unix delovne postaje in komunikacije v omrezju delovne postaje unix in internet poznamo veliko razlicnih protokolov za komunikacijo racunalnikov povezanih v mrezo vendar se na podrocju unix delovnih postaj skoraj izkljucno uporablja internetov protokol zakaj je temu tako svetovni prodor interneta se je zacel z vkljucitvijo programske izvedbe protokola tcp ip v operacijski sistem umx to se je zgodilo leta s ko je bila vgrajena v razlicico unix a na univerzi berkeley sam pomen kratice tcp ip si bomo pogledali malo kasneje ta operacijski sis tem je mogoce dobiti v izvorni kodi zato se je razsiril na najrazlicnejse racunalniske sestave ki so dobile moznost vklopa v omrezje internet danes seveda protokol tcp ip ni vec samo domena operacijskega sistema unix ampak se je razsiril na vecino operacijskih sistemov ki jih uporabljamo tako da verjetno ni vec dalec dan ko bodo vsi racunalniki tega sveta stalno ali vsaj obcasno prikljuceni v omrezje naslavljanje naslov svojega prebivalisca gotovo vsi poznamo enako je s telefonsko stevilko kmalu lahko ugotovimo da so ti podatki razlicni za razlicne prebivalce no razen ce stanujemo v bloku ampak se takrat imamo svojo lastno stevilko stanovanja podobno ima tudi vsak racunalnik v internetu svoj lasten naslov kasneje bomo ugotovili da ni ve dno nujno tako ampak zaenkrat nam taksna interpretacija zadostuje stevilke ki predstavljajo naslov se imenuje tudi ip ip protocol number vsak naslov racunalnika je sestavljen iz zlogov bitov ki so loceni s piko primer naslova je recimo s to predstavlja racunalnik lizika na pedagoski fakulteti v mariboru taksni naslovi zadostujejo za vec kot milijardo razlicnih naslovov kar pa bo kmalu ze povzrocalo probleme zato se ze pripravlja sprememba ki bo razsirila ta naslovni prostor in bo seveda zdruzljiva z sedanjimi naslovi ta naslov vsebuje tako oznako omrezja kot tudi samo stevilko racunalnika v tej mrezi to lahko primerjamo s telefonskimi stevilkami ki vsebujejo tako omrezno skupino kot samo stevilko pri naslovih locujemo tri vrste delitev na omreija in napravo razred a ki vsebuje naslove od do najpomembnejsi bit naslova ima vrednost dolocimo lahko podomrezij v katerih lahko izbiramo zadnje stevilke naslova ti razredi vkljucujejo velikansko stevilo naprav razred a je tako primeren za najobsirnej sa podomrezja razred b ki vsebuje naslove od do najpomembnejsa bita naslova imata vrednost dolocimo lahko nekaj nad omrezij razreda b v katerih je na voljo prostih mest seveda pa je za bolj obsirna omrezja mozno dobiti vec naslovov razreda b razred c ki vsebuje naslove od do najpomembnejsi biti imajo vrednost v teh omrezjih je lahko najvec naprav vendar je skupno stevilo razlicnih omrezij razreda c zelo veliko z malo racunanja lahko ugotovimo da je s sedanjim nacinom naslavljanja v internetu prostora le za nekaj vec ko milijona omrezij od katerih je vecina razreda c v naslovih ne uporabljamo stevilk in izogibamo pa se tudi saj imajo vse te stevilke poseben pomen stevilke nad so namenjene za nadaljnjo uporabo verjetno za siritev naslovnega prostora ip usmerjanje prometa in sistem podomrezij da se razlicni racunalniki uspesno povezujejo med seboj morajo biti usmerjevalnikom ki dolocajo nacin povezave med posiljateljem in sprejemnikom mane oznake vseh vkljucenih omrezij kar je pri danasnjem stevilu omrezij nesmotrno problem je tako pri pocasnosti usmerjanja kot pri vkljucevanju novih omrezij v internet zaradi upravnih tezav poleg tega pa je vecina organizacij kot so podjetja univerze povezana navzven preko malo povezav vcasih celo preko enega samega racunalnika zato je bila osnovna shema naslavljanja izboljsana z uvedbo podomrezij podomrezja omogocajo vec omrezjem da so navzven vidna pod eno samo oznako pri uporabi podomrezij je naslov razdeljen na oznako podomrezja in oznako naprave v njem ta razdelitev je opazna samo napravam ki so del podomrezja vsem ostalim zunanjim napravam pa notranja razdelitev omrezja ni vidna in vse skupaj obravnavajo kot eno samo omrezje tako je mogoce bol ucinkovito usmerjati promet sporocila moramo samo