zgodovina spanije dodatki spanija pod filipom ii do v nasprotju z ocetom karlom v je bil filip pravi spanec fanaticen katolik in ves predan dolznostim in delu prej je bil podoben duhovniku ali menihu kakor pa vodji najvecje evropske velesile filip ii ni maral ne dvornih zabav ne plesov in ne lova raje se je zapiral v svojo delovno sobo in delal ni maral vojn toda po usmrtitvi marije stuart je poslal nad anglijo svojo nepremagljivo armado odprava se je koncala s katastrofo napoleon v spaniji in na portugalskem leta napoleon zasede portugalsko maja odstavi spanskega kralja in na spanski prestol postavi svojega brata jozefa a ze kmalu potem se upre vsa spanija vojvoda wellingtonski ji pride na pomoc z britanskimi vojaki spanija je bila naseljena od najstarejsih prazgodovinskih casov v paleolitiku so v njej prebivali ljudje cromagnonskega tipa ki so zapustili dragocene sledove o svojem lovskem zivljenju tudi v jamski umetnosti altamira bogati arheoloski osrtanki dokazujejo da je bila tudi v neolitiku sorazmerno gosto obljudena nosilci neolitske kulture so bili verjetno liguri po imenu najstarejsi znani prebivalci spanije v bakren in bronasti dobi so se v juznih in in vzhodnih delih naselili iberci ki so verjetno izvirali iz severne afrike libije po njih se je pirenejski polotok v antiki imenoval iberski v stol pr n s so od severa prodrli kelti ter se naselili v zahodnih in osrednjih delih tam so se mesali z iberi grki in rimljani so so staro prebivalstvo spanije res imenovali keltoiberce kot povsod v zahodni in srednji evropi so so kelti tudi v spaniji postali nosilci mlajse zelezne dobe t i latenske od anticnih kulturnih narodov so v spanijo prvi prisli fenicani od l pr n s dalje so ustanavljali na njenih juznih obalah kolonije gadir pozneje godes zdaj cadiz malaka zdaj malaga od stoletja pr n s pa so tudi grki ustanavljali kolonije na vzhodni strani sagunt hemerscopium idr ko so bili kartazani v prvi punski vojni porazeni so hoteli nadomestiti izgubo sicilije s tem da so zaceli osvajati spanijo hamilkar barkas in hanibal ter se pri tem opirali na fenicanske naselbine proti koncu stoletja je bila pod kartazansko oblastjo po imenu vsa spanija razen grskih kolonij ki stopile pod varstvo rimljanov druga punska vojna je prenesla spopad med kartazani in rimljani tudi v spanijo vojna se je koncala s porazom kartazanov in tako so l pr n s rimljani zavladali celotni spaniji ki pa so bili dolgo njeni gospodarji le po imenu ker so se morali vse do l pr n s neprestano boriti z gorjanskim prebivalstvom zlasti hud je bil odpor ob viriatovi vstaji do pr n s ki je bila zlomljena sele z razrusenjem mesta numancije uporniskega sredisca v osrednji spaniji rimljani so polotoku prinesli suznjelastniski red in svojo omiko zaradi goratega ozemlja in bojevitega prebivalstva pa je ta kultura zajela le mesta in obmorske kraje vse do konca rimske oblasti v st n s je bila spanija najbolj nemirna rimska provinca celo mnogi rimski demokrati in republikanci so v boju proti aristokratom in diktaturi pogosto nasli oporo v uporni spaniji ter v njej zacenjali vstaje obdani s spanskimi gorjanci sertorijev upor l pr n s med velikim preseljevcanjem narodov v stoletju so na polotok prodrla razna germanska plemena vandali vizigoti svevbi in alani trajno pa so se naselili samo vizigoti proti koncu stoletja so ustanovili vizigotsko drzavo in unicili rimsko oblast v stoletju so se med zahodnimi goti zaceli porajati zgodnjefevdalni druzbeni odnosi in zacelo je prodirati krscanstvo slabosti in nerede v drzavi je izkoristil bizantinski cesar justinijan ter ji sredi stoletja iztrgal pokrajine ob morju v zacetku stoletja je postal polotok tarca arabskih osvajalcev ki so se zdruzili z berberskimi plemeni ter l vdrli v spanijo zahodni goti so bili so bili po kratkem odporu premagani in drzava je bila unicena smrt zadnjega kralja roderika v bitki pri jerez de la frontera osvojeni polotok je postal najprej provinca kalifata arabske drzave ko se je ta l razcepil pa poseben kalifat s sedezem v cordobi arabci niso bili dolgo casa gospodarji vse spanije karel veliki jim je