neposredne tuje nalo be v sloveniji seminarska naloga junij uvod tuje neposredne nalo be veljajo za eno najbolj dinamienih oblik mednarodnih ekonomskih odnosov v svetu in v vedno veeji meri vplivajo na nadaljni razvoj mednarodnih odnosov podjetja ki imajo specifiene prednosti tehnologija poslovodna znanja blagovne znamke itd elijo prek svoje mednarodne aktivnost te prednosti kar najbolje zadr ati in jih obenem oplajati z ugodnimi lokalnimi pogoji v dr avi gostiteljici neposredne tuje nalo be so za nekdanje socialistiene dr ave nedvomno velikega pomena v vseh dr avah na prehodu kamor stejemo tudi slovenijo nalo be iz tujine bistveno prispevajo k premagovanju razvojnih vrzeli nalo be prinasajo v dr avo poleg strojev opreme in finanenega kapitala tudi znanja poslovodenja in tr enja ter dostop do razvitih zahodnoevropskih trgov neposredne nalo be poleg tega pripevajo k prestrukturiranju gospodarstva k integraciji v mednarodno delitev dela skratka pomagajo pri liberalizaciji in preobrazbi slovenskega gospodarstva o konkretnih razmerah na podroeju neposrednih tujih nalo b v sloveniji pisem v tretjem poglavju kjer skusam ugotoviti dejanske pogoje v nasem gospodarskem prostoru ki se ka ejo kot prednosti ali slabosti v oeeh potencialnih investitorjev pomembna komponenta privlaenosti neke de ele za tuji kapital je gotovo tudi zakonska urejenost tega podroeja ter odnos oziroma politika dr ave do pritoka kapitala iz tujine opredelitev in glavne znaeilnosti neposrednih tujih nalozb ko se podjetje odloei za doloeen trg mora najti najboljsi naein za vstop lahko izbira med posrednim in neposrednim izvozom podelitvijo licence skupnimi nalo bami in neposrednimi nalo bami obveznosti tveganja nadzor in mo ni dobieek se pri prej nastetih strategijah poveeujejejo tako da so najbolj obvezujoee neposredne nalo be najmanj pa posredni izvoz tuja neposredna nalo ba pomeni nalo bo v tuji dr avi kjer investirajoea stranka obdr i kontrolo nad nalo bo neposredne nalo be v o jem pomenu imajo predvsem dve pojavni obliki pri prvi obliki si vlagatelj pridobi lastninsko pravico do dela podjetja do nadzora v njem in mo nosti upravljanja gre lahko za ustanovitev novega podjetja odkup e obstojeeega ali razsiritev obstojeeega podjetja druga oblika pa vzpodbuja predvsem novi kapital ponovno vlo eni reinvestirani kapital kratkoroene in dolgoroene kredite ki jih matieno podjetje odobri svojemu podjetju ali podru nici v tujini novejse definicije neposrednih tujih nalo b vse bolj poudarjajo vzpostavljanje in vzdr evanje trajnih ekonomskih odnosov med tujim investitorjem in prejemnikom nalo be kar ka e namen tujega investitorja da se neposredno ekonomsko pove e s podjetjem v tujini neposredne nalo be po priporoeilih mds in oecd vsebujejo lastniski kapital in reinvestirane dobieke terjatve do povezane osebe v tujini obveznosti do povezane osebe v tujini zajemajo tiste nalo be ki jih spremlja cilj dolgoroene povezave med neposrednim investotorjem in povezanim podjetjem ter znaten vpliv investitorja na upravljanje povezanega podjetja kljueena je tudi vrednost nepremienin v tujini v lasti rezidentov do konca leta so dr ave uporabljale razliene kriterije za opredelitev neposrednih nalo b s peto izdajo priporoeil je mds postavil udele be v kapitalu oziroma v glasovalnih pravicah v podjetju kot kriterij ki naj bi zagotovil mednarodno primerljivost podatkov za ostale nalo be ki pomenijo sicer dele v kapitalu vendar ne izpolnjujejo omenjenih pogojev se obieajno uporablja pojem portfolio nalo ba ki bi jo lahko enostavno poimenovali tudi nalo be v vrednostne papirje med nalo be uvrseamo v sirsem smislu tako direktne kot portfolio nalo be portfolio vlagatelj vlaga svoja sredstva v delnice in obveznice a ne z veeinskim dele em ker nima niti interesa niti pravice da kontrolira podjetje v tujini kamor je sredstva nalo il glavna razlika ki neposredne tuje nalo be loei od portfolio nalo b je aktivna vloga oziroma namen investitorja da s trajno lastnisko udele bo v tujem podjetju pridobi nadzor nad tem podjetjem in sodeluje v njegovem upravljanju nalo be lahko vrednotimo na podlagi knjigovodskih vrednosti plaeilno bilanenih vrednostih odlivi in prilivi ter na podlagi realnih tr nih vrednosti najte je je ugotoviti realne tr ne vrednosti nalo b na tujem kolikor delnice takega podjetja ne kotirajo na borzi nalo be na tujem so najbolj kvalificiran naein mednarodnega poslovanja s katerim prenasajo podjetja poleg kapitala se organizacijska marketinska in druga znanja splosni dejavniki nalo b so prevozni stroski predvsem za te ko in zajetno blago carinske davene in druge omejitve bolj renatbilna krajevna proizvodnja prednosti pred konkurenco pridobitev likvidnih sredstev pri krajevnih denarnih zavodih manjsa tveganost pri prodiranju na nova geografska obmoeja zagotovitev surovin ali pridobitev prodajnih poti podjetje ima za izpeljavo nalo b na tujem dve temeljni mo nosti prva je tako imenovana nalo ba od zaeetka kar je zamudno drago in povezano z resnimi organizacijskimi in kadrovskimi zahtevami druga mo nost je prevzem obstojeeih podjetij kar je ceneje hitreje in manj tvegano ker pridobimo