tez predinformacija k petnajstim tezam bog spreminja cerkev to pa bo spremenilo tudi svet milijoni kristjanov po vsem svetu cutijo da se pripravlja nova in presenetljiva reformacija pravijo cerkev kakrsno poznamo je ovira za cerkev kakrsno hoce bog nenavadno mnogo kristjanov cuti da jim bog govori to isto stvar tako nastaja nova kolektivna zavest o tisocletja starem razodetju poraja se nov skupinski odmev preprican sem da naslednjih tez podaja del tega kar duh govori cerkvam danes za marsikoga je to le kot pest velik oblak na elijevem obzorju drugi pa ze stojijo sredi dezevnega naliva tez za re inkarnacijo cerkve krscanstvo naj bo nacin zivljenja ne pa zaporedje religioznih prireditev se preden so ucence jezusa kristusa poimenovali za kristjane so jih imenovali pot eden izmed vzrokov za to je bil da so dobesedno odkrili pot zivljenja odsev bistva krscanske cerkve pac ne more biti le stalno zaporedje religioznih predstav v cerkvenih prostorih ki so posebej rezervirani za srecanja z bogom kakrsne nam ponujajo poklicni kleriki predvsem gre za vsakdanji preroski nacin zivljenja ucencev jezusa kristusa ki kot duhovne razsirjene velike druzine zivijo odgovore na vprasanja ki jih postavlja druzba in sicer tam kjer je to najbolj pomembno doma cas je da se spremeni sistem pravoslavna cerkev je v obdobju po konstantinu velikem v stoletju s prilagajanjem religioznemu duhu casa prevzela bistvene lastnosti starozaveznega religijskega sistema skupaj z duhovniki oltarjem krscanskim templjem katedralo kadilom in osnovnim vzorcem bogosluzja ki je bil podozivljanje dogajanja v judovskem templju rimskokatoliska cerkev je ta sistem prevzela in ga pozneje uzakonila luter je sicer reformiral vsebino evangelija znacilno pa je da je pustil strukturo in zunanjo obliko cerkve nespremenjeno svobodne cerkve so cerkveni sistem sicer osvobodile od drzave baptisti so ga krstili kvekerji so ga temeljito ocistili vojska resitve ga je oblekla v uniformo binkostniki so ga mazilili in karizmatiki obnovili vendar pa ga vse do danes nihce ni spremenil toda sedaj je prisel cas prav za to tretja reformacija luter je s ponovnim odkritjem evangelija odresenja le po milosti in verovanju sprozil reformacijo cerkve reformacijo teologije v stoletju je prislo v gibanjih kot npr v moravski bratovscini do ponovnega odkritja novega osebnega odnosa posameznika do boga to je vodilo v reformacijo duhovnosti v drugo reformacijo zdaj pa gre bog se dalje in se dotika osnovne oblike cerkve s cimer sprozi tretjo reformacijo reformacijo strukture od cerkvenih his do hisnih cerkva od casov nove zaveze pojem bozja hisa ne obstaja vec bog ne zivi v templjih ki so jih zgradile cloveske roke cerkev je bozje ljudstvo zato domuje cerkev natancno tam kjer domujejo ljudje v stanovanjskih bivaliscih tam si jezusovi ucenci medsebojno delijo zivljenje v moci bozjega duha tam skupaj obedujejo pogosto celo brez obotavljanja prodajo osebno imetje in delijo z drugimi ljudmi duhovni blagoslov sredi zivljenjskega dogajanja drug drugega ucijo kako se lahko clovek najbolje uskladi z osnovnimi duhovnimi zakoni boga in sicer ne s profesorskimi predavanji marvec dinamicno v stilu vprasanj in odgovorov tam molijo krstijo in prerokujejo drug drugemu tam lahko odlozijo maske in celo priznavajo grehe ker pridobivajo novo kolektivno identiteto ker se medsebojno ljubijo ceprav se poznajo ker se medsebojno vedno sprejmejo in si odpuscajo preden cerkev zacne rasti se mora najprej pomanjsati vecinoma so cerkvene skupnosti enostavno prevelike da bi lahko resnicno nudile prostor za skupnost tako so postale skupnosti brez skupnosti novozavezne cerkve so bile praviloma majhne skupine ponavadi od petnajst do dvajset ljudi rast se ni vrsila z aditivnim napihovanjem v velike stacionarne skupnosti ki napolnjujejo