medenosrce gif bytes no zamislite si leto pijete kavico v prijetnem baru in umirjajočem vzdu ju ki ga zmoti prijateljeva pripomba o prenasičenosti zraka z no zaradi vse večjega prometa prijatelja opozorite da ni samo promet glavni proizvajalcec du ikovega oksida ampak ga tvorijo tudi kobilice hro či mi i podgane mehku ci in nazadnje tudi ljudje udele ba pri mnogih procesih ki so nujni za obstoj ivlenja je tista ki daje no tako pomembno vlogo v biolo kem sistemu no regulira translacijo mrna pri kontroli fe metabolzima mutagenezo apoptozo glikoliza pri e transportu v mitohondriju acilacija proteinov sinteza deoksinukleotidov fusija mioblastov adhezija trombocitov in nevtrofilcev proliferacija mieloidnih progenitornih celic t cells keratinocitov tumorskih celic sporstitev hipofiznih hormonov tonus bronhusov in sfinkterjev kontrakcija elodca gladkega črevesa uterusa srca erekcija penisa odvisnosti od opiatov toleranca spomini spanje porjavenje krvni pritisk poudariti pa je treba tudi to da je no prijatelj in sovra nik hkrati za tako enostabvno molekulo kot je no je potreben veliko bolj zapleteno zgrajen encim ki sodeluje pri sintezi no imenujemo ga nos encim nos encimi nos so homodimeri ki so sestavljeni iz monomerov to sta pravzaprav dva encima ki sta zdru ena citokrom reduktaza in citokrom oba potrebujeta tri kosubstrate o nadph l arginin in pa kofaktorjev fad fmn kalmodulin tetrahidrobiopterin bh in pa hem poznamo dve obliki nos ki ju kodirajo različni geni konstitutivna oblika nos cnos cnos potrebuje za svojo aktivnost kalmodulin in ca cnos delimo e na ncnos encim ki je bil prvič izoliran iz nevronov in ga najdemo v citosolu ali pa vezanega na cel membrano m kda in na ecnos encim izoliran iz endotelijskih celic cnos je vedno prisoten v sesalskih celicah in odtod tudi njegovo ime inducibilna oblika nos inos za svojo aktivnost sicer portebuje kalmodulin katerega vezava pa ni odvisna od koncentracije ca m kda in je v citosolu v obliki dimerov prvič so jo izolirali iz makrofagov druga mo na delitev pa je glede na dol ino aktivnosti posamezne oblike v fiziolo kih pogojih cnos je aktiven manj časa ker je njegova aktivnost vezana na ca zato je vključen v tisto reakcijsko pot kjer je malo produktov prevajanje ivčnih impulzov inos ima dalj o aktivnost njegova reakcijska pot pa ima mnogo produktov regulacija nos razvojna samo izra anje nos v ele razvijajočem se osebku se razlikujejo od izra anja pri odraslem organizmu kontrola transkripcije različni faktorji vplivajo na promotorsko regijo na dna ki kodira zapis za nos ti faktorji pa so lahko ali vzpodbujevalni ali pa delujejo na samo transkripcijo inhibitorno v prvi skupini poznamo interferon g in lps lipopolisaharidi predvsem interferon g je eden najpomembnej ih dejavnikov pri sintezi no ker inducira sintezo oz sam encim nos inducira tudi gtp hidrolazo ki sodeluje pri izdelavi kofaktorja bh indukcija encima argininosukcinatna sintetaza ki izdeluje substrat l arginin ki je potreben za nastanek no inhibbitrji transkripcije transformirajoČi rasni faktor b tgfb pri ilni in gladki mi ičnini in fe pri makrofagih postranslacijska kontrola za regulacijo je bistvena stabilnost mrna primer tgfb destabilizira mrna ki kodira inos cikloheksamid pa stabilizira to isto mrna se pravi gre za faktorje ki stabilizirajo ali destabilizirajo mrna imamo pa tudi faktorje ki zmanj ujejo količino mrna in s tem količino produkta postranslacijska kontrola na tem nivoju se regulira predvsem ravnote je med aktivno in inaktivno obliko nos mo na je miristoizacija miristoil izopropil s c usmeri nos tako da se ta ve e na membrano ali pa fosforilacija ki usmeri nos v citosol transkripcija nos vodi do formacije nereaktivnih monomerov za aktivacijo je potrebna