predlagane resitve trajanje osnovne sole zacetek solanja organizacija solskega casa program osnovne sole ocenjevanje znanja ter pogoji za napredovanje diferenciacija v soli solanje ucencev in ucenk s posebnimi potrebami izobrazevanje uciteljic in uciteljev v nadaljevanju bomo podrobneje predstavili tiste dele osnovnosolskega izobrazevanja za katere menimo da jih je treba spremeniti strokovno izpopolniti in ali ustrezno zakonsko urediti trajanje osnovne sole zacetek solanja a sedanje stanje osnovnosolska in obvezna edukacija trajata pri nas enako dolgo osem let tako da ucenke in ucenci z zakljuckom osnovne sole koncajo tudi zakonsko doloceno solsko obveznost vecina ucenk in ucencev po zakljuceni osnovni soli nadaljuje izobrazevanje odstotek ucenk in ucencev ki solanja ne nadaljujejo se giblje med in in se v zadnjih letih zmanjsuje tako je bil ta v sol l cez dve leti leta je padel na v letu pa je bil ti ucenke in ucenci ostajajo brez temeljne poklicne izobrazbe in z izredno nizko stopnjo splosnih znanj tako da so zaposlitveno trajno ogrozeni po zakonu o osnovni soli se v sloveniji v prvi razred osnovne sole vpisujejo otroci ki bodo do zacetka solskega leta septembra stari sest let in sest mesecev ali povedano drugace soloobvezni so tisti otroci ki bodo v tekocem solskem letu do marca stari sedem let kronoloska starost otrok ob vstopu v solo je od sest let in sest mesecev do sedem let v prvi razred se vpisujejo tudi otroci ki bodo do zacetka solskega leta stari sest let oz mlajsi otroci ki bodo v tekocem solskem letu od marca do septembra stari sedem let kronoloska starost otrok ob vstopu v solo je sest let do sest let in sest mesecev ti otroci se lahko v solo vpisejo ce strokovne sluzbe ugotovijo da so za vstop ustrezno pripravljeni pripravljenost ugotavlja komisija za sprejem solskih novincev ki lahko predlaga tudi odlozitev vstopa v solo z njeno odlocitvijo se morajo strinjati starsi zakon o osnovni soli za soloobvezne otroke ne predpisuje obveznega ugotavljanja pripravljenosti za vstop v solo vendar je preizkusanje celotne generacije soloobveznih otrok se prisotno rezultate preizkusa pa na solah pogosto uporabljajo za normalizacijo prvih razredov osnovna sola vpisuje otroke v prvi razred za naslednje solsko leto septembra vsi otroci se moraja leto dni pred vstopom v solo vkljuciti v pripravo na osnovno solo ta poteka z vidika organizacije stevila ur celotne priprave programske osnove in kadrovske sestave zelo razlicno za otroke ki obiskujejo vrtec poteka program priprave na solo v celodnevnih programih vzgoje in varstva za otroke ki ne obiskujejo vrtca pa zunaj celodnevnih programov vzgoje in varstva t i zunanja priprava na solo v sol letu je bilo v pripravo na solo v celodnevne programe vzgoje in varstva vkljucenih otrok v zunanjo pripravo pa otrok podatki zavoda rs za statistiko za sol leto zunanja priprava na solo traja od do ur na leto dopoldne ali popoldne odvisno od moznosti vrtcev in sol ki jo izvajajo program priprave na solo izvajajo praviloma vzgojiteljice oz vzgojitelji lahko tudi uciteljice oz ucitelji ter nekateri drugi delavci in delavke psihologinje oz psihologi pedagoginje oz pedagogi v pripravo na solo so praviloma vkljuceni otroci stari od pet let in sest mesecev do sest let in sest mesecev pa tudi tisti ki so bili vpisani v solo kot mlajsi otroci in otroci ki zaradi odloga solanja praviloma mlajsi lahko tudi soloobvezni ponovno obiskujejo pripravo na solo starostni razpon otrok vkljucenih v pripravo na solo pa je v zadnjih letih razmeroma velik tudi zato ker vrtci nacrtno oblikujejo starostno heterogene skupine znane so stevilne prednosti ki jih imajo take skupine zlasti s socializacijskega vidika vecinoma v razponu od treh do sedmih let v te skupine so torej vkljuceni tudi otroci ki obiskujejo pripravo na solo programska osnova za delo v pripravi na solo je zapisana v vzgojnem programu za vzgojo in varstvo predsolskih otrok ki po vec kot desetih letih zahteva vsebinsko in metodicno prenovo in bolj jasno postavitev v koncept edukacije na zacetni stopnji osnovne sole to vsebinsko ne zmanjsuje pomembne vloge ki jo je obvezna priprava na solo odigrala v osemdesetih letih in to zlasti za otroke ki so odrascali v kulturno siromasnem okolju tolicic izpostavila je tudi pomembnost sistematicnega in strokovnega vplivanja na otrokov razvoj in ucenje ze v predsolskem obdobju v obvezni pripravi na solo je mogoce videti prve korake uvajanja devetletne solske obveznosti b razlogi za spreminjanje obvezno solanje se v vecini razvitih drzav zacne s sestimi leti denimo v spaniji belgiji nemciji ponekod s petimi v grciji na nizozemskem in skotskem ali celo s stirimi leti v luksemburgu in na severnem irskem na svedskem prav zdaj postopoma uvajajo zgodnejsi zacetek solanja to je s sestimi leti torej v vecini drzav otroci vstopajo v solo prej kot pri nas obvezna edukacija pa traja devet ali vec let slika dolzina obveznega solanja v drzavah eu in v sloveniji ko razmisljamo o podaljsevanju osnovne sole navzdol je potrebno izpostaviti tudi pomen zgodnejsega razvojnega obdobja od do let za otrokov kasnejsi razvoj in sicer z vidika zagotavljanja pogojev za razvoj otrokovih potencialov ter moznosti za sistematicno ucenje v vecini evropskih drzav obiskuje vrtce bistveno vec starejsih predsolskih otrok kot pri nas npr v belgiji franciji grciji in spaniji so v vrtce vkljuceni vsi petletni otroci primary education early childhood education explained pri nas pa je vkljucenih le enako starih otrok vecina drzav namrec uposteva tista teoreticna izhodisca ki pravijo da mora biti priprava na solo vpeta v celotno institucionalno predsolsko vzgojo zato programi le te ustrezajo razvojni stopnji otrok in niso le priprava na naslednjo stopnjo solanja izobrazevalno stopnjo kagan zigler learning to succeed gipps melhuish moss pri nas pa je sedanja priprava na solo neenotna tako z organizacijskega stevilo ur izvajanje kot vsebinskega vidika in kot taka ne daje vsem otrokom dovolj moznosti za razvoj njihovih potencialov izvajajo jo namrec kot enoletni program leto dni pred vstopom v solo zato je v veliki meri podrejena pricakovanjem in zahtevam prvega razreda osnovne sole oziroma t i neposredni pripravi otrok za zacetek solanja ne pa razvojnim zakonitostim otrok ker drzava omogoca tudi ustanavljanje zasebnih vrtcev ki imajo najveckrat svoja lastna filozofska izhodisca in pedagoska nacela je enotna priprava na solo postala vprasljiva tudi s tega zornega kota vprasanje je namrec ali bodo zasebni vrtci izvajali pripravo na solo oziroma kako bi zakon zanje dolocil izvajanje tovrstnih programov ce torej povzamemo zgodnejsi vstop v solo je utemeljen tako z vidika otrokovega razvoja kot z vidika zagotavljanja moznosti sistematicnega ucenja vsem otrokom sedanja priprava na solo ni enotno organizirana program priprave na solo pa zahteva vsebinsko in metodicno prenovo zaradi tega veliko otrok v izjemno pomembnem zgodnjem razvojnem obdobju nima dovolj moznosti za razvoj svojih potencialov za podaljsanje osnovne sole na devet let se odlocamo zato ker bi zeleli s tem omiliti casovni pritisk in obremenitve ucencev in ucenk v sedanji osnovni soli hkrati pa bi zeleli podobno kot v vecini razvitih evropskih drzav dvigniti izobrazbeno raven drzavljanov in drzavljank zato bo treba v devetletni osnovni soli razsiriti in poglobiti sedanje ucne vsebine zlasti t i formativne vsebine reducirati pa pretezno informativne in trivialne tudi sedanja clenitev osnovne sole na predmetno in razredno stopnjo ne ustreza zakonitostim in dinamiki otrokovega razvoja ter vlogi ucenja na posameznih razvojnih stopnjah educational provision early childhood education explained bredekamp prehod iz razredne na predmetno stopnjo je preoster vsebinsko in metodicno je namrec predmetni pouk postavljen tako temelji na formalno logicnem misljenju da zahteva od vseh otrok hkrati kronoloska starost priblizno enajst let preskok na kakovostno visjo stopnjo razvoja znanje postane ob prehodu na predmetno stopnjo tudi zelo razdrobljeno transferna vrednost vsebin pa se poslabsa saj razlicne predmetne uciteljice oz ucitelji pogosto poucujejo drug mimo drugega ce zelimo osnovno solo ki bo sledila sodobnim nacelom in ciljem ter tako zagotavljala da bodo ucenke in ucenci dosegali visjo raven splosnega znanja in po vecini nadaljevali edukacijo je osemletno obvezno solanje prekratko kot kazejo primerjave obvezna sola v mnogih drzavah ni omejena zgolj na cas osnovnega izobrazevanja vendar v sloveniji razmisljanja o dolzini obveznega izobrazevanja opredeljuje tudi veljavno ustavno dolocilo ki obveznost izobrazevanja omeji na cas osnovnosolskega izobrazevanja c predlagane resitve predlagamo podaljsanje obveznega solanja na devet let s tem za eno leto podaljsujemo tudi cas osnovnega solanja osnovna sola je razclenjena na tri vzgojno izobrazevalna obdobja prvo vkljucuje in razred drugo in razred tretje obdobje pa in razred posamezna vzgojno izobrazevalna obdobja tri leta so razmeroma zakljucene celote ki kljub svojim specificnostim razvojne znacilnosti zakonitosti ucenja in poucevanja nacini preverjanja in ocenjevanja znanja diferenciacija pouka zagotavljajo kontinuiteto znanj prvi razred obvezne sole sodi v prvo vzgojno izobrazevalno obdobje ki je razvojno gre za obdobje prehajanja s predoperativnega na konkretno operativno stopnjo misljenja ti prehodi ne nastopijo pri vseh otrocih hkrati in enako in kurikularno razmeroma zaokrozena celota kar pomeni da dolocenih standardov znanja branja pisanja in racunanja ne zahtevamo od vseh ucencev in ucenk hkrati po prvem razredu solanja temvec so standardi naravnani na zaokrozeno celoto prvega vzgojno izobrazevalnega obdobja tako imajo ucenci in ucenke tudi dovolj casa za ponotranjenje izkusenj in znanj vecja pa je tudi moznost upostevanja individualnih razlik v razvoju prehodi med vzgojno izobrazevalnimi obdobji prvo obdobje povprecna starost ucenk in ucencev je sest sedem osem let drugo obdobje povprecna starost ucenk in ucencev je devet deset enajst let tretje obdobje povprecna starost ucenk in ucencev je dvanajst trinajst stirinajst let so priblizno usklajeni s prehodi med razvojnimi stopnjami ki jih navajajo kvalitativne razvojne teorije kot so piagetova eriksonova freudova searsova charlesworth maier hkrati pa je za posamezna obdobja mogoce postaviti globalne razvojne in vzgojno izobrazevalne cilje postavljene kot standarde znanja obvezno solanje je podaljsano navzdol kar pomeni da vstopajo v solo leto dni mlajsi otroci kot zdaj natancneje v solo se vpisujejo otroci ki bodo v koledarskem letu vstopa v solo dopolnili sest let to so otroci ki bodo na zacetku solskega leta septembra stari najmanj pet let in osem mesecev ter najvec sest let in sedem mesecev soloobveznim otrokom se odlozi solanje za eno leto ce so za to strokovni razlogi ugotavljanje pripravljenosti otrok za vstop v solo tudi v prihodnje ne bo obvezno ce pa bodo starsi zeleli obravnavo otroka pred vstopom v solo bo to seveda mogoce in bo namenjena svetovanju starsem uciteljem in pomoci otrokom svetovalne delavke oz delavci pa bodo spremljali otroke v vrtcu ce bodo ti seveda vkljuceni v katero od oblik predsolske vzgoje v vrtcih in v soli predvsem zato da bodo lahko sproti pomagali otrokom in svetovali starsem vzgojiteljicam in vzgojiteljem uciteljem in uciteljicam