tematske informativne zgibanke slovenija in evropska unija medsebojni odnosi imajo zgodovino drzave clanice evropske unije so slovenijo kot samostojno drzavo priznale januarja prvi medsebojni odnosi pa izvirajo se iz casa jugoslavije ki je leta z evropsko skupnostjo sklenila sporazum o trgovini in sodelovanju ta sporazum je nehal veljati leta iz politicnih razlogov ki so postavili nove temelje odnosom med slovenijo in eu slovenska vlada je ze leta takrat dvanajst drzav clanic eu obvestila da je njen cilj clanstvo v uniji leta je bil podpisan sporazum o sodelovanju med slovenijo in evropsko skupnostjo ki je pomenil formalen zacetek medsebojnega sodelovanja v njem pa je ze bila predvidena moznost skorajsnje sklenitve evropskega sporazuma o pridruzenem clanstvu pogovori o sklenitvi tega sporazuma so stekli konec leta in evropska komisija je v zacetku leta pripravila predlog mandata za pogajanja vendar ga svet eu ni sprejel zaradi pogojevanja z resitvijo nekaterih zahtev italije do slovenije ki pa so posegale v vprasanja veljavno resena z osimskimi sporazumi predvsem naj bi slovenija italijanskim optantom zagotovila pravico do nakupa nepremicnin v sloveniji slovenska vlada je jeseni istega leta napovedala da bo pred sklenitvijo evropskega sporazuma predlagala spremembo ustave glede pravice tujcev do nakupa nepremicnin v sloveniji na nacin kot je podrocje urejeno v drzavah clanicah eu po letu dni je italija privolila v sprejetje mandata za pogajanja ze konec leta pa je eu izrazila zeljo da sklene evropski sporazum s slovenijo v prvi polovici leta aprila leta so stekla formalna pogajanja za sporazum o pridruzenem clanstvu v okviru katerih je slovenija sprejela tudi nekatere kompromisne resitve med drugim za zapiranje prostocarinskih prodajaln na mednarodnih cestnih mejnih prehodih parafiranje oziroma podpis evropskega sporazuma so znova zavrle zahteve italije v zvezi z lastninsko pravico tujcev na nepremicninah zato je spansko predsedstvo eu poleti pripravilo predlog za deblokado podpisa t i spanski kompromisni predlog slovenija je konec leta spanski kompromis v obliki ki je postal priloga xiii v sporazumu sprejela evropski sporazum je bil podpisan junija v luksemburgu se isti dan pa je slovenija izrocila prosnjo za polnopravno clanstvo v evropski uniji drzave clanice eu in drzave prosilke za clanstvo francija nemcija belgija nizozemska luksemburg italija danska irska velika britanija grcija portugalska spanija avstrija finska svedska srednje in vzhodnoevropske drzave pridruzene clanice bolgarija ceska estonija latvija litva madzarska poljska romunija slovaska slovenija ciper malta turcija temelj za siritev eu je clen pogodbe o evropski uniji po clenu o pogodbe o evropski uniji lahko za clanstvo v povezavi zaprosi katerakoli evropska drzava sprejem prosnje doloca pogoje in prilagoditve za clanstvo ki pa so razlicni za vsako drzavo posebej evropska skupnost se je s prvotno sestih clanic v dosedanjih stirih siritvah povecala na petnajsterico zadnje nove clanice je sprejela leta prihodnje siritve s prejsnjimi niso primerljive saj je cilj drugacen podpreti proces gospodarske in politicne preobrazbe v drzavah kandidatkah ki so predvsem nove demokracije iz srednje in vzhodne evrope ter zagotoviti njihovo trajno integracijo v evropo poleg tega morajo biti nove kandidatke na vstop v unijo tudi bistveno bolje pripravljene kriterije ki jih morajo izpolniti prihodnje clanice je postavil vrh eu v koebenhavnu junija in se v grobem delijo na gospodarske in politicne obenem pa zahtevajo prevzem evropskega pravnega reda v podporo procesu siritve oziroma integracije je bila oblikovana predpristopna strategija ki jo podpirajo tako evropski sporazumi kot tudi programi phare ki sluzijo kot pomoc drzavam kandidatkam pri pripravah za clanstvo v eu dejanska pogajanja za clanstvo se zacnejo po oddaji prosenj za clanstvo je evropska komisija o njih pripravila mnenja ter drzave razdelila v dve skupini v prvo naprednejso je