logo leto iv januar mesecni informativni bilten issn izdaja in zalaga zavod republike slovenije za solstvo poljanska ljubljana telefon fax predstavnik ivan lorencic uredil vili rogan lektoriral bozidar vracko oblikovanje in tehnicno urejanje marjan ivanus tisk martin ribic ljubljana vsebina in memoriam adi sovinc strokovna srecanja srecanje uciteljev naravoslovja srecanje asistentov za tuje jezike seminarji simpoziji kongresi simpozij zgodovinarjev v bruslju bilateralni seminar avstrija slovenija seminar sveta evrope solska prenova ucni nacrti za tehnicno podrocje mednarodno sodelovanje sole iscejo partnerje za comenius comenius comenius razpis za stipendijo na internetu novice na kratko knjizna pridobitev visok obisk na ses maribor iz zavodove knjiznice selektivna bibliografija novosti zahvala ob zakljucku poklicne kariere konference sejmi prireditve koticek izven zavoda skala in memoriam adi sovinc premalo je bilo casa za kaj vec kot za skupno delo a tudi tako smo vedeli kaksnega sodelavca in cloveka imamo v adiju poznali smo njegovo delovno zagnanost in pripravljenost pomagati presenecal nas je z vztrajnostjo pri iskanju resitev tudi ko to ni neposredno zadevalo njegovih delovnih nalog njegovo resevanje problemov je poleg samega intelektualnega uvida imelo tudi mocno izkustveno ozadje povezano z njegovo zivljenjsko in strokovno potjo iz katere je crpal moc in prijeme za koncne resitve ze kot ucitelj v srednji soli domzale in ss rudolfa maistra v kamniku je clovesko toplino povezoval s strokovno in pedagosko sirino kar ga je pripeljalo najprej do sodelovanja z zavodom republike slovenije za solstvo kasneje tudi do dela v tej ustanovi v tem obdobju je uspesno razvijal ekonomski program in sodeloval pri ucnih nacrtih za srednje sole pripravljal organizacijsko in vsebinsko stevilne seminarje za ucitelje ekonomskih predmetov in imel na njih vrsto strokovnih prispevkov s podrocja poucevanja zadnji dve leti je kot strokovni tajnik medpredmetne komisije za ekonomske gimnazije sooblikoval in razvijal ekonomsko gimnazijo in sodeloval pri pripravi ucnih nacrtov za strokovne predmete ekonomija podjetnistvo in poslovna informatika pri teh pomembnih nalogah so njegove strokovne in osebnostne kvalitete prisle se bolj do izraza z njimi je bogatil tiste iz katerih vrst je prisel in nas ob njem smo se lahko ucili sistematicnosti in dosledne vztrajnosti pri resevanju delovnih nalog presenecal nas je s svojo umirjeno premisljenostjo in znanjem nenazadnje tudi z ustvarjalno mocjo ki jo je s svojim prispevkom na likovni razstavi delavcev zavoda rs za solstvo za trenutek razkril tujim ocem prvi vpogled v te prostore njegove osebnosti je bil zal tudi zadnji saj se je z njim poslovil od nas njegova ustvarjalna narava mu ni dovoljevala pocitka tudi takrat ne ko bi si ga moral vzeti vsi ki smo ga poznali za odtenek bolje kot drugi vemo da je odsel od nas kolega in dober prijatelj strokovnjak poznavalec in iskalec boljsega na razlicnih podrocjih clovekovega delovanja sodelavci srecanje uciteljev naravoslovja seminar nove metode in tehnike poucevanja naravoslovnih predmetov biologije kemije in fizike je potekal v portorozu konec leta srecanje uciteljev naravoslovnih predmetov iz osnovnih in srednjih sol so pripravile predmetne skupine za biologijo kemijo in fiziko na zavodu rs za solstvo delo na seminarju je potekalo v obliki plenarnih predavanj simpozijev pedagoskih delavnic in postrskih predstavitev srecanja se je udelezilo uciteljev biologije kemije in fizike iz slovenije ter slusatelji iz anglije avstrije in grcije na seminarju je sodelovalo predavateljev iz slovenije in tujine uspesnost izobrazevalnih reform je odvisna od vec ciniteljev nikoli pa nobena reforma ne more uspeti brez sodelovanja uciteljev je v uvodnem plenarnem predavanju poudaril ivan lorencic direktor zavoda rs za solstvo zunanji svet vse bolj prodira v solske ucilnice predvsem z novimi komunikacijskimi in informacijskimi viri te okoliscine morajo upostevati ucitelji da jih bodo mladi sprejeli in razumeli ce hocejo pri njih vzbuditi veselje do naravoslovja tisocletje ki prihaja bo ponudilo skorajda neomejene moznosti za izmenjavo in shranjevanje informacij toda vsi ucenci in ucitelji se morajo zavedati da informacija se ni znanje kajti ucenje zlasti naravoslovnih predmetov zahteva napor doslednost pozornost in voljo o novih metodah in tehnikah poucevanja v luci kurikularne prenove je spregovoril ivan svetlik predsednik nacionalnega kurikularnega sveta v kurikularni prenovi je s ciljnim nacrtovanjem doloceno kaj naj bi v procesu izobrazevanja dosegli pri posameznih predmetih oziroma programih iskanje odgovora na vprasanje kako pa je bolj prepusceno solam oziroma uciteljem izbira ustreznih metod in tehnik je povezana z doseganjem vecjega stevila ciljev prenove ucitelji morajo uvajati raznolike metode dela in pri pouku povecati aktivno vlogo ucenca doseci morajo vecjo stopnjo povezanosti med posameznimi predmeti cas v soli naj bo bolje izkoriscen zato delo za solo ne bo zahtevalo toliko prostega casa s tem bi preprecili preobremenjenost in utrujenost ucencev povecati se mora izobrazevalna in povezovalna vloga uciteljev v ucnem procesu