povzetek prispevek obravnava mesto in vlogo vecparametrskih odlocitvenih modelov v sklopu podpore zahtevnih realnih odlocitvenih problemov proces gradnje modelov in njihove uporabe za vrednotenje variant je predstavljen na splosnem organizacijskem nivoju in s konkretnimi primeri opisane so glavne faze ki nastopajo pri delu z vecparametrskimi odlocitvenimi modeli v skladu s temi fazami je podrobno prikazan razvoj preprostega modela za izbiro prenosnega racunalnika predstavljena sta tudi dva vecja realna modela za vrednotenje proizvodnih programov in razvojno raziskovalnih projektov kljucne besede odlocanje sistemi za podporo odlocanja vecparametrsko odlocanje vrednotenje proizvodnih programov vrednotenje projektov abstract the role of multi attribute decision models is addressed in the context of supporting complex realistic decision problems the process of model development and its utilization for option evaluation is presented at a general organizational level and with specific cases the main stages of model development and utilization are described according to these stages a simple model for the evaluation of notebook computers is developed and presented in detail finally two complex real life models for the evaluation of production portfolio and r d projects are shown and discussed keywords decision making decision support systems multi attribute decision making production portfolio evaluation project evaluation uvod odlocanje je proces v katerem je potrebno izmed vec variant alternativ inacic moznosti izbrati tisto ki najbolj ustreza postavljenim ciljem oziroma zahtevam poleg izbora najboljse variante vcasih zelimo variante tudi rangirati od najboljse do najslabse pri tem so variante objekti akcije scenariji ali posledice enakega oziroma primerljivega tipa french kadar na primer kupujemo nov avto so variante avtomobili pri strateskem planiranju v podjetju so lahko variante razlicni razvojni ali investicijski scenariji kadar pa izbiramo najboljsega kandidata za neko delovno mesto so variante ljudje odlocanje je obicajno del splosnega resevanja problemov in nastopa kot pomembna mentalna aktivnost na prakticno vseh podrocjih clovekovega delovanja tezavnost odlocitvenih problemov je zelo raznolika sega od enostavnih osebnih odlocitev ki so vecinoma rutinske in se jih vecinoma niti ne zavedamo vse do tezkih problemov skupinskega odlocanja na primer pri vodenju upravljanju in planiranju v podjetjih kadrovskem odlocanju medicinski diagnostiki in vrsti drugih podrocij najpomembnejsi problemi ki nastopajo pri tezkih odlocitvenih problemih izvirajo iz velikega stevila dejavnikov ki vplivajo na odlocitev stevilnih oziroma slabo definiranih ali poznanih variant zahtevnega in pogosto nepopolnega poznavanja odlocitvenega problema in ciljev odlocitve obstoja vec skupin odlocevalcev z nasprotujocimi si cilji in omejenega casa in drugih virov za izvedbo odlocitvenega procesa s problemi odlocanja se ukvarja vrsta znanstvenih podrocij in disciplin od filozofije na primer aksiologija nauk o vrednotah psihologije ekonomije in matematike do bolj specificnih kot sta odlocitvena teorija french ríos in odlocitvena analiza nagel posebej pomembno je vprasanje kako pomagati odlocevalcu da bi na sistematicen organiziran in cim lazji nacin prisel do kvalitetne odlocitve v ta namen je bilo razvitih mnogo metod in racunalniskih programov za podporo odlocanja angl decision support systems dss turban silver mallach v tem prispevku se bomo omejili na metode vecparametrskega odlocanja angl multi attribute decision making madm keeney raiffa saaty chankong haimes dyer et al te metode so po eni strani dobro teoreticno osnovane v okviru odlocitvene teorije in teorije koristnosti po drugi strani pa se uspesno uporabljajo v praksi pri podpori zahtevnih odlocitvenih problemov namen tega prispevka je predstaviti proces gradnje in uporabe vecparametrskih odlocitvenih modelov v naslednjem razdelku so podane osnove vecparametrskega odlocanja razdelek opisuje glavne faze ki v splosnem nastopajo v procesu odlocanja v razdelku je po teh fazah prikazan preprost a konkreten primer razvoja in uporabe odlocitvenega modela za izbiro prenosnega racunalnika v zadnjih dveh razdelkih pa sta predstavljena dva vecja prakticna modela za vrednotenje proizvodnih programov in razvojno raziskovalnih projektov