usklajevanje slovenske vizumske politike z vizumsko zakonodajo eu evrobilten st september priblizevanje evropski uniji predvideva predvsem prilagajanje slovenske zakonodaje evropski in v ta okvir spada tudi vizumska politika ki je zelo pomembna zaradi zagotavljanja varnosti drzav evropske unije in preprecevanja ilegalnih migracij evropska migracijska politika temelji na izpolnjevanju dveh meril podpori dinamicne migracijske politike in doslednem upostevanju evropske tradicije o socialni pravicnosti in clovekovih pravicah dolocenih v evropski konvenciji o clovekovih pravicah ta je pravni okvir za oblikovanje skupne migracijske politike evropske unije in hkrati posamezne drzave clanice prvi pomembnejsi dokument s podrocja urejanja vizumske politike znotraj drzav clanic evropske unije je beneluska konvencija sprejeta aprila ki zagotavlja svobodo gibanja oseb znotraj drzav beneluksa s to konvencijo je bil odpravljen notranji nadzor meja ohranili pa so nadzor zunanjih meja nizozemske belgije in luksemburga konvencija je zelo kratka vsebuje samo clenov in od podpisnic zahteva uveljavitev enotnega vizumskega rezima beneluska konvencija je bila kljub nekaterim pomanjkljivostim uspesna in je sluzila kot dober primer za oblikovanje kasnejsega schengenskega sporazuma v letih je veliko nekdanjih kolonij pridobilo samostojnost vzpostavljeni so bili diplomatski odnosi med novimi drzavami in s tem tudi novi vizumski rezimi za to obdobje je znacilna gospodarska rast zato pa je veliko drzav odpravilo vizume saj so potrebovale poceni delovno silo iz drugih drzav v in letih se je stopnja gospodarskega razvoja zmanjsala povecala se je brezposelnost sirili so se terorizem in kriminalna dejanja in drzave so bile prisiljene poostriti svoje vizumske rezime drzave beneluksa so tako uvedle vizume za posamezne drzave kot na primer za turcijo in surinam leta so danska finska norveska in ' vedska podpisale konvencijo o odpravi nadzora na notranjih skandinavskih mejah leta je h konvenciji pristopila se islandija konvencija je tako dolocila skandinavsko mejo znotraj katere je bilo omogoceno svobodno gibanje ljudi brez kakrsnegakoli nadzora in uvedla je enoten vizumski rezim znotraj evropske unije je bil leta oblikovan enoten evropski trg gre za obmocje brez notranjih meja in omogoca uresnicevanje enega glavnih ciljev drzav clanic evropske unije to je svobodno gibanje ljudi v iii stebru maastrichtske pogodbe ki so jo podpisali februarja so natancneje razclenjena dolocila ki izrazajo skupni interes pri uresnicevanju ciljev evropske unije o sodelovanju na podrocju pravosodja in notranjih zadev med podrocji ki jih bodo drzave clanice obravnavale kot zadeve skupnega interesa je tudi podrocje migracijske politike evropske unije ki vkljucuje azilantsko politiko predpise ki urejajo prehod zunanjih meja drzav clanic imigracijsko politiko in politiko v zvezi z drzavljani tretjih drzav prvega maja letos je v evropski uniji zacela veljati amsterdamska pogodba ki prinasa bistvene spremembe maastrichtske pogodbe v stirih kljucnih poglavjih o drzavljanstvu in temeljnih pravicah o vzpostavitvi obmocja svobode varnosti in pravic o skupni zunanji in varnostni politiki ter o reformi ustanov novost v poglavju o obmocju svobode varnosti in pravic je ta da bo evropska unija odslej sprejemala zakonodajo o imigraciji azilu vizumih ter civilnem pravu in civilnih postopkih ce zadevajo pravico prostega gibanja ljudi znotraj evropske unije z amsterdamsko pogodbo sta sestavni del pravnega sistema evropske unije postala schengenski sporazum o odpravi nadzora na notranjih mejah v evropski uniji sklenjen junija in konvencija o izvajanju schengenskega sporazuma z dne junija schengenski sporazum so v