kajti mladi pridobivajo obilo informacij ki jih je nekoc prinasala sola iz drugih medijev z omejevanjem frontalnega pouka in z uvajanjem vecje individualizacije moramo v izobrazevanje vnasati tudi vrednostne emotivne socialne in estetske razseznosti naravoslovne znanosti in tehnologije so bistven pogoj za razvoj znanja v celotni druzbi in zato tudi velik izziv za izobrazevanje je v plenarnem predavanju poudarila aleksandra kornhauser z naravoslovnotehniske fakultete v ljubljani naravoslovne vede so od nekdaj terjale natancnost sistematicno delo in umsko koncentracijo izjemen razvoj v zadnjih dveh desetletjih je to zahtevnost se stopnjeval saj v povprecju izumijo novo spojino vsake minute in vsako minuto patentirajo stiri nove postopke ali proizvode svetovni informacijski sistemi pa nudijo podatke o deset tisocih novih znanstvenih in tehnoloskih objavah na dan k temu strasljivemu obsegu ki sta mu izpostavljena ucenec in ucitelj moramo dodati se vse vecjo zapletenost sistemov in abstraktnih pojmov o vsezivljenskem izobrazevanju kot o globalnem cilju svetovnega izobrazevanja je spregovoril jeff thompson z univerze v bathu anglija vprasal se je kaksno naj bo poucevanje naravoslovja v prihodnosti v smislu pridobivanja sirsega znanja skozi vse zivljenje kaksno naj bo ucenje in poucevanja naravoslovja za trajnostno prihodnost se je vprasala barica marentic pozarnik s filozofske fakultete v ljubljani radikalno bo treba spremeniti cilje razvoja ali je materialni napredek edini cilj za vsako ceno nacin misljenja in ravnanja ter zivljenjski slog osrednji cilj izobrazevanja za trajnostno prihodnost je usposobiti ucence da prepoznavajo vidike netrajnostnega razvoja v svojem okolju da kriticno razmisljajo o njihovih povzrociteljih in hkrati oblikujejo svojo vizijo razvoja in zivljenja izobrazevanje v preteklosti tudi po mnenju strokovnjakov unesca je v veliki meri utrjevalo nesonaravno kulturo ki je zaostrovala okoljske probleme namesto da bi jih resevala tradicionalno izobrazevanje je se vedno pod mocnim vplivom zastarelih pojmovanj o ucenju poucevanju ter vlogi znanosti v solah in na univerzi primer takega pojmovanja je mocno uveljavljena miselnost da trajnostni ekonomski okoljski in podobni vidiki niso del prave znanosti in zato tudi ne spadajo v resen pouk rastlinske in zivalske vrste niso volilno telo da bi vznemirjale politike to zanimivo misel je izrekel peter skoberne z uprave rs za varstvo narave zato se v potrosnisko usmerjeni druzbi jezik narave vedno bolj nadomesca z jezikom prava ekonomije itd brez uspesnega izobrazevanja ki bo upostevalo zakonitosti sonaravnega razvoja ne moremo pricakovati ucinkovitega varstva narave sreco zakrajsek z gimnazije bezigrad v ljubljani je predstavil gospodarjenje z odpadki kot tisto vsebino v solskih programih ki nudi vse moznosti za sodobno poucevanje v letu bo ministrstvo rs za okolje in prostor pripravilo poseben program gospodarjenja z odpadki kar bo dodatna vzpodbuda za sole da cim bolj vkljucijo te vsebine v svoje programe procesno izobrazevanje je margareta vrtacnik z naravoslovnotehniske fakultete v ljubljani opredelila kot novo izobrazevalno obliko na kateri temelji ideja o vsezivljenskem izobrazevanju procesno izobrazevanje omogoca celovito osebnostno rast ter pogojuje moznost solanja na visjih ravneh ali pa uspesno vkljucevanje v delovni proces sasa glazar s pedagoske fakultete v ljubljani je spregovoril o uresnicevanju ciljev ucnih nacrtov v solah osnovni cilji ucnih nacrtov za naravoslovje vkljucujejo spoznavanje pojmov usvajanje postopkov in oblikovanje stalisc zlasti pomembno je oblikovanje stalisc ki vkljucujejo racionalno in custveno komponento brez custvene komponente lahko ucenci veliko vedo pa nic ne ukrenejo brez racionalne komponente pa pogosto prenaglo ukrepajo vse prepogosto se nasi ucenci in dijaki sprasujejo cemu moram tole znati kaj mi bo koristilo v zivljenju tega ne bom nikoli potreboval to so le nekatera izmed vprasanj ki jih je v svojem prispevku nanizala tatjana vrckovnik z biotehniske fakultete v ljubljani da pridobljeno znanje prepogosto ostaja odmaknjeno od zivljenja in s tem za ucence in dijake neuporabno je najbolj pokazala izkusnja z maturo vprasanja kot so na primer zakaj vzhaja kruh so za dijake veliko tezja kot kot tista ki zahtevajo le reprodukcijo temeljnega znanja vecina ucencev ne najde sama poti do aplikacije znanja zato je treba ze ob vstopu v solo zaceti razvijati to plat otrokovih sposobnosti ucenje z izkusnjo je temeljno izhodisce ucnega nacrta za bioloske vsebine v novi devetletni osnovni soli privlacnost rastlin in zivali mocno vpliva na motivacijo ucencev za pridobivanje znanja to so rezultati raziskave ki jo je predstavila jelka strgar z biotehniske fakultete zivi objekti pritegnejo zlasti mlajse ucence kar bi morali upostevati pri naravoslovnem izobrazevanju posredovati bi jim morali tista spoznanja ki so povezana z zivim svetom z odrascanjem zanimanje za zivi svet nekoliko upade zato lahko znanje ucencev nadgrajujemo z bolj abstraktnimi pojmi problem sodobne sole in sodobnega nacina zivljenja je vedno vecja odtujenost od narave sta mnenja rudi ocepek in dusan vrscaj z biotehniske fakultete