welcome bienvenus willkommen pozdravljeni teksti o evropski integraciji romi romi evropske perspektive koroki koledar izdala slovenska prosvetna zveza spz celovec klagenfurt s romi evropske perspektive koroki koledar izdala slovenska prosvetna zveza spz celovec klagenfurt s romi evropske perspektive evropska integracija novi dejavnik drubenih odnosov evropski integracijski proces je temeljna sprememba politicnih gospodarskih in drubenih odnosov drav in nacij v evropi in predstavlja pravo revolucijo saj pomeni globalno spreminjanje parametrov ali dejavnikov v drubi gospodarske socialne kulturne in druge odnose pac ne urejajo vec izkljucno obcina deela ali drava temvec nadnacionalna ustanova to je evropska zveza ez eu ali pa celo globalne ustanove zn wto itd to pa celo velja ob upotevanju dejstva da vsi akterji in zlasti drave v tem razvoju crpajo svoje znanje in analize iz svojih specificnih izkuenj zgodovinskih dravnikih ali drugih na tej podlagi pa sooblikujejo le to evropsko integracijo kar zveni nekoliko teoreticno ima skorajda neposredne posledice na razne drubene skupine in celo tudi na posameznika samoumevno je torej da morajo prizadete drubene skupine razvijati dolgorocne perspektive in vizije francozi bi tem lahko rekli le grand dessin med tiste na katerih razvoj te evropske spremembe vplivajo tejejo seveda e zlasti romi v evropi saj so narod ki ivi v skorajda vseh dravah evropske celine pogosto na robu vecinske drube veliki bosansko jugoslovanski reiser svetovnega slovesa emir kusturica jim je morda prav zaradi tega postavil v svojih mednarodno priznanih in uspenih filmih cudovite spomenike clovecnosti razvijanje avtonomnih razvojnih perspektiv romi ivijo v raznih dravah v zelo razlicnih drubenih situacijah in v razlicnih skupinah znotraj posameznih drav tako npr gradicanski romi in tisti ki so zaradi jugoslovanske tragedije pribeali v avstrijo in so tu nali nov dom ali pa e romi v paniji na slovakem in drugje ceprav torej ivijo v tako mnogolicnih drubenih situacijah morajo ob globalnih spremembah drubenih odnosov tudi romi razvijati lastne avtonomne razvojne perspektive za prihodnjost ali pa lastne vizije vseh teh sprememb ne kae ignorirati in iveti ko da jih ne bi bilo in mislec da se bo e dalo najti kako improvizirano reitev znotraj ali ob robu drube ali pa ob strani velikih drubenih tokov ali mainstreama taknega pristopa si niti ne privocijo tiste drubene ali interesne skupine npr velike industrije ali drave ki mocno presegajo kriticne gospodarske ali demografske ali druge mase e manj pa to lahko storijo romi in druge manjine poleg tega pa je takno sooblikovanje drubenega ivljenja vecine potrebno ker je globalno demokraticno ravnoteje raznih interesnih skupin mono ohraniti zveze in s tem njen demokraticen razvoj ce vse posamezne interesne skupine ki so vsaka zase manjina v tem mocno liberalisticno opredeljenem sistemu odgovorno sooblikujejo zvezo uresnicevanje tudi taknih teoreticnih misli seveda ni samoumevno spoznavanje evropske dimenzije specificnih interesov je eno diskurz znotraj skupine druge spet kaj drugega pa je dialog z vecinskimi drubami na dravni in evropski ali ez jevski ravni kajti e iz samih kognitivnih razlogov je za vecine pogosto teko viveti se v poloaj manjine in to posebej velja za odnos vecin do romov ce ob razvijanju teorij pogledamo realne ivljenske okolicine romov plocevinasta naselja v predmestju madrida ali pa ponekod getoizirana naselja v raznih krajih evrope se seveda tudi lahko vpraamo ali so takna razmiljanja sploh smiselna in legitimna zavedati se moramo kaj lahko pricakujemo od delovanja na razlicnih