belgijskem mestu schengen podpisale drzave beneluksa zvezna republika nemcija in francija osnovni cilj sporazuma je vzpostavljanje enotnega evropskega trga s postopno odpravo meja in nadzora na njihovih notranjih mejah to tudi predvideva skupno vizumsko politiko skupno urejanje zaposlovanja drzavljanov in drzav ki niso clanice evropske unije in skupen nadzor migracijskih tokov s konvencijo o izvajanju schengenskega sporazuma so drzave natancneje uredile enoten vizumski rezim do tretjih drzav nadzor na zunanjih mejah drzav clanic sodelovanje policijskih in pravosodnih organov pri zatiranju organiziranega kriminala trgovine z mamili in orozjem ter enoten schengenski informacijski sistem sis s skupno bazo v strassbourgu ta informacijski sistem je zelo pomemben saj vsebuje evidenco vseh oseb ki so nezazelene v vsaki od schengenskih drzav zaradi ilegalne migracije trgovine z drogami terorizma in drugih hudih kaznivih dejanj schengenski informacijski sistem je dostopen vsem policijskim enotam v drzavah clanicah ter na vseh mejnih prehodih ki so dobro zavarovani s senzorji in obmejnimi strazarji k schengenskemu sporazumu so pozneje pristopile tudi ' panija portugalska italija grcija avstrija ' vedska danska in finska poseben polozaj imata velika britanija in irska ki se predvsem zaradi svoje zemljepisne specificnosti nista hoteli vkljuciti v schengenski prostor velika britanija in irska sta namrec ze leta oblikovali tako imenovano skupno potovalno obmocje ki pa ne temelji na mednarodnih konvencijah ali drugih meddrzavnih dokumentih gre le za posebno ureditev ki omogoca drzavljanom velike britanije in irske da se svobodno gibljejo po tem obmocju posebnost schengenskega sporazuma je tudi ta da sta med podpisnicami dve drzavi ki pa nista clanici evropske unije to sta islandija in norveska ki so jima dovolili pristop k sporazumu zaradi njune tradicionalne potovalne povezave z drugimi skandinavskimi drzavami ki so clanice evropske unije schengenski sporazum se je zacel izvajati marca zacetek izvajanja je pomenil predvsem uvedbo enotnega tako imenovanega schengenskega vizuma za drzavljane tistih drzav s katerimi drzave podpisnice sporazuma nimajo odpravljenih vizumov drzave katerih drzavljani ne potrebujejo vizuma za vstop v schengenske drzave pa so andora argentina brazilija kanada cile ciper ceska madzarska islandija japonska liechtenstein malta mehika monako nova zelandija norveska poljska san marino slovaska slovenija juzna koreja ' vica zda urugvaj vatikan s tem ko je schengenski sporazum postal sestavni del pravnega sistema evropske unije morajo nove drzave clanice ob vstopu v evropsko unijo izvajati tudi dolocbe tega sporazuma v zvezi z uresnicevanjem schengenskega sporazuma v sloveniji pa naj bi bila merila vstopanja v slovenijo ze danes precej skladna schengenskim slovenija ima tako v veliki meri poenoten vizumski rezim z drzavami clanicami evropske unije glej tabelo ki temelji na oceni rizicnosti posameznih drzav ki niso clanice evropske unije drzava cas bivanja v sloveniji albanija do mesecev andora do dni argentina do mesecev avstralija do dni avstrija do mesecev belgija do mesecev bolgarija do dni brazilija do dni ciper do dni ceska do dni cile do dni danska do mesecev egipt do dni estonija do dni filipini do mesecev finska do mesecev francija do mesecev gibraltar do dni grcija do mesecev hrvaska do mesecev irska do dni islandija do mesecev izrael do mesecevdo italija mesecev japonska do dni juznoafriska republika do dni kanada do dni kitajska do dni koreja republika do dni kuba do mesecev latvija do dni liechtenstein do mesecev litva do mesecevdo luksemburg mesecev madzarska do dni makedonija do mesecev malezija do dni malta do mesecev mehika do