slovenija in evropska monetarna unija seminarska naloga februar uvod v tej seminarski nalogi dajem pregled preteklega in sedanjega stanja evropske monetarne integracije in opozarjam na nekatera odprta vprasanja glede oblikovanja emu evropske monetarne unije in prehoda na skupno valuto v nadaljevanju ugotavljam v koliki meri je slovenski denarni sistem usklajen z zahtevami sedanjega ems evropskega monetarnega sistema in predvidene emu in katere njegove prilagoditve bi morali izpeljati v obdobju ko slovenija eaka na polnopravno elanstvo v eu evropski uniji iz predvidenih potrebnih sprememb v denarnem sistemu lahko sklepamo na prednosti in slabosti vkljueevanja slovenije v proces evropske monetarne integracije na koncu pa se sprasujem ali je slovenija lahko optimalno valutno podroeje z lastno valuto in nacionalno monetarno suverenostjo ali pa je zanjo primernejse integriranje v bodoeo emu evropska monetarna integracija in priprave na oblikovanje emu za sedanje stanje monetarne integracije je znaeilno obdobje intenzivnih priprav na oblikovanje emu evropska monetarna unija in za prehod na skupno valuto po drugi strani pa tudi doloeeno zmanjsanje zaupanja predvsem javnosti v projekt evropske monetarne integracije v celoti trenutno je najveeja pozornost dr av elanic eu usmerjena v doseganje makroekonomske stabilnosti ki jo opredeljujejo predpisani maastrichtski kriteriji konvergence problemov ki so zmanjsali zaupanje v proces evropske integracije je vee najpomembnejsi med njimi je verjetno neuspeh ems evropski monetarni sistem kot predhodne faze evropske monetarne integracije pred oblikovanjem emu znano je nelagodje velike britanije zaradi zahteve po odpovedovanju lastni valuti in nacionalni monetarni suverenosti obenem se obotavlja tudi nemeija ker se boji da bo bodoea skupna valuta morda sibkejsa kot nemska marka nemeija vztraja na doslednem uresnieevanju maastrichtskih kriterijev kot predpogoju za prehod v emu in za pripuseanje posameznih dr av elanic vanjo pomisleke pa imajo tudi manj razvite in monetarno manj stabilne elanice predvsem sredozemske dr ave ali bodo lahko s skupno valuto sledile monetarni stabilnosti vodilnih dr av ki bodo diktirale monetarno politiko v emu ems kot predhodna stopnja monetarne integracije na poti do emu ni izpolnil prieakovanj da bo prek eedalje veeje monetarne stabilnosti koordinacije in konvergence monetarnih elanic privedel do pogojev ki bodo omogoeili gladek prehod na emu ems je nastal med dr avami takratne evropske gospodarske skupnosti temeljni cilj uvedbe ems je bil oblikovati t i cono moneterne stabilnosti v evropi monetarna stabilnost naj bi pomenila predvsem stabilnost deviznih teeajev med valutami eu pa tudi zni anje in pribli evanje inflacijskih stopenj med elanicami ems sestavljata dva temeljna mehanizma erm exchange rate mechanism mehanizem menjalnih teeajev in ecu european currency unit evropska denarna enota ecu je abstraktna valuta valutna kosarica dele posamezne valute je odvisen od velikosti dru benega produkta in vrednosti zunanje trgovine dr ave erm doloea za vse elanice sistem trdnih deviznih teeajev navznoter in sistem drseeih deviznih teeajev proti valutam dr av neelanic osnova doloeanja teeajev je ecu vsaka od elanic je doloeila trdno pariteto to je notranjo vrednost do ecu ja s tehniko navzkri nih teeajev so se nato izraeunali centralni teeaji med posameznima valutama sistem trdnih teeajev je dovoljeval odstopanje od paritetne vrednosti za za italijo vzdr evanje teeajev v teh mejah omogoeajo ukrepi centralnih bank dr av elanic v primeru ohranitve deviznega teeaja med dvema valutama morata posredovati obe centralni banki tako tako dr ave s sibko valuto kot dr ave