z nalo bo tudi kadre in poslovne zveze ko se podjetje odloei za nalo bo na tuje mora preueiti stevilne v dejavnike najpomembnejsi med njimi so stabilno gospodarstvo stabilne politiene in dru bene razmere ustrezna zakonodaja ter infrastruktura vse nastete dejavnike skupno imenujemo nalo bena klima neke dr ave ki kandidira za tuje nalo be vlaganje kapitala tujega vlagatelja glede na splosno nalo beno klimo je posledica dejstva da najpomembnejsi dejavnik neposrednegavlaganja v tujino ni visoka kratkoroena profitna mera pae pa so odloeilni dolgoroeni strateski dejavniki ki vpivajo na dolgoroeno profitabilnost nalo be ohraniti oziroma razsiriti obstojeee trge vstop na nove pridobiti oziroma ohraniti poceni vire dobave razvijati in nadaljevati uspesno sodelovanje med partnerjema navajati gostujoee dr ave v dolgoroeno zavezanost na doloeen tip tehnologije ekonomika razvoja novega proizvoda ipd tuje nalo be imajo naslednje pozitivne lastnosti ustvarjajo nova delovna mesta nadomeseajo zastarelo tehnologijo z novo poveeujejo industrijsko produkcijo in izvoz razvijajo nova tehnoloska znanja omogoeajo nova naroeila lokalnim podjetjem prednosti tujih nalo b v primerjavi z drugimi oblikami mednarodnega udejstvovanja so predvsem naslednje dr avi prejemnici kapitala zagotavljajo tako transfer tuje tehnologije in znanja kot tudi dotok tujega kapitala in deviz neposredne tuje nalo be lahko torej prispevajo k odpravljanju tehnoloske in kapitalne vrzeli dr ave prejemnice pomembna prednost je tudi da posredujejo veeja znanja o tujih trgih in naeeloma omogoeajo veeji dostop do tujih trgov za slovenijo je to zaradi izgube jugoslovanskega trga in potrebe po iskanju novih trgov se posebej pomembno privlaenost slovenskega gospodarskega prostora za tuje nalo be pravni okvir za tuje nalo be tuja vlaganja ureja zakon o tujih vlaganjih iz leta ki ga je junija z ustavnim zakonom prevzela slovenija o tujih vlaganjih pa govori tudi resolucija o strategiji slovenije do tujih vlaganj iz leta slovenska zakonodaja ne predpisuje minimalnega ali maksimalnega dele a tuje nalo be med domaeim in tujim kapitalom so mo na vsa razmerja tujim investitorjem je zagotovljen nacionalni tretma ki podjetja v tuji lasti tako glede pravic kot dol nosti popolnoma izenaei z domaeimi podjetji vse pravne osebe ustanovljene in registrirane v sloveniji imajo lahko v lasti nepremienine ne glede na dele tujega kapitala prenos dobieka in kapitala v tujino je prost vsa podroeja gospodarstva so odprta za tuje nalo be razen podroeij ki so z zakonom posebej opredeljena podjetja v izkljueno tuji lasti niso dovoljena na naslednjih podroejih proizvodnja oro ja elezniski in zraeni promet komunikacije in telekomunikacije zavarovalnistvo publicistika in mediji na nekaterih podroejih so toeno doloeeni tuji dele i na podroeju revizorstva je dovoljen tuji dele v borzno posredniskih hisah v dru bah za upravljanje investicijskih skladov in v pooblaseenih dru bah za upravljanje investicijskih skladov tuji dele vlada republike slovenije mora posebej odobriti tuje vlaganje ki presega milijonov ekujev ee pa gre za odkup dele a domaeega podjetja v dru beni lasti mora odobriti tujo investicijo agencija za prestrukturiranje in privatizacijo tujim investitorjem so na voljo sledeee oblike tujih investicij lastniske skupne nalo be podjetja v popolni tuji lasti pogodbene skupne nalo be koncesije b o t posli ko se neko podjetje odloei za neposredno tujo investicijo je njegov naslednji korak izbira med novo investicijo in investicijo z odkupom dele a ali celote v obstojeeem podjetju neposredna nalo ba pomeni za slovenijo hkrati tudi privatizacijo tam kjer odkup ali partnerstvo vkljueuje domaee podjetje v dru beni lasti pri pogodbenem investiranju kapitala se odnosi med domaeim in tujim partnerjem uravnavajo s pogodbo tuja oseba dobi le pravico do soupravljanja in delitve dobieka glede na vlo ena sredstva ne pa tudi lastniskih in drugih stvarnih pravic iz naslova nalo b v podjetju lahko bi rekli da ima tuji vlagatelj pri tej obliki vlaganja pravice v podjetju ne pa tudi pravice na podjetje b o t posli build operate transfer so posebna oblika vlaganja ki se je v svetu predvsem v manj razvitih regijah z velikimi potrebami po kapitalu in tehnologiji e dobro uveljavila naloga tujega nalo benika pri tej obliki vlaganja je izgradnja in oprema doloeenega objekta z zagotavljanjem potrebnih finanenih sredstev v obliki kreditiranja in neposrednega vlaganja kapitala tuji investitor razpolaga in upravlja z objektom toliko easa dokler se mu vlo ena sredstva ne povrnejo in se ne ustvari predviden dobieek po poteku tega roka pa preide objekt v last domaeega partnerja s katerim je investitor sklenil pogodbo podroeje koncesij urejata zakon o zaseiti okolja ur l rs ki obravnava podroeje koncesij na naravnih dobrinah in zakon o gospodarskih javnih slu bah ur l rs ki ureja podeljevanje koncesij na podroeju gospodarske infrastrukture kljub razlienim mnenjem o ureditvi zakonodaje pa je jasna ocena centra za evropske in politiene studije v bruslju slovenija je namree dobila najni jo mo no oceno o prilagajanju zakonodaje desetih