o p bilten junij uvodnik aktualno konvencije stiki programi projekti zakonodaja evropa koledar uvodnik sedanji cas opredeljujejo hitre spremembe ekonomske in druzbene tako v republiki sloveniji kot v svetu na kratko jih lahko strnemo v tri megatrende tranzicija v nekdanjih komunisticnih drzavah srednje in vzhodne evrope globalizacija in s tem povezovanje drzav istega kulturnega kroga v zdruzbe kot so npr evropska unija nafta idr ter vsaj v razvitem delu sveta hitro prehajanje iz sedaj ze klasicne industrijske druzbe v postindustrijsko ki jo lahko oznacimo tudi kot infor macijsko druzbo ali druzbo znanja ce zelimo biti kot drzava in druzba uspesni moramo tem med seboj povezanim megatrendom prilagoditi nase razmisljanje in ravnanje pri tem se zavedamo da lahko kot drzava nanje le neznatno vplivamo toda ob preudarnem ravnanju nam omogocajo da ujamemo korak z razvitim delom sveta zgleda za to sta nam lahko finska in irska ki sta bili se pred dobrim desetletjem po vseh kazalcih razvitosti za nami danes pa sta med najrazvitejsimi drzavami eu vsi trije megatrendi zahtevajo nove premisleke in ravnanje tudi na podrocju varovanja okolja in racionalne rabe prostora tranzicija prinasa privatno lastnistvo in osebno odgovornost globalizacija in vkljucevanje v evropsko unijo pa zahtevata usklajevanje na svetovnem in poenotenje na evropskem nivoju vendar od vseh megatrendov ravno prehajanje v postindustrijsko druzbo najgloblje spreminja nas odnos do okolja in prostora prvic v zgodovini zahodne civilizacije imamo realno moznost da si hkrati s tem prehodom zagotovimo trajnostni razvoj postindustrijska druzba in njena ekonomska uspesnost ne temeljita na materialnih virih temvec na cloveskih virih znanju in inovativnosti zato jo omejenost materialnih virov kot je bilo prikazano v studiji meje rasti ne omejuje temvec spodbuja saj terja hitro in uspesno nadomescanje materialnih virov ekonomskega razvoja z znanjem in inovativnostjo novimi znanstvenimi spoznanji in tehnoloskimi dosezki tem spreminjajocim se danostim moramo prilagoditi tudi politiko varovanja okolja in racionalne rabe prostora okoljska skoda ni vec nujen spremljevalec ekonomske rasti prej deluje kot omejevalni faktor v gospodarstvu ki zagotavlja svojo uspesnost in konkurencnost z izrabo cloveskih virov postajata varovanje okolja in racionalna raba prostora spodbujevalna dejavnika bogata in vse bogatejsa postindustrijska druzba ne gradi kakovosti zivljenja na vec dobrinah torej na kolicini temvec na njihovi kakovosti zaradi svoje ekonomske uspesnosti si mora prizadevati za sonaravni razvoj lahko si ga privosci se vec lahko si privosci tudi sanacijo skode preteklih posegov v prostor pred slovensko politiko varovanja okolja in rabe prostora je odgovorna naloga opustiti mora koncept varovanja z omejevanjem in preiti k zavestnemu spodbujanju prehoda v postindustrijsko druzbo in s tem k zagotavljanju trajnostnega razvoja in sonaravne rasti to spremembo je treba opraviti hitro vendar kontinuirano opuscati je treba stare koncepte in prevzemati nove dolznosti pred nami so pomembni cilji in naloge in z resnicnim veseljem bomo iskali resitve zanje saj nam je jasno kako je to pomembno za nadaljnji razvoj slovenije ter njeno mesto v svetu in evropi dr andrej umek minister aktualno v sloveniji je zacela veljati konvencija o mednarodni trgovini z ogrozenimi prosto zivecimi zivalskimi in rastlinskimi vrstami drzavni zbor republike slovenije je ratificiral konvencija o mednarodni trgovini z ogrozenimi prosto zivecimi zivalskimi in rastlinskimi vrstami cites ali washingtonska konvencija decembra lani veljati pa je zacela aprila letos za izvajanje konvencije v sloveniji je pristojno ministrstvo za okolje in prostor rs washingtonska konvencija je za izvajanje najzahtevnejsa naravovarstvena konvencija poleg obicajnih nalog ki jih nalagajo tovrstni mednarodni sporazumi drzavam pogodbenicam zahteva izvajanje konvencije cites usklajeno delovanje vec resorjev ceprav je formalni pristop slovenije k washingtonski konvenciji prehitel priprave za njeno dosledno izvajanje je slovenija s tem naredila enega zadnjih korakov k popolni integraciji v mednarodne procese na podrocju varstva narave nekontrolirano izkoriscanje prosto zivecih vrst je skupaj z narascajocim onesnazevanjem in unicevanjem naravnih predelov privedlo mednarodno skupnost do spoznanja o nujnosti ureditve razmer prvic je bila problematika predstavljena mednarodni javnosti leta na generalni skupscini svetovne zveze za ohranitev narave iucn tri leta kasneje je bila sprejeta resolucija o ureditvi izvoza uvoza in prometa z ogrozen imi prosto zivecimi zivalskimi in rastlinskimi vrstami njihovimi deli ter izdelki iz njih na konferenci zdruzenih narodov o clovekovem okolju v stockholmu leta je bil sprejet predlog sporazuma ki je bil dokoncno oblikovan na konferenci v washingtonu leta kot cites veljati je zacel po ratifikaciji julija do danes pa je konvencijo ratificiralo ze vec kot drzav konvencija ureja trgovino z osebki prosto zivecih zivalskih in rastlinskih vrst na podlagi sistema dovoljenj in potrdil ki se izdajo ce so izpolnjeni doloceni pogoji dokumenti cites morajo biti prilozeni vsaki posiljki pri uvozu v oz izvozu iz drzave pogodbenice ali v drzave ki lahko izdajajo tovrstne dokumente po posebnem pooblastilu sekretariata konvencije vrste so na podlagi znanstvenih ugotovitev o njihovem stanju razvrscene v dodatek i ii ali iii o cemer odloca konferenca pogodbenic vsaka drzava pogodbenica mora dolociti upravni organ ki je pooblascen za izdajanje dokumentov cites in eno ali vec svetovalnih strokovnih organizacij pogodbenice konvencije se morajo pri trgovanju oz pri vsakrsnem prometu z osebki vrst ki so navedene v dodatkih konvencije ravnati po dolocbah konvencije ter poskrbeti da je vsak zivi osebek pripravljen za prevoz in je prepeljan tako da je nevarnost za poskodbe zdravje ali kruto ravnanje z njim cim manjsa glavno telo konvencije je konferenca pogodbenic ki se sestaja vsako drugo leto na konference pogodbenic so vabljene tudi drzave ki niso clanice ter druge medvladne in nevl adne organizacije konferenca pregleda in dopolni sezname ugotavlja pomanjkljivosti pri izvajanju konvencije in sprejema nove ter spreminja in dopolnjuje stare resolucije in sklepe konferenca ustanavlja odbore pododbore in delovne skupine ki nadaljujejo delo po posameznih podrocjih v obdobju med dvema konferencama administrativne in strokovne naloge vodi sekretariat konvencije ki deluje pod okriljem programa zdruzenih narodov za okolje unep vsaka pogodbenica mora dolociti upravni organ ki je odgovoren za izvajanje konvencije ter izdajanje dovoljenj in potrdil v sodelovanju z znanstvenimi organizacijami drugimi pogodbenicami ter sekretariatom konvencije poleg obicajnih nalog ki jih nalagajo mednarodni sporazumi drzavam pogodbenicam placevanje l etne clanarine sodelovanje na konferencah pogodbenic