kazalo uvod kronika doneski zgodovine petkovca in ruparske hise nadaljevanje kronike avgust kronika ruparske rodbine uvod v tem zvezku naj opisem kako in kdaj je nastalo clovesko gibanje v tej dolini in kako je bilo ko so prisli prvi ljudje v to dolino kako so delali da je iz skalovitega in pustega sveta nastala prijazna dolinica opisem naj tudi ljudi ki so prvi v tem kraju prebivali kako so ziveli kaj so pridelovali kaj so jedli kaksno obleko so nosili in kaksno orodje so imeli videli bomo da jim niso prizanasale nesrece bili so pa tudi srecni sploh kako so se prezivljali kronika pred davnimi davnimi casi je obrascalo to dolino vecinoma gozdno drevje bili so veliki javorji dolgi jeseni siroki hrasti divje hruske in lesnike vso to drevje je obrascal brsljan in srobrot tu pa tam so bile gladke jase po katerih so capljali medvedje pihali risi po zeleni travi pa se je pasla kosuta s svojimi mladici kosatorepa lisica se je sprehajala iz doline v dolino divje macke so pihale po skalah ponoci pa so lovile gozdne misi kdaj pa kdaj je zasel v to dolino dolgouhi zajcek toda starsi ga niso videli nikoli vec pohrustal ga je namrec pozresni volk ali pa lokava lisica v zgodnji pomladi se je oglasala kukavica ki se je kakor danasnje case vrnila iz juga s svojimi zlovescimi glasovi pa sta se pozno v noc oglasala sova in cuk v zgodnjem jutru se je oglasilo klepanje divjega petelina ponosni orel je iz visave zanicljivo gledal na drugo golazen ki je lazila po zemlji po razbeljenih pecinah so divje sikali gadje in modrasi prvi clovek ki je po nakljucju zasel v to dolino se ni nikoli vrnil ker mu je polomil kosti kosmati medved obrala pa sta jih ris in volk v casu ko so bili rimljani na visku svoje slave so prenasali tovore iz zahoda proti vzhodu na daljni dunaj in druge vecje kraje in tod nazaj v rimsko drzavo prometna pot je vodila cez petkovec tedanji kozji parkelj pot je drzala mimo godobola brencica cez ruparsko senozet in tod proti novaku to je bilo okrog leta po kristusu v letih po kristusu so zaceli tudi po teh krajih loviti grascinski lovci divje zveri takrat se niso imeli pusk kakor dandanes pac pa so lovili zveri v zanke tu so si napravili majhno lovsko kocico kamor so se zatekli v slabem vremenu kocica pa jim je sluzila tudi za kuhinjo in mesnico koze zivali ki so jih nalovili so potem tovorili v primorska mesta s casoma so na tistem kraju zgradili majhen lovski gradic ker jim je kocica postala premajhna in ni bilo varno zivljenje v nji divje zivali so postale krvolocne in so vedno pogosteje napadale cloveka lovce pa so sovrazili tudi ljudje kolikor jih je pac ze takrat zivelo na petkovcu vendar takrat lahko zaznamujemo naseljevanje ljudi na petkovcu toda le redko kje majhne kocice si opazil tu pa tam na gladkih jasah po zaplani so v tistih casih pasli zivino vrhniski kmetje pripasli so prav do kozjega parklja kakor so tedaj imenovali hribcek na katerem stoji danes cerkvica sv hieronima lovci iz tega gradica pa niso bili zadovoljni samo z divjacino ampak se jim je zahotelo telecje pecenke to pozelenje je rodilo tudi sadove lovci so namrec kradli goveda vrhnicanom nasilnost lovcev kmetom seveda ni bilo po volji toda niso jim mogli do zivega da bi jih pregnali prisel pa je drugi pripomocek in takoj je bil gradic prazen nekoc je prisel mimo gradica clovek bil je bolan prosil je za prenocisce in neprejazni prebivalci ga niso hoteli sprejeti ampak so ga odgnali naprej revez je sel naprej a kakih sto korakov od gradica je oblezal drugi dan so bili ze vsi v tem gradicu bolni nalezli so se kolere od onega bolnika in vsi pomrli razen enega ki je bil tiste dni zdoma silno se je prestrasil ko se je vrnil in nasel doma same mrlice mrlice ni hotel premikati zato je zazgal gradic ki je pogorel do tal za gradicem ni ostala nobena sled in tudi lovec se je bog ve kam izgubil kakih pet let po tem dogodku so prisli v dolino drugi ljudje ki so si zopet naredili hisico in majhno stalico bilo je vse skupaj pod eno streho skopali so nekaj njivic delali so pridno vztrajno so kopali grmovje in sekali drevje ter si tako pridobivali vedno vecje kose obdelovalne zemlje ravno v tem casu pa se je vrnil tudi tisti clovek ki je zazgal gradic zacudil se je ker se je v teh letih ko se je on potepal po svetu dolinica tako predrugacila on je bil navajen gozdnega zivljenja zato je hotel ostati v tem kraju sam si je postavil majhno kocico vrhu majhnega grica sredi gozda