trgovec mi je jam~il da sta kameri dovolj ob~utljivi da bosta snemali v poltemi ter da bodo posnetki dobri in razlo~ni ko sem mu razlo`il da nameravam posneti samega sebe pri spanju s tem da bi bila edina svetloba tista s hodnika ki bi prihajala skozi na pol priprta vrata izmislil sem si da opravljam znanstveno tudijo o spanju pod vplivom vseh celodnevnih dogajanj verjel mi je verjetno pa tudi `e dolgo ni imel tako dobrega kupca ki bi mu v pol ure prodal dve kameri stojali in deset kaset saj se je kar topil od prijaznosti in uslu`nosti doma sem se lotil namestitev kamer eno sem namestil v kot tik ob oknu in jo usmeril na posteljo pred tem sem legel na posteljo in si dolo~il lego ki mi je najbolj prijala vsaj tako se mi je zdelo kar je bilo zelo te`ko dolo~ljivo potem sem namestil nekaj blazin v enak polo`aj ter popravil snemalni kot na kameri za drugo se mi je e zdelo najprimerneje da bi jo postavil tik ob vrata tako da bi hkrati zajel e okno da bi jih videl prihajati zazvonil je telefon lahko je bila samo ona razen morda napa~nega klica otro kega zafrkavanja kar se je tudi `e dogajalo zdelo se mi je da je moje opravilo pomembnej e od praznih besed ki bi jih izrekel s komerkoli pustil sem da zvoni kamera pri vratih je imela pomankljivost da ni zajela cele postelje in me ne bi dobila v kader ~e bi se premetavajo~ premaknil na drugo stran ako pa bi jo premaknil bi ne zajela okna telefon je utihnil ker pa je bila `e prva kamera nastavljena tako da je ujela celo posteljo znova telefon z drugo kamero bi pa~ tvegal kar niti ne bi bilo v pravem pomenu besede saj nisem vedel ali spim nemirno ali se samo neznatno premikam re en problem sem ugotovil pojavil pa se je drug in druga~en as e po`enem obe kameri hkrati je dol`ina videotraku ~asovno omejena kar bi pomenilo ker nisem natan~no vedel kdaj sence prihajajo da jih nemara niti ne bodo posnele ni pa bilo mo`nosti ~asovne nastavitve tako kot pri videorekorderju da bi se ena kasneje vklju~ila sama in pri~ela snemati z zamikom spodaj je telefon nehal zvoniti re itev je bila edino znova telefon vztrajala je mi je e kaj pozabila povedati najbolje bi bilo da dvignem in potrpim tistih nekaj minut svitati se pri~ne okoli ~etrte ure sem razmi ljal gredo~ po stopnicah navzdol dol`ina videotraku je tiri ure dvignil sem slu alko bila je ona prijazna bilo ji je `al ljubila me je prav sem imel da je napeljevala k psihiatru naj ji oprostim da me ljubi motil me je ta izliv kesanja in ne`nosti saj sem imel vse preve~ opravka z dosti pomembnej imi stvarmi kot je bila ona s svojimi izlivi ~ustev moral sem jo nekako odpraviti za ta dan premalo kaj ~e se ne bodo pojavile to no~ torej za nekaj dni rekel sem ji da mi naj pusti nekaj dni ~asa da vse skupaj premislim in se odlo~im da so me te njene spletke kar prizadele nekaj dni vsaj tiri pet pristala je vrnil sem se nazaj v spalnico torej ~e grem spat okoli polno~i tiri ure do svita dovolj ravno dovolj idealna re itev komaj sem do~akal ve~er stemnilo se je akanje na polno~ e nekajkrat sem preveril kameri nisem na el nobenega razloga vzroka da bi se kjerkoli zataknilo nekaj minut pred polno~jo sem krenil v akcijo vklju~il aparate ugasnil lu~ v spalnici in legel in ~esar sem se najbolj bal se je uresni~ilo nisem mogel zaspati premetaval sem se in iskal najugodnej i polo`aj in ~e sem se `e umiril me je motilo brnenje kamer nisem pa smel popiti niti kapljice alkohola saj bi to potem odgnalo sence ~eprav bi jih imel zabele`ene na video traku ne bi vedel kako posegajo vame saj bi bil zaklenjen zanje potem se mi je zdelo da so vrata preve~ odprta da bo to nemara sence odgnalo `e z okna vstal sem in jih el rahlo pripret nato znova premetavanja in umirjanja brnenja pomisleki preve~ sem bil razburjen moral bi se nekako utruditi ustavil sem kamere in razo~arano sedel na posteljo prekleto