predmetna kurikularna komisija za domsko vzgojo vzgojni program za dijaske domove ljubljana november vzgojni program za dijaske domove je pripravila predmetna kurikularna komisija za domsko vzgojo v sestavi izredna prof dr majda psunder pedagoska fakulteta maribor predsednica anton skok zavod rs za solstvo strokovni tajnik redni prof dr vinko skalar pedagoska fakulteta ljubljana clan danica starkl zavod rs za solstvo visja svetovalka za dijaske domove clanica joze horvat ravnatelj dijaskega doma portoroz clan mag marjeta cerar clanica ima loceno mnenje od ostalih clanov komisi je koordinatorja tone skok danica starkl vodja podrocne skupine za dijaske domove pri zrss jezikovni pregled bozidar vracko strokovni svet rs za splosno izobrazevanje je na svoji seji spreje l in potrdil vzgojni program za dijaske domove kazalo uvod temeljni cilji naloge in vsebine vzgojno izobrazevalnega dela v dijaskem domu posebnosti vzgojno izobrazevalnega dela v dijaskem domu nacela vzgojno izobrazevalnega dela v dijaskem domu vzgojna skupina vzgojitelj v dijaskem domu metode in oblike dela v dijaskem domu metode vzgojno izobrazevalnega dela v dijaskem domu oblike vzgojno izobrazevalnega dela v dijaskem domu spremljanje in vrednotenje vzgojno izobrazevalnega dela v dijaskem domu pedagoska dokumentacija vrednotenje vzgojnega dela uvod spremembe druzbenoekonomskih odnosov na zacetku devetdesetih let so narekovale spremembe doktrinarnega obravnavanja vzgoje mladih ljudi v dijaskih domovih nova zakonodaja znova utrjuje polozaj dijaskih domov in jim hkrati nalaga vecjo odgovornost da bi bili kos nalogam ki cakajo dijaske domove v prihodnosti se je bilo treba nujno lotiti vsebinske prenove temeljnega akta okvirnega vzgojnega programa za dijaske domove le ta naj bi slonel na ciljih nacelih in strategijah kurikularne prenove ki jih je zacrtal nacionalni kurikularni svet gre za posodobitve vsebin ki so odziv na demokratizacijo druzbe in nagle spremembe na podrocjih clovekovega zivljenja ce omenimo globalizacijo problemov marginalizacijo nekaterih socialnih skupin fragmentacijo razresevanj porajajocih se problemov se zavemo kako odgovoren je vzgojno izobrazevalni proces v dijaskem domu od tod je nujna prenova tako na vsebinskem kot tudi na metodoloskem podrocju ter ustvarjanju ustreznih moznosti za delo prostori in oprema kadri materialno in financno stanje domovi bodo morali kot sestavni del srednjega solstva razsiriti ponudbo ki bo povzrocila organizacijske statusne ter vsebinske spremembe in dopolnitve vlogi vzgojitelja in ucitelja se spreminjata in se bosta spreminjali ucitelja in vzgojitelja spreminjata v usmerjevalca koordinatorja aktivnosti dijakov ki jim bodo omogocile pridobivanje ustreznih znanj in selekcijo informacij vzgojitelji in ucitelji bodo morali tesneje sodelovati saj oboji skrbijo za istega cloveka da bi to dosegli bo potrebno nenehno strokovno izpopolnjevanje ne le na ozjem strokovnem podrocju marvec na vseh podrocjih ki so relevantna za oblikovanje tistih lastnosti in s posobnosti vzgojiteljev in uciteljev ki bodo kos sedanjim in prihodnjim zahtevam dijaski domovi so vzgojno izobrazevalne ustanove ki jih ustanavlja drzava za dijake srednjih sol v njih je omogoceno solanje po koncani osnovno soli in usposabljanje zunaj kraja bivalisca dijakom pa hkrati zagotavljajo najboljse moznosti za zivljenje in ucenje za organizirano in strokovno vodeno izrabo prostega casa zagotavljajo jim pomoc pri ucenju pomoc v osebnih stiskah in prilagoditvenih tezavah z upostevanjem raz licnosti omogocajo vsem dijakom enake moznosti za razvoj ponudba dijaskih domov je strokovno kompetentna in profesionalna dijaski domovi so odprti vsem srednjesolcem v republiki sloveniji ki izpolnjujejo pogoje za vstop v srednjo solo in dijaski dom ter so pripravljeni spostovati veljavna pravila dolocena z zakonom pedagosko delo v dijaskih domovih temelji na klasicnih humanisticnih vrednotah spostovanju clovekovih pravic multikulturalizmu skrbi za zdravo okolje ter na vrednotah kot so pozitiven odnos do slovenskega naroda do slovenske kulture in spostovanje in negovanje slovenskega jezika vsakemu posamezniku je omogoceno da zadovoljuje svoje potrebe v skladu s fizicnimi psihicnimi socialnimi sposobnostmi in moznostmi pluralizem v dijaskih domovih omogoca strpnost do ideologij razen do tistih ki bi lahko ogrozale psihofizicno integriteto posameznika integriteto skupin ali drzave smernice nks kurikularna prenova v dijaskih domovih izhaja iz izhodisc prenove ki jih je sprejel nacionalni kurikularni svet pri pripravi vzgojnega programa za dijaske domove smo upostevali uvajanje ciljnega in procesno razvojnega nacrtovanja zivljenje in delo dijakov v dijaskem domu omogoca pridobivanje pomembnih izkusenj za zivljenje v skupnosti spoznanja in prevzemanje vrednot spostovanje drugacnosti strpnost do razlicnega posebnega in s tem ucinkovitega resevanja vsakodnevnih zivljenjskih problemov dijaski dom skrbi za zagotavljanje osebne varnosti in integritete za namestitev in zdravo prehrano stike s srednjimi solami kjer so vkljuceni dijaki za zdravo prezivljanje prostega casa vse z namenom in v smislu vsezivljenjskega ucenja in uporabe znanja fleksibilnost v nacrtovanju vzgojna skupina se kot temeljna vzgojna socialna in organizacijska enota razlikuje od solskega razreda v prenovi ji dajemo poseben pomen glede na njeno raznolikost po starosti interesih kulturnih znacilnostih zivljenjskih navadah po razlicnosti socialnih in ekonomskih okolij in ravneh solanja se je nacrtovanja treba lotiti fleksibilno ob upostevanju posebnosti raznolikosti razvijanje komunikacije med strokovnimi delavci dijaki vajenci ker deluje dijaski dom na osnovi dogovorov ki z usmerjenostjo omogocajo razvijanje kompenzacijskih aktivnosti in ugodno klimo je izjemnega pomena razvijanje komunikacije dijaski dom mora razvijati posebne funkcije besedne komunikacije prenos idej izmenjava stalisc in izkusenj sporocanje o objektivni in subjektivni resnicnosti in nebesedne predstavljanje osebnosti izkazovanje obcutenj stalisc in vrednostnih opredelitev vzgojno izobrazevalne komunikacije razvijati mora skladno komunikacijo ki temelji na enakopravnosti medsebojnih odnosov za doseganje dogovorjenih ciljev interesov in empatij dvig ravni profesionalizacije nosilcev vzgojno izobrazevalnega dela vzgojitelj je pedagog profesionalec in vodja vzgojnega procesa v dijaskem