crta pobuda za park dragonja anton komat center harmonija labor marezige datum aprila zavod za odprto druzbo open society institute vegova ljubljana pilotski projekt koncepta parkov za zivljenje koncepta parkov za zivljenje v sloveniji krajinski park dragonja i splosna izhodisca iv faze projekta ii zamisel projekta v projektni team iii projektna naloga vi pregled kriticnih aktivnosti i splosna izhodisca nazaj na vrh kljucen problem ki je porodil vrsto poskusov grobega unicevanja naravne in kulturne dediscine prostora povirja dragonje in okolnih savrinskih hribov je obci problem nizke politicne druzbene in ekoloske ozavescenosti prebivalstva znacilna je nizka participacija prebivalstva v politicnem in druzbenem zivljenju poglavitni centri moci in tezisce odlocanja so v urbanih jedrih slabo je razvita krajevna samouprava organizirana civilna druzba pa se je pricela diferencirati le v urbanih jedrih problem je tudi v tem da se problem obmocje povirja dragonje in savrinov nahaja v neposrednem zaledju le cca km zracne crte industrijsko urbano prometno in turisticno izredno obremenjenega obalnega pasu gre za dovolj redko blizino na eni strani podrocja visoko nasicene industrijske civilizacije in na drugi strani demografsko ogrozenega obmocja z izjemno naravno in kulturno dediscino taka blizina je lahko prav eksplozivna saj prinasa izjemna tveganja za obe strani znacilen je primer skocjanskega zatoka kjer je sele intervencija bolj osvescene drzave mop po dolgoletnih brezupnih prizadevanjih ornitologov in drugih ustavila brezobzirno unicevanje tega edinstvenega mokrisca ob vdoru kratkorocno usmerjene profitne opcije pridobi korist le slednja dolgorocno pa je izgubila perspektive trajnostnega razvoja celotne regije ki je tudi predmet tega projekta pa je tudi blizina dveh navidez diametralno razlicnih okolij lahko izjemno produktivna in razvojno perspektivna projektni izziv je s tem popolnoma utemeljen ugotovili smo da je kratkorocni profitni motiv se danes vseobvladujoci dejavnik in zato tudi prevladujoci motiv pri nacrtovanju vecine posegov v prostor razlogi za tako stanje so predvsem zgodovinsko pogojena zelo nizka izobrazenost starejsih generacij podezelanov ki so bili izloceni iz solanja v casu fasisticne italije slaba izobrazbena struktura nosilne generacije ki se je restrukturirala predvsem v delavsko industrijsko razvitih centrih ob obali prevladujoci sistem utilitaristicnih vrednot inteligence ki je bila nosilka gospodarskega in druzbenega razvoja urbanih centrov indoktrinirani koncept industrijskega kemicno podprtega kmetijstva monokulture kemicna gnojila pesticidi hidromelioracije namakanje unicevanje kulturne krajine s prevladujocimi monokulturami vinske trte prevladujoci koncept industrijskega turizma na obali ki temelji le na stevilcnosti gostov nima pa izdelane diferencialne ponudbe za posamezne ciljne skupine gostov mehkega turizma ekoturizem pohodnistvo jahanje kmecki turizem sole v naravi delavnice seminarji itd poskusi elitiziranjaškulturnih dogodkov v urbanih in sprofaniranje kulturne ponudbe gostom v casu turisticne sezone omejuje promocijo alternativnih skupin in ogroza obstoj avtohtone kulturne tradicije prebivalstva zaledja lokalni mediji so bili vrsto let obvladovani s strani vodilnih politicnih struktur in gospodarskih lobijev zato njihova demokratizacija poteka le postopno odprtost za pobude civilne druzbe pa je se vedno omejena uspesnost predlaganega projekta je torej pogojena z aktivnostmi ki bodo v cim vecji meri uskladili interese obeh obmocij in jih usmerili v perspektivo trajnostnega razvoja ki bo dolgorocno nudila optimalne dobrobiti za obe strani ii zamisel projekta nazaj na vrh zamisel projekta predvideva v svoji koncni implementaciji ustanovitev krajinskega parka dragonja ki bo obsegal obmocje povirja dragonje in savrinske hribe ter se bo prostorsko navezoval na kraski regijski park in obmocje secoveljskih solin ki so ze zavarovane po ramsarski konvenciji s tako parkovno povezavo ki jo je mozno realizirati med drugim tudi s posebno transverzalno pespotjo bi se prvic v rs pricel realizirati pilotski projekt parkov za zivljenje oziroma zelenih koridorjev ki varujejo biotsko pestrost in omogocajo nemotene selitve rastlinskih in zivalskih vrst ter promocije