ze proti koncu stolertja iztrgal severni del od pirenejev do reke ebro ter tam ustanovil vojasko urejeno podrocje spansko marko ko je razpadla drzava karla velikega je nastalao vec zgodnjefevdalnih krscanskih drzav te so bil sovraznice arabcev katerih oblast je bila tzlasti sibka v osrednjih goratih pokrajinah arabci so imeli trdno opororisce edino v jizni spaniji ki so jo skupaj z islamiziranimi berberi naselili kot mavri ali moriski arabci so bili za te kraje gospodarsko in kulturno mocno pomembni uvedli so poledeljstvo z umetnim namakanjem nove poledeleske kulture breskeve marelice pomarance bombaz murvo itd napredno zivinorejo vrste zlahtnih konj in znamenite merino ovce prinesli so arhitekturo z arabeskami ki dajejo znacilnost slovotemu arabskemu ali mavrskemu slogu dzamija v cordobi grad alhambra v granadi dvorec alcazar v toledu idr cvetele so razne znanosti o njih so predavali v visokoih solah v cordobi in grenadi astronomija filozofija medicina idr razvila se je trgovina zaradi katere so vzcvetele stevilne obrti pomorstvo in trgovina zgodnje fevdalne krscanske drzave v severnem delu polotoka so si zelele to ozemlje znova osvojiti zato pa so leon navara kastilija aragonija s katalonijo ter portugalsko v stoletju napovedale spanskim arabcem vojno ta je trajala s presledki od do ter je v zgodovini znana z imenom reconquista ponovna osvojitev vojna je potekala od vsega zacetka na skjodo arabcev ker je cordobski kalifat tik pred vojno razpadel na vrsto samostojnih knezevin prvi uspeh je bilo zavzetje toleda l ze leta pa so bili arabci hudo porazeni pri navas de tolosa kmalu nato je padla cordoba ter vecina sedanje spanije in portugalske arabci so se obdrzali samo se v juzni spaniji s sedezem v grenadi grenadski emirat tam so ostali do l ker je tam zivelo njihovo prebivalstvo in ker so dobivali stalno pomoc muslimanov iz severne afrike med reconquisto se boja udelezevalo vse prebivalstvo polota kmetje mescani vitezi hidalgi in predstavniki krscanske cerkve ki je oznacila reconquisto za krizarsko vojno proti nevernikom spansko ljudstvo je opevalo to vojno v junaskih pesmih v katerih je najbolj znan junak cid med stalnim bojevanjem se je kmetom in mescanom posrecilo do konca stol ohraniti osebno svobodo ter znizati dajatve fevdalcem in cerkvi na minimum ko pa se je vojskovanje nekoliko poleglo je posvetnim in cerkvenim fevdalcem uspelo spremeniti vecino kmetov zlasti v aragonu in kastiliji v tlacane ter jim naloziti huda bremena zaradi tega so proti koncu reconquiste izbruhnili v kataloniji kmecki upori pod vodstvom hidalga verntagliata l pa pod vodstvom kmeta pedra juana sala vendar so upore zatrli in ljudstvo je prislo pod fevdalno suzenjstvo lastnih plemicev ki je bilo hujse od arabskega dve najvecji drzavi kastilija z leonom in aragonija s katalonijo sta hoteli strniti svoje sile za zatiranje novih kmeckih uporov hkrati pa za dokoncanje reconquiste zato sta se l zdruzili v eno drzavo spanijo dinasticni temelj zdruzitve je bila poroka ferdinanda aragonskega z elizabeto kastiljsko ferdinand je postal prvi spanski kralj kot ferdinand v katoliski vladal je opiral se je na cerkev ter sebi vdano plemstvo ze v zacetku vlade je skrcil stanovske pravice cortesa in privilegije mest ter zacel absolutisticno vladati kmalu mu je postala glavna opora inkvizicija uvedena ki je bila do odprave l strasno orozje absolutizma in fevdalcev za vlade ferdinanda v se je koncala tudi reconquista z osvojitvijo granade in prikljucitvijo juzne spanije k spanski drzavi ki si je skoraj hkrati pridobila tudi gornjo navarro in kanarske otoke s tem je dobila v glavnem svoj sedanji ozemeljski obseg zaradi pomorsko trgovske tradicije ki so jo podedovali od arabcev so se tudi v krscanski spaniji razvijali geografija astronomija in pomorstvo vanjo so prihajali stevilni pomorci in pustolovci zlasti iz italije ter predlagali dvoru naj bi se lotil raziskovanja novih dezel in morskih poti eden med njimi je bil tudi kolumb ko je dobil od ferdinanda v denarna sredstva jel odkril ameriko kolumbovi nasledniki konkvistadorji so s pomocjo osiromasenih spanskih