domu delno opravlja nadomestno funkcijo starsev organizira moznosti za kakovostno ucenje skrbi za kulturno in zavzeto prezivljanje prostega casa skrbi za posameznika za vzgojno skupino in sodeluje v celotnem poteku vzgojnega procesa v dijaskem domu skrbi za lasten strokovni razvoj in kompetentno sodeluje z vsemi izvajalci vzgojnega procesa spremljanje in evalvacija vzgojno izobrazevalnega dela nacrtovanje vzgojno izobrazevalnega dela v dijaskem domu izhaja iz zakonskih opredelitev na osnovi katerih nastane letni delovni nacrt dijaskega doma ta je osnova za izdelavo letnega nacrta vzgojnega dela vzgojitelja za vzgojno skupino in letni program in nacrt dela vzgojne skupine nacrtovanje vzgojno izobrazevalnega dela je osnovano na evalvacijskih ugotovitvah pri nacrtovanju in izvajanju nalog vzgojno izobrazevalnega dela je pomembno timsko delo nujno je spremljanje razlik med videnjem dijaskega doma in operativnim potekom izvajanja letno nacrtovanih dejavnosti sprotno strokovno spremljanje nacrtovanih dejavnosti omogoca evalvacijo pedagoskega delovanja s tem pa tudi stalno spremljanje in razvoj smernice kurikularne prenove v dijaskih domovih avtonomija in strokovna odgovornost vzgojitelja povzroca potrebo po usposobljenosti vzgojiteljev za uspesno avtonomno in odgovorno nacrtovanje in izvajanje strokovna izobrazba in ustrezna zasedba delovnih mest vzgojiteljev stalno strokovno izpopolnjevanje vseh strokovnih delavcev sprejemanje idej pobud strokovnih delavcev od vodstva in podpora njihovega uresnicevanja vkljucevanje strokovnih delavcev v studijske skupine pripravljenost na uvajanje sprememb in na inovativno delo vkljucevanje strokovnih delavcev v projekte drugih institucij vkljucevanje v timsko delo sprejemanje razlicnosti v smislu potreb po medsebojnem sodelovanju nacrtovanje lastnega dela na osnovi evalvacijskih ugotovitev razdrobljenost vzgojno izobrazevalnih informacij o dijaskih domovih je mogoce odpraviti z zavzetim in sistematicnim povezovanjem med domovi med domovi in solami med domovi in starsi med domovi in drugimi strokovno sorodnimi ustanovami motivacija za izobrazevanje in vzgajanje dijaki so vkljuceni v dijaski dom zato da bi uspesno dokoncali srednjo solo njihov motiv je jasno izrazen z vidika konkretnih oblik pomoci pri motivaciji za ucenje in delo imajo dijaki v dijaskem domu prednost pred drugimi dijaki ki ne bivajo v domu npr ugotavljanje vzrokov ucnih tezav pomoc pri ucenju organizirano in vodeno ugotavljanje interesov nadarjenosti spodbujanje interesnih aktivnosti organiziranje izmenjave stalisc med dijaki starsi ucitelji v soli strokovn imi delavci v domu in drugimi uporaba razlicnih nacinov oblik in metod dela v dijaskem domu obstaja moznost pravocasno delovati da se preprecijo skodljive kompenzacije zasvojenost in oblike nasilnega vedenja veliko je moznosti za pozitivne interakcije v okviru vzgojnih skupin interesnih dejavnosti in medskupinskem vzgojnem delu problematika se evidentira odkrivajo se vzroki in dogovarjajo se oblike medsebojne pomoci sodelovanje sola dijaski dom starsi je izjemnega pomena ker so vzgojna in izobrazevalna prizadevanja usmerjena v istega cloveka obstajajo moznosti dopolnjevanja socialnega ucenja v dijaskem domu in soli usposabljanje dijakov za srecanje z zivljenjskimi problemi dijaki so zaradi razvojnih dogajanj velikokrat pomanjkljivo usposobljeni za resevanje problemov proznost v nacrtovanju razvijanje obojestranske komunikacije med strokovnimi delavci in dijaki vzpostavljanje ugodne klime in medsebojnega zaupanja omogoca varnost in sprejetje obcecloveskih vrednot v katerih se dijaki lazje spoznajo z morebitnimi zivljenjskimi problemi jih odkrivajo in premagajo temeljni cilji dijaski domovi so del srednjesolskega sistema zaradi cesar so dolzni prispevati k vzgojno izobrazevalnim ciljem kot so oblikovani v zakonodaji vzgojno izobrazevalno delo v dijaskih domovih temelji na naslednjih zakonih zakon o gimnazijah ur l rs st zakon o poklicnem in strokovnem izobrazevanju ur l rs st zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobrazevanja ur l rs in ker je namembnost in temeljna zasnova dijaskih domov specificna je tudi njihov prispevek k uresnicevanju vzgojno izobrazevalnih ciljev specificen dolocen z namembnostjo z delovnimi in zivljenjskimi razmerami kot tudi z vzgojno izobrazevalnim programom ki ga sprejme strokovni svet rs za splosno izobrazevanje vloga dijaskega doma do dijaka je skrbniska vzgojna in izobrazevalna specifika dijaskega doma je da mora dijakom zagotoviti moznosti za bivanje in zivljenje poskrbeti mora za zadovoljevanje njihovih individualnih in socialnih potreb poskrbeti mora za njihovo osebno varnost in integriteto da mora dijakom zagotoviti moznosti za ucenje zagotoviti jim mora ucno pomoc in pomoc pri izpolnjevanju obveznosti v zvezi s solo da mora dijakom zagotoviti moznosti za prezivljanje prostega casa ob rekreaciji ohranjanju fizicne in psihicne kondicije in ustvarjalnosti kot zadovoljevanju njihovih interesov da mora poskrbeti za nadaljevanje socializacijskih in vzgojnih procesov pri dijaku te naloge je pred prihodom dijaka v dijaski dom predvsem opravljala druzina sedaj pa prevzema odgovornost za sekundarno socializacijo in vzgojo tudi dijaski dom oz vzgojitelji v dijaskem domu v tej specificni vlogi je prispevek dijaskega doma predv sem v postavkah prispevek k sekundarni socializaciji sem sodi oblikovanje in utrjevanje zdravstvenih in higienskih navad navajanje dijakov da skrbijo za zdravje za telesno in psihicno kondicijo razvijajo odnos do dela in do ustvarjalnega delovanja nadalje skrbi za oblikovanje pozitivnih medosebnih odnosov za strpnost in za sodelovanje kot tudi za spostovanje pravil lepega vedenja sem sodi tudi skrb za okolje in pozitiven odnos do kulturne dediscine skrb za jezik za kulturno sporocanje in medsebojno sporazumevanje v skupinah v katere so dijaki vkljuceni se ucijo socialnih in vodstvenih vlog kot tudi medosebne komunikacije z vrstniki in z odraslimi prispevek k osamosvajanju oz k neodvisnosti dijakov ne scitijo vec neposredno starsi v zvezi s osebnimi potrebami v zvezi z garderobo v zvezi s solo se morajo sami odlocati in ne morejo vec racunati da bo to kdo storil zanje ali namesto njih vzpostavljajo nove socialne povezave sirijo krog prijateljev in znancev prispevek k vecji socialni odgovornosti socialno odgovornost povecuje vsaka na novo pridobljena