ius info zaprti del za narocnike uporaba baze račun iskanje dokument vs oddelek kazenski datum področje kazensko procesno pravo institut izvajanje dokazov zavrnitev dokaznega predloga kritev pravice do obrambe predkazenski postopek ogled ogled ki ga opravijo organi za notranje zadeve navzočnost okodovanca navzočnost osumljenca pri ogledu strokovno mnenje organov za notranje zadeve jedro iz navedenega sledi da sta sodiči prve in druge stopnje v zvezi z dokaznim predlogom obrambe ki je bil zavrnjen ugotovili da ni podana dovolj visoka stopnja verjetnosti da bi predlagani dokaz lahko potrdil zatrjevano dejstvo oz drugače sodiči sta ugotovili da ni podlage za upoteven dvom v verodostojnost za obrambo spornega dokaza iz določbe odst čl zkp izhaja da mora preiskovalni sodnik organi za notranje zadeve na primeren način obvestiti dravnega toilca obdolenca zagovornika in okodovanca kdaj in kje bodo opravljena preiskovalna dejanja pri katerih so lahko navzoči razen če bi bilo nevarno odlaati navedene osebe imajo torej pravico biti navzoče pri preiskovalnem dejanju ogledu ni pa njihova navzočnost obvezna okoličina da okodovanec morebiti ni bil ves čas navzoč pri ogledu ne predstavlja kritve določb postopka tudi če se teje da obdolenec o ogledu ni bil obvečen in je zato podana kritev njegove pravice biti navzoč na ogledu po in o odst čl v zvezi z odst čl zkp ne gre za bistveno kritev določb kazenskega postopka iz odst čl zkp razlog za vloitev zahteve za varstvo zakonitosti po tč odst čl zkp niti za kritev določbe kazenskega postopka ki je vplivala na zakonitost sodne odločbe tč odst čl zkp kritev ki jo uveljavlja vlonik bi bilo namreč moč upotevati v postopku zahteve za varstvo zakonitosti le če bi bila izkazana vzročna zveza med kritvijo in izpodbijano sodbo sodiče dokaze ki jih zberejo organi za notranje zadeve presoja v skladu z načelom proste presoje dokazov odst čl zkp posebej je treba opozoriti da v tem primeru ko so organi za notranje zadeve podali daktiloskopsko strokovno mnenje ne gre za izvedenstvo v zvezi s katerim pa bi se v kolikor bi ga opravilo ministrstvo za notranje zadeve lahko utemeljeno postavljalo vpraanje nepristranskosti taknega izvedenitva besedilo zahteva zagovornika obsojenega i s za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena o b r a z l o i t e v okrono sodiče v ljubljani je s sodbo z dne i s spoznalo za krivega kaznivega dejanja velike tatvine po točki odstavka člena kz in mu izreklo kazen mesecev zapora vije sodiče v ljubljani je s sodbo z dne pritobi zagovornika i s deloma ugodilo tako da je izrečeno kazen znialo na mesecev zapora v preostalem pa je pritobo zavrnilo kot neutemeljeno obsojenčev zagovornik je dne zoper pravnomočno sodbo vloil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kritve kazenskega zakona zaradi bistvene kritve določb kazenskega postopka iz odstavka člena zakona o kazenskem postopku zkp ter zaradi drugih kritev določb kazenskega postopka ki so vplivale na zakonitost sodne odločbe in predlagal naj vrhovno sodiče republike slovenije ustrezno spremeni pravnomočno odločbo vijega sodiča v ljubljani kot tudi okronega sodiča v ljubljani in obsojenca oprosti obtobe podrejeno pa da obe odločbi razveljavi in zadevo vrne v novo presojo predlagal je tudi da bodisi prvostopno sodiče bodisi vrhovno sodiče odredi odloitev izvritve pravnomočne sodne odločbe v obrazloitvi zahteve vlonik navaja da je vije sodiče sledilo nesprejemljivi oceni prvostopnega sodiča da naj bi obsojenec storil dejanje ki mu ga je očitala obtoba opustitev izvedbe predlaganih dokazov v zvezi s spornim ogledom kraja kaznivega dejanja je nezakonita nezakonito