zlsd zlsd nagovori kandidatk in kandidatov za clane mestnega sveta mo maribor center mag darko ivanisin ce hoce maribor kot sodobno mesto ki nudi razvojne moznosti svojim prebivalcem izkoristiti svojo ugodno zemljepisno in prometno lego se mora najprej ustrezno organizirati razvoj mora temeljiti na umnem gospodarjenju z obcinskim premozenjem na posodabljanju obstojece mestne infrastrukture in na prioritetnem dopolnjevanju manjkajocih segmentov sele nato so na vrsti nove velike investicije za katere pa morajo biti izpolnjeni nujni placilni pogoji z nenehnim nadzorom mestnega proracuna bomo preprecili njegovo neenakomerno porabo zlasti pa kampanjsko nabiranje sredstev in nato njihovo porabo na horuk prerazporejanje proracunskih sredstev rebalans nudi v taksnih razmerah pokrivanje podrocij ki so porabila najvec ne nagrajujmo slabega nacrtovanja s proracunskim pokrivanjem alojz klemencic s preusmeritvijo tovornega prometa izven mestnega centra bi razbremenili ulice in izboljsali zrak v mestu poskrbeli bi da bodo ulice v strogem centru uporabljali le pesci ne pa tudi motorna vozila zato bi zgradili parkirisca v tistih ulicah ki so za parkiranje primerne in sprostili tiste ki to niso da se izognemo parkiranju na plocnikih in zelenicah in stanovalcem bi morali pod posebno ugodnimi pogoji omogociti parkiranje v modrih conah ana nastic za varnost in ureditev maribora predvsem pa koroske cetrti bi veliko storili ze z osvetlitvijo njenih ulic med drugim se vraca po njih z zabav razposajena mladina mnogokrat je prav slaba osvetlitev eden od vzrokov za unicevanje zelenic za poskodbe ob cesti parkiranih avtomobilov in drugih vecjih nevsecnosti in ce bi mestna redarska sluzba razsirila svoje delovanje na 'koroski konec' marsikateri voznik ne bi vec parkiral na travi dr dali Šonlagic mislim da se moramo v mestu ob izboljsanju zaposlenosti infrastrukture in varnosti zavzemati za povecanje splosne izobrazbe in znanja ki sta ob pridnem delu temeljni pogoj za dvig zivljenjske ravni mescanov vsak mescan naj se cuti odgovornega za probleme mesta in celotne druzbe posteni in strpni odnosi naj bodo nase vodilo v prihodnost tone gacnik mesto za svoje 'dihanje' nujno potrebuje prijazno primestje zato se moramo ob medsebojnem razumevanje dogovoriti za usklajen razvoj bistvene so dobre komunikacije in urejen promet kar se je doslej resevalo prepocasi maribor je v preteklosti zgradil glavno potnisko zeleznisko in avtobusno postajo zal pa se ze dalj casa slabsajo razmere v mestnem potniskem prometu maribor lahko dobro izkoristi svojo odlicno lego le ce je sposoben pametno urediti svoj promet neva gucek zakaj je zaprtih toliko trgovskih lokalov v samem mestnem srediscu vecjo pozornost bi morali posvetiti videzu ki ga daje nase mesto se posebej njegov strogi center in ga bolje in lepse urediti tako prometno kot trgovsko dr igor vojtic z odgovornostjo ki jo mesto nalaga svetnikom moramo nakloniti pozornost predvsem tistim ki v najvecji meri potrebujejo naso pomoc in ljubezen otrokom invalidom nosecnicam brezposelnim ostarelim brez vira dohodkov mladim pred prvo zaposlitvijo studentom upokojencem in vsem drugim ki so kakorkoli zapostavljeni ali drugacni v mestnem proracunu in z dejanji podprimo razvojne projekte za ohromelo kmetijstvo in industrijo da bomo odpirali nova delovna mesta in s tem dohiteli razvitost evropskih regij pritegnimo v ta namen domaco pamet naso univerzo saj jo tujina priznava bolj kot mi sami naredimo politiko preglednejso posteno in pokoncno nase vizije so prevec pomembne da bi jih krojili samo politiki bogdan cepic maribor se pravzaprav z vsakimi volitvami manjsa primestje