nacionalni kurikularni svet predmetna kurikularna komisija za slovenscino osnovna sola ucni nacrt osnovna sola z italijanskim ucnim jezikom slovenscina kot drugi jezik razred ur razred ur razred ur razred ur razred ur razred ur razred ur razred ur razred ur sprejeto na seji strokovnega sveta rs za splosno izobrazevanje dne predmetna kurikularna komisija za slovenscino dr matjaz kmecl univerza v ljubljani filozofska fakulteta predsednik mojca poznanovic zavod rs za solstvo strokovna tajnica dr marja bester univerza v ljubljani filozofska fakulteta dr igor saksida univerza v ljubljani filozofska fakulteta dr boza krakar vogel univerza v ljubljani filozofska fakulteta dr simona kranjc univerza v ljubljani filozofska fakulteta dr martina krizaj ortar univerza v ljubljani filozofska fakulteta polona legvart os bratov polancic maribor milena ivsek zavod rs za solstvo mojca honzak os riharda jakopica ljubljana sodelavki dr metka kordigel alenka kozinc avtorji temeljnega besedila obravnava neumetnostnih besedil avtorici dr marja bester dr martina krizaj ortar svetovalke alenka kozinc dr lidija magajna dr sonja pecjak dr leopoldina plut pregelj tereza zerdin obravnava umetnostnih besedil avtorja dr metka kordigel dr igor saksida recenzenti dr janez dular mag milena ivanus grmek mag vida udovic medved avtorji prilagojenega besedila za slovenscino kot drugi jezik na osnovnih solah z italijanskim ucnim jezikom avtorica jelka morato vatovec svetovalki adrijana bozic bianchini mojca zelezen repe recenzenti dr marja bester dr martina krizaj ortar dr metka kordigel dr igor saksida jezikovni pregled mojca poznanovic temeljna gradiva so nastajala v projektu prenove pouka slovenscine vsebina i opredelitev predmeta ii splosni cilji predmeta iii prvo triletje iii operativni cilji predmeta v prvem triletju osnovne sole a funkcionalni cilji b izobrazevalni cilji iii razclenitev operativnih ciljev po razredih in predlagana umetnostna besedila a razclenitev funkcionalnih ciljev b razclenitev izobrazevalnih ciljev z vsebinami c predlagana umetnostna besedila iii didakticna priporocila in medpredmetne povezave iii temeljni in minimalni standardi znanja ob zakljucku triletja iv drugo triletje iv operativni cilji predmeta v drugem triletju osnovne sole a funkcionalni in izobrazevalni cilji pri obravnavi neumetnostnih besedil a funkcionalni in izobrazevalni cilji pri obravnavi umetnostnih besedil iv razclenitev operativnih ciljev po razredih pri obravnavi neumetnostnih besedil iv razclenitev operativnih ciljev po razredih pri obravnavi umetnostnih besedil s predlaganimi besedili iv didakticna priporocila in medpredmetne povezave iv temeljni in minimalni standardi znanja ob zakljucku drugega triletja v tretje triletje v operativni cilji predmeta v tretjem triletju osnovne sole a funkcionalni in izobrazevalni cilji pri obravnavi neumetnostnih besedil a funkcionalni in izobrazevalni cilji pri obravnavi umetnostnih besedil v razclenitev operativnih ciljev po razredih pri obravnavi neumetnostnih besedil v razclenitev operativnih ciljev po razredih pri obravnavi umetnostnih besedil s predlaganimi vsebinami v didakticna priporocila in medpredmetne povezave v temeljni in minimalni standardi znanja ob zakljucku tretjegatriletja vi priloge znanja izvajalcev predmeta materialni pogoji preverjanje in ocenjevanje i opredelitev predmeta predmet slovenscine ima med ucnimi splosnoizobrazevalnimi predmeti v soli z italijanskim ucnim jezikom posebno mesto slovenski jezik je namrec eden od jezikov v katerem poteka sporazumevanje in sodelovanje med obema avtohtonima skupnostma slovensko in italijansko je eden od dveh uradnih jezikov na narodno mesanem obmocju slovenske istre in je drzavni jezik v republiki sloveniji mnogim ucencem je slovenscina tudi eden od jezikov v druzinski rabi vecini pa jezik ki je v njihovi druzini ali okolju zelo razsirjen obvladovanje slovenskega jezika je zato posebnega pomena ob ucenju slovenscine ucenec spoznava slovensko kulturo sosedskega ali in svojega naroda in se z njo notranje bogati obenem pa razvija spostovanje in strpnost do slovenskega jezika in naroda znanje slovenskega jezika in poznavanje slovenske kulture ucenca usmerja k sozitju slovenskega naroda in italijanske narodnosti in k strpnosti in sodelovanju med narodoma kot temeljni so bivanjski vrednoti slovenski jezik kot sredstvo sporazumevanja ucencu omogoca medosebni stik z drugimi prebivalci narodno mesanega podrocja slovenske istre in drugih predelov slovenije ter zamejstva izmenjavo informacij soocanje mnenj stalisc in vrednot uporabo svojega vedenja in znanja omogoca pa mu tudi dejavno vkljucevanje v druzbeno okolje znanje slovenscine ucencu in kasneje odraslemu omogoci vkljucitev v gospodarsko in druzbeno zivljenje ne samo znotraj ampak tudi izven ozkega pasu dvojezicnega podrocja v sloveniji do cesar ima kot slovenski drzavljan vso pravico in s cimer lahko uveljavlja enake moznosti kot ostali slovenski drzavljani temeljna naloga pouka slovenscine je skrbno in nacrtno razvijanje ucencevega osebnega jezika kot orodja za ucinkovito sporazumevanje v jeziku okolja oz v enem od dveh uradnih jezikov na dvojezicnem podrocju oz v drzavnem jeziku ucenec se usposobi za ustrezno razumljivo pravilno in ucinkovito govorno in pisno sporazumevanje v razlicnih okoliscinah oz govornih polozajih za izrazanje spoznanj o sebi in svetu za dozivljanje in vrednotenje umetnostnih besedil v slovenskem jeziku in za dozivljanje slovenske kulture pri tem naj bodo upostevani kljucni cilji kurikularne prenove predmet slovenscina pa ima se drugo pomembno nalogo in sicer posredovanje tistih elementov kulture slovenskega naroda knjizevnost zgodovina zemljepis glasba etnologija stavbarstvo ipd ki se od italijanske kulture razlikujejo tako zasnovan kulturno knjizevni pouk podaja zlasti kulturne eticne in duhovne dimenzije slovenske kulture in slovenske knjizevnosti ki so za zgodovinsko obstajanje slovenstva posebej pomembne zato berejo besedila pretezno slovenskih avtorjev obe nalogi pouka slovenscine se v osnovni soli uresnicujeta z jezikovnim in kulturno knjizevnim poukom v okviru stirih dejavnosti poslusanje branje govorjenje in pisanje ucenci tvorijo govorijo pisejo sprejemajo poslusajo berejo in razclenjujejo svoji starosti sporazumevalnim in spoznavnim domisljijskim zmoznostim izkusnjam in interesom ustrezna neumetnostna in umetnostna besedila tako dejavno razvijajo svoje sporazumevalne spoznavne in ustvarjalne zmoznosti ter si uzavescajo temeljne razlike v sprejemanju tvorjenju in zgradbi neumetnostnih in umetnostnih besedil koncni namen jezikovnega pouka je funkcionalna pismenost v smislu kar najboljsega prakticnega in ustvarjalnega obvladovanja vseh stirih dejavnosti pa tudi poznavanja jezikovnosistemskih osnov zlasti ob primerjanju slovenskega in italijanskega jezikovnega sistema a tudi dejavnega stika z umetnostnim besedilom zapisanim v slovenscini ucenci napredujejo glede na svoje predznanje in trenutno znanje slovenskega jezika glede na svojo motiviranost za ucenje in tako da kar najbolj razvijejo svoje sposobnosti za ucenje jezikov notranja difenciacija in individualizacija pouka na razlicnih stopnjah solanja se tak smisel in namen predmeta prilagaja razvojni stopnji ucencev oz njihovi dusevni doraslosti in duhovni dojemljivosti predmetu slovenscini je v triletju osnovne sole namenjenih ur pouka in sicer ur na leto v prvem tj po ure na teden ur v drugem tj po ur tedensko in ur letno v tretjem razredu tj po ure tedensko v prvem obdobju osnovnosolskega izobrazevanja se predmet z vsebinami in z dejavnostmi ucencev tesno povezuje zlasti s poukom italijanscine kot temeljnega predmeta pa tudi okoljske vzgoje umetnostnega pouka glasbenega in likovnega pouka poleg vstopanja v svet branja in pisanja opravljajo ucenci se druge dejavnosti sodelujejo v pogovorih razvijajo zmoznost logicnega misljenja ter svojo poimenovalno upovedovalno pravorecno in pravopisno zmoznost sprejemajo razclenjujejo in tvorijo neumetnostna besedila ter sprejemajo interpretirajo in poustvarjajo umetnostna besedila obravnavi umetnostnih besedil je v prvem razredu namenjenih ur predmeta v drugem in tretjem razredu pa zaradi sistematicnega opismenjevanja ki poteka ob neumetnostnih besedilih vendar ta razdelitev ne sme peljati v ostro delitev predmeta na »jezikovni pouk« in »knjizevno vzgojo« predmetu slovenscini je v triletju osnovne sole namenjenih ur pouka in sicer ur na leto v cetrtem tj po ure na teden ter po ur v petem in sestem razredu tj po ure tedensko predmetu slovenscini je v triletju osnovne sole namenjenih ur pouka in sicer po ur letno v sedmem osmem in devetem razredu tj po ure na teden izhodisce pouka slovenscine v in triletju osnovne sole je torej neumetnostno oz umetnostno besedilo delu z neumetnostnim besedilom je namenjenih ur predmeta delu z umetnostnim besedilom pa ker se neumetnostna besedila tvorijo sprejemajo in razclenjujejo drugace kot neumetnostna so cilji pri obravnavi neumetnostnih in umetnostnih besedil navedeni loceno v prvem in drugem triletju je v ospredju razvijanje funkcionalnega znanja slovenscine ki seveda poteka sistematicno vendar jezikovnega sistema kot obvladovanje t i metajezika na tej stopnji otrokovega razvoja ni potrebno postavljati v ospredje v triletju zlasti v zakljucnih dveh razredih ucenci spoznavajo tudi jezikovni sistem v triletju se se naprej izvaja notranja diferenciacija glede na predznanje motivacijo ucenca in njegovega okolja za ucenje slovenscine in glede na ucenceve sposobnosti bolj ali manj razvito sposobnost logicnega misljenja in abstrakcije vecjo ali manjso nadarjenost za ucenje jezikov custveno navezanost na nek jezik ali kulturo ki jo predstavlja ipd prisotna ze v prvem in drugem triletju in razvidna iz diferenciranih standardov znanj upostevanje otroka njegovih potreb in potreb njegovega okolja nujno privede tudi do razlicnih ciljev in razlicnega standarda znanj zato so tu navedeni cilji predstavljeni za dve ravni tj za nizjo in visjo raven cilji so oblikovani hierarhicno kar pomeni da doseganje ciljev srednje temeljne ravni vkljucuje doseganje ciljev nizje ravni doseganje ciljev visje ravni pa doseganje ciljev nizje in srednje temeljne ravni cilji nizje ravni so tiskani v polkrepki pisavi dodani cilji srednje temeljne ravni v navadni pisavi dodani cilji visje ravni pa v posevnem tisku natancnejsa navodila in pojasnila so podana v didakticnih priporocilih za uresnicevanje ucnega nacrta ii splosni cilji predmeta prvo triletje ucenci si pridobivajo pozitivno razmerje do slovenskega jezika in kulture saj se zavedajo polozaja in vloge slovenskega jezika v svojem okolju in v republiki sloveniji obenem razvijajo spostovanje in strpnost do drugih jezikov in narodov ucenci zbrano poslusajo so govorca saj se zavedajo pomena poslusanja za pridobivanje novih znanj o stvarnosti ter za spoznavanje drugih ljudi in za sodelovanje z njimi ucenci razvijajo pripravljenost za govorjenje tj razvijajo samozaupanje ter pogum za izrazanje in posredovanje svojih misli stalisc custev izkusenj domisljije in ustvarjalnosti hkrati pa ohranjajo potrebo po ustvarjalnosti z govorno dejavnostjo miroljubno resujejo napetosti in spore v raznih zivljenjskih polozajih s tem si krepijo samozavest in zmoznost spostovanja drugacnega mnenja ucenci spoznavajo znacilnosti slovenske govorjene in pisane besede in sicer zivega jezika oz jezika v rabi postopno in nacrtno obvladujejo in uporabljajo poleg pokrajinskega pogovornega jezika tudi knjizni jezik pogovorni in zborni ter si pridobivajo zavest o rabi knjiznega in neknjiznega jezika v raznih govornih polozajih znacilne slovnicne kategorije slovenskega jezika in znacilnosti slovenske kulture spoznavajo v okviru celostnega pouka v igri petju gledanju in poslusanju javnih obcil lutkovnih gledaliskih plesnih glasbenih in ali drugih medijskih predstav ucenci spontano drsece in skozi igro vstopajo v svet branja in pisanja v procesu zacetnega opismenjevanja spoznajo glasove in crke ki jih v italijanscini ni c z s k j ali se zapisujejo drugace kot v slovenscini h nj lj ce ci ke ki ipd ter tiste pisane crke ki se v italijanscini pisejo drugace kot v slovenscini to je obenem spoznavanje slovenske kulture tako da vodeno in sistematicno vstopajo v samostojno branje in pisanje otroci zacetne spretnosti pridobivajo v predopismenjevalnem postopku v prvem jeziku opismenjevanje samo pa poteka z ustreznim dogovorjenim zamikom glede na opismenjevanje v materinscini stopnja in tempo zacetne opismenitve je prilagojena otroku ucenci naj bi bili praviloma opismenjeni pred zacetkom opismenjevanja v tujem jeziku ucenci razmisljujoce sprejemajo poslusajo in berejo razlicna neumetnostna in umetnostna besedila predstavljena neposredno ali medijsko iz njih tudi izluscijo temeljne vrednote npr resnicno neresnicno prav narobe posteno neposteno tako se ucijo presojati sprva tuja nato se svoja besedila drugo triletje ucenci spoznavajo da je slovenski jezik sredstvo za navezovanje in ohranjanje stikov z drugimi ljudmi v njihovem okolju in v sirsem slovenskem prostoru ter za izrazanje misli stalisc obcutij hotenj izkusenj in ustvarjalnosti pa tudi prvina njihove osebne in za del dvojezicnih ucencev tudi narodne identitete zato si oblikujejo pozitivno stalisce do slovenskega jezika pri tem se zavedajo prednosti jezika prisotnega v njihovem okolju pred tujim ucenci se zavedajo da je slovenski jezik drzavni jezik v republiki sloveniji in eden od dveh uradnih jezikov na narodno mesanem obmocju slovenske istre ucenci se zavedajo prednosti poznavanja dveh jezikovnih sistemov in poznavanja dveh kultur spostujejo podobnosti in razlike med njima gojijo strpnost med obema jezikoma in kulturama sooblikujejo si narodno in drzavljansko zavest slovenski jezik ucenci uporabljajo v ustreznih govornih polozajih na dvojezicnem obmocju in izven tega obmocja znajo se okoliscinam primerno jezikovno obnasati in tvoriti jezikovnim okoliscinah primerna besedila ucenci locujejo dva jezikovna sistema slovenskega in italijanskega zavedo se in zavedajo se napak ki nastajajo kot posledica prekrivanja dveh jezikovnih sistemov in preklapljanja iz enega jezika v drugega zato v knjiznem jeziku zavestno nadzorujejo interferenco ob koncu tega triletja dosezejo tako stopnjo obvladovanja slovenskega jezika ki se se najbolj priblizuje t i uravnotezeni balansirani dvojezicnosti in se cim bolj izogne poljezicnosti semilingvizmu oz ne vodi vanjo ucenci si bogatijo zavest o razlicnih okoliscinah za rabo knjiznega in neknjiznega jezika svoje narecje obogatijo s knjiznim jezikom sirijo bogatijo svojo slovarsko zmoznost na ravni splosnega pogovornega jezika pridobivanje oz siritev pasivnega in aktivnega repertoarja utrjujejo knjizno izreko in svoje znanje slovenskega knjiznega jezika v ustreznih govornih polozajih si prizadevajo govoriti knjizno ucenci so pripravljeni za vse stiri sporazumevalne dejavnosti poslusanje in govorjenje ter branje in pisanje ob poslusanju in branju svoji starosti in stopnji obvladovanja slovenskega jezika ustreznih neumetnostnih in umetnostnih besedil zadovoljujejo svojo vedozeljnost ter osnovne custvene in druzbene potrebe po spoznavanju predmetnega duhovnega in domisljijskega sveta po razumevanju sebe in drugih ter po sprostitvi in zabavi z govorjenjem in pisanjem izrazajo lastne misli stalisca custva hotenja ter izkusnje in tudi ze lastno ustvarjalnost navezujejo in ohranjajo stik z drugimi ljudmi pa tudi miroljubno resujejo svoje probleme zmoznost spostovanja drugacnega mnenja zavedajo se da je govorjenje pisanje medosebna dejavnost pri kateri je treba spostovati govorca in upostevati govorni polozaj pa tudi miselna in ustvarjalna dejavnost na katero se je treba pripraviti z oblikovanjem osnutka ucenci razvijajo tudi pripravljenost za govorjenje in pisanje kot na tisti dve medosebni dejavnosti pri katerih je treba spostovati sogovorca in upostevati govorni polozaj spoznavajo neumetnostna besedila in sicer razlicne funkcijske zvrsti prakticno sporazumevalno funkcijsko zvrst osnove poljudno znanstvene oz strokovne zvrsti neumetnostna besedila poslusajo in berejo razmisljujoce v njih kriticno povzemajo bistvene podatke ali iscejo zelene podatke da jih uporabijo v vsakdanjem zivljenju izluscijo temeljne vrednote in tako presojajo besedila svoje mnenje pa poskusajo utemeljiti prepoznavajo razlike med stvarnim opisom in reklamo spoznavajo kako reklame ucinkujejo na naslovnika ter se tako zacenjajo zavedati svoje izpostavljenosti propagandnim besedilom ucenci ohranjajo in razvijajo zanimanje za poslusanje in branje umetnostnih besedil poslusajo uciteljevo branje in samostojno berejo srecevanje s knjizevnostjo jim postaja vir literarnoestetskega uzitka v stiku z vzorci slovenske kulture zlasti se z umetnostnimi besedili do le te razvijajo pozitivno razmerje pridobivajo si tudi pozitivno razmerje do knjizevnosti do lirike epike in dramatike ter si tudi v slovenskem jeziku razvijajo bralno kulturo saj poslusajo ali samostojno berejo umetnostna besedila in trivialno knjizevnost pretezno slovenskih avtorjev ali prevedena znana besedila neslovenskih avtorjev s cimer si sirijo svoje kulturno obzorje in postajajo strpni do slovenske kulture in drugih kultur ucenci svoj odnos do slovenske kulture filmi risanke lutkovne gledaliske predstave ipd in do umetnostnih besedil kazejo tudi s poustvarjanjem nasploh interpretacija razlicnih vrst in s poustvarjalnim pisanjem lastne domisljijske svetove ucenci izrazajo celostno govorjenje pisanje risba slikanje fotografija dramatizacija igra vlog petje gibalne igre ples ipd tretje triletje ucenci spoznavajo da je slovenski jezik sredstvo za navezovanje in ohranjanje stikov z drugimi ljudmi v njihovem okolju in v sirsem slovenskem prostoru ter za izrazanje misli stalisc obcutij hotenj izkusenj in ustvarjalnosti pa tudi prvina njihove osebne in za del dvojezicnih ucencev tudi narodne identitete zato si oblikujejo pozitivno stalisce do slovenskega jezika in do slovenske kulturne dediscine pri tem se zavedajo prednosti jezika in kulture prisotnega oz prisotne v njihovem okolju pred tujim oz tujo ucenci se zavedajo da je slovenski jezik drzavni jezik v republiki sloveniji in eden od dveh uradnih jezikov na narodno mesanem obmocju v slovenski istri ob poznavanju ustavnega polozaja drugih jezikov v rs spoznajo tudi ter slovenskega jezika v zamejstvu ucenci se zavedajo prednosti poznavanja dveh jezikovnih sistemov in poznavanja dveh kultur spostujejo podobnosti in razlike med njima gojijo strpnost med obema jezikoma in kulturama sooblikujejo si narodno in drzavljansko zavest ucenci locujejo dva jezikovna sistema slovenskega in italijanskega zavedo se in zavedajo se napak ki nastajajo kot posledica prekrivanja dveh jezikovnih sistemov in preklapljanja iz enega jezika v drugega zato v knjiznem jeziku zavestno nadzorujejo interferenco slovenski jezik ucenci uporabljajo v ustreznih govornih polozajih na dvojezicnem obmocju in izven tega obmocja znajo se okoliscinam primerno jezikovno obnasati in tvoriti jezikovnim okoliscinah primerna besedila utrjujejo svoje prakticno znanje knjiznega jezika zavedajo se razlicnih okoliscin za rabo knjiznega in neknjiznega jezika tudi slenga zato pri sporazumevanju uporabljajo govornemu polozaju ustrezno socialno zvrst podzvrst v ustreznih govornih polozajih si prizadevajo govoriti knjizno spostujejo narecje svojega okolja in spoznajo primere narecij drugih govorcev ucenci so pripravljeni za vse stiri sporazumevalne dejavnosti poslusanje in govorjenje ter branje in pisanje ob poslusanju in branju svoji starosti in stopnji obvladovanja slovenskega jezika ustreznih neumetnostnih in umetnostnih besedil zadovoljujejo svojo vedozeljnost ter osnovne custvene in druzbene potrebe po spoznavanju predmetnega duhovnega in domisljijskega sveta po razumevanju sebe in drugih ter po sprostitvi in zabavi z govorjenjem in pisanjem izrazajo lastne misli stalisca custva hotenja ter izkusnje in tudi ze lastno ustvarjalnost navezujejo in ohranjajo stik z drugimi ljudmi pa tudi miroljubno resujejo svoje probleme zmoznost spostovanja drugacnega mnenja zavedajo se da je govorjenje pisanje medosebna