medenosrce gif bytes prebava proteinov opredelitev in prebava v splo nem prebavni sistem človeka zavzema vrsto organov in vsak izmed njih ima natančno določeno funkcijo v prebavi zau itih snovi pojem prebave zajema različne stopnje mehansko prebavo v ustni votlini sekrecija prebavnih encimov ki hidrolizirajo makromolekule do oligo di in monomerov sekrecija elektrolitov kislin in baz ki za encime naredijo ugodno okolje za delovanje izločanje olčne kisline kot detergenta za raztapljanje lipidov transport hranilnih snovi čez epitelijske celice iz lumna prebavnega trakta v kri in limfo da se vse to lahko opravi pa gastrointestinalni trakt vsebuje specializirane leze in epitelij organ funkcija leze slinavke izločajo tekočino in prebavne encime elodec izloča hcl in proteaze pepsin trebu na slinavka izloča nahco in encime za itraluminalno prebavo jetra izločajo olčno kislino olčnik shranjuje in koncentrira olč tanko črevo kemično prebavlja hrano absorbira hraniva in elektrolite debelo črevo absorbira elektrolite bistvena za prebavo in absorbcijo sta trebu na slinavka ki izloči tudi do g encimov na dan in tanko črevo kjer so posebej pomembne epitelijske celice z mikrovilusi tim enterociti oba organa imata dovolj velike rezervne kapacitete da ni kritičen npr izpad do proizvodnje prebavnih encimov prebava v elodcu pa je lahko celo nadome čena s prebavo v zgoraj omenjenima organoma prebava poteka na treh mestih v lumnu elodca in tankega črevesa z encimi elodca in trebu ne slinavke do oligomerov in nekaj monomerov trebu na slinavka ima prevladujoči pomen pri sekreciji encimov razgradnja oligomerov z encimi na zunanji luminalni strani membrane enterocitov do mono di in trimerov hidroliza do monomerov v citoplazmi enterocitov prebavni encimi sinteza prebavnih encimov poteka na nivoju specializirane celice v er in ga encimi se hranijo v celicah v obliki proencimov torej v neaktivni obliki v zimogenih zrncih ki ob stimulaciji izločijo vsebino z eksocitozo v lumen prebavnega trakta aktivacija proencima sledi ele po sprostitvi iz celice proces eksocitoze spro ijo ustrezni regulatorji sekretagogi ki se specifično ve ejo na za celico specifične receptorje na kontraluminalni strani strani membrane eksokrinih celic sekretagogi so lahko nevrotransmiterji hormoni zdravila pa tudi bakterijski toksini obstajata dve glavni poti aktivacije po vezavi na receptor aktivacija fosfatidil inositol specifične fosfolipaze c ki sprosti inositol trifosfat le ta pa sprosti ca v citosol pi fosfolipaza c sprosti e diacilglicerol ki aktivira proteinsko kinazo c aktivacija adenilatne ciklaze ki zvi a nivo camp le ta pa aktivira proteinsko kinazo a pri obeh poteh sledi sekrecija z eksocitozo regulatorjev je več nekateri stimulatorji so toksin kolere acetilholin biogeni amini histamin in serotonin ter peptidni hormoni gastrin holecistokinin pankreocimin sekretin epitelijski transport prehod snovi preko epitelija je odvisen od lastnosti epitelijskih celic predvsem plazmaleme in tesnih stikov obstajata dve poti prehajanja skozi plast epitelijskih celic prebavnega trakta transcelularni transport preko luminalne membrane citosola in kontraluminalne membrane torej čez celo celico paracelularni transport skozi tesne stike med celicami gre za transport prebavljenih snovi vitaminov elektrolitov preko epitelijskega sklada transport bazira na razlikah v morfolo ki zgradbi encimski sestavi in transportnih funkcijah celic vidimo diferenciacijo dveh membran v epitelijskih celicah luminalna stran kontraluminalna stran morfolo ka zgradba mikrovili malo mikrovilov encimi di