ostala predavanja ostala predavanja ostala predavanja ostala predavanja agenda in slovenska prasicereja andrej salehar izvlecek v sestavku so predstavljene osnovne razlike slovenske prasicereje v primerjavi s prasicerejo v eu v sloveniji je znatno slabsa samooskrba s prasicjim mesom slaba je struktura majhnost prasicerejskih kmetij in slabsa produktivnost drugacni so ekoloski in etoloski predpisi neurejeno je trzenje ter placevanje po kvaliteti manjsa je prireja prasicjega mesa na prasica na stalezu slabo je sodelovanje med rejci in klavno industrijo in razdrobljena organiziranost ob drugacnih pogojih gospodarjenja izredno pomembna so predvidevanja eu da se bo rast prireje prasicev nadaljevala in da bo leta na trgu eu ton viskov prasicjega mesa in pri kandidatkah za vkljucitev v eu se dodatnih ton viskov kar pomeni da bo na trgu izredno huda konkurenca priprava slovenske prasicereje na vstop slovenije v eu pomeni konkurencno usposobitev prasicerejskih obratov za uspesno gospodarjenje na zahtevnem evropskem trgu predlog programa ukrepov in drzavnih podpor v obdobju za pripravo slovenske prasicereje na skupno kmetijsko politiko eu vkljucuje strukturne spremembe povecanje produktivnosti in povecanje intenzivnosti prireje prilagajanje zakonodaji na podrocju ekologije in etologije izboljsanje kvalitete klavnih prasicev in trzenja prasicev enotno organiziranost in izvajanje nacionalnega selekcijskega programa za prasice ter usposobitev rejcev in strokovnjakov predavanje dne ma mednarodnem sejmu v gornji radgoni prof dr biotehniska fakulteta oddelek za zootehniko domzale english abstract uvod sredi julija je evropska unija eu sprejela agendo ki je paket ukrepov strategij in dogovorov o njeni politiki v letih do sredine prvega desetletja prihodnjega tisocletja za bodoco mocnejso in razsirjeno evropsko unijo pomemben del je v tem dokumentu namenjen kmetijstvu bodoca skupna kmetijska politika evropske unije bo slonela na naslednjih ciljih vecja konkurencnost tako znotraj kot izven da bodo proizvajalci v eu lahko imeli korist dobicek od pozitivnih razvojnih trendov na svetovnem trgu zagotavljanje prehranske varnosti in kvalitete hrane kot pomembna obveza do potrosnikov zagotavljanje primernega zivljenjskega standarda za zaposlene v kmetijstvu in pospesevanje stabilnosti kmetijskih dohodkov vkljucitev okoliskih ciljev v skupno kmetijsko politiko spodbujanje zaposlitvenih in dohodkovnih alternativ za kmete in njihove druzine poenostavitev eu predpisov te smernice so obvezne za vse clanice eu in po njih se bo morala ravnati tudi slovenija ko bo postala njena enakopravna clanica v casu do njenega sprejema pa je cas prehoda in prilagajanja ter priprave slovenskega kmetijstva in slovenske prasicereje na nove pogoje gospodarjenja nekatere osnovne primerjave prasicereje v eu in v sloveniji v reviji sodobno kmetijstvo je bil v letu objavljen clanek slovenska prasicereja in evropska unija ki sta ga objavila tina volk in damjan jeric v njem so podrobno primerjalno predstavljene cene krme prasicev trg s prasicjim mesom intervencije in ocene posledic vstopa slovenije v eu na dohodkovni polozaj slovenske prasicereje dodatno k temu so v tem poglavju prikazane se nekatere druge znacilnosti prasicereje v eu in v sloveniji tabela prasicereja v eu in v sloveniji v letu eu slovenija slovenija eu stalez prasicev rilcev stev prasicev na prebivalcev prireja prasicjega mesa t prireja prasicjega mesa na prasica na stalezu kg letna stopnja rasti prireje v zadnjih letih uvoz t izvoz t poraba prasicjega mesa t poraba prasicjega mesa na prebivalca kg letna stopnja rasti porabe pras mesa na prebivalca v zadnjih letih samooskrba izrazeno kot masa trupov prasicereja je v eu dobro razvita in po prireji mesa je takoj za kitajsko na drugem mestu med najvecjimi