katedrale in ki stejejo od dvajset do tristo ljudi marvec kot gibanje z multiplikativno rastjo v sirino pri cemer so se hisne cerkve delile cim so dosegle organsko mejo od petnajst do dvajset ljudi taksna multiplikativna rast baze je kristjanom omogocila da so se zbirali tudi kot veliki slavilni zbori mestnih razseznosti npr v salomonovem stebriscu templja v jeruzalemu tipicna krscanska skupnost danasnjega casa je v primerjavi s tem le zalosten kompromis gledano statisticno ni vec hisna cerkvena skupnost zbor slavljenja pa tudi se ni s tem ostaja brez dveh dinamicnih lastnosti ki ju je zanjo predvidel njen ustanovitelj namrec brez druzinskega vzdusja medsebojnih odnosov in brez elektrizirajocega velikega zbora ki pritegne kot magnet od enopastorskega sistema do strukture skupinskega vodstva krscanske cerkvene skupnosti ne vodi vec posameznik kot npr pastor marvec staresina ki jo spremlja kot moder druzinski oce ki stoji blizu realnosti z organsko povezavo staresin s tako imenovanimi peterimi sluzbami apostoli preroki pastorji evangelisti in ucitelji ki kakor v zdravem ozilju krozijo od hise do hise skozi skupnosti se lahko hisne cerkve mrezno zdruzujejo v gibanja pri tem imajo posebno temeljno vlogo apostolsko in prerosko obdarjeni ljudje ef ef pastor je sicer pomemben del celotne vodstvene skupine ne more pa biti vec kot le njen fragment nekdo ki usposablja svete za sluzenje njegova sluzba se mora sinergetsko dopolnjevati z ostalimi stirimi sluzbami sicer ne le da cerkvene skupnosti zaradi enolicne duhovne diete zbolijo zaradi duhovnega pomanjkanja marvec tudi on sam ne more nicesar bistvenega premakniti in rasti v svojem klicu pravi sestavni deli toda napacno zlozeni pri sestavljanju puzzle sestavljanke moramo sestavne dele zloziti v skladu s pravilno predlogo sicer ne dobimo prave slike in tudi deli nimajo pravega smisla tudi v krscanstvu imamo na razpolago vse sestavne dele vendar pa jih zaradi tradicije oblastne miselnosti in religiozne prenapetosti skoraj vedno napacno sestavljamo enako kot obstaja voda v treh agregatnih stanjih tj kot led tekoca voda in para imajo tudi darovi sluzenja ef npr pastorska sluzba tri oblike pogosto pa nastopajo z napacno obliko in na nepravem mestu zaradi cerkvenega klerikalizma so te sluzbe zmrznile zvodenele ali pa izparele v neobvezujoco korektnost tako kot je najbolje ce roze zalijemo z vodo moramo tudi vseh pet sluzb ki vzpodbujajo rast cerkve tj apostolsko prerosko pastorsko evangelisticno in uciteljsko prevesti v nove gledano cerkveno pa zelo stare oblike da bi sistem kot celota zacel cveteti in da bi posameznik nasel svoje mesto in smisel v neki sirsi celoti zato cerkvi ni treba kolesa zgodovine obrniti nazaj tega niti ne more pac pa se mora vrniti k originalni predlogi iz rok cerkvenih birokratov do duhovnistva vseh verujocih novozavezne skupnosti nikoli ni vodil posamezen sveti moz ali celo zupnik ki bi bil kot namestnik za druge na poseben nacin povezan z bogom in ki bi kot kak novozavezni mojzes redno hranil razmeroma pasivne religiozne odjemalce duhovniski stan kot posredovalno in zastopnisko cono med bogom in clovekom je krscanstvo prevzelo od poganskih verstev v najboljsem primeru pa od judovstva stroga profesionalizacija cerkve od casov konstantina velikega naprej je kot prekletstvo zdaj ze dovolj dolgo bremenila cerkev ter na umeten nacin delila bozje ljudstvo na laike in klerike po novi zavezi bog samo eden samo eden je tudi srednik med bogom in ljudmi clovek kristus jezus tim ce se religiozni profesionalci principielno rinejo med boga in ljudstvo bog svoj blagoslov pac enostavno zadrzi tempeljsko zagrinjalo je pretrgano in bog omogoca direkten dostop do sebe vsakemu cloveku po jezusu kristusu ki je edina pot in edini zagovornik nic vec ni potrebno da