ksd politik das menü slowenischer text jev mens seminar wien interview nadaljevanje slowenischer text biti ali ne biti nacija nadaljevanje slowenischer text ivo vajgl slovenski veleposlanik na dunaju interview nadaljevanje politik linx politik linx hier finden sich die fortsetzungen der artikel der politikseite slowenischer text vorheriges thema naechstes thema mens seminar dunaj nadaljevanje interview organizatorji letonjega seminarja so torej bili trije mel kdz in ksd vendar se sedaj zdi da je vse skupaj organiziral samo klub oziroma konkretno vidve zakaj je na koncu obviselo vse na vama oziroma je tako bilo mogoce celo e na zacetku samem domenjeno darja st teko je reci zakaj vsekakor sva midve bile zraven lani na seminarju o notranjih strukturah v budyinu in tudi letos na velikonocnem seminarju v stockholmu sicer sta iz kluba bila letos zraven e dva vendar je na koncu to pac obviselo na nama zato ker je stanko el nazaj na koroko drugi pa se ocitni niso pocutili odgovornie bilo je nama tudi dosti vano ker smo ravno mi bili tisti ki smo se precej razburjali da ne gre nic naprej in smo vse to tudi mi kot klub predlagali mi smo torej bili za manje regionalne seminarje in smo si rekli da moramo pac tudi mi pokazati dober zgled kakno je bilo vajino delo glede priprav in koliko sta na koncu lahko uresnicili od svojih predstav darja st naprej sva si seveda eleli da ne bi vsako leto pri teh seminarjih govorili o notranjih teavah in upam da bo ta problem cimprej reen zato sva si rekli da je treba diskusijo o lani nacetih vpranjih nadaljevati in pripeljati do konca in da so izsledki potem obvezni da se spremeni kar je treba spremeniti ker je nama nenehno govorjenje o spremembah ki se potem nikoli ne izvedejo e zraslo cez glavo midve pa sva hoteli da iz tega nekaj zraste darja k poleg tega je premalo da se samo enkrat na leto dobi in enkrat na leto govori potem pa pocaka spet eno in diskusijo po enem letu spet naduljuje tako ne pride do nobenega konca ne kraja darja st to je pac problem take evropske organizacije da se sreca enkrat na leto in po enem letu mora spet zaceti znova ker so drugi ljudje poleg in mora vsem spet vse znova razlagati konkretno delo za seminar pa se je zacelo priblino aprila maja treba se je bilo koordinirati tudi s predsedstvom mens kar je bilo nekoliko problematicno tudi oni bi morali prispevati nekaj idej saj konec koncev gre za prireditev mens a se je vse skupaj samo vleklo poleg tega so bile tudi teave s koroko no ja okej mi smo tukaj na dunaju imamo pac ustrezne prostore in infrastrukturo pa kljub temu sodelovanje med organizijami je po mojem bilo pomanjkljivo koliko ljudi je bilo povabljenih in koliko jih je prilo darja st povabili smo od vseh clanic ki jih je rednih in ena izredna po dva darja k oziroma po vec darja st ja povabljena sta bila po dva predstavnika plus predsedstvo povabili smo tudi tiste ki se zanimajo za clanstvo ker smo jih hoteli vkljuciti oziroma seminar e zdaj raziriti na koncu pa je bilo ce ne vtejemo nas slovencev ljudi katere so bile teme seminarja kateri so bili problemi ki jih je bilo treba obdelati darja st bila sta dva delovna kroka prvi je bil delovni kroek o strukturah ki pa je bil razdeljen na dva dela prvi dan je vodil franjo ruif gradicanski hrvat ki je bil tudi e predsednik mens in se tako dobro spozna na tem podrocju darja k on je tedaj med svojim predsednikovanjem e skual uveljaviti nove ideje ki pa so medtem al zamrle to je pac tipicno za mladinske organizaje kjer se vsake toliko casa zamenja vodstvena struktura in se vse od prej pozabi danes pa te ideje spet odkrivajo kot nekaj ultimativnega darja st prvi dan smo se torej