iv selekcija praiČev uvod preizkunjo in selekcijo praičev v sloveniji opravljamo na tirih testnih postajah ihan od leta nemčak od ptuj od in podgrad od delo na testnih postajah opravljajo strokovni sodelavci farme preizkunja odbira biotehnike fakultete oddeleka za zootehniko napovedovanje plemenske vrednosti rangiranje odbira spremljanje fenotipskih sprememb intenzivnosti selekcije rejski dokumenti in kmetijskega intituta slovenije merjenje klavnih lastnosti vsa selekcijska dela na selekcijskih in razmnoevalnih farmah potekajo po dogovorjenih postopkih osnovno selekcijsko opravilo je e vedno testiranje merjascev v skladu z dogovorom na odboru za praičerejo je bilo s na vseh testnih postajah v sloveniji za merjasce ki so bili pri kg odbrani najmanj v kategorijo pleme osemenjevanje testiranje podaljano do kg namen tega ukrepa je poiskati ivali ki imajo ugoden potek rasti dobro konverzijo krme ter primerno sestavo telesa do kg po letu smo preizkuali merjasce ki so bili pri kg odbrani v kategorije dom d osemenjevanje o in dom ohranitev linije na testni postaji se lahko odločijo da podaljajo test tudi merjascem iz kategorije pleme pripust pp da bi bil test uspeen moramo zagotoviti zadostno tevilo testiranih ivali na testni postaji izboljujemo predvsem lastnosti ki bi naj bile odlike terminalnih pasem tem pasmam bi morali nameniti tudi polovico kapacitet obseg testiranja merjascev testiranje merjascev opravljamo na testnih postajah to je v ta namen posebej urejenem hlevu v sloveniji imamo testne hleve na farmah praičev ihan nemčak ptuj in podgrad skupaj imamo stojič namenjenih prvi stopnji selekcije za merjačke do kg in pa preizkunji nad kg testni hlevi so razdeljeni na nekaj oddelkov v enem hlevu le na testni postaji ihan sta dva testna hleva zaradi različnih tehnolokih reitev je pričakovati različne rezultate v posameznih oddelkih kar je potrebno upotevati pri postoku testiranja in odbiri ker kljub dogovorjeni tehnologiji vzreje merjascev okolje na različnih farmah ni mogoče standardizirati v celoti napovedujemo plemensko vrednost in razvrčamo merjasce znotraj testne postaje primerjavo omogočajo tudi genetske vezi med rejami bodisi preko izmenjave sorodnih plemenskih ivali oziroma merjačevega semena po letu je bila izmenjava plemenskega materiala med selekcijskimi farmami praktično ukinjena zato neposredna primerjava rezultatov med testnimi postajami ni mogoča prav tako pa ni mogoče razlike med fenotipskimi vrednostmi pripisati samo genetskim razlikam med populacijama za testne hleve je značilno da nudijo monost merjenja gospodarsko pomembnih lastnosti v čimbolj izenačenih pogojih tako merjasce odbiramo pri enaki telesni masi in sicer v tirih stopnjah pri in kg testne postaje so razdeljene na oddelke z enojnimi test do kg in dvojnimi kotci test nad kg okolje v posameznih oddelkih se razlikuje npr velikost kotcev zato mora biti preseljevanje med oddelki opravljeno pri isti telesni masi trenutno med najpomembneje selekcijske cilje uvrčamo rast izkoričanje krme in klavno vrednost te lastnosti so vključene v indeks plemenske vrednosti lastnosti plodnosti mesnatost ter občutljivost na stres in s tem povezana kvaliteta mesa postajajo vse bolj zanimivi do sedaj jih ne vključujemo v indeks plemenske vrednosti pri odbiri upotevamo fenotipske vrednosti velikost gnezda ali rezultate genskih testov občutljivost na stres intenzivnost selekcije za te lastnosti nizka pred vključitvijo v indeks so potrebne raziskave o genetskih in okolikih parametrih ter ekonomskih teah vse po plemenski vrednosti odbrane ivali ocenimo tudi po zunanjosti in ivali s pomanjkljivostmi izločimo oskrba merjascev v testnem hlevu v testni hlev naselimo merjačke teden dni pred začetkom testa obdobje pred pričetkom testa je namenjeno privajanju ivali na novo okolje in krmo pred pričetkom testa so merjački praviloma vseljeni v parih kasneje pa individualno krmljenje in krma v času rasti od do kg merjačke postopoma prilagajamo na razmere v testnem hlevu v tem obdobju se izvri postopen prehod iz krme ki so jo dobivali v vzrejaliču na krmo ki jo bodo imeli v testnem hlevu ves čas krma mora biti svea in pokladana v zadostni neomejeni količini pri prvem obroku nasujemo kg krme kar