seminarsko nalogo pripravil marko krajnc cg sers smetanova ul maribor mentor branko potisk kazalo naslovna stran kazalo uvod od hoje do kolesa vozovi dvokolesa motocikli avtomobili tirna vozila ladje baloni letala vesoljska vozila zakljucek uvod gibanje kot eden izmed osnovnih zivljenjskih znakov oznacuje cloveka tudi civilizacijsko zato je zgodovina clovestva v veliki meri zgodovina prometa osebnega in tovornega z vestmi in vrednostmi dandanes ko klasicno posto vse bolj nadomescajo elektronska sredstva in se je osamosvojilo tudi moderno trzenje ki vkljucuje pojem prometa predvsem prevoz potnikov in tovora to obsezno podrocje cloveske dejavnosti bi ne delovalo brez staticnih naprav prometnic z opremo to je cest luk letalisc in dinamicnih pripomockov vozil kot velja za svetovne razmere nasploh je tudi prometno zanimiva vendar ekolosko zelo ranljiva slovenija ob koncu drugega tisocletja sele na zacetku nacrtnih dolgorocnih prizadevanj za uvajanje najustreznejsih vozil in tehnicnih resitev ter za splosno optimalizacijo prometa z razvojno eksplozivnostjo na tem podrocju se tudi pri nas pojavljajo problemi kot jih zgodovina prometa se ne pozna in zato za njihovo resevanje ne more ponuditi neposrednih izkusenj vendar pa nujnost hitrega ukrepanja za ustreznejse naravnanje razvoja terja da bi ze poznanega ne izumljali na novo zato za tovrstno ucinkovanje tovrstne problematike ni dovolj le upostevanje zatecenega stanja marvec je nujno globlje poznavanje vzrokov in posledic ter celovitega razvoja v tem casovnem obsegu iz preteklosti v prihodnost pa tudi poznavanje razvoja vozil ter njihove povezanosti s civilizacijskimi tokovi od hoje do kolesa od kod prihajajo najstarejse cloveske stopinje do kod so v vec milijonih privedle kam vodijo v nadaljevanju poti v casu ko je clovek po dolgem in pocez pes jez in s kopnimi vodnimi ter zracnimi vozili prekrizaril ves svoj sinji planet in je za odriv v vesolje osvojil ze tudi zemlji najblizje nebesno telo se ta vprasanja zastavljajo vse ostreje mozni odgovori pa se zde usodnejsi zgodovina clovekovega gibanja skozi prostor in cas poenostavljeno jo navadno oznacujemo kot zgodovino prometa je prav tako aktualna kot prihodnost kot da bi rekonstrukcija prehojene poti lahko pokazala na morebitne napake civilizacijskega pohoda in z ustreznimi popravki omogocila njegovo uskladitev s kulturnim razvojem taksno pricakovanje morda ni pretirano saj so prometni tokovi poleg izmenjave ljudi in materialov vedno prinasali tudi nove moznosti ne le za obvladovanje sirsih fizicnih marvec tudi globljih duhovnih razseznosti na vprasanje o nastanku enega najpomembnejsih izumov vseh casov kolesa in voza odgovarjajo razlicne teorije vsaka po svoje prvi del tega razvoja je vsekakor zamenjal drsno vleko s kotaljenjem pri katerem sta trenje in zato potrebna vlecna sila znatno manjsa znameniti relief iz stol pred nasim stetjem iz palace asirskega kralja asurbanipala prikazuje transport tezkega kamnitega kolesa na saneh pod katere polagajo kroglice deloma pocez na smer vleke vec sto suznjev z vrvmi in na potisk z orjaskim vzvodom deloma po dolgem zaradi moznosti spreminjanja smeri dvokolesni vozovi upodobljeni na istem reliefu so razvojno nedvomno izsli iz drsne vleke vendar se niso bili primerni za prevoz tezkih bremen ki so jih morali zato transportirati na starejse toda zmogljivejse nacine transport tezkega bremena na okorglicah po reliefu v ninivah iz stoletja pred nasim stetjem drugi del odgovora na vprasanje o nastanku kolesnega voza bi moral pojasniti razvoj po prehodu od drsne