svetovnim proizvajalci prireja mesa na prasica na stalezu z ocenjenimi kg potrjuje da je to intenzivna prasicereja pomembno je nadalje da je letna stopnja rasti prireje preko da je poraba prasicjega mesa na prebivalca med vsemi vrstami mesa najvecja in se posebej pa je pomembna ugotovitev da ima eu presezek prasicjega mesa slovenska prasicereja na drugi strani predstavlja le slabega pol procenta staleza in prireje prasicjega mesa v eu intenzivnost prasicereje je za slabsa in poraba prasicjega mesa na prebivalca za manjsa okoli prasicjega mesa mora slovenija dokupiti pol manjsa je letna stopnja rasti prireje in porabe prasicjega mesa v eu pricakujejo v obdobju do leta nadaljno rast prireje prasicev v prvih letih z vecjo stopnjo v povprecju pa z letno stopnjo povecevala se bo tudi poraba prasicjega mesa s poprecno letno stopnjo tabela tabela bilanca prasicjega mesa v eu v letih in v sloveniji v letih eu slo leto prireja prasicjega mesa t poraba prasicjega mesa t uvoz t izvoz t poraba prasicjega mesa na prebivalca kg samooskrba izrazeno kot masa trupov izredno pomembna so predvidevanja eu da bo leta na trgu eu ton viskov prasicjega mesa in pri kandidatkah za vkljucitev v eu se dodatnih ton viskov kar pomeni da bo na trgu izredno huda konkurenca v sloveniji smo v letu izdelali studijo slovenska prasicereja do leta in v letu je drzavni parlament sprejel strategijo razvoja kmetijstva v prvi studiji je bilo ocenjeno da bomo v letu v sloveniji ob poprecni letni porabi kg prasicjega mesa na prebivalca potrebovali t prasicjega mesa preracunano v maso trupov t ker pa je poraba prasicjega mesa vecja podatki o slovenski prehranski bilanci pri fao v letu kg lahko racunamo da bo leta poraba prasicjega mesa na prebivalca kg in potrebovali bomo t prasicjega mesa preracunano v maso trupov ob isti letni stopnji rasti prireje prasicjega mesa bo tako leta letna prireja t izrazeno kot masa trupov in samooskrba s prasicjim mesom bo prakticno enaka kot je sedaj strategija razvoja kmetijstva podpira razvoj prasicereje v sloveniji in predvideva no samooskrbo s prasicjim mesom v eu so podobno kot v drugih drzavah z napredno prasicerejo velike strukturne spremembe povecuje se stevilo prasicev na gospodarstvo in zmanjsuje stevilo gospodarstev ki redijo prasice po oceni iz statisticnih podatkov o reji prasicev v eu je v povprecju na stalezu na enem obratu od na portugalskem do na nizozemskem prasicev v primerjavi s prasici na kmetijo oz s povprecno prasici na prasicerejskih kmetijah v sloveniji v vecjih rejah je mogoce uporabiti boljsi management in aplicirati vec znanja vse to prispeva k povecanju gospodarske ucinkovitosti reje in povecanju produktivnosti zaradi zaostrenih trznih razmer lahko v sedanjem casu prezivijo samo take reje ze leta smo ugotovili da je za gospodarno prirejo prasicev na kmetiji v sloveniji potrebno stojisc za plemenske svinje ali stojisc za pitance na prasicerejskih kmetijah pa je v svinjakih v povprecju stojisc za svinje in stojisc za pitance v sloveniji imamo v letu le okoli sto prasicerejskih kmetij ki izponjujejo te velikostne pogoje izpolnjevanja etoloskih potreb prasicev so v eu vkljucena v pravilnik o reji prasicev ki med drugim doloca najmanjso dopustno talno povrsino na prasica in prepoveduje nekatere vrste vhlevitve privezane svinje v sloveniji je bil ze v letu pripravljen podoben pravilnik ki pa ga ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano zaradi zastoja pri izdelavi zakona o zivinoreji ni izdalo v eu imajo po letu predpis ki omejuje uporabo zivalskega gnoja gnojnice ali gnojevke na najvec kg n ha letno v podobni slovenski uredbi iz leta je mejna vrednost letnega vnosa kg n ha in dovoljena je reja gvz prasicev na ha svinje s pujski ali pitanca za izpolnjevanje teh predpisov je zelo pomebna