oba sta bila razvita v nasem okolju vecparametrsko odlocanje vecparametrsko odlocanje temelji na razgradnji odlocitvenega problema na manjse podprobleme variante razgradimo na posamezne parametre kriterije atribute in jih loceno ocenimo glede na vsak parameter koncno oceno variante dobimo z nekim postopkom zdruzevanja tako izpeljana vrednost je potem osnova za izbor najustreznejse variante slika vecparametrski odlocitveni model vrednotenje variant pri vecparametrskem odlocanju tako poteka na osnovi vecparametrskega odlocitvenega modela ki je v splosnem sestavljen iz treh komponent slika vhod v model predstavljajo parametri atributi kriteriji x to so spremenljivke ki ponazarjajo podprobleme odlocitvenega problema to je tiste dejavnike ki opredeljujejo kvaliteto variant funkcija koristnosti f je predpis po katerem se vrednosti posameznih parametrov zdruzujejo v spremenljivko y ki ponazarja koncno oceno ali koristnost variante variante opisemo po osnovnih parametrih z vrednostmi a na osnovi teh vrednosti funkcija koristnosti doloci koncno oceno vsake variante varianta ki dobi najvisjo oceno je praviloma najboljsa oglejmo si preprost primer denimo da kupujemo avto na odlocitev vpliva vrsta dejavnikov kot so cena poraba goriva varnost udobnost stevilo vrat in velikost prtljaznika na sliki so zaradi enostavnosti prikazani samo prvi trije dogovorimo se da bomo ceno merili v dem porabo v litrih na km varnost pa s tockami med in slika vecparametrski odlocitveni model za vrednotenje avtomobilov osnovne tri parametre zdruzujemo v koncno oceno avto s funkcijo koristnosti f ki je na sliki prikazana nekoliko podrobneje kot je v navadi pri stevilnih vecparametrskih odlocitvenih metodah je funkcija dvostopenjska na prvem nizjem nivoju je za vsak kriterij definirana delna funkcija koristnosti ki opredeljuje odvisnost med dejansko vrednostjo parametra x in preferenco p to je stopnjo zazelenosti v okviru nase odlocitve preferenco navadno izrazamo s stevili med in kjer ustreza najmanj pa najbolj zazeleni vrednosti z delnimi funkcijami koristnosti na nek nacin spravimo na skupni imenovalec tri med seboj sicer zelo razlicne parametre na drugi stopnji pride do dejanskega zdruzevanja parametrov funkcija ki opravi to zdruzevanje na sliki je utezena vsota posameznih preferenc pri tem je najvplivnejsi parameter cena avtomobila katere utez je enaka vsoti utezi preostalih dveh parametrov med tema pa je nekoliko pomembnejsa varnost tako definirani odlocitveni model lahko uporabimo za vrednotenje variant avtomobilov za vse variante moramo zbrati podatke po osnovnih parametrih ceni porabi in varnosti rezultat vrednotenja je koncna ocena vsake variante ki je v nasem primeru izrazena s stevili med in izmed treh avtomobilov na sliki je dobil najvisjo oceno tretji saj je najcenejsi in relativno varcen ob se sprejemljivi varnosti podatki o variantah in dobljene koncne ocene so na sliki prikazani v obliki tabele preglednice to obliko pogosto uporabljamo predvsem v preprostejsih primerih ko je parametrov in variant relativno malo pri tem si lahko pomagamo s splosnimi racunalniskimi programi za delo s preglednicami kot so excel quattro pro ali lotus podatke o variantah vnesemo v tabelo funkcijo koristnosti pa realiziramo s primernimi formulami v zahtevnejsih primerih ko je parametrov ali variant vec na primer nekaj deset je navadno bolje ce posezemo po katerem izmed namenskih programov za podporo vecparametrskega odlocanja o'keefe nagel ti imajo ze vgrajena orodja ki pomagajo odlocevalcu pri definiciji parametrov oblikovanju funkcij koristnosti in zajemanju podatkov o variantah najpomembnejso operacijo vrednotenje variant dodatno podpirajo z vrsto koristnih pripomockov za analizo dobljenih rezultatov kot so analiza obcutljivosti in stabilnosti odlocitvenega modela generator variant analize tipa kaj ce ter najrazlicnejsi graficni prikazi in porocila nekateri omogocajo tudi delo z nenatancnimi in nepopolnimi podatki in v ta namen uporabljajo intervalski racun ali verjetnostne porazdelitve taksnih programov je na voljo precej navedimo le nekaj najbolj znanih maud decaid decision pad hiview promethee dex faze odlocitvenega procesa odlocitveni proces je proces sistematicnega zbiranja in urejanja znanja zagotovil naj bi dovolj informacij za primerno odlocitev zmanjsal moznost da bi kaj