pogovarjali o nacelnih receh da pojasnimo osnovna vpraanja na primer ali smo elitisticni klub kar so nekateri eleli ali pa skuamo zdruevati cimvec evropskih manjin darja k sklenili pa smo da elimo zdruevati cimvec interesentov ceprav je trajalo dolgo preden smo do tega sklepa prili darja st cez tri seminarje se je vlekla ta debata drugi dan pa smo li na konkretno raven uschi hemetek ki je predsednica initiative minderheiten je z nami sestavilia projekt na katerem se da uciti tudi za druge projekte darja k najprej je lo za teoreticno plat konkretni rezultat tega pa je bil regionalno tematski seminar ki je sedaj tudi e sestavljen se pravi da e imamo casovni financni etc nacrt konkretnih strukturnih sprememb pa ni bilo darja st to je e strukturna sprememba da imamo sedaj tak seminar in da bo drugo leto spet tak seminar darja k da pac s tem ni vec svete krave mens v obliki velikonocnega seminarja kar pomeni da se ljudje ne srecajo vec samo enkrat na leto in se ga potem lepo nagejo temvec da sedaj obstajajo tudi druge monosti srecanja in dela druga sprememba pa je tudi ideja botrstva se pravi da pomaga novim organizacijam pri vkljucitvi klub bo na primer ponudil botrstvo avstrijskim romom in kakna je bila druga skupina darja st to so bili mediji kar je spet v tesni povezavi z strukturami ker pac ni komunikacije razen velikonocnega seminarja medijski delovni kroek pa je vodila cornelia kogoj asistirala ji je katja weiss oni so izdelali koncept za internet konkretno domaco stran na internetu dolocilo se je tudi da ima vsaka organizacija kontaktno osebo za medije darja k mens e ima svojo domaco stran na internetu zdaj pa bo tako da bo vsaka vclanjena organizacije pripravila e svojo stran na strani mens z linki se bo potem mogoce vklopiti na posamezne strani kjer bodo potem prispevki o zgodovini in delovanju organizacij naslovi ter seveda tudi termini lo je torej povsod za prihodnost in delovanje mens in ne za strukture znotraj posameznih manjin darja k seveda moramo mi imeti razcicene pojme znotraj mens same preden sploh lahko racunamo na kaken vpliv ki bi ga morebiti lahko imeli darja st e ena prednost tega seminarja je bila ta da so ljudje v nasprotju z velikonocnim seminarjem odli domov z obcutkom da so pridobili nekaj konkretnega nekaj kar neposredno koristi pri delu mens je doslej bila organizacija za katero smo vedeli da obstaja vendar kaknih konkretnih ucinkov ni bilo zaznati razen seveda za tiste ki so hodili na seminarje in tako vsaj spoznali nekaj sveta kako naprej da mens ne bo ostala samo na ravni nekega seminarstva nekega vecnega govoricenja darja k seveda je bil to v zadnjih letih velik problem mens da se je znotraj organizacije same istovetilo delovanje mens edinole z velikonocnim seminarjem da pac tam spozna dosti ljudi dosti razlicnih narodnih skupnosti potem pa e konec tudi pisanje resolucij ob dolocenih teavah kakne clanice je premalo ker kdo bo sploh upoteval mnenje neke mladinske organizacije delovanje mens mora iti v smer da se manjine med sabo bolj spoznanjo pa ne samo glavni akterji temvec vsi in zato je pravnja prilonost ravno internet zdaj bo imela vsaka organizacija svojo domaco stran kjer bo moralo pisati dosti vec kakor samo termini temvec vse kar olaja medsebojno spoznavanje pri tem bo odigral svojo vlogo seveda tudi casopis mens yeni v politicno sfero pa se kot mladinska organizacija seveda ne moremo spustiti ker so tozadevne predstave oziroma politicni modeli clanic precej razlicni kakni pa so bili odmevi na ta seminar znotraj mens pri sodelujocih organizacijah torej darja st lahko receva da so bili vsi zapovrstjo zelo zadovoljni tako s pripravami kakot s