rezultati raziskav vezanih na uporabo racunalnika pri likovni vzgoji raziskave ustvarjalnosti pri pregledu literature s podrocja raziskav o ustvarjalnosti ugotavljamo da je bilo na tem podrocju narejenega najvec v zdruzenih drzavah amerike od prvega resnejsega zanimanja v tridesetih letih tega stoletja pa do danes je bilo izvedenih in v literaturi opisanih nesteto raziskav s podrocja ustvarjalnosti po drugi svetovni vojni predvsem pa po znamenitem guilfordovem predavanju z naslovom creativity leta je zanimanje za to podrocje se naraslo danes pa izhajajo mnoge specializirane revij ki spremljajo najnovejse raziskave s podrocja ustvarjalnosti nas namen ni podrobneje analizirati posameznih raziskav temvec bomo prikazali nekatera pomembna dognanja a le toliko kolikor bodo pripomogla k boljsemu razumevanju likovne ustvarjalnosti med temi smo izbrali tiste ki so bile opravljene med osnovnosolsko mladino predstavili bomo tudi nekatere novejse raziskave o uporabi racunalnika pri likovnem ustvarjanju v soli na kratko bomo omenili dolocene razultate in zakljucke iz posameznih raziskav vezanih na splosno ustvarjalnost pomemben je guilfordov prispevek ko je locil konvergentno in divergentno misljenje in v svojem modelu inteligence poiskal faktorje ustvarjalnosti getzels in jackson sta v svojih raziskavah med ucenci identificirala raz licne skupine inteligentnih in kreativnih ucencev in pokazala da so med temi skupinami mozne vse kombinacije omenjene raziskave pa so odprle pot k raziskovanju dolocenih faktorjev ki pri delu v soli ustvarjalnost spodbujajo oziroma zavirajo tem raziskavam pa se je posvetil torrance ob omenjenih avtorjih so se mnogi drugi prihajali do pomembnih ugotovitev za podrocje psihologije ustvarjalnosti vendar jih na tem mestu ne bomo posebej omenjali raziskave o splosni ustvarjalnosti pri otrocih pri ugotavljanju razvoja splosne ustvarjalnosti so raziskave v zda pokazale da dosega otroska ustvarjalnost svoj visek med cetrtim in petim letom oziroma ko otrok napolni stiri leta in pol po petem letu ko pricne otrok obiskovati solo se zacne padec ustvarjalnost merjenja sposobnosti za kreativno razmisljanje s pomocjo testov so pokazala da ustvarjalnost v soli narasca od prvega do tretjega razreda nato sledi nagel padec nekje ob zacetku cetrtega razreda zatem pricneta ponovno narascati fluentnost in fleksibilnost nekaj pozneje pa se originalnost temu sledi ponovna rast ustvarjalnosti v petem in sestem razredu v zacetku sedmega razreda pa se pojavi ponovni manjsi padec sledi ponovna rast ki se nadaljuje tudi v osmem razredu in traja do konca srednje sole ko pricne stagnirati ali pocasi upadati raziskave so prav tako pokazale da vzrok za padec ustvarjalnosti v cetrtem razredu ni naravni fenomen temvec je posledica cloveskega faktorja in vzgojno izobrazevalnih programov ker je solski sistem v zda drugacen kot pri nas ti prehodi med razredi ne sovpadajo z nasimi torrance je na podlagi rezultatov teh meritev postavil tri kriticna obdobja v razvoju otrokove ustvarjalnosti prvo naj bi bilo okoli petega leta drugo ki je najmocnejse okoli devetega leta in tretje med dvanajstim in trinajstim letom po tej zadnji krizi pa naj bi sledil postopen vendar ne intenziven razvoj ustvarjalnosti vse do zrele dobe raziskave o likovni ustvarjalnosti pri otrocih vec kot sto let so meritve in analize sposobnosti otrok ki risejo ali resujejo druge naloge povezane z likovno umetnostjo privlacevale pozornost stevilnih raziskovalcev povsod po svetu prva vecja studija o likovnih sposobnostih o trok je bila analiza risb angleskih otrok objavljena v letih ki jo je oblikoval cook italijan