se osamosvaja in nastajajo nove obcine praviloma se manjse primestne obcine po odcepitvi mnogo hitreje razvijajo kot so se ko so bile pod okriljem mesta zato se bom v mestnem svetu zavzemal za razvojne programe primestnih krajevnih skupnosti naravnane na obdobje najmanj stirih let iz programov mora biti razvidno kaj se bo dogajalo v komunali socialni politiki in gospodarskih dejavnostih ob tem se bom posebej posvetil razvoju sporta v moji krajevni skupnosti in mestni cetrti s poudarkom na rekreaciji ter urejanju otroskih igrisc in telovadnic ki jih je treba narediti dostopne mladini za aktivno prezivljanje prostega casa marjan mlakar naj maribor koncno izkoristi domace znanje zato podprimo ljudi ki tako znanje v nasem mariboru pridobivajo in ga imajo omogocimo jim da vrnejo mestu kar jim je dalo javni in mladinski sportni objekti zgrajeni in vzdrzevani z mariborskim denarjem in denarjem obubozanih davkoplacevalcev naj ne sluzijo siromasenju studirajoce mladine s tem da se ji zaracunava uporabnina danilo verbancic za mesto in njegov razvoj je potrebno nenehno skrbeti na socialnem podrocju je potrebno izboljsati polozaj delavcev ki so ostali brez dela brez socialnih dodatkov in si ne morejo privosciti ustreznega stanovanja za svoje druzine se posebej se je potrebno posvetiti stanovanjski problematiki mladih in nuditi vecjo pomoc starejsim mescanom spremeniti je potrebno politiko zaposlovanja mladih ki so edino zagotovilo nase boljse prihodnosti nova vas branko medik v mariboru je posebej zaskrbljujoce da mladi ne vidijo v mestu nobene perspektive povprecna starost mariborcanov je zelo visoka saj je vsak cetrti upokojenec zato vidimo v zlsd predvsem pa v delavski zvezi resitev v pritegnitvi vseh pozitivno usmerjenih sil in da odpremo mariborski prostor kapitalu cetudi tujemu ki bo omogocil vlaganje v nova delovna mesta s tem bomo odprli moznost novih zaposlitev vsem tistim ki so za delo sposobni predvsem pa mladim za posameznika in njegovo druzino bo to kruh korist pa bodo imeli tudi vlagatelji mesto in drzava poslopja nekdanjih tovarn bomo resili propada infrastrukturo pa bomo znova pognali v tek usodno pomembno je da bomo zajezili nastajajoco revscino in izboljsali varnost nasega mesta dr crtomir stropnik maribor s pohorjem nam nudi odlicne moznosti sportnega udejstvovanja a ne zgolj zlata lisica in druge vrhunske prireditve pac pa tudi tekmovanja na amaterski ravni in rekreacija kar bi lahko pritegnilo predvsem mladino in tako preprecilo mamilom vstop med mlade sportni objekti bi postali del turisticne ponudbe v ospredju katere se naprej ostaja pohorje a povezava z evropo je potrebna tudi prek velikih institucij kot sta univerza in bolnisnica srecko hecl novo izvoljeni svet si bo moral ob tekocem delu v komunali sociali kulturi in sportu se prizadevati da obcane mestne cetrti spodbudi k aktivnejsemu sodelovanje pri organiziranih dejavnostih vec bo moral storiti za popestritev in obogatitev zivljenja somescanov v nasi mestni cetrti majda ivnik osnovni komunalni problem s katerim se iz dneva v dan soocam je vpis lastnine v zemljisko knjigo zaradi nenehnega propadanja podjetij je dokumentacija zelo neurejena pri vpisu stavb in stanovanj v zemljisko knjigo bi bila vsekakor dobrodosla strokovna in vsakrsna druga pomoc mag crtomir borko nenacrtna in nenadzorovana urbanizacija povzroca ponekod v mestu nepopravljivo skodo naj se mestna cetrt radvanje kot turisticni biser maribora ne spreminja vec v krajinsko in urbanisticno skrpucalo najnizje kategorije sportna in otroska igrisca ter prostori za zbiranje in druzenje mladih morajo postati druzabni sestavni del cetrti za