naČrtovano zatiranje zajedavskih bolezni pri drobnici brglez j izvleČek v pričujočem sestavku bomo najprej povzeli poglavitne zbrane rezultate ki smo jih v zadnjih letih dobili pri pregledu poginulih raztelesenih ovac in koz ter pri preiskavah velikega stevila vzorcev iztrebkov drobnice nanasajo pa se na zajedavske bolezni ugotovljeno stanje bomo povezali z zajedavskimi boleznimi divjih pre vekovalcev povzročitelji so večinoma skupni drobnici in omenjeni divjadi v sestavku bomo poskusali oceniti tudi praktični učinek doslej izvajanih načrtovanih programov zatiranja zajedavskih bolezni pri nasi drobnici ob koncu bomo se enkrat povzeli načrtovani program e omenjenega zatiranja programe of control parasitic diseases in small ruminants abstract nearlly all gastrointestinal helmints in grazing small ruminants belong to trichostrongylids which are responsible for considerable mortality and widespread morbidity the most important genera are ostertagia haemonchus trichonstrongylus and nematodirus in the present article the most important gastrointestinal species of parasites from the lung and liver and ectoparasites ascertained in sheeps and goats in slovenia are listed the anthelmintic programe and other measures are recommended for routinelly effective control uvod zajedavske bolezni pri drobnici so tudi v nasih rejah ovac in koz zelo razsirjene tudi pri nas je ugotovljeno da so povzročitelji teh bolezni različne vrste manjsih glistic ali nematodov ki naseljujejo prebavila in pljuča na jetrih v olčevodih pa je predvsem na kraskem rejskem območju razsirjen mali jetrni metljaj po ko i dlakah in runu ivijo nekatere zajedavske u elke in povzročitelji garjavosti ti sodijo v skupino trajnih zunanjih parazitov omenjamo se tudi zajedavce iz skupine pra ivali ali protozojev ti pa naseljujejo bodisi sluznico prebavil bodisi misičnino najmanjse krvne ilice in druge tkive nobenega dvoma ni o tem da so pri nasi drobnici najbolj razsirjeni tako imenovani elodčnočrevesni zajedavci teh pozročiteljev je skupaj okrog različnih vrst vendar so nekatere vrste pri nas bolj redke druge pa zelo pogoste in zajedajo v velikem stevilu razlike so tudi glede vrst in stevila povzročiteljev pri ovcah in kozah zaradi različnih rejskih resitev in značilnosti obnasanja obeh vrst drobnice glede na zdravstveno stanje nase drobnice lahko sodimo da večina rejcev e dobro pozna zdravstvene te ave ki jih pri drobnici povzročajo zajedavci rejci tudi vedno bolj sodelujejo pri načrtovanem zatiranju zajedavskih bolezni pregled najbolj pogostih zajedavcev pri drobnici v sloveniji nesporna je ugotovitev da se je po o ivljanju reje drobnice pri nas počasi spremenila sestava povzročiteljev pravimo da se je ustalila zajedavska favna nase drobnice ugotavljamo tudi razliko glede na vrste in stevilo zajedavcev v posameznih rejah in rejskih območjih posebej se omenjamo ugotovitve pri jagnjetih te spremembe povezujemo z ustalitvijo tropov manjsim vplivom uvo enih ivali boljsim rejskim delom in predvsem z izvajanjem programa zdravstvenega varstva in načrtovanega zatiranja zajedavcev dvoje zdravljenj namenjenih uničevanju predvsem elodčnočrevesnih zajedavcev neposredno vpliva na ni jo obremenitev travne ruse s stevilom invazijskih ličink ki jih ivali popasejo s travo vred manjsa izpostavljenost ivali na nove invazije pa pomeni tudi