studij pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter izpitnem redu i splosne dolocbe ii vrste izpitov in druge oblike preverjanja znanja iii izpitna obdobja in razpisovanje izpitnih rokov iv prijava in odjava predmetnega izpita v opravljanje predmetnih izpitov vi ocenjevanje predmetnih izpitov vii ponavljanje predmetnega izpita viii napredovanje v visji letnik in ponovni vpis ix opravljanje zakljucnih diplomskih in magisterskih izpitov ter njihovo ocenjevanje x prehodne in koncne dolocbe i splosne dolocbe clen v skladu s clenom zakona o visokem solstvu in statutom univerze v ljubljani ureja fakulteta za racunalnistvo in informatiko v ljubljani v nadaljevanju fakulteta s tem pravilnikom opravljanje izpitov napredovanje med studijem in pogoje za dokoncanje studija po vseh odobrenih studijskih programih clen za vprasanja ki niso opredeljena v tem pravilniku kot na primer vprasanja predcasnega opravljanja izpitov hitrejsega napredovanja pritozb na oceno in podobna se uporabljajo dolocila statuta univerze v ljubljani in zakona o visokem solstvu clen dolocbe tega pravilnika morajo izpolnjevati vsi fakultetni ucitelji asistenti in studenti v primerih ko pravilnik iz pedagoskih razlogov prepusca strokovno presojo fakultetnim uciteljem morajo studenti upostevati tudi dodatna pravila fakultetnih uciteljev ii vrste izpitov in druge oblike preverjanja znanja clen za ocenjevanje oziroma preverjanje znanja uporablja fakulteta izpite izpiti so javni prav tako so javni rezultati izpitov vrste izpitov so naslednje predmetni izpit zakljucni izpit diplomski izpit magistrski izpit doktorski izpit diferencialni in ponovni izpit delni izpit kolokvij seminar posamezne izpite in oblike preverjanja znanja podrobneje opredeljujejo cleni in clen predmetni izpit je praviloma pisni in ustni z njim se ocenjuje studentovo znanje o zakljuceni snovi posameznega predmeta predmetni izpit lahko opravlja le student ki je opravil vse s studijskim programom predpisane obveznosti predmeta in se je pravocasno prijavil na izpit clen zakljucni izpit je koncna oblika ocenjevanja usposobljenosti studenta visjesolskega studija sestavljen je iz zakljucne naloge in zagovora zakljucna naloga mora biti studentovo samostojno delo ki naj pokaze da zna na visjesolskem studiju pridobljeno znanje smiselno in pravilno uporabiti zakljucni izpit lahko opravlja student ki je uspesno opravil vse izpite in druge s programom visjesolskega studija predpisane obveznosti zakljucno nalogo in njen zagovor ocenjuje triclanska komisija predsednik mentor in clan ki jo imenuje dekan fakultete clen diplomski izpit je koncna oblika ocenjevanja usposobljenosti studenta univerzitetnega studijskega programa in visokosolskega strokovnega programa sestavljen je iz diplomske naloge in zagovora diplomska naloga mora predstavljati vsebinsko zaokrozeno samostojno delo studenta ki naj pokaze da si je v casu studija pridobil potrebno znanje s podrocja racunalnistva in informatike da zna na metodolosko pravilen nacin obravnavati teoretske in eksperimentalne probleme da obvlada osnovne metode razvojnega in raziskovalnega dela in da lahko pri svojem delu samostojno uporablja literaturo diplomski izpit lahko opravlja student ki je opravil vse izpite in druge s programom univerzitetnega oziroma visokosolskega strokovnega studija predpisane obveznosti diplomsko nalogo in njen zagovor ocenjuje triclanska komisija predsednik mentor in clan ki jo imenuje dekan fakultete clen magistrski izpit je koncna oblika ocenjevanja usposobljenosti studenta podiplomskega studija sestavljen je iz magistrske naloge in zagovora magistrska naloga mora biti po zahtevnosti taksna da student z njo dokaze sposobnost