zivljenje iz boga kratka predstavitev kreacionizma kajti od stvarjenja sveta je mogoce to kar je v njem nevidno z umom zreti po ustvarjenih bitjih njegovo vecno mogocnost in bozanskost rim ce je to res in ce so znanstvene panoge kot je denimo biologija umno raziskovanje in preucevanje ustvarjenih bitij zakaj neki v znanostih dozivljamo prav nasprotno trditve da boga ni in da je vsako razpravljanje o bogu stvarniku navlaka iz preteklih zgodovinskih obdobij ko je nerazsvetljeno clovestvo zaradi pomanjkanja naravoslovnega znanja za razlago nenavadnih pojavov v naravi potrebovalo bogove in podobno kako to da je apostol pavel lahko imel prav pozorno zrenje v stvarstvo za osnovni imanentni dokaz za boga ki obvezuje prav vsakogar danasnji civilizaciji pa se zdi da so ravno naravoslovne znanosti glavni dokaz za to da boga ni vsak iskren iskalec resnice je ob tem postavljen pred resno in pomembno dilemo ali je bil zaradi svojega nepoznanja sodobnih naravoslovnih znanosti v globoki zmoti apostol pavel oseba preko katere je krscanstvo preseglo ozki krog judovstva in se prelevilo v verstvo svetovnih razseznosti ali pa so sodobne naravoslovne znanosti vsaj na nekaterih podrocjih zasle v zablodo in prehitro storile dolocene zakljucke odgovor na zastavljeno dilemo ima daljnosezne posledice na eni strani se nam ponuja grobi ateizem ki zanika vsakrsno transcendeco in torej zahteva odpoved veri v boga na drugi pa nekaksna fanaticna religioznost ki zivi zaprta med stiri zidove zatohlih cerkvenih zgradb in ki je brez vsakrsnega stika z realnostjo zunanjega sveta v katerem se gibljemo nic kaj privlacna izbira v pricujocem prispevku zelim pokazati moznost kako premostiti ta grobi razkol zelim predstaviti kreacionisticno naziranje problema ki ohranja resnico svetopisemskega razodetja osebnega boga stvarnika ter na znanstveni nacin in na znanstveni ravni opozarja na napake nekaterih znanstvenih teorij in na ta nacin omeji njihovo kompetenco glede izrekanja sodb o obstoju svetopisemskega boga oziroma transcendence nasploh v tej kratki predstavitvi se bom v glavnem opiral na kreacionizem kakor ga razume a e wilder smith v svoji knjigi izvor cloveka in njegova usoda gre za oprezno in pretehtano razmisljanje znanstvenika ki se po obliki in vsebini precej razlikuje od populisticnega kreacionizma ki ponavadi na bolj ali manj drasticen nacin bombardira osnovne trditve darwinizma pri kreacionizmu gre najprej za kritiko nekaterih osnovnih postavk ateisticnega evolucionizma kot znanstvene teorije s sredstvi in z jezikom znanosti se brani verodostojnost svetopisemskih porocil o stvarjenju le ta so lahko razumljena bolj ali manj dobesedno vsekakor pa so sprejeta kot nekaj relevantnega za sedanjega cloveka in njegov zivljenjski nazor poleg tega pa kreacionisticni pisci opozarjajo tudi na skodljivost evolucijskega nauka zunaj meja znanosti v njegovem vplivu na druzbo kulturo ipd tu se vzpostavlja problem darwinisticnega evolucionizma kot totalitarne ideologije ki v znanstvenih krogih mnogokrat povzroca selekcijo dejstev in apriorno zaprtost do kakrsnega koli drugacnega teoreticnega sistema ki bi razlagal nastanek zivljenja in razvoj zivih bitij v druzbi pa se kaze v agresivnih in destruktivnih politicnih oziroma narodnostnih teznjah poglejmo si obe omenjeni podrocji kreacionizma nekoliko od blize kritika znanstvenih postavk evolucijskega nauka osnovna in najbolj razvita kreacionisticna kritika darwinizma je v opozarjanju na problem verjetnosti spontanega nakljucnega nastanka