opredelitev predmeta stevilo ur po posameznih letnikih in oblike izobrazevalnega dela usmerjevalni cilji predmeta operativni cilji osnove informatike informacijska tehnologija komuniciranje pisna predstavitev informacij racunalniska omrezja okvirni seznam literature obvezne oblike preverjanja in ocenjevanja znanja kadrovski pogoji materialni pogoji didakticno metodicna navodila avtorji ucnega nacrta word datoteka opredelitev predmeta informatika je splosno izobrazevalni predmet pri katerem se teorija poznavanja in razumevanja osnovnih zakonitosti informatike prepleta z metodami neposrednega iskanja zbiranja hranjenja obdelave in uporabe podatkov pri oblikovanju in posredovanju relevantnih informacij kar odpira dijakom in dijakinjam moznost da pridobijo tista znanja informacijske pismenosti ki so nujno potrebna za zivljenje in delo v informacijski druzbi pri predmetu pridobijo dijaki in dijakinje osnovna znanja ki so potrebna za razumevanje in temeljno uporabo informacijskih tehnologij ves cas izobrazevanja je v ospredju aktivna vloga dijakov in dijakinj in njihov osebni strokovni in jezikovni razvoj skupinsko delo na projektih problemsko ucenje izbiranje vsebin glede na zanimanje in sposobnost dijakov in dijakinj ter upostevanje njihovih idej individualizacija vkljucevanje razlicnih socialnih aktivnosti povezovanje med predmetom in stroko sodelovanje z zunanjimi strokovnjaki solami in ustanovami ter razvijanje razlicnih strategij misljenja so osnovne oblike dela pri predmetu pri tem se razvija sposobnost ustvarjalnega in kriticnega misljenja ter presojanja z namenom da se zagotovi razumno in samozavestno odlocanje dijakov in dijakinj v novih in nepredvidljivih situacijah stevilo ur po posameznih letnikih in oblike izobrazevalnega dela predmet se poucuje v letnem obsegu najmanj ur pouk poteka v treh oblikah teoreticne ure nedeljenega oddelka v klasicni ucilnici ur vaje deljenega oddelka v racunalniski ucilnici ur govorilna ura za ucence ura teden oddelek pouk se organizira tako da uporablja pri vajah v racunalniski ucilnici vsak ucenec svoj racunalnik delitev v skupini z najvec dijaki in dijakinjami pri vajah je potrebno daljse neprekinjeno delo ucencev ker vsaka prekinitev postopka resevanja problema oziroma priprava informacijske resitve privede do motenj ki imajo za posledico potrebo po ponovnem resevanju naloge od zacetka izvajamo vaje v dveh blok urah ker je pri teh urah zaradi delitve v skupine prisoten le del razreda jih razporedimo na zacetek ali konec dnevnega urnika oziroma jih kombiniramo z delitvijo pri drugih predmetih poleg ur razporejenih po predmetniku mora biti ucitelj dijakom in dijakinjam vsakega razredu v letniku na voljo doloceno uro izven rednega urnika tega razreda med katero se z njimi posvetuje o problemih pri izdelavi njihovih nalog ura mora biti navedena v urniku usmerjevalni cilji predmeta predmet informatika je ciljno naravnan pri predmetu dijaki in dijakinje spoznavajo osnove racunalnistva ter vlogo in pomen informacije in informacijske tehnologije v sodobni druzbi spremljajo razvoj informacijske tehnologije in se seznanjajos spremembami ki jih le ta povzroca v druzbi zdravstveni ekonomski socialni in drugi vplivi pridobivajo temeljna znanja spretnosti in navade za ucinkovito in uspesno uporabo sodobne informacijske tehnologije za zadovoljevanje svojih in druzbenih informacijskih potreb razvijajo komunikacijske zmoznosti oblikujejo stalisca do pridobljenih informacij in krepijo merila za dozivljanje in vrednotenje lepega razvijajo sposobnosti za ucinkovito in estetsko oblikovanje in posredovanje informacij razvijajo sposobnosti ucinkovitega in uspesnega iskanja vrednotenja hranjenja obdelave in uporabe aktualnih podatkov razvijajo sposobnost in odgovornost za sodelovanje v skupini ter si krepijo pozitivno samopodobo razvijajo pravilen odnos do varovanja lastnine avtorske pravice in osebnosti zascita podatkov bogatijo