znanstvenega in raziskovalnega dela na sirsem oziroma specializiranem podrocju v katerega se je usmeril v podiplomskem studiju magistrski izpit lahko opravlja student podiplomskega studija ki je opravil vse izpite in druge s programom podiplomskega studija predpisane studijske obveznosti magistrsko nalogo in njen zagovor ocenjuje triclanska komisija predsednik mentor in clan ki jo na predlog komisije za studijske zadeve imenuje dekan fakultete clen doktorski izpit je najvisja oblika preverjanja usposobljenosti kandidata za znanstveno raziskovalno delo sestavljen je iz doktorske disertacije in njenega javnega ustnega zagovora opravlja ga lahko le kandidat ki je magister znanosti in tisti kandidat ki je dokoncal magistrski studij in izpolnjuje pogoje za neposreden pristop k doktoratu po programu podiplomskega studija fakultete za racunalnistvo in informatiko v ljubljani in statutu univerze v ljubljani pogoji in nacin izvajanja doktorskega izpita so doloceni s statutom univerze v ljubljani clen diferencialni in ponovni izpit je oblika preverjanja usposobljenosti studenta za nadaljevanje studija po prekinitvi v skladu s in clenom statuta univerze v ljubljani po nacinu polaganja in vsebini je enakovreden predmetnemu izpitu potrebne diferencialne in ponovne izpite doloca komisija za studijske zadeve potrjuje pa senat fakultete z vsakokratnim ucnim nacrtom clen delni izpit je namenjen za sprotno preverjanje znanja pri celoletnih predmetih pri katerih nosilec predmeta ocenjuje da le ta prispeva k boljsi pripravljenosti studenta na predmetni izpit delni izpit ima enako obliko pisni in ustni samo pisni samo ustni kot pripadajoci predmetni izpit v koncni oceni tako opravljenega predmetnega izpita se upostevata oceni obeh delnih izpitov vrstni red opravljanja doloci nosilec predmeta ce predmet predavata dva fakultetna ucitelja morata dolociti vrstni red opravljanja in koncnega ocenjevalca ki sporoca ocene studentski pisarni student ima pravico opravljati posamezen delni izpit dvakrat neuspesno opravljen delni izpit se ne steje kot izkoriscena moznost dovoljenega stevila opravljanj predmetnega izpita opravljanje delnih izpitov ni obvezno student se lahko odloci tudi za enovit predmetni izpit pri vseh izpitnih oblikah clen kolokvij je namenjen za sprotno preverjanja znanja ki je namenjeno pripravi studentov na opravljanje predmetnih izpitov izvajanje kolokvijev ni obvezno za noben predmet o uvedbi kolokvija samostojno odloca fakultetni ucitelj ki predava posamezen predmet posebej uspesno opravljeni kolokviji se lahko priznajo kot pisni del predmetnega izpita ce se predmet ocenjuje s pisno in ustno oceno clen seminar je del studijskega procesa s katerim student dokaze svojo sposobnost za samostojno strokovno delo uspesnost seminarskega dela se oceni na osnovi pisne seminarske naloge in njenega zagovora iii izpitna obdobja in razpisovanje izpitnih rokov clen z letnim ucnim nacrtom se dolocijo redni izpitni roki ki so razdeljeni v tri obdobja zimsko po koncu predavanj in vaj zimskega semestra poletno po koncu predavanj in vaj letnega semestra jesensko pred pricetkom predavanj in vaj zimskega semestra naslednjega studijskega leta kot razpis izpitnih rokov steje objava v studijskem koledarju tekocega studijskega leta za vsak predmet se razpisejo stirje redni izpitni roki v enem studijskem letu za vsak predmet zimskega semestra se razpiseta dva izpitna roka v zimskem obdobju ter po en izpitni rok v poletnem in jesenskem obdobju za vsak predmet poletnega semestra in vsak celoletni predmet se razpiseta dva izpitna roka v poletnem obdobju in dva izpitna roka v jesenskem obdobju datumi rednih izpitnih rokov so sestavni del letnega studijskega