zrsz domaa stran posredovanje informacij prek interneta izbor vpraçanj vpraçanja ki se nanaçajo predvsem na delovno pravni status in na status brezposelne osebe kakçne so posledice e se delo opravlja brez pogodbe o zaposlitvi na kaj moramo biti çe posebej pozorni pri sklepanju delovnega razmerja kaj pripada prese§nemu delavcu napotenemu na na enoto zavoda za zaposlovanje kakçne so obveznosti tistega ki prejema denarno nadomestilo na zavodu za zaposlovanje ali je mogoe da republiçki zavod za zaposlovanje podaljça izplailo denarnega nadomestila ali brezposelnemu po izteku prejemanja denarnega nadomestila na zavodu za zaposlovanje pripada çe kakçna pravica kakçne so obveznosti glede vraanja posojil e posojilojemalec ostane brezposeln ali je oseba v asu prejemanja denarnega nadomestila dol§na plaevati pre§ivnino ali si lahko brezposelni tudi v primeru prejemanja denarnega nadomestila na zavodu za zaposlovanje sam içe slu§bo ali mora akati na napotitev svetovalca za zaposlitev kakçni so pogoji za pridobitev denarnega nadomestila koliko denarnega nadomestila pripada brezposelnemu prijavljenemu na zavodu za zaposlovanje od esa je odvisno trajanje denarnega nadomestila kako visoko bo denarno nadomestilo brezposelnega ki je bil v sloveniji zaposlen skoraj let potem pa je kot dnevni migrant delal v avstriji dobrih let ali lahko delodajalec nenehno podaljçuje delovno razmerje iz meseca v mesec kam se obrniti ali se in kako se revalorizirajo denarna nadomestila na zavodu za zaposlovanje koliko dopusta najmanj pripada pripravniku z enoletnim pripravniçtvom kdaj ga lahko nastopi ali smejo delavci ki so opredeljeni kot tehnoloçki viçki izrabiti letni dopust çele med çestmesenim odpovednim rokom koliko asa najmanj je treba biti zaposlen da si v primeru steaja ali esa podobnega upravien do denarnega nadomestila pri zavodu za zaposlovanje denarno nadomestilo bo brezposelni prejemal do maja prihodnje leto ali se bo kaj spremenil njegov polo§aj na zavodu e se medtem zaposli za doloen as kakçen je postopek prijave na zavodu kaj mora vsebovati pogodba za sklenitev delovnega razmerja ali moram sprejeti slu§bo na katero me je napotil svetovalec za zaposlitev prejemam denarno pomo ali je zakonsko predpisano koliko potrdil o iskanju zaposlitve mora brezposelni predlo§iti svojemu svetovalcu za zaposlitev svetovalec me je napotil v program javnih del kaj to sploh pomeni koliko asa javna dela lahko najve trajajo ali mi v primeru vkljuitve v javna dela poleg denarnega nadomestila pripada çe kaj drugega ali mi v okviru javnih del tee pokojninska doba ali to pomeni da sem zaposlena po letih dela in izteku mesene pravice do denarnega nadomestila sem bila vkljuena za devet mesecev v javno delo zanima me ali sem ponovno upraviena do denarnega nadomestila za brezposelnost in ali mi bo tekla delovna doba v katerih primerih delavcu ne pripada pravica do denarnega nadomestila pri zavodu za zaposlovanje javno delo se je odprlo oktobra prenehalo pa z junijem med tem asom se delovno razmerje ni prekinilo samo pogodbe so bile najprej za eno leto nato pa çe za pol leta zanima me ali mi pripada celotni pripadajoi letni dopust ali samo sorazmerni dele§ glede na as dve leti sem v okviru javnih del delala z odvisniki kot specialni pedagog bi sedaj odprla s p pomo v stiski kaj lahko priakujem od zavoda za zaposlovanje kakçne so posledice e se delo opravlja brez pogodbe o zaposlitvi poudariti moramo da delodajalec s takçnim ravnanjem krçi svojo zakonsko obveznost in je potemtakem v prekrçku predvsem pa moramo opozoriti da je delavec nasproti delodajalcu v brezpravnem polo§aju tako ugotovimo da zaposleni kljub opravljanju dela ni v delovnem razmerju prav tako mu ne tee niti delovna doba ne zavarovanje saj delavec v zavarovanje ni bil prijavljen delavec tudi ni more uveljavljati pravic iz delovnega razmerja kot je pravica do dopusta da povrnitve stroçkov v zvezi z bolniçkim stale§em in çe bi lahko naçtevali nazaj na vsebino na kaj moramo biti çe posebej pozorni pri sklepanju delovnega razmerja pred zaetkom dela je treba z delodajalcem v skladu z zakonom skleniti pogodbo o zaposlitvi saj nastop dela pred podpisom ni dovoljen to velja tako v primeru delovnega razmerja za doloen as pa tudi za nedoloen as s sklenitvijo pogodbe en izvod pripada delavcu je ta seznanjen z vsemi delovnimi pogoji ter pravicami in obveznostmi glede plae dopusta delovnega mesta raznih dodatkov itd po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi je delodajalec dol§an delavca v roku dni prijaviti v zavarovanje zdravstveno pokojninsko za primer brezposelnosti ali je to dejansko storil preverimo z vpogledom v zdravstveno knji§ico kjer mora biti vpisan datum zaetka zavarovanja potrjen s peatom zavoda za zdravstveno zavarovanje slovenije obmone enote ki je za to krajevno pristojna glede na sede§ delodajalca nazaj na vsebino kaj pripada prese§nemu delavcu napotenemu na na enoto zavoda za zaposlovanje zavarovanec mora vlo§iti zahtevek v roku dni po prenehanju delovnega razmerja e vlo§i po tem roku se mu