nekatera specialno didakticna vprasanja pouka racunalnistva organizacijske oblike pouka racunalnistva v problematiko specialno didakticnega podrocja bi lahko uvrstili tudi vprasanje aparaturne in programske opreme zaradi aktualnosti tematike smo solam dodali se nekaj dodatnih vprasanj za natancnejsi prikaz izvajanja pouka racunalnistva na srednjih solah kot prvo nas je zanimalo ali sole dajajo vecji povdarek teoreticnim uram z nedeljivimi oddelki ali prakticnemu delu vajam ob racunalniku ali pa obema kot to predpisuje ucni nacrt v tabeli so prikazani odgovori na to vprasanje podobno kot v letu tudi v letu najvec srednjih sol oz sol v letu in oz v letu izvaja pouk racunalnistva tako kot predpisuje ucni nacrt pogled v tabelo pa kaze dolocene premike v nastetih izvajanjih kar potrjuje tudi opravljen xx gif bytes test xx gif bytes p zmanjsuje se izvajanje pouka racunalnistva kot predpisuje ucni nacrt povecuje se poudarjanje prakticnega dela vaje ob racunalniku sol oz v letu in oz v letu kar je razveseljivo na zalost pa se povecuje tudi poudarjanje teoreticnih ur z nedeljivimi oddelki oz sol v letu in oz v letu ta porast seveda ni velik tako da je v globalu slika izvajanja pouka racunalnistva kar ustrezna ceprav bi bilo bolje da niti ena sola ne bi dajala vecjega povdarek le teoreticnemu delu pouk racunalnistva mora temeljiti predvsem na delu z racunalnikom kategorija f f f f teoreticne ure z nedeljivimi oddelki prakticno delo vaje ob racunalniku oboje kot predpisuje ucni nacrt s tabela nacini izvajanja pouka racunalnistva spremenljivka ker smo predvidevali da obstaja pomembna zveza med nacini izvajanja pouka racunalnistva in vrstami sol oz vrstami srednjesolskih programov ter izobrazbeno stopnjo uciteljev smo izvedli xx gif bytes test ki je nasa predvidevanja v obeh primerih potrdil pokazal je da obstaja pomembna odvisnost nacina izvajanja pouka racunalnistva glede na tip sole xx gif bytes p pri cemer posvecajo najvec pozornosti prakticnemu delu vajam ob racunalniku na letnih tehnicnih in drugih strokovnih solah teoreticnim uram z nedeljivimi oddelki pa na poklicnih solah v gimnazijah je ta pojav zelo majhen a obstaja soli pri letnih tehnicnih in drugih strokovnih solah pa tega pojava ni statisticno pomembna zveza se kaze tudi v odvisnosti nacina izvajanja pouka racunalnistva glede na izobrazbo xx gif bytes p pri cemer je razvidno da daje poudarek teoreticnim uram z nedeljivimi oddelki najvec uciteljev z neustrezno izobrazbo oz nepedagosko izobrazbo prakticnemu delu vajam ob racunalniku pa daje poudarek vec uciteljev z ustrezno izobrazbo z anketo smo analizirali tudi vprasanje obicajnega stevila ucencev ob racunalniku pri prakticnem pouku vajah tabela nam pokaze pogostost odgovorov na to vprasanje podatki kazejo da vecina sol izvaja prakticno delo ob racunalnikih z dvema ucencema sol oz v letu in v letu pada stevilo sol kjer dela ob racunalniku le eden ucenec sol oz v letu in oz v letu raste stevilo sol s tremi ucenci v letu in v letu zmanjsuje pa se tudi stevilo sol z vec kot tremi ucenci ob racunalniku v letu in v letu oz sol v letu na to vprasanje ni odgovorilo kot vidimo obstajajo manjsi premiki med obema vzorcema kar potrjuje tudi opravljen xx gif bytes test xx gif bytes p kategorija f f f f eden ucenec dva ucenca trije ucenci vec ucencev brez odgovora s