nekateri zdravstveni problemi pri sobivanju divjih pre vekovalcev in drobnice bidovec a izvleČek nasa raziskava je temeljila na proučevanju parazitologije in epidemiologije divjih in domačih pre vekovalcev preiskali smo gamsov komadov srnjadi jelenov in ovac iz istega geografskega ekoloskega in lovnega distrikta v sloveniji ovrednotene so bile epidemioloske analize glede na gastro intestinalne helminte po mnenju avtorjev helminti ki parazitirajo divje pre vekovalce lahko preidejo tudi na ovce obstaja epidemioloska povezava med domačimi in divjimi pre vekovalci some medical problems in cohabitation of wild ruminants and sheep abstract our research was based on examination of parasitology and epidemiology in wild and domestic ruminants we examined chamois roe deer red deer and sheep from the some geografical ecological and hunting districts of slovenia the analysis of epidemiology due to gastro intestinal helmints were evalueted acording to autors many helmints parsiting wild ruminants can be transfered to the sheep there is epidemiological connection between wild and domestic ruminants kljub razmeroma majhnem prostoru km se na ozemlju slovenije nahaja zelo pester in mnogostevilen ivalski svet med katerim so tudi prosto iveče vrste ki jih zakon deklarira kot divjad in so predmet zanimanja lovstva neizpodbitno dejstvo je da so nekatere vrste parkljaste divljadi v sloveniji v stevilčnem porastu kar dokazujejo tudi statistični podatki lovske zveze slovenije preglednica ocena pomladanske stevilčnosti divjadi od l divjad medved jelenjad muflon kozorog gams srnjad damjek divji prasič zajec poznavajoč verodostojnost posameznih načinov prestevanja lahko trdimo da je pri nekaterih vrstah divjih parklarjev realno stevilo se visje razumljivo je da tako stevilčnost parkljaste divjadi kot jo imamo v sloveniji vedno spremljajo nekateri gojitveni in zdravstveni problemi ki v nasih lovisčih redčijo avtohtono divjad in povzročajo občutno gospodarsko skodo splosno je znano da je ponekod v sloveniji zaradi garjavosti v zadnjem desetletju v posameznih lovisčih ali lovskih revirjih poginilo tudi do gamsov da vsako leto najdemo okoli kosov poginjene srnjadi ob e nizkih stale ih poljskih zajcev ugotovimo več sto komadov spomladanskega pogina itd nobenega dvoma ni da je treba stevilne pogine zlasti pri vrstah ki so v stevilčnem porastu povezati s populacijskimi razmerji pri tej divjadi s prenaseljenostjo v nekaterih lovisčih z neustreznimi gojitvenimi ukrepi z biologijo vrste in posameznimi ekoloskimi dejavniki v samih lovisčih stevilnimi epizootioloskimi dejavniki povzročitelji ku nih zajedalskih in drugih bolezni obenem pa travna rusa na nasem planinsko kraskem območju v zadnjem času postaja vedno bolj zanimiva tudi za o ivljanje govedoreje in ovčereje računamo da trenutno v sloveniji redimo okoli ovc prostor ki ga naseljujemo z ovčjimi tropi je v večini primerov tisti ki ga uporablja divjad zlasti omenjene vrste divjih pre vekovalcev za naseljevanje ovčjih tropov se pogosto uporabljajo opusčeni planinski pasniki in območja ki niso primerna za govedorejo ob tem pa ni nobenega dvoma da je potrebno med poglavitne zdravstvene probleme pri drobnici pri nasih rejskih in podnebnih razmerah uvrstiti zajedavske bolezni v zadnjih letih so pri raztelesenih ovcah pri parazitolosko favnističnih preiskavah ugotovili stevilne vrste pljučnih in elodčno črevesnih zajedalcev larvalne oblike nekaterih trakulj mesojedov ter nekaj vrst ko nih zajedavcev pereči zdravstveni problemi pri nekaterih vrstah divjih pre vekovalcev in pri