slovenska osmica kolesarjenje vzhodno in zahodno od ljubljane slovenija je dezela ki jo spozna bolj malo kolesarjev popotnikov saj ne predstavlja takega izziva kot bolj eksoticne dezele od koderkoli lahko prides do doma prakticno v treh urah vendar ni zato nic manj vredna ogleda in tako sem si jo letos s prijateljema tino in gorazdom izbral kot glavni potovalni cilj vzhod vzhodna polovica osmice je trajala precej dalj casa kot zahodna ker je obsegala priblizno dvakrat toliko kilometrov kot zahodna in tudi sicer bila misljena kot pocitniska tura s tino sva zacela kar v ljubljani kjer sva jo ubrala skozi crnuce in potem namesto po glavni cesti do domzal rajsi cez podgorico ravnina do kamnika je zbezala kar mimogrede v stahovici pa sva zavila desno in v crni pri kamniku nakupila se zadnje stvari ven iz crne pri kamniku vzpon na crnivec vzpon na crnivec je v vrocem poletnem soncu in s prtljago na kolesu kar malo nadlezen tik pred crnivcem se cesta odcepi na levo in ko pribrcas do vrha vasi podvolovljek sledi samo se zavoreunicujoc spust do luc idilicen kraj sredi se bolj idilicne dolinice km se nato peljes skozi fantasticno sotesko savinje kjer je prostora samo se za cesto in nestete potocke in studencke ki zuborijo po stenah soteske toliko razlicnih studencev se nikoli prej nisem videl najbrz ni vedno tako saj sva se tam vozila ravno dva dni po vecjem dezju iz solcave pa se ze takoj dvignes v logarsko dolino tam sva nasla nek tabor ki je izgledal cisto zapuscen ampak ni bil le taborniki so se orientirali na terenu prijazni luka nama je ponudil taborniski polpenzion in se na mah prelevil v turisticnega vodica nic boljsega kot to bi rekel melhijad tabor v logarski dolini logarska dolina naslednje jutro sva se najprej vzdignila do konca logarske doline in sla pogledat slap rinko potem sva se spustila nazaj na zacetek doline in zavila gor na razgledno pot nad logarsko in ostalimi lokalnimi dolinami ki so res zelo lepe bila sva tudi temu primerno visoko m n m kuhalnik in nova posoda sta tam prezivela dobesedno ognjeni krst postregla pa sva si pri eni od turisticnih kmetij poskusite domace specialitete kislo mleko sir med so vredni obiska precej casa se nato peljes visoko nad dolinami dokler po zadnjem vzponu na visini m n m koncno ne vidis da je konec in se spustis direktno v crno na koroskem vmes se pred ocmi bohoti olseva in tik pred spustom tudi peca v vsej svoji mogocnosti midva sva pri spustu izbrala dolino koprivne lahko pa se spustis tudi skozi bistro crna na koroskem 'hotel club krnes' pise nad vhodom zraven vhoda pa nasmejan dixi ki hotel upravlja in je eden od tistih pravih gorskokolesarskih zagnanezev hotel premore prenocisc in organizira veliko raznih aktivnosti ki se odvijajo v dolini crne in okolici vse pa vkljucujejo gorsko kolo med progami si res lahko izbiras saj je urejenih kar km ravno takrat ko sva prisla tja so jih zaceli oznacevati z bruni na katerih so odtisnjene rumene sape ko sva dixija vprasala kam lahko postaviva sotor je brez oklevanja rekel 'kar tjale ga dajta zadaj za hotel ' torej sva tam dvakrat prenocila vmes pa sva se se vzpela na hrib nad crno s katerega vidis kraj kot na dlani ce vas kdaj zanese na korosko je crna pravi k raj za kolesarje potem pa naprej povedali so nama da je edino jezero v blizini v avstriji zato sva se odpeljala tja preko mezice pirkdorfer see mu pravijo in iz gramozne jame so podjetni avstrijci naredili jezero s kampom in vsem potrebnim za pravi turizem ogledala sva si se pliberk in cez mejni prehod holmec nazaj v slovenijo prevalje ravne na koroskem in kotlje so spet kar zbezale pravzaprav sva midva bezala mimo saj je vsa industrija tam precej zastrasujoc pogled vzpon na kope iz slovenj gradca v slovenj gradcu sva prezivela najhujso vrocino potem pa km vzpona na kope okrog m visoko na vrhu sva bila res kar izcrpana noc sva prezivela v spalkah na deskah zraven koce soncni vzhod pa sem dodobra dokumentiral spanje na kopah soncni vzhod s pohorja zjutraj sva sla gledat soncni vzhod ki je bil tudi naslednje jutro z rogle vec kot fantasticen ze nekaj minut za vzhodom pa je zelo ostra svetloba komaj omogocala fotografiranje ne vem ali je bil 'kriv' zelo cist zrak ali kaksni drugi pogoji v ozracju odkrila sva tudi velik problem pohorja muhe le te rojijo okrog glave in jih je v zraku toliko da vedno znova pogledujes okrog ces kje je kaksen daljnovod ali kaj to brenci kot so nama kasneje povedali menda avgusta popolnoma izginejo s pohorja so pa zato toliko bolj nadlezne julija tole je uzitek na crnem vrhu m tukaj