nacionalni kurikularni svet podrocna kurikularna komisija za osnovno solo predmetna kurikularna komisija za biologijo osnovna sola ucni nacrt sprejet na strokovnem svetu rs za splosno izobrazevanje biologija razred ur razred ur pripravila predmetna kurikularna komisija za biologijo dr tatjana verckovnik univerza v ljubljani biotehniska fakulteta predsednica anka zupan zavod rs za solstvo strokovna tajnica dr tone novak univerza v mariboru pedagoska fakulteta bernarda novak os kuzma metka skornik gimnazija bezigrad ljubljana helena mrsic srednja ekonomska sola kranj avtorji besedila dr tatjana verckovnik anka zupan bernarda novak konzulenti clani predmetne kurikularne komisije za biologijo dr tone novak helena mrsic tanja muzetic metka skornik pri nastajanju predloga ucnega nacrta so s pripombami sodelovali vodje studijskih skupin za biologijo in ucitelji biologije v osnovni soli redakcija anka zupan lektorirane irena labas struktura ucnega nacrta za predmet biologija i opredelitev predmeta polozaj filozofija in narava predmeta opis predmeta predvidena organizacija in casovni obseg ii splosni cilji predmeta iii operativni cilji a cilji dejavnosti vsebine pojmi didakticna priporocila in medpredmetne povezave b didakticna priporocila iv katalog znanj temeljni standardi znanj minimalni standardi znanj v znanja izvajalcev ucnega nacrta vi priloge preverjanje in ocenjevanje splosni cilji preverjanja in ocenjevanja nacini preverjanja in ocenjevanja podrocja preverjanja znanja materialni pogoji izvedbeni standardi in normativi seznam potrjenih ucbenikov vii upostevani viri analiza pripomb uciteljev primerjava s tujimi ucnimi nacrti i opredelitev predmeta polozaj filozofija in narava predmeta polozaj predmeta biologija je splosnoizobrazevalni predmet ki se pricne z bioloskimi vsebinami ze v in razredu osnovne sole pri predmetu spoznavanje okolja in se nadaljuje pri predmetu naravoslovje in tehnika v in razredu in ter razredu peri predmetu naravoslovje ucni nacrt ki vkljucuje bioloske vsebine v prvem in drugem triletju sta oblikovala prkk za spoznavanje okolja in prkk za naravoslovje in tehnologijo ucni nacrt za biologijo je usklajen z bioloskimi vsebinami v prvem triletju ucni nacrt za biologijo je usklajen z ucnimi nacrti za naravoslovje in tehnologijo v in razredu ter ucnimi nacrti za naravoslovje v in razredu kakor tudi z narav oslovnimi predmeti v in razredu osnovne sole filozofija predmeta pri pouku biologije so v enaki meri vkljuceni kognitivni afektivni in konativni cilji ucenci pri pouku biologije pridobijo znanje ki jim omogoca osnovno razumevanje narave in zivljenja hkrati si oblikujejo tudi odgovoren odnos do narave in zivih bitij kar je osnova za pozitivno ravnanje z naravo in organizmi cilji pouka biologije so naravnani na pridobitev temeljnega bioloskega znanja in razumevanja ki naj bi ga usvojil vsak ucenec ne glede na nadaljnje solanje hkrati so realizirani zastavljeni cilji trden temelj za tiste ucence ki bodo solanje in poklicno pot usmerili v naravoslovje in tehnologijo pri pouku biologije ucenec pridobi tudi uporabna znanja ki so pomembna za njegovo intelektualno rast in za celotno druzbeno skupnost narava predmeta pri pouku biologije se teoreticne osnove prepletajo z metodami neposrednega opazovanja ter laboratorijskega in terenskega dela to daje ucencem moznost da znanje aktivno pridobivajo vzpostavljajo neposreden stik z zivimi bitji oz z naravo in prihajajo do dolocenih spoznanj z lastnim raziskovanjem in odkrivanjem ucenci s pridobivanjem informacij iz razlicnih virov odkrivajo bistvo obravnavane vsebine primerjajo in kriticno presojajo informacije ter se naucijo analizirati povezovati in posplosevati to je podlaga za poglobljeno razumevanje ucnih vsebin in razumevanje soodvisnosti naravoslovnih in druzboslovnih znanj tako dosezeno znanje ni le povrsinsko saj je poglobljeno in zato uporabno ob stevilnih novih konkretnih primerih opis predmeta predvidena organizacija in casovni obseg obvezni del programa struktura obveznega dela ucnega nacrta razred predmet obseg ur bioloske vsebine obseg bioloskih vsebin razred biologija ur ekologija in sistematika biologija kot znanost in veda osnove ekologije zivljenjska pestrost sistematika z evolucijo ur razred biologija ur biologija cloveka celice tkiva organi gibala zivcni sistem cutila dihala prebavila krvna obtocila izlocala hormonalne zleze spolovila in razmnozevanje ur ii splosni cilji predmeta splosni cilji predmeta biologije v in razredu s poukom biologije zelimo pri ucencih doseci razumevanje pojmov dejstev in zakonitosti v zivi naravi organizacijskih tipov zivih bitij ekologije evolucije in biologije cloveka razviti sposobnosti za preucevanje zivljenjskih procesov in pojavov doseci da z lastnim iskanjem in preucevanjem pridejo do nekaterih spoznanj in si oblikujejo odgovoren odnos do narave in okolja spodbujati razumevanje o soodvisnosti znanj s podrocja biologije z drugimi naravoslovnimi druzboslovnimi in tehniskimi znanji razvijati sposobnosti za zaznavanje in razumevanje ekoloskih problemov razvijati sposobnosti za opazovanje ter spretnosti za ucinkovito in varno raziskovanje razvijati sposobnosti za posplosevanje in uporabo pridobljenih spoznanj razviti odgovoren odnos do narave in okolja ter spodbuditi interes za njegovo aktivno varovanje vzbuditi spoznanje da je clovek odvisen od narave in je njen sestavni del vzbuditi spostovanje do vseh oblik zivljenja ter razviti razumevanje o medsebojni povezanosti zive in nezive narave doseci spoznanje da je mnogo poklicev v katerih ljudje uporabljajo znanje spoznanja spretnosti ipd ki so jih pridobili pri pouku biologije doseci razumevanje razlicnih popravljivih in nepopravljivih sprememb ob clovekovem posegu v naravo in okolje problemov ki pri tem nastajajo ter sonaravnih nacinov njihovega resevanja razviti zavest o potrebi obzirnega in varcnega ravnanja z omenjenimi naravnimi viri zaradi odgovornosti do prihodnjih generacij iii operativni cilji a cilji dejavnosti vsebine pojmi specialno didakticna priporocila in medpredmetne povezave predmetni katalog je pripravljen po ucnih temah vanj so vkljuceni cilji vsebine in pojmi ki bi jih naj pridobili ucenci pri pouku ter dejavnosti ki bi jih naj opravljali didakticna navodila so dodana ob koncu posamezne ucne teme prav tako so tam n avedene medpredmetne povezave ucitelj lahko doloci zaporedje ucne snovi po lastni presoji in jo opredeli v svoji casovni razporeditvi prav tako ni nujno da ucitelj realizira zastavljene cilje v vsebinskem sklopu kjer so zapisani marvec jih lahko rea lizira drugje cilji cilji so opredeljeni za vsako poglavje oz ucno snov cilji ki so zapisani v posevnem tisku izhajajo iz dejavnosti oziroma se uresnicujejo pri njih dejavnosti dejavnosti so vezane na samostojno delo ucencev v ucilnici laboratoriju solski knjiznici ustreznih institucijah in na terenu predvidene dejavnosti lahko ucitelj zamenja s primernimi vajami laboratorijskimi in terenskimi deli z drugacno vsebino po membno je le da doseze enake ali podobne cilje vsebine vsebine so navedene le v obliki poglavij in podpoglavij in niso natancneje razclenjene saj jih po eni strani opredeljujejo cilji po drugi strani pa pojmi pojmi s pojmi in cilji je opredeljena vsebina predmeta v katalog so vkljuceni iz dveh razlogov zapisani pojmi olajsajo delo ucitelju in lazje zasledovanje nadgradnje pri solanju ucencev pojmi natisnjeni v posevnem tisku npr veliki vrtni polz melisa so opomnik za ucitelja ucitelj lahko le te zamenja s tistimi organizmi ki so mu dosegljivi in ucencem blizu nikakor pa to ne pomeni da morajo ucenci poznati ravno te organizme didakticna priporocila v didakticnih priporocil niso predpisane metode in oblike dela ucitelja usmerjajo in mu nudijo ideje za doseganje predpisanih ciljev medpredmetne povezave na tem mestu so opredeljene povezave z drugimi predmeti ucna tema snovi razred osnovne sole predmet biologija bioloske ucne teme biologija kot veda o zivljenju osnove ekologije zivljenjska pestrost in sistematika z evolucijo ucna tema biologija kot veda o zivljenju cilji dejavnosti vsebine pojmi ucenci se seznanijo z biologijo kot vedonaukom o zivljenju se seznanijo s pomenom biologije v vsakdanjem zivljenju se seznanijo z nekaterimi pomembnimi misleci