večjo odpornost prvopasnih mladih ivali preglednica najbolj pogoste vrste zajedavcev iz prebavil ovc v sloveniji vrsta zajedavcev invadiranosti naselisče ostertagia circumcincta do sirisčnik trichostrongylus axei do sirisčnik tanko črevo nematodirus spathiger do tanko črevo nematodirus filicollis do tanko črevo trichostrongylus vitrinus do sirisčnik tanko črevo haemonchus contortus do sirisčnik chabertia ovina do debelo črevo monieyia spp do tanko črevo jagnjeta strongyloides papillosus do tanko črevo zaznavno narasčajo invazije ki jih povzročajo ostertagije namatodirusi in vrste iz rodu malih trihostrongilidov ostertagije zajedajo skoraj pri vsej pregledanih ovcah pri jagnjetih narasčajo invazije ki jih povzročajo namatodirusi ocenjujemo da okrog invadiranih jagnjet pogine zaradi ivazij zmanjsuje se stevilo invadiranih ovc s pljučnimi zajedavci in z larvalno obliko trakulje echinococcus granulosus na kraskem rejskem območju je vedno več ovc ki so invadirane z malim jetrnim metljajem v epizootioloskem pogledu omenjeno ugotovitev povezujemo z narasčanjem stale a ovac in poznano odpornostjo jajčec omenjenega metljaja pri raztelesenih ivalih lahko najdemo več tisoč zajedavcev zato je stevilo jajčec v iztrebkih zelo visoko oba vmesna gostitelja pol i in mravlje pa sta na kraskih tleh pogosta preglednica najbolj pogoste vrste zajedavcev pri kozah v sloveniji vrsta zajedavca invadiranosti naselisče strongyloides papillosus do tanko črevo trichostrongylus capricola do tanko črevo sirisčnik haemonchus contortus do sirisčnik ostertagia circumcincta do sirisčnik protostrongylidae do pljuča poglavitni problem pri kozah predstavljajo trihostrongilidi ti pa pripadajo rodovom ki se lahko sirijo tudi pri vhlevljenih ivalih kozji tropi pri nas so glede na stevilo ivali omenjeni zelo omejene pa so tudi pasne povrsine pogosto se pri kozah srečujemo s preveliko obremenitvijo na enoto pasne povrsine to je tudi razlog da so zajedavci pri kozah v različnih rejah zaznavno različni glede na njihove vrste in na stevilo pljučni zajedavci pri kozah predstavljajo zajedavsko bolezen ki jo z danasnjimi zdravili te ko zatiramo nekateri novejsi podatki o sirjenju zajedavcev pri drobnici nekatere novejse ugotovitve o pojavah in sirjenju elodčno črevesnih zajedavcev pri drobnici pri nasih podnebnih in rejskih razmerah lahko neposredno vplivajo na programe zatiranja teh bolezni to je tudi razlog da te ugotovitve prika emo v zgosčeni obliki ostertagije te naseljujejo sluznico sirisčnika razsirjene pa so tako pri ovcah kakor tudi pri kozah se javljajo praviloma tudi z drugimi trihostrongilidi zato pri nas govorimo o mesanih invazijah kljub temu pa ta skupina krvosesnih glistic povzroča dve obliki bolezenskega stanja govorimo o tipu in o tipu v prvi obliki zbolijo predvsem prvopasne ovce in jagnjeta odločujočo vlogo pri prenosu pa imajo jagnjice te okolje s svojimi iztrebki v katerih so jajčeca ostertagij in drugih elodčno črevesnih zajedavcev kontaminirajo iz iztrebkov pa se osamijo stevilne ličinke tudi do iz grama iztrebkov te ličinke neodporna jagnjeta po rejo skupaj s travo zeto se pri tej skupini ivali e zelo rano v aprilu in maju pojavijo driska slabokrvnost vodenica in pride tudi do velikih sprememb v krvnem serumu in v sestavi krvničk omenjamo tudi pogine starejse pasne ovce so praviloma na spomladanske