nisa drustvo aktivnosti novice clanstvo sorodne strani informativni bilten letnik stevilka marec izdaja sociteas herpetologica slovenica drustvo za preucevanje dvozivk in plazilcev presernova si ljubljana urednica katja poboljsaj oblikovanje katja poboljsaj prispevke lahko posiljate na drustven naslov ali na e mail katja poboljsaj guest arnes si informativni bilten izhaja obcasno prispevke vracamo na zeljo avtorjev narocnina je vkljucena v clanarino drustva vsebina kaj je storiti kadar cloveka strupena kaca pici savo brelih ob letnici raziskovalni tabori v letu akcija prehajanje dvozivk cez cesto v blizini vanganelskega jezera iii svetovni herpetoloski kongres predstavitev nevladnih okoljskih in naravovarstvenih organizacij v drzavnem zboru projekt centralno evropsko leto mocerada central european salamander year atlas plazilcev slovenije atlas dvozivk slovenije slovenska herpetoloska terminologija novosti s knjiznih polic biotska raznovrstnost slovenije atlas of amphibians and reptiles in europe plazilci reptilia slovenije vodno bogastvo visokega krasa obvestilo o nekaterih novih kljucnih avtenticnih slovenskih knjigah in ali knjigah ki govorijo o sloveniji in ki bi jih bilo priporocljivo prebrati okolje narava katere herpetoloske periodicne publikacije so nam na voljo v sloveniji obvestila herpetoloski kongresi v letu savo brelih ob letnici poleti smo prijatelji in ozji sodelavci pod kosato hrusko pri kremenici kjer si je uredil svoj tuskulum praznovali okroglo zivljenjsko obletnico znanega zoologa sava breliha ceprav jubilanta poznamo ze dolgo ne bi mogli reci da si je nalozil ze sedmi kriz na zunaj tega ne kaze praznovanje je bilo zato prej prijateljsko srecanje kot proslavljanje rojstnega dneva saj savo ne mara bucnih obletnic posebno ne na svoj racun zivljenjski imperativ mu je bil vselej delo nismo se pogovarjali o njegovem zivljenju ceprav brez tega le ni slo kar tako ampak predvsem o tem kaj vse ima se v nacrtu ta neutrudni in natancni raziskovalec pri savu brelihu kot zoologu bi tezko oznacili podrocje ali specializacijo tvegamo posploseno sodbo ceprav bi nas v svoji skromnosti zavrnil savo brelih je nedvomno eden najboljsih poznavalcev favne slovenije siroko je znan kot entomolog z zuzelkami se ukvarja ze vse zivljenje se pred maturo se je zaposlil v prirodoslovnem muzeju kjer je nato do upokojitve vodil kustodiat za entomologijo sprva se je ukvarjal s hrosci pozneje so ga vse bolj zanimale ektoparazitske skupine zuzelk usi bolhe najbolj pa perojedi ustvaril je eno najvecjih in najlepsih zbirk le dve na svetu sta bistveno vecji nobena pa je ne prekasa po lepoti prepariranih primerkov mikroskopskih preparatov perojedov bolh usi prav zato si tuji strokovnjaki za studij radi izposojajo njegov material sam je med drugim opisal vec novih vrst in podvrst bolh in perojedov zadnja leta se znova posveca hroscem slovenije njegova zbirka danes obsega primerkov savo brelih je clan nasega drustva od ustanovitve in ne brez razloga enako kot zuzelke ga ze od nekdaj zanimajo tudi plazilci zbirka plazilcev v muzeju je v glavnem njegovo delo preparat s stevilko je zelenec ki ga je ujel pri cezsoci stevilki in sta kuscarici ujel ju je pri triglavskem crnem jezeru kot vrsto lacerta muralis ko je zivali pozneje natanko preucil je presenecen ugotovil da gre za vrsto l horvathi ki dotlej v sloveniji se ni bila najdena pozneje je preuceval populacije l sicula na jadranskih otokih opisal je podvrst nekaj teh zivali je dolga leta zivelo pod krimom v njegovem ogrevanem rastlinjaku s kaktejami ki so njegov konjicek sava breliha so zanimale tudi kace od tistih rumenih razlickov kobranke ki so se mu kot solarju izmuznile ob mirni pri pijavicah in jih je mnogo pozneje tam zaman iskal do vseh drugih nasih kac da bi bila muzejska zbirka popolna toda v tistem casu pred skoraj pol stoletja ni bilo primernih kozarcev nakljucje je hotelo da savo pokaze te zivali muzejskim obiskovalcem drugace ne mrtve v steklenih posodah ampak zive v terarijih takrat se je ustavil v zalogu ziv tovor kac iz juznih krajev drzave namenjen teraristom po evropi tam je dobil nekaj vrst in jih predstavil poleg domacih zive v muzeju tako je nastala ena najbolj izvirnih in odmevnih obcasnih razstav v pms obisk je presegel vsa pricakovanja razstavo si je ogledalo okrog obiskovalcev pozneje je savo pripravil novo izpopolnjeno razstavo za katero je sam nalovil zive primerke po razlicnih krajih takratne drzave savo se je namrec hitro izuril v odlicnega kacarja poznavalca in lovca kljub previdnosti pa se je le zgodilo da ga je kaksna strupena kaca tudi ugriznila znana je anekdota iz casov prve razstave skupina otrok je namrec hotela videti tistega gospoda ki ga je ze dvakrat picila kaca pa je se zmeraj ziv radovednost je bila potesena in gospod je zvedavim obiskovalcem povedal veliko zanimivosti o kacah savo brelih kac