zgodovina domacega kraja menton g branko potisk ustvaril sers tine pajk cg zgodovina domacega kraja opis kraja kje lezi zgodovina kraja kdaj kje uvod jedro zakljucek trg dravograd lezi v prijazni dolinici kjer se steka topla mislinja z bistro mezo nakar vzame obe zelena drava pod svoje mogocno okrilje dravograd lezi m nad morjem steje his s priblizno prebivalci obdan je okrog in okrog z gostimi smrekami obraslih hribov ki skrbijo z omenjenimi rekami vred za cist zdrav z ozonom prepojen zrak ki tako dobro vpliva na zrahljane zivce in pljuca ljudi ki so primorani prebiti vecino zivljenja v prasnih nemirnih mestih za majhne sprehode sluzijo ti sencni hribi z lepimi razglednimi tockami v dravsko mislinjsko in mezisko dolino ter v sosedno avstrijo nedalec od trga se nahaja neizrabljen vrelec mineralne vode ki je izvrstna za prebavo po lepi gozdni poti se pride v minutah do dobro ohranjenega gradu' buchenstein' ki vsebuje zelo veliko starinskih znamenitosti lahko dosegljivo in z lepim razglegom vabece gledata na trg in njegovo okolico romarski cerkvi sveti kriz medvojno pribezalisce visarske mater bozje in sv peter za malo daljsi izlet sluzi m visoka ojstrica odkoder se pride v dveh urah na kosenjak m s krasnim razgledom po nasih planinah ter po velikem delu avstrijske koroske in stajerske deset minut od vrha ze na avstrijski strani se nahaja oskrbovana planinska koca takozvana roßhütte v enem dnevu se pride tudi na ursko goro plesivc m visoko od koder se vidijo kamniske planine karavanke ter cela koroska z njenimi prelepimi jezeri vrbskim klopinjskim baskim ter celovcem in beljakom v dravogradu je krizisce zeleznice ki pelje na eni strani proti mariboru na drugi skozi prevalje v celovec na tretji cez st pavel in wolfsberg na dunaj oziroma gradec v trgu je posta ki ima telegraf in telefon z relacijo z avstrijo nemcijo madzarsko italijo holandsko ter svico trg je sedez banovinskega zdravnika v trgu se nahaja orozniska postaja in oddelek financne kontrole za prijetno letno bivanje je v trgu in najblizji okolici na mezi na razpolago tujskih sob s posteljami po zelo zmernih cenah bodisi v restavracijah in gostilnah bodisi privatnih hisah kdor hoce prebiti svoj dopust v miru in si v lepi zdravi naravi okrepiti svoje telesne in dusevne sile naj pride v dravograd kjer bo nasel vsega tega v izobilju v uredbi o razdelitvi drzavne na oblasti uradni list pokr uprave za slovenijo kos od maja stevilka se v clenu deli tudi mariborska oblast na upravne enote sreze kot tretji se navaja srez dravograjski sodna okraja marenberg in gustanj s to uredbo ki je imela kar nato stopi v veljavo je bil prideljen marenberski okraj iz slovenjgraskega pri katerem je bil od leta k dravograjskemu nazaj h koroskemu delu stare ocetnjave h kateremu je se pred stoletji spadal in iz katerega je bil leta po smrti koroskega grofa bernarda trusenjskega in mariborskega izlocen in priklopljen stajerski mejni grofiji samo po sebi je umevno da ni dobil novo stovorjeni srez z gornjo naredbo samo imena temvec bi bil moral biti tudi sedez sreza v dravogradu nesrecno nakljucje pa je hotelo da prav tedaj ni bilo mogoce dobiti v dravogradu prostorov niti za urade niti stanovanj za uradnike in tako je pac zacasno moral ostati sedez sreza v prevaljah izven vsakega dvoma pa je da je v vsakem bodisi v geografskem ali prometnem ali kateremkoli oziru res samo dravograd sredisce sreza kamor resnicno tudi spada njegov sedez to dejstvo je uvidela in upostevala tudi kr banska uprava ko je izdala dne februarja pod st i no odlok s katerim je ponovno dolocen dravograd za sedez sreskega nacelstva ako se tam postavi primerna nova zgradba upamo da je s tem stvar koncno veljavno urejena in se sreski uradi kmalu tudi res preselijo v dravograd ker je to pac v interesu prebivalstva nasega sreza da tudi iz historicnega vidika podkrepimo in utemeljimo odlocbo kr vlade o sedezu sreza v to svrho hocemo podati zgodovinsko sliko dravograda od momenta ko prvic citamo ime traberg v listinah pa do smrti zadnjega moskega clana rodu gospodov dravograjskih otona ii ki je umrl leta torej prvih let razvoja trga gospodje