poklicno in strokovno izobrazevanje v tem poglavju uvod ocena stanja in razlogi za spreminjanje temeljna nacela spreminjanja sistema poklicnega izobrazevanja cilji predlagane resitve temeljni pogoji uvajanja sprememb v sistemu poklicnega izobrazevanja predvidene naloge in razvojni projekti sistem upravljanja in financiranja nastajanje zasnove poklicnega in strokovnega izobrazevanja literatura temeljni in dodatni viri uvod predmet pricujoce koncepcije je poklicno izobrazevanje s katerim v nadaljevanju oznacujemo vse oblike izobrazevanja solanja usposabljanja izpopolnjevanja prakticnega pouka itd in je namenjeno pridobitvi formalne poklicne izobrazbe na srednji delno pa tudi na visji in visoki stopnji in ga ne moremo steti niti med splosno niti med univerzitetno izobrazevanje poklicno izobrazevanje je podrocje edukacije ki je zaradi svoje kompleksne narave najbolj izpostavljeno krizanju razlicnih interesov zato sta njegovo spreminjanje in preobrazba izredno obcutljiva in zahtevata soglasje razlicnih dejavnikov gospodarstva sindikatov in drzave oziroma sole kot nosilke javnega interesa na posvetu novembra v poljcah in javnih predstavitvah na razlicnih strokovnih srecanjih se posebej pa na gospodarski in obrtni zbornici slovenije je koncepcija dozivela veliko podporo in soglasje zainteresirane javnosti vsa gradiva ki so osnove za to koncepcijo in sklepi posveta so dostopni v posebnih publikacijah ki jih navajamo v literaturi medves mursak ocena stanja in razlogi za spreminjanje spremembe na trgu delovne sile kot posledica novih potreb dela in njegove organizacije zahtevajo sprotno prilagajanje in vse visjo in sirso usposobljenost zaposlenih zato se od vsakega posameznika zahtevajo vse bolj poglobljena in siroka bazicna poklicna znanja ki presegajo tiste ravni ki jih je zagotavljal tradicionalni sistem poklicnega izobrazevanja zato se vse vecja pozornost razvitega sveta namenja razvoju in prilagajanju poklicnega izobrazevanja novim razmeram ceprav je tehnicno tehnoloski razvoj in z njim povezane potrebe dela med posameznimi drzavami mogoce primerjati in bi zato sklepali da je tudi poklicna priprava na delo sorodna glede na dosezeno stopnjo razvoja pa je na podlagi mednarodnih primerjav in analiz mogoce ugotoviti da bi le tezko nasli enovit model ali take resitve v sistemih poklicnega izobrazevanja za katere bi lahko rekli da so njihova skupna znacilnost to je osnovno spoznanje vseh primerjalnih studij ki so bile v zadnjem casu izvedene na evropski ravni na svoj nacin pa to izraza tudi memorandum evropske skupnosti o poklicnem izobrazevanju ki kot enega osnovnih ciljev na podrocju cloveskih virov postavlja oblikovanje enotnega trga delovne sile kar pa prav zaradi pestrosti in nacionalnih posebnosti posameznih drzav povzroca velike tezave k intenzivnemu dogajanju na podrocju poklicnega izobrazevanja pa je v evropskih okvirih veliko pripomogla tudi narascajoca brezposelnost mladih in njihova nekonkurencnost na trgu delovne sile po drugi strani pa vse vecji obseg nadaljnjega poklicnega izobrazevanja ki povratno vpliva tudi na bazicno poklicno izobrazevanje zato je poklicno izobrazevanje postalo predmet posebej pozornih primerjalnih analiz glej npr beschreibung leclercq structures collins in druge tudi pri nas so bile v zadnjih letih opravljene obsezne studije s podrocja poklicnega izobrazevanja med katerimi so tudi primerjave poklicnega izobrazevanja v stevilnih drzavah glej raziskave opravljene znotraj projekta nadaljnji razvoj srednjega izobrazevanja v republiki sloveniji posebej se primerjalne raziskave srednjega izobrazevanja prav tako pa se medves mursak sistemsko urejanje izobrazevanje v sloveniji za stoletje in analize kazejo sliko trenutnih razmer in opozarjajo na slabosti v sistemu poklicnega izobrazevanja opravljena je bila tudi ekspertiza sistemska ureditev poklicnega izobrazevanja odraslih ki se je posebej ukvarjala zlasti s poklicnim izobrazevanjem odraslih v njej pa so bila obdelana tudi vprasanja nacrtovanja upravljanja in specificnega polozaja poklicnega izobrazevanja v strukturi solskega sistema in njegove regulacije kot specifika poklicnega izobrazevanja so bila analizirana razmerja med razlicnimi zainteresiranimi partnerji se pravi delodajalci delojemalci sindikati in drzavo v razvoju tega izobrazevanja na podlagi teh raziskav ekspertiz in programov je mogoce sintetizirati ugotovitve o sedanjem stanju ter hkrati utemeljiti razloge in opredeliti izhodisca za spremembe v sistemski ureditvi poklicnega izobrazevanja te spremembe so nujne tudi zato da bi lahko sledili skupni evropski teznji v razvoju sicer raznolikega poklicnega izobrazevanja ta teznja se kaze v vse mocnejsem povezovanju in soodlocanju razlicnih socialnih partnerjev zlasti gospodarstva in predstavnikov delodajalcev pri urejanju tega podrocja v diskusijah o pristojnostih in odgovornostih za poklicno izobrazevanje na vseh ravneh je namrec prevladalo stalisce da je edina smotrna resitev partnersko odlocanje in dogovarjanje taka usmeritev pa pomeni za nekatere sisteme da se v poklicno izobrazevanje vnasa vec splosnega interesa za druge pa da se poveca vpliv gospodarstva in da se izobrazevanje bolj podredi konkretnim potrebam s pomocjo opravljenih studij in primerjalnih analiz smo prisli do nacel in izhodisc ki so osnova za koncipiranje nove ureditve poklicnega izobrazevanja v sloveniji temeljna nacela spreminjanja sistema poklicnega izobrazevanja nacela ki jih navajamo v nadaljevanju so temelj za izdelavo sistema poklicnega izobrazevanja pri nas besedilo je sestavljeno tako da so nacela najprej nasteta nato pa obrazlozena v obrazlozitvi je kratek opis stanja navedba nacela in opis ustreznih sprememb spremembe so kot cilj navedene pri vsakem nacelu nacela so nastala s povzemanjem ugotovitev analiz raziskav in diskusij v posameznih izvedenskih skupinah in utemeljujejo potrebnost sprememb v nasem sistemu temeljna nacela so nacelo usklajenosti razvoja poklicnega izobrazevanja z razmerami trznega gospodarstva nacelo postopnosti spreminjanja sistema nacelo zagotavljanja moznosti za pridobitev temeljne poklicne izobrazbe za vse nacelo podaljsevanja obveznosti izobrazevanja po koncani osnovni soli nacelo uveljavljanja razlicnih moznosti za dosego dolocenega poklica na isti stopnji nacelo enotnosti sistema poklicnega izobrazevanja mladih in odraslih nacelo moznosti pridobivanja formalne izobrazbe z izpiti nacelo skladnosti z evropskimi sistemi nacelo prilagodljivosti programov spremembam v vsebini kvalifikacij na posameznih poklicnih podrocjih nacelo razvoja celotne vertikale poklicnega izobrazevanja vkljucno z izobrazevanjem na postsrednji stopnji nacelo zagotavljanja moznosti prehodov med poklicnim in splosnim izobrazevanjem nacelo enotne zakonske ureditve poklicnega izobrazevanja nacelo zagotavljanja enotnosti razvojnega in upravnega vodenja poklicnega izobrazevanja obrazlozitev nacel ad razvoj poklicnega izobrazevanja v razmerah trznega gospodarstva po svoji zasnovi je sedanji sistem poklicnega izobrazevanja prilagojen drzavnoplanskemu gospodarstvu in je v celoti posolan drzava v celoti financira poklicno izobrazevanje nacrtuje obseg doloca programe in zagotavlja moznosti za njegovo izvedbo primerjalne raziskave kazejo da si v razmerah trznega gospodarstva in zasebne lastnine ni mogoce zamisljati poklicnega izobrazevanja brez udelezbe odgovornosti in vlaganj lastnikov kapitala to zahteva posebno sistemsko ureditev tega podrocja izobrazevanja ki doloca skupna temeljna razmerja med ustreznimi interesnimi sferami ne glede na to ali gre za poklicno izobrazevanje mladine odraslih zaposlenih ali nezaposlenih za bazicno ali za nadaljevalno poklicno izobrazevanje v razmerah trznega gospodarstva je zato nujno doseci cim visjo raven deetatizacije poklicnega izobrazevanja in se