hrano potekom in izsledki seminarja konec koncev so tokrat prvic lahko li domov z obcutkom da so rezultati konkretni hvala za pogovor punt xii slowenischer text vorheriges thema naechstes thema biti ali ne biti nacija nadaljevanje bojan wakounig ce sledimo dolocenemu stereotipu da se v avstriji prav nic ne rei dokoncno da avstrija nenehno ivi v improviziranem in provizoricnem stanju in to celo uspeno se torej tak izid ne zdi cuden ne presenetljiv tudi zaradi tega ker so avstrijci mojstri v e eni panogi v farbanju samih sebe leta je namrec glasovalo za prikljucitev avstrije nemciji prebivalstva marsikatero mesto ali kraj se je lahko potem kitil s castnim naslovom führerstadt oziroma führergemeinde ce je sto odstotkov prebivalstva glasovalo za anlus do leta je bil to veliki ponos krajanov zatem pa samo e velik nesporazum kajti odtlej je veljalo da so ljudje pri glasovanju bili ali pod pritiskom nacisticnih oblasti ali pa zavedeni kakor so bili menda nasploh ves cas svetovne morije veljalo je da so avstrijci e tedaj bili ponosni na svojo dravo le da je pac politicno in predvsem gospodarsko stanje bilo skrajno klavrno zaradi cesar so se oprijeli prve reilne bilke sploh pa se avstrijci nikoli prav niso imeli za nemce ampak so e od nekdaj bili svoja nacija toda zdi se mi da je ravno tako gledanje tisto omenjeno avstrijsko farbanje samega sebe trdno sem preprican da bi se avstrijci ob glasovanju o anlusu odlocili v vsakem primeru za nemcijo ter da se niso nikoli videli kot samostojna nacija neodvisna od velenemkega naroda zgodovina avstrije oziroma njenega nemko govorecega dela pravzaprav nenehno prica o tem lahko poseemo dalec nazaj v zgodovino lahko opozorimo na to da je ele franc i v letu oddal naslov rimskega cesarja nemke nacije zadostovalo pa bo tudi ce se kratko ozremo v revolucionarno leto tedaj se je namrec ustanavljala nemcija ki prej kot enotna drava ni obstajala ampak je bila razdrobljena na tevilne kneevine nemki izraz duodezfürstentum ali kraljestva tudi avstrija se je tedaj hotela pridruiti novo nastajajoci zvezi a na koncu le ni bila sprejeta ne zaradi tega ker avstrijci ne bi bili veljali za nemce temvec zaradi boja za oblast med avstrijo in prusijo ki je potem bila tudi vodilna sila v nemciji le tako je bilo mogoce da je avstrija obstajala naprej kot samostojna enota ugovor bi sedaj lahko seveda bil da so se avstrijci zmeraj imenovali avstrijci in ne nemci dobro sicer so se pa tudi bavarci vabi sasi in drugi zmeraj imenovali bavarci vabi in sasi to so pac germanska plemena ki so se v dolocenem zgodovinskem obdobju zaradi dolocenih interesov povezala v skupnost mimogrede ta pravi bavarec si bo za brata raje izbral katerega koli avstrijca samo da ne bo prus ceprav z njim ivi v isti dravi nemci kot nemci se pravi kot enotna nacija torej tudi niso obstajali e od vekomaj kakor tudi drugi narodi so se rodili v casu prebujajocega se nacionalizma pa e en pogled nazaj v zgodovino v prvi ustavi i avstrijske republike iz leta se je glasil drugi clen da je namen nemke avstrije deutsch Österreich prikljucitev k veliki nemciji ele na pritisk amerikega predsednika wilsona se je moral ta clen crtati kaj je torej po vsem tem avstrija kaj je sploh nacija kaj je znacilno oziroma odlocilno za kategorijo nacije je to skupni jezik irci in anglei govorijo skupni jezik pa bognedaj da bi jih kdo imel za eno nacijo je to skupna vera srbi in hrvati so dejansko zaradi te neenotnosti li vsak svojo pot drugi narodi s tem nimajo teav je to skupna kri no glede na to kako smo se med sabo meali bi v na evropski celini dejansko smel obstajati samo e en narod je to skupni teritorij vica da jugoslavija ne