analize nazaj back wpe jpg bytes institut republike slovenije za socialno varstvo povzetek analize socialne zascite v drzavah clanicah evropske skupnosti v drzavah clanicah evropske skupnosti se ze dalj casa ukvarjajo s tem kako bi izboljsali socialno zascito zato imajo na tem podrocju precej izkusenj te izkusnje so nam lahko v pomoc saj se tudi slovenija sooca s podobnimi tezavami kot ostala evropa predvsem z visoko stopnjo brezposelnosti in staranjem populacije zato smo na institutu za socialno varstvo pripravili analizo socialne zascite v drzavah clanicah evropske skupnosti nas namen je bil predstaviti socialno zascito v drzavah clanicah evropske skupnosti tezave s katerimi se srecujejo na tem podrocju in njihove glavne usmeritve pri preucevanju sistemov socialne zascite smo najprej naleteli na tezave pri definiranju socialne zascite in socialne varnosti ugotovili smo da obstajajo precejsnje razlike pri uporabi teh dveh pojmov council of europe v skladu z definicijo ilo v socialno varnost social security uvrsca zavarovanja za naslednja tveganja bolezen brezposelnost starost poskodbe pri delu in poklicne bolezni invalidnost in materinstvo v socialno varnost pa uvrsca tudi financno pomoc druzini in zagotavljanje zadostnih financnih virov european commission prej nasteta zavarovanja financno pomoc druzini in zagotavljanje zadostnih financnih virov uvrsca v socialno zascito social protection councile of europe in european commission torej za iste programe uporabljata razlicno poimenovanje v sloveniji po zakonu o socialnem varstvu ur l rs st socialno varstvena social protection dejavnost obsega preprecevanje in resevanje socialne problematike posameznikov druzin in skupin prebivalstva pravice iz socialnega varstva po tem zakonu obsegajo storitve in ukrepe namenjene preprecevanju in odpravljanju socialnih stisk in tezav posameznikov druzin in skupin prebivalstva ter dajatev namenjenih tistim posameznikom ki si sami materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliscin na katere ne morejo vplivati bubnov skoberne definira socialna varnost kot pravico posameznika da je zavarovan za naslednja tveganja bolezen brezposelnost starost poskodbe pri delu in poklicne bolezni invalidnost materinstvo vzdrzevanje otrok in smrt oskrbovalca pri preucevanju socialne zascite v evropski skupnosti smo uporabljali predvsem tekste evropske komisije zato smo uporabili njeno definicijo socialne zascite ta se ne sklada z definicijo socialnega varstva zascite v sloveniji vendar je bil nas namen predstaviti socialno zascito v drzavah evropske skupnosti zato menimo da v tem primeru ni potrebno prenasati pojmov ki jih uporablja evropska komisija v slovenski sistem ali obratno dovolj je da natancno opredelimo kaj pojem socialna zascita social protection v tekstu ki sledi zajema o zavarovanja za naslednja tveganja bolezen brezposelnost starost poskodbe pri delu in poklicne bolezni invalidnost materinstvo pa tudi financno pomoc druzini ter zagotavljanje zadostnih financnih virov namen analize socialne zascite v drzavah clanicah evropske skupnosti je predstaviti socialno zascito tezave s katerimi se drzave srecujejo na tem podrocju in glavne usmeritve za prihodnost tekst je razdeljen v tri poglavja v prvem poglavju so predstavljene glavne znacilnosti sistemov socialnega varstva v drzavah clanicah evropske skupnosti ki zajemajo zagotavljanje nadomestila dohodka zdravstvenega varstva in socialnih storitev v drugem poglavju smo preucili izdatke za socialno zascito in financiranje socialne zascite v tretjem poglavju pa so predstavljene spremembe ki vplivajo na socialno zascito in nekateri predlogi za izboljsanje socialne zascite obsezen sistem socialne zascite je eden izmed osnovnih elementov evropskega modela druzbe njegove osnovne funkcije so zagotavljanje nadomestila dohodka zagotavljanje zdravstvenega varstva zagotavljanje socialnih storitev vse drzave elanice evropske skupnosti zagotavljajo nadomestilo dohodka za vsa klasicna tveganja starostne pokojnine boleznine denarna nadomestila za cas porodniske odskodnine za poskodbe pri delu in poklicne bolezni denarna nadomestila za brezposelne financna pomoc druzini poleg teh klasicnih tveganj nekatere drzave zagotavljajo financno pomoc tudi za dolgotrajno nego izobrazevanje otrok oskrbo nezmoznih ali bolnih sorodnikov in financno pomoc samohranilcem vse drzave clanice evropske skupnosti imajo dobro razvite sisteme zdravstvenega varstva locimo dva nacina zagotavljanja zdravstvenega varstva drzavne zdravstvene sluzbe zdravstveno varstvo zagotavljajo v okviru univerzalnega sistema ki je dosegljiv celotni populaciji in ga financirajo iz davkov sistem zdravstvenega zavarovanja zdravstveno varstvo zagotavlja vecje stevilo zavarovalniskih fondov ki poskusajo zadovoljiti potrebe razlicnih poklicnih skupin in so financirani iz prispevkov poleg zagotavljanja nadomestila dohodka in zdravstvenega varstva socialno zascito v vseh drzavah vkljueuje tudi sirok spekter socialnih storitev ki zadovoljujejo posebne potrebe