tudi anglezi so v dusi bolj crni kot se zdi v prejsnji stevilki muske ste lahko prebrali da juznoafriski jazz v veliki meri dolguje svojo jasno razpoznavnost ameriskemu jazzu ki je nanj retrogradno vplival in ga oblikoval cetudi bi potem skeptiki mogli podvomiti o 'lastni svojskosti' juznoafriskega jazza pa je prav ta jazz kljub vsemu tista jazzovska zvrst ki je v veliki meri oblikovala mnoge glasbe razlicnih okolij najznacilnejsi primer tega je angleski jazz sestdesetih in sedemdesetih let evropa je v jazz resda prispevala vso svojo glasbeno tradicijo ki jo je oblikovala in izklesala v najbolj ergonomsko formo v mnogih stoletjih srednjega in novega veka vsa dognanja harmonij in kontrapunkta ki jih je na koncu najbolj umetelno z enostavnimi zakonitostmi in smernicami artikuliral veliki johann sebastian bach se zrcalijo tudi v klasicnih jazzovskih godbah ustrezno armirana z afriskimi poliritmijami in ameriskim obcutkom za stapljanje stilov vendar pa je kljub velikemu in cvrstemu temeljnemu kamnu ki ga je evropska glasbena tradicija namenila jazzovskim godbam razmah jazza v evropi glede na ameriko precej kasnil s tem nikakor ne mislim da evropejci ze v zacetku stoletja niso vedeli kaj je ragtime in kaj swing mislim pac le to da smo morali evropejci kar nekaj casa cakati da smo dobili svoj evropski jazz seveda pri tem ne smemo zaobiti tistih nekaj evropskih jazzovskih glasbenikov ki so jih tudi crnski jazzisti v ameriki vzeli za 'svoje' na primer djanga reinhardta ali kasneje stephana grapellija ki sta v veliki meri oblikovala tok klasicnega ameriskega jazza vendar pa je tisti pravi evropski jazz nastal sele v sestdesetih ali koncu petdesetih let in ni nastal sam od sebe tako kot je katalizator za razmah juznoafriskega jazza prisel iz amerike se je evropski jazz napajal iz izkusenj ki so jih na staro celino prinesli ameriski in juznoafriski jazzerji ce so tako art ensemble of chicago s prihodom v pariz v konici sestdesetih zaplodili jazzovsko zavest mnogim francoskim jazzerjem je isto uspelo juznoafriskim jazzerjem ki so prisli v se mnogo bolj konzervativno okolje kot je bil pariz v london london pred prihodom juznoafricanov londonu jazzovska scena v sestdesetih letih nikakor ni bila neznana vendar to jazzovsko dogajanje ni bilo tako kreativno kot na primer v ameriki ali tudi v parizu ko je bil v polnem razmahu free be bop pa je ze bil razglasen za umetnost london je bil mnogo blizje pregovorni angleski tradiciji in konzervativnosti jazz je tam pomenil swing ki so ga igrali v hotelskih sobanah gospodom v frakih in damam v zgubanih dekoltejih poznali so tudi ragtime neworleanska godba na pihala pa je bila za to fino okolje ze kar prevec meseno plehka vsej konzervativnosti navkljub pa v londonu le ni bilo tako malo mladcev ki jim je uspelo ustvarjati jazz proti toku ustaljenega odobravanja nenazadnje sestdeseta so bila obdobje ko so bili mladi mike westbrook evan parker tony oxley john surman to so pa le prevec samosvoje in uporne osebnosti ki se tudi v svoji se tako mladostno gnetljivi glasbeni pozi ne bi mogle poistovetiti z obrtniskim nacinom izvajanja takratnega londonskega jazza vendar pa je bilo njihovo pojavljanje omejeno na nekaj manjsih klubov ki so obstajali bolj sami zase kot pa za poslusalce eden takih je bil stari ronnie scott's na gerrard streetu ki so ga po selitvi tega eminentnega kluba na shaftesbury avenue zasedli omenjeni mladi angleski nekonvencionalni glasbeniki pa tudi john mclaughlin harry beckett stan tracey ali tubby hayes vendar pa med temi glasbeniki ni bilo pravega zara vse dokler niso prisli v london clani zasedbe blue notes chris mcgregor dudu pukwana nick moyake mongezi feza johnny dyani in louis moholo kot mnogi drugi juznoafriski jazzerji so tudi ti zaradi narascajocega rasnega nemira ki ga je dokoncno razplamtel pokol v juznoafriskem mestu sharpevillu leta zapustili juznoafrisko republiko in se naselili v tujini evropi in ameriki za vso obdobje ko je