nam omogoča oceniti ječnost in potrebno količino krme ob ponovnen pokladanju datum in količino obroka beleimo na kartico o preizkunji ivali meritve na ivi ivali pokvarjeno krmo je potrebno odstraniti odstranjeno količino pa zabeleiti na kartico krmimo dva do trikrat na teden po potrebi pa tudi izven rednega urnika ob odbiri izmerimo in zabeleimo tudi ostanek krme v koritu krmna meanica mora imeti zajamčeno strukturo in kemično sestavo v celotnem obdobju testiranja narejena mora biti iz kvalitetnih surovin krma vsebuje beljakovin kvaliteto kontroliramo enkrat mesečno z weendsko analizo in analizo dostopnega lizina kalcija fosfora cinka in magnezija Če obstaja sum na pokvarjenost in kontaminacijo krmil s plesnimi in toksini opravimo e dodatne analize krma je lahko peletirana uporablja pa se le v eni obliki za vse ivali na isti testni postaji napajanja in ostala oskrba voda mora biti ivalim na voljo potrebna je redna kontrola napajalnikov vsak dan je potrebno očistiti kotce hodnike in predprostor hleva kontrolirati je potrebno mikroklimatske pogoje temperatura v hlevu mora biti med in c v hlevu je potrebno uničevati mrčes in izvajati deratizacijo krma v silosih mora biti zavarovana pred padavinami in krajo vse spremembe in dogajanja v testnem hlevu je potrebno zapisovati v dnevnik kontrola proizvodnih lastnosti ivali na testni postaji tehtamo najmanj ob naselitvi v testni hlev ± kg in pri vsaki odbiri ± kg ± kg in ± kg pri odbirah praviloma tehtamo v ponedeljek meritve opravljata vodja testne postaje in oskrbovalec obroke vpisujemo na kartico ob vsakem krmljenju ostanke krme pa ob vsaki odbiri ter odvzemu krme slanino merimo pri ± kg in ± kg v izjemnih primerih v katerih obstaja domneva da merjasec ne more normalno zaključiti testa npr bolezen pokodba nog raztros krme itd ga praviloma izločimo tudi med testom ne smemo pa izločiti ivali pri katerih ugotavljamo slabe proizvodne rezultate ker bi na ta način zmanjali zanesljivost in povečali pristranost napovedi plemenske vrednosti kontrola zdravstvenega stanja testna postaja je iz veterinarsko sanitarnega staliča samostojna enota zato mora imeti lastno delovno orodje krmo in oskrbovalce pred vsako naselitvijo morajo biti boksi temeljito očičeni in razkueni pred oddelkom morajo biti dezbariere za razkuevanje rok in obutve oddelek mora biti primerno ogret da se ivali ne prehladijo ivali namenjene testiranju tretiramo z dodatkom vitaminov cepimo proti svinjski kugi in rdečici v krmo pa primeamo preparat proti endoparazitom v prvem tednu po naselitvi kropimo ivali proti garjam in kropljenje ponovimo po do dneh poleti zatiramo muhe s pripravki ki ne kodijo praičem evidenca testiranja pitovne lastnosti in debelino hrbtne slanine beleimo na kartico preizkunja ivali meritve na ivi ivali kartica se nastavi ob naselitvi visi nad boksom ivali vpisujemo vse postopke z ivaljo delavci na testni postaji vodijo e razne zbirnike ki jim olajajo delo pri naseljevanju in odbiri sorodstvo tevilo testiranih in odbranih po očetih itd izločevanje ob vsaki izločitvi na kartico vpiemo datum masa in vzrok izločitve vzroki za izločitev so naslednji pogin zakol v sili podpovprečna plemenska vrednost ob odbiri zunanjost dedne napake morfoloke nepravilnosti spolnih organov obolenja nog invertirani slepi seski slabe pitovne lastnosti med odbirami razmetava krmo bolezni nepravilno testiran mhs občutjivost na stres omejena monost prodaje prodaja za pleme ostalo postopek testiranja in kriteriji odbire odbiramo v več stopnjah slika spodaj tabela kot prvo odbiro bi lahko teli e izbiro starev kot drugo pa določanje gnezd v katerih ne bo opravljena kastracija v obeh fazah se e lahko upoteva plemenska vrednost proizvodnost starev in morebitni pojav dednih napak pri sorodnikih pri izbiri starev smo pozorni na to da testoiramo potomce vseh merjascev v nukleusu izbiramo praviloma mlaje stare mladice prvesnice merjasce po končanem testu da skrajamo generacijski interval pujske lahko izberemo samo zaeljeni spol v gnezdih ki so namenjeni testiranju označimo individualno z uesno tevilko po odstavitvi jih vhlevimo skupaj v pregledne kotce v vzrejaliču in kotce označimo npr z oznako test da preprečimo meanje s tekači ki so namenjeni