univerza v mariboru visoka zdravstvena sola univerza v mariboru logotip visoke zdravstvene sole zdravstvena nega logotip visoke zdravstvene sole zdravstveno negovalni modul splo ni podatki informacije predmetnik letnik vis letnik vs letnik vs zdravstveno negovalni modul zdravstvena nega profesionalna etika in filozofija zdravstvene nege zdravstvenovzgojno izobra evanje zdravstvena nega v dispanzerskem varstvu organizacija zdravstvene nege zdravstvena nega v patrona nem varstvu supervizija medicinski modul psiholo ki dru boslovni in formativni modul fakultativni modul lik diplomanta izpitni red prakticno izobra evanje tudijski kolendar u itelji in sodelavci katedre in tituti knji nica u ne in titucije izdelal rain letnik obseg ur ur predavanj ur klini~nih in seminarskih vaj cilji tudent je sposoben analiti~no presojati ter oblikovati lastno filozofijo zdravstvene nege na osnovi poznavanja definicij zdravstvene nege filozofije zdravstvene nege teorij zdravstvene nege procesa zdravstvene nege kodeksa etike eti~nih na~el in vrednot razlike med zdravstveno nego in drugimi zdravstvenimi strokami dru`benega in pravnega vidika zdravstvene nege ciljev zdravstvene nege do leta spozna in sprejme odgovornost za lastno zdravje ter se seznani s pomenom zdravja posameznika in dru`be se seznani s pomenom zdravstvene nege med zdravljenjem se seznani z vlogo medicinske sestre v negovalnem in zdravstvenem timu in sprejme na~ela ki usmerjajo delo medicinske sestre pri zdravstveni negi bolnika poglobi in dopolni znanja o zdravstveni negi spozna pomen in potrebo po kontinuiteti v zdravstveni negi in osvoji sodobno metodo dela v zdravstveni negi proces zdravstvene nege se nau~i uporabljati koncepte primarnega zdravstvenega varstva za analizo na~ina `ivljenja odkrivanja rizi~nih skupin in uporabljati metodolo ke principe za zmanj evanje obolevnosti smrtnosti ter dvig kakovosti `ivljenja osvoji pozitivno profesionalno identiteto zna svoja teoreti~na znanja in znanja pridobljena v simuliranih pogojih uporabiti pri delu z bolnim varovancem je usposobljen za kriti~no uporabo doma~e in tuje strokovne literature vsebina predavanj zgodovina zdravstvene nege razvoj zdravstvene nege kot stroke razli~ne definicije zdravstvene nege poklicna identiteta zdravstvena nega kot sestavni del zdravstvenega varstva medicinska sestra profil poklica skrb za lastno zdravje osebnostni in strokovni razvoj negovalni in zdravstveni tim teorije zdravstvene nege zdravstvena nega kot stroka njena opredelitev namen funkcija naloge in podro~ja delovanja nosilci in izvajalci zdravstvene nege njihova funkcija in naloge ter njihova vklju~itev v zdravstveni tim zdravstvena nega kot znanstvena disciplina njeni raziskovalni vidiki ter teorije in modeli zdravstvene nege zdravstvena nega v odnosu do zdravja in bolezni sistemi in podsistemi zdravstvenega varstva in zdravstvenih dejavnosti s konceptualnimi izhodi ~i principi in pristopi delovanja nivoji zdravstvene dejavnosti in preventive sodobna usmeritev zdravstva in zdravstvene nege na osnovah metode in filozofije primarnega zdravstvenega varstva ciljev svetovne zdravstvene organizacije ter interdisciplinarnega in multidisciplinarnega pristopa stroki lastna in temeljna metoda dela je »proces zdravstvene nege« z oblikovanjem negovalnih diagnoz in dokumentiranjem v zdravstveni negi svojstva in pomen integrirane celostne kontinuirane in kompetentne zdravstvene nege teorija splo ne zdravstvene nege varovancev in bolnikov skupin in populacije teorija zdravstvene nege na specialnih podro~jih z upo tevanjem posebnih potreb varovancev in bolnikov v povezanosti z medicinskimi podro~ji usmerjenost k ohranjanju zdravja odgovornost do lastnega zdravja samopomo~ in medsebojna pomo~ pospe evanje