koledarja in se objavijo pred zacetkom solskega leta clen komisija za studijske zadeve lahko zahteva razpis izrednih oziroma dodatnih izpitnih rokov za posamezne ali vse predmete dolocenega studijskega programa razpis taksnega roka lahko za svoj predmet predlaga tudi posamezni ucitelj datum izrednega izpitnega roka uskladi vsak ucitelj posebej za svoj predmet in pri tem uposteva tudi zelje studentov kot razpis steje pisna objava na oglasni deski pripadajoce katedre fakultetni ucitelj ki razpisuje izredni rok je dolzan pravocasno pisno obvestiti studentsko pisarno o datumu izpita da lahko le ta vnese izpitni rok v podatkovno bazo najmanj dni pred datumom izpita v izrednem roku lahko praviloma opravljajo izpite absolventi izredni studenti in kandidati ki nimajo statusa studenta redni student lahko opravlja izpit v izrednem roku le ce je izpolnil za predmet predpisane obveznosti in ce mu je nosilec premeta to dovolil prav tako lahko po dogovoru z nosilcem predmeta v izrednem roku opravlja izpit redni student ki ima status studenta sportnika status studenta priznanega umetnika ali status studenta invalida v skladu s clenom statuta univerze v ljubljani clen za diferencialne in ponovne izpite ni posebnih rokov zanje se lahko uporabljajo vsi redni izpitni roki senat fakultete lahko na predlog komisije za studijske zadeve odobri posebne roke za te izpite cas in kraj posebnih rokov doloci komisija za studijske zadeve clen delni izpiti se praviloma opravljajo v rednih izpitnih obdobjih roke za delne izpite predlaga nosilec predmeta na zacetku solskega leta clen razpored rednih izpitnih rokov mora biti sestavljen tako da studentu ni potrebno opravljati v istem dnevu vec kot enega izpita razpored izpitov je obvezen za studente in nosilce predmetov datum izpita je mogoce spremeniti le v upravicenih primerih odsotnosti fakultetnega ucitelja in to vedno samo s premikom naprej in z vnaprejsnjim obvestilom vsaka taksna sprememba mora biti objavljena na nacin ki je predpisan za razpis izrednih rokov najmanj dni pred prvotnim datumom izpita iv prijava in odjava predmetnega izpita clen na vsak predmetni izpit se student prijavi preko terminala za prijavljanje predmetnih izpitov izjema velja le za studente podiplomskega studija ki se do preklica se prijavljajo s prijavnicami student se mora za vsak predmetni izpit prijaviti najmanj delovne dni pred izpitnim rokom ko je rok za prijavo izpita zakljucen pripravijo v studentski pisarni seznam prijavljenih kandidatov v dveh izvodih fakultetni ucitelj ali asistent pri tem predmetu prevzame oba izvoda delovna dneva pred izpitnim rokom fakultetni ucitelj sme vzeti na izpit samo tiste kandidate ki so na seznamu za vsak posamezen delni izpit se student prijavi enako kot za predmetni izpit clen student se za vsak predmetni izpit lahko odjavi do pricetka izpita ko se ni videl pisnih vprasanj oziroma se ni na vrsti po razporedu ustnih izpitov ce je predviden le ustni predmetni izpit do treh delovnih dni pred datumom izpita lahko opravi odjavo preko terminala kasneje pa le pri asistentu oziroma fakultetnem ucitelju ki je podatke o tako odjavljenih kandidatih dolzan v pisni obliki sporociti studentski pisarni naslednji delovni dan po pisnem izpitu ali pisnem delu predmetnega izpita oziroma naslednji delovni dan po razporedu ce je predviden le ustni predmetni izpit to naredi tako da v enem izmed prejetih izvodov seznama prijavljenih kandidatov v rubriko ocena vpise vp vrnjena prijava vsem kandidatom ki so se pravocasno osebno odjavili ce student zaradi visje sile ne more priti na izpit ali ga iz istega razloga ni mogel odjaviti se uposteva kot da je bil pravocasno odjavljen clen student ki se ni odjavil