ostala predavanja ostala predavanja ostala predavanja ostala predavanja pasme prasicev povezave kitajske pasme prasicev krskopoljski prasic oklahoma state university schweinerassen izvor in udomacitev prasica izvirna vrsta domacih prasicev je ena to je divji prasic sus scrofa ki je razsirjen v evropi aziji severni afriki in indoneziji zaradi geografskih locitev so nastale stevilne podvrste divjih prasicev ki so prilagojene razmeram okolja najpomembnejsi podvrsti sta evropski divji prasic sus scrofa scrofa in azijski divji prasic sus scrofa vittatus slika divji prasic sus scrofa udomacitev zivali poteka postopoma to ni dogodek ampak proces ki vkljucuje veliko majhnih sprememb obnasanja cloveka do zivali in obratno pri tem je zelo pomembna tudi osnovna biologija zivali ki jo udomacujemo pri prasicih je pomembno da so prilagodljivi inteligentni in zelo razburljivi udomacitev zivali je v veliki meri spremenila nacin clovekovega zivljenja od nomadskega v stalno naselitev prasic je bil udomacen sodec po arheoloskih najdbah na razlicnih krajih sveta ob razlicnem casu in sicer z udomacitvijo v tistem kraju zivece divje oblike prasica najprej so ga udomacili v vzhodni in jugovzhodni aziji in sicer nekako pred leti v evropi pa nekoliko pozneje pred do leti udomacevanje je bilo verjetno z mladimi pujski ki so zaradi lova izgubili mater tako so jih lovci polovili in prinesli do svojih bivalisc priceli so jih hraniti in zivali so se postopoma prilagodile novim razmeram in cloveku se razmnozevale ter udomacile clovek je ze zgodaj spoznal da je prasic vsejed da se hitro mnozi in pricel je izkoriscati te njegove bioloske posebnosti v casu udomacevanja in razvoja domacih prasicev so nastale spremembe ki se kazejo predvsem v a spremembi oblike telesa podobno kot pri vseh divjih zivalih je tudi pri divjem prasicu prednji del telesa mocneje razvit kot zadnji spremenjen nacin zivljenja prasica in rejski ukrepi cloveka so vplivali na spremembo telesnih razmer kot kaze shema spremembe telesnih oblik od divjega do sodobnega mesnatega prasica slika spremembe telesnih oblik od divjega do sodobnega mesnatega prasica b povecani razmnozevalni sposobnosti divja svinja da le eno gnezdo na leto in le v izjemno ugodnih razmerah dve domaca svinja pa je plodna vse leto povecalo se je tudi stevilo mladicev na gnezdo in sicer od do pri divji svinji na do pri domaci c zboljsani rasti za divjega prasica posebno evropskega in prasica tistih pasem ki so njegovi neposredi potomci je znacilna pocasna rast in slabo izkoriscanje hrane za zdajsnje prasice pa je znacilna hitra rast za klanje so zreli ze pri do mesecih in dobro izkoriscanje krme d zmanjsani odpornosti med razvojem se je zelo zmanjsala znana odpornost primitivnih oblik prasicev povzetek nastanka sodobnih mesnatih pasem za razvoj zdajsnjih pasem prasicev so pomembni nekateri mejniki okoli leta so priceli v anglijo zaradi povecane porabe prasicjega mesa uvazati hitro dozorevajoce azijske kitajske in sredozemske pasme prasicev za oplemenjevanje domacih v angliji zivecih pasem prasicev ki so izvirale od evropskega divjega prasica s krizanjem domacih pasem prasicev z azijskimi vrstami so nastale nove plemenite pasme ki so bile zgodaj zrele zelo zamascene in so imele majhno telo na kratkih nogah v tem casu je nastal lester prasic leicester in mali beli prasic small white ter pozneje veliki beli prasic small white ter pozneje veliki beli prasic large white leta je tulley razstavil velikega belega prasica pasmo large white ta pasma je produkt krizanja med pasmami ki izvirajo od evropskega divjega prasica avtohtone angleske pasme