fizika ucni nacrt predlog april razred ur razred ur predmetna kurikularna komisija za fiziko dr mitja kregar univerza v ljubljani fakulteta za matematiko in fiziko predsednik mag seta oblak zavod rs za solstvo strokovna tajnica dr milan brumen univerza v mariboru pedagoska fakulteta mag iztok kukman skofijska gimnazija ljubljana andrej lobnik gimnazija bezigrad ljubljana vesna harej os dravlje ljubljana vinko logaj os gradec litija uvod ucni nacrt pri fiziki v osmem in devetem razredu osnovne sole je nadgradnja naravoslovnih vsebin iz nizjih razredov ki vsebujejo elemente fizike na ta nacin je mozno ugoditi zelji po zmanjsanju obsega ucnih vsebin in upostevati predpostavko da mora biti program osnovne sole zakljucen ker za velik del ucencev zakljucek osnovne sole pomeni konec splosnega izobrazevanja na podlagi analize odgovorov uciteljic in uciteljev fizike na slovenskih osnovnih solah ki je bila opravljena na podlagi vprasalnika ki so ga uciteljice in ucitelji izpolnjevali na studijskih skupinah analiza je temeljila na tematskem sklopu ucni nacrt ter po pregledu angleskega in madzarskega ucnega nacrta je v predmetni skupini prevladalo mnenje da bo komisija pri pripravi ucnega nacrta izhajala iz obstojecih ucnih ciljev in delovnih gradiv ta gradiva so nastajala v vecjih delovnih skupinah in so bila v praksi ze preizkusena v prenovljenem ucnem nacrtu samostojnega poglavja merjenje ni pac pa naj bi vsebine ki so predvidene v tem poglavju obravnavali v sklopu ostalih vsebin prav tako je v ucnem nacrtu predviden eksperimentalni del vrstni red obravnave posameznih ucnih vsebin ni natancno predpisan s cimer ucni nacrt daje ucitelju moznost izbire ker pa je deveti razred zasnovan na nekoliko zahtevnejsih vsebinah pa je ta moznost omejena znotraj enega razreda da bi fizika v osnovni soli postala zanimivejsa usmerjena v resevanje problemov iz vsakdanjega zivljenja in privlacnejsa hkrati pa bi omogocala tudi ucno diferenciacijo je v posebnem delu ucnega nacrta poglavje izbirnih vsebin te vsebine ucitelji samostojno izbirajo ucni nacrt naj vodi ucitelje v pouk zasnovan na poskusih in opazovanju ter pojasnjevanju in razlagi poti ki vodijo do osnovnih fizikalnih zakonov na ta nacin bodo ucenci dosegli potrebna znanja in zacutili vezi ki vodijo od znanosti do kulture in do materialnih dobrin opredelitev predmeta pouk fizike v osnovni soli naj razvija ucencevo sposobnost za proucevanje naravnih pojavov iz podrocja fizike da spozna ter osvoji jezik in metode ki jih uporabljamo pri proucevanju fizikalnih pojavov da se v osnovni soli spozna s preprostimi fizikalnimi pojmi ki povzemajo nase vedenje o materialnem svetu ucence naj seznani z vaznejsimi tehnicnimi pridobitvami ki imajo svoj izvor v fiziki to pa na nacin da bodo ucenci razumeli pomen tehnicnih pridobitev na osnovi dejavnosti ucencev in preko eksperimentov ucenci osvajajo nova spoznanja in pridobijo ustrezne predstave o povezanosti naravnih pojavov z uvedbo naravoslovnih vsebin s podrocja fizike v nizje razrede osnovne sole dobiva fizika v osmem in devetem razredu nov pomen prevzema funkcijo nadgradnje pridobljenih izkusenj in spretnosti v obliki razvijanja sposobnosti za proucevanje naravnih pojavov iz podrocja fizike zaradi pomena aktivnega in odgovornega vkljucevanja slehernega posameznika v nadaljnji razvoj druzbe postavlja fizika v ospredje visje miselne procese s poudarkom na razumevanju in vrednotenju sedanjosti spodbuja ucence k raziskovanju in razlaganju pojavov v okolju s podrocja fizike nudi ucencem priloznost da pridobijo znanje razumevanje vrednote stalisca zavzetost in spretnosti potrebne za varstvo in izboljsanje okolja in v cilje ucnega nacrta vnasa tudi cilje s podrocja okoljske vzgoje splosni cilji pri pouku fizike ucenci sistematicno spoznavajo pomen eksperimenta pri spoznavanju in preverjanju fizikalnih zakonitosti zato a nacrtujejo in izvajajo preproste raziskave in poskuse analizirajo rezultate poskusov in oblikujejo sintezo b uporabljajo strokovno literaturo in druge vire za pridobivanje eksperimentalnih podatkov c se naucijo kvantitativnega dela spoznavajo nepogresljivost fizikalnega znanja pri obvladovanju narave in funkcioniranju celokupne cloveske aktivnosti zato d povezujejo fizikalno znanje in razumevanje z vsakdanjimi izkusnjami e se spoznajo s pomembnimi tehnoloskimi aplikacijami fizikalnih zakonov f spoznajo pozitivni in negativni vpliv tega znanja na kvaliteto zivljenja in na okolico spoznajo naravo fizikalnega misljenja in njegovo vpetost v razvoj splosne kulture zato g spoznavajo pomembnost povezovanja eksperimentalnega znanja s teoreticnim analiticnim in sinteticnim razmisljanjem h spoznavajo zgodovinske in socialne ucinke razvoja naravoslovja nasploh in fizike se posebej si privzgojijo spostljiv