naravoslovje ucni nacrt predlog april razred ur pripravili clani in clanice predmetnih kurikularnih komisij za biologijo kemijo in fiziko dr milan brumen univerza v mariboru pedagoska fakulteta dr sasa glazar univerza v ljubljani pedagoska fakulteta vinko logaj os gradec litija bernarda novak os kuzma tatjana pufic os pohorskega odreda slovenska bistrica dr tatjana verckovnik univerza v ljubljani biotehniska fakulteta anka zupan zavod rs za solstvo struktura ucnega nacrta za predmet naravoslovje i opredelitev predmeta polozaj filozofija in narava predmeta opis predmeta predvidena organizacija in casovni obseg a obvezni del programa ii splosni cilji predmeta iii operativni cilji predmeta operativni cilji dejavnosti vsebine pojmi didakticna priporocila in medpredmetne povezave didakticna priporocila iv temeljni standardi znanj globalni cilji preverjanja in ocenjevanja nacini preverjanja in ocenjevanja podrocja preverjanja znanja katalog znanj standardi znanj minimalni standardi znanj vi znanja izvajalcev ucnega nacrta vii priloge materialni pogoji izvedmeni standardi in normativi seznam potrjenih ucbenikov viii upostevani viri analiza pripomb uciteljev primerjava s tujimi ucnimi nacrti i opredelitev predmeta polozaj filozofija in narava predmeta polozaj predmeta naravoslovje je splosno izobrazevalni predmet ki pricenja z vsebinami v in razredu osnovne sole pri predmetu spoznavanje okolja in se nadaljuje v predmetu naravoslovje in tehnologija v in razredu ucni nacrt za naravoslovje v razredu je usklajen z ucnim nacrtom za naravoslovje v razredu in z naravoslovnimi predmeti v in razredu osnovne sole filozofija predmeta pouk naravoslovja vkljucuje v enaki meri kognitivne afektivne in konativne cilje ucenci pri pouku naravoslovja pridobijo znanje ki jim omogoca razumevanje narave in zivljenja hkrati s pridobivanjem znanja oblikujejo tudi pozitiven odnos do okolja pouk naravoslovja mora dati ucencu uporabna znanja ki so potrebna za normalno zivljenje posameznika na primer iskanje vzrokov in predvidevanje posledic itd znanje ki je sirsega pomena tudi za skupnost v kateri posameznik zivi in deluje na primer razumevanje in zavestno varovanje okolja in narave in znanje ki je potrebno za njegovo intelektualno rast narava predmeta pri pouku naravoslovja se teoreticne osnove prepletajo z metodami neposrednega opazovanja in laboratorijskega eksperimentalnega ter terenskega dela to daje ucencem moznost da aktivno pridobivajo znanje vzpostavijo neposreden stik z zivljenjem in z naravo in prihajajo do dolocenih spoznanj z lastnim iskanjem in odkrivanjem ucenci s pridobivanjem informacij iz vec virov odkrivajo bistvo obravnavane vsebine primerjajo ter kriticno sprejemajo in presojajo podatke in informacije se naucijo analizirati povezati in posplosevati to jim omogoca poglobljeno razumevanje ucnih vsebin in razumevanje soodvisnosti naravoslovnih in druzboslovnih znanj tako dosezeno znanje ni povrsinsko ker ne izhaja le iz osvajanja izoliranih podatkov zato je uporabno na stevilnih novih primerih za izvajanje taksnega pouka predlagamo blok ure opis predmeta predvidena organizacija in casovni obseg a obvezni del programa struktura obveznega dela ucnega nacrta predmet obseg predmeta vsebine obseg vsebin naravni ekosistemi gozd celinske vode morje bioloske vsebine ur naravoslovje razred ur snovi in njihove spremembe snovi in njihove lastnosti ciste snovi in zmesi kemijske vsebine ur zvok svetloba valovanje fizikalne vsebine ur naravoslovje v razredu je sestavljeno iz bioloskih kemijskih in fizikalnih vsebin vsebine so madsebojno povezave in jih je moc integrirati kot izhodisce so naravni ekosistemi ii splosni cilji predmeta s poukom naravoslovja v razredu zelimo doseci razumevanje pojmov dejstev in zakonitosti s podrocja nezive in zive narave in pestrosti zivljenja razvijati sposobnosti za proucevanje procesov in pojavov doseci da z lastnim iskanjem in proucevanjem pridejo do dolocenih spoznanj in si oblikujejo pozitiven odnos do narave spodbujati razumevanje o soodvisnosti znanj s podrocja naravoslovnih predmetov razvijati sposobnosti za zaznavanje in razumevanje ekoloskih problemov razvijati sposobnosti za opazovanje in spretnosti za ucinkovito in varno raziskovanje razvijati sposobnosti za posplosevanje in uporabo pridobljenih spoznanj razvijati odgovoren odnos do okolja in narave in spodbuditi interes za njegovo aktivno varovanje vzpodbujati spoznanja da je clovek odvisen od narave in sestavni del narave razvijati spostovanje do vseh oblik zivljenja in razumevanje o medsebojni povezanosti zive in nezive narave spoznavati fizikalne zakonitosti in na osnovi teh razvijati razumevanje pojavov v naravi razvijati razumevanje kljucnih razlik in sorodnosti med cistimi snovmi in zmesmi na osnovi opazovanja pojavov in eksperimentiranja razvijanje sposobnosti opisovanja kemijske spremembe z besednimi opisi spoznavanje kriterijev in njihova uporaba za prepoznavanje in razlikovanje elementov in izbranih skupin spojin postopno spoznavanje fizikalnih in kemijskih lastnosti izbranih snovi spoznavati naravne vire snovi in njihovo uporabo razvijati sposobnosti za varno delo v solskem laboratoriju in s snovmi v vsakdanji rabi spodbujati kriticno presojanje o skodljivosti in negativnem vplivu pretiranih cloveskih posegov naravno okolje iii operativni cilji predmeta oerativni cilji dejavnosti vsebine pojmi specialno didakticna priporocila in medpredmetne povezave predmetni katalog je pripravljen po ucnih temah v njem so vkljuceni cilji dejavnosti vsebine in pojmi ki bi jih naj pridobili ucenci pri