ravneh od evropske ravni npr pomoc za samopomoc nekaj prestia in vrednotenja drubenega prispevka ki ga v lastnih dravah pogosto ni poleg tega pa ez jevska raven tudi ustvarja pravne podlage ali zakonodajne predpogoje in okvirna merila za delovanje na bazi razvojna pomoc naj bi okrepila samozavest ponos in drubeno relevantno kreativnost ki je tudi v interesu vecine in naj bi dala monosti sooblikovanja drubenega ivljenja vecine poleg tega ez lahko nudi e podporne programe ali akcije kot je to comenius in drugi upotevati je tudi treba najrazlicneje etnopsiholoke in socioloke fenomene ki so privedli do tega da ugotavljamo pri romih strukturne ibkosti pri zastopanju lastnih legitimnih interesov v drubi doloceno vsiljeno deloma po lastni volji izbrana izolacija lahko temu pritejemo romom se je tako godilo zaradi dolgoletnih subtilnih mehanizmov zatiranja in izkljucevanja ter zanikanja identitete jezikovne kulturne zgodovinske idr ali onemogocanja drubenega vspona ob ohranjanju lastne identitete vse to zahteva e zlasti za rome in druge manjine poseben vendar potreben angama ce upotevamo evropsko liberalisticno in lobisticno strukturo zastopanja interesov zanimive knjige avstrijske romske avtorice ceje stojka so za takna prizadevanja lep primer saj sproajo nove komunikacijske monosti z vecinsko drubo na korokem so zato primer manjinske zalobe ki objavljajo tudi za vecino ali pa lokalna radija agora in korotan glede evropske ravni zastopanja dialoga pa bi omenil hearing z romi v borti ki pa ne more nadomescati strukturne monosti dialoga z odlocilnimi institucijami ali osrednjimi politiki in uradniki npr v evropski komisiji ek seveda je poleg tega notranjega pristopa tudi legitimen pogled od zunaj izboljanje drubene situacije romov njihova integracija ob ohranjanju identitete je tudi neko merilo verodostojnosti evropske integracijske politike same ta je e danes motor in povod za nadaljnje potrebne napore ki so jih do sedaj marsikatere drave clanice evropske zveze pa tudi srednje in vzhodnje evropske drave sved zanemarjale seveda pa tudi tu ni pricakovati revolucionarnega delovanja prevec pogosto se namrec na dravni ravni manjinske pravice e enaci z dolocenimi geopoliticnimi interesi vendar je evropska raven tista ki omogoca ali celo terja vecjo toleranco in odprtost v manjinskih vpranjih kot pa jih pogosto dopuca politicna realnost v posameznih dravah ali regijah avstrijsko predsednitvo ez eu zanimivo v tem sklopu je stalice predsedstva evropske zveze ez eu to je namrec v casu avstrijskega predsedovanja na zasedanju evropskega parlamenta ep k temu vpraanju zavzelo talice evropski parlament je namrec v ez eu najvija politicno kontrolna instanca ki razvija evropski integracijski diskurz na vpraanje poslancev clanov ep kaj misli storiti za boljo zacito in pospeevanje manj razirjenih jezikov in manjin je predsedstvo odgovorilo takole evropski svet predsednikov drav in vlad nadalje svet poudarja da sta zacita osebnih osnovnih svobocin in pravic ter potrditev demokraticnih principov dva stebra na keterih sloni vso dejanje evropske zveze svet se tudi zaveda pomena ohranjanja etnicnih regionlanih in lokalnih posebnosti na podlagi katere je skupnost kalajdoskopsko kovana enota z mnogolikostjo faset in katere mnogolikost je prav osnova bogastva samoumevno je tudi da imajo vsi dravljani zveze enake pravice in svobcine da torej ne sme priti do diskriminacije e zlasti ne zaradi pripadnosti k neki narodnostni manjini svet je mnenja da je naloga vlad drav clanic da ne pride do drubenih tokov ki nasprotujejo tujcem ter vodijo do diskriminacij znotraj drav ki s temelji