verstva in etika ucni nacrt predlog april razred ur razred ur razred ur predmetna kurikularna komisija za verstva in etiko dr marko kersevan uniiverza v ljubljani filozofska fakulteta predsednik mag andreja barle urad rs za solstvo strokovna tajnica dr stanko gerjol univerza v ljubljani teoloska fakulteta martina jeriha gregoric os janka kersnika lukovica dr tine hribar univerza v ljubljani filozofska fakulteta mag ludvik josar slovensko protestantsko drustvo ljubljana dr zdenko kodelja pedagoski institut dr drago ocvirk univerza v ljubljani teoloska fakulteta jozica pohar os majde vrhovnik ljubljana dr marjan smrke univerza v ljubljani fakulteta za druzbene vede mag alenka sverc univerza v mariboru teoloska fakulteta i opredelitev predmeta narava in namen predmeta obvezno izbirni predmet versta in etika ve nudi u encem moznost da razsirijo dopolnijo diferencirajo in problematizirajo znanje ki ga o verstvih in etiki dobijo pri obveznih skupnih predmetih verstva in verske tradicije v zgodovini in danes vplivajo na nacin kako se ljudje soocajo z eksistencialnimi nazorskimi in eticnimi vprasanji kako si jih postavljajo in kako nanje odgovarjajo vpete so v zgodovino kultur in civilizacij ki so jih sokonstituirale njihovo poznavanje je pomembno za posameznikov osebnostni razvoj tako v njegovi intelektualni kot vrednostni razseznosti posebej je pomembno poznavanje krscanstva ki je s svojimi razlicnimi sestavinami na razlicnih ravneh sooblikovalo naso civilizacijo in kulturo skupaj z drugimi nazori in duhovnimi usmeritvami ki so se ohranile ali porodile v kriticnem soocanju z njim humanizem razsvetljenstvo narascajoca odprtost in povezanost sveta omogoca in zahteva boljse poznavanje drugih kultur in verstev svobodno gibanje ljudi in idej omogoca in zahteva boljse poznavanje razlicnih verstev in verskih tradicij ter vzajemno spostovanje med ljudmi razlicnih verskih in neverskih nazorov ustrezna znanja o tem potrebujejo vsi in zato ga sola tudi vkljucuje v obvezne predmete zlasti zgodovine slovenscine etike in druzbe in ze prej druzbe ker pa je predpostavljena stopnja zanimanja in interesa se bolj razlicna kot pri drugih vsebinah in se posebej ker so te vsebine v posebej obcutljivem razmerju do ucencevih osebnih in druzinskih nazorskih in vrednostnih opredelitev je smiselno da se solsko obravnavanje teh vsebin diferencira na obvezni skupni del porazdeljen med obvezne predmete in na poseben predmet ki ima status obvezno izbirnega predmeta predmet verstva in etika seveda ne predpostavlja izkljucnega vezanja etike na verstva niti ne omejuje obravnavanja verstev na eticna vprasanja z etiko je smiselno razumeti obravnavanje moralnih razseznosti medcloveskih odnosov in zivljenjskih vprasanj in ne posebne filozofske discipline pri obravnavanju verstev naj bi bile posebne pozornostni delezne njihova eticna naravnanost in vodila za medcloveske odnose pri obravnavi medcloveskih odnosov in zivljenjskih vprasanj pa njihova versko nazorska ozadja in ali posledice z ozirom na razlicne religije in nazore pouk naj pomaga ucencem razumeti resnost in pomen verskih in eticnih vprasanj navaja naj na prizadevanje za izoblikovan in premisljen osebni odnos do teh vprasanj ne da bi jih navajal na prevzemanje dolocenih verskih nazorov predmet je namenjen tako ucencem ki imajo doma krscansko religiozno vzgojo in obiskujejo cerkveni verouk kot pripadnikom drugih religij in tistim brez domace religiozne vzgoje in opredelitve slednjim omogoca morda celo prvo izcrpnejso strokovno utemeljeno seznanjenje s svetom verstev in posebej s pregledno podobo krscanstva prvim in drugim omogoca da postavijo svojo religiozno tradicijo in sicersnje versko izobrazevanje v nov okvir in ga premisljajo z novega zornega kota ki je lasten nevtralnemu solskemu pristopu k svetu verstev in svetovnih nazorov ta je drugacen od pristopa z izhodisc posameznih verstev ne pa njim nasproten ali nasprotujoc ob vsej pozornosti ki jo namenja krscanstvu tega od vsega zacetka obravnava v primerjavi s svetom drugih religij in nazorov izbirni predmet naj bi tako vse udelezence navajal in usposabljal za zrelejsi notranji premislek in sproscenejsi ter spostljivejsi zunanji razgovor o religiji ter osebnih in druzbenih vprasanjih ob katerih se pojavlja pouk pri tem ni nevtralen do temeljnih norm in vrednot civiliziranega cloveskega zivljenja in medcloveskega sozitja ter se posebej skupnega zivljenja v moderni demokraticno urejeni politicni druzbi pravni in socialni drzavi katerih sestavina je tudi javna sola za te vrednote in norme kot so predstavljeni v temeljnih dokumentih o clovekovih pravicah in povzete v ciljih prenove solskega izobrazevanja pouk ne le pomaga razvijati kompetence znanje senzibilnost zmoznost presoje ampak k njim tudi usmerja in zanje vzgaja z vsemi sredstvi ki so s temi vrednotami v skladu vkljucno z zavestnim angaziranjem in zgledom uciteljev znotraj krscanstva in drugih svetovnih religij ter svetovnonazorskih tradicij in etik obstajajo vrednote in usmeritve ki te vrednote cloveskega zivljenja in sozitja utemeljujejo in podpirajo ii splosni cilji predmeta pridobivanje objektivnega znanja in razgledanosti iz obravnavanega podrocja razvijanje nagnjenja in sposobnosti za oblikovanje zavesti o samem sebi svoji identiteti svojih ciljih z moznostih in mejah razvijanje sposobnosti razumeti druge ljudi z njimi sodelovati biti solidaren in pripravljen sporazumno dialosko resevati konflikte razvijanje zmoznosti za soocanje z vprasanjem smisla s spoznavanjem razlicnih religioznih in nereligioznih pojmovanj sveta in zivljenja s poznavanjem razlicnih tradicij in perspektiv kot opor in spodbud pri usmerjanju in osmisljanju lastnega zivljenja razvijanje zmoznosti za eticno presojo in pripravljenosti za so odgovornost zase za druge ljudi in naravo pridobivanje kriticnega pozornega premisljenega odnosa do religijskih in tem vzporednih nereligijskih tradicij in ponudb pomoc pri spoznavanju religiozne govorice in usposabljanju za samostojen po govor o religiozni in eticni stvarnosti pomoc pri premagovanju otroskih modelov in vzpodbujanje k spoznavanju objektivnih dejstev odkrivanju moralnih vrednot in doseganju spoznanj ki pomagajo oblikovati zivljenjske odlocitve spoznavanje vloge verstev pri oblikovanju razlicnih civilizacij posebej krscanstva pri razvoju evropske kulture in oblikovanju slovenskega naroda usposabljanje za kriticnost do negativnih pojavov v zvezi z religijo in religijami nespostovanje enakopravnosti pripadnikov razlicnih religij religioznih in nereligioznih nestrpnost fanatizem ideoloski verski monopol priprava ucencev na kriticen in konstruktiven vstop v pluralno druzbo se posebej z ozirom na njeno versko in versko eticno pluralnost opis predmeta predmet je trileten in razred ucni nacrt in njegovo izvajanje omogocita ucencem smiselno izbirati predmet tudi le za eno ali dve leti ceprav je njegov namen celoviteje uresnicen le v triletnem obsegu pri tem se ucenci vkljucijo v pouk ki je predviden za njihov sicersnji letnik oziroma razred to se dosega z upostevanjem temeljnih nacel da so religioloske vsebine obravnavane v treh zaokrozenih celotah od katere je vsaka zase koherentna da je pri nacinu obravnave religijske problematike v vsakem letu v ospredju pristop ki je primeren starostni razvojni stopnji ucencev da se eticna in zivljenjska vprasanja za obravnavo v posameznih letnikih izbirajo z vidika nagnjenj in potreb ucencev danega letnika temeljno znanje o religijah ki ga dobi ucenec pri zgodovini in predmetu etika in druzba omogoca da se lahko s preskokom vkljuci v visji letnik verstva in etike teme oziroma vsebine so izbrane in uvajane iz dveh izhodisc a teme in vsebine ki so relevantne za celovitejso in razclenjeno poznavanje verstev toda obravnavajo naj se tako da navezejo na izkustva in vprasanja ucencevega zivljenjskega in miselnega sveta ali usmerjajo k njim religioloske teme b teme ki se in kakor se pojavljajo in postavljajo v ucencevem zivljenjskem in miselnem svetu toda njihova obravnava in refleksija naj isce in pokaze tudi zveze s svetom verstev in svetovnih nazorov zivljenjske teme obe vrsti tem vsebin srecajo ucenci tudi pri obravnavi etike in druzbe verstva in etika kot izbirni predmet obravnava prve temeljiteje in bolj razclenjeno druge pa izbira in obravnava posebej z vidika njihove povezanosti z verstvi predmet predvideva obvezne obvezno izbirne in izbirne dodatne fakultativne teme poleg uvoda se trem obveznim temam in eni izmed obvezno izobrnih tem v letniku doda se posamezne izbirne dodatne teme glede na zmoznosti in intrese ucencev ter korelacije z drugimi predmeti cilji in vsebine so za posamezen letnik i zbrane glede na vodilni motiv obravnave tem v tem letniku za vsak letnik je izbrano temeljno vodilo ki nakazuje okvir in tezisce pa tudi nacin in raven dela v posameznem letniku vloge temeljnega vodila seveda ni mogoce razumeti togo gre za tezisce poudarke in iskane korelacije med vsebinami in cilji razred okvirna kategorija obravnave je svet v razredu skupnost in v oseba v njegovi raznolikosti v katerem zivimo vodilni motiv in etapni cilj tega letnika je pri obravnavi verstev navajanje in usposabljanje za dojemanje raznolikosti verstev kot sestavine raznolikosti sveta verstva sveta svetovi verstev izhajajoc iz verstva nasega okolja in vprasujoc po njegovih znacilnostih na ravni konkretnih zivljenjskih vprasanj je temu korelativno usposabljanje za soocanje z razlicnostjo vzorov in vzornikov iskanje lastne enkratnosti identitete ob spoznavanju in sprejemanje razlicnosti drugih pozornost je namenjena nasprotjem ki lahko izhajajo iz nesprejemanja razlicnosti ter pogojem in nacelom ki omogocajo sozitje vrednote cloveskega zivljenja dostojanstva miru pravicnosti sporazumevanja razred teziscna kategorija obravnave je skupnost sprasujemo se po skupnosti h v kateri h zivimo po pogojih in posledicah skupnega zivljenja pri obravnavi verstev ljudje in verstva verska kultura so zato v ospredju verske skupnosti njihov odnos do drugih sirsih in ozjih skupnosti vrednote in etika medcloveskih odnosov razlicnih verstev pouk pomaga spoznavati vrednote ki omogocajo ali pri svojem ne uresnicevanju onemogocajo skupnosti in sozitje podobo religij e v tem letniku dopolni primerjalni vpogled v obredno simbolno in dozivljajsko razseznost in njihovo povezanost osmi razred je tudi po vsebini srediscen pri obravnavanju verstev predstavlja tezisce celotnega predmeta verstva in etika skladna s teziscno kategorijo in poudarki pri obravnavi verstev je vkljucitev zivljenjskih tem kot so druzina prijateljstvo ljubezen spolnost egocentricnost in solidarnost v stiskah delo in poklic razred temeljna in teziscna kategorija razreda je oseba njena odgovorna dejavnost v svetu in skupnosti h delo pri predmetu naj prispeva k pripravljenosti in usposobljenosti za avtonomno in odgovorno ravnanje v pluralisticni demokraticni druzbi ob kriticnem presojanju vrednot in zivljenjskih okoliscin ter pripravljenosti za dialog komuniciranje in sporazumevanje religiolosko je letnik osredotocen na obravnavanje krscanstva vkljucno z njegovimi viri biblija pa tudi usmeritev razsvetljenstvo kritika religije humanizem ki so iz njega izsle ali ga spremljale v evropskem in slovenskem prostoru krscanstvo in zahodna civilizacija tako naravnanost narekuje potreba po celovitejsi predstavitvi dominantnega verstva v evropskem in slovenskem prostoru z elementi analiticnosti pa tudi ze sama teziscna kategorija osebe saj so pojem osebe in njenega dostojanstva pravic in odgovornosti v zahodni civilizaciji odlocilno oblikovali prav krscanstvo razsvetljenstvo in moderni humanizem posebej so prikazani odgovori razlicnih verstev na vprasanje smisla z razseznostimi in vrednotami ki presegajo zaprtost v horizonte vsakdanjega zivljenjskega sveta s prikazom versko motivirane in usmerjene osebne dejavnosti in njenih ucinkov v konkretnem slovenskem okolju je obravnavanje verstev relativno zaokrozeno in konkretizirano pouk se sicer ne izogne tudi negativnim ucinkom neustreznega uresnicevanja in zlorab krscanskih in humanisticnih opredelitev iii predmetni katalog razred obvezne teme uvod verstva sveta svetovi verstev ure cilji informirati ucence o obstoju verstev religij kot posebnih druzbenih in kulturnih pojavov in sestavin sodobnega sveta seznanjenje z znacilnostmi verstev seznanjanje ucencev s clovekovimi vprasanji in situacijami s katerimi se verstva soocajo odkriti pomembnost in pestrost religijskega pojava pri nas in v svetu prebujati radovednost za religije in zacudenje ob cloveski ustvarjalnosti ki se kaze v njih vsebine predstavitev verske situacije v svetu religijski atlas sveta in pri nas kako opazamo verstva s katerimi clovekovimi vprasanji se soocajo vprasanja obstoja in minljivosti zivljenja in smrtnosti moci in nemoci smisla in nesmisla pravice in krivice religiozni in nereligiozni odgovori religije kot izraz teznje po preseganju danosti pojmi religija verstvo sveto preseganje svetovna verstva povezave geografija zgodovina etika in druzba standardi znanja ucenec ucenka pozna imena stirih svetovnih verstev krscanstva in se treh in jih zna v grobem umestiti na geografsko karto sveta ve katero prevladuje v sloveniji in kako se imenujejo vsaj tri verske skupnosti pri nas ve da verstva na zunaj razpoznamo in razlikujemo po tem da se ljudje zbirajo v razlicnih svetiscih k razlicnim obredom zna navesti primere takih svtisc in obredov ve da ljudje iscejo v verstvih odgovore na c zadnja vprasanjac in se posebej stiske zivljenja zna navesti primer takega vprasanja in religioznega ter nereligioznega odgovora ve da vestva vsebujejo tudi pravila za vsakdanje zivljenje zna navesti primere takih pravil iz krscanstva in vsaj se enega drugih svtovnih verstev krscanstvo ur cilji seznanjenje z osnovnimi znacilnostmi krscanstva njegovega nastanka prepletenosti z zgodovino zahodne civilizacije njegovo navzocnostjo danes seznanjenje s temeljnimi krscanskimi teksti biblija sveto pismo skupne veroizpovedi vsebine jezus kristus in njegovo sporocilo izrael in njegova vera v edinega boga zaveza dekalog in obljuba odresenja stara zaveza in evangelij nastanek cerkve in njeno sirjenje in delitve temeljna krscanska verovanja obredi simboli prazniki krscanstvo danes pojmi bog stvarjenje biblija sveto pismo dekalog evangelij odresenje jezus kristus milost