pitanju tabela postopek odbire merjascev v sloveniji kriteriji odbranih izbira starev plemenska vrednost in proizvodnost starev proizvodnost dedne napake pri sorodnikih odbira gnezd plemenska vrednost in proizvodnost starev dedne napake v gnezdu in pri sorodnikih naselitev pri kg rast zunanjost praviloma enega ali dva merjačka iz gnezda vmesna odbira pri kg plemenska vrednost dnevni prirast kg konverzija krme kg zunanjost naseljenih odbira pri kg plemenska vrednost dnevni prirast kg konverzija krme kg debelina hrbtne slanine pri kg zunanjost testiranih pri kg oziroma testiranih pri kg odbira pri kg plemenska vrednost dnevni prirast kg konverzija krme kg debelina hrbtne slanine pri kg zunanjost občutljivost na stres testiranih pri kg oziroma naseljenih lastni test merjascev se prične z odbiro ob naselitvi nadaljuje z odbiro pri in kg v času preizkunje spremljamo rast in porabo krme na posameznih intervalih ter merimo debelino hrbtne slanine pri in kg po plemenski vrednosti odbrani merjasci bodo rastni in mesnati ter bodo dobro izkoričali krmo merjasci morajo biti brez dednih in eksteriernih napak niso pa preizkueni na libido kvaliteto semena in velikost gnezda na merjascih izločenih pri kg so bile v klavnici izmerjene klavne lastnosti pasemska struktura na testnih postajah bi morala slediti deleem genov izvornih pasem v končnem produktu krianja pitancu npr pri tropasemskem krianju ab c naj bi bilo pasme c polovica po četrtino pa pasem a in b ob naselitvi nastavimo kartico o preizkunji ivali meritve na ivi ivali nanjo beleimo podatke o identifikaciji poreklu vse meritve in tudi opombe o zdravstvenem stanju ivali kartica mora biti v celoti izpolnjena manjkajoči podatek ali prevelika odstopanja mas ob tehtanju pomenijo da je test nepravilno opravljen in ival izločimo ne glede na rezultate podatke vnaamo v računalnik ob vsaki odbiri napovedovanje plemenske vrednosti razvrčanje ivali v kategorije in spremljanje fenotipskih sprememb opravljamo s pomočjo programskih orodij republike selekcijske slube rezultate skrbno presodijo sodelavci republike selekcijske slube in sodelavci na testnih postajah pri končnih odbirah so merjasci razvrčeni v tiri kategorije odbire dom d oziroma dom ohranitev linije do pleme osemenjevanje po pleme naravni pripust pp ali pleme prodaja in klanje k oziroma klanje eksterier ke v nukleusu jedru črede na selekcijski farmi se smejo uporabljati le merjasci kategorij d in do zato samo ti merjasci prispevajo k skupnemu h kumulativnemu genetskemu napredku kategoriji po in pp zagotavljata kar najhitreji prenos genetskega napredka v razmnoevalni in proizvodni nivo populacije v sloveniji je dovoljen tudi promet z netestiranimi merjasci ki pa morajo biti potomci elitnih starev in ne smejo biti izločeni iz testa v tem primeru prenaamo genetski napredek v populacijo z zakasnitvijo enega generacijskega intervala izračun plemenske vrednosti in razvrčanje merjascev od leta dalje opravljamo na katedri za praičerejo oddelka za zootehniko biotehnike fakultete v ljubljani merjasce tehtamo in merimo enkrat na teden običajno v ponedeljek izpolnjene fotokopije se dostavijo katedri najkasneje naslednji dan e isti dan se vnesejo in preverijo podatki izračuna plemenska vrednost in opravi razvrstitev rezultati se po telefonu sporočijo sodelavcem na testni postaji ti po potrebi e enkrat ocenijo zunanjost in preverijo sorodstvo po očetovskih linijah ter sporočijo morebitne spremembe najkasneje v naslednji dan zjutraj rejski dokumenti odbira pri kg odbira pri kg odbira pri kg ter izkaz o poreklu in preizkunji za odbrane merjasce so dokončno izdani drugi dan po odbiri praviloma v sredo pri merjascih ki so določeni za klanje kategoriji klanje in klanje eksterier se nastavi kartica o preizkunji meritve na mrtvih ivalih kamor se beleijo klavne lastnosti merjenje klavnih lastnosti vodi kmetijski intitut slovenije ko so meritve opravljene se dokument vrne na katedro za zaklane merjasce se izda izkaz o poreklu in preizkunji podatki o klavnih lastnostih niso uporabljeni kot kriteriji selekcije sluijo le spremljanju sprememb v populaciji odbira merjascev podatki podatki o ivalih kandidatih za odbiro se vsak teden po odbiri na testnih postajah poiljajo