izkusnja spretnost ali vescina zaradi katere ima posameznik med vrstniki ali med odraslimi moznost da opozori nase in se uveljavi da je v skupinah zazeljen oz sprejet k vecji socialni odgovornosti lahko prispevajo vse vrste posebnih ponudb ki jih ponuja dom dijakom tudi aktivnosti v prostem casu prispevek k socialni integraciji zivljenje v formalnih in neformalnih socialnih skupinah daje posamezniku moznost za pridobivanje socialnih vescin s tem pa se krepijo moznosti za socialno vkljucevanje in za socialno integracijo to prispeva k pozitivni samo podobi k pozitivnemu samovrednotenju in tudi k ucinkovitejsemu zadovoljevanju socialnih potreb prispevek k motivaciji za ucenje in za intelektualno delo k motivaciji lahko prispevajo ucni uspeh oblikovane ucne navade k ucenju in intelektualnem delu naravnana klima v domu ucne ure ucna pomoc k navedenemu lahko prispevajo vzgojitelji v stiku z dijakom kot tudi organizacija zivljenja in dela v domu prispevek k fizicni in psihicni kondiciji omogocajo aktivnosti v prostem casu kot tudi organizacija zivljenja v dijaskem domu ki je razgibano in dinamicno hkrati pa navaja posameznika k disciplini in samodisciplini kot tudi k gospodarni izrabi prostega casa prispevek k osebnostni integraciji dijakov dijaski dom omogoca zadovoljevanje socialnih potreb dijakom podporo pri premostitvenih tezavah podporo v osebnih krizah pri resevanju razvojnih problemov in nalog pri premagovanju in razresevanju razlicnih dejavnikov in podporo pri krepitvi varovalnih dejavnikov navajanje na disciplino in samodisciplino in na spostovanje pravil v dijaskem domu navajanje na samostojno odlocanje pomoc pri vzpostavljanju socialnih stikov in pri socialnem vkljucevanju navedeni prijemi so posredno ali neposredno vkljuceni v vzgojne cilje zofvi clen in alinea in sicer zagotavljanje optimalnega razvoja posameznika ne glede na spol socialno in kulturno poreklo veroizpoved narodno pripadnost ter telesno in dusevno konstitucijo vzgajanje za medsebojno strpnost razvijanje zavesti o enakopravnosti spolov spostovanje drugacnosti in sodelovanje z drugimi spostovanje otrokovih in clovekovih pravic in temeljnih svoboscin razvijanje enakih moznosti obeh spolov ter s tem razvijanje sposobnosti za zivljenje v demokraticni druzbi razvijanje jezikovnih zmoznosti in sposobnosti ter ozavescanje polozaja slovenskega jezika kot jezika drzave slovenije na obmocjih ki so opredeljena kot narodno mesana pa ob slovenskem jeziku tudi ohranjanje in razvijanje italijanskega in madzarskega jezika spodbujanje zavesti o integriteti posameznika razvijanje zavesti o drzavni pripadnosti in narodni identiteti in vedenja o zgodovini slovenije in njeni kulturi uveljavljanje moznosti izbire na vseh ravneh vzgoje in izobrazevanja omogocanje vzgoje in izobrazevanja ki ustreza stopnji razvoja in zivljenjski dobi posameznika zagotavljanje enakih moznosti za vzgojo in izobrazevanje na obmocjih s posebnimi razvojnimi problemi zagotavljanje enakih moznosti za vzgojo in izobrazevanje otrok iz socialno manj spodbudnih okolij zagotavljanje enakih moznosti za vzgojo in izobrazevanje otrok mladostnikov in odraslih s posebnimi potrebami omogocanje razvoja in doseganje cim visje ravni ustvarjalnosti cim vecjemu delezu prebivalstva cilji vzgoje in izobrazevanja iz zakona o gimnazijah clen in alinea so prav tako osnova za vzgojno izobrazevalno delo v dijaskem domu in sicer razvija samostojno kriticno presojanje in odgovorno ravnanje vzpodbuja zavest o integriteti posameznika razvija zavest o drzavni pripadnosti in narodni identiteti ter vedenja o zgodovini slovenije in njeni kulturi vzgaja za odgovorno varovanje svobode za strpno miroljubno sozitje in spostovanje soljudi razvija in ohranja lastno kulturno tradicijo in seznanja z drugimi kulturami in civilizacijami vzgaja za obce kulturne in civilizacijske vrednote ki izvirajo iz evropske tradicije razvija pripravljenost za vzpostavljanje svobodne demokraticne in socialno pravicne drzave vzbuja zavest odgovornosti za naravno okolje in lastno zdravje razvija zavest o pravicah in odgovornostih cloveka in drzavljana razvija nadarjenost in usposablja za dozivljanje umetniskih del in za umetnisko izrazanje omogoca izbiro poklica zakon o poklicnem in strokovnem izobrazevanju opredeljuje cilje v clenu nekateri od teh se vnasajo tudi v vzgojno izobrazevalno delo v dijaske m domu in sicer alinee in razvija samostojno kriticno presojanje in odgovorno ravnanje spodbuja zavest o integriteti posameznika razvija zavest o drzavni pripadnosti in narodni identiteti in vedenje o zgodovini slovenije in njeni kulturi vzgaja za odgovorno varovanje svobode za strpno miroljubno sozitje in spostovanje soljudi razvija in ohranja lastne kulturne tradicije in seznanja z drugimi kulturami in civilizacijami razvija pripravljenost za vzpostavljanje svobodne demokraticne in socialno pravicne drzave vzbuja zavest odgovornosti za naravno okolje in lastno zdravje razvija zavest o pravicah in odgovornostih cloveka in drzavljana razvija nadarjenost in usposabljanje za dozivljanje umetniskih del in za umetnisko izrazanje naloge in vsebine vzgojno izobrazevalnega dela v dijaskem domu izhajajo iz ze navedene zakonodaje glej poglavje cilji naloge in vsebine vzgojno izobrazevalnega dela v dijaskem domu izhajajo iz pricakovanj dijakov in njihovih starsev iz pricakovanj sol ki jih dijaki obiskujejo in tudi iz pricakovanj sirse druzbene skupnosti nadalje jih dolocajo potrebe dijakov kot tudi pedagoski cilji in uveljavljena doktrina pedagoskega dela ki je predstavljena v vzgojnem programu za dijaske domove naloge vzgojno izobrazevalnega dela so privzgajanje ucnih navad motiviranje za ucenje organiziranje ucenja in pomoc pri solskem delu organizacija ponudbe za rekreacijo in za prezivljanje prostega casa interesne dejavnosti v domu odpiranje moznosti in pomoc dijakom da se po lastni izbiri in v skladu z interesi lahko vkljucujejo v prostem casu tudi v drustva in organizacije zunaj dijaskega doma organizacija pomoci dijakom pri prilagoditvenih tezavah v zivljenjskih stiskah in osebnih problemih nadzorovanje dijakov pri izpolnjevanju solskih obveznosti pri spostovanju socialnih obveznosti pri upostevanju varnostnih zdravstvenih in higienskih normativov pri spostovanju odnosa do osebne lastnine in lastnine drugih pri upostevanju pravil veljavnih v dijaskem domu kot tudi obcih druzbenih moralnih in pravnih