z moeno valuto svojo vlogo pri obrambi deviznih teeajev igrajo tudi prilagajanja drugih ekonomskih politik predvsem monetarne obrestne mere in fiskalne politike spremembe uradnega deviznega teeaja so z devalvacijo ali revalvacijo dovoljene vendar izjemoma kot rezultat kolektivnega dogovora elanic v letih je ta mehanizem dobro deloval in pomenil solidno osnovo za prehod na monetarno unijo pravila ems so omogoeala posreeeno kombinacijo stabilnosti in fleksibilnosti ki je elanicam dajala pravo razmerje med prisilo in svobodo kar se je od predhodne ni je stopnje monetarne integracije prieakovalo sistem je prispeval k zaneslivejsim kalkulacijam izvoznikov uvoznikov in proizvajalcev omogoeal je boljso alokacijo resursov v prostoru popolnejso specializacijo in delitev dela ter zvisanje ivljenjskega standarda eas od nastanka ems leta pa tja do leta lahko stejemo za obdobje uspesnega delovanja ems ki je prispeval k zmanjsevanju nestabilnosti deviznih teeajev med valutami elanic eu ems je prispeval tudi k veeji usklajenosti makroekonomskih politik med elanicami in tudi k veeji konvergenci gospodarstev dr av elanic v letih predvsem v obdobju so se v spremenjenih okoliseinah omenjene prednosti ems sprevrgle v njegove pomanjkljivosti pojavil se je problem nezaupanja in spekulacij na valutih trgih poleg tega pa je dogajanje zaznamovala se ekonomska recesija odprava kapitalnih omejitev je povzroeila mo nost velikih gibanj kratkoroenega zlasti spekulativega kapitala iz ene valute v drugo in napad na posamezne valute za katere je finaneni trg presodil da njihovega deviznega teeaja ne bo mogoee ubraniti v razmerah neusklajenih monetarnih in drugih makroekonomskih politik med elanicami je prislo do napada na posamezne valute in do devalvacij valut pezeta lira eskudo funt nekatere dr ave italija velika britanija so zaeasno izstopile iz ems in ta se je znasel pred razpadom da bi ohranili ems pri ivljenju so se odloeili za kompromisno resitev avgusta so pas dovoljenih nihanj deviznih teeajev od razsirili na ems je bil formalno gledano sicer sistem fiksnih deviznih teeajev v resnici pa mnogo bolj podoben sistemu drseeih deviznih teeajev kasneje so se zadeve umirile in elanice ki so ostale v ems so se poskusale v praksi dr ati starih mej nihanja teeajev kljub krizi v ems so ideje o ustanovitvi denarne unije ponovno za ivele maastrichtski sporazum opredeljuje tri faze v katerih naj bi oblikovali emu v prvi fazi ki se je zaeela julija je bil poudarek na liberalizaciji tokov kapitala med dr avami elanicami na konvergenci njihovih gospodarstev na usklajevanju ekonomskih politik in na krepitvi monetarnega sodelovanja med dr avami elanicami eu sedaj teee druga faza ki se je zaeela januarja z ustanovitvijo evropskega monetarnega instituta emi european monetary institute ki bi naj bil nekaksna predhodnica evropske centralne banke v nadaljevanju ecb in naj bi skrbela za veeje sodelovanje nacionalnih centralnih bank v tej fazi je poudarek na koordinaciji monetarnih politik in na doseganju maastrichtskih kriterijev konvergence maastrichtski konvergeneni kriteriji dr avam elanicam eu predpisujejo norme glede inflacije obrestih mer deviznega teeaja proraeunskega deficita in javnega dolga ki jih morajo doseei da bi se lahko vkljueile v emu dr ava se bo lahko prikljueila k uniji ee bo imela izpolnjene naslednje pogoje stopnjo inflacije ki ni visja od povpreeja treh dr av elanic z najboljsimi rezultati za vee kot javni dolg lahko znasa najvee letnega bdp letni proraeunski primanjkljaj ne sme preseei letnega bdp konvergenco dolgoroenih obrestnih mer ki ne presegajo obrestnih mer treh dr av z najboljsimi rezultati za vee kot in odstopanje od srednjega