pomen in perspektive reje drobnice v sloveniji zago en f d kompan e erjavec m pogačnik izvleČek predstavljeni so razvojni problemi in mo nosti nadaljnega razvoja reje drobnice v sloveniji obstajajo stevilni agrarnopolitični okoljevarstveni tr ni in podjetniski razlogi za ponovno siritev reje ob iskanju novih dohodkovnih kombinacij spreminjanju prehranskih navad in z rastočim dru benim pomenom ohranjevanja kulturne pokrajine postaja na območjih z absolutnim travinjem reja ovac in koz mo na alternativa dosedanjemu enostranskemu usmerjanju slovenskega kmetijstva v govedorejo ob morebitnem vstopu slovenije v evropsko unijo in prevzemu trenutnih mehanizmov kmetijske politike ne pričakujemo posebnih sprememb na raven proizvajalčevih cen v reji drobnice odpirajo pa se mo nosti korisčenja sredstev iz strukturnih in regionalnih programov eu navedeni so kvantificirani cilji razvoja reje drobnice k razvoju lahko doprinese zagotovljen rejski servis in zadostna podpora kmetijske politike s tr no cenovnimi in strukturnimi ukrepi ki so v prispevku na kratko razlo eni importance and prospects of small ruminant breeding in slovenia abstract developmental problems and prospects of small ruminant breeding in slovenia are presented due to numerous agricultural political ecological market and business reasons the breeding has been spreading again searching for new income combinations changing eating habits and increasing social importance of cultural environment conservation offer possibility in sheep and goat farming as alternative for traditional cattle breeding orientation of slovenian agriculture if slovenia becomes a member of european union and if its present agricultural policy is to be continued no changes can be expected in producers' prices of ruminant breeding on the other hand there are some possibilities to exploit funds from eu's structural and regional programmes some quantificated objectives of small ruminant breeding are shown the breeding can be promoted by breeders' services and adequate agricultural policy in the field of market price and structural measures that are explained in the article uvod reja drobnice v sloveniji je na prelomu po desetletjih stagnacije v bli nji preteklosti reja ponovno o ivlja zanimanje pri rejcih raste dr ava se zaveda mo nosti ki jih reja ponuja s svojimi dodatnimi učinki na prostor in okolje Čeprav se je prepričanje v gospodarske in dru bene prednosti reje e kar uveljavilo pa nismo priča več kot le o ivljanju reje na pričakovani večji razvoj reje bo kljub dobrim mo nostim za razvoj potrebno se nekoliko počakati rejci veliko razmisljajo odločajo se zaenkrat se v majhnem stevilu tudi nosilci kmetijske politike ne namenjajo veliko besed reji drobnice čeprav zaenkrat zasčitna politika niti ni tako zanemarljiva na tem področju kaksno sporočilo torej dati rejcem predvsem tistim ki se sele odločajo za drobnico kaksne argumente polo iti v usta nosilcem kmetijske politike da ne bodo le tu in tam govorili ampak tudi s sirsimi bolj načrtnimi in sistemsko usmerjenimi ukrepi podprli razvoj reje ali dr ava sploh lahko pose e v razvoj ima dovolj mo nosti tudi ob napovedanih spremembah s vstopom slovenije v evropsko unijo to so vprasanja na katera poskusamo iskati odgovore v prispevku naloge smo se lotili s pomočjo preproste analize stanja in perspektiv reje opisali bomo probleme opredelili cilje z vidika izkorisčanja razvojnih mo nosti ter poskusali nizati ukrepe na poti do ciljev napovedujemo verjetne spremembe splosnega dru benega okolja ob vstopu slovenije v evropsko unijo in njene posledice za to ivinorejsko panogo razpravljamo tudi o razvojnih mo nostih reje drobnice v sloveniji tako iz vidika rejcev proizvodno ekonomske alternative kot tudi z vidika dr ave dru bene koristi poskusali bomo opredeliti mo ne poti do zastavljenega cilja in predvidene razvojne ukrepe ocena stanja reje drobnice v sloveniji v dvajsetem stoletju je reja drobnice v sloveniji in v drugih de elah srednje evrope do ivela precejsnje spremembe intenziviranje in mehaniziranje kmetijstva in splosni gospodarski razvoj so pripeljali do tega da so različne ekstenzivne oskrbno naravnane proizvodne usmeritve z manjso obratoslovno rentabilnostjo v veliki meri izginile iz slovenskih kmetij mednje spadata tudi reji ovac in koz ki jih je izpodrinila predvsem prireja mleka s kombiniranimi pasmami goveda leta smo v sloveniji tako redili skoraj ovac krat več kot jih redimo trenutno glej grafikon ob tem da na tem prostoru takrat ni bilo manj govedi in prasičev kakor danes in da smo redili osemkrat več konj kot danes v tistih časih so redili tudi okoli koz kar je takrat predstavljalo razmerje glede na stale krav v sloveniji najbolj drastično zmanjsanje stale a ovac in koz je bilo v petdesetih in sestdesetih letih tako smo leta v sloveniji redili le se slabo petino ovac v primerjavi s stale em iz leta koze pa so praktično izginile s kmečkih dvorisč stevilo ovac se je po letu začelo ponovno povečevati trenutno stejemo v sloveniji okoli ovac in blizu koz kljub večjemu stevilu ivali v zadnjih dveh desetletjih je slovenija s ovcami na ha kmetijskih