zgodnejsi vstop v solo je treba uvajati postopoma in se prej izpolniti nekatere temeljne pogoje vsebinsko strokovno je treba pripraviti kurikulum za prvi razred in za celotno prvo vzgojnoizobrazevalno obdobje vzgojno izobrazevalni proces v soli je treba ustrezno casovno in prostorsko organizirati upostevajoc tudi ergonomski vidik opremljanja prostorov za sestletne otroke glede na sedanjo mrezo javnih vrtcev in sol je treba poiskati resitve ki bodo v razlicnih okoljih lahko razlicne npr prvi razred ima lahko prostore v vrtcu ali soli dejavnosti po pouku npr podaljsano bivanje interesne dejavnosti so lahko organizirane v vrtcu podobne resitve poznajo tudi v nekaterih drugih drzavah npr na danskem in svedskem v nemciji in franciji sprememba zahteva na oddelek eno in pol pedagoske delavke oz delavca zato bo treba ustrezno resiti tudi problem kadrov v prvem razredu bo poucevala uciteljica oz ucitelj razrednega pouka druga uciteljica oz ucitelj pa bo uciteljica oz ucitelj razrednega pouka ali vzgojiteljica oz vzgojitelj predsolskih otrok uciteljica oz ucitelj razrednega pouka bo spremljal otroke iz prvega razreda v drugi in tretji razred je torej uciteljica oz ucitelj ki poucuje ucence in ucenke v celotnem prvem obdobju druga uciteljica oz ucitelj pa bo ves cas ostajal v prvem razredu tako uciteljice in ucitelji kot vzgojiteljice in vzgojitelji se bodo dodatno izobrazevali ustrezni izobrazevalni moduli za delo v prvem razredu glede na ustrezne pogoje ki jih je treba izpolniti pred uvedbo zgodnejsega zacetka osnovne sole predlagamo da se ta sprememba zacne uvajati v solskem letu in to postopoma v prvem letu le na manjsem vendar reprezentatitvnem vzorcu sol v drugem in tretjem letu bo vzorec sol skladno z metodoloskim nacrtom sirsi vse sole ki bodo vkljucene v vzorec bodo morale izpolnjevati pogoje za vpis mlajsih otrok cetrto leto ko bo uvajanje sprememb evalvirano pa bo v primeru da bo odlocitev po postopku za sprejemanje solskih programov v osnovni soli sprejeta uvedena na celotno generacijo sestletnih otrok podoben proces poteka zdaj na svedskem kjer so zaceli zgodnejsi zacetek solanja uvajati leta in nacrtujejo vpis vseh sestletnih otrok leta curriculum for compulsory schools lpo kot smo ze zapisali je v eu prisotna teznja po podaljsevanju solske obveznosti na deset ali enajst let da bomo dosegli evropski standard in vecini ucencev in ucenk zagotovili nadaljevanje izobrazevanja po osnovni soli je treba poleg podaljsanja solske obveznosti na devet let omogociti se deseto leto izobrazevanja deseto leto za ucence in ucenke sicer ne bi bilo obvezno vendar bi morala drzava zagotoviti programe za vse ki bi zeleli izkoristiti to pravico v deseto leto se lahko vkljucijo ucenci in ucenke ki niso uspesno zakljucili devetega razreda obvezne sole ali tisti ki niso zadovoljni z dosezenim uspehom na zakljucnem preverjanju znanja v tem letu si lahko pridobijo znanja ki so potrebna za zakljucek obvezne sole ali pa si izboljsajo uspeh na zakljucnem preverjanju znanja in se vpisejo v programe srednjesolske edukacije tako je omogoceno uspesno nadaljevanje izobrazevanja tudi tistim ucenkam in ucencem ki svoje interese oblikujejo kasneje kot drugi pa tudi tistim ki napredujejo pocasneje pravico do desetega leta izobrazevanja v taki obliki imajo tudi tisti odrasli do leta starosti ki so prekinili solanje po devetih letih in zelijo nadaljevati oz koncati osnovno solo ali izboljsati rezultate na zakljucnem preverjanju znanja pravica do brezplacnega izobrazevanja na osnovni soli za odrasle s tem ni povezana pravica do brezplacnega izobrazevanja v ekvivalentu enega leta imajo tudi tisti odrasli ki desetega leta izobrazevanja niso izkoristili pogoj da se posamezniku krijejo stroski izobrazevanja je da gre za izobrazevanje ki daje javno veljavno listino to velja tudi za certifikatni sistem vendar mora v tem primeru od zakljucka obveznega izobrazevanja do vkljucitve v ta program preteci najmanj dve leti s cimer se preprecuje usmerjanje mladih v programe izobrazevanja ki ne dajejo formalne poklicne ali splosne izobrazbe ta pravica mora biti zakonsko dolocena organizacija solskega casa program osnovne sole a sedanje stanje pri nas je solskih dni na leto razporejenih podobno kot v vecini evropskih drzav res je da imajo v kar nekaj drzavah npr na danskem svedskem nizozemskem v italiji na leto vec solskih dni je pa seveda tudi nekaj takih v katerih je stevilo solskih dni manjse npr v grciji spaniji na portugalskem teden pet solskih dni je enako dolg v vecini evropskih drzav dolzina solske ure pa je razlicna in se giblje med in minutami pri nas traja solski teden pet dni solska ura pa je dolga minut tedensko stevilo ur pouka ki so obvezne za vse ucenke in ucence je pri nas manjse kot v vecini drugih drzav tudi ce podatke o letnem stevilu solskih dni in tednov o tedenskem stevilu solskih ur in o dolzini solske ure preracunamo v letno obveznost ucencev in ucenk izrazeno v minutah imajo ucenke in ucenci v nasi soli manjso obveznost kot v vecini drugih drzav seveda pa ta obveznost nasih ucencev in ucenk pri pouku ni v celoti primerljiva s tistimi drzavami v katerih je pouk notranje drugace zasnovan ter organiziran tako da ucenke in ucenci med solskimi urami delajo tudi naloge oz opravijo vse svoje solske obveznosti ali vsaj vecino teh obvezni program v nasi osnovni soli vkljucuje poleg pouka po predmetniku se pol ure namenjene oddelcni skupnosti dneve dejavnosti dopolnilni in dodatni pouk interesne dejavnosti in podaljsano bivanje vse te dejavnosti praviloma potekajo dopoldne pouk se zacne ob osmi uri po stirih petih ali sestih urah pouka z vmesnimi krajsimi in enim daljsim odmorom lahko ucenci in ucenke razredne stopnje od do razreda obiskujejo podaljsano bivanje v tem casu gredo na kosilo praviloma naredijo domace naloge se rekreirajo tedaj potekajo tudi razlicne interesne dejavnosti starejsi ucenci in ucenke imajo lahko v soli se kosilo v zgodnjih popoldanskih urah ali takoj po pouku pa za te ucence in ucenke potekajo tudi razlicne interesne dejavnosti in dodatni pouk dopolnilni pouk pa praviloma pred ali po pouku b razlogi za spreminjanje primerjalne analize solskih sistemov organisation of school regulation concerning compulsory schooling pre school and primary education in the european union kazejo da je organizacija solskega casa razlicna hkrati pa so vse bolj opazne zelje po taki soli ki bo vsem ucencem in ucenkam zagotovljala splosno edukacijo in jim ponudila se primeren del izbirnosti tj predmetov ki bi jih lahko izbirali po svojih interesih in pricakovanjih sola naj bi poskrbela tudi za varno in dejavno prezivljanje preostalega casa ki ga otroci prebijejo v njej sem sodijo razlicne oblike varstva sprostitvene sportne in kulturne dejavnosti pri tem je seveda pomembno da obravnava otroka kot posameznika in ga obremenjuje v skladu z njegovimi interesi in specificnostmi v posameznem razvojnem obdobju spregledati ne sme tudi potreb otrokove druzine prilagoditi ji mora organizacijo solskega casa in varstva pregled predmetnikov obvezne sole razvitih drzav za posamezna vzgojno izobrazevalna obdobja in celoto pokaze da so si predmetniki v osnovni postavitvi precej podobni da po vecini ohranjajo ravnotezje med temeljnimi znanji in spretnostmi kot so branje pisanje in racunanje v zacetnem obdobju solanja ter temeljnimi znanji iz druzboslovja humanistike naravoslovja umetnosti tehnike in tehnologije v kasnejsih obdobjih razlike nastopijo v delezih urah ki jih v razlicnih drzavah namenjajo posameznim predmetom galton blyth primerjalna analiza the development of the structure ce k tem podatkom dodamo se izsledke nekaterih empiricnih raziskav ki obravnavajo ucinke izobrazevanja v povezavi s kurikuli temeljnih podrocij osnovne sole the structure elly lapointe in drugi tuji jeziki oresic superfine kozinc gradisar delavnici sveta evrope edinburgh sevre vidimo da je predvsem v prvem obdobju obveznega izobrazevanja v predmetnikih vecine obravnavanih drzav maternemu jeziku namenjen vecji delez ur kot v sloveniji tako je v belgiji na danskem svedskem v franciji in spaniji v prvem obdobju materinscini namenjenih od do ur pouka v sloveniji pa le gradisar kozinc velja se poudariti da v nekaterih drzavah pouk zlasti v nizjih razredih ni deljen na predmete jezikovni pouk pa se navezuje tudi na znanja iz naravoslovja in druzboslovja npr v belgiji na danskem ali pa so ure namenjene materinscini pojmovane sirse in je vanj poleg jezikoslovja vkljuceno se branje in izrazanje npr v angliji in na skotskem stevilne drzave imajo v predmetnikih za prvo obdobje tudi ze tuji jezik v nekaterih drzavah pa poucevanje prvega tujega jezika v prvem obdobju solanja poteka se poskusno razvijajo didaktiko in metodiko zgodnjega ucenja tujih jezikov ali pa preizkusajo modele poucevanja na mlajsih otrocih intenzivna dogajanja na tem podrocju ponazorimo s podatki o zacetku poucevanja prvega tujega jezika v obveznem solanju nekaterih drzav v avstriji so ucenci in ucenke stari osem let poteka se poskus s sestletnimi ucenci in ucenkami v belgiji in nemciji deset let v nekaterih njunih dezelah potekajo razlicni poskusi s poucevanjem tujega jezika v in razredu v spaniji na svedskem in finskem od osem do devet let na svedskem poskusno poucujejo tuji jezik v razredu v franciji od osem do devet let poteka poskus v katerega je zajetih priblizno ucencev in ucenk in razredov na nizozemskem od devet do deset let v svici od sest do osem ali od deset do enajst let nimajo enotne jezikovne politike v luksemburgu od sest do sedem let na hrvaskem deset let poskusno poucujejo tuji jezik tudi osem in sest ali sedemletne ucence in ucenke v italiji poteka obsezen poskus s poucevanjem tujega jezika v razredu zelo spodbudni so rezultati poskusa s sedemletnimi ucenci in ucenkami na norveskem zato nameravajo zaceti poucevati tuji jezik pri devetih in ne desetih ali enajstih letih kot to pocnejo sedaj superfine tempus v predmetnikih obveznega solanja je neredko tudi drugi tuji jezik kot obvezni ali izbirni predmet ki se ga ucenci in ucenke ucijo od dvanajstega ali trinajstega leta starosti tako je drugi tuji jezik obvezen predmet npr v belgiji anglescina ali nemscina ali spanscina v luksemburgu na finskem v nekaterih drugih drzavah npr na danskem svedskem in v svici pa je to fakultativni predmet na svedskem s postavitvijo novega predmetnika ki bo pricel veljati v sol l za ucence od do razreda in za vse ucence in ucenke uvajajo drugi tuji jezik kot obvezen dajejo pa tudi moznost izbire tretjega tujega jezika glede na priporocila sveta evrope delavnici sveta evrope edinburgh sevre si vecina drzav prizadeva zagotoviti ucinkovito in raznoliko jezikovno izobrazbo ucencev in ucenk v okviru programov obveznega izobrazevanja in zaceti poucevati prvi tuji jezik v obdobju med petim in enajstim letom starosti c predlagane resitve predlagamo da solsko leto traja tudi v prihodnje tednov oz solskih dni in da je razdeljeno na ocenjevalna obdobja pouk bo potekal pet dni na teden solska ura pa bo praviloma trajala minut tedenska obveznost ucencev in ucenk bo v prvem vzgojno izobrazevalnem obdobju najvec ur stevilo ur narasca od do razreda v drugem vzgojno izobrazevalnem obdobju najvec ur stevilo ur narasca od do razreda v tretjem vzgojno izobrazevalnem obdobju najvec ur stevilo ur narasca od do