o maticni sluzbi in razvoju maticna sluzba naj po zakonu o knjiznicarstvu poleg drugih osnovnih dejavnosti opravlja posebne naloge s katerimi utrjuje in razvija strokovnost organiziranost povezanost in enotnost knjiznicarske dejavnosti roko na srce in ce smo posteni dolgocasni stavki da le kaj a ko bi bilo samo to tu so potem se druge stvari za stavki se skriva tudi skrb za strokovno izpopolnjevanje delavcev v knjiznici in zunaj nje za vse tiste ki kakorkoli skrbijo za knjiznico oziroma za gradivo za usposabljanje tudi skrb za podruznice in za njihov razvoj za domove ostarelih za bolnike in zdravnike v bolnisnici za begunce za delavce v tovarnah za ljudi in bralce v zamejstvu oziroma za vse ki se zanimajo za naso kulturo in zivijo v italiji pri tem je potrebno usklajevati delo in nabavo gradiva usklajevati razvoj posameznih knjiznic glede na tip in zahtevnost voditi sezname razvide knjiznic statistike in na koncu tudi poskrbeti za smotrno usmeritev izlocenega gradiva mogoce bi imeli lazje delo ko bi skusali povedati kaj maticna sluzba ni dosti je stvari ki so pravzaprav zadeva vec ljudi tezko je dolociti meje mogoce je pri tem poleg vodja sluzbe predvsem pomembna vloga ravnatelja kot temeljnega usklajevalca del v knjiznici vendar skusajmo v tem prispevku prikazati ta prizadevanja za prikaz naj bi sluzil naslednji tipizacijski razbor skrb za podruznice za posebne knjiznice solske knjiznice knjiznice socialnih ustanov in skrb za zamejce vsekakor pa pri predstavitvi ne gre pozabiti avtomatizacije v knjiznici in celostnega odnosa do dela delavcev ustanove in uporabnikov naj bo najprej govora o skrbi za podruznice kmalu po koncu vojne okrog leta je bilo ustanovljeno veliko podruznic v tem delu kakor pac povsod po sloveniji nova oblast je ocitno cutila da so to potrebne stvari morda nadomestilo za kaj drugega vendar kakor vse drugo kar je bilo kdajkoli narekovano in brez premisljenega nacrta zasnovano in prepusceno lastni iniciativi so te knjiznice pocasi onemele tako sta konec sestdesetih letih delovali samo se knjiznici v desklah in kanalu ker sta bili bolj ali manj odrezani od stroke obcasno jima je pomagal kak nas delavec vendar cisto individualno ni bilo katalogov celo najosnovnejsi inventarna knjiga je manjkal ali bil nepopoln inventarno knjigo so ponekje pisali v vec izvodih vsako stroko in vsako zvrst leposlovja v posebno knjigo najprej smo organizirali delo v knjiznici dpd svoboda anhovo v desklah inventarizacija vseh knjig na novo katalogizacija tehnicna oprema in postavitev v kanalu je delovala knjiznica josipa kocjancica kjer je bilo potrebno poleg omenjenih zadev preurediti hudo neprimeren prostor ta je bil tako vlazen da so knjige dobesedno plesnele torej je bila prva skrb stalno ogrevanje ce povzamem maticna sluzba je v prvem letu delovanja usmerila svojo aktivnost predvsem v preucevanje problemov samostojnih knjiznic ter v prizadevanje da se utrdi njihova dejavnost med drugim smo skusali doseci sklenitev samoupravnih sporazumov s katerimi bi zagotovili pogoje dela vendar je bilo dogovarjanje dolgotrajno potrebno je bilo premostiti cel splet nezaupanja krajevnih organov ki so se bali da bi se nasa knjiznica polastila njihovih knjiznih fondov pomembno je bilo da smo dosegli z zko nova gorica dogovor da nagrajujejo knjiznicarje volonterje za njihovo delo to je bil prvi korak od povsem stihijskega k rednemu in strokovno preverjenemu delovanju drug tak uspeh je bil da smo knjiznicam zagotovili dotok ceprav skromen knjig ki smo jih tudi strokovno obdelali naslednja faza je bila obuditi oziroma organizirati podruznicne knjiznice po drugih krajih ta skrb se je zacela ze pred letom ko sem prisel v knjiznico kar pomeni da je na to mislil predvsem ravnatelj zoltan jan ki je imel ze jasno podobo o tem in je bilo tako delo ze nastavljeno prva novoustanovljena podruznica je bila v prvacini februarja potem februarja v rencah februarja v braniku septembra za solkanski praznik smo odprli knjiznico v solkanu knjige nekdanje knjiznice