datoteka huserlova fenomenologija huserlova fenomenologija v kartezijanskih meditacijah sta obravnavana dva problemska kompleksa transcedentalno fenomenoloske filozofije redukcija in konstitucija avtor najprej navaja razloge za uvedbo redukcije potrebna je nova filozofija filozofija kot znanost ker je obstojeca razdrobljena skepticen je tudi do obstojecih znanosti in sicer do dejstev na katerih temeljijo opira se na descartesa na njegovo idejo znanosti idealne znanosti ki jo je treba utemeljiti vendar pa se husserl otrese descartesovega ideala znanosti torej geometrije matematicne prirodne znanosti in logike ko husserl isce temelj svoji idealni znanosti najprej opravi korak ki mu pravi refleksija obstojecih znanosti tako naj bi prisel do ideje pristne znanosti ta refleksija daje prvi zacasni metodicni princip ki pa nima nobene vrednosti ce ne najdemo dejanskega zacetka znanosti saj ce je neko znanstveno spoznanje sistematicno se je neizogibno potrebno vprasati po samem zacetku temelju znanosti tak zacetek pa ne sme biti niti malo dvomljiv pogojen ali celo poljuben mora biti absolutno brezdvomen brezpogojen mora biti neovrgljiva sodba lahko je le apodikticno evidenten kaj pa je apodikticna evidenca evidenc je mnogo evidenca je predznanstveno izkustvo vendar pa obstaja razlika med empiricnimi evidencami na katerih temeljio naravoslovne znanosti in apodikticnimi evidencami s katerimi naj bi se ukvarjala husserlova nova filozofija in bi s tem postale tudi temelj idealni znanosti ta razlika je analogna razliki med clovekovim naravnim jazom in transcedentalnim cistim slednji je nad empiricnim naravnim jazom ki mu pravimo clovek clovek zaznava svet preko cutil in tako pride z veckratnim ponavljanjem istih pojavov do empiricnih izkusenj cutila nas veckrat prevarajo zraven tega pa je empiricni jaz zainteresiran opatovalec sveta z mnogimi predsodki ki jih kot iskalec resnice bistva nebi smel imeti tako pride do empiricnih evidenc ki niso brezpogojno resnicne se lahko pogojno razveljavijo in so izkrivljene zato je treba opraviti redukcijo na cisti transcedentalni ego ki je nezainteresiran gledalec ce zelimo priti do apodikticnih evidenc torej bistva idej ki se skrivajo za opazovanimi pojavi ta cisti opazujoci jaz lahko v svoji refleksiji podvomi v vse o biti sveta ne da bi to prizadelo njega samega kajti on nima zveze s svetom in zivljenjem lahko kot pri descartesu cogito ergo sum podvomi v samega sebe vendar mu bo ravno to da dvomi dokaz za njegov obstoj torej je samemu sebi dan z apodikticno evidentnostjo on je bit ki se je ne more vec reducirati kot se je dala bit sveta in je kot taksen nujna bit redukcijo biti vsega objektivnega imenuje avtor ki je metodicne narave imenuje jo metoda transcedentalne fenomenoloske redukcije sele ta metoda pripelje do transcedentalne subjektivitete ego cogito in kar je v takem cogito je za husserla svet zavestno bivajoce in zares veljavno taksne cogitationes ideje misli kot dozivljaji po svoji biti predhodijo biti sveta in so mu pogoj s tem je najdeno tiso apriorno bistvo husserl govori o nenehnem toku teh idej ki pripada samo subjektu egu to cisto zivljenje imenuje transcedentalna subjektiviteta druga meditacija v tej meditaciji zeli z metodo redukcije vspostaviti temeljni ustroj subjektivitete jaza zdaj mora odgovoriti kaj lahko kot filozof pocnem s tem transcedentalnim egom najbolj osnovna struktura subjektivitete je nenehen tok cogitationes tok mnogoterih dozivljajev cisti reflektirajoci jaz ki tudi sam zivi v tem toku uvidi da je vsak cogito dozivljaj usmerjen vedno na svoj cogitatum svoje dozivljeno in ne samo da mu sledi temvec mu tudi predhodi npr zaznava neke stvari pojava je prej in pozneje zaznava o njej njem sama usmerjenost ali uperjenost pa je ze druga struktura subjektivitete ki jo avtor imenuje intencionalnost to je torej ime za odnos med dozivljajem