i mere plodnosti mere velikosti gnezda tevilo ivorojenih pujskov v gnezdu p tevilo pujskov v gnezdu ki se rodijo ivi tevilo mrtvorojenih pujskov v gnezdu p tevilo pujskov v gnezdu ki se rodijo mrtvi tevilo rojenih pujskov v gnezdu p tevilo ivorojenih in mrtvorojenih pujskov v gnezdu ob rojstvu shema velikost gnezda dele mrtvorojenih pujskov d v odstotkih izra eno tevilo mrtvorojenih od tevila rojenih pujskov rojstna te a pujska t individualna te a pujska ob rojstvu v sloveniji se pujski prvič tehtajo najpogosteje drugi dan ob tetoviranju rojstna te a gnezda t skupna te a ivorojenih pujskov v gnezdu ob rojstvu tevilo odstavljenih pujskov v gnezdu p tevilo pujskov v gnezdu ob odstavitvi pogosto tega parametra zaradi prestavljanja pujskov ni mogoče izračunati hkrati pa v takih primerih ne daje zadovoljivih podatkov niti o sposobnosti pujskov za pre ivetje niti o proizvodnosti svinje yato ga nadomestimo s tevilom pujskov pri svinji ob odstavitvi p' tevilo izgubljenih pujskov p tevilo izločenih in poginjenih ivorojenih pujskov od rojstva do odstavitve dele izgubljenih pujskov d v odstotkih izra eno tevilo izgubljenih pujskov od tevila ivorojenih pujskov odstavitvena te a pujska t individualna te a pujska ob odstavitvi odstavitvena te a gnezda t skupna te a odstavljenih pujskov v gnezdu ob odstavitvi v primeru da pujske prestavljamo ugotovimo skupno odstavitveno te o pujskov pri svinji ob odstavitvi t' mere uspe nosti oplojevanja pri oplojevanju svinj se poslu ujemo naravnega pripusta in osemenitve v nadaljevanju bomo za oba načina uporabljali izraz pripust shema pripuste bomo razdelili na uspe ne in neuspe ne kot kriterij bomo uporabili le izid izid pri analizah pripustov je prvi dogodek po pripustu tako bomo za uspe ne pripuste teli le prasitve po normalni dol ini brejosti vse ostale izide tudi abortus bomo teli za neuspe ne čeprav je lahko pri lo do oploditve kot pregonitev bomo upo tevali le tiste izide ko se svinja ponovno buka in je tudi pripu čena v biolo kem pomenu termin pregonitev pokriva tudi tiste izide ko je svinja izločena zaradi večkratne pregonitve vzrok pri analizah te izide uvr čamo med izločitve po pripustu pri analizah vključujemo pripuste v določenem obdobju ne glede na pripust po vrsti svinje ki so se po opazovanem pripustu ponovno bukale in bile pripu čene bomo upo tevali kot pregonitev po drugem pripustu če se je tudi zgodil v obravnavanem obdobju pa je svinja prasila shema uspe nost oplojevanja dele prasitev d v odstotkih izra eno tevilo uspe nih pripustov m od skupnega tevila pripustov m indeks prasitev i tevilo pripustov potrebnih za eno prasitev brejost b tevilo dni od uspe nega pripusta do prasitve dele pregonitev d v odstotkih izra eno tevilo pregonitev m od tevila pripustov doba od pripusta do pregonitve dppreg tevilo dni od pripusta do pregonitve dele izločitev po pripustu d v odstotkih izra eno tevilo izločitev po pripustu m od tevila pripustov doba od pripusta do izločitve dpi tevilo dni od pripusta do izločitve po pripustu tevilo krmnih dni po pripustu na gnezdo kdp tevilo krmnih dni od prvega pripusta po odstavitvi oziroma odbiri mladice do prasitve porabljenih za eno gnezdo mere reprodukcijskega ciklusa dele uspe nih ciklusov p v odstotkih izra eno tevilo uspe nih reprodukcijskih ciklusov prasitev n od tevila začetih reprodukcijskih ciklusov n reprodukcijski ciklus pri mladicah se začne z odbiro pri starih svinjah pa s predhodno