so dotlej lezale na osnovni soli leta je zacela delovati knjiznica v biljah tako smo v nekaj letih poleg obnovljenih podruznic ustanovili novih to pomeni da smo zanje nabavljali gradivo ga strokovno obdelovali ga kasneje obnavljali in razvazali urejali po policah skratka postavljali in na koncu uredili kataloge skrbeli smo za izmenjavo gradiva med podruznicami za izposojo iz centralnega fonda oziroma iz potujoce knjiznice za izposojo so poskrbele same krajevne skupnosti ki so jim te knjiznice pripadale to nam je seveda olajsalo delo ker sami nimamo dovolj delovnih moci da bi izposojo po podruznicah profesionalizirali vsekakor je profesionalizacija dela na podruznicah eden nasih naslednjih ciljev prav tako skrb za strokovnost organizacija internih seminarjev za knjiznicarje zaenkrat se moramo zadovoljiti s svetovanjem ob obcasnih obiskih in pomoc pri nabavi in izposoji v sedanjem obdobju avtomatizacije pocasi krcimo listkovne kataloge podruznice imajo tako zdaj glavni listek in naslovni katalog glavni katalogni listek ostaja tudi v centralni knjiznici kot del centralnega kataloga za to skrbi obdelava za posebne ali specialne knjiznice kakor jim recejo je zadolzena centralna tehniska knjiznica v ljubljani ki je republiska maticna knjiznica za specialne knjiznice na nasem obmocju smo seveda skusali pomagati rezultati pa so bili v preteklem obdobju komaj omembe vredni v letnem porocilu za leto na primer pise prizadevanje da bi se specialne knjiznice v podjetjih kadrovsko in strokovno uredile skoraj nimajo rezultatov ponekje so bila hotenja prezahtevna in nacrti prevec ambiciozno postavljeni oziroma s premalo znanja iz informatike ko je ze kazalo da bi zadeve zasnovali na sirsi ravni so neugodna poslovna gibanja zadrzala namero in tako so se zadeve spet zalomile predvsem se je izkazalo da so podjetja in ustanove ki se razvijajo in skusajo obdrzati korak z znanostjo in razvojem sama ze ustanovila posebne sluzbe indok ki za svoje podrocje skrbijo za reden dotok novosti in za informiranje redke so bile ustanove ki so nas same poiskale in prosile za pomoc anhovo vendar zadnja leta vedno pogosteje to kaze na nove zahteve ki jih pred nje postavljata trg in razvoj tehnike oziroma tehnologije vse tezje je drzati korak z razvojem in konkurenco nenehno morajo biti pri roki standardi in tisoci drugih podatkov in informacij velik korak naprej je to da imajo te ustanove nastavljenega knjiznicarja oziroma informatorja posebne so tudi solske knjiznice o teh pravi porocilo o delu za leto da delo maticne sluzbe pri solskih knjiznicah se ne kaze zadovoljive slike vodstva sol se ne potrudijo da bi te knjiznice imele urejene kataloge in da bi imele povezovalno vlogo pri nabavi ucbenikov in tako naprej prav tako je zanemarjena skrb za knjiznicno izobrazevanje ucencev prirast je odlocno prenizek zlasti pri gradivu za obvezno branje navkljub rednim obiskom naslednje leto maticna sluzba ugotavlja da so v solskih knjiznicah se vedno iste pomanjkljivosti po standardih naj bi imele te knjiznice vsaj po tri kataloge a ponekod niso premogle niti enega v glavnem so izpolnjevali inventarni katalog leta je zacela maticna sluzba s pomocjo podjetja saop za solske knjiznice izpopolnjevati racunalniski program ki je bil na pobudo koprskih sol izdelan za njihove osnovne in srednje sole prvotni program je bil zelo nebogljen vendar je reseval izposojo obdelavo in izpise nekaterih katalogov predvsem inventarne knjige kasneje se je razvojna sluzba vkljucila v projekt zavoda rs za solstvo in sport za opismenjevanje solskih knjiznicarjev ob sodelovanju saop in testne skupine je pripravila programski paket s katerim je mogoce urediti knjiznico in voditi avtomatizirano izposojo ker je ministrstvo za solstvo in sport sprejelo program kot priporocilni so se vse solske knjiznice leta opremile z njim nasa sluzba pa je izpeljala tudi izobrazevanje knjiznicarjev omenim naj samo se malo anekdoticno da smo s podjetjem saop naredili prirocen programcek ki je omogocal pregledovanje