ne lovi vec rad pa se pospremi na teren staso tome ki ji je mentor tako se je lani zgodilo v tretje gre rado da ga je kaca picila se tretjic na sreco brez hujsih posledic jubilantu zelimo da bi se dolgo raziskoval in dopolnjeval svojo zbirko hroscev z bogatim znanjem pa pomagal tudi mladim herpetologom marko aljancic raziskovalni tabori v letu v letu smo se nekateri clani drustva kot mentorji skupin za dvozivke in plazilce udelezili raziskovalnih taborov na katerih smo zbirali podatke o razsirjenosti dvozivk in plazilcev danega obmocja udelezenci so se bolj ali manj uspesno naucili prepoznavati posamezne vrste dvozivk oziroma plazilcev hkrati pa so se seznanjali tudi z njihovo biologijo zivljenjskimi prostori ogrozenostjo ipd v catezu pri trebnjem je od do junija potekal mladinski bioloski raziskovalni tabor trebnje ' ki ga je skupaj z zotks gibanje znanost mladini organiziralo slovensko odonatolosko drustvo poleg treh kacjepastirskih skupin in ene skupine za botaniko sta se dve skupini ukvarjali z dvozivkami ena pa s plazilci delo je vecinoma potekalo na terenu laboratorijsko delo pa v centru solskih in obsolskih dejavnosti cebelica kjer smo bili tudi nastanjeni na skupaj najdiscih smo herpetologi nasli vrst dvozivk in vrst plazilcev jugovzhodni del vipavske doline gricevje med vipavsko in branisko dolino kras ter vzhodni del komenskega krasa so bili preiskani na mladinskem raziskovalnem taboru goce ' ki ga je v zacetku julija organizirala zveza prijateljev mladine ajdovscina ta tabor je bil namenjen ucencem in dijakom vipavske doline herpetoloska skupina je na lokalitetah nasla vrst dvozivk na plazilskih lokalitetah pa vrst plazilcev podobno je bilo tudi na mladinskem raziskovalnem taboru bele vode ' v velenjski kotlini ki ga je organiziral erico velenje tudi tu je tako kot v gocah delovala skupna skupina za plazilce in dvozivke raziskovalni tabor studentov biologije je bil tokrat na stajerskem med julijem in avgustom smo bili nastanjeni v vaski osnovni soli v srediscu ob dravi med osmimi razlicnimi interesnimi skupinami sta delovali tudi dve skupini za dvozivke in ena za plazilce dvozivkarska skupina je bila letos mednarodno obarvana pridruzil se nam je nicola bressi iz prirodoslovnega muzeja v trstu z dvema tamkajsnima studentkama biologije poleg standardnega popisa vrst smo se seznanjali tudi s prehranjevanjem zelenih zab kaj vec o lanskih taborih najdenih vrstah dvozivk in plazilcev boste lahko prebrali v knjizicah ki pa so se v pripravi aleksandra lesnik akcija prehajanje dvozivk cez cesto v blizini vanganelskega jezera mimo vanganelskega jezera pri kopru pelje cesta ki so jo pred nekaj leti obnovili in razsirili tako je iz neugledne luknjaste cestice nastala sirsa in lazje prevozna cesta po kateri se pelje vsak dan vec jeklenih konjickov ki so vse hitrejsi na zalost pa avtomobili niso edini uporabniki te ceste saj jo vsako pomlad precka veliko zaljubljenih navadnih krastac bufo bufo spinosus ki v jezeru opravljajo tiste kocljive zadeve in se potem vracajo na kopno spet cez cesto krastace na zalost niso tako hitre kot avtomobili in jih zato veliko za vedno konca svojo pot pod kolesi cesta ob vanganelskem jezeru je zato v visku paritvene sezone videti kot razstavni prostor krastacjih koz leto je bilo za krastace srecno leto uprava za varstvo narave pri mop je namrec v sodelovanju z mzznkd piran narocila in financirala akcijo z naslovom prehajanje dvozivk cez cesto v blizini vanganelskega jezera akcijo je izvajal prirodoslovni muzej slovenije pod vodstvom katje poboljsaj v njej pa so se najbolj izkazali clani nasega herpetoloskega drustva in kluba mladih raziskovalcev iz koprske gimnazije z lopatami krampi in potnimi celi so postavili zacasno zascitno ograjo na obeh straneh ceste ki je krastacam preprecila preckanje potem so v casu od marca do aprila vsako jutro in vsak vecer tudi ob dezju in burji prenasali ujete krastace na drugo stran ceste na varno akcija pa ni bila namenjena le trenutnemu resevanju krastac ampak je sluzila nacrtovanju urejanja podhodov pod cesto skozi katere bodo krastace druge dvozivke in tudi druge manjse zivali varno prehajale na drugo stran ceste v upanju da bodo podhodi cim hitreje narejeni in urejeni zelim krastacam in drugim dobrim dusam srecno pot in dolgo zivljenje janja france iii svetovni herpetoloski kongres praga ceska republika avgust poleti se je v prestolnici ceske republike odvijal svetovni herpetoloski kongres prijavljenih je bilo predavanj in posterjev sodelovalo je strokovnjakov in amaterjev z vsega sveta ki se znanstveno ali ljubiteljsko ukvarjajo z dvozivkami in plazilci predavanja so bila organizirana kot zasedanja in simpoziji razdeljena pa so bila v smiselno povezanih sklopov obsezne celodnevne sklope so tvorile vedno aktualne teme s katerimi se ukvarja veliko stevilo strokovnjakov ekologija zoogeografija morfologija