kako se evropa spopada z zdravstvenim absentizmom evrobilten st maj pod pojmom zdravstveni absentizem razumemo izgubljene delovne dneve oziroma cas ko zaposleni zacasno ne more delati zaradi bolezni ali poskodbe zato jo razlikujemo od invalidnosti ki je trajna zadrzanost z dela zaradi bolezenskih razlogov imata pa veliko skupnega saj se invalidnost zacne z boleznijo oziroma poskodbo in zacasno nezmoznostjo za delo pri zdravstvenem obsentizmu moramo lociti dve pravici ki sta zagotovljeni zaposlenim prva je pravica do zadrzanosti z dela zaradi bolezni ali poskodbe druga pa opredeljuje njihove pravice do denarnih nadomestil med tako odsotnostjo z dela to podrocje je s predpisi urejeno v vecini evropskih drzav med seboj se razlikujejo ze pri opredelitvi razlogov za upraviceno zadrzanost z dela obveznostih in pravicah delodajalcev ter zaposlenih v zvezi z zdravstvenim absentizmom postopkih ugotavljanja in preverjanja upravicene odstotnosti z dela najdaljsega moznega trajanja in drugih podrobnostih zacasna zadrzanost z dela le deloma kaze zdravstveno stanje aktivne populacije studije so odkrile vec kot razlicnih dejavnikov ki so bolj ali manj povezani s stopnjo zdravstvenega absentizma in ki nanjo tudi vplivajo ob konkretnih delovnih razmerah pri posameznem delodajalcu so med njimi najpogosteje omenjeni ukrepi varstva pri delu delovna tehnologija in proizvodni procesi usposobljenost delavcev motivacija in stimulacija urejene razmere za rekreacijo in pocitek med delom medsebojni odnosi prehrana itd stanje v sloveniji absolutno stevilo izgubljenih dni zaradi zdravstvenega absentizma se je v odbodbju gibalo med in milijonov letno zaradi spreminjajocega se stevila zaposlenih pa je boljsi podatek v odstotkih in ta se je v opazovanem obdobju gibal med leta do lani zdravstveni absentizem se v zadnjih letih rahlo znizuje skoraj povsod v sloveniji izjema je ljubljanska regija najvisji odstotek izgubljenih dni med in izkazujejo dejavnosti rudarstva najnizji med in pa dejavnost proizvodnje pisarniskih strojev in dejavnost obdelave podatkov in podatkovnih baz slovenija porabi okoli desetino zbranih sredstev v zdravstvenem zavarovanju za nadomestila plac zaposlenim ki so zacasno zadrzani z dela zaradi bolezni izdatek zavoda za nadomestila je lani dosegel milijarde tolarjev kar preracunano na stevilo aktivnih zavarovancev pomeni da je vsak od njih prejel tolarjev ti izdatki so v sestevku pomenili bdp vsaj toliko kot je izplacal zavod izplacujejo za te potrebe svojim delavcev se delodajalci tako je skupni znesek nadomestil plac lani dosegel milijard tolarjev ali bdp kako je v evropi drzave ki financirajo zdravstveno dejavnost in dolocene denarne dajatve zavarovancev iz sredstev proracuna se srecujejo z narascajocimi izdatki za nadomestila med zacasno zadrzanostjo z dela kar ob cedalje vecjih tezavah uskladitve prihodkov in stroskov problem dodatno zaostruje zato ga skusajo spraviti v okvire ki bi bili sprejemljivi z vidika narodnogospodarskih moznosti in interesov zmanjsati zelijo obseh zacasne zadrzanosti z dela zaradi bolezni zlasti pa doseci boljse zdravje aktivne populacije da bi bila ta delovno sposobna do svoje upokojitve in se dlje s tem bi se zmanjsala nadomestila plac pa tudi izdatki za zdravljenje bolezni in poskdob hkrati pa to pomeni prizadevanja za vecji bdp drzave in njene boljse razvojne moznosti delodajalci imajo v zvezi z absentizmom zelo podobne razloge in interese imajo namrec vec neposrednih stroskov izplacilo nadomestil zaposlenim med zacasno zadrzanostjo z dela placilo nadur za delavce ki delajo namesto odstotnih delavcev izplacila plac za zacasno zaposlene osebe ob tem se spopadajo z zmanjsano produktivnostjo z vecjimi organizacijskimi napori in stroski za zagotovitev nemotenega delovnega procesa posledicami v kakovosti in navsezadnje tudi z izgubo trga cedalje bolj je jasno da lahko zdravstveni obsentizem obcutno vpliva na ceno delovne sile pri posameznem delodajalcu in na ceno njegovih proizvodov s tem pa tudi na njegovo konkurencno sposobnost sindikati gledajo na problem z drugega zornega kota skladno s svojo vlogo zagovarjajo stalisce da je za obvladovanje zdravstvenega absentizma potrebno dosledno uresnicevanje ukrepov varstva pri delu in preventivnih ukrepov ki bi vplivali na zmanjsanje odsotnosti z dela iz bolezenskih razlogov pri tem se posebej poudarjajo potrebe po rehabilitacijskih ukrepih za starejse in kronicno bolne zavarovance zavracajo razne administrativne ukrepe s katerimi skusajo drzava nosilci zavarovanja in delodajalci zmanjsati raven pravic zavarovancev med odsotnostjo z dela delavec je pod precejsnjim pritiskom drzava in delodajalec pricakujeta vedno vecjo storilnost in zavzetost pri