logika in metodologija znanosti predmet logika letnik in predavatelj e mail dr danilo uster domača stran vsebina epistemologija je tradicionalno veljala za vstop v filozofijo nasploh saj so filozofi logika sodi med osnovne večine pojmovnega dela in filozofskega razmiljanja saj se s preučevanjem logike in spremljajočimi vajami pri tudentih razvija kritično miljenje in sposobnost analiziranja filozofskih in znanstvenih problemov predmet uvaja v osnove sodobne logike ki zajema tako formalne logiene sisteme kot neformalne tehnike kritičnega azmiljanja v logiki kot vedi o splonih standardnih dobrega razmiljanja je osrednji pojem argumenta ki povezuje osnovna spoznanja klasične formalne logike kot teorije dokaza ter neformalne načine preučevanja in ocenjevanja dejanskih dokazovanj v njihovem naravnem okolju v dveh letih tudija tudent spozna sodobno simbolno logiko predikatno logiko prvega reda z identiteto kot znanost sklepalnih oblik in univerzalni formalni jezik ki je skupen različnim vedam matematika jezikoslovje računalnitvo pomemben pa je tudi za razumevanje strukture naravnega jezika tudent spozna tudi druge elemente filozofske in znanstvene metodologije ter posebej e logične vsebine ki so pomembne v filozofiji intenzionalni sistemi kot logične analize filozofsko zanimivih pojmov logika norm modalna logika logika pogojnikov logične osnove filozofije jezika analiza pojmov resnica obstoj identiteta izpit izpit tudent opravlja izpit po drugem letniku izpit je pisni in ustni pisni del lahko tudent opravi na več načinov s kolokoviji po vsakem semestru dveletnega tudija monih je najvee x točk pogoj za ta način je praviloma najmanj točk na vsakem kolokviju z dvema kolokvijema po vsakem letniku monih je največ x x točk pogoj za ta način je praviloma najmanj točk na vsakem kolokviju pisni izpit po dveh letih monih je največ x x točk na ustnem izpitu tudent odgovarja na vpraanja z vnaprej predloenega seznama ki se v podrobnostih lahko razlikujejo glede na tudijsko leto v katerem je tudent poslual predavanja izpitna vpraanja tevilka v oglatem oklepaju se nanaa na delo s seznama literature v katerem najde tudent odgovor na vpraanje logika in znanost logika in filozofija zgodovina logike argumenti razlage in zmote deduktivni in induktivni argumenti pojem veljavnosti in fizikalna analitična in logična modalnost analiza argumentov prepoznavanje analiza strukture ocenjevanje analiza daljih odlomkov razčlenitev domneve analogije skrita evidenca logični vezniki stavčne propozicionalne logike in prevajanje v logično obliko načelo ekstenzionalnosti in tri abstrakcije formalizacije negacija protislovje nasprotje in nekonsistenca pojem resničnostne funkcije sistemi veznikov in njihova prevedljivost logična vpraanja kot vpraanja oblike tavtologija kontingenca protislovje konsistenca in algoritmi za njihovo reevanje tabeliranje in posredna matrična verifikacija semantična drevesa sintaksa semantika in pragmatika uporaba in omemba jezik in metajezik dokazovanje v sistemu naravne dedukcije hipotetično razmiljanje pogojni dokaz primer dokazi oblike reductio zakoni misli logični zakoni in pravila sklepanja ideja formalnega jezika in formalnega sistema logika kot račun misli dva pojma logičnega sledenja izpeljivost dokaz teorem in semantično izhajanje veljavnost tavtologija polnost popolnost in zdravje sistema pravil pojem aksioma zgodovina aksiomatski sistem v logiki aksiomatski sistem kot izgradnja filozofske logike deontična logika deontični logični kvadrat problem ne ustreznosti silogistične logike predikatna logika kvantifikatorji singularni izrazi in enomestni predikati prevajanje iz naravnega jezika iskanje prave logične oblike v predikatni logiki vennovi diagrami semantika predikatne logike domena in pripis ekstenzij logična vpraanja v predikatni logiki metoda protiprimerov in metoda uprimerjanja semantična drevesa v predikatni logiki osnove logike relacij vrste relacij prevodi in simbolizacije tevilo in opis naravna dedukcija v predikatni logiki pojem identitete in leibnizovo načelo ideja logike vijega reda pojem eksistence ideja neklasične logike logika brez domnev o eksistenci literatura zapiski s predavanj nolt john rohatny dennis logic schaum's outline series izbrana poglavja računalniki program dokazovalec proofchecker uster danilo moč argumenta logika in kritično razmiljanje maribor pedagoka fakulteta marko urič olga markič osnove logike filozofska fakulteta ljubljana copi irving m cohen c introduction to logic mcmillan izbrana poglavja računalniki program logicworks uster danilo logika in skepticizem analiza tudija ob prevodu članka lewis carroll kaj je elva rekla ahilu v analiza russell bertrand filozofija logičnega atomizma ljubljana cz str andrej ule mali leksikon logike tehnika zaloba slovenije dodatna in dopolnilna literatura dodatna in dololnilna literatura berka k mleziva m kaj je logika cankarjeva zaloba ljubljana jerman frane logika za mlade zavod za olstvo ljubljana ali jerman frane filozofija dzs ljubljana strani jerman frane predikatna logika anthropos str in anthropos str prijatelj niko osnove matematične logike del simbolizacija in del formalizacija dmf ljubljana sigma hafner i batagelj v logika ljubljana dzs batagelj v klavar ds logika in mnoice naloge in reitve dmf ljubljana vaje izjavni račun in predikati barwise j etchemendy j tarski's world stanford csli računalniki program tarski's world jeffrey richard formal logic mcgraw hill metoda semantičnih dreves kneale m w the development of logic oxford clarendom press priročnik zgodovina bostock david intermediate logic oxford clarendom press vija stopnja logike poudarek na teoretskih osnovah logika malo drugače gardner martin aha pa te imam ljubljana dzs nekaj paradoksov in ugank raymond smullyan dekle ali tiger dzs poznate naslov te knjige dzs oponaati oponaalko dzs za vedno neodločeno dzs satan cantor in neskončnost logika uvodi v aparat sodobne logike s pomoejo logienih ugank in zanimivosti hofstadter d r gödel escher bach penguin books logika metalogika turingovi stroji umetna inteligenca seminar dodatne točke največ za pisni izpit je mogoče pridobiti z oddano seminarsko nalogo v njej v skladu z navodili in primerom logika in kritično razmiljanje str oziroma zadnje poglavja v knjigi moč argumenta naj tudent najde nek argumentatativen članek filozofski novinarski esejistični o poljubni temi ki ga zanima in ga obravnava v skladu z napotki za razčlenitev in oceno argumentov Članek naj tudent fotokopira če ni predolg in ga priloi Če najde dele ki jih je mogoče formalizirati in oceniti s formalnimi metodami naj to naredi ko je rekonstruiral najbolji moen argument za dano staliče naj navede moen ugovor in odgovor na ta ugovor ki brani začetno stalie vaje del vaj se izvaja pri predavanjih del vaj pa je organiziran posebej kot dodatna monost pri nekaterih tudentje spoznajo logične računalnike programe dokazovalec proofchecker logicworks podatki o urniku dodatnih vaj bodo objavljeni v tekočih obvestilih oglejte si tudi posebno stran namenjeno vajam iz logike