sveta trojica marija apostoli cerkev krst evharistija povezave zgodovina slovenscina etika in druzba glasbene in likovna vzgoja standardi znanja ucenec ucenka pozna in zna v osnovnih potezah povedati evangeljsko pripoved o jezusu kristusu njegovem rojstvu marija zivljenju in nauku o ljubezni do bliznjega c priblizanju bozjega kraljestvac bozji ljubezni milosti do ljudi smrti in vstajenju zna casovno in prostorsko umestiti jezusovo zivljenje ve kje je zapisana pripoved o jezusovem zivljenju in kdaj je bila zapisan ve da so evangeliji jedro drugega zadnjega dela svetega pisma in da prvi del govori o bozjem stvarjenju sveta in cloveka verovanju in zgodovini judovskega ljudstv ve da sveto pismo stara zaveza v tistem delu ki je skupno kristjanom in judom govori o c zavezic judovskega ljudstva ki mu je pripadal tudi jezus da bo castilo le enega boga in spostovalo njegove zapovedi in o bozji obljubi da bo ljudstvo varoval vse do nastopa bozjega kraljestva za vse ljudi pozna dekalog c deset bozjih zapovedic ki jih je po svetem pismu prejel mojzes za judovsko ljudstvo in vse ljudi ve da je iz jezusovih ucencev apostolov in vseh ki so sledili njegovemu ucenju in verovali v njegovo vstajenje od mrtvih nastala krscanska verska skupnost cerkev ki se je kasneje razdelila na katolisko pravoslavno evangelicansko in druge cerkve ve da so po krscanskem verovanju s smrtjo in vstajenjem jezusa kristusa postali delezni bozje obljube c vecnega zivljenjac vsi ljudje pozna krscanski pomen bozica bozje vclovecenje velikega petka in velike noci jezusova smrt in vstajenje in binkosti prihod svetega duha k jezusovim ucencem po njegovi smrti zacetek cerkve pozna pomen besede sveta trojica ve zakaj je kriz simbol kristjanov pozna krscanski pomen krsta kot znamenja vkljucitve v kristusovo cerkev ve da je obhajilo evharistija spomin na jezusovo zadnjo skupno vecerjo z apostoli in da se po verovanju vecine krscanskih cerkva z njim na skrivnosten nacin obnavlja zveza med jezusom kristusom in vsakim vernikom islam ur cilji ucenci prejmejo osnovne informacije o najmlajsi izmed velikih verskih tradicij seznanijo se z odzivom islama na procese in pojave moderne dobe seznanjanje s koranom vsebine mohamedovo zivljenje pomen korana sirjenje islama po mohamedovi smrti nastanek islamske civilizacije odnosi med judovstvom islamom in krscanstvom stebri islama osnovni verski nauki in obredi sodobni islam med sprejemanjem moderne dobe in odklonilnimi reakcijami nanje pojmi islam mohamed alah koran meka ramadan dzamija moseja dzihad imam povezave zgodovina slovenscina geografija likovna in glasbena umetnost etika in druzba standardi znanja ucenec ucenka ve da je islam nastal kasneje od judovstva in krscanstva zna casovno in prostorsko umestiti njegov nastanek zna razloziti zakaj je v arabiji sestega stoletja bilo ze poznano judovsko in krscansko verovanje zna v osnovnih potezah orisati pripoved o mohamedovem zivljenju ve da je koran sveta knjiga muslimanov in da je po njihovem verovanju neposreden zapis bozjega razodetja ki ga je skozi daljse obdobje sprejemal mohamed ve da je alah arabsko ime za boga ki se je po islamskem verovanju razodel mohamedu pred tem pa judovskim prerokom mojzesu in jezusu ve da muslimani verujejo v enega in edinega boga da je po koranu tudi jezus enako kot mojzes in mohamed le prerok bozji poslanec le clovek ki mu je bog namenil posebno poslanstvo zna razloziti zakaj je med kristjani in muslimani velika prostorska in verska blizina in zakaj so bili v zgodovini med njimi pogosti spopadi z medsebojnim obtozevanjem za c neverstvoc pozna osnovne obveze muslimana c pet stebrovc pozna pomen besed dzamija moseja ramadan imam dzihad budizem ur cilji ucenci se seznanijo s svetovno religijo ki se bistveno razlikuje od prvih treh obravnavanih osnovne informacije o religiji brez boga v njeni izhodiscni vsebini in njenih danasnjih usmeritvah seznanjanje z verskimi teksti vsebine oris indije za casa bude kastna druzba hinduizem budovo zivljenje in nauk stiri plemenite resnice in osmeroclena pot sodobni budizmi budizem na zahodu pojmi buda samsara karma nirvana socutje meditacija dalaj lama povezave geografija standardi znanja ucenec ucenka zna okvirno umestiti budo v prostor in cas njegovega zivljenja ve da budizem izhaja iz indijske verske tradicije in deli z njo nekatere temeljne pojme in predstave karma samsara hkrati pa nasprotuje kastni delitvi pozna in zna v osnovnih potezah ocrtati zivljenjsko pot bude in njegovo socutje do ljudi in vseh zivih bitij kot temeljno vodilo njegovega zivljenja in nauka pozna elementarni pomen izrazov samsara karma nirvana ve da buda za izvorni budizem ni bog da se ni imel za boga in da je ucil kako lahko le clovek brez bogov sam doseze nirvano s pravim nacinom misljenja delovanja custvovanja kot ga je buda rzsvetljeni spoznal in ucil ve da za budiste ta pot odresenja vkljucuje socutje do drugih ljudi moralno zivljenje zmernost nenasilnost meditacijo zna pojasniti da se je budizem kasneje razsiril po drugih dezelah kitajska japonska se razvejal ter povezal z njihovo kulturo obvezno izbirne teme obvezen izbor ene teme vzori in vzorniki ure cilji spoznati da clovek raste ob vzornikih zavedati se svojih dosedanjih zivljenjskih vzornikov poiskati skupne vrednote in znacilnosti nekaterih vzornikov posebej iz verskega sveta vsebine jaz in moji vzorniki trubar slomsek in njune vrednote mati tereza albert schweitzer in martin luther king gandhi kot vzornik nenasilja pojmi vzgled vzornik idol svetnik povezave etika in druzba zgodovina slovenscina standardi znanja ucenec ucenka ve da si ljudje izbirajo razlicne vzornike na razlicnih zivljenjskih podrocjih pozna razliko med zgledom vzornikom idolom svetnikom idealom ve da vzorniki lahko spodbujajo k osebni rasti in krepijo v vztrajnosti ustvarjalnosti zaupanju pozitivnem spreminjanju sebe in zivljenjskega okolja lahko pa vplivajo tudi nasprotno ve da so nekateri vzorniki iskali svojo vizijo prizadevanja in dela za boljsi svet v verskih vrednotah in jo z njimi tudi utemeljevali pozna pojem svetnistva v katoliskem krscanstvu pozna razlog zavracanja cascenja svetnikov v protestantskem krscanstvu pozna trubarja in slomska ter njune verske vrednote pozna delovanje gandhija in matere terezije ter ju zna utemeljiti na podlagi razlicnih zivljenjskih izkusenj in verskih izhodisc pozna religiozno ozadje prizadevanja alberta schweitzerja na socialnem in martina lutra kinga na politicnem podrocju enkratnost in razlicnost ure cilji odkrivati podobnosti in razlicnosti med ljudmi zacutiti pomembnost svoje ne enkratnosti v odnosu do drugih vaditi se sprejemati sebe in drugega v skupnosti vsebine v cem smo si razlicni in v cem podobni ne enkratnost v svetu religij judovstvo krscanstvo islam budizem moski in zenska v svetu religij med seboj smo razlicni in povezani pojmi identiteta enkratnost razlicnost znacaj moskost zenskost posameznik skupnost povezave etika in druzba slovenscina standardi znanja ucenec ucenka pozna in zna razlikovati razlicne vrste razlicnosti spol barva koze znacaj poklic narodna in verska pripadnost itd zna nasteti nekaj najpomembnejsih podobnosti zna poiskati na sebi nekaj podobnosti razlicnosti enkratnosti zna utemeljiti da zivljenje v vsaki skupnosti potrebuje podobnosti in razlicnosti zna nasteti nekaj pomembnejsih podobnosti in razlik med krscanstvom islamom budizmom v odnosu do pojmovanja enakosti razlicnosti in enkratnosti ljudi ve da imajo v razlicnih religijah moski in zenske razlicno vlogo pozna patriarhalnost velikih verskih tradicij in njene druzbene korenine pozna pomen izraza identiteta izbirne dodatne teme judovstvo cilji seznaniti se z idejnim svetom judovstva odkriti zivljenjsko moc in vpliv judovstva pred nastankom krscanstva in po njem seznanjanje s temeljnimi teksti vsebine vera v izvoljenost judovskega ljudstva in zavezo med bogom in izraelom pricakovanje mesije pricakovanje odresenja izraela in novi jeruzalem novo nebo in nova zemlja za vse ljudi usodni dogodki v biblijski zgodovini ljudstva in po njej nacisticni holokaust pomen judovstva v evropski civilizaciji pojmi zaveza postava tora abraham mojzes tempelj preroki mesija talmud izrael povezave zgodovina geografija azijska verstva cilji ucenci prejmejo osnovne informacije o indijski verski tradiciji in o dveh religijskih oziroma filozofskih tradicijah kitajske vsebine hinduizem pet tisoc let hindujskih verovanj bog in bogovi krogotok ponovnih rojstev in cilji clovekovega zivljenja ponovna rojstva in kastni sistem vplivi hindujskih verovanj v svetu danes pojmi brahman atman samsara karma dharma bhakti ljubezen moksa vede bhagavadgita lao ce etika in filozofija tao dao jin jang in iskanje harmonije v posameznikovem zivljenju in druzbi daoizem danes konfucij pravila odnosov v druzini pravila odnosov v druzbi srebrno pravilo obredi ceremonijali konfucianizem in cesarska kitajska konfucianizem danes sprejemanje elementov daoizma in konfucianizma v zahodnih druzbah jin jang pojmi dao lao ce konfucij jin jang harmonija ceremonijal povezave zgodovina geografija tradicionalne religije cilji seznanjanje ucencev s posebnim tipom religij ki so razsirjene med plemenskimi skupnostmi pokazati kako te religije omogocajo enoten pogled na svet in homogenizirajo plemensko skupnost v casu in prostoru opozoriti na razlicnost med tovrstno homogenostjo ki ni totalitarnost in pluralno druzbo v kateri zivijo solarji opozoriti na ostanke teh verovanj v obstojecih ljudskih verovanjih in praktikah vsebine podrocja na katerih ta verstva obstajajo se danes skupne znacilnosti tradicionalnih verstev bogovi predniki duhovi obredi odnos do okolja vzorcni primeri verstvo starih slovanov ameriski indijanci afriska verstva plemenska etika pozitivna in negativna prestopek junastvo pojmi predniki duhovi animizem tabu totem vrac saman daritve maske povezave zgodovina geografija nova religiozna gibanja cilji ucenci se seznanijo z novimi religioznimi gibanji v svetu in v sloveniji njihovimi koreninami v poznanih verskih tradicijah vsebine nekatere znacilnosti ucenja in praktik novih religioznih gibanj narascajoca verska pluralizacija zahodnih druzb dejavniki porajanja novih verskih gibanj razlike med kultom sekto in cerkvijo nekateri ekscesi novih religij pojmi nova religiozna gibanja new age sekte karizmaticni voditelj parareligiozna gibanja supersticije povezave etika in druzba resevanje nasprotij dogovarjanje in ali nasilje cilji prispevati k premisljenemu odnosu do razlicnega dojemanja lastnih in tujih interesov pogledov custev navajati k resevanju konfliktov ki uposteva pravicnost lastno dostojanstvo in svobodo ter dostojanstvo in svobodo drugega odvracati od uporabe nasilja v medsebojnih odnosih vsebine razlike nasprotja konflikti interesov pogledov custev ziveti s konflikti vztrajanje in nacini resevanja ucenje ob konfliktih in osebna rast vzgledi in norme iz sveta religij pojmi konflikt nasilje pravicnost sporazum dostojanstvo svoboda povezave etika in druzba slovenscina clovek in narava cilji opozoriti na razlicna pojmovanja sveta ki jih imajo posamezne religije in od tega odvisne razlicne odnose do narave in okolja pomoc pri razumevanju razlicnih pogledov in praks v odnosu do narave in zivljenja v obmocjih razlicnih religij vsebine svet kot stvarstvo ki ga je ustvarilo bozanstvo stvarnik in kot dar za katerega so ljudje odgovorni stvarniku judovstvo krscanstvo islam nekatera tradicionalna verstva svet kot stopnja in ali privid na poti k zadnji resnicnosti hinduizem budizem svet kot sveti kozmos clovek kot njegov del medsebojno prezemanje in clovekova odgovornost uravnavanje in omejevanje uzivanja materialnih dobrin v verstvih z bolj ali manj odklonilnim odnosom do moderne miselnosti za katero je materialno blagostanje ena najvisjih vrednot verstva kot mozen zaveznik ekoloskih gibanj pojmi stvarstvo c zadnja resnicnostc maja sveti kozmos svete neciste in zrtvene zivali askeza povezave etika in druzba biologija razred obvezne teme uvod ljudje in verstva religijska kultura uri cilji ucenci spoznajo osnovne vidike sestavine religijskih pojavov religiozno skupnost rituale simbole religiozno dozivetje opredeljevanje smisla zivljenja v razlicnih religijah zivljenjska vodila razlicnih religij vsebine uvodna tema o razlicnih vidikih religijskih pojavov primeri iz okolja v primerjavi z drugimi poznanimi primeri povezave etika in druzba zgodovina geografija standardi znanj ucenec ucenka zna navesti in opisati vsaj dva primera religioznega zdruzenja skupnosti ljudi obredov simbolov religioznega dozivljanja in custvovanja religijskih pravil ali vodil za zivljenje in religijskih odgovorov na c zadnja vprasanjac religije skupnost obredi simboli izkustvo dozivetje ur cilji ucenci primerjalno spoznajo razlicne oblike religioznih skupnosti spoznavajo obredni svet religij pridobivajo sposobnosti razumevanja simbolnega jezika razlicnih religij spoznavajo povezanost med obredi simboli in religioznim izkustvom ter obstojem verske skupnosti vsebine razlicne oblike religioznih skupnosti izkljucujoce neizkljucujoce demokraticne hierarhicne razlikovanje svetega in profanega casa svetega in profanega prostora razlikovanje svetih in profanih objektov najpomembnejsi prazniki v razlicnih religijah najpomembnejsi sveti kraji in objekti kljucni obredi velikih religij simbolicni jezik obredov religiozno izkustvo dozivetje svetega pojmi religiozna skupnost ritual obred simbol sveto profano dozivetje svetega sveti kraj cas mit molitev daritev zrtvovanje povezave etika in druzba zgodovina standardi znanja ucenec ucenka zna navesti in na kratko opisati nekaj primerov razlicnih oblik verskih zdruzenj skupnosti zna navesti in opisati vsaj tri znacilne velike verske praznike iz vsaj dveh razlicnih verstev zna prikazati in pojasniti kako razlicna verstva pri svojih praznikih opredeljujejo pojasnjujejo in razmejujejo c sveti casc in ali prostor svojega praznovanja od profanega casa in prostora zna prikazati in pojasniti c svetec dejavnosti in simbole ki jih pri tem uporabljajo zna pokazati na primere individualnega in skupnega verskega custvovanja dozivljanja dozivetja svetega ob obredih in simbolih pozna vsaj tri simbole razlicnih verstev in zna pojsniti pomen ki ga v teh verstvih imajo zivljenjska vodila religij ur cilji seznaniti z osnovnimi spoznanji o etikah razlicnih