dejavnost pri kateri je treba spostovati govorca in upostevati govorni polozaj pa tudi miselna in ustvarjalna dejavnost na katero se je treba pripraviti z oblikovanjem osnutka in z uporabo jezikovnih prirocnikov stopnjo obvladovanja slovenskega jezika se ob koncu tretjega triletja se najbolj priblizuje t i uravnotezeni balansirani dvojezicnosti tudi tisti ucenci ki so se slovenscine ob vsolanju sele zaceli uciti jo ob koncu solanja obvladujejo vsaj na ravni pasivnega razumevanja poslusanje branje neumetnostnih in tudi umetnostnih besedil ucenci poslusajo in berejo neumetnostna in umetnostna besedila saj se zavedajo pomena poslusanja branja za spoznavanje in razumevanje sebe stvarnega in domisljijskega sveta za razmisljanje o sebi in svetu pa tudi za sprostitev in zabavo vedo da se neumetnostna besedila poslusajo berejo drugace kot umetnostna in obvladajo temeljne bralne in ucne pristope za uspesno in hitro pridobivanje informacij iz zapisanih neumetnostnih besedil ucenci poslusajo in berejo razlicna neumetnostna besedila ki so posredovana neposredno ali medijsko besedila sprejemajo poslusajo berejo razmisljujoce in kriticno pridobivajo si novo znanje ki ga uporabijo v vsakdanjem zivljenju ali samostojno razsirjajo z uporabo raznih prirocnikov presojajo besedila ter utemeljijo svoje mnenje v besedilih prepoznajo propagandne prvine ter si oblikujejo kriticno stalisce do propagandnih besedil ob neumetnostnih besedilih spoznavajo razlicne funkcijske zvrsti zlasti na ravni besedisca skladnje in ubeseditvenih postopkov prakticno sporazumevalno funkcijsko zvrst osnove poljudno znanstvene oz strokovne zvrsti npr spozna prevod osnovnih matematicnih izrazov prevod osnovnega besedisca skladnje in ubeseditvenih postopkov zacetnega naravoslovja in druzboslovja ob umetnostnih pa osnovne znacilnosti umetnostnega jezika ucenci ohranjajo in razvijajo zanimanje za poslusanje in branje umetnostnih besedil poslusajo uciteljevo branje posnetek zivo interpretacijo drugih oseb in samostojno berejo ucenci razmisljujoce sprejemajo umetnostna besedila ter se jih ucijo presojati in vrednotiti branje ucencem nudi moznost za oblikovanje osebnostne in za nekatere ucence tudi narodne identitete ter za strpen odnos do slovenske kulture saj v stiku z njenimi vzorci zlasti se z umetnostnimi besedili pretezno slovenskih avtorjev ali prevodov v slovenscino do teh razvijajo pozitivno razmerje si sirijo svoje kulturno obzorje in postajajo strpni do slovenske in drugih kultur ucenci poiscejo zvezo med seboj in literarnim besedilom primerjajo svojo izkusnjo in izkusnjo ki je upovedena v besedilu prebrano interpretirajo in o svojem odnosu do besedila pripovedujejo primerjajo razlicna knjizevna dela npr po tematiki slogu knjizevnih osebah itd svoj odnos do slovenske kulture filmi risanke lutkovne gledaliske predstave ipd in do umetnostnih besedil kazejo tudi s poustvarjanjem nasploh interpretacija razlicnih vrst in s poustvarjalnim pisanjem lastne domisljijske svetove ucenci izrazajo celostno govorjenje pisanje risba slikanje fotografija dramatizacija igra vlog petje gibalne igre ples ipd ucenci so pozitivno naravnani do ustvarjanja domisljijskih besedil ter do vseh vrst ustvarjalnih odzivanj na prebrano jezikovne igre posnemanje in preobrazanje pripravljanje gradiva za literarno mapo in za literarne prireditve itd prvo triletje iii operativni cilji predmeta v prvem triletju osnovne sole a funkcionalni cilji ucenci sodelujejo v pogovorih ter usvajajo temeljna nacela dialoskega sporazumevanja ucenci se s sogovorci pogovarjajo v slovenskem jeziku ucenci sprejemajo razclenjujejo in tvorijo svoji starosti in jezikovnim zmoznostim ustrezna neumetnostna besedila spoznavajo in zacenjajo uporabljati slovenski pisni jezik poslusajo gledajo in razclenjujejo govorjena glasno brana ekranizirana neumetnostna besedila ter govorno nastopajo berejo in razclenjujejo zapisana neumetnostna besedila ter tvorijo podobna besedila ucenci sprejemajo interpretirajo in poustvarjajo umetnostna besedila praviloma slovenskih avtorjev poslusajo in gledajo pa tudi berejo umetnostna besedila govorno pa tudi pisno interpretirajo in poustvarjajo umetnostna besedila upovedujejo lastne domisljijske svetove govorijo pisejo risejo o svojem razmerju do umetnostnih besedil ucenci z govorjenjem razvijajo zmoznost logicnega misljenja svojo poimenovalno upovedovalno in pravorecno zmoznost s pisnimi vajami pa tudi pravopisno zmoznost med branjem petjem poslusanjem radijskih iger glasbenih pravljic otroskih pesmi in izstevank ipd gledanjem lutkovnih gledaliskih plesnih glasbenih in ali drugih medijskih predstav resevanjem krizank besednih skrivalnic preprostih rebusov ipd razvijajo svojo slovarsko slovnicno pragmaticno in pravorecno zmoznost obenem pa spoznavajo tudi slovensko kulturo ucenci se z uciteljem in med seboj pogovarjajo o svojem jezikovnem okolju b izobrazevalni cilji ucenci spoznavajo glasovno in prozodicno sestavo govornega toka v slovenskem jeziku izhajajoc iz poznavanja le tega v italijanskem jeziku ucenci spoznavajo ustaljeni sestav slovenske pisave ucenci utrjujejo pri italijanscini usvojene prve jezikoslovne in literarnoteoretske pojme in sicer na ravni razumevanja in rabe jezikoslovnih in literarnoteoretskih izrazov iii razclenitev operativnih ciljev po razredih a funkcionalni cilji ucenci sodelujejo v pogovorih ter usvajajo temeljna nacela dialoskega sporazumevanja ucenci se s sogovorci pogovarjajo v slovenskem jeziku pridobivajo si zaupanje do nove ga okolja razvijajo pripravljenost za pogovarjanje s sosolci in z uciteljem in sicer na treh ravneh prva raven v slovenscini jeziku okolja ki ga se slabo poznajo predvsem pasivno in z omejenim besediscem druga raven v slovenscini jeziku okolja ki ga dobro poznajo tretja raven v slovenscini ki jo obvladujejo zelo dobro celo kot enega ali edinega od jezikov v druzinski rabi na ravni materinscine pogovarjajo se med seboj z uciteljem in drugimi sogovorci prva raven od sosolcev ki to ze znajo in od ucitelja se ucijo preprostih govornih obrazcev in jih utrjujejo druga in tretja raven zacenjajo pogovor ali se smiselno odzivajo na govorjenje drugega spoznavajo temeljna nacela dialoskega sporazumevanja in jih upostevajo spoznavajo spostljive ogovore oseb gospa gospod nam teta stric v pogovorih uporabljajo ustrezne ogovore spoznavajo tikanje in vikanje ter okoliscine za tikanje oz vikanje v pogovorih uporabljajo ustrezno razlicico spoznavajo kako se koga pozdravi v pogovorih uporabljajo ustrezni pozdrav glede na naslovnika in cas navajajo ali se naucijo osnovnih vec cim vec povedi za dano zapoved prepoved ob uciteljevi pomoci ugotavljajo da lahko isto zapoved prepoved izrazijo na razne nacine izbrane zapovedi prepovedi v velelniku zamenjujejo s sopomenskimi povedmi ob uciteljevi pomoci presojajo kaj je vljudnejse velelnik ali kak drug izraz navajajo oz pravilno uporabljajo sopomenske povedi za dane zapovedi prepovedi povedim dolocajo tvorca in naslovnika ter predvidijo naslovnikov odziv ob uciteljevem usmerjanju povedim dolocajo stopnjo vljudnosti izbrane povedi ki izrazajo zapoved prepoved zamenjajo z vljudnejsimi spoznavajo nacin izrekanja zahvale opravicila voscila cestitke pohvale v pogovorih uporabljajo ustrezne izraze v igri vlog vadijo ustrezno in vljudno pogovarjanje z razlicnimi naslovniki zacenjajo pogovor oz se smiselno in vljudno odzivajo na govorjenje drugega vadijo pogovarjanje po telefonu ob uciteljevem usmerjanju se pogovarjajo o uprizorjenem pogovoru npr ocenijo ne vljudnost govorcev ocenijo ustreznost besedne govorice obeh sogovorcev njuno nebesedno govorico ipd ucenci sprejemajo razclenjujejo in tvorijo svoji starosti in jezikovnim zmoznostim ustrezna neumetnostna besedila ucenci spoznavajo in zacenjajo uporabljati slovenski pisni jezik poslusajo razlicne zvoke posamezne besede in povedi pravilno izgovarjajo in prepoznajo za slovenscino znacilne zvoke glasove crke in sklope c z s c j h lj nj ij ji sc ki jih v italijanscini ni ucijo se pravilnega zaporedja besed v pripovedni vzklicni vprasalni trdilni in nikalni povedi posnemajo in se tako ucijo besedno in stavcno melodijo ter koncno in nekoncno intonacijo v pripovedni vzklicni vprasalni trdilni in nikalni povedi poslusajo gledajo in razclenjujejo govorjena glasno brana ekranizirana neumetnostna besedila ter govorno nastopajo poslusajo kratka preprosta svoji starosti in predznanju primerna glasno brana posneta besedila kot so npr pozdrav voscilo vabilo opravicilo pohvala cestitka opozorilo prepoved zapoved prosnja zahvala poslusajo in gledajo poljudnoznanstvena besedila povezana s temami spoznavanja okolja opis prostora stavbe poti opis zivali in njenega zivljenja opis predmeta predstavitev ter opis osebe njenega zivljenja dela oz delovnega postopka novice o aktualnih zanimivih dogodkih pred le izjemoma med poslusanjem razlagajo pomen novih manj znanih ali nenavadnih besed besednih zvez ki so kljucnega pomena za razumevanje obravnavanega besedila po analogiji s sorodnimi besedami s pomocjo slovarja sosolca ali ucitelja po poslusanju a vprasujejo za pomen manj znanih kljucnih besed sosolcem razlagajo pomen manj znane kljucne besede lahko sklepajo na pomen iz sobesedila ali po analogiji s pomenom besede iz iste besedne druzine razlagajo pomen kljucnih a doslej neznanih besed in besednih zvez sebi sosolcu ucitelju te besede in besedne zveze si skusajo zapomniti b sosolcu ki je besedilo slabo razumel le tega smiselno in nedobesedno prevajajo v italijanscino oz mu ga pojasnjujejo s preprostejsim besediscem praviloma v slovenscini le izjemoma v italijanscini c odgovarjajo na uciteljeva ustna vprasanja o bistvenih podatkih c podajajo svoje mnenje o besedilu npr ali se jim zdi zanimivo ali ne resnicno ali ne ali so podatki zanje novi ali ne ali so osebe ravnale prav ali ne posteno ali ne povedo kako bi sami ravnali v podobnih okoliscinah ipd ter ga skusajo utemeljiti d pripovedujejo o svojih izkusnjah obcutkih ipd ob besedilu in o svojih izkusnjah v podobnih polozajih e se sami odzivajo na besedilo ce je bilo namenjeno njim f se enkrat poslusajo v posameznih prvinah spremenjeno besedilo obnovo besedila ter popravljajo »napake« tako vadijo kriticno poslusanje g sami dopolnjujajo besedilo npr v pripovednih besedilih predvidijo nadaljevanje konec sami govorno nastopajo z vnaprej pripravljeno temo in to tako da ob uciteljevih vprasanjih npr predstavijo opisejo in oznacijo sebe opisejo svojo najljubso zival igraco ter utemeljijo svoj izbor opisejo osebo zival predmet na sliki povedo kaj delajo cez dan in kaj radi delajo ter pojasnijo zakaj pripovedujejo o dogodku ki so ga doziveli povedo kaj bodo delali po prihodu iz sole ob koncu tedna med pocitnicami ipd uciteljevih vprasanjih npr predstavijo opisejo in oznacijo clana svoje druzine opisejo svojo najljubso knjigo risanko ipd ter utemeljijo svoj izbor opisejo prostor stavbo na sliki opisejo svoj »delovni dan« delovni dan svojih starsev idr pripovedujejo o dogodku ki so ga doziveli pripovedujejo o tem kar so videli npr na tv kar jim je kdo povedal prebral to vrednotijo ter svoje mnenje utemeljijo zgledu in ponujenih izrazih npr opisejo poljubno izbrano osebo zi val predmet prostor stavbo ter utemeljijo svoj izbor opisejo svoj »delovni teden« delovni teden svojih starsev idr opisejo svojo pot v solo h krozku ipd ter dolocijo stopnjo nevarnosti posameznih delov poti svoje mnenje utemeljijo pripovedujejo o dogodku ki so ga doziveli videli ali slisali zanj ter ga vrednotijo svoje mnenje utemeljijo pripovedujejo o svojih nacrtih ucenci berejo in razclenjujejo zapisana neumetnostna besedila ter tvorijo podobna besedila seznanjajo se z zapisanimi besedili listajo po knjigi casopisu reviji ipd ter prepoznavajo slikovni in crkovni del ob slikah ilustracijah sledijo govorjenemu oz glasno branemu besedilu berejo »glasno berejo« slike ilustracije iz casopisa revije izrezujejo slike ki se navezujejo na tematiko o kateri se pogovarjajo prepoznavajo nekatere crke in nekatere besede npr svoje ime ime sosolca ipd vadijo tekoce in pravilno glasno branje tiskanih besedil npr vezavo glasov v daljse enote daljse in manj znane besede se glaskujejo in zlogujejo knjizni izgovor crk knjizno branje nezloznih predlogov knjizno naglasevanje besed vadijo tudi tiho oz sepetajoce branje zelo kratkih preprostih besedil vadijo tekoce in pravilno glasno branje tiskanih in pisanih besedil pri glasnem branju vadijo knjizno branje crk e o v l r in polglasnika knjizno branje nezloznih predlogov knjizno naglasevanje besed uresnicevanje koncnih locil in vejice z ustrezno intonacijo vadijo tekoce in pravilno tiho branje tiskanih in pisanih besedil pri tem se osredotocajo na pomen besedila pisejo spontano in preko igre izrazajo pomen s pisanjem spontano si zapisujejo oz prerisujejo crke ter jih povezujejo z glasovi spontano si zapisujejo oz prerisujejo preproste besede spontano napisejo svoje ime oz besede ki jih poznajo narisejo oz spontano napisejo besedilo ali ga narekujejo ucitelju vadijo zacetno pisanje spontano in vodeno izrazajo pomen s pisanjem s table iz knjige prepisejo krajse besedilo tudi z dopolnjevanjem glasove zapisujejo z ustreznimi velikimi tiskanimi crkami vadijo poteze ki tvorijo prvine crk k h in j sledijo pocasnemu besednemu ali povednemu nareku zapisujejo svoje in tuje misli ter obcutke pri tem je tezisce na pomenu ne na pravilni obliki zapisa besedilo prebirajo zato da bi pre verili popravili izboljsali zapis vadijo samostojno pisanje besedil zapisanih z velikimi tiskanimi in velikimi in malimi pisanimi crkami s table iz knjige prepisejo krajse besedilo glasove zapisujejo z ustreznimi velikimi in malimi pisanimi crkami po dogovorjeni smeri obliki in velikosti vadijo nekatere prvine pisanih crk zlasti prvine crk h k in j in vezavo med crkami sledijo krajsemu besedilnemu nareku zapisana besedila presojajo glede na citljivost pisave in pravilnost zapisa izboljsujejo skrbnost natancnost hitrost in tekocost pisave primerjajo slovenski crkopis z italijanskim ugotavljajo podobnosti in razlike pri zapisu podobnih oz razlicnih glasov vadijo zapisovanje tistih slovenskih crk ki se od crk v italijanscini razlikujejo sicniki in sumevci j k h utrjujejo zapisovanje tistih slovenskih glasov ki se od zapisa v italijanscini razlikujejo in ki jim se delajo tezave ji ij l zapis v u in o zapisovanje nezvocnikov v bolj znanih besedah nj lj ucenci berejo pozivna povezovalna in prikazovalna besedila ter jih tudi pisejo »berejo« naslikane zapovedi prepovedi opozorila in druga tiskana obvestila iz svojega okolja prometne zneke napise in druge piktograme glasno berejo zelo kratke in s tiskanimi crkami zapisane zapovedi prepovedi in opozorila iz svojega okolja glasno in tiho berejo tiskana in s pisanimi crkami izpisana svoji starosti in jezikovnemu predznanju primerna besedila pozdrave cestitke pohvale voscila in vabila poljudnoznanstvena besedila povezana s temami spoznavanja okolja npr predstavitev ter opis osebe njenega zivljenja in dela opis prostora stavbe in poti opis zivali in njenega zivljenja opis predmeta novice o aktualnih zanimivih dogodkih sezname npr urnik kazalo cenik po »branju« a povedo kaj piktogram sporoca kako se je treba po njem ravnati kje stoji b pripovedujejo o svojih izkusnjah in dozivetjih ob podobnem piktogramu po drugem branju vprasujejo za pomen manj znanih kljucnih besed sosolcem razlagajo pomen manj znane kljucne besede lahko sklepajo na pomen iz sobesedila ali po analogiji s pomenom besede iz iste besedne druzine razlagajo pomen kljucnih a doslej neznanih besed in besednih zvez sebi sosolcu ucitelju te besede in besedne zveze si skusajo zapomniti sosolcu ki je besedilo slabo razumel le tega smiselno in nedobesedno prevajajo v italijanscino oz mu ga pojasnjujejo s preprostejsim besediscem praviloma v slovenscini le izjemoma v italijanscini ob besedilu ustno pisno odgovarjajo na uciteljeva pisna vprasanja o bistvenih podatkih povedo svoje mnenje o besedilu npr ali se jim zdi zanimivo ali ne resnicno ali ne ali so podatki zanje novi ali ne ali so osebe ravnale prav ali ne posteno ali ne ipd ter ga skusajo utemeljiti pripovedujejo o svojih izkusnjah obcutkih ipd ob besedilu sami ustno dopolnijo besedilo npr v pripovednih besedilih predvidijo nadaljevanje konec v seznamu najdejo zahtevani podatek vadijo tehniko glasnega branja vadijo tehniko glasnega in tihega branja a po veckratnem branju avtomatizacija dril glasno razlocno in tekoce preberejo besedilo a po veckratnem branju glasno razlocno in tekoce preberejo besedilo upostevaje zapisana interpunkcijska znamenja ter dolzino samostalniske in glagolske fraze vadijo prepoznavanje obeh vrst fraz in pri tem posnemajo stavcno intonacijo in melodijo pripovedne vprasalne in vzklicne povedi v slovenscini b enkrat ali dvakrat tiho berejo besedilo nato na razlicne nacine pokazejo da so ga razumeli se ravnajo po navodilu odgovorijo na zastavljeno vprasanje resujejo naloge ipd sami tvorijo kratka preprosta zapisana besedila in to tako da ucitelju narekujejo odzivno sporocilo npr zahvalo opravicilo ipd ali ga skusajo narisati napisati sami pisno odgovarjajo na uciteljeva pisna vprasanja o sebi svojem okolju o tem kar so doziveli videli slisali brali ob zgledu pisejo kratko preprosto besedilo npr opis oznako pripoved pri tem posnemajo znacilno zgradbo dane besedilne vrste poudarek ni na jezikovni pravilnosti ampak na zapisu s slovenskim crkopisom vadijo samonarek in zapis po nareku z velikmi tiskanimi crkami pazijo tudi ze na jezikovno pravilnost a tudi se na zapis s slovenskim crkopisom vadijo samonarek in zapis po nareku s pisanimi crkami ucenci sprejemajo praviloma izvirna slovenska umetnostna besedila primerna njihovemu razlicnemu jezikovnemu predznanju in razlicno razvitim jezikovnim zmoznostim v slovenscini interpretirajo in poustvarjajo umetnostna besedila ucenci sprejemajo umetnostna besedila ucenci opazujejo poslusajo in gledajo umetnostna besedila razvijajo zmoznost poslusanja umetnostnega besedila in gledanja lutkovne in gledaliske predstave ter filma prepoznavajo govorni polozaj poslusanja umetnostnih besedil ob poslusanju besedilo v mislih dopolnijo s svojimi domisljijskimi podobami in ga povezujejo s svojim izkustvenim in custvenim svetom razvijajo sposobnost za identifikacijo z eno izmed knjizevnih oseb v mislih oblikujejo svojo domisljijsko cutno podobo knjizevne osebe podatke iz besedila dopolnijo s podobami iz vsakdanje izkusnje ter domisljijskimi slikami ki izvirajo iz poslusanja oz gledanja drugih umetnostnih del najdejo podobnost med seboj in knjizevno osebo vrata za identifikacijo besedilno stvarnost opazujejo s svojega zornega kota zaznavajo motive za ravnanje knjizevnih oseb ki jih poznajo iz lastne izkusnje prepoznavanjo glavne in stranske knjizevne osebe privzemajo zorni kot ene izmed knjizevnih oseb identifikacijske figure razumejo dve skupini motivov za ravnanje knjizevne osebe »dobra« »slaba« oseba razvijajo sposobnosti dozivljanja in razumevanja besedilne stvarnosti v mislih oblikujejo domisljijsko cutno predstavo dogajalnega prostora tako da povezejo besedilo s prostori ki jih poznajo iz svojega zivljenja in iz drugih umetnostnih del ki jih je spoznal pri pouku italijanscine locijo realni in domisljijski svet razlikujejo pravljicni dogajalni prostor in realni dogajalni prostor prepoznavajo dva casa danes in nekoc sledijo casovno zaporednemu toku dogodkov zacenjajo zaznavati mejo med domisljijskim in realnim v besedilu sledijo casovno zaporednemu toku dogodkov zaznavajo mejo med domisljijskim in realnim posamezne literarne motive sprejemajo kot zakljucene celote razumejo da je avtor besedila nekdo drug kot tisti ki jim ga pripoveduje ucitelj razvijajo razumevanje vzrocno posledicnega zaporedja literarnih motivov knjizevne zvrsti in vrste po poslusanju nekaj povedi verzov si priklicejo v spomin svoje literarnoestetske izkusnje s to literarno vrsto na podlagi tega oblikujejo svoje pricakovanje ob imenu knjizevne vrste in po poslusanju nekaj povedi verzov si priklicejo v spomin svoje literarnoestetske izkusnje s to literarno vrsto na podlagi tega oblikujejo svoje pricakovanje poezija zaznavajo in dozivljajo drugacno zvocnost