napolitanski prasici iberijski prasici in ranozrelimi azijskimi pasmami ki izvirajo od azijskega divjega prasica kitajske pasme siamske pasme pasma large white je sodelovala pri nastanku prakticno vseh sodobnih mesnatih pasem prasicev verjetne izjeme duroc pietrain hempshire pomembni razvojni mejniki po letu prvo rejsko sredisce za prasice na danskem prva testna postaja za prasice na danskem leta so na danskem ustanovili prvo drzavno postajo za kontrolo pitanja prasicev ki pomeni zacetek sodobnega rejskega dela in izhodisce za hiter ter zanesljiv napredek proizvodnih sposobnosti prasicev testiranje prasicev se je razsirilo na vse dezele z intenzivno prasicerejo nacrtno testiranje in odbira na podlagi objektivno ugotovljenih vrednosti za pitovne in klavne lastnosti sta pripomogla k povecani intenzivnosti rasti boljsemu izkoriscanju krme zmanjsanju zamastitve in povecanju mesnatosti obdobje po letu je doba najhitrejsega izboljsevanja gospodarskih lastnosti prasica po sodobnih selekcijskih postopkih in doba nacrtnega krizanja prasicev za izkoriscanje heterotic nih efektov pasme v klasicnem pomenu izgubljajo na pomenu prvi transgeni prasici vpeljava genskih testov sindrom maligne hipertermije opredelitev pojma sodobna mesnata pasma z nazivom sodobna mesnata pasma prasica oznacujemo zdajsnje intenzivne pasme prasicev za prasice teh pasem je znacilno prasici so ponavadi bele barve z dolgim telesom na tankih srednje visokih nogah dobro imajo razvite najpomembnejse klavne dele in sicer dolgo in siroko sunko sirok hrbet in srednje mocno razvito plecko glavo imajo lahko in nemastno z majhnim podbradkom telo je srednje porasceno z vecinoma gladkimi in finimi scetinami velika plodnost ki se kaze v veckratni prasitvi na leto in stevilnim gnezdom povprecno stevilo prasitev na leto je dve in vec v gnezdu pa je deset in vec zivorojenih pujskov hitra rast ki pogojuje hitro spolno zrelost ze pri do mesecih starost ugodna sestava telesa v klavnih polovicah je delez mesa vecji od mascob obcutljivost in slabsa prilagodljivost prasici potrebujejo vec dobre krme in urejene zootehnicne pogoje reje delitev pasem v zivinorejski literaturi je prikazanih vec nacinov delitve prasicjih pasem vse lahko strnemo v tri delitev pasem glede na glavni proizvod mastne pasme mesno mastne pasme mesnate pasme delitev pasem po zunanjih znakih barva scetin bele pisane crne rdece dolzina glave dolgoglave kratkoglave lega uses viseca polviseca pokoncna delitev pasem po geografskem kraju nastanka angleske pasme prasicev danske pasme prasicev nemske pasme prasicev izmed prikazanih nacinov delitve pasem je verjetno najprimernejsa zadnja najpomembnejse sodobne pasme prasicev v nadaljevanju bomo na kratko opisali le nekatere za nas najpomembnejse pasme prasicev veliki beli prasic veliki jorksir large white slika veliki beli prasic veliki jorksir large white prasici velike bele pasme so bele barve in imajo znacilno ukrivljeno nosno linijo s pokoncnimi usesi imajo dolgo pravokotno oblikovano telo na dolgih nogah znana je dobra plodnost pasme large white v gnezdu je ponavadi do zivorojenih pujskov ki so precej obcutljivi in so zato sorazmerno visoke izgube do odstavitve rast je dobra in tezo do kg dosezejo pri do mesecih starosti klavne polovice so mesnate pasma je precej zahtevna glede pogojev reje in prehrane danska landrace slika danska landrace to je ena najboljsih pasem sodobnega tipa na svetu pred leti so danci priceli svoje avtohtone mastne pasme prasicev oplemenjevati s prasici jorksir ki so jih uvazali iz anglije po letu so se odlocili za nacrtno rejsko delo nacrtno krizanje s pomocjo odbire na