odreci moznosti da celotno podrocje pokriva le resor ministrstva za solstvo ceprav le to ohranja pomemben del odgovornosti in pristojnosti tudi za to podrocje izobrazevanja zato je tudi spreminjanje sistema poklicnega izobrazevanja v vseh fazah naloga vseh druzbenih partnerjev z vidika organizacije sistema poklicnega izobrazevanja je treba na tej osnovi dolociti nova temeljna razmerja pristojnosti dolznosti in pravice za celotno poklicno izobrazevanje se pravi pravno formalna razmerja zagotoviti skupno odgovornost za izvedbo se pravi za nacrtovanje programiranje in izvajanje poklicnega izobrazevanja med druzbenimi partnerji drzavo zdruzenji delodajalcev in sindikati zagotoviti vpliv potreb trga delovne sile na razvoj in obseg izobrazevanja v dolocenem poklicu panogi ali stroki ad zagotavljanje postopnosti preobrazbe poklicnega izobrazevanja skupna znacilnost povojnih reformnih posegov na podrocje vzgoje in izobrazevanja pri nas je bila da so bile spremembe uveljavljene hitro in brez ustrezne vnaprejsnje metodoloske priprave in postopnega eksperimentalnega uvajanja novih resitev to velja tudi za reformo usmerjenega izobrazevanja kjer ni bilo raziskovalnega proucevanja ne pri koncipiranju ne pri sprejemanju odlocitev nasprotno pa v svetu reformni posegi trajajo daljsa obdobja tako da se lahko novosti sproti ovrednotijo korigirajo in se razvijejo ustreznejse resitve teznja da se ne posega frontalno v tisti del sistema poklicnega izobrazevanja ki je zdaj razmeroma ustrezen se je mocno izrazila v vseh diskusijah in usklajevanjih razlicnih mnenj nesmiselno je namrec rusiti ze dosezeno raven in kakovost preden ne ugotovimo ali imamo razvite boljse in ustreznejse resitve to pa lahko ugotovimo le tako da spremembe uvajamo postopno in njihove ucinke sproti primerjamo z ucinki ze vzpostavljenih sistemskih resitev da bi zagotovili postopnost spreminjanja je nujno da spremembe potekajo postopno tako da se lahko temeljito pripravijo se spremembe ne uvajajo frontalno pac pa po posameznih elementih in na omejenem delu populacije tam kjer so za to izpolnjeni pogoji se zagotovi kontinuiteta s sedanjim sistemom poklicnega izobrazevanja tako da se obdrzijo njegove prednosti in dobre resitve ad zagotavljanje moznosti za pridobivanje temeljne poklicne izobrazbe za vse sedanji sistem poklicnega izobrazevanja pusca veliko mladih brez vsake poklicne izobrazbe kar pomeni da se delez nekvalificiranih med zaposlenimi ne zmanjsuje in da se povecuje stevilo mladih brezposelnih brez kvalifikacije razlogov za to je vec med njimi so zlasti nerazvitost poti do temeljne poklicne izobrazbe za nizje ravni zahtevnosti togost sedanjega sistema poklicnega izobrazevanja nerazviti mehanizmi za spodbujanje pridobivanja temeljne poklicne izobrazbe pri odraslih sistem mora zagotoviti realne moznosti da se bo lahko vsak ki je koncal osnovnosolsko obveznost tudi ustrezno poklicno izobrazil tako da se doseze eden temeljnih ciljev politike cloveskih virov v sodobnih druzbah da namrec celotni populaciji zagotovi ustrezno temeljno poklicno znanje za preseganje opisanega stanja je treba razviti sistem ki bo zagotovil da bo vsak otrok po koncani osnovnosolski obveznosti pridobil temeljno poklicno izobrazbo kar velja tudi za tiste ki osnovne sole ne koncajo uspesno zagotovil razlicne oblike temeljnega poklicnega izobrazevanja zaposlenih posebne moznosti poklicnega izobrazevanja za brezposelne in druge odrasle ad podaljsevanje obveznosti izobrazevanja po koncani osnovni soli trajanje obveznosti izobrazevanja in trajanje osnovne sole se pri nas ujemata tako da z osemletnim obiskovanjem osnovne sole ucenci izpolnijo zakonsko doloceno solsko obveznost ne glede na to ali so osnovno solo tudi uspesno koncali ceprav je res da vecina otrok izobrazevanje v taki ali drugacni obliki nadaljuje je res tudi to da se razmeroma velik delez otrok s sibkim ucnim uspehom ne vkljuci v nadaljnje poklicno izobrazevanje in ni delezen nikakrsnega sistematicnega uvajanja v poklicno delo primerjave z evropskimi sistemi izobrazevanja kazejo da je veliko drzav podaljsalo solsko obveznost cez splosnoizobrazevalno osnovno solo npr belgija francija ali pa uvajajo poklicno solsko obveznost nemcija ponekod pa tudi poklicne usmeritve ze na stopnjo obvezne osnovne sole anglija tudi sicer je zdaj le se italija med drzavami es z osemletno solsko obveznostjo vse druge drzave pa so jo ze podaljsale na ali vec let vir world lipuzic resitve naj zadostijo teznji po dvigu splosnoizobrazevalnega nivoja in to tudi za tiste ki imajo ucne tezave ali predstavljajo osip v osnovni soli in upostevajo prizadevanja da se tudi take ucence vkljuci v poklicno izobrazevanje opozarjamo na moznost priprave posebnih programov za ucence ki niso koncali osnovne sole znotraj poklicnih sol ali pa na moznost oblikovanja posebnih enoletnih programov ki sicer ne omogocajo pridobiti spricevala koncane osnovne sole olajsajo pa prehod do nekaterih oblik poklicnega izobrazevanja da bi dosegli dva cilja evropski standard in zagotovitev moznosti nadaljevanja izobrazevanja po osnovni soli vecini otrok je treba podaljsati obveznost izobrazevanja tudi na obdobje po osnovni soli bodisi a kot splosno vsaj enoletno solsko obveznost za vso mladino v katerem koli programu po osnovni soli tistim ki niso uspesno koncali osnovne sole morajo biti ponujeni posebni fakultativni programi desetega leta b kot poklicno solsko obveznost kar pomeni da morajo vsi tudi tisti ki se vkljucujejo v izobrazevanje za najmanj zahtevne poklice koncati tudi splosni solski del programa c zagotoviti programe ki bodo omogocili prvo ali drugo varianto ad razvoj vzporednih moznosti in poti za dosego dolocenega poklica na isti stopnji sedanji sistem omogoca pridobiti dolocen poklic le po enem programu in po eni poti izobrazevanja hkrati pa za vse istovrstne poklicne profile predpisuje uniformiran model glede na trajanje izobrazevanja razmerje med splosno in strokovno izobrazbo organizacijo sol njihovo vlogo in vlogo podjetij v izobrazevanju ter razmerje med prakticnim in teoreticnim izobrazevanjem za poklic to ne ustreza niti potrebam dela niti razlicnim interesom in moznostim posameznikov ki bi se izobrazevali niti raznovrstnosti podjetij in obrti ki bi bili pripravljeni vlagati v izobrazevanje ali ga izvajati uniformiranost je zato razlog nezadovoljstva tako pri podjetjih in obrtnikih kot pri tistih ki se izobrazujejo znamenje razvitosti poklicnega izobrazevanja v mednarodnih okvirih je prav to da poznajo razlicne poti in moznosti izobrazevanja za iste kategorije poklicev in celo za isti poklic za razvoj vzporednih alternativnih poti je treba razviti zakonodajo za podrocje poklicnega izobrazevanja ki ne bo regulirala pedagoske doktrine pac pa vzpostavila ustrezna telesa oziroma prakse odlocanja v katerih bi se lahko oblikovala pedagoska doktrina ki najbolj ustreza dolocenemu poklicnemu podrocju in njegovim poklicnim zahtevam sprememba sistema mora zato zagotoviti nacrtovanje razlicnih programov poklicnega izobrazevanja na podlagi enotnih izobrazbenih standardov za istovrstne poklicne kategorije oziroma poklice raznovrstnost programov vsebin trajanja in izvedbe izobrazevanja za razlicne poklice na isti kvalifikacijski stopnji alternativne poti za dosego istega poklica enakovrednost pridobljene poklicne izobrazbe tako glede vkljucevanja v delo kot v nadaljnje izobrazevanje ne glede na nacin njene pridobitve ad enotnost poklicnega izobrazevanja mladine in odraslih v sedanjem poklicnem izobrazevanju je skrb za bazicno poklicno izobrazevanje omejena predvsem na mladino k temu prispeva dejstvo da programsko ni razvita celotna vertikala poklicnega izobrazevanja v kateri so dolocene poklicne stopnje dostopne le odraslim poleg tega pa so na poklicno izobrazevanje odraslih negativno vplivale tudi