h g heinrich univerza dunaj hierarhija pravnih norm v ustavnih sistemih drzav srednje in vzhodne evrope porocilo za taiex bruselj avtorji prispevkov lech leszek garlicki ustavno sodice republika poljska mark gillis svetovalec ustavno sodice ceka republika jan filip masarykova univerza brno istvan kukorelli janos sari univerza elte budimpeta rait maruste revizijska zbornica vrhovno sodice estonija arne mavcic ustavno sodice slovenija povzetek delovanje trznih gospodarstev je v veliki meri odvisno od urejenega pravnega in ustavnega sistema ki drzavljanom in udelezencem v trgovini daje moznost da ustalijo svoja pricakovanja in usmeritve pomanjkanje ustrezne pravne tradicije in primerne pravne kulture je eden glavnih problemov prehoda v komunisticnem sistemu pravo ni delovalo tako da bi jamcilo pravice in irilo svobocine drzavljanov ampak za uzakonjanje ukrepov oblasti sistem torej v temelju ni bil naklonjen ideji nadzora oziroma ravnovesja ali izravnave pristojnosti ceprav je formalno obstajala pravna hierarhija in organizacijska delitev odgovornosti je bila razvrednotena zaradi organizacijske in politicne premoci izvrilne oblasti po zlomu komunisticnega sistema nove drzavne uprave ni bilo mogoce ustvariti cez noc pravno drzavo je bilo torej mogoce uvesti le od zgoraj vsaj v prvih fazah prehoda je bil glavni poudarek na zakonitosti in vladavini prava v nasprotju z nacelom upravne in politicne prilagodljivosti tako da postane razumljiva velika vloga ustavnih sodic v tem procesu v petih drzavah ki smo jih primerjali estonija ceka republika madzarska poljska in slovenija so ustavna sodica skuala vpraanja v zvezi s clovekovimi pravicami spraviti v zakonske okvire in s tem tudi pod svoj nadzor ti poskusi so bila vsaj delno uspeni ceprav lahko sodica nadzorujejo le vrh ledene gore lahko ugotovimo da so vlade iz srednje in vzhodne evrope vedno veckrat morale upotevati njihovo mnenje ni treba posebej poudarjati da vladam e vedno uspe ustvariti posamezne nie ki niso pod parlamentarnim ali sodnim nadzorom posebno na politicno obcutljivih podrocjih kot so proracun in socialno ekonomske pravice rezultat prve faze prehoda je bil nastanek novega ustavnega in pravnega sistema po vzoru zahodnih razvitih demokracij na celotnem obmocju je bilo sprejeto nacelo prevlade ustave in zakonskega pooblastila za podzakonske akte vendar pa upravna praksa e vedno ne upoteva pravil ki naj bi zagotavljala navpicno delitev oblasti v pravni hierarhiji razlika med akti notranjega prava in splono obvezujocimi predpisi je vcasih zabrisana odredbe ali navodila lahko vsebujejo dolocbe ki zadevajo tudi zasebne drzavljane pravne norme o oblikah upravnih aktov kategorije dolocajo dokaj ohlapno in pucajo upravni precej proste roke to je umestno ce se spotujejo bolj temeljna pravna nacela kot je prevlada ustavne in zakonske ureditve ter meje pristojnosti kar pa zal ocitno ne velja vedno ustavopravni nadzor notranje zakonodaje je nezadosten ceprav drzave s tradicionalno ibkim in odvisnim sodnim sistemom na primer estonija pripravljajo reforme s katerimi naj bi dobili nadzorni organi vec moci od obeh glavnih problemov s katerima se sooca ustavnopravni nadzor namrec problem neodvisnosti sodstva in obvecanja je drugo dalec bolj pomembno institucija kot je ustavno sodice ki ima mesto na vrhu sistema lahko samo upa da se bodo odlocitve v precedencnih primerih odrazile v celotni hierarhiji uvod hierarhija pravnega reda je temelj sodobnih ustavnih sistemov to pomeni da ustavne dolocbe urejajo vsa dejanja katerega koli drzavnega organa in da imajo posamezni drzavljani pravico pritozbe pri neodvisnem sodicu ce menijo da bo bile krene njihove ustavne pravice zaradi navzkrizja interesov med politicnimi skupinami in razlicnimi vejami oblasti v evropi se je nacelo prevlade ustave uveljavilo ele potem ko je ustavna ureditev omejila oblast absolutisticnih vladarjev oziroma ukinila monarhije tako je avstrijski civilni zakonik iz l vseboval tevilna ustavna nacela celo velika britanija s svojo dolgo tradicijo parlamentarizma in boja za ustavnost ni poznala niti sodnega nadzora ceprav so obstajali nekateri zgodnji znanilci kot je zadeva dr bonham iz l niti nacela prevlade ustave osnovno pravilo britanske politike in ustavnosti je postala dogma o prevladi parlamenta v zdruzenih drzavah amerike je znana razsodba vrhovnega sodica v zadevi marbury proti madisonu l pripravila pot za splono priznanje nacela da je ustava temeljni in najviji zakon ki ga postavi ljudstvo da omeji moc razlicnih vej oblasti in e prav posebej zakonodajne po tej kljucni razsodbi zakonodajni akti ki so nezdruzljivi s temeljnim najvijim zakonom sodic ne obvezujejo ameri ko vrhovno sodice se je razvilo v varuha ustavnih nacel preko svoje funkcije reevanja posebnih sporov in zaradi omejitve da navadna sodica niso pristojna za ustavna vpraanja nasploh se amerika sodica omejujejo na odlocanje o pravnih sporih in se ogibajo vsemu kar ne sluzi tej nalogi vrhovno sodice zda je ohranilo polozaj prizivnega sodica nad hierarhijo splonih sodic ki sprejema ustavne sklepe tako rekoc kot stranski proizvod svoje redne dejavnosti pri razsojanju zadev in spornih vpraanj evropski model konstitucionalizma in sodnega nadzora je dobil svojo koncno podobo v modelu avstrijske ole kelsen merkel kelsenovo izhodice je cudna lastnost zakona da si sam doloci nacin nastanka v pravni hierarhiji vija norma ureja nacin nastanka nizje norme kot pri matematicnem izracunu samo natancno definirane oblike t j norme ki so bile pripravljene v predpisani obliki spadajo v pravni red v tem modelu mora biti najvija norma grundnorm sprejeta kot aksiom kelsenova teorija torej ne priznava pravne praznine lacunae odlocitev parlamenta ali sodica postane pravna norma ce in samo ce je bila sprejeta na pravilen nacin nadaljnja posledica kelsenove teorije je identiteta drzave in prava ter navideznost razlike med zasebnim in javnim pravom obe vrsti sta sestavljeni iz navodil in pooblastil da tvorita zakonske predpise na nizji regulativni ravni klasicna teorija pravne drzave se je izoblikovala v okviru nacionalne drzave drzava je bila omejena z mednarodnimi normami le ce se je prostovoljno obvezala da jih bo upotevala in to tako da jih je vkljucila v svoj pravni red in s tem drzavnim zakonodajnim telesom omogocila popoln nadzor s spremembo mednarodne ureditve in s pojavom nadnacionalnega prava je bilo treba teorijo pr avne hierarhije raziriti tako da je vkljucila tudi splono priznana nacela mednarodnega prava mednarodnih pogodb in nadnacionalnega prava jasna je tendenca za prenehanje uporabe posamicnih pravil za vkljucitev v pravni sistem in za uvedbo neposredne uporabe obvezujocih mednarodnih norm ni pa e enotne doktrine kelsenova pravna hierarhija poteka od zgoraj navzdol od temeljne norme grundnorm preko ustave do zakonov in od navad preko odredb verordnungen do posameznih norm sklepi sodica upravne odlocbe pa tudi zasebne pogodbe pomen takne zasnove je v dejstvu da razlicne stopnje regulative praviloma sovpadajo z razlicnimi podrocji zakonodaje funkcijski in organizacijski vidiki so prepleteni tako da je izbira neprimerne regulativne ravni isto k ot kritev nacela locitve vej oblasti v resnici lahko govorimo o navpicni locitvi oblasti ki je kljucnega pomena za celotno zamisel o pravni drzavi rechtsstaat medtem ko si kelsen zamilja pravne hierarhije kot razlicne ravni stvarnosti pod placem hipoteticne temeljne norme grundnorm ki predpostavlja upotevanje zakonov pa merkel uvaja zamisel o obveznosti zakonodajalca na razlicnih ravneh da zapolni vrzeli dynamischer stufenbau resnicna pravna rechtsstaat in ustavna drzava verfassungsstaat sta tako odvisni od dejavnosti zakonodajne veje zamisel o posebnih pravnih ucinkih zakonov ki jih pravilno sprejme legitimni vladar ali organ ki predstavlja drzavno oblast ima korenine v potrebi po stabilnosti zaradi tega so politicni sistemi ki tezijo k tej osnovni vrednoti to zamisel s casom in prostorom razirjali v skladu s temeljno ustavno doktrino ki se pojavlja v takih sistemih veljavnih zakonov ni mogoce spremeniti drugace kot po uveljavljenih postopkih in imajo prednost pred vs emi drugimi pravnimi akti ki jih izdajo upravna ali druga podrejena telesa sami so podrejeni samo ustavi in njenim temeljnim nacelom v nasprotju s stabilnimi ali stabilizirajocimi se sistemi se mobilizirajoci ali reformatorski sistemi obicajno zanaajo na proznost postopkov ne pa na zamisel o pravni in ustavni stabilnosti glavna primera taknih mobilizirajocih reformatorskih rezimov v naem stoletju sta seveda stalinisticna sovjetska zveza in nacisticna nemcija znacilno je da sta oba sistema uporabljala pravna sredstva ki so zagotavljala kar najvecjo prilagodljivost dejavnosti uprave marksizem leninizem je odpravil zamisel o locitvi vej oblasti in o hierarhiji pravnih aktov kot burzoazno potegavcino za marxa ni bil najvijega pomena zakon ampak razredni interes in za lenina politicna primernost za komunisticne ustavne sisteme je bila znacilna velika prilagodljivost partijsko pravo telefonsko pravo ki je pogosto krila ustavno nacelo suverenosti parlamenta in aktov ki jih je sprejel najviji organ drzavne oblasti pravni strokovnjaki so razpravljali o tem cemur so rekli ustavnopravni nadzor kot o zadevi organizacijske primernosti in ne kot o tocki z dnevnega reda demokratizacije ele v zakljucni fazi realsocializma so v reformnih komunisticnih drzavah madzarska poljska zaceli razpravljati o vpraanju omejitve zakonodajne oblasti stalinisticni sistem je proteziral birokracijo in tako bi zakone ki so nastali v teh okolicinah lahko razvrstili kot birokratska kukavicja jajca birokrati so poskrbeli zase zakone so sestavljali kot izlozbeno okno za svojo lastno reformisticno dejavnost in niso upotevali prevlade aktov parlamenta ceprav je bilo to doloceno v ustavi stalinisticni sistem se je utrdil potem ko je bilo veliko revolucionarno preoblikovanje zakljuceno tako imenovana stalinova ustava iz l naj bi simbolizirala konec revolucionarnega in s tem brezobzirnega preoblikovanja industrije in kmetijstva in dejansko celotne druzbe in zacetek novega obdobja stabilnosti v tem dokumentu sta bila torej predpisana prevlada ustave in zakonov sprejetih v vrhovnem sovjetu izvoljenem parlamentu to sicer ni vplivalo na birokratsko prilagodljivost bilo pa je mocan znak mozne politicne stabilizacije do katere pa je dejansko prilo ele po koncu hladne vojne v casu sozitja in popucanja napetosti ni nakljucje da so se glasniki pravne drzave na madzarskem in poljskem pojavili v trenutku ko so neznosne razmere v gospodarstvu zahtevale reforme in pravno stabilnost ustavni sodniki kot adam antal na madzarskem in lech garlicki na poljskem so z razlicno mero odkritosti izrekali kritiko na trenutno upravno prakso glavno skrb je povzrocalo dejstvo da so se iste zadeve urejale s pravnimi akti na razlicnih regulativnih ravneh cel o ko je lo za vpraanja drzavljanskih pravic kakor tudi prereguliranost oziroma prekrivanje predpisov kar pa je bila predvsem prakticna tezava saj je bilo njihovo pravilno izvajanje nemogoce predlogi reform se niso dotaknili bistva sistema in so se omejili na pravne formalnosti potihem se je upalo da bo ugled izvoljenih skupcin oziroma organov ustavnopravnega nadzora kot je ustavni svet na madzarskem ali ustavno sodice na poljskem dovolj velik da ne bo upravnih nepravilnosti predhodnica tega zametka pravne drzave rechtsstaat je bilo poljsko ustavno sodice ki je bilo ustanovljeno l z ocitnim namenom da ublazi napetosti ki jih je ustvarila uvedba naglega sodica ceprav vladajoca komunisticna partija ni nameravala ustvariti institucije ki bi uveljavljala skladnost z ustavo je sodice hitro preseglo pricakovane okvire delovanja in zacelo pritiskati na neustavno upravno zakonodajo v osemdesetih letih je sodice izdalo sklepov o upravnih predpisih sklepov se je nanaalo na clovekove pravice in od tega jih je vodilo k razveljavitvi dolocbe kot edinstven primer med temi drzavami je sodice leta pripravilo seznam meril za izdajanje upravnih aktov kot na primer zakonsko pooblastilo in strogo upotevanje dejanske pristojnosti scasoma se je kritika usmerila v monopol same komunisticne partije ki je bil jedro problema vedno bolj je postajalo jasno da brez politicnega pluralizma in ucinkovitega parlamentarnega in javnega nadzora ni mogoce ohranjati pravne stabilnosti niti casovno niti glede usklajenosti pravnih aktov v socializmu ustava ni bila nikoli resnicno pomembna redko se je omenjala v politicnih procesih in je sluzila predvsem kot okrasek cudezno leto je za sabo potegnilo med drugim tudi ozivitev konstitucionalizma pri politicnih odlocitvah je ustava spet pridobila pomen in sklicane so bile razlicne okrogle mize v pricakovanju da bodo pripeljale do nekaknih pogodbenih zametkov ustavnih dokumentov pri poskusu locitve od komunisticne preteklosti in kot odz iv na zahodne in domace kritike so nove demokraticne ustave predpisale nacelo prevlade ustavnega prava in postavile nedvoumno in strogo hierarhijo pravnih virov stufenbau der rechtsordnung nekateri na primer madzarska ustava so dejansko prevzeli francoski institut temeljnih zakonov lois organiques in kot predpogoj za urejanje izredno pomembnih podrocij zakonodaje predvideli dvotretjinsko vecino v vecini drzav srednje in vzhodne evrope je sodni nadzor preko ustavnih sodic ucinkovit in operativen ustavna sodica v novih demokracijah so se z izjemo estonije odlocila za tradicionalni evropski model za razliko od amerikega vrhovnega sodica so ustavna sodica v drzavah srednje in vzhodne evrope posebna sodica ki imajo nalogo v ustavnih zadeva h sprejemati odlocitve z ucinki erga omnes in torej presegajo raven enkratne in posamicne razsodbe in reitve spora kot odgovor na razmere v realsocializmu kjer je bilo sodstvo popolnoma odvisno od pristojnega organa za pravosodje tozilstva in policije so politicne elite skuale posebno v ustavna sodica namestiti ugledne in razgledane ljudi posledica tega so bile minimalne omejitve sodnike funkcije in pogosto tudi prizadevanja ustavnih sodnikov da pridobijo politicno vodstvo tovrstna prizadevanja sodnikov so razumljiva v sistemu ki nima tradicije zakonitosti in spotovanja zakona tako kot prej si upravna primernost jemlje prednost pred doslednim uresnicevanjem volje zakonodajalcev ali tvorcev ustave ne glede na politicno pravilnost je treba poudariti da se kljub navidezni pripravljenosti zamisel o nepristranskih nestrankarskih postopkih in institucijah ni ukoreninila niti v iri javnosti niti pri lokalnih elitah ce se izrazimo z besedami nevpletenega notranjega opazovalca zaupanje in vera javnosti v pravno drzavo je krhko kajti to nacelo je padlo v vzhodno evropo od zgoraj tuje je vecini lokalnih kultur ki poznajo samo prvenstveno vlogo prezivetja z medsebojnimi uslugami pravna drzava ovira hitro in ucinkovito ukrepanje in jo na tem obmocju jemljejo kot formulo za pasivnost ali oviro za uspeno izkoreninjanje korupcije vseeno pa politicne elite delujejo v pluralisticnem okviru ki je sposoben zajeziti in dejansko preoblikovati nedemokraticno obnaanje naslednje generacije voditeljev bodo ze socializirane in navajene demokraticnih pravil igre usposabljanje institucij v sodobni vzhodni in srednji evropi je treba gledati v luci dedicine lokalnih kultur kjer je upotevanje formalnih in pravnih postopkov vrednoteno precej nizje kot ucinkovitost in pravica se pravi materialno pravne posledice in glede na druzbeno okolje ki se kot odgovor na politicno zatiranje in ekonomsko pomanjkanje zanaa in zateka v organizacijo skupin odjemalcev kot osnovnemu vzorcu druzbene organizacije uveljavl janje zakona in dosledno upotevanje pravnih postopkov verjetno ne bo zelo odobravanja ce bodo ta nacela v nasprotju z interesi skupin odjemalcev ustavna sodica je treba razumeti kot enklave ire a e vedno omejeno pravne drzave prenaa se jih v ogromne in okorne upravne aparate ki sledijo drugacni logiki prezgodaj je e ugotavljati vpliv odlocitev sodica na upravne zlo rabe glede na podatke pa bi lahko ocenili da so bili doslej ucinki precej povrinski vseeno se lahko pricakuje da bodo upravni organi pokazali vecjo stopnjo sodelovanja ko bo druzbeno gospodarska stabilizacija napredovala in bodo sprejeti in uspeno izvedeni glavni deli zakonodajnih reform treba je dodati da tudi za upravo razmere niso lahke povezovanje velikih sprememb s pravno stabilnostjo je zelo tvegano opravilo ki se brez svobode tiska mocne opozicije pritiskov iz evrope in tudi ustavnih sodic lahko zelo hitro izrodi v revolucionarno legalnost leninisticnega tipa razvoj poljskega ustavnega sodica dokaj jasno kaze razmerje med druzbeno gospodarsko in pravno stabilnostjo poljski komunisti so kot zacito pred nezazelenimi sodnimi odlocitvami izumili preglasovanje z dvotretjinsko vecino v sejmu kar se je skladalo z interesi reformisticnih vlad po l sejm je to posebno pravico uporabil osemkrat vedno v zvezi z zakoni o gospodarskih reformah od leta bodo odlocbe sodica dokoncne kar kaze na konec velike preobrazbe nastajanje ustave se je razlikovalo od drzave do drzave madzarska je obdrzala kontinuiteto tako da je sprejela vrsto amandmajev ki so nazadnje privedli do popolnoma novega besedila ki je bilo decembra razglaeno kot konsolidiran dokument to krpanje je z vec temeljnimi sklepi madzarskega ustavnega sodica privedlo do stabil nega in usklajenega ustavnega reda ki ga obcudujejo irom srednje in vzhodne evrope ceprav so nekateri deli na primer delitev oblasti med predsednikom vlade in predsednikom drzave predmet politicnih kritik in tudi niso bili sprejeti na dvo ali vecstrankarski nacin to dejstvo je e zaostrila zelja pripravljalcev ustave da bi besedilo prilagodili glede na prevladujoce politicne osebnosti poljska je sprejela nov dokument ele l vmesno obdobje pa je pokrivala z meano ustavo ki sta jo sestavljala ustavni zakon o medsebojnih odnosih med zakonodajno in izvrilno oblastjo republike poljske ter lokalno