vleke h kotaljenju neprestano prenasanje valjastih kroglic izza tovora predenj ni bilo udobno zato so valje namestili z utori prehod od valjcnega voza h kolesnemu pojasnjujejo z razrezom valja na kolute prvotna polna kolesa so v nadaljnjem razvoju zamenjala kolesa na napere ali spice druge teorije pa razmisljajo o neposredni pritrditvi od drugod poznanih koles soncni simbol loncarsko vreteno na sani vozovi upodobitev bojnih vozov iz babilonske prestolnice ur ob evfratu je eno najstarejsih celovitih pricevanj o vprezni kolesni napravi na vsakem vozu sta voznik in bojevnik na enem pa se bo peljal kralj tezka vozila z oslovsko vleko imajo polna dvodelna lesena kolesa s sredinskim vlozkom za vrtljivo pritrditev na os vozovi so videti stirikolesni vendar nekateri razlagalci menijo da gre za dvokolesna vozila ki so zaradi nepoznavanja perspektivnega upodabljanja prikazana od spredaj in se od strani kolikor pa gre za stirikolesnike so brez vrtljiva sprednje osi le s tezavo z zdrsovanjem premagovalo ovinke v visoko organizirani sumersko kulturi ki ji je mogoce slediti v sredo tisocletja pred nasim stetjem vozov nedvomno niso uporabljali le v vojnah marvec tudi v ritualne in reprezentancne namene in ce se jim taksna uporaba ni zdela prevec prozaicna za osebni in tovorni promet ceprav je od teh vozil se dalec do dvokolesnikov v tisocletju pred nasim stetjem pa je za njimi od prehoda transporta do drsne vleke na kotaljenjem in od koles iz enega kosa lesa k sestavljenim ze tudi dolg razvoj prva upodobitev voza na slovenskem ozemlju je na visini kulture iz katere izhaja starejsa zelezna doba bi se zaradi vrhunske ravni tamkajsnjih najdb prav tako kot pri avstrijskem halstattu lahko imenovala po nasih vacah na najimenitnejsem slovenskem arheoloskem predmetu leta izkopani cm visoki bakreni vedrici iz stoletja pred nasim stetjem so poleg drugih reliefno upodobljenih motivov iz zivljenja in duhovnosti tedanjega plemstva upodobljeni tudi konji jezdeci in dva voza bojni ter praznicni gre za dvokolesni vozili kot jih poznajo najrazvitejse civilizacije od tisocletja pred nasim stetjem razlicna po namenu se razlikujeta tako po podvozju kot po nadgradnji stojeca moza na bojnem vozu sta zascitena z visjo stranico drugi voz s sedecima potnikoma pa je obdan z nizko rezbarsko okraseno ograjo pretezno leseno in dokaj grobo gradnjo sumerskih vozov je zamenjala prefinjena izvedba z uporabo kovinskih delov skoraj vsa pricevanja o vozovih iz anticne grcije so o enoosnih dvokolesnih vozilih s stirimi sestimi ali osmimi spicami v vsakem kolesu tehnicna izpopolnjenost teh vozov je omogocila zmanjsanje teze razmeroma majhna kolesa pa so znizala tezisce in povecala stabilnost velika rimska drzava je nacrtno gradila cestno omrezje in se prek svojih meja povezovala s sosednjimi drzavami kot s kontinenti vprezni vozovi na rimskih cestah so bili prav tako razlicni kot njihov izvor uporabljali pa so jih v enoosni ali dvoosni izvedbi vrtljivo sprednjo premo pri slednjih so izpopolnili ze kelti najstarejsega izvora in najpreprostejsi so bili vozovi tipa plaustrum pri katerih so se vrtele osi s trdno nataknjenimi kolesi vred clabula re so se imenovali nepokriti lojtrniki ce so jih uporabljali za kmecka dela in so vanje vpregli govedo pa anglaria medtem ko sta bila lahka vozicka bireta in vereda dvokolesna je bil s ponjavo pokriti carpentum lahko tudi stirikolesnik currus so imenovali vozove izvedene iz grskih dvokolesnikov in razlicnega namena ter uporabe za potovanje dirke boj triumfe dvoosni potovalni voz so imenovali raeda in je