med sestimi drzavami uvrstila tudi slovenijo ki se je skupaj s peterico drzav konec marca uradno zacela pogajati za clanstvo aprila so stekli postopki pregledovanja usklajenosti zakonodaje t i screeningi s pravnim redom eu ki naj bi se koncali poleti leta novembra so se zacela tudi dejanska vsebinska pogajanja za clanstvo in sicer za podrocja za katera je bil pregled usklajenosti zakonodaje ze opravljen in pripravljena ter oddana pogajalska izhodisca na tak nacin se bodo pogajanja tudi nadaljevala podrocja prevzemanja pravnega reda eu so razdeljena na poglavij polovica teh pa bo do srede leta ze na pogajalski mizi pogajanja se bodo koncala s sprejemom pogodbe o pristopu ki bo dolocala obveznosti drzave iz prihodnjega polnopravnega clanstva med njimi bo najpomembnejsa spostovanje izjemno obseznega in zahtevnega pravnega reda eu t i acquis communautaire v pogodbi bodo zajeta tudi vsa zacasna odstopanja od veljavne pravne ureditve v eu ki si jih bo slovenija izposlovala v pogajanjih sicer pa si je kot ciljni datum do katerega bo pripravljena na polnopravno clanstvo v eu pri pripravi pogajalskih izhodisc in prevzemu zakonodaje slovenija dolocila konec leta glavni pogajalec za slovenijo je njen zunanji minister njegov namestnik pa vodja ozje pogajalske skupine ki ga je vlada skupaj s clani te skupine imenovala aprila omenjena skupina se v okviru pogajalskih izhodisc ki jih potrdita tako vlada kot tudi odbor drzavnega zbora za mednarodne odnose pogaja o posameznih delih sporazuma o clanstvu o cemer mora vlado in drzavni zbor ter javnost tudi redno obvescati v pogajanja se vkljucujejo tudi vodje delovnih skupin za pripravo pogajalskih izhodisc za omenjenih podrocij ter obcasno se drugi predstavniki vlade in nevladnih organizacij delovne skupine za pripravo pogajalskih izhodisc po podrocjih prost pretok blaga prost pretok oseb prost pretok storitev prost pretok kapitala pravo gospodarskih druzb politika konkurence kmetijstvo ribistvo transport davki gospodarska in denarna unija statistika socialna politika in zaposlovanje energetika industrijska politika mala in srednja podjetja znanost in tehnologija izobrazevanje in usposabljanje telekomunikacije in informacijska tehnologija kultura in avdiovizualna politika regionalna politika in strukturni skladi okolje varstvo potrosnikov in zdravja pravosodje in notranje zadeve carinska unija zunanji ekonomski odnosi skupna zunanja in varnostna politika financni nadzor financiranje in proracun institucije eu razno slovenci bodo o vstopu v eu odlocali na referendumu slovenska vlada se je zavezala da bo po koncanih pogajanjih razpisan referendum na katerem se bodo slovenski drzavljani odlocali ali zelijo da slovenija vstopi v evropsko unijo pod pogoji ki bodo navedeni v pogodbi o pristopu slednjo bo vlada podpisala le ce bo referendum uspel in bo torej vec kot polovica volivcev glasovala za vstop v unijo nato bo pogodbo ratificiral se slovenski parlament slovenija za zdaj pridruzena clanica od februarja dalje je slovenija uradno pridruzena clanica evropske unije kajti v veljavo je takrat koncno stopil evropski pridruzitveni sporazum njegova uveljavitev je imela vec posledic med drugim pri pretoku delovne sile pravici do ustanavljanja druzb opravljanju storitev placilih in pretoku kapitala konkurenci gospodarskem in financnem sodelovanju ni pa bila tako pomembna kot bi bila ce bi do nje prislo prej ker se slovenija ze pogaja za polnopravno clanstvo in si je kot ciljni datum pripravljenosti na vstop postavila konec leta bo na marsikaterem podrocju prehitela roke ki zacenjajo teci s sporazumom pridruzitveni sporazum je nadomestil omenjeni sporazum o sodelovanju eu in slovenije iz leta ter zacasni dvostranski sporazum ki je od januarja dalje omogocal uporabo trgovinskega dela evropskega sporazuma po njegovem podpisu junija je slednjega slovenski parlament ratificiral vec kot leto dni pozneje julija po vrsti notranjepoliticnih zapletov evropski parlament je sporazum