videti je bilo da bom celo no~ prebedel dobro sem se skoraj `e sprijaznil bom pa nocoj edino ~e bi nekaj minut tekel po stopnicah gor in dol zdela se mi je dobra misel pri stopnicah sem se za hip obotavljal kaj ~e je `e prepozno za sencovite obiske poskusiti je treba sem se predajal upanju pogledal sem na stensko uro in se pognal po stopnicah navzdol navzgor navzdol navzgor najprej sem preskakoval stopnico po stopnico ~ez nekaj minut po dve zatem po tri trinajst stopnic dvajset minut navzgor in navzdol postal sem utrujen zadihan odpravil sem se v spalnico vklju~il kameri in zlezel v posteljo polagamo sem se umirjal niti premetaval se nisem ve~ zdrobljene misli so se zbirale pod mrzlo prho nisem vedel kako sem pri el pod tanke curke mla~ne vode ivali se ob~asno poli`ejo in to jim je vsa prha kopanje v lastni slini samo~i ~enje samoo~i ~evanje znotraj je vse gnilo vse umazano skladi ~e nesnage naslage umazanije v u esih mi je bu~alo bolela me je glava strahovito brazgotine so me srbele ni bilo mo~i da bi si jih popraskal rada jih je poljubljala ni mi verjela da se ne spominjam od kod mi kje sem jih zadobil duhovnik in psihiatrinja sta padala iz misli za o~i in poplesavala v neznanem ritmu ki jima ga je dajala vede`evalka s kragulj~ki rad bi se bril in hkrati kadil potem bi si opral zobe in umil obraz znova kadil preden bi zapustil kopalnico bi napravil po`irek kolonjske vodice to vsi brivci po~nejo stresal sem z glavo `elel sem se vrniti stal sem pod tu em lahko bi tudi le`al legel sem prijetno so me hladile in bistrile plo ~ice v neki daljavi lahko da notranji lahko da zunanji so zvonili zvonovi zvonili telefoni bren~ale muhe ose komarji trobili avtomobili zavijale sirene rjovele `ivali in z njim vred pritlikavci mrtvi so vstajali iz grobov kosti so jim klepetale in bile so tudi dla~ice pa po`olcavajo~i gri~ki brkati otroci in obritoglavi vojaki in tanki in topovi in rakete in metle in ona odeta v teko~ krlat valovite sence zajel jih je vrtinec in nekam odvrtin~il splazil sem se izpod tu a lokvica se mi je nabirala tik pred o~esom la~en opotekaje sem pri el do stopnic in gledal v silen prepad pod seboj kamor so vodile stopnice in ~isto na dnu se je nasmihal poln pladenj pripravljene hrane di e~e vohal sem jo dra`ila mi je nosnice vzpodbujala `elod~ne sokove da so se pri~eli ogla ati z grmenjem ki je odmevalo po vsej moji notranjosti kakor da bi na posameznih mestih manjkalo nekaj stopnic past prepad vrsto sem se prijel za ograjo in spustil levo nogo na prvo stopnico vso te`o sem zadr`eval na rokah previdno prete`ek sem si bil bilo je prepozno za karkoli padal sem na stopnice po stopnicah vsako sem ~util preskakoval sem po dve tri le`al sem ob vzno`ju stopnic stenska ura je oznanila poldan vse me je bolelo dvignil sem glavo le toliko da sem se lahko zagledal v vrh stopnic potem mi je klonila nazaj padel z vrtincem ki me ni zajel nemara me je celo padec re il da me ni potegnil vase ni mogel po stopnicah navzdol bil sem slaboten preslaboten da bi vstal ibak zaprl sem o~i po~asi sem vstajal vsaka kost vsaka ko ~ica mi ica me je bolela vsaka posebaj ~util sem se kazalci na uri so kazali tiri in petnajst minut zgoraj je umela voda koliko ~asa `e vzpenjanje po stopnicah se mi je zdelo najnapornej e po~etje ki lahko doleti ~loveka v mojem stanju imel sem jasno dolo~en cilj ki sem ga moral izvr iti priti v kopalnico in zapreti vodo trinajst stopnic komaj znosnih bole~in in stokanj kon~no uspeh zaprl sem vodo ves polomljen sem se odpravil nazaj proti stopnicam znova obstal na vrhu in se zagledal navzdol moral bi imeti oporo tudi na levi roki de`nik metlo palico karkoli tudi stojalo za kamero bi bilo primerno ~eprav nerodno stojalo kameri kolikor so mi dopu ~ale bole~ine sem hitro od el v spalnico in vzel iz kamer videokaseti imam vas sem skoraj zakri~al