povrsin na zadnjem mestu po obsegu te reje v evropi in tudi med zadnjimi v svetu drugih podatkov kot o stale u ovac po kategorijah nam slovenska agrarna statistika trenutno ne more ponuditi manjka celotna mre a tr nih zunanje trgovinskih in obratoslovnih informacij zapisane ugotovitve v nadaljevanju so zato bolj več ali manj subjektivne ocene nastale na podlagi izkusenj in nereferenčnih informacij v sloveniji je verjetno okrog tri do stiri tisoč kmetij ki redijo drobnico za manj kot dvesto kmetij lahko trdimo da kmetija ivi od reje drobnice te reje imajo večje trope od nekaj deset pri mlečni usmeritvi na preko sto ivali v mesni usmeritvi reja drobnice je v sloveniji prostorsko razsirjena predvsem v hribovitih območjih predalpskega alpskega in kraskega sveta bovsko tolminsko visji predeli gorenjske kočevsko posamezni okolisi na stajerskem in koroskem notranjska celoten kras redimo v glavnem čisto jezersko solčavsko pasmo ter z romanovsko oplemenjeno jezersko solčavsko in za mlečno usmeritev bovsko ovco deloma oplemenjeno z vzhodnofrizijsko pasmo nekaj je se istrske pramenke in tudi drugih pasem pri kozah gre v glavnem za koze v sanskem in srnastem tipu z delom na selekciji in kontroli proizvodnje se je pričelo sele v zadnjih letih povprečna produktivnost reje je precej nizka proizvodni in gospodarski rezultati v nekaterih primerih ka ejo da je s to pasemsko sestavo v nasih pogojih mo no dosegati primeren dohodek vsekakor sta po letu srednja evropa in z njo tudi slovenija ponovno pričeli poudarjati pomen reje drobnice prehranske navade so se spremenile v prid povečane porabe mesa in mleka ter mlečnih izdelkov drobnice kar je dalo nove tr ne mo nosti mlada jagnjetina kozlički siri in skute so postali kulinarična specialiteta v nekaterih ozirih celo z oznako bioloske in zdravju zelo primerne hrane meso drobnice se pojavlja na jedilnikih najzahtevnejsih gostisč in to v najvisjem cenovnem razredu to ne velja samo za razmere pri nas ampak se bolj za dr ave kjer reja drobnice ni tradicionalno razvita poraba ovčjega mesa se je v avstriji in nemčiji od leta povečala z na kg na prebivalca na leto po nasih ocenah pojemo v sloveniji na prebivalca le kg ovčjega mesa in smo po tej prehranski navadi krepko na zadnjem mestu v evropi meso in mlečni izdelki drobnice v redkih primerih zaidejo za trgovske pulte tudi v gostinski ponudbi je prej izjema kot pravilo zaradi majhnega stale a velika večina ovčjerejskih in kozjerejskih kmetij porabi meso drobnice v lastnem gospodinjstvu na trg zaidejo zato le majhne količine produktov ti niso poznani povprečnemu slovenskemu potrosniku ocenjujemo da pri starejsih generacijah meso drobnice ne kotira visoko po vrednosti in mlajse generacije ga praktično ne poznajo nekateri večji rejci ki na trg ponudijo mlada nekoliko te ja pitana jagnjeta in najdejo stik s kupci poročajo o izredno dobrem odzivu predvsem če jim jagnjeta uspe prodati preko gostilniske ponudbe za prodajo mlečnih izdelkov predvsem sirov pa je znano da praviloma dosegajo zelo dobro ceno in da je ponudba manjsa od povprasevanja izvoz in uvoz ivih ivali ali mesa drobnice je zaenkrat zanemarljivo majhen na policah se občasno pojavlja makedonska jagnjetina in mlečni izdelki paski sir feta kozji sir ipd slika stevilo ovac v sloveniji od leta preglednica stopnja porabe in samooskrbe v nekaterih dr avah vir evropska komisija dr ava poraba kg preb stopnja samo oskrbe dr ava poraba kg preb stopnja samo oskrbe grčija nizozemska irska belgija italija danska spanija zr nemčija francija avstrija finska slovenija zanimanje za rejo drobnice se je kot je bilo e omenjeno konec sedemdesetih let ponovno prebudilo vendar je veliko novih rejcev rejo kmalu opustilo razlogi zato so stevilni in praviloma od primera do primera različni najpogosteje gre za neuresničene ambicije po hitrem zaslu ku neupostevanje osnovnih rejskih pravil in nastale gospodarske te ave zaradi prenizkih cen slabega povprasevanja ter pomanjkljivega ali nevesčega tr enja dohodek v prireji jagnjet npr ni tako kot v primeru prireje kravjega mleka stalen in bolj ali manj z zagotavljanjem kmetijske politike zagotovljen vnaprej po končanem pitanju ne prihaja do organiziranega odkupa za ivali ki jih rejci niso uspeli direktno prodati klavnice v večini primerov jagnjet zaradi majhne ponudbe niso elele sprejemati in tudi na razvoju trga in tr enja v sloveniji praktično ni bilo ničesar narejenega rejci se sami niso vertikalno ali horizontalno povezovali v kakrsnekoli organizacijske oblike ki bi lahko izboljsale nastop na trgu občasne nestabilnosti na absolutno prostem trgu so se dodatno zmanjsevale zanimanje za rejo kot problem lahko označimo tudi povprečno subjektivno vrednotenje reje drobnice pri kmetih nasploh ovca in koza sta tam se zmeraj simbol nekdanje kaj arske revsčine koza krava reve a preglednica primerjava stevila ovac na prebivalca in na ha v nekaterih dr avah po svetu stevilo ovc stevilo koz stevilo drobnice na ha na ha na ha dr ava kmet povrsin travnikov in pasnikov kmet povrsin travn in pasnikov kmet povrsin travn in pasnikov albanija avstrija belgija luks bolgarija francija grčija