norm vzpostavljanje stika in komunikacija s starsi s skrbniki in solami ki jih obiskujejo dijaki podpora in strokovna pomoc formalnim in neformalnim skupinam v katere se vkljucujejo dijaki v dijaskem domu poseben pomen ima vzgojna skupina organizacija posebne ponudbe za dijake glede na interese dijakov po intelektualnih potencialih populacije dijakov glede na kadrovske in materialne moznosti dijaskega doma funkcionalno opismenjevanje s sodobnimi tehnologijami ucenje tujih jezikov tecaji iz slovenskega jezika programi za nadarjene itd vkljucevanje dijakov s posebnimi potrebami v dijaski dom ta naloga terja zagotovitev ali usposobitev potrebnih kadrov odpravo arhitektonskih ovir in zagotovitev infrastrukture organizacija in delovanje domske skupnosti naloge dijaskega doma so se zagotoviti materialne moznosti za nemoteno delovanje dijaskega doma in za realizacijo vzgojno izobrazevalnega programa razen proracunskih sredstev lahko dijaski dom pridobiva sredstva se od sponzorjev in darovalcev zagotoviti ekoloske in psiholoske moznosti za zivljenje in delo dijakov v skladu s sodobnimi standardi zagotoviti moznosti za individualne potrebe dijakov ki izhajajo iz njihovih osebnostnih razlik in iz posebnosti njihovega solanja zagotoviti ustrezne kadre in skrbeti za njihovo stalno izobrazevanje in usposabljanje oblikovati pravila za dijake za pedagoske tehnicne in administrativne sodelavce in za druge zaposlene skrbeti za ugled dijaskega doma in za negovanje tradicij posebnosti vzgojno izobrazevalnega dela v dijaskem domu v dijaskem domu se zdruzujejo dijaki in vajenci v starosti med in letom ze sama specifika razvojnega obdobja spremenjen polozaj dijaka v dijaskem domu glede na druzino neobvezno srednjesolsko izobrazevanje glede na obvezno osnovnosolsko predstavljajo posebnosti vzgojno izobrazevalnega procesa v dijaskem domu posebnosti se izrazajo tudi pri organizaciji domskega dela glede na razlicnost urnikov sol in solskih obveznosti pri socialnem polozaju dijaka manjsi integracijski vlogi sol posebej pa pri kakovostnem prezivljanju prostega casa in pri ucinkovitem samostojnem ucenju dijakov dijaski dom omogoca razvijanje kompenzacijskih korektivnih in socialno integracijskih aktivnosti vpliv na vzgojno izobrazevalni proces v dijaskem domu imajo tudi nepedagoski delavci kuhar cistilec hisnik perica in morajo biti seznanjeni z osnovnimi cilji dijaskega doma ob zivljenju in delu v dijaskem domu se oblikujejo razlicne neformalne skupine posebnost doma je tudi v izkusnjah vsakodnevnega zivljenja v skupnosti v spoznavanju pomena skupnih vrednot pomena spostovanja drugacnosti in strpnosti do razlicnega in posebnega zivljenje in delo v dijaskem domu sloni na dogovorih in na jasnih pravilih zivljenja in dela v domu ta dolocajo dogovorjeni dnevni red pravila vedenja odnose do sebe drugih in do lastnine posebnost so vzgojne skupine katere vodijo vzgojitelji ki so vecinoma po osnovni izobrazbi ucitelji razlicnih strokovnih podrocij vzgojna skupina steje dijakov nacela vzgojno izobrazevalnega dela v dijaskem domu ob upostevanju in omogocanju vzgojiteljeve strokovne avtonomnosti in ustvarjalnosti pri izvedbi vzgojno izobrazevalnih nalog izhaja dijaski dom iz teh nacel nacelo usklajenega vzgojnega delovanja dijaski dom je eden od dejavnikov ki delujejo na dijaka in ga oblikujejo nanj ima pomemben vpliv saj dijak v njem prezivi velik del svojega casa in dorascajocih let vzgojno deluje dijaski dom na dijake celostno z vsemi intencionalnimi vzgojnimi vplivi z znacilnostmi organizacije pravil ki uravnavajo zivljenje in delo nacini vodenja in komuniciranja s kolicino in kakovostjo delovanja pedagoskih nepedagoskih delavcev s polozajem dijakov z zivljenjskimi razmerami in moznostmi za delo poleg navedenih so se drugi dejavniki ki soustvarjajo ozracje v ustanovi in morajo biti usklajeni s pedagoskimi cilji nacelo samoregulacije in aktivne vloge dijakov dijaki imajo v dijaskem domu aktivno vlogo odgovorni so za osebno lastnino zasebni prostor in soodgovorni za skupni prostor soustvarjajo zivljenjski prostor razmere za zivljenje in delo prispevajo tudi k oblikovanju pravil zivljenja in dela v domu odgovorni so tudi za lastno vedenje in ucni uspeh v soli nacelo samoregulacije pomeni da dijak ni postavljen v casovno prostorsko in organizacijsko povsem strukturirano okolje dijaski dom je notranje sestavljen tako da je v njem mogoce zivljenje in delo skladno z namembnostjo ustanove dijaki pa lahko z osebno pobudo in z aktivnostjo vplivajo na pravila zivljenja in hisni red na organizacijo in moznosti za zivljenje to je prispevek dijakov h kvaliteti zivljenja v dijaskem dom zivljenje fantov in u ki ima hkrati pomembno vzgojno funkcijo saj postavlja dijaka v aktiven polozaj v stevilnih in raznolikih zivljenjskih situacijah nacelo odprtosti in integracije dijaskega doma v okolje nacelo odprtosti in integracije dijaskega doma v okolje zahteva komunikacijo z okoljem dopuscanje komunikacije spodbujanje komunikacije in ustvarjenje moznosti za komunikacijo ob sodelovanju z okoljem uposteva moznosti ki jih ima okolje dopusca in tudi spodbuja da dijaki in delavci ustvarjalno vplivajo na odnose z okolje m interakcija z okoljem pomeni za dijaski dom nenehne pobude in moznosti pomeni bogatejso vsebino in bistveno razsiritev ponudbe za dijake se posebno v zvezi z njihovimi interesi in prezivljanjem prostega casa dijakom omogoca vkljucevanje v zivljenjski ritem in s tem preizkusanje socialnih vlog izpopolnjevanje socializacije in pospesevanje osebnostne in socialne integracije nacelo koedukacije skupno zivljenje bivanje fantov in deklet temelji na sodelovanju na korektnih odnosih in na medsebojnem spostovanju dijaski dom prispeva k normalnemu zivljenjskemu ozracju s stevilnimi moznostmi za pedagoske intervencije ki jih terjajo pedagoski cilji in naloge nacelo individualizacije in diferenciacije dijaki se med seboj razlikujejo po interesih in sposobnostih delovnem ritmu nacinih odzivanja na zunanje drazljaje nacinih osvajanja ucne snovi pa tudi po nacinih sporocanja ne glede na priblizno enako starost se razlikujejo v socialni custveni in fizicni zrelosti v staliscih do temeljnih zivljenjskih vprasanj v svojih vrednostnih orientacijah v navadah in v socialnem komuniciranju razlike med dijaki mora vzgojitelj upostevati v individualnih vzgojnih programih in v ustvarjenih diferenciranih razmerah za zivljenje