kmetijstvo evrobilten st september v kmetijstvu caka slovenijo na poti v unijo najzahtevnejse delo zato je bila ta pot rdeca nit vecine okroglih miz na letosnjem ze mednarodnem kmetijsko zivilskem sejmu v gornji radgoni nasa drzava bo svoja pogajalska izhodisca za kmetijstvo bruslju oddala kot zadnja predvidoma do konca tega leta veliko dela pri usklajevanju slovenske zakonodaje z evropsko pa bodo imeli tudi veterinarji zlasti z nadzorom nad prometom zivali in zivil v zvezi s katerim so v uniji zelo strogi in dosledni ozja pogajalska skupina za vkljucitev slovenije v evropsko unijo steje devet clanov sedem od njih ob vodji dr janezu potocniku se njegov namestnik franc but pa dr emil erjavec miro prek andrej rant cveto stantic in igor strmsnik se jih je predstavilo tudi na gornjeradgonskem sejmu povedali so da koncujejo pregled evropske zakonodaje razdeljene na delovnih podrocij kolikor je tudi delovnih skupin dr janez potocnik sicer direktor urada rs za makroekonomske analize in razvoj je poudaril da je slovenija edina evropska drzava kjer mora ob vladi pogajalska izhodisca sprejeti tudi drzavni zbor po njegovem mnenju je to s casovnega vidika slabo pozitivno pa zato ker imamo v ozadju podporo vse drzave tako se nam ne more zgoditi kaj podobnega kot estoniji ki je morala ob zamenjavi vlade v celoti spremeniti tudi svoja pogajalska izhodisca naporna jesen za pogajalce slovenija je doslej za osem podrocij pripravila pogajalska izhodisca do te mere da pogajanja zanja trenutno niso vec potrebna tako so pod evropsko streho mala in srednja podjetja znanost solstvo industrijska politika statistika telekomunikacije in informacijske tehnologije varstvo potrosnikov in zdravja ter ribistvo pogajalska izhodisca moramo oddati se za deset podrocij med drugim za pravosodje in notranje zadeve za prost pretok oseb za regionalno politiko in koordinacijo strukturnih elementov za financni nadzor za financiranje in proracun za vecino bo slovenija to storila do konca oktobra do konca tega leta pa se za kmetijstvo ki bo najtezji zalogaj pred slovenskimi pogajalci je naporna jesen saj jih cakajo kar stirje sestanki za clanstvo v evropski uniji trije bodo na ravni namestnikov pogajalcev in eden na ravni vodij prvi bo septembra drugi ali oktobra eden novembra decembra pa se bo sestanka udelezil zunanji minister boris frlec dosedanja praksa nas uci da se bo evropska unija razsirila v skupini in ne le z eno kandidatko ali bodo to tri stiri morda sest je se nemogoce oceniti tudi tega ne ali bodo to manjse drzave ali pa velike kot je na primer poljska je rekel dr potocnik poudaril je tudi da sesterica pridruzenih drzav clanic ni edina ki si zeli vstopiti v unijo na to se pripravlja se sest drugih drzav zato hitimo na vseh podrocjih da bi si do casa ko bodo te drzave vstopile v krog morebitnih kandidatk za vstop nabrali toliko prednosti da nas ne bodo mogli obravnavati na enak nacin kot sesterico ki prihaja za nami trenutno je najpomembnejsi cilj evropske unije njena siritev kar naj bi dokazovala tudi agenda sprejeta letos v berlinu ki predvideva denarno pomoc za prvi krog vstopa novih drzav po letu po mnenju dr potocnika politicni voditelji eu proces siritve pospesujejo tudi zaradi dogajanja na balkanu prepricani so namrec da je ceneje v svojo druscino sprejeti katero od drzav ki sicer ne spada v njen okvir je pa lahko most za vzpostavitev varnostnega mehanizma na balkanu nestabilnost ki se od casa do casa na balkanu je za evropo drazja in bolj negotova kot siritev meni dr potocnik brez temeljitih sprememb ne bo denarja ko bo slovenija postala polnopravna clanica evropske unije bo pravico odlocanja