dostaviti v omrezje ta pa mora poskrbeti za dostavo pravemu podomrezju podomrezja omogocajo vecjo samostojnost pri dodeljevanju naslovnega prostora v okviru dodeljenega omrezja da bi usmerjanje pravilno delovalo mora sistem poznati tako imenovano masko podomrezja subnet mask ta doloca kateri del naslova pripada napravi in kateri del pripada oznaki podomrezja podomrezja so najpogostejsa v razredih tipa b mogoca pa so tudi v razredu c sistem za poimenovanje domen ip stevilka nedvoumno identificira racunalnik znotraj omrezja internet stevilke so sicer locene z pikami vendar si je stevilke tezje zapomniti kot imena npr lazje si je zapomniti ime lizika kot stevilko da lahko namesto stevilcnega imena uporabimo simbolicno ime mora biti na voljo sistem ki zna prevajati stevilke v imena in obratno ker ne obstaja matematicni nacin kako prevesti stevilko v ime moramo to resiti s pomocjo tabel sprva ko je bilo v omrezju arpanet se malo racunalnikov so to preprosto resili tako da je bila v vsakem racunalniku tabela ki je vsebovala stevilcno in simbolicno ime s povecanjem stevila racunalnikov in naslovov pa je postalo to prevec zapleteno zato so razvili sistem ki je omogocal razdelitev tabele med vec streznikov razvil se je sistem s kratico imenovan dns domain name server domenski strezniki so urejeni v drevesno strukturo v kateri izhodiscni streznik pozna naslove poddomenskih streznikov za zgled si poglejmo pretvarjanje imena lizika pfmb uni mb si v stevilcni naslov simbolicno ime je razdeljeno na dva dela prvi predstavlja ime racunalnika drugi pa domeno oziroma poddomeno kateri pripada tako je v nasem primeru najvisja domena naslova si ki pove da gre za napravo v sloveniji osnovni root imenski streznik prepusti nadaljnje prevajanje tega naslova dobro znani vstopni tocki wep well known entry point v sloveniji ki je racunalnik v arnesu ta ve da je za naslove uni mb si odgovoren racunalnik v mariboru strelovod uni mb si ki pozna imena vseh racunalnikov univerze v mariboru in pretvori ime v stevilko ce pa bi obstajal streznik ki bi bil odgovoren za naslove pedago ske fakultete pa bi strelovod predal prevajanje imena njemu in bi sele takrat prisli do stevilke ponavadi pa prevajanje imen ni tako dolgotrajno ker recimo ze streznik v arnesu ve tocen naslov lizike to je posledica tega da imajo imenski strezniki dolocen predpomnilnik ki shranjuje pogosto rabljena imena in jih ob naslednjem vprasanju vzame od tam poizvedovanje imen lahko v sistemu unix izvedemo tudi rocno in sicer z programom nslookup vendar o tem malo kasneje domene so lahko razporejene po obmocnem ali organizacijskem kljucu ker so zacetki intemeta v zda se tamkajsnje domene delijo na glavne domene gov vladne sluzbe mil vojska in edu izobrazevalne ustanove komercialni uporabniki spadajo v domeno com vendar so v njej tudi racunalniki izven zda organizacijski kljuc prinasa se dve domene in sicer org organizacije in net vecja omrezja internet ponudniki in drugo dodeljevanje naslovov ip in domen je v rokah obmocnih organizacij praviloma tudi lastnikom wep pri nas je to arnes protokoli in sloji da bi se lahko racunalniki v obsirnem omrezju kot je internet lahko pogovarjali in izmenjevali informacije je nujno da vsi govorijo isti jezik jezik definira skupek pravil ki jim pravimo protokol na prvi pogled se zdi da bi v omrezju najbolje deloval samo en jezik vendar burna racunalniska zgodovina govori v prid razslojenim protokolom zato v omrezjih ne srecamo samo enega ampak celo vrsto protokolov ali slojev protocol layer osnovna znacilnost sloja je v tem da skrbi sam zase in komunicira z slojema visje in nizje enaka razslojenost je tudi na drugi strani omrezne povezave tako da se na dalec zdi kot da komunicirata samo dva sloja na isti ravni ki vzpostavita logicni kanal omrezje tako ne predpisuje natancno s kaksnim protokolom naj bo izvedena fizicna povezava dovolj je da se zna prilagoditi internetovskemu protokolu tcp ip internet pozna stiri protokolarne sloje l aplikacijski sloj zgled aplikacijskega sloja je recimo protokol ftp protokol za prenos