induktivnost lastna induktivnost razmerje med magnetnim sklepom kot posledico in elektricnim tokom kot povzrociteljem definifamo lastno induktivnost l induktivnost je snovno geometrijska lasnost prostora v katerem se sklepa magnetno polje za nemagnetne snovi je l konstantna za magnetne snovi pa je zaradi i induktivnost l funkcija toka magnetenja enota lastne induktivnosti je h henry induktivnost h bi imela tuljava v kateri bi tok a ustvaril magnetni sklep vs nekaj primerov izracuna lastne induktivnosti lastna induktivnost dolge ravne tuljave vidimo da se z narascanjem stevila ovojev n veca induktivnost tuljave s kvadratom stevila ovojev n ker poznamo tocno in priblizno formulo za izracun magnetnega pretoka lahko od tod ob znanem sklepnem faktorju zapisemo pripadajoce tocno in priblizno enacbo za magnetni sklep ter tocno in priblizno enacbo za induktivnost solenoidne tuljave s pravokotnim presekom notranja induktivnost ravnega vodnika medtem ko gostotnice v zunanjosti ravnega osamljenega ravnega vodnika oklepajo celotni tok ki jih povzroca pa za gostotnice v notranjosti vodnika tega ne moremo reci induktivnost dvovoda v zunanjosti ravnega vodnika vse gostotnice oklepajo celotni tok zato je sklepni faktor k premera obeh vodnikov dvovoda sta obicajno enaka tedaj sta tudi oba zunanja magnetna pretoka in sklepa enaka medsebojne induktivnosti kvantitativno pomeni magnetni sklep stevilo gostotnic ki se zakljucijo skozi vse ovoje tuljave v tej definiciji je vseeno kdo ustvarja magnetni pretok ce magnetni pretok povzroca tok v lastni tuljavi je z razmerjemmagnetnega sklepa lastnega magnetnega pretoka in tokom ki ga povzroca definirana lastna induktivnost ce postavimo tuljavo v tuje magnetno polje navadno ga povzroca karsna druga tuljava se od pretoka ki ga ustvarja prva tuljava le del sklene v povprecju skozi vse ovoje druge tuljave kot je razvidno iz slike ta magnetni pretok ustvarja z drugo tuljavo magnetni sklep prostor med tuljavo in je za obe tuljavi snovno geometrijsko enako oblikovan zato je pri dolocanju medsebojne induktivnosti popolnoma vseeno iz katere strani izhajamo dokaz glej v knjigi na strani ko se sklenjeni magnetni pretok sklepa skozi sosednjo tuljavo se lastnemu magnetnemu pretoku tuljave bodisi pristeva ali odsteva ce se pristeva govorimo o induktivno istosmiselni povezavi dveh tuljav ce se pa odsteva pa o induktivno protismiselni povezavi dveh tuljav smer sklenjenega pretoka se obrne ce spremenimo smer toka skozi tuljavo ce zamenjamo sponki dogovor ce imamo v prostoru dve tuljavi in vstopa tok v obeh tuljavah v oznaceni ali v obeh v neoznaceni konec je vezava dveh tuljav istosmiselna ce imamo v prostoru dve tuljavi in vstopa tok v eni tuljavi v oznaceni konec tuljave v drugi pa v neoznaceni konec tuljave je vezava teh dveh tuljav protismiselna ta dogovor smo sklenili ker iz rizbe ni ocitno ce so navoji tuljave desni ali levi sprememba magnetnega sklepa sklenjenega magnetnega pretoka ima za posledico inducirano napetost ki jo imenujemo inducirana napetost medsebojne indukcije velikost inducirane napetusti medsebojne indukcije je v prvi tuljavi med dvema v prostoru polozenima tuljavama nimamo medsebojne induktivnosti ce je magnetni sklep sklenjenih magnetnih pretokov enak nic tedaj obe tuljavi induktivno ena na drugo nic ne vplivata primeri izracunov medsebojnih induktivnosti medsebojna induktivnost dveh koaksialnih tuljav glej knjigo stran medsebojna induktivnost dveh vzporednih dvovodov glej knjigo stran energija magnetnega polja iz izkusenj z elektricnim poljem lahko sklepamo da je tudi v magnetno napetem prostoru snovi ki ga izpolnjuje nakopicena energija ki jo bomo imenovali energija magnetnega polja magnetno energijo imamo tudi v preznem prostoru magnetna energija tuljave na zracno tuljavo z ohmsko upornostjo r in induktivnostjo l prikljucimo gonilno napetost ug po razsirjeni obliki ii kirchhoffovega zakona dobimo to je enacba energijskega ravnotezja izraz na levi predstavlja del energije dw ki jo izvor poslje v tokokrog v casu dt prvi clen na desni predstavlja energijo porabljeno na ohmskem uporu r zato drugi clen ne more biti nic drugega kot prirastek magnetne energije tuljave v casovnem intervalu dt na tuljavi s konstantno induktivnostjo l je sprememba magnetnega pretoka skozi tuljavo linearno povezana s spremembo toka skozi tuljavo ce na tuljavo s konstantno induktivnostjo prikljucimo enosmerno napetost poteka pojav na tuljavi v dveh fazah v fazi v kateri se gradi magnetno polje imenujemo prehodni pojav privedeno energijo porabimo delno za zgraditev magnetnega polja in delno za pokritje joulskih izgub v fazi ki nastane ko je magnetno polje zgrajeno imenujemo stacionarni pojav celotna tuljavi dovedena energija je namenjena iskljucno za pokrivanje joulskih izgub prostorninska gostota energije magnetnega polja prostorninska gostota energije magnetnega polja w je definirana kot energija nakopicena v enoti prostornine v homogenem magnetnem polju je magnetna energija porazdeljena enakomerno prostorninska gostota energije je konstantna izraz za prostorninsko gostoto energije magnetnega polja w bomo izpeljali za homogeno magnetno polje vendar bo rezultat splosno veljeven magnetna energija induktivno povezanih tuljav izpeljava velja za induktivno povezani zracni tuljavi ker je le tu dovoljena uporaba superpozicije vzemimo dve tuljavi z lastnima induktivnostima l in l ter medsebojno induktivnostjo m smeri tokov i in i sta taksni da je povezava istosmiselna do skupne magnetne energije pridemo v dveh korakih najprej izracunamo magnetno energijo prve tuljave ce se tok i v njej spremeni od na i tok v drugi tuljavi pa je ves cas i nato naj tok v prvi tuljavi ostane na vrednosti i tok i v drugi tuljavi pa naj se poveca od na i izracunajmo za koliko se spremeni magnetna energija prve tuljave in na koliksno vrednost naraste magnetna energija druge tuljave