nisa drustvo aktivnosti novice clanstvo sorodne strani svet dvozivk in plazilcev fotografski natecaj pod pokroviteljstvom fotografske zveze slovenije in v sodelovanju s prirodoslovnim drutvom slovenije pravilnik tema natecaja je svet dvozivk in plazilcev posamezne vrste tudi detajli zivljenje zivljenjsko okolje ogrozenost in varstvo natecaja se lahko udelezijo vsi drzavljani slovenije in slovenci v zamejstvu pravico do udelezbe imajo tudi tujci ki so vclanjeni v shs razpis velja za crno bele in barvne fotografije in za barvne diapozitive vsak udelezenec lahko sodeluje z do fotografijami in ali do diapozitivi format fotografij je od x do x cm na hrbtni strani vsake fotografije naj bo sifra avtorja in naslov slike fotografije naj ne bodo kasirane ali v paspartujih format diapozitivov naj bo x mm maloslikovni ali leica format diapozitivi morajo biti uokvirjeni x cm in opremljeni za projekcijo rdeca pika v spodnjem levem kotu na okvircku na okvircku naj bo izpisana sifra avtorja in naslov dela vsem poslanim delom mora biti prilozena zaprta kuverta na kateri je izpisana sifra avtorja v njej pa osebni podatki samostojni avtor ali clanstvo v klubu razstavljavski naziv avtorjev naslov in seznam poslanih del za posiljanje uporabite dobro embalazo v istih ovojih bomo dela tudi vracali z deli bomo ravnali pazljivo vendar ne odgovarjamo za poskodbe nastale med postnim transportom dela posljite do na naslov societas herpetologica slovenica presernova ljubljana s pripisom za fotonatecaj razpis je objavljen tudi na internetu shs fzs za podrobnejse informacije se lahko obrnete na elektronski naslov andreja skvarc guest arnes si pridrzujemo si pravico objave posameznih del v promocijske in reklamne namene natecaja ce avtor tega izrecno ne prepove za druge objave pripadajo vse pravice avtorju zirija marko aljancic univ dipl biol km fzs akad prof dr matija gogala direktor pms stane peterlin univ dipl biol svetovalec vlade ministrstvo za okolje nagrade in priznanja po ena prva druga in tretja nagrada do diplom koledar zadnji rok za sprejem del ziriranje obvestilo o odlocitvi zirije razstava in projekcija november december vracanje del januar temporaria drustveno glasilo letnik letnik informativni bilten letnik stevilka januar izdaja sociteas herpetologica slovenica drustvo za preucevanje dvozivk in plazilcev presernova si ljubljana urednica katja poboljsaj oblikovanje katja poboljsaj prispevke lahko posiljate na drustven naslov ali na e mail katja poboljsaj guest arnes si informativni bilten izhaja obcasno prispevke vracamo na zeljo avtorjev narocnina je vkljucena v clanarino drustva vsebina iz govora predsednika drustva marka aljancica na ustanovni skupscini drustva povzetek ustanovne skupscine kje vse smo taborili kaj vse smo poceli in se za povrh se fajn imeli ali na kratko tabori in delavnice za zagrete amfibiologe v letu zgodovinski pregled herpetologije na slovenskem i bibliografija o cloveski ribici okoljevarstvena in naravovarstvena zakonodaja v sloveniji atlas dvozivk slovenije obvestila iz govora predsednika drustva marka aljancica na ustanovni skupscini drustva odprto je vprasanje dveh podvrst planinskega pupka ki sta jih opisala a seliskar in h pehani delno neotenicna populacija triturus alpestris lacustris iz jezera na planini pri jezeru v bohinju in t a lacusnigri iz crnega jezera nad komarco med anuri pri nas se ni do kraja pojasnjena pripadnost populacije nizinskih urhov vrste bombina bombina revizije je potreben freyerjev