vprasanja in odgovori prodaja lastnih izdelkov obrtnika stranki je bilo izdano obrtno dovoljenje po uradni dolznosti za opravljanje dejavnosti sivanja konfekcijskih izdelkov naknadno je stranka zelela priglasiti se prodajo lastnih izdelkov referentka na upravni enoti pa ji je priglasila le prodajo lastnih izdelkov na sejmih in premicnih stojnicah priglasitev prodaje lastnih izdelkov ji je zavrnila z navedbo da je potrebno izpolniti izobrazbene pogoje po zakonu o trgovini tj strokovna izobrazba prodajalca in trgovskega poslovodje ali je ravnala pravilno za razlago smo zaprosili ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj po zakonu o trgovini uradni list rs st je trgovina opravljanje trgovinske dejavnosti na domacem trgu in s tujino opredeljna pa je kot nakupovanje blaga za nadaljnjo prodajo in opravljanje trgovinskih storitev ker pri prodaji lastnih izdelkov ne gre za opravljanje trgovinske dejavnosti zato osebi ki opravlja to dejavnost ni treba izpolnjevati izobrazbenih pogojev ki jih predpisuje pravilnik o minimalni stopnji izobrazbe oseb ki opravljajo trgovinsko dejavnost prodaja lastnih izdelkov se po obrtnem zakonu ne steje kot prodaja dolocenega blaga in se tako tudi ne steje kot opravljanje trgovske dejavnosti trgovina na debelo ali trgovina na drobno to pa pomeni da lahko obrtnik prodaja lastne izdelke neposredno ali v svojem salonu ne da bi mu bilo treba izpolnjevati izobrazbene pogoje na podlagi zakona o trgovini mateja loparnik povracilo stroskov vozniku ali delavcu poklicnemu vozniku ki vozi na medkrajevnih progah pripada dnevnica ali delavcu pripada tudi dodatek za nadurno delo ce vozi dalj casa kot traja dnevni delovni cas kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci uradni list rs st v clenu doloca da delavcem pripada povracilo stroskov ki so jih imeli pri opravljanju dolocenih del in nalog na sluzbenem potovanju za povracilo stroskov stejejo dnevnica povracilo stroskov za prehrano povracilo stroskov za prenocisce in povracilo stroskov za prevoz glede na to da je opravljanje dela izven sedeza podjetja stalna sestavina dela poklicnega voznika taksnega dela ni mogoce steti kot sluzbeno potovanje ter podlago za izplacilo dnevnic delavci ki so delali preko polnega delovnega casa dolocenega z razporedom delovnega casa so upraviceni do placila za opravljanje dela preko polnega delovnega casa uveljavljanje garancije imam kemicno cistilnico pred kratkim sem kupil likalno mizo ter likalnik ta se je kmalu pokvaril oziroma vrnil sem ga prodajalcu a se je zopet pokvaril v trgovini pa mi ga niso vec hoteli zamenjati ces da sem sam kriv da ne dela kaj mi svetujete poglejmo kaksne so pravice kupcev ter kako in na kaksen nacin jih uveljavimo kupec nekega izdelka si varstvo zagotovi sele s tem da poleg predpisa ki doloca obveznost opremljanja predmeta z garancijo zakon o standardizaciji uposteva dolocila zakona o obligacijskih razmerjih ta zakon doloca kaksna so razmerja med prodajalcem oziroma proizvajalcem na eni in kupcem na drugi strani ce je bil izdan garancijski list ce je prodajalec kaksnega stroja motorja aparata ali drugih podobnih stvari ki sodijo v tako imenovano tehnicno blago izrocil kupcu garancijski list s katerim proizvajalec jamci za brezhibno delovanje stvari v dolocenem casu steto od njene izrocitve kupcu ter stvar ne deluje brezhibno lahko kupec zahteva tako od prodajalca kot od proizvajalca naslednje popravilo v primernem roku ce tega ne stori pa izrocitev stvari ki deluje brezhibno ce torej kupljena stvar ne deluje pravilno lahko kupec v garancijskem roku zahteva od prodajalca oziroma proizvajalca da jo popravi ali zamenja kupec ima tudi pravico do povracila skode ki jo je pretrpel zaradi tega ker stvari ni mogel uporabljati to pravico pridobi od trenutka ko je zahteval popravilo ali zamenjavo do njune izvrsitve po dolocilih zakona sta torej zavezanca iz garancijskega lista prodajalec ter proizvajalec sodna praksa pa je razsirila krog zavezancev za garancijo tudi na uvoznika konsignacijsko podjetje ter zastopnika tujega proizvajalca garancijski rok pa se lahko podaljsa pri manjsem