sistemske resitve po katerih se programi za izobrazevanje odraslih pripravljajo na osnovi prilagojenih programov za izobrazevanja mladine kar je vodilo do programskih resitev ki odraslim niso ustrezale in so jih odvracale od vkljucevanja v izobrazevanje prav tako so se le izjemoma razvili programi nadaljevalnega izobrazevanja kar je oviralo sistemsko organizirano izpopolnjevanje v poklicu k temu je dodatno prispevalo se dejstvo da je bilo poklicno izobrazevanje v celoti v rokah drzave in znotraj nje solskega resorja poklicno izobrazevanje odraslih ki omogoca pridobitev formalne izobrazbe naj ne predstavlja locenega sistema pac pa sestavni del poklicnega izobrazevanja do katerega pa ni mogoce priti tako da se programi za izobrazevanje mladih prilagajajo odraslim razviti je treba sistem poklicnega izobrazevanja za mlade in odrasle z upostevanjem programskih specificnosti in z organizacijo razlicnih poti v vertikali poklicnega izobrazevanja dolocene programe ki so namenjeni izkljucno izobrazevanju odraslih programe nadaljevalnega izobrazevanja kot sestavnega dela sistema poklicnega izobrazevanja ad zagotavljanje moznosti pridobivanja formalne izobrazbe z izpiti odrasli in tisti ki niso vkljuceni v redno solanje so v sedanjem sistemu poklicnega izobrazevanja precej podrejeni zakonitostim ki veljajo za izobrazevanje mladih razlicni sistemi poklicnega izobrazevanja poznajo posebne poti po katerih odrasli lahko pridobijo temeljno poklicno izobrazbo vsem je skupno da ne potekajo kot posebni programi pac pa temeljijo na dolocenem standardu znanj in spretnosti ki jih mora obvladati posameznik da lahko pridobi doloceno poklicno izobrazbo tudi v prihodnje naj se ohrani in bolj razvije ureditev po kateri posameznik lahko pridobi izobrazbo z izpiti s katerimi dokazuje da je dosegel zahtevane standarde znanja za posamezen letnik stopnjo ali predmet standardi znanj ki temeljijo na poklicnih profilih so osnova ki omogoca da se na eni strani oblikujejo programi poklicnega izobrazevanja za mlade po drugi strani pa predstavljajo temelj na katerem se lahko razvije sistem izpitov namenjen predvsem odraslim ki bodo po delih ali v celoti pred pooblascenimi komisijami dokazovali da obvladajo tista znanja ki jih predpisuje dolocena stopnja in profil poklica ne glede na to po kaksni poti so potrebna znanja pridobili za to je treba izdelati standarde in normative za vsak poklicni profil in za vsako stopnjo v poklicnem profilu zagotoviti moznost pridobivanja formalne izobrazbe z dokazovanjem znanja prek izpitnega sistema vzpostaviti izpitno mrezo in jo vkljuciti v sistem poklicnega izobrazevanja stalne izpitne komisije pri solah ali pri samostojnih izpitnih centrih vzpostaviti institucionalno osnovo za pripravo odraslih na opravljanje izpitov ad skladnost z evropskimi sistemi ceprav so v evropskih drzavah razlicni sistemi poklicnega izobrazevanja lahko ugotavljamo v sedanjih razvojnih teznjah zlasti se znotraj es stevilne skupne znacilnosti predvsem postaja vse pomembnejse iskanje skladnosti v sistemu kvalifikacij oziroma v pripravi konkretnih programov poklicnega izobrazevanja katerih nosilec je es nas sistem kvalifikacij se se vedno opira na tako imenovano kvalifikacijsko lestvico z osmimi kvalifikacijskimi stopnjami ki niti ni ustrezno oblikovana na kar kazejo tudi notranja neskladja v lestvici druga skupna znacilnost evropskih sistemov je iskanje razlicnih poti povezovanja med solo in podjetjem pri izvedbi poklicnega izobrazevanja tretja skupna znacilnost pa je delitev odgovornosti za podrocje poklicnega izobrazevanja med razlicnimi druzbenimi partnerji skladnost nasega sistema poklicnega izobrazevanja z evropskimi je nujno doseci zaradi dolgorocnih perspektiv razvoja slovenije saj bo z njenim vkljucevanjem v skupne evropske gospodarske in druzbene tokove nujna primerljivost in medsebojno priznavanje kvalifikacijskih stopenj glede na to je treba sistem prilagoditi dogovorom o kvalifikacijskih stopnjah v es ustvariti razmere za sodelovanje sole in podjetij pri poklicnem izobrazevanju ad prilagajanje in razvoj programov v skladu z vsebino kvalifikacij in potrebami razvoja dolocenega poklicnega podrocja kolikor so bili sedanji programi poklicnega izobrazevanja uveljavljeni na skodo upostevanja zahtev poklicne kvalifikacije konkretnih poklicnih profilov in zlasti prakticne usposobljenosti je razlog v tem da so nastajali pod mocnim vplivom solskosistemskih zahtev dvig splosne izobrazbe delez teoreticnega izobrazevanja nastajanje in sprejemanje programov je bilo dolgotrajno in mocno formalizirano kar je preprecevalo zadovoljevanje konkretnih potreb in hitrih sprememb v strukturi dela proznost programske strukture in njeno prilagajanje potrebam dela in dogajanju na posameznih poklicnih podrocjih je skupno nacelo tistih sistemov poklicnega izobrazevanja ki gradijo na tesni povezavi z delom in so vzpostavili mehanizme medsebojnega sodelovanja dogovarjanja in odlocanja take mehanizme bo treba pri nas sele vzpostaviti in zanje zagotoviti institucionalno osnovo cilj razvoja celotnega vzgojno izobrazevalnega sistema je zagotoviti standard splosne izobrazbe na evropski ravni vendar ne na skodo poklicne kvalificiranosti ustrezno razmerje med sirino poklicne izobrazbe in neposredno usposobljenostjo za konkretno delo tak mehanizem priprave in sprejemanja programov ki bo omogocal hitro prilagajanje potrebam razvoja dela neposredno sodelovanje in vkljucevanje podjetij v izvajanje poklicnega izobrazevanja ad izdelava in razvoj celotne vertikale poklicnega izobrazevanja vkljucno s postsrednjo stopnjo sedanji sistem poklicnega izobrazevanja v sloveniji je v primerjavi s tujimi relativno zaprt v stopnjo poklicnega srednjega solstva kljub teoreticnim zakonskim moznostim za nadaljevanje izobrazevanja po koncani poklicni soli le zanemarljiv odstotek absolventov teh sol solanje nadaljuje pri cemer pa praviloma ni moznosti za nadaljevanje izobrazevanja na istem poklicnem podrocju in v isti smeri to lahko pripisemo dejstvu da ni razvito izobrazevanje za poklic na ravni nadaljevalnih programov poklicnega izobrazevanja na srednji stopnji kot so mojstrski programi delovodski programi in podobno njihov namen je nadgradnja znanja poklicne izobrazbe orientirani pa so izrazito prakticno in dajejo doloceno stopnjo formalne izobrazbe v strukturi delovne sile v sodobno organizirani proizvodnji se kazejo tudi potrebe po nadgradnji poklicnega izobrazevanja na visji stopnji take resitve poznajo mnogi sistemi poklicnega izobrazevanja v razvitih evropskih drzavah npr francija nemcija pri cemer je to izobrazevanje organizirano zaradi posebnih znacilnosti in pogojev dela kot vzporednica visokosolskega izobrazevanja in ne kot njegov sestavni del zato naj se razvije visje poklicno izobrazevanje za pripravo na strokovno zahtevno operativno delo predvsem v organizaciji pripravi in kontroli procesov dela zato je treba pri snovanju zakonske ureditve novega sistema poklicnega izobrazevanja zagotoviti celotno vertikalo poklicnega izobrazevanja od nizje do visje stopnje z enotno zakonsko regulativo razviti posebnosti v pristopu do visjega poklicnega izobrazevanja tako da je to praviloma nadgradnja prejsnjih stopenj poklicnega izobrazevanja omogociti nadgradnjo na vseh ravneh poklicnega izobrazevanja vkljucno z najmanj zahtevnimi omogociti sistem napredovanja na zahtevnejse poklicne stopnje z nadaljevalnimi programi ad zagotovitev prehodov med poklicnim in splosnim izobrazevanjem v sedanjem sistemu obstojijo formalne moznosti prehajanja med poklicnim in splosnim izobrazevanjem saj lahko absolventi poklicnih sol lahko nadaljujejo izobrazevanje v vseh oblikah postsrednjega izobrazevanja za katere pripravljajo splosnoizobrazevalne srednje sole ce opravijo ustrezen sprejemni izpit te moznosti so se izkazale le kot