podlagi podatkov testiranja pitovnih in klavnih lastnosti so po letu izselekcionirali zdajsnji tip pasme danska landrace danska landrace je bele barve in ima srednje dolgo glavo s skoraj ravnim nosnim profilom in visecimi usesi telo je dolgo siroko in globlje v zadnjem delu sunke ima polne globoke in siroke plodnost je dobra in v rejskih srediscih na danskem imajo devet in vec odstavljenih pujskov na gnezdo to pasmo odlikujeta tudi dobra rast in mesnatost nemska landrace nemska landrace slika nemska landrace to je najbolj razsirjena pasma prasicev v zahodni nemciji leta je bilo prasicev pasme nemska landrace ki se je do imenovala nemska oplemenjena pasma kot pasma je bila priznana leta in je nastala s krizanjem avtohtonih pasem prasicev z jorksirom in prasici bele zlahtne pasme po letu so prasice nemske oplemenjene pasme oplemenjevali s holandsko landrace in jo na nekaterih obmocjih prakticno pretopili z njo nemska landrace je bele barve in ima precej mocno glavo z visecimi usesi trup je dolg in sirok z mocnimi pleckami in sunkami pasma nemska landrace je v primerjavi z drugimi sodobnimi pasmami prasicev manj plodna zanjo je znacilna izredno dobra rast in mesnatost svedska landrace slika svedska landrace pasma svedska landrace je podobna pasmi danska landrace ki je imela pri nastanku svedske landrace pomembno vlogo podobnost se ne kaze samo v videzu ampak tudi v podobnih proizvodnih sposobnostih pasma je pomembna tudi za naso prasicerejo ker se je po uvozu plemenskih prasicev iz svedske v letu s to pasmo pricela sodobna intenzivna reja prasicev v sloveniji plodnost pasme svedska landrace je dobra svinje so dobre matere intenzivnost rasti je srednja in ravno tako mesnatost duroc slika duroc pasma duroc je nastala v stoletju v vzhodnem delu zdruzenih drzav amerike za predhodnike te pasme najpogosteje omenjajo rdece afriske prasice z obalnega obmocja gvineje in rdece rjave prasice iz spanije znana sta bila dva tipa duroca rdeci jersej veliki in robustni prasic in duroc majhni in mesnati prasic zdajsnji prasici so produkt krizanja med obema tipoma nekateri menijo da je to najbolj razsirjena pasma prasicev na svetu glej sliko na strani prasici pasme duroc so rdece rjave barve so srednje dolgi na mocnih in visokih nogah imajo viseca usesa in znacilne gube po obrazu so srednje siroki in imajo dolgo ozko sunko seski so malostevilni in nepravilno razporejeni pasma duroc je slabse plodna odlikuje pa jo velika sposobnost rasti dobra rastnost in ugodna mesnatost pietrain slika pietrain to je belgijska pasma prasicev ki je nastala ob koncu prve svetovne vojne natancen nastanek pasme se ni znan pasma je postala pomembna v sestdesetih letih ker so jo pogosto uporabljali za krizanja to je crno bela pisana pasma prasicev srednje velikosti izrazite sunke in pleceta ter sirok hrbet so glavne zunanje znacilnosti te pasme zivali te pasme imajo srednje velike in tanke noge glava je lahka in suha telo je srednje dolgo in pravokotne oblike zivali te pasme so slabo plodne in tudi rastejo slabo ima majhno sposobnost rasti in so izredno mesnate je najbolj mesnata pasma prasicev na svetu meso je slabe kakovosti prasici so zelo obcutljivi spreminjanje bioloskih in fizioloskih znacilnosti pasem tabela spremembe v masi in sestavi telesa prasicev pri starosti tednov v zadnjih petdesetih letih reeds in dr lastnost leto delez leto delez indeks telesna masa kg masa kosti kg misicje kg mascobno tkivo kg rastnost prasicev se je v zadnjih petdesetih letih znatno spremenila povecala se je za krat se vecje so spremembe v sestavi telesa zmanjsal se je delez kosti za krat se je povecala