pesmi v slovenscini od zvocnosti v italijanscini ob poslusanju interpretativnega branja uciteljevo branje poslusanje posnetka zaznavajo ritem pesmi in dozivljajo razliko med hitrim in pocasnim ritmom na menjave ritma se odzovejo custveno ali z gibanjem in petjem zaznajo rimo kot zvocni lik ter si po poslusanju zapomnijo rimane dvojice besed spoznavajo in razlikujejo nekatere pomensko sorodne besede razumejo in pojasnjujejo preprosto primero zaznavajo in dozivljajo glavne motive v pesmi odzovejo se na custvene sestavine besedila besedila oznacujejo na podlagi lastnega dozivetja ob poslusanju vesela zalostna smesna pesem ipd prepoznavajo sporocilnost besedila tj temo besedila besedila na ravni teme primerjajo s splosno znanimi besedili oz z besedili ki so jih spoznali pri pouku italijanskega jezika besedila na ravni teme primerjajo z ze prebranimi besedili splosno znana znana od pouka italijanscine in slovenscine proza ob poslusanju branja odrasle osebe prepoznavajo berejo tiste dele pravljic ki jih ze poznajo od doma prepoznavajo znacilnosti pravljice formalni zacetek srecen konec preteklik cudezne predmete cudezne preobrate besedilno stvarnost pravljice domisljija primerjajo s stvarnostjo sveta v katerem zivijo realnost dramatika ogledajo si gledalisko predstavo in lutkovno predstavo lahko tudi na video posnetku primerjajo prebrano pravljico in predstavo po isti predlogi tako spoznavajo znacilnosti knjizevnosti in gledalisca prepoznavajo glavne osebe zaznavajo in dozivljajo dogajalni prostor gledalisca in druge prvine gledaliskega dogodka poslusajo radijsko igro na podlagi zvocne opreme radijskega besedila in posebnosti govora dolocene osebe si oblikujejo domisljijskocutne podobe oseb ogledajo si risanke upovedujejo zgodbo pripovedujejo o risankah in jih komentirajo potek dogajanja ravnanje glavnih junakov preobrati konec berejo krajsa besedila po vlogah spoznajo nacela solske interpretacije dramskega besedila ustrezen glas in govor za dramsko osebo ipd ob branju krajsega dramskega prizora razlikujejo navedbo osebe in njen govor ucenci berejo umetnostna besedila sami skusajo brati zgodbo ob znani slikanici berejo ilustracije in posamezne dele besedila ter pesmi ce ki so se jih ob veckratnem poslusanju ze naucili na pamet po poslusanju berejo kratko in jezikovnim zmoznostim primerno slogovno nezahtevno literarno besedilo po poprejsnji pripravi glasno berejo znano besedilo berejo znano umetnostno besedilo tiho in poltiho pa tudi glasno po poprejsnji pripravi berejo tudi ze daljsa besedila obseg velike slikanice razvijajo zmoznost ustvarjalnega dialoga z umetnostnim besedilom branje umetnostnega besedila prepoznajo kot poseben polozaj in pripravijo ustrezen model odzivanja identificirajo se z literarnim besedilom literarni svet povezujejo s svojim izkusenjskim in custvenim svetom razvijajo zmoznost za identifikacijo z eno izmed knjizevnih oseb poiscejo podobnosti med knjizevno osebo in seboj identifikacijska vrata besedilno stvarnost opazujejo s svojega zornega kota poistovetijo se s knjizevno osebo ki jim je se zelo podobna prepoznavajo glavne in stranske knjizevne osebe locijo med glavno osebo in njenim nasprotnikom privzemajo zorni kot ene knjizevne osebe identifikacijske figure prepoznavajo dobre in slabe knjizevne osebe motive za ravnanje knjizevnih oseb poznajo iz izkusenjskega sveta in jih razumejo razvijajo zmoznost dozivljanja in razumevanja besedilne stvarnosti oblikujejo si domisljijskocutno predstavo dogajalnega prostora oblikujejo si domisljijskocutno predstavo dogajalnega prostora in sicer tako da povezujejo besedilo s svojimi domisljijskimi slikami ter s prostori ki jih poznajo iz vsakdanjega sveta in iz umetnostnih del knjizevnost ilustracija film risanka prepoznavajo le dva casa danes in nekoc sledijo casovno zaporednemu toku dogodkov sprejemajo posamezne literarne motive kot zaokrozene celote razvijajo razumevanje vzrocno posledicnega zaporedja literarnih motivov zaznavajo razliko med dogajanjem v domisljijskem in realnem svetu knjizevne zvrsti in vrste poezija ucenci zaznavajo zvocnost pesmi zaznavajo ritem pesmi zaznavajo rimo ucenci zaznavajo dozivljajo in s podobami povezujejo zvocnost pesmi zaznavajo ritem pesmi in ga povezujejo z njeno sporocilnostjo zaznavajo rimo in dojemajo smisel rimanih besed ki se v obliki vcasih razlikujejo od njim znanih besed zaznavajo likovno oblikovanost besedila zaznavajo in dozivljajo glavne motive v pesmi razumejo in pojasnjujejo preproste primere zaznavajo dozivljajo izluscijo in starosti ter jezikovnemu znanju primerno razclenijo motive v pesmi ustrezno reagirajo na custvene sestavine besedila vesela zalostna pesem razumejo sporocilnost oziroma temo besedila besedilo na ravni teme primerjajo z ze poslusanimi oziroma prebranimi besedili proza ob poslusanju glasnega branja odraslih »berejo« tiste dele pravljic ki jih ze poznajo berejo bogato ilustrirane in znane slovenske ljudske in umetne pravljice ki jih poznajo od doma ali od pouka italijanscine berejo ze znane pravljice prepoznavajo formalni zacetek in konec pravljice pretekli cas za pravljico znacilne knjizevne osebe in cudeze berejo pravljice in pripovedi slovenskih pokrajin tudi slovenske istre prepoznajo pomen nekaterih narecnih izrazov lokalizmov pa tudi knjiznih izrazov prepoznavajo znacilno pravljicno dogajanje spoznavajo mejo med realnim in domisljijskim svetom ter vedo da je besedilna stvarnost v pripovedi podobna svetu v katerem zivimo dramatika samostojno berejo krajse besedilo po vlogah dramski osebi poiscejo primeren glas in ga spreminjajo glede na spreminjajoce se lastnosti oseb ob branju krajsega dramskega prizora razlikujejo navedbo osebe in njen dramski govor ucenci interpretirajo in poustvarjajo umetnostna besedila ucenci govorno interpretirajo in poustvarjajo umetnostna besedila razvijajo zmoznost branja leposlovja razlikujejo dve vrsti govorjenja govorjenje o stvarnosti in govorjenje o domisljijskih svetovih kot tvorci domisljijskih zgodb upo rabljajo poseben nacin govora t i pravljicni ton s posebej oblikovanim govorom oznacijo osebe ponazarjajo razpolo zenje besedila in doziveto recitirajo ali pojejo besedilo pesem prozo dramski tekst ki so se ga naucili na pamet besedilo lahko tudi deklamirajo razvijajo zmoznost identifikacije o knjizevni osebi govorijo kot o sebi upovedujejo tudi podobe svojih vrstnikov zivali in predmetov ter se tako postopoma odmikajo od egocentricnega izbora identifikacijske osebe razvijajo zmoznost izrazanja o besedilni stvarnosti povedo kako so si predstavljali knjizevne osebe in svoje predstave primerjajo s predstavami sosolcev povedo kako so si predstavljali knjizevni prostor in svoje predstave primerjajo s predstavami sosolcev upovedujejo domisljijsko cutne predstave knjizevnih oseb in pri tem upostevajo podatke iz literarnega besedila pri upovedovanju upostevajo omejitve ki jih postavlja knjizevno besedilo upovedujejo podobe custva in razpolozenja knjizevnih oseb pri tem pa ugotovitve utemeljujejo v konkretnem besedilu upovedujejo dogajalni prostor tudi z upostevanjem elementov prostora iz drugih besedil knjizevna besedila med seboj primerjajo govorijo o dogajalnem casu nekoc pravljica danes stvarnost govorno obnavljajo zgodbo t ako kot so jo slisali pripovedujejo skrceno obnovo knjizevnega dogajanja odgovarjajo na vprasanja kot zakaj se je kaj zgodilo in kaksne posledice je imelo kako dejanje izmisljajo si svoje domisljijske svetove in sicer tako da dogajanje v njih tece v skladu z njihovimi zeljami knjizevne zvrsti in vrste poezija ustvarjajo zvoke z jezikovnimi in nejezikovnimi sredstvi tvorijo zvocne nize prepoznavajo in posnemajo izrazite vzorce iz pesmi po vzorcu tvorijo onomatopoijo ponavljajo izrazita ritmicna besedila memorirajo in deklamirajo pesmi s pravilnimi rimami prepoznavajo rimane besede tvorijo rimane verze tako da dopolnjujejo manjkajoce rime na koncu verza govorno povzamejo vsebino besedila in jo povezujejo z lastnimi izkusnjami proza pripovedujejo pravljice ki so jim jih brali odrasli ali in si izmisljajo svoje pri pripovedovanju pravljic uporabljajo pravljicni ton osrednje strukturne prvine pravljic zacetek preteklik in druge pravljicne prvine konec cudezni preobrati in predmeti ipd dramatika sodelujejo v igri vlog samostojno izdelajo lutke skupinsko dramatizirajo pravljico neposredno po branju oziroma po ogledu gledaliske ali lutkovne predstave ali poslusanju radijske igre izrazajo svoje razumevanje besedila ucenci pisno ali drugace slika gib glasba interpretirajo in poustvarjajo umetnostna besedila risejo lastne domisljijske svetove v glasbi petje uglasbenih besedil z gibanjem ali risanjem posredujejo svoje dozivljanje knjizevnosti pisejo o lastnih domisljijskih svetovih razvijajo zmoznost za identifikacijo upovedujejo domisljijske svetove tako da postavijo sami sebe za osrednjo knjizevno osebo ali projicirajo svoje lastnosti v vrstnika zival predmet razvijajo zmoznost izrazanja besedilne stvarnosti risejo svojo domisljijskocutno predstavo besedilne stvarnosti domisljijskocutne predstave izrazajo s kombinacijo risbe in zapisa npr risba in krajsi zapis komentar k zgodbi ali risbi s kombinacijo risbe in zapisa npr strip postopoma upovedujejo motivacijo za ravnanje oseb risejo domisljijskocutno predstavo knjizevnega prostora pri tem pa ima glavni poudarek njihova lastna domisljijska dejavnost risbe dopolnjujejo z zapisi upovedujejo dvoje razlicnih besedilnih stvarnosti na podlagi dogajanja v preteklem casu nekoc pravljica ter dogajanja v sedanjosti danes aktualnost dogajanja obnavljajo zgodbo dogajanje prikazujejo s pomocjo slicic niza slicic strip in sheme dogajanja locujejo kaj je bistveno in kaj ni zato ze pisejo zametke skrcene obnove literarnega dogajanja in zametke dozivljajskega spisa knjizevne zvrsti in vrste poezija iscejo besedne dvojice ki se rimajo verze dopolnjujejo z besedami ki se rimajo zapisujejo acociacije ob besedi spontano oziroma vodeno izrazajo videnje pesemskih slik in sicer s pomocjo risbe razumevanje tematike besedila izrazajo z ilustriranjem pesmi razumevanje teme izrazajo s poskusi strnjenega povzemanja sporocilnosti zametki skrcene obnove proza pravljice pisejo tako da nizajo slicice ki upodabljajo dogajanje ob sliki ze kaj napisejo izdelujejo slikanice ob sliki napisejo obnovo pravljice ali zgodbo kakor so jo doumeli dramatika neposredno po branju oziroma po ogledu gledaliske ali lutkovne predstave ali poslusanju radijske igre na razlicne neverbalne nacine risanje v razlicnih tehnikah petje refrena oponasanje glasu ali drugih znacilnosti junakov npr gibov obrazne mimike izrazajo svoje razumevanje besedila risejo prizore iz dramskega besedila v strip pretvarjajo prozna besedila dramatizacija ucenci pri govorjenju razvijajo zmoznost logicnega misljenja poimenovalno upovedovalno in pravorecno zmoznost s pisnimi vajami pa pravopisno zmoznost bogatijo si besedni zaklad sirijo pasivni in aktivni besedni zaklad poimenujejo bitja predmete sprva okrog sebe nato na sliki spoznavajo besede ki poimenujejo osebe rastline zivali in predmete iz njihove ucilnice doma druzine spoznavajo besede za osnovna solska in domaca opravila spoznavajo besede ki poimenujejo osebe rastline zivali in predmete iz okolja pot v solo igra prosti cas ipd in besede za dejanja povezana s temi samostalniki spoznavajo besede ki poimenujejo besede za poklice hobije opravila ki se opravljajo v sirsem okolju spoznavajo tudi pojme pridobivajo tudi glagole povezane s temi opravili in s pojmi nizajo asociacije na izbrano besedo besedam iscejo protipomenke besedam iscejo protipomenke in sopomenke besedam iscejo protipomenke sopomenke nadpomenke in podpomenke po analogiji tvorijo manjsalnice ljubkovalnice po analogiji tvorijo zenski par moskemu po analogiji tvorijo povedni naklon sedanjik preteklik in prihodnjik in velelnik glagolov ki jih najpogosteje potrebujejo pri upovedovanju po analogiji tvorijo pridevniske izpeljanke iz samostalnika za svojino ter ugotavljajo njihov pomen v besednih zvezah po analogiji tvorijo samostalniske izpeljanke iz glagola za zivega in nezivega vrsilca dejanja ter ugotavljajo njihov pomen po analogiji tvorijo pridevniske izpeljanke iz samostalnika za snovnost ter ugotavljajo njihov pomen v besednih zvezah opazujejo bitja predmete ugotavljajo njihovo stevilo kolicino ter povedo koliko jih je in cesa je enako vec manj pri tem vadijo izrazanje kolicine z glavnimi stevniki oz prislovi mere npr malo veliko ter pravilno rabo samostalnika in povedkovega izraza ob kolicinskih izrazih dolocijo jim vrstni red in povedo kaj je prvo drugo pri tem vadijo pravilno rabo vrstilnih stevnikov primerjajo njihove lastnosti ter povedo kaj je vecje manjse oz vecje najvecje pri tem vadijo stopnjevanje pridevninikov in sicer opisno stopnjevanje ali stopnjevanje z obrazili tvorjenje priponskega primernika in preseznika ugotavljajo njihov polozaj in povedo kaj je zgoraj spodaj levo desno spredaj zadaj blizu dalec blizje najblizje kje je kaj pri tem vadijo izrekanje prostorskih razmerij z ustreznimi predlogi npr v na pod nad pred za med pri in sklonskimi oblikami obpredloznih besed opazujejo njihovo gibanje premikanje ter povedo od kod se je kaj kam premaknilo pri tem vadijo pravilno rabo vprasalnih prislovov od kod kam kje pravilno rabo predlogov v iz in na z s pravilno rabo sklonskih oblik besed ob predlogih za kraj in cilj prim v mestu v mesto opazujejo konkretni dogodek povedo katero dejanje se vrsi med njihovim govorjenjem katero se je vrsilo pred govorjenjem in katero se bo vrsilo po njem opazujejo konkretni dogodek ali slike dejanj istega dogodka povedo katero dejanje se vrsi med njihovim govorjenjem katero se je vrsilo pred govorjenjem in katero se bo vrsilo po njem pri tem vadijo rabo casovnih prislovov zdaj prej potem danes vceraj jutri in rabo casovnih oblik glagola sedanjika preteklika prihodnjika dolocijo zaporedje dejanj in ga izrekajo s casovnimi prislovi najprej potem nazadnje oz z veznikom ko povedo kaj naj bi se zgodilo kaj si zelijo da se zgodi kaj predvidevajo da se bo zgodilo razumejo in se ucijo tvoriti uporabljati pogojnik ali prihodnjik razumejo in sami oblikujejo ukaz prosnjo za doloceno dejanje razumejo in se ucijo tvoriti uporabljati velelnik oblikujejo prepoved priporocilo ali dejanje odsvetujejo razumejo in se ucijo tvoriti uporabljati nikalne povedi v povedniku in v velelniku vadijo kriticna mesta v prakticnem obvladanju slovnice ob konkretnih primerih ne v obliki t i slovnicnih vaj npr zenski par moskemu samostalnik pridevnik glagol ujemanje v spolu sklonu in stevilu spregatev glagolov v sednjiku in pretekliku tvorba velelnika spremembe pomena glagola glede na besedotvorni postopek npr sprememba pomena s spremembo dolocene predpone ob spremembi glagolskega vida uporaba modalnih glagolov v konkretnih govornih polozajih sklanjanje samostalnikov i n pridevnikov zlasti v dajalniku in tozilniku kasneje se v rodilniku mestniku in orodniku ujemanje povedka z osebkom ujemanje pridevniske besede s samostalnikom pomensko locevanje prislova od pridevnika lep lepo tvorjenje glagolskih casov v povednem naklonu in velelnika stopnjevanje pridevnika rabo samostalnika in glagola ob kolicinskih in mernih izrazih rabo rodilnika nam imenovalnika tozilnika ob zanikanem povedku ob spoznavanju novih izrazov se ucijo knjizne izreke vkljucno z ustreznim naglasom in izgovorom glasov ki so znacilni za slovenscino saj jih italijanski jezik ali ne pozna ali jih v italijanscini izgovarjajo drugace h c z s j ji ij vadijo razlocno in naravno govorjenje npr vezani izgovor nezloznih predlogov ucenci ki slovenscino ze poznajo se postopno navajajo na knjizno nenarecno izreko ucijo se izgovarjati tezja mesta v knjizni izreki izgovor e e ¶ o in ô ter drugih glasov glede na pokrajinski narecni izgovor mesto naglasa stavcni poudarek in intonacijo vadijo tezja mesta v pravopisu zapis in nezvocnikov na koncu ter sredi besede zapis polglasnika s crko e loceno pisanje predlogov in nikalnice ne ob glagolih rabo velike zacetnice na zacetku povedi rabo velike zacetnice v osebnih lastnih imenih rabo velike zacetnice v bliznjih zemljepisnih lastnih imenih rabo velike zacetnice v svojilnih pridevnikih iz osebnih lastnih imen rabo pike vprasaja in klicaja na koncu povedi stevilcni zapis glavnih in vrstilnih stevnikov pri pravopisnih vajah primerjajo slovenski in italijanski pravopis kontrastivno usvajajo podobnosti in razlike ucenci se z uciteljem med seboj pogovarjajo o svojem jezikovnem okolju pogovarjajo se o tem kaj delamo ljudje z besedami besednim jezikom kako s cim vse si ljudje se lahko sporocamo kako si sporocila posredujejo zivali pogovarjajo se o tem kdaj kje in s kom se lahko sporazumevajo v slovenskem jeziku sporocilo izrazajo z nebesednimi znamenji iz nebesedne govorice prepoznajo sporocilo in ga izrazijo z besedami pogovarjajo se o tem ali vsi ljudje govorijo isti jezik navedejo imena jezikov ki jih poznajo o sebi in clanih svoje druzine povedo katere jezike govorijo in kako govorijo doma ugotovijo kateri jezik je zanje materni prvi in kateri je tuji drugi pogovarjajo se o tem ali doma govorijo slovensko in ce govorijo s kom v katerih okoliscinah kako tako kot se govori v soli po radiu televiziji ali drugace ali ne pogovarjajo se o tem v katerih okoliscinah in s kom izven druzine se govorijo slovensko ugotavljajo v katerem jeziku se lazje izrazajo navajajo razloge neknjizne narecne zargonske pokrajinske pogovorne besede zamenjujejo s knjiznimi razmisljajo o tem kako bi bilo ce bi s starsi bratom govorili slovensko knjizno oz ce bi po radiu televiziji govorili neknjizno narecno navedejo imena jezikov ki jih govorijo ljudje v njihovem okolju pogovarjajo se o tem v katerem jeziku so v sloveniji in v njihovem okolju napisana javna obvestila kako se govori v soli gledaliscu na televiziji ipd prepoznavajo poseben polozaj slovenskega jezika tj drzavni jezik na dvojezicnih podrocjih pa se poseben status italijanskega madzarskega jezika tj uradni jezik ucenci katerih materni jezik ni ne italijanscina ne slovenscina in dvojezicni otroci predstavijo sosolcem svoj materni drugi jezik ter povedo s kom tako govorijo b izobrazevalni cilji z vsebinami ucenci spoznavajo glasovno in prozodicno sestavo govornega toka v slovenskem jeziku izhajajoc iz poznavanja le tega v italijanskem jeziku ucenci vedo kaksen je dogovorjeni sistem pisnih znakov za predstavljanje ustnega jezika ucenci vedo kaksen je ustaljeni sestav slovenske pisave in vedo da sta oblika in stil besedila odvisna od okoliscin tvorjenja ucenci utrjujejo pri italijanscini usvojene prve jezikoslovne in literarnoteoretske pojme na ravni razumevanja in rabe jezikoslovnih in literarnoteoretskih izrazov uporabljajo naslednje izraze beseda crka glas stevilka pesnik pisatelj naslov pesem pravljica film risanka besedilo poved pozdrav voscilo cestitka pohvala zahvala vabilo opravicilo zapoved prepoved opozorilo obvestilo pika vprasaj klicaj velika in mala zacetnica materni drugi in tuji jezik kitica rima gledalisce lutkovna igra igralec igralka oder pripovedna vprasalna vzklicna poved opis pripoved novica vejica knjizni in neknjizni jezik drzavni jezik prevedel prevedla odlomek narodna pesem pripoved verz knjizevna oseba c predlagana umetnostna besedila poezija n grafenauer sam zoga k kovic macek muri s kosovel kje m bor manja se vrti t pavcek kaj je najlepse m kosuta ob morju cernej jutro rak tri gruden pesmica o cricku jozek ima hisko t pregl uspavanka mama v vrtcu o zupancic pismo kadar se ciciban joce l novy pika poka antologije pojte pojte drobne ptice d gorinsek maj n grafenauer dvojcka sladkosned s kosovel soncek boza tacice m kosuta lestev in sircek o zupancic zvonovi mak g strnisa dedek jez m bor srna k kovic zlata ladja m rainer zabeceda j stritar zabja svatba n grafenauer drevesa b a novak reklama m kosuta sladko spanje antologija malckipalcki n grafenauer uspavanka prsti f lainscek zelja oslovska pesem krave b rudolf huda mravljica s kosovel vecer otrok s soncnico k kovic zdravilo kosilo pet prstov jok kaselj medvedja sola s makarovic palacinke pesem o belih zobkih vadnal marusic kaj je prej mi povej n maurer vrabcek caka mamico jaz sem