trajanje pravice zmanjça za as prekoraitve roka obrazec za zahtevek dobi zavarovanec pri svojem svetovalcu zaposlitve ¬as trajanja denarnega nadomestila je odvisen od asa za katerega je bil zavarovanec zavarovan na primer za obdobje let to pomeni prejemanje denarnega nadomestila devet mesecev viçina denarnega nadomestila za prve tri mesece zanaça odstotkov zavarovaneve povprene mesene plae za naslednje mesece prejemanja pa odstotkov pri emer naj poudarimo da izplaano denarno nadomestilo ne more biti ni§je od odstotne zajamene plae zmanjçane za davke in prispevke in ne viçje od çtirikratnika doloenega najni§jega denarnega nadomestila kar zadeva odpravnino pa jo morajo prese§ni delavci izterjati pri delodajalcu nazaj na vsebino kakçne so obveznosti tistega ki prejema denarno nadomestilo na zavodu za zaposlovanje po a lenu zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti je prejemnik denarnega nadomestila dol§an sporoati vse spremembe ki vplivajo na pridobitev ali izgubo pravic in to najkasneje v roku dni od nastanka spremembe ¬e v asu prejemanja pravice na podlagi pogodbe o delu avtorske pogodbe ali kako drugae pridobiva dohodek mora obmono enoto rzz ki pravico izplauje sproti obveçati o nainu in viçini pridobljenih podatkov ¬as prejemanja denarnega nadomestila se lahko skrajça e ti dohodki presegajo doloeno viçino to je dvakratni znesek najni§jega denarnega nadomestila po zakonu zmanjçanega za prispevke in davke in sicer za obdobje za katero izplailo presega prej doloeni znesek trenutno tako ne sme zaslu§iti ve kot tolarjev po pravilniku o kriterijih za ugotavljanje izgube pravice do denarnega nadomestila oziroma denarne pomoi med brezposelnostjo ul çt pa brezposelni tudi ne sme odkloniti zaposlitev s polnim ali krajçim delovnim asom ta ne sme biti krajçi od polovice polnega delovnega asa ki ustreza njegovi izobrazbi znanju in mo§nostim prav tako ne sme odkloniti vkljuitve v enega izmed programov aktivne politike zaposlovanja s katerim se mu zagotavlja ustrezno delo oziroma e odkloni napotitev na usposabljanje ali izobra§evanje in se ne javlja na zahtevo zavoda za zaposlovanje prav zato mora zavarovanec vsako odsotnost predhodno javiti zavodu ¬e to ni mo§no takoj pa najkasneje v treh dneh ko odpade razlog za odsotnost zaradi prostorske stiske navajamo le nekatere od obveznosti na vsa dodatna odprta vpraçanja pa bo çe izrpnejçi odgovor dobil pri svojem svetovalcu zaposlitve nazaj na vsebino ali je mogoe da republiçki zavod za zaposlovanje podaljça izplailo denarnega nadomestila to je mogoe eprav se je o tem treba posvetovati na obmoni enoti kjer je brezposelni prijavljen v evidenco iskalcev zaposlitve po zakonu je to mogoe narediti e upraviencu ob izteku roka za izplaevanje denarnega nadomestila do izpolnitve pogojev za predasno upokojitev manjkajo najve tri leta zaposlitve pa nikakor ni mogoe zagotoviti ko zavod prizna pravico do podaljçanja denarnega nadomestila vam glede na razpolo§ljiva sredstva lahko sofinancira tudi dokup delovne dobe pri emer mora upravienec sam prispevati odstotkov sredstev za dokup nazaj na vsebino ali brezposelnemu po izteku prejemanja denarnega nadomestila na zavodu za zaposlovanje pripada çe kakçna pravica da po izteku pravice do denarnega nadomestila za as brezposelnosti lahko oseba v roku dni po izteku pravice do denarnega nadomestila uveljavlja pravico do denarne pomoi za as brezposelnosti ¬e zavarovanec pridobi pravico do denarne pomoi pomeni da je zdravstveno zavarovan medtem ko mu pokojninska doba ne tee pravico do denarne pomoi pa seveda pridobi le ob izpolnitvi nekaterih pogojev upoçtevati je treba cenzus dru§inskih dohodkov nazaj na vsebino kakçne so obveznosti glede vraçanja posojil e posojilojemalec ostane brezposeln obveznosti ostanejo nespremenjene saj posojilna pogodba po vsej verjetnosti ne predvideva mirovanja glede odplaevanja obrokov teoretino je sicer mo§en dogovor s posojilodajalcem o spremenjenem nainu vraanja posojil ali bo to tudi dejansko mogoe izvesti pa je drugo vpraçanje nazaj na vsebino ali je oseba v asu prejemanja denarnega nadomestila dol§na plaevati pre§ivnino dol§nost plaevanja pre§ivnine ni odvisna od tega ali je zavezanec prejemnik denarnega nadomestila ali je zaposlen in podobno gre za obveznost katere viçina in as trajanja temeljita na sodni odlobi kot prejemnik denarnega nadomestila to je navadno ni§je od plae ki je bila osnova za odloitev pre§ivnine se zavezanec v soglasju z upraviencem lahko dogovori za ustrezno zni§anje nazaj na vsebino ali si lahko brezposelni tudi v primeru prejemanja denarnega nadomestila na zavodu za zaposlovanje sam içe slu§bo ali mora akati na napotitev svetovalca za zaposlitev v skladu s pravilnikom o kriterijih za ugotavljanje izgube pravice do denarnega nadomestila oziroma denarne pomoi med brezposelnostjo ul çt mora zavarovanec iskati zaposlitev in to tudi dokazovati z ustreznimi dokazili ter skladno s svojim zaposlitvenim nartom upoçtevati vse dogovore z zavodom pri tem naj vas opozorimo kaj pomeni aktivno iskanje zaposlitve