polozaj sredi ih let in perspektive novi ucni program za dom multimedijski ucni programi izpeljani iz multimedijskih razvojnih projektov na podrocju prostega casa iz t i edutainment edutainment neologizem iz education vzgoja izobrazevanje in entertainment zabava in iger so se zaceli naglo pojavljati v sirsi javnosti zlasti po druzinah opremljanje domacih racunalnikov v gospodinjstvih ob koncu sedemdesetih let so se pojavili prvi pogosto med seboj nekompatibilni domaci racunalniki ki pa so vendarle celi generaciji omogocali dostop do mikroinformatike in programiranja po letu so se morali t i za proizvajalca specificni sistemi t j sistemi za izkljucno uporabo programov istega proizvajalca vedno bolj umikati normi pc ms dos severno ameriskih proizva jalcev ibm in microsoft ki vse od takrat dominirajo na trziscu domace informatike v zacetku devetdesetih let je dozivelo trzisce mikroracunalnikov nov razmah s pojavom cd rom ov katerih shranjevana oz pomnilna kapaciteta zadostuje in ustreza multimedijskim uporabnim tehnikam vzporedno s tem so se nekateri proizvajalci osredotocili na vmesne proizvode med igralno konzolo in mikroracunalnikom najbolj znani taksen proizvod je philiphsov cd i ki je za znatno nizjo ceno kot jo ima enako zmogljivi mikroracunalnik namenjen domacemu trgu na podrocju ucnih izobrazevalnih igralnih programov leta je stala evropa s svojim povprecnim delezem mikroracunalnikov v gospodinjstvih ki je znasal na drugem mestu za zda kjer je ta delez znasa in pred japonsko kjer je znasal na tem trziscu je multimedijska oprema poletu dozivela nagel razmah stevilo cd rom pogonov pogonov za cd rom se je med leti in povzpelo z milijonov na milijonov pricakujejo pa da bo leta z njimi opremljenih gospodinjstev kar ustreza milijonom programov za cd rom e tudi ce je pri cenah multimedijskih naprav zaznati tendence padanja cen pa je res da so za znatno stevilo gospodinjstev se zmeraj predrage medtem ko si druzine z visokimi dohodki nabavljajo ze drugi pc poleg tega pa je uporaba multimedijskeih proizvodov zaradi tehnicnih nekompatibilnosti med na trziscu razpolozljivimi napravami tezka za zacetnike delez gospodinjstev opremljenih z modemom za prikljucevanje mikroracunalnika na telematska omrezja je se zmeraj majhen v franciji in italiji v nemciji v veliki britaniji se pa hitro povecuje zlasti v zda kjer se je med leti in podvojil in zavzema sedaj gospodinjstev visoke tarife telekomunikacij v evropi pa nikakor ne olajsajo privatnega dostopa do direktnih online storitev uporabe na domu iz naprave za igrice in za uvajanje v programiranje kar je bil mikroracunalnik v osemdesetih letih ko ga je uporabljala mladina zlasti fantje mikroracunalnik v devetdesetih letih postaja naprava za celo druzino naprava ki se lahko uporablja za poklicne in solske naloge kakor tudi za kulturo in igrice zanimanje druzin za multimedijske ucne in izobrazevalne programe pa odseva tudi skrbi stareev po eni strani so dovzetni za alternative ki jih ti proizvodi nudijo za pasivno gledanje televizije po drugi strani pa so mnogi izmed njih zaskrbljeni nad prihodnostjo svojih otrok in invstirajo v obsolske storitve in proizvode dejavnosti da bi otrokom nudili kar najboljse moznosti za poklicno vkljucevanje in vkljucevanje v druzbo softwareski programi ki se najbolj prodajajo in so najbolj iskani so v evropi enciklopedije in izobrazevalni programi evropskega ali severnoameriskega izvora encarta od microsofta le louvre reunion des musees nationausc iz francije ali vedezi za majhne otroke the way thing work angleske firme dorling kindersley math blaster ameriske firme davidson adi francoske firme coktel vision gre za programe vrhunske tehnologije se pravi software z bogato multimedijsko vsebino teksti slikami videosekvencami z veliko stoopnjo interaktivnosti tudi privatniki se zanimajo za direktne online storitve se pravi za storitve dostopne preko telematskih omrezij najveckrat v skladu s stroski dolocenimi z visino ecu jev mesecno stevilo taksnih abonentov narocnikov je v zda leta zraslo za istega leta so vec podobnih storitev vpeljali v evropi america on