h genealogiji morale friedrich nietzsche obnova dela in kriticno presojanje milana franca i razprava o dobrem in slabem ter dobrem in zlem ali razmisljanje o etiki moci pricujoca razprava f nietzscheja poskusa predstaviti zgodovino razvoja nekaterih poglavitnih pojmov etike pri cemer je jasno opazna avtorjeva nazorska pozicija v kateri se vseskozi kaze instanca pozitivnega tipa svobode kjer sta moc in odgovornost posameznikovih dejanj edini vrednostni in tudi smiselnostni merili njegovega obstoja tako se pojem cloveka pri nietzscheju skoraj praviloma obravnava z dveh vidikov prvi pozitivni je clovek kot avtonomno razmisljujoci individuum drugi negativni je clovek kot socialno bitje vendar se zdi taksno razmisljanje na zacetku morda nekoliko prenagljeno kajti kot sam razmislja so pred pojavom velikih ideoloskih sistemov sem spadata zlasti religija in moderna institucionalizirana drzava obstajale okoliscine v katerih sta se povsem spontano na temeljih ekonomske distribucije blaga in grobe fizicne pri sile izoblikovala sloj gospodarjev in morala suznjev tako izvaja tudi cetverico pojmov dobrega in slabega ter dobrega in zla pri cemer velja opomniti da dva pojma dobrega kot bomo videli nikakor nista identicna temvec prej nasprotna za pojma slabega in zla pa je mogoce ugotoviti precejsnjo razliko posvetimo se najprej morali gospodarjev die herrenmoral le ta je namrec neke vrste ontoloska predispozicija za drugo obliko morale suznjev die sklavenmoral za moralo dobrega pomeni hkrati posedovanje domala brezobzirne prestvarjalne moci ki se ne ozira na dejstvo da iz kakrsnegakoli razloga podrejeni vecini povzroca trpljenje prav iz tega so gospodarji povzeli pojem slabega namrec kdor je slab je hkrati sibek in kot taksen dolzan da se podreja mocnejsim se pravi dobrim slabo v jeziku vladajocih pomeni to kar je nasprotno volji do moci beri kar je necisto nelepo nepristno in sploh vse kar se razlikuje od prekipevajoce sle po zivljenju ce je morala mocnejsih smatrana kot spontana naravna akcija je po niezzscheju morala sibkih njen nasledek pomeni namrec le re akcijo na aktivni tip morale v morali sibkih je namrec dobro izvajano iz predhodno obstojecega zlega dobro pomeni isto kot biti potrpezljiv poslusen ponizen ali grobo izrazeno slabost se z lazjo spremeni v krepost zato je zlo v morali suznjev identicno pojmu moci zloben je tisti ki je mocan nasilen pohlepen in si podreja druge ter tako izraza svojo moc prevlado in oblast razlika med obema pojmoma dobrega je torej ocitna kar je v morali suznjev smatrano za zlo je v morali gospodarjev opredeljeno kot dobro dobro je v morali gospodarjev tudi sinonim za dejavnost zato je po nietzschejevi hipotezi tudi njihov jezik jezik glagolov in ne potrebuje subjektov na katere bi se dejanja nanasala imeti subjekt pomeni imeti krivca vrsilca nekega dejanja narava volje do moci pa se ne ozira na krivdo temvec zgolj na dejanja kajti vse kar je dejavno izvira iz volje do moci in je zato dobro nosilec dejanja tukaj ni pomemben pomembna je njegova moc nietzsche spregovori se o pojmu dobrega v morali sibkih njegov pomen se izraza v miru zasebni sreci mirni vesti in postenem ter predvsem neambicioznem zivljenju nasploh pa v potrpezljivem prenasanju krivic s strani mocnejsih taksen pojem dobrega mora seveda nujno vsebovati zavest o placilu za storjene krivice ki ga po nietzscheju ponuja predvsem vera kot glavna potuha sibkih in zatiranih vsakrsna ne moc je predstavljena kot slabost in mlahavost ki ne zasluzi drugega