tretji sklop pogajalskih izhodisc dodatna pojasnila k pogajalskim izhodiscem republike slovenije za podrocje socialna politika in zaposlovanje socialna varnost republika slovenija zeli dodatno pojasniti kako bodo nacrtovane reforme na podrocju pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podrocju zavarovanja za primer brezposelnosti na podrocju socialnega varstva ter druzinskega varstva upostevale cilje evropske unije na tem podrocju in prispevale k izboljsani socialni varnosti reforma pokojninskega in invalidskega zavarovanja republika slovenija ze vec let intenzivno pripravlja reformo pokojninskega in invalidskega zavarovanja druga obravnava zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je bila v drzavnem zboru opravljena zakon pa bo sprejet najkasneje do prispevek novega zakona k upostevanju ciljev evropske unije se bo pokazal predvsem na naslednjih podrocjih stabilizacija fiskalne politike kljucni razlog za izvedbo reforme pokojninskega in invalidskega zavarovanja je prav v financni nestabilnosti obstojecega sistema ki jo pogojujeta predvsem neugodno demografsko stanje in relativno visoka raven pravic ki se zagotavljajo upravicencem nov zakon bo med drugim uvedel visjo upokojitveno starost ki naj bi prispevala k podaljsanju aktivnega statusa zavarovancev saj je trenutna upokojitvena starost med najnizjimi v evropi poleg tega se znizuje nadomestitvena stopnja tudi sicer ena najvisjih ki neugodno vpliva na financno vzdrznost sistema predvsem zaradi tega ker se pokojnine financirajo izkljucno preko dokladnega sistema nov zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju bo vzpostavil dodatno zavarovanje ki bo temeljilo na nalozbenem nacelu predvidena je tudi stimulativna davcna politika saj bo varcevanje delezno znatnih davcnih olajsav na ta nacin se bo kompenziralo zmanjsanje pravic v sistemu pokojninskega zavarovanja pri vzpostavljanju sistema dodatnega zavarovanja ki predstavlja za republiko slovenijo novost se republika slovenija pretezno zgleduje po izkusnjah drzav clanic evropske unije z dolgoletnimi izkusnjami na tem podrocju enakost obravnavanja moskih in zensk pri urejanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja republika slovenija sledi standardom ki so veljavni v evropski uniji upokojitveni pogoji v sistemu socialnega zavarovanja se sicer se vedno razlikujejo glede na spol zavarovancev vendar pa je republika slovenija pri tem se vedno usklajena z direktivo sveta eec o postopnem uvajanju nacela enake obravnave moskih in zensk v sistemih socialne varnosti ki omogoca razlicno dolocanje upokojitvene starosti ce razmere v drzavi clanici se niso taksne da bi dopuscale popolnoma enako obravnavanje republika slovenija je leta pri pripravi bele knjige predvidela izenacitev upokojitvenih pogojev za oba spola kasneje predvsem pri vkljucitvi sirse javnosti in socialnih partnerjev v sodelovanje pri nacrtovanju reforme pa je postalo ocitno da razmere v republiki sloveniji zaenkrat se ne omogocajo popolne izenacitve upokojitvenih pogojev republika slovenija zeli poudariti da se je predvidena razlika v primerjavi s sedaj veljavno ureditvijo zmanjsala kar kaze da se razlike postopoma zmanjsujejo in se bodo predvidoma se zmanjsevale pri tem pa zelimo opozoriti da zenske ne bodo diskriminirane pri odmeri pokojnin saj je zanje predvidena druga odmerna lestvica kot za moske na tak nacin da imajo predstavniki obeh spolov ob izpolnitvi upokojitvenih pogojev enako visino pokojnine taksen nacin dolocanja upokojitvenih pogojev bo veljal le za sistem obveznega socialnega zavarovanja v obveznih dodatnih poklicnih shemah do razlik pri dolocanju upokojitvenih pogojev ne bo prihajalo saj je v predlogu zakona izrecno doloceno da upokojitveni pogoji ne smejo biti doloceni razlicno glede na spol zavarovanca kar je v skladu s predpisi evropske unije uvajanje fleksibilnega upokojevanja nov zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju bo uvedel moznost fleksibilnega upokojevanja tako da bodo zavarovanci imeli na razpolago moznost izbire med zgodnejso upokojitvijo in zato nekoliko nizjo odmero pokojnine in med kasnejso upokojitvijo in visjo odmero pokojnine zavarovanec bi se lahko upokojil ze ob izpolnitvi minimalnih upokojitvenih pogojev nato pa bi se mu pokojnina glede na upokojitev pred tako imenovano polno starostjo ki bo postavljena v visini let za zenske oziroma let za moske znizala v sorazmerju z oddaljenostjo od te starosti oziroma bi se mu zvisala zaradi odlozitve upokojitve po tej starosti republika slovenija zeli poudariti da znizanje pokojnine ne bo taksno da bi zavarovancem dejansko onemogocilo izbiro poleg tega pa se bodo lahko tezje zaposljive osebe in invalidi ter zavarovanci ki bodo dopolnili polno delovno dobo let zenske oziroma let moski upokojili ze pri dopolnitvi minimalnih upokojitvenih pogojev brez znizanja pokojnine republika slovenija meni da je taksna ureditev v skladu s priporocilom o nacelih politike skupnosti glede upokojitvene starosti priporocilo sveta eec po katerih naj bi drzave clanice postopoma uvajale sistem fleksibilnega upokojevanja ki bi omogocal zavarovancem da se v okviru zakonsko dolocnih starostnih omejitev svobodno odlocijo za starost pri kateri se bodo upokojili zavarovanci ki bi to zeleli bodo lahko se naprej ostali zavarovani tudi po izpolnitvi upokojitvenih pogojev glede na bodoce spremembe v delovno pravni zakonodaji zakon o delovnih razmerjih je pripravljen za drugo obravnavo v drzavnem zboru zavarovancu ne bo prenehalo delovno razmerje zgolj zaradi izpolnitve upokojitvenih pogojev kar pomeni da starejsi delavci ne bodo diskriminirani zavarovanje za primer brezposelnosti zavarovanje za primer brezposelnosti ureja zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti ur l rs st zadnja sprememba zakona ki je bila sprejeta oktobra uvaja nacelo prednosti aktivne oblike varstva pred pasivnimi oblikami varstva med brezposelnostjo za brezposelne osebe ostaja denarno nadomestilo osnovni denarni prejemek namen tega je da se osebi ki je izgubila zaposlitev v dolocenem obdobju in v dolocenem delu zagotovi socialna varnost v casu aktivnega iskanja zaposlitve zakon prinasa spremembe glede dolzine prejemanja denarnega nadomestila omejitev na mesecev oziroma za kategorije starejsih od let na mesecev visine minimum zajamcene place in maksimum kratnik najnizjega nadomestila prav tako je odpravljeno izplacilo denarnega nadomestila v enkratnem znesku za izboljsanje polozaja brezposelnih oseb z nizjimi prejemki je cas prejemanja denarne pomoci z novelo zakona podaljsan s na mesecev ter podaljsano prejemanja denarne pomoci za tiste brezposelne osebe ki jim do upokojitve manjka manj kot tri leta da bi se polozaj prejemnikov denarnega dodatka po zakonu o socialnem varstvu cimbolj izenacil s polozajem prejemnikov po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in da bi bilo moc doseci ucinkovito uvajanje nacela aktivnega vkljucevanja oseb v ukrepe aktivne politike zaposlovanja zakon predpisuje tudi obvezno sodelovanje zavoda za zaposlovanje in centrov za socialno delo in izmenjevanje osebnih in drugih podatkov ki jih te institucije vodijo v svojih zbirkah podatkov v noveli zakona so tudi nove dolocbe o nadzoru nad izpolnjevanjem obveznosti in odgovornosti brezposelnih oseb nazor nad brezposelnimi osebami izvaja zavod republike slovenije za zaposlovanje ki je dolzan enkrat letno porocati vladi republike slovenije socialno varstvo sistem socialnega varstva ureja zakon o socialnem varstvu ur l rs st odl us rs in zakon ureja socialno varstvene storitve in dajatve zadnja sprememba zakona o socialnem varstvu junija natancneje razgrajuje moznost da se ob drzavnem sektorju v izvajanje socialno varstvenih dejavnosti vkljucujejo tudi nevladne organizacije in zasebniki brez koncesije na ta nacin je odprta pot pluralizaciji podrocja nevladne in zasebne organizacije opravljajo te storitve le na podlagi dovoljenja za delo ob izpolnjevanju dolocenih pogojev ki jih zakon doloca za javne zavode nad njihovim delovanjem se opravlja strokovni nadzor ki zagotavlja kakovost izvajanja storitev pristojni organi dajejo soglasje k visini cen z novo spremembo zakona s katero je predvidena sprememba sistema socialno varstvenih dajatev bodo namesto nekaterih sedanjih institutov vpeljani nekateri novi npr denarna socialna pomoc namesto socialno varstvenih dajatev zagotovljen minimalni dohodek lastni dohodek predvidena je enotna denarna socialna pomoc ukinjena bo denarna pomoc kot edini vir prezivljanja ki je sedaj visja od denarnega dodatka kot dopolnilnega vira prezivljanja ki bo visja od sedanje in bo pokrivala minimalne zivljenjske stroske bolj natancno bo urejena moznost periodicne revalorizacije visine te pomoci tako da bo se zadoscala za prezivetje pravica bo se vedno univerzalna in se vedno bo poudarjeno nacelo enake dostopnosti omenjene spremembe bodo sprejete do in uveljavljene do druzinsko varstvo druzinske prejemke ureja zakon o druzinskih prejemkih ur l rs st ti so denarno nadomestilo za cas porodniskega dopusta starsevski dodatek pomoc za opremo novorojenca otroski dodatek in dodatek za nego otroka z zadnjo spremembo zakona v maju so bili povisani otroski dodatki in znizan cenzus za pridobitev le teh predlog novega zakona o starsevstvu in druzinskih prejemkih pripravljen za drugo obravnavo v drzavnem zboru ki bo sprejet najkasneje do in uveljavljen najkasneje do uvaja novosti na podrocju urejanja pravice do starsevskega dopusta starsevski dopust je v zakonu uporabljen kot splosno ime za razlicne vrste dopusta ki ga lahko koristijo razlicne osebe v razlicni dolzini in na razlicne nacine starsevski dopust je definiran kot odsotnost z dela zaradi rojstva ter zaradi nege in varstva otroka in obsega porodniski dopust ocetovski dopust dopust za nego in varstvo otroka podaljsani dopust za nego in varstvo otroka ter posvojiteljski dopust delovno pravo republika slovenija zeli pojasniti da so zahteve direktive eec o zblizevanju zakonodaje drzav clanic glede varstva delavcev v primeru placilne nesposobnosti njihovega delodajalca ze upostevane v zakonu o jamstvenem in prezivninskem skladu republike slovenije jamstveni sklad republike slovenije deluje na podlagi zakona o jamstvenem skladu republike