iskalec zaposlitve aktivno içe zaposlitev e je med dvema javljanjema na zavodu iskal zaposlitev vsaj na en formalen ali neformalen nain ali e je iskal mo§nost samozaposlitve potrdila ki slu§ijo kot dokazilo da se je zavarovanec prijavil na objavljena prosta delovna mesta pisne odgovore delodajalca in druga dokazila o iskanju zaposlitve mora zavarovanec zavodu predlo§iti enkrat meseno oziroma v roku ki mu ga doloi svetovalec zaposlitve formalno iskanje zaposlitve je zbiranje informacij o prostih delovnih mestih na podlagi objav in razpisov v sredstvih javnega obveçanja in pri zavodu prijavljanje na razpise in oglase pisanje proçenj in javljanje na razgovore na podlagi objavljenih prostih delovnih mest prijavljanje na razpise in oglase na podlagi napotitve zavoda ali druge pooblaçene organizacije za posredovanje dela dajanje oglasov o iskanju zaposlitve v razline medije neformalno iskanje zaposlitve je zbiranje informacij o mo§nostih za zaposlitev pri sorodnikih prijateljih znancih bivçih sodelavcih itd neposredno poizvedovanje pri potencialnih delodajalcih poçiljanje pisnih ponudb dogovarjanje za razgovore v podjetjih ki niso razpisala prostih delovnih mest iskanje mo§nosti za samozaposlitev pomeni iskanje prostorov opreme dovoljenj licenc denarnih sredstev informacij in zbiranje dokumentacije za uresniitev samozaposlitve pri razlinih organih in ustanovah od brezposelne osebe se torej priakuje da bo sama najve storila za razreçitev brezposelnosti to pomeni da se bo poslu§ila vseh metod ki morebiti lahko pripeljejo do zaposlitve nazaj na vsebino kakçni so pogoji za pridobitev denarnega nadomestila pogoji za pridobitev denarnega nadomestila dn so naslednji dn med brezposelnostjo pridobi zavarovanec ki mu je prenehalo delovno razmerje brez njegove krivde ali volje pogoja za pridobitev pravice do denarnega nadomestila sta da je bil zavarovanec v delovnem razmerju neprekinjeno najmanj mesecev ali mesecev s presledki v zadnjih mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja poleg tega se mora zavarovanec prijaviti pri zavodu najkasneje v roku dni po prenehanju delovnega razmerja naj poudarimo da te pravice pripadajo izkljuno brezposelnim osebam po zakonu so to vsi ki niso v delovnem razmerju niso lastniki ali solastniki podjetja v katerem so v zadnjem koledarskem letu pred prijavo ustvarjali dohodek s katerim se lahko pre§ivljajo s tem da ustvarjeni dohodek ne sme biti viçji od zajamenega nadomestila plae za leto znaça tolarjev bruto ne opravljajo samostojne dejavnosti kot redni poklic niso lastniki zakupniki najemniki ali drugi uporabniki kmetijskih ali gozdnih zemljiç od katerih se lahko pre§ivljajo na osnovi ustvarjenega dohodka s tem da ustvarjeni dohodek letno ne sme biti viçji od zgoraj navedenega zneska bruto zajamenega nadomestila plae nazaj na vsebino koliko denarnega nadomestila pripada brezposelnemu prijavljenemu na zavodu za zaposlovanje viçina denarnega nadomestila se razlikuje za prve tri mesece prejemanja znaça odstotkov zavarovaneve povprene mesene plae ki jo je prejemal v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja za naslednje mesece prejemanja pa znaça odstotkov zavarovaneve povprene plae ki jo je zavarovanec prejemal v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja izplaano denarno nadomestilo ne more biti ni§je od odstotkov zajamene plae po zakonu zmanjçane za davke in prispevke ki se obraunavajo od zajamene plae ta znaça v mesecu januarju letos tolarjev bruto in ne viçja od çtirikratnika tako doloenega najni§jega denarnega nadomestila nazaj na vsebino od esa je odvisno trajanje denarnega nadomestila trajanje denarnega nadomestila je odvisno od asa za katerega je bil zavarovanec zavarovan za primer brezposelnosti in sicer tri mesece e je bil zavarovan najmanj mesecev nepretrgoma oz mesecev s presledki v zadnjih mesecih çest mesecev e je bil zavarovan najmanj mesecev nepretrgoma ali mesecev v zadnjih letih devet mesecev e je bil zavarovan let ali ve in manj kot let mesecev e je bil zavarovan let ali ve in manj kot let mesecev e je bil zavarovan let ali ve in manj kot let mesecev e je bil zavarovan let ali ve zavarovanec ima v roku dni po izteku pravice do denarnega nadomestila mo§nost uveljavljati tudi pravico do denarne pomoi za brezposelnost e njegovi dohodki skupaj z dohodki dru§inskih lanov na osebo v zadnjih treh mesecih pred uveljavitvijo denarne pomoi v povpreju ne presegajo odstotkov zajamene plae po zakonu to je tolarjev bruto na dru§inskega lana nazaj na vsebino kako visoko bo denarno nadomestilo brezposelnega ki je bil v sloveniji zaposlen skoraj let potem pa je kot dnevni migrant delal v avstriji dobrih let republiçki zavod za zaposlovanje je na osnovi sporazuma med rs in republiko avstrijo o socialni varnosti ur l rs çt mednarodne pogodbe çt ki je nasledila konvencijo o socialni varnosti med slovenijo in avstrijo ur l çt v pristojen za izvajanje doloil konvencije glede zavarovanja za primer brezposelnosti zavarovanje za primer brezposelnosti je v novi konvenciji zajeto v in