delo v odborih porocanje itd so pogodbenice za dosledno izvajanje washingtonske konvencije dolzne vgraditi dolocbe resolucij in sklepov ki jih je sprejela konferenca pogodbenic v svojo domaco zakonodajo za izvajanje konvencije v sloveniji je odgovorna skupina za cites na upravi rs za varstvo narave robert boljesic uprava rs za varstvo narave vojkova c b ljubljana tel faks konferenca pogodbenic washingtonske konvencije cites v nairobiju je od do aprila potekala konferenca pogodbenic konvencije o mednarodni trgovini z ogrozenimi prosto zivecimi zivalskimi in rastlinskimi vrstami cites ki jo je organiziral sekretariat washingtonske konvencije v sodelovanju s programom zdruzenih narodov za okolje unep ter kenijsko vlado konference so se udelezile delegacije drzav pogodbenic ter predstavniki mednarodnih organizacij in nacionalnih nevladnih organizacij skupaj je na konferenci sodelovalo okrog udelezencev udelezenci konference so sprejeli novih resolucij ter spremenili ali dopolnili nekatere sedanje najvecji del dnevnega reda obeh odborov in plenarnih sej so obsegale spremembe dodatkov konvencije dodajanje odvzemanje ali premescanje vrst po dodatkih od predlogov za spremembo dodatkov so jih udelezenci konference odobrili poleg tega pa so potrdili tudi nekatere spremembe poslov nika in sprejeli strateski nacrt za obdobje tako na odborih konference kakor na plenarnih sejah je bilo najvec razprav o t i kljucnih vrstah populacije nekaterih vrst kitov trgovina s slonovino ter z nekaterimi vrstami morskih psov in morskih zelv pri teh vrstah so se najbolj pokazali nasprotujoci si interesi posameznih skupin drzav in mednarodnih ter nevladnih organizacij tem vprasanjem je bila namenjena tudi velika pozornost medijev in stevilnih nevladnih organizacij ceprav eu se ni pogodbenica konvencije je imelo t i skupno evropsko stalisce precejsnjo tezo pri plenarnih odlocitvah saj pomeni glasov clanic in pridruzenih clanic ki so pogodbenice konvencije konvencija cites je za republiko slovenijo zacela veljati aprila mnogi udelezenci so bili mnenja da je bila konferenca uspesna tako s stalisca ohranitve nekaterih kljucnih vrst kompromis med afriskimi drzavami glede trgovine s slonovino ter zavrnitev predloga o premestitvi populacij nekaterih vrst kitov v nizje dodatke kot tudi s stalisca njenega nadaljnjega delovanja sprejet strateski nacrt kljub temu pa ostaja priokus da ima konvencija z nestetimi resolucijami in sklepi ki jih pogodbenice slabo uresnicujejo pogosto drugacne ucinke od zamisljenih na konferenci so se pokazala ostra nasprotja pri uresnicevanju nacela trajnostne rabe naravnih virov robert boljesic uprava rs za varstvo narave vojkova c b ljubljana tel faks konvencije konferenca pogodbenic konvencije o bioloski raznovrstnosti v nairobiju kenija je od do maja letos potekala konferenca pogodbenic konvencije o bioloski raznovrstnosti udelezili so se je tudi predstavniki slovenije ki je podpisala konvencijo ze leta na konferenci je sodelovalo od skupno podpisnic konvencije dogodek pa so aktivno spremljale tudi pomembne medvladne in nevladne organizacije npr iucn greenpeace birdlife international wwf za konferenco pogodbenic konvencije o bioloski varnosti je bil v evropi organiziran tudi pripravljalni sestanek ki je bil v rigi latvija na njem pa so udelezenci predstavili skupna stalisca za izvajanje konvencije v evropi in sicer na naslednjih podrocjih biotska raznovrstnost v kmetijstvu trajnostna raba bioindikatorji moni torstvo in porocanje o izvajanju konvencije vzpostavitev posredovalnega mehanizma regionalno sodelovanje in zagotavljanje sredstev za izvajanje konvencije v evropi sklepi s pripravljalnega sestanka so bili predstavljeni tudi na konferenci v nairobiju kot prioritete evrope v okviru izvajanja konvencije o bioloski raznovrstnosti na konferenci v nairobiju udelezilo se je je kar predstavnikov so udelezenci obravnavali poslovne zadeve porocila volitve organov slovenija je bila izvoljena v urad konvencije zastopa pa jo gordana beltram z ministrstva za okolje in prostor delovni program regionalno sodelovanje proracun ipd vsebinsko izvajanje konvencije trajnostna raba ekosistemov dostop do genskih virov globalna taksonomska pobuda biotsk a raznovrstnost v kmetijstvu tujerodne vrste nacela ekosistemskega pristopa pa tudi bolj organizacijske mehanizme kot sta npr posredovalni mehanizem clearing house mechanism in drzavno porocanje razprave so potekale znotraj dveh delovnih skupin v manjsih kontaktnih podskupinah v katerih so predstavniki pogodbenic usklajevali predloge odlocitev ki jih je na koncu sprejel plenum osrednji dogodek ki je tudi pritegnil najvec pozornosti medijev in nevladnih organizacij je bil podpis protokola o bioloski varnosti kartagenski protokol ki opredeljuje preventivne ukrepe pri prometu in uporabi gensko spremenjenih organizmov protokol daje moznost za pravno urejanje tega podrocja predvsem s stalisca ohranjanja narave in varovanja kolektivne intelektu alne lastnine prav tako pa uresnicuje tudi eno od nacel konvencije o bioloski raznovrstnosti o pravicni porazdelitvi dobrin tako bo lahko protiutez zakonodaji s podrocja delovanja svetovne trgovinske organizacije zaradi cesar so stevilne organizacije pozitivno ocenile ta dogodek protokol je na konferenci podpisalo drzav med njimi tudi slovenija veljati pa bo zacel po ratifikaciji dokumenti s konference so na voljo na spletnem naslovu http www biodiv org cop index html peter skoberne uprava rs za varstvo narave vojkova c ljubljana tel faks podpis kartagenskega protokola o bioloski varnosti s podpisom kartagenskega protokola o bioloski varnosti maja v nairobiju in njegovo cimprejsnjo ratifikacijo bo slovenija uresnicila enega izmed ciljev nacela deklaracije o okolju in razvoju tj s preventivnim nacinom zagotoviti primerno raven varstva na podrocju varnega prenosa in uporabe z biotehnologijo spremenjenih zivih organizmov naprej organizmi dolocbe protokola se tako nanasajo na organizme ki so namenjeni neposredni uporabi kot hrana krma ali za prede lavo in bi lahko skodljivo vplivali na trajnostno uporabo biotske raznovrstnosti in ravnanja z njo ob upostevanju moznih tveganj zdravja ljudi dolocbe pa se ne nanasajo na organizme namenjene za uporabo v zaprtih sistemih ki je skladna s standardi drzave pogodbenice uvoznice ter na odlocitve o poljskih poskusih in farmacevtskih izdelkih protokol bo nedvomno v pomoc pri vzpostavitvi postopkov vnaprejsnjega obvescanja za primere cezmejnega gibanja varnega prenosa in ravnanja z organizmi hkrati pa ne zmanjsuje pravic in obveznosti drzave po kateri koli ze veljavni mednarodni pogodbi ali sporazumu z ratifikacijo protokola bodo obveznosti slovenije naslednje dostop do informacij o uporabi in ukrepih za varno ravnanje z organizmi in dostop do informacij o njihovih morebitnih skodljivih vplivih na okolje in zdravje ljudi vzpostavitev postopkov za izdajo soglasij za