obrtniki in zaposleni v sloveniji je veliko obrtniskih delavnic v katerih so obrtniki in njihovi zaposleni pravzaprav velika druzina s skupnimi delovnimi navadami in cilji na sliki je taksen primer mojster zvonko dominko s ptuja s svojimi zaposlenimi konec leta so slovenski obrtniki zaposlovali nekaj manj kot delavcev v poprecju torej manj kot delavca na obratovalnico stevilo delavcev je do konca osemdesetih let rastlo nekoliko hitreje kot stevilo obratovalnic zato je ob prelomu desetletja omenjeno poprecje ze preseglo magicno mejo enega zaposlenega magicno za slovenijo saj ta meja znasa na primer v nemciji sedem ali osem delavcev nato pa je zaposlovanje zaradi gospodarskih tezav negotovosti in visokih dajatev zacelo upadati pretezni delez obrtnih obratovalnic v sloveniji po se veljavni terminologiji odpade na klasicno obrt odstotkov pri kateri prevladuje proizvodnja sledijo promet odstotkov gostinstvo in turizem odstotka trgovina odstotka in poslovnotehnicne storitve odstotke delez zaposlenih delavcev v obratovalnicah pa je nekoliko drugacen najvec delavcev je v klasicni obrti odstotke v gostinstvu in turizmu odstotkov v trgovini odstotkov v prometu in v poslovnotehnicnih storitvah odstotke in se stevilo delavcev na obratovalnico v klasicni obrti v prometu v gostinstvu in turizmu v trgovini in v poslovnotehnicnih storitvah delavca na obratovalnico na nizko poprecje tako vplivajo tudi dejavnosti ki jih sicer ni veliko a izrazito malo zaposlujejo se drugacna pa bi bila slika ce bi ugotavljali koliksen del obrtnikov pravzaprav sploh zaposluje ugotovili bi da se stanje ze dalj casa bistveno ne spreminja polovica obrtnikov sploh nima nobenega zaposlenega le nekaj odstotkov pa je taksnih ki imajo pet ali vec zaposlenih to pa seveda ne pomeni da v slovenski obrti ne bi bilo velikih obrtnikov posebej v zadnjem casu pa se je precej povecalo stevilo delavnic s po nekaj deset celo sto zaposlenimi stevilo delavcev ki jih je lahko zaposlil obrtnik je bilo dolgo omejeno sprva na tri nato na pet delavcev prav stevilo delavcev je bilo pogosto razlog da so vecje obrtnike silili v tako imenovane pogodbene organizacije zdruzenega dela kar je bil izum ki je v bistvu prikrival dejansko nacionalizacijo od zacetka osemdesetih let pa se je meja dovoljenega stevila zacela dvigovati saj je tudi v takratni politiki prevladalo spoznanje da obrtniki drzavi kot kapitalisti niso nevarni temvec ji lahko koristijo tudi pri zaposlovanju v tem obdobju je namrec zacela narascati brezposelnost in vlogo obrti se je naenkrat zacelo poudarjati prav z vidika moznega odpiranja novih delovnih mest dovoljeno stevilo zaposlenih so sprva dvignili na deset nato pa na dvajset zaposlenih pri tem pa je obstajalo dolocilo da je nekdo lahko zaposlil tudi vec delavcev ce mu je to dovolil pristojen upravni organ v praksi je to pomenilo da od leta omejitev glede zaposlovanja ni vec odnose med delodajalci obrtniki in delojemalci njihovimi zaposlenimi delavci je v preteklosti urejal in nadzoroval sindikat kot podaljsana roka oblasti oziroma drzave zato obrtniki kot delodajalci niso imeli kdove kako velikega manevrskega prostora zaradi znacilnega gledanja na zasebnistvo so zanje ves cas veljali ostrejsi pogoji kot za ostalo gospodarstvo ves cas tudi se danes na primer je branzna kolektivna pogodba delavcem pri obrtnikih dolocala visje s predpisom dolocene najnizje place kljub temu pa se je obrtniska organizacija v svoji novejsi zgodovini organizirala tudi na tem delovnopravnem podrocju imela je ustrezen odbor za dogovarjanje o kolektivnih pogodbah in drugih pravicah in dolznostih obeh pogajalski strani ki se je po