deklarativne saj ni mogoce pricakovati da bi mladi ali odrasli lahko nadoknadili primanjkljaj v znanju brez organiziranega izobrazevanja mednarodne primerjave kazejo da je tako izobrazevanje nujno ceprav se dopusca tudi moznost dokazovanja znanja dosezenega s samoizobrazevanjem podoben problem se pojavlja pri prehajanju iz splosnega v poklicno izobrazevanje pri nas absolvente gimnazij praviloma usposabljamo za doloceno delo z internim izobrazevanjem medtem ko je v drugih drzavah to reseno tudi z javnim poklicnim izobrazevanjem prehajanje med splosnim in poklicnim izobrazevanjem je treba zagotoviti zaradi potreb na podrocju poklicnega dela ki v nekaterih dejavnostih vse bolj zahteva predvsem cim visjo stopnjo splosnih znanj in razmeroma ozek del specificnega poklicnega znanja ki ga je mogoce pridobiti tudi v krajsem casu kot to velja za sedaj veljavno nomenklaturo posebej je treba omeniti programe ki pripravljajo na poklic mladino po koncanih oblikah splosnega srednjega izobrazevanja po splosni srednji soli ali po gimnaziji ti programi so danes v svetu med vodecimi in najaktualnejsimi oblikami poklicnega izobrazevanja da bi zagotovili prehode je treba razviti programe ki bodo omogocali prehode med splosnim in poklicnim izobrazevanjem prehodnost do visokosolskega izobrazevanja tistim ki koncajo dolocene stopnje poklicnega izobrazevanja pridobitev formalne poklicne izobrazbe po koncani splosnoizobrazevalni srednji soli ad enotna zakonska ureditev poklicnega izobrazevanja glede na specificnosti poklicnega izobrazevanja razlicni evropski sistemi praviloma urejajo to podrocje s posebno zakonodajo in ne v sklopu zakonov o srednjem solstvu ali univerzi kot je to pri nas taka ureditev odpravlja vrsto nesmislov ki sicer nastajajo v primeru ko se vse oblike poosnovnega izobrazevanja obravnavajo po enakih merilih in tudi oznacujejo z isto stopnjo izobrazbe npr skrajsani programi in gimnazijski programi omogocajo pridobiti srednjo izobrazbo v tej tocki je nas sistem izobrazbenih stopenj neprimerljiv z ureditvami ki veljajo v stevilnih evropskih drzavah zakonska ureditev poklicnega izobrazevanja naj ne ostaja le v okvirih solske zakonodaje pac pa se morajo v urejanje vkljuciti tudi drugi resorji saj je treba urediti tudi delovnopravne in financne vidike zagotoviti moznosti za usklajevanje pri programski strukturi in urediti vprasanja pristojnosti za zakonodajno sistemsko ureditev poklicnega izobrazevanja je treba pripraviti poseben zakon o poklicnem izobrazevanju ki ureja izobrazevanje za pridobitev poklica na vseh izobrazbenih stopnjah nadaljevalno izobrazevanje daje podlago za ureditev izpitnega sistema in podobno na podlagi enotnega sistemskega zakona o poklicnem izobrazevanju razviti tudi podzakonske akte katerih nosilci so razlicni partnerji na podrocju poklicnega izobrazevanja ad zagotovitev enotnega razvojnega in strokovnega centra za poklicno izobrazevanje za razvoj poklicnega izobrazevanja in njegovo urejanje skrbijo pri nas razlicne institucije med njimi zavod rs za solstvo in sport zavod za zaposlovanje andragoski center strokovna in poklicna zdruzenja strokovni svet in po potrebi se nekatere druge ustanove resitve v svetu kazejo da so v vecini drzav posebne institucije ki se ukvarjajo z razvojem in organizacijo strokovnega dela za podrocje poklicnega izobrazevanja tako po vsebinski kot tudi po formalni plati le te zagotavljajo tudi sodelovanje in usklajevanje socialnih partnerjev pri urejanju poklicnega izobrazevanja kar je tudi pomemben razlog da niso del tistih institucij ki sicer skrbijo za strokovni razvoj solstva poklicno izobrazevanje je tako razvejano in specificno da zahteva drugacen razvoj in pogoje zanj kot to velja za drug del solskega sistema pri njem sodelujejo tudi drugi ne le splosni solski interesi zakonitosti njegovega razvoja pa so drugacne kot zakonitosti razvoja splosnoizobrazevalnih sol ali univerze solstvo je zato le eno od podrocij ki uravnavajo razvoj poklicnega izobrazevanja zato je organizacija upravno razvojnih dejavnosti v tem izobrazevanju drugacna da bi lahko postavili temelje za ustreznejsi razvoj poklicnega izobrazevanja je treba ustanoviti ustrezen republiski center za strokovno urejanje in razvoj poklicnega izobrazevanja v zakonu o poklicnem izobrazevanju dolociti pristojnosti naloge in odgovornosti paritetno sestavljenega sveta za poklicno izobrazevanje pri vladi republike slovenije ki bo odlocal o programskih in izvedbenih vprasanjih poklicnega izobrazevanja v celi njegovi vertikali cilji cilji sprememb v sistemu poklicnega izobrazevanja izhajajo iz splosnih izhodisc in nacel rezultatov primerjalnih analiz in stanja na tem podrocju izobrazevanja veliko konkretnih ciljev ki izhajajo iz posameznih nacel je bilo ob razclenitvi teh navedenih zato v nadaljevanju opisujemo le globalne cilje sprememb v sistemu poklicnega izobrazevanja in njegovih sestavnih delov temeljni cilji so sistem poklicnega izobrazevanja se mora prilagoditi razmeram v trznem gospodarstvu postati mora evropsko primerljiv in to tako po standardih kot tudi po nacinu urejanja in odlocanja znotraj sistema in njegovih delov potreben je razvoj socialnega partnerstva pri odlocanju in koncipiranju ter pri delitvi odgovornosti v celotni vertikali poklicnega izobrazevanja vsem mladim in ze zaposlenim in nezaposlenim odraslim mora biti omogoceno da si pridobijo temeljno poklicno izobrazbo z moznostjo njene nadgradnje na vseh stopnjah in nivojih zahtevnosti zato je treba razviti ustrezne programe in razsiriti obveznost izobrazevanja tudi po koncani osnovni soli omogociti je potrebno oblikovanje razvejanega sistema z ustreznimi alternativnimi potmi sistem poklicnega izobrazevanja bo omogocal moznost pridobivanja formalne poklicne izobrazbe z izpiti po enotnih merilih tako bo zagotovljena ustrezna raven znanj in mocno povecana moznost izobrazevanja zlasti za odrasle sistem omogoca pridobiti temeljno poklicno izobrazbo tudi tistim ki niso uspesno koncali osnovne sole to ne morejo biti programi ki bi vodili v slepo ulico pac pa jim morajo omogociti nadaljevanje izobrazbe programi poklicnega izobrazevanja morajo slediti razvoju poklicnih podrocij in strukturi kvalifikacij tako po splosnostrokovni kot po prakticni plati srednji poklicni soli naj se zagotovi nadgradnja z visjo poklicno in visjo strokovno solo kar bo omogocalo zadovoljevanje vse vecjih potreb po znanju tako v proizvodnji kot v storitvenih dejavnostih in s tem prilagoditev izobrazevalnega sistema potrebam dela s proznostjo sistema naj se zagotovi prehodnost tako v sistemu poklicnega izobrazevanja kot tudi med splosnim in poklicnim izobrazevanjem to je utemeljeno s potrebo po prehajanju znotraj poklicnih podrocij in med njimi kot tudi s povecevanjem potreb po splosnih znanjih na poklicnem podrocju enotna zakonska ureditev ki naj doloca robne pogoje in pusca odprto pedagosko doktrino je cilj katerega udejanjanje omogoca pestrost programov in pridobivanja znanja hkrati pa sistem ohranja pregleden in urejen ohranja naj se povezava med tistim delom poklicnega izobrazevanja ki daje formalno izobrazbo in drugim poklicnim izobrazevanjem in sicer s stalnim medsebojnim povezovanjem in usklajevanjem cilj je zato ustanoviti enoten razvojni center za poklicno izobrazevanje ki bo vkljuceval tako solski kot nesolski del in skrbel za njuno medsebojno oplajanje predlagane resitve opisana izhodisca nacela in cilji so osnova za predlagan sistem poklicnega izobrazevanja ki ureja pridobivanje poklicne izobrazbe na vseh stopnjah izobrazevanja in nivojih zahtevnosti sistem je prikazan s shemo predvidenega izobrazevalnega sistema v sloveniji v nadaljevanju so opisani programi poklicnega in strokovnega izobrazevanja medtem ko je bil splosni del na srednji stopnji predmet obravnave v prvem delu shema je prilozena