slovenije ur l rs st in njegovih novel ur l rs st in zakon o jamstvenem skladu republike slovenije ureja ustanovitev financiranje in poslovanje sklada ter vrsto in obseg pravic ki se pokrivajo iz njihovih sredstev hkrati pa doloca roke in postopek za njihovo uveljavitev pravice gredo upravicencem ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca zakon daje skladu pooblastilo za izterjavo prenesenih terjatev delavcev do insolventnih delodajalcev organizacija jamstvenega sklada sklad je pravna oseba javnega prava s poslovanjem je pricel na podlagi sklepa o zacetku poslovanja jamstvenega sklada republike slovenije ur l rs st sklad je organiziran enotno za obmocje republike slovenije od se imenuje jamstveni in prezivninski sklad republike slovenije v nadaljevanju sklad ustanovitelj sklada je republika slovenija njegov sedez je v ljubljani sklad ima statut ki ga v imenu ustanovitelja sprejme vlada republike slovenije statut ureja zlasti dejavnost sklada organizacijo in nacin poslovanja sklada pristojnosti in nacin odlocanja organov sklada pooblastila za zastopanje druga vprasanja v zvezi s poslovanjem sklada organa sklada sta upravni odbor in direktor upravni odbor sestavljajo predsednik in deset clanov od katerih dva clana imenuje skupnost centrov za socialno delo tri clane imenujejo organizacije delodajalcev reprezentativne za obmocje drzave tri clane sindikati reprezentativni za obmocje drzave in tri clane vlada republike slovenije od tega dva predstavnika ministrstva pristojnega za delo in enega predstavnika ministrstva za finance upravni odbor ima naslednje pristojnosti sprejema spremembe in dopolnitve statuta sprejema zakljucni racun in poslovno porocilo ter financni nacrt sklada imenuje in razresuje direktorja sklada sprejema tiste splosne akte sklada ki niso v izrecni pristojnosti direktorja sklada daje smernice in navodila za delo direktorja sklada zastopa sklad v razmerju do direktorja odloca o drugih vprasanjih v zvezi z delovanjem sklada direktor sklada ki ga imenuje upravni odbor sklada za dobo stirih let zastopa sklad in vodi njegovo poslovanje del strokovnih administrativnih in tehnicnih nalog za uveljavljanje pravic delavcev v primerih insolventnosti delodajalca opravlja za sklad zavod republike slovenije za zaposlovanje financiranje jamstvenega sklada v skladu s clenom zakona o jamstvenem skladu republike slovenije sredstva za kritje pravic delavcev v primeru insolventnosti zagotavljajo delodajalci drzavni proracun in sklad sam iz izterjanih terjatev ki jih ima odpusceni delavec upravicenec proti delodajalcu v skladu z clenom zakona o jamstvenem skladu republike slovenije terjatve upravicenca proti delodajalcu oz stecajnemu dolzniku preidejo na sklad v visini pravic ki jih nato upravicencem zagotavlja sklad z dnem izvrsitve odlocbe o priznanju pravic po tem zakonu delodajalci zagotavljajo navedena sredstva v okviru prispevka za zaposlovanje ki se vplacuje v proracun republike slovenije republika slovenija zagotavlja sredstva iz proracuna republike slovenije kadar drugi prihodki sklada ne zadostujejo za kritje obveznosti sklada visina sredstev ki jih zagotavlja proracun republike slovenije se opredeli v financnem nacrtu sklada drzavni zbor republike slovenije obravnava financni nacrt sklada ob obravnavi in sprejemanju proracuna republike slovenije sredstva za kritje obveznosti sklada se dodeljujejo v skladu po postopkih in na nacin kot je dolocen za sredstva proracuna republike slovenije konkretni podatki o financnem poslovanju prihodki odhodki ter viri financiranja pa so razvidni iz porocila o financnem poslovanju jamstvenega in prezivninskega sklada republike slovenije z zakljucnim racunom za leto ter iz uskladitve financnega nacrta sklada za leti in ki ga je sprejel upravni odbor sklada dne poslovanje jamstvenega sklada glavne aktivnosti ki sodijo v podrocje delovanja sklada so zbiranje zahtev odlocanje o pravicah po zakonu o jamstvenem skladu republike slovenije na prvi stopnji o pritozbah zoper odlocbe sklada odloca ministrstvo za delo druzino in socialne zadeve izplacevanje aktivnosti v stecajnih postopkih in postopkih prisilne poravnave spremljanje in analiziranje dogajanj na podrocju stecajev prisilnih poravnav in likvidacij v republiki sloveniji sodelovanje in povezovanje s sorodnimi institucijami na sklad je do skupno prispelo zahtev izdanih je bilo odlocb od tega je bilo pozitivnih od vseh izdanih odlocb je bilo negativnih upravicencev pa se je na odlocbe sklada pritozilo pritozb je bilo posredovanih v resevanje ministrstvu za delo druzino in socialne zadeve ki je kot drugostopenjski organ pristojno za resevanje le teh o drugih je v skladu z upravnim postopkom ponovno odlocal sklad do je financna sredstva sklada prejelo upravicencev povprecni izplacani neto znesek iz sklada znasa skoraj sit izplacila so v povprecju dosegla najvisjega moznega zneska kot ga doloca zakon to je minimalne place tri minimalne place iz naslova neizplacanih plac ali nadomestil plac ki bi jih morali delavci dobiti v zadnjih treh mesecih pred koncem delovnega razmerja pol minimalne place iz naslova neizkoriscenega letnega dopusta in eno minimalno placo iz naslova odpravnine do je bilo izdanih skupaj odlocb od tega je bilo pozitivnih pa zavrnilnih odlocb na ministrstvu za delo druzino in socialne zadeve je bilo letos resenih pritozb v postopku resevanja jih je le se okoli v letih in je sklad obravnaval vloge upravicencev iz vec kot podjetij in do vstopil v polozaj delavca kot upnika v podjetjih iz naslova subrogacije je sklad do pridobil skoraj milijonov tolarjev ta sredstva so prihodek proracuna republike slovenije in jih sklad tekoce nakazuje ministrstvu za finance vprasanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru insolventnosti delodajalca so zaenkrat urejena v zakonu o prisilni poravnavi stecaju in likvidaciji ur l rs st in dolocbe tega zakona so ze usklajene z zahtevami navedene direktive razen v delu ki se nanasa na odpovedni rok zahteve glede odpovednega roka bodo ustrezno prenesene v nov zakon o delovnih razmerjih ki kot splosen zakon ureja vprasanja sklenitve in prenehanja delovnega razmerja na podlagi pogodbe o zaposlitvi glede na mnenje stroke da ni utemeljeno da v primeru zacetka stecajnega postopka ali sodne likvidacije po samem zakonu prenehajo delovna razmerja vseh zaposlenih delavcev stecajnega dolznika tudi tistih katerih delo je se nadalje potrebno zaradi izvrsitev nalog v stecajnem postopku predlog zakona o delovnih razmerjih predvideva prenehanje pogodbenih razmerij z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca stecajnega upravitelja s dnevnim odpovednim rokom med koncnimi dolocbami zakona o delovnih razmerjih se predlaga razveljavitev dolocb zakona o prisilni poravnavi stecaju in likvidaciji ki sedaj ureja ta vprasanja tako da bo po sprejetju novega zakona o delovnih razmerjih omenjena problematika urejena v okviru dolocb o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi zaradi zacetka stecajnega postopka ali potrjene prisilne poravnave v veljavnem zakonu o prisilni poravnavi stecaju in likvidaciji je ze dolocena prednostna pravica do poplacila terjatev delavcev iz stroskov stecajnega postopka in sicer place in nadomestila plac za obdobje zadnjih treh mesecev pred zacetkom stecajnega postopka odskodnine za poskodbo pri delu ki jo je delavec utrpel pri dolzniku ter poklicne bolezni nadomestila plac za cas neizrabljenega rednega letnega dopusta za tekoce koledarsko leto in neizplacane odpravnine kot so zaposlenim pripadale po predpisih ki urejajo delovna razmerja vendar najvec v visini kot je dolocena za presezne delavce v predlogu zakona o delovnih razmerjih pa se dodaja se dolocba ki doloca da v kolikor pravice ki se po predpisih o prisilni poravnavi stecaju in likvidaciji zagotavljajo delavcem iz stroskov stecajnega postopka postopka prisilne poravnave ali likvidacije niso izplacane ob prenehanju delovnega razmerja jih imajo delavci pravico uveljavljati pri jamstvenem skladu republike slovenije v skladu z zakonom republika slovenija zeli pojasniti da bo za popolno izpolnjevanje zahtev direktive eec o kolektivnih presezkih delavcev in direktive eec o varstvu pravic delavcev v primeru prenosa podjetij obratov ali delov obratov v zvezi z zagotavljanjem statusa in pravic delavskih predstavnikov do sprejet in uveljavljen zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju institucija pristojna za izvajanje nekaterih dolocb direktive ec kolektivni presezki delavcev bo zavod republike slovenije za zaposlovanje ki je bil ustanovljen kot javni zavod za obmocje republike slovenije zavod republike slovenije za zaposlovanje opravlja strokovne naloge ki se nanasajo na zaposlovanje zavarovanje za primer brezposelnosti in izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja zaradi posebnosti posameznih obmocij in zaradi bolj neposrednega stika z uporabniki ima zavod obmocne enote ki so organizirane tako da z vidika zaposlovanja tvorijo zaokrozeno celoto in praviloma obsegajo vec obcin zavod republike slovenije za zaposlovanje ima ze sedaj v veljavni delovnopravni zakonodaji pomembno vlogo pri kolektivnih odpustih do katerih pride iz poslovnih razlogov tako clen veljavnega zakona o delovnih razmerjih ur l rs st in doloca da ce se v organizaciji z vec kot delavci ugotovi prenehanje potrebe po delu vec kot zaposlenih delavcev mora organizacija oziroma delodajalec razporediti prenehanje delovnega razmerja na daljse casovne obdobje organ upravljanja oziroma delodajalec pa mora pripraviti program razresevanja presezkov delavcev v sodelovanju z zavodom za zaposlovanje tudi predlog zakona o delovnih razmerjih ohranja specificno urejanje kolektivnih odpustov in v skladu z zahtevami direktive eec ki med drugim doloca tudi obveznosti delodajalca do pristojne javne oblasti se povecuje vlogo zavoda republike slovenije za zaposlovanje v primeru kolektivnega odpuscanja delavcev predlog zakona zavezuje delodajalca da izdela program razresevanja preseznih delavcev ce ugotovi da bo zaradi poslovnih razlogov v obdobju dni postalo nepotrebno delo najmanj delavcev pri delodajalcu ki zaposluje vec kot in manj kot delavcev najmanj delavcev pri delodajalcu ki zaposluje najmanj vendar manj kot delavcev