bil poleg podobne caruce najpogostejse vozilo v drzavni postni sluzbi s tedanjo razvitostjo prometa je mogoce primerjati stanje v evropi sele po pojavu avtomobilizma razvoj zelezniskega prometa v drugi polovici stoletja in avtomobilskega v stoletju je zelo skrcil uporabo vprezne vleke na vseh dotedanjih podrocjih od delovne prometne in vojaske uporabe ter v nekoliko manjsi meri na podrocju iger in reakcije nekdaj visoko razvite obrti ki so delale za potrebe vozarstva kolarstvo kovastvo s podkovstvom jermenarstvo itn so skupaj z zatonom furmarstva in spremljajocih dejavnosti propadle ce se niso vkljucile v modernejse dejavnosti najstarejsi avtomobili so posnemali kocije in druga vprezna vozila prehod iz obdobja vpreznih vozov v obdobje avtomobilizma ni bil povsod enako hitre in dosleden v sloveniji je bilo npr leta okoli vpreznih vozil priblizno desetina jih je bila namenjena osebnemu prevozu ter skoraj prav toliko konj in druge vprezne zivine leta je bilo konj se in leta se vedno vec kot toda leta je padlo na in leta na nekaj vec kot vprezna vozila priblizno sorazmerna stevilu konj so se dlje obdrzala ali pa so se v rabi na manj razvitih podrocjih v kmetijstvu so vprezne vozove opremili z avtomobilskimi kolesi in zavorami ter prilagodili traktorski vleki pettisocletna tradicija vozarstva je tako drugje po svetu kot v sloveniji prezivela v sportu turizmu ponekod v mestnem prevozu in na visoki reprezentancni stopnji dvokolesa vrhunskega razumnika umetnika znanstvenika in tehnika leonarda in vincija upraviceno oznacujejo kot najbolj vsestranskega renesancnega genija z izvirno ustvarjalnostjo je visoko presegal popolno enciklopedicno poznavanje razvoja tehnike in s stevilnimi izumi dalec prehiteval miselnost sodobnikov in zmoznosti svojega casa za uresnicevanje novih idej tako je tudi njegova zamisel iz konca stoletja za vozilo ki pusca pri voznji naravnost eno samo sled in si je treba za njegovo obvladovanje posebej izuriti ravnotezje presenetljivo moderna glavni konstrukcijski sklopi in nacin voznje se bistveno ne razlikujejo od danasnjih posamezne tehnicne resitve ki so najbolj poslovale izumitelje dvokolesa npr verizno zobniski prenos pogonske moci od pedalov na zadnje kolo pa so bile ze pri leonardu v glavnem taksne do kakrsnih je privedel tehnicni razvoj vecinoma prek mnogih stranpoti sele stiri stoletja pozneje leonardo da vinci risba dvokolesa codex atlanticus ok med vozila ki jih poganjajo na nji vozece se osebe z lastno misicno mocjo spadajo poleg dvokoles tudi eno in veckolesniki med slednjimi so zaradi humane namembnosti prizadetim osebam omogocajo gibljivost enakovredno ali celo vecjo v primerjavi z zdravimi vrstniki posebnega pomena invalidski vozicki taksno vozilo je uporabljal v zadnjih dveh desetletjih svojega zivljenja baron ziga zois mentor in mecen slovenskega razsvetljenstva kot industrialec je v kriznem casu evropskega zelezarstva v svojih metalurskih obratih pospeseno uvajal tehnoloske novosti ko ga je prizadel hud protin si je sam zamislil vecnamenski vozicek s svojim tehnicnim znanjem in estetskim cutom je zgledno uspel tako v funkcionalnem kot v oblikovalskem pogledu kar predvsem loci moderne invalidske vozicke od dvesto let starejsega zoisovega je uporaba modernih materialov zlozljivost in pogosta uporaba motornega pogona za voznjo ter nadomescanje drugih izpadlih gibalnih sposobnosti motocikli kakor imenujemo slovensko dvo in veckolesna vozila tako oznacujemo kolesa z motornim pogonom najkrajse motorji motorna kolesa motocikli z eksplozijskimi parnimi in elektricnimi