spregledali pohitril in pocenil proces odlocanja ter dvignil kakovost odlocitve praviloma poteka po fazah ki so opisane v tem razdelku faze se lahko tudi prepletajo ali ponavljajo identifikacija problema ta faza je rezultat spoznanja da je nastopil odlocitveni problem ki je dovolj tezak da ga je smiselno resevati na sistematicen in organiziran nacin v tej fazi poskusamo definirati problem ter opredeliti cilje in zahteve oblikujemo odlocitveno skupino katere jedro sestavljajo odlocevalci t i lastniki problema to so tisti ki se morajo v koncni fazi odlociti in so odgovorni za odlocitev pri zahtevnejsih problemih je priporocljivo v delo skupine vkljuciti tudi eksperte ki imajo poglobljeno znanje o dani problematiki in lahko svetujejo pri oblikovanju odlocitvenega modela odlocitvenega analitika metodologa ki kot moderator vpliva na ucinko vitost in usklajenost dela skupine ter skrbi za ustrezno metodolosko in racunalnisko podporo odlocanja druge predstavnike tistih segmentov na katere vpliva odlocitev identifikacija kriterijev v tej fazi dolocimo kriterije na osnovi katerih bomo ocenjevali variante in zasnujemo strukturo odlocitvenega modela posebej je pomembno da pri tem ne spregledamo kriterijev ki bistveno vplivajo na odlocitev nacelo polnosti pri oblikovanju modela poskusamo izpolniti tudi nekatere druge zahteve kot so strukturiranost neredundantnost ortogonalnost in operativnost merljivost kriterijev postopek identifikacije kriterijev do neke mere zavisi od uporabljene metodologije v primeru ki je prikazan v razdelku poteka po naslednjih korakih a spisek kriterijev sami ali med pogovorom v skupini oblikujemo nestrukturiran seznam kriterijev ki jih bomo upostevali pri odlocanju b strukturiranje kriterijev kriterije hierarhicno uredimo upostevajoc medsebojne odvisnosti in vsebinske povezave nepomembne kriterije in tiste ki so izrazeni z ostalimi kriteriji zavrzemo in po potrebi oblikujemo nove rezultat je drevo kriterijev c merske lestvice vsem kriterijem v drevesu dolocimo merske lestvice to je zalogo vrednosti ki jih lahko zavzamejo pri vrednotenju ter morebitne druge lastnosti na primer urejenost definicija funkcij koristnosti v tej fazi definiramo funkcije ki opredeljujejo vpliv nizjenivojskih kriterijev na tiste ki lezijo visje v drevesu vse do korena drevesa ki predstavlja koncno oceno variant oblika funkcij in nacin njihovega zajemanja mocno zavisi od uporabljene metode najpogosteje se uporabljajo preproste funkcije kot so utezena vsota razdelek in razna povprecja srecamo pa tudi zahtevnejse funkcije ki imajo vecjo izrazno moc vendar so nekoliko zahtevnejse za prakticno uporabo funkcije zvezne logike funkcije na osnovi bayesovega pravila ali mehkih mnozic odlocitvena pravila prav tako so pestre racunalnisko podprte metode za podporo odlocevalcev v tej fazi ki segajo od neposrednega analiticnega izrazanja funkcij do moznosti izbiranja oziroma parametrizacije vnaprej pripravljenih funkcij definiranja funkcije po tockah zajemanja v graficni obliki in raznih dialogov ki jih vodi racunalniski program opis variant vsako varianto opisemo z vrednostmi osnovnih kriterijev to je tistih ki lezijo na listih drevesa do tega opisa nas vodi bolj ali manj zahtevno proucevanje variant in zbiranje podatkov o njih pri tem se pogosto srecamo s pomanjkljivimi ali nezanesljivimi podatki nekatere metode v tem primeru odpovedo druge pa omogocajo da taksne podatke opisemo v obliki intervalov ali verjetnostnih porazdelitev vrednotenje in analiza variant vrednotenje variant je postopek dolocanja koncne ocene variant na osnovi njihovega opisa po osnovnih kriterijih vrednotenje poteka od spodaj navzgor v skladu s strukturo kriterijev in funkcijami koristnosti varianta ki dobi najvisjo oceno je praviloma najboljsa besedo praviloma je potrebno na tem mestu posebej poudariti na koncno oceno vpliva mnogo dejavnikov in pri vsakem od njih lahko pride do napake poleg tega sama koncna ocena navadno ne zadostuje za celovito sliko o posamezni varianti zato moramo variante analizirati in poskusiti odgovoriti na naslednja vprasanja kako je bila izracunana koncna ocena na osnovi katerih vrednosti kriterijev in katerih funkcij so vrednosti kriterijev in uporabljene funkcije koristnosti ustrezni zakaj je koncna ocena taksna kot je je v skladu s pricakovanji ali odstopa in zakaj kateri