razkrinkani konec igre bole~ine sem e komaj zaznaval ~eprav sem jim prilagajal vsak korak gib in kretnjo brez pomislekov sem se spustil v pritli~je vklju~il televizijo in videorekorder v slednjega vtaknil eno od videokaset in vklju~il predvajanje bil sem tako razburjen da nisem niti sedel temve~ sem kar stal tam in gledal mirno sem le`al ni bila ravno dobra osvetlitev a ravno dovolj trgovec je imel prav ni~ se ni dogajalo pognal sem posnetek z vso hitrostjo naprej nekajkrat sem se premaknil zato sem upo~asnil na normalno predvajanje a je bilo ~isto navadno premetavanje potem je nenadoma svetloba ki je prihajala od zunaj skozi okno postala ibkej a ustavil sem hitro predvajanje in vrnil nazaj do tistega dela ko se mi je zdelo da je pri~ela nastajati sprememba napeto sem gledal no~nost je svetila na moje telo in ni se dogajalo ni~ posebnega potem se mi je zdelo da se je nekaj komaj opaznega zataknilo za zgornji del okna in se po~asi pri~elo iriti kot made` ne kot gosta koprena kot prosojna `iva mrena ki je oprezala kaj se dogaja znotraj in ko je videla da ni nevarnosti se je pri~ela po~asi spu ~ati v prostor zapolnila je okno in se stegovala proti meni ki sem mirno spal nadvila se je nad posteljo kot temen oblak potem pa se je jela po~asi sesedati name obrnil sem se na hrbet temnina me je vsega ovila potem sem se za~el po~asi dvigovati v sede~ polo`aj nekaj se mi je zaiskrilo okoli glave kakor da bi dve nevidni sili tr~ili ali se spojili nekaj trenutkov zatem mi je glava izginila v temnini nekaj bledo sivega komaj vidnega se je pojavilo na mestu kjer bi morala biti glava razlo~no je bilo videti da temnina vsesava tisto vase nagnil sem se naprej ~isto k ekranu nekak en film se je vrtel v sivini in posnetke je vpijala temnina vase in postajalo mi je jasno ne samo da sem imel dokaz za obstoj senc temnine temve~ sem tudi slutil kaj po~nejo spomini na neke minule slutnje so se obudili in vse blodnje in tavanja tekalec skozi misel in tudi druga videokaseta je bila dovolj zgovorna samo iz drugega zornega kota nobenega dvoma ve~ saj sem vedel vseskozi sem vedel saj ni bilo dvoma bilo je samo neverjetje in natan~no sem vedel kaj mi je storiti po~akati no~ se pripraviti imel sem dovolj ~asa da pospravim mehaniko za snemanje bedne mehanizme ni~evne bedne skupke vijakov kolesc osi polosi ki so svoje odslu`ili ni trce kaj so v primerjavi z menoj navadni ni trci sedel sem v temi bil sem popolnoma pripravljen vse sem vedel in vse je bilo znano kdo sem kaj sem in zakaj sem razlika je bila samo da se nisem `elel ve~ vrniti slekel sem si obleko ki sem jo zlo`il ob oknu na tla tako da je izgledalo kot da bi nekdo brez glave le`al tam da opravil sem to simbolno dejanje in ~akal morajo priti saj je tako dogovorjeno tako kot z usodo vse dogovorjeno in ni~ prepu ~eno naklju~ju ne da se je prevarati saj si ona sama izmi lja prevare in spletke nastavlja ovire prijateljica steklenica je bila ob meni pri meni v mojih rokah prsti so se je kr~evito oklepali elele sem si utehe kakr nekoli samo da me tola`i in vzpodbuja upanje v meni dvignil sem steklenico k ustom in jo visoko nagnil z jezikom sem zaprl odprtino gospodar nad seboj in njo v~asih sem jo zapiral tudi tako da sem enostavno stiskal ustnice nepropustno skupaj kar je bilo veliko la`je ker me ni ni~ utrujalo tako pa sem imel ob~utek nekak nega napora ki pa sem ga v tem trenutku tudi potreboval koliko je re itve v njej je to samo navidezna re itev ali dejansko deluje naj pridejo tema je moja zaveznica prav tako tudi steklenica a samo dokler je polna torej je vsebina teko~ina tista soo~enje kje so zamujajo odmaknil sem jezik teko~ina mi je polnila ustno votlino tesno sem stisnil ustnice okoli steklenice in pustil da te~e obvladujo~e sem zaprl grlo torej po`iralnik in sapnik in tako e enkrat zaustavil teko~ino da ni mogla odtekati