eksistencna zivljenjska vprasanja pa se bomo spustili v brezkompromisen boj za vsako na videz se tako nepomembno delovno mesto v obrti trgovini in industriji franc alic vec strpnega in kompromisnega sodelovanja strank v mestnem svetu bi zagotovo pripomoglo k hitrejsemu in ucinkovitejsemu resevanju problemov nasega mesta joze cernelc zelim da bi pekre ponovno postale priljubljena izletniska tocka mariborcanov za boljsi videz in prijetnejse pocutje mescanov pa bi morali asfaltirati prenekatero cesto se posebej tisto na pekrsko gorco pa vraclovo in ludmersko grabo urediti bi bilo potrebno pespoti krizisca na primer lackova bezjakova obnoviti kanalizacijo in sanirati vodovod v delih naselja v begovi pirnatovi in lesjakovi ulici zdenka zunko maribor je mesto tesno povezano s svojo zeleno okolico ki jo znajo mariborcani se kako ceniti a mesto zal ne skrbi za okoliske cetrti kot bi si zeleli njeni prebivalci ustvarimo zato tudi v pekrah limbusu brestrnici na studencih in drugih primestnih cetrtih bivanjske pogoje kot jih uzivajo obcani mestnega sredisca a hkrati poskrbimo da bodo zelene obcine ostale zelene in v ponos vsem mariborcankam in mariborcanom maksimiljan horvat vse moznosti in sposobnosti lokalne skupnosti je treba usmeriti v ozivljanje gospodarstva v obcini in v zmanjsevanje brezposelnosti mlade ambiciozne in sposobne podjetnike v malih in srednjih podjetjih je treba je spodbujati po evropskem vzorcu omogociti moramo pritok tujega kapitala z lokalno politiko bi morali omogociti poostren nadzor nad crnimi zaposlitvami in s tem nad brezposelnostjo tako bi izboljsali slab polozaj redno zaposlenih posebno mladih dr alojz crnkovic na prejsnjih volitvah je bilo veliko obljub razvoj lokalnih skupnosti vec vlaganj v infrastrukturo boljse sodelovanje z vlado pri razvojnih programih gospodarstva vec socialnih stanovanj visji standard studentov in dijakov odprava korupcije vec postenja veste kaj je bilo izpolnjeno zelo malo odgovorni smo vsi sedaj je cas da kaznujete ali nagradite te za katere ste glasovali pred stirimi leti v zlsd vemo kaj kako in s katerimi ljudmi stvari spremeniti na bolje tabor miroslav blazic v svojem enoinpolletnem mandatu kot predsednik mestne cetrti magdalena sem se dodobra seznanil s potrebami zeljami in problemi ljudi ki zelijo svoje interese udejaniti na najnizji ravni lokalne samouprave mestna cetrt ali krajevna skupnost mora postati najneposrednejsa oblika povezovanja ljudi in upostevanja vreden subjekt pri odlocanju o javnih zadevah v mestni obcini maribor mestna obcina mora cim prej sprejeti ustrezen dokument in prenesti upravljanje dolocenih zadev iz svoje pristojnosti na mestne cetrti za kar je treba zagotoviti tudi potrebna sredstva mestne cetrti in krajevne skupnosti naj bi obcini omogocile racionalizirati njeno dejavnost in sicer tako da bi sprejemanje nekaterih odlocitev priblizali tistim ki se jih odlocitve najbolj ticejo prebivalcem mestne cetrti in krajevne skupnosti gre za racionalizacijo in demokratizacijo hkrati mestne cetrti razumem kot trajni nadzor volivcev nad mestno oblastjo samo s skupnimi mocmi lahko kaj naredimo dr stefan kajzer maribor naj postane odprto evropsko in univerzitetno mesto univerza naj s svojimi dosezki uveljavlja mesto v mednarodnem okolju povezovanje mesta in univerze mora biti stalnica nasega razvoja samozavest mariborcanov in njihovo prepricanje o pravilnosti nasih razvojnih usmeritev zbujata optimizem maribor je nekoc slovel po svoji prijaznosti vedrosti in zaupanju zakaj ne bi slovel po tem tudi v bodoce te vrednote moramo ponovno obuditi izrabiti moramo geoprometni polozaj mesta in moznosti povezovanja s