mesnatost in prakticno razpolovila zamascenost prasicev tabela povprecne vrednosti za pitovne in klavne lastnosti pri testiranju zenskih zivali pasme nemska landrace v obdobju oster leto starost pri kg dni dnevni prirast g konv krme kg debelina hrbtne slan cm povrsina hrbtne misice cm delez mesnih delov podatki v gornji tabeli potrjujejo velike spremembe v rasti izkoriscanju krme in v mesnatosti prasicev s selekcijo prasicev gornja dva primera potrjujeta da je izredno pomembno da pri izbiri pasme dobro poznamo tudi njihove bioloske in proizvodne sposobnosti sodobne mesnate pasme prasicev v sloveniji pasme prasicev v sloveniji na obmocju slovenije so bili prvotno prasici ki so bili dolgi z visecimi usesi in crne barve z uvozom prasicev pasem nemska oplemenjena nemska plemenita bela zlahtna in veliki jorksir so v casu pred prvo svetovno vojno oplemenjevali avtohtone pasme prasicev in jih nacrtno razsirjevali iz rejskih sredisc po drugi svetovni vojni sta bili najbolj razsirjeni pasmi nemska oplemenjena in nemska plemenita z zgraditvijo prasicjih farm v letih do in uvozom svedske landrace v letu se je rejsko delo osredotocilo vecinoma na farme ter se je v siroki reji omejilo na licenciranje merjascev samo na obmocju pomurja so v manjsem obsegu nadaljevali z rejskim delom pasme bela zlahtna tudi v siroki reji testiranje prasicev na testni postaji v prevojah in ihanu nacrtna preucevanja krizanj uvoz novih pasem za krizanje pietrain in belgijska landrace leta large white leta nemska landrace leta in delitev selekcijskega dela so ukrepi ki so v zgodnjih sedemdesetih letih precej vplivali tudi na pasemsko strukturo prasicev v sloveniji v letu so za poskuse uvozili novi pasmi duroc in ponovno pietrain s testiranjem prasicev merjascev pa so priceli se na farmi nemscak ptuj in podgrad na druzbenih farmah je se vedno najvec prasicev pasme svedska landrace poleg tega imajo v manjsem obsegu za krizanje se pasmi large white in nemska landrace na nekaterih farmah in v organizirani kooperacijski reji posebno v zadnjih letih uporabljajo za proizvodnjo svinje krizanke linije in merjasce nemska landrace duroc in pietrain v siroki reji z uporabo merjascev svedske in nemske landrace oplemenjujejo obstojece populacije prasicev v sloveniji so se ostanki pasem krskopoljski prasic in bele zlahtne sedanje mesnate pasme prasicev v sloveniji tabela stevilo cistopasemskih svinj in merjascev v sloveniji stanje v drugi polovici leta pasma svinje merjasci svedska landrace large white duroc pietrain nemska landrace bioloske znacilnosti sodobnih mesnatih pasem v sloveniji plodnost tabela velikost gnezda stevilo zivorojenih pujskov pri mladicah in starih svinjah po pasmah na farmah v letu pasma mladice stare svinje svedska landrace large white duroc pietrain nemska landrace razlike v plodnosti med sodobnimi mesnatimi pasmami prasicev v slovenijii so pricakovane za prirejo pujskov bi bilo nesmiselno uporabiti pasmi duroc in pietrain tabela zivljenska prireja po pasmah pasma proizvodno obdobje dni stevilo gnezd stev zivor puj svedska landrace large white duroc nemska landrace tudi zivljenska prireja pujskov je med pasmami zelo razlicna pri izbiri pasme je to pomemben kriterij odbire rast hitrost potek zmogljivost in izkoriscanje krme tabela starost merjascev pri in kg po pasmah pasma stev zivali starost pri kg dni pri kg dni pri kg dni pri kg dni svedska landrace large white duroc nemska landrace podatki v tabeli potrjujejo da so med pasmami velike razlike v starosti pri doloceni telesni masi vse pasme ne rastejo enako hitro tabela dnevni prirast od do kg po pasmah pasma stev zivali