nazaj pravilnik gif bytes na podlagi clena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobrazevanja ur l rs st in ter prvega odstavka in zadnjega odstavka clena zakona o poklicnem in strokovnem izobrazevanju ur l rs st minister za solstvo in sport izdaja pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja v poklicnem in strokovnem izobrazevanju neuradno precisceno besedilo i splosne dolocbe clen vsebina pravilnika s tem pravilnikom se ureja preverjanje in ocenjevanje znanja ter napredovanje v naslednji letnik v nizjih in srednjih poklicnih ter srednjih tehniskih in drugih strokovnih solah v nadaljevanju sole clen pristojnost za preverjanje in ocenjevanje znanje znanje preverja in ocenjuje ucitelj ali izpitna komisija pri prakticnem izobrazevanju pri delodajalcu preverja in ocenjuje znanje mojster ali njemu po izobrazbi ustrezen strokovni delavec clen veljavnost pravilnika pravilnik velja za dijake in vajence v nadaljnjem besedilu dijaki ter odrasle za odrasle se uporabljajo dolocila tega pravilnika ob upostevanju andragoskih nacel ii preverjanje in ocenjevanje znanja clen nacini in oblike preverja in ocenjuje se znanje doloceno s katalogi znanja in izpitnimi katalogi pri tem se uporabljajo ustrezne oblike in metode in upostevajo sodobna pedagoska psiholoska in andragoska nacela v soli se znanje preverja in ocenjuje pri pouku posameznega predmeta drugih sestavin izobrazevalnega programa ali pri izpitu preverjajo in ocenjujejo se ustni odgovori ali pisni izdelki vaje seminarske ali projektne naloge graficni prakticni in drugi izdelki ter storitve zagovori nastopi in podobno clen nacela preverjanja in ocenjevanja pri preverjanju in ocenjevanju znanja ucitelj uposteva poznavanje in razumevanje ucne snovi obvladovanje prakticnih vescin in postopkov uposteva sposobnost uporabe znanja analize sinteze in interpretacije ter druge sposobnosti in spretnosti uporablja glede na ucne vsebine razlicne preverjanja in ocenjevanja omogoca dijaku in vajencu kriticno samopreverjanje in samoocenjevanje spostuje osebnostno integriteto dijakov in vajencev in njihovo razlicnost ter pripomore k demokratizaciji odnosov med dijaki in ucitelji oziroma vajenci clen preverjanje znanja s preverjanjem znanja se v povezavi z ucnimi cilji ugotavlja obseg in raven znanja in ni namenjeno ocenjevanju ucitelj ju preverja pred med ter ob koncu posredovanja ucnih vsebin pred posredovanjem novih ucnih vsebin in vescin se ugotavlja predznanje med posredovanjem novih ucnih vsebin zlasti pri ponavljanju in utrjevanju se ugotavlja njihovo razumevanje ter analizirajo in odpravljajo vzroki zaradi katerih jih dijak slabo ali ne razume ob koncu posredovanja novih ucnih vsebin se ugotavlja razumevanje celotne ucne vsebine in aktivno znanje clen ocenjevanje znanja ocenjevanje je vrednotenje dosezenega znanja in se opravi po preverjanju in utrjevanju ucnih vsebin clen dijaki s posebnimi potrebami pri dijaku s posebnimi potrebami je treba upostevati njegove posebnosti znanje pa preverjati in ocenjevati v skladu s posebnimi predpisi clen ocenjevalci dijakovo znanje ocenjuje ucitelj ki dijaka poucuje ce s tem pravilnikom ni doloceno drugace ce predmet poucujeta dva ali vec uciteljev se o skupni oceni dogovorijo ce dogovora ne dosezejo odloci o koncni oceni oddelcni uciteljski zbor za pozitivno koncno oceno morajo biti pozitivno ocenjeni vsi deli predmeta ki jih poucujejo razlicni ucitelji