dni monako do mesecev nemcija do mesecevdo nizozemska mesecev norveska do mesecev nova zelandija do dni poljska do dni portugalska do dni romunija do dni ruska federacija do dni san marino do dni singapur do dni slovaska do dni suvereni malteski red do dni spanija do dni svedska do mesecev svica do mesecev turcija do dni urugvaj do dni vatikan do dni velika britanija do dni zda do dni razpredelnica seznam drzav katerih drzavljani ne potrebujejo vizuma za slovenijo za albanijo egipt filipine juznoafrisko republiko kubo mehiko in suvereni malteski viteski red velja da so vizuma oprosceni samo imetniki diplomatskih in sluzbenih potnih listov vlada republike slovenije je oktobra lani sprejela sklep na podlagi katerega je treba slovenski vizumski uskladiti z vizumskim rezimom evropske unije slovenija ima trenutno brezvizumski rezim s petimi drzavami ki so na crnem seznamu evropske unije zaradi rizicnosti in njihovi drzavljani za potovanje v clanice evropske unije potrebujejo vizum te drzave so romunija makedonija turcija rusija in bolgarija brezvizumski rezim z rusko federacijo bo prenehal veljati decembra marca pa je bila predana nota o odpovedi sporazuma sporazum o uveljavitvi vizumov s turcijo predvideva dvomesecni odpovedni rok in vlada republike slovenije je julija sprejela sklep da sporazum preneha veljati decembra sporazum o odpravi vizumov z makedonijo predvideva trimesecni odpovedni rok in vlada republike slovenije je julija sprejela sklep da sporazum preneha veljati decembra makedonija pa je bila o tem obvescena z noto julija sporazum o odpravi vizumov z romunijo predvideva sestmesecni odpovedni rok tako da bo sporazum prenehal veljati januarja nota o odpovedi sporazuma je bila vrocena odpravniku poslov romunskega veleposlanistva julija predaja note o odpovedi sporazuma o brezvizumskem rezimu z bolgarijo pa je napovedana za september slovenija lezi na razpotjih migracijskih tokov najprej v letih in je bila slovenija koncni cilj mnozice migrantov iz drugih nekdanjih jugoslovanskih republik od leta pa je slovenija predvsem tranzitna drzava v letu je bilo po podatkih ministrstva za notranje zadeve zaradi ilegalnega prehoda obravnavanih tujcev najvec obravnavanih tujcev je bilo drzavljanov zrj romunije makedonije turcije hrvaske irana in bih po enakomernem gibanju stevila ilegalnih prehodov drzavne meje v letih se je stevilo v letih in ponovno povecalo v primerjavi z letom se je leta skoraj podvojilo ' tevilo ilegalnih prehodov se je mocno povecalo predvsem v drugi polovici leta podobno je bilo tudi v drugih evropskih drzavah ' tevilo se je povecalo predvsem zaradi drzavljanov zrj albanske narodnosti razpredelnica stevilo obravnavanih tujcev zaradi nedovoljenih prehodov drzavne meje v zadnjih petih letih zaradi mednarodnih razseznosti migracijske problematike mora slovenija predvsem prek urada za priseljevanje in begunce ter ministrstva za notranje zadeve tesno sodelovati s tujimi vladnimi nevladnimi medvladnimi in clovekoljubnimi organizacijami kot so evropska unija zdruzeni narodi svet evrope mednarodna organizacija za migracije iom mednarodna organizacija rdecega kriza in drugi oblikovanje sodobne vizumske in migracijske politike je prednostna naloga in hkrati pogoj za vkljucevanje v evropske povezave pri tem ne gre samo za uveljavljanje ustavnih in drugih mednarodnih dolocb temvec tudi za vzpostavljanje moznosti tam kjer bi lahko migracijski procesi pomenili spodbudo ekonomskemu kulturnemu in socialnemu razvoju imigrantskega okolja za uresnicitev tega pa je potrebno usklajeno sodelovanje drzavnih ustanov nevladnih organizacij lokalnih skupnosti tesno mednarodno sodelovanje in vzpostavljanje informacijskih povezav maja bozovic nazaj na vrh