hrvaska irska italija mad arska makedonija nemčija nizozemska romunija spanija svica slovenija evropa svet razvojne moznosti reje drobnice razvoju reje drobnice v prid govorijo nekateri agrarnopolitični razlogi odpirajo se ji nekatere tr ne mo nosti reja pa postaja tudi ekonomsko zanimiva razvojne perspektive reje drobnice niso zanemarljive v kratkem v obliki posameznih tez navedimo nekatere razloge za to trditev teza nizka poraba proizvodov reje drobnice odpira njene tr ne mo nosti mo nosti za razvoj trga obstajajo predvsem v trenutni nizki porabi mlade visoko kakovostne jagnjetine mesa kozličkov in mlečnih izdelkov ovac in koz pri nas z dvigom ivljenjske ravni prebivalstva se je zanimanje za reje drobnice v avstriji nemčiji in se nekaterih drugih evropskih netradicionalno ovčerejskih de elah ponovno dvignilo prehranske navade so se spremenile in odprle nove tr ne mo nosti za drobnico ob ponudbi kakovostnih produktov in s kvalitetnim tr enjem je podoben razvoj mo en tudi pri nas čeprav slovenci pojemo se vedno le kg ovčjega mesa na prebivalca na leto po porabi smo tako se vedno krepko na zadnjem mestu v evropi avstrijci in zahodni nemci ki so pred leti porabili enako količino ovčjega mesa na prebivalca kot mi danes v sloveniji nakazujejo s svojimi kg letne porabe tudi količine ki bi jih lahko tudi mi dosegli v tem je spodbuda za vse tiste ki se odločajo za rejo drobnice za meso saj bo trg ob dosedanjem postopnem razvoju sprejel se nekaj dodatne ponudbe ocenjujemo da tudi pri mlečnih izdelkih se zdaleč ni znamenj nasičenosti zanimivo je da predvsem v zahodni sloveniji tudi nekateri manj kakovostni izdelki brez velikih te av najdejo pot do porabnika in včasih po prav neverjetnih cenah če jih primerjamo z drobnoprodajnimi cenami primerljivih sirov vzpodbudno je tudi to da v zadnjem času pri nekaterih rejcih opa amo znaten dvig kakovosti najboljsi kupci postajajo izbirčni domači porabniki ki so pripravljeni dobro plačati kakovostne specialitete teza mo nosti izvoza proizvodov reje drobnice so le v prodaji preko turizma mo nosti izvoza mesa in mlečnih izdelkov niso raziskane mo nosti za prodajo na tujih trgih bodo obstajale bolj ali manj samo za končne proizvode visoke kakovosti ob zagotovitvi določenih količin zmeraj bolj se uveljavlja mnenje da zaradi naravnih danosti dose ene razvojne stopnje in obstoječe posestne strukture slovensko kmetijstvo kot celota ni in ne bo konkurenčno na svetovnem ali evropskem trgu v masovni pridelavi hrane mo nosti za prodajo na tujih trgih bodo obstajale bolj ali manj samo za končne proizvode visoke kakovosti in za tako imenovane tr ne nise ter regionalno značilno ponudbo proizvodov preko turizma prodaja jagnjet sira in drugih izdelkov drobnice je lahko lepo vpeta v lokalno turistično ponudbo prav tu bi rejci drobnice morali iskati svoje mo nosti najboljsi rejci so to ugotovili e pred časom največje mo nosti ima izvoz preko turizma v alpskem in predalpskem prostoru kjer pa mo nosti v sloveniji se zdaleč niso izčrpane v regionalno turistično ponudbo je prodaja sira in domače kmečke hrane lahko harmonično vpeta zato mora biti v tem pogledu usklajen razvoj pode elja in gospodarske dejavnosti v celotnem prostoru nenazadnje si dohodkovno uspesnega turizma brez ljudi in pestre in poseljene kulturne pokrajine ni mogoče predstavljati direktne povezave z rejo drobnice je pričakovati predvsem v alpskem in kraskem prostoru teza reja drobnice omogoča pestrost proizvodne izbire na kmetiji velika raznolikost in prilagodljivost sta značilni za drobnico redimo jo lahko z različno intenzivnostjo za meso mleko volno in to v zelo različnih naravnih in klimatskih pogojih reja drobnice tako ponuja stevilne mo nosti za izbiro proizvodne usmeritve na kmetiji prehod na rejo drobnice vsekakor omogoča la jo preusmeritev proizvodnje na kmetiji s prete nim travinjem tako v ekstenziviranje kot v intenziviranje prireje izjemno velika pestrost različnih proizvodnih sistemov reje drobnice od najbolj ekstenzivnih do zelo intenzivnih ne dopusča postavljanja enotnih meril uspesnosti za vse reje vsak rejec mora izbrati sistem ki ustreza njegovim razmeram gospodarno rejo je mogoče doseči tako pri nizki kot visoki prireji na hektar Če imamo na voljo zelo omejene travne povrsine in nam reja drobnice daje pomemben vir dru inskega dohodka bomo skusali doseči čim visje pokritje na hektar povrsin na taksnih kmetijah je nujna poudarjena skrb za dobro gospodarjenje s travinjem ne gre le za ustrezno gnojenje in pasno kosni sistem odločilnejsa je obte ba povrsin stevilo ivali na hektar pri večji obte bi se lahko povprečni rezultati na ival poslabsajo vendar proizvodni potencial na povrsinsko enoto se precej časa narasča upostevati moramo verjetno zapoznelost tr nih proizvodov zaradi ni je ravni prehrane posledica tega so lahko ni je cene od pričakovanih odvisnosti ponazarjamo s sliko slika prireja v odvisnosti od obte be ivali na hektar intenzivna reja mlečne drobnice daje s kakovostnimi izdelki enega od največjih dohodkov na ha v kmetijstvu sploh z visokim delovnim vlo kom poglobljenim znanjem in dobrim tr enjem reja mlečnih ovac