pouku didakticna navodila so dodana ob koncu posamezne ucne teme prav tako so tam navedene medpredmetne povezave ucitelj lahko doloci zaporedje ucne snovi po lastni presoji s svojo casovno razporeditvijo cilji cilji so opredeljeni za vsako poglavje oz ucno snov cilji ki so zapisani v posevnem tisku izhajajo oziroma se uresnicujejo pri dejavnostih dejavnosti dejavnosti so vezane na samostojno delo ucencev v ucilnici v laboratoriju v solski knjiznici ustreznih institucijah in na terenu predvidene dejavnosti lahko ucitelj zamenja z primernimi vajami laboratorijskimi in terenskimi deli z drugacno vsebino pomembno pa je da doseze enake ali podobne cilje ucitelj mora obvezno izvesti tiste dejavnosti ki so zapisane z debelim tiskom npr dozivljanje opazovanje spoznavanje in raziskovanje vsebine vsebine so navedene le v obliki poglavij in podpoglavij in niso natancneje razgrajene saj jih opredeljujejo po eni strani cilji in po drugi pojmi pojmi pojmi in cilji opredeljujejo vsebino predmeta v katalog so vkljuceni iz dveh razlogov in sicer ker ocenjujemo da izpostavljeni pojmi olajsajo delo ucitelju in ker s pomocjo teh pojmov lazje zasledujemo nadgradnjo v nadaljnjem solanju ucencev pojmi ki so pisani pri bioloskih vsebinah v posevnem tisku npr bukev hrast gaber kostanj so opomnik za ucitelja ucitelj lahko zamenja le te z tistimi organizmi ki so mu dosegljivi in ucencem blizu nikakor pa ne pomeni da morajo ucenci poznati ravno te organizme pri posredovanju kemijskih pojmov v osnovni soli je potrebno izhajati iz eksperimentalnih opazanj pomembno je da ucitelj skupaj z ucenci nacrtuje eksperimente tako je ucenec v srediscu procesa izobrazevanja in je za svoj uspeh neposredno tudi odgovoren fizikalne pojme naj ucitelj vpelje le na osnovi eksperimentalnih spoznanj ucencev pouk naj bo zasnovan na poskusih in opazovanju velik poudarek naj bo na individualnem oziroma skupinskem delu ucencev didakticna priporocila pri oblikovanju didakticnih priporocil smo se izogibali predpisovanju metod in oblik dela ucitelje opozarjamo le na bistvene poudarke in cilje ki naj bi jih opredelili pri posameznih ucnih temah medpredmetne povezave na tem mest so opredeljene povezave z drugimi predmeti razred osnovne sole predmet naravoslovje bioloske vsebine naravni ekosistemi ucna tema gozd cilji dejavnosti vsebine pojmi ucenci spoznajo tipe gozdov spoznavajo znacilnosti mesanih listnatih in iglastih gozdov vedo da razlikujemo v gozdu vec plasti spoznajo znacilnosti posameznih gozdnih plasti prepoznavajo tipicne predstavnike zivih bitij v gozdnih plasteh naucijo se ugotavljati zveze med zivljenjskimi razmerami in prilagoditvami organizmov spoznajo vpliv gozda na sestavo zraka in na mikroklimo razlikujejo med znacilnimi vrstami gozdnih listavcev in iglavcev spoznajo najpogostejse vrste gozdnih grmov v svoji bliznji okolici spoznajo najpogostejso gozdno podrast razlikujejo med mahovi praproti in lisaji spoznajo nekaj uzitnih in strupenih gob in se zavedajo nevarnosti pri uzivanju strupenih gob se seznanijo z zakonodajo o nabiranju gob opazovanje spoznavanje in raziskovanje bliznjega gozda primerjanje posameznih gozdnih plasti in proucevanje zivljenjskih razmer dolocanje in prepoznavanje rastlin zivali in gliv v razlicnih gozdnih plasteh s pomocjo preprostih slikovnih kljucev primerjanje vrstne sestave glede na tipe gozdov ugotavljanje posledic zastrupitve s strupenimi rastlinami in gobami s pomocjo literature v solski knjiznici tipi gozdov gozdne plasti rastline v gozdu drevesa grmi zelisca glive tipi gozdov iglasti mesani listnati gozdne plasti plast podrasti debel krosenj listavci bukev hrast gaber kostanj jesen iglavci smreka jelka bor macesen grmi leska bezeg dren navadni brin glog robida crni trn podrast smarnica jagodnjak teloh podlesna vetrnica zajcja detelja praproti glistovnica orlova praprot sladka koreninica lisaji listnati skorjasti in grmicasti glive uzitne in strupene gobe gobani lisicke musnice cilji dejavnosti vsebine pojmi spoznajo osnovne plasti horizonte gozdnih tal in jih primerjajo med medseboj seznanijo se z nastajanjem humusa v gozdu raziskujejo gozdno steljo spoznajo znacilne zivalske predstavnike gozdnih tal seznanijo se s posledicami steljarjenja za rastline in zivali spoznajo najpogostejse zivali gozdne podrasti znajo povezati zivalske in rastlinske predstavnike v prehranjevalne splete spoznajo zivalske vrste ki zivijo v krosnjah dreves in na deblih znajo oceniti pomen drevesnih krosenj kot vir hrane ter bivalisce za stevilne ptice ugotovijo pomen in znacilnosti gozdnega roba seznanijo se z zarascanje travnatih povrsin prehajanjem travnika in pasnika v gozd spoznajo vzroke in posledice propadanja gozdov seznanijo se s posledicami krcenja gozdnih povrsin za cloveka zivali in rastline raziskovanje gozdne stelje samostojno sklepanje iz znanja in izkusenj o pomenu gozdov in o posledicah krcenja in onesnazevanja gozdov zivali v gozdu gozdni rob krozenje snovi v gozdu stelja steljarjenje zivali gozdnih tal strige dvojnonoge mokrice zivali na gozdnih tleh sekulja mocerad gad lisica mravlje pajki zivali na deblih in v krosnjah dreves ptice zolne detli brglezi sove soje hrosci rogac lubadar sesalci veverica polh gozdni rob krozenje snovi v naravi didakticna priporocila ucitelj naj ucencem omogoci dozivljanje in spoznavanje gozda in naj jih usmerja v cim natancnejse opazovanje ucenci naj pri spoznavanju gozda in njegovih prebivalcev uporabljajo cim vec razlicnih cutil vodi ucence tako da bodo glede na ze usvojeno znanje in nove izkusnje ugotavljali podobnosti in razlike med razlicnimi