pridru enih elanic eu in se skupaj z latvijo uvrstila na zadnje mesto misija v bruslju pa je opozorila na dejstvo da se slovenija ne poslu uje ponujene tehniene pomoei v obliki sodelovanja tujih pravnih strokovnjakov pri pripravi besedil zakonskih in podzakonskih aktov iz svoje pristojnosti okolje za neposredne tuje nalo be v sloveniji tuje neposredne nalo be lahko na stevilnih podroejih proizvodno poslovna ueinkovitost izvozno usmerjena rast uvajanje sodonih tehnologij uvajanje in razsirjanje zahodnih standardov tr nih poslovodnih in drugih znanj privatizacija itd precej vee prispevajo k naporom slovenije da postane stabilna z izvozno usmerjenim tr nim gospodarstvom vendar pa tuji vlagatelji sami od sebe ne bodo nujno delovali v tej smeri ali pa le delno ustrezne korake za realiziranje tega scenarija morajo prevzeti predvsem slovenske oblasti in podjetja pomembna slabost slovenije kot nalo bene lokacije je nedvomno nedodelan pravni sistem pogosto spreminjanje e sprejetih zakonov in dejstvo da se vedno ni sprejeta vrsta pomembnih zakonov vzbuja stevilne pomisleke tujih investitorjev posebno te avo predstavljajo tudi predolgi administrativni postopki problemi pri vrednotenju podjetja ob nakupu ter stevilni tehnieni problemi slovenija kljub lastnim izkusnjam in izkusnjam drugih dr av se nima jasno definiranega odnosa do tujih neposrednih nalo b tudi mnenja vodilnih politikov ekonomistov mened erjev in nasploh mnenja dr avljanov slovenije o tujih nalo bah se moeno razhajajo neurejenost tega podroeja pa nam oeitajo tudi potencialni vlagatelji iz tujine nasprotovanje tujim nalo bam je zelo splosno eustveno in pogosto strokovno neutemeljeno raziskava ki so jo leta naredili na uradu za gospodarsko promocijo in tuje investicije je pokazala da direktorji slovenskih podjetij najbolj odklanjajo ustanovitev novega podjetja z novim proizvodnim programom novimi zaposlenimi in tujim kapitalom direktorji po rezultatih raziskave nasprotujejo tujim nalo bam zaradi strahu pred izgubo moei in polo aja prevladovanja tujega investitorja in kapitala izgube delovnega mesta in izgube nacionalne identitete zanje je torej pomembnejse obdr ati polo aj in stoleek kot pa da bi si s tujo nalo bo zagotovili dostop to tujih trgov izboljsali kakovost izdelkov dobili novo tehnologijo in poveeali zaposlenost v gospodarstvu tuje neposredne nalo be predstavlajo kamen spotike za slovenske politike diskusije o tej temi so ustvarile mavrico razlikujoeih se mnenj podoben je tudi odnos ekonomistov saj se v praksi uveljavlja zdaj ta zdaj oni ekstrem in zato delujejo zmedeno brez jasnih smeri vlada pa sprejema kompromisne resitve saj obeasno uposteva eno ali drugo stran trdno gospodarstvo je pomemben dejavnik ugodnega nalo benega podnebja trdne cene omogoeajo boljse napovedovanje prihodnje rasti cen in stroskov in s tem veejo predvidljivost donosnosti pripomorejo k zni ani stopnji tveganja in negotovosti zaradi eesar se zni a premija za tveganje ki jo je treba upostevati pri izraeunu zahtevane donosnosti investicijskih projektov zato bi nadaljnje zni evanje stopnje rasti cen moralo biti se naprej glavna usmeritev ekonomske politike to bi bila tudi najboljsa nalo bena politika zelo pomemben je tudi mednarodni polo aj slovenije slovenijo je treba uvrstiti v mednarodni prostor da domaei in tuji vlagatelji vedo kam slovenija spada kateri so njeni naravni trgi slovenijo je zato treba vkljueiti v mednarodne zdru be predvsem v eu prav tako mora slovenija urediti gospodarske odnose s sosedi tako da tuji vlagatelji s prihodom na slovenski trg ne prihajajo samo na slovenski trg kot tak temvee imajo dostop in vstop na sirse trge sosednjih dr av slovenija mora harmonizirati stroske dela in stroske kapitala ter svoje davke in javne izdatke z drugimi dr avami ki so ji tekmice na svetovnem trgu vkljueitev slovenije v mednarodne kapitalske in finanene tokove zahteva poveeano konkurenenost slovenskih banenih in finanenih podjetij na podroeju banenih in finanenih storitev to pa bi pomembno pripomoglo k izboljsanemu nalo benemu podnebju vsi vlagatelji v sloveniji morajo upostevati da je usposobljena delovna sila v sloveniji redek vir in bo zatorej prej draga kot poceni zato bi namesto te nje v zni evanje plae koristneje sprejemati dolgoroenejse socialne sporazume o gibanju plae tako da vlagatelji vnaprej in za dalj easa lahko doloeijo stroske dela saj sta od tega odvisna interna stopnja donosa in tehnoloska sestava njihovih investicijskih projektov nenehno pogajanje o plaeah in gro nje s stavkami poveeujejo negotovost in tudi stroske dejavniki pritoka neposrednih tujih nalo b dejavniki ki v kljueni meri opredeljujejo tok neposrednih tujih investicij v slovenijo so velikost slovenskega notranjega trga in dostop do tujih trgov razlog za poveeanje tujega investiranja v slovenijo bi bilo lahko vzpostavljanje slovenije kot izhodisea za pokrivanje podroeja nekdanjega jugoslovanskega trga slovenija bi morala poskusati tuje investitorje preprieati naj iz slovenije pokrivajo trge ostalih delov podroeja nekdanje jugoslavije vzpostavljanje regionalnih central za podroeje nekdanje jugoslavije v