darilo a novak ljubezenska za decke ljubezenska za deklice zacarani krog sivilja ptica rak krojac t pavcek mama kaj vse je tata kako raste mama darovi prvoaprilska stampe zmavc opravicilo l krakar ah k soster olmer dva o zupancic kadasr se ciciban joce vrabci in strasilo ciciban cicifuj m kosuta miske plesejo kolo pesem za puncke j stritar zabja svatba gradnik narobe svet ljudska kaj sem prisluzil ob bistrem potocku je mlin sinicka se je usedla plesi plesi crni kos antologiji soncnica na rami primi pesmico za rep proza f levstik kdo je napravil vidku srajcico k kovic macek muri e peroci muca copatarica v brest prodajamo za gumbe carovnik ujtata ljudske jancek jezek mojca pokrajculja povodni moz s makarovic sapramiska kam se je kuzku mudilo s pregl papiga v soli a lobel piskoti ceska ljudska trije metulji k soster olmer vasja p j svajncer prekratka cesta s makarovic sovica oka papagaj in sir zajcek gre na luno razvajeni vrabcek jazbec in ovcka prasickov koncert d kette sivilja in skarjice l suhodolcan kuza luza cepecepetavcek krojacek hlacek e peroci hisica iz kock s vegri jure kvak kvak t ogris roki pripoveduje kako je pobiral sadje ljudska sonce in mavrica nesrecni polz ljudska dvanajst bratov l kovacic najmocnejsi fantek na svetu s makarovic pod medvedovim deznikom f milcinski zvezdica zaspanka m koren kaj so se pogovarjala oblacila v omari j zlobec gosencek s pregl storklji se godi najboljsa zelja krivica vecna zgodba mokre in suhe izkusnje m mate zmajckov rojstni dan s rozman usta b stampe zmavc velike in male noge p suhodolcan peter nos t pregl mama v vrtcu e peroci ko so otroci andrejevo darilo m gucek tinine krede b jurca trije vazici b golob desetkrat »dobro jutro « zivalska vesela sola zivali se oglasajo ljudska pticka s skarjicami hvalezni medved vrabec in burja lisica in jez za branje v nadaljevanjih j in w grimm rdeca kapica volk in sedem kozlickov pepelka k kovic moj prijatelj piki jakob za branje v nadaljevanjih za domace branje ali za bralno znacko j in w grimm sneguljcica trnuljcica g vitez zrcalce ljudska mojca pokrajculja k kovic macek muri za branje v nadaljevanjih za domace branje ali za bralno znacko ljudske tri botre lisicice v zupan plascek za barbaro s makarovic sapramiska l suhodolcan krojacek hlacek f milcinski zvezdica zaspanka dramska besedila s makarovic volk in sedem kozlickov f milcinski b a novak kdo je napravil vidku srajcico k brenkova zajcek se je izgubil f rudolf vrabec zivzav najde prijatelja stripi m mancka iii didakticna priporocila in medpredmetne povezave pouk slovenscine kot drugega jezika v prvem triletju uposteva da se otrokova sporazumevalna zmoznost razvija v medsebojni povezanosti z razvojem misljenja in znanja ucenci se ucijo uporabljati ustna in pisna besedila v razlicnih okoliscinah in za razlicne namene spoznavanje slovenskega jezika in kulture sporazumevanje razmisljanje ustvarjanje ucenje razvedrilo in izboljsanje kvalitete zivljenja s prenovljenimi tradicionalnimi in nekaterimi novimi pristopi ucitelj na fleksibilen in uravnotezen nacin kombinira tako ucenje jezika oz njegovih struktur sirjenje besednega zaklada ucenje frazemov besednega reda clenitve po aktualnosti ipd vzporednih s strukturami italijanskega jezika kot tudi sistematicno spoznavanje in urjenje branja in pisanja s sporazumevalnimi dejavnostmi v smiselnih funkcionalnih in zanimivih okoliscinah upostevaje otrokovo predznanje njegov ucni ritem ter motiviranost za ucenje slovenscine in spoznavanje slovenske kulture vse stiri sporazumevalne dejavnosti se funkcionalno prepletajo sprva je vec govorjenja in poslusanja pozneje zacetnega branja in pisanja ki poteka v povezavi z opismenjevanjem pri pouku italijanskega jezika ustrezno so zastopana neumetnostna besedila ze od vsega zacetka pa so prisotna tudi umetnostna sporazumevalne zmoznosti otrok se nacrtno in delno tudi spontano oz po naravni metodi ucenja jezika neposredno iz okolja in medijev razvijajo tako da s premisljenim izborom ucnih tem in z ustreznimi ucnimi koraki otroci usvajajo slovenscino vsaj na treh osnovnih ravneh ucitelj mora biti pri tem se posebej pozoren na otrokovo predznanje poznati mora tudi otrokovo druzinsko jezikovno situacijo da ga pri ucenje slovenscine lahko bolje spremlja mu pomaga in ga vodi tudi spoznavanje vseh plasti slovenske kulture zavzema pomemben delez pouka slovenskega jezika kot ucnega predmeta besedno sporazumevanje najsi bo na slusni ali vidni ravni vseskozi povezujemo tudi z nebesednim likovnim gibalnim glasbenim pozneje tudi z racunalniskim opismenjevanjem itd predmet slovenscina se z vsebinami in razvijanjem sporazumevalnih dejavnosti ucencev tesno povezuje z drugimi predmeti npr s spoznavanjem okolja z matematiko glasbeno in likovno vzgojo najpomembnejse pa je povezovanje z italijanskim jezikom opismenjevanje nekateri cilji pouka slovenscine so povezani z uporabo knjiznice oblikovanje bralnih navad domace branje bralna znacka iskanje informacij skupaj s sosolci in vkljucujejo spodbujanje informacijske pismenosti pri tvorjenju in razumevanju neumetnostnih besedil v smiselnih in funkcionalnih okoliscinah je mozno udejanjati tudi cilje okoljske vzgoje prometne in poklicne vzgoje varovanja in spodbujanje telesnega in dusevnega zdravja spoznavanje vseh plasti slovenske kulture zavzema pomemben delez pouka slovenskega jezika kot ucnega predmeta pri izbiri didakticnih oblik in metod za razvijanje ucencevih sporazumevalnih spoznavnih in ustvarjalnih zmoznosti ucitelj uposteva tako dejavnosti in cilje ki jih uresnicuje pri pouku kot tudi individualne znacilnosti ucenca tako so npr za spoznavanje funkcije in pomena besednega sporazumevanja priporocljive razlicne proste ali spontane oblike zlasti didakticna igra za sistematicno zacetno opismenjevanje pa kombinacija frontalnega poucevanja z razlicnimi oblikami individualnega in skupinskega dela povezovanje razlicnih sporazumevalnih dejavnosti pa se najbolje uresnicuje v razlicnih novih pristopih sodelovalnega ucenja v zametkih projektnega dela itd ucno okolje metode prostorska organizacija razreda vzdusje ucna gradiva naj bo nacrtovano tako da bo vse ucence ki so razlicni po sposobnostih in predznanju spodbujalo k napredovanju zacetno branje in pisanje poucevanje branja in pisanja je v skladu s sodobnimi pojmovanji postavljeno v sirsi okvir razvijanja sposobnosti za sporazumevalne dejavnosti v slovenskem jeziku cilj poucevanja ni le obvladovanje tekocega branja in pisanja temvec raba pisnega jezika za razumevanje slovenskega jezika in za sporazumevanje razmisljanje ustvarjanje ucenje in razvedrilo cilj je omogociti vsem otrokom da spoznajo in dosezejo visjo raven »kriticne pismenosti« ali »razmisljujoce pismenosti« tudi v slovenskem jeziku pri razvoju branja in pisanja gre otrok skozi razlicne faze v katerih uporablja razlicne strategije v slikovni logografski fazi otrok prepoznava in uporablja pisno sporocilo kot sliko v tem obdobju se ozavesca o pojavu in funkciji pisanja in branja poskusa spontano pisati in brati ter razvija razlicne predbralne in predpisalne vescine v abecedni alfabetski fazi se sistematicno opismenjuje tj sistematicno spoznava odnos glas crka in obratno vezavo glasov crk v besede in besedilo v pravopisni ortografski fazi postane sposoben direktno prepoznati dele besed ali cele besede kar omogoca hkratno razumevanje prebranega ali zapisanega po sodobnih definicijah pri branju ne gre le za sposobnost hitrega in tekocega prevajanja crk v glasove ampak za hkratno tvorjenje pomena v povezavi z bralcevim predznanjem informacijo pisnega sporocila in kontekstom bralne situacije navedene faze predbralnega predpisalnega in bralnega pisalnega razvoja se v povezavi z drugima prvotnima sporazumevalnima dejavnostma poslusanje govorjenje glede na individualni razvoj otroka in njegove interese in spodbude okolja pa tudi glede na potek teh faz pri italijanscini kot prvem in ucnem jeziku casovno razlicno realizirajo tezisce te realizacije je pouk prvega jezika torej italijanscine ki mu opismenjevanje v slovenskem jeziku sledi tezisce opismenjevanja je v drugem in tretjem razredu zato je v prvem razredu najvec poslusanja in govorjenja v drugem razredu vec branja in pisanja v tretjem pa je delez poslusanja govorjenja branja in pisanja priblizno enak a razred ucenci razreda predvsem poslusajo in govorijo zacenjajo pa ze raziskovati moznosti pisnega sporazumevanja otroci ki slovenscino ob vsolanju se slabo obvladujejo se ob poslusanju in ponavljanju sprva preprostih kasneje pa bolj zapletenih govornih obrazcev oz vzorcev le teh na ucijo vseskozi izpopolnjujejo svoje znanje slovenscine v interakciji s sosolci uciteljem in tudi izven sole prijatelji znanci sorodniki drugi otroci pa izboljsujejo druge visje ravni sporazumevanja ker te obrazce ob vsolanju ze poznajo eden najpomembnejsih dejavnikov ki vpliva na razvoj ucenceve poznejse bralne zmoznosti je redno poslusanje glasno branih ali pripovedovanih besedil o katerih se ucitelj vzgojitelj z ucenci pogovarja in o njih skupno razpravljajo v tem razredu zacnemo sistematicno vendar z igro razvijati sklop predbralnih predpisalnih spretnosti med katere sodijo tudi nekatere dejavnosti pri poslusanju npr razclenjevanje poslusanega gradiva na besede zloge posebej tiste ki imajo v primerjavi z italijanscino nenavadne soglasniske sklope in za slovenscino znacilne glasove sicniki sumevci nekateri zvocniki j v l prepoznavanje za slovenscino znacilnih glasov v besedi ipd z gibalno graficnimi vajami s katerimi se razvijajo sposobnosti in vescine krozenje potujoce krozenje in ceckanje risanje lokov ravnih posevnih crt vijug vodoravnih in navpicnih crt in zank in z vajami sledenja in povezovanja ki so namenjene otrokovemu zavedanju zaporedja elementov kar je potrebno pri sledenju zaporedja crk in za vezavo pri branju se v veliki meri otroci ukvarjajo predvsem pri pouku italijanskega jezika pri poucevanju slovenskega jezika jih je treba delati toliko kolikor je to potrebno za opismenitev v tem jeziku obcasno in v igri za spontano vstopanje v branje in pisanje otroci spoznavajo natisnjene besede na predmetih in stvareh iz vsakdanje rabe pisejo in berejo svoje ime in imena sosolcev imena za predmete v razredu itd te besede prebirajo skupaj z uciteljem jih razvrscajo in urejajo itd v obliki igre vadijo glasovno in vidno razclenjevanje in razlocevanje pri tem ucitelj uporablja kontrastivni pristop izhaja iz vedenja ki ga otrok pridobi pri italijanscini b razred v razredu je poudarek na sistematicnem opismenjevanju skozi katerega morajo vsi ucenci upostevajoc nas nacin zapisovanja glasov s crkami je najbolj priporocljiva kombinirana analiticno sinteticna metoda opismenjevanja z elementi globalne metode pogostne krajse besede glede na razlicno predznanje ucencev je faza sistematicnega abecednega opismenjevanja razlicno dolga za ucence ki imajo vec predznanja pisanja in branja ali za tiste ki hitreje napredujejo zaradi vecjih sposobnosti individualiziramo opismenjevanje s samostojnim delom ucitelj mora poskrbeti za ravnotezje med direktnim poucevanjem vescin razlaga demonstriranje urjenje standardov crk itd in vkljucevanjem pisanja in branja vezanih besedil v smiselne in funkcionalne okoliscine v razredu sistematicno obravnavamo velike tiskane crke male pa spoznajo samo za branje saj je zaradi omejenega stevila ur v predmetniku smiselno opustiti pisanje le teh pretezno so namenjene branju in vec casa posvetiti branju tekstov zapisanih s temi crkami tezisce obravnave crk je na crkah ki jih italijanscina ne pozna c z s j ali jih v italijanscini izgovarjajo ali zapisujejo drugace h k nj lj ce ci ke ki ge gi ij ji delno s in z v z b najbolj smiselno in uspesno je ce se v slovenskem jeziku t i abecedna faza opismenjevanja zacne z zamikom glede na opismenjevanje v italijanskem jeziku in sicer zato ker nekateri glasovi oz crke sovpadajo in jih otrok spozna ze pri pouku italijanskega jezika pa tudi zato da otrok bolj usmeri svojo pozornost h glasovom oz crkam ki se v italijanscini drugace zapisujejo ali izgovarjajo kot v slovenscini g h k j c c s s z z s casovno zamaknjenim opismenjevanjem se vzpostavljata dva samostojna crkovna sestava italijanski in slovenski in se delno izognemo interferenci pri zapisovanju primerno je da otroci oba crkovna sestava spoznajo tudi kontrastivno saj ravno z uzavescanjem podobnosti in razlik interferenco preprecujemo v razlicnih okoliscinah prostega spontanega pisanja in branja odkrivajo ucenci funkcijo in pomen pisnega sporazumevanja in raziskujejo odnose med ustnimi in pisnimi sporocili ucenci razmisljajo in se pogovorjajo o sistemu pisanja v razlicnih oblikah socialnega povezovanja mentorstvo bolj izkusenega ucenca manj izkusenemu mentorstvo ucenca ki slovenscino obvladuje skoraj na ravni materinscine ucencu ki slovenscino slabo po zna skupno ustvarjanje pisnega sporocila razne druge oblike sodelovalnega ucenja ucitelj spodbuja radovednost in aktivnost deluje kot posrednik in tako omogoca da si ucenci bogatijo besedni zaklad in tudi pri pouku slovenscine razvijajo pojmovno znanje c razred v razredu ucenci spoznajo male in velike pisane crke zatem je poudarek na utrjevanju oziroma avtomatizaciji tehnike branja in pisanja obvladovanje tehnike branja in pisanja olajsuje namrec ucencem razumevanje in jim odpira pot k ustvarjalnosti hkrati pa jim omogoca spoznavanje strategij za ucinkovito pisno sporazumevanje pri opismenjevanju v in razredu ucenci pisejo tudi nareke in prepisujejo s table iz knjige ipd za vajo vadijo pravilen zapis dolocenega glasu v primerjavi z italijanscino pri zapisovanju prepisovanju slikovne dopolnjevanke pa razvijajo tudi druge vescine poimenovanje naslikanega predmeta vezljivost raba sklonov in predloznih zvez pravopisna pravila zacetnica locila narekovano in prepisano besedilo mora biti najprej vsebinsko razlozeno ucenci opravljajo poleg vstopanja v svet branja in pisanja se druge dejavnosti sodelujejo v pogovorih sprejemajo razclenjujejo in tvorijo neumetnostna besedila razmerje med neumetnostnimi in umetnostnimi besedili je sprejemajo interpretirajo in poustvarjajo umetnostna besedila ter razvijajo zmoznost logicnega misljenja svojo poimenovalno upovedovalno pravorecno in pravopisno zmoznost pomembna dejavnost je pogovarjanje s sosolci uciteljem in drugimi sogovorci ucenci postopoma in zelo individualizirano pridobivajo zaupanje do novega okolja ter razvijajo pripravljenost za pogovarjanje hkrati pa sistematicno spoznavajo in usvajajo temeljna nacela dialoskega sporazumevanja ter jih upostevajo v svojih pogovorih in v igri vlog tako razvijajo svojo zmoznost za vljudno in strpno pogovarjanje kar je ena bistvenih prvin socializacije in sodelovalnega ucenja ucenci sprejemajo poslusajo in tudi berejo krajsa svojim spoznavnim in sporazumevalnim zmoznostim izkusnjam in zanimanjem ustrezna neumetnostna besedila posredovana neposredno ali medijsko vsebinsko pa povezana zlasti s spoznavanjem okolja sprejemanje poslusanje branje neumetnostnih besedil zajema naslednje dejavnosti ucencev a pred poslusanjem branjem se umirijo ob uciteljevi pomoci obudijo svoje znanje o napovedani temi in vrsti besedila s tem vzbudijo svoja pricakovanja skusajo razloziti besede iz napovedanega besedila za katere ucitelj predvideva da jih ne poznajo oz jih poznajo le nekateri s tem si olajsajo razumevanje neznanega besedila b med poslusanjem branjem vzdrzujejo zbranost usmerjajo svojo pozornost na govorca in govorjeno besedilo oz na zapisano besedilo upostevajo dogovorjena pravila npr ne ustvarjajo motenj hrupa z igranjem gibanjem govorjenjem v drugem razredu berejo glasno v tretjem pa glasno in tiho vsako besedilo preberejo vsaj dvakrat c po poslusanju branju resujejo naloge s katerimi se preverja njihovo razumevanje besedila in prepoznavanje okoliscin tvorjenja besedila izrazajo svoje mnenje o besedilu ter ga skusajo utemeljiti sami tvorijo podobno ustno ali pisno besedilo in to ob uciteljevih vprasanjih slikovnem gradivu zapisanem zgledu ipd za vajo berejo tudi doma in sicer tiho poljubno besedilo iz otroskih publikacij ali iz berila dogovorjeno literarno delo za domace branje ali izbrano knjigo za bralno znacko ob tem se osredotocijo na razumevanje ali glasno v soli prebrano in razlozeno besedilo ob tem se naucijo poslusati se in javno nastopati ucenci se tako navajajo na razmisljajoce in kriticno sprejemanje neumetnostnih besedil ter na to da je tvorjenje besedil govorjenje pisanje dejavnost na katero se je treba pripraviti ker pa je zmoznost sprejemanja in tvorjenja besedil odvisna predvsem od ucenceve zmoznosti logicnega misljenja in njegove jezikovne zmoznosti ucenci z lastno dejavnostjo z vajami ali v interakciji s sosolci in uciteljem sistematicno bogatijo svoj besedni zaklad ter razvijajo svojo zmoznost prepoznavanja in izrazanja preprostih razmerij v predmetnosti npr kolicinskega prostorskega casovnega odpravljajo najpogostejse slovnicne napake ter sistematicno spoznavajo in usvajajo temeljna pravila pisanja in zborne izreke ucitelj naj pazi da bo ob opozarjanju na razlike med otrokovim domacim govorom in zbornim jezikom razvijal zavest o primernosti rabe neknjiznega in knjiznega jezika v posameznih govornih polozajih nikakor pa ne sme zbujati sramovanje domacega govora ali celo njegovo opuscanje v domacem okolju knjizevna vzgoja v prvem triletju osnovne sole temelji na komunikacijskem pouku knjizevnosti v srediscu solskega branja leposlovja sta knjizevno besedilo in otrok ucitelj pa pri branju spodbuja prekrivanje pomenskega polja besedila in otrokovega obzorja pricakovanj izvirajocega iz njegove zunajliterarne im medbesedilne izkusenosti dozivetje v resnicnosti in ob branju leposlovja dialoskost knjizevnosti ki je eno temeljnih nacel vsebuje naslednja priporocila izhodisce solske interpretacije je branje umetnostnih besedil v prvem triletju namesto branja ucenci spoznavajo knjizevnost predvsem prek poslusanja otrokovo subjektivno dozivetje umetnostnega besedila se v razclembi besedila srecuje z dozivetji drugih otrok in z uciteljevim branjem dela izbira ucnih oblik je taka da omogoca dozivljajsko dejavnost cim vec ucencem solska interpretacija umetnostnega besedila poteka po postopku ki je priporoceni model za razvijanje bralne sposobnosti stopnje tega postopka so uvodna motivacija napoved besedila umestitev in interpretativno branje premor po branju izrazanje dozivetij ter analiza sinteza in vrednotenje ponovno branje in nove naloge v prvem triletju je za dober stik s knjizevnostjo pomembna predvsem uvodna spodbuda motivacija ta naj bo hkrati custvena v ucencih zbudi custva ki se povezujejo z istovrstnimi sestavinami besedila in predstavna zbujanje miselnih predstav asociacij na ravni konkretnih oblik uvodne motivacije kaze poudariti uporabnost jezikovnih domisljijskih iger preobrazanje besed zbujanje predstav oblikovanje zgodb predelava besedilnih vzorcev ter izkusenjskih motivacij poleg jezikovnih so uporabne tudi nejezikovne spodbude glasbene likovne in gibalne ob razdelitvi funkcionalnih ciljev po dejavnostih je treba upostevati povezanost dejavnosti npr poslusanja z govorjenjem in branjem povezanost posameznih plasti besedila npr znacilne knjizevne osebe v pravljici z razvijanjem sposobnosti za identifikacijo ter avtonomijo umetnostnega besedila ob le delni korelaciji z jezikovnim poukom ter likovno glasbeno in gibalno vzgojo branje umetnostnih besedil praviloma ni povezano s tematiko drugih predmetov pri knjizevni vzgoji so dejavnosti sprejemanja branje poslusanje praviloma nadrejene dejavnostim tvorjenja govorjenje pisanje med dejavnostmi sprejemanja je najvec casa namenjenega poslusanju saj otroci se ne berejo samostojno otroci poslusajo in gledajo uciteljevo pripovedovanje in branje radijske igre lutkovne predstave otroske mladinske predstave otroske filme in risanke v samostojno branje literature vstopajo individualizirano in drsece ko je njihova bralna sposobnost ze avtomatizirana prva besedila ki jih berejo samostojno so otrokom ze znana od doma iz sole prebrali so jih ze v italijanscini ali jih v tem jeziku berejo vzporedno otroci naj zato v predbralnem obdobju vsaj nekaj pravljic in pesmic spoznajo tako dobro da jih znajo