telstar julij z mednarodnega posveta v opatiji zakonodaja in elektronski mediji na mednarodnem posvetovanju tv satellite multimedia broadcasting eutelsat opatija ' smo lahko poslusali predavanje vladimira mrvosa z zgornjim naslovom vec o posvetovanju in avtorju tega predavanja lahko preberete v posebnem prispevku pricujoci prispevek pa je povzetek tega predavanja ze v zacetku je predavatelj izrazil obzalovanje ker kljub vztrajnim vabilom na srecanje v opatijo ni bilo niti enega predstavnika hrvaskega ministrstva za promet pomorstvo in zveze omenjeno ministrstvo je namrec solastnik konzorcija eutelsat kar je vec kot delez avstrije ali finske irske in norveske skupaj in bilo bi pricakovati da ga novice iz eutelsata vsaj zanimajo ce ze kot morebitni soorganizator ne poskrbi da bi sirse obcinstvo izvedelo vec o njem zal je prav nasprotno veliko stevilo odgovornih na ministrsrtvu se sploh ne zaveda da je le to pravzaprav solastnik konzorcija eutelsat mimogrede slovenija se ni clanica konzorcija eutelsat vendar je postopek za sprejem slovenije kazakstana in estonije v sklepni fazi ob takem staliscu ne preseneca da je marsikdo kabelski operaterji lokalne radijske in tv postaje potencialni ponudniki interneta in drugi nezadovoljen z nacinom kako v tem ministrstvu resujejo upravne zadeve s tega podrocja razlogov za nezadovoljstvo po vsem svetu je vec saj zakonodaja pogosto ne more slediti vsem spremembam v tej hitro se razvijajoci tehnologiji zgodovina tovrstnih pravnih problemov sega vec desetletij nazaj vsi pa so v marsicem podobni po vsem svetu veliko tezavo so nekoc predstavljale piratske ladje ki so oddajale svoje programe iz mednarodnih voda te ladje so bile prvi veliki izziv mednarodni zakonodaji s podrocja telekomunikacij in elektronskih medijev pravniki ze dolgo casa poskusajo uskladiti najrazlicnejse nacionalne zakonodaje in tako so nastajale in se vedno nastajajo stevilne mednarodne konvencije in pogodbe hkrati pa vemo da nekatere drzave zaradi najrazlicnejsih razlogov ne ratificirajo teh pogodb kar pomeni da v marsikateri drzavi te nikoli dejansko ne stopijo v veljavo pravna znanost je v osnovi zelo natancna vendar se doloceni zakoni izvajajo le ce vodilne strukture to zelijo in ce to ustreza njihovim interesom in utrjevanju njihovega polozaja moc elektronskih medijev je lahko najvecja podpora vodilnim strukturam hkrati pa je lahko njihov najvecji sovraznik v tem desetletju smo na nasih televizijskih zaslonih lahko spremljali velike vojne revolucije in drzavne spremembe in prav to potrjuje da je zmagovalec tisti ki nadzoruje medije zato so tudi razumljivi poskusi vladajocih ustanov za nadzor telekomunikacij in medijev le en primer marsikdo pozna precej monopolni polozaj avstrijske drzavne televizije najucinkovitejsi nacin za tak nadzor je zakonodaja usmerjena tako da onemogoca nezazeleni razvoj dogodkov ki bi lahko ogrozili polozaj vodilnih struktur razvoj globalnih satelitskih komunikacij prinasa novo dimenzijo satelitske komunikacije namrec ne poznajo drzavnih meja in zato bodo nacionalni predpisi o telekomunikacijah pri nekaterih vprasanjih nemocni nacionalne zakonodaje bodo lahko se naprej nadzorovale lokalne medije ter kabelske in opticne povezave tukaj odmislimo izjemne primere kot na primer ko so pred kratkim v neki muslimanski drzavi skoraj cez noc prepovedali in odstranili vse satelitske antene razvoj satelitskih komunikacij bo pocasi zamenjal dosedanje stacionarne nacine komuniciranja v prid mobilnim iz tega vidimo da je tezko napovedati katero podrocje elektronskih medijev bo mogoce najbolj nadzorovati z natancno in strogo zakonodajo z razvojem multimedije kot splosnega pojma za sprejem vseh oblik zvocnih in video signalov je le se vprasanje casa kdaj bodo klasicni pojmi kot so tv sprejemnik radio video ali racunalnik izginili telekomunikacijske povezave obstajajo v obliki satelitskih kabelskih in zemeljskih povezav in je med temi nacini prenosa pogosto tezko locevati taksen primer je tudi internet ki se je nedvomno razvil na osnovi globalne telefonske mreze toda ce se najmanjsi del povezave ustvarja s pomocjo satelita dobiva