dravograjski prides li z vlakom s katerekoli strani zagledas od dravograda najprvo razvaline starega gradu na hribu nad trgom na prav lepem kraj in za grad zelo primernem prostoru si je sezidal vitez svoje zavetisce toda kdo pa in kdaj to vprasanje hocemo naprej resiti vir v katerem je prvic imenovano ime dravograda traberch nahajamo v nekem admontskem kodeksu nanasa se na leto tam je govor o tem da je kunigunda soproga koroskega grofa bernarda trusenjsko mariborskega izroci svoje posestvo na radaljnu nad marenbergom deloma admontskemu deloma pa sentpavelskemu samostanu iz onega zapiska zvemo da se je polastil treh kmetij s silo kolon trusenjski dveh pa ortolfus fortis v podraku pri marenbergu slednji je imel tudi en samostanski mlin kateraga se je pa polastil ortolf dravograjski starejsi ako se je ortolf ze imenoval po kraju ali vsaj po gradu dravograjski potem je vsaj slednji moral ta cas ze biti zgrajen s tem pa da se omenja ortolf starejsi je obenem tudi receno da je imel sina z imenom ortolf isti ortolf starejsi je leta izdal brzkone na smrtni postelji neko listino v kateri izjavlja sentpavelskega samostana da bi zadobil odpuscanje je daroval istemu samostanu kmetij v pesnici izrocil pa je te kmetije kolon trusenjski kakor bodemo malo nizje videli je bil ta ortolf iz rodu gospodov trusenjski in ustanovitelj dravograda ceravno imenuje poznejsa listina pa brzda pomotoma kot ustanovitelj kolona trusnjskega veliko vaznosti za nas kraj je vest ki jo imamo sedem let pozneje sentpavelski opat peregrin pilgrim se je leta pritozil na papeza aleksandra zoper kolona trusenjskega ker je ta na samostanskih tleh sezidal grad dravograd castrum trahburk ter se polastil imetja v okolici tega gradu tudi je isti kolon dal tam postaviti cerkev namrec cerkev svetega vida v trgu ter zaradi njene posvetitve napravil priziv na papeza papez je nato velel da naj se grad porusi zemlja pa vrne samostanu tudi se tam postavljena cerkvica sme posvetiti le v imenu samostana torej tega leta je bil grad ze dograjen tudi naselbina je ze imela po gradu ime okoli leta iz tega in pa iz dejstva da se takrat gradovi niso sezidali v enem ali dveh ali treh letih temvec so jih gradili do dvajset let smemo nedvomno sklepati da segajo zacetki danasnjega dravograda nazaj v sredino stoletja torej okoli leta sezidali so grad gospodje trusenjski trusnje severozapadno od velikovca zelo plemeniti in imovita rodbina iz katerega so izsli tudi gospodje volsperski vuzeniski grabstanjski brzda tudi marenberski planinski nad sevnico in se drugi porusili gradu kajpada sploh niso rodovnik gospodov dravograjskih rainbert de truhsen ortolf starejsi u konrad i u kolon i u henrik i dravograjski u gotfrid i u hci ortolf mlajsi konrad ii zena grofica matilda de lebenau kolon ii po u gotfrid ii po u oton i dravograjski po u zena umrla kondrad iii po u palebanus albert po u de maerenberg valhun u henrik ii dravograjski u matilda omozena s kolonom adelajda omozena z offonom de puten neza omozena z leopoldom wildon elizabeta oton ii dravograjski u matilda omozena z otoinom de ror u getruda omozena z herberdom de fulmenstain u prav tako vazna kakor gornja je tudi naslednja vest ko jo imamo par leta pozneje okoli leta brata kolon in henrik trusenjska se pogodita v velikovcu s sentpavelskim opatom zaradi posestva v dravogradu tako le kolon in henrik priznata lastninsko pravico sentpavelskega samostana do vseh posesti katere sta pri dravogradu unicevala ter odstopita samostanu dve od njunega necaka ortolfa jima izroceni kmetiji in tam postavljeni grad dva dvorca v trgu dravogradu izrocita samostanu v svetem pavlu s pogojem da imata onadva in pa henrikovi zakoniti dedici vse to kot fevd samostanksi ljudje smejo v korist menihom upotrebljavati gozd za gradom nadalje bodeta vse kar sta nekdaj odrajtovala cerkvi a ji pozneje odtegnila rade volje zopet dajala in sicer od travnikov na gori pri gradu in od njiv posebno tistih ki so pod gradom pri trgu kjer prebivajo mlinar in pa dva podloznika samostanski podlozniki imajo tudi ce hocejo pasti ali kaj drugega delati svobodno pot na goro in z gore kolon in henrik