tematske informativne zgibanke prost pretok storitev rast storitev v sloveniji storitve v slovenskem gospodarstvu podobno kot v razvitih drzavah dobivajo vse vecji pomen njihov delez v dodani vrednosti se namrec povecuje v zadnjih letih je narasel za slabo petino na priblizno odstotkov vse vecjo tezo pa imajo tudi v zunanjetrgovinski menjavi saj predstavljajo nekaj manj kot odstotkov celotne menjave s tujino leta je slovenija izvozila za dobri dve milijardi dolarjev storitev od tega priblizno stiri petine turisticnih in transportnih storitev delez slovenskega izvoza storitev v skupnem izvozu se je gibal okoli odstotkov slovenija se je s tem ze mocno priblizala delezu ki izvozu storitev sicer pripada v celotnem svetovnem izvozu medtem ko za povprecjem drzav eu se vedno nekoliko zaostaja na uvozni strani je ta razkorak se opaznejsi v sloveniji namrec delez storitev v skupnem uvozu znasa priblizno odstotkov v drzavah eu pa v povprecju dosega odstotkov uvoz storitev je leta dosegel poldrugo milijardo dolarjev v primerjavi z letom pa se je povecal za skoraj desetino slovenija z menjavo storitev ze vec let ustvarja presezek leta je znasal milijonov dolarjev ki je namenjen predvsem pokrivanju primanjkljaja v blagovni menjavi projekcija srednjerocnega gospodarskega razvoja napoveduje hitrejso rast domacega storitvenega sektorja v obdobju od do ki naj bi se zrcalila tudi v okrepljeni storitveni menjavi ta naj bi se povecevala predvsem na izvozni strani saj naj bi v tujino do leta izvozili za milijarde dolarjev storitev ceprav trenutna gibanja kazejo da se delez storitev v celotnem izvozu ne povecuje v skladu s pricakovanji v sloveniji kjer je bilo leta v storitvenih dejavnostih zaposlenih okoli ljudi od teh najvec priblizno v gospodarskih storitvah naj bi v prihodnje posebno pozornost namenili razvoju storitev ki podpirajo industrijsko proizvodnjo ter sodobnim trznim storitvam mednje sodijo predvsem informacijske komunikacijske posredniske financne in poslovne storitve ki imajo trenutno dokaj nizek delez tudi v storitveni menjavi delez storitev v dodani vrednosti naj bi se do leta povzpel na odstotkov v eu storitve jedro gospodarske rasti v eu je prost pretok storitev ena od stirih temeljnih svoboscin na podlagi katerih deluje notranji trg unije od leta ko je eu sprejela strategijo oblikovanja notranjega trga so v nacionalne zakonodaje prenesli priblizno odstotkov ustreznih direktiv za storitve tako kot za blago ljudi in kapital znotraj eu ni vec meja niso vec podvrzene carinskemu nadzoru in drugim oblikam necarinskih zascit ampak je storitvena menjava med clanicami eu povsem neovirana taksna ureditev je pospesila gospodarsko rast konkurencnost in nastajanje novih delovnih mest v storitvenem sektorju prav nadaljnje sproscanje storitvene menjave pa je tudi predmet naslednjega kroga pogajanj v okviru svetovne trgovinske organizacije wto delez storitev v bruto domacem proizvodu eu se je povzpel na priblizno odstotkov v zunanjetrgovinski menjavi evropske petnajsterice pa je leta dosegel priblizno odstotkov v storitvenem sektorju kjer sicer prednjacijo transportne turisticne financne in druge poslovne storitve je bilo leta zaposlenih skoraj sto milijonov drzavljanov eu stroski ustanavljanja storitvenih podjetij so namrec bistveno nizji kot pri proizvodnih podjetjih precej vecja pa je tudi dodana vrednost kljucnega pomena za investicijsko dejavnost eu in delovanje drugih podrocij njenega gospodarstva so financne storitve bancnistvo zavarovalnistvo in trg vrednostnih papirjev ki so postopno postajale sestavni del notranjega trga eno prehodno obdobje zagotovo pravna ureditev na podrocju prostega pretoka storitev kjer se slovenija z eu pogaja o bancnistvu zavarovalnistvu trgu vrednostnih papirjev in investicijskih skladih ter nefinancnih storitvah je v veliki meri ze usklajena z evropskim pravnim redom najbolj na podrocju bancnih storitev nekoliko manj pri zavarovalnistvu ter trgu vrednostnih papirjev medtem ko je na podrocju nefinancnih storitev mednje sodijo storitve s podrocja obrti trgovine informacijske tehnologije varstva osebnih podatkov itd stopnja usklajenosti zelo razlicna slovenija naj bi evropski pravni red na podrocju bancnistva prevzela do konca leta ko bo pripravljena na vstop v eu zakon o bancnistvu ki je zacel veljati februarja je v celoti usklajen z direktivami eu v pogajanjih z eu bo slovenija na omenjenem podrocju zahtevala eno