pretraivanje baze knjiga cd rom u izradi djelatnici pravilnik multimedia Časopisi kontakt plan i prostorije odjel za djecu fakultet organizacije i informatike varadin gradski muzej grad varadin upanija varadinska varadinske vijesti nacionalna i sveuČilina knjinica dubrovaČke knjinice gradske knjinice u zagrebu gradska knjinica bogdan ogrizoviĆ gradska knjinica medveČak zagreb gradska knjinica zadar logo radno vrijeme knjinice radnim danom do sati subotom do sati gradska knjinica i Čitaonica metel oegoviĆ varadin varadin trg slobode a tel fax ravnatelj marijan kra dipl knjiničar e mail marijan kras vz tel hr r e p u b l i k a h r v a t s k a public library varadin republic of croatia e mail gknjizmo vz tel hr breda karun sodobna informacijska tehnologija prilonost za novo vlogo javnih knjinic v referatu elim pokazati kako je vdor novih tehnologij vplival na vlogo in naloge javnih knjinic upam si primerjati preobrat ki ga je prinesel z revolucijo ki jo je povzročil guttenbergov izum mislim seveda na nenadno silovito preračanje nekoč skoraj izključno kulturne vloge knjinice z vedno večjim poudarkom na posredovanju informacij tehnologije ki jih imam v mislih so seveda na prvem mestu računalnik z vso periferno opremo na drugem pa enostavni in hitri načini prenosa podatkov splona knjinica je e pred tem opravljala poleg kulturne tudi informacijsko vlogo vendar je bila pri tem omejena na gradivo ki je bilo na razpolago v knjinici v redkih primerih je uporabila monost medknjinične izposoje pa e to je bilo mogoče le če so obstajali popolni in aurni centralni katalogi redke so bile knjinice s stvarnim katalogom in največja dragocenost knjinice je bil dober knjiničar katerega mogani so bili datoteka iz katere je bilo mono na kakrenkoli način priti do eljenih podatkov toda taki knjiničarji so izumirali gradiva je bilo vedno več in zmeda vedno večja in prav takrat ko je bil kolaps e tako blizu smo tudi mi sicer mnogo za naimi zahodnimi kolegi spoznali uporabnost računalnika v knjinici s strahom odporom ki ga mnogi od nas e zdaj nismo premagali smo vendarle prestopili prag avtomatizacije v vzhodnoevropskih deelah in seveda tudi v dravah ki so nastale iz bive jugoslavije je skoraj istočasno prilo tudi do revolucionarnih političnih sprememb le te pa pogojujejo velike ekonomske socialne in drubene reforme drava v kateri prej let skoraj nismo poznali nezaposlenosti kjer je bilo zdravstveno pokojninsko socialno varstvo olstvo nekaj samo po sebi umevnega kjer so bili cenjeni pridni pa ne pretirano profesionalno ambiciozni dravljani se je sesula nenadoma so se pričakovanja in zahteve postavile na glavo na delovnih mestih se zahteva in pričakuje permanentno izobraevanje podpira se zdrava ambicioznost tevilo nezaposlenih se je tudi sto in večkrat povečalo reforme so zajele vsa področja ivljenja in neposredno zadevajo vse strukture prebialcev tako v njihovem vsakdanjem kot poklicnem ivljenju drava ki je v letih socializma igrala »veliko mater« in je delila enako enakim se je zdaj umaknila v ozadje in prepustila vlogo odločanja posamezniku le ta lahko odloča le če se zaveda svojih človekih in dravljanskih pravic in dolnosti pogoj za to pa je da je informiran seveda se je povečalo tevilo tistih ki poskuajo pomagati mnogokrat nemočnim ljudem zavodi za zaposlovanje so spremenili način dela pojavilo se je cel kup novih izobraevalnih ustanov ki so se osredotočile na odraslo populacijo ustanovljeni so uradi za varstvo potronikov in podobno in prav tu in v tem trenutku se je pokazala monost da tudi javne knjinice prestopijo mejo »kulturnega poslanstva« in postanejo vozliče kjer se stekajo