nekaj o meni nekega februarja leta gospodovega je na svet privekal cudezni otrok jaz sicer se je kmalu pokazalo da ta otrok ni tako grozno cudezen ampak pustimo to po petih dneh peklenskega bivanja v koprski bolnici so me peljali domov v kvadratnih metrov veliko luknjo ki jo nekateri celo povelicujejo v stanovanje nekaj mesecev je slo vse kot po maslu leto in enajst dni po mojem rojstvu pa je na svet prijokal moj brat ki slisi na ime karlo takrat smo se tudi preselili v vecjo staro hiso v blizini pokopalisca kjer smo prezivljali srecne case malo cudno je bilo leto ko so me s sestimi leti in pol poslali v solo tega ne bi komentirala leta pa se je zgodilo kar nekaj tragedij ki so zaznamovale moj nadaljnji razvoj za rakom je umrl moj nono joze in moji starsi so se locili tako da je srecna druzinica ostala le kot privid naslednje leto smo se preselili v semedelo kjer zivim se danes moj oce pa trenutno zivi v centru kopra predolgo bi bilo razlagati zakaj so me takrat poslali na os janka premrla vojka v glavnem iz os na kolih pinka tomazica so me vrgli na jpv na tisti soli sem ostala do konca svojih osnovnosolskih dni septembra pa sem nekam pogosto zacela zahajat na gimnazijo piran kjer mi je zelo vsec samo res dobrih tipov primanjkuje nekega oktobra pa se je zgodil usodni preobrat bliznje srecanje z irc jem in z njim povezane posledice ki so dobro vidne se danes to je bil moj zivljenjepis do danasnjih dni ko sem se vedno cisto vsakdanja zakompleksana punca