motornimi kolesi so poskusali od srede stoletja hanlon je izdelal leta motocikel na pogon z notranjim izgorevanjem ayrton in perry sta skonstruirala elektricni akumulatorski tricikel leta je izdelal serpolet parni tricikel itn zares uspesni vozili pri katerih so vgradili motor z notranjim izgorevanjem v kolo sta bili spomladi trikolesnik karla benza jeseni istega leta pa dvokolesnik gottlieba daimlerja daimler je za vgraditev stiritaktnega motorja ki ga je razvil iz pocasi tekocega agregata nikolausa otta v hitro tekocega uporabil leseno draisino za vecjo stabilnost ji je dodal stranski pomozni kolesi njegovo vozilo je jeseni z bencinskim motorjem ki je pri delovni prostornini ccm in vrtljajih na minuto zmogel km in z daimlerjevem sodelavcem wilhelmom maybachom za krmilom maybach vsi stirje pionirji so bili nemski inzenirji dosegalo hitrosti kilometrov na uro motorna kolesa so bila vse do pojava ljudskih voz konec let avto manj premoznih in zato na slovenskem do let stevilnejsa od stirikolesnikov sele po tem obdobju so postala vozila za posebne namene in predvsem za sportne navdusence ti pa so ze v obdobju prevlade motornih koles locili od motorizirane vecine ki je segala po cenejse ponudbi z naklonjenostjo do tezkih visoko zmogljivih in kar najbolj hitrih stiritaktnih motornih koles primernih tudi za voznjo s prikolico vendar se je ze v letih v lazjih kategorijah sportno uveljavil tudi dvotaktni motor k temu je zlasti pripomogla nemska firma dkw ki je leta izdelala tudi prvi moderno zasnovani dvotaktni avtomobil stanko bloudek slovenski konstruktor motornih vozil od letal do motociklov in avtomobilov je leta nacrtoval motorno kolo z dkw motorjem zanimivo predvsem zaradi studioznega ergometricnega pristopa in zgodnjega poskusa zascite voznika pred vetrom in drugimi neugodnimi vplivi hitre voznje z noznimi braniki ob sprednjem kolesu prvi korak v razvoju rolerjev no znano ali je prislo do izdelave tako zasnovanega motorja vrsta dodatnih studij o polozaju cloveka na taksnem vozilu pa kaze na bloudkovo prizadevanje da bi pripomogel h kar najbolj humani uporabi tega tedaj najbolj dostopnega motornega vozila v sloveniji so zaceli graditi prvo tovarno motorjev leta v kopru z naslonitvijo na avstrijski koncern ki je zrasel iz pionirskega prizadevanja slovenca janeza puha so od leta popolnoma osvojili proizvodnjo mopeda kolibri licencno pa so proizvajali tudi motorje puch in ccm ter rolerje leta so izdelali mopedov deset let pozneje in leta istocasno je tomos odigral pionirsko vlogo v motoristicnem dirkalnem sportu saj so prav na cestnohitrih dirkah v portorozu leta prvic na svetu uvedli kategorijo ccm tedaj je domaci moped z mocjo kw km presegel hitrost km na uro leta je tovarnisko dirkalno vozilo pri vrtljajih na minuto zmoglo kw km in kilometrov na uro leta pa pri vrtljajih km in kilometrov na uro v tem obdobju so se tomosovi dirkalniki enakovredno kosali s svetovno konico v kategoriji ccm suzukijem hondo derbijem kreidlerjem in bultacom avtomobili avtomobili ki so bili do leta podobni kocijam so si po tem casu oblikovali lasten videz daimlerjeva tovarna je tedaj prodajala motorje vec drugim proizvajalcem avtomobilov panhard levassor peugeot in jih je tudi sama izdelovala leta je glavni daimlerjev sodelavec wilhelm mayback skonstruiral izredno napredno vozilo ki so ga po hcerki daimlerjevega podpornika in dirkaca emila jellineka imenovali mercedes kar se je nato preneslo na vse avtomobile tega proizvajalca v to vozilo so vgradili stevilne tehnoloske novosti drsne lezaje so nadomestili s