tudi izjavljata da naj v bodoce odpadejo vse davscine in sluznosti katere so morali do tedaj podlozniki samostana njima in gradu placevati samostanskim podloznikom tudi ni treba v trgu in foto vec placevati mitnine in drugih trznih terjatev brez dovoljenja sentpavelskega opata tudi ne sme nihce od samostanskih ljudi zahtevati mostnino pri mostu ki je pod dravogradom celo kopico zanimivosti zvemo iz tega porocila ortolf starejsi je torej bil brat kolona in henrika njegov sin ortolf mlajsi pa se je brzkone hotel otresti sitnosti s sentpavelskim samostanom in je zato izrocil grad in vso prilasceno si posest okoli dravograda stricema kolonu in henriku kolon je bil menda oni ki je imel tudi pri marenbergu protipravno neke kmetije v listinah se imenujejo krat henrik pa je prevzel vso dravograjsko posest in je ustanovitelj rodu gospodov dravograjskih prav redko srecamo henrika i dravograjskega v porocilih z imenom dravograjski ponajvec je podpisan kadar je bil kot prica navzoc pri pecatenju pravnih listin z imenom henricus de truhsen kar bi nepoznavalca takratni razmer utegnilo zvesti na napacno pot povsem naravno je da si vsak ako mu je dana izbira pridene naslov ki je bolj znan in upostevan znamenitejsi so kajpada bili starodavni trusnjani in bas zato se je seveda henrik raje nazival za trusnjana kakor pa za malo znanega dravograjskega da je pa vendar oboje ena in ista oseba to nam potrjujejo razna dejstva predvsem seveda to da je vedno zraven kadar gre za kako spremembo posesti v njegovi sosescini pa tudi v lastnih zadevah se raje posluzuje imena trusenjski kakor dravograjski najboljsi dokaz pa so pozneje pecatni odtiski listina govori o henriku dravograjskem pecatni odtisek pa ki korespondira nosi napis sigillum henrici de truhse henrik i dravograjski je bil ozenjen z grofico matildo de lebenau vdovo po spanheimovcu sifridu de lebenau in je imel z njo pet sinov kolona gotfrida otona konrada in alberta dravograjske posesti je dobil oton v dobi od do srecavamo v listinah veckrat kot prico tudi rajnberta dravograjskega tega menda ne moremo pristevati v rodu dravograjskih vendar vemo da je bil njegov zet albert zgoraj omenjeni sin henrika dravograjskega ker se veckrat imenuje v zvezi s trusnjani ta rajnbert je imel dve kmetiji pod dravograjskim gadom zraven potoka ki se je oni cas zval vohse razen tega pa tudi neke fevde pri smarjeti blizu svetega pavla v labodski dolini pred letom je bil brzkone henrik i dravograjski ze mrtev njegov sin oton i se je hotel udeleziti kot krizar pohoda v sveto dezelo zato je prodal samostanu v svetem pavlu svojo posest sekozen pri vuzenici za mark da si pridobi sredstev za potovanje in spremstvo samostan pa mu je to posest potem zopet prepustil v fevd posestvo sekozen je podedoval oton po svoji materi grofinji matildi leta ko je sentpavelski opat ulrik odredil da se dohodki od tega posestva uporabijo za delitev splosne miloscine je dodal k temu se oton dve kmetiji da bi se vrsile zanj se posebne molitve vendar si je pridrzal na teh kmetijah sodno in zavetnisko pravico lastil si je nadalje okoli po fevdnem pravu tudi neko kmetijo pri hrastu hard pri st pavlu to mu je opat odkupil za mark tudi pri marenbergu je imel oton posestva neko kmetijo pri vizingi je podelil samostanu v vetrinju dobil je pa v dosmrtni uzitek neko hiso v velikovcu sest let kasneje je daroval neka zemljisca samostanu v zwetlu gor avstrija okoli leta mu je umrl eden sin kateri ni receno brzkone valjhun ki se omenja leta in pa zena menda sta bila pokopana oba pri st pavlu kajti pri isti priliki je podelil sentpavelskemu samostanu za sinom eno kmetijo v gorah pri dravogradu menda v ojstrici za zeno pa sest kmetij v zrnovcu pri gomilici gornjo daritev je pa oton storil brzda tudi se iz drugega vzroka iz nekega pisma papeza honorija iii od v zvemo namrec da si je med drugim tudi oton i dr protipravno prisvojil neka posestva in se druge stvari sentpavelskega samostana in naredil vec drugih krivic papez naroca da se krivice zopet popravijo in da temu nalogu ugodi obenem pa da stvar dobi bolj prijetno lice je izstavil listino o gornji daritvi oton je