agrohidroloske intervencije za revitalizacijo hribovitih kraskih obmocij maticic b izvlecek velik del hribovitih obmocij slovenije je slabo poseljen kmetijska pridelava pa predstavlja osnovno gospodarsko dejavnost drzavna politika je usmerjena k pospesevanju gospodarskega razvoja teh obmocij ki naj bi postala rezervat hrane vode in energije za vecje stevilo prebivalstva za razvoj turizma rekreacije lovstva in sporta tak razvoj zahteva ustvarjenje ustreznih pogojev med katerimi je najpomembnejsa oskrba z vodo poleg tega pa se v zadnjem casu posveca vse vecja skrb varovanju okolja hribovita obmocja predvsem kraska so lahko vir onesnazevanja voda v dolinah prispevek obravnava nekatere nacine oskrbe z vodo v hribovitih kraskih obmocjih z za drzevanjem padavin in gradnjo vodnih zbiralnikov poleg tega pa podaja rezultate raziskav moznega onesnazevanja dolinskih voda zaradi uporabe kemicnih sredstev v kmetijstvu agrohidrologic interventions for revitalisation of hilly karst regions abstract the hilly and mountainous areas of slovenia are predominantly undeveloped with very low population density these areas could be a source of food water and energy for an eventually higher population density for the development of tourism recreation hunting and sports in these areas such development requires implementation of appropriate conditions among these water supply is one of the most important some techniques of rain harvesting and storing of rainwater are discussed in this paper in order to enhance the availability of water in these areas on the other hand hilly karst regions could represent the potential areas for the pollution of surface and groundwater in the valleys due to chemical compounds used in agriculture paper is presenting also some results of possible agricultural threats to water pollution uvod hribovita obmocja slovenije se v vecini uvrscajo v nerazvite predele slovenije obmocja so slabo naseljena in kmetijska pridelava v mnogih primerih se vedno predstavlja osnovno gospodarsko dejavnost razvojni plani drzave slovenije predvidevajo hitrejsi razvoj hribovitih obmocij v odnosu na poprecne stopnje rasti drzave tudi koncept splosnega ljudskega odpora daje poseben znacaj hribovitim obmocjem ti kraji so lahko in bi morali biti rezervat hrane vode in energije za mozno vecje stevilo prebivalstva tudi ogrozenost clovekovega zivljenjskega prostora v onesnazenih prenaseljenih in hrupnih mestih ki so nastala kot posledica selitve prebivalstva s hribovitih podrocij v doline in vecje centre je mocno prisotna v vseh krajih nase drzave poleg nedvomno negativnih ucinkov ki jih ima tak trend na zivljenske in delovne pogoje v mestih in vecjih naseljih ima to tudi pozitivno plat navade ljudi da mnozicno odhajajo iz mest in naselij na izlete ali zacasna daljsa bivanja v hribovita obmocja z bujnim rastlinjem cistim zrakom in tisino to ustvarja nove moznosti turizmu rekreaciji ribolovu lovu in sportu v teh obmocjih vse to narekuje potrebo po osvoboditvi in aktiviranju kmetijskih povrsin za cimvecjo rastlinsko pridelavo ki bo sluzila kot osnova tudi zivinorejski proizvodnji tak razvoj podrocja zahteva oskrbo z zadostno kolicino vode poleg dejstva da se v hribovitih obmocjih oblikuje ogromna kolicina vode okoli vseh kolicin vode ki tecejo z ozemlja nase drzave pa vendarle vecji del teh hribovitih obmocij predvsem kraskih trpi pomanjkanje vode razlogi za to so stevilni vendar so med osnovnimi neugoden hidroloski rezim neizenacena prostorska razporeditev padavin topografske in geoloske znacilnosti terena itd tem razlogom je treba dodati se