svoj jezikovni zaklad in skrbijo za pravilno slovensko izrazanje operativni cilji predmeta osnove informatike informativni cilji informatika informacija podatek kod kodiranje diskretni zvezni nacin bit byte informacijski sistem informacijska tehnologija informacijska pismenost formativni cilji dijaki in dijakinje razlozijo vlogo in pomen informacije v sodobni druzbi razlikujejo med informacijo in podatkom razlikujejo zvezno in diskretno kodiranje podatkov analizirajo uporabnost informacijskih sistemov poznajo pomen informacijske tehnologije opredelijo informacijsko pismenost socializacijski cilji dijaki in dijakinje razumevajo pomen informacije v sodobni druzbi spoznajo da je ucinkovitost in uspesnost odvisna od razpolozljivih informacij spoznajo da je razumljivost predstavljene informacije odvisna od uporabljenih podatkov spoznajo da je clovekovvsakdan mocno odvisen od informacij in informacijske tehnologije posebnosti v izvedbi informacijska tehnologija informativni cilji racunalnik racunalnistvo von neumannov model racunalnika programska strojna oprema racunalnika vhodna centralna pomnilna izhodna enota prikazovalnik tiskalnik zvocnik mikroprocesor delovni ram bralni rom pomnilnik disk disketa zgoscenka tipkovnica miska mikrofon program operacijski sistem licenca formativni cilji dijaki in dijakinje spoznavajo razvoj informacijske tehnologije s poudarkom na razvoju racunalnistva razlikujejo programsko in strojno opremo racunalnika razlozijo von neumannov model racunalnika razlozijo delovanje racunalnika opredelijo enote racunalnika razlozijo funkcije posameznih enot racunalnika razlozijo nacine kodiranja podatkov v racunalniku poznajo vrste racunalniske programske opreme in razlozijo njihove naloge socializacijski cilji dijaki in dijakinje utjujejo povezavo clovek informacija tehnika spoznajo pomen racunalnika kot pripomocka pri resevanju informacijskih problemov v druzbi posebnosti v izvedbi komuniciranje informativni cilji komuniciranje jezikovno komuniciranje oddajnik informacijski kanal prejemnik motnja medij pisno govorno komuniciranje formativni cilji dijaki in dijakinje opredelijo komuniciranje in razumejo njegov pomen razlikujejo oblike komuniciranja razumejo povezavo med informacijo in komuniciranjem poznajo pomen pisnega komuniciranja v omrezju internet ali na drugih medijih poiscejo racunalniski program po lastni izbiri socializacijski cilji dijaki in dijakinje komunicirajo v skupini se motivirajo za iskanje resitev in samoizobrazevanje krepijo odgovornost sodelovanja v skupini izvedejo predstavitev racunalniskega programa opredelijo podrocje uporabe in predstavijo nacine uporabe izbranega racunalniskega programa izdelajo predstavitveni pano programa posebnosti v izvedbi dijaki in dijakinje delajo v skupinah vsak uporablja svoj racunalnik izvedejo predstavitev pred celotnim razredom pisna predstavitev informacij informativni cilji urejevalnik urejanje besedila bitni matematicni zapis znakov vnos besedila desetprstno tipkanje prekrivanje vrivanje spreminjanje besedila crkovalnik oblikovanje dokumenta velikost polozaj papirja rob pagina ziva pagina oblikovanje odstavka slog razmak poravnava razmik oznacevanje stevilcenje obrobe sencenje umik oblikovanje pisave vrsta velikost oblika barva polozaj pisave zahtevnejse urejanje besedila graficna ponazoritev besedila tabela navajanje spajanje dokumentov oznacevanje delov besedila html formativni cilji dijaki in dijakinje poznajo znacilnosti pisne predstavitve informacij razumejo pomen pisnega komuniciranja in urejenega besedila brez vecjih napak napisejo besedilo v racunalnik na funkcionalnem nivoju poznajo desetprstno tipkanje socializacijski cilji dijaki in dijakinje samostojno oblikujejo dokument in obrazlozijo uporabljene oblike pripravijo znakovno txt datoteko presodijo oblikovanje dokumenta posamezno ali v manjsih skupinah izdelajo pisni izdelek s podrocja strokovnega izobrazevanja v