najmanj delavcev pri delodajalcu ki zaposluje ali vec delavcev delodajalec je v teh primerih dolzan obvestiti delavske predstavnike o razlogih za prenehanje potreb po delu delavcev stevilu in kategorijah vseh zaposlenih delavcev o predvidenih kategorijah preseznih delavcev o predvidenem roku v katerem bo prenehala potreba po delu delavcev ter o predlaganih kriterijih za dolocitev preseznih delavcev kopijo tega pisnega obvestila pa mora poslati tudi zavodu republike slovenije za zaposlovanje posebej je dolocena dolznost delodajalca da zavod republike slovenije za zaposlovanje obvesti o postopku ugotavljanja prenehanja potreb po delu vecjega stevila delavcev o opravljenem posvetovanju z delavskimi predstavniki o razlogih za prenehanje potreb po delu delavcev stevilu in kategorijah vseh zaposlenih delavcev o predvidenih kategorijah preseznih delavcev ter o predvidenem roku v katerem bo prenehala potreba po delu kopijo pisnega obvestila zavodu pa mora delodajalec poslati tudi delavskim predstavnikom delodajalec je dolzan obravnavati in upostevati morebitne predloge zavoda za zaposlovanje o moznih ukrepih za preprecitev ali kar najvecjo omejitev prenehanja delovnega razmerja delavcev in ukrepih za omilitev skodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi preseznim delavcem upostevaje sprejeti program razresevanja preseznih delavcev vendar ne pred potekom dnevnega roka od obvestitve zavoda na zahtevo zavoda pa se lahko ta rok podaljsa se za dni republika slovenija zeli poudariti da je v predlogu zakona o delovnih razmerjih v skladu z zahtevami direktive ec o pravicah detasiranih delavcev dolocena dodatna naloga zavoda republike slovenije za zaposlovanje in sicer je zavod republike slovenije za zaposlovanje dolocen kot organ ki spremlja in obvesca o pogojih zaposlovanja in dela delavcev ki jih tuji delodajalci napotijo na zacasno delo v republiko slovenijo na podlagi pogodbe o zaposlitvi po tujem pravu republika slovenija zeli pojasniti da bodo zahteve direktive ec o ustanovitvi evropskega delavskega sveta ali uvedbi postopka za obvescanje delavcev in za posvetovanje z njimi v podjetjih ali skupinah podjetij na ravni skupnosti ustrezno opredeljene v zakonu o evropskem svetu delavcev ki bo sprejet in uveljavljen najkasneje do prav tako zeli republika slovenija natancneje pojasniti ureditev na podrocju sodelovanja delavcev pri upravljanju temelj zakonskega urejanja sodelovanja delavcev pri upravljanju je clen ustave republike slovenije ki doloca da delavci sodelujejo pri upravljanju v gospodarskih organizacijah in zavodih na nacin in ob pogojih ki jih doloca zakon sodelovanje delavcev pri upravljanju je uveljavljeno na osnovi zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju ur l rs st zakon doloca da imajo delavci pravico do individualnega in kolektivnega sodelovanja pri upravljanju zlasti ce gre za soodlocanje oziroma vplivanje na vsebino in organizacijo dela ter na dolocitev in izvajanje aktivnosti namenjenih izboljsevanju delovnih razmer oziroma humanizacije delovnega okolja in doseganju uspesnega poslovanja druzbe sodelovanje delavcev pri upravljanju se uresnicuje s pravico do pobude in s pravico do odgovora na to pobudo s pravico do obvescenosti s pravico dajanja mnenj in predlogov ter s pravico do odgovora nanje z moznostjo ali obveznostjo skupnih posvetovanj z delodajalcem s pravico soodlocanja ter s pravico zadrzanja odlocitev delodajalca poleg navedenih nacinov sodelovanja delavcev pri upravljanju ki se delavcem zagotavlja z zakonom pa zakon dopusca da se z dogovorom med svetom delavcev in delodajalcem dolocijo tudi drugi nacini sodelovanja delavcev pri upravljanju pravice v zvezi s sodelovanjem delavcev pri upravljanju uresnicujejo delavci kot posamezniki ali kolektivno preko sveta delavcev ali delavskega zaupnika zbora delavcev ter predstavnikov delavcev v organih druzbe neposredno uresnicevanje pravice posameznika do sodelovanja pri upravljanju pomeni da en ali vec delavcev kot posamezniki dajejo svoje predloge in mnenja oziroma so lahko obvesceni o zadevah ki se ticejo njihovega pravnega polozaja posredno se pravica delavcev do sodelovanja pri upravljanju uresnicuje tako da zaposleni prek svojih neposredno izvoljenih predstavnistev vplivajo na odlocanje v organizaciji varstvo pravic delavcev pri delodajalcu veljavna delovno pravna zakonodaja pozna nacelo dvostopenjskega odlocanja v organizacijah oziroma pri delodajalcih delavec ima na podlagi clena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja ur l sfrj pravico pristojnim organom v organizaciji oziroma delodajalcu vloziti zahtevo za uveljavljanje njegovih pravic iz delovnega razmerja ter pravico do ugovora zoper sklepe ki jih ti organi sprejmejo o njegovih pravicah obveznostih in odgovornostih rok za ugovor je dni od dneva ko mu je bila vrocena odlocba pristojni organ oziroma delodajalec mora odlociti o zahtevi oziroma ugovoru delavca v dneh od dneva ko je bila vlozena zahteva oz ugovor ce delavec ni zadovoljen z dokoncno odlocitvijo ali ce organ ne odloci v dnevnem roku ima delavec v nadaljnjih dneh pravico zahtevati varstvo svojih pravic pri pristojnem sodiscu predhodno varstvo pravic delavcev pri delodajalcih je torej procesna predpostavka za sodno varstvo razen tedaj ko delavec uveljavlja denarno terjatev sodno varstvo pravic delovna sodisca delovna sodisca so pristojna za odlocanje o vseh individualnih in kolektivnih sporih ki nastanejo v okviru delovnega razmerja razen za odskodninske spore ki nastanejo zaradi poskodbe pri delu in poklicne bolezni sodno varstvo se lahko zahteva samo zoper dokoncno odlocbo rok ki je bila izdana na podlagi delavcevega ugovora ali v primeru molka organa ko pristojni organ ni odlocil o ugovoru v roku dni za odlocanje v individualnih in kolektivnih delovnih sporih so na prvi stopnji pristojna delovna sodisca prve stopnje o pritozbah zoper odlocbe sodisc prve stopnje odloca visje delovno sodisce o reviziji in zahtevi za varstvo zakonitosti zoper odlocbe delovnih sodisc odloca vrhovno sodisce republike slovenije clen zakona o delovnih in socialnih sodiscih ur l rs st med postopkom lahko sodisce s sklepom izda zacasno odredbo da bi se preprecilo samovoljno ravnanje ali da bi se odvrnila nenadomestljiva skoda sodisce lahko izda zacasno odredbo tudi po uradni dolznosti praviloma pa se izda na predlog tozece stranke sodisce mora sklep o tem ali se predlogu ugodi oziroma ali se izda zacasna odredba izdati v roku treh dni po vlozitvi predloga zacasna odredba se lahko izda tako v individualnih delovnih sporih kot tudi v kolektivnih delovnih sporih ustavno sodisce ustavna pritozba ustavno sodisce je najvisji organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter clovekovih pravic in temeljnih svoboscin ustavno sodisce odloca o ustavnih pritozbah zaradi krsitev clovekovih pravic in temeljnih svoboscin s posamicnimi akti ustavno sodisce odloca o ustavni pritozbi le ce je bilo izcrpano pravno varstvo pred izcrpanjem izrednih pravnih sredstev lahko ustavno sodisce izjemoma odloca o ustavni pritozbi ce je zatrjevana krsitev ocitna in ce bi z izvrsitvijo posamicnega akta nastale za pritoznika nepopravljive posledice ustavno pritozbo lahko vlozi vsakdo ki meni da mu je s posamicnim aktom drzavnega organa organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil krsena njegova clovekova pravica ali temeljna svoboscina lahko pa jo vlozi tudi varuh clovekovih pravic v zvezi s posamicno zadevo ki jo obravnava ustavna pritozba se vlozi v dneh od vrocitve posamicnega akta zoper katerega je mogoca ustavna pritozba ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in splosnih aktov izdanih za izvrsevanje javnih pooblastil postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti se zacne z vlozitvijo pisne zahteve predlagatelja oziroma s sklepom ustavnega sodisca o sprejetju pobude za zacetek postopka navedena ocena obsega tudi oceno skladnosti zakonov in drugih predpisov z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in s splosnimi naceli mednarodnega prava zahtevo lahko vlozi drzavni zbor najmanj tretjina poslancev drzavnega zbora drzavni svet vlada sodisce drzavni tozilec banka slovenije racunsko sodisce varuh clovekovih pravic v zvezi s posamicno zadevo ki jo obravnava predstavniski organi lokalnih skupnosti ce so ogrozene pravice lokalnih skupnosti in reprezentativnih sindikatov ce so ogrozene pravice delavcev pisno pobudo za zacetek postopka pa lahko da vsakdo ki izkaze svoj pravni interes pravni interes za vlozitev pobude je podan ce predpis ali splosni akt za izvrsevanje javnih pooblastil katerega oceno pobudnik predlaga neposredno posega v njegove pravice pravne interese oziroma pravni polozaj ustavno sodisce lahko v celoti ali delno razveljavi zakon ki ni v skladu z ustavo protiustavne ali nezakonite podzakonske predpise ali splosne akte izdane za izvrsevanje javnih pooblastil ustavno sodisce odpravi ali razveljavi vsakdo ki so mu na podlagi odpravljenega podzakonskega predpisa oziroma splosnega akta izdanega za izvrsevanje javnih pooblastil nastale skodljive posledice lahko zahteva njihovo odpravo nadzor inspektor za delo lahko pri inspekcijskem nadzorstvu ugotovi ali je krsen zakon drug predpis kolektivna pogodba ali splosni akt ki ureja pravice obveznosti in odgovornosti delodajalcev v takem primeru ima pravico in dolznost predlagati uvedbo postopka zaradi prekrska zakon o prekrskih ur l srs st popravek popravek in ter odlocba us odlocba us in oziroma izreci mandatno kazen ali pa prijaviti delodajalca drzavnemu tozilcu zaradi kaznivega dejanja kazenski zakonik republike slovenije ur l rs st in popravek xxii kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost clen predlog nove ureditve v zakonu o delovnih razmerjih predlagano je da se v smislu pravil civilnega prava zakonsko predvidi obveznost delavca da opomni delodajalca na izpolnjevanje pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja oz da preneha s krsenjem njegovih pravic v kolikor delodajalec posega v delavcev pravni polozaj s pisno odlocitvijo in delavec meni da je s tem krsena njegova pravica mora delodajalca opomniti in zahtevati odpravo krsitve v predpisanem roku dni v kolikor delodajalec po preteku dni ne preneha s krsenjem