tipi gozdov in sklepali o zivljenjskih razmerah v njih iz tega lahko sklepajo tudi o prilagoditvah organizmov na doloceno okolje vodi ucence pri tej ucni temi tako da cim celostneje spoznajo gozd njegove znacilnosti in vrstno pestrost spoznajo naj cim vec zivali rastlin in gliv cetudi si ne bodo zapomnili imen za vse gozdno steljo prinese v ucilnico kjer jo bodo ucenci raziskovali pri tem naj ucence opozori na ustrezno ravnanje z zivimi bitji po koncanem delu vrne steljo z organizmi v gozd bo pri obravnavi gob posebej pozoren na nevarnosti zastrupitve zato je pomembno da se ucenci zavedajo nevarnosti zauzitja strupenih gob na enak nacin kot gobe obravnava tudi strupene gozdne rastline za utrjevanje znanja o spoznanih zivih bitij skupaj z ucenci pripravi razstavo rastlin gob in zivali v vivarijih akvarij akvaterarij terarij ucenci naj imajo moznost ponavljanja in utrjevanja tudi takrat ko je ucna tema ze zakljucena obravnavano temo bolj celostno predstavi s pomocjo gobarjev gozdarjev lovcev ipd z zgledom navaja ucence na pravilno vedenje v naravi in na varno ravnanje z opazovanimi organizmi medpredmetne povezave kemija geografija gospodinjstvo spoznavanje okolja okoljska vzgoja ter naravoslovje in tehnika ucna tema celinske vode cilji dejavnosti vsebine pojmi ucenci znajo razlocevati razlicne tipe celinskih voda spoznajo tipe ekosistemov s stojeco in tekoco vodo seznanijo se z zivljenjskimi razmerami v sladkih vodah vodne ekosisteme razdelijo na posamezna bivalna obmocja seznanijo se s pojmom plankton rastlinski in zivalski spoznajo najznacilnejse planktonske organizme prepoznajo najpogostejse sladkovodne alge v domacem okolju spoznajo osnovne vodne rastline v svoji neposredni okolici seznanijo se z najpogostejsimi obvodnimi rastlinami seznanijo se z najpogostejsimi zivalmi v prosti vodi spoznajo zivali blatnega dna spoznajo zivali s povrsja vodne gladine seznanijo se z najpogostejsimi obvodnimi zivalmi spoznavajo vodne in obvodne ptice seznanijo se z bioloskim ocenjevanjem kakovosti voda osnovano na prisotnosti posameznih organizmov spoznajo vodoljubne zivali zivali ki so vezane na vodo a se precej casa zadrzujejo izven nje spoznajo zivalske predstavnike podzemeljskih voda opazovanje spoznavanje in raziskovanje stojecih in tekocih celinskih voda v neposredni okolici opazovanje planktona s pomocjo svetlobnega mikroskopa opazovanje in prepoznavanje sladkovodnih alg dolocanje in prepoznavanje vodnih in obvodnih rastlin in zivali s pomocjo preprostih slikovnih kljucev makroskopska bioloska analiza voda primerjanje vrstne sestave zivljenjskih zdruzb v razlicnih tipih celinskih voda vrste celinskih vodnih ekosistemov rastlinski in zivalski plankton vodne rastline vodne zivali obvodne zivali celinske vode stojece in tekoce vode plankton rastlinski in zivalski sladkovodne alge vodne rastline dristavec blatnik vodna leca racja zel lokvanj obvodne rastline trstika rogoz sasi munec zivali blatnega dna tubifeksi pijavke zivali v prosti vodi ribe raki licinke zuzelk zivali z vodne gladine vodni drsalci vodne ptice liska sivka mlakarica obvodne zivli kacji pastirji hrosci zelena zaba sekulja urh belouska caplja storklja endemit cilji dejavnosti vsebine pojmi znajo povezati zivalske in rastlinske predstavnike v prehranjevalne splete seznanijo se s prehranjevalnimi spleti posameznih vodnih ekosistemov znajo opisati krozenje snovi v vodi spoznajo najpogostejsa onesnazila voda in posledice onesnazevanja z njimi seznanijo se s posledicami izsusevanja mocvirnih predelov slovenije igranje vlog ponazarjanje prehranjevalnih verig in spletov samostojno sklepanje iz znanja in izkusenj o pomenu tekocih in stojecih celinskih voda in o posledicah onesnazevanja prehranjevalni spleti viri onesnazevanja onesnazevanje voda mocvirje izsusevanje didakticna priporocila ucitelj naj ucencem omogoci dozivljanje in spoznavanje celinskih voda ucence naj usmerja v cim natancnejse opazovanje ucenci naj uporabljajo cim vec razlicnih cutil glede na ze usvojeno znanje in nove izkusnje ugotavljajo podobnosti in razlike med razlicnimi celinskimi vodami in sklepajo o zivljenjskih razmerah v njih na tej osnovi lahko razpravljajo tudi o prilagoditvah organizmov na doloceno okolje vodi ucence pri tej ucni temi tako da cim celostneje spoznavali celinske vode njihove znacilnosti in vrstno pestrost ucenci naj spoznajo cim vec zivih bitij cetudi si ne bodo zapomnili vseh imen manjse zivali kot so trdoziv paramecij itd z ucenci goji v ucilnici ucenci tako spoznavajo njihove zivljenjske potrebe ziva bitja si tudi ogledajo z mikroskopom ali lupo pri tem mora ucitelj vedno paziti da vrnejo ucenci zivali neposkodovane v gojilnico ce bodo zivali prinasali iz narave v ucilnico jih morajo po koncanem opazovanju vedno vrniti v naravo kjer so jih nabrali za utrjevanje znanja o spoznanih zivih bitij skupaj z ucenci pripravi razstavo organizmov v vivarijih akvarij akvaterarij terarij ucenci naj imajo moznost ponavljanja in utrjevanja tudi takrat ko je ucna tema ze zakljucena medpredmetne povezave fizika kemija geografija gospodinjstvo okoljska vzgoja spoznavanje okolja ter naravoslovje in tehnika ucna tema morje cilji dejavnosti vsebine pojmi ucenci seznanijo se s posameznimi morskimi zivljenjskimi predeli ki se med seboj razlikujejo po zivljenjskih razmerah ter zivih bitjih spoznajo za ziva bitja pomembne lastnosti morske vode slanost temperatura prepustnost za svetlobo spoznajo predstavnike rastlinskega in zivalskega planktona spoznajo najpogostejse morske alge seznanijo se z nekaterimi halofiti spoznajo znacilne rastline