datotek uporabnik ima stik le z aplikacijskim slojem in ga uporablja za delo elektronsko posto prenosom datotek prenosni sloj tu srecamo protokol tcp transmission control protocol protokol za nadzor prenosa to je osnovni vendar ne edini internetovski prenosni protokol ta sloj skrbi za prenos sporocila ali datoteke omrezni sloj pri internetu je na omreznem sloju vedno ip internet protocol protokol interneta ta protokol mora poskrbeti da sporocilo pride od posiljatelja k prejemniku torej priskrbeti mora ustrezno pot povezovalni sloj povezovalni sloj opravi dejanski prenos podatkov in je edini ki mora biti izveden v strojni opremi saj prav gotovo vsebuje tudi fizicne vode v krajevnih omrezjih gre ponavadi omrezni vmesnik ethernet medcelinske povezave pa so izvedene povsem drugace npr preko satelitskih zvez ceprav oznacujemo internetovski protokol najpogosteje oznacujemo z parom tcp ip edini protokol ki je skupen vsem pogovorom v tnternetu samo omrezni protokol ip omaka se je zacela uporabljati zato ker vecinoma programi najvisjega sloja res uporabljajo tcp poglejmo si na kratko kako komunicirata dva racunalnika v internetu prenosni sloj mora poskrbeti da se sporocilo v celoti in brez napak prenese do naslovnika zaradi razlicnih izvedb fizicne povezave se morata prenosna sloja na obeh straneh dogovoriti za najvecjo mozno obema sprejemljivo dolzino kosa sporocila tcp nato razseka sporocilo na kose te dolzine ki se imenujejo datagrami preden ga preda protokolu ip mu se doda zaporedno stevilko da ga lahko na koncu sprejemnik zopet zdruzi v prvotno sporocilo zaporedna oznaka steje oktete ce je dolzina datagrama so ustrezna stevila stevilke so pomembne zato ker je mozno vec hkratnih povezav pri katerih lahko paketi potujejo razlicno dolgo vsaka naprava ima natancno en naslov zato posamezno povezavo dolocimo se z parom vrat ki skupaj z naslovom dolocajo komunikacijski kanal vrata so bitno stevilo ki ga dolocimo na obeh straneh povezave in ni nujno enako na obeh straneh tcp skrbi tudi za kontrolno vsoto s katero lahko preverjamo pravilnost prenosa ce pride do napake se prenos datagrama ponovi naslovnik mora potrjevati pravilno sprejete datagrame vendar potrditve ne posilja za vsak datagram ampak je v rabi nacelo oken okno je stevilo datagramov ki jih posljemo preden dobimo potrditev potrditev pove do katerega datagrama je sprejem potekal brez napake ce posiljatelj v dolocenem casu ne dobi potrditve sam ponovi posiljanje nepotrjenega dela sporocila datagram nato skupaj z ciljnim naslovom posredujemo nizjemu omreznemu sloju ta sloj deluje po protokolu ip za vse naprave ki so del interneta protokola ip vsebina datagrama ne zanima poskrbeti mora le za ustrezno pot do cilja ip protokol uporablja nacelo prenosa brez trajno vzpostavljene zveze torej je vsak datagram prepuscen na milost in nemilost zasedenosti posameznih podatkovnih poti v internetu je vgrajena redudanca povezav tako da do cilja ponavadi vodi vec poti zato lahko posam ezni datagrami potujejo razlicno dolgo tudi ip doda nekaj svojih informacij najpomembnejsi sta naslova posiljatelja in naslovnika doda se se oznaka protokola uporabljenega na prenosnem sloju poleg tega tudi protokol ip izracuna svojo nadzorno vsoto ki sluzi preverjanju naslovov in oznak protokolov ker bi drugace lahko sporocila posredovali na napacen naslov ali napacnemu prenosnemu protokolu v glavi datagrama pa je se en pomemben podatek zivljenjska doba ko datagram isce pot do cilja potuje preko vec prehodi gateways in usmerjevalniki routers prehodi skrbijo za nemoten prehod skozi razlicne fizicne sloje usmerjevalniki pa usmerjajo datagrame proti cilju pri vsakem prehodu se zivljenjska doba zmanjsa za ena ko je enaka nic se datagram zavrze za pravilnost prenosa poskrbi prenosni sloj ki ponovno odda zavrzeni datagram datagram se posreduje povezovalnemu sloju ki podatke prenasa tu srecamo razlicne protokole v krajevnih omrezjih pa najpogosteje ethernet protokola ip ne zanima kako se podatki fizicno prenasajo pomembno je le to da se na koncu zopet sestavijo v prvotno obliko