razmnozevanje etologija ter populacijska ekologija dvozivk in plazilcev posamezni sklopi so obravnavali se ogrozenost upadanje populacij in strategijo zascite dvozivk in plazilcev paleontoloske raziskave na podrocju herpetologije evolucijo fiziologijo filogenijo razmnozevanje predavanja so potekala hkrati v sestih dvoranah praskega kongresnega centra nekatera so bila namenjena sirokemu krogu poslusalcev kot npr odlicno predavanje dr r c drewesa california academy of sciences usa ki je na razumljiv in vcasih hudomusen nacin predstavil problematiko herpetologije v keniji in ugandi spet druga so bila namenjena specialistom na posameznih podrocjih herpetologije vendar pa je zaradi kvantitete trpela kvaliteta predavanj saj prenekatero kljub obetajocemu naslovu ne bi vzdrzalo resne kritike predstavitev posterjev je potekala v dveh delih prvi je obravnaval dvozivke drugi pa plazilce skoraj tretjina panojev pa je ostala nezasedenih na programu je bilo tudi vec delavnic med katerimi je bilo najvec pozornosti posvecene zasciti ogrozenih vrst plazilcev in dvozivk evrope kongresa se je udelezilo kar devet udelezencev iz slovenije med njimi sedem studentov ceprav vsi niso aktivno sodelovali pa to kaze na razveseljivo dejstvo da je zanimanje mladih za dvozivke in plazilce v sloveniji veliko katja poboljsaj prirodoslovni muzej slovenije je s posterjem predstavila pregled stanja populacije laske zabe rana latastei ki je v sloveniji omejena le na majhno obmocje v blizini nove gorice ter izpostavila nujnost njene dejanske zascite v soavtorstvu s tamaro celhar aleksandro lesnik in barbaro skaberne studentke btf oddelek za biologijo univerze v ljubljani je predstavila tudi rezultate zasledovanja dinamike masovnih migracij sekulje rana temporaria v in iz prezimovalisca vranja jama poster je pozel veliko zanimanje nusa vogrin studentka pedagoske fakulteta v mariboru je predstavila dva prispevka poster o herpetofavni dravskega polja in predavanje o demografiji pozidne kuscarice podarcis muralis na razvalinah gradu zovnek sama sem kot predstavnica bioloskega instituta zrc sazu s posterjem predstavila zacetke kartiranja in razsirjenost plazilcev v sloveniji v prostorih kongresnega centra so se predstavila stevilna vecja evropska herpetoloska drustva nekatere specializirane zalozbe so ponujale velik izbor herpetoloske literature ogledati pa si je bilo mogoce tudi tri videoprojekcije filmov s herpetolosko vsebino organizatorji so udelezencem kongresa omogocili vstopnine prost obisk praskega zivalskega vrta s strokovnim vodstvom drustvo teraristov iz prage pa je za to priloznost pripravilo razstavo zivih dvozivk in plazilcev dvanajst razlicnih ekskurzij po ceski republiki je poleg strokovnih ponujalo tudi nekaj turisticnih uzitkov druzabni del programa je obsegal zabavo za dobrodoslico ob prihodu ter koncert ceskega komornega orkestra ki je z deli wolfganga amadeusa mozarta in njegovih sodobnikov v slovitem rudolfinumu verjetno navdusil vse prisotne za doplacilo pa je bila organizirana pivska zabava pri fleku najstarejsi in najznamenitejsi praski pivnici in pivovarni ter panoramski ogled prage s parnika kongres taksnih razseznosti kljub pomankljivostim daje priloznost za celosten pregled nad dogajanjem v herpetologiji hkrati pa je dobra priloznost za navezovanje in vzdrzevanje stikov z drugimi strokovnjaki stasa tome predstavitev nevladnih okoljskih in naravovarstvenih organizacij v drzavnem zboru ob svetovnem dnevu okolja junija leta se je na razstavi v drzavnem zboru predstavilo organizacij s podrocja okolja in naravovarstva nevladne organizacije so mnozicne in manj mnozicne clanske organizacije pa tudi neodvisni strokovni instituti ukvarjajo se z varstvom narave ekoloskim kmetijstvom turizmom celovitim trajnostnim razvojem obnovljivimi viri energije in podobnim v vecini drzav okolje ni med osrednjimi temami zato so nvo postale nepogresljive pri resevanju okoljskih problemov tako lahko vsak drzavljan sodeluje pri upravljanju javnih zadev pod pogojem da sta mu omogocena ucinkovito obvescanje dostop do javnih informacij in izmenjava mnenj namen razstave javne razprave in tematskih dalavnic je bil prikazati dejavnosti nevladnih okoljskih in naravovarstvenh organizacij poslancem drzavnega zbora in jim nvo je predstaviti kot strokovne in pooblascene sogovornike pri politicnem odlocanju predstavitev je organiziralo drustvo za trajnostni razvoj gaja v sodelovanju kabineta predsednika drzavnega zbora in ob podpori regionalnega centra za okolje in zavoda za odprto druzbo o uspesnosti projekta bi tezko govorila gotovo je predstavitev ujel kak poslanec vest je lahko razsiril ali pa tudi ne vec zanimanja so pokazali predstavniki ministrstva za okolje in prostor s katerimi nvo ji ze nekaj casa sodelujemo nase drustvo se je s posterjem predstavilo na razstavi skupaj s slovenskim odonatoloskim drustvom