dejstvo da smo v hribovitih obmocjih zelo malo vlagali v dela in hidrotehnicne ukrepe za preskrbo z zadostno kolicino vode ce izhajamo iz teh dejstev in predpostavljamo da voda predstavlja pogoj za zivljenjske in vse gospodarske aktivnosti cloveka zivljenje zivali in normalen razvoj rastlin je za uresnicevanje ciljev razvoja hribovitih podrocij nujna preskrba z zadostno kolicino vode to lahko dosezemo na vec nacinov med drugimi tudi z gradnjo malih vodnih akumulacij glavni viri onesnazevanja voda iz kmetijske dejavnosti v sloveniji so intenzivna agrotehnika predvsem gnojenje reja zivine in zascita rastlin onesnazevanje talnih in povrsinskih voda z nitrati je resen problem v sloveniji predvsem v najbolj intenzivnih kmetijskih obmocjih v obmocjih z omejenimi rastnimi pogoji podnebje globina tal kakrsna so hribovita kraska obmocja ze majhna uporaba kemicnih sredstev lahko povzroci onesnazevanje voda v dolinah vprasanje je ali so hribovita kraska obmocja potencialni onesnazevalci voda prikaz moznosti in potreb po izgradnji malih vodnih akumulacij kalov za revitalizacijo hribovitih kraskih obmocij je potrebno raziskati moznosti preskrbe s potrebnimi kolicinami vode z izgradnjo malih vodnih akumulacij predvsem za naslednje namene za preskrbo vode v zivinoreji za varstvo pred pozari v naravi za koriscenje vode za namakanje za preskrbo vode v sadjarstvu skropljenje poleg teh namenov bi male vodne akumulacije koristile splosni izboljsavi vodnega rezima v podrocju preprecevanje poplav v zaprtih dolinah povecanje malih voda v susnih sezonah za zagotovitev bioloskega minimuma uporabljale pa bi se lahko tudi za razvo j ribistva in turizma v zadnji h nekaj desetih letih se je v svetu izredno povecalo zanimanje za gradnjo in uporabljanje malih vodnih akumulacij za razne namene najvec pa za zadovoljevanje lokalnih potreb zato je njihovo planiranje v regionalnih programih razvoja mnogih drzav zavzelo pomembno mesto dandanes si sodobnega in razvitega gospodarstva ne more zamisliti brez udelezbe malih vodnih akumulacij pri resevanju osnovnih vodnogospodarskih problemov poleg ze prej omenjenih namenov bi male vodne akumulacije v hribovitih podrocjih lahko sluzile se za oskrbo povecanega stevila prebivalstva za izredne potrebe v slucaju naravnih in nasilnih katastrof ob priliki migracije ali primorane evakuacije prebivalstva za potrebe raznih velikih potrosnikov tehnoloska voda za zascito pred erozijo in za zadrzevanje spranega nanosa itd male akumulacije se redkokje gradijo samo za en namen pac pa so vedno vecnamenske preskrba prebivalstva ceprav je preskrba prebivalstva z vodo upostevana v planih vodnega gospodarstva slovenije pa so zaradi mozne razsiritve plana izgradnje vodnih akumulacij za potrebe preskrbe povecanega stevila prebivalstva katastrofe navedeni nekateri pokazatelji potrebni pri planiranju akumulacij dosedanji podatki o vodopreskrbi kazejo da je bilo v bivsi jugoslaviji poprecno porabljeno v mestih l vode prebivalca dan za kmecko prebivalstvo pa l vode prebivalca dan plan do leta predvideva porabo l vode prebivalca dan v mestih in l vode prebivalca dan na podezelju v krppgj koordinacijski regionalni prostorski plan gornjega jadrana je npr predvidena za zgornji jadran poraba m prebivalca leto norme porabe vode so podane v v bivsi jugoslaviji v preglednici preglednica norme potrebnih kolicin vode za ljudi za tehnicne namene in za potrebe zivinoreje namakanje dandanes namakamo v sloveniji manj kot skupnih obdelovalnih povrsin eden od razlogov za to je neugoden gospodarski polozaj kmetijstva usmeritev druzbene skupnosti k hitrejsemu