in ni prisel na katerikoli del predmetnega izpita ter za to nima opravicljivega razloga se lahko oceni z negativno oceno presoja o tem je prepuscena fakultetnemu ucitelju v primeru ko se fakultetni ucitelj odloci vrniti prijavo mu tega ni treba sporociti studentski pisarni pred zakljucenimi ustnimi izpiti student v tem primeru tvega da se ne bo mogel prijaviti na naslednji izpitni rok v tekocem izpitnem obdobju oziroma da bo zato dobil negativno oceno z negativno oceno se obvezno zakljuci komisijski predmetni izpit ce se ga kandidat ne udelezi v kateremkoli delu in za to nima opravicljivega razloga za odjavljanje komisijskih izpitov veljajo enaka pravila kot za predmetne izpite pri ustnem delu komisijskega izpita oziroma pri ustnem komisijskem izpitu se steje da se ga kandidat ni udelezil ce je zamudil vec kot minut clen student dodiplomskega studija mora opravljati predmetni izpit pri tistem fakultetnem ucitelju ki mu je bil dolocen s programom ob letnem planu izvajanja predmetov ce je v naslednjem studijskem letu s programom dolocen drug izvajalec predmeta opravlja student do zakljucka predavanj predmeta pri prejsnjem izvajalcu po zakljucku predavanj pa pri novem izvajalcu v primerih ko fakultetni ucitelj neha predavati predmet komisija za studijske zadeve doloci pri kom se v prehodnem obdobju opravljajo izpiti v opravljanje predmetnih izpitov clen pisno ustni izpit p u se opravlja v obliki pisnih nalog p in osebnega pogovora s fakultetnim uciteljem u rezultati pisnega dela izpita se morajo objaviti najkasneje do ure petega delovnega dne po izpitu hkrati z rezultati pisnega dela izpita se mora objaviti tudi razpored ustnega dela izpitov razpored mora biti taksen da imajo vsi kandidati ki so uspesno opravili pisni del izpita moznost opraviti ustni del najkasneje v dveh tednih ustni del izpita se opravlja v obliki osebnega pogovora fakultetnega ucitelja s kandidatom in je javen koncna ocena predmetnega izpita se razglasi na dan opravljanja ustnega dela izpita za pisne dele izpita se lahko izjemoma priznajo tudi uspesno opravljene domace naloge ali seminarji ce fakultetni ucitelj sodi da je to primerno v primeru upravicene prosnje studenta in v soglasju z nosilcem predmeta se lahko sporazumno prestavi datum ustnega dela izpita na kasnejsi cas vendar ne za vec kot tri mesece po datumu pisnega dela izpita po tem datumu tudi preneha veljati pisni del izpita in ga je potrebno obnoviti clen v posebnih primerih je mogoce izvajati ocenjevanje znanja iz posameznih predmetov tudi v obliki samo ustnih ali samo pisnih izpitov ce je to predvideno v ucnem nacrtu za tekoce studijsko leto utemeljeno pobudo za spremembo nacina opravljanja predmetnih izpitov lahko poda fakultetni ucitelj ali pa komisija za studijske zadeve potrdi pa jo senat na predlog studijske komisije clen ustni predmetni izpit se opravlja na enak nacin kot ustni del predmetnega izpita ocena ustnega predmetnega izpita se razglasi na dan opravljanja izpita pisni predmetni izpit se opravlja v obliki klavzurne naloge pisni izpit traja najmanj eno in najvec stiri solske ure kandidat ima pravico vpogleda v svoj popravljeni in ocenjeni pisni izdelek pred ustnim delom izpita oziroma se najmanj stiri dni po objavi rezultatov pisnega izpita clen student ima pri vseh izpitnih oblikah pravico opravljati predmetni izpit najvec trikrat v enem studijskem letu za sprotno opravljanje ima naslednje moznosti pri predmetih zimskega semestra prvic po koncanem zimskem semestru drugic po koncanem letnem semestru tretjic pred zacetkom naslednjega zimskega semestra pri predmetih letnega semestra in celoletnih predmetih prvic po koncu letnega semestra drugic in tretjic pred zacetkom