ridmc okolje komunalni energetski sistemi biomasa kaj je biomasa drevje pojem biomase oznacuje obnovljive vire energije kot so les slama slamni briketi sekanci in ostanki ki nastanejo pri razrezu in predelavi lesa lubje trske iveri zaganje sekanci ostruzki odpadni lugi ter komnalni in drugi odpadki to kurivo je najbolj primerno za naprave nizje in srednje kapacitete in se zaradi nizjih transportnih stroskov uporablja na lokalni ravni stanje v sloveniji poleg hidroenergije je les najpomembnejsi obnovljivi vir v sloveniji in bo to ostal dokler ne bo neposredna pretvorba soncne energije v elektricno postala ekonomsko konkurencna izkoriscamo gospodarsko izkoristljive uporabe lesa v eneregetske namene medtem ko je stopnja izkoriscenosti soncne in geotermalne energije ter izrabe odpadkov in bioplina pod goriva iz oljaric npr posebne vrste oljne repice smo zaenkrat proizvedli le za vzorec medtem ko so naprave za predelavo bio plina se v fazi ljubiteljskih naredi si sam poizkusov vec kot polovico slovenije pokriva les ki ga v sloveniji na leto v energetske namene porabimo slab miljon ton iz cesar pridobimo priblizno vse primarne energije les lubje in nekateri odpadki predelave lesa so v sloveniji glavni biomasni potencial nasi pestri gozdovi so nase najvecje bogastvo tudi kar se tice energetske uporabe biomase ki je ob premisljenem in odgovornem ravnanju kompatibilna s sonaravnim gospodarjenjem z gozdom povecati je potrebno predvsem kurjenje vej lubja drugega odpadnega lesa in lesnih odpadkov in zamenjati drua z lesnimi sekanci ini mm x mm x mm grobi mm x mm x mm in briketi tudi iz slame ki omogocajo lazji transport skladiscenje avtomatizirano ali polavtomatizirano kurjenje ter boljse izgorevanje najvecji potenciali pa se skrivajo v zamenjavi starih gasperckov sporgetov in ostalih peci s slabimi izkoristki povprecju ne dosegajo z novimi modernimi avtomatiziranimi in nizkoemisijskimi kotli in gorilniki izkoristek in vec sistemih daljinskega ogrevanja kot tudi soproizvodnje elektrike in toplote na osnovi biomase zakaj biomasa uporaba biomase ob ustreznem ravnanju in sodobni tehnologiji za razliko od fosilnih goriv ne prispeva k povecevanju koncentracije c ki vodi do zvisevanja povprecne temperature na planetu in s tem k globalnim klimatskim spremembam in njihovim pretezno negativnim posledicam ce biomase ne bi sezgali bi se v njej vezani c tako ali tako sprostil z delovanjem bakterij seziganje biomase torej ne povzroca dodatnih emisij c izkoriscanje biomase pa poleg tega nudi ogromne moznosti za ekolosko smiselno in ekonomsko uspesno kmetijstvo in gozdarstvo poleg tega pa preprecuje odliv deviz v tujino izboljsuje bilanco energetske neodvisnosti in s tem zmanjsuje varnostno politicna tveganja ne da bi vodila k tehnolosko politicnim tveganjem razvoj tehnologije kurjenja z biomaso je dosegel najvisjo raven v skandinavskih dezelah in v sosdenji avstriji bistvo sodobne tehnologije kurjenja biomase je v tem da omogoca cim bolj popolno izgorevanje gorljivih sestavin tako emsije c in cxhy prakticno niso vec problem boljse resitve pa so zahtevane pri emsijah dusikovih oksidov in tezkih kovin trendi v evropski zvezi energija iz biomase in odpadkov prispeva priblizno k rabi primarne energije oziroma prispevka obnovljivih virov v evropski uniji tamkajsnje ocene kazejo da je za biomaso znacilna velika raznolikost primarnih virov tehnologij za rabo in vrst trzisc pa tudi nacinov uporabe na leto ustvari vsaka mtoe proizvedena iz biomase med in novih delovnih mest in ob predvidenem tehnoloskem razvoju ter upostevanju okoljskih in socialnih stroskov rabe goriv bo raba te vrste energije ustvarila vec delovnih mest kot raba fosilnih goriv ker se trenutno v ceni goriv ti stroski se ne upostevajo in ker se ni v celoti realiziran potencial tehnoloskega napredka in optimalizacije proizvodnih stroskov biomasa v glavnem se ne more konkurirati pre niskim cenam fosilnih goriv © ridmc www group