ce je z izobrazevalnim programom doloceno da se vaje ocenjujejo in pri vajah sodeluje strokovni sodelavec vaje oceni ucitelj na podlagi utemeljenega pisnega predloga strokovnega sodelavca pri izpitih in drugih oblikah ocenjevanja znanja ki se opravljajo pred komisijo ocenjuje znanje izpitna komisija dijaka oceni na obrazlozen predlog izprasevalca takoj po ustnem izpitu izprasevalec je ucitelj ki v oddelku poucuje predmet iz katerega dijak opravlja izpit v njegovi odsotnosti ravnatelj doloci za izprasevalca drugega ucitelja ki izpolnjuje izobrazbene pogoje za ucitelja tega predmeta o dosezenem uspehu obvesti kandidata predsednik izpitne komisije takoj po koncanem izpitu ali drugi obliki ocenjevanja znanja clen javnost ocenjevanja pri ocenjevanju dijakovega znanja mora biti zagotovljena javnost ocenjevanja zagotavlja se predvsem tako da ucitelj dijaka seznani z nacini ocenjevanja in se z njimi dogovori o datumih oziroma rokih ocenjevanja seznani z obsegom ucne snovi ki jo ocenjuje v posameznem ocenjevalnem obdobju seznani z merili za ocenjevanje ocenjuje v oddelku oziroma v ucni skupini obvesca o dobljenih ocenah ucitelj mora pri ocenjevanju ustnih dogovorov dijakovo znanje oceniti takoj po koncanem izprasevanju pri ocenjevanju pisnih in drugih izdelkov pa najkasneje v sedmih dneh potem ko jih dijak odda ocene ucitelj vpise v predpisano dokumentacijo takoj ko dijaka oceni clen pravica do vpogleda dijaku je treba omogociti vpogled v ocenjene pisne in druge izdelke v njih morajo biti ustrezno oznacene napake tako da dijak lahko spozna pomanjkljivosti v svojem znanju na pisno zahtevo starsev oziroma drugega zakonitega zastopnika dijaka v nadaljnjem besedilu starsi izda sola fotokopijo njegovega pisnega ali drugega izdelka pisne oziroma druge izdelke ucitelj hrani do konca solskega leta oziroma do roka za ugovor oziroma do konca postopka na zeljo dijaka jih sola vrne se sedem dni po tem roku dijakovi starsi in vzgojitelji v dijaskih domovih ce tako doloca ucna pogodba pa tudi delodajalec imajo pravico da se med solskim letom na govorilnih urah ali na roditeljskih sestankih seznanijo z njegovim uspehom in do vpogleda v redovalnico clen obvescanje o uspehu sola mora ob koncu ocenjevalnega obdobja pisno obvestiti dijaka in njegove starse o ocenah dosezenih pri posameznih predmetih ob koncu pouka v solskem letu oziroma po opravljenih izpitih pa tudi o splosnem ucnem uspehu clen lestvica ocen znanje se ocenjuje z ocenami od do in sicer nezadostno zadostno dobro prav dobro odlicno znanje pri prakticnem izobrazevanju pri delodajalcu se ocenjuje z oceno opravil nezadostno je negativna ocena ostale pa so pozitivne podatek o opravljenih oziroma neopravljenih obveznih izbirnih vsebinah se v ustrezno dokumentacijo vpise z besedami opravil oziroma ni opravil pri ocenjevanju pisnih in drugih izdelkov se mora uspeh ki je skladno s katalogi znanja oziroma izpitnimi katalogi izrazen v odstotkih oziroma tockah izraziti tudi z ocenami od do clen ocenjevalna obdobja in roki za ocenjevanje v solskem letu so praviloma tri ocenjevalna obdobja ce traja teoreticni pouk manj kot tri mesece je to eno ocenjevalno obdobje prakticno izobrazevanje pri delodajalcu pa drugo ne glede na dolocbo prejsnjega odstavka lahko sola s soglasjem ministra doloci ocenjevalna obdobja drugace roke za pisanje pisnih izdelkov ali njihovo izdelavo ucitelj napove ob zacetku ocenjevalnega obdobja