naravoslovci in biologi spoznajo darwinovo razvojno teorijo opredelijo raziskovalne metode in tehnike dela v biologiji na osnovi izkustvenega dela v in razredu zbiranje podatkov s pomocjo literature biologija in njen pomen pomembni znanstveniki metode raziskovalnega dela v biologiji biologija naravoslovje kot veda in znanost aristotel lamarck linne schlaiden schwann fleming razvojni nauk darwin mikroskop mikroskopiranje didakticna priporocila ucitelj ucencem predstavi biologijo kot naravoslovno vedo ki je tesno povezana s fiziko kemijo geologijo in geografijo obenem pojasni da je biologija izhodisce za mnoge aplikativne discipline kot so medicina gozdarstvo agronomija veterina itd izpostavi naj da se pri obravnavi cloveka navezuje biologija na druzboslovne vede in znanosti clovek kot socasno biolosko psihosocialno in kulturno bitje pri vodenju ucencev naj bo ucitelj pozoren na cim celovitejso obravnavo tem in naj se skusa izogniti pristranskim interpretacijam npr biologizmom neprestano vpleta spoznanja o spreminjanju in razvoju zivega sveta kar lahko ucenci spoznavajo pri vseh ucnih temah od ekologije do razvoja cloveka navaja ucence na varnost pri laboratorijskem in terenskem delu ter na eticen odnos do zivih bitij medpredmetne povezave geografija zgodovina kemija fizika spoznavanje okolja ter naravoslovje in tehnologija ucna tema osnove ekologije cilji dejavnosti vsebine pojmi ucenci razumejo pojme organizem okolje dejavniki okolja ekoloska nisa in populacija spoznajo nacine vzdrzevanja ravnovesja v ekosistemih spoznajo ekosistem in njegove zakonitosti kot skupnost nezive in zive narave ki delujeta povezano ponovijo in opredelijo osnovne znacilnosti naravnih in antropogenih ekosistemov na osnovi znanja iz in razreda poznajo najznacilnejse naravne in antropogene ekosisteme pri nas in v svetu znajo opisati zivljenjske razmere v posameznem ekosistemu znajo povezati predstavnike zivih bitij v prehranjevalne verige in splete spoznajo nekatere vplive clovekovih posegov v ekosisteme se seznanijo s procesom fotosinteze in spoznajo njen pomen se seznanijo s procesom dihanja in spoznajo njegov pomen informativno se seznanijo s procesom fotosinteze pri rastlinah in spoznajo njen pomen opredeljevanje pomena ekologije za razumevanje in ohranjanje narave glede na izkusnje in znanje iz in razreda ogled videoposnetkov nekaterih znacilnih ekosistemov slovenije ogled videoposnetkov nekaterih ekosistemov z ekstremnimi razmerami na zemlji razpravljanje o povezanosti organizmov krozenju snovi in pretoku energije v naravi na osnovi izkusenj in predhodnega znanja opazovanje sproscanja kisika iz vodnih rastlin med fotosintezo osnovni pojmi ekologije vrste ekosistemov odnosi med organizmi prehranjevalni spleti krozenje snovi in pretok energije v ekosistemih zivo bitje okolje dejavniki okolja ekoloska nisa populacija ekosistem naravni in antropogeni prehranjevalna veriga prehranjevalni splet fotosinteza voda svetloba ogljikov dioksid kisik ogljikovi hidrati dihanje didakticna priporocila ucitelj vodi ucence tako da bodo osvajali nove pojme iz ekologije na osnovi izkusenj in pridobljenega znanja v inin rrazredu na enak nacin naj ugotavljajo podobnosti in razlike med ekosistemi in obravnavajo zivljenjske razmere v njih vodi ucence k razmisljanju o raznih nameravanih in nenameravanih popravljivih in nepopravljivih posledicah clovekovega poseganja v ekosisteme ter jih spodbuja k iskanju sonaravnih resitev nastalih problemov veze na geografijo spoznavanje znacilnih ekosistemov slovenije vodi ucence k razmisljanju o razmerah v ekosistemih pri ogledu videoposnetkov vodi ucence pri razmisljanju o pomenu ekoloskega znanja za vsakdanje zivljenje medpredmetne povezave geografija zgodovina kemija fizika spoznavanje okolja poklicna vzgoja ter naravoslovje in tehnologija ucna tema zivljenjska pestrostbiodiverzitete cilji dejavnosti vsebine pojmi ucenci spoznajo osnove vrstne pestrosti zivih bitij se seznanijo z dejavniki okolja ki pogojujejo pestrost rastlinskih in zivalskih vrst se seznanijo z izrednim vrstnim bogastvom pri nas in se zavedo da je vrstna pestrost tudi pri kulturnih rastlinah del narodnega bogastva spoznajo dejavnike ki ogrozajo biotsko raznovrstnost biodiverziteto v svetu in pri nas intenzivna pridelava hrane monokulture farme spoznajo pojem zavarovano obmocje in nekaj konkretnih primerov se seznanijo z najbolj ogrozenimi vrstami zivih bitij pri nas ter v svetu iskanje podatkov po literaturi o zivljenjski pestrosti biodiverziteti v sloveniji in v svetu preucevanje dejavnikov ki ogrozajo zivljenjsko pestrostbiodiverziteti v sloveniji po literaturi ali ob obisku ogrozenega habitata ugotavljanje prisotnosti redkih ali ogrozenih rastlinskih in zivalskih vrst v svoji neposredni okolici zivljenjska pestrostbiodiverziteta zavarovana obmocja slove nije ogrozenost vrst zivljenjska biotska pestrost ali biotska raznovrstnostvrstna raznolikost biodiverziteta zavarovano obmocje ogrozena vrsta rdeci seznam ogrozenih vrst didakticna priporocila ucitelj ucence spodbuja k razmisljanju o tem da je pestrost zivih bitij se mnogo vecja kot so jo spoznali v in razredu opozori ucence zlasti na dejstvo da je na obmocju slovenije eden izmed vrstno najbogatejsih predelov v evropi z ucenci preucuje biotsko raznovrstnost biodiverzitetizivih bitij v lastnem okolju zavarovane predele krajinski park nacionalni park slovenije naj ucenci obiscejo v okviru naravoslovnega dne ali celo na zakljucne ekskurzijekoncnem izletu v razredu priloznost za to je tudi sola v naravi lahko pa si o zavarovanih predelih ogledajo tudi videoposnetke ali filme ki pa ne morejo nadomestiti dozivetja medpredmetne povezave geografija zgodovina kemija fizika spoznavanje okolja poklicna vzgoja ter naravoslovje in tehnologija ucna tema sistematika z evolucijo cilji dejavnosti vsebine pojmi ucenci se seznanijo z osnovnimi sistematskimi kategorijami zivih bitij seznanijo se z nacini razvrscanja organizmov v sistem nekoc in danes nekoc in danes znajo utemeljiti pomen dvojnega poimenovanjavedo da poimenujemo vse organizme z dvojnimi imeni organizmov vedo da razvrscamo ziva bitja v stiri kraljestva razvrscajnje organizmov in oblikovanje meril za razvrscanje na osnovi izkusenj in znanja osnovne sistematske kategorije razvrscanje organizmov v sisteme sistematika vrsta rod druzina red razred deblo in kraljestvo dvojno poimenovanje merila za razvrscanje kraljestva cepljivke glive rastline in zivali didakticna priporocila ucitelj vodi ucence tako da pri obravnavi sistematike zivih bitij uporabljajo ze usvojeno znanje o zivih bitjih ter izkusnje iz in razreda pri tej ucni temi naj ucenci znanje povezejo sistematsko in usvojijo osnovne pojme s podrocja sistematike vodi ucence tako da sami ugotovijo da je smisel razvrscanja organizmov v sisteme boljsa preglednost mnozice podatkov in poskus povezovanja organizmov v skupine glede na sorodnost pri samostojnem razvrscanju dopusca da ucenci sami oblikujejo kriterije ob napakah ki pri tem nastajajo jim razlozi da podobni organizmi niso vedno tudi sorodni pokaze na primeru dveh vrst rastlin ali zivali iz istega rodu dvojno poimenovanje izbere naj vrste ki jih ucenci dobro poznajo medpredmetne povezave okoljska vzgoja in poklicna vzgoja ucna tema sistematika in evolucija cilji dejavnosti vsebine pojmi ucenci dobijo predstavo o nastanku zivljenja na zemlji in osnovno casovno predstavo o evolucijskem razvoju zivih bitij izdelava casovnega traku o pojavljanju evolucijsko najpomembnejsih skupin zivih bitij evolucijski pregled razvoja zivih bitij evolucija fosili zivi fosili spoznajo osnovne znacilnosti cepljivk in nekatere predstavnik spoznajo pomen bakterij v vsakdanjem zivljenju opazovanje bakterij pod svetlobnim mikroskopom kraljestvo cepljivk cepljivka modrozelene cepljivke bakterije spoznajo znacilnosti in nekatere predstavnike gliv prezpoznajo glive in vedo da predstavljajo samostojno kraljestvo vedo da so lisaji simbiontski organizmi ki jih pristevamo med glive poznajo najpogostejsenejpogostejse morfoloske tipe lisajev in njihov bioindikatorski pomen iskanje podatkov po literaturi strupene in uzitne gobe kraljestvo gliv lisaji steljcnica steljka gliva goba lisaj tipi lisajev skorjasti grmicasti in listnati bioindikator se poucijo o pojavu prvih