dokument vkljucujejo rezultate obdelav s programi zanimivih v podrocju strokovnega izobrazevanja npr autocad preglednice ipd se motivirajo za iskanje informacij in samoizobrazevanje krepijo odgovornost sodelovanja v skupini pridobivajo sposobnost za ocenjevanje in vrednotenje lepega se motivirajo za izdelavo oblikovno dovrsenih sporocil z racunalniki posebnosti v izvedbi dijaki in dijakinje delajo v skupinah vsak uporablja svoj racunalnik izvedejo predstavitev pred celotnim razredom racunalniska omrezja informativni cilji omrezje racunalnisko omrezje krajevno globalno omrezje internet storitve interneta elektronska posta svetovni splet omrezna konferenca irc formativni cilji dijaki in dijakinje opredelijo racunalnisko omrezje poznajo oblike izmenjave sporocil v racunalniskem omrezju socializacijski cilji dijaki in dijakinje posiljajo in prejemajo sporocila z elektronsko posto v globalnem omrezju poiscejo podatke in jih uporabijo pri oblikovanju informacije posebnosti v izvedbi delajo v skupinah vsak uporablja svoj racunalnik izvedejo predstavitev pred celotnim razredom okvirni seznam literature poleg veljavnih ucbenikov se priporoca uporaba razlicne strokovne literature knjig prirocnikov in revij ter zgoscenk in spletnih strani omrezja internet ki obravnavajo vsebine predmeta pri delu z racunalniskimi programskimi orodji naj ucenci uporabljajo prirocnike za ta orodja prirocniki naj bodo napisani v materinem jeziku dijakov oziroma dijakinj obvezne oblike preverjanja in ocenjevanja znanja ocenjevanje pri predmetu poteka pisno in ustno pri ustnem ocenjevanju vrednotimo uporabo znanja in razumevanje osnovnih zakonitosti informatike ter uspesnost vrednotenja in razlaganja uporabljenih postopkov pri izdelavi naloge to ocenjevanje izvedemo z razgovorom neposredno med izdelavo izdelka sestavini pisne ocene sta kakovost izvedene naloge oziroma projekta uspesnost predstavitve izbrane informacije pri kakovosti naloge oziroma projekta ocenjujemo izvirnost in aktualnost izbranega problema razumljivost in jasnost opredelitve problema in prikazanih resitev pestrost uporabljenih virov in medijev kvaliteto in aktualnost pridobljenih podatkov organiziranost naloge v skladu z zahtevami sirino predstavljene informacije bogastvo in ustreznost besedisca tehnicno in oblikovno dovrsenost izdelka ter napor ki je bil potreben za njegovo izdelavo pri uspesnosti predstavitvi ocenjujemo prepricljivost in samostojnost dijaka oziroma dijakinje pri cemer le ta pripravi in izvede predstavitev izbrane informacije vrednoti uporabljene podatke in razlaga dobljene rezultate zagovarja predlagane resitve razlaga uporabljene postopke kadrovski pogoji i predmet informatika po tem ucnem nacrtu lahko uci kdor je koncal univerzitetni studijski program matematika smer racunalnistvo z matematiko prav tako lahko uci predmet informatika po tem ucnem nacrtu kdor je koncal univerzitetni studijski program racunalnistvo in informatika ali matematika smer tehnicna matematika organizacija dela smer organizacijska informatika ali ekonomija informacijskoupravljalska smer ali sociologija smer informatika in je dodatno pridobil pedagosko andragosko izobrazbo ii ce uciteljev z izobrazbo iz prejsnje tocke ni lahko predmet informatika po tem ucnem nacrtu uci tudi ucitelj s koncanim univerzitetnim programom ce je imel v tem programu predmet informatika in ce ima dopolnilna strokovna znanja ustrezna dopolnilna znanja ima kdor je opravil ustrezen studijski program izpopolnjevanja iz racunalnistva in informatike v obsegu najmanj ur ali izpit iz specialne didaktike in po svoji izbiri se iz najmanj stirih drugih strokovnih predmetov ki jih v ta namen dolocijo kadrovski visokosolski zavodi tako da skupaj obsegajo najmanj en semester ustreznega studijskega programa iii prehodni kadrovski pogoj kdor je izpolnjeval kadrovske pogoje za poucevanje predmeta racunalnistvo in informatika po vzgojno izobrazevalnem programu za