do iste točke iz različnih začetnih pogojev lahko pride do te iste točke Če eli obrniti proces nazaj k začetku katero pot si bo izbral mora se nedeterministično odločiti za eno od alternativnih poti kar tehnično pomeni da sistem ni reverzibilen enako velja v igri life veliko različnih začetnih razporeditev konča s praznim zaslonom vsa stanja so torej če začne s praznim zaslonom kaj je tvoja naslednja poteza če se eli vrniti v začetno stanje Če je matrika velika obstaja ogromno tevilo monih stanj od koder bi lahko izhajal torej je to ireverzibilen sistem v tehničnem smislu k torej mislite da je mono simulirati čas znotraj računalnika da v smislu reverzibilnosti vpraanje je ali je čas v naem univerzumu ireverzibilen ali se poti v času skladajo k nekatere noveje teorije v fiziki pravijo da je čas dejansko ireverzibilen nekateri tipi bozonov ki nastajajo v določeni kemičnih reakcijah se pojavljajo popolnoma naključno zatorej je nemogoče zavrteti časovni trak nazaj in priti v začetno točko da obstaja pa tudi fluktuacija v vakumu ki lahko sproi nastanek epr parov delec in antidelec in anihilacija teh parov na primer v kaotičnih dinamičnih sistemih v kaotičnih atraktorjih se nobena od poti ne pokriva z drugo k toliko o tem pa se vrniva k umetnemu ivljenju med drugim ste tudirali tudi antropologijo predpostavimo da imamo umetno ivljenje ki se razvija evoluira toda kako lahko vemo da ne bo zgreilo točke x kjer se je pojavila človeka kultura in kaj če zgrei točko x kaj je smisel oblikovanja nečesa kar ni za nas dojemljivo kot inteligentno Če začnemo s preprostimi organizmi v preprostem okolju znotraj računalnika in jih pustimo da se razvijajo dolgo časa dvomim da bodo nastala človeku podobna bitja lahko da bo tu mono govoriti o inteligenci in pričakujem da bo obstajalo nekaj podobnega kot kultura mislim kaj pa je kultura drugega kot ekstra genetski mehanizem za prenos informacij med generacijami če zadevo razumemo kar se le da preprosto obstaja kulturna in genetska transmisija informacij kultura je vse kar je preneeno med generacijami in ni preneeno z geni Če torej umetno ivljenje ustvari nek izven genetski mehanizem za predajanje informacij skozi čas mislim da lahko rečemo da kultura tu je prisotna v seveda bazičnem zelo destiliranem smislu termina k in kaj če postanejo ta umetelna bitja nekakni informacijski paraziti v nai drubi to je vsekakor mono mislim obstajajo računalniki virusi torej e imamo informacijske parazite v naem okolju ti paraziti ivijo v računalnikem okolju a so le vrh ledene gore e danes je mono napisati strane reči zatorej mislim da se lahko razvijejo do neke točke pričakujem da četudi jih ne ustvari človek bolj ko bomo razvijali nae računalnike mree in bolj ko bodo pametni nai stroji bolj se bodo te reči pojavljale spontano to je preveč ploden medij in zunaj je vse preveč replikatorjev vsi ti računalniki so popolnoma srečni da naredijo toliko kopij programa kot jih od njih zahteva ta isti program prelahko se je zakrinkati kot nekaj kar naj bi bilo v računalniku tako so računalniki izvrsten maneverski prostor za parazite ki se sprehajajo po mreah prepričan sem da bo potrebno imeti imunski sistem v računalnikih mreah zaradi istih razlogov kot ga imamo mi Človekov celični aparat je poln kopirnih naprav za dna Če to odkrijejo informacijski paraziti bodo nedvomno iznali način kako se okoristiti tudi z naim ogromnim informacijskim potencialom na imunski sistem je sestavljen iz dveh delov prvi del je osnovna pregledna tabela ki je statična in kjer se stvari v organizmu primerjajo s standardnim naborom drugi variabilni del pa se vseskozi trudi najti nove oblike ki ne bi smele biti prisotne trenutno je v antivirusnih programih implementiran le prvi del ki uporablja pregledno tabelo za iskanje znanih virusov ta tabela je le spisek delčkov kode ki so značilni za nekatere viruse torej če najdejo te delčke kode so verjetno nali tudi virus a kmalu bodo te tabele postale preobsene in bo obraten pristop zato učinkoviteji v računalnikih bo obstajalo več reči ki so odvečne od tistih ki so potrebne torej se bo naloga začitnih programov obrnila proti vzdrevanju tabel s seznamom stvari ki jih elimo imeti v računalniku vse ostalo pa bo zbrisano lahko bi rekli da se je ta preskok nekoč zdavnaj zgodil pri ljudeh izpeljati pa ga bomo morali tudi na računalnikih a to ni lahka naloga ker se seznam zaeljenega nenehno spreminja obstaja veliko monosti kako to lahko naredimo mogoče s pomočjo kriptiranja vsega znotraj računalnika kjer bi morali poznati ključ če elimo narediti karkoli in s tem preprečiti vstop tujcem računalnike mree so e po naravi ob vseh teh informacijskih replikatorjih preveč ploden medij in informacijski paraziti se bodo s tem nedvomno okoristili richard dawkins ravno pie knjigo o primerjavi med memi računalniki virusi in sebičnimi geni rabi le dober