razreda program osnovne sole obsega obvezni in razsirjeni program ki za ucenke in ucence ni obvezen sola pa ga je dolzna ponuditi obvezni program za ucence in ucenke vkljucuje pouk obveznih in izbirnih predmetov dneve dejavnosti kulturne in naravoslovne dneve delovne akcije sportne dneve in razredno uro v osnovni soli so obvezni naslednji predmeti slovenski jezik tuji jeziki anglescina ali nemscina ali francoscina matematika zgodovina zemljepis etika in druzba oziroma drzavljanska kultura kemija biologija fizika likovna vzgoja glasbena vzgoja tehnicna vzgoja sportna vzgoja gospodinjstvo v prvem in drugem vzgojno izobrazevalnem obdobju se lahko predmete povezuje in zdruzuje v predmetna podrocja npr podrocje naravoslovja ki vkljucuje vsebine iz biologije fizike kemije podrocje umetnost itd ki so utemeljena s spoznanji strok z razvojnimi specificnostmi otrok v posameznih starostnih obdobjih ter z metodami in oblikami dela izbirni predmeti se poucujejo v tretjem vzgojno izobrazevalnem obdobju v razredu ucenci in ucenke izberejo tri predmete dve uri na teden ki jih poslusajo se v in razredu izbirni predmeti so razporejeni v dva sklopa druzboslovno humanisticni in naravoslovno tehnicni sola mora v prvem sklopu ponuditi predmet tuji jezik ucenke in ucenci izberejo skupaj tri predmete vendar najvec dva predmeta iz posameznega sklopa vsakemu od obeh sklopov torej pripada vsaj ena izbira predmeta glede obveznih predmetov je izhodisce obstojece stanje povezovanje v predmetna podrocja pa bo omogocalo vecjo fleksibilnost pri oblikovanju novega predmetnika ure niso dolocene in so prepuscene presojam kurikularnih delovnih skupin v katere se bodo vkljucevali strokovnjaki in strokovnjakinje z razlicnih podrocij v izbirnem delu ostajajo moznosti odprte vendar v okviru dveh sklopov glede na vse vecji interes v nasih solah in glede na mednarodne trende je v tem delu drugi tuji jezik ze opredeljen kot mozen obvezni izbirni predmet v okviru pogajanj med drzavo in rimskokatolisko cerkvijo je bil v letu izoblikovan tudi predlog da bi se v okviru druzboslovno humanisticnega sklopa izbirnih predmetov oblikoval predmet religija in etika glede na sedanje stanje in opisane razloge za spreminjanje predlagamo da se v predmetniku za prvo vzgojno izobrazevalno obdobje poveca stevilo ur namenjenih poucevanju maternega jezika hkrati pa se ustrezno uredi polozaj maternega jezika v celotnem predmetniku pouk prvega tujega jezika se za ucenke in ucence zacne najkasneje v razredu obveznega izobrazevanja celoten pouk je organiziran tako da se z vidika organizacije in vsebin dopolnjuje z razsirjenim programom ki je obvezen za solo torej ga drzava financira ucenke in ucenci pa ga izberejo ali ne razsirjeni program ki ga mora sola ponuditi vkljucuje se podaljsano bivanje ki je namenjeno ucencem in ucenkam v prvem in drugem vzgojno izobrazevalnem obdobju v okviru podaljsanega bivanja je ucencem in ucenkam zagotovljeno varstvo v tem casu potekajo razlicne sportne in kulturno umetnostne dejavnosti ucenci in ucenke naredijo tudi domaco nalogo in opravijo podobne solske obveznosti interesne dejavnosti kulturne in umetniske sportne raziskovalne tehnicne ki ucencem in ucenkam omogocajo da uresnicijo svoje interese ucenkam in ucencem od do razreda je namenjen dodatni pouk vezan je na obvezne predmete in je namenjen ucencem in ucenkam ki zelijo pridobiti znanja in spretnosti ki presegajo standarde znanja pri posameznih predmetih in dopolnilni pouk praviloma za tiste ucence in ucenke ki zelijo zapolniti vrzeli v znanju pri posameznih predmetih ali vsebinskih sklopih ocenjevanje znanja ter pogoji za napredovanje a sedanje stanje ocenjevanje znanja v osnovni soli urejata na splosni ravni zakon o osnovni soli podrobneje pa pravilnik o ocenjevanju in napredovanju ucencev v osnovni soli ur l srs st leta je bil pravilnik sicer nekoliko dopolnjen in spremenjen da ne bi prepreceval ali puscal formalno neurejenih sicer mnogih pozitivnih sprememb in dogajanj v solski praksi seveda pa popravki pravilnika niso presegli nekaterih z zakonom predpisanih a danes ze neustreznih izhodisc za urejanje tega podrocja kot je denimo natancno doloceno reguliranje pogostosti in oblik preverjanja znanja ter nacinov ocenjevanja v vsakem ocenjevalnem obdobju dve oceni ustna in pisna ipd sedanji sistem pozna tri nacine ocenjevanja stevilcno od do pri izobrazevalnih predmetih tristopenjsko ocenjevalno lestvico zelo uspesno uspesno manj uspesno pri vzgojnih predmetih in posebno ocenjevanje vedenja vzorno primerno manj primerno uciteljice in ucitelji v prvem ocenjevalnem obdobju prvega razreda osnovne sole ne ocenjujejo ucencev in ucenk stevilcno sproti pa spremljajo in ugotavljajo njihov napredek in o tem obvescajo starse znanje posameznih predmetov dolocenih z obveznim predmetnikom in ucnim nacrtom osnovne sole se nato v drugih ocenjevalnih obdobjih prvega razreda ocenjuje enako kot v naslednjih razredih ob koncu solskega leta se doloci splosni uspeh ucenca oz ucenke ob koncu pouka v prvem polletju v trimestru in ob koncu pouka v solskem letu se ocenjuje tudi vedenje ucencev in ucenk ucenci in ucenke praviloma napredujejo v visji razred o ponavljanju razreda odloci uciteljski zbor osnovne sole na osnovi pisne utemeljitve razrednicarke oz razrednika ucenci in ucenke ne morejo napredovati v visji razred ce imajo dve leti zapovrstjo negativno oceno iz istega predmeta ucenci in ucenke osmega razreda ki so ob koncu solskega leta ocenjeni iz enega ali vec predmetov negativno lahko z izpitom popravljajo negativne ocene v solskem letu je bilo uvedeno skupinsko zunanje preverjanje znanja iz slovenskega jezika in matematike za ucence in ucenke razredov celoten postopek je sestavljen iz dveh faz iz predpreizkusa ki ucence in ucenke seznani s tem nacinom preverjanja znanja in glavnega preizkusa ki ga je mogoce ponavljati rezultati preverjanja ne vplivajo na zakljucni solski uspeh so pa eno od meril pri vpisu na tiste srednje sole ki vpis omejujejo opraviceno se opozarja da bi lahko tako postavljeno skupinsko zunanje preverjanje znanja povzrocilo drobljenje ozenje in prilagajanje pouka in dolgorocno celotnega kurikula preizkusom znanja saj ostali elementi sistema v tem primeru niso bili prilagojeni skupinskemu zunanjemu preverjanju znanja v razredu b razlogi za spreminjanje primerjalne studije sistemov ocenjevanja assessment of pupil razdevsek pucko curriculum reform measures to combat kazejo da je stevilcno ocenjevanje znanja v nizjih razredih osnovne sole izjema in da nacrtujejo spremembe tudi tiste drzave ki tako ocenjevanje se imajo npr avstrija pri stevilcnem ocenjevanju znanja in ocenjevanju zgolj dosezka je namrec pri ucenki oz ucencu v ospredju zunanja spodbuda za ucenje zato imajo ucitelji in uciteljice manj moznosti da bi pri ocenjevanju upostevali celoten proces ucenja razumevanje razlicnih pojmov in odnosov uporabo znanja moznosti posplositve in trajnosti znanj ipd upostevajoc sodobna spoznanja o pomenu notranje spodbude za ucenje v nizjih razredih osnovne sole so drzave na zacetni stopnji solanja razlicno uredile podrocje ocenjevanja ucenci in ucenke so med solskim letom in ob zakljucku solskega leta ocenjeni opisno za to uporabljajo razlicne obrazce v katerih so razclenjena predmetna podrocja oz predmeti in opredeljeni cilji oz standardi ipd take resitve poznajo npr v franciji na danskem norveskem svedskem in portugalskem uciteljice in ucitelji ocenjujejo otrokovo napredovanje in znanje pri vseh predmetih opisno in stevilcno npr v italiji ali pa ocenjujejo pri nekaterih predmetih stevilcno pri drugih pa opisno v nemciji na nizozemskem v razlicnih drzavah je ocenjevanje otrokovega znanja in napredovanja razlicno urejeno tudi na visjih stopnjah obveznega izobrazevanja npr v nemciji preidejo na zgolj stevilcno ocenjevanje po stirih na danskem pa po sedmih letih obveznega izobrazevanja razlicno je urejeno tudi ocenjevanje in preverjanje znanja na prehodih med posameznimi izobrazevalnimi obdobji in ob koncu obveznega izobrazevanja npr v angliji zunanje preverjajo znanje pri in letih v franciji uporabljajo nacionalne preizkuse znanja iz branja pisanja in matematike na zacetku drugega obdobja obveznega izobrazevanja starost otrok let in to v funkciji povratne informacije na nizozemskem ob prehodu iz osnovne primary na srednjo secondary stopnjo let oba pa sta del obveznega izobrazevanja uporabljajo nacionalne preizkuse znanja v funkciji orientacije in pomoci otroku v severni irski in v luksemburgu jih izvajajo ze pri enajstih letih v funkciji selekcije pri tem pa so v severni irski dosezki ucenk in ucencev pri nacionalnih preizkusih znanja vkljuceni v letna porocila ki jih sola posreduje starsem v novi zelandiji obcasno tj vsaka stiri leta aplicirajo standardizirane preizkuse ki niso obvezni za vse ucenke in ucence namen uporabe pa je dobiti informacijo o izobrazbenem standardu in po potrebi nacrtovati izboljsave pre school and primary educational assessment curriculum tukaj ne moremo mimo dveh skrajnih pogledov na ocenjevanje tistega ki poudarja da je pri napredovanju na visjo stopnjo izobrazevanja uciteljevo oz uciteljicino poznavanje ucenca oz ucenke v daljsem obdobju solanja pomembnejse in bolj celostno od enkratnega merjenja znanja in tistega ki gradi na enkratnem in zunanjem preverjanju znanja ob napredovanju na visjo stopnjo solanja seveda ima vsak od obeh pristopov svoje prednosti in slabosti res je sicer da otroka nihce ne pozna bolje kot njegova uciteljica oz ucitelj je pa tudi res da se ob tem postavlja vprasanje izenacevanja pogojev izobrazevalnega procesa in standardov znanja za celo generacijo ucenk oz ucencev na prehodih oz ob koncu izobrazevanja hkrati pa je tudi res da izenacitev pogojev ocenjevanja sicer vzpostavi primerljivost v dosezkih na preizkusih znanja postavi enotna izhodisca za oceno kakovosti dela sole uciteljic in uciteljev vendar prav zaradi tega ker je zunanje ocenjevanje znanja nujno v neki objektivni obliki standardizirani preizkus naloge objektivnega tipa lahko ovrednoti le del ciljev izobrazevalnega procesa in dolocene vrste in vidike znanj zato seveda rezultat taksnega ocenjevanja ne more biti edini podatek o otrokovem razvoju in napredku se zlasti ce vemo da ucinki kontinuiranega ocenjevanja znanja s standardiziranimi preizkusi niso enaki ucinkom enkratnega ocenjevanja znanja v selekcijske namene ali posledicnega nagrajevanja uciteljic in uciteljev v sloveniji smo blize prvemu modelu urejanja omenjene problematike ce zelimo preseci nekatere slabosti ki izhajajo iz obeh skrajnosti je smiselno razmisljati o tem da bi ocene ki jih dajejo uciteljice oz ucitelji dopolnjevali z rezultati in ocenami zunanjega ocenjevanja ob tem pa je pomembno da se ucenci in ucenke med solanjem seznanjajo z razlicnim ocenjevanjem znanja in da se postopoma navajajo na zunanje ocenjevanje znanja s sistemom in nacinom ocenjevanja je povezano tudi napredovanje iz razreda v razred razlicne drzave poznajo razlicne nacine resevanja omenjene problematike na danskem irskem v grciji in v veliki britaniji ucenci in ucenke na osnovni stopnji izobrazevanja ne ponavljajo razredov izjemoma razred ponavljajo na portugalskem ob koncu posameznega vzgojno izobrazevalnega obdobja ponavljajo razred npr v franciji in spaniji v nemciji belgiji luksemburgu in na nizozemskem pa lahko