v ljubljani temeljna uciteljeva naloga bi morala biti vnasanje pozitivnega vzgleda in vodenje ucencev pri neposrednem dozivljanju narave veliko uciteljev tej nalogi ni kos saj je tudi njihovo pedagosko usposabljanje naravi odtujeno celostno holisticno poucevanje naravoslovja ni nujno povezano s popolno prenovo kurikuluma pomembnejsi je uciteljev in ucencev pristop ter njuno iskanje celovitosti je mnenja tony shallcross iz moray house institute of education iz edinburgha svet zunaj ucilnice je celovit in ni razdeljen na predmete in oddelke ce je nas namen da ucencem damo znanja in sposobnosti za boljse zivljenje jim mora naravoslovje v solah pomagati pri povezovanju le teh ne moremo pricakovati da bodo ucenci samo vzpostavili povezave ce jih ucitelji ne bomo posebej poudarili kemija smo mi in celotno vesolje je eden izmed sloganov projekta kemija za zivljenje ki ga je predstavil franco calascibetta z univerze v rimu v projektu je sodelovalo vec sto italijanskih uciteljev ki so iskali izvirne pristope v poucevanju naravoslovja zgoscenka kemija v akvariju kupili jo bodo lahko tudi slovenski ucitelji prikazuje povezavo med naravoslovnimi predmeti brez umetnih delitev ki so postavljene v izobrazevalnih programih o naravoslovju in materinscini v soli je predaval janez ferbar s pedagoske fakultete v ljubljani naravoslovja se ucimo neposredno z izkusnjo in preko znamenj ki poenostavijo resnicnost in zgostijo informacije med najpomembnejsa znamenja sodi vsekakor jezik kar ilustrira tudi slovenski pregovor skusnja je luc in jezik je kljuc naravoslovje je pomemben del angleskega kurikuluma in sole investirajo precej denarja in casa v laboratorijsko delo angleskim uciteljem je na voljo veliko stevilo prakticnih vaj prav to pa po mnenju johna holmana ravnatelja watford grammar school zahteva cas za ponovni razmislek o ciljih in namenih eksperimentalnega dela veliko laboratorijskih vaj bi lahko izvedli v naravnem okolju naravoslovni dnevi in vkljucevali nove metode poucevanja od problemskega pristopa do igranja vlog analiziranja podatkov itd premalo je izkoriscena moznost uporabe racunalnika in medmrezja pri eksperimentiranju ali smo ucence sploh vprasali kateri eksperimenti se jim zdijo zanimivi in kako smo poudarili cutne zaznave barvo zvok in vonj o posrednem vplivu kemije na eksplozijo svetovnega prebivalstva je spregovoril jadran macek s fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v ljubljani kataliza je pospesevanje hitrosti kemijske reakcije s pomocjo katalizatorjev ¸postavitev katalitskega postopka za pridobivanje amoniaka je pospesilo pridobivanje umetnih gnojil brez katerih si ne moremo predstavljati modernega kmetijstva prav ta tehnoloski dosezek pa krivijo za populacijsko eksplozijo ki je brez povecane predelave hrane ne bi moglo biti svetovalci zavoda rs za solstvo in ucitelji praktiki so na srecanju izvedli pedagoskih delavnic in postrskih predstavitev povzetki teh zanimivih predstavitev so izsli v zborniku seminarja nove metode in tehnike poucevanja naravoslovnih predmetov naslednje srecanje uciteljev naravoslovnih predmetov bo potekalo od do novembra letos prav tako v portorozu dolocena je tudi tema srecanja poucevanje naravoslovja na zacetku novega tisocletja majda naji oe maribor srecanje asistentov za tuje jezike ministrstvo za solstvo in sport je decembra povabilo tuje asistente ki so v letosnjem solskem letu vkljuceni v pouk tujih jezikov na solah po vsej sloveniji na delovno in hkrati druzabno predpraznicno srecanje v ljubljano vabljeni so bili predstavniki institucij ki z njimi sodelujejo npr zavod za odprto druzbo zavod za solstvo british council francosko predstavnistvo in zalozbe tako da je bila dvorana univerzitetne knjiznice skoraj pretesna v uvodnem pozdravu je predstavnica mss zdravka godunc predstavila projekt ki poteka ze peto leto in v katerega je vkljucenih ze lepo stevilo sol zanimanja pa je vse vec tako letos poucuje pri nas asistentov iz angleskega govornega podrocja iz ameriskega prav toliko iz francoskega in iz nemskega pa dva kanadcana in ena italijanka asistenti so se z veliko vnemo lotili dela najprej v skupinah kasneje pa so skupno spregovorili o razlicnih izkusnjah pri delu z nasimi dijaki oz osnovnosolci nadalje so predstavili uspesne ucne ure kar je bila prava zakladnica dobrih zamisli tudi za druge nekateri kar niso mogli nehati pripovedovati kot da so komaj cakali na priloznost da bi lahko spregovorili o svojem delu izkusnjah pa tudi o svojem pocutju pri nas tezave ki so jih omenjali so bile praviloma administrativne narave kot npr zamudno urejanje dokumentacije relativno visoki stroski bivanja vsi pa so se pohvalno izrazili o slovenski gostoljubnosti in nesebicni pomoci svojih mentorjev na solah s pomocjo katerih se vkljucujejo v stevilne sportne kulturne in druge dejavnosti pomagajo pa jim tudi premagovati tezave neznanja slovenskega jezika v druzabnem delu srecanja so se vzpostavili mnogi medsebojni stiki kar je dokaz da se marsikdo v tuji drzavi pocuti nekoliko osamljenega in mu veliko pomeni stik s kolegom ki je v enakem polozaju mss se je na asistente obrnilo se z vprasalnikom v njihovem maternem jeziku v katerem naj bi