bil apartheid v tej dezeli na oblasti z manjsimi obiski so sicer ves cas hodili v domovino vendar le za toliko da so ugotovili da se stvari se niso spremenile in so kaj hitro razocarani spet odsli blue notes blue notes se niso nasli sele v londonu obstajali so ze v domovini kjer so v razsirjeni zasedbi pod vodstvom chrisa mcgregorja edinega belca med njimi posneli eno zacetnih plosc juznoafriskega jazza zasedba je bila takrat edina resna alternativa skupini jazz epistles ki si lasti primat prve crnske zasedbe ki je v juzni afriki posnela lastno vinilko povabilo na jazzovski festival antibes na francoski azurni obali pa je mcgregorjevo druscino le prevec seznanilo z lahkoto ustvarjanja v nerasisticnem okolju in hitro so se pustili pregovoriti sonarodnjaku dollarju brandu takrat ze eno leto disidentu v svici da raje ostanejo v svici kot pa se vrnejo domov res so v z richu ostali nekaj casa vendar so kaj hitro odsli v london kjer jih je cakal harry miller prav ta juznoafriski basist ki se je v tistem casu ze mocno asimiliral v takratno mlado anglesko jazzovsko sceno starega ronnie scott'sa v london je emigriral takoj po sharpevillu leta v svoj prvi bigband pa ga je takrat vkljucil se neznansko mladi mike westbrook ima morda najvecje zasluge da je angleski mladi jazz dobil z njimi nov zagon zaradi katerega so poleteli v kreativno obzorje mnogi takratni angleski jazzisti pa je bila korist obojestranska blue notes so v londonu nasli kreativne glasbenike s katerimi so igrali v skoraj brezstevilnih glasbenih kombinacijah in tako z njihovo pomocjo sirili resnico o juzni afriki in apartheidu tako je nekaj let po njihovem prihodu v london nastala lp jevka very urgent polydor z malce spremenjeno zasedbo saj je nicka moyakeja ki ga je kmalu po prihodu v z rich zagrabilo domotozje in je odpeketal v domovino zamenjal tenorski saksofonist ronnie beer basista johnnya djanija pa ze omenjeni henry miller vendar pa je bila very urgent sele pravi zacetek vpliva juznoafriskega jazza na angleske glasbenike ki so z mocnimi afriskimi ritmi podkrepljeno glasbo znacilne enostavne melodike tako drugacno od uglajenega hotelskega swinga ali radikalnega ameriskega freeja srkali s siroko odprtimi usesi mcgregorju se je z mladimi angleskimi glasbeniki odprla moznost uresniciti davno zeljo po bigbandu ki jo je v sanjah gojil ze zacetka sestdestih let tako je nastala leta skupina brotherhood of breath v kateri najdemo ob clanih blue notes se razlicne angleske glasbenike vec generacij od evana parkerja alana skidmora lola coxhilla djanga batesa keitha tippetta do kennya wheelerja in paula rodgersa ker je brotherhood of breath obstajala skoraj vsa sedemdeseta leta in se kasneje tudi po tistem ko se je mcgregor preselil v francijo je razumljiva velika variabilnost glasbenikov v zasedbi tako je brotherhood of breath nekaksen evropski ekvivalent jazz messengersom arta blakeyja ki veljajo ob milesovih zasedbah za valilnico mladih jazzovskih talentov vendar pa tudi v londonu kjer so sicer imeli stalno obcinstvo v starem ronnie scott'su in sedaj ze nekaj drugih podobnih klubih ni bilo lahko ziveti od jazza ki je bil za sirse obcinstvo le prevec radikalen prevec podoben ameriskemu freeju in kot tak neprijazen do konzervativnega angleskega usesa zaradi tega je ob koncu sestdesetih se preden je mcgregor oblikoval brotherhood of breath odslo nekaj clanov blue notes z drugimi glasbeniki na ameriske turneje johnny dyani in mogezi feza s takratnim londonskim americanom steveom lacyjem dudu pukwana pa s kvartetom pianista boba stuckeyja vendar je bila to le vmesna epizoda saj so bili vsi clani zasedbe blue notes oz kasneje brotherhood of breath prevec samosvoje in karizmaticne osebnosti da bi dolgo zdrzali v zasedbah drugih vsak od njih je imel tudi lastne zasedbe ki jih je vodil vzporedno ob vdajanju skupnim idejam v krovni brotherhood of breath dudu pukwana altovski saksofonist je vodil zasedbi zila in assegai clan prve je bil