zveze namrec svobode in demokracije niso zdruljive vendar opozarja da svet v sestavi pristojnih strokovnih ministrov s strani evropske komisije ek ki ima izkljucno pravico zakonodajne pobude e ni bil zakonodajno soocen z vpraanjem zacite manjin manjinskih jezikov ali podobno vendar zagotavlja da bo v primernem slucaju da mu predloi ek predloge ki so na ravni skupnosti bolj ucinkovite kot nacionalni ukrepi le tem posvetil vso pozornost svet je nadalje tudi poudaril pomen clena zvezne pogodbe tudi maastrichtska pogodba ali evropska zvezna pogodba ezp ki predvideva da odstavek skupnost prispeva k razcvetu kultur drav clanic pri cemer spotuje njihovo nacionalno in regionalno raznolikost ter istocasno postavlja v ospredje skupno kulturno dedicino odstavek dejavnost skupnost je usmerjena k spodbujanju sodelovanja med dravami clanicami po potrebi pa njihovo dejavnost podpira in dopolnjuje na naslednih podrocjih izboljanje poznanvaja in irjenje kulture in zgodovine evropskih narodov ohranitev in varstvo kulturne dedicine evropskega pomena negospodarska kulturna izmenjava umetniko in knjievno ustvarjane vkljucno z avdiovizualnim podrocjem uradujoce predsdnitvo je e posebej opozorilo na posebne programe zveze kot lingua ali sokrates ki upotevajo manj razirjene jezike opozorilo je tudi na dejstvo da je pogosto razvojna pomoc zveze za manj razvite regije v evropi iz strukturnih skladov v prid zlasti regijam kjer ivijo manjine vendar je predsednitvo ez v svoji interpretaciji skupnostnih pravil na nadaljnja vpraanja poslancev poudarilo da ima izkljucno pravico za zakonodajne predloge evropska komisija ek in da torej svet lahko postane aktiven le na podlagi zakonodajnega predloga ek v tem sklopu je zanimiv clen maastrichtske pogodbe evropske zvezne pogodbe ezp ki se glasi takole in ki to stalice nekoliko diferencira svet lahko od komisije zahteva da se loti raziskav za katere je mnenja da so zaeljene za doseganje skupnih ciljev in da mu predloi ustrezne predloge to pomeni da ima sicer komisija izkljucno pravico zakonodajne iniciative da pa politicne smernice daje svet svet v svojem sestavu kot evropski svet predsednikov drav in vlad ali evropski vrh prav v svojih polletnih zasedanjih na koncu vsakega predsednitva izdela pomembne politicne smernice po katerih potem evropska komisija ek postane zakonodajno aktivna tako je luxemburki vrh npr dal iniciativo za nacionalne akcijske programe za zaposlovanje glej tudi npr pristopne kriterije kopenhakega vrha spodaj tudi evropski parlament ima monost politicne iniciative predsednitvo meni da ima parlament dalec bolj prepricljive argumente ce npr eli predlagati poseben akcijski program za pospeevanje manjinskih jezikov clen b ezp drugi odstavek se glasi takole evropski parlament lahko z vecino svojih clanov od komisije zahteva predloitev ustreznih predlogov za katere je po mnenju parlamenta zaradi izvajanja te pogodbe potreben akt skupnosti instrument politicne iniciative za zakonodajno delo s katerim ep spodbuja ek da naj postane aktivna na kakem podrocju ima ob naracajoci politicni avtoriteti in drugih kontrolnih proracunskih in zakonodajnih pristojnosti parlamenta vedno vecji pomen prav ta izkljucno politicna pristojnost je temelj ali katalizator za vrsto vanih politicnih razvojev v zvezi kot npr za poglabljanje institucij zaposlitvena politika iritev glede kakega zveznega evropskega manjinskega prava in tudi to bi bilo zanimivo za rome pa opozarja predsedstvo sveta na pozitivno delovanje sveta evrope svet evrope ima svoj sede v strasbourgu v njem so clanice skorajda vse evropske drave in njegova glavna naloga je delovanje