na katedro za praičerejo oddelka za zootehniko podatki se poiljajo v obliki čitljivih fotokopij izpolnjenih kartic o preizkunji ivali kartica vsebuje podatke o identifikaciji in poreklu ivali kombinacija uesna tevilka spol datum rojstva uesno tevilko očeta uesno tevilko matere ter podatke o meritvah na ivi ivali datum naselitve datumi meritve tee datumi krmljenj količina obroka pri posameznem krmljenju in ostanek krme v krmilniku po zaključku testa primer pravilno izpolnjene kartice o preizkuanju ivali je priloena priloga odbira pri kg zajema le ivali merjasce za katere so znani vsi zgoraj navedeni podatki in imajo ob odbiri teo od do kg pred odbiro so lahko izločene le ivali ki niso dosegle tee kg in so izločena zaradi ekstriernih pomankljivosti ali drugih vzrokov pogin v primeru da merjasec presee teo kg ni zajet v odbiri iz testa je izločen z vzrokom nepravilno testiran vnos podatkov podatke o identifikaciji in poreklu ivali lokacija datum rojstva datum in tea na začetku testa ter pri vmesni odbiri vsi obroki krme in ostanek na intervalu testiranja od naselitve ± kg do prve vmesne odbire pri ± kg ter ocena eksteriera vnaamo s kartic v podatkovno bazo informacijskega sistema za praičerejo piggybank kontrola podatkov poteka ob vnosu in takoj po njem ob sami obdelavi po obdelavi vnaamo dodatne spremembe kot so vzrok izločitve in sprememba kategorije odbire korekcija na maso korekcija starosti in trajanja pitanja vrednosti za pitovne lastnosti starost in porabo krme korigiramo na začetno maso ± kg in maso ob odbiri ± kg korekcije pri obeh masah opravimo na osnovi rezultatov na intervalu testiranja med in kg izračun korekcij prikazujejo enačbe in slika korekcija starosti in trajanja pitanja pri in kg kjer pomeni s s s in s starost pri in kg dni korigirana s± s± s± in s± starost pri odbirah kg nekorigirana t± t± t± in t± masa pri odbirah kg nekorigirana opomba oznaka ± je dodana izmerjenim nekorigiranim vrednostim slika korekcija starosti in trajanja pitanja pri kg slika korekcija starosti in trajanja pitanja pri kg korekcije porabe krme porabo krme na posameznem intervalu predstavlja vsota vseh obrokov morebitni ostanek krme je na kartici označen z negativnim predznakom ostanek krme praviloma vrnejo v korito na kartici je vrnjen ostanek označen s pozitivnim predznakom na prvem intervalu ostanek odtejemo na drugem pa ga upotevamo kot katerikoli drugi obrok porabe krme med posameznimi obroki ne moremo izračunati ker bi jo zaradi ostankov pristransko ocenili korekcijo za porabo krme na posameznih intervalih opravimo na isti način kot pri trajanju pitanja Če merjasec na začetku testa ni teak kg izračunamo konverzijo krme na prvem intervalu rasti in odvzamemo dodamo vrednost za vsak kilogram mase pred po kg slika enačba merjasec na sliki naj bi med in kg zauil kg krme slika korekcija porabe krme pri in kg korekcijo pri kg korigiramo porabo krme po istem postopku slika enačba Če je merjasec laji kot kg mu za vsak manjkajoči kilogram dodamo vrednost za konverzijo krme med naselitvijo in odbiro tako pripiemo merjascu na sliki dodatnih kg krme za prirast med in kg pri tejih merjascih pa vrednost odtejemo porabo krme med in kg dobimo tako da porabi krme na prvem intervalu dodamo oz odvzamemo za vsak manjkajoči odvečni kilogram krmo potrebno za kilogram prirasta enačba korekcijo pri kg opravimo na osnovi konverzije krme med odbirama pri in kg slika enačba iste postopke uporabimo tudi pri kg slika enačba kjer pomeni k k k in k korekcija za porabo krme pri in kg k k k skupna poraba krme med in kg kg k± ± skupna poraba krme med merjenjema ± in ± kg kg slika korekcija porabe krme med odbirama pri in kg slika korekcija porabe krme med odbirama pri in kg korekcija debeline hrbtne slanine debelino hrbtne slanine z ultrazvokom merimo v dveh ponovitvah medtem ko je tretja meritev meritev stranske slanine debelino slanine pri izmerjeni masi predstavlja povprečje obeh ponovitev za vsak kilogram odstopanja pa odtejemo pritejemo pri kg mm enačba pri kg pa mm enačba napoved plemenske vrednosti napoved plemenske vrednosti pri kg pri kg izračunamo primerjalni vrednosti in odstopanja v standardnih deviacijah za dnevni prirast in konverzijo krme med in kg slika