splosne znacilnosti sistema iz sheme je razvidno da je poklicno izobrazevanje razvito kot izobrazevalna vertikala na srednji posrednji visji in alternativno tudi visoki stopnji jedro te vertikale tvorita srednja strokovna in tehnicna sola ter poklicna sola ki se nadgrajuje s tremi izobrazevalnimi moznostmi z nadaljevanjem poklicnega izobrazevanja in hkratno pripravo na zunanji zakljucni izpit varianta poklicno maturo sistem kar omogoca vkljucitev v postsrednje poklicno izobrazevanje z vkljucitvijo v postsrednje poklicno izobrazevanje visje poklicne oz strokovne sole tudi po stiri ali petletni poklicni soli z vkljucitvijo v mojstrski program oziroma v nadaljevalne programe kot so poslovodski delovodski in razlicni programi specializacij glede prehodov na univerzo v visoke in visje sole izhaja shema iz predpostavke da se ta prehod uvaja na podlagi mature in zakljucnega izpita po stiriletni strokovni in tehnicni soli ali po sistemu splosna matura ki daje univerzalno visokosolsko zrelost strokovna ali tehniska matura ki omogoca nadaljevanje izobrazevanja na visokih strokovnih solah visjih strokovnih in poklicnih solah pa tudi posameznih smereh univerzitetnih programov zakljucni izpit ki pomeni hkrati pridobitev poklica in pravico do nadaljevanja izobrazevanja na istem podrocju ali v isti stroki na visji poklicni ali visji strokovni soli lahko pa tudi na visoki strokovni soli ce tako doloca program shema razen nekaj izjem ne prikazuje posebej programov ki bi bili namenjeni temeljnemu poklicnemu izobrazevanju odraslih le to bo imelo razlicne organizacijske oblike ohranjalo pa bo isto strukturo z vsemi vertikalnimi in horizontalnimi povezavami enakovrednost bo omogocal izpitni sistem ki bo zagotavljal predpisane standarde kot je bilo ze omenjeno v celotni vertikali za vse stopnje obstaja moznost dokazovanja znanja z opravljanjem izpitov menimo da ne bi bilo prav ce bi v shemo vrisali posebne programe ki bi na te izpite pripravljali saj bi s tem dolocili in posolali izobrazevanje odraslih seveda pa je prvi pogoj da se lahko vzpostavi ustrezen izpitni sistem jasno dolocena struktura poklicnega izobrazevanja in doloceni standardi za posamezne poklicne stopnje to pa ne izkljucuje moznosti da se razvijejo posebne institucionalne oblike oziroma stalne oblike priprave na dolocene izpite ali serije izpitov ki bodo pripeljali do formalno priznane poklicne izobrazbe tistega dela izobrazevanja odraslih ki ne sodi v podrocje formalnega izobrazevanja in ki torej ne omogoca pridobiti splosno veljavne poklicne stopnje oziroma poklicne izobrazbe ne urejajo predpisi solstva pac pa ostaja bolj ali manj v domeni sfere dela sindikatov delodajalcev in posameznikov pri tem mislimo na tako imenovani certifikatni sistem ki omogoca da posameznik dokazuje svojo usposobljenost za delo in dobi ustrezno listino na podlagi katere lahko tako delo opravlja te listine so lahko javno priznane vendar le v skladu z zakonsko ureditvijo znotraj delovnih razmerij oziroma imajo omejeno veljavnost na podlagi podzakonskih aktov in kolektivnih pogodb razmerja med takimi certifikati oziroma njihovim priznavanjem in formalnim sistemom se urejajo v predlaganem centru za poklicno izobrazevanje zaradi tega ta del sistema poklicnega izobrazevanja ni vrisan v shemo in tudi ni predmet nase obravnave opis stopenj in elementov sistema poklicnega izobrazevanja pripravljalni razred v okviru leta namenjen je vsem ki so izpolnili osnovnosolsko obveznost vendar niso uspesno koncali osnovne sole trajal naj bi eno leto temeljil bi na standardu razreda osnovne sole vpis vanj pa bi bil prost ta razred ne bi bil enakovreden koncani osnovni soli ali kateremu od njenih razredov njegov cilj je poglobiti znanja iz tistih splosnoizobrazevalnih predmetov ki so pomembni za nadaljevanje izobrazevanja omogocal bi vkljucitev v eno ali dveletno nizjo poklicno solo glej tocko in skupaj s tem izobrazevanjem dajal ucencem glede nadaljnjega poklicnega izobrazevanja najmanj take pravice kot izhajajo iz koncane osnovne sole namen takega razreda je tudi zmanjsati posledice velikega osipa v osnovni soli ki je tudi sicer znacilnost tistih tipov osnovnih sol ki ne poznajo zunanje ali mocno razvite notranje diferenciacije tak poseben razred predlagamo se zlasti v povezavi z morebitnim podaljsanjem obveznosti izobrazevanja cez trajanje osnovne sole druge funkcije leta so pojasnjene v delu ki obravnava predlog za leto v sklopu o osnovni soli pripravljalni razred bi lahko izvajale vse organizacije ki so verificirane za izvajanje programov poklicnega izobrazevanja vendar ostaja razred predpoklicnega izobrazevanja sestavni del sistema poklicnega izobrazevanja alternativna moznost za tak pripravljalni razred je tudi vkljucevanje njegovih vsebin v programe opisane pod tocko vendar bi bilo treba v tem primeru na tem nivoju razviti posebne programe tako po vsebini kot po trajanju za tiste ki so osnovno solo koncali uspesno in za tiste ki je niso s tem bi delno nadomestili nedokoncano osnovno solo taki programi pa bi bili privlacni tudi za odrasle ki niso koncali osnovne sole in so brez temeljne poklicne izobrazbe nizja poklicna sola programi izobrazevanja ozkih poklicnih profilov gre za praviloma dvoletno poklicno izobrazevanje ki daje zakljuceno poklicno izobrazbo ozkega profila nizjo poklicno izobrazbo to izobrazevanje se lahko izvaja v podjetjih oziroma zavodih seveda tudi poklicnih solah ki morajo biti za to dejavnost verificirani skupaj s pripravljalnim razredom je ta moznost vrisana kot varianta i standarde sprejema svet za poklicno izobrazevanje programe sprejema svet za poklicno izobrazevanje ali izvajalci v soglasju s svetom za poklicno izobrazevanje v program se lahko vkljuci kdor je koncal pripravljalni razred ali osnovno solo in ima sklenjeno pogodbo o izobrazevanju ki doloca status ucenca vajenca v podjetju alterantivno ucno razmerje ucno delovno razmerje vajensko razmerje itd po koncanem izobrazevanju lahko ucenci nadaljujejo izobrazevanje po programih za izobrazevanje sirokih poklicnih profilov srednjo poklicno izobrazbo glej tocki in pri cemer se lahko ti glede na sorodnost prakticnega pouka in usposabljanja ustrezno skrajsajo in prilagodijo v te programe se lahko vkljucujejo tudi ucenci ki niso koncali osnovne sole in to brez pripravljalnega razreda v tem primeru je treba posebej urediti status ucencev in posebej dolociti programe za splosnoizobrazevalni del njihovega poklicnega izobrazevanja ne zdi pa se nam upraviceno in pedagosko utemeljeno da bi v enake programe nizjega poklicnega izobrazevanja vkljucevali ucence ki so uspesno koncali osnovno solo in tiste ki je niso saj se s tem postavi pod vprasaj pomen in vrednost osnovnosolskega spricevala in funkcije osnovne sole ki zagotavlja minimalni nacionalni standard splosnih znanj srednja poklicna sola poklicno izobrazevanje za siroke poklicne profile izvajajo srednje poklicne sole ki omogocajo pridobitev srednje poklicne izobrazbe vanje se lahko vpise kdor je koncal osnovno solo ali nizjo poklicno solo izobrazevanje traja praviloma tri lahko pa tudi tri leta in pol ce tako zahteva program program se lahko ustrezno skrajsa za tiste ki so koncali nizjo poklicno solo izobrazevanje za dolocen poklic lahko poteka v obliki periodicne organizacije v obliki celoletne organizacije v obeh oblikah izobrazevanje v periodicni organizaciji s posebnim statusom ucencev v podjetju ki je se najblizji iz nase tradicije znanemu statusu vajenca poznajo v taki ali drugacni obliki vsi sistemi poklicnega izobrazevanja v drzavah evropske unije v nekaterih je to prevladujoca oblika npr nemcija v drugih pa je vajenstvo alternativna pot poklicnega izobrazevanja npr danska francija razsirjena predvsem na nekaterih poklicnih podrocjih in v storitvenih dejavnostih izobrazevanje v periodicni