za clovekove pravice svet evrope izdela mednarodne konvencije ena izmed njih je evropska konvencija za clovekove pravice druga npr manjinska karta ki je bila pred nedavnem uveljavljena svet evope vendar ni organ evropske zveze in zato nima enakih pravnih in politicnih monosti delovanja predsednitvo meni da zaradi delovanja sveta evrope naj ne bi prilo do dvotirnosti delovanja meni torej da bi svet ministrov naj postal aktiven le na zakonodajno pobudo komisije ko so poslanci povpraali ali zaradi zastoje v svetu in v parlamentu komisija lako postane aktivna je bila le ta mnenja da lahko postane aktivna na tem podrocju le ce dobi globalno politicno pobudo od sveta s strani evropskega parlamenta pa je teko pricakovati primerno pobudo ker manjinske pravice pogosto sovpadajo s strankarskimi ali drugimi partikularisticnimi interesi in je zato teko priti do soglasnega teksta ki bi dobil vecino v skupcini tudi v tem sklopu tiste manjine ki nimajo matice niso vzrok za bilateralna vpraanja in taka razmiljanja kopenhaki pristopni kriteriji kopenhaki kriteriji za pristop novih drav k evropski zvezi sklenjeni na vrhu junija leta predpisujejo dravam kandidatkam da prevzamejo gospodarska pravila skupnega trga minimalne demokraticne standarde ter da morejo upotevati demokraticne standarde manjinske in clovekove pravice kriteriji so smernice za pristopna poganja z dravami srednje in vzhodne evrope kriteriji kaejo v pravilno razvojno smer e zlasti drubena situacija romov v mnogih dravah srednje in vzhodne evrope je bila povod za tako vrednotenje vpraanja manjinskih pravic al ti kriteriji e ne upotevajo izredno vanih saj minimalnih socialnih standardov kot jih zahteva evropski parlament odbor za zaposlovanja in socialne zadeve evropskega parlamenta ep k temu vpraanju npr meni da poudarja da je ohranitev kulturne raznolikosti bistveni dejavnik trajne globalne konkurencnosti evrope njeno preziranje pa vodi v socialne napetosti kajti prav ta kulturna raznolikost bistveno prispeva k pozitivnemu regionalnemu in socialnemu razvoju pri tem je treba upotevati posebni sociokulturni poloaj manjin ker so le te izpostavljene posebnim gospodarskim in migracijskim pritiskom evropski parlement poleg te zahteve postavlja e vrsto drugih zahtev ki so prvotno le politicnega znacaja ker pa ima evropski parlament demokratico legitimacijo ker odloca o proracunu evropske zveze in ker bo v koncni fazi moral privoliti pristopom sedajnih drav kandidatk pa tudi evropska komisija ek ki vodi pristopna pogajana e danes vedno bolj upoteva socialna vpraanja to stori npr pri izoblikovanju zakonodajnih politicnih in gospodarskih priprav na pristop drav kandidatk to so takoimenovane predpristopne strategije v tem okviru pa se pogosto postavlja vpraanje integracije romov in izboljanje njihove ivljenske situacije saj se prav pri vpraanju integracije romov pokae da so pogosto manjinska vpraanja vpraanja socialne dimenzije in integracije in ne le enostransko nacionalnega znacaja evropski parlament politicni motor vse interesne skupine kot npr romi imajo specificne nevecinske interese le ti pa pravzaprav uresnicujejo fundamentalne principe evropske mnogolikosti in torej postanejo tako univerzalni in legitimni saj predstavlja e samo delovanje ep integracijo mnogolikosti specificnih interesov za vse te interesne skupine je izredno vano da se zavedajo osrednjega pomena evropskega parlamenta in evropske ravni na sploh ce hocejo ustrezno dolgorocno in trajno zastopati svoje interese romi imajo e danes velja posebne zasluge za uspeno sproili diskusijo o socialni dimenziji iritve evropske zveze poslanec ep