in centrom za kartografijo favne in flore barbara projekt centralno evropsko leto mocerada central european salamander year nase drustvo je letos pripravilo skupaj s toad action group iz madzarske drustvom hyla iz hrvaske ter drustvom mustela drustvo za ocuvanje divljih zivotinja iz jugoslavije projekt central european salamander year centralno evropsko leto mocerada osnovni namen projekta je domaco in mednarodno javnost opozoriti na naravovarstvene probleme dvozivk tako bomo izdali informativno zlozenko pripravili razlicna predavanja kot mentorji bomo sodelovali na mladinskih raziskovalnih taborih in pri mladinskih raziskovalnih nalogah na ta nacin bi radi pripomogli k dvigu naravovarstvene zavesti predvsem mladih in nestrokovne javnosti navadni mocerad salamandra salamandra je bil za ta projekt izbran kot lahko prepoznavna vrsta saj je s svojo tipicno crno rumeno obarvanostjo zlahka prepoznaven tudi za najmlajse kot zanimivost naj povem da od vseh sodelujocih drzav edino v sloveniji ta vrsta ni zakonsko zavarovana kot ogrozena vrsta pobuda za zavarovanje mocerada pri nas je tudi eden izmed glavnih ciljev tega projekta v sodelovanju s prirodoslovnim drustvom slovenije in revijo proteus pa smo se dogovorili da bo mocerad predstavljen kot zival meseca aprila in celo kot zival leta akciji zival meseca in zival leta sta postali namrec ze tradicionalni tako da bomo na ta nacin poskusali nas projekt cimbolj odmevno zastaviti na koncu leta ob dnevu biodiverzitete bodo podeljene nagrade za najboljsa dela pripravljena pa bo tudi manjsa razstava z predstavitvijo vseh prispelih nalog v prirodoslovnem muzeju vse zainteresirane predvsem studente dijake in ucence pa vabim da se projekta nasega drustva aktivno udelezite torej vsi ki bi radi sodelovali z kakrsnokoli raziskovalno nalogo ste vljudno vabljeni rdeca nit je navadni mocerad problematika pa je lahko zelo razlicna bioloska in naravovarstvena mocerad kot bioindikator za ohranjenost gozdnega ekosistema razsirjenost in ogrozenost vrste v domacem kraju ocena velikosti populacije dolocenega obmocja prehrana mocerada razvoj in razmnozevanje ipd etnografska ljudske vraze in verovanja ljudski medicinski pripravki ipd umetniska fotografija kiparski izdelek video tisti ki vam je raziskovalna naloga prezahtevno delo pa lahko sodelujete na predavanjih taborih in delavnicah ki jih bomo pripravili predvsem pa bomo zelo hvalezni za vse podatke o razsirjenosti vrste v sloveniji o konkretnih naravovarstvenih problemih v vasi okolici unicevanje mokrisc pomori dvozivk na cestah onesnazenje voda ipd skratka vse kar imate za povedati na temo nasega projekta kdorkoli je zainteresiran za sodelovanje na projektu ali ima podatke naj se obrne na vodjo projekta katjo poboljsaj naslov katja poboljsaj prirodoslovni muzej slovenije presernova si ljubljana telefon e mail katja poboljsaj guest arnes si katja poboljsaj atlas plazilcev slovenije v prejsnji stevilki temporarie smo vas povabili k sodelovanju pri zbiranju podatkov za atlas dvozivk slovenije tokrat so na vrsti plazilci s kartiranjem in zbiranjem podatkov sem pricela leta osnovo in vzpodbudo za to je predstavljala ogromna zbirka plazilcev ki jo je v ih ih in ih letih ustvaril sedaj upokojeni kustos prirodoslovnega muzeja slovenije in nestor slovenske herpetologije gospod savo brelih po nekaj letih se je nabralo ze precej podatkov ki so jih prispevali drugi poznavalci plazilcev zbranih po literaturi in iz zbirk prirodoslovnih muzejev v ljubljani na dunaju trstu in udinah karte razsirjenosti posameznih vrst so ze pokazale grobo sliko njihovih arealov z namenom vzpodbuditi se nadaljne sistematicno zbiranje podatkov sem pregled razsirjenosti plazilcev objavila v reviji annales pokazalo se je da so nekatera obmocja prakticno se popolna neznanka medtem ko so druga ze zadovoljivo obdelana akcija zbiranja podatkov tece dalje sedaj pod okriljem drustva za preucevanje dvozivk in plazilcev vodim pa jo stasa tome vse ki vas zanimajo plazilci vabim k sodelovanju ce ste izkusen herpetolog bomo veseli vasih podatkov ce dvomite o svojem prepoznavanjem plazilcev smo vas pripravljeni z veseljem pouciti in vam svetovati temporarii je prilozen obrazec kjer boste izvedeli kateri podatki nas zanimajo seveda so zaradi lazjega vnosa podatkov zazeljeni cim natancneje izpolnjeni obrazci vendar bomo veseli tudi manj popolnih podatkov ki ne bodo vneseni v obrazec zanimajo nas tako starejse najdbe kot nove pa tudi vse informacije v zvezi s plazilci kako posamezne vrste z ljudskimi imeni imenujejo v vasem kraju kje so mesta kjer je se posebno veliko kac vraze ki se nanasajo na plazilce ipd in se nekaj navodil za izpolnjevanje obrazcev staa tome atlas dvozivk slovenije dragi clani ponovno opozarjamo na akcijo nasega drustva atlas dvozivk slovenije ker se bliza cas izida atlasa se poslednjic apeliramo na vas kdorkoli ima