menjalnega teeaja za najvee v dveletnem obdobju maastrichtski sporazum je zasnovan na dveh naeelih eno je postopnost prehoda k denarni uniji drugi pa omogoea da se posamezne elanice v unijo prikljueijo sele eez eas drugo doloeilo je pomembno saj posamezni elanici omogoea da poeaka dokler ne meni da so potencialni donosi zdru itve veeji od stroskov ki jih ta prinasa v zadnjih letih so elanice eu dosegle znaten napredek predvsem pri zni evanju in pribli evanju inflacijskih stopenj in obrestnih mer problem ostaja predvsem doseganje fiskalnih kriterijev pri izpolnjevanju kriterijev je potrebna doslednost saj bi bilo sicer dolgoroeno pre ivetje taksne unije zaradi razlienosti elanic vprasljivo tretja faza v kateri bo dejansko prislo do oblikovanja emu in do skupne evropske valute naj bi se zaeela za tiste dr ave elanice ki bodo izpolnjevale maastrichtske konvergenene kriterije ecb bo kot neodvisna skupna centralna banka zaeela voditi skupno monetarno politiko in deviznoteeajno politiko do tretjih dr av ter skrbela za izdajanje evropske valute evropska komisija je koncem maja izdala t i green paper o dinamiki in modalitetah uvajanja skupne valute ki bi naj pravtako potekala v treh fazah v prvi fazi ki bi se zaeela najkasneje naj bi ugotovili katere od elanic eu lahko vstopijo v emu ustanovili bi evropsko centralno banko doloeili datum dejanskega prehoda na emu doloeili rok za prehod na skupno valuto in zaeeli s produkcijo bankovcev in kovancev bodoee skupne valute najkasneje po enem letu oz s bi se zaeela druga faza v kateri bi dokoneno fiksirali devizne teeaje med nacionalnimi valutami elanic z uvedbo trajno nespremenjljivih fiksnih deviznih teeajev bi prislo do dejanskega prehoda v monetarno unijo s tem bi bila emu koneno oblikovana skupna valuta ecu bi presla na skupno valuto imenovano euro ki bi jo doloeen eas uporabljali v negotovinskih transakcijah vzrok za izbor novega imena euro namesto ecu je poleg merjenja nacionalnega presti a med posameznimi vodilnimi elanicami eu verjetno v tem da je ecu kot kosarica evropskih valut po definiciji sibkejsa valuta od najmoenejsih valut predvsem neske marke nova skupna evropska valuta pa naj bi tudi s svojim imenom vzbujala zaupanje v trdnost bodoee skupne valute najkasneje v treh letih bi se zaeela tretja faza v kateri bi uvedli euro kovance in bankovce euro bi postal edino zakonito plaeilno sredstvo in iz obtoka bi umaknili bankovce in kovance v nacionalnih valutah ecb bi bila edina institucija ki izvaja skupno monetarno politiko vkljueno z uravnavanjem denarja v obtoku in kreacijo denarja v nadaljevanju obravnavam vprasanje kako bo spreminjajoee se mednarodno okolje vplivalo na slovenijo in kako se bo morala slovenija nanj odzivati ko se bo pripravljala na pribli evanje in nato v vkljueevanje v procese evropske monetarne integracije slovenija in evropska monetarna unija z denarno osamosvojitvijo oktobra je slovenija dosegla popolno denarno suverenost ki temelji na lastni nacionalni valuti lastni centralni banki in samostojni denarni politiki slovenija se trenutno nahaja v nekaksnem predhodnem obdobju za njo je opravljen proces denarne dezintegracije kar je skupni jugoslovanski denarni prostor v bistvu predstavljal pred njo pa je proces vkljueevanja v evropske denarne integracije ki bo zahteval omejevanje in pozneje odrekanje lastni denarni suverenosti pri tem mislimo na oblike monetarne integracije eu kot sta sedanji ems in bodoea emu druge oblike evropske ekonomske integracije kot so efta in cefta v katere se slovenija vkljueuje za to razpravo niso relevantne ker nimajo predvidenih posebnih oblik integracije med elanicami ker se dr ave neelanice eu ne morejo institucionalno