lenu in sicer zavarovalna doba dopolnjena po pravnih predpisih ene dr§ave podpisnice se upoçteva pri pravici do nadomestila za primer brezposelnosti po pravnih predpisih druge dr§ave podpisnice e je bil brezposelni v dr§avi podpisnici v kateri uveljavlja pravico do takçnega nadomestila v zadnjih dvanajstih mesecih pred vlo§itvijo zahtevka za takçno nadomestilo skupaj najmanj tednov zavarovan kot delojemalec ne da bi bili pri tem krçeni predpisi o zaposlovanju tujcev kot delojemalcev pogoj minimalne zavarovalne dobe tednov kot je doloen v prvem odstavku ne velja za brezposelne ki so se nameravali zaposliti za daljçi as vendar je bila njihova zaposlitev brez njihove krivde konana prej kot v tednih as prejemanja dajatve se skrajça za as ko je brezposelni v drugi dr§avi podpisnici v zadnjih dvanajstih mesecih pred vlo§itvijo zahtevka §e prejemal dajatev za primer brezposelnosti iz omenjenih doloil je razvidno da tudi nova konvencija ne vsebuje doloil glede obmejnih delavcev dnevnih migrantov kot posebne kategorije delavcev ki imajo bivanje v domovini in se iz dela v avstriji vraajo domov praviloma vsak dan ali najmanj enkrat na teden skladno z doloili konvencije tako lahko uveljavljavljate pravico do denarnega nadomestila le v dr§avi kjer ste bili zaposleni avstriji po avstrijskih predpisih vendar pa je pravica do denarnega nadomestila vezana na dovoljenje in dejansko prebivanje v avstriji prejemanje denarnega nadomestila za primer brezposelnosti v sloveniji pa je mogoe v kolikor je delavec sklenil pogodbo o prostovoljnem zavarovanju za primer brezposelnosti in na tej osnovi sam plaeval prispevke pokojninska doba dose§ena z zaposlitvijo v avstriji pa je delavcu vçteva v celotno pokojninsko dobo ob uveljavljanju pokojnine glede natannejçih pojasnil v zvezi s tem je pristojen zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje nazaj na vsebino ali lahko delodajalec nenehno podaljçuje delovno razmerje iz meseca v mesec kam se obrniti v primeru da obstaja sum da gre za krçitev zakona o delovnih razmerjih ima delavec mo§nost da o tem obvesti pristojnega inçpektorja za delo pravna podlaga za sklepanje delovnega razmerja za doloen as je v lenu zakona o delovnih razmerjih ki pravi delovno razmerje za doloen as se lahko sklene e traja izvrçitev dela po svoji naravi doloen as e gre za nadomeçanje zaasno odsotnega delavca e gre za pripravo oziroma izvedbo ki je projektno organizirana e je trajanje doloenega dela vezano na programske opredelitve e se zaasno povea obseg dela e gre za izvedbo pripravljalnih del v novo ustanovljenih organizacijah zaradi uvedbe novih programov nove tehnologije ter drugih tehninih in tehnoloçkih izboljçav delovnega procesa oziroma zaradi usposabljanja delavcev e gre za opravljanje sezonskega dela e gre za delavca ki sklene delovno razmerje zaradi usposabljanja in izpolnjevanja za delo e gre za zaasno popolnitev posadke trgovske ladje e se organizacija oziroma delodajalec vkljui v postopek razreçevanje zaposlitve prese§kov delavcev drugih delodajalcev v drugih primerih ki jih doloa zakon oziroma v skladu z zakonom kolektivna pogodba oziroma sploçni akt v kolikor so pri razlinih podaljçanjih delovnega razmerja za doloen as podani pogoji ki jih predpisuje citirani len zakona o delovnih razmerjih so takçna podaljçanja delovnega razmerja zakonita nazaj na vsebino ali se in kako se revalorizirajo denarna nadomestila na zavodu za zaposlovanje denarna nadomestila se usklajujejo tako kot se usklajujejo plae po kolektivni pogodbi za gospodarstvo o uskladitvah odloa upravni odbor republiçkega zavoda za zaposlovanje sploçna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti doloa da se izhodiçne plae usklajujejo z rastjo §ivljenjskih potrebçin v preteklem letu te pa se usklajujejo na naslednji nain za leto izhodiçne plae se uskladijo za mesec januar za rasti cen §ivljenjskih potrebçin v obdobju april december v primeru ko rast cen §ivljenjskih potrebçin v primerjavi z marcem pred potekom leta prese§e se ne glede na prejçnja doloila izhodiçne plae za naslednji mesec po ugotovljenem preseganju uskladijo za rasti cen §ivljenjskih potrebçin v obdobju od dalje v primeru uskladitve iz prejçnjega odstavka se za mesec januar upoçteva rast cen §ivljenjskih potrebçin v obdobju od zadnje uskladitve do v primeru ko rast cen §ivljenjskih potrebçin v letu glede na december prese§e se pri uskladitvi izhodiçnih pla od meseca v katerem je bilo ugotovljeno preseganje do konca leta upoçteva rast cen §ivljenjskih potrebçin uskladitev po tem in predhodnem odstavku se opravi januarja v primeru ko dejanske plae izplaane na zaposlenega v predelovalnih dejavnostih skd za as od dalje v çtirih zaporednih mesecih realno padejo se pri prvi naslednji uskladitvi opravi uskladitev za rasti cen §ivljenjskih potrebçin nazaj na vsebino koliko dopusta najmanj pripada pripravniku z enoletnim pripravniçtvom kdaj ga lahko nastopi minimalno trajanje rednega letnega dopusta je na podlagi zakona o delovnih razmerjih dni v koledarskem letu pogoje za koriçenje