dnevni prirast kg g kg g kg g svedska landrace large white duroc nemska landrace vse pasme ne rastejo enako v vseh obdobjih rasti podatki dokazujejo tudi razlicno zmogljivost rasti z drugimi besedami ne moremo vseh pasem pitati do iste predvsem ne do visoke mase ob zakolu tabela konverzija krme do kg po pasmah pasma stev zivali konverzija krme kg kg kg g kg g svedska landrace large white duroc nemska landrace konverzija krme najpomembnejsa gospodarska lastnost prasicev je med pasmami razlicna vecje razlike so pri vecjih tezah ko o konverziji krme se bolj odloca sestava prirasta in hitrost rasti tabela rast dnevna konzumacija in konverzija krme merjascev pasme svedska landrace ter pasme large white na testnih postajah v sloveniji v letu lastnost sl a b c d lw a b c d stev zivali starost pri kg dni dnevni prirast kg g kg g konzum krme kg kg dan konver krme kg kg dhs uzv mm neposredna primerjava med testnimi postajami v tabeli so oznacene s crkami a b c d je sicer povezana z dolocenimi napakami zaradi razlik v okolju testiranja vendarle pa nam le dovoljuje splosen zakljucek da so znotraj istih pasem velike razlike v rastnosti konverziji krme in zamascenosti premalo je torej ce poznamo pasme po imenu ter zunanjosti pomembno je tudi da poznamo njihove bioloske in proizvodne znacilnosti sestava telesa tabela klavne lastnosti pri kg primerjava med pasmami v letu na testnih postajah v sloveniji lastnost pasma testna pos dhs mm phm cm meso slanina teza sunke meso s kostmi kg sl a b c d nl a b c pt b tudi podatki o mesnatosti oziroma zamascenosti prasicev istih pasem potrjujejo da so med prasici istih pasem med testnimi postajami velike razlike ponoven dokaz da je poznavanje bioloskih znacilnosti posamezne pasme izredno pomemben kriterij izbire pasme avtohtona slovenska pasma prasicev krskopoljski prasic krskopoljski prasic je edina slovenska pasma prasicev ki je dobila ime po krskem polju to so skromni prasici ki so sorazmerno slabo plodni znana je slaba rastnost pa tudi mesnatost meso je sorazmerno dobre kakovosti za intenzivno prasicerejo niso primerni pasma postaja vse pomembnejsa za ohranitev bioloske raznovrstnosti domacih zivali ostanki te pasme so ohranjeni na obrobju gorjancev uporaba sodobnih mesnatih pasem razlike med pasmami v prejsnjih poglavjih smo pretezno opisovali zunanje znacilnosti in nastanek posameznih pasem za rejca pa so zelo pomembne razlike v gospodarskih lastnostih ki so predstavljene v tabeli tabela proizvodne lastnosti cistopasemskih prasicev v sloveniji lastnost pasme svedska landrace nemska landrace large white pietrain duroc plodnost stev zivor puj rast in izkoriscanje krme dnevni prirast roj kg g kg g konverzija krme kg kg mesnatost debelina hrbtne slanine mm povr hrbtne misice cm teza sunke kg podatki v tabeli dokazujejo da so med pasmami velike razlike v posameznih bioloskih sposobnostih in da nobena pasma ni popolna s smiselnim in preiskusenim krizanjem je mogoce kombinirati in uporabiti sposobnosti posamezne pasme poudariti pa velja da reja sodobnih mesnatih pasem prasicev zahteva bioloskim in fizioloskim sposobnostim primerno prehrano vhlevitev in oskrbo brez izpolnitve teh pogojev tudi z visokoproduktivnimi in mesnatimi pasmami ne bomo dosegli gospodarne prireje najpomembnejsa literatura oster a jahresbericht landesanstalt für schweinezucht forcheim s reeds in sod growth regulation with particular reference to the pig growth of the pig s strokovna porocila katedre za prasicerejo salehar a prasicereja zapiski iz predavanj salehar in sod prasicereja dzs ljubljana s ostala predavanja ostala predavanja ostala predavanja