informacije o vsem in za vsakogar v novih razmerah so se sprva tudi knjinice znale nepripravljene prejnji način financiranja je komajda zadočal za nakup najpotrebnejih knjig in kritje ostalih najnujnejih strokov z novo ekonomsko ureditvijo so se e prej pičla sredstva e zmanjala knjinica ki je začutila utrip časa in elela slediti tako novim tehnologijam kot novim potrebam uporabnikov je morala korenito spremeniti način upravljanja to pomeni da je morala začeti z iskanjem dodatnih virov financiranja tako doma kot v tujini politično lobirati agresivno promovirati nove predvsem profitne dejavnosti etc nekatere knjinice so se v novih razmerah znale takoj druge se e vedno niso nekatere se e ičejo spet druge pa nov poloaj zavračajo in upajo da jim bo uspelo preiveti tudi brez sprememb ko se spraujem kateri je bil tisti dejavnik ki je najbolj odločilno vplival na novo podobo javne knjinice pravega odgovora ne vem vdor novih tehnologij in sprememba drubeno političnih razmer časovno sovpadata in vplivata drug na drugega odprtje trga nam je olajalo dostop do komunikacijske strojne in programske opreme obratno pa so odprti komunikacijski kanali pospeili pot v demokratično drubo informacijska tehnologija računalniki sistem za opravljanje manipulacije z gradivom prvo in najosnovneje za kar uporabljamo računalnike v knjinici je avtomatizacija vseh knjiničnih postopkov nabave gradiva katalogizacije in klasifikacije izposoje izpisov statistik in raznih seznamov ali bibliografij al smo bile javne knjinice v sloveniji pa najbr tudi na hrvakem v začetnem obdobju prepučene same sebi in ponudbi na trgu tako se je pojavilo več sistemov vsak od njih pa je bil v določenem segmentu nepopoln na srečo se je v sloveniji v začetku let uveljavil najbr vsem dobro znani cobiss enoten sistem ki je zajel vse tipe knjinic e v začetku tudi javne knjinice računalniki sistem omogoča povezavo med statično zalogo gradiva in zalogo ki je v procesu cirkulacije rezultat te povezave je prikaz statusa gradiva v opacu s tem je omogočena kontrola zaloge monost pregledovanja tevila izposoj pri posameznem naslovu gradiva nam je lahko v neprecenljivo pomoč pri načrtovanju pridobivanja gradiva seveda to ne pomeni da je samo spremljanje dogajanja ob računalniku dovolj za racionalno in kvalitetno nabavo opazujemo lahko tudi druga zanimiva gibanja najbolj uporabljano gradivo najpogosteje iskana strokovna področja spremembe vezane na sezone pa tudi gradivo ki absolutno ni iskano bi bilo drugače če ga prestavimo na vidneje mesto v knjinici če beleimo tudi iskanja na opacu hitro lahko ugotovimo če uporabniki ičejo gradivo ki ga nimamo v knjinici seveda ne bomo nujno takoj reagirali kajti razlogov za to je lahko veliko vsi poznamo najpogostejega trenutno popularna knjiga brez trajne vrednosti nabava gradiva to je področje kjer bi se morali tesno povezati z zaloniki e pred izidom določenega dela bi moral biti na razpolago strojno čitljiv zapis z osnovnimi informacijami upam da ni utopično razmiljati o tem da bi bil zapis e bibliografsko pripravljen in bi ga v knjinici samo kopirali in dopolnili z lokalnimi podatki v tem smislu lahko razumemo britanski pogled na katalogizacijo kot administrativno opravilo ki se ne dogaja v knjinici pač pa v specializiranih bibliografskih servisih kot vmesnih postajah med zalobo in knjinico cd romi irok izbor vsebin od zelo splonih enciklopedije slovarji do ozko specializiranih daje monost tudi javnim knjinicam da med njimi najdejo tiste ki ustrezajo njihovemu namenu v začetni fazi uvajanja cd romov le te uporabljamo lokalno prava uporabnost pa je v skupni rabi implementacija strenika