ali koz tako omogoči primeren dohodek tudi manjsim kmetijam ekstenzivna mesna ovčereja z alpsko paso poleti in sezonskimi jagnjitvami je nasprotno na ha dohodkovno zelo skromna daje pa ob primerni tehnologiji reje vsaj primerljiv dohodek na enoto vlo enega dela intenzivna mesna reja v ogradah je lahko tako na ha kot na enoto dela ekonomsko vsaj tako zanimiva kot mnogo intenzivnejsa prireja mleka s kravami s povprečno mlečnostjo preko kg v primerjavi s prirejo mleka z govedom je mesna ovčereja delovno bolj ekstenzivna in pride v postev na obratih z absolutnim travinjem ki ne elijo popolnoma opustiti kmetovanja preusmeritev v rejo drobnice je zanimiva predvsem za kmetije na prehodu iz čiste v mesano obliko ali obratno ter za kmetije ki zamenjujejo generacijo za poklicno rejo drobnice je potrebna primerna velikost tropov nase raziskave ka ejo da to danes v mesni reji pomeni več kot in za mlečno rejo vsaj plemenskih ovac kavčič poudariti velja da te ocene veljajo za trenutno stanje za trenutne dohodkovne potrebe ter ob sedanji stopnji splosne gospodarske razvitosti pričakujemo lahko da se bo z nadaljnjo gospodarsko rastjo pomembno zvisala splosna raven plač kar bo imelo za posledico tudi dvig dohodkovnih potreb v kmetijstvu in tudi v reji drobnice tudi te navedene danes ekonomsko kar zanimive velikosti tropov za poklicno rejo se bodo izkazale za nezadostne tako da je dolgoročno računati s se bistveno visjimi velikostmi od navedenih navedene velikosti tropov veljajo ob sedanji sorazmerno ugodni cenovni ravni za drobnico vsako poslabsanje ekonomskega polo aja dodatno zvisuje za poklicno rejo potrebne velikosti tropov pri odločanju za rejo drobnice nikakor ne smemo pozabiti na organizacijske mo nosti kmetije zlasti na realne mo nosti izkorisčanja razpolo ljivih proizvodnih virov in medsebojnih povezav med različnimi dejavnostmi na kmetiji pogosto smo prepričani da je to kar delamo tisto najboljse da nimamo boljse izbire drugačna kombinacija vlo kov nekoliko večja intenzivnost povečanje tropa uvajanje novejsih strokovnih spoznanj v rejo izboljsanje kakovosti končnih proizvodov in bolj agresiven nastop na trgu sirjenje ponudbe z nekoliko drugačnimi proizvodi ipd so le nekatere izmed mo nosti o katerih velja stalno razmisljati Če ob tem upostevamo se spreminjajoče se razmere in zahteve okolja potem izzivov res nikoli ne zmanjka teza reja drobnica omogoča la je iskanje dohodkovnih kombinacij zaradi strukture velikosti kmetij je velik del slovenskih kmetov prisiljen iskati nekaj dohodka tudi zunaj kmetijstva samooskrbna naravnanost majhnim obratom daje sicer določeno socialno varnost vendar je njihova ekonomska učinkovitost velikokrat vprasljiva mlajsi bodoči prevzemniki kmetij niso pripravljeni vlagati toliko dela in kapitala v kmetijo samo zato da bi jo ohranjali v primerjavi s prirejo kravjega mleka je reja ovc za meso delovno bolj ekstenzivna in pride v postev na kmetijah z absolutnim travinjem ki ne elijo popolnoma opustiti kmetovanja na kmetijah ki se preusmerijo v rejo drobnice za meso odpade jutranja delovna konica kar pa ne pomeni nujno tudi zmanjsanja dohodka saj je dohodek na vlo eno delovno uro lahko se kar zanimiv kavčič z visokim delovnim vlo kom in poglobljenim znanjem reja ovc ali koz za mleko omogoča primeren dohodek tudi manjsim kmetijam podobno kot v zahodni evropi bi tudi nekatere slovenske kmetije lahko z odločitvijo za ekstenziviranje proizvodnje z mesno rejo ovac ali s predelavo ovčjega ali kozjega mleka ohranile kmetijo in morda celo povečale dohodek teza reja drobnice prispeva k resevanju proizvodno strukturnih neskladij slovenskega kmetijstva pribli no kmetijskih povrsin v sloveniji je uvrsčenih v kategorijo območij z omejenimi mo nostmi za kmetijsko pridelavo travinje obsega več kot kmetijskih povrsin in ga je mogoče smotrno izkorisčati le s pre vekovalci enostransko usmerjanje v prirejo mleka s kombiniranimi pasmami goveda je e pripeljalo do resnih te av s prenasičenim trgom potrebna je tr nim in dru benim ciljem prilagojena raznolika struktura proizvodnih usmeritev drobnica je lahko primerna alternativa teza reja drobnice prispeva k varovanju okolja in k ohranitvi kulturne krajine slovenska kmetijska politika je v svojih ciljih zapisanih v strategiji razvoja slovenskega kmetijstva poudarila varovanje in ohranjanje raznolikosti in pestrosti kulturne krajine ter ohranitev poseljenosti reja drobnice je tista kmetijska panoga ki lahko s svojimi proizvodnimi postopki pripomore k izpolnjevanju ciljev kmetijske politike predvsem je lahko njen pomemben prispevek k ohranjanju pokrajine na povrsinah na katerih postane druga kmetijska dejavnost gospodarsko neupravičena ali delovno in dohodkovno popolnoma nezanimiva je ekstenzivna pasa drobnice praktično zadnja alternativa zarasčanju ali pogozdovanju v alpskih območjih primerna pasa pomaga pri zasčiti pred erozijo in zmanjsuje nevarnost hudourniskih voda z najni jimi dru benimi stroski mo nosti turizma v alpskem in predalpskem prostoru v sloveniji se zdaleč niso izčrpane dohodkovno uspesnega alpskega turizma brez ljudi in pestre kulturne krajine si ni mogoče