sloveniji saj ima slovenija v tem pogledu nedvoumne prednosti bistveno ni ji riziko poznavanje razmer navad konkretnih ljudi visok renome slovenskih proizvodov geografska lokacija ee slovenija teh prednosti ne bo izkoristila bodo to storile druge dr ave procesi konsolidacije lastnistva po koneani fazi formalne privatizacije verjetno je da bo do veejega interesa za tuje akvizije slovenskih podjetij prislo po dokoneanju prve faze privatizacije novi lastniki tako skladi kot posamezniki bodo eleli gotovino in vnoveenje privatizacijskih popustov tuji investitorji pa bodo poskusali izkoristiti prilo nosti cenejsega nakupa obstojeeih podjetij interes tujih investitorjev bo izrazito selektiven predvsem glede na panogo dejavnosti in privlaenosti konkretnih slovenskih podjetij privlaenost konkretnih slovenskih podjetij za strateske tuje investitorje bodo opredeljevali naslednji kriteriji visina tr nega dele a podjetja na domaeem trgu monopolni oligopolni polo aj podjetja na domaeem trgu njegov pomen pri distribuciji doloeenih proizvodov na domaeem trgu uspesnost tehnoloska kadrovska perspektivnost podjetja sposobnost prestrukturiranja absorbcija nove tehnologije uspesnost predhodnega sodelovanja podjetja s konkretnim tujim partnerjem uveljavljenost njegove blagovne znamke na domaeem trgu visina tr nega dele a na tujih trgih stroski dela glede na kvaliteto delovne sile in stroski drugih inputov relativno glede na produktivnost kvaliteto zanesljivost dobav politiena in ekonomska stabilnost zaokro enost in trdnost pravnega okvira ter predvidljivost dogajanj sprememb na teh podroejih notranja in zunanje politiena stabilnost dograjenost in stabilnost ekonomskega sistema in pravnega okvira ter predvidljivost dogajanj sprememb na teh podroejih je v vsaki dr avi najpomembnejsi umetni element njene privlaenosti za tuje investitorje ti dejavniki bodo v sloveniji dodatno vplivali na a odbijanje tujih investitorjev na splosno b koncentracijo tujih investitorjev iz sosednjih in bli njih dr av in c koncentracijo tujih investitorjev na tuja podjetja ki so e prisotna v sloveniji slovensko pribli evanje evropski uniji integracijski procesi v okviru evropske unije predstavljajo moeno vzpodbudo za neposredne tuje nalo be med dr avami elanicami kot tudi za neposredne tuje nalo be iz dr av neelanic v dr ave elanice se moenejsa vzpodbuda za poveeanje neposrednih tujih nalo b pa je pristop posamezne dr ave k evropski uniji ki takoj moeno poveea priliv nalo b v tako dr avo prav nobenega dvoma ni da bi eventuelno elanstvo slovenije v evropski uniji moeno poveealo neposredne tuje nalo be v slovenijo slovenija bi s tujimi nalo bami pridobila komunikacijo s tujimi trgi izvoz znanja in lastnih blagovnih znamk ne le poceni delovne sile vkljueitev v mednarodne gospodarske tokove prilagoditev sodobnim standardom tr nega gospodarstva vee kakovosti vee tujih investicij ki prinasajo nova delovna mesta poveeanje izvoza nove tehnologije in nova znanja pomoe pri marketinskih predstavitvah na tujem koordiniran nastop na tujih trgih razprsitev trgovine in nalo b na vee dr av motivi tujih vlagateljev dejstvo je da slovenija potrebuje tuje neposredne nalo be zato je pomembno spoznati motive ki spodbujajo tujega vlagatelja k direktnim nalo bam taksna spoznanja bi omogoeila razvijati in izboljsati okolje tujih neposrednih nalo b in tako poveeati obseg in ueinkovitost nalo b motivi tujih vlagateljev so najbolj splosno klasificirani na dva naeina ofenzivne in defenzivne motive tr ne motive motive povezane z viri in ueinkovitostjo investiranja ter motive povezane z dolgoroenimi strateskimi cilji veeina avtorjev poudarja prvenstveno vlogo motivov ofenzivnega znaeaja sem sodita razsiritev obstojeeih trgov in vstop na nove trge slovenija je zelo majhna dr ava vendar ima dobro geostratesko lego in mo nost postati most do veliko veejega trga bivsih jugoslovanskih republik manjsi a se vedno omembe vreden je pomen defenzivnih motivov za tuje vlagatelje ohranjanje obstojeeih trgov izkoriseanje raznih stroskovnih prednosti ni je cene produkcijskih faktorjev in izogibanje raznim omejitvam ki jih postavljajo dr ave prejemnice tujega kapitala dejavniki nalo bene klime politiena in gospodarska stabilnost odnos do tujih vlagateljev v dr avi prejemnici pa predstavljajo predvsem infrastrukturne pogoje ker so nujni da bi bili tuji vlagatelji pripravljeni uresnieiti svoje motive najpomembnejsi motivi tujih vlagateljev ugotovljenih z anketo enot neposrednih tujih nalo b v sloveniji pa so povisati raven profitov vseh vprasanih prodreti na slovenski jugoslovanski trg zmanjsati proizvodne stroske relativno poceni izobra ena delovna sila zmanjsati stroske dela izvozna baza za tretje dr ave kot ovire pa tuji vlagatelji najveekrat navajajo birokracijo neurejeno zakonodajo majhnost slovenskega trga visoke stroske delovne sile in ovire pri nakupu najemu zemljise tujci opredeljujejo nas trg kot relativno majhen vendar z visoko kupno moejo ki je odprt novim tehnologijam in proizvodom pozitivna je tudi visoka orientiranost in ustaljene povezave slovenskih podjetij s centralno in vzhodno evropo in seveda z dr