ali pa so to skupni interesi skupna zgodovina dalo bi se e natevati saj obstaja kup teorij o naciji ki pa se o jih tu ne splaca posebej razpravljati med njimi al tudi nisem nael nobene splono veljavne verjetno bo vplivalo od vsakega nekaj na nastanek nacije vse pa bo odvisno od posameznega in konkretnega primera toda naj se vrnem k avstriji in v leto omenil sem e svoje prepricanje da bi se avstrijci tedaj v vsakem primeru odlocili za nemcijo al e nisem zasledil kaknega javnomnenskega povpraevanja iz tistega casa o vpraanju ali se imajo avstrijci za svojo nacijo ali ne toda okoli leta posipam se s pepelom vendar nimam ne tocne letnice ne tocnih podatkov o tem pri roki je manj ko polovica avstrijcev pritrdilno odgovorila na to vpraanje danes je o tem prepicanih okoli odstotkov avstrijcev in s tem bi lahko deloma tudi odgovorili na vpraanje kaj je nacija in ali so avstrijci nacija po mojem gre namrec za lastno prepricanost in stalice nikomur ni mogoce vsiliti pripadnosti kaknem narodu gre konec koncev za intimno odlocitev in avstrijci so tako postali nacija ne glede na to in ceprav so se farbali ali pa so jih farbali lahko bi se jim na koncu svetovovalo samo to ce so e kot neverjetna meanica razlicnih narodov jezikovnih in zgodovinskih vplivov zrasli v eno nacijo bi lahko malo svojega nacionalnega ponosa priznali tudi drugim narodom ali nacijam posebej pa tistim ki so na tem ozemlju e od nekdaj doma ali so si tu nali svojo domovino ele pred kratkim punt i slowenischer text vorheriges thema naechstes thema ivo vajgl slovenski veleposlanik na dunaju interview evropska unija je s tega leta vstopila v novo obdobje evra in tako se zdruevanje evropskih drav uspeno nadaljuje slovenjija je med najbolj resnimi kandidatkami za vstop v evropsko unijo kako poteka slovensko vkljucevanje v eu in kakni so uspehi oziroma neuspehi v zadnjem casu slovensko vkljucevanje v evropsko unijo se je odlocilno zacelo z veljavo in sklenitvijo sporazuma o pridruenem clanstvu takrat se je tudi v sloveniji vodila odlocilna javna razprava o tem ali je vkljucitev v evropsko unijo resnicen cilj in elja slovenskega naroda potem ko je dobil svojo dravo ali ni ta razprava je bila veliko bolj komplicirana kot v vecini drugih drav vzhodne in centralne evrope za druge je bila prednost vkljucitve v evropsko unijo popolnoma nesporna in ima e danes podporo skoraj prebivalstva v sloveniji je bilo zelo veliko zlasti v zacetku ljudi ki so izraali bojazen da bo vklucevanje v eu na neki nacin kodovali slovenskim nacionalnim interesom da bo slovenija pravzaprav izgubila del svoje nacionalne identitete prezgodaj prezgodaj po tem ko je slovenski narod prvic v svoji zgodovini dobil svojo dravo na drugi strani so bili tudi klasicni pomisleki in bojazni dolocene ekonomske kategorije prebivalstva pri nas je to bilo agrarno prebivalstvo oziroma politicne stranke ki izraajo njegove interese mislim da je sedaj po zacetku pogajanj vecina teh bojazni in nepoznavanja e za nami ce bi danes bil v sloveniji referendum o vkljucitvi bi verjetno najmanj odstotkov slovencev glasovalo za vkljucitev v evropsko unijo ampak e vedno bi bilo med in odstotkov taknih ki mislijo da to za slovenijo ni dobro rekel bi da je to dober znak pomeni da gremo slovenci samozavestno v svojo prihodnost da zaupamo v svoje lastne sile in v svoje resurse tudi podatki o gospodarskem stanju v sloveniji nas podpirajo pri taknem prepricanju mi smo imeli v preteklem letu gospodarsko rast med stopnjo inflacije okoli in stopnjo nezaposlensti merjeno po standardih mednarodne organizacije za delo ilo okoli imeli smo bolj ali manj uravnoteeno zunanjetrgovinsko bilanco ter preseek v