skoraj na pamet solsko branje pripovedovanje knjizevnosti se povezuje s projektom druzinskega branja kjer se ohranja vzorec skupnega npr vecernega branja knjizevnosti za solarje je to prijetno dozivetje tako otrok pridobiva prve bralne izkusnje v branje se vkljucuje postopoma sprva bere zraven starsev le naslove ali nekatere dobro znane dele besedila z metodo dolgega branja v soli kjer ucitelj bere ucencem v nadaljevanjih npr daljso pravljico ali fantasticno pripoved ki jo otroci globoko dozivljajo ji pa zaradi obsega kot zacetni bralci se niso kos ucitelj lahko bere po zelji otrok vedno nove ali pa kar naprej iste pravljice s tem zadovoljuje otrokovo potrebo po varnosti in domacnosti ter njegovo zeljo po vracanju k nekaterim pravljicnim besedilom prijetno dozivetje in privzgajanje bralnih navad iii temeljni in minimalni standardi znanja ob zakljucku triletja jezikovni pouk ucenec sodeluje v osebnem ali telefonskem pogovoru pri cemer zna zaceti in koncati osebni ali telefonski pogovor se smiselno odzove na govorjenje drugega oz na telefonski klic izbere okoliscinam ustrezen ogovor in pozdrav vkljucno z vikanjem tikanjem zna vljudno izraziti zahtevo zahvalo opravicilo voscilo cestitko ucenec poslusa in gleda krajse svoji starosti in jezikovnemu znanju ustrezno poljudnoznanstveno besedilo ali novico o aktualnih zanimivih dogodkih po poslusanju gledanju odgovori na uciteljeva vprasanja o bistvenih podatkih dopolni besedilo npr napise nadaljevanje oz konec ugotovi razlike med prvotnim besedilom in t i narobe zgodbo ucenec glasno in tiho bere krajse svoji starosti ustrezno povezovalno in pozivno besedilo pozdrav cestitko pohvalo voscilo in vabilo pri tem bere tekoce pravilno in cim bolj knjizno po branju odgovori na uciteljeva vprasanja o sporocevalcu in naslovniku o sporocevalcevem namenu o bistvenih podatkih predvidi odziv naslovnika nasteje priloznosti ob katerih se uporablja tvori dana besedilna vrsta ucenec glasno in tiho bere krajse svoji starosti ustrezno poljudnoznanstveno besedilo novico o aktualnih zanimivih dogodkih in seznam pri tem bere tekoce pravilno in cim bolj knjizno po branju odgovori na uciteljeva vprasanja o bistvenih podatkih dopolni besedilo npr napise nadaljevanje oz konec v seznamu najde zahtevane podatke ucenec ob zgledu ponujenih izrazih ali drugih spodbudah govorno nastopi z vnaprej pripravljeno temo tvori krajsi preprostejsi opis in pripoved pri tem tvori cim bolj smiselno sovisno in zakljuceno besedilo govori cim bolj razlocno naravno in zborno ucenec s pisanimi crkami ob zgledu ali spodbudi napise preprost pozdrav na razglednici cestitko voscilo ali vabilo odgovarja na uciteljeva vprasanja o sebi svojem okolju in svojih dozivetjih ob zgledu ali spodbudi npr nizu slik napise preprost opis ali pripoved pri tem tvori cim bolj smiselno sovisno in zakljuceno besedilo pise citljivo cim bolj estetsko in pravilno pravilno zapisuje nezvocnike na koncu besede veliko zacetnico na zacetku povedi v osebnih in bliznjih zemljepisnih lastnih imenih koncna locila vejico pri nastevanju ucenec pise po nareku pri tem uporablja slovenski crkopis in cim bolj tocno zapisuje za slovenscino znacilne soglasniske sklope ucenec v besedilu najde in popravi temeljne slovnicne in pravopisne napake npr zapis nezvocnikov na koncu besede veliko zacetnico na zacetku povedi v osebnih in bliznjih zemljepisnih lastnih imenih koncna locila vejico pri nastevanju ucenec pove kateri jezik je v republiki sloveniji drzavni jezik loci slovenski jezik od italijanskega in od tujega loci slovenski knjizni jezik od neknjiznega prakticno obvlada svoji starosti ustrezne govorne polozaje za rabo knjiznega jezika knjizevnost ucenec tiho prebere neznano jezikovnemu predznanju in stopnji razvoja primerno umetnostno besedilo in ga razume po drugem branju odgovori na vprasanja o bistvenih podatkih o cem pripoveduje knjizevno besedilo kje in kdaj se je dogajalo kdo so knjizevne osebe zakaj se je kaj zgodilo ucenec se identificira z eno izmed knjizevnih oseb kar pokaze tako da sodeluje v skupinski dramatizaciji proznega pesemskega oz dramskega besedila imenuje svojo knjizevno osebo govorno v sliki gibu ali pisno opise svojo domisljijskocutno predstavo knjizevne osebe opisuje knjizevno dogajanje z zornega kota osebe s katero se je identificiral oznaci knjizevno osebo s posebej oblikovanim govorom ucenec razume dve skupini motivov za ravnanje knjizevne osebe dobra oseba slaba oseba kar pokaze tako da pojasnjuje vzroke zakaj je knjizevna oseba kaj storila pove napise nadaljevanje zgodbe ucenec loci realni in domisljijski dogajalni prostor in si ustvari svojo domisljijskocutno predstavo kar pokaze tako da narise svojo domisljijskocutno predstavo domisljijskega dogajalnega prostora ustno opise svojo predstavo dogajalnega prostora pri tem dopolni avtorjeve opise s svojo domisljijo narise svojo domisljijskocutno predstavo realisticnega dogajalnega prostora ustno opise svojo predstavo realisticnega dogajalnega prostora pri tem dopolni avtorjeve opise s svojo izkusnjo ucenec prepozna in dozivi pravljico kar dokaze tako da samostojno pripoveduje pise pravljico in pri tem uposteva njene znacilnosti pise pripoveduje nadaljevanje pravljice tvori narobe pr tvori »narobe pravljice« tvori kombinacije dveh pravljic ucenec prepozna in dozivi realisticno pripoved kar dokaze tako da pripoveduje realisticno zgodbo v kateri je dogajanje podobno tistemu ki ga pozna iz svojega sveta ucenec zazna in dozivi pesem kar pokaze tako da s posebej oblikovanim govorom ponazarja razpolozenje besedila doziveto recitira pesemsko besedilo ki se ga je naucil na pamet tematiko izraza z ilustriranjem pesmi ucenec gleda poslusa in dozivi dramsko besedilo kar dokaze tako da sodeluje v domisljijski igri vlog po gledanju videoposnetka lutkovne gledaliske predstave nasteje glavne in stranske osebe ter odgovarja na vprasanja kaj se je zgodilo zakaj se je kaj zgodilo po gledanju otroskega filma risanke posnete po literarni predlogi nasteje razlike med enim in drugim medijem po poslusanju radijske igre nasteje knjizevne osebe in pove kaksne so se mu zdele osebe in kaksen se mu je zdel dogajalni prostor odgovarja na vprasanja kaj se je zgodilo in zakaj se je kaj zgodilo iv drugo triletje iv operativni cilji predmeta v drugem triletju osnovne sole a funkcionalni in izobrazevalni cilji pri obravnavi neumetnostnih besedil funkcionalni cilji ucenci sprejemajo in razclenjujejo svoji starosti ter jezikovnim zmoznostim primerna ustna in pisna neumetnostna besedila poslusajo in opazujejo pogovore in govorne nastope ter berejo neuradna in uradna ter strokovna in publicisticna besedila pridobivajo si razlicne informacije spoznavajo slovensko kulturo ter bogatijo svoje osebno zivljenje razmisljujoce in kriticno sprejemajo besedila ter tako razvijajo zmoznost logicnega misljenja sklepanja vrednotenja in utemeljevanja pa tudi spostovanje drugacnega mnenja zapisana besedila ze tudi besedno slovnicno razclenjujejo pri tem pridobivajo osnovno jezikoslovno znanje ucenci tvorijo svoji starosti ter jezikovnim zmoznostim ustrezna neumetnostna besedila se pogovarjajo in govorno nastopajo ter pisejo neuradna in uradna ter javna besedila spoznavajo da lahko s pogovarjanjem v slovenskem jeziku resujejo probleme v razlicnih zivljenjskih polozajih uzavescajo si nacela dvogovornega sporazumevanja ter si krepijo samozavest in zmoznost spostovanja drugacnega mnenja spoznavajo da sta govorjenje in pisanje v ne maternem jeziku zapleteni miselni dejavnosti na kateri se je treba pripraviti zato so pri tvorjenju besedil natancni in sistematicni zavedajo se tudi pomena ozavescenosti o slovenskem jeziku ter potrebe po jezikovnem izpopolnjevanju ucenci razvijajo zmoznost logicnega misljenja ter poimenovalno upovedovalno pravorecno in pravopisno zmoznost ucenci spoznavajo vlogo in polozaj slovenskega jezika ter se znajdejo v slovenskem jezikovnem okolju izobrazevalni cilj ucenci pridobivajo temeljne jezikoslovne pojme in sicer zgolj na ravni njihove rabe tako da primerjajo jezikovne prvine slovenskega jezika s prvinami italijanskega jezika a funkcionalni in izobrazevalni cilji pri obravnavi umetnostnih besedil funkcionalni cilji ucenci razvijajo sposobnost poslusanja in branja razumevanja in vrednotenja literature leposlovje berejo tudi ze samostojno razlikujejo berejo in vrednotijo tako leposlovje kot trivialno knjizevnost oblikujejo in razvijajo svoje posebne individualne literarne tematske literarnovrstne in zanrske interese zadovoljujejo pa jih z obiskom knjiznice in iskanjem literature ki jih zanima sprva s pomocjo knjiznicarja kasneje samostojno ucenci se vedno poslusajo tudi uciteljevo pripovedovanje in branje poezije in proze razvijajo sposobnost gledanja razumevanja in vrednotenja dramatike vsako leto si ogledajo vsaj eno gledalisko predstavo ogledajo si trivialni in estetsko polnovredni film tudi risanega lastnosti obeh primerjajo poslusajo dozivljajo in vrednotijo radijske igre ucenci pisejo neliterarna in polliterarna besedila o domisljijskem svetu ki ga ustvarjajo na podlagi literarnih besedilnih vzorcev poustvarjalno in kreativno pisanje o svojem dozivljanju literature mnenje o prebranem literarnem delu o literaturi miselni vzorci plakati predstavitve otroskih in mladinskih literarnih del ilustratorjev ilustracije ucenci recitirajo pripovedujejo in dramsko oblikujejo literaturo govorno upovedujejo svoje domisljijske svetove ucenci spoznavajo slovensko kulturo slovenske ljudske pesmi ljudsko glasbo svojega podrocja etnoloske znacilnosti okolja v katerem zivijo sodoben slovenski kulturni utrip obcila in periodika za otroke medijska besedila slovenska otroska in mladinska knjizevna dela risanke filmi ipd izobrazevalna cilja ucenci spoznavajo kanon slovenske mladinske knjizevnosti ucenci utrjujejo pri italijanscini usvojene literarnoteoretske pojme in sicer na ravni razumevanja in rabe jezikoslovnih in literarnoteoretskih izrazov iv razclenitev operativnih ciljev po razredih pri obravnavi neumetnostnih besedil a funkcionalni cilji ucenci sprejemajo in tvorijo svoji starosti ter jezikovnim zmoznostim primerna ustna besedila ucenci poslusajo in gledajo posnete pogovore ter sami pripravijo podobne pogovore poslusajo in gledajo posnete pogovore po poslusanju a povedo kdo se je pogovarjal b povedo o cem sta se sogovorca pogovarjala c odgovarjajo na uciteljeva ustna vprasanja besedilo poslusajo se enkrat nato pa a presojajo vljudnost sogovorcev ustreznost njune besedne in nebesedne govorice ipd svoje mnenje utemeljijo b prepoznajo custveno stanje sogovorcev oz »custveno ozracje« pogovora npr naklonjenost nenaklonjenost prijaznost napadalnost svoje mnenje utemeljijo c ugotovijoo ali je pogovor neuraden ali uraden svoje mnenje utemeljijo c ugotovijo kaksno je druzbeno razmerje med sogovorcema npr enakovredno hierarhicno svoje mnenje utemeljijo d ugotovijo kateri sogovorec je vodil usmerjal pogovor e presodijo odziv enega od sogovor cev ter povedo kako bi sami ravnali v njegovi vlogi sami pripravijo podoben pogovor kot igro vlog vadijo ustrezno in vljudno pogovarjanje v neuradnih in uradnih govornih polozajih a istofunkcijskim nacinom dolocajo ustrezne sporazumevalne okoliscine in presojajo njihovo vljudnost in ucinkovitost b izbirajo okoliscinam ustrezno oz vljudno opravljanje govornega dejanja vadijo telefoniranje v uradnih govornih polozajih kot igro vlog vadijo pogajanje v dvojicah ter oblikujejo skupno mnenje odlocitev dogovor sporazum in ga jo nato predstavijo sosolcem ob pomoci ucitelja in sosolcev pripravijo anketna vprasanja anketirajo sosolce ter porocajo o izidih anketiranja ucenci poslusajo in gledajo govorne nastope ter sami govorno nastopajo poslusajo in gledajo prosto govorjena glasno brana posneta ekranizirana kratka neumetnostna besedila in sicer poljudnoznanstvena besedila povezana s temami drugih predmetnih podrocij npr opis igre poklica sporta opis dogajanja v naravi opis razvoja cloveka zivali opis rastline opis predmeta izdelka naprave opis zivljenja vrstnikov opis kraja opis zivljenja ljudi danes radijske televizijske reklame novice iz otroskega sveta o aktualnih zanimivih dogodkih po poslusanju a s pomocjo ucitelja sosolca ali slovarja razlozijo pomen kljucnih manj znanih besed iz obravnavanega besedila b odgovorijo na uciteljeva vprasanja o vsebini besedila a sami postavljajo vprasanja o vsebini besedila b v pripravljeno shemo obrazec vpisejo ustrezne bistvene podatke iz besedila b izpolnjeni obrazec upovedijo ustno da nastane preprosta obnova a izpolnjeni obrazec upovedijo ustno in pisno nastane pisna obnova b po uciteljevih vprasanjih si zapisejo bistvene podatke ter jih ob uciteljevi pomoci uredijo v miselni vzorec c miselni vzorec upovedijo ustno nato tudi pisno c povedo svoje mnenje o besedilu ter ga skusajo utemeljiti c pripovedujejo o svojih izkusnjah obcutkih ipd ob besedilu d sami dopolnijo besedilo npr v pripovednih besedilih predvidijo nadaljevanje konec po poslusanju gledanju reklame pa povedo kaj se propagira in kaj se o tem pove ali so vsi podatki resnicni ali ne svoje mnenje utemeljijo kaj zeli sporocevalec doseci pri naslovniku in kako se bo le ta odzval svoje mnenje utemeljijo spontano ali z vnaprej pripravljeno govorno temo ucenci govorno nastopijo in sicer opisejo delo ljudi v konkretnih poklicih vrednotijo poklice ter utemeljijo svoje mnenje povedo kaj bi bili radi po poklicu opisejo delo ljudi v tem poklicu in navedejo pogoje za opravljanje tega poklica opisejo pripravo svoje najljubse jedi ter utemeljijo svojo izbiro presodijo razpolozenje oseb v neki znani situaciji na fotografiji ali posnetku ter svoje mnenje utemeljijo razmisljajo o vzrokih za tako razpolozenje pripovedujejo o svojih dozivetjih radostih razocaranjih nacrtih opisejo poljubno izbran kraj opisejo nenavaden poklic ljudski obicaj nevsakdanjo dejavnost opisejo poljubno izbrano dogajanje v naravi pripovedujejo o svojem najljubsem sportniku pevcu igralcu pisatelju ter utemeljijo svojo izbiro obnovijo svojo najljubso risanko film knjigo tv oddajo ter utemeljijo svojo izbiro opisejo poljubno izbrano rastlino izdelek napravo ter utemeljijo svojo izbiro opisejo svoj najljubsi sport svojo najljubso dejavnost ter utemeljijo svojo izbiro opisejo in presodijo svoje ravnanje oz ravnanje drugih ljudi v konkretnih okoliscinah ter utemeljijo svoje mnenje razmisljajo o vzrokih za tako ravnanje predstavijo skupno mnenje dvojice komentirajo to kar so gledali poslusali brali ter svoje mnenje utemeljijo a z uciteljevo pomocjo izdelajo ogrodje miselnega vzorca a sami razmisljajo kaj vse bi o temi povedali in si izdelajo ogrodje miselnega vzorca b po razlicnih virih iscejo manjkajoce podatke ter jih vpisejo v ogrodje miselnega vzorca c miselni vzorec pretvorijo v pisno zasnovo govornega nastopa med govornim nastopom a napovedo temo b z uciteljevo pomocjo ali ze prosto govorijo se brez pisne zasnove govornega nastopa in to razlocno in naravno cim bolj zborno b samostojno govorijo ob pisni zasnovi govornega nastopa in to razlocno naravno ter cim bolj zborno po govornem nastopu poslusalci presodijo sosolcev govorni nastop in predlagajo izboljsave prisluhnejo tisini in je ne prekinjajo razmisljajo o vlogi tisine pri mizi v soli gledaliscu cerkvi muzeju na pokopaliscu v naravi ipd po nebesednih in razlicnih stavcnofoneticnih znamenjih skusajo prepoznati govorceva custva ipd pogovarjajo se o tem na kaj vse so naj bi bili pozorni pri poslusanju ucenci sprejemajo in tvorijo svoji starosti ter jezikovnim zmoznostim primerna pisna besedila ucenci berejo neuradna uradna in javna besedila ter sami tvorijo podobna besedila tiho in glasno berejo in razclenjujejo krajsa besedila in sicer neuradno obvestilo na dopisnici neuradno opravicilo neuradno zahvalo neuradno prosnjo neuradni pozdrav neuradno voscilo neuradno cestitko neuradno pismo uradni pozdrav uradno voscilo uradno cestitko neuradno in uradno obvestilo pri branju so posebej pozorni na zgradbo vseh navedenih besedil zlasti so pozorni na ustaljene besedne zveze ki jih uporabljamo v teh besedilih primerjajo jih z znanimi vzorci v italijanskem jeziku razlike si zapomnijo in jih uporabljajo v novih zapisih iste predloge po prvem branju a povedo kdo je sporocevalec in kdo naslovnik zatem pa v besedilu iscejo tista jezikovne prvine po katerih so ju prepoznali b povedo kaksno je druzbeno in custveno razmerje med sporocevalcem in naslovnikom ter v besedilu iscejo tiste jezikovne prvine iz katerih so to prepoznali c povedo kaj zeli sporocevalec od naslovnika oz cemu mu posilja to besedilo ter v besedilu iscejo tiste jezikovne prvine iz katerih so to prepoznali c presojajo ali so ti izrazi vljudni ali ne zamenjujejo jih z vljudnejsimi po ponovnem branju a ob besedilu odgovarjajo na uciteljeva in sosolceva vprasanja o bistvenih podatkih b ob uciteljevi pomoci urejajo bistvene podatke v miselni vzorec ter ga ustno upovedujejo a sami urejajo bistvene podatke v miselni vzorec ter ga ustno upovedijo a sami urejajo bistvene podatke v miselni vzorec ter ga pisno upovedujejo c povedo svoje mnenje o tem kako se bo naslovnik odzval ter svoje mnenje utemeljujejo c v besedilu podcrtajo naslov nagovor podpis datum ter dolocijo njegovo vlogo d v neuradnem besedilu poiscejo jezikovna znamenja iz katerih so prepoznali da je besedilo namenjeno zasebni rabi c povedo ali je besedilo popolno ali pa mu kaj manjka dodajo manjkajoci del npr naslov nagovor datum podpis ipd d povedo ali je besedilo neuradno ali uradno ter v njem poiscejo tista jezikovna znamenja iz katerih so to prepoznali ob ustreznih zunanjih okoliscinah npr ob praznikih izletih prireditvah sami tvorijo podobna besedila pri tem pazijo na citljivost estetskost in pravilnost zapisa ucenci berejo svojim zmoznostim primerna strokovna in publicisticna besedila ter sami tvorijo podobna besedila tiho in glasno berejo kratka neumetnostna besedila in sicer poljudnoznanstvena besedila povezana s temami drugih predmetnih podrocij npr opis igre poklica sporta navodilo za delo igro opis zivljenja ljudi danes opis dogajanj v naravi opis razvoja cloveka zivali opis poteka bolezni delovanja cloveskega telesa opis rastline opis predmeta izdelka naprave preproste razlage pojmov opis kraja opis zivljenja vrstnikov opis zivljenja ljudi nekoc preproste definicije pojmov novice o aktualnih zanimivih dogodkih iz otroskega sveta obrazce »osebno izkaznico« obrazce vprasalnik o osebnih podatkih obrazce anketni list javna obvestila piktograme cenik javna obvestila jedilni list telefonski imenik vozni red tv program vremensko napoved reklame po branju a ob besedilu odgovorjajo na uciteljeva vprasanja o bistvenih podatkih b sami postavljajo vprasanja o vsebini besedila a ob uciteljevi pomoci urejajo bistvene podatke v miselni vzorec ter ga ustno upovedujejo ter tako ustno obnovijo b sosolcu postavljajo vprasanja o vsebini besedila c odgovarjajo na vprasanje ki ga je postavil sosolec c povedo svoje mnenje o besedilu a sami urejajo bistvene podatke v miselni vzorec ter ga ustno upovedujejo in tako ustno obnavljajo kasneje pa ga lahko upovedijo tudi pisno b sosolcem postavljajo vprasanja odgovarjajo na zastavljena vprasanja c povedo svoje mnenje o besedilu ter mnenje skusajo utemeljiti c povedo svoje izkusnje izpovedo obcutke ipd ob besedilu d sami dopolnjujejo besedilo npr v pripovednih besedilih predvidijo nadaljevanje konec e ob uciteljevi pomoci izpolnjujejo obrazec f v javnem obvestilu iscejo zahtevani podatek tudi v njegovem nebesednem delu g za reklame povedo in utemeljijo svoje mnenje kaj se v njih propagira in kaj se o tem pove ali so vsi podatki resnicni ali ne kaj zeli sporocevalec doseci pri naslovniku in kako se bo le ta odzval h besedilo besedno slovnicno razclenjujejo postopoma se ucijo pogostejsih besednih zvez frazemov v besedilu iscejo besedo besedno zvezo s prenesenim pomenom ter jo zamenjajo s pomensko prvotno besedo besedno zvezo razlagajo pomen dane besede iz besedila opisno s sopomenko proti pomenko v rabi s prevodom v italijanscino besedilo locijo na povedi v besedilu prepoznavajo pripovedne vprasalne vzklicne povedi ter jih primerjajo med seboj v vprasalni povedi iscejo vprasalnico ugotovljajo po kom