seznam iz leta mdr navedbi smrdljive krastace bufo calamita in varietete hribskega urha bombina variegata v okolici idrije neraziskane so zelene zabe rana x esculenta mnogo dela nas caka pri raziskovanju razsirjenosti posameznih vrst in podvrst tako dvozivk kot plazilcev prednostna naloga novega drustva bo podpora in usklajevanje takih raziskav ter izdelava ustreznih atlasov drugace je s favno plazilcev po novejsih raziskavah na terenu se zdi da pri nas zivi vec vrst kot jih omenja literatura po drugi strani pa se bo treba opredeliti do nekaterih varietet ki jih navajata bodisi h freyer ali g sajovic sprico dosedanjih pomanjkljivih in bolj ali manj nezanesljivih podatkov bo s kartiranjem plazilcev vec dela kot s kartiranjem dvozivk saj bo treba ne le ugotoviti areale znanih vrst ampak najti tudi vrste ki utegnejo ziveti na nasem ozemlju vzporedno s tem caka novo drustvo se vrsta skoraj docela odprtih vprasanj od ekologije in genetike do etologije posameznih vrst in populacij preucevanje dvozivk in plazilcev ima pri nas ze dolgo tradicijo saj sega v klasicno dobo favnistike j a scopoli je prvi natancneje opisal clovesko ribico h freyer je prvi popisal njene dotlej znane lokalitete zanimanje za to naso endemno vrsto ni prenehalo do danes raziskovalce herpetologe sicer lahko prestejemo domala na prste vendar je bil h freyer prvi ki je napravil seznam dvozivk in plazilcev iz tedanje vojvodine kranjske posamezni poznejsi raziskovalci so preucevali zivali z razlicnih izhodisc sinteze dosedanjega bolj ali manj individualnega dela nimamo ena izmed nalog novega drustva bo tako tudi preucevanje zgodovine dosedanjih raziskovanj in zbiranje herpetoloske in sorodne bibliografije kar bo tudi prakticnega pomena za nadaljnje delo pobuda za ustanovitev drustva prihaja iz prirodoslovnega muzeja v okviru katerega je bilo opravljenega najvec herpeloskega dela od h freyerja in g sajovca do s breliha da omenim najvidnejse nas muzej bo drustvo tudi gostil za kar se najlepse zahvaljujem direktorju prof dr m gogali drustvo za preucevanje dvozivk in plazilcev ustanavljamo pozno podobna drustva obstajajo po svetu ze dolgo z njimi in s posameznimi herpetologi po svetu zelimo cimprej navezati tesnejse stike zamudo bomo dohiteli z zavzetim delom v kar ob velikem zanimanju najmlajsega rodu slovenskih biologov trdno verjamem najmlajse izmed slovenskih bioloskih drustev ima tudi sirsi pomen in nedvomno poslanstvo tako naj bi navsezadnje in ne na koncu poskrbelo tudi za najsirso popularizacijo dvozivk in plazilcev ki v oceh javnosti niso ravno privlacni strupenih kac pa se sploh vse boji z javnimi predavanji ekskurzijami tabori in delavnicami tudi s pisano besedo fotografijo in filmom si bomo prizadevali pridobiti tem ogrozenim zivalim in njihovim obcutljivim habitatom kar najvec pravih prijateljev brez vseh predsodkov vraz in praznega strahu in tako hkrati prispevali tudi k nasi naravoslovni kulturi povzetek ustanovne skupscine ustanovna skupscina societas herpetologica slovenica drustva za preucevanje dvozivk in plazilcev je bila februarja v bioloskem srediscu sprejeli smo statut in izvolili organe drustva predsednik marko aljancic podpredsednik dr franci potocnik tajnica katja poboljsaj blagajnicarka aleksandra lesnik izvrsni odbor m aljancic t celhar k poboljsaj a lesnik mag s tome in b skaberne nadzorni odbor prof dr m gogala prof dr b sket s brelih znanstveno raziskovalni odbor doc dr n mrsic izobrazevalni odbor prof dr b bulog in mag d vrscaj