umetnost je proces je neko nastajanje in dogajanje resnice heidegger moj sedanji nacin slikanja se razlikuje od obicajnega stafelajnega slikarstva klasicno pomeni zame da imas stojalo in napeto platno na njem nato stopis malo stran od stojala se zazres v platno se zamislis se zazres v model oz karkoli slikas se znova zamislis in ko te ce te oplazi zarek inspiracije in ko zacutis v sebi moc vzames copic ga namocis v barvo in naslikas sliko to me spominja na poganske rituale ali verske obrede spominja me tudi na skakalce v visino na atletskem tekmovanju ko se pripravljajo na skok vendar sedaj vem da je postopek vazen in za slikarja izjemno pomemben vem tudi da imajo slikarski procesi svoje zakonitosti in da je potrebno obvladati tehniko slikanja in tehnologijo materialov znanje tehnike mora biti smiselno picasso je na neki razstavi otroskih risb izjavil ko sem bil star kot ti otroci sem znal risati kot rafael potem pa sem potreboval celo zivljenje da sem se naucil risati tako kot oni iz casa mojega studija na akademiji mi je ostal v spominu priljubljeni stavek pokojnega profesorja zdenka kalina ano ano fantje distanca smer proporci na akademijo sem prisel kot kipar do drugega letnika je bilo vse v redu ko pa so se zacela predavanja na grafiki sem videl da me dosti bolj zanima slikanje in grafika in popolnoma sem zanemaril kiparstvo ko sem izrazil zeljo za prestop na slikarski oddelek so bili profesorji na akademiji zelo uvidevni profesor kalin ki bi lahko bil po vsej pravici uzaljen in jezen name mi je pomagal in me je na seji podprl pozneje sem slisal da so sta me podprla tudi prof stupica in kar me je se posebej presenetilo in prof pogacnik z oddelka za grafiko ki smo ga studentje imeli za plasnega in umaknjenega cloveka med pocitnicami sem naredil diferencialni izpit iz risanja velikega akta in sem nato sel direktno v tretji letnik slikarstva v prvem in drugem letniku slikarske smeri studentje predvsem risejo meni je to znanje manjkalo zato sem se cez nekaj let ko sem delal na osnovni soli intenzivno zacel ukvarjati z risbo ni slo drugace majhno luknjo clovek lahko preskoci velike pa ne more risanje je prevec pomembno pravzaprav je vse pomembno jaz slikam na mizi v kuhinji mizo ima vsak v stanovanju za mizo se zjutraj vsedemo za njo zajtrkujemo in popijemo kavo za mizo beremo in pisemo in za mizo se zberemo kadar je vesela druzba miza je predmet ki je prisoten v nasem zivljenju ze od rojstva in je del vsakdanjika in nase intime nacin slikanja ali na mizi ali na slikarskem strojalu sam pogojuje pristop k zacetku dela aktu slikanja vsak slikar si ustvari svojega in je zanj izjemno vazen nekateri pristopijo k sliki kot k izivu nekateri vidijo sliko kot sovraznika nekateri jo bozajo nekateri pa mahajo po njej kot po sovrazniku jaz sem si jo podredil saj lezi pred menoj in mi ne stoji nasproti je del mojega vsakdanjika in ni vec predmet moje borbe in obracunavanja z prazno ploskvijo s teorijo in prakso s kritiki kolegi in obcinstvom ter umetnostno zgodovino ki visi nad slikarji kot damoklejev mec m basicevic je za slikarja in slikarstvo napisal sizifovska pozicija obcutek stalnega zacetka biti vedno ob vznozju gore ki se imenuje slikarstvo gauguin je predvec kot sto leti davnega na eno svojih slik napisal od kod prihajamo kdo smo kam gremo jaz sam se sprasujem ali sem dober ali imam kaj za povedati ali kdo razume moje slike ali so komu vsec vecno vprasanje vecni dvom in zato tudi bolj ali manj uspesni odgovori vse je povezano vsako vprasanje ima svoj odgovor in vsak odgovor sprozi novo vprasanje delo na mizi mi odgovarja saj mi olajsa delo in mi ga naredi prijetnega vendar vseeno ne vem ali bom z takim nacinom slikanja nadaljeval vse se spreminja in kje je garancija kako bom razmisljal in delal jutri do lastnega pristopa in postopka ni bilo lahko priti trajalo je dve desetletji formula vincenta van gogha v nori ekstazi ustvarjanja z odrezanim usesom v roki pijanega pritlikavca toulouse lautreca v narocju kurbe drogiranega amadea modiglianija v mrzli sobi z litrom vina pred seboj na hrbtu lezecega michelangela buonarottija in ostalih romanticno romaneskno obarvanih prikaznih umetnosti slikarjem ne da miru velikokrat se mi pri slikanju zazdi da goljufam ne vem koga sebe ali druge da nisem resnicen in da bi moral biti nesrecen pijan ali nor da bi bil v redu slikar moje slike so sedaj velike okoli enega kvadratnega metra vcasih sem delal vecje celo zelo velike slike razlogov za velikost slik ki jih slikam sedaj je vec eden je velikost kuhinjske mize kuhinjska miza je velika okoli enega kvadratnega metra in slika ze zato ne more biti vecja odgovori na vprasanja so obicajno zelo preprosti drugi razlog za velikost mojih slik je da je moj postopek slikanja dolgotrajen in razdrobljen na vec faz delam postopoma in v etapah po povrsini napredujem v centimetrih slikam lepim slikam in vmes cakam da se lepilo in barva posusita da lahko nato z delom nadaljujem zaradi tega postopka oz pocasnosti napredovanja po povrsini se mi je veckrat zgodilo da sta mi prvotna ideja in koncept slike usla in slike nisem naredil tako kot sem si spocetka zamislil ce delas sliko vec dni ali tednov se vmes marsikaj zgodi zena hoce da popravis stol spremeni se ti ideologija dogodi se desetdnevna vojna za osamosvojitev slovenije boli te zob ali pa moras skociti v trgovino veckrat pomislim da dogajanje na sliki ni zmeraj odvisno od moje lastne volje mojega napora in mojega dela svet se vrti in spreminja po svojih zakonitostih in zanj velja neki drug scenarij ne moj slika ki je delana dlje je drugacna kot slika narejena ad hoc saj se med delom veckrat spremeni odpirajo se nove pojavnosti in problematike in se preko dela tudi razresijo vcasih izpade dobro toda slike ljudem pokazes na razstavi in vsak avtor hote ali nehote pazi in stremi k temu da se na razstavi poleg problema vsake slike razresuje tudi problem vec slik njihovega medsebojnega vpliva in podpore ene slike drugim razstavo je treba gledati kot eno veliko sliko in posamezne slike na razstavi so samo del te velike slike zaradi vsega tega sem zacel slike zmanjsevati postale so casovno in prostorsko obvladljivejse teoreticno bi moralo biti vseeno ali je slika velika ali majhna bolj bi moralo biti vazno ali je slika dobra ali slaba picasso je ko so ga vprasali ce je zanj stafelajna slika kaj drugacna od freske odvrnil ni razlike obstaja dobro in slabo slikarstvo zakaj bi povecevali nekaj kar je lepo tudi v svojih majhnih dimenzijah clovekova velicina ne raste z velikostjo platna vendar so slike ki temeljijo na velikosti slike ki imajo monohromo barvno povrsino in slike ki delujejo na principu zajemanja gledalca v sliko morajo biti velike majhno sliko bo velika slika odnesla si jo bo podredila in to tudi v primeru ce je manjsa slika boljsa verjetno je to logika evolucije vecja smreka vzame vodo in sonce manjsi in vecja zival premaga manjso moj sin ki ima osem let in hodi v drugi razred dobiva bunke od starejsih on pa tepe manjse ceprav mu vsak dan povem da to kar dela ni lepo in prav na skupinski razstavi moras zato imeti veliko sliko biti mora vecja biti mora boljsa sem zaposlen in imam manj casa kot svobodnjaki da opravim svoje zaradi vseh teh razlogov zadnje case nerad razstavljam na skupinskih razstavah na samostojni razstavi so slike lahko majhne lahko so tudi zelo zelo zelo majhne moj nacin dela je kombinacija slikanja kolaza in odtiskavanja delam obicajno na impregniran karton ki ga pobarvam