cem se z njo sprasuje pri tvorbi novih povedi uporabljajo pravilno vprasalnico v odgovoru uporabljajo ustrezno sklonsko koncnico po vzroku se sprasujejo z zakaj odgovarjajo pa s ker pri tvorbi vprasalne povedi uporabljajo naslonski niz v pravilnem zaporedju in ga primerjajo z zaporedjem v trdilni in nikalni povedi pri tvorbi vecstavcnih povedi uporabljajo pravilni vrstni red zl v naslonskem nizu upostevajo pa tudi clenitev po aktualnosti v besedilu opazujejo strukturo in besedni red v trdilni nikalni povedi in jih primerjajo med seboj ob zanikanem povedku uporabljajo rodilnisko obliko utemeljujejo zakaj je konkretno besedilo razclenjeno na odstavke v besedilu iscejo samostalnike in jih izpisujejo v slovarski obliki izpisanim in drugim samostalnikom spreminjajo spol in stevilo v besedilu prepoznavajo premi govor preproste primere premega govora pretvorijo v odvisni govor v besedilu opazujejo sklanjanje samostalnikov in pridevnikov z vprasalnicami jim dolocijo sklon v besedilu podcrtujejo osebne zaimke in jih izpisujejo v slovarski obliki v besedilu podcrtujejo osebne glagolske oblike ter jim dolocajo osebo stevilo in spol osebni glagolski obliki ob neubesedenem osebku dolocajo nanasalnico v sobesedilu okoliscinah v besedilu iscejo pridevnike ter jim spremnjajo spol in stevilo glede na pomensko skupino se po vrsti pridevnika ustrezno sprasujejo v besedilu prepoznavajo glagol kot besedo ki izraza dejanje dogajanje in stanje vedo da osebne glagolske oblike spreminjajo osebo stevilo zlasti dvojina cas naklon zlasti velelnik spoznavajo pa tudi pomensko razliko med dovrsnimi in nedovrsnimi glagoli v besedilu podcrtavajo krajsave ter jih razvezujejo naredijo si seznam pogostih krajsav i z uciteljevo pomocjo s pomocjo sosolcev presojajo ustreznost razumljivost in jezikovno pravilnost besedila popravljajo neustreznosti nerazumljivosti nepravilnosti ter ob pomoci jezikovnih prirocnikov utemeljujejo popravke sami pisejo krajsa besedila in sicer opis osebe zivali predmeta pripoved o tem kar so slisali videli doziveli brali opis prostora zgradbe kraja pripoved o tem kar so doziveli videli risanka film predstava slisali besedilo radio in drugi mediji opis rastline izdelka naprave obnovo besedila risanke filma pripoved o tem kar so doziveli pripoved o svojih nacrtih pred pisanjem a sami razmislijo in ali se s sosolcem s starsi ali z uciteljem pogovorijo o tem kaj in kako bi pisali b ob uciteljevi pomoci izdelujejo ogrodje miselnega vzorca b sami razmislijo kaj vse bi o temi napisali in si izdelujejo ogrodje miselnega vzorca c po razlicnih virih iscejo manjkajoce podatke ter jih vpisujejo v ogrodje miselnega vzorca med pisanjem osnutka a napisejo naslov in vrsto besedila in narisejo miselni vzorec b si zapisejo glavne misli za besedilo b miselni vzorec pretvarjajo v zapisano besedilo pri tem besedilo zapisejo v tri dele kot uvod jedro in zakljucek pri tem besedilo clenijo na odstavke po pisanju osnutka a preberejo besedilo ter najprej sami nato pa ob pomoci starsev sosolcev prirocnikov tudi jezikovnih poskusajo popraviti vsebinske slogovne slovnicne in pravopisne napake b prepisejo besedilo pri tem pazijo na zunanjo oblikovanost zapisanega besedila izboljsujejo citljivost natancnost hitrost in tekocost pisave c svoja besedila primerjajo in presojajo c besedilo ob uciteljevi pomoci popravijo in si zapomnijo pravilni zapis z utemeljitvijo d besedilo zapisejo v dokoncni obliki ucenci razvijajo svojo zmoznost logicnega misljenja ter poimenovalno upovedovalno pravorecno in pravopisno zmoznost bogatijo si besedni zaklad a besedam iscejo protipomenke sopomenke nadpomenke in podpomenke a iz preprostih opisov prepoznavajo bitja predmete prostore in jih imenujejo tudi s sopomenkami b razlagajo kaj vse bi lahko poimenovali z dano besedo a iz preprostih definicij prepoznavajo bitja predmete prostore pojme in jih imenujejo tudi s sopomenkami b s preprostimi definicijami razlagajo pomen besede npr navedejo nadpomenko in osnovne razlocevalne lastnosti c po analogiji tvorijo samostalniske izpeljanke iz pridevnika za nosilca lastnosti in ugotavijo njihov pomen c po analogiji tvorijo pridevniske izpeljanke iz samostalnika za izvor ter ugotavljajo njihov pomen v besednih zvezah d besedne zveze za vrsto naprave prostora zamenjujejo s samostalniki e po analogiji tvorijo pridevniske izpeljanke iz glagola za namembnost ter ugotavljajo njihov pomen v besednih zvezah f navajajo cim vec pomenov iste besede in jih ponazarjajo v povedih besednih zvezah g v skupini besed prepoznavajo besede iste besedne druzine h ob danem korenu iscejo cim vec besed iste besedne druzine prepoznavajo logicna razmerja med dejanji in jih izrazajo z vezniki med dvema dejanjema prepoznavajo dobnostno razmerje isto neistodobnost in ga izrazijo istodobnost z veznikom in ali medtem ko neistodobnost pa s prislovom potem ali z veznikom ko med dvema dejanjema prepoznavajo vzrocno posledicno razmerje in ga izrazajo vzrok z veznikom ker posledico z veznikom zato med dvema dejanjema prepoznavajo namerno razmerje in ga izrazajo z veznikom da ob pogojniku prihodnjiku med dvema dejanjema prepoznavajo pogojno razmerje in ga izrazajo z veznikom ce ob prihodnjiku pogojniku v zaporednih povedih izrazajo isto osebo zival predmet kraj implicitno v osebni glagolski obliki ob izpuscenem osebku a z osebnim zaimkom b s kazalnim zaimkom a z oziralnim zaimkom b s sopomenko z vajami odpravljajo kriticna mesta v prakticnem obvladanju slovnice vadijo razlocno naravno in knjizno govorjenje tu so pozorni zlasti na tezja mesta v knjizni izreki kot so a izgovor e e ¶ o in ô ter drugih glasov glede na pokrajinski narecni izgovor b mesto naglasa c stavcni poudarek in intonacija c vezani izgovor nezloznih predlogov vadijo razlocno naravno in knjizno branje vadijo tezja mesta v pravopisu in sicer na primerih iz prakse oz v rabi npr zapis u in nezvocnikov na koncu in sredi besede zapis w in na zacetku besede zapis polglasnika tudi pred r prim rjav vrt zapis sklopov lj nj loceno pisanje predlogov izbiro predloga z s in k h pisanje nikalnice ne ob glagolih rabo velike zacetnice v osebnih lastnih imenih in v svojilnih pridevnikih iz njih rabo velike zacetnice v bliznjih znanih zemljepisnih lastnih imenih rabo male zacetnice v vrstnih pridevnikih iz zemljepisnih lastnih imen rabo vejice pri nastevanju in pred obravnavanimi vezniki zapis soglasniskih sklopov zapis polglasnika pred r prim rjav vrt deljenje domacih besed rabo male zacetnice v imenih praznikov rabo male zacetnice v imenih jezikov pisanje glavnih in vrstilnih stevnikov do s stevkami in crkami pisanje prislovov s stevkami rabo vejice pred obravnavanimi vezniki rabo koncnega locila na koncu vecstavcne povedi zapis polglasnika v soglasniskih sklopih npr gostiln tekem zapis nezvocnikov sredi besede pisanje nikalnice ne ob glagolih in drugih besedah rabo velike zacetnice v izrazih spostovanja rabo velike zacetnice v znanih stvarnih lastnih imenih npr naslovi knjig imena podjetij prireditev rabo male zacetnice v vrstnih pridevnikih iz zemljepisnih lastnih imenih rabo male zacetnice v funkcijskih nazivih rabo velike zacetnice v eno vecbesednih slovenskih zemljepisnih lastnih imenih pisanje glavnih in vrstilnih stevnikov do s stevkami in crkami rabo koncnega locila na koncu vec stavcne povedi rabo vejice pred obravnavanimi vezniki rabo locil v premem govoru s spremnim stavkom pred dobesednim navedkom ali za njim vzdrzujejo citljivost in estetskost lastne pisave ter vadijo pisanje in oblikovanje besedil z racunalnikom ucenci spoznavajo vlogo in polozaj slovenskega jezika ter se znajdejo v slovenskem jezikovnem okolju a navajajo kazejo prvine nebesednega jezika in pojasnjujejo kaj se z njimi sporoca ugotavljajo da nekateri ljudje uporabljajo vec nebesednega jezika kot drugi b znajo navesti imena jezikov ki jih poznajo se jih ucijo povedo kateri jezik je zanje materni prvi in kateri je drugi tuji pogovarjajo se o prednostih maternega jezika pred tujim ter o pomenu ucenja tujih jezikov c pogovarjajo se o jezikovnih stikih ki jih imajo sami njihovi starsi sorodniki prijatelji s tujci in povedo kako govorijo z njimi povedo ali poznajo tujce ki znajo slovensko in kako govorijo z njimi slovenci a znajo navesti imena jezikov ki jih govorijo ljudje v njihovem okolju prepoznavajo poseben polozaj slovenskega jezika v republiki sloveniji drzavni jezik ter v delu slovenske istre in prekmurja ter poseben polozaj italijanskega madzarskega jezika uradni jezik b pogovarjajo se o tem ali govorijo doma s prijatelji enako kot v soli z neznanci s tujci navajajo razlike v govorjenju s prijatelji sosolci in z uciteljem neznancem tujcem premisljujejo zakaj govorijo z razlicnimi osebami razlicno pogovarjajo se o okoliscinah rabe knjiznega in neknjiznega jezika c ucenci ki znajo katero drugo narecje pokrajinski pogovorni jezik kot ga govorijo sosolci le tega predstavijo svojim sosolcem ter povedo s kom tako govorijo od koga so se ga naucili a pogovarjajo se o tem da se slovenscina govori tudi zunaj meja republike slovenije in sicer med zamejci in izseljenci ucenci cigar sorodniki znanci so zamejci izseljenci povedo kje le ti zivijo in kako govorijo npr s kom kje govorijo slovensko s kom kje pa v tujem jeziku b poznajo imena drzavnih jezikov ki jih govorijo ljudje v drzavah ki mejijo na slovenijo b izobrazevalni cilji z vsebinami ucenci pridobivajo temeljne jezikoslovne pojme in sicer zgolj na ravni njihove rabe tako da primerjajo prvine slovenskega jezika s prvinami italijaskega jezika ob razclembi zapisanih besedil ucenci spoznavajo naslednje jezikoslovne pojme in izraze zanje sporocevalec naslovnik naslov nagovor datum podpis trdilna nikalna poved lastno ime popravno znamenje sopomenka protipomenka nadpomenka podpomenka neuradno besedilo uvod jedro zakljucek odstavek enopomenka vecpomenka samostalnik spol moski zenski srednji stevilo ednina dvojina mnozina samoglasnik soglasnik drzavni uradni jezik narecje anketa uradno besedilo besedna druzina skloni imenovalnik rodilnik dajal nik tozilnik mestnik orodnik pridevnik kakovostni svojilni vrstni pridevnik oseba prva druga tretja glagol casovna oblika sedanjik preteklik prihodnjik premi govor spremni stavek dobesedni navedek narekovaj oklepaj krajsava v besedilih prepoznavajo navedene pojme in jih poimenujejo z ustreznimi jezikoslovnimi izrazi ucenci uvrscajo besede med samostalnike pridevnike glagole in utemeljujejo svojo odlocitev navedenim skupinam besed dolocajo osnovne oblikoslovne kategorije ucenci navajajo samoglasnike in soglasnike slovenskega knjiznega jezika locijo pojma glas in crka ter se zavedajo delne nesimetrije v njunem razmerju ucenci razvrscajo besede po abecedi poznajo nekaj osnovnih popravnih znamenj ucenci v konkretnem primeru utemeljijo zapis glasov v besedi rabo velike male zacetnice rabo locil zapis premega govora iv razclenitev operativnih ciljev po razredih pri obravnavi umetnostnih besedil a funkcionalni cilji ucenci razvijajo sposobnost branja razumevanja in vrednotenja praviloma izvirnih slovenskih umetnostnih besedil s pomocjo starsev slovarja sosolca prijatelja ali ze tudi samostojno boljsi ucenci preberejo literarno besedilo samostojno tiho preberejo literarno besedilo preberejo mladinsko povest tako ki jo je treba brati v vec obrokih po poprejsnji pripravi berejo glasno in z glasom so oblikujejo literarno stvarnost berejo glasno brez priprave razvijajo zmoznost ustvarjalnega dialoga z umetnostnim besedilom branje umetnostnega besedila prepoznajo kot poseben polozaj in pripravijo ustrezen model odzivanja literarni svet povezejo s svojim izkusenjskim svetom razvijajo sposobnost za identifikacijo z eno izmed knjizevnih oseb identificirajo se s tisto knjizevno osebo ki jim je podobna vsaj v eni konkretni lastnosti oziroma s tisto ki zivi v podobnih zivljenjskih okoliscinah zmozni so se identificirati s knjizevno osebo ki dozivlja dogodivscine kot bi si jih zeleli dozivljati sami knjizevne osebe sestavljajo domisljijskocutno predstavo knjizevnih oseb tako da upostevajo avtorjev opis in le dodajajo manjkajo ce prvine iz svoje izkusnje in domisljije domisljijskocutno predstavo knjizevne osebe si oblikujejo tudi iz posrednih besedilnih signalov npr iz govora o knjizevni osebi ali iz nacina govora knjizevne osebe locujejo glavne in stranske knjizevne osebe oblikujejo lastno stalisce do ravnanja knjizevnih oseb in ga znajo utemeljiti zaznavajo tiste znacajske lastnosti knjizevne osebe ki so razvite v nazorno sliko pri posamezni knjizevni osebi zaznavajo vec znacajskih lastnosti ucenci pri knjizevni osebi zaznavajo tudi tako znacajsko lastnost ki se zdi v nasprotju z njeno splosno znacajsko oznako npr negativno lastnost pri sicer pozitivni osebi znacajske lastnosti prepoznavajo tudi iz posrednih besedilnih signalov iz govora osebe in iz govora o osebi opazajo tudi zorni kot tistih knjizevnih oseb s katerimi se ob spontanem branju ne identificirajo ce jih ucitelj nanje posebej opozori v besedilu samostojno zaznavajo zorne kote vec knjizevnih oseb a jih se ne kombinirajo zaznavajo rabo neknjiznih jezikovnih prvin v besedilu in jih povezujejo s knjizevnimi osebami motivi za ravnanje knjizevnih oseb zaznavajo in razumejo tudi tako ravnanje osebe ki ni v skadu z ravnanjem kot bi ga v sorodni situaciji izbrali sami najdejo razlago za ravnanje knjizevnih oseb ce jo je mogoce izpeljati iz literarnega dogajanja ce ravnanja literarne osebe ni mogoce pojasniti z literarnim dogajanjem seze ucenec po racionalno razlago izven besedilnega sveta in predvidi del zgodbe ki ga je po njegovem avtor zamolcal razvijajo sposobnost razumevanja in dozivljanja besedilne stvarnosti dogajalni prostor domisljijskocutno predstavo dogajalnega prostora oblikujejo tako da upostevajo avtorjev opis in dodajajo manjkajoce predstave iz svojih izkusenj in iz drugih literarnih del pri oblikovanju domisljijskocutne predstave dogajalnega prostora upostevajo nekatere omejitve ki izhajajo npr iz zemljepisnega zgodovinskega in drugega znanja sledijo dogajanju na vec dogajalnih prostorih hkrati sposobni so obdrzati v spominu domisljijskocutno predstavo dogajalnega prostora medtem ko tece dogajanje v drugem dogajalnem prostoru in si jo v nespremenjeni podobi priklicati v prvi plan zavesti ko se literarno dogajanje spet preseli vanj dogajanje sledijo lahko dogajanju na vec dogajalnih prostorih ce iz literarnega besedila ne razberejo vseh potrebnih podatkov pojasnijo »prazne prostore« tako da si izmislijo dogajanje ki se je »verjetno zgodilo« knjizevna motivacija literarno dogajanje sprejemajo in razumejo le ce je povezano v trden vzrocno posledicni sistem odstopanja zavracajo razen ce literarno besedilo ni prepoznavno kot fantasticno avtor pripovedovalec zaznajo kategorijo pripovedovalca kadar je ta v besedilu naveden zaznajo da avtor in pripovedovalec nista isto tudi takrat kadar je treba pripovedovalca razbrati iz posrednih besedilnih signalov knjizevne zvrsti in vrste ob imenu knjizevne vrste si priklicejo v spomin svoje literarnoestetske izkusnje s to knjizevno vrsto na podlagi tega oblikujejo svoja pricakovanja poezija zaznavajo in dozivljajo zvocnost pesmi ter jo povezujejo s podobami ki tvorijo besedilno stvarnost ter dozivljajo in razumejo vlogo zvocne oblikovanosti besede v pesemskem besedilu opazijo ponavljanja posameznih glasov ob pomoci ucitelja zaznavajo ritem pesmi in ga povezujejo z njeno sporocilnostjo dozivljajo razliko med hitrim in pocasnim ritmom prepoznajo menjavanje ritma v pesmi glede na spremembo razpolozenja zaznajo in razumejo povezanost ritma s sporocilnostjo pesmi zaznajo rimo kot zvocni lik opazujejo pomenska razmerja med rimanima besedama interpretativno berejo besedila razumljivo in doziveto recitirajo in deklamirajo pesmi ki so se jih naucili na pamet spreminjajo hitrost register in barvo zaznajo likovnost besedila in prvine zunanje zgradbe kitica verz in clenjenost besedila dolzina verza stevilo kitic in razlicne dolzine kitic razumejo povezavo med likovnostjo in sporocilnostjo besedila zaznavajo in razumejo likovnost pesmi ob branju besedila razvijajo asociativne sposobnosti razlikujejo pomensko podobne besede in njihovo rabo glede na sobesedilo ob pomoci ucitelja zaznavajo sprva lazje nato vse zahtevnejse primere besedotvorne inovacije pomanjsevalnice razumejo primere razumejo preprostejse metafore ki temeljijo na podobnosti med cleni zaznavajo in dozivljajo rabo nenavadnih besednih zvez zaznavajo in razumejo rabo okrasnih pridevkov opazujejo in dozivljajo posebnosti skladnje besedila dolzina stavkov ponavljanja vecjih sklopov opazujejo rabo stalnih besednih zvez zaznavajo in razumejo poosebitev in nagovor s pomocjo ucitelja zaznavajo preprosto simboliko razumejo temo besedila in novo besedilo primerjajo z ze znanimi besedili na isto temo oblikujejo svoje stalisce do sporocila pesmi osrednje teme so otrostvo zivalski svet druzina nenavadna stvarnost prijateljstvo tradicija odrascanje in vrstnistvo stvarnost kot pustolovscina skrivnost ustvarjalnost proza berejo in dozivljajo ter spoznavajo naslednje prozne vrste in zanre in njihove znacilnosti pravljica ljudska klasicna avtorska in sodobna avtorska zivalska pravljica spoznavajo znacilnosti klasicne slovenske ljudske pravljice tipicni motivi in osebe fantasticna pripoved realisticna kratka pripovedna proza dramatika samostojno berejo besedilo razclenjeno na vec prizorov po vlogah pri skupinskem glasnem branju tekoce in razumljivo berejo besedilo po vlogah ter spreminjajo hitrost barvo in register govora glede na spremembo razpolozenja kake dramske osebe besedilo uprizorijo v razredu prepoznavajo zgradbo dramskega besedila ucenci poslusajo pripovedovanje in branje literature ucenci gledajo dozivljajo vrednotijo gledaliske predstave in filme ucenci ohranijo in razvijajo interes za poslusanje proze poslusajo uciteljevo pripovedovanje proznih oblik ki so bile po svojem nastanku namenjene pripovedovanju poslusajo in prepoznavajo znacilnosti ljudske pravljice ter jo razlikujejo od realisticne pripovedi poslusajo slovenske ljudske pravljice in prepoznavajo njihove tipicne lastnosti ob poslusanju uciteljevega branja kratke pripovedne proze in proznih odlomkov iz berila si oblikujejo domisljijskocutne predstave knjizevnih oseb literarnega prostora in literarnega dogajanja sestavljajo pomene in besedilo vrednotijo ohranjajo in razvijajo interes za poslusanje poezije ob poslusanju interpretativnega branja pesmi uciteljevo branje poslusanje posnetka zaznavajo in dozivljajo zvocnost pesmi ob poslusanju dozivijo zvocnost pesmi ter jo povezujejo s podobami ki tvorijo besedilno stvarnost zaznavajo ritem na menjave ritma se custveno odzovejo ritem pesmi povezujejo z njeno sporocilnostjo menjavanje ritma sprememba razpolozenja zaznavajo rimo kot zvocni lik ponavljajo rimane besede in ob tem ze vecje dele verza razvijajo sposobnosti za sprejemanje dozivljanje in vrednotenje gledaliske predstave ogledajo si vsaj po eno gledalisko in vsaj po eno lutkovno predstavo v vsakem letu lahko tudi na videoposnetku in gledaliski dogodek primerjajo z branjem besedila razlikujejo glavne in stranske osebe gledaliske lutkovne predstave in zaznavajo njihove lastnosti custvena stanja zaznavajo sestavine gledaliske lutkovne predstave gledalisce gledalci oder igralci dogajanje zacetek in konec predstave lutke in vrste lutk in ob tem zaznavajo in dozivljajo prvine gledaliskega dogodka igralec vloga luc scena kostumi glasbena oprema razvijajo sposobnost dozivljanja radijske igre poslusajo radijsko igro oblikujejo domisljijskocutne predstave oseb na podlagi zaznavanja govora in zvocne opreme radijskega besedila sprejemajo vrednotijo in dozivljajo slovenski otroski in mladinski film ucenci pisejo neliterarna in polliterarna besedila knjizevna oseba v pripovedih upovedujejo svojo domisljijskocutno predstavo knjizevnih oseb tako da kopicijo prilastke in uporabijo primere zapisujejo svoje domisljijskocutne predstave knjizevnih oseb tako da avtorjevim podatkom dodajajo elemente iz svoje realne izkusnje znacajske lastnosti izrazajo tudi s posrednimi besedilnimi signali z govorom osebe in z govorom drugih oseb o osebi pisejo tudi o takih osebah pri katerih