hidalgov in drugih pustolovcev osvojili vso srednjo in juzno ameriko razen brazilije to so l odkrili in zasedli portugalci med spanskimi konkvistadorji sta bila najbolj znana herman cortez osvojitelj mehike in francisco pizzaro osvojitelj drzave inkov ter razseznih pokrajin juzne amerike osvojene dezele v novem svetu so postale spanske kolonije in spanija se je spremenila v najvecjo pomorsko in kolonialno silo ker pa v spaniji ni bilo pogojev za nastanek mescanskega razreda kot na nizozemskem in v angliji sta dvor in plemstvo izkoriscala kolonije skrajno primitivno in jih spravila v gospodarsko zaostalost katere sledovi so ostali v vseh drzavah latinske amerike do sedaj visek moci je dosegla fevdalna spanija v stoletju pod kralji iz habsburske dinastije karel v od do kralj od ter njegov sin filip ii kralj od ze na zacetku svojega vladanja je karel v podedoval bogato nizozemsko leta pa so ga izvolili za nemskega cesarja filip ii je razsiril drzavo z osvojitvijo filipinov leta pa je podedoval se portugalsko kraljevsko krono ter s tem dobil v roke vse portugalske kolonije v indiji toda ze takrat je ztacela spanija zaradi svoje fevdalne zaostalosti propadati ter se zaradi tega ni moglca obdrzati kot velesila v odnosu do nizozemske in anglije ki sta stopili na naprednejso pot kapitalisticnega razvoja karel v je branil katolicizem pred portugalskim gibanjem ter je dozivel neuspeh v nemciji zato je le to moral prepustiti bratu ferdinandu to je pomenilo razkosanje enotnega habsburskega cesarstva na spanski in avstrijsko nemski del ko je tudi filip ii izvajal na nizozemskem inkvizitorski teror in absolutisticno politiko je l izzval nizozemsko burzuazno revolucijo ki se je koncala z zmago burzuaznih sil ter odcepitvijo nizozemske od spanije v spopadu z anglijo je bil l porazen na morju ko je bila njegova slovita nepramagljiva armada razbita v la manchu spaniji in z njo zvezani portugalski je ta poraz odvzel prevlado na morju in v stoletju je zdrknila na raven drtzave drugega reda kot pomorsko trgovske sile pa so zrasle nizozemska anglija in francija to propadanje spanije s portugalsko je spremljalo tudi razpadanje portugalskega kolonialnega imperija v indiji ki so se ga v stoletju polastili nizozemci indonezija ter anglezi indija hkrati z vojaskim in kolonialnim razpadom pa so sli po zlu tudi poljedelstvo obrt manufaktura in trgovina v stoletju je spanija pod kraljema filipom iii vladal do ter filipom iv vladal do toliko oslabela da se je morala odreci tudi nekaterim evropskim posestim z westfallskim mirom nizozemski s pirenejskim mirom l pa pokrajini artois v korist francije proti koncu stol se je prebivalstvo skrcilo na polovico v primerjavi s stevilom v stoletju od mio na mio bila je velika samo se po nekaterih predstavnikih kulture kot cervantes in slikarja velasques ter murillo za vlade karla ii sta francija in avstrija kovali nacrte o dedovanju spanskega prestola in razdelitvi spanskega ozemlja to je povzrocilo vojno za spansko dediscino spanska nasledstvena vojna ki se je koncala z utrechtskim in rastattskim mirom in sicer na skodo spanije na spanski prestol so postavili francoske bourbone filipa v vnuka ludovika xiv belgijo milano in juzno italijo so dali avstriji sardinijo savoji gibraltar pa je dobila velika britanija po vojni za spansko dediscino je bila spanija vse do stol pod mocnim politicnim in kulturnim vplivom francije v polovici stoletja jo je nekoliko zajelo razsvetljensko gibanje zacel se je boj proti jezuitom ki se je koncal z njihovim izgonom najprej s portugalske in francije nato pa l se iz spanije to je prisililo papeza klementa xiv da je l tudi uradno odpravil jezuitski red obnovljen je bil l pod vlado papeza pija vii med francosko revolucijo je postala spanija bojisce ko pa je napoleon premagal drugo koalicijo mir v lunevillu in v amiensu je primoral spanskega kralja karla iv vladal do da je postal njegov zaveznik v boju proti angliji to zaveznistvo je bilo za spanijo skodljivo ker se je koncalo l s porazom spansko francoskega brodovja pri trafalgarju spanija je ostala brez mornarice in ves