uporabo in prevoz organizmov pravica do prepovedi prevoza organizmov institucionalna in kadrovska okrepitev na podrocju ocenjevanja potencialnih okoljskih nevarnosti in njihovega obvladovanja vzpostavitev sistema socialno ekonomskega vrednotenja vplivov organizmov na ohranjanje in trajnostno uporabo biotske raznovrstnosti vzpostavitev sistema uporabe okolju neskodljivih biotehnologij za ucinkovito izvajanje protokola z vkljucevanjem tako zasebnega kakor tudi javnega sektorja slovenija bo z ratifikacijo protokola nedvomno okrepila delovanje na podrocju ohranjanja biotske raznovrstnosti in trajnostne rabe njenih sestavin kakor tudi institucionalnih zmogljivosti ki bodo omogocale izvajanje ukrepov iz protokola sodelovanje na regionalnem in mednarodnem nivoju pa tudi med drzavami meddrzavnimi ustanovami in nevladnim sektorjem slovenija se bo tako pridruzila tudi prizadevanjem evropske unije da postane uporaba biotehnologij eden temeljnih dejavnikov za doseganje ciljev konvencije o bioloski raznovrstnosti seveda pa se v dolocilih protokola kazejo tudi pomanjkljivosti in sicer protokol ne vkljucuje proizvodov izdelkov izvajanje dolocil ne zagotavlja neposrednega locevanja izdelkov ki so organizmi ali jih vsebujejo pravno je nedodelan postopek ukrepanja pri izpostavljenosti nenamernemu cezmejnemu prenosu organizmov in povzroceni skodi nejasna je povezava protokola s sporazumom svetovne trgovinske organizacije gatt pravni status drzav ki niso pogodbenice konvencije in so vkljucene v cezmejni prenos in uporabo organizmov je prepuscen dvostranskim dogovorom na pobudo sekretariata konvencije je bil zato ustanovljen medvladni odbor za kartagenski protokol o bioloski varnosti drzav pogodbenic s cimer je izpolnjen prvi pogoj za dopolnitev dolocil protokola prvi delovni sestanek odbora je predviden v septembru biserka strel uprava rs za varstvo narave vojkova a ljubljana tel faks stiki strokovno srecanje sip slovenski prostor urad rs za prostorsko planiranje je v okviru strokovnih srecanj sip maja organiziral predstavitev raziskovalnega projekta z nasl ovom izhodisca za raznolikost stanovanjske gradnje in smernice za nacrtovanje glede na razvojne spremembe v kvaliteti bivalnega okolja ki sta ga v letih od do pripravljala fakulteta za arhitekturo in urbanisticni institut v okviru ciljnega raziskovalnega programa stanovanja osnovne ugotovitve ki jih predstavil nosilec projekta dr viktor pust naj bi bile osnova za kvalitetnejse izvajanje nacionalnega stanovanjskega programa in izdelavo prostorskega plana slovenije gost zadnjega srecanja maja je bil gabor vass z madzarskega instituta za mestno in regionalno planiranje regionalni planski oddelek za trajnostni razvoj predstavil nam je dokumente prostorskega razvoja madzarske in njihove resitve prostorskorazvojnih vprasanj r egionalno nacrtovanje ima na madzarskem dolgoletno in bogato tradicijo pri nacionalnem nacrtu za urejanje prostora nastajati je zacel konec leta pa gre za novo metodo dela za katero so znacilni intenzivno strokovno in sektorsko sodelovanje upostevanje domacih in mednarodnih tokov ter prostorskoinformacijski sistem ki omogoca primerjavo razlicnih pogledov polona wallas urad rs za prostorsko planiranje dunajska c ljubljana tel faks cetrta konferenca za prostorski plan slovenije analiza prostorskih razvojnih moznosti slovenije urad rs za prostorsko planiranje pripravlja v skladu s programom priprave prostorskega plana slovenije iv konferenco o analizi prostorskih razvojnih moznosti slovenije ki bo potekala predvidoma konec letosnjega junija v ljubljani s cetrto konferenco izvajalcev nalog za prostorski plan republike slovenije zeli urad rs za prostorsko planiranje v sodelovanju z zunanjimi sodelavci raziskovalci in z drugimi ministrstvi opredeliti temeljne prostorske razvojne moznosti republike slovenije za potrebe prostorskega plana slovenije razprava na konferenci o analizi prostorskih razvojnih moznosti je namenjena oblikovanju seznama prostorskih razvojnih moznosti in predloga o moznih smereh prihodnjega prostor skega razvoja slovenije na konferenco so vabljeni poleg sodelavcev in nosilcev strokovnega dela na posameznih ministrstvih tudi clani sveta urada in druga strokovna javnost dr andrej cerne urad rs za prostorsko planiranje dunajska c ljubljana tel faks raziskovalne naloge slovenije zdruzenje raziskovalcev slovenije je maja v prostorih slovenske akademije znanost i in umetnosti organiziralo vsakoletno celodnevno delavnico z naslovom razvojni izzivi pred slovenijo namen delavnice je bil javno obravnavanje za slovenijo pomembnih razvojnih tem zacetek graditve partnerskega odnosa med vlado gospodarstvom in akademsko sfero in z zgledi prikazati moznosti konstruktivnega dialoga ter partnerskih in sinergijskih odnosov med omenjenimi tremi segmenti druzbe na delavnici ki jo je obiskalo vec kot udelezencev so predstavili tematskih podrocij ki so bila razdeljena v tri poglavja nova ekonomija cloveski viri in geografija avtorji prispevkov so v prvem poglavju obravnavali razlicna podrocja ki sestavljajo t i novo ekonomijo ta je bila opredeljena kot sinteza obvladovanja in ucinkovite uporabe informacijskih tehnologij v vse bolj odprtih in konkurencnih gospodarstvih in druzbah ter zavestnega razvoja potencialov raznovrstnih znanj in infrastrukture v nastajajocem novem okolju kar ustvarja moznosti za trajnostni razvoj v poglavju o cloveskih virih so bili pripravljeni stevilni prispevki ki so obravnavali kadrovski potencial kot najpomembnejsi vir pred kapitalom in tehnologijo v proizvodnem procesu pri cemer je treba upostevati razvitost prostorsko razporeditev in izrabo tega potenciala s tem je povezana kriticna koncentracija znanja v dolocenem prostoru ki omogoca preboj na visjo razvojno raven z drobljenjem slovenskih podjetij se je tudi znanje dekoncentriralo zato se pojavlja vprasanje ali je pojav drobljenja znanja v sloveniji mogoce nadoknaditi z gradnjo omrezij s pomocjo sodobne informacijske tehnologije v prispevkih je bilo obravnavana tudi ustreznost formalnega solskega znanja za potrebe podjetij zlasti predstavniki podjetij namrec ugotavljajo da je znanje ki ga delavci pridobivajo s formalnim izobrazevanjem nezadovoljivo podjetja zato organizirajo interne izobrazevalne programe ki so namenjeni usposabljanju delavcev za opravljanje specificnih nalog udelezenci so obravnavali tudi moznosti aktivne vkljucitve invalidov v delovne procese in pospesevanje inovacijskih procesov pri poglavju o geografiji so bile predstavljene razvojne moznosti geografskega polozaja slovenije z vidika luke koper regionalne razlike in razvojne politike ter geopoliticni polozaj slovenije franc lenarcic urad rs z a prostorsko planiranje dunajska c ljubljana tel faks porocilo o mednarodni delavnici modeliranje seizmicnosti pri kartiranju potresne nevarnosti pod okriljem evropske seizmoloske komisije european seismological commission