kot da se jo podjarmi tako se danasnji clovek utaplja v blatu povprecnosti in credne morale pravi tudi danes ne vidimo nicesar kar hoce postati vecje slutimo da gre vedno bolj navzdol in navzdol v tanjse dobrodusnejse pametnejse prijetnejse povprecnejse ravnodusnejse v nekaj se bolj kitajskega se bolj krscanskega clovek postaja o tem ni nobenega dvoma vedno boljsi naj ob koncu sestavka se sam poskusim pridati kriticno mnenje o pricujoci razpravi kot sem zapisal ze uvodoma lahko nietzscejev polemicni spis h genealogiji morale opredelimo kot poskus napisati nekaksno etiko moci ce privzamemo da se morala bolj veze na dejansko izvanjanje cloveskega ravnanja etika pa na njegovo teoreticno plat vendar je potrebno uvideti da sam nietzsche preprosto ni tip filozofa ki bi napisal polemiko z naslovom h genealogiji etike ceprav se tudi sam vprasanja dobrega in zlega loteva prvotno na filoloski se pravi na jezikoslovno teoreticni nacin sam menim da je verjetno zelel izhajati iz lastnega aktivno naravnanega nazora vendar se meni samemu zastavlja pomembnejse vprasanje ali lahko pojem dobrega res opredelimo kot spontano zeljo po moci in nadvladi drugih in ali je res nujno da zelja po mirnem in udobnem zivljenju pomeni nemoc in credno moralo mislim da je nietzschejava genealogija pojmov dobrega in slabega ter dobrega in zla zastavljena nekoliko ad hoc saj je ocitno da je skozi njo izprican nek zivljenjski nazor ki precej omeji znanstveno relevantnost manjka pa tudi nekaj zdrave samokriticnosti in dopuscanja drugacnih stalisc sam bi dejal takole ce naj bo dobro res zelja po moci tedaj naj bo to zelja po lastni samoudejanitvi in ce pomeni samoudejanitev hkrati doseci mirno in udobno zivljenje je se ni moc oznaciti za suzenjsko moralno toda tukaj moram poudariti da se tudi sam nikakor ne strinjam s poenotenjem zivljenjskih vzorcev ljudi v zivljenjski samoudejanitni vidim stvaren izraz enkratne in neponovljive zavesti posameznika kot avtonomne osebnosti in v tem primeru je resnicno mozno sleherno dejanje ki ga kot posamezniki storimo za to da bi se vtisnili v spomin neke civilizacije vrednotili kot izraz nase lastne volje do moci zato zelim svoj prispevek oznaciti kot problemsko diskusijsko odprt za sleherne morebitne odzive ii razprava o krivdi slabi vesti in sorodnem ali razmisljanje o etiki moci v drugi razpravi svojega polemicnega spisa se avtor loteva nekaterih obcutij ki izhajajo kot posledice dolocenega ne moralnega dejanja dejal bi da sam avtor domene noralnega ali nemoralnega vsaj v tej razpravi ne doloci eksplicitno temvec se za potrebe te razprave omeji na pojem odgovornosti kot bistvenega merila clovekove ne moralnosti zase in za svoja dejanja pa lahko odgovarja le svobodni clovek kot imetnik vztrajne nezlomljive volje lastnik svoje mere vrednot ponotranjeno obcutenje odgovornosti kot moci nad samim seboj pa nietzsche pojmuje kot vest kaj pa prevzaprav je odgovornost v razpravi je opisana kot sposobnost moci obljubljati moci jamciti zase op moci glagol toda kaksen je proces njenega razvoja v razpravi je navedeno nekaj ostane v spominu tako da se vanj vzge samo to kar ne preneha boleti ostane v spominu kajti zavest o vzvisenem merilu odgovornosti ter o odgovornosti sami kot vrednoti je potem takem izsla iz lastnega nasprotja iz ne moci jamciti zase kajti iz nezmoznosti jamciti za nekaj je izsla kazen bodisi fizicna ali psihicna v glavnem s poudarkom na bolecini kot glavni vtisnjevalki spomina tako odgovornost postane vrednota kot oblika