samoupravo in nekateri deli ustave iz l velik zaostanek je verjetno nastal zaradi odpora glavnih nosilcev politike da bi se lotili vpraanja splava in splonih odnosov med cerkvijo in drzavo in da bi dosegli parlamentarno vecino za katerega od moznih modelov med druge in dodatne razlage poljskih analitikov glede tega velikega casovnega zamika sodijo odpor desnih strank da bi priznale simbolicno zmago bivim komunistom ki so imeli vecino v parlamentu in splona zaskrbljenost da ne bi nova ustava odsevala vrednot starega rezima ideoloko opredeljene stranke so se sprle glede tega cigava last bi morala biti ustava in so uporabili demokratske postopke in institute propagando referendume da bi porazili politicne nasprotnike priprava ustave ni bilo iskanje skupnih temeljev ampak predvsem sredstvo za marginalizacijo in preganjanje politicnega nasprotnika vseeno pa je koncno besedilo kompromis glede simbolicnih vpraanj kot so moralni temelji druzbe ali razlaga poljske zgodovine institucionalne reitve niso bile nikoli tako bojevite kot castni deli nove ustave brez zadrzkov lahko sklepamo da bo ustava postala uporaben instrument kljub neprestanim kritikam in napadom zaradi njene domnevno nezadostne legitimnosti udelezba na ustavnem referendumu maja je bila registriranih volivcev pa je glasovalo za ustavo estonija je ponovno uveljavila svojo ustavo iz l da bi povecala verodostojnost svoje trditve da je sovjetska okupacija samo zaustavila delovanje ustavnega reda in da nova estonija ni nova drzava ampak je ohranila svojo prvotno pravno in ustavno samobitnost uvod se torej sklicuje na neugasljivo pravico estonskega ljudstva do samoodlocbe ki je bila razglaena februarja slovenija je dokumentirala svojo neodvisnost od jugoslovanske federacije takoj po odcepitvi decembra tudi republika ceka je razglasila svojo drzavnost v ustavi ki jo je sprejela tik preden je razdelitev cehoslovake postala pravno veljavna pravzaprav je bila ravno nezmoznost da bi nali skupni ustavni temelj eden glavnih razlogov za razpad cehoslovake to dokazuje tudi rekorden cas v katerem so tako cehi kot slovaki pripravili in razglasili svoji ustavi pri primerjavi vsebine lahko ugotovimo da so se vse ustave odlocile za parlamentarni model ceprav s precejnjimi razlikami najira pooblastila ima madzarski parlament hkrati ima vlogo pouvoir constituant zakonodajna pristojnost in vlogo pouvoir constitue ustavodajna pristojnost in lahko deluje kot mini ustavodajalec ko sprejema ali spreminja zakone ki so po ustavi posebej pomembni in se jih sprejema z dvotretjinsko vecino vseh predstavnikov drzavnega zbora v tevilnih drugih primerih posebno v zadevah ki spadajo med temeljne pravice in dolznosti se zahteva dvotretjinsko vecino prisotnih poslancev ni treba poudarjati da to zabrisuje razliko med obicajno in ustavno zakonodajo ceprav je takna strategija razumljiva v ozracju medsebojnega nezaupanja med politicnimi strankami ob pripravljanju ustavnih besedil gledano nazaj lahko zdaj vidimo da je bila strategija razbitja spornih vpraanj v vec zakonodajnih paketov kjer je bila za vsak predmet potrebna drugacna volilna vecina verjetno edina reitev za vzpostavitev novega uresnicljivega ustavnega reda poljaki so prepozno ugotovili da je politicno neizvedljivo istocasno najti kompromisne reitve za vsa vpraanja kljub temu pa besedilo ustave iz l predstavlja kompromis med poglavitnimi politicnimi silami ki je odziv na izkunje vlade po l in izraza pripravljenost teh sil da postavijo stabilnost nad simbolicno zmago kar zagotovo pomeni krepitev demokraticnih tezenj to lahko razberemo iz dejstva da je nova ustava ubrala srednjo pot glede vpraanja amandmajev potrditi jih mora dve tretjini prisotnih clanov sejma in absolutna vecina clanov senata pobuda preko referenduma ni mogoca vendar pa so lahko amandmaji k i ii in xii poglavju ustave v prvi vrsti gre za clovekove pravice predmet referenduma ustava torej zna locevati semenske zadeve ki imajo pomembneji status kot normalni ustavni predpisi estonska ustava zahteva vecino za posamezne zakone in sporna vpraanja vkljucno z zakonom o kulturni neodvisnosti narodnostnih manjin poleg glasovanja o ustavnih aktih pozna slovenska ustava kvalificirano dvotretjinsko vecino samo za sprejetje in dopolnitev poslovnika drzavnega sveta in zakona o volitvah vecina vseh izvoljenih svetnikov lahko z glasovanjem zahteva sklic referenduma ceka ustava uporablja druge zacitne ukrepe za stabilnost ustave in le za nekaj pomembnih politicnih vpraanj kot je na primer zakon o volitvah predpisuje vecino v obeh domovih parlamenta po l so strukture simboli in doktrine starega rezima izpuhteli v burnem procesu pomenskih razcicevanj z jedko reakcijo na komunisticno vladavino ki so jo vodili prerazgreti reformatorji so ustavna sodica dobila nesorazmerno veliko politicno moc ceprav morda sodniki sami gledajo na to drugace odmevni primeri ko so sodica uspeno zavrla sprejetje zakonodaje ki naj bi pospeila politicne in gospodarske spremembe ni pomembno ali je bila miljena podpora radikalnim spremembam kot v primeru bokrosovega proracunskega zloma na madzarskem ali da bi se preprecile reforme kot v bolgariji so pokazali na dilemo postkomunisticnih vlad vecina ni imela zadostne parlamentarne vecine kar je bil pomemben zaviralni faktor pri reformiranju zakonodaje ali ce jim je tako vecino kot v primeru koalicije med mszp in szdsz na madzarskem uspelo pridobiti je mocno ustavno sodice onemogocilo izvajanje reformirane zakonodaje ki so jo ze sprejeli predstavniki domovi za vlade so postali najpomembneji materialno pravni reformni ukrepi ne glede na njihovo pravno obliko za legokracijo je bil vrstni red prednosti zamenjan pravna oblika je imela prednost pred gospodarsko funkcijo vrh tega pa dejstvo da so obcutljiva podrocja financ ter ekonomskih in socialnih pravic rezervirana za vlado in izven nadzora parlamenta in sodica daje politicnim vodjem pokroviteljsko vlogo s katero si lahko pomagajo k volilnemu uspehu in nagradijo svoje pristae kot je bilo poudarjeno zgoraj je do nesoglasij prihajalo in e prihaja zaradi nasprotij med dvema nacelno nezdruzljivima prednostnima moznostma med dinamicno preobrazbo in pravno stabilnostjo nesoglasja so se e zaostrila zaradi dejstva da se morajo nove demokracije prilagajati obema naceloma zaradi lastne zelje ali ker to zahtevajo zahodne donatorske organizacije tako si je estonska vlada hotela prilastiti pravico da bi dolocala carine in s tem pridobila prilagodljiv instrument za zacito domacih kmetijskih proizvajalcev to je bilo ocitno krenje clena estonske ustave ki daje parlamentu izkljucno pravico odlocanja o davkih ter o carinskih in drugih dajatvah v komentarju na odlocitev ustavne revizijske zbornice ki je preklicala zakon sta se tako minister za pravosodje kot glavni svetovalec ministrskega predsednika za gospodarstvo pritozila da bo sklep preprecil vladi vodenje prilagodljive carinske politike v drugih primerih so reforme ki so jih ocitno podpirale zahodne drzave naletele na ovire v novih demokraticnih institucijah na primer estonski parlament riigikogu je potreboval pet let da je odpravil smrtno kazen in v pribaltskih drzavah je dobro znana korupcija pri reevanju vpraanj drzavljanstva ustavno pravo v vzhodni evropi se vidi v vlogi predhodnice ne glede na to kakno je razpolozenje ljudi ali politicni pritiski obstajajo tevilni primeri ki kazejo da so sodica zase oblikovala model nekakne enklave naprednega ustavnega prava ki se pogosto zgleduje po vrhovnem sodicu zda madzarsko vrhovno sodice se je v svojem odmevnem in o stro kritiziranem sklepu o paketu bokros nedvomno zgledovalo po predpisih za zacito premozenja ki jih je pripravilo ameriko vrhovno sodice pri tem pa je grobo zanemarilo razlike med evropskimi in amerikimi temeljnimi pravicami in spremenilo ustrezna procesna jamstva v materialno pravno zacito decembra se je ceko ustavno sodice izreklo za precej iroko razlago sklepa o svobodi izrazanja kar je bolj v skladu z vztrajnim sklicevanjem amerikih sodic na pravice iz prvega amandmaja kot pa z evropsko tradicijo ko je podalo mnenje da spada v okvir pravice do svobode izrazanja tudi izrazeno mnenje v casopisnem clanku ki ni popolnoma pravilno ali resnicno v pomembni odlocitvi je estonska ustavna revizijska zbornica zavrnila spremembo v l sprejetega zakona o jeziku ki je precej razirila uporabo preizkusov znanja estonskega jezika kot predpogoja za javno sluzbo revizijska zbornica je sklenila da mora biti vsako irjenje zahtev glede znanja jezika vkljuceno v volilni zakon in ne v zakon o jeziku ki ga je mogoce spremeniti z enostavno vecino s tem je priznala da je estonski parlament dvakrat ogrozil nacelo locevanja oblasti prvic je kril vodoravno locitev med zakonodajno in upravno vejo s tem da je preverjanje znanja estonskega jezika raziril na clane parlamenta in drugic posegel je v navpicno locevalno nacelo ki v skladu z odstavkom clena zahteva kvalificirano vecino za sprejetje spremembe tudi slovensko ustavno sodice je sistematicno dajalo prednost pravni stabilnosti in zaupanju v zakon pred upravno primernostjo tako je na primer junija odlocilo da je sprememba zakona o tujcih s katero naj bi se cakalna doba za vlozitev pronje za drzavljanstvo podaljala od na let novi pogoj je veljal tudi za nazaj za tiste ki so ze vlozili pronjo ceprav je vlada razlozila da je sprememba v javnem interesu zaradi zacite javne lastnine saj samo slovenski drzavljani lahko pridobijo lastninsko pravico na nepremicninah je sodice razsodilo da nacelo pravne drzave in pravne stabilnosti izkljucuje zakone ki veljajo za nazaj brez ustreznega prehodnega obdobja tako je odlocilo kljub dejstvu da so nepremicnine v rokah tujcev v sloveniji zelo nepriljubljene in da bi velika vecina volilcev podprla strozje predpise problem zakonodajnega delegiranja zamisel o navpicni locitvi pristojnosti izkljucuje popoln prenos zakonodajne oblasti na podrejene organe ustavno sodice mora biti sposobno da jasno prepozna krenje ustave ali zakona nekatere pridruzene drzave so zaradi tradicije izpred l postale bolj obcutljive na vpraanja stopnje reguliranosti veliko razlike se kazejo tudi glede polozaja pravnega poklica v neformalnih druzbenih in politicnih hierarhijah ce so na primer madzarski pravniki kot rezultat gospodar skih reform zacetih v l uspeli doseci jasno mesto v drzavni ureditvi je cehoslovaka zaostajala madzarsko ustavno sodice je s svojim presenetljivim vplivom na politiko edinstveno tudi ko gre za kadrovsko kontinuiteto vodilni ustavni sodniki so bili vodilni pravniki tudi v komunisticnem obdobju cesar na cekem ni madzarsko sodice je vedno energicno podpiralo zamisel o doslednem navpicnem locevanju zakonodajne oblasti med parlament in upravne organe z znano odlocbo iz l je razsodilo da je uredba o pogojih za splav neustavna in poudarilo da ta zadeva spada v izkljucno pristojnost zakonodajne veje oblasti oktobra je pri sklepanju o referendumih madzarsko ustavno sodice uvedlo nekaj kar lahko razumemo kot dodatno raven v hierarhiji pravnih norm sodice je priznalo prednost referendumom za katere je bila dana pobuda na podlagi podpisov dolocenega tevila drzavljanov pred referendumi za katere so dali pobudo clani parlamenta vseeno pa je sodice zavrnilo razpravo o referend umih ki so v nasprotju z mednarodnimi sporazumi zadevo polno politicnih pasti zlasti ker je bil to referendum o madzarski prikljucitvi nato in o pravici tujcev da pridobijo lastninsko pravico na nepremicninah iz podobnih razlogov je sodice odklonilo obravnavo v zadevi v zvezi z referendumom o jezu nagymaros gabcikovo parlamentu pa je dalo navodilo naj sprejme novo zakonodajo o referendumu in s tem poudarilo svoj polozaj dinamicnega dejavnika madzarske politike konec oktobra je bila pri madzarskem ustavnem sodicu vlozena ustavna pritozba za razveljavitev dolocbe da je mogoce osnovo za davek na dobicek poviati ne glede na viino dobicka podjetja z podzakonskim upravnim aktom nepszabadsag okt ker na madzarskem in e posebej na ustavnem sodicu obstaja ze dolgoletna tradicija in obcutljivost na vpraanja regulativne ravni se lahko pricakuje razveljavitev te dolocbe ceprav je mandat glavnega pobudnika tovrstnih pravnih razcicevanj prof adama antala potekel konec novembra vcasih sodice prizna prevlado ustave ne da bi zahtevalo njeno uresnicevanje preko predpisov na nizjih ravneh tako je s sklepom z dne junija sodice vztrajalo da se nacelo svobodnega odlocanja prenese tudi na skupno odlocanje parlamentarnih strank in vsebuje tudi pravico do oblikovanja frakcij sodice je razveljavilo clen pravilnika po katerem lahko tvori frakcijo najmanj poslancev s tem ni prepovedalo omejevanja tevila sedezev ce upotevamo da taka omejitev ni bila v nasprotju z ustavo ali volilnim zakonom stranke ki jim je bilo prepovedano tvoriti frakcije obravnanavani primer je zadeval htlp madzarsko stranko resnice in zivljenja ki je imela sedezev so svojo zahtevo lahko oprle neposredno na ustavo ker ni bilo novih predpisov to stalice se ujema z dolgorocno politiko sodica da vnese dinamiko v zakonodajni proces in prevzame vodstvo s tem da nakazuje in predlaga smernice v istem sklepu je sodice zavrnilo tudi tevilne druge dolocbe pravilnika ki so bile po mnenju sodica v nasprotju z ustavo to se lahko razume kot opomin clanom parlamenta naj upotevajo pravne formalnosti in dajejo jasni pravni obliki prednost pred hitrim sprejemanjem zakonodaje estonija nima dalje tradicije nadzora ustavnosti in stopnje regulative zato tudi tezave pri delegiranju izzovejo manjo politicno obcutljivost kljub temu pa je estonska revizijska zbornica izdelala usklajen sistem zakonodaje da bi imela nadzor nad k prilagodljivosti usmerjeno vlado tako se je na primer vlada hitro odzvala na trditev o neustavnosti vladne uredbe iz novembra o izdajanju potnih listov za pomorcake in razveljavila sporno uredbo e pred sklepom revizijske zbornice pritoznik je bil ruske narodnosti in se je pritozil da je bil kren clen estonske ustave ki jamci tako drzavljanom kot nedrzavljanom pravico da svobodno izbirajo poklic in kraj dela s tem da postavlja razlicne pogoje za drzavljane estonije in za nedrzavljane v drugih primerih ki zadevajo vpraanje stopnje regulative je revizijska zbornica ugotovila da je vladna uredba iz marca o trgovini z lesnimi izdelki neustavna ker nima zadostne pravne podlage poleg tega je odlocila da se spremembe davkov lahko sprejema le s spremembo ustreznega zakona torej zakona o davkih glavni sodnik rait maruste je podal loceno mnenje v katerem je navedel da je zadeva la predalec v smeri pravnega fetiizma ceprav se je strinjal z osnovno pravno utemeljitvijo med primerjanimi drzavami ima poljska najdaljo tradicijo ustavnopravnega nadzora ki mu je uspelo ostati na povrju v nemirnih casih medstrankarskih sporov po l v vec zadevah so njihovi sklepi pripravili trmoglavo vlado da je ukrepala nedaven primer tega je zadeva o sodelovanju poljskih dekontaminacijskih sil v vojaki h akcijah ki so jih proti iraku vodile zda opozicija je trdila da gre za kritev clena z argumentom da je za tako odlocitev ministrskega sveta manjkal ustavni temelj zakon ali mednarodna pogodba posledica je bila sprejetje novega zakona februarja arne mavcic porocilo o sloveniji vertikalna in horizontalna delitev pristojnosti opredeljenih v ustavi oziroma v odlocbah ustavnega sodica sedanji ustavni sistem republike slovenije ki je bil sprejet z ustavo iz leta temelji na nacelu delitve oblasti drugi odstavek clena ustave in izhaja iz znacilnosti parlamentarnega sistema ceprav so zanj znacilni tudi nekateri pomembneji odmiki od teh nacel in znacilnosti ki prav tako vplivajo na omenjena razmerja ustavne dolocbe o delitvi oblasti so v sloveniji ima oblast ljudstvo drzavljanke in drzavljani jo izvrujejo neposredno in z volitvami po nacelu delitve oblasti na zakonodajno izvrilno in sodno glavne veje oblasti so zakonodajna drzavni zbor parlament drzavni svet izvrilna predsednik republike vlada drzavna uprava sodna sodstvo drzavni tozilec ustavno sodice varuh clovekovih pravic ustava pozitivno navaja nacelo delitve oblasti drugi odstavek clena ustavno sodice tolmaci nacelo delitve oblasti ki ga razmeroma pogosto navaja v utemeljitvi svojih ocen s sklicevanjem na nacelo neposredne delitve oblasti ali na nacelo delitve oblasti v zvezi z naceli pravne in socialne drzave clen ustave nacelo delitve oblasti je temeljnega pomena in zadeva osrednjo ustavno dolocbo o vzpostavitvi drzavne organizacije in prav tako tudi delitve pristojnosti delitev oblasti je povezana z opredelitvijo za pravno drzavo clen ustave kot tudi z upotevanjem clovekovih pravic ustava najprej navaja funkcionalno delitev oblasti vendar brez podrobne navedbe pristojnosti ustreznih vej oblasti poleg tega zakonodajna izvrilna in sodna oblast niso izrecno opredeljene po drugi strani je delitev ustreznih vej oblasti ocitna saj so bili ustanovljeni posebni organi parlament izvrilni organi sodstvo delitev oblasti terja njihovo funkcionalno neodvisnost na primer neodvisnost zakonodajne veje oblasti je zagotovljena s splonim enakim in neposrednim glasovanjem poslancev drugi odstavek clena ustave ali z neodvisnostjo sodnikov clen ustave hkrati so nekatere pristojnosti povezane z ustavo mednarodnimi pogodbami in mednarodnim pravom poseben postopek za spremembo ustave do clen vezanostjo sodnikov na ustavo in zakon clen ustave skladnostjo upravnih organov z ustavo in zakonom drugi odstavek clena ustave skladnostjo zakonodaje z mednarodnimi pogodbami clen tretji odstavek clena ustave na razmerje med drzavnim zborom in predsednikom republike ucinkuje predvsem ustavni polozaj predsednika republike do clen ustave lahko bi rekli da je vpliv parlamenta na polozaj predsednika republike manji kot je obicajno v parlamentarnih sistemih ker je predsednik republike voljen na neposrednih volitvah prvi odstavek clena ustave clen zakona o volitvah predsednika republike po drugi strani pa ima v slovenski drzavni ureditvi