elektronske spletne prodajalne navidezni »maksimarket« esad jakupovi do konca tega stoletja in tiso~letja bo internet postal najve~ji »maksimarket« v zgodovini vseob~i po strukturi in dosegu s stotinami milijoni kupcev in s prometom ki bo presegal desetine milijard dolarjev svetovni splet vse bolj postaja raj za potro nike ker njegova multimedijska ponudba pa~ obsega vse kar si je mo~ zamisliti knjige zgo ~enke sla ~ice cvetje softver ra~unalnike avdio in video opremo spominke turisti~na potovanja avtomobile znana ustanova forrester research je pred enim letom objavila oceno da se bo vrednost prodaje na internetu in linijskih servisih leta sukala okrog ene milijarde dolarjev leta dosegla milijarde leta pribli`no tiri milijarde leta pa `e sedem milijard dolarjev komentatorja revije windows magazine wendy taylor in marty jerome sta se pozneje dokopala do ocene da je elektronska trgovina prek mre`e leta prinesla samo milijonov dolarjev vendar sta tvegala napoved da bo leta »nekje med in milijardami dolarjev« forester research v najnovej i oceni potrjuje gornji podatek za lansko leto za leto pa napoveduje iztr`ek milijarde dolarjev to pa naj bi pomenilo kot pravi ta znana ustanova pribli`no tristoti del skupne prodaje »z vsemi sredstvi in na vse na~ine« bilijona dolarjev trgovina na internetu se ta hip razvija hitreje kot sama mre`a vseh mre` jason olim solastnik zelo uspe ne webovske trgovine za zgo ~enke kasete in glasbene revije cd now meni da je stopnja rasti trgovine na internetu kar kakih odstotkov na mesec za primerjavo rast tevila uporabnikov je pribli`no odstotkov na mesec trgovanje na internetu obsega ve~ aspektov razvoj programske in strojne opreme svetovanje in tehni~no pomo~ za dostop do interneta oblikovanje strani web marketin ke raziskave in prodajo ustreznih podatkov za tr`enje informacij in informacijskih storitev ogla evanje izdelkov tuje stranke indirektno prodajo tujega blaga ali storitev prek zbiranja naro~il prodajo izdelkov razli~nih proizvajalcev v navideznih blagovnih hi ah in nazadnje ponudbo in prodajo lastnih izdelkov oziroma storitev sleherni od teh elementov zagotavlja delo velikemu tevilu ljudi in omogo~a dober zaslu`ek nem ki tednik wirtschafts woche recimo ocenjuje da bo vzdr`evanje in oskrba interneta prej kot leta posel ki bo »te`ak« najmanj milijard dolarjev linijski servisi z dostopom do interneta compuserve america online prodigy t online europa online itd bodo letos in v naslednjih treh letih prinesli skupaj oziroma milijard dolarjev prodaja softvera za internet oziroma milijard prodaja hardvera in storitev za internet pa in milijard leta so vse tri postavke zna ale po milijarde dolarjev raj ali pekel ogla evanje prek weba je lani rastlo s stopnjo odstotkov in doseglo vrednosti milijonov dolarjev po oceni ustanove jupiter communications iz new yorka naj bi leta doseglo milijonov dolarjev v prvi polovici lanskega leta je imelo vodilnih spletnih mest milijona dolarjev dohodka od tega pa je odstotkov pobralo prvih deset mest web prvi na seznamu je netscape z dohodkom milijona dolarjev sledijo pa popularna mesta web infoseek milijona yahoo lycos excite in c net pribli`no milijone ter zd net ca in webcrawler okrog raziskave nakazujejo da so bila podjetja ki z ogla evanjem na internetu veliko zaslu`ijo sama voljna v ogla evanje vlo`iti veliko denarja inforseek yahoo in excite so za ogla evanje porabili od do milijona dolarjev microsoft je za ogla evanje na internetu