predstavljati drobnica lahko pomaga ohranjati in negovati ekolosko najbolj občutljiv in atraktiven prostor ki bo le primerno negovan in poseljen uporaben tudi in predvsem za druge namene z drobnico bomo negovali atraktivne alpske planine in pasnike saj lahko le s primernimi tehnologijami reje in nadzorovano paso obvladujemo travnati svet na strmih alpskih pasnikih na plitkih kraskih tleh in na drugih strmih legah ne moremo z nobeno mehanizacijo negovati travnatega sveta kombinacija s paso in celo ročna kosnja so načini ki v nekaterih nacionalnih parkih postajajo načini ohranjanja kulturne pokrajine najvisje stopnje takih načinov se bomo v najbolj atraktivnem okolju morali oprijeti tudi pri nas teza reja drobnice je ivalim prijazna sonaravna oblika ivinoreje proizvodne metode v tehnologijah reje drobnice se niso tako spremenile kot npr v prasičereji ali reji perutnine reja drobnice ostaja blizu sonaravnega in do ivali prijaznega načina prireje v ospredju ostajata rejec in ival v njunem tradicionalnem odnosu ob izkorisčanju naravnih danosti edino kar se bistveno spreminja je nadzorovana pasa z elektroograjami namesto pastirjev kar pa pri nas nasploh gre bolj počasi reja drobnice tako ni sporna niti pri najbolj ekstremnih zagovornikih okolju primernega kmetovanja omejitveni dejavniki razvojne mo nosti se ne uresničijo ker je njihovo uresničenje zavrto z močno pojavnostjo omejitvenih dejavnikov omejitveni dejavniki so zelo različni segajo od tr nih omejitev ki jih predstavlja nepoznavanje produktov reje s strani potencialnih kupcev do agrarnopolitičnih omejitev ki jih bomo obdelali posebej do tipično značilnih omejitev za agrarno strukturo in vrednostne sisteme v kmetijstvu za slednje lahko zapisemo da se slovensko kmetijstvo nahaja v precejsnji strukturni krizi demografska izpraznitev v hribovskih in alpskih predelih in se posebej na krasu ote uje v vseh svojih tragičnih socialnih in proizvodnih posledicah razvoj reje drobnice izbira določene vrste ivali je le v manjsem obsegu odvisna od pričakovanega ekonomskega rezultata in tr nih mo nosti kmetje običajno prisegajo na ivalsko vrsto ki jo imajo na svojem dvorisču pa tudi pri rejcih drobnice ki imajo izkusnje z rejo je pogosto vprasljiva celo zamenjava tehnologije in pasme oklepajo se proizvodnje ki jo poznajo in ki jo obvladajo tako so navajeni in tako so pre iveli tradicionalizem je močno prisoten in vsako preveliko poslovno tveganje naleti na močan odpor izzivi reje drobnice ob priblizevanju slovenije evropski uniji dr ava si na različne načine prizadeva zasčititi rejo drobnice in ali vzpodbuditi njen razvoj pri tem se politika eu in slovenije v vrsti ukrepov niti ne razlikujeta tako močno kot bi pričakovali preglednica oboji ukrepajo z mehanizmi tr ne in strukturne politike dohodek jamčijo z zunanjetrgovinsko zasčito ki je v delu odprta za količine določene z dvostranskimi sporazumi s tretjimi dr avami kmetijska politika z visokimi carinami in drugimi dajatvami onemogoča da bi poceni proizvodi s svetovnega trga preplavili domači trg in zni ali cene na raven ki ne omogoča zanimivega dohodka ali celo ogrozi domačo rejo pri mesu so velike proizvajalke jagnjetine iz čezmorskih de el npr avstralija argentina in nova zelandija pa tudi vzhodnoevropske dr ave sposobne proizvajati po bistveno ni jih cenah kot rejci v sloveniji in zahodni evropi tropi so bistveno večji kot pri nas ovčarji se sprijaznijo tudi z ni jimi dohodki pa tudi naravne danosti so pogosto bistveno boljse kot v alpskem delu evrope dodatno k zunanjetrgovinski zasčiti eu rejcem pomaga se s posebnimi direktnimi plačili le ta pomembno prispeva k dohodku slovenija v veliki meri podpira rejo drobnice z regresiranjem nakupa plemenskih ivali kar v eu ni dovoljeno izkazuje se da sama zunanjetrgovinska zasčita ne omogoča ohranitve ali razvoja reje drobnice na hribovitih območjih zaradi te jih pridelovalnih in tudi ivljenjskih razmer rejci ne morejo dosegati elene ravni dohodka če pa e je ta ustvarjen z veliko delovnega napora evropska unija zato podpira razvoj hribovskih kmetij in posebej rejo drobnice z raznovrstnimi direktnimi plačili odvisnimi od velikosti tropa in od te avnostne stopnje območja v katerem ima rejec svoja zemljisča neredko skupna visina dr avnih podpor dosega ali celo presega dohodek ki ga dobi kmetija od same reje drobnice to pomeni da rejci s prodajo proizvodov komajda ali sploh ne pokrivajo proizvodnih stroskov dr ava pa jim izpad dohodka nadomesti s plačilom iz proračuna tudi slovenija sicer v precej omejenem obsegu pozna direktna plačila za hribovita območja na trgu z mlečnimi izdelki drobnice ni prave svetovne trgovine ki bi lahko ogrozila prirejo pri nas zato zunanjetrgovinskega vprasanja v prireji mleka ne bomo posebej obravnavali preglednica ukrepi kmetijske politike v eu in slo na področju prireje drobnice za meso ukrep eu slovenija zunanje trgovinska politika uvozne dajatve preko bilateralnih sporazumov omogočen prost prehod blaga za omejene količine uvozne dajatve intervencije na notranjem trgu intervencijski nakup blaga ob padcu cen pod določeno ravnijo v obliki subvencioniranega skladisčenja