zacel je tudi sam krciti gozd in napravil njivo pri koci v letu so ze naredili cerkev sv hieronima na kozjem parklju kip sv hieronima so kupili v udinah ta cerkev je postala romarska cerkev hodili so romarji od vseh strani vsako leto je bilo romarjev vec in s tem se je mnozilo tudi stevilo hisic po kozjem parklju v rupi so napravili veliko hiso da so prenocevali romarji bila je gostila desetino so dajali kmetje vrhniskemu grascaku vsako leto na kvaterni petek v jeseni zato imenujemo danes ta kraj petkovec namesto kozjega parklja cerkvi se od tedaj rece sv hieronim na petkovcu v letih okoli so prisli tudi turki cez petkovec ljudje so se zbali za zvonove zato so jih sneli in jih zakopali zakopali so jih med dvema lipama ki sta stali v ravni crti med zvonikom in speklom blizu brenciceve in ruparske meje turki so oskrunili cerkev in zakopali zadaj za cerkev enega izmed tovarisev zaradi tega cerkev ni bila vec romarska ampak samo se podruznica vrhniske fare v tej dolini pa so med tem casom pridno delali sekali so drevje v lazih ga vlacili na kupe in sezigali tukaj so med tem sejali in sadili kar je bilo divjih hrusk in lesnik so jih pustili toda te so pozneje cepili in tako imeli ze pravo sadno drevje prve hruske so bile ceplence ki so se razrasle v velika drevesa orjaske velicine teh orjaskih dreves je bilo veliko okrog hise prva jabolka so bila mednik cigancki in nekaj drugih sort cesenj so imeli ze takrat veliko in so jih susili leskovega drevja in grmovja je bilo povsod veliko zato se je reklo svoj cas pri tej hisi pri leskovcu to ime se je dolgo drzalo hise leskovci so bili bogati kmetje toda to so dosegli samo s pridnostjo najboljsi gospodar je bil ta cas primoz leskovc ta je zelo predrugacil lice doline in preuredil hiso postavil je nov hlev ob poti ki drzi v pecovje na desni strani seveda te poti takrat se ni bilo goje ali pot za napajanje pa je takrat drzala po dolini proti studencu naredil je nov kozolec ob poti na petkovec naredil je veliko njiv postavil susilnico tam kjer stoji danes bajta v tem casu ko je on gospodaril se je naredilo veliko brezno na njivi ki je bila metrov dolga zaradi tega brezna je bila njiva krajsa prej so zastavili plug skoro pri hisi tam kjer je bilo prej brezno pravimo sedaj pri kotelcku primoz je naredil kolovozno pot med njivami v gmajno da so vozili steljo domov in gnoj na njive imeli so krizna kolesa ki so hudo cvilila in piskala ter delala s tem kratek cas cviljenje teh koles zvizganje skrjancev zvizganje kosov in kukanje kukavic je bilo res zabavno in delalo ljudem zadovoljne obraze ta primoz je ucakal visoko starost imel je vec sinov in samo eno hcer ki se ni mozila stari primoz je umrl leta zapustil je posestvo svojemu sinu matevzu zapustil pa mu je tudi skrinjo ki je bila ze takrat stara let znamenita pa je bila zato ker so v njej nasli zaklad katerega so skrili ze lovci nasel ga je primoz ko je predeloval hiso zazidana je bila v zidu v skrinji je bilo veliko denarja in drugih dragocenosti s tem denarjem je svojim sinovom ki so sli od hise oskrbel lepe dote dal je tudi cerkvi da so zanj brali ustanovne mase s temi dragocenostmi pa je pripomogel tudi k nakupu zvona ki so ga petkovcani ravno tisti cas kupovali en zvon pa so dobili iz rovt tako so imeli zopet dva zvonova onih niso mogli vec najti zakaj tisti ki so jih zakopali so ze vsi pomrli primozev naslednik matevz se ni ozenil cetudi se je zenil imel je nevesto koncovo mino iz gozda ta bi postala gospodinja pri leskovcu ali ni ji bilo namenjeno prisla je kod hodijo dekleta se danes da si ogleda svoje novo bivalisce zenin matevz ji je razkazoval hiso imeli pa so takrat pri hisi staro trhleno verando seveda radovednost jo je peljala tudi na to verando stopila je na to trhlenino in ker je bila precej tezka se je ta podrla in ona je tu nasla smrt matevz je ostal brez zene druge si ni hotel iskati on ni posebno novega naredil obdrzal pa je vse v dobrem stanju ker ni imel svojih otrok je dal posestvo necaku grogotu bilo je konec stoletja ta je takoj predelal hiso dal novo streho in prizidal na severni strani hise novo klet v obliki kriza podaljsal hiso naredil stanovanje svojemu stricu in majhen hlev za konje pozneje za krave na vrhu tega je bila supa za seno na tem delu zgradbe je vrezana letnica med hiso in tem hlevom je pustil le toliko prostora da so se lahko skrivali mladi fantje da jim ni bilo treba iti v vojake ker takrat so jih