odbor za varstvo narave dr f potocnik zakoniti zastopnik drustva predsednik znak drustva prikazuje velikega pupka triturus carnifex ki je delo akad slikarja mihe pirnata pri oblikovanju ziga pa je pomagal jaka fürst odlocili smo se izdajati drustveni bilten z imenom temporaria ki bo izhajal po potrebi urejala ga bo katja poboljsaj vsi ki se vam bo zahotelo kaj napisati ste prevljudno vabljeni pa se o clanarini zaposleni sit dijaki studenti in upokojenci sit ustanove sit otroci do let so clanarine oprosceni brbr s porocilo kje vse smo taborili kaj vse smo poceli in se za povrh se fajn imeli ali na kratko tabori in delavnice za zagrete amfibiologe v letu ena izmed poglavitnih nalog nasega drustva je izobrazevanje mladih naravoljubcev v ta namen smo ze sodelovali sodelujemo in bomo se naprej sodelovali pri stevilnih raziskovalnih dejavnostih ki privlacijo ucence dijake in studente tako smo v letu prisostvovali in nudili mentorsko pomoc na stirih raziskovalnih taborih kjer so udelezenci lahko izbirali med razlicnimi raziskovalnimi skupinami kljub pestri ponudbi in hudi konkurenci se je vedno vsaj nekaj mladih nadebudnezev navdusilo tudi za naso skupino vecina nasega dela je potekala na terenu kjer smo se naucili prepoznavati tamkaj zivece vrste dvozivk in se seznanjali z njihovo biologijo preden pa smo se zabe ali pupka brez zadrege strahu ali odpora dotaknili je bilo neredko potrebno najprej odpraviti globoko vkoreninjene predsodke krote so sluzaste smrdljive bradaviconosne strupene ucencem in dijakom je bil namenjen ekoloski tabor gora ' kovk na trnovskem gozdu ki je potekal med in julijem v organizaciji zveze prijateljev mladine ajdovscina udelezenci so bili vecinoma ucenci in dijaki iz vipavske doline ki so lahko spoznavali rastline metulje kacje pastirje dvozivke ptice ali pa so merili ekolosko zavest domacinov dvozivkarji smo v kalih ki so na obmocju trnovskega gozda edine stojece vode nasli vrst dvozivk triturus carnifex t alpestris t vulgaris meridionalis bombina variegata bufo bufo rana temporaria spustili pa smo se tudi v dolino kjer smo se bili veselili srecanja z lasko zabo rana latastei ki ima v okolici nove gorice vzhodno mejo areala in je zavarovana s konvencijo o varstvu evropske flore favne in naravnih habitatov bern nasli smo jo na treh lokalitetah dijakom sta bila namenjena dva tabora prvi je bil mladinski raziskovalni tabor spodnje duplje ' ki je svoj cas nasel med junijem in julijem organizirala pa sta ga slovensko odonatolosko drustvo in zotks gibanje znanost mladini poleg treh kacjepastirskih skupin je delovala tudi ena botanicna skupina in dve dvozivkarski vseh udelezencev tabora je bilo od ih dijakov pa so se za dvozivkarsko skupino zagrele pupike in pupki porazdelili smo se v samostojne terenske enote saj je bil nas namen poiskati in popisati cim vecje stevilo nahajalisc z dvozivkami na sirsem obmocju gorenjske popisali smo lokalitet na katerih je bilo skupaj vrst dvozivk salamandra salamandra s atra triturus carnifex t alpestris t vulgaris bombina variegata bufo bufo hyla arborea rana esculenta complex r temporaria r dalmatina najbolj veseli smo bili najdb planinskega mocerada salamandra atra s pokljuke in krvavca v okviru sedemdnevnega mladinskega raziskovalnega tabora bele vode ´ v saleski dolini je potekala tudi dvodnevna dvozivkarska delavnica in avgust na smrekovskem hribovju smo na ih lokalitetah popisali vrst dvozivk salamandra salamandra triturus alpestris t vulgaris bombina variegata