treh osnovnih ciljnih skupin otroci in mladostniki odrasli v tezkih ekonomskih ali psihosocialnih pogojih starejsi v evropski skupnosti med izdatke socialne zascite stejejo starostne pokojnine stroske zdravstvenega varstva denarne pravice iz zavarovanja za primer bolezni in invalidnosti denarna nadomestilo za primer brezposelnosti stroske drzavnih sluzb za zaposlovanje financne pomoci druzinam denarna nadomestilo za cas porodniske stanovanjske dodatke administrativne stroske v obdobju od do so se izdatki za socialne zascite glede na bdp zvisali v vseh drzavah razen v belgiji in nemciji najbolj so zrasli v casu recesije od do na njihovo rast pa je vplivala tudi rast brezposelnosti v vecini drzav so glavni vir financiranja socialne zascite prispevki placujejo jih delodajalci in zaposleni da bi v casu visoke brezposelnosti zmanjsali pritisk na stroske dela so v drzavah clanicah evropske skupnosti v obdobju od do znizali delez ki ga placujejo delodajalci v istem obdobju so si drzave tudi prizadevale da bi davki postali pomembnejsi vir financiranja socialne zascite vendar zaenkrat do bistvenih sprememb se ni prislo cilji zgradba in financiranje vecine sistemov socialne zascite so bili oblikovani ze pred desetletji osnovne potrebe ki naj bi jih ti sistemi socialne zascite zadovoljevali se v tem casu niso spremenile spremenili pa so se in se se spreminjajo ekonomski in socialni pogoji v katerih delujejo ce zelimo da bodo sistemi socialne zascite preziveli moramo uvesti dolocene spremembe in sicer predvsem na podrocju zaposlovanja upokojevanja in financiranja socialne zascite najvecji izziv za evropsko skupnost je zaposlovanje in ustvarjanje novih delovnih mest sistemi socialne zascite morajo delavcem nuditi vecjo varnost ki izhaja iz vecjega vpliva posameznikov na njihovo delo in iz vecjih moznosti da pridobijo nova znanja in tako postanejo bolj zaposljivi zato morajo biti davcni sistemi in sistemi socialnih nadomestil med seboj usklajeni ne sme se zgoditi da je placa ki jo delavec dobi ko se zaposli nizja od nadomestila za primer brezposelnosti ki ga je pred tem prejemal pogoj za vecje zaposlovanje je tudi izboljsanje znanja brezposelnih delodajalci vedno pogosteje zahtevajo nova sirsa znanja zato moramo brezposelnim takoj v zacetni fazi brezposelnosti v okviru aktivne politike zaposlovanja ponuditi moznost splosnega izobrazevanja in usposabljanja za pridobitev delovnih izkusenj visoka brezposelnost vpliva tudi na polozaj starejsih delavcev da bi znizali brezposelnost in predvsem mladim ponudili moznost za zaposlitev so drzave poskusile skrajsati delovno dobo podjetja niso vec vlagala v starejse delavce ljudje starejsi od let so postal nezaposljivi zato so v predcasni upokojitvi videli najboljso ali celo edino resitev vendar pa nadomeseanje starejsih delavcev z mlajsimi dolgorocno ni pametna resitev ce se bo ta trend nadaljeval lahko v nekaterih regijah pride celo do pomanjkanja delovne sile da do tega ne bi prislo moramo vec vlagati v vsezivljensko ucenje vseh delavcev uvesti sisteme zaposlovanja s skrajsanim casom za starejse delavce in uvesti fleksibilnejse sisteme prehoda iz zaposlitve v pokoj tako bi tudi zmanjsali pritisk na pokojninske sisteme na zaposlovanje vpliva tudi ureditev financiranja socialne zascite in sicer na skupne stroske dela zato bi morali znizati stroske dela ki niso povezani s placo vendar je ta naloga zelo tezka saj bi morali najti primerna in zadostna proracunska sredstva ki bi nadomestila izgubo prihodkov do katere bi zaradi tega prislo ena izmed moznosti je zvisanje davkov na druge proizvodne dejavnike zaradi daljsanja zivljenjske dobe so se pojavile nove potrebe po skrbi za starejse ker so geografske razdalje med starsi in odraslimi otroki vedno vecje in je vedno vec zensk zaposlenih izven doma druzina ne more vec zadovoljevati vseh potreb starejsih clanov zato nastaja nova veja socialne zascite s tem pa se povecujejo tudi moznosti za ustvarjanje novih delovnih mest ki jih moramo pametno izkoristiti socialna zascita je ena izmed najpomembnejsih tem o katerih razpravljajo v evropski skupnosti zaradi pocasne ekonomska rasti visoke stopnje brezposelnosti staranja populacije in tezav pri nadzorovanja rastocih stroskov za zdravstveno varstvo je pritisk na sisteme socialne zascite vedno vecji istocasno se vedno pogosteje sprasujejo kaksna je sploh vloga in kaj je namen socialne zascite na eni strani ocenjujejo da postaja socialno zavarovanje predrago in sicer predvsem prevec obremenjuje stroske dela na drugi strani pa ocenjujejo da je nesporen uspeh ki ga imajo sistemi socialne zascite v boju proti revscini nezadosten socialna zascita naj bi v prihodnosti storila vec imelo naj bi pomembnejso vlogo pri vkljucevanju v druzbo in predvsem na trg dela tistih ki jim grozi izkljucenost vecina v evropi je prepricana da je socialna zascita najvecja pridobitev moderne druzbe in so mnenja da mora druzba in predvsem drzava zagotoviti da nihce ne ostane brez pomoci ko jo potrebuje arrow b gif bytes arrow a gif bytes