trajnostnega razvoja postmodernega podezelja v tesni povezavi z bliznjimi urbanimi centri pravna osnova so spremembe in dopolnitve dolgorocnega in srednjerocnega plana rs za podrocje varstva naravne in kulturne dediscine medresorna koordinacija ki pripravlja ustrezni odlok je ze potrdila zavarovanje dragonje in savrinov med obmocja naravnih in kulturnih vrednot kot krajinski park pomembno je da je tudi obcina koper s posebnim odlokom za kulturne spomenike razglasila sledeca naselja fjeroga glem kostabona krkavce labor pomjan topolovec trebese trsek in zabavlje pravne osnove za nemoteno implementacijo projekta so s tem zadostne iii projektna naloga nazaj na vrh projektna naloga je zamisljena na osnovi projektnih meril izdelane funkcionalne analize prostora po sklopih kulturne in naravne dediscine in projekcij trajnostnega razvoja upostevanju komplekstnosti pri vrednotenju prostora in urbano prostorskem nacrtovanju harmonizaciji varstvenih in razvojnih ciljev regije ucinkovitosti harmoniziranega soupravljanja urbanih jeder in parka participaciji civilne druzbe in lokalne samouprave navedena merila niso predstavljena v smislu hierarhicne urejenosti ampak opisujejo le kompleksnost pristopa pri obravnavanju komplementa urbano okolje krajinski park upostevali bomo sledece elemente namembnosti prostora spomeniska pricevalna rezervatna znanstveno raziskovalna biotopska vzgojno izobrazevalna rekreacijska glede na interdisciplinarnost projektne naloge moramo pridobiti tudi vse projektne predloge ki jih izvajajo nosilci reforme kulturne politike in reforme lokalne samouprave cilji projektne naloge so predvsem revitalizacija obmocja parka po principih postmodernega razvoja podezelja s poudarjenimi javnimi funkcijami in splosno druzbeno koristnostjo ustanavljanje kooperativov kot oblike samozaposlovanja prebivalstva tranzicija kemicno podprtega industrijskega kmetijstva v sonaravno kmetovanje redefinicija industrijskega turizma in promocija mehkega eko turizma za ciljne skupine zahtevnih gostov vkljucevanje vzgojno izobrazevalnih in kulturnih komponent delovanja parka iv faze projekta nazaj na vrh aktivnost nosilec rok projektna naloga center harmonija marec projekt center harmonija junij implementacija i projektne skupine marec implementacija ii udelezenci november v projektni team nazaj na vrh projektna koordinacija center harmonija projektne skupine stiki z javnostjo zrs sonaravno kmetovanje cpzt eko turizem in kmecki turizem fdv gospodarstvo energetika promet ers ali sef naravovarstvo mvznkd lokalne skupnosti in kooperativi fdv kulturna dejavnost vzgoja in izobrazevanje organizacije civilne druzbe eko zrs znanstveno raziskovalno sredisce cpzt center za prenos znanja in tehnologij fdv fakulteta za druzbene vede mzvnkdf medobcinski zavod za varstvo narave in kulturne dediscine eko ekoloska koordinacija obale ers ekolosko razvojni sklad sef slovenski eko forum vi pregled kriticnih aktivnosti nazaj na vrh nosilec aktivnost eu fondi promocija trajnostnega razvoja koncept parkov za zivljenje drzava normativni ukrepi fiskalni ukrepi financni davcni koncesije itd sklad za parke rs resevanje propadajoce kulturne dediscine sanacija stanja ekoloski razvojni sklad rs ali sef alernativni viri energije ciscenje voda gospodarjenje z odpadki fakulteta za kemijo mz ivz mzt mkgp projekt substitucije pesticidov z bioloskimi sredstvi zascite fakulteta za druzbene vede raziskava socioloskih in kulturoloskih vidikov parka ekologija bivanja lokalna skupnost obcine razvojni programi promocija kooperativ unesco zascita v povezavi z akvatorijem solin ramsar ekoloski seminarji zrs znanstveno raziskovalno sredisce koper znanstveni projekti revija annales simpoziji omizja mzvnkd medobcinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediscine piran strokovna dejavnost varovanja naravne in kulturne dediscine visoka sola za turizem posnetek stanja studentje promocija eko turizma anton komat vodja projekta center harmonija nazaj na vrh pisi nam vse konstruktivne pripombe in kritika dobrodosla cavron de puce usa net capris glasba art gallery old poscards pandolo zalozba jadranje vpisi se v knjigo gostov oglej si knjigo gostov nadgrajeno julija copyright © hister za drustvo capris morska bioloska postaja hister