ricci je leta napisal knjigo z naslovom umetnost otrok tem zgodnjim raziskavam otroskih risb je sledilo nesteto raziskav po celi evropi in zda mnogi avtorji ki so se ukvarjali z raziskovanjem likovne kreativnosti so poskusali postavljene hipoteze tudi empiricno preveriti ob tem so prihajali do razlicnih tezav nekateri so se oprijemali introspektivnih metod pri zbiranju podatkov drugi so proucevali ustvarjalni proces tretji produkt torej likovno umetnisko delo spet drugi pa interakcijo ustvarjalca z okoljem thorndike je zacel z uporabo testov za merjenje likovnih sposobnosti ugotovil je da raziskovalne studije nimajo ne standardizacije ne teoreticne osnove zato je ustvaril lestvico ocen ki jih lahko uporabljajo ucitelji pri vrednotenju otroskih risb thorndike je trdil da bo uporaba njegove lestvice za ocenjevanje risb za otroke od do leta sluzila za ocenjevanje risb katere gakoli otroka ali skupine otrok v primerjavi z risbami kateregakoli drugega otroka ali skupine otrok ali z risbami istega otroka ali skupine otrok v drugacnih pogojih preden bomo podali rezultate nekaterih raziskav o likovni ustvarjalnosti otrok omenimo se dve ugotovitvi pomembnih avtorjev ki bosta prispevale k celovitejsemu opisu problematike pri preucevanju otroske likovne ustvarjalnosti je piagetugotovil da so v likovnem izrazanju mlajsi otroci bolj ustvarjalni kot starejsi pri starejsih otrocih pa se pojavljajo obcasni padci likovnih sposobnosti kar je ugotavljal lowenfeldin prisel do zakljuckov da nastopi obcuten padec sposobnosti likovnega izrazanja v tako imenovani drugi krizi osebnosti to je okoli enajstega ali dvanajstega leta tedaj zacne v otrokovem izrazanju prevladovati zavestna kriticnost zaupanje v svet domisljije je omajano in otrok zacne posnemati stile drugih izsledki teh raziskav so pomembni tudi za likovne pedagoge saj so osnova za nacrtovanje likovno vzgojne dejavnosti v osnovni soli tudi pri nacrtovanju uporabe racunalnika kot sredstva za likovno izrazanje ali kot ucnega pripomocka obsezne raziskave ki je zajela okoli otrok se je v sedemdesetih letih lotil karlavaris s sodelavci ta raziskava je zanimiva tudi za nas saj je bila izvedena v podobnem izobrazevalnem sistemu kot je trenutno pri nas v njej je spremljal likovni razvoj ucencev od njihovega drugega do osemnajstega leta avtorji so izhajali iz hipoteze ki se je poleg socialne sredine nacina zivljenja in informiranosti spremenil tudi razvoj otrok in napredoval pouk likovne vzgoje komisija je likovna dela so vrednotili z deset stopenjsko lestvico za vsak posamezni kriterij rezultati so pokazali da likovni razvoj narasca do sestega leta starosti nakar naglo pade ponovno se pokaze tendenca vzpona nato stagnacija okoli leta in nato postopno padanje do leta starosti po tem letu se kaze ponovno tendenca vzpona avtorji pojasnjujejo zacetni vzpon kot splosen pojav saj je pri predsolskih otrocih likovni razvoj dokaj hiter padec v letu pojasnjujejo z prihodom v solo stagnacija v naslednjih letih pa kaze na nekvalitetno likovno vzgojo na razredni stopnji os preseneca pa padec likovnih sposobnosti v visjih razredih ki spodbuja nove raziskave likovnih vplivov likovnega pedagoga na ucence avtorji pojasnjujejo narascanje likovnih sposobnosti v srednji soli s strozjo selekcijo likovni del ki so jih poslali dijaki ali ucitelji prelomi v razvoju likovnih sposobnosti sovpadajo s prihodom otroka v osnovno solo in odhodom iz nje avtorji ugotavljajo dolocene pomanjkljivosti programov likovne vzgoje in opozarjajo na opazene napake v kontinuiteti razvoja osebnosti avtorji so na podlagi raziskave identificirali sest faz v razvoju