ostanejo ljudje z njim v stiku le prek zastopnikov neke religiozne kaste da bi duhovnistvo vseh verujocih na kar se sklicujemo zdaj ze petsto let od prve reformacije naprej privedli v prakso bo potrebna popolna sprememba prakse popolna sprememba sedanjega sistema profesionalizirane in zbirokratizirane cerkve ki bo v nasprotnem primeru potonila v religiozno brezpomembnost razen tega pa je birokracija najbolj hudiceva izmed vseh oblik upravljanja saj v bistvu doloca na vprasanja le dva mozna odgovora da ali ne zato ni prostora za spontanost clovecnost in bogato spreminjajoce se zivljenje birokratsko upravljanje je morda primerna oblika za politicne in gospodarske ustanove ne pa za krscanstvo zdi se da bog prav sedaj osvobaja svoje ljudstvo iz babilonskega suzenjstva cerkvene birokracije in religioznih oblastnikov da bi tako spremenil cerkev v splosno dobrino s tem da jo bo dal v roke navadnih ljudi ki so od boga poklicani k nenavadnosti in ki morda kot v starih casih smrdijo po ribah parfumu ali revoluciji povratek od organizacijske v organsko obliko krscanstva kristusovo telo je najgloblja prispodoba krscanskega bistva ne pa nekega organiziranega mehanizma na lokalni ravni sestavljajo cerkev stevilne duhovne druzine ki so medsebojno organsko povezane v mrezo nacin kako so posamezne skupnosti medsebojno povezane je integralni sestavni del sporocila kot celote iz maksimalne organiziranosti z minimalno organskostjo mora ponovno nastati minimalno organizirana oblika z maksimalno organskostjo pretirana organiziranost je doslej dusila organizem kristusovega telesa kot prisilni jopic iz strahu da bi kaj krenilo v napacno smer vendar je strah nasprotje od verovanja zato tudi ni vrlina na kateri gradi bog svojo cerkev strah hoce kontrolirati vera lahko zaupa zato je kontrola morda dobra toda zaupanje je boljse kristusovo telo je bog zaupal v roke zvestih ljudi ki imajo poseben karizmaticni dar sposobni so verovati da bog obvlada polozaj tudi se potem ko ga sami ze zdavnaj vec ne morejo politicni ekumenizem in denominacijska hierarhija sta v preteklosti oba imela priloznost da bi se uveljavila vendar nista uspela zato je nujno da ustvarimo regionalne in nacionalne odprte krscanske mreze ki temeljijo na zaupanju da bi se lahko tako ponovno razvile organske oblike krscanstva kristjani castijo boga ne pa svojih bogosluzij za marsikaterega zunanjega opazovalca izgleda krscanstvo priblizno takole sveti ljudje gredo ob sveti uri na sveti dan v sveto zgradbo da bi se udelezili svetega rituala ki ga opravlja nek sveti clovek v svetih oblacilih za ceno svete pristojbine ker zahtevajo taksne redne in k predstavam nagnjene dejavnosti ki se imenujejo bogosluzja velik organizacijski talent ob visokih upravnih stroskih so se kaj kmalu ti formalisticni rituali in institucionalizirani vedenjski vzorci utrdili kot religiozna tradicija gledano statisticno pa je eno do dve uri trajajoce nedeljsko bogosluzje z dvajset do tristo obiskovalci zelo drago pri cemer pa kljub temu rodi le zelo malo sadu v obliki ljudi ki bi bili kot jezusovi ucenci pripravljeni spremeniti svoje zivljenje z ekonomskega stalisca je tradicionalno bogosluzje struktura za katero so potrebna velika sredstva ima pa slab izkoristek ze od nekdaj je zelja ljudi da bi na pravi nacin castili boga vodila v mucne oblike denominacionalizma konfesionalizma in nominalizma pri vsem tem se spregleduje dejstvo da so kristjani poklicani k molitvi v duhu in resnici ne pa k prepevanju starih pesmi v velikih in malih katedralah taksna miselnost ki je usmerjena k velikim prireditvam in ki ugaja sama sebi ko v cerkvi ponavlja pregovorni amen ne uposteva da vse zivljenje nenehno utripa se stalno spreminja in je dobesedno neformalno ce je krscanstvo pot zivljenja potem je tudi po svojem bistvu