shortcuts shortcuts kratke zgodbe feature martin krusche v nenadnem napadu enterprise romantike so nam nekateri ljudje na mrezi dali na ganljiv nacin vedeti da bi nam hipertekst odprl skorajda prevratni ke moznosti novega pripovedovanja zgodb morebiti je to res verjetno se bodo razvile iz tega tudi nove oblike recepcije literature kdo ve saj smo pravzaprav zastarela bitja z majhnim prerocnim talentom vsaka subkultura razvija svoje posebnosti katera od teh posebnosti bo dosegla mnozico to je druga zgodba ni potrebno da si new edge punker utopljen v racunalnike da ve kaj so hipertekstne strukture ce si le kolikor toliko nacitan ve da je bilo mozno delati vecino tega kar nam obeta hipertekst ze davno z eksperimentalno literaturo in to v casih ko so bili racunalniki ali nedosegljivi ali e jih niti ni bilo premagovanje linearnih pripovednih oblik in nacinov govorjenja kombinacija razlicnih medijev ustvarjanje kompleksnih pripovednih prostorov cetudi samo v bralcevi glavi vse to ima neprimerno dalj o tradicijo kot svetovni splet seveda da obstajajo razlike med teksti gutenbergove galaksije in onim v novem svetovnem spletu razlike ki jih ni treba poskusiti odstranjevati tudi ni potrebno da jih izigravamo kar se mene tice jaz pripovedujem kar naprej precej konvencionalno cetudi deloma s pomocjo racunalnika kadar delam hocem napredovati v korakih ki jih lahko ponavljam ki me ne silijo v odvisnost od cele skupine specialistov zaradi tega se prav malo ukvarjam s tem kaj premorejo zelo nadarjeni in zelo dobro placani ljudje z nedosegljivimi visoko zmogljivimi racunalniki pojem racunalni ka umetnost je ze pervertiran lov za efekti govorimo mar o umetnosti s copicem o klavirski umetnosti o umetnosti s kladivom in dletom to je neumnost zanima me predvsem kaj lahko dosezemo z vsakdanjimi racunalniki z vsakdanjimi programi da izdelujemo to kar hocemo ne pa obratno da napenjam svojo ustvarjalnost da se sploh ucim delati z visoko zmogljivimi racunalniki tam kjer naj literatura nastane in kjer jo lahko beremo sem pripadnik filozofije tehnike na nizji ravni ali low tech freak druga stvar imam se za precej izku enega in koncentracije zmoznega bralca ce se pa moram prebiti skozi vec povezav links in to tezavno ker racunalni ki monitorji niso narejeni zato da bere ce sem se torej prebil na tej poti nikoli nisem ostal dolgo v zgodbi sami lahko obracam kakor hocem branje na mrezi online je zelo tezavno pa cetudi berem take tekste izmrezno offline s html podatki s svojega trdega diska ostaja stvar suhoparna ne morem izkljuciti da ne sreca tu in tam zelo pretresljivih tekstov v hipertekstu ti so najveckrat skriti v velikem kupu odpada tako da je treba biti posebno strasten iskalec da jih najde potem mi pogosto pripovedujejo e najbolj utrujeni avtorji lesenih zgodb da bi se z interaktivnostjo medija lahko priblizal new edgu traparija kot da bi program reagiral na moja dejanja kje pa jaz imam moznost da reagiram na program da grem po tocno dolocenih poteh o interaktivnosti ni ne duha ne sluha ta je konec koncev samo tam kjer inter agirajo ljudje cetudi z racunalnikom kar nas je v virtualni akademiji nitscha zanimalo je ucinkovalo tudi na moje literarne ambicije napovedano je bilo povezovanje s pomocjo racunalnikov ne pa povezovanje racunalnikov nekaj casa sem se ze ukvarjal z miniaturami ki jih lahko bere izmrezno download in sem tudi ze prosil nekaj ljudi naj prispevajo svoje zgodbe najprej sem torej skrbel za povezave med ljudmi namesto za one med teksti na trdem disku ob tem je obstajala moznost da nastane velika povest v hipertekstu sicer toda berljiva na konvencionalni nacin posamezne postaje v kratkih zgodb zvokov slik in miniatur brez ovinkih shortcuts torej kratka verzija zgodb za katero se lahko skrije dalj a to e ni skok v prihodnost kjer bodo baje v svetovnem spletu nastale skupnosti ki bodo bodisi telematske