domači drobnici so narekovali raziskovalno delo pri izpostavljenih divjih in domačih pre vekovalcih v ta namen smo parazitolosko pregledali notranje organe uplenjenih gamsov rupicapra rupicapra l uplenjenih in najdenih poginjenih srn capreolus capreolus l jelenov cervus elaphus l obenem je dr kopitar raziskal notranje organe ovc različnih starostnih kategorij ki naseljujejo stanisča divjih pre vekovalcev pregledi so dali naslednje rezultate preglednica rezultati parazitoloskega pregleda notranjih organov divjadi in ovc ugotovljeni zajedavci gams srna jelen ovca pogin odstrel n n n n n invad invad invad invad invad haemonchus contortus spiculopteragia spiculoptera ostertagia circumcincta trichostrongylus axei trichuris ovis chabertia ovina ostertagia leptospicularis oesophagostomum venulosum ostertagia ostertagi nematodirus filicollis nematodirus spathinger trihostrongilus vitrinus ostertagia ocidentalis marshallagia marshalli bunostommum trigonacephalum trichostrongylus colubrifornis monesia expansa trichostrongylus capriola skrjabinagia colhida spiculopteragia assymatrica telodoragia davtiana nematodirus helvetianus avitellina osntripunctata stylesia globipunctata ostartagia lyrata ostertagia trifurcata ugotovljeni zajedavci gams srna jelen ovca pogin odstrel n n n n n invad invad invad invad invad strongyloides papillosus trichostrongylus spp inv ostertagia spp inv monesia benedeti haemonchus spp inv nematodirus spp inv cooperia oncophora cooperia curticei cooperia punctata oesophagostomum radiatum paraphystomum spp chabertia spp iun cooperia pectinata monesia spp iun trichuris caprcoli rinadia mathevossiani kot je razvidno iz preglednice je od determiniranih vrst elodčno črevesnih zajedalcev skupnih divjim in domačim pre vekovalcem pri nekaterih pa je tudi odstotek invadiranosti skoraj enak preučevanje razvoja in sirjenja endohelmintov iz prebavil domačih in divjih pre vekovalcev temelji na poznavanju biologije zajedavskih vrst in poznavanju zakonitih ekoloskih zlasti se pomembnih vplivov na embrionalni razvoj zajedavcev na ivljenje ličink posebno ličink in jajčec na invazijski stopnji ekoloski dejavniki so namreč neposredno povezani z ekspozicijo za invazijo zlasti pri divjih pre vekovalcih večina ugotovljenih vrst pri gamsu srni jelenu in domači ovci spada v dru ine trichostrongylidae strongylidae trichuridae in capillaridae in imajo neposreden razvoj za omenjene nematode je značilno da pri invadirani ivali povzročajo vnetje prebavil krvavitve na sluznici prebavil splosno malokrvnost edeme in pogine sirijo se z invazijskimi ličinkami do invazije pa pride izključno ob prehranjevanju na invadirani povrsini več ivali pomeni tudi večjo mo nost za invazijo več invadiranih ivali izloči več jajčec iz katerih se izle ejo invazijske ličinke po določenem času privedejo omenjeni dejavniki do nasičenosti podlage z ličinkami in z veliko verjetnostjo se bodo ivali ki se na njej prehranjujejo invadirale ocenjujejo da izle e posamezna samica iz omenjenih rodov do jajčec na dan podatki ka ejo da so invazijske ličinke zelo odporne proti različnim skodljivim vplivom v okolju ličinke nekaterih ugotovljenih helmintov pre ivijo na travni rusi tudi leto dni v ivalskih iztrebkih ohranjajo jajčeca zajedavcev sposobnost embrioniranja in razvoja ličink dva do tri tedne tako imenovane ličinke pete razvojne stopnje ki ivijo v leznem tkivu sirisčnika invadiranih ivali lahko na tej stopnji zaostanejo inhibirane ličinke in igrajo pomembo epizootiolosko vlogo bodisi pri bioloskem fenomenu spomladanske aktivnosti spring