bilanci trgovanja z nekaterimi najpomembnejimi evropskimi dravami npr z zrn to je dokaz da naa podjetje lahko tekmujejo tudi na tako zahtevnem mednarodnem trgu kot je nemcija zacetek pogajanj z eu je pokazal da verjetno ne bodo posebno teka najbr bodo podobna tistim ki so jih vodile druge razvite evropske drave ko so se vkljucevale v eu pri tem ne mislim na razvite kot so avstrija vedska in finska ampak panija grcija in portugalska v prej njem krogu nai gospodarski pokazatelji so primerljivi s tistimi ki so jih imele te drave v trenutku vkljucevanja v eu vendar je eu v zadnjem porocilu ugotovila da se je slovenija med vsemi kandidatkami za vstop v eu najmanj potrudila uskladiti svojo zakonodajo z evropsko zakonodajo kako vi ocenjujete ta zaostanek slovenske politike teko je govoriti o kakrnemkoli resnem zaostajanju e zlasti ne v primerjavi z drugimi dravami kandidatkami mislim da je ta dvignjeni prst iz bruslja bil bolj opozorilo da se je od slovenije kot zgledenega ucenca v razredu pricakovala vecja hitrost tudi na podrocju prilagajanja zakonodaje toda sami podatki o stanju gospodarstva demokracije in stabilnosti politicnega sistema ter tudi vloga ki jo slovenija e igra v evropi demantirajo takno kriticno oceno slovenije tako kriticno oceno bi lahko izgovorili vsaki dravi tudi vecini drav ki so e clanice eu kritika in tako smo jo tudi razumeli je la bolj na rova dolocenega zaostajanja v zakonodajnih postopkih in komplicirane parlamentarne procedure kjer bo treba nekaj spremeniti v samem notranjepoliticnem ustroju ce to primerjam na primer z avstrijsko parlamentarno prakso je ena izmed stvari ki bi se jih mi morali nauciti od avstrije kako v predparlamentarni fazi sprejemanja politicnih odlocitev vkljuciti v odlocanje civilno drubo in tako dolecene nesporazume eliminirati e preden da pridejo v parlamentarno proceduro v avstrijski ustavi je to izredno ucinkovito reeno nai parlamentarci se pogosto obremenjujejo s temami ki bi jih morali razpravljati e prej na strokovni ravni na ravni interesnih skupin in raznih organizacij civilne drube tako mislim da je kritika iz bruslja merila na ta problem ki je bolj problem politicnega sistema kot funkcioniranja slovenske drave njenega gospodarstva in njenih institucij v casu desno usmerjene vlade v italiji je ravno ta drava najbolj ovirala slovensko vkljucevanje v evropo trenutna italijanske vlada je sloveniji bolj naklonjena zato pa se je avstrija predvsem koroka ki je trenutno v volilnem boju odlocila da s populisticnimi temami skua ovirati slovenski vstop v eu vi ste veleposlanik v avstriji kako vi vidite to situacijo kako skuate ta problem reevati saj je koroka tudi del avstrije tudi na korokem je mogoce govoriti o taknih in drugacnih politicnih strankah politicnih voditeljih in kandidatih zlasti iz vladajocih strank prihajajo samo pozitivne politicne ocene o tem ali je cimprejnje vkljucevanje slovenije v eu tako v avstrijskem kakor v korokem interesu ali ni obstaja pa tisti drugi del populisticne koroke ki ima opraviti veliko z ne prav globoko predelano preteklostjo na korokem na kar se obeajo vsi mogoci duhovi preteklosti vkljucno s skrajno nacionalisticnimi mislim da ni treba posebej izbirati besed tukaj dii po najcrneji preteklosti avstrije in ljudeh ki so imeli tedaj aktivno vlogo in danes nimajo vec tako aktivne ker so v glavnem stareji gospodje ampak e vedno dajejo od sebe dolocene tone zaradi katerih avstrija tudi v evropi nima posebno dobre reputacije seveda ni stvar veleposlanika da ocenjuje notranjepoliticne razmere drave v kateri je jaz sem tukaj zato da se lahko pogovarjem z vsakomer in da prepricam o tem da je v dolgorocem interesu