oligosaharidaze aminopeptidaze na k atpaza dipeptidaze g glikoziltransferaze adenilatna ciklaza alkalne fosfataze transportni sistem na monosaharid transport olaj an monosaharidni transport na amino kislina transport olaj an aminokislinski transport na olčna kislina transport sodeluje pri prebava in absorbcija prenosu snovi drugim celicam v kontaktu z lumnom prebavnega trakta intracelularno tekočino kapilarami limfo a absorbcija nacl encim na k atpaza zagotavlja pretvorbo kemične energije atp v osmotsko energijo ki temelji na koncentracijskih in elektrokemijskih gradientih bistvo procesa je poraba mola atp za prenos molov na iz celice v ekstracelularno tekočino in molov k iz ekstracelularne tekočine v celico tako nastane v celici negativen elektro potencial ki zna a mv v tankem črevesu se na absorbira iz lumna s pomočjo na h izmenjevalca ki deluje po principu koncentracijskega gradienta na in kot posledica tega poteče e izmenjava cl hco cl se izloči z difuzijo na kontraluminalni strani na pa e z omenjeno črpalko v debelem črevesu pa so na kanali ki omogočajo vstop na v smeri koncentracijskega in elektrokemijskega gradienta ta prehod regulirajo mineralokortikoidni hormoni droga amilorid pa je inhibitor dva različna načina absorbcije sta prisotna zaradi različnih funkcij tankega in debelega črevesa in s tem tudi dveh regulacij tanko črevo absorbira nacl iz hrane in prebavnih sokov po vsakem obroku debelo črevo pa prispeva k natančni regulaciji nacl glede na elektrolitsko ravnovesje v telesu b sekrecija nacl večina celic prebavnega trakta ima sposobnost izločanja elektrolitov predvsem na in cl in tekočin voda prehaja na osnovi osmoze sekrecija nacl je zopet povezana z na k atpazo na kontraluminalni strani epitelijskih celic na koncentracijski gradient se izkoristi za kotransport cl k in na na kontraluminalni strani v celico odprtje cl kanalov na luminalni strani omogoči izhod cl iz celice na pa prehaja v lumen paracelularno c transport glukoze glukoza se absorbira na luminalni strani proti koncentracijskemu gradientu glukoze s pomočjo kotransporta z na za gradient pa skrbi na k atpaza ki meče na iz celice torej ima atpaza sekundarno vlogo za direkten transport je odgovoren na na kontraluminalni strani pa izhaja glukoza skozi membrano z difuzijo koncentracija glukoze je namreč zunaj celice ni ja in z lahkoto prehaja v kri ter se transportira po telesu d sekrecija hcl v elodcu pri izločanju hcl v lumen sodelujejo acidogene celice elodca pri tem je udele en za te celice specifičen encim k h atpaza ki se nahaja na luminalni strani membrane ter izkori ča mol atp za izmenjavo mola h iz celice in mola k iz lumna hcl se lahko izloča le če je luminalna stran prepustna za cl in k ki prehajata iz celice in če je kontraluminalna stran prepustna za cl iz krvne plazme in hclo ki vanjo prehaja prebava in absorbcija proteinov dnevno dobimo s hrano g proteinov in g proteinov endogenega izvora prebavni encimi razgarajene celice le g proteinov se ne razgradi in absorbira proteini se v prebavnem traktu razgradijo do aminokislin proteine cepijo hidrolaze ki so specifični za peptidno vez zato jih imenujemo e peptidaze podskupini sta endopeptidaze ali proteaze ki cepijo v sredini proteina in pripravijo protein za eksopeptidaze ki cepijo na kocih proteina le te naprej razdelimo e na karboksipeptidaze in aminopeptidaze glede na napaden konec končni produkt peptidaz so proste ak in di in tripeptidi ki jih absorbirajo epitelijske celice glede na izvor peptidaz pa ločimo elodčno pankreatično in črevesno fazo prebave proteinov a prebava v elodcu prisotnost