capris kulturno drustvo mladenicev srednjih let kulturno drustvo za ozivljanje kopra domoljubje v bliscu in temi hermenegildo baruca epopeja marksista z otrostvom na marezigah tretji del poglavja imeti narascaj a ne prestevilen zagotoviti si dober zasluzek izsolati otroke in scasoma prihraniti vsaj za nakup lastnega doma to je bil brzkone cilj otokarjevih starsev s takimi nacrti za bodocnost sta kersovanijeva uspesno krmarila druzinsko barko vsaj v zacetku sredi snovanja so oblasti oceta premestile za obcinskega tajnika v marezige pri kopru premestitev naj bi veljala kot opomin francetu kersovaniju zaradi njegove odkrite naklonjenosti mladoslovenskemu gibanju ki se je tedaj sirilo v popolnem nasprotju s politiko cesarskih konzervativcev otokar je prav tedaj obiskoval prvi razred osnovne sole s premestitvijo so se zmanjsali dohodki v marezigah kakor po vsej istri je tedaj vladala vecja revscina kot v mestih kmetje niso imeli dovolj pridelka za lastne potrebe saj je bilo po vaseh vec ljudi kot jih je danes v mestih so ljudje lazje prisli do denarja in tako so kersovanijevi prisli na slabse odpovedati so se morali druzinskim nacrtom posebej ker je franc poslej ceprav kot tajnik v vasi pogostoma prihajal v navzkrizje z nadrejenim iz dezelnega glavarstva tako so povedali nasemu sodelavcu v marezigah nekateri starejsi marezgani vedo tudi povedati da je bil njihov takratni tajnik sila zaveden in posten rodoljub ter da se je vedno zavzemal za pravice siromasnih starejsi domacin stefan lovrecic iz bocajev pri marezigah je po vrnitvi iz konfinacije na sardiniji ostal kar v trstu obiskali smo ga ko je nad let star cil in zdrav pripovedoval svoje zmeraj sveze spomine slo je za kersovanijeve pred prvo vojno ko so stanovali v marezigah takole se je spominjal a ja najbrz gre za kersovanijeve vem da so prisli iz trsta nastanili so se v soli torej v obcinski zgradbi to je bilo leta ali znano mi je da sta fanta otokar in radko obiskovala ljudsko solo v marezigah in to verjetno vse do leta tedaj sem jaz prevzel tajnisko mesto na obcini marezige prav od njunega oceta ziva brihtna fanta sta bila ali se morda spominjate zakaj je moral kersovani predati vam tajnisko mesto natancno ne bi vedel zakaj ampak znano mi je da se je veckrat sprl z nadrejenimi iz dezelnega glavarstva veste franc je bil napreden clovek mladoslovenec smo mu rekli rad je pel v nasem drustvu neodvisnost to verjetno ni ugajalo cesarski oblasti kaj smo hoteli bili so taksni casi ste morda zvedeli kam so sli kersovanijevi fanta sta pozneje studirala na gimnaziji v pazinu mama amalija se je menda prav tako preselila tja za oceta franceta vem da je sel nekam na gorenjsko za oskrbnika nekega gradu to je vse kar vem o kersovanijevih kar sem povedal vem zagotovo saj sem v pazinu tudi sam studiral preden sem prisel na obcino v marezige pazinska gimnazija je bila tedaj za nas najblizja ceprav smo se ucili v hrvaskem jeziku med vso prvo vojno sem bil ostal tajnik v svojem kraju zaradi tega so me pregnali na sardinijo pa bi se spomnili kateri ucitelji so tedaj poucevali v marezigah najbolj se spomnim uciteljice angele stegu ki je vodila tudi pevski zbor v okviru drustva neodvisnost njena mati rojena pertot je bila iz rojana uciteljica angela je bila po zadnji vojni v italiji nagrajena z najvecjo nagrado tudi za njeno udejstvovanje v partizanskem gibanju slisal sem da je pred dvema ali tremi leti umrla letni andrej stok po domace cufarjev iz marezig se spominja kersovanijevih posebno oceta tajnika za katerega so domacini pravili da je prisel s krasa povedal nam je da je leta koncal sest razredov ljudske sole in da so takrat prisli