predsednik republike na splono manj moznosti vplivanja na polozaj in delovanje parlamenta predsednik republike ni pooblacen za neposreden sklic rednih ali izrednih sej drzavnega zbora temvec sme zgolj zahtevati od predsednika drzavnega zbora da sklice izredno sejo drugi odstavek clena ustave drugi odstavek clena poslovnika drzavnega zbora predsednik republike tudi nima pravice veta pri sprejemanju zakona predsednik republike lahko razpusti drzavni zbor pred iztekom njegovega mandata vendar samo v primerih in pod pogoji ki so navedeni v ustavi prvi primer je kadar drzavni zbor ne more izvoliti predsednika vlade cetrti in peti odstavek clena ustave drugi primer je kadar zaupnica vladi ni izglasovana ali kadar v tridesetih dneh ni izglasovana nova zaupnica predsedniku vlade niti ni izvoljen novi predsednik vlade clen ustave pomembno pooblastilo predsednika republike je da zacasno opravlja nekatere funkcije drzavnega zbora v vojnem ali izrednem stanju ko se drzavni zbor ne more sestati tretji odstavek clena clen ustave pri imenovanju visokih drzavnih funkcionarjev pa so pooblastila predsednika republike zelo omejena tretja alinea prvega odstavka clena ustave vloga predsednika republike pri sestavljanju vlade je majhna predsednik republike po nemkem vzoru zgolj predlaga kandidata za mesto predsednika vlade drzavnemu zboru prvi odstavek clena ustave nima pa nikakrne vloge pri imenovanju ministrov saj te imenuje drzavni zbor vlada je odgovorna samo drzavnemu zboru kot zakonodajnemu telesu clen ustave celoten sistem odgovornosti vlade drzavnemu zboru je naravnan h krepitvi stabilnosti vlade sredstva za izvajanje politicne odgovornosti vlade so v ustavi v glavnem takna kot so znacilna za parlamentarne sisteme to so nezaupnica clen ustave zaupnica clen ustave in interpelacija clen ustave drzavni zbor lahko izglasuje nezaupnico vladi clen ustave z izvolitvijo novega predsednika vlade z vecino glasov vseh poslancev na predlog najmanj desetih poslancev nezaupnico vladi lahko sprozi tudi interpelacija clen ustave vendar je tudi v tem primeru nezaupnica lahko izglasovana ele po predhodni izvolitvi novega predsednika vlade predsednik vlade lahko zahteva glasovanje drzavnega zbora o zaupnici vladi clen ustave ce vlada ne dobi podpore vecine glasov vseh poslancev mora drzavni zbor v tridesetih dneh izvoliti novega predsednika vlade ali dotedanjemu predsedniku vlade oziroma stari vladi pri ponovnem glasovanju izglasovati zaupnico ustavno sodice ima polozaj in pristojnosti ki so obicajni za vecino sodobnih sistemov do clen ustave vendar ima njegovo razmerje do drzavnega zbora nekatere posebnosti vse ustavne sodnike izvoli drzavni zbor na predlog predsednika republike prvi odstavek clena ustave do clen zakona o ustavnem sodicu narava razmerja med drzavnim zborom in ustavnim sodicem je takna da drzavni zbor sprejema zakone clen ustave katerih skladnost z ustavo ocenjuje ustavno sodice prva in druga alinea prvega odstavka clena ustave prva alinea prvega odstavka clena zakona o ustavnem sodicu poleg tega drzavni zbor z zakonom ureja pomembna vpraanja polozaja in delovanja ustavnega sodica ter polozaja sodnikov ustavnega sodica tretji odstavek clena ustave in clen ustave zakon o ustavnem sodicu ustavno sodice ima pomemben vpliv na delovanje drzavnega zbora saj mora ta upotevati in izvajati odlocbe ustavnega sodica tretji odstavek prvega clena zakona o ustavnem sodicu samo ustavno sodice ima pravico odlocanja v sporih med vejami oblasti kot je navedeno v do tocki prvega odstavka clena ustave in clenu zakona o ustavnem sodicu uradni list rs t reeni primeri so se skoraj vedno nanaali na spore glede pristojnosti med sodici in upravnimi organi pozitivni in negativni spori glede pristojnosti ustavno sodice odloci kateri organ ima pristojnost v doloceni zadevi obstojeca institucionalna ureditev za zacito izvajanja ustavnih standardov slovenske ustave pred letom so bile zgolj ustave zvezne enote ne pa ustave suverene drzave po svojem pravnem statusu se nova ustava razlikuje od prejnjih tudi v tevilnih drugacnih pravnih konceptih uvaja drugacna ustavna nacela spremenjen ustavni koncept clovekovih pravic in nacelo delitve oblasti ustava iz leta ustava je bila sprejeta decembra legitimna podlaga za sedanjo politicno ureditev je bila zagotovljena s plebiscitom leta temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti republike slovenije z dne junija in novo ustavo ustavni sistem temelji na nacelih da je slovenija demokraticna republika clen ustave ter pravna in socialna drzava clen ustave opredelitev za pravno drzavo jo zavezuje da deluje na podlagi zakonov zavezanost dolocbam socialne drzave pa k temu da skrbi za materialno in socialno blaginjo drzavljanov oblast ima v sloveniji ljudstvo in jo drzavljani lahko izvajajo neposredno in z volitvami clen ustave pomemben del ustave je posvecen clovekovim pravicam ki izhajajo iz tradicionalnih clovekovih pravic clen do clen ustave kot je pravica do zivljenja clen ustave svobode clen in lastnine clen ustavni sistem temelji na nacelu delitve oblasti na zakonodajno izvrilno in sodno drugi odstavek clena ustave najviji organ zakonodajne oblasti je parlament drzavni zbor clen ustave drzavni svet je nastal kot neke vrste posvetovalno telo clen ustave predsednik republike predstavlja slovenijo in je vrhovni poveljnik obrambnih sil clen ustave vlada ki jo sestavljajo predsednik vlade in ministri je najviji izvrilni organ samostojen v okviru svojih pristojnosti ter odgovoren drzavnemu zboru clen ustave sodniki izvajajo sodno oblast clen ustave njihova funkcija je trajna clen reforma lokalne samouprave je dokoncno odpravila prejnji sistem lokalnih skupnosti saj po novi ustavi obcina nima vec drzavnih pristojnosti ampak je zgolj samoupravna lokalna skupnost do clen ustave volilni sistem ustava iz leta je predvidela novo zakonodajo ki naj bi uredila podrocje volitev to se je uresnicilo v naslednjem letu s sprejetjem zakona o volitvah v drzavni zbor uradni list rs t volitve temeljijo na proporcionalnem sistemu z nekaterimi korektivnimi sestavinami vecinskega volilnega sistema poslanci so izvoljeni na podlagi volilnih enot pri tem pa je upotevano nacelo da vsakega poslanca izvoli priblizno enako tevilo prebivalcev kot tudi nacelo da so politicni interesi v drzavnem zboru zastopani proporcionalno clen zakona o volitvah v drzavni zbor za zacito volilne pravice so bila sprejeta naslednja pravna sredstva ugovor ki se ga lahko vlozi pri volilni komisiji za doloceno volilno enoto zaradi nepravilnosti v postopku kandidiranja ali zaradi nepravilnosti pri delovanju volilnih teles clen zakona o volitvah v drzavni zbor pritozba na vrhovno sodice republike slovenije zoper odlocbo volilne komisije clen zakona o volitvah v drzavni zbor pritozba na drzavni zbor zoper odlocbe volilne komisije ki lahko vplivajo na potrditev poslanskih mandatov clen zakona o volitvah v drzavni zbor pritozba na ustavno sodice zoper odlocitve drzavnega zbora ki vplivajo na potrditev poslanskih mandatov tretji odstavek clena ustave clen zakona o ustavnem sodicu ustavno sodice kot organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ustavno sodice je najviji organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter clovekovih pravic in temeljnih svobocin prvi odstavek clena zakona o ustavnem sodicu v ustavi in drugih zakonih so predvidena naslednja jamstva za zagotovitev neodvisnosti ustavnega sodica volitve sodnikov prvi in drugi odstavek clena ustave ter do clen zakona o ustavnem sodicu volitve predsednika ustavnega sodica tretji odstavek clena ustave in prvi odstavek clena zakona o ustavnem sodicu pogoji za izvolitev ustavnih sodnikov drugi odstavek clena ustave clen zakona o ustavnem sodicu pristojnost ustavnega sodica za razveljavitev zakona prvi odstavek clena ustave ter in clen zakona o ustavnem sodicu mandat ustavnih sodnikov prvi odstavek clena ustave nezdruzljivost funkcij ustavnih sodnikov clen ustave in clen zakona o ustavnem sodicu imuniteta ustavnih sodnikov clen ustave clen zakona o ustavnem sodicu skladno s prvim in drugim odstavkom clena ustave ter do clenom zakona o ustavnem sodicu vse sodnike na predlog predsednika republike izvoli drzavni zbor volilni sistem sodnik ustavnega sodica mora biti drzavljan republike slovenije pravni strokovnjak in star najmanj let drugi odstavek clena ustave in clen zakona o ustavnem sodicu predsednika izvolijo sodniki izmed sebe za dobo treh let tretji odstavek clena ustave in prvi odstavek clena zakona o ustavnem sodicu sodniki ustavnega sodica uzivajo enako imuniteto kakor poslanci drzavnega zbora clen ustave sodnik ustavnega sodica ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas ki ga je izrekel na javni obravnavi ali na seji ne sme biti priprt niti se zoper njega ne sme zaceti kazenski postopek brez dovoljenja drzavnega zbora razen ce je bil zaloten pri dejanju za katero je predpisana kazen zapora nad pet let clen zakona o ustavnem sodicu funkcija sodnika ustavnega sodica ni zdruzljiva z naslednjimi dejavnostmi clen ustave in clen zakona o ustavnem sodicu s funkcijami v drzavnih organih s funkcijami v organih lokalnih skupnosti s funkcijami v politicnih strankah z drugimi funkcijami in dejavnostmi ki so nezdruzljive s funkcijo sodnika ustavnega sodica kot to opredeljuje zakon o ustavnem sodicu ustavno sodice odloca o sporih glede pristojnosti med sodici in drugimi drzavnimi organi ter o sporih glede pristojnosti med drzavnim zborom predsednikom republike in vlado osma in deveta alinea prvega odstavka clena ustave in clen zakona o ustavnem sodicu ustavno sodice je pristojno za odlocanje o protiustavnosti zakonov in delovanja politicnih strank deseta alinea prvega odstavka clena ustave clen zakona o ustavnem sodicu poleg tega je ustavno sodice pristojno za odlocanje o sporih glede pristojnosti med drzavo in organi lokalnih skupnosti ter o sporih med organi samih lokalnih skupnosti sedma alinea prvega odstavka clena ustave in clen zakona o ustavnem sodicu ustavno sodice ima kot neodvisen organ pristojnost da protiustaven predpis izloci iz pravnega sistema verwerfungsmonopol des verfassungsgerichts postopki ex officio ki jih sprozi ustavno sodice so naceloma izkljuceni vendar pa pri odlocanju o ustavnosti in zakonitosti splonega predpisa ali splonega akta izdanega za izvrevanje javnih pooblastil ustavno sodice ni vezano na predlog iz zahteve oziroma pobude ustavno sodice lahko presoja tudi ustavnost in zakonitost drugih dolocb istega ali drugega splonega akta katerih ocena ustavnosti in zakonitosti ni bila predlagana ce so te dolocbe v medsebojni zvezi ali ce je to nujno za reitev zadeve clen drugi odstavek clena in cetrti odstavek clena zakona o ustavnem sodicu ce ustavno sodice oceni da je zakon drug predpis ali sploni akt izdan za izvrevanje javnih pooblastil protiustaven ali nezakonit zato ker dolocenega vpraanja ki bi ga moral urediti ne ureja ali ga ureja na nacin ki ne omogoca razveljavitve oziroma odprave sprejme o tem ugotovitveno odlocbo prvi odstav ek clena zakona o ustavnem sodicu zakonodajalec oziroma organ ki je izdal protiustaven oziroma nezakonit sploni akt ali sploni akt izdan za izvrevanje javnih pooblastil mora ugotovljeno protiustavnost oziroma nezakonitost odpraviti v roku ki ga doloci ustavno sodice drugi odstavek clena zakona o ustavnem sodicu posledice postopka odlocanja ustavnega sodica so predvidene v prvem odstavku clena ustave ustavno sodice do koncne odlocitve zadrzi izvritev akta katerega ustavnost ali zakonitost presoja tudi clen zakona o ustavnem sodicu razveljavitev protiustavnih zakonov v celoti ali delno ex nunc razveljavitev ucinkuje takoj ali v roku ki ga doloci ustavno sodice ta rok pa ne sme biti dalji od enega leta tudi in clen zakona o ustavnem sodicu druge protiustavne predpise ali splone akte ustavno sodice odpravi ex tunc ali razveljavi ex nunc tudi clen zakona o ustavnem sodicu pravne posledice odlocb ustavnega sodica ki jih ureja zakon o ustavnem sodicu pravica do odkodnine zaradi kode ki je nastala na podlagi odpravljenega predpisa oziroma splonega akta izdanega za izvrevanje javnih pooblastil ki jo mora upravicenec zahtevati v treh mesecih od dneva objave odlocbe ustavnega sodica clen zakona o ustavnem sodicu ce je bil zakon drug predpis ali sploni akt izdan za izvrevanje javnih pooblastil med postopkom usklajen z ustavo in zakonom oziroma je prenehal veljati niso pa bile odpravljene posledice protiustavnosti oziroma nezakonitosti lahko ustavno sodice ugotovi da ni bil v skladu z ustavo in zakonom clen zakona o ustavnem sodicu ustavno sodice lahko oceni da je zakon drug predpis ali sploni akt izdan za izvrevanje javnih pooblastil protiustaven ali nezakonit zato ker dolocenega vpraanja ki bi ga moral urediti ne ureja ali ga ureja na nacin ki ne omogoca razveljavitve ali odprave clen zakona o ustavnem sodicu ce ustavno sodice pri odlocanju o ustavni pritozbi ugotovi tudi protiustavnost predpisa ali splonega akta ga lahko odpravi ex tunc ali razveljavi ex nunc drugi odstavek clena ustave drugi odstavek clena zakona o ustavnem sodicu ce ustavno sodice odpravi posamicni akt lahko odloci tudi o sporni pravici oziroma svobocini ce je to nujno zaradi odprave posledic ki so na podlagi odpravljenega posamicnega akta ze nastale ali ce to terja narava ustavne pravice oziroma svobocine in ce je na podlagi podatkov v spisu mozno odlociti clen zakona o ustavnem sodicu pregled delitve na ustavno zakonodajo in navadno zakonodajo ki se pojavlja v parlamentarni praksi i ustavni zakoni ustavni zakoni so po svoji obliki in vsebini nad navadnimi zakoni po drugi strani pa imajo ustavni zakoni enako stopnjo pravne veljavnosti kot ustava ceprav se razlikujejo glede na vsebino ki je predmet predpisa po svoji vsebini se ustavni zakon razlikuje od ustave po tem da se lahko sprejme tako kot ustavni zakon za izvedbo ustave republike slovenije ali pa tako da ureja ustavna vpraanja samo delno na primer ustavni zakon za izvedbo ustave republike slovenije je bil sprejet v skladu s clenom sedanje ustave clen namrec navaja naslednje za izvedbo te ustave in za zagotovitev prehoda k uporabi dolocb te ustave se sprejme ustavni zakon prvi odstavek clena taken zakon se sprejme z najmanj dvotretjinsko vecino glasov vseh poslancev v vseh zborih nekdanje skupcine republike slovenije drugi odstavek clena prehodnih dolocb ustave iz leta ii navadni zakoni slovenska ustava se drzi nacela da so pravice in obveznosti najzanesljiveja merila za snovanje vsebine zakonodaje med najpomembnejimi je ustavna dolocba da lahko drzavni zbor doloca pravice in obveznosti drzavljanov in drugih oseb samo z zakonom clen ustave ce pravic in obveznosti pravnih subjektov ne doloca sama ustava jih lahko doloca samo zakon vendar ne s hierarhicno podrejenimi predpisi ustava ne navaja podrocij in vpraanj ki naj bi jih uredili z zakoni narava zakonov kot osrednjih splonih pravnih aktov je takna da urejajo vsa vpraanja ki so za dolocen pravni sistem bistvena temeljna in osrednja a vendarle ne tako pomembna da bi jih obravnavala sama ustava lastninska razmerja dedovanje kazensko pravo itd hkrati je treba upotevati da morajo biti zakoni pa tudi drugi predpisi skladni s splono sprejetimi naceli mednarodnega prava in mednarodnimi sporazumi ki jih je ratificiral drzavni zbor clen in drugi odstavek clena ustave clen poslovnika drzavnega zbora ustava je vpeljala enoten izraz zakon ne da bi pri tem podrobneje navedla posamezne vrste zakonov ali dolocila intenzivnost urejanja dolocenih vpraanj z zakonom po naravi pravnega predpisa so nekateri zakoni sploneji od drugih ki so bolj specializirani ustava daje zakonodajalcu pristojnost za urejanje dolocenih vpraanj z zakonom tretji odstavek clena clen ustave ustava lahko zakonodajalcu tudi naroci sprejetje dolocenih zakonov cetrti odstavek clena prvi odstavek clena prvi odstavek clena ustave po drugi strani pa mu lahko sprejetje zakona tudi prepove prvi in drugi odstavek clena ustave drzavni zbor sprejema zakone z vecino opredeljenih glasov navzocih poslancev kadar ni z ustavo ali z zakonom dolocena drugacna vecina clen ustave kar zadeva slednje je za odlocanje o postopkih za zakonodajni referendum peti odstavek clena ustave in o zakonih ki urejajo vpraanja obrambe drzave prvi odstavek clena ustave potrebna dvotretjinska vecina glasov navzocih poslancev volilni sistem urejajo zakoni ki jih sprejme dvotretjinska vecina vseh poslancev cetrti odstavek clena ustave iii hierarhija zakoni podzakonski predpisi in drugi sploni akti morajo biti v skladu z ustavo prvi odstavek clena ustave zakoni morajo biti v skladu s splono veljavnimi naceli mednarodnega prava in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami ki jih je ratificiral drzavni zbor podzakonski predpisi in drugi sploni akti pa tudi z drugimi ratificiranimi mednarodnimi pogodbami drugi odstavek clena ustave ustavno sodice odloca o skladnosti zakonov z ustavo prva alinea prvega odstavka clena ustave prva alinea prvega odstavka clena zakona o ustavnem sodicu razmejitev zakonodajne in izvrilne oblasti v pravni praksi slovenski ustavni sistem ne vkljucuje tako imenovanega sistema prenosa zakonodajnih funkcij zaradi preventivne dolocbe clena ustave ki pravi da pravice in obveznosti drzavljanov ter drugih oseb lahko zakonodajalec drzavni zbor doloca samo z zakonom omenjena dolocba pa ne preprecujejo ureditve posebej pomembnih zadev drzavne uprave z odredbami pri uresnicevanju svoje funkcije lahko drzavna uprava izdaja upravne akte ki urejajo pravna razmerja z njihovega podrocja sploni pravni akti izvedbeni predpisi se nanaajo na hierarhijo pravnih aktov z nizjim statusom tako imenovanih odredb obstajajo dolocene omejitve izvrilne oblasti pri izdajanju predpisov vlada lahko izdaja odredbe samo na podlagi zakonske pristojnosti najpomembneje pravni akti so uredbe ki jih izda vlada poleg tega lahko v skladu z zakonom o vladi republike slovenije vlada izdaja