lovili v zahvalo so mu pomagali kmetovati kopati porobke in puliti grmovje ter z njiv kamenje trebiti dajal jim je hrano da jim pa birici nebi prisli do zivega in zvedeli kje imajo svoje skrivalisce je vedno stal eden od njih na strazi da jim je dal znamenje stal je pri koci ali na vrhu pecovja da je videl ce prihajajo birici ce je bilo nevarno seveda fantje flek pod pod zato skrivalisce ni vedel nihce drug kot gospodar in fantje ki so se skrivali posestvo so zelo dobro obdelovali ker je bilo veliko delovnih moci in pa skoro zastonj so takrat delali tudi sedanji jelovskov grunt so obdelovali in so pridelali mnogo zita ajde in fizola krompirja pa niso mnogo sadili imeli so veliko sena in zato so imeli veliko zivine hlevi so bili premajhni tako da je bil prisiljen napraviti nov hlev za zivino napravil ga je na severni strani hise bil je m dolg in m sirok takrat je imelo vsako govedo svoj hlevcek ker takrat zivine se niso privezovali v dolini pod jelovskovim kozolcem je bil takrat studenec hodili so iz petkovca po vodo ker so vso travo pocaklali je to gospodarja jezilo in zato je vrgel v studenec zivo srebro in voda je izginila studenec je bil suh napeljal je tudi vodo iz pecovja zato so pozimi lahko napajali zivino doma in imeli vodo za v kuhinjo leta so zakopali starega strica matevza ravno na pustni dan bolj v sneg kot v zemljo ker je bilo snega cez dva metra tisto zimo je sneg naredil mnogo skode po meter debele smreke in jelke so se lomile po gozdu marsikatera bajtica se je potrla pod tezo snega zameti so bili zelo visoki zajci in srne so hodili seno jest kar na supo nekoc je srnjak zdrsnil po luknji v hlev imeli so takrat staro kobilo da se je gospodar lahko kam potegnil s svojo kocijo ko je gospodar zjutraj prisel v hlev je mislil da je kobila ponoci skotila cudno se mu je zdelo vendar pa je bil vesel pa njegovo veselje ni dolgo trajalo ko je odprl vrata da bi zrebicka bolj tocno ogledal je ta mimo njega smuknil skozi vrata postaral se je groga in opesal v moceh ni vec mogel gospodariti izrocil je posestvo svojemu sinu lovricu stari groga je sel stanovat na drugi konec hise tam je cakal smrti kakor stric matevz tudi groga je pasel cebele pusil tobak in cakal smrti lovrenc ali lovric je bil zelo podjeten gospodar lotil se je vsake stvari kupil je vec konj si napravil parizar in pricel voziti iz trsta na dunaj in nazaj pri tem je dosti zasluzil ko je lovric zacel gospodariti je bila zelo slaba letina in se to kar je bilo ni imelo bozjega blagoslova nastala je lakota za ljudi in za zivino veliko zivine je pocrkalo v tem casu ko se je to godilo so bili v teh krajih francozi lakota je bila dalec naokrog zato ni bilo nikjer dobiti zivez cena zita je bila velika mernik psenice je stal cvankrc mernik boba pa tolarjev ljudje se niso mogli nikdar do sitega najesti nobena jed ni imela teka naj je bila se tako zabeljena ko so pojedli so bili ravno tako lacni kot prej dekla je spila pomive od cepin nic se ji ni studilo beraci so od lakote umirali dva sta tudi v tej dolini umrla za lakoto prisel je k tej hisi in prosil da mu naj dajo kaj jesti dali so mu sel je naprej proti brencicu a ni prisel dalec za nekim grmom v brinju so ga nasli mrtvega drugi berac je prisel a niso mu imeli kaj dati sel je proti studencu in se tam napil vode in mrtev oblezal sredi doline pri petrovcu so dali njivo za hlebec kruha in latvico mleka ta lakota je trajala eno leto od sv petra do sv vida drugo leto na vidov dan po masi so prvic siti od mize vstali ker takrat je bila ze novina gospodar je vzgal jamico v ogel mize da bi se se poznejsi rodovi spominjali na ta dan ker je bila ta lakota posebne vrste to znamenje je se pri hisi gospodar lovric je pocasi bogatel zasluzil je veliko s parizarjem imel je en hlev samih konj da so eni lahko pocivali in drugi vozili ter se tako vedno vrstili konje so pasli kar skupaj z zivino takrat je bilo mnogo pasnikov po vseh dolinah od koce do godobola velik prostor pa je bil tudi ograjen segal je prav do doline in bajte vselej kadar je sel v trst po robo za dunaj je nalozil les in ga peljal v trst ker se je tam dobro prodal tako je pocasi vse posekal skoro ga ni bilo najti velikega drevesa v gozdu prislo mu je na mar da bi posejal njivo v skalah z zelodom ker jo je bilo tezko obdelovati in ni veliko zraslo ali sin groga mu tega ni pustil za casa lovricovega gospodarstva se poslopje ni mnogo spremenilo k susilnici je prizidal