morala predati skupnim organom v bruslju tam bo kot pravi dr emil erjavec eden najvecjih kmetijskih strokovnjakov pri nas slovenski glas neznaten prevzeti moramo njihov nacin igre ki je precej drugacen od nase zdajsnje kmetijske politike cena vkljucevanja v unijo je prevzem teh pravil nauciti se moramo misliti in delovati po evropskem vzorcu je preprican erjavec po njegovem mnenju bomo imeli s prilagajanjem evropi velike tezave saj v sloveniji scitimo vino in prasice ne scitimo pa govejega mesa ki je v evropski uniji eno najbolj zascitenih podrocij ce hocemo v bruslju dobiti kaj denarja se moramo kmetijstva lotevati povsem drugace dodaja univerzitetni profesor opozarja tudi da slovenija od unije ne sme prevec pricakovati kajti zaradi prevlade politike in politicnih interesov tam za nas ne bo veliko manevrskega prostora kmetijstvo po njegovem prepricanju sicer lahko prinese veliko denarja a se je treba vsebinsko institucionalno in tudi s proracunskim delezem za kmetijstvo prilagoditi evropi ce bi z reformo kmetijske politike vse izpeljali kot je treba bi lahko slovenski proracun za kmetijstvo v evropi povecali celo za stirikrat ce zdaj zacnemo vlagati v kmetijstvo in razvoj podezelja bomo lahko kasneje v evropi iz kmetijstva veliko potegnili ne smemo pa se zgledovati po portugalski ki v bruseljsko blagajno v kmetijstvu prispeva veliko vec kot iz nje dobi tam so kmetijstvo in podezelje mocno zanemarili vlagali pa v ceste in drugo infrastrukturo ta je zdaj sicer sodobna podezelje pa jim je skoraj povsem zamrlo je opozoril dr emil erjavec za slovenske kmete bo po njegovem odlocilnega pomena to ali bomo iz bruseljske blagajne dobili kompenzacijska placila brez katerih stevilni pridelovalci denimo psenice ne bodo vec konkurencni ce bo petnajsterica v svojo druscino sprejela vseh sest pridruzenih clanic hkrati se bomo za kompenzacijska placila lahko obrisali pod nosom ce bo to vkljucevanje postopno pa po erjavcevem mnenju lahko racunamo nanja v prid slovenskemu kmetu bo morala nasa drzava sprostiti tudi cene kajti ne smemo le tiscati glave v pesek in cakati da bomo prisli v unijo ter vse nalagati na njena pleca pravi emil erjavec evropi se po njegovem prepricanju ne moremo izogniti zato si moramo ustvariti cim boljse pogoje za zivljenje v njej zivali so premalo zascitene na unijo se pripravljajo tudi veterinarji ki morajo slovensko zakonodajo na svojem podrocju krepko spremeniti da bo usklajena z evropsko veliko dela bo zlasti s predpisi povezanimi z nadzorom prometa zivali in zivil saj je to ena temeljnih zahtev bruslja drzave ki se vkljucujejo v evropsko unijo morajo posamezne dele njene zakonodaje sprejeti v celoti cetudi je z nacionalnega vidika to zanje manj ugodno zlasti pomembno je zdravstveno stanje zivali v zvezi s katerim so v evropski uniji zapisani standardi ki v drzavi clanici ne smejo biti nizji lahko pa so visji a le ce jih drzava poprej strokovno utemelji slovenija ima na tem podrocju v posameznih primerih visje standarde zato jih bo morala utemeljiti ce jih bo zelela obdrzati prizadevanja veterinarjev pred vkljucevanjem slovenije v evropsko unijo je na gornjeradgonskem sejmu predstavil mag zoran kovac direktor veterinarske uprave republike slovenije vurs med nalogami ki cakajo slovenijo v bliznji prihodnosti je kovac omenil uvedbo funkcije uradnega veterinarja ki ga bo imenovala drzavna institucija a bo deloval neodvisno in ga bo mogoce odstaviti ce svojega dela ne bo opravljal kot je treba ena nasih najvecjih nalog bo izkoreninjenje posameznih bolezni zlasti prasicje kuge ki najpogosteje pride s pomijami zato bo treba preverjati od kod izvirajo te pomije in