ovrednotili septemberski uvajalni seminar izrazili morebitne tezave pri motiviranju ucencev komentirali disciplino v razredu opremljenost sol itn vprasanja so se brez zadrzkov dotaknila tudi njihovih tukajsnjih bivalnih razmer s tem srecanjem je mss dobilo tehtne informacije od asistentov mentorji in ucenci pa bodo svojo besedo rekli ob koncu solskega leta tako bo podoba o delu posameznega asistenta bolj celovita bolje se bo dalo spremljati in usmerjati njegovo delo to srecanje je gotovo dragocena izkusnja za pripravo novih asistentov na poucevanje tujih jezikov na nasih solah cilj je vendarle cim ucinkovitejse pridobivanje novega jezikovnega znanja nada holc oe maribor simpozij zgodovinarjev v bruslju med in decembrom je v bruslju v belgiji francosko govoreca skupnost pripravila odmeven seminar z mednarodno udelezbo in z naslovom strpen pristop pri poucevanju zgodovine stol simpozija se je udelezilo cez osemdeset udelezencev med njimi precej uglednih univerzitetnih profesorjev predstavnikov arhivov muzejev ministrstev in pedagoskih institutov velik poudarek na simpoziju je bil namenjen novim metodam pri poucevanju zgodovine stol kot so nam predstavili ugledni mednarodni strokovnjaki se usmerja poucevanje zgodovine v osnovnih in srednjih solah vse bolj v aktivno vkljucevanje dokumentarnega gradiva filmi obiska muzejev in uporabe ustnih virov pri pouku glede vkljucevanja dokumentarnih filmov smo si lahko ogledali zanimive kratke filme ki v sebi prinasajo sporocila o negativnih in tragicnih posledicah vojne za clovestvo in ki skusajo vzbuditi pri ucencih obcutek odgovornosti za usodo evropskih narodov znano je namrec da so prav propagandni filmi pred drugo svetovno vojno pri mladini poslabsevali odnose med narodi saj so bili prezeti z negativnimi custvi do drugih narodov zelo zanimivi so bili tudi prispevki ki govorijo o uporabi ustnih virov pri pouku zgodovine ucenci naj bi cimvec sprasevali svoje stare starse o nacinu zivljenja pred desetletji in tako dobili bolj celovito podobo zgodovinskega dogajanja ta nacin je bil se posebej zanimiv za nekdanje dezele realnega socializma kjer je bila zgodovinska resnica dolga desetletja pod kontrolo partijskih in drzavnih organov politicnih vprasanj naj bi se na tem mestu izogibali bolj naj bi se usmerjali v zivljenje in tegobe povprecnega drzavljana zelo aktualno je bilo tudi vprasanje vloge muzejev pri pouku zgodovine udelezenci simpozija smo bili mnenja da so muzeji ki poleg velike mnozice razstavljenih eksponatov ne ponujajo nic drugega za nas cas ze zastareli predstavil sem primer odlicnega sodelovanja med muzejem novejse zgodovine v ljubljani in slovenskimi solami omenjeni muzej se je namrec z razstavo slovenci v stol imenitno predstavil in tudi kandidiral za evropski muzej leta razstava po kateri odlicno vodi kustodinja pedagoginja irena kodric mi je namrec rabila za podlago referata na simpoziju dejstvo je da dobi ucenec pri ogledu te razstave ki je opremljena s svetlobnimi in zvocnimi efekti resnicno obcutek potovanja po casu zal pa smo ugotovili da je taksnega sodelovanja tudi v evropskem okviru relativno malo nekaj tovrstnih muzejev najdemo se v spaniji in nemciji tako da je moj referat zbudil precej pozornosti in odobravanja se enkrat se je namrec pokazalo da slovenci v mnogocem ne zaostajamo za evropo pac pa smo celo med najbolj opaznimi mednarodno sodelovanje ki ga podpira svet evrope je za nas slovence zelo pomembno saj postajamo opazen in prepoznaven clan druzine evropskih narodov vojko kunaver oe ljubljana bilateralni seminar avstrija slovenija v dneh od do novembra smo v bilcovsu ludmansdorf na avstrijskem koroskem preziveli tri prijetne in koristne dni na bilateralnem seminarju ki ga je zavod rs za solstvo organiziral v sodelovanju s pedagoskim institutom iz celovca udelezili so se ga profesorji nemskega jezika iz slovenije in dvojezicni ucitelji s koroske program je bil izrazito prakticno zasnovan s pomocjo stevilnih jezikovnih vaj so se udelezenci na lastni kozi srecali s tezavami komunikacije ter pisnega in slusnega razumevanja ki pestijo ucence v razredu pri tem sta jih strokovno vodila odlicna predavatelja dr robert saxer univerza v celovcu in dr renate faistauer univerza na dunaju slednja je udelezence uvedla tudi v svet kreativnega pisanja mnogo idej za spodbudne in poucne igre pri pouku tujega jezika na zacetni stopnji je nazorno in ucinkovito predstavila energicna predavateljica susanne m meusel ki se je pri tem oprla tudi na dognanja montessori pedagogike za prijetno pocutje udelezencev je poskrbela gostoljubna druzina miklavz ki nas je sprejela pod streho svojega gostisca sneg in megla nista pokvarila razpolozenja duso in utrip bilcovsa smo obcutili kar pri miklavzevih obiskala nas je gospa zupanja zvecer se nam je pridruzil ravnatelj mag stefan schellander in nam predstavil dejavnost visje sole za gospodarske poklice v sentjakobu st jakob mladinska gledaliska skupina spd bilka pa nas je razvedrila s simpaticno in jezikovno ter odrsko izredno dobro pripravljeno predstavo cirkus z divjega zahoda katarina fürst sedez zrss seminar sveta evrope od do novembra je italijansko mesto grado gradez gostilo seminar sveta