odnos do celokupne narave in zavest o neizogibni soodvisnosti posameznika in druzbe z obdajajocim ga svetom ter njihove soodgovornosti za obstoj zivljenja na zemlji operativni cilji razred ob koncu osmega razreda ucenci znajo pri razlagi fizikalnih pojavov uporabiti v nizjih razredih pridobljene izkusnje in spretnosti fizikalne kolicine ustrezno uporabljati poiskati zbrati opremiti predstaviti informacije s podrocja fizike na podlagi apliciranja fizike ugotoviti kako so fizikalna dognanja v zgodovinskem kontekstu vplivala na spremembe zivljenjskih razmer na podrocju komuniciranja uporabiti simbole in upostevati zakaj so fizika in matematicni simboli uporabni uporabljati matematicne dogovore na podrocju eksperimentiranja uporabljati osnovne fizikalne instrumente predstaviti rezultate poskusov in raziskav se navajajo na timsko resevanje problemov sirijo besedisce in izrazanje v strokovnem jeziku razred ob koncu razreda ucenci znajo pojave v naravi in svoji okolici razloziti z razumevanjem izrazati ene fizikalne kolicine z drugimi na podlagi apliciranja fizike z razumevanjem in razmisljanjem uporabiti osnovne fizikalne zakone v korist vpliva na kvaliteto zivljenja z razumevanjem uporabiti fizikalna dognanja za ohranjanje clovekovega zdravja ter tehnoloski razvoj upostevati pomembnost dokazov in ustvarjalnih misli v razvoju znanstvenih teorij na podrocju komuniciranja uporabljati mednarodni merski sistem prezentirati ideje in rezultate z uporabo diagramov grafov in tabel vsebine z operativizacijo funkcionalnih in izobrazevalnih ciljev in casovno opredelitvijo za razred v osmem razredu je razporejenih ur od ur ostale ure so namenjene ponavljanju preverjanju ocenjevanju izbirnim vsebinam ki jih izbere ucitelj ter naravoslovnim aktivnostim ob posameznem poglavju je zapisano stevilo ur namenjeno obravnavi tega poglavja pri ucnih ciljih je temeljno znanje oznaceno z debelim tiskom predlagane vsebine st ur ucni cilji ucenec aktivnosti specialno didakt navodila medpredm povezave uvod v fiziko spozna pojem fizike in njeno uporabo v znanosti tehniki in medicini opazuje preproste fizikalne poskuse se seznani z metodami in oblikami dela pri fiziki ugotavlja vzroke za izide poskusov ucitelj predstavi predmet in z demonstracijo poskusov pri ucencih vzbudi zanimanje za predmet o silah opis sile nasteje nekaj sil ki jih prepozna po ucinkih nasteje nekaj sil ki spremenijo telesu obliko nasteje nekaj sil ki povzrocijo spremembo gibanja delujejo ob dotiku in izvirajo iz vidnega telesa ugotavljajo spremembe oblike ali gibanja opazovanih teles med in po delovanju sile uporabijo razlicna telesa magnete vozicke zogice v skupinah gnetejo upogibajo vlecejo razlicne materiale razlikuje med silami ki delujejo ob dotiku in silami ki delujejo na daljavo zna izbrati ene in druge sile z naelektrenim ravnilom se priblizajo curku vode z magnetom spravijo zelezno kroglico v gibanje vlecejo ali potiskajo vozicek po vodoravni podlagi iz mize spuscajo razne zogice opazijo razliko med delovanjem sil na daljavo in na dotik ucence opozorimo da so pozornejsi pri poskusih z magneti naelektrenimi telesi in pri metu teles loci prozna od neproznih teles primerjajo proznost razlicnih snovi naprimer guma jeklo vosek plastelin merjenje sil definira enakost dveh sil ki delujeta na opazovano telo ve da enaki sili povzrocita enak raztezek danega telesa z vzmetjo kakrsne uporabljajo sportniki za krepitev misic poiscejo v razredu vsaj dva ucenca ki vzmet enako raztegneta na prozno vijacno vzmet obesajo enake utezi in primerjajo raztezke vzmeti pri delu z vzmetmi opozorimo ucence na varnost za preiskusanje enakosti dveh sil izberemo prozna telesa da lahko preizkusanje na izbranem telesu veckrat ponovimo teh v umerjanje vzmeti sv prepozna med dvema silama vecjo silo na konkretnem zgledu prepozna med dvema silama vecjo silo primerjajo dve sili z vlecenjem vrvi in ugotovijo katera je vecja z obesanjem razlicnih utezi na vijacno vzmet primerjajo raztezke vzmeti in ugotovijo katera od sil je vecja za tako delo si moramo izbrati dovolj velik prostor primeren za take vaje je tudi hodnik poisce dani sili nasprotno enako silo opazujejo vrv ki jo vleceta dva ucenca z enakima silama v nasprotni smeri nasprotni sili graficno ponazorijo izberemo si dovolj velik prostor ugotovi ali je telo v ravnovesju ali ne izvajajo razlicne vaje in ugotovijo da telo miruje ali pa se giblje enakomerno ce nanj delujeta dve nasprotno enaki sili razresujejo problemske naloge delajo poskuse v skupinah opredeli enoto za silo pozna dogovor o enoti za silo in zna iz znane mase telesa dolociti tezo telesa natancno opredeli tezo in njen zapis opredeli enoto n kot silo s katero zemlja privlaci gramsko utez ve da je raztezek vzmeti odvisen od sile odvisnost raztezka