je ena znacajska lastnost v nasprotju z njeno splosno znacajsko oznako npr negativna lastnost pri sicer pozitivni osebi motivi za ravnanje knjizevnih oseb pisejo pripovedujejo zgodbe v katerih pojasnjujejo ravnanje glavne ali stranske osebe mu pritrjujejo ali ga obsojajo pripovedujejo ali pisejo zgodbo o te kako bi ravnali ce bi bili oni knjizevni junaki svoje zgodbe iz nekega casa z dolocenimi lastnostmi ipd izmisljajo si in zapisujejo zapisejo manjkajoce dele zgodbe ce v besedilu ni zunanjih podatkov ki bi pojasnjevali ravnanje knjizevne osebe dogajalni prostor napisejo besedilo zgodbo ki se dogaja na podobnem dogajalnem prostoru pri opisovanju domisljijskocutne predstave dogajalnega prostora ze upostevajo omejitve ki izhajajo iz zemljepisnega zgodovinskega in drugega znanja ob branju zapisujejo podatke o dogajalnem prostoru na dogajalni trak nato opisejo kljucne dogajalne prostore dogajalni cas dogajalni cas v svoji pripovedi upovedujejo tako da omenjajo predmete okoliscine znacilne za »takratno obdobje« pisejo zgodbe ki se dogajajo v prihodnosti razlicno oddaljenih preteklostih in v casovno nedefiniranih fantasticnih svetovih dogajanje pisejo »premico dogajanja« neke vrste »zgodovinski trak« literarnega dogajanja in z njeno pomocjo spremljajo literarno dogajanje znajo zapisati obnovo literarnega dogajanja resnicnost fikcija pisejo realisticne fantasticne in nesmiselne zgodbe pri tem izberejo ustrezen motivacijski sistem knjizevne zvrsti in vrste poezija pisejo rimane verze pisno nizajo asociacije ob kaki opazni besedi nizajo sopomenke in se zavedajo razlicne custvene obarvanosti besede pisejo zvocno zanimive besede po vzorcu ali samostojno tvorijo nove besede tvorijo primere in upovedujejo lastno razumevanje teh prvin besedila besedilo primerjajo z ze znanimi besedili na isto temo strnjeno ali ustvarjalno povzemajo vsebino besedila proza pravljica pisejo nadaljevanje pravljic ali znani pravljici spremenijo konec pisejo nove pravljice po vzoru ljudske pri tem uporabijo znane pravljicne strukturne elemente pisejo pravljice ki so oblikovane po vzorcu sodobne avtorske pravljice kjer je dogajanje razpeto med realni in fantasticni svet v knjiznici poiscejo znacilne pravljice s tipicnimi slovenskimi pravljicnimi motivi in tipicno slovenskimi pravljicnimi osebami rojenice sojenice povodni moz kaca z belo kronico obiscejo starejse ljudi v svojem kraju in zapisejo pravljice ki so jih ti slisali kot otroci pravljice preberejo sosolcem jih povedo jih predvajajo pisejo narobe pravljice kombinacije dveh pravljic fantasticna pripoved ucenci pisejo fantasticno pripoved pri tem upostevajo njene naslednje znacilnosti dogajanje na dveh ravninah realni in fantasticni prehajanje iz realne v fantasticno ravnino je mogoce razloziti z razlogi ki veljajo v realnem svetu v fantasticnem svetu veljajo zakoni otrokovih zelja pripoved se zakljuci s povratkom v realni svet ki je prav tako pojasnjen z v realnosti veljavnimi razlogi realisticna kratka pripovedna proza pisejo realisticne zgodbe v katerih veljajo zakonitosti realnega sveta in v katerih je dogajanje povezano v trden vzrocno posledicni sistem glavne knjizevne osebe so otroci ki se zapletajo v nenavadne dogodivscine dramatika dramatizirajo prozno besedilo ucenci recitirajo pripovedujejo in dramsko oblikujejo literaturo ucenci govorno upovedujejo svoje domisljijske svetove proza pripovedujejo o svojih realnih in estetskih izkusnjah ob prebranih umetnostnih besedilih pripovedujejo cim bolj zanimivo doziveto usmerjeno k naslovniku in njegovim interesom upovedujejo analogije k literarnim motivom in se tako blizajo literarni temi tvorijo pripoved tj besedilo ki je omejeno z zakonitostmi realnega sveta pripovedujejo narobe pravljice oz v pripoved povezejo po vec pravljic tako da sestavijo novo pravljico pripovedujejo obnovo ali si izmislijo nadaljevanje razlicen zakljucek pravljice razredno gledalisce igrajo vloge iz besedila razclenjenega na vec prizorov poiscejo primeren glas za osebo ki jo predstavljajo dramski prizor opremijo s sceno glasbeno spremljavo kostumi dramatizirajo zamenjujejo vloge lahko tudi pripravijo odrsko postavitev mladinske gledaliske igre po skupinah npr vsaka skupina eno dejanje ali vse skupine postavitev iste enodejanke neposredno po branju dramskega besedila oziroma ogledu gledaliske lutkovne predstave oziroma poslusanju radijske igre opisujejo svoje dozivljanje elementov besedila uprizoritve dramske prizore iz berila uprizarjajo v obliki namiznega gledalisca fantasticna prozna besedila preoblikujejo v dramsko besedilo izdelajo lutke dramatizirajo b izobrazevalni cilji ucenci spoznavajo kanon slovenske mladinske knjizevnosti ucenci utrjujejo pri italijanscini usvojene literarnoteoretske pojme in sicer na ravni razumevanja in rabe jezikoslovnih in literarnoteoretskih izrazov c predlagana umetnostna besedila pesnistvo a cernejeva bele snezinke f lainscek tilcek glasbenik zakaj je zima vesela f milcinski kekceva pesem d zajc veverica pekarica hisa s makarovic jaz sem jez cuk na palici pismo v arhar zamenjava gradnik narobe svet d gorinsek pesem o soncu s kosovel otrok s soncnico burja prosnja skrat dobrosin o zupancic oblaka ciciban in cebela f rudolf kako narises avtobus t pavcek hvalezna muha d kette decek in cvet m slana miros kaj vse cveti v arhar ples neboticnikov n grafenauer pedenjhisica b a novak salica najhitrejsi vlak na svetu m kosuta lestev in sircek pesem za vsakogar f lainscek sreca f milcinski zvezdica zaspanka m dekleva mehke snezinkaste pesniske race m kosuta morda tudi zabice zaseda za medveda t pavcek kaj vse je tata m bor pesem o zvezdi zajcek suhi stampe zmavc nadobudna budnica k d kajuh drobna pesem s gregorcic veseli pastir n grafenauer pticji telefon neboticniki glava kralj matjaz p golia zajcja sola o zupancic daj zmaj sneguljcica breza in hrast v arhar kdo hoce kralj matjaz b stampe zmavc spela carovnica gradnik bostjan narobe f bevk pust t pavcek cvet v ajdovski jami junak pretepac s vegri carovnice iz stolpnice l krakar cesnja v belem j snoj veronika gre na ples pticica pa pa f lainscek klic v sili o zupancic breza in hrast m kuncic markova barka plesi plesi crni kos in druge ljudske pete pesmi primerne otrokom f forstneric bronasti vojak hitra pesem stempe zmavc vojaska s kosovel pesem s krasa drevesa v dolini minatti pesem j snoj kje pesem prebiva d zajc vrata l krakar jesen k muser pomladna hvalnica j murn pesem vzhajaj vzhajaj mlado sonce o zupancic v saneh na jurjevo barcica n grafenauer sreca srake neboticniki ljudska sirota jerica desetnica skrjancek poje zvrgoli en hribcek bom kupil k kovic leteca macka kocija a gradnik knezji kamen brda a askerc brodnik m klopcic puntarska pesem k d kajuh kje si mati samo en cvet materi padlega partizana s vegri prijatelj grega b a novak pravljica vogali besede hisa zzzbudilka m bor pesem o zvezdi t pavcek junak f forstneric dedkova slika prozna besedila o hudales knjige so gorele v pecjak drejcek n trije marsovcki f rudolf marsovcki hocejo na zemljo j kozak ptice pozimi s makarovic dobra vzgoja zajckovo leto komar zz papagaj in sir narodna fizolcki f milcinski zupanova hci vre mleko m kranjec na jug i rob sonce me je poljubilo f francic ta cudovita pokrajina narobe dan pravljica o tovarnarju sanj pravljica o ljubezni med tulipanom in vrtnico b golob oblaki dezaki glasovi besede se zaljubijo vprasaj klepetaj vejica smejica klicaj policaj s pregl semafor iz deznikov smejalnik in cvililna zavora nekaj pretepaskih pojasnil z pirnat neposlusni soncni zarek m koren protidezevna juha l suhodolcan lepa beseda beli kuzek crni kuzek in reka pravljicno drevo o decku ki je jezdil ograje f s finzgar moj nozic slamica bobek in kamencek b zupancic decek jarbol j vuk novakovic kadar je soncek navihan e peroci kadar jagode disijo moj deznik je lahko balon stefan sonce in dez d kasteles kako nastane mavrica d zajc hisa b jurca trije vazici f godina povest o psenicnem zrnu in vrcu vode s makarovic kam pa kam kosovirja j trdina vila ljudska istra pastir d zajc kralj matjaz in alencica ljudska kralj matjaz peter klepec dva potocka ajda in slovenci a goljevscek vile f bevk peter klepec starka in razbojniki tince s cajnico jagod l zupanc ajdovska deklica l suhodolcan kriz kraz kralj matjaz o decku ki je sanjal o belem kitu j stanic grad kralja matjaza b stampe zmavc ure kralja mina l praprotnik zupancic o cloveku ki ni poznal zakona teznosti p roznik pes in macka kette vrabec in lastovka s makarovic kaj je naredil cloveski mladic jaz sem lepsa coprnica zofka se me kaj bojite smetiscni muc milcinski o zupanu pastirju in ovcah f francic kaj je rekla mama b magajna puncka maja in bonboncek m koren protidezevna juha p voranc solzice potolceni kramoh cankar pehar suhih hrusk m vojskovic spomini m prosen lira s pregl pomladna tiscanja s rozman zigosani danc ingolic decek z dvema imenoma j jalen prisega f s finzgar sloven se ne poda l praprotnik zupancic siamska dvojcka zemlja pri zdravniku b golob skriti pomeni kaksen kaksna kaksno koncertino di zivalino v mal sreca na vrvici film t seliskar mule ljudska rabeljsko jezero zelezni prstan trap pregovori prijazna in prepirljiva deklica laz in njen zenin o zlatih jabolkih f milcinski pravljice desetnica lazi v nazor orac dragonja slovenske narodne pravljice f bevk mali upornik s sitar ognjemet za oceta l kuhar dobro jutro prvo pismo i cankar desetica b magajna ananas decek v pristaniscu c kosmac voscilo morja t seliskar decek z velike ceste l suhodolcan stopinje po zraku p zidar glavne osebe na potepu hofman ringo star l praprotnik zupancic zgodba o geniju o cloveku ki je buljil v televizijo p zidar kukavicji mihec film m mate babica v supergah p kovac vezalkine sanje l suhodolcan levi in desni klovn dramska besedila po j vandotu kekec in mojca film b a novak mala in velika luna d poniz najlepsa beseda v moderndorfer o tem kako je smetnjak postal oblak cvetko f milcinski butalci sejejo sol a goljevscek cudezni kamen f levstik b a nivak kdo je napravil vidku srajcico f rudolf vrabec zivzav najde prijatelja b a novak v ozvezdju postelje j zmavc domaca naloga p golia sneguljcica m kosuta vitez na obisku d zajc kralj matjaz in alencica z petan pet pepelk a goljevscek ce zmaj pozre mamo s simcic o pticki ki je ukradla zlato jabolko m slana miros liliputanci gredo v napad a ingolic delovanje drustva pgc z petan poslednja vojna njegovega velicanstva kupujemo robota m dekleva magnetni decek lenca flenca z petan starsi naprodaj b a novak prizori iz zivljenja stvari m dekleva sanje o govoreci cesnji priporocilni seznam za bralno znacko ali za domace branje f milcinski zvezdica zaspanka s makarovic sapramiska e peroci moj deznik je lahko balon zupan plascek za barbaro d kette sivilja in skarjice t seliskar mule stampe zmavc ure kralja mina s rozman cudezni pisalni strojcek f bevk lukec in njegov skorec s makarovic kosovirja na leteci zllici coprnica zofka v pecjak drejcek in trije marsovcki s pregl geniji v kratkih hlacah f francic ulica svobode skarabeji in otroska srca t brezina zmaj strasi opolnoci fantom na soli ura v stolpu bije trinajst b dolinar detektivi na jeklenih m dolenc strupena brigit l suhodolcan na vecerji s krokodilom stopinje po zraku jurca uhac in njegova druscina r dahl matilda charlie in tovarna cokolade a ingolic tajno drustvo pgc s pregl geniji v dolgih hlacah prirocnik za klatenje odprava zelenega zmaja po izbiri b jurca uhac in njegova druscina p kovac urske so brez napake andrejev ni nikoli prevec d zupan trije dnevi drekca pekca in pukca smukca tri skrivnosti drekca pekca in pukca smukca tri noci drekca pekca in pukca smukca po izbiri novak zelena posast f milcinski pravljice dolinar detektivi na jeklenih konjickih z petan starsi naprodaj f milcinski butalci v mal sreca na vrvici iv didakticna priporocila in medpredmetne povezave pri predmetu slovenscini ucenci tvorijo govorijo pisejo sprejemajo poslusajo berejo in razclenjujejo svoji starosti sporazumevalnim in spoznavnim domisljijskim zmoznostim izkusnjam in zanimanju ustrezna neumetnostna in umetnostna besedila tako dejavno razvijajo svoje sporazumevalne spoznavne in ustvarjalne zmoznosti ter si uzavescajo temeljne razlike v sprejemanju tvorjenju in zgradbi neumetnostnih in umetnostnih besedil izhodisce pouka pri predmetu slovenscina je torej neumetnostno oz umetnostno besedilo delu z neumetnostnim besedilom je namenjenih ur predmeta delu z umetnostnim besedilom pa ker se neumetnostna besedila tvorijo sprejemajo in razclenjujejo drugace kot umetnostna in ker zelimo ucitelje opozoriti na drugacno delo z njimi ter na drugacne medpredmetne povezave so cilji pri obravnavi neumetnostnih in umetnostnih besedil navedeni loceno pri obravnavi neumetnostnih besedil se predmet v triletju povezuje z ucencevimi izkusnjami in predznanjem ter z vsebinami in dejavnostmi pri spoznavanju okolja oz pri naravoslovnih in druzboslovnih predmetih didakticno priporocljiv sistem je celostni pouk in delno projektno ucno delo izbira ucne oblike je odvisna od dejavnosti in naloge ki jo uresnicujemo pri pouku ceprav je didakticno lahko ustrezna tako frontalna npr poslusanje oddaje po radiu uciteljev uvod v novo ucno snov kot individualna npr tiho branje pregledovanje napak ponovno pisanje besedila oblika dela bi morali skrbeti predvsem za vecji delez skupinskega dela v manjsih skupinah ali dvojicah ucenci namrec razvijajo zmoznosti in znanje ob aktivnih oblikah ucenja kot so sodelovalno ucenje ucenje z odkrivanjem in problemsko ucenje tako dejavno razvijajo svojo zmoznost za dvogovorno sporazumevanje npr razpravljajo o problemu usklajujejo mnenja oblikujejo skupno mnenje ga predstavijo drugim in ga zagovarjajo ter jo nadgrajujejo z nacrtnim in vodenim dvogovornim sporazumevanjem v uradnih govornih polozajih npr z igro vlog posnemanjem zapisanih besedil ipd iz ucnociljnega ucnega nacrta se vidi da ucenci pri obravnavi neumetnostnih besedil razvijajo vse stiri sporazumevalne dejavnosti poslusanje in gledanje branje govorjenje pisanje ucenci se torej usposabljajo za sprejemanje in tvorjenje ustnih in pisnih neumetnostnih besedil pri govorjenju pisanju se navajajo na tvorjenje besedila kot nacrtovano dejavnost pri kateri je treba upostevati naslovnika ter obvladati temo o kateri se govori pise ter poimenovalne moznosti in zakonitosti jezika v katerem se naslovniku kaj sporoca pri poslusanju branju se navajajo na razmisljujoce in kriticno sprejemanje besedil ter na utemeljevanje svojega mnenja o besedilu zapisano besedilo razclenjujejo ne le pomensko pragmaticno in vrednotenjsko temvec sele v razredu ze tudi jezikovno da jim dolocajo temeljne slovnicne znacilnosti ker je zmoznost sprejemanja in tvorjenja besedila odvisna od jezikovne zmoznosti ucenci z lastno dejavnostjo ne pa z opisovanjem abstraktnega jezikovnega sestava oz z navajanjem slovnicnih pravorecnih pravopisnih ipd pravil razvijajo svojo zmoznost logicnega misljenja ter poimenovalno upovedovalno pravorecno in pravopisno zmoznost obenem pa odpravljajo najpogostejse slogovne poimenovalne slovnicne govorne in pisne napake posebej tiste ki so posledica interference z italijanscino pri obravnavi zapisanih besedil sele ob koncu tirletja razred zacnejo opazovati tudi besedno slovnicno zgradbo besedila in sicer tako da v njem najdejo opisano oz z jezikoslovnim izrazom poimenovano jezikovno prvino ji dolocijo vlogo pomen stilno vrednost obliko ipd jo uvrstijo v doloceno kategorijo ter to uvrstitev utemeljijo ucenci v vodenih pogovorih razmisljajo o dusevnostnih in druzbenih vidikih jezika npr o prednostih maternega jezika pred drugimi jeziki o polozaju slovenskega jezika in drugih jezikov v republiki sloveniji in drugod o pokrajinski razclenjenosti slovenskega jezika ter o okoliscinah rabe knjiznega in neknjiznega jezika ipd razmerje med sporazumevalnimi dejavnostmi neumetnostno besedilo pri obravnavi neumetnostnih besedil so enako pomembne in tako zastopane vse stiri sporazumevalne dejavnosti pri delu v soli zlasti poslusanje in govorjenje saj prevladuje sodelovalno ucenje deloma tudi branje kot izhodisce za ustno pomensko pragmaticno vrednotenjsko in jezikovno besedno slovnicno razclenjevanje besedil ko ucenci v zacetku triletja obvladajo bralno tehniko se branje v soli odstotkovno zmanjsa povecuje pa se delez dejavnosti pri katerih ucenci dejavno sodelujejo ustvarjajo nove izdelke primerjajo mnenja se o njih pogovarjajo ugotavljajo razlike iscejo vzroke zanje pri domacem delu prevladuje zlasti branje a tudi pisanje z dejavnostmi pred in med pisanjem osnutka ter po njem s prepisovanjem popravljenega besedila tudi kot priprava na govorni nastop obravnava neumetnostnih besedil v soli zajema naslednje faze pred poslusanjem gledanjem oz branjem pred poslusanjem se umirijo ter ob pomoci ucitelja lahko obudijo svoje predznanje o napovedani besedilni vrsti in temi besedila oddaje filma ipd skupaj z uciteljem s sosolci ali z jezikovnimi prirocniki razlozijo pomen besed iz napovedanega besedila za katere ucitelj predvideva da jih se ne poznajo sledi pogovor o ucencevih pricakovanjih izkusnjah ipd ob napovedani vrsti in temi besedila poslusanje in gledanje oz branje besedila z dejavnostmi med poslusanjem branjem in po njem te dejavnosti so razlicne odvisne od vrste sprejemanja besedila prim enkratno poslusanje in vsaj dvakratno branje poljudnoznanstvenega besedila in od vrste sprejemanega besedila prim dvakratno poslusanje pogovora in enkratno poslusanje poljudnoznanstvene oddaje med poslusanjem vzdrzujejo koncentracijo ter usmerjajo svojo pozornost na govorca in govorjeno besedilo med branjem pa vzdrzujejo koncentracijo ter usmerjajo svojo pozornost na zapisano besedilo podcrtajo si neznane besede po branju si jih razlozijo iz sobesedila ali tako da vprasajo sosolca oz pogledajo v slovar leksikon besedilo preberejo se enkrat med ponovnim branjem si podcrtajo bistvene podatke iz njih oblikujejo miselni vzorec ali linearni zapis kljucnih besed poslusanju branju oz dejavnostim po poslusanju gledanju branju tj pomenski pragmaticni vrednotenjski in besedno slovnicni razclembi besedila sledi tvorjenje podobnega besedila bodisi kot govorni nastop bodisi kot pisanje besedila iste vrste ali z isto podobno temo to dejavnost ucenci nadaljujejo dopolnijo doma umetnostno besedilo ucenci ob srecevanju z umetnostnim besedilom razvijajo vse stiri sporazumevalne dejavnosti ki so med seboj uravnotezene proti koncu triletja narasca delez otrokovega samostojnega tihega branja tako v soli kot tudi izven nje branje in poslusanje ter pisanje in govorjenje se v okviru vsake ucne enote prepletajo in so usmerjeni k istim ciljem pisanje in govorjenje kot metodi sredstvi podpirata literarnoestetsko dozivetje in ga poglabljata ob prvem stiku z besedilom ucencem prozo in dramatiko pripovedujemo pesem pa deklamiramo in jo nato se preberemo sledi individualno branje ucencev tudi na stopnji interpretacije vrednotenja izbiramo knjizevnemu besedilu ustrezno dejavnost o izbiri dejavnosti odloca ucitelj glede na interese in nagnjenja ucence pogovor usmerjeno tiho branje igra vlog glasno branje delov besedila ipd na stopnji poglabljanja dozivetja govorno in pisno s pomocjo risbe ali dramatizacije ucenci poustvarjajo literarno besedilo ustvarjajo svoje knjizevnemu besedilu analogne domisljijske svetove ali nadgrajujejo tistega s katerim so se srecali ob branju besedila obravnava umetnostnih besedil temelji na komunikacijskem modelu knjizevne vzgoje njen glavni cilj je razvijanje ucencevih interesov za branje in poslusanje umetnostnih besedil pri nekaterih ucencih ki slovenscino dobro obvladujejo pa tudi razvijanje sposobnosti ustvarjalnega dialoga z umetnostnim besedilom odnos knjizevnega znanja in literarnoestetskega dozivetja ucenci v drugem triletju utrjujejo pri pouku italijanscine pridobljeno knjizevno znanje ki pa ni namenjeno samo sebi ampak podpira otrokovo dozivljanje knjizevnosti ucenci knjizevnega znanja v drugem triletju ne priklicujejo v spomin na ravni reprodukcije ampak na ravni ustvarjanja lastnih domisljijskih svetov npr pisejo fantasticno pripoved basen v prozi ucenci spoznavajo knjizevnost in njene zakonitosti npr znacilnosti pravljice