elodčne hcl in s tem ph manj kot povzroči uničenje mikroorganizmov in denaturacijo proteinov ki tako postanejo la je dostopni za hidrolizo s pepsinom oz proteazami aktivna oblika encima nastane iz proencima pepsinogena z odstranitvijo ak na nh koncu do avtoaktivacije pride s padcem ph pod in se nadaljuje z avtokatalizo saj pepsin sam katalizira odstranitev ak iz pepsinogena odstranjenih ak deluje kot inhibitor pepsina dokler ph ne pade pod glavni pomen elodčne faze je v nastanku večjih peptidov ki spro ijo izločanje encimov trebu ne slinavke ki vodijo nadaljno razgradnjo proteinskih fragmentov nastane pa tudi nekaj prostih ak b prebava s sokovi trebu ne slinavke sok trebu ne slinavke je bogat z proencimi endo in karboksipeptidaz ki pa so aktivirani ele po prihodu v lumen tankega črevesa proteinski fragmenti vzpodbujajo endokrine celice v tankem črevesu da izločajo regulatorja sekretin in holecistokinin ki stimulirata celice trebu ne slinavke k izločanju proencimov tripsinogen kimotripsinogen proelastaza in prokarboksilpeptidaza a in b holecistokinin pa vzpodbudi e epitelijske celice v tankem črevesu k izločitvi encima enteropeptidaza ki katalizira aktivacijo tripsina iz tripsinogena tripsin je inhibiran z nizkomolekularnim peptidom iz pankreatičnega soka ki dovoli aktivacijo tripsina ele v tankem črevesu sam tripsin potem e avtokatalitsko aktivira več tripsinain aktivira e ostale tri encime kimotripsin elastaza karboksipeptidaza a in b navedeni encimi so aktivni pri nevtralnem ph ki se dose e z nevtralizacijo hcl iz nahco iz soka trebu ne slinavke tripsin elastin in kimotripsin vsebujejo v svoji strukturi serinski ostanek reagenti npr diizofosfoflorid ki interagirajo s serinom na tak načininaktivirajo te encime za elodčnimi in pankreatičnimi endopeptidazami pa napadejo proteine e karboksipeptidaze a in b po delovanju encimov trebu ne slinavke dobimo proste ak in oligo peptide ak c prebava v tankem črevesu ker pankreatični sok ne vsebuje primernih encimov endopeptidaze aminopeptidaze in dipeptidaze ki se nahajajo na lumenski strani membrane celic tankega črevesa vr ijo končno prebavo proteinov dobimo proste ak ter di in tripeptide absorbirani di in tripeptidi se v citosolu razgradijo do ak izjema so peptidi pi čančjega mesa ki vsebujejo prolin hidroksiprolin b alanin in anserin le ti se ne razgradijo ampak transportirajo v portalno kri ker niso dober substrat za dipeptidazo d transport prostih ak ak se absorbirajo v epitelijske celice s prena alci podobno kot glukoza obstaja kar različnih prena alnih poti odvisno od ak ki se prena a prenos pa je odvisen tudi od energije in temperature vsem je skupna specifičnost le za l aminokisline okvare so lahko genetskega izvora prenos je podoben prenosu d glukoze saj temelji na na gradientu ak se med prehodom skozi membrano ne modificirajo e značilnosti pri najmlaj ih plod in novorojenček lahko v tankem črevesu absorbirata intaktne proteine na osnovi endocitoze pinocitoze to je pomembno za prenos materinih protiteles g globulini na potomca bolezenska stanja aminoacidurija je nezmo nost absorbcije nevtralnih ak v ledvičnih tubulih in iz lumna tankega črevesa v ledvicah se tako ak ne morejo izločiti preko sečnine tanko črevo pa ni sposobno zagotoviti prehod hrane kolera toksin kolere preko adenilatne ciklaze stimulira celice za sekrecijo elektrolitov moderno zdravljenje izkori ča prisotnost na glukoza kotransporta v celicah tankega črevesa ki je od camp neodvisen in ga bolezen ne po koduje prisotnost glukoze tako omogoča sprejem na in tako lahko telesu povi amo koncentracijonacl