verstev njihovem ujemanju v temeljnih vrednotah in normah medcloveskega sozitja kulturni in druzbeni pogojenosti njihovih konkretizacij in uresnicevanj razlikah v njihovem verskem utemeljevanju in sankcioniranju vsebine temeljne eticne vrednote in norme religij dobro in zlo pravicno in krivicno v religijah eticne norme dekaloga zlato pravilo pravicnost in ljubezen do bliznjega naceli nenasilja in harmonije reglementacija in ali relativizacija norm v vsakdanjem zivljenju s strani religij kdo je moj bliznji mi in drugi razlicnih religij odnosi med verstvi v preteklosti in danes izjava o svetovnem etosu parlamenta svetovnih religij clovekove pravice in svetovna verstva pojmi etika morala zakon dekalog pravila obicaji zlato pravilo greh karma bozja poslednja sodba clovekove pravice povezave etika in druzba slovenscina standardi znanja ucenec ucenka ve da verstva vkljucujejo utemeljujejo in sankcionirajo razlicna zivljenjska pravila in vodila ve da se razlikujejo pri posebnih pravilih nacinih utemeljevanja in sankcioniranja ne spostovanja svojih pravil zna to ilustrirati na enostavnih primerih ve da se svetovna verstva ujemajo v elementarnih vrednotah in pravilih medcloveskega sozitja spostovanje zivljenja clovekovega dostojanstva solidarnosti temeljne enakosti ljudi ne ubijajc c ne kradic c ne lazic c spostuj dogovorc pozna moralne zapovedi dekaloga in njihovo c kristalizacijoc v c ljubi bliznjega kakor samega sebec v biblijski stari in novi zavezi pozna podobne zapovedi prepovedi v budizmu islamu ali drugih verstvih pozna c zlato praviloc in dejstvo njegove izrecne navzocnosti v razlicnih verstvih pozna pomen izraza greh kot tistega nemoralnega odnosa in ravnanja do drugih ljudi in samega sebe ki hkrati pomeni nasprotovanje in zalitev boga nadnaravnega njegovih zapovedi ali prepovedi pozna pojma c bozje poslednje sodbec z nagrado in kaznijo in c karmec kot dveh najznacilnejsih nacinov verskega sankcioniranja clovekovega moralnega ravnanja pozna in razume primere konfliktov med uresnicevanjem c clovekovih pravicc kot jih razglasajo sodobni mednarodni dokumenti in posameznimi normami in vrednotami razlicnih verstev svoboda vest odgovornost ure cilji spoznati povezanost svobode vesti in odgovornosti spoznati odnos med vestjo krivdo in grehom spoznati odnos med avtoriteto avtonomijo in anarhijo vsebine cigav glas je glas vesti razlicni odgovori kaj je krivda kaj pomeni greh odgovornost do samega sebe in odgovornost do drugega clovekovo dostojanstvo pojmi vest odgovornost krivda greh odpuscanje avtoriteta anarhija povezave etika in druzba slovenscina standardi znanja ucenec ucenka zna s primeri pojasniti razliko med negativno in pozitivno svobodo zna navesti razlicne oblike svobode ki jih navajajo in jamcijo mednarodni dokumenti o clovekovih pravicah in svoboscinah zna razloziti odgovornost kot posledico svobodne izbire in navesti okoliscine nevednost prisila strah ki vplivajo na stopnjo odgovornosti pozna osnovno opredelitev vesti kot c notranjec clovekove sodbe s katero posameznik ocenjuje lastno storjeno ali nameravano dejanje kot dobro ali slabo pozna razlicne odgovore na vprasanja cigav glas je glas vesti zna razlikovati med svobodo vesti in svobodo veroizpovedi pozna razliko in podobnost med prestopkom in zlocinom krsitev pravnih in moralnih norm ter grehom neposlusanje glasu vesti obvezno izbirne teme obvezen izbor ene teme druzina ure cilji spoznati vlogo druzine v tradicijah razlicnih religij odkrivati sprejetost in konfliktnost v razlicnih druzinskih skupnostih raziskati pomen in vlogo druzine v domacem okolju vsebine druzina v zivljenjskem okolju strukture druzinskih odnosov in vrednot v razlicnih verstvih krscanstvo judovstvo islam hinduizem kitajska verstva verske skupnosti in druzine medsebojna podpora in ali konflikti krscansko pojmovanje druzine njegov razvoj in sodobne razmere verske razlike znotraj druzine pojmi druzinske vloge konflikt stiska sprejetost vrednote povezave etika in druzba zgodovina slovenscina standardi znanja ucenec ucenka pozna vlogo in pomen nekaterih pojmov ki so sestavni del druzinskih procesov stiska konflikt odpuscanje sprava medsebojno sprejemanje in spostovanje druzinska ljubezen pozna patriarhalnost velikih verskih tradicij v druzinskih odnosih njene druzbene korenine a tudi protipatriarhalne spodbude znotraj svetovnih verstev ve da religije krscanstvo judovstvo kitajske religije islam vplivajo na druzinsko zivljenje in zna to prikazati s primeri pozna temeljne vrednote in znacilnosti druzinskega zivljenja v svojem okolju in jih zna primerjati z druzinami iz drugih religijskih okolij zna odkrivati vlogo religije pri oblikovanju druzinskega zivljenja prijateljstvo ljubezen spolnost ure cilji odkriti razlicne poglede na ljubezen in spolnost v religijah spoznati obrede simbole in iniciacije ki vplivajo na urejenost odnosov v svetu religij spoznati pomembnost rasti v osebnem odnosu vsebine pojmovanje prijateljstva ljubezni in spolnosti v zivljenjskem okolju pogledi na ljubezen in spolnost v svetu religij biblija in krscanstvo islam budizem hinduizem simboli obredi iniciacije pri urejanju odnosov na podrocju ljubezni in spolnosti zvestoba kot vrednota v religijah pojmi spolnost eros seks zvestoba povezave etika in druzba slovenscina likovna umetnost standardi znanja ucenec ucenka pozna vlogo medsebojnih odnosov z ozirom na partnerstvo ljubezen in spolnost pozna podobnosti in razlike v razlicnih religijskih tradicijah in znotraj njih v pogledih na spolnost ve da vse velike religijske tradicije spolnost sprejemajo in jo urejajo z normami in obredi pozna primere in utemeljevanja zavracanja spolnosti v religijah pozna primere posebnega povzdigovanja sakralizacije spolnosti v religijah pozna nekatere obrede in simbole razlicnih religij ki sluzijo urejanju spolnosti in odnosov med spoloma iniciacija zakrament zakona itd pozna vrednoto postopnosti rasti v osebnem odnosu v kulturah s krscanskim vplivom tovaristvo prijateljstvo partnerstvo ljubezen spolnost zna razloziti pomen medosebne zvestobe v krscanstvu in se v kaksnem drugem verstvu delo in kot poklic ure cilji spoznati smisel poklicne odlocitve in pomen dela v krscanstvu v primerjavi z drugimi tradicijami in pojmovanji spodbujati k odkrivanju in uresnicevanju osebnih talentov vsebine poklic in delo kot poslanstvo po klic v krscanskem pojmovanju pomeni dela prezivetje samouresnicevanje poklicanost uresnicevanje in sluzenje v delu delo zase delo za druge talenti in sposobnosti dar in odgovornost veselje in preizkusnje pri delu pojmi poklic poklicanost talenti poslanstvo sluzenje uresnicenje povezave etika in druzba zgodovina standardi znanja ucenec ucenka pozna razlicne pomene dela delo zase za prezivetje za samouresnicevanje zase in za druge za placilo delo za druge brez placila delo kot ustvarjanje novega boljsega pozna obicajni pomen besede poklic in krscanski izvor besede v poklicanosti sluzenju bogu z delom za druge z uresnicevanjem od boga danih talentov in moznosti pozna religiozno ovrednotenje dela v kateri od drugih verskih tradicij hinduizem razume razliko in povezanost med religioznim krscanskim in sekulariziranim pojmovanjem odgovornosti za razvijanje in uresnicevanje prejetih talentov zmoznosti bozji naravni dar nadarjenost investicije pozna utemeljevanje dolznosti in pravice do dela in do pocitka v religijah zna utemeljiti dostojanstvo dela nezmoznih ljudi in njihovo pravico do solidarnosti in pomoci dela zmoznih in premoznih v krscanskem pojmovanju pojmovanju nekega drugega verstva islam na nereligiozen nacin izbirne dodatne teme religijske skupnosti druzbene skupnosti cilji seznaniti se s povezovalno in razdruzevalno druzbeno mocjo religij odkrivati spodbude in posledice druzenja in pripadnosti na osnovi religij biti pozoren na mozne konfliktne posledice religijskega druzenja spoznavati tipe razmerij med religioznimi skupnostmi in sirsimi drugimi druzbenimi skupnostmi vsebine tipi verskih skupnosti cerkve male verske skupnosti sekte kulti menistvo in redovnistvo cerkvena verska obcestva odnosi verskih skupnosti do krajevne skupnosti prezemanje v tradicionalnih okoljih sodelovanje izoliranje nasprotovanje verske skupnosti in drzava od drzavne religije do locitve verskih skupnosti od drzave pojmi cerkev sekta kult obcestvo drzavna cerkev locenost cerkve verske skupnosti in drzave samostan red menistvo povezave zgodovina etika in druzba magija okultizem religija cilji ucenci se seznanijo z magijskim misljenjem in praksami v preteklosti in sedanjosti znotraj in zunaj verskih tradicij spoznajo razliko med magijskim in znanstvenim misljenjem navajajo se na kriticno prepoznavanje magijskih praks ponudb v sodobnem svetu vsebine znacilnosti magijskega misljenja in delovanja dotikalna in posnemovalna magija bela in crna magija vloga maga v plemenski druzbi razlike med znanstveno vzrocnostjo in magijskim pojmovanjem vzrocnosti razlike med magijo in religijo magija v religijah odnos verskih organizacij do magije oblike magijskega misljenja in delovanja v sodobnem svetu pojmi magija mag vrac okultno vrazeverje supersticije astrologija povezave zgodovina egocentricnost in solidarnost v stiskah cilji opozarjati na omejenost in skodljivost egoizma v razlicnih skupnostih odkrivati perspektivo resevanja iz stisk po poti solidarnosti seznaniti z religioznimi nacini izrazanja in utemeljevanja solidarnosti vsebine egocentrizem egoizem posameznika in skupnosti tudi verskih solidarnost kot zivljenjsko nacelo ki omogoca preseganje stiske oblike solidarnosti solidarnost kot nacin zivljenja verstva in cloveska solidarnost pojmi egocentricnost egoizem stiska solidarnost molitev karitas povezave etika in druzba slovenscina sanje zelje cilji razocaranja cilji odkrivanje razlicnih zivljenjskih dimenzij ki presegajo danost vsakdana odkrivati pomembnost in presojati vpliv sanj zelja vizij in razocaranj pri oblikovanju zivljenjskih ciljev vsebine nacini sprejemanja in izrazanja dusevnih zivljenjskih dimenzij presojanje lastnih zivljenjskih vizij vizije sanje razocaranja in vztrajanje znanih osebnosti jozefove sanje mati terezija martin luther king mahatma gandhi louis braille h keller pojmi sanje sanjarjenje vizije cilji povezave slovenscina razred obvezne teme biblija stara in nova zaveza ur cilji spoznati nastanek in zgradbo biblije spoznati nacine branja biblije dobesedno alegoricno spoznati odnos razlicnih krscanskih konfesij do biblije spoznati nekatere kljucne teme in sporocila vsebine izvori in oblikovanje stare zaveze nastanek in zgradba nove zaveze istovetnost in razlika med sporocili sz in nz slovenski prevodi biblije in njihov pomen izbirne teme iz stare in nove zaveze stvarjenje sveta adam in eva mojzes in dekalog job pridiga na gori jezusova smrt in vstajenje pojmi zaveza postava tora kanon jahve in imena boga ocaki preroki apostoli stvarjenje izvirni greh milost odresenje vstajenje povezave zgodovina slovenscina likovna vzgoja umetnost standardi znanja ucenec ucenka pozna pomen besede biblija in ve da je uveljavljeno slovensko ime zanjo sveto pismo ve da je biblija zbirka knjig spisov ki se delijo na staro in novo zavezo ve da so spisi stare zaveze skupni judom in kristjanom spisi nove zaveze pa le kristjanom in krscanskim cerkvam zna casovno umestiti nastanek spisov stare zaveze prvo tisocletje pr n s in spisov nove zaveze druga polovica i stoletja n s ve v katerih jezikih je bila biblija izvorno zapisana ve da je bila zgodaj v celoti prevedena v grscino in latinscino vulgata nato pa postopoma v skoraj vse jezike sveta ve da je bil prvi v slovenscino prevedeni spis leta evangelij po mateju leta pa celotna biblija slovenski protestanti trubar in dalmatin ve da so kasneje nastajali in izhajali novi katoliski in protestantski slovenski prevodi ve za ekumensko izdajo in kaj to pomeni ter najnovejsi standardni slovenski prevod iz izvirnika leta pozna okvirno vsebinsko delitev knjig sz na zgodovinske knjige pet mojzesovih knjig postava tora poucne in pesniske psalmi visoka pesem job pridigar knjiga modrosti ter preroske izaija jeremija ve da imena knjig niso istovetna z njihovimi avtorji zlasti mojzesove knjige da so bile zapisane in urejene kasneje ve kaj pomeni biblicni c kanonc pozna pomen besede zaveza stara zaveza kot zaveza med judovskim ljudstvom in bogom nova zaveza med bogom in vsakim clovekom po jezusu kristusu ki je v krscanskem pojmovanju hkrati bog in clovek predstavlja boga za vse ljudi in vse ljudi pred bogom zna v grobem casovno in prostorsko umestiti nastajanje spisov nove zaveze pozna osnovno poimenovanje in razdelitev spisov nove zaveze poimenovanje stirih evangelijev in imena glavnih piscev pisem ve da so porocila o jezusovem zivljenju in nauku ter verovanju njegovih ucencev apostolov in njihovih ucencev zapisovali in urejali postopoma in da niso vsa bila sprejeta v veljavno sveto pismo nz pozna osnovno sporocilo spisov sz o veri v boga stvarnika sveta in cloveka zavezi z izvoljenim judovskim ljudstvom njegovi poti v egipt in resitvi iz egiptovskega suzenjstva abraham jozef mojzes od boga dani postavi zakonu tora obljubljeni dezeli in obljubljenem koncnem odresenju in odreseniku preroki mesija ve da je za kristjane osnovno sporocilo nz evangelijev in pisem izpolnitev bozje obljube v stari zavezi in izpricanje bozje ljubezni do ljudi z bozjim uclovecenjem v jezusu kristusu razume da apostolska dela in pisma govore o nastajanju prve cerkve njenih obredov in organizacije pozna v osnovnih potezah in na osnovi branja izbranih odlomkov biblijsko temo o stvarjenju sveta in cloveka eno od zgodb sz mojzes in bozje zapovedi na sinaju job jezusovo c pridigo na goric ali prilike o bozjem kraljestvu prikaz jezusove smrti in sporocilo o vstajenju zna pojasniti razliko med dobesednim in alegoricnim branjem sestavin biblijskih spisov krscanstvo in zahodna civilizacija ur cilji odkriti krscanstvo kot eno izmed temeljnih gibal zahodne civilizacije razumeti inspiracijsko moc krscanstva na razlicnih podrocjih zivljenja seznanjanje s konkretnimi primeri vpliva krscanstva vsebine drugacnost krscanstva in njegove korenine v judovski in grsko rimski kulturi krscansko pojmovanje enakosti razlicnosti in ljubezni do bliznjega krscanske korenine humanizma razumevanje cloveka kot osebe enakost bozjih otrok in bratstvo sestrstvo vseh ljudi svoboda vesti razlikovanje