imel kakor izvemo leta sina henrika in valjhuna ter hcerke matildo adelajdo elizabeto in nezo matilda je bila omozena s kolonom zalmskih vuzeniskim adeljada z otonom de puten neza z liutoldom wildonskim elizabeta pa je bila se neomozena ko je decembra prodal oton svoje posestvo v waeclinsdorfu samostanu heilenkreuz na niz avstrijskem so se odpovedali tudi henrik matilda adelajda in elizabeta vsem pravicam do tega posestva neza pa sele leta tudi solnograski nadskof je visoko cenil gospoda dravograjskega nadskof eberhard je bil i osebno v dravogradu da potrdi otonovo podelitev neke kmetije v judendorfu samostanu v vetrinju tri dni nato najdemo otona ze v mariboru v spremstvu vojvode leopolda vi in tu je podelil dohodke treh mark pri ribnici ob vrbskem jezeru tudi vetrinjskemu samostanu vojvoda pa je daritev kot lastnik onih posestev potrdil zanimiva je listina z dne ii izstavljena tudi v mariboru s katero podeli isti vojvoda neke svoboscine zastran kamnitega mostu pri zidanem mostu ne toliko zaradi vsebine temvec zaradi vrstnega reda pric ker je ta v tem casu merodajen za stopnjo plemstva pred otonom dr so le gebhard zovneski in njegov sin kondrad leopold vojniski in njegov brat harmind de ort albert rogaski in rajnbert mureski za otonom pa bertold emerberski rudger polskavski leopold konjeniski in se drugi je torej brez dvoma na zelo castnem mestu redu sv ivana je podelil oton patronatske in druge pravice z vsemi desetinami v walkensteinu v pasovski in hradeku v olomuski skofiji za nas kraj najvaznejsi cin pa ki ga je oton skupaj z svojim sinom henrikom ucinil je bilo brez dvoma to da je dosegel pri solnograskemu nadskofu da se je leta premestil sedez fare iz laboda v dravograd o tem pa pozneje vec dravograd je bil za casa otona i ze dokaj znamenit kraj to nam dokazuje dejstvo da je bil celo avstrijski vojvoda leopold vi leta i sam tukaj in uredil zadevo zavetnistva nad dobrovaskim kapitljem sploh pa nahajamo kakor je razvidno iz mnogih ohranjenih listin otona nestetokrat v spremstvu takratnih velikasev zlasti pri vojvodu leopoldu vi je moral biti dobro napisan saj ga nahajamo v dobi od do v njegovem spremstvu krat pri koroskem vojvodu bernardu krat pri avstrijskem vojvodu frideriku dva krat pa tudi pri cerkvenih velikasih je uzival velik ugled saj ga je povabil sam solnograski nadskof krat kot prico pri izstavljanju listin enkrat krski skof enkrat briksenski skof seveda so to le ohranjeni dokumenti kolikokrat pa je se sicer bil na raznih dvorih in kako so ga cislali to smo lahko domnevamo in sklepamo iz omenjenih dejstev umrl je oton i brzkone kmalu po letu zadnje listine tega leta ga omenja kot brata otona stopil je brzkone v kak samostan ali red da se spokori svojih grehov in dobi milost pri bogu za razne krivice ki jih je ucinil v tej listini se tudi izrecno omenja oton kot dravograjski njegov sin henrik pa kot trusenjski najeklatnejsi dokaz da imamo za otona kakor henrika dva priimka kakor je pac bilo bolj na mestu za otonom i je prevzel dravograjsko posestvo njegov sin henrik ii bil je takrat okoli brzkone ze bolj v letih kajti ze leta je nastopil z bratom valjhunom prvic kot prica bil je torej ze tedaj okoli let star to nam potrjuje tudi vest iz leta ki pravi da je bilo njegovi soprogi bil je torej ze ozenjen ime tuta neznano iz katerega rudi razen brata valjhuna ki je brzda umrl leta je imel henrik se sestre kakor smo slisali ze v poglavju iii henriku ii in njegovi zeni tuti je odstopil vojvoda leopold vi leta kapelo v malem st pavlu na koroskem s patronsko pravico ta patronat je kasneje dobila prostija v dravogradu in ga ima se danes znano je tudi da je bil navzoc na turnirju v brezah bil je v spremstvu leopolda vi in je odsel potem z njim v krems sele iz listin iz l glasom katere je bil premescen sedez prazupnije v dravogradu zvemo prvic da je bil tudi ze pred ocetovo smrtjo solastnik trga dravograd to namrec oni cas ni bilo samo po sebi umevno takrat je tudi podelil kapelo v malem st pavlu in se drugi svoji novi zupniji pridrzal pa si je zavetnisko pravico da ni bil henrik ii nic boljsi od svojega oceta in obce vitestva onega