nekaj mojih pesmi pod rodni krov notranje morje na pesku lezim trepetajoca negotovost gorski studenec trenutek v srcu od casa do casa o bog pusti mi ziveti prijateljice noci zivljenjski krog ekstaza v raju nekoc nekje sladostrast umetnost umetnosti nevesta v pajcolanu nazaj na prvo stran pod rodni krov telesi sta plali v zlepljenem krcu iz potnih je por vrel vonj zleznih sokov preplet dveh v zajetja sladkobnem je grcu prinasal vibracije drugih svetov po hudem neurju nenadna tisina vrniti se treba bo k zeni domov nazaj na vrh notranje morje slisim valovanje notranjega morja plima se dviga do podpalubja in krvavo penasti valovi se zaganjajo v nazobcano skorjo razuma ves panicen cakam v sredini zavesti trenutek oseke izmucen zaspal bom v jutrisnji dan nazaj na vrh na pesku lezim na prodnati plazi obliva me morje in misel sanjava hiti za obzorje se pomnis predraga dni davne noci se ves ko sem nezno ti ljubil oci se spomnis besed in ljubecih pogledov dotikov ter neznih a vrocih objemov kipec val spominov mi tisoc prinasa med kriki galebov jih morje odnasa nazaj na vrh trepetajoca negotovost rojstvo ranjena belina v odvzeti deviskosti vzdih tozbe pod tezo bremena sledi napora v valovanju telesa mirujoca tisina iskanje trepetajoca negotovost v utripajoci plahosti razdrta clovecnost krhkost moci odresitev spokojnost duha sproscen tok misli vdih iz globine in slika spomina povsod le belina in mir in tisina nazaj na vrh gorski studenec naenkrat med skalami zazuboris prizges iskro nade v ugaslih oceh od dalec te vonjam opojno disis v barvah stoterih zrcalis zivljenje vre bistra deviskost iz tvojih globin kot mana nebeska prsis cez ostenje dlani ti nastavim da se osvezim a kakor privrel si izginjas v nic poslanstvo si svoje izpolnil utisal si zeje notránje mi klic in cutaro si mi napolnil nazaj na vrh trenutek v srcu vonj gorskih mahov prehajal je vame in veter prijazen je celo hladil zacudenje vstalo mi misel objame kdo kupo podaja da sreco bom pil sepet blagi veter trav gorskih povzame trenutek ta v srcu naj vedno bo ziv nazaj na vrh od casa do casa od casa do casa prevetrim podstresje potem izstopim in se kriticno ogledam z dolocene razdalje ce kdaj ne bom zadovoljen se ne bom vrnil vase nazaj na vrh o bog pusti mi ziveti o bog pusti mi ziveti nisem se postoril vsega kar mi je storiti nisem se napolnil malho dobrih del nisem se pomagal vsem revnim in trpecim uspelo mi ni niti oprati sebe grehov drzijo se me prilepljeni z lepilom trenutka ko mi uspejo vse te stvari takrat me poklici imas morda obcutek da te izsiljujem z vecnostjo nazaj na vrh prijateljice noci na ulicah stojijo v utripajocih pozah in z medenimi nasmehi vabijo vase v prestolnici mode na vogalu pigalla nedalec svetlika se louvre montmartre in sena se leno vali mimo eifla ki tisoc luci v drobovju zrcali sortie medlo sveti posastni metro se kovinsko pozene v noc nesrecen zavzdihnem in se odpravim z zeno na stolp nazaj na vrh zivljenski krog v bolecinah porodnih v zivih povojih rojeva se drobceno bitje ko noz v popkovino napravi zarezo ustvari nevidno vez zemlje navezo in clovek obstaja zivi se bojuje brez konca in kraja obupuje custvuje a tudi zivljenje se enkrat prekine vcasih naravno se veckrat nasilno in smrti dejanje v nov porod premine nazaj na vrh ekstaza v raju noc burna noc vroca in strastno sopenje oci bliskajoce in zgoce hotenje telesi v ritmu sta potni in mokri trzljaji obraza in gibi pohotni nenadoma krc in raketni sijaj rafala regljanje in dusi v ekstazi prehajata v raj nazaj na vrh nekoc nekje nekoc nekje srecal te bom nenadoma prekrizala bos mojo pot ne bo lepih besed ne solza in prepricevanj ne bo velikih dejanj in dan ne bo nacrtovan le zgodilo se bo celo zivljenje ze cakam na to nazaj na vrh sladostrast zadrhtel sem v strasti ko si se k meni privila mila moja gorska vila razprl sem nezno tvoj korak in zlila sva se v enost in cas je obstal nazaj na vrh umetnost umetnosti umetnost je stati na odru in opazovati druge kako odhajajo umetnost je biti grd in opazovati druge kako osvajajo umetnost je biti neploden in opazovati druge kako oplajajo umetnost je umeti kako umetniki umetnost podajajo nazaj na vrh nevesta v pajcolanu poprh snega me je pokril ko sem sesedel se na snezno rez se veter cezme je podil in cez skalovje se zaganjal je pocez a gora bela kot nevesta zala se v pajcolan skrivnostni si obdala povej me bos vzela ali se mi dala nazaj na vrh