naslednjega zimskega semestra vi ocenjevanje predmetnih izpitov clen predmetni izpit obsega celotno gradivo posameznega predmeta uspesno opravljeni predmetni izpit ocenijo izprasevalci z ocenami odlicno prav dobro prav dobro dobro in zadostno neuspesno opravljeni predmetni izpit se oceni z oceno nezadostno clen v primerih ko je predmetni izpit sestavljen iz pisnega in ustnega dela je pogoj za opravljanje ustnega dela izpita pozitivno ocenjen pisni del izpita ustni in pisni del izpita tvorita celoto ki se oceni z eno oceno pri predmetih ki imajo v urniku avditorne in ali laboratorijske vaje se ocenjujejo tudi te ocena vaj se praviloma doloci na osnovi uspesnosti kandidatovega dela pri vajah clen ocene ki so jih posamezni kandidati dosegli na predmetnem izpitu je fakultetni ucitelj dolzan vpisati v rubriko ocena na seznamu prijavljenih kandidatov ga podpisati in izpolniti rubriko datum vrnitve seznama z datumom ko seznam vrne studentski pisarni ta mora poskrbeti za vnos v podatkovno bazo in varovanje celotne dokumentacije o opravljenih izpitih studentov seznam opravljenih izpitov mora fakultetni ucitelj vrniti studentski pisarni najkasneje po treh tednih od datuma pisnega dela izpita oziroma dveh tednih ce gre za samo pisni ali samo ustni izpit kandidatom s katerimi se je sporazumno dogovoril za kasnejse opravljanje ustnega dela predmetnega izpita vpise fakultetni ucitelj v rubriko ''ocena'' kratico ''ui'' ki pomeni da bo kandidat opravljal ustni del predmetnega izpita v kasnejsem izjemnem roku skladno s clenom tega pravilnika v tem primeru mora fakultetni ucitelj studentski pisarni sporociti rezultat predmetnega izpita najkasneje tri mesece po datumu pisnega dela izpita clen ce kandidat med potekom izpita odstopi je ocenjen negativno fakultetni ucitelj ali asistent ki je zadolzen za izvedbo pisnega izpita oziroma pisnega dela predmetnega izpita je dolzan preveriti navzocnost in istovetnost kandidatov kandidat se je dolzan pri tem izkazati z indeksom ali z uradnim dokumentom s fotografijo ce se pri tej kontroli izkaze da namesto kandidata pise izpit druga oseba se disciplinsko obravnavata oba izdelek pa oceni negativno clen po koncanem pisnem izpitu oziroma pisnem delu predmetnega izpita je kandidat dolzan osebno izrociti svoj izdelek v oceno tudi ce je preprican da ne bo dosegel pozitivne ocene ce tega ne naredi se ga oceni negativno prekrsek pa se lahko tudi disciplinsko obravnava clen kandidat sme na kateremkoli delu predmetnega izpita uporabljati le tiste pripomocke ki jih fakultetni ucitelj izrecno dovoli fakultetni ucitelj ali asistent ki skrbi za izvedbo pisnega izpita oziroma pisnega dela izpita ima pravico da v taksnem primeru kandidatu takoj prepove nadaljnje opravljanje izpita izdelek pa se oceni negativno tudi ta prekrsek se disciplinsko obravnava clen student ki utemeljeno misli da je bil na izpitu krivicno ocenjen se lahko pritozi dekanu fakultete v takem primeru se uposteva clen statuta univerze v ljubljani vii ponavljanje predmetnega izpita clen student ki predmetnega izpita ni opravil lahko izpit ponavlja do stirikrat pri tem se kot ponavljanje ne steje opravljanje izpita na temelju uspesne pritozbe zoper izpitno oceno student ki v kateremkoli izpitnem obdobju ni opravil predmetnega izpita se lahko ponovno prijavi na izpit sele v naslednjem izpitnem obdobju student ki je redno vpisan poslusal predmet v poletnem semestru tekocega leta in je bil pri predmetnem izpitu neuspesen v poletnem obdobju ter nato se v prvem roku jesenskega obdobja se sme izjemoma udeleziti tudi drugega roka v jesenskem semestru dolocila o ponavljanju izpitov v tem clenu veljajo tudi za nevpisane studente oziroma obcane clen prvo in