harald ettl je namrec iz lastnega nagiba organiziral hearing z romi v borti prav na temo o socialni dimenziji iritve ta brainstorming doprinos specificnega strokovnega znanja prizadetih romov njihovih senzibilnosti in izkuenj je imelo imenitne rezultate tako je prilo v ep do sploni zavesti da se to vpraanje ne sme obravnati na tehnokratski nacin sploni mainstream ali tisto kar je politicno samoumevno se je v prid socialne dimenzije spremenilo iz tega hearinga je nastalo izredno iroko stalice odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ep ter rezolucija skupcine ep to so politicne podlage za nadaljnje politicno in pravno delovanje na evropski ravni in na terenu ne nazadnje pa je sliati da je to stalice katerega avtor je harald ettl tudi podlaga avstrijskega vladnega stalica do iritve ez po zahtevi harlada ettla ki jo je skupcina ep soglasno prevzela naj bi npr bila romcina upotevana ob vkljucvanju ceke madarske in romunije v skupnostne programe za izobraevanje leonardo sokrates in mladina poleg dananjih oficialnih jezikih ez in to je bil osnovni predlog naj bi se v teh programih pospeeval ne le vzhodno zahodni dialog temvec tudi dialog znotraj te skupine drav zato je treba poleg dananjih oficialnih jezikih upotevati tudi oficialne jezike drav kandidatk saj je npr slovencina e danes deloma oficilani jezik v ez namrec na avstrijskem korokem in na tajerskem ter v italiji upotevati pa je treba tudi druge zlasti romcino taknih primerov je seveda e vec vendar jih je teko vse posamezno natevati tako najdemo npr v osnutku porocila ep o nacionalnih akcijskih programih za zaposlovanje porocilo van velzen posebno omenjene manjine za katere svet naj v okviru enakosti ans izdela posebne strategije osrednje vpraanje je ali so te iniciative posameznikov ki delujejo znotraj institucij ali so institucije strukturno privedle do taknih iniciativ na evropski ravni dajejo osnovne pogodbe kakor drugi politicni akti kot npr kopenhaki pristopni kriteriji pravno podlago za akcije in jih usmerjajo te pa so seveda tudi v gotovi meri odvisne od angamaja posameznikov ali organov ki predlagajo ali ki odlocajo pogosto so tudi hvaleni za primeren politicen pritisk prizadetih na katerega se lahko sklicujejo lobiranje dobi tu pozitivno komponento v kolikor bo taka politicna in pravna podlaga tudi uresnicena deloma zavisi od principa subsidiarnosti in evropskega sistema zastopanja interesov pa tudi od lokalnih avtoritet npr potrebe po dravnem sofinanciranju ter od zainteresiranih skupinah samih kadar so nosilci projektov v okviru teh programov humanizem ali drugi interesi mednarodni odnosi kakor tudi odnosi drav ali regij do manjin seveda niso vedno izraz globokega humanizma sama zasnova prvotne skupnosti premoga in jekla v pedesetih letih je pragmaticen instrument premagovanja zgodovinskih travm z mirovno misijo dananja zveza pa je skupnost kjer korak za korakom dravne sile tekmujejo pri razvijanju osnovne humanisticne mirovne zamisli lestvice prioritet v razvoju pa so manjine zlasti e rome le deloma upotevale ali pa sploh ne cetudi navedeni primeri kaejo da se vendar le nekaj spreminja v pravilno smer vpraanje je kako bi bilo brez vseh teh integracijskih korakov primer slovakih pristopnih elja ustreza taknemu diferenciranemu pristopu nedvomno je nujno da slovaka upoteva minimalne standarde manjinske zacite saj je ta zahteva tudi del kopenhakih pristopnih kriterijev tej humanisticni in univerzalni legitimni zahtevi pa gotove interesne skupine podrejajo svoje specificne geopoliticne intrerese kadar npr statistikam o tevilu madarske manjine na slovakem da bi le tej dali