invazije dokaj odporne zaradi prisotnosti protiteles imunoloske reakcije pridobljene v prejsnjem pasnem obdobju ostertagioza tako imenujemo bolezen pa se v drugem bolezenskem tipu ka e v poznem jesenskem pasnem obdobju ki se zavleče tudi za vhlevljene ivali ta oblika zajame drobnico različnih starosti na zunaj pa se bolezen ka e v dolgotrajnih driskah slabokrvnosti nastajajoči vodenici zvrgavanju in drugem jesenska oblika bolezni zajame ves trop bolj so prizadete ivali ob slabsi prehrani pogosto se jesenski obliki ostertagioze pridru ijo se bolezenska znamenja tako imenovanih malih trihostrongilidov t axei t vitrinus t capricola ki stanje poslabsujejo hemonhoza je značilna zajedavska bolezen ki se najbolj razsiri v poletnem času tudi v susnem obdobju bolj razsirjena je na kraskem rejskem območju in na pasnih povrsinah z večjo obremenitvijo ivali tudi čredinski pasniki hemonhoza se lahko v bolezenski podobi javlja tudi na občasnih pasnikih celo pri ovcah ki se pasejo na strnisčih okrog samic hemonhusa izle e namreč toliko jajčec kot samic malih trihostrongilidov hemonhoza je pogubna zajedavska bolezen pri drobnici in tudi pri divjih pre vekovalcih bolezen se hitro pojavi v te ji obliki govorimo v akutni hemonhozi nematodirusi ivijo v tankem črevesu drobnice bolezen se javlja pri jagnjetih zajedavci pa se sirijo tudi pri vhljevljenih ivalih bolezen navadno spremlja tudi kokcidioza kar bolezenska znamenja poslabsuje v pričujočem sestavku bomo zaenkrat samo omenili dve zajedavski bolezni ki jih povzročajo pra ivali to sta kokcidioza in sarkosporidioza boleznim po svetu posvečajo vedno večjo pozornost zaradi skod ki ju povzročata v rejah drobnice omenjajo pogine pri razvoju sarkosporidij ob koncu kratkega pregleda ponovno povzamemo da so invazijske ličinke elodčno črevesnih zajedavcev drobnice na travni rusi v izpustih in drugod zelo odporne velik odstotek celo prezimi pre ivijo temperaturo oc na pasnike seno eti in k napajalisčem zanasajo jajčeca in ličinke trihostrongilidov tudi srne in mufloni ponekod celo gamsi zato je razumljivo da lahko govorimo da pasniki po večji obremenitvi postajajo utrujeni na njih je veliko stevilo invazijskih ličink pasne ivali pa so lahko izpostavljene invazijam e v začetku pase nacrtovani program zatiranja načrtovani programi zatiranja notranjih zajedavcev pri drobnici slonijo na ugotovitvah poglavitnih zajedavskih vrst elodčno črevesnih in drugih notranjih zajedavcev na določenem rejskem območju ti se lahko bistveno razlikujejo med seboj zato so zaznavne tudi razlike glede sirjenja teh zajedavcev večletno spremljanje problematike zajedavcev in zajedavskih bolezni pri drobnici narekuje diagnostične preiskave ki zajemajo parazitoloske preglede o raztelesenih ivalih z ugotavljanjem vrst in stevila zajedavcev in spremljanje dinamike bolezenskih pojavov vključojoč tudi ugotavljanja tako imenovanih hipobiotičnih ličink v sluznici sirisčnika in tankega črevesa zajedavece pa lahko ugotavljamo tudi s preiskavami iztrebkov in pri tem pripravimo tudi koprokulture z njimi lahko bolj podrobno ugotavljamo rodove in celo vrste zajedavcev na podlagi poznane morfologije invazijskih ličink pa lahko spremljamo količinsko zastopanost teh razvojnih oblik v različnih letnih obdobjih unicevanje zajedavcev z anthelmintiki sodobni anthelmintiki ki jih uporabljamo