avstrije da smo zgledni sosedje pogosto izraam primerjavo ko pravim da bi bilo samo normalno da so odnosi slovenije z njenimi sosedami podobni odnosom ki jih imajo med sabo skandinavske drave kjer sem veliko let delal kot veleposlanik v letih ko smo se mi sosedje med sabo bojevali so se tudi v nordijskih dravah e bojevali bili so divji nasprotniki in vodili krvave vojne danes so to zgledni sosedski odnosi pri cemer se nihce ne sprauje po tem ali si oni vendar drug drugemu vendarle nekaj ne zavidajo kako se imajo radi na intimni osebni ravni ampak funkcionirajo kot zgledni sosedje s skupnimi interesi to je tisto kar mora tudi nas zbliati in verjamem da nas tudi bo ne glede na vse te glasove ljudi od vceraj ki jih sliimo na primer na korokem in tam bolj pogosto in glasno kot v drugih delih avstrije cutim se zavezanega da o tem tudi javno govorim zato ker na korokem ivi slovenska narodna skupnost del slovenske narodne kulture del slovenske narodne zgodovine del avstrijske kulture ki bi dejansko moral brez slehernih kompleksov biti sprejet kot tisti del avstrijkse kulture ki avstriji odpira vrata v iri prostor v bolj kozmopolitsko pojmovanje vloge ki jo lahko ima tudi avstrijska nacija na evropskem kulturnem prizoricu tukaj vedno znova ugotavljam da je na dunaju takna odprtost bolj izraena kot v celovcu vendarle se tudi na korokem in v celovcu kaejo drugi znaki mislim da bo veliko pozitivnega prilo do izraza pri skupni kandidaturi za olimpijske igre zaradi tega sem tako odlocen prista tega projekta ker je multikulturen projekt ker to ni samo porten projekt temvec pomeni zblievanje sinergijo pozitivnega na gospodarskem in kulturnem podrocju navsezadnje se tudi slovenski jezik afirmira na zastavi tega projekta nekoliko kulturen in portent je tudi projekt lipicancev saj je jahanje port italija in avstrija sta pred kratkim sklenili sporazum da avstrija prevzame in vodi vzrejne knjige za kar pa je upravicena tudi slovenija ni pa nic sliati o tem da bi slovenija bila omenjena pri tem sporazumu slii se tudi dostikrat predvsem v sloveniji da je slovenska vlada oziroma politika zamudila pravocasno ukrepati pri pristojnih oblasteh da bi vzrejne knjige ostale v sloveniji in da bi lipicanci tako ostali del slovenske kulture ali je ta sporazum med italijo in avstrijo sedaj dokoncen ali so torej lipicanci sedaj dokoncno avstrijski ali pa e obstaja monost da se prizna da so lipicanci slovenska pasma mislim da problema ni mogoce postaviti tako v nobenem trenutku ni bilo vpraanje ali bodo lipicanci ostali slovenski ali so od koga drugega tukaj je lo za vpraanje kdo bo v okviru eu v kateri se dolocene stvari poskuajo poenotiti in uskladiti s skupnimi standardi v dravah ki vzrejajo konje lipicanske pasme in so clanice eu vodil vzrejne knjige slovenija v tem trenutku e ni clanica eu in zaradi tega ni v enakem poloaju kot sta avstrija in italija v tem konkretnem primeru ni nicesar slabega ce se avstrijski in italijanski rejci dogovarjajo o tem kako se organizirati da bi bila vzreja na cim viji strokovni ravni slabo bi pa bilo ce bi pri tem ne upotevali interesov slovenskih rejcev te pasme in pa dejstva da lipicanec imena nima iz zraka ampak ga ima po kraju v katerem je bila ta pasma prvic vzgojena in kjer je stoletja tako rekoc brez prekinitve prisotna torej menite da se bo to vpraanje dokoncno reilo ele po slovenskem vstopu v eu vrsta stvari se bo dogovorila in reila e prej predvsem bomo prili do neke cisteje situacije ko gre za namene in interese ene in druge in tretje strani in kako bo ta pasma obravnavana in vzrejevana in kako se bodo vodile knjige do takrat ko bo slovenjia clanica eu mi bomo v