med cerkvijo in drzavo strpnost in nestrpnost v zgodovini krscanstva preganjanje kristjanov verski spopadi med kristjani nasilje kristjanov nad judi pogani in krivoverci krscanstvo in umetniska ustvarjalnost pojmi humanizem civilizacija toleranca inspiracija mucenistvo verska svoboda bratstvo sestrstvo enakost povezave zgodovina slovenscina umetnost standardi znanja ucenec ucenka ve da se je krscanstvo oblikovalo v okviru judovske kulture biblija stara zaveza palestina stoletja in grsko rimske kulture rimski imperij prvih stoletij nasega stetja mesta z judovsko diasporo grski jezik nove zaveze grski in latinski jezik prvih koncilov in njihovih dokumentov pozna in zna argumentirati krscansko pojmovanje temeljne enakosti in bratstva sestrstva vseh ljudi pozna in razume nujnost spostovanja svobode vesti v krscanstvu pozna in zna pojasniti nujnost krscanskega razlikovanja med drzavo oblastjo in cerkvijo pozna primere verskih spopadov v zgodovini krscanstva in zahodne civilizacije zna navesti njihove verske in zunajverske spodbude in opravicila preganjanje kristjanov nasilje kristjanov nad judi c poganic c krivovercic verske spopade med kristjani pozna primere krscanskega nasprotovanja verski etnicni in politicni nestrpnosti in nasilju pozna izraze in razloge za patriarhalnost in zensko neenakopravnost v zgodovini krscanstva in primere nasprotovanja temu iz krscanskih izhodisc zna povezati krscanska pojmovanja o cloveku in medcloveskih odnosih s sodobnim humanisticnim pojmovanjem clovekovih pravic zna na konkretnem primeru umetnika in umetniskega dela pokazati na njegov krscanski navdih in spodbudo zna na konkretnem primeru pokazati nacin zaviranja umetniske ali znanstvene ustvarjalnosti v imenu krscanske vere religije in vprasanje smisla zivljenja ur cilji seznaniti kako razlicna verstva in nazori opredeljujejo clovekov problem in smisel zivljenja se posebej nasproti zlu trpljenju in smrti vsebine predstavitev clovekovega problema v razlicnih verstvih judovstvo krscanstvo islam hinduizem budizem kitajska verstva cilj in smisel zivljenja v razlicnih religijah odresenje zvelicanje bozje nagrade in kazni v posmrtnem zivljenju izboljsevanje karme prekinitev krogotoka zivljenja in smrti v nirvani harmonija z naravo nereligiozna osmisljanja zivljenja pojmi smisel odresenje obcestvo z bogom enkratno in vecno zivljenje neumrljivost duse vstajenje samoodresenje reinkarnacija nirvana zlitje duse z bogom zivljenje za druge po drugih v drugih povezave etika in druzba slovenscina likovna in glasbena vzgoja standardi znanja ucenec ucenka ve da se verstva soocajo z zadnjimi vprasanji in se posebej stiskami cloveskega zivljenja obstoja in minljivosti zivljenja in smrti srece in trpljenja dobrega in zlega ve da pomeni govoriti o c smislu zivljenjac govoriti o clovekovem zivljenju v zvezi s temi vprasanji razlikuje med nereligioznimi odgovori ki ob vprasanjih o smislu in ciljih clovekovega zivljenja ne segajo preko narave in drugih ljudi ter religioznimi odgovori ki povezujejo zadnje cilje in smisel cloveskega zivljenja z vero v obstoj c povsem drugec skrivnostne presezne transcendentne vecne duhovne stvarnosti boga brezosebnega duha nirvane pozna in razlikuje verske nauke o neumrljivosti duse ponovnih rojstvih reinkarnacije karme vstajenja in vecnega zivljenja z bogom razlikuje med pojmovanjem osebnega boga teizmom in c panteisticnimc brezosebnim bogom brezosebno visjo duhovno silo obvezno izbirne teme obvezen izbor ene teme rast krscanstva in njegove delitve ur cilji seznaniti se z oblikovanjm krscanskega nauka na podlagi evangelijev pavlovih pisem in povzetja grske filozofske misli spoznati oblikovanje cerkvene organizacije spoznati vzroke delitve krscanstva ekumenizma odkrivati da lahko vera povezuje ali razdruzuje spoznavati kaj je mogoce storiti za sozitje med razlicnimi nazorskimi skupinami vsebine verske razmere v rimskem imperiju krscanstvo kot drzavna vera koncili in spori o dogmah prispevek menistva sirjenje krscanstva vzhodno in zahodno krscanstvo katolistvo in ortodoksnost reformacija in protireformacija verski spopadi verska ne tolerantnost verska svoboda sodobna raznolikost krscanstva civilna druzba in cerkvenost danes pojmi cerkev kler laiki menistvo dogme koncili razkol papestvo patriarhi pravoslavje katolistvo protestantizem in neoprotestantska gibanja ekumenizem civilnost povezave zgodovina standardi znanja ucenec ucenka ve da je bilo krscanstvo sprva ena izmed mnogih religij rimskega imperija oziroma sredozemlja pozna okoliscine sirjenja krscanstva ve da so kristjani veckrat bili delezni preganjanja pozna konkreten primer ve da so ze v prvih stoletjih med kristjani obstajali razlicni pogledi na evangelije in biblijo in da se je poizkusalo dolociti obvezna pravoverna ortodoksna in splosna katoliska verovanja dogme na koncilih zborih skofov in ucenjakov ve da je bilo krscanstvo v cetrtem stoletju povzdignjeno v drzavno vero konstantin in teodozij ve da je to prineslo nestrpnost do nekristjanov in tistih kristjanov ki niso soglasali s stalisci ki so bila z mocnejse strani steta za pravoverna pozna primer take nestrpnosti npr prepoved opravljanja obredov rusenje templjev ve da se v naslednjih stoletjih krscanstvo razsiri po celotni evropi pozna primer nasilnega in nenasilnega c pokristjanjevanjac ve da je bila osebna izbira vere redka ve da je v enajstem stoletju prislo do razkola na rimsko katolisko in pravoslavne cerkve s svojimi patriarhi zna pojasniti da je bil razkol povezan z merjenjem politicne moci in kulturnimi razlikami zna navesti dve razliki med rimsko katolisko cerkvijo in pravoslavno cerkvijo ter kaj jim je skupno ve da je papez rimski skof in poglavar rimsko katoliske cerkve ve da je rimsko katoliska cerkev v srednjem veku postala mocna kulturna druzbena in politicna sila da so papezi imeli svojo vojsko in ozemlje ve da so v srednjem veku obstajala stevilna krscanska gibanja in osebe ki jih je uradna cerkev razglasila za c herezec c krivovercec in jih preganjala zna navesti eno tako gibanje in osebo ve kdo je bil luther in zna navesti dva luthrova ocitka rimski cerkvi ve da v sestnajstem stoletju nastanejo protestantske cerkve iz zahteve po temeljiti prenovi zahodne rimsko katoliske cerkve zna navesti dve razliki med protestantsko in rimsko katolisko cerkvijo ter kaj jim je skupno ve da se z evropskim osvajanjem sveta siri tudi vpliv krscanskih cerkva zna pojasniti posamezen primer ve da se krscanstvo danes nahaja v stevilnih variantah in zna povedati kje na karti sveta so navzoce tri poglavitne oblike katolistvo pravoslavje in protestantizem ve da je bilo v prvih stoletjih sedem skupnih koncilov ve da je bil zadnji koncil rimsko katoliske cerkve v letih drugi vatikanski koncil ve da se z izrazom cerkev oznacuje skupnost krscenih in verujocih v jezusa kristusa pozna razliko med klerom in laiki v katoliski in pravoslavni cerkvi ter drugacno pojmovanje odnosov med nosilci funkcij v protestantskih cerkvah razume povezovalne in razdruzevalne druzbene in kulturne ucinke krscanstva in njegovih delitev v rimskem imperiju evropskem srednjem veku in zacetkih novega veka zna pojasniti kako je cerkvena organizacija prezivela razpad zahodno rimskega imperija in kako je skupaj s krscanstvom ohranila in sirila tudi nekatere dosezke grsko rimske kulture grska in latinska pismenost rimsko pravo umetnost pozna imena vsaj treh cerkvenih redov benediktinci cistercijani dominikanci franciskani jezuiti pozna pomen besede ekumenizem in primer ekumenskega delovanja razsvetljenstvo ure cilji spoznati razsvetljenska izhodisca naravna luc razuma avtonomija cloveka kot osebe in svoboda vesti locitev cerkve in drzave spoznati dinamiko ki jo je razsvetljenstvo vneslo v zahodno civilizacijo vsebine nastanek in razvoj religij v luci razsvetljenstva kritika verske nestrpnosti in verska svoboda razsvetljenski humanizem enostranosti in vulgarizacije razsvetljenstva razsvetljeni absolutizem kult razuma borbeni ateizem pojmi vest avtonomija humanizem ateizem morala pravo drzava povezave zgodovina standardi znanja ucenec ucenka ve da se razsvetljenstvo imenuje obdobje razuma zato ker so v razumu videli tisto kar naj bi cloveka osvobodilo vseh predsodkov zablod in praznoverja ter ga vodilo k resnici in svobodi ve da so si razsvetljenci prizadevali nadomestiti avtoritete svetega pisma in cerkva z avtoriteto razuma ali pa jih vsaj podrediti njegovi avtoriteti in zmanjsati podrocje njihove dejavnosti zna razloziti pojmovanje o razsvetljenstvu kot o clovekovem izhodu iz nedoletnosti katere je sam kriv ker se opira na zunanje avtoritete in si ne upa uporabiti svojega lastnega razuma zna pojasniti zakaj je bila razodeta religija in s tem krscanstvo v obdobju razsvetljenstva predmet ostre kritike in zavracanja zna pojasniti zakaj sta razsvetljeni absolutizem kult razuma in borbeni ateizem oblike vulgarizacije razsvetljenstva zna utemeljiti zahtevo po verski svobodi in kritiko verske nestrpnosti krscanstvo na slovenskem ure cilji spoznati vidne krscanske osebnosti na slovenskem kot zgled krscanske inspiracije pri oblikovanju slovenske kulture socialne in nacionalne zavesti spoznati prepletenost med krscanstvom in slovenstvom vsebine sv modest in sv ema krska sirjenje krscanstva in srednji vek trubar dalmatin stefan kuzmic reformacija na slovenskem slomsek krek buditev narodne in socialne zavesti baraga slovensko misijonarstvo cankar plecnik kocbek katolistvo na slovenskem in slovenska kultura pojmi slovenci slovenstvo narod nacija kultura umetnost povezave zgodovina slovenscina glasbena in likovna vzgoja standardi znanja ucenec ucenka pozna izrazite in pomembne primere krscanske vzpodbude in usmerjenosti ustvarjalnega osebnega delovanja v slovenski zgodovini pri zacetkih sirjenja krscanstva na slovenskem sveti modest pri dobrodelnem in versko kulturnem delu v fevdalnih razmerah sveta ema krska pri ustvarjanju slovenskega knjiznega jezika pismenosti kulturne in narodne samozavesti trubar dalmatin s kuzmic pri vzpodbujanju narodne samozavesti slomsek in socialnega cuta ter odgovornosti krek pri versko kulturnem misijonarskem delovanju med drugimi ljudstvi baraga na razlicnih podrocjih umetnosti stoletja cankar kocbek plecnik zna na enem od zgornjih primerov celoviteje razcleniti in prikazati mesto krscanske vzpodbude v spletu drugih osebnih in druzbenih silnic izbirne dodatne teme verska ne strpnost verske vojne cilji opozoriti ucence na dvorezno naravo verstev pri oblikovanju druzbe in osebnosti meddruzbenih in medcloveskih odnosov pomagati pri preseganju konfliktov ne da bi zato morali prizadeti opustiti svoje verstvo prepricanje in navajati k sprejemanju in spostovanju tako sebe v svoji posebnosti kakor drugih v njihovi vsebine vloga religij v oblikovanju druzbene in osebne identitete absolutiziranje svojega in zanikanje drugega prozelitizem religije kot eden od dejavnikov miru in vojne v sodobnem svetu primeri za mir ekumenizem medvserski dialog primeri za vojne severna irska bosna irak iran preganjanje verstev zaradi razlicnih razlogov verskih politicnih nacionalnih in drugih v zgodovini in danes pojmi identiteta drugacnost toleranca spostovanje zloraba religije dialog preganjanje ekumenizem povezave geografija etika in druzba zgodovina znanost in vera cilji razumeti razliko med znanostjo in religijo vero in spoznati razloge konfliktov ter moznosti sozitja med religijo krscanstvom in znanostjo vsebine govorica vere in govorica znanosti svetopisemska podoba sveta in znanstvene razlage sveta stvarjenje nastanek in razvoj vesolja stvarjenje cloveka nastanek in razvoj cloveka kot vrste bozja previdnost slucajnosti in zakonitosti zgodovine spoznavno samoomejevanje znanosti na pojave in brezmejnost vere krscanske spodbude in zavore za znanstveno raziskovanje v zgodovini konkretni zgodovinski primeri odnosa krscanstva do znanstvenih odkritij in postopkov heliocentricnost evolucionizem biotehnologija razlogi konfliktov v ideologizaciji in absolutizaciji neupostevanje samoomejevanja znanosti znanstveni ateizem pojmi znanost vera ideologizacija absolutizacija znanosti ateizem povezave biologija fizika zgodovina ateizem in humanizem cilji seznaniti ucence z osnovnimi znacilnostmi ateizma in humanizma informirati o razlicnih poizkusih resevanja temeljnih vprasanj ki zadevajo religijo in moralo pomagati ucencem razvijati strpen in spostljiv odnos do ljudi z razlicnim prepricanjem prispevati k rahljanju stereotipov in odpravljanju predsodkov vsebine ateizem anticni in moderni ateizem oblike ateizma materializem skepticizem agnosticizem panteizem pesimizem spori o ne dokazljivosti obstoja boga in prisotnosti zla v svetu kot teoretski izvor ateizma znanstveni in metodicni ateizem prakticni ateizem in nereligioznost ateizem kot drzavna ideologija humanizem humanizem in renesansa clovek kot merilo vseh stvari odsotni bog in humanisticno samorazumevanje cloveka kot subjekta svobodni dejavnik gospodar sveta druzbe in samega sebe nosilec clovekovih pravic in svoboscin humanizem in krscanstvo pojmi ateizem humanizem materializem nereligioznost religiozna vera verjetje vedenje subjekt povezave etika in druzba zgodovina likovna in glasbena vzgoja didakticna priporocila pouk predmeta ve naj poteka v skladu s splosnimi didakticnimi naceli ker pa so ta nacela ki veljajo za vse ucne predmete le splosna navodila ne bodo zadoscala za uspesno izvedbo tega predmeta zato bo potrebno cimprej zaceti razvijati didaktiko tega predmeta ki bo morala biti tudi obvezni del izobrazevanja uciteljev za ta predmet pri tem je potrebno opozoriti da to ne more biti zgolj nekoliko prirejena ena od didaktik konfesionalno zasnovanih predmetov kakrsne obstajajo v razlicnih drzavah v zacetnem obdobju dokler se ne oblikuje in utrdi specialna didaktika novega predmeta bodo uciteljem v pomoc zlasti didakticna nacela in izkustva pouka predmeta etika in druzba o nacinih oblikah in metodah dela v razredu naj odloca ucitelj pogoj za uciteljevo strokovno avtonomijo je njegova strokovna in pedagoska kompetentnost ki si jo bodo morali bodoci ucitelji tega predmeta v veliki meri sele pridobiti zato bo ena od nalog oblikovalcev didaktike pouka ve tudi razvijanje specificnih nacinov oblik in metod dela med katerimi bo lahko ucitelj glede na konkretne okoliscine lahko izbiral najprimernejse za dosego zastavljenih ciljev