zivljenja iz nezive materije in na drugi stopnji tudi njegovega spontanega razvoja v vedno visje in bolj izpopolnjene oblike smith opozarja na drugi zakon termodinamike ki pravi da se entropija zaprtega sistema neprestano povecuje preprosto povedano to pomeni da se v nekem zaprtem okolju neprestano povecujeta kaos in breznamenskost zmanjsuje se stopnja urejenosti to ima resne posledice za razlago nastanka vesolja se mnogo bolj pa za pojasnitev nastanka zivljenja saj je kompleksnost stopnja urejenosti ene same zive celice neprimerno vecja od cesar koli drugega v vesolju povsod kjer ni zunanjega posega opazamo propadanje razkrajanje izginjanje kompleksnih in urejenih oblik kako se torej lahko pojavi teorija da se je v mnogih tisocletjih sam od sebe dogajal prav nasproten proces ki je rezultiral v nastanku cloveskih mozganov katerih zgradba je neskoncnokrat zapletenejsa od najbolj dodelanih dosezkov cloveskih znanosti npr racunalniskih chipov tudi matematicne analize potrjujejo da je verjetnost spontanega razvoja absurdno majhna nekateri ateisticni matematiki so izracunali da gre za verjetnost okrog ena proti tj stevilo z milijonom nicel niti v vsakdanjem zivljenju se manj pa v znanosti ki naj bi bila resna taksnega razmerja ne jemljemo v obzir kot nekaj tudi samo potencialno mogocega k temu je treba dodati se to da gre tu samo za verjetnost nastanka fizicnih elementov zivega bitja samo dejstvo zivljenja vsaj v smislu organiziranega opravljanja dolocenih procesov in funkcij ki je se tezje razlozljivo je pusceno povsem ob strani smith nadalje navaja dr harolda bluma enega redkih evolucionistov s katerim se strinja blum je poskusal s pomocjo matematicnih izracunov dokazati da je spontani nastanek zivljenja in njegov razvoj statisticno mogoc po dolgotrajnem raziskovanju in kombiniranju pa je bil prisiljen narediti nekako taksen sklep obstajati mora se nek drug zakon ki ga se ne poznamo ki bi razlozil kako to da so se kaoticni elementi prajuhe zdruzili in se zaceli obnasati kot organizirana tvorba kar se tice verjetnosti je blum tudi ugotovil da v tem primeru daljsa casovna obdobja na katera se sklicuje podmena o nakljucnem nastanku zivljenja ne pripomorejo k vecji verjetnosti kakor se zdi na prvi pogled vmesni elementi na poti do nastanka prve celice so namrec skrajno neobstojni ce jih sistematicno ne ohranja organizem zivega bitja tako da bi se ves proces moral odviti v zelo kratkem casu podobno problematicen kot nakljucen nastanek zivljenja je tudi njegov nadaljnji razvoj evolucijski nauk uci da so se s pomocjo mutacij v dolgih casovnih obdobjih pojavile nekatere ugodne genetske spremembe ki so povzrocile nastanek novih boljsih uspesnejsih in razvitejsih osebkov vrst rodov druzin itd smith opozarja da so vse mutacije ki so jih do sedaj laboratorijsko sprozili ali opazovali izkljucno kvarnega znacaja za celoto genetskega zapisa in torej povzrocajo motnje ali celo propad osebka vzemimo si primerjavo iz racunalnistva recimo da bi racunalniske programe njihov datotecni zapis lahko primerjamo z genetskim kodom le da genetski kod ene celice vsebuje mnogo vec informacij ki so prav tako medsebojno odvisne opremili s sposobnostjo samodejnega kopiranja in na ta nacin razsirjanja to ustreza delitvi celice pri kateri se genetski zapis natancno prepise potem bi se po mnenju evolucionistov lahko zgodilo tole ob kopiranju bi obcasno prislo do napak vecina napak bi bila seveda degenerativne narave zato se taki programi med uporabniki ne bi obnesli tu in tam pa bi