nazaj pravilnik gif bytes na podlagi clena zakona o gimnazijah uradni list rs st minister pristojen za solstvo izdaja pravilnik o preverjanju znanja v gimnazijah neuradno precisceno besedilo i splosne dolocbe clen s tem pravilnikom se v gimnazijah ureja preverjanje in ocenjevanje znanja ter napredovanje v naslednji letnik ocenjevanje pri maturi ureja poseben predpis clen s preverjanjem znanja se ugotavlja razumevanje posredovane ucne vsebine in ni namenjeno ocenjevanju ucitelj preverja znanje pred med in ob koncu posredovanja novih ucnih vsebin s preverjanjem znanja pred posredovanjem novih ucnih vsebin se ugotavlja predznanje s preverjanjem znanja med posredovanjem novih ucnih vsebin se ugotavlja razumevanje ucnih vsebin ter analizirajo in odpravljajo vzroki zaradi katerih dijak ucne vsebine slabo razume ali ne razume s preverjanjem znanja ob koncu posredovanja novih ucnih vsebin se ugotavlja razumevanje celotne posredovane ucne vsebine predmaturiteno eksterno preverjanje znanja je namenjeno pripravi na maturo ocenjevanje je vrednotenje dosezenega znanja ki se opravi po preverjanju in utrjevanju ucnih vsebin clen znanje se preverja in ocenjuje tako da ucitelj uposteva poznavanje in razumevanje ucne snovi sposobnost analize sinteze in interpretacije ter ustvarjalno uporabo znanja uporablja glede na ucne vsebine razlicne nacine preverjanja in ocenjevanja omogoca dijaku kriticni premislek spostuje osebnostno integriteto dijakov in njihovo razlicnost ter prispeva k demokratizaciji odnosov med dijaki in ucitelji ii ocenjevanje clen znanje se ocenjuje individualno ali skupinsko znanje dijaka ocenjuje ucitelj ki ga poucuje ce s tem pravilnikom ni doloceno drugace ucitelj pri pouku ali pri izpitu ocenjuje dijakove ustne odgovore pisne likovne in druge izdelke projektna dela ter nastope ce predmet poucujeta dva ali vec uciteljev se o skupni oceni dogovorijo ce dogovora ne dosezejo odloci o koncni oceni oddelcni uciteljski zbor za pozitivno koncno oceno morajo biti pozitivno ocenjeni vsi deli predmeta ki jih poucujejo razlicni ucitelji clen pri ocenjevanju dijakovega znanja mora biti zagotovljena javnost ocenjevanja javnost ocenjevanja se zagotavlja predvsem tako da ucitelj dijaka seznani z nacini ocenjevanja in se z njim dogovori o datumih oziroma rokih ocenjevanja seznani z obsegom ucne snovi ki jo ocenjuje v posameznem ocenjevalnem obdobju seznani s kriteriji za ocenjevanje ocenjuje v oddelku ali v ucni skupini in sproti obvesca o dosezenih rezultatih pri ocenjevanju znanja ucitelj mora pri ocenjevanju ustnih odgovorov dijakovo znanje oceniti takoj po koncanem izprasevanju pri ocenjevanju pisnih in drugih izdelkov pa najkasneje v sedmih dneh potem ko dijak izdelek odda ocene znanja iz posameznih predmetov ucitelj vpise v predpisano dokumentacijo takoj ko dijaka oceni dijaku je treba omogociti vpogled v ocenjene pisne graficne tehnicne in druge izdelke v izdelkih morajo biti ustrezno oznacene napake tako da dijak lahko spozna pomanjkljivosti oziroma vrzeli v svojem znanju na zahtevo starsev oziroma drugega zakonitega zastopnika dijaka v nadaljnjem besedilu starsi ucitelj ki je ocenil pisni izdelek izda fotokopijo dijakovega pisnega izdelka pisne in druge izdelke ki so nastali pri pouku se lahko dijaku po avgustu oziroma po preteku roka za pritozbo na podlagi pisnega zahtevka vrne clen znanje iz posameznih predmetov se ocenjuje v skladu s katalogi znanj dolocenimi z izobrazevalnim programom dijak ki je iz zdravstvenih razlogov v celoti oproscen sodelovanja pri posameznem