nato malo packam po njem polivam barvo prilepim kos revije itd itd to delam do trenutka ko postane zanimivo ko me slikanje pritegne in ko se mi zazdi da so barvne lise ali mase polozene tako da je dobro ter da ustrezajo meni in mojemu temperamentu glasbeniki bi rekli da je zazvenelo problem in poanta tega pocetja je da mora slikar sebe zanimirati ter se spraviti v doloceno stanje duha in fizicnega pocutja sebe in sliko mora spraviti na isti nivo doseci mora komunikacijo slike in slikarja in ju medsebojno zainteresirati oba kajti slika ima med umetniskim ustvarjalnim procesom tvorno vlogo in sodeluje v dialogu v tem trenutku igra pomembno vlogo tudi slikarski ritual ki sem ga omenil na zacetku tedaj se slikanje zame sele zacne obicajno se najprej vsedem prizgem cigareto in zacnem premisljevati sliko vrtim jo obracam zvrnem na glavo in polagam nanjo kose barvnega papirja potem se spomnim na nekega slikarja zacnem brskati po knjigah katalogih cel prostor je v trenutku poln odprtih knjig nato se znova vsedem spet gledam sliko nato se spet spomnim neke slike neke knjige in citata iz nje ter cirkus z iskanjem po knjigah se znova zacne verjetno se na ta nacin pripravljam na drugo fazo dela tako kot je treba napolniti akumulator da potem odda energijo tako se mora tudi slikar pred delom napolniti z podatki z zgledom in s tekmovalnim duhom to ga nato med delom drzi v kontaktu z sliko in slikarstvom v napetosti v tistem kar nekateri imenujejo ekstaza ustvarjanja strah me je nadaljevati z delom slike v prvi fazi dela imajo neko cistost svezino so spontane in lahkotne verjetno ni slikarja ki iz lastne izkusnje tega ne bi poznal vendar slike v tej fazi so dobre predvsem iz enega razloga probleme ki slikarja zanimajo sele nacenjajo niso jih pa razresile nekako tako je kot bi bral kriminalko zgodi se umor kaj sedaj detektiv je osumljenci so in hipoteze tudi zgodba se sele zacenja in slikar mora ugrizniti v kislo jabolko in nadaljevati probleme na sliki ki se sele nakazujejo je treba razresiti problemi problemi kaksne probleme pa ima slikar saj slikarstvo ni matematika vendar je podobno matematiki morajo resevati osnovne matematicne operacije da potem lahko resijo in nato postavijo novi vecji problem in ga resijo in nato zopet postavijo nov problem in itd itd enako mora tudi slikar svoje slikarstvo razresevati teoreticno z gledanjem slik drugih slikarjev branjem tekstov o slikarstvu in z dvigovanjem svojega splosnega znanja ter nato prakticno v slikanju vecina slikarjev se procesa ne zaveda in ga izvaja samodejno slikanje je resevanje problemov ni hujsega kot samozadovoljni slikar tako nacin dela slikarju odpira pot pred njega postavlja nove probleme in resitve in s tem dviga motivacijo za nadaljne delo tu je tudi mik slikarstva neproblemske slike bi slikarja verjetno nehale zanimati samo razresevanje problemov znanje slikarska praksa in moc ter slikarska intuicija nato rezultira v dobri sliki omenil sem da pri svojem delu uporabljam mesano tehniko kolaza in slikanja ni cisto pravi kolaz nekaksna kombinacija kolaza in grafike je vendar to tu ni bistveno bolj zanimivo kot tehnika je da se mi je velikokrat ceprav vem da je kolazna tehnika ze uveljavljena in priznana v slikarski praksi pri delu spet pojavil obcutek neresnicnosti in goljufije in to kljub temu da vem da so slikarski problemi pri kolazu enaki kot pri sliki narejeni z barvami saj je ravno tako treba kombinirati barve postaviti kompozicijo resiti likovne probleme ter vtkati samega sebe v sliko obcutek je zoprn verjetno smo slikarji posebej v zacetku svoje slikarske poti obremenjeni in polni romanticne predstave o slikarstvu in slikarjih njihovih zivljenskih poteh in usodah njihovih strahovih itd michelangelo goya rembrandt uttrillo van gogh gauguin toulouse lautrec mladi smo in emocionalnejsi in zato nas to pritegne ter se tako po obnasanju kot po nacinu dela skusamo priblizati svojim idolom in kar naenkrat pride do paradoksa ti slikarji nasi idoli in zgledi so za nas klasicni slikarji pustimo vnemar da so njihove tehnike slikanja in vsebine njihovih slik klasicne zato ker jih gledamo s stoletne distance tudi oni so ob svojem casu morali lomiti bariere okusa in uveljavljati nove tehnike in poglede ob svojem casu prekucuhi in slikarski revolucionarji so za nas sedaj klasiki in da so slikali pokrajino clovesko figuro tihozitje in da so slikali z barvami na platno jaz pa slikam abstraktne slike in to tako da lepim papircke na platno slike so se v zadnih sto letih zelo spremenile do tega stoletja so praviloma imele vsebino nato pa je prislo do preobrata slikarstvo je postalo samostojno znebilo se je vpliva literature in dela po narocilu ter se usmerilo zgolj v resevanje problemov cistega slikarstva sedanje slikarstvo ni vec slikarstvo ki je sluzilo interesom in ideologiji vere moci oblasti in kulta osebnosti ter v bistvu bilo vec ali manj reklamno slikarstvo freske na stenah slovenskih malih podruznicnih cerkva ki jih imam rad in jih neizmerno obcudujem verjetno ne bi bile naslikane ce na cerkvenem koncilu v arassu v stoletju ne bi sprejeli odlocitve da je treba s prizori iz svetega pisma poslikati cim vec cerkva ter na ta nacin sirili vero med nepismene koliko slik in kipov ne bi bilo ce ne bi bilo cloveskega napuha in potrebe za sirjenjem in slavljenjem ideologije in oblasti slikarstvo je sedaj v osnovi enako kot prej slika je narejena na enak nacin in problemi so enaki kot prej vendar je vcasih slikar moral poleg slikarskih problemov v sliko vkljuciti tudi vsebino in veljavno ideologijo sedaj mu ni treba kaksno olajsanje in kaksen kvalitetni skok za slikarstvo slikarje in njihovo samozavedanje vendar je ta proces bil postopen povezan je z nastankom galerij razvojem ideologije in trga ter s tem financnejse neodvisnosti slikarjev v praksi to za slikarja pomeni manj problemov ki tvorijo nastajanje slike in s tem moznost poglobljenejsega razresevanja slike to je tako kot da resujes matematicne enacbe lazje je resiti problem z manjsim stevilom neznank kot problem z vec neznankami slikarstvo je nepretrgan proces v procesu slikanja se stalno ucis ustvarjanje je nelocljivo povezano s resevanjem slikarskih problemov in je tudi nikoli koncan proces zato je odlocitev slikarja da lahko resuje samo problem oziroma probleme ki ga trenutno zanima ki pa bo vplival tudi na njegovo nadaljne delo velikanskega pomena ali bo reseval samo enega ali vec problemov ali bo slikal abstraktno ali drugace pa je tako ali tako problem njegove naravnanosti ustvarjalne moci in vztrajnosti po drugi strani je vedenje o zivljenskih poteh tragedijah dilemah borbah ter ustvarjalnih zmagah velikanov ustvarjanja za slikarja koristno saj mu daje moralno oporo moc vztrajati in pravico drugacnosti verjetno je vse to delna razlaga za moj neprijetni obutek ko sem zacel delati z mesano tehniko kolaza in slikanja obstaja se en odgovor ljudje imajo splosno predstava o tem kaksna mora biti slika prava slika je velika okoli enega kvadratnega metra naslikana je v oljni tehniki na platnu in na njej je pokrajina ali portret ali cvetje v vazi ali pa naga zenska slika mora imeti lesen okvir temnorjave barve z zlatim robom tako se vedno misli devet ljudi od desetih in ker je tezko ne tuliti z volkovi imam zato ker sem se odlocil za drug nacin slikanja in drugo tehniko neprijeten obutek saj me skrbi kako bodo reagirali ljudje ko bodo gledali moje delo slikar ze tako ali tako izpostavlja sebe in svoje delo javnosti ter