capris kulturno drustvo mladenicev srednjih let kulturno drustvo za ozivljanje kopra domoljubje v bliscu in temi hermenegildo baruca epopeja marksista z otrostvom na marezigah drugi del poglavja kdo bi vedel ako ni cesa o meni zaznala ko sta si z zalko prijateljsko segli v roke zenska je gad ampak brez njenega strupa je nemogoce ziveti kar si vtepe v glavo hoce celo v visavah doseci tega rekla si nisem jaz izmislil ponavljali so ga in ga se bodo mnogi zato bodimo sprosceni in veseli le tako nastajajo najboljsi stiki med ljudmi smeh je najkrajsa razdalja je uceno predlagala in brz kihnila zalka se res je kar je moja spremljevalka potrdila sem rekel dajte no giovanin andi po prsutu in vsem kar je v pladnju z zalko sva se ze nabakaladala dajta se vidva na narezijadi maloprej je linda natocila tudi polne kozarce pristnega refoska pa se je podbrkinka spomnila ob njeni prisotnosti na zdravje z vinom vsem dobrotam tudi zate velja moja liburnka in vsi z lindo vred smo trcili s kelihi ter jih polne izpili ojoj moj lovranski sveti jure je po eksanju rekla streznica in dodala kaj takega pa se ne odkar sem tukaj to morate vedeti linda in vsi andi in giovanin da je zmeraj migajoci zalkin desni palec pravi signal smernika za vesele clovekoljubne druzbe sem pojasnil stoje in v blagem tonu sprejemljivosti kot se spodobi oho ti si se kar na moj palec spravil bos mastno cural ce se bom sama na tvojega usedla nastal je tak krohot da so se ostali gostje lep cas ozirali k nasi mizi linda pa se je celo za trebuh morala prijeti da si oddahne od smeha nemara je zalki zacel refosk in se prej ponujeni napitek brinjevca ze kar mocno delovati zato sem lindi namignil naj se ce le najde kaj casa skupaj pomudita v kuhinji pri gospodarjih ali kjerkoli pa recept za domac kruh naj skupaj sestavita da ga bo nesla v svoje podbrkine z giovaninom in necakom sem se zapletel v pogovor o razmerah v teh krajih ob marezganskem uporu skaramel se je kot starejsi domacin spomnil marsikaterega znanca ki je aktivno budil ljudi naj se pripravijo na blizajoco se strahovlado ki da bo terjala mnogo trpljenja in gorja znano je da se vse ocitne samovolje odlocanja zlahka porajajo in za seboj puscajo brezmejno neodgovorno nasilje vzroki pa so izzivanja obrekovanja ali podobne peripetije dveh nasprotujocih si taborov tako je zacel razlagati pouceni andi njegov stric giovanin skaramelov pa vsakdo ima pravico pometati cistiti nesnago in ob tem skrbeti za red predvsem pred lastnim pragom tega so se nasi ljudje vedno strogo drzali enako je bilo tiste volilne nedelje maja leta kakor so mi pozneje pripovedovali nekateri ze umrli udelezenci upora jaz sem bil takrat mulc stirinajstih let ampak pustimo za zdaj podrobnosti o tem pise zgodovinar janez kramar v svoji knjigi o marezigah tistega dne so nasilni sovrazni reziserji svoje izzivalne tolpe poslali kar v vse kraje nase istre povsod kjer z glasovi svojih pajdasev niso mogli racunati na volilno zmago drugod so bili volivci obcutno manj uporni kakor krajani marezig tako v kortah nad izolo ospu na skofijah in se marsikje ni prislo do ostrejsih soocenj in spopadov saj so s piclimi glasovi oroznikov uradnikov trgovcev vaskih podrepnikov in podkupljenih prodanih dus njihovih pajdasev ob insceniranih bojkotih zal najpogosteje zmagovali ampak v marezigah ne ker so jih ljudje spregledali za vzor so volili sebi v cast in se nato uprli tujim hujskacem a pomagalo ni pac pa so oni razglasili polnopravnost ces kako da so znali uveljavljati svojo voljo in red zmagoslavnega fasizma na pohodu po enklavah slovanstva v zadovoljstvo velikega imperija je poudaril andi kakorkoli so ravnali z nami bili smo jim trn do pete skornja ta je