razvoju industrije in izhod iz zaostalosti drzave sta v preteklosti vplivala na pocasnejsi razvoj kmetijstva k temu je pripomogla se vrsta subjektivnih razlogov ki so vplivali na pocasen razvoj namakanja obstaja misljenje de tudi brez namakanja lahko dosezemo visoko in stabilno pridelavo ali da je namakanje drago da ne daje odgovarjajocih rezultarov vsako susno leto ko susa pobere velik del pridelka veliko govorimo in planiramo namakanje ze v naslednjem letu pa na te plane pozabimo itd zadnjih deset in vec let se je znatno menjal odnos do kmetijstva pred njim se postavljajo vazne naloge zagotavljanja samooskrbe v pridelavi hrane hribovita obmocja imajo pri tem vazno vlogo in mesto cilj zascite dezele je da na teh obmocjih preskrbimo zadosti rezervne hrane in dobre pogoje za njeno obnavljanje preko odgovarjajoce kmetijske pridelave dandanes namakamo v sloveniji okrog ha zemljisc medtem ko sosednje drzave namakajo znatno vec kmetijskih povrsin npr italija ca ha avstrija ca ha madzarska ha itd poprecna norma namakanja npr za leto v bivsi jugoslaviji je bila ca m ha leto za hribovita obmocja je to poprecje znatno nizje zaradi podnebnih pogojev in specificnih kmetijskih rastlin ki jih tu gojijo v poprecju je bila ta norma m ha leto v vrocih poletnih dneh je dnevna poraba travinja do mm vode leta je bila izmerjena poraba na agrohidroloski postaji bf v ljubljani v susnem obdobju celo mm dan torej m ha dan potrebe v sadjarstvu za potrebe s kropljenja v sadjarstvu namakanje je obravnavano ze predhodno predvidevamo l vode na eno skropljenje na hektar z okrog desetimi skropljenji na hektar dobimo skupno m vode na hektar sadovnjaka na leto preskrba z vodo v posebnih primerih znano je da so najpasivnejsi kraji hribovita kraska obmocja v sloveniji osnovni razlog za to je pomanjkanje pitne vode oziroma geoloska struktura ki ne dovoljuje zadrzevanja padavin na povrsini na krasu v sloveniji pade letno vec padavin kot pa na dru gih terenih vsa ta voda hitro najde pot proti nepoznanim kraskim globinam pri tem ustvarja podzemne tokove ali pa se zadrzuje v kavernah in stevilnih razpokah na povrsini se ne zadrzi niti toliko da se prehrani vegetacija v nasih kraskih predelih je poprecna poraba vode l preb dan v urbanih povrsinah pa l preb dan to ocitno nakazuje odvisnost potreb od pogojev menimo da je za preskrbo ene divizije potrebno m vode na dan moznosti izgradnje malih vodnih akumulacij moznosti formiranja mal ih vodnih akumulacij so odvisne od naravnih danosti to je od podnebno hidroloskih pogojev padavine odtok potencialna evapotranspiracija koef variacije od geoloskega substrata pogojev ogrozenosti podrocja od erozije od topografije in hidrografije nadalje od ekonomske moci regije od razvitosti komunikacij v regiji nadalje od normalnih potreb regije od potreb razvoja regije ter od vojnostrateskih potreb regije pri nacrtovanju akumulacij je prav da analiziramo vse te potrebe ter izdelamo optimalizacijski postopek vseh moznosti in potreb pri izbiri lokacije za akumulacijo moramo upostevati tudi princip da je podlaga geoloski substrat cimbolj vodonepropusten lokacije pregrad in akumulacij so mozne tudi na flisu ali apnencu ki nudita precej propusten substrat kar pa ni kriticno kajti za male akumulacije obstojajo tehnicne resitve tesnenja akumulacij in pregrad plasticna folija itd vpliv kmetijstva na onesnazevanje voda z nitrati v sloveniji talna voda in izviri so glavni viri za vodn o oskrbo v sloveniji kakovost teh voda je bila kontrolirana vse od leta dalje izmed dvanajst glavnih talnih vodonosnikov v sloveniji je znasala kolicina