popravilu za toliko casa kolikor casa kupec ni mogel uporabljati stvari ce je bila stvar zaradi nepravilnega delovanja zamenjana ali bistveno popravljena zacne garancijski rok teci znova od zamenjave oziroma od vrnitve popravljene stvari ce je bil zamenjan ali bistveno popravljen le kaksen del stvari zacne garancijski rok znova teci samo za ta del kaj storiti ce prodajalec v primernem roku ne popravi ali zamenja stvari kupec lahko v tem primeru razdre pogodbo ali zniza ceno in zahteva odskodnino prodajalec oziroma proizvajalec je dolzan na svoje stroske spraviti stvar do kraja v katerem naj bo popravljena oziroma zamenjana ter jo popravljeno oziroma zamenjano tudi vrniti kupcu garancijski rok je praviloma eno leto od izrocitve stvari kupcu ter tece od izrocitve stvari vedno pa je dolocen tudi v garancijskem listu velja pa opozoriti se na zahtevke ki jih lahko ima kupec v okviru splosnega jamcevanja za stvarne napake o napaki govorimo takrat ko stvar nima lastnosti ki so dogovorjene ali ki se jih obicajno pricakuje jamcevanje za stvarne napake je doloceno z zakonom o obligacijskih razmerjih pogoj za uveljavljanje teh zahtevkov je da je napaka pravocasno in pravilno grajana oziroma reklamirana po zakonu se odgovarja samo za napake ki jih je stvar imela ko je nevarnost presla na kupca to se pravi takrat ko je bila stvar kupcu izrocena kupec lahko napako reklamira z ustnim ali pisnim obvestilom najboljse pa je reklamiranje s priporoceno posto pri splosnem jamcevanju za stvarne napake ima lahko kupec zahtevek samo nasproti prodajalcu pri uveljavljanju garancijskega zahtevka pa tudi nasproti proizvajalcu uvozniku konsignacijskemu podjetju ali zastopniku tujega proizvajalca pri odgovornosti za stvarne napake je krajsi tudi rok v katerem kupec odgovarja za napake in sicer sest mesecev odkar je bila stvar izrocena razen ce je bil v pogodbi dolocen daljsi rok garancija torej podaljsa rok v katerem lahko zahtevate popravilo stvari in nato zamenjavo ali znizanje placila ali razdrtje pogodbe ce kupec ne more urediti tezav s katerim izmed zavezancev iz garancijskega lista se lahko obrne tudi na pristojno trzno inspekcijo ki opravlja nadzor nad opravljanjem dejavnosti stasa pirkmaier dipl iur pritozba na odlocbo bralec nam je poslal obsezno dokumentacijo iz katere je razvidno da je v davcni napovedi za leto uveljavljal olajsavi za novozaposlenega delavca mesece in olajsavo za sebe kot invalidno osebo mesecev davcni organ olajsave za zavezanca kot invalidno osebo ni priznal zavezanec je zoper odlocbo vlozil ugovor iz posredovane dokumentacije ni razvidno ali je bil ugovor poslan v resevanje drugostopnemu organu med dokumentacijo pa se nahaja odgovor na ugovor ki ga je podal prvostopni davcni organ ki je izdal odlocbo v omenjenem odgovoru pojasnjuje da zakon o dohodnini clen ne pozna priznavanja olajsave v sorazmerni visini mesecev in je zato izdana odlocba pravilna bralec se s staliscem ne strinja in je zato vprasanje o tolmacenju clena naslovil na glavni davcni urad obenem pa prosi tudi nas da odgovorimo ali je ravnanje davcnega organa pravilno odgovoriti moramo da niti stalisce niti ravnanje davcnega organa ni pravilno v omenjeni zadevi je potrebno izhajati iz dolocil zakona o splosnem upravnem postopku ur l sfrj st ki se uporablja kot republiski predpis ur l rs st i in zakona o dohodnini ur l rs st in ki opredeljuje davcne olajsave uvodoma je potrebno ugotoviti da je bralec ravnal napacno ko je zoper odlocbo vlozil ugovor ugovora zoper odmerno odlocbo namrec zakon ne pozna ce se davcni zavezanec ne strinja z izdano odlocbo lahko v zakonitem roku vlozi pritozbo glej pouk o pravnem sredstvu da se pritozba lahko obravnava mora vsebovati predpisane elemente iz vasega ugovora je razvidno da ni vpisana stevilka in datum odlocbe s katero se ne strinjate s taksnim ugovorom bi davcni organ moral postopati kot z nepopolno vlogo vlozena pritozba je vrsta vloge in zato zanjo veljajo enaka dolocila kot za drugo vlogo ce je bil vlozen ugovor v zakonitem pritozbenem roku in s strani upravicene osebe bi davcni organ moral pozvati zavezanca da pritozbo dopolni