razkriva sebe in svojo intimo ne ve ali bo njegovo delo naletelo na odobravanje in ali bo ljudem vsec in jaz bedak slikar kljub temu da vem da ima publika doloceno predstavo o slikarstvu slikarjih in slikah grem in lepim casopise in fotografije reklame vstopnice od kinopredstav itd namesto da bi naslikal pogled na smarno goro v ozadju pa soncni zahod kaksn slikar nek prav malar ne popa papirckov na slike in njegove slike majo rep pa glavo in vidt se mora kva je na slik ne pa tele packarije popopane s cajtngi tistga se spomnte tistga pjanga popackanga od barv z bareto na glav tist je bil dobr tist pa pocen je dau sliko liter si placu pa s jo meu ljudje niso sami krivi da imajo tako sliko o slikarjih slikah in slikanju ko sem delal na soli sem moral delati po ucnem nacrtu ucni nacrt je bil v redu imel je svojo logiko in je tudi dajal dobre rezultate ce si delal po njem otroci v cetrtem in petem razredu delajo zelo spontano vendar ne poznajo klasicne perspektive slabo obvladajo proporce ne znajo mesati barv itd itd v sedmem pri nekaterih ze naletis na narobe ali samo delno uporabljeno renesancno perspektivo naucijo se mesati barve itd itd v osmem ze poskusajo risati po nacelih perspektive zacenjajo senciti in se nekaj kar je najvaznejse pojavi se zelja po nacrtnem ne vec spontanem izrazanju v bistvu tedaj vstopajo v svet umetnosti in od tu naprej za vecino ljudi ne obstaja ucni nacrt razumevanja in sprejemanja umetnosti se je treba ravno tako nauciti ker se je ta proces v osmem razredu za vecino ljudi ustavil je nivo vecine uporabnikov in ljubiteljev slikarstva tak kakrsen je in vseeno se odlocim ter se spustim v veliko avanturo slikanje vzamem copic ga namocim v barvo potegnem potezo pogledam vzamem drugo barvo vmes nalepim kak kos papirja fotografijo nato spet pomocim copic v barvo in potegnem crto pobarvam ploskev slikam rad imam slikanje rad imam barve rad imam papir rad imam obcutek v konicah prstov posebni vonj in scemeci obcutek v nosu ko primes v roke star casopis revijo ali knjigo rad imam tudi vonj sveze tiskarske barve na prvi vecerni izdaji dela ali ponedeljkovi na ulici prodajani izdaji mladine delo z papirjem zame pomeni tudi pristnejsi kontakt s podlogo saj vmes ni slikarskega podaljska copica delo s papirjem je unicevalno in hkrati poustvarjalno dejanje unicevalno je zato ker v svojem procesu ustvarjanja unicujem delo nekoga delo fotografa ilustratorja novinarja pisca poustvarjalno pa zato ker iz dela in izdelkov nekoga ustvarjam nekaj novega in s tem prejsnjemu delu nekoga dajem drug pomen in vrednost od nekdaj sem veliko bral in tudi sedaj veliko berem berem vse po vrsti fotografije reprodukcije deli reklam stripi clanki in ves ostali papirni material uporabljen na mojih slikah mi pomenijo zvezo med mojima obema osnovnima potrebama slikanjem in literaturo moje slike so mesanica teh dveh nacinov slikam abstraktno zanima me barva ritem rob slike to so cisti slikarski problemi ker pa kot material uporabljam papir ki v osnovi sluzi sirjenju literature oz je literatura s tem zadostim tudi svoji drugi ljubezni odlocitev za tak nacin dela ni bila zavestna postopek se je vzpostavil sam od sebe in nobene garancije ni da bom tako slikal se naprej to zakaj in kaj clovek v dolocenih obdobjih zivljenja slika je zelo zanimivo pravila ni jaz sem ze kar nekajkrat zamenjal svoje slikarske opredelitve na akademiji sem slikal realisticno z dvema slikama iz tega casa sem zadovoljen za diplomo sem naslikal slike zgledujoce se po slikarstvu chaima soutina ki sem ga tudi imel za temo svoje diplomske naloge nalogo bi sedaj napisal popolnoma drugace in slike bi sedaj naslikal popolnoma drugace vendar ena od slik je bila dobra potem sem slikal abstraktno slikal sem velike slike na katerih sem nizal barvne proge razlicnih sirin barv svetlob tekstur osnoven problem je bil ritem in intenzivnost barve slike so bile zelo velike sestavljene iz vec kosov najvecja je bila sedem metrov tako velike slike sem delal zato ker sem hotel da se ji gledalec ne bi mogel izogniti in da bi postal del nje cloveski pogled ima obseg vidnega polja okoli stopinj in ce je taka slika postavljena v neko majhno galerijo se ji gledalec ne more izogniti z pogledom ter je dejansko v njej postane del nje saj jo ne more omejiti ali jo v primerjavi z njemu znanim prostorom in okoljem klasificirati ker nima primerjalno opornih tock se ji ne more izogniti in slika postane njegov svet poleg tega sem eksperimentiral s pojavom da imajo nekatere barve ki so sicer med seboj zelo razlicne priblizno enako valovno dolzino in da bi ce bi jih postavil eno zraven druge morale fiziolosko podobno delovati na cloveka eksperimentiral sem tudi z parpleksijo barvnim trepetanjem drazenjem ocesnega zivca pojavom do katerega pride pri kombiniranju nekaterih barv rezultat so bile pizame razstavil sem jih v bezigrajski galeriji in na to razstavo sem se vedno ponosen pizame so bile sprva zelo pisane sestavljene so bile iz trakov razlicnih sirin barv in tekstur stevilo trakov barv in tekstur se je nato postopoma manjsalo zadnja slika je bila naslikana iz enako sirokih trakov crne in bele barve ki so se izmenicno ponavljali po celi dolzini slike logicno bi bilo da bi na naslednji sliki opustil eno od barv nato se eno nato slike ne bi bile vec enako siroke nato bi izpustil nato rezultat bi bila slika crne ali bele barve bil bi zopet na zacetku postavljen sem bil pred dilemo nekateri teoretiki pravijo da je med nekdanjim in novim nacinom ustvarjanja razlika predvsem v vlogi teorije vcasih si naslikal sliko in nato je kritik ali publika postavila teorijo sedaj pa slika caplja za teorijo in jo skusa udejaniti scasoma slike ne bo vec treba jaz mislim da je nacelno nemogoce prekiniti s tradicijo in da ni mogoce zanikati nekaj tako velicastnega kot so antika gotika renesansa barok nemogoce je izbrisati vedenje in miselni vzorec teh tradicij zato te slike nisem naredil v katalog sedem mladih sem o svojih pizamah zapisal proge so ceste plocniki kolesarske steze zebre na cestah pisani vzorec na obleki dekleta ki gre mimo avtomobili stisnjeni na parkirnem prostoru proge so mesto ritem prog je moj korak ritem je mestna ura na stolpu ritem je semafor ki utripa ritem so razdalje ritem so parkirne ure ritem je ritem glasbe iz tranzistorja mimoidocega ritem je ritem mesta barva je moja rdeca barva rdeca je agresija je kri je opozorilo je razkosje rdece je custvo crna je noc in bela je dan kompozicija je urbanizem je razum je racionalnost je enostavnost ritem je cas in barva je moje custvo vtkano v kompozicijo ritma v sedmerici mladih smo bili jaz gruden huzjan jernejec lovko vrezec in vodopivec razstavljali smo po celi sloveniji zelo smo bili jezno ker so stalno pisali za nas da smo mladi kaj pa to koga briga saj nismo razstavljali sebe temvec slike imeli smo tudi intervju na radiu ki pa je sel v bunker in ga niso objavili rad bi ga slisal ker se vedno ne vem kaj smo takega rekli razstave so bile v redu zdi se mi da je za vsakega slikarja pomembno da dela abstraktne slike lahko se posveti samo slikarskim problemom lahko preucuje kako delujejo barve na fiziologijo lahko preucuje ritem kompozicijo kako je zgrajena slika prostor in kaj se dogaja na robovih slike podrocje je velikansko in vsak slikar se lahko najde v njem abstrakcija sploh ni pravi izraz boljsi je nepredmetno slikarstvo verjetno je t im abstraktno slikarstvo bolj realisticno kot predmetno slikarstvo saj se ne ukvarja z iluzijo prostora