smotrna raba energije sistemi za ogrevanje zgradb ogrevanje z biomaso ogrevanje z lesom z besedo biomaso oznacujemo obnovljive vire energije ki so predvsem rastlinskega izvora sem pristevamo les kot najbolj razsirjen vir za pridobivanje energije slamo hitrorastoce energijske rastline in tudi bio plin ter bio dizel gorivo les je najstarejse kurivo ki ga pozna clovestvo s pojavom naftne krize in ob spoznanju da je kolicina fosilnih goriv omejena ter ob vedno vecji zavesti do je onesnazevanje okolja zaradi pridobivanja energije postalo ze zelo nevarno za obstoj clovestva je vecja pozornost ponovno posvecena lesu kot viru energije veliko je prednosti ki govorijo v prid uporabe lesa kot vira energije pri smotrni rabi je stalno na razpolago izboljsuje se vzdrzevanje gozdov pri pravilnem kurjenju ne onesnazuje zraka je domaci vir energije neodvisen od razlicnih kriz zmanjsuje odliv kapitala za uvoz fosilnih goriv posebno tekocih in tako izboljsuje gospodarsko sliko drzave in povecuje moznost odpiranja novih delovnih mest les hranilnik energije drevo zbira energijo sonca s pomocjo fotosinteze in jo kot hranilnik energije shrani v lesni masi rastline iz vode in c s pomocjo soncne energije tvorijo glukozo za tvorjenje glukoze potrebuje rastlina priblizno kwh soncne energije stranski produkt tega procesa je tvorjenje kisika toplota ki se sprosca pri zgorevanju glukoze v zaprtem sistemu to pomeni brez kondenzacijske toplote vode znasa kwh tako energijo sonca shranjeno v lesu v veliki meri ponovno pridobimo kot toplotno energijo z gorenjem lesa pri zgorevanju lesa je proces pridobivanja energije ravno obraten ogljik in kisik v lesu reagirata s kisikom iz zraka ce je tega dovolj se ogljik s kisikom veze v ogljikov dioksid co in pri tem se sprosca toplota ce je kolicina kisika premajhna nastaja ogljikov monoksid co toplote je obcutno manj les prakticno ne vsebuje zvepla bolj pa moramo paziti na produkte gorenja lesnega oglja in vecji delez letecih delcev pepela ki so lahko okolju neprijazni z izbiro pravilne konstrukcije kotla in pravilnim rokovanjem je te vplive mogoce mocno zmanjsati postopek gorenja lesa delimo v tri faze segrevanje in susenje je faza ki poteka v obmocju temperatur nekako do oc bolj kot je les suh in drobnejsi kot je krajse je trajanje te faze in poraba energije za segrevanje je manjsa ce je vlage v dimnih plinih prevec postane dim gost tezak in ga vlece proti tlom vlaga v dimnih plinih lahko kondenzira na stenah hladnega dimnika in ga poskoduje uplinjanje in termicni razpad lesa piroliza v lesu je med in plinastih sestavin s povisanjem temperature se izlocijo najprej plini kisik vodik katerih vnetisce je pri do oc v nadaljevanju procesa gorenja razpadejo trdni elementi celuloza lignin itd v plinasto stanje piroliza je endotermicni proces ki rabi energijo medtem ko je zgorevanje eksotermicni proces ki sprosca energijo oba procesa potekata v tej fazi vzporedno pri termicnem razpadanju se sproscajo tudi nekatere agresivne snovi ocetna mravljicna kislina itd ki se posebno v zacetni fazi gorenja in v primeru dusenega procesa zmanjsana toplotna moc kotla odlagajo na stene kotla ali dimnika v obliki saj razpadanje lesa oznacujemo kot primarno zgorevanje v fazi sekundarnega zgorevanja moramo dovajati dodatni zrak v podrocje dogorevanja s tem dosezemo ob primerno visokih temperaturah popolno zgorevanje ki sprosca najvecjo kolicino toplote zgorevanje lesnega oglja nastopa kot koncna faza zgorevanja lesa lesno oglje dogori z mirnim svetlim plamenom minerali ki jih vsebuje les ostanejo po gorenju v obliki pepela ki ga lahko uporabimo kot naravno gnojilo naprave za kurjenje z lesom lokalne naprave lokalne naprave za kurjenje z lesom so razlicne vrste stedilnikov zeleznih in litozeleznih peci loncenih peci odprtih kaminov itd najbolj znani predstavniki so loncene peci ki so se ohranile skozi razlicna obdobja skoraj brez vecjih sprememb toploto pridobljeno z zgorevanjem lesa v kuriscu s sevanjem peci dovajamo direktno v prostor prednost loncenih peci je v njihovi veliki akumulativni sposobnosti ker imajo velike povrsine kurisc in dolge poti dimnih plinov ki oddajo toploto v stene peci lahko se dolgo po koncanem gorenju ogrevajo