snovanje ucinkovitih scenarijev za racunalnisko podprte instrukcijske simulacije pripravila ksenija policnik ta clanek predstavlja kriticne znacilnosti in njihove elemente v kreiranju ucinkovitih scenarijev v oblikovanju racunalniskih simulacij scenarij se nanasa na potek akcij in dogodkov ki se zgodijo med simulacijo v poizkusih specificiranja kateri principi bodo najboljsi za konstrukcijo scenarija avtor navaja glavno telo scenarija v izrazih sledecih sedmih znacilnosti zaporedje procedure operacije karakteristike udelezencev karakteristike znacilnosti simuliranih objektov stopnja verodostojnosti casovni okvir neracunalniske aktivnosti elementi vsake znacilnosti so prikazani v detajlih in s sorodnimi primeri eden najbolj opaznih vzrokov za zmotno kreirane racunalnisko snovane simulacije cbi je da so oblikovalci ignorirali glavne znacilnosti k naj bi bile vkljucene v vse ucinkovite cbi simulacije v nekaterih modelih celo ce so se oblikovalci trudili predpisati kriterije za znacilnosti v posameznih nekaterih delih procesa ti kriteriji niso dovolj za kreiranje celotne uspesne simulacije obstaja veliko stevilo literatur o cbi simulacijah v katerih so predpisi za uspesno kreiranje tako da je baza nekako diskretna in nedokoncna v bistvu se morajo razvijalci najveckrat zanasati sami na svoj obcutek za razvijanje simulacije v cbi simulacijah se scenarij nanasa na specificne akcije in dogodke ki se zgodijo med oblikovanjem modela v poizkusih rekreiranja zivljenskih situacij glavni deli scenarija so namenjeni pojasnjevanju kriticnih znacilnosti situacij modela kot so kaj se dogaja in kam sodi kdo so igralci in kateri objekti so vkljuceni scenarij opisuje tudi vlogo udelezencev in kako bo on ali ona sodelovala s simulacijo konstrukcija scenarija preskrbi simulacijo z informacijami v zvezi s strukturo in funkcijo simuliranega okolja ter odnosi v zvezi z njim in tistimi ki z njimi operirajo ptrup jpg bytes zaporedje zaporedje se nanasa na to kako se dogodki scenarija dogajajo in kako so organizirani poznamo stiri osnovne tipe zaporedja linearno radialno kompleksno in kombinacija le teh linearno zaporedje vodi udelezencevo delo sistematicno skozi zapleteno urejene serije aktivnosti ki postajajo vse bolj tezavne kompleksne in izzivalne kot vsaka faza izdelave med proceduro linearna znacilnost zaporedij dovoljuje komplicirane naloge ali vescine in obenem ponuja moznost udelezencem da razumejo znacilnost vsakega dela naloge oziroma vescine v radialnem zaporedju udelezenci najprej izvedejo preurejanje aktivnosti ki se nanasajo na specificno vlogo priskrbljeno v racunalnisko generiranih scenarijih potem pa so vkljuceni v neracunalniske aktivnosti na skupnih srecanjih ali seansah in predstavijo resitve problemov linearno in radikalno zaporedje sta najbolj tipicna za simulacije preprostega dizajniranja in kratkega trajanja simulacije ki zahtevajo dolge srukture se obicajno nanasajo na kompleksna zaporedja pri kompleksnih zaporedjih navodila za simuliranje dogodkov niso tocno dolocena tu imamo mnogo moznih pravilnih ukazov nekatera ponujajo boljse resitve kot druga kompleksna zaporedja predlagajo mnoge veckratne stopnje dogodkov ki lahko koordinirajo v mnogih razlicnih poteh a kljub temu taksna simulacija izraza znacaj ki je manj formalen kot skrbno dolocene naloge obeh linearnega in radialnega tipa na primer veliko je razlicnih a pravilnih poti za pristajanje letala problemi diagnoze avtomobilisticnih strojev ali medicinskih asistenc bolniku v bolnici so pa tudi stevilne simulacije ki na sodijo v kategorije zaporedij kot so linearna radialna ali kompleksna analiza taksnih zaporedij ni tako enostranska in te simulacije so prikazane kot mnozica kombinacij linearnih radialnih ali kompleksnih zaporedij