v morju in ob ter njihovo povezanost z zivljenjskimi razmerami spoznajo najpogostejse zivali obreznega pasu in bibavice spoznajo najznacilnejse obmorske ptice njihovo ogrozenost in zivljenjske navade selitev spoznajo zivali odprtega morja seznanijo se z znacilnimi predstavniki morskih globin in globokomorskega dna znajo povezati zivalske in rastlinske predstavnike v prehranjevalne splete na konkretnem primeru znajo opisati krozenje snovi v morju znajo razloziti kateri so osnovne viri onesnazevanja morja in posledice onesnazevanja za okolje opazovanje spoznavanje in raziskovanje morja proucevanje morja s pomocjo video posnetkov stalnih zbirk akvarijev strokovne literature itd opazovanje planktona s pomocjo svetlobnega mikroskopa opazovanje in prepoznavanje morskih rastlin in zivali s pomocjo preprostih slikovnih kljucev na terenu ali ob algariju herbariju akvariju samostojno sklepanje na osnovi znanja in izkusenj o pomenu morja in o posledicah onesnazevanja zivljenjske razmere v morju zivljenjski predeli v morju rastline v morju in ob njem zivali morskega obrezja zivali odprtega morja zivali v morskih globinah prehranjevalni spleti viri onesnazevanja morje obrezno odprto in morsko dno morski plankton alge halofiti rastline v morju in ob njem rupija navadni osocnik ruj zuka lovor oljka zivali obreznega pasu in bibavice spuzve ozigalkarji mehkuzci polzi skoljke glavonozci raki iglokozci ribe ptice ob morju galeb kormoran cigra zivali odprtega morja ribe delfini kiti didakticna priporocila ucitelj naj ucencem omogoci dozivljanje in spoznavanje morja usmerja naj jih v cim natancnejsa opazovanja z vsemi cutili glede na usvojeno znanje in nove izkusnje spodbuja ucence da ugotavljajo podobnosti in razlike med razlicnimi predeli morja ugotavljajo zivljenjske razmere v njih in povezujejo lastnosti organizmov z zivljenjskimi razmerami vodi ucence tako da cim celostneje spoznavajo morje njegove znacilnosti in vrstno pestrost ucenci naj spoznajo cim vec razlicnih organizmov cetudi si ne bodo zapomnili vseh imen ucencem nudi moznost opazovanja planktonskih organizmov z mikroskopom za utrjevanje znanja o spoznanih zivih bitij skupaj z ucenci pripravi razstavo organizmov v vivarijih akvarij akvaterarij terarij oziroma razlicne zbirke naravnih materialov lupine polzev in skoljk itd algarij herbarij itd zbirke fotografij risb ipd ucenci naj imajo moznost ponavljanja in utrjevanja tudi takrat ko je ucna tema ze zakljucena se pri obravnavi ucne tematike poveze tudi z algologi ribici pomorscaki itd ker vecini slovenskih otrok morje ni neprestano dostopno predlagamo da to tematiko podrobneje obdelajo obmorski otroci kontinentalni pa je spoznajo natancneje v soli v naravi ali na naravoslovnem dnevu medpredmetne povezave fizika kemija geografija gospodinjstvo okoljska vzgoja spoznavanje okolja ter naravoslovje in tehnika kemijske vsebine ucna tema snovi in njihove spremembe cilji dejavnosti vsebine pojmi ucenci opredelijo kemijo kot eksperimentalno vedo spoznajo kemijo kot vedo o snoveh in njihovih spremembah in razvijajo lasten odnos do predmeta in okolja povezejo kemijo z vsakdanjim zivljenjem razvijajo lasten odnos do porabe energije in surovin opredelitev kemije kot eksperimentalne vede z atraktivnimi eksperimenti motivacija za kemijo vkljucevanje podatkovnih virov knjige revije racunalniske baze filmov in razgovora pri spoznavanju podrocja dela kemije kemija je eksperimentalna veda razvijanje in priprava novih snovi sta zasnovana na eksperimentalnem delu pomen kemije pri razvijanju novih virov energije zdravil novih materialov pri zmanjsevanju onesnazevanja zraka in vode kemija in okolje kaj lahko prispevamo kot posamezniki za lepse okolje varcevanje z energijo in surovinami eksperimentalna veda eksperimentalno delo snovi spremembe snovi didakticna priporocila ucitelj naj izbere ustrezen izbor informacij in eksperimentov ki naj ucence motivirajo za kemijo predstavi izbor primerov snovi n na osnovi katerih bodo ucenci dobili jasno predstavo pomenu kemije za vsakdanje zivljenje izbere ustrezne eksperimente za ponazoritev kemijskih in energijskih sprememb medpredmetne povezave fizika biologija gospodinjstvo ter naravoslovje in tehnika ucna tema snovi in njihove lastnosti cilji dejavnosti vsebine pojmi ucenci opredelijo snovi na naravne in pridobljene spoznajo osnove za varno eksperimentiranje spoznajo kriterije za fizikalne in kemijske spremembe snovi razvijejo preproste eksperimentalne vescine spoznavanje osnovnega kemijskega pribora in oznak za nevarne snovi spoznavanje osnovnih napotkov za varno eksperimentiranje na osnovi demonstracije ucitelja nastevanje in razvrscanje sprememb na fizikalne in kemijske uvajanje v eksperimentiranje snovi razdelitev snovi na naravne in pridobljene fizikalne lastnosti snovi osnovne velicine in enote si masa cas temperatura prostornina kriteriji za kemijske spremembe razlikovanje med fizikalnimi in kemijskimi spremembami varno eksperimentalno delo uvajanje v eksperimentalno delo osnovni kemijski pribor oznake za nevarne snovi napotki za varno delo snovi eksperimentiranje fizikalne in kemijske spremembe enote si didakticna priporocila ucitelj naj ucencem predstavi osnovni laboratorijski pribor in oznake za nevarne snovi ter napotke za varno eksperimentalno delo izvede z ucenci naslednje eksperimente primerjava lastnosti naravnih in pridobljenih snovi obnasanje snovi pri segrevanju vkljucuje pri pouku ucne filme in druge didakticne pripomocke medpredmetne povezave fizika tehnika zdravstvena vzgoja ucna tema ciste snovi in zmesi cilji dejavnosti