ponazori na grafu x f x ugotovijo kako se dolzina vzmeti spreminja ce nanjo obesamo razlicno tezke utezi meritve vnasajo v tabelo in narisejo graf x f x delo v skupinah ma risanje in branje grafov iz narisanega grafa zna odcitati neznane vrednosti iz danih podatkov zna narisati graf iz grafa ali preglednice sklepajo o odvisnosti sile in raztezka predstavi silo z usmerjeno daljico v izbranem merilu zna silo predstaviti z usmerjeno daljico predstavijo silo kot usmerjeno daljico kjer je dolzina daljice mera za velikost sile smer daljice pa se ujema s smerjo sile sestevanje vzporednih sil doloci rezultanto vzporednih sil graficno in racunsko ce sta dani sili usmerjeni v isto smer in ce sta dani sili usmerjeni v nasprotno smer opazujejo spremembe proznih teles ce nanj delujeta dve vzporedni sili ali ce ti dve sili nadomestimo z eno samo matematicno izrazi pogoj za ravnovesje sil primerjajo ucinke sil opazujejo telo in zapisejo pogoj za ravnovesje ma enacbe nevzporedne sile nevzporedni sili nadomesti z eno samo silo rezultanto ko imata dani sili skupno prijemalisce opazujejo in merijo velikost rezultante ce sili nista vzporedni ugotavljajo razliko med sestevanjem vzporednih in nevzporednih sil razloci rezultanto sil od komponent ter razloci med sestavljanjem in razstavljanjem sil narisejo in opisejo razlike razstavi dano silo na komponenti graficno razstavi silo in uporabi ustrezno merilo pove da je velikost komponent pri razstavljanju dane sile odvisna od njihove smeri ob razlicnih primerih merijo velikost komponent in ugotovijo odvisnost velikosti komponente od smeri imenuje sile ki delujejo na mirujoce telo na klancu in opredeli njihovo smer graficno razstavijo silo teze na klancu graficno doloci velikost sil ki delujejo na telo na klancu uporabijo ustezno merilo in dolocijo velikost sil razlozi preproste primere razstavljanja in sestavljanja sil po slikah zakon o vzajemnem ucinku pove da telesa ucinkujejo drugo na drugo vzajemno opazujejo gibanje fantov na kotalkah svoja predvidevanja primerjajo z rezultati poskusa izberemo si vodoravna tla in dovolj velik prostor razlozi preproste primere vzajemnega delovanja sil izvedejo nekaj preprostih poskusov in porocajo o rezultatih samostojno delajo v skupinah razloci zakon o vzajemnem ucinku od zakona o ravnovesju opozorimo ucence da se zakon o vzajemnem ucinku nanasa na dve telesi zakon o ravnovesju sil pa na eno telo porazdelitev sil razloci tockovno ploskovno ter prostorsko porazdeljene sile iscejo sile ki so tockovno ploskovno ali prostorsko porazdeljene podatke vnasajo v tabelo in porocajo delo v skupinah pove da trenje in upor vplivata na gibanje ob razlicnih poskusih ugotovijo da je trenje sila ki zavira medsebojno gibanje in da pri gibanju teles skozi tekocino nastane upor za demonstracijo lahko uporabimo klade z razlicnimi sticnimi ploskvami telesa enakih mas in razlicnih oblik teh v koristnost in skodljivost trenja pove nekaj primerov ko na telo vplivata trenje in upor zbirajo podatke v razlicnih literaturah izdelajo padalo samostojno delo s tekstom pove od cesa sta odvisna trenje in upor samostojno ugotovijo od cesa je odvisna sila trenja rezultate meritev zapisujejo v preglednico in porocajo o svojih ugotovitvah spreminjajo le po eno spremenljivko in ugotavljajo kako je sila trenja odvisna od nje opredeli pojem tezisca ve da iz tezisca narisemo rezultanto sil s katerimi zemlja privlaci posamezne dele telesa izdelujejo like razlicnih oblik risejo teziscnice in dolocajo tezisce like izdelajo iz kartona ma risanje teziscnic in dolocanje tezisca gostota in specificna teza pozna in nasteje enote za prostornino pozna predpone in po predponah doloci pretvornike in izpelje decimalne merske enote opredeli maso kot mero za mnozino snovi navede merske enote zanjo in priprave za merjenje opredeli gostoto in mersko enoto zanjo zna razvrstiti homogena telesa enakih prostornin po gostoti zna razvrstiti homogena telesa enakih mas po gostoti pozna enoto za gostoto izberejo telesa enakih prostornin ali enakih mas in jih razvrscajo po gostoti podatke vpisujejo v preglednico vaje naj izvajajo s homogenimi telesi razlocuje homogena in nehomogena telesa izracuna gostoto snovi iz mase in volumna zna uporabiti zapis m v dolocijo prostornino in maso nekaterih teles in izracunajo njihovo gostoto izracune primerjajo s podatki v tabeli prostornino merijo z uporabo merilnega valja ma merjenje prostornine navede enoto za specificno tezo n m in specificno tezo izracuna iz dane teze in prostornine zna uporabiti zapis fg v zna iz dane gostote zapisati specificno tezo iz dane tabele gostot sestavijo tabelo specificnih tez tlak in vzgon o tlaku nasteje enote za ploscino in navede njihove pretvornike dolocijo ploscino klopi drevesnega lista ali stopala rezultat