podatke o razsirjenosti vrst dvozivk v sloveniji naj jih posreduje katji poboljsaj na sedez drustva v prirodoslovnem muzeju slovenije presernova si ljubljana telefon e mail katja poboljsaj guest arnes si popisne liste in navodila za izpolnjevanje najdete v stevilki temporarie oz jih dobite na zgornjem naslovu ze vnaprej se vam zahvaljujemo za sodelovanje in ne pozabite tudi en podatek je pomemben podatek hkrati vabimo vse fotografe da pobrskajo po svojih arhivih za slikami na temo nasih dvozivk njihovih habitatov pomorov na cestah naravovarstveno problematiko za vse kar mislite da je zanimivo lepo dobro zastrasujoce fotografije bodo izbrane za publikacijo v atlasu o izboru pa bo odlocala posebna komisija vabljeni vsi skupaj katja poboljsaj slovenska herpetoloska terminologija ena izmed sirse pomembnih nalog nasega drustva bi bilo zbiranje in obdelava gradiva za slovensko herpetolosko terminologijo naloga bi bila daljnorocna sodelovali pa bi lahko vsi clani gre za del neizdelane splosne slovenske zooloske bioloske terminologije pri kateri naj bi nase drustvo tvorno sodelovalo z gradivom s herpetoloskega podrocja ustanoviti bi bilo treba posebno terminolosko komisijo ki naj bi izdelala natancno strategijo predlagala nacin zbiranja gradiva pripravila navodila za sodelavce in organizirala center kjer bi se gradivo zbiralo in urejalo komisija naj bi sodelovala s terminoloskimi komisijami ali morebitnimi podobnimi centri pri drugih drustvih posebno pri drustvu biologov slovenije se posvetovala s profesorji na fakulteti s posameznimi strokovnjaki s slavisti jezikoslovci itn sodelovala naj bi z institutom za slovenski jezik zrc sazu poudarim naj da pri slovenski herpetoloski terminologiji ki naj bi jo zaceli zbirati in urejati ne bo slo le za slovenska imena vrst pri cemer naj bi poiskali tudi vse sinonime v literaturi in na terenu ampak tudi za splosno biolosko izrazje anatomija fiziologija ekologija s podrocja herpetologije za poenotenje in vrednotenje dosedanjih izrazov za izboljsavo morebitnih manj primernih in za predlaganje ustreznejsih izrazov marko aljancic novosti s knjiznih polic narcis mrsic biotska raznovrstnost slovenije slovenija vroca tocka evrope izdalo ministrstvo za okolje in prostor uprava rs za varstvo narave ljubljana isbn dr franc potocnik predstavil naj bi zadnje posmrtno izdano delo kolega in prijatelja narcisa a morda bo to moje pisanje malce nenavadno vendar je bila knjiga ze marsikje bolj ali manj uradno predstavljana in danes ni vec neznanka pa tudi formalnih ocen mnenj in podobnih pisanj imam ta hip cez glavo torej ne gre za naznanjanje dela pac pa refleksije nanj in to kar se danes okoli njega in z njim dogaja tega ni malo in je seveda pozitivno ko se mnenja kresejo osebno mnenje in pridrzek pa mi ostaneta to bi se moralo dogajati na manj bolec nacin za tiste ki so ga preziveli a ga imajo se vedno radi tudi taki smo je zadnje objavljeno delo avtorja ki je povzrocilo v kratkem casu po svojem izidu ze burne odmeve v zelo razlicnih krogih naletelo je tako na spontana oddobravanja kot tudi pridrzke oziroma odklonitve vecinoma pa gre v obeh primerih za po moje ne dovolj pretehtane vrednostne ocene dela kakrsnega pri nas doslej se ni bilo pa tudi drugje po svetu ni ravno pogosto gre namrec za nov pristop tako imenovan holisticni ali celostni prijem ki je dokaj tuj ozkemu specialisticnemu strokovnemu znanju po domace v tem primeru govorimo da nekdo zaradi drevesa ne vidi gozda in gozd je proti drevesu kar velik in precej bolj zamotan pojav je pa seveda po drugi strani tudi res da tisti ki obravnava gozd celoto zlahka spregleda kako drevo tako je pac v naravi stvari seveda pa to naleti na neprijazen odmev pri nekomu ki je v to edino drevo ki ga pozna tudi zaljubljen za osnovna spoznanja o izrednem bogastvu pestrosti zivljenja v sloveniji se lahko pokojni avtor zahvali predvsem izrednemu poznavanju vec ved geologije pedologije in fitocenologije to je podrocij s katerimi se je temeljito seznanil na zacetku svoje strokovne in znanstvene kariere to starejsi kolegi radi spregledamo mlajsi pa za to niti ne vedo ker ga bolje poznamo kot zoologa in specialista za nekatere skupine zivali dezevnike dvojnonoge in plazilce brez dvoma je pripomoglo tudi to da ni bil izrazit kabinetno introvertiran tip strokovnjaka specialista in se je rad in obsirno pogovarjal s kolegi o svojem in njihovem delu kar mu je pripomoglo do se vecje sirine poleg nastetega se nikoli ni pustil zapreti v kabinet in je velik del svojega strokovnega in znanstvenega dela opravljal na terenu v naravi in med zelo raznovrstnimi ljudmi ni lahko in enostavno opisati cel splet dogajanj ki so od omenjenih prvih pricetkov spoznanja pripeljali do koncnega izdelka vkolikor bi se avtor sprijaznil samo s tem bi z objavo prehitel modne trende biodioverzitete po riu vsaj za kakih deset let ze takrat smo namrec