vsebine pojmi ucenci spoznajo kriterije za razlikovanje zmesi in cistih snovi spoznajo nekatere metode locevanja zmesi dekantiranje filtriranje izparevanje lij locnik in z magnetom in pridobivanja cistih snovi iz zmesi opredelijo elemente in spojine kot ciste snovi opredelijo kemijsko reakcijo definirajo zrak kot zmes plinov in vodo kot spojino opazovanje zmesi in cistih snovi s prostim ocesom in lupo locevanje zmesi dveh snovi in pridobivanje spojin iz elementov demonstracija ucitelja spoznavanje sinteze spojin iz elementov zmesi in ciste snovi kriteriji za razlikovanje cistih snovi od zmesi enostavne metode locevanja zmesi in kriteriji za njihov izbor elementi in spojine nastanek spojin iz elementov pridobivanje elementov iz spojin imena osnovnih elementov in njihovih binarnih spojin oksidi kloridi zmesi cistih snovi dekantiranje filtriranje izparevanje locevanje didakticna priporocila ucitelj naj izvede z ucenci naslednje eksperimente locevanje zmesi dveh komponent natrijev klorid in pesek kafra in pesek modra galica in oglje olje in voda pridobivanje raztopljene snovi iz raztopine sinteza zelezovega sulfida medpredmetne povezave fizika biologija okoljska vzgoja poklicno usmerjanje cilji dejavnosti vsebine pojmi spoznajo pridobivanje kisika dusika in zlahtnih plinov iz zraka spoznajo vodo kot kemijsko spojino in njen pomen za zivljenje opredelijo probleme onesnazenosti v domacem kraju prepoznavanje stopenj pridobivanja elementov iz zraka na osnovi ucnih filmov ali shem zrak zrak kot zmes plinov locevanje sestavin zraka zrak surovina kisik gorenje dihanje voda in njen pomen za zivljenje voda kot spojina razkroj vode na elemente problemi onesnazenosti v domacem kraju zrak zmes kisik dusik zlahtni plini gorenje dihanje voda razkroj vode kemijska spojina didakticna priporocila ucitelj naj z ucenci ponovi vsebine o vodi iz razreda izvede z ucenci naslednje eksperimente elektroliza vode dokaz vsebnosti kisika in vodika gorenje magnezija in alkohola obravnava prepoznavanje stopenj pridobivanje elementov iz zraka s pomocjo ucnih filmov ki jih izbere po lastni presoji medpredmetne povezave fizika biologija geografija spoznavanje okolja ter naravoslovje in tehnika fizikalne vsebine ucna tema zvok cilji dejavnosti vsebine pojmi ve da predmeti ki oddajajo zvok zvocila zatresejo zrak in da take tresljaje imenujemo nihanje ve da sprejemnik zvoka zazna tresenje zraka tako da sam zaniha spozna da zvok predstavlja sirjenje teh tresljajev po snoveh od oddajnika do sprejemnika delna ponovitev vsebine razreda pozna nekaj oddajnikov zvoka glasilke violinska struna radijski zvocnik in sprejemnik zvoka clovesko uho pozna pojem frekvence zvoka in ve da zvok tocno dolocene frekvence imenujemo ton seznani se tudi s pojmom suma pozna hitrost zvoka v zraku spozna da je hrup neprijeten zvok ter se seznani s skodljivostjo hrupa in nacini preprecevanja hrupa zvocna izolacija opazovanje nihanja glasbenih vilic strun glasbil in membrane delujocega zvocnika opazovanje prenosa tresljaja nihajoce membrane oddajnik na drugo membrano sprejemnik zvoka s stetjem oceni cas med bliskom in gromom ter s tem podatkom grobo doloci oddaljenost mesta od koder prihaja grom opazovanje izvedbe nekaterih ukrepov za zmanjsevanje oziroma preprecevanje hrupa v svoji bliznji okolici zmanjsanje hitrosti vozil prepoved oddajanja zvocnih signalov postavitev protihrupnih pregrad ipd zvok zascita nihanje frekvenca nihanja zvok oddajnik zvoka zvocilo sprejemnik zvoka ton sum hrup didakticna priporocila ucitelj naj poveze obravnavo zvoka hrupa in zascite pred hrupom z obravnavo ekosistemov in vplivom cloveka na naravno okolje ucence naj opozori na zvok kot sredstvo za komunikacijo med zivimi bitji vodi jih naj tudi h kriticnemu razmisljanju o skodljivem vplivu hrupa na naravno okolje medpredmetne povezave spoznavanje okolja in naravoslovje in tehnika ucna tema svetloba cilji dejavnosti vsebine pojmi ve da telo vidimo ce je osvetljeno odbija svetlobo ali samo oddaja svetlobo svetilo in ce ta svetloba pade v nase oko zna opredeliti pojme svetilo osvetljeno telo svetlobni curek in zarek ter senco telesa ve da se svetloba siri premocrtno ter zna svetlobne zarke ponazoriti s premicami ter puscicami ki nakazujejo smer sirjenja svetlobe pozna hitrost svetlobe ve da se svetloba na meji dveh snovi deloma odbije deloma lomi kratka in delna ponovitev poglavja o barvah iz naravoslovja razreda zna skicirati potek svetlobnega zarka pri odboju na ravni ploskvi in pri prehodu iz ene snovi v drugo seznani se s potekom svetlobnih zarkov skozi zbiralno in razprsilno leco ve kaj je gorisce lece in goriscna razdalja lece spozna da svetloba posreduje sliko okolice v tem smislu i pozna model kamere obscure ii pojasni sliko v ravnem zrcalu predmet vidimo v odbiti svetlobi iii po prehodu skozi leco diaprojektorja fotografskega aparata svetloba posreduje sliko predmeta na zaslon na film zna lociti med realno in navidezno sliko predmeta spozna da je slika predmeta pri izbrani oddaljenosti predmeta ostra samo pri tocno doloceni razdalji od lece seznani se s preprosto zgradbo cloveskega ocesa ve da je ocesna leca zbiralna in da je slika predmeta na ocesnem ozadju realna spozna da je slika razlicno oddaljenih predmetov ki nastane na ocesnem ozadju vedno ostra le ce ima ocesna leca prilagodljivo goriscno razdaljo spozna funkcijo ocesa nastanek ostre slike na ocesnem ozadju pri neprilagodljivi ocesni leci opazovanje preprostih svetil razzarjeni predmeti oddajajo svetlobo bakla zarnica zvezde sonce opazovanje osvetljenih predmetov predmeti okoli nas