prostor loncena pec v prostoru poleg dekorativnega ucinka nudi tudi pri uporabi centralnega ogrevanja dodatno moznost ogrevanja posebno pomembno je to v prehodnem obdobju ko ni potrebno ogrevati cele hise obstajajo tudi kombinacije med lonceno pecjo in centralnim ogrevanjem pri tem je potrebno opozoriti da mora biti izmenjevalnik toplote centralnega ogrevanja izven samotnega dela kurisca sicer lahko negativno vpliva na proces zgorevanja izdelavo tokih kombinacij moramo vedno prepustiti proizvajalcem ki imajo primerne reference odprti kamini s kuriscem odprtim v prostor imajo le do izkoristke in zahtevajo veliko kolicino zraka za zgorevanje ki ga obicajno moramo dovesti od zunaj zato moramo biti pri nacrtovanju pazljivi in upostevati nasvete strokovnjaka kotli za centralno ogrevanje kotli za kurjenje s poleni za kurjenje v teh kotlih centralnega ogrevanja uporabljamo polena razlicnih velikosti in pogojno tudi grobe lesne sekance pogoj za dobro delovanje kotla je da vedno uporabljamo suh in zdrav les poznamo dva osnovna tipa kotlov kotli s pregorevanjem so starejsi tipi kotlov kurisce napolnimo s poleni in pri dovajanju primarnega zraka ogenj zajame celotno kolicino drv plini ki se sproscajo ob tlenju praviloma v teh kotlih slabo zgorijo dobro delovanje je ponavadi zagotovljeno samo nekajkrat v ogrevalni sezoni ko je odjem toplote konstanten in ustreza polni moci kotla zato jih vgrajujemo skupaj z vmesnimi hranilniki toplote bojlerji slaba stran teh kotlov je slaba moznost pravilnega doziranja goriva ce regulator vleka zapre dovod zraka zaradi zmanjsanega odjema toplote pride do nepopolnega zgorevanja s tem do slabsega izkoristka in vecjega onesnazevanja okolja kotli s spodnjim odgorevanjem so sestavljeni iz zalogovnika kurisca in izmenjevalnika toplote kurisce se nahaja v spodnjem delu kotla obmocje zgorevanja zajema samo spodnji del zalogovnika tako je mogoce dozirati gorivo in stopnjo odgorevanja pri boljsih izvedbah je podrocje gorenja s tlenjem obzidano s somotom tako je zagotovljena visja temperaturo in s tem boljse zgorevanje plinov nastalih pri tlenju lesnega oglja v to obmocje kotla moramo dovajati del sekundarnega zraka saj bi brez tega del nezgorelih in z energijo bogatih plinov usel v dimnik nova generacija kotlov na polena ki prihaja v zadnjem casu na trzisce imajo razlicna trgovska imena ventilatorski kotli kotli z uplinjanjem turbo kotli ki vsi delujejo po podobnem principu polena obicajno dolzine m nalozimo v zgornji del kotla les lezi na zerjavici kjer nastopijo vse faze gorenja s pomocjo ventilatorja ustvarimo nadtlak v zalogovniku plini skozi odprtino v kuriscu gorilnik preidejo v spodnjo vroco zgorevalno komoro z dovajanjem sekundarnega zraka dosezemo popolno zgorevanje plinov pri visokih temperaturah pri kvalitetnem zgorevanju dobimo svetel plamen in minimalni ostanek pepela ventilator uravnava kotlovski termostat sposobnost prilagajanja toplotne obremenitve kotla dejanskim potrebam dolzina gorenja in udobnost pri posluzevanju so prednosti teh kotlov kljub temu pa je v primeru ko obremenitev kotla mocno niha med in zelo tezko izbrati pravilno velikost za vse situacije in izkljucno s kotlovsko regulacijo zagotoviti dober izkoristek in okolju prijazno obratovanje tudi tu je mogoce z vgradnjo vmesnega hranilnika toplote izboljsati pogoje obratovanja vmesni hranilnik toplote pomaga pri izravnavanju obremenitev kotla in izboljsuje kvaliteto gorenja lesa velikost hranilnika lahko enostavno dolocimo po obrazcu volumen hranilnika x kolicina goriva za eno polnjenje zalogovnika npr kotel moci kw ima polnjenje ca kg drv v x i slaba stran do sedaj omenjenih naprav za zgorevanje lesa je seveda rokovanje saj je potrebno dnevno vcasih pa tudi veckrat na dan nalagati gorivo in cistiti naprave pogostnost tega dela je odvisna od tipa in kvalitete peci ali kotla kotli na lesne sekance v zadnjem casu se je posebej v sosednji avstriji zelo uveljavila vgradnja avtomatiziranih kotlov na lesne sekance avtomatsko nalaganje goriva s tehnicnimi napravami s polzem vijakom in podobnim omogoca vecjo udobnost pri rokovanju velikost kotlov vrsto in konstrukcijo kotlov narekuje velikost lesnih sekancev prednosti kotlov no lesne sekance