dveletno prehodno obdobje in sicer za uveljavitev kapitalskih zahtev ter drugih zahtev varnega in skrbnega poslovanja za ze ustanovljene hranilno kreditne sluzbe hks to obdobje naj bi hks ki so bile ustanovljene pred zacetkom veljave novega bancnega zakona izkoristile za kapitalsko okrepitev zakon namrec doloca da se morajo hks ki so nastale pred februarjem v petih letih prilagoditi evropski direktivi ki zahteva minimalni kapital v visini petih milijonov evrov hks ki so bile ustanovljene po tem datumu pa morajo to zahtevo ze izpolnjevati v primeru da bruselj ne bo podaljsal do konca leta veljavne ureditve ravni in obsega jamstev za vloge pri bankah v eu pa bo slovenija zahtevala se dodatno prehodno obdobje v pogajalskih izhodiscih namrec opozarja da do konca leta potrebujemo zascito domace ravni in obsega jamstev za bancne vloge v sloveniji trenutno za hranilne vloge se neomejeno jamci drzava po januarju pa bo v skladu z evropskimi direktivami uvedena drugacna jamstvena shema ta predvideva jamstvo za posamezno hranilno vlogo v visini priblizno evrov ker bi lahko na slovenskem bancnem trgu imele kapitalsko mocnejse banke iz eu visjo raven jamstva od minimalne slovenske banke pa bi z njimi le tezko tekmovale slovenija meni da je omenjena zascita potrebna do konca leta pogojno prehodno obdobje pa slovenija zahteva tudi na podrocju trga vrednostnih papirjev in investicijskih skladov ocenjuje namrec da slovenske borznoposredniske druzbe v obdobju treh let po predvidenem vstopu torej do konca leta ne bodo sposobne nuditi ravni in obsega jamstva za sredstva vlagateljev ki bi bila visja od minimalnega zakon o trgu vrednostnih papirjev namrec jamstveno shemo sicer prilagojeno zdaj veljavnim direktivam eu uvaja sele januarja Îe bo torej eu spremenila sedanjo jamstveno shemo katere veljavnost se sicer iztece konec leta bo visina jamstva lahko postala pomemben dejavnik vecje konkurencnosti borznoposredniskih druzb s sedezem v eni od razvitejsih drzav v tem primeru namerava slovenija zavarovati stabilnost svojega financnega trga z zahtevo po triletnem prehodnem obdobju za zascito visine in obsega domace sheme jamstva za sredstva vlagateljev pri borznoposredniskih druzbah na podrocju zavarovalnistva je usklajenost z evropskim pravnim redom nekoliko nizja vendar je proces sprejemanja manjkajoce zakonodaje zelo intenziven z novim zakonom o zavarovalnistvu ki je ze v parlamentarnem postopku naj bi v skladu z evropskimi direktivami uredili pravila varnega in skrbnega poslovanja obvladovanja tveganja in nadzora odpravili pa naj bi tudi diskriminatorno obravnavanje tujih oseb v primerjavi z domacimi pri ustanavljanju hcerinskih zavarovalnih in pozavarovalnih druzb ter pri pridobivanju delezev omenjeni zakon naj bi uvedel ustrezen nadzor zavarovalnih pogojev in premijskih cenikov za zavarovalnice s sedezem v sloveniji ki je zaradi svojskosti razvoja slovenskega zavarovalnega trga se posebej pomembno na podrocju nezivljenjskih zavarovanj namrec skoraj odstotni delez pripada najvecji zavarovalnici nekoliko bolj uravnotezene so razmere na podrocju zivljenjskih zavarovanj ki pa je tako kot prostovoljno zdravstveno zavarovanje se dokaj nerazvito pri nefinancnih storitvah je stopnja prilagojenosti evropskemu pravnemu redu zelo razlicna slovenija mora z evropsko zakonodajo uskladiti predvsem zakone s podrocja obrti trgovine in kmetijstva ustanavljanje podjetij in podruznic ureja zakon o gospodarskih druzbah ki je usklajen s pravnim redom eu zakon doloca da je vsako podjetje ne glede na drzavljanstvo oz pripadnost lastnikov kapitala ki je v sloveniji na sodiscu registrirano v skladu s slovenskim pravnim redom slovenska pravna oseba ter ima enake pravice in obveznosti kot druga slovenska podjetja slovenija pa bo morala v postopku prevzemanja evropskega pravnega reda med drugim odpraviti pogojevanje opravljanja nekaterih dejavnosti s slovenskim drzavljanstvom evropskim direktivam prilagoditi postopek podeljevanja koncesij za izkoriscanje naravnih bogastev tujcem ter dolociti pogoje za dostop na trg in opravljanje posameznih storitev dokazila o zadostnem kapitalu nekaznovanju kvalifikacijah itd za izvajanje pravnega reda eu bo treba najkasneje do konca leta ustanoviti neodvisno institucijo ki bo skrbela za varstvo osebnih podatkov vsaj do konca leta pa naj bi zacela delovati tudi posebna neodvisna ustanova za medsebojno priznavanje poklicnih kvalifikacij nazaj na vrh