pirenejski polotok je prisel pod mocan angleski vpliv napoleon je l razglasil ukaz o kontinentalni blokadi l pa je osvojil najprej portugalsko in marca tudi spanijo vrgel je s prestola karla iv in njegovega sina ferdinanda vii ter ju odpeljal v francijo na spanski prestol pa je postavil svojega brata jozefa vladal spansko plemstvo je bilo pripravljeno sprejeti ti spremembo ljudstvo pa se je maja v madridu uprlo ker je doumelo da gre za okupacijo vstajo so v madridu surovo zatrli toda razsirila se je na vso drzavo kot osvobodilna vojna zoper francoske osvajalce boj je bil tako srdit da je napoleon dozivel svoje prve poraze ze v spaniji l general dupont je bil porazen in cela divizija se je predala upornikom znana je junaska obramba zaragoze kjer je padlo spancev in mnogo francozov tudi ponovni napoleonov pohod proti spaniji s mozmi ni mogel umiriti dezele v cadizu so sestavili novo spansko vlado ki ni bila odvisna od napoleona l so se v cadizu zbrali spanski cortesi ter sprejeli liberalno ustavo ki je bila dolga leta vzor ustavnih prizadevanj juznoromanskih dezel zaradi gospodarske in druzbene zaostalosti osvobodilni boj spanskega ljudstva ni dobil oblike burzuazne revolucije v vodstvu so bili vecinoma veleposestniki in katoliska duhovscina ki so nameravali obnoviti fevdalno mon arhijo zato se je po napoleonovem padcu vrnil na prestol ferdinand vii kralj in s starim fevdalno absolutisticnim redom ustavo izl pa so odpravili osvobodilni boj v spaniji je vzpodbudil spanske kolonije v srednji in juzni ameriki da so se l uprli kolonialni oblasti boj je trajal do l in kolonije so ga se bolj zilavo nadaljevale ko se je v spanijo vrnil fevdalni absolutizem vojna se je konacala z odcepitvijo kolonij in postopnim formiranjem sedanjih drzav v latisnki ameriki uporu se je pridruzila se brazilija ki se l locila od portugalske spansko ljudstvo se ni hotelo sprijazniti s fevdalnim absolutizmom zato je l izbruhnil upor pod vodstvom riega ferdinand vii je moral pod pritiskom upornikov odpraviti inkvizicijo obnoviti ustavo iz l ter dovoliti sestavo liberalne vlade novi cortes je izvedel nekaj pomembnih reform zaprli so mnogo samostanov ter zaplenili njihovo premozenje duhovscina se je morala podrediti drzavnim zakonom veleposesti so zmanjsali s cimer se je utirala pot kapitalizmu toda notranja nasprotja so se zacela zaostrovati liberalna stranka se je razcepila na dve krili t i moderadosi so se naslanjali na visoko burzuazijo in liberalne dvorske kroge eksaltadosi pa na srednjo in nizjo burzuazijo ki je zahtevala omejitev kraljeve oblasti ter nadaljevanje vztrajnega boja proti kontrarevoluciji vojaska intervencija svete alianse in notranje fevdalno klerikalne sile so nazadnje l zatrle upor nato pa se je v glavnem obnovilo staro stanje ferdinandu vii je sledila mladoletna hci izabela ii namesto nje pa je dolgo imela oblast v rokah njena mati marija kristina mladi kraljici je odrekal pravico do prestola don carlos brat ferdinanda vii ter je zacel zoper njo vojno okrog sebe pa je zbral najbolj reakcionarne fevdalno klerikalne sile v tej prvi karlisticni vojni sta se izabela ii in njena mati precej naslonili na burzuazijo in liberale zato je ta vojna pomenila boj za staro ali novo spanijo med vojno so izdali razne napredne ustavne reforme ustava l in nazadnje je bil don carlos prermagan in vojna se je koncala vendar dolgo casa ni bilo stabilnega rezima menjavale so se vojasko diktatorske in liberalne vlade dokler ni leta izbruhnila burzuazno liberalna revolucija ki je vrgla izabelo s prestola ter jo pregnala novi burzuazno liberalni rezim se je skusal najprej stabilizirati kot ustavna monarhija pod kraljem amedejem ii po njegovem odstopu pa kot republika vendar ni prislo do stabilizacije ker se je s podporo vojasko reakcionarnih sil vrnila na oblast dinastija vourbonov alfonz xii sin izabele ii vladal neredi so trajali se nekaj casa druga karlisticna vojna nazadnje so oblasti izdale po obliki liberalno v resnici pa nazadnjasko monarhisticno ustavo l ki je ostala v veljavi do revolucije sele proti koncu stoletja ko je vladal kralj alfonz ii je