napis gif bytes naslov jpg bytes zgod jpg bytes razvoj parnih strojev je navrgel vprasanja katerih resitev je pripeljala do enega izmed osnovnih zakonov fizike to je entropijski zakon ali drugi zakon termodinamike pri tem so si pridobili velike zasluge trije mozje od katerih je bil prvi inzenir druga dva pa fizika carnot jpg bytes sadi carnot do si je zamislil idealni toplotni stroj ki ima toplotni rezervoar z visjo temperaturo in toplotni rezervoar z nizjo temperaturo stroj deluje periodicno se pravi da ponavlja krozno spremembo carnot je pribil da je mogoce gibalno moc dobiti samo ce ustvarimo temperaturno razliko carnot je vedel da perpetuum mobile druge vrste ni izvedljiv slutil pa je da se energija v kroznem procesu ohranja morda bo temu kdo ugovarjal ces da je perpetuum mobile sicer dokazano neizvedljiv za mehanicne ucinke in da morda ni neizvedljiv ce uporabimo ucinke toplote ali elektrike toda ali si lahko za pojave toplote in elektrike zamislimo kak drug vzrok kot katero koli gibanje teles in ali ne veljajoza gibanje teh teles tudi zakoni mehanike ali ne vemo a posteriori da so vsi poskusi da bi s poljubnimi sredstvi uresnicili perpetuum mobile ostali neuspesni nikoli ne pridemo do tega da bi izdelali pravi perpetuum mobile torej gibanje ki bi se nenehno nadaljevalo ne da bi se spremenila uporabljena telesa s carnot razmisljanje najprej je carnot mislil da je toplota snov a je to misel kasneje opustil in sprejel misel da gre za gibanje in da je mogoce toploto spremeniti v delo in delo v toploto predlagal je celo poskuse ki jih je kasneje izvedel joule ne da bi vedel za njegove predloge toplota je preprosto gibalna moc ali bolje gibanje ki je spremenilo obliko kjerkoli unicimo gibalno moc ob tem nastane toplota ki je po kolicini natanko sorazmerna uniceni kolicini gibalne moci obratno kjerkoli unicimo toploto nastane gibalna moc carnot je prerasel misel o toploti kot snovi vendar te neobjavljene misli niso vplivale na nadaljnji razvoj razmisljanje ki so ga drugi sodobniki komaj opazili je uporabil kot izhodisce za svoje raziskovanje inzenir benoit paul emil clapeyron do leta je na podlagi carnotovih pripomb o izotermnih spremembah podrobno obdelal krozne spremembe s plini in zapisal zanje enacbe podobne danasnjim in jih ponazoril z risbami tudi podobnim danasnjim diagramom p v za clapeyrona je bila sicer toplota snov ki se ohrani vendar je njegovo delo obrnilo pozornost rudolfa clausiusa do na carnotovo delo clausius jpg bytes rudolf clausius clausius je carnotovo spoznanje zdruzil s spoznanjem da je mogoce toploto spremeniti v delo clausius je ugotovil da toplota in delo nista termodinamicni kolicini ali enolicni funkciji stanja ampak da sta odvisni od vmesnih stanj preko katerih poteka prehod iz zacetnega stanja v koncno stanje za razliko od njiju je notranja energija termodinamicna kolicina ali enolicna funkcija stanja in je njena sprememba odvisna le od koncnega in zacetnega stanja izpeljal je razliko specificnih toplot za idealni plin poudaril je da to nasprotuje ohranitvi toplote in izracunal mehanicni ekvivalent toplote laplaceov racun za spremembo pri kateri idealni plin z okolico ne izmenja toplote je postavil na trdno osnovo carnotovi trditvi o najvecjem delu ki ga lahko odda idealni toplotni stroj je dal drugacno obliko vprasal se je kaj bi se primerilo ce bi toplotni stroj oddal vec dela kot idealni toplotni stroj ki deluje med enakima temperaturama in ki prejme enako toploto to pomeni da bi namisljeni stroj oddal enako delo ko bi prejel manj toplote ce bi potem namisljeni stroj zvezali z obrnjenim idealnim strojem bi lahko prenesli poljubno kolicino toplote s hladnega telesa na toplejse telo a to nasprotuje splosni izkusnji s toploto ki vedno kaze teznjo da izravna obstojece temperaturne razlike s tem da preide s toplejsega telesa na hladnejse telo clausius je ugotovil da je notranja energija termodinamicna spremenljivka in da je njena sprememba pri krozni spremembi enaka nic po termodinamicni navadi stejemo dovedeno toploto pozitivno a odvedeno negativno stroj prejme toploto pri q od rezervoarja pri visji temperaturi t in odda topoto q rezervoarju pri nizji temperaturi t postopno je clausius prisel do spoznanja da bi kazalo poleg notranje energije uvesti se eno spremenljivko ki se pri reverzibilnih procesih ohranja pozneje leta je clausius novo kolicino imenoval entropija za imena pomembnih znanstvenih kolicin raje grem v klasicne jezike tako dase glasijo enako v vsehzivih jezikih v tem duhu predlagam da bi imenovali s entropijo telesa po grski besedi za spremembo namenoma sem skoval besedo entropija tako da je podobna energiji kajti ti dve kolpcini sta si po fizikalnem pomenu tako podobni da podobno poimenovanje pomaga pri ireverzibilnih spremembah entropija nastaja pri spremembi sistema ki ne odda in ne sprejme toplote je potemtakem celotna sprememba entropije vecja od nic pri ireverzibilni spremembi celotna sprememba entropije enaka nic pri reverzibilni spremembi entropijo ki nastane v toplotno izoliranem sistemu uporabimo kot mero za ireverzibilnost spremembe ce toplotno izoliran sistem ali njegovi deli na zacetku niso v toplotnem ravnovesju bo entropija narascala dokler v toplotnem ravnovesju ne bo dosegla maksimuma entropija vesolja tezi k maksimumu medtem ko je energijavesolja konstantna clausiusova pot do entropijskega zakona clausius je spoznal da se toplota lahko spremeni v delo toplota lahko sodeluje v dveh vrstah sprememb pri prehodu preide toplota q s kraja z visjo temperaturo t na kraj z nizjo temperaturo t pri pretvorbi se toplota spremeni v delo tako kot smo ju zapisali spremembi potekata v naravni smeri v sebi prepuscenem sistemu z vplivi od zunaj pa lahko pozenemo spremembi v nasprotni smeri reverzibilni toplotni stroj lahko deluje v tej ali v obrnjeni smeri kar kaze da sta pri njem spremembi uravnoveseni clausius je podrobno obdelal sestdelno krozno spremembo pri konstantni temperaturi t se sistem razsiri in mu dovedemo toploto q sistem se adiabatno razsiri in se mu zniza temperatura na t pri konstantni temperaturi t se sistem se sistem razsiri in mu dovedemo toploto q sistem se adiabatno razsiri in se mu temperatura zniza na t pri konstantni temperaturi t sistem stisnemo in odda toploto q sistem se adiabatno skrci in se mu temperatura povisa na t prisel je do sklepa da toplota nikoli ne more preiti s hladnejsega telesa na toplejse ne da bi se dogodila se kaksna druga z njo povezana sprememba z vsem tem je ugotovil da obstaja enolicna funkcija stanja tedaj te funkcije ni poimenoval in je ni zaznamoval z s a je vseeno razvil teorijo o njej se korak dalje uvidel je da je za opis carnotove krozne spremembe potrebna le ena sama funkcija ki jo je kasneje poimenoval entropija joule jpg bytes jamesjoule kelvin jpg bytes lord kelvin