moci nad samim seboj moc zavedanja posledic lastnih dejanj zato avtor pise kolikor slabsi spomin je imelo clovestvo toliko bolj strasen beri krvav je ta aspekt njegovih obicajev koliko truda je bilo potrebnega da se premaga pozabljivost podobno je izpeljan tudi pojem krivde nietzsche razmislja da ima krivda svoje poreklo v materialnem pojmu dolga le ta naj bi kaznjencu vzbudila obcutek krivde v nadaljnjem razpravljanju je namrec kazen predstavljena kot zadoscenje za nepovrnjeni dolg kar pomeni da ima vsaka storjena skoda v necem svoj ekcicalent ali nadomestilo sluzi pa seveda tudi za vzgojni vzgled o ne moralnosti kaksnega dejanja v mislih imam poleg negativnih represivnih sankcij tudi pozitivne nagrade vzpodbude tako se torej dolzniku z bolecino ki jo vsebuje kazen ustvari spomin o neustreznosti takega ravnanja upnik pa prejme povracilo v ugodju nad zadajanjem bolecine nietzsche ugotavlja da je dekadentnemu cloveku trpljenje nad prvimi argumenti proti bivanju implicitno je moc sklepati da jemlje nietzschejava volja do moci zivljenje in trpljenje kot izziv iz pojma moci je nietzsche deduciral tudi pravicnost definira jo namrec kot dobro voljo med priblizno enako mocnimi da se medsebojno pogodijo do se z izravnavo zopet sporazumejo in z ozirom na manj mocne le te prisilijo k medsebojni izravnavi taksno sklepanje nam neizogibno predstavi clovesko skupnost kot upnika napram svojim udom dolznikom posameznik je torej podrejen skupnosti ki mu v zameno nudi varnost in druge dobrine ce pogodbo prelomi se ga kaznuje tako da se ga na nek nacin izobci karkoli ze pod tem mislimo in spet kolikor mocnejsa je neka skupnost tolikor mileje bo kaznovala krsilce pogodb v citatu kaj se me sploh ticejo moji priskledniki naj zivijo in uspevajo za to sem se dovolj mocan nietzsche pri tem cinicno zakljuci pravicnost ki se je zacela z vse je odplacljivo vse se mora odplacati se konca s tem da zna pogledati skozi prste in pustiti pri miru tistega ki ni zmozen placati svojih dolgov konca se kot vse dobre stvari na zemlji ukinjajoc samo sebe na podlagi podobnega sklepanja je tudi razvoj ali progressus vsake stvari razlozen kot zaporedje bolj ali manj globoko segajocih bolj ali manj med seboj neodvisnih odigravajocih se procesov prevladovanja kamor gre pristeti odpore ki se proti le tem vsakokrat zastavljajo poskuse spremembe oblik z namenom obrambe in reakcije prav tako rezultate uspelih protiakcij in dodaja vecino nekega napredka se celo odmeri po meri tega kaj vse mu je bilo potrebno zrtvovati na tem mestu je potrebno spregovoriti se o razvoju slabe vesti ki jo je moc dojemati kot velik ne cloveskemu sproscanju navzven od postavki da je cloveska prvinska energija svobodna ne ujeta v spone moralnih konsenzov ki nekako pogojujejo druzbeni obstoj avtor pise sovrastvo okrutnost slast zasledovanja napadanja preovracanja unicenja vse to se obrne proti imetnikom taksnih instinktov to je izvor slabe vesti strasni nasipi s katerimi se je drzavna organizacija varovala pred starimi instinkti svobode kazni sodijo predvsem med te nasipe so pripeljali do tega da so se vsi svobodni instinkti obrnili proti cloveku samemu ali ce izrazimo preprosteje slaba vest nas grize zaradi tega ker smo se zavezali zivljenju v skupnosti pa se bojimo storiti nekaj kar ne bi bilo v skladu z njenimi moralnimi naceli tudi nastanek drzave same je razumljivo obravnavan kot prevlada zavojevalske organizacijsko sposobnejse rase nad drugo ki je sicer stevilcnejsa vendar ureditveno manj sposobna