konformacijska sprememba na n koncu za kar je potrebna vezava l arginina bh in hema s tem je omogočena dimerizacija pri inos je dimer takoj aktiven pri cnos pa ne ker se mora nanj vezati kalmodulin na katerega se prej ve e ca ki je obvezen za vezavo na kompleks tudi pri cnos je sicer potreben kalmodulin katerega vezava pa ni odvisna od koncenracije ca glavni regulator za aktivnost cnos je torej konc ca za inos pa količina njegove mrna funkcija no vsaka sesalska celica je na tak ali drugačen način podvr ena vplivu no ki je lahko bodisi ugoden kar pomeni da celico čiti bodisi kodljiv se pravi toksičen obstajajo tirje glavni funkcijski sklopi delovanja no prenos ivčnih signalov za čita ilnega sistema imunski odziv ostalo prenos ivčnih signalov no se v ivčevju po potrebi sintetizira v pravih ivčnih celicah nevronih in se tam ne kopiči do tarčnih celic se no prena a s pomočjo difuzije intracelularno pa difundira do tarčnih struktur ali organelov na ta način ne deluje preko receptorjev v plazemski membrani in tako ima no v ivčevju deloma vlogo nevrotransmitorja deloma vlogo hormona ločimo pa e naslednje poglavitne vloge no nonadrenergično noncholinergično nanc prevajanje ivčnih signalov v perifernih kontraktilnih in sekretornih tkivih no je posrednik pri zmanj anju intracelularne koncentracije ca inhibiciji mi ične krčljivosti bronhodilatorni inervaciji rasti itd sinaptogeneza no pomaga pri vzpostavljanju sinaps sinaptična aktivnost če je stimulacija s strani presinaptičnega nevrona nezadostna se iz postsinaptičnega nevrona spro ča no ki presinaptični nevron obvesti da je treba koncenrtacijo nevrotransmitorja povečati spomin no sodeluje v dolgotrajnih spremembah celične funkcije in s tem morda sodeluje v spominskem mehanizmu obdelava podatkov sprejetih s čutili no sodeluje v slu ni in vidni poti morda tudi pri zaznavanju bolečine patofiziolo ki učinki no vpliva na pojav migrene epilepsije kapi in drugih nevrodegenerativnih bolezni ostalo no verjetno vpliva na budnost hranjenje in pitje za čita ilnega sistema no iz endotelijskih celic deluje kot edrf endothelium derived relaxing factor ki ima več funkcij vse pa slu ijo za čiti ilnega sistema inhibicija aktivacije trombocitov inhibicija degranulacije celic kostnega mozga inhibicija diapedeze nevtrofilcev inhibicija kontrakcije gladkih mi ičnih celic v steni il inhibicija zleplanja levkocitov inhibicija endotelijske permeabilnosti inhibicija prolifercije in migracije gladkih mi ičnih celic in celic tunicae intimae stene il imunski odziv no ima pomembno vlogo tudi pri imunskem odzivu medtem ko je večina obve čevalnih funkcij no odvisna od specifičnega izra anja cnos so skoraj vse celice sposobne izra ati od ca neodvisno nos inos tako se celica lahko vključi v imunski odziv ki je v primeru uporabe no nespecifičen za razliko od delovanja protiteles sinteza no se zato med vnetjem poveča kar pa lahko ob preveliki sintezi vodi do negativnih posledic te so med drugim glomerulonefritis uničenje b celic pankreasa pri diabetesu zavrnitev presajenih organov oslovski ka elj in ostale avtoimunske bolezni ostalo no je tudi vključen v avtokrino in parakrino regulacijo izločanja polipeptidov nevrotransmiterjev in ionov s tem v zvezi ima več funkcij kot npr zni uje koncentracijo glukoze ki je potrebna da se izloči insulin inhibira sintezo adenokortikoidov in se tako vključuje v kontrolo intenzitete imunskega odziva vzpodbuja izločanje luteinizirajočega hormona lh regulira gibljivost spermijev vpliva na erekcijo na fetalni krvni obtok na plodovo prehrano in rast ob prvih porodnih popadtkih pa koncenracija no pade in s tem je mogoč porod no je dvorezen meč a koristen kot obve čevalec ali modulator in pri imunolo ki obrambi b kodljiv potencialno je strupen