se kovacnico da so lahko doma kovali parizarje in konje podkovali ena lovricova hci se je omozila v godobol za doto ji je dal log v grapi od konca je kupil kos njiv pri vratih da je bila meja ravna lovric je bil znan dalec naokrog poznan je bil po vseh mestih in vaseh ob cesti od trsta na dunaj ali vsaka slava enkrat mine in tudi lovricova je nasla svoj konec siti groga mu je zrasel cez glavo moral mu je izrociti gospodarstvo cetudi nerad groga je imel ze izbrano in zasnubljeno dekle k hisi so dobili mlado gospodinjo in stara dva sta se morala odseliti na preuzitkarski konec hise odslej je bil gospodar groga hodil je v trst in na dunaj kakor njegov oce ter oral sejal zel in mlatil ter opravljal druga dela ki so odmerjena kmeckemu gospodarju leta je bil silen vihar podrl je ogromno drevja okrog hise in v gozdu za hlevom je bila velika ceplenca visoka m odlomilo jo je tri metre od tal kot da bi jo odstrigel iz tega debla je potem pognalo troje vrhov vsem se je cudno zdelo da ni zlomilo lipe ki je stala na hribcku med hlevom in hiso ker je bilo vsako drevo kaj poskodovano ravno tisti vecer ko je bil vihar se je rodil grogotu prvi sin leta so delali novo kasco ker je bila poprej kasca kar na hisi ze dolgo so pogresali primerne zitnice lesa so imeli sedaj na pretek in razpolago ker se vidi se danes ker ne najdes tako kmalu tako trdnega cimpra kakor je ta manjkalo jim je tudi kleti za pijaco ker je imel gospodar groga takrat gostilno to leto se je rodil drugi sin janez v teh letih se je napravilo veliko novih poslopij na petkovcu in drugi okolici okoli hise in hlevov so zrasle orjaske hruske in jablane tako da je bilo ogromno sadja kadar je vse to drevje rodilo poleti so ljudje ziveli dobro pozimi pa slabse pustni torek je bil najveselejsi dan v letu ta dan je bil dan razkosnosti potic in krofov staro vino je moral kocar vsako leto pripeljati prav iz vipave ce tega nebi hotel bi moral iti do sv jurija iz bajte ta navada je bila po vseh hisah ker na ta dan je moralo biti vse pijano posta so se zelo strogo drzali kar jim je ta dan ostalo je cakalo do velike noci kruh so posusili meso pa so nabrali na nitke in ga obesili na suh prostor v postu so jedli samo ovsen kruh suhe hruske in mocnik da bi pa malo bolj dobro jedli je bilo zelo malokrat le kadar so kosili zeli in mlatili ter kadar so spravljali steljo pridelovali so mnogo zita tako da jim je primanjkovalo stantov cetudi so imeli vezan kozolec in en stegnjenec delati so priceli se en kozolec lesa je bilo mnogo narezanega se od takrat ko je bil vihar kozolec je bil narejen leta na tistem mestu kjer je prej stal stegnjenec imel je osem oken med tem casom se je tudi druzina povecala in sicer za malo hcerkico minico starsi so jo bili zelo veseli ker so imeli samo to hcerkico in pet sinov leta so naredili v hisi nov strop delalo ga je pet delavcev en cel teden ker gospodar groga je hotel imeti zelo imenitno napravljeno hotel se je postavit prevzel se je ker je imel vsega dovolj pridelal je vseh stvari veliko imel je mnogo zivine ter dva para volov in tri pare konj zivel je kakor kak grascak sinovi so mu hitro rasli seveda v njegovo veliko veselje in tudi deklica se je ze zacela ozirati za fantici bila je zivo brhko dekletce in tudi obrazek ni bil napacen k grogu so zaceli zahajati fantje in seveda tudi sosedova dekleta dopadli so se jim zali domaci sinovi grogec janez matevz in joze so bili kaj postavni in ponosni fantje francek je bil takrat se majhen ocku grogu se je imenitno zdelo da ima tako simpaticne otrocicke kar pa je bilo gospodarstvu v skodo mesto da bi delali so veseljacili zahajali so tudi od drugih his fantje in gonili s seboj dekleta noreli so plesali peli in pili zganje in vino ter poceli se druge neumnosti tako je prisla ta hisa jako na slab glas rekli so takrat crna hisa ali hudiceva beznica na mihelovo nedeljo kot navadno l je bilo zegnanje v rovtah pili so v gostilni na gricu zaradi neke malenkosti so se fantje stepli tega tepeza so se udelezili tudi lovricovi fantje jozeta so takrat do smrti pobili eden fantov ga je prekucnil skozi vrata iz prvega nadstropja ki so bile nad veznimi vrati padel je na glavo in si zlomil tilnik in takoj izdihnil na sv stefana so se spet nekaj stepli fantje na gricu ravno tistega leta ali takoj so se nehali in lasje so jim pokonci stali nevidni duh jih je silno prestrasil ker je z mocnim glasom zaklical ce se takoj ne nehate vas bom