tudi sklepe ki so potrebni za izvajanje zakonov in drugih aktov drzavnega zbora uredba s katero vlada podrobneje ureja in razclenjuje z zakonom ali drugim aktom drzavnega zbora dolocena razmerja skladno z namenom in kriteriji iz zakona proracunski memorandum s katerim vlada predlaga drzavnemu zboru temeljne cilje in naloge gospodarske socialne in proracunske politike vlade kakor tudi globalni okvir celotnih javnih financ za naslednjo leto clen poslovnika drzavnega zbora odlocba s katero vlada odloca o imenovanjih in razreitvah ter v upravnih zadevah iz svoje pristojnosti kakor tudi o drugih posamicnih zadevah iz svoje pristojnosti poslovnik s katerim vlada doloca svojo notranjo organizacijjo in delo o teh zadevah lahko vlada sprejme tudi sklep sklep s katerim vlada vedno sprejema odlocitve ce ne odloci z drugim aktom drug pomemben vir drzavnih predpiso v so akti ki jih izdajajo predstojniki upravnih teles za ureditev nacina dela upravnih teles na splono ali podrocja dela posameznega upravnega telesa v skladu z zakonom o upravi so taki akti pravilniki odredbe in navodila clen zakona o upravi samo ministri imajo pristojnost izdajanja splonih pravnih aktov za izvrevanje zakonov izvedbeni predpisi ali podzakonski predpisi zgoraj omenjeni sploni akti morajo biti v skladu z ustavo in zakonom tretji odstavek clena ustave poleg tega ustava doloca tudi nacelo zakonitosti dela uprave upravni organi opravljajo svoje delo samostojno v okviru in na podlagi ustave in zakonov drugi odstavek clena ustave o njihovi ustavnosti in zakonitosti odloca tudi ustavno sodice clen ustave clen zakona o ustavnem sodicu v obstojecih ustavnih sistemih drzava obicajno del upravnih nalog prenese na lokalne samoupravne skupnosti v okviru veljavnega slovenskega ustavnega sistema je to naceloma mozno samo po predhodnem soglasju razen v primeru mestnih obcin kjer lahko drzava z zakonom prenese na mestno obcino opravljanje posameznih nalog iz drzavne pristojnosti ki se nanaajo na razvoj mest drugi odstavek clena ustave pravni sistem slovenije ne predvideva decentralizacije drzavne uprave ampak samo dekoncentracijo drzavna uprava ima nalogo da izvruje zakone podzakonske predpise in druge akte drzavnega zbora kakor tudi predpise in akte ki jih sprejme vlada omenjene naloge uprave se uresnicujejo na podlagi in v okviru ustave in zakonov ter drugih predpisov in aktov upravni in drugi akti posamicni akti in dejanja drzavnih organov organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil morajo temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu cetrti odstavek clena ustave podzakonske predpise za izvrevanje zakonov odredbe ministrstev sklepe navodila lahko izdajajo samo ministrstva ministrstva glede na svoje podrocje dela nadzorujejo zakonitost dela organov lokalnih skupnosti clen ustave in prvi odstavek clena zakona o upravi v zvezi s pristojnostmi ki jih drzava prenese na organe lokalne oblasti lahko pristojna ministrstva nadzorujejo tudi primernost in strokovnost njihovega dela clen ustave in drugi odstavek clena zakona o upravi ustava posebej doloca da je proti odlocitvam in dejanjem upravnih organov in nosilcev javnih pooblastil zagotovljeno sodno varstvo tretji odstavek clena ustave poleg tega ustava tudi doloca da o zakonitosti dokoncnih posamicnih aktov s katerimi drzavni organi organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil odlocajo o pravicah ali o obveznostih in pravnih koristih posameznikov in organizacij odloca v upravnem sporu pristojno sodice clen ustave to pomeni da je tudi za vse dokoncne posamicne akte drzavnih organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil na katere ni mozna pritozba zagotovljeno sodno varstvo ce so bila izcrpana vsa pravna sredstva in so bile domnevno krene pravice posameznika se lahko vlozi ustavno pritozbo pri ustavnem sodicu esta alinea prvega odstavka clena ustave clen zakona o ustavnem sodicu glede ustavnosti in zakonitosti splonih upravnih aktov ne morejo odlocati obicajna sodica ampak ustavno sodice ki lahko protiustavne ali nezakonite podzakonske predpise in splone akte izdane za izvrevanje javnih pooblastil odpravi ali razveljavi clen zakona o ustavnem sodicu vloga ustavnega sodica pravni ucinki na veljavno zakonodajo pri oceni ustavnosti in zakonitosti zakonov ima ustavno sodice naslednje pristojnosti razveljavitev prvi odstavek clena ustave in in clen zakona o ustavnem sodicu ustavno sodice lahko pri odlocanju o ustavni pritozbi predpis ali sploni akt odpravi ex tunc ali razveljavi ex nunc drugi odstavek clena ustave drugi odstavek clena zakona o ustavnem sodicu ugotovitev protiustavnosti in nezakonitosti zakonov drugih predpisov in splonih aktov za izvrevanje javnih pooblastil ki so bili med postopkom usklajeni z ustavo in zakonom oziroma so prenehali veljati niso pa bile odpravljene posledice neustavnosti oziroma nezakonitosti clen zakona o ustavnem sodicu druga posebnost slovenskega sistema je uporaba tako imenovanih apelacijskih odlocb ki jih izda ustavno sodice in smernic v zvezi z vsebino pritozbe na ta nacin je ustavno sodice po nemkem vzoru uvedlo nove metode oziroma nacine odlocanja med katerimi se lahko ustavno sodice odloca ko ice primerno obliko za svojo odlocitev tako je na primer interpretativna odlocba potrebna in utemeljena kadar se v praksi sporno dolocbo razume in uporablja na razlicne nacine od katerih so nekateri v skladu z ustavo drugi pa ne v taknih primerih razveljavitev dolocbe ne bi bila upravicena ker bi prizadela tudi tiste ki dolocbo uporabljajo v skladu z ustavo tako z interpretativno odlocbo ustavno sodice ohrani sporno dolocbo v pravnem sistemu v tistem delu ki ni sporen ali je njen pomen v skladu z ustavo hkrati pa posredno odpravi iz pravnega sistema uporabo sporne dolocbe ce ni v skladu z ustavo z obveznostjo vseh drzavnih teles da ravnajo v skladu z odlocitvijo ustavnega sodica preventivni nadzor na predlog predsednika republike vlade ali tretjine poslancev drzavnega zbora izreka ustavno sodice v postopku ratifikacije mednarodne pogodbe mnenje o njeni skladnosti z ustavo drzavni zbor je vezan na mnenje ustavnega sodica drugi odstavek clena ustave drugi odstavek clena in clen zakona o ustavnem sodicu represivni nadzor a abstraktni nadzor prvi odstavek clena ustave clen zakona o ustavnem sodicu ustavno sodice odloca o skladnosti zakonov z ustavo o skladnosti zakonov in drugih predpisov z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in s splonimi naceli mednarodnega prava o skladnosti podzakonskih predpisov z ustavo in z zakoni o skladnosti predpisov lokalnih skupnosti z ustavo in z zakoni o skladnosti splonih aktov izdanih za izvrevanje javnih pooblastil z ustavo zakoni podzakonskimi predpisi ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in s splonimi naceli mednarodnega prava pri odlocanju o teh zadevah ustavno sodice odloca tudi o ustavnosti in zakonitosti postopkov po katerih so bili ti akti sprejeti tretji odstavek clena zakona o ustavnem sodicu pri odlocanju o ustavnosti in zakonitosti predpisa ali splonega akta izdanega za izvrevanje javnih pooblastil ustavno sodice lahko oceni tudi ustavnost in zakonitost drugih dolocb istega ali drugega predpisa ali splonega akta izdanega za izvrevanje javnih pooblastil katerih ocena ustavnosti ali zakonitosti ni bila predlagana ce so te dolocbe v medsebojni zvezi ali ce je to nujno za reitev zadeve clen zakona o ustavnem sodicu ce ustavno sodice pri odlocanju o ustavni pritozbi ugotovi da odpravljeni posamicni akt temelji na protiustavnem predpisu ali splonem aktu izdanem za izvrevanje javnih pooblastil lahko tudi ta predpis ali akt odpravi ex tunc ali razveljavi ex nunc drugi odstavek clena ustave drugi odstavek clena zakona o ustavnem sodicu ustavno sodice z odlocbo ugotovi kateri organ je pristojen lahko pa tudi razveljavi oziroma odpravi predpis ali sploni akt izdan za izvrevanje javnih pooblastil katerega protiustavnost ali nezakonitost je pri tem ugotovilo cetrti odstavek clena zakona o ustavnem sodicu b konkretni nadzor ta zagotavlja oceno ustavnosti ki jo lahko zahtevajo sodica drzavni tozilec banka slovenije in racunsko sodice ce nastane vpraanje ustavnosti in zakonitosti v zvezi s postopki ki jih vodijo ali pa zahtevo vlozi varuh clovekovih pravic v zvezi s posamicno zadevo ki jo obravnava prvi odstavek clena ustave peta in esta alinea prvega odstavka clena zakona o ustavnem sodicu poleg tega pa lahko ustavno sodice ugotovi protiustavnost zakonodaje zaradi opustitve ce ustavno sodice oceni da je zakon drug predpis ali sploni akt izdan za izvrevanje javnih pooblastil protiustaven ali nezakonit zato ker dolocenega vpraanja ki bi ga moral urediti ne ureja ali ga ureja na nacin ki ne omogoca razveljavitve oziroma odprave sprejme o tem samo ugotovitveno odlocbo prvi odstavek clena zakona o ustavnem sodicu zakonodajalec oziroma organ ki je izdal protiustaven oziroma nezakonit predpis ali sploni akt izdan za izvrevanje javnih pooblastil mora ugotovljeno protiustavnost oziroma nezakonitost odpraviti v roku ki ga doloci ustavno sodice drugi odstavek clena zakona o ustavnem sodicu protiustavnost zakona je mogoce ugotoviti sam o v obliki represivnega nadzora predpisov razveljavitev zakonov v celoti ali delno ex nunc ki niso v skladu s ustavo razveljavitev ucinkuje takoj ali v roku ki ga doloci ustavno sodice ta rok ne sme biti dalji od enega leta rok za odpravo ugotovljene protiustavnosti prvi odstavek clena ustave tudi in clen zakona o ustavnem sodicu v tem primeru zakonodajalec ni dolzan vzpostaviti skladnosti ocene protiustavnosti ali nezakonitosti zakona drugega predpisa ali splonega akta izdanega za izvrevanje javnih pooblastil ker dolocenega vpraanja ki bi ga moral urediti ne ureja ali ga ureja na nacin ki ne omogoca razveljavitve ali odprave prvi odstavek clena zakona o ustavnem sodicu v tem primeru mora zakonodajalec oziroma organ ki je izdal protiustaven oziroma nezakonit predpis ali sploni akt za izvrevanje javnih pooblastil ugotovljeno protiustavnost oziroma nezakonitost odpraviti v roku ki ga doloci ustavno sodice drugi odstavek clena zakona o ustavnem sodicu ustavno sodice lahko sprejme e nekatere druge ukrepe s katerimi nalozi zakonodajalcu dolocena dejanja splone moznost zadrzati izvritev predpisa do koncne odlocitve tudi clen zakona o ustavnem sodicu razveljavitev ab initio ali za naprej drugih nezakonitih podzakonskih predpisov ali splonih aktov tudi clen zakona o ustavnem sodicu ugotovitev protiustavnosti in nezakonitosti zakonov podzakonskih predpisov ali splonih aktov izdanih za izvrevanje javnih pooblastil med postopkom usklajenih z ustavo in zakonom oziroma ki so prenehali veljati niso pa bile odpravljene posledice neustavnosti oziroma nezakonitosti clen zakona o ustavnem sodicu razveljavitev predpisov ali splonih aktov za nazaj ali za naprej pri odlocanju o ustavni pritozbi drugi odstavek clena ustave drugi odstavek clena zakona o ustavnem sodicu na podlagi clena ustave in do clena zakona o ustavnem sodicu ustavno sodice presoja usklajenost pravnih aktov kot je opredeljena v clenu ustave zakoni podzakonski predpisi in drugi sploni akti morajo biti v skladu z ustavo prvi odstavek clena ustave zakoni morajo biti v skladu s splono veljavnimi naceli mednarodnega prava in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami ki jih je ratificiral drzavni zbor podzakonski predpisi in drugi sploni akti pa tudi z drugimi ratificiranimi mednarodnimi pogodbami drugi odstavek clena ustave podzakonski predpisi in drugi sploni akti morajo biti v skladu z ustavo in z zakoni tretji odstavek clena ustave posamicni akti in dejanja drzavnih organov organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil morajo temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu cetrti odstavek clena ustave ustavno sodice ima pomembno vlogo pri izboljevanju ustavnega sistema najpomembneja novost v primerjavi s prejnjim sistemom je v tem da lahko ustavno sodice razveljavi zakon prejnja ureditev ustavnega nadzora ni predvidevala funkcije ustavnega sodica za razveljavitev zakona ker zaradi nacela enotnosti oblasti in prevladujoce funkcije parlamenta ustavno sodice ni moglo imeti neposredne pristojnosti za razveljavljanje zakonov na ta nacin je slovensko ustavno sodice pridobilo status institucije z vsemi potrebnimi pooblastili za nadzor ustavnosti in zakonitosti v odnosu do zakonodajalca katerega znacilnost je moznost razveljavitve zakona ki ga sprejme zakonodajalec vloga negativnega zakonodajalca prejnja funkcija ustavnega sodica ki se je osredotocala na oceno protiustavnosti dolocenega zakona se je spremenila v dejaven odnos kar je izjemno pomembno v sedanjem prehodnem obdobju pri katerem ustavno sodice nima samo moznosti razveljavitve zakona ampak lahko tudi zakonodajalcu da smernice za izvrevanje njegove zakonodajne funkcije na primer omenjene interpretativne in apelacijske odlocbe ki jih izda ustavno sodice ustavno sodice pa lahko zakonodajalcu dopusti tudi drugo moznost kar pomeni da sodice ne razveljavi sporne zakonske dolocbe ampak odredi da mora zakonodajalec v roku ki ga doloci ustavno sodice v ugotovitveni odlocbi protiustaven oziroma nezakonit predpis ali sploni akt uskladiti z ustavo clen zakona o ustavnem sodicu akti ki jih je ustavno sodice razveljavilo ali odpravilo v obdobju leto zakon upravni lokalni sodni referend medn akt julij skupaj neodvisnost sodstva in predvsem ustavnega sodica od izvrilne oblasti in od vseh oblik vmeavanja pri volitvi clanov sodica lahko zakonodajalec vpliva na obe veji oblasti zakonodajalec drzavni zbor voli clane ustavnega sodica na nacin ki ga doloca zakon na predlog predsednika republike prvi odstavek clena in drugi odstavek clena ustave in do clen zakona o ustavnem sodicu voli sodnike na predlog sodnega sveta clen ustave ustava jamci neodvisnost sodnikov sodniki so pri opravljanju sodnike funkcije v skladu z ustavo in z zakonom neodvisni clen ustave funkcija sodnika je trajna zakon doloca pogoje za izvolitev kot tudi starostno mejo za upokojitev sodnikov clen ustave sodnike voli drzavni zbor na predlog sodnega sveta clen ustave funkcija sodnika ni zdruzljiva s funkcijo v drugih drzavnih organih v organih strank v organih lokalne samouprave in v organih politicnih strank ter z drugimi funkcijami in dejavnostmi za katere to doloca zakon clen ustave posebna ustavna dolocba jamci imuniteto sodnikov clen ustave sodnike voli drzavni zbor na predlog sodnega sveta clen ustave vrhovno sodice je najvije sodice v drzavi prvi odstavek clena ustave odloca o rednih in izrednih pravnih sredstvih ter opravlja druge zadeve ki jih doloca zakon drugi odstavek clena ustave ministrstvo za pravosodje vodi proracun za delovanje sodic kot del proracuna republike slovenije sodica dolocijo svojo notranjo organizacijo in uresnicujejo svojo upravno neodvisnost ureditev in pristojnosti sodic doloca zakon prvi odstavek clena ustave v skladu s prvim in drugim odstavkom clena ustave in clenom zakona o ustavnem sodicu vse sodnike ustavnega sodica izvoli drzavni zbor na predlog predsednika republike volilni sistem sodniki ustavnega sodica morajo biti drzavljani republike slovenije pravni strokovnjaki in stari najmanj tirideset let drugi odstavek clena ustave in clen zakona o ustavnem sodicu predsednika ustavnega sodica izvolijo sodniki ustavnega sodica izmed sebe za dobo treh let tretji odstavek clena ustave in prvi odstavek clena zakona o ustavnem sodicu sodniki ustavnega sodica uzivajo enako imuniteto kot poslanci drzavnega zbora clen ustave sodnik ustavnega sodica ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas ki ga je izrekel na javni obravnavi oziroma na seji sodnik ustavnega sodica ne sme biti priprt niti se zoper njega ce se sklicuje na imuniteto ne sm e zaceti kazenski postopek brez dovoljenja drzavnega zbora razen ce je bil zaloten pri kaznivem dejanju za katero je predpisana kazen zapora nad pet let clen zakona o ustavnem sodicu funkcija sodnika ustavnega sodica ni zdruzljiva z naslednjimi funkcijami clen ustave in clen zakona o ustavnem sodicu s funkcijami v drzavnih organih s funkcijami v organih lokalnih skupnosti s funkcijami v organih politicnih strank z drugimi funkcijami in dejavnostmi ki po zakonu o ustavnem sodicu niso zdruzljive s funkcijo sodnika ustavnega sodica izvrevanje zakonodaje kot predmet javnega nadzora oblike nadzora izvrilne oblasti a pravica do interpelacije ad hoc skupina najmanj desetih poslancev lahko sprozi v drzavnem zboru interpelacijo o delu vlade ali posameznega ministra prvi odstavek clena ustave peti odstavek clena zakona o poslancih prvi odstavek clena poslovnika drzavnega zbora b pravica do poslanskega vpraanja poslanec ima pravico postaviti vpraanje vladi ali posameznemu ministru z njegovega podrocja da bi dobil odgovor o delu teh teles vpraanje se lahko postavi v zvezi z dolocenim podrocjem dejavnosti ministrstva prvi odstavek clena zakona o poslancih prvi odstavek clena poslovnika drzavnega zbora poslanec lahko postavi vpraanje pisno ali ustno na seji drzavnega zbora drugi odstavek clena poslovnika drzavnega zbora ce je poslansko vpraanje postavljeno pisno mora vlada ali posamezni minister odgovoriti nanj pisno najkasneje tri dni pred prvo naslednjo sejo drzavnega zbora na ustno poslansko vpraanje mora vlada ali minister odgovoriti na isti seji na kateri je bilo vpraanje postavljeno ce tega ne more storiti mora na vpraanje odgovoriti pisno najkasneje tri dni pred prvo naslednjo sejo drzavnega zbora drugi odstavek clena zakona o poslancih clen poslovnika drzavnega zbora poslanec ki je postavil poslansko vpraanje lahko predlaga naj se o odgovoru vlade opravi razprava v drzavnem zboru prvi odstavek c lena poslovnika drzavnega zbora na zahtevo najmanj desetih poslancev se v drzavnem zboru opravi razprava o odgovoru drugi odstavek clena poslovnika drzavnega zbora c pravica do preiskave parlamentarna preiskava poslanec lahko predlaga parlamentarno preiskavo