project room south visec vocen strop je obeen v dolocenem predelu razstavnega prostora zunanja svetloba potuje skozi njega ga iluminira in ustvarja sence dvo tri ali tiri dimenzionalno polje se pojavi med vocenim stropom in odsevi senc na stenah ali tleh polje obsega tudi praznino njen volumen je vedno dolocljiv ta prostor polja ter sence se obnaajo kot materialni elementi umetnikega dela prostor je osnovni material mojega dela uteric avtorica materializira prostor praznina je objektificirana praznina polja je lahko afektirana z gledalcevo prisotnostjo gledalec spreminja podobo dela ter vnaa aktivnost hkrati pa intervencija afektira gledalcev nacin gibanja tam kjer je visec strop niji od udeleenceve telesne viine gledalec je del polja kadar se nahaja pod visecim stropom ali ce povzroca sencenje lastne figure v polju studio vecja aktivnost opazovalca je ustvarjena v delu studio razstavni prostor delovni atelje tevilka na rijksakademie van beeldete kunsten ima dva dela manjega in vecjega utericeva znia viino prostora z dvignjenimi tlemi tla so dvignjena od vhoda dalje pod naklonom in prav ta votelprostor opazimo e pri vhodu v studio in v razstavnem prostoru ker so vnesena tla odmaknjena od stene tudi izkunja hoje napoveduje praznino pod talmi nefizicni element zvok je predviden v obeh prostorih v prvem vecjem gledalec udeleenec na dolocenih mestih aktivira zvoke sintetizirane glasbe zvok potuje skozi prostor v drugem manjem prostoru v katerega gledalec lahko vstopi sta obeseni zvocni slualki odloci se lahko da ne bo le opazoval aktivnosti v vecjem prostoru temvec tudi poslua posnete zvoke hoje zvocno sta sobi interaktivni ko v prvi sobi gledalec aktivira glasbene zvoke se posnetki hoje v drugi sobi zacasno prekinejo z umom druge narave gledalec je opazovalec ter hkrati performer publiki enega in drugaga prostora imasta razlicen pogled razlicno izkunjo seveda se v vsakem trenutku lahko izmenjata a vedno ostajata konfrontirani zvocni posnetki hoje so lahko interpretirani na dva nacina enega kjer gledalec poslua hojo kot dejanje neznanega avtorja in drugega ce prebere press release kjer izve da je posneto hojo izvedla utericeva med vhodom v akademijo ter njenim ateljejem narava tal materiali kovina beton les se spreminjajo skozi prostore ole zato se spreminja zvok posnetega materijala zdi se da tudi zvok hoje pridobi fizicno funkcijo zvok hoje lahko asociira na osebo ki se giblje hoja je proces transportacije skozi prostor te umetniki ki so kot umetniko dejanje razglasili svojo hojo vodijo do razmiljanja da je hoja na poti k objektifikaciji umetnikega dela potem sutericeva tudi opozarja na specificnost gradbenih materialov stavbe v kateri razstavlja njena intervencija brie meje fizicno omejenega atelja in ga z zvokom mentalno iri v prostor celotne akademije s tem sight specificnost dela naraca ce bi ga bilo mogoce meriti hkrati pa s tem posnetkom vnaa v delo spomin spomin na dejanje akcije hoje ki se je morala dogoditi da je bil lahko zvok posnet preteklost akcije posnetka in sedanjost hoje gledalcev sta konfrontirana ce utericeva objektov ne seli v razlicne razstavne prostore pa omogoci materialu da se razvija vosek visecega stropa je predelala prelila v vocene opeke s katerimi je ponovno ustvarjala samostojne objekte in intervenirala v prostorih vosek nosi v sebi spomin casa s katerim spreminja svojo barvo ter prosojnost in hkrati nosi v sebi spomnin nekega objekta v katerem je nekoc obstajal sam proces predelovanja voska avtorica zapie z videom ki ga obcasno tudi razstavi ob objektih utericeva in wilson raziskujeta problematiko dojemanja prostora kot umetnikega dela objekti so v metamorfozi tudi ce smo situacijo e osvojili bomo objekt doiveli vsakic znova umetniko delo in beseda edino je doivetje ucinkov moje besede ne analizirajo ali simulurajo dela delo obstaja brez besed v studio in project room south se ne morem vrniti ponovno sem vstopila v delo in e vedno ucinkuje m in besede vse so nic shakespeare otelo