vse skupaj podsul stresla se je hisa ce se nebi nehali bi se hisa podrla prisel jih je ranki joze malo postrasit takoj po tem dogodku je bila gostilna prazna vsi so se spomnili onega vecera na mihelovo nedeljo in niso si zeleli vec kaj takega leta se je minica porocila sla je k velikemu novaku svatba je trajala cel teden od ponedeljka do srede potem so sli spat v cetrtek so gnali nevesto k novaku in so imeli svatbo se tri dni seveda toliko casa da so vse pojedli leta se je stari groga drugic ozenil vzel je kosevelko ki je tukaj sluzila za deklo bila je ze prej porocena in imela sina janezka premotila je starega grogota da jo je kljub nejevolji sinov vzel sinovi so mu branili toda ubranili mu niso izrocil je posestvo sinu janezu toda izgovoril si je velik preuzitek sin groga se je ozenil tja doli nekam na polje blizu ljubljane groga je pustil sinu janezu mnogo dolga moral bi placati doto mini in grogotu ter drugim bratom pa se starima dvema dati velik preuzitek pri voznji s parizarji se ni mnogo zasluzilo bratje pa so mu vec zapravili kot je on zasluzil zato je zacel lesti v dolgove izposojal si je denar kjer je mogel kaj dobiti najvec mu je posodil guzelj iz logatca ali tudi ta se je navelical ako se je janez hotel izkopati iz dolgov je moral prodati posestvo vsi so se od hise odselili le stari groga si je izgovoril kot do smrti s kosevelko je imel se tri otroke ko je groga umiral je videl grozne prikazni krical je da mu hudec vlece odejo iz postelje umrl je l kosevelka je zivela se stirideset let in umrla v ljubljanski bolnisnici sedaj je bilo konec leskovcove rodovine posestvo so prodali za tri tisoc goldinarjev vredno ni bilo vec ker je bilo vse v skrajno slabem stanju in je moral novi gospodar vse zaceti znova leta so morali prodati posestvo posestvo je kupil guzelj ali jurij hladnik iz gornjega logatca in dal posestvo sinu francu hladniku bil je takrat star dvajset let prejsnji gospodar janez in njegovi bratje so sli k novaku kjer je bila njih sestra kmalu so se porazgubili po svetu tu pa so zagospodarili drugi ljudje rodbina hladnik izvira iz tolminskega v bliizini fare ali spodnje idrije ta kraj lezi v prijazni dolinici s hribckom na sredi cez ta hribcek veje blagodejna sapica ki prijetno ohlajuje poleti tukajsne stanovalce zato so rekli pri tej hise pri hladniku od tu izvira ta rod nekoc pa ni bilo moskih potomcev in dobili so k hisi zeta v takratnih casih si je nevesta lahko izbrala priimek ako ni hotela zeninovega in res si je tudi ta izbrala priimek hladnik ki je bil kakor nalasc za ta kraj od te hise se je potem nekdo ozenil v crni vrh k zagodu in od tega sin jurij se je ozenil v gornji logatec tja kjer se danes rece pri vipavcu postal je hitro bogat imel je koj tri hise posojal je za velike obresti kmetom denar imel je vec sinov in vsakemu je kupil posestvo in hiso francetu je prej kupil v zaplani pri dolinarju ali tam se mu ni dopadlo zato mu je oce kupil v rupi ali pri lovric na petkovcu tu se mu je bolj dopadlo sem se je preselil leta ceprav je bilo tudi tu vse v slabem stanju vendar se vseeno boljse kot v zaplani franc hladnik se je kmalu privadil na petkovcu vse se mu je dopadlo posebno pa dekleta dopadla se mu je gabrovskova urska ki je bila res zavber deklic seveda se je tudi urski dopadel francelj leta pred pustom sta se porocila franc hladnik in urska gabrovsek svatba je trajala tri dni in tri noci vesel je bil zenin vesela tudi nevesta zakaj bi pa tudi ne bila toda po poroki se je za novo poroceni par zacelo trdo delo posestvo je bilo popolnoma izcrpano gozda sploh ni bilo nic tako da so morali se drva kupiti strehe so puscale orodja sploh ni bilo nikakrsnega tako da je moral franc resno misliti kako bo delal sreca je bila da je dobil za zeno ursko in se posebno zato ker je bila doma iz gabrovc oce gabrovcan mu je posodil zivino in orodje da je mogel za silo zaceti s kmetovanjem njegov oce jurij pa mu je dal deske da je tako za silo pokril strehe na katerih se je ze delala skoda franc se ni prav dosti razumel na kmetijstvo ker je prej v logatcu le bolj vozil za kmetijstvo je bila bolj izurjena zena ursa in delo je slo gladko izpod rok dobili so dve dekli volarja pastirja ter hlapca jernaca ta je ze prej sluzil pri tej hisi zato se je dobro zastopil na posestvo tukaj je bil potem do svoje smrti leta maja se je rodil urski in francu prvorojenec sin kateremu sta dala za patrona in varuha sv janeza bila