nikamor ustna votlina je bila polna u`ival sem v tem da to obvladujem odtekanje namre~ e eno obvladovanje ve~ skoraj vse sem znal skoraj vse obvladal samo e tisto znotraj je ostalo vsebina moja vsebina ki jo je nadzoroval nekdo drugi morda tretji ali ~etrti ali nevemkateri obvladovati nadzorovati samo to in ni~ drugega sem sposoben odmaknil sem jezik odprl po`iralnik bil je po`iralnik ki je suho po`iral teko~ino `eljno vpijal opojnino ki je stekala v notranjost proti sredi ~u telesnemu sredi ~u mene da bi me lahko potem za ~itila v sr`i mene util sem jo kako pada vame v moje globine moje prostorskosti prazne prostorskosti bila je prazna steklenica ni~ se ni sli alo ni naredila nobenega zvoka ni sporo~ila svoje praznosti kar izpraznila se kar tako brez smisla in z enim samim vzrokom da je zapolnila del moje notranjosti del~ek moje prostorskosti in e to samo za kan~ek ~epec del~ek komaj pokrila dno moral sem vzeti e eno to sem izpraznil brez prikazovanja mo~i in obvladovanja preprosto sem pustil da je odtekla da je teko~ina zdrknila vame in `e je roka segla po tretji morda ~etrti ne bila je tretja prvi sem razkazoval mo~ drugo sem pustil da te~e kot reka brez ovir in preprek in kaj s tretjo ni~ pametnega mi ni pri lo na misel postajalo mi je vro~e po celem telesu v glavi se je pojavil um valovanja kot morje bil sem na morju na tisti nepregledni valoviti planoti ogledalni ravnici ki je znala spreminjati svoje in tuje podobe ki je padala in se dvigovala ki je lahko svojo valovitost gubala v neslutene vi ine v mo~ ru ilno mo~ ki ni prizana ala ni poznala usmiljenja bil sem tam in zrl v daljavo da bi morebiti videlo preko njen konec da bi mi privo ~ila vsaj slutnjo svojega konca ki pa se na `alost ni niti naziral tudi na koncu obzorja ne samo sti~i ~e je bilo toliko bolj vznemirljivo in skrivnostno nebo ni imelo obzorja torej nebo kot pojem za del~ek vesolja in bolje je bilo vesolje vesolje ni imelo obzorja in e manj je bilo videti konec vsaj obzorje bi lahko bilo vsaj ta del~ek navideznega zaklju~ka prekleto morje in prekleto vesolje e bolj prekleto obzorje bil sem sam v neurju sebe znotraj se je nekaj pehalo in me polnilo napravil sem po`irek nato e enega in potem e enega dolgega skoraj do dna odlo`il sem steklovino in posegel po polni steklenici misli so se mi spreminjale pojavljale so se brezobli~ne sen~nate podobe od povsod so prihajale skozi vrata okna stene stropa tal prav kmalu jih je bila polna soba obstopile so me in nemo zrle vame delovale so mi `ejno stegnil sem roko in ponudil steklenico najbli`ji niti trenila ni in tudi ostale ne pa saj niso mogle storiti ni~esar saj so bile samo uboge sence uboge izgubljene sence ki so vlekele po temnini temne strani zemlje boje~e se sonca dovolj nespametne da se niso zdru`ile s son~nimi sencami saj bi tako lahko videle tudi svetlej o stran planeta e ena je bila prazna skoraj nisem mogel verjeti kdaj sem jo popil so jo popile sence ki so temnovale vame in okoli mene vzel sem ~etrto peto deseto prav vseeno katero jo nagnil in napravil dolg po`irek po`irek je spro`il vse celice v pogon in pojavila se je nevzdr`na potreba po govorjenju senca pred menoj se je premaknila teko~ina se mi je zaletela pravzaprav ne del~ek mene jo je posku al izlo~iti iz mene jo bruhniti v po asti okoli ki so se nekaj pri~ele spakovati spakovale so se mi tvorile nekak ne like ki sem jih prepoznal kot govorico celo zvoki so prihajali iz njih ko so spreminjale obliko ki so mi bile blizu ki sem jih razumel ne ne nameravam se vrniti prav lepo mi je biti ~lovek kaj me briga oni one na tisti va i prekleti podmornici v orbiti da tisto v ~emer sem se vozil je bilo e najbolj podobno podmornici ne verjamete poglejte si enciklopedijo katerokoli je ~isto vseeno spominjam se da sem se vozil v nji da sem potoval skozi more in prikazni skozi ~as in prostor da sem brezciljno taval v iskanju sebe brezosebno pohajkovanje pripeljali smo ga smo me k nam da sem da je postal premikajo~a kamera poosebljeno in v`iveta du a v tujem telesu v tujih mislih vdiralec v sanjali ~e vznemirjevalec sanjalnic e nikoli mi ni bilo tako lepo kot mi je kaj ho~ete jaz va jaz sem svoj in ne pustim se da me premagate e zdavnaj sem ugotovil kaj je alkohol in spoznal njegovo mo~ ne nad seboj nad vami nad biv imi nami svojimi nad drugimi ostalimi veselimo se postajam ~lovek in to bom ostal in nih~e mi izsesavali ste mi vsakodnevne dogodke in najraje bi vas pobruhal da gospoda tujci in znanci najraje bi vas pobruhal postal sem ob~utljiv na alkohol prevzema me nadvladuje nekaj tujega se naseli tam zadaj v mesenosti in vlada vas to na kaj spominja prej se mi to ni dogajalo zdaj pa in prav prijal mi je dolg po`irek prazna je e jih imam tako odprta je prestavili ste me v kamor ste `eleli mi pomagali pre`iveti ko je bilo za umreti hoteli spoznati bistvo skozi parazita ki se vam je izmuznil iz rok bila je potreba po govorjenju misli so oddajale se spominjale bile so slike ki so se me ale in govorile v podobah sanj za trenutek sem pomislil da sem padel v tujo sanjalnico a je bil strah odve~ vse slike so bile preve~ znane in zna~ilene da bi lahko bile kogar drugega tekel sem in tekel in pred menoj ni bilo ni~ in za menoj ni~ nad menoj ni~esar in pod menoj isto gledal sem se v slepem teku videl sem trpljenje in izgubljenost potem prenos prenos po teoriji dneva in zvezd in stiska rok v globini matere ki je kot oni nisem imel se je nisem spomnil kot da bi bil od nekdaj ostala je `ivljenjska ~rta vse ostalo sem nosil je bilo prene eno name moril sem se in se izrinil skozi pore sanj skozi nepredvidljivo in vse bolj postajal jaz ki sem da ostanem sme no dobival sem sokove in `enska tu sem nih~e tega ni vedel sem na za~etku na svojem za~etku ki ga lahko prav mirne vesti ohranim navkljub onemu izgubljencu v oni podmornici vesoljnici vesoljilo dovolj preslikav in dovolj opazovanj dovolj ~rpanj vrata se zapirajo rta ivljenjska ~rta tudi njo bom dobil nekaj let bom stiskal dlani in vrezala se bo ne spreminjam sem spremenjen postalo mi je slabo teko~ina se mi je dvignila iz `elodca stisnil sem zobe stisnil ustnice pritisk je bil premo~an v tankih curkih se je prebijala teko~a notranjosti skozi dvojno stisnjenje in si naredilo in nisem ve~ zdr`al saj ni imelo smisla e toliko sem bil priseben da sem pazil da jih ne one~edim senc ki so e vedno stale tam in prav vseeno mi je bilo kaj si mislijo o meni saj so imele dovolj razmi ljati ko so si me jemale posegale v mojo sanjalnico v tem sanjali ~u slike z vseh strani roke z vseh strani temne roke ki so posegale po meni in se me `e skoraj dotikale util sem da so se zdrznile ob dotiku brazgotin in se sunkovito umaknile najraje bi jim zakri~al to je va e delo v glavi je hrumelo slike so ponorele dobile so zvok in bilo je bu~no koliko slik koliko teh prekletih slik nosim v sebi kaj po~eti z njimi vzemite jih odprl sem usta upajo~ da se bo zvok usul skoznje in mi olaj al pritisk hrupa v glavi oni pa so tam temnovali in nisem jih mogel niti pre teti niti dobro razlo~iti da bi kogarkoli prepoznal tam so bili morda vsi da nemara vsi da bi videli kaj se zgodi z zgre enim poskusom pa saj nisem bil to bil sem ~isto navaden opazovalec ki se je v`ivel v drugo resni~nost in ni hotel ali znal iz nje postavljen pred konec morda na za~etku tega ali pokon~an pred za~etkom bil sem v njihovih rokah in nenadoma sem zavedal enostavno za~util tisti njihov malenkostni preostanek njih da so v negotovosti kaj narediti z menoj da kaj z menoj imeli so kar nekaj mo`nosti ali me na silo spraviti nazaj in tvegati obratni prenos pri tem pa ne vedo~ ali se bo spomin obdr`al ali prenesel ~e ne kar ostal obema ali pa me pustiti