planiti luna opazuje poteka svetlobnega zarka pri odboju na meji dveh snovi in pri lomu torej pri prehodu iz ene snovi v drugo demonstracijski poskus opazuje poteka svetlobnega zarka pri prehodu skozi zbiralno in razprsilno leco demonstracijski poskus opazuje nastanek slike pri preslikavi z zbiralno leco doloci goriscno razdaljo zbiralne lece slika sonca nastane v goriscu opazuje nastanek slike v kameri obscuri v ravnem zrcalu in na zaslonu pri projekciji z diaprojektorjem svetila in osvetljena telesa odboj in lom svetlobe lece in preslikave clovesko oko svetilo osvetljeno telo svetlobni zarek senca odboj svetlobe lom svetlobe leca zbiralna razprsilna gorisce in goriscna razdalje lece preslikava z leco predmet slika realna navidezna oko ocesna leca didakticna priporocila ucitelj naj z ucenci ponovi poglavje o barvah iz razreda ucencem omogoci samostojno eksperimentalno delo in jih navaja na natancnost pri delu na opazovanje ter iskanje aplikacij v naravnem okolju medpredmetne povezave biologija spoznavanje okolja in naravoslovje in tehnika ucna tema valovanje cilji dejavnosti vsebine pojmi spozna pojav valovanja na vodni gladini vrvi in dolgi vzmeti deli snovi valovanje potuje od mesta nastanka ve da se z valovanjem prenasa energija pri valovanju na vodni gladini in vrvi je to energija gibanja pri valovanju po dolgi vzmeti pa energija stisnjene oziroma raztegnjene vzmeti spozna da se valovanje na oviri odbije spozna da je zvok valovanje prenasanje tresljajev po snovi spozna podobnosti med valovanjem na vodni gladini zvokom in svetlobo sirjenje v vse smeri od mesta nastanka odboj na oviri prenos energije za potovanje ni potrebna gonilna razlika iz podobnosti sklepa da je tudi svetloba valovanje ve da svetloba potuje z razliko od ostalih navedenih valovanj tudi skozi prazen prostor ve da se z valovanjem prenasa informacija zvocni signal svetlobni signal hitrost prenosa informacije opazuje valove na vodni gladini z opazovanjem plovcev ugotovi da plovci nihajo motnja se pa siri opazuje valovanje po vrvi in dolgi vzmeti sirjenje valovanja in odboj poslusa odmev in oceni oddaljenost ovire opazuje sirjenje svetlobe po opticnih vlaknih valovanje na vodni gladini vrvi in dolgi vzmeti zvok in svetloba sta valovanji valovanje didakticna priporocila ucitelj naj izbere eksperimente ki bodo ucence motivirali in vodili k osnovnim fizikalnih zakonom medpredmetne povezave naravoslovje in tehnika b didakticna priporocila ucitelj naj vodi ucence tako da pridejo do znanja preko dejavnosti zaznavanje opazovanje razvrscanje stetje merjenje tehtanje belezenje zbiranje podatkov sklepanje komuniciranje uporaba casovnih in prostorskih razmerij eksperimentiranje napovedovanje postavljanje podmen nadzor spremenljivk razlaga ucenci lahko izvajajo dejavnosti pri pouku pri naravoslovnih dnevih pa tudi doma pri uresnicevanju ciljev cim bolj sledi didakticnim nacelom od znanega k neznanemu od bliznjega k daljnemu od preprostejsega k bolj zapletenemu od konkretnega k abstraktnemu od posebnega k splosnemu razred izhodisce bioloskih vsebin so naravni ekosistemi cilji so oblikovani tako da jih lahko ucitelj uresnici le ob neposrednem stiku ucenca z naravo ucitelj obdela vse ucne teme iz ucnega nacrta vendar s poudarkom na tistih naravnih ekosistemih ki so otroku najblizji na primer ucitelji na primorskem podrobneje obdelajo morje temeljna znanja morajo pridobiti vsi ucenci posebna pozornost je v sedmem razredu posvecena poseganju cloveka v naravna okolja in posledicam tega poseganja pri spoznavanju zivih bitij v dolocenem okolju ni nujno da ucenec spoznava ziva bitja ki so zapisana v katalogu v kurzivu ucitelj lahko namesto teh izbere katerakoli druga sorodna ziva bitja v razredu so temeljna vodila pouka bioloskih vsebin neposreden stik z naravo poseben poudarek je na spoznavanju zivljenjske pestrosti izbranih ekosistemov kar je temelj za nadgradnjo v osmem razredu ucenci naj spoznajo cim vec razlicnih organizmov cetudi si ne bodo zapomnili vseh imen temeljno vodilo pouka kemijskih vsebin v razredu je razvijanje sposobnosti uporabe kemijskih podatkov in informacij s postopnim uvajanjem kemijskega izrazoslovja ucenci naj pri pouku naravoslovja spoznavajo vpliv kemije na razvoj materialov s katerimi se srecujejo vsak dan in na kakovost njihovega zivljenja v posameznih vsebinskih sklopih pri didakticnih priporocilih in dejavnostih so predlagane laboratorijske in druge individualne oz skupinske aktivnosti ucencev za eksperimentalno ponazoritvi pojmov pa so navedeni predlogi ki jih ucitelji lahko poljubno dopolnjujejo v razredu je temeljno vodilo pouka fizikalnih vsebin povezava eksperimentalnih spoznanj s pojavi s pojavi v naravi pouk naj bo zasnovan na poskusih in ipazovanjih ucencev v ospredju naj bodo miselni procesi s poudarkom na razumevanju in razlaganju pojavov v okolju s podrocja fizike iv temeljni standardi znanj globalni cilji preverjanja in ocenjevanja ucenec zna pojasniti osnovne pojme dejstva in zakonitosti s podrocja zive in nezive narave in pestrosti zivljenja izkaze sposobnost za proucevanje zivljenjskih procesov in pojavov zna z lastnim iskanjem in proucevanjem priti do dolocenih spoznanj ima pozitiven odnos do narave in odgovoren odnos do okolja je sposoben povezati znanja s podrocja naravoslovja z druzboslovnimi in tehniskimi znanji je obcutljiv za zaznavanje in razumevanje ekoloskih problemov zna opazovati obvlada najosnovnejse eksperimentalne vescine zna uporabiti pridobljeno znanje in izkusnje v novih primerih ve da je clovek sestavni del narave spostuje vse oblike zivljenja in