namenil milijona dolarjev vendar od oglasov ni dobil dovolj iztr`ka da bi bil na seznamu prvih desetih po dohodku najve~ji spletni »tr`ni center« ponuja linijski servis compuserve ta tr`nica osnovana `e leta je doslej registrirala nekaj sto navideznih trgovin ki ponujajo »vse« od programske opreme do rabljenih in novih avtomobilov to bogato ponudbo so `e ve~krat primerjali z debelim katalogom zgre eno kajpada saj od klasi~nih katalogov ni mo~ zahtevati da bi sami br` poiskali ta ali oni izdelek niti ne zagotavljajo u~inkovite tridimenzionalne animacije z blagozvo~no glasbeno spremljavo oziroma da bi vam ponudili video posnetek »v `ivo« primerjavo compuserveovega »tr`nega centra« s katalogom je cini~no komentiral raziskovalec michael hewit »uporabo kataloga ne pla~ate po minuti prav tako pa vam ne zamrzne kadar obrnete stran « razvoj spletnega mesta za tr`enje je zapleten in drag postopek na za~etku se zgoraj omenjeni »raj za potro nike« kaj lahko spremeni v »pekel za efe it« tj direktorje ki so odgovorni za informacijsko tehnologijo in ki niso doumeli da ta posel presega njihovo omejeno znanje in sposobnost »razvoj mest web je podoben snemanju filma kajti zahteva iroko sodelovanje « pojasnjuje strokovnjak juan silvera ki dela za internet communication network in ki je avtor mnogih spletnih mest proizvajalec spletnih ra~unalnikov gateway na primer je ves trgovski posel na webu prenesel s podro~ja ekipe it na marketin ki oddelek mnoga druga podjetja pustijo na igri ~u strokovnjake za it vendar poleg njih anga`irajo razne prodajne tr`ne grafi~ne in druge slu`be strokovnjaki za it so praviloma odgovorni za »dinami~na sredstva« tj stre`nike softver komunikacijski softver osebje ki je specializirano za ogla evanje tr`enje in prodajo pa skrbi za »stati~ne informacije« oziroma spletne strani grafiko animacije zvo~ne efekte in podobno pri ~emer ima mo`nost da spreminja vse elemente videza in funkcionalnosti za majhne in velike priprava ambiciozne »elektronske prodajalne« obsega razli~ne zapletene posle razvoj linijskih naro~ilnic in sistema za pisanje »nakupovalne kartice« za kupovanje ve~ izdelkov in linijskega kataloga podatkovne baze za artikle sistema za kontrolo inventarja varnostnega sistema za izvajanje transakcij itd forrester research meni da je v razvoj resne in donosne webovske ali linijske prodajalne treba vlo`iti mesecev dela in od enega do treh milijonov dolarjev za majhna podjetja a tudi za veliko srednjih je to preveliko breme zato se raje odlo~ajo za skromnej e re itve in uporabljajo odli~ne programske pakete kot so merchant server microsoft enterprise server netscape ali commerce suite icat ki obsegajo vse komponente potrebne za pripravo dobre elektronske prodajalne in sicer z nalo`bo kakih dolarjev cena paketa je pribli`no desetina tega v prodajalne vi jega razreda pa je treba vlo`iti nekaj manj kot dolarjev microsoftov merchant server je najbolj prefinjen in ponuja najve~ opcij za na~rtovanje razvoj in odpiranje lastnih »e prodajaln« v svetovnem spletu se odlo~a vse ve~ podjetij saj je `e letos pri~akovati milijarde dolarjev prometa in ve~ kot milijonov potencialnih kupcev »na zvezi« medtem ko naj bi leta promet dosegel skoraj milijard dolarjev tevilo kupcev pa morda milijonov za najskromnej e webovske trgovine majhnih podjetij so razvili ustrezno skromne vendar komplektne programe denimo business internet suite peachtree software ki stane dolarjev in big business big software za katerega