sosedi moznosti so raznovrstne in uresnicljive povezovanje je pot napredka porajanje mariborske identitete in samozavesti je mozno le z oplajanjem svezih zamisli in idej srecko potocnik mariboru je dal lent utrip zlata lisica ga je ponesla v svet mi pa mu moramo omogociti nova delovna mesta vec neprofitnih stanovanj ter ustvariti sistem ki bo tudi socialno sibkim omogocil prezivetje janez sauperl v mariboru je posebej vprasljiv promet med mestnim srediscem in okoliskimi cetrtmi izpostaviti hocem predvsem koroski most zaradi katerega se studenci dusijo v prometu nujno potrebno je priceti oz nadaljevati dostop in povezavo krizisca z zelezniskim prehodom saj so nenazadnje predvsem otroci v najvecji nevarnosti z juzno obvoznico oz z izgradnjo ceste proletarskih brigad bi tranzitni promet izpeljali iz mesta in mestne ulice sprostili prometnih zamaskov z resitvijo prometnih problemov bi prav gotovo prispevali k vecjemu zadovoljstvu mescanov in kvalitetnejsemu vsakdanu franc cerce kot mestni svetnik bi si prizadeval odpraviti najbolj perece probleme na desnem bregu drave uredil bi novi srednjesolski center in prehod ali celo nadhod cez prometne ceste ki ga obkrozajo z izgradnjo parkirnih his tudi v tem delu mesta bi se sprostil marsikateri plocnik okrog bolnisnice z ureditvijo parkirnih mest za kamione izven spalnih naselij pa bi se iz mesta umaknil ves tovorni promet z razsiritvijo ogrevalnega sistema tom z izgradnjo plinifikacije in s ponovnim asfaltiranjem nekaterih cest bi prispevali k vecjemu zadovoljstvu obcanov in visji kakovosti zivljenja pobrezje franc duh drava je razpoznavni znak maribora predvsem pa krajev ob njej ceprav je mirna in veckrat zajezena je prepogosto neprijazna ali celo kruta do ljudi ki zivijo ob njej urejena struga in nadzorovani pretoki so temelj razvoja mesta in krajev na njenem levem in desnem bregu prizadevajmo si torej da bodo dravske brezine privabile stevilne domace in tuje goste ljubitelje narave in nase bogate kulturne dediscine dr jure marn zelim da bi bil maribor se posebej pa pobrezje z brezjem varno prijetno in urejeno bivalno okolje predlagam izboljsanje varnosti v cestnem prometu saj so nasi otroci zaradi brezvestnosti nekaterih voznikov nenehno ogrozeni s tehnicnimi sredstvi bi v blizini sol vrtcev in javnih ustanov umirili promet in zmanjsali hitrosti nic hudega ce bi se vozili malo pocasneje saj bi zaradi varnosti vsakdan postal prijaznejsi za preprecevanje kriminala predlagam vec sodelovanja s policijo npr prek programa policist prijatelj v stiski in nesreci ki bi prebivalce obvescal kako ravnati v konkretnem primeru naj bo nase okolje prijetno ob vsakem vremenu naj vozniki ne skropijo vec pescev in naj bodo plocniki tudi v zasnezeni zimi ocisceni snega posadimo drevje ob plocnikih postavimo klopi ob poteh in jih vzdrzujmo podelimo priznanja najzasluznejsim obcanom in najlepse urejenim vrtovom za urejenost okolja predlagam namestitev smetnjakov ki kazejo na enotnost cetrti in mesta postavitev tabel z imeni in kratko razlago ulic na kriziscu tako da se gost in tujec ne bosta sprasevala kod in kam mag majda potrata katerih problemov ki tarejo maribor in mariborcane pred vstopom v novo tisocletje se lahko osebno in s strankino podporo lotim prepricana da jih je mogoce odpraviti na zmanjsanje brezposelnosti neposredno ne morem vplivati posredno pa bom za to storila najvec ko si bom prizadevala da prenova slovenske sole kot je nacrtovana ne bo zastala in da maribor kot se obicajno zgodi vsaj tu ne bo izgubil stika s sodobnimi izobrazevalnimi usmeritvami znanje je kljuc ki odpira sleherna vrata in ce kje ima maribor svojo prihodnost