celoten zakon o gozdovih kaj je gozd gozd je zemljiče poraslo z gozdnim drevjem v obliki sestoja ali drugim gozdnim rastjem ki zagotavlja katero koli funkcijo gozda gozd po tem zakonu so tudi vsa zemljiča v zaračanju ki so kot gozd določena v prostorskem delu gozdnogospodarskega načrta gozdna infrastruktura ki ni odmerjena v samostojno parcelo je sestavni del gozda po tem zakonu niso gozd posamično gozdno drevje skupine gozdnega drevja na povrini do arov neavtohtoni obrečni in protivetrni pasovi drevja drevoredi parki plantae gozdnega drevja obore za rejo divjadi paniki porasli z gozdnim drevjem če se za pao uporabljajo ne glede kako so vpisani v kataster določbe tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov veljajo tudi za gozdno drevje ki raste zunaj gozda kadar je to s tem zakonom posebej določeno katere funkcije gozda so miljene zgoraj funkcije gozdov so ekoloke varovanje gozdnih zemljič in sestojev hidroloka biotopska ter klimatska funkcija socialne začitna funkcija varovanje objektov rekreacijska turistična poučna raziskovalna higiensko zdravstvena funkcija funkcija varovanja naravne in kulturne dedičine in drugih vrednot okolja obrambna ter estetska funkcija proizvodne lesnoproizvodna funkcija pridobivanje drugih gozdnih dobrin ter lovnogospodarska funkcija in zakaj so te funkcije gozda tako zelo pomembne raba gozdov je skupni izraz za izkoričanje funkcij gozdov ki je po tem zakonu dovoljeno tudi nelastnikom gozdov nabiranje gob plodov gozdnega drevja in drugih rastlin ki rastejo v gozdovih nabiranje zelnatih rastlin in njihovih delov čebelarjenje gibanje po gozdovih rekreacija v gozdu ipd in lastninska pravica na gozdovih se izvruje tako da je zagotovljena njihova ekoloka socialna in proizvodna funkcija lastnik gozda zato mora gospodariti z gozdovi v skladu s predpisi z načrti za gospodarjenje in upravnimi akti izdanimi po tem zakonu dovoliti v svojem gozdu prost dostop in gibanje drugim osebam dovoliti v svojem gozdu čebelarjenje ter lov in rekreativno nabiranje plodov zelnatih rastlin gob in prosto ivečih ivali v skladu s predpisi seveda pa obstaja tudi kakna izjema ograditev posameznih delov gozda se lahko dovoli če je to predvideno v gozdnogojitvenem načrtu zaradi začite mladja ali varstva gozdov pred divjadjo za čas ki je potreben do uskladitve populacije divjadi z okoljem potrebno zaradi začite vodnih zajetij varstva naravnih znamenitosti oziroma redkosti kulturnih spomenikov ali znanstveno raziskovalnih proučevanj za postavitev ograje iz prejnjega odstavka izda dovoljenje zavod na predlog organa organizacije ali posameznika v dneh z dovoljenjem se lahko določijo tudi ukrepi za omejitev gibanja znotraj ograjenega gozda in v gozdovih v katerih bi se z nabiranjem ivali plodov gob ali rastlin ogroala katera koli rastlinska ali ivalska vrsta oziroma funkcija gozdov se lahko nabiranje omeji ali prepove omejitve vrste količine načina kraja in časa nabiranja ali prepoved nabiranja predpie minister pristojen za gozdarstvo v gozdovih kjer lastnik goji drevje zaradi plodov se lahko drugim nabiranje takih plodov prepove prepoved na predlog lastnika gozda odredi pristojni organ lokalne skupnosti kaj pa kurjenje v gozdu v gozdu ni dovoljeno kuriti razen na urejenih kuričih in zaradi zatiranja podlubnikov določbe prejnjega odstavka se uporabljajo tudi za zemljiča ki po tretjem odstavku člena tega zakona niso gozd prepovedano je poigati traviča in ledine na območju kjer ogenj lahko ogrozi gozd seiganje rastlinskih ostankov na njivah je dovoljeno le ob stalni navzočnosti polnoletne osebe ki ima ogenj pod nadzorom in vonja po gozdnih cestah gozdne ceste praviloma lahko uporabljajo tudi drugi uporabniki morajo pa biti označene da so gozdne ceste in da jih drugi uporabniki uporabljajo na lastno odgovornost uporabniki morajo gozdne ceste uporabljati v skladu z reimom uporabe ki ga določi zavod v sodelovanju z lastniki gozdov zavod v sodelovanju z lokalno skupnostjo označi gozdne ceste in reim njihove uporabe z opozorilnimi tablami oziroma drugimi znaki za gozdne ceste v varovalnih gozdovih in v gozdovih s posebnim namenom v poarno ogroenih gozdovih in v gozdovih ki so v prostorskih delih gozdnogospodarskih načrtov določeni kot območja pomembna za ohranitev prosto ivečih ivali oziroma v drugih podobnih primerih zavod določi poseben reim prometa kaj pa zunaj gozdnih cest vonja v gozdu zunaj gozdnih cest je dovoljena le za gospodarjenje z gozdovi ali za reevanje ljudi oziroma premoenja in če je gozdna cesta zaprta z ranto kadar sečnje ali druge obdelave gozdnih lesnih sortimentov oziroma spravila ni mogoče opraviti zunaj cestiča je treba gozdno cesto zapreti zaporo s prometno signalizacijo označi izvajalec del ki mora zato pridobiti dovoljenje zavoda dnevna zapora lahko traja največ ur označena morata biti njen začetek in konec kadar traja zapora več dni izdela zavod v sodelovanju z lastnikom gozdne ceste poseben načrt prometa in ga označi na opozorilnih tablah trajno in popolno zaporo gozdnih cest zavod označi s cestno prometnimi znaki za prepoved prometa zavod določi katere gozdne ceste se zaprejo z zapornico zapore gozdnih cest razen zapore po določbi prvega odstavka tega člena ne veljajo za prebivalce blinjih naselij ki dnevno uporabljajo te ceste in sodelovanje z gozdarji zavod opravlja javno gozdarsko slubo v vseh gozdovih in sicer zbira podatke o stanju in razvoju gozdov skrbi za popularizacijo gozdov in osvečanje javnosti o pomenu gozdov skrbi za izobraevanje in prosvetljevanje lastnikov gozdov