pragove smo postavili ločeno za obe lastnosti večjo teo dajemo konverziji krme in na osnovi te lastnosti izločimo merjascev na osnovi dnevnega prirasta izločimo najslabo petino merjascev ker sta lastnosti korelirani pričakujemo da skupaj izločimo le merjascev izračun primerjalnih vrednosti bomo obrazloili kasneje slika razporeditev merjascev pri odbiri pri kg odbira praviloma temelji na napovedi plemenske vrednoste ivali kategorija odbire odbran ali izločen se določi v skladu z izračunano relativno vrednostjo za dnevni prirast in konverzijo kme mejna relativna vrednost pri kateri je ival odbrana oziroma izločena se določa v skladu s predvidenim deleem odbranih in izločenih merjascev tako je mejna relativna vrednost praga selekcije za lastnost dnevni prirast in za lastnost konverzija krme ivali ki imajo relativno vrednost za lastnost dnevni prirast manjo od oziroma za lastnost konverzija krme večjo od bodo torej po računalniku izločene računalnika odbira se izvaja le na podlagi proizvodnih lastnosti ivali ne upoteva pa eksteriera ivali ival ki je po računalniku plemenski vrednosti odbrana je lahko dejansko izločena zaradi eksteriernih pomankljivosti v tem primeru je potrebno računalniko odbiro uskladiti z odbiro po eksterieru ker se podatek o kategoriji odbire shranjuje tudi v podatkovni bazi je dodatno potrebno poskrbeti za usklajenost med podatki na dokumentih o odbiri in podatki zbranimi v podatkovni bazi izjemoma merjasca zadrimo v testu če gre za redkega potomca nesorodnega merjasca ali uvoenega merjasca oziroma semena indeks plemenske vrednosti pri kg pri kg odbrane merjasce preselimo v dvojne bokse kjer nadaljujejo test po ustaljenem postopku do kg ob koncu testiranja nekako pri teah med in kg merjascem izmerimo debelino hrbtne slanine merjene z ultrazvokom ovrednotimo trajanje pitanja in skupno porabo krme od do kg pri tem uporabljamo dogovorjene postopke korekcij na skupno začetno in končno teo plemensko vrednost napovedujemo po indeksu kjer pomeni x trajanje pitanja od do kg dni x skupna poraba krme od do kg kg x debelina hrbtne slanine merjena z ultrazvokom mm merjasce vseh pasem odbiramo na osnovi relativnega indeksa odstopanja absolutne vrednosti indeksa od primerjalnega povprečja podanega v standardnih deviacijah primerjalno povprečje je bilo predhodno korigirano na medpasemske razlike in sezono skladno z dopolnitvijo odbire merjascev smo izračunavali medpasemske razlike redno pri vsaki odbiri zajeli smo obdobje enega leta vključno z zadnjo odbiro merjasce razvrčamo v kategorije klanje pleme naravni pripust pleme osemenjevanje in pleme dom po odbiri na osnovi napovedi plemenske vrednosti izločimo e merjasce z eksteriernimi napakami slika razporeditev merjascev pri odbiri pri kg indeks plemenske vrednosti pri kg za oceno plemenske vrednosti pri kg uporabljamo indeks ki vključuje trajanje pitanja x v dneh in skupno porabo krme x v kg med in kg ter debelino hrbtne slanine pri kg merjeno z ultrazvokom x v mm tako kot predhodni odbiri temelji odbira pri kg na tekočem povprečju dolina primerjalnega obdobja je praviloma dalja ker je tevilo testiranih ivali manje test do kg nadaljujejo le merjasci izbranih pasem in kategorij dom in osemenjevanje korekcijo na pasmo smo naredili na osnovi tekočih letnih odstopanj ocenjenih po metodi najmanjih kvadratov merjasce razvrstimo v kategorije dom osemenjevanje in pleme pripust slika le najslabe merjasce izločimo kategorija klanje po dogovoru s strokovnimi sodelavci selekcijske slube na testni postaji lahko zadrimo na farmi tudi merjasce z izrednim rezultatom do kg merjasce nesorodnih linij ali potomce uvoenih merjascev ali semena kategorija dom ohranitev linije pri tem upotevamo tudi rezultate testa do kg ter oceno eksteriera slika razporeditev merjascev pri odbiri pri kg ocena medpasemskih razlik za izračun medpasemskih razlik upotevamo tekoče podatke za obdobje enega leta medpasemske razlike za posamezne lastnosti izračunamo po naslednjem postopku izračun povprečnih vrednosti za posamezno lastnost po mesecih in pasmah izračun povprečnih vrednosti za posamezno pasmo na osnovi mesečnih povprečij izračun povprečne vrednosti za vse pasme skupaj iz povprečnih vrednosti za pasme izračun