smiselno zaokrozijo ma zaokrozevanje opredeli tlak kot kolicnik sile in ploskve na katero je sila pravokotna opise odnos med tlakom silo in ploskvijo s poskusi ugotovijo odnos med tlakom in silo ter odnos med tlakom in ploskvijo uporabijo plastelin telesa enakih mas in razlicnih sticnih ploskev telesa razlicnih mas in enakih sticnih ploskev opazuje odtise v plastelinu in o ugotovitvah porocajo delo v dvojicah spreminjajo le po eno spremenljivko in ugotavljajo medsebojni odnos uporabi enoto n m pa bar pa enoto n m poimenuje kot pa izracuna tlak iz sile in ploskve in zna uporabiti zapis p f s izracuna tlak ce so podatki v naravnih stevilih in osnovnih enotah izracunajo tlak pod svojimi stopali izracunajo tlak pod razlicnimi ploskvami opeke potrebne podatke za izracun tlaka izmerijo na preprostih primerih pojasni odvisnost tlaka od sile in ploskve tlak v tekocinah opredeli tekocine in loci kapljevine in pline po njihovih lastnostih pove da so sile zaradi tlaka v mirujoci tekocini pravokotne na vsako ploskev s poskusi dokazejo da sila tekocine pritiska na vse stene posode uporabimo plasticne brizge ali napihnjen balon bi krvni tlak vdih in izdih umetno dihanje pove da se tlak ki ga povzroci sila na mirujoco tekocino prenese po vsej tekocini s poskusi dokazejo da se tlak prenese po vsej tekocini izdelajo lahko razlicne priprave s skatereimi lahko sile povecamo hidravlicne stiskalnice hidravlicne zavore hidravlicne crpalke pojasni odvisnost sile od velikosti ploskve pri enakem tlaku tekocine pove da je tlak v tekocini odvisen od globine in specificne teze tekocine neodvisen pa od oblike posode ve da se tlak v tekocini spreminja z globino in da je odvisen od vrste tekocine z merilnikom tlaka na prozno kozico se prepricajo da tlak narasca z globino opazujejo obliko curka iztekajoce vode na razlicnih globinah poskrbimo da je v plastenki z luknjicami ves cas enaka kolicina vode pove da je tlak v isti globini v vseh smereh enak ob preprostih poskusih ugotovijo da je tlak neodvisen od smeri in da je odvisen od vrste tekocine izracuna tlak v tekocini na razlicni globini z upostevanjem tlaka ob gladini zna uporabiti zapis p h prepozna manometer in barometer in ve kje ju uporabiti zracni tlak pove da zrak povzroca tlak izvedejo poskuse s katerimi pokazejo da je zaradi teze zraka v ozracju tlak za preproste poskuse uporabimo enostavne pripomocke bi poskodbe uses zaradi neizenacenega tlaka spozna onesnazevanje zraka in nekatere mozne nacine zmanjsevanja onesnazevanja z opazovanjem spoznajo glavne onesnazevalce okolja navedejo kaj lahko sami storimo za ohranjanje cistega zraka ogled cistilne naprave tema je primerna za naravoslovni dan okoljska vzgoja spozna plasti atmosfere zem spozna fizikalne lastnosti zraka temperatura zraka vlaga v zraku gibanje zraka oblaki in padavine ugotovijo da se ozracje neprestano premika in da gibanje in spremembe v troposferi vplivajo na vreme primeren je daljsi cas opazovanja tema je primerna za projektno delo izdelava preproste vremenske postaje sodelovanje z meteorologi naravoslovje in tehnologija pove koliksen je normalni zracni tlak vzgon razlozi silo vzgona kot rezultanto sil tekocine ki deluje na potopljeno telo ve da je vzgon sila s katero deluje tekocina na potopljeno telo z enim od moznih nacinov ugotovijo da telo navidezno izgubi nekaj teze ko ga potopimo v tekocino ve da je sila vzgona enaka tezi izpodrinjene tekocine in pozna njeno smer z merjenjem prostornine izpodrinjene tekocine ugotovijo da je vzgon nasprotno enak tezi izpodrinjene tekocine loci v kaksnih okoliscinah telo plava lebdi in potone in zna to opredeliti v primerjavi gostot telesa znanih gostot spuscajo v razlicne kapljevine in primerjajo gostoto telesa z gostoto kapljevine graficno dolocijo kdaj sta sila teze in sila vzgona v ravnovesju delo v skupinah v preprostih primerih izracuna silo vzgona fvzg fgz fgv fvz v prepozna areometer kot pripravo za merjenje gostote kapljevin izdelajo preprost areometer delo in energija energija in razlicni energijski viri spozna razlicne vire energije iscejo podatke o razlicnih virih energije spozna da je sonce glavni vir energije merijo temperaturo vode v beli in crni posodi na soncu opazujejo in komentirajo poskus s soncno celico komentirajo uporabo soncnih kolektorjev na podlagi poskusa s segrevanjem vode v crni posodi spozna da so nekateri viri obnovljjivi in nekateri ne pojma delo in energija izracuna delo iz sile in poti kadar je sila vzporedna s potjo ve da je delo odvisno od sile in poti izracuna delo kadar je sila vzporedna s potjo opise odnos med delom silo in potjo zna uporabiti zapis a f s opredelijo kdaj sila opravlja delo in kdaj ne opravlja dela opredeli joule kot enoto za delo med silami ki delujejo na gibajoce telo izbere tiste sile