prekoracene dovoljene meje mg l v pitni vodi v obmocjih z bolj intenzivno rastlinsko pridelavo z visoko koncentracijo zivali gvz ha in v obmocjih kjer odtok odpadnih voda ni strokovno urejen in kjer kakovost recnih voda ki napajajo talno vodo ni dobra ugotavljanje viskov presezkov dusika je bilo izvedeno na regionalni ravni in na ravni kmetij uporabljajoc normativni pristop ta metoda uposteva vnos dusika v tla z rudninskmi gnojili z zivalskimi odpadki ter odlaganje iz atmosfere minus odvzem dusika s pridelki rastlin ter izguba dusika z volatizacijo amonija v atmosfero poprecen vnos dusika z rudninskimi gnojili je nizek medtem ko je vnos le tega z organskimi gnojili sorazmerno visok kg ha poprecna neto bilanca dusika za slovenijo je pozitivna in se giblje okoli kg n ha viska razlike v viskih med regijami so sorazmerno visoke na najintenzivnejsih pridelovalnih obmocjih z visoko koncentracijo v zivinoreji gvz ha so presezki dusika okoli kg ha ta obmocja lahko oznacimo kot dovzetna za izpiranje dusika v podtalnico v obmocjih z omejenimi rastnimi pogoji podnebje globina tal ze majhno povecanje v gostoti zivali na hektar lahko povzroci visoke presezke dusika ki vplivajo na onesnazevanje talne vode slovenska zakonodaja ki se skoraj v celoti sklada z normativi eu nd cgap odreja standarde in pogoje za zmanjsan je moznega onesnazevanja pitne vode z nitrati talna voda onesnazevanje talnih voda z nitrati nitriti in anonijem je bilo ovrednoteno v zadnjih stirih letih z uporabo podatkov drzavne kontrole voda zadnji dve leti je bila poprecna koncentracija nitratov v talni vodi cez mg l v pomurju in na celjskem kjer so bile tudi dosezene ekstremne kolicine in sicer cez mg no l slika najvisje kolicine nitritov so bile dosezene v istih obmocjih v pomurju je poprecna koncentracija nihala od do mg no l na celjskem pa od do mg no l kolicina amonija je bila izjemno visoka na celjskem in je zelo hitro narascala zadnja stiri leta od mg l v letu do mg l v letu v ostalih obmocjih se je poprecna kolicina amonija v talni vodi gibala od do mg l povrsinske vode merjenje onesnazenosti povrsinskih voda z nitrati nitriti in amonijem je bilo opravljeno v istem casovnem obdobju kot za talne vode vodni iziviri so relativno dobre ka kovosti v visjih legah slovenije je onesnazevanje voda in pridelkov majhno vodni izviri na krasu so problematicni zaradi neraziskanih virov onesnazenja recnih vodozbirnih podrocjih v zaledju v glavnem so nizinski izviri zelo ogrozeni njihova kakovost je cedalje slabsa eutrofikacija je zaznana v mnogih jezerih in povrsinskih vodah onesnazevalci jezer in rek so najveckrat urbane odpadne vode in deloma tudi kmetijstvo tok porasta kolicine nitratov v povrsinskih vodah in v padavinah je bil zaznan v letih od do poprecne vrednosti koncentracije nitratov v povrsinskih vodah so nizje v zahodnem delu slovenije pod mg l medtem ko je vrednost nitratov v vzhodnem delu slovenije nad mg l ekstremne kolicine se gibljejo med in mg l in so bile dosezene vsako leto na mariborskem in celjskem kolicina amonija v povrsinskih vodah je visja v primerjavi s talnimi vodami najvisje koncentracije so bile namerjene v pomurju od do mg l na celjskem od do mg l in zadnja leta tudi na notranjskem mg l mg l najvisje vrednosti nitritov so bile na celjskem od do mg l in na zasavskem od do mg l pomurje je eno od najbolj intenzivnih kmetijskih obmocij v sloveniji gostota zivali na hektar znasa gvz ha na tem obmocju so tudi stiri prasicje kmetije z okoli prasici delez prasicev v skupnem stevilu zivali znasa intenzivno kmetijstvo in velike kmetije z vzrejo zivine