casa to nam posebno lepo prica listina z dne ii izdano v dravogradu sentpavelski opat leonard in henrik ii dravograjski sta se prepirala pa tudi se kaj vec je menda bilo zaradi lastninske pravice nad crnecami zaradi srebrnih rudnikov pri zvabeku in ondotnih desetin zaradi tretjine mitnine v dravogradu zaradi zavetnistva na remsniku in v sekozni in pa zaradi pravice da bi bili v st pavlu pokopani on henrik in njegovi sorodniki dalje zaradi mitnine v velikovcu zaradi nekih kozuhov zaradi hriba na katerem se je postavil velikovski grad in zaradi lastnine zaveznistva v tripsac vse te zadeve so uredili naproseni razsodniki tako da se je prisodila lastninska pravica do crnec henriku prav tako pravica do polovice rudnika in desetin v zvabeku ter vsa mitnina v dravogradu le kar se bo rabilo za samostan v st pavlu je mitnine prosto henrik pa se odrece pravici do mitnine v velikovcu nadalje pravici do kozuhovine in do zavetnistva ni jasno katerega on in njegovi sorodniki naj se pokopavajo v st pavlu last vasi tripsach pa potrdi samostanu zaveznistvo pa si pridrzi henrik glede zaveznistva na remsniku in sekozni ni receno v pogodbi nic kako se je razsodilo brzkone je ostalo vprasanje odprto to listino je pecatil skupaj s sentpavelskim samostanom in beljaskim arhidijakonom henrik dravograjski njegov pecat je se dobro ohranjen in kaze v triglavem scitu doprsnega orla z razprostrtimi perutmi okoli pa napis s henrici de truchse v tej pogodbi zvemo tudi da je bilo ime grajskemu kastelanu v dravogradu ulrik imenujejo se nadalje se berengar verijand in konrad ki so morda bili grajski uradniki ali pa ugledni trzani ker so morali to pogodbo s prisego potrditi kar leto na to sta se sentpavelski opat in henrik ze zopet prepirala zaradi zavetniske pravice na remsniku in med velko in cermenico prisodilo se je vse opatu henrik pa je moral se placati mark odskodnine za katero vsoto je napravil henrik skode na imenovanih posestvih zvedeli smo da je ze oton i podelil vetrinjskemu samostanu dohodke mark v ribnici pri vrbskem jezeru to daritev je dne vii se henrik ii pomnozil pred vojvodom friderikom v gradcu s tem da se je odrekel v prid recenemu samostanu patronski pravici nad cerkvijo v ribnici korosko in kmalu nato je dodal se dovoljenje da si sme samostan iz njegovega gozda dobaviti potreben les kolikor ga zase rabi henrik ii je bil leta komorik vojvoda friderika kakor to pove neka listina tega leta leta januarja zopet zvemo o njegovi posesti v ribnici bratoma kolonu in otonu bekstajnskima je dal mark iz svojega urbarja in se mark dohodkov in svobodnjake proti temu da si ona dva v ribniski pokrajini ne bodeta sezidala gradu dva meseca vslej je henrik spico vojvode bernarda obnovil vetrinjskemu samostanu pravico drvarjenja v ribniskem gozdu obenem pa je podelil istemu samostanu se patronat nad cerkvijo v hodisah pri hodiskem jezeru ceravno je bila zadevqa glede posesti sekozni formalno ze dolgo urejena je vendar henrik delal sentpavelskemu samostanu tu venomer neprilike in skodo da napravi temu konec je prodal opat hartvig sekoozen kolonu trusenjskemu vuzeniskemu bratrancu henrika ces zdaj se pa vidva kavsajta pa ne samo sentpavelskemu tudi drugim samostanom je delal henrik sitnosti in tezkoce tako si je brez vsake podlage lastil pravico da mu osojski samostan sluziti letno eden kozuh vendar je bila ta zahteva leta za henrika negativno urejena da je bil henrik zelo imovit nam prica tudi dejstvo da je bil leta bratom rudolfu rajnbertu in kolonu z roza porok za mark napram solnograskemu nadskofu filipu sicer pa kazejo itak stevilne daritve in listine o izpremembi posesti na to da je bil bogat ker drugace tudi ne bi mogel biti na dvoru in bog si ga vedi kje vse zadnja vest ki jo imamo o njem datira z dne november izdana pa je listina v ribnici pri vrbskem jezeru kjer so kakor smo zvedeli imeli gospodje dravograjski veliko ako ne glavno posest in sigurno tudi svoj dvorec ta sklep je dovoljen z ozirom na veliko bojazen da bi si kak drug vitez sezidal svoj grad tudi le v blizini njihove posesti tega dne podarita henrik ii dravograjski in njegov sin oton ii svojemu