mariborski informacijski sistem lega in obseg maribor le§i na m nadmorske viçine ° ' zemljepisne dol§ine in ° ' zemljepisne çirine vse izmerjeno na ju§nozahodnem vogalu grajske kapele med grajskim trgom in grajsko ulico mesto se je raztegnilo obakraj reke drave v njem se naravno stekajo sklenjene pokrajine dravska dolina med pohorjem in kozjakom ki se pri selnici raztegne v çirço diluvialno ni§ino mariborske ravni slovenske gorice mladoterciarno grizevje miocenskih laporjev in peçzencev dravsko ptujsko polje ki se v obliki velikega trikotnika kot velikanski vrçaj prodnatih diluvialnih nanosov razteza proti ptuju ledeniçka drava je odlagala velike kolizine proda in iz njega ustvarila sistem teras ki so znazilne za mariborsko pokrajino na severu jo zapirajo mariborske gorice samotni bor m kalvarija s cerkvijo sv barbare m mestni vrh m piramida m stolni vrh m nad §elezniçko postajo in meljski hrib m grizi so vezinoma porasli z vinogradi ki segajo skorajda v mesto in mu dajejo poseben mik na jugozahodu varuje maribor vzhodno pobozje pohorja ob pohorskem vzno§ju pa se zase vzdiguje tonalitna pekrska gorca m z znamenitimi vinogradi maribor le§i na preseziçzu dveh naravnih poti prva je reka drava ki deli mesto na severni in ju§ni del v nekdanjih zasih se je po njej odvijal §ivahen tovorni promet çajke splavi vzporedno z njo pa sta stekli tudi cesta in §eleznica druga poldnevniçka smer je prehodna pot zez dravo iz graçke kotline proti celjski kotlini cesta in §eleznica skozi maribor povezujeta srednjo in ju§novzhodno evropo naravna lega je mestu zarisavala razvoj staro mestno jedro je stisnjeno med zlo§ne pridravske terase in med gorice na severu njegov tloris ka§e pravokotno mre§o zapovrstij zgradb in prometnih komunikacij v smeri sever jug in zahod vzhod v stoletju se je mesto zazelo çiriti proti meljskemu hribu v naçem stoletju pa se je zlasti zaokro§ilo pod pohorje in v dveh zapotegnjenih krakih obakraj stra§unskega gozda proti jugovzhodu ¦al je bil ta razvoj preburen tako da ga ni spremljala ustrezna urbanizacija zato so çe danes skoraj vse poglavitne urbane komponente mesta na levem bregu drave v starem mestnem jedru ali ob njem podnebje maribor je pod moznim panonskih vplivom torej celinskim temperature normalna letna temperatura znaça °c obzutnega nihanja letnih povprezkov ni najni§ji mesezni povprezek je v januarju l °c najviçji v juliju °c zime so kar mrzle pomladi zgodnje poletja vroza jeseni pa tople padavine povprezek letnih padavin je mm najvez jih je v maju juniju in juliju predvsem v obliki ploh in nalivov jesenski meseci so razmeroma suhi mariborsko podnebje odlikujejo sonzni dnevi na leto jih je v povprezju kar megle v mariboru ni dosti ob naraçzanju vla§nosti in oblaznosti se pojavlja novembra in decembra veter ¬ez maribor pihajo predvsem severozahodnik jugovzhodnik sever in jug ponozi piha vezinoma severozahodnik iz dravske doline podnevi pa vanjo jugovzhodnik vetrovi zanaçajo nad mesto zisti planinski in poljanski zrak tako da bistrijo ozrazje nad njim ki ga industrija kdaj pa kdaj poçteno onesna§i nasploh je maribor zavarovan pred neprijetnimi vetrovi pa tudi pred povodnjimi ©rain