kroglicnimi rocico za plin s pedalom stiristopenjski menjalnik je dobil vzvratno prestavo za prenos moci na zadnji kolesi so uporabili verigo vsa stiri kolesa so imela mehanske zavore itn posebno pozornost so posvetili estetskemu ucinku njegove zunanjosti za razne namene in kupce so pripravili razlicne modele stirivaljni motor s prostornino ccm je z boschevim magnetnim vzigom razvijal pri vrtljajih na minuto kw s tem pogonom je zmoglo kilogramov tezko vozilo hitrost kilometrov na uro v za dirke leta prilagojeni izvedbi pa je postavilo svetovni hitrostni rekord z kilometra na uro do prve svetovne vojne se pojavijo v sloveniji avtomobili benz mannheim bock in hollender dunaj daimler nemska in angleska tovarna tudi avstrijska licenca austro daimler daracq francija de dion bouton francija fiat torino ford zdruzene drzave amerike laurin in klement ceska po skoda mercedes daimler s tem imenom tovarna v mannheimu od phanomobil nemcija puch gradec rekordmobil nemcija spitz dunaj gagenau nemcija torpedo anglija wanderer nemcija woiseley anglija in drugi po uzakonitvi vozniskih dovoljenj in registracije motornih vozil leta je leta na ljubljanskem magistratu prvi prijavil svoj avtomobil znamke splitz baron leopold liechtenberg najstarejsi ohranjeni avtomobil s slovenskega ozemlja hranijo v tehnicni muzej slovenije v bistri piccolo in leta izdelek tovarne kmetijskih strojev ruppe v nemski apoldi kjer so proizvajali avtomobile v letih prav v letih do so bili piccoli zelo priljubljeni avtomobili nizjega razreda leta so v njih zamenjali dvocilindrski v motor kw z vrstnim stiricilindrskim kw avtomobil te znamke je leta prijavil ljubljanskemu magistratu strojnik v ljubljanski elektrarni karel fakin a ga je se isto leto prodal tavarnarju ottmarju bamberku tirna vozila devetnajsto stoletje je bilo v zgodovini prometa veliko obdobje parnih lokomotiv te so s svojo preprosto in robustno gradnjo ter vlecko dima nad vlakovno kompozicijo se danes pojmovni simbol tirne vleke v poldrugem stoletju so se po splosnem videzu in pregledni sestavljenosti iz osnovnih delov razmeroma malo spremenile pomembne izpolnitve so se uveljavljale na manj opazen nacin parne lokomotive so postopoma pridobivale na tehnicni popolnosti velikosti in tezi stephensonova raketa iz leta je tehtala ton big boy druzbe union pacifik iz leta pa skoraj ton ter vlecni moci in hitrosti medtem ko so lokomotive iz leta lahko vlekle tonske vlake s hitrostjo kilometrov na uro sta ta podatka za leto ze ton in kilometrov na uro hitrost se je v letih podvojila vlecna moc pa skoraj posesterila do konca stoletja so se v evropi povezala z zeleznico vsa vecja mesta povprecna hitrost je bila tedaj kilometrov na uro podobno hitrost je zmogel v aziji vlak prek indijske podceline bombaj kalkuta v avstraliji pa od adelaide mimo melburna in sidneya do brisbana v povptrecju kilometrov na uro pocasneje si se vozil v afriki iz cape towna v pretorio v juzni ameriki so dosegli visino metrov v severni ameriki so zgradili v dvajsetih letih sest transkontinenalnih prog dolgih tudi vec kot kilometrov in prek visine metrov voznja iz new yorka v san francisco je trajala pet dni sirokotirna transsibirska zeleznica od celjabinskega do vladivostoka je s kilometrov se sedaj najdaljsa zelezniska povezava na svetu dogradili so jo leta motorji z notranjim izgorevanjem izpolnjujejo v tirnem prometu predvsem obdobje med parno vleko v stoletju in splosno prevlado elektricne vleke v stoletju zaradi zahtev po veliki moci in gospodarnosti uporabljajo na zeleznicah predvsem dizelske