predmetu se pri tem predmetu ne oceni takemu dijaku ni treba opravljati predmetnega izpita ob koncu pouka v solskem letu se v ustrezen dokument vpise besedilo oproscen ob koncu pouka v solskem letu se ocenjuje tudi splosni ucni uspeh splosni ucni uspeh dijaka ki ima pravico opravljati izpite dolocene s tem pravilnikom se oceni po opravljenih izpitih ali po preteku rokov za opravljanje izpitov clen znanje se ocenjuje z ocenami od do in sicer nezadostno zadostno dobro prav dobro odlicno nezadostno je negativna ocena ostale pa so pozitivne podatek o opravljenih oziroma neopravljenih obveznih izbirnih vsebinah se v ustrezno dokumentacijo vpise z besedami opravil oziroma ni opravil pri ocenjevanju pisnih izdelkov se morajo dosezeni rezultati ki so skladno s katalogi znanj izrazeni v odstotkih oziroma tockah izraziti tudi z ocenami od do ce ucitelj ugotovi da je dijak pri pisanju pisnih izdelkov uporabljal nedovoljene pripomocke ali da je prepisoval ga oceni z negativno oceno ugotovitve o uporabi nedovoljenih pripomockov oziroma o prepisovanju ucitelj takoj evidentira v dnevnik clen v gimnaziji so v solskem letu tri ocenjevalna obdobja ne glede na dolocbo prejsnjega odstavka lahko gimnazija s soglasjem ministra doloci ocenjevalna obdobja drugace znanje se ocenjuje sproti skozi vse ocenjevalno obdobje ucitelj na zacetku ocenjevalnega obdobja napove roke za pisanje pisnih izdelkov ki se ocenjujejo roke ucitelj vpise v dnevnik ce dijak v ocenjevalnem obdobju pri prvem ocenjevanju ocenjen z oceno nezadostno ga mora ucitelj v istem ocenjevalnem obdobju oceniti najmanj se enkrat najmanj dvakrat v solskem letu se pri posameznem predmetu ocenijo ustni odgovori razen pri predmetih pri katerih to ni mogoce dijaku ki v ocenjevalnem obdobju ni ocenjen ucitelj v dogovoru z njim doloci rok za ocenjevanje dijak ki ni ocenjen do konca pouka v solskem letu je neocenjen in opravlja predmetni izpit iz celotne snovi ce je dijak neocenjen v enem ocenjevalnem obdobju v drugih obdobjih pa je pozitivno ocenjen obsega predmetni izpit le snov tega obdobja clen dijak lahko pise pisni izdelek ki se oceni najvec trikrat v tednu in enkrat na dan ce je vec kot ena tretjina pisnih izdelkov ocenjena negativno se negativne ocene ne upostevajo ocenjevanje se ponovi za dijake ki so bili pri prvem ocenjevanju ocenjeni negativno lahko pa tudi za dijake ki zelijo biti ponovno ocenjeni uposteva se boljsa ocena v primeru iz prejsnjega odstavka mora ucitelj ugotoviti vzroke za neuspeh dijakov in o tem obvestiti razrednika in ravnatelja vzroke za neuspeh mora analizirati skupaj z dijaki oddelka stirinajst dni pred ocenjevalno konferenco dijaki ne pisejo pisnih izdelkov ki se ocenjujejo razen v primeru iz drugega odstavka tega clena ali ce dijaki to zelijo clen splosni ucni uspeh se doloci z ocenami odlicen prav dober dober zadosten in nezadosten dijak doseze odlicen uspeh ce je najmanj pri polovici predmetov ocenjen z oceno odlicno pri vseh ostalih predmetih pa z oceno prav dobro dijak doseze prav dober uspeh ce je najmanj pri polovici predmetov ocenjen z oceno prav dobro ali odlicno pri ostalih predmetih pa z oceno dobro dijak doseze dober uspeh ce je najmanj pri polovici predmetov ocenjen z ocenami dobro prav dobro ali odlicno pri ostalih predmetih pa z oceno zadostno dijak doseze zadosten uspeh ce je pri vec kot polovici predmetov ocenjen z oceno zadostno dijak ki je pri enem ali vec predmetih negativno ocenjen ima nezadosten uspeh splosni ucni uspeh doloci oddelcni uciteljski zbor na predlog razrednika na