in ostaja v dveh dimenzijah abstrakcija ne laze v verbincevem slovarju tujk pise za slikarski pojem abstraktno uporabljajoc izrazna sredstva like barve ki nimajo neposredne zveze z resnicnostjo to ni res liki in barve so zelo resnicni verbinc se je zmotil nek ameriski slikar je dejal abstraktno slikarstvo je realizem trenutka ki ga zivimo ta stavek je kar v redu toda vsaka palica ima dva konca in tudi abstrakcija je lahko dvorezen mec velikokrat se mi je na razstavah abstraktne umetnosti zazdelo da so slike izkljucujoce in absolutne vecina slik ne vse posebno se mi je to zdelo za abstraktno slikarstvo druge polovice tega stoletja slikarji abstrakcije so zelo strogi do sebe in svojega dela in velikokrat se mi je zazdelo da v slikah ni cutiti nobenega uzivanja vsak isce svoj model slike slika ni vec slika ampak je del programa ali celo samo ideja slike so trdno postavljene nic na njih se ne da spreminjati in zato niso vec zabavne izpostavljanje problemov je v redu vendar se mi vseeno zdi da si ce se dosledno drzis pravila s tem zmanjsas moznost delovanja samo na enega dva ali nekaj problemov raziskujes samo problem ritma in barvne intenzivnosti ali roba slike naredis eno varianto dve sto problem in njegova resitev se ponavlja in ga lahko vleces v neskoncnost nekatere razstave so tipicen primer tega istocasno se pri takem nacinu oz filozofiji tem izgublja kompleksnost pogleda in s tem izgubljajo tudi slike hitro lahko zaides v pragmaticnost in podrejanje enim in istim pravilom s tem pa postajas sam in tvoje slike samozadostne in neodzivne na dogajanja okoli tebe drugih idej in drugih nacinov razmisljanja spet smo pri matematiki matematik lahko v nedogled resuje eno vrsto matematicnih problemov n pr enacbo z dvema neznankama resuje jih uspesno in je zadovoljen z svojim delom in resitvami ce imas formulo in si dovolj vztrajen in vajo veckrat ponovis ali pa naloge variiras bos zmeraj dobil rezultat vendar matematicni problemi ostajajo v zaprtem krogu ne odpirajo novih problemov in postajajo nesmiselne za avtorja vendar slike niso vajenice goethe ki ga vecina ljudi poznajo kot pesnika le malo pa kot enega vodilnih fizikov svojega casa in utemeljitelja nauka o barvah je nekoc rekel znanost in poezija sta si najvecja nasprotnika je ze vedel slika namrec ni samo tehnicni oz tehnoloski problem ampak prodira preko avtorja in njegovega izdelka slike na podrocje sociologije morale in etike saj je v koncnem smislu slikarstvo za slikarja nacin komunikacije pred nekaj tedni sem zopet bral knjigo posle to je knjiga ki vsebinsko zajema umetnost po drugi svetovno vojni in je bila ena osnovnih teoreticnih del za mojo generacijo tokrat me je pri njej zanimiralo nekaj drugega v posebnem poglavju knjige so zbrane izjave in misli ali pa celo teoreticne utemeljitve umetnikov o svojem delu zanimivo se mi je zdelo da je vsaka od teh izjav imela rep in glavo vsaka je imela svoj prav in skoraj z vsako od njih sem se vec ali manj strinjal ce sem si zraven predstavljal avtorjeve slike med seboj so se izjave in stalisca slikarjev pobijale torej so imeli slikarji prav in niso imeli prav stavki o umetnosti so torej lahko pravilni ali pa tudi ne torej je bitka o splosni ideji umetnosti jalova je potrebna vendar rezultata ne bo smiselna je samo kadar govori o konkretnem izdelku umetnika ali o konkretnem umetniku teorija bo slikarju pomagala ce je zanjo dojemljiv ce je zanj teorija samo vzdrzevanje lastnega jaza in njegove psiholoske stabilnosti je tudi v redu samo da so slike dobre slabo je ce svojo teorijo in mnenje vsiljuje komu drugemu in jo podaja kot edino veljavno za teoreticno in kriticno ovrednotenje so poklicani kritiki imajo veliko sistematicno urejeno znanje in kar je predvsem pomembno niso direktno ujeti v slikarstvo in so zato lahko objektivni umetnisko vrednost vsakega posameznika bo dolocil trg in cas zadnji sodnik je tako ali tako gledalec to ali je komu slika vsec ali ne pa se tako ali tako v glavnem dogaja na podzavestnem nivoju ko sem slikal pizame sem zadnjic razstavljal v skupini izjema so razstave drustva likovnih umetnikov na drustvenih razstavah sodelujem zato ker sem clan in se mi zdi da je prav ce sodelujem nekaksna pravila morajo veljati zadnje case tudi na teh razstavah vec ne sodelujem izjema je tudi piranski ex tempore tam sodelujem ker mi je mesto vsec in zato ker je treba sliko hitro narediti in je to zame izziv zadnje case ne sodelujem v piranu ker so se pravila spremenila toda slikar poleg slikanja tudi zivi zivljenje po koncanem studiju sem vpisal podiplomski srudij na akademiji in ga koncal porocil sem se locil sem se in se zaposlil na osnovni soli nisem slikal stiri leta veliko sem pil in poslusal muziko tega obdobja se v glavnem nerad spominjam nato sem spoznal novo deklico in zacel spet slikati na soli sem ucil enajst let nimam kakih posebnih spominov nanjo veliko sem risal ce je bila ura v redu in so bili ucenci zaposleni sem poklical katerega h svoji mizi in ga narisal narisal sem cez tristo portretov veliko sem jih razdal otrokom nekoc sem jih tudi razstavil v avli sole razstava je bila po mojem mnenju ena mojih najboljsih kljub neustreznemu prostoru in kljub temu da ni bilo govora in obiskovalcev in kritike v casopisu na to razstavo me veze tudi ena anekdota ki se jo zmeraj z veseljem spominjam med poukom sem vcasih odsel iz razreda na cigareto in sem tako enkrat pri svojih risbah zalotil nekega fantica iz petega razreda ravno ko je zabadal buciko v enega od portretov ujezil sem se in ga nadrl bil je cisto tiho in je samo spreminjal barve in gledal v tla nato pa je zacel jokati pomiril sem ga in ga nato vprasal zakaj je to naredil med hlipanjem mi je odgovoril ce me pa tepeeee ti portreti so cudno koncali nekega vecera sem popival in sem te risbe niti ne vem veczakaj imel s seboj tisti dan sem bil zalosten in z vsakim popitim pivom sem se bolj in bolj smilil sam sebi risbe sem vrgel v ljubljanico naslednji dan sem jih nekaj se nasel na nabrezju kmalu po tem sem zacel zopet slikati te slike so bile popolnoma drugacne od prejsnjih abstraktnih slik kritiki so za njih rekli da je to pop art prav se strinjam v casu ko sem delal na soli in tudi sedaj sem se malo ljubiteljsko malo zares ukvarjal z vec stvarmi malo s sociologijo malo s sociologijo kulture nato z zgodovino srednjega veka stripom sedaj pa me trenutno najbolj zanimajo komunikacije in masmediji ta studij ni bil sistematicen in spodbude zanj so bili smesne zacelo se je da sem se sprehajal po mestu in kar naenkrat pomislil da sem ze celo zivljenje v ljubljani in da ne vem nic o mestu kjer zivim in sem sel v knjiznico in pol leta prebiral in nabiral podatke o ljubljani o kateri sedaj vem toliko da bi zlahka vodil turisticne skupine po njej in to bolje kot poklicni vodici podobno se mi je zgodilo z srednjim vekom bral sem neko knjigo o umetnosti in kar naenkrat pomislil antika grki rim renesansa barok nekaj tu manjka nekaj vmes manjka saj pisejo samo o nekaterih obdobjih kaj pa je bilo vmes kaj se je pa takrat zgodilo in sem zacel brati knjige o srednjem veku ko sem bral jacques le goffa sem zvedel da so na teritoriju slovenije prvic uporabili jarem cez pleca na vlecni zivini do takrat so imeli voli in krave jarem cez trebuh to se mi je zdelo zelo zanimivo nato sem se ukvarjal z stripi narisal sem jih okoli petdeset objavil pa samo nekaj bil je fenomenalen trening za moje znanje risanja o stripih sem se tudi teoreticno izobrazil in tudi napisal