zagreto razpravljali o tem ker se ni zadovoljil samo z domnevami ki so se na koncu izkazale v osnovi za pravilne je leta zbiral podatke dejstva in predvsem mozne ali vsaj verjetne razlage pojasnilno poglavje v knjigi navaja izredno pestrost nezivih dejavnikov okolja str najcesce se mi zdi da ni pravilno razumljeno seveda tudi za nova spoznanja je potreben cas da se umestijo v zavesti originalen je pristop poskus razlage posledic citiranega bogastva preko tektonike in geoloskih dogajanj v preteklosti koliko casa in svojih moci je vlozil v svoje bogato delo koliko precutih noci je posvetil razglabljanjem iskanju odgovorov in ustvarjanju neponovljivih slik ne bomo vedeli nikoli to vesta samo helena in njegov sin knjigo bralcem mocno priporocam v resnici se jo splaca prebrati in poskusiti razumeti nekaj od tega kar je v njej zapisano je dostopno vsakomur niti avtor sam pa ni trdil da je to vsa in edina resnica ponuja nam vsaj toliko novih vprasanj kot daje odgovorov je njegovo videnje stvarnosti ponuja pa nam nadaljnje iskanje in preverjanje navedenega in nas napoti na nova in nova iskanja teh in se drugih drobcev resnice stafetno palico seveda lahko poberem ali pa tudi enostavno ignoriram vsekakor pa se vsega skupaj ne bo vec dalo potlaciti nazaj v nebit z geslom tako se ne dela res spet nemo propheta in patria najdragocenejsa pridobitev posledica tega in drugih narcisovih del je v tem da smo se priceli slovenci enaciti identificirati s pozitivnimi vrednotami in ne vec z napacno stranjo alp danes ze vrabci civkajo o bogastvu pestrosti pri nas ki je realna in ne umisljena vrednota nam vsem skupaj moji stroki pa se zlasti bi zelel da bi se znali s tem kar imamo in tem kar znamo in zmoremo in tega ni tako malo tudi vsaj tako uspesno promovirati morda bi s tem zginil s sveta vsaj en od vzrokov za znan slovenski pojav fousijo vsak kolickaj kriticen bralec si bo gotovo svojo predstavo in vrednostno sodbo o delu in tem kar ga obdaja ustvaril sam priporocam pa da zacne v javnostih o njem razglabljati sele potem ko ga bo v resnici prebral in doumel nihce ni prerok doma gasc j p et al eds atlas of amphibians and reptiles in europe stasa tome vsi ki se ukvarjamo s herpetologijo smo se lahko julija lani razveselili evropskega atlasa dvozivk in plazilcev ki je izsel v zalozbi evropskega herpetoloskega drustva societas europaea herpetologica seh in nacionalnega prirodoslovnega muzeja iz pariza muséum national dhistoire naturelle projekt zbiranja podatkov je trajal kar stirinajst let leta je seh osnovala odbor za kartiranje ki ga je sestavljalo osemintrideset strokovnjakov iz sestindvajsetih evropskih drzav zadal si je dve nalogi pripraviti atlas evropske herpetofavne na podlagi konkretnih podatkov in vzpodbuditi delo na tem podrocju v vseh evropskih dezelah zbiranje in obdelavo podatkov ter izdelavo kart je prevzela sluzba za naravno dediscino service du patrimoine naturel francoskega nacionalnega prirodoslovnega muzeja iz pariza obravnavano obmocje delno ali v celoti zajema evropskih drzav podatki so zbrani na podlagi razposlanih popisnih obrazcev iz literature in muzejskih zbirk obravnavanih je vrst dvozivk in vrst plazilcev v uvodu je predstavljena metodologija zbiranja in obdelave podatkov splosne znacilnosti evropskega podnebja in vegetacije ter njihov vpliv na herpetofavno paleobiolosko in paleogeografsko poreklo ter varstvo evropske herpetofavne v drugem delu so navodila kako uporabljati atlas osrednji del predstavlja pregled razsirjenosti vrst ki je razdeljen na dva sklopa dvozivke in plazilce vsaka vrsta je predstavljena na dveh straneh velikega formata imenovana je z znanstvenim imenom najpogostejsi sinonimi angleskim francoskim in nemskim imenom vcasih tudi z imeni v jezikih drzav v katerih vecjem delu zivi sledi navedba tipskega nahajalisca na kratko so predstavljene podvrste in njihova problematika opisan je status populacij in njihova ogrozenost razsirjenost je prikazana na karti po utm sistemu velikost kvadratov je x km razlicno so oznacene najdbe pred letom in po tem letu naseljene in izumrle populacije v opisu razsirjenosti izvemo tudi kaksne habitate vrsta zaseda ter kako visoko zivi sledi se pregled monografij in najpomembnejsih del v katerih lahko poiscemo nadaljne informacije o razsirjenosti sistematiki in biologiji vrste na koncu predstavitve vsake vrste je podan se statisticni pregled v koliko kvadratih absolutno in v odstotkih celotnega obravnavanega obmocja je vrsta prisotna v koliko od teh je bila najdena pred letom in po letu v koliko kvadratov je bila prinesena in v koliko kvadratih je izumrla podatke za atlas smo prispevali poznavalci dvozivk in plazilcev med njimi stirje iz slovenije to obsezno delo je vsekakor edinstven prispevek k poznavanju razsirjenosti dvozivk in plazilcev v evropskem merilu vendar pa je pri interpretaciji kart ko govorimo o