in dozivljenim ali med zaznavo in zaznavanim misljenjem in misljenim zavestni drazljaji so intencionalni gre torej za dve nalogi fenomenologije prva je opis ustroja dozivljanja ali noeticna deskripcija druga pa opis ustroja dozivljanega ali neomaticna deskripcija ko izkustva zreduciramo na transcedentalno raven svet v nas zavzame mesto kot dozivljeno kot intencionalni predmet vse v prostoru in casu v svetu empirije je torej le predmet nenehnega in neodvisnega toka mojih dozivljajev ta predmet v katerega so nase cogitationes uperjene pa se v svetu pojavlja na razlicne nacine in v razlicnih oblikah vendar se bomo zmeraj zavedali da gre za en in isti pojav in ga identificirali z nasim cogitom predmet kot intencionalni korelat torej ni zgolj danost temvec je zmeraj rezultat neke sinteze temeljna oblika vse sinteze pa je torej identifikacija tretja meditacija tukaj avtor dalje razvija konstitualno problematiko obravnava konstiucijo kategorijalnih dolocil predmetov kot intencionalnih korelatov npr bit nebit resnica neresnica dejanskost nedejanskost vse te kategorije fungirajo v zavestnem empiricnem zivljenju podobno kot pri transcedentalnem tukaj je mogoce videti zasnutek nove obce ontologije in na njej slonecih regionalnih ontologij na katerih naj bi temeljile posamezne znanosti cetrta meditacija v tej meditaciji husserl razvija konstitutivne probleme transcedentalnega jaza samega omenja geneticno fenomenologijo tukaj gre za problematiko transcedentalne geneze torej za problem konstitucije jaza samega geneza jaza vsebuje vso konstitucijo predmetnosti sploh v tej konstituciji mora biti tudi trans ego sam da bodo lahko tudi dozivljaji zato avtor omenja metodo eidetske deskripcije izgled in gledanje ob enem pozneje v filozofiji velja tudi za bistvo s to metodo lahko torej ego opazuje sebe samega kakor gleda bistva pojavov kot sem ze omenil husserlova fenomenologija ne raziskuje konkretnih predmetov temvec njihova bistva bitnosti sele eidetska metoda priskrbi transcedentalni fenomenologiji ime filozofija kajti brez nje nebi bilo mogoce priti do brezpogojnosti bistvene nujnosti apodikticnih evidenc to je tudi pogoj za izpolnitev husserlove teznje po trans fenomenologiji kot strogi znanosti in temelju vseh znanosti raziskujoc problematiko samokonstrukcije jaza najde cas kot univerzalno obliko egoloske geneze razlikuje aktivno genezo ta na podlagi danih predmetov izvorno konstituira nove tukaj ego vrsi aktivnosti sinteze ki je bila ze opisana in pasivno genezo ki je podlaga aktivni in ego oskrbuje z materijo vnaprej mu daje predmet ki ga razviti ego sintetizira in identificira z dejanskim pojavom tukaj husserl omenja opazovalno polje ki je ze vnaprej dano in v zgodnjem otrostvu in ne vsebuje nicesar kar bi se lahko v dejanskem ekspliciralo kot stvar kot je ocitno avtor predpostavlja vrojenost idej ali nekih bistev ki pa so prisotna implicitno vendar je njihova uperjenost podvrzena zakonom biti in tako dobijo te pasivne konstitucije kot tudi vse ostale razumljivo eksplicitno obliko to intencinalnost tukaj avtor imenuje asociacija ki je temeljni pojem transcdentalne fenomenologije peta meditacija avtor vidi da ne more mimo socilalnosti medsebojne skupnosti in odnosov mnogih jazov tu se pojavi problem konstitucije drugega jaza za jaz sam in pri tem pride do vprasanja o moznosti intersubjektivitete pri resevanju tega problema mora biti upostevana metoda redukcije na cisti ego tukaj husserl pokaze kako se v samem jazu nujno konstituira tudi drugi alter ego tako se vzpostavi skupni intersubjektivni objektivni svet z njim se vzpostavi komunikacija oblikuje se kultura itd zdaj je treba omeniti razliko med predmetom kot korelatom mojega trans ega in predmetom ki velja zame in hkrati za drug jaz v obeh primerih gre za transcedentalni predmet vendar gre pri prvem za primordialno prvoredno transcedenco jaz sam pri