je bil izveden ogled kraja domnevnega vloma strokovno mnenje o prstnem odtisu obsojenca je okronemu dravnemu toilstvu posredovalo ministrstvo za notranje zadeve urad kriminalistične slube to je zainteresirana in zato pristanska institucija obsojencu je bil prstni odtis podtaknjen in gre za zlorabo katere rtev je obsojenec pri ogledu se ni iskalo vlomilskega orodja tako da niti ni jasno ali to obstoja vse to kae da obsojenec ni storil kaznivega dejanja zaradi katerega je bil obsojen vrhovni dravni toilec svetnik v b je v odgovoru ki ga je podal v skladu z določbo odstavka člena zkp ocenil da se obsojenčev zagovornik v zahtevi za varstvo zakonitosti vsebinsko sklicuje na zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in je zato treba zahtevo zavrniti zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena obramba obsojenca je e v postopku pred sodičem prve stopnje zatrjevala da je bil prstni odtis najden na eni od pisemskih ovojnic v katerih je bil denar obsojencu podtaknjen sodiče prve stopnje je takno monost zavrnilo na podlagi ugotovitve da tevilni drugi dokazi potrjujejo da je obsojeni i s storil dejanje ki mu ga je očitala obtoba poleg tega pa je sodiče tudi ocenilo da ni podlage za dvom v resničnost oziroma pravilnost ugotovitev organov za notranje zadeve glede najdene prstne sledi in vsebine strokovnega mnenja to je bil tudi razlog za zavrnitev predloga obrambe za zaslianje delavcev unz ki so opravljali ogled oziroma izdelali strokovno mnenje o najdenem prstnem odtisu pritobeno sodiče je ugotovilo da je sodiče prve stopnje utemeljeno zavrnilo navedeni dokazni predlog obrambe in je pritrdilo oceni da je bilo dejansko stanje dovolj razčičeno in da ni razloga za dvom v nepristransko ugotovitev delavcev policije glede najdene prstne sledi in vsebine strokovnega mnenja po drugi strani pa trditve obrambe o spornosti tega dokaza nimajo v spisu nobene podlage iz navedenega sledi da sta sodiči prve in druge stopnje v zvezi z dokaznim predlogom obrambe ki je bil zavrnjen ugotovili da ni podana dovolj visoka stopnja verjetnosti da bi predlagani dokaz lahko potrdil zatrjevano dejstvo oziroma drugače sodiči sta ugotovili da ni podlage za upoteven dvom v verodostojnost za obrambo spornega dokaza ob upotevanju tako ugotovljenega stanja stvari vrhovno sodiče ugotavlja da z zavrnitvijo predlaganega dokaza niso bile krene določbe postopka ki obdolencu zagotavljajo ustavno pravico izvajanja dokazov v njegovo korist po mnenju vlonika zahteve je bil ogled kraja kaznivega dejanja nezakonito izveden ker pri njem ni bil navzoč okodovanec in ker pri njem ni imel monosti sodelovati obdolenec v obravnavani zadevi so organi za notranje zadeve ogled opravili na podlagi določbe odstavka člena v skladu z določbami do člena zkp v primeru ko organi za notranje zadeve ogled opravljajo sami se glede navzočnosti strank in okodovanca po določbi odstavka člena zkp uporabljajo določbe in odstavka navedenega člena iz določbe odstavka člena zkp izhaja da mora preiskovalni sodnik organi za notranje zadeve na primeren način obvestiti dravnega toilca obdolenca zagovornika in okodovanca kdaj in kje bodo opravljena preiskovalna dejanja pri katerih so lahko navzoči razen če bi bilo nevarno odlaati navedene osebe imajo torej pravico biti navzoče pri preiskovalnem dejanju ogledu ni pa njihova navzočnost obvezna v obravnavanem primeru je bil okodovanec seznanjen z ogledom iz podatkov spisa ni razvidno da bi mu bila navzočnost onemogočena zato okoličina da morebiti ni bil ves čas navzoč pri ogledu ne predstavlja kritve določb postopka drugačen je poloaj glede navzočnosti obsojenega i s pri ogledu iz podatkov