vkljueevati v procese denarnega zdru evanja evrope slovenija za zdaj ni neposredno vkljueena v ta proces mo no pa je neformalno vkljueevanje to je s prilagajanjem lastnega denarnega sistema in denarne politike zahtevam ki izhajajo iz ems oz emu slovenijo zadevajo dogajanja v ems in priprave na emu le v toliko kolikor ta dogajanja in priprave vplivajo na medsebojne devizne teeaje evropskih valut in na splosni ekonomski polo aj dr av eu ki predstavljajo pomembnejse partnerje v mednarodni menjavi slovenije slovenija mora skrbno preueiti potencialne prednosti in slabosti vkljueevanja v evropsko monetrano integracijo spremljati intenzivna dogajanja v njej saj bodo le ta kljueno determinirala znaeilnosti bodoee eu in opredeliti smeri in dinamiko prilagajanja slovenskega denarnega sistema njihovim zahtevam sele z ugotavljanjem in analizo potrebnih sprememb v slovenskem monetarnem sistemu ki bi jih zahtevalo vkljueevanje slovenije v ems in emu lahko pridemo do prvih ocen koristi in stroskov vkljueevanja v evropsko monetarno organizacijo najprej v ems in nato v emu le ee predvidene koristi presegajo predvidene stroske je smiselno vkljueevanje slovenije v procese evropske monetarne integracije ee upostevamo namen slovenije da eimprej dose e polnopravno elanstvo v eu potem potreba po vkljueevanju v procese evropske monetarne organizacije in po pripravah na to vkljueevanje izhaja e iz samega namena elanstvo v ems ali v emu je na voljo le polnopravnim elanicam eu dr ave elanice eu so v naeelu tudi elanice ems v praksi pa lahko ostanejo izven ems ee zanj se niso dovolj monetarno zrele ali pa ee tega same ne elijo to velja v enaki meri ali pa se bolj za emu le tiste elanice ki bodo izpolnjevale maastrichtske konvergenene kriterije se bodo lahko vkljueile v emu nekatere elanice pa si tega morda niti same ne bodo elele danska in velika britanija sta si ob podpisu maastrichtskega sporazuma pridr ali pravico da ne sodelujeta v emu asociacijski sporazum ki ga je slovenija podpisala z eu vkljueuje postopno liberalizacijo finanenih storitev in tokov kapitala med dr avami podpisnicami in eu kar posredno vpliva na mo nost vodenja avtonomne monetarne politike neposredno pa ne posega v slovensko monetarno suverenost dr ave neelanice pa naj gre za tiste z asociacijskim sporazumom ali brez njega se lahko vkljueujejo v procese evropske monetrarne integracije le enostransko neformalno in funkcionalno torej s prilagajanjem lastnih denarnih sistemov in politik zahtevam ems ali emu s tem se pripravljajo za kasnejse institucionalno vkljueevanje v ems ali emu ko bodo polnopravne elanice eu potrebne prilagoditve slovenskega denarnega sistema zahtevam ems in emu v nadaljevanju poglejmo v koliki meri je sedanji slovenski monetarni sistem usklajen z zahtevami ems in emu in kaksne spremembe bi bile potrebne da bi se slovenija lahko vkljueila v ti dve obliki evropske monetarne integracije za slovenijo je aktualno spremljanje in izpolnjevanje pravil ems ter pripravljanje na prihodnje izpolnjevanje bolj zahtevnih pravil emu prvi pogoj za vkljueevanje slovenije v ems bi bil da preide iz sistema drseeega deviznega teeaja ki je osnova sedanje slovenske denarne ureditve na sistem fiksnega deviznega teeaja ki je osnova ems fiksni devizni teeaji so namree osnova vsake monetarne integracije in kot predpriprava na monetarno unijo so prav smisel obstoja ems v ems so fiksni devizni teeaji sicer prilagodljivi tako da so mo ne obeasne devalvacije in revalvacije valut vendar naj bi bile le te obeasne oziroma izjemne in omejenega obsega vsekakor pa rezultat kolektivne odloeitve ne pa samovolje elanic ostale znaeilnosti slovenskega denarnega sistema kot so neodvisnost