tudi pri konkretnem izvajanju pouka si mora ucitelj prizadevati da bodo upostevani sledeci kriteriji ki sicer veljajo tudi pri drugih predmetih in ki jih poizkusa upostevati ze sam predmetni katalog ucnega nacrta kriterij sistematicnosti in zivljenjskosti sistematicni pristop omogoca razumevanje dolocenega verskega sistema zivljenjski pristop pa gradi na razvoju nasega razumevanja teme vprasanj in dilem ki se pri tem postavljajo kriterij razvojnega obdobja ucenca kriterij izkustva in temeljnih potreb ucenca pri izbiri vsebin kriterij raziskovanja problemov kriterij didakticne skladnosti kriterij dejavnega vkljucevanja vsakega ucenca ucitelj mora vzpodbujati notranjo motivacijo ucencev poglabljati zaupanje da so sposobni izraziti svoje mnenje in kritike kriterij doseganja ob spoznavnih tudi socialnih custvenih motivacijskih estetskih in moralno eticnih ciljev ucne vsebine o verstvih morajo se posebej biti posredovane na objektiven kriticen in pluralen nacin ti trije kriteriji ki jih navaja tudi nova solska zakonodaja po presoji evropske komisije in evropskega sodisca za clovekove pravice preprecujejo da bi se pouk sprevrgel v indoktrinacijo in s tem v krsitev pravice starsev da vzgajajo svoje otroke v skladu z lastnim religioznim moralnim ali filozofskim prepricanjem ki jim jo poleg drugih mednarodnih dokumentov zagotavlja tudi evropska konvencija o clovekovih pravicah potreben je torej stvaren pluralen in kriticen prikaz verovanj in smislov ki jih ljudje najdejo v svoji religiozni tradiciji ter primerjava razlicnih verstev v religioloskih okvirih in po religioloskih merilih ne pa prikaz s privilegiranega vidika in vrednostnega izhodisca ene religije ali nazora k temu cilju vodi po eni strani uporaba in obravnava avtenticnih besedil in vzgledov svetih tekstov razlicnih religij zgledov religioznih osebnosti po drugi strani pa pluralisticna problemska in dialoska obravnava konkretnih zivljenjskih eksistencialnih in eticnih vprasanj treba je iskati skupno in razlicno z vidika razlicnih religij in nazorov eksistencialna in eticna vprasanja ki so v nasem okolju postavljena artikulirana v duhu krscanske tradicije naj bodo s primerjavo z drugimi tradicijami tudi prepoznana kot taka ne da bi bilo to predstavljeno kot argument za njihovo zavracanje ali pa sprejemanje kot edino ustreznih izogibati se je treba tako vsiljenemu izsiljenemu soglasju ce ga iz poznanih in prikazanih razlicnih pojavov ni mogoce izvesti kot ostajanju zgolj pri razlikah ce ko obstajajo dovolj razvidne moznosti za ugotavljanje temeljnega soglasja ali konvergence iz razlicnih religijskih in nazorskih perspektiv ucitelj naj bo ne glede na svoje versko ali filozofsko prepricanje pri pouku tega predmeta zgled strpnega in argumentiranega obravnavanja religije in drugih nazorov vsiljevati ne sme niti religioznih niti nereligioznih pogledov izogibati se mora kvalitativnih primerjav med religijami religija a je superiorna v primerjavi z relgiijo b zvajanju vseh religij na skupni imenovalec pojasnjevanju religioznega fenomena kot zgolj druzbenega ali psiholoskega pojava relativiziranju resnic ki veljajo v posameznih religijah za absolutne napadanju posamezne religije ali religij nasploh itd paziti mora da pravno registriranih novih oziroma majhnih verskih skupnosti ne poimenuje kot sekte to pa ne pomeni da ne sme predstaviti razlicnih teorij religije pojasnjevati oblikovanje in spreminjanje religij v odvisnosti od druzbenih ekonomskih in kulturnih okoliscin kriticno obravnavati zgodovinskih dogodkov npr verske vojne prav nasprotno vsi zgodovinski viri in razlicne interpretacije morajo v nacelu biti pri pouku dostopni za analizo in diskusijo ne sme pa ucitelj sprasevati ucencev o njihovih religioznih verovanjih ali od njih zahtevati da pojasnijo svojo osebno vero in religiozno zivljenje izogibal naj bi se uporabi metode igranja vlog pri seznanjanju ucencev z religioznimi praksami in rituali v ta namen naj raje uporabi audio vizualna sredstva vnasanju osebnih ne religioznih verovanj namesto tega lahko uporabi metodo atribucije npr mnogi budisti verjamejo prav tako pa tudi izpovedovanju lastnih religioznih ali antireligioznih prepricanj ce pa se na direktno vprasanje ucencev temu ne more izogniti naj zelo na kratko pove kaj je njegovo osebno prepricanje nato pa poudari da je njegova vloga v soli ta da korektno predstavi razlicna verovanja in nazore pri izbiri neobveznih tem ter ravni in tempa obravnavanja vseh tem ucitelj uposteva izrazene interese ucencev njihove zmoznosti in sicersnje poznavanje snovi posamezne izbirne teme lahko tudi seli med letniki neizbrane obvezno izbirne in izbirne dodatne teme pri obveznih in obvezno izbirnih temah so v ucnem nacrtu opredeljeni tudi standardi znanja ki naj jih pouk doseze in ucitelj preverja ter ocenjuje to znanje seveda ne izcrpa niti izobrazbenih vsebin niti drugih splosnih in konkretnejsih ne le spoznavnih ciljev dela pri predmetu oziroma posameznih temah to se posebej velja za teme ki jih ucni nacrt oznacuje kot zivljenjske pri izbirnih dodatnih temah ni opredeljenega minimalnega standarda znanja izkusnje bodo pokazale smotrnost se vecje ali manjse avtonomnosti in samostojne odgovornosti uciteljev pri izbiri in obravnavi tem in operativnih ciljev obvladovanje minimalnih znanj pri obvezni ali obvezno izbirni temi je za ucitelja osnova odlocitve o nadaljnji bolj poglobljeni obravnavi obvezne teme ali za pritegnitev novih tem izmed neizbranih obvezno izbirnih ali dodatnih tem vsekakor naj ucitelj omogoci tudi obravnavo ene ali vec neobveznih tem posamezne neobvezne teme lahko z ustreznimi oblikami dela poizkusi obdelati le z nekaterimi ucenci obvezne religioloske teme naj si praviloma sledijo v zaporedju kot so v ucnem nacrtu obvezno izbirne zivljenjske teme in vse neobvezne izbirne teme ucitelj razvrsca in uvrsca po svoji presoji oziroma dogovoru z ucenci vsekakor tudi med obravnavo posameznih obveznih religioloskih tem vsebine obvezno izbirnih tem so obravnavane ze pri zgodovini in slovenscini njihova obravnava pri ve naj jih prikaze zgosceno povezano in s tem pregledno taka ponovna obravnava naj utrdi njihovo poznavanje in da hkrati boljso osnovo za obravnavo obveznih tem zlasti ali jih dopolni iz tega razloga ponovitev jim je lahko namenjeno minimalno stevilo ur lahko pa po presoji ucitelja podobno kot pri drugih temah seveda tudi vec obravnavanje vsebinskih obrednih simbolnih custvenih dozivljajskih in socialno organizacijskih sestavin religij naj bo empiricno in racionalno ob normalnem prizadevanju da se tema ucencem pribliza je potrebno paziti da priblizanje smisla religioznih obredov simbolov in zlasti dozivljanja ne preide v uvajanje v to dozivljanje obrede ki bi preseglo usposabljanje za distancirano empiricno racionalno poznavanje in razumevanje teh pojavov pri ocenjevanju naj ucitelj ne ocenjuje ucencevih vrednostnih stalisc in custvenega odnosa do posameznih tem ampak njegovo znanje razumevanje sposobnost argumentacije in podobno iv izvedbeni standardi in normativi kadrovski pogoji univerzitetna diploma z nazivom profesor dvopredmetnega ali samostojnega studija teologije religiologije ce ko bo uveden filozofije sociologije kulturologije pedagogike psihologije zgodovine slovenscine z dopolnilnim izobrazevanjem po visokosolskem programu za izpopolnjevanje studijski program za izpopolnjevanje mora zagotoviti da bo ucitelj skupaj z njegovim dodiplomskim studijem v okviru obveznih ali izbirnih in dodatnih predmetov imel ustrezna znanja in opravljene studijske obveznosti iz sledecih vsebin predmetov uvod v religiologijo fenomenologijo religije lahko inkorporirano v filozofijo ali sociologijo religije biblija stara in nova zaveza z biblijsko teologijo in antropologijo zgodovina krscanstva svetovna verstva judaizem islam hinduizem budizem kitajska verstva etika filozofija religije sociologija religije specialna didaktika predmeta ve v zacetnem obdobju do vzpostavitve specialne didaktike ve didaktika predmeta etika in druzba ali sociologije druzboslovja za osnovno solo opravil obveznosti iz dveh zgornjih vsebin predmetov tudi zunaj svoje maticne fakultete diplomanti s teof pri profesorjih in po programih ff pef fdv diplomanti ff pef fdv pri profesorjih in po programih teof v priloge konzultirana literatura za pripravo predmeta verstva in etika g adam f schweitzer ethisch erziehen in der schule goettingen allieu laicite et culture religieuse a l ecole paris esf p antes et al ethik in nichtchristlichen religionen ethik lehrbuch stuttgart c arthur biting the bullet some personal reflections on religious education edinburgh the saint andrew press v bajzek nemirno iskanje socioloska raziskava slovenski veroucenci in razreda ljubljana bauberot la laicite quel heritage de a nos jours geneve labor et fides j bauberot vers un nouveau pacte laique paris seuil bertrand p valois ecole et societes laval quebec arc a biesinger ur gott mehr als ethink der streit um ler und ru herder freiburg f boespflug f dunand j p willaime pour une memorie des religions paris la decouverte essais w owen cole j evans lowndes religious education in the primary curriculum izd religious and moral education press norfolk council of europe studying religions in social sciences at school teachers seminar report strassbourg coq democratie religion education paris mame d cush models of religious education in a plural society separat urad za solstvo c dagens la fait religieux dans l enseignement v etudes s danes today's issues and christian beliefs social and moral questions for gcse religious studies oxford m divjak sola morala cerkev na slovenskem ljubljana t egger gott und die welt kath ru duesseldorf f feiner a schrette leben gestalten glauben verantworten handbuch zum glaubensbuch salzburg s ferrari i c iban diritto e religione in europa occidentale milano h j frisch leitfaden fachdidaktik religion dusseldorf patos r gellner b trocholepczy ur religion in der schule projekte programme perspektiven freiburg herder v glyn harris gcse religious studies london a g mc grady k williams religion education and state policy in ireland panorama international journal of comparative religious education and values vol no s h halbfas religionsbuch duesseldorf kat h halbfas religionsunterricht in sekundarschulen kat lehrerhandbuch duesseldorf hessische kultusministerium rahmenplan ethik sekundarstufe i wiesbaden j houssaye les valeurs a l ecole l education aux temps de la secualrisation paris puf j justin ur etika druzba drzava i ii ljubljana pedagoski institut land brandenburg ministerium fuer bildung jugend und sport hinweise zum unterrricht lebensgestaltung ethik religion sek st i potsdam le supplement ecole et religions paris lumen vitae l evangile a l ecole bruxelles j kellenberger ur interreligious models and criteria new york a khoury das ethos der weltreligionen freiburg herder m kersevan cerkev politika slovenci po pogl vzdrzna in nevzdrzna sola ljubljana s koerber ethik und religion lesehefte stuttgart klett schulbuch verlag z kodelja laicna sola ljubljana h kueng k j kuschel erklaerung zum weltethos die deklaration des parlaments der weltreligionen muenchen c moe pouk o religijah na norveskem studija tipkopis str urad za solstvo rs p morgan c lawton ur ethical issues in six religious traditions edinburg mougniotte eduquer a la democratie paris cerf l muchova uvod do nabozenske pedagogiky olomouc j ohlenmacher ur religionsunterricht auftrag und funktion loccum religionspedagogisches institut loccum g otto religion contra ethik neukirchen revue de l institut catolique univers religieux dans une culture laique paris m schirner et al ethik bayerischer schulbuch verlag muenchen h schmidt didaktik des ethikunterrichts i ii stuttgart f schweitzer k e nipkow et al religionsunterricht und entwicklungspsychologie guetersloh r spann et al ethik bayerischer schulbuch verlag muenchen h sorge s vierzig handbuch religion i stuttgart f skrabl solski religiozni pouk v demokraticni druzbi ljubljana the contours of christian education ed j astely d day great wakering mccrimmons trutwin breuning mensing zeit der freude wege des glaubens zeichen der hoffnung kat ru duesseldorf trutwin breuning mensing religion sekundarstufe i lehrerkommentar kat duesseldorf i svetina slovenska sola za novo tisocletje ljubljana united states department of education secretary's statement on religious expression washington d c verouk v sole ljubljana m kersevan evropa in verski pouk v solah j p willaime ur univers scolaires et religions paris cerf j e wood ur religion state and education waco baylor univ press c wright key christian beliefs oxford revije christlich pedagogische blaetter dunaj church and state waco zda loccumer pelican religionspedagogisches magazin fuer schule und gemeinde hannover v priloge dr marko kersevan predmet verstva in etika ve v osnovni soli pojasnila k predlogu ucnega nacrta uvodna pojasnila predlog ucnega nacrta je izdelala predmetna kurikularna komisija ki jo je imenoval nacionalni kurikularni svet v sestavi dr marko kersevan red prof za sociologijo religije na filozofski fakulteti kot predsednik martina gregoric uciteljica predmeta etika in druzba z osnovne sole janko kersnik lukovica dr tine hribar red prof za fenomenologijo in filozofijo religije na filozofski fakulteti mag ludvik josar protestantski teolog dr zdenko kodelja s pedagoskega instituta v ljubljani dr drago ocvirk red prof za osnovno teologijo na teoloski fakulteti jozica pohar uciteljica predmeta etika in druzba z osnovne sole majde vrhovnik dr marjan smrke docent za sociologijo religije na fdv mag alenka sverc s teoloske fakultete oddelek v mariboru dr stanko gerjol od novembra strokovna tajnica komisije je bila mag andreja barle posamezni clani komisije so v zacetku dela predlagali razlicne koncepcije predmeta tudi ce so ohranili prepricanje o optimalnosti svoje koncepcije je sprejeti in predlozeni nacrt rezultat rezultanta prispevkov vseh clanov skupine tako kar zadeva koncept kot konkretne vsebine in formulacije pri pripravi nacrta smo poizkusali maksimalno upostevati zdruzljive predloge vseh clanov skupine seveda tiste ki smo jih clani skupine videli kot zdruzljive v relativno koherentno celoto tako na ravni opredelitve narave predmeta obcih in posebnih ciljev kot konkretnih vsebin in didakticnih napotil