je treba od teti dolarjev big business je namenjen ameri kemu trgu in je omejen na enega samega ponudnika interneta business internet suite bis pa za nizko ceno omogo~a vzpostavitev kompletnega mesta web z elektronskim katalogom naro~ilnicami zanesljivim varnostnim sistemom in bli`njo zvezo z inventurno podatkovno bazo zadovoljivo stran web je z bis om mo~ pripraviti prej kot v eni uri a komu neki se tako mudi podjetje lahko svojo elektronsko prodajalno postavi na lastni stre`nik na stre`nik ponudnika vsebine ali na stre`nik samega ponudnika interneta ponudniki vsebine imajo v razvoju e prodajaln vse pomembnej o nalogo nekateri od njih se specializirajo za storitve majhnim in srednje velikim podjetjem ter prevzemajo dobr en del njihovih poslov v svetovnem spletu tako da se spreminjajo v pravcate marketin ke centre eden od najve~jih na svetu je oddelek za prodajo in marketing pri at t business network www bnet att com marketing net med drugim marketing net vsebuje tele segmente markets profiles ki na zahtevo opravlja raziskave trga in analize new business leds online ki omogo~a sestavljanje seznamov mo`nih kupcev in sicer na temelju interaktivnih imenikov s kakimi milijoni imen marketing service network ki odjemalca povezuje z raznimi viri kakr ni so agencije po te in podobno build your own web site ki stranki omogo~a da kreira uporablja in vzdr`uje lastno mesto web replymail ki strankine marketin ke informacije razpo ilja mo`nim kupcem prihaja e denar ta hip je najve~ji problem v zvezi z elektronskimi trgovinami varnost the hermes project raziskava ki sta jo med uporabniki interneta opravili visoko olski ustanovi georgia tech in michiganska univerza je le malokdo voljan poslati na internet tevilko svoje kreditne kartice medtem ko odstotkov anketiranih meni da je najpomembnej i vzrok zakaj se ljudje ne odlo~ajo za nakup premajhna varnost projekt hermes je pokazal da je tevilo ljudi ki ponudbe na internetu samo pregledajo estkrat ve~je od tevila tistih ki kaj od ponujenega tudi kupijo to razmerje je najslab e pri ponudbi filmov videa in hi ne elektronike morda tudi zato ker so v tem primeru kupci »na svojem terenu« in se jim »bolj mudi« da bi dobili programsko opremo poleg nezaupanja v varnost nakupovanja na internetu strokovnjaki kot resen razlog za omahovanje kupcev navajajo tudi temeljne razlike med vmesniki medtem ko so tiskani katalogi drug drugemu podobni se multimedijski linijski »katalogi« drasti~no razlikujejo in zato bi kazalo formate standardizirati in jih glede osnovnih zna~ilnosti zbli`ati toda klju~no vpra anje nadaljnjega razvoja prodaje na internetu je varnost denarnih transakcij zamisel o elektronskem denarju e denarju niti ni tako nova e desetletja je prenos milijard dolarjev v trgovanju ban~nih transakcijah in menjalnicah elektronski ne pa fizi~en enako funkcijo imajo kreditne oziroma pla~ilne kartice in tudi te so v za~etku pri uporabnikih vzbujale strah s prodajo izdelkov in storitev prek pla~ilnih kartic v zda dose`ejo na leto ve~ kot milijard dolarjev prometa vendar ni danes nih~e ve~ vznemirjen kadar natakar odnese njegovo kartico v sosednji prostor da bi pripravil ra~un e ve~ mnogi uporabniki tevilko svoje kartice kar po telefonu narekujejo turisti~ni agenciji in to na javnem prostoru kjer jih lahko kdo poslu a to pa zares ni pametno skratka ni jasno zakaj se ljudje tako bojijo posredovati tevilko kreditne kartice resnemu previdnemu in dobro za ~itenemu prodajalcu na internetu