prednost sestavljenih zaporedij je da lahko proizvajajo v njih naloge vseh prednosti povezanih s katerimikoli od teh treh tipov zaporedij ptrup jpg bytes procedure operacije postopki operacije opisujejo resnicne enote aktivnosti ki so dolocene v zaporedjih simulacije v delu zaporedij je bila glavna enota korakov ze predstavljena tu pa bodo predstavljeni dejanski dogodki od zacetka do konca simulacije najprej smo na mikro nivoju udelezbe kjer moramo definirati akcije igralcev precizna navodila teh akcij in na kateri tocno doloceni stopnji se te akcije morajo zgoditi postopki operacije imajo stiri osnovna stanja predstavitev vhod v simulacijo akcija posledica in izhod iz simulacije med predstavitvijo ucenec pridobiva znanje o vseh dogodkih in primerih kar je znano kot odprta scena tipicno poskrbi za te nujnosti odprta scena uveljavlja scenarij za simulacijo zacetek scenarija doloca pogoje okolja simulacij tvori kriticne pogoje priskrbi limitne pogoje in doloca njihove vloge in objekte faza akcije daje navodila ucencu kako se naj odzove na dana navodila s specificnimi odlocitvami ali akcijami studentove akcije so predstavljene z nalogami in se uvrscajo v osem kategorij predstavitev informacije spremenljive odlocitve operacije 'case' studija igranje igranje vlog posvetovanje in vrednotenje tip aktivnosti spremenljive odlocitve vkljucuje udelezence v polnjenje baze podatkov vrednotenje in interpretacije ki so pomembne pri resevanju problemov ali procesu dajanja odlocitev iz simulacije ucenci izberejo vrednosti za spremenljivke ki so doloceni vnaprej potem ucenec zopet izbere nove vrednosti za spremenljivke in krog polnjenja baze podatkov vrednotenja in interpretiranja je popravljen na vsakem koraku izbiranja vrednosti dobi student povratno informacijo ki interpretira relativno pravilnost izbire operiranje se nanasa na aktivnosti kontroliranja mehanizmov kot so na primer sistem generiranja glasov manipuliranja robotov itd vcasih je potreben fizicni model simulacije vcasih pa racunalnik dobro prikaze neko aktivnost s simulacijo in potem fizicni model ni potreben tovarne velikokrat narocijo racunalnisko generirane simulacije za raziskovanje rezultatov razlicnih produktov v proizvodnji tovarne torej rezultat nalog operiranja je sposobnost popravljanja ali reproduciranja serij akcij v optimalnem casu vsebuje dve komponenti proceduralno logiko in proceduralno izvajanje proceduralna logika zahteva od udelezencev da uporabijo fizicni objekt ki je prikazan na zaslonu racunalnika v simulaciji letenja lahko udelezenec prikaze vse instrumente kabine letala in celo naredi simuliran prikaz pogleda skozi sprednje okno proceduralno izvrsevanje predlaga vescine in procedure potrebne za operiranje tega dela mehanizmov po najbolj optimalni poti 'case' studija se nanasa na simulacije ki predstavljajo zgodovinske ali druge dogodke iz realnega zivljenja v tej studiji udelezenci igrajo vlogo simulacije razlicnih situacij v poslu odvetnistvu medicini in drugih disciplinah analizirajo njihov status ponujajo alternativne metode resevanja problemov in potem izbirajo te alternative ki so najbolj primerne za razresitev problema v dolocenem primeru igranje se nanasa na simulacije ki vkljucujejo mimiko aktivnosti resnicnega zivljenja in situacije dovoljujejo pa tudi vkljucevanje in igro 'igranje' omogoca udelezencem da razumejo in sledijo tocnim pravilom za dosego cilja dela igre cilji igre ponavadi spodbujajo udelezenca da tekmuje ceprav nekatere igre s simulacijo tega ne vkljucujejo imamo kar nekaj moznih formatov tekmovanja posameznik proti posamezniku skupina proti skupini posameznik proti standardom nastavljenih v racunalniku itd niso pa vse igre tekmovalne pri nekaterih mora igralec dosegati dolocene cilje in tako