preizkusi estetskih okvirov pri operacije nakljuccja v obmoccju digitalnega tretji del rss zgodovina namenske uporabe nakljuccja bi bila verjetno kaj pisana avtor te oddaje pa je sse ni uspel odkriti v zapisani obliki uporabo nakljuccja v matematiki bi kakssen strokovnjak sicer zmogel predstaviti tudi na krajssi naccin kaos kot znanost vsaj v popularni obliki tudi pri nas dozzivlja razcvet in kaj je kaos drugega kot polozzaj v katerem se dogaja karkoli kateregakoli od mozznih pojavov bi si izbrali ne bi mu mogli predvideti nadaljnega poteka razmerje med redom in neredom tako bi za nass namen najlepsse opisali polzzaj ki ga sicer z eno besedo imenujemo nakluccje kot da ta slovenski izraz namiguje da v nassih krajih kaos nikdar ni bil nered kar povprek temvecc zmeda ki pa je sse vedno na kljucc cce poznamo skrivni kljucc bomo lahko v na videz neurejenih okolissccinah prepoznali vissji red tudi beseda red nam se nam s svojo veccpomenskostjo kar sama ponuja da jo uporabimo takole red vissjega reda kaos na ta naccin lahko prosto poslovenimo v opisni obliki kot vissji red ki nam je razumljiv ssele na kljucc matematika in fizika se ukvarjata z verjetnostmi z veccjimi ali manjssimi mozznostmi da se bo nekaj odvilo ali zgodilo bolj na tak ali bolj na drugaccen naccin verjetnostni raccun je znan vsakemu srednjessolcu danes se ne ukvarjamo z matematiccnimi vidiki urejenosti ali neurejenosti ampak nas zanima pojmovno dozzivljajski svet udelezzenca ki sodeluje v operaciji nakljuccja operacija nakljuccja je oznaka za postopek vzamemo kovanec in izberemo eno od plati na katero bi lahko padel potem pa ga vrzzemo in rezultat primerjamo s svojo napovedjo zze pri tem preprostem naccinu izbora se lahko zapletemo cce bi mozzne pristope prehitro popisali poleg mozznosti da ali ne obstaja naprimer tudi mozznost ali ali nass model je v obliki verjetnostnega naccina nezanimiv povsem drugacce pa je s konteksti v katerih se nahaja udelezzenec cce operacijo nakljuccja prevedemo v nakljuccni postopek smo zgressili prav tisto s ccimer se pravkar ukvarjamo postopek nikakor ni nakljuccen temvecc karseda natanccno doloccen le rezultat ki ga dobimo bi moral biti plod nakljuccja preden se vprassamo zakaj in kako se nekdo spoprijema z operacijo nakljuccja poglejmo sse kaj je pri zadevi na delu takole ccisto strukturalno brez posebnih utemeljitev bomo rekli da gre predvsem za vprassanje ccasa ccas prej in potem naprimer stvari so take in take kaj pa naj zdaj ali cce zze razumem kako stvari stojijo ta hip pa nimam pojma kaj bo potem ko danes govorimo o ccasu imamo veliko izbiro mozznih pristopov in definicij kaj da ccas je in kaj nam pomeni ali predstavlja natanccneje govorimo lahko o razliccnih predstavah o ccasu spontano dozzivet ali neposredno izkussen ccas je mozzno opisovati na nesstete naccine sse najtezze ga je opredeliti naravnost poskusimo takole izkustvena predstava o trajanju je lahko zelo drugaccna ali celo skregana s predstavami o ccasu ki so pridobljene s pomoccjo idejnih konstruktov ali tehnolosskih pomagal ena od sodobnejssih teorij govori o urah ki teccejo vsaka po svoje pospesseno ali upoccasnjeno naprej ali nazaj s stalisscca opazovalca torej nekoga ki se ravna po dolccocceni uri imajo druge entitete svoje ure nahajajo se vsaka v svojem ccasu magnetofonski trak naprimer lahko poljubno previjamo naprej in nazaj poljubno lahko spreminjamo njegov ccas glede na uro po kateri je bilo krozzenje traku naravnano v ccasu snemnanja pri laserski plosscci ali trdem disku je zadeva sse za korak od izkussenj z analognimi posnetki ki sicer zze zapadajo v samoumevnost dozzivljanja ccasa pri teh noslicih digitalnega zapisa je katerikoli trenutek na njih zabelezzenega trajanja dostopen skokoma lahko se gibamo skozi ccas razbremenjeni zveznosti in zaporednosti trenutkov v ccasu ram je kratica ki se uporablja v raccunalnisskem slangu za random acces memory random sicer lahko prevajamo z nakljuccjem vendar se v tem primeru bolj poda izraz poljuben poljubno dosegljiv spomin si lahko predstavljamo kot elektronski oblak podatkov ki obstaja naenkrat ne moremo si vecc predstavljati nosilca preko katerega se tako ali drugacce gibamo v ccasu ni pa recceno da nam je naenkrat tudi dosegljiv da bi sploh vedeli s ccim imamo opravka moramo podatke zajemati v ccasu ki jim priticce ali bolje v ccasu ki priticce nassim ccutom zaznavnim navadam in mentalnim predstavam funkcija random pa v raccunalnisstvu nastopa v sse nekaj primerih nas zanima prav nakljuccni izbor iz podatkov ki so shranjeni v zze omenjenem ramu predstavljajmo si dva primera v prvem si priccaramo johna cagea ki sedi na hladnih tleh svojega podstressnega