sta ga zelo vesela in sta se takoj namenila da ga posljeta v gimnazijo kar se je potem tudi zgodilo postal je duhovnik botrovala sta mu anton gabrovsek in marija petkovsek ki sta bila botra tudi vsem ostalim avgusta leta je kot drugi otrok prijokala na svet deklica ki so jo krstili za marijo za njo januarja leta spet deklica ki so ji dali ime franciska cez dve leti se je rodil avgusta drugi sin ignacij ki je bil pozneje gospodar doma aprila so kupili franceta januarja pa valentina ki je cez mesec dni umrl januarja se je kot sedmi otrok rodila nezka in cez eno leto junija marjana novembra se je rodil anton leta maja johana oktobra pa terezija in nato cez pet let junija se en sin ki so ga imenovali jakob in ta je ostal najmlajsi od vseh njunih otrok od vseh otrok so stirje ze v rani mladosti morali umreti in sicer valentin cez en mesec marjana v enajstem letu starosti anton v dvanajstem letu starosti in terezija v petem letu starosti med tem casom pa je tudi kmetijstvo zelo dobro napredovalo v hlevu so imeli ze glav zivine v svinjaku pa je krulilo scetinarjev kozolci so bili polni zita in na posestvu se je ze mnogo pridelalo najvec sta k temu pripomogla ursa in hlapec jernac leta so napravili susilnico in kovacnico v bajto so najeli gostaca in mu dali v najem njivo pri bajti in snozet ter bajtarski laz da je lahko redil kravico imeli pa so bajto tudi v grapi pri sivcu temu so rekli kocar onemu doma pa bajtar ta je imel v najemu malo snozeti nad ajdovim zdrnom ta kos senozeti je dobil kocar namesto loga v grapi ki so ga ze prejsnji gospodarji dali za doto nevesti ki je sla v godobol prvi gostac v bajti je bil zgancar in ta je prinesel od kotla oreh ki so ga posadili pri stali kjer stoji se danes se mlad je pozebel in je potem naredil vec vrhov tri so pustili in ima se danes vse tri vendar je skoraj vsako leto brez sadu ker vedno pozebe zaradi mraza ta del kronike je leta sestavil hladnik peter roj doneski zgodovine petkovca in ruparske hise v tistem casu to je po l se je pricelo slovensko narodno prebujanje siriti tudi na dezelo tedanji rupar franc hladnik je v mladih letih kot kocijaz vozil proti trstu in gorici in tudi dalec doli na lasko je vcasih zavil pripovedoval je da je vozil nekoc samega generala radeckega slavnega in visoko cislanega vojaskega dostojanstvenika ker je znal nemsko je bil postavljen tudi za zupana in v rupo tako se je takrat domacija imenovala so prihajali imenitni obiski in z njimi novodobne ideje gospodinja in mati ursula je bila dobra krscanska zena ki je varvala krscanskega duha v druzini in tudi tako vzgojila svoje otroke ki so bili vsi dobri krscanski ljudje tako so tudi sami vzgajali svoje druzine sin janez prezet domorodnih idej je prepotoval pes vso domovino kot student svojega casa tudi na dunaj je sel dvakrat pes nekaj je hodil v gimnazijo v idriji po maturi je vstopil na dunajsko univerzo da bo studiral agronomijo in se je v tistem casu se bolj seznanil z voditelji slovensko narodnega gibanja in je stopil v njihove vrste uvidel je da bo narodu najbolj koristil kot duhovnik zato je leta stopil v ljubljansko semenisce ko je bil zadnje leto v bogoslovju je v pocitnicah pripravil tudi janeza evangalista kreka da se je odlocil za duhovniski poklic in je s tem odlocno doprinesel k temu da je doktor krek postal to kar je bil kajti vse do krekovega groba je gospod hladnik ostal krekov svetovalec in sodelavec med tem pa so se doma mozile hcere franca k gasparju na petkovec micka k turku v travni vrh neza v godobolski malen sin france je bil janesc pod peskom ena hci pa je usla cez luzo o kateri ni bilo nikdar vec glasu dom pa je sel rakovo pot kajti stari rupar je bil vec na gricu v ostariji in tudi pri zavcanu kot se je tedaj reklo ginil je gozd ginili so repi iz stale hlapci so gospodarili sami in zase gospodinja je drzala kolikor je mogla a je le prisel dan ko je imel zopet zapeti boben in je kazalo da bo sla ruparska domacija zopet na drazbo sin nace ki je po skrbi brata duhovnika janeza dovrsil kmetijsko solo na grmu in nato odsluzil triletno vojasko obveznost je prisel na dom ki je bil na robu propada ko je bilo jasno da za dom ni vec resitve je sin janez tedaj zupnik v crnem vrhu prihitel domov in ustavil propad doma s tem da je pripravil oceta do tega da je dom prepisal sinu nacetu on je potem se stopil na tirolsko kjer je izvrsil mlekarski tecaj da bo z moderno mlekarijo resil zadolzeni dom ko