rastlin na zemlji spoznajo evolucijski razvoj pomembnejsih rastlinskih skupin ogled zbirke rastlinskih fosilov evolucijski razvoj rastlin rastlinski fosili se seznanijo z osnovnimi znacilnostmi rastlin in z nekaterimi predstavniki tega kraljestva se naucijo dolocati vrste rodove in druzine po preprostih slikovnih kljucih znajo povezati znanje in izkusnje iz nizjih razredov o rastlinah v pregledno celoto znajo razlikovati med predstavniki golosemenk in kritosemenk znajo razlikovati med predstavniki enokalicnic in dvokalicnic prepoznajo najpogostejse in najznacilnejse rastline v svoji okolici dolocanje in razvrscanje rastlin izdelava stenskega plakata kraljestvo rastlin kraljestvo rastlin brstnica alge steljka mahovi brstnice praprotnice praproti semenovke golosemenke kritosemenke enokalicnice dvokalicnice dolocevalni kljuc cilji dejavnosti vsebine pojmi poucijo se o pojavu prvih zivali na zemlji spoznajo evolucijski razvoj pomembnejsih zivalskih skupin ogled zbirke zivalskih fosilov evolucijski razvoj zivali zivalski fosili spoznajo osnovne znacilnosti prazivali njihovo nadaljnjo delitev v sistematske skupine in predstavnike se poucijo o zgradbi in znacilnostih spuzev in njihove najznacilnejse predstavnike spoznajo znacilnosti neclenarskih skupin njihovo zgradbo razmnozevanje in znacilne predstavnike prepoznajo osnovne znacilnosti mnogoclenarjev in mnogoclenarskih skupin spoznajo osnovne znacilnosti vecjih skupin kolobarnikov in clenonozcev njihovo zgradbo razmnozevanje ekologijo in njihove znacilne predstavnike prepoznajo osnovne znacilnosti iglokozcev njihovo telesno zgradbo in predstavnike vedo da spadajo vretencarji med strunarje spoznajo osnovne vretencarske skupine njihovo zgradbo razmnozevanje ekologijo in predstavnike ugotovijo pripadnost zivali vecjim taksonomskim enotam na konkretnih primerih znajo pojasniti zakaj uvrscamo cloveka med sesalce opazovanje prazivali s svetlobnim mikroskopom opazovanje in prepoznavanje spuzev mehkuzcev kolobarnikov in clenonozce iglokozcev in vretencarjev opazovanje in prepoznavanje zivalskih predstavnikov in njihovo uvrscanje v sistematske skupine izdelava stenskega plakata kraljestvo zivali kraljestvo zivali prazivali spuzve neclenarske skupine mnogoclenarske skupine iglokozci strunarji vretencarji enocelicar prazivali bickarji korenonozci migetalkarji in trosovci spuzve zgradba in znacilnosti neclenarske skupine mehkuzci sesaci in ozigalkarji mnogoclenarske skupine kolobarniki in clenonozci iglokozci strunarji vretencarji obloustke ribe dvozivke plazilci ptici in sesalci primati spoznajo evolucijski razvoj cloveka iskanje podatkov po literaturi evolucijski razvoj cloveka uclovecenje clovek didakticna priporocila ucitelj vodi ucence tako da pri obravnavi sistematike zivih bitij uporabljajo ze usvojeno znanje o zivih bitjih ter izkusnje iz in razreda pri tej ucni temi naj znanje povezejo zlasti sistematsko in evolucijsko z ucenci sproti ob obravnavi posamezne rastlinske oziroma zivalske skupine izdeluje stenski plakat pri tem naj ucenci spoznavajo razvojnost zivega sveta medpredmetne povezave geografija okoljska vzgoja spoznavanje okolja ter naravoslovje in tehnologija razred osnovne sole predmet biologija bioloske ucne teme clovek ucna tema celice tkiva organi cilji dejavnosti vsebine pojmi ucenci spoznajo mikroskopsko zgradbo celice znajo povezati zgradbo celice z njeno funkcijo znajo skicirati celico razlikujejo rastlinsko celico od zivalske spoznajo tipe delitve celic celicno delitev mitozo in redukcijsko delitev mejozo zna opisati kaj se med celicno delitvijo dogaja s kromosomi opazovanje rastlinskih in zivalskih celic pod mikroskopom zgradba celice razlika med zivalsko in rastli nsko celico delitev celice celica celicna membrana celicna stena protoplazma citoplazma jedro kromosomi mejoza mitoza kloroplast dnk vakuola vedo da so enake ali podobne celice povezujejo v tkiva prepoznajo razlicne vrste tkiv opazovanje tkiv pod mikroskopom znacilnosti tkiv vrste tkiv tkiva vrhnjice veziva opornine misicnine zivcnine znajo nasteti osnovne cloveske organe znajo nasteti organe posameznih organskih sistemov razumejo in znajo pojasniti povezanost celic tkiv organov in organskih sistemov v organizem znajo razloziti delovanje organizma opazovanje modela cloveskega telesa in modelov organov vrste organov organski sistemi organizem organ organski sistem organizem didakticna priporocila ucitelj pricne vsebino poglavja z organi in organskimi sistemi ki so ucencem ze bolj ali manj znani iz nizjih razredov osnovne sole seznani ucence z molekulo dnk v povezavi s kromosomi znanje o molekuli dnk ucitelj naj ne preverja in ocenjuje vodi ucence tako da usvojijo pojme tkivo organ organski sistem na primeru koze pri spoznavanju celic tkiv organov in organskih sistemov ucence neprestano navaja na razumevanje delovanja organizma kot celote medpredmetne povezave okoljska vzgoja zdravstvena vzgoja spoznavanje okolja ter naravoslovje in tehnologija ucna tema gibala cilji dejavnosti vsebine pojmi ucenci primerjajo kosti cloveka s kostmi drugih vretencarjev vedo da je znacilna oblika cloveske hrbtenice pri cloveku povezana s pokoncno hojo znajo imenovati vecje kosti obraznega in lobanjskega dela glave kosti okoncin zgornjih in spodnjih in kosti trupa znajo opisati notranjo zgradbo dolge kosti spoznajo vrste povezav med kostmi sklep siv hrustancna vez znajo sklepati o povezavi zgradbe sklepa s funkcijo in moznimi poskodbami znajo opisati osnovne motnje v rasti kosti rahitis posledice nepravilnega razvoja kosti ploske noge in poskodbe kosti in sklepov zlom zvin izpah primerjajo zgradbo progaste gladke in srcne misice ter razumejo zvezo med zgradbo in vlogo misic poznajo najpogostejsa obolenja osnovne poskodbe misic in utrujenost misic ter preventivne ukrepe znajo opisati osnovna obolenja misic opazovanje okostij razlicnih vretencarjev preucevanje kosti zgradba opazovanje sivov na lobanji sesalca ugotavljanje najpogostejsih poskodb in obolenj kosti pregledovanje strokovne literature in priprava referatov opazovanje vlaknate zgradbe skeletne misice njene oblike in prehoda v kito pasivni del gibal kosti zgradba kosti povezave med kostmi poskodbe in bolezni kosti aktivni del gibal misice poskodbe in bolezni misic opora gibanje kostno tkivo kost okostje sklep sivi okostje okoncin okostje roke in noge oplecje ali ramenski obroc okolcje ali medenica trup lobanja zvin izpah zlom ploske noge rahitis skeletno misicje vzdrznost precnoprogasto srcno in gladko misicno tkivo poskodbe in utrujenost misicc didakticna priporocila ucitelj povezuje obliko in zgradbo kosti z njihovo funkcijo v organizmu medpredmetne povezave fizika kemija zdravstvena vzgoja spoznavanje okolja poklicna vzgoja ter naravoslovje in tehnologija ucna tema zivcni sistem cilji dejavnosti vsebine pojmi ucenci znajo opisati zgradbo zivcne celice spoznajo razlicne oblike zivcnih celic in pomen glia celic znajo povezati lastnost zivcnih celic z njihovo funkcijo in vedo da se zivcne celice ne obnavljajo vedo kako alkohol nikotin in stevilni stresi vplivajo na zivcne celice spoznajo vlogo zivcevja razlikujejo osrednje zivcevje od okrajnega poznajo razlike v vlogi velikih in malih mozganov ter podaljsane hrbtenjace razumejo delovanje cutilnih in gibalnih zivcnih vlaken ter znajo razloziti refleksni gib poznajo pomen vegetativnega zivcevja seznanijo se s poskodbami in osnovnimi boleznimi zivcevja ter problemi zasvojenosti seznanijo se s preventivnimi ukrepi za preprecevanje stresa opazovanje trajnih mikroskopskih preparatov zivcnine opazovanje zgradbe mozganov zivalski mozgani ali model opazovanje zgradbe hrbtenjace goveja hrbtenjaca mikroskopiranje preucevanje refleksov pri cloveku zgradba in delovanje zivcevja vloge zivcevja osrednje in periferno zivcevje bolezni in poskodbe zivcevja zivcna celica nevron osrednje ali centralno zivcevje obkrajno ali periferno zivcevje zivci veliki mozgani mozganska skorja zavestno sredisce mozgansko deblo mali mozgani hrbtenjaca zivcni vozli refleksni gib zavestni gib somatsko zivcevje avtonomno zivcevje simpaticno parasimpaticno didakticna priporocila ucitelj uposteva ucencevo predstavljivost pri tem naj ucence navaja na cim stevilnejse vire informacij opozarja na odgovornost za lastno zdravje medpredmetne