zakaj biti oporečnik kaj pravzaprav pomeni oporekati in čemu komu beseda nam je znana iz preteklih časov trde pesti elezne zavese rdečih zvezd poznamo jo tudi pri nas kar ponavadi zmoti ljudi ki hodijo po cesti in sede pred televizorji je da se najde kdo ki se upre zakonu splono veljavnemu normam ki bi jih vsi morali sprejeti v naem primeru gre za to da oporeka obrambi drave z silo dejanj fizičnim nasiljem kako pa naj bi drugače branili dravo druino cerkev beseda spretno zakriva zakaj pravzaprav gre in morda bi bilo ceneno zavajanje če to bi kar banalno navedli o tem e danes vsi vse vemo gledamo filme povsod je polno prelite krvi in vsako minuto kdo umre zato dajmo besedo oporečniku ki je bil tam v vojni in ki je nehote dobil izkunje ki jih mi sploh nočemo lipe je povedal da smo bili v tistem času komaj e dečki to je otroci nismo vedeli kaj je to vojska in je povedal da e oroja nismo znali v roke prijeti tu je zdaj preskočil in odsekal nesrečne začel je govoriti o tem da smo bili sicer nebogljeni kot ljudje dečki a močni zaradi zastavljenih ciljev in znanstvenega socializma odtod potem na tovaritvo na brezpogojno tovaritvo in e je bil v čistih in znanih frazah kar je potreboval za to da je kot mi je kasneje rekel preteklost potegnil v sedanjost tj da je začel govoriti o naem gospodarstvu in je razvil kritiko nekaknega tehnokratizma govoril o inflaciji in je tudi kritiko tehnokratizma prenesel v sedanjost če da so ogroeni nekakni temelji da se delo odtujuje in da pri tem ne morejo stvari reiti več le delovni kolektivi marveč je stvar e političnega vodstva ker so ogroeni nekakni elementi v gospodarstvu da je ogroena tvornost itd potem je pa govoril o znanosti in da je znanost v slubi ljudstva in da znanost e ve kako pri tem se je skliceval na partizane in je hkrati rekel da si nihče ne sme prilačati prelite krvi a je sam počel najhujo mono manipulacijo to je tisto ta nesrečni lipe kakor da ni poteklo od tistih časov let drugo leto jih bo nič človekega nič eksistencialnega se mu ni razkrilo v teh letih iz njegove lastne partizanjčine to sicer ni tako saj je preivel lipe kar je moral bil je v konfliktih je tudiral vse to je res in vse to je storil na nivoju eksistencialno zgodovinske misli pa se mu ni nič pripetilo tu ga marksistična manipulacija ne le nese in odnese ampak visoko prekaa ker manipulira s celotno strukturo nacionalne zgodovinske zavesti marksizem obvlada to strukturo in ji zna streči pa e nekaj me je pretreslo pri lipetu čeprav ne vem če vendarle ne pretirava ko je pripovedoval o mikličevi vili je rekel da kamor so pogledali skozi okno so povsod videli italijane in mitraljeka gnezda in je torej ob pogledu na to padla odločitev da se partrola vda to je zame nov podatek ker jaz ne vem za nobeno odločitev nisem bil zraven in to lipe govori ko jaz stojim tam zdaj razumem marsikaj morda lipe misli da sem se jaz izmuznil iz hie e pred tem kar seveda ni res ker sem edino jaz streljal in streljal sem e potem ko sem bil e zunaj ta stvar najbr nikoli ne bo čisto pojasnjena in vendar je e vedno in to je tisto neprijetno nezrelo izvor nekih čudnih napetosti vseh nas je nekako sram tistega tudi v meni je nekak sram a ne vem več natanko zakaj razen tega da nisem skupaj z vsemi delil iste usode morda je danes prepozno da bi se stvar pojasnila ne spominjam se dogodka v kontinuiranih slikah pač pa le v posameznih slikah in njihovo zaporedje sestavljam naknadno nekako po logiki po neki zmeani logiki spominjam se da sem sedel v kuhinji