vecjo teo pritejejo tevilo zlasti vzhodno slovakih romov s tem dajo tistim ki situacije ne poznajo seveda nekoliko po svoje obarvano sliko saj se hkrati v istih krogih le malo govori npr o slovaki manjini na madarskem romi pa se zaradi pomanjkanja drubenega prestia in subjektivne in zgodovinske drubene hierarhije sami pogosto ne opredelijo ali organizirajo tako da izboljanje njihove drubene situacije v meddravnih ali mednarodnih odnosih nima vedno primerne in ustrezne tee to pa je saj v teh primerih problematicno kadar se rome ob takem pogosto potrebnem poenostavljanju vpraanj pozabi ali odteva in se jim s tem ne nudi niti minimalne politicne solidarnosti tako poenostavljanje je namrec lahko instrument politicne akcije ker se tako uporablja argument mainstraema za reevanje manjih problemov posebno vpraanje predstavlja e strukturni razvoj posameznih svobocin v zvezi prosti promet blaga kapitala storitev in ljudi seveda samo delno strukturno odgovarja manjinam kot romom prav razmilanja na to temo so privedla do mocnega socialnega gibanja v zvezi in zaradi naracajoce socialne problematike je prilo v zvezi do nove zaposlovalne politike z nacionalnimi akcijskimi programi ter nadalje do socialnega poglavja v amsterdamski pogodbi ki bo nadomestila maastrichtsko to naj bi bila politicna protiute strukturnim team skupnega svobodnega trga osrednjega pomena je tudi sodice evropskih skupnosti v luxemburgu ki prav to evropsko pravo ki temelji na osnovnih pogodbah in njihovih fundamentalnih principih kot so to individualne clovekove pravice in tiri osnovne svobocine interpretira in razvija to ima seveda tudi posledice za manjine e zlasti za rome nedavno je npr prekinilo vrsto socialnih programov to je njhove proracunske osnove z utemeljitvijo da nimajo pravne podlage kajti amsterdamska pogodba e ni bila uveljavljena to pomeni da mora najiri politicni konsenz kot npr ta o socialnih programih v katerih so tudi zajete tudi proracunske linije za manj razirjene jezike pravno podlago potrebna je mocna politicna volja na najviji politicni zakonodajni in pravni ravni ce elimo razvijati legitimne specificne interese manjin ki so le del univerzalnejih principov ki pa v evropskem kontekstu nimajo istih strukturnih prednosti kot lastninska pravica romi npr e nimajo koga toiti za neko v zgodovinskih casih ukradeno lastnino pa tudi ustreznih pravnih resurs ali lobi skupin nimajo prav to pa je dodatna utemeljitev za evropski angama romov in drugih manjin samostojnost in politicni pluralizem za rome in druge interesne skupine velja da je treba ob razvijanju lastnih perspektiv upotevati liberalisticno osnovo evropske zveze katere prvotna mirovna vizija je mocno pod vplivom gospodarskega pragmatizma in kriticnih mas konkurence v zvezi drav ki bo v prihodnjosti tela okoli milijonov prebivalcev in nad drav clanic ne gre pricakovati od neke centralne ustanove vsega denarja in angamaja ne da bi prizadeti sami bili aktivni saj je tako tudi e danes narastujoca avtonomna organiziranosti romov v posameznih evropskih dravah je zelo pozitiven znak tako lahko premostijo izolacijo in vspostavljajo komunikacijske strukture z vecinami in odlocilnimi institucijami kar pomeni da se integrirajo v evropski sistem zastopanja interesov sam zgoraj omenjeni hearing z romi v borti je bil le mogoc ker so romski udeleenci lahko govorili podkrepljeni z avtoriteto lastne institucije kot taki so bili institucionaliziran partner za razgovore isti pogledi ne bi imeli enake tee ce bi jih bil izrazil ugleden znanstvenik ali pa posameznik osrednjega pomena je da so institucionalizirani stiki z vecinskimi