v marezige kersovanijevi ne bom pozabil je dejal andrej ko smo nekoc v zacetku julija mislim da je bilo petega na vasi imeli ciril metodovo proslavo tajnik kersovani je bil organizator nastopila sta tudi pevski zbor in nasa godba vem da je tajnik rad pel narodne pesmi ljudje so ga spostovali ker je bil zaveden slovenec kaj vec bi lahko povedal sosed ivan bordon tu spodaj v berneticih stevilka on je starejsi od mene saj bo imel kaksnih let ja se je takoj spomnil bordon kersovani je bil tisti ki je bil leta na ohceti sosedove marije loparke s soprogo in dvema fantkoma kmalu po trgatvi mlajsi fantek mislim da mu je bilo ime radko je imel cudovite kodraste lase dolge kakor je zdaj prislo spet v modo kako se ga ne bi spomnil saj smo s tajnikom skupaj peli v zboru takrat veste je bil zupan v nasi obcini matija kocjancic iz kozlovicev pri truskah vemo stric ivan zupanov sin anzelm nam je celo povedal da je bil njegov oce celih let zaporedoma in pri vsakih volitvah ponovno izvoljen za zupana do leta toda vi eden najstarejsih v teh krajih zagotovo veste kam so sli kersovanijevi nas sosed matija koren je imel vec srece kot pameti potrpite da vam povem trgoval je vediga zlodej s kaksnim blagom in tako so njegove poti vodile celo do pazina tam je zasnubil hcer nekega bogatega trgovca in se z njo tudi porocil kako tudi ne bi saj je bil furbast kolikor ga je bilo no in ta matija mi je zmeraj pravil kako je soproga nasega takratnega tajnika gospa amalija osamljena s fanticema v pazinu martrala se je uboga reva s kuhanjem in sivanjem studentom da je lahko svoja dva solala cudim se se dandanes kako je prislo do cesa takega kdo bi takrat rekel da bo tisti srecen zakon nasega tajnika tako koncal pa veste kje je zdaj tisti vas sosed matija slisal sem da zivi nekje pri vidmu ne vem ce je vse to res ljudje marsikaj tudi dolozijo marezganka marija loparka sicer berneticeva pa se se dobro spomni dneva svoje poroke z obcinskim tajnikom je tudi nekajkrat zaplesala med stiridesetimi svati je bila tudi njegova druzina najbrz je bila njegova zasluga da so ji oblasti dovolile v zakon saj je bila se mladoletna v kraskih vaseh od praprota do devina zivi se lepo stevilo kersovanijevih sorodnikov nekaj jih je tudi v trstu najprej smo se oglasili pri bratrancu darku kosmini v ulici fabio severo on je sicer v primorskem dnevniku ze pisal o kersovanijevem delovanju ob obletnicah njegove nasilne smrti in rojstva v clanku ob letnici smrti junija leta omenja med drugim da je bil jeseni leta pri otokarju na obisku v zagrebu tedaj se je otokar zanimal za sorodnike v nasih krajih darko mu je svetoval naj se preseli iz zagreba kam blize v slovenijo kjer ga ne poznajo tako dobro obljubil je bil da bo prisel na obisk vendar tega ni storil darko nam je tudi povedal da je otokar veckrat prisel k njim na obisk v dekane pri kopru kjer so v casu bivanja kersovanijevih v marezigah in v pazinu stanovali kosminovi otokar je vedno nosil s seboj knjige se je pridruzila pogovoru darkova zena dusa bil je seveda starejsi najraje je sam prebiral knjige v malnih pod vasjo tam so stanovali nadalovi pa smo se pri njih shajali otokarju kadar je bil najbolj zamisljen v knjige smo metali kamencke in mu tako nagajali pa se zaradi tega ni nikoli hudoval kako je bilo z bratom smo vprasali kosminove radko je umrl v tramvajski nesreci okrog leta studiral je za inzenirja prav tako v zagrebu in ko sta se vracala z neke proslave ali iz gledalisca se je utrgala elektricna zica in zadela radka ki je bil na mestu mrtev teto amalijo je to zelo prizadelo oceta itak ni bilo vec blizu odkar je bil sel nekam na gorenjsko pravijo da je tam tudi