ponavljajo vsak razred pre school and primary education za ilustracijo naj dodamo odstotek ponavljalcev oz ponavljalk na primarni stopnji izobrazevanja npr v belgiji franciji grciji spaniji na portugalskem nizozemskem norveskem world education report slika napredovanje v naslednji razred na prvi stopnji solanja v sloveniji je bilo v solskem letu v celotni populaciji od do razreda ucencev in ucenk ki niso bili pozitivno ocenjeni gre za ucence in ucenke ki napredujejo z negativno oceno ucenke in ucence ki ponavljajo in tiste ki niso bili ocenjeni med njimi je bilo ucencev in ucenk ki so ponavljali npr v prvem razredu ni bilo pozitivno ocenjenih ucencev in ucenk ponavljajo pa jih je v tretjem razredu ni bilo pozitivno ocenjenih ucencev in ucenk ponavljalo jih je v petem razredu jih ni bilo pozitivno ocenjenih ponavljalo jih je v sedmem razredu ni bilo pozitivno ocenjenih ucenecev in ucenk ponavljalo jih je v osmem razredu pa ni bilo pozitivno ocenjenih ucencev in ucenk ponavljalo pa jih je statisticne informacije sedanji sistem napredovanja v visji razred napredovanje z negativno oceno ponavljanje o katerem odloca uciteljski zbor ima nekatere pozitivne in nekatere negativne ucinke strokovnjaki in strokovnjakinje veckrat opozarjajo da obstaja nevarnost prevelikih vrzeli v znanju v kolikor ucenci in ucenke napredujejo z negativno oceno hkrati pa vemo da ponavljanje zlasti ponavljanje celotnega razreda ceravno je ucenec oz ucenka ocenjen negativno iz dveh treh predmetov ni vselej najboljsa resitev za posameznika oz posameznico zlasti ne z vidika motivacije za ucenje socialnih izkusenj c predlagane resitve sistem ocenjevanja ki je eden od elementov prenove osnovne sole mora biti logicno vpet v celotno izobrazevanje in mora imeti jasno postavljeno notranjo strukturo ocenjevanje v posameznih vzgojno izobrazevalnih obdobjih ob prehodih med posameznimi obdobji osnovne sole ob zakljucku osnovne sole sedanji sistem ocenjevanja stevilcno tristopenjska ocenjevalna lestvica posebno ocenjevanje vedenja ne ohranja ravnotezja v pomembnosti posameznih predmetov saj je odnos do predmeta v veliki meri dolocen z ocenjevanjem in ne z zanj znacilnimi znanji in spretnostmi ta sistem tudi premalo uposteva zakonitosti otrokovega razvoja individualne razlike dinamika razvoja in ucenja vrste in nivoji znaj uporabnost znanj tako na zacetku solanja kot v posameznih vzgojno izobrazevalnih obdobjih v prvem vzgojno izobrazevalnem obdobju prvi drugi tretji razred uciteljice in ucitelji pri posameznih predmetih ali predmetnih oz vsebinskih podrocjih z opisnim ocenjevanjem vrednotijo ucencevo in ucenkino napredovanje vsakega ucenca in ucenko opisno ocenijo na osnovi opazovanj in razlicnih oblik preverjanja znanja kot osnovo za zapis uporabljajo nacionalne obrazce v katerih so ob upostevanju globalnih ciljev in standardov znanja za posamezne predmete razclenjena podrocja ocenjevanja npr pri matematiki pojem stevila merjenje racunske operacije geometrijski pojmi logicnomatematicni problemi in navodila za vrednotenje obvestila o otrokovem uspehu dobijo ucenci in ucenke ter njihovi starsi najmanj dvakrat med solskim letom in ob koncu pouka v solskem letu ob koncu prvega vzgojno izobrazevalnega obdobja ocenjujemo znanje ucencev in ucenk z nacionalnimi preizkusi znanja maternega jezika in matematike gre za preizkuse ki so usklajeni s katalogi znanj pripravljeni so zunaj sole republiski izpitni center in druge strokovne institucije postopek je standardiziran ocenjevanje je notranje rezultati se uporabljajo kot povratna informacija soli ucenkam in ucencem in njihovim starsem in ne smejo vplivati niti na ocene niti na napredovanje iz enega v drugo vzgojno izobrazevalno obdobje ucenka oz ucenec pa je seznanjen s svojim rezultatom ki ga je dosegel na zunanjem preverjanju in s povprecnim rezultatom vseh ucencev in ucenk v tisti generaciji s tem so seznanjeni tudi ucencevi oz ucenkini starsi v drugem vzgojno izobrazevalnem obdobju cetrti peti sesti razred uporabljajo uciteljice in ucitelji kombinacijo opisnega in stevilcnega ocenjevanja pri vseh predmetih ali predmetnih podrocjih tudi v tem obdobju so osnova za opisno ocenjevanje nacionalni obrazci stevilcno ocenjevanje uvajamo zato da ucenke in ucenci postopoma spoznavajo kaj posamezna stevilcna ocena pomeni opisi gre za podobne nacionalne obrazce kot v prvem vzgojno izobrazevalnem obdobju v katerih so razclenjene in razlozene stevilcne ocene kje in kako otrok napreduje dajejo vecjo moznost dejavnega vkljucevanja ucenk in ucencev uciteljic in uciteljev ter starsev v proces ucenja in ocenjevanja znanja obvestila o otrokovem uspehu dobivajo ucenci in ucenke ter njihovi starsi dvakrat med solskim letom ob koncu pouka v solskem letu pa dobijo spricevalo s stevilcnimi ocenami za posamezne predmete in oceno splosnega uspeha ob koncu drugega vzgojno izobrazevalnega obdobja enako kot na koncu prvega izobrazevalnega obdobja ocenjujemo znanje ucencev in ucenk z nacionalnimi preizkusi znanja maternega jezika matematike in tujega jezika ocenjevanje je notranje in se uporablja kot eno od meril za diferenciacijo ucencev in ucenk v tretjem vzgojno izobrazevalnem obdobju hkrati pa je dodaten podatek o dosezenem znanju ki omogoca primerljivost rezultatov posameznikovega dela in ocenjevanja kakovosti dela sole ne sme pa vplivati niti na ocene niti na napredovanje v naslednje vzgojno izobrazevalno obdobje v tretjem vzgojno izobrazevalnem obdobju sedmi osmi deveti razred uciteljice in ucitelji med letom ocenjujejo ucencevo oz ucenkino napredovanje stevilcno ocenjevanje obvestila o uspehu dobijo ucenke in ucenci ter starsi dvakrat med solskim letom ob zakljucku pouka dobijo spricevala v katerih so stevilcne ocene za posamezne predmete in ocena splosnega uspeha pri tistih predmetih pri katerih poteka pouk v in razredu na razlicnih ravneh zahtevnosti so ucenci na vseh ravneh ocenjevani z vsemi stevilcnimi ocenami to je od do stevilcne ocene so oznacene glede na zahtevnosti na primer a b c tako vsaj deloma prilagodimo ocenjevanje razlicnim ucnim zmoznostim ucencev in ucenk hkrati pa zagotovimo njihovo vecjo motiviranost saj jim ne zozimo razpona ocen le na lestvico od do od do in podobno ocene ki so oznacene glede na raven zahtevnosti je treba ob zakljucku in razreda ustrezno ponderirati tako npr ocene a b c nimajo enake absolutne vrednosti kar pa morajo ucenci in ucenke ter njihovi starsi vedeti ob koncu tretjega vzgojno izobrazevalnega obdobja se ocenjuje znanje ucencev z nacionalnimi preizkusi znanja maternega jezika matematike tujega jezika enega druzboslovnega in enega naravoslovnega predmeta ki ju izbere ucenec zakljucno preverjanje znanja preizkusi so pripravljeni tako da merijo standard znanja ki ga mora ucenec oz ucenka doseci ce zeli zakljuciti osnovno solo ocenjevanje znanja je zunanje zagotovi se zunanje vrednotenje in ocenjevanje sola uporablja rezultate preverjanja znanja z nacionalnimi preizkusi skladno z definiranim namenom zunanjega preverjanja znanja ob zakljucku posameznih vzgojno izobrazevalnih obdobij rezultati preverjanja znanja z nacionalnimi preizkusi se ne smejo javno objavljati ali uporabljati kot kriterij za financno vrednotenje dela sole ali uciteljev oz uciteljic v spricevalu ki ga ucenci in ucenke dobijo ob zakljucku osnovne sole zakljucno spricevalo so pri navedenih predmetih vpisane ocene ki so sestavljene iz enakovrednih delezev rezultatov zakljucnega ocenjevanja in zakljucnih razrednih ocen uciteljev oz uciteljic izkusnje drugih solskih sistemov kazejo da je mogoce ucence oz ucenke z mehanizmom kompenzacije oceniti pozitivno tudi pri predmetih pri katerih po ocenjevalnih kriterijih za posamezen predmet dosezejo znanje ki je ob tockovanju na obmocju najmanj tock tako ucenec oz ucenka uspesno zakljuci osnovno solo ce ima pozitivne ocene iz vseh predmetov devetega razreda in je pri predmetih pri katerih poteka zakljucno preverjanje znanja dosegel tudi nacionalni standard znanja ucenka oz ucenec ki je pozitivno ocenjen iz vseh predmetov in je pri enem ali najvec dveh predmetih iz katerih opravlja zakljucno preverjanje znanja dosegel v prvem primeru najmanj tock potrebnih za pozitivno oceno pri tem predmetu je pozitivno ocenjen ce ima vsaj pri enem obveznem ali izbirnem predmetu ob koncu devetega razreda zakljucno oceno dobro ali ce je vsaj pri enem od drugih predmetov iz katerih je opravil zakljucno preverjanje znanja dosegel oceno dobro v drugem primeru najmanj tock potrebnih za pozitivno oceno pri tem predmetu je pozitivno ocenjen ce ima vsaj pri dveh obveznih ali izbirnih predmetih ob koncu devetega razreda zakljuceni oceni dobro ali ce je vsaj pri dveh od drugih predmetov iz katerih je opravil zakljucno preverjanje znanja dosegel oceno dobro uvedba tega mehanizma omogoca ohranitev standardov znanja ki jih dolocijo predmetne komisije ob doseganju enakih ali celo visjih standardov znanja vsaj enak delez uspesnih na zakljucnem preverjanju znanja sola mora ponuditi roke za zakljucno preverjanje znanja dvakrat na leto ucenci in ucenke praviloma ne ponavljajo razreda v prvem in drugem vzgojno izobrazevalnem obdobju ob koncu drugega vzgojno izobrazevalnega obdobja to je na prehodu iz v razred pa ponavljajo zadnji razred v drugem vzgojno izobrazevalnem obdobju ce niso pozitivno ocenjeni pri vseh predmetih v prihodnosti pa bo odprto vprasanje moznosti napredovanja v dveh hitrostih kar bi pomenilo da ima ucenec oz ucenka ki predpisanega standarda znanja enega razreda ne doseze v enem solskem letu moznost da to opravi v daljsem casu ob tem pa razreda ne ponavlja ucenci in ucenke ki imajo v zadnjem razredu drugega vzgojno izobrazevalnega obdobja ali v tretjem vzgojno izobrazevalnem obdobju ob zakljucku posameznih razredov eno ali dve negativni oceni lahko pred zacetkom novega solskega leta opravljajo popravni izpit razred ponavljajo ce na popravnem izpitu ne dosezejo zahtevanega standarda znanja ali ce so ob zakljucku razreda imeli vec kot dve negativni oceni ucenci in ucenke ki so bili ob koncu devetega razreda pozitivno ocenjeni iz vseh predmetov niso pa uspesno opravili zakljucnega preverjanja znanja iz posameznih ali vseh predmetov se lahko vkljucijo v leto solanja kompenzacijsko leto po katerem ponovno opravljajo zakljucno preverjanje znanja enako velja tudi ce zelijo izboljsati uspeh pri zakljucnem preverjanju znanja in ce menijo da bi jim bilo leto solanja pri tem v pomoc ucenci in ucenke ki kljub moznosti ponavljanja posameznih razredov niso uspesno koncali obveznega izobrazevanja dobijo potrdilo o opravljeni obveznosti izobrazevanja z navedbo najvisjega razreda ki so ga uspesno zakljucili velja poudariti da vse predlagane resitve niso v celoti nove z delnimi spremembami nekaterih elementov ocenjevanja ze imamo izkusnje poskusno uvajanje opisnega ocenjevanja so dobro sprejeli ucitelji in uciteljice ucenci in ucenke ter tudi njihovi starsi na pozitiven odziv so prav tako naletela tudi tri ocenjevalna obdobja ko ucenci in ucenke dobijo spricevala s stevilcnimi ocenami le enkrat na leto med letom pa so ucenci in ucenke ter njihovi starsi z dosezenim znanjem in napredovanjem seznanjeni drugace diferenciacija v soli a sedanje stanje povedati je treba da je nasa sicer enotna osnovna sola doslej privolila v diferenciranje ucnih oblik metod in postopkov poucevanja zavracala