in spominjam se da sem zagledal italijane ki po planjavi gredo proti koči in mislim da nisem bil siguren da so italjani ker sem pričakoval nao ribniko četo in sem hkrati vedel da je zunaj na straar mislim da je nekdo zavpil taljani in spominjam se skakanja in tekanja po hii ki je bila lesena in je imela stopnice v moji zavesti je da sem nekaj časa buljil skozi okno na tiste postave in sem okleval ali je streljalo ali ne ne vem potem sem skočil skozi kuhinjska vrata v predsobo odkoder so bila vrata na plano na vratih je bila neka postava in jaz sem ustrelil to je znano in znano je da sem tega vojaka ranil potem ni bilo nikogar več na vratih potem vem da sem bil v večji sobi ki se je drala tega hodnika mislim da je streljalo in da sem e sam enkrat ustrelil proti vratom proti izhodnim vratom moja dananja predstava prostora je tale tu sem nekaj časa okleval če se ne varam sem se vrgel po tleh ker so streljali in ker so krogle udarjale skozi leseno steno potem sem odkril vrata na balkon in jih polagoma odprl ker ni nihče streljal sem e enkrat skočil nazaj v srednji prostor in vpil fantje za menoj in se začel počasi skozi vrata plaziti na balkon pred italjani me je varoval namet snega ki je leal na balkonu ko sem se z balkona splazil na tla sem po par korakih bil v grmovju in od tam sem e enkrat ali dvakrat ustrelil proti nekemu drevesu ki sta bila za njim dva italjana z mitraljezom mislim da sem e enkrat streljal ker sta dvignila in hotela za menoj ko se spominjam nazaj in vedno kadar se spominjam nazaj me je vedno presenetila napačnost percepcije zato e ko sem se izmaknil iz neposrednega kroga hie sem se k njej spet vrnil ker nisem bil čisto prepričan da so to italijani vem e pa to podrobnost ko sem premiljeval nisem mogel ugotoviti ali so bile tiste postave tj italijani res oblečeni v zeleno ali ne ali so imeli čelado ali ne zdelo se mi je v spominu celo da sem videl na nekom kučmo in e zlasti ker potem ni bilo nobenega strela več sliati sem sklenil to niso bili italijani bila je ribnika četa in vse je bilo napačni alarm ko sem streljal na tistega italijana na vratih nisem videl nobenih podrobnosti bila je samo temna gmota enako temna od vrha do tal brez slehernih razlik v osvetljenosti ali barvah in potem zunaj povsod sneg in sivo nebo a nekam čudno nestvarno sneg ni bil sneg tj nisem čutil vseh njegovih sestavin vse je bilo bolj sivo kakor sicer ko sem e leal v tistem srednjem prostoru se mi je zdelo da je hia prazna kakor da so se drugi partizani e bili nekje prebili ven nisem zaznal nobenega glasu ali uma ki bi mi povedal da je razen mene e kdo v hii leta in leta me je ob spominu navdajal in e danes me navdaja in prevzema spomin na občutek popolne osamljenosti spomin na prepričanje da sem sam ostal v tem prostoru da moram čimprej ven kamor so e drugi pobegnili ta spomin čiste osamljenosti je nenavadno močan in to čutim zdaj ko to piem po petintridesetih letih kot da je to najmočneje doivetje iz tistega dogodka pravo začudenje me zdaj preplavlja nad intenzivnostjo spominjanja na ta občutek kakor da se je nekaj kar je bilo dolgo zadrevano slednjič le sprostilo sprostilo sprostilo morda izpod blokade občutka krivde in sramu kajti ta občutek ni nikoli mogel biti nikakrno opravičilo za nobeno dejanje in nad tem mojim dejanjem če se e temu kar se je takrat z menoj godilo sploh lahko reče dejanje od nekdaj visi nekaka tiha obtoba ki sem se ji tudi sam nekako podrejal in se je to kazalo v nekaknem sramu in občutku krivde res namreč