evrope pod okriljem ministrstva za izobrazevanje republike italije in splosne direkcije za kulturne izmenjave iz trsta naslov seminarja je bil evropa in sredozemlje korenine skupnega kulturnega bogastva in perspektive boljsega medsebojnega razumevanja nadvse posrecen izbor mesta za seminar ob jadranski sredozemski obali v ambientu stoletne dediscine ogleja in sodobnem turisticnem utripu je v gradesko laguno privabil mednarodno druscino okrog udelezencev povecini uciteljev humanisticnih ved iz skoraj vseh dezel evrope ter nekaj iz bliznjega vzhoda iz slovenije smo s posredovanjem sluzbe za mednarodne odnose pri zrss prispele stiri udelezenke uciteljice na srednji in osnovni soli ob temi seminarja smo udelezenci glede na predmetno podrocje oz lasten interes izoblikovali sest delovnih skupin naloga je bila izdelati konkretne didakticne modele uporabne pri vsakodnevnem delu z ucenci s koncnim ciljem ozavestiti mlade o zgodovinski povezanosti vseh narodov in kultur delavnice so obravnavale naslednje teme jezik in kultura skupina je pripravila dramatizacijo mita o evropi pri jezikovnem pouku ekonomski razvoj in delo pripravili so predlog interdisciplinarnega tedna ki bi vkljuceval razlicne predmete in pritegnil tudi sirso druzbeno skupnost k resevanju konkretnega problema npr kam z odpadki vzroki srecanj in razhajanj v skupini so izdelali navodila za izpeljavo srecanj oz izmenjavo profesorjev in ucencev migracijski tokovi vceraj in danes ustvarjalci delavnice so si delo zamislili kot projekt ki bi vkljuceval vec predmetov jeziki zgodovina geografija pravo ekonomija druzbena drzavljanska vzgoja umetnost s ciljem celostno spoznavati problematiko migracij v evropi in svetu religije na primeru nemskega mesta kiel so sodelujoci izdelali didakticna navodila kako lahko ucenci ob obisku dveh ali vec sakralnih prostorov v domacem kraju spoznajo sobivanje razlicnih religij kraji sozitja kjer sobiva vec kultur skupina v tej delavnici je izdelala osnutek nacrta interdisciplinarne ekskurzije v kraj kjer lahko zaznamo in opazujemo vpliv vec kultur nacrt so oblikovali iz treh delov priprava izvedba in ovrednotenje ekskurzije v dneh skupnega dela in osebnih kontaktov smo izmenjali stevilne informacije osebna mnenja in izkusnje primerjali in spoznavali smo medkulturno bogastvo sredozemskega bazena odkrivali smo podobnosti in razlike pretakale so se besede kot najmocnejse vezi in prenasalke misli ter ob vecerih glasba kot univerzalni jezik spoznavati pomeni z radovednostjo interesom in toleranco odkrivati delce mo zaika vsakega posebej da bi nato lahko iz rahle ddaljenosti in perspektive s pogle dom zaobjeli celoten razgrnjen mozaik zacutili sobivanje in prepoznali svoje kamen cke v njem majda bergoc stegelj ucni nacrti za tehnicno podrocje podrocje tehnicne vzgoje je se zmeraj odprto podrocje ucnega nacrta za obvezni predmet tehnika in tehnologija se ni predvideno je imenovanje komisije za izdelavo ucnega nacrta na zadnji seji nks drugace je z ucnimi nacrti za izbirne predmete ze prejsnja predmetna kurikularna komisija za tehnicno vzgojo je pripravila zasnove ucnih nacrtov za vec izbirnih predmetov da ne bi ob poskusnem uvajanju ostali brez moznosti razpisa izbirnih predmetov je bila pred koncem leta speljana akcija za izdelavo ucnih nacrtov imenovane so bile komisije ki so dokoncale priceto delo in v kratkem casu pripravile osnutke ucnih nacrtov te je pregledala in sprejela podrocna kurikularna komisija za osnovno solo v kratkem bodo osnutki poslani na osnovnih sol po sloveniji kjer jih bodo ucitelji pregledali in napisali pripombe komisije bodo na temelju teh pripomb pripravile predloge un za sprejem na strokovnem svetu pripravljeni so ucni nacrti naslednjih izbirnih predmetov elektronika obdelava gradiv les umetne mase kovine risanje v geometriji in tehniki elektrotehnika in robotika vsi izbirni predmeti so enoletni razen obdelave gradiv ki bo trajal tri leta vsako gradivo po eno leto pripravljene so tudi vsebine za tehniske dneve ki morajo biti se uradno potrjene takoj za tem bodo posredovane javnosti franko florjancic oe maribor sole iscejo partnerje za comenius osnovna sola iz luxemburga ucenci od do let zeli navezati stike s podobno solo v sloveniji za projekt comenius najraje kje blizu drzavne meje kjer je poudarjena vecjezicnost in veckulturnost rok za sodelovanje pri tem projektu je naslov mariette kerger smtp faber men lu spanska sola vicente canana blanch v londonu isce partnerje za comenius pri projektu drzavljani evrope drzavljani sveta projekt je namenjen ucencem osnovnih sol in bo potekal v angleskem in spanskem jeziku projekt bo trajal tri leta prvo leto bo potekala faza z naslovom medsebojno spoznavanje in ustvarjanje novih prijateljstev vsaka drzava bo poslala ostalim gradiva za lastno predstavitev geografsko klimatsko kulturno denarno itd zato da lahko vsi ucenci bolje spoznajo druge evropske drzave drugo leto bo faza z naslovom vsi smo ena druzina kjer bo vsaka drzava poslala ostalim gradiva o svojih sosedah ta del bo namenjen tudi tekmovanju na temo evropa v soli tretje leto bo potekala faza z naslovom drzavljani evrope drzavljani sveta v sodelovanju z nevladnimi agencijami