sejem systems mönchen selitev na periferijo esad jakupovi estnajsti sejem systems oktobra je znova potrdil strate ki zna~aj odlo~itve iz o prehodu na vsakoletno prirejanje namesto bienalno leto nji mönchenski dogodek je namre~ mogo~e opazovati ne samo kot izredno strokovno marketin ko in poslovno prireditev ampak tudi v njeni kontinuiteti podobno kot druge velike ra~unalni ke sejme comdex cebit ali smau mednarodni sejem za informacijske tehnologije in telekomunikacije s kongresom kako se uradno imenuje mönchenski systems so poltretje desetletje do prirejali vsako drugo leto izmeni~no s sejmom electronica posve~enim elektronskim komponentam in napravam tirinajsti systems leta je bil zadnja dvoletna informacijsko telekomunikacijska sejemsko kongresna prireditev v mönchnu petnajsti systems leta pa prva vsakoletna redni obiskovalci tega sejma so letos vsekakor imeli mo~nej i ob~utek da so »na dobro znanem terenu« kljub nekaterim ve~jim spremembam in strukturnim inovacijam v primerjavi s prej njim letom jim je namre~ leto nja prireditev gotovo ponujala ve~jo mo`nost prepoznavanja ambienta kot v ~asih ko so na systems prihajali vsako drugo leto sejem po meri systems se je znova potrdil kot »doziran« sejem v skladu z njegovo pred petimi leti na~rtovano racionalizirano poslovno politiko kot dveletna manifestacija je systems proti koncu prej njega desetletja pospe eno rastel in grozilo je da ne bo preobremenil samo sejemskega prostora mönchen messegÙlande temve~ tudi sÖmo mesto predvsem njegove prometnice vrhunec je bil leta ko je na sejmu sodelovalo rekordno tevilo razstavljalcev dve leti prej tevilo obiskovalcev pa je naraslo na rekordnih prej v podobni stiski zaradi preobremenjenosti so se v~asih zna li e nekateri nem ki in drugi ra~unalni ki sejmi in so zato re itev iskali v odcepljanju posameznih segmentov iz katerih so nato razvili specializirane sejme hannoverski cebit home je »otrok« cebit a milanska smaucadd in smaucomm pa otroka sejma smau organizator bavarskega sejma podjetje messe mönchen gmbh je pritisk sprostil s podra`itvijo cen razstavnega prostora in vstopnic leta se je tevilo razstavljalcev zmanj alo na tevilo obiskovalcev pa na in podobno je bilo tudi leta oziroma s prehodom na enoletni ritem se je tevilo razstavljalcev spet pove~alo na in enako je veljalo za obiskovalce in tudi letos je bila podoba tak na razstavljalcev ca obiskovalcev zadnja tri leta je pribli`no enak tudi razstavni prostor okrog kvadratnih metrov zanimivo je da se tevilo razstavljalcev v zadnjih treh letih sploh ni zmanj alo ~eprav so leta pripravili poseben sejem namenjen zabavnemu ra~unalni tvu bits fun letos novembra to samo potrjeuje dejstvo da je bil systems `e prej strogo posloven sejem skromno zastopano zabavno ra~unalni tvo pa je na njem imelo status neza`elenega in nepotrebnega gosta microsoft pod drobnogledom rolanje po silicijevi dolini microsoft pod drobnogledom andreja sitar microsoftovo domnevno nekonkuren~no poslovanje je bilo `e ve~krat pod lupo ameri kih zveznih oblasti od vseh pravosodnih ukrepov sta javnosti verjetno najbolj znana blokada nakupa podjetja intuit in dopolnitev sporazuma sklenjenega med pravosodnim ministrstvom in microsoftom ta sporazum microsoftu prepoveduje povezovanje licen~nih sporazumov za en softverski izdelek z licenciranjem drugega pogojno licenciranje `e dlje ~asa moti ne le netscape temve~ tudi podjetja kot so compaq gateway in micron electronics ki tr`ijo z windows nalo`ene osebne ra~unalnike tem podjetjem je softverski velikan zagrozil da bo razveljavil licen~ni sporazum za windows ~e v okviru omenjenega os ne namestijo tudi brskalnik internet explorer ie microsoft obto`be zavra~a reko~ da je ie del operacijskega sistema in da od podjetij zahteva le da v pc namestijo celoten sistem pravosodno ministrstvo je druga~nega mnenja in v svoji to`bi navaja da je ie neodvisen izdelek in ga kot tak nega ponujajo strankam oktobrska prito`ba pravosodnega ministrstva je pomembna tudi zaradi microsoftove namere da vklju~i ie v windows analogija z ameri kimi eleznicami microsoftov na~in poslovanja ni edinstven pojav v poslovnem svetu in je analogen obna anju ameri kih `eleznic v stoletju po tistem ko so predstavili zamisel o uporabi `eleznic za prevoz tovora in ljudi se je veliko majhnih podjetij lotilo gradnje `elezni kih prog v nekaj letih so polo`ili ve~ tiso~ milj `elezni kih tirov vendar pa nobena proga ni presegala dol`ine nekaj milj finan~no mo~nej a podjetja so za~utila ugoden ~as za nakup manj ih podjetij in preden se bile zgrajene transkontinentalne `eleznice je bilo na trgu samo e nekaj najve~jih `elezni kih korporacij microsoftovi za~etki segajo v leto ko je bill gates s pe ~ico ljudi pisal programske jezike za mips altair leta je gates od podjetja seattle computer products odkupil licenco za os ga predelal in ga na trgu predstavil pod imenom ms dos licenco za dos je odkupil tudi ibm sodelovanje z modrim velikanom