delavcevih pravic ne odpravi krsitve ali ne zacne izpolnjevati dogovorjenih ali predpisanih obveznosti ima delavec v nadaljnjih dni moznost neposrednega sodnega varstva predpisano predhodno pisno opominjanje delodajalca na odpravo krsitev ali izpolnjevanje obveznosti pomeni procesno predpostavko za sodno varstvo to pa ne velja za primere redne ali izredne odpovedi kot tudi ne za odlocitve o disciplinski odgovornosti delavca in v primerih uveljavljanja denarnih zahtevkov iz delovnega razmerja glede mirnega resevanja individualnih sporov je predlagana moznost predhodnega poskusa mirne resitve spora pred arbitrazo ce je tako predvideno s kolektivno pogodbo poskus mirne resitve spora je prostovoljen odvisen od volje oz sporazuma obeh pogodbenih strank zoper arbitrazno odlocitev je mozno zahtevati sodno varstvo republika slovenija zeli podrobneje pojasniti delovanje inspektorata republike slovenije za delo in stopnjo pripravljenosti za izvajanje nalog ki jih zahteva pravni red evropske unije inspektorat republike slovenije za delo je upravni organ v sestavi ministrstva za delo druzino in socialne zadeve delovno podrocje inspektorata kot upravnega organa dolocata zakon o organizaciji in delovnem podrocju ministrstev ur l rs st in zakon o upravi ur l rs st poglavje o izvrsevanju nadzorstva in pooblastilih inspektorjev z zakonom o inspekciji dela ur l rs st so od leta podrobneje dolocene pristojnosti in oblike delovanja upravnega organa spremembe in dopolnitve zakona o inspekciji dela ur l rs st so dodatno povisale kazni ki jih izrekajo inspektorji za delo ter uvedle nekatere dodatne pristojnosti v nadzoru inspekcije za delo naloge in pristojnosti inspekcijskega nadzora so dolocene s stevilnimi tujimi in domacimi pravnimi viri od tujih pravnih virov so najpomembnejse tri konvencije in priporocilo mednarodne organizacije dela konvencija st o inspekciji dela v industriji in trgovini ur l flrj st konvencija st o inspekciji dela v kmetijstvu ur l sfrj st konvencija st o varstvu pri delu zdravstvenem varstvu in delovnem okolju ur l sfrj st ter priporocilo mednarodne organizacije dela st o varstvu zdravja delavcev na delovnih mestih ur l flrj st med domacimi in prevzetimi so najpomembnejsi stirje temeljni pravni viri zakon o inspekciji dela ur l rs st in zakon o varnosti in zdravju pri delu ur l rs st zakon o delovnih razmerjih ur l rs st ter zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja ur l sfrj st in na podrocju varstva pri delu inspektorji opravljajo inspekcijski nadzor v skladu s zakoni podzakonskimi predpisi s podrocja varstva pri delu in tehnicnimi predpisi ter posameznimi standardi s podrocja varnosti pri delu na podrocju delovnih razmerij inspektorji opravljajo inspekcijski nadzor v skladu s zakoni podzakonskimi predpisi uredbami in navodili za podrocje gospodarskih in negospodarskih subjektov nadzora neposredno nadzirajo izvajanje dolocb kolektivnih pogodb branznih dejavnosti in predpisov ki se uporabljajo samo ob nadzoru v specializiranih dejavnostih ali druzbah inspektorat republike slovenije za delo nadzira dve veliki in strokovno zaokrozeni podrocji delovna razmerja in varnost pri delu nadzor obeh zahteva visoko usposobljene strokovnjake pravne in tehnicne smeri podrocji sta razlicni po nacinu opravljanja nadzora na podrocju delovnih razmerjih je vec pregledov dokumentacije in listinskih dokazil o izplacilih plac dodatkih in o drugih krsitvah pravic in obveznosti delodajalca in delavca varstvo pri delu obsega neposredno kontrolo objektov ogled delovnih razmer v prostorih in na deloviscih ustreznost sredstev za delo strojev orodij sredstev za osebno varnost izvajanje zdravniskih pregledov mikroklimatske razmere varno delo glede na posebnost dejavnosti itd zakon o inspekciji dela je spremenil organizacijo in delovanje inspekcije za delo in inspektorjem dolocil vec pooblastil tako lahko ustavijo delo zahtevajo odklop elektrike in vode telefona odvzamejo dovoljenje za delo in izrekajo druge inspekcijske ukrepe s spremembami in dopolnitvami zakona o inspekciji dela se je poostril inspekcijski nadzor saj omogocajo mandatno kaznovanje na podrocju delovnih razmerij povisale so se kazni za posamezne prekrske inspektorat za delo vodi postopek na prvi stopnji po zakonu o splosnem upravnem postopku ur l sfrj st p b organ ki odloca ob pritozbah proti odlocbam inspektorata je ministrstvo za delo druzino in socialne zadeve ob koncu leta je bilo v inspektoratu republike slovenije za delo zaposlenih delavcev od tega je inspekcijski nadzor s podrocja zdravja in varnosti pri delu ter druge strokovne naloge opravljalo pooblascenih delavcev tehnicne stroke organizacijska shema inspektorata republike slovenije za delo glavni inspektor republike slovenije za delo urad predstojnika sektor za podrocje delovnih razmerij sektor za podrocje zdravja in varnosti pri delu sluzba za splosno kadrovske in financne zadeve sluzba za informatiko statistiko in analize obmocnih enot inspektorata s izpostavami inspektorat republike slovenije za delo ze nekaj let izgrajuje moderen informacijski sistem njegova izgradnja prehaja v zakljucno fazo omogocal bo popolno informacijsko povezanost vseh inspekcijskih enot in posameznih inspektorjev vkljucitev v vse pomembne domace in tuje baze podatkov republika slovenija bo inspektorat za delo kadrovsko krepila tako s povecanjem stevila zaposlenih kot tudi z njihovim izobrazevanjem pri tem bo posebna pozornost posvecena izobrazevanju na podrocju znanja tujih jezikov enaka obravnava zensk in moskih republika slovenija zeli dodatno pojasniti kako izvaja nacela enake obravnave zensk in moskih v praksi zaradi dejstva da dejanske de facto enakosti zensk in moskih ni mogoce doseci zgolj s predpisi se vlada republike slovenije zaveda pomena zagotavljanja izobrazevanja o pravicah s podrocja enake obravnave zensk in moskih vkljucno s spoznavanjem mehanizmov pomoci za uveljavljanje njihovih pravic zato izvaja razlicne aktivnosti katerih namen je osvescati tako strokovno kot splosno javnost tako seznanja ljudi z njihovimi zakonskimi pravicami in moznostmi za njihovo uresnicevanje na razlicne nacine izdaja informativne zlozenke ki jih preko razlicnih institucij centrov za socialno delo zavodov za zaposlovanje zdravstvenih domov nevladnih organizacij sol itd posreduje cim sirsi javnosti izdaja letake in plakate s katerimi na vidnih mestih opozarja na pravice njihove krsitve in mozne ukrepe izdaja brosure in knjige organizira okrogle mize in posvete organizira izobrazevalne delavnice s podrocja enake obravnave pri zaposlovanju in na delovnem mestu namenjene zainteresiranim posameznicam in posameznikom organizira tiskovne konference ipd poleg tega je bila uvedena brezplacna telefonska linija kamor lahko posameznice in posamezniki poklicejo ce menijo da so bili diskriminirani zlasti na trgu delovne sile in dobijo pravni nasvet spletne strani urada za zensko politiko na internetu z izvajanjem projekta strategija integracije nacela enakosti spolov v razvoj slovenske vladne politike republika slovenija vkljucuje vidik mainstreaming enakosti zensk in moskih v vse obstojece politike programe in zakonodajo republika slovenija zeli glede enake obravnave in enakih moznosti moskih in zensk pojasniti da pripravlja poseben zakon o enakih moznostih zensk in moskih ki bo natancneje opredelil splosne dolocbe s podrocja enake obravnave ter enakih moznosti zensk in moskih v posameznih drugih zakonskih predpisih republika slovenija zeli podrobneje pojasniti kako bo uveljavila nacelo enakega placila za enako delo enake vrednosti ki ga zahteva direktiva eec predlog zakona o delovnih razmerjih vsebuje clen ki obvezuje delodajalca da za enako delo in za delo enake vrednosti izplaca enako placilo delavcem ne glede na spol ter da so dolocila pogodbe o zaposlitvi kolektivne pogodbe oz splosnega akta delodajalca ki so v nasprotju s tem nicna republika slovenija zeli natancneje pojasniti kako bo popolnoma uveljavila zahteve direktive eec ki se nanasajo na izboljsanje varnosti in zdravju pri delu v casu nosecnosti zahteve direktive bodo vnesene v zakon o delovnih razmerjih zakon o varnosti in zdravju pri delu in v dva podzakonska predpisa ki bosta izdana na podlagi navedenih zakonov clen direktive je prenesen v prvi in tretji odstavek clena zakona o varnosti in zdravju pri delu uradni list rs st njegove zahteve pa bodo podrobneje opredeljene v pravilniku o nacinu izdelave in vsebini izjave o varnosti pravilnik bo izdan na podlagi odstavka clena zakona o varnosti in zdravju pri delu najkasneje do vsebina clena direktive bo povzeta v clenu predloga zakona o delovnih razmerjih ter v pravilniku o nacinu izdelave in vsebini izjave o varnosti clen predloga zakona o delovnih razmerjih doloca da minister za delo v soglasju z ministrom za zdravstvo doloci v izvrsilnem predpisu dela ki jih ne smejo opravljati delavke v nosecnosti in v casu ko dojijo otroka pravilnik bo povzel vsebino clena direktive in aneksa ii k direktivi obveznost obvescanja nosecih delavk je opredeljena v drugem odstavku clenu zakona o varnosti in zdravju pri delu dolocbo clena direktive pokriva clen predloga zakona o delovnih razmerjih clen predloga zakona o delovnih razmerjih ureja varstvo pred odpovedjo clen pa uveljavljanje pravic pri delodajalcu in sodno varstvo poleg predpisov s podrocja delovnih razmerij in varnosti in zdravja pri delu so posamezne dolocbe direktive v slovenski zakonodaji povzete se v predpisih o starsevstvu clen direktive in v predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju clen direktive republika slovenija zeli seznaniti evropsko unijo da pri implementaciji te direktive ne pricakuje nobenih tezav ker je glede vprasanj varnosti in zdravja nosecih in dojecih delavk ze doslej imela zelo visoko raven zascite delavk tako v zakonodaji kot tudi v praksi republika slovenija zeli natancneje pojasniti kako bo uveljavila zahteve direktive ec o starsevskem dopustu pravico do starsevskega dopusta ureja zakon o druzinskih prejemkih ur l rs st in po veljavni ureditvi pravico do prvih dni porodniskega dopusta lahko uveljavlja samo mati naslednjih dni dopusta za nego in varstvo otroka pa si starsa sporazumno razdelita za celotni dopust v trajanju dni je eden od starsev