o zadevah javnega pomena ki jo odredi drzavni zbor omenjeno preiskavo odredi drzavni zbor na zahtevo najmanj poslancev clen ustave clen poslovnika drzavnega zbora d metode financnega nadzora tradicionalna metoda je glasovanje o davkih in odobravanje proracuna in drzavnih racunov vsi prihodki in izdatki drzave in lokalnih skupnosti za financiranje javne porabe morajo biti zajeti v njihovih proracunih prvi odstavek clena ustave ce proracun ni sprejet do prvega dne ko ga je potrebno zaceti izvrevati se upravicenci ki se financirajo iz proracuna zacasno financirajo po prejnjem proracunu drugi odstavek clena ustave e vojno in izredno stanje izredno stanje se razglasi kadar velika in splona nevarnost ogroza obstoj drzave o razglasitvi vojnega ali izrednega stanja nujnih ukrepih in njihovi odpravi odloca na predlog vlade drzavni zbor prvi odstavek clena ustave drzavni zbor odloci o uporabi obrambnih sil drugi odstavek clena ustave kadar se drzavni zbor ne more sestati odloca o zgornjih zadevah predsednik republike vsako tako odlocitev mora dati v potrditev drzavnemu zboru takoj ko se ta sestane tretji odstavek clena ustave ucinki postopkov s katerimi se zagotavlja da vse drzavne institucije in drzavni uradniki svoje funkcije izvrujejo v skladu z nacelom pravne drzave novi ustavni sistem temelji na nacelu da je slovenija tudi pravna drzava clen ustave izraz pravna drzava je bil opredeljen kot sistem ki dopolnjuje politicni pluralizem in parlamentarno demokracijo kar pomeni da nacelo ustavnosti in zakonitosti prevladovanje nad nacelom priloznosti na tak nacin opredeljena pravna drzava zagotavlja svobodo posameznika in pravno varnost s tem ustava tudi zagotavlja pravico do prostega zbiranja in zdruzevanja kar pomeni tudi neizogiben in za vzpostavitev demokracije nujno potreben javni nadzor oblasti in drzave samo na ta nacin se lahko sklene krog ki trajno zagotavlja spotovanje ucinkovito varstvo in uresnicevanje clovekovih pravic in temeljnih svobocin preko dejavnosti vseh drzavnih teles organov in posameznikov kot nosilcev javnih pooblastil ter vrhovne oblasti izraz pravna drzava se vsestransko uvaja tako v teorijo kot v pravni sistem pravna drzava pomeni izvrevanje drzavne oblasti na podlagi zakonodaje ki je v skladu z ustavo za zagotovitev svobode pravicnosti in pravne varnosti temeljni element pravne drzave je nacelo locitve oblasti vkljucno z neodvisnostjo sodstva in z zmanjevanjem pristojnosti izvrilne in zakonodajne veje zakonodaja mora biti splona in abstraktna da bi se zagotovilo nacelo enakosti pred zakonom urejanje posameznih zadeve s posebnim zakonom ni dovoljeno pravice in dolznosti drzavljanov so podrobno navedene znacilnosti pravne drzave so pravna varnost demokraticno sprejemanje zakonodaje locitev vej oblasti obstoj in jamstvo temeljnih pravic in svobocin kakor tudi nadzornih mehanizmov za ohranjanje pravnega reda predpostavlja se tudi ustreznost zakonodaje glede na namen in prepoved povratne veljavnosti pravnih aktov ter nacelo zaupanja v pravni sistem pravna varnost drzavljanov je zajamcena tudi s prepovedjo povratne veljave pravnih aktov drugih predpisov in splonih aktov na splono se zakonov drugih predpisov in splonih aktov ne more razlagati tako da bi ucinkovali za nazaj prvi odstavek clena ustave samo zakon lahko doloci da imajo njegove posamezne dolocbe ucinek za nazaj ce to zahteva javna korist in ce se s tem ne posega v pridobljene pravice drugi odstavek clena ustave v zvezi z nacelom pravne drzave je treba upotevati tudi ustavno dolocbo da morajo biti zakoni podzakonski predpisi in drugi akti objavljeni preden zacnejo veljati clen ustave funkcija sodic pri uveljavljanju pravne drzave s strani izvrilne veje oblasti postopek ugotavljanja odgovornosti predsednika republike predsednika vlade ali ministrov pred ustavnim sodicem obtozba poleg politicnih odgovornosti ministra je treba poudariti tudi njegovo kazensko in civilno odgovornost posamicna kazenska odgovornost ministra se dokaze s posebnim postopkom clen ustave clen zakona o ustavnem sodicu v primeru civilne odgovornosti minister odgovarja za povrnitev materialne kode poleg tega obstaja moznost da se ugotavlja odgovornost predsednika vlade in ministrov v zvezi s kritvami ustave in zakonov pri opravljanju njihove funkcije kar ima za posledico obtozbo zoper predsednika vlade ali katerega koli od ministrov drzavni zbor lahko pozove predsednika vlade ali katerega koli ministra pred ustavno sodice da se zagovarjajo pred obtozbami v zvezi s kritvami ustave ali zakonov ki naj bi jih zagreili med opravljanjem svoje funkcije ustavno sodice obravnava vsako takno obtozbo v skladu z dolocili clena clen ustave do clen zakona o ustavnem sodicu obicajna sodica ne morejo tolmaciti ustave vendar pa lahko nastopajo kot predlagatelji konkretne ocene ustavnosti v primeru da sodice pri odlocanju o kateri koli zadevi ugotovi da je zakon ki bi ga moralo uporabiti protiustaven mora postopek prekiniti in predati vpraanje ustavnosti zakona v oceno ustavnemu sodicu prvotni postopek pred sodicem se lahko nadaljuje po odlocitvi ustavnega sodica clen ustave sodni nadzor nad upravnimi spori vkljucuje preventivno pravno varstvo i prost dostop do drzavnih dokumentov v sloveniji so zasedanja javnih organov oblasti odprta za javnost na primer delo ustavnega sodica poteka javno v skladu s clenom zakona o ustavnem sodicu delo drzavnega zbora poteka javno clen in do clen poslovnika drzavnega zbora zakon o drzavnem svetu doloca da mora delo drzavnega sveta in njegovih teles potekati javno obvecanje javnosti se lahko omeji ali ukine samo takrat ko drzavni svet ali njegova telesa tako odlocijo v splono dobro clen poslovnik drzavnega sveta doloca da mora delo komisij potekati javno vsaka komisija sme izkljuciti javnost ce odloci da je to potrebno v splono dobro clen zakon o drzavnem zboru doloca da mora delo drzavnega zbora potekati javno obvecanje javnosti se lahko omeji ali ukine samo takrat ko drzavni zbor ali njegova delovna telesa tako odlocijo v splono dobro clen racunsko sodice neodvisno opravlja svoje dolznosti v skladu z ustavo in zakonom v skladu z zakonom poteka delo racunskega sodica javno clen zakona o racunskem sodicu ii javnost sojenja razen kadar je to izrecno doloceno z zakonom so vse sodne obravnave javne in se vse sodbe izrekajo javno clen ustave po zgoraj omenjeni ustavni dolocbi glej tudi zakon o kazenskem postopku clen javnost glavne obravnave clen javna razglasitev sodbe ima javnost funkcijo preverjanja in nadzora nad nepristranostjo in zakonitostjo sodbe ta ustavna dolocba je tesno povezana tudi s clenom ustave ki doloca da primere in oblike neposredne udelezbe drzavljanov pri izvajanju sodne oblasti ureja zakon glej clen zakona o kazenskem postopku sicer tudi ustava zagotavlja tako imenovani pravni pridrzek glede izkljucitve javnosti na primer zaradi varstva koristi mladoletnikov ali v interesu javne morale glej do clen zakona o kazenskem postopku iii obveznost utemeljitve vsake enostranske odlocitve ce upravni organ pri odlocanju o podelitvi drzavljanstva na podlagi clena zakona o drzavljanstvu republike slovenije jasno ugotovi da bi podelitev drzavljanstva doloceni osebi predstavljala nevarnost za javni red varnost ali narodno obrambo mora pronjo takne osebe zavrniti upravni organ sme pronjo zavrniti po lastni presoji pomena besed predstavljati nevarnost za javni red varnost ali narodno obrambo ce pa organ ne more bodisi zanesljivo ugotoviti da bi podelitev drzavljanstva doloceni osebi predstavljala nevarnost za javni red varnost ali narodno obrambo ali pa da ji je mogoce zaupati do te mere da podelitev drzavljanstva tej osebi ne bi na noben nacin ogrozila ohranjanja javnega reda varnosti ali narodne obrambe se odloci po lastni presoji v svojem in clenu ustava opredeljuje temeljna jamstva za poteno sojenje v clenu je vsakomur zajamcena pravica do neodvisnega nepristranskega in zakonitega sodnika ki mora brez nepotrebnega odlaanja odlocati o njegovih pravicah in dolznostih ter obtozbah proti njemu clen zagotavlja minimalna procesna jamstva vsakemu posamezniku v postopku pred sodicem za poteno sojenje je potrebno tudi da je oseba o katere pravicah dolznostih in pravnih interesih upravni organ odloca obvecena o razlogih za odlocitev tega organa poleg tega se sme pri odlocitvi ki je sprejeta po presoji organa in temelji na zakonskem besedilu z nejasnimi pravnimi pojmi naknadno preverjati ali je pravno pravilna zato se mora pri takni odlocitvi upravni organ sklicevati na uporabo dolocenega zakonskega besedila prikazati stanje potrebno za zakonito in pravilno odlocitev dokazati obstoj teh dejstev in navesti preudarke ki jih je upoteval pri svoji odlocitvi ustavno sodice je odlocilo da je bilo zato ker ustrezni upravni organ pri odlocitvi s katero je zavrnil pronjo za drzavljanstvo republike slovenije ni navedel niti tega kako je tolmacil nejasne pravne pojme in kateri zakoni veljajo za to zadevo niti dejstev na podlagi katerih je ugotovil sovrazne dejavnosti toznika proti sloveniji niti preudarkov ki jih je upoteval pri svoji odlocitvi s takno odlocitvijo kreno ustavno jamstvo enakega varstva pravic clen ustave ko so bila zbrana odlocilna dejstva pri odgovoru upravnega organa na tozbo v upravnem sodnem postopku ki naj bi omogocila oceno zakonitosti upravne odlocitve je vrhovno sodice krilo dolocbo o enakem varstvu pravic iz clena ustave v odlocitvi ki se sprejme na temelju presoje nekega organa in na temelju zakonskega besedila ki je opisan z nejasnimi pravnimi pojmi je treba pri utemeljitvi odlocitve upravnega organa navesti odlocilna dejstva in preudarke ki jih je ta upoteval pri odlocanju iv varuh clovekovih pravic glej poglavje iv sistem varstva a drzavni sistem varuh clovekovih pravic kurativno pravno varstvo i uvod zajamcena je pravica do sodne presoje dejanj in odlocitev vseh upravnih organov in nosilcev javnih pooblastil ki vplivajo na pravice in zakonite interese posameznikov ali organizacij tretji odstavek clena ustave ii upravni spori to podrocje pokriva nadzor nad zakonitostjo konkretnih upravnih aktov ki jih izdajo organizacijsko loceni in neodvisni organi v slovenskem sistemu opravljajo taken nadzor specializirana sodica ki neodvisno opravljajo svoje dolznosti in funkcije v skladu z ustavo in zakonom clen ustave zajamcena je pravica do ponovne sodne ocene dejanj in odlocitev vseh upravnih organov in nosilcev javnih pooblastil ki vplivajo na pravice in pravne interese posameznikov ali organizacij tretji odstavek clena ustave pristojna sodica so pooblacena za odlocanje o zakonitosti odlocitev drzavnih organov organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil ki so bile sprejete v zvezi z upravnimi spori in se nanaajo na pravice dolznosti in pravne interese posameznikov ali organizacij vendar samo takrat kadar za doloceno zadevo ni posebej zagotovljeno drugo sodno varstvo prvi odstavek clena ustave clen zakona o upravnem sporu ce ni zagotovljeno drugo sodno varstvo odlocajo pristojna sodica tudi o pravni veljavnosti posamicnih dejanj in aktov s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika drugi odstavek clena ustave clen zakona o upravnem sporu v zvezi z upravnimi spori je slovenski ustavni sistem prevzel tako imenovani sistem splonih dolocb upravni spor se lahko sprozi samo proti dokoncnemu posamicnemu upravnemu aktu ali dejanju clen zakona o upravnem sporu predmet upravnega spora je dolocitev zakonitosti nekega konkretnega in dokoncnega upravnega akta spor o njegovi zakonitosti drugi in tretji odstavek clena zakona o upravnem sporu ce sodice ugotovi nezakonitost upravnega akta sme akt odpraviti in zadevo vrniti pristojnemu organu v ponoven postopek clen zakona o upravnem sporu v primerih spora o pristojnosti na primer clen zakona o upravnem sporu sodice z odpravo izpodbijanega upravnega akta istocasno po vsebini in merito odloci o ustreznem upravnem sporu in odpravljeni upravni akt v celoti nadomesti s svojo odlocbo toznik v upravnem sporu je lahko posameznik pravna oseba ali drzavni pravobranilec clen zakona o upravnem sporu upravni spor se lahko zacne s tozbo ki jo vlozi toznik clen zakona o upravnem sporu tozbo je treba vloziti v dneh od vrocitve upravnega akta tozniku clen zakona o upravnem sporu po veljavnem zakonu o upravnem sporu obstajajo tudi tirje zunanji oddelki upravnega sodica za sodna okrozja vijih sodic ki so sodica prve stopnje poleg tega v posebnih sodnih zadevah o pritozbah zoper odlocbe izdane v upravnem sporu na prvi stopnji odloca vrhovno sodice in clen zakona o upravnem sporu pravna razmerja urejena s pravnomocno odlocbo drzavnega organa je mogoce odpraviti razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku dolocenih z zakonom clen ustave upravna sodica v upravnih sporih odlocajo o zakonitosti dokoncnih upravnih aktov iii ustavna pritozba ustavno pritozbo je ponovno uvedla ustava iz leta to posebno pravno sredstvo je ostalo povezano z obstojecim sistemom t j z moznostjo vlozitve javne zasebne pobude actio popularis drugi odstavek clena ustave clen zakona o ustavnem sodicu iz leta pri ustavnem sodicu kljub temu da mora posameznik kot pritoznik izkazati svoj pravni interes kar dejansko omejuje procesne domneve v skladu s tem lahko posameznik izpodbija vse kategorije splonih aktov s tem da vlozi ustavno pritozbo ali pobudo actio popularis ce ga to neposredno prizadeva pravna opredelitev drzavljanskih in politicnih pravic ter svobocin drzavljanov in njihova ucinkovita obramba po zakonu i splono slovenska ustava razglaa da so vsakomur zagotovljene enake clovekove pravice in temeljne svobocine prvi odstavek clena ustave zagotavlja pravice in svobocine ki so temelj druzbe in drzave in predstavljajo osnovo ali izhodice za pravno urejanje zadev v vseh drugih regulativnih okvirih ustava loci med dvema skupinama temeljnih pravic in svobocin prvo skupino pravic in svobocin ki veljajo za vsakogar za vsakega cloveka clovekove pravice in drugo skupino pravic ki veljajo samo za drzavljane pravice drzavljanov poleg tega so po slovenski ustavi clovekove pravice in temeljne svobocine omejene samo s pravicami drugih in v primerih ki jih doloca ta ustava tretji odstavek clena ustave podobno kot vecina sodobnih ustav tudi slovenska ustava doloca da je mogoce samo z zakonom predpisati nacin uresnicevanja in urejanja temeljnega polozaja posameznikov ter njihovih pravic in svobocin kadar za taken predpis daje polnomocje ustava ali kadar je taken predpis potreben zaradi posebne narave posamicnih pravic ali svobocin vendar pa taken zakon na noben nacin ne sme vanje posegati ali jih celo kriti drugi odstavek clena ustave splone skupne in temeljne dolocbe ki veljajo za vse clovekove pravice in temeljne svobocine so enakost pred zakonom clen ustave uresnicevanje in omejevanje pravic clen ustave zacasna razveljavitev in omejitev pravic clen ustave enako varstvo pravic clen ustave pravica do sodnega varstva clen ustave ii zgodovinski oris za slovenske ustavne sisteme pred letom je bila znacilna prednost socialnih in gospodarskih pravic kot bistvenega dela prejnjih sistemov poleg tradicionalnih politicnih in gospodarskih pravic so proglaali tudi nekatere ustavne pravice ki so bile bolj znacilne za prejnje socialne sisteme na primer pravica do samou pravljanja kot temeljna clovekova in drzavljanska pravica v prejnji tako imenovani socialisticni druzbi v zdaj veljavnih ustavnih sistemih kot je na primer slovenski opazimo preporod tradicionalnih pravic in postopno opucanje ustavnega urejanja socialnih in gospodarskih pravic v irem obsegu vsebina ustavnih dolocb o clovekovih pravicah in temeljnih svobocinah ter o gospodarskih in socialnih razmerjih kaze da so v njih zajete vse pravice ki sestavljajo iri sklop clovekovih pravic sistem vkljucuje tudi dva mednarodna varstvena akta clen ustave ki doloca da morajo biti zakoni in drugi predpisi v skladu s splono sprejetimi naceli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami ki od casa do casa obvezujejo slovenijo enakost pred zakonom clen ustave dolocilo petega odstavka clena ustave ki predpisuje da ni dopustno omejevati nobene clovekove pravice ali temeljne svobocine urejene v aktih ki so drugace pravno veljavni v sloveniji z izgovorom da ta ustava ne priznava takne pravice ali svobocine ali da jo priznava v manji meri kot dolocajo nekateri mednarodni pravni akti o clovekovih pravicah najpomembneje ustavne dolocbe na tem podrocju so naslednje varstvo clovekovih pravic pred razlicnimi moznimi represivnimi posegi drzave ter proti zlorabi oblasti glej do do clen ustave varstvo gospodarskih socialnih in kulturnih pravic na splono iii del ustave zagotavljanje pravnih in drugih mehanizmov za ucinkovito varstvo clovekovih pravic do do clen ustave splone dolocbe a enakost pred zakonom ustava republike slovenije vsebuje dolocbo o enakosti pred zakonom v okviru poglavja o clovekovih pravicah in temeljnih svobocinah vendar pa omenjeno nacelo zajema splono pravno nacelo ki se nanaa na vse ustavne pravice in svobocine vsi so pred zakonom enaki drugi odstavek clena ustave vsakomur so zagotovljene enake clovekove pravice in temeljne svobocine ne glede na narodnost raso spol jezik vero politicno ali drugo prepricanje gmotno stanje rojstvo izobrazbo druzbeni polozaj ali katero koli drugo osebno okolicino prvi odstavek clena ustave kakrno koli neenako obravnavanje pred zakonom je prepovedano osnova omenjenega nacela je pravna enakost ta enakost pomeni da za enake okolicine veljajo enake splone ali abstraktne pravne dolocbe ali pa jih je treba uveljaviti ali pa da je treba po drugi strani podobne okolicine primere obravnavati in o njih odlocati na enak nacin z drugimi besedami zakone je treba izvajati enako v vseh okolicinah primerih enake narave ali pa v enakih pogojih so pred zakonom vsi enaki vsakomur je zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodicem in pred drugimi drzavnimi organi organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil ki odlocajo o njegovih pravicah dolznostih ali pravnih interesih clen ustave vnaprej dolocena procesna pravila ki so pravna podlaga za odlocanje drzavnih organov jamcijo za enakost postopkov drzavnih organov pri izvajanju zakonov ki so enake narave vendar potekajo na razlicnih lokacijah na drzavnem ozemlju vzeto v celoti to predstavlja ustavno prepoved diskriminacije gornje nacelo zakonodajalcu ne preprecuje da ne bi razlicno urejal razlicnih pravnih razmerij vendar pa isto nacelo zavezuje tudi njega samega k enakemu urejanju enakih ali podobnih razmerij pri dolocanju moznih kritev nacela enakosti pred zakonom ustavno sodice ne sme uveljaviti lastnih prednostnih mnenj ki bi bila lahko v n asprotju z moznostmi zakonodajalca temvec mora vedno presoditi ali ima v konkretnih primerih razlicno urejanje zakonodajalca objektivno podlago b uresnicevanje in omejevanje pravic za neposredno uresnicevanje clovekovih pravic in temeljnih svobocin jamci ustava prvi odstavek clena ustave nacin uresnicevanja clovekovih pravic in temeljnih svobocin je mogoce predpisati vendar samo z zakonom kadar tako doloca ustava ali ce je to nujno zaradi same narave posamezne pravice ali svobocine drugi odstavek clena ustave clovekove pravice in temeljne svobocine so omejene samo s pravicami drugih in v primerih ki jih doloca ustava tretji odstavek clena ustave zagotovljeni sta sodno varstvo clovekovih pravic in temeljnih svobocin poleg tega se to varstvo razteza e na pravico odprave posledic kritve taknih pravic in svobocin cetrti odstavek clena ustave nobene clovekove pravice ali temeljne svobocine urejene v pravnih aktih ki drugace veljajo v sloveniji ni dopustno omejevati z izgovorom da ta ustava ne priznava takne pravice ali svobocine ali da jo priznava v manji meri kot dolocajo nekateri mednarodni pravni akti o clovekovih pravicah peti odstavek clena ustave ustavne dolocbe o clovekovih pravicah in svobocinah so stvarne ne zajemajo samo obveznih navodil za zakonodajalca temvec tudi zagotavljajo neposredno uporabna jamstva za vsakega posameznika v nejasnih okolicinah ko je odziv zakonodajalca pri predpisovanju nacina na katerega se lahko uresnicuje jo clovekove pravice in temeljne svobocine pretiran mora odlocitev sprejeti ustavno sodice clen zakona o ustavnem sodicu ustava jamci tudi za institucionalizirano varstvo ustavnih pravic sodno varstvo taknih pravic in pravica do odprave posledic kritve taknih pravic in svobocin doloca in clen peti odstavek clena ustave se nanaa na dolocilo clena mednarodnega sporazuma o drzavljanstvu in politicnih pravicah vendar pa je ustrezna ustavna dolocba prilagojena ustavnemu varstvu pravic uresnicevanje clovekovih pravic in svobocin je neposredno omejeno z ustavo z zakonom pa je mogoce predpisati samo nacin uresnicevanja ali izvajanja pravice in svobocine posameznika so lahko omejene samo s pravicami drugih in v primerih ki jih doloca ustava na primer oseba ki ji je odvzeta prostost drugi odstavek clena ustave izjeme v zvezi z javnostjo sodnih obravnav clen ustave omejitev svobode gibanja drugi odstavek clena ustave izjeme v zvezi z nedotakljivostjo stanovanja clen ustave in z varstvom tajnosti pisem in drugih obcil drugi odstavek clena ustave omejitve pravice do zbiranja in zdruzevanja tretji odstavek clena ustave odvzem ali omejitve pravic in dolznosti starev prvi odstavek clena ustave vendar samo do takne mere kot to zahteva sama ustava vkolikor predpisuje razloge za omejitve v interesu javnega reda drzavne varnosti javne varnosti ali varstva ljudi tudi poseganje v pravice drugih posameznikov kaze na zlorabo dolocenih pravic t j na polozaj ko so se nekatere pravice uresnicevale v pretirani meri s cemer je bila prekoracena meja do katere imajo tudi drugi posamezniki moznost da v enaki meri in z enako kakovostno uresnicujejo lastne ustavne pravice ustava zagotavlja nacelo neposredno zajamcenih clovekovih pravic in temeljnih svobocin ki se uresnicujejo neposredno na podlagi ustave prvi odstavek clena ustave nacelo in ali pravico varstva pred samovoljnostjo ali neustavnostjo cesar koli kar bi lahko predstavljalo razveljavitev kritev ali omejitev clovekovih pravic in temeljnih svobocin ne glede na to kdo izvede takno dejanje peti odstavek clena ustave pravna sredstva za varstvo clovekovih pravic in temeljnih svobocin clen ustave sodno varstvo v okviru pravdnega postopka kazenskega prava in upravnega spora cetrti odstavek clena ustave upravno kazensko varstvo prekrki tretji odstavek clena ustave ustavno pritozbo prvi odstavek esta alinea clen ustave do clen zakona o ustavnem sodicu varstvo ki ga zagotavlja varuh clovekovih pravic clen ustave druge oblike pravnega varstva policija nadzor s kontrolnimi pregledi varstvo v okviru mednarodnega prava listina zdruzenih narodov splona deklaracija zdruzenih narodov evropska konvencija za varstvo clovekovih pravic in temeljnih svobocin mednarodni sporazum o drzavljanskih in politicnih pravicah mednarodni sporazum o gospodarskih socialnih in kulturnih pravicah s ciljem pospeevanja uresnicevanja pravic in svobocin ustava zagotavlja sodno varstvo clovekovih pravic in temeljnih svobocin ter pravico do odprave posledic njihove kritve cetrti odstavek clena ustave v povezavi s tevilnimi drugimi ustavnimi dolocbami ali naceli ki uresnicujejo sodno varstvo republika slovenija je podpisnica evropske konvencije za varstvo clovekovih pravic in temeljnih svobocin z dne novembra vkljucno z protokoli ki sluzi za mednarodni nadzor nad kritvami clovekovih pravic in temeljnih svobocin z drugimi besedami posameznik ima pravico da poleg varstva v okviru drzavnega sodstva zahteva tudi varstvo pred evropskim sodicem za clovekove pravice treba se je zavedati da morajo zakoni predpisi in drugi sploni akti ustrezati splono sprejetim nacelom mednarodnega prava in veljavnim mednarodnim pogodbam ki jih je ratificiral drzavni zbor drugi odstavek clena ustave poleg tega se po ustavi mednarodne pogodbe uporabljajo neposredno clen ustave omenjene dolocbe so povezane z neko drugo ustavno dolocbo da nobene clovekove pravice ali temeljne dolocbe ki jih je mogoce uresnicevati z dejanji ki so v sloveniji sicer zakonita ni dopustno omejevati z izgovorom da je ta ustava ne priznava ali da jo priznava v manji meri peti odstavek clena ustave c zacasna razveljavitev in omejitev pravic s to ustavo dolocene clovekove pravice in svobocine je dopustno zacasno razveljaviti ali omejiti vendar le v izjemnih okolicinah v vojnem ali izrednem stanju clovekove pravice in temeljne svobocine se smejo razveljaviti ali omejiti le za cas trajanja vojnega ali izrednega stanja drugi odstavek clena ustave vendar samo v obsegu ki ga tako stanje zahteva in tako da razveljavitev ali omejitev ne povzroci neenakopravnosti ki bi temeljila le na rasi narodni pripadnosti spolu jeziku veri politicnem ali drugem prepricanju gmotnem stanju rojstvu izobrazbi druzbenem polozaju ali kateri koli drugi osebni okolicini prvi odstavek clena ustave ne glede na to pa dolocba prejnjega odstavka ne dopuca nobenega zacasnega razveljavljanja ali omejevanja pravic dolocenih v in clenu po vsebini se urejanje teh okolicin lahko primerja z dolocili clena mednarodnega sporazuma o drzavljanskih in politicnih pravicah izjemna in zacasna razveljavitev in omejitev pravic kot jih opredeljuje ustava je dopustna samo v izrecno in omejevalno dolocenih razmerah na primer v vojnem ali izrednem stanju izredno stanje se lahko razglasi kadar velika in splona nevarnost ogroza obstoj drzave o razglasitvi vojnega ali izrednega stanja nujnih ukrepih in njihovi odpravi odloca na predlog vlade drzavni zbor kadar se drzavni zbor ne more sestati odloca o omenjenih zadevah predsednik republike clen ustave vendar pa ustava doloca da se naslednje ustavne pravice in svobocine in ali ustavna nacela ne smejo zacasno razveljaviti ali omejiti nedotakljivost clovekega zivljenja clen ustave prepoved mucenja clen ustave varstvo clovekove osebnosti in dostojanstva clen ustave domneva nedolznosti clen ustave nacelo zakonitosti v kazenskem pravu clen ustave pravna jamstva v kazenskem postopku clen ustave in svoboda vesti clen ustave d enako varstvo pravic vsakomur je zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodicem in pred drugimi drzavnimi organi organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil ki odlocajo o njegovih pravicah dolznostih ali pravnih interesih clen ustave ta ustavna dolocba ni samo nacelne narave ker zajema zagotovljeno enakost pri varstvu pravic v posebnih primerih in postopkih kjer se uresnicujejo ugotavljajo spreminjajo odpravljajo dolocajo takne pravice ali nalagajo ali izvrujejo dolznosti nacelo enakosti pri varstvu pravic pridobi svojo dejansko vrednost v zvezi s pravico do pravnega sredstva clen ustave ki jo zagotavlja ustava vsakomur je zagotovljena pravica do pritozbe ali drugega pravnega sredstva proti odlocbam sodic in drugih drzavnih organov organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil s katerimi ti odlocajo o njegovih pravicah dolznostih ali pravnih interesih z ustavo zagotovljeno sodno varstvo cetrti odstavek clena ustave vsakdo ima pravico da o njegovih pravicah in dolznostih ter o obtozbah proti njemu brez nepotrebnega odlaanja odloca neodvisno nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodice sodi mu lahko samo sodnik ki je izbran po pravilih vnaprej dolocenih z zakonom in s sodnim redom clen ustave ustava izrecno doloca da morajo biti vse sodne obravnave javne in da se vse sodbe izrekajo javno razen izjem ki jih doloca zakon javnost sojenja clen ustave zgoraj omenjene pravice in svobocine so povezane s sodstvom oblikovalci ustave so se dobro zavedali dejstva da je tudi uresnicevanje nacela enakosti pred zakonom pomembno kadar zadeva izvajanje predpisov v konkretnih primerih e redna sodna pot vsakdo ima pravico da o njegovih pravicah in dolznostih ter o obtozbah proti njemu brez nepotrebnega odlaanja odloca neodvisno nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodice prvi odstavek clena ustave sodi mu lahko samo sodnik ki je izbran po pravilih vnaprej dolocenih z zakonom in s sodnim redom drugi odstavek clena ustave poleg tega zakon o kazenskem postopku vsebuje dolocbo o pravici vsakogar da se kazenski postopek uveden proti njemu izvede brez zavlacevanja clen sodice mora biti ustanovljeno z zakonom clen zakona o kazenskem postopku to predstavlja prepoved ustanavljanja priloznostnih sodic ki se ustanovijo ex post facto po dejanju zgoraj omenjena dolocba natancno povedano zagotavlja locitev pooblastil in kot taka predvsem preprecuje da bi izvrilna veja oblasti vplivala na sodno vejo zgoraj omenjena dolocba zagotavlja tudi ustavno pravico drzavljanov do neodvisnega sodnega varstva kar ne predpostavlja le neodvisnosti dolocenega sodica temvec tudi sistemsko neodvisnost celotne sodne veje oblasti clen ustave glede izvajanja svoje oblasti je sodna veja oblasti locena tako od izvrilne kot od zakonodajne drugi odstavek clena ustave neodvisnost sodica zagotavlja da na sodice ne more vplivati niti noben posameznik na primer iz politicnih razlogov ali pritiska niti nihce drug ki ima izvrilno oblast dolocilo drugega stavka te ustavne dolocbe doloca da so sodniki pravilno imenovani za kateri koli konkreten primer v skladu s pravili ki jih vnaprej doloca zakon in v skladu z obicajnim sodnim redom sodni red f javnost sojenja vse sodne obravnave so javne in vse sodbe se izrekajo javno razen izjem ki jih doloca zakon clen ustave s tem ko ustava doloca da so vse sodne obravnave javne in da se vse sodbe izrekajo javno glej tudi zakon o kazenskem postopku clen javnost glavne obravnave clen javna razglasitev sodbe podeli javnosti funkcijo preverjanja in nadzora nad nepristranostjo in zakonitostjo sodbe ta ustavna dolocba je povezana tudi s clenom ustave ki doloca da primere in oblike neposredne udelezbe drzavljanov pri izvajanju sodne oblasti ureja zakon glej clen zakona o kazenskem postopku sicer pa tudi ustava zagotavlja tako imenovani pravni pridrzek glede izkljucitve javnosti na primer zaradi varstva koristi mladoletnikov ali v interesu javne morale glej do clen zakona o kazenskem postopku g pravica do pravnega sredstva vsakomur je zagotovljena pravica do pritozbe ali drugega pravnega sredstva proti odlocbam sodic in drugih drzavnih organov organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil s katerimi ti odlocajo o njegovih pravicah dolznostih ali pravnih interesih clen ustave zgoraj omenjena dolocba zagotavlja pravico do pritozbe ali do kakrnega koli na primer izred nega pravnega sredstva ta sredstva lahko vkljucujejo pritozbe zoper sodne odlocbe itd za pritozbe zoper sodbe sodica prve stopnje glej do clen zakona o kazenskem postopku za pritozbe zoper sodbe sodica druge stopnje glej clen zakona o kazenskem postopku za pritozbe zoper sklepe sodica glej clen zakona o kazenskem postopku primere pritozb proti odlocitvam nesodnih organov ureja clen zakona o kazenskem postopku ki doloca pravico do sodnega varstva namrec da o vsakem sporu tudi o tistem do katerega pride med posameznikom in drzavo predvsem z izvrilno vejo oblasti ki jo v konkretnih primerih predstavlja upravni organ oblasti odloca ustrezno neodvisno sodice iv sistem varstva a drzavni sistem slovenski ustavni red temelji na varstvu clovekovih pravic in svobocin preambula k ustavi slovenija na svojem ozemlju varuje clovekove pravice in temeljne svobocine prvi odstavek clena ustave sodno varstvo splono clovekove pravice in temeljne svobocine so zacitene s sodnim varstvom na primer civilno pravo kazensko pravo ustavno pravo in upravno pravo poleg tega to varstvo vkljucuje pravico do odprave posledic kritve taknih pravic in svobocin cetrti odstavek clena ustave posebna sodica posebna sodica so pristojna samo na svojem podrocju delovna in socialna sodica upravno kazensko varstvo prekrki ce ni zagotovljeno drugo sodno varstvo odlocajo pristojna sodica tudi o pravni veljavnosti posamicnih dejanj in aktov s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika drugi odstavek clena ustave zajamcena je pravica do sodne presoje dejanj in odlocitev vseh upravnih organov in nosilcev javnih pooblastil ki vplivajo na pravice in zakonite interese posameznikov ali organizacij tretji odstavek clena ustave ustavna pritozba varuh clovekovih pravic varuh clovekovih pravic je institucija za izvensodno in neformalno varstvo clovekovih pravic in temeljnih svobocin po ustavi je njegova funkcija varovanje clovekovih pravic in temeljnih svobocin v razmerju do drzavnih organov organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil prvi odstavek clena ustave slovenija je prevzela parlamentarno obliko varuha clovekovih pravic ki je zelo podobna modelu tako imenovanega skandinavskega parlamentarnega varuha clovekovih pravic varuha clovekovih pravic izvoli drzavni zbor na predlog predsednika republike clen zakona o varuhu clovekovih pravic z dvotretjinsko vecino glasov vseh poslancev clen zakona o varuhu clovekovih pravic namestnike dva do tiri imenuje na predlog varuha drzavni zbor prvi odstavek clena zakona o varuhu clovekovih pravic njihova mandatna doba je est let po njenem poteku je lahko varuh izvoljen e enkrat clen zakona o varuhu clovekovih pravic medtem ko so lahko njegovi namestniki imenovani veckrat clen zakona o varuhu clovekovih pravic varuh clovekovih pravic je lahko predcasno razreen samo iz razlogov dolocenih z zakonom clen zakona o varuhu clovekovih pravic njegova funkcija ni zdruzljiva z nobeno drugo politicno ali upravno funkcijo ali poklicno dejavnostjo clen zakona o varuhu clovekovih pravic varuh ne more biti klican na odgovornost zaradi opravljanja svoje funkcije clen zakona o varuhu clovekovih pravic varuh je pri svojem delu neodvisen in samostojen v razmerju do vlade in ministrov pri reevanju konkretnih zadev pa tudi v razmerju do drzavnega zbora clen zakona o varuhu clovekovih pravic varuh se pri svojem delu ravna po dolocilih ustave in mednarodnih pravnih aktov o clovekovih pravicah in temeljnih svobocinah pri svojih intervencijah pa se lahko sklicuje tudi na nacela pravicnosti in dobrega upravljanja clen zakona o varuhu clovekovih pravic varuh lahko naslovi drzavnim organom organom lokalnih skupnosti in nosilcem javnih pooblastil pripombe mnenja kritike ali priporocila ki so jih ti dolzni obravnavati in nanje odgovoriti v roku ki ga doloci varuh clen zakona o varuhu clovekovih pravic na njegovo zahtevo mu morajo tudi zagotoviti vse podatke in informacije iz njihove pristojnosti ne glede na stopnjo zaupnosti in mu omogociti izvedbo preiskave clen zakona o varuhu clovekovih pravic varuh lahko daje drzavnemu zboru in vladi pobude za spremembe zakonov in drugih pravnih aktov iz njune pristojnosti prvi odstavek clena zakona o varuhu clovekovih pravic vsem drugim organom pa lahko posreduje svoje mnenje z vidika varstva clovekovih pravic in temeljnih svobocin v zadevi ki jo obravnava clen zakona o varuhu clovekovih pravic varuh lahko vstopi v vse uradne prostore in opravi tako imenovani pregled tudi pregled zaporov in drugih prostorov v katerih so osebe z omejeno svobodo gibanja clen zakona o varuhu clovekovih pravic pooblacen je tudi za obravnavanje irih vpraanj ki so pomembna za varstvo clovekovih pravic in temeljnih svobocin ter za pravno varnost drzavljanov v republiki sloveniji drugi odstavek clena zakona o varuhu clovekovih pravic vendar pa ne sme obravnavati zadev o katerih tecejo sodni ali drugi pravni postopki razen ce gre za neupraviceno zavlacevanje postopka ali za ocitno zlorabo oblasti clen zakona o varuhu clovekovih pravic postopek pri varuhu je zaupen in za stranke brezplacen tretji odstavek clena zakona o varuhu clovekovih pravic ena od temeljnih znacilnosti delovanja varuha clovekovih pravic je njegova pravica do dokoncne odlocitve katere zadeve bo vzel v obravnavo in katere ne clen zakona o varuhu clovekovih pravic vsakdo ki meni da so mu z aktom