velikost kmetije koliko ima lastnih in najetih zemljisc prasicerejske kmetije imajo v povprecju nekaj nad ha lastnih ha in najetih obdelovalnih povrsin na teh kmetijah je stalez okoli prasicev gvz ali gvz ha njiv in travnikov skupaj z drugimi domacimi zivalmi je na prasicerejski kmetiji na stalezu gvz posamezne drzave znotraj eu imajo predpise v zvezi emisijo ki med drugim na osnovi stevila stojisc dolocajo oddaljenost obratov od naseljenih his pri tem uposteva obstojeca stanja in dolocila o posebnem dovoljenju za obratovanje obratov ki presegajo dolocene zmogljivosti v eu je ze vrsto let uvedeno aparativno merjenje mesnatosti na liniji klanja razvrscanje klavnih polovic v trzne razrede seurop in placevanje prasicev na osnovi ocen mesnatosti sistemi dolocanja cene prasicev vkljucujejo najpogosteje dva kriterija masa klavnih trupov in delez mesa za vse je znacilna mocna restrikcija v ceni pri prasicih z maso trupov izven dogovorjenega obmocja in za zamascene prasice pri tem je treba dodati da mesnatost nagrajujejo samo do dolocenega deleza mesa v sloveniji je od preteklega leta v rabi nov pravilnik o ocenjevanju mesnatosti prasicev na liniji klanja ki pa ima vrsto pomanjkljivosti in od zacetka letosnjega leta tudi sistem placevanja prasicev na osnovi ocen mesnatosti sistem se uveljavlja pocasi tudi zaradi tega ker se v sloveniji kolje prasice v klavnicah izredno pomembno je v eu sodelovanje med klavno industrijo in rejci to so povezave v skupen interes naroceni kvalitetni klavni prasici gospodarnost za vse partnerje vkljucitev interesov klavnic v selekcijske programe za prasice itd v sloveniji je takega sodelovanja malo morda bo v letu imenovana komisija za spremljanje izvajanja pravilnika o ocenjevanju mesnatosti ki jo sestavljajo predstavniki rejcev in klavnic uspela vsebinsko in gospodarsko povezati oba partnerja priprava slovenske prasicereje na vstop slovenije v eu eu v agendi ne namenja prasicereji posebne pozornosti kot je to primer za govedorejo ali nekatere poljscine vsi zascitni ukrepi za podrocje prasicereje so povezani s splosnimi sprejetimi ukrepi kmetijske politike kot je ohranjanje konkurecnosti trajnostni razvoj varovanje okolja v kmetijstvu strukturne spremembe neposredna placila td priprava slovenske prasicereje na vstop slovenije v eu pomeni konkurencno usposobitev prasicerejskih obratov za uspesno gospodarjenje na zahtevnem evropskem trgu strukturne spremembe pod strukturne spremembe stejemo povecanje zmogljivosti obratov intenzivnosti prireje in obdelovalnih povrsin v sloveniji potrebujemo ob ohranitvi farmske in samoskrbne prasicereje vsaj prasicerejskih kmetij z letno zmogljivostjo pitancev ob lastni prireji pujskov na taki kmetiji bo dnevni stalez prasicev gvz in za dosego ekoloskega normativa gvz ha potrebuje taka kmetija vsaj ha obdelovalnih povrsin povecanje prireje prasicjega mesa na prasica na stalezu je mogoce doseci predvsem z zmanjsanjem izgub na vseh stopnjah proizvodnje se posebej pa v casu dojenja in v fazi vzreje vecjo intenzivnost prireje je potrebno doseci tudi s povecanjem dnevnih prirastov v pitanju in z zmanjsanjem celokupne konverzije krme na kg prirasta zmanjsati je treba variabilnost zive mase pitancev ob zakolu za dosego tega je potrebno spodbuditi posodobitve obstojecih obratov in vkljucitev novih tehnoloskih resitev potrebna je tudi usposobitev rejcev in strokovnjakov prilagajanje zakonodaji na podrocju ekologije in etologije uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla ur list stev z dne odreja da se v treh letih uskladi gnojenje na obmocju varstvenega pasu za zajem vode v petih letih uskladi gnojenje na lastnih kmetijskih zemljiscih v petih letih uredijo skladisca za gnoj in gnojnico ter gnojevko v smislu evropske zakonodaje o reji domacih prasicev je