nakup mrenih licenc in seveda primeren izbor vsebin pomeni sicer visok začetni stroek ki si ga lahko knjinice s skupno akcijo delijo med seboj slovenske javne knjinice se ravno letos dogovarjamo o nakupu skupnega strenika strokovna skupina pa bo odgovorna za vsem zanimiv in koristen izbor cd romov internet e mail dostop do različih baz podatkov monost cenovno ugodnega ali celo brezplačnega dostopa do interneta je al e vedno odvisna od nacionalne informacijske politike marsikje celo v knjinično razvitih deelah kot je na primer velika britanija je financiranje dostopa odvisno od lokalne skupnosti posredno torej od sposobnosti vodstva knjinic da dokaejo potrebnost in nepogreljivost tega novega vira informacij uporabnost interneta pa je mnogovrstna od iskanja informacij ki jih ni mogoče dobiti nikjer drugje do monosti predstavitve lastne dejavnosti internet je tudi posrednik do raznih on line baz podatkov tako doma kot v tujini morda se niti ne zavedamo vseh prednosti ki jih ima e mail kaj je laje kot poiskati na internetu imenik javnih knjinic poiskati tisto dejavnost ki nas najbolj zanima in poslati e mail kontaktni osebi odgovor lahko dobimo takoj reili smo svoj problem in hkrati navezali stik s kolegom iz tujine in prav to je ena od morda večjih prednosti ki nam jih nudijo nove tehnologije svet je postal en sam virtualni prostor e mail je odpravil tudi zadrege pred formalnim komuniciranjem ki ga zahteva pisna korespondenca da ne omenjam hitrosti odstranitev meja hitro spoznavanje knjinic v razvitih dravah neformalni kontakti s knjiničarji povsod po svetu so eden od sekundarnih dejavnikov ki so pomagali tudi naim javnim knjinicam da so začele razmiljati in delati drugače nova vloga knjiničarja čeprav ne priznamo radi je vendarle res poklic knjiničarja v preteklosti ni sodil med zelo cenjene in zato popularne in taka je bila tudi struktura knjiničnega kadra dananji knjiničar mora biti vodnik po svetu informacij poznati mora vse razpololjive vire informacij in imeti vsaj osnovno znanje o uporabi sodobne tehnologije biti samo bibliotekar s e tako dobrim znanjem klasičnih knjiničarskih večin dandanes ni več dovolj vseivljenjsko učenje ki ga knjinice ponujamo svojim uporabnikom mora najprej zajeti knjiničarje nikakor ne elim podcenjevati knjiničarja v dobrem starem pomenu besede z odličnim poznavanjem fonda knjinice z osebnim pristopom do uporabnikov tistega lahtnega nosilca kulturnega poslanstva knjinice brez njega bo knjinica tovarna informacij v katero morda e v blinji prihodnosti sploh ne bo treba priti saj bo mogoče naročiti gradivo od doma in ga tudi dobiti domov prepričana sem da bo ne glede na razvoj tehnike knjinica e vedno in zmeraj bolj prostor kjer se bomo srečevali izvedeli kaj se v okolici dogaja pokukali v najnoveji časopis in pozdravili »svojega« knjiničarja sprememba funkcije javne knjinice se dogaja počasi tudi zato ker je nismo pripravljeni sprejeti takoj in brez odporov preobrazba pa je premosorazmerna bolj ko knjinica postaja sodoben kulturno informacijski center bolj kvaliteten kader je pripravljen pri njenem delu sodelovati primer v knjinici otona upančiča smo pred nekaj meseci razpisali delovno mesto v vodilnem teamu in od kandidatov pričakovali vizijo sodobne javne knjinice na razpis so se prijavili tako magister ekonomije doktor geologije sociologi z močnimi referencami do kandidata z dokončano business school v zda komunikacija med knjinicami izhajam iz slovenske izkunje do vključitve javnih knjinic v cobiss je bilo sodelovanje med javnimi knjinicami omejeno na dokaj redna srečanja ravnateljev ki so skupaj poskuali reevati probleme z