rise phenomenon ali pri samo ozdravitvi self cure fenomenon v prvem primeru iz teh ličink na sluznici sirisčnika hitro dozorijo spolno zrele oblike zajedavcev ko se gostitelj znajde v neugodnih razmerah in se mu telesna odpornost zmanjsa v nasih podnebnih razmerah se to dogaja zgodaj spomladi pri najbolj neodpornih kategorijah torej pri mladičih in ostarelih ivalih v drugem primeru samoozdravitvi temelji mehanizem na zaporednih invazijah z določeno vrsto ali vrstami elodčno črevesni nematod to pa pri gostitelju spro a močne imunogene reakcije tako da po ponovljenih invazijah reagira na vnasanje zajedavcev s preobčutljivostjo tako je fenomen samoozdravitve pravzaprav imunogena reakcija organizma in jo je treba oceniti kot izvor pridobljene odpornosti gostitelja jasno je da je ocena do katerega od opisanih fenomenov bo prislo pri invadiranem osebku odvisna od količine jajčec oziroma ličink s katero se ival invadira oziroma od populacijske gostote in stevila invadiranih ivali tista območja kjer je veliko ivali bodisi divjih ali domačih pre vekovalcev moramo imeti zaradi enakih zajedavcev za ekolosko in epizootiolosko celoto pri obdelavi podatkov pogosto ivinoreja in lovstvo ker gre za dve različni dejavnosti vsaka zase prikazujeta dejansko stanje ne da bi upostevali da domača drobnica praktično več kot polovico leta naseljuje isti prostor oziroma da ena vrsta vpliva na drugo tako da se ta umika na manj ustrezna območja ponekod pa se tudi koncentrira na tak način kljub majhnemu stevilu ivali nastajajo na posameznih območjih hiperpopulacijska stanja z vsemi negativnimi posledicami Čeprav invazija z elodčno črevesnimi helminti pri nekaterih vrstah divjadi v sloveniji gams jelen le izjemoma povzroča pogin pa predstavljajo močan slabilni dejavnik ki bistveno vpliva na telesno odpornost invadiranih ivali zlasti v kategorijah mlajsih ivali s povečano obremenitvijo se veča tudi mo nost za invazijske bolezni pri velikem stevilu invadiranih ivali pa se poleg pogina pojavijo tako imenovani distrikti to so predeli na katerih se zaradi velikega stevila invazijskih ličink ivali nenehno invadirajo in poginjajo tu smo osvetlili le del problematike s področja invazijskih bolezni ob sobivanju domačih in divjih pre vekovalcev ostanejo pa odprta se stevilna tudi ekoloska vprasanja tako glede konkurenčne prehrane nosilne kapacitete stanisč hierarhične lestvice med posameznimi vrstami njihovih medsebojnih odnosov in bioloske sorodnosti kar vse opravičuje in nalaga dodatna raziskovanja literatura bidovec a preprečevanje endohelmintov iz prebavil divjih pre vekovalcev v sloveniji doktorska disertacija ljubljana vtozd za veterinarstvo bf bidovec a tomasič a parazitoze divjih pre ivača u sloveniji vet stanica boch j schneidawind h krankheiten des jagdbaren wildes hamburg berlin paul parey brglez j bidovec a dvije vrste kokcidije u jelena i srne acta parasitologica jugoslavica cederna a lavari s the inpact of tourism on chamois feeding activities in an area of the abruzzo national park italy the biology and managment of the mauntain ungulates croom helm london herold h antropogener einflus auf die raumnutzung von rehwild capreolus capreolus zeitschrift fur jagdwiss kopitar m endohelminti iz prebavil drobnice v sloveniji zdravstveno varstvo drobnice Čzp kmečki glas ljubljana patridge l harvey p h the ecological context of live history evolution science reichbolf j wildtiere ind erholungsdruck ein unvermeidbare konflikt tagungsbericht erfahrungen mit dem betretungsrecht in der freiere landschaft deutscher alpenverein