pokopan najbrz pri kranju iz kartotecnega urada v trstu je razvidno da je oce franc zares umrl v kokri junija leta ga je zadela kap pozneje pa je mama podlegla poskodbam zaradi padca po treh mesecih zdravljenja je umrla aprila leta v pazinu otokar je tedaj prestajal letno zaporno kazen v sremski mitrovici hci maminega brata zofija kralj iz sesljana ali po domace pri pekovih saj imajo zares pekarno kjer stanuje skupaj z mlajso sestro rahelo poroceno legisa nam je za potrebe urednistva primorskega dnevnika odstopila vec dopisnic pisem in fotografskih posnetkov ki jih je pisal otokar vsebina pisem je vecinoma druzinskega znacaja v pismu z zigi zaporne cenzure z datumom maja leta takoj po mamini smrti smo razbrali draga zofija lahko si mislis kako mi je bilo ko sem prejel opasicev telegram pricakoval sem in upal do zadnjega da bo mama vendarle premagala bolezen in da jo bom lahko se enkrat videl sedaj mi preostaja se komaj mesecev pa se mi to ni izpolnilo kaj bi ti pisala vem kako je ves cas trpela posebno zato ker je bila tako dalec od mene skoraj sama ceprav je imela dobre prijatelje tebe in druge sorodnike ki je niste pozabili vsa ta dolga leta me je v zaporu drzala pokonci edinole misel nanjo ko sva bila s pokojnim radkom se mlada se je mucila in sanjala o tem kako bo v starostnih dneh mirno zivela pri otrocih ni dozivela tega in to je tezko prenasala to sem vedel a nisem mogel drugace moral sem iti po tezki poti ki mi je prinesla mnogo neprijetnosti mami pa pretrpke zalosti seveda mi je zelo tezko da je to mami prineslo toliko gorja a drugace nisem mogel in ne bi mogel ravno tako kot niso mogli drugace tisti tolminski in kraski kmetje ki so se pred vec kakor leti uprli gosposki in dacarjem kakor si mogoce brala v remcevi povesti zelo sem ti hvalezen zofija za vse kar si naredila za mojo mamo kakor tudi mariji in vsem ki so prisli na pogreb upam da vas bom lahko videl ce ne bo vecjih sprememb in dogodkov prihodnje leto vse kar si vzela s seboj naj zaenkrat ostane pri tebi opasicu bom napisal samo eno dopisnico dobil sem tudi njegovo in tvoje pismo od aprila veselilo me bo ce se mi bos se kdaj oglasila dokler bom tukaj do februarja lepo pozdravi na krasu vse nase in znance posebno marjeto srcno te pozdravlja otokar sestricnama zofiji in raheli se zahvaljujemo da sta nam posodili tako dragocena pisma in dopisnice ter slike letna zofija nam je med drugim povedala da je tri mesece stregla teti v pazinu ob tem pa je pripovedovala teta amalija malci je navadno imela na hrani po sedem dijakov v stanovanju je bila podnajemnik kadar je otokar prihajal med solskimi pocitnicami v slivno sva skupaj pasla krave ko je bil pri nas tudi leta se spominjam kako je vneto pripovedoval da bodo nekoc z raketami posiljali ljudi na luno moja mama lojzka mu je nenadoma odgovorila ti bom ze jaz dala luno pojdi rajsi grabit seno v pismu ob mamini smrti pozdravlja otokar nazadnje tudi marjeto to je marjeta kralj prav tako otokarjeva sestricna torej zofijina sestra porocena je tercon v slivnem po domace pri pircevih kaj vas najbolj spominja na otokarja smo jo najprej vprasali nikoli ne bom pozabila tistega avgusta leta z vprego smo peljali koruzo in psenico v mlin tja onstran branika takrat rihemberga nekam v vipavsko dolino z nami je sel otokar nazaj grede ko smo se za pocitek ustavili na robu krasa nad gradom brnik je otokar vzkliknil lepa vipavska si dolina a prijaznejsi je meni kras potem smo se salili da bo se kaj pesnika iz njega bil je zelo nadarjen saj je studiral najprej za gozdarskega inzenirja potem tudi za odvetnika tako so nam pravili starejsi od nas na hisni stevilki v devinu zivi