kriteriji so najbolj prispevali k taksni oceni katere so bistvene prednosti in pomanjkljivosti posamezne variante kaksna je obcutljivost odlocitve kako spremembe vrednosti kriterijev vplivajo na koncno oceno ali je mogoce in kako variante izboljsati katere spremembe povzrocijo bistveno poslabsanje ocen variant v cem se variante bistveno razlikujejo med seboj sele z odgovori na ta vprasanja pridemo do celovite slike o variantah in s tem do kvalitetnejse bolje utemeljene in preverjene odlocitve racunalniska podporna orodja so pri tem prakticno nepogresljiva saj imajo ze vgrajene pripomocke ki tovrstne analize bistveno olajsajo preprost primer izbira prenosnega racunalnika opisane faze odlocitvenega procesa ilustrirajmo s preprostim zgledom odlocanja o nakupu prenosnega osebnega racunalnika identifikacija problema kupujemo prenosnik za osebno uporabo izbrati zelimo cim zmogljivejsi zanesljivejsi in cim bolj razsirljiv prenosnik v cenovnem razredu okrog dem poudarek je tudi na udobnem delu kvaliteti zaslona tipkovnice in miske in cim vecji avtonomiji casu delovanja z baterijami odlocitveno skupino v tem primeru predstavlja samo odlocevalec po potrebi povprasa eksperta prijatelja ki se spozna na racunalnike za racunalnisko podporo postopka smo izbrali program dex bohanec rajkovic to je lupina ekspertnega sistema za vecparametrsko odlocanje razvita na institutu jozef stefan in doslej uporabljena pri podpori vec deset zahtevnih realnih odlocitvenih problemov doma in v tujini urbancic et al v primerjavi s pristopom prikazanim na sliki ima dve posebnosti uporablja kvalitativne kriterije katerih vrednosti so v splosnem besede in le izjemoma stevilke oziroma numericni intervali c in slika funkcije koristnosti niso podane analiticno ampak s preprostimi odlocitvenimi pravili tipa ce potem na ta nacin je funkcija definirana po tockah in tabela identifikacija kriterijev a spisek kriterijev kriteriji ki vplivajo na nakup prenosnika so deloma razvidni ze iz identifikacije problema upostevati moramo ceno zmogljivost razsirljivost zanesljivost udobnost in avtonomijo pri ceni pomislimo da ni pomembna samo cena nakupa ampak tudi cena nadaljnjih razsiritev in vzdrzevanja pri tem se spomnimo na dostopnost in kvaliteto servisa vprasamo se kaj pomeni zmogljivost velikost diska hitrost procesorja velikost pomnilnika razmisljanje nadaljujemo v tej smeri in dobimo spisek kriterijev ki je zaenkrat se povsem neurejen cena zmogljivost razsirljivost zanesljivost udobnost avtonomija cena nakupa cena razsiritev cena vzdrzevanja servis kvaliteta servisa disk procesor pomnilnik hitrost miska tipkovnica zaslon barve dodatki proizvajalec torbica garancija slika izbira prenosnika drevo kriterijev in nekaj merskih lestvic b strukturiranje kriterijev kriterije strukturiramo na osnovi njihove medsebojne odvisnosti in vsebinskih povezav v spisku kriterijev na primer opazimo da jih kar nekaj opisuje nekaksne tehnicne lastnosti prenosnika razdelimo jih na lastnosti zunanjih in notranjih enot prenosnika ter na avtonomijo tako dobimo poddrevo kriterijev teh kar slika podobno bi lahko postopali tudi pri ceni in jo razgradili na nabavno ceno ceno vzdrzevanja in ceno razsiritev prav tako bi lahko razgradili tudi dodatke in se kaksen drug kriterij na sliki tega nismo storili da ne bi prevec zapletli tega zgleda c merske lestvice pri metodi dex so zaloge vrednosti kriterijev sestavljene iz besed ali numericnih intervalov slika v nasem primeru bomo prenosnike ocenjevali s stiristopenjsko lestvico nesprejemljiv sprejemljiv dober odlicen avtonomijo pa bomo na primer merili s stevilom ur delovanja brez prikljucitve na elektricno omrezje merske lestvice so vecinoma urejene od slabih manj zazelenih proti boljsim vrednostim pri metodi dex to sicer ni nujno je pa dobrodoslo saj se uporablja v naslednji fazi pri kontroli konsistentnosti odlocitvenih pravil in lahko bistveno pohitri postopek zajemanja funkcij koristnosti definicija funkcij koristnosti pri metodi dex so funkcije koristnosti predstavljene s preprostimi odlocitvenimi pravili tipa ce potem definiramo jih v obliki tabele tabela na primer prikazuje odlocitvena pravila s katerimi smo opredelili kvaliteto zunanjih enot prenosnika v odvisnosti od kvalitete zaslona in tipkovnice podobne tabele je potrebno definirati tudi za preostale tri izpeljane