bufo bufo rana esculenta complex r temporaria letosnji studentski tabor organiziran v okviru zotks gibanje znanost mladini je bil osrediscen v podgradu raziskovalni tabor studentov biologije podgrad ' julij do avgust na zakrasenih brkinih smo se studenti biologije lahko vkljucili v osem razlicnih skupin v botanicno metuljarsko kacjepastirsko araneolosko ornitolosko speleobiolosko dvozivkarsko ali pa v skupino za biolosko analizo voda dvozivkarji smo kot obicajno vecino casa preziveli v okoliskih potokih luzah in kalih nase delo pa je potekalo nekoliko drugace kot v preteklih letih prvic v zgodovini tovrstnih srecanj smo skupaj z botaniki in kacjepastirci formirali gibljive delovne skupine da bi cim bolje obdelali kale katerih obstoj je na krasu zelo ogrozen opuscanje zivinoreje tako smo obravnavano problematiko lahko zajeli z vseh treh omenjenih vidikov dvozivkarskega botanicnega in kacjepastirskega in dobili vsaj delno vpogled v floro in favno kalov predpogoj za resno delo na podrocju raziskovanja dvozivk je vsekakor poznavanje njihove razsirjenosti v sloveniji in njihovih zivljenjskih prostorov zato smo se tudi na letosnjih taborih omejili na popise amfibij in njihovih biotopov tako smo letos prvic odkrili aligatorja v koseskem bajerju vendar se je kasneje izkazalo da je zorz samo pobegnil ne prevec skrbnemu lastniku se naprej se bomo trudili v tej smeri na vseh teh terenskih pohajkovanjih smo nasli in popisali vrst dvozivk vseh slovenskih vrst dvozivk je in opisali vec kot novih lokalitet prvic odkar se druzimo na tovrstnih taborih smo zasledili proteusa suha struga reke pivke in planinskega mocerada pokljuka krvavec poleg obicajnih mladinskih in studentskih raziskovalnih taborov pa smo v letosnjem letu nekateri clani nasega drustva preziveli tudi nekaj terenskih dni s sod ovci kacjepastirci v prekmurju in na blokah dela in sredstva smo zdruzevali na dveh hitrih delavnicah pri cemer so se nam na bloski pridruzili se dva pticarja in botanicarka namen teh druzenj je bilo predvsem zapolnjevanje lukenj v kacjepastirskem ter dvozivkarskem zemljevidu slovenije pozor v prihodnje bomo poskrbeli da bo taksnih zanimivih dogodkov ki so povezani z dvozivkami se vec prva stvar ki se nam predvsem pa vam obeta je spomladanska uvodno spoznavno dvozivkarska delavnica na katero ste vsi zacetniki in tisti ki ste prve korake v svet amfibij ze naredili seveda prisrcno vabljeni ta dogodek se ima zgoditi v mesecu marcu tocen datum vam bomo se sporocili spoznavali pa se bomo kar dva dneva dogajanje bo razdeljeno na teoreticni del ki se bo odvijal v prirodoslovnem muzeju in na prakticno terenski del ki bo svoje mesto nasel nekje na ozemlju republike slovenije dogovarjamo pa se celo za krajsi izlet v juzno ameriko to zadnje je seveda zaenkrat samo sala mimogrede pa razkriva tudi nase najbolj vroce zelje in skrite ambicije sedaj pa resno da ne bo tole porocilce izvenelo samo kot porocilce smo s kriticnim ocesom zapazili tezavo pri casovnem poteku taborov razumemo da so ti termini vezani na cas pocitnic vendar pa po drugi strani ugotavljamo da so izjemno neprimerni za celovito in poglobljeno obravanavo vseh zivljenskih stadijev v razvoju dvozivk med poletnimi tabori tako obicajno spremljamo le larvalne stadije da bi popestrili dogajanje na taborih v prihajajocem letu pripravljamo ze omenjeno spomladansko druzenje popolnoma nam je tudi jasno da se moramo se veliko nauciti tako pri vodenju kot pri organizaciji takih prireditev zato smo dovzetni