upravicen do nadomestila place direktiva ec o starsevskem dopustu bo v slovenski pravni red dokoncno prenesena in uveljavljena z dnem dejanskega pristopa republike slovenije k evropski uniji zakon o starsevstvu in druzinskih prejemkih ki je pripravljen za drugo obravnavo v drzavnem zboru in bo sprejet do bo zacel postopoma uvajati pravico do avtonomnega starsevskega dopusta za ocete z dnem dejanskega pristopa k evropski uniji bo republika slovenija uvedla se dodatnih dni starsevskega dopusta za oceta republika slovenija zeli pojasniti svoj namen o odpovedi konvencij mod st ki se nanasa na delo pod zemeljsko povrsino in st ki se nanasa na nocno delo konvenciji mednarodne organizacije dela bosta odpovedani s prvim moznim datumom odpovedi tako bo konvencija mednarodne organizacije dela st odpovedana med in konvencija mednarodne organizacije dela st pa med in republika slovenija zeli poudariti da trenutno se nima poklicnih shem socialnega zavarovanja vendar pa se bo ze v prihodnjem letu vzpostavil sistem obveznega in prostovoljnega dodatnega zavarovanja dodatno zavarovanje je v celoti urejeno v predlogu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ki je ze bil sprejet v drugi obravnavi in bo predvidoma zacel veljati v predlogu zakona so zahteve direktive eec upostevane saj vsebuje izrecno dolocbo da v pokojninskem nacrtu pogoji upokojevanja ne smejo biti doloceni razlicno glede na spol republika slovenija bo tako na tem podrocju usklajena z zahtevami evropske unije zaposlovanje republika slovenija zeli natancneje pojasniti delovanje trga dela republika slovenija se je s politiko na trgu dela osredotocila na problem ucinkovitega pokrivanja ponudbe dela s povprasevanjem ze z zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti ur l rs st in sicer tako da je v okviru zadnje novele zakona uvedla preventivni ukrep ki omogoca da se brezposelna oseba lazje ponovno vkljucuje na trg dela v ta namen se posamezni brezposelni osebi v dveh mesecih potem ko je oseba postala brezposelna pripravi zaposlitveni nacrt ki je podlaga za vkljucitev brezposelne osebe v program ukrepov aktivne politike zaposlovanja posredovanje zaposlitve in posredovanje dela izvaja zavod republike slovenije za zaposlovanje ministrstvo pristojno za delo pa lahko s pogodbo o koncesiji pooblasti organizacijo oziroma delodajalca ki izpolnjuje kadrovske organizacijske in druge pogoje da izvaja strokovne naloge posredovanja in zagotavljanja delovne sile izdelavo zaposlitvenega nacrta in izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja clen zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti republika slovenija pripravlja nacionalni akcijski program zaposlovanja za leti ki predvideva ucinkovitejsi sistem za delo z brezposelnimi sistem tekocega ugotavljanja potreb po delavcih in hkrati sistem ucinkovitega zadovoljevanja teh potreb republika slovenija bo zapisane smernice uresnicila z okrepitvijo izvajalske infrastrukture poleg javnih institucij bo vzpodbujala tudi nadaljnji razvoj sodobne mreze nevladnih institucij ki bodo pridobile delno ali celotno koncesijo za izvajanje zaposlovalne politike republika slovenija zeli pojasniti napredek reforme politike zaposlovanja in preobrazbe trga dela na podlagi pregleda trga dela v republiki sloveniji background study for the employment policy review republika slovenija skupaj z evropsko komisijo pripravlja skupno oceno prioritetnih srednjerocnih nalog na podrocju zaposlovanja v sloveniji prvi osnutek joint assesment of medium term employment priorities of slovenia st draft v dokumentu ki bo podpisan pred koncem letosnjega leta bodo identificirani kljucni problemi na trgu dela v republiki sloveniji na podlagi tega dokumenta bo republika slovenija razvila preventivne strategije za povecanje zaposljivosti programe bo oblikovala in uporabila tako da odrazajo potrebe posameznika izvajalo se bo nenehno vrednotenje programov republika slovenija je v ta namen ze storila prve korake saj s sprejemom letnih programov aktivne politike zaposlovanja ze izvaja tako usmerjene programe ministrstvo za delo druzino in socialne zadeve ze pripravlja tudi strateske cilje razvoja trga dela do leta ter nacionalni akcijski program zaposlovanja za leti in program ukrepov aktivne politike zaposlovanja za leto ki ga je sprejela vlada republike slovenije zajema naslednje sklope ukrepov i ukrepi namenjeni povecanju zaposljivosti prebivalstva priprava brezposelnih na zaposlitev aktivnosti sklada za razvoj in usposabljanje cloveskih virov javna dela ter program izobrazevanja brezposelnih oseb za solsko leto program ki ga skupaj izvajata ministrstvo za delo druzino in socialne zadeve ter ministrstvo za solstvo in sport ii ukrepi namenjeni pospesevanju podjetnistva in podjetniske miselnosti pomoc pri samozaposlovanju in vzpodbujanje lokalnih zaposlitvenih iniciativ iii ukrepi namenjeni pospesevanju in vzpodbujanju prilagodljivosti posameznikov in podjetij preusposabljanje brezposelnih pospesevanje novega zaposlovanja vzpodbujanje zaposlovanja s krajsim delovnim casom od polnega delovnega casa izvajanje vladnega projekta pomoci pri revitalizaciji podjetij in aktivnem razresevanju preseznih delavcev izvajanje prestrukturiranja podjetij povracila prispevkov delodajalcem za novo zaposlene ter nadomestitev dela stroskov za ohranjanje zaposljivosti delovne sile iv ukrepi namenjeni izenacevanju moznosti za zaposlitev pospesevanje zaposlovanja invalidov in tezje zaposljivih oseb sofinanciranje invalidskih podjetij usposabljanje in zaposlovanje invalidov in financiranje novih delovnih mest za invalide razvoj novih metod usposabljanja in zaposlovanja za tezje zaposljive skupine in trajno presezne delavce pospesevanje podjetnistva zensk ter razvoj programov za integracijo romov in drugih tezje zaposljivih oseb cilji programa izobrazevanja brezposelnih oseb za solsko leto program predvideva vkljucitev vec kot brezposelnih oseb zlasti v programe za pridobitev javno veljavne izobrazbe poleg tega bo v solskem letu nadaljevalo izobrazevanje brezposelnih oseb ki so se vpisale v program v preteklem letu kar programov se bo izvajalo na ravni poklicne izobrazbe dobrih na ravni srednje izobrazbe in nekaj vec kot v preostalih programih pripravljene so pobude za medsebojno povezano regionalno in lokalno reformo ki bo poveca ucinkovitost trajnega zagotavljanja usposabljanja na trgu delovne sile zlasti v sektorjih in regijah kjer poteka gospodarsko prestrukturiranje ponudba in zmogljivosti na podrocju izobrazevanja odraslih so zato se razsirja in izboljsuje razvoj in zagotavljanje programov tako glede vsebine izobrazevalnega programa enakomerne razporeditve po regijah in sodelovanja med nosilci izobrazevanja odraslih republika slovenija je razvila programe posebej prirejene za dolocene ciljne skupine ki vkljucujejo tiste ki so opustili solanje brezposelne v starosti nad let dolgotrajno brezposelne in tiste z najnizjo izobrazbo zaradi problema osipa se vzpostavlja ucinkovit sistem preventive in zasledovanja osipa ter proucevanje in spremljanje razlogov zanj zacetno in dodatno usposabljanje uciteljev in mentorjev se modernizira prav tako se pospesuje uvajanje novih pedagoskih pristopov in metod republika slovenija modernizira vsebine izobrazevalnih programov s podrocja poklicnega izobrazevanja in usposabljanja upostevajoc gospodarske spremembe in bodoce potrebe zlasti tiste ki so povezane z novimi znanji in sposobnostmi to omogoca uvajanje novih poklicev ki so ekonomsko zanimivi standardi znanja temeljijo na prihodnjem tehnoloskem razvoju in spremembah na trgu delovne sile v sole centre za usposabljanje podjetja itd se uvajajo razlicne oblike medsebojnega povezovanja dela in ucenja da bi posameznika cim bolje pripravili na novo nastajajoce razmere pri delu na trgu dela zaradi pomanjkanja podatkov o neformalni izobrazbi odraslih zlasti pa o sredstvih porabljenih za to izobrazevanje in usposabljanje in o obsegu sodelovanja zaposlenih ter podatkov o dodatnih spretnostih in funkcionalnem znanju ki jim delodajalci pogosto dajejo prednost republika slovenija pripravlja ucinkovit sistem spremljanja teh podatkov vse reforme ki jih republika slovenija ze izvaja ali pripravlja na tem podrocju bodo republiki sloveniji omogocile polno participacijo na enotnem trgu republika slovenija zeli natancneje pojasniti stopnjo pripravljenosti organov zadolzenih za pripravo in izvajanje politike zaposlovanja vkljucno z nacini njihovega medsebojnega sodelovanja in sodelovanja s socialnimi partnerji za izvajanje strategije zaposlovanja zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti daje podlage za medresorsko povezovanje ministrstvo za delo druzino in socialne zadeve je informacijsko in vsebinsko povezano z zavodom republike slovenije za zaposlovanje ki je javni zavod za izvajanje nacionalne politike zaposlovanja zavod ne izvaja zgolj funkcije posredovanja dela ampak se ukvarja z vsemi aktivnostmi ki se nanasajo na svetovanje administracijo izvajanje javnih razpisov izobrazevanje in izvajanje razlicnih programov izobrazevanja in usposabljanja ministrstvo za delo druzino in socialne zadeve in ministrstvo za solstvo in sport pri izvajanju skupnih aktivnosti sodelujeta tudi na podrocju pripravljalnih aktivnosti za implementacijo evropskega socialnega sklada ki jih v okviru aktivne projektne skupine izvajata skupaj z zavodom republike slovenije za zaposlovanje in s centrom za poklicno izobrazevanje pri katerem deluje sluzba za programe evropske unije zaradi prepletanja vsebin poteka sodelovanje z razlicnimi resorji in institucijami ena od taksnih institucij je tudi andragoski center slovenije ki se ukvarja s projekti ki se nanasajo na izobrazevanje odraslih republika slovenija bo zavod republike slovenije za zaposlovanje center za poklicno izobrazevanje in andragoski center slovenije kadrovsko okrepila strokovnjaki bodo podpirali in spremljali politiko zaposlovanja spremljali ucinke pripravljali analize in strokovne podlage za nadaljnje delo oziroma aktivnosti ter zagotavljali podlage za nadzor poleg nastetih institucij na trgu obstajajo se agencije za posredovanje dela ki se ukvarjajo s posredovanjem dela posredovanjem zaposlitve zagotavljanjem delovne sile izdelavo zaposlitvenega nacrta in