in delo ucenje pri delu z dijaki je priporocljiv vzgojni in izobrazevalni didakticni model zgrajen na nacelih notranje fleksibilne diferenciacije in individualizacije vzgojna skupina vzgojna skupina je osnovna organizacijska enota dijakov v dijaskem domu lahko je organizirana po spolu starosti letniku ali vrsti sol ki jih dijaki obiskujejo v njej je omogoceno dijakom da neposredno izrazajo stalisca in interese ter se dogovarjajo o vseh bistvenih vidikih zivljenja in dela v dijaskem domu vzgojna skupina je organizirana kot formalna skupina v zacetku solskega leta konstituira se z izvolitvijo predsednika in njegovega namestnika ter predstavnikov ki jih skupina delegira v komisije domske skupnosti komisije domske skupnosti so komisija za ucenje in ucni uspeh komisija za red in medsebojne odnose in higiensko zdravstvena in prehrambena komisija predstavniki so odgovorni za povezavo med vzgojnimi skupinami in domsko skupnostjo za prenos informacij in izpeljavo dogovorjenih nalog ustanovitev delovanje in prenehanje vzgojne skupine in njenih organov je doloceno z letnim delovnim nacrtom dijaskega doma vzgojitelj prevzame v skupini vlogo vodje organizatorja jo zastopa in skrbi za njeno delovanje pomembna funkcija vzgojne skupine je razvijanje komunikacijskih odnosov dijaki se dogovarjajo o delu delitvi dela in skupaj ocenjujejo uspehe to pospesuje kriticnost in samokriticnost dijakov razvija iniciativnost odgovornost in medsebojno delovanje spodbujanje razvoja soodgovornosti za delovanje vzgojne skupine je eden od pomembnih vidikov domske vzgoje skupina vrstnikov ima izjemen vpliv na razvoj posameznika posebej v mladostniskem obdobju mehanizmi psiho socialne interakcije spodbujajo in vodijo aktivnosti slehernega dijaka v vzgojni skupini v vzgojni skupini se dijak prilagaja prilagaja pa tudi svoja stalisca do drugih kar spodbuja razmisljanje vodi do novih spoznanj in posredno k sprejemanju pozitivnih socialnih navad v vzgojni skupini se dijak uci solidarnosti kulture in komunikacije skupina pospesuje proces osamosvajanja zorenja osebnostne rasti in socializacije vse zapisano velja tudi za domsko skupnost ki je v dijaskem domu organizirana v skladu z zakonodajo domska skupnost ali skupnost dijakov je v dijaskem domu formalna skupina vzgojitelj v dijaskem domu vzgojitelj v dijaskem domu je nosilec vzgojno izobrazevalnega procesa vzgaja in izobrazuje dijake skladno s cilji zakonodaje vzgojnega programa za dijaske domove letnega delovnega nacrta doma letnega nacrta vzgojnega dela za vzgojno skupino in letnega programa in nacrta dela z vzgojno skupino vzgojitelj v dijaskem domu mora imeti ustrezno strokovno izobrazbo in pedagosko andragosko usposobljenost vzgojitelj se v dijaskem domu pojavlja v treh vlogah formalni strokovni in cloveski po formalni vlogi je za svoje delo odgovoren ravnatelju ravnati se mora po zakonodaji in pravilnikih po strokovni vlogi mora ravnati v skladu s svojo stroko in pedagosko psiholoskimi spoznanji znanja mora dopolnjevati in se nenehno strokovno spopolnjevati za svoje vzgojno delovanje je odgovoren dijakom in njihovim starsem po cloveski vlogi mora biti vzgojitelj human objektiven zaupljiv strpen razumevajoc in glede na svoje cloveske ravnanje odgovoren sebi vzgojitelj je splosno kompetenten s svojim prizadevnim delom si pridobiva dejansko avtoriteto pri vzgojnem delu je avtonomen vzgojitelj skrbi za vzgojno in izobrazevalno delo vzgojne skupine in vsakega dijaka v njej nastopa kot skupinski vodja moderator in animator povezuje se s solami ki jih obiskujejo dijaki sklicuje roditeljske sestanke in individualne pogovorne sestanke s starsi razresuje problematiko skupine in se povezuje z ustreznimi strokovnimi sluzbami v domu in zunaj njega o delu vzgojne skupine poroca na pedagoskih konferencah in ravnatelju vzgojiteljevo vzgojno delovanje je individualno skupinsko in medskupinsko individualno delo je usmerjeno k posameznemu dijaku da ga spodbuja pohvali svetuje in pomaga skupinsko delo poteka v okviru vzgojne skupine ali delov le te interesne skupine interesna dejavnost drugo mentorsko delo v prostocasnih aktivnostih medskupinsko delo poteka ko vzgojitelj deluje vzgojno z dijaki dveh ali vec vzgojnih skupinah vzgojitelj uporablja pri svojem delu demokraticen slog v katerem gre za partnersko dvosmerno komunikacijo in za neposreden vzgojni odnos za e nakopravnost dialoga za humano obliko medsebojnega odzivanja sprejemanja in spreminjanja predlogov vzgojiteljevo vzgojno delovanje je namerno in nenamerno namerno je takrat ko je vzgojitelju znan in jasen cilj ki ga v vzgojno izobrazevalnem procesu zeli doseci ko so jasne poti sredstva in metode za dosego tega cilja nenamerno delovanje obicajno nima cilja vzgojitelj pa deluje z nacinom govora komuniciranja gestikuliranja obvladovanjem casa in prostora in s svojim zgledom in videzom vzgojitelj prevzema skrb in odgovornost za osebnostno rast in razvoj posameznega dijaka skrbi za uspesno delovanje vzgojne skupine in celotnega doma vzgojna vloga z opredeljenimi vzgojnimi cilji je vzgojiteljeva temeljna usmerjenost in tista vloga ki bistveno doloca vzgojiteljev poklicni profil vzgojitelj skrbi tudi za disciplino in uresnicuje vzgojno izobrazevalne cilje kljub nalozenemu usmerjanju vodenju in spremljanju pa bi bil vzgojitelj brez individualne usmerjenosti in brez tankocutnosti za postavljanje omejitev le tezko kos vsem zastavljenim nalogam kot disciplinski staresina se pojavlja tedaj ko mora skrbeti za red in disciplino sozitje in prilagajanje zivljenju v domu vzdrzevanje zivljenjskih razmer in delovnih navad kamor sodi nenazadnje tudi vz drzevanje higiene v dijaskem domu pri opravljanju teh nalog se je treba izogniti pastem ki bi vlogo disciplinskega staresine spremenili v prednostno nalogo vzgojitelja v dijaskem domu za uspesno opravljanje stevilnih vlog vzgojitelja pa ni pomembno le vedenje o tem kaj in kako mora delati ampak so odlocilnega pomena kvalitete njegove osebnosti tiste vsebine lastnosti in sposobnosti ki mu omogocajo da strokovno znanje pride do izraza vzgojiteljevo delo obsega sodelovanje pri izdelavi letnega delovnega nacrta dijaskega doma izdelava letnega nacrta vzgojnega dela za vzgojno skupino in z vzgojno skupino sooblikovanje pravil zivljenja in dela v dijaskem domu izhodisce je pravilnok o domskem redu oblikovanje vsebin oblik metod in obseg vzgojnega dela vpliv celote na dijaka