kriterije notranja vozlisca drevesa not enote teh kar in prenosnik caption tabela odlocitvena pravila za kriterij zun enote zaslon tipkovnica zun enote nespr slabsa nespr spr slabsa nespr dob slabsa nesp nespr srednja nespr spr srednja spr dob srednja dob nespr boljsa nespr spr boljsa spr dob boljsa dob postopek definiranja odlocitvenih pravil je s programom dex zelo preprost dex pripravi tabelo z ze vpisanimi vsemi kombinacijami vrednosti odvisnih spremenljivk potrebno je le izpolniti zadnjo kolono pri tem dex sproti opozarja na morebitne nekonsistentnosti in na nekaterih mestih v tabeli sam predlaga ustrezne vrednosti ki jih izpelje iz do takrat definiranih pravil opis variant denimo da izbiramo med stirimi prenosniki o vsakem moramo zbrati osnovne podatke to je tiste na listih drevesa kriterijev cena procesor pomnilnik disk zaslon tipkovnica avtono mija in dodatki podatki za nas primer so vpisani v tabeli vrednotenje in analiza variant definiran imamo odlocitveni model in zbrane vse podatke o variantah dex jih ovrednoti v skladu s strukturo kriterijev in odlocitvenimi pravili rezultati so zbrani v tabeli koncne ocene prenosnikov so podane v vrstici prenosnik vidimo da sta prva dva prenosnika ocenjena kot sprejemljiva druga dva pa sta nesprejemljiva potrebna je nadaljnja analiza vrednotenja saj sta dva boljsa prenosnika ocenjena z enako koncno oceno obenem moramo preveriti pravilnost in ustreznost rezultatov ter utemeljiti koncno odlocitev caption tabela rezultati vrednotenja stirih prenosnikov prenosnik prenosnik prenosnik prenosnik prenosnik spr spr nespr nespr cena nizka srednja nizka visoka teh last odl spr nespr odl not enote spr spr spr dob procesor dob spr spr dob pomnilnik spr dob spr dob disk spr spr spr dob zun enote dob spr spr spr zaslon dob spr spr spr tipkov srednja srednja boljsa boljsa zun enote h h h h dodatki nespr spr dob spr primerjava prenosnikov in po kriterijih na nizjih nivojih drevesa pokaze da je prvi boljsi ali vsaj enakovreden drugemu pri vseh kriterijih razen pri pomnilniku in dodatkih posebej kriticni so dodatki ki so ocenjeni kot nesprejemljivi pac pa je prenosnik znatno boljsi pri pomembnih kriterijih kot so procesor zaslon in avtonomija kar mu daje prednost v pogledu tehnicnih karakteristik gledano v celoti je torej prenosnik boljsa odlocitev se posebej ce bi na nek nacin uspeli izboljsati problematicne dodatke spomnimo se na moznost da bi uporabili dodatke nekega drugega proizvajalca ki so zdruzljivi s prenosnikom uporabimo analizo kaj ce vrednost dodatkov pri prenosniku zamenjamo v sprejemljivo ponovno vrednotenje pokaze da bi bil v tem primeru prenosnik ocenjen z za eno stopnjo visjo oceno dobro kljub slabim ocenam se velja posvetiti tudi ostalima dvema prenosnikoma prenosnik ima avtonomijo le uri kar je premalo tu zal ni pomoci pac pa je zanimiv prenosnik ki je bil sicer ocenjen kot nesprejemljiv vendar ima vecino lastnosti zelo dobrih problem je le cena prenosnik je predrag na tem mestu bi lahko ponovno premislili in se morda odlocili za visjo investicijo ali pa poskusali najti kaksno drugo pot za znizanje cene morebiti s popusti za koncno potrditev opravimo se eno izmed analiz selektivno razlago poskusamo poiskati posebej izrazite prednosti in slabosti posameznih variant za tri prenosnike jih prikazuje tabela se enkrat se lahko prepricamo da se prenosnik se posebej odlikuje po tehnicnih lastnostih predvsem ima dober zaslon in veliko avtonomijo poleg tega je poceni in ima dober procesor edina resna slabost so dodatki prenosnik nima niti posebnih prednosti niti pomanjkljivosti le pomnilnika ima dovolj prenosnik je s tehnicnega stalisca odlicen in to predvsem v pogledu notranjih enot njegova izrazita slabost je previsoka cena caption tabela selektivna razlaga vrednotenja treh prenosnikov prenosnik prednosti slabosti cena nizka dodatki nespr teh last odl zun enote dob zaslon dob avtonomija dob procesor dob prenosnik prednosti slabosti cena nizka prenosnik nespr teh last nespr dodatki dob avtonomija h tipkov boljsa prenosnik prednosti slabosti teh last odl prenosnik nespr not enote dob cena visoka procesor dob pomnilnik dob disk dob avtonomija h tipkov boljsa koncni rezultat odlocitvenega procesa je torej naslednji najustreznejsi je prenosnik ki pa ima slabe dodatke zato jih bo treba poiskati pri drugem proizvajalcu