zlsd zlsd zlsd zlsd zlsd izberite ix kmetijstvo in podezelje ohraniti moramo slovenskega kmeta in kmetico vecina drzavljanov slovenije je vezana na zemljo in podezelje zato se njunega pomena ne sme omejiti le na pridelavo kmetijskih dobrin kmet je imel pri ohranjanju nacionalne samobitnosti slovenskega jezika in pri oblikovanju nase kulturne krajine na slovenskem posebno mesto otresti se moramo agrarnega romantizma ki temelji na teznjah da se z drzavnimi subvencijami in diktirano cenovno politiko zasciti drobno blagovno pridelovanje na majhnih kmetijah drzava pa je ob tem dolzna intervenirati in zaustaviti razslojevanje slovenske vasi in izseljevanje ter obvarovati hribovske kmetije nas pogled na razvoj slovenskega kmetijstva je hkratnost ekosocialnega in trznega modela kmetijstvo v trzni druzbi ne more samo ziveti podpora drzave je nujna upostevanje trznih meril ga vodi v onesnazevanje okolja izkljucno upostevanje nacel ekologije pa ga izloca iz blagovno denarnega prometa in ga siromasi zagotoviti moramo primerno posestno strukturo tako da bodo pridelki bolj kakovostni in pridelava cenejsa sedanja posestna struktura onemogoca da bi se nova tehnologija uveljavila tudi kot dejavnik zmanjsevanja cen kmetijskih izdelkov in dejavnik izboljsevanja kakovosti prepreciti je treba nadaljnjo delitev kmetijskih posesti in obrniti tok v zdruzevanje pridelovalnih zemljisc predvsem v ravninskih predelih denacionalizacija je marsikje dala zemljo v roke neobdelovalcem kar je treba popraviti zemlja mora biti v rokah tistega ki jo obdeluje evropa trka na vrata pricakajmo jo pripravljeni zagotoviti moramo cim vecjo stopnjo samooskrbe s hrano z odpiranjem slovenije bo kmetijstvo dozivelo velike pretrese do tedaj je treba nujno dvigniti kakovost in donosnost kmetijske pridelave zaradi neugodne lege je nemogoce pricakovati da bo slovenski kmet konkurencen na evropskem in svetovnem trgu zato bo treba nacrtovati posebne zascitne ukrepe za slovenskega kmeta poleg kmetijstva se na podezelju odpirajo moznosti za male obrate delo na domu obcasno sezonsko proizvodnjo in servisno dejavnost skratka za tako imenovano dopolnilno dejavnost ki je lahko pomemben dejavnik pri gospodarjenju na kmetiji vsekakor je nujno ekolosko prijazno sodelovanje s kmetijskim in drugim gospodarstvom kmet in delavec naj dostojno zivita od svojega dela prav na kmetijskem podrocju se je najbolj ostro pokazalo nasprotje med gospodarsko racunico in druzbeno pravicnostjo iz nasprotja se je rodil delavec kmet ki je pokazal izjemno prilagodljivost in odpornost za vsakrsne gospodarske zastoje in krize ta temelji na njegovi naturalni samooskrbi in mesanem gospodarstvu s svojo stabilnostjo predstavlja izreden instrument vzdrzevanja socialnega miru polkmet je sprozil preobrazbo nekdanje agrarne pokrajine v podezelje saj je bil glavni pobudnik za izgradnjo krajevne infrastrukture in uveljavljanja mesanega gospodarstva upostevati ga je treba kot slovensko posebnost in hkrati ugotoviti njegovo druzbeno in gospodarsko vlogo kmetije naj ne bodo samo kmetije da povecajo svoj prihodek ne smejo kmetije ostati zgolj kmetije ampak morajo razviti najrazlicnejse druge dejavnosti ki se lahko vezejo na kmetovanje kot so na primer kmecki turizem in domaca obrt razvoj podezelja mora temeljiti na spremenjenem odnosu do kmetice njena vloga je v razvoju podezelja in v kmeckem gospodarstvu prevelika da bi se naprej dopuscali naj ostaja gospodarsko odvisna od lastnika kmetije ki je praviloma moski ter od njegove pokojnine saj dveh zavarovanj majhne kmetije ne morejo placevati pomen zadrug mora biti vecji zadruge predstavljajo interesno ter solidarnostno povezovanje kmetov in imajo na slovenskem dolgo tradicijo vezane so na skupen nastop kmetov za konkurencnost njihovih pridelkov na trziscu ter na hitrejse uvajanja tehnoloskih novosti za zadruznisko dejavnost je treba zagotoviti ustrezne davcne olajsave velika posestva niso ostanek preteklosti ampak nujnost razvitega kmetijstva nobenega opravicljivega razloga ni ki bi govoril v prid razgradnji nekdanjih druzbenih posestev ohraniti jih moramo in ustrezno preoblikovati da se bo povecala njihova ucinkovitost in produktivnost velika posestva so nujen del kmetijske strukture brez njih je skupna ucinkovitost kmetijske proizvodnje veliko manjsa nazaj