za kakrsnekoli pripopombe predloge in pohvale brez vas naslednjih taborov sploh ne bo lep dvozivkarski pozdrav barbara katja sandra in tamara zgodovinski pregled herpetologije na slovenskem i scopoli joannes antonius rudniski zdravnik v idriji in naravoslovec verjetno prvi nasel clovesko ribico preparirane primerke in risbe poslal raznim naravoslovcem po njegovem primerku v zbirki celovskega vikarja sigismunda hohenwarta jo je opisal j n laurenti stiri leta pozneje jo je natancneje opisal scopoli sam v delu annus quintus historico naturalis in proti linnéju ki jo je imel za licinko zastopal mnenje da gre za samostojno vrsto izvod scopolijevega dela je v rokopisnem oddelku nuk zois ziga podjetnik fuzinar mineralog mentor in mecen osrednja osebnost slovenskega razsvetljenstva posiljal je cloveske ribice iz sticne carlu schreibersu ravnatelju dvornega naravoslovnega kabineta na dunaju sam je zivali dalj casa gojil v svojem stanovanju opazovanja je posredoval schreibersu pozneje pa na njegovo prigovarjanje objavil daljsi nepodpisan clanek v ljubljanskem tedniku laibacher wochenblatt casnik je v muzejski knjiznici po z zoisu je l fitzinger kustos naravoslovnega muzeja na dunaju opisal stiske zivali kot vrsto zoisii hohenwart franc jozef hanibal naravoslovec predsednik kranjske kmetijske druzbe eden organizatorjev dezelnega muzeja v ljubljani in prvi predsednik muzejskega kuratorija leta je v svojem zborniku beiträge zur naturgeschichte landwirtschaft und topographie des herzogthums krain objavil daljsi clanek o cloveski ribici domneval je da je rojstni kraj vseh cloveskih ribic vir pri sticni ki lezi med vsemi nahajalisci najvise in od koder bi lahko zivali z vodo prisle tudi drugam v istem zvezku je opisal tudi freyerjeva opazovanja zivih kac v muzeju gl proteus delo je v muzejski knjiznici schmidt ferdinand jozef trgovec in entomolog zivo se je zanimal tudi za cloveske ribice in posredoval zivali raziskovalcem po evropi freyer henrik magister farmacije in naravoslovec prvi kustos dezelnega muzeja v ljubljani leta je izdal delo fauna der in krain bekannten säugethiere vögel reptilien und fische z denarno podporo c schreibersa je obiskal vsa dotlej znana nahajalisca cloveske ribice in ugotovil mnoga nova na plainiskem polju je nasel zlatopikcasto varieteto hypochthon chrysostictus l fitzinger kateremu je freyer posiljal material jo je pozneje opisal kot h xanthostictus po freyerju pa imenoval vrsto freyeri leta je v berilu za prvi gimnazijski razred izsel freyerjev opis cloveske ribice prvi v slovenscini berilo hrani nuk dezman dragotin v literaturi tudi kot karl deschmann naravoslovec in arheolog kustos dezelnega muzeja organiziral in vodil je gradnjo novega muzejskega poslopja v ljubljani leta se je vkljucil v raziskave domnevno zivorodne cloveske ribice sajovic gvidon biolog in muzealec od do je delal v prirodopisnem oddelku ljubljanskega muzeja in sourejal dvojezicni muzejski casopis carniolo novo vrsto in slovenska izvestja napisal je vec herpetoloskih prispevkov o njih prihodnjic seliskar albin biolog speleobiolog in jamar profesor fiziologije in fizioloske kemije na medicinski fakulteti v ljubljani predaval tudi biologom leta je skupaj z r kenkom osnoval speleobioloski laboratorij v podpeski jami po drugi svetovni vojni je v speleobioloski postaji v postojnski jami do preuceval fiziologijo in ekologijo cloveske ribice in pripravljal o tem monografijo v zvezi s clovesko ribico kot absolutno neotenicno dvozivko ga