medpasemskih razlik ki predstavljajo razlike med skupnim povprečjem za vse pasme točka in povprečjem za posamezno pasmo točka slika določanje medpasemskih razlik primerjalne vrednosti znotraj pasem primerjalna skupina je skupina ivali s katerimi bomo primerjali kandidate za selekcijo določamo jo na osnovi odvisnosti merjenih lastnosti od nekontroliranih nestandardiziranih okolikih vplivov nihanja opazovanih lastnosti z ozirom na sezono in tevila ivali s končanim testom okoliki vplivi najbolj vplivajo na lastnosti mesa ph barva elekrična prevodnost mesa nekoliko manj na pitovne lastnosti dnevni prirast trajanje pitanja poraba krme in najmanj na nekatere klavne lastnosti predvsem telesne mere pri prvih lastnostih je primerjalna skupina lahko le skupina ivali pri katerih je bil postopek pri nakladanju transportu in v klavnici identičen tako vključuje največ ivali enega rejca dobavitelja ki so bile klane na isti dan pri pitovnih lastnosti lahko zdruujemo skupine iz največ zadnjih tirih tednov pri slednjih lastnostih lahko vzamemo precej dalje obdobje brez neugodnih posledic na genetske spremembe večje primerjalne skupine so potrebne če so ivali različne po izvoru genetske skupne rejci pri praičih odbiramo kontinuirano enkrat tedensko tevilo testiranih ivali na posamezni odbiri običajno ne zadostuje zahtevam velikosti primerjalne skupine poleg tega so pri odbiri istočasno ivali različnih pasem kar zahteva večje primerjalne skupine da so medpasemske razlike dovolj zanesljivo ocenjene zlasti pri majhnih populacijah large white duroc pietrain nemka landrace ne moremo sestaviti samostojne primerjalne skupine ivali različnih pasem po korekciji na medpasemske razlike zdruimo in sestavimo primerjalno skupino na osnovi zadnjih dveh treh ali tirih tednov izjemoma je obdobje dalje zaradi razlik v tevilu testiranih ivali je potrebno prilagoditi velikost primerjalnega obdobja za posamezno testno postajo glede na tevilo ivali v primerjalni skupini manj teav glede velikosti skupine je pri prvih dveh odbirah več pri kg primerjalna vrednost je povprečna vrednost pri lastnostih predhodno korigiranih na vpliv pasme za ivali v primerjalni skupini primerjalne vrednosti med pasmami ko elimo primerjati plemenske vrednosti med pasmami praviloma v plemensko vrednost vključimo tudi genetske razlike med pasmami to je dobrodolo zlasti ko primerjamo ivali različnih pasem ki imajo podobno vlogo v selekcijskem programu npr terminalni pasmi nemka landrace in duroc prag selekcije prag selekcije predstavlja vrednost pri obravnavanih lastnostih ki jo mora ival preseči da je lahko odbrana v ustrezno kategorijo postavljen je praviloma na osnovi ponudbe in povpraevanja pri posameznih kategorijah imamo postavljene absolutne omejitve za dele odbranih ivali tako pri kategoriji za naravni pripust ne moremo odbirati med najslabimi merjasci prag selekcije postavimo najprej na osnovi načrtovanega delea odbranih merjascev s pomočjo normalne porazdelitve n za ponazoritev prag selekcije lahko pretvorimo v porazdelitev n µ s za obravnavano lastnost kjer µ predstavlja pričakovano vrednost npr primerjalno povprečje sistematski vpliv pasme s pa standardno deviacijo za opazovano lastnost slika pragovi selekcije med kategorijami odbire pri kg relativne vrednosti relativne vrednosti predstavljajo standardizirano odstopanje absolutnih vrednosti za obravnavane lastnosti dnevni prirast in konverzijo krme pri kg in indeks plemenske vrednosti pri in kg od primerjalnega povprečja razliko med absolutno vrednostjo in primerjalno vrednostjo torej delimo z odgovarjajočo standardno deviacijo relativne vrednosti primerjamo s pragovi selekcije in tako določimo kategorijo odbire rezultati testiranja podatki o testu merjascev se obdelujejo mesečno med rednimi analizami so analize o odbirah in izločitvah fenotipska povprečja po pasmah in mesecih ter spremljanje minimalnih in maksimalnih vrednosti vsake tri mesece se izdela tudi analiza rezultatov po očetih za vsako leto se izda poročilo o testiranju praičev za vsako od testnih postaj posebej selekcijo merjascev na osnovi lastnega testa opravljamo vse od leta spremembe v populaciji lahko pripiemo spremembam v okolju tehnologija krma zdravstveno varstvo osebje