vec clankov o njih ti moji skoki od panoge k panogi so mi sedaj razumljivi slikal nisem delo v soli je po nekem casu postalo rutina jaz pa sem radoveden in po svoje priden clovek vmes sem prijavil magisterij na sociologiji kulture ki ga pa nisem naredil vendar mi ni vsec neskladje med slikarstvom in zivljenjem ki ga zivimo mogoce je to neskladje se vecje ker smo bili nekaj casa v drugacni ureditvi ta ni bila najbolj prijazna do cloveka kot posameznika in je slikarja potisnila na obrobje slikarstvo je akcija posameznika marksizem kot vladajoca ideologija pa je imela rada mnozice vendar bi morala biti reakcija umetnika na okolje in na cas vseeno vecja ne pa da se je vecina slikarjev umaknila in se se umika v svoj poklic in njegovo formalno razresevanje ki temelji na zaprtosti v lastno delo in slikarski ego v zgodovini so umetniki reagirali na spremembe v druzbi slovenci nekako ne ce so zmeraj z zamudo bilo je tudi nekaj izjem vsa cast izjemam v zadnjih desetih letih se je nekaj spremenilo in slikarji se tako se mi vsaj zdi bolj sociologizirajo in odmikajo od zaprtosti v koncept in formalizem slike tomaz brejc to imenuje modernizem tega premika sem zelo vesel druzina ki je kot temeljna oblika zivljenja v skupnosti obstajala dva tisoc let je v sloveniji izgubila vsebino in je drugacna kot na zahodu let zivljenja v socializmu je zelo spremenilo vlogo sodelujocih v njej in poglede nanjo ter vzpostavila drugacna razmerja v njej zenske in moski so v sluzbi otroci so od malih nog vkljuceni v razlicne oblike dejavnosti kjer prezivijo cele dneve ker je nas cas cas specializacije brzine in uspesnosti zivljenje ni vec tako enostavno in miselno preprosto tempo je hiter nabit z informacijami in delom zivljenje ima vec kvalitetno razlicnih nivojev kar zahteva hitro prilagajanje in vecjo prisotnost akterjev zelel sem da bi moje slike vse to odrazale hkrati pa sem hotel da bi bil v slikah clovek in zato sem slikal te popart slike zato se je v mojih slikah pojavljalo socasno vec nacinov slikanja in vec vsebin to me je nekaj casa motilo saj slikarska teorija govori o enotnosti pogleda in pristopa na celi sliki vendar sem premislil in ravno to vedenje o sociologiji cloveku dvajsetem stoletju in v temeljih spremenjenih in drugacnih pogojih zivljenja me je prepricalo da je to nepomembno na slikah so v ospredju cloveske figure ki sem jih obravnal klasicno kot portret v realisticno ekspresionistini maniri figure so obicajno osamljene in niso postavljene v klasicen trodimenzionalni prostor ozadje sem obravnaval drugace je nekaksen pano ali zid in je mesanica moje abstraktne izkusnje in moje vpetosti ter moje reakcije na poplavo informacije in pisane besede ozadje je kolaz nalepk izrezkov stripov reklamnih napisov in mojih slikarskih intervencij na njih ti delci izrezi fragmenti se veckrat pojavijo tudi na sami figuri in jo slikarsko in vsebinsko povezujejo z ozadjem likovni kritik brane kovic je o tem napisal osrednji motiv njegovih kompozicij je naceloma cloveska figura ali vec figur bodisi slikarsko izumljena bodisi povzeta preinterpretirana stilizirana po kaki medijski podobi slikar to figuro postavlja v prostorski odnos s ploskim ozadjem sestavljenim iz casopisnih izrezkov reklamnih sloganov zascitnih znakov nalepk in podobnih prvin potrosniske ikonografije ta mnozica razlicnih znakov postaja vse bolj in bolj agresivna obvladuje vse vecjo povrsino slikovne ploskve in naravnost sili gledalca da v poskusu razbiranja napaberkovanih sporocil odvrne pozornost od cloveskega lika se vec ta lik se sam spreminja v nosilca medijskih fragmentov ki s stene panoja v ozadju prehajajo v na njegovo telo oziroma obleko slikar nas nedvomno hoce sosciti z dejstvom da nismo vec to kar bi hoteli sami narediti iz sebe ampak nas usodno doloca okolje v katerem bivamo to okolje postaja v sodobnem urbanem kontekstu vedno bolj banalno vedno bolj banalno in izpraznjeno je tudi clovekovo bivanje zaznamovano z odtujenostjo in brezizhodnostjo a v tem popredmetenju preobrazbi v minljiv potrosni objekt ostaja tudi prostor za ironijo za duhovito domislico ki nakazuje da samo evidentiranje nekega dejstva ni njegovo pasivno sprejetje tisto kar slikar opazuje o cemer razmislja in pripoveduje je tudi povod za njegov kriticen odnos do realnosti slika je organizem ki je zgrajen po dolocenih zakonitostih je resnicnost zase in kot taki ji je pojavna resnicnost lahko predvsem spodbuda ne merilo josip korosec pa takole v plitkem prostoru oziroma v prostoru z premisljeno perspektivo bolj izrazito ali zanemarjeno je dogajanje razporejeno v planih tako kot nekoc pri giottu ali piero della francesci v casu ko si je slikarstvo ponovno lastilo prepricljivost tretje in cetrte dimenzije med barvno bolj ali manj izrazito ploskvijo in z lazuro grajenim volumnom med sumarno naslikano celoto in vcasih kar filigransko naslikanimi detajli v kateri je ujeta vsa mocna risarska potrpecljivost in med objektivnim empiricno podanim sicer s kosmatimi zgodbicami obarvanim dokumentarnim in specificno oblikovanim delom ves cas poteka dvogovor vcasih trezen in domiljen vcasih zmeden zbegan aroganten in lasciven verjetno so zaradi teh napisov delcev slik trgank moje slike opredelili za pop art kritiki imajo radi da so stvari urejene zato imajo predale in te vtaknejo vanje razumem njihovo delo ga zelo spostujem in sem jim hvalezen da se ukvarjajo z menoj in mojimi slikami slikarji obicajno nimamo casa in znanja za to se pa velikokrat kot vsebina predala cudno pocutim slovenski pop art se je v glavnem zgledoval po ameriskem kot slikarska smer je bil ameriski pop art socasno z gibanjem otrok cvetja studentskimi nemiri in sprejemanjem indijske zivljenske filozofije usmerjen proti potrosnistvu in proti reklami namen je bil obsodba sistema zmanjsanje strahotnega tempa nasicenosti z informacijami ter gonje za denarjem in dobrinami popart efekti in slikarski dosezki in tehnike ki jih je uveljavil se sedaj masovno uporabljajo v oblikovanju in reklamiranju tako da je slikarska smer kot ideja zmanipulirana ter je dosegla ravno obraten ucinek ideje so obicajno lepe in dobre samo v zacetku revolucija zre svoje otroke meni ta pop art ni vsec in se ne vidim notri raje imam anglesko inacico poparta ni megalomanski je clovesnejsi intimnejsi in bolj slikarski angleski pop artisti so tudi programsko razlicni od ameriskih v obrazlozitvah smeri so poudarjali da izhajajo iz mesta da so del potrosniske druzbe in da so njihove slike odsev te druzbe potrosnistva ne pa njena parfraza jaz se z tem strinjam in mislim da ljudje ritem zivljenja sprejemajo se mu prilagajo in se ze vedno razvijajo ce ne bi tako mislil bi ljudi podcenjeval in s tem tudi sebe jaz pa sebe zelo cenim rad imam slikarja davida hockneya in peter blaka od mlajsih mi je vsec suzan coe to sem povedal v razgovoru kritikom in hop sem bil v predalu sam sem kriv glavne osebe na mojih slikah so mirne cakajoce da se nekaj zgodi za vlogo glavne osebe so izbrane po nekem osebnem kljucu tega kljuca ne znam pojasniti mislim da to tudi ni bistveno figuram je skupna pasivnost vdanost v usodo in nekaksna operetno bizarna slikovitost na ozadju se v trganih izrezanih in nalepljenih kosih casopisov revij posterjev stripov porno zvezkov zopet pojavijo cloveske figure znane in neznane politiki igralci fotomodeli moji znanci strip junaki in akterji porno revij ki iztrgani iz svoje vloge in realnosti sluzenja bogu govoric cenc in informacij na moji sliki zazivijo novo skupno