prav v znanju socialnih stisk nemajhnega stevila mariborskih druzin in posameznikov ni mogoce resevati s humanitarnimi akcijami ampak s celovitimi resitvami ce le teh ni sposobna vgraditi v sistem socialna drzava jih bo pa mesto in v tem bo moj prispevek k oblikovanju srecnejsega maribora maribor je slovensko mesto mnogi menijo da to dejstvo zmanjsuje njegove perspektive v evropski zvezi sem za evropski maribor tak pa bo samo tedaj ce bo tudi slovenski tu bom svoje poklicno delo najtesneje povezovala s politicnim in ne nazadnje vsi smo odgovorni za svoje mesto ko nacrtujemo in gradimo zase in zanj prihodnost za jutri in pojutrisnjem bomo svojo besedo rekle tudi zenske res nas je pri odlocanju manj bomo pa zato marljive kot mravljice pavel kristan pred stirimi leti sem na kandidatni listi imel zapisano geslo zdravo okolje je pogoj dobrega pocutja ljudi in odloca o privlacnosti maribora v iztekajocem se mandatu smo svetniki zdruzene liste socialnih demokratov pomembno prispevali k uveljavitvi mestnega sveta k uveljavljanju samouprave mestnih cetrti in krajevnih skupnosti pa tudi pricakovanj volivcev nismo delovali zaletavo v korist trenutnih resitev ne zamerljivo in ne bahavo geslu izpred stirih let dodajam zato ob letosnji kandidaturi se nova zdruzena lista socialnih demokratov je stranka nove generacije odprimo ta prostor za zdravo okolje za socialno in splosno varnost za ideje pobude in smelo podjetnistvo za delovna mesta za razvoj in perspektivo mladih od solanja za poklic do izobrazevanja za delovno mesto za zaposlitev za stanovanja in urejeno komunalno infrastrukturo za ljudem prijazno in ucinkovito upravo za razvejan in popularen javni promet za kakovostne storitve in usluge da nam bo mariborcanom ne glede na spol starost izobrazbo zaposlenost zdravje invalidnost tudi drugacnost bivanje ugodno in v vseh pogledih varno za podjetnike ki iscejo pri nas moznosti vlaganja svojega kapitala za razvoj perspektive nagle in ucinkovite ukrepe za vabljive in zanesljive ponudbe za zgledno komunalno opremljenost za prijazno pestro in sirokosrcno gostoljubnost gostom ki prihajajo bezno na ogled sprostitev ali oddih da bodo odhajali z lepimi spomini in se bodo se vracali zdruzena lista socialnih demokratov je stranka v kateri zdruzujemo znanje voljo in prizadevnost za dosego teh ciljev za maribor novega tisocletja novih moznosti in novega poleta tanja rant sem predsednica odbora za kulturne in sportne dejavnosti v mestni cetrti nova vas mescane spodbujamo k aktivnemu kulturnemu in sportnemu zivljenju ki se mora okrepiti tudi na ravni celotnega mesta se posebej pa v spalnih naseljih v nasi mestni cetrti smo s taksnimi dejanji ze zaceli kot svetnica mestnega sveta pa bi te dejavnosti spodbujala se v sirsem okviru posebej je pri tem potrebno omeniti motiviranje aktiviranje in sodelovanje mladih v povezavi s solami dijaskimi in studentskimi organizacijami kulturnimi in sportnimi drustvi ker sem clanica mladega foruma podmladka zdruzene liste socialnih demokratov ki deluje kot zelo odprto ne vidim ovir za sodelovanje tudi s podmladki drugih politicnih strank s tako razsirjenim sodelovanje bi lazje dosegali skupne cilje ziveti v pravem pomenu te besede avgustin volsek kot mestni svetnik bi si prizadeval preprecevati na eni strani neizmerno bogatenje novodobnih kapitalistov na drugi pa vedno vecjo revscino delavcev to bi se dalo narediti z ucinkovito inspekcijsko sluzbo in davcno politiko ki bi znala vzeti tistim ki se neupraviceno bogatijo na racun delavcev in kmetov vedno vecji problem je slaba skrb za starejse obcane ker imamo samo dva domova za ostarele veliko ljudi nemocno