oziroma komponente sil ki opravljajo delo navede primere ko sila ne opravlja dela ve da sila ki deluje pravokotno na smer gibanja ne opravlja dela opisejo primere ko je sila pravokotna na pot in ne opravlja dela pove da je za opravljanje dela potrebna energija spoznajo da energija ni potrebna samo za premikanje reci ampak da tudi mnogi drugi procesi potekajo le ob stalnem dotoku energije opredeli delo kot enega od nacinov izmenjave energije z okolico uporablja joule kot enoto za delo kineticna in potencialna energija opredeli pojave pri katerih se telesu spremeni kineticna energija ve da je kineticna energija povezana z gibanjem pove da je sprememba kineticne energije povezana s spremembo hitrosti na podlagi izkusenj opredeli zvezo med maso in kineticno energijo ter zvezo med hitrostjo in kineticno energijo hitrost opredeli kot sestavljeno kolicino pove da je kineticna energija odvisna od mase in hitrosti zna izracunati kineticno energijo wk m v pove izrek o kineticni energiji in uporabi zapis a wk za toga telesa opise primere za katere velja izrek o wk nasteje telesa in pojave pri katerih se spremeni potencialna energija zna ugotoviti povecanje in zmanjsanje potencialne energije izracuna delo ki je potrebno za spremembo potencialne enrgije po zapisu a fgh pove da je sprememba potencialne energije odvisna od zacetne in koncne lege telesa delo z orodji razlozi uporabo orodja z izrekom o kineticni in potencialni energiji ob preprostih primerih spoznajo da dane spremembe energije tudi z orodji ne moremo doseci z manj dela kot ce bi delali brez orodja teh v ve da so klanec skripec in vzvod enostavna orodja sestavijo preprosta orodja merijo sile in poti racunajo opravljeno delo in primerjajo rezultate na primeru vzvoda naj ucenci proucijo tudi ravnovesni pogoj strmino klanca spreminjamo in pri klancu upostevamo trenje ce imamo pri skripcu lahke utezi moramo k tezi utezi dodati tezo skripca kjer je potrebno opise zakonitosti ki veljajo za opravljanje dela z orodji ob zgledih ugotovijo da z orodji lahko spremenimo silo ki opravlja delo ugotovi da z uporabo orodja dela ne zmanjsamo ampak samo spreminjamo razmerje med silo in potjo iz prejsnih poskusov ugotovijo razmerje med silo in potjo pri posameznem orodju proznostna in notranja energija nasteje telesa in pojave pri katerih se spremeni proznostna energija izdelajo samohodni kimpez vrtiljak in skatlica povrni se navodila za izdelavo so v zbirki veselje z znanostjo gibanje pove da je notranja energija lastnost telesa kineticna in potencialna energija pa izrazata relacije z okolico nasteje primere ko z delom povecamo notranjo energijo upogibajo neprozna telesa drgnejo zico trejo dvoje teles drugo ob drugo na voljo imajo dovolj neproznih teles npr plastelin energijski zakon pove da se energija pretvarja iz ene oblike v drugo in da se celotna energija v zaprtem sistemu ohranja pove da se notranja energija tezko pretvarja v druge oblike energije teh v segrevanje strojev opise primere pretvarjanja energije pretvarjanje energije naj opisejo na primerih padanja teles zogic nitnega nihala in vozicka ki je prek skripca napet z utezjo pozna energijski zakon zna uporabiti enacbo a w temperatura opredeli temperaturo kot eno izmed kolicin ki opisujejo stanje opazovanega telesa razlocijo med temperaturo in toploto spoznajo celzijevo skalo in znajo pretvarjati iz kelvinove v celzijevo skalo in obratno opredeli osnovno enoto za temperaturo kelvin opise termometer kot napravo za merjenje temperature merijo temperaturo pove da se s temperaturo spreminja prostornina opazovanega telesa opazujejo in merijo spremembo prostornine pove da se s temperaturo spreminja dolzina palicastih teles opazujejo raztezke teles pojasni delovanje bimetalnega traku in opise njegovo uporabo nasteje vrsto termometrov in opise njihovo uporabnost molekularna slika snovi nasteje nekaj lastnosti opazovanega telesa pove da so lastnosti snovi posledica razlicne notranje zgradbe snovi pove da so snovi sestavljene iz atomov in molekul pove da se molekule nenehno gibljejo pove da med molekulami v trdnih telesih delujejo privlacne sile pojasni tlak plina kot posledice trkov molekul ob stene pojasni spremembo tlaka plina ce se pri stalni prostornini poveca temperatura ali masa plina delo notranja energija in toplota segrevanje teles z delom ali toploto pove da z delom lahko dosezemo enako spremembo notranje energije kot z dovajanjem toplote segrevajo bakreno vreteno z dovajanjem dela joulov poskus pove da toplota prehaja s telesa z visjo temperaturo na telo z nizjo temperaturo nasteje primere ko telo prejema ali oddaja toploto ve da se notranja energija telesu poveca ce toploto prejme in da se mu zmanjsa ce toploto odda spoznajo da toplota tece od toplejsega k hladnejsemu telesu merijo