okoliscina da je namesto pritozbe vpisana beseda ugovor pa ne spremeni vsebine oz ne narekuje presoje da taksne vloga ni pritozba bistvena je vsebina zavezanec izpodbija odlocbo in navaja razloge zakaj ni zadovoljen z izdano odlocbo vlozen ugovor bi zato morali smatrati kot vlozeno pritozbo iz predlozene dokumentacije izhaja da je prvostopni davcni organ meritorno vsebinsko odlocil o pritozbenih navedbah zavezancu je ugovor pritozbo zavrnil kot neutemeljen in poudaril da je izdana odlocba pravilna odlocitev je utemeljil z dejstvom da olajsava po clenu zakona o dohodnini pripada zavezancu ki ne zaposluje delavcev in mu je priznana lastnost invalidne osebe v zvezi s tem velja poudariti da prvostopni davcni organ nima pristojnosti da sam vsebinsko odloci o vlozeni pritozbi razen v primeru ce bi ugodil pritozbi ali ce bi dopolnil postopek in stvar resil z novo odlocbo clen in clen zakona o splosnem upravnem postopku v primerih ko pa zahtevku v pritozbi ne ugodi pa mora zadevo pritozbo poslati v resevanje organu druge stopnje clen zakona v konkretnem primeru bi moral zavezanca pozvati da pritozbo dopolni nato pa pritozbo skupaj z vsemi spisi poslati organu druge stopnje ce pa je bil ugovor vlozen po poteku pritozbenega roka ali ga je vlozila neupravicena oseba pa bi moral ugovor zavreci iz formalnih razlogov beseda zavreci pomeni da se davcni organ sploh ne spusca v resevanje temvec samo ugotovi da niso izpolnjeni pogoji za vsebinsko resevanje zamuda roka vlozitev pritozbe s strani neupravicene osebe nedopustnost pritozbe ipd drugi del odgovora torej ali je vsebinsko stalisce davcnega organa pravilno pa je potrebno poiskati v materialnih predpisih clenu zakona o dohodnini vsekakor pa je utemeljitev davcnega organa sama s seboj v nasprotju olajsavo za zaposlenega delavca je priznal v sorazmernem delu bruto place za tri mesece zaposlitve na drugi strani pa utemeljuje da zakon o dohodnini ne pozna sorazmernega dela olajsave sorazmernega dela olajsave zakon res ne pozna ker to ni potrebno zavezancu pripada olajsava toliko casa dokler so zanjo izpolnjeni pogoji to je lahko celotno poslovno leto ali le del leta drugacno stalisce ni mogoce zgolj za ilustracijo lahko navedemo primerjavo z olajsavo ki je bila po prej veljavnem zakonu o dohodnini zelo pogosto uporabljena zacetniska olajsava po opisanem staliscu davcnega organa bi bilo mogoce olajsavo za pricetek opravljanja dejavnosti uveljavljati samo tistim davcnim zavezancem ki so priceli opravljati dejavnost s januarjem dobro pa je znano da ni bilo tako in da se je opisana olajsava priznavala v sorazmernem delu tudi v primeru olajsave po zgoraj citiranem dolocilu zakon pravi olajsava se prizna zavezancu ki ne zaposluje delavcev in mu je priznana lastnost invalidne osebe po predpisih o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb v obravnavanem primeru pomeni da je zavezanec izpolnjeval pogoj mesecev olajsave pa ne more uveljavljati za mesece ker je zaposlil pripravnika drugacna razlaga razsirja pomen pravne norme ugotoviti je potrebno da citirano dolocilo ne vsebuje pogoja da zavezanec celo leto ne bi smel zaposlovati delavca kaj je mogoce storiti redna pritozbena sredstva niso vec mogoca ker je brales zamudil roke lahko pa vlozi izredno pravno sredstvo odprava razveljavitev ali sprememba odlocbe po nadzorstveni pravici zakon o davcnem postopku doloca da lahko odlocbo o odmeri davkov glavni davcni urad odpravi razveljavi ali spremeni po nadzorstveni pravici v petih letih od dneva ko je postala dokoncna ce je z njo prekrsen materialni zakon prihodki od opravljenih storitev knjigovodski servis ki vodi poslovne knjige zasebnemu zdravniku opisuje da zavod za zdravstveno zavarovanje slovenije doloci zasebnim zdravnikom ki imajo koncesijo doloceno stevilo storitev ki jih bo placal storitve ovrednoti v obliki tock zdravniku doloci stevilo tock tocke pa pri tromesecnem obracunu vrednostno obracuna in jim opravi placilo zasebni zdravnik pa lahko v posameznem tromesecnem obdobju opravi vec storitev in s tem doseze vecje stevilo tock kot pa mu jih prizna zavod po poteku tromesecja zavod