filatelisticno in numizmaticno drustvo tabor maribor philatelic and numismatic society tabor maribor slovenia briefmarken und numismatik verein tabor maribor slowenien domaca stran novice zanimivosti zacetniski koticek o drustvu katalog nasih izdaj znamkar povezave drustvena pravila znamkar kazalo uvodnik vcasih ne gre marjan merkac zigi na koroskem andrej ivanusa let filatelisticne zveze slovenije andrej ivanusa najbolj znamenite tezke znamke marko kosir let otvoritve proge celje ljubljana andrej ivanusa najlepsa v letu marjan merkac zigi na koroskem na zacetek znano je kako tezko na avstrijskem koroskem uveljavljajo enakopravnost slovenskega jezika posebno je to tezko doseci v javnih institucijah zadnji primer to tudi potrjuje razveselili smo se ko smo v filatelisticnih casopisih zasledili podatek da bo na avstrijskem koroskem po dolgem casu v uporabi tudi dvojezicni postni zig ob izidu bozicne znamke naj bi z njim zigosali na posti v tinjah vendar veselje ni trajalo dolgo saj so zavedni korosci iz celovca poskrbeli da je bila prvotna odlocitev spremenjena in iz ziga izbrisano slovensko ime poste tinje v ilustraciji ziga se ime tinje sicer stiska ob ostali tekst a je zig zaradi tega zal izgubil dvojezicni znacaj podobno se s slovenscino dogaja tudi na drugih mestih v postnem prometu nekatera vecja podjetja in ustanove koroskih slovencev na avstrijskem koroskem uporabljajo danes za zigosanje svojih posiljk svoje frankirne strojcke na odtisih teh zigov opazimo tudi napise v slovenscini vendar nikoli v delu ziga kjer je oznaceno uradno ime naslovne poste ceprav imajo dodano tudi slovensko reklamno besedilo se vedno niso pravi uradni dvojezicni zigi morda je od vseh se najbolj dvojezicen zig doma katoliske prosvete v tinjah njihov rocni zig ima imeni poste v obeh jezikih kot pravijo do sedaj z njegovo uporabo se ni bilo tezav seveda je to zigosanje po pogodbi mozno le za njihove posiljke ki jih oddajo na posti tinje na zacetek andrej ivanusa najbolj znamenite tezke znamke na zacetek mavricijus vec o tej znameniti tezki znamki je bilo ze veliko napisanega nekaj od tega tudi na straneh nasega znamkarja naj na kratko ponovimo obstajata dve znamki oranzna za en peni in modra za dva penija na zadnji izmed drazb je bilo pismo z obema znamkama prodano nizozemskemu postnemu muzeju za milijona dolarjev zadnja znamka je bila odkrita leta tako je sedaj znanih oranznih od tega ena cista in modrih mavricijusov od tega dve cisti o tej znamki je pripravljena posebna spletna stran britanska gvajana na zacetek znamka ki je se bolj redka in se dragocenejsa je znamenita britanska gvajana znamka z nominalno vrednostjo cent ki je bila izdana leta tega leta zaradi razlicnih vzrokov niso mogli iz londona poslati svoji koloniji britanski gvajani dovolj znamk kot pomozno izdajo so izdali celo serijo znamk s crnim tiskom na razlicnih barvastih papirjih kar v koloniji na guvernerjev ukaz to niso lepo oblikovane znamke saj so bile izdane le kot pomozne znamke iz pol so jih izrezovali kar s skarjami lepili pa z obicajnim lepilom skupna naklada ni znana vendar ni mogla biti velika saj potrebe kolonije po znamkah tudi niso bile velike od te skupne naklade je ostalo le zelo malo znamk in samo ena z nominalno vrednostjo cent crni tisk na vijolicnem nem magentarot ang magenta red papirju znamko je odkril dvanajstletnik ki je brskal po druzinski zapuscini na podstresju svoje domacije v gvajani leta najprej jo je uvrstil v svojo filatelisticno zbirko po nekaj letih pa jo je prodal filatelisticnemu trgovcu ta jo je leta poslal na drazbo v glasgow kjer jo je kupil philipp la renotiere von ferrary za funtov zadnja znana prodaja te znamke je bila leta na drazbi v londonu za funtov bombazni motek ali cottonreel na zacetek britanska gvajana se ponasa se z drugo redko znamko to je znamka z imenom cottonreel kar po nase pomeni bombazni motek ime je dobila ker je okrogla in njen odtis na rumenen papirju je podoben odtisu oznacevalnega okroglega listica na bombaznem motku tudi njena nominala je cent in je prav tako izsla kot pomozna znamka leta natisnili pa so jo v domaci casopisni tiskarni na citronsko rumeni papir obstaja kar nekaj primerkov teh znamk a najbolj znamenito je pismo s parom teh znamk pismo je poimenovano kar po naslovniku miss rose blankenburg pismo je bilo nazadnje prodano leta na akciji robson lowe ltd v londonu za funtov poleg znamke za en cent obstaja se znamka za cente crni tisk na svetlo rumenem papirju znanih je primerkov obrnjeni labod na zacetek tako imenujemo