za uničevanje povzročiteljev zajedavskih bolezni pri drobnici imajo izra eno zelo visoko aktivnost proti spolno zrelim zajedavcem na sluznici manj je izra en učinek na hipobiotične ličinke v sami sluznici zelo malo po je anthelmintikov ki zavirajo razvoj ličink v jajčecih ki jih izločajo zdravljene ivali govorimo o larvicidnem in ovicidnem učinku anthelmintikov zanimiva je ugotovitev da so nekateri antihelmintiki ki jih rabimo za zdravljenje zajedavskih bolezni ovac učinkoviti proti istim zajedavcem v ni jih odmerkih kot pri kozah nekateri anthelmintiki imajo izra en teratogeni učinek na plod do prvega meseca gravidnosti drugih pa ne rabimo za zdravljenje jagnjic po porodu pomembna je tudi ugotovitev da zlasti pri ni jih odmerkih in pri večkratnem zaporednem zdravljenju trihostrongilidoze ovac zajedavci postajajo odporni na taksne kemikalije pri izbiri anthelmintikov moramo paziti na njihov selektivni učinek saj nekateri med njimi niso dovolj učinkoviti proti zajedavcem iz rodu trichostrongylus pri zdravljenju invadirane drobnice moramo upostevati tudi nekatera bioloska stanja ki izhajajo iz odnosov gostitelj zajedavec izhajajo iz imunoloskih reakcij označujemo pa jih kot pomladaska aktivnost zajedavcev poporodna aktivnost zajedavcev in samoozdravitev pri invadiranih ivalih se lahko ob omenjenih stanjih stevilo zajedavcev in njihovih jajčec bodisi večkrat poveča bodisi zni a ivali pa obstoječe spolno zrele zajedavce izločijo iz prebavil ob poporodni aktivnosti pa jagnjice pomenijo neposredni vir invazije za jagnjeta to se zlasti velja za invazijo z osteragijami tudi takrat ko jagnjice niso močno invadirane za izvajanje taksnega zdravljenja z anthelmintiki se odločamo glede na parazitoloske in epizootioloske ugotovitve letni čas na stevilo ivali v tropu in na načine reje preglednica epizootioloska značilnost trihostrongilidoz pri ovcah povzeto po j eckertu in sod zajedavci vir invazije vrhunec začetek inhibicija pasnik jagnjica bolezni imunosti za invazijo haemonchus julij mesec starosti od avgusta do aprila ostertagia junij do nov mesec starosti od sept do marca trichostrongylus julij do nov mesec starosti omejena nematodirus ličinke ki prezimijo maj tednov v naslednji preglednici bomo iz literature okvirno povzeli novejse anthelmintike ki jih v svetu rabijo za zdravljenje elodčno črevesnih helmintoz pri drobnici pri ovcah in kozah pri tem obvesčamo da v svetu zamenjujejo posamezne anthelmintike da le ti ne povzročajo odpornosti helmintov proti tem učinkovinam preglednica anthelmintiki ki jih najbolj pogosto uporabljamo za zdravljanje elodčno črevesnih helmintoz pri drobnici vrsta anthelmintika poznan pod imeni ovca o koza k učinek odmerek albendazol valbazen o mg kg vermitan k mg kg febentel rintal o mg kg k mg kg febendazol panacur o mg kg k mg kg mebendazol ovitelmin o do mg kg mebenvet k mg kg verpanyl oxfendazol synanthic o mg kg systamex k mg kg druge učinkovine ivermectin ivomec o mg kg k mg kg levamisol o mg kg k mg kg pyrantel banminth o mg kg k mg kg ivermectin je tudi larvicid insekticid in akaricid literatura brglez j parazitologija za veterinarje univerza v ljubljani ljubljana s več avtorjev zdravstveno varstvo drobnice Čzp kmečki glas ljubljana s eckert j kutzer e buerger h j koerting w veterinaermedizinische parasitologie izdaja paul parey berlin hamburg s