od vsega zacetka zanimalo vprasanje neotenije pri dvozivkah temu se danes ne docela pojasnjenemu vprasanju se je posvecal do konca zivljenja pojav je raziskoval skupaj s h pehanijem tudi pri drugih dvozivkah predvsem pri planinskem pupku v mlaki na planini pri jezeru sta nasla delno neotenicno obliko in jo opisala kot posebno podvrsto ob vzporednih raziskovanjih v triglavskih jezerih iz najnizjega crnega jezera sta opisala drugo podvrsto planinskega pupka sta skusala pojasniti neotenijo limnolosko limnologische beiträge zum problem der amphibienneotenie v opazovanja o aktivnosti inkretoricnih zlez pri triglavskih tritonih izslo sta za primerjavo vkljucila tudi clovesko ribico posebno zanimiva za vprasanje neotenije pa je njuna razprava o dozdevni metamorfozi heteroplasticnih transplantatov koze neotenicnih amfibij njuna razprava izsla brez povzetka v kakem svetovnem jeziku je zal ostala neopazena marko aljancic bibliografija o cloveski ribici bibliografijo o cloveski ribici najdemo ze v hamannovi knjigi europäische höhlenfauna tam zbrana bibliografija je bila najbrz osnova take kartoteke ki so jo zaceli zbirati in dopolnjevati v zooloskem institutu kmalu po ustanovitvi ljubljanske univerze ko sem sam zacel zbirati bibliografijo o cloveski ribici mi je bila omenjena kartoteka v veliko pomoc do danes obsega bibliografija vec kot enot seveda se zdalec ni popolna vzporedno z zbiranjem bibliografskih podatkov skusam dobiti tudi posamezna dela ce ne drugace v kopiji tako lahko popravljam napacne navedbe hkrati pa s citiranimi deli bibliografijo tudi dopolnjujem pred kratkim sem dobil tudi obsezno kartoteko iz zapuscine prof seliskarja v njej sem nasel vec del ki jih doslej nisem poznal bibliografija je v racunalniski obliki na voljo morebitnim uporabnikom marko aljancic okoljevarstvena in naravovarstvena zakonodaja v sloveniji v clanku so nasteti vsi veljavni zakoni in posamezne uredbe ter mednarodne konvencije s podrocja okolje in naravo varstva v sloveniji namen tega seznama je opozoriti clane drustva na veljavno zakonodajo ki je lahko mocno orodje za dosego naravovarstvenih in tudi okoljevarstvenih ciljev krovni zakon je zakon o varstvu okolja ur l rs st z dne str in str spremembe in dopolnitve uredbe ki dopolnjujejo zakon o varstvu okolja uredba o zavarovanju samoniklih gliv ur l rs st z dne str in str opomba na podlagi prvega odstavka clena zvo ur l rs st uredba o prepovedi voznje z vozili v naravnem okolju ur l rs st str in str uredba o hrupu v naravnem in zivljenjskem okolju ur l rs st z dne str uredba o hrupu zaradi cestnega ali zelezniskega prometa ur l rs st z dne str zakon o naravni in kulturni dediscini ur l srs st in ur l rs st odlok o zavarovanju redkih ali ogrozenih rastlinskih vrst ur l srs st uredba o zavarovanju ogrozenih zivalskih vrst ur l rs st in st pomembni so tudi drugi podzakonski akti zakona o varstvu okolja predvsem glede emisij in imisij ki so ze sprejeti ali pa v fazi priprave za zrak vode tla mednarodni sporazumi o varstvu okolja zivali rastline okolje zrak ki veljajo v republiki sloveniji in ki so relevantni na podrocju herpetologije konvencija o mocvirjih ki so mednarodnega pomena zlasti kot prebivalisce mocvirskih ptic ramsarska konvencija ur l sfrj mednarodne pogodbe st z dne str opomba velja od opomba republika slovenija je vkljucila v seznam mocvirij ki so mednarodnega pomena secoveljske soline mednarodna konvencija o varstvu rastlin revidirano besedilo ur l sfrj mednarodne pogodbe st z