ratificiral oktobra decembra tega leta pa ga je kot prva od drzav petnajsterice potrdila danska kot zadnja ga je jeseni ratificirala grcija vsi postopki za uveljavitev sporazuma pa so bili koncani decembra istega leta evropski sporazum prinasa vec novosti bistveni cilj sporazuma je vzpostavitev prostotrgovinskega obmocja in ukinitev carin oboje do konca leta ki postopno potekata ze vec kot dve leti od uveljavitve zacasnega sporazuma dalje na podrocju prostega pretoka blaga je liberalizacija ze potekala po zacasnem sporazumu po katerem je eu odpravila vse carinske dajatve slovenija pa to pocne nekoliko bolj postopno pri dolocenih izdelkih drzava lahko zacasno obdrzi preferencialno obravnavo svojih izdelkov ne sme uvajati novih ukrepov pod dolocenimi pogoji lahko uvede posebne carinske ukrepe ki pa so tako casovno kot tudi po vsebini in visini omejeni ta del sporazuma daje tudi podlago za ukrepanje v primeru dumpinga ter opredeljuje zavezo po odpravi drzavnih monopolov podrocje prostega pretoka delovne sile se z evropskim sporazumom se ni liberaliziralo slovenija pa je morala med drugim zagotoviti enako obravnavanje delavcev iz eu in njihovih druzinskih clanov pa tudi enakopravno obravnavanje druzb ter delovanje hcerinskih druzb in podruznic iz eu v sloveniji na podrocju prostega pretoka kapitala je sporazum z uveljavitvijo zagotovil neposredne nalozbe v druzbe pravico do ustanavljanja druzb in repatriacijo rezultata nalozb in dobicka ki izvira iz njih prost pretok kapitala velja tudi za kapital v zvezi s posojili za komercialne posle ali za zagotavljanje storitev ter za financna posojila prost pretok storitev se bo vecinoma sprostil po nekaj letih pri cemer bo upostevan tudi napredek pri priblizevanju zakonodaje prednost pa naj bi imelo podrocje bancnistva zavarovalnistva in drugih financnih storitev slovenija z uveljavitvijo sporazuma sicer ni bila zavezana poenotiti pravil ustanavljanja in delovanja druzb na svojem ozemlju z evropskimi morala pa je med drugim zagotoviti enako obravnavo tujcev kar zadeva pravico do ustanavljanja hcerinskih podjetij in podruznic tujih bank po dolocenem prehodnem obdobju bo slovenija morala odpraviti tudi omejitve pri ustanavljanju ponudnikov financnih storitev borznega posrednika in druzb za upravljanje investicijskih skladov pa tudi za pooblascene druzbe za upravljanje nalozb tudi na podrocju zavarovalnistva slovenija ni bila zavezana odpraviti diskriminatornih dolocb do tujcev z uveljavitvijo sporazuma temvec so dopuscena prehodna obdobja med drugim za podrocje nezivljenjskega zavarovanja in pozavarovanja sporazum je posebej pomemben se za dve podrocji trg nepremicnin in prostocarinske prodajalne po razlagi evropske strani naj bi slovenija t i duty free shope na cestnih mejnih prehodih po zavezi iz pridruzitvenega sporazuma zaprla ze do julija in naj tudi ne bi odpirala novih po prepricanju slovenske strani se je nasa drzava zavezala le da po omenjenem datumu na teh lokacijah ne bo odpirala novih prodajaln vlada zdaj pripravlja strategijo resevanja problematike prostocarinskih prodajaln ki bo temeljila tudi na ugotovitvah iz ekonomske ocene ucinkov zapiranja omenjenih prodajaln ki jo je po njenem narocilu izdelal institut za ekonomska raziskovanja v ljubljani slednji med drugim ugotavlja da bi takojsnje zaprtje teh prodajaln povzrocilo veliko gospodarsko skodo obenem pa da bi njihovo preoblikovanje v maloprodajne trgovine prakticno pomenilo njihovo zaprtje sicer pa bo ze uvedba dodatnih trosarin julija pomenila postopno odpravljanje duty free elementa prostocarinskih prodajaln in njihovo zaprtje leta odpiranje trga nepremicnin pa je tisto kar je v sloveniji v zvezi s sporazumom izzvalo najburnejse odzive slovenska ustava do leta ni dovoljevala da bi bili tujci lastniki nepremicnin v sloveniji vendar je bil njen clen spremenjen zaradi priloge xiii k sporazumu ali ze omenjenega spanskega kompromisa z njegovo sklenitvijo si je slovenija sele zagotovila podpis