pa je diferenciacijo in individualizacijo ucnih ciljev nalog in vsebin pouka hkrati je ves cas vec pozornosti namenjala sibkim ucencem in je sele s sicer spornim zakonom o osnovni soli iz leta uzakonila individualizacijo kot obvezno pedagosko normo s cimer so bili vecje pozornosti delezni tudi nadarjeni otroci sola jih je morala vkljuciti v svoj delovni program obvezen je postal tudi dodatni pouk zunaj in znotraj sole so se razsirile ucne dejavnosti uvedeni so bili fakultativni predmeti in povecala se je ponudba interesnih dejavnosti ce povzamemo kot sistemsko urejene oblike diferenciacije in individualizacije so se v nasi osnovni soli doslej uveljavili dodatni in dopolnilni pouk ter interesne dejavnosti ce pa sledimo spremembam v solski praksi lahko z gotovostjo zapisemo da z vidika enotnosti in diferenciacije nasa osnovna sola ni vec taka kakrsna je bila pred desetimi in vec leti tudi z vidika ucnih ciljev nalog in vsebin uvedeni so bili na primer tudi sportni oddelki latinski oddelki ipd seveda pa zakonska regulativa zaostaja za spremembami v osnovnosolski praksi kjer se ze uporabljajo razlicni modeli solske diferenciacije ki pa niso v celoti strokovno ovrednoteni ti modeli kazejo na razlicne poglede in usmeritve praktikov na tem podrocju kot npr da je v prihodnje potrebna popolna delitev solsko uspesnih manj uspesnih in neuspesnih ucencev in ucenk ali pa da bo razlicnosti med ucenci in ucenkami tudi v prihodnje mogoce uspesno resevati predvsem z diferenciacijo pri samem pouku zaradi cesar ni nikakrsne potrebe po njeni zakonski formalno programski in organizacijski regulaciji primerjaj strmcnik f sodobna sola ucna diferenciacija v osnovni soli zbornik b razlogi za spreminjanje nacela enotnosti pravicnosti enakih moznosti prehodnosti in zagotavljanja solske uspesnosti vsem ucencem in ucenkam so danes zagotovo osnova na kateri v evropi temeljita organizacija in razvoj osnovne sole razvoj se tako nagiba v smer opuscanja radikalnih oblik zunanje diferenciacije in gre v smer vecje heterogenosti in enotnosti tako ohranja zunanje diferencirano osnovno solo vse manj drzav nemcija avstrija nemsko govoreci svicarski kantoni uveljavlja pa se enotna osnovna sola do ali celo leta solanja vendar pa ta enotnost osnovnega solanja npr v italiji franciji veliki britaniji v vseh skandinavskih drzavah ne pomeni da tako kot pri nas delajo vse sole po enakem ucnem programu ampak predvsem to da so nadomestili nekdanje locene oblike poti in institucije osnovnega izobrazevanja z integrirano solo tudi v nemsko govorecih dezelah kjer se prevladuje zunanja diferenciacija izgublja gimnazija znacaj elitne sole in postaja splosnoizobrazevlana sola za vecino mladih tako se zahteve po vecji stopnji diferenciacije v slovenskem prostoru zgolj na prvi pogled kazejo kot nasprotje navedenim teznjam ob upostevanju da je skupno izobrazevanje v razvitem svetu bistveno bolj individualizirano in notranje diferencirano kot pri nas ob tem pa je vecji tudi delez izbirnega programa lahko teznje po vecji stopnji diferenciacije oznacimo kot teznje po odpravi radikalnega egalitarizma v programskem smislu kot teznje po programski razclenjenosti in diferenciranosti s katero bi priblizali zahtevnost pouka razlicnim zmoznostim motiviranosti in interesom ucencev in ucenk c predlagane resitve v prvih dveh vzgojno izobrazevalnih obdobjih se zunanje diferenciacije ne izvaja niti v modificirani obliki pac pa se v teh dveh obdobjih izvaja didakticna diferenciacija z vsemi svojimi modifikacijami ta je v vlogi individualizacije in zagotavlja moznosti za najucinkovitejsi razvoj in ucenje vsakemu posameznemu ucencu oz ucenki v drugem vzgojno izobrazevalnem obdobju se postopoma uvajajo razlicne oblike notranje fleksibilne diferenciacije vsaj pri dveh predmetih predvidoma matematiki in tujem jeziku lahko tudi pri slovenskem jeziku to je razlicne kombinacije temeljnega in nivojskega pouka pri predmetih pri katerih se izvajajo navedene oblike diferenciacije so ucenci in ucenke vecino casa v heterogenih to je v maticnih oddelkih kjer predelujejo temeljno ucno snov najvec casa pa v homogenih oddelkih v katerih poteka pouk na zahtevnostnih ravneh v tretjem vzgojno izobrazevalnem obdobju se izvaja delna zunanja diferenciacija ucenke in ucence se razporeja v razlicne oddelke ali homogene skupine in to glede na zahtevnostne ravni pri najvec treh predmetih in glede na izbirne predmete v razredu se ucencev in ucenk ne razporeja na zahtevnostne ravni po oddelkih temvec le v obliki izrazitejse notranje in fleksibilne diferenciacije v tem letu poteka tudi intenzivno spremljanje ucencev in ucenk kar je v pomoc pri razporejanju na zahtevnostne ravni v in razredu v in razredu poteka pouk na treh zahtevnostnih ravneh pri najmanj dveh matematika tuji jezik in najvec treh predmetih matematika tuji jezik slovenski jezik merila za razporejanje ucencev in ucenk na zahtevnostne ravni po oddelkih so rezultati preverjanja z nacionalnimi preizkusi znanja ob koncu razreda uspesnost pri predmetu v razredu ter zelje in interesi ucencev ucenk in njihovih starsev ob upostevanju navedenih meril in strokovnem svetovanju na soli se o zahtevnostni ravni odlocijo ucenci in ucenke v in razredu lahko ucenci in ucenke prehajajo z ene na drugo zahtevnostno raven ob zakljucku posameznih ocenjevalnih obdobjih izjemoma pa tudi med ocenjevalnim obdobjem izbirni predmeti so v predmetniku in razreda podrobneje v poglavju o organizaciji solskega casa in programu osnovnosolskega izobrazevanja izbirnost ne sme biti uvajanje v poklic kot tudi ne sme dajati razlicnih formalnih moznosti za napredovanje na visjo stopnjo izobrazevanja ceprav se ucenke in ucenci praviloma odlocajo za nadaljnje izobrazevanje skladno z izbiro predmetov solanje ucencev in ucenk s posebnimi potrebami a sedanje stanje zakon o izobrazevanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in dusevnem razvoju in pravilniki ki pri nas urejajo solanje otrok z motnjami v razvoju uvrscajo med te otroke dusevno prizadete otroke otroke s slusnimi in govornimi motnjami slepe in slabovidne otroke otroke z drugimi telesnimi motnjami vedenjsko in osebnostno motene otroke in otroke z vec motnjami v svetu ze zelo uveljavljen termin otroci s posebnimi potrebami special needs oznacuje sirso skupino otrok med katere sodijo tudi otroci ki imajo ucne vedenjske in custvene tezave otroci s posebnimi potrebami so torej vsi tisti otroci ki imajo ovire primankljaje slabosti tezave in motnje na podrocju gibanja zaznavanja govora spoznavanja custvovanja vedenja in ucenja galesa strokovnjaki ugotavljajo da je v populaciji otrok starih od tri do sedemnajst let po evropskih normah okoli do otrok s posebnimi potrebami med njimi ima otrok ucne tezave govorne tezave otrok je dusevno prizadetih jih ima custvene tezave sestavljene motnje ortopedske tezave je gluhih je slepih je gluhih in slepih in jih ima druge tezave v prvih stirih skupinah je kar otrok vecina pa se jih izobrazuje v redni osnovni soli sprinthall veliko avtorjev uvrsca med otroke s posebnimi potrebami tudi nadarjene otroke ki tako to skupino se razsirjajo to naj bi bili vsi ucenci in ucenke ki potrebujejo posebno izobrazevanje da bi lahko razvili svoje zmoznosti vsem otrokom s posebnimi potrebami je skupno to da zahtevajo diferencirane in individualizirane oblike izobrazevanja izsledki nekaterih pri nas opravljenih raziskav kazejo da ima skoraj polovica ucencev in ucenk med obveznim izobrazevanjem vsaj enkrat tezave ki zahtevajo posebno pomoc tako ima npr tezave z zacetnim branjem in pisanjem priblizno ucencev in ucenk priblizno zaradi specificnih motenj branja in pisanja nekateri zaradi manj razvitih spoznavnih sposobnosti pa jih ima tezave pri matematiki priblizno zaradi specificnih motenj pri racunanju tezave se ponavljajo ali pa ne lahko so vezane na predmet ucno snov ucitelja oz uciteljico kaj hocemo in statisticni podatki pa tudi kazejo da je stevilo ucencev in ucenk v osnovni soli s prilagojenim programom od leta upadlo za vec kot k novi koncepciji v solskem letu se je v posebnih ustanovah solalo otrok starih let pa se jih je obcasno usposabljalo v logopedskih ambulantah svetovalnih centrih posvetovalnicah in mobilni defektoloski sluzbi galesa istega solskega leta se je v redni osnovni soli solalo otrok z lazjimi motnjami v dusevnem razvoju otrok z motnjami sluha otrok z motnjami vida otrok z drugimi telesnimi in gibalnimi motnjami otrok z motnjami vedenja in osebnosti in otrok z vec motnjami ti podatki kazejo da v nasih solah ze poteka proces integracije otrok z motnjami v razvoju ni pa se natancneje dolocena in opredeljena povezanost razlicnih programov od najbolj segregiranih do najbolj integriranih poseben problem so programi desete devete osme in sedme stopnje integriranosti poleg tega pa nekateri programi niso najbolj kvalitetni tabela kontinuum razlicnih programov od najbolj segregiranih do najbolj integriranih stopnja program stopnja integriranosti organizacijska segregiranosti redni oddelek brez kakrsne koli pomoci redni oddelek z normalno dopolnilno pomocjo razrednik redni oddelek z vecjo dopolnilno pomocjo v oddelku razrednik in defektolog redni oddelek z dodatno pomocjo zunaj oddelka defektolog psiholog socialni delavec socialni pedagog redni oddelek z dodatno pomocjo v oddelku in zunaj njega defektolog psiholog socialni delavec socialni pedagog redni oddelek z obcasnim izlocanjem iz oddelka po dolocenih temah in predmetih razrednik defektolog psiholog socialni delavec socialni pedagog posebni oddelek v redni osnovni soli osnovna sola s prilagojenim programom defektolog psiholog socialni delavec socialni pedagog dom vzgojni zavod otrok je doma le ob koncu tedna bolnisnice in zdravilisca kronicno bolni otroci ki ne morejo domov posebni zavodi otroci niso zmozni iti domov zato le obiski starsev zapori azili visoka stopnja motenosti in pretrgane vezi z zunanjim okoljem b razlogi za spreminjanje razlicne mednarodne organizacije npr unesco programi evropske skupnosti npr horizon tide helios in strokovne komisije npr mednarodna liga drustev za pomoc dusevno prizadetim osebam pozivajo drzave clanice naj povsod kjer je le mogoce vkljucujejo otroke z motnjami v razvoju v redne sole hkrati pa naj zagotavljajo ustrezne programe za njihovo solanje v nasih osnovnih solah se sola ze sorazmerno velik delez otrok s posebnimi potrebami zlasti otroci z ucnimi vedenjskimi custvenimi tezavami nadarjeni otroci zato je nujno zagotoviti ustrezno strokovno sluzbo na soli psihologi in psihologinje pedagogi in pedagoginje socialni delavci in delavke defektologi in defektologinje socialni pedagogi in socialne pedagoginje ki bo tem ucencem in ucenkam strokovno pomagala pri pouku integracija kot metoda dela v razredu in po potrebi individualno delala z ucenci in ucenkami uciteljicami in ucitelji ter starsi hkrati je treba nadaljevati z vkljucevanjem otrok z motnjami v razvoju v redno osnovnosolsko izobrazevanje za kar je treba zagotoviti strokovne programe ustrezne prostorske kadrovske ipd razmere za solanje otrok z motnjami v razvoju in ustrezno zakonsko regulacijo vedno bolj se tudi uveljavljajo spoznanja da razvrscanje otrok na podlagi izvida in mnenja strokovne komisije ne more vselej z ustrezno veljavnostjo napovedati otrokovega nadaljnjega razvoja in njegovih moznosti izobrazevanja