razume medsebojno povezanost zive in nezive narave preverjanje znanja iz naravoslovja obsega tri ravni a znanje in razumevanje b zajemanje in obdelava podatkov c eksperimentalne vescine a znanje in razumevanje ucenci naj poznajo in razumejo nastete pojave zakonitosti dejstva definicije pojme in teorije tehnike laboratorijskega eksperimentalnega in terenskega dela s pripomocki in aparaturami varnostne ukrepe pri delu v ucilnici in na terenu vplive poseganja v okolje ter njihove posledice za okolje in druzbo nacine primernega ravnanja z zivimi bitji oz naravo vprasanja za preverjanje ciljev ki se nanasajo na znanje in razumevanje se pogosto zacenjajo z besedami definiraj zapisi opisi skiciraj razlozi primerjaj pojasni opredeli imenuj nastej b zajemanje in obdelava podatkov ter resevanje problemov ucenci naj bodo sposobni z besedami ali v drugi ustrezni obliki shematsko graficno numericno poiskati zbrati urediti in predstaviti informacije iz razlicnih virov preoblikovati informacije iz ene oblike v drugo smiselno uporabiti podatke smiselno razloziti pojave zakonitosti in medsebojne odnose postavljati napovedi in hipoteze resevati probleme s povezovanjem znanja iz razlicnih naravoslovnih poglavij ter ostalih predmetov uporabiti znanje v novih situacijah zastaviti nove probleme kriticno analizirati navesti razloge za in proti vprasanja in naloge s katerimi preverjamo te spretnosti se pogosto nanasajo na prenos znanja na primere pri odgovorih na vprasanja in resevanju problemov s podrocja preverjanja sposobnosti in vescin morajo ucenci znanje logicno in deduktivno uporabiti v novi situaciji vprasanja in naloge za preverjanje teh ciljev se pogosto zacenjajo z besedami napovej predlagaj izpelji doloci razlozi uporabi povezi primerjaj c eksperimentalne vescine ucenci naj znajo nacrtovati preproste poskuse spremljati opazovati zapisovati ugotovitve in merjenja oblikovati porocilo o delu uporabljati tehnike laboratorijskega eksperimentalnega in terenskega dela ter pripomocke in aparature ter pri tem slediti navodilom kjer je to potrebno nacini preverjanja in ocenjevanja pri predmetu naravoslovje preverjamo znanje na mozne nacine ustno preverjanje pisno preverjanje ocenjevanje dela in izdelkov ucencev dejavnosti porocila priporocamo da ucitelji preverjajo s vsemi moznimi nacini preverjanja in tako zagotovijo cim bolj kompleksno oceno kjer ucenec lahko na najustreznejsi nacin pokaze kar najvec znanja v sirsem smislu besede ucenec je opravil obveznosti pri pouku naravoslovja takrat kadar je izkazal ustrezno pozitivno znanje v sirsem smislu besede v katalog znanj standardi znanj minimalni standardi znanj bioloske ucne teme naravni ekosistemi ucna tema gozd cilji vsebine pojmi ucenec razlikuje med znacilnosti mesanih listnatih in iglastih gozdov ve da razlikujemo v gozdu vec plasti pozna znacilnosti posamezne gozdne plasti prepozna tipicne predstavnike zivih bitij v gozdnih plasteh razlikuje med znacilnimi vrstami gozdnih listavcev in iglavcev pozna najpogostejse vrste gozdnih grmov v svoji bliznji okolici razlikuje med mahovi praproti in lisaji na podlagi prisotnosti lisajev zna oceniti cistost okolja prepozna uzitne gobe od strupenih tipi gozdov gozdne plasti rastline v gozdu glive tipi gozdov listavci bukev hrast gaber kostanj jesen iglavci smreka jelka bor macesen grmi leska bezeg dren navadni brin robida podrast smarnica jagodnjak teloh praproti lisaji glive uzitne in strupene gobe prepozna osnovne plasti horizonte gozdnih tal in jih medsebojno primerjajo prepozna znacilne zivalske predstavnike v gozdnih tleh in gozdno podrasti zna povezati zivalske in rastlinske predstavnike v prehranjevalni splet pozna zivalske vrste ki zivijo v krosnjah dreves in na deblih zna oceniti pomen drevesnih krosenj kot vir hrane ter varno skrivalisce in bivalni prostor za stevilne ptice razlozi postopek nastanka gozda prehod iz travnika pasnika v gozd poznajo vzroke in posledice propadanja gozdov zivali v gozdu gozdni rob krozenje snovi v gozdu zivali gozdnih tal strige dvojnonoge mokrice zivali na gozdnih tleh sekulja mocerad gad lisica mravlje pajki zivali na deblih in v krosnjah dreves ptice hrosci sesalci gozdni rob krozenje snovi ucna tema celinske vode cilji vsebine pojmi ucenec zna lociti med celinskimi vodami prepozna tipe ekosistemov s stojeco in tekoco vodo vodne ekosisteme razdeli na posamezna bivalna obmocja prepozna najznacilnejse planktonske organizme prepozna najpogostejse sladkovodne alge v domacem okolju razlikuje med osnovnimi vodnimi in obvodnimi rastlinami v svoji neposredni okolici prepozna zivali blatnega dna podvodne gladine in vodne gladine pozna najpogostejse obvodne zivali prepozna predstavnike podzemeljskih voda vrste celinskih vodnih ekosistemov rastlinski in zivalski plankton vodne rastline vodne zivali obvodne zivali celinske vode rastlinski in zivalski plankton sladkovodne alge vodne in obvodne rastline dristavec blatnik vodna leca racja zel trstika rogoz sasi zivali v vodi tubifeksi pijavke ribe raki licinke zuzelk zivali vodne gladine komarji vodni drsalci zivali ob in v vodi kacji pastirji hrosci zelena zaba sekulja urh caplja belouska storklja endemit znajo povezati zivalske in rastlinske predstavnike v prehranjevalni splet seznanijo se s prehranjevalnimi spleti posameznih vodnih ekosistemov znajo opisati krozenje snovi v vodi spoznajo najpogostejse onesnazevalce voda in posledice onesnazevanja seznanijo se s posledicami izsusevanja mocvirnih predelov slovenije prehranjevalni spleti viri onesnazevanja krozenje snovi onesnazevanje voda mocvirja izsusevanje