povezave fizika kemija zdravstvena vzgoja spoznavanje okolja poklicna vzgoja ter naravoslovje in tehnologija ucna tema cutila cilji dejavnosti vsebine pojmi ucenci znajo opisati posamezna cutila vedo da nastajajo zaznave zaradi vpliva drazljajev na cutilih in s pomocjo mozganov spoznajo zgradbo cutila za vid organa za sprejemanje svetlobnih drazljajev na modelu prepoznajo posamezne dele ocesa spoznajo vlogo posameznih delov organa za vid poznajo najpogostejse napake bolezni in poskodbe oci znajo opisati uho organ za sprejemanje zvocnih drazljajev znajo pojasniti kako zaznamo zvok znajo pojasniti povezavo sprejemanja drazljaja zvoka z mozgani razumejo vlogo zunanjega srednjega in notranjega usesa opisejo delovanje organa za ravnotezje se seznanijo z najpogostejsimi okvarami obolenji in poskodbami organa za sluh in ravnotezje znajo opisati kozo v kateri so cutila za tip mraz toploto in bolecino vedo da znojnice v kozi izlocajo znoj lojnice loj in da koza sodeluje pri termoregulaciji se seznanijo z zgradbo in vlogo koznih tvorb ter z nego koze spoznajo z zascitno vlogo koze poskodbe ter bolezni koze spoznajo nos organ za voh znajo opisati pot vdihanega zraka do vonjalnih cutnic spoznajo cutilno vlogo jezika se seznanijo s preventivo pred poskodbami cutil prepoznavanje posameznih cutil in preizku sanje njihovega delovanja gledanje od dalec in od blizu opazovanje zgradbe govejega ocesa ali modela ocesa graficno prikazovanje prevajanja zvoka skozi uho preucevanje koze kot cutilnega organskega sistema ugotavljanje katere drazljaje zaznavamo s pomocjo nosa in katere s pomocjo jezika vrste vloge in zgradba cutil oko vid uho sluh koza tip mraz toplota nos vonj jezik okus poskodbe cutil cutilo cutnice tip tipalno telesce zivcni koncici voh vohalne cutnice sluh uho bobnic srednje uho in notranje uho slusne cutnice ravnotezje polkrozni kanali ravnotezne cutnice oko palcice cepki nos vonj okus jezik koza kot cutilo ucna tema dihala cilji dejavnosti vsebine pojmi ucenci spoznajo osnovno zgradbo dihal znajo opisati pot zraka v dihalih se seznanijo z zgradbo in osnovno vlogo glasilk se seznanijo z zgradbo in osnovno vlogo pljuc znajo opisati razliko med sestavo vdihanega in izdihanega zraka znajo pojasniti razlike med pljucnim in celicnim dihanjem se seznanijo z najpogostejsimi vzroki zadusitve in ukrepi za preprecevanje znajo opisati najpogostejsa obolenja in poskodbe dihal spoznajo nacine varovanja dihal in razumejo negativne ucinke nikotina in drugih skodljivih snovi plinov trdnih delcev saj azbesta silikatnega prahu opazovanje makroskopske zgradbe pljuc sesalcev merjenje kolicine vdihanega in izdihanega zraka zgradba dihal dihalna pot pljuca sestava vdihanega in izdihanega zraka zadusitve bolezni in poskodbe dihal skrb za zdravje dihal dihalna pot grlo glasilki govor nosna votlina sapnik pljuca pljucni mehurcki pljucno dihanje vdih izdih celicno dihanje kajenje bolezni dihal onesnazenost ozracja didakticna priporocila ucitelj z ucenci in ustreznim strokovnjakom pripraviti okroglo mizo na temo kajenje z ucenci in ustreznim strokovnjakom pripraviti okroglo mizo na temo onesnazenost ozracja medpredmetne povezave fizika kemija sportna vzgoja zdravstvena vzgoja spoznavanje okolja poklicna vzgoja ter naravoslovje in tehnologija ucna tema prebavila cilji dejavnosti vsebine pojmi ucenci spoznajo osnovne sestavine hrane ter njihov pomen za rast in razvoj organizma se seznanijo z vlogo encimov znajo opisati prebavno cev in prebavljanje hrane po njej od ust do zadnjicne odprtine znajo nasteti prebavne zleze in njihovo vlogo pri prebavi hrane znajo pojasniti zgradbo ustne votline podrobno se seznanijo z zobovjem tipi zob njihovo zgradbo in nego znajo pojasniti kaj se dogaja s hrano v ustni votlini se seznanijo z zgradbo zelodca in prebavo hrane v njem znajo opisati razgradnjo hrane in vsrkavanje snovi v kri iz tankega crevesa se seznanijo s procesi ki potekajo v debelem crevesu spoznajo vlogo jeter pri presnovi spoznajo najpogostejsa obolenja prebavil se seznanijo z najpogostejsimi nalezljivimi obolenji prebavil izvedba ankete o zdravi prehrani na soli opazovanje makroskopske zgradbe prebavil model slika video ugotavljanje prebave ogljikovih hidratov opazovanje zgradbe ustne votline in zob model slika video model opazovanje makroskopske zgradbe zelodca sesalca model slika video opazovanje makroskopske zgradbe debelega crevesa sesalca model slika video hrana je vir snovi in energije prebavna cev prebavne zleze ustna votlina in prebava hrane v njej zelodec in prebava v njem prebava v tankem in debelem crevesu vloga jeter obolenja prebavil prebavna cev prebavni organi usta poziralnik zelodec dvanajstnik tanko crevo debelo crevo danka prebavne zleze mehanska in biokemijska prebava encimi bolezni prebavil didakticna priporocila ucitelj spodbudi ucence da na osnovi ankete izdelajo plakat na katerem predstavijo pomen prehrane za organizem z ucenci izvede raziskovalno nalogo na temo raziskovanje rasti ucencev ucenci rezultate graficno predstavijo in jih posredujejo celotnemu razredu medpredmetne povezave fizika kemija sportna vzgoja gospodinjstvo zdravstvena vzgoja spoznavanje okolja poklicna vzgoja ter naravoslovje in tehnologija ucna tema krvna obtocila cilji dejavnosti vsebine pojmi ucenci se seznanijo z osnovno zgradbo obtocil in njihovo vlogo spoznajo pomen izmenjave snovi za organizem in vlogo krvnega obtoka pri tem znajo opisati sestavo krvi in vloge njenih posameznih sestavin spoznajo notranjo zgradbo srca in vloge njegovih posameznih delov znajo nasteti tipe zil in njihove vloge spoznajo mali in veliki krvni obtok ter znajo opisati razliko med njima se seznanijo z limfatskim sistemom kot zascitnim sistemom telesa se seznanijo z najpogostejsimi obolenji krvnih obtocil in moznostmi preprecevanja obolenj znajo opisati najpogostejsa obolenja obtocil ki so povezana s sodobnim nacinom zivljenja opazovanje zgradbe obtocil model slika video model opazovanje trajnih mikroskopskih preparatov krvi opazovanje srca sesalca spremljanje srcnega utripa glede na razlicno telesno obremenitev graficna predstavitev opazovanje vranice sesalca model slika video razgovor na temo aids okrogla miza obtocila krvni obtok in izmenjava snovi kri srce krvne zile krvni obtok limfa bolezni krvi srca in ozilja kri krvna plazma krvna telesca krvne skupine srce preddvor prekat pretin ozilje krvne zile arterije vene in kapilare krvni obtok veliki sistemski mali pljucni imunost limfni obtok limfa vranica bezgavke bolezni srca in ozilja aids didakticna priporocila ucitelj ucencem predstavi pomen krvodajalskih akcij opozori na preventivo pred boleznimi srca in ozilja ter na oznake na prehrambnih artiklih medpredmetne povezave fizika kemija sportna vzgoja zdravstvena vzgoja spoznavanje okolja poklicna vzgoja ter naravoslovje in tehnologija ucna tema izlocala cilji dejavnosti vsebine pojmi ucenci spoznajo pot izlocanja snovi iz organizma spoznajo osnovne organe za izlocanje znajo opisati notranjo zgradbo ledvice in njeno vlogo spoznajo najpogostejsa obolenja izlocal opazovanje ledvic sesalca modela slik ogled diapozitivov filma zgradba izlocal delovanje izlocal bolezni izlocal izlocala ledvice secna pot secevod secnik ali secni mehur secnica koza kot izlocalo dializa didakticna priporocila ucenci preucijo kaksno je razmerje med kolicino tekocine ki jo popijem in kolicino ki jo izlocim kot sec pri tem naj ucitelj ucence navaja na pridobivanje informacij iz razlicnih virov pomaga naj jim pri nacrtovanju in izvedbi dela vodi naj jih pri dokumentiranju in jim svetuje kako naj prikazejo rezultate in kako jih naj interpretirajo medpredmetne povezave fizika kemija zdravstvena vzgoja spoznavanje okolja poklicna vzgoja ter naravoslovje in tehnologija ucna tema hormonalne zleze cilji dejavnosti vsebine pojmi ucenci se seznanijo s nastajanjem hormonov in njihovim pomenom hormonov spoznajo hormonalne zleze njihove lege in osnovne naloge ugotavljajo posledice nepravilnega delovanja hormonskih zlez spoznajo osnovna hormonska obolenja in zdravljenje opazovanje modela hormonalnih zlez ali slike v anatomskem atlasu ogled videokasete o delovanju hormonalnih zlez hormoni zleze z notranjim izlocanjem hormonska obolenja hormoni hormonalne zleze hipofiza scitnica obscitnica