tema malo gospodarstvo in obrt evrobilten st januar potreba po davcni decentralizaciji ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem bo prilagodilo strategijo razvoja malega gospodarstva vstopu slovenije v eu drobno gospodarstvo postaja cedalje pomembnejsi del celotne ekonomije to je jasno videti iz narascajocega deleza zaposlenih ce kot drobno gospodarstvo razumemo druzbe s in manj zaposlenimi samostojne podjetnike in kmete potem je zaposlenost v obdobju narasla s na v srednjih in velikih podjetjih je v istem casu ugasnilo delovnih mest v drzavnih strukturah vkljucno s solstvom in zdravstvom pa je to stevilo stagniralo pri okoli zaposlenih drobno gospodarstvo je torej uspesno zaposlilo ljudi ki so izgubili delo v velikih organizacijah tako da ni prislo do velike brezposelnosti podobno sliko pomena drobnega gospodarstva dobimo pri pregledu drugih kazalcev npr delezu v prihodku dodani vrednosti in izvozu posebno velik je delez izhodnih neposrednih tujih nalozb kar pomeni da poteka veliko pobud za vlaganje slovenije v tujini prek malih podjetij cedalje vecji pomen sektorja ni samo v zaposlitvenih rezervah ampak tudi v nastajanju podjetij s potenciali velike rasti in z visoko dodano vrednostjo na zaposlenega politika razvoja malega gospodarstva se bo zato v vecji meri morala ukvarjati s potrebami rastocih podjetij ki se internacionalizirajo in zahtevajo cedalje vec znanja in cim manj administrativnih ovir eu zastopa stalisce specificnega spodbujanja nastajanja in razvoja malih in srednje velikih podjetij in obrti zato je ta politika ena najbolj razvejenih temu segmentu eu posveca toliko pozornosti kot je politika javnih ali velikih podjetij nikoli ne bo delezna slovenska politika je dokaj skladna s podrocji ki jih obsega sektorska politika eu le ta ne izpostavlja problema informiranja ceprav ima z vidika organiziranja izvajanja evropske politike velik pomen euro info centri postajajo first stop shop za pristop k politiki eu za drobno gospodarstvo svetovanje v eu dobiva pomen neposrednega treninga oziroma usposabljanja za opravljanje konkretnih poslov eu stavi na raziskave in inventivnost kar je tudi del slovenske politike razvoja malega gospodarstva zanimivo je da eu izpostavlja evropeizacijo in internacionalizacijo malega gospodarstva kar kaze na velik lokalni pomen tega sektorja tudi znotraj drzav clanic in manjso vlogo malih podjetij in obrti v mednarodni menjavi kot bi bilo smiselno z vidika edinosti in enotnosti evropskega trga zelo smiseln je poudarek eu na promociji podjetniskega gibanja ki je v strategiji razvoja malega gospodarstva pri nas manj poudarjena predvsem pa ni konkretna politika malega gospodarstva v eu izkusnje v svetu in doma kazejo da je za ucinkovito uveljavljanje pospesevalne politike na podrocju malega podjetnistva nujno razvijati zelo podrobno lokalno omrezje in politiko z veliko stopnjo decentraliziranosti in zelo blizu samih malih podjetnikov medtem ko zahtevnejse oblike pospesevanja podjetnistva in malega gospodarstva omogocajo in zahtevajo vecjo koncentracijo organizacijskih oblik za izvajanje politike njihovega razvoja slovensko pospesevalno omrezje bi moralo ohranjati in izpopolniti oblike ki so tipicne lokalne in decentralizirane narave ter hkrati omogociti nastanek in ponekod nadaljnji razvoj tistih oblik ki so primernejse za uresnicevanje politike na podrocju dinamicnega podjetnistva za prvo raven izvajanja politike malega gospodarstva je uporabno nacelo skupnega imenovalca po njem bi lokalno pospesevalno politiko lahko sestavljalo vse kar izpolnjuje dolocene minimalne skupne zahteve pri izvajanju pospesevalne politike informiranje na podrocju financiranja zacetnih oblik malega podjetnistva usposabljanje svetovanje in mentorstvo pri izdelavi poslovnih nacrtov na drugi ravni so ustanove ki so namenjene dinamicnemu podjetnistvu in imajo manj izrazit skupni imenovalec delovanja gre za oblikovanje zakonodajnega okolja na posameznih ministrstvih vladi v drzavnem zboru in gzs lokalni pospesevalni centri bi morali na enem mestu ponujati cim vec storitev informacij in ucinkov politike izvajanja malega gospodarstva in obrti zlasti bi morali biti ucinkovit most med specializiranimi organizacijami za pospesevanje malega gospodarstva in drzavnimi organizacijami na eni strani ter malimi podjetniki na drugi drzava za nastanek takih centrov ne bi bila odgovorna nastajali naj bi predvsem na podlagi zasebnih pobud vsekakor pa je drzavni interes pospesevati nastanek takih lokalnih centrov s financno podporo zagotavljala bi tudi skladno in kakovostno delo tako velik poudarek lokalnim centrom zmanjsuje pomen regionalnih ustanov dosedanje izkusnje regionalnih centrov so v glavnem slabe saj so bili premalo konkretni delovali pa so prevec lokalno tudi v eu iscejo boljse poti povezovanja med