ob koncu torej lahko ugotovimo da se da z nekaterimi nietzschejevimi postavkami vse svetovno dogajanje vse medcloveske odnose bodisi na druzinski ali na drzavni ravni prevesti v grobo dialektiko pretakanja moci pri tem se mi osebno zastavlja vprasanje zlasti ob nietzschehevi razlagi razvoja je res potrebno pozicijo moci jemati a priori in ce je od koder ta moc izvira ali s taksim razmisljanjem lahko negiramo pozicijo cloveka gospodarja ki z nikomer ne sklepa pogodb to naj bo nekaj za vse tiste ki bi morda prvi hip navduseno zaplostali velikemu filozofu iii razprava o asketskih idealih ali razmisljanje o etiki moci v sklepnem delu poskusa filozofske interpretacije nietzschejeve genealogije morale se mi osebno v ospredje postavlja vprasanje cloveske naperjenosti na nekaj ali k necemu ali povedano drugace na vsakrsen cloveski poskus osmislitve svojega bivanja kajti ne glede na to s kakpnega vidika poskusamo opisati cloveka in njegovo naravo se nam ze takoj na zacetku pokaze ena njenih zanimivejsih znacilnosti namrec zakajstvo vprasanje zakaj lahko v sebi skriva vsaj dve razlicici prvi zakaj je znanstveni zakaj in se veze na velikansko zeljo po odkrivanju vzrokov in posledic drugi zakaj bom poimenoval neznenstven le ta izvira iz cloveskega strahu pred lastno nepomembnostjo in neprestano isce opravicila za obstoj cloveka kot superiornega bitje ki naj bi si zaradi svoje razumskosti zasluzilo kaj vec kot zgolj smrt in pozabljenje in prav ta z razvojem pridobljena zavest o superiornosti pa najsi bo resnicna ali navidezna je privedla do nastanka asketskih idealov rojstvo idealov kot nekih najsubtilnejsih najfinejsih podob cloveskega vrednotenja samega sebe bodisi na kolektivni bobisi na individualni ravni pa je kmalu pomenilo tudi spoznanje telosa smisla clovekovega obstoja pri tem je nietzcshe skozi genealogijo morale po mojem mnenju nakazal se en zanimiv fenomen kolikor bolj so bile podobe idealov potisnjene v onstranstvo ali kolikor vecji casovni razmik je obstajal med pomembnimi dejanji resnicno obstojecih oseb in danasnjostjo toliko bolj mnozicen je postajal nek ideal ali obratno cim bolj je nek ideal konkretiziran in s tem dozdevno bolj dosegljiv tem bolj se njegovo doseganje veze na individualno raven vse dokler ne zadene ob posameznika in njegovo idealizirano podobo samega sebe nietzsche iz pozicije moci ali volje do moci poda tudi odnos med idealom in clovekom ko pravi da vsaka zival instinktivno tezi k optimumu ugodnih pogojev v katerih lahko v celoti sprosca svoje moci in doseze svaj maksimum obcutka moci s tem pa smo odkrili tudi njegov ideal sprostiti preustvarjalno moc cloveka in tako spremeniti svet na sebi o tem kaksen bi naj bil ta novi svet sam vsaj v genealogiji morale ne govori mnogo vendar je mogoce veliko potez novega sveta povzeti iz njegove cinicne kritike danasnjega sveta najstrozje obravnava duhovne voditelje in dusevne pastirje pastirje nemocnih trpecih ovc beri ljudi ki sveta ne samo da ne vidijo kot sredstva za uresnicitev svoje moci marvec je svet tisti ki jim povzroca trpljenje tukaj naj zaradi boljse razumljivosti pripomnim da svet nietzscheju pomeni sredstvo to pasivno za samoudejanitev volje do moci to aktivno asketski sveceniki dukovniki pa so ranocelnii te na sebi trpece in potuhe zeljne mnozice ki pa njenega trpljenja ne zdravijo temvec ga lajsajo lajsajo ga tako da ga ohranjajo ohranjajo pa ga s tolazecim pritrjevanjem rekoc da ovce res trpite in ovce sprasujejo kdo je kriv sveceniki pa odgovarjajo