so optimalno zgorevanje dobri izkoristki kotlov majhne obremenitve okolja natancna regulacija odjema toplote in visoka stopnja udobja pri rokovanju slabe strani pa sta visoki investicijski stroski in sorazmerno velik prostor za skladiscenje lesnih sekancev na trziscu najdemo razlicne izvedbe za uporabo v enodruzinskih hisah sta najveckrat uporabljeni dve izvedbi z neposrednim gorenjem sekancev v kuriscu kotla oziroma v tako imenovani retortni zgorevalni komori lesne sekance dovaja iz zalogovnika polz po cevi ki je izvedena stopnicasto lesni sekanci na poti do komore padajo prosto iz ene stopnje v drugo tako je preprecena moznost povratnega gorenja goriva ventilator dovaja kontrolirano kolicino primarnega in sekundarnega zraka v komoro in tako regulira optimalno gorenje lesnih sekancev ta sistem zahteva enakomerno granulacijo suhih lesnih sekancev max vlage · z gorenjem v predkuriscu kjer zgorevanje poteka v dveh fazah v prvi fazi se v predkuriscu zacenja gorenje in sproscanje gorljivih plinov v drugi pa plini dokoncno dogorijo v kuriscu kotla ponudba modernih kotlov na trziscu je pestra in velika domaci proizvajalci pa so zaenkrat se redkost izkoristki kotlov na lesne sekance dosegajo med in zgorevanje pa je popolno tako da je v plinih samo se desetina po normah dovoljenih skodljivih snovi v dimnih plinih priprava in skladiscenje lesa za kurjavo les ki ga uporabljamo za kurjavo se pojavlja v razlicnih oblikah in dimenzijah v glavnem kurimo les pri nas v obliki zaganih cepljenih in sekanih polen oklesckov butar in klad oblika kuriva mora biti prilagojena vrsti in obliki kurisca kjer les zgoreva najveckrat iz m dolgih polen zagamo ali cm dolga drva ki jih potem cepimo na manjse kose rocna priprava enoletne zaloge drv za kmecko gospodinjstvo je znasala po nekaterih ocenah kar dni kakovost lesa za kurjenje je zelo odvisna od vsebine vlage v lesu v tabeli so prikazane energijske vrednosti v odvisnosti od vsebnosti vlage stanje lesa vsebina vlage kurilna vrednost kwh kg mj kg gozdno vlazen skladiscen cez poletje skladiscen vec let pripravljena polena zlozimo v skladovnice in jih pokrijemo tako da so zascitena pred padavinami skladovnico je priporocljivo nekoliko dvigniti od tal da zagotovimo enakomerno krozenje zraka in preprecimo gnitje polen na zemlji lesni sekanci so nasekani oziroma narezani delci lesa razlicnih dimenzij ki jih delamo iz secnih in drugih lesnih ostankov s pomocjo posebnih sekalnih strojev ki so izdelani v obliki traktorskih prikljuckov v glavnem delimo sekance po velikosti v dve skupini drobni sekanci dolzine mm in debeline nekaj mm omogocajo kurjenje v popolnoma avtomatiziranih kotlih ki dosegajo udobje rokovanja z oljnimi ali plinskimi kotli grobi ali veliki sekanci dolgi mm in debeli ca mm so primerni le za rocno polnjenje kotlov in peci zaradi vecjih medprostorov lazje gorijo in jih lahko uporabljamo tudi v klasicnih kuriscih njihovo skladiscenje je enostavnejse in lazje se susijo strojna priprava sekancev v kolicini za kmecko gospodinjstvo traja dni pripravljamo jih direktno na mestu nastanka secnih ostankov ali pa na mestu skladiscenja sekancev pred izdelavo sekancev secne ostanke zberemo na kupe in jih pustimo da se primerno osusijo najbolje je zbrati ze osusene ostanke naravno susenje ostankov v gozdu je uspesnejse od susenja narejenih sekancev poleg tega obstaja pri skladiscenju svezih sekancev zaradi vecje primesi zelene mase vejice listje iglice vecja nevarnost gnitja samovziga in zmrzovanja sekance skladiscimo v posebej za ta namen zgrajenih skladiscih kjer je zagotovljena zadostna zracnost da se sekanci lahko primerno osusijo za ogrevanje povprecne enodruzinske hise je potrebno na leto med in m sekancev v sprejeti resoluciji o strategiji ucinkovite rabe in oskrbe slovenije z energijo je uporaba biomase zapisana kot ena od prednostnih nalog pri spodbujanju uporabe obnovljivih virov v sloveniji je pokrite vec kot povrsine z gozdovi ucinkovita raba lesa za ogrevanje je smiselna predvsem v kmeckih gospodinjstvih in z gozdovi bogatih podrocjih ministrstvo za gospodarske dejavnosti je v letu s sredstvi na javnem razpisu financno ze podprlo izgradnjo naprav za kurjenje z lesom tudi za gospodinjstva