centralne banke notranja in zunanja konvertibilnost tolarja liberalen devizni in trgovinski re im in celo obstoj kapitalnih omejitev so kompatibilne z zahtevami ems uvedba sistema fiksnih deviznih teeajev in omogoeanje razmer kjer devalvacije tolarja niso pogoste nosi s seboj potrebo po zni anju sedanje stopnje inflacije v sloveniji na raven inflacijskih stopenj dr av elanic ems slovenija se je s hitrim zni evanjem inflacijskih stopenj e zelo pribli ala perifernim elanicam ems vendar bo potrebno se kar nekaj truda da bo zni ala svojo inflacijsko stopnjo vsaj do ravni letno glede na to da slovenija doslej se ne izpolnjuje pogojev za vkljueevanje v ems je jasno da izpolnjuje kriterije za emu se toliko manj za razliko od ems so pogoji za vstop v emu nataneno definirani z maastrichtskimi konvergenenimi kriteriji od petih konvergenenih kriterijev izpolnjuje slovenija dva in sicer kriterij glede visine proraeunskega primanjkljaja ter kriterij javnega dolga v nasprotju z veeino elanic eu je slovenija pri doseganju teh dveh fiskalnih kriterijev globoko pod dopustnim normativom za slovenijo je glavni problem izpolnjevanje inflacijskega kriterija ki bi zahteval inflacijsko stopnjo pod letno in s tem kriterijem tesno povezanih kriterijev glede obrestne mere in deviznega teeaja slovenija je prav v obratnem polo aju kot veeina elanic eu ki imajo te ave pri izpolnjevanju pogojev za vstop v eu nima problemov s fiskalnima kriterijima ima pa probleme s tremi monetarnimi kriteriji dolgoroeno gledano je slovenija pravzaprav v boljsem polo aju monetarne konvergenene kriterije je s postopnim zni evanjem inflacijske stopnje v nekaj letih relativno lahko doseei in prav to je pot po kateri gre slovenija zni ati proraeunski deficit in se zlasti raven javnega dolga je mnogo zahtevnejsa naloga ki zahteva korenitejse reforme tudi v socialni politiki s podpisom evropskega sporazuma z eu in prizadevanji za polnopravno elanstvo v tej organizaciji je slovenija opredelila cilje svojega bodoeega gospodarskega in socialnega razvoja dokument strategija gospodarskega razvoja slovenije sgrs predstavlja strategijo in pripadajoeo ekonomsko in socialno politiko ki je zasnovana tako da se v sloveniji do konca leta izvedejo bistvene reforme in prestrukturiranje gospodarstva in tako omogoeijo da slovenija leta postane polnopravna elanica evropske unije v tem dokumentu so navedeni tudi ukrepi monetarne in devizne politike ki bi bili potrebni pri vkljueevanju v emu katere elan bi naj postali leta na podroeju inflacije je cilj zni anje le te na letno raven do leta in na raven doloeeno z maastrichtskim sporazumom do leta to bi se naj doseglo z naslednjimi ukrepi in usmeritvami za nadzor nad ponudbo denarja se bo uporabljalo vee monetarnih indikatorjev in instrumentov teeajna politika bo imela pomembno vlogo v procesu zmanjsevanja inflacije poveeevanje transparentnosti monetarne politike z rednim objavljanjem inflacijskih ciljev do leta bi naj slovenija zni ala realne obrestne mere na tedanjo raven v glavnih dr avah elanicah eu to bi naj dosegla z veejo konkurenco v banenem sektorju z postopnim odpravljanjem medbanenega dogovora o najvisjih pasivnih obrestnih merah in z dokoneanjem procesa dezindeksacije obrestnih mer slovenija bo nadaljevala s postopno liberalizacijo kapitalnih transakcij in vzpostavitvijo polne konvertibilnosti kapitalskega raeuna do leta prav tako bi naj uskladila zakonodajo z zahtevami eu glede prostega pretoka kapitala za dosego teh ciljev bo potrebna odprava omejitev banke slovenije za komercialne in finanene kredite liberalizacija dolgoroenih kapitalskih tokov odprava vseh omejitev za kratkoroene kapitalske transakcije sprejem zakona o