so domnevno ena od glavnih povzrociteljev visokih kolic in nitratov v vodah bilanca dusika povrsinska bilanca dusika je bila narejena na nacionalni in regijski ravni za leto za slovenijo uporabljena je bila metodologija na predlog ez presezki n so bili ovrednoteni doloceni na nacionalni in regijski ravni ter na ravni kmetij bilanca dusika na ravni kmetij je bila ovrednotena za leto za privatnih kmetij druzbenih kmetij in manjsih kmetij na obmocjih z omejenimi rastnimi pogoji na kraskih visokih obmocjih povrsinaska bilanca dusika v sebuje podatke o vnosu dusika z rudninskimi gnojili organskimi gnojili in odlaganju dusika iz atmosfere ter podatke odvzetega dusika s pridelki rastlin in izgube v atmosfero bilanca dusika na ravni kmetij je bila ovrednotena zaradi ugotovitve verjetnega tockovnega onesnazevanja voda bilanca parametrov na nacionalni in regijski ravni poprecen vnos dusika z rudninskimi gnojili je nizek kg ha v regijah z intenzivnim kmetijstvom je ta delez visji in znasa za pomursko regijo kg ha za mariborsko regijo pa kg ha poprecen vnos dusika z organskimi gnojili je precej visji kg ha v intenzivnih kmetijskih obmocjih ki imajo visoko koncentracijo zivali na enoto povrsine mariborska regija gvz ha pomurska regija gvz ha je tudi najvecji vnos dusika iz organskih gnojil kg ha mariborska regija kg ha pomurska regija v intenzivnih obdelovalnih obmocjih maribor in pomurje znasa celotna bilanca dusika komaj prek kg ha v ostalih obmocjih je delez nizji in znasa od kg ha obalno krasko do kg ha koroska visoke presezke najveckrat povzroca reja zivali v vseh obmocjih je neto bilanca nizja kot kg ha poprecna neto bilanca dusika v sloveniji je okoli kg ha nizje koncentracije dusika lako pricakujemo predvsem v zahodni sloveniji obalno krasko slika v obmocjih z visoko intenzivnostjo zivinoreje je neto bilanca precej visja na mariborskem znasa okoli kg n ha v pomurju pa okoli kg n ha tako lahko ugotovimo da je potencialna nevarnost izpiranja dusika zaradi kmetijske dejavnosti najvecja prav v teh dveh obmocjih slika viski dusika v sloveniji po regijah bilanca parametrov na ravni kmetij majhne kmetije na visokih kraskih obmocjih v sloveniji imamo okoli kraskega ozemlja kmetijstvo v teh obmocjih je zelo razsirjeno po nalogu ugotavljanja obcutljivosti glede nitratov v manj primernih kmetijskih obmocjih smo ovrednotili bilanco dusika za kmetij na kraskem obmocju in sicer na trnovsko banjski planoti poprecna neto bilanca presezkov dusika na izbranih kmetijah je kg ha in niha med in kg ha poprecje za slovenijo za leto je bilo kg n ha poprecni vnos dusika z rudninskimi gnojili je zelo nizek kg ha vnos dusika z organskimi odpadki pa je nekoliko visji in sicer kg ha gostota zivali na ha na izbranih kmetijah je med in gvz ha kot lahko ugotovimo trnovsko banjska planota ne sodi med resno obcutljive predele ki so dovzetni za izpiranje dusika v podtalnico vendar pa lahko v obmocjih z omejenimi rastnimi pogoji podnebje globina tal plitka zemlja ze majhno povecanje v gostoti zivali na hektar povzroci visoke presezke dusika cez kg ha v kraskih hribovitih obmocjih obstoja nevarnost tockovnega onesnazevanja dolinskih vodnih izvirov zaradi neurejenih greznic v vodozbirnih podrocjih izvirov v zaledju zaradi teh razlogov moramo biti pri omejitvi uporabe kemicnih gnojil in odpadkov na visokih in kraskih obmocjih bolj strog kot v nizjih obmocjih zakljucki za revitalizacijo hribovitih predvsem kraskih obmocij v sloveniji ki trpijo pomanjkanje vode je potrebno graditi vodne zadrzevalnike ki bi lahko povecali preskrbljenost teh krajev z vodo namen gradnje