rednega letnega dopusta delavec izpolni najpozneje po çestih mesecih neprekinjenega dela nazaj na vsebino ali smejo delavci ki so opredeljeni kot tehnoloçki viçki izrabiti letni dopust çele med çestmesenim odpovednim rokom v asu trajanja çestmesenega roka od dokonnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov imajo delavci vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja vkljuno s pravico do koriçenja letnega dopusta morebiten neizkoriçen redni letni dopust oziroma njegov del pa ni razlog za podaljçevanje çestmesenega roka nazaj na vsebino koliko asa najmanj je treba biti zaposlen da si v primeru steaja ali esa podobnega upravien do denarnega nadomestila pri zavodu za zaposlovanje poleg pravoasne prijave to je dni od prenehanja delovnega razmerja in razloga prenehanja delovnega razmerja ki ne sme biti po volji ali krivdi delavca mora delavec delati najmanj mesecev brez prekinitve oziroma mesecev s prekinitvami v zadnjih mesecih da lahko uveljavi pravico do denarnega nadomestila za as brezposelnosti pri tem naj omenimo da je trajanje denarnega nadomestila odvisno od asa za katerega je bil zavarovanec zavarovan za primer brezposelnosti e je bil delavec zavarovan najmanj mesecev nepretrgoma oziroma mesecev s presledki v zadnjih mesecih potem mu denarno nadomestilo pripada tri mesece nazaj na vsebino denarno nadomestilo bo brezposelni prejemal do maja prihodnje leto ali se bo kaj spremenil njegov polo§aj na zavodu e se medtem zaposli za doloen as ¬e se prejemnik denarnega nadomestila v asu prejemanja denarnega nadomestila zaposli za doloen as krajçi od mesecev se mu prizna pravico do preostalega asa prejemanja pravice do denarnega nadomestila naj pri tem opozorimo da se mora oseba po preteku delovnega razmerja za doloen as v roku dni ponovno prijaviti na zavodu ter ponovno vlo§iti zahtevek nazaj na vsebino kakçen je postopek prijave na zavodu vsakdo ki se §eli prijaviti na zavodu mora to storiti osebno v dneh po prenehanju delovnega razmerja mora vlo§iti zahtevo za uveljavljanje pravice na uradu za delo v obini stalnega prebivaliça obrazec za zahtevek dobi zavarovanec pri svojem svetovalcu zaposlitve zavarovanec mora k zahtevku predlo§iti naslednje dokumente sklep o prenehanju delovnega razmerja oziroma sklep o sklenitvi delovnega razmerja za doloen as delovno knji§ico osebno izkaznico zdravstveno izkaznico potrdilo o povpreno prejeti plai za zadnje tri koledarske mesece pred prenehanjem delovnega razmerja çtevilko hranilne knji§ice ali tekoega rauna in davno çtevilko nazaj na vsebino kaj mora vsebovati pogodba za sklenitev delovnega razmerja ¦e na zaetku naj opozorimo da delavec ne sme zaeti delati v organizaciji oziroma pri delodajalcu dokler ne sklene pogodbe o zaposlitvi z delodajalcem s pogodbo o zaposlitvi se tako delodajalec kot delavec dogovorita o tistih pravicah in posebnostih ki se nanaçajo na delovno mesto za katero delavec sklepa delovno razmerje pogodba mora biti v skladu z zakonskim predpisi in s kolektivno pogodbo oziroma s sploçnim aktom podjetja v katerem je to podroje opredeljeno sklenitev pogodbe o zaposlitvi je osnova nastanka delovnega razmerja ker se çteje da delovno razmerje ni nastalo e delavec ne sklene pogodbe o zaposlitvi pogodba je zato temelj za posamezne pravice obveznosti in odgovornosti ¬e delavec ne sklene pogodbe o zaposlitvi eprav je nastopil delo in ga je zael opravljati se çteje da delovno razmerje ni nastalo sicer pa je pogodba sklenjena ko jo podpiçeta organizacija oziroma delodajalec in delavec zasebni delodajalec mora pogodbo o zaposlitvi predlo§iti tudi v registracijo pristojnemu organu upravne enote po sede§u dejavnosti v treh dneh po njeni sklenitvi pogodba o zaposlitvi mora vsebovati sklenitev nastop in trajanje delovnega razmerja delovno mesto za katerega se sklepa delovno razmerje naziv delovnega mesta ter tarifni razred v katerega je delovno mesto razvrçeno delovni as navedena mora biti osnovna plaa in dodatki nain ugotavljanja delovne uspeçnosti norma akord premije med neobvezne sestavine pogodbe o zaposlitvi pa sodi opredelitev poskusnega dela e se to zahteva pripravniçtvo e se delovno razmerje sklepa s pripravnikom kraj opravljanja dela letni dopust ukrepe za posebno varstvo delavcev izobra§evanje nain spremembe pogodbe in çe bi lahko naçtevali pri tem naj çe poudarimo da e so pravice in obveznosti delodajalca in delavca ki se urejajo s pogodbo o zaposlitvi natanneje dolone s kolektivno pogodbo ali sploçnim aktom delodajalca potem zadostuje e se pogodba o zaposlitvi v zvezi s temi pravicami in obveznostmi sklicuje na te pogodbe oziroma akte seveda pa mora delodajalec pred podpisom pogodbe o zaposlitvi omogoiti delavcu seznanitev z vsebino kolektivnih pogodb in sploçnih aktov ki doloajo njegove pravice in obveznosti delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb delodajalec pa mu tega ne sme odrei na koncu naj çe povemo da v okviru rzz redno izvajamo uno delavnico kako do zaposlitve ki je namenjena tako iskalcem zaposlitve kakor tudi delodajalcem za vkljuitev