komorniku rainbotu dvorec plazise ob hodiskem jezeru za tem utihne o henriku vsaka vest brzkone je zacetkom leta umrl da je bil henrik ii dr zelo ugleden in na dvorih visoko cislan o tem ni nikakega dvoma bil je kakor smo ze rekli komornik vojvoda friderika nestetokrat ga je spremljal na raznih potovanjih prav tako kakor friderikovega predhodnika vojvodo leopolda iv in koroskega vojvoda bernarda bil je v cislih pri solnograskemu nadskofu tudi v spremstvu cesarja friderika ga nahajamo parkrat taksna parada je stala tudi ogromno denarja pa kaj ko si je to mogel privosciti v za henrikom je prevzel dravograjsko gospostvo z vsemi pritiklinami sin oton ii o katerem slisimo v listinah iz leta prvic tedaj gotovo ni bil vec mlad ceravno molce o njem pisani viri brzkone je imel kako telesno hibo da ni mogel med svet no je pac moral doma gospodariti oce pa je klatil po svetu imel je se eno sestro matildo ki je bila omozena z otonom de ror oton ii je bil kakor zvemo iz listin od marca upravitelj slovenjgraske pokrajine ki je bila last oglejskih patrijarhov istega leta je prevzel tudi za svojega daljnega sorodnika rudolfa z roza porostvo napram bamberskemu skofu henriku za mark dne marca je bila pokopana v vitrinju otonova sestra matilda soproga otona de ror v blagor njene duse sta podarila istega dne gori imenovana vetrinjskemu samostanu dve marki dohodkov v vasi glognnitz oton ii dr sam pa se razen tega svojo zavetnisko pravico do neke kmetije v vizingi umrl je oton ii nekako sredi leta nevembra tega leta je sze podelil patrijarh gregor fevd katere je poprej imel oton ii dr do oglejske cerkve vojvodu ulriku bamberske kmetije v grafenbachu pa je dobil samostan v grebinju to je prilicno vse kar nam je znanega o zadnjem gospodu dravograjskem bil je ozenjen s kom ne vemo imel je eno hcerko pa nobenega sina zato je z njim izumrl slavni rod dravograjskih dravograjsko gospostvo je dobila v roke potem ko so bile urejene deden pravice drugih sorodnikov hci gertruda ki je bila omozena z heribordom de fulmenstain toda menda brez gradu ki je padel nazaj sentpavelskim menihom to pa je novo razdobje dravograjske zgodovine trg dravograd kakor smo ze slisali v zacetku je bil grad dozidan pred letom v tem casu je nastala na vznozju grajskega hriba tudi naselbina dravograd in sicer si imamo postanek kraja misliti tako le okoli je zacel ortolf trusenjski brzkone skupaj z bratom kolonom in henrikom i zidati grad na pripravnem hribu ki je obvladoval vso pokrajino na vse strani imenoval ga je po svoji legi na gricu poleg drave traberg brez dvoma so imeli trusnjani ze takrat precej podloznikov tod okoli ki so morali delati tlako dovazati gradivo sekati les itd zemlja na kateri je grad sezidan je bila tuja sentpavelska lastnina in so ti brzkone vlozili tudi ze prej proti zidanju svoj veto listine so se pac izgubile rokodelce ki so pri taki stavbi neizogibno potrebni so trusnjani povabili iz tujine brzda najvec nemcev ker je stavba napredovala le pocasi delalo se je menda le v toplih mesecih so se ti rokodelci v ravnini tik pod gradom in takorekoc pod njegovo zascito zgradili svoja stanovanja da se lazje varujejo tik drugo ob drugem tako je nastala naselbina dravograd njeni prvi prebivalci pa so bili brzda sami rokodelci oblike krajevnega imena pod katerim srecamo ime dravograd v stoletju in srednjem veku sploh so traberc ca traberch trahburg traberg trahberch ca traberk traheberch trawerch traburg koncem stoletja trabergkch pomen besede se poda tudi sam od sebe grad ali kraj na hribu ob dravi kakor vsak trg je imel tudi dravograd svoj grb zdi se pa da ga je dobil sele v ali stoletju grb prikazuje na zelenem polju korakajoce nazaj gledajoce velikonocno jagnje s posevno banderico nad hrbtom naselbina je torej nastala istocasno z gradom brez dvoma je tudi da so priseljenci dobili od grascaka dovolj zemlje za obdelovanje da so bili torej pravzaprav kmetovalci in po potrebi rokodelci obrtniki povsem naravno je da se je v naselbini ki je bila se povrh tik ob dezelni meji kmalu zacelo trgovati obrtniki so prodajali oziroma menjavali svoje izdelke z okolicani vendar je bilo za to