avami bivse jugoslavije delovna sila je visoko motivirana izobra ena in ima sprejemljivo ceno managerji in tehnieni strokovnjaki se lahko primerjajo z zahodnimi standardi tuja tehnologija se lahko glede na tradicionalno industrijsko okolje in tehnoloske mo nosti hitro prilagodi stroski transporta so nizki zelo pomembna pa je tudi lega slovenije saj omogoea dobre povezave z vso evropo tujci pozitivno ocenjujejo tudi nase znanje tujih jezikov in pa kulturo poslovne navade tradicijo ter mentaliteto ki je zelo podobna zahodnoevropski nalo bene vzpodbude in institucije za promocijo in vzpodbujanje neposrednih tujih nalo b nalo bene vzpodbude niso ena glavnih nalo benih determinant lahko pa so pomemben dejavnik odloeitve tujega vlagatelja v situaciji ko so glavne nalo bene determinante bolj ali manj izenaeene vzpodbujevalna politika neposrednih tujih nalo b ima velik pomen predvsem za majhne dr ave ki elijo pritegniti izvozno usmerjene neposredne nalo be iz tujine te dr ave morajo zagotoviti stabilno in pospesevalno okolje saj le to tujim vlagateljem pomeni najbolj relevantno vzpodbudo kar se tiee vzpodbujevalne politike do tujih vlagateljev se je potrebno zavedati treh kljuenih elementov rojec svetlieie str vzpodbude morajo biti vsaj taksne kakrsne dajejo dr ave ki so neposredna konkurenca kot nalo bena lokacija vzpodbude morajo predvsem ustrezati konkretnim posameznim tujim vlagateljem sicer pogosto ne dose ejo ueinka vzpodbude vzpodbude so omejene in so pomembne le ko tuji vlagatelj izbira med konkurenenimi lokacijami rojec deli vzpodbude na faktorske vzpodbude ki so instrumenti ekonomske politike katerih cilj je vzpodbujanje vlagatelja implicitne vzpodbude podeljujejo se individualno faktorske vzpodbude so lahko fiskalne ni je davene stopnje oprostitev plaeila davkov itd finanene dotacije subvencije posojila pod ugodnejsimi pogoji itd ostale pomoe pri infarstrukturi podjetja ustanavljanje prosto carinskih podjetniskih con itd v sloveniji imajo podjetja naslednje vzpodbude davene olajsave izvozne vzpodbude vzpodbude v zvezi z zaposlovanjem davek na dobieek je v sloveniji in je ugoden celo v primerjavi z zahodnoevropskimi dr avami ee podjetja v sloveniji vlo ijo svoj dobieek se jim davena osnova zmanjsa za upravieena so tudi do davenih olajsav in sicer so vrednosti vlo enih sredstev v fiksno in dolgoroeno premo enje kar pa ne sme preseei vrednosti davene osnove prenos dobieka in kapitala je po plaeilu davkov prost davkoplaeevalec v sloveniji ki v poslovnem letu za nedoloeen eas zaposli pripravnike in druge delavce ki so prvie zaposleni ter tiste ki so bili najmanj sest predhodnih mesecev prijavljeni na zavodu za zaposlovanje lahko zni a svojo daveno osnovo za izplaeanih dohodkov tem zaposlenim v easu prvih mesecev njihove zaposlitve tuji vlagatelj se lahko poslu uje tudi storitev slovenske izvozne dru be na podroeju zavarovanja pred politienim tveganjem subsidiiranja obrestnih mer in financiranja posojil najpomembnejse institucije za spodbujanje tujih investicij so vlada ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj in v povezavi z njiim urad za gospodarsko promocijo in tuje investicije ter gospodarska zbornica slovenije podjetja s tujim oziroma mesanim kapitalom si elijo predvsem sledeee oblike podpore za tuje investicije izboljsanje zakonodaje ki naj bi temeljila na normah eu nacionalna strategija do tujih investicij zmanjsanje stroskov delovne sile veeje mo nosti nakupa najema zemljise zmanjsanje davka na dobieek najpomembnejsa institucija za promocijo in vzpodbujanje tujih nalo b je urad za promocijo gospodarstva in tuje nalo be tipo ki deluje v okviru ministrstva za ekonomske odnose in razvoj ustanovljen je bil leta kot informativno svetovalna pisarna za morebitne tuje investitorje urad posreduje informacije o zakonodaji delovni sili ipd organizira poslovna sreeanja potencialnih tujih investitorjev z domaeimi gospodarstveniki in pripravlja oglede mo nih lokacij primernih za tuja vlaganja s svojimi tr enjskimi akcijami isee nove tuje vlagatelje v uradu so se osredotoeili predvsem na tehniene panoge in eniring avtomobilsko industrijo kemieno predelovalno industrijo in pohistveno industrijo predvsem bi radi pridobili tako imenovane vlagatelje greenfield spodbujajo pa tudi zanimanje za skupne nalo be poslovno sodelovanje in mo nosti za nove dobavitelje doslej so od tujih podjetij prejeli okoli sto povprasevanj z devetimi med njimi pa se e konkretneje dogovarjajo o njihovem investiranju v sloveniji gre za manjsa podjetja s do zaposlenimi ki so v zasebni lasti in izdelujejo zahtevnejse izdelke pomen podjetij s tujim kapitalom teorija pravi da bodo v odprtem gospodarstvu tuji investitorji v vsaki konkretni dr avi investirali v tiste dejavnosti v katerih ima dr ava najveeje konkurenene prednosti to pomeni da bodo tujci investirali toeno tja kamor je z vidika dolgoroenega razvoja te dr ave za eleno obenem imajo tuji investitorji razliene specifiene prednosti tehnologija poslovodenje mednarodne prodajne mre e dostop do tujih virov financiranja brez katerih po definiciji ne more priti do neposredne nalo be v tujini oba