bodel zadovoljen z mojim in stricevim odgovarjanjem je andi nadaljeval bojkoti volitev so jim v teh krajih omogocili prevladovanje za sikane s hudobnimi mrcvarjenji akoravno se jih je vecina tukajsnjih ljudi izogibala zgolj iz strahu pred tepezem in ricinusovim oljem giovanin je ob besedi ricinus mocno zakasljal in pokimal z glavo nato je napolnil kelihe preden je hotel necemu nazdraviti je rekel tudi meni kot mulcu so olje na silo zlivali v usta zato ker nisem znal po njihovo odgovoriti kje sta oce vanek in starejsi brat jakob tvoj oce andi in baje zato ker mi je strlela iz hlacnega zepa elasticna fraca pa ravno pravsnji okrogli kamencki za ciljanje hajd pa so mi na silo odprli usta in zlili vame vsaj pol litra tistega odvajala vec kot teden dni sem se moral zatekati na velike potrebe da sem prisel k sebi ob vsem tem bo eno zanesljivo drzalo marezige so kot sedez obcine iz starih casov pod ranjko avstrijo kraj ki ima v primerjavi z ostalimi na tukajsnjem podezelju prav gotovo visjo domovinsko zavest svojih obcanov krajani se namrec izrecno zavedajo lastnega izvora in pogojenosti zato na noben nacin niso mogli ostati brezbrizno mirni ob krivicnem zanicevanju zalitvah groznjah in nazadnje se ob pokih strelnega orozja ter rocne bombe bridkih izkusenj ni manjkalo niti ko smo spadali pod dunaj moj dinko le kdo bi si upal nam preprostim bitjem teh krajev vcepljati v glavo drugacne teznje modrovanja kakor le braniti svoje korenine eh pa smo pri pravem pojmovanju stric braniti svoje korenine prav to zdaj me poslusajta dinko andi kar se zavesti tice smo se tod veliko in marsikaj naucili z vasimi povezavami s trstom ceprav je onkraj nase drzavne meje in akoravno nasi tamkajsnji slovenci se nimajo priznanih vseh pravic ki jim gredo po mednarodnih kriterijih bodoce zdruzene evrope andi se je ob teh stricevih besedah ki so po njegovem mnenju za marsikoga vcasih vprasljive kar malce pesimisticno oglasil ni vse zlato kar se sveti bom kar po erjavcu povzel da se cisto zlato v trstu se najmanj blescece sveti trst je bil in je praviloma ostal obcestvo za vse tiste ljudi ki si niso sami zaprli vrat vanj s trzacani se je treba vziveti v njihov ritem zivljenja in dela trsta si nebi smeli lastiti ga nasilno jemati zasesti ali celo ropati trzacani so mukoma s pestmi klesali v skale in ceri zaradi tega se jim ne splaca da bi se mnozicno podajali ce ne ze preseljevali po lastni zelji v sumljive objeme z macehovskimi pogostitvami taksen je trst dandanes zlasti po vsem kar se je in se se bo dogajalo okrog njega njegovo bogastvo ni bilo lahko pridobljeno vsaka ti cast andi lepo si povedal bi mu bila skupaj z giovaninom skoraj zaploskala toda starec je brez dlake na jeziku brz pohitel hitreje kakor mladenic k svoji ljubljeni in dejal tam nekje nad trstom mislim da je bil doma cistokrven slovenec ceprav so si njegovega sina hrvatje drzno prisvojili kot hrvaskega istrana toda to zdaj ni pomembno hotel sem reci da je bil mozakar takratni uradnik avstrijske javne varnosti iz trsta premescen na tukajsnjo obcino marezige kot tajnik moj ranjki oce tvoj nono andi je vedno pravil da je novi tajnik nase obcine zelo vljuden dostopen in posten prav nic se ni visoko drzal ali bil osaben zaradi svojega polozaja in podobno tak je bil takratni tajnik po imenu franc in po priimku ah ze pozabljam a starostna skleroza a ja franc kersovani takrat so ga hvalili da je moz na mestu po nase in bil je vsega spostovanja vreden zivel je v obcinski hisi z zeno in dvema fantkoma nekaj let starejsima od mene z zeno amalijo sta bila kot sem slisal praviti dobra pevca nasega drustva neodvisnost kot tajnik obcine se je mocno zavzemal za pravice kmetov oprosti ce te