zivljenje reinkarnacija je pri slikarjih udejanjena kolaz se na mojih slikah mesa z slikanjem barvam ga dodajam like vlecem crte lazuriram in barvno interveniram na njem in okoli njega na slikah se pojavljajo nekaksni znaki simboli ideogrami v obliki pravokotnikov krogov krizcev trikotnikov itd ki se stalno ponavljajo to je znakovni sistem s katerim si pomagam posegam v sliko povezujem barvne ploskve med seboj in jih aktiviram med drobnimi napisi reklamami fotografijami risbami in drugimi detalji se skrivajo moji intimni spomini samo meni jasne besede telefonske stevilke itd te vkljucim skrijem v sliko in so nekaksen rebus za gledalca meni pa so spomin na koga dogodek ali misel jaz imam kljuc do resitve in si pridrzujem pravico da o sliki vem nekaj vec kot drugi po eni strani otrocje in smesno po drugi strani pa zelo resno slika ko je na razstavi ni vec last avtorja sedaj so njeni lastniki in uporabniki postali tudi drugi s tem da je kljuc do razumljivosti nekaterih delov slike znan samo meni ostaja slika se naprej moja last slikanje je zame konglomerat slikarske logike in babilonskega stolpa podatkov naravnanosti simpatij in antipatij zmesnjave in urejenosti ter je hkrati slika okolja v katerem zivim in katerega del sem ozadje je ploskovito in niti ni moj namen da bi imelo globino figuro sem od ozadja izoliral v zacetku z zidom pozneje pa se je ta zid spremenil v nekak reklamni pano v novejsih slikah kjer se ukvarjam samo z ploskvijo in ni vec figure v ospredju ta zid pano ali karkoli ze je zazivi svoje lastno zivljenje in svoj misterij sedaj spet slikam nepredmetne slike milcek komelj je o njih zapisal dela slikarja marka butine imajo dvojen karakter tudi ce jih gledamo z likovnimi ocmi kot premisljeno brezpredmetne sestave v duhu ploskovno abstraktnega slikarstva kjer le barva ponekod sugerira slutnje globinskih dimernzij se nam hkrati zazde kot vecpomensko igrive in opticno ucinkovite likovne fantazije ki ponekod nedvoumno odpirajo tudi aluzijo na mracne pokrajine z odtenki zelene magicnosti na sivino voda ali asociacije na z zeleninami preprezen crnikast kozmos v katerem so igrivo razporejeni zivobarvni krozniki hladnoosijoci igricasti planeti in zvezde in ravnotezje in nakopicenosst drobnih elementov posutih po utripajoce barviti podlagi kaze na meditacijo o dimenzijah ki se slikarju morebiti zares same izvijajo iz platna po narekih likovnega obcutja a jih vztrajnost njegove volje po sporocanju o kaosu ali redu civilizacije napada z informacijami cetudi na enigmaticni nacin in tako neutajljivo izpricuje avtorjevo zanimanje za mikro in makrokosmos sami prijemi pa kazejo na njegovo poznavanje dediscine abstraktnega modernisticnega slikarstav ki jo ne glede na modne sugestije v slikah kombinira po lastni zamisl in tako so njegove slike daljni razgledi kamor v duhu strmimo z zemlje in zaobljeni barvni ekrani ki zro v nas kot brezizrazni z energijo valujoci tuji obrazi z jasno obrobljenimi tehnoloskimi ocmi zde se nam kot podobe ki nas skozi igro fantazije priblizujejo civilizaciji temne prihodnosti kakrsna nam omogoca vpoglede v skrivnosti in kozmicne prostore kjer se pravljicnostn uresnicuje skozi tesnobni hlad razuma in kjer so meje zabrisane v z drobci prepojeno celovitost v preprosto podlago z neznanimi v neznanke krizce ali pike cikcake izrabljena ideoloska znamenja in otoraste trikotnike strnjenimi informacijami povezanimi v podobe nerazvidnega kozmicnega reda s skrivnim sistemom znakov ali v preprost vrvez oblik po strupenem nocnem travniku kjer se skupaj pasejo likovni elementi in signali kot sledovi in zadetki neznanih sporoc in tehnologij l za razliko od slikarjev ki so delali na ravni ploskvi se pravi na unicevanju globinskih kljucev v sliki na nacin monohromije in minimalnih razlik v barvi jaz to poskusam doseci drugace moja slika je sestavljena iz mnogo drobcev razlicne barve in odtenkov ki pa skupaj delujejo ploskovito na ta nacin slikajo otroci in naivci princip je jasen in ima osnovo v likovni teoriji in psihologiji ce zmesas skupaj vec barv dobis umazano sivkastorjavo barvo posameznik se najlazje skrije v mnozici mnozica je siva brezosebna in povprecna toda sestavljajo jo ljudje ki so vsak zase razlicni in so entiteta moje slike so kot stolpnica v predmestju ki so jo komaj zgradili in v katero so se vselili novi stanovalci veliko jih je in med seboj so si zelo razlicni kregajo se med seboj in se ljubijo nekateri imajo radi filane paprike in nekateri so mahnjeni na dzez neka gospa iz prvega nadstropja vzgaja filodendrone in mali fantek iz sedmega zbira znamke v tretjem nadstropju umira za rakom oce treh otrok in v devetem stanuje vesna ki je vceraj izgubila nedolznost skupna jim je le cloveska podoba in naslov vendar vsak clovek je svet zase dolocene podobnosti z svojim slikarstvom sem nasel tudi v primerjavo z literaturo prepletenost barvnih plasti fotografij in kolaza linij in valujoce ploskovitosti barve na mojih slikah me spominja na zgradbo modernega romana kjer se zgodbe vcasih pripovedovane v prvi in vcasih v drugi osebi vlozki iz casopisnih clankov naslovi statisticni podatki itd mesajo v zmesnjavi navidezno nelogicnih preskokov in reminiscenc ki pa vseskozi sledijo osnovni niti in ideji pisca obstaja kontinuiteta med mojim abstaktnim in figuralnim nacinom slikanja saj sliko v obeh nacinih gradim s pomocji vertikal in horizomtal ta nacin gradnje slik je najbolj preprost s horizontalami poudarjam stabilnost z vertikalami pa dolocam ritem slike svoje delce linijsko polagam v mrezo veliko sem se ukvarjal z stripom in to se zelo pozna na mojih slikah vsebinsko in oblikovno zgradba mojih slik je podobna strukturi stripa tako stripi kot moje slike so zgrajene iz manjsih zakljucenih enot ki tvorijo nato vecje med temi enotami so prazni prostorcki beline praznine med slikami se v teoriji stripa imenujejo cezure in imajo pomembno funkcijo da med seboj locijo dve dogajanji kar je vazno za lazjo berljivost stripa cezure pomagajo da si bralec ali gledalec stripa v praznini med dvema slicicama ustvari sliko dogajanja ki ni pomembna za zgodbo in zato ni narisana v praznini gledalec poveze med seboj dve akciji in hkrati premosti casovno razliko v dogajanju stripa na enak nacin naj bi v mojih slikah funkcionirala nevtralna polja med barvnimi lisami oz koscki kolaza vazno vlogo ima tudi barvni kontrast ki komplementarno obarva belino in pomaga pri barvnem usklajevanju pojav belin cezur ali povrsine ki sluzi za barvno usklajevanje slike in vsebinsko dopolnjevanje je znan tudi iz likovne teorije slikarstva tudi profesor stupica nam je na akademiji veckrat dejal da je treba na sliki enako vrednotiti in obravnavati vse tudi negativni prostor na sliki z negativnim prostorom je pri figuralnem slikarstvu misljen prostor ki se nahaja okoli objekta ali med vec objekti na sliki so oblike ki ustvarjajo objekt ali prostor in imajo aktivno vlogo obstaja pa tudi pasivnejsi medprostor praznina ki pa mora imeti aktivno funkcijo in ne sme biti pasivna ce hocemo da bo slika dobra vecina slikarjev ta problem intuitivno izvaja vecina slikarjev slikarske probleme intuitivno izvaja vendar je potrebno in dobro znanje osmisliti delo na abstrakciji in spoznanja iz abstrakcije mi je pomagalo tudi pri figuralnem slikarstvu eno izmed kljucnih spoznanj zame je bilo da je mozno slike graditi tudi navzven ne pa samo navznoter v sliko umetnostna zgodovina pri klasicnem slikarstvu velikokrat govori o oknu to pomeni da je slika okno