spisa je razvidno da je bila obdolencu v zvezi s sumom da je storil obravnavano kaznivo dejanje dne odvzeta prostost ob uri in je bil takrat odpeljan na postajo policije iz zapisnika o ogledu kraja vloma izhaja da se je ogled pričel ob uri iz podatkov spisa ni razvidno ali je bil obdolenec obvečen o ogledu oziroma ali mu je bila navzočnost pri njem omogočena v tem primeru se je pred pričetkom preiskave opravljalo procesno dejanje zoper znanega osumljenca podana je bila monost da se ga o tem dejanju obvesti in mu navzočnost omogoči ne da bi bilo zato treba z izvedbo ogleda odlaati obramba v postopku pred sodičem prve in druge stopnje kritve obdolenčeve pravice biti navzoč na ogledu ni uveljavljala in tako dejansko stanje glede tega ali je bil obdolenec morebiti o ogledu obvečen pa se ga ni elel udeleiti ni posebej raziskano vendar pa tudi če se teje da obdolenec o ogledu ni bil obvečen in je zato podana kritev njegove pravice biti navzoč na ogledu po in odstavku člena v zvezi z odstavkom člena zkp ne gre za bistveno kritev določb kazenskega postopka iz odstavka člena zkp razlog za vloitev zahteve za varstvo zakonitosti po točki odstavka člena zkp niti za kritev določbe kazenskega postopka ki je vplivala na zakonitost sodne odločbe točka odstavka člena zkp kritev ki jo uveljavlja vlonik bi bilo namreč moč upotevati v postopku zahteve za varstvo zakonitosti le če bi bila izkazana vzročna zveza med kritvijo in izpodbijano sodbo glede tega je vlonik čeprav se na povezavo izrecno ni skliceval zatrjeval da je bil ogled nepravilno opravljen oziroma da je bil obdolencu na ogledu najdeni prstni odtis podtaknjen v zvezi s tem je bila kolikor gre za dejanska vpraanja opravljena presoja sodiča prve in druge stopnje ki zatrjevanja obrambe ni potrdila tega pa tudi ne potrjuje presoja vrhovnega sodiča v zvezi z vpraanjem zakonitosti zavrnitve predlaganih dokazov za preizkus verodostojnosti dokaza ki obremenjuje obdolenca in je sodiče nanj oprlo obsodilno sodbo tako ni podana podlaga za sklep da je ugotovljena kritev vplivala na zakonitost sodbe v obravnavani zadevi je ministrstvo za notranje zadeve uprava za notranje zadeve oddelek kriminalistične tehnike izdelal strokovno mnenje ali prstni odtis najden pri ogledu kraja kaznivega dejanja na pisemski kuverti ustreza prstnemu odtisu obdolenca vlonik zahteve pri zatrjevanju da to ni sprejemljivo in da gre za zavrno ravnanje ki s samo objektivnostjo nima ničesar opraviti ne pove kakna kritev zakona naj bi bila s tem podana organi za notranje zadeve v skladu z določbami xv poglavja zkp zbirajo dokaze o kaznivem dejanju kadar so podani razlogi da je bilo to storjeno organi za notranje zadeve v skladu z določbami navedenega poglavja tudi opravljajo določena preiskovalna dejanja sodiče dokaze ki jih zberejo organi za notranje zadeve presoja v skladu z načelom proste presoje dokazov odstavek člena zkp posebej je treba opozoriti da v tem primeru ko so organi za notranje zadeve podali daktiloskopsko strokovno mnenje ne gre za izvedenstvo v zvezi s katerim pa bi se v kolikor bi ga opravilo ministrstvo za notranje zadeve lahko utemeljeno postavljalo vpraanje nepristranskosti taknega izvedenitva na podlagi navedenega vrhovno sodiče ugotavlja da niso podane kritve zakona ki jih vlonik smiselno uveljavlja v svoji zahtevi in da je zahteva za varstvo zakonitosti delno vloena zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja zato jo je v skladu z določbo člena zkp zavrnilo kot neutemeljeno izvor sodba i ips izvor zveza zkp člen domov vrh strani pomoč zadnja sprememba judikati vs © tega dokumenta ni dovoljeno nepooblačeno razmnoevati ali distribuirati