gre globlje v igro igranje vlog je simulacija v kateri mora udelezenec vnaprej izbrati vlogo v specificno dolocenem zaporedju razmer udelezenec ima moznost da vidi kako lahko njena njegova akcija vpliva na situacijo ali kako lahko razlicne vloge dlje vplivajo na kasnejse situacije igranje je lahko individualno v skupini vec udelezencev ali pa proti simuliranem objektu samem vadbe igranja vlog imajo dve glavni kategoriji lahko so samostojni ali multiplicirani odvisno je od ranga aktivnosti ki so priporocane in stevila obnasanj oz znacajev pri multipliciranih je lahko vec udelezencev hkrati ki se kazejo v socialnem okolju za razliko od samostojnih katere se nanasajo na eden specificen socialni problem ali funkcijo naloga posvetovanja je da nastavlja simulacije kjer naj bi udelezenci iskali informacije raziskovali ali delali preizkave v taksni raziskavi lahko student na primer isce zeli grafe narascanja populacije za juzno ameriko osnovano na hipoteticnih dokazih o kontroli rojstev skozi dekado aktivnost vrednotenja spodbuja udelezence da izrazajo svoje obcutke o problemu na primer o moznostih simulacije opcija naj vkljucuje poti za izdelavo obeh pozitivnih in negativnih moznosti v dveh okoljih resevanja problema in delanja odlocitev opcija naj predstavlja pet nivojev ocenjevanja bistven v pomoc nevtralen neodvisen in skodljiv sicer pa bi lahko dolocili se dva ali vec tipov aktivnosti v kreiranju scenarija za cbi simulacije v fazi posledice naj bi ucenec dobil povratno informacijo in spoznal rezultate akcij ki so jih izvedli ta stopnja ima funkcijo da razcisti katere spremembe so se zgodile v originalnem scenariju med akcijo studentov v tej stopnji lahko akcije ucenca privedejo tudi do predstavitve spremenjene verzije originalnega scenarija ta spremenjena verzija scenarija predpisuje novo mesto cenjenja originalnega problema posledice so lahko na vsaki tocki akcije ali pa po vseh akcijah v sekciji faza izhoda iz simulacije zagotavlja da udelezenci niso v kaksnem primeru ujeti v neskoncne zanke med simulacijo udelezencem naj bo omogocen izhod iz vsake glavne sekcije naloge mozno mora biti koncati simulacijo kadarkoli ptrup jpg bytes karakteristike udelezencev udelezenci so lahko na katerikoli stopnji aktivnosti ali ekspertnosti igrajo lahko kot individualisti ce zelijo ali pa delajo v skupinah karakteristike udelezencev vkljucujejo naslednjih pet glavnih elementov lokacija udelezenca odnos med udelezencem in kontekstom velikost skupine sodelovanje med udelezencem in racunalnikom in sodelovanje med udelezenci lokacija udelezenca lokacija prikazuje status studenta ki uporablja simulacijo obravnavan je lahko kot eden od simuliranih objektov v okolju simulacije ali pa kot popolnoma zunanje okolje cetudi pa je notranji za simulirani objekt ni nujno da mora biti udelezenec oseba vloga je lahko tudi kot zival ali fizicni objekt v proceduralnih ali procesnih simulacijah je udelezenec zunanji opazovalec ki upravlja dogodke med upravljanjem simulacije odnos med udelezencem in kontekstom odnos med udelezencem in kontekstom doloca status studenta ki uporablja simulacijo kot povzrocitelj reakcij ali kot tisti ki reagira v nekaterih simulacijah je ucenec kot primarni povzrocitelj reakcij v taksnih ki pa ni pa ucenec in objekt delujeta drug na drugega vzajemno primaren je na primer pri simulaciji klavirja in za vecino procesnih simulacij najbolj kompleksne simulacije so medicinske kjer se bolnikovo stanje spreminja tu potem pride do reakcije na ucencevo vlogo v simulaciji velikost skupine tukaj definiramo ali je simulacija igra z enim ucencem samim ali s skupino udelezencev nekateri tipi simulacij zahtevajo skupine veliko pa je takih kjer lahko igra samo eden cbi simulacije so posebne ker je zelo