takrat se neznansko mladi django bates pianist in hornist ki velik del svoje enostavne melodike kot tudi enostavne a ne plehke ritmije dolguje temu mojstru juznoafriskega saksofona mongezi feza trobentac je v toliki meri sooblikoval glasbeno pot roberta wyatta svoj cas bobnarja legendarnih soft machine da je le ta ob njegovi smrti leta dejal da si sploh ne predstavlja kako bo sploh se lahko naredil kakrsnokoli plosco brez mongezijeve inspiracije johnny dyani basist je ustanovil skupino witchdoctor's son v kateri je v svojem evropskem obdobju igral tudi don cherry henrry miller basist ki je nasledil dyanija je vodil svojo skupino isipingo louis moholo vecni bobnar zasedbe in zdajsnji edini preziveli pa s svojo skupino viva la black se sedaj navdusuje jazzovske odre in to kljub sedemdesetim letom da je chris mcgregor s svojo zeno maximo tudi na kmetiji v francoski pokrajini aquitaine ob atlantski obali zmeraj pocel kaksne glasbene bedarije pa ni treba dvomiti kljub vsem tem lastnim zasedbam v katerih so vsi omenjeni juznoafriski jazzisti artikulirali svoja glasbena sporocila pa je bila se zmeraj ves cas maticna zasedba blue notes oz brotherhood of breath tista iz katere so crpali moc v odkritem kulturno politicnem delovanju proti apartheidu in to so vztrajno poceli ves cas svojega ustvarjanja kar pa je tako ali tako skupna znacilnost vseh juznoafriskih glasbenikov v pregnanstvu in ne le angleske diaspore dedication orchestra sodobni revival blue notes ta juznoafriska jazzovska idila na angleski sceni je pocasi ugasala z umiranjem clanov prvotne zasedbe blue notes od katerih je sedaj ziv le se bobnar louis moholo prav ta je eden od glavnih motorjev projekta dedication orchestra ki smo ga ze veckrat omenjali v tem nadvse stevilcnem bigbandu je moholo ob umetniskem vodstvu djanga batesa keitha tippetta mika westbrooka kennyja wheelerja in drugih zbral blescec cvetober angleske jazzovske scene z namenom da v lastnih aranzerskih videnjih prikazejo najznacilnejse glasbe juznoafriskih jazzovskih mojstrov da je bil odziv glasbenikov tako stevilcen ni niti najmanj presenetljivo saj so blue notes oz brotherhood of breath vendar tista zasedba ob kateri je angleski jazz postal razpoznaven in kot tak locljiv od drugih in prav zato so se jim v dedication orchestri poklonili taki glasbeniki kot so phil minton maggie nichols kenny wheeler django bates paul rutherford lol coxhill evan parker paul rogers in keith tippett mnogih med njimi brez blue notes prav gotovo ne bi poznali s tem pa se seveda postavi vprasanje kaksna bi bila usoda angleskega jazza ko ne bi v london prispeli blue notes zagotovo ne bi bil taksen kot ga poznamo sedaj vendar pa pomeni blue notes in z njim inspirirane godbe sele zacetek angleskega jazza ki se je po tem razmahnil v siroko plejado vsakrsnih jazzovskih zvrsti o teh pa bo treba kaksno se reci rok juric da so djangota vzeli crnski jazzerji za svojega niti ni tako nenavadno django je bil namrec cigan in kot cigan je bil seveda bolj temnopolt kot pa belci ki so se zeleli udinjati v jazzu cetudi so crnci zaradi svoje barve pred belci ves cas trpeli in bili zapostavljani in iz tega se je rodila cudovita glasba pa so se vsaj na zacetku v odnosu do belih jazzerjev obnasali popolnoma enako kot belci do njih rasisticno torej kasneje se je pogled obojih na sreco spremenil steve lacy je eden tistih ameriskih jazzerjev ki je vzel evropo popolnoma za svojo dolgo casa je zivel v parizu nakar se je ob padcu berlinskega zidu v vsesplosni 'zdruzitveni' euforiji preselil v berlin kjer je pa ostal le kratek cas sedaj je ponovno parizan vendar wyattu tudi po mongezijevi smrti to prav dobro uspeva o tem si lahko preberete v muski november lili jantol robert wyatt otozni glas z otoka izbrana diskografija the dedication orchestra spirits rejoice ogun records the dedication orchestra ixesha ogun records priporoceno branje juric r juznoafriska oaza jazza muska februar nazaj kazalo naprej muska