razloga vodita v prieakovanje da na splosno neposredne tuje nalo be podjetja dosegajo boljse rezultate poslovanja kot domaea podjetja v sloveniji so podjetja v katerih imajo tujci dele veeja od domaeih kapitalsko so bistveno bolj intezivna imajo boljso strukturo sredstev vee strojev in opreme in manj stavb in zemljise so bistveno bolj izvozno usmerjena imajo dolgoroene vire sredstev vee obveznosti in manj kapitala in so bolj likvidna od domaeih primerjave slovenije z razvitimi zahodnimi dr avami in z najuspesnejsimi dr avami v tranziciji ka ejo na relativno majhen pomen neposrednih nalo b v slovenskem gospodarstvu ee njihove letne prilive merimo z dele em v bdp ali v bruto investicijah podjetja z neposrednimi nalo bami so konec leta predstavljala le celotne populacije slovenskih podjetij ustvarila pa so vseh eistih prihodkov iz prodaje in kar vsega dobieka iz poslovanja najbolj pa izstopajo pri izvozu kjer so realizirala nie manj kot vsega izvoza slovenskega podjetniskega sektorja ti rezultati so predvsem posledica naslednjih dejstev slovenija je majhno gospodarstvo na katerem je mo no prodati le omejeno kolieino proizvodov in kupiti le omejeno kolieino inputov to vodi v slovenijo predvsem neposredne tuje nalo be ki iseejo prednosti v faktorskih stroskih za katere so znaeilni precej intenzivni izvozno uvozni tokovi stroski izvajanja podjetij s tujim kapitalom so precej ni ji saj imajo dostop do tr nih informacij in prodajnih organizacij svojih matienih podjetij v tujini podjetja v okviru posameznega multinacionalnega podjetja funkcionirajo kot celota na temelju izkoriseanja ekonomij obsega in primerjalnih prednosti dr av v katerih se nahajajo posamezna podjetja sistema kar pomeni intenzivno medsebojno dobavljanje inputov proizvodov tuje nalo be so v slovenska podjetja prinesla izboljsanje polo aja managementa in delavcev veeje pristojnosti s tem veeje odgovornosti veeje plaee veeje mo nosti za izobra evanje zmanjsalo se je stevilo nivojev organizacijske strukture v podjetju izboljsala se je komunikacija v podjetju in odnosi s siroko javnostjo podjetja s tujim oz mesanim kapitalom so dosegla poveeanje obsega proizvodnje produktivnosti izkoriseenosti kapacitet izvoza prodaje in rentabilnosti boljsi rezultati so posledica uvedbe novih kvalitetnejsih izdelkov tehnologij in metod dela pregled neposrednih nalozb v in iz slovenije splosni trendi v obdobju statistieno spremljanje podatkov o tujih neposrednih nalo bah ki ga je leta uvedla banka slovenije omogoea oceno gibanj vrednosti neposrednih tujih nalo b do konca leta stanje neposrednih tujih nalo b v sloveniji se je v obdobju do poveealo za glej tabelo konec leta je bilo v sloveniji vsega skupaj za milijona dolarjev tujih nalo b leta pa za milijone dolarjev poveeanji stanj v letu in sta bili precej enakomerni z vrhom v letu medtem ko je bilo poveeanje v letu pribli no se enkrat manjse stopnji rasti neposrednih nalo b v slovenijo v letih in se zdita visoki vendar taka ocena ne zdr i ee pogledamo nalo be v drugih dr avah na prehodu kjer rastejo bistveno hitreje in ob upostevanju nizke zaeetne osnove oziroma majhnega obsega neposrednih nalo b v sloveniji to se toliko bolj velja za skromen porast njihovega stanja v letu medtem ko tuje nalo be v sloveniji eeprav so se vedno skromne vendarle naraseajo pa slovenske nalo be v tujini celo upadajo konec leta je bilo v tujini le za milijona dolarjev slovenskih neposrednih nalo b lani pa jih je bilo se za milijona dolarjev manj neposredne tuje nalo be v sloveniji so v primerjavi s tujino se vedno razmeroma skromne in ker so skromne lahko tudi ob posamezni veliki nalo bi statistieni kazalci izrazito poskoeijo lani so bili tako prilivi nalo b v slovenijo za veeji kot leto poprej zakar gre velika zasluga vstopu ameriskega goodyeara v kranjsko savo ki je ena najveejih tujih nalo b v zgodovini slovenije tabela komulativni in letni pritoki tujih neposrednih nalo b v slovenjji v obdobju leto pritok tujih neposrednih nalo b v milijonih usd letno komulativno ni podatkov ni podatkov ni podatkov vir banka slovenije statistika st str tuje nalo be v sloveniji naj bi se v prihodnje se poveeevale saj naj bi konec lastninjenja pospesil dogovarjanje s tujimi strateskimi partnerji podobno pa velja za lastninjenje bank zavarovalnic in javnih gospodarskih slu b tuji vlagatelji v sloveniji avstrija hrvaska nemeija in italija so bile in ostajajo najpomembnejse dr ave investitorice v slovenijo opazen je izrazit trend poveeanja pomena avstrije ki je svoj dele v skupni vrednosti neposrednih nalo b v sloveniji poveeala od v letu na v letu dele i hrvaske nemeije francije in italije v celotni vrednosti neposrednih nalo b v sloveniji so se v obdobju kljub precejsnjemu absolutnemu poveeanju njihovih nalo b znatno zmanjsali poveeanje avstrijskih nalo b je bilo preveliko da bi skromnejsa poveeanja drugih dr av zagotovila ohranjanje njihovih relativnih pozicij prvih pet dr av izvoznic kapitala v sloveniji dominira zaradi naslednjih treh dejavnikov politiena kriza je bila in je se vedno manj moteea za investitorje iz sosednjih dr av in nemeije moene gospodarske vezi