veliko taksnih kjer lahko igra eden ceprav so v osnovi osnovani za mnozico sodelovanje med udelezencem in racunalnikom ta element predlaga dve definirani poti podpiranja racunalnika namenjenega simulaciji prvic se lahko racunalnik predstavi kot udelezenec bolj primerno pa je da pripise vlogo udelezenca simulacijskemu oblikovalcu kot pa da je sam izvor inteligence drugic lahko racunalnik servisira funkcije neudelezenega koordinatorja taksen racunalnik posreduje komunikacijo od udelezenca do simuliranega okolja in nazaj in kontrolira rutine notranje naloge sodelovanje med udelezenci primer za to je marketinski delez posameznika lahko izhaja iz njegovih njenih lastnih osebnih odlocitev ali aktivnosti a obnasanje drugih udelezencev lahko ravno tako dramaticno spremeni rezultate ptrup jpg bytes znacilnosti simuliranih objektov simulirani objekti so katerikoli objekti ki so simulirani obstajata dva glavna tipa simuliranih objektov fizicni objekt socialni objekt fizicni objekti predstavljajo modele materialnega sveta primer taksne simulacije bi lahko bil solarni sistem z njegovimi planeti v orbiti okrog sonca socialni objekti predstavljajo modele ljudi razvijalci tega tipa simulacij kreirajo politicne razmere in sirok krog drugih socialnih institucij in predstavljajo specificne socialne tipe kot so ucitelj sodnik gotovo je mozno sprogramirati tocne gibe fizicnih objektov in analizirati njihovo strukturo do detajlov mozno je celo kreirati model celo najbolj kompleksnih fizicnih objektov z vnasanjem preciznih matematicnih formul z upostevanjem narave fizikalnih zakonov kakorkoli ze tudi najbolj preproste forme socialnih simulacij predstavljajo kompleksnost in tezavnosti ne da bi naleteli na simulacije fizicnih objektov ne obstajajo fiksni zakoni ki bi nam omogocili bodoce akcije posameznikov ali skupine kot celotne skupine socialni model moramo tako zaceti izdelovati z izbiro omejenega stevila spremenljivk ki so bistvene za posamezno clovesko obnasanje ignorirati pa moramo mnogo drugih kot irelavantne za predstavitev namenov karakteristika simuliranih objektov vkljucuje naslednjih sedem komponent lokus modeliranja objektov modeliranje sorodnih situacij reprezentacija objektov cilji objektov viri objektov sodelovanje med objekti in sistem racunanja lokus modeliranja objektov se nanasa na aktivnosti povezane z vecjimi deli ali funkcijami v objektih kot so na primer poslovna simulacija osredotocena na manufakturne funkcije s firmo stratesko planiranje internacionalni marketing itd modeliranje sorodnih situacij se nanasa na proces delanja odlocitev cbi simulacija vsebuje dva tipa prezentacij eden se ukvarja s kvalitativnimi modeli in ali razlago objektov drugi pa priskrbi kvalitativne informacije o objektih pri izbiri enega od teh formatov je najbolj pomembna predstavitev danih objektov primerno kot je le mozno odvisno od karakteristike objekta in navodil cilji objektov dolocajo kateri cilji simulacije skusajo biti dosezeni nekateri prakticni cilji so lahko tocno doloceni cilji so tocno doloceni in objekti simulacije morajo tocno in distriktno pokazati odnose do tega cilja viri objektov se nanasajo na elemente simulacije ki nalagajo niz karakteristik objektom in se lahko nanasajo na dosego ciljev trije najpomembnejsi tipi so informacija lastnina in status vpliva realisticno kot je le mozno morajo ti viri pristajati variacijam v resnicnih zivljenjskih situacijah element medsebojnega sodelovanja med objekti opisuje kako stevilni objekti v simulaciji vplivajo naredijo mocan vtis drug na drugega ti elementi zagotavljajo da oblikovalec simulacije alokalizira primerne vire za vsak par objektov v njihovem medsebojnem sodelovanju vsi elementi kot tudi njihovi notranji odnosi pripadajo sistemu racunanja