ponavadi hodijo sledil je fantasticen a kolo in clovekaunicujoc gorskokolesarski potep cez pohorje ustavila sva se se cisto na vrhu pohorja crni vrh m in pri ribniski koci kjer so nama prerokovali hudo prihodnost vsaj za naslednjih nekaj ur kako zelo prav so imeli ce imate kaksne zelje s kolesom cez pohorje res je lepo avgusta baje se muhe izginejo vendar se tega ne lotevajte s prevec prtljage in brez vsaj spredaj vzmetenih koles do ribniske koce sva prisla precej brez problemov poti naprej do rogle pa se ne lotim vec s torbami na kolesu tole je bilo prakticno samo porivanje kolesa s kg prtljage cez korenine in skale kopanje v blatu tini ni bilo nic jasno samurai s pohorja rogla me je opozorila se na eno nadlego alergija ker sem alergicen na cvetni prah a le do konca prve kosnje maj junij mi niti pa pamet ni prislo da bi tam gor na m lahko sredi klimatskega zdravlisca sploh na kaj bil alergieen naka na taki nadmorski visini je vse malo kasneje in tako sva se sprehajala ravno med prvo kosnjo cvetni prah je zoprna nadloga in ce nimas drugega si obraz pokrijes z ruto cez kaksne stiri dni ko sva se vozila spodaj po 'onesnazeni' dolini je bilo spet vse v redu pocivanje pri lenartu z rogle sva zato z najvecjo hitrostjo odjadrala cez lovrenc na pohorju spust in pol da se kaj mimogrede izgubis in to km kasneje opazis in maribor pogledat slovenske gorice pri lenartu sva sla gledat jezerca ki sicer izgledajo eisto simpaticno vendar nobeno ni primerno za kopanje nato sva se obrnila nazaj in cez grice in doline do hoc pri mariboru kjer sva trikrat prenocila pri prijateljih iz maribora pa na jug gorazd in tina sirokokotno downhill za drzavno prvrvenstvo pohorske drce je zavzemal cas v naslednjih stirih dneh med vikendom se nama je pridruzil se gorazd sicer postonjcan in skupaj smo jo ze v nedeljo zvecer po razglasitvi rezultatov mahnili preko slovenske bistrice in poljcan do mestinj prenocili smo na travniku in naslednji dan sele v smarju pri jelsah ugotovili da smo zgresili cesto za podcetrtek zato smo tik pred sentjurjem zavili na levo in cez srce kozjanskega prevorje lesicno kozje in podsredo gonili do brezic in catezkih toplic med podsredo in brezicami je sicer strma a lepa bliznjica kar povprasajte domacine osmi dan je bog ustvaril rock ce odstejemo tisti postanek v crni in ostalo v mariboru se je najhujsa letosnja nevihta s toco zgodila ravno osmi dan potovanja nevihta nas je ujela drvece cez ravnino proti sentjerneju in hoces noces smo morali vedriti v okrepcevalnici ki ni ponujala niti cipsa kaj sele kaksne ostale hrane po toci smo se peljali cez res lepo gricevnato pokrajino ki se v novem mestu ze dotika suhe krajine se isti dan smo se odpravili cez rob gorjancev ursna sela do crnomlja kamor smo prisli zvecer toca na cesti uri po nevihti kolpa pri vinici sotor smo ze skoraj postavili ko smo na bencinski postaji izvedeli da tam ni varno ker se takoj ob robu crnomlja zacne rezervat romov ki nas najbrz na svojem ozemlju ne bi gledali prevec navduseno zakaj bi izzivali smo si rekli se ob desetih zvecer spet usedli na kolesa ter odpeljali km dalec do vinice in v kamp ob kolpi lucke za na glavo so res prisle prav na zalost pa nismo videli takorekoc nic bele krajine razen polj ob cesti ki je baje zelo lepa pa drugic verjetno ze letos kolpa kopanje kanu potem pa vzpon na sinji vrh kjer nas je pricakal klanec najstrmejsi na celi poti tokrat na sreco navzdol ko se spustis nazaj dol do kolpe pa ena sama uzivancija zarascena dolina lepa asfaltna in neprometna cesta in reka zraven ceste kaj lepsega bi si sploh lahko zelel kljub voznji proti toku se klanca niti ne cuti osilnica nas je pricakala ze v temi musice tudi tukaj se tudi stekata kolpa in cabranka tako da drzavna meja poteka naprej ob cabranki ne ob kolpi kolpa mirna reka veliki naravni most r in b pika sva z gorazdom nekaj casa se peljemo pocasi navzgor nato pa hud vzpon in lep spust do prezida in babnega polja cez loz stari trg in blosko polico ni vec dalec do cerknice oziroma rakovega skocjana kjer smo zadnjic prenocili mogoce so bili krivi prejsnjeletni spomini na brcanje pedal proti morju ampak predel od bloske police pa do meje mi je bil skoraj najbolj vsec v vzhodni sloveniji v rakovem skocjanu smo zakljucili prvi del potovanja gorazd je sel v postojno tina cez unec in planino v ljubljano jaz pa sem se vzpel na rakitno in spustil dol do domacih vnanjih goric oba s tino sva bila navdusena vsak nad svojo izbiro gorazd in tina pri cerknici zakljucek vzhodnega kroga pri cerknici can't wait to get on the track again