potrebno odpraviti nedovoljene nacine vhlevitve in prasicem zagotoviti dovolj hlevskega prostora v boksih ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano mora uveljaviti ter objaviti pravilnik o reji prasicev ki je bil ze v letu pripravljen po podobnem evropskem pravilniku izvedba prilagoditve ekoloski in etoloski zakonodaji naj bo sistematicna v celi sloveniji ob predhodnem pregledu vsakega obrata ter izdelavi nacrta potrebnih ukrepov pravilnik o ocenjevanju mesnatosti in trzenje prasicev uveljaviti je potrebno placevanje prasicev na osnovi mesnatosti po enotnem postopku za vso slovenijo za obdobje junij junij je na osnovi meritev mesnatosti prasicev cca od vseh zaklanih prasicev v klavnicah poprecna masa klavnih polovic kg in poprecna mesnatost kvaliteta uvozenih klavnih prasicev je slabsa kot pri slovenskih prasicih mesnatost pitancev je v povprecju ugodna kar kaze med drugim debelina slanine ki je pri povprecni zivi masi kg le mm pred leti preko mm med rejci so velike razlike v mesnatosti prasicev kot posledica bolj ali manj doslednega izvajanja selekcije in odbire plemenskih prasicev nacina pitanja mase ob zakolu in nacina prodaje pravilnik za ocenjevanje mesnatosti prasicev zahteva meritve v vseh klavnicah v sloveniji koljejo prasice v klavnicah pravilnik je potrebno dopolniti in uvesti aparativno metodo merjenja mesnatosti izdelati je potrebno pravila za dolocanje vrednosti mesa ter najti ustrezno zascito slovenske prasicereje in slovenske klavne industrije potrebno je redno spremljanje cene prasicev na svetovnem in evropskem ter slovenskem trgu organizirano spremljanje in obvescanje uvesti je treba aukcijske prodaje pujskov za pitanje plemenskih prasicev in pitancev kot podlago za podporo notranjemu trgu naj se uvede osnovna cena ki predstavlja poprecne stroske prireje in je eden od mehanizmov trznega ravnovesja ohraniti je treba uvozne dajatve in izvozne podpore za izdelke pri prodaji mesa in izdelkov mora biti obvezno oznacen izvor prasicev povezati rejce in klavnice v skupen interes slovensko prasicerejo lahko najbolje zascitimo ce bo to s strani klavnic narocena prireja kvalitetnih klavnih prasicev in ce bo dosezena gospodarnost za vse partnerje interese klavnic je treba vkljuciti v selekcijske programe za prasice podpreti bi bilo treba delo komisije za spremljanje izvajanje pravilnika o ocenjevanju mesnatosti in uvesti dolocanje enotne izhodiscne cene za prasice v sloveniji to komisijo naj imenuje ministrstvo za kmetistvo gozdarstvo in prehrano v sloveniji bi morala biti v prasicereji v ospredju predvsem kvaliteta in uvesti bi bilo treba blagovno znamko slovenski prasic cilj prireje bi morali biti najkvalitetnejsi slovenski izdelki iz prasicjega mesa kraski prsut savinjski zelodec in podobno ki bi jih lahko uspesno ponudili na trgu eu nacionalni selekcijski program za prasice testiranje prasicev osemenjevalni centri in vzrejna sredisca na kmetijah osnova za kvalitetno prasicerejo so dobri plemenski prasici redno izvajanje vseh selekcijskih opravil testiranje prasicev odbira prasicev na osnovi ocen plemenske vrednosti preizkusanje novih krizanj in uvozenih pasem nemoteno delovanje osemenjevalnih centrov in vzrejnih sredisc ter urejen promet s plemenskimi prasici v sloveniji poteka selekcija prasicev na farmah in na vzrejnih srediscih na kmetijah testiranje in odbira merjascev poteka na stirih testnih postajah na selekcijskih farmah odbira mladic pa na selekcijskih in razmnozevalnih farmah ter na vzrejnih srediscih na kmetijah v letu sta bila usposobljena dva osemenjevalna centra za merjasce ptuj murska sobota nakup plemenskih prasicev na selekcijskih farmah in na vzrejnih srediscih spodbuja drzava z regresiranjem ze od leta v skladu s prilagajanjem slovenske kmetijske politike skupni kmetijski