organizaciji ima naslednje znacilnosti za vpis morajo ucenci poleg splosnih pogojev imeti z ucno pogodbo zagotovljeno ucno delovno mesto s cimer dobijo status vajenca pravice in odgovornosti vajencev med prakticnim delom urejajo posebni predpisi s podrocja dela za izvedbo izobrazevanja sta odgovorna sola in podjetje obrtnik zavod v katerem poteka prakticni del izobrazevanja program sprejema svet za poklicno izobrazevanje alternativa program prakticnega dela sprejemajo gz ali poklicna zdruzenja v soglasju s svetom za poklicno izobrazevanje izobrazevanje v periodicni organizaciji za isti poklic lahko traja praviloma najvec pol leta dlje kot celoletno izobrazevanje izobrazevanje v periodicni organizaciji se konca s posebnim izpitom pred komisijo v kateri so tudi zunanji clani izobrazevanje v celoletni organizaciji je pot do pridobitve izobrazbe ki jo pozna dosedanji sistem poklicnega izobrazevanja pri nas primerno je zlasti za tiste poklice in poklicne skupine ki zahtevajo vec teoreticnega znanja in pridobivanje prakticnih znanj in spretnosti s posebno didaktizirano opremo v ucnih delavnicah in laboratorijih vecina evropskih sistemov pozna poleg tehnicne gimnazije in programov izobrazevanja s periodicno organizacijo tudi tako obliko izobrazevanja izobrazevanje v celoletni organizaciji ima naslednje znacilnosti za izobrazevalni proces je v celoti odgovorna sola kar pomeni da mora ucencem zagotoviti tudi moznosti za prakticni del izobrazevanja ne glede na to ali ga izvaja sama ali v sodelovanju z ustreznimi podjetji pravice in obveznosti ucencev med morebitnim prakticnim izobrazevanjem v podjetju se dolocajo s pogodbo o izobrazevanju ki jo sklenejo sola podjetje in ucenec na podlagi predpisov s podrocja solstva program izobrazevanja sprejema svet za poklicno izobrazevanje programi izobrazevanja ki trajajo stiri leta se praviloma zakljucijo s poklicno maturo ki se opravlja pod zunanjim nadzorom lahko pa tudi s posebnim izpitom pred zunanjo komisijo programi ki trajajo tri leta se koncajo s posebnim izpitom pred komisijo v kateri so tudi zunanji clani koncano izobrazevanje ne glede na obliko omogoca da ucenci nadaljujejo izobrazevanje v mojstrskih solah in nadaljevalnih programih v dvoletnih programih poklicno tehnicnega izobrazevanja poklicno tehniska sola izvaja programe dvoletnega izobrazevanja ki so nadgradnja triletni ali stiriletni srednji poklicni soli in so namenjeni pripravi na zunanji zakljucni izpit poklicno maturo in doseganju visje prakticne zlasti pa teoreticne ravni poklicne izobrazbe poklicno tehniska sola omogoca absolventom srednjih poklicnih sol dostop do najvisjih stopenj poklicnega izobrazevanja taka oblika je uveljavljena v drzavah ki imajo razvito kakovostno poklicno izobrazevanje uveljavila pa se je zato ker povecuje privlacnost temeljnega poklicnega izobrazevanja ki s tem ne vodi vec v slepo ulico kar privablja v poklicno izobrazevanje sirsi spekter mladine poklicno tehniska sola je lahko neposredno prikljucena srednji poklicni soli in se razvije kot enoten petletni program s cimer pa se izgubljajo omenjene prednosti sistema oziroma ce traja npr zaradi periodicne organizacije temeljno poklicno izobrazevanje leta sola se praviloma zakljuci s posebnim zakljucnim izpitom pred zunanjo komisijo srednja strokovna in tehnicna sola v ta sklop sodi izobrazevanje za pridobitev srednje strokovne izobrazbe ki traja leta izjemoma tudi do let v srednjih tehnicnih ali srednjih strokovnih solah zadnje so zlasti s podrocja druzbenih dejavnosti in so namenjeni izobrazevanju za poklice ki ze doslej niso imeli narave poklica tehnika npr medicinska sestra racunovodja administrator in podobno izobrazevanje se zakljuci z zunanjim zakljucnim izpitom poklicno maturo in daje strokovno zaokrozeno poklicno izobrazbo ki omogoca zacetek dela omogoca pa tudi nadaljevanje izobrazevanja na visji poklicni in strokovni soli lahko pa tudi na visoki strokovni soli ustrezne smeri za opravljanje mature morajo absolventi te sole opraviti se t i abiturientski tecaj ki traja praviloma eno leto in pripravlja za doseganje maturitetnih standardov abiturientski tecaj je namenjen tudi odraslim ki zelijo organizirano pripravo na maturo mojstrska sola in nadaljevalni programi poklicnega izobrazevanja gre za programe izobrazevanja ki so nadgradnja izobrazevanja na srednji poklicni soli ali poklicnem tecaju in se lahko vanje vkljucujejo vsi ki so pridobili poklic sirokega profila srednjo poklicno izobrazbo praviloma morajo imeti tudi delovno prakso mojstrska sola omogoca usposobitev za naziv mojstra in je namenjena predvsem izpopolnitvi prakticnih znanj hkrati pa usposablja tudi za dela v pripravi organizaciji in nadzoru delovnega procesa z dopolnilno pridobitvijo pedagosko andragoske izobrazbe alternativa pedagosko andragoska izobrazba naj bo vkljucena v mojstrski program se mojster usposobi za vodenje prakticnega pouka in prakticnega dela srednjega in nizjega poklicnega izobrazevanja izobrazevanje traja eno ali dve leti in je namenjeno odraslim kar pomeni da poteka v oblikah ki so znacilne za izobrazevanje odraslih zakljuci se z mojstrskim izpitom njegova glavna funkcija je prav priprava na ta izpit nadaljevalni programi poklicnega izobrazevanja obsegajo razlicne oblike nadgrajevanja srednje poklicne sole kot so programi za delovodje poslovodje in razlicne oblike poklicnih specializacij torej vse oblike nadaljevalnega poklicnega izobrazevanja ki vodijo do visje kvalifikacijske ravni in ki trajajo vsaj pol leta programe v obeh primerih sprejema svet za poklicno izobrazevanje za dokoncanje programa je treba opraviti izpit pred eksterno komisijo odprto ostaja vprasanje prehoda iz teh programov zlasti mojstrskega in delovodskega na visje poklicne sole prehod je mogoc le ce kandidat opravi se posebne diferencialne izpite za katere bi se pripravljal na posebnih pripravljalnih tecajih ki bi upostevali ze pridobljeno znanje v mojstrskih programih oziroma programih nadaljevalnega izobrazevanja take tecaje bi bilo mozno organizirati tudi za tiste ki so koncali srednjo poklicno solo in imajo vecletno prakso ter so absolvirali posamezne programe nadaljevalnega izobrazevanja ali ustrezne enakovredne programe znotraj morebitnega certifikatnega sistema poklicni tecaj omogoca pridobitev poklica absolventom gimnazij in splosnih srednjih sol posebej tudi takim ki niso opravili ali ne zelijo opravljati mature trajajo razlicno dolgo vendar najmanj pol leta poudarek je predvsem na pridobivanju prakticnih znanj primeren je zlasti za poklice pri katerih je potrebna visja raven splosne izobrazbe in razgledanosti izvajajo jih srednje poklicne ali srednje strokovne sole in druge za to verificirane organizacije programe sprejema svet za poklicno izobrazevanje organizirani so lahko s strnjeno ali periodicno organizacijo pouka kar ustrezno doloca tudi vpisne pogoje in status ucencev po koncanem poklicnem tecaju ki se konca z izpitom pred zunanjo komisijo lahko absolventi nadaljujejo izobrazevanje v mojstrskih solah in nadaljevalnih programih ali opravljajo poklicno maturo ti tecaji so se posebej primerni tudi za odrasle saj zaradi svoje narave in namena omogocajo fleksibilnost v organizaciji in ustrezni izpitni rezim izraz poklicni tecaj ni najprimernejsi saj gre vendarle za daljse izobrazevanje ki ni le tecajniske narave a ga bomo kljub temu obdrzali kot strokovni izraz visje poklicne oz visje strokovne sole so sole ki jih lahko primerjamo evropskimi solami na ravni obratnega inzenirja visjega tehnika in nekaterih drugih poklicev v administraciji zdravstvu ter vzgoji in izobrazevanju npr berufsakademie v posameznih dezelah v nemciji ali programi za diplomo visjega tehnika bts ali dut v franciji vir structures jallade visje strokovne in poklicne sole trajajo dve leti in niso visokosolske