omenili smo da protokol tcp ni edini prenosni protokol tcp sicer zagotavlja zelo zanesljiv prenos vendar je zato nekoliko pocasnejsi zato so razvili se dodatne prenosne protokole za prenos kratkih sporocil uporabljamo protokol udp user datagram protocol ki mu sporocil ni treba razkosati saj so dovolj kratka za en sam datagram v glavi zato ni zaporedne stevilke udp se uporablja recimo za omrezni datotecni nfs kjer je hitrost nadvse pomembna prenosne razdalje pa so majhne po protokolu udp deluje tudi dns povprasevanje poznamo se protokol icmp internet control message protocol ki se uporablja za izmenjavo sistemskih sporocil protokola tcp ip napake sporocila za uskladitev obeh strani omrezne povezave tako kot pri protokolu udp tudi tukaj sporocilo spravimo v en datagram pri takih enostavnih protokolih tudi odpade potreba po potrjevanju sprejema ce sprejemnik ne dobi odgovora v dovolj kratkem casu se enostavno ponovi posiljanje slip in ppp kot smo spoznali je protokol tcp ip neodvisen od fizicnega prenosa podatkov protokol je zasnovan tako da omogoca prenose tako preko telefonskih linij kot preko recimo hitrih opticnih vlaken tehnoloski napredek je znizal stroske hitrih modemov s in vec poleg tega pa omrezni programi vsebujejo tudi protokole za prikljucitev preko telefonskih linij pojav protokola slip serial line ip in ppp point to point protocol je omogocil da se vsa kdo ki ima racunalnik telefonski prikljucek in modem lahko neposredno prikljuci v tnternet to povsem drugace kot enostavna prijava na racunalnik ki je v tnternetu v tem primeru je internetu vas racunalnik povsem neznan z uporabo protokola slip ali ppp pa postane racunalnik enakovreden clan interneta z lastno ip stevilko to nam omogoca poganjanje programov kot so netscape poganjamo pa lahko seveda tudi programe telnet in ftp prav zaradi uporabe www brkljalnikov ponekod takemu dostopu recejo tudi graficni dostop kar pa seveda ni povsem pravilno iz uporabniskega stalisca sta protokola slip in ppp enakovredna slip je starejsi in preprostejsi ip paketom doda le en byte vendar ima probleme s sumom in drugimi prekinitvami znacilnimi za serijske linije ppp je po drugi strani bolj vsestranski je bolj robusten in lahko deluje tudi z drugimi protokoli posledica pa je da doda prenosu vec pribitka oba protokola ali pa vsaj ppp sta tudi vgrajena v novejse operacijske sisteme kot so win winnt ter os warp primeri programov ki uporabljajo protokol tcp ip whois ukaz nam prikaze nekaj podatkov o domeni ki nas zanima podatke dobi iz whois streznika primer whois jump org student assosiaction for computer communications promotion ju vp dom kidriceva lasko lasko si domain name jump org administrative contact simona sternad ss simona atlantis jump org technical contact zone contact zabukovsek uros uz uros zabukovsek uni mb si record last updated on dec record created on aug domain servers in listed order lizika pfmb uni mb si s mercur s gms ms edus si atlantis jump org the internic registration services host contains only internet information networks asn's domains and poc's please use the whois server at nic ddn mil for mlnet information finger ukaz prikaze nekaj informacij o uporabnikih na racunalnikih primer finger urosz atlantis jump org login urosz name uros zabukovsek directory home urosz shell usr local bin tcsh last login tue apr met dst on ttypl from hppef pfinb uni m mail last read tue apr met dst mail forwarded to purosz \urosz no plan traceroute ukaz prikaze potovanje sledenje sporocil po omrezju primer traceroute atlantis jump org rt eth ped uni uni mb si ms ms ms rizum uni mb si ms ms ms rpttmbl arnes si ms ms ms ms ms ms atlantis jump org ms ms ms ping ukaz prikaze case potovanja paketkov po omrezju primer ping imola uni mb si ping imola uni mb si byte packets bytes om icmp seq time ms bytes from icmp seq time ms bytes from icmp seq time l ms bytes om icmp seq time l ms bytes from icmp seq time ms na tem mestu pritisnemo control c imola uni mb si ping statistics packets transmitted packets received packet loss round trip ms min avg max