smucanje pod ekvatorskim soncem chimborazo vrh veintimilla m jorge chimbo zavaljen mozak zanemarjenega videza se nam predstavi kot nas voznik njegov stari ford ujet v rumeno barvo taksijev nam tudi ne vliva prevec zaupanja mocno dvomimo da bi nas lahko popeljal visoko pod oblake vendar nam simpaticni jorge resno zagotavlja da ga njegov konjicek se nikoli ni pustil na cedilu najvisji ekvadorski hrib bomo se danes ponoci poskusali naskociti andrej puhi in jaz vladek in mirkan bosta ubrala malce bolj pustolovsko pot mimoidocim se zdimo verjetno malce trceni ko tlacimo v avto zraven ogromnih nahrbtnikov se dva para smuci vecina jih verjetno se danes tuhta kaj se da poceti z zakrivljenimi deskami vendar se sam ne oziram za zacudenimi pogledi domacinov saj sem prevec trdno odlocen smucati z vrha najvisje tocke ekvadorja slikovito pokrajino bogata z borovimi gozdovi njivami pasniki polni konj krav ovc ter lam je prehitro zamenjal vulkanski drobir ki ga je v svojih plodnih letih popljuval velikan chimborazo tod okrog cesta se konca na visini m ob prijetni planinski koci kjer so bili prej se gosti beli oblaki se sedaj pred nami sopiri v vsej svoji lepoti najvisji med ekvadorskimi vulkani soncni zarki razlivajoci se po grebenih in ledeniku so tako mocni da nam kar jemlje vid chimbo jpg bytes tezko otovorjeni midva s puhijem se s smucmi se zagrizemo v strmino ki vodi proti bivaku na visini okrog m bivak nosi ime neutrudnega angleskega gornika edwarda whymperja ki je tudi v ekvadorju opravil pionirsko delo pri osvajanju nekoristnega sveta pocutim se zelo dobro saj mi visina nikoli ni delala preglavic pa tudi aklimatiziran sem dovolj ze z cotopaxija pogled na sneg ob bivaku me tako pritegne da brez razmisljanja odhitim na vzpetino in naredim nekaj zavojev s smucmi prijetno sem presenecen ob spoznanju da se nisem pozabil smucati saj letos doma ni bilo veliko moznosti za utrjevanje znanja soncni zahod na visini m je nekaj carobnega pravljicne oblike v rdece odetih oblakov nudijo neskoncno snov za sanjarjenje pocasi izginjajoca rdeckasta svetloba se dolgo priklepa moj pogled na rob obzorja vse do prvih zvezd bogatega juznega neba ki s seboj prinesejo tudi mraz v bivaku je kar zivahno saj je zraven nas treh se skupina glasnih americanov nemec z vodnikom in se en american s svojim vodnikom tale zadnji je kar zanimiv s svojim kavbojskim klobukom in usnjeno jakno njegov vodnik mu streze od spredaj in od zadaj sam se hitro spoprijateljim z usluznim vodnikom aldrinom ki bi lahko bil tudi nase gore list saj se pise yanez vendar mi v smehu zagotovi da nima zato nobenih moznosti ceprav mu je vseeno odkod bi bile njegove korenine vazno mu je le da je lahko v hribih pa cetudi s sitno stranko ves je predan hribom in upa da bo lahko se dolgo deloval v visokogorju zelo se zacudi ko mu povem da smo brez vrvi zato pa imamo smuci trdi da je dokaj dober poznavalec chimboraza vendar je doslej slisal le za dva smucarja ki sta opravila spust iz vrha nekoliko je v skrbeh vendar mu zagotovim da smo sinovi smucarskega naroda in da je vsaka skrb odvec ob prijetnem kramljanju v soju svec nam cas prehitro mineva pred vzponom ne bi bilo slabo malce zastisniti oci saj bo polnoc ko bo treba vstati se prekmalu prisla zato se na hitro poslovimo in zlezemo v spalne vrece ne cutim nobenega glavobola ali podobnih tegob ki so tako znacilne za to visino vendar spanca spet ni in ni tokrat je krivec vrocina saj je v nasi sobi vroce kot v peklu obleceni smo ze skoraj za goro kar pa je ob zaprtem oknu le prevec seveda se nobenemu ne da vstati in odpreti okna tako da se buden ugasnem alarm na uri ki je oznanjal polnoc caj klobasa nekaj sladkarij in ze smo nared nekaj cez eno uro zjutraj se tezko otovorjeni spotikamo cez grusc in kamenje ki ga je chimborazo v svoji jezi razmetal naokrog noc je temna ceprav se na nebu lesketa nesteto svetlih zvezd po dobri uri spotikanja in preklinjanja okornih turnih cevljev le prispemo do prvega snega medtem ko si natikamo dereze nas dohiti aldrin s svojim kavbojem nekoliko zmiguje z glavo ko me opazuje kako se le z enim cepinom v roki odpravljam navkreber es necesito cuerdo amigo me svari vendar si mislim svoje in zdirjam cez snezni skok naklonine ° le z enim cepinom na vrhu nevarnega mesta sicer nekoliko zadihan