zasebniku izplaca samo vrednost ki izhaja iz tock ki mu jih je dolocil ce je zdravnik opravil vecje stevilo storitev dosegel je vec tock kot jih priznava zavod mu zavod razlike ne placa razlika se prenese v naslednje obracunsko obdobje ali pa se placa konec leta knjigovodski servis zanima ali je te storitve potrebno evidentirati kot prihodek glede izkazovanja prihodkov in odhodkov veljajo tudi za zasebne zdravnike isti davcni predpisi kot za ostale zasebnike oz samostojne podjetnike posameznike iz vasega opisa izhaja da je storitev opravljena placilo pa bo izvrseno kasneje ker zasebnik opravi storitev ki ni opredeljena v pogodbi pomeni da zavod te storitve ni dolzan poravnati z davcnega vidika pa je pogodbeni odnos oz cas placila popolnoma irelevanten v obravnavanem primeru je mogoce ugotoviti da se glede izkazovanja prihodkov od opravljenih storitev mora uporabiti pravilo slovenskega racunovodskega standarda na katerega napotuje zakon o davku od dobicka pravnih oseb standard doloca da se prihodki od opravljenih storitev merijo po prodajnih cenah dokoncanih storitev ureditev v standardih je zasnovana na nacelu fakturirane realizacije to pomeni da ni pomembno kdaj je storitev placana za evidentiranje prihodka je odlocilno dejstvo da je bila izstavljena faktura oz druga knjigovodska listina knjigovodska listina pa se mora izstaviti ob casu nastanka poslovnega dogodka ko je storitev opravljena clen pravilnika o vodenju poslovnih knjig in slovenski racunovodski standard gledano z davcnega vidika je mogoce ugotoviti da ni modro opravljati storitev za katere se ne ve ce bodo sploh kdaj placane ker niso dogovorjene npr ce bi zasebni zdravnik prenehal opravljati zasebno prakso odpis terjatve je namrec mogoc samo v izjemnih primerih iztok mohoric nagrade za delovno prakso kateri prispevki se placujejo od nagrad dijakom in studentom za delovno prakso v kolikor dijaki in studentje ne opravljajo obveznega ali prostovoljnega prakticnega dela preko napotnice studentskega servisa morajo pravne in fizicne osebe pri katerih opravljajo dijaki in studentje prakticno delo placati pavsalni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v znesku sit mesecno in pavsalni prispevek za poskodbe pri delu in poklicne bolezni v znesku sit pavsal za poskodbe pri delu in poklicne bolezni ter prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vplacujejo zavezanci fizicne osebe na prehodni racun st po izpostavah izpostave pa vplacana sredstva razporejajo na vplacilni racun pavsala za poskodbe pri delu in prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pravne osebe pa placujejo pavsal za poskodbe pri delu in poklicne bolezni na direktni vplacilni racun in pavsal za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na racun v skladu z uredbo o povracilu stroskov v zvezi z delom in drugih prejemkov ki se pri ugotavljanju davcne osnove priznajo kot odhodek se mesecno placilo ucencem dijakom in studentom za opravljeno obvezno prakticno delo v vzgojno izobrazevalnem procesu prizna kot odhodek do visine povprecne mesecne place zaposlenih v republiki sloveniji zadnji znani statisticni podatek o povprecni mesecni placi zaposlenih v republiki sloveniji je sit kar pomeni da se kot odhodek prizna mesecno placilo za opravljeno obvezno prakticno delo do visine sit prispevki kateri prispevki se placujejo v primeru delavceve neplacane odsotnosti z dela v primeru delavceve neplacane odsotnosti z dela se placajo naslednji prispevki prispevki delojemalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po stopnji za zdravstveno zavarovanje po stopnji za porodnisko varstvo po stopnji prispevki delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po stopnji za zdravstveno zavarovanje po stopnji za porodnisko varstvo po stopnji ne placa pa se prispevka delojemalca za zaposlovanje in prispevka delodajalca za zaposlovanje in za poskodbe pri delu in poklicne bolezni kot osnova za placilo prispevkov se vzame delavceva bruto placa pred mesecem zacetka neplacane odsotnosti z dela skupna stopnja vseh prispevkov ki se placajo od bruto osnove je kristina baric prelogar