drugem pa za objektivno vecrazredno transcedenco tudi drugi jaz s transcedentalnega vidika je moj cisti jaz zame primarnega znacaja v tem smislu ker mora najprej spoznati samega sebe nato pa znotraj njegove dozivljajoce intencionalnosti pride do spoznanja drugega alter ega ti obstojeci drugi so v bistvu tisto kar dozivljam kot resnicnost vendar se vmeni odrazajo kot zunanji dozivljaji aprezentativno in ne v izvornosti apodikticni evidentnosti kot se moj transcedentalni ego potrebno je razkriti moznosti transcedentalne intersubjektivitete skupnosti jazov in tako konstituirati objektivni svet to je poglavitna in odlocilna naloga transcedentalne fenomenoloske filozofije kot stroge znanosti ce zeli opraviciti svoje ime sklep pozitivna znanost je znanost v izgubljenosti sveta najprej je treba svet izgubiti skozi da bi se ga lahko nanovo pridobilo v univerzalni samorefleksiji citat iz husserlove zakljucne besede v kart meditacijah obstojeco pozitivno znanost imenuje tudi naivna znanost tako kot je naiven clovek ki se zanasa zgolj na svoje cutne zaznave ter si tako ustvarja sliko o svetu je naivna tudi znanost ki ne razisce najprej bistva pojavov da bi prisla do apodokticnih evidenc temvec te pojave obravnava kot apriorne kar taksne kot so v svoji objektivni empiricni obliki ce clovek ne zeli biti vec naivec mora verjeti samo sebi podvomiti mora v vsak pojav iz okolja pa ce je se tako evidenten s tem metodicnim dvomom bo opravil redukcijo na svoj jaz in ta mu bo vodic po poti spoznavanja bistev to velja se posebej za znanstvenika in filozofa kar bo po tem takem ena in ista oseba kajti husserl predpostavlja da obstaja en sam smisel kateremu je svet podvrzen sicer bi lahko obstajali se drugi svetovi s svojimi smisli vendar ne istocasno transcedentalna fenomenologija naj bi kot metoda odkrivanja apodikticnih evidenc odkrivala ta univerzalen smisel in sicer na subjektivni ravni tako bodo vse empiricne znanosti tako naravoslovne kot druzboslovne ki se v husserlovem casu skoraj ali pa sploh niso razliovale morale pozabiti na svoje metode in dosezene rezultate ter poiskati svoje temelje v trans fenomenoloski filozofiji in privzeti trans fenomenolosko metodo s tem pa bosta filozofija in znanost postali eno gledano z danasnjega vidika je pozitivizem v druzboslovnih znanostih ze presezen vsaj v toliksni meri da so se druzb znanosti locile od naravoslovnih celo fiziki se zacenjajo ukvarjati s filozofijo morda se bodo nekoc res vse znanosti spet zdruzile v eno univerzalno vendar bo tokrat znanstvenik samemu sebi objekt raziskovanja poskus kritike vmesnost kritike husserlove fenomenologije se mi zdi vprasljiva ze zaradi bistva fenomenologije same zato je transcedentalna fenomenologija lahko delezna le samokritike ta pa ni izvedljiva brez njenega globjega poznavanja brez transcedentalnega izkusanja samega branje husserlovega teksta je naporno sama vsebina pa na prvi pogled le okvirno v globalnem smislu razumljiva zato bi za kritiko bila potrebna podrobna analiza samega teksta in pojmov ki jih uporablja ali pa sirse poznavanje njegove filozofije katerega jaz nimam ceprav husserl vedno znova opozarja da njegova fenomenologija nima zveze z metafiziko vsaj z anticno ne pa se mi vcasih zdi zanemarljiva razlika med njegovim transcedentalnim svetom ki predhodi dejanskemu in platonovim svetom idej ter njihovimi sencami ceprav se neprestano sklicuje na descartesa vsakic povdari razliko med njima ali se zgolj boji da bi kdo rekel govori eno dela pa drugo sicer pa to ni tako pomembno veliko delo je opravil ze s tem ko nam je s svojo filozofijo priblizal samo idejo o univerzalni znanosti in filozofiji v enem to lahko marsikaterega izgubljenega pozitivista navdihne z novim optimizmom avtor jure bukovnik v kolikor zelite sodelovati z nami vas vljudno vabimo da se nam pridruzite posljete clanke ali pa samo izrazite vasa mnenja