najpozneje pa sedem dni vnaprej in jih vpise v dnevnik ce dijak pri prvem ocenjevanju dobi nezadostno oceno ga mora ucitelj v istem ocenjevalnem obdobju oceniti najmanj se enkrat najmanj enkrat v ocenjevalnem obdobju v katerem se izvaja teoreticni pouk se pri posameznem predmetu ocenijo ustni odgovori razen pri predmetih pri katerih to ni mogoce ce so v solskem letu tri ocenjevalna obdobja se pri posameznem predmetu ocenijo ustni odgovori najmanj dvakrat v solskem letu dijaku ki v ocenjevalnem obdobju ni ocenjen ucitelj v dogovoru z njim doloci rok za ocenjevanje dijak ki ni ocenjen do konca pouka je neocenjen in opravlja predmetni izpit iz celotne snovi ce je dijak neocenjen v enem ocenjevalnem obdobju v drugih pa ima pozitivno oceno obsega predmetni izpit le snov tega obdobja dijaka ki je iz zdravstvenih razlogov v celoti oproscen sodelovanja pri posameznem predmetu se pri tem predmetu ne oceni clen pravila v zvezi s pisnim ocenjevanjem za oceno dijak lahko pise tri izdelke na teden na dan pa enega ce je vec kot tretjina pisnih izdelkov ocenjena negativno se te ocene ne upostevajo ocenjevanje se enkrat ponovi za negativno ocenjene dijake in za tiste ki to zelijo uposteva se boljsa ocena v primeru iz prejsnjega odstavka mora ucitelj ugotoviti vzroke za neuspeh jih analizirati skupaj z dijaki oddelka in o tem obvestiti razrednika in ravnatelja stirinajst dni pred ocenjevalno konferenco dijaki ne pisejo izdelkov za oceno razen v primeru iz drugega odstavka tega clena ali ce to zelijo clen splosni ucni uspeh ob koncu pouka v solskem letu oziroma ko vajenec izpolni obveznosti iz ucne pogodbe se ocenjuje splosni ucni uspeh o dijakovem splosnem ucnem uspehi odloci oddelcni uciteljski zbor na predlog razrednika splosni ucni uspeh dijaka ki ima pravico opravljati izpite dolocene s tem pravilnikom se oceni po opravljenih izpitih ali po preteku rokov za njihovo opravljanje v solskem letu splosni ucni uspeh dijakov ki ob koncu pouka v solskem letu niso ocenjeni iz enega ali vec predmetov se oceni potem ko so ocenjeni tudi iz teh predmetov dijak ki je iz zdravstvenih razlogov v celoti oproscen sodelovanja pri posameznem predmetu se pri tem predmetu ne oceni ob koncu pouka v solskem letu se mu v ustrezen dokument vpise besedilo oproscen clen opredelitev splosnega ucnega uspeha splosni ucni uspeh se doloci z ocenami odlicen prav dober dober zadosten in nezadosten dijak doseze odlicen uspeh ce je najmanj pri polovici predmetov ocenjen z oceno odlicno pri ostalih pa z oceno prav dobro prav dober uspeh ce je najmanj pri polovici predmetov ocenjen z oceno prav dobro ali odlicno pri ostalih pa z oceno dobro dober uspeh ce je najmanj pri polovici predmetov ocenjen z ocenami dobro prav dobro ali odlicno pri ostalih pa z oceno zadostno zadosten uspeh ce je pri vec kot polovici predmetov ocenjen z oceno zadostno nezadosten uspeh ce je pri enem predmetu ali vec ocenjen negativno na predlog razrednika lahko oddelcni uciteljski zbor doloci odlicen uspeh dijaku ki ima pri enem predmetu oceno dobro pri vec kot polovici predmetov pa odlicno oziroma prav dober uspeh dijaki ki ima pri enem predmetu oceno zadostno pri vec kot polovici predmetov pa prav dobro ali odlicno pri odlocanju se uposteva dijakovo znanje in napredek prizadevnost delavnost in samostojnost pri vzgojno izobrazevalnem in drugem delu ter odnos do izpolnjevanja obveznosti iz izobrazevalnega programa oziroma