ustanovami ali ustanovami evropske zveze trajni uresnicevanje te absolutno osrednje potrebe zahteva od manjin e posebne napore ena monost s primerno politicno avtoriteto je clanstvo v ep tako je zastopnik nemke manjine v belgiji clan ep ker ima ta manjina svoj volilni krog juni tirolec in predstavnik najvecje stranke je clan ep ker je volilni krog primeren in stranka velika luiski srb pa izhaja z vecinske strankarske liste in katalanci so poslanci v najmanj dveh strankarskih skupinah frakcijah za romskega poslanca pa nisem slial vendar je jasno da tudi posamezen poslanec ki je clan v dveh ali treh odborih s tem da jih je vse skupaj ne more sooblikovati sam zase vseh relevantnih podrocji saj ludje niso le pripadniki manjine in manjinska vpraanja niso le nacionalnega znacaja nujno in principu konzenzualnosti ter integracije ustrezajoce je da so celo manje delegacije s petimi ali estimi clani vkljucene v vecjo evropsko poslansko skupino ce elijo sooblikovati evropski integracijski proces institucionalizirani stiki morajo pa sloneti na lastni organiziranosti ter na pripravljenosti vecinskih institucij da upotevajo legitimne specificne interese ki jih izraajo manjine seveda tudi ne gre primerjati in v drugem koraku poenotiti zvezne evropske in dravne strukture zastopanja interesov e zlasti pri manjinah ne ker so okvirni pogoji politike izredno razlicni tudi tradicionalno so odnosi vecine in njenih struktur do manjin odvisni od mnogih faktorjev od tevila organiziranosti manjine politicne tradicije geografske situacije na robu ali v centralnih prostorih od zgodovine idr vse to mocno opredeljujej drave za pozitivne ali negativne intervencije v prid ali proti manjinam pri romih nihce ne izhaja iz stalica da obstoja kaka matica ki bi zares lahko lobisticno financno ali institucionalno podpirala svojo manjino zato vlada kar zadeva raven politicnih izjav in globalnih zakonodaj pozitivno vzduje za rome ki pa ga bo treba s primernim angamajem polagoma uresniciti romi in druge manjine so v demokraticno demografskem teku konkurencnih interesov e po opredelitvi sami ibkeji to dejstvo celo velja v evropski zvezi celo z ozirom na njeno institucionalno tkivo samo ce si ogledamo teo posameznih drav saj je na evropski ravni vsak nekje manjina zato je znacilno da je zakonodajno in politicno delovanje zaradi osnovnih struktur le mono na podlagi konsenza in dobivanja vecstrankarske podpore v evropskem parlamentu samem ki je najvija proracunska avtoriteta in tako npr soodloca o akcijskih programih ni nobene stranke ki bi imela absolutno vecino v svetu pa potrebuje vsaka posamezna drava podporo drugih ce eli razvijati politiko v eno ali drugo smer niti vse vecje niti vse manje drave zase ne morejo sedaj odlocati o kakem zakonodajnem predlogu ce upotevamo da ima v svetu strokovnih ministrov vsaka drava doloceno tevilo glasov to pa e zlasti velja za vsa podrocja vecinskega glasovanja tam kjer ne obstoja vec pravica veta posamezne drave ali ministra in teh je vedno manj trda politicna konfrontacija brez volje integracije se torej na evropski ravni izkljucuje zakljucki romi ivijo v skorajda vseh dravah evropske celine pogosto na robu vecinske drube sooceni so s poglablajoce se integracijo evropske zveze ter z njenimi novimi strukturami zastopanja interesov ki pa v doloceni meri niso v skladu s tradicionalnimi strukturami in nekdanjimi strategijami preivetja te strategije so pa po drugi strani vitalne in legitimne dokler vecinska druba ne nudi realne monosti za dostojno integracijo ker pa nove strukture zastopanja interesov vplivajo pogosto neposredno na ivljenske razmere je primerno