sporazuma ki mu je pred tem nasprotovala italija da bi zagotovila pravice za optante kaj je spanski kompromis z njim se je slovenija zavezala da bo z uveljavitvijo pridruzitvenega sporazuma ob pogoju vzajemnosti zagotovila pravico do nakupa nepremicnin drzavljanom drzav clanic eu ki so imeli tri leta stalno bivalisce na sedanjem ozemlju slovenije trg nepremicnin se bo se bolj odprl po stirih letih veljavnosti sporazuma ko mora slovenija skladno z omenjenim kompromisom vsem drzavljanom drzav clanic eu zagotoviti pravico do nakupa nepremicnin v sloveniji in sicer ob pogoju vzajemnosti in na nediskriminatorni osnovi ugotavljanje vzajemnosti ureja zakon ki doloca najstrozjo obliko vzajemnosti materialno vzajemnost ki pomeni da lahko tujci pridobivajo lastninsko pravico na nepremicninah v sloveniji ce tudi slovenski drzavljani in pravne osebe s sedezem v sloveniji v tujcevi drzavi lahko postanejo lastniki podobnih nepremicnin na podobnem obmocju o obstoju vzajemnosti odloca pravosodno ministrstvo ki vodi tudi evidenco vseh nepremicnin v lasti tujcev ugotavljanje triletnega bivanja je resilo notranje ministrstvo s tehnicnimi navodili spanski kompromis je bil predmet stevilnih notranjepoliticnih zapletov ki so ratifikacijo sporazuma v parlamentu za nekaj casa celo zavrli parlamentarne stranke so se zanjo dogovorile sele po omenjeni spremembi ustave ter podpisu sporazuma o sodelovanju strank pri vkljucevanju slovenije v eu in zvezo nato podprla ga ni le ena od opozicijskih strank to je omogocilo ratifikacijo a vladi hkrati nalozilo da se pred uveljavitvijo sporazuma pripravi svezenj t i zascitne zakonodaje oziroma zakonodaje za zascito javnega interesa na podrocju nepremicnin in sicer na nediskriminatorni osnovi to pomeni da ta zakonodaja ki v celoti se ni sprejeta velja tako za slovenske drzavljane kot drzavljane drzav clanic eu programi in pomoc sporazum sicer formalno vzpostavlja sodelovanje na stevilnih podrocjih od industrijskega sodelovanja do sodelovanja na podrocju boja proti zlorabi mamil na tej podlagi bo sloveniji omogoceno tudi sodelovanje v nekaterih komunitarnih programih med drugim s podrocja izobrazevanja in usposabljanja kulture energetike zdravstva raziskovanja in znanosti se naprej bo slovenija delezna tudi pomoci iz programov phare iz katerih je v obdobju od leta do prejela milijonov evrov pomoci namenjenih predvsem za gospodarsko prestrukturiranje razvoj infrastrukture prevzemanje pravnega reda eu in oblikovanju potrebnih institucij v istem obdobju je slovenija prejela se okoli milijonov evrov pomoci iz programov cezmejnega sodelovanja z italijo in avstrijo ter se nekaj iz drugih sorodnih programov nad sporazumom bdi pridruzitveni svet uresnicevanje sporazuma nadzoruje pridruzitveni svet ki se je na ministrski ravni na ustanovnem zasedanju sestal februarja svet lahko sprejema zavezujoce odlocitve njegov predhodnik je bil po sporazumu o sodelovanju kooperacijski svet ki pa se ni nikdar sestal pridruzitvenemu svetu bo pri opravljanju nalog pomagal pridruzitveni odbor na ravni visjih drzavnih uradnikov sporazum predvideva tudi ustanovitev pridruzitvenega parlamentarnega odbora nekaksnega foruma za izmenjavo mnenj poslancev slovenskega in evropskega parlamenta ki se je prvic ze sestal decembra v strasbourgu slovenski pridruzitveni sporazum je stopil v veljavo kot zadnji od tovrstnih sporazumov ki jih je z desetimi srednjeevropskimi kandidatkami za clanstvo sklenila eu pa tudi sicer je bil slovenski pridruzitveni sporazum podpisan kot zadnji kar pet let za prvimi tudi ce ga slovenija izpolni v celoti ni zagotovila da bo res postala polnopravna clanica eu taksne obveznosti na evropski strani ni in je tudi ni mogoce izsiliti res pa je da pridruzeno clanstvo pomeni cakalnico za polnopravno clanstvo kdaj bi do njega lahko prislo bo morda znano konec leta eu namrec poudarja svojo zavezanost siritvi vendar jo pogojuje tudi z izvedbo lastnih notranjih reform zacrtanih v agendi nazaj na vrh