znamko za penije ki so jo izdali leta v zahodni avstraliji takrat so bile avstralske drzave se samostojne in je vsaka zase izdajala znamke ob robu znamke je postavljen napis v sredini pa je slika laboda ki je simbol te drzave nekaj pol je bilo po pomoti narobe vstavljenih v tiskarski stroj in je prislo do tega da je labod obrnjen na glavo pravzaprav so najprej tiskali sliko laboda in potem obrobni napis to napako v tisku so opazili filatelisti leta ko se je na irskem pojavila ena izmed teh znamk po nekaj prodajah in po smrti zadnjega lastnika je zbirka s to znamko pristala v rokah drzave irske znamka je sedaj razstavljena v dublinu znan je se en primerek te znamke vendar je lepo osmerokotno obrezan po robovih robnega napisa in se nahaja v zbirki tapling v britanskem muzeju obrnjeni avion na zacetek isto napako najdemo tudi na ameriski znamki obrnjeni avion iz leta njena nominala je centov in je bila namenjena za avionsko posto rob je rdece barve slika aviona pa modre ena pola je bila pri tisku narobe obrnjena in znamka je tu prodana je bila na postnem uradu v washingtonu srecni kupec je bil borzni mesetar w t robey prav na dan ko so bile znamke izdane je dobil na racun dolarjev in odlocil se je za nakup znamk ki jih je potreboval za poslovno dopisovanje ko je stopil na postni urad mu je usluzbenec povedal da trenutno nima toliko znamk kot jih robey potrebuje a popoldan bo dobil novo posiljko tako se je robey oglasil na uradu se enkrat popoldne in usluzbenec mu je predal celo polo znamk robey je polo vzel v roke in ostrmel vsi avioni na njej so bili obrnjeni narobe pohitel je domov da oceni koliko bi bila taksna pola vredna seveda je tudi postni usluzbenec spoznal da je prodal nenavadno polo zato sta se kmalu na robeyevih vratih pojavila dva postna inspektorja ki sta zahtevala polo nazaj a robey je polo zadrzal kljub njunim groznjam kasneje je polo prodal za dolarjev filatelisticnemu trgovcu ta jo je razkosal na posamezne znamke dvojcke in tri cetvercke leta so za posamezno znamko placevali ze po dolarjev kdo ve koliko so vredne dane tre skilling banco na zacetek na svedskem so leta izdali znamke v seriji in med njimi je bila tudi znamka za tri silinge s prikazom drzavenga grba vse znamke so bile natisnjene v zeleni barvi a odkrili so eno znamko ki je rumene barve pri tisku je zmanjkala modra barvna komponenta in je bilo nekaj pol odtisnjeno le v rumeni barvi v tiskarni so kasneje zatrdili da so unicili vse taksne pole le ena znamka se jim je nekako izmuznila to rumeno znamko je odkril solar georg wilhelm baeckmann ki je leta brskal po starih pismih ki jih je hranil njegov ded ko jo je prinesel v filatelisticno trgovino je bil trgovec kar skepticen in je znamko nekaj casa namakal v vodi da bi mogoce spremenila barvo ko se je preprical da ima v rokah dragocenost jo je odkupil za sedem kron leta jo je zadnji lastnik prodal za francoskih frankov misionarke na zacetek te znamke so natisnili leta na havajih ime se jim je prijelo ker so jih v glavnem uporabljali misionarji za posiljanje svojih pisem nominirane so bile za in centov natisnjene so s slabo tiskarsko tehniko na zelo debel in hrapav papir vsi znani primerki so precej poskodovani najbolj redka so tiste za centa sa jih je samo petnajst znanih cena posameznega primerka je trenutno okrog dolarjev ena izmed teh je povzrocila umor in na koncu detektivom tudi omogocila da nedvoumno odkrijejo storilca a o tem ob drugi priliki na zacetek fip anual philatelic web site evaluation fip award on philatelic exhibition espana madrid znamke fnd tabor si knjiga gostov vpisite se v knjigo gostov pogosto zastavljena vprasanja narocilo filatelisticnega gradiva narocilo na bilten znamkar vclanite se vclanite se v drustvo domov novice in zanimivosti znamkar zacetniski koticek katalog drustvenih izdaj o nasem drustvu pravila drustva knjiga gostov povezave pogosto zastavljena vprasanja zemljevid strani so avtorsko zascitene © ivanusa andrej maribor vse morebitne napake na teh straneh in pripombe naslovite na andrej ivanusa amis net koda v jeziku java in javascript je last avtorjev objavljanje in kopiranje je dovoljeno pod pogoji ki jih avtorji dolocajo na svojih spletnih straneh strani so pripravljene s programom ms frontpage za ms internet explorer v resoluciji x dpi stran je bila obnovljena sreda november dolocene strani so ojacane z opencube java ta stran je bila narejena s programom frontpage to stran gosti omrezje amis net medinet iz maribora strani so avtorsko zascitene © ivanusa andrej maribor