prizeljc trebusna slinavka nadledvicna zleza spolne zleze hormonsko uravnavanje hormonska obolenja didakticna priporocila ucitelj uposteva ucencevo predstavljivost pri tem naj ucence navaja na uporabo razlicnih virov informacij medpredmetne povezave fizika kemija zdravstvena vzgoja spoznavanje okolja poklicna vzgoja ter naravoslovje in tehnologija ucna tema spolovila in razmnozevanje cilji dejavnosti vsebine pojmi ucenci spoznajo vlogo zgradbo in delovanje zenskih in moskih spolnih organov spoznajo pot semencic od njihovega nastanka do izliva semena spoznajo menstrualni cikel in vlogo spolnih hormonov se seznanijo s hormonskimi spremembami med menstrualnim ciklom in vplivom na fizicno in psihicno stanje zenske razumejo pomen higiene spolnih organov spoznajo vzroke in simptome spolnih bolezni ter nacine varovanja pred okuzbo z njimi opazovanje modela slik ogled diafilmov filma o razmnozevanju opazovanje trajnega preparata spolnih celic z mikroskopom spolovila spolne bolezni moski spolni organi moda izvodila pomozne spolne zleze zunanje spolovilo zenski spolni organi jajcnik jajcevod maternica noznica zunanje spolovilo menstrualni cikel spolne bolezni higiena spolnih organov razlikujejo med primarnimi in sekundarnimi spolnimi znaki se seznanijo z vplivom hormonskih sprememb v obdobju pubertete spoznajo pot semencic in jajceca v spolnih organih od spolne zdruzitve do oploditve se seznanijo z razvojem osebka od spojka do poroda spoznajo odgovornosti in moznosti pri nacrtovanju druzine ogled videokasete o oploditvi o razvoju zarodka in plodu ter o porodu razmnozevanje cloveka primarni in sekundarni spolni znaki puberteta spolna zdruzitev osemenitev oploditev zarodek plod zanositev nosecnost porod nacrtovanje druzine didakticna priporocila ucitelj uposteva ucencevo predstavljivost pri tem naj ucence navaja na cim stevilnejse vire informacij medpredmetne povezave zdravstvena vzgoja b didakticna priporocila ucitelj naj vodi ucence tako da pridejo do znanja preko dejavnosti zaznavanje opazovanje razvrscanje stetje merjenje tehtanje belezenje zbiranje podatkov sklepanje komuniciranje uporaba casovnih in prostorskih razmerij eksperimentiranje napovedovanje postavljanje podmen nadzor spremenljivk razlaga ucenci lahko izvajajo dejavnosti pri pouku pri naravoslovnih dnevih in doma pri uresnicevanju ciljev ucitelj cimbolj sledi didakticnim nacelom od znanega k neznanemu od bliznjega k daljnemu od preprostejsega k bolj zapletenemu od konkretnega k abstraktne mu od posebnega k splosnemu razred izhodisce vsebin so antropogeni ekosistemi v katerih ucenec spoznava ziva bitja njihovo zgradbo medsebojno povezanost in pomen v ekosistemu ter povezanost zive in nezive narave cilji ucnega nacrta za razred so oblikovani tako da ima ucenec cimvec neposrednega stika z naravo oziroma okoljem v katerem zivi zato ima ucitelj v razredu pri predmetu naravoslovje na voljo vec ucnih tem pri realizaciji pouka pa bo izbiral tiste ki so otroku blizu primerno je da vsi ucenci spoznajo ucne teme ziva in neziva narava travnik njiva in polje ostale ucne teme naj ucitelj izbira glede na okolje v katerem otrok zivi npr za sole v mestih so primerne teme zive meje zelenice in parki za sole v vinorodnih okolisih pa vinograd pri tem mora ucitelj pri ucencih doseci vse temeljne cilje npr ucitelj ki ni izbral tematskega sklopa sadovnjak mora obdelati cvet in plod pri kaki drugi temi pri spoznavanju zivih bitij v dolocenem okolju ni nujno da ucenec spoznava ziva bitja ki so zapisana v katalogu v kurzivi ucitelj lahko namesto teh izbere katerakoli druga sorodna ziva bitja razred izhodisce bioloskih vsebin so naravni ekosistemi cilji so oblikovani tako da jih lahko ucitelj uresnici le ob neposrednem stiku ucenca z naravo ucitelj obdela vse ucne teme iz ucnega nacrta vendar s poudarkom na tistih naravnih ekosistemih ki so otroku najblizji npr ucitelji na primorskem podrobneje obdelajo morje temeljna znanja morajo pridobiti vsi ucenci posebna pozornost je v sedmem razredu posvecena poseganju cloveka v naravna okolja in posledicam le tega pri spoznavanju zivih bitij v dolocenem okolju ni nujno da ucenec spoznava ziva bitja ki so zapisana v katalogu v kurzivi ucitelj lahko namesto teh izbere katerakoli druga sorodna ziva bitja v in razredu je temeljno vodilo pouka biologije neposreden stik z naravo poseben poudarek je na spoznavanju zivljenjske pestrosti izbranih ekosistemov kar je temelj za nadgradnjo v osmem razredu ucenci naj spoznajo cimvec razlicnih organizmov cetudi si ne bodo zapomnili vseh imen razred v osmem razredu vodi ucitelj ucence tako da bodo osvajali nove pojme iz ekologije na osnovi izkusenj in pridobljenega znanje v inin rrazredu pri obravnavi sistematike zivih bitij uporabljajo izkusnje in usvojeno znanje o zivih bitjih od razreda naprej razred pri obravnavi cloveka naj ucitelj uposteva ucencevo predstavljivost in jih navaja na cim stevilnejse vire informacij ucno snov jim podaja ta ko da bodo razumeli delovanje organizma kot celote opozarja jih na skrb in odgovornost za lastno zdravje iv katalog znanj temeljni standardi znanj razred osnovne sole predmet biologija bioloske ucne teme ekologija zivljenjska pestrost sistematika z evolucijo ucna tema biologija kot veda o zivljenju vsebine pojmi ucenci opisejo biologijo kot vedonaukom o zivljenju pojasnijo pomen biologije v vsakdanjem zivljenju pojasnijo darwinovo razvojno teorijo prepoznavajo raziskovalne metode in tehnike dela v biologiji biologija in njen pomen metode raziskovalnega dela v biologiji biologija razvojni nauk darwin mikroskop mikroskopiranje metode laboratorijskega in terenskega dela ucna tema osnove ekologije vsebine pojmi ucenci pojasnijo pojme iz ekologije organizem okolje dejavniki okolja ekoloska nisa in populacija na primeru opisejo znacilnosti naravnih in antropogenih ekosistemov nastejejo najznacilnejse naravne in antropogene ekosisteme pri nas in v svetu opisejo povezanost rastlinskih in zivalskih predstavnikov v prehranjevalne verige in splete pojasnijo pomen in proces fotosinteze pri rastlinah informativno se seznanijo s procesom fotosinteze pri rastlinah in spoznajo njen pomen osnovni pojmi ekologije fotosinteza organizem okolje dejavniki okolja ekoloska nisa populacija ekosistem naravni in antropogeni ekosistem vrste naravnih in antropogenih ekosistemov prehranjevalna veriga prehranjevalni splet fotosinteza ucna tema zivljenjska pestrostbiodiverzitete vsebine pojmi ucenci opisejo dejavnike okolja ki pogojujejo veliko stevilo in pestrost rastlinskih in zivalskih vrst opisejo dejavnike ki ogrozajo biotsko raznovrstnost biodiverziteto v svetu in pri nas pojasnijo pomen zavarovanja bivalisc zivih bitij poznajo nekaj najbolj ogrozenih rastlinskih in zivalskih vrst pri nas ter v svetu zivljenjska pestrost biodiverziteta ogrozenost vrst zivljenjska pestrost biotska raznovrstnostbiodiverziteto zavarovana obmocja ogrozene rastline in zivali ucna tema sistematika z evolucijo vsebine pojmi ucenci poznajo osnovne sistematske kategorije zivih bitij primerjajo nacine razvrscanja organizmov v sistem nekoc in danes nekoc in danes pojasnijo pomen dvojnega poimenovanjavedo da poimenujemo vse organizme z dvojnimi imeni organizmov osnovne sistematske kategorije razvrscanje organizmov v sisteme sistematika vrsta rod druzina red razred deblo kraljestvo merila za razvrscanje kraljestva cepljivke glive rastline in zivali ucna tema sistematika vsebine pojmi ucenci imajo casovno predstavo o pojavu prvih cepljivk gliv in rastlin na zemlji razlozijo pomen pojava prvih rastlin za nadaljnji razvoj zivljenja evolucijski razvoj cepljivk gliv in rastlin evolucija pojasnijo znacilnosti cepljivk in nekatere predstavnike opisejo pomen bakterij v vsakdanjem zivljenju kraljestvo cepljivk cepljivke bakterije opisejo znacilnosti gliv prepoznajo in opisejo najpogostejse in najbolj tipicne glive v svoji okolici kraljestvo gliv steljcnica steljka gliva goba pojasnijo osnovne znacilnosti kraljestva rastlin prepoznajo posamezne rastlinske skupine in opisejo njihove znacilnosti locijo predstavnike golosemenk od kritosemenk locijo predstavnike enokalicnic od dvokalicnic dolocijo vrsto rod in druzino po preprostih slikovnih kljucih prepoznajo in opisejo najpogostejse in najbolj tipicne rastline v svoji okolici