posameznimi clanicami v cedalje vecji meri med zelo razvejenim programom eu na eni strani in povprasevanjem nacionalnih in regionalnih v nekaterih primerih celo lokalnih politik na drugi strani nastopa kot most euro info center ta deluje tudi v sloveniji in sicer znotraj pospesevalnega centra za malo gospodarstvo pcmg omogoca nam da vzpostavimo moznost za prikljucitev na najmanj sedem temeljnih programov pospesevanja drobnega gospodarstva in obrti v eu ti programi so financiranje malega gospodarstva kreditiranje in trajne nalozbe prek eib kreditiranje s subvencioniranjem prek razlicnih skladov zlasti na podrocju zaposlovanja zagotavljanje posojil za malo gospodarstvo prek evropskega investicijskega sklada eif in zagotavljanje semenskega kapitala prek razlicnih ustanov v eu na podlagi sredstev z evropskega kapitalskega trga sodelovanje v strukturnih skladih in oblikovanje posebnih strukturnih skladov za nase podrocje saj s strukturnimi skladi eu podpira razvoj malega gospodarstva v razvitih regijah v veliki meri pa temeljijo na nacionalnih razvojnih programih sodelovanje pri razlicnih programih spodbujanja malega gospodarstva kot so leader ii employment now bic prikljucitev na programe raziskovanja in razvoja kot so programi za podrocje tekstila in oblacil ter kemije program standardizacije za sme in program inventivnosti craft sodelovanje pri programih usposabljanja zlasti leonardo da vinci adapt in esf sodelovanje pri programih mednarodnega sodelovanja kot so job phare sme coopme tacs sme med invest meda al invest ecip asia invest sodelovanje pri programih na podrocju okolja kot sta programa life in media ii pcmg doslej ni v celoti izpolnil svoje vloge in nalog kar je posledica prenasanja dela njegovih funkcij na ministrstvo njegovo funkcijo je treba okrepiti saj bi moral razviti del sluzb ki skrbi za odnose z eu na podrocju malega gospodarstva je izrazito pomanjkanje statistike in pcmg bi lahko imel tako sluzbo v svetu velja da cim bolj razvita so gospodarstva tem bolj razpredeno raznovrstno in bogato je omrezje financnega in davcnega podpiranja malega gospodarstva eu v tem segmentu gospodarstva dopusca diskriminatorno financiranje s pomocjo investicijskih posojil nalozb trajnega kapitala garancijskih sredstev subvencij pa tudi financnih pomoci oziroma daril v drugih oblikah s tem se odpirajo moznosti za nadaljnjo siritev financnih in davcnih oblik podpore tudi pri nas ne glede na politiko priblizevanja evropski uniji v strategiji razvoja malega gospodarstva bi nesporno morali na novo opredeliti kdaj imajo financni in drugi davcni podporni programi smisel v tem sektorju kljucni sta dve merili taki programi so dopustni samo na podrocjih za tiste podjetnike in v takih oblikah ki jih ni mogoce dobiti na drugih mestih drugo merilo je vezano na cisto druzbeno korist financnih podpornih programov oceniti bo treba dodatne koristi takega programa in jih primerjati z negativnimi ucinki na konkurencnost drugih bodoci zakon o skladih bi moral dovoljevati nastajanje regionalnih garancijskih skladov problema odgovornega upravljanja posojil pri podjetnikih ki so svoja posojila zavarovala s skladovimi garancijami ni mogoce resiti znotraj obicajnih garancijskih shem to potrjujejo primeri v svetu in visoke izgube sklada rs za razvoj malega gospodarstva na tem podrocju zato je smiselno organizirati garancijske sklade na podlagi medsebojnega zavarovanja eno najbolj problematicnih podrocij je davcno pospesevanje analize clanic eu in kandidatk za clanstvo predvsem pa drzav na prehodu kazejo da je fiskalna decentralizacija pogoj za razvoj davcne politike na podrocju malega gospodarstva lokalne finance omogocajo oblikovanje posebnih financnih instrumentov na ravni lokalnih skupnosti s tem pa ustvarjanje razlicnih financnih pogojev za nastanek in razvoj malih podjetij to omogoca tekmo med lokalnimi skupnostmi na tem podrocju kar omogoca nastanek spodbud za malo gospodarstvo in racionalno gospodarjenje z lokalnimi financami politika malega gospodarstva bi se zato morala zavzemati za vecjo stopnjo fiskalne decentralizacije v sloveniji trenutna moznost zmanjsevanja davcne osnove za profitne davke v primeru izgub v minulih letih ni ustrezna saj se nanasa samo na tisti del sektorja ki je v tezavah bistveno pomembnejsa bi bila ponovna uveljavitev davcnih olajsav za podjetja ustanovljena na novo davcne olajsave na profitne davke bi morale biti oblikovane tudi v korist samostojnih podjetnikov na podoben nacin bi morali biti tudi davki na kapitalski dobicek zasnovani tako da bi v malih podjetjih spodbujali povecevanje kapitalskih in ne tekocih dobickov posebne davcne olajsave podobne investicijskim bi morale biti tudi v primeru nalozb v inovacije setvene projekte nakupe tehnologij in podobno joze smole ministrstvo za malo gospodarstvo nazaj na vrh