ustanove niso omejene le na tehnicne poklice omogocajo pa poglobljen studij dolocenega poklicnega podrocja na vseh podrocjih dela pogoj za vpis je opravljen zakljucni zunanji izpit ali drug tip ustrezne mature glede na naravo profila diplomanta pa se lahko predpisejo tudi delovne izkusnje izobrazevanje je celoletno redno ali ob delu udelezenci pa imajo status studenta visje sole programe sprejema svet za poklicno izobrazevanje varianta v soglasju s solo ki program izvaja ni dileme da je smotrno razvijati ob univerzi in visokih solah se dodatne visje poklicne oz strokovne sole ce se zgledujemo po tujih sistemih je jasno da so take sole integralni del sistemov poklicnega izobrazevanja in obstajajo mimo univerz za to govori vec razlogov najpomembnejsi pa je gotovo ta da so programi teh sol naravnani izrazito prakticno in jih ne ocenjuje svet za visoko solstvo s svojimi merili izvajalcem tudi ni potreben habilitacijski postopek kot ga zahteva visoko solstvo prav tako pa so tudi programi zaradi prakticne naravnanosti in namembnosti sol odvisni predvsem od aktualnih potreb dela in ne sledijo logiki in potrebam razvoja znanosti po analizi ministrstva za sostvo in sport preko dijakov srednjih strokovnih in tehniskih sol izraza zelji po nadaljevanju solanja na dveletni visji soli gl pogl o visokem solstvu tabela temeljni pogoji uvajanja sprememb v sistemu poklicnega izobrazevanja osnovna zahteva in pogoj za uvajanje sprememb je da so te postopne in da ne rusijo ze dosezene ravni najprej je treba resevati tista vprasanja sistemske ureditve ki ovirajo sedanji razvoj v praksi to pa ne bi bilo smiselno prej preden se ne sprejme celoten koncept razvoja poklicnega izobrazevanja v sloveniji zato je prav to prednostna naloga svet za poklicno izobrazevanje naj prevzema pobudo za nadaljnji konceptualni in sistemski razvoj ob tem pa naj razmislja o pobudi za ustanovitev republiskega centra oziroma instituta za poklicno izobrazevanje v vmesnem obdobju je treba s koordinacijo dejavnosti razlicnih javnih zavodov ki se ukvarjajo s poklicnim izobrazevanjem doseci da bodo opravljene naloge v zvezi z uvajanjem novega sistema mislimo zlasti na dolocanje standardov znanj izpitnih rezimov ter uvajanja razvijanja in spremljanja modelov poklicnega izobrazevanja urediti je treba zakonodajne in pravne vidike poklicnega izobrazevanja zlasti njegovega financiranja delitve pristojnosti in odgovornosti vzpostavljanja moznosti za uveljavljanje socialnega partnerstva dolocanja pravic in dolznosti udelezencev ter dolocanja pogojev za izvajanje predvidene naloge in razvojni projekti da bi lahko s kar najmanjsim tveganjem zaceli uvajati spremembe v sistemu poklicnega izobrazevanja in s tem zadostili nacelu postopnosti prehajanja in premisljenosti predlaganih resitev je treba izvesti nekaj razvojnih projektov deseto leto obveznega ali fakultativnega izobrazevanja kot je predlagano v koncepciji je treba natancneje opredeliti s tem da se razclenijo moznosti razvijejo programi in dolocijo minimalni pogoji to velja posebej za tisto skupino otrok ki sklepa ucne pogodbe ali se usmerja v najmanj zahtevne programe poklicnega izobrazevanja se pravi v nizje poklicne sole in ki ni uspesno koncala osnovne sole iz te skupine prihajajo potencialno dolgotrajno brezposelni in funkcionalno pa tudi alfabetsko nepismeni pripraviti je treba minimalne splosnoizobrazevalne standarde za vse predvidene nivoje in tipe poklicnega izobrazevanja ti predstavljajo osnovo za razvoj programov in so pomembni zlasti za primere ko pridobivanje izobrazbe ne poteka po klasicni solski poti brez njih ni mogoce razviti ustreznega izpitnega sistema ki je pogoj za uspesen razvoj izobrazevanja odraslih natancneje je treba dolociti in uzakoniti status ucencev v podjetjih in obratovalnicah ob uvajanju izobrazevanja po dualnem sistemu sedanje resitve so izhodisce ki ga bo treba zlasti z delovno zakonodajo in ob upostevanju interesa delojemalcev izpopolniti dolociti bo treba vstopne pogoje in prehode v sistemu poklicnega izobrazevanja zlasti med nizjo poklicno srednjo poklicno in srednjo strokovno solo urediti je treba moznosti in mehanizme prehajanja med splosnoizobrazevalnim gimnazijskim in poklicnim izobrazevanjem naloga za katero bo nosil posebno odgovornost svet za poklicno izobrazevanje je koordinacija predlaganje in sprejemanje programov poklicnega izobrazevanja na vseh stopnjah zahtevnosti za to je potrebna ustanovitev posebne strokovne ustanove ki bo pripravljala strokovne podlage za delo sveta se naprej je treba pripravljati in izobrazevati kadre za izvajanje poklicnega izobrazevanja posebno pozornost bo treba posvetiti kadrovskim zmoznostim podjetij in obratovalnic za izvajanje dela ucnega procesa oziroma prakticnega usposabljanja poseben problemski sklop je razvoj sistema izstopnih zakljucnih izpitov na razlicnih stopnjah poklicnega izobrazevanja posebej je treba razresiti probleme zunanjosti in delitve pristojnosti med razlicnimi subjekti vkljucenimi v proces poklicnega izobrazevanja pomembna novost ki se uvaja v sistem poklicnega izobrazevanja so tako imenovani poklicni tecaji kot programi ki dajejo zakljuceno poklicno izobrazbo po splosnoizobrazevalnih ali tehnicnih strokovnih gimnazijah te programe bo treba sele pripraviti poskusno uvajati in spremljati svet za poklicno izobrazevanje naj bi ta razvoj pospeseval in ga strokovno podpiral priprava zakljucnega izpita z elementi zunanjega preverjanja in dolocitev njegovega razmerja z maturo in z drugimi zakljucnimi izpiti je nujen pogoj ki zagotavlja kompatibilnost z evropskimi sistemi poklicnega izobrazevanja in omogoca postavitev celotne vertikale v poklicnem izobrazevanju kar je eno temeljnih nacel njegovega razvoja poseben razvoj in preobrazbo bodo morali doziveti razni nadaljevalni programi od mojstrskih instruktorskih in delovodskih do najrazlicnejsih oblik specializacij ki spreminjajo formalni izobrazbeni status absolventov poseben projekt bo potreben tudi za razvoj visjih strokovnih in poklicnih sol predlagana koncepcija predpostavlja tudi spremembe na podrocju financiranja poklicnega izobrazevanja ki so povezane z delitvijo odgovornosti in novo vlogo ki jo imajo druzbeni partnerji pri urejanju tega podrocja te spremembe je treba uvajati po zgledu razvitih drzav ob sodelovanju razlicnih resornih ministrstev posebej potreben je razvoj mehanizmov financnega stimuliranja podjetij za izobrazevanje poleg nastetih nalog ki se zavestno omejujejo le na tisti del sistema poklicnega izobrazevanja ki je zakonsko reguliran in daje formalno poklicno izobrazbo je se vrsta podrocij ki zadevajo poklicno izobrazevanje odraslih in jih je treba razvijati v sodelovanju s svetom oziroma komisijo za izobrazevanje odraslih navedli bomo le tri razmerje med certifikatnim sistemom ce in ko ga bomo razvili in sistemom poklicnega izobrazevanja ki ga bo urejal zakon o poklicnem izobrazevanju ki naceloma regulira pridobivanje formalne poklicne izobrazbe razvoj izpitnih centrov kjer bodo mladi in odrasli ob zagotovljenih standardih splosnih in strokovno poklicnih znanj in ob veljavnih enotnih merilih lahko verificirali poklicno izobrazbo na razlicnih stopnjah v tej zvezi je treba posebej organizirati pripravo na elemente eksternega zakljucnega izpita poklicne mature zunaj solskega sistema kakor tudi razlicne oblike priprave na splosno maturo za tiste ki bi se tja usmerjali iz programov poklicnega izobrazevanja sistem upraravljanja in financiranja sistem upravljanja in financiranja je razviden ze v opisu nacel in ciljev posebej pa se ob shemi in predlaganih resitvah na kratko povzemamo le spremembe glede na sedanji sistem ustanavlja se nov organ svet za poklicno izobrazevanje ki dobiva za podrocje poklicnega izobrazevanja tiste pristojnosti ki jih ima sedaj strokovni svet rs za vzgojo