karel jirak jirak karel jirak dravski most pozimi pregledna razstava slik spodnji prostori ugm otvoritev bo v petek februarja ob uri na ogled do slikar se je rodil v oplotnici na pohorju kmalu se z druzino preseli v avstrijski bruck na muri kjer maturira na realni gimnaziji leta se vpise na zagrebsko akademijo za umetnost in obrt sprejemni izpit opravi pri ivanu mestrovicu ki ga sprejme za pomocnika v svojem graficnem ateljeju njegovi profesorji so se l babic v becic t krizman in m vanka sprva se usmeri v novo stvarnost kralja males socasno opazimo tudi mocan vpliv akademije becic babic in deloma skupine zemlja k hegedusic med leti in poucuje na drzavni realni gimnaziji v ptuju nato v mariboru do vojne leta sodeluje pri ustanovitvi umetniskega kluba brazda soustanovitelj kluba petorica s podobnim programom kot hrvaska zemlja sprememba sloga v smeri neoimpresionizma ob socasnem vplivu z musica postane tajnik mariborskega umetniskega kluba ki vkljucuje predstavnike vseh umetniskih zvrsti ga na zboru dslu v ljubljani izvolijo za mariborskega odbornika drustva odpre zasebno slikarsko solo v mariboru ucenca med drugimi t primozic in z zei pricne honorarno poucevati na srednjih solah v gradcu in mariboru ga na lastno zeljo premestijo v bruck na muri pridobi avstrijsko drzavljanstvo in se zaposli na bruski realki kot prof likovne vzgoje kasneje postane clan zgornjestajerskega likovnega drustva gesellschaft für bildende kunst jedro njegovega avstrijskega obdobja zaznamuje po eni strani nadaljevanje neoimpresionisticnega izraza z mestoma dinamicno ekspresivno gesto v poznih petdesetih letih pa razvije kot eden izmed prvih umetnikov iz kroga povojne avstrijskostajerske generacije svojevrsten abstraktni likovni izraz v smeri geometrijske abstrakcije ter informelovskih poizkusov leta umre v petinosemdesetem letu starosti karel jirak je najpogosteje ustvarjal v tehnikah olja neredko v kombinaciji s tempero na platnu lesonitu ali kartonu in pastela ki ga kasneje kombinira s tempero v avstrijskem obdobju se precej posveca akvarelni tehniki in guasu loteva pa se tudi stenskih slikarij in mozaikov jirakov opus obsega predvsem tradicionalne likovne motive ki jih lahko razdelimo na vec tematskih skupin krajine vedute tihozitja figuralne kompozicije portrete in krscansko motiviko vecji del opusa zavzemajo krajinski prizori iz slovenske in avstrijske stajerske velja za enega odkriteljev haloske in slovenskogoriske pokrajine vkljucno s kmeckim zanrom ter slovenskega in hrvaskega primorja kljub izraznemu nihanju med ekspresijo in impresijo ter plasticnostjo in slikovitostjo je tezil k realisticnemu odslikavanju stvarnosti ki jo je kot lirik pogosto idealiziral ohranjajoc vso klasicno likovno motiviko pogosto v nenavadnih ikonografskih interpretacijah izjema so njegovi kasnejsi abstraktni poizkusi kjer pa tudi lahko prepoznamo realisticna motivska izhodisca stalna zbirka stalna zbirka del stalne zbirke v ugm umetnostna galerija maribor slavi v casu slovenskega kulturnega praznika svoj rojstni dan februarja je bila otvoritvena razstava v obnovljeni stavbi na strossmayerjevi z veliko pregledno razstavo slovenske umetnosti je umetnostna galerija maribor pricela svoje poslanstvo kot muzej sodobne umetnosti ki hrani umetnine nastale v casu od konca stoletja pa do danes vse od leta ko je bila simbolicno kupljena slika kapelica ivana groharja za sele tri desetletja kasneje ustanovljeno galerijo se je sprva predvsem s prevzemom od pokrajinskega muzeja maribor dediscinami in pa nacrtnim odkupovanjem nabralo v galerijskih depojih okrog umetnin slik kipov del na papirju tudi tokrat je kapelica nosilka dolocene simbolike saj je razstavljena ob idejnih nacrtih za prenovo in siritev umetnostne galerije maribor ki so delo arhitekta janka j zadravca specifika zbirke umetnostne galerije maribor je veliko stevilo del avtorjev ki so ziveli ali zivijo na obmocju severovzhodne slovenije in pa nekatera kljucna dela slovenske umetnosti stoletja avtorjev kot so brata kralja berneker dolinar cargo pirnat savinsek tihec kotnik cervek gnamus in drugi nova postavitev zbirke ki je na ogled od februarja dalje izpostavlja posamezna obdobja ki predstavljajo viske v likovni ustvarjalnosti severovzhodne slovenije seveda v konfrontaciji z eksponati t im tsplosnot slovenskega dela zbirke obiskovalec se bo brez dvoma ustavil ob delih nove stvarnosti in socialne umetnosti tridesetih let stiplovsek ivan kos pilon kralja nikolaj pirnat nato ob delih nastalih v sestdesetih letih ko sta prinesla v maribor nov odnos do umetniskega artefakta kotnik ter tihec in ne nazadnje v najlepsi tviteskit dvorani kjer bodo razstavljena dela mlajse generacije mariborskih ustvarjalcev vkljuceni so tudi odkupi zadnjih petih let zal jih ni ravno veliko ponosni smo predvsem na dolinarjev zenski akt iz zacetnega obdobja kiparjevega ustvarjanja na odlicno razlicico tisnikarjevega karnevala in pa objekt darka golije lega sesanja ki je prinesel umetniku tudi mednarodno priznanje m g p