dne str opomba velja od deklaracija o sodelovanju slovenije s svetom evrope pri evropskem letu varstva narave ur l rs st str z dne opomba velja od konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediscine ur l sfrj st str opomba podpisana v parizu opomba v seznam svetovne naravne in kulturne dediscine so vpisane skocjanske jame zakon o ratifikaciji konvencije o bioloski raznovrstnosti rio unesco unep ur l rs mednarodne pogodbe st z dne str ur l rs st kadar ni domacih primernih pravnih vzvodov se naceloma upostevajo dolocila council directive eec of may on the conservation of natural habitats and of wild fauna and flora oj l pp se nepodpisane in neratificirane kriticne pogodbe konvencija o mednarodni trgovini z ogrozenimi vrstami samonikle favne in flore cites washington konvencija o varstvu evropske flore favne in naravnih habitatov bern svet evrope konvencija o varstvu migratornih vrst zivali bonn unesco da ta konvencija pri nas ni podpisana je irelevantno saj so vse migratorne vrste zivali ki jih sciti pri nas smiselno ze zavarovane z uredbo o zavarovanju ogrozenih zivalskih vrst ur l rs st in st op avt z uredbo o zavarovanju ogrozenih zivalskih vrst uradni list rs str z dne so zavarovane kot naravne znamenitosti naslednje vrste dvozivk in plazilcev clen za naravno znamenitost se razglasajo naslednje zivalske vrste katerih obstoj je ogrozen zaradi redkosti sprememb v okolju naravnega zmanjsevanja njihovih populacij ali zaradi vpliva cloveka v nadaljevanju zavarovane zivalske vrste skrajsani seznam obsega samo zavarovane taksone dvozivk in plazilcev dvozivke amphibia moceril proteus anguinus pupki rodu triturus vse vrste planinski mocerad salamandra atra nizinski urh bombina bombina hribski urh bombina variegata navadna cesnovka pelobates fuscus navadna krastaca bufo bufo zelena krastaca bufo viridis zelena rega hyla arborea debeloglavka rana ridibunda pisana zaba rana lessone zelena zaba rana x esculenta barska zaba rana arvalis sekulja rana temporaria rosnica rana dalmatina laska zaba rana latastei plazilci reptilia mocvirska sklednica emys orbicularis kuscarice druzina lacertidae vse vrste slepec anguis fragilis navadni goz elaphe longissima progasti goz elaphe quatuorlienata crnica coluber viridiflafus carbonarius belica coluber gemonensis kobranka natrix tessellata belouska natrix natrix smokulja coronella austriaca macjeoka kaca telescopus fallax juznoevropska zrva malpolon monspessulanus rilcasti gad vipera aspis navadni gad vipera berus modras vipera ammodytes dr franc potocnik atlas dvozivk slovenije v okviru drustva in prirodoslovnega muzeja slovenije poteka akcija atlas dvozivk slovenije namen je zbrati cimvec natancnih podatkov o njihovi razsirjenosti v sloveniji vsi podatki bodo racunalnisko obdelani v letu je nacrtovana izdaja preliminarnega atlasa dvozivk slovenije v katerem bodo podani dosedanji rezulati nasega dela vsi ste vljudno vabljeni k sodelovanju tako da bo atlas popolnejsi za podajanje podatkov smo pripravili popisni list ki je skupaj z navodili za izpolnitev prilozen prvi stevilki temporarie izpolnjene popisne liste posljite na sedez drustva z upanjem na cimboljsi odziv se vsem ze vnaprej najlepse zahvaljujem katja poboljsaj obvestila od augusta bo v pragi iii svetovni herpetoloski kongres podrobnejse informacije dobite na sedezu drustva v letosnjem letu bomo imeli v okviru delovanja drustva tudi nekaj predavanj ker tocnega razporeda se nimamo vas bomo o tem obvestili naknadno po posti