zaradi svoje objestnosti razmisljam kako dalec smo z naso tehniko pred ubogimi ekvadorskimi vodniki takoj za tem zamenjam cepin s smucarskimi palicami in pricnem spopad z enakomerno strmino prihod na greben nam zagreni strupeno leden veter ki nam kaj kmalu prikaze vso svojo moc veseli me le spoznanje da mi ob mrazu ne dela tezav se visina zaradi strmine ki nikjer ne popusti in zaradi vetra s puhijem nosiva smuci se kar na nahrbtnikih tudi prvi soncni zarki ki se nas dotaknejo ne ublazijo mraza v okoncinah od casa do casa udriham s smucarskimi palicami po premrlih prstih s tako mocjo da si kmalu zlomim noht nejevolja nad mrazom in vetrom se z vsakim metrom visine povecuje tako da puhi kmalu odlozi smuci saj ga prevec motijo pri hoji jaz pa se kar vztrajam in opletam s svojimi deskami ter kljubujem vetru vendar tudi jaz ne vztrajam vec dolgo in si smuci z velikim naporom nataknem na noge olajsanje je ocitno in kar lepo napredujem vendar srenaci v trdem snegu ne opravljajo svoje naloge najbolje tako se zgodi pri enem od obratov da s srenacem zataknem ob vez druge smucke in sment se odpre padec in zdrs prisebno poskusam usmerjati drsenje vstran od velike ledeniske razpoke po nekako petdesetih metrih drsenja ki se mi zdijo neskoncno dolgi se le ustavim nic strahu ne cutim le jeza me obliva da vse vre v meni preklinjam in tolcem po vezi ki se mi je odprla seveda sem si vsega kriv sam ker sem pozabil nastaviti vez toda v prvem navalu jeze sem pripravljen zagnati smuci v najblizjo ledenisko razpoko na koncu le prevlada razum in smuci obticijo v snegu prevec me zebe da bi si jih spet nataknil na noge prijatelja ki le nemo opazujeta dogajanje potem ko se vse srecno konca nadaljujeta svojo pot proti vrhu nezgoda me precej oddalji od njiju zato se se bolj besno zazenem v strmino vendar pretirana hitrost na visini m nikakor ni priporocljiva kljub temu kmalu dohitim andreja ki ga je mraz popolnoma zlomil in se odloci za sestop ceprav mi srce divje razbija zaradi prehitre hoje sem odlocen opraviti vzpon do konca prav tako kot veter se tudi utrujenost z vsakim korakom le se povecuje natikanje soncnih ocal je prav posebna zgodba ki mi vzame vsaj petnajst dragocenih minut nikakor mi ne uspe spraviti ocal na svoje mesto prek kape in kapuce vsakic ko ze mislim da mi je uspelo mi padejo z nosu pri tem mi seveda nikakor ni jasno kaj je narobe stvari le nekako uredim in z ocali na nosu dohitim puhija ki nekaj menca pred menoj takoj mi je jasno da ga dajejo enake tezave kot so poprej mene grenko se nasmehnem in nadaljujem navkreber v tem trenutku mi je kristalno jasno kje sva ga polomila hotela sva si natakniti ocala ne da bi pri tem snela vsa pokrivala ki so naju scitila pred mrazom okrog devete ure zjutraj utrujena in premrazena stojiva na nizjem od obeh vrhov chimboraza na vrhu veintimilla m nad morjem spet sem svoj rekord pomaknil za nekaj metrov visje niti malo naju ne skrbi da naju nekoliko stran caka malce visji whymperjev vrh leden veter sproti odnasa s seboj vse zelje po osvojitvi resnicno najvisje tocke ekvadorja dovolj bo kljub redkemu razgledu na vecino najvisjih ekvadorskih vrhov naju lepota illinize cotopaxija sangaya in altara komaj komaj prisili da narediva nekaj posnetkov brz nazaj v dolino proti toploti je vse kar si v teh trenutkih zeliva ecuaski jpg bytes hitro sestopava in kmalu dosezeva moje nesrecne smuci na visini okrog m pricnem svoj spust in brez spostovanja visine elegantno vijugam na trdem snegu visine sploh ne cutim le se uzitek ob smuki me preplavlja obenem sem jezen ker ob nezgodi nisem stisnil zob in privlekel smuci prav do vrha pa se najmanj strmo je pod vrhom puhi noce smucati saj se boji da je preutrujen in da bo tezko kos trdemu snegu pocasi nadaljujeva proti dolini on pes in jaz na smuceh naredim po deset zavojev in ga cakam pocutim se odlicno in tudi veter se je unesel tako da pri enem od postankov za nekaj trenutkov celo zaspim na koncu grebena ga ne cakam vec in odsmucam naprej nekoliko megleno postaja in vrhnja plast snega se pricenja topiti kar se dodatno olajsa smuko smucanje me vsega prevzame in pocutim se kot na smuciscu brez oddiha presmucam zadnjih dvesto visinskih metrov vse do konca snega kjer pocakam na prijatelja chimborazo normalna smer ° ° m m copyright © branko ivanek