trzenje potrebno dovoljenje dezelnega gospoda privilegij ni nam znano kdo in kdaj bi bil ta privilegij podelil dravogradu morda pa so si gospodje dravograjski kakor so si nasilno brez dovoljenja postavili grad in naselbino na tujih tleh brez vprasanja lastili tudi pravico trgovanja vsekakor se kraj med letom in ze imenuje trg inforo traberch in od tedaj naprej nikdar drugace kakor trg istocasno se imenuje pod gradom tudi most pons pri katerem se je pobirala mostnina te pa ni bilo treba placati podloznikom sentpavelskega samostana domneva se da je to taisti most ki se omenja leta aput montfrrar pomislek proti temu bi bil le radi tega ker se v nekem razkazu iz ca omenja med posestmi ki so jih imeli trusenjski gospodje kot fevd od sentpavelskega samostana grad in trg dravograd v trgu dva dvorca ravnina ki se je zvala heide blizu dravograda brod cez dravo pod gradom vendar ta s pogojem da se prevazajo vse samostanske stvari brez davka ce so vse te vesti popolnoma tocne potem pac moramo sklepati da je bil promet precejsen most potreben kaksna velika voda ga je odnesla napravili so brod pozneje pa so zopet zgradili most ki ga je pa brzda voda cez cas zopet odnesla kajti pozneje se zopet omenja tukaj brod urvar sicer so bili v dravogradu vsi pogoji za vecji promet dani edini vecji kraj ob dezelni meji lezec na glavni podravski cesti prehod v mislinjsko slovenjegrasko in mezisko ter dalje v junsko dolino pa tudi vsi pogoji za obmejno mitnico carinarnico na oni strani na stajerskem vemo da je bila mitnica na muti saj je kraj dobil po mitnici ime za dravograd se mitnica prvic omenja okoli izrecno pa govori o njej listina iz leta od ii izdana v dravogradu gospodje dravograjski so jo brez dvoma ozivotvorili za kar po dograditvi gradu in naselbine ravno z ozirom na obmejni polozaj zal listine ne povedo prej razen one male belezke nic o tem glasom gori citirane listine ki tvori neko pogodbo med sentpavelskim samostanom in henrikom ii dr je bil prepir tudi zaradi te mitnice samostan se je odrekel pravici do mitnice zahteval je le da mora biti vse kar je za sentpavelski konvent mitnine prosto o kraju samem in njegovih prebivalcih ne zvemo v teku prvih sto let skoraj nic domnevati smemo da sta bila rajnbert in viljem ki se omenjata v sentapavelskih listinah leta dravograjska trzana morda tudi sorodnika grascaka menda tudi isimbert in rajbert in berengar in verijand niso bili nic drugega kakor trzani da je bil kraj ze znaten in upostevan to bi smeli sklepati iz dejstva da ga je posetil vojvoda leopold in solnograski nadskof eberhard najvaznejsi dokument za pomen kraja pa je prenos zupnije iz laboda v dravograd in istocasno povisanje v prostijo c prostija in kapitelj ko so zaceli ustanavljati zupnije v in stoletju je bil sedez zupnika za ves okraj od nekako lipice rude na koroskem pa do cermenice pri st ozboltu v dravski dolini v labodu kako je bilo mogoce to obsirno ozemlje dusnopastirsko opravljati iz skrajne zapadne tocke o tem ne vemo takorekoc nic brzkone je bilo po zupniji vec kaplanov ki so na konjih stalno potovali iz kraja v kraj krscevali pri ze obstojecih kapelah pokopavali in pridigovali ko se je naselbina dravograd ze nekoliko razvilam in da stori nekaj tudi za verske potrebe svojih ljudi je konon trusnjan kakor pravi listina to je menda pomota brzkone je bil ortolf sezidal pod dravograjskim gradom v naselbini se cerkvico in zaprosil papeza za njeno posvetitev to je bilo pred letom tega leta avgusta je odlocil papez ker sta bila grad kakor cerkev in naselbina seveda sezidana brez dovoljena na posesti sentpavelskega samostana da se mora zemlja vrniti samostanu cerkev pa se sme posvetiti samo v imenu samostana ker sta kolon in henrik nekako deset let vselej uredila vse sporne zadeve s sentpavelskim samostanom sta brez dvoma tudi glede cerkvice dosegla da se je posvetila ako se to ni zgodilo ze prej je to danasnja cerkev sv vida v trgu njena starost je torej prav castitljiva saj spada med najstarejse cerkve dalec naokoli stalnega duhovnika seveda pri cerkvi ni bilo temvec je bila providirana iz bliznjega laboda najvec vaznosti za razvoj dravograda