esc in v sodelovanju z ameriskimi seizmologi z geoloskega zavoda zda united states geological survey usgs je uprava rs za geofiziko ursg od do maja v poljcah organizirala mednarodno delavnico s podrocja inzenirske seizmologije na delavnici je sodelovalo udelezencev iz drzav iz slovenije iz italije iz nemcije iz ceske iz svice iz zda iz nizozemske iz spanije ter po eden iz velike britanije rusije in juznoafriske republike delavnica je bila namenjena pos vetu strokovnjakov ki se aktivno ukvarjajo z verjetnostnim ocenjevanjem potresne nevarnosti poudarek je bil na modeliranju seizmicnosti prikazani pa so bili razlicni postopki in ocenjevanje potresne nevarnosti v evropi in zda omenimo naj predvsem dva postopka na podlagi modeliranja ploskovnih potresnih izvorov in na podlagi prostorskega glajenja seizmicnosti prikazano je bilo tudi modeliranje popotresov dolocevanje najvecjega moznega potresa njegove velikostne stopnje ali magnitude na danem ozemlju priprava poenotenega kataloga potresov ter priprava poenotenega modela potresnih izvorov za sredozemlje v okviru evropskega projekta sesame zadnji dan delavnice smo sodelavci ursg predstavili modeliranje seizmicnosti in izdelavo kart potresne nevarnosti po najnovejsem ameriskem postopku ki pa smo ga prilagodili slovenskim prostorskim potresnim in geoloskim razmeram ter bistveno dopolnili z vkljucitvijo statisticnega seizmotektonskega modela pokazali smo tudi lasten racunalniski program ki podpira razviti postopek maja smo za udelezence delavnice organizirali celodnevni strokovni izlet v zgornje posocje kjer so si ogledali se vidne ucinke potresa z aprila za zakljucek pa je manjse stevilo udelezencev naslednji dan obiskalo se kras barbara sket uprava rs za geofiziko kersnikova ljubljana tecaj usposabljanja za ukrepanje v sili za organizacije zunaj jedrske elektrarne podjetji empresarios agrupados iz spanije in sogin iz italije sta v okviru projekta phare od maja do junija v trnavi na slovaskem organiziral tecaj usposabljanja namenjen osebju za podporo pri odlocanju ob jedrski nesreci namen tecaja je bil da bi udelezenci pridobili sposobnosti ustreznega delovanja ob jedrski nevarnosti zlasti uporabe zascitnih ukrepov ze v zgodnji fazi po nesreci na tecaju smo se seznanili z mednarodnimi varnostnimi standardi ob jedrski nesreci razlicnimi nacini ocenjevanja ogrozenosti napovedovanjem razvoja dogodkov ob jedrski nesreci s sistemom podpore pri odlocanju strategijami radioloskih ukrepov in postopki priprav na vaje ob jedrski nesreci in postopki obvescanja javnosti v tem primeru v sklopu predavanj so bile organizirane tudi vaje zascite ter resevanja v primeru izrednih ukrepov ob jedrski nesreci spoznali smo se z nacrtovanjem s pripravo in z vodenjem postopkov ob jedrski nesreci vsaka izmed drzav udelezenk je pripravila predstavitev svojega nacionalnega plana resevanja ob jedrski nesreci slovaska ceska italija spanija madzarska in slovenija organiziran je bil tudi obisk slovaskega nadzornega organa z a jedrsko varnost in predstavitev izvedbe kompleksnega programa rodos ki so ga drzave eu razvile za podporo pri odlocanju ob jedrski nesreci razmere na slovaskem so podobne kot v sloveniji slovenija ni clanica eu zeli pa pristopiti k uporabi programa rodos in uporablja tudi enak prognosticni model aladin vsaj v evropskem prostoru bo rodos zajel podrocje podpore pri odlocanju v primeru jedrske nesrece v vecini drzav v razvoj tako obseznega programa je vlozeno ogromno casa in denarja zato ni pricakovati da bi se katera od evropskih drzav odlocila za razvoj podobnega programa ker bo pomoc ob pristopu k programu rodos znatna in tudi sirse uporabna slovenija pa zagotovo lahko izpolni zahteve po strokovnem kadru ki so nujne za normalno delovanje tega p rograma na upravi rs za jedrsko varnost menimo da odlocitev o pristopu k rodosu ni vprasljiva dr andreja persic in mag dragan mitic uprava rs za jedrsko varnost vojkova c ljubljana tel faks izvajanje sporazuma med vlado republike slovenije in vlado republike madzarske o zgodnji izmenjavi informacij ob radioloski nevarnosti prvi skupni sestanek v okviru izvajanja sporazuma med vlado republike slovenije in vlado rep ublike madzarske o zgodnji izmenjavi informacij ob radioloski nevarnosti je potekal maja v ljubljani na njem so sodelovali predstavniki madzarskega upravnega organa za atomsko energijo jedrske elektrarne paks ministrstva za kmetijstvo in regionalni razvoj ministrstva za ekonomske odnose ministrstva za zascito okolja raziskovalnega instituta za radiobiologijo in radiolosko higieno frederic joliot curie in slovenski predstavniki uprave rs za zascito in resevanje ter uprave rs za jedrsko varnost ursjv prvi dan obiska je bil posvecen izvajanju sporazuma naslednji dan pa so madzarski gostje v spremstvu predstavnikov ursjv obiskali nuklearno elektrarno krsko in se sestali z vodstvom elektrarne na omenjenem sestanku so udelezenci obravnavali splosne informacije ki se nanasajo na zakonodajo s podrocja jedrske in sevalne varnosti vodenje upravnega postopka pri zamenjavi uparjalnikov in priblizevanje evropski uniji ipd obe strani sta izrazili pripravljenost in velik interes za dokoncno realizacijo s protne izmenjave podatkov po spletu laura kristancic desman uprava rs za jedrsko varnost vojkova c ljubljana tel faks regionalna delavnica o metodologijah varnostne ocene sedanjih povrsinskih odlagalnih sistemov mednarodna ag encija za atomsko energijo maae je v sodelovanju z javno agencijo za ravnanje z radioaktivnimi odpadki puram maja v budimpesti organizirala dnevno delavnico namen delavnice ki so se je udelezili predstavniki iz armenije bolgarije litve romunije rusije slovenije ukrajine madzarske velike britanije maae in slovaske je bil predstaviti metodologijo za varno oceno sedanjih povrsinskih odlagalisc nizko in srednjeradioaktivnih odpadkov temeljni cilj pa izboljsanje postopkov varnostne ocene teh odlagalisc v okviru delavnice je bil organiziran tudi ogled povrsinskega odlagalisca puspokszilagy to odlagalisce je km oddaljeno od budimpeste in je locirano na hrbtu hriba blizu vasi puspokszilagy udelezenci delavnice so pridobili veliko izkusenj ki jim bodo vodilo in pomoc pri pripravi lastnih varnostnih ocen pri nacrtovanih odlagalnih sistemih pripravi kriterijev spremenljivosti ter projektiranju in optimaliziranju primernih inzenirskih barier mag leopold vrankar uprava rs za jedrsko varnost vojkova c ljubljana tel faks konferenca o razvoju in varnosti v jadransko jonski regiji na pobudo italijanske vlade je bila maja v anconi organizirana dvodnevna konferenca za izboljsanje razvojnih moznosti v regiji ki so jo zaznamovale velike spremembe po razpadu jugoslavije srecanja so se udelezili zunanji ministri albanije bosne in hercegovine hrvaske grcije italije slovenije in predsednik evropske komisije podlaga za delo na konferenci so bile teme ki so jih ud elezenci obravnavali