akumulacij je tudi v tem da izboljsamo razmere za varstvo pred pozari v naravi preprecimo erozijo okolja zagotovimo oskrbo povecanega stevila prebivalstva z vodo v izrednih razmerah ob ujmah naravnih in drugih nesrecah ob prisilni evakuaciji male vodne akumulacije lahko zascitimo pred izgubami vode s perkolacijo v globino na vec nacinov plasticna folija itd gradnja vodnih akumulacij bi morala biti delezna pozornosti planerjev ki se ukvarjajo z revitalizacijo hribovitih predvsem kraskih obmocij slovenije izpiranje dusika v podtalnico in vodne izvire zaradi kmetijske proizvodnje naj bi bil problem v sloveniji nitratna politika je v fazi priprave za zmanjsanje onesnazevanja v kmetijstvu in v fazi doseganja standardov za vs ebnost nitratov v pitni vodi rudninska bilanca na nacionalni in regijski ravni ter ravni kmetij ki je bila ovrednotena je temeljila na korigiranem normativnem pristopu poprecna bilanca dusika v slovenskih obmocjih je pod kg ha poprecni presezki dusika za slovenijo znasajo okoli kg ha v obmocjih z visoko gostoto zivali na hektar je neto bilanca veliko visja v mariborski regiji okoli kg n ha v pomurski regiji pa okoli kg n ha v obeh regijah je celotna bilanca viskov dusika komaj malo vec kot kg ha v ostalih regijah je veliko nizja in niha med kg ha in kg ha visoke koncentracije zivali na hektar so najveckrat vzrok za visoke presezke viske dusika koncentracija zivali tako znasa v mariborki regiji gvz ha v pomurski regiji pa gvz ha poprecni viski dusika na privatnih kmetijah so kg ha to je malo vec kot je znasalo slovensko poprecje leta kg ha poprecje na druzbenih kmetijah pa je kar trikrat visje kot slovensko poprecje kg ha v obmocjih z omejenimi rastnimi pogoji podnebje globina tal plitka zemlja kras lahko ze majhno povecanje v gostoti zivali na hektar povzroci visoke presezke dusika cez kg ha zaradi teh razlogov omejitve uporabe kemicnih gnojil in odpadkov je na visokih in kraskih obmocjih potrebno biti bolj strog kot v nizjih obmocjih te ugotovitve pripeljejo do zakljuckov da lahko pricakujemo probleme z nitrati v pomurski in mariborski regiji kjer lahko tudi pricakujemo izpiranje dusika v podtalno vodo na hribovitih kraskih obmocjih pa je nevarnost tockovnega onesnazevanja voda v dolinah zaradi neurejenih greznic slovenska zakonodaja namerava te probleme uskladiti s tocno dolocenimi pogoji v skladu z eu nd cgap literatura maticic b s sodelavci studija razvojnih moznosti za kmetijsko pridelavo v brkinih monografija bf ljubljana maticic b s sodelavci izgradnja vodnih akumulacij na vremscici pzi bf ljubljana brower f m et all mineral balances of the european union at farm level agricultural economics research institut hague the council directive of december concerning the protection of waters against pollution caused by nitrates from agricultural sources eec official journal of the european communities no l erjavec e agrarpolitik und baeuerliche betriebsgroes sestrukturen inaugural dissertation universitaet fuer bodenkultur wien leskosek m gnojenje kmecki glas ljubljana maticic b avbelj l vrevc s jarc a water polution by nitrate in slovenia delo march maticic b avbelj l water pollution by nitrate in slovenia future standards and policy instruments icid proceeding th drainage workshop drainage and the environment topics no ljubljana april p zupan m et all water quality in slovenia year hydrometeorological institute of slovenia ljubljana zupan m et all water quality in slovenia year hydrometeorological institute of slovenia ljubljana water quality survey unesco who manual on water quality monitoring wmo