dozivlja svojo usodo posebno pozornost bi namenjal mladini in studentom ki se na posameznih fakultetah srecujejo z velikimi prostorskimi tezavami preprican sem da je prisel cas za mirno politiko v kateri ne bo samo afer in podtikanj ampak ustvarjalno ter ucinkovito delo na vseh podrocjih marta dolmanic potrebno je napeti vse moci za boljso kakovost zivljenja prizadevanja so seveda najprej potrebna v okolju druzine in doma a prepricana sem da lahko tudi izvoljeni mestni organi marsikaj prispevajo k lepsemu vsakdanu z ureditvijo okolice parkov zelenic parkirisc bi omogocili tudi starejsim mescanom in marsikateremu invalidu varen vsakodnevni sprehod branko pungartnik ljubiteljska kultura je bila v mariboru se pred desetletjem zelo uspesno razvita in delujoca odsev tega je bil stalen in z nicimer prevec moten obstoj tako velikega stevila kulturno umetniskih drustev in uspesno delujocih sestavov v njih kot se za kulturno razvito mesto in njegove predele spodobi s svojo dejavnostjo so pomagali udejanjati sfero humanejse cloveske druzbe in vecje povezanosti dela s kulturo kot bi bilo to mogoce brez aktivne udelezbe obcanov v sestavih kulturnih drustev mislim da bi morali ponovno poiskati oziviti in podpreti vire te danes zal ze pretekle kulturne tvornosti ter jih zaceti na novo ustvarjati in jih prikrajati casu erika majeric mnogo problemov s katerimi se srecujemo v mestni cetrti lahko resimo sami ali s pomocjo obcine in obcinskih sluzb imamo veliko ostarelih ljudi ki zivijo med nami pogosto sami in imajo tezave ki jih sami ne zmorejo ali ne znajo resiti na pobrezju imamo tudi vrsto okolju neprijaznih objektov ob deponiji odpadkov na prvem mestu seveda tudi asfaltno bazo ki je v neposredni blizini bolnice in stanovanjskega naselja mestna cetrt mora postati mesto kjer se bodo taki in podobni problemi zaznavali in se iskale ustrezne resitve avgust majeric mariborsko mestno obcino lahko primerjam z velikim podjetjem ki ga vodijo mestni svetniki kot vodilni delavci zato so vse stranke odgovorne da na te polozaje predlagajo tiste ki poznajo probleme mescanov in mesta in so s svojim znanjem in voljo do dela sposobni v mestnem svetu vsaj del teh tezav tudi resiti to morajo biti ljudje ki jih spostujemo ne glede na njihovo strankarsko pripadnost saj tudi problemi niso deljeni po strankah pac pa zadevajo vse prebivalce in jih je treba resevati s strpnostjo do drugace mislecih zlsd vam ponuja za svetnike ljudi ki so pripravljeni in sposobni voditi taksno politiko da ne izzivajo prepirov v politiki in zunaj nje in ki so se do sedaj trudili izboljsevati ugled mesta ter se bodo tudi vnaprej ernest vodopivec posledice mariborske gospodarske polomije brezposelnost zmanjsevanje in ukinjanje socialnih dobrin se najbolj cutijo v osnovnih celicah zivljenja to pa so druzina in bivalno okolje mestna cetrt ali krajevna skupnost ker mladi ne vidijo moznosti za trajnejse izboljsanje svojega polozaja segajo po alkoholu ali drogi kar je zacetek tudi njihovega fizicnega propada andrej kocuvan mesto v katerem biva ze cetrta generacija mojega rodu razumem kot prepletajoc sklop druzbenih organizacijskih in fizicnih odnosov spremenjene druzbene razmere po demosovem razpadu so bile naklonjene predvsem ljudem s premozenjem zgodbo o uspehu placuje mali clovek tisti delavec ki zivi od svojega dela in nima premozenja in prihrankov zal so se mnogim zivljenjske razmere poslabsale se posebej v mestih odnosi med drzavo in mestno skupnostjo pogosto niso bili dobri mestni svet v preteklosti na to ni imel vpliva z napacnim upravljanjem mesta so bila nepravicno porazdeljena bremena pri placevanju javnih sluzb bila je