z vsemi posledicami in me ob~asno nadzorovati torej ~akati da vidijo kaj se bo zgodilo in hkrati upati da se bom premislil in jih prosil za vrnitev prav lahko bi pa tudi bilo da bi naju oba odstranili in bi bil zanje dogodek kon~an to zadnje se mi je zdelo nemogo~e ker nisem imel nobene krvave podobe ki bi jo sam storil ali kdo drug ostalo je samo dejstvo da sem upornik ki tega ne ve da to je naj bi bil zaradi tega sebi~en ker ne mislim na oba naj si i ~em opravi~ila je to to kar `elijo pogled mi je odtaval proti oknu proti medli svetlobici ki se je z uli~nih svetilk prebila skozi in med veje jih brljivo osvetljevala a ravno dovolj da sem lahko videl videl gledati in nisem videl samo ene svetlobe bili sta dve nemara e ve~ tudi okenski okvir je bil nemara ve~ kot dvojen a prav gotovo ne enojen nedvomno pogled mi je postal ve~kraten mno`i~en poskusil sem premakniti roko uspelo mi je potreboval sem ta gib samo ta gib in to kretnjo ki je nesla steklenico k ustom jo visoko nagnila in teko~ina je sama odtekala v globine v prepade mene in njega naju naju obeh odstranjencev brezjaznika netelesnika oba in misli so se znova gibale skozi prostor in ~as skozi meso in kosti in se v zapletenosti kozmi~nega razumevanje tvorile v neko brez~asno govorico ki naj bi jo nemara vsakdo razumel to sem takoj doumel in se lahko sporazumeval roka je ~isto po~asi padala navzdol ~isto po~asi lahkotno kakor skozi nekak no gostoto pristala na z zapestjem na kolenu prsti so spustili steklenico vse sem videl pa ~eprav nisem odmaknil pogleda niti sku al odmakniti z okna padla je na tla nobenega zvoka ni~esar e malce se je premikala potem pa mirno obstala ob no`nem palcu znova so govorili in govoril sem pogovarjali smo se toliko tega je bilo povedati in raje me ~utite kot poslu ajte ravno to po~nete toliko tega je ~utiti ~isto druga~e kot prej izrinil sem se izrinili ste me se znova postavil vstavil vtaknil ste me ni vrnitve spominjam se da bom ~lovek isto enostavno spominjam se spominjal sem se spominjal se bom in prav je tako in lepo je tako utujmo naprej in si po~utujmo sence so se premaknile me povsem obstopile util sem da se kar gnetejo skozi svoje prosojnosti da se me ajo med seboj in navkljub temu ostajajo samostojne saj so se izlo~evale in izstopale po `elji in prav ni~ niso bile videti prizadete ali kakorkoli druga~e spremenjene sence kot sence sem resni~no imel neko~ tudi sam te sposobnosti pri~el sem vstajati noge so mi klecale bil sem si te`ek in okoren in telo ni bilo prav ni~ voljno sodelovati a bil sem odlo~en da vstanem da se jim predam naj naredijo kar ho~ejo ~e morejo da ~e morejo da saj so na mojem in tu so moja pravila majavo sem se vzravnal bile so vznemirjene nikoli ne bo ~lovek so epetale in se zaganjale vame skozme bile so kot lahen vetri~ ki se v brezvetrju od nekod pojavi se zaleti v jadra jih za trenutek rahlo napne in ko spozna da je nemo~en se razblini v prostor lovek ima odtis ~asa na dlaneh mi smo tvojemu tebi prenesli vse ~rte razen `ivljenjske zato da lahko biva in obstane v na em prostoru da sanja `ivljenje ti pa ima vse njegove ~rtne spomine in usodnosti odtisnjene na svojih ve~nih brez~rtnih dlaneh lahko te `e jutri ne bo ve~ nih~e natan~no ne ve kaj mu je usoda napisala na dlani ko je `del v mikrovesolju matere vse tiste mesece skr~enih pesti da je lahko usoda pisala v svoji zapleteni pisavi morda naslednji mesec leto mogo~e bo `e naslednja ura usodna lahko izbira med ve~nostjo in minljivostjo dano ti je pobegni vrni se nikoli ne bo ~lovek spomni se vede`evalke spomni se nikoli ne bo ~lovek ~lovek epetale so vame in okoli sli al sem njihovo govorjenje ki je z vsakim trenutkom mojega molka postajalo mo~nej e in niso bila ve~ govorjenja in ne epetanja niti ve~ prepri~evanja morda `e blage gro`nje pretnje svarjenja vse se je poru ilo vse sem