temperaturo mesanice hladne in tople vode pri segrevanju vode z grelci velja biti se posebno pozoren zdravstvena vzgoja merjenje toplote opredeli joule kot enoto za toploto opredeli specificno toploto in enoto zanjo j kgk izrazi spremembo notranje energije s prejeto ali z oddano toploto ve od cesa je odvisna mnozina toplote ki je potrebna za spremembo notranje energije opazovanega telesa izracuna prejeto ali oddano toploto po zapisu q m c t segrevajo vodo s potopnim grelnikom in v tabelo zapisujejo casovni potek spreminjanja temperature pri enakomernem segrevanju vode mesanice vode in ledu narisejo graf ki prikazuje spreminjanje temperature v odvisnosti od casa grelnik vse toplote ne odda vodi nekaj toplote prejme tudi zrak spoznajo energijski zakon v razsirjeni obliki a q w moc in toplotni tok razumejo odvisnost med delom in casom ter odvisnost med toploto in casom ter znajo zapisati enacbi za moc in toplotni tok s poskusi spoznajo pomen obleke izolacijskih materialov iz zgledov iz vsakdanjega zivljenja spoznajo zvezo med mocjo in casom v katerem telo opravi neko delo taljenje in izparevanje zmrzovanje in zgoscevanje pove da je taljenje in izparevanje povezano s spremembo notranje energije pri konstantni temperaturi primerno za naravoslovni dan graficno prikaze spremembo temperature med taliscem in vreliscem v odvisnosti od casa poimenuje temperaturne tocke in procese povezane s spremembo agregatnega stanja izracuna spremembo notranje energije pri taljenju in izparevanju iz podatkov v tabeli pove da so spremembe temperature agregatnega stanja in kemijske zgradbe snovi povezane s spremembo notranje energije vsebine z operativizacijo funkcionalnih in izobrazevalnih ciljev aktivnostmi ucencev specialno didakticnimi navodili medpredmetno povezavo in casovno opredelitvijo za razred v devetem razredu je razporejenih ur od ur ostale ure so namenjene ponavljanju preverjanju ocenjevanju izbirnim vsebinam ki jih izbere ucitelj ter naravoslovnim aktivnostim ob posameznem poglavju je zapisano stevilo ur namenjeno obravnavi tega poglavja pri ucnih ciljih je temeljno znanje oznaceno z debelim tiskom izbirne vsebine pa s posevnim tiskom predlagane vsebine st ur ucni cilji ucenec aktivnosti specialno didakt navodila medpr pove zave gibanje opisovanje gibanja razlikuje med gibanjem in mirovanjem opazovanega telesa glede na okolico iz vsakdanjega zivljenja poiscejo primere za gibnje teles in opisejo ucenci delajo v dvojicah loci premo in krivo gibanje kako se njihova lega spreminja glede na telesa v okolici enakomerno gibanje opredeli hitrost kot kolicnik poti in casa zna izracunati hitrost zna uporabiti zapis v s t opazujejo gibanje vozicka na elektricni pogon po vodoravni podlagi uporaba vozicka na elekt pogon izpelje zvezo med enotama m s in km h delo v manjsih graficno prikaze odvisnost hitrosti od casa in odvisnost poti od casa in graf razlozi izmerijo pot in cas narisejo graf skupinah mat risanje grafov neenakomer no gibanje loci enakomerno in neenakomerno gibanje izbere med nastetimi primeri enakomerno in neenakomerno gibanje v razpredelnico vpisejo primere iz vsakdanjega zivljenja za enakomerno in enakomerno pospeseno gibanje delo v dvojicah enakomerno pospeseno gibanje pri enakomerno pospesenem gibanju pozna pojme koncna vk zacetna vz in povprecna hitrost izvedejo poskus s kotaljenjem kroglice po nagnjeni podlagi pri cemer v enakih casovnih intervalih za kroglice uporabijo frnikule delajo v majhnih skupinah opredeli pospesek kot kolicnik spremembe hitrosti in casa v katerem je ta sprememba nastala in navede enoto zanj zna izracunati pospesek a v t na podlagi oznacijo polozaj kroglice izvedejo poskus z vozickom brnacem in papirnatim trakom izdelajo histogram uporabijo zbirko za gibanje ucence opozorimo na natancnost pri delu izracuna pot pri enakomernem pospesenem gibanju s vz t at zna izracunati pot ce je vz s at s v t pove da je pospesek pri padanju priblizno m s opazujejo poskus z brnacem in papirnim trakom pri padanju kroglice izdelajo histogram izracunajo pospesek pri padanju ucence opozorimo na odstopanje meritev od dejanske vrednosti zna izracunati kineticno energijo w mv sila in pospesek razlikuje vrsto gibanj glede na rezultanto zunanjih sil premo in krivo gibanje krozenje zna narisati vse zunanje sile ki delujejo na opazovano telo ter dolociti rezultanto risejo zunanje sile ki delujejo na opazovano telo in narisejo rezultanto ugotovijo vrsto gibanja glede na rezultanto zunanjih sil individualno delo telesa v danih situacijah ucencem narise ucitelj pozna zvezo med vsoto zunanjih sil maso in pospeskom f m a s pomocjo zbirke za gibanje in z zapisovanjem meritev v tabelo ugotove zvezo med vsoto vseh zunanjih sil maso in pospeskom boljsi ucenci izracunajo silo trenja dolocimo