poslabsana varnost in zivljenje drazje ce se o svojih ciljih ne bomo znali sporazumeti znotraj lokalne skupnosti nam tudi zdruzevanje v evropsko zvezo ne bo pomagalo k varnejsemu in boljsemu zivljenju mesto ne sme postati izvor neenakosti med ljudmi nuditi mora svobodo bivanja in ustvarjanja stanica onic prednost dajem cloveku predvsem mladim in starejsim mescankam in mescanom njihovim stiskam in potrebam marija kabaj svojo energijo znanje in sposobnosti bi rada usmerila k problemom za katere vem da jih je mozno razresiti na pobrezju se moramo posvetiti predvsem razumnemu ravnanju z okoljem kriticni tocki asfaltno bazo in betonarno ob novi nasipni ulici je treba cimprej narediti sprejemljivejsi prebivalcem in strazun naj bo namenjen zdravju in rekreaciji zavedam se da sama brez pomoci sokrajanov ne morem resiti teh in se kopice tezav ki nas tarejo samo s skupnimi mocmi bomo naso cetrt naredili ne samo kot prostor kjer zivimo in delamo temvec predvsem kot dom prijazen mladim in starejsim vekoslava krasovec v mariboru cutim praznino v socialnem partnerstvu v konstruktivnem dialogu med oblastjo delodajalci in sindikati prepricana sem da je pravi naslov za taksno sodelovanje tudi mestni svet nakopiceni problemi iz preteklosti bodo se dolgo vplivali na zivljenje obcanov ceprav z vidika lokalne oblasti ni mozno neposredno zagotavljati sprememb na tem podrocju pa lahko izkusnje in problemi maribora ki jih socialni partnerji skupno predstavljajo bistveno vplivajo na drzavno politiko ceprav sem zaposlena v zvezi svobodnih sindikatov slovenije se v okviru socialnega partnerstva zavzemam za skupen nastop vseh sindikatov tudi v lokalnih skupnostih problemi delavcev brezposelnih upokojencev in mladine so boleci ne glede na simpatije politikov do strank ali sindikatov skupno bi jih lahko resevali tudi z odprtjem 'pisarne za clovekove pravice' ki je moja ciljna zelja mestni svet pa je po mojem mnenju pravi naslov za tak projekt lidija dumanic v nasi mestne cetrti je vecina fakultet in studentskih domov vrsta srednjih sol in dijaskih domov so vrtci in osnovna sola a vsej tej mnozici mladine in otrok ob bivalnih prostorih ne nudimo tudi tistih kjer bi lahko varno in zadovoljno preziveli svoj prosti cas vrtec v kosarjevi ulici nima ustreznih prehodov za pesce ne plocnika ob prenovi sportnega kompleksa branik in okolice bo potrebno nameniti nekaj povrsin za otoke in mladino za igro in sprostitev vasilij lavric ljudem ki so ostali brez dela ali pa se se niso zaposlili je treba dati priloznost da svoje znanje sposobnosti in delovne izkusnje uresnicijo v programih javnih del ki so sicer zacasna resitev vendar ob materialni varnosti omogocajo tudi vzdrzevanje delovnih izkusenj in navad obcina naj skupaj z drzavo zagotavlja svoj del obveznosti pri nacrtovanju in izvajanju javnih del predvsem pa si je treba prizadevati da bodo javna dela le moznost za pridobitev trajne zaposlitve danica gerbec h kandidaturi za mestno svetnico pristopam s trdno zeljo po zdruzevanju vseh pozitivno mislecih obcanov za vecjo ucinkovitost drzavnih in obcinskih institucij ter za pozitivne premike v gospodarstvu posvetila bi se racionalni porabi proracunskih sredstev sprejetju odloka o urejanju procelij in skrajsanju postopkov za pridobitev gradbenih dovoljenj mislim da bi morale obcine imeti vecje pristojnosti pri prostorskih nacrtovanjih in urejanjih mest in krajev ter da bi se morala izdelati strategija dolgorocnega razvoja mesta predvsem obnova mestnega jedra in stanovanjske izgradnje bozo mithans sem eden tistih mnogih gospodarstvenikov ki si ne delamo iluzij da lahko drzava resi gospodarstvo vendar sem prav