in izobrazevanje svet je paritetno sestavljen drzava delodajalci delojemalci in deluje pri vladi republike slovenije razvojno raziskovalno delo za podrocje poklicnega izobrazevanja se organizira v posebni instituciji pogojno zavodu za poklicno izobrazevanje le ta mora prerasti okvire zavoda rs za solstvo in sport kot organa ministrstva za solstvo in sport zavod bi v tem primeru deloval tudi v tistem delu poklicnega izobrazevanja ki ne daje formalne poklicne izobrazbe in tako usklajeval celotno podrocje poklicnega izobrazevanja splosnoizobrazevalni del poklicnega izobrazevanja standardi minimalni obseg itd ostaja v domeni organov ki bodo odgovarjali za splosnoizobrazevalni del srednjega izobrazevanja financiranje ostaja v solskoprogramskem delu nespremenjeno za prakticno izobrazevanje in usposabljanje pa se stroski krijejo iz razlicnih virov delodajalcev kadar ti sami prevzamejo izvedbeni del ucne pogodbe nadaljevalni programi in podobno financiranje razvojnoraziskovalnega in upravnega dela se porazdeli med delodajalce in drzavo ali pa se najdejo druge ustrezne sistemske resitve zadnji alinei predpostavljata ustrezno davcno politiko in druge oblike stimulacije delodajalcev in njihovih zdruzenj za neposredno vlaganje v izobrazevanje za iskanje teh resitev je nujna izdelava ustreznega koncepta v sodelovanju z drugimi ustreznimi ministrskimi resorji nastajanje zasnove poklicnega in strokovnega izobrazevanja zasnova poklicnega izobrazevanja je pricela nastajati ze leta neposredna pobuda zanjo je bila ekspertiza sistemska ureditev poklicnega izobrazevanja odraslih opravljena po narocilu ministrstva za solstvo in sport na oddelku za pedagogiko filozofske fakultete ekspertiza je pokazala potrebo po celotni zasnovi poklicnega izobrazevanja na pobudo slovenskega drustva pedagogov je bila oblikovana skupina strokovnjakov ki je pripravila separatna gradiva na osnovi katerih je nastal sintezni tekst ki je predstavljal osnovo za vseslovenski posvet z naslovom sistemsko urejanje poklicnega izobrazevanja ki sta ga poleg slovenskega drustva pedagogov organizirali se andragosko drustvo slovenije in ministrstvo za solstvo in sport skupina strokovnjakov je bila sestavljena tako da so bili v njej predstavniki vseh socialnih partnerjev in s tem nosilci razlicnih interesov na podrocju poklicnega izobrazevanja anton lampic in janja meglic iz obrtne zbornice slovenije dr marko gliha in janez kapun iz gospodarske zbornice slovenije vladimir tkalec kot predstavnik sindikata martina djokic iz ministrstva rs za delo druzino in socialne zadeve veronika slander in irena komac iz zavoda rs za solstvo in sport mag angela ivancic iz andragoskega centra slovenije tine kopac iz skupnosti izobrazevalnih centrov alfonz vreznik iz srednje kovinarske sole maribor in franci pivec iz univerze v mariboru sintezni tekst sta na podlagi pripravljenih gradiv ki so strokovno pokrivala razlicne vidike in upostevala razlicne interese na podrocju poklicnega izobrazevanja pripravila dr z medves in dr j mursak iz oddelka za pedagogiko ff v ljubljani vsa gradiva in sintezni teksti so objavljeni v zborniku posveta ki je bil in novembra v poljcah se je udelezilo preko strokovnjakov in predstavnikov obrtne in gospodarske zbornice sindikatov ministrstva rs za delo druzino in socialne zadeve zavoda rs za zaposlovanje zavoda rs za solstvo in sport andragoskega centra svetovalnega centra srednjih sol univerz in druge strokovne javnosti sklepi posveta ki so objavljeni v posebni publikaciji so z dolocenimi dopolnitvami potrdili predlozena temeljna konceptualna izhodisca v obdobju ki je sledilo je bilo organiziranih vec strokovnih srecanj ki so dopolnjevala zasnove omenimo naj le posvet gospodarske zbornice slovenije spomladi razpravo na ustanovni seji sveta za poklicno izobrazevanje istega leta posvet slovenskega drustva pedagogov maja kakor tudi veliko odmevov v strokovnem tisku vec predlogov ki jih ponuja koncepcija se v taki ali drugacni obliki ze uresnicuje s cimer se preverjajo predlagane resitve ze v tej razvojni fazi tako ze deluje svet za poklicno izobrazevanje uvajajo se modificirani programi izobrazevanja za potrebe obrti uvaja se dvoletna nadgradnja triletne poklicne sole pripravljajo se mojstrski izpiti in podobno na posvetu sprejeta zasnova intenzivno dogajanje v praksi poklicnega in strokovnega izobrazevanja kriticne in dopolnjujoce pripombe ter strokovne razprave so omogocile da sta dr janko mursak in dr zdenko medves oblikovala pricujoco zasnovo poklicnega izobrazevanja ki je razen redkih izjem dobila konsenzualno podporo zainteresirane slovenske javnosti literatura temeljni in dodatni viri temeljni vir za pricujoco koncepcijo je zlasti prvo poglavje z naslovom sintezno gradivo zbornika sistemsko urejanje poklicnega izobrazevanja ur z medves in j mursak sdp ads mss ljubljana poljce upostevani so bili tudi sklepi posveta izdani v brosuri sistemsko urejanje poklicnega izobrazevanja zakljucki posveta sdp ads mss ljubljana poljce sirsa osnova za nastanek koncepcije poklicnega in strokovnega izobrazevanja je celoten sklop neobjavljenih gradiv za posamezna strokovna srecanja in posvete v organizaciji gzs ozs sic ads in tudi delo medves z mursak j poklicno izobrazevanje problemi in perspektive sdp ff znanstveni institut ljubljana dodatna literatura ki utemeljuje posamezne resitve pa je se zlasti naslednja bschriebung der berufsbildungssysteme in den mitgleidstaaten der europäischen gemeinschaft cedefop berlin collins h european vocational education systems kogan london combes marie christine l'apprentisage en france cereq pariz commision memorandum on vocational training in the european community in the 's washington d j ur education industry technology pergamon press european colloquium on education training and employement general report poitiers april fichtes pratiques de la formation continue centre info pariz cambon c butor p la bataille de l'apprentisage descartes pariz convention sur l'enseignement technique et professionnel unesco pariz dubar c la socialisation construction des identitzs sociales et professionnelles a colin pariz educating americans for the st century a report to the american people and the national science board washington facharbeiter im lichte unterschiedlicher klassifikationsysteme in den mitgleidstaaten der eg cedefop berlin fÜhr ch schulen und hochschulen in der bundesrepublik deutschland inter nationes bonn izibrazevanje v sloveniji za stoletje zavod rs za solstvo ljubljana izobrazevanje v sloveniji za stoletje izobrazevanje odraslih zavod rs za solstvo ljubljana jallade j p École de la deuxieme chance deuxieme chance de l'école commissariat général du plan pariz leclerq j m rault c les systemes éducatifs en europe la documentation française pariz lipuzic b izobrazevalni trendi v zahodni evropi educo nova gorica medves z uvajanje novosti v amerisko solstvo v sodobna pedagogika st medves z mursak j sistemska ureditev poklicnega izobrazevanja odraslih ekspertiza ministrstvo za solstvo in sport ljubljana offee c berufsbildungsreform eine fallstudie cber reformpolitik suhrkamp verlag frankfurt m purgand w trend und typen der beruflichen bildung in westlichen industriestaaten v vergleichende pädagogik primerjalne raziskave srednjega izobrazevanja ur zdenko medves ff ljubljana systÉme de formation professionnelle dans les pays membres de la communauté européenne Études comparatives cedefop berlin sistemsko urejanje izobrazevanja odraslih pi izobrazevanje odraslih ljubljana structures and initial training systems in the member states of the ec eurydice and cedefop luksemburg une formation pour tous la documentation française pariz lauglo j lillis k ur vocationalizing education an international perspective pergamon press london world education report unesco