v omenjeno delavnico pa bo najbolje e se brezposelni posvetuje s svojim iskalcem zaposlitve nazaj na vsebino ali moram sprejeti slu§bo na katero me je napotil svetovalec za zaposlitev prejemam denarno pomo eden od pogojev za prijavo na zavodu je pripravljenost sprejeti ustrezno zaposlitev to pa je zaposlitev za katero se zahteva enaka stopnja strokovne izobrazbe in ista ali sorodna smer kot jo ima oseba brezposelna oseba je torej dol§na sprejeti zaposlitev za vsako delovno mesto za katero se zahteva enaka stopnja izobrazbe iste ali sorodne smeri kot jo ima brezposelna oseba delodajalec je seveda dol§an pri zaposlovanju upoçtevati zakonodajo s podroja delovnih razmerij in kolektivno pogodbo zaposlitev ki ustreza izobrazbi znanju in zmo§nostim brezposelne osebe s polnim ali najmanj polovinim delovnim asom je brezposelna oseba dol§na sprejeti v roku dni od ponudbe pri tem se upoçteva tudi oddaljenost kraja od stalnega ali zaasnega bivaliça brezposelna oseba je dol§na sprejeti vsako ustrezno zaposlitev e kraj zaposlitve ni oddaljen ve kot km od njenega stalnega ali zaasnega bivaliça ali pot na delo in iz dela z javnimi prevoznimi stroçki ne traja ve kot ure ¬e brezposelna oseba enkrat odkloni ustrezno zaposlitev ni upraviena do prejemanja denarnega nadomestila oziroma denarne pomoi ¬e pa odkloni ustrezno zaposlitev dvakrat ne more biti prijavljena na zavodu nazaj na vsebino ali je zakonsko predpisano koliko potrdil o iskanju zaposlitve mora brezposelni predlo§iti svojemu svetovalcu za zaposlitev iskalec zaposlitve oziroma brezposelna oseba mora aktivno iskati zaposlitev ob prijavi na zavodu brezposelna oseba podpiçe izjavo ki jo zavezuje da v asu prijave aktivno içe zaposlitev in to tudi dokazuje s prijavami na ustrezna prosta delovna mesta poglavitni namen prijave na zavodu je iskanje zaposlitve in ponovna zaposlitev pri emer pa zavod nudi ustrezno strokovno pomo glede na mo§nosti pa tudi finanno brezposelna oseba ki ni pripravljena aktivno iskati zaposlitve ne more biti prijavljena na zavodu ker pravilnik o nainu in vsebini vodenja evidence iskalcev zaposlitve in evidence o brezposelnih osebah uradni list rs çt vii predpisuje da zavod v evidenci iskalcev zaposlitve vodi le osebe ki se prijavijo na zavodu zaradi zaposlitve ta pravilnik tudi opredeljuje aktivno iskanje zaposlitve to pomeni da je brezposelna oseba med dvema javljanjema na zavodu iskala zaposlitev ali mo§nost samozaposlitve na vsaj en formalen ali neformalen nain za prejemnike denarnega nadomestila ali denarne pomoi je aktivno iskanje zaposlitve çe natanneje opredeljeno svetovalec zaposlitve oceni aktivnosti brezposelne osebe pri emer upoçteva zlasti mo§nosti na trgu dela ætevilo potrdil sicer ni zakonsko predpisano ker so mo§nosti za zaposlitev posameznih brezposelnih oseb glede na potrebe na trgu dela razline vendar pa mora brezposelna oseba o aktivnem iskanju zaposlitve poroati svetovalcu oziroma mora aktivno iskanje tudi dokazati aktivnost brezposelne osebe in s tem njena upravienost do prijave na zavodu za vsako brezposelno osebo se praviloma preverja enkrat meseno nazaj na vsebino svetovalec me je napotil v program javnih del kaj to sploh pomeni koliko asa javna dela lahko najve trajajo v sloveniji so programi javnih del eden izmed temeljnih ukrepov aktivne politike zaposlovanja ta program vkljuuje pomemben dele§ brezposelnega prebivalstva pribli§no odstotka programi javnih del so eden zelo pomembnih instrumentov za prepreevanje posledic dolgotrajne brezposelnosti s socialno in zaposlitveno vlogo namenjeni so delovnemu aktiviranju dolgotrajno brezposelnih oseb in tistih ki so te§je zaposljivi saj jim z rednim posredovanjem dela in vkljuevanjem v druge programe ni mo zagotoviti ustrezne zaposlitve cilji programov javnih del so ohranjanje in razvijanje delovnih navad in veçin za ponovno zaposlitev zagotavljanje minimalne socialne varnosti brezposelnim z aktivno vkljuitvijo v delo spodbujanje povpraçevanja po delovni sili kot tudi spodbujanje samozaposlovanja na podobnih delih odkrivanje novih tr§nih prilo§nosti spodbujanje razvoja lokalnih skupnosti in çe bi lahko naçtevali prednost pri vkljuevanju v javna dela imajo dolgotrajno brezposelni kot tudi iskalci prve zaposlitve ki po obveznem çolanju ne nadaljujejo izobra§evanja niti nimajo ustreznih sposobnosti da bi se lahko zaposlili prednost imajo tudi iskalci zaposlitve katerih izobrazba ne ustreza zahtevam trga delovne sile starejçe brezposelne osebe in te§je zaposljivi iskalci zaposlitve od julija zavod v programe javnih del prednostno vkljuuje prejemnike denarnih nadomestil denarnih pomoi in denarnih dodatkov s strani centrov za socialno delo javna dela razpisuje republiçki zavod za zaposlovanje ki poleg naronika to so prete§no obine zveze druçtva javni zavodi in druge nepridobitne ustanove in izvajalca gre predvsem za ustanove in podjetja ki se ukvarjajo s socialnim varstvom izobra§evanjem kulturo javni zavodi itd zagotavlja finanna sredstva za pravice udele§encev naj poudarimo da so javna dela zaasne