da razvijajo lastne razvojne perspektive ki upotevajo po eni strani osnovno mirovno zamisel zveze po drugi strani pragmaticne aspekte njenega delovanja kot npr tradicionalne interese drav clanic ali pa fenomen samoodgovornosti v liberalisticnem okolju seveda se tudi njim postavlja vpraanje integracije ali pa izolacije kot nacin ohranjanja identitete vendar je z ali brez ez vedno manj podrocij kjer dravnike strukture vecin ne vplivajo dolocena zadranost predsednitva ez do lastnih novih iniciativ na podrocju manjinskega prava so za zvezo prav tako znacilne kot kopenhaki pristopni kriteriji ali mnoge iniciative za izboljanje ivljenske situacije romov v evropi s strani komisije ali parlamenta te pa bodo seveda ele takrat relevantne ko se bodo saj deloma uresnicile absolutnega osrednjega pomena so institucionalizirani stiki z odlocilnimi strukturami pri tem je zlasti treba upotevati dejstvo da liberalizem zahteva samoiniciativo institucionalno tkivo zveze pa konsenzualnost delovanja in sodelovanje z mnogimi partnerji e zlasti za manjine predstavlja ta institucionalna vpletenost gotovo oviro saj nimajo niti zadostnih financnih niti personalnih resurs tudi to je mocan argument za konzenzualnost delovanja kajti organizacijska omreja kot npr eblul bruslej ali nove tehnologije so temu pomanjkanju lahko le delno protiute vsekakor nudi zveza ki je realnost in ob vseh liberalisticno gospodarskih vpraanjih izrazito vane pravne podlage za razvoj clovekovih in manjinskih pravic katerih se je treba pragmaticno posluiti bojan ilija turm nabl opombe pricujoci clanek je slovenska razirjena in prilagojena slovenska verzija nemkega clanka za dunajski romski casopis romano centro na slovenskem je tradicija ukvarjanja z romskimi vpraajni zelo dolga e veliki znanstvenik in prleko tajerski slovenec fran mikloic ki je bil clan skorajda vseh evropskih akademij znanosti svojega casa in ki je ustanivil slavistiko na dunajski univerzi je osnoval tudi romsko jezikoslovje slovenski intitut za narodnostna vpraanja ima vrhunske in na evropski ravni konkurencne raziskovalne rezultate glede te tematike in je pred nedavnim izdal zbornik o romih na slovenskem med znane znanstvene avtorje teje tudi pavla tukelj in koncno se je feri jainek s svojim romanom namesto koga roa cveti postavil v prvo vrsto umetnikov za katere so romi subjekt in ne objekt pristojna generalna direkcija evropske komisije je dg xxii izobraevanje olanje mladina cetrtletno glasilo interface ki ga izdaja gypsy research centre centre de recherche tsigane na univerzi rené descarte v parizu s podporo dg xxii pa daje zanimive podrobneje informacije izhaja v anglecini francocini in v pancini dobi se ga na dg xxii evropske komisije ali pa preko njenih predstavnitvih v dravah clanicah ez in v pridruenih dravah clen ezp se glasi skupnost in drave clanice podpirajo sodelovanje na podrocju kulture s tretjimi dravami in pristojnimi mednarodnimi organizacijami zlasti s svetom evrope nadalje ezp pri svojem delovanju ki je predmet ostalih odlocb te pogodbe upoteva skupnost tudi kulturne vidike in ezp da bi prispevali k doseganju ciljev navedenih v tem clenu sprejme svet v skladu s postopkom clena b in po posvetovanju z odborom regij spodbujevalne ukrepe ki izkljucujejo kakrnokoli usklajevanje zakonov in predpisov drav clanic svet sklepa soglasno pri vseh postopkih clena b soglasna priporocila na predlog komisije glej tudi moj clanek socialna dimenzija vzhodne integracije evropske zveze v parlamentarec casopis dravnega zbora republike slovenije t maj leto str http www sigov si dz si publikacije parlamentarec parlamentarec pdf