poskrbeti za ustrezno sterilizacijo dolociti bomo morali tudi katere bolezni bomo testirali pri nas in katere bomo prepustili laboratorijem evropske unije to bo ena najtezjih odlocitev saj je povezana z veliko denarja kajti izolacija virusov je zelo draga za vsako bolezen pa bi potrebovali svoj laboratorij vemo namrec da je unija opustila redno cepljenje predvsem proti slinavki in parkljevki ter proti klasicni svinjski kugi pred temi boleznimi se bo treba zavarovati s cistoco ce bodo vseeno izbruhnile pa bodo vse drzave clanice morale imeti pripravljen denar za zakol obolelih zivali in tistih ki so morda okuzene za dezinfekcijo ter omejevanje gibanja zivali na varovana in nadzorovana obmocja v zvezi s tem bomo morali spremeniti tudi pristojnosti in jih z ministrstva prenesti na vurs ena temeljnih nalog veterinarske sluzbe je varstvo potrosnika zato bo treba registrirati vse objekte ki so kakorkoli povezani s proizvodnjo zivil zivalskega izvora treba bo nadzorovati kakovost in neoporecnost hrane magister kovac pri prilagajanju slovenske zakonodaje evropski pricakuje kar nekaj tezav nastale naj bi ze pri dolocanju specificnih pogojev za manjsa podjetja zlasti klavnice ki morajo ustrezati predpisanim pogojem glede gradbene konstrukcije tezave bodo tudi z dolocanjem mikrobioloskih standardov ki veljajo za dolocene proizvode na primer za mleto meso ter za mleko in izdelke iz surovega mleka predelovalni obrati bodo morali imeti posebna sredstva za samonadzor zato bodo zaposlovali manj veterinarjev veliko pa bo treba vloziti tudi v laboratorije za preprecevanje uporabe hormonov in beta agonistov zaplesti se utegne pri ugotavljanju mikroorganizmov ali nezazelenih snovi se posebej za dolocene ribje proizvode in drobovino nadalje s pogoji skladiscenja za nekatere proizvode predvsem za jajcne celice s strokovno kvalifikacijo osebja odgovornega za inspekcijo zahtevno opravilo bodo tudi predpisi o potrebnih potrdilih predvsem za goveje in telecje meso po mnenju mag kovaca pri nas namenjamo premalo pozornosti tudi varstvu zivali kar utegne oteziti njihov izvoz ali izvoz izdelkov iz njih da bi lahko prevzeli pravni red unije bomo morali pripraviti veliko novih podzakonskih aktov sprejeti vse manjkajoce predpise za uvedbo zakona o veterinarstvu predvsem glede kuznih bolezni in varstva potrosnika sprejeti zakon o varstvu zivali urediti podrocje veterinarskih medicinskih pripravkov s sistemom evropske unije zgraditi in ustrezno opremiti mejne veterinarske prehode usposobiti veterinarsko inspekcijo institucionalno urediti sistem veterinarske sluzbe da bodo pooblastila in razmerja jasna zgraditi in opremiti drzavni laboratorij za zagotavljanje diagnostike kuznih bolezni in tudi vseh drugih pregledov ki jih izvaja veterinarska sluzba zaradi varstva potrosnika veliko dela nas caka tudi glede oznacevanja zivine zlasti govedi manj pa pri oznacevanju prasicev in drobnice treba bo voditi sprotni register objektov v katerih redimo prasice in drobnico voditi register zivali stevilo datum rojstva in smrti premiki vecino novih predpisov naj bi slovenija sprejela ze letos ali prihodnje leto zakon o varstvu zivali pa v dveh ali treh letih tatjana pihlar dnevnik but o pogajanjih z eu na podrocjih kmetijstva in zivilstva prvi korak v tem procesu pregled zakonodaje in slovenske usklajenosti z evropskim pravnim redom za kmetijstvo in zivilstvo je prakticno koncan septembra bo v bruslju govor o agendi letos jeseni pa bo na dnevnem redu se pregled fitosanitarnega podrocja slovenija ze pripravlja tudi svoja pogajalska izhodisca ki bodo osnova za vsebinska pogajanja vzporedno pa prilagajamo pravilom evropske