narave delovna vkljuenost brezposelne osebe v posamezni program pa je omejena na najve leto dni v socialnovarstvene programe pa najve dve leti ¬e gre za osebo ki je starejça od let potem je taka brezposelna oseba lahko vkljuena tudi tri leta nazaj na vsebino ali mi v primeru vkljuitve v javna dela poleg denarnega nadomestila pripada çe kaj drugega v asu vkljuenosti v javno delo zavarovanec ohrani vse pravice in dol§nosti prijavljene brezposelne osebe to pomeni da vam kot prejemniku denarnega nadomestila to çe naprej pripada zraven tega pa prejmete çe stimulativni del nagrade in sicer v razliki med zajamene plae in plae po sploçni kolektivni pogodbi glede na delo ki ga opravljate poleg tega zavod krije tudi prevozne stroçke stroçke prehrane zdravniçkega pregleda ter stroçke usposabljanja pred vkljuitivjo in med izvajanjem javnega dela v asu vkljuenosti pa ste zavarovani nezgodno in za primer nesree pri delu ter poklicne bolezni v primeru da brezposelna oseba nima prejemkov s strani zavoda ji zraven navedenega pripada tudi denarna pomo v viçini odstotne zajamene plae pridobi pa tudi pravico do pokojninsko invalidskega zavarovanja in do povrnitve stroçkov obveznega zdravstvenega zavarovanja nazaj na vsebino ali mi v okviru javnih del tee pokojninska doba ali to pomeni da sem zaposlena ne niste zaposleni ¬as vkljuenosti v javno delo se prizna kot posebna zavarovalna doba in se vpiçe v delovno knji§ico çe vedno pa ohranite status brezposelne osebe to pomeni da je vaça obveznost aktivno iskanje zaposlitve tudi v asu ko ste vkljueni v javna dela nazaj na vsebino po letih dela in izteku mesene pravice do denarnega nadomestila sem bila vkljuena za devet mesecev v javno delo zanima me ali sem ponovno upraviena do denarnega nadomestila za brezposelnost in ali mi bo tekla delovna doba na obe vpraçanji moramo §al odgovoriti negativno saj niste izpolnili enega od temeljnih zakonskih pogojev za pridobitev pravice do denarnega nadomestila t j izguba zaposlitve vkljuenost v javno delo ni zaposlitev temve eden od programov zaposlovanja za as vkljuenosti v javno delo se prizna poleg materialnih pravic le posebna zavarovalna doba ki se vpiçe v delovno knji§ico po zakljuku javnega dela v asu vkljuenosti v javno delo zavarovanec ohrani vse pravice in obveznosti prijavljene brezposelne osebe çe prav posebej obveznost aktivnega iskanja zaposlitve glede delovne oz zavarovalne dobe ki jo zavod prizna prejemnikom denarnega nadomestila za brezposelnost je odgovor prav tako negativen v kolikor imate zagotovljena sredstva vas napotujemo na sklenitev prostovoljnega pokojninskega zavarovanja nazaj na vsebino v katerih primerih delavcu ne pripada pravica do denarnega nadomestila pri zavodu za zaposlovanje delavec nima pravice do denarnega nadomestila e je ostal brez zaposlitve po svoji krivdi ali volji sicer pa naj omenimo çe nekatere primere ki se jih delavec mora izogibati e §eli uveljavljati svoje pravice pri zavodu to so enostranska pisna odpoved delovnega razmerja pisni sporazum z delodajalcem o prenehanju delovnega razmerja na predpisan nain in po postopku ugotovljeno dejstvo da delavec ni sposoben oziroma zmo§en opravljati del na svojem delovnem mestu da ne dosega povprenih rezultatov in odkloni razporeditev na drugo delovno mesto dokonno izreen disciplinski ukrep s katerim delovno razmerje preneha brez pogojne odlo§itve neopravien izostanek z dela pet zaporednih delovnih dni sklenitev delovnega razmerja v nasprotju z zakonom ki so bile okoliçine za takçno sklenitev na delavevi strani la§ni podatki zamolana stanja odklonitev razporeditve na drugo delovno mesto ali v drugo podjetje e je postopek potekal v skladu z veljavnimi predpisi odklonitev prekvalifikacije dokvalifikacije ali napotitve na usposabljanje ali izobra§evanje nastanek popolne delovne nezmo§nosti saj se v takçnem primeru zagotavlja socialna varnost drugae delavec izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev odpoved delodajalca ker je delavec huje krçil predvidene delovne obveznosti ali namenoma oziroma iz hude malomarnosti poçkodoval premo§enje delodajalca ali tretjih oseb odpust z dela e je bil delavec zaloten pri kaznivem dejanju na delu ali v zvezi z delom pa se takçno dejanje preganja po uradni dol§nosti e se je delavec kot posebej varovana oseba po zakonu strinjal s prenehanjem delovnega razmerja kot trajno prese§ni delavec in bil na posledice svojega soglasja prej pisno opozorjen e delavcu delovno razmerje preneha v nasprotju s predpisi pa ne uveljavlja pravnega varstva vkljuno s sodnim varstvom nazaj na vsebino javno delo se je odprlo oktobra prenehalo pa z junijem med tem asom se delovno razmerje ni prekinilo samo pogodbe so bile najprej za eno leto nato pa çe za pol leta zanima me ali mi pripada celotni pripadajoi letni dopust ali samo sorazmerni dele§ glede na as v kolikor ste dopust za ostala leta §e koristili vam pripada za prvo polletje tega leta samo sorazmerni del dopusta udele§encem javnih del pripada na leto neprekinjene vkljuenosti dni dopusta vendar prvi çele