najboljsih moceh trudil obrtnikom zagotoviti enakopravnejsa izhodisca dolga leta je odbor s tem pa tudi vsa pogajanja s sindikatom delavcev obrti vodil obrtnik franc ambroz iz maribora zadnja stiri leta pa odboru uspesno predseduje janez sauperl prav tako iz maribora trzno gospodarstvo demokraticen druzbeni sistem drugacna vloga sindikatov drzave in se mnogo drugega je povzrocilo da je dogovarjanje o kolektivnih pogodbah postajalo vse bolj realno po drugi strani pa tudi odprto obrtniki se se kako dobro zavedajo dejstva da je najboljsi delavec dobro placan delavec toda v okvirih ki jih dopuscajo razmere na trgu splosna gospodarska ucinkovitost obremenitve drzave do delodajalcev in stevilni drugi momenti tako ostaja manevrski prostor za kolektivna dogovarjanja ozek za obe strani in vsi argumenti morajo biti hkrati na pogajalski mizi pogajalska skupina obrtnikov se vsaj do sedaj ni nikoli pogovarjala s figo v zepu ampak je vedno odkrito pojasnila svoje argumente za in proti sicer pa se prav zdaj tudi zakljucuje obdobje ko je obrtniska organizacija prej zveza obrtnih zdruzenj zdaj obrtna zbornica imela neposredne pristojnosti pogajanj o pravicah in dolznostih ki izvirajo iz delodajalskih oziroma delojemalskih funkcij obrtniki ki zaposlujejo enega ali vec delavcev so namrec na podlagi nove zakonodaje postavljeni v povsem avtonomno vlogo zagovornika interesov lastnega kapitala v tako imenovanem socialnem partnerstvu oziroma tripartitnemu dogovarjanju o kolektivnih pogodbah obrtna zbornica tako ne bo mogla vec nastopati na tem podrocju v imenu svojih clanov delodajalcev ti so zato ze ustanovili iniciativni odbor za ustanovitev zdruzenja ki so ga poimenovali ogistta obrt gostinstvo intelektualne storitve trgovina turizem avtoprevoznistvo vodi ga ljubljanski obrtnik dare stojan zdruzenje temelji na prostovoljnem clanstvu in bo kar je v tej zacetni fazi tudi razumljivo delovalo pod okriljem obrtne zbornice slovenije k sreci pa odnosi med delodajalci in delavci niso le potegovanje za place in druge pravice oziroma obveznosti veliko slovenskih obrtnikov ima iste delavce ze dolga leta nekateri celo od samega zacetka v taksnih delavnicah so odnosi s sindikatom ali brez njega praviloma zelo dobri celo zgledni obrtniki se se predobro zavedajo svojih dolznosti in zaposlenim pogosto zagotavljajo tudi vec kot bi morali po crki zakona v taksnih delavnicah so delavci ze kar nekako clani sirse obrtnikove druzine saj se tako oni kot njihov delodajalec zavedajo koristi ki jih imajo od skupnega dela taksnih zglednih primerov je v slovenski obrti zagotovo vec kot onih ki zaradi neurejenosti odnosov za katere pa so ponavadi krivi tako obrtniki kot tudi sami delavci klicejo po sindikalnem razsojanju in zbujajo pozornost javnosti tako dobro sodelujejo obrtniki in njihovi zaposleni tudi na podrocju izobrazevanja v sloveniji ze od srede sedemdesetih let delujejo skladi za izobrazevanje zaposlenih pri obrtnikih v katere se steka dolocen odstotek iz vsake obratovalnice nekateri izmed njih so blize obrtnim zbornicam ponekod celo delujejo v njihovih prostorih drugi sindikatu v nacelu pa sklade povsod upravljajo skupaj obrtniki in delavci vsako leto se iz njihovega denarja sola ali se na raznih seminarjih tecajih ali ekskurzijah dodatno izobrazuje na stotine delavcev ceprav so ze v zatonu pa kaze omeniti tudi stanovanjske sklade za delavce pri obrtnikih tudi ti se financirajo na enak nacin kot skladi za izobrazevanje iz njihovega premozenja je bilo doslej za delavce pri obrtnikih kupljenih vec kot tisoc stanovanj po vsej sloveniji mnoga izmed njih pa so po razprodaji stanovanj zal za obrt izgubljena