uporabnik in knjiznicar ob vsej avtomatizaciji smo oziroma bomo morali priti do spoznanja da ostaja osnovni odnos na katerem gradimo kvalitetne knjiznicne storitve uporabnik knjiznicar ta odnos je dvosmeren saj mora uporabnik s knjiznicarjevo pomocjo kar najbolj natancno opredeliti svojo informacijsko potrebo da mu lahko informacijsko dobro podkovan oziroma informacijsko iznajdljiv knjiznicar ponudi ustrezen odgovor velike upe vzbuja dejstvo da bomo koncno lahko v novih skupnih prostorih enotna knjiznica to bo zaradi modernizacije in racionalizacije dela tako upamo prineslo usluzbencem tisti dragoceni cas ki ga bomo lahko uporabili za boljse poznavanje svojega fonda in informacijskih virov ter boljse predstavitve le teh dandanasnji je dostopnost do informacij kljucnega pomena da uporabnik lahko pride do ustreznih informacij pri tem nikakor ne smemo zanemariti cloveskega faktorja ki lahko postopke iskanja izjemno skrajsa pa tudi podaljsa clovesko je da z nekom laze in z nekom teze komuniciramo da nam je eden bolj drugi manj simpaticen truditi se je vendarle treba za kar najbolj nepristransko delovanje knjiznicarju je v pomoc kar najsirsa razgledanost poznavanje informacijskih virov zmogljivosti racunalniskih baz vpogled v psiholoske znacilnosti uporabnikov poleg psiholoskih in vsebinskih pa gre tudi za cisto tehnicne zadeve od poznavanja tehnicne uporabe racunalnika in iskanja po knjiznicni bazi poznavanja ureditve raznih kazal indeksov referencnega gradiva mount navaja vec tezav ki ovirajo uporabnika pri uspesnem informacijskem poizvedovanju pomanjkanje znanja o kvaliteti in kvantiteti knjizne zaloge nepoznavanje referencnih pripomockov racunalniski programi za poizvedbe baze podatkov bibliografije indeksi nepoznavanje terminologije psiholoski vzroki uporabnikova nepripravljenost da bi razkril informacijsko potrebo nejasna se neizoblikovana informacijska potreba obcutljiv sramezljiv uporabnik uporabnikovo nezaupanje zaradi dozdevne knjiznicarjeve nekompetentnosti mnogo je lahko odgovorov na te izzive knjiznica lahko ponudi bibliotecne instrukcije ali seminarje za izboljsanje informacijske pismenosti in poznavanja knjiznice same ena od pomembnih nalog knjiznice je izobrazevanje uporabnikov da bodo znali sami iskati in uporabljati informacijske vire ki jih ponuja knjiznica nadalje izobrazevanje knjiznicarjev za oblikovanje kar najsirsega obzorja znanja in tudi za uspesnejse novim psiholoskim spoznanjem prilagojeno delo z ljudmi nasa knjiznica je iskala razlicne nacine kako vzpostaviti neposrednejsi stik z uporabniki eden od teh nacinov je bil vprasalnik ki smo ga v dolocenem obdobju ponujali v izpolnjevanje izvedeli smo kar nekaj zanimivih podatkov in dobili tudi vec predlogov nekatere smo tudi upostevali in jih udejanili rezultat teh prizadevanj je bilo nekaj knjiznicnih vecerov kjer smo zeleli vzpostaviti ploden pogovor med uporabniki usluzbenici knjiznice in drugimi strokovnjaki a stvar ni zazivela iz tedna v teden pa zivijo razne predstavitve knjig in tudi obcasne tematske razstave danes je najpomembneje znajti se med vsemi ponudbami in oceniti katere so kvalitetne in verodostojne uporabnik se torej mora nauciti izbirati in tudi vedeti kaj ima na voljo tako bo postajal samostojnejsi in pristojen v iskanju zelenih informacij kajti le sam najveckrat ve oziroma sluti kaj potrebuje sele v zadnjem casu posvecamo vecjo pozornost tudi odnosu samemu pri tem mislim na razumevanje uporabnika ne samo po izgovorjenih besedah ampak tudi po tem kar pokaze s svojim telesom z obnasanjem skratka kar sporoca neverbalno velikokrat so zelje ki jih izrazijo uporabniki z besedami povsem nerazpoznavne ko pa skusas vkljuciti v razumevanje vprasanja se to kar si v komunikacijskem procesu videl obcutil in ne samo slisal lahko v celoti razumes uporabnikovo zeljo ali potrebo zato mislim da bo po obdobju ko je bila v ospredju vsekakor nujno potrebna racunalniska opremljenost treba posvetiti vecjo pozornost odnosu sluzbi z uporabniki upostevati moramo da so tudi knjiznice dobile konkurenco vse vec je raznih ponudnikov informacij poleg kvalitete in kvanititete informacij ki jih ponujamo je odlocilnega pomena odnos do uporabnikov tam kjer se clovek pocuti bolje sprejetega razumljenega od koder prinasa pozitivnejse izkusnje tja se bo tudi vracal ob vsako leto vecjem obisku knjiznice in stagniranju knjiznicarskega kadra tvegamo najmanj stopicanje na mestu na koncu in ne nazadnje opravka imamo vedno z ljudmi tudi informacije so v sluzbi ljudi zato je temeljnega pomena da se ravnamo po nacelu vse kar znamo in imamo kar najbolj prijazno uporabniku naj zakljucim z zeljo knjiznicarjev in gotovo tudi uporabnikov da bi znali ustvarjati kar najboljse ustvarjalne in predvsem cloveske stike mount e communication barriers and the reference question special libraries oct sara pegan