v rezervi ostajata prenosnik ki je nekoliko slabsi in prenosnik ki je predrag a bi bil ob morebitnem znizanju cene najbolj zanimiv prenosnik odpade zaradi preslabe avtonomije obravnavani odlocitveni problem je relativno preprost in ga v vsakdanjem zivljenju verjetno ne bi resevali tako sistematicno zadovoljili bi se z nasvetom prijatelja ali prelistali kaksno racunalnisko revijo v nekoliko spremenjenih okoliscinah pa bi bila uporaba odlocitvenih tehnik povsem upravicena tudi na tem podrocju vzemimo na primer nakup vecjega stevila taksnih racunalnikov v podjetju kjer bi lahko imela napacna odlocitev bistveno vecje financne in druge posledice drug podoben primer je izbira najprimernejsega ponudnika na osnovi javnega razpisa na primer v drzavni upravi ki terja sistematicen in dobro dokumentiran odlocitveni postopek ter podrobno utemeljeno koncno odlocitev model vrednotenja proizvodnega programa v tem in naslednjem razdelku sta okvirno predstavljena dva vecja vecparametrska odlocitvena modela ki sta bila razvita za podporo konkretnih in razmeroma zahtevnih odlocitvenih problemov vrednotenje proizvodnih programov podjetja fructal ajdovscina kalin et al in vrednotenje razvojno raziskovalnih projektov na ministrstvu za znanost in tehnologijo republike slovenije bohanec et al analiza trznega portfelja je pomemben del strateskega planiranja v prodjetju v osnovi gre za selektivno obravnavo posameznih proizvodov katere cilj je dolocitev poslovne strategije za vsak proizvod posebej in posredno za proizvodni program v celoti trzni portfelj obravnava dva dejavnika potencialnega dobicka konkurencno sposobnost podjetja ali proizvoda in trzno privlacnost proizvoda ali proizvodnega programa pri tem odlocitvenem problemu so variante proizvodi oziroma proizvodni programi vsak proizvod ocenimo po omenjenih dveh dejavnikih ocene vnesemo v matriko trznega portfelja slika polozaj proizvoda v matriki opredeljuje osnovo za oblikovanje poslovne strategije ki je v splosnem lahko narascajoca mirujoca selektivna ali opuscajoca za potrebe analize trznega portfelja v podjetju fructal ajdovscina je bilo z razlicnimi metodami razvitih vec vecparametrskih odlocitvenih modelov za ocenjevanje konkurencne sposobnosti in trzne privlacnosti proizvodov na sliki je prikazana struktura enega izmed njih namenjen je bil vrednotenju trzne privlacnosti proizvodnih programov razvit je bil z metodo dex pri izgradnji modelov so sodelovali delavci drugega in tretjega nivoja organizacijske sheme vodstvenih in strokovnih delavcev fructala komercialni direktor vodja kontrole kakovosti vodja razvojnega oddelka vodja marketinga in vrsta drugih zajemanje podatkov o variantah je potekalo v dveh stopnjah znotraj podjetja in iz okolja na prvi stopnji so bili zbrani podatki o dejavnikih internega znacaja kot so donosnost proizvodne linije in stroski osvajanja trzisca na drugi stopnji pa je bil vecji poudarek na dejavnikih pogojenih z vplivi trga kot so cenovna dostopnost proizvoda kupcu ter prakticnost in privlacnost embalaze ti podatki so bili pridobljeni na osnovi mnenj potrosnikov in od zunanjih strokovnih institucij rezultat vrednotenja konkretnih proizvodov je bila matrika trznega portfelja slika ki opredeljuje polozaj vsakega proizvoda s stalisca trzne privlacnosti in konkurencne sposobnosti tako je bil na primer najbolje ocenjen proizvod stevilka breskov sadni sok v embalazi jumbo slika drevo kriterijev za vrednotenje trzne privlacnosti proizvodov slika rezultati vrednotenja nekaterih proizvodov na osnovi polozaja v matriki in na osnovi drugih analiz na primer analize tipa kaj ce in selektivne razlage koncno za vsak proizvod oblikujemo poslovno strategijo za kvalitetne proizvode na primer in tiste ki bi to lahko postali se praviloma oblikuje strategija rasti ki vkljucuje intenzivnejsa vlaganja v razvoj in trzenje proizvoda za slabse proizvode se poskusajo oblikovati strategije za njihovo znatno izboljsanje ce je to le izvedljivo in smotrno sicer pa se odlocimo za strategijo postopnega opuscanja proizvoda vrednotenje razvojno raziskovalnih projektov ministrstvo za znanost in tehnologijo republike slovenije mzt financira ali sofinancira razvojno raziskovalne projekte na podrocju tehnike humanistike in zdravstva vec sto projektov prijavljenih na vsakoletni razpis je potrebno oceniti in jim na osnovi