upravnega in finančnega področja strokovni delavci skoraj niso imeli stikov ko se je leta prvih javnih knjinic vključilo v cobiss so knjiničarji odgovorni za implementacijo sistema v svojih knjinicah samoiniciativno formirali delovno skupino v okviru katere so sprva res reevali predvsem začetne teave povezane z novo tehnologijo kasneje pa se je iz te skupine razvilo strokovno močno jedro ki ima e danes odločilno vlogo tako pri razvoju cobissa kot pri uvajanju drugih novosti v javnih knjinicah hiter razvoj novih tehnologij ki ga je teko spremljati posebej če za to nimajo potrebne predizobrazbe knjiničarje sili da se povezujejo med seboj izmenjujejo izkunje in skupaj načrtujejo prihodnost nove dejavnosti javnih knjinic ki jih pogojuje tudi tehnoloki razvoj se ne bi mogle tako kvalitetno razvijati če ne bi pri njihovem uvajanju upotevali izkuenj iz knjinično razvitega sveta s pomočjo informacij na internetu pregledovanja bibliografskih baz podatkov in potem komunikacije preko e maila ni teko poiskati podatkov ki jih potrebujemo pri tem se prej ali slej srečamo z ugotovitvijo da nismo samo mi tisti ki se učimo v tujini tudi mi lahko marsikaj pokaemo tujcem tudi tistim iz razvitejih drav komunikacija javna knjinica lokalna skupnost javna knjinica je in mora biti kulturno informacijsko srediče lokalne skupnosti to lahko počne na več načinov zbira domoznansko literaturo obveča o lokalnih dogodkih organizira kulturne dogodke lahko pa to dejavnost nadgradi s tem da se kot vstopna točka vključi v lokalno bazo podatkov ki jo oblikuje in vzdruje e neka druga institucija ali pa e več sama postane kreator take baze tak primer izredno ambiciozne javne knjinice je knjinica v croydnu predmestju londona ki je iniciator in nosilec take baze za potrebe lokalne skupnosti baza vsebuje domoznanske podatke poslovne informacije namenjene malim in srednjim podjetjem poklicne informacije informacije o dravljanskih in človekih pravicah in zanimivo vse dokumente ki nastajajo na nivoju lokalne politike da bo javna knjinica lahko uveljavila svojo novo vlogo se mora odpreti navzven mnogo bolj kot je to počela do sedaj to pomeni da zbira stalne povratne informacije s strani uporabnikov knjinice e pomembneje pa je mnenje neuporabnikov zakaj knjinice ne uporabljajo kaj bi jih pritegnilo etc na drugi strani pa gre za sodelovanje z drugimi javnimi slubami pač glede na naravo servisa ki ga knjinica eli uvesti brez takega sodelovanja e tako dobro načrtovana dejavnost ne bo uspena drugačno vrednotenje splone knjinice knjinica je s tem ko je presegla pozicijo tihega posvečenega samo izbrancem dostopnega kraja postala javna ustanova za katero veljajo enaka pravila kot za vse ostale to pomeni da tri svoje usluge pod enakimi pogoji kot vsi drugi se bori za dodatna finančna sredstva na javnih razpisih doma in v tujini je podvrena javni pohvali ali kritiki in komunicira z mediji ko smo lani na posvetovanju slovenskih javnih knjinic spregovorili o knjinicah informacijskih sredičih je celo najbolj optimistične presenetil velik odziv medijev čeprav smo obvečanje zastavili na enak način kot e tolikokrat prej kaj lahko sklepamo iz tega v javnosti je e obstajala potreba po nadgradnji obstoječih uslug javne knjinice vendar to pričakovanje ni bilo definirano posvetovanje je te potrebe samo verbaliziralo novi servisi v knjinici otona upančiča knjinica otona upančiča je javna knjinica v centru ljubljane s aktivnimi uporabniki in letno izposojo blizu enega milijona enot gradiva ima tiri enote in bibliobus od leta je vključena v sistem cobiss v okviru katerega vodi tudi vse lokalne funkcije nabava katalogizacija