razumel in doumel ni bilo ve~ nejasnosti bil sem tujec eden njih ki so pri li opazovat ki smo hoteli spoznati tudi prava ~ustva in so v ta namen ugrabili ~loveka in mu prerisali z dlani njegove ~rte `ivljenja na moje ki sem bil predstavnik ve~nih in nekaj je krenilo narobe vsak ve~er morda ne ravno vsak so hodili sencovito vame in me preslikavali jemali slike vsega kar sem ~ez dan do`ivel prestavljali so me in opazovali potem pa je nekaj krenilo v napa~no smer nekaj se je prelomilo v meni ali v njem ni va`no dejstvo je da se je prelomilo in je lo vse po zlo in se no~e vrniti ali no~em vrniti ~rt vsebino telesu ki je nekje `delo in vegetiralo s tisto eno samo ~rto ki je manjkala meni prav ni~ nisem imel ob~utka krivice prav ni~ me ni grizla vest saj mi je bilo dovolj da se zavedam tistega sebe ki sem zdaj in tistega ali se voda iz kozarca po~uti druga~e ~e jo prelije v skodelico voda je voda samo posode so zamenjane ostalo je vse isto voda je voda vsebina je vsebina in prav vseeno je v kak ni posodi se nahaja ho~em biti ~lovek ~lovek sem slike in glasovi so se me ali se pri~eli vrteti v nekem nesli nem ritmu vse hitreje in hitreje sence so se vrtele padale s stropa s tal s sten od povsod so padale vrtin~asto padale iz mene padale tla so se dvigovala proti meni stegnil sem roke da jih zadr`im ni bilo dovolj mo~i v njih in e sence ki so se valile okoli mene z vseh strani vame ~ezme skozme prekme podme nadme obme s prsti sem se dotaknil dvigajo~ih tal te`a jih je ne`no prav nalahno upognila v dotik dlani komolec se je nemo~no upognil leva roka se je dvignila nad glavo desna ob telo po~asnost je bila ravno prav nja da sem zaznal da se mi bodo tla zaletela v nos misli so se za hip zbistrile sledila je reakcija obrnil sem glavo vstran in pri~akal ne`eljeno tr~enja z levim licem ni bilo bole~ine pravzaprav nisem ~util skoraj ni~esar ker se mi je zdelo da mi nekdo ali nekaj zelo previdno polaga glavo na izjemno mehko blazino da sem se kar pogreznil vanjo trenil sem z o~mi nato z odprtimi o~mi negibno oble`al nad tlemi ki so se tisti trenutek prenehala dvigovati sence so bile nemirne hotele so dobiti nekaj iz mene begale so okoli in se sklanjale nadme se pri tem sivile kot da bi se iz~rpavale `elel sem se glasno nasmejati ko sem dojel zakaj jim ne uspe vzeti dogodkov vskladi ~enih v meni in kolikokrat so `e neuspe no posku ale to moje teko~inoziranje je bilo vzrok za vse njihove neuspehe kaj po~eti z neurejenimi slikami ki jih lahko le z veliko muko spravi v nekak en smiseln in logi~en red da lahko ni~esar nisem mogel topo sem zrl predse ~eprav sem vse zaznaval nikoli ne bo ~lovek nikoli spomni se ~rte ta te deli od vsega nikoli ne bo stiskale so se v temno gmoto se potem zgnetle v temno kroglo in preden so izginile so poslale misel e enkrat se bomo vrnili ~e se premisli ~e spozna svojo zablodo in se vrne nikoli ne bo in potem je zaznavanje otopelo otrpnilo tema morda sence so se mi zgrnile pred nemara v o~i zavest je odplavala z rahlim valovanjem v meglico neznanega nezavednega rahlo cingljanje in zvon~kljanje me je prijetno dramilo ni bilo neprijetno ali odve~no ne mote~e pridru`ilo se jim je e pti~je cvrkutanje in ~ebetanje prijetno vse ve~ razli~nih zvokov je bilo sprva komaj zaznavni in prepoznavni potem pa vse jasnej i a vsi so bili blagi in prijetni rta ~loveka pa saj imajo vsa `iva bitja nekak ne ~rte znamenja obele`ja znake zdelo se mi je da to ni bila prava misel moral bi pomisliti kdo sem kaj sem kje sem zakaj sem in ne o nekih vsakdanjih jutranjih zvokih ki budijo ki razblinijo in pre`enejo sanje v temne koti~ke moral bi me zbuditi glavobol tisti znani pijanski glavobol bole~ina ki s svojo raz iritvijo po telesu preti da ga bo raznesla eksplodirala ni bilo tega samo zavedanje da bi se to moralo dogajati le`al sem na tleh in verjetno z odprtimi