nukovskih novitet te je nuk dotlej razposiljal v obliki katalognih listkov set centralne katalogizacije slovenskega tiska sole ga imajo se vedno na voljo brezplacno na disketi in jim ga dostavljajo vsak mesec o tem sva se dogovarjala s takratnim ravnateljem nuka mirkom popovicem sestanek je trajal tri minute mirku pa je bilo v hipu jasno za kaj gre v naslednjih dveh minutah je bil napisan zapisnik in sva se poslovila menda se se o nobeni stvari nisem dogovoril tako hitro kolikokrat se spomnim na tiste tri minutke sploh pa po tistem ko se je mirko ubil z avtom to se je zgodilo kmalu zatem in nikoli vec ni bilo priloznosti za tako srecanje naj bo tisockrat hvala stanetu bahorju ki je s tako neusmiljeno doslednostjo izpolnjeval nas dogovor vendar stvar ni bila tako preprosta ker smo podatke pobirali iz cobissa ob infu novembra smo v cankarjevem domu predstavili koncept diskete in takrat so nam rekli da smo tatovi razbojniki in balkanci bilo je sicer zabavno le da sem jaz se vedno moral sodelovati s kolegi iz maribora ker smo se takrat pripravljali na aktivno vkljucitev v sistem in v tem je bilo spet nekaj fantasticno novega stvari so se seveda razvijale po zakonih pameti in razvoja in izumovci so ze naslednje leto na infu v cankarjevem domu ob skupni predstavitvi cobiss opaca in Šolske knjiznice prikazali da je mozno prek programa cobiss opac ki je odlicno orodje za iskanje po vzajemnem katalogu dobre stvari je potrebno pohvaliti prepisovati podatke v formatu iso kar je za nas pomenilo samo eno tega pa takrat v dvorani nihce ni razumel ko so me vprasali kdaj bo mogoce prepisovati iz cobissa je bil odgovor da ze prihodnji mesec direktor saop me je vprasal ali sem padel na glavo ampak stvar je bila ze razresena z disketami z nukovimi novostmi Šolske knjiznice so se tako pasivno povezale v slovenski knjiznicni informacijski sistem prek izmenjave podatkov pa posamezne solske knjiznice med seboj delo po solskih knjiznicah se je poenotilo razen nekaterih vecjih ki so neposredno vkljucene v slovenski knjiznicni informacijski sistem cobiss so danes domala vse solske knjiznice v sloveniji ne le na nasem podrocju opremljene s strojno in omenjeno programsko opremo in spada nasa drzava na tem podrocju med najbolje urejenimi v evropi Še enkrat izumu in zavodu za solstvo pri tem njegovemu vlecnemu konju emi struznikovi se posebej klobuk dol posebno mesto pripada skrbi za druge ustanove sem spada predvsem skrb za domove ostarelih smo sklasificirali skatalogizirali in opremili knjige v domu upokojencev v novi gorici del opremljanja so prevzeli varovanci kot del delovne terapije vsem domovom na goriskem nudimo knjige v zamenjavo iz nasih fondov za bolnisnico podaritev odpisanih knjig kovcek s knjigami in podobno poseben primer pomoci so predstavljali begunci v casu ko so se republike odcepljale od prezivele jugoslavije zanje smo pripravili kovcke s knjigami v njihovem jeziku ker zivimo ob meji je povsem naravno da mislimo tudi za zamejce prve knjiznice onkraj meje ki smo jim s strokovno pomocjo pomagali da so zacele s svojo dejavnostjo so bile slovenska ljudska knjiznica damira feigla januar knjiznica slovenskega dijaskega doma simon gregorcic v gorici in knjiznica prosvetnega drustva ivan trinko v cedadu s pomocjo gospe zdenke smoletove ki je trideset let delala v delavski knjiznici v ljubljani in ki je skoraj dobesedno prebrala vse knjige v knjiznici filozofijo verstvo druzboslovje leposlovje umetnost smo sklasificirali vse knjige v omenjenih knjiznicah in jih postavili popolnoma na novo zdenka smoletova je bila predragocena pomoc in informator delo z njo je ostalo v prezlahtnem spominu naj ji bodo te vrstice v zahvalo leta smo navezali stik z ukvami tamkajsnji zupnik mario gariup je imel knjiznico vendar se neurejeno in lastno tiskarno zanimiv clovek pravzaprav ki si je s sekanjem lastnih gozdov placeval tiskanje knjig ob prvem obisku ko sva mu s takratnim ravnateljem janom zoltanom peljala tudi nekaj knjig smo se domenili za sodelovanje opremili