direktna plačila premije na plemensko ival razlike v velikosti v odvisnosti od velikosti tropa direktna plačila za planinsko paso direktna plačila za hribovske kmetije premija za vzpodbujanje prireje mesa premija za planinsko paso plačila za ovce dojilje strukturna politika podpore investicijam podpore tehnoloskemu napredku selekcija solstvo raziskovanje regres za nakup plemenskih ivali podpore investicijam podpore tehnoloskemu napred ku selekcija solstvo razisko vanje program genske banke slovenska kmetijska politika ima za zdaj na voljo pičel proračun v katerem ne preostane veliko sredstev za direktna plačila zagotavljanje ciljev kmetijske politike je zato mogoče predvsem s sorazmerno visoko zunanjetrgovinsko zasčito ker se slovenija vedno bolj odpira v svet v kmetijstvu pa to pomeni srečanje s cenejso konkurenco na daljse obdobje ne bo mogoče vsega resevati le z visokimi carinskimi dajatvami v prihodnje moramo računati z nekoliko ni jimi cenami vsaj v prireji mesa tabela Če bo dr ava elela podpreti rejo drobnice bo prisiljena uvesti direktna plačila Če za to ne bo dovolj denarja se reji drobnice za meso ali vsaj tistim rejcem ki nimajo stalnih in zanesljivih odjemalcev pripravljenih za sve e meso visje kakovosti odriniti več kot zahteva tuji ponudnik pise kar slabo preglednica razpon cene jagnjetine v letih na svetovnem in posameznih nacionalnih trgih eurostat kis dr ave cena v dem za kg klavne mase slo vzhodna evropa romunija bolgarija de ele nekdanje sovjetske zveze na evropskem trgu ~ avstralija nova zelandija na evropskem trgu ~ de ele eu tradicionalne proizvajalke jagnjetine irska v britanija francija domicilne cene ~ de ele eu kjer je reja drobnica obrobna panoga avstrija danska nemčija domicilne cene ~ slovenija ~ vstop v eu na cenovni ravni za rejce drobnice očitno ne bo prinesel dramatičnih sprememb trg v eu je e sorazmerno odprt zato tudi v prihodnje ne pričakujemo večje liberalizacije trga navzven trgi v eu so tipično regionalni in sorazmerno zaprti morda se bodo za večje rejce ali skupine rejcev odprle mo nosti za prodajo jagnjet v bli nje regije furlanija veneto avstrijski koroska in stajerska določene pretrese pa je pričakovati potem ko bodo bodoče druge nove članice poljska mad arska ob boljsih cenovnih razmerah ponovno razvile rejo drobnice in začele preplavljati trg eu slovenski trg bo mogoče ohraniti le z visjo kakovostjo in dobro tr no organiziranostjo vstop v evropsko unijo pa je lahko če se ureditev politike na področju reje drobnice ne bo bistveno spremenila in če se bo slovenija v pogajanjih prizadevala za enak status hribovskega kmetijstva kot npr avstrija za slovensko rejo drobnico tudi pomembna dodatna razvojna vzpodbuda po mnenju nekaterih volk se proračunska sredstva namenjena reji drobnice lahko celo podvojijo kar bi nedvomno prispevalo k razvoju te panoge kako je z obema če jema iz virov ki so na razpolago ni mogoče razbrati da bi bil tr ni red za drobnico dele en v bodoče recimo do leta kaksnih večjih sprememb drugače je s strukturno politiko ki se bo v večji meri prenasala na nacionalna ramena te spremembe pa bi pomenile le da bi iz domačega proračuna morali več sredstev nameniti za razvoj reje drobnice to bo ob nadaljevanju gospodarskega razvoja in povečanju proračunskih mo nosti tudi la je kot sedaj zaključimo lahko da ob vsej potrebni previdnosti ni pričakovati prevelikih negativnih sprememb v reji drobnice vsekakor pa ka e v obdobju pred vstopom potrebno tudi to panogo postaviti na bolj čvrste in ekonomsko prodornejse noge trzni pristop v reji drobnice reja drobnice je gospodarska dejavnost trg določa ceno in povečuje ali zmanjsuje gospodarsko zanimivost reje dr ava lahko s svojimi ukrepi do določene stopnje usmerja učinke trga nikakor pa jih ne more nadomestiti kmetje se ne bodo ukvarjali z rejo drobnice če ne bo ob elenem vlo ku dela in kapitala prinasala primernega vsaj skromnega dohodka gospodarska vprasanja reje drobnice so zato osrednja vprasanja reje na rastoče tr ne zahteve se pristopi v reji drobnice od včeraj seveda niso sposobni odzivati v celoti alternativne kmetijske pridelave kar reja drobnice vsekakor je ni mogoče postaviti na noge brez izdelanega tr nega pristopa za vsakega posameznega rejca novodobna reja drobnice je lahko v primerjavi z nekaterimi klasičnimi proizvodnimi usmeritvami na kmetiji dosti bolj tr no usmerjena ni omejena z bolj ali manj stalnimi cenami za svoje proizvode in ni zgolj dobaviteljica surovin razpon dosegljivega dohodka je mogoče povečati predvsem z neposredno prodajo vendar ne smemo pozabiti da se proizvodno tveganje v tr nih razmerah krepko poveča povprasevanje je omejeno na sorazmerno majhne količine visoka kakovost proizvodov zahteva več časa spretnosti in znanja pri reji in se dodatne aktivnosti v tr enju in sami prodaji tr ni pristop pomeni da so prizadevanja za prodajo najmanj enako pomembna kot prireja sama izkusnje rejcev z enakimi proizvodi predvsem pa izkusnje s porabniki ob prodaji se vračajo v proizvodnjo odkrivanje porabnikovih elja in zadovoljitev le teh je osrednja značilnost tr nega pristopa proizvode ponudimo posameznim