prekinjam stric giovanin je andi posegel z vprasanjem mar zdaj pripovedujes o ocetu znanega revolucionarja lucidnega publicista otokarja kersovanija torej o francetu rojaku iz praprota nad nabrezino o njem tece beseda kar povej da bom lahko primerjal kar ze sam vem iz nekaterih raziskav o njegovem sinu o francetu da ni bil le nas tajnik bil je buditelj nasih ljudi v takratnih razmerah do njegovega prihoda so tod ziveli takorekoc se v mraku saj si stari dosti reci o katerih jih je poducil do tedaj niso znali razlagati bil je le uradnik pod cesarsko vladavino toda pravi ljudski tribun zanimal se je za vse da bi potekalo cim bolje v zadovoljstvo vsakomur z nasim takratnim zupanom matejem kocjancicem ki je bil iz trusk sta bila kakor rojena za skupno uspesno sodelovanje zelo uspesno je bilo gospodarsko drustvo v okviru katerega je bila tudi hranilnica in posojilnica v citalniskem krozku so bolj vesci brali zanimive knjige medtem ko so se v drugem prostoru zbirali pevci nasega drustva neodvisnost vecina krajanov je bila na tak nacin skoraj v nenehnih stikih za razne pogovore ko je slo za resevanje najbolj perecih zadev ena takih je denimo nastala ko si revnejsi kmetje zaradi zelo slabe letine niso bili zmozni v koprskem konzorciju nabaviti semen gnojil in vsega kar so potrebovali za uspesno obdelovanje zemlje tajnik kersovani se je sam zavzel za vsakogar in resil take zadeve v prid kmetom seveda je o njegovi uspesnosti in s tem tudi o uspesni obcini marezige tedaj pisal casnik edinost v trstu bila je vzorna upravna enota najboljsa in zgledna obcina v vsej slovenski istri o tajniku francu kakor smo mu takrat rekli bi lahko se pripovedoval veckrat sem ga videl a govoriti z njim si kajpak nisem upal saj sem sele zacel obiskovati prvi razred ljudske sole ki sta jo ze nekaj let pred mano obiskovala tudi kersovanijeva fanta ce dobro slisim znas tudi ti stric veliko povedati o tej druzini narodnih buditeljev le kako si izvrtal vse te zanimivosti ja andi kako pa ti zves toliko stvari za casnik in zmeraj toliko novic da je casnik vsak dan polno popisan oprosti stric vcasih si tudi ti smesen o dolocenih stvareh se casnikarji lahko razpisemo po mili volji ja ce uredniki dovolijo ta pripomba velja moj stari drugace vzamejo skarje pa rezejo strizejo crtajo krajsajo in krajsajo ali ce se jim zahoce kar vse zmecejo v kos mar ni tako in zaman je ves novinarjev trud tudi tega ne bom zanikal pac po trenutnih potrebah zaenkrat pa se ne morem pritozevati vse kar napisem mi skoraj v celoti objavijo in po tarifi placajo le vcasih tezko pridem do potrebnih podatkov za dolocene problematicne clanke kajpak ce koga kritiziram moram biti pri podpisovanju teksta nekoliko bolj previden tedaj bolje razmislim po dogovoru z urednikom take prispevke raje podpisujem z izmisljenimi imeni ali psevdonimi drugace se pri delu pocutim popolnoma svoboden ko je andi preprical strica da mu pri delu ne gre slabo sem mladega novinarja tudi sam vprasal ce morda pozna avtorja dokaj obsirne raziskave svojcas ne tako davno objavljene v njihovem casniku in sicer o otokarju kersovaniju avtorju je kar dobro tekla beseda o koreninah in sploh o druzini kersovanijevih junaka otokarja bi morali ze zdavnaj na predlog pokojnega tita imenovati za narodnega heroja do dandanes ni znano ce se po sestopu komunistov z oblasti se kdo zavzema za to zapoznelo poimenovanje vsekakor bi bila taka gesta primerna prijatelj planjavcic mislim pa da glede tega ne bi bilo napak stopiti v stik s hrvati predvsem zato ker imajo na reki po kersovaniju poimenovano znano zalozbo in vsa njegova zbrana dela kolikor so jih uspeli v casu bivse drzave dobiti od beograjskih zalozb kajti preden