naj bi knjiznico zal je kasneje zaradi krajevnih politicnih nesoglasij kljub veckratnim poskusom to sodelovanje zamrlo v smo navezali stike z grmekom in vremljanom nakupili smo tudi knjige za bardo vendar se je pozneje izkazalo da so poti do nove knjiznice bolj zapletene po vec ko desetih letih tam se vedno nimajo knjiznice v veliko veselje nam je bilo od samega zacetka sodelovati z novo nastalo solo v spetru slovenov in spremljati njeno rast ce povzamem lahko recem da oskrbujemo s knjiznicnim gradivom poleg omenjenih skoraj vse slovenske obcinske knjiznice onkraj meje to je pravzaprav nasa naloga ki jo izvajamo za ministrstvo za kulturo vecina knjiznic dela po svojih sistemih in so samostojne nekatere kakor na primer knjiznica damira feigla se lahko povezujejo v nas informacijski sistem in postajajo samostojna informacijska sredisca v svojem okolju ko so se v osemdesetih letih zaceli pojavljati financno dosegljivejsi racunalniki so tudi v knjiznicah zaceli skorajda ihtavo razmisljati o avtomatizaciji ki naj bi jim olajsala delo pa ceprav niso natancno vedeli kaj vse bi lahko z njim delali racunalnik je bil sprva bolj statusni simbol kot kaj drugega v nasi knjiznici smo zaceli z uvajanjem racunalnika precej zgodaj ko je leta drzava vsem knjiznicam druge skupine kupila prve atarije takrat se je bilo tezko odlociti za pravi stroj ker so se razne firme sele zacele razvijati v smeri osebnih racunalnikov vsekakor se je atari pokazal kot eden takrat najsodobneje zasnovanih strojev nasa knjiznica je seveda dobila samo enega in sprva nismo prav natancno vedeli kaj bi z njim kasneje je primoz jakopin dodelal program steve vsekakor zelo uporabljivo orodje narejeno za knjiznice ker je bil za knjiznico en stroj odlocno premalo pri tem pa je bilo potrebno delo tudi nenehno preverjati sem se odlocil in za honorar ki sem ga dobil od prevoda le carrzjevega popolnega vohuna odsel v mznchen in si kupil svojega mislim da se je s tem zacelo eno najzabavnejsih obdobij v mojem zivljenju ker je bilo programiranje ena sama fantasticna igra z moznostmi kjer ni bilo prostora za casovne razseznosti kjer je bila noc enaka dnevu predvsem pa je bilo to zanimivo obdobje ko sem nenadoma zacel spoznavati da so okrog mene cisto drugacni ljudje da se imam pravzaprav se veliko nauciti da je resnica odvisna od moje pameti in kultiviranih custev da moram deloma crtati iz sebe svet naive da je cas za rusenje privzetih vrednot in za vnovicno odzorevanje to je bil cas ko so na moje veliko zacudenje jezne kolegice hodile mimo mene z vstran obrnjeno glavo hecno pravzaprav da je bil razvoj od vekomaj tako odvecna zadeva za nase potrebe smo steve priredili za dokumentiranje clankov domoznanske zbirke imenovali smo ga domin domoznanstvo informatika nasa dokumentalistka zacne ob koncu leta z obdelavo periodike in dokumentacijo clankov na atariju m leta tiskamo bilten clankov s prirocnimi kazali ki ga posiljamo tudi nekaterim srednjim solam tako smo bili prva splosna knjiznica ki je opravljala to delo prek racunalnika naslednje leto smo zaceli z obdelavo monografij tiskali smo vse kataloge za centralno knjiznico in za podruznice znaten skok je pomenilo leto tega leta drzava in obcina prispevata za nabavo nove racunalniske in komunikacijske opreme dobili smo mocnejsi stroj vax usmerjevalnik terminale zacne se usposabljanje in priprava za prehod na nov nacin in sistem ki je bil predvsem enoten in so se vanj vkljucevale vse vecje knjiznice v sloveniji zdi se mi umestno prav tu na kratko predstaviti bistvo tega knjiznicnega in informacijskega sistema cobissa ker je to temeljni sistem v drzavi predvsem je tu vzajemnost vsaka ustanova ki je aktivni clan sistema polnopravno vnasa v svojo in hkrati v skupno zbirko podatke o obdelanem gradivu kar je obdelano se prepise v lastno bazo tu se zapisom dodajo lokacijske oznake s tem odpade ogromno odvecnega dela ker je vsak naslov obdelan samo enkrat pri tem se sprosti neizmerni potencial doslej latentnih informatorjev vsaka knjiznica postaja