v sledeci predstavitvi in komentarju bi kot predsednik komisije poskusal pojasniti nekatere odlocitve in opredelitve v ucnem nacrtu ter razloge zanje ki morda niso dovolj razvidni ze iz samega besedila predloga ucnega nacrta v nasprotju z besedilom skupno sprejetega ucnega nacrta gre v tem primeru za moj komentar narava in status predmeta ve status predmeta ve je dolocil zakon o osnovni soli posebej v clenu ve je izbirni predmet v zadnjih treh letih osnovne sole razred in sodi med predmete ki jih vse sole po zakonu morajo ponuditi v izbiro ucencem v okviru druzboslovno humanisticnega sklopa ucenci pa jih svobodno izberejo ali pa ne predmet je nekonfesionalen v skladu z clenom zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobrazevanja ne more biti verouk ali konfesionalni pouk religije s ciljem vzgajati za to religijo ali pouk pri katerem bi o vsebini ucbenikov izobrazevanju uciteljev in primernosti posameznega ucitelja za poucevanje odlocala verska skupnost v tem smislu je oziroma naj bi bil ve predmet z enakim statusom kot vsi drugi predmeti v javni soli odlocitev drzavnega zbora o uvedbi predmeta s takim statusom je bila kot vse odlocitve drzavnega zbora seveda politicna odlocitev mogoce je videti v njej za nekatere nenacelen in politikantski kompromis med nasprotovanjem uvedbi kakrsnega koli predmeta v zvezi z religijo in zahtevami po ponovni uvedbi solskega verouka oziroma verskega pouka v pristojnosti verskih skupnosti rkc v casu celotnega osnovnega in srednjega izobrazevanja ne glede na to pa je mogoce videti v uvedbi takega predmeta s takim statusom tudi poizkus ustreznega odgovora na dileme in tendence ki se tudi strokovno v zvezi z solo in religijo postavljajo tudi v drugih solskih sistemih ze predhodne raziskave in razprave glej npr verouk v sole ljubljana zdenko kodelja laicna sola ljubljana m kersevan cerkev politika slovenci po letu ljubljana itd ter socasno spremljanje stanja in razprav v vrsti evropskih drzav v zvezi s pripravo ucnega nacrta so pokazali v dezelah ki v imenu doslednega locevanja verskih skupnosti in drzave v drzavnih javnih solah nimajo posebnega predmeta ki bi se posvecal religiji zda francija v zadnjih desetletjih narascajo razprave in iskanja kako bi tudi z eventuelnim novim posebnim predmetom zadovoljili evidentno potrebo po boljsem poznavanju sveta verstev v njihovi zgodovinski in sodobni razseznosti v solskih sistemih kjer imajo v javnih solah tradicionalni konfesionalni verouk oz verski pouk v cerkveni pristojnosti tako je v veliki vecini evropskih dezel se stalno pojavljajo kritike in veckrat prav pesimisticne ocene stanja in bodocnosti takega predmeta prav zaradi njegovega posebnega cerkvenega statusa konfesionalnosti in posebnih cerkvenih pristojnosti tak poseben status je po eni strani ovira uspesnemu uresnicevanju moznosti in nalog ki naj jih ima verski pouk kot cim bolj normalen solski predmet po drugi strani pa kot solski predmet v sodobnih razmerah ne more vec uresnicevati funkcije celovitega uvajanja v katolisko ali evangelicansko vero ki se je od tradicionalnega verouka pricakovala in ki ima ustrezen prostor le v okolju cerkve in zivljenja verske skupnosti kljub razsirjenosti in ostrini takih kritik pa nikdar ne prevladujejo in prevladajo predlogi po odpravi posebnega predmeta o religiji v soli tudi formalni status predmeta se v teh dezelah ne spreminja ali komaj da prevec je zacementiran v ustavah starejsih konkordatih v sistemu izobrazevanja in zaposlovanja vero uciteljev dejanske spremembe potekajo znotraj ohranjenih formalnih okvirov ceprav gredo dejansko v smeri priblizevanja statusa verskega pouka drugim solskim predmetom in njihovim znacilnostim upada delez duhovnikov kot uciteljev tega predmeta na racun laicnih teologov poudarjajo se solski in ne cerkveni cilji ter naloge predmeta predmet ni vec uvajanje v cerkveno zivljenje ampak cerkvena ponudba pomoc soli in njenim funkcijam v ucnih nacrtih in ucbenikih in se bolj v praksi izvajanja pouka slabi delez specificno cerkvenih tem na primer o zakramentih verskih dogmah specificnih cerkvenih zapovedi na racun eticnih tem in poznavanja drugih verstev kazejo se teznje vsaj po nadkonfesionalni in medkonfesionalni obravnavi nastajajo in atraktivnejsi postajajo alternativni predmeti npr etika za tiste ki ne zelijo obiskovati konfesionalnega pouka zmanjsujejo se razlike v vsebini in statusu obeh predmetov novi konkordati oziroma revizije konkordatov z italijo in spanijo so okrepili svobodno izbirnost teh predmetov s tem da se ucenci k njim prijavljajo in ne od njih odjavljajo na cerkveni strani spremljajo tako spreminjanje nekdanjega verouka poizkusi krepitve zupnijskega verouka ki pa niso prevec uspesni sprico zasicenosti vecine ucencev s solskim verskim poukom skozi vse obdobje solanja tovrstne spremembe hkrati vzvratno krepijo vprasanje zakaj so pri vedno bolj normalnem solskem predmetu potem se potrebne in ustrezne posebne cerkvene pristojnosti sibkost in nerazvitost zupnijskega verouka zlasti v protstantskih nemskih dezelah in v skandinaviji zaradi navajenosti na solski verski pouk seveda dodatno spodbuja cerkvena vodstva da vztrajajo pri ohranitvi konfesionalnega verskega pouka v solah v nekaterih dezelah z ohranjenimi elementi drzavne cerkve anglija in skandinavske dezele kjer je zato tudi verski pouk v drzavnih solah v pristojnosti drzavnih organov v sodelovanju s cerkvami je prislo do izrecnega spreminjanja nekdanjega verouka krscanske vzgoje v nevtralno ali vsaj nevtralnejso religiologijo pouk o religijah z okrepljeno navzocnostjo splosnih eksistencialnih in moralnih tem svedska v angliji se po zadnji ureditvi leta obvezni verski pouk interpretira z ustreznimi odredbami v tem smislu da ne sme biti denominacijski konfesionalen ne sme biti usmerjen k spreobracanju ucencev ali vsiljevanju posebne religije ali religioznega nauka temeljiti mora na krscanstvu in drugih velikih religijah in njihovih tradicijah pri cemer mora upostevati zelje starsev lokalnega okolja in tako preprecevati da bi v velikem stevilu izkoriscali pravico do odjave otrok od pouka avtorji uciteljskega prirocnika pri tem poudarjajo da mora biti solski predmet tak da lahko religiozne vsebine ucijo vsi ucitelji ne glede na osebna verovanja in se jih lahko ucijo vsi ucenci kakrsnega koli verskega ali neverskega prepricanja ceprav se lahko eni in drugi pouku tudi odrecejo na osnovi vesti ravno tako naj bi lahko imeli pozitivno vzgojno vlogo pri verskem pouku ucitelji brez religioznega verovanja ne da bi od njih zahtevali da so hipokriti owen cole religious education in the primary curriculum norfolk zgornji primer sem citiral ker kaze znacilnosti in tezave angleske resitve nekdanje socialisticne dezele z nam primerljivo katolisko in protestantsko tradicijo so se dokaj na hitro odlocile za razlicne resitve poljska in hrvaska sta v sole v redni program prenesli dotedanji zupnijski katoliski verouk madzarska ima konfesionalni verski pouk na solah a zunaj rednega programa ceska ima konfesionalni katoliski verski pouk v solah se iz casov socialisticnega sistema nov zakon o tem ki ga predvideva ceska ustava oziroma ustavna listina pa se ni bil sprejet vsaj ne do leta glej l muchova cpb str vzhodno nemske dezele so v vecini enostavno prevzele zahodno nemski model locenih konfesionalnih verskih poukov za katolicane in protestante z etiko kot nadomestnim predmetom izjema je dezela brandenburg ki poizkusa poiskati novo resitev z uvedbo nekonfesionalnega enotnega in skupnega predmeta od petega do desetega solskega leta z naslovom oblikovanje zivljenja etika religija lebensgestaltung ethik religion ler ki je v nekaterih potezah dokaj blizu slovenski resitvi ce gledamo nas predmet ve skupaj z obveznim predmetom etika in druzba v zvezi s temi izkusnjami je zanimivo tudi priporocilo uciteljskega seminarja sveta evrope iz leta ki je med svoje sklepe vkljucil izrecno priporocilo za uvajanje nekonfesionalnega pouka o verstvih in transformacijo konfesionalnega solskega pouka v nekonfesionalni council of europe studyng religions in social sciences at school teachers seminar report strassbourg tudi umestitev omejitev posebnega predmeta na in letnik solanja ni zgolj politicno arbitrarna kot poudarjajo mnogi avtorji so prav leta od do tista starost ki hkrati zahteva in omogoca zacetek reflektiranja tudi izkustev in vprasanj povezanih z religijo in etiko prim heinz schmidt didaktik des ethikunterrichts ii stutgart tako seveda ni slucajno da se tudi omenjeni brandenburski model osredotoci na to nekoliko sirse zajeto starostno obdobje ali da se nadomestni pouk etike v nekaterih nemskih dezelah zacne sele v tej starosti in da v tem obdobju zacno na novo z novim ciklusom in novim pristopom tudi tam kjer imajo sicer verski pouk v solah ze od prvega solskega leta dalje ce povzamem uvedba umestitev in opredelitev statusa predmeta verstva in etika je evropsko primerljiva in jo je mogoce zagovarjati tudi na osnovi izkustev razprav predlogov in smeri razvoja v razlicnih evropskih dezelah pa ceprav ni direkten posnetek nobene od obstojecih resitev v drugih evropskih dezelah niti ni blizu najstevilcnejsemu vzorcu poseben solski predmet v cerkveni pristojnosti ki so ga v razlicnih variantah prevzele v vecini tudi nekdanje socialisticne drzave sedanja slovenska resitev gotovo ni edina mogoca ni brez tezav toda gotovo tudi ni edina s tezavami lahko recemo da obogati ze sicersnjo pisanost raznovrstnost evropskih in drugih vzorcev razmerja sola religija se za eno varianto ki tako kot druge uposteva temeljna nacela in pravice zapisane v evropskih in drugih dokumentih bolj in zaradi interesa dominantnih cerkva po ohranjanju konfesionalnega solskega verskega pouka prevec samozavestno bi bilo reci da gre za perspektivno varianto varianto v smeri tovrstnega razvoja v evropi pri tem ne gre pozabiti da sedanja resitev v sloveniji uposteva se eno pomembno evropsko izkusnjo in pravilo da so hitre in radikalne spremembe v solskem sistemu se posebej v zvezi z religijo bolece in drage v kulturnem in politicnem pa tudi cisto cloveskem oziru in da se jim je zato dobro izogibati tudi to je razlog da je ureditev tega razmerja v vseh dezelah konzervativna v tem smislu da se jo tezko in nerado radikalneje spreminja drage in bolece so toliko bolj kolikor bolj rusijo pozitivne dosezke dosedanjega stanja in razvoja se pravi tisto kar je kot tako dovolj siroko dojemano in sprejemano med tako sprejete dosezke sodi pri nas tudi laicnost javne sole locitev drzave in verskih skupnosti na solskem podrocju kolikor ni vec izraz teznje po sovraznem locevanju zaradi negativnega vrednotenja religije in cerkve in s tem pogojenega njenega izrivanja in marginaliziranja v javnem druzbenem prostoru ob drugacnem odprtem in neaprioristicnem vrednotenju religije h kakrsnemu naj bi prispevala tudi uvedba in izvedba predmeta ve ni razlogov da ne bi tudi drugi predmeti se naprej in se bolj kot doslej prispevali svoj delez k seznanjanju z religijo uvedba ve kot izbirnega predmeta v tem primeru ne odvezuje ampak zavezuje druge predmete k ustreznemu obravnavanju religije casovna omejenost posebnega predmeta in njegova nekonfesionalnost naj bo receno tudi na tem mestu vsekakor prinasa manj tezav dosedanjemu razvitemu in uspesnemu zupnijskemu verouku kot pa jih za zupnijski verouk pomeni hipertrofirani solski verouk verski pouk skozi vse obdobje solanja v mnogih drugih evropskih dezelah ne gre skratka prezreti da sedanjia resitev razmerja religija sola v sloveniji ne pomeni le uvedbe posebnega izbirnega predmeta ve v osnovno solo ampak tudi obveznost drugih obveznih predmetov da ustrezno obravnavajo religijo poleg zgodovine in slovenscine ter se prej druzbe posebej etike in druzbe ed torej predmeta ki ga vecina drugih evropskih dezel nima v takem obveznem statusu in ali obsegu ed in ve je ob primerjavah z drugimi solskimi sistemi sploh smiselno gledati kot diferencirano celoto v srednji soli se zgodovini slovenscini in umetnosti pridruzi se trojcek filozofije sociologije in psihologije ki je posebno primeren za obravnavo religije in z njo povezanih vprasanj in ki ga vecina evropskih solskih sistemov tudi nima v vseh sestavinah k temu je treba dodati se razvit zupnijski verski pouk ki v sloveniji ni le priprava za sprejem zakramentov obhajila in birme kot je to v glavnem npr v sosednjih drzavah ter moznosti od drzave sofinanciranih privatnih sol za slovenske razmere je verjetno posebej pomembno da sedanja resitev pri pouku ne deli ucencev na locene skupine po ne verskem prepricanju pripadnosti ampak jih navaja k strpnemu komuniciranju v javnem prostoru kakrsen je solski tudi pri skupni obravnavi obcutljivih verskih in moralnih vprasanj obcutljivost teh vprasanj po drugi strani govori za diferenciacijo vsebin in ravni obravnave na obvezni del v skupnih obveznih predmetih in izbirni del v okviru posebnega izbirnega predmeta v osnovni soli ceprav so bile clanoma komisije s katoliske teoloske fakultete blizje in optimalnejse resitvee ki so jih predhodnih razpravah zagovarjali predstavniki rkc je vendar vse clane komisije druzilo prepricanje da je smiselno in vredno truda tudi prizadevanje po ustreznem oblikovanju predmeta v sprejetih zakonskih okvirih mednarodne primerjave uvajanje novega predmeta ve in kontroverze ob tem so ze same zahtevale intenzivno seznanjanje z izkustvi v drugih dezelah nekateri clani komisije so ze prej izdelali posebne studije glej z kodelja laicna sola m kersevan evropa in verski pouk v solah a sverc v okviru podiplomskega studija na teof vsi pa so se posamicno ali skupno seznanili z razmerami v posameznih dezelah v casu dela komisije v pomoc so bile tudi studije ki so jih v okviru raziskovalnega projekta o predmetu etika in druzba opravili dr j justin in sodelavci ze zaradi zakonske opredelitve nekofesionalnosti predmeta ve je bilo potrebno razjasniti govor o ne konfesionalnem verskem pouku v razlicnih dezelah izraz konfesionalen se praviloma uporablja za predmet pouk kjer se predpostavlja ali pricakuje pripadnost ucencev in uciteljev isti eni religiji ali veroizpovedi cerkvi konfesiji denominaciji ki je zato v pristojnosti ali pod posebnim institucionaliziranim nadzorstvom neke cerkve ali verske skupnosti ucni nacrti ucbeniki solanje izbor in nadzorovanje ucitelja kjer neka religija veroizpoved ni delezna le