tehnični pripomočki uvozu plemenskih praičev in selekciji spremembe v povprečnih fenotipskih vrednostih torej niso posledica samo odbire za test lahko namenimo z ozirom na kapacitete testnih postaj okrog merjascev letno v letu je bilo v test naseljenih merjačkov zasedenost testnih postaj je bila bolj neugodna pa je pasemska struktura več kot polovica testiranih merjascev je bilo pasme vedska landrace pasma large white predstavlja testiranih merjascev ostanek pa predstavljajo vse terminalne pasme in krianci l tabela tevilo merjascev pri odbiri pri kg v letu vedska landrace large white duroc pietrain nemka landrace krianci l ihan nemčak ptuj podgrad skupaj za presojo nam je na voljo analiza fenotipskih trendov na testni postaji ihan za obdobje do tabela fenotipske spremembe nakazujejo da se je pitanje do kg v desetih letih podaljalo med in dni do kg pa zmanjalo od do dni na prvem intervalu rasti smo beleili neugodne okolike trende ki so prekrili ugodne genetske spremembe pri konverziji krme ki ima največjo ekonomsko teo smo beleili ugodne okolike in genetske trende po desetih letih selekcije pričakujemo za do g manjo porabo krme za kilogram prirasta kot v prvem letu z drugimi besedami pri pitancih pasme vedska landrace prihranimo t krme pri tretji lastnosti debelini hrbtne slanine smo zabeleili velike fenotipske spremembe tako se je slanina v desetih letih stanjala za do mm vendar pa je od tega preteni del pripisan okolikim spremembam mm le manji del pa genetskim spremembam do mm pod okolike vplive lahko tejemo sezonske spremembe zamenjava merilnih naprav izkunje delavcev skrb za zdravstveno stanje tehnologijo reje itd ti dejavniki se ne prenaajo na potomce izboljano okolje pa lahko pripomore k zanesljiveji ločitvi genetskih in okolikih faktorjev tudi nekateri drugi poskusi izvrednotenja genetskih trendov nedvoumno kaejo na ugodne spremembe v populaciji selekcijska opravila pa so potrebna ne samo da izboljamo populacijo ampak tudi da ohranimo bodisi s selekcijo ali uvozom doseen nivo tabela povprečne fenotipske okolike in genetske spremembe na leto na testni postaji ihan v obdobju pasma trajanje pitanja dni konverzija krme kg debel hrbtne kg kg kg kg slanine mm fenotipske spremembe l lw nl okolike spremembe skupaj genetske spremembe l lw nl testiranje in odbira mladic oskrba mladic mladic ne testiramo na testni postaji ampak v proizvodnih razmerah zato je mogoče test izvesti tudi na vzrejnih sredičih mladice so vhlevljene skupinsko sestava in količina krme nista predpisani predvsem morata biti zadostni ker ima preobilna prehrana mladic lahko negativne posledice na plodnost je priporočeno restriktivno krmljenje voda mora biti na voljo v oddelku za vzrejo mladic pa veljajo enaki sanitarni ukrepi kot pri vzreji merjascev dezbariere omejitev obiskov in obleka za obiskovalce odbira mladic v gnezdu prvo odbiro opravimo e v gnezdu gnezda iz katerih bomo odbirali plemenske mladice določimo e pred tetoviranjem odberemo lahko gnezda ki imajo znano in ustrezno poreklo katerih stari izpolnjujejo kriterije glede plemenske vrednosti in proizvodnosti plodnost brejost pri materi mora biti večja od in manja od mejni vrednosti sta izključeni brez ugotovljenih letalnih ali semiletalnih napak v gnezdu pri materi ali očetu so normalno rastna zdrava pujski v gnezdu kaejo osnovne pasemske značilnosti kriteriji so lahko različni pri posameznih pasmah oziroma linijah z ozirom na namen plemenskih ivali iz gnezd odberemo eno ali več normalno rastnih mladic brez eksteriernih pomanjkljivosti izločevanje mladic od odstavitve do odbire v času testiranja npr pri preseljevanju izločimo le zaostale ivali mladice z eksteriernimi napakami obolele ivali in ob pojavi letalnih ali semiletalnih napak odbira mladic pri masi kg meritve pri mladicah opravljamo predvidoma pri masi od do kg ivali identificiramo stehtamo in zmerimo debelino hrbtne slanine iz dokumentacije poičemo podatke o poreklu in rojstvu odbrane mladice morajo biti jasno označene in imeti znano poreklo grobo odbiro opravimo e pri tehtanju na osnovi fenotipskih izmerjenih vrednosti za dnevnega prirasta od rojstva do odbire debeline hrbtne slanine in ocene zunanjosti slika poleg pasemskih značilnosti stanja