komunikacijski medij in kopico replikatorjev ki se kopirajo kot na fotokopirnem stroju pa bo takoj dobil informacijske parazite k v enem od intervjujev ste izjavili da se veliki računalniki sistemi lahko začnejo obnaati precej nenavadno celo nezanesljivo bilo je e več taknih primerov na internetu in v amerikih telefonskih omrejih sistemi so se začeli obnaati nelinearno in tega ljudje ki so jih ustvarjali niso predvideli takne stvari se lahko dogajajo lahko napie program za krmiljenje računalnike telefonske centrale in ga testira na računalniku program dela v redu dokler ne razporedi kopij tega istega programa na različna mesta in jih med seboj povee v komunikacijsko mreo programi se kaj kmalu zapletejo v neko čudno dinamično stanje ki ga nisi predvidel to je napaka v programu ki se pojavi le ko obstaja več kopij nekega programa to je precej znan pojav paralelni dinamični sistemi se lahko zamrznejo dinamično ali pa se začnejo obnaati kaotično in jih ne moremo več kontrolirati to velja za vse velike kompleksne sisteme Če je sistem nelinearen bo kaj kmalu imel opraviti z različnimi pojavi ki jih nisi predvidel med znanstveniki obstajajo močni zadrki proti ustvarjanju umetnega ivljenja eden najbolj znanih pa je problem sivega oblaka umetne iveče entitete kot so nanomaine robotki velikosti nekaj sto nanometrov so zmone samorepliciranja in obdelovanja materije na atomski ravni Če ta proces ne bi bil kontroliran bi se ti majhni roboti lahko eksponentno mnoili v neskončnost dokler ne bi predelali vse materije v vesolju v en velikanski oblak sestavljen iz njihovih kopij k govorili ste o informacijskih parazitih a to je le eden od problemov kaj mislite o ustvarjanju umetnega ivljenja v realnem svetu in problemu sivega oblaka ki je povezan s tem to je vsekakor mogoče Če bomo ustvarili umetno ivljenje v realnem svetu ga bo to z nami tudi delilo in če mu damo e avtonomnost in zmonost evoluiranja bo verjetno razvilo načine kako zadovoljiti lastne potrebe in si nalo svoj prostor v tem svetu domnevam da bo z nami tudi tekmovalo za bolje pogoje ta tema je bila e zdavnaj načeta na harvardskem simpoziju na temo genetski ineniring raziskovalci so odkrili da ne vedo če bodo lahko obvladali ali omejili obnaanje bitij v katerih so spreminjali genetski material zato so se odločili da bodo poiskuse izvajali v izolaciji danes poiskusov po večini ne izvajajo v strogo izoliranih prostorih in uporabljajo manj ostre preventivne mere ker so le te enostavneje in ker do taknih problemov da bi ta bitja postala nevarna ni prilo a vendar je pametno biti previden e od začetka isto velja tudi za nas raziskovalce umetnega ivljenja nekdo je nedavno priel k meni z zelo dobro idejo elel je napisati programe ki bi evoluirali in tekmovali med seboj kot v procesorskih vojnah core wars v pc sistemih odgovoril sem mu ne ne mora biti prepričan da ti programi ki se učijo tekmovati in uničevati druge programe ne bo do napisani za tako razirjen operacijski sistem moral bo zgraditi začitne zidove znotraj računalnika virtualni računalnik in to je tudi naredil programi so potemtakem lahko zelo dobri v izganjanju konkurence iz spomina a to je le virtualen spomin virtualni programi ki delujejo le znotraj tega virtualnega računalnika Če pa bomo ustvarili entitete ki bodo znale skrbeti same zase v realnem svetu bi to lahko postal velik problem k to me spominja na frankesteina frankestein je izvrstna knjiga je izvrstno raziskovanje teme znanstvenika ki ne prevzame odgovornosti za posledice ki jih njegovo raziskovanje pusti po mojem mnenju je bil prava poast v knjigi dr frankenstein ne pa njegovo bitje lahko je reči kot frankenstein da so cilji znanosti čisti torej je potrebno pridobivati znanje zaradi znanja samega brez moralnih ali etičnih pomislekov vse je dovoljeno ker vedno na koncu dosee neko znanje kot cilj a to ni res znanstvena raziskovanja vedno imajo neke posledice ko dosee njihov cilj frankestein ni elel sprejeti posledic svojih dejanj o tem ni razmiljal prej temveč ko je bilo vsega e konec v mnogočem je na zagon enak frankensteinovem ko smo odkrili monosti ki jih odpira umetno ivljenje nam ni ostalo nič drugega kot da se enemo proti temu cilju naprej nas ene prava obsesija s tem a kljub temu skuamo predvideti posledice ki jih bo imelo nae delo ko bomo ustvarili umetno ivljenje ne bo nam treba zanikati odgovornosti za naa dejanja ko doseemo cilj umetno ivljenje bo ustvarjeno tako da bo sprejemljivo za nae okolje in sposobno iveti z nami to je v bistvu izjava brez tee ker v bistvu ne vemo kako predvideti vse mone posledice kljub vsemu obstaja določena nevarnost tehnologija ustvarjanja ivljenja je zelo zmogljiva a v principu tudi odprta za zlorabo pa čeprav ne namerno saj lahko uide nadzoru s taknimi tehnologijami smo imeli opravka e prej a ne bom rekel da pri tovrstnih raziskavah ne obstaja element nevarnosti