izvajanjem ukrepov aktivne politike zaposlovanja na podlagi koncesije ki jo ob izpolnjevanju zakonskih pogojev dodeli ministrstvo za delo druzino in socialne zadeve ministrstvo za delo druzino in socialne zadeve in ministrstvo za solstvo in sport koordinirata svoje aktivnosti tudi z ministrstvom za znanost in tehnologijo z ministrstvom za gospodarske dejavnosti z ministrstvom za malo gospodarstvo in turizem z ministrstvom za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano in seveda z ministrstvom za ekonomske odnose in razvoj ter v okviru tega uradom republike slovenije za makroekonomske analize in razvoj z ministrstvom za gospodarske dejavnosti in ministrstvom za malo gospodarstvo in turizem poteka vec aktivnosti ki so povezane s programom ukrepov aktivne politike zaposlovanja pa tudi na primer s kadrovskim in sicersnjim prestrukturiranjem slovenske obutvene in tekstilne industrije vzpostavljeni so dobri pogoji tudi za nadaljnje sodelovanje sodelovanje z ministrstvom za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano se navezuje na projekte ki so vezani tako na samozaposlovanje na podezelju na aktiviranje lokalnih zaposlitvenih iniciativ kot tudi na program pospesevanja podjetnistva in podjetnistva zensk v okviru programa aktivne politike zaposlovanja delujejo tudi skladi dela katerih naloga je preusmerjanje in prekvalifikacija kadrov ki so v nevarnosti da izgubijo zaposlitev da ne pridejo na odprti trg dela ampak da si sami v okviru izobrazevanja ki ga imajo na voljo pri skladih dela poiscejo novo zaposlitev ali si vsaj izboljsajo moznosti da ne bodo postali presezni delavci v okviru programa ukrepov aktivne politike zaposlovanja ministrstvo za delo druzino in socialne zadeve sodeluje tudi z skladom za razvoj in usposabljanje cloveskih virov vsi najpomembnejsi dokumenti se obravnavajo tudi v okviru ekonomsko socialnega sveta socialni dialog republika slovenija zeli natancneje pojasniti vlogo socialnega dialoga raven razvitosti in usposobljenosti organizacij socialnih partnerjev z leti in prakso narasca pogojena pa je tudi z razvitostjo dejavnosti v kateri delujejo v republiki sloveniji so pri ministrstvu za delo druzino in socialne zadeve na podlagi zakona o reprezentativnosti sindikatov registrirane konfederacije sindikatov ki zdruzujejo sindikate dejavnosti in so reprezentativne za obmocje drzave kar jim daje pravico do sodelovanja v ekonomsko socialnem svetu in v drugih organih kjer je predvideno sodelovanje sindikatov na nacionalni ravni zveza svobodnih sindikatov slovenije neodvisnost konfederacija novih sindikatov slovenije pergam konfederacija sindikatov slovenije in konfederacija sindikatov slovenije poleg tega je za raven dejavnosti registriranih se sindikatov dejavnosti ki niso povezani v nobeno sindikalno konfederacijo status reprezentativne sindikalne organizacije v svojem poklicu za obmocje drzave pa ima tudi poklicnih sindikatov na delodajalski strani ima se vedno precej mocno vlogo gospodarska zbornica slovenije ki naj bi jo v prihodnje prepustila novim delodajalskim organizacijam ustanovljenim na podlagi prostovoljnega zdruzevanja ki postopoma krepijo svojo vlogo na tem podrocju gospodarska zbornica slovenije je poleg zdruzenja delodajalcev slovenije zdruzenja delodajalcev obrtnih dejavnosti slovenije in obrtne zbornice slovenije delodajalska organizacija ki je zastopana v ekonomsko socialnem svetu organizacije socialnih partnerjev na delojemalski strani pa tudi na delodajalski strani vse bolj sirijo svoje mednarodno sodelovanje in se vkljucujejo v evropske in svetovne asociacije omenjene organizacije sodelujejo s podobnimi organizacijami v evropskih drzavah tudi v okviru medregijskega oz cezmejnega sodelovanja eno izmed delodajalskih zdruzenj zdruzenje delodajalcev slovenije je od opazovalec pri unice zveza industrij evropske skupnosti zveza svobodnih sindikatov je bila od junija opazovalka pri etuc evropski konfederaciji sindikatov od marca letos pa je njena polnopravna clanica nekateri sindikati dejavnosti ki so clani omenjene zveze so clani razlicnih evropskih sindikalnih zvez dejavnosti in na ta nacin tudi povezani z evropsko konfederacijo sindikatov delojemalske in delodajalske organizacije so izrazile interes in pripravljenost na sodelovanje v socialnem dialogu na ravni evropske unije zveza svobodnih sindikatov je ob podpori evropske konfederacije sindikatov ustanovila slovenski sindikalni odbor za evropsko zdruzevanje katerega namen je ne samo spremljanje procesa pridruzevanja slovenije k evropski uniji ampak tudi aktivno sodelovanje v tem procesu poleg tega zveza svobodnih sindikatov poudarja svojo sposobnost za sodelovanje v socialnem dialogu na ravni evropske unije tako s strokovnega organizacijskega kadrovskega kot s tehnicnega vidika predstavniki socialnih partnerjev tako delojemalcev kot tudi delodajalcev v zadnjem casu sodelujejo pri delu delovnih skupin za pripravo pogajalskih izhodisc in v procesu vkljucevanja v evropsko unijo prav tako pa sodelujejo pri pripravi zakonodaje na podrocju socialne politike in zaposlovanja katere sprejem je potreben za uskladitev slovenske zakonodaje s pravnim redom evropske unije socialni dialog v sloveniji poteka na vec ravneh in vec oblikah tako na nacionalni ravni v tripartitni in bipartitni obliki kot na ravni dejavnosti oziroma panog in na podjetniski ravni kjer gre za dvostranski dialog med delodajalci in delojemalci tripartitni socialni dialog v katerem poleg delodajalcev in delojemalcev sodeluje tudi vlada republike slovenije se vse od njegove ustanovitve v letu odvija v okviru in pod okriljem ekonomsko socialnega sveta njegovi dejanski zacetki segajo ze v leto ko so se zacela prva intenzivnejsa pogajanja za sklenitev socialnega sporazuma poleg tega imajo socialni partnerji na nacionalni ravni svoje predstavnike v drugih tripartitno organiziranih organih kot so organi zavodov socialnega zavarovanja pokojninsko in invalidsko zavarovanje zavarovanje za primer brezposelnosti zdravstveno zavarovanje tripartitnost se odraza tudi v sestavi institucij kot so npr drzavni svet sodniki porotniki pri delovnih in socialnih sodiscih ipd bipartitni dialog v sloveniji poteka od leta ko sta zveza svobodnih sindikatov kot predstavnica delavcev in gospodarska zbornica kot predstavnica delodajalcev sklenili prvo splosno kolektivno pogodbo za gospodarske dejavnosti tej so sledile kolektivne pogodbe posameznih dejavnosti ki so jih sklepali sindikati dejavnosti organizirani znotraj zveze in zdruzenja gospodarske zbornice pristojnega za dejavnost od takrat se je sistem kolektivnega pogajanja vseskozi razvijal k temu so prispevale nove sindikalne organizacije samostojne ali zdruzene v nove zveze oziroma konfederacije ki so se v tem casu razvile v pogajanja so se vkljucila tudi novo nastala delodajalska zdruzenja rezultat tega razvoja je sklenjenih kolektivnih pogodb dejavnosti oz poklicev ki jih v skladu z delovno pravno zakonodajo sklepajo sindikati dejavnosti ali poklicev in gospodarska zbornica slovenije oz druga splosna asociacija organizacij oz delodajalcev in kolektivne pogodbe kjer v vlogi delodajalca nastopajo resorna ministrstva poleg kolektivnih pogodb ki sodijo na tako imenovano gospodarsko podrocje vlada republike slovenije v vlogi delodajalca sklepa kolektivne pogodbe s sindikati negospodarskih dejavnosti tako je leta sindikalnih zvez oz konfederacij ter sindikatov dejavnosti z vlado republike slovenije sklenilo splosno kolektivno pogodbo za negospodarstvo poleg tega so resorna ministrstva sklenila se pogodb za dejavnosti ki se pretezno opravljajo v okviru javnih zavodov solstvo zdravstvo znanost kultura pri sklepanju kolektivnih pogodb so socialni partnerji povsem avtonomni ob tem upostevajo dolocena osnovna nacela kot na primer glede gibanja plac ce so se o tem njihovi predstavniki z vlado republike slovenije dogovorili v okviru tripartitnega dialoga oziroma sklenjenega sporazuma na nacionalni ravni diskriminacija republika slovenija se zaveda pomena boja proti diskriminaciji na podlagi spola rasne in etnicne pripadnosti vere in prepricanja invalidnosti starosti ali spolne usmerjenosti in pozdravlja nacrte evropske unije da se prizadevanja po odpravljanju vseh vrsti diskriminacije vkljucijo v pravni red evropske unije ceprav je boj proti diskriminaciji del pravnega reda evropske unije ki je bil sprejet po in zato se ni predmet pogajanj zeli dati republika slovenija pojasnila v zvezi s svojimi dosedanjimi prizadevanji na podrocju boja proti diskriminaciji republika slovenija je ze ratificirala najpomembnejse mednarodne in evropske instrumente ki se nanasajo tudi na boj proti diskriminaciji na razlicnih podrocjih kot so mednarodni pakt o drzavljanskih in politicnih pravicah mednarodni pakt o ekonomskih socialnih in kulturnih pravicah mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije konvencija o varstvu clovekovih pravic in temeljnih svoboscin s protokoli evropska socialna listina okvirna konvencija za varstvo narodnih manjsin ce nastejemo le nekatere poleg tega si republika slovenija prizadeva za aktivno delovanje na tem podrocju v skladu s priporocili in smernicami mednarodnih organizacij se posebej sveta evrope oz evropske komisije za boj proti rasizmu in nestrpnosti v republiki sloveniji se clovekove pravice in temeljne svoboscine uresnicujejo neposredno na podlagi ustave republike slovenije v ustavi je posebej poudarjeno da so v sloveniji vsakomur zagotovljene enake clovekove pravice in temeljne svoboscine ne glede na narodnost raso spol jezik vero politicno ali drugo prepricanje gmotno stanje rojstvo izobrazbo druzbeni polozaj ali katerokoli drugo osebno okoliscino ter da so vsi pred zakonom enaki ustava vsebuje tudi druge dolocbe katerih vsebina je usmerjena v preprecevanje diskriminacije na podlagi razlicnih osebnih okoliscin ceprav lezi glavna odgovornost za boj proti diskriminaciji na posameznih drzavah nekatere dimenzije pojavov diskriminacije opravicujejo in zahtevajo delovanje na ravni evropske unije republika slovenija se zavezuje da bo z razvojem pravnega reda evropske unije na podrocju boja proti diskriminaciji posvecala posebno pozornost boju proti vsakovrstni diskriminaciji in v okviru pristopa k evropski uniji redno