likovnega izrazanja otr ok ucni sisten in vsebine likovne vzgoje v omenjeni raziskavi so zelo podobne obstojecim v slovenskih osnovnih solah tako da dajejo tudi iz tega vidika dovolj dobro primerljivost in so prav tako osnova pri nacrtovanju likovno vzgojne dejavnosti v nasih o snovnih in srednjih solah raziskave vezane na programe likovne vzgoje mnogi strokovnjaki so in se ugotavljajo da obstojeci programi likovne vzgoje v posameznih drzavah evrope in amerike niso optimalni s stalisca razvijanja likovnih sposobnosti in likovne ustvarjalnosti ter s tem splosne ustvarjalnosti otrok v eksperimentih preverjeni programi se kljub dobrim rezultatom le redko obdrzijo v nadaljevanju bomo predstavili raziskavo ki ima zaradi primerljivosti solskega sistema organizacije in vsebin likovne vzgoje veliko vrednost tudi pri nas izvedena je bila sedemdesetih letih karlavaris kraguljac in je raziskovala moznosti razvijanja ustvarjalnih sposobnosti pri pouku likovne vzgoje v raziskavo je bilo vkljucenih okoli ucencev med vi in viii razredom namen raziskave je bil da ugotovi ali bodo stiri razlicice eksperimentalnega pouka uspesneje razvijale likovno kreativnost kot likovna vzgoja ki je bila izvedena po obicajnem programu avtorja sta ugotavljala tudi uspesnost posameznih ekperimentalnih programov to so bili programi imenovani tehnoligija teorija oblikovanja umetnostna zgodovina in program zasnovan na psiholoskih stimulansih z verbalnimi in neverbalnimi testi kreativnosti so bila testiranja opravljena ob zacetku in koncu eksperimentalnega ciklusa rezultati ki jih je dala raziskava so pokazali da je bil najuspesnejsi v razvoju vseh faktorjev kreativnosti eksperimentalni program psiholoskih stimulansov sledi mu program teorije oblikovanja in program pri katerem je bil povdarek na tehnologiji program zgodovine umetnosti se je med eksperimentalnimi programi najslabse odrezal najslabse rezultate na koncnih testiranjih pa so dosegli ucenci ki so bili v kontrolnem klasicnem programu koncna ugotovitev raziskave je bila da je najbolj ucinkovit taksen program ki pusca ucencem dovolj sirine in prostora za njihovo kreativno delovanje ta raziskava je pokazala tudi da je likovna vzgoja kot ucni predmet in kot vzgojno podrocje eden od pomembnih faktorjev v razvoju kreativnosti raziskava je prav tako dokazala da razvoj likovne kreativnosti vpliva tud i na razvoj kreativnega misljenja nasploh sledi tudi ugotovitev da se razvoj likovne kreativnosti kaze tudi v procesu razvoja kreativnega misljenja torej splosne kreativnosti ti rezultati so pomembni tudi pri organizaciji likovno vzgojo ustvarjalnega dela z racunalniskimi orodji saj bodo le ta dala v smislu ustvarjalnosti dala dobre rezultate ce jih bomo smiselno uporabili glej poglavje raziskave o likovni ustvarjalnosti z uporabo racunalniskih orodij tudi na tem podrocju imajo v zda najvec izkusenj posebej znane pa so raziskave ki jih je opravil freedman avtor je usmeril raziskave v tri podrocja uporabe interaktivnega software a in hardware a v soli spremljal je nacine izdelave racunalniske grafike v soli dinamiko socializacije ob izdelavi racunalniske grafike v soli kakovost racunalniske grafike zaradi pomembnosti omenjenih podrocij raziskav za nase besedilo jih bomo na kratko predstavili raziskava nacinov izdelave racunalniske grafike je pripeljala do ugotovitev da izdelajo ucenci likovne izdelke z racunalnikom na podoben pa tudi drugacen nacin kot izdelajo likovna dela z drugacnimi materiali freedman ugotavlja da ko ucenci prvic uporabljajo racunalnik pogosto ceckajo in preizkusajo moznosti ki jim jih nudi novi medij to preizkusanje pa je pomembno