izrez v naravo ki je omejen z robom slike slikarski kot vsebinski poudarek je obicajno v sredini slike kar je logicno saj center in oddaljenost od centra dolocata kaj je na sliki vsebinsko in zato tudi slikarsko najpomembnejse slikarji so se zato v glavnem skoncetrirali na center slike in zato pozornost na vsebini in barvnih poudarkih slike pada proti robovom to se je spremenilo sele z pojavom pokrajinskega slikarstva v eksterieru konkretno z pojavom impresionizma ko so slikarji zaceli slikati pokrajino direktno v eksterieru teoreticno pa to uveljavi in razvije abstrakcija slika ni vec samo okno dogajanje na sliki ni vec omejeno z robom slike in slika deluje tudi na svojo okolico prostor ali zid kjer visi zato da slika mocneje vpliva na okolico veliko slikarjev ne uokvirja svojih slik ali pa okvirje sami pobarvajo rob mojih slik je zato mocno obdelan in center dogajanja se je posebno pri mojih abstraktnih slikah prenesel na rob slik s tem poskusam sliko siriti in aktivirati okolico tu ima bistveno vlogo pojav simultanega kontrasta ki vpliva na okolico in jo obarva poleg tega pa tudi inercija ocesa oziroma mozganov ki imajo tendenco zakljucevati oblike in jih smiselno povezovati med seboj cezure poleg slikarstva je moje osnovno podrocje dela tisto s katerim si sluzim kruh delo na kulturni dediscini saj delam kot slikar konservator specialist za zidno in stafelajno slikarstvo na restavratorskem centru slovenije delo je zanimivo vendar slikarsko kontradiktorno in mazohisticno saj si ves cas dela v kontaktu s slikami in umetniskimi izdelki ki pa niso tvoji in jih ne smes spreminjarti po svoji volji delam kot cisti obrtnik saj moram kljub svojemu lastnemu vedenju o slikarstvu stalno zanikati ustvarjalca v sebi poudarek je na poznavanju obrti in postopkov biti moras potrpezljiv in natancen ker dosti delas na terenu in z ekipami moras biti v dobri kondiciji in zdrav istocasno si sef restavrator organizator nabavni referent sofer fotograf zidar knjigovodja in racunovodja verjetno sem kaj pozabil poleg tega si pedagog in tudi dojilja in psihoterapevt za studente ki delajo s menoj na terenu to seveda funkcionira v obeh smereh delati z studenti je v redu restavratorji polovico svojega casa prezivimo po sloveniji na terenskem delu obicajno delamo v kaki odmaknjeni majhni podruznicni cerkvici v teh letih sem zato spoznal slovenijo po dolgem in pocez poznam zakotne majhne vasice na pol podrte cerkve s pisano poslikanimi stenami in cudovitimi oltarji in za vsako blatno cesto vem kam prides ce se peljes po njej poznam dobre gostilne in vem kje so prijazne natakarice spoznal sem mnogo ljudi nekateri intelektualci stalno ponavljajo kako je slovenija majhna kako zaplankana je kako je revna in da nima svoje kulture vsak mesec morajo vsaj enkrat v tujino ko pa se vrnejo imajo polna usta besed kako je zunaj lepo in kako bogati in kulturni so tujci saj je nekaj na tem slovenija je majhna in nikoli v svoji zgodovini ni bila v centru dogajanja nimamo velikih katedral nimamo zlata na kupe in v zgodovini nismo imeli svoje visoke umetnosti razen uvozene tudi jaz rad pogledam k sosedu cez plot toda jaz vem da je slovenija lepa in bogata z kulturo in spomeniki ni bogata tako kot italija ali francija ali anglija vendar imamo gotske freske imamo gotsko kiparstvo in imamo zlate oltarje imamo jakopica imamo plecnika nase kulturno bogastvo ima karakter odmaknjenosti in preprostosti vere dvoma strahu in pridnosti v glavnem je nasa umetnostna dediscina vsaj tista ki je meni najbolj pri srcu posledica dogajanja v in stoletju to sta stoletji kuge lakote turskih vpadov kmeckih uporov verskih bojev in rojstva slovenske pisane besede restavratorstvo mi je dalo samozavest pripadnosti evropi in njeni civilizaciji in samozavednost pripadnosti nekemu narodu in njegovi kulturi res je da slikarstvo in sluzba ne gresta skupaj razstave in slike ki sem jih naredil oz jih se vedno delam so zahtevno delo ker pa jaz poleg tega delam se kot restavrator in sem zaradi tega prisiljen stalno menjavati center interesa in nacin misljenja je to zelo naporno ne telesno kljub temu da si v sluzbi osem ur na dan da si na terenih in da je dosti fizicnega dela naporno je psihicno saj je dva konja tezko jahati kljub temu sem dosti naslikal in tudi razstavljal sedaj je v modi kritizirati socializem vendar je bilo kot slikar v casih socializma fizicno sorazmerno lahko preziveti vsi so imeli moznost razstavljati in kaj malega prodati to da je imel vsak moznost razstavljati je napaka socializem je tudi trdil da je v vsakem cloveku kos umetnika mogoce je to res vendar koscki so lahko majhni ali veliki slovenci smo imeli in se vedno imamo veliko galerij republiske regionalne mestne obcinske tovarniske solske knjiznicne ljubiteljske krajevno skupnostne v vsaki galeriji je bil zaposlen eden dva ali vec ljudi vsaka od teh galerij je imela program devet deset ali vec razstav na leto v teh galerijah se je pod geslom umetnost vsakega vsakomur razstavljalo vse mogoce razstavljali so amaterji naivci relik dolik likovni krozek iz regionalne sole pa kaksna teta ki se je spomnila razstaviti svoje rocne izdelke itd pol letai sem sedel v komisiji za program v eni od galerij zato vem kako je to izgledalo te napake nisem ponovil v tovarnah in podjetjih so obstajali t im kulturni animatorji ki jim je organizacija razstav v sluzbi prinesla se nekaj tock poznalo se je pri placi in se kaksno sliko za na steno so mimogrede dobili in vsi so razstavljali in vsakdo je kaj malega prodal ne predrago saj delam ljubiteljsko in tudi ne znam ker nisem studiran ampak kaj morem ce me pa prosijo nobeden pa ni smel prodati prevec poleg tega je bilo solanje na visokosolskih ustanovah prakticno zastonj kar se bo sedaj sigurno spremenilo in se kolikor vem ze spreminja posledica tega je veliko stevilo solanih slikarjev tak nacin kulturne politike je slab za dobre slikarje so sicer slikali in ziveli hkrati pa niso mogli prav zaziveti zniveliranje slikarjev na neko povprecje kjer ni bilo jasno povedano kdo je dober in kdo slab slikar kdo je profesionalec in kdo amater kdo je talent in kdo blefer kdo je solan preko selekcije sprejemnih izpitov in stiriletnega studija na akademiji in kdo se je pririnil zraven ker pozna teto nekoga ki je zaposlen na obcini in je odgovoren za financiranje razstavne politike je unicilo dobro slovensko slikarstvo tisoce izdelkov amaterjev in naivcev je spustilo vrednost slikarjem in jim zbilo ceno in kar je huje zbilo je moralo premnogemu talentiranemu slikarju nova ureditev in odnosi v njej so prinesli velike spremembe in te bodo za marsikaterega slikarja bolece delno se to ze obcuti mislim in upam da bodo spremembe za slikarje temeljile na kvaliteti upam da bo nova demokracija selekcijo zaostrila in naredila konec kaosa ki vlada na podrocju razstavne politike in prodaje umetniskih del seveda upam da biom v tej selekciji ne pricakujem da bo za slikarje lazje tudi zunaj ni lahko vendar motivacija bo za dobre slikarje vecja in borba za uveljavljanje bo na nek nacin pravilnejsa in bolj evolucijska vendar nekaj let je ze mimo kaj bistveno novega se pa ni zgodilo samo vedno manj slik se proda mi pravijo kolegi mogoce je samo potreben cas sebe smatram za dobrega slikarja drugace bi verjetno nehal slikati koncal sem sole vendar sem po koncanih solah moral v sluzbo ker je bilo na trziscu slik in slikarjev kot plev jaz pa sem bil mlad in prenapet in sem hotel delati cisto slikarstvo ter se ne prilagajati