obvescala ustrezne organe evropske unije o aktivnostih in iniciativah ki jih bo opravljala v povezavi s tem republika slovenija zeli natancneje pojasniti pobude ki jih sprejema za boj proti rasizmu najpomembnejso institucionalno vlogo na tem podrocju igra varuh clovekovih pravic vzgoja za clovekove pravice ki jo poudarja tudi splosna deklaracija clovekovih pravic je v dobrsni meri usmerjena v dopuscanje in sprejemanje drugacnosti drugega s tem namenom je varuh clovekovih pravic v letu ob obletnici splosne deklaracije clovekovih pravic pripravil posebno akcijo z naslovom clovekove pravice tvoja in moja svoboda v okviru akcije je bilo po vseh slovenskih srednjih solah razdeljenih izvodov besedila deklaracije ter prilozenih plakatov varuh se je v okviru akcije odzval tudi vabilu vec kot desetih srednjih sol kjer je med srecanji z dijakinjami in dijaki ter njihovimi profesorji kot osrednjo misel izpostavil nujno potrebno spostovanje pravic in drugacnosti drug drugega varuh opozarja na probleme nestrpnosti in ksenofobije v svojih letnih porocilih na novinarskih konferencah in medijskih nastopih med pogovori s predstavniki oblasti srecanjih z razlicnimi predstavniki civilne druzbe ter ob drugih priloznostih javno zdravje na podlagi izrazene pripravljenosti republike slovenije za vkljucitev v programe skupnosti na podrocju socialne politike in javnega zdravja bo pridruzitveni svet se v letu sprejel sklep o vkljucitvi slovenije v stiri od osmih obstojecih skupnostnih programov promocija zdravja preprecevanje aids in drugih nalezljivih bolezni preprecevanje odvisnosti od drog in boj proti raku ki so odprti za sodelovanje drzav kandidatk kar naj bi se dodatno spodbudilo sodelovanje slovenskih institucij in strokovnjakov z drzavami clanicami in republiko slovenijo se v vecji meri priblizalo usmeritvam evropske unije na omenjenih podrocjih slovenija je seznanjena z moznostjo vkljucitve drzav kandidatk tudi v druge programe na podrocju javnega zdravja ki so bili sprejeti v letu o cemer bo sprejeto dokoncno stalisce v naslednjem letu glede na vsebino in usmeritve clena amsterdamske pogodbe ki ni bil predmet primerjalnega pregleda usklajenosti slovenskega pravnega reda s pravnim redom evropske unije ugotavljamo da je temeljni cilj teh dolocb visoka raven zdravstvenega varstva ljudi ki se zagotavlja z opredelitvijo in izvajanjem vseh politik in dejavnosti skupnosti in drzav clanic na nacionalni ravni v republiki sloveniji prisoten v obstojeci zakonodaji in izvajanju zdravstvene politike po zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ur l rs je obveznost drzave da z ukrepi gospodarske ekoloske in socialne politike ustvarja pogoje za uresnicevanja zdravstvenega varstva in nalog pri krepitvi ohranitvi in povrnitvi zdravja ter usklajuje delovanje in razvoj vseh podrocij s cilji zdravstvenega varstva drzava te naloge uresnicuje s tem da nacrtuje zdravstveno varstvo in doloca strategijo razvoja zdravstvenega varstva sprejema predpise in ukrepe ki spodbujajo krepitev in varovanje zdravja zagotavlja pogoje za zdravstveno osvescanje ljudi zagotavlja zakonodajno politiko ki izhaja iz ciljev zdravstvenega varstva z ukrepi davcne in gospodarske politike spodbuja razvijanje zdravih zivljenjskih navad zagotavlja enotnost razvoja zdravstvenega informacijskega sistema v republiki sloveniji zagotavlja financna sredstva za naloge iz svoje pristojnosti dolocene s tem zakonom pri pripravi vseh predpisov ukrepov in aktivnosti je tako v republiki sloveniji upostevan zdravstveni interes prebivalstva vkljucno z varovanjem zivljenjskega okolja drzava in vsi javni sektorji so soodgovorni za oblikovanje sprejem in izvajanje politike in programa pospesevanja zdravja skladno s poslovnikom vlade je ministrstvo za zdravstvo dolzno preveriti vsak predpis z vidika svojega delovnega podrocja pri vladi republike slovenije deluje svet za zdravje ki spremlja razmere na podrocju zdravstvenega stanja ljudi spremlja predloge predpisov nacrtov in usmeritev ter jih ocenjuje z vidika moznega vpliva na zdravje ljudi razlicnim ministrstvom predlaga uskladitev vprasanj ki so pomembna za zdravje ljudi in jim obenem nudi svojo strokovno pomoc njegova naloga je predlaganje ukrepov za spodbujanje pridelave in uporabe zdrave hrane in za uvajanje zdravju manj skodljivih tehnoloskih postopkov in izdelkov ter predlaganje ukrepov za zmanjsanje zdravju skodljivih razvad najpomembnejse razvojne in strateske usmeritve na podrocju varovanja krepitve in ohranjevanja zdravja ter zdravljenja in rehabilitacije bolnih in poskodovanih so opredeljene v nacionalnem programu zdravstvenega varstva republike slovenije ki izhaja iz strategije svetovne zdravstvene organizacije za pospesevanje zdravja in zavezuje vse ki na kakrsen koli nacin morejo ali morajo vplivati na varovanje zdravja ljudi ta dokument bo se v letosnjem letu sprejet v drzavnem zboru republike slovenije vendar pa so njegove usmeritve in cilji ohranjanja pospesevanja in povrnitve zdravja prebivalstva ze stalno prisotni v izvajanju zdravstvene politike v njem so opredeljene naslednje prioritete promocija zdravja in varovanje zdravja zmanjsevanje razlik v zdravstvenem varstvu in zdravstvenem stanju prebivalstva spreminjanje zdravju skodljivih vzorcev vedenja kakovostno zivljenjsko okolje spodbujanje razvoja stroke in izboljsanje kakovosti dela zdravstvene dejavnosti pospesevanje raziskav na podrocju varovanja zdravja prav tako so v njem opredeljene prednostne naloge po posameznih skupinah prebivalstva otrok in mladine zensk in moskih delavcev ostarelih invalidov in posebej ogrozenih skupin prebivalstva navodila za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva ur l rs st in za posamezne skupine prebivalstva ki se financira v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja so bila sprejeta ze v letu v letu je bila prva slovenska konferenca o promociji zdravja v zakljucni fazi je v sodelovanju s svetovno zdravstveno organizacijo priprava nacionalnega programa okolje in zdravje ki bo vseboval vidike varovanja zdravja ljudi pred vplivi onesnazevanja okolja in zdravstveno ekoloske cilje poleg tega se v republiki sloveniji ob ze sprejetem nacionalnem programu za preprecevanje in obvladovanja aids a v republiki sloveniji drzavnem programu za nadzorovanje raka in nacionalnem programu za preprecevanje zlorabe drog pripravljajo se nacionalni programi na podrocju zmanjsevanja uporabe alkohola na podrocju zdrave prehrane na podrocju zmanjsevanja uporabe tobaka na podrocju mentalnega zdravja in nacionalni program za preprecevanje uzivanja prepovedanih in drugih drog ter zdravljenje in rehabilitacijo uzivalcev drog iz drzavnega proracuna se med drugim zagotavljajo sredstva za zdravstveno vzgojne aktivnosti ki obsegajo navajanje na zdrav nacin zivljenja in spremljanje zdravju skodljivih vzorcev vedenja kot so alkoholizem kajenje narkomanije in drugih odvisnosti in uresnicevanje programov krepitve zdravja ki se vsako leto razdelijo na podlagi javnih razpisov te dejavnosti se dopolnjujejo s preventivnimi akcijami ki se izvajajo na lokalni ravni in projekti ki jih podpira zavod za zdravstveno zavarovanje slovenije prav tako se iz proracuna zagotavljajo sredstva za proucevanje in spremljanje zdravstvenega stanja prebivalcev in razvoj zdravstveno informacijskega sistema epidemiolosko spremljanje in preprecevanje nalezljivih bolezni in infekcije s hiv sofinanciranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti in dejavnost nevladnih organizacij na teh podrocjih nosilec socialno medicinske higienske epidemioloske in zdravstveno ekoloske dejavnosti je institut za varovanje zdravja republike slovenije z obmocnimi zavodi za zdravstveno varstvo konkretne akcije so usmerjene po posameznih skupinah prebivalstva v preprecevanje kajenja cezmernega uzivanja alkoholnih pijac uvajanje zdrave prehrane povecanja telesne aktivnosti ljudi pospesevanje spolnega in reproduktivnega zdravja izboljsevanje dusevnega zdravja preprecevanje nesrec v prometu ter preprecevanju odvisnosti od drog v povezavi s svetovno zdravstveno organizacijo se izvajajo konkretne akcije krepitve in pospesevanja zdravja v okviru programa cindi zdrave sole zdrav vrtec zdrava mesta idr skrb za zdravje se odraza tudi v zakonodajnih aktivnostih s tem namenom je bil sprejet zakon o omejevanju uporabe tobacnih izdelkov ur l rs ki ga je v doloceni meri potrebno se spremeniti da bo usklajen z zakonodajo evropske unije republika slovenija tako predvideva sprejem vrste zakonov ki sledijo priporocilom in predpisom evropske unije do bodo sprejeti zakon o preprecevanju uporabe prepovedanih drog in o obravnavi uzivalcev prepovedanih drog zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami in zakon o predhodnih sestavinah za prepovedane droge na podrocju drog je ministrstvo za zdravstvo republike slovenije tudi uresnicevalo projekte v okviru phare programa the drug demand reduction project the drug information system project control on precursors in the licit drug control project republika slovenija sodeluje v skupini pompidou sveta evrope in je ze vkljucena v izmenjavo podatkov preko evropskega centra za spremljanje podatkov o prepovedanih drogah v lizboni drugi zakoni ki jih republika slovenija pripravlja kot prioritetne za uskladitev s pravnih redom evropske unije so zakon o zdravilih in medicinskih pripomockih predviden rok za sprejem predviden rok za uveljavitev zakon o zdravstveni ustreznosti zivil in izdelkov ter snovi ki prihajajo v stik z zivili predviden rok za sprejem predviden rok za uveljavitev zakon o zdravstveni inspekciji predviden rok za sprejem predviden rok za uveljavitev zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o omejevanju uporabe tobacnih izdelkov predviden rok za sprejem predviden rok za uveljavitev in zakon o kozmeticnih proizvodih predviden rok za sprejem predviden rok za uveljavitev v letosnjem letu je ze bil sprejet zakon o kemikalijah ur l rs ki v celoti uposteva zakonodajo skupnosti na omenjenem podrocju zakon o nalezljivih boleznih ur l rs ki je usklajen s predpisi in priporocili evropske unije na podrocju obvladovanja nalezljivih bolezni pa je bil sprejet leta republika slovenija sodeluje s pristojnimi mednarodnimi organizacijami na podrocju javnega