po çestih mesecih nazaj na vsebino dve leti sem v okviru javnih del delala z odvisniki kot specialni pedagog bi sedaj odprla s p pomo v stiski kaj lahko priakujem od zavoda za zaposlovanje cilj programov pospeçevanja samozaposlovanja je pospeçevanje podjetniçtva in odpiranje novih delovnih mest v çirçem smislu pa je cilj spodbujanja samozaposlovanja tudi razvijanje podjetniçke miselnosti za la§je razumevanje delovanja mehanizmov tr§ne dru§be in uspeçnejçe nastopanje na trgu delovne sile programi so namenjeni brezposelnim osebam in trajnim kadrovskim prese§kom v asu odpovednega roka ki §elijo uresniiti poslovno idejo in imajo pogoje ter mo§nosti za njeno uresniitev zavod za zaposlovanje jim v çestih mesecih ne bi mogel posredovati zaposlitve program pospeçevanja samozaposlovanja zajema svetovanje in usposabljanje ter finanno pomo pri samozaposlitvi kaj je svetovanje usposabljanje izobra§evanje in svetovanje omogoa brezposelnim osebam enostavnejçi dostop do informacij ki jih potrebujejo na svoji podjetniçki poti prav tako pa tudi vpogled v lastne sposobnosti in ocenitev realnosti njihovih podjetniçkih idej z vidika tr§nih mo§nosti in potrebnih virov financiranja v ta namen zavod izvaja informativne seminarje na katerih posamezniki pridobijo informacije o postopkih ki so potrebni za realizacijo samozaposlitve in o dejavnikih ki jih morajo upoçtevati pri oblikovanju svojega projekta in uvodne tridnevne seminarje na katerih brezposelni dobijo podrobnejçe informacije s posameznih podroij ki so pomembna za poslovanje statusne oblike podjetniçtva elementi poslovnega narta raunovodstvo in davki v malih podjetjih v vse nadaljnje oblike usposabljanja za samozaposlitev pa se lahko vkljuijo brezposelne osebe ki so z zavodom sklenile pogodbo o usposabljanju za samozaposlitev v kateri so se zavezali da se bodo samozaposlili v çestih mesecih po sklenitvi pogodbe ti lahko koristijo poglobljene oblike usposabljanja in razline delavnice kot so delavnice za pripravo poslovnega narta podjetniçtvo za mlade in individualna svetovanja s posameznih podroij poslovanja izvajajo se predvsem pri zunanjih izvajalcih pogodbenih partnerjih zavoda na delavnicah za pripravo poslovnega narta udele§enci spoznavajo osnovne elemente poslovnega narta nartujejo poslovanje izdelujejo kalkulacije prodajnih cen pla stroçkov içejo prednosti pred konkurenco osnovni cilj delavnic je usmerjanje v razmiçljanje in kreativno delo spoznavanje poslovnih prilo§nosti v okolju globlje spoznavanje lastne dejavnosti tveganja in prednosti in spodbujanje k moçtvenemu delu poglobljeni seminarji so namenjenim tistim ki imajo podjetniçko idejo §e oblikovano oziroma so s svojo dejavnostjo §e zaeli §elijo pa pridobiti poglobljena znanja s posameznih podroij poslovanja kot so marketing tr§no komuniciranje pravni vidiki poslovanja raunovodstvo in davki individualna svetovanja so namenjena tistim ki se §elijo individualno posvetovati o poslovni ideji ali dobiti odgovor pri reçevanju aktualnih problemov svetovanje pri preveritvi poslovne ideje pri pripravi poslovnega narta pri pripravi investicijskega narta tr§enjsko finanno pravno svetovanje zavod v okviru podjetniçkega usposabljanja organizira programe podjetniçtvo za mlade namenjene mladim do let ki razmiçljajo o samozaposlitvi ali pa jih podroje podjetniçtva zgolj zanima cilj tega programa je da mladi okrepijo zaupanje v lastne sposobnosti in znanje se opogumijo pri odloitvi za samozaposlitev se seznanijo z metodologijo priprave poslovnega narta in dojamejo smisel teamskega dela kakçna pa je finanna pomo ob samozaposlitvi zavod nudi sofinanciranje samozaposlitve v obliki nepovratnih sredstev v viçini çestih zajamenih pla ali izplailo denarnega nadomestila za as brezposelnosti v enkratnem znesku sta namenjena brezposelnim osebam ki se samozaposlijo in so sodelovali v programu usposabljanja za samozaposlitev ter pripravili poslovni nart iz katerega je razvidna realnost njihove samozaposlitve poleg poslovnega narta je potrebno prilo§iti postopkovno dokumentacijo sicer pa zavod in brezposelna oseba skleneta pogodbo o sofinanciranju samozaposlitve finanna sredstva pa so nakazana po predlo§itvi dokazila o uresniitvi samozaposlitve obrazec m m zavod §e razvija in bo skuçal zagotoviti povratno obliko finanne pomoi za samozaposlitev v sodelovanju s skladi ali drugimi ustanovami za razvoj malega gospodarstva na nacionalni in lokalni ravni na koncu naj poudarimo da oseba ki §eli posti podjetnik torej se §eli samozaposliti mora predvsem preveriti ali je njegova poslovna ideja prilo§nost na trgu kar pomeni da mora ugotoviti ali trg sprejema to novo zamisel saj bo sicer lahko kaj kmalu razoaran prav tako mora bodoi podjetnik ugotoviti ali ima lastnost da bo to zamisel tudi uresniil potem pa je najbolje da se na upravni enoti oziroma na obrtni zbornici pozanima ali izpolnjuje pogoje za opravljanje §elene dejavnosti predvsem se preverjajo prostorski in izobrazbeni pogoji nazaj na vsebino zrsz domaa stran posredovanje informacij prek interneta izbor vpraçanj