sloveniji zaradi njene majhnosti in razmeroma velikih osnovnih polj kvadratov potrebna previdnost na kartah tako na primer izgleda da v neposredni blizini slovenske meje zivijo ursinijev gad vipera ursini leopardovka elaphe situla in vitka poljarica coluber najadum pa vendar te vrste niso bile nikoli najdene severneje od rijeke presenetilo me je tudi ko sem na kartah opazila da v sloveniji avtohtono zivita polprstnik hemidactylus turcicus in pozidni gekon tarentola mauritanica kot mi je znano polprstnika v sloveniji ni nasel se nihce pozidni gekon ki je bil lani najden na hotelu bernardin pa je bil tja najverjetneje prinesen od evropskega atlasa dvozivk in plazilcev vsekakor ne moremo pricakovati natancnega prikaza razsirjenosti vrst na tako majhnem koscku sveta kot je slovenija se posebej ker precej vrst prav tu dosega rob svojega areala lahko pa je zgled in vzpodbuda za slovenski atlas dvozivk in plazilcev seveda v primernejsem merilu narcis mrsic plazilci reptilia slovenije izdal zavod republike slovenije za solstvo ljubljana isbn dr franc potocnik knjiga o plazilcih slovenije predstavlja na podrocju herpetologije pri nas naravnost temeljni preskok v kvaliteti obravnave problematike vse doslej smo bili namrec navezani na delno slabe tuje vire ki jih tudi strokovnost prevajalcev ni mogla bistveno popraviti nekoc in v nasih razmerah temeljno delo avtorja radovanovica gmizavci i vodozemci nase zemlje pa je dandanasnji ze brezupno zastarelo posamezni podatki in drobci vednosti o plazilcih na podrocju slovenije so bili raztreseni po najrazlicnejsih virih delo je smiselno razdeljeno v uvodu je podrobno predstavljena skupina plazilcev z vseh pomembnih in relevantnih vidikov nadvse dobro je poglavje o razvoju skupine skozi geolosko preteklost sistematski pregled skupine tekstovni dihotomni kljuci za dolocanje ter slikovni kljuc za dolocanje so poglavja ki v slovenskem pa tudi sirsem strokovnem prostoru postavljajo povsem nove standarde za oblikovanje predstavitev tudi kaksne druge skupine zivali se zlasti dognano dodelano in izredno kvalitetno je slikovno gradivo ki bogato in dobesedno ilustrira skupino plazilcev okrog originalnih ilustracij po svojem delu na tem podrocju je bil avtor znan ze v sirsem strokovnem prostoru velika dragocenost je tudi kratek a odlicen slovar strokovnih pojmov kar sicer ni odlika drugih podobnih predstavitev ze v kaksnem mnenju o zgodnejsih narcisovih delih sem zapisal podobne ugotovitve pa vendar je kolega in prijatelj narcis mrsic ob delu tekom svojega prekratkega a polnega zivljenja spoznanj in poglobljenega dela dozorel v izjemnega avtorja del z biolosko tematiko ta knjiga je zal izsla kot njegovo prvo a ne se zadnje posthumno delo smrt ga je prehitela komajda za dober teden tako da je v koncni obliki sam ni videl janez j j car p habic r podobnik in b hlad vodno bogastvo visokega krasa ranljivost kraske podzemne vode banjsic trnovskega gozda nanosa in hrusice geologija d o o idrija cip nuk isbn dr franc potocnik se nedavno tega pred letom ali dvemi je bil kras in kraski svet po uradnih drzavnih ocenah studijah ranljivosti okolja predstavljan kot neproblematicen ces saj na krasu vode ni seveda se do take ocene lahko dokoplje le nekdo ki izhaja izkljucno iz vizualnih kakovosti okolja karkoli ze pac to je voda ni opazna ker je v podzemlju da pa je ni tako malo je razvidno ze iz slike ki je seveda tudi drzavna slika poenostavljena karta padavinskih pasov v sloveniji vir mop hmz internet september v sloveniji pade letno povprecno kubicnih kilometrov z drugimi besedami milijard ton padavin dobrsen del pade tudi na kras tako je knjiga skupine avtorjev izredno zanimivo branje ki dokazuje da voda na krasu je da je ni malo da pa je tudi izjemno obcutljiva na clovekove posege v prostor in okolje predvsem pa na obremenjevanje in onesnazevanje bralca vodi preko poglavij nekoc in danes na temne vrhove in svetle robove tekom te poti pa spoznanja rastejo v naravni stvarnosti kamen na kamnu obstaja vodno bogastvo ki pa se nahaja v zelo obcuteni krhkosti kamnite posode v poglavju clovek vodi lahko stori marsikaj beseda in dejanje pa niti tu ni eno in isto le kako bo jutri na koncu seveda sledi se obvezni del seznam navedenih del ki zelo bogato dokumentira in dodatno pojasnjuje delo z vec vidikov od uporabljane in priporocljive literature preko projekta hidrogeoloskih raziskav povodja soce do pravnega reda s podrocja varstva narave in seznama odlokov o dolocitvi varstvenih obmocij legend in na kraju se nekaj besed o avtorjih za nas je se zlasti zanimivo poglavje naravovarstveni vidik varstva vodnega bogastva izpod peresa avtorice branke hlad knjiga obsega strani in je avtorska kompilacija mnogoterih prizadevanj in rezultatov dela stevilnih raziskovalcev in institucij njena vrednost je tudi v tem da prinasa bralcem stevilne podatke in spoznanja tudi iz doslej