izposoja od leta ima dostop do interneta sprva samo za zaposlene od leta pa tudi za uporabnike kolekcijo cd romov je začela graditi ele v začetku letonjega leta v prvih letih po vključitvi v cobiss smo bili vsi zaposleni angairani najprej z izobraevanjem za delo v sistemu potem pa z vnaanjem starega gradiva v bazo podatkov ko smo to delo zaključili in vzpostavili normalno cirkulacijo gradiva je priel čas za nadgradnjo obstoječih funkcij knjinice v sodelovanju z andragokim centrom slovenije je nastala borza znanja ki jo bo v posebnem referatu predstavila kolegica manica mauc v lanskem letu je nastala zasnova servisa za mladostnike o katerem bo govorila simona resman tretji servis namenjen ciljni populaciji uporabnikov in potencialnih uporabnikov je borza dela ideja o nastanku tega informacijskega servisa je nastala ko se je republiki zavod za zaposlovanje v okviru aktivne politike zaposlovanja odločil tudi za ustanavljanje info točk zunaj samega zavoda ali njegovih izpostav sočasno je tudi v knjinici otona upančiča dozorela odločitev da bo knjinica postala e bolj odprt prostor ki zna prisluhniti ta hip enemu najbolj perečih problemov prebivalcev ljubljane nezaposlenosti knjinica je pripravila projekt z imenom borza dela ki je dobil podporo tako na republikem zavodu za zaposlovanje ministrstvu za delo druino in socialne zadeve in ministrstvu za kulturo borza dela zdruuje na enem mestu naslednje informacije informacije o delu republikega zavoda za zaposlovanje informacije o delu drugih organizacij ki jim je bila podeljena koncesija za tovrstno delo informacije o pravicah iz zavarovanja informacije o postopkih dostop do vseh časopisov ki objavljajo oglase za prosta delovna mesta dostop do izbrane literature s področij ki zadevajo to problematiko informacije o monostih dopolnilnega izobraevanja tu se lahko knjinica e posebej potrudi na naslednjih področjih motivacija za učenje povezava s sredičem za samostojno učenje in borzo znanja dejavnostma ki v knjinici e obstajata povezava s profesionalnimi ustanovami za izobraevanje odraslih v knjinici lahko uporabnikom pokaemo in razloimo kako veliko lahko sami storijo za to da dobijo zaposlitev viri ki jih uporabljamo za pridobitev informacij so internet predvsem zelo kvalitetne in aurne informacije republikega zavoda za zaposlovanje v zadnjem času pa tudi vedno več drugih različna gradiva in materiali razne zloenke in podobno seznam v knjinici dostopne literature s področij ki zadevajo in lahko zanimajo nezaposlene ustanove ki zagotavljajo brezposelnim kakrnokoli obliko pomoči ali jim nudijo popuste pri svojih storitvah knjinica zagotavlja stalno prisotnost strokovno usposobljene osebe ki pomaga pri iskanju informacij in opravlja svetovalno delo letonjo jesen bomo začeli s ciklusom predavanj okroglih miz in delavnic ki jih bodo vodili povabljeni strokovnjaki tako s področja zaposlovanja socialne politike psihologije medicine glede na dejstvo da marsikomu niso jasne niti osnovne pravice oz monosti ki jih kot nezaposlen ima mu poleg celovite informacije o poloaju v katerem se je znael lahko knjinica pomaga s spodbudami za učenje monostmi za osebni napredek in sploh za to da sam kaj stori za izboljanje svojega poloaja ravno tako lahko knjinica veliko prispeva e na enem zelo občutljivem področju skupnost opozori na predsodke ki so jih nezaposleni praviloma deleni če bi res elel bi delo e nael saj ga je dovolj poleg tega ponuja takna oblika dela dosti bolj človeki pristop ljudem namenimo več časa k nam lahko pridejo kadar nas potrebujejo brez najave predvsem pa v knjinici lahko počnejo e marsikaj drugega po drugi strani pa