napake po nakljucju izboljsale doloceni program zato bi ga uporabniki tem bolj kopirali postopoma bi na ta nacin lahko nastali celi novi programski bloki nove procedure in funkcije novi vmesniki za komunikacijo hitrejsi in bolj dodelani algoritmi v daljsem casovnem obdobju bi iz enega samega preprostega programa z zacetka racunalniske dobe lahko dobili vso bogato paleto stotisocev razlicnih racunalniskih programov in programskih paketov za najrazlicnejse potrebe in najrazlicnejse racunalniske konfiguracije kakor jih poznamo danes se enkrat tak razvoj je bolj verjeten v primeru software a kakor pa v primeru genetskega koda saj gre tu za se vecjo stopnjo povezanosti in zapletenosti ter za vecjo kolicino informacij preprost pogled v to problematiko jasno zahteva da vpeljemo novo kategorijo nekaj ali nekoga od zunaj ki na vse to vpliva ter z veliko inteligenco vse projektira in nadzira in bog kakor ga razodeva sveto pismo in kakor ga v doloceni meri predstavljajo tudi spisi nekaterih drugih verstev je prav tak kot duhovno bitje biva zunaj materialnega sveta vendar pa vanj posega ter ga s svojo stvariteljsko mocjo obvladuje oblikuje in usmerja vsakomur je jasno da za razvojem racunalniskih programov lahko stoji samo zivo osebno inteligentno bitje clovek ki je tudi ustvaril celoten racunalniski svet podoben odgovor zahteva tudi vprasanje razvoja zivih bitij kritika ideoloskih implikacij evolucijskega nauka darwinizem je sam po sebi sicer le znanstveno vprasanje vendar pa njegovi vplivi dalec presegajo meje eksaktnih znanosti in so zahvaljujoc avtoritativni poziciji v izobrazevalnih sistemih povsod po svetu opazni povsod v kulturi v filozofiji v politiki v umetnosti v medijih itd po svoje je to razumljivo saj je vprasanje izvora zivljenja in s tem tudi cloveka eno temeljnih vprasanj ki si jih postavlja clovek ze od nekdaj poleg same negacije boga smith pri evolucijskem nauku opaza se nekatere druge elemente ki so v grobem nasprotju svetim pismom ti so predvsem pomembni za polemiko s kristjani ki brez podrobnejsega premisleka pristajajo na evolucionisticni nauk skupaj z bogom smith predvsem opozarja na pomembno mesto ki ga darwinizem pripisuje t i boju za obstoj mocnejsi in sposobnejsi osebki naj bi v konkurenci s slabotnejsimi le te postopoma izrinili s povrsja zemlje na ta nacin naj bi se nove vrste nastale s pomocjo ugodnih mutacij hitreje razsirjale in si zagotovile prednost pred starejsimi primitivnejsimi oblikami boj za obstoj in njegove posledice nasilje bolecina trpljenje agonija in smrt morajo torej biti `dobre' se posebej ce jih kronajo tako cudoviti uspehi kot so izgradnja cloveskih zivalskih in rastlinskih organizmov dr h c waddington prihaja do tega zakljucka ko pise `obstoj ki je evolutiven v svoji biti sam po sebi opravicuje evolucijo v smeri vse bolj kompleksnega obstoja ' to naceloma pomeni da mora biti evolucijski boj za obstoj dober ker so njegove posledice dobre tudi ce se posluzuje neusmiljenega ubijanja in izkoriscanja slabih kruti boj za obstoj je torej osnovno gibalo razvoja zivljenja nemogoce je da bi usmiljeni bog ki ze od zacetka naroca clovestvu naj skrbi za slabotne in brezmocne postavil tocno nasprotni princip kot gibalo ki naj bi pripeljalo od dobrega k zelo dobrem ce bog ali narava uporablja taksno metodo ali je potem `brezbozno' ali protinaravno ce tudi mi uporabimo isto tehniko da bi pospesili napredek cloveske vrste ali druzbe zato se ko enkrat dopustimo da evolucijska nacela predstavljajo bozje ali naravne metode na