brazilija priprave na izlet v brazilijo so se seveda zacele veliko prej pred pol leta konec junija sva kupila karte rezervirala pa sva jih se malo prej okoli bozica so taksni poleti vedno razprodani po grobem nacrtu potovanja zaradi letalskih vozovnic v braziliji sva jih morala se rezervirati in kupiti tu pa sva bila malo prepozna tako da sva na veliko usklajevala mozne in zeljene poti vecino dela je tu naredila meta ko sva imela vse rezervacije pa se je izkazalo da ne moreva leteti z letalsko druzbo varig ker imava polet v brazilijo z iberijo tega tudi v turisticnem biroju niso vedeli mozno je ce kupiva kupone cenejse letalske karte za polete v braziliji v madridu torej se vse enkrat tokrat s transbrazil plan frankfurt madrid sao paulo sp cuiaba cuiaba rio de janiero rio de janiero salvador salvador sp in sp madrid frankfurt in en kupon je sel po gobe ker ni bilo vec moznosti in tudi cas je bil omejen nikakor nisva mogla urediti potovanjav pantanal tam naj bi imela vodica priporocila sva dobila za juzni del pantanala s ceno na osebo brez letala saj bi sla pa so bili vsi poleti razprodani severni del pa ni nihce poznal torej bova to uredila v sao paulu sva sklenila z odhodom do metine mame se je malo zapletlo v nacrtu je bilo da odletiva iz frankfurta torej sva lahko za bozica pri njej doma ampak decembra je bilo vse ledeno cm ledu povsod na avtu cesti tako da sva prelozila z odhodom v koblenz za en dan polet ces luzo je bil na dan odhoda sem eno uro strgal led z oken avtomobila nato pa sva se kot po jajcih odpeljala na sever letela sva na bozica dan popoldan metin brat naju je peljal v frankfurt tako da bi imela se eno uro casa pred vsemi formalnostmi polet v madrid je bil prestavljen za pol ure prej torej se vedno dovolj casa a mi ze na prvih vratih recejo da ne morem leteti ker nimam vize za brazilijo malo prepricevanja da je ze dober mesec dni ne potrebujem ni nic zaleglo racunalnik jim je pravil da potrebujem vizo so pa sli nekam preverit in to je pomagalo torej sva lahko poletela v madrid tam pa pol letalisca mrvega pol pa ne dela bil je bozic tisti redki ki so morali delati pa so bili tecni tudi zasloni s poleti niso delovali tako da je bilo kar veliko vroce krvi med spanci midva nisva znala spansko oni pa ne anglesko tako da ni bilo smisla govoriti nekako sva nasla letalo za naprej no saj ni bilo tezko tam je bilo se drugih potnikov cakanje je minilo bolj v opazovanju drugih potnikov meti sem se pritozil cez dve potnici z ogromno osebne prtljage tisto ki jo spravis nad glavo ena italijanka ki je bila s svojo anglescino zelo glasna je komaj tovorila svoje stvari druga pa je bila po videzu sodec iz juzne amerike kaj bi razlagal naprej obe sta sedeli poleg naju ena direktno in je imela ze vse lepo zlozeno nad glavami kar pa ni slo pa se pri svojih nogah italijanka pa je tisala prtlago na mesto ker naj bi imel jaz noge sedela je pred nama jaz sem zacel noreti in meta me je mirila obicajno je obratno tista pred nama je umaknila stvari in potem sva nasla prostor za bunde in ostalo v blizini polet je bil v redu nekje na pol poti je letalo premetavalo nekaj minut drugace pa je bilo mirno postrezba iberije je bila dobra nad pricakovanji za vecerjo so nama servirali lososa s prilogami najprej smo pristali drugi pristanek od skupno enajstih se mi zdi v rio de janieru tam smo prestopili na letalo za sao paulo prestop je sel kot po maslu dobra organizacija le potem smo cakali dva potnika ki sta zamudila kdo ve zakaj ko sta prisla smo poleteli pri vzletu sva imela cudovit polet na rio lepo mesto in se ze tudi veselila obiska v riu cez kaksnih dni minut in ze smo v sao