omenjeni projekt zadeva skupino nezaposlenih ki jo knjiničarji e dolgo in prizadevno pa kljub temu al ne vedno uspeno vabimo v knjinice takna iritev je ob brezplačnem članstvu za to skupino uporabnikov in e omenjeni ponudbi s področja izobraevanja gotovo velik korak naprej v prizadevanju knjinice da nezaposleni postanejo naa stalna publika ki bo aktivno oblikovala svoje potrebe in zahteve v odnosu do knjinice na koncu naj omenim da je nastanek borze dela pogojen s skupnim projektom treh slovenskih javnih knjinic knjinice otona upančiča mariborske knjinice in osrednje knjinice celje projekt ima naslov vzorčni nformacijski servisi v treh javnih knjinicah z njim smo kandidirali na razpisu ministrstva za kulturo in pridobili potrebna zagonska sredstva tako bo v celju nastal servis za potrebe lokalne skupnosti v mariboru servis za mladostnike v ljubljani pa borza dela ob zaključku projekta bomo njegove rezultate prikazali vsem slovenskim javnim knjinicam na skupni predstavitvi in jih morda vzpodbudili da bodo v svojih okoljih poskusili uvesti kaj podobnega naj s primerom iz knjinice v kateri sem zaposlena zaključim razmiljanje o javnih knjinicah in njihovi vlogi ki ji jo omogočajo nove tehnoloke monosti vzpodbujajo pa drugačne ekonomsko politične razmere velja pa ob uvajanju novosti previdnost da od prevelikega navduenja nad novim ne zanemarimo vsega kar danes delamo dobro in kar uporabniki cenijo ravnovesje med virtualno knjinico kjer s pomočjo strojev dobimo katerokoli informacijo in toplim človekim stikom s knjiničarjem ki e zna posredovati kulturne vrednote je občutljivo zato ga varujmo saetak suvremena informacijska tehnologija prigoda za novu ulogu narodnih knjinica u referatu se eli pokazati kako prodor novih tehnologija utječe na ulogu i zadaće narodnih knjinica pri tom se misli na prerastanje nekad skoro isključivo kulturne uloge knjinice na svakodnevno jačanje knjinice kao mjesta posredovanja informacija u dravama istočne evrope gotovo istovremeno dolo je i do revolucionarnih političkih promjena koje su uvjetovale ekonomske socijalne i drutvene reforme promjene lako prati samo visoko osposobljeno upravljačko i stručno knjiničarsko osoblje koje se mora permanentno obrazovati potrebno je postići mnogo bliskiju suradnju s lokalnom zajednicom nego to je to bilo u prolosti posebno je značajna izmjena iskustva među knjinicama kako na nacionalnoj tako i na međunarodnoj razini slijedi kratko predstavljanje knjinice otona upančiča koja uvođenjem tri informacijska servisa u nekoliko zadnjih godina slijedi trend suvremene narodne knjinice summary modern information technologies a challenge for the new role of public libraries in my paper i wish to show the impact of the invasion of new technologies to the role and tasks of public libraries here i have in mind mostly the outgrowing of once almost exclusively cultural role of the library with an increasing accent on mediating information almost at the same time revolutionary political changes conditioning economic and social reforms occured in the east european countries this process can be carried out by highly qualified manager and expert librarian staff who have to update their knowledge constantly it is necessary to achieve a much closer cooperation with the local community as was the case in the past exchange of the experience among the libraries is of exceptional importance on the national as well as international level there follows a short presentation of the oton upančič public library which with the introduction of three information centres in the last few years follows the trends of a modern public librar y