posebne pozornosti v primerjavi z drugimi glede vsebine in obsega ampak pomeni tudi izkljucno ali vsaj prednostno izhodisce in merilo za presojanje in vrednotenje drugih verskih in moralnih usmeritev vse to z bolj ali manj izrecno izrazenim ciljem da se vzgaja v doloceni religiji in zanjo nekonfesionalnost nasproti temu pomeni da se v javni soli ki je odprta za vse tudi pri obravnavanju religije in etike niti ne predpostavlja niti ne pricakuje pripadnost ucencev in uciteljev isti religiji veroizpovedi ne preverja se verske opredeljenosti in ne oblikuje solskih skupin z ozirom nanje da verske skupnosti pri nobenem predmetu v soli nimajo posebnih pristojnosti ceprav seveda imajo moznost vpliva s kritiko v javnosti kot ga imajo vse ustanove civilne druzbe in ceprav lahko njihovi strokovnjaki sodelujejo enako kot drugi strokovnjaki za razlicna podrocja da pri pouku ni privilegiranega ali celo izkljucujocega izhodisca dolocene religije ali nazora za presojo vseh drugih pouk naj usposablja za zmoznost soocanja razlicnih izhodisc in perspektiv in posebej za sprejemanje vrednot in norm ki omogocajo sozitje in sodelovanje ljudi razlicnih ne verskih in eticnih nazorov verski pouk naj bo v tem smislu v javni soli pouk o veri in verstvih zgoraj povzete znacilnosti se v razlicnih dezelah pojavljajo v razlicno izostrenih ali ublazenih variacijah in njihovih kombinacijah kot posledica konkretne religijske situacije in same religije zgodovinskega razvoja tradicij in politicnih razmerij v nekaterih dezelah kot v zda in franciji tudi zaradi striktnega izvajanja nacela laicnosti nekonfesionalnosti javne sole v okviru locenosti drzave in verskih skupnosti ne tvegajo posebnih predmetov o religiji in verstvih in so tudi pri obravnavanju verstev v okviru sicersnjih predmetov skopi in restriktivni drugod kot v angliji in na svedskem tudi norveskem poizkusajo obstojeci nekoc konfesionalni verski pouk zasnovati in izvajati kot nekonfesionalen ali vsaj krscansko interkonfesionalen lazje je to v dezelah s prevlado luteranske ali anglikanske tradicije in njihovega pojmovanja drzavne cerkve kjer so javne sole tudi s cerkvene strani priznane kot izkljucno drzavna zadeva v vecini evropskih dezel pa obstaja v javnih solah konfesionalni pouk obvezni oz redni z moznostjo odjave ali izbirni z moznostjo prijave vcasih spremljan z izbirnim alternativnim nekonfesionalnim predmetom etike ali filozofije svetovnih nazorov ipd za tiste ki se ne odlocijo za konfesionalni pouk v cerkveni pristojnosti o teznjah nacinih in mejah dekonfesionalizacije glej zgoraj vsebinsko se v razpravah v zagovor konfesionalnega pouka v novejsem obdobju poudarja predvsem potreba po tem da sola pomaga ucencem izoblikovati trdno osebno versko identiteto v sodobnem pluralisticnem svetu kot sestavino procesa oblikovanja osebne identitete sploh temu naj bi sluzilo tudi ustrezno enoznacno versko okolje osebna verska zavzetost uciteljev in enotno ter jasno usmerjen verski pouk z enotnih versko eticnih izhodisc ki pa morajo biti odprta za dialog sozitje in sodelovanje kar naj bi ravno bilo znacilnost krscanskih izhodisc zagovorniki nekonfesionalnega solskega pouka odgovarjajo da je primarno mesto za oblikovanje verske identitete zunaj javne sole v druzini in verskih skupnostih javna sola pomaga k oblikovanju verske in sicersnje osebne identitete ravno z navajanjem na refleksijo ne na zavracanje ali sprejemanje lastnih nazorov ob soocanju z drugimi verskimi in eticnimi nazori ter izhodisci v skupnem solskem prostoru in medsebojni komunikaciji ucencev in uciteljev razlicnih nazorov zagovorniki konfesionalnega pouka lahko na to odgovore da temu sluzi skupna javna sola kot celota znotraj nje pa prav zato obstaja potreba po moznosti in pravici do posebnega predmeta ki je poseben prav v razmerju do verske identitete toda z ozirom na temeljno enakost tovrstnih pravic to seveda klice po taki moznosti tudi za pripadnike drugih manjsinskih religij veroizpovedi in nazorov obstoj alternativnega nekonfesionalnega pouka etike v nekaterih dezelah tako postaja moznost za tiste ki ne pristajajo na konfesionalen pouk ali in za tiste ki bi zeleli a ne zmorejo uresniciti svojega manjsinskega konfesionalnega pouka v soli konfesionalnost verskega pouka in njegovo alternativo spremljajo zato neizogibni ustavni spori z razlicnimi resitvami v nemciji italiji in drugod kot receno se sedanja slovenska postavitev nekonfesionalnega izbirnega predmeta ve kot nadgraditve obveznega predmeta ed na svojski nacin umesca v zgoraj nakazane razlike in dileme zato ni bilo mogoce iskati neposrednega ali celo edinega vzorca za posnemanje nasprotno pa je bilo mogoce iskati in najti oporo v sestavinah in vsebinah znotraj razlicnih solskih sistemov in predmetov posebno pozornost smo posvetili zda in franciji angliji svedski in norveski avstriji in nemciji v zda in sodobni franciji ki nimata posebnih predmetov so nas zanimali razlogi pogoji in nacini zagotavljanja osebne svobode vere in nevere v razmerah kjer laicnost javne sole ni pogojena z zavracanjem ali omalovazevanjem pomena religije ampak z maksimalno skrbjo za spostovanje in varovanje clovekove svobode ne verovanja opredelitev splosne narave predmeta in splosnih ciljev pa tudi didakticnih napotkov v nasem ucnem nacrtu skusa biti v soglasju s to skrbjo anglija svedska in norveska so bile delezne pozornosti zaradi prizadevanja po nekonfesionalni opredelitvi in izvedbi posebnega verskega predmeta zlasti zadnji dve v razmerah sicer enotne luteransko krscanske religiozne tradicije nas nacrt kaze ujemanje in tudi mestoma povzemanje pri opredeljevanju splosnih in nekaterih vsebinskih tematskih ciljev kot neposreden vzorec za oblikovanje ucnega nacrta nam ni mogel sluziti nobeden od navedenih anglija in svedska imata izvedbeno zelo decentraliziran solski sistem ki dopusca dalec vecje lokalne in uciteljeve pristojnosti pri oblikovanju solskih predmetov kot smo jih navajeni pri nas in jih pripravljeni vsaj formalno dopustiti razlicnost situacij in moznosti za izvajanje predmeta ve pa bo vsekakor v zacetni fazi tudi pri nas zahtevala uciteljevo fleksibilnost pri izbiri tem in pristopov ter virov o moznosti in zazeljenosti takih prilagajanj govori tudi besedilo nasega nacrta norveska prav v zadnjih letih prehaja od nekdaj vzporednega konfesionalnega luteranskega verskega pouka in nekonfesionalnega pouka etike in svetovnih nazorov k enotnemu obveznemu predmetu v osnovni soli ki pa je zato po ciljih in vsebinah bolj nekonfesionalen kot dosedanji konfesionalni predmet ceprav je hkrati obdrzal ohlapno luteransko krscansko naravnanost s tem da naj bi se ucenci lahko odjavili pri posameznih bolj konfesionalnih temah naj na tem mestu podcrtam da velja v vseh evropskih dezelah s katolisko in protestantsko tradicijo danes vsaj moznost odjave od verskega pouka ce predmet ni ze izrecno izbiren torej s prijavljanjem zaradi obcutljivosti velja to tudi pri predmetih ki se sicer opredeljujejo kot nekonfesionalni delezi odjav ali neprijav so v osnovni soli v povprecju povsod nizki najveckrat do vec jih je seveda v mestih do stirinajstega leta odlocajo o odjavi ali prijavi starsi najvec pozornosti sta bili delezni nemcija in avstrija avstrija je manj zanimiva po eni strani so nacrti in solske knjige avstrijskega solskega verouka ze desetletja glavna opora in vir za nas katoliski zupnijski verouk po drugi strani pa v avstriji konfesionalni solski verski pouk nima alternative v nekonfesionalnem predmetu etiki in podobno razen posameznih poizkusov podobno je tudi v italiji sodec po razpravah so v evropskem merilu sistemi z vzporednim alternativnim konfesionalnim in nekonfesionalnim verskim oziroma eticnim poukom gotovo bolj perspektivni od sistemov z zgolj konfesionalnim verskim poukom v cerkveni pristojnosti brez nekonfesionalne alternative najpomembnejsi je nemski primer poleg jezikovne dostopnosti in blizine zato ker ima nemcija najbolj razvit in raznovrsten solski verski pouk obstajata katoliski in protestantski konfesionalen verski pouk kot redna predmeta z nadomestnim nekonfesionalnim poukom etika vrednote in norme tudi filozofija ker je solstvo stvar posameznih zveznih dezel obstoje razlike v ucnih nacrtih in gradivih zvezna dezela bremen ima ze vseskozi zgolj nekonfesionalen transkonfesionalen verski pouk nova zvezna dezela brandenburg pa prav zdaj uvaja ze omenjeni nekonfesionalni integrirani predmet religije in etike ler ker je konfesionalnost rednega verskega pouka v nemciji dolocena z ustavo oziroma temeljnim zakonom se socialdemokratska vlada v brandenburgu s protestantskim pastorjem na celu pri tem sklicuje na bremensko izjemo ki je prav tako vkljucena v nemski temeljni zakon v nemciji se je v zadnjih desetletjih uspesno razvila nekonfesionalna alternativa h konfesionalnemu verskemu pouku ceprav ima formalno se vedno status nadomestnega in ne enakovredno alternativnega predmeta zato niso slucajni vztrajni ceprav neuspesni predlogi naj bi dobila nekonfesionalna etika status rednega solskega predmeta in funkcijo splosnega verskega pouka konfesionalna religija pa status izbirnega dopolnila seveda s privolitvijo cerkva saj drugace po nemski ustavi ni mogoce prim g otto religion kontra ethik neukirchen kljub temu pa za izobrazevanje kadrov za nekonfesionalen pouk ne obstoje posebni visokosolski programi z razlicnim dopolnilnim izobrazevanjem ga poucujejo ucitelji drugih predmetov na soli najveckrat filozofi in germanisti ponekod tudi teologi prav analiza raznovrstne nemske situacije in nemskih razprav posebej jasno pokaze da je ob primerjavi slovenije z drugimi dezelami potrebno obravnavati nasa predmeta etika in druzba ter verstva in etika skupaj vpogled v presecisca in konvergence obeh nemskih konfesionalnih predmetov in nekonfesionalne etike ter v gradivo in razprave ob uvajanju novega integriranega predmeta v brandenburgu nam je bil v pomoc in oporo pri izbiri in razporeditvi tematskih vsebin in ciljev upostevane so bile ze opravljene nemske primerjalne analize glej g adam f schweitzer ethisch erziehen in der schule gottingen posebej pa ucni nacrti in ucbeniki za etiko za dezele hessen bavarska in saska ucbeniki za katoliski in evangelicanski konfesionalni verski pouk ter ucni nacrt za integrirani predmet dezele brandenburg verstva in etika tematsko strukturiranje vsebin in ciljev pregled nacrtov in ucbenikov nemskih analognih predmetov tako religije kot etike in poizkusov integriranih nekonfesionalnih predmetov je pokazal usmerjenost ki je zajeta tudi ze v naslovu predmeta verstva in etika nikjer ne srecamo neke ciste religiologije nauka o verstvih abstraktno ali celo le o posameznem verstvu njegovi dogmatiki in moralki kot v nekadnjih solskih katehezah tudi pouk etike ni nikjer zasnovan kot posebna filozofska disciplina temvec se pod tem naslovom obravnava sklop zivljenjskih vprasanj od eksistencialnih do socialnih ter politicnih ki vkljucujejo tudi eticne presoje in moralne odlocitve naj se enkrat podcrtam da se v okviru nekonfesionalne etike obravnavajo tudi velike svetovne religije judaizem krscanstvo islam budizem hinduizem in v okviru konfesionalnih verskih poukov pod nazivom religija tudi socialno eticne teme pogosto brez neposredne zveze s krscansko religijo ta ugotovitev spet govori za to da moramo nasa predmeta ed in ve obravnavati skupaj tako v primerjavah z verskim poukom kot z eticnim poukom v vecini drugih dezel pri tem moramo seveda upostevati da sta oba predmeta pri nas v dopolnjujocem in ne alternativnem odnosu in to tako pri obravnavi eticnih kot verskih vsebin ve razsirjeno diferencirano in tudi problematizirano obravnava verstva katerih obravnava je sicer sestavina tudi ed nadaljuje obravnavo nekih zivljenjskih tem ed z vidika njihove povezanosti z religijskimi pojavi in usmeritvami lahko obravnava pa tudi vprasanja ki se pri ed ne obravnavajo in ki so ker so tesneje povezana z religijo in verstvi opredelitev predmeta kot verstva in etika smo torej razumeli tako da zajema verske in eticne vsebine da pri obravnavanju verstev daje prednost njihovim zvezam vplivom spodbudam oviram z zivljenjskimi vprasanji in medcloveskimi odnosi ceprav jih ne zreducira na to da posebej obravnava tista eticna in zivljenjska vprasanja kjer so razvidnejse in vplivnejse religijske usmeritve izbor in razporeditev vsebin in tematskih ciljev sledi tako dvema dopolnjujocima se logikama religioloski in zivljenjsko eticni relevantni za dano starostno razvojno obdobje izbrane so teme ki so in kakor so potrebne za celovitejse spoznavanje religije in verstev izbrane so teme ki se in kakor se pojavljajo in postavljajo ucencem v tem obdobju in ki so obravnavane zato tudi ze pri ed ker vsebuje ucni nacrt tudi delitev na ozji obvezni in sirsi fakultativni izbor tem to omogoca in zahteva od ucitelja proznost in prilagajanje zmoznostim in nagnjenjem ucencev izbrane teme so razporejene po letnikih v smiselne celote vendar je izbiro tem mozno tudi seliti med letniki in tako dosegati vecjo ali manjso koncentracijo religijskih in ali zivljenjskih tem jasno je da bodo sele izkustva pokazala prava sorazmerja za zacetek je predvsem pomembno da ne vsiljujemo zgolj ene logike tudi v tem primeru se lahko zgledujemo po nemskih vzorcih kjer so vsaj v ucbeniskih izvedbah vsi letniki izrazit kolaz razlicnih tem deli krscanskega nauka socialne teme prikaz posameznih verstev religijske in eticne teme so v vsakem letniku ve ohlapno povezane in intonirane z izborom vodilnega vprasanja in srediscne kategorije ki posebej izpostavijo osnovni okvir in posebne poudarke pri obravnavi religijskih in zivljenjskih vprasanj v posameznem letniku posebne toda ne izkljucne poudarke osnovni toda ne edini okvir obravnave za primerjavo lahko povzamemo nemsko analizo solskih knjig za etiko in religijo g adam f schweitzer ethisch erziehen in der schule gottingen knjige za etiko se v solskih letih do ukvarjajo z vprasanji oblikovanja identitete in bliznjim socialnim okoljem na vseh stopnjah vkljucujejo tudi religioloski del ki obravnava svetovne religije poudarki pri tem so na krscanstvu islamu judovstvu budizmu in hinduizmu v devetem in desetem solskem letu se pridruzijo teme ki se ukvarjajo s posameznikom kot osebo vprasanji eticnega presojanja in utemeljevanja k temu pride se ukvarjanje s kompleksnimi druzbenimi strukturami ki izzivajo posameznika da