motorje pri manjsih vozilih z mehanicnim prenosom moci pri vecjih pa s hidravlicnim ali elektricnim dizlov motor dinamo elektromotor pogonski agregat je namescen v lokomotivi ali pa z manjsimi enotami pod vagone ki jih je mogoce uporabljati samostojno ali sestavljati v poljubne sklope prvo zeleznisko vlecno vozilo z notranjim izgorevanjem so izdelali v nemskem wuerttembergu leta prvo veliko dizelsko lokomotivo pri borsigu v berlinu leta dosegala pa je hitrost km na uro v letih so v ameriki presli od parne vleke na dizelsko elektricno praviloma uporabljajo vleko z dvema lokomotivama z mocjo kw in eno posadko v nemciji so leta izdelali motorni vlak leteci hamburzan ki je dosegel povprecno hitrost kilometrov na uro v letih so zaceli uvajati plinsko turbinski pogon z njim so v kanadi leta presegli hitrost kilometrov na uro v sloveniji so v obdobju intenzivne modernizacije zeleznic v obdobju nadomestili parne lokomotive z dizelskimi in elektricnimi leta je bilo med skupino slovenskimi lokomotivami dalec najvecje stevilo dizelskih med motornimi vlaki je bilo dizelskih za njihovo vleko so v tem letu porabili ton plinskega olja ladje vode spajajo in locujejo recne bregove oddaljena morska obzorja zivljenje in smrt clovek premine plovba se nadaljuje ali kot so modrovali ze stari ziveti ni nujno pluti pa navigare necesse vivere non necesse clovek je kot vsi sesalci plaval od rojstva sedaj mora to zaspalo sposobnost obuditi s treningom lazje mu je bilo ce se je oprijemal plavajocih predmetov ali se kar vzpel nanje in se odrival s palico plovne pripomocke si je zacel sam izdelovati v egiptu najprej iz najbolj prirocnega papirusovega trstja vecja plovila je bilo mogoce izdelati iz lesa suznje so posadili za vesla z dvema so krmarili z zadnjega dela ladje okoli leta pred nasim stetjem so zaceli uporabljati tudi jadro naposled so si drznili izpluti iz nilove delte na morje in potem vse dlje od brega plovba s prevozom ljudi in tovorov je dobila velik prakticen pomen omogocala je gradnjo orjaskih piramid in svetisc obdrzala pa je simbolicen pomen ko se zivljenje posameznika konca se nadaljuje plovba proti novim obzorjem in obalam odtod podoba ladij na pettisocletnih freskah iz tebanske grobnice medtem ko so najhitrejsi kliperji dosegali v cezoceanski voznji v najugodnejsih vremenskih razmerah povprecne hitrosti okoli kilometrov na uro je leta nemski parnik bismarck na plovbi med anglijo in new yorkom tu so se odlocale dirke za sloviti modri trak presegel kilometrov na uro nato sta odlicje drug za drugim prevzela dva nemska parnika imenovana po cesarju wilhelmu velikem in ii in leta so modri trak prevzeli anglezi oziroma njihova mauretania metrov dolga ladja ki je s parnimi turbinami zmogla skoraj kilometrov na uro leta ji je skusal konkurirati prav tako angleski parnik titanic tedaj najelegantnejsi plavajoci hotel ki je veljal za nepotopljivega v dolzino je meril metrov v sirino metrov imel je vodotesnih prekatov in palub lahko bi vkrcal oseb na svoji prvi in tudi zadnji voznji pa je vozil oseb aprila ob je z bokom zadel v ledeno goro nastala razpoka je povzrocila zalitje prevelikega stevila prekatov in tako se je aprila ob potopil ker je do takrat veljal predpis da je na ladji dovolj resevalnih sredstev za polovico vkrcanih ljudi po nesreci titanica so ta predpis spremenili so se resili le ljudje pa so utonili pri vsem tem pa titanic sploh in imel moznosti za modri trak saj je bil s povprecjem blizu kilometrov na uro pocasnejsi od mauretanije ki je ohranila prvenstvo do leta baloni prastari ideal cloveskega