je prisel domov je naredil mlekarno v doljnih prostorih kasce ti mlekarski izdelki so sloveli po svoji kvaliteti dalec naokoli potrebni kapital mu je preskrbel brat zupnik ki mu je tudi priskrbel primerno nevesto francisko cuk doma iz predgriz franconova z veliko slovesnostjo se je vrsila poroka leta franciska je imela goldinarjev dote in ravno to je resilo dom propada in prodaje in spravilo v tek mlekarno ki je izdelovala surovo maslo in sir decembra leta to je zadnji dan stoletja se je rodila prva hci antonija njej so sledili v zaporedju leta in pol otroci peter junij janez december mici marec kristina avgusta umrla po dveh mesecih stefan decembra franciska marca terezija oktobra marjanca januarja matilda aprila franc septembra jozefa marca ivanka oktobra angelca maja ignacij avgusta najmlajsi sin ignacij je bil rojen ze po ocetovi smrti gospodar nace je ruparsko domacijo postavil spet na castno mesto poslopja ki so bila potrebna poprave je obnovil najprej je v letih do prezidal in pokril z opeko hiso leta je zgorel od strele veliki kozolec ki je bil po dveh mesecih ze nazaj postavljen leta je peter v juniju ukosil brata janeza skoro nogo mu je odrezal toda otrok je bil kmalu dober cakala ga je nova nezgoda obodel se je v strniscu v skalah v avgustu in to je dalo vnetje in je sledila bolnica ker je oce nace trdno zahteval da ne smejo otroku odrezati noge se je leta vrnil domov zdrav in z obema nogama a prav to je bilo odlocilno da so janeza dolocili za sole in ga je to pozneje peljalo v duhovniski stan leta je bil predelan goveji hlev s podporo kranjskega dezelnega odbora ki je dal za pobudo naprednim kmetom podporo gospodar je dobil iz svice plemenske krave in bike vse do prve svetovne vojne leta v letih ko je ruparska domacija postajala vsak dan bolj znamenita ker je vse prednjacilo v modernem sadjarstvu zivinoreji in umnem kmetijstvu sploh iz ruparske drevesnice je slo sadno drevje na vse kraje rupar je bil eden prvih moz v obcinskem in farnem javnem zivljenju ki ga je tedaj vodil zupnik matevz susnik umno gospodarstvo je nadomestilo sirarno katero je rupar zaprl ze leta leta se je vrsila zlata poroka starega oceta franca hladnik in ursule roj gabrovsek ob navzocnosti vseh otrok in vnukov ter mnogih drugih sorodnikov bila je ta slovesnost edinstveni dogodek za celo okolico v tistem casu so imeli v rupi navadno po dekli hlapca volarja in pestrno svetovna vojna ki je trajala od leta je tudi v rupo prinesla tezave leta je bil poklican v vojno kot crno vojnik tudi ruparski gospodar tezki casi so bili tedaj za rupo ki je bila polna lacnih ust in brez delovne sile kajti hlapcev ni bilo rasla je tedaj druzina in domaci otroci so pridno zgrabili za delo janez je tedaj ze studiral v skofovih zavodih po koncani vojni se je gospodar vrnil a za posledicami dobljenimi v vojaski sluzbi zlasti v albaniji je februarja umrl ravno na pustni torek petkovec je bil tisti cas skozi dve leti zaseden po italijanih ki so se pa leta umaknili na mejo na trate med vojno so bili odplacani vsi dolgovi in gospodinja ki je ze med vojno zacela gospodariti je po mozevi smrti s trdno roko peljala grunt naprej stara mati ursula je umrla oktobra leta moz franc jo je prezivel in je umrl leta kot uzitkarja sta bila mladim v veliko pomoc posebno mati ursula je bila svetniski vzor krscanske matere leta se je porocila najstarejsa hci antonija vzela je reskega andreja in ustanovila v reki lasten dom imela sta devet otrok ivan vinko slavko cveta minka stefka tone in dvojcici milena in zvonka isto leto je napravil maturo sin janez bilo je tedaj zivljenje ugodno denarja ni manjkalo tako je pod umnim vodstvom matere france dom napredoval sinovi so vsi dobili primeren pouk o kmetijstvu v soli na grmu dekleta so sle v gospodinjske sole in razne tecaje tako da bi sla hisa s casom naprej hisa je bila od vsega zacetka narocena na mohorjeve knjige in na domoljuba je sedaj dobivala dnevne casopise seveda katoliske leta julija je imel janez novo maso ki je bila tocno po stiridesetih letih po novi masi strica janeza hladnika tedaj zupnika v sentvidu pri sticni sinovi peter stefan in francelj so se vsi izkazali razumni kmetovalci in so gojili sadjarstvo cebelarstvo in moderno kmetijstvo nasploh med tem ko je gospodarstvo lepo porastlo in zagotovilo nevestam hceram doto je bilo precej dohodka tudi iz sadjarstva to je od prodaje namiznih jabolk suhega sadja sadnega mosta itd