je za microsoft predstavljalo odsko~no desko in prodor na trg uspeh pa je bil tudi posledica pametne poslovne odlo~itve gates si je pridr`al pravico licencirati dos e drugim proizvajalcem ra~unalni ke opreme kar je omogo~ilo generiranje trga klonov ibm pc in medtem ko so se tekmeci otepali s te`avami ali pa so jih preprosto pohrustale ve~je korporacije se je microsoft utrjeval na trgu naslednji korak ki so ga storile mo~ne `elezni ke korporacije je bila iritev na podro~ja ki so bila v tesni povezavi z `elezni ko industrijo jeklarne rafinerije olja in dvigala za `ito silosi lastni tvo odvisnih panog je omogo~ilo prevzem nadzora na vsaki ravni `elezni ke industrije in utrditev monopolisti~ne pozicije ko si je microsoft zagotovil prevlado na trgu os se je za~el iriti v nova softverska podro~ja kot so preglednice in urejevalniki besedil poskrbel je da so omenjene aplikacije najbolj elegantno delovale z windows in si tako zagotovil prodor na trg softverskih aplikacij in s~asoma dominantno pozicijo v senci nekonkuren nih prijemov tr`na pozicija in obilica kapitala sta microsoftu omogo~ila usmeritev na nove atraktivne trge prodor pa je bil v senci nekonkuren~nih prijemov kot sta nakup intuita in integracija msn z windows oktobra se je microsoft pogodil za nakup podjetja intuit znanega po odli~nem softveru za interaktivne finan~ne storitve quicken nakup podjetja je blokiralo ameri ko pravosodno ministrstvo z obrazlo`itvijo da bi quicken microsoftu omogo~il monopol na trgu interaktivnih finan~nih storitev ali je bil poseg zveznih oblasti res potreben microsoftov poskus je razkril njegovo nepripravljenost za izbolj evanje lastne aplikacije ms money e bi do odkupa pri lo bi microsoft morda poskusil integrirati quicken v windows in vsiliti standard za interaktivne finan~ne aplikacije kar bi prav gotovo zavrlo konkurenco microsoft je avgusta kon~no predstavil dolgo napovedovani os windows obenem pa tudi microsoft network msn omre`je ki ponuja internetno vsebino in dostop v internet predstavitev msn je razjezila konkurenco ne le zaradi integracije msn z operacijskim sistem temve~ zaradi sporne nezdru`ljivosti microsoft je obljubljal da bo novi os zdru`ljiv z ve~ino aplikacij za windows z nekaj izjemami seveda ki so se po ~udnem naklju~ju nana ale le na konkuren~ne aplikacije kot so america online compuserve in netscape navigator za windows na sre~o je narava interneta poskrbela za preobrat v konkuren~ni areni ker so ponudniki internetnih storitev za~eli vedno bolj predstavljati le vstop v internet in ne ponudnika vsebine je moral tudi microsoft radikalno spremeniti msn prav tako kot je bila vpra ljiva integracija msn v windows je vpra ljiva sedanja praksa licenciranja primer je resda osredoto~en na brskalnik ie njegov pomen pa je veliko ve~ji brskalnik namre~ pomeni nov uporabni ki vmesnik ki bo predvidoma nadomestil os e bo razvoj el v omenjeni smeri se bo microsoftova dominantna pozicija zamajala potem takem postane poskus vklju~itve ie v windows za vsako ceno bolj razumljiv ne pa opravi~ljiv sodobna tehnologija za babice ceterum censeo bo tjan okorn e mail bostjano ibm net ne vem ali so krivi nenehni obiski gurujev pri nas ali pa sem kriv sam ker sem bil `e preve~krat v zda ampak zadnje ~ase se mi zdi da imam nekaj dobrih idej ki bi jih na oni strani lu`e prav gotovo tudi dobro iztr`il pravzaprav so te ideje nadaljevanje tistega o ~emer sem pisal `e zadnji~ torej razvoja tehnologije in njenega vpliva na sodobnega zemljana tako sem se svoj dan odpravil proti firencam pogledat ali so tudi tam florentinski zrezki tak ni kot pri nas najprej sem `elel izvedeti naslov hotela v katerem so mi rezervirali sobo nato ta naslov povezati z zemljevidom mesta da bi tako ~im manj kro`il po neznanem re itev je seveda internet kjer pa sem izvedel res le in samo naslov zemljevid firenc pa je tako moten da ga niti nisem posku al natisniti na zaslonu pa mi pravega trga nikakor ni uspelo najti dobro sem el pa~ brez zemljevida in brez vedenja kje hotel sploh je ko sem prispel v firence sem buljil v table z napisi hotelov po mojem jih imajo blizu sto vendar sem svojega o~itno zgre il saj sem moral nato obra~ati in se peljati na povsem drugi konec mesta e dobro da je bil z menoj kolega iz konkuren~ne revije ki je znal italijansko in takrat se mi je posvetilo hej zakaj pa nima vsako mesto svojega informacijskega omre`ja prek katerega bi turiste obve ~ali o vseh znamenitostih in hotelih ko pa bi `eleli izvedeti pot do njih bi jo infokiosk preprosto natisnil in ozna~il enostavno mar ne v resnici pa tak nega kioska nisem sre~al e nikjer najve~krat so infokioski ~udni in po~asni ra~unalniki z zaslonom ob~utljivim na dotik kjer mora to~no vedeti kak no dioptrijo je imel tisti ki je sistem testiral saj sicer nikoli ne pritisne na pravo mesto kaj ve~ je o~itno le megla ideja s katero se da fino zaslu`iti koda bilo bi uporabno ~e bi jo tudi uveljavili delo revije home moj mikro