pepina legisa po domace kupceva tudi ona je otokarjeva sestricna pri nas je teta amalija zivela vec casa ko sta bila sinova ze v solah v devin so se sprva naselili nad sedanjo gostilno renata kocmana toda teta amalija ni imela dohodkov da bi placevala najemnino in je prosila ce jo vzamemo fanta sta prihajala le od casa do casa spomnim se da je otokar nekoc pravil da dela za casnike da je tisto njegovo delo v korist siromasnim ljudem v dobro delavcem in kmetom z rojstnim priimkom kersovani pa je v nasih krajih ostala edino ivanka porocena mokole iz slivna stevilka ali kakor ji vascani recejo stapava ona je celo polsestra slovenskega narodnega heroja alberta grudna bliska kako je to mogoce boste morebiti vprasali je ivanka sama sprozila to vprasanje to je pa tako moj oce henrik je bil brat otokarjevega oceta franceta po ocetovi smrti se je pokojna mama porocila z albertovim ocetom ki je do nedavnega zivel tako je bliskov oce meni ocim veste tukaj v teh nasih krajih imamo vecinoma vsi enotno kri ce se spominjam otokarja zelite vedeti kadil je fajfo in je bil lep clovek visoke postave tudi pri nasi hisi smo imeli enega otokarja to je bil moj pravi brat ki je padel v partizanih marca v kregliscu pri velikem dolu tu v sosescini na krasu onkraj meje v nekem skrivaliscu so utrujeni partizani zaspali trije so bili nemci so nenadoma vzgali po njih njegov sin sergej zivi v ljubljani in je inzenir elektrotehnike pri zelezniskem transportnem podjetju je imel blisk tudi svojega pravega brata ki je padel v bojih za osvoboditev trsta prav ste povedali ta pa je bil moj polbrat ki je maja padel pri borstu v eni od bitk nad nasim mestom ob vsem tem lahko recemo da je vasa rodovina zares ze po tradiciji revolucionarna kdaj ste zadnjic videli otokarja mislim bratranca cujte imela sem ali let ko je prisel k nam od nonota v praprotnem stanovali smo v sempolaju bila sem namenjena po mleko k sosedom tu v vasi nepricakovano me je srecal bratranec nini rebula ki mi je takoj velel naj stopim se k njim ce hocem videti strnica otokarja objela sva se bila in poljubila to je bilo leta ali potem ga nisem vec videla bila pa sem v tistem gozdu dotrscina pri zagrebu kjer je spomenik vsem desetim ustreljenim talcem on je zapisan deveti po vrsti bilo je nekaj pricevanj o njegovi junaski smrti pri prvi salvi strelov otokar ni bil smrtno zadet ranjen je bil v ramo pobral se je in se poln groze zagnal proti ustasem ter jih ozmerjal ubijalci naucite se streljati zdravnik ki je bil prica streljanju je izjavil da mu je eden od zlocincev izstrelil se eno kroglo v usta padel je junasko sprico vsega navedenega se lahko vprasamo zakaj otokarjevega imena ne najdemo na seznamih narodnih herojev in slednjic naj se napisemo da smo skoraj pri vseh sorodnikih otokarja kersovanija poizvedovali ce je imel tudi svojo druzino zeno otroke ugotovili smo da se je sicer porocil okrog leta ce ne sele njegova zena nana silic je bila hci zagrebskega zobozdravnika in ko je moral za deset let v jeco po izreku sodbe leta se je bil z njo sporazumel naj ga ne caka ves tisti cas tako je tudi napisal v enem izmed svojih pisem sestricni zofiji ta vsega spostovanja vreden junak jasnovidec revolucionar intelektualec in publicist med obema vojnama je zivel komaj let zaradi krsitev tedanjih starih jugoslovanskih predpisov o tisku je prezivel po zaporih okrog let menimo da si je otokar kersovani s svojimi naprednimi deli zasluzil da se ga vsaj spomnimo v sodobni zgodovini strani do eno stran nazaj na vrh strani naslednja stran i pina i index i ogled knjige gostov i vpis v knjigo gostov i knjiga baruce i copyright c hister for capris asiociations