neobjavljenih del in studij avtorji si za svoje delo zasluzijo vse priznanje delo pa mocno priporocam kljub nekoliko visoki ceni v nakup in branje obvestilo o nekaterih novih kljucnih avtenticnih slovenskih knjigah in ali knjigah ki govorijo o sloveniji in ki bi jih bilo priporocljivo prebrati okolje narava dr franc potocnik nove razmere in obzorja mnogo avtorjev prvi tiskani dokument sveta za varstvo okolja republike slovenije ljubljana p dvojezicna slovenska in angleska cip nuk narocite lahko pri svet za varstvo okolja rs slovenska si ljubljana opomba gre sicer za staro knjigo ki pa je v slovenskem celo strokovnem prostoru vse premalo znana na zelo poljuden in vsakomur dostopen nacin podaja nekatere povsem nove poglede na stanje in perspektive slovenije na medmrezju imajo ze tudi razlicne nov e dokument e in ocene v polnem besedilu ki obravnavajo med drugim tudi gospodarjenje z vodami priporocam vstop preko streznika cvi centra vlade za informatiko spletna stran http www sigov si cgi bin spl index html language winee od tu so dosegljive tudi vse javne informacije o drzavnih organih in ali institucijah in ni jih tako malo vsekakor bistveno vec kot v nemciji avstriji ali franciji npr kemizacija okolja in zivljenja do katere mere mnogo avtorjev ljubljana p zbornik del sveta za proucevanje in varstvo okolja pri sazu iz projekta evropskega leta varstva narave cip nuk isbn opomba priporocljivo branje ki problem kemikalij v okolju in zivljenju osvetljuje z mnogih strani ker je vsa herpetofavna na kemizacijo zelo obcutljiva je knjiga za clanstvo nasega drustva vse prej kot nepomembna environmental preformance reviews slovenia economic commission for europe commitee on environmental policy uited nations new york and geneva p isbn issn narocite jo lahko na sluzba za stike z javnostmi mopa dunajska si ljubljana opomba samo za najbolj zahtevne bralce ki dobro obvladajo anglescino zanimiv prikaz kako nas vidijo drugi in kaj nam svetujejo oziroma priporocajo zelene strani slovenski okoljski who is who ljubljana p isbn narocite jih lahko pri distributerju umanotera slovenska fundacija za trajnostni razvoj p p metelkova si ljubljana opomba cene zal ne poznam gre za prvo izdajo ki bo ravnokar izsla tudi v angleskem jeziku marsikdo se bo v njej ze nasel tisti ki bi se pa rad znasel v naslednji dopolnjeni izdaji med njimi gotovo tudi nase drustvo pa bo verjetno moral poslati informacijo o svojem obstoju zalozniku register zakonodaje varstva okolja republike slovenije ministrstvo za okolje in prostor fascikel v katerem so polni teksti besedil posameznih aktov skoda le da se bo menda azuriral le x letno kar je pri obstojeci dinamiki spreminjanja predpisov mnogo premalo narocite ga lahko pri distributerju media d o o radovljica zabreznica c si zirovnica opomba cena je zanemarljiva cca ali sit katere herpetoloske periodicne publikacije so nam na voljo v sloveniji specializirane herpetoloske revije so naslednje stiri nastete so tudi institucije oz knjiznice kjer jih lahko dobite i alytes international journal of batrachology pms na voljo so vam vse stevilke od leta dalje ii amphibia reptilia oddelek za biologijo ima vse stevilke od leta dalje iii the herpetological journal pms od leta dalje iv salamandra deutsche gesellschaft fur herpetologie und terrarien kunde pms od leta do leta ter od leta dalje sazu leto pa se nekaj drugih strokovnih bioloskih revij po katerih se vam izplaca pobrskati saj so tudi v njih pogosto objavljeni clanki s herpetolosko tematiko a acta zoologica cracoviensia oddelek za biologijo od leta do leta sazu od leta dalje pms od leta dalje b aquilo seria zoologica sazu od leta dalje oddelek za biologijo od leta dalje c journal of animal ecology oddelek za biologijo od leta do leta d journal of zoology oddelek za biologijo od leta do leta sicer pa se lahko o zalozenosti nasih knjiznic natancneje informirate preko cobissa ogledate si lahko se dve zanimivi tuji spletni strani na internetu herpetological contents tukaj boste izvedeli nekaj vec o vecini obstojecih tujih herpetoloskih periodicnih publikacijah bibliomanija dolocene knjige in stare stevilke nekaterih herpetoloskih revij lahko tudi narocite oz kupite tamara obvestila herpetoloski kongresi v letu the third international symposium on the lacertids of the mediterranean basin datum maj kraj cres hrvaska informacije http croatica botanic hr ~ztadic hyla lacerta main htm prijava na naslov hyla croatian herpetological society for the rd international symposium on the lacertids of the mediterranean basin c o croatian natural history museum demetrova zagreb croatia tel fax e mail hyla hpm hr the th meeting of societas europaea herpetologica datum avgust kraj chambery francija informacije in prijava na naslov universite de savoie department de biologie c i s m campus scientifique le bourget du lac cedex france tel fax