arhitektura in likovna umetnost ceprav je maribor mesto s srednjevesko tradicijo je od njegove srednjeveske arhitekture ostalo le malo vecidel le temelji zgradb v strogem mestnem srediscu na njih so nastale nove zgradbe ali pa so bile stare docela predelane tako da so izgubile prvotno podobo obdrzala pa se je temeljna mestna zasnova lijakasti prehod od gradu na glavni trg kamor vodijo ulice s severa ter koroska cesta ki se je z glavnega trga ravnala proti zahodnim mestnim vratom najstarejsi in hkrati najdragocenejsi arhitektonski spomenik tega obmocja pa tudi danasnjega mesta sploh je stolnica sv janeza krstnika prvic omenjena leta v stoletjih je privzela razlicne slogovne elemente in se sklenila v ubrano celoto drug pomemben mariborski arhitektonski spomenik je grad pozidan proti koncu stoletja v stoletjih je iz utrdbe prerasel v plemisko bivalisce koncno pa je dal zavetje pokrajinskemu muzeju tudi grad kaze slogovne posebnosti obdobij od gotike cez renesanso do rokokoja medtem ko je rotovz na glavnem trgu renesancni dosezek najbolj srednjeveski so se ostanki zidovskega geta vzhodno od glavnega trga del mestnega obzidja s sinagogo ter vodni in okrogli stolp na levem dravskem bregu stari notranji del mesta kaze znacilne poteze baroka v nekaterih dvorih na mescanskih hisah pa so jih prenovitve mocno razoblicile kar je se posebno vidno v gosposki ulici devetnajsto stoletje je bilo za maribor obdobje razcveta to se kaze tudi v arhitekturi nekoliko bahave mogocnosti avstrijske monarhije npr posta mestna hranilnica sodna palaca poslopje klasicne gimnazije po prvi svetovni vojni se je v mariboru precej gradilo razvijajoco se industrijo je spremljala zidava stanovanjskih sosesk in druzinskih hisic ki so se pahljacasto razsirjena desnem dravskem obrezju na jug in jugozahod hkrati so bile zametek urbanisticne problematicnosti maribora sirokopotezna arhitektura je nastajala pod konstruktivisticnimi vplivi prage munchna in ljubljane npr mariborski dvor na trgu revolucije palaca ljubljanske banke na kriziscu tyrseve in slovenske ulice palaca nekdanje zadruzne zveze danes agrokombinata na partizanski cesti nekdanja banovinska palaca na vogalu strossmayerjeve in gregorciceve ulice po drugi svetovni vojni je bilo treba najprej pozidati porusene stavbe po mestu ze leta pa je bil izdelan prvi regulacijski urbanisticni nacrt maribora katerega osnovne poteze je zacrtal takratni vodilni mestni urbanist ljubo humek leta je maribor ze dobil urbanisticni program ki je temeljil na povezavi mesta s sirsim vplivnimi obmocjem v naslednjih letih je bil dopolnjen ali razsirjen predvsem s projektom stanovanjske pozidave maribor jug leta je bil sprejet druzbeni dogovor o prenovi starega mestnega jedra v razmeroma kratkem casu je povzdignila njegovo estetsko podobo dopolnjevala je nekatere poprejsnje ureditve na primer trgov predvsem slomskovega tega po zamislih mojstra jozeta plecnika in izvedbi arhitekta branka kocmuta ta je sploh bistveno posegal v arhitektonsko urejanje starega maribora tudi z novima stavbama gledalisca in univerzitetne knjiznice vrsta odlicnih arhitektov med njimi jaroslav in milan cernigoj borut pecenko ivan in magda kocmut rudi zupan vlado emersic matjaz bertoncelj bogdan reichenberg in igor recer je zasnovala stanovanjske upravne tovarniske in solske stavbe graditeljskih vrednosti ali pa jih je z velikim znanjem in okusom zaokrozevala v urbanisticno odtehtano okolje lent glavni trg slovenska ulica trije ribniki likovna umetnost je v mariboru stopala vstric z vzponi in padci mesta za najzgodnejse case nimamo nic zapisanega o umetnikih kiparjih rezbarjih in slikarjih ki so ustvarjali denimo taksno umetnisko tvorbo kot je bila takratna zupnijska cerkev danasnja stolnica sele l je v stari mariborski listini prvic omenjeno ime likovnega umetnika bil je to slikar jensel tudi iz stol so ohranjeni le skopi zapisi o mariborskih mojstrih slikarjih andreju in matiji okoli mojstru janezu slikarju stefanu reindlu in mojstru gregorju tako moremo samo