neprofesionalnih oblik negovanja in pomo~i kultura in humanizacija zdravstvene nege aktivna vloga varovanca in bolnika ter njegove pravice med obravnavo sodobna zdravstvena nega obvladovanje in zagotavljanje kakovosti zdravstvene nege proces zdravstvene nege ocenjevanje psihi~nega fizi~nega in socialnega stanja varovanca z vidika zdravstvene nege na~ini ocenjevanja negovalna anamneza negovalna diagnoza strokovno komuniciranje izvajanje zdravstvene nege kontinuiteta zdravstvene nege ocenjevanje uspe nosti zdravstvene nege dokumentiranje zdravstvene nege standardi v zdravstveni negi negovalne diagnoze izvor in razvijanje obvladovanje in zagotavljanje kakovosti zdravstvene nege intervencije zdravstvene nege ob sprejemu premestitvi odpustu bolnika prepre~evanju psihofizi~nega hospitalizma pripravi bolnika na operativni poseg in zdravstvena nega po njem vklju~evanje medicinske sestre v diagnosti~no terapevtski program posebnosti zdravstvene nege varovancev v razli~nih obdobjih `ivljenja zdravstvena nega otroka in mladostnika zdravstvena nega odraslega zdravstvena nega porodnice zdravstvena nega starostnika vsebina vaj vaje potekajo v u~ilnicah klini~ne vaje pa v u~nih zdravstvenih in socialnih zavodih ter drugih ustanovah po metodi sodobne zdravstvene nege doktrina pou~evanja temelji na teorijah zdravstvene nege ki jih glede na specifi~ne potrebe dopolnjujemo bolnik oziroma varovanec se obravnava individualno in celovito v okviru pristojnosti ki jih ima medicinska sestra pri tem se upo teva njegova sposobnost samooskrbe na katero vplivajo med ostalim tudi starost obolenje in diagnosti~no terapevtski program vaje potekajo na naslednjih strokovnih podro~jih zdravstvene nege internisti~no kirur ko ginekolo ko porodni ko pediatri~no geriatri~no psihiatri~no onkolo ko dermatolo ko okulisti~no otorinolaringolo ko tudent svoja teoreti~na znanja in pridobljena znanja v simuliranih pogojih uporablja pri delu z bolnikom varovancem poglobi in pridobi nova znanja s podro~ja zdravstvene nege pod vodstvom mentorjev razvija potrebne spretnosti za izvajanje zdravstvene nege sposoben je celostne individualne in problemske obravnave bolnika ter predvidevanja problemov razvija ustrezne oblike terapevtskega sporazumevanja nau~i se vklju~evati v timsko delo sposoben je zaznati potrebo po zdravstvenem izobra`evanju bolnika izbirati in uporabiti ustrezno metodo vzgojnoizobra`evalnega dela usposobljen je za kriti~no uporabo doma~e in tuje strokovne literature vsebina seminarske vaje tudent pod vodstvom mentorja obravnava aktualna vpra anja zdravstvene nege in jih v obliki projekta predstavi obveznosti tudenta aktivna udele`ba na predavanjih klini~ne in seminarske vaje so obvezne uspe no opravljen kolokvij iz teorije zdravstvene nege je pogoj za opravljanje klini~nih vaj aktivna udele`ba je sestavni del ocene kolokvija ob zaklju~ku vaj na posameznem strokovnem podro~ju zdravstvene nege za vklju~itev v seminarske vaje mora tudent izdelati projekt v katerem poka`e celostno znanje s podro~ja zdravstvene nege k zaklju~nemu izpitu iz predmeta zdravstvena nega lahko tudent pristopi ko ima opravljene vse obveznosti tudijski viri bohinc m cibic d teorija zdravstvene nege radovljica didakta juchli l krankenpflege stuttgart thieme fitzpatrick j conceptual models of nursing stanford simon schuster salvage j nove usmeritve v razvoju zdravstvene nege prevod dela nursing in action maribor kolaborativni center szo za primarno zdravstveno nego lemon skupina avtorjev razmejitev zdravstvene nege ljubljana raz irjeni strokovni kolegij zdravstvene nege ministrstva za zdravstvo republike slovenije sestavljaki tudijskega na~rta danica eleznik vms prof zdrav vzgoje predavateljica majda pajnkihar vms dipl org dela predavateljica