ucne pogodbe ii preverjanje in ocenjevanje znanja pri delodajalcu clen obveznost delodajalca delodajalec sproti spremlja in preverja prakticno znanje vajenca pri opravljanju posameznih nalog oziroma storitev in s preizkusom v skladu s posebnim predpisom delodajalec mora ugotovitve o vajencevem napredovanju najmanj enkrat tedensko vpisovati v dnevnik prakticnega izobrazevanja in o tem najmanj enkrat v letniku in najmanj dvakrat v visjih letnikih obvescati starse clen potrdilo o opravljenem prakticnem izobrazevanju pri delodajalcu delodajalec na podlagi sprotnega preverjanja vajencevega znanja pri prakticnem izobrazevanju in vajencevih porocil ter evidencnega lista o opravljenem delu izda potrdilo o opravljenih obveznosti po programu in o tem da ima se sklenjeno ucno pogodbo potrdilo mora poslati soli najkasneje do avgusta tekocega solskega leta iii ugovor zoper oceno clen postopek pri ugovoru dijak lahko v treh dneh po vpisu ocene v uradni dokument vlozi pisni ugovor zoper oceno pri posameznem predmetu o ugovoru zoper oceno pri posameznem predmetu med solskim letom odloca oddelcni uciteljski zbor najkasneje v treh dneh po prejemu ugovora oddelcni uciteljski zbor preveri ustreznost ocene na podlagi dokumentacije o ocenjevanju in ce je potrebno doloci ponovno preverjanje znanja pred triclansko komisijo v katero ne sme biti imenovan ucitelj ki je dijaka predhodno ocenjeval ravnatelj mora v treh dneh po prejemu ugovora zoper oceno v letnem spricevalu oziroma po opravljenem izpitu imenovati najmanj triclansko komisijo v njej mora biti vsaj en clan ki ni zaposlen na soli vsaj en clan mora biti ucitelj tega predmeta vanjo pa ne sme biti imenovan ucitelj ki je dijaka ocenil komisija iz drugega in tretjega odstavka tega clena najkasneje v treh dneh po imenovanju na podlagi dokumentacije o ocenjevanju preveri ustreznost ocene ce to ni mogoce lahko dijakovo znanje ponovno oceni pri izpitu odlocitev sprejme in obvesti dijaka najkasneje v sedmih dneh po vlozitvi ugovora odlocitev oddelcnega uciteljskega zbora oziroma komisije je dokoncna iv napredovanje clen napredovanje dijak konca letnik in lahko napreduje v naslednjega ko je pozitivno ocenjen pri vseh predmetih in izpolni druge obveznosti dolocene z izobrazevalnim programom dijak ki obveznosti iz posameznega letnika ne izpolni do konca pouka v solskem letu lahko do konca solskega leta opravlja izpite po dolocilih tega pravilnika ce se obveznosti ne ocenjujejo jih dijak opravi na nacin in v rokih ki jih doloci ravnatelj oziroma delodajalec clen pogojno napredovanje v naslednji letnik lahko pogojno napreduje tudi dijak ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka oziroma clena zakona o poklicnem in strokovnem izobrazevanju ravnatelj doloci nacin in roke v katerih mora izpolniti pogoje za vpis v naslednji letnik ce jih izpolni letnik ponavlja clen napredovanje ob spremembi ucne pogodbe ce delodajalec in vajenec spremenita ali odpovesta ucno pogodbo po in clenu pri podaljsanju vajeniskega razmerja po clenu zakona o poklicnem in strokovnem izobrazevanju ali ce vajenec sporazumno zamenja ucno mesto in sklene novo pogodbo mora delodajalec v sedmih dneh o tem pisno obvestiti solo ravnatelj sole mora po prejemu obvestila na pristojni zbornici preveriti ali so se izpolnjeni pogoji za nadaljnje izobrazevanje in napredovanje v naslednji letnik clen hitrejse napredovanje sola omogoci nadpovprecno uspesnemu