zato je lahko enkratno in staticno razvrscanje neustrezno ali vsaj ne enako primerno za vse skupine otrok npr tistih z razvojnimi primanjkljaji ki so posledica neustreznega socialnega in kulturnega okolja v proces razvrscanja pa tudi v pripravo in izvajanje programov se vedno bolj dejavno vkljucujejo starsi otrok z motnjami v razvoju ki naj tesno sodelujejo z ustreznimi strokovnimi skupinami c predlagane resitve namesto sedanjega relativno staticnega razvrscanja otrok z motnjami v razvoju predlagamo razvojno procesno razvrscanje otrok s pomocjo individualnih in individualiziranih programov ki so skladni z otrokovim razvojem ucenjem cesa se je sposoben nauciti in kako in moznostmi za doseganje postavljenih ciljev pa tudi s pomocjo ki jo pri tem potrebujejo komisije za razvrscanje otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju bodo tako na osnovi diagnoze izdelale otrokov individualni letni program v komisijah bodo poleg strokovnjakov in strokovnjakinj sodelovali tudi starsi otrok ter ucitelji in uciteljice ki bodo otroke poucevali uspesnost dela z otroki z motnjami v razvoju je precej odvisna od starsev zato bodo ti vkljuceni v vse stopnje odlocanja nacrtovanja neposrednega dela z otroki ter v evalvacijo ucnega programa in otrokovega napredovanja uciteljice in ucitelji vzgojiteljice in vzgojitelji defektologi in defektologinje ki bodo ucili v oddelkih redne osnovne sole v katere bodo integrirani otroci z motnjami v razvoju bodo za to delo ustrezno usposobljeni v prvi fazi bo potekalo vkljucevanje otrok z motnjami v razvoju na tistih solah ki izpolnjujejo osnovne pogoje za integracijo in kjer so ravnatelj oz ravnateljica uciteljice oz ucitelji svetovalni delavci oz delavke pripravljeni delati v oddelkih v katere so integrirani otroci z motnjami v razvoju tem solam bo zagotovljena strokovna svetovalna pomoc dopolnjevanje in razvijanje individualnih programov iskanje ustreznih strategij za socialno integracijo in strokovno vodenje in nadziranje pri resevanju strokovnih dilem bodisi na soli bodisi v oddelku v katerega so integrirani otroci z motnjami v razvoju ali v odnosih s starsi nekateri temeljni pogoji ki jih je treba zagotoviti solam ki bodo imele oddelke v katere bodo integrirani otroci z motnjami v razvoju ponekod so ze taki oddelki so se dodatno stevilo pedagoskih in svetovalnih delavcev odvisno od stevila integriranih otrok vrste motenj in tezav ki bodo ucili ali sodelovali pri pouku v oddelku ali zunaj oddelka zmanjsanje stevila otrok v oddelku v katerega je so integriran i otrok otroci z motnjami v razvoju ce je v oddelku en otrok z motnjo v razvoju je zgornji normativ ucencev in ucenk na oddelek ce sta v oddelku dva otroka otroka z motnjo v razvoju je zgornji normativ ucenk oz ucencev ce pa so v oddelku trije otroci z motnjo v razvoju je zgornji normativ ucenk in ucencev v oddelek ne morejo biti integrirani vec kot trije otroci z motnjami v razvoju stevilo ucencev in ucenk v oddelkih v katere so integirani otroci z motnjami v razvoju je odvisno tudi od vrste in stopnje motenosti integriranih otrok za otroke s posebnimi potrebami ki so ze vkljuceni v redno solanje bo zagotovljena dodatna ura pouka namenjena individualiziranim in diferenciranim oblikam dela npr dopolnilni pouk ustrezne oblike pomoci na osnovi individualiziranega programa itd in dodatni strokovni delavec oz delavka na soli ali bo to uciteljica oz ucitelj defektolog oz defektologinja se glede na potrebe otrok in organizacijo dela na soli odloca sola sama izobrazevanje uciteljic in uciteljev a sedanje stanje v nasi osnovni soli poucujejo na razredni stopnji ucitelji in uciteljice razrednega pouka na predmetni stopnji pa ucitelji in uciteljice predmetnega pouka v prejsnjem desetletju je izobrazevanje uciteljev in uciteljic razrednega in predmetnega pouka preslo z dveletnega visjesolskega na stiriletni visokosolski studij tako se je izobrazevanje uciteljev in uciteljic predmetnega pouka tudi programsko izenacilo z izobrazevanjem njihovih srednjesolskih kolegov in kolegic izobrazevanje uciteljev in uciteljic predmetnega pouka ne poteka vec le na specializiranih tj na obeh pedagoskih fakultetah temvec tudi na drugih visokosolskih zavodih na filozofski fakulteti fakulteti za naravoslovje in tehnologijo biotehniski fakulteti akademiji za glasbo ipd s tem se je po eni strani zvisala raven izobrazevanja v izbrani stroki po drugi strani pa se je povecala nevarnost da bi zanemarili specificne profesionalne prvine izobrazevanja za uciteljski poklic res pa je tudi da so uciteljice in ucitelji pripravnice oz pripravniki v prvem letu sluzbovanja po mednarodni opredelitvi je to najobcutljivejse in najzahtevnejse obdobje njihove poklicne kariere v zadnjih letih delezni bolj sistematicne pomoci njihovi mentorji in mentorice pa primernega usposabljanja uveljavil se je tudi sistem stalnega strokovnega izpopolnjevanja uciteljic in uciteljev kot tudi sistem napredovanja v uciteljske nazive mentorice in mentorji svetovalke in svetovalci svetnice in svetniki pri tem pa je potrebno izpopolniti zasnovo pripravnistva predvsem kot pomoc za pridobitev profesionalne gotovosti ob mentorstvu in studijskih srecanjih v polletnem asistentskem obdobju in strokovnih izpitov lahko ugotovimo da smo vsaj kar zadeva dolzino uciteljskega izobrazevanja dosegli enake ali celo visje standarde kot vecina evropskih drzav b razlogi za spreminjanje ceprav je bil v sloveniji glede na nekatere formalne znacilnosti uciteljskega izobrazevanja zlasti glede stopnje in vrste formalne izobrazbe uciteljic in uciteljev dosezen bistven napredek je se vrsta odprtih vprasanj v zvezi z oblikovanjem pedagoskih studijskih programov in s kakovostjo njihovega izvajanja uciteljice in ucitelje je namrec treba ustrezno usposobiti za nove zahteve in izzive pedagoske prakse ki jih je npr konferenca evropskih ministrov za izobrazevanje new challenges zaznala takole podaljsevanje obveznega solanja in vkljucevanje vse vecjega deleza mladine tudi v srednje izobrazevanje vecanje kulturnih interesnih in sposobnostnih razlik ucenk in ucencev ter integriranje vedno vec otrok z motnjami v razvoju v redno solanje obseznejsa in zahtevnejsa ucna snov zaradi novih znanj in nastajanja novih podrocij in predmetov ki so posledica vse bolj kompleksnega in nepredvidljivega druzbenega in tehnoloskega razvoja ter potrebe po vedno vec poklicih nove informacijske tehnologije racunalniki video multimedia kot tekmice uciteljev in uciteljic v prihodnosti izobrazevanja odpiranje sole v okolje tesnejse povezovanje s starsi ter s kulturnimi gospodarskimi in druzbenimi ustanovami vrednostni pluralizem ob razpadanju tradicionalnih vrednot vse to terja od uciteljic in uciteljev da znajo poleg obvladovanja vedno novih vsebinskih podrocij in upostevanja predznanja interesov in potreb svojih ucencev in ucenk vsebine tudi izbirati prilagajati in strukturirati ucence in ucenke pa navajati na samostojno ucenje na kriticno izbiranje informacij in njihovo uporabo pri resevanju problemov v novih okoliscinah ter vrednostno presojanje novosti v sistemu in v programih uciteljskega izobrazevanja so pri nas potrebne tudi zaradi sprememb ki jih v sole prinasajo spremembe druzbene ureditve ter zaradi sprememb in novosti v zasnovi osnovnosolskega izobrazevanja glede na spremenjene zahteve za danasnje uciteljice in ucitelje je treba posebej opozoriti na nekatera temeljna vprasanja o modelih njihovega izobrazevanja v nasprotju s tradicionalnim modelom minimalne kompetence se sodobni teoretiki vse bolj zavzemajo za model odprte profesionalnosti odlocitev za avtonomno profesionalnost bistveno vpliva tudi na oblikovanje izobrazevalne poti uciteljev in uciteljic tako med studijem na univerzi kot kasneje kakovostno uciteljsko izobrazevanje zahteva tudi uskladitev pedagoskih studijskih programov ki jih poleg obeh pedagoskih fakultet oblikujejo in izvajajo razlicni drugi visokosolski zavodi brez dorecenega razmerja med t i strokovnim in poklicnim delezem izobrazevanja ter strokovno vodenim prakticnim usposabljanjem prilagodljivost teh programov moznosti izbire prehodov dokvalifikacij podiplomskega studija pa tudi prilagodljivost splosne politike izobrazevanja na tem podrocju vec poti do istega cilja moznosti preusmerjanja strokovnjakov v uciteljski poklic moznosti izpopolnjevanja in nadgrajevanja izobrazbe ipd je se vedno majhna in potrebna sprememb med nujne naloge na tem podrocju sodi tudi priprava enotnih meril in predpisov o tem kdo lahko kje poucuje nazivi licence c predlagane resitve v osnovni soli poucujejo uciteljice in ucitelji razrednega in predmetnega pouka druga uciteljica oz ucitelj v prvem razredu je razredna uciteljica oz ucitelj ali vzgojiteljica oz vzgojitelj v vseh oddelkih od prvega do devetega razreda v katere so integrirani otroci z motnjami v razvoju pa poucujejo tudi defektologinje in defektologi uciteljica oz ucitelj razrednega pouka praviloma napreduje z ucenci in ucenkami v drugi in tretji razred poucuje jih torej v celotnem prvem vzgojno izobrazevalnem obdobju vzgojiteljica oz vzgojitelj ali drugi ucitelj oz uciteljica ki poucuje polovico ur pouka pa ostaja ves cas v prvem razredu v drugem vzgojno izobrazevalnem obdobju poucujejo uciteljice in ucitelji razrednega pouka ter uciteljice in ucitelji predmetnega pouka ki pa se bodo dodatno usposobili od do razreda se postopoma veca delez uciteljic oz uciteljev predmetnega pouka tako da se ucenke in ucenci navajajo na vec uciteljic oz uciteljev v in razredu vecino ur pouka poucujejo uciteljice oz ucitelji razrednega pouka tuji jezik in vzgojne predmete pa lahko poucujejo tudi ucitelji in uciteljice predmetnega pouka vendar v ne vec kot dva predmeta v pa ne vec kot tri predmete v razredu poucujejo uciteljice in ucitelji predmetnega pouka in uciteljice in ucitelji razrednega pouka v tretjem vzgojno izobrazevalnem obdobju poucujejo uciteljice in ucitelji predmetnega pouka ni vec dilem ali naj se uciteljice in ucitelji izobrazujejo na visokosolski univerzitetni stopnji glede konkretnih modelov izobrazevanja pa predlagamo da se uciteljice in ucitelji razrednega pouka izobrazujejo po integriranem modelu uciteljice in ucitelji predmetnega pouka pa po vzporednem modelu za izobrazevanje srednjesolskih uciteljev zlasti pri dvopredmetnem studiju velja preizkusiti tudi zaporedni model v pedagoskih studijskih programih je treba opredeliti minimalni programski ekvivalent ki bi ga morali vsebovati vsi tovrstni programi z njim je treba vzpostaviti sorazmerja med ozje strokovnimi splosnoizobrazevalnimi in profesionalnimi pedagosko psiholosko metodicnimi in solskoprakticnimi sestavinami in sicer glede na mednarodne standarde priporocamo ne manj kot takih sestavin za osnovnosolske ter ne manj kot za srednjesolske uciteljice in ucitelje pomemben sestavni del pedagoskih studijskih programov je solskoprakticno usposabljanje ki je v sedanjem sistemu uciteljskega izobrazevanja zelo pomanjkljivo v studij naj se postopoma vkljuci sest do deset tednov prakticnega usposabljanja tako da se bomo priblizali drzavam s kakovostnimi programi uciteljskega izobrazevanja posebno podporo je treba nameniti podiplomskemu studiju specialnih didaktik doma in v tujini vkljucno z doktorskim studijem pa tudi bolj intenzivnemu razvojno raziskovalnemu delu na tem podrocju tako bo mogoce zapolniti