tabela stevilo ucencev ob racunalniku spremenljivka ce razdelimo sole v dve skupini in to ustrezno eden oz dva ucenca na racunalnik ter neustrezno trije oz vec ucencev na racunalnik je v skupini ustreznih resitev sol oz v letu pa v skupini neustreznih resitev pa sol oz v letu v globalu lahko stanje ocenimo kot ugodno ceprav nekoliko skrbi padec ocene ustrezno ker smo predvidevali da obstaja pomembna zveza med stevilom ucencev ob racunalniku pri pouku racunalnistva od vrste sol oz vrste srednjesolskih programov ter od izobrazbene strukture uciteljev smo izvedli xx gif bytes test ki je nasa predvidevanja v obeh primerih potrdil in sicer odvisnost stevila ucencev ob racunalniku pri pouku racunalnistva od vrste sol xx gif bytes p kaze da pouk z vec kot dvema ucencema ob racunalniku izvajajo le letne tehnicne in poklicne sole na gimnazijah tega pojava ni odvisnost stevila ucencev ob racunalniku pri pouku raclunalnistva od izobrazbene strukture uciteljev racunalnistva xx gif bytes p kaze sicer razlike med posameznimi kategorijami izobrazbe ce pa tvorimo dva razreda in sicer z ustrezno izobrazbo in brez ustrezne izobrazbe pa primerjava ne kaze na bistvene razlike toraj je razporeditev ucencev ob racunalnike odvisna le od opremljenosti sol zanimalo nas je tudi ali sole pri pouku racunalnistva delijo ucence na dve skupini z najvec timi ucenci pri prakticnem delu ali tudi pri teoreticnih urah zbrani podatki kazejo da vecina sol oz v letu in oz v letu delijo ucence v dve skupini le pri prakticnem delu zanimiv pa je podatek da taksno delitev uporabljajo tudi sole tri v letu pri teoreticnem delu pouka z anketo smo tudi ugotavljali ali je pri prakticnem delu v razredu poleg ucitelja navzoc tudi asistent oz laborant histogram na sliki nam pokaze pogostost vkljucevanja laborantov image gif bytes slika vkljucevanje laborantov v pouk racunalnistva spremenljivka iz zbranih podatkov je razvidno da v letu samo sole enako kot v letu pri pouku racunalnistva vkljucujejo laboranta na to vprasanje ni odgovorilo sol v letu ker smo predvidevali da obstaja pomembna zveza med vkljucevanjem laborantov v pouk racunalnistva glede na vrsto sol oz vrsto srednjesolskih programov smo izvedli xx gif bytes test ki ni potrdil nasega predvidevanja iz korelacijske tabele pa je razvidno da so v letu vsi laboranti zaposleni na letnih tehnicnih in drugih strokovnih solah nihce pa na gimnazijah ucne oblike in nacini pouka racunalnistva zelo zanimivo v specialno didakticnem smislu je tudi vprasanje v katerih ucnih oblikah na solah najpogosteje izvajajo pouk racunalnistva in to pri teoreticnih urah in pri prakticnem delu tabela kaze odgovore na to vprasanje primerjava med leti in nam kaze da se je pri teoreticnem xx gif bytes p kot tudi pri prakticnem pouku xx gif bytes p kar precej spremenilo kar potrjujeta tudi opravljena xx gif bytes testa ce smo v letu dobili popolnoma enako izbiro ucnih oblik pri teoreticne in pri prakticnem pouku racunalnistva dobimo v letu didakticno mnogo bolj ustrezno sliko pri teoreticnem pouku je v letu najpogosteje uporabljena frontalna ucna oblika sol oz v letu pa sledi ji skupinska ucna oblika sol oz v letu pa ter individualna ucna oblika in v letu iz podatkov je razvidno da sole pri teoreticnem delu pouku racunalnistva uporabljajo tudi druge sicer le v letu in v letu ucne oblike