kozolec matej bor kozolec kozolec vegav ki je ze odsluzil ves crn zdelan sredi polja zdi in v gnili kalni zalostni mlakuzi si ogleduje svoje zadnje dni in ko jesenski veter mu raznasa poslednje skodle s strehe ne jeci le sem in tja se ziblje ko da oponasa sam sebe in sam sebi se smeji in razen njega sirom naokoli nikogar ni da bi se vanj ozrl ki kmalu bo tam na samotnem polji samotno kakor sluzil je umrl kaj je kozolec kozolec je susilna naprava ki sluzi za susenje zita sena detelje in drugih vrst zivinske krme ima tudi sekundarno funkcijo v kozolcu se lahko shranjuje seno stelja in drugi pridelki sluzi tudi za spravljanje vozov in drugega poljedeljskega orodja ter celo za susenje lesa ali desk razsirjenost kozolca kozolec ni znacilnost samo slovenskega ozemlja kot bi sprva mislili srecamo ga v celotnem alpskem svetu svica avstrija francija nemcija v severni evropi s skandinavijo v severni rusiji v goratih predelih zahodne kitajske ter celo na japonskem enojni stegnjeni kozolec enojni stegnjeni kozolec je sestavljen iz mocnih visokih kolov ter poceznih vodoravno polozenih drogov navpicni koli so najpogosteje mocna lepo obtesana drevesna debla ti koli se imenujejo stebri in so v preseku pravokotni debeli so od do centimetrov najprimernejsi in tudi najpogosteje uporabljen les za stebre je les hrasta ali les pravega kostanja oba lesova imata veliko gostoto in trdnost in sta trajna se posebno kostanj je odporen na vlago in je zato kot nalasc za stebre ki so vedno izpostavljeni vlagi in dezju v stebrih so izdolbene stirioglate luknje v enakomernih razdaljah v katere se polozijo drogovi oziroma late stebri so visoki od do metrov stevilo lukenj in s tem tudi lat pa je od do presledki med luknjami znasajo od do centimetrov razdalja med postavljenimi stebri znasa obicajno od do metrov enojni stegnjeni kozolec je sestavljen iz samo ene vrste stebrov zvezanih med seboj z latami in z ozko streho posebna skrb je posvecena stebrom ker nosijo celotno ostresje late in seveda tudi tisto kar je v latah zlozeno zato se zanje uporablja hrastova ali kostanjeva debla oblikovana so zelo domiselno nedvomno najstarejso resitev obcutljivega stika s tlemi kazejo mogocna debla ki priblizno sestdeset centimetrov nad tlemi preidejo iz okroglega v stirikoten prerez ta vrsta stebrov spominja na pilote ki so jih mostiscarji na ljubljanskem barju zabijali v tla in si na njih postavljali svoja bivalisca odlocen premik k resitvi da bi se steber osvobodil zemlje se kaze pri tem ko je steber dobil kamniti podstavek vendar tako kot ima vsaka dobra stvar v sebi tudi nekaj slabega se je s tem pojavil problem stabilnosti stebra zato se je razvil nov element kozolca pojavila se je opora opora je najveckrat z ene lahko pa tudi z obeh strani prislonjena ob steber nanj je lahko prislonjena tudi s konca kozolca na obeh krajnih stebrih opora skrbi za ravnotezje kozolca in ga varuje pred silovitimi sunki vetra ter tudi pred viharjem se posebej pritegnejo stirje primeri stebrnega vznozja v prvem primeru sta stranici skozi katere potekajo late gladki od vrha do tal drugi dve pa sta v visini kakih sedemdesetih centimetrov od tal odebeljeni prehod k osnovni ravnini stebra je skrbno in domiselno iztesan v obliki fasete s triosminskim zakljuckom na vrhu drugi primer uporablja tako imenovano kamnito babco je lepo kamnosesko obdelana in je ucvrscena v tleh vanjo vdenejo spodnji debelejsi del stebra ki je opremljen z utorom cvrsto ju spajata dva zelezna kovana obroca ki sta opremljena z dvema paroma vijakov z uporabo babce je steber dvignjen od tal in prav babca je tista ki se spoprime z vlago iz tal tudi tretji primer je podoben drugemu le da je tu uporabljena betonska babca zaradi materiala pa vznozje tudi ni oblikovano tako lepo kot kamnito zato betonska babca deluje tudi bolj odbijajoce in robato podobno je resen isti problem tudi v cetrtem primeru le da je tu namesto kamnite ali betonske babce uporabljena lesena pri leseni babci se pojavi drugacno oblikovanje kar je tudi posledica drugacnega materiala les in tesarske obdelave ki je zamenjala kamnosesko steber cvrsto spajajo z babco po visini v dveh ali treh parih razmesceni hrastovi klini ti trije nacini kamnita betonska in lesena babca so dobrodosli ko steber obnavljajo takrat ne odstranijo celega stebra in ga nadomestijo z novim ampak odzagajo le njegov spodnji od