deficitarna podrocja s strokovnimi kadri obenem pa bo mogoce hitreje obnoviti in razsiriti vrste visokosolskih uciteljev in uciteljic na tem podrocju razvoju uciteljskega izobrazevanja ter opredelitvi standardov kakovosti tega izobrazevanja morajo visokosolski zavodi in univerzi posvetiti vec pozornosti kot posebna naloga pa sodi tudi med pristojnosti sveta za visoko solstvo republike slovenije kot je bilo nakazano je marsikatera izmed novejsih sprememb v izobrazevanju uciteljic in uciteljev ze opora za uresnicevanje novih konceptualnih zamisli v vzgoji in izobrazevanju uresnicevanje teh zamisli bo v prihodnjih letih zahtevalo nadaljnja prizadevanja pri tem moramo vsaj obrobno opozoriti da se stevilna vprasanja o izobrazevanju uciteljic in uciteljev ne zastavljajo samo na osnovnosolskem podrocju temvec jih poleg sedanjih pomanjkljivosti prinasajo tudi spremembe na podrocju srednjega solstva to se posebej velja za poklicno solstvo za prakticni pouk za nekatere strokovnoteoreticne predmete ter za delo z odraslimi zato sodi med pomembnejse razvojne naloge prihodnjega obdobja tudi priprava trdnih in celostnih strategij izobrazevanja uciteljic in uciteljev sploh nastajanje zasnove osnovne sole ministrstvo rs za solstvo in sport se je lotilo priprave zasnove osnovnega solstva kot celote in se posebej nekaterih njenih delov kot nadaljevanja poglabljanja in problemiziranja ze opravljenih in objavljenih ekspertiz naj med njimi omenimo le dve za kateri velja da sta bili strokovno dobro pripravljeni slovenska sola za stoletje zavod rs za solstvo in perspektive razvoja osnovne sole v republiki sloveniji nosilka dr d piciga tak nacin priprave zasnove je zahteval da posamezni strokovnjaki in strokovnjakinje znova razmislijo dodatno utemeljijo in izpopolnijo posamezne resitve pri cemer je bilo ze vnaprej jasno da te strokovne resitve ne bodo enotne saj ima lahko vsaka svoje argumente za in proti in da bo zaradi tega treba oblikovati kompromisne predloge in iskati soglasja o tem kaj sodi v zasnovo obveznega solstva tak nacin dela je pripeljal do rezultata ki je odmaknjen od koncepta razlicnih se tako pomembnih strokovnih struj ali celo posameznega strokovnjaka ali strokovnjakinje obenem pa je rezultat razmislekov in iskanj posameznic in posameznikov razlicnih usmeritev kako je torej zasnova nastajala ministrstvo rs za solstvo in sport je najprej poprosilo strokovnjake in strokovnjakinje predloge za novo zasnovo osnovne sole tako celotne strukture kot posameznih delov in podrocij vabilu so se odzvali dr b baskar dr j becaj mag m bitenc dr s gaberscek dr m galesa mag d golli a kozinc mag l magajna dr m milharcic hladnik dr b marentic pozarnik dr l marjanovic umek dr z medves v mileksic mag m pecek dr d piciga dr l plut pregelj dr c razdevsek pucko dr v skalar mag m setinc i vilic in j zalaznik na podlagi njihovih zapisov so nato pripravo integralne verzije o obveznem izobrazevanju prevzele dr d piciga mag m javornik in mag m sebart dr d piciga je pripravila analizo in sintezo dobljenih predlogov za naslednja poglavja konceptualna izhodisca in metodologija posameznih avtorjev strategija prenove obveznega izobrazevanja zunanja diferenciacija v osnovni soli zunanje preverjanje znanja v teoriji in praksi zacetek obveznega izobrazevanja in prva stopnja osnovne sole clenitev osnovne sole prehod iz osnovne sole v srednjo solstvo preverjanje in vrednotenje znanja v osnovni soli izobrazevanje uciteljev ter vloga in usposabljanje osnovnosolskih vodstvenih delavcev mag m javornik in mag m sebart sta pripravili sintezo in analizo predlogov za poglavje solanje ucencev s posebnimi potrebami in za poglavje odnos komuna sola sodelovali pa sta tudi pri pregledu celotne integralne verzije tako nastala prva integralna verzija zasnove koncepcija osnovne sole v republiki sloveniji obsega priblizno strani razposlana je bila vsem avtorjem in avtoricam ki so se nato in zbrali na organiziranem usklajevalnem posvetu v bohinju posledica tega usklajevalnega posvetovanja je zapis soglasja dileme in vecinska mnenja o zasnovi osnovnega solstva iz njega je razvidno da je v tej fazi ostalo kar nekaj dilem ki jih je bilo treba razresiti zato je bil in v poljcah organiziran posvet na katerega je bilo vabljenih priblizno stopetdeset strokovnjakov in strokovnjakinj v razpravi pa so med drugimi aktivno sodelovali dr m resman dr s flere m strojin dr j mursak dr l marjanovic umek dr m kramar dr d piciga dr b marentic pozarnik dr c razdevsek pucko mag a barle dr e bahovec dr d strajn dr m galesa m tome dr l horvat dr m adamic dr z kodelja in dr v troha posledica tega posveta je bil tekst soglasja dileme in vecinska mnenja o konceptu osnovnega solstva le ta se je najprej preverjal na posvetu v radovljici kjer je sodelovalo trideset strokovnjakov in strokovnjakinj s predsolskega osnovnosolskega in srednjesolskega podrocja kasneje pa na stevilnih posvetih in strokovnih srecanjih ravnateljev in ravateljic uciteljev in uciteljic strokovnjakov in strokovnjakinj po vseh pokrajinah v sloveniji ob tem velja omeniti se posvet ravnateljev in ravnateljic osnovnih sol v portorozu posvet slovenskega drustva pedagogov razprave na filozofski fakulteti pedagoski fakulteti itd v razpravah je sodelovalo priblizno pet tisoc predstavnikov in predstavnic siroke strokovne javnosti ob tem velja poudariti se to da je bila prva integralna verzija osnovnega besedila se pred posvetom v poljcah poslana v recenzijo petnajstim strokovnjakom in strokovnjakinjam navedimo zgolj nekatere dr d zagar mag a fosnaric dr j sagadin dr m kramar dr s flere j zalaznik dr d strajn dr f pedicek dr f strmcnik dr m psunder dr l horvat na teh podlagah je nastala zasnova osnovne sole v republiki sloveniji pri tem je treba poudariti da so resitve v njej v najvecji meri posledica kompromisov nastalih z usklajevanjem razlicnih stalisc strokovnjakov in strokovnjakinj na posvetih v bohinju in poljcah tam pa kjer do njih ni prislo ali pa o njih ni bilo govora ker so resitve segale ze na izvedbeno raven se je ministrstvo odlocalo za kompromise ki niso povsem izkljucevali nobene izmed sodelujocih strani posebej velja poudariti da je bila pri nastajanju zasnove osnovne v republiki sloveniji sole dosezena visoka stopnja soglasja pri nekaterih kljucnih segmentih spreminjanja osnovne sole podaljsanju osnovne sole ocenjevanju integraciji otrok s posebnimi potrebami izobrazevanju uciteljev prav tako je bilo dosezeno visoko soglasje o tem da je treba uvesti delno zunanjo diferenciacijo v zadnje obdobje osnovnega solanja in ohraniti osnovno solo v kateri ni radikalne zunanje diferenciacije integralno verzijo besedila zasnove osnovne sole v republiki sloveniji sta pripravili dr l marjanovic umek in mag m sebart pri redakciji koncne verzije pa so sodelovali se dr j mursak dr z kodelja dr e bahovec dr p zgaga mag t valencic pri poglavjih o nacelih in diferenciaciji dr f strmcnik pri poglavju o ocenjevanju poleg njega tudi dr c razdevsek pucko pri poglavju o diferenciaciji pa poleg dr f strmcnika se dr d piciga pri poglavju o integraciji otrok s posebnimi potrebami so pri redakciji koncne verzije sodelovali se dr m galesa dr v skalar in mag m pecek literatura anderson d s new patterns of teacher education and task oecd ceri pariz anderson l increasing teacher effectiveness unesco international institute for educational planning pariz antis s ur skolstvo u svijetu hrvatski pedagosko knjizevni zbor apple m w the politics of common sense schooling populism and the new right v the school field archer e g peck b t teacher education in europe the challenges ahead entry into teaching in european community countries jordanhill college assessment curriculum and assessment in scotland the scottish office education department assessment of pupil achievement motivation and school success porocilo sveta evrope becaj j kako se med seboj vidijo ucitelji solski svetovalni delavci in vodstveni delavci na osnovni soli v osnovna sola na slovenskem zbornik didakta radovljica bergant m teme iz pedagoske sociologije cz ljubljana bergant m nove teme pedagoske sociologije in sociologije reforme solanja zi filozofske fakultete ljubljana blenkin m kelly a v ur assessment in early childhood education paul chapman publishing ltd london board r counseling skills gowe publishing company ltd bourdoncle r l'universitarisation et la professionnalisation des formations d'enseignants e atee conference limerick bratec j integracija kot pravica in proces v pet glasilo zveze drustev za cerebralno paralizo slovenije bredekamp s ur developmentally appropriate practice national association for the education of young children campbell d assessing the impact of planned social change v evaluation in program planning celovita skrb za osebe s cerebralno paralizo v vseh zivljenjskih obdobjih v pet glasilo zveze drustev za cerebralno paralizo slovenije chall j c the stages of reading development mcgraw hill chappell a l towards a sociological critique of the normalisation principle v disability handicap and society curriculum for compulsory schools swedish ministry of education and science curriculum guidelines for compulsory education in norway curriculum reform assessment in question oecd documents centre for educational research and innovation dar y resh n classroom composition and pupil achievement a study of the effect of ability based classes gordon and breach science publishers new york doornekamp b g kesteren b j primary school teacher training in the european community v ejte dwyer c a new dimensions in teacher certification v annual report ets early childhood education explained department of child development and primary education university of london early childhood education the early years curriculum and the national curriculum chester bemrose shafron ltd education and initial training systems office for official publications of the european communities luksemburg education assessment and monitoring in new zealand ministry of education education policy in the netherlands ministry of education and science edukacija djece i omladine sa hendikepom principi i praksa v pregled problema mentalno retardiranih osoba elley w b how in the world do students read iea study of reading literacy the international association for the evaluation of educational achievement enseignement pré élemetaire eurydice europska deklaracija v pregled problema mentalno retardiranih osoba facts and figures about education and culture in israel ministry of education and culture fish j what is special education open university press philadelphia fulcher g a comparative approach to education policy and disability the falmer press philadelphia galesa m strokovne osnove za zakonsko nacrtovanje razvoja vzgoje in izobrazevanja ucencev s posebnimi vzgojno izobrazevalnimi potrebami ekspertiza ministrstvo za solstvo in sport ljubljana galton m blyth a ur handbook of primary education in europe david fulton publishers london gipps c ur developing assessment for the national curriculum the institute of education university of london gipps e what we know about effective primary teaching the tuffnell press london gradisar a national case study questionnaire porocilo v okviru raziskave reading literacy study gravers n j ur initial teacher education policies and progress kogan london