prasitvijo dele izločitev i v odstotkih izra eno tevilo izločitev n od tevila začetih reprodukcijskih ciklusov n dol ina uspe nega reprodukcijskega ciklusa urc tevilo dni od začetka reprodukcijskega ciklusa do prasitve dol ina neuspe nega reprodukcijskega ciklusa nrc tevilo dni od začetka reprodukcijskega ciklusa do izločitve shema uspe ni in neuspe ni reprodukcijski ciklusi tevilo krmnih dni na gnezdo kd tevilo krmnih dni porabljenih na eno prasitev pri izračunu upo tevamo krmne dneve pri uspe nih prasitve kot neuspe nih izločitve abortusi reprodukcijskih ciklusih vsota krmnih dni predstavlja çstro keç gnezda pa çprihodekç rezultat tako predstavlja çlastno cenoç gnezda v krmnih dnevih tak način prikazovanja omogoča presojo uspe nosti oziroma neuspe nosti reje in posameznih rejskih ukrepov primerjavo rezultatov med rejami in leti ne more pa nadomestiti ekonomske analize ki vključuje poleg proizvodnje e druge ekonomske faktorje npr trg mere reprodukcijskega ciklusa pri starih svinjah brejost b glej laktacija l tevilo dni od prasitve do odstavitve interim obdobje io tevilo dni od odstavitve do prvega pripusta po odstavitvi shema reprodukcijski ciklus pri starih svinjah poodstavitveni premor pp tevilo dni od odstavitve do zadnjega pripusta pred izidom poodstavitveni premor pri prasitvah je torej doba od odstavitve do uspe nega pripusta servis perioda sp tevilo dni od prasitve do zadnjega pripusta pred izidom servis periodo pri prasitvah predstavlja dobo med zaporednima brejostima shema doba med prasitvama doba med prasitvama dmp dol ina uspe nega reprodukcijskega ciklusa ali tevilo dni med zaporednima prasitvama dele ponovnih prasitev p v odstotkih izra eno tevilo ponovnih prasitev n od tevila predhodnih prasitev n dele izločitev i v odstotkih izra eno tevilo izločitev n od tevila predhodnih prasitev n doba od prasitve do izločitve di tevilo dni od zadnje prasitve do izločitve korigirana doba med prasitvama kdmp tevilo krmnih dni na prasitev mere reprodukcijskega ciklusa pri mladicah starost mladic ob odbiri za pleme s pri izračunih stro kov za prirejo pujskov upo tevamo samo stro ke ki nastopijo po starosti dni pri tem se ne oziramo na to kdaj so bile mladice dejansko odbrane za pleme priporočamo da mladice namenjene reprodukciji pravočasno stimuliramo spolno zrelost starost mladic ob prvem pripustu s starost mladic ob uspe nem pripustu s starost mladic ob prasitvi s shema reprodukcijski ciklus pri mladicah doba od odbire do prvega pripusta doprip tevilo dni od odbire za pleme do prvega pripusta doba od odbire do prasitve dop shema doba od odbire do prasitve dele oprasenih od odbranih mladic p v odstotkih izra eno tevilo uspe nih reprodukcijskih ciklusov prasitev n od tevila odbranih n mladic dele izločitev i v odstotkih izra eno tevilo izločitev n od tevila odbranih mladic n starost mladic ob izločitvi s doba od odbire do izločitve doi tevilo dni od odbire do izločitve mladice korigirana doba od odbire do prasitve kdop tevilo krmnih dni porabljenih na gnezdo pri mladicah mere letne proizvodnosti in gospodarnosti prireje pujskov tevilo gnezd na svinjo letno g povprečno tevilo gnezd na svinjo v enem letu pri izračunu upo tevamo krmne dneve določene skupine svinj pasme zaporedne prasitve ne glede na končni izid pri mladicah je to korigirana doba od odbire do prasitve pri starih svinjah pa korigirana doba med prasitvama tevilo rojenih p ivorojenih p