unije se nase predpise in ustanavljamo potrebne institucije je povedal but po besedah buta so na podrocju zit razlike med slovenijo in eu zelo velike v eu imajo to podrocje urejeno z intervencijskimi zajamcenimi in ciljnimi cenami pridelovalcem dajejo nadomestila za trdo psenico s programom prahe stabilizirajo in omejujejo pridelavo zit za ljudsko prehrano intervencije so mogoce sele oktobra v sloveniji smo letos sicer uvedli kompenzacijska placila tolarjev na hektar odkup je zagotovljen za vse ponujene kolicine poznamo samo intervencijsko ceno but meni da se bomo na tem podrocju evropskim pravilom tezko prilagodili kljub temu pa naj bi jih uveljavili isti dan ko bo slovenija postala polnopravna clanica petnajsterice velike razlike so tudi pri sladkorni pesi in sladkorju je povedal drzavni sekretar eu pozna sistem kvot in jamci intervencijsko ceno za sladkorno peso in sladkor slovenija pa cen ne jamci ampak jih administrativno doloca za sladkorno peso in beli kristalni sladkor za sladkor jih bo se letos sprostila pridelovalcem daje placila na hektar tudi za to podrocje slovenija med pogajanji ne bo prosila za prehodno obdobje vino je posebna zgodba opozarja but eu sicer prav zdaj sprejema nov trzni red za to podrocje kljub temu pa je mogoce predvidevati da bodo tudi potem velike razlike kajti primerjati je mogoce le nekatere intervencijske ukrepe in enolosko prakso eu omejuje pridelavo grozdja in vina mi jo pospesujemo je povedal but in dodal da se ob vstopu slovenije v eu slovenskim vinogradnikom in vinarjem obeta slabsi gospodarski polozaj slovenija pa bo poskusala uveljaviti prehodno obdobje in posebno obravnavo cvicka ker izvazajo odstotkov svojega pridelka so slovenski hmeljarji na trzno konkurenco in evropska pravila ze navajeni med pogajanji o tem podrocju utegnejo biti najvecji problem slovenska placila na hektar ki so za kar odstotkov visja kot v eu zato bo slovenija skusala uveljaviti prehodno obdobje je dodal sadjarjem se prehudega soka po vstopu slovenije v eu ni treba bati za podrocje vrtnin in zelenjadarstva pa pogajalci razmisljajo da bi skusali izposlovati prehodna kompenzacijska placila na hektar za pridelavo krompirja napoveduje but mleko in mlecni izdelki so morda najpomembnejse podrocje za slovensko kmetijstvo ker sta trzni ureditvi v eu in sloveniji dokaj razlicni je to podrocje po besedah franca buta solski primer kako se mora slovenija prilagoditi evropskim pravilom igre v sloveniji odkupne cene mleka dolocajo administrativno s polnopravnim clanstvom pa to ne bo vec mogoce bruselj bo dolocal samo intervencijske cene za mleko v prahu in maslo o odkupnih cenah mleka se bodo morali pogovarjati rejci in mlekarne ker eu omejuje pridelavo mleka s kvotami to caka tudi slovenijo vendar bi drzava rada dosegla izjemo da bi zanjo veljala kvota za obmocje cele drzave in ne za posamezne rejce kot je doloceno v eu je dodal but trzna reda za prasicje in perutninsko meso sta v eu med najbolj liberalnimi za govedino pa ima petnajsterica dokaj zasciten sistem s celim kupom ukrepov in podpor franc but pravi da na tem podrocju nase clanstvo ne bo prineslo dramaticnih sprememb zootehnika je izjemno obsezno obmocje but ocenjuje da bo potrebna korenitih sprememb zlasti reja perutnine in prasicev ker v sloveniji ne dosegamo evropskih standardov o zasciti zivali spremembe v tehnologiji reje nas bodo po prvih ocenah stale od pet do deset milijard tolarjev veliko dela pa nas caka tudi v selekciji in kontroli zivinoreje ker bo treba te naloge prenesti na rejske organizacije ki jih pri nas ali se ni ali jih ob treba preoblikovati je se povedal drzavni sekretar nazaj na vrh