stanovanja v new yorku pressteva cikorijine palccke ki jih je uporabil v ritualu ji ging rezultat je ravnokar prevedel v notno ccrtovje in zdaj zapisuje zadnjo noto nove skladbe tak naccin pristopa h skladanju je zze dolgo prej poimenoval za operacijo nakljuccja v drugem primeru si predstavljamo raccunalnisskega programerja ki je v glasbeni program vpisal vseh sto osemindvajset not ki so lahko sprozzene na elekronskem insstrumentu po pritisku na tipko je v programu sprozzil uro po kateri skupek algoritmov nakljuccno izbira katerokoli od not in jo prozzi na elektronskem insstrumentu vsak sprozzen ton traja nakljuccno dolgo ko se iztecce pa mu sledi ali naslednji nakljuccno izbrani ton ali pa pavza ki traja nakljuccno dolgo preden bi spet prissla na vrsto izbira note in s tem posredno tona recimo da sta tako cage iz prvega primera kot programer v drugem primeru uporabila isto sstevilo nakljuccnih operacij pri istih omejitvah kar pomeni zgornjo in spodnjo mejo tonske vissine in najkrajsso ter najdaljsso ccasovno vrednost note ali pavze predpostavimo sse da je cage namenil skladbo iz prvega primera za izvajanje na istem elektronskem instrumentu ki ga v drugem primeru programira programer seveda cce ta dva primera dosledno izpeljemo do kraja v tretjega na koncu ne najdemo vecc primere po kateri bi lahko zanesljivo loccili prvo skladbo od druge mnozzica del s podroccja resne glasbe obstaja danes ki jih je mozzno poustvariti v obmoccju digitalnega nabora podatkov ta mozznost nasploh grozi takoimenovani aleatoriccni glasbi in seveda glasbi ki je bila komponirana s pomoccjo uporabe takssnih ali drugaccnih operacij nakljuccja ko smo opisovali cagea pri kopmponiranju smo imeli v mislih njegovo poccetje leta digitalna sredstva za manipulacijo z zvokom takrat sse niso bila dostopna vendar to ne bi smelo vplivati na nasse izprassevanje sse vecc naredimo sse en korak preko dvesto let nazaj ob zgodovinsko preverjenem podatku da sta mozart in pred njim tudi haydn vccasih za ssalo vccasih pa tudi zares uporabljala igralne karte za izbor sosledja kadenc v funkcionalni harmoniji kakssne razlike obstajajo pri rabi operacije nakljuccij v ccasih pred razvratom z digitalnimi sredstvi in sodobnostjo ko se je ta razvrat zaccel vzpenjati proti svojemu vrhuncu proslavljanje tehnolosskih mozznosti je dandanes vseprisotno da ne govorimo o sstevilnih umetnikih ki so le sse propagandi delavci koncernov elektronske industrije v takih razmerah bi si kdo od vas sposstovane poslussalke in poslussalci zze utegnil misliti kako da se nasse primerjave zze nagibajo tehnologiji v ccast in na sskodo tistim umetnikom ki so si vccasih nakljuccja v narekovaju morali pridelovati na roke res zamuden proces v primerjavi miljonov mozznih nakljuccnih izborov v sekundi ki jih danes zmore hissni raccunalnik ali katera od tajnic ki vsako priliko izkoristi za igranje pasjanse v softverski obliki pogressa dotik s pravimi kartami ali bi se kdo pritozzeval cce bi operacijo nakljuccja pri zzrebanju tri krat tri ali podarim dobim prepustili nakljuccnemu izboru raccunalnika namesto da prenassajo skakanje ping pong zzogic nassa zgodba se tukaj na vso mocc zasuka v drugo smer zastavljenih vprassanj ne bomo pregledovali ne po matematiccnih logikah ne za reklamo kakssnemu posredniku z raccunalnissko opremo prav tako nas ne bo zanimala statistika ali javnomnenjske raziskave kriterij ki ga zzelimo vzpostaviti vprid ali proti operaciji nakljuccja je estetski kriterij estetski kriteriji niso stvar empirije temvecc zadevajo okus preden bi se izgubili v razglabljanju o okusu povejmo kar naravnost ne samo da je uporaba operacije nakljuccja popolnoma neprimerljiva z mentalno udelezzbo cclovekovo predvsem prinassa popolnoma drugaccne rezultate in to pri istih pogojih pogoji so na strani empirije pa naj na isti strani ostane tudi operacija nakljuccja cce zadevno operacijo pogledamo z estetskega stalisscca torej karseda obccutljivo in prefinjeno bomo najprej opazili da sploh ne gre za nakljuccje in na tej toccki ko je film konccno postal zares napet nam ne ostane drugega kot da vas povabimo k poslussanju drugega dela oddaje ki bo na sporedu ccez sstirinajst dni preden pa se poslovimo sse povejmo da ste v podlagi in med tekstovnimi deli poslussali zvoccen primere ki so nastali z uporabo nakljuccnega izbora v raccunalnusskem programu razliccne kompozicijske algoritme za digitalni sintetizator zvoka in dinamiccno procesiranje le tega je skomponiral marko kossnik virant prav tako kot ga je tudi spisal tekst in ga prebral cce smo zvok miksali v studiju insstituta egon march smo tekste brali in messali s trakovi v zzivo na radiu sstudent