deviznem poslovanju in nadaljevanje usklajevanja zakonodaje ki je potrebno za postopno liberalizacijo kratkoroenih kapitalnih transakcij osnovna prednost ki jo vkljueitev v ems lahko prinese sloveniji je povezana s popolnoma fiksnim trajno nespremenljivim deviznim teeajem tolarja do drugih valut emu oz pozneje s skupno valuto to bi povzroeilo odpravo deviznoteeajne variabilnosti z njo povezane negotovosti in tveganja ter stroskov zavarovanja pred deviznoteeajnimi tveganji vse to bi poveealo trgovanje s tem podroejem in zni alo njegove stoske odprava transakcijskih stroskov ki se nanasajo na menjavo ene valute elanice v drugo je ena najvidnejsih koristi denarnega zdru evanja z ustanovitvijo skupne valute taksni stroski popolnoma izginejo to bi omogoeilo veejo integriranost slovenskega gospodarstva v evropski monetarni prostor kar je za slovenijo kot majhno odprto ekonomijo izredno pomembno ne gre pa pozabiti tudi na veejo notranjo monetarno stabilnost kot posledico prisile izvirajoee iz pravil ems glavna slabost ki bi jo slovenija lahko prieakovala od vkljueevanja v emu bi bila predvsem omejena mo nost uporabe deviznega teeaja kot instrumenta plaeilnobilanenega prilagajanja prilagajanje neravnovesjem bi bilo mogoee le z uporabo alternativnih mehanizmov predvsem fleksibilnostjo realnih plae in mobilnostjo delovne sile ee to ni omogoeeno bi lahko prislo do upadanja dru benega produkta in ali poveeanja nezaposlenosti kar je glavni potencialni strosek vkljueevanja vsake elanice in s tem tudi slovenije v emu dodatna slabost je delna izguba monetarne suverenosti saj mora elanica ems monetarno politiko voditi tako da zagotavlja stabilnost deviznega teeaja svoje valute tako da sta kolieina denarja v obtoku ali obrestna mera vsaj do neke mere endogena izguba deviznega teeaja kot instrumenta korekcije mednarodne konkurenenosti domaeega gospodarstva nedvomno predstavlja glavni strosek vkljueevanja dr ave v monetarno unijo za koliksno rtev gre pri tem je odvisno od a verjetnosti da bo elanica monetarne unije podvr ena tim asimetrienim sokom tj specifienim plaeilnobilanenim motnjam ki prizadenejo le to elanico ne pa drugih elanic monetarne unije b ueinkovitosti alternativnih mehanizmov prilagajanja ki lahko nadomestijo devizni teeaj kot instrument plaeilnobilanenega prilagajanja in popravljanja mednarodne konkurenenosti gospodarstva izguba monetarne suverenosti za gospodarstva katerih blagovni in finaneni trgi so e moeno integrirani torej za elanice ekonomske unije ne predstavlja velike izgube ee bo skupna evropska valuta v emu res stabilna valuta enakovredna sedaj najstabilnejsi valuti nemski marki kot je to predvideno v projektu oblikovanja emu elanice z izgubo lastne monetarne suverenosti ne bi prav veliko izgubile odrekanja monetarni suverenosti v emu torej ne bi bila izguba v izrazu ekonomske blaginje pae pa le izguba ene stopnje prostosti pri kombiniranju domaeih makroekonomskih politik teorija optimalnega valutnega podroeja opredeljuje nekatere strukturne lastnosti gospodarstva ki govorijo v prid ali zoper njegovo vkljueevanje v sirso monetarno integracijo nekatere od teh strukturnih lastnosti doloeajo verjetnost da bo gospodarstvo izpostavljeno asimetrienim sokom druge doloeajo ueinkovitost alternativnih mehanizmov plaeilnobilanenega prilagajanja ki nadomestijo devizni teeaj v primeru monetarne integracije in tretje govorijo o tem kdaj so za neko gospodarstvo ekonomske integrativne prednosti ki izvirajo iz monetarne integracije posebno pomembne tako naj bi bila monetarna integracija primerna predvsem za majhna odprta in diverzificirana gospodarstva katerih fleksibilnost plae in mobilnost delovne sile dobro delujeta in ki