porocanje slovenskih medijev o priblizevanju evropski uniji na osnovi racunalnisko urejenega klipinga osnovne ugotovitve naloge c raziskava racunalnisko urejenega klipinga je potekala med septembrom in decembrom osnova zanjo je bil javni razpis urada vlade rs za informiranje za izvedbo raziskave informiranosti in stalisc ciljnih skupin v sloveniji o evropski uniji in slovenskem priblizevanju z dne julija enote analize so bile nuklearne trditve in ne prispevek kot celota vezane na tematiko slovenskega priblizevanja evropski uniji objavljene v prispevkih slovenskih medijev v casu od januarja do septembra kliping smo analizirali z loceno analizo stirih tipov medijev dnevni tisk ostali tiskani mediji radijski programi televizijski programi analiza klipinga tiskanih medijev je bila izvedena na podlagi reprezentativnega vzorca novinarskih prispevkov statisticno dolocenih glede na celoten kliping pri cemer smo kot kriterij selekcije upostevali pogostnost pojavljanja v posameznem mediju glede na prevladujoce novinarske zvrsti zanre pri elektronskih medijih smo zajeli celotno populacijo prispevkov vendar smo ugotavljali le prisotnost nabora tem ki so se pojavljale v predhodno izvedeni analizi tiskanih medijev osnovne ugotovitve na splosno slovenski mediji pozitivno vrednotijo slovensko priblizevanje evropski uniji toda ob kljucnih trenutkih ko so se sprejemale strateske politicne odlocitve postanejo mediji nevtralnejsi in se manj izrazito opredeljujejo do slovenskega priblizevanja intenzivnost porocanja o problematiki priblizevanja v slovenskih medijih je zelo pogojena z zunanjimi dogodki saj sovpada s takoimenovanimi kljucnimi meseci ko je bila debata o slovenskem priblizevanju na vrhuncu zaradi npr spremembe ustave kot pogoja za ratifikacijo pridruzitvenega sporazuma mediji za svoje trditve o problematiki slovenskega priblizevanja evropski uniji dostikrat ne navajajo virov pri radijskih programih vira ni bilo mogoce dolociti v trditev pri televizijskih programih pri dnevnikih in pri ostalih tiskanih medijih v trditev kadar pa mediji vire navajajo se v svojih prispevkih najveckrat zatekajo k takoimenovanim uradnim virom vlada in njene institucije drzavni zbor ter politicnim akterjem strankam ostali viri akterji s podrocja gospodarstva izobrazevanja znanosti kulture so podreprezentirani evropski viri so neprimerno slabse zastopani kot slovenski viri v strukturi domacih akterjev trditev v vseh medijih prevladujejo politicni akterji ostali akterji so slabse zastopani podobno velja tudi za zastopanost evropske unije njenih institucij in drzav clanic le ti se v slovenskih medijih sicer pojavljajo kot akterji vendar manj kot bi glede na njihov odlocilen pomen za slovensko priblizevanje evropski uniji lahko pricakovali teme povezane s slovenskim priblizevanjem evropski uniji so raznovrstne vendar spet neenakomerno predstavljene prevladujejo politicne teme v radijskih programih v televizijskih programih v ostalih tiskanih medijih in v dnevnikih gospodarske in druge teme so tako bistveno skromneje zastopane nazaj na vrh