za izvedbo same naloge veliko ucencev je povedalo da lazje delajo neposredno z racunalnikom kot pa da bi prenasali skice iz papirja na ekran ti ucenci neradi uporabljajo druge medije saj jim delo samo z racunalnikom omogoca spreminjanje zamisli in popravljanje napak racunalnisko orodje jim omogoca spreminjanje posameznih delov lastnega likovnega izdelka ucenci so ocenili kot prednost tudi to da vse izdelke shranijo v ocenitev pa predlozijo najboljsega sposobnost shranjevanja likovnih izdelkov in hkrati njihovo spreminjanje imenuje freedman seriation v raziskavi ki jo je izvedel leta je ugotovil da ucenci prav zaradi serijacije seriation pri delu z racunalniki eksperimentirajo bolj kot z drugimi mediji raziskava je pokazala da ucenci uporabijo nesrece pri likovnem ustvarjanju z racunalniki na drugacen nacin kot pri tradicionalnih medijih te nepricakovane stvari ki so lahko posledica razlicnih gibov z misko ali so v softwear u povzrocijo podobo ki je ucenec ni imel namena narisati ucencem se zdijo vcasih te nakljucne podobe bolj zanimive od njihove prvotne ideje in jih zadrzijo v taksnih primerih se mogoce zdi da je racunalnik najpomenbnejsi kljub temu pa je lahko proces ustvarjanja racunalniske grafike bolj inovativen in eksperimentalen kot pa uporaba tradicionalnih medijev freddman str tudi nekateri ucenci so izjavili da se jim zdi uporaba racunalnika lazja in povecuje moznosti prikaza njihovih sposobnosti ucenci si lazje razvijajo estetski cut ob podobah ki nastajajo na ekranu na tak nacin lahko bolje dojemajo spremembe in se odlocajo katere so pozitivne avtorja ugotavljata da lahko ucenci izdelajo in izpopolnijo svoje likovne izdelke in tako uporabljajo nacin ki je pomemben pri spoznavanju estetskih vrednot v raziskavah o dinamiki socializacije ob izdelavi racunalniske grafike v soli so strokovnjaki ugotavljali tudi odnose med spoloma in kooperativno ucenje hawkins je v svoji razikavi ugotovil da obstajajo bistveni druzbeni in kulturni vidiki uporabe racunalnika v kateremkoli izobrazevalnem okolju teme kot so razlike v spolu kolaboracija in kooperativno ucenje ter tezave v promoviranju tehnoloskih oblik misljenja morajo biti raziskane v okviru poucevanja umetnosti razlike v spolu ki so pogoste v razredu postanejo se bolj ocitne ko delamo z racunalnikom mnoge raziskave pa so pokazale da se fantje v splosnem bolj zanimajo za racunalnike kot dekleta in imajo o njih tudi vecje znanje tako kolicina kot tudi tip izkusenj z racunalnikom sta med fanti in dekleti razlicni v eni izmed raziskav freedman izvedenih med ucenci petih razredov osnovne sole je pol manj deklet kot fantov uporabljalo racunalnike doma vendar je uporaba razlicna fantje ponavadi igrajo ali programirajo racunalniske igrice dekleta pa racunalnik uporabljajo za pisanje pisem ali izdelavo voscilnice za rojstni dan fantov se je samih naucilo uporabljati racunalnik medtem ko pri dekletih ta procent znasa le pogovori z ucenci so odkrili dva razloga fantje so pogosto kar sami zaceli delati z racunalniki doma ali pri prijateljih dekletom so odrasli posvecali vec pozornosti pri ucenju uporabe racunalnika v intervjuju z ucenci je freedman ugotovil da fantje in dekleta pri delu z racunalnikom bolj sodelujejo kot pri drugih razrednih aktivnostih zaradi tega spodbuja izdelava racunalniske grafike vecjo interakcijo med ucenci kot pa ustvarjanje s tradicionalnimi mediji uporaba racunalnika tako stopnjuje kolektivno umetnost tako racunalniske podobe niso samo produkt lastnega izrazanja ampak so rezultat truda cele skupine tako je avtor v raziskavi opazil vsaj stiri oblike sodelovanja pri likovnem ustvarjanju