bodo sole zacele navezovati stike s solami v nerazvitem svetu spoznavale njihovo zivljene in sodelovale pri skupnih aktivnostih zbiranje in posiljanje gradiva tem solam cilj tega projekta je da se ucenci zavedo da ne gre le za prednosti ampak tudi dolznosti ki jih morajo imeti do vrstnikov v ostalem svetu celoten projekt bo razdeljen na vec stopenj koordinacija programa delo z ucenci evalvacija in diseminacija rezultatov projekta naslov portobello road london w sz tel fax kontaktna oseba marisa hotelano westfield road london w jj tel e mail compuserve com osnovna sola iz camerina v italiji isce partnerja za sodelovanje v programu socrates dodatna pojasnila francesca magni erasmus office university of camerino via del bastione camerino italia tel fax e mail fmagni camserv unicam it srednja sola ies baltasar porcel iz malorce andratx spanija isce partnerje za projekt kjer so ze vkljucene sole iz francije in finske sodelovanje poteka iz podrocja okoljske vzgoje dodatna pojasnila ies baltasar porcel cami de son xina s n andratix mallorca tel fax sola iz estonije isce partnerje za sodelovanje pri projektu na temo stare in nove drzave v evropski uniji dodatna pojasnila andrei rozinov kreenholmi kool ee narva eesti estland tel e mail kool estpak ee comenius vsi ki jih zanimajo sistemi izobrazevanja uciteljev se lahko obrnejo na center strokovnjakov v spaniji soria podrocje njihovega delovanja obsega uporaba novih komunikacijskih tehnik zlasti na podrocju izobrazevanja izobrazevanje uciteljev v ruralnih predelih z nizko gostoto prebivalstva znanstveni in didakticni razvoj razlicnih znanj in podrocij kako uporabiti teorijo v praksi izboljsava jezikovnih sposobnosti uciteljev tujih jezikov e mail agrci sauce pntic mec es ali cesteras fresno pntic mec es comenius od do bo v pragi izobrazevalni seminar na temo transnacionalni izobrazevalni projekti z uporabo projektne metode in ict pri izobrazevanju uciteljev razpis za stipendijo institute of education university of london ponuja enoletno stipendijo v visini angleskih funtov za studijsko leto in sicer za studij primerjalnega izobrazevanja dodatna pojasnila sluzba za mednarodno sodelovanje zrss na internetu ostali seminarji so objavljeni na socrates spletnih straneh course catalogue http europe eu int en comm dg socrates comenius site act htm l bojana budic sedez zrss knjizna pridobitev izsla je knjiga razvoj plesa in baleta avtorja ika otrina priznanega slovenskega baletnega pedagoga in koreografa strokovni svet rs za splosno izobrazevanje jo je potrdil kot ucbenik za pouk zgodovine plesa v plesni smeri programa umetniske gimnazije vendar pa bo pricujoca knjiga zanimiva tudi za mnoge druge ne samo za tiste ki se s plesom ukvarjajo poklicno pac pa za vse ki se za ples in balet zanimajo in bi radi o njem zvedeli kaj vec zakaj ga npr imenujejo mati vseh umetnosti kako se je razvijal na drugih celinah in v cem se razlikujejo posamezni stili avtor se je omejil na opise poglavitnih prelomnih obdobij v razvoju plesa in posebej baleta ki omogocajo razumevanje druzbene vloge plesa njegovega nastanka in razvoja ter povezanosti z drugimi umetnostnimi zvrstmi v dopadljivem jeziku je razlozeno kako se je ples razvijal kako je bil in je se del clovekovega zivljenja ter kdo so bili umetniki ki so najvec prispevali k njegovemu razvoju tekstu so dodane ilustracije in stevilne barvne fotografije kar daje knjigi posebno vrednost alenka vitman sedez zrss visok obisk na ses maribor ze drugo leto zapored so dijaki srednje ekonomske sole iz maribora v zacetku decembra prisluhnili predavanju catherine king to leto je govorila o britanskih porokah in med predavanjem aktivno vkljucila v igro navzoce ucence posreceno direktor britanskega sveta za slovenijo francis king je ucencem svojstveno predstavil london saj so ucenci ob poslusanju izvirnega govorca imeli priloznost obcudovati igralske pevske in recitatorske sposobnosti predavatelja to je predavanje par excellence izredno zanimivo pestro zivo izprepleteno s salami in humorjem in ceprav je govoril zelo hitro so mu ucenci sledili in ga razumeli nacin predavanja je se bolj pritegnil ucence zelja navzocih po predavanjih je bila da bi na solo veckrat povabili kaksnega angleskega gosta saj s tem lahko preverijo svoje znanje anglescine in si pridobijo se dodatno znanje katerega pri rednih urah ne morejo dobiti skratka vec se naucijo predavanja so se udelezili ucenci maturitetnih razredov in letnikov pa je naso solo obiskala ameriska veleposlanica v sloveniji gospa nancy ely raphel ob njenem letosnjem prevzemu ambasadorskega polozaja v ljubljani smo ji za dobrodoslico poslali pesnisko zbirko my green days napisano v angleskem jeziku zbirka je nastala kot rezultat projekta v preteklem solskem letu v katerem so sodelovali skoraj vsi ucenci in profesorji angleskega jezika objavili smo po nasi presoji najboljsih pesmi veleposlanica se je prisla osebno zahvaliti za darilo in dobrodoslico v sloveniji zazeleli smo ji we wish you warm welcome and pleasant stay with us zelimo vam toplo dobrodoslico in prijetno bivanje z nami spremljaji so jo william j millman atase za tisk in kulturo iz ameriskega centra in marko mlakar ki