znanim kupcem gastronomiji mesnicam klavnicam ali pa jih poskusimo prodati ob pomoči rejskih skupnosti in zadrug večino proizvodov bomo verjetno prodali neposredno v neposrednem stiku z občasnim porabnikom ali gostilničarjem neposredna prodaja je najustreznejsi način ovrednotenja prireje tako za mlečne izdelke kot za jagnjeta ali kozličke dr ava sama ne more zagotoviti razvoja reje če ni zanimanja in spodbud tudi pri rejcih samih rejci imajo večji vpliv in la je izra ajo svoje interese če se organizirajo skupno delo in nastop ima lahko psiholoske rejske in tudi gospodarske učinke rejci drobnice so prepričani individualisti kljub temu pa marsikdo zaide v rejske ali gospodarske te ave ki jih v skupnosti la je prebrodi rejske razstave predavanja izobra evanje izmenjava informacij promocije in stalna srečanja rejcev pripomorejo k dvigu rejske samozavesti in imajo tudi praktične učinke omogočajo izmenjavo izkusenj zainteresirajo in informirajo potencialne porabnike omogočajo informacije o nakupu plemenskih ivali seznanjajo rejce z novimi pripomočki za rejo itn predvsem pa k razvoju reje rejci lahko pripomorejo z organiziranjem skupnih tr nih aktivnosti pri tem gre predvsem za seznanitev porabnikov s proizvodi in izdelki ter za skupen nastop na trgu ker gre za izdelke ki so novi ovčji kozji siri jogurti mesni izdelki ali pa jih elimo nanovo pribli ati kupcem jagnjeta kozlički lahko propagandne aktivnosti prispevajo k večji in boljsi prodaji rejske organizacije la je pripravijo slikovno in pisno propagandno gradivo nastopajo na sejmih organizirajo kulinarične predstavitve ali drugače reklamirajo svoje izdelke nastop v javnosti ter v strokovnih in političnih organizacijah prek zastopnikov je veliko la ji in ima tudi večje učinke v slovenskem prostoru bodo tropi vsaj se nekaj časa ostali večinoma majhni po obsegu prireje majhni rejci organizirani v tr no proizvodno skupnost ali zadrugo veliko la je sklenejo dogovor s trgovskimi sistemi ker skupaj la je zagotovijo zadostno in stalno ponudbo nastopi na organiziranih trgih sejmih tr nicah ali dra bah so enostavnejsi navajamo le primer iz salzburga kjer ovčerejska proizvodna skupnost z enim zaposlenim proda tudi po jagnjet na leto aid moznosti cilji in ukrepi razvoja reje drobnice v sloveniji iz zapisanega lahko povzamemo da opredeljuje srednjeročne cilje razvoja reje drobnice v slovenije do predvidenega vstopa slovenije v eu naslednje moznost razvoja reje drobnice izvirajo iz nizke porabe produktov reje drobnice mo nostih posredne ali neposredne prodaje proizvodov reje drobnice preko regionalnih trgov in turizma pestrosti proizvodne izbire in olajsanju kombiniranja dohodka na kmetiji dejstva da reja drobnice lahko prispeva k resevanju proizvodno strukturnih neskladij slovenskega kmetijstva dejstva da reja drobnice lahko pomembno prispeva k varovanju okolja in k ohranitvi kulturne pokrajine dejstva da je reja drobnice prijazna sonaravna oblika ivinoreje prihodnje oblike reje drobnice vse oblike reje morajo v prihodnje dobiti primerno mesto če eli dr ava z drobnico primerno izkorisčati kmetijski prostor reje bomo v prihodnje lahko razdelili v tri skupine ljubiteljske reje z nekaj ovcami ali kozami dohodek je drugotnega pomena rejci imajo ivali zaradi nekaj zelenih povrsin v sadovnjaku ali pa se elijo oskrbeti z ivalskimi proizvodi mlečna ovca ali koza je za mnoge lahko povezana tudi z iskanjem novih t i ivljenjskih vsebin ljubiteljska in samooskrbna reje je pomembna zaradi popularizacije reje in promocije proizvodov drobnice reja drobnice kot dopolnilna gospodarska dejavnost večina dohodka na kmetiji prihaja iz nekmetijskih virov ali iz drugih kmetijskih dejavnosti značilne bodo reje z manjsimi tropi za prirejo mesa ali mleka za katere veljajo vse zakonitosti sodobne reje zaradi razprsene posestne strukture bo to se dolgo najpogostejsa oblika reje v sloveniji reja drobnice kot poklic potrebna je primerna velikost tropov za zaposlitev enega človeka v reji za meso pomeni to po nasih izračunih danes več kot plemenskih ivali v reji za mleko pa vsaj plemenskih samic za zaposlitev cele dru ine seveda ustrezno več v prihodnje se bodo te velikosti se pomembno zvisevale prevladujejo ekonomski razlogi za rejo ki pa niso edini značilna je velika pestrost proizvodnih usmeritev praktično vsaka kmetija razen tipa tradicionalnih alpskih kmetij oblikuje svoj proizvodni sistem cilji razvoja reje drobnice do leta cas priblizevanja in vstopa slovenije v eu na podlagi ocene sedanjega stanja v reji drobnice smo izdelali dva ciljna scenarija razvoja reje drobnice v prihodnje prvi opredeljuje razvoj reje v naslednjih desetih letih v primeru da se bo ohranila sedanja raven zasčite in da se bodo nadaljevali trendi pričeti v zadnjem času nastalo bi nekaj novih poklicnih in dopolnilnih rej drobnice predvsem pa se bodo verjetno povečevele sedanje reje tako lahko računamo da bi se stevilo drobnice podvojilo to ni za mo nosti te reje noben izreden rezultat ta obseg reje zadostuje komaj za obvladovanje ha kmetijskih povrsin Če vemo da se letno zaraste ha to ne pomeni kaksne velike pridobitve ob tem scenariju