vodenje sestanka vzgojne skupine najmanj enkrat mesecno sodelovanje z vzgojitelji ravnateljem in drugimi strokovnimi delavci v dijaskem domu sodelovanje s starsi dijakov solami razredniki na govorilnih urah in okoljem sodelovanje z obcinsko zdravstveno sluzbo vodenje in nacrtovanje dela v najmanj eni interesni dejavnosti na ravni doma spremljanje ucnih in vzgojnih rezultatov dijakov motiviranje za solsko in zunaj solsko delo svetovanje pedagosko psiholosko in mentalno higiensko vodenje pedagoske dokumentacije vzgojno izobrazevalno nadzorovanje oblikovanje osebnosti dijaka v skladu s cilji domske vzgoje ciljno usmerjeno vzgojno delovanje v skladu z zakonodajo in vzgojnim programom skrb za druzabno zivljenje in izvajanje v vzgojni skupini in dijaskem domu stalno strokovno spopolnjevanje evalvacija vzgojnega dela spodbujanje in usmerjanje dijakove zavzetosti in aktivnosti vsezivljenskega izobrazevanja spodbujanje dijakov k sodelovanju v domski skupnosti sodelovanje pri oblikovanju in izvedbi posebne ponudbe dijaskega doma metode in oblike dela v dijaskem domu metode vzgojno izobrazevalnega dela v dijaskem domu vzgojno izobrazevalno delo v dijaskem domu se uresnicuje z metodami ki omogocajo doseganje zastavljenih ciljev nacinov sporocanja vodenja in usmerjanja vzgojno izobrazevalnega procesa v celoti in v posameznih fazah metode omogocajo analizo in sintezo pridobljenega znanja spretnosti navad razvoja znacilnosti in osebnostnih p otez dijaka s pomocjo metod usposabljamo dijake za samostojno delo in ucenje za samo izobrazevanje ustvarjalnost za odgovornost in moralno delovanje metode se med seboj povezujejo in dopolnjujejo vzrok za izbiro so vzgojna situacija pogoji izvajanja strokovna usposobljenost vzgojitelja dijaki sami naloge in vzroki za vzgojno delovanje razpolozljivi cas materialno financne moznosti in opremljenost dijaskega doma uporabljamo verbalne in neverbalne vzgojne metode govorna in pisna beseda vizualne in metode prakticnih aktivnosti metode vzgojnega dela v dijaskem domu so metode poucevanja metode navajanja metode prepricevanja in metode preprecevanja metode poucevanja so usmerjene k dijaku vzgojitelj pomaga z njimi dijaku razumeti in obvladati pravila in vrednote ki dijaku omogocajo delovanje in gibanje v druzbi vzpostavljanje primerne komunikacije razvijanje spoznavnih zmoznosti siritev zavesti in podrocij delovanja z metodo poucevanja vplivamo ne le na razum ampak tudi na custva in podrocje volje dijakove osebnosti ta metoda je sestavni del zivljenja dela in delovanja cloveka priznana kot temeljna metoda dela v vzgoji ki ni nikoli zakljucena omogoca nenehne spremembe potrebe in nadaljnje intervencije vzgojitelja metoda navajanja je tisto aktivno delovanje ki s sistematicnim delom in vajami oblikuje zeleno vedenje navada se ustvarja in nauci najpogostejsa uporaba metode navajanja je v dveh oblikah vaja primerov in postopkov in navajanje na proces dela metode prepricevanja so odvisne od vzgojitelja njegove avtoritete stalisc vedenja in njegovega odnosa do dijakov vzgojitelj nudi vzgled kako delati in sodelovati z ugledom videzom in strokovnimi kvalitetami pedagoskega delavca s svojim vsakodnevnim delom pozornostjo doslednostjo in disciplinirano skrbjo za vsakega dijaka s pedagoskim taktom in sodelovanjem prepricanost se ustvarja in siri z delom marljivostjo doslednostjo mocjo stalisc in prepricanj prepricanosti ni mogoce dajati oblike metode prepricevanja so vrednotenje vzgled in argumentirana kritika metoda aktivnega sodelovanja in vkljucevanja dijakov temelji na ugodni klimi in obojestranski komunikaciji kjer se poudarja enakopravno partnerstvo dijakov in pedagoskih delavcev vzgojitelj spodbuja sodelovanje dijakov uposteva njihove predloge in pobude ter usklaja razprsenost idej vzgojitelj omogoca in spodbuja vkljucevanje dijakov v vse oblike dejavnosti vzgojne skupine dijaskega doma in v sirse okolje metoda kulturnih vplivov je tista dejavnost vzgojitelja in dijakov ki omogoca zavzeto kulturno delovanje kulturno umetnisko udejstvovanje od spodbujanja kulture medsebojnih odnosov do dozivljanja in ustvarjanja kulturno umetnostnih vsebin metode preprecevanja imajo negativni prizvok z njimi preprecujemo zaustavljamo in ne vplivamo spodbudno kljub temu pa vkljucujejo pedagoski optimizem kar je odvisno od razumevanja in sprejemanja navodil nasvetov in pobud s strani vzgojitelja raba teh metod mora biti sprejeta v pedagoskem zboru in med dijaki metode preprecevanja se pojavljajo v dveh osnovnih oblikah predvidevanje preventivno umikanje nezelenih vplivov na dijake in negativna vzgojna sredstva kazen prepoved zahteva opomin nadzor groznja ukor oblike vzgojno izobrazevalnega dela vzgojno izobrazevalno delo v dijaskem domu poteka s skupnim delom vzgojitelja in dijakov in se kot neposredna ali posredna oblika izvaja odvisno od vzgojne situacije in vzgojiteljeve vloge neposredno vzgojno delo je takrat ko vzgojitelj obvesca usmerja pomaga svetuje organizira preprecuje spodbuja poslusa in resuje skladno z zadanimi nalogami in cilji posredno vzgojno delo je takrat ko vzgojitelj nacrtuje vodi organizira sodeluje in dijaki samostojno delujejo resujejo naloge se ucijo in delajo organizaciji vzgojno izobrazevalnega dela v dijaskem domu ustrezajo naslednje oblike vzgojno izobrazevalnega dela delo z vzgojno skupino delo s posameznikom delo v manjsih skupinah interesne skupine delo z vsemi dijaki doma medskupinsko vzgojno delo delo v timu sodelovanje s starsi solami in okoljem delo z vzgojno skupino je temeljna oblika vzgojnega dela v dijaskem domu vzgojna skupina je formalna skupina ki po normativu steje dijakov oblikuje se v zacetku solskega leta in jo vodi vzgojitelj po letnem delovnem nacrtu doma skladno z letnim nacrtom dela za vzgojno skupino in letnim programom in nacrtom dela vzgojne skupine je vzgojitelj organizator in usmerjevalec vzgojno izobrazevalnega procesa vzgojitelj sprejme dijake jih uvede v zivljenje in delo vzgojne skupine in konstituira vzgojno skupino dijake spoznava ustvarja medsebojno zaupanje in pripadnost ter uresnicuje zadane naloge in cilje dijake spodbuja k sodelovanju izmenjavi misljenj ustvarja ugodno klimo informira pohvali uspehe posameznikov in vzgojne skupine omogoca argumentirano kritiko samoiniciativnost posameznikov in odkrit pogovor o vseh problemih pri dijakih spodbuja odgovornost do sebe in drugih delo s posameznikom temelji