drugo ponavljanje predmetnega izpita se izvaja enako kot prvo opravljanje vsa nadaljnja ponavljanja se opravljajo pred izpitno komisijo ki ima poleg nosilca predmeta se dva clana ce ucitelj ne doloci drugace se komisijski izpiti opravljajo v posameznem izpitnem obdobju le v prvem od dveh objavljenih izpitnih rokov clen v izjemnih primerih ko ima student utemeljen razlog lahko zaprosi komisijo za studijske zadeve za peto ponavljanje sesto opravljanje predmetnega izpita komisija za studijske zadeve obravnava studentovo prosnjo in presodi ali je razlog dovolj tehten da predlaga senatu fakultete odobritev ponavljanja izpita viii napredovanje v visji letnik in ponovni vpis clen student se lahko vpise v visji letnik ko je za letnik v katerega je vpisan opravil vse obveznosti dolocene s studijskim programom senat fakultete lahko na predlog komisije za studijske zadeve za vsako studijsko leto posebej doloci olajsave za vpis v visji letnik clen o dovoljenju za vpis v visji letnik pod pogoji ki jih doloca clen statuta univerze v ljubljani odloca komisija za studijske zadeve fakultete clen student ki ni opravil vseh obveznosti dolocenih s studijskim programom za vpis v visji letnik lahko letnik v katerega je vpisan ponavlja ce zeli student ponavljati prvi letnik mora izpolnjevati s studijskim programom dolocene pogoje za ponavljanje letnika v casu studija lahko student ponavlja letnik samo enkrat ix opravljanje zakljucnih diplomskih in magistrskih izpitov ter njihovo ocenjevanje clen student visjesolskega studija lahko zaprosi za izstavitev teme zakljucne naloge s podrocja ki ga sam izbere za izbrano podrocje si mora poiskati ustreznega fakultetnega ucitelja ki je pripravljen prevzeti mentorstvo temo za zakljucno nalogo mu izda dekan na predlog mentorja izdana tema mora biti opredeljena tako da jo povprecni student lahko izdela v petih tednih clen zakljucno nalogo mora kandidat oddati najkasneje mesec in pol od dneva ko mu je bila odobrena tema zakljucne naloge za datum odobritve teme se steje petnajsti dan v mesecu v katerem je kandidat zaprosil za temo v primeru ko kandidat izdela zakljucno nalogo pred omenjenim rokom lahko zaprosi za predcasni zagovor s predcasnim zagovorom mora soglasati mentor odobri pa ga prodekan za pedagosko delo iz upravicenih razlogov lahko prodekan za pedagosko delo na osnovi prosnje kandidata in pisne obrazlozitve mentorja rok oddaje tudi podaljsa vendar najvec za mesec in pol kandidatu ki tudi po podaljsanem roku ne odda zakljucne naloge se ta oceni negativno kandidat ima v slednjem primeru pravico zaprositi za izstavitev nove teme clen zagovor zakljucne naloge na visjesolskem studiju lahko opravlja le kandidat ki ima pozitivno ocenjeno zakljucno nalogo zagovor opravlja kandidat pred komisijo za oceno in zagovor zakljucne naloge kot doloca clen tega pravilnika na zagovoru sprasuje praviloma mentor datum ura in prostor zagovora morajo biti objavljeni najmanj tri dni pred zagovorom na oglasnem mestu fakultete ce kandidat pri zagovoru zakljucne naloge ne doseze pozitivne ocene ali ce je bila zakljucna naloga ocenjena negativno ima pravico zaprositi za izstavitev nove teme clen student univerzitetnega ali visokosolskega strokovnega studija lahko zaprosi za izstavitev teme diplomske naloge s podrocja ki ga sam izbere za izbrano podrocje si mora poiskati ustreznega fakultetnega ucitelja ki je pripravljen prevzeti mentorstvo temo za diplomsko nalogo mu izda dekan na predlog mentorja izdana tema mora biti opredeljena tako da jo povprecni student lahko izdela v desetih tednih clen diplomsko nalogo mora kandidat oddati najkasneje tri mesece od dneva ko mu je bila odobrena tema za datum odobritve teme se steje