taksno racunanje je lahko odvisno od spretnostne stopnje udelezencev v simulaciji igre z enostavnim sistemom racunanja lahko ima posamezen igralec le eno vrsto stevcev na koncu pa z njihovo pomocjo dobimo vse rezultate in ime zmagovalca bolj izvirna igra pa mora vsebovati kompleksen sistem racunanja ki vrednoti rezultate igre iz kombinacije vecih faktorjev ptrup jpg bytes stopnja verodostojnosti verodostojnost opisuje stopnjo katerim stevilnim elementom simuliranih objektov se priblizuje realni svet mnoge simulacije vkljucujejo dovoljenje za poenostavljanje cbi simulacije si prizadevajo za najvisjo stopnjo realizma v predstavitvi seveda so tudi primeri kjer ostane stopnja verodostojnosti kriticna visoka verodostojnost je prisotna tam kjer vkljucujemo v simulacijo d akustiko kar pripomore k bolj ucinkovitemu ucenju na primer pri simulacijah letenja v nasprotju z na primer prikazovanjem grafov tu slike in zvoki niso tako pomembni ampak bolj matematicne formule vizualna verodostojnost je tu na minimalnem nivoju popolnoma nerealisticna simulacija pa zahteva visoko stopnjo navodil se posebej kadar je osredotocena na predstavljene elemente objekta ki so bistveni za proces ucenja pri kreiranju mehanizmov in funkcij sta oblikovalcu na voljo dva tipa abstrakcije funkcionalna abstrakcija in strukturalna abstrakcija funkcionalna abstrakcija na primer med simulacijo pristajanja letala mora udelezenec iti skozi vse iste korake kot dejanski razvijalec le poenostavljeno v mikroskopskem strukturalna abstrakcija je osredotocena na organizacijo principov simulacije reigeluth in schwarz predlagata sledece stiri faktorje ki naj bi bili vsebovani v odlocitvah glede verodostojnosti scenarija preobremenenje prenos sposobnost uporabe tega kar je bilo naucenega v resnicnih situacijah efekt motivacija ki jo spodbuja simulacija cena razvijanje in produkcijska cena simulacije ptrup jpg bytes casovni okvir oblikovalec scenarija za simulacijo mora dolociti odnos med realnim casom in simuliranim casom simulacije pogosto sirijo casovne okvire v katerih se dogajajo resnicni dogodki pogosto pa morajo biti casovni okviri transformirani zaradi udelezencevih limit bolj ko je trajanje realnega sveta ali situacij ekstremno manj realisticen je simuliran casovni okvir taksen primer je atom v nuklearnem reaktorju katerega simulacijo procesa delovanja moramo upocasniti casovni okviri omogocajo tudi da ucenci v kratkem casu vidijo nekaj kar bi drugace opazovali vec let simuliran cas vkljucuje dve komponenti trajanje za predstavitev v celotnem casovnem okvirju in trajanje predstavitve v enem obdobju na primer rastje rastline ptrup jpg bytes neracunalniske aktivnosti racunalnik ne more biti vkljucen ali vpleten v vse ucne situacije in okolja vcasih cilji naloge zahtevajo vaje s simulacijskim scenarijem ki ni osnovan racunalnisko trije priblizki ki formulirajo uporabo cbi simulacij za koordiniranje z neracunalniskimi znacilnostmi so znani kot uvoden vkljucevalen in skeletni pristop zakljucek proces oblikovanja scenarija zahteva da kreator prikaze inovacije v vodenju projektnih vescin ta clanek je prikazal splosno shemo klasifikacije dopolnjeno s specificnimi kategorijami za kriticne znacilnosti in bistvene elemente ki obvescajo celoto racunalnisko snovanih simulacij te znacilnosti in elementi naj ne bi bili oblikovani enostavno kot izbirne moznosti ampak mora oblikovanje scenarija izhajati iz popolnega razumevanja teoreticnih principov in morajo biti snovani na ustreznosti vsakega delnega elementa in znacilnosti specificne situacije modeliranje v simulaciji zavedati pa se moramo da scenarij ni edini pripomocek ucinkovite cbi simulacije literatura merle martin stanley a taylor educational technology november december ptrup jpg bytes