z racunalnikom to so posvetovanje spontan pristop sodelovanje in odpor in prenos podob pri spremljanju likovnega dela je freedman zaznal posvetovanje med ucenci tisti ucenci ki imajo vec izkusenj pri delu z racunalniki so pogosto pomagali drugim ne da bi jim to narocil ucitelj ucenci ki so zacetniki pri delu z racunalniki hitro dojamejo tehnicne lastnosti racunalniske grafike kadar jih ucijo izkuseni sosolci to pospesi ucenje samega dela z racunalnikom ucenci ki so bolj izkuseni imajo ponavadi racunalnik tudi doma posvetovanje med ucenci pomeni tudi dodatno ucenje za tist e ki pomagajo svojim sosolcem spontan pristop se kaze v pogostem svetovanju med ucenci ki drug drugemu nakazujejo moznosti kvalitetnih sprememb na racunalniski grafiki pozornost ucencev pritegnejo dolocene vizualne karakteristike racunalnika kot npr svetloba ki niso opazne pri tradicionalnih medijih ucenci pri delu z racunalnikom komentirajo delo drugih ucencev bolj kot pri delu s tradicionalnimi mediji prav tako pri delu z racunalnikom ucenci raje upostevajo nasvet drugih saj se lahko vrnejo k s voji prvotni podobi v kolikor jim nova ni vsec ta oblika interaktivne kritike ucencev postane integralen del procesa ustvarjanja nacine sodelovanja in tudi odpora je spremljal v eni izmed raziskav freedman med ucenci petih razredov osnovnih sol vsaka ucna ura v teh razredih se je pricela tako da je v manjsi skupini dolocen ucenec s pomocjo miske vstavil potrebne informacije v racunalnik med ucenci je prihajalo do prepirov kdo bo kontroliral misko in sodelovanja ko so si ucenci misko podajali freedman je v raziskavah ugotovil pojav ki ga je poimenoval prenos podob ta se kaze ko nek ucenec spremeni podobo ki jo je pred tem ustvaril nekdo drug ucenci z manjsim znanjem pogosto uporabijo podobe ki so jih ucitelji dali za primer in podobe ki so jih ustvarili drugi ucenci kot izhodisce za svoje delo razlicne oblike sodelovanja posvetovanje spontan pristop sodelovanje in odpor ter prenos podob se pogosto pojavljajo prepleteno sodelovanje lahko pripelje tudi do konfliktov kot npr vprasanje avtorja racunaliske grafike freedman ugotavlja da lahko druzbene interakcije pozitivno vplivajo na samopodobo ucencev lahko jim pomagajo pri razumevanju formalnih kompleksnosti vizualne estetike in druzbenih dimenzij estetskih sodb ustvarjanje umetnosti s pomocjo racunalnika postane bolj druzben projekt tudi ko ucencem ne narocimo skupinskega dela kot delo s tradicionalnimi mediji ki so bolj osredotoceni na individualno izrazanje zelo pomembni pri likovni vzgoji sta oblika in kakovost racunalniske grafike nanjo vplivajo tako kakovost racunalniskega programa kot znanje o moznostih uporabe racunalnika ter starost in izkusnje ucencev v raziskavah je stokrocki ugotavljal stereotipnost racunalniske grafike ucencev le te so se zdele bolj stereotipne kot likovna dela ustvarjena s tradicionalnimi mediji vendar pa je raziskava pokazala da je uporaba stereotipnih podob v osnovnih solah pogosto neodvisna od medija pri racunalniski grafiki pa zaradi posebnosti nekaterih funkcij risalnih orodij lahko izdelki dobijo neko doloceno stereotipnost ko npr ucenci osnovnih sol delajo zeljene slike se vcasih zanesejo na funkcije ki ustvarjajo kvadrate kroge in druge geometrijske oblike in tako ustvarijo bolj stereotipen efekt namen raziskave ki sta jo izvedla binns branch pa je bil senzibiliziranje oblikovanja vzgojnih sporocil ki jih imajo racunalniski programi v svoji bazi podob clip art selection kritika je bila usmerjena predvsem na proizvajalce programov saj je raziskava po kazala da imajo stereotipne racunalniske podobe predvsem