line europa bertelsman aol grolier interactive matra hachette europe on line burda at t italia ode uk on line olivetti infonie infogrames t online deutsche telekom konec koncev pa najrazlicnejse ucne storitve nudijo brezplacno tudi na world wide webu sredi devetdesetih let so tovrstne storitve se dokaj nerazvite in se v glavnem omejujejo le na tekst brez slike ali tona poleg tega je dostop do multimedijskih ucnih programov ki so na razpolago predvsem na internetu se prevec zakompliciran in predragi za vecino potencialnih uporabnikov vseeno pa bodo proti koncu tega stoletja razpolozljivost visokohitrostnih omrezij po dostopnih cenah napredek pri raziskavah in razvoju na podrcju potrosniku prijaznih in cenenih telematskih uporabnih tehnik pospesili razvoj multimedijskih storitev v pravem pomenu besedu ugotovitev st novi ucni programi za dom zaradi padanja cen multimedijskim naprav je na potrosniskem trgu multimedijskih ucnih programov moc zaznati nagalo rast stevila le teh sredi ih let pa naj gre bodisi za na opticnih ploscah cd rom cd i shranjene produkte bodisi za storitve preko telekomunikacijskega omrezja dostopnost visokohitrostnih omrezij pa ugodnih cenah proti koncu stoletja pospesuje rast novih multimedijskih ucnih storitev vrhunske kakovosti pod pogojem da je evropska industija sposobna dati na domu se ucecemu posamezniku na razpolago uporabniku prijazne in cenovno ugodne telematske uporabne tehnike komercialna ponudba v evropi nekaj velikih koncernov in veliko majhnih podjetij pri pokrivanju zadovoljevanju povprasevanja po multimedijskih ucnih proizvodih in storitvah lahko evropa racuna na nekaj velikih industijskih koncernov in mnogo mini podjetij velepodjetja izvirajo iz petih gospodarskih panog obdelave podatkov porabne elektonike komunikacije zaloznistva in avdiovizuelnih medijev velika industrijska podjetja ki se ukvrjajo z obdelavo informacij in uporabno elektoniko so sibko zastopana z izjemo italijanske firme olivetti ki razvija nove potrosniske terminale ali nizozemske firme philips ki je zelo aktivna kot izdajatelj in dispecer multimedijskih proizvodov veliki ponudniki telekomunikacij zlasti france telecom deutch telecom pa tudi izvajalci kabelskih omrezij z vse vecjo pozornostjo spremljajo dogajanje v sektorju splosnega in poklicnega izobrazevanja telekomunikacijaki pripomocki pomagala kot videokonference video srecanja in posvetovanja ipd se uporabljajo v poklicnem izobrazevanju in izobrazevalne ustanove osnovne in srednje stopnje pa si postopoma ustvarjajo svoj dostop do omrezja tako so se britanski izvajalci kabelskih omrezij obvezali da bodo do konca stoletja brezplacno prikljucili sol medtem pa nemski in francoski ponudniki telekomuinkacij sodelujejo pri nacionalnih projektih prikljucevanja sol ti izvajalci proucujejo in raziskujejo nove storitve za druzine pilotske projekte so leta napovedali v angliji colchester in ipswich franciji multicable v parizu in nemciiji stuttgart v svojih prizadevanjih da bi z vsebinami ki krozijo po njihovih omrezjih prodrli na trzisce nekatera taksna podjetja kupijo industrijske proizvajalne druzbe in razpecevalne druzbe upravljalci lastnih omrezij kot america online compuserve europe on line ali micosoft network pa tudi ponudniki internetskega dostopa kot tudi eu neta prav tako stremijo k partnerstvu s ponudniki vsebin med proizvajalci vsebin se najdejo veliki zalozniski oz casopisni koncerni kot je francoska firma matra hachette ki je v veliki meri prisotna na podrocju solskih knjig nemska firma bertelsmann angleska firma pearson danska firma egmont group in italijanska firma giunti tudi upravljalci na avdiovizuelnem podrocju kot so angleski bbc italijanski rai ali francoski la cinquieme pizkusajo najti stalen prostor na trziscu multimedijskih ucnih programov najvecji delez evropske produkcije multimedisjkih ucnih programov pa vendarle izvira iz velikega stevila mini podjetij ki se ukvarjajo z zaloznistvom vcasih pa z izobrazevanjem tovrstna podjetja so posejana po celi evropi in so v veliki meri odvisna od lokalne kvalitete kvalitete vezane na dolocen kraj mnoga so