letenja je bil pticji let toda prej kot dinamicni vzgon je bilo mogoce tehnicno izkoristiti staticnega kubicni meter od na stopinj celzija segreti zrak izgubi kilograma svoje teze in pridobi prav toliko vzgona enaka prostornina vodika ima kilograma vzgona svetilnega plina pa kilograma na tej osnovi je mogoce izdelati in uporabljati balone prva sta v tem uspela francoza brata joseph in jacques montgolfier ki sta junija izvedla moderni poskus s toplozracnim balonom septembra tega leta je njun balon ponesel v zrak poskusne zivali ovco petelina in raco novembra pa sta po prejsnjih poskusih s privezanim balonom omogocila prvi prosti polet pilatru de rotieru in marquisu d'arlandesu sama si nista upala leteti balon s katerim sta izvedla prvi uspesni poskus letenja nad parisko mnozico je meril metrov v visino metra v sirino in je imel okoli kubicnih metrov prostornine spodaj pa je bil odprt pod odprtino pa je visela zelezna kosara z ogljem ko sta letalca na ogenj nalagala se je balon dvigal ko sta ga gasila z vodo je padal preprosta zgradba in delovanje toplozracnega balona se je obnesla takrat in se dandanes omogoca razmeroma poceni in varno letenje v prvih junijskih dneh leta komaj leto dni po prvih modelnih poskusih bratov montgilfier je razsvetljenski baron ziga zois botroval prvemu poskusu z balonom imenuje ga zracna krogla na slovenskem podrobnosti niso znane le to da je balon izdelal neki walter in da je bil zois za botra iz tega podatkabi lahko sklepali da je zois poskus financiral tako ni bil le mecen v literaturi marvec tudi v letenju z balonom pomanjkanje publicitete o tem dogodku daje misliti da je slo za enkratni modelni poskus iskanje skrivnostnega walterja pa se v tistem casu lahko opre na seznam ljubljanskih prebivalcev na katerem je s tem priimkom zapisan neki suknar franc poklic tega moze je utegnil biti pravsnji za krojenje in sesitje balona izdelanega iz goste lahke in impregnirane tkanine v naslednjih letih do konca stoletja na slovenskem ni vesti o kaksnem novem balonarskem poskusu leta pa je v svojem matematicno fizikalnem ucbeniku opisal delovanje balona najvecji slovenski matematik preteklih stoletij jurij vega vendar je iz njegovega opisa jasno razvidno da beseda ni vec o toplozracnem marvec vodikovem balonu letala zelja po letenju spremlja clovestvo od pradavnine ptica pa je simbol in ideal te zelje prvi znani poskusi njene uresnicitve segajo v prastare civilizacije legenda o dedalu in ikaru se izoblikuje v stoletju pred nasim stetjem leonardo da vinci je strnil in presegel vse prejsnje poskuse z mahokrilci proucil je pticje letenje in v stevilnih skicah ter zapisih do nadrobnosti nacrtoval izdelavo zivalskim podobnih kril dokumentiran je leonardov lastni poskus letenja ko so leta rekonstruirali njegovo letalno napravo se je pokazalo da tehta v predvideni leseni izvedbi vec kot kilogramov clovek jo s pomocjo svojih misic komajda premika kaj sele da bi z njo poskusal leteti ob ugotovitvi o nujnosti iskanja drugacnih moznosti za letenje je leonardo nacrtoval napravo za akumuliranje misicne energije v bistvu pogonski motor in sele v zadnjem casu uresniceno spreminjanje geometrije kril poleg pticam ali netopirjem podobnih letalnih naprav pa tudi vijacni helikopter in padalo leonardova krila rekonstrukcija po avtenticnih skicah ok med zgodnjimi pionirji letalske tehnike na slovenskem je trzaski inzenir in izumitelj valentin matija zivic zavzemal se je za razvoj letalnikov ki bi lahko navpicno vzletavali in pristajali ali pa lebdeli v izbrani tocki ko je profesor georg