siroko odpirajo vrata koncentracijskih taborisc getov planiranega prirastka in unicujocih eksperimentov darwinizem je s taksnim s svetopisemskega stalisca skrajno sprevrzenim pojmovanjem tega kaj prinasa resnicni razvoj in pravi napredek tudi dejansko tragicno vplival na svetovno zgodovino znano je kako je na podlagi omenjenih postavk nacisticna nemcija zacela izvajati sistematicno etnicno ciscenje nizjih ras kot so judje crnci in tudi slovani ter hkrati izbor zdravih in zazelenih osebkov znotraj nemskega naroda samega hotela je enostavno sodelovati z vsesplosnim zakonom vesoljnega razvoja podobno je tudi v totalitaristicnih rezimih komunizma evolucijski nauk veljal kot znanstvena podlaga in opravicilo za radikalen poseg v druzbo marxovo pojmovanje zgodovine je razkrilo da je delavski razred nosilec druzbenega napredka zadnja beseda v toku evolucije svetovne zgodovine to pomeni da je tudi z znanstvenega vidika povsem upraviceno ce delavski razred ob svojem prihodu na prestol ki mu nedvomno pripada neusmiljeno pokonca in zatre vse staro drugace mislece ali preprosto vse tisto kar mu tega primata ne pripisuje dandanes pa je totalitaristicni pritisk darwinizma verjetno najbolj cutiti znotraj znanosti samih oziroma znotraj njihovega pouka v sistemih izobrazevanja tako na zahodu kakor na vzhodu dobrsen del smithovega razpravljanja je pravzaprav apologija kreacionizma iz ust znanstvenika ki zahteva od svojih stanovskih kolegov vsaj to da sprejmejo njegovo razmisljanje kot legitimno in vredno resnega znanstvenega dialoga namesto apriorne uvrstitve med cudastvo ali verski fanatizem zato se smith tudi potrudi da predstavi mnenja cim vecih ateisticnih znanstvenikov posebej matematikov in fizikov ki zgolj z znanstvenega stalisca brez vsakrsne verske pretenzije oporekajo darwinizmu tako proti koncu svoje knjige postavi tole trditev darwinisti in neodarwinisti se motijo ko trdijo kot to tudi sicer pogosto pocnejo da se vsi izvedenci strinjajo z njihovimi teorijami o poreklu in evoluciji zivljenja o tem problemu so leta razpravljali stirje matematiki in dva biologa matematiki so trdili da matematicna analiza zdajsnje teorije evolucije kaze na obstoj logicnih napak in da so `nekatere trditve puhle' s taksnimi in z mnogimi drugimi navedbami smith oporeka poziciji ene in edine razlage ki jo darwinisticni evolucionizem se vedno ohranja v solstvu in se zavzema za to da bi se pri podajanju le te povsem jasno poudarilo vsaj to da danasnja teorija evolucije nikakor ne nasprotuje predstavi o bogu stvarniku kakor se je nekoc mislilo temvec da je povsem upraviceno trditi celo da jo podpira na ta nacin ce se vrnemo na izhodiscno dilemo tega kratkega razmisljanja o kreacionizmu je znanosti vrnjeno njeno castno mesto mesto dejavnosti ki odkriva sledove in prstne odtise cudovitega modrega in vsepresegajocega ustvarjevalca ki stoji za vsem kar obstaja obenem pa je znanosti postavljena tudi njena meja meja katere ne sme prestopiti ce si ne zelimo katastrofalnih posledic znanost kot gledanje zgolj od znotraj ne pa od zunaj ali od dalec lahko omenjene sledove zaznava le kot prazna mesta kot prazne oltarje ki klicejo ven k priznavanju in spostovanju necesa se nepoznanega prav tam pa se po besedah pavla apostola tistih ki jim je bilo dano le taksno naravno spoznanje nahaja bog ki ga zdaj oznanja on zivi in ljubeci pravicni in cudoviti predvsem pa relevantni stvarnik odresenik in posvecevalec matjaz crnivec zacetna stran kdo smo kaj verujemo teksti povezave zadnja sprememba julija