ucna tema morje cilji vsebine pojmi ucenec prepozna posamezne zivljenjske predele ki se med seboj locijo po zivljenjskih razmerah rastlinah in zivalih prepozna predstavnike rastlinskega in zivalskega planktona pozna najpogostejse morske alge pozna znacilne rastline v morju in ob njem in jih zna povezati z zivljenjskimi razmerami pozna najpogostejse zivali ki jih srecamo v obreznem pasu in pasu bibavice prepozna najznacilnejse ptice ki zivijo ob morju ali na gladini morja prepozna nekatere zivali odprtih voda in globokega morskega dna zna povezati zivalske in rastlinske predstavnike v prehranjevalni splet zna razloziti kateri so osnovne viri onesnazevanja morja in posledice onesnazevanja za okolje zivljenjske razmere v morju zivljenjski predeli v morju rastline v morju in ob njem zivali v morju in ob njem prehranjevalni spleti onesnazevalci morja morje obrezje dno odprto morje morski plankton alge halofiti rastline v morju in ob njem rupija navadni osocnik ruj zuka lovor oljka zivali obreznega pasu in bibavice polzi skoljke spuzve raki iglokozci ribe ozigalkarji ptice ob morju galeb zivali odprtih voda lignji hobotnice sipe ribe delfini kiti kemijske ucne teme ucna tema snovi in njihove spremembe cilji vsebine pojmi ucenec na konkretnem primeru opredeli kemijo kot eksperimentalno vedo na konkretnem primeru pozna kemijo kot vedo o snoveh in njihovih spremembah na primerih poveze kemijo s vsakdanjim zivljenjem kemija je eksperimentalna veda pomen kemije kemija in okolje eksperimentalna veda eksperimentalno delo snovi spremembe snovi ucna tema snovi in njihove lastnosti cilji vsebine pojmi ucenec nasteje in prepozna naravne in pridobljene snovi poznajo osnovne velicine in si enote za opis fizikalnih lastnosti zna nasteti primere fizikalnih in kemijskih sprememb snovi pozna osnovna pravila za varno eksperimentiranje snovi razdelitev snovi na naravne in pridobljene fizikalne lastnosti snovi osnovne velicine in enote si masa cas temperatura prostornina kriteriji za kemijske spremembe razlikovanje med fizikalnimi in kemijskimi spremembami varno eksperimentalno delo snovi eksperimentiranje fizikalne in kemijske spremembe enote si ucna tema ciste snovi in zmesi cilji vsebine pojmi ucenec pozna kriterije za razlikovanje zmesi in cistih snovi zna uporabiti enostavne metode za locevanje izbrane zmasi razlikuje med elementi in spojinani pozna osnove za imenovanje elementov definira kemijsko reakcijo kopt snovno spremembo definira zrak kot zmes plinov in surovino za kisik in dusik pozna reakcijo gorenja in jo poveze z dihanjem opredeli vodo kot spojino in surovino za vodik in kisik zmesi in ciste snovi kriteriji za razlikovanje cistih snovi od zmesi enostavne metode locevanja zmesi elementi in spojine pridobivanje elementov iz spojin zrak zrak kot zmes plinov zrak surovina kisik gorenje dihanje voda in njen pomen za zivljenje voda kot spojina zmesi locevanje zrak zmes kisik dusik gorenje dihanje voda vi znanja izvajalcev ucnega nacrta za poucevanje naravoslovja v razredu osnovne sole so usposobljeni ucitelji ki so koncali visjesolsko po zakonu oziroma visokosolsko izobrazbo za poucevanje bioloskih vsebin so potrebna znanja visjesolskega po zakonu oz visokosolskega studija enopredmetna pedagoska smer biologije naziv prof biologije dvopredmetna pedagoska smer biologija v vezavi naziv prof biologije in za poucevanje fizikalnih vsebin so potrebna znanja visjesolskega po zakonu oz visokosolskega studija enopredmetna pedagoska smer fizike naziv prof biologije dvopredmetna pedagoska smer fizika v vezavi naziv prof fizike in za poucevanje kemijskih vsebin so potrebna znanja visjesolskega po zakonu oz visokosolskega studija enopredmetna pedagoska smer kemije naziv prof kemije dvopredmetna pedagoska smer kemija v vezavi naziv prof kemije in celotno naravoslovje v razredu lahko poucujejo ucitelji ki imajo znanja iz enopredmetnega ali dvopredmetnega studija biologija kemija fizika v povezavi z drugim predmetom in se ustrezno dousposobijo iz manjkajocih znanj v programu mora sodelovati strokovni sodelavec laborant laborant sodeluje pri eksperimentalnih laboratorijskih in terenskih delih in pri vajah skrbi za zbirke vivarije kemikalije in laboratorij laborant je pedagoski delavec ki mora imeti koncano vsaj v stopnjo izobrazevanja in opravljen strokovni izpit laborant sodeluje pri vseh naravoslovnih predmetih vii priloge materialni pogoji sola lahko izvaja program naravoslovja ce ima na voljo ucilnico ki je ustrezno opremljena za izvajanja naravoslovja glede na opredeljene dejavnosti naravoslovni laboratorij opremljen za izvajanje laboratoriskih vaj lahko tudi naravoslovna ucilnica za izvajanje skupinskega eksperimentalnega dela ucencev prostor za skladiscenje kemikalij ki ustreza veljavnim standardom za shranjevanje kemikalij kabinet za laboranta z zbirko ucil vaje se izvajajo kot blok ure pri vajah je lahko najvec ucencev vaje vodi ucitelj nujno pa pri vajah sodeluje tudi laborant ucenci morajo pri kemijskih vajah v skladu z varnostnimi standardi nositi zascitna ocala rokavice in zascitno obleko haljo izvedbeni standardi in normativi priloga seznam potrjenih ucbenikov seznam strokovne literature za ucitelje in ucence priloga vsa obvezna in spremljevalna ucna gradiva najdejo ucitelji v katalogu ucbenikov za osnovne sole zavod rs za solstvo april in na naslovu keminfo v poglavju zakladnica znanja in ucni materiali naslov na medmrezju http www arnes si supddoln keminfo viii upostevani viri analiza pripomb uciteljev na osnuteke ucnih nacrtov primerjalne studije tujih ucnih nacrtov kurikulov