na okroglih mizah sodelovanje na podrocju gospodarstva turizem in pomorski promet okolje in varovanje virov jadranskega in jonskega morja sodelovanje univerz in preprecevanje kriminala slovenski predstavnik je skupaj z namestnikom italijanskega ministra za okolje predsedoval in vodil okroglo mizo okolje in varovanje naravnih virov na kateri je sodelovalo izvedencev oziroma nacionalnih predstavnikov ter predstavniki unep map fao imo unece in eu po celodnevnem delu in predstavitvi zelo heterog enih nacionalnih vsebin so bili v koncnem dokumentu v celoti upostevani slovenski predlogi za zmanjsanje negativnih vplivov na morsko okolje zaradi dejavnosti industrije urbanizacije kmetijstva pomorskega prometa turizma itd je treba imeti pravni okvir za delovanje denimo meddrzavno komisijo kot je npr slovensko hrvasko italijanska komisija za zascito voda jadranskega morja in obalnih obmocij z delovnimi skupinami za a monitorstvo kakovosti morskega ekosistema b nacrte za ravnanje v primeru onesnazenja c ekolosko varnost pomorskega prometa c pripravo celovitega nacrta za upravljanje obale za pripravo akcijskega nacrta za zmanjsanje onesnazenja je treba upostevati konvencijo za varstvo sredozemskega morja pred onesnazenji in njene protokole ter map sredozemski akcijski program in zaceti pripravo nacrta za upravljanje obalnega obmocja jadrana nujni koraki za dosego trajnostnega razvoja v jadranski regiji so a okrepitev delujocih institucij in njihovo podvajanje b v okviru map unep in mednarodnih financnih institucij zagotoviti prioriteto jadranski regiji kot obcutljivemu obmocju c povezati upravljanje porecij rbm s celostnim upravljanjem obale icam zunanji ministri so podpisali ankonsko deklaracijo ki med drugim nalaga drzavam da je za priblizevanje k trajnostnemu razvoju v regiji potrebno sodelovanje ob upostevanju uradnih zakljuckov okroglih miz predsednik evropske unije romano prodi je na zakljucku napovedal da bo imela jadranska regija prednost pri financni podpori meddrzavno usklajenih projektov ki bodo upostevali ta izhodisca mag mitja bricelj ministrstvo za okolje in prostor rs dunajska c ljubljana tel faks ciscenje kraskih jam in obnova krajevnih vodnjakov marca je ministrstvo za okolje in prostor rs s podjetjem helios podpisalo dogovor o sodelovanju pri podpori akcij za ohranjanje slovenskih voda po tem dogovoru se financno podpirata ciscenje ter sanacija kraskih jam in brezen v letu pa se je projekt razsiril tudi z akcijo ozivljanja krajevnih vodnjakov podjetje helios je v ta namen ustanovilo svoj sklad za ohranjanje slovenskih voda v katerega namenja tolarjev od vsakega prodanega litra okolju neskodljivih izdelkov na prvem letosnjem javnem razpisu za ciscenje kraskih jam so bili izbrani jamarsko drustvo danilo remskar iz ajdovscine za ciscenje bosnarjevega brezna jamarski klub borovnica za cukalovo brezno na pokojiscu in drustvo za raziskovanje jam simon robic domzale za ciscenje spodnje tomiceve jame na drugem razpisu namenjenem projektom ozivljanja krajevnih vodnjakov pa so bile izbrane naslednje obcine benedikt cerknica gornji petrovci in pivka dragica bratanic ministrstvo za okolje in prostor rs dunajska c ljubljana tel faks projekcija drzavne topografske karte merila letos bodo natisnjeni prvi listi drzavne topografske karte merila dtk to je prva karta ki je v celoti izdelana s pomocjo racunalniske tehnologije od do sedaj izdelanih drzavnih kart in nacrtov se razlikuje tudi v projekciji geodetska uprava republike slovenije s e je odlocila da bo odslej vse nove drzavne karte merilo in manjse tiskala v projekciji utm universal transverse mercator referencni elipsoid pa bo wgs world geodetic system mreza utm na elipsoidu wgs bo na kartah prikazana v vijolicasti barvi v crni barvi pa bo tiskana tudi mreza gauß krügerjeve projekcije na besselovem elipsoidu ker je izdelava karte racunalniska so vsi podatki v digitalni obliki transformacija med globalnima sistemoma pa je enostavna podatki bodo se vedno na razpolago v gauß krügerjevih koordinatah zato ne bo nobenih omejitev glede povezanosti z drugimi prostorskimi podatki vzporedno z izdelavo dtk poteka tudi izdelava vojaske topografske karte merila vtk slednja mora biti izdelana po standardih zveze nato stanag ki zahtevajo projekcijo utm na referencnem elipsoidu wgs tako smo s poenotenjem sistema poenostavili postopek izdelave obeh kart podobno odlocitev so sprejeli tudi v sosednji avstriji poleg tega pa elipsoid wgs uporabljajo tudi pri sistemu gps global positioning system posebej je treba poudariti da s tem posegom ne spreminjamo drzavnega koordinatnega sistema ampak le matematicno osnovo za drzavne topografske karte marjana duhovnik geodetska uprava republike slovenije zemljemerska ul ljubljana tel faks programi projekti sofinanciranje projektov s sredstvi programa ispa evropska komisija je letos sprejela nov program ispa za sofinanciranje velikih okoljskih infrastrukturnih investicijskih projektov ki temeljijo na nacionalnih programih prevzema pravn ega reda eu v posameznih pristopnih clanicah financna sredstva tega programa bodo na voljo od leta do tako za konkretno izvedbo investicijskih projektov kot tudi za pripravo ustrezne investicijsko tehnicne dokumentacije za pridobitev dovoljenj za pricetek izgradnje ker je bila direktiva eu o programu ispa sprejeta sele konec lanskega leta je evropska komisija lani dodelila za pripravo ustrezne investicijsko tehnicne dokumentacije sredstva iz programa phare lsif da bi bilo cim prej pripravljeno zadosti pripravljenih investicijskih projektov za izvedbo slovenija je iz tega programa prejela sredstva za naslednje investicijske projekte sanacija odlagalisca globovnik ilirska bistrica eur izgradnja centralne cistilne naprave ccn paloma sladki vrh eur izvedba celovitega sistema odvodnje in ciscenja odpadnih eur voda povodja mislinje cn dravograd cn mislinja izvedba celovitega sistema odvodnje in ciscenja odpadnih eur voda povodja spodnje save cn sevnica c cn krsko vipap cn brezice izvedba celovitega sistema odvodnje in ciscenja odpadnih eur voda povodja obalnega morja cn izola cn koper cn piran izvajalec sanacije odlagalisca globovnik ilirska bistrica in izgradnje centralne cistilne naprav e paloma sladki vrh je prevzel dela po okvirni pogodbi z evropsko komisijo brez predhodnega razpisa ker je bila predracunska vrednost izdelave ustrezne investicijsko tehnicne dokumentacije ocenjena na manj kot eur kar je mejna vrednost za objavo mednarodnega razpisa izvajalci projektov izvedbe celovitega sistema odvodnje in ciscenja odpadnih voda povodja mislinje cn dravograd cn mislinja izvedbe celovitega sistema odvodnje in ciscenja odpadnih voda povodja spodnje save cn sevnica ccn krsko vipap cn brezice in izvedbe celovitega sistema odvodnje in ciscenja odpadnih voda povodja obalnega morja cn izola cn koper cn piran pa so bili izbrani na mednarodnem razpisu s predizbiro glede