je brez dvoma leto uglednemu in castihlepnemu mozu kakor je bil oton i dr ni moglo biti vseeno ali je sedez zupnije v skrajnem brezpomembnem kotu prazupnije v labodu ali pa v njegovem obmocju zato se je brzda ze dolgo casa sam trudil da bi dosegel pri solnograskem nadskofu prenos zupnijskega sedeza v dravograd koncno je to njemu in njegovemu sinu henriku ii uspelo in z listino z dne marca naznanjata da je premestil solnograski nadskof eberhar faro iz laboda v njun trg dravograd in sicer tako da bode odslej tu zupnikov sedez z vsemi farnimi pravicami nadskof je nadalje odredil zelec povecati sluzbo bozjo da se ustanovi v tej cerkvi kapitelj s sest posvetnimi kleriki ki naj tu prebivajo ter po noci in po dnevi vrse sluzbo oton in henrik pa sta to ustanovo tudi primerno dotirala razen zemljisc pri dravogradu o katerih ne cujemo nic kar se pa razume samo po sebi sta podelila fari skozi roke nadskofa tri kapele namrec v brovjah v malem st pavlu in v hodisah vse na koroskem istocasno s prenosom je nadskof tudi povzdignil to zupnjijo v prostijo s kanoniki organizacija prostije dalje ne poznamo vemo le iz poznejsih porocil da je bil pri kapitlju dekan prostov namestnik eden kanonik zupnik vikar v labodu eden let vselej zupnik na muti eden na remsniku in eden v marenbergu leta je bila ustanovljena lavatinska skofija s sedezem v st andrazu kateri je pa nadskof eberherd dolocil obseg sele leta izmed cerkve ki nas zanimajo je podelil tej skofiji st andraz z vsemi kapelami cerkev v labodu cerkev na ramsniku in pa cerkev in kapitelj v dravogradu arhidiakonat cez te je podelil sentandraskemu prostu izmed duhovnikov ki so tukaj delovali se omenja prvi maingot leta bil je prica daritve viteza pilunga in vuzenice prostiji v velikovcu prvi prost ki se omenja v listinah je bil ulrik prvic slisimo o njem v v ko je bil prica pri izstavitvi neke listine za sentandraski kapitelj istega leta se omenja ulrik se dvakrat ix v wolsbergu za nadskofa eberharda in x v brezah ko je kupil isti nadskof grad reisber za mark srebra ze naslednjega leta novembra zasledimo v listinah drugega prosta henrika ta prost je dobil od papeza inocenca iv v lionu dovoljenje za se en beneficij bilo je potem torej kanonikov leta se omenja ko dekan dravograjskega kapitlja kondrad bil je i v brezah prica neke daritve solnograskega nadskofa filipa nemskemu viteskemu redu leto nato iii citamo v neki potrdilni listini za cerkev v wietingu kot prico rudolphus canonicus in traberch znamenit in ugleden moz je bil dravograjski dekan durenhart omenja se v listinah kot prica in sicer prvic nov ko je vojvoda ulrik podaril svojo patronsko pravico nad cerkvijo v globasnici samostanu v doberli vasi imenuje se v listini capellanus ducis carinthiae drugic marca tudi v zadevi doberle vasi tretjic citamo istega leta maja v neki listini s katero prodata herbord dravograjski in njegova zena gertruda sifridu marenberskemu mark dohodkov v ribnici na pohorju med imeni onih ki so se imeli kake pravice do teh dohodkov tudi durinchardus de traberch brez pridevnika smatramo pa da je morda identicen z dekanom ker ne zvemo o kaksnem drugem tudi vselej nic bil je morda kaksen daljni sorodnik cetrtic je bil dur istega leta avg prica pri neki daritvi vojvoda ulrika brizinski skofiji in slednjic l jan ko se pobotata vojvoda ulrik in njegov brat glede modalitet delitve ocetovih alodov nekoliko mesecev za slednje omenjeno listino x zvemo o novem prostu v dravogradu bil je to ditmar sin fridrika volsperskega podaril je tega dne s privoljenjem svojih bratov ortolfa in ulrika dve kmetiji samostanu v grebinju isti se se omenja kot prica leta kakor doznamo iz nekoliko vslejsnih virov je bila se precej casa gotovo pa v pravkar opisani dobi farna cerkev ona sv vida v trgu kapitelj je namrec pocastil se v in stoletju z dvooglatim spicasto ovalnim pecatom ki je nosil napis capitucum s viti in traberch v zelenem vosku ceravno se ze leta izrecno omenja cerkev sv janeza kazalo zgodovina domacega kraja opis kraja kje lezi zgodovina kraja kdaj kje uvod jedro zakljucek gospodje dravograjski rodovnik gospodov dravograjskih trg dravograd