delovanje genocop pri iskanju resitev problema uporablja naslednja pristopa eliminacija enacb ki se nahajajo v mnozici omejitev uporaba specialno nacrtovanih genetskih operatorjev ki zagotavljajo da bodo kromosomi znotraj prostora definiranega z danimi omejitvami eliminacija enacb primer predpostavimo da zelimo najti optimum funkcije sestih spremenljivk f x x x x x x dodatne omejitve x x x x x x x x x x x x x x x x s preoblikovanjem enacb zapisemo prve tri spremenljivke s pomocjo ostalih treh x x x x x x x x x na ta nacin smo preoblikovali zacetni problem na problem optimizacije funkcije treh spremenljivk g x x x f x x x x x x x x x z naslednjimi omejitvami x x x x x x x x x x x x operatorji uniformna mutacija ta operator preoblikuje kromosom x x xq tako da nakljucno izbere komponento k q v kromosomu in namesto nje vstavi nakljucno generirano vrednost rezultat je kromosom x' x xk' xq ta operator je zelo uporaben v zgodnjih fazah iskanja resitve ker omogoca poljubno preiskovanje celotnega prostora resitev prednosti tega operatorja so opazne takrat ko v zacetni populaciji imamo veliko stevilo enakih kromosomov taksna situacija lahko nastopi takrat ko uporabnik poda zacetno tocko mejna mutacija podobno kot uniformna mutacija preoblikuje kromosom x x xq tako da nakljucno izbere komponento k q v kromosomu in namesto nje vstavi nakljucno generirano vrednost ki pa je ena od mej domene operator je uporaben predvsem takrat ko so resitve preoblema v blizini ali pa na sami meji domene neuniformna mutacija to je operator za fino uglasevanje sposobnosti sistema definiran je na naslednji nacin ce je x izbran za mutacijo na poziciji k rezultat mutacije je kromosom x' x xk' xq kjer je xk delta t right k xk ce je nakljucno izbrano stevilo xk' xk delta t xk left k ce je nakljucno izbrano stevilo funkcija delta t y vrne vrednost v intervalu tako da se verjetnost vrednosti nic povecuje s tjem genocop uporablja naslednjo funkcijo delta t y y r t t b kjer je r nakljucno stevilo iz intervala t maksimalno stevilo generacij b sistemski parameter ki doloca stopnjo neuniformnosti aritmeticno krizanje definiran je kot linearna kombinacija dveh vektorjev ce krizamo x in x rezultat krizanja je x ' a x a x in x ' a x a x operator uporablja nakljucno vrednost a ki je na intervalu tako da sta rezultirajoca kromosoma x ' ter x ' znotraj domene sistemi ki uporabljajo ta operator imajo hitrejso konvergenco so bolj stabilni ter imajo manjso standardno devijacijo najboljsih resitev navadno krizanje ta operator je definiran na naslednji nacin ce sta x x xq in x y yq kromosoma izbrana za krizanje na mestu k potem sta rezultata krizanja x ' x xk yk yq in x ' y yk xk xq problem pri takem krizanju je v tem da je rezultat taksnega krizanja lahko izven predpisane domene problem resimo tako da uporabimo nekoliko spremenjen postopek x ' x xk yk a xk a yq a xq a x ' y yk xk a yk a xq a yq a sledi iterativni postopek iskanja najvecjega aja za katerega se velja da sta x ' in x ' znotraj predpisane domene pri katerem a zmanjsujemo za s dokler x ' in x ' nista znotraj domene ali pa je a ce je a potem sta x ' in x ' enaka orginaloma prednosti tega krizanja so podobni prednostim aritmeticnega krizanja sistemi brez navadnega krizanja so se bolj nestabilni kot tisti brez aritmeticnega krizanja ta operator izboljsuje standardno devijacijo najboljsih resitev povecuje hitrost konvergence ter zmanjsuje oddaljenost najslabsih resitev hevristicno krizanje rezultat krizanja kromosomov x in x ki sta bila izbrana za krizanje je kromosom x r x x x r je nakljucno stevilo iz intervala ta operator lahko tvori kromosom ki je izven predpisane domene takrat se rezultat zavrne in se generira novo nakljucno stevilo ce pa v w poskusih ne uspe tvoriti novi kromosom se krizanje opusti prednost tega operatorja sta lokalno iskanje ter iskanje v najbolj obetavni smeri