petnajsti dan v mesecu v katerem je kandidat zaprosil za temo v primeru ko kandidat izdela diplomsko nalogo pred omenjenim rokom lahko zaprosi za predcasni zagovor s predcasnim zagovorom mora soglasati mentor odobri pa ga prodekan za pedagosko delo iz upravicenih razlogov lahko prodekan za pedagosko delo na osnovi prosnje kandidata in pisne utemeljitve mentorja rok oddaje tudi podaljsa vendar najvec za tri mesece kandidatu ki tudi po podaljsanem roku ne odda diplomske naloge se le ta oceni negativno kandidat ima v slednjem primeru pravico zaprositi za izstavitev nove teme clen zagovor diplomske naloge na univerzitetnem ali visokosolskem strokovnem studiju lahko opravlja le kandidat ki ima pozitivno ocenjeno diplomsko nalogo zagovor opravlja kandidat pred komisijo za oceno in zagovor diplomske naloge kot doloca clen tega pravilnika na zagovoru lahko sprasujejo vsi clani komisije datum ura in prostor zagovora morajo biti objavljeni najmanj tri dni pred zagovorom na oglasnem mestu fakultete ce kandidat pri zagovoru diplomske naloge ne doseze pozitivne ocene ali ce je bila diplomska naloga ocenjena negativno ima pravico zaprositi za izstavitev nove teme clen student podiplomskega studija ki izpolnjuje pogoje iz clena tega pravilnika lahko zaprosi za temo magistrske nalge temo za magistrsko nalogo izda studentu dekan na predlog komisije za studijske zadeve clen kandidat mora magistrsko nalogo oddati najkasneje dve leti od dneva izdaje vsem clanom komisije za oceno in zagovor magistrske naloge ce kandidat iz upravicenih razlogov v tem roku ne odda magistrske naloge lahko ob soglasju mentorja zaprosi za podaljsanje kandidatovo prosnjo z mnenjem mentorja resuje komisija za studijske zadeve ki lahko podaljsa rok najvec za sest mesecev clen pozitivno ocenjeno magistrsko nalogo zagovarja kandidat pred komisijo za oceno in zagovor kot doloca clen tega pravilnika na zagovoru sprasujejo vsi clani komisije datum ura in prostor zagovora morajo biti objavljeni najmanj sedem dni pred zagovorom na oglasnem mestu fakultete ce je magistrska naloga ocenjena negativno ali ce kandidat pri zagovoru ne doseze pozitivne ocene sme zaprositi za novo temo clen diplomantov uspeh na fakulteti se oceni z dvema ocenama za visjesolski visokosolski strokovni in univerzitetni studij sta to srednja vrednost vseh predmetnih izpitov in vseh vaj ss i v ter srednja vrednost zakljucnega oziroma diplomskega izpita sd n z pri cemer pomeni i povprecno oceno vseh predmetnih izpitov v povprecno oceno vaj n oceno zakljucne oziroma diplomske naloge in z oceno zagovora obe oceni se vpiseta v indeks za podiplomski studij sta to povprecna ocena vseh predmetnih izpitov in seminarjev ter srednja vrednost magistrske naloge in njenega zagovora sd n z obe oceni se vpiseta v indeks clen student ki uspesno opravi zakljucni diplomski oziroma magistrski izpit prejme ustrezno diplomo fakultete v diplomi se navede strokovno podrocje diplome racunalnistvo in informatika na diplomo je odtisnjen suhi zig univerze v ljubljani datum diplome je datum uspesno opravljenega zagovora zakljucne naloge oziroma diplomske ali magistrske naloge diplome podpisujeta rektor in dekan obliko diplome in postopek izdaje ureja poseben pravilnik univerze v ljubljani x prehodne in koncne dolocbe clen v tem pravilniku navedene omejitve glede stevila opravljanj predmetnih izpitov veljajo za generacijo studentov ki je vpisala prvi letnik studija v solskem letu in za vse naslednje generacije za generacije studentov ki so vpisale prvi letnik studija pred solskim letom veljajo glede stevila opravljanj pogoji ki so bili veljavni ob njihovem vpisu v prvi letnik studija strani pripravlja in vzdrzuje simon kurincic