zase informacijsko sredisce iz vsakega osojnega ali prisojnega koticka drzave je mozen vpogled v zaklade vsakrsne za zdaj na voljo kulturne tvornosti pri nas in drugod ta sistem pri nas razvija in vzdrzuje izum iz maribora hrbtenico tega sistema predstavlja omrezje arnes trenutno je ta sistem gotovo v sami spici evropskih sistemov razlog za to je zelo preprost zahod je bil bogatejsi zato so si posamezne ustanove vsaka zase kupovale stroje in programsko opremo ko so spoznali da se bo potrebno povezovati je bilo ze toliko narejeno da imajo zdaj tezave s premoscevanjem razlik in vnasanjem elegance v povezovanje leta smo se s pomocjo nove racunalniske opreme prikljucili na vzajemni katalog slovenije kot polnopravni clan cobissa tega leta se zacne obdelava na nov nacin v cobissu vse to je bilo povezano z dolgotrajnim priucevanjem in izobrazevanjem kadra sele leta preide tudi domoznanstvo z dokumentacijo clankov na sistem cobiss ker je bil prehod na avtomatizirano izposojo povezan z gradivom ki je na voljo v racunalniski obliki je trajalo kar nekaj casa da smo presli na ta nacin in sicer postopoma ker je bilo potrebno obdelati staro gradivo tako smo sele v zacetku leta presli na racunalnisko izposojo naprej v glasbenem oddelku ki je pri tem dobesedno oral ledino konec tega leta v oddelku za mladino in odrasle pravo revolucijo v informacijskem svetu je prinesel internet ki je bil zasnovan v vojaske namene a se je neverjetno hitro razsiril in postal svetovni splet in lastnina vseh s svojimi zmoznostmi in zanesljivim protokolom prenosa podatkov je postal zanimiv hkrati pa izredno uporaben nacin povezovanja ter zmogljiv prenosnik informacij a ne le informacij o gradivu ali sekundarnih informacij kakor jim recemo temvec tudi primarnih besedil knjig torej in reprodukcij umetniskih slik za sodobno knjiznico naravnost imeniten posrednik danasnjega uporabnika zanima veliko stvari kje dobi knjigo clanek kam naj se obrne za vozniski izpit kdo na obcini ureja kaksno telefonsko stevilko ima zupanova tajnica kje bi lahko igral biljard ve kdo kaj je to snooker njega tudi ne zanima kdo hrani te informacije na kaksnem mediju so internet je tista igraca ki smo jo iskali fin pripomocek s pomocjo katerega lahko z enega mesta dobis vse kar te zanima tako je bila tudi zasnovana nasa spletna stran na internetu z enega mesta kar najvec informacij vsak razvoj vsaka nova dejavnost zahteva nenehno izobrazevanje najprej seveda izobrazevanje delavcev potem vsekakor uporabnikov osnovno nacelo je kar najvec izobrazevati redno temeljito in iz prve roke pridobivanje samo dolocenih nujno potrebnih znanj se je vedno izkazalo kot slaba nalozba kratkih nog ce je le mogoce naj bi si temeljnih znanj pridobili vsi strokovni delavci temu sledi specializacija posameznih profilov ker si je le tako moc v mozaiku domace in svetovne kulture ob nestetih drobcih znanj in vedenja pridobiti potrebno kriticno sirino za kvalitativen razvoj posameznika in s tem kolektiva da se tako izoblikuje osebnost knjiznice oziroma njena podoba pred uporabniki v druzbi kateri je namenjena enako pozornost zasluzi nas gost on bo uporabljal iste stroje in tehnologijo nasa naloga je da mu pokazemo kako se stvarem streze da zanj organiziramo seminarje in tecaje za konec se to prav je da se vzdrzuje kontinuiteta ker je vse zivljenje en sam trenutek med preteklostjo in prihodnostjo zakaj bi bila napacna misel da naj bo v novi knjiznici prostor miza racunalnik za vse tiste ki so bili nekdaj nasi in so odsli iz knjiznice naj se vracajo pa ne samo za te tudi za tiste ki so kakorkoli povezani s knjiznico za ljudi ki to potrebujejo za svoje delo tako bo pocasi nastajal krog zagnancev in znanstvenikov ker taki ljudje so dragoceni kot prijatelji znanci ali sodelavci in zato jih velja izkoristiti in vsekakor razvajati zakaj pa ne pa mislite da je to vse si predstavljate novo knjiznico naj ostane vse drugo po starem pa so ljudje pri tem navduseni za novotarije sladkosti razvoja bi rekli temu mar ne boris jukic