ocene ustrezno dodeliti sredstva iz drzavnega proracuna problem je tezaven zaradi velikega stevila prijavljenih projektov variant obseznosti in zahtevnosti problematike ter omejenih casovnih rokov za izvedbo razpisa odlocitveni proces smo podprli s sistemom za vrednotenje projektov ki temelji na posebej prilagojeni matriki tipa portfolio le ta predoci mesto posameznega projekta glede na njegovo vsebinsko vrednost in izvedljivost ocenjevanje vsebine in izvedljivosti je realizirano z vecparametrskim odlocitvenim modelom ki vsebuje osnovnih kriterijev podatke za vrednotenje pripravijo recenzenti projektov vsak projekt ocenjujeta vsaj dva recenzenta v primeru razlicnih mnenj se dodatno vkljucijo eksperti mzt ali zunanji sodelavci pri realizaciji sistema je bil poseben poudarek na odprtosti transparentnosti preglednosti modela in izvedbi razlicnih analiz in razlag rezultatov vrednotenja s cimer smo zeleli zagotoviti sistematicno zbiranje podatkov o predlaganih projektih enotno in cim bolj objektivno vrednotenje projektov cim popolnejso informacijsko sliko o projekih za argumentirano koncno odlocanje v ekspertnih skupinah moznosti svetovanja predlagateljem v smislu izboljsav projektov v prilagojeni matriki tipa portfolio uporabimo oceni ki se nanasata na vsebino in izvedljivost projekta slika prva ocena daje oceno vsebinske primernosti projekta glede na njegove namenske in objektne cilje druga pa oceno izvedljivosti ki vkljucuje oceno usposobljenosti prijavitelja ter oceno pripravljenosti in realnosti zahtevka projekta obe oceni dolocata polozaj projekta v matriki ki je razdeljena na sest polj zvezde odlicni projekti z najvisjo prioriteto pri financiranju solidni srednje ocenjeni projekti druga prioriteta pri financiranju prehodni pogojno ustrezni projekti financirani bodo le v primeru ce bo dovolj financnih sredstev neprimerni projekti ki ne ustrezajo razpisnim pogojem in se v celoti zavrnejo dodatni zahtevki projekti ki so tematsko zanimivi a so slabo pripravljeni vrnejo se predlagatelju v dopolnitev in se kasneje ponovno ovrednotijo metodoloski dobro pripravljeni projekti brez prave vsebine se zavrnejo slika osnovna matrika za ocenjevanje projektov vsebina in izvedljivost projekta se ocenjujeta na osnovi vecparametrskega odlocitvenega modela katerega del je prikazan na sliki ocenjevanje vsebine poteka na osnovi ocene namenskih in objektnih ciljev projekta prvi obsegajo opredelitev in navedbo namenov ki bodo predvidoma realizirani s projektom in to predvsem z narodnogospodarskih in ekonomskih vidikov objektni cilji pomenijo konkretne rezultate ki bodo realizirani ob zakljucku projekta kot so nov proizvod nova tehnologija ali nova organizacijska resitev izvedljivost projekta je parameter ki se deli na eksterno in interno izvedljivost eksterna izvedljivost obsega kriterije kot so metodolosko tehnicna izvedljivost projekta potrebe po dodatnih investicijah ustreznost predlaganih resitev ustreznost metod dela in podobno poseben poudarek je na oceni strokovne usposobljenosti in tehnicne opremljenosti projektne skupine ter usposobljenosti in referencah projektnega vodje z interno izvedljivostjo pa sta misljena predvsem pripravljenost projekta v skladu z metodologijo mzt in formalno izpolnjevanje razpisnih pogojev razviti model je bil prvic uporabljen leta ovrednotenih je bilo projektov v okviru raziskovalnih polj bohanec et al v letu smo model na osnovi zbranih izkusenj izpopolnili in z njim ovrednotili projektov iz polj vrednotenje je potekalo na osnovi ocen ki jih je prispevalo recenzentov uvrstitev teh ocen v matriki je prikazana na sliki povprecni oceni vsebine in izvedljivosti sta bili in realizirani model je pokazal pomembne prednosti v primerjavi s pristopi uporabljenimi pred tem posebej velja poudariti uporabo kvalitativnega odlocitvenega na podrocju kjer prevladuje presoja in ga je tezko formulirati v kvantitativni obliki tak model je po eni strani razumljiv sirokemu krogu uporabnikov ki so vkljuceni v odlocitveni proces v koncni fazi pa omogoca kvalitetno verifikacijo in razlago dobljenih rezultatov rezultat vrednotenja so informacije pomembne za koncno odlocanje o projektih ki poteka v ekspernih skupinah slika drevo kriterijev za ocenjevanje projektov dva najvisja nivoja kriterijev in poddrevo za vrednotenje namenskih ciljev slika rezultati vrednotenja