politiki eu je potrebno sedanji nacin spodbujanja nakupa kakovostnih plemenskih prasicev za izboljsanje proizvodnosti mesnatih pasem prasicev dopolniti in spremeniti ob upostevanju dosezene razvojne stopnje selekcije prasicev in prometa s plemenskimi prasici bi imela takojsna ukinitev regresiranja plemenskih prasicev prevec negativnih posledic v prehodnem obdobju do leta je treba dopolniti sedanje trzenje s plemenskimi prasici in dolociti nadomestne direktne podpore za nemoteno izvajanje nacionalnega selekcijskega programa na nacine ki so ze zapisani v osnutku zakona o zivinoreji organizirati enoten odbor za prasicerejo sedanja razdrobljena organziranost ko imamo zvezo zdruzenj rejcev prasicev odbor za prasicerejo pri pzp pomursko zdruzenje rejcev prasicev in neorganizirane stevilne rejcev ter ne vkljucene strokovne institucije na nivoju republike slovenije ne zagotavlja enotnega nastopa in enotnega zastopanja interesov slovenske prasicereje pri politicnih in gospodarskih oblasteh taka organiziranost je ovira za skupno trzenje in povezovanje ki je nujen predpogoj za uspesno gospodarjenje v okviru predvidene kmetijsko gozdarske zbornice je potrebno imenovati strokovno posloven odbor za prasicerejo ki bo vodil strokovno in poslovno slovensko prasicerejo ki bo pripomogel k ureditvi trga s prasici klavnimi in plemenskimi prasicjim mesom in izdelki ter s krmo in ostalim reprodukcijskim materialom razvojne naloge na podrocju prasicereje so zelo obsezne v okviru drzave slovenije potrebujemo profesionalno poslovno jedro ki bo skrbelo za skladen razvoj kvalitetno spodbujanje in gospodarsko zascito slovenske prasicereje organizacijsko je lahko umesceno na kmetijski gozdarski zbornici v okviru tega poslovnega jedra bi bila organizirana borza za krmo za prasice za plemenske in klavne prasice ter za prasicje meso in izdelke povezovala bi rejce prasicev klavnice trgovino in se vse druge ki sodelujejo pri prireji prasicev tu bi se dolocali in dogovarjali kvalitetni pogoji za blagovno znamko slovenski prasic stalna strokovna skupina za spremljanje in usmerjanje razvoja prasicereje v sloveniji ki jo naj imenuje mkgp naj bi spremljala in analizirala razvoj prasicereje v sloveniji in v svetu izdelovala bi pravilnike s kvalitetnimi pogoji za plemenske prasice za postopke ocenjevanja plemenske vrednosti za blagovno znamko za rejo prasicev skrbela bi za presojo novih tehnoloskih resitev strokovna skupina bi imela najvec pet clanov za resevanje posameznih strokovnih problemov strokovna skupina imenuje delovne skupine v katere vkljucuje tudi druge strokovnjake usposobitev rejcev in strokovnjakov strokovne sluzbe in zakonodaja vecina rejcev nima ustrezne izobrazbe niso usposobljeni za intenzivno trzno prirejo prasicev prav tako je malo ustrezno usposobljenih strokovnjakov podpreti je treba izvajanje selekcije prasicev in zdravstvenega varstva prasicev v okviru nacionalnega selekcijskega programa ohraniti je treba testiranje prasicev delovanje vzrejnih sredisc osemenjevalnih centrov za merjasce in informacijski sistem v prasicereji strokovnjake ki delajo v prasicereji je treba povezati v skupen strokoven tim z uvedbo strokovnih racunalniskih telekonferenc in sprotnega obvescanja preko interneta ter elektronske poste se posebej pa je pomembno da se uredi zakonodaja s podrocja zivinoreje zakon o zivinoreji s pripadajocimi pravilniki oznacevanje prasicev itd ukrepi drzave v podporo razvoja prasicereje ukrepi v podporo razvoja prasicereje morajo biti vsklajeni z ukrepi splosne kmetijske politike od ukrepov ki so za prasicerejo posebnega pomena omenimo agrarnostrukturne ukrepe namenjene povecevanju posestne velikosti kmetij zmogljivosti prireje prasicev ekoloska ter etoloska prilagoditev in v trzno cenovno politiko ki bi stabilizirala