je reil sem se iz tiste koče samo jaz ali to pomeni da nisem hote drugim pokazal iste poti tu je e nek moment to je mlada mikličeva poročena basso v italiji lastnica tiste koče ali vile pred leti je bila v ljubljani in sem se z njo seznanil peljali smo se z njo celo tja dol pokrajina mi je bila seveda popolnoma neznana in mi ni spregovorila bilo je poletje in tista nada je pripovedovala da je bila prvi večer v tisti vili z nami in da je potem odla in da je pred odhodom meni pokazala nek skrivni izhod iz kleti jaz se tega ne spominjam in sploh nisem bil nikdar v kleti in tudi nisem priel ven skozi klet pač pa preko nekaknega balkona ali terase vendar pa so se drugi partizani zatekli v klet kakor se je kasneje pokazalo čeprav so iztoka menda nali v peči v kuhinji Če je to res je seveda e manj razumljivo kako je mogel lipe reči da je padla odločitev glede vdaje ko pa očitno iztoka tudi ni bilo zraven in iztok je bil komisar čete nikdar mi udeleenci teh reči nismo med seboj uredili očitno je preboleče kaj tudi tisti ki so se vdali so se vdali in prekrili nek zakon a ta določenost je seveda e huja saj je treba vendar pomisliti da nismo znali in da nismo bili sposobni urediti svojih medsebojnih odnosov in to velja najbr e posebej zame ki sem bil komisar toda nenavadno je da e do danes ko smo e stari moje in smo e nekje blizu smrti e vedno teh zadev ni mogoče urediti to je znamenje neke strane nezadostnosti ki sem jo zadnjič videl na lipetu to je neka strana medsebojna neusmiljenost ki je po svojem izvoru otroka a zdaj ko ne odneha kruta in strana čeprav krutost seveda pripada otrotvu in je strana ker je znamenje in oblika posebne nesvobodnosti ki pa jo vodstvo danes e vedno potrebuje in jo na nek način celo vzdruje to je naa socialno kulturna nezadostnost to je gotovo e tisti drobni osebni egoizem ki očitno obremenjuje mojo generacijo in ki to generacijo sili da si postavlja starejo generacijo za svojega arbitra to je res nenavadno koliko slabega znamo včasih reči o drug drugemu in vse v imenu idealnega partizana in idealnega borca brezupna neprincipielnost to je tista strana dakijeva misel najbolji so padli ki je tako strano večsmiselna najbolji so padli najbolji partizani so padli partizani ali je potem tako da nihče od nas nima več pravice do ivljenja da je na zagon bil res tako strano green na zagon se pravi nas navadnih partizanov kajti tisti ki so vodili očitno niso greili in so iznali posebne odlike in monosti da se izmaejo kakor je to s pobitimi domobranci celotna uradna interpretacija je zelo uspeno skrivanje izvirnega greha samo v nas je očitno ostal samo v nas je e iv iz dnevnikov duana prijevca jul nr str preprosta vsakdanja situacija koča v gozdu v njej ljudje na zapisovalec v sobi partizan komisar v vojni nenadoma nepričakovano italijani droben spopad praska bi rekel marinetti a ne za udeleence njim je teko običajna dejanja odhod iz hie postanejo nemogoča in zato e kar herojska zato tudi krivična do ostalih potisnjenih v nelagodnje prezir vdajo streljati na nerazločljivo senco takno je ivljenje bo kdo rekel Če sprejme kar bi vsak od nas moral sprejeti kdo pa se lahko izogne vojnim časom boju bi lahko ne sodeloval tako oporekal resničnosti takrat verjetno ne bi mogel danes pa ima monost da se e vnaprej odpove početju proti svoji vesti kakrna ta pač je sam postane primer zanjo potrjena hipoteza za svojo teorijo ravna podobno kot ravna drava razlika je v tem da zastavlja za tvoj projekt le samega sebe in nikogar več to