slovenije z nemeijo avstrijo in italijo veliko slovenskih zdomcev in podru nic slovenskih podjetij je v nemeiji avstriji in italiji razlog za visok dele tujih neposrednih nalo b iz hrvaske je v bivsi skupni dr avi po odcepitvi slovenije in hrvaske so ostala hrvaska podjetja v sloveniji izven svojih novih dr avnih meja in se tako pravno transformirala v kategorijo tujih neposrednih nalo b v sloveniji kljub dejstvu da vrednost teh nalo b za slovenijo ne pomeni dejanski vir tujega kapitala so v statistienih podatkih te nalo be registrirane kot tuje neposredne nalo be iz hrvaske velik dele te vrednosti odpade na je krsko relativno velik dele odpade na francijo kar pa je predvsem posledica renaultove nalo be v proizvodnjo avtomobilov tabela geografska razdelitev tujih neposrednih nalo b v sloveniji v letu dr ave investitorice vrednost v milijonih usd dele v avstrija hrvaska nemeija francija italija velika britanija svica ostale dr ave skupaj vir ekonomsko ogledalo porazdelitev neposrednih tujih nalo b po dejavnostih najpomembnejsa prejemnica neposrednih tujih nalo b v sloveniji sta industrija in rudarstvo ki zavzemata kar vseh neposrednih investicij v sloveniji glej tabelo investicije so usmerjene predvsem v kapitalno intenzivne dejavnosti predelovalne industrije in sicer v avtomobilsko papirno in elektro industrijo kar nekaj podjetij iz teh dejavnosti revoz v avtomobilski industriji sarrio in papirnica sarrio v papirni industriji eta iskra in kolektor v elektroindustriji se je uspelo uveljaviti in so postala zares mednarodno konkurenena sele potem ko so se prek tujih prevzemov prikljueila mre am tujih matienih podjetij velik del pripada proizvodnji in distribuciji elektriene energije je krsko kar tabela neposredne tuje nalo be v slovenji po dejavnostih neposredne tuje nalo be po dejavnostih vrednost v milijonih usd struktura v industrija in rudarstvo proizvodnja in distribucija elektr energije proizvodnja prometnih sredstev proizvodnja papirja in papirnih izdelkov proizvodnja elektr strojev in aparatov predelava kemienih izdelkov proizvodnja bazienih kemienih izdelkov proizvodnja tobaenih izdelkov transport in zveze trgovina finanene tehniene in poslovne storitve ostale dejavnosti skupaj vir interni podatki banke slovenije str nalo be slovenije v tujini neposredne tuje nalo be v sloveniji so le ena plat vkljueevanja nase dr ave v mednarodne tokove investiranja izkoriseanje ekonomij obsega je nujno za uspesno delovanje na tujih trgih tega pa majhno gospodarstvo ne zmore le s pomoejo izvoza nujno je internacionalizirati dejavnosti lastnih podjetij in ustanavljati lastna podjetja v tujini to je tudi velikokrat pogoj da postane podjetje zanimiv partner za najveeja multinacionalna podjetja internacionalizacijo dejavnosti narekujejo tudi vse veeje zahteve potrosnikov na izvoznih trgih po visoki kakovosti storitev ki so vezane na proizvod za uveljavitev in obstoj na tujih trgih je vse bolj nujno da je podjetje na tem trgu tudi prisotno tuje nalo be v sloveniji in nalo be slovenskih podjetij v tujini lahko dobro vplivajo na slovensko gospodarstvo al pa je slovenska nalo bena menjava se zelo skromna predvsem za delovno intenzivne panoge bi bilo dobro da bi skusale odpreti proizvodni obrat v dr avi s cenejso delovno silo koristno pa je lahko tudi tudi vlaganje v siritev svojega ditribucijskega omre ja konec leta je slovenija imela v tujini za dobrih milijonov dolarjev nalo b konec leta pa za dobrih milijonov dolarjev najnovejsi podatki ka ejo da je bilo lani slovenskih nalo b v tujini za milijona dolarjev manj stanje slovenskih neposrednih nalo b v tujini v letu je bilo glede na leto nespremenjeno v letu se je poveealo kar za v letu pa zmanjsalo za glej tabelo do stagniranja v letu je prislo zaradi poveeanja obveznosti do podjetij v tujini ki je v celoti kompenziralo poveeanje lastniskega kapitala in terjatev do podjetij v tujini veliko poveeanje stanja v letu je bilo v veliki meri posledica poveeanja terjatev do podjetij v tujini tabela slovenske neposredne nalo be v tujini v obdobju vrednost skupaj od tega lastniski kapital in reinvestirani dobieki obveznosti do podjetja v tujini terjatve do podjetja v tujini neto terjatve do podjetja v tujini vir banka slovenije statistika st str ee je na strani neposrednih nalo b v slovenijo oeitna rastoea koncentracija na avstrijo kot vse dominantnejso dr avo investitorico je na strani slovenskih neposrednih nalo b v tujino oeitno stalno in moeno poveeanje nalo b na hrvasko na hrvasko je po stanju koncem leta odpadlo nie manj kot vseh slovenskih neposrednih nalo b v tujini glej tabelo poleg hrvaske se v zadnjem easu kot lokacija slovenskih neposrednih nalo b vse bolj uveljavljajo nekatere dr ave v tranziciji poljska s dele em koncem leta rusija z in eeska z dele em ter zr jugoslavija s dele em in bih s dele em v obdobju je drastieno padlo stanje slovenskih neposrednih nalo b v nemeiji avstriji in makedoniji kjer je prislo do velikega dezinvestiranja tabela geografska razdelitev slovenskih neposrednih tujih nalo b v tujini v letu neposredne tuje nalo be iz slovenije vrednost v milijonih usd dele v