spiritualni fetisizem in mit nesmrtnosti ni nekega izvirnega mita ki ne bi bil maska realnega torej same travmaticne razseznosti existence predvsem groze bojazni in strahu pred smrtjo po kvantiteti je mit bricolage heterogenih elementov po modaliteti pa je mit prepoznaven po diferencialnih in distiktivnih oznacevalnih elementih teoloska konstukcija mita exi stira na poziciji meta jezika kjer se avto reflexivnost sovpade z extenzijo pojma kar v koncni instanci rezultira arbitrarno avtoreferencialnost tako dolocen pojem ali predstasva oz asociativni oznacevalni elementi dobijo presezni smisel samopostavljajoce se absolutne bitnosti skozi oznacevalno siv anje spiritualni fetisizem v razmerju do mita nesmrtnosti ucinkuje kot moment utajitve smrti subjekta kar omogoca fantazmogoticno predstavo oz utvaro in fikcijo o nesmrtnem zivljenju mit nesmrtnosti je maska pred grozo smrti spritualni fetisizem pa je dopolnilo tega mita s tem da zavesti oz t im dusi pripise atribut vecnosti mit o nesmrtnosti je kot tak starejsi od monoteisticnih religij je navzoc ze v orficni in indijski teozofiji monoteisticne religije ispopolnejo mitoloski scenarij nesmrtnosti z mitolosko scenografijo raja oz nebes seveda v zameno za tuzemsko lojalnost poniznost etc do avtoritet gospostva na primer po islamski mitologiji moske v raju cakajo nedotaknjene device in nasploh mnostvo zensk mohamed a s naj bi v onstranstvu spet srecal svojo zensko v deviskem stanju tovrstni mitoloski scenarij raja in nesmrtnosti je pro hedonisticno transponiran za razliko od krscanstva in budizma tradicionalna indijska teozofija dopolnuje mit nesmrtnosti z mitom reinkarnacije po tem mitoloskem scenariji subjekt verovanja pozabi umreti in posmrtno zivi v razlicnih modalitetah tako organskih kot tudi anorganskih na primer v sestavi ometa kjer lahko posmrtno prisluskuje zaupnim pogovorom teologov o inkrarnaciji in o nesmrtnosti duse mit nesmrtnosti je kot tak podrejen doktrinam hegemonije saj so sprejemni izpiti za nebesa oz t im raj sankcionirana stimulirana po striktnih moralnih pravilih zapovedih in ostalimi normami na katerih temeljijo doktrine in praksa hegemonije hirearhija t im nebes raja je mitolosko misticno in fetisisticno popacena konstrukcija hirearhicne delitve dela in reprodukcijskih razmerij druzbe prav tako je tudi z metafizicno hirearhijo po indijski teologiji so krsitelji gresniki javnega reda in mira zoper doktrine hegemonije obsojeni na posebno inkarnacijsko nizjo anorgansko stopnjo razlicne stopnje inkarnacije in reinkarnacije pa imajo seveda svojo konkretno ekonomsko in politicno ideolosko osnovo v kastni hirearhiji profanega gospostva oz hegemonije najvisja kasta svecenikov ima seveda popust pri visji reinkarnacijski stopnji medtem ko imajo nizje kaste vse moznosti da tudi postmortem ostanejo v nizji underground kasti specifika religiozne ideologije se skozi mit nesmrtnosti iskaze kot mitolosko artikulirana fantazma postmortem existencni razlog tovrstne fantazme je seveda strah groza bojazen pred smrtjo kar tvori oporo mitu nesmrtnosti kljub vsej abstraktnosti skozi mitlosko in misticno popacenost ima tudi spiritualni fetisizem svojo konkretno osnovo v hirearhicni delitvi dela in doktrinah hegemonije nasploh je pravzaprav v onstranstvo premescen pre existencno predemenzioniran logos superlativ nezmotljivega uma volje despota kateremu teologija pripisuje telos prapocelo torej nekasksno pred naravno existenco oz abslutno esenco kot pra izvor vrhovnega smisla absolutno dobrega v koncni instanci pa mit nesmrtnosti obsoja podloznike verovanja na vecno suzenjstvo po katerem se v onstranstvu sluzijo vecnim gospodarjem oz t im bogovom religija skratka ucinkuje kot mitoloska projekcija hegemonije kljub navidezni iracionalnosti glede na mitoloska misticna in fetisisticna popacenja so dogme doktrinirana konkretnost vsebin hegemonije nenazadnje pa ima mit nesmrtnosti svoj izvor tudi v sami psihoticni praksi namrec v utajitvi in zanikanju smrti dolocenega kulta tako da skozi ritualno prakso postmortem cascenja dobi dolocen mit kult simbolni mandat nekaksnega spiritualnega exi stiranja taksen fiktivni simbolni mandat postmortem exi stence religiozno obcestvo v praksi verovanja pripisuje prerokom ki se imajo kot taki za odposlance t im boga konstitucija dolocenega religioznega kulta preroka je zasnovana na fanatizmu njegovih priverzencev religiozna struktura mnozice