zdravja kar spodbuja tudi skupnost in drzave clanice evropske unije nasa drzava je ze od aprila clanica svetovne zdravstvene organizacije in od svoje vkljucitve pa do danes je sodelovala v stevilnih dejavnostih ki so potekale med drzavami in ki so vplivale na razvoj politik na razlicnih podrocjih javnega zdravja s tem pa se je samo okrepilo sodelovanje slovenskih strokovnjakov in institucij ki se je zacelo ze pred samostojnostjo republike slovenije republika slovenija je v okviru svetovne zdravstvene organizacije vkljucena v eurohealth program ze leta je ministrstvo za zdravstvo ustanovilo mrezo nacionalnih koordinatorjev ki so odgovorni za uresnicevanje ciljev programa szo euro zdravje za vse in usklajevanje dejavnosti na nacionalni ravni republika slovenija sodeluje tudi z agencijami organizacije zdruzenih narodov kot so skupni program zdruzenih narodov za aids unaids mednarodni program zdruzenih narodov za nadzor nad drogami undcp sklad zdruzenih narodov za otroke unicef visoki komisariat zdruzenih narodov za begunce unhcr in svetom evrope skupaj s svetovno banko katere clanica je republika slovenija od leta se pripravlja thealth policy support and information management projectt kar zadeva ukrepe na podrocju krvi in njenih derivatov republika slovenija pri izvajanju svoje zdravstvene politike in konkretnih zdravstvenih programov na podrocju transfuzije krvi uposteva vsa priporocila in standarde sveta evrope glede krvi in krvnih derivatov republika slovenija je v letu pristopila k evropskemu sporazumu o izmenjavi terapevtskih substanc cloveskega izvora z dodatnim protokolom evropskemu sporazumu o izmenjavi reagentov za dolocanje krvnih skupin z dodatnim protokolom evropskemu sporazumu o izmenjavi reagentov za tipizacijo tkiv s protokolom ter sporazumu o zacasnem uvozu brez placila carine medicinske kirurske in laboratorijske opreme za brezplacno uporabo v bolnisnicah in drugih medicinskih ustanovah za namene diagnostike in zdravljenja z dodatnim protokolom ministrstvo za zdravstvo republike slovenije v okviru sveta evrope tudi aktivno sodeluje v dveh direktoratih in njunih birojih tdirectorate of social and economic affairs in the european health committee cdsp t in tdirectorate of legal affaires in the steering committee on bioethics cdbi t septembra je republika slovenija ratificirala konvencijo o clovekovih pravicah v zvezi z biomedicino in dodatni protokol o prepovedi kloniranja cloveskih bitij k omenjeni konvenciji republika slovenija se v celoti zaveda pomena clena amsterdamske pogodbe ki je v primerjavi s clenom maastrichtske pogodbe obseznejsi in obeta okrepljeno sodelovanje na ravni evropske unije na podrocju varovanja javnega zdravja republike slovenija ocenjuje da zaradi izvajanje tega clena ne bo potrebno spreminjati njenega sistema zdravstvenega varstva varnost in zdravje pri delu republika slovenija zeli potrditi da se zaveda potrebnih investicij v izboljsevanje delovnih razmer za implementacijo direktiv s podrocja varnosti in zdravja pri delu hkrati pa tudi prednosti ki jih prinasa zmanjsanje poskodb pri delu poklicnih bolezni in bolezni v zvezi delom direktive ki sestavljajo pravni red evropske unije na podrocju varnost in zdravje pri delu vsekakor pomenijo dolocene novosti tako so ze pripravljeni osnutki pravilnikov za varnost in zdravje pri delu z zaslonsko opremo za prenasanje bremen kjer je nevarnost okvare hrbtenice za zacasna in premicna delovisca itd za izvajanje vseh teh novih predpisov bodo pristojni organi republike slovenije v casu do njihove popolne uveljavitve seznanjali delodajalce in delojemalce o potrebnih spremembah in izboljsavah ki bodo zahtevala dolocena financna sredstva zato so tudi predvideni roki za prilagoditve na nove zahteve vecinoma proti koncu leta hkrati z novimi obveznostmi in povecanimi investicijami zaradi sprejema novih predpisov se pripravljajo tudi predpisi ki bodo povecali interes delodajalca v te investicije saj bodo prednosti ki jih bo imel ob varnejsem delu manjsem stevilu poskodb pri delu poklicnih bolezni in bolezni v zvezi z delom vecje glede casovnega razporeda implementacije posameznih direktiv s podrocja varnosti in zdravja pri delu zeli republika slovenija pojasniti da je ob predlozitvi pogajalskih izhodisc za vsako posamezno direktivo s podrocja varnosti in zdravja pri delu podala casovni okvir za njihovo implementacijo in uveljavitev razen za direktive za katere republika slovenija zahteva prehodno obdobje za implementacijo direktiv ki se nanasajo na delovna mesta eec delovno opremo eec in ec ribiske ladje eec ter pridobivanje mineralnih snovi eec in eec republika slovenija ni predvidela prehodnega obdobja republika slovenija na podlagi obravnavanja direktiv eec delovna mesta eec in ec delovna oprema eec ribiske ladje ter eec in eec pridobivanje mineralnih snovi s strokovno javnostjo strokovnimi institucijami predstavniki delodajalcev in delojemalcev ugotavlja da ne vsebujejo zahtev ki bi za uskladitev obstojecega stanja predstavljale neresljive tezave republika slovenija zato meni da za uveljavitev omenjene direktive ne potrebuje prehodnega obdobja poleg tega so v prehodnih dolocbah pravilnikov ki so narejeni na podlagi teh direktiv predvideni roki za prilagoditev obstojecega stanja zahtevam teh pravilnikov in sicer mesecev za delovna mesta do dve leti za delovno opremo do eno leto za nove in do za obstojece ribiske ladje rok za uveljavitev zahtev za pridobivanje mineralnih snovi je prav tako do republika slovenija zeli pojasniti uvajanje direktive ki se nanasa na kemicne agense direktiva st ec posamezna direktiva v smislu prvega odstavka clena direktive s razveljavlja direktive eec eec in eec ne pa tudi posameznih direktiv v okviru direktive eec direktiva ec je bila izdana v letu ko smo ze imeli v programu implementacijo direktiv ki jih razveljavlja po njeni objavi se je republika slovenija preusmerila na izdelavo predpisov ki upostevajo zahteve te direktive pri tem pa je se posebej upostevala dolocila clena direktive ki se nanasa na razveljavitev in dopolnitev prejsnjih direktiv ter sledila tem dolocbam republika slovenija je v pogajalskem izhodiscu za podrocje socialna politika in zaposlovanje zapisala da si pridrzuje pravico da prouci potrebo po prehodnem obdobju za izvajanje pravnega reda na podrocju varnega in zdravega dela s fizikalnimi kemijskimi in bioloskimi agensi na katere se nanasajo naslednje direktive s podrocja varnosti in zdravja pri delu direktiva eec z dopolnitvijo eec direktiva ec direktiva eec z dopolnitvijo eec direktiva eec z dopolnitvijo eec direktiva eec direktiva eec direktiva eec direktiva eec in direktiva ec republika slovenija je najavila da bo zahtevala prehodno obdobje v primeru ce bo podrobnejsa analiza moznosti implementacije nastetih direktiv v podjetjih pokazala da je prehodno obdobje potrebno ter da bo dokoncno odlocitev o tem sprejela najkasneje do zahteva po prehodnem obdobju republika slovenija bo najkasneje do sprejela vse predpise ki so potrebni za uskladitev s pravnim redom evropske unije glej priloga zahteva pa triletno prehodno obdobje od dneva predvidenega pristopa k evropski uniji do za implementacijo pravnega reda evropske unije na podrocju varnosti in zdravja pri delu ki se nanasa na direktive eec eec eec eec eec eec eec eec eec ec eec ec eec eec ec ec ec in ec utemeljitev zahteve po prehodnem obdobju republika slovenija potrebuje navedeno prehodno obdobje da bi na podrocju varnega dela s kemicnimi in bioloskimi agensi zagotovila postopno zamenjavo tehnologije in se ob tem izognila nepotrebnim enkratnim stroskom in potencialni izgubi delovnih mest republika slovenija je med podjetji ki jih navedene direktive zadevajo v najvecji meri izvedla posebno raziskavo o posledicah uvajanja direktiv evropske unije s podrocja varnosti in zdravja pri delu v slovenski pravni red povzetek raziskave je v prilogi kljucne ugotovitve ki jih je mogoce povzeti iz raziskave so naslednje po oceni ki temelji na omenjeni raziskavi se okoli polovica podjetij zahtevam direktiv s podrocja fizikalnih kemicnih in bioloskih agensov ne bi mogla prilagoditi do med malimi in srednje velikimi podjetji ki imajo zaradi zastarelosti tehnoloskih postopkov in dotrajane opreme se vecje probleme je ta odstotek se visji uveljavitev predpisov temeljecih na direktivah o fizikalnih kemicnih in bioloskih agensih z dnem predvidenega pristopa k evropski uniji bi po oceni ogrozila okoli delovnih mest v anketiranih podjetjih ki zaradi prekoracitve dovoljenih vrednosti ne bi ustrezala zahtevam direktiv ekonomski stroski prilagajanja anketiranih podjetij navedenim direktivam evropske unije bi ob uveljavitvi z dnem predvidenega pristopa k evropski uniji znasali okoli milijonov evrov izstopajo stroski za prilagoditev direktivi eec ki se nanasa na izpostavljenost hrupu pri delu med panogami bi bila ob uveljavitvi direktive eec hrup z dnem predvidenega pristopa republike slovenije k evropski uniji najbolj ogrozena delovna mesta v naslednjih panogah obdelava in predelava lesa tekstilna industrija proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov proizvodnji strojev in naprav ter proizvodnja kovin ob takojsnji uveljavitvi direktiv s podrocja kemicnih in bioloskih agensov bi bila najbolj ogrozena delovna mesta v naslednjih panogah proizvodnja koksa in naftnih derivatov proizvodnja kovinskih izdelkov ter proizvodnja usnja in usnjenih izdelkov ob uveljavitvi zahtev navedenih direktiv evropske unije z dnem predvidenega pristopa republike slovenije k evropski uniji bi bili stroski prilagajanja glede na ekonomsko sposobnost slovenskih podjetij preveliki najvecji del stroskov bi predstavljala zamenjava stare tehnologije namestitev dodatne opreme npr protihrupne komore izolacijski materiali preureditev postopkov in delovnih mest zamenjava kemicnih snovi izboljsanje kolektivne in osebne varovalne opreme dodatno usposabljanje in informiranje ter povecani stroski zavarovanja vecina slovenskih podjetij ocenjuje da bi se zahtevam navedenih direktiv lahko prilagodila do prehodno obdobje bi omogocilo postopno zamenjavo proizvodne tehnologije v okviru normalnega tehnoloskega ciklusa podjetij oziroma postopno opustitev nekaterih zastarelih tehnoloskih postopkov nazaj na vrh