kraljestvo rastlin brstnica alge steljka mahovi brstnice praprotnice praproti semenovke golosemenke kritosemenke enokalicnice dvokalicnice so seznanjeni s pojavom prvih zivalskih predstavnikov na zemlji na primeru razlozijo evolucijski razvoj zivalske skupine evolucijski razvoj zivali fosili zivi fosili poznajo nekaj predstavnikov vecjih taksonomskih enot zivali prepoznajo osnovne zivalske skupine prazivali spuzev mehkuzcev neclenarjev kolobarnikov clenonozcev iglokozcev in vretencarjev na konkretnih primerih ugotovijo pripadnost zivali vecji taksonomski enoti pojasnijo pomen zivali za zivljenje zivih bitij na zemlji kraljestvo zivali prazivali bickarji korenonozci migetalkarji trosovci neclenarske skupine mehkuzci sesaci ozigalkarji mnogoclenarske skupine kolobarniki clenonozci maloclenarji iglokozci strunarji vretencarji obloustke ribe dvozivke plazilci ptici sesalci razlozijo zakaj uvrscamo cloveka med sesalce in primate opisejo evolucijski razvoj cloveka evolucijski razvoj cloveka primati predniki cloveka razred osnovne sole predmet biologija bioloske ucne teme clovek ucna tema celice tkiva organi vsebine pojmi ucenci opisejo mikroskopsko zgradbo celice skicirajo celico pojasnijo razliko med rastlinsko od zivalsko celico zna opisati kaj se med celicno delitvijo dogaja s kromosomi celica celica celicna membrana celicna stena protoplazma citoplazma jedro pojasnijo da se enake ali podobne celice povezujejo v tkiva nastejejo in opisejo razlicne vrste tkiv tkiva tkivo krovno zivcno oporno vezivno nastejejo osnovne cloveske organe pojasnijo povezavo organov v organski sistem povezejo celico tkivo organ in organski sistem v zakljuceno celoto organizem opisejo lastnosti organizma organi organski sistemi organizem organ srce pljuca jetra zelodec organski sistem organizem ucna tema gibala vsebine pojmovna mapa ucenci opisejo kosti cloveka v primerjavi s kostmi drugih vretencarjev imenujejo osnovne kosti obraznega in lobanjskega dela glave kosti okoncin zgornjih in spodnjih in kosti trupa imenujejo vrste povezav med kostmi sklep siv povezava s hrustancem znajo sklepati o povezavi zgradbe sklepa s funkcijo in moznimi poskodbami pojasnijo osnovne motnje v rasti kosti rahitis poskodbe in okvare kosti ploske noge zlom zvin izpah opisejo vrste misicnih vlaken znajo opisati osnovna obolenja misic opisejo varovanje in preprecevanje najpogostejsih misicnih obolenj pasivni del gibal kosti poskodbe kosti aktivni del gibal misice misicna obolenja opora gibanje kost okostje sklep sivi kosti okoncin okostje roke in noge okolcje ali medenica kosti trupa hrbtenica prsni kos kosti glave ali lobanjakostne celice zvin izpah zlom ploske noge rahitis skeletno misicjemisicn ovojnica kita vezivno tkivo precnoprogasto srcno in gladko misicno tkivo ucna tema zivcni sistem vsebine pojmovna mapa ucenci opisejo zgradbo zivcne celice spoznajo razlicne oblike zivcnih celi pojasnijo povezanost lastnosti zivcnih celic in vedo da se zivcne celice ne obnavljajo nastejeo in opisejo strupe ki vplivajo na zivcne celice alkohol cigarete mamila stevilni stresi nastejejo naloge zivcevja locijo osrednje zivcevje od perifernega pojasnijo vlogo velikih in malih mozganov v primerjavi s podaljsano hrbtenjaco zivcna celica zivcevje zivcna celica zivci veliki mozgani mozganska skorja zavestno sredisce mozgansko deblo mali mozgani hrbtenjaca cilji vsebine pojmovna mapa razumejo delovanje zivcevja ki ga opisejo na podlagi refleksnega giba opisejo pomen vegetativnega zivcevja opisejo poskodbe in osnovne bolezni zivcevja dusevne motnje in probleme zasvojenosti naloge zivcevja bolezni in poskodbe zivcevja refleksni gib podzavestni gib zavestni gib somatsko zivcevje avtonomno zivcevje simpaticno parasimpaticno ucna tema cutila vsebine pojmi ucenci opisejo posamezna cutila ki sprejemajo razlicne drazljaje in zaznavanje teh drazljajev s pomocjo mozganov opisejo cutilo za vid kot organ ki sprejema svetlobne drazljaje na modelu prepoznajo posamezne dele ocesa znajo pojasniti napake ocesa in opozoriti na morebitne poskodbe ocesa opisejo uho kot organ za sprejemanje zvocnih signalov znajo pojasniti povezavo sprejemanja drazljaja zvoka z mozgani opisejo delovanje organa za ravnotezje opisejo obolenja usesa in morebitne poskodbe ki nastanejo kot posledica nepremisljenega ravnanja posameznika opisejo kozo kot cutilo za tip mraz toploto in bolecino opredelijo kozo kot organ izlocanja znoja in loja vedo da koza sodeluje pri termoregulaciji opisejo nos kot organ ki sprejema razlicne vonjave pojasnijo cutilno vlogo jezika razlozijo preventivo pred poskodbami cutil vrste naloge in zgradba cutil oko vid uho sluh koza tip mraz toplota nos vonj jezik okus poskodbe cutil cutila tip tipalno telesce zivcni koncici voh vohalne cutnice sluh uho bobnic srednje uho notranje uho ovalno okence polz ravnotezje slusne cutnice oko zgradba nos vonj okus jezik koza kot cutilo ucna tema dihala vsebine pojmovna mapa ucenci opisejo osnovno zgradbo dihal opisejo zgradbo in osnovno funkcijo glasilk povezejo zgradbo z osnovno funkcijo pljuc opisejo razliko med sestavo vdihanega in izdihanega zraka so seznanjeni z nevarnostmi zadusitve in prvo pomocjo nastejejo nacine kako lahko skrbimo za zdrava dihala ter spoznajo negativne ucinke nikotina in drugih strupenih plinov zgradba dihal dihalne poti pljuca skrb za zdravje dihal dihalna pot nosna votlina grlo glasilki govor sapnik pljuca kajenje bolezni dihal onesnazenost ozracja ucna tema prebavila vsebine pojmi ucenci nastejejo osnovne sestavine hrane in njihov pomen za rast in razvoj organizma opisejo prebavno cev in pot hrane po njej od zacetka do konca nastejejo prebavne zleze opisejo zgradbo ustne votline podrobno se seznanijo z zobovjem vrste zgradba nega zob pojasnijo zgradbo zelodca in prebavo hrane v njem opisejo razgradnjo hrane in vsrkavanje snovi v kri definirajo procese ki potekajo v debelem crevesu pojasnijo vlogo jeter v organizmu opisejo najpogostejsa obolenja prebavil hrana prebavna cev prebavne zleze prebavni organi prebava hrane vloga jeter obolenja prebavil prebavna cev prebavni organi usta poziralnik zelodec dvanajstnik tanko crevo debelo crevo danka prebavne zleze bolezni prebavil ucna tema krvna obtocila vsebine pojmi ucenci pojasnijo osnovno vlogo obtocil in njihovo zgradbo opisejo sestavo krvi in vlogo posameznih sestavin opisejo zgradbo srca in funkcije njegovih posameznih delov nastejejo vrste zil in njihove naloge nastejejo in opisejo najpogostejsa obolenja krvnih obtocil in preventivne ukrepe vedo da je limfni sistem zascitni sistem organizma obtocila krvni obtok kri srce krvne zile bolezni krvi srca in ozilja limfa kri ozilje krvna plazma krvna telesca krvne skupine srce zgradba krvne zile arterije vene kapilare limfa bezgavke bolezni srca in ozilja aids ucna tema izlocala vsebine pojmi ucenci opisejo pomen in pot izlocanja snovi iz organizma nastejejo osnovne organe za izlocanje opisejo notranjo zgradbo ledvice in njeno vlogo nastejejo in opisejo najpogostejsa obolenja izlocal pojasnijo nacine kako lahko na razlicne nacine varujemo zdravje izlocal zgradba izlocal delovanje izlocal bolezni izlocal skrb za zdravje izlocal izlocala ledvice secna pot secevod secnik secni mehur secnica koza kot izlocalni organ dializa ucna tema hormonalne zleze vsebine pojmi ucenci pojasnijo osnovni nastajanjem hormonov in njihovim pomen hormonov ugotavljajo posledice nepravilnega delovanja hormonskih zlez nastejejo osnovna hormonska obolenja hormoni zleze z notranjim izlocanjem hormonska obolenja hormoni hormonalne zleze scitnica obscitnica trebusna slinavka nadledvicni zlezi prizeljc cesarika spolne zleze hipofiza ucna tema spolovila in razmnozevanje vsebine pojmi ucenci opisejo nacine razmnozevanja zlasti spolno razmnozevanje cloveka nastejejo primarne in sekundarne spolne znake pri moskem in zenski opisejo zgradbo moskih in zenskih spolnih organov opisejo menstrualni ciklus kot posledico neoplojenega zrelega jajceca pojasnijo pot semencic in jajceca v spolnih organih od spolne zdruzitve do oploditve poznajo razvoj osebka od spojka do poroda navedejo najpogostejse spolne bolezni njihove vzroke simptome in varovanje pred okuzbami poznajo moznosti preprecevanja zanositve in razumejo delovanje kontracepcijskih sredstev seznanijo se s