so e moeno vkljueena v skupni blagovni in finaneni trg sirsega ekonomskega prostora s katerim naj bi se monetarno integrirala slovenija je kot majhno in odprto gospodarstvo ki je e zdaj trgovinsko moeno povezano z eu po kriterijih teorije optimalnega valutnega podroeja primerna kandidatka za vkljueitev v emu in nikakor ni optimalno valutno podroeje za katerega bi bilo primerno ohranjati lastno valuto ta argument govori za to da bi bile koristi vkljueevanja slovenije v emu zaradi njenih strukturnih lastnosti relativno velike saj so za majhna in odprta gospodarstva prednosti la jega dostopa do skupnega trga ki jih prinasa monetarna integracija posebno pomembne in relativno pomembnejse kot je izguba nacionalne monetarne suverenosti glede na diverzificiranost slovenskega gospodarstva in veliko podobnost strukture slovenskega izvoza v eu strukturi izvoza med dr avami elanicami eu ni prieakovati da bi bila slovenija moeno podvr ena asimetrienim sokom se zlasti ne tistim ki bi izhajali iz mo nih sprememb povprasevanja po doloeenih skupinah proizvodov ta argument govori za to da bi bili stroski vkljueevanja v monetarno unijo za slovenijo relativno manjsi kot pri nekaterih drugih centralno in vzhodnoevropskih kandidatkah za elanstvo v emu nekoliko drugaee je z asimetrienimi soki ki bi izhajali iz domaeega gospodarstva npr zaradi njegove ni je produktivnosti ki bi se odrazila v ni ji mednarodni konkurenenosti ker te v primeru vkljueitve slovenije v emu ne bi bilo vee mogoee popravljati z uporabo deviznega teeaja bi se morali aktivirati alternativni mehanizmi prilagajanja predvsem fleksibilnost plae in mobilnost delovne sile sklep ugotovimo lahko da obstajajo moeni razlogi za vkljueevanje slovenije v emu slovenija je po strukturnih lastnostih svojega gospodarstva primerna za vkljueitev v monetarno integracijo prieakovane prednosti vkljueevanja v eu so velike stroski monetarne integracije pa zaradi majhne verjetnosti asimetrienih sokov relativno majhne slovenija se bo morala v procesu vkljueevanja v emu odreei svoji nacionalni monetarni suverenosti v korist skupni evropski valuti skupni centralni banki in skupni monetarni politiki oeitno je da gre slovenija iz ene monetarne unije jugoslovanske prek sedanje faze nacionalne monetarne suverenosti v drugo monetarno unijo tokrat v emu faza nacionalne monetarne suverenosti v sloveniji bo torej le prehodne narave zgodovina slovenske valute pa bo precej kratka literatura gros d towards economic and monetary union brussels centre for european policy studies kim t international money and banking routledge london and new york kenda v osnove mednarodnih ekonomskih odnosov ekonomsko poslovna fakulteta maribor maribor lavrae v evropska ekonomska in monetarna unija ter maastrichtski kriteriji konvergence baneni vestnik ljubljana lavrae v mo nosti vkljueevanja slovenije v evropski monetarni sistem baneni vestnik ljubljana lavrae v mo nosti vkljueevanja slovenije v evropski monetarni sistem baneni vestnik ljubljana lavrae v vzroki krize evropskega monetarnega sistema in smeri njenega resevanja baneni vestnik ljubljana lavrae v inclusion of slovenia and other central european countries in the european monetary integration process international conference faculty of economics ljubljana september delovno gradivo pristopna strategija republike slovenije ekonomski in socialni del urad republike slovenije za makroekonomske analize in razvoj ljubljana oktober k a z a lo uvod evropska monetarna integracija in priprave na oblikovanje emu slovenija in evropska monetarna unija potrebne prilagoditve slovenskega denarnega sistema zahtevam ems in emu sklep literatura copyright © vse pravice pridrzane april