ustreznosti moznih izvajalcev projektov maja so bil e podpisane pogodbe za vse tri projekte in sicer za izvedbo celovitega sistema odvodnje in ciscenja odpadnih voda povodja mislinje cn dravograd cn mislinja in izvedbo celovitega sistema odvodnje in ciscenja odpadnih voda povodja obalnega morja cn izola cn koper cn piran z danskim izvajalcem hedelseskabet niras ter za izvedbo celovitega sistema odvodnje in ciscenja odpadnih voda povodja spodnje save cn sevnica ccn krsko vipap cn brezice z danskim izvajalcem krügerjem trajanje izvedbe je mesecev za projekta na spodnji savi in obalnem morju ter mesecev za projekt na mislinji vsi obravnavani projekti lahko kandidirajo za pridobitev sredstev ispa za sofinanciranje izvedbe v letu oziroma v tem obdobju bo moral izvajalec izdelati vso tehnicno investicijsko dokumentacijo za posamezni investicijski projekt in sicer studijo izvedljivosti ki bo podala tehnicno ekonomsko najugodnejse resitve celovitih sistemov odvodnje in ciscenja odpadnih voda v povodjih mislinje spodnje save in obalnega morja porocilo o vplivih na okolje za pridobitev okoljevarstvenih soglasij idejne projekte za posamezno investicijske projekte investicijske programe za posamezna povodja analize stroskov in koristi razpisne dokumentacije za mednarodni razpis za izvedbo projektov v posameznih povodjih koncni cilj je pridobitev ustreznih dovoljenj za izvedbo projektov tj lokacijskega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja kar je poleg izdelane nastete tehnicno investicijske dokumentacije pogoj za prijavo invest icijskih projektov za sofinanciranje s sredstvi ispa izbrani izvajalci bodo priceli izvedbo projektov v sredini junija da bodo posamezne faze projektov izvedene po projektni nalogi in v skladu z zahtevami investitorjev lokalne okoljske infrastrukture bodo v koordinacijo spremljanje in nadzor izdelave poleg ministrstva za okolje in prostor aktivno vkljucene tudi lokalne institucije obcine komunalna podjetja druge strokovne institucije dr meta gorisek ministrstvo za okolje in prostor rs dunajska c ljubljana tel faks druga seja programskega sveta za pripravo prostorskega plana slovenije maja je na uradu rs za prostorsko planiranje potekala druga seja programskega sveta za pripravo prostorskega plana slovenije pps njen namen je bil predstaviti porocila o izdelavi prostorskega plana slovenije v obdobju od decembra lani do aprila letos predvsem pa obravnavati in sprejeti podrobnejse dispozicije prostorskega plana slovenije terminskega plana priprave pps programa konferenc in drugih oblik koordinacije dela in programa vkljucevanja javnosti v pripravo ter obravnavo pps druge seje programskega sveta se je udelezila vecina clanov programskega sveta oziroma njihovih namestnikov ki je sprejela tako porocilo urada rs za prostorsko planiranje o pripravi prostorskega plana kot tudi vse predstavljene priloge porocila zaradi velikega zaostanka ministrstev pri pripravi analize razvojnih moznosti sektorja v prostoru je bil na seji sprejet sklep da se spremenijo roki terminskega plana izdelave pps pomemben sklep programskega sveta je bil tudi da predsednik programskega sveta naslovi na ministrstva poziv za pospesitev aktivnosti pri pripravi analize razvojnih moznosti sektorja v prostoru ter da ministrstva na tretji seji programskega sveta porocajo o pripravi sektorskih strokovnih podlag za izdelavo pps programski svet je na drugi seji pooblastil urad rs za prostorsko planiranje da koordinira vsebinski in casovni potek priprave sektorskih gradiv tretja seja programskega sveta za pripravo prostorskega plana slovenije bo predvidoma v drugem tednu julija letos jelena hladnik urad rs za prostorsko planiranje dunajska c ljubljana tel faks subvencioniranje obcin na podrocju prostorskega nacrtovanja v letosnjem letu ministrstvo za okolje in prostor urad rs za prostorsko planiranje ze od leta s sofinanciranjem oziroma subvencijami pomaga obcinam pri izvajanju nalog na podrocju prostorskega planiranja ter urbanisticnega in krajinskega nacrtovanja namen te pomoci je spodbuditi obcine k izvedbi razlicnih kakovostnih oblik strokovnega dela za resevanje pomembnejsih problemov urbanisticnega nacrtovanja v slovenskih mestih in drugih naseljih ter krajinsko nacrtovanje od prtega prostora rezultati dela naj bi bili uporabljeni za kvalitetnejse in strokovno bolj dognane resitve v prostorskih planskih in izvedbenih aktih v letosnjem drzavnem proracunu je za taksno pomoc obcinam zagotovljeno milijonov tolarjev del teh sredstev pa je posebej namenjen izdelavi prostorske dokumentacije za izboljsanje bivalnih razmer romov odziv obcin na javni razpis urada rs za prostorsko planiranje za dodelitev subvencij v letu ki je bil objavljen v zacetku letosnjega marca je bil tudi letos izredno velik saj je veljavne prijave vlozilo kar obcin pomembna znacilnost teh prijav je porast njihove kakovosti tako glede predlaganih podrocij dela kot tudi strokovne utemeljenosti vendar je skupni znesek zaprosenih subvencij nekajkrat p resegel omejene proracunske moznosti zato je urad ob upostevanju pogojev in meril iz javnega razpisa izbral za sofinanciranje naloge ki jih je predlagalo obcin z neposrednim spremljanjem izvajanja nalog bo urad nadzoroval smotrno porabo dodeljenih sredstev zagotovil pa bo tudi da bodo rezultati kakovostno izvedenih nalog predstavljeni sirsi strokovni javnosti miha kos urad rs za prostorsko planiranje dunajska c ljubljana tel faks sprejeta studija variant poteka avtocest e na odseku bic hrastje odbor drzavnega zbora republike slovenije za infrastrukturo in okolje je maja opravil predhodno obravnavo variant poteka avtoceste na odseku bic hrastje na dolenjskem kraku avtocestnega kriza in sprejel naslednje sklepe da se na poteku od bica do korenitke nadaljuje priprava prostorske dokumentacije za traso avtoceste v koridorju sedanje hitre ceste posebno pozornost je treba nameniti krajinsko urbani ureditvi usekov da se za potek avtoceste mimo trebnjega od korenit ke do ponikev cim prej dokonca primerjalna studija variant trase z upostevanjem celovite prometne zasnove obmocja naselja trebnje da se na poteku od ponikev do hrastja nadaljuje priprava prostorske dokumentacije za traso avtoceste po varianti sveta a na in zagotovijo potrebni prehodi za divjad uredi relief in gozdni rob uposteva odmik trase od vodotokov in kraskih pojavov ter doloci funkcija bodocega opuscenega dela sedanje hitre ceste odsek avtoceste bic hrastje dolzine priblizno km je posebej pomemben za gospodarsko in prostorsko integracijo sirse dolenjske regije ter jugovzhodnega dela sirse ljubljanske regije saj prevzema najvecji del cestnega prometa med razvojnimi sredisci teh dveh regij na tem odseku se na avtocesto prikljucujejo precne cestne povezave dolin save in krke zato ima pomembno vlogo v povezovanju turisticnih zmogljivosti obmocja ki bazirajo na termalnozdraviliskih kulturnih in izletniskih