internet tudi satelitski znacaj satelitske povezave za razliko od kabelskih niso obcutljive na neustrezne lokalne telefonske mreze politicne prevrate ali naravne nesrece kot receno satelitske komunikacije rusijo drzavne meje pristojnosti nacionalnih zakonodaj pa so se vedno in bodo omejene znotraj drzavnih meja to so le nekatera vprasanja in problemi pravne znanosti na katera ni mogoce natancno odgovoriti se en problem je nepripravljenost upravnih in administrativnih teles za obravnavanje zadev s podrocja telekomunikacij in elektronskih medijev pravniki se solajo za svoj poklic v stiriletnem visokosolskem programu ki jim daje naziv diplomirani pravnik njihovo nadaljnje izpopolnjevanje je odvisno od stevilnih dejavnikov le redko pa od njihovega zanimanja pravniki nimajo motivacije za izpopolnjevanje na podrocju telekomunikacij in elektronskih medijev ker majhno stevilo sodnih primerov s tega podrocja ekonomsko ne upravicuje take odlocitve v upravnih enotah ki se ukvarjajo s telekomunikacijami in mediji je precejsnje stevilo uradnikov ki imajo le dveletno visjesolsko izobrazbo iz upravnega prava veliko jih je tudi takih le s srednjesolsko izobrazbo upravne smeri ali celo takih ki nimajo nobene izobrazbe za upravne postopke ker so koncali kaksno drugo srednjo solo prav taki usluzbenci so najpogostejsa ovira za hitro in ucinkovito resevanje tovrstnih upravnih zadev zato je treba spet poudariti pomen nenehnega izobrazevanja in izpopolnjevanja zal merila za napredovanje v razlicnih upravnih ustanovah in morda tudi kje drugje niso vedno povezana s sposobnostjo in kvalificiranostjo za doloceno nalogo dokler bodo imela tudi druga merila odlocilen pomen lahko racunamo le na splosni druzbeni razvoj kot jamstvo za vecjo zavest in ucinkovitost zakonodaja je zelo natancna v svojih dolocilih toda kljub temu imajo podjetniki s podrocja elektronskih medijev precejsnje tezave zakonodaja o podjetjih financnem poslovanju in stevilnih drugih zadevah se pogosto spreminja in dopolnjuje kar zahteva nenehno usklajevanje poslovanja in podjetij prav tako se je treba sproti usklajevati s predpisanimi standardi ki so prav tako podvrzeni spremembam urejati vprasanje avtorskih pravic ipd podjetja oblikujejo panozna zdruzenja primer zdruzenje kabelskih operaterjev vendar so razlike med posameznimi clani zdruzenj tako velike da pogosto zdruzenja ne morejo oblikovati enotnih stalisc zaradi visokih stroskov problemov z izterjavo dolgov in drugih poslovnih tezav marsikatero podjetje s podrocja elektronskih medijev niti ne razmislja o oglasevanju vecina jih celo nima niti osebe zadolzene za te namene kar prav gotovo tudi ovira uspesno poslovanje hiter razvoj komunikacijskih tehnologij narekuje sprotno dopolnjevanje pripadajoce zakonodaje ki bo le tako vedno usklajena s tehnoloskim napredkom zakoni se zaradi postopkov pri sprejemanju le ne morejo tako hitro spreminjati in zato lahko pricakujemo da bodo tovrstne zadeve urejala nacela in ne posebni predpisi in zakoni usmeritve kazejo da bodo multinacionalke prevzele vodilno vlogo v globalnih telekomunikacijah te druzbe so dovolj mocne za navzocnost v razlicnih nacionalnih vladnih ustanovah in bodo prav gotovo pomembno vplivale na oblikovanje ustrezne zakonodaje tak pravni sistem ne potrebuje predpisanih ukrepov saj bi same multinacionalke lahko ucinkovito nadzorovale uporabo svojih telekomunikacijskih sredstev vladne ustanove bi v tem primeru le zakonsko nadzorovale lastniske odnose drzave kot sta slovenija in hrvaska potrebujejo kakovostna zdruzenja podjetij ki se ukvarjajo z elektronskimi mediji kabelska tv lokalne radijske in tv postaje ponudniki interneta ta zdruzenja lahko vplivajo na usklajevanje zakonodaje z najnovejsimi dosezki te zahteve morajo biti usklajene s svetovnim polozajem saj si nobena drzava ne more privosciti nepravilnosti s katerimi se zdaj morda sooca zdruzenja se naj zavedajo da vseh problemov ni mogoce resiti takoj kljub temu sta ravno njihova moc in vpliv na javnost mocno orodje s katerima bodo morda uspela uresniciti svoje naloge prej kot morda pricakujejo po predavanju vladimira mrvosa povzel srdjan cvjetovic