tako trdno preprican da lahko drzava krepko vpliva na rezultate poslovanja podjetij v gospodarstvu in s tem posredno na blaginjo vseh drzavljanov slovenije povsem je nerazumljivo da drzava ne ukrepa niti tam kjer je ocitno da sama s svojim delovanjem zavira ali motece vpliva na poslovanje podjetij tu imam v mislih predvsem neustrezen odnos do izvoznikov precenjenost domace valute visoke stroske financiranja visoke obremenitve dela stevilne nepremisljene davcne obremenitve vse vecjo zbirokratiziranost upravnih postopkov in nekonsistentnost zakonov nujno je torej zagotoviti strokovno ter ucinkovito drzavno upravo in trden ter jasen pravni sistem se pomembnejsa pa so podrocja kjer drzava lahko in mora vec in konkretneje pomagati gospodarstvu kot je na primer spodbujanje novih tehnologij in izdelkov odpiranja novih delovnih mest odpiranje vrat v evropo in v svet spodbujanje in subvencioniranje okolju prijaznih in energijsko varcnih proizvodov gradnja infrastrukture drzava mora aktivno vlogo odigrati tudi v procesih prestrukturiranja gospodarstva ki se tecejo in konkretno podpreti strateske prednosti slovenskega gospodarstva in razvojno zanimiva podjetja za taksno vlogo in delovanje drzave v odnosu do gospodarstva se bom osebno zavzemal in poskusal zagotavljati skozi svoje politicno delovanje matjaz mulej skoraj let pomagam prepricevati mariborsko gospodarstvo in druge da vstopamo v druzbo popolne kakovosti v kateri brez nenehnega inoviranja ni poslovnega niti osebnega uspeha in razvoja inovacija je danes mednarodno opredeljena kot vsaka koristna in samo koristna novost ne vec kot samo drobna tehnicno tehnoloska novost ne glede na to ali se dokaze kot koristna odzivi so bili slabi zato je polozaj tako slab nekoc je pac imela mariborska industrija zagotovljen trg danes ga imajo samo najbolj in nenehno inovativni to kaze podatek svetovne banke pred letom se je v sto letih razpon bogastva dvignil od na v letih po pa ze na velikanskih seveda v korist najbolj inovativnih in v skodo najbolj rutinskih maribor sodi med slednje ne uporablja metod ki pospesujejo inovativnost in dobicke od nje podjetnistvo in certifikati iso se sicer pojavljajo a brez inovativnosti kot nenehne lastnosti in dejavnosti so navidezni namesto pot k dobremu zivljenju marjanca onic zivimo in delamo v casu ko je najveckrat pomembna naglica uspeh prestiz na poti k osebni uspesnosti ali v evropo pozabljamo na socloveka toplino prijaznost in razpoznavnost ki temelji na zgodovinsko kulturnem izrocilu smo malostevilcen narod in ko bo padla meja z evropsko zvezo se bomo gospodarsko politicno in kulturno priceli stapljati s to veliko druzbo in takrat bo se kako pomemben nas jezik in pisana beseda na velikem evropskem zemljevidu bomo razpoznavni ce bomo dovolj spostovali in negovali svoj jezik varovali kulturno dediscino in ohranjali knjizno bogastvo kot soustanoviteljica drustva ljubiteljev knjig cipros si prizadevam da bi kamencek k tej razpoznavnosti prispevali tudi v mariboru morda smo v nasi bukvarni ujeli trenutek ki bo pomemben tudi za tretje tisocletje simona vilcnik otroci so nase najvecje bogastvo to vemo vsi vendar se ta vrednota v vsakdanjem vrtiljaku skrbi odraslih izgublja mislim da so mlade druzine v nasem mestu prevec zapostavljene in ob zacetkih ustvarjanja druzinskega zivljenja prevec prepuscene same sebi kje lahko njihovi in nasi otroci prezivijo tisti cas ko lahko pozabijo na solo in druge obveznosti kje so kolesarske steze kje se lahko rolkajo kje razzivijo pa ob tem nikogar ne motijo in od nikogar nisi ogrozeni dajmo naucimo svoje otroke pozitivnega odnosa do zivljenja glavna stran volitve'