hrvaska zr jugoslavija nemeija makedonija poljska bih svica ostale dr ave skupaj vir ekonomsko ogledalo na strani slovenskih neposrednih tujih nalo b v tujini so najpomembnejse panoge proizvodnja hrane pijae in krmil vseh slovenskih neposrednih nalo b v tujini koncem leta proizvodnja kemikalij in kemienih izdelkov posrednistvo in trgovina na debelo itd zakljueek osnovna opredelitev slovenije do neposrednih tujih nalo b je odprtost in naklonjenost nase dr ave neposrednim nalo bam iz tujine razvojne koristi od tujih vlaganj pa niso le priliv tuje akumulacije in zaposlitev nekaj delovne sile temvee predvsem transfer drugih razvojnih dejavnikov kot so sodobna tehnologija znanje dostop do tujih trgov in integracija v svetovno gospodarstvo tuje nalo be so postale nuja in tega se v tujini prav dobro zavedajo slovenija se bo morala zanje eim prej odpreti kajti iluzorno je prieakovati da bo lahko sama sledila razvoju s eustveno obarvanim spolitiziranim in strokovno neutemeljenim nasprotovanjem tujim vlaganjem tega ne bomo dosegli preprosto se bo treba sprijazniti z dejstvom da slovenija ne more biti samostojna prej je bila del jugoslavije zdaj pa bo morala postati del evrope easi zaseitenega jugoslovanskega trga se ne bodo vrnili direktorji pa bodo morali bolj misliti na razvoj pridobivanje tujih trgov in sodobne tehnologije kot na svoje stoleke v slovenijo prihaja kapital iz zelo ozkega kroga dr av veeina od njih je iz neposredne bli ine razlog je treba iskati v dobrem poznavanju razmer v dr avi in dobrim poslovnim sodelovanjem se iz preteklosti slovenija ima pri ureditvi podroeja tujih neposrednih nalo b se veliko rezerve trenutno je zaradi neobstajanja pomembnejsih zakonov celo bolje da ni aktivnost tujih vlagateljev veeja in s tem celo skodljiva slovenija se bo morala usmeriti predvsem na spodbujanje novih nalo b greenfield ki po vrednosti za zdaj ne pomenijo pomembnejse oblike tujih nalo b vlogo glavnega promotorja in spodbujevalca je e prevzel urad za promocijo gospodarstva in tuje nalo be neposredne tuje investicije v sloveniji pa so le ena stran t i dvosmerne ceste ee bomo maree eleli doseei pozitivne ueinke tujih nalo b v sloveniji bomo morali tudi sami postati investitorji v tujini majhno slovensko gospodarstvo je moeno odvisno od izvoznih trgov vse veeje zahteve potrosnikov po kvalitetnih storitvah vezanih na proizvod narekujejo potrebo po navzoenosti proizvajalca na svojem trgu vse to narekuje potrebo po stabilni ekonomski politiki in jasni opredelitvi nase dr ave do neposrednih tujih nalo b ki naj spodbuja predvsem tiste tuje nalo be ki so usmerjene v ustvarjanje novih zmogljivosti po drugi strani pa naj izoblikuje pogoje ki bodo pomagali nasim podjetjem da internacionalizirajo svojo dejavnost literatura amon samo slovenskih nalo b v tujini je premalo finance st bogataj marko tuje nalo be so se lani zmanjsale finance st bogataj marjeta zaradi goodyeara je statistika podivjala finance st gruden mateja osvajanje od dalee ne prinasa uspehov finance st hrastelj tone mednarodno poslovanje gospodarski vestnik kralj nina previdna dobrodoslica gospodarski vestnik st str kranjec samo major investments ahead slovenian business report st milost matejka neposredne tuje investicije v razvoj slovenskega gospodarstva ljubljana ekonomska fakuleta milost franko ustanavljanje in poslovanje mesanih podjetij doma in v svetu zveza drustev raeunovodskih in finanenih delavcev slovenije rinikar ivan finanena odprtost finance st str rojec matija nalo be v tujini zakaj pa ne finance st str rojec matija tuje investicije v slovenski razvoj znanstveno in publicistieno sredisee rojec matija neposredne tuje investicije in razvoj slovenije doktorska dizertacija ljubljana ekonomska fakulteta rojec matija neposredne tuje investicije in razvoj ter preobrazba slovenije kot nekdanje socialistiene dr ave zbornik letnega sreeanja zveze ekonomistov slovenije zveza ekonomistov slovenije rojec matija svetlieie marjan novi zakon je vzpodbudil tuja vlaganja vendar teorija in praksa str senjur marjan gospodarska rast in razvojna ekonomika ekonomska fakulteta str senjur marjan slovenia a small country in the global economy ekonomska fakulteta st senjur marjan na potezi je dr ava finance st str svetlieie marjan multinacionalna podjetja in razvojna strategija slovenije teorija in praksa str zidarie bojan kam tujci investirajo v sloveniji kapital str viri banka slovenije statistika neposredne nalo be st interni podatki banke slovenije http \\www sigov si\tipo\slo\ html spodbujanje tujih investicij v sloveniji http \\www bsi si\html\eng\laws regulations\forign exchange html bank of slovenia foreign exchange regime http \\sigov si\tipo\slo\ html struktura podjetij s tujim oz mesanim kapitalom v sloveniji jesen http \\www sigov si\cgi bin\spl\z zbor\tujinves html izbor iz ekonomskih ogledal k a z a l o uvod opredelitev in glavne znaeilnosti neposrednih tujih nalo b privlaenost slovenskega gospodarskega prostora za tuje nalo be pomen podjetij s tujim kapitalom pregled neposredenih nalo b v in iz slovenije zakljueek literatura viri copyright © vse pravice pridrzane april