neformalno in spontano s stalno ponavljajocimi religioznimi rituali pa nad njim izvajamo le nasilje krscanstvo se mora osvoboditi impozantnega gledaliskega celebriranja v cerkvenih prostorih in ponovno zaziveti odmevno vsakdanje zivljenje to je resnicno sluzenje bogu nic vec pripelji cloveka v cerkev marvec cerkev k cloveku cerkev se ponovno spreminja iz oblike pridi v obliko pojdi ena izmed posledic tega je da se nic vec ne trudimo spraviti ljudi v cerkev marvec cerkev k ljudem poslanstvo cerkve ne bo nikoli doseglo svojega cilja ce bo cerkev le se dodajala k ze obstojeci strukturi to lahko doseze le preko spontane multiplikativne rasti ob kot kvas narascajocem sirjenju skupnosti tudi med sloji prebivalstva ki jezusa se ne poznajo gospodovo vecerjo ponovno odkrivamo kot obed cerkveni tradiciji je uspelo da v homeopatski obliki slavi gospodovo vecerjo z nekaj kapljicami vina brezokusnim keksom in zalostnim obrazom vendar pa je krscanska gospodova vecerja bogat obed simbolicnega pomena in ne simbolicna vecerja bogatega pomena bog kristjane zopet vodi od bogosluznih mas nazaj k mizi k obedu od denominacijske k mestni cerkvi jezus je priklical v zivljenje gibanje ki je danes prevzelo obliko globalno povezanih religioznih podjetij ki ob medsebojni konkurenci vsaka zase trzijo svojo znamko krscanstva zaradi te razcepitve na blagovne znamke je protestantsko gibanje po svetu izgubilo svoj glas in postalo politicno povsem nepomembno mnogo cerkva pogosto bolj skrbi za tradicionalne posebnosti in medsebojne religiozne spore kot za skupno pricevanje ki naj bi ga z drugimi kristjani ziveli pred svetom preprosto povedano jezus nikoli ni prosil ljudi da naj bi se organizirali v denominacije v zgodnjih dneh cerkve so imeli kristjani dvojno identiteto bili so nedvomno sledilci jezusa kristusa navpicno navzgor obrnjeni k bogu po drugi strani pa so nasli pot v skupnost oblikovano na temelju zemljepisnih danosti kjer so se tu in sedaj obrnili tudi drug k drugemu ter ustvarjali skupnosti in gibanja to pomeni da se kristjani niso zdruzevali le v sosedstvene in hisne cerkve kjer so medsebojno delili svoje vsakdanje zivljenje in skrbi marvec da so kolikor so jim to dopuscale vsakokratne politicne razmere izrazali obcutneje svoje nove kolektivne identitete v kristusu in se zbrali k slavilnim bogosluzjem mestnih ali regionalnih razseznosti tam so slavili svojo enotnost kot skupno gibanje regije ali mesta in izkazovali svojo povezanost ter skupno izpoved pred svetom bog klice krscanstvo da se vrne prav k tem dimenzijam vrnitev k svetopisemskemu modelu mestne cerkve kot novi verodostojnosti hisnih cerkva sredi bivalnih naselij povezani z mestnimi ali regionalnimi slavilnimi bogosluzji kjer se redno srecujejo prav vsi kristjani iz regije ne le da pospesuje kolektivno identiteto in duhovno verodostojnost kristjanov marvec daje cerkvi ponovno politicno tezo pri cemer bo na ta nacin vzbujena prav tista pozornost ki si jo krscansko sporocilo zasluzi razvijmo proti preganjanju odporno mentaliteto jezusa ki je glava vseh kristjanov so krizali danes se njegovi nasledniki veliko bolj ukvarjajo s castnimi nazivi z medaljami in s svojo spostljivo vlogo v gospodarstvu politiki in druzbi ali pa so kar je se huje tako zelo nekrscansko prilagojeni in mirni da so postali skoraj povsem neopazni jezus pa je rekel blagor tistim ki bodo preganjani svetopisemsko krscanstvo je zdrav izziv in tudi dejansko ogrozanje krscanske brezboznosti in greha ogrozanje sveta ki so ga preplavili pohlep materializem ljubosumje in tendenca verjeti zares prav vse ce le ni zapisano v svetem pismu vse to je privedlo do tega da druzba prevzema taksne vedenjske oblike na podrocju morale spolnosti denarja in oblasti kakrsne so razlozljive le se z demonskimi vplivi krscanstvo kakrsno je