smo pripravili tudi scenariji ki prikazuje izkoristitev vsaj delnega potenciala ki nam ga drobnica v sloveniji ponuja ter bi pomenil tudi pomemben prispevek k ohranitvi kulturne krajine in obdelanosti slovenije ta scenariji predvideva da bi pomembno povečali porabo ter da bi tako kot nizozemci drobnico razsirili po vsem mejnem travnatem prostoru s stevilom ivali bi obvladovali nekje do ha kar pomeni da bi stevilo govedi zaradi tega morali zmanjsevati tak pomemben premik bi bilo mogoče doseči le s sistematsko in načrtno agrarno politično podporo ki bi vključevala tako ukrepe za vzpodbujanje investiciji zemljiske operacije pospesevanje in organiziranje trga izobra evanje in organiziranje rejcev ter ekonomske ukrepe ki bi predvsem to panogo naredili dohodkovno zanimivo preglednica danasnje stanje v prireji drobnice verjetno stanje leta in mo no stanje v prihodnje lastnost leto leto mo nosti stevilo ovc in koz prireja mesa jagnjet in kozličev ton prireja ovčjega mleka ton prireja kozjega mleka ton poraba mesa drobnice na prebivalca na leto kg stevilo poklicnih kmetij z rejo drobnice stevilo kmetij z drobnico kot dopolnilno dejavnostjo preglednica osnovni proizvodni parametri ki bi jih pri drobnici dosegli leta lastnost vrednost prireja ive mase jagnjet na plemensko ovco na leto v mesnih rejah v kg plodnost ovac jagnjet na jagnjitev povprečna mlečnost ovac v laktaciji kg povprečna mlečnost koz v laktaciji kg ukrepi ukrepe delimo na ukrepe tr no cenovne politike strukturne politike in ukrepe prenosa znanj in tehnoloskega napredka rejski servis tr no cenovna politika zunanjetrgovinska zasčita ohranitev sedanje ravni v primeru neizbe ne liberalizacije v okviru sporazuma cefta uvedba dohodkovnih direktnih plačil po zgledu eu cene jagnjetine ohranitev sedanjo raven z dvigom kakovosti klavno te o cene mlečnih izdelkov ohraniti sedanjo raven z dvigom kakovosti in obsegom pridelave strukturna in regionalna politika stimulativna ekoloska direktna plačila za hribovska območja in druga za kmetijsko pridelavo manj ugodna območja podpore pri investicijah v predelavo v prenovo starih objektov v nakup črede v podporo mladim dru inam podpore celovitim programom razvoja pode elja na izbranih območjih v katerih bi imel razvoj reje drobnice pomembno mesto vpetost v turistično ponudbo razvoj trgov sistemov neposredne prodaje genska banka nacionalni in regionalni parki organiziranost prenos znanja pospesevanje prodaje rejski servis podpore tr nemu in drugim oblikam samoorganiziranja rejcev skupna prodaja in oglasevanje skupna blagovna znamka avkcijska prodaja kmečke tr nice prodaja na domu nadaljnji razvoj svetovanja in strokovnega dela na tem področju modeli prenove starih objektov ekonomski modeli reje za različne namene in območja prehrana zdravstveno varstvo kontrola proizvodnje in selekcija genska banka splosno rejsko delo delavnice in demonstracijski prikazi izmenjave izkusenj preglednica ocena skupne vrednosti proračunskih ukrepov za pospesevanje reje drobnice na leto milijonov dem izračunano po metodologiji kis razvoj reje pa ne bo odvisen le od pomoči dr ave v veliki meri bo odvisen tudi od tega ali bodo rejci spoznali da je njihova gospodarska in socialna usoda odvisna predvsem od njih samih literatura aid h vom neuen leben alternative wirtschafts und lebensformen in den alpen innsbruck haymonn burgkart m praktische schafhaltung muenchen verlagsunion dobos g zeitgemaese schafhaltung graz stocker erjavec e gospodarnost reje drobnice v sloveniji nekatere razvojne vzpodbude zbornik veterinarske fakultete univerze v ljubljani s fao internet spletna stran http apps fao org lim nph wrap pl production livestock stocks domain sua evropska komisija die lage der landwirtschaft in der europä ischen union bericht bruselj evropska komisija freigang w milchschafhaltung in oesterreich diplomarbeit wien universitaet fuer bodenkultur groier m j hoppichler e prettner g ratschiller lammwirtschaft produktionsalternative qualitä tslammfleisch dunaj bundesanstalt für bergbauernfragen forschungsbericht nr kompan d e erjavec d kastelic s kavčič ajda kermauner irena rogelj t vidrih reja drobnice Čzd kmečki glas v tisku krenthaller f aspekte der oesterreichischen schafzucht agrarische rundschau s maurer o in drugi direkt vermarkten handbuch fuer bauern band reihe agrarmarketing wien oesterreichische bergbauernvereinigung mein in drugi producer organisations v the livestock production sector in eastern europe as affected by current changes eaap publication no wageningen pudoc s ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano poročilo o stanju kmetijstva ivilstva in gozdarstva v letu ljubljana pahl h h steinhauser neuere entwicklungen in der schafhaltung landwirtschaftliches jahrbuch s pottebaum p handbuch direktvermarktung izdaja muenster hiltrup landwirtschaftsverlag schlolaut w schafhaltung frankfurt am main dlg verlag volk t analiza posameznih kmetijskih trgov in prve ocene učinkov vstopa slovenije v eu v erjavec e in sod slovensko kmetijstvo in evropske integracije delovno gradivo crp zemlja ljubljana zago en f ovčereja ljubljana Čzp kmečki glas