ne samo tradicionalne frontalne predvsem bolje glede na leto je na podrocju prakticnega dela kjer se najpogosteje uporablja individualna ucna oblika sol oz v letu in le v letu sledi skupinska ucna oblika sol oz v letu in le v letu frontalno ter druge ucne oblike pri prakticnem delu uporabljajo le na osmih solah v letu pa kar na vprasanje pa ni odgovorilo sol oz teoreticne ure kategorija f f f f frontalna ucna oblika skupinska ucna oblika individualna ucna oblika druge ucne oblike brez odgovora s tabela ucne oblike pouka racunalnistva pri teoriji in praksi spremenljivka prakticno delo kategorija f f f f frontalna ucna oblika skupinska ucna oblika individualna ucna oblika druge ucne oblike brez odgovora s ker smo predvidevali da obstaja pomembna zveza med najpogosteje uporabljenimi ucnimi oblikami pri pouku racunalnistva od vrste sol oz vrste srednjesolskih programov ter od izobrazbene strukture uciteljev racunalnistva smo izvedli xx gif bytes test ki je nasa predvidevanja v vecji meri tudi potrdil iz korelacijskih tabel lahko razberemo da obstaja pomembna statisticna zveza med najpogosteje uporabljenimi ucnimi oblikami pri teoreticnih urah racunalnistva in vrsto sol xx gif bytes p pri cemer je razvidno da na gimnazijah uporabljajo predvsem frontalno obliko dela bolj kombinirajo pa v letnih tehnicnih in drugih strokovnih solah izobrazbeno strukturo uciteljev xx gif bytes p pri cemer je razvidno da pogosteje uporabljajo kombinacije razlicnih ucnih oblik ucitelji ki imajo ustrezno izobrazbo kar je tudi za pricakovati da obstaja pomembna statisticna zveza med najpogosteje uporabljenimi ucnimi oblikami pri prakticnem delu ob racunalniku in vrsto sol xx gif bytes p pri cemer je razvidno da prakticno delo izvajajo v frontalni obliki na letnih tehnicnih in poklicnih solah v gimnazijah se nagibajo bolj k skupinski obliki v letnih tehnicnih in drugih strokovnih solah pa je to zelo enakomerno porazdeljeno letnim primerjalnim obdobjem xx gif bytes p pri cemer je razvidno da prakticno delo izvajajo v frontalni obliki v vecini ucitelji ki imajo sicer ustrezno a nepedagosko izobrazbo kombinacije razlicnih ucnih oblik pri tem pouku pogosteje uporabljajo ucitelji ki imajo ustrezno izobrazbo na koncu tega sklopa vprasanj smo analizirali stanje ucne diferenciacije in individualizacije torej zagotavljanje minimalnega in visjega nivoja znanja odgovore prikazuje histogram na sliki image gif bytes slika upostevanje ucne diferenciacije in individualizacije pri pouku racunalnistva spremenljivka primerjava dvoletnega obdobja kaze da se je upostevanje ucne diferenciacije in individualizacije na srednjih solah povecalo za pri cemer pa opravljen xx gif bytes test ne kaze statisticno pomembnih razlik med vzorcema tako leta uposteva ucno diferanciacijo in individualizacijo pri pouku racunalnistva anketiranih sol v letu pa zal sol oz v letu pa tega pomembnega elementa pri pouku ne uposteva na to vprasanje v letu ni odgovorilo sol oz ker smo tudi tukaj predvidevali da obstaja pomembna zveza med zagotavljanjem minimalnega in visjega nivoja znanja pri pouku racunalnistva od vrst sol oz vrste srednjesolskih programov ter od izobrazbene strukture uciteljev racunalnistva smo izvedli xx gif bytes test ki nasa predvidevanja ni potrdil povzetek glavnih ugotovitev o problematiki nekaterih specialno