vlada premiera sagastie izvedla nekaj liberalnih reform svobodo tiska in zborovanja splosno volilno pravico za vse moske uvedbo porote na sodiscih civilno poroko itd politicni pretresi ki so vzenmirjali spanijo v drugi polovici stol so bili odsev njene gospodarske in druzbene zaostalosti agrarno vprasanje ni bilo urejeno ker je vecina zemlje pripadala bivsim fevdalcem cerkvi in drugim veleposestnikom kar je izzvalo hude kmecke upore in industrija se je slabo in pocasi razvijala zvecina le v kataloniji z zacetki industrije pa se kazejo tudi zacetki delavskega gibanja l so nastale prve delavske organizacije l pa je bila ustanovljena spanska socialisticna delavska stranka pod vodstvom pabla iglesiasa od so postali socialisti zelo aktivni zaceli so izdajati casopis el socialista organizirali prvo veliko stavko kmalu nato pa uvedli tudi proslavljanje maja prvic delavske stavke so se nadaljevale tudi v zacetku stol zlasti v rudarskih revirjih asdturije in industrijskih podrocjih katalonije in valencije pogosto so te stavke dobile obliko politicnih bojev od spopadov delavstva s policijo do vstaje v barceloni l vendar je prvi poslanec socialisticne stranke pablo iglesias v corteso prisel sele l zaostala spanija je vzdrzevala tudi v ostalih kolonijah skrajno reakcionaren sistem uprave zato so se vrstili upori zlasti na kubi ob neki taki vstaji l so zda napovedale spaniji vojno v treh mesecih je bila spanska mornarica unicena in spanija je morala skleniti mir morala se je odpovedati kubi puerto ricu in filipinom to izgubo je kasneje nadomestila z zasedbo spanskega maroka s privolitvijo francije dogovora in v zacetku stol je tudi spanija stopila v imperialisticno fazo kapitalizma znacilno zanjo je da spansko gospodarstvo uvaza angleski francoski in nemski kapital in postaja vedno bolj odvisna od njega hkrati pa je hotela visoka financna oligarhija onemogociti delavsko in revolucionarno gibanje ter se je zaradi tega vedno mocneje povezovala z vojaskimi klerikalno veleposestniskimi krogi iz cesar se je pozneje razvij spanski fasizem prve svetovne vojne se spanija ni udelezila vendar je po vojni tudi njo zajelo mocno revolucionarno demokratsko in delavsko gibanje kar je potrdila tudi ustanovitev komunisticne partije l revolucionarnodemokratsko gibanje je zacasno zatrla vojaskoprofasisticna diktatura generala prima de rivera l ki jo je strmoglavila sele burzoazno demokratska revolucija ta je vrgla monarhijo ter razglasila republiko nova ustava je zajamcila drzavljanske in politicne svoboscine ter omogocila delovanjew politicnih strank in delavskih organizacij pod vodstvom komunisticne partije so formirali ljudsko fronto blok demokratskih sil ki je zmagal na volitvah l ter nato sestavil vlado ljudske fronte takrat pa so vojasko fasisticni krogi pod poveljstvom generala franca zaceli drzavljansko vojno proti zakoniti ljudski vladi po treh letih prelivanja krvi je reakcija s pomocjo maroskih kolonialnih cet ter ob neposredni intervenciji fasisticne italije in nacisticne nemcije nazadnje zmagala in general franco je postavil fasisticni rezim ki je trajal vse do francove smrti l spanskemu ljudstvu so v boju za demokracijo in republiko pomagali tudi stevilni prostovoljci iz raznih drzav tudi iz slovenije boj pa ni bil uspesen predvsem zaradi burzoazno demokratskih zahodnih drzav ki so dopustile zunanjo vojasko intervencijo fasistov in nacistov v ii svetovni vojni se je spanija formalno drzala ob strani v resnici pa je bila tiha zaveznica fasisticnega bloka ter je poslala proti sovjetski zvezi na vzhodno fronto fasisticne oddelke t i sinjo divizijo ki je operirala na odseku pri leningradu po koncani vojni l so spanski rodoljubi v izgnanstvu v mehiki ustanovili spansko republikansko vlado ki jo je priznavalo vec drzav kljub zmagi nad fasisticnim blokom in mocnemu antifasisticnemu gibanju po svetu in v spaniji sami se je fasisticni rezim generala franca obdrzal spanija se je v letih francove vladavine pocasi le odpirala po njegovi smrti l ko ga je nasledil princ juan carlos ki je bil okronan za kralja pa se je spanija zacela demokratizirati