ali dejanjem drzavnega organa organa lokalnih skupnosti ali nosilca javnih pooblastil krene clovekove pravice ali temeljne svobocine lahko da pobudo za zacetek postopka pri varuhu varuh lahko zacne postopek tudi na lastno pobudo prvi odstavek clena zakona o varuhu clovekovih pravic varuh lahko pobudo zavrne ali je ne vzame v obravnavo clen zakona o varuhu clovekovih pravic sklene da bo o pobudi odlocil po skrajanem postopku clen zakona o varuhu clovekovih pravic ali pa zacne preiskavo druga alinea prvega odstavka clena zakona o varuhu clovekovih pravic tako vpleteni organ kot vsi drugi drzavni organi so dolzni sodelovati z varuhom pri izvedbi preiskave clen zakona o varuhu clovekovih pravic vsi funkcionarji in usluzbenci drzavnih organov se morajo odzvati varuhu na povabilo za sodelovanje v preiskavi ter zaradi dajanja pojasnil prvi odstavek clena zakona o varuhu clovekovih pravic varuh lahko vsakogar vabi kot prico ali izvedenca na razgovor v zadevi ki jo obravnava vabljeni pa se je dolzan vabilu odzvati drugi odstavek clena zakona o varuhu clovekovih pravic ce ugotovi da je lo za kritev prvi odstavek clena zakona o varuhu clovekovih pravic lahko predlaga nacin s katerim naj se ugotovljena nepravilnost odpravi drugi odstavek clena zakona o varuhu clovekovih pravic poleg tega lahko predlaga uvedbo disciplinskega postopka zoper usluzbence organov ki so zakrivili ugotovljeno nepravilnost tretji odstavek clena zakona o varuhu clovekovih pravic redna ali posebna porocila o svojih dejavnostih lahko varuh naslovi na drzavni zbor prvi odstavek clena zakona o varuhu clovekovih pravic po drugem odstavku clena zakona o ustavnem sodicu lahko varuh vlozi pred ustavnim sodicem vlozi ustavno pritozbo oblike procesa odlocanja varuha clen zakona o varuhu clovekovih pravic so naslednje ko varuh prejme pobudo za zacetek postopka opravi potrebne poizvedbe in na tej podlagi s klene da o pobudi odloci po skrajanem postopku pobudo zavrne pobude ne vzame v obravnavo ker je anonimna prepozna ce je preteklo vec kot leto dni od dejanja ali zadnje odlocitve organa zaljiva in predstavlja zlorabo pravice do pritozbe zacne preiskavo in na njeni podlagi pripravi porocilo ter predlaga nacin s katerim naj se kritev clovekovih pravic ali katera koli druga nepravilnost odpravi z zakonom se lahko doloci poseben varuh clovekovih pravic za odlocanje o posebnih predmetih drugi odstavek clena ustave b mednarodni sistem slovenijo zavezuje ustavna dolocba ki doloca da morajo biti zakoni in drugi predpisi v skladu s splono veljavnimi naceli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami ki od casa do casa obvezujejo slovenijo ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe katerih pogodbenica je slovenija se uporabljajo neposredno kar pomeni da so z ratifikacijo in objavo postale del slovenskega notranjega pravnega reda clen ustave po ustavi zavzemajo nacela mednarodnega prava in ratificiranih mednarodnih pogodb pomembno mesto v hierarhiji pravnih aktov ustava razlikuje med mednarodnimi pogodbami ki jih je ratificiral drzavni zbor zakoni morajo biti v skladu z njimi clen poslovnika drzavnega zbora in mednarodnimi pogodbami ki jih je ratificirala vlada predpisi in drugi zakonodajni akti morajo biti v skladu z njimi ustava daje ratificiranim mednarodnim pogodbam naravo in mesto pravnega vira to je doloceno s clenom ustave zakoni morajo biti v skladu s splono veljavnimi naceli mednarodnega prava in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami ki jih je ratificiral drzavni zbor podzakonski predpisi in drugi sploni akti pa tudi z drugimi ratificiranimi mednarodnimi pogodbami na zahtevo predsednika republike vlade ali tretjine poslancev drzavnega zbora izreka ustavno sodice v postopku ratifikacije mednarodne pogodb mnenje o njeni skladnosti z ustavo drzavni zbor je vezan na mnenje ustavnega sodica drugi odstavek clena ustave clen zakona o ustavnem sodicu kot clanica zdruzenih narodov in clanica sveta evrope mora slovenija upotevati ustrezne dokumente ki drzavam nalagajo odgovornosti tudi glede gospodarskih in socialnih pravic navadni drzavljani kot vlagatelji pritozb o kritvi njihovih ustavnih pravic in svobocin pred ustavnim sodicem vsakdo lahko ob pogojih ki jih doloca zakon o ustavnem sodicu vlozi pri ustavnem sodicu ustavno pritozbo ce meni da so s posamicnim aktom drzavnega organa organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil krene njegove clovekove pravice ali temeljne svobocine prvi odstavek clena zakona o ustavnem sodicu tudi javno zasebno pobudo actio popularis lahko enako vlozi posameznik na splono brez omejitev izjema sta slovenija in madzarska kjer je vlozitev omejena s tem da mora pritoznik izkazati svoj pravni interes to je posebno posamicno pravno sredstvo za sodno varstvo pravic ceprav je namenjeno za varstvo temeljnih pravic v javnem interesu medtem ko se ustavna pritozba vlaga v interesu posameznika javna zasebna pobuda actio popularis je obicajno usmerjena proti splonemu aktu obicajno zakonu za katerega se meni da je kril neko ustavno pravico ustavno sodice je na splono organ pristojen za tovrstno odlocitev in obravnava izpodbijani akt v smislu abstraktne ocene pravil predlagatelj je lahko vsakdo ki lahko izkaze svoj pravni interes drugi odstavek clena ustave clen zakona o ustavnem sodicu ustavno sodice z odlocbo ustavno pritozbo kot neutemeljeno zavrne ali pa ji v celoti ali delno ugodi in posamicni izpodbijani akt za nazaj ali za naprej odpravi ter zadevo vrne organu ki je pristojen za odlocanje prvi odstavek clena zakona o ustavnem sodicu med potekom odlocanja o ustavni pritozbi je mozna tudi razveljavitev za nazaj ex tunc ali odprava za naprej ex nunc predpisov ali splonih aktov na katerih temelji posamicni izpodbijani akt drugi odstavek clena ustave drugi odstavek clena zakona o ustavnem sodicu ustavno sodice lahko odloci o sporni pravici ali svobocini ce je to nujno zaradi odprave posledic ki so na podlagi odpravljenega posamicnega akta ze nastale ali ce to terja narava ustavne pravice ali svobocine in ce je na podlagi podatkov v spisu to mozno odlociti clen zakona o ustavnem sodicu ustavna pritozba slovenska izkunja zgodovinski razvoj ko je bilo z ustavo leta ustanovljeno ustavno sodice je takratno slovensko ustavno sodice pridobilo tudi pristojnost nad varstvom temeljnih pravic in svobocin smelo je tudi odlocati o varstvu samoupravnih pravic in drugih temeljnih svobocin in pravic dolocenih s takratno zvezno in republikimi ustavami v primeru ce jih je s posamicnim aktom ali listino krila ena od republik ali obcin ski organ ali neko podjetje in za to ni bilo z zakonom zagotovljenega drugega sodnega varstva odlocitev ustavnega sodica v taknem postopku je imela v primeru ugotovljene kritve razveljavitveni ucinek iznicenje ali razglasitev za neveljavnega ali dopolnitev posamicnega akta in odprava kakrnih koli moznih posledic prepoved nadaljnjega opravljanja dejavnosti pristojnost ustavnega sodica je bila torej podrejena postopek je bilo mogoce zaceti samo ce v dolocenem primeru ni bilo predvideno nikakrno sodno varstvo ali pa ce so bila vsa druga pravna sredstva izcrpana vendar pa je v praksi tedanje ustavno sodice zavracalo takne posamicne tozbe na podlagi odsotnosti pooblastil in je usmerjalo toznike k postopkom pred rednimi sodici takno stanje je ustvarjalo doloceno negativno vzduje na samem ustavnem sodicu saj so ze vnaprej vedeli da bodo takne tozbe zavrnili in torej opravljali nalogo brez konca takratno ustavno sodice je samo opozorilo da bi bila v zvezi s posamicnimi akti najrazumneja reitev prenos vseh odlocitev kot celote na redna sodica negativno urejene pristojnosti ustavnega sodica kadar koli drugo pravno varstvo ni bilo zagotovljeno je imelo za posledico dejstvo da njegove dejavnosti na tem podrocju niso prinesle nikakrnih rezultatov ceprav so z njimi zaceli prav zaradi pritozbe za varstvo pravic vendar pa je celotni tedanji sistem presoje ustavnosti posamezniku zagotavljal pravico do javne zasebne pobude actio popularis ne da bi moral pritoznik izkazati svoj lastni pravni interes od takrat dalje ustavna pritozba ni imela vec svojega mesta v sistemu dokler ni bila ponovno uvedena z ustavo leta to posebno pravno sredstvo je tako ostalo v rabi v kombinaciji s prejnjim sistemom t j z moznostjo vlozitve javne zasebne pobude actio popularis pri ustavnem sodicu kljub temu da mora posameznik kot pritoznik izkazati svoj pravni interes kar dejansko omejuje procesno domnevo v skladu s tem lahko posameznik izpodbija vse kategorije splonih aktov s tem da vlozi ustavno pritozbo ali javno zasebno pobudo actio popularis ce jih to neposredno prizadeva veljavni slovenski sistem dolocila slovenske ustave iz leta ki podrobno urejajo ustavne pritozbe so sorazmerno skromna vendar pa sama ustava predvideva posebno zakonsko ureditev ustavno sodice odloca o primerih ustavnih pritozb o domnevnih kritvah clovekovih pravic in temeljnih svobocin varstvo tako zajema vse z ustavo zajamcene temeljne clovekove pravice in svobocine vkljucno s tistimi ki so bile prevzete z mednarodnimi pogodbami ki so z ratifikacijo postale del drzavnega prava vsaka pravna oseba ali fizicna oseba sme vloziti ustavno pritozbo to sme storiti tudi varuh clovekovih pravic ce je pritozba neposredno povezana s posamicnimi zadevami ki jih obravnava ceprav je za to potrebno soglasje tistih katerih clovekove pravice in temeljne svobocine v posamicni zadevi varuje predmet ustavne pritozbe je posamicni akt drzavnega organa organa lokalnih skupnosti ali nosilca javnih pooblastil ki domnevno kri neko clovekovo pravico ali temeljno svobocino predpogoj za vlozitev ustavne pritozbe je predhodno izcrpanje pravnih sredstev izjemoma sme ustavno sodice obravnavati ustavno pritozbo celo pred izcrpanjem vseh pravnih sredstev ce je zatrjevana kritev ocitna in ce bi z izvritvijo posamicnega akta nastale za pritoznika nepopravljive posledice ustavna pritozba se lahko vlozi v estdesetih dneh od dneva vrocitve posamicnega akta ceprav v posamicnih posebno utemeljenih primerih lahko ustavno sodice odloca o ustavni pritozbi tudi po izteku tega roka v pritozbi morajo biti navedeni izpodbijani posamicni akt dejstva na katerih pritozba temelji in domnevna kritev clovekovih pravic in temeljnih svobocin biti mora v pisni obliki pritozbi pa mora biti prilozena kopija posamicnega akta ki se spodbija in ustrezne listine ustavno sodice v senatu treh sodnikov na za javnost zaprti seji odloci o tem ali bo sprejelo ustavno pritozbo v obravnavo ali pa jo bo zavrnilo odlocba o dopustnosti ustavno sodice sme ustanoviti vec senatov glede na potrebe sklep o dopustnosti ustavne pritozbe o zavrzenju ali sprejemu je dokoncen in zoper njega ni dopustna pritozba pred sprejemom ali po njem se ustavna pritozba polje nasprotni stranki da lahko nanjo odgovori ustavno sodice ustavno pritozbo praviloma obravnava na za javnost zaprti seji lahko pa razpie javno obravnavo ustavno sodice lahko zacasno zadrzi ali prepove izvritev posamicnega akta ali pa zakona ali drugega predpisa ali splonega akta na podlagi katerega je bil posamicni akt sprejet ustavno sodice lahko z odlocitvijo po vsebini in merito zavrne pritozbo kot neutemeljeno pri odlocanju o ustavni pritozbi za nazaj ex tunc ali za naprej ex nunc razveljavi ali odpravi posamicni akt in zadevo vrne organu ki je pristojen za odlocanje pri odlocanju o ustavni pritozbi za nazaj ex tunc ali za naprej ex nunc razveljavi ali odpravi sploni akt ce za nazaj ex tunc razveljavi posamicni akt na podlagi ustavne pritozbe izda dokoncno odlocitev o sporni clovekovi pravici ali svobocini nadomesti izpodbijani posamicni akt z odlocbo sodica ce je to nujno zaradi odprave posledic ki so na podlagi odpravljenega posamicnega akta ze nastale ali ce to terja narava ustavne pravice ali svobocine in ce je na podlagi podatkov v spisu o tem mozno odlociti na zacetku so gornja pooblastila ustavnega sodica sprozila razpravo o tem ali ustavno sodice v tem primeru predstavlja instanco nad obicajnimi sodici zlasti e nad vrhovnim sodicem vendar sedanja ustavna sodna praksa dokazuje da je ustavno sodice omejeno na ocenjevanje cistih ustavnih zadev na primer na strogo ocenjevanje kritev dolocenih ustavnih pravic takno odlocbo izvri organ ki je pristojen za izvritev posamicnega akta ki ga je ustavno sodice odpravilo za nazaj in nadomestilo s svojo odlocbo ce po veljavnih predpisih ni pristojnega organa ga doloci ustavno sodice poleg tega lahko ustavno sodice izdaja naslednje odlocbe o zadrzanju izvritve posamicnega akta ki je predmet ustavne pritozbe ce je ustavna pritozba sprejeta o zadrzanju izvajanja splonega akta pred dokoncno odlocitvijo ce je ustavna pritozba sprejeta gornja moznost zacasne odredbe se navezuje na zacasno odredbo predvideno v postopku abstraktne ocene ustavno sodice taknega primera doslej e ni obravnavalo ustavno sodice se odloci za zacasni ukrep v postopku za preucitev ustavne obtozbe in ali zadrzi izvajanje izpodbijanega posamicnega akta samo v primeru ce sprejme ustavno pritozbo ce predpogoji za proces niso izpolnjeni in ali ce ustavna pritozba ni bila sprejeta ustavno sodice ne odloca o predlagateljevem predlogu za izdajo zacasne odredbe v skladu s tem podrobni slovenski predpisi dolocajo naslednje izjeme od predpogoja da je treba pred vlozitvijo ustavne pritozbe izcrpati vsa pravna sredstva iro opredelitev ustavnih pravic kot predmet varstva s pomocjo ustavne pritozbe v primerjavi z drugimi sistemi ki natancno dolocajo razpon varovanih pravic sodbo obicajnih sodic kot potencialni predmet spora zaradi ustavne pritozbe kar je sorazmerno redko postopek ex officio po sluzbeni dolznosti v kolikor ustavno sodice ni vezano na pritozbo v primeru ce ugotovi da odpravljeni posamicni akt temelji na protiustavnem predpisu ali splonem aktu v takem primeru lahko tak predpis ali sploni akt odpravi ali razveljavi socasni obstoj ustavne pritozbe in javne zasebne pobude actio popularis pri cemer je druga omejena samo z zahtevo da mora predlagatelj izkazati svoj pravni interes v postopku ni nobene posebne sodne takse v postopku pred ustavnim sodicem vsaka stranka placa lastne stroke razen ce ustavno sodice ne doloci drugace moznost dokoncne odlocitve o ustavnih pravicah dosedanja slovenska ustavna sodna praksa ustava iz leta je izrecno pooblastila ustavno sodice za odlocanje o zadevah v zvezi z varstvom pravice do samoupravljanja in drugih temeljnih pravic in svobocin dolocenih s takratno zvezno in republikimi ustavami v primeru ce jih je s posamicnim aktom krila vlada ali obcinski organ ali delovna ali druga organizacija ter za to ni bilo z zakonom predvideno nobeno drugo sodno varstvo nadaljnje podrobnosti so vzete iz zakona o ustavnem sodicu primeri ustavne sodne prakse iz tistega casa kazejo da so ustavna sodica zaradi pomanjkanja pooblastil vecinoma zavracala pritozbe posameznikov in jih obicajno preusmerila na redna sodica dejavnost ustavnega sodica na podrocju temeljnih ustavnih pravic in svobocin je predvsem temeljila na vlogah drzavljanov v zacetnem obdobju dejavnosti ustavnega sodica po ustavi iz leta pri varstvu clovekovih pravic in svobocin ni prilo do vecjega napredka morda je to povzrocila nezadostna ustavna in pravna podlaga ki bi ustavnemu sodicu zagotovila dovolj prakticnih standardov za njegovo odlocanje razlog je bil nemara skrit v celotnem sistemu ki ni bil naklonjen varstvu temeljnih pravic ki naj bi ga izvajalo ustavno sodice ustava iz leta je odpravila pristojnost ustavnega sodica nad ustavnimi pravicami in svobocinami posameznika in podelila varstvo teh pravic rednim sodicem v drugem obdobju dejavnosti ustavnega sodica od ustave iz leta do ustave iz leta pa je tevilo odlocb ki se izrecno nanaajo na ustavno varovane clovekove pravice in svobocine kljub temu rahlo naraslo v tej zvezi so primeri konkretizacije nacela enakosti pred zakonom svobode dela pravice do socialne varnosti in pravice do pravnih sredstev e zlasti velikega pomena na nesreco je bilo vecini teh odlocb dodanih le malo utemeljitev tako da bralec ne more razumeti vseh globljih razlogov za odlocitev za slovensko ustavno sodno prakso pred letom je bilo znacilno da se je v primerjavi z evropo mnogo bolj izogibala uporabi pravnih nacel celo tistih ki so bila izrecno vkljucena v besedilo ustave same vendar pa je v skladu s tujo rabo nacelo enakosti med sicer redko uporabljenimi naceli povsem prevladovalo odlocitve so dosledno ostajale v okviru birokratskih formalisticnih argumentov ne da bi bile kdaj koli dovoljene kakrne koli druge vrednostne navedbe ustavno sodice je spotovalo nacelo samoobvladovanja in dosledno predpostavljalo ustavnost zakona nova ustava republike slovenije iz leta skupaj z zbirko tradicionalnih temeljnih pravic v kombinaciji z na novo opredeljenimi pooblastili ustavnega sodica pa je polozila temelje za poglobitev njegove vloge na tem podrocju teje se da ima ustavno sodice zdaj dovolj prostora za takno dejavnost slovenska ustava vsebuje zadostne definicije pravic ki omogocajo strokovno pravilno razumevanje in utemeljevanje skoraj vse temeljne pravice imajo naravo pravnih nacel in so zato odprte do takne mere da bo potrebna e nadaljnja intenzivna konkretizacija in uresnicevanje na vpraanje ali se je slovenska ustavna sodna praksa iz obdobja po uvedbi ustave iz leta v svojih razmerjih do temeljnih pravic in svobocin prilagodila tuji ustavni sodni praksi in ali je dosegla vecjo stopnjo primerljivosti lahko odgovorimo tako da je slovenska ustavna sodna praksa v svojem pristopu do temeljnih pravic zelo blizu tuji sodni praksi tevilo primerov na tem podrocju se je povecalo v zvezi s tem se je treba zavedati da je pogostnost pri merov ki se nanaajo na posamicne pravice pred ustavnim sodicem v glavnem odvisna od tega kakno vrsto problema predlagatelji predlozijo ustavnemu sodicu ustavno sodice zdaj nastopa kot varuh ustavnosti na tak nacin da ne odloca samo o skladnosti splonih pravnih aktov z ustavnimi