kontracepcijskimi sredstvi spolno razmnozevanje cloveka spolni znaki odnosi med spoloma oploditev in razvoj zarodka spolne bolezni moski spolni organi moda izvodila dodatne zleze zunanja spolovila zenski spolni organi jajcniki maternica noznica zunanja spolovila menstrualni cikel spolna zdruzitev oploditev zarodek plod spolne bolezni kontracepcija minimalni standardi znanj razred osnovne sole predmet biologija bioloske ucne teme ekologija zivljenjska pestrost sistematika z evolucijo ucna tema biologija kot veda o zivljenju ucenci pojasnijo pomen biologije v vsakdanjem zivljenju prepoznavajo metode in tehnike dela v biologiji ucna tema osnove ekologije ucenci pojasnijo pojme iz ekologije organizem okolje dejavniki okolja ekoloska nisa in populacija na primeru opisejo znacilnosti naravnih in antropogenih ekosistemov nastejejo najznacilnejse naravne in antropogene ekosisteme pri nas in v svetu opisejo povezanost rastlinskih in zivalskih predstavnikov v prehranjevalne verige in splete pojasnijo pomen in proces fotosinteze pri rastlinah informativno se seznanijo s procesom fotosinteze pri rastlinah in spoznajo njen pomen ucna tema zivljenjska pestrostbiodiverzitete ucenci opisejo dejavnike okolja ki pogojujejo veliko stevilo in pestrost rastlinskih in zivalskih vrst poznajo nekaj najbolj ogrozenih rastlinskih in zivalskih vrst pri nas ter v svetu ucna tema sistematika z evolucijo ucenci imajo casovno predstavo o pojavu prvih rastlin na zemlji opisejo pomen bakterij v vsakdanjem zivljenju opisejo znacilnosti gliv pojasnijo osnovne znacilnosti kraljestva rastlin prepoznajo posamezne rastlinske skupine in opisejo njihove znacilnosti locijo predstavnike golosemenk od kritosemenk locijo predstavnike enokalicnic od dvokalicnic dolocijo rod in druzino po preprostih slikovnih kljucih prepoznajo in opisejo najpogostejse in najbolj tipicne rastline v svoji okolici so seznanjeni s pojavom prvih zivalskih predstavnikov na zemlji poznajo nekaj predstavnikov vecjih taksonomskih enot zivali prepoznajo osnovne zivalske skupine prazivali spuzev mehkuzcev neclenarjev kolobarnikov clenonozcev iglokozcev in vretencarjev na konkretnih primerih ugotovijo pripadnost zivali vecji taksonomski enoti pojasnijo pomen zivali za zivljenje zivih bitij na zemlji razlozijo zakaj uvrscamo cloveka med sesalce in primate opisejo evolucijski razvoj cloveka razred osnovne sole predmet biologija bioloske ucne teme clovek ucna tema celice tkiva organi ucenci na osnovi opazovanja pod mikroskopom skicirajo mikroskopsko zgradbo celice celico razlikujejo med rastlinsko od zivalsko celico zna opisati kaj se med celicno delitvijo dogaja s kromosomi vedo da se enake ali podobne celice povezujejo v tkiva nastejejo in opisejo razlicne vrste tkiv nastejejo osnovne cloveske organe opisejo lastnosti organizma ucna tema gibala ucenci imenujejo osnovne kosti obraznega in lobanjskega dela glave kosti okoncin zgornjih in spodnjih in kosti trupa imenujejo vrste povezav med kostmi sklep siv povezava s hrustancem znajo sklepati o povezavi zgradbe sklepa s funkcijo in moznimi poskodbami poznajo osnovne motnje v rasti kosti rahitis poskodbe in okvare kosti ploske noge zlom zvin izpah opisejo vrste misicnih vlaken znajo opisati osnovna obolenja misic vedo katera so njajpogostejsa misicna obolenja ucna tema zivcni sistem ucenci vedo da se zivcne celice ne obnavljajo nastejejo in opisejo strupe ki vplivajo na zivcne celice alkohol cigarete mamila stevilni stresi nastejejo naloge zivcevja locijo osrednje zivcevje od perifernega opisejo vlogo velikih in malih mozganov in podaljsane hrbtenjace vedo kaj je refleksni gib opisejo pomen vegetativnega zivcevja ucna tema cutila ucenci opisejo cutilo za vid na modelu prepoznajo posamezne dele ocesa nastejejo napake poskodbe ocesa opisejo uho znajo pojasniti povezavo sprejemanja drazljaja zvoka z mozgani opisejo delovanje organa za ravnotezje poznajo nekatera obolenja usesa in morebitne poskodbe opisejo kozo kot cutilo za tip mraz toploto in bolecino opredelijo kozo kot organ izlocanja znoja in loja vedo da koza sodeluje pri termoregulaciji opisejo nos kot organ ki sprejema razlicne vonjave poznajo cutilno vlogo jezika poznajo preventivo pred poskodbami cutil ucna tema dihala ucenci opisejo osnovno zgradbo dihal opisejo zgradbo in osnovno funkcijo glasilk opisejo zgradbo in osnovno funkcijo pljuc so seznanjeni z nevarnostmi zadusitve in prvo pomocjo nastejejo nacine kako lahko skrbimo za zdrava dihala ucna tema prebavila ucenci poznajo prebavne organe nastejejo prebavne zleze opisejo zgradbo ustne votline zobovje vrste zgradba nega zob poznajo zgradbo zelodca in njegov pomen pri prebavi opisejo prebavno cev in pot hrane po njej od zacetka do konca pojasnijo vlogo jeter v organizmu opisejo najpogostejsa obolenja prebavil ucna tema krvna obtocila ucenci poznajo osnovno vlogo obtocil opisejo sestavo krvi in vlogo posameznih sestavin opisejo zgradbo srca in funkcije njegovih posameznih delov nastejejo vrste zil in njihove naloge nastejejo in opisejo najpogostejsa obolenja krvnih obtocil in preventivne ukrepe vedo da je limfni sistem zascitni sistem organizma ucna tema izlocala ucenci opisejo pomen in pot izlocanja snovi iz organizma nastejejo osnovne organe za izlocanje opisejo vlogo ledvic nastejejo in opisejo najpogostejsa obolenja izlocal pojasnijo nacine kako lahko na razlicne nacine varujemo zdravje izlocal ucna tema hormonalne zleze ucenci pojasnijo osnovni nastajanjem hormonov in njihovim pomen hormonov ugotavljajo posledice nepravilnega delovanja hormonskih zlez nastejejo osnovna hormonska obolenja ucna tema spolovila in razmnozevanje ucenci opisejo nacine razmnozevanja zlasti spolno razmnozevanje cloveka nastejejo primarne in sekundarne spolne znake pri moskem in zenski opisejo zgradbo moskih in zenskih spolnih organov opisejo menstrualni ciklus kot posledico neoplojenega zrelega jajceca pojasnijo pot semencic in jajceca v spolnih organih od spolne zdruzitve do oploditve poznajo razvoj osebka od spojka do poroda navedejo najpogostejse spolne bolezni njihove vzroke simptome in varovanje pred okuzbami poznajo moznosti preprecevanja zanositve in razumejo delovanje kontracepcijskih sredstev seznanijo se s kontracepcijskimi sredstvi v znanja izvajalcev ucnega nacrta za poucevanje biologije v osnovnih solah so potrebna znanja visokosolskega enopredmetnega oziroma dvopredmetnega studija biologije v povezavi z drugim predmetom pri pouka biologije je potreben strokovni sodelavec laborant laborant je pedagoski delavec ki mora imeti koncano vsaj v stopnjo izobrazevanja in opravljen strokovni izpit vi priloge preverjanje in ocenjevanje priloga materialni pogoji priloga sola lahko izvaja program biologije ce ima na voljo specializirano biolosko ucilnico z ustrezno opremo in s kabinetom za ucitelja laboranta za naravoslovje in naravoslovne predmete pri pouka biologije je potreben strokovni sodelavec laborant ki vzdrzuje opremo in ucila nabavlja material skrbi za zbirke vivarije pripravlja demonstracijske poskuse in vaje in sodeluje pri eksperimentalnih laboratorijskih in terenskih delih ter vajah izvedmeni standardi in normativi priloga seznam potrjenih ucbenikov priloga vii upostevani viri pri oblikovanju ucnega nacrta smo upostevali analizo pripomb uciteljev na osnutke ucnega nacrta mednarodne primerjalne studije ucnih nacrtov priloge priloga preverjanje in ocenjevanje znanj splosni cilji preverjanja in ocenjevanja ucenec razume pojme dejstva in zakonitosti s podrocja organizacijskih tipov zivih bitij ekologije evolucije in biologije cloveka je sposoben preucevati zivljenjske procese in pojave zna z lastnim iskanjem in preucevanjem priti do dolocenih spoznanj ima odgovoren odnos do narave in okolja je sposoben povezati znanja s podrocja biologije z drugimi naravoslovnimi in druzboslovnimi ter tehniskimi znanji je dovzeten za ugotavljanje ekoloskih problemov in njihovo razumevanje zna opazovati obvlada najosnovnejse raziskovalne vescine zna uporabiti pridobljeno znanje in izkusnje v novih primerih ve da je clovek sestavni del narave razume medsebojno povezanost zive in nezive narave nacini preverjanja in ocenjevanja pri predmetu biologija preverjamo znanje na mozne nacine ustno pisno testno preverjanje ocenjevanje dela in izdelkov