razvijalci ali specialni zalozniki ki so dejavni na institucionalnem izobrazevalnem trziscu ali v dolocenih trznih segmentih poklicnega izobrazevanja spet druga so se specializirala za jezikovno in kulturno prilagojevanje multimedijskih programov ki so zvecine se ameriskega izvora razlicnim nacionalnim trziscem pogosto se zgodi da evropski pa tudi ameriski koncerni kupijo ta majhna podjetja in na ta nacin utrjujejo svoj polozaj na trziscu kjer se zelijo uveljaviti komercialna ponudba v evropi prednosti in slabosti komercialna ponudba multimedijskih ucnih programov v evropi sepa za tovrstno ponudbo v zda vzrokov za to je vec povprasevanje v evropi je zaradi pomanjkljive opremljenosti gospodinjstev z aparaturno opremo hardwareom in pomanjkljive opremljenosti izobrazevalnih ustanov s to opremo zelo omejeno poleg tega pa je povprasevanje v evropi se razcepljeno iz kulturnih jezikovnih in politicnih vzrokov in to pri razlicnih ucnih nacrtih v vsaki drzavi clanici slednic zahteva uresnicitev multimedijskega programa tudi cas in dokajsne investicije k cemur pa je treba pristeti se visoke stroske povezane z avtorskimi pravicami ki se posebej prizadenejo majhna podjetja zlasti ker je pridobitev avtorskih pravic dolg in zapleten postopek evropska srednja in manjsa podjetja pa se zal soocajo tudi z manj ugodnim financnim okoljem kot pa je tisto onkraj atlantika v zda kjer se je razvila ze kar neke vrste kultura riskiranja kapitala rizicnega kapitala razpolagajo mala podjetja z boljsimi moznostmi dostopa do kapitala posebej na specializiranem trgu nsdaq narional association of securities dealers automatic quotation avtomatsko notiranje nacionalnega zdruzenja trgovcev z obveznicami med tem pa so investitorji v evropi komajda odprti za perspektive multimedijskih ucnih programov in financiranje direktnih struktur za razvoj produktov ki bi sprico svoje visoke kakovosti izobrazevalni programi ne zastarajo tako hitro kot videoigrice vendarle lahko imele na razpolago dovolj casa da bi postale rantabilne ameriska industrija ki se lahko opira na veliko trzisce ima bistvene gospodarske prednosti pri osvajanju evropskega trzisca kjer isce vedno nove moznosti prodaje evropski proizvajalci sami pa zaznavajo razcepljenost evropskega prostora kot prednost saj lahko tako nabolje upstevajo lokalne kulturne posebnosti cutijo pa to razcepljenost tudi kot slabost saj so trzisca premajhna za ublazitev visokih stroskov proizvodnje da bi obdrzala korak z amerisko konkurenco mora evropska industrija graditi na svoji blizini do uprabnika ne da bi se zaprla pred velikimi trzisci v evropi na japonskem in v zda zato se mora opirati na mrezo majhnih kreativnih lokalno uveljavljenih podjetij in na nekatere industrijske koncerne v zaloznistvu na avdiovizuelnem podrocju v obdelavi informacij in telekomunikacijah sodelovanje med evropskimi proizvajalci ne glede na njihovo velikost in ne glede na to ali so usmerjena na potrosniski trg ali trg splosnega in poklicnega izobrazevanja smatrajo na spolsno za pot k uspehu to sodelovanje jih bo omogocilo da si bodo priskrbela manjkajoce tehnicne ali poslovne zmogljivosti in razsirila svoje trzisce zlasti majhna podjetja cutijo potrebo da bi lahko prodajali sirili svoje proizvode tudi izven lokalnega trzisca tako je na primer nizozemski koncern philips sklenil partnerstvo z vec kot evropskimi srednjimi in majhnimi podjetji skupni programi za podporo raziskovanja in razvoja ali pridelave vsebin se zdijo kot primerni instrumenti za pospesevanje tega sodelovanja poenostavljenje postopkov povezanih z zahtevki pa bi podjetjem zlasti srednjim in majhnim podjetjem omogocila vecji zasluzek oz profit od tovrsntega pospesevanja komercialna ponudba v evropi perspektive leta so evropska podjetja proizvajala v glavnem za potrosniski trg saj institucialnega sektorja sprico njegove pomanjkljive nezadostne opremljenosti z aparaturno opremo in razcepljenosti ce niso smatrali za rentabilno trzisce to cakanje na nadaljni razvoj pa se bo vendarle koncalo zaradi javnih in zasebnih pobud danih po letu v vecini drzav cslanic da bi sole opremili z