trgu verjetno sem ga polomil slikarji moje generacije ki so imeli dovolj moci in spretnosti in so vztrajali sedaj zivijo od slikarstva nekateri manj nekateri bolj dobro vendar zivijo od slik in risanja odlocilen za slikarja je cas po koncani akademiji treba je vztrajati in zaupati vase verjetno bi morala biti tudi vloga akademije in profesorjev pri tem problemu kaj in kam po koncani akademiji vecja studente bi morali psihicno in drugace pripraviti na emocionalni in eksistencialni sok po odhodu z sole nikoli tudi nisem bil politicno aktiven na svojo veliko zalost se slabo prenarejam in tudi nimam mocnega glasu in nisem dober nakladac zato sem sel sem v sluzbo kjer je vsaj jasno kaj moras delati da dobis placilo vendar mi ni bilo nikoli zal za to kako sem zivel in kaj sem naredil svet in zivljenje gre naprej kako je ze rekel gallileo e pursi muove ko sem zacel pisati ta esej ali samorecenzijo ali avtobiografijo ali kaj jaz vem kako bi to sploh imenoval sem imel velike pomisleke ce in kaj naj napisem o sebi in o svojem delu nisem vedel ali bom svoje vedenje o svojem kakor o tujem slikarstvu znal obesediti in razlocno in nazorno povedati zaradi vsega tega sem se poiskusil omejiti nase in svoj delo ne pa na vprasanja splosne umetnosti in teorije teoritiziral sem tam kjer se mi je to zdelo pomembno zaradi lazje razumljivosti napisanega slikarstvo delati je eno pisati o njem pa drugo odlocitev da bom pisal o sebi in svojemu delu ni bila lahka najtezje je bilo spoznanje da tako pisanje zahteva odkritost avtorja drugace izgubi smisel velikokrat kadar sem bral kasen intervju ali clanek o kom sem videl da se ljudje odgovorom na nekatera vprasanja raje izognejo kot da bi nanje odgovorili vsak je krvav pod kozo in nekaterih stvari clovek najraje ne bi videl napisanih vendar zacel sem pisati in ker pisem o sebi in svojem delu se mi zdi pomembno da sem napisal o sebi tudi stvari ki so bile znane samo meni in jih dosedaj nisem razglasal okoli trenutno sem v dvajsetem stoletju in sicer pri racunalnikih in racunalniskih grafikah racunalniki mnogo ljudje ga uporablja pri svojem delu in tudi v svoje veselje jaz se nisem nic spoznal na racunalnike moj brat pise knjige o njih in zivi od njih moji znanci kolegi in dijaki na avtobusu mestnega prometa se pogovarjajo o njih to da sem nekaj let nazaj poslusal dijake na avtobusu ko so se peljali v solo in me je jezilo ker nisem razumel kaj in o cem se pogovarjajo je bil tudi eden glavnih razlogov da me je to zacelo zanimati otroci se igrajo racunalniske igrice obstaja racunalnisko oblikovanja racunalnisko vodeni roboti obstaja racunalniska grafika in prostorske simulacije jaz o tem nisem nic vedel vendar mi je bilo vseeno jasno ce obvladas racunalniski jezik vzpostavljas in hkrati obvladas nov nacin komunikacije to pa je fantasticno zato sem se ga naucil tudi jaz poleg racunalnikov ki me trenutno najbolj zanimajo je se nekaj stvari ki me silno zanimajo casopisi revije kabelska tv satelitska tv hisna tv pretok podatkov in idej je v zadnjem casu velikanski je negativen ali pa tudi pozitiven mislim da povzroca oz da bo povzrocil se vecjo intelektualno diferenciacijo med ljudmi racunalniska umetnost se razvija generalno gledano v dve smeri ena smer je nekako samostojna in uporablja racunalnik in racunalniski monitor tudi kot razstavni prostor to so razlicni racunalniski projekti virtualni svetovi predstavitve na mrezi kooperativnost z ostalimi projekti itd itd temu dogajanju sledim preko spleta interneta in mi je vsec ne vse veliko pa druga smer racunalniske umetnosti se drzi ze obstojecih panog in je njen koncni cilj klasicen graficni list simfonija ali koncert plakat ali ovitek knjige umetniska ali reportazna fotografija animacija film pri teh sluzi racunalnik kot orodje in to kot novo in zelo mocno orodje ki se poleg tega se vedno razvija in to tako hitro da je vcasih tezko slediti vendar je racunalnik samo orodje ce ga clovek ne vklopi in ga ne animira je samo nekaj kosov plastike nekaj kovine nekaj vezja stikal in vticnic racunalnik nicesar ne naredi sam racunalnik samo pomaga ce bi racunalnik sam delal grafike naredil bi sicer jaz lahko vec spal ali kaj bral ali gledal televizijo vendar ne bi bilo tako zabavno in mi ne bi nudilo uzitka kreacije jaz nanj delam grafike slogovno ne vem kam bi moje grafike sodile verjetno bo kak kritik nasel podobnost z kakimi deli drugih grafikov ali umetnostno strujo zadnje case sem veliko gledal karla koraba to je avstrijski grafik in petra blaka angleskega popartista verjetno se to na grafikah pozna pred kratkim sem v mestni galeriji videl tudi paolozzija fantasticen se mi je zdel drugace je velik problem racunalniske grafike v tem da so mnenja o njej deljena nekateri menijo da je racunalniska grafika graficna tehnika nekateri da ni problem bi verjetno morala razresiti uradna kritika ki pa se z tem noce ukvarjati in caka da se zadeva sama razresi tudi obe najmlajsi priznani graficni tehniki offsite in sitotisk sli skozi dolgo cakalno dobo da so ju priznali kot enakovredni tradicionalnim zgodovina se ocitno ponavlja sedaj je na tapeti racunalniska grafika dodatno zmedo delata se obe slovenski bienali grafike kjer starejsi brat ljubljanski graficni bienala izdelke pripusca in jih cela nagrajuje mlajsi bienale slovenske grafike pa jih dosledno zavraca in v odgovorih zavrnjenim avtorjem zavrnitev celo pojasni z razlago da strojnih izdelkov ne sprejema po tej logiki je tudi to kar sem napisal v enem od programov za urejanje besedil strojni izdelek k temu doprinese se nepoznavanja dela na racunalniku saj si veliko ljudi med njimi so tudi izobrazenci predstavlja da racunaliku das ukaz in racunalnik sam naredi grafiko delo na racunalniku se bistveno tudi pa pripovedi ostalih mojih prijateljev ne razlikuje od procesa likovnega ustvarjanja nasploh in ravno taka so prisotne tudi vse dileme ustvarjanja clovek je se vedno bistven racunalniska grafika izpolnjuje vse pogoje graficne tehni ke se lahko dela na papir ima matrico in ima mozznost vec enakih odtisov ce pa pogledamo sirse v grafiki kot industrijski panogi je racunalnik ne samo prisoten temvec ze nujen in ze popolnama uveljavljen tiskarne casopisne hise zalozbe graficni in industrijski oblikovalci so racunalnik sprejeli kot nujni pripomocek pri delovnem postopku in si dela brez njega verjetno ne predstavljajo vec racunaliska grafika ni kaj novega na sceni je prisotna ze vec dvajset let ze pred leti je franci curk dobival nagrade na tekmovanjih racunalniske grafike v tujini niene prednosti in moznosti vec kot izdatno uporabljajo tudi nekatera druga podrocja izrazanja predvsem film video graficno oblikovanje in arhitektura racunalniska grafika obstaja ne se uradno se razvija ker razvoja ne mores obrniti lahko ga samo zavres od cloveka ustvarjalca pa je odvisno kaksen bo izdelek vprasali so me kaj te grafike predstavljajo zame pomenijo okna in to ne racunalniska microsoftova okna okna skozi katere lahko gledamo ven ali notri in ki odsevajo svet ki jih obdaja in pa stolpnice kjer v vsakem nadstropju zivijo razlicni ljudje z razlicnimi usodami zgodbami ljubeznimi tragedijami moje grafike so pravokotne kot so stolpnice in sestavljene iz manjsih pravokotnikov ki so razlicno obarvani v njih so ponekje isti elementi ponekje razlicni kot so tudi ta stanovanja v stolpnicah upam da sem vam vsaj malo priblizal svoj svet in svoj nacin razmisljanja in da vam bo zato tudi moje delo blizje ljubljana avgust marko butina