srednje sole in je ucil premet vsaj eno leto lahko uci predmet informatika po tem ucnem nacrtu materialni pogoji vaje pri predmetu potekajo v racunalniski ucilnici v njej mora biti najmanj toliko racunalnikov za dijake in dijakinje da lahko vsak oziroma vsaka uporablja svoj racunalnik in mobilni racunalnik za predstavitve s prikazovalnikom poleg ucilnice mora biti na soli se kabinet v katerem ima vsak ucitelj ki uci predmet informatika svoj racunalnik vsi racunalniki so mod seboj povezani v krajevno omrezje z dostopom do globalnega omrezja za vso programsko opremo ki jo bodo dijaki in dijakinje oziroma ucitelji in uciteljice uporabljali pri predmetu mora imeti sola ustrezne licence pri izbiri racunalniske opreme je potrebno upostevati priporocila predmetne skupine za racunalnistvo in informatiko na zavodu rs za solstvo didakticno metodicna navodila pri pouku informatike dijaki in dijakinje spoznavajo pomen in vlogo informacije v sodobni druzbi pri cemer z elementi informacijske tehnologije iscejo zbirajo obdelajo oblikujejo predstavijo in ovrednotijo aktualne informacije ki jih zanimajo in se navezujejo na strokovno podrocje teoreticne ure se izvedejo z razlago pogovorom in razgovorom med dijaki dijakinjami in uciteljem pri tem dijaki in dijakinje spoznavajo predlagajo in vrednotijo merila in postopke za uspesno in ucinkovito iskanje zbiranje obdelavo oblikovanje in predstavitev informacij snov naj ne vsebuje napotkov za neposredno delo ampak naj dijakom in dijakinjam odpira moznosti ki jih omogocajo informacijske tehnologije za uspesno in ucinkovito zadovoljevanje svojih informacijskih potreb in potreb druzbe vsebine neposrednega pouka ob racunalnikih se navezuje na teoreticni del pri cemer dijaki in dijakinje prakticno uporabijo in preverijo obravnavana teoreticna spoznanja v tem smislu so srcica prakticnega pouka seminarske raziskovalne in druge naloge ki jih dijaki in dijakinje pripravijo in izdelajo pri vajah predstavijo in ovrednotijo pa jih pri teoreticnih urah pouka zahtevnost naloge je odvisna od predznanja dijakov in dijakinj njihovih sposobnosti in navad vsak dijak oziroma dijakinja izdela samostojno oziroma sodeluje pri dveh nalogah ki sta osrednja dogodka predmeta v prvi analizira in ovrednoti moznosti aktualnega racunalniskega programa po lastni izbiri npr izobrazevalni program igre programska orodja itd program ne sme biti vkljucen v ucni nacrt predmeta v drugi nalogi izdela oblikue predstavi in ovrednoti pisni dokument z vsebino po lastni izbiri ki pa se navezuje na strokovno podrocje izobrazevanja zazeleno je da vkljucuje v dokument tudi rezultate obdelav s programi ki se uporabljajo v strokovnem podrocju izobrazevanja temeljna naloga ucitelja pri predmetu je da omogoci dijakom in dijakinjam doseci zastavljene globalne cilje predmeta v tem smislu seznanja ucence z razlicnimi moznostmi ki jih odpira informacijska tehnologija pri resevanju informacijskih problemov svetuje dijakom in dijakinjam pri izbiri nalog spremlja njihove aktivnosti in jih opozarja na odklone jih motivira in vzpodbuja pri njihovem delu in analizira in ocenjuje njihova prizadevanja pri tem mora paziti da dijakom in dijakinjam ne vsiljuje lastnih zamisli in predlogov ampak jih vzpodbuja k iskanju izvirnih informacijskih resitev predlagane resitve s predlagatelji vedno analizira glede na individualne zmoznosti in razpolozljivost opreme in drugih virov ter si prizadeva za njihovo cim bolj uspesno inucinkovito udejanjanje ucni nacrt so pripravili mag rado wechtersbach zavod republike slovenije za solstvo ljubljana dr vladimir batagelj fakulteta za matematiko in fiziko univerze v ljubljani dr vladislav rajkovic fakulteta za organizacijske vede kranj univerze v mariboru dr ivan gerlic pedagoska fakulteta univerze v mariboru alenka krapez dipl ing gimnazija vic ljubljana stanko zamuda ing osnovna sola velika nedelja silvo mursec ing osnovna sola franc rozman stane maribor