gronlund n e how to make achievement test and assessments allyn in bacon london toronto hanko g special needs in ordinary classrooms blackwell education oxford hendikepirane osobe u europskoj zajednici v pregled problema mentalno retardiranih osoba holmes b ur international handbook of education systems europe and canada wiley and sons great britain horton t ur assessment debates open university london ibuka m v vrtcu bo morda ze prepozno prevod tangram ljubljana informe nacional de educacion education national report ministerio de educacion ciencia integracija alternativa in inovacije zbornik posvet alpe jadran ljubljana izard j assessing learning achievement educational studies and documents unesco izobrazevanje v sloveniji za stoletje zavod republike slovenije za solstvo ljubljana kagan s l zigler e f early schooling the national debate book crafters inc katz l mc clellan d the teachers role in the social development of young children eric clearin house on elementary and early childhood education urbana kelly a v the national curriculum a critical review paul champan publishing ltd london kelly a v the curriculum theory and practice paul champan publishing ltd london kolar n branje pred vstopom v solo v sodobna pedagogika kotar a pod skupno streho v prosvetni delavec kovacevic v in drugi osnove teorije defektologije fakultet za defektologiju sveucelista u zagrebu zagreb kozinc a slovenski jezik empiricna evalvacija slovenski jezik racionalna evalvacija v evalvacija programa zivljenja in dela osnovne sole zavod republike slovenije za solstvo ljubljana kramar m nacrtovanje in priprava izobrazevalno vzgojnega procesa v soli educa nova gorica kvalita a odpovednost program razvoje vzdelavaci soustary ceske republiky ministerstvo skolstvi mladeze a telovychovy ceske republiky l'istruzione in italia ministero della pubblica istruzione lacen m izobrazevanje in usposabljanje dusevno prizadetih otrok v hamburgu v nas zbornik glasilo zveze drustev za pomoc dusevno prizadetim slovenije lane d tidball m twigg s ur the quiet evolution the macmillan press ltd lapajne z psihometricne pripombe k pravdi o zunanjem vrednotenju znanja v sodobna pedagogika lapointe a e mead n a askew j m learning mathematics iaep learning to succeed a radical look at education today and a strategy for the future commission on education lessons from the past history of educational testing in the united states v us office of technology assessment testing in american schools asking the right question ota set washington lipuzic b izobrazevalni trendi v zahodni evropi educa nova gorica lundberg i linnakyla p teaching reading around the world iea the hague maier h w three theories of child development harper row publishers inc marentic pozarnik b izobrazevanje uciteljev v svetu mednarodna primerjalna studija s posebnim poudarkom na nizji stopnji osnovne sole strokovna ekspertiza ljubljana marjanovic umek l skladnost v razvoju kognitivnih funkcij pri predsolskih otrocih v anthropos marjanovic umek l nekateri psiholoski vidiki analize vzgojnih programov za predsolske otroke v posvetovanje psihologov slovenije ljubljana measure to combat failure at school a challenge for the construction of europe eurydice medves z mursak j poklicno izobrazevanje problemi in perspektive slovensko drustvo pedagogov ljubljana medves z mursak j ur sistemsko urejanje poklicnega izobrazevanja ministrstvo za solstvo in sport ljubljana melhuish c c moss p ur day care for young children international perspectives routledge london mirtic s opisno ocenjevanje na razredni stopnji osnovne sole zavod republike slovenije za solstvo in sport ljubljana moon b a guide to the national curriculum oxford university press munby s ur assessing and recording achievement blackwell education oxford musek j psihologija clovek in druzbeno okolje educy ljubljana naecy position statement school on school readiness v young children neiser b bildungspolitik in frankreich minerva münchen neumeister h les systemes de formation des enseignants dans les ctats membres diagrammes strasbourg genéve new challenges for teachers and their education report on the th session of the standing conference of european ministers of education strasbourg new teacher assessment built on a holistic view of teaching v ets developments novljan e razmisljanja o integraciji v svetu v sodobna pedagogika oresic h tuji jeziki v nizjih razredih osnovne sole v educa nova gorica organisation of school time in the member states of the european community eurydice osnovna skola na pragu xxi stoljeca zbornik institut za pedagogijska istrazivanja zagreb pavlovic z psiholoske pravice otroka didakta radovljica pecjak s gradisar m razvijanje bralnih sposobnosti zavod republike slovenije za solstvo in sport ljubljana piciga d osnovno in srednje izobrazevanje v razvitem svetu stanje in razvojne perspektive slovensko drustvo raziskovalcev solskega polja ljubljana piciga d ur k novi koncepciji osnovne sole v didakta izredna stevilka piciga d ur znanstvene in strokovne podlage za prenovo osnovne sole nepublicirana ekspertiza perspektive razvoja osnovne sole v republiki sloveniji sistem procesi resitve slovensko drustvo raziskovalcev solskega polja ljubljana plevnik t ucitelji splosnoizobrazevalnih predmetov v osnovnih in srednjih solah v solskem letu nacrtovani izobrazevalni in zakonski pristop diplomska naloga filozofska fakulteta oddelek za pedagogiko ljubljana plut pregelj l zunanje preverjanje znanja ucencev v osnovnih solah zdruzenih drzav amerike educa nova gorica plut pregelj l alternative v osnovnosolskem izobrazevanju v zda v sodobna pedagogika postlethwaite t n ross k n effective schools in reading the international association for the evaluation of education achievement pre school and primary education in the european union eurydice preverjanje in ocenjevanje znanja zbornik zavod republike slovenije za solstvo ljubljana primary education in europe evaluation of new curricula in european countries oecd primary education in the netherlands national institute for curriculum development slo primerjalna analiza kurikuluma od vstopa v solo do zakljucka prve stopnje obveznega solanja v nekaterih evropskih drzavah raziskovalno porocilo nosilec justin j pedagoski institut pri univerzi v ljubljani rapport national sur le developpment de l'éducation grand duche de luxembourg conference internationale de l'éducation geneve razdevsek pucko c analiticno opisovanje otrokovih dosezkov v prvih treh razredih osnovne sole v pedagoska obzorja vii razdevsek pucko c preverjanje znanja kot povezava med poucevanjem in ucenjem v sodobna pedagogika resman m partnerstvo med domom in solo v sodobna pedagogika reynolds a what is competent beginning teaching v a review of the literature review of educational research ribnikar kastelic n levec a vkljucevanje slusno prizadetih otrok in mladostnikov v polnocutno okolje zavod za usposabljanje slusno in govorno prizadetih ljubljana rogers c kutnick p the social psychology of the primary school routledge london new york schmidt m vzgoja in izobrazevanje otrok z motnjami v dusevnem razvoju v osnovni soli s prilagojenim programom in v redni osnovni soli v nas zbornik glasilo zveze drustev za pomoc dusevno prizadetim slovenije school based inservice education phaedon culemborg the netherlands skalar v ne kaze cakati na ugodno druzbeno klimo v pet glasilo zveze drustev za cerebralno paralizo slovenije slavin r e ability grouping and student achievement in elementary schools a best evidence synthesis v review of educational research str slavin r e achievement effects of ability grouping in secondary schools a best evidence synthesis v review of educational research str smith d l lovat t j curriculum action and reflection social science press sydney smith m l testiranje vplivi eksternega preverjanja znanja na ucitelje v vzgoja in izobrazevanje xxiii socijalna integracija osoba sa smetnjama u razvoju v defektologija sprinthall n sprinthall r educational psychology mcgraw hill publishing company new york statisticne informacije zavod republike slovenije za statistiko ljubljana strmcnik f fleksibilna ucna diferenciacija in individualizacija v sodobna pedagogika strmcnik f sodobna sola v luci ucne diferenciacije in individualizacije zveza organizacij za tehnicno kulturo slovenije ljubljana strmcnik f ocenjevanje pri fleksibilno diferenciranem pouku v sodobna pedagogika strmcnik f ucna diferenciacija in individualizacija v nasi osnovni soli zavod republike slovenije za solstvo in sport ljubljana structures and initial training systems in the member states of the ec eurydice and cedefop structures of the education and initial training systems in the member states of the european community eurydice and cedefop superfine w the role of primary e f l in the netherlands within the european context doktorska naloga university of southampton sutherland p cognitive development today p c p london svetina j slovenska sola za novo tisocletje didakta radovljica les syst mes éducatifs en europe la documentation française tempus uciti se drugi tuji jezik zbornik univerza v ljubljani pedagoska fakulteta ljubljana the development of education national report from sweden the development of education norway national report the hungarian national basic curriculum basic principles minister of culture and education republic of hungary the national curriculum of new zealand ministry of education the structure and balance of the curriculum the scottish office education department the swedish way towards a learning society report to oecd ministry of education and science thomas r m comparing theories of child development wadsworth inc tolicic i pos preizkus pripravljenosti otrok za vstop v solo prirocnik zavod sr slovenije za produktivnost dela ljubljana tuji jeziki v obveznem izobrazevanju raziskovalno porocilo zavod republike slovenije za solstvo in sport ljubljana ucitelj vzgojitelj druzbena in strokovna perspektiva zbornik bled ucna diferenciacija v osnovni soli zbornik slovensko drustvo pedagogov poljce maribor une formation pour tous la documentation française pariz usposabljanje slusno prizadetih na slovenskem zbornik ljubljana van bruggen j the curriculum for junior secondary education and its basis in educational research a critical review from dutch experience with a european outlook v desc rechs european educational research workshop on nresearch into secondary school curriculaÓ valleta malta october council of europe council for cultural co operation vzgojni program za vzgojo in varstvo predsolskih otrok zavod srs za solstvo in sport ljubljana walford g october str last among equals the guardian education the guardian winkley d primary teacher training in europe v galton m blyth a ur handbook of primary education in europe council of europe david fulton publ london world education report unesco world education report unesco zagar f ur usposabljanje razrednih uciteljev pri nas zbornik univerza edvarda kardelja v ljubljani pedagoska akademija ljubljana zalik l nivojski pouk v klasicni ucilnici zavod republike slovenije za solstvo ljubljana zapisana je le literatura ki so jo strokovnjaki in strokovnjakinje navajali v svojih tekstih na osnovi katerih je bila pripravljena zasnova osnovne sole v republiki sloveniji