nase prijateljstvo se siri na avstrijsko korosko v mesecu novembru tocneje smo se zgodaj zjutraj z avtobusom odpeljali izpred sole proti koroski nas cilj je bil celovec oziroma dvojezicna slovenska gimnazija v celovcu koroski slovenci so nas zelo lepo sprejeli in nas bili zelo veseli saj so taki obiski redkost sploh pa za slovensko mejo najbolj me je veselilo da smo se pogovarjali v slovenskem jeziku in se mi ni bilo treba matrat z nemscino ze ime sole pove da je gimnazija dvojezicna povedali so nam da pouk poteka v nemskem in seveda tudi v slovenskem jeziku saj tam zivi mnogo slovencev vsi smo bili preseneceni nad lepo urejeno in ohranjeno solo kjer imajo celo dvigalo za topel sprejem v pristni slovenscini smo se zahvalili z majhnim darilcem popeljali so nas po soli in nam jo razkazali med majhno pogostitvijo sta nam profesor telesne vzgoje in ravnatelj povedala kako poteka pouk in delo v soli ter nam potozila kaksne tezave so jim delali avstrijci nekoc in delajo jim jih se danes tako da jim ni ravno najlepse a slovenci smo trmasti in oni to vsak dan znova dokazujejo cez cas smo se odpravili v telovadnico kjer so nas nasprotnice in nasprotniki ze nestrpno pricakovali dekleta smo igrala odbojko fantje pa kosarko bilo je prijetno druzenje in obe tekmi sta potekali sprosceno v prijateljskem duhu za zmage smo prejeli pokale si segli v roke in nase zamejce povabili v mursko soboto obljubili so da pridejo se v tem solskem letu v marcu ali aprilu peljali so nas na kosilo in potem so nam profesorji dali urico casa za pohod po mestu celovec je res lep in zelo ohranjen ko so nas celovcani slisali govoriti slovensko so se nem nasmihali nas pozdravljali nas sprasevali od kod prihajamo in nam zeleli vse najboljse ceprav smo se skoraj izgubili pravzaprav smo imeli tezave z iskanjem avtobusa smo na koncu srecno in varno prispeli domov vso pot pa smo veselo peli imeli smo se lepo in upamo da bo v prihodnje cim vec takih srecanj s slovenskimi in zamejskimi solami marina kodila s naslednja stran