paulu casa je le za bonbon in oranzni sok laranja izzy suco de laranja pomarancni sok zaradi cakanja tistih dveh potnikov smo imeli pol ure zamude se prtljaga in dodatne pol ure tu se vsi nagnetejo z vozicki ob tekoci trak in si je potrebo priboriti prostor da dobis kar je tvoje le se kontrola ce je prtljaga najina in policija na carini tupu ni jasno kje je slovenija a ce so me spustili na letalo potem ze mora biti v redu nekaj je iskal potem pa je udaril tist zig pa carina ki je naklucno pregledovala kljub temu da je nekaj tulilo za nama sva sla mimo carine brez pregleda zunaj naju cakata cida in ricardo najprej pozdrav nato pa zamenjava denarja sto dolarjev bo dovolj saj nismo v nemciji pa se kreditne kartice imava drugace naju se kdo pokrade torej sto dolarjev in se informacija kje lahko zamenjava potovalne ceke pravijo da v nekem hotelu koncno smo sli ven vrocina kratke rokave sva imela a kavbojke so bile prevec vrocina rikardo placa dolarjev realov za parkirnino ena ura tu je bil prvi pomislek da pa mogoce ni dovolj a saj imajo banke tu ko smo se peljali iz mednarodnega letalisca gru ki je na robu mesta v juznji del mesta je prijetno pihljalao pravo poletje iz ledene zime direktno v poletje v nemciji so napovedovali hladnejse vreme v sao paulu pa toplejse in je bilo ze cez stopinj mi pa smo se se kar vozili in vozili prej nisem omenil da smo imeli priliko opazovati velemesto ko je letalo pristajalo vecjega mesta se nisem videl to je bil prvi vtis iz brazilije mesto ki mu iz letala ni videti konca milijonov ljudi priblizno en gor ali dol milijon namrec muenchen je majhno meto proti sao paulu ljubljana celje vas mi pa smo se se kar vozili ogromno prometa in ricardo pravi da je sedaj manj prometa zaradi praznikov nekje sem prebral da se lahko v tem velemestu prav lahko znajdes v zastoju ob dveh ali treh ponoci vedno je gost promet vozijo pa kot nori menjavajo pasove brez opozorila ali km h in en meter za prednjim avtom rdeca luc jih ne zaustavi le malo upocasni pesci pa so strenirani da pazijo na avtomobile kolesarjev pa niti ni izumrli verjetno ko se peljemo skozi center mesta vidimo le se vec neboticnikov kot drugje mesto ima nekaj zanimivega vsekakor pa ni lepo kako se znajdejo ne vem mogoce le po avenijah drugih orientacijskih tock ni se neboticniki so si vsi podobni ko smo se pripeljali domov vidim visoko ograjo okoli neboticnika in nekoga ki pazi na vse skupaj avtomobili so sigurni na parkiriscu pod zgradbo podobna slika je bila tudi drugod nevarno meso sedaj niti ne vem vec tocno ali sva ostala tam dva ali tri dni zdi se mi dva cida in ricardo sta naju razvajala in naju vozila naokoli avenida paulista institut butantan razne znamenitosti ki pa jim ne vem vec imena poleg lepih starih his so moderni neboticniki nekako kot da bi padli na tista majhne hise vsekakor brez nacrta seveda sta nama cida in ricardo pokazala kako zivo je ponoci kje je dobra capirinia pivo cerveja najboljse pivo je antarctica reklame sao paulo the capital of antarctica tam pa vroce kot v sahari hrana pa je povsod dobra ne le v sao paulu ampak v celi braziliji po dveh dnevih v sao paulu smo se odpeljali na morje km na vzhod je obala mi smo sli se malo proti severu km pri tem smo prestopili se tropski pas krog lansko leto sem prstopil polarni pas ekvator in tropski pas so se pa valile mnozice brazilskih turistov tako da je slo bolj pocasi po krajsih postankih in voznji skozi atlantski gozd smo prisli v parati turisticna vasica ki pa je bila zelo lepa brez neokusnih pozidav in bila je tudi na lepem kraju raj kmalu smo nasli pousado kjer naj bi prespali to niti ni bilo tako enostavno saj je