predlog razrednika oddelcni uciteljski zbor lahko oceni z odlicnim uspehom dijaka ki ima pri enem predmetu oceno dobro in ima vec kot polovico predmetov ocenjenih z oceno odlicno oziroma s prav dobrim uspehom dijaka ki ima pri enem predmetu oceno zadostno ce ima vec kot polovico predmetov ocenjenih z oceno prav dobro clen dijakovi starsi in vzgojitelji v dijaskih domovih imajo pravico da se med solskim letom seznanijo z njegovim uspehom na govorilnih urah ali na sestankih starsev in imajo pravico vpogleda v redovalnico gimnazija mora ob koncu ocenjevalnega obdobja obvestiti dijakove starse o ocenah dosezenih pri posameznih predmetih ob koncu pouka v solskem letu oziroma po opravljenih izpitih pa tudi o splosnem ucnem uspehu clen dijak lahko v treh dneh po vpisu ocene v uradni dokument vlozi pisni ugovor zoper oceno pri posameznem predmetu o ugovoru na oceno pri posameznem predmetu med solskim letom odloca oddelcni uciteljski zbor najkasneje v sedmih dneh po prejemu ugovora oddelcni uciteljski zbor preveri ustreznost ocene na podlagi dokumentacije o ocenjevanju in ce je potrebno doloci ponovno preverjanje znanja pred triclansko komisijo v katero ne sem biti imenovan ucitelj ki je dijaka predhodno ocenjeval ravnatelj mora v treh dneh po tem ko prejme ugovor na oceno v letnem spricevalu oziroma po opravljenem izpitu imenovati najmanj triclansko komisijo v komisijo mora imenovati vsaj enega clana ki ni zaposlen na soli v komisijo ne sme biti imenovan ucitelj ki je ocenil dijaka vsaj eden od clanov komisije pa mora biti ucitelj tega predmeta komisija iz drugega in tretjega odstavka tega clena najkasneje v treh dneh po imenovanju na podlagi dokumentacije o ocenjevanju preveri ustreznost ocene ce ustreznost ocene na tej podlagi ni mogoce preveriti lahko dijakovo znanje ponovno oceni pri izpitu odlocitev oddelcnega uciteljskega zbora oziroma komisije je dokoncna clen dijak zakljuci letnik in lahko napreduje v naslednji letnik ko je pozitivno ocenjen pri vseh predmetih in izpolni vse druge obveznosti iz posameznega letnika dolocene z izobrazevalnim programom dijak ki obveznosti iz posameznega letnika ne izpolni do konca pouka v solskem letu lahko izpolni te obveznosti do konca solskega leta z opravljanjem ustreznih izpitov v skladu s tem pravilnikom obveznosti ki se ne ocenjujejo opravi dijak na nacin in v rokih ki jih doloci ravnatelj v naslednji letnik lahko pogojno napreduje tudi dijak ki izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka clena oziroma iz clena zakona o gimnazijah uradni list rs st ravnatelj doloci nacin in roke v katerih mora dijak izpolniti pogoje za vpis v naslednji letnik ce dijak v dolocenem roku ne izpolni pogojev letnik ponavlja clen gimnazija omogoci dijaku ki doseze nadpovprecne uspehe da z opravljanjem predmetnih izpitov v enem solskem letu izpolni obveznosti iz dveh letnikov hitrejse napredovanje lahko predlaga dijak ali njegovi starsi razrednik ali oddelcni uciteljski zbor o hitrejsem napredovanju dijaka odloci uciteljski zbor iii izpiti clen v gimnazijah so sprejemni diferencialni predmetni in popravni izpiti izpiti so pisni in ustni lahko pa tudi samo pisni ali samo ustni pri izpitu se ocenjuje nastop opravljanje vaj ali zagovor seminarske naloge ce tako doloca izobrazevalni program izpiti se opravljajo pred izpitno komisijo na nacin ki ga doloci strokovni aktiv clen pri sprejemnem izpitu se preskusi nadarjenost ali ocenijo sportni dosezki v skladu z merili dolocenimi z izobrazevalnim programom lahko pa se ocenjuje tudi znanje iz