projektov v letu zakljucki vecparametrski modeli so koristen pripomocek za podporo odlocanja v zahtevnih odlocitvenih situacijah to je taksnih pri katerih nastopa veliko stevilo dejavnikov ki vplivajo na odlocitev veliko variant oziroma vec skupin odlocevalcev z razlicnimi interesi metode nikakor niso nadomestilo za cloveka odlocevalca ki je se vedno v celoti odgovoren za koncno odlocitev pac pa lahko vecparametrske metode pomembno prispevajo k bolj sistematicnemu in bolje organiziranemu odlocanju odlocevalca usmerjajo k poglobljenemu razmisljanju in zbiranju informacij o problemu ter zmanjsajo moznost da bi spregledal dejavnike ki bistveno vplivajo na odlocitev podporna racunalniska orodja mu pomagajo oblikovati odlocitveni model vrednotijo variante in ponujajo vrsto razlicnih analiz s katerimi lahko podrobno verificira utemelji razlozi in dokumentira svojo odlocitev koncna odlocitev je zato praviloma kvalitetnejsa navadno se odraza tudi v kvalitetnejsi realizaciji odlocitve pri kateri lahko koristno uporabimo informacije dobljene pri vrednotenju na primer tiste o posebej izrazitih prednostih in pomanjkljivostih obravnavanih variant odlocitveni proces poteka po fazah zacne se z identifikacijo odlocitvenega problema konca pa z vrednotenjem in analizo variant oziroma izdelavo elaborata trajanje procesa je mocno odvisno od zahtevnosti problematike in ciljev procesa v veliki meri pa tudi od znanja ki ga imajo udelezenci procesa o problemu vplivnih dejavnikih in variantah v grobem lahko ta cas ocenimo na okrog do delovnih dni izmed faz sta navadno najzahtevnejsi prvi dve identifikacija problema in identifikacija kriterijev identifikacija problema vkljucuje definicijo problema opredelitev ciljev in zahtev oblikovanje odlocitvene skupine ter izbor metode in racunalniskih orodij za podporo odlocanja ustrezna struktura skupine in kvaliteta znanja o odlocitveni problematiki sta bistvena pogoja za uspeh odlocitvenega procesa v drugi fazi identifikaciji kriterijev pa je posebej pomembno izbrati prave to je najbolj merodajne in obenem merljive kriterije paziti moramo da ne spregledamo pomembnih dobrsno mero znanja zahteva tudi postopek strukturiranja kriterijev v drevo na osnovi vsebinske povezanosti in medsebojne odvisnosti kriterijev ravno pri tej nalogi je podpora danasnjih racunalniskih orodij najsibkejsa vsebino in strukturo drevesa je razen v izjemnih preprostih primerih potrebno oblikovati rocno na osnovi razmisleka in razgovora v skupini povsem drugace je v nadaljnjih fazah odlocitvenega procesa v katerih lahko uporabimo vrsto razlicnih metod za oblikovanje funkcij koristnosti vrednotenje variant in njihovo analizo literatura bohanec m rajkovic v dex an expert system shell for decision support sistemica bohanec m rajkovic v semolic b vosnjak a racunalniski ekspertni sistem za vrednotenje razvojno raziskovalnih projektov organizacija in kadri bohanec m rajkovic v semolic b pogacnik a knowledge based portfolio analysis for project evaluation information management elsevier chankong v haimes y y multiobjective decision making theory and methodology north holland dyer j s fishburn p c steuer r e wallenius j zionts s multiple criteria decision making multiattribute utility theory the next ten years management science french s decision theory ellis horwood kalin b bohanec m rajkovic v model vrednotenja proizvodnega programa zbornik xiii posvetovanja organizatorjev dela organizacija informatika kadri pri vodenju in upravljanju druzb portoroz keeney r l raiffa h decisions with multiple objectives john wiley sons mallach e g understanding decision support systems and expert systems irwin nagel s ed applications of decision aiding software st martin's press nagel s ed computer aided decision analysis theory and applications quorum books o'keefe r m the evaluation of decision aiding systems guidelines and methods information management north holland ríos s ed decision theory and decision analysis trends and challenges kluwer academic publishers saaty t l the analytic hierarchy process mcgraw hill silver m s systems that support decision makers john wiley sons turban e decision support and expert systems macmillian urbancic t kononenko i krizman v review of applications by ljubljana artificial intelligence laboratories institut jozef stefan delovno porocilo dp