o nasi zavezi novo leto zacenjamo z novo aktivnostjo z novo zeljo da bi si bili blize tokrat s prijemi novega stoletja prek medmrezja slejkoprej pa z osrednjo mislijo ki je nasa zaveza in se ji rece slovenscina nekaj tednov je kar se je v po rtorozu karseda uspesno zakljucil mednarodni simpozij z naslovom m aterinscina na pragu stoletja zaceli smo ga s pesnikom s sila povedno metaforo mornar ko je najvisji dan izmeri daljo in nebesno stran zavedajoc se dejstva ki smo ga pred petimi leti zapisali tudi v uvodniku prve stevilke novo nastale revije slovenscina v soli dejstva da slovenscina po eni strani se nikoli ni imela tako ugodnega in uglednega mesta v druzbi evropskih jezikov po drugi pa sprico velikih druzbenih premikov nasega casa ob znanih in starih nevarnostih prezijo nanjo se nove kakrsnih se ni bilo v njenem tisocletnem razvoju resda je bil simpozij naravnan predvsem na izkusnje in probleme ucenja in poucevanja materinscine a moral je biti vpet v ozadje premisleka o polozaju in perspektivi materinscin posebej materinscin malostevilni skupnosti v bodoci evropi in pri tem je seve sola temeljni dejavnik prvic se je zgodilo da smo zeleli o tem spregovoriti v mednarodni druzbi zato so z nami razpravljali italijan in finka cehinja in poljak madzarka in nemec svedinja in anglezinja irec in izraelec in nemara se nam je prav to najbolj obrestovalo to da smo spoznali kako nasi problemi niso samo nasi da se s podobnimi vprasanji in na podoben nacin srecujejo tudi drugod po svetu da torej nismo sami kot se nam vcasih zdi in da ni res da se zaradi slovenscine ki je samo nasa ne moremo o teh receh z nikomer posvetovati to spoznanje je bilo kljucno odmevalo je v evalvacijskih porocilih posameznih delovnih skupin ki so ugotavljale kako je posvet bistveno prispeval k izboljsanju nase samopodobe in vlil nove samozavesti porocevalci so si bili tudi enotni da je tridnevno druzenje povsem uspelo da je bilo izvedeno na visoki strokovni ravni in da gre prirediteljem vse priznanje ker so poskrbeli tudi za duse udelezencev s cimer je bil ocitno misljen sprejem pri predsedniku republike prvi vecer drugi vecer pa imeniten koncert vlada kreslina in njegovih da smo s simpozijem zadeli zebljíco na glavíco so nam priznali tudi gostje tujci in bili smo si edini prvi simpozij naj ne bo ne sme biti tudi zadnji ene reci ki jo obcutim kot madez pa ni moc zamolcati skromna preskromna je bila udelezba saj nas je bilo tam okoli dve sto in to ni malo a racunali smo z vsaj dvakrat toliksnim stevilom po tihem smo mislili celo na sest sto udelezencev racun je bil preprost vsaka slovenska sola naj bi imela tam svojega predstavnika smo menili in nismo mislili le na slaviste ki nas je vsaj trikrat toliko marvec tudi na druge ucit elje saj slovenscina ne more in ne sme biti le stvar slavistov racunali smo tudi na ravnatelje ti pa so povsem zatajili ne le da se je tam pojavil komaj kaksen hujse je da svojim uciteljem niso omogocili udelezbe kaj sele da bi jo spodbudili in se hujse marsikaj kaze da se je godilo tudi to preprecevali so da bi zadnje informacije o pripravah na simpozij prihajale v roke naslovnikov v svoji vsakdanji pragmaticni naravnanosti so pac pozabili na prastaro spoznanje da clovek ne zivi samo od kruha v tej luci je treba razumeti poziv ene od udelezenk organizatorjem zavodu rs za solstvo naj se s posebnim pismom zahvali tistim ravnateljem ki so svojim sodelavcem omogocili biti zraven oni drugi pa bi se morali ob tem resno zamisliti ce je ta vidik merilo ravnateljskega odnosa do slovenscine v soli ki je veliko vec kot solski predmet in s tem seve tudi do slovenscine potem se nam na pragu stoletja kar zadeva naso materinscino slabo pise sam sem v vlogi koordinatorja prvega dopoldneva posveta izrecno opozoril da je bruselj leto raz glasil za evropsko leto jezikov in da to ni nakljucje kot predavatelj pa sem v svojem prispevku z naslovom jezik kot materinscina sklenil z dvema navedkoma ki se tudi tu kar ponujata za zakljucek ni nobene druge poti v prihodnost kakor da se jezika ki je nastal z nami vred kot resnica nasega poclovecevanja oprimemo posebno danes ko se s planetarizmom vtihotapljajo v nas bliznje in daljne skusnjave lahkotnega svetovljanstva je bil preprican pesnik in mislec edvard kocbek za drugi sklep pa sem navedel se tuje mnenje mnenje dr stephana garellija svetovno znanega ekonomista svicarskega univerzitetnega profesorja dolgoletnega koordinatorja srecavanj vrhunskih gospodarstvenikov v davosu ce v evropi ne bomo znali resiti vprasanja raznolikosti kultur jezikov identitete ljudi tudi v politicnem smislu ne bomo mogli preziveti in to bo po mojem najvecji izziv za evropo za naslednje stoletje bo torej znacilna prav raznolikost ljudem se bo povecala moznost izbire na vseh podrocjih to pa je tudi tisto cemur enostavno recemo svoboda januar silvo fatur