klasicnih oziroma tujih jezikov ki so v skladu z izobrazevalnim programom pogoj za vpis v gimnazijo clen pri predmetnem izpitu se oceni znanje dijaka ki hitreje napreduje oziroma znanje dijaka iz predmeta pri katerem je ob koncu pouka v solskem letu neocenjen oziroma znanje dijaka ki zeli preveriti znanje iz predmeta ki ga v programu po katerem se izobrazuje ni dijak lahko opravlja predmetne izpite do konca solskega leta ravnatelj lahko dovoli dijaku opravljati predmetne izpite tudi po izteku solskega leta ce dijak hitreje napreduje oziroma ko se pouk predmeta konca pred iztekom pouka pa tudi prej dijak s posebnimi potrebami in dijak iz tretjega odstavka clena in iz clena zakona o gimnazijah lahko opravlja predmetne izpite tudi po vkljucitvi v naslednji letnik clen pri diferencialnem izpitu se oceni dijakovo znanje potrebno za nadaljevanje izobrazevanja pri prestopu na gimnazijo clen pri popravnem izpitu se oceni dijakovo znanje iz predmetov pri katerih je negativno ocenjen ob koncu pouka v solskem letu kot popravni izpiti se opravljajo tudi deli predmeta iz cetrtega odstavka clena tega pravilnika clen znanje pri izpitih ocenjuje izpitna komisija izpitna komisija ima predsednika izprasevalca in enega clana imenuje jo ravnatelj izprasevalec je ucitelj ki v oddelku poucuje predmet iz katerega dijak opravlja izpit v njegovi odsotnosti doloci ravnatelj za izprasevalca drugega ucitelja istega predmeta izprasevalec priprave teme naloge in vprasanja za pisni oziroma ustni del izpita izpitna komisija oceni dijaka na obrazlozen predlog izprasevalca neposredno po ustnem izpitu o oceni obvesti dijaka predsednik izpitne komisije clen dijak lahko opravlja popravne izpite iz posameznega predmeta do konca tekocega solskega leta najvec dvakrat ce ima dijak tri popravne izpite lahko v junijskem roku opravlja popravni izpit iz dveh predmetov ravnatelj na predlog ucitelja doloci kateri popravni izpit lahko dijak opravlja prvic v jesenskem roku ravnatelj doloci pogoje in roke za veckratno opravljanje istega izpita dijak ki je neocenjen iz enega ali vec predmetov in ima tudi popravne izpite opravlja predmetne izpite pred popravnimi ce skupno stevilo izpitov ni vecje od treh lahko opravlja izpite po lastni odlocitvi dijak opravlja popravne in predmetne izpite na soli v kateri je vpisan na isti dan lahko dijak opravlja najvec dva izpita oziroma najvec en izpit ce ima pisni in ustni del clen pisni izpit oziroma pisni del izpita traja najmanj minut in najvec minut nastop oziroma vaje trajajo najvec minut priprava na ustni izpit traja minut ustni del izpita oziroma zagovor seminarske naloge traja najvec minut ce je izpit samo usten traja najvec minut clen datume nacin in postopek opravljanja izpitov sola doloci z letnim delovnim nacrtom v skladu z izobrazevalnim programom in pravilnikom o solskem koledarju za gimnazije poklicne srednje tehniske in strokovne sole tako da dijak lahko opravi vse obveznosti za napredovanje v naslednji letnik do konca solskega leta clen dijak se prijavi k opravljanju izpita najkasneje pet dni pred izpitnim rokom odjavi pa se lahko najkasneje tri dni pred rokom za opravljanje izpita razpored izpitov mora biti objavljen najmanj dva dni pred rokom za opravljanje izpita ce dijak iz opravicenih razlogov ne pride k izpitu ali iz opravicljivih razlogov med izpitom odstopi lahko ponovno opravlja izpit se v istem roku ce to ni mogoce pa opravlja izpit v izrednem roku ki ga doloci ravnatelj o upravicenosti razlogov na podlagi pisnega pojasnila dijaka ali njegovih starsev