dijaku da z opravljanjem predmetnih izpitov v enem solskem letu izpolni obveznosti iz dveh letnikov ali iz posameznih predmetov naslednjega letnika hitrejse napredovanje lahko predlaga dijak njegovi starsi razrednik oddelcni uciteljski zbor solska svetovalna sluzba ali delodajalec o hitrejsem napredovanju dijaka odloci uciteljski zbor ce predlaga hitrejse napredovanje za vajenca sole si mora pred odlocitvijo pridobiti pisno mnenje delodajalca clen ponavljanje dijak ki do konca solskega leta ni opravil obveznosti iz izobrazevalnega programa lahko enkrat ponavlja letnik v istem izobrazevalnem programu ne glede na dolocbo iz prejsnjega odstavka tega clena ima dijak pravico veckrat obiskovati letnik ce zaradi bolezni starsevstva vojaskih obveznosti izjemnih socialnih in druzinskih okoliscin uveljavljanja pravic iz clena zakona o poklicnem in strokovnem izobrazevanju in podobnih razlogov ni izpolnil vseh obveznosti iz izobrazevalnega programa ravnatelj sole lahko odloci da dijak napreduje v naslednji letnik in mu doloci pogoje in roke do katerih jih mora izpolniti v izpiti clen vrste izpitov po tem pravilniku se v soli opravljajo sprejemni popravni predmetni diferencialni dopolnilni delni in zakljucni izpiti izpiti so pisni in ustni lahko pa tudi samo pisni ali samo ustni pri izpitu se ocenjuje tudi nastop opravljanje vaj zagovor seminarske ali projektne naloge pri izpitih iz prakticnega znanja se ocenjujejo izdelki ustrezno dokumentirane storitve ter zagovor in porocilo o opravljenem delu clen sprejemni izpit pri sprejemnem izpitu se preizkusijo nadarjenost ali psihofizicne sposobnosti v skladu s pogoji za vpis sprejemne izpite opravljajo kandidati v soli ki izvaja izobrazevalni program v katerega se zelijo vpisati clen popravni izpit pri popravnem izpitu se ocenjuje dijakovo znanje iz posameznih predmetov pri katerih je negativno ocenjen kadar pouk posameznega predmeta ne traja do konca pouka v solskem letu lahko dijak opravlja popravni izpit pred koncem pouka v roku ki ga doloci sola kot popravni izpiti se opravljajo tudi deli predmeta iz drugega odstavka clena tega pravilnika clen predmetni izpit pri predmetnem izpitu se ocenjuje znanje dijaka ki hitreje napreduje ali je ob koncu pouka v solskem letu neocenjen oziroma znanje dijaka ki zeli preveriti znanje iz predmeta ki ga v programu po katerem se izobrazuje ni dijak lahko opravlja predmetne izpite do konca solskega leta ravnatelj jih lahko dovoli opravljati tudi po koncu solskega leta dijak s posebnimi potrebami in dijak iz drugega odstavka in clena zakona o poklicnem in strokovnem izobrazevanju lahko opravlja predmetne izpite tudi po vpisu v naslednji letnik ce tako odloci ravnatelj clen diferencialni izpit pri diferencialnem izpitu se ocenjuje znanje potrebno za prestop v drug izobrazevalni program diferencialne izpite opravlja dijak v soli ki izvaja izobrazevalni program v katerega zeli prestopiti clen dopolnilni izpit pri dopolnilnem izpitu se ponovno ocenjuje dijakovo znanje iz posameznih predmetov pri katerih si zeli izboljsati pozitivno oceno ocena se lahko izboljsuje samo enkrat dopolnilni izpit se opravlja od konca pouka do konca solskega leta v zadnjem letniku pa do septembra v roku ki ga doloci ravnatelj ce dijak pri opravljanju dopolnilnega izpita dobi nizjo oceno se ta ne uposteva clen delni izpit pri poklicnem tecaju ter pri odraslih ucitelj lahko ocenjuje znanje tudi z