didakticnih vprasanj pouka racunalnistva in informatike iz tematike obdelane v tem poglavju lahko povzamemo pomebne ugotovitve ki kazejo na ustreznost oz neustreznost upostevanja oz poznavanja specialne didaktike pouka racunalnistva in sicer vecina srednjih sol izvaja pouk po veljavnem nacrtu in to del pouka je namenjen teoreticnim uram z nedeljivim razredom del pouka pa skupinam v prakticnemu delu tako se izvaja pouk na srednjih solah zal pa se je glede na leto povecalo stevilo sol srednjih sol ki dajejo povdarek predvsem teoreticnim uram z nedeljivim razredom kar je v didakticnem smislu slaba izvedba pouka pouk racunalnistva je didakticno in strokovno ustrezen le ob racunalniku temeljec cim bolj na samostojnem delu ucencev temu ustrezno zahteva pouk racunalnistva strokovno primerno usposobljenega ucitelja ki pozna pedagosko didakticne temelje pouka da lahko ucence pri njihovem samostojnem delu vodi in usmerja o ne najboljsi izobrazbeni strukturi nasih uciteljev racunalnistva smo pa ze govorili vecina srednjih sol oz zagotavlja na solskem racunalniskem delovnem mestu individualno delo ucencev oz delo v dvojicah kar v globalu ustreza specialno didakticnim zahtevam pouka zal moramo povdariti da srednjih sol podobno kot v letu se vedno izvaja prakticno delo na racunalniku s tremi ali vec ucenci kvaliteta tako izvajanega pouka je prav gotovo vprasljiva vecina sol pri vajah deli ucence v dve skupini z najvec timi ucenci sole to pocno tudi pri teoreticnih urah stevilo laborantov na srednjih solah se v dvoletnem obdobju ni spremenilo stanje na tem podrocju je vsekakor kriticno saj je racunalnistvo predmet ki zahteva mnogo priprav in vzdrzevanja aparaturne in programske opreme zato ga lahko postavimo vsaj ob bok naravoslovnim predmetom ki pa laborantsko delovno mesto ze imajo sistemizirano temu podrocju je potrebno posvetiti vec pozornosti tudi v sklopu akcije racunalniskega opismenjevanja na podrocju ucnih oblik pouka racunalnistva pri teoreticnem in prakticnem delu se je stanje iz leta spremenilo na bolje pri teoreticnem delu pouka se seveda najpogosteje uporablja frontalna ucna oblika niso pa redke tudi ostale individualna skupimska projektno delo kombinacija ucnih oblik kar je se posebej razveseljivo razmerje frontalna ucna oblika napram drugim ucnim oblikam je se dokaj visoko vec frontalne toda stanje se izboljsuje z dodatnim didakticnim izobrazevaknejm uciteljev takih izobrazevanj uciteljem primanjkuje strokovnih ne toliko pa na tem podrocju lahko naredimo se vec predvsem na bolje se je spremenilo stanje pri izvajanju prakticnega pouka za razliko od leta sta sedaj najpogostejsi ucni obliki individualna in skupinska to sliko nekoliko slabsa sol na katerih tudi pri prakticnem delu najpogosteje uporabljajo frontalno ucno obliko upajmo da le za demonstarcije del pred samostojnim delom ucencev korelacijske primerjave nasploh kazejo da kombinacije ucnih oblik uporabljajo bolje ucitelji z ustrezno izobrazbo slabse pa tisti ki imajo neustrezno izobrazbo oz ki niso opravili dodatne pedagoske dokvalifikacije oz dodatnega izobrazevanja zato kaze tudi v ro posvetiti tej problematiki ustrezno pozornost izboljsuje se tudi stanje na podrocju upostevanja ucne diferenciacije in individualizacije ki jo izvaja srednjih sol wb gif bytes wb gif bytes wb gif bytes nazaj kazalo naprej