domnevati da so vecinoma domaci umetniki lepsali mariborske bogosluzne in posvetne zgradbe ki so kasneje pac vecinoma postale plen elementarnih nesrec zlasti pozarov poleg domacih likovnih ustvarjalcev so prihajali v mesto delat tudi tujci zlasti s tirolskega in iz judenburga likovno ustvarjanje je dobilo nove spodbude v zacetku stoletja ko se barok pri nas se ni pojavil v gradcu je bila ustanovljena bratovscina slikarjev in kiparjev ki je nadzorovaia delo likovnikov po vsej stajerski v mariboru jih je bilo vec med njimi kiparja jurij deselin in priseljeni italijan adam dominico pravi razcvet likovne umetnosti pa je maribor dozivel v obdobju baroka od srede do konca stoletja ker so v tistih casih na veliko zidali nove stavbe zlasti cerkve starejse pa obnavljali v novem umetnostnem slogu je bilo za umetnike dovolj dela mariborsko barocno delavnico je zasnoval kipar in rezbar janez schoy nasledil ga je sin janez po njegovi smrti je delavnico prevzel kristof reiss za njim njegov sin jozef reiss iz ljubljane je prisel v maribor jozef straub ki je med drugim ustvaril kuzno znamenje na mariborskem glavnem trgu pa mnoga kvalitetna dela na slovenskem stajerskem med drugim v cerkvi sv jozefa na studencih ta so zdaj na ogled v mariborskem pokrajinskem muzeju mariborska barocna ustvarjalnost se je tedaj umetnisko povzdignila in dobila sirse evropske poteze njena slava je segla tudi na hrvasko za straubom je mariborsko delavnico vodil domacin kipar jozef holzinger ki je ohranjeval njen ugled dobrih stirideset let v stoletju je navezanost na likovno umetnost popustila mariborski mescani so sledec mescanski miselnosti cenili portrete bidermajerskega in romanticnega sloga izdelovali so jim jih stevilni potujoci slikarji ali pa so premoznejse me scane upodabljali ugledni slikarji iz tujine tako je v mariboru dolgo zivel hamburzan edvard lind ki je portretiral vrsto mariborskih zupanov mariborcan gabrijel hackl pa je postal profesor na munchenski slikarski akademiji organizirano likovno zivljenje se je v mariboru zacelo sele po prvi svetovni vojni ko so slovenci v novih politicnih razmerah zeleli povzdigniti tudi likovno kulturo tako se je leta iz krogov kulturnih zagnancev uresnicila zamisel o prvi likovni razstavi v mestu na njej so nastopili umetniki razlicnih umetnostnih smeri in narodne pripadnosti razstava je mocno razgibala zanimanje mariborskega prebivalstva za likovno umetnost hkrati s pripravami na razstavo je bil ustanovljen umetniski klub grohar njegova zasluga je med drugim bila da je prvi dal pobudo za ustanovitev umetnostne galerije v mariboru novo obdobje v mariborskem likovnem zivljenju je prinesel leta ustanovljeni klub brazda v desetletju pred drugo svetovno vojno se je v njegovem sklopu zvrstilo v mariboru vec pomembnih likovnih razstav tudi vseslovenskega znacaja z udelezbo najvidnejsih slovenskih umetnikov v mariboru je zacela rasti nova generacija likovnikov med njimi svetovno znani zoran music nato maks kavcic franjo golob lojze susmelj klavdij zornik in gabrijel kolbic po minuli vojni so se likovni umetniki v mariboru strnili v samostojno drustvo njegove vrste so se razsirile s stevilnimi mladimi clani ki so likovne studije koncali veci noma na ljubljanski akademiji med njimi so se posebno uveljavili kipar slavko tihec in slikarji janez vidic zmago jeraj oton polak slavko kores lajci pandur bojan golija drustvo vsako leto prireja razstavo svojih clanov njihova dela pa posilja na razstave po sloveniji in tujini berlin london marburg ob lahni szombathely gradec passau idr mariborcani se sproti seznanjajo z likovno umetnostjo na stevilnih razstavah ki jih pripravljajo umetnostna galerija s salonom rotovz imata razstavisci v rotovzu in na kraigherjevem trgu mnoga razstavisca po knjigarnah bankah solah in po zasebnih prodajnih galerijah mesto so z avantgardnimi stvaritvami v betonu obogatili kiparji iz sveta zlasti japonci in americani in jugoslavije ki so se v letih in zbrali na mednarodnem simpoziju forma viva vrnitev produced by lal