razmere na trgu z ziti in s prasici poseben pomen ima tudi vloga drzave pri podpori izobrazevanja in raziskav v kmetijstvu temeljnega rejskega in selekcijskega dela ter zdravstvenega varstva v prasicereji ugotovitve osnovne razlike slovenske prasicereje v primerjavi s prasicerejo v eu so znatno slabsa samooskrba s prasicjim mesom slaba struktura majhnost prasicerejskih kmetij in slabsa produktivnost drugacni ekoloski in etoloski predpisi neurejeno trzenje ter placevanje po kvaliteti manjsa prireja prasicjega mesa na prasica na stalezu slabo sodelovanje med rejci in klavno industrijo razdrobljena organiziranost drugacni pogoji gospodarjenja itd izredno pomembna so tudi predvidevanja eu da se bo rast prireje prasicev nadaljevala in da bo leta na trgu eu ton viskov prasicjega mesa in pri kandidatkah za vkljucitev v eu se dodatnih ton viskov kar pomeni da bo na trgu izredno huda konkurenca priprava slovenske prasicereje na vstop slovenije v eu pomeni konkurencno usposobitev prasicerejskih obratov za uspesno gospodarjenje na zahtevnem evropskem trgu predlog programa ukrepov in drzavnih podpor v obdobju za pripravo slovenske prasicereje na skupno kmetijsko politiko eu vkljucuje strukturne spremembe povecanje zmogljivosti novogradnje obnovitev in dograditev obratov ter infrastrukture povecanje produktivnosti in povecanje intenzivnosti prireje prilagajanje zakonodaji na podrocju ekologije in etologije kvaliteta klavnih prasicev in trzenje prasicev povezati rejce in klavnice v skupen interes nacionalni selekcijski program za prasice testiranje prasicev osemenjevalni centri in vzrejna sredisca na kmetijah organizirati enoten odbor za prasicerejo usposobitev rejcev in strokovnjakov strokovne sluzbe in zakonodaja viri agenda landwirtschaft http europa eu int en comm dg ag text text de htm agricultural policy http europa eu int pol agr en info htm agricultural statistics http europa eu int en comm dg agrista table en htm faostat database results http apps fao org lim nph wrap pl population domain sua http apps fao org lim nph wrap pl production livestock sto cks domain sua http apps fao org lim nph wrap pl production livestock primary domain sua erjavec e in sodelavci meso prasicev poglavje d v knjigi slovensko kmetijstvo in evropska unija s food balance sheet slovenia http apps fao org lim nph wrap pl foodbalancesheet domain foodbalancesheet jeric d e erjavec gospodarnost pitanja prasicev podiplomsko izobrazevanje iz prasicereje strani long term prospects grains milk meat markets http europa eu int en comm dg new cap gmm statisticni letopisi slovenije strategija razvoja slovenskega kmetijstva ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano strani salehar a zdenka kramar pribozic maja klemen moznosti za preusmeritev kmetij v prasicerejo prvi rezultati ankete sodobno kmetijstvo s salehar a zdenka kramar pribozic drzavne podpore za prirejo prasicev na kmetijah v letih do sodobno kmetijstvo s salehar a zdenka kramar pribozic ocena sprememb staleza strukture in intenzivnosti prireje prasicev na kmetijah primerjava april april sodobno kmetijstvo s salehar a i stuhec o boehm e erjavec m rednak a plantaric l bratusa l krivec f locniskar a slavic m leskosek a cankar f nekrep m amon d sabec f potocnik j kokol slovenska prasicereja do leta ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano slovenije str salehar a slovenska prasicereja tipkopis julij strani stuhec i fizicno in socialno okolje pri pitanju prasicev podiplomsko izobrazevanje iz prasicereje str stuhec i varstvo okolja in prasicereja podiplomsko izobrazevanje iz prasicereje str volk tina d jeric slovenska prasicereja in evropska unija sodobno kmetijstvo s zivinoreja slovenija statisticne informacije stev z dne ostala predavanja ostala predavanja ostala predavanja