pot pri poskusu in damo natancna navodila za delo ma premo in obratno sorazm pove da je n sila ki da masi kg pospesek m s krozenje spozna krozenje kot krivo gibanje in razume pojme frekvenca krozenja obhodni cas krozilna hitrost in centripetalna sila opisejo primere krozenja iz vsakdanjega zivljenja opazujejo stroboskopsko merjenje frekvence potrebna je pozornost pri izbiri krozecih teles za poskus nevarnost nesrece teh v obd stroji zna zapisati zvezo med krozilno hitrostjo in frekvenco vesolje zgodovinski pregled pozna zgodovinski razvoj astronomije in nekatere znane astronome pove da med dvema telesoma deluje privlacna sila v razlicni literaturi poiscejo podatke o znanstvenih dognanjih ucencem predhodno narocimo literaturo in ze pove da se telesa gibljejo okoli sonca po elipsah v zvezi z vesoljem nastankom jih usmerimo v iskanje vesolje in osoncje sonce in planeti razlikuje pojme planet komet meteor zvezda galaksija in nasteje bljiznje planete planetov zemlje in aktualnih odkritjih opredeli svetlobno leto zvezde pove da so razdalje do zvezd zelo razlicne opazujejo zvezde ozvezdja in galaksije tema je primerna za naravoslovni dan imenuje osnovna ozvezdja in pove da se njihove lege med letom spreminjajo glede na uro opazovanja in letni cas elektricni tok in elektricni naboj elektricni krog nasteje izvire prevodnike izolatorje porabnike in ve da z njimi sestavimo elektricni krog pozna izvire elektricnega toka in jih nasteje loci prevodnike izolatorje in porabnike pozna vlogo varovalke sestavi elektricni krog z uporabo zarnice varovalke stikala uporabimo razlicne sestavljanke evp elektrik teh v elekt krog uporablja dogovorjena znamenja za risanje posameznih delov elektricnega kroga merjenje elektricnega toka nasteje ucinke elektricnega toka in pozna preproste primere rabe opazuje segrevanje cekas zice skozi katero tece el tok nasteje primere uporbe nasteje ucinke elektricnega toka ki so odvisni od smeri toka izvede poskus z magnetno iglo in zico po kateri tece el tok opazuje elektrolizo z vodno raztopino modre galice poskus izvedejo v majhnih skupinah ke elektroliti pove da je amper a enota za elektricni tok pove da je ampermeter am merilnik toka in ve da ga vezemo zaporedno s porabnikom elektricni naboj izracuna pretoceni naboj iz toka in casa in pozna enoto zanj zna uporabiti zapis e i t pozna izrek o ohranitvi naboja meri el tok in cas napetost in elektricno delo elektricna napetost pozna napetost in enoto zanjo ve da je napetost sposobnost generatorja da lahko poganja elektricni tok ve da je enota za napetost volt meri napetost na porabnikih pri razlicnih vezavah pove da je merilnik napetosti voltmeter in ve da ga v elektricni krog vezemo vzporedno s porabnikom zna izmeriti napetost na generatorju in na porabniku elektricno delo in energijski zakon pove da z elektricnim delom dosezemo energijske spremembe zna izracunati porabo elektricnega dela ve da lahko elektricno delo merimo in racunamo s spremembo notranje energije ae wn izvede poskus s segrevanjem vode s potopnim grelcem pri cemer meri uporabimo grelce iz zbirke kalorika pozna energijski zakon v razsirjeni obliki w ae am q el tok napetost temperaturo vode in cas po intervalih meritve zapisuje v tabelo pove da je elektricno delo sorazmerno z napetostjo in s pretocenim nabojem racuna elektricno delo in elektricno moc ae e u p u i ae u i t ae p t pri izracunih ucenci uporabijo svoje meritve zna zapisati energijski obracun za nekatere izvire elektricni upor ohmov zakon in upor pozna ohmov zakon opredeli upor kot kolicnik med elektricno napetostjo in elektricnim tokom r u i v elektricnem krogu v katerem je vezan upor meri el tok in spreminja elektr napetost pove da je elektricni upor lastnost upornikov meritve vpisuje v tabelo narise graf i u ma risanje grafov pozna enoto za elektricni upor zaporedna vezava loci vzporedno in zaporedno vezavo elementov v elektricnem krogu po shemi izdela razlicne vezave zaporedno vezanih porabnikov ter opozorimo jih na uporabo merilnih teh v pozna vlogo varovalke meri el tok in napetost instrumentov pove kaj je kratek stik pove da vecje stevilo zaporedno vezanih porabnikov zmanjsa tok skoznje ce je izvir stalen poiscejo primere iz vsakdanjega zivljenja pove da skozi zaporedno vezane elemente elektricnega kroga tece enak tok i i i in zaporedna vezava uporov izracuna skupni upor zaporedno vezanih upornikov r r r r izmeri napetost na zaporedno vezanih uporih izracuna nadomestni upor in izracun preveri s poskusom zna zaporedno vezati vec upornikov ve da je pri zaporedni vezavi na vecjem uporniku vecja napetost pozna zakonitosti delitve napetosti pri zaporedno vezanih upornikih u u r r vzporedna vezava pove da je pri vzporedni vezavi tok pred cepitvijo enak vsoti tokov v posameznih vejah i i i