bilo polno turistov pravkar so se pricele letne pocitnice pa se bozic in novo leto po odlicni vecerji capirinji in sprehodu po vasi dejansko malo mesto z ocitno zgodovino ki je bila novoletno okrasena pa smo sli spat brez dokoncnega nacrta za naslednji dan naslednji dan je bilo malo oblacno in smo se odlocili za turisticno voznjo z ladjo do okoliskih plaz in zalivov trajalo naj bi pet ur potem pa naj bi se odpeljali km na jug plovba je bila prijetna in tudi zanimiva voda pa topla jaz pa sem pomiloval vse v evropi a se je kmalu pooblacilo in je zacelo padati liti je boljsi izraz a dez je bil topel in sploh ni motil pri kopanju v toplem oceanu tako smo se vozili od zaliva do zaliva ter uzivali tudi sonce se je vrnilo seveda je trajalo dlje kot smo mislili in imeli smo se dolgo pot pred sabo pa veliko prometa sli naj bi do maise a smo do enih ponoci prisli do claudia sampaia ki je imel zurko na to zurko sva bila povabljena z meto skupaj z maiso in njeno druzino zal pa je pot trajala predolgo tako sva malo spremenila nacrt saj nam je claudio ponudil prenocisce tako smo bili en dan v zamudi naslednji dan na silvestrovo sva koncno prisla k maisi in njeni druzini moz paulo in trije otroci tam je bila tudi maisina sestra z druzino stirje otroci bilo je kar veselo tudi ce se ni nic posebnega dogajalo stanovanje vikend stanovanje v vikend naselju kjer je lepa km dolga pescena plaza je bilo veliko in udobno za praznovanje smo vsi skupaj ljudi sli nazaj k claudiu km pricakovanje novega leta na plazi vsi obleceni v belo samba dobra hrana dobra pijaca to je brazilija ob pol noci veliko ljudi izvaja poseben ritual sedemkrat skocijo cez sedem valov ob tem ko na plazi gori na stotine svec naslednje leto pa se malo pocitka na plazi pri maisi kopanje sprehodi in seveda capirinia januarja popoldan pa nazaj v sao paulo saj sva imela zvecer polet v cuiaba mesto veliko kot muenchen je izhodisce za potovanje v pantanal s severa letalo je imelo eno uro zamude kaj sedaj rezervirala sva namrec turisticnega vodica za pantanal in ta naj naju bi pocakal na letaliscu in naju peljal v hotel malo dvoma je bilo v turisticno agencijo saj smo se pogovarjali po telefonu na sreco je bil vodic se vedno tam predstavil naju je se soferju midva onadva in vw kombi smo potem stiri dni potovali okoli in si ogledovali naravo en dan smo sli na planoto chapada dos guomerais ali nekako tako in tri dni v pantanalu to je resnicno paradiz za zivali tu vidis vec zivali kot pa v amazoniji kjer pa je vec raslin vedela sva da ni najboljsi cas za ogled pantanala saj je dezevna sezona ne zaradi dezja vse tri dni je bilo soncno grozno pa je dezevalo v sosednjih pokrajinah ampak ker je povsod veliko vode pozimi nase poletje je suho in se zivali zadrzujejo okoli redke vode tako da jih lazje najdes ker pa sva imela odlicnega vodica sva videla ogromno zivali skoraj vse aligatorje opice vodne svinje vidre lisice kace stotine vrst ptic in kaj jaz vem kaj se vse najvec je ptic simbol pantanala je tuiuiu velika bela ptica s crno glavo in rdecim ovratnikom tukan ima ogromen oranzen kljun obstaja tudi vec vrst arar modro aro sva videla zadnji dan ko smo sli na foto lov da bi jo nasli sva pa tam poleg tega da sva se vozila z avtom in hodila tudi jahala konje po reki sva se vozila z motornim colnom in s kanujem bilo pa je tudi dovolj casa za pocitek vsekakor pa sva bila tam prekratko vsaj se en dan vec sofer in vodic sta naju cetrti dan dostavila na letalisce dve uri pred poletom v rio de janiero medtem ko sva bila v pantanalu je v riju grozno dezevalo mislim da so o tem porocali tudi v sloveniji ko pa sva midva prisla v rio ob h zjutraj