na poznavanju dijaka medsebojnem zaupanju sprejetju dijaka taksnega kakrsen je vzgojitelj poslusa dijaka preucuje spodbuja odkriva ga usmerja mu svetuje in omogoca zasebnost delo v manjsih skupinah se izvaja takrat ko gre za resevanje konkretnih vzgojnih situacij na zeljo dijakov ali vzgojitelja in takrat ko gre za interesno zdruzevanje dijakov interesna dejavnost temelji na pogovoru srecevanju obvescanju usmerjanju svetovanju in doseganju zastavljenih vzgojno izobrazevalnih nalog in ciljev delo s vsemi dijaki dijaskega doma se izvaja takrat ko gre za medskupinsko vzgojno delo vzgojitelja vzgojitelj dijake nadzira jih obvesca spodbuja pojasnjuje analizira svetuje organizira in razvija kvaliteto medsebojne interakcije delo v timu temelji na neposrednem sodelovanju strokovnjakov istega ali sorodnih podrocij opravlja se takrat ko se je treba dela zaradi zapletenosti vzgojno izobrazevalnih situacij ali nalog lotiti interdisciplinarno nujno je timsko nacrtovanje vzgojno izobrazevalnega dela v dijaskem domu skupno oblikovanje ciljev letni delovni nacrt dijaskega doma timsko delo omogoca ucinkovitejse resevanje morebitnih vzgojno izobrazevalnih problemov zdravstvenih tezav in racionalno organizacijo osnovni tim dijaskega doma je vzgojiteljski zbor ki po potrebi vkljucuje druge strokovne sodelavce svetovalni delavec v domu svetovalni delavec na soli ucitelj razrednik sodelovanje s starsi dijaski dom prevzema nekatere starsevske funkcije zato z njimi tesno sodeluje sodelovanje vkljucuje individualno delo s starsi obvescanje govorilne ure prvi stiki ob prihodu dijaka v dom pisno in telefonsko obvescanje in oblike skupnega dela s starsi roditeljski sestanki svet starsev seznanitev s programom dela z analizami vzgojnega dela posebnimi dosezki dijakov cilj sodelovanja med dijaskim domom in druzino oziroma med starsi in vzgojiteljem je da bolje razumemo mladostnika da je vzgoja v dijaskem domu in vzgoja v druzini usklajena da pomagamo starsem in starsi nam da uspesneje vzgajamo sodelovanje s solami in okoljem medsebojno informiranje sola dijaski dom o programu dela koledarju dijakih razred vzgojna skupina dogovarjanje o nacinu sodelovanja ucitelj vzgojitelj organizacija skupnih strokovnih posvetov in drugi dogovori sodelovanje s solami organizira ravnatelj v dogovoru z ravnateljem sole vzgojitelj je dolzen spremljati dijakovo solsko delo vzgojitelj sodeluje z razrednikom dijaka na govorilnih urah v soli ali na roditeljskem sestanku z razrednikom se osebno seznani in se dogovori o obliki medsebojnega obvescanja o dijakovem ucnem uspehu in prisotnosti dijaka pri pouku vzgojitelj nima pravice prepisovati ocen iz solske redovalnice za sodelovanje z razrednikom in vpogled v solsko redovalnico mora imeti vzgojitelj pisno soglasje starsev dijaka glede na poudarjanje tesnega stika z dijakom v domu v vzgojni skupini mora vzgojitelj dobiti informacije o ucnem uspehu v soli od dijaka v soli z razrednikom samo preverja verodostojnost ze zbranih informacij o ucnem uspehu in prisotnostjo pri pouku svetovalni delavec doma sodeluje s svetovalnim delavcem na soli v smislu povezovanja vzgojno izobrazevalnih ciljev sole in dijaskega doma za posameznega dijaka doma se svetovalni delavec konzultir a z vzgojiteljem dijaka in skupaj resujeta morebitno problematiko v program dela mora dijaski dom vkljuciti okolje v katerem zivi in dela sodelovanje z okoljem pomeni aktivno sodelovati z mladimi ki ne bivajo v dijaskem domu s klubi z drustvi s krajevno skupnostjo dom naj dijake v skladu z njihovimi interesi in zeljami vkljucuje v navedena okolja spremljanje in vrednotenje vzgojno izobrazevalnega dela vzgojno izobrazevalni proces poteka v dijaskem domu na osnovi potreb ciljev pricakovanih rezultatov spremljanja in vrednotenja celotnega zivljenja in dela v dijaskem domu omogoca analizo ki se izvaja v vseh vzgojnih skupinah in v domu kot celoti analiza vzgojno izobrazevalnega dela v dijaskem domu se izvaja v skladu s solskim koledarjem tri ocenjevalna obdobja na osnovi podatkov spremljanja dijakovega solskega dela na osnovi podatkov o ucinkovitosti vzgojno izobrazevalnega dela v dijaskem domu in na osnovi povratnih informacij ki jih domu posredujejo dijaki ter njihovi s tarsi analize omogocajo nadaljnje pedagoske posledice oblikovanje novih ciljev nalog in vsebin za potrebne spremembe ob koncu solskega leta opravijo analizo na osnovi periodicnih analiz in zakljucnih rezultatov dela ob tem se je treba osredotociti na vzroke in se po potrebi posvetiti vsem tistim podrocjem kjer naloge niso bile opravljene kot so bile nacrtovane enotna metodologija omogoca primerljivost in uporabnost podatkov posameznih vzgojnih skupin in vzgojno izobrazevalnega dela v dijaskem domu pomemben del spremljanja zbiranja podatkov o dosezenih rezultatih z analizo dela omogoca pedagoska dokumentacija pedagoska dokumentacija dokumentacija o vzgojnem delu letni delovni nacrt dijaskega doma temelji na solski zakonodaji in vzgojnem programu za dijaske domove slovenije izraza specificnost delovanja dijaskega doma in daje osnovno orientacijo za delo letni delovni nacrt mora vsebovati naslednje vsebine uvod opredelitev pomena in namena dokumenta kratek oris oblikovanja in sprejemanje dokumenta opis doma zmogljivost namembnost populacija temeljni cilji in naloge vzgojno izobrazevalnega dela v dijaskem domu delovne razmere kadrovska zasedba prostorske moznosti materialne moznosti seznam zaposlenih v domu ime in priimek izobrazba smer stopnja dolocen ali nedolocen cas dela in naloge delovna obveza strokovni izpit pedagosko andragoska usposobljenost napredovanje v naziv prednostne naloge doma v solskem letu organizacija vzgojno izobrazevalnega dela osnovni podatki o vzgojnih skupinah tabela vzgojitelj stevilo dijakov sola razred razrednik urnik dela za pedagosko strokovni sektor in gospodarsko upravni sektor domski letni koledar predvidene prireditve in aktivnosti prosti dnevi opredelitev delovne obveznosti vzgojitelja v dijaskem domu ur neposrednega vzgojnega dela z vzgojno skupino in med skupinami od tega dve uri tedensko za izvajanje interesne dejavnosti na nivoju doma ur za pisno pripravo na vzgojno delo v vzgojni skupini interesni dejavnosti in medskupinskem delu stiki s starsi v domu govorilne ure vzgojitelja obiski na domu dijaka narocilo ravnatelja stiki s solo govorilne ure razrednika pedagoske konference timski sestanki