vsebinsko zaokrozenimi delnimi izpiti kdor uspesno opravi vse delne izpite je lahko oproscen opravljanja predmetnega izpita clen zakljucni izpit z zakljucnim izpitom se v skladu s posebnim predpisom preverja in ocenjuje znanje potrebno za pridobitev javnoveljavne izobrazbe clen izpitne komisije vsi izpiti razen delnega se opravljajo pred izpitno komisijo izpitna komisija ima predsednika izprasevalca in enega clana imenuje jo ravnatelj izprasevalec lahko pa tudi strokovni aktiv pripravi teme naloge in vprasanja za pisni oziroma ustni del izpita izpitna komisija oceni dijaka na obrazlozen predlog izprasevalca takoj po ustnem izpitu o oceni obvesti dijaka predsednik izpitne komisije clen pravica opravljanja popravnih izpitov dijak ima lahko popravne izpite iz ne vec kot treh predmetov do konca solskega leta se opravljajo najvec dvakrat ce ima dijak tri popravne izpite lahko v junijskem roku opravlja dva ravnatelj na predlog ucitelja doloci katerega opravlja prvic v jesenskem roku clen stevilo izpitov dijak opravlja najprej predmetne izpite nato pa popravne ce skupno stevilo izpitov v izpitnem roku ni vecje od treh lahko opravlja izpite po svoji izbiri clen opravljanje izpitov dijak opravlja popravne in predmetne izpite na soli v kateri je vpisan predmetni izpit iz predmeta ki ga izobrazevalni program ne vsebuje pa lahko tudi na drugi ustrezni soli na isti dan lahko dijak opravlja najvec dva izpita oziroma enega ce ima pisni in ustni del clen trajanje izpita pisni izpit oziroma pisni del izpita traja najmanj minut in najvec minut nastop oziroma vaje trajajo najvec minut ustni del izpita oziroma zagovor seminarske naloge traja najvec minut ce je izpit samo usten traja najvec minut dijak ima pravico do minutne priprave na ustni izpit oziroma njegov ustni del clen izpitni roki roki pogoji nacin in postopek opravljanja izpitov se dolocijo z letnim delovnim nacrtom sole v skladu z izobrazevalnim programom in pravilnikom o solskem koledarju za gimnazije poklicne srednje tehniske in strokovne sole tako da dijak lahko opravi vse obveznosti za napredovanje v naslednji letnik do konca solskega leta clen prijava in odjava dijak se prijavi k izpitu najkasneje pet dni pred izpitnim rokom odjavi pa se lahko najkasneje tri dni prej ce dijak iz upravicenih razlogov ne pride k izpitu ali med izpitom odstopi ga lahko opravlja se v istem roku ce je to mogoce o upravicenosti razlogov na podlagi pisne prosnje dijaka ali njegovih starsev in dokazil odloci ravnatelj najkasneje v stiriindvajsetih urah po prejemu ce se dijak pravocasno ne odjavi ali se iz neupravicenih razlogov ne udelezi izpita ali ga prekine je neocenjen vi spremljanje ocenjevanja znanja ter napredovanje in svetovanje clen analiza ocenjevanja strokovni organi sole najmanj ob koncu vsakega ocenjevalnega obdobja analizirajo uspeh pri posameznih predmetih in sicer za vsakega dijaka oddelek in ucno skupino strokovni organi sole dolocijo katera znanja mora dijak v naslednjem ocenjevalnem obdobju ponovno preveriti analizo v posameznem ocenjevalnem obdobju obravnavajo dijaki oddelka v navzocnosti razrednika lahko pa tudi uciteljev posameznih predmetov clen svetovanje glede na dijakovo uspesnost razrednik ucitelj in svetovalna sluzba svetujejo pri napredovanju po izobrazevalnem programu zlasti pri odlocanju o izbirnem delu izbiri predmetov zakljucnega izpita preusmeritvi v drug izobrazevalni program oziroma solo