ti da kredibilnost saj se ravna po tem kar je zate prav in upravičeno zakaj naj bi bilo prav in upravičeno tudi za druge če je prav in upravičeno zate torej naj te ne premotijo vsemogoče sodbe ki jih bo slial o oporečnikih pogosto bo v kakem pogovoru o tej temi kaj da je oporečnitvo in zakaj biti oporečnik slial očitek kot ali nočete pomivati stranič običajno iz ust tistih ki e imajo izkunje so prestali vojni rok e kaj drugega zatorej lahko sodijo o nas ki ga sploh ne elimo ali pa si ga nismo eleli a smo se vendarle uklonili vseeno tak očitek kae da sami dobro vedo kaj je treba v vojski početi in kar so verjetno tudi sami počeli so se v to stvar prisilili ali so to prepustili komu drugemu zatorej misel na to kar se jim je godilo odrinejo z očitkom ki ima več različic in ki razgaljajo nestrinjanje z resničnostjo ki se je zelo dobro zavedajo resničnost prepučena sama sebi bo vztrajala v tem kar je in kakna pač je sprejeme stanje kakrno je ali pa ga ne eli sprejeti in mu oporeka na ta način da ne eli sodelovati pri tem kar se po tvoje sploh ne bi smelo dogajati kaj lahko stori tako pač je vedno je bilo tako in vedno bo tako ljudje so taki taki in podobni očitki se stopnjujejo vse do tistega znanega kaj pa bi bilo če bi to vsi počeli če nobeden ne bi hotel v vojsko nad tem naj bi se mi oporečniki globoko zamislili dajmo se le za trenutek če bi vsi hoteli biti oporečniki kar je na cilj bi pomenilo da bi bili vsi tako ali drugače aktivni v mirovnem gibanju vsi torej vsakdo torej tudi tisti ki je ta stavek izrekel izrekel ga je z nasprotnim namenom v smislu prepovedi diskreditacije če ravno zato ker mora biti kdo ki ni oporečnik saj je realnost v svetu danes taka da je oporečnikov le nekaj le nekaj si nas eli uveljaviti svojo pravico do ugovora vesti vojaki dolnosti Če bi res vsi to eleli potem bi bili vojska vojaki aparat vojaka logika vojno pravo jedrske glave vojaki sateliti nabor dril itd nepotrebni jih sploh ne bi bilo to se zdi utopično utopistično vendar vidimo realno moni korak v tej smeri v ukinjanju redne vojske in ustanavljanju poklicnih enot kdor eli sluiti domovini naj to počne brez pretenzij drava naj ga za sluenje plača stroki vsekakor ne bi bili večji kot so zdaj zakaj je bilo treba oboroiti cel narod vsakdo postane obvladljiv manipulativen razpololjiv vedno ob vsakem času z in za obrambo domovine z urjenjem zanjo gre za pravno formo ki se uveljavila tevilo si zanemarljiva enica sredi monih kolikor jih menda lahko vpokličejo drava domovina ti naloi da jo mora braniti ne le domače sorodnike in druino ampak vse in vsakogar in če bo dobro branil bo morda izgubil ivljenje da bodo lahko iveli drugi kar je najvija čast in temu pravi ne kaj ni to naravnost grozno egoist eli iveti ne da bi se bil pripravljen rtvovati moralni prezir je na mestu drugi pa so se pripravljeni rtvovati zate in te braniti zato bodi dravljan drugega reda na prvem mestu so branilci prav zato imajo prednost naredili bodo kar se jim naloi ti pa nisi taken tega noče sploh noče v ta red ali to pomeni da eli pobegniti iz stvarnosti ali pa pomeni da ne eli v situacije kjer bi moral poseči po ivljenju drugih kakne velike besede premisli kaj je tisto kar te privlači odbija kaj sprejema kaj zavrača komu čemu oporeka in odgovor na vpraanje čemu zakaj si lahko da le ti sam ne pusti da namesto tebe odgovori kdo drug splono mnenje parole fraze pa tudi upravičene razloge pretehtaj tega nihče ne bi smel storiti namesto tebe odločitev je tvoja pripada tebi in ti njej