multimedijskimi pripomocki jih prikljucili na omrezje da bi povecali zavest in izobrazbo znanje uciteljev siritev trzisc omenjenih podjetij je potemtakem odvisna od kontinuitete uporabe sirjenje trzisc s kontinuiteto uporabe na stopnji vsebin nic vnaprej ne prepoveduje taksnega oblikovanja multimediskih proizvodov in storitev da jih je mogoce z nekaj prilagoditvami in primernimi razpecevalnimi sistemi uporabili istocasno v soli in doma prav tako nic ne prepoveduje priredbe prilagoditve proizvodov za nadljnje poklicno izobrazevanje uporabi v osnovnem poklicnem izobrazevanju taksna prekrivanja sistemov se morajo v druzbi ki obeta dozivljenjsko izobrazevanje in nadaljnje izobrazevanje pravzaprav splosno uveljaviti fleksibilni in v pedagoskem smislu kvalitetni proizvodi in storitve na evropskem potrosniskem trgu bodo pomagli evropski industriji zavezti dobro izhodisce za zadovoljevanje potreb razvijajocega se institucionalnega trzisca te strategije so se posluzili najvaznejsi ameriski izdajatelji multimedijskih programov predvsem the learning company broderbund ali davidson katerih katalogi vkljucujejo naslove ki jih je mocno uporabiti tako doma kakor tudi v soli koncno pa bi lahko ta razvoj imel pozitivne ucinke na dinamizacijo celotnega trzisca zahvaljujoc moci oz pristojnosti predpisati dolocene proizvode ki jo moc imajo sole nad druzinami tudi siritev trzisc poteka preko produkcije ki se ze vnaprej obraca na evropsko oz mednarodno javnost to strategijo pa ze zasledujejo najvidnejsi evropski zalozniki proizvodi in storitve ki pokrivajo splosno zanimive teme in ki so multidisciplinirani in v evropskem ineresu so dejansko primerni da vzbudijo zanimanje vseh evropejcev zato je treba ze pri koncepciji upostevati vprasanje jezikovne in kulturne prilagoditve prireditve sodelovanje za boljso kakovost in vecjo razsirjenot multimedije sodelovanje proizvajalcev predvsem velikih industrijskih podjetij z malimi specializiranimi podjetji bo omogocilo izkoristiti prednosti jezikovnega in kulturnega bogastva evrope in jih zahvaljujoc prodanji moci velikih evropskih zalozniskih in komunikacijskih koncernov razsirjati preko meja evropski proizvajalci bodo s pomocjo svojih na evropski in mednarodni ravni razporejenih omrezij lahko sourejevali prirejali in rezpecevali svoje proizvode in storitve to sodelovanje bo pripomoglo k boljsemu izkoriscanju strukturno pogojenih prednosti srednjih in manjsih podjetij ki pokrivajo segmente trzisca predvsem segmente nadaljnjega poklicnega izobrazevanja blizina potrosniku zmoznost prilagajanja razvojem na trziscu to partnertstvo med velikimi in malimi podjetji bi morali izpoponiti s partnerstvom drzava zasebnik z vkljucevanjem uciteljve in izobrazevalnega osebja po eni strani bo to sodelovanje omogocalo izkoristiti prednosti potenciala kreativnosti in izkusenj uciteljev in ucnega osebja ki je ze vkljuceno v proizvodnjo interno uporabljenih multimedijskih ucnih progaramov po drugi strani pa to sodelovanje omogoca proizvodno izdelkov za potrosniski trg ki prav tako ustrezajo zahtevam sol in izobrazevalnih mest to sodelovanje pa pospesuje koncno tudi izgradno specificnih razpecevalnih omrezij poleg razpecavanja za potrosniski trg ki so prilagojena posebnostim institucionalnega sektorja taksne oblike sodelovanja bi se naj opirale na gibanja na lokalni ravni da bi lahko potem razvijale na evropski ravni ugotovitev st komercialna ponudba v evropi evropska ponudba multimedijskih ucnih progaramov izvira od nekaterih velikih koncernov in velikega stevila manjsih podjetij kljub svojim prednostim se evropski industiji multimedijskih ucnih programov razen v nekaterih izjemah ne posreci uveljaviti se na notranjem trziscu ali zunaj meja produkcija ki se socasno obraca na domaco uporabo in uporabo v soli in ki je ze od vsega zacetka dolocena za evropsko in mednarodno javnost in tesno sodelovnje evropskih podjetij in dejavnikov veljajo za nepogra sljive zato igrajo skupni programi ki naj bi zdruzevali razlicne dejavnike in pospesevali vseevropske projekte zelo pomembno vlogo nazaj kazalo gif bytes naprej nazaj kazalo naprej