world wide web kratko malo velja za podro~je pove~anega tveganja ne glede na njegov pravi vsekakor ugodnej i varnostni status v primerjavi s klasi~nimi metodami poslovanja z denarjem po dosedanjih izku njah je tveganje da bo pri lo do zlorabe pri uporabi mobitela dolarja na tiso~ dolarjev pri telefonski kartici na tiso~ pri kreditni kartici pa komaj dolarja na tiso~ medtem ko je na internetu najmanj e vsega en dolar na tiso~ od popra do elektrona klasi~en denar je `e v temelju manj varen in zaradi ve~ razlogov manj priro~en od elektronskega e izdelava in shranjevanje veliko staneta najdra`je pa je njegovo varovanje drago je tudi pretvarjanje iz ene valute v drugo toda tudi materialni nadomestki denarja veliko stanejo samo v zda vsako leto porabijo pribli`no milijard ~ekov ki jih je seveda treba natiskati obdelati in hraniti stanejo tudi kreditne kartice poleg tega pa mora prodajalec iz svoje blagajne od teti od dveh do pet odstotkov dru`bi ki je kartico izdala american express visa itd skratka michael hirsch trdi da e denar ni nekaj revolucionarno novega temve~ da je le nov korak v uporabi denarja kot so to bili prej ~eki in kreditne kartice prava revolucija je bila v sivi davnini ko je ~lovek opustil blagovno menjavo in ni ve~ zamenjal ovco za vre~o p enice temve~ je uvedel nevtralno pla~ilno sredstvo recimo poper v stari nem~iji ~love ko lobanjo na borneu pest `ebljev gr ka beseda »drahma« pomeni prav to kovance z liki pomembnih osebnosti ali bankovce vseh mo`nih velikosti oblik in barv toda z michaelom hirshom se vsi ne strinjajo sholom rosen ki je za ameri ki denarni zavod citibank razvil e denar o digitalnem denarju pravi tole »povsem nov je to je nekaj revolucionarnega in tega nas mora biti strah kot pekla « kakorkoli `e mnoge uporabnike interneta je za zdaj kar precej strah da bi kdo utegnil zlorabiti tevilke njihovih kartic ra~unov in drugih podatkov povezanih z njihovim denarjem prav zato kar nekaj podjetij na svetu razvija sisteme za varen prenos izhodi ~a pa se precej razlikujejo najbolj znana sta sistem ssl secure sockets layer podjetja netscape communications in standard set secure electronic transactions ki ga uporabljata visa international in mastercard netscape in microsoft v ~etrti razli~ici svojih pregledovalnikov vna ata tudi varnostni pla~ilni sistem poenostavljeno povzeto ko po iljamo e denar pri nakupu nalog kup~evi banki naj denar naka`e v drugo banko na ra~un prodajalca se oblikuje digitalna kuverta ki bo podatke povsem za ~itila in vsem stranem zanesljivo jam~ila da je transakcija zadovoljivo opravljena podobno je zasnovan sistem digicash razvit leta na nizozemskem v njem uporabljajo elektronski »denar« imenovan e coins podoben je sistem cybercash katerega »valuta« se imenuje cybercoin danes je na internetu morda samo nekaj odstotkov prodajalcev ki so voljni sprejeti elektronski denar toda strah pred e denarjem vendarle po~asi plahni podobno kot je bilo z na o kreditno kartico ki jo je natakar odnesel v sosednji prostor elektronski denar si zaradi ne tetih prednosti preprostosti in nizke »proizvodne« cene majhnih manipulativnih stro kov in e manj ih stro kov hranjenja utira pot na internetu in v `ivljenju in ko bo elektronski denar povsod sprejet bo po besedah enega njegovih najve~jih zagovornikov leeja steina ustanovitelja podjetja first virtual holdings ki se ukvarja s transakcijami z elektronskim denarjem »postal najve~je tr`i ~e v zgodovini« delo revije home moj mikro