wellner iz brna leta objavil svoj nacrt za helikopter z lopaticastimi rotorji na vodoravnih in s smerjo letenja vzporednih oseh je zivic videl v njem uresnicenje svojih zamisli nadaljeval je z razvijanjem taksne naprave in najpozneje leta osemdesetleten presel k poskusom obenem pa si je za podporo svojega dela organiziral delnisko druzbo predvsem se je posvetil konstrukciji rotorja z loputami ki so se med vrtenjem navzgor odpirale navzdol pa zapirale njegovi poskusi so dokazali da je na ta nacin mogoce proizvajati vzgon vendar so bili dalec od tega da bi mogel na tej osnovi izdelati letalno napravo dandanes uziva zivic sloves starosti slovenskih letalskih pionirjev vesoljska vozila o prvem poskusu z raketo imamo na slovenskem dokaze iz leta tedaj so jih znali izdelovati celo vajenci pri livarni zvonov in topov ki so morali svoja orozja oskrbovati tudi s strelivom v stoletju je bil med utemeljitelji znanstvene balistike jurij vega v presernovem casu je zivel vizionar jakob lorber ki je od leta pisal po nareku notranjega glasu in v debelih knjigah pretezno religiozne vsebine napovedal tudi celo vrsto mnogo poznejsih znanstvenih odkritij in tehnicnih dosezkov cloveka je obravnaval kot makrokozmicno vesoljsko bitje napovedal je obstoj civilizacij na drugih nebesnih telesih in nove oblike prometa poleg drugih tudi avtomobile in letala izdelovanje tako naprednih pirotehnicnih raket da so jih izvazali celo v ameriko je na slovenskem poznano iz konca stoletja obravnavanje rakete kov vesoljskega vozila v zgodnjih dvajsetih letih stoletja slovenskih tehnikov ni presenetilo kljub skromnim uresnicitvenim moznostim so nove ideje iz sveta takoj plodno vkljucili v lastna stanovanja slovenci smo se dolgo in zelo samokriticno ocenjevali kot marljivi delavci in dobro obrtniki ki pa jim za vecje podvige manjka sirsega zamaha ce je zares tako potem je nenavadno da imamo dokaj velik delez v vesoljski tehniki ceprav so moznosti za njeno vrhunsko uresnicevanje dalec od domovine po pionirjih stumbergerju doma in potocniku na dunaju je doslej vidno delovalo pri nasa v zda ze vec strokovnjakov slovenskega rodu med njimi sta tudi kemik john repar strokovnjak za materiale obstojne pri zelo visokih temperaturah raketnih plinov in elektronik anton mavretic nacrtovalec vrhunske senzorske elektronike fizik dusan petrac strokovnjak za skrajno nizke temperature in druge specificne vesoljske razmere je bil prvi slovenski kandidat za polet v vesolje opravil je brezteznostni trening in bil ze prva rezerva ko je prislo do nesrece challengerja in odlozitve poletov kar je zacel petrac je dopolnil ze v ameriki leta rojeni slovenski rojak dr ronald sega kot fizik strokovnjak za polprevodnisko tehniko in visoki vakuum ki je letel z vesoljskim taksijem februarja in razsirja miselnost o nujnem sodelovanju vseh ljudi ne le pri preboju v zunajzemeljski prostor ampak tudi pri resevanju ekoloskih in zivljenjskih razmer na maticnem planetu zakljucek vozila se iz dneva v dan vedno bolj razvijajo vedno bolj bodo tehnicno izpopolnjena in napredna v tej seminarski nalogi sem vam predstavil kako so se vozila razvijala od prvega kolesa ki so ga izumili sumerci in do danes kdo ve kaksna bodo vozila jutri kot vse kaze ne bodo imela taksne oblike kot jo imajo sedaj ker tehniki delajo na tem da bi imela vozila cim manjsi zracni upor zato jim dajejo cim bolj aerodinamicno obliko pri avtomobilih opuscajo bencinski pogon ter ga nadomestujejo z baterijskim pogonom in podobno v glavnem vozila v prihodnosti sploh ne bodo taksna kot so danes glavno kazalo