iskanju dela oziroma nadaljnjem izobrazevanju vii preverjanje in ocenjevanje znanja odraslih clen ocenjevanje znanja odraslih znanje odraslih se ocenjuje z ustreznimi oblikami in metodami sprotnega ocenjevanja znanja v skladu s tem pravilnikom ne glede na dolocbe tega pravilnika se lahko kot oblika sprotnega preverjanja in ocenjevanja znanja odraslih opravljajo tudi predmetni izpiti kot delni izpiti izpiti po posameznih letnikih za celoten izobrazevalni program po modulih oziroma delih izobrazevalnega programa odrasli opravljajo predmetne izpite v izobrazevalni organizaciji pri kateri so se prijavili k izpitu oziroma kjer so vpisani clen izpitni roki ocenjevalna obdobja ter roki za opravljanje izpitov odraslih se lahko dolocijo z letnim delovnim nacrtom zunaj rokov ki veljajo za dijake clen veckratno opravljanje izpitov odrasli lahko opravljajo izpite veckrat dvakrat pri ucitelju predmeta tretjic in nadalje pa pred izpitno komisijo clen oprostitev odrasli so oprosceni ocenjevanja znanja pri predmetih oziroma delih izobrazevalnega programa za katere lahko v skladu z navodilom ministra prisojnega za solstvo s spricevalom ali drugim javnoveljavnim dokumentom dokazejo enakovreden standard znanja clen samoizobrazevanje izpite lahko opravljajo tudi odrasli ki so si znanje pridobili s samoizobrazevanjem clen napredovanje odraslih kljub dolocbam tega pravilnika lahko odrasli napredujejo po izobrazevalnem programu in opravljajo izpite ne glede na letnik odrasli uspesno koncajo letnik ko so pozitivno ocenjeni iz vseh predmetov in opravijo se druge obveznosti po programu clen obvescanje odraslih dolocbe in odstavka ter dolocbe clena tega pravilnika ki se nanasajo na pravico starsev ne veljajo za odrasle viii prehodne in koncne dolocbe clen veljavnost ucnih nacrtov do uveljavitve novih izobrazevalnih programov se v skladu z zakonom o poklicnem in strokovnem izobrazevanju namesto katalogov znanja oziroma izpitnih katalogov uporabljajo veljavni ucni nacrti clen uveljavljanje dolocila o napovedanem ustnem ocenjevanju clen se crta clen ocenjevanje sportne vzgoje do uvedbe novih izobrazevalnih programov poklicne ali strokovne sole se sportna vzgoja ocenjuje z ocenami zelo uspesno uspesno manj uspesno vse ocene so pozitivne po uvedbi novih izobrazevalnih programov poklicne ali strokovne sole se sportna vzgoja ocenjuje v skladu s clenom tega pravilnika v solah v katerih poteka preverjanje novosti s poskusom v preostalih solah pa po koncanem poskusu clen prenehanje veljavnosti z uveljavitvijo tega pravilnika se za preverjanje in ocenjevanje znanja v poklicnih in strokovnih solah preneha uporabljati pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjem izobrazevanju uradni list republike slovenije st in uradni list republike slovenije st in razen dolocb petega in sestega odstavka clena in dolocb o zakljucnem izpitu ki se uporabljajo do sprejema pravilnika o opravljanju zakljucnih izpitov v poklicnem in strokovnem izobrazevanju ce niso v nasprotju s tem pravilnikom clen uveljavljanje pravilnika pravilnik zacne veljati osmi dan po objavi v uradnem listu republike slovenije izvajati pa se zacne s septembrom st st st in st ljubljana dne julija februarja septembra in avgusta minister za solstvo in sport dr pavel zgaga neuradno precisceno besedilo pravilnika sestavljajo objave v uradnem listu republike slovenije st avgusta st februarja st oktobra in st avgusta na vrh