kratkem imeli na dunaju sestanek ministrstev za kmetij stvo na katerem bomo skuali zgladiti dosedanje nepotrebne polemicne tone in se dogoviriti o tem kako sporazumevanje nekoga ne more in ne sme biti na kodo nekoga tretjega malo nekaj osebnega e ste sedaj skoraj e leto na dunaju kako vi doivljate dunaj saj ste le nekaj sveta videli kako doivljate dunaj kot slavno veliko mesto kako ga doivljate kot slovenec in ali imate tudi stike s slovensko skupnostjo na dunaju dunaj je seveda ena izmed metropol evrope in mogoce celo na mnogih podrocjih na glasbenem podrocju brez dvoma najpomebneja metropola evrope skoraj dvajset let sem preivel v svetu kot novinar kot generalni konzul kot veleposlanik v tevilnih dravah na dunaju se razen kot obiskovalec nisem nikoli mudil dlje tako da njegov notranji utrip ele zdaj spoznavam in me je v mnogocem fasciniral ampak jaz ga seveda doiv ljam kot slovenec doivljam dunaj kot mesto ki je zibelka slovenskih kulturnih dosekov na vseh podrocnjih na gospodarskih znastvenih in na vseh ostalih podrocjh zgodovina slovenskega naroda je nelocljivo povezana s pocetjem pomebnih slovencev ki so tedaj hodili na dunaj in v njem pustili neizbrisno sled zdaj ko imamo svojo dravo ko se lahko v celoti posvetimo temu deleu ki ga je slovenski narod dal rasti dunaja rasti avstrije moramo iz tega crpati del svoje nacionalne samozavesti slovenija in slovenci so veliko prispevali k temu lepemu mestu k njegovi arhitekturi dosekom in njegovi afirmaciji mogoce smo to premalo poudarjali mogoce smo to celo premalo poudarjali v dvostranskih odnosih med avstrijci in slovenci ce bi to poudarili pogosteje bi ne bil prisoten tako pogost ton podcenjevanja ki se v nemkem delu avstrijstva cuti kadar gre za sosednje narode v vsakem primeru doivljam ta slovenski dele dunaja kot zelo pomebno komponento v tem mestu deloma je to ovrednoteno obstajajo spominske ploce od jurija vege do jerneja kopitarja mikloica cankar ima svojo ulico kar precej bi lahko natevala tega a ne ampak to je nekako disperzirano gre mi na ivce jezi me na neki nacin me tudi boli ko gledam turisticne skupine ki prihajajo iz slovenije pa jih ti slovenski mejniki tukaj ne zanimajo ki jim noben ne pokae knafljeve hie ki jih noben ne opozori da so slovenci imeli tukaj cloveka ki je v istem letu v letu obleganja dunaja po turkih e razmiljal o tem kako utemeljiti institucijo ki bo omogocala slovenskim fantom in dekletom da se izobraujejo in so le generacije slovenskih izobraencev skozi knafljev dom cela plejada velikih mo se je tam olala in ivela pa bi turisticni vodnik najbr lahko pripeljal avtobus slovencev in jim to mesto pokazal in jih razsvetlil o tem kaj so ti slovenci pomenili v evropski kulturi svojega casa da ne govorim tukaj o plecnikovih stavbah o fabijanijevih stavbah do marjane lipovek in dermote mi imamo tukaj veliko stvari ob katerih se bi bilo treba ustaviti jih premisliti jih na novo ovrednotiti in postaviti ob bok novim dosekom slovenske kulture slovenija se premalo profilira na dunaju s svojimi resnicnimi vrhunskimi doseki lahko bi se od avstrije naucili kulturnega marketinga lahko bi se ucili tudi splone kulturnosti kulturne politike in kulturne promocije trudil se bom prenesti cim vec tega tudi v nao prakso in cim vec nae kulture pribliati avstrijcem seveda tudi slovencem ki ivijo na dunaju v gradcu in celovcu imamo razlog da smo ponosni na svoje kulturne doseke intervju je za tudentski casopis sami ste delali kot glavni urednik tudent skega casopisa tribuna kako se vi spominjate svojih casov saj ste tudirali v divjih estdesetih letih tudi v sloveniji se je tedaj marsikaj premaknilo seveda se izredno rad spominjam