vlage prepereli del ta del nato nadomestijo s kamnito betonsko ali leseno babco ki jo utrdijo v tla podoben razvoj so presle tudi opore prav tako kot stebri so se tudi opore osvobodile stika s tlemi oprle so se na pokoncno ali posevno v zemljo zabite tramice tramici so dolgi tudi do enega metra in pol zasidrani so v zemlji tako da jih veter ne more izruvati pogosto so opore skoraj vodoravno oprte na kozolec namen tega je da so opore visoko nad tlemi in da je s tem omogocen dostop z vprego ali s traktorjem cisto do kozolca nekateri stebri se proti vrhu zozujejo tako spominjajo na drevesa s tem pa dobimo tudi vtis da stebri kipijo v nebo nekako sestdeset centimetrov pod vrhom je na steber pravokotno pritrjen tramic ki skupaj s stebrom oblikuje kriz spoj tramica s stebrom je izveden s preploscitveno krizno kotno vezjo na steber je pribit z zeblji ali pa je pritrjen s hrastovimi klini na konceh tramica so prav tako kot na vrhu stebra zarezana trikotna lezisca za stresne lege streha pociva na treh legah od tega sta dve krajni in ena slemenska vcasih so streho prekrivali z rzeno slamo v gorskih predelih pa s smrekovimi deskami ali macesnovimi skodlami sedaj streho prekrivajo z valovitimi ploscami ali z navadno stresno kritino ce je streha prekrita z lesenimi deskami ali skodlami so te v vecini pritrjene na stresne lege v smeri stresnega naklona stresni naklon najpogosteje znasa stopinj vsaka naslednja deska ali skodla vselej prekriva rob prejsnje tako da voda ne zamaka vcasih so starejse kozolce v nizinskih predelih za razliko od tistih v goratem obmocju prekrivali z deskami ki so bile pritrjene po dolzini v smeri kozolca te deske so bile dolge tudi do dveh metrov in so se njihovi robovi v vodoravni smeri prekrivali pravokotne stike so zavarovali z deskami ki so jih pribili v smeri naklona preostane se prekritje vrha strehe oziroma slemena nacini prekritja strehe pri enostavnejsi in najbrz tudi starejsi resitvi je stik med obema ploskvama strehe resen tako da segajo deske ali skodle ki pokrivajo eno krilo strehe prek slemena in se pravokotno stikajo z deskami oziroma skodlami ki prekrivajo drugo krilo strehe pri zahtevnejsi in tudi drazji resitvi prekritja slemena je stik obeh strani strehe na slemenu prekrit s koriti korito je zbito skupaj iz ozkih in dolgih desk deski sta skupaj zbiti pravokotno pri najstarejsih kozolcih je bilo korito izdolbeno iz debla in polozeno na sleme tu pa so se late kot primarni funkcionalni del ne samo enojnega stegnjenega ampak vseh vrst kozolcev kakor ves nenosilen in pred dezjem zavarovan les so tudi late iz smrekovega lesa v preprostejsi izvedbi so late tanke neobtesane mladike v boljsi izvedbi so mladike ze delno obtesane v najboljsi pa imajo late kvadraten prerez debelina late je od do cm da je visina kozolca cim bolj izkoriscena so late postavljene v kozolec skoraj cisto od tal pa vse do vrha kjer je zadnja lata tik pod slemenom pri nekaterih kozolcih je tudi tisti del lat ki moli iz koncnih stebrov prirejen za susenje enakomerno odzagane late sklene letev ki je na late pribita po vsej visini kozolca s tem je susilna povrsina res dodobra izkoriscena in s tem se v kozolec lahko spravi vec sena postavitev enojnega stegnjenega kozolca zanimivo je zaporedje posameznih stopenj izdelave pri postavitvi enojnega stegnjenega kozolca najprej kar na tleh izdelajo nosilno ogrodje to se pravi stebre s krizem les obtesajo s plenkaco luknje v stebrih pa naredijo z ozko dolgo sekiro puntarko ko je to delo opravljeno postavijo steber v luknjo v zemlji ali ga postavijo na babco in ga podprejo z zacasnimi oporami takoj ko steber pritrdijo na babco ali ga zasujejo zacasne opore nadomestijo s pravimi nato na nosilno ogrodje s krizem vred polozijo v prirejena trikotna lezisca stresne lege in nanje pritrdijo dvokapno streho na koncu potegnejo skozi luknje v stebrih se late in jih utrdijo z lesenimi zagozdami modul kozolca vcasih je bil modul kozolca lesen klin ali palcnik ker ima debelino palca ali cole centimetra to je najmanjse stare dolzinske enote velikost kozolca velikost kozolca se meri po stevilu oken eno okno je razdalja med dvema stebroma enojni kozolci z manjsim stevilom oken so redkejsi in so znamenje manjse kmetije pogosteje se vidijo na hribovitem ozemlju najvecji kozolci imajo tudi do trideset oken domaca stran starsevska stran pismo uredniku