nog smo posebej pozorni na tevilo normalno razvitih seskov dele izločenih mladic praviloma prilagodimo ponudbi in povpraevanju nato odbiramo madice pri kg meje pred odbiro v hlevu si pripravimo spisek mladic pri odbiri pripiemo poreklo datum rojstva in starost izračunamo si tudi povprečji za dnevni prirast od rojstva do odbire ter debelino hrbtne slanine pri kg v preteklem tednu ali zadnjih dveh tednih primerjalna skupina v primerjalni skupini moramo zagotoviti zadostno tevilo ivali za oceno sistematskih vplivov sezone pasme oz linije rejca izvora in podobno povprečji rabimo da lahko e pri tehtanju zavrnemo najslabe ivali na osnovi ponudbe in povpraevanja si določimo pragove selekcije za posamezne pasme oz linije slika postopek odbire mladic v sloveniji odbira v hlevu pri kg mladice v boksu najprej pregledamo in izločimo zaostale v rasti do najslabih po fenotipu ostale mladice pa identificiramo stehtamo jim izmerimo debelino hrbtne slanine in ocenimo eksterier v dnevnik odbire v prilogi beleimo vse meritve meritve odbranih kot tudi zavrnjenih ivali napake v eksterieru zaradi katerih mladice izločimo ifriramo po dogovorjenem ifrantu e pred tehtanjem izločimo vse mladice ki nimajo razločnih uesnih tevilk po merjenju lahko izločimo najslabe mladice odbira po računalniku podatke o odbiri se posreduje republiki selekcijski slubi ki dokončno napove plemensko vrednost razvrsti mladice in spremlja genetske spremembe v populaciji za napoved plemenske vrednosti je potrebno starost ob odbiri in debelino hrbtne slanine standardizirati na povprečno maso pri odbiri tako kot pri merjascih moramo pri odbiri upotevati sezonske vplive pasemsko strukturo primerjalnih skupin druge sistematske vplive in skupno okolje gnezdu pri populacijah ki so razdrobljene v več manjih čred moramo pri napovedovanju plemenske vrednosti upotevati tudi vpliv skupnega okolja v čredi pri pitovnih lastnostih e v sistemih kjer so pujski pri rejcih le do kg pojasnjuje skupno okolje v čredi tudi do razlik med ivalmi podatke se posreduje republiki selekcijski slubi po poti ali elektronska pota ki izvrednoti plemensko vrednost odbrane mladice z ozirom na rang vrstni red razvrstimo v nukleus namenjene parjenju v čisti krvi razmnoevalni nivo namenjene vzreji mladic kriank na farmi sami in pri drugih rejcih napovedi plemenske vrednosti in rang dobi rejec praviloma prvi izjemoma drugi dan po merjenju pri vrednotenju plemenske vrednosti uporabljamo meani model ki naj sprva vključuje le meritve opravljene na mladicah izpiemo izkaz o poreklu in preizkunji za prodajo prva stran kartica svinje pri ivalih namenjene obnovi lastne črede preverimo sorodstvo z merjasci izločimo mladice z napakami v eksterieru po računalniki odbiri selekcijska sluba pripravi načrt parjenja mladice namenjene prodaji označimo vhlevimo posebej in prodamo kmalu po odbiri po plemenski vrednosti pri tehtanju odbrane mladice razvrstimo v dve skupini bolje čistopasemske mladice namenimo za nukleus uporabljamo jih torej kot matere čistopasemskih plemenskih merjascev in mladic tudi dele odbranih mladic za nukleus določimo na osnovi potreb in tevila razpololjivih mladic potreben pogoj za uspeno selekcijo je čimvečji selekcijski diferencial kar bi z drugimi besedami pomenilo da povprečje odbranih mladic bodočih mater čimbolj odstopa od primerjalnega povprečja sovrstnic da to doseemo moramo odbirati čimmanji dele po plemenski vrednosti najboljih ivali pri neenakomernem deleu je povprečje odbranih starev pogosteje nije kot pri enakomernen deleu ostale čistopasemske mladice uporabljamo lahko kot matere plemenskih mladic kriank ali pitancev mladice krianke se lahko uporabljajo kot matere pitancev kategorija odbire in kombinacija krianja morata zlasti takrat ko so mladice namenjene prodaji zadostiti kriterijem določenim v selekcijskem programu podatke lahko s pridom uporabimo kot dodatne informacije za napoved plemenske vrednosti sorodnikov in odbiro elitnih ivali za nukleus jedro črede izpopolnitve testa v prihodnosti tudi pri odbiri mladic bo potrebno preveriti monost uporabe meritev mesnatosti sorodnikov na liniji klanja pitovnih in klavne lastnosti na sorodnikih ter velikosti gnezda pred uvedbo pa so potrebne e raziskave