sestanki vzgojne skupine in domske skupnosti roditeljski sestanki v soli in domu sodelovanja z okoljem csd policija trenerji vse nasteto velja ce je izven delovnega cas ni dodatnih ur program dela strokovnih organov doma pedagosko vodenje cilji in vsebine vzgojnega dela v vzgojnih skupinah in med skupinskem vzgojnem delu strokovnih aktivov ali timov studijskih skupin svetovalnega dela interesnih dejavnosti tabela dejavnost mentor kdaj kje stevilo ur tedensko uri organiziranost in aktivnost dijakov programi dela domske skupnosti skupnosti vzgojnih skupin in skupnih aktivnosti med vzgojnimi skupinami program sodelovanja doma s starsi solami okoljem oblike cilji udelezenci nosilci program stalnega strokovnega izpopolnjevanja strokovnih delavcev tabela ime in priimek delovno mesto st izvajalca iz kataloga izvajalec program nacin financiranja st tock datum izvedbe kraj program izobrazevanja nepedagoskih delavcev program sodelovanja v inovacijskih projektih predvideno stevilo ur in sredstev pedagoska dokumentacija katera kdo jo vodi nacrt spremljanja uresnicevanja letnega delovnega nacrta doma oblike nosilci program dela sveta dijaskega doma in sveta starsev datum potrditve ldn podpis predsednika sveta zavoda podpis ravnatelja in pecat doma dnevnik dela vzgojitelja in vzgojne skupine letni nacrt vzgojnega dela vzgojitelja napise vzgojitelj na osnovi skupnih izhodisc iz letnega delovnega nacrta dijaskega doma v katerem skupina zivi in dela zajema naloge ki jih vzgojitelj nacrtuje za svojo vzgojno skupino za delo s posameznimi dijaki za naloge na medskupinski ravni ali na ravni celotnega dijaskega doma posebej nacrtuje svoje delo v interesnih skupinah v katere se dijaki vkljucujejo po svoji izbiri nacrtuje oblike sodelovanja z drugimi vzgojnimi in interesnimi skupinami ali s sluzbami v domu ali zunaj njega vsak vzgojitelj vodi eno interesno dejavnost za katero napise program dela v dnevnik v skladu s solskim koledarjem letni nacrt dela hrani vzgojitelj oz je le ta del dnevnika letni nacrt in program dela vzgojne skupine napise vzgojitelj ob sodelovanju z vzgojno skupino katero vodi le ta je na osnovi letnega nacrta vzgojnega dela vzgojitelja le ta je na osnovi letnega nacrta vzgojnega dela vzgojitelja zapisejo se vsebine stevilo nacrtovanih ur letno nosilci dijaki predvideno trajanje in kraj in cas izvedbe nacrtovanje za vsako ocenjevalno obdobje posebej individualni vzgojni nacrt pripravi vzgojitelj ali svetovalni delavec skupaj z vzgojiteljem nacrtuje se za posameznega dijaka ki ima pri vzgojno izobrazevalnem delu resne tezave vsebuje smernice navodila in priporocila pedagoskim delavcem za ravnanje z dijakom nacrt temelji na spoznanjih ki so sinteza diagnosticnih podatkov zbranih pred prihodom dijaka v dom in tudi tistih ki so jih zbrali strokovni delavci doma potrebno je stalno dopolnjevanje in korekcija dnevni nacrt vzgojnega dela v vzgojni skupini medskupinskem vzgojnem delu in interesnih skupinah nacrtovane so konkretne naloge cilji oblike metode in sredstva ki jih vzgojitelj uresnicuje v skladu z zivljenjem in delom v dijaskem domu tezisce vzgojnega dela je v operativnem smislu dnevna priprava v katero vpisuje vzgojitelj nacrtovane dejavnosti po predvideni dinamiki zivljenja in dela v vzgojni skupini in domu glede na urnik dela zapise katere naloge in zakaj niso bile izpeljane motece posebnosti in nenacrtova ne aktivnosti dnevna realizacija porocilo o vzgojnem delu napise vzgojitelj za vsako ocenjevalno obdobje in ob zakljucku solskega leta porocilo pomeni analizo in sintezo dela in mora biti v skladu z nacrtom in realizacijo tro mesecno in dnevno letno porocilo je hkrati informacija pooblascenim uporabnikom vzgojitelja samega svetovalnim in drugim strokovnim delavcem ter ravnatelju del dnevnika je zapis spremljanja solskega dela dijakov vzgojne skupine vzgojitelj pridobi informacije o dijakovem solskem delu od razrednika in dijaka samega starsi dijaka morajo pisno dovoliti vzgojitelju da sodeluje s solo razrednikom zapisniki sej vzgojiteljskega zbora omogocajo konkreten vpogled v prizadevanja za nacin in rast strokovnega dela v domu zapisnike pisejo strokovni delavci vzgojitelji svetovalni delavec menjaje se hrani in podpisuje jih ravnatelj domska kronika ohranja spomin na zivljenje in delo v domu na pomembne prelomnice v njegovem razvoju tako v materialnem polozaju kot tudi pri organizaciji in pedagoskem delu kroniko doma vodi ravnatelj lahko pa tudi strokovni delavec ki dom dobro pozna in ima smisel za izvirno prikazovanje dogodkov to je dokument trajne vrednosti vrednotenje vzgojnega dela vzgojno delo je uspesno ko so uresniceni vzgojni smotri vzgojitelj mora delovati samostojno zato je potrebno strokovno znanje in njegova celostna usposobljenost za pedagosko delo podporo za delo mora imeti pri vodstvu doma in sodelavci ravnatelj usmerja usklajuje in nadzoruje delo vzgojitelja analiticno in znanstveno raziskovalno delo poteka v domu na pobudo delavcev doma ali ustreznih institucij zunaj doma domovi opravljajo samostojno strokovne analize ki jim pomagajo pri uvajanju sprememb v vzgojno delovanje velikokrat se pri analizah povezujejo z drugimi domovi in posamezniki z strokovnimi ustanovami ki jim pomagajo pri vsebini metodologiji kadrih in pri sami organizaciji izvajanja pa tudi materialno domski strokovni delavci lahko svoje prispevke objavljajo v strokovnih publikacijah pa tudi drugje in zanje samostojno odgovarjajo evalvacija pomeni pregled opravljenega dela oceno in ovrednotenje opravljenega dela akcije sestanka izleta ekskurzije delovnega dne ali tedna trimestra ali solskega leta evalvacija se opravi pisno in glede na obliko evalvacijskega procesa jo hrani vzgojitelj drugi strokovni delavec ali ravnatelj supervizija je posebna oblika evalvacije to je evalvacija z udelezbo nepristranskega in v delo nevpletenega zunanjega sodelavca ki kot strokovnjak za pedagoska vprasanja in za medosebne odnose povzema dogajanja v skupini za akcijo katero zelimo evalvirati razen povzemanja je vloga supervizorja tudi v custvenem razbremenjevanju v dajanju strokovne in cloveske podpore pa tudi v dajanju pomoci v obremenilnih in kompleksnih situacijah supervizija nima funkcije nadzora za uspesno in kvalitetno vzgojno delo so potrebni posamezniki ki se med sabo razumejo sprejemajo drugacnost in znajo usklajevati vzgojna prizadevanja domaca stran starsevska stran pismo uredniku