na veleposlanistvu zda skrbi za ekonomske zadeve obisk je trajal minut saj je gospa veleposlanica imela na minuto izdelan obisk v mariboru prvo je obiskala nas srecanja se je udelezilo priblizno ucencev avtorjev pesniske zbirke profesorji angleskega jezika vodja projekta in gospa ravnateljica vsi smo bili zelo veseli zadovoljni in ponosni saj je to bil prvi obisk nekega veleposlanika na soli dunja bezjak srednja ekonomska sola maribor selektivna bibliografija novosti teaching in primary schools cashdan asher ed overall lyn ed london new york cassell cop str cm deskriptorji pouk osnovna sola izobrazevanje uciteljev kurikulum pouk matematika naravoslovje moralna vzgoja zemljepis zgodovina methoden training Übungsbausteine für den unterricht klippert heinz weinheim basel beltz cop str ilustr cm deskriptorji nemscina jezikovni pouk metode poucevanja didaktika prirocnik za ucitelja working with adolescents constructing head john identity london washington d c the falmer press ix str graf prikazi cm deskriptorji adolescenca prirocniki mladostniki osebnostni razvoj socializacija vrednote understanding specific learning difficulties prior margot hove psychology press cop vii str cm deskriptorji ucne tezave prirocniki specialna pedagogika otroci z motnjami v razvoju ucne tezave branje pisanje racunanje the future of schools lessons from the reform of public education caldwell brian j and hayward donald k london washington d c the falmer press ix str cm deskriptorji sola izobrazevalna politika solske reforme cooperative learning kagan spencer san clemente ca kagan cop zv loc pag ilustr cm deskriptorji ucenje ucni proces kooperativno ucenje teorija ucenja ucni modul overcoming failure at school paris oecd cop str cm deskriptorji zaposlovanje solski neuspeh ponavlajnje razreda studija primera classroom observation tasks a resource book for language teachers and trainers wajnryb ruth cambridge cambridge university press viii str ilustr cm deskriptorji metodika pouka tuji jeziki jezikovni pouk helping teens stop violence a practical guide for educators counselors and parents creighton allan kivel paul alameda ca hunter house str ilustr cm deskriptorji deviantno vedenje nasilje adolescent assessing personal and social development measuring the unmeasurable inman sally london bristol pa falmer press str ilustr cm deskriptorji osebnostni razvoj socializacija kurikulum vrednota merjenje exploring matter with toys using and understanding the senses sarquis mickey new york terrific science press cop str ilustr str deskriptorji kognicija kognitivni proces metodika naravoslovje osnovne sole igrace increasing effectiveness a guide to quality management stone john london bristol pa the falmer press str cm deskriptorji kvaliteta izobrazevanja kvaliteta pouka vodenje solska uprava the new meaning of educational change fullan michael g london cassell str ilustr cm deskriptorji pedagoska inovacija nacrtovanje vzgoje in izobrazevanja vloga ucitelja ucenec sodelovanje starsev solska uprava vladna politika zda total quality management a total quality approach gatiss gordon f new york cassell str ilustr cm deskriptorji vodenje odlocanje nacrtovanje making the curriculum work paris oecd str cm deskriptorji izpopolnitev kurikuluma ucitelj poklicni razvoj kurikulum druzbene spremembe so you want to do research a guide for beginners on how to formulate research questions lewis ian and munn pamela edinburgh the scottish council for research in education str ilustr cm deskriptorji vprasevalna tehnika vprasalnik vprasanje prirocnik pedagosko raziskovanje organizacija raziskovanja metodologija using observations in small scale research a beginner's guide simpson mary and tuson jennifer edinburgh the scottish council for research in education str cm deskriptorji pedagosko raziskovanje prirocnik organizacija raziskovanja metodologija raziskovalna tehnika using semi structured interviews in small scale research a teacher's guide drever eric edinburgh the scottish council for research in education str cm deskriptorji raziskovalna tehnika intervju prirocnik pedagosko raziskovanje organizacija raziskovanja metodologija prirocnik za ucitelje using questionnaires in small scale research a teacher's guide munn pamela and drever eric edinburgh the scottish council for research in education str ilustr cm deskriptorji vprasevalna tehnnika vprasalnik prirocnik pedagosko raziskovanje prirocnik za ucitelje metodologija organizacija raziskovanja analiza rezultatov vili rogan ob zakljucku poklicne kariere ne nameravam na dolgo in siroko popisovati zgode in nezgode ko sem se lotil tega pisanja ob zakljucku ne tako kratkega sluzbovanja na zavodu prav tako ne bom govoril o tem kar se je v tem casu zgodilo ali dogajalo niti ne o stevilnih spremembah takih in drugacnih idejah ali o nacrtih ki so bili uresniceni mogoce pa tudi ne predvsem bi zelel poudariti da sem v tej sluzbi imel priloznost srecati mnogo cudovitih ljudi sodelavcev in prijateljev z njihovo pomocjo in ob ustvarjalnem sodelovanju sem bogatil svoje znanje in izkusnje ter se brusil da bi bil kos najrazlicnejsim nalogam ki jih je ta sluzba narekovala zato se vsem s katerimi