bodisi zivljenjske skupnosti krog tistih ki se imenuje shortcut skupnost kratkozgodbarska skupnost izvira in se opira na stare prostore shortcuts imajo alfo raven na kateri so shranjene sekvence in miniature cel krog ljudi sodeluje na tej ravni v prvi fazi se je to dogajalo zgolj z elektronsko komunikacijo z nekaterimi umetniki ki jih poznam ali pa tudi ne svoje prve partnerke pri tem projektu andreje heinisch glück do danes dejansko nisem srecal torej niti ne vem ali sploh obstaja oseba ki jo poznam preko elektronske po te od te ravni naprej se zgodbe razcepijo s tem da reagirajo udelezenci na alfa variacije reagirajo z nadaljevanjem zgodb s parafrazami z odgovori z variacijami v besedilih v slikah in z glasbo lahko se zgodi da reagira nekdo na beta verzijo ne da bi poznal alfa verzijo itd mozno je tudi da se povezujejo ljudje neposredno in izdelujejo verzije katerih avtorja se ne da vec dolociti mnoge moznosti se odpirajo odprto vpra anje je tudi ali se bo oblikovala meta raven k ravni kratkih zgodb kjer ljudje razpravljajo in reagirajo to bo pokazal cas junija leta sem imel s tolkalcem alexom deutschom prvo shortcut irl session na gra kem jakominijevem trgu mislim da bodo tej sledile e druge take prireditve zunaj mrez to pomeni da smo navzoci ne le v virtualnih ampak tudi v tradicionalnih prostorih vzrok za to je zastarel in trajen zanimajo me po moznosti avtonomne pogoje za nastanek literature in njeno publiciranje gre za najdenje oziroma ustvarjanje kvalificirane javnosti ko lahko ljudje kot smo mi pripomorejo da nastane ziva duhovna atmosfera to je javnost v okviru katere lahko ljudje odlocajo sami zase kjer lahko sami ustvarjajo pravila cas bo pokazal ali so mreze primerne za tak no nalogo racunalni ke mreze torej ne samo kot mesto nastajanja besedil ampak tudi kot mesto prireditev s katerimi lahko pridobi publiko mesto cimbolj neodvisno od mest ki so do sedaj bila sredi ca tak nih moznosti tu nastaja nekaj kar zabri e razlike med city intercity in offcity transliterarni namen shortcuts projekta projekta kratkih zgodb dopu ca naceloma spremenjene moznosti pripovedovanja in izku nje v sredi cu pa ostane kot izhodi ce konvencionalno besedilo ki se ponuja drugim oblikam medijev ja jih spojimo tako kot fotografija ni unicila slikarstva in kot tudi televizija ni povzrocila smrti kinematografije se vcasih celo zdi da novi mediji krepijo stare kaj to lahko pomeni za literaturo e ne vem ker digitalizacija in telematika ponujata nove oblike komunikacije in to ne ele pri prezentaciji temvec ze na poti tja se pojavi transliterarni moment ki dalec preseze utrujajoce »multimedijske variacije« v obliki jazz glasbe s pesmimi in barvnimi diapozitivi ob otvoritvah razstav na e pocetje torej ni prenagljen skok na krov vesoljske ladje enterprise ali romanticna fantazija ki je ze simulirana v centru ars electronica z visoko zmogljivimi racunalniki cave tam lahko gledamo simulacijo simulacije virtualna resnicnost kar bi lahko bila tudi ala precej draga ala drugi tos kaj nam lahko prepreci da bi simulirali tudi na o publiko to se v avstriji tako in tako dela ko se zdi avtorjem potrebno in to cisto brez racunalnikov pisatelji v tej dezeli so se v tej vaji ze davno izpopolnjevali ker se pac sprijaznijo z marginalizacijo in ker temu dogajanju ne zoperstavljajo nicesar razen besed sposobni so celo simulirati pisanje tam kjer se odpovedujejo stvarnemu ustvarjanju literature ker jim ne objavljajo in ne prodajajo knjig mnogi se soocajo z notranjimi blokadami pri pisanju in ne morejo vec pisati ker so custveno prevec prizadeti v tem oziru ne orjemo ledine v dezeli sanj cyberspace nimamo dobrih novic shortcuts je transliterarni projekt virtualne akademije nitscha ustvaril ga je martin krusche ne kr ite avtorskih pravic prevod andrea haberl zemljic punkt gif byte top shortcut Übersicht lesen inhalt v n salon v n hausplan