najde ravnotezje med globalnimi zahtevami in lastnim pojmovanjem smisla ucbeniki za religijo sledijo v eticnih vprasanjih podobno shemo kot knjige za etiko v solskih letih so v srediscu teme ki se nanasajo na bliznje socialno okolje in na oblikovanje identitete merila za eticno presojanje se v nasprotju z eticnimi knjigami iscejo v svetem pismu poleg tega v vseh solskih letih informirajo o tujih religijah vzgojni cilj pri tem je da navadijo ucence na toleranten odnos s pripadniki drugih religij in razvijejo lastno religiozno stalisce v in solskem letu pridejo v ospredje teme okoljske in socialne etike vprasanja osebnega iskanja smisla se poglobijo standardni katoliski ucbenik religije za te razrede vsebuje poleg etike vkljucno z druzbo in politiko sedemnajst tem svetovna verstva in novejsa religiozna gibanja sest tem seznanjanje s krscanstvom ki se deli na seznanjanje z biblijo stirinajst tem verskim naukom zakramenti liturgijo religioznim jezikom in simboli trinajst tem in cerkveno zgodovino sedem tem na leto je povprecno obravnavano osem do deset tem prim trutwin breuning mensing religion sekundarstufe i lehrerkommentar düsseldorf ce sklenemo z elementarno primerjavo nasih predmetov ed in ve z nemskima alternativnima predmetoma religije in etike lahko recemo da imajo nasi ucni nacrti v okviru ed manjsi ali v najboljsem primeru enak delez religijskih vsebin kot nemske etike ve pa bistveno vec kot te in ne bistveno manj kot nemske religije s tem da dajo slednje vecji poudarek obravnavanju krscanstva v primerjavi z drugimi religijami medtem ko so v ucbenikih etike prikazi osnovnih velikih verstev po obsegu prakticno izenaceni ob predpostavki da bi religijske vsebine ustrezno obravnavali tudi drugi predmeti nasi ucenci v okviru osnovne sole v povprecju ne bi pridobili bistveno manj znanja o verstvih pri cemer ne gre prezreti da dobi vecji del nase osnovnosolske populacije verska znanja tudi v okviru zupnijskega verouka se posebej tista ki jih nacrt ve ne zajema in ki so na umiku tudi v okviru solskega konfesionalnega verskega pouka znanja ki so tesneje povezana z osebnim verskim izkustvom pa specificne dogmatske in zakramentalne vsebine ter posebnosti katoliske moralke krscanstvo in druga verstva zaradi nekonfesionalnosti pouka predmeta ve le ta seznanja z razlicnimi verstvi uvaja v njihovo razumevanje skusa priblizati ucencem religiozni pojav s sredstvi ki so solskemu pouku obicajno na razpolago ne da bi se vrednostno opredeljeval med njimi in se manj da bi vsa verstva motril in vrednotil zgolj z izhodisca in v perspektivi dolocenega katolisko krscanskega verovanja to pa ne pomeni da sta pouk in obravnava abstraktno enakopravno pluralisticna v smislu enake pozornosti in obsega obravnave vseh religij prednost ima neizogibno religija okolja ki je v nasem primeru nesporno krscanstvo razlogov za to ni treba posebej navajati vpetost v naso zgodovino kulturo in zivljenjski svet ucencev sodobna globalizacija ki siri okolje sodobnih ljudi po eni strani zahteva poznavanje drugih verstev in civilizacij toda prav zato zahteva in omogoca tudi boljse na osnovi primerjave poznavanje temeljnih znacilnosti krscanstva taka prednost krscanstva se v ucnem nacrtu in njegovi izvedbi uresnicuje na vec ravneh in na vec nacinov s tem da se globalni prikazi posameznih svetovnih verstev v prvem letniku zacno s krscanstvom ki tako kot prvo in ze sicer vendarle najbolj poznano neizogibno postane matrica za dojemanje drugih religij kakor koli se kasneje vloga te matrice relativizira tako da se v drugem letniku pri analiticni obravnavi religijskih sestavin in vprasanj jemlje kot osnovne primere iz krscanstva kot najblizjega ceprav ne edinega gradiva da se pri obravnavi zivljenjsko eticnih vprasanj ki se kakor se postavljajo ucencem v nasem okolju neizogibno sreca s krscanskimi pojmovanji medtem ko je v prvih dveh letnikih krscanstvo ne glede na zgoraj nakazane prednosti vsebinsko obravnavano skupaj z drugimi verstvi je tretji letnik posebej namenjen obravnavi krscanstva in njegovih sestavin njegovih civilizacijskih ucinkov in nacinov navzocnosti v nasem prostoru ne nazadnje omogoca taka razporeditev smiseln vstop izstop k pouku predmeta zgolj po posameznih letnikih ki ga dopuscajo pravila vpisovanja izbirnih predmetov v skrajnem primeru se ucenec lahko odloci samo za celovitejse seznanjanje s krscanstvom v tretjem letniku ali zgolj za globalnejse pregledno seznanjanje z verstvi v prvem letniku ali zgolj za obravnavo religijskega pojava v njegovi povezanosti z vprasanji morale medcloveskih odnosov itd v drugem letniku pogoj takim vstopom in preskokom je seveda temeljna informacija o verstvih ki jo nudijo obvezni predmeti in obstoj razlicnih potreb ucencev po dodatnem izobrazevanju izobrazevalni in ali vzgojni predmet ne glede na sicersnjo presezenost abstraktnega razlikovanja izobrazevalnih in vzgojnih predmetov se prav ob predmetih kot je ve in ed to vprasanje stalno ponavlja med splosnimi cilji predmeta je navedeno vec takih eden kar na prvem mestu pridobivanje objektivnega znanja in razgledanosti ki sodijo k izobrazevanju v pomenu zgolj pridobvanja znanja ce ker se rezultat vzgoje poenostavljeno razume kot usvajanje nekih identitet smislov vrednot norm za kot svoj nacin zivljenja in dozivljanja potem je predmet ve ze s svojimi izobrazevalnimi vsebinami vzgojno relevanten v vec pomenih in na vecih ravneh najprej v tem smislu da verstva in versko kriticni nazori vsebujejo razlicne odgovore na vprasanja identitete smisla vrednot in norm s seznanjanjem z raznolikostjo religioznih odgovorov in bistvom religioznega nacina soocanja s tovrstnimi vprasanji se vzpodbuja in veca senzibilnost za taka vprasanja ceprav velja tudi narobe saj navsezadnje brez vprasanj tudi ni odgovorov da se z vecjo senzibilnostjo za taka vprasanja povecuje tudi zanimanje za religiozne odgovore nanje obstajajo temeljna pravila in vrednote civiliziranega cloveskega zivljenja in medcloveskega sozitja ter se posebej zivljenja v moderni demokraticno urejeni politicni druzbi pravni in socialni drzavi katerih sestavina je tudi javna sola za te pouk ne le pomaga razvijati kompetence znanje senzibilnost zmoznost presoje ampak k njim tudi usmerja in zanje vzgaja z vsemi sredstvi ki so s temi vrednotami v skladu vkljucno z zavestnim angaziranjem in zgledom uciteljev javna sola v moderni demokraticni druzbi ni nevtralna do pogojev obstoja druzbe kot moderne in demokraticne ni nevtralna do vrednote posameznika in njegove svobode temeljne enakosti enakopravnosti ljudi kot svobodnih posameznikov solidarnosti strpnosti in sozitja vrednot ki so opredeljene v mednarodnih dokumentih o clovekovih pravicah deklarirane v ustavah in povzete tudi kot vodilo kurikularne prenove ni nevtralna in prizadeva si da jih ucenci usvoje tudi s tega vidika je predmet ve izobrazevalno in zato vzgojno relevanten velika verstva sama vsebujejo zgornje vrednote in njihove utemeljitve zgodovina in sodobnost verstev kaze na pogoje in nacine udejanjanja in ogrozanja teh vrednot tudi s strani razlicnih religij in znotraj njih poznavanje enega in drugega je pomembno za spoznavanje in uveljavljanje omenjenih vrednot in norm onkraj tega in hkrati s tem obstaja pluralisticna razlicnost izbir interesov norm in vrednot ki je legitimna z vidika temeljnih clovekovih pravic posameznika in njegove svobode ce ker ne ogroza istih pravic in svobode drugih posameznikov ter temeljnih pogojev sozitja sola se med njimi ne opredeljuje pri delu in zivljenju sole je potrebno paziti da delovanje in zgled ucitelja pa tudi skupine vecine ucencev ne bodo ucinkovali kot neformalna prisila nad manjsinskimi ucenci sola v teh primerih prispeva zgolj k razvoju kompetentnosti ucencev za soocanje s takimi vprasanji njihovimi posledicami za clovekovo osebno in druzbeno zivljenje uciteljeva osebna opredelitev je lahko samo zgled in spodbuda za premisljenost in avtonomnost ucenceve opredelitve stvar presoje okoliscin je kdaj ucitelj tako avtonomnost ucencev omogoca in spodbuja z zadrzanostjo pri izrazanju svojih opredelitev kdaj pa z dialoskim neavtoritarnim vnasanjem tudi lastnih opredelitev v edukacijski proces ze zaradi tezav pri tem je smiselno da pri pouku sodelujejo ucitelji z razlicnimi osebnimi opredelitvami javna sola in pouk se ne moreta celovito opredeljevati med religijami in nazori niti izbirati in pridobivati za razlicne religiozne ali nereligiozne nazore njen neposredno vzgojni cilj so le vrednote in norme ki omogocajo svobodo in enakopravno sodelovanje ljudi z razlicnimi sicersnjimi identitetami vrednotami in zivljenjskimi smisli v zvezi z religijo in etiko to pomeni da navajajo ucence na premislek razlicnih religij in njihovih razlicnih notranjih interpretacij z vidika njihovih ucinkov na doseganje ali ohranjanje pogojev take svobode in take skupnosti v nekem prostoru in casu to pa sola lahko pocne in mora poceti ker da kot ena nosilnih ustanov moderne druzbe v svojem delovanju preko pouka a ne le pri pouku vzpostavlja in ohranja crto locnico med zasebnim in javnim med svobodo osebnih pogledov in vrednot ter institucionaliziranimi normami prav to razlikovanje v moderni druzbi omogoca hkratnost enakih temeljnih pravic in obstoj skupnosti kakrsna je tudi moderna sola in solski razred ljudi z razlicnimi sicersnjimi religijskimi in eticnimi pogledi gre za locnico ki nikdar ni dokoncna ki ne more biti enkrat za vselej in povsod enako vzpostavljena tudi v soli ne toda brez nje bi moderne druzbe in njene ustanove zdrsnile ali v totalitarizem ali v anarhijo tudi v tem smislu je javna sola ucilnica moderne druzbe tudi in se zlasti ob predmetih kakrsen je ve in znotraj njih kadrovski pogoji ze vsebine ucnega nacrta kazejo na znanje ki ga morajo imeti ucitelji tega predmeta ob sicersnji druzboslovno humanisticni visoki izobrazbi in za ucitelja potrebnih splosnih pedagoskih psiholoskih in didakticnih znanj kot ustrezna strokovna izobrazba skupaj z dopolnilnim izobrazevanjem v okviru programov za izpopolnjevanje so v ucnem nacrtu navedene pedagoske smeri teologije filozofije sociologije religiologije ce ko bo studij vzpostavljen tudi pri nas kulturologije zgodovine slovenscine pedagogike gre za stroke ki ze same neposredno vsebujejo sestavine predmeta ve v svojih studijskih programih teologija filozofija religiologija sociologija pedagogika psihologija in stroke ki te vsebine zajemajo bolj posredno so pa zato trdno zasidrane v osnovnosolskem kurikulumu slovenscina zgodovina umetnost pri cemer sodi zgodovina pravzaprav v obe skupini obseg in vrsta potrebnega dopolnilnega izobrazevanja je seveda razlicna absolventi teologije ga gotovo potrebujejo najmanj z vidika vsebinskega pokrivanja komaj da kaj pac pa je sprico nekonfesionalnosti predmeta in zahtev temu ustreznega obravnavanja religije potrebno da se neposredno seznanijo tudi z laicnim nevtralnim visokosolskim obravnavanjem religije zunaj katoliske konfesionalne fakultete absolventi drugih studijev potrebujejo vec dopolnilnega izobrazevanja poleg tega je tudi zanje koristno ce se neposredno seznanijo tudi z nacinom univerzitetne obravnave vsaj neke religije od znotraj torej v okviru religijske univerzitetne ustanove navzkrizno reciprocno dopolnjevanje studija je pri nas zdaj se posebej smotrno zato da bi presegli nezaupanje glede korektnosti in usmerjenosti obravnavanja religij e tako na teoloski kot na drugih fakultetah obeh slovenskih univerz nezaupanje sta v preteklosti pospesevala izoliranost teof v casu njene izkljucenosti iz univerze in prepricanje o pretezno ideoloski naravnanosti obravnavanja religije v okviru univerze in fakultet iz teh razlogov smo zapisali naj bodoci ucitelji del obveznosti iz predvidenih vsebin predmetov opravijo pri uciteljih in po programih druge fakultete diplomanti teof pri uciteljih ff fdv ali pef absolventi omenjenih fakultet pa pri uciteljih in po programih teof v okviru programov izpopolnjevanja po diplomi ali z izbirnimi in ali dodatnimi predmeti ze v casu dodiplomskega studija nasa in tuja izkustva s predmeti kot so etika in sorodni predmeti govore za to da je dobro ce jih uce ucitelji ki ucijo iste ucence tudi druge predmete da je tako vzpostavljeno zadostno medsebojno poznavanje in zaupanje ki ga taki predmeti se posebej zahtevajo a ga ze zaradi obicajno majhnega stevila ur tezko omogocijo seveda velja to le v primerih da gre za ucitelje ki tako zaupanje uzivajo relativno majhno stevilo ur za take predmete se dodatno govori v prid dvopredmetnih uciteljev tega predmeta ceprav tudi drugacnih situacij ni mogoce izkljuciti posebno vprasanje je vprasanje uciteljev etike in druzbe sprico povezanosti komplementarnosti obeh predmetov obstoje dobri razlogi za istega ucitelja toda komplementarnost vidikov pristopov daje argumente tudi za dva razlicna ucitelja verjetno ne bo smiselno vnaprej izlociti nobene od moznosti tudi tu bodo pretehtala dejanska izkustva glede na nekonfesionalnost predmeta v splosnem ne bi bilo priporocljivo da bi predmet poucevali duhovniki ce bi si seveda pridobili zahtevano dodatno izobrazbo ne zato da bi jim apriori odrekali osebno pripravljenost in zmoznost za nekonfesionalen pouk in uresnicevanje njegovih zahtev se manj seveda zaradi ocitne osebne religiozne opredeljenosti osnovni problem je v tem da v mnogih okoljih predstavljajo neodvisno od svojih osebnih hotenj in zmoznosti tako institucionalizirano avtoriteto in moc s pozitivno in ali negativno konotacijo ki bi bistveno ovirala sprosceno vkljucevanje in eventuelno izstopanje in sodelovanje ucencev pri sicer obicajnem nekonfesionalnem solskem predmetu verjetno je odvec posebej poudariti da sicersnja nekonfesionalnost in obicajnost ve kot solskega predmeta pomeni tudi da nobeno osebno ne versko prepricanje ni pogoj za uspesno opravljanje nalog ucitelja takega predmeta odlocilna je le objektivna strokovna pripravljenost in osebna pripravljenost sprejeti in uresnicevati cilje solskega pouka toda osebna pripravljenost ne vkljucuje nujno subjektivne naklonjenosti tej ali oni religiji ali svetovnemu nazoru niti ne religiozni ali nereligiozni usmerjenosti kot taki vkljucuje pa naklonjeno zanimanje za clovekova iskanja in vprasanja na katera so odgovarjale ali jih povzrocale religije in svetovni nazori ter prepricanje da je v dobro mladih ljudi ce so z razlicnostjo teh vprasanj in odgovorov seznanjeni