je bilo ze vse mimo in imela sva soncne dneve ze v sao paulu sva dobila priporocila za dva hotela v riu gloria za oba v obmocju glorija in florida za oba v obmocju copacabana v pantanalu sva srecala dva nemca ki sta se pritozevala nad brazilijo kako drago je vse bila pa sta le v riu in le tri dni v pantanalu z obupnim vodicem za za polovicno najino ceno dejala sta da v riu ne prides skozi z manj kot na dan na osebo da je vse pretirano drago zaradi tega sva se odlocila da najprej poizkusiva v glorii a cena je bila za standardno sobo hotel pa tak da se mi niti ni zdelo veliko za tak hotel potem pa je meta zacela cenkati ces da so nama priporocili prijatelji ta hotel in da je cena potem sva dobila sobo za in soba je bila vredna tega denarja se najbolj pa se mi je dopadel zajtrk kosilo sva z lahkoto preskocila kljub temu da so naju opozorili naj se voziva s taksiji in ne z javnim prometom sva dragocenosti pustila doma in uporabila metro ter tudi pesacila tako sva veliko videla rio je res enkratno mesto veliko zabave veliko plaz in veliko turustov ria se ne da le opisati ampak ga moras doziveti nisva pa sla v severni del mesta tam je nevarnejse seveda sva obiskala vse znamenitosti razen marakane najvecji stadion na svetu sla pa sva tudi prvic v churascario hec nekemu taksistu ki naju je peljal na corcovado hrib s krizem nad mestom in nazaj sva dejala naj naju pelje v neko dobro restavracijo ni izgledala nic posebnega natakar je nekaj govoril verjetno kaj bi rada in midva ali govori anglesko on pa je kar nekaj govoril in delal krizke na svojem papirju potem je izdavil le se kaj bi pila in naj si vzameva solato po mili volji potem pa se je zacelo natakarji so nosili in nosili priloge midva pa sva se le spogledovala in se ze zacela smejati potem pa so se prinasali meso na nabodalu razne vrste mesa in so kar nosili se dobro da sprejemajo mastercard ker so se vedno prinasali sva se malo pritozila saj vsega sest ljudi ne bi pojedlo in so nama razlozili da imava na mizi znak nao obrigado ne hvala in naj ga uporabiva ampak tudi to ni pomagalo nosili so dokler nisva vsakemu rekla da noceva vec do sladic niti nisva prisla cena pa je bila prav smesno nizka na osebo in pijaca kasneje sva izvedela da so cene v taksnih restavracijah na osebo dober taksist le ta naju je peljal na corcovado za en prej je hotel ceno sva znizala na a se nama je se vedno zdelo prevec zicnica ki vozi na vrh je bila pokvarjena in to je dvignilo cene taksijev ta pa ocitno ni vedel za okvaro seveda sva si ogledala tudi plazo copacabana nic posebnega razen tega da je najslavnejsa na svetu in ze zaradi tega vredna ogleda tam je najvaznejse opazovati in biti opazen in seveda veliko lepih deklet je tam na plazi je bilo veliko ljudi in veliko so se gibali odbojka tenis nogomet tek v vodi pa le do pasu a najlepse plaze so naju se cakale naslednji cilj je bil salvador najvecje afrisko mesto zunaj afrike vcasih tudi prestolnica brazilije danes pa turisticno mesto s kaksnim milionom prebivalcev iz ria sva poletela ob h in pristala v salvadorju okoli h dovolj casa da si najdeva mesto kjer bova prenocila na letaliscu sva se malo pozanimala o hotelih kje je najlepse nekako sva se odlocila da isceva v smer sever nic konkretnega le hotel v blizini letalisca za zadnji dan naj bi rezervirala vsi so naju usmerjali vsaj km proti severu en hotel je imel predstavnistvo na letaliscu za ostalo niso imeli konkretnih informacij le da je lepo tam torej sva najela avto za najprej dva dni in se odpravila na sever bilo je se bolj vroce a je bil pihal stalen veter tako da je bilo kar prijetno vozila sva se po cesti z imenom kokosova cesta