same ste krive krive pred bogovi zaradi svojih grehov in tako se vabljivi zacarani krog nemoci vrti v neskoncnost naj na tem mestu na kratko omenim se odnos do umetnikov nietzsche jih odkrito oznaci kot podrepnike poljubnih ideologij in prikrito okrca za prefinjene prodajalce idealov kajti umetnost mu ocitno pomeni samo reakcijo na cas in za prefinjene prodajalce idealov kajti umetnost mu ocitno pomeni samo reakcijo na cas in prostor ki ne spreminja nicesar ampak le opisuje obstojece s tem da mu kdaj pa kdaj ponudi kaksno alternativo se pravi nov ideal umetnost pa po njegovem ni sposobna spreminjati sveta na sebi toliko o nietzschejevi kritiki neznenstvenega zakaja sam bom filozofski zakaj beri smisel obravnaval loceno vsaj nietzsche predpostavlja da je filozofski smisel iskanje resnice zato toliko bolj preseneca ko to filozofsko resnico oznaci kot blago ali potuho ki ga je moc dobiti kjerkoli iz tega bi lahko sklepali da pomeni zanj vsakrsna zastavitev smisla najsi bo to obsezen v lastnem iskanju resnice ali kje drugje le se en izraz nemoci torej niti filozofom ne odrece crednega nagona cetudi je sam filozof na mesto religioznih dogem in znanstvenih spoznanj o ustroju narave in sveta ki so prav tako credne ker ponujajo masovni smisel stopi v filozofiji pac resnica in tukaj nietzsche maksimalno zaostri svoj nazor s stavkom nic ni resnicno vse je dovoljeno ko se kot razmislcjujoci bralci srecamo s tako velikim ne domala vsemu nam znanemu in poznanemu ter na tihem si priznajmo v veliki meri prakticiranemu nacunu zivljenja kaj obcutimo kaj doumemo kajti na ne filozof od nas zahteva da se opusti vsak videz sprememba nastajanje smrt zahteva sama vse to pomeni ali si upamo to dojeti voljo do nica odpor do zivljenja upor najbolj temeljnim predpostavkam zivljenja vendar pa to je in ostaja volja in da za zakljucek se recem kar sem rekel na zacetku clovek bo se raje hotel nic kot nic ne hotel iz zakljucnega citata genealogije morale je tako moc spoznati da je pravzaprav nasa volja edino merilo edina bit edini zametek nasega telesa in sploh edino izrazno sredstvo posameznika napovedan je odkrit boj zivljenju toda ne boj v katerem se trpeci in ranjeni in tozeci umikamo iz vsake bitke ter povsod iscemo drobce potuhe in opavicil za neuspeh to je boj v katerem bi morali iz vsake bitke iziti se mocnejsi z vsakic novo kolicino dosezene moci z vsakic trdnejso voljo toda ali smo tega sploh sposobni je resnicno potrebno da z voljo do moci v kali zatremo vsak novo uzrti smisel nasega bivanja kajti nietzsche je v svoji kritiki kantove ding an sich dejal nakako takole tukaj se od nas zahteva ne misliti kajti resnicno je nemogoce da bi na svet okoli nas gledali brez vsake perspektive se pravi brez sleherne cloveske naperjenosti na nekaj in sedaj vas vprasam ali ni zastavitev dolocenega smisla in njegova izvedba prav tako nekaj cloveskega nekaj brez cesar ne moremo pa najsi bo to na individualni ali kolektivni ravni in kaksen bi sploh bil nietzschejev svet ce bi mogel obstajati vladavina mocnih pravite toda jaz vam odgovarjam mocnih in med seboj sovraznih kajti ni mogoce da tedaj ne bi obstajalo vec volj ki bi hotele biti mocne in vladati nekdo bi ponovno prevladal in ponovno bi dobili trpeco credo zato predvidevam spostovani prijatelji filozofije nietzchejev Übermensch je samotar grozen pust samotar kaj pravite avtor milan franc v kolikor zelite sodelovati z nami vas vljudno vabimo da se nam pridruzite posljete clanke ali pa samo izrazite vasa mnenja