tudi v ostalem gospodarstvu je bilo vsesplosno v lepem redu predelali so hiso in tudi nekaj druga gospodarska poslopja kakor je usoda nemilo tepla ruparsko gospodinjo mater francisko ona vseeno ni klonila pod vsemi tezavami skrbno je bdela nad vzgojo svojih stirinajstih otrok od katerih eden to je najmlajsi nace se rojen ni bil ko je umrl oce neomajno je zaupala v boga in si z molitvijo lajsala tezave da je bog njene molitve uslisal se lahko vidi po tem ko so si njeni otroci ustanovili lastne krscanske druzine dva od njih janeza in ivanko pa je bog poklical v svojo sluzbo sestavila terezija hladnik roj nadaljevanje kronike avgust janez hladnik je bil kaplan najprej v metliki potem pa leto in pol v kostanjevici na krki njegova zelja je bila da bi sel po svetu to se mu je posrecilo in leta odsel kot izseljeniski duhovnik v argentino sestra ivanka je naredila trgovsko solo nato pa posvetila svoje zivljenje v redu vicencija pavelskega usmiljenka prve zaobljube je naredila leta v tem casu so se doma porocile stiri sestre franca z lojzem rupertom je sla na mlekarno rodili so se jima stirje otroci stanko jozica marica in lojze ki je se majhen umrl mici se je porocila z andrejem trcek marjetnim iz lozanske doline naredila sta si dom v ponikvah nekaj z njeno doto svet pa je dala teta neza imela sta dva otroka mici in andreja tilka se je porocila v godobolski mlin vzela je kovaca cuk jozeta teta neza je njej prepisaca posestvo v malnu ker sama ni imela otrok tilka je rodila devet otrok pepca janez joze tilci tone minka zinka in dva ki sta ze majhna umrla v godobol se je porocila marjanca s kavcic francem imela sta trinajst otrok francelj joze peter janez marica anica pavel korel majda avgust lojze ronko in rezka trije so ze majhni umrli pred drugo vojno so gradili obrambne linije dve sta sli tudi cez ruparski svet vse skupaj ni imelo nobene koristi saj se je jugoslovanska vojska brez boja umaknila v teh letih so si kupili kmetijo na lokavcu da bi se tja umaknili ce bi bilo v rupi prevec nevarno rupa je prisla pod italijo v tako imenovano ljubljansko pokrajino v maju je po krajsi bolezni umrla mama franciska hladnik roj cuk v zacetku leta je na petkovec prisla elektrika to se je zgodilo na veliki cetrtek junija so italijani kot talca ubili francelna to je bil zrtev partizanskega napada nad cestam leta se je na petkovcu porocila pepca vzela je kunc janeza zadrugarjevega imela sta sest otrok janez vinko anica jozica marinka in en otrok ki je majhen umrl vojna je prinesla mnogo razlicnih vojaskih skupin domacini so bili najprej vaski strazarji da so se branili pred partizanskimi ropi in poboji po kapitulaciji italije so se organizirali v domobranske cete tu so v casu nemske okupacije bili tudi cetniki nemci so imeli zasedeno to podrocje od kapitulacije italije septembra do maja zaradi zmage komunizma je zaveden slovenski narod placal visok krvav davek nad deset tisoc nedolznih zrtev je bilo po vojni vec kot toliko jih je pa pobegnilo v tujino izginili so ruparski stefan ter andrej trcek mickin moz joze cuk tikin moz dva tonina sinova vinko in slavko v rupi sta ostala samo rezka in peter peter je bi dvakrat krajsi cas zaprt nace je pobegnil v italijo za njim je sla tudi angelca oba sta z mnogimi slovenci odsla v argentino vselitvena dovoljenje za slovence je pri argentinski vladi izprosil hladnik janez leta se je tam porocila angelca z mirkotom spacapanom tam so se jima rodili trije sinovi bernard peter mirko leta so se preselili v italijansko gorico leta se je tam porocil tudi nace z miro svete imata pet otrok olga helena silva marko danijel doma so ves ta cas ziveli precej na tesnem zaradi pomankanja ljudi za delo in obveznih oddaj v rupi je zivela necakinja tilci vse do poroke leta leta se je maja porocil peter z jurca viki vrtnarjeva iz podlipe v zakonu se jima je rodilo pet otrok kljub ne vec rosnim letom ivanka mimi nace janez in peter ker za tezja dela ni bilo ljudi doma so jih morali najemati in placevati delo se na kmetih v tridesetih letih po vojni ni kaj dosti spremenilo leta so delali kozolec ker ga je sneg pozimi podrl malo so popravili hiso in hlev ter kupili prve stroje predno so otroci odrastli je umrla mama viki decembra ceprav se je polozaj za kmete ze malo izbolsal so v rupi zaceli napredovati ko so otroci odrastli v letih do so vsi otroci postavili svoje hise v tem casu so v rupi poleg hise naredili se nov hlev in senik