zaradi gozda kokosovih palm kjer je potekala cesta zavila sva v nekatere vasi da sva kaj pojedla popila pocivala prav pocasi sva sla naprej sedaj sva bila ze popolnoma adaptirana brazilci se posebno pa v bahii bahia drzava v braziliji kjer je salvador glavno mesto delajo vse prav pocasi in z nasmehom vedela sva tudi da je hrana povsod dobra in potem sploh ni bilo nobenih skrbi tako sva prisla v vasico imbasai in tam sva tudi ostala pousada je imela velike sobe bazen in dober razgled palza v bahii je enkratna kilometre in kilometre pescenih plaz tik za plazo pa pet metrov visok hribcek najveckrat iz belega peska verjetno kremen v tej vasi pa je za tem hribckom tekla se manjsa reka tako se je bilo mozno kopati v mirni vodi reke ali pa v valovih oceana na obali pa na enem mestu veliko barak kjer so prodajali hrano in pijaci in nudili sencnike malo stran od the barak pa le kokosove palme in prazne plaze ker sva imela avto sva se en dan odpeljala se bolj proti severu malo naklucno malo pa zaradi znaka hotel sva zavila na stransko cesto ki pa je bila v obupnem stanju hotel naj bi bil km stran na poti naju je prehitel en avto in voznik je kasneje preverjal stabilnost mostu sli smo cez a ne vem ce danes se stoji tisti most kasneje je bil se en podoben most na cesti na koncu sva bila presenecena saj je bila velika vas s svojo solo torej morajo imeti se drugo cesto kasneje sva izvedela da je potrebno narediti km naokoli ce se hoces izogniti slabi cesti na koncu vasi pa je stal tisti hotel dejansko pousada stara eno leto bazen bo mogoce prisel naslednje leto lastik je bil nemec ki je porocen z brazilko malo naju je ocenjeval in nato ponudil da lahko preziviva popoldan na njegovi plazi tu pa je bil res raj saj je vseeno ali je plaza njegova ali ne a na obmocju vec kilometrov je le deset gostov kadar ima popolnoma polno seveda je razlozil kako je ustvaril to kar ima in kaksne plane ima pri odhodu pa nama je dal vec prospektov da bi znancem priporocila njegov hotel najem avtomobila sva podaljsala a v tisti vasici sva nameravala se malo ostati tako sva vrnila avto na letalisce si malo ogledala salvador in se nato vrnila z avtobusom salvador je turisticno mesto pravijo da izredno nevarno a ker sva bila tam le en dan sva se gibala na najbolj turisticnih mestih tam pa je veliko policije mesto je zanimivo in oblasi tam imajo posluh za urbanizem v starem delu mesta so le stare hise v novem pa bloki ki so pobarvani ekspresionisticno zanimivo ogledala sva si tudi rezerviran hotel za noc pred poletom a ker je bila lukna sva poiskala malo lepsega z velikim apartmajem cena pa le malo visja se zadnji dnevi uzivanja v vasi imbasai ki je kjub turistom ohranila normalni videz nato pa sva morala v salvador avtobusna postaja je bila nasproti pousade zato je to potekalo brez napora zvecer v obrobju salvadorja sva si se malo ogledala okolico hotela veliko ljudi glasba vsepovsod predvsem bobni ljudje pa plesejo povsod skoda ker je konec pocitnic zjutraj sva letela v sao paulo zopet do cide in ricarda ob kavi in torti smo preziveli popoldan in seveda sva pripovedovala vtise s poti zvecer pa gremo se malo ven churascaria capirinia in cerveja za zadnji vecer ob dveh nas vrzejo ven in gremo domov naslednji dan je meti slabo in je kar prav da potujeva domov v madridu so prestavili polet do frankfurta za dve uri zaradi snega in ledenega dezja v frankfurtu ko pristanemo tam cakamo se pol ure da gremo ven zunaj pa mrzlo zelo mrzlo januarja sva se zvecer vrnila v muenchen najhujsi zimi sva se izognala pa je bilo konec bilo je enkratno ostal pa bo spomin ta zapis in filmov cez nekaj let pa nazaj se izplaca