o~mi saj sem se kar naenkrat zavedel in spregledal pogled je bil usmerjen pod posteljo samo nekaj centimetrov od o~i so bili deli obla~il se mi je res kaj dogajalo se mi je kaj zgodilo da nisem ~lovek sme no prav dobro sem se zavedal svoje ugrabitve pe sem se namenil na sprehod elel sem videti svoje mesto z vi ine in najprimernej a to~ka se mi je zdel vrh hriba da tja sem se namenil potem sem stal na vrhu in pod menoj je le`alo moje mesto in tam nekje pod menoj je bila moja rojstna hi a s pogledom sem jo poiskal in prav ni~ bolje se nisem po~util potem sem sedel in zrl predse nato legel in se zagledal v nebo nad seboj veke so se mi zaprle zaradi neprijetnega zbadanja ~eme~ih son~nih `arkov in verjetno sem zaspal zbudilo me je sonce ki je bilo ob meni stekel sem de`evalo je poletna ve~erna nevihta da bilo se je `e zve~erilo nemara `e popolnoma prevesilo v trdo no~ in sonce me je sledilo z vsakim korakom je postajalo temnej e ko sem presko~il vrtno ograjo je bilo samo e temnina ki se je komaj razlo~ila na no~ni podlagi in e vedno me je sledila in potem tek tekel sem in tekel in nemara pritekel na cilj in zdaj sem tu in vse se mi je resni~no dogajalo in morda so me resni~no ugrabili in samo e sanjam da sem tukaj v neki tuji sanjalnici neznanega sanjali ~a podo`ivljanja znotraj kakor da bi e vedno sanjal da bi me nekdo sanjal rte so rekli ~rte vsanjanci morda so me resni~no ugrabili in samo sanjam da sem e vedno tukaj nekje tam podo`ivljam znotraj v resnici pa je telo negibno tam nekje tukaj pa vendar sem bil sposoben premikati se po~asi sem vstal zunaj jutro polno zvokov znanih ljubih zvokov morda se je tudi sosed zbudil nemara so tudi ulice polne prikazni in prividov moje sanjskosti vtaknil sem kazalca v u esa zvoki so postali ibkej i nekateri so celo povsem utihnili lahko sem nadziral zvoke v sanjah se tega ne po~ne tam je vsa ~utnost ~utena in se je ne da nikakor od~utiti nisem vsanjan in ~e bi bil je to zelo do`iveto in ~uteno enostavno ~lovek dlani samo dlani z mnogimi ~rtami ki naj bi nekaj pomenile ~eprav ena manjka ki pa jo lahko dori em me bo kaj ve~ se bo kaj spremenilo nemara se bom zbudil ko si bom vrezal to ~rto kaj mi mar bolj obotavljaje kot okorno sem el v kuhinjo in obstal pred stojalom z no`i devet no`ev razli~nih velikosti in ostrin rezil morda britev prav vseeno samo da je ~rta imel bom prednost vrisal si bom ~rto po `elji `ivljenje po svoji volji neka dovolj nja dol`ina katera bi bila prav nja to kaj pomeni nemara se bom zbudil ko si jo bom vrezal vrisal morda si se bom zbudil ga zbudil njega mene njega mene mene njega sebe pregledal sem vse no`e in si vzel tistega ki je deloval nekako najostreje dajal vtis ostrosti najostrosti kaj se bo zgodilo ko se bom zbudil bom od el k umivalniku in se umil obril ali el takoj na strani ~e ga me bo bolelo ne postal bom ~lovek norec z vrezano ~rto zaradi sanj ~rto sanj sanjsko ~rto ho~em biti ~lovek in prav ni~ drugega me ne zanima fanatizem je to biti ~lovek sem ~lovek nastavil sem ostrino na dlan in dolo~il kako bom vlekel no` ~rto je usoda zapisovala od zapestja navzgor do sredine med palcem in kazalcem ali obratno je to pomembno prevariti usoda njo ~e `e je potem bom `ivel kako bom `ivel kot ~lovek mi bo `al pa saj se ~utim ~loveka je pomembno s konico in potem po~asi naprej ali z enim rezom takoj dolo~iti polkro`en rez moral bi videti e pri kom je pomembno kak ne pretirane izbire ni tudi ~as ve~ ni pomemben s konico in dovolj globoko se bom zbudil potem bo bolje pa saj mi `e zdaj ni~ ne manjka razen zoprnega ob~utka da sem nepopoln samo nekaj trenutkov e najbolje bi bilo ni~ premi ljevati in kar potegniti naj bom voden z usodo naj jo ona nari e zdaj zdaj vsak trenutek hipec potem bom jaz ali zbujen ali osvobojen in popoln rahla bole~ina ni~ pretresljivega ni~ pretresljivega risati `ivljenje