tehnosintetika radikalno drugacna glasba izjave ki pravijo da je minimalna tehnosintetika teko posluljiva in celo neznosna med irokim poslualskim krogom niso neobicajne zdijo se celo upravicene ce tehnosintetiko ocenjujemo v okviru popularne glasbe kamor bi jo po strukturi publike in prostoru izvajanja sodec lahko umestili zaradi izstopanja tehnosintetike iz uveljavljenih in znacilnih meril dojemanja glasbe bi bilo smiselno odpreti novo kategorijo glasbe in z njo ustrezno terminologijo zaradi njene popolne drugacnosti in nepripravljenosti obcinstva da bi jo bolje spoznali je velikokrat tarca skepticizma in celo posmeha neka novinarka je sintetiko ocenila kot popolnoma hladno brezosebno in racunalniko programirano glasbo ki se predvaja v zatemnjenih prostorih diskoteke kjer iz zvocnikov tako hrupno doni da niti na uho ne more nicesar povedati to e posebej leti na izrazno bolj minimalne in ritmicno bolj udarne zvrsti ki jih poznamo pod imenom hard minimal za mehkeje in bolj melodicne zvrsti se zdi da so pri publiki naletele na ugodneji odziv in vendar cemu lahko pripiemo to globoko razhajanje med tehnosintetiko in odjemalci 'obicajne glasbe' e na prvo uho lahko sliimo da je tehnosintetika radikalno drugacna 'glasba ' percepcija poslualcev ocitno e ni pripravljena na udarce ritem main saj je element ki ga najprej zaznamo ravno poudarjen ritem namesto blagoglasne melodije ga spremljajo zvocni efekti ki niso nujno v harmonicnem odnosu z osnovnim ritmom tako da nepripravljen oziroma nepozoren poslualec vse skupaj res doivlja kot izpraznjeno nabijanje v glavo vzrok temu razhajanju je dejstvo da je tehnosintetika modernisticna pop glasba pa tradicionalna tako kot je moderna umetnost radikalno zarezala v ustaljeno slikarsko in kiparsko prakso ki vse od utemeljitve v renesansi ni doivela korenitih sprememb tako je tudi tehnosintetika presegla tonalnost kot ustvarjalni princip v pop glasbi ki je bil ravno tako zasnovan v renesansi novi repetitivni ritmicni vzorci in ekstremne zvocne podobe se zdijo nenaravni in umetni vendar ne smemo pozabiti da je tudi na videz naravna tonalnost pop glasbe le kulturni artefakt ki se je scasoma naturaliziral mogoce ni pretirana trditev da bo tudi nova kakofonija scasoma postala standardni vzorec s cimer pa bi seveda izgubila svojo udarnost in radikalnost tehnosintetika se tako kot npr modernisticna slika omejuje le na bistvo izraza ki pri sliki ni motiv pac pa barva in pri tehnosintetiki ne melodija pac pa zvok to neizogibno vodi k abstrahiranju kjer izvenlikovni oziroma izvenglasbeni elementi izgubijo vsakrno vlogo vendar je ravno z nereferencnimi in abstraktnimi sredstvi mogoce doseci novo stanje zavesti in misticno izkunjo kar so dokazali nekateri umetniki moderne umetnosti sintetika se naceloma ne loteva dajanja zvocne podobe kaknemu motivu in pri poslualcu ne ustvarja kaknih asociacij tako zreducirana zvocna podoba ne more biti primerno sredstvo s katerim bi se lotevale izbrane tematike e glasba bakhantskih transov je bila na robu posnemljivega oziroma so bili tisti zvoki onkraj posnemanja cesarkoli znanega trans je bilo torej mono doiveti s popolnoma nemimeticnimi sredstvi tehnosintetika nima poslanstva njen namen je samo posluanje in neposredno doivljanje cista glasba kar tehnosintetika gotovo je je za percepcijo povprecnega cloveka bombardiranega z vseh strani z vsemi mogocimi draljaji ocitno e vedno prevelik zalogaj ali pa je clovek e pozabil na ritual in hedonisticni uitek na brezpogojno predajanje ritmu in transu tehnosintetika se na neki nacin dotika vseh plasti clovekovega doivljanja od neposrednega ugajanja do ustvarjanja arhetipskih vezi med ljudmi v skupnosti kjer smo vsi pozitivno odprti drug do drugega ter sega celo do prvinske cloveke biti ustvarjalnost 'primitivnih' kultur je torej glasbi tako kot modernizmu odprla nove horizonte k takim obcutkom prav gotovo vodi minimalisticnost tehnosintetike minimalisticen produkt je hedonisticno prijeten repetitivnost poslualca ne vodi h kaki dialekticni analizi ali razmiljanju je meditativen produkt ob katerem lahko sanjamo oziroma se predajamo uitkom sociologi ta minimalizem in repetitivnost razlagajo z vidika vedenjskih vzorcev mladine in uivanja drog dovzetnost za minimalisticno glasbo in ponavljajoce se takte naj bi namrec preobremenjenim nenehnim spremembam in stresom izpostavljeni mladini vsaj za konec tedna zagotovila sprostitev in varnost znotraj istega ponavljajoca se glasba in gibi v kombinaciji s tabletko ecstasyja naj bi zagotovili pozabo do jutra tudi ce je mogoce ta vzorec prepoznati med rave populacijo bi bilo nemogoce celotno tehnokulturo zreducirati na socialno ogroeno mladino ki je izgubila kompas v brezpotjih modernega sveta zbegani sociologi zgubljeni v novih 'glasbenih' razsenostih z vso to ustvarjalnostjo najlae opravijo kot z begom pred realnostjo vendar je prav ta realnost izvor nove sintetike nova tehnologija omogoca iskanje primernega izraza senzitivnosti nove urbane kulture ki nastaja v nepreglednih velemestnih kompleksih in v obcutju negotovosti ob nastajanju nove postindustrijske dobe kar se je pred stoletjem zgodilo umetnosti ko se je morala radikalno spremeniti da je lahko zaobjela obcutje modernega cloveka se je ponovilo sedaj tradicionalni glasbeni vzorci so se izkazali za neustrezno izrazno sredstvo sodobne mladine tako kot modernisticna umetnost z novimi izraznimi sredstvi ni nikoli doivela potrditve pri najirem krogu publike tako se tudi v zvezi s sintetiko ne smemo cuditi ocenam kot so izpraznjeno neznosno nabijako brezosebno itd marko germovek nazaj kazalo naprej muska