glede na spol mocan vpliv pri vzgojnem oblikovanju likovnih sporocil avtorja sta predlagala dolocene likovne naloge ki bi pripomogle k odpravljanju teh stereotipov te so otroci naj upodabljajo motive in karakteristike ki niso vezane na spol ustvarjajo naj svoje lastne podobe brez baze clip art selection uporabljajo naj posnete podobe s fotografij raziskave kazejo da sta pomembni tako tehnologija kot tudi sama interakcija med ucenci in racunalniki tako kot z drugimi mediji je tukaj raziskovanje graficnih moznosti racunalnika zelo pomembno freedman ugotavlja da je eden najpomembnejsih rezultatov raziskav ta da druzbeni odnosi ne usmerjajo samo ustvarjalnega procesa ampak vpliva jo na kvaliteto ucencevih likovnih del predvsem kriticna interakcija med ucenci lahko povzroci dolocene kvalitetne premike uporaba kooperativnega ucenja in sodelovanje med ucenci torej skupinsko delo in posvetovanje spontan pristop sodelovanje in odpor ter prenos podob bi lahko povecali moznosti poucevanja likovne vzgoje raziskave o likovni ustvarjalnosti z uporabo racunalniskih orodij v sloveniji v sloveniji je bila v letu izvedena raziskava wechtersbach ki je ugotavljala opremljenost sol z ustrezno racunalnisko opremo odnos anketiranih do dela z racunalniki v soli ocenitev uspesnosti dela v projektu petra in drugo v raziskavo je bilo vkljucenih osnovnih sol ki so bile vkljucene v projekt petra raziskava je med drugim pokazala da izobrazevanje ob racunalniku ne povzroca razlik med spoloma in povecuje kvaliteto in kvantiteto interakcije v razredu ter imajo tako ucenci kot ucitelji pozitiven odnos do taksne oblike izobrazevanja od leta pa do danes je bilo opravljenih se vec raziskav gerlic ki spremljajo razlicne vidike uporabe racunalnika in multimedije v slovenskih osnovnih solah ob strojni in programski opremljenosti slovenskih sol se omenjene raziskave dotikajo tudi didakticnih vidikov racunalnistva in informatike na nasem izobrazevalnem sistemu raziskava o vplivu uporabe racunalnika pri likovni vzgoji z vidika ustvarjalnosti pa je bila v sloveniji izvedena v letu duh odgovorila je na vprasanje kaksen vpliv ima racunalnik v razvoju likovne kreativnosti ucencev petih razredov osnovne sole temeljni cilj te raziskave je bil ugotoviti vpliv eksperimentalnega programa na razvijanje likovne ustvarjalnosti in nivo likovnega ustvarjanja petosolcev v slovenskih osnovnih solah eksperimentalni program je bil sestavljen na podlagi veljavnih ucnih nacrtov in programov in se od obicajnega razlikuje v tem da uvaja racunalnik kot orodje za likovno izrazanje in ga logicno vkljucuje v likovno ustvarjalni proces glej poglavje za vsak posamezni sklop eksperimentalnega programa so bila izdelana natancna navodila ki so jasno dolocal a izhodisca in cilje posameznih ur v sklopu nikakor pa niso omejevala ucitelja pri izvedbi izdelan je bil tudi ustrezen didakticni material ki je uciteljem omogocal optimalno izvedbo planiranega dela raziskavi je izhajala iz hipoteze da bo inovativno delo zasnovano na uporabi racunalnika pri predmetu likovna vzgoja v petem razredu osnovne sole pozitivno vplivalo na ustvarjalnost otrok ter da bodo ucenci eksperimentalne skupine glede na ucence kontrolne v prednosti pri merjenju likovne in splosne ustvarjalnosti analiza zbranih in statisticno obdelanih podatkov je pokazala da so raziskovalne predpostavke o ucinkovitosti eksperimentalnega programa upravicene na kratko jih povzamimo glede na stopnjo nivoja likovnega opticno tematskega razvoja so bili v prednosti ucenci ki so bili vkljuceni v eksperimentalno delo to pomeni da je inovativno delo likovno ustvarjanje z racunalniskimi