delu s cim manjso odstotnostjo z dela dolgotrajnejsa odstotnost poslabsuje socialno stanje njegove druzine pod vprasaj pa postavlja tudi njegovo poklicno kariero pomeni izgubo stika s svojim delovnim podrocjem in okoljem pri tem ne kaze prezreti da so lahko osebni interesi posameznih delavcev in posledice odsotnosti z dela za posameznike razlicne in da neustrezna zakonodaja njen obseg celo spodbuja to problematiko so drzave eu prepoznale dolgo pred nami zato so se lotile posebnih ukrepov in aktivnosti posledica taksnih prizadevanj so tudi pravne in organizacijske resitve ki jih v zvezi z zdravstvenim absentizmom izvajajo posamezne drzave njihova ureditev je v mnogocem povsem drugacna kot pri nas razlike so predvsem v naslednjem v vseh drzavah je za opravicevanje zacasne zadrzanosti z dela zaradi bolezni potrebno zdravnisko potrdilo pri tem je najbolj pogosto doloceno da morajo fizicni delavci blue collar to potrdilo predloziti ze prvi dan ali najpozneje v treh dneh od nastanka vzroka za odstotnost uradniki in usluzbenci white collar imajo daljsi rok z izjemo svedske poznajo vse drzave acakalne dneve to so dnevi na zacetku odstotnosti za katere zaposleni niso upraviceni do nadomestila place cakalnih dni ne poznajo samo v avstriji na danskem v nemcji luksemburgu in na norveskem v drugih drzavah se stevilo cakalnih dni giblje med in doloceno je najdaljse trajanje zacasne zadrznosti z dela ki se giblje med v italiji in tedni avstrija in nemcija svedska casovne omejitve ne pozna moznost izostanka delavca z dela zaradi nege druzinskega clana je v vecini drzav v pristojnosti delodajalca in ne spada med pravice iz zdravstvenega ali socialnega zavarovanja visina nadomestila place za cas odsotnosti z dela se giblje med in osnove ki jo pomeni placa ob nastanku vzroka za odsotnost z dela vecina drzav zagotavlja nadomestilo v visini do place pri tem gre za raven ki jo zagotavlja nosilec obveznega zavarovanja ali drzava za dolocen cas imajo zaposleni med odsotnostjo z dela zagotovljeno nadomestilo na ravni place ki bi jo zaposleni imel ce bi delal tako ureditev imajo v avstriji belgiji nemciji luksemburgu in na norveskem razliko med nadomestilom in polno placo morajo zagotoviti delodajalci niso redki primeri ko ob pravicah ki jih zagotavlja nacionalno zavarovanje ali drzava zagotavljajo dolocene pravice se delodajalci gre lahko za izplacila nadomestil za cakalne dni ali za razliko med nadomestilom in placo za take primere so v veljavi sistemi posebnega zavarovanja za delodajalce ki se za to tveganje posebej zavarujejo strozji so tudi pogoji in zahteve glede ravnanja zavarovancev med trajanjem zacasne nezmoznosti za delo nespostovanje navodil zdravnikov o ravnanju med bolezensko odsotnostjo z dela lahko pomeni izgubo pravice do nadomestila place neredko tudi delovnega razmerja strozji in zahtevnejsi so tudi predpisi ki delodajalcem nalagajo obveznosti in skrb za varstvo pri delu in posebej poudarjajo njihovo odgovornost za varno in zdravju neskodljivo delovno okolje ne glede na predpise pa v eu vedo da zdravstvenega absentizma ne morejo resevati samo z dopolnjevanjem zakonodaje uspesnost aktivnosti za obvladovanje tega problema je tesno povezana s sposobnostjo dojemanja problema in dejavnikov ki so z njim povezani celovitost pristopa za njegovo obvladovanje zahteva enake ukrepe vlade delodajalcev in njihovih zdruzenj sindikatov zdravniskih zdruzenj in drugih organov in organizacij zato je v vec drzavah eu ze pripravljen in vpeljan nacionalni program obvladovanja absentizma med seboj se programi po drzavah razlikujejo sestavljeni pa so iz administrativnih ukrepov individualnih vzgojnoprosvetnih in informtivnih dejavnosti ukrepov varstva pri delu informiranja delavcev o nevarnostih odgovornosti za zdravstveni absentizem pa se v vedno vecji meri prenasa na delodajalce vedno vec drzav eu pozna tudi nacionalne programe obvladovanja zdravstvenega absentizma v njegovo pripravo in izvajanje se vkljucujejo vlade zdruzenja delodajalcev sindikati nosilci javnega zavarovanja predstavniki zdravniskih zdruzenj in drugi vsak udelezenec v programu ima jasno opredlejene naloge in odgovornosti za spremembe pri razumevanju in ocenjevanju zacasne zadrzanosti z dela zaradi bolezni pri tem prevladujejo vzgojnousmerjevalni ukrepi ukrepi varstva pri delu informiranje in usposabljanje delavcev in veliko manj odministrativnoomejevalni ali financnorestriktivni ukrepi rezulati teh nacionalnih programov so vec kot spodbudni in tudi nam v sloveniji obetajo mozne resitve ter prijeme pri obvladovanju absentizma prispevek je izvlecek daljsega referata predstavljenega na idnevih kadrovskih delavcevi dr martin toth zavod za zdravstveno zavarovanje nazaj na vrh