aleksander sasa dominko dominko je bil po vrstnem redu drugi vodja ali v tistih casih upravnik studijske knjiznice dominko je bil sicer primorski rojak vendar ga je na primorsko zanesla svetovna vojna med katero je bil zaprt od okupatorja v ljubljani kasneje je organiziral solstvo na osvobojenem ozemlju primorske po vojni je najprej uciteljeval na gocah delal na poverjenistvu za solstvo in prosveto organiziral prosvetne tecaje nato se je zaposlil v knjigotrstvu organiziral je poslovelnice nase knjige v ajdovscini sempetru poblize se nisva spoznala govorila le nekajkrat vendar sem ga pogosto videval nosil je ocala ko je iz sturij kamor se je bil porocil hodil na delo najprej v sempeter pri gorici v naso knjigo potem pa v vrtojbo v knjiznico dokler se ni tam tudi za stalno naselil bil je ucitelskega stanu in ko je knjiznico prevzel ze star okoli petdeset let in povrh bolan ali vsaj bolehen zivci sicer pa je bil formalno vsaj stvarno pa zaradi bolezni ne vodja le slaba tri leta pokopan je v ljubljani ko sem prisel v knjiznico leta je po njem ostalo veliko izpisanih se pravi izdelanih kataloznih listkov na katere je pretezno z zeleno tinto vpisoval podatke njegova pisava je bila ostra pravo nasprotje jelincicevi barocni in silno neenakomerni ki se je tudi ohranila na kartotekah pravih kartotecnih listkov vse do bidovca sploh ni bilo uporabljali so mehke rjave ali bez kartoncke neenakega formata pretezno formata din za tak format sta bili izdelani tudi prvi dve kartotecni omari marijan brecelj