kako izracunamo obresti za vezana sredstva za lazjo predstavo in da si boste lahko obresti ce boste zeleli izracunali tudi sami vam na primeru prikazujemo izracun obresti za sklenjeno vezavo varcevalca ki je julija vezal sit za obdobje dni zanima nas koliko denarja ima varcevalec po poteku vezave oziroma kaksna je vrednost obrestovane glavnice po poteku vezave in koliko znasajo obresti izracun kredita znani podatki g zacetna glavnica je sit r realna obrestna mera je letna tom temeljna obrestna mera v mesecu avgustu je mesecna tom temeljna obrestna mera v mesecu septembru je mesecna cas vezave sredstev je dni glede na nacin stetja ki ga uporabljamo v krekovi banki obrestujemo prvi dan sklenjenega depozita zadnjega pa ne se je depozit obrestoval dni v juliju in dni v avgustu tako mesec julij kot mesec avgust imata dni izracun obrestovane glavnice po poteku vezave g in obresti o g x x x g o vrednost glavnice po poteku vezave je tolarjev obresti pa znasajo tolarjev zaradi vecje preglednosti in razumevanja so barve stevilk uporabljene v tekstu skladne z barvo stevilk v formuli izracuna dober nasvet je zlata vreden ob sklenitvi vezave sredstev doma ali v tujini vam svetujemo da ste pozorni na cibej str stetje dni upostevanje ali neupostevanje praznikov izbiro osnove od katere se racunajo obresti mnoge ameriske in kanadske banke pa tudi druge financne institucije obracunavajo obresti od nominalnega zneska ki je bil v nekem mesecu na hranilni knjizici zacetni trenutek obracunavanja obresti ponekod od glavnice vlozene v petek zacnejo teci obresti v ponedeljek vir j a cibej kako banke racunajo obresti zbs ljubljana kako izracunamo obresti pri kreditu kako racunamo anuitete izraz anuiteta a pomeni znesek s katerim v enakih casovnih presledkih odplacamo kredit obrazec za njeno dolocanje a d qn q qn pokaze kako je anuiteta odvisna od visine neodplacanega kredita d stevila anuitet n in obrestne mere p skrite v t i obrestovalnem faktorju q p pri kreditih fizicnim osebam ki jih obicajno odplacujemo mesecno je n stevilo mesecev obrestna mera p pa je ustrezno na konformni nacin prilagojena mesecnemu pripisu obresti denimo da bi najeli kredit v znesku sit ki bi ga morali vrniti v letih oziroma mesecih pogodbena realna obrestna mera pa bi bila letno tej obrestni meri ustreza na konformni nacin izracunani mesecni obrestovalni faktor q zaokrozeno na decimalnih mest po gornjem obrazcu izracunana anuiteta bi znasala a tako dolocena anuiteta zagotavlja da bi bil kredit odplacan natanko v predvidenem roku kaj pa inflacija racun se pri tako doloceni anuiteti izide samo v primeru ce bi lahko zanemarili inflacijo v sloveniji si tega zal ne moremo privosciti pri odstotni letni rasti cen bi se le te v desetih letih povecale skoraj za faktor in tisti kreditodajalec ki bi pozabil prevrednotiti revalorizirati zacetno glavnico bi merjeno z njeno kupno mocjo izgubil kar njene zacetne vrednosti v skladu z naso zakonodajo opravljamo revalorizacijo pretezno z uporabo temeljne obrestne mere tom ta podatek objavlja banka slovenije in banke nimajo nobenega vpliva na njeno visino tipicna vrednost tom v zadni cetrtini leta je mesecno kar ustreza priblizno letno ce bi bila inflacija naslednjih pet let ves cas mesecno mi pa bi kredit iz prejsnjega zgleda odplacevali z nespremenjeno anuiteto sit bi bil ostanek dolga po placilu anuitete znesek nad sit kot nas uci financna matematika je treba v inflacijskih razmerah za dolocanje anuitete upostevati skupni obrestovalni faktor ki je zmnozek inflacijskega faktorja pri nas je to in faktorja ki ustreza realni obrestni meri torej q z uporabo faktorja x bi dobili inflaciji prilagojeno anuiteto a x x tako izracunana anuiteta je torej za skoraj vecja od tiste ki ne uposteva inflacije ce hocemo da se kredit odplaca natanko v pogodbenem roku moramo potemtakem v izracun anuitete vkljuciti celotno inflacijo ce znamo carati in vnaprej povedati kaksna bo zal to ne gre zato lahko banka ob odobritvi kredita odmeri samo neke vrste predracunsko anuiteto in jo nato v primeru casovnih presledkih prilagaja podatkom o dejanski inflaciji slovarcek osnovnih pojmov obrestna mera je merska enota za obrestovanje denarja izrazena v odstotkih realna obrestna mera r predstavlja dejanski prihodek deponenta varcevalca temeljna obrestna mera t ali tom se uporablja za ohranjanje realne vrednosti denarja doloca jo banka slovenije na osnovi aritmeticne sredine rasti maloprodajnih cen v preteklih dvanajstih mesecih fiksna realna obrestna mera je vnaprej dolocena obrestna mera ki se v casu od sklenitve pogodbe do izteka pogodbe ne spremeni kapitalizacijska doba je obdobje med dvema zaporednima obracunoma obresti vir mag joze andrej cibej zdruzenje bank slovenija pomlad obrestno obrestni racun je nacin izracunavanja obresti kadar obresti racunamo od glavnice in tudi od vseh obresti nastalih v preteklih kapitalizacijskih obdobjih deponent je oseba ki da v hrambo ali polaga denar v financne ustanove depozit je polog denarja vezan za doloceno casovno obdobje devizna klavzula d je tolarska vloga preracunana v dem po srednjem tecaju banke slovenije ob izplacilu se glavnica in obresti preracunajo v sit po srednjem tecaju banke slovenije krekova banka d d maribor slomskov trg maribor slovenija telefon telefax swift code kreksi e posta info krekova banka si