odloci ravnatelj najkasneje v stiriindvajsetih urah ce se dijak pravocasno ne odjavi ali se iz neopravicenih razlogov ne udelezi izpita oziroma iz neopravicljivih razlogov izpit prekine je neocenjen dijak lahko opravlja izpit tudi v izrednem roku pod pogoji in na nacin ki ga doloci ravnatelj k tej odlocitvi si mora ravnatelj pridobiti mnenje uciteljskega zbora iv spremljanje rezultatov ocenjevanja znanja ter napredovanje in svetovanje clen strokovni organi gimnazije najmanj ob koncu vsakega ocenjevalnega obdobja analizirajo rezultate ocenjevanja znanja pri posameznih predmetih in sicer za posameznega dijaka oddelek in ucno skupino strokovni organi gimnazije dolocijo katera znanja mora dijak v primeru da v ocenjevalnem obdobju ni bil ocenjen v naslednjem ocenjevalnem obdobju ponovno preveriti analizo rezultatov v posameznem ocenjevalnem obdobju obravnavajo dijaki oddelka v prisotnosti razrednika lahko pa tudi v prisotnosti ucitelja posameznega predmeta clen glede na dijakovo uspesnost in njegov napredek razrednik ucitelj in svetovalna sluzba dijaku svetujejo pri vkljucevanju v izbirni del izobrazevalnega programa izbiri maturitetnih predmetov in preusmeritvi v drug izobrazevalni program oziroma v drugo solo v preverjanje in ocenjevanje znanja odraslih clen znanje odraslih se ocenjuje z ustreznimi oblikami in metodami sprotnega ocenjevanja znanja in z opravljanjem izpitov iz posameznega predmeta pri tem se uporabljajo dolocbe tega pravilnika clen roki za opravljanje izpitov odraslih se dolocijo z letnim delovnim nacrtom tudi izven rokov ki veljajo za dijake clen odrasli lahko opravljajo izpite veckrat izpite opravljajo pri ucitelju predmeta tretjic in nadalje opravljajo izpit pred izpitno komisijo odraslim ki so imeli status dijaka gimnazije se priznajo pozitivne ocene predmetov vpisane v letnem spricevalu gimnazije clen izpite opravljajo lahko tudi odrasli ki so si znanje pridobili s samoizobrazevanjem vi prehodne in koncne dolocbe clen do uveljavitve novih izobrazevalnih programov v skladu z zakonom o gimnazijah se pri ocenjevanju namesto katalogov znanj iz clena tega pravilnika uporabljajo veljavni ucni nacrti izobrazevalnih programov gimnazije a clen ne glede na dolocbo clena tega pravilnika dijaki zakljucnih letnikov v solskem letu opravljajo popravne izpite in predmetne izpite v spomladanskem roku v desetih dneh po koncu pouka clen clen se crta clen do uvedbe novih izobrazevalnih programov gimnazije se sportna vzgoja ocenjuje z ocenami zelo uspesno uspesno manj uspesno vse ocene so pozitivne po uvedbi novih izobrazevalnih programov gimnazije se sportna vzgoja ocenjuje v skladu s clenom tega pravilnika v gimnazijah v katerih poteka preverjanje novosti s poskusom v preostalih gimnazijah pa po koncanem poskusu clen z uveljavitvijo tega pravilnika se za preverjanje in ocenjevanje znanja v gimnaziji preneha uporabljati pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjem izobrazevanju uradni list srs st in uradni list rs st in razen dolocb o zakljucnem izpitu za dijake gimnazije ki imajo v skladu z clenom zakona o gimnazijah pravico dokoncati izobrazevanje z zakljucnim izpitom clen ta pravilnik zacne veljati osmi dan po objavi v uradnem listu republike slovenije uporablja pa se od septembra st nml st in ljubljana dne junija aprila februarja septembra in avgusta minister za solstvo in sport dr pavel zgaga neuradno precisceno besedilo pravilnika sestavljajo objave v uradnem listu republike slovenije st junija st aprila st februarja st oktobra in st avgusta na vrh