in po shemi izdela razlicne vezave zaporedno vezanih porabnikov ter opozorimo jih na pravilne vezave meril teh v pove da se z vecanjem stevila vzporedno vezanih porabnikov skupni tok skoznje povecuje meri el tok in napetost instrumentov vzporedna vezava uporov izracuna skupni upor dveh ali vec enakih vzporedno vezanih upornikov ve da je skupni upor vzporedno vezanih upornikov manjsi od najmanjsega r r r izmeri tok skozi vzporedno vezana upora izracuna nadomestni upor in izracun preveri s poskusom pozna zakonitosti delitve toka pri vzporedno vezanih upornikih ve da skozi manjsi upor teca vecji tok i i r r upor zic in drsni upornik pove od cesa je odvisen upor zice opazuje poskus z drsnim upornikom mirujoci elektricni naboj zna opredeliti pojem ploscatega kondenzatorja mirujoci elektricni naboj loci med naelektrenimi in elektricno nevtralnimi telesi pove da obstajata dve vrsti naboja pove da med naelektrenimi telesi delujejo privlacne ali odbojne sile opazujejo poskuse z wan de graffovim generatorjem stiroporno kroglico in sopom papirnatih trakov pove da je med naelektrenima telesoma napetost ki lahko pozene elektricni tok opazujejo poskus s tlivko med naelektrenima ploscama kondenzatorja pozna elektrometer razlozi pojav influence pove da je v okolici naelektrenega telesa elektricno polje pove da na naelektreno telo v elektricnem polju deluje elektricna sila v smeri elektricnih silnic opazujejo poskus z naelektreno kroglico med ploscama nabitega kondenzatorja loci homogeno in nehomogeno elektricno polje opazujejo poskus s prikazom elektricnega polja v modelu ploscatega kondenzatorja magnetno polje magnetne sile pove da magnetna sila deluje na feromagnetne snovi ve da ima vsak magnet dva pola ve da je tudi zemlja magnet izvedejo poskuse s trajnimi magneti pove da magnetna sila deluje na gibajoce se naelektrene delce opazujejo poskus v katodni cevi s krizem magnetno polje pove da prostor v katerem delujejo magnetne sile imenujemo magnetno polje ponazori magnetno polje z magnetnimi gostotnicami izvede poskus z zeleznimi opilki ucence opozorimo na delo z opilki in trajnim magnetom tuljava pozna tuljavo in pove da je v njej in okoli nje magnetno polje kadar tece po tuljavi elektricni tok opazuje poskus z modelom tuljave in opilki didakticna priporocila vrstni red obravnave vrstni red obravnave posameznih poglavij in razvrstitev tem znotraj poglavij v posameznem razredu za ucitelje ni obvezujoc v ucnem nacrtu je nakazano zaporedje kot smo ga vajeni v preteklosti predpisano ucno snov razporedijo v okviru ur ki so na razpolago ucitelji fizike sami razporeditev ur po poglavjih ob naslovu posameznega poglavja je zapisano stevilo ur namenjeno obravnavi tega poglavja zapisano stevilo ur naj sluzi ucitelju za orientacijo pri razporejanju ur in pripravi njegovega letnega ucnega nacrta zapisano stevilo ur ni obvezujoce nerazporejene ure v in razredu naj ucitelj nameni utrjevanju ponavljanju preverjanju in ocenjevanju izbirne vsebine ucitelji vnesejo v svoje letne ucne nacrte glede na zanimanje ucencev in usmeritev ter opremljenost sole lahko jih izvajajo tudi pri naravoslovnih aktivnostih v ucnem nacrtu je opisanih nekaj izbirnih vsebin ucitelji pa imajo moznost izbire dodatnih tem in tudi na tak nacin povezati pouk fizike z vsakdanjim zivljenjem take teme so npr promet energija ekologija vreme fizika v medicini fizika in njena uporaba zgodovinski razvoj fizikalnih zamisli in njihov vpliv na druzbo za te teme ucitelji sami izdelajo ucni nacrt podajanje ucne snovi pouk fizike naj bo zasnovan na poskusih in opazovanjih ucencev ucenci bodo dosegli potrebna znanja in zacutili vezi med znanostjo kulturo in materialnimi dobrinami ce bo pouk potekal tako da bodo v ospredju miselni procesi s poudarkom na razumevanju in vrednotenju raziskovanju in razlaganju pojavov v okolju s podrocja fizike preverjanje in ocenjevanje pri fiziki preverjamo in ocenjujemo znanje na mozne nacine ustno preverjanje in ocenjevanje pisno preverjanje in ocenjevanje po pisna naloga na ocenjevalno obdobje preverjanje in ocenjevanje eksperimentalnih vescin materialni in kadrovski pogoji materialni pogoji za izvajanje pouka fizike mora sola imeti na voljo specializirano fizikalno ucilnico in kabinet z ustrezno opremo pri pouku fizike je potreben strokovni sodelavec laborant ki vzdrzuje opremo in ucila nabavlja material pripravlja poskuse in sodeluje pri eksperimentalnem delu ucencev kadrovski pogoji za poucevanje fizike so usposobljeni ucitelji ki so diplomirali na naslednjih univerzitetnih studijskih smereh enopredmetna pedagoska smer fizike dvopredmetna pedagoska smer fizike in univerzitetna izobrazba ki jo dopusca uradni list st laborant mora imeti najmanj v stopnjo strokovne izobrazbe tehnicne smeri oziroma koncano gimnazijo