teh casov ki so bili izredno komplicirani in zahtevni za mladega slovenskega intelektualca mi smo iveli v drubi ki je zelo cvrsto zategnila svoje ideoloke meje in kriterije nae delo delo angairanih tudentov je bilo ves cas obcutljiva igra kako biti revolucionaren kako poskuati spreminjati in biti aktiven kako se povezovati s svetom ne da bi prestopil tisto obcutljivo crto ki te je prinesla bodisi v izolacijo bodisi pred sodice ali pred kakno drugo represivno mejo jaz sem bil glavni urednik tudentskega casopisa tribuna v letih ko se je prav zaprav v sloveniji odigralo tisto kar se je odigralo v drugih evropskih dravah v letu slovenska tudentska pomlad se je zgodila e veliko poprej in je bila pravzaprav logicna posledica kulturne pomladi ki se je prav tako zgodila prej z revijo s perspektivami ves cas je ta kriticna intelektualna skupina generirala to kar se je potem dogajalo v tudentskem ivljenju v okviru tudentske organizacije in tudentskega casopisa zanimivo je ce vam povem kdo smo bili uredniki in clani urednikega odbora tribune v tistih casih bili so niko grafenauer tine hribar spomenka hribar peter jambrek drago demar andrej inkret duan jovanovic marko kerevan ingo pa boris pa skratka gre za ljudi ki jih danes najdete v vrhovih vseh intelektualnih institucij v sloveniji v vseh politicnih strankah na vodstvu vseh institucij in ki smo tedaj govorili skupen jezik izraali skupen interes in delali za skupno stvar ki se je tedaj imenovala demokratizacija slovenske drube znotraj tedanje jugoslavije to je bil na cilj veseli me ko lahko tudi danes recem da je med nami ne glede na dolocene politicne razlike ostalo tisto osnovno zaupanje iz tistega casa mi smo skupaj nekaj delali kar je bilo v tistem casu pomembno kar je v koncni konsekvenci pomagalo tudi da je slovenija danes na svojem tartu v zdrueno evropo v drugacnem poloaju kot so druge drave mi smo imeli bolji gospodarski politicni in kulturni poloaj ne glede na to da je bil tisti cas do marsikoga tudi zelo neprijazen ampak bili smo mladi in jaz se tistega casa spominjam z veliko simpatije kakno je bilo ivljenje stran od politike stran od drubenih sprememb osebno ivljenje torej verjetno tudi tedaj niste iveli brez urov jaz sicer nisem uriral veliko v srednjeolskem obdobju sem bil namrec muzikant in sem igral po raznih plesih klarinet in saksofon na plesicih sem vedno bil na tisti strani ki je gledala dol kako drugi pleejo in urirajo jaz pa sem si za svoje preivetje skual prisluiti nekaj denarja potem kot tudent ko sem bil uredenik casopisa smo seveda tudi urirali ampak najbolj se pa spomnim celih noci in dnevov ki smo jih pretarokirali v urednikih prostorih igrali smo seveda za simbolicne vsote denarja pri cemer smo vedno vedeli da bomo vsi dobili zato ker tisti ki je zgubil tri dni ni jedel in je s tem prihranil denar medtem ko so ostali zasluili toliko da so li potem nekaj boljega pojest v tudentsko menzo to je bila glavna zabava nas clanov urednikega odbora igrali smo tudi nogomet v sobi kjer je sicer igrala tudentska folklorna skupina france marolt in smo znali igrati nogomet do zgodnjih jutranjih ur tako da so nas razgnali vcasih stanovalci ali pa hinik stanovali smo takrat najbr podobno kot danes tudentje v ljubljani deloma v tudent skem naselju deloma v privatnh sobah jaz sem vedno stanoval privatno pri druinah to so najlepa leta ivljenja vsakega cloveka ceprav je bilo kar trdo odkar sem el tudirat v ljubljano sem skrbel zase sam bilo je treba zasluiti denar z intrukcijami in drugimi zadevami toda cas je bil prekrasen niti enega dneva ne bi spremenil od tistih dni tedaj gospod veleposlanik najlepa hvala za pogovor punt i