dejavnosti porocil ucenec naj dobi za svoje znanje realno in kompleksno oceno zato naj ucitelj preverja znanje na vse mozne nacine znanje ki ga mora obvladati vsak ucenec je opredeljeno v minimalnih standardih znanj ravni preverjanja znanja preverjanje znanja iz biologije obsega tri ravni a znanje in razumevanje b zajemanje in obdelava podatkov ter resevanje problemov c eksperimentalne vescine a znanje in razumevanje ucenci naj poznajo in razumejo nastete pojave zakonitosti dejstva definicije pojme in teorije tehnike dela raziskovalne pripomocke in aparature varnostne ukrepe pri delu v ucilnici in na terenu vplive poseganja v okolje ter njihove posledice za okolje in druzbo ter nacine preverjanja nacine primernega ravnanja z zivimi bitji oz naravo vprasanja za preverjanje ciljev ki se nanasajo na znanje in razumevanje se pogosto zacenjajo z besedami definiraj zapisi opisi skiciraj razlozi primerjaj pojasni opredeli imenuj nastej b zajemanje in obdelava podatkov ter resevanje problemov ucenci naj bodo sposobni z besedami ali v drugi ustrezni obliki shematsko graficno numericno poiskati zbrati urediti in predstaviti informacije iz razlicnih virov preoblikovati informacije iz ene oblike v drugo smiselno uporabiti podatke smiselno razloziti pojave zakonitosti in medsebojne odnose postaviti napovedi in hipoteze resevati probleme s povezovanjem znanja iz razlicnih bioloskih poglavij in ostalih predmetov uporabiti znanje v novih situacijah zastaviti nove probleme in jih kriticno analizirati vprasanja in naloge s katerimi preverjamo te spretnosti se pogosto nanasajo na uporabo znanja v konkretnih primerih vprasanja in naloge za preverjanje teh ciljev se pogosto zacenjajo z besedami napovej predlagaj izpelji doloci uporabi povezi c eksperimentalne vescine ucenci naj znajo nacrtovati preproste poskuse spremljati opazovati zapisovati ugotovitve in merjenja oblikovati porocilo o delu uporabljati tehnike dela raziskovalne pripomocke in aparature v laboratoriju in na terenu pri odgovorih na vprasanja in pri resevanju problemov s podrocja preverjanja sposobnosti in vescin morajo ucenci znanje logicno in deduktivno uporabiti v novi situac iji priloga materialni pogoji sola lahko izvaja program biologije ce ima na voljo specializirano biolosko ucilnico z ustrezno opremo in s kabinetom za ucitelja laboranta za naravoslovje in naravoslovne predmete pri pouka biologije je potreben strokovni sodelavec laborant ki vzdrzuje opremo in ucila nabavlja material skrbi za zbirke vivarije pripravlja demonstracijske poskuse in vaje in sodeluje pri eksperimentalnih laboratorijskih in terenskih delih ter vajah priloga izvedbeni standardi in normativi seznam tehnicni opis ucil in ucnih pripomockov ter standardi in normativi za pouk biologije v osnovnih solah tehnicni pripomocki zap st ime ucila tehnicni opis ucila standardi norm mikroskop monokularni svetlobni mikroskop z vgrajeno svetilko s povecavo do x kosov mikroskop binokularni svetlobni mikroskop za ucitelja z vgrajeno svetilko s povecavo do x kos stereolupe binokularne stereolupe z vgrajeno svetilko povecava x kosov barvni tv sprejemnik barvni tv sprejemnik kos barvna videokamera barvna videokamera za mikroskopiranje z adapterjem za razlicne mikroskope kos videorekorder videorekorder hi fi stereo kos racunalnik racunalnik s tiskalnikom in cd romom kos diaprojektor diaprojektor kos grafoskop grafoskop kosa hladilnik hladilnik z zamrzovalnikom kos pomivalni stroj pomivalni stroj za laboratorijsko steklovino kos komplet za terensko delo zlozljiva lopata lopatka zaga kramp kos komplet opreme za postavitev akvarija in akvaterarija omara z akvarijsko in akvaterarijsko posodo oprema za postavitev in vzdrzevanje akvarija in akvaterarija kos rocne lupe rocne lupe z lucko povecava x kosov opazovalniki za zivali opazovalne posode z vgrajenimi lupami za opazovanje zivih zivali kosov merilni pripomocki zap st ime ucila tehnicni opis ucila standardi norm tehtnica precizna analitska digitalna tehtnica kos ph meter digitalni ph meter kos termometer medicinski termometer laboratorijski alkoholni termometer kosa kosov laboratorijski pripomocki zap st ime ucila tehnicni opis ucila standardi norm plasticni pladenj plasticni pladenj velik kosov plasticni pladenj plasticni pladenj majhen kosov pribor za mikroskopiranje objektno steklo krovno stekelce skarje pinceta preparirna igla skalpel kosov kosov kosov kosov kosov kosov stojalo za epruvete stojalo za epruvete iz nerjavecega materiala kosov komplet scetk za ciscenje steklovine komplet scetk razlicnih velikosti za ciscenje steklovine kompleta indikatorski papir univerzalni indikatorski papir skatel sito sito z drobno mrezico maks x mm kosi kladivce zdravnisko kladivce kos komplet alkoholnih flomastrov alkoholni flomastri za pisanje po steklu kompletov lovna mreza lovna mreza za zuzelke lovna mreza za zajemanje planktona kosi kos steklovina zap st ime ucila tehniceni opis ucila standardi norm set cas set steklenih cas velikosti ml ml ml ml kosov set erlenmajeric set erlenmajeric velikosti od ml do ml kosov epruveta standardna laboratorijska steklena epruveta kosov set petrijevk set steklenih petrijevk set plasticnih petrijevk kosov kosov set lijev set steklenih lijev razlicnih velikosti kosov set merilnih valjev set steklenih ali plasticnih merilnih valjev ml ml ml ml ml kosov akvarijska posoda steklena akvarijska posoda za gojisce kosov set steklenih palck set steklenih palck razlicnih dolzin kosov drugi pripomocki uc ila zap st ime ucila tehnicni opis ucila standardi norm stenska slika stenske slike na temo vrtnin zacimbnic zgradbe rastlin zivali iz naravnih in antropogenih ekosistemov sistema s stirimi kraljestvi sistema rastlin zivali gliv in cepljivk razvoja zivljenja na zemlji rastlinske in zivalske celice krozenja snovi in pretoka energije v ekosistemu profila tal ekoloske sukcesije kamnin v sloveniji fosilov v sloveniji portretov pomembnih slovenskih naravoslovnih znanstvenikov znakov za nevarnosti pri delu v laboratoriju fitocenoloska karta slovenije kos zbirka slik zbirka slik na temo zgradbe cloveskega telesa komplet slikovni kljuc slikovni kljuc za dolocanje rastlin gliv in zivali kos zbirka fosilov zbirka fosilov komplet lisajska karta lisajska karta slovenije kos set trajnih mikrosk preparatov set trajnih mikroskopskih preparatov razlicnih vrst tkiv kos loncek s prstjo loncek s prstjo za gojenje rastlin kosov seme seme razlicnih rastlin koruzno soncnicno zavitka akvarij pribor za postavitev in vzdrzevanje akvarija kompleti seleshamer seleshamer papir pole a kosov barvni flomaster barvni flomastri kompletov videokaseta videokasete na temo celice pod svetlobnim mikroskopom mejoze mitoze zgradbe cloveskega telesa aids a od enocelicarjev do mnogocelicnih organizmov zivljenja v tleh evolucije zgradbe in zivljenja rastlin zgradbe in zivljenja zivali zgradbe in zivljenja gliv zgradbe in zivljenja cepljivk cianobakterij biotske raznovrstnosti biodiverzitete umiranja gozdov ekologije varovanja narave in okolja antropogenih ekosistemov fitogeografskih obmocij v sloveniji kos anatomski atlas anatomski atlas cloveskega telesa kosov model razstavljivi modeli na temo zgradbe cveta okostja glave cloveskega skeleta mozganov zoba usesa ocesa srca pljuc celjusti preseka koze torza zgradbe dna kos set kontracepcijskih izdelkov razlicni kontracepcijski pripomocki in sredstva kos seznam seznam ogrozenih rastlinskih vrst v sloveniji kos komplet prosojnic kompleti prosojnic na temo antropogenih ekosistemov naravnih ekosistemov ekologije sistema zivih bitij biologije cloveka zgradbe celice komplet priloga seznam potrjenih ucbenikov veljavnost kordis t zivim z naravo iz semena v novo zivljenje ucbenik za razred modrijan ferbar j s glazar s oblak v rotar t skulj h vogelnik spoznavanje narave ucbenik dzs ferbar j s glazar s oblak v rotar t skulj h vogelnik spoznavanje narave delovni listi dzs rotar v spoznavanje narave dodatek dzs angerer t biologija ucbenik dzs angerer t biologija delovni listi dzs angerer t biologija dodatek dzs beckett b in drugi biologija za razred ucbenik tzs kordis t biologija ucbenik dzs lucovnik j razvojni nauk biologija ucbenik dzs kmecl d c zumer razvojni nauk biologija delovni listi dzs rotar v razvojni nauk biologija dodatek dzs