sem uspesno sodeloval in so mi na kakrsenkoli nacin pomagali pri premagovanju ovir najlepse zahvaljujem in jim zelim da bi lahko zadovoljni zakljucili svojo poklicno kariero boris klemencic oe kranj konference sejmi prireditve praga februar expolingua praha th international fair for languages and cultures dodatna pojasnila icef am hofgarten bonn fax hong kong februar international conference on teacher education teaching effectiveness and teacher development in the new century dodatna pojasnila http www ied edu hk cric icted icted htm stuttgart marec interschul didacta die bildungsmesse dodatna pojasnila http www messe stuttgart de interschul edinburg marec th annual icte conference international cond fference on technology and education preparation for the new millennium directions developments and delivery dodatna pojasnila http www icte org balatonfüred madzarska marec open classroom conference rd shifting perspectives the changing role and position of open and distance learning in school level education dodatna pojasnila http www eden bme hu html moskva marec the moscow workshop international workshop for educational advisors dodatna pojasnila icef am hofgarten bonn fax toronto kanada april comparative and international education society annual conference on facing the global century education and civilization interaction dodatna pojasnila http www ied edu hk cric cies cies htm seul r koreja april international congress on technical and vocational education nd lifelong learning and training a bridge to the future dodatna pojasnila http www unevoc de congress index htm zeneva april maj mondolingua ' various schools exhibiting language programs courses dodatna pojasnila tel fax dunaj junij world conference on open learning and distance education th the new educational frontier teaching and learning in a networked world dodatna pojasnila http www icde org worldconf vienna vienna htm jyväskylä finska september international congress on intercultural education living and learning together in the st century dodatna pojasnila http www cec jyu fi tkk kv congress htm sao paulo brazilija august international association of community education th world conference on the education vision of the earth charter dodatna pojasnila http www paulofreire org carta earthed htm budimpesta oktober hungarodidact ' international trade fair for education educational technology and training dodatna pojasnila hungexpo co ltd tel fax zbral vili rogan skala nadaljevanje iz prejsnje stevilke s svojimi vejami je bor polnil praznino ki jo je bilo okoli skale vedno dovolj in prevec rasel je in poganjal nove veje se dvigal in siril skala je spretno zajemala vodo in ga hranila tako da je kmalu postal najmogocnejse drevo dalec naokoli globoko pod njegovo krosnjo so se skali v temi in hladu sicer budile temne slutnje ko pa se je bor razigral prepodil sence z njenega oblicja jih metal v zrak in jih nato spretno utapljal v globine studenca se igral s soncem in oblaki risal po nebu in ji sumel skrivnosti je skala pozabila na vse in ocarana strmela v zivljenje ki je raslo iz nje ko je v svoji vnemi bor segel predalec da je zajecal in se z vsemi koreninami krcevito oklenil skale in je vse okrog njega v strahu onemelo ter postalo majhno v svoji skromnosti je skala ponosno napela svoje stene da bi vsem pokazala kako pomembno nelocljiva sta nekega dne so po potoku prisli ljudje prvi med njimi se je oziral po levem in desnem bregu ko je na skali zagledal cvrst in mogocen bor se mu je zaiskrilo oko vzpel se je na polico s hrapavo roko je mehko pogladil drevo in s pogledom odobravajoce splazil po deblu v njegov vrh skala ga je zelela opozoriti tudi nase tudi ona je posteno pricakovala pohvalo a clovek se ni zmenil za njeno naprezanje sprozil je neznosen hrup skala je prestraseno zaprla oci ko se je hrup polegel jih je radovedno odprla borova kri in meso sta bila kot zaganje razmetana dalec naokoli prestraseno je odrevenela in panicno iskala bor ta se je pocasi nagibal v hruscu prelomil in zgrmel v potok krik lomecih se vej stokanje iglic in vpijoca tisina konca je skali skrusila srce v kricanju zalosti je bruhnila navzgor se stresla razparala svoje stene in zajokala drobne bele solze je veter kot apneni prah zvrtincil v zalostno glasbo in nezno posipal borovo deblo v strugi studenca cloveku so se v potresu zamajala tla zgubil je ravnotezje in zgrmel v strugo njegovi sodelavci so kricali prestraseno mahali z rokami pozabili na bor in panicno zbezali v dolino v dolino se je vrnil mir in skalo objel s tisino zalostno sta bozala borov strcelj bolecina je skali meglila pogled kje so casi ko ji je bor v vetru sepetal o sreci in neumrljivosti zivljenja laz prav v nic ji ni bilo vec moc verjeti minevanje brez pravega smisla v zalosti je v mislih poiskala njegove besede zbudile so se ze pozabljene misli cutila je njegovo toplino skupaj sta se odpravila v preteklost si sepetala nove skrivnosti se borila in veselila in ko je v strugi les trohnel in ga je grizel zob casa da ga je bilo vse manj in manj je zivljenje v skali raslo se dolgo dolgo v neskoncnost rado wechtersbach sedez zrss domaca stran strarsevska stran pismo uredniku