dolocili o temeljnih ustavnih pravicah v smislu abstraktne in specificne presoje splonih pravnih aktov temvec tudi o ustavnih pritozbah proti kritvam clovekovih pravic in temeljnih svobocin s posamicnimi akti vendar je pri tem treba dodati da je nova ustava naceloma rahlo omejila e vedno iroke moznosti za posameznikovo izpodbijanje splonih aktov v skladu s tem nacelom lahko e vedno vsakdo vlozi pronjo za zacetek postopka vendar pod pogojem da lahko izkaze svoj pravni interes tradicija in kultura druzbe in nacin kako podpirajo temeljni demokraticni naceli javnega nadzora in politicne enakosti obstajala je nujna potreba po prehodu iz sistema za katerega so bili znacilni privilegiranje dolocenega prepricanja monopol neke politicne organizacije in volilni sistem ki je bil v nasprotju z nacelom enakih pravic vseh drzavljanov do udelezbe v procesu odlocanja o javnih zadevah na sistem ki zajema pravico svobode politicne organizacije in pravico do poenost avljenega in jasnega volilnega postopka brez monopolne vloge katere koli politicne organizacije iz vidika zunanjih odnosov je slovenija prela iz vloge formalno zvezne dejansko pa upravne enote jugoslovanske federacije v neodvisno in mednarodno priznano drzavo v notranjih odnosih je prela in e prehaja iz sistema realsocializma z druzbeno lastnino na klasicni lastniki sistem prednost tovrstnega prehoda iz starega na novi sistem je ta da poteka sorazmerno gladko med omenjenimi ustreznimi mednarodnimi standardi ustavnosti je veljavni sistem tudi priznal oceno ustavnosti kot najvijo obliko varstva temeljnih pravic do clen ustave clen zakona o ustavnem sodicu ustavne pravice do clen ustave so navedene kot osnovna dolocila ki ustavnemu sodicu nudijo svobodo tolmacenja nova ustava temelji na nacelu da je dovoljeno vse kar ni izrecno prepovedano to velja na primer za samoorganiziranje civilnih institucij saj ustavno sodice nima vec pravice pregledovati internih aktov neodvisnih gospodarskih subjektov in civilnih zdruzenj socialna in gospodarska razmerja do clen ustave niso navedena kot pravice temvec prej kot dolznost skupnosti da ustvari ustrezne pogoje v tem obdobju je ustavno sodice igralo pomembnejo vlogo na temelju svojih novih razirjenih pooblastil v skladu s sodobnimi tokovi razvoja je tudi slovensko ustavno sodice prevzelo vlogo negativnega zakonodajalca v obdobju prehoda zakonodajalec ni vselej sposoben slediti razvoju ali dolocati standar de za vse odtenke pravnega sistema in njegovih institutov to ima za posledico tako imenovane interpretativne odlocbe ki jih izda sodice ali apelacijske odlocbe ali nekatere ugotovitvene odlocbe ki vkljucujejo dolocena navodila ustavnega sodica zakonodajalcu kako naj rei neko vpraanje ali poseben problem clen zakona o ustavnem sodicu vendar pa je bila slovenskemu ustavnemu sodicu v skladu z nacelom sodnega samoobvladovanja zacrtana jasna meja zaradi dejstva da je sodice dejavno oblikovalo pravna pravila tako v negativnem na primer razveljavitve kot v pozitivnem smislu na primer apelacijske interpretativne in ugotovitvene odlocbe kar je funkcija ki je teoreticno pridrzana za zakonodajalca po drugi strani pa se postavlja vpraanje ali ustavno sodice pri odlocanju o obstoju ali neobstoju neke dolocbe dejansko ne oblikuje prava ker presoja pravosodno dejavnost v vsakem primeru se zakonodajalec ne more izogniti obstoju ustavne sodne prakse in njeni dejavnosti prehod iz stare na novo ureditev sistema ustavnih ocen je potekal postopoma tudi ta postopni pristop je imel normativne temelje primerjalna analiza primerjava med petimi drzavami srednje in vzhodne evrope v pristopu kaze da se je na splono ideja opredelitve hierarhije pravnih aktov kakor tudi strogih omejitev za upravno zakonodajo ukoreninila in se vecinoma tudi uresnicuje v praksi resne kritve tega nacela s strani upravnih organov se sicer pojavljajo vendar jih praviloma organi za ustavnopravni nadzor v prvi vrsti ustavna sodica identificirajo in odpravljajo v vseh petih primerih lahko upravni organi sprejemajo splono obvezujoce akte samo na podlagi zakonskega pooblastila zakonsko pooblastilo se zahteva tudi za notranje upravne predpise pri cemer lahko upravni organi izdajajo navodila in odredbe podrejenim telesom samo v okviru svojih zakonskih pristojnosti vsi zakoni morajo temeljiti na ustavnih dolocbah ni in ne more biti natancne razmejitve zadev ki naj bi se urejale izkljucno z zakonom vendar pa morajo biti v skladu z ustavnimi dolocbami in veljavno doktrino v vseh petih primerjanih drzavah temeljne pravice in dolznosti drzavljanov urejene izkljucno z zakonom splono merilo za razmejitev zakonov od ustave in upravne zakonodaje je pomembnost pravnih aktov tako je v idealnem primeru zakonski akt manj pomemben kot temeljna nacela ki jih odraza besedilo ustave in bolj pomemben kot podrobneje dolocbe ki jih vsebujejo upravni predpisi ustava je dejansko ustvarila e dodatne vmesne ravni zakonodaje ko je predpisala strozje pogoje pri glasovanju o posebej pomembnih zakonodajnih aktih madzarska ustava je z uvedbo pravila dvotretjinske vecine v prakticno vseh politicno pomembnih zadevah uspela zamrzniti osnovne politicne strukture in izredno otezkocila vsakrno reformo estonska ustava se je odlocila za podoben model ko je za politicno sporne zakone predvidela dvotretijnsko vecino poleg tega da je vec delov ustave e posebej zacitenih v sloveniji se o zadevah narodne obrambe o zakonu o volitvah ter o poslovniku parlamenta odloca z dvotretjinsko vecino medtem ko ima v ceki republiki samo zakon o volitvah zacito pravila dvotretjinske vecine nova poljska ustava pozna podobno zacito samo v zvezi z najpomembnejimi ustavnimi naceli glede teh vpraanj so torej ustavni sistemi drzav srednje in vzhodne evrope v pristopu v skladu z modelom sodobne pravne drzave v njenem kontinentalnem uteleenju rechtsstaat ko pa govorimo o nomenklaturi upravnih aktov ki vsebujejo splono obvezujoce norme ali ki so namenjeni podrejenim organom je polozaj manj jasen to je posledica dejstva da so drzave srednje in vzhodne evrope drzave v prehodu tudi v pravno ustavnem smislu sprejetje novih ustav na sistem stare zakonodaje ni samo po sebi odpravilo dolocb ki so v na sprotju z novim redom niti ni nujno da je prav v vseh primerih tovrstno pravno cicenje tudi izvedljivo primer tega je institut predsednikih uredb ali uredb predsednikega sveta oziroma vladnih uredb z zakonsko mocjo znacilen za oslabljeno parlamentarno zakonodajo v socialisticnem sistemu v ceki republiki so tevilne vladne uredbe z zakonsko mocjo e vedno v veljavi ceprav je bil ta institit odpravljen ze leta te uredbe prav gotovo v svojem bistvu niso protiustavne vendar pa niso v skladu s sedanjim sistemom pravne hierarhije isto velja za zakonske ukrepe iz obdobja pred letom obseg in hitrost s katero se upravni organi prilagajajo na novo ustavno okolje se razlikuje s casom in prostorom same ustave v doloceni meri omogocajo da upravna telesa sama izberejo obliko pravnega akta ki ga izdajo najbolj izrecno dolocbo zasledimo v poljski ustavi iz leta ki v podnaslovu pravni viri v celoti nateje vse mozne oblike clen kljub temu v praksi e vedno obstaja plejada razlicn ih oblik predvsem pri aktih notranjega prava uredba rozporzadzenie je edini splono zavezujoci akt ki ga lahko izda upravni organ predsednik ministrski svet ministrski predsednik ministri in drzavni svet za radio in televizijo te akte se lahko izdaja samo na podlagi pooblastilne klavzule v zakonu na primer uredba ministra za obrambo o posebnih obmocjih in o nacinu prodaje zasebnih vojakih stanovanj sklepe uchwala in navodila zarzadzenia izdaja ministrski svet uchwala oziroma ministrski predsednik in ministri zarzadzenia in so namenjeni izkljucno podrejenim upravnim organom v pravni praksi tudi drugi organi izdajajo zaradzenia kar je zakonito ce so ti akti namenjeni samo podrejenim telesom ti akti se imenujejo uchwala ce jih izda kolegijski organ vendar se dopuca tudi druge oblike na primer cirkularno pismo pismo okolne pojasnilo wyryczne celotni problem je prevec nov da bi bil mozen jedrnat in enostaven odgovor paradoksalno pa prav madzarska upravna praksa kaze najvijo stopnjo skladnosti ceprav je drzava v veliki meri obdrzala ustavno kontinuiteto iz socialisticne preteklosti to je posledica izredno mocnega polozaja ustavnega sodica ki se je z vso mocjo postavilo po robi zlorabam upravne zakonodaje zdaj upravni organi sploh ne izdajajo vec upravnih aktov za katere so pristojni po zakonu o zakonodaji opazna izjema je uprava za davcni in financni nadzor apeh ki redno izdaja navodila utasitasok seveda v okviru svojih zakonskih pooblastil kljub ustrezni zakonski ureditvi se estonija in slovenija ocitno e vedno ukvarjata z urejanjem upravne prakse vsaj kar se tice izbire primerne oblike uradna estonska terminologija razlikuje med uredbami in navodili kot splono obvezujocimi akti oziroma notranjim pravom vendar se v dejanski upravni praksi e vedno uporablja tudi razne druge izraze isto velja za slovenijo kjer uradna terminologija pozna iroko kategorijo izvrilnih predpisov organov lokalne oblasti ki se lahko pojavljajo v razlicnih oblikah ustava ceke republike samo deloma predpisuje nomenklaturo za pravne akte ki bi ustrezala konceptu normativne teorije o ustavi kot temelju pravnega reda glede pravne drzave rechtsstaat ne gre tako dalec kot nova poljska ustava in puca odprto semanticno vpraanje diskrecijske pravice upravnih organov na splono se upravni akti imenujejo uredbe ce so objavljeni v celoti in dekreti ce so samo z naslovom omenjeni v uradnem listu ceprav se pravni sistemi v vseh petih primerjanih drzavah usmerjajo k zahodnemu modelu demokracije pa njihove ustave kljub temu kazejo razlicen odnos do problema vkljucevanja mednarodnega prava v domaci pravni in ustavni red ceka republika je izbrala najbolj odprt model ceprav niso ustavni akti imajo mednarodne pogodbe o clovekovih pravicah in temeljnih svobocinah iz clena ceke ustave ki so vkljuceni v pravni red tudi moc ustavnega akta v nasprotju s ceko ustavo estonska ustava priznava samo splono priznana nacela in norme mednarodnega prava kot del ustavnega prava vse drug o mednarodno pravo ne sme biti v nasprotju z estonsko ustavo vendar pa ima mednarodno pravo prednost pred drzavnimi zakoni in podzakonskimi predpisi e bolj ekstremen pristop ima slovenska ustava ki zahteva usklajenost s temeljnimi naceli mednarodnega prava samo za zakone in druge predpise clen ustave to seveda ne pomeni da so ustavni zakoni v nasprotju s splonimi naceli mednarodnega prava ampak pomeni da se ta nacela ne prenaajo samodejno v domace ustavno pravo poljska je prehodila dolgo pot od splono sovraznega odnosa do mednarodnih norm z izjemo sojenja nacisticnim zlocincem do implicitne splone vkljucitve mednarodnih nacel v poljsko zakonodajo in dajanja prednosti mednarodnim pogodbam ki so bile s posebnim zakonom postavljene nad drzavno pisno pravo madzarska ustava ne vsebuje podrobnih dolocb zahteva samo da republika madzarska sprejme splono priznana pravila mednarodnega prava clen ustave in predpisuje obveznost zakonodajalca da zagotovi usklajenost med mednarodnim in domacim pravom madzarsko ustavno sodice se je pogosto sklicevalo na mednarodno kot na vir domacega prava z izjemo poljske in slovenije cehoslovako sodice je bilo mrtvorojeno dete so ustavna sodica novost na tem obmocju ne glede na njihovo posebno organizacijo in pravila delovanja so prevzela dejavno vlogo pri zagotavljanju da zakonodajni in upravni organi ravnajo v skladu z ustavo lahko jih gledamo kot glavne organe socializacije na podrocju ustavnih struktur pomen njihove dejavnosti je v dejstvu da ugled institucije sili tiste ki odlocajo da upotevajo mnenje sodnikov pri tem ne trdimo da vlade ne poskuajo najti nacine in sredstva da bi dolocene zadeve izvzele iz nadzora ustavnega sodica na primer s privatizacijo upravnih teles v dolocenem obsegu ustavna sodica v drzavah srednje in vzhodne evrope opravljajo preventivni preliminarni nadzor ce natancneje pogledamo se strukture in vloge teh institucij med seboj bistveno razlikujejo med petimi primeri ki smo jih primerjali imajo ceka in estonska sodica najibkeji polozaj ustavno sodice ceke republike ima relativno omejeno pristojnost njegova pristojnost za abstraktni ex post facto nadzor je omejena na odpravljanje neskladij med ustavo in zakoni ne odloca pa o neskladjih med samimi zakonskimi akti zdi se da je neodvisnost sodnikov resno omejena zaradi dejstva da ima minister za pravosodje popoln nadzor nad proracunom sodica kakor tudi nad disciplinskimi postopki ter da so lahko sodniki ponovno imenovani vse to daje moznosti za politicni vpliv in pritiske estonsko sodice je najblizje amerikemu modelu saj je formalno senat vrhovnega sodica sodniki pa so imenovani dosmrtno ker pobudo za postopek dajejo drzavna telesa sistem ne pozna actio popularis ki bi se lahko vlozil neposredno pri revizijski zbornici je ta odvisen od poprejnjih ukrepov sodic in upravnih organov vrhu tega pa ne more odlocati o svojem lastnem proracunu kljub ocitno pomembni vlogi ki je predvidena za sodica v estonski ustavi so ta e vedno zelo odvisna od ministrstva za pravosodje poljsko ustavno sodice ima trden polozaj zaradi svoje dolgoletne tradicije uveljavljanja zakonodaje ki sega e v obdobje realnega socializma poleg formalnega ustavnega jamstva neodvisnost poljskih sodic povecuje nova institucija drzavni pravosodni svet sodice stalno posega v politiko in tako bo ostalo tudi v prihodnje saj tako sindikati cerkev in druge verske skupnosti lahko vlozijo ustavno pritozbo po drugi strani pa lahko sodice presoja o skladnosti dejavnosti politicnih strank z ustavo kar je omembe vredna posebnost novega dokumenta slovensko ustavno sodice ima svoj lasten proracun in pristojnost kontekstualne revizije kar pomeni da ni v celoti zavezano z zahtevo formulirano v pritozbi kot v estonskem primeru ampak lahko tudi presoja ustanovnost drugih zakonov ki se nanaajo na obravnavano zadevo poleg tega pa lahko da zakonodajno pobudo ce ugotovi in oznaci pravne praznine kot dejanje opustitve zakonodajalca kot je bilo ze veckrat poudarjeno je madzarsko ustavno sodice v pravnem in politicnem smislu najmocneja institucija ustavnopravnega nadzora in tudi najmocneja ustavotvorna institucija na tem obmocju sodice ima svoj lasten proracun in v nasprotju z drugimi drzavami ga ne vodi mi nistrstvo za pravosodje ampak drzavni svet za pravosodje v katerem prevladujejo sodniki edinstveno je v tem da lahko vsakdo da pobudo za postopek sicer je izgubilo pristojnost za preliminarni nadzor vendar je do danes ohranilo svojo prednostno mesto ne samo za razlaganje ustave ampak tudi za dajanje navodil zakonodajalcu kot pred kratkim ko je izdalo sklep da je zakon o splavu protiustaven prva generacija sodnikov je delovala v razmerah ko je bilo mocno ustavno vodstvo bolj ali manj primerno to se bo najbrz spremenilo saj prvo tezko obdobje pravnega in ustavnega prehoda prehaja v zakljucno fazo novoizvoljeni predsednik ustavnega sodica je ze objavil da se bo zavzemal za politiko vecje previdnosti in omejevanja sodstva kot prejnje generacije sodnikov nepszabadsag novembra splona usmeritev v drzavah srednje in vzhodne evrope je poskus vzpostavitve ravnotezja med mocno vlogo ustave ter upravno in politicno prilagodljivostjo ustavna sodica ki so e vedno sorazmerno ibka na primer estonsko in ceko bodo s tem okrepila svoj polozaj medtem ko se bodo prevec mocna sodica kot je madzarsko umaknila na polozaj varuha ustavne stabilnosti dodatek splono zavezujoci akti in notranje norme cz pl est sl h parlament constitution Ústava intern treaties concerning human rights mezinarodní smlouva constitutional act Ústavní zákon constitutional decree Ústavní dekrét statute zákon statutory measure zákonní opatrení constitution konstytucja statute ustawa bye laws regulamin ratified international treaties ratyfikowane umowy miedzinarodowe constitution pohiseadus constitutional acts pohiseaduslikud aktid laws seadus riigikogu procedure act resolution otsus constitution ustava statute zakon rules of procedure poslovnik ordinance odlok constitution alkotmany law torveny decision hatarozat directive iranyelv position statement elvi allasfoglalas predsednik presidential decree dekrét prezidenta regulation rozporzadzenie decrees seadlus emergency decree with the force of law uredba z zakonsko mocjo emergency decree rendelet vlada ministrski predsednik government order narízení vlády government order with the force of statute narízení vlády s mocí zákona regulation rozporzadzenie resolution uchwala only by gvt regulation määrus directive määrus regulation uredba order odredba budget memorandum proracunski memorandum rules of procedure poslovnik decree rendelet decision hatarozat instruction utasitas directive iranyelv position statement elvi allasfoglalas ministrstva drugi centralni organi ministerial regulation vyhlá ka ministerstva decree výnos ministerstva measure of the czech national bank opatrení ces ké národne banky regulation rozporzadzenie directive zarzadzenie circular letter pismo okolne clarification wytyczne etc regulation märus directive rules pravilnik order odredba directive navodilo decree rendelet directive utasitas disposition of the national national bank jegybanki rendelkezes directive iranyelv orientation tajekoztato regionalni lokalni organi order of county office narizení okresního úradu generally binding ordinances in the independent competence obecne závazn í vyhlá ky obcí v samostatní pusobnosti generally binding municipal ordinances in their delegated competence obecne závazní vyhlá ky obcí v prenesené pusobností regulation rozporzadzenie directive zarzadzenie circular letter pismo okolne clarification wtyczne etc regulations määrus directive ordinance odlok executive regulations of local bodies izvr ilni predpisi organov lokalne oblasti charter statut decree rendelet decision hatarozat directive utasitas