razsirjeno danes k temu ne ponudi nikakrsnega kontrastnega programa marvec poteka v mnogih dezelah enostavno prevec nedolzno in ljubko da bi bilo vredno preganjanja ce pa bodo kristjani ponovno zaceli spostovati novozavezne vrednote in ziveti zivljenje ki sledi iz njih ter npr spet nesramno po imenu razkrivati grehe bo okolje prizadeto globoko v jedru svoje zavesti kot doslej se bo odzvalo bodisi s spreobrnjenjem bodisi s preganjanjem namesto da si v namisljeni religiozni svobodi v udobnem okolju gradijo varna gnezda se bodo kristjani morali kmalu spet navaditi da jih odkrivajo za glavne krivce in crne ovce ki so modernemu suznjevanju zabavi in neprikritemu cascenju lastnega jaza temu laznemu cilju vesolja zgolj v napoto zato bodo prebujeni kristjani prav kmalu cutili posledice odzivov fundamentalisticnega liberalizma in represivno toleranco sveta ki je izgubil svoje absolutne norme ker se je uprl priznanju absolutnih standardov svojega boga in stvarnika prej kot si mislijo bodo kristjani v zvezi z narascajocimi ideologizacijami privatizacijami in politiko dobili priloznost skupaj z jezusom sesti na zatozno klop druzbe dobrega pocutja prav ravnajo ce se ze zdaj pripravljajo na prihodnost tako da si privzgajajo duha in gradijo cerkveno strukturo ki je bosta odporna proti preganjanju cerkev pride v domove kje na svetu je najpreprostejse mesto za posameznika da bo videti svet skrije se za veliko priznico oblecen s svetim duhovniskim oblacilom pridiga svete besede brezoblicni mnozici nato pa izgine v svojo pisarno kje pa je najbolj izpostavljeno in zato najpomembnejse mesto za posameznika da bo zares svet doma v druzbi svoje zene in otrok kjer je vse kar rece in dela podvrzeno preizkusanju in primerjanju z realnostjo tukaj je vsako farizejstvo obsojeno na smrt tu se preverja verodostojnost najsirse mnozice kristjanov so od zakoreninjenosti v druzino tega najocitnejsega mesta neuspeha pobegnile v svete dvorane kjer dalec proc od vsakdana opravljajo umetna bogosluzja bog pa si prav zdaj osvaja domove kot mesta za bogosluzje s cimer se cerkev ponovno vraca k lastnim koreninam tja od koder je prisla h gibanju hisnih cerkva tako cerkev dobesedno prihaja domov v zadnji fazi zgodovine clovestva tik pred ponovnim prihodom jezusa kristusa se zakljucuje tudi krog zgodovine cerkve ko kristjani iz vseh socialnih slojev in kulturnih okolij zivljenjskih usod in denominacij zaslisijo razlocen odmev tega kar cerkvi govori bozji duh zacnejo delovati dobesedno kot eno telo zacnejo globalno poslusati in lokalno delovati tedaj bodo nehali prositi boga da blagoslovi to kar delajo zaceli pa bodo delati to kar bog blagoslavlja zaradi tega se bodo zaceli v lastnem sosedskem okolju zdruzevati v hisne skupnosti ter se zbirati k slavilnim bogosluzjem na regionalni ali mestni ravni tudi ti si vabljen da se pridruzis temu odprtemu gibanju in prispevas svoj del tako bo verjetno tudi tvoj dom spremenjen v hiso ki spreminja svet iz knjige avtorja wolfganga simsona hise ki spreminjajo svet wolfgang simson deluje kot svetovalec za strategijo raziskovalec in novinar pri dawn international networku po tem ko je bil zaposlen kot socialni delavec in voznik taksija v stuttgartu je v svici belgiji in zda studiral teologijo in misijone poleg tega je mnogo potoval in raziskoval cerkve ki rastejo ter gibanja za ustanavljanje novih cerkva je clan odbora tako angleske kakor nemske zveze za rast cerkve clan lausanske delovne skupine v nemciji in urednik dawn fridayfaxa wolfgang simson je madzarskega nemskega in judovskega porekla porecen je z indijko mercy imata tri sinove in trenutno zivita v madrasu v juzni indiji zacetna stran kdo smo kaj verujemo teksti povezave zadnja sprememba oktobra click here to see this page in english english text besedilo v anglescini