so ga bili obsodili na daljso jeco v sremski mitrovici je plodno deloval v beogradu razglabljal je o agrarnih vprasanjih takratne druzbe krivice v marezigah so v njem vzbudile zanimanje za poglobljeno teoreticno obdelavo odnosov do kmetov s posebnim obcutkom za pravicnost je znal upostevati muke istrskih kmetov njihov boj za vsakdanje prezivetje ja imel je prirojen dar za opazovanje dogajanj in ce dovolite prijatelj andi vas lahko spomnim kdo je bil avtor tiste obsezne razprave o njem v casniku za katerega delate no ja moja malenkost podpisal sem ga s psevdonimom da mi ne bi kdo ocital moje mladostne zagnanosti v tako resne zgodovinske zadeve vsega je vec kot kot za celo stran velikega formata v casniku doma ga imam shranjenega uporabil bom tudi vase ugotovitve ce se bom sam kdaj lotil pisanja nic nimam proti cim vec o nasih koreninah tem hvalezneje za ljudi in za bogatenje njihovih zgodovinskih izrocil le pogumno k peresu andijev casnik primorski dnevnik je ob zalnem spominu na ustaski pokol pri zagrebu zapisal otokar kersovani nas trzaski rojak se je rodil februarja leta v glavni trzaski bolnisnici njegovo rojstvo je na tamkajsnjem zupnijskem uradu registrirano v knjigi na strani pod zaporedno stevilko ocetu je bilo ime franc in je bil po poklicu uradnik javne varnosti v trstu mati je bila amalija kralj iz vasi slivno pri nabrezini njuno zakonsko zvezo so vpisali dne junija v sempolajskem zupniscu po druzinski knjigi je razvidno da so kersovaniji prisli v vas praprot ze pred leti in sicer iz rihemberga sedanjega branika ded tudi franc je bil po poklicu mizar pri lucijanu sustersicu praprot se stoje kuhinjska vrata ki jih je bil izdelal ded kersovani lucijan je upokojenec in ima let spominja se se kako je sosedov nono ta vrata nastavljal po izdelavi sodec je bil stari franc sila sposoben mizar hisa kjer so tedaj stanovali kersovani je zelo stara in stoji v praprotu takoj ob ovinku na zacetku vasi ob cesti ki pripelje iz sempolaja druzina je bila velika pri hisi je bilo vec otrok tako kakor so rasli so tudi odhajali pac za zasluzkom tudi otokarjev oce je mlad odsel in sicer v neke sole v gorico toda za visje sole pri najboljsi volji ni bilo denarnih moznosti dobil je cesarsko sluzbo in si izbral nevesto ko se ni bil star let v slivnem in praprotu smo izvedeli se te podrobnosti ohcet je bila v slivnem pri dolnjih kraljevih kakor so rekli domu neveste za tisti dan je zenin narocil gosposko kocijo s kocijazem ki je prisel iz mesta pri cerkvenem obredu so se zbrali vsi vascani vsa soseska je zavidala mladoporocencema resda je bila ona iz kmecke hise ampak kljub temu brihtna in brhka znala je gospodinjiti in sivati on je bil solan vitek visoke postave skratka fant od fare zakonca kersovani sta se bila preselila v trst takoj po porocnem obredu nastanila sta se v ulici san lazzaro v zgradbi s tedanjo stevilko ki odgovarja danasnji stevilki zdaj je tam manufakturna trgovina mitis v gornjih treh nadstropjih pa so v glavnem stanovanja ob rojstvu sina otokarja niti mesecev po poroki sta se zakonca preselila na kjadin v manjso a novejso dvonadstropno zgradbo s takratno stevilko dandanes se tja gor vzpenja ulica michelangelo buonarotti in tista hisa ima stevilko to smo razvozlali na podlagi podatkov trzaskega obcinskega maticnega urada hiso obkrozajo drevesa in zeleni nasadi ima tudi izredno lep razgled mladi otokar se je igral na lepem vrtu kasneje z bratom konradom ali radkom kakor so ga klicali po domace bila sta namrec edina otroka pri hisi strani do eno stran nazaj na vrh strani naslednja stran i pina i index i ogled knjige gostov i vpis v knjigo gostov i knjiga baruce i copyright c hister for capris asiociations