orodji ugodno vplivalo na razvoj tega vidika likovnih sposobnosti pri spremljanju nivoja likovno kreativnega razvoja so bili prav tako v prednosi ucenci ki so likovno ustvarjali po eksperimentalnem programu smiselna uporaba racunalniskih orodij za likovno ustvarjanje kot jo je predvideval eksperimentalni program je torej ugodno vplivala na razvoj likovne kreativnosti enake so bile ugotovitve tudi ob primerjavi likovno oblikovnega razvoja med eksperimentalno in kontrolno skupino v prednosti so bili tudi tukaj ucenci ki so pri likovni vzgoji obcasno uporabljali tudi racunalniska orodja za lastno likovno ustvarjalno delo predpostavka da bodo ucenci eksperimentalne skupine v prednosti tudi pri merjenju splosne ustvarjalnosti se v eksperimentu ni potrdila za kar je moznih vec razlag se najbolj verjetna je ta da je bila casovna razlika med inicialnim in finalnim merjenjem eksperiment je trajal tednov prekratka da bi med skupinama nastala statisticno pomembna razlika tudi po tem kriteriju dosedanje raziskave so sicer pokazale da razvoj likovne ustvarjalnosti pozitivno vpliva na razvoj splosne ustvarjalnosti otrok vendar moramo ob teh znanstvenih spoznanjih upostevati dejstvo da je ustvarjalnost izredno kompleksna sposobnost katere razvoj je pogojen z vrsto faktorjev med katerimi je likovno spodbujanje samo eden izmed njih pomembne ucinke je torej moc realno pricakovati od kompleksnega socasnega delovanja vecih faktorjev zato pa morebitne statisticno neznacilne efekte posameznih faktorjev razumeti kot posledico raziskovalne parcialnosti slednja je v funkciji pribljizevanja resnici o delovanju kompleksnih vzrocnih sistemov ob vseh omenjenih specificnih hipotezah pa je bila v raziskavi preverjena tudi splosna ki je izhajala iz skupnih rezultatov testov kreativnosti skupni rezultat je sestevek rezultatov testa splosne ustvarjalnosti in likovnega testa nivo opticno tematskega razvoja nivo kreativnega razvoja in nivo oblikovnega razvoja ki je hkrati koncni pokazatelj uspesnosti raziskovalnega uvajanja racunalnika v pouk likovne vzgoje v raziskavi je bilo ugotovljeno da je inovativno delo zasnovano na uporabi racunalnika pri predmetu likovna vzgoja v petem razredu osnovne sole pozitivno vplivalo na razvoj ustvarjalnosti ucenci eksperimentalne skupine so bili v prednosti glede na kontrolno tudi pri skupnem rezultatu testov kreativnosti raziskovalni izsledki so vezani na vzorec oddelkov ucencev osnovnih sol ki pripadajo zrss oe maribor zato jih ne moremo posplosevati na slovensko populacijo oddelkov ucencev osnovnih sol vendar pa jih smemo uporabiti kot veljavne pokazatelje ucinkov uvajanja racunalnika v likovno vzgojo saj so bili potrjeni v eksperimentu ki je stalno sledil kriterijem notranje validnosti tako si na tej osnovi dovoljujemo sklep da bo uporaba racunalnika ob spostovanju vseh izhodisc ki so bila upostevali tudi pri nacrtovanju ekspetimentalnega programa dala tudi v visjih razredih podobne rezultate vendar pa bo v skrbi za nemoten otrokov likovni razvoj potrebno te domneve tudi empiricno potrditi rezultati pricujoce raziskave potrjujejo domneve o pozitivnem vplivu racunalnika na likovne sposobnosti otrok in hkrati opozarjajo na nujnost premisljenega strokovno poglobljenega uvajanja inovacij v nase osnovne sole ter stalnega raziskovalnega spremljanja njihovih ucinkov tako bodo novi interaktivni programi softwere za likovno kreativno delo drugacne likovne vsebine o katerih bomo govorili v nadaljevanju drugacna organizacija in vse druge novosti povezane z uporabo racunalnika pri urah likovne vzgoje pa bodo zahteval tudi nove empiricne raziskave nazaj na kazalo