potencialih vecje naselje je mesto trebnje sicer pa je obmocje redko poseljeno manjsa naselja in zaselki in reliefno precej razgibano osnovni pecat mu dajejo porecje temenice v osrednjem delu ter gozdovi in kmetijska krajina z naselji na drugih delih odseka renata resnik urad rs za prostorsko planiranje dunajska c ljubljana tel faks otvoritvena konferenca projekta posodobitve evidentiranja nepremicnin maja je bila v prostorih smelta otvoritvena konferenca projekta posodobitve evidentiranja nepremicnin ki se je je udelezilo preko predstavnikov razlicnih strokovnih in politicnih skupin udelezenci konference so poudarili nujnost in pomembnost zacetega projekta ter potrebnih aktivnosti v drzavi ki bi podpirale ucinkovitejse upravljanje nepremicnin in delovanje trga z nepremicninami v drugem delu konference so vodja projekta in vodje posameznih podprojektov predstavili glavne cilje izvedbo ter pricakovane rezultate po posameznih vsebinskih sestavinah projekta pripravljena je bila pregledna zlozenka projekta v slo venskem in angleskem jeziku ki jo je mozno brezplacno dobiti na geodetski upravi rs dr bozena lipej geodetska uprava republike slovenije zemljemerska ul ljubljana tel faks zasedanje programskega sveta za izvedbo posodobitve evidentiranja nepremicnin maja je bila sesta seja programskega sveta za izvedbo posodobitve evidentiranja nepremicnin njeni udelezenci so obravnavali dejavnosti v okviru projekta posodobitve evidentiranja nepremicnin pri katerem sodelujejo stiri ministrstva in vrhovno sodisce republike slovenije dejavnosti v okviru projekta posodobitve poslovanja zemljiskega katastra in zemljiske knjige ki jih vodita vrhovno sodisce republike slovenije in geodetska uprava republike slovenije ter aktualno sodelovan je na podrocju dela zemljiskega katastra zemljiske knjige in katastra stavb programski svet za izvedbo posodobitve evidentiranja nepremicnin je po sklepu vlade republike slovenije koordinacijsko telo za oba medresorska projekta kjer je prvi sofinanciran s sredstvi mednarodne banke za obnovo in razvoj drugi pa s sredstvi donacije phare dr bozena lipej geodetska uprava republike slovenije zemljemerska ul ljubljana tel faks zakonodaja uredba o dolocitvi obmocnih geodetskih uprav geodetske uprave republike slovenije njihovih obmocij in sedezev vlada je maja sprejela uredbo o dolocitvi obmocnih geodetskih uprav geodetske uprave republike slovenije njihovih obmocij in sedezev zakon o geodetski dejavnosti doloca pogoje za opravljanje geodetske dejavnosti in izvajanje geodetskih storitev ureja pa tudi podrocje izvajanja nalog geodetske sluzbe tako da posega na podrocje drzavnih organov ki izvajajo naloge drzavne geodetske sluzbe bistveno novost pri ureditvi razmerij v zvezi z izv ajanjem nalog drzavne geodetske sluzbe predvsem glede odlocanja v upravnih geodetskih stvareh pomeni dolocba clena omenjenega zakona s to dolocbo je uveljavljeno nacelo dekoncentracije upravnega odlocanja drzavne uprave tako da so za vodenje geodetskih upravnih postopkov in za odlocanje na prvi stopnji vsaka na svojem obmocju pristojne obmocne geodetske uprave kot teritorialne enote geodetske uprave rs po dosedanji ureditvi je na celotnem obmocju slovenije odlocala geodetska uprava rs kot centralni organ po dolocbi zakona o geodetski dejavnosti doloci vlada obmocje obmocnih geodetskih uprav in s tem njihovo krajevno pristojnost za odlocanje v geodetskih upravnih stvareh za dolocitev obmocja posamezne obmocne geodetske uprave so najprimernejse katastrske obcine saj se vecina podatkov geodetske sluzbe vodi po teh prostorskih enotah v zemljiskem katastru so namrec nepremicnine evidentirane po katastrskih obcinah ki so teritorialne enote posamezne nepremicnine znotraj katastrske obcine pa se evide ntirajo s parcelami ozemlje slovenije je v zemljiskem katastru razdeljeno na katastrskih obcin te so stabilne prostorske enote saj se njihovo stevilo le izjemoma spreminja meje katastrskih obcin pa se praviloma spreminjajo le na njihovem robu zaradi posegov v prostor gradnja stavb ceste ipd dolocitev obmocij obmocnih geodetskih uprav po drugih prostorskih enotah npr po obcinah ali naseljih bi povzrocila fizicno delitev geodetskih evidenc ter arhivskih podatkov taka delitev bi poleg financnih stroskov povzrocila zastoje pri delu geodetske uprave rs vsaka sprememba meje obcine ali naselja pa bi povzrocila tudi spremembe obmocja obmocne geodetske uprave oziroma spremembo te uredbe z uredbo so obmocja obmocnih geodetskih uprav dolocena po katastrskih obcinah tako da so za vsako obmocno geodetsko upravo katastrske obcine taksativno nastete zaradi natancne opredelitve pa je poleg imena katastrske obcine navedena tudi njena sifra ker se enako ime katastrske obcine pojavi veckrat ker so za vsa ko obmocno geodetsko upravo taksativno nastete njene katastrske obcine bi morala vlada ob vsaki zdruzitvi delitvi ali spremembi meje katastrskih obcin spremeniti tudi uredbo zato je v omenjeni uredbi opredeljena pristojnost odlocanja pri spremembi obmocja obmocne geodetske uprave in pristojnost odlocanja pri spremembi katastrskih obcin v okviru obmocne geodetske uprave vlada bo namrec odlocala o spremembi obmocja obmocnih geodetskih uprav oziroma o spremembi te uredbe na predlog geodetske uprave rs le ce bo npr zaradi spremembe pristojnosti drzavnih organov denimo sodisca izkazana utemeljenost spremembe obmocja obmocne geodetske uprave v uredbi je tudi doloceno kateri obmocni geodetski upravi pripadajo katastrske obcine ce bo sprememba katastrskih obcin izvedena na obmocju iste obmocne geodetske uprave doloceno pa je tudi da o taksni spremembi odloca geodetska uprava rs dr bozena lipej geodetska uprava rs zemljemerska ul ljubljana tel faks navodilo ministra za okolje in prostor vsem upravnim enotam kaj se v postopku izdaje dovoljenj za gradnjo ali izvedbo drugega posega v prostor steje za dokazilo o razpolaganju z nepremicnino tako kot v vseh drzavah ki imajo v ustavi zapisano da so pravna drzava je tudi v sloveniji predpisano da mora vsak investitor ki namerava graditi objekt ali drugace posegati v prostor za to pridobiti ustrezno upravno dovoljenje to dovoljenje se izda v okviru postopka predpisanega z zakonom o upravnem postopku zup in z upostevanjem ustreznih materialnih predpisov v tem postopku je pristojni organ dolzan ugotoviti ne samo to ali je nameravana gradnja v skladu z namensko rabo prostora in pogoji dolocenimi s prostorskimi akti ampak tudi vsa relevantna dejstva ki lahko vplivajo na pravice oziroma pravne koristi tretjih zlasti pa da se objekt npr ne bi zgradil na tujem zemljiscu zato je z zakonom predpisi s podrocja urejanja prostora in naselij ter graditve objektov doloceno da mora vsak investitor ob vlozitvi zahteve za izdajo lokacijskega in kasneje gradbenega dovoljenja oziroma ce se tako sam odloci ob vlozitvi zahteve za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo pa tudi ob priglasitvi del kadar gre za manjsa dela predloziti dokazilo da ima pravi co graditi na dolocenem zemljiscu oziroma pravico rekonstruirati objekt ali drugace posegati v prostor dokazilo o razpolaganju ministrstvo za okolje in prostor ki je v skladu z dolocbami zakona o organizaciji in delovnem podrocju ministrstev med drugim pristojno tudi za zadeve ki se nanasajo na premozenjskopravna vprasanja v zvezi z nepremicninami sicer ni nikdar dvomilo o tem da se med dokazila s katerimi investitor lahko ucinkovito izkazuje svojo upravicenost za gradnjo oziroma za drugacen poseg v prostor lahko uvrscajo prav vsa dokazna sredstva iz katerih je razvidno da je neko pravno dejstvo pri razpolaganju z nepremicnino izkazano ker pa glede na to da zakonskih terminov razpolaganje oziroma pravica graditi in pravica rekonstruirati nas pravni red za zdaj se ne pozna v smislu pravnih institutov z izdelanim pojmovnikom temvec gre le za opisne genericne pojme pricakovani novi zakon o lastninski in drugih stvarnih pravicah pa tudi se ni sprejet so se po razlicnih upravnih enotah zacela uporabljati razlicna tolmacenja kaj se steje za taksna dokazila ker pa je z ustavo republike slovenije med drugim tudi doloceno da morajo ne samo posamicni akti ampak tudi dejanja drzavnih organov temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu se je z namenom pravnega poenotenja pojma dokazilo o razpolaganju po predhodni pridobitvi mnenja sluzbe vlade republike slovenije za zakonodajo minister za okolje in prostor odlocil da uporabi pravni institut ki mu ga dajejo na razpolago dolocbe za kona o upravi zato je vsem upravnim enotam kot interni akt ministrstva za okolje in prostor rs izdal ustrezno navodilo besedilo tega navodila je vsem zainteresiranim na voljo tudi na spletnih straneh ministrstva za okolje in prostor rs na naslovu http www sigov si mop v rubriki aktualno tomaz m jeglic ministrstvo za okolje in prostor rs dunajska c ljubljana tel faks evropa dodatni pregled usklajenosti zakonodaje in priprava pogajalskih izhodisc za novi pravni red eu ministrstvo za okolje in prostor je prejelo pravni red eu ki je bil sprejet v obdobju celotnega lanskega leta v ta namen je bila sk licana seja delovne skupine za pregled usklajenosti zakonodaje podrocje okolje na kateri sta bili glavni temi priprava dodatnega dvostranskega pisnega pregleda usklajenosti slovenske zakonodaje z evropsko in priprava pogajalskih izhodisc za novi pravni red na podlagi prve korespondencne seje maja je delovna skupina za pregled usklajenosti zakonodaje podrocje okolje pripravila zapisnik dodatnega dvostranskega pregleda usklajenosti zakonodaje pri cemer ugotavlja da zaradi pravnega reda evropske unije ki je bil sprejet med in niso potrebne spremembe pogajalskih izhodisc republike slovenije in da bo dodatni pravni red eu mogoce sprejeti pricakujejo pa se dodatni problemi in pritiski na ze sicer omejene cloveske in financne vire za prevzem in uveljavitev pravnega reda na podrocju okolja opredelitev glede popolne uveljavitve direktive bodo podane na podlagi dodatne preucitve stanja najkasneje do septembra letos tea glazar ministrstvo za okolje in prostor rs dunajska c ljubljana tel faks porocilo o napredku pri vkljucevanju republike slovenije v eu za leto sluzba vlade republike slovenije za evropske zadeve je pripravila porocilo o napredku pri vkljucevanju republike slovenije v evropsko unijo za leto ki bo konec junija posredovano v bruselj struktura letosnjega porocila sledi strukturi pogajalskih izhodisc v prvem delu je podan napredek pri prenosu in uveljavljanju zakonodaje izvajanju politik ter pri u pravni usposobljenosti v drugem delu pa je podana splosna ocena pripravljenosti na teh treh podrocjih evropska komisija bo v letosnjem letu za vsako podrocje pripravila dvojno analizo in sicer pregled napredka v zadnjem letu samo sprejeta zakonodaja dodatno pa se splosno oceno pripravljenosti kandidatke za clanstvo za doloceno podrocje vecji poudarek komisija v letosnjem letu namenja izpolnjevanju t i madridskega kriterija ki se nanasa na administrativno usposobljenost za izvajanje pravnega reda eu vse spremembe skupaj s seznamom vseh zakonov in podzakonskih aktov ki bodo sprejeti do sredine letosnjega septembra bodo dodatno posredovane evropski komisiji konec septembra in bodo vkljucene v besedilo rednega porocila o napredku ki ga bo evropska komisija sprejela novembra letos tea glazar ministrstvo za okolje in prostor rs dunajska c ljubljana tel faks prispevek za rubriko evropska okoljska agencija eionet pri evropski okoljski agenciji je izslo prvo redno indikatorsko porocilo environmental signals v pripravo katerega so bile vkljucene clanice evropske okoljske agencije ocene indikatorjev prikazujejo napredek v uresnicevanju okoljske politike in njeno vkljucevanje v druge sektorje v naslednje porocilo bodo vkljucene tudi drzave phare izslo je tudi specializirano indikatorsko porocilo o prometu are we moving in the right direction za leto ki na podlagi indikatorjev omogoca ocenjevanje kako so okoljski vidiki vkljuceni v prometni sektor publikaciji sta v omejenih izvodih na voljo na ministrstvu za okolje in prostor rs vojkova c a mozno pa ju je tudi pogledati na domaci spletni strani evropske okoljske agencije www eea eu i nt za environmental signals je na voljo tudi datoteka s predstavitvenimi prosojnicami ki jih je pripravila eea anita pirc velkavrh ministrstvo za okolje in prostor rs vojkova c a ljubljana tel faks koledar september nazarje prvi mednarodni znanstveni kongres z naslovom biologija in ekologija alpskih dvozivk in plazilcev alp ki ga organizira drustvo za proucevanje in opazovanje ptic in varstvo narave v sodelovanju s pedagosko fakulteto v mariboru cilji kongresa so pred staviti nove rezultate s podrocja raziskav o alpskih dvozivkah in plazilcih promovirati raziskave dvozivk in plazilcev na obmocju alp vzpostaviti sodelovanje med amaterskimi in profesionalnimi raziskovalci in izmenjavanje izkusenj predstaviti izkusnje v naravovarstvu na primeru dvozivk in plazilcev kot bioindikatorskih vrst ter moznost vkljucevanja dvozivk in plazilcev v vzgojno izobrazevalni proces v okviru biologije naravoslovja in okoljske vzgoje drustvo za proucevanje ptic in varstvo narave ptujska race tel junij ljubljana strokovno srecanje sip slovenski prostor z naslovom prostorski plani zupanije posrednik med lokalno in drzavno ravnijo na hrvaskem temo bosta predstavila aleksandar basic nacelnik v zavodu za prostorsko planiranje ministrstva za zascito okolja in prostorsko planiranje republike hrvaske iz zagreba in miroslav stimac glavni planer zavoda za prostorsko planiranje primorsko goranske zupanije iz reke junij ljubljana strokovno srecanje sip slovenski prostor z naslovom prostorski plani obmocij piano di area izkusnje regije veneto polona wallas urad rs za prostorsko planiranje dunajska c ljubljana tel faks