odstavljenih p pujskov na svinjo letno tevilo pujskov izbrane kategorije na svinjo letno tevilo krmnih dni na rojenega kd ivorojenega kd odstavljenega kd pujska tevilo krmnih dni porabljernih za prirejo pujska pri določeni kategoriji svinj mere velikosti in obnove črede plemenskih ivali povprečno tevilo ivali v čredi n oziroma stale plemenskih ivali ugotavljamo a z dnevnim tetjem ivali b s tetjem ivali v enakih časovnih obdobjih ki ne smejo biti dalj i od enega meseca c s tevilom krmnih dni kd pri opazovani skupini na dan povprečno tevilo ivali po zadnji varianti ocenimo torej na osnovi povprečnega tevila krmnih dni na dan na izbranem časovnem intervalu t ta način je najblji ji prvi varianti ki bi bila najblji ja dejanskemu povprečnemu stale u remont r v odstotkih izra eno tevilo plemenskih ivali ki jih letno zamenjamo tako na primer za vsako izločeno svinjo potrebujemo odbrano mladico v primeru da je izločenih svinj več kot odbranih mladic čredo zmanj ujemo pri večjem tevilu odbranih mladic pa se velikost črede povečuje podoben postopek lahko uporabimo tudi za izračun povprečnega stale a in remonta merjascev mere trajanja izkori čanja rabe svinj in ivljenjske prireje starost svinje ob izločitvi s doba izkori čanja svinje dis doba od odbire svinje za pleme do izločitve to obdobje imenujemo tudi proizvodno obdobje svinje dobo izkori čanja svinje lahko ocenimo tudi iz remonta proizvodno obdobje svinj razdelimo na reprodokcijske cikluse shema reprodukcijski ciklusi označujemo z zaporednimi prasitvami prva zaporedna prasitev je reprodukcijski ciklus mladice ki se zaključi s prasitvijo shema ivljenjska doba svinje proizvodno obdobje svinj delimo tudi na produktivne in neproduktivne faze produktivni fazi sta brejost pri uspe nih reprodukcijskih ciklusih in laktacija pri vseh reprodukcijskih ciklusih ne glede na izid pri mladicah je produktivna faza samo brejost prvo laktacijo tejemo e k drugemu reprodukcijskemu ciklusu pri starih svinjah pa sta produktivni fazi brejost in laktacija pri uspe nih reprodukcijskih ciklusih poleg tega pa je produktivna faza tudi laktacija pri neuspe nih reprodukcijskih ciklusih produktivne faze na gnezdo pf produktivne faze na gnezdo oziroma leto dele produktivnih faz d neproduktivne faze nf dele neproduktivnih faz d razmerje med produktivnimi in neproduktivnimi fazami shema produktivne in neproduktivne faze tevilo prasitev na svinjo g tevilo vseh prasitev ki jih ima svinja v času izkori čanja za razmno evanje tevilo ivorojenih pujskov na svinjo p tevilo ivorojenih pujskov ki jih da svinja v času izkori čanja za razmno evanje pri izračunu povprečnega tevila ivorojenih pujsov na svinjo upo tevamo starostno strukturo ki se lahko v času izkori čanja svinje močno spreminja naslednji postopek odstrani vpliv spremenjene starostne strukture več o tem lahko najdete v salehar in kovač v world rewiew of animal production kjer pomeni g največje tevilo prasitev na svinjo p vsota ivorojenih pujskov do i te zaporedne prasitve z dele svinj z natanko i timi prasitvami pri tem je dele svinj na začetku ob odbiri z analiza spremembe tevila krmnih dni na pujska skupna sprememba krmnih dni na pujska sprememba krmnih dni na pujska zaradi spremembe tevila pujskov v gnezdu sprememba krmnih dni na pujska zaradi spremembe porabljenih krmnih dni na prasitev sprememba krmnih dni na pujska zaradi interakcije sprememb tevila pujskov in porabljenih krmnih dni na gnezdo