bogo komelj sto let javnega knjiznicarstva v novem mestu ponatis kako vazno je bilo branje slovenskih casnikov in casopisov in kaksnega pomena je bilo citanje slovenskih knjig nam pove dopisnik v novicah ko navaja vzroke zakaj je treba citati slovenska literarna dela ugotavlja da so dela slovenskih avtorjev na domaci zemlji tuja stvar in da so slovenski leposlovni listi po hisah bele vrane da pa je vsepovsod naleteti na nemske liste kaksne so morale biti sele razmere pred letom po tem letu so citali novomescani slovenske casnike casopise in knjige vsaj v nc kjer je bilo vedno po kakih dvajset casnikov kar je opazil tudi dopisnik novic leta ko je zapisal v bralni sobi najdem pri mizi gosp profesorja janeza trdino zamaknjenega v casnike katerih je po mizi kakih vecinoma slovenskih citalnica je postala ze zelo popularna in da je bila resnicno potrebna dokazuje dejstvo da so hodili v nc tudi neclani saj je tozil predsednik prof rajko perusek na seji decembra da imajo prednost pri citanju neclani zato je predlagal podpredsednik ferjancic da se obesi v bralni sobi listek z napisom da je citanje dovoljeno le clanom njihovim druzinam in gostom ki jih clani privedejo s seboj knjiznicar rohrman pa je predlagal isti bralni red kakor ga ima ljubljana tu se kar vsili vprasanje zakaj se niso neclani ki so hodili brat v citalnico vpisali v drustvo in bi lahko kot clani nemoteno brali v citalnici casnike in casopise morda je bila citalnica nedemokraticna in je ovirala vpis v nc na odborovih sejah in drustvenih prireditvah je veckrat prislo do neljubih incidentov ki so imeli odmev tudi v casnikih ces da je citalnica frakarska in nedemokraticna da taka trditev ni bila iz trte zvita pricajo tiskana letna porocila z imenikom clanstva med katerimi so le uradniki in trgovci z izjemo kakega obrtnika casnike in casopise so bralci trgali in mazali zato je knjiznicar rohrman razposlal januarja seznam casopisov in casnikov s prosnjo za podnajem in zeljo da ne bi bralci casopisov in casnikov trgali in jih mazali ter poziva vse clane in izposojevalce da morajo knjige vrniti do januarja zaradi ureditve knjiznice vsi knjiznicarji pa niso bili vestni in niso sproti izpopolnjevali manjkajocih stevilk pri revijah in tako so nastale velike vrzeli ki so se spopolnjevale sele po letu nekateri knjiznicarji pa so celo prodajali posamezne stevilke in kompletne letnike periodike in tako je med drugimi dr janko slebinger ko je bival v novem mestu odkupil posamezne stevilke in kompletne revije ter jih vsaj tako resil pred usodo ki je kasneje doletela knjiznico predhodna stran naslednja stran osnovni podatki o knjiznici mirana jarca oddelki zgodovina dogodki knjiznica mirana jarca november