fantasticne pripovedi pustolovske zgodbe basni zato da bi te vrste doziveli kar najprijetneje ker prihaja pri otrokovem bralnem razvoju med osmim in dvanajstim letom zelo pogosto do nastanka individualnih literarnih interesov usmerjenih v prozno literaturo z napeto pogosto kriminalno pustolovsko zgodbo se kaze smotrno uvrscati tovrstna besedila tako leposlovna kot polliterarna in trivialna tudi v solsko knjizevno vzgojo ob tem v drugem triletju sistematicno gojimo in razvijamo tudi ucencev interes za fantasticno literaturo ljudsko pravljico avtorsko pravljico in fantasticno pripoved ucence pa hkrati spodbujamo h kreativnemu poustvarjanju literature in k ustvarjanju lastnih domisljijskih svetov posebno skrbno oblikujemo v drugem triletju srecanja s poezijo solsko branje poezije in knjizevna vzgoja sploh mora ostati osredinjeno na ucenca kar pomeni da je najpomembnejsa uciteljeva naloga posredovati ohraniti spoznanje da se clovek v knjizevnosti srecuje predvsem tudi s samim seboj literarna vzgoja osredinjena na ucenca se uresnicuje z naslednjimi didakticnimi koraki na stopnji motivacije za branje umetnostnega besedila pripravljamo ucence na srecanje s knjizevnim svetom tako da jih spodbujamo k pripovedovanju o njihovih izkusnjah o tistih vsebinah njihovega spomina ki so povezane s temo umetnostnega besedila na ta nacin ucenci zdrsnejo v razpolozenje podobno tistemu ki ga bodo srecali v umetnostnem besedilu tako motivirani ucenci zlahka najdejo t i vrata za identifikacijo tisti del besedila ki predstavlja polje enakosti podobnosti med njimi in za identifikacijo izbrano knjizevno osebo preko mehanizma identifikacije se ucenec v mislih preseli v knjizevno osebo in potopljen vanjo domisljijskocutno dozivlja knjizevni svet in dogajanje v njem tako intenzivno kot bi se zgodba dogajala njemu samemu ob ucencevem srecevanju z literaturo ucitelj nikakor ne sme spregledati dejstva da besedilnega pomena literarnega besedila ne more sestaviti namesto ucenca nihce drug upostevajoc to nacelo mora ucitelj vsakemu ucencu dovoliti da si na mestih kjer mu avtor ne pojasni dovolj nazorno vzrokov motivov za ravnanje knjizevnih oseb sam izmisli tiste dele zgodbe ki se mu zdijo verjetna razlaga za to zakaj kdo v besedilu kaj stori tako iz lastne izkusnje izpeljano razlaganje vzrokov za literarno dogajanje je namrec pogojeno s trenutno stopnjo ucencevega bralnega razvoja in ga ni mogoce nadomestiti z uciteljevim z vidika odraslega pravilnejsim pojasnjevanjem ne da bi pri tem zatrli otrokov interes za branje knjizevnosti iv temeljni in minimalni standardi znanja ob zakljucku drugega triletja jezikovni pouk poslusanje in gledanje pogovorov ucenec poslusa in gleda svoji starosti ustrezni pogovor nato pa doloci temo in sogovorca odgovori na uciteljeva vprasanja o bistvenih podatkih prepozna »custveno ozracje« in druzbeno razmerje med sogovorci presodi vljudnost sogovorcev in ustreznost njune nebesedne govorice ter svoje mnenje utemelji pove ali je bil pogovor uraden ali neuraden nastopi v simuliranem telefonskem pogovoru in sicer neuradnem in uradnem poslusanje in gledanje govornih nastopov ucenec poslusa in gleda svoji starosti ustrezne govorne nastope navedene v ucnem nacrtu nato pa prepozna namen in temo besedila ustno in pisno odgovori na uciteljeva vprasanja o vsebini besedila v pripravljeno shemo vpise bistvene podatke iz besedila prepozna namen in vsebino reklame ter predvidi naslovnikov odziv nanjo sam govorno nastopi z vnaprej pripravljeno temo in sicer ob pisni pripravi ubesedenem miselnem vzorcu govori razlocno naravno in cim bolj zborno pri tem se zlasti izogiba interferencam z italijanscino branje neuradnih uradnih in javnih besedil ucenec prebere svoji starosti ustrezna krajsa neuradna uradna in javna besedila navedena v ucnem nacrtu nato pa doloci sporocevalca in naslovnika custveno in druzbeno razmerje med njima ter navede tiste jezikovne prvine iz katerih je to razvidno pove ali je besedilo uradno ali neuradno doloci sporocevalcev namen in navede tiste jezikovne prvine iz katerih je to razvidno odgovori na uciteljeva vprasanja o bistvenih podatkih oz jih podcrta in uredi v miselni vzorec sam tvori podobno besedilo pri tem posnema zunanjo oblikovanost uradnih in neuradnih besedil ter pise citljivo in pravopisno pravilno branje strokovnih in publicisticnih besedil ucenec prebere strokovna in publicisticna besedila navedena v ucnem nacrtu nato pa prepozna namen in temo besedila ustno in pisno odgovori na uciteljeva vprasanja o vsebini besedila v pripravljeno shemo vpise bistvene podatke iz besedila oz sam uredi bistvene podatke v miselni vzorec izpolni obrazec v seznamu najde zahtevani podatek prepozna namen in vsebino reklame ter predvidi naslovnikov odziv nanjo doloci stevilo povedi v besedilu najde pripovedne vzklicne in vprasalne ter trdilne in nikalne povedi v vprasalni povedi najde vprasalnico in nanjo smiselno odgovori najde samostalnike in jim doloci spol stevilo in sklon najde pridevnike jim doloci spol stevilo in sklon ter jih uvrsti v pomenske skupine najde osebne glagolske oblike in jim doloci osebo stevilo spol in cas najde osebne zaimke in jim doloci osebo spol in stevilo ter nanasalnico v besedilu ali okoliscinah sporocanja najde prislove in jih razvrsti v pomenske skupine podcrta premi govor in pove zakaj ga je pisec uporabil preprostejse primere premega govora pretvori v odvisnega razlozi pomen besede besedne zveze tudi take s prenesenim pomenom in jo zamenja s pomensko prvotno v rabi s sopomenko ali protipomenko najde krajsave in jih razveze zaznamuje uvod jedro in zakljucek ter pojasni njihovo vlogo v besedilu zaznamuje odstavke in pojasni zakaj je besedilo clenjeno na odstavke v besedilu najde temeljne slovnicne in pravopisne napake ter jih popravi napise krajse besedilo in sicer ob pisni pripravi miselnem vzorcu uposteva tudi zunanjo oblikovanost besedila in pravopisna pravila zadnja tudi pri pisanju nareka pravilno napise tezje pogosto rabljene besede s polglasnikom z zvocniki na koncu in sredi besede z w in m na zacetku besede s soglasniskimi sklopi deli besede narazen pise nikalnico ne uporabi veliko zacetnico v osebnih lastnih imenih in svojilnih pridevnikih iz njih v eno in vecbesednih slovenskih zemljepisnih imenih v znanih stvarnih imenih v izrazih spostovanja uporabi malo zacetnico v vrstnih pridevnikih iz zemljepisnih lastnih imen v castnih strokovnih funkcijskih nazivih imenih praznikov imenih jezikov napise glavne in vrstilne stevnike do s stevkami in crkami napise prislove s stevkami uporabi pravilno locilo na koncu povedi uporabi vejico pri nastevanju in pred obravnavanimi vezniki uporabi locila v premem govoru s spremnim stavkom pred dobesednim navedkom in za njim uporabi oklepaj uporabi krajsave okrajsave kratice in simbole utemelji zapis glasov v besedi rabo velike male zacetnice locil ter zapis premega govora obvladanje poimenovanja in upovedovanja ucenec iz preprostih opisov definicij prepozna bitja predmete prostore pojme in jih poimenuje tudi s sopomenkami danim besedam doloci sopomenke nadpomenke in podpomenke sopomenkam doloci stilno vrednost in stilno zaznamovani besedi doloci ustrezni govorni polozaj razlozi pomen besede s preprosto definicijo navede cim vec pomenov vecpomenke in jih ponazori v povedi besedni zvezi danim besedam iste besedne druzine ali razlicnih besednih druzin poisce koren oz ob danem korenu tvori besedno druzino tvori po analogiji samostalniske izpeljanke iz pridevnika za nosilca lastnosti pridevniske izpeljanke iz samostalnika za izvor pridevniske izpeljanke iz glagola za namembnost ter jih pravilno uporabi v danem besedilu s pravilnim veznikom oz prislovom izrazi logicna razmerja med dejanji dobnostno vzrocno posledicno namerno pogojno razmerje v zaporednih povedih izrazi isto osebo zival predmet kraj v osebni glagolski obliki ob izpuscenem osebku z osebnim ali kazalnim ali oziralnim zaimkom in s sopomenko razumevanje vloge in polozaja slovenskega jezika ter znajdenje v slovenskem jezikovnem okolju ucenec prepozna prvine nebesednega jezika in pove kaj se z njimi sporoca navede drzavni in uradni jezik v republiki sloveniji ter uradni jezik na delu slovenske istre in v prekmurju pove kje zivijo narodne manjsine kje zivijo slovenske narodne manjsine in kaksna je razlika med zamejci in izseljenci navede imena drzavnih jezikov v drzavah ki mejijo na slovenijo loci knjizni in neknjizni jezik ter prakticno obvlada okoliscine ki narekujejo rabo prvega ali drugega zavestno ze poskusa nadzorovati interferenco z italijanscino presoja o ne primernost rabe interesnih govoric in pogovornega jezika v danih okoliscinah in uporabi jezikovnemu polozaju ustrezno jezikovno zvrst obvladanje temeljnih jezikoslovnih pojmov ucenec pri obravnavi besedil uporablja temeljne jezikoslovne izraze nastete v ucnem nacrtu besede iz besedila uvrsti med samostalnike pridevnike osebne zaimke glagole in jim doloci osnovne oblikoslovne kategorije nasteje samoglasnike in soglasnike slovenskega knjiznega jezika razvrsti besede po abecedi knjizevnost ucenec poslusa in razume pripovedovanje branje umetnostnega besedila po branju odgovori na vprasanja o bistvenih podatkih o cem pripoveduje knjizevno besedilo kje in kdaj se je dogajalo kdo so knjizevne osebe zakaj se je kaj zgodilo in katere posledice je imelo ravnanje knjizevnih oseb ucenec tiho prebere neznano umetnostno besedilo in ga razume po branju odgovori na vprasanja o bistvenih podatkih o cem pripoveduje knjizevno besedilo kje in kdaj se je dogajalo kdo so knjizevne osebe zakaj se je kaj zgodilo in katere posledice je imelo ravnanje knjizevnih oseb ucenec razume motive za ravnanje knjizevnih oseb kar pokaze tako da pojasnjuje vzroke zakaj so knjizevne osebe kaj storile pove napise nadaljevanje zgodbe napise manjkajoci del zgodbe ki pojasni motive za ravnanje knjizevne osebe ucenec loci realni domisljijski dogajalni prostor in si ustvari domisljijskocutno predstavo kar pokaze tako da opise svojo predstavo dogajalnega prostora pri tem dopolni avtorjeve opise s svojo domisljijo opise svojo predstavo realisticnega dogajalnega prostora pri tem dopolni avtorjeve opise s svojo izkusnjo prepozna dogajalni cas nekoc in danes kar dokaze tako da pise zgodbe ki se dogajajo danes v njih opisuje svet kakrsnega pozna iz svojega okolja pise zgodbe ki se dogajajo v preteklosti nekoc dogajalni cas v njih upovedi tudi tako da uporablja arhaizme in omenja stvari ki jih v danasnjem svetu vec ni ucenec prepozna in dozivi pravljico kar dokaze tako da samostojno pripoveduje pise pravljico in pri tem uposteva njene znacilnosti pise pripoveduje nadaljevanje pravljice tvori narobe pravljice ucenec dozivi in prepozna slovensko ljudsko pravljico kar dokaze tako da samostojno pripoveduje pise pravljico in pri tem uposteva znacilnosti tipicne za slovensko pravljico ucenec prepozna in dozivi fantasticno pripoved moderno avtorsko pravljico kar dokaze tako da pripoveduje pise domisljijska besedila pri katerih je dogajanje razpeto med realni in domisljijski svet pri tem posebej pazi na razlog zakaj pride v zgodbi do potovanja v domisljijo ucenec prepozna in dozivi realisticno pripoved kar dokaze tako da pripoveduje pise realisticno zgodbo v kateri je dogajanje podobno tistemu ki ga pozna iz svojega sveta pise realisticno zgodbo v kateri glavni junaki otroci resujejo probleme pri katerih so odrasli odpovedali prozno besedilo preoblikuje v dramsko besedilo ucenec zazna in dozivi pesem kar pokaze tako da s posebej oblikovanim govorom ponazarja razpolozenje besedila doziveto recitira pesemsko besedilo ki se ga je naucil na pamet dopolnjuje verze ki se rimajo zapisuje asociacije ob besedi tvori preproste primere tematiko izraza z ilustriranjem pesmi po branju pesmi nasteje nekaj znanih pesmi na isto temo ucenec gleda poslusa in dozivi dramsko besedilo kar dokaze tako da sodeluje v igri vlog po gledanju videoposnetka gledaliske predstave nasteje glavne in stranske osebe ter odgovarja na vprasanja kaj se je zgodilo in zakaj se je kaj zgodilo opise dramski prizor ki ga je videl po gledanju otroskega filma posnetega po literarni predlogi poisce razlike med enim in drugim medijem po poslusanju radijske igre nasteje knjizevne osebe in pove kaksne so bile osebe in kaksen je bil dogajalni prostor kaj se je zgodilo in zakaj se je zgodilo v tretje triletje v operativni cilji predmeta v tretjem triletju osnovne sole a funkcionalni in izobrazevalni cilji pri obravnavi neumetnostnih besedil a funkcionalni cilji ucenci sprejemajo in razclenjujejo svoji starosti ter jezikovnim zmoznostim primerna ustna in pisna neumetnostna besedila poslusajo in opazujejo pogovore in govorne nastope ter berejo neuradna in uradna ter strokovna in publicisticna besedila pridobivajo si razlicne informacije spoznavajo slovensko kulturo zlasti knjizevnost ter bogatijo svoje osebno zivljenje razmisljujoce in kriticno sprejemajo besedila ter tako razvijajo zmoznost logicnega misljenja sklepanja vrednotenja in utemeljevanja pa tudi spostovanje drugacnega mnenja zapisana besedila ze tudi besedno slovnicno razclenjujejo pri tem nadgrajujejo v drugem triletju pridobljeno temeljno jezikoslovno znanje ucenci tvorijo svoji starosti ter jezikovnim zmoznostim ustrezna neumetnostna besedila se pogovarjajo in govorno nastopajo ter pisejo neuradna in uradna javna besedila spoznavajo da s pogovarjanjem lahko resujejo probleme v razlicnih zivljenjskih polozajih uzavescajo si nacela dvogovornega sporazumevanja ter si krepijo samozavest in si vecajo zmoznost spostovanja drugacnega mnenja spoznavajo da sta govorjenje in pisanje zapleteni miselni dejavnosti na kateri se je treba pripraviti zato so pri tvorjenju besedil natancni in sistematicni zavedajo se tudi pomena ozavescenosti o slovenskem jeziku ter potrebe po jezikovnem izpopolnjevanju ucenci razvijajo zmoznost logicnega misljenja ter poimenovalno upovedovalno pravorecno in pravopisno zmoznost ucenci pridobivajo temeljne jezikoslovne pojme predvsem na ravni rabe in primerjajo jezikovne prvine slovenskega jezika s prvinami italijanskega jezika lahko tudi tujega ali tujih jezikov ucenci spoznavajo svoje dvojezicno jezikovno okolje ter vlogo in polozaj slovenskega jezika v tem okolju in v sirsem slovenskem prostoru b izobrazevalni cilji ucenci pridobivajo temeljne jezikoslovne pojme in sicer predvsem na ravni njihove rabe in primerjajo jezikovne prvine slovenskega jezika s prvinami italijanskega jezika lahko tudi tujega jezika ali tujih jezikov a funkcionalni in izobrazevalni cilji pri obravnavi umetnostnih besedil a funkcionalni cilji ucenci razvijajo sposobnost poslusanja in ze samostojnega branja razumevanja in vrednotenja knjizevnosti literaturo predvsem dozivljajo razumejo sestavo njenega besedilnega sveta ter jo vrednotijo glede na svojo zunajbesedilno izkusnjo glasno polglasno tiho in interpretativno berejo daljsa literarna besedila razlikujejo berejo in vrednotijo tako leposlovje kot trivialno knjizevnost oblikujejo in razvijajo svoje posebne individualne literarne tematske literarnovrstne in zanrske interese zadovoljujejo pa jih z obiskom knjiznice in s samostojnim iskanjem literature ki jih zanima ucenci se vedno poslusajo tudi uciteljevo pripovedovanje in branje poezije in proze razvijajo sposobnost gledanja razumevanja in vrednotenja dramatike vsako leto si ogledajo vsaj eno gledalisko predstavo ogledajo si trivialni in estetsko polnovredni film tudi risanega primerjajo lastnosti obeh poslusajo dozivljajo in vrednotijo radijske igre ucenci pisejo neliterarna in polliterarna besedila o domisljijskem svetu ki ga ustvarjajo na podlagi knjizevnih besedilnih vzorcev poustvarjalno in ustvarjalno pisanje o svojem dozivljanju knjizevnosti mnenje o prebranem literarnem delu o knjizevnosti miselni vzorci plakati predstavitve otroskih mladinskih literarnih del in klasicnih del za odrasle knjizevnikov ilustratorjev ilustracije ucenci recitirajo pripovedujejo in dramsko oblikujejo knjizevnost govorno upovedujejo svoje domisljijske svetove in pripovedujejo o svojih literarnoestetskih izkusnjah ucenci spoznavajo slovensko kulturo slovenske ljudske pesmi ljudsko glasbo svojega podrocja etnoloske znacilnosti okolja v katerem zivijo sodoben slovenski kulturni utrip obcila in periodika za otroke in odrasle medijska besedila slovenska otroska mladinska knjizevna dela in klasike slovenske knjizevnosti in kulture risanke filmi ipd b izobrazevalni cilji ucenci pridobivajo slovenska poimenovanja za osnovne literarnovedne pojme spoznavajo glavne znacilnosti obdobij in smeri v slovenski knjizevnosti za odrasle ter izbrane predstavnike in dela literaturo povezujejo z znanjem iz zgodovine zemljepisa z glasbenega in likovnega podrocja ucenci spoznavajo slovensko mladinsko knjizevnost in knjizevnost za odrasle ucenci usvajajo besedila literarnega kanona v razclenitev operativnih ciljev po razredih pri obravnavi neumetnostnih besedil a funkcionalni cilji ucenci sprejemajo in razclenjujejo svoji starosti ter jezikovnim zmoznostim primerna ustna in pisna neumetnostna besedila ucenci poslusajo in opazujejo pogovore in govorne nastope poslusajo in opazujejo posnete pogovore pogovarjajo se o tem na kaj vse so naj bi bili pozorni pri poslusanju prostega pogovora ali pri poslusanju oz gledanju posnetka poslusajo in gledajo krajsa prosto govorjena glasno brana posneta ekranizirana neumetnostna besedila in sicer poljudnoznanstvena besedila povezana s temami drugih predmetnih podrocij kot so npr opis zivljenja znane osebe opis kraja drzave opis dogajanj v naravi pripoved o razvoju dogodkov opis delovnega postopka igre sporta razlaga nastanka pojava stanja ocena prireditve knjige opis poti potopis opis delovanja na prave zdravila radijske televizijske reklame reportaze porocila o aktualnih zanimivih dogodkih bistvene podatke si s pomocjo ucitelja uredijo v miselni vzorec bistvene podatke si s samostojno uredijo v miselni vzorec ali jih zapisejo linearno ucenci berejo neuradna in uradna ter strokovna in publicisticna besedila berejo krajsa besedila kot so npr mali oglas poizvednico neuradno pismo neuradno in uradno vabilo neuradno in uradno opravicilo neuradno in uradno pismo neuradna in uradna zahvala telegram nasvet strokovnjaka kot odgovor uradna prosnja neuradno in uradno sozalje osmrtnica poljudnoznanstvena besedila povezana s temami drugih predmetnih podrocij kot so npr narocilnica prijavnica opis zivljenja znane osebe opis kraja drzave opis zivljenja nekoc opis zivljenja tukaj in drugod opis dogajanj v naravi pripoved o poteku dogodkov pripoved o zivljenju znane osebe opis delovnega postopka razlaga nastanka pojava stanja opis in oznaka znane osebe zivljenjepis znane osebe opis poti opis naprave in njenega delovanja potopis definicija pojma komentar prireditve knjige primerjava zivljenja nekoc in danes javna obvestila telefonski imenik teletekst vozni red rtv program sportni in kulturni program vremenska napoved ipd reportaze porocila o aktualnih zanimivih dogodkih reklame postni bancni idr obrazci neznane kljucne besede si razlagajo iz sobesedila in si ustvarjajo priblizen zacasni pomen po koncanem branju zahtevajo natancno pojasnilo besede podcrtujejo si neznane besede po branju si jih razlagajo iz sobesedila ali tako da sprasujejo sosolca oz gledajo v slovar leksikon ucenci razclenjujejo pogovore po poslusanju posnetega pogovora povedo kdo se je pogovarjal ugotovijo ali sta se sogovorca informirala ali pogajala povedo o cem sta se sogovorca pogovarjala pogajala povedo ali se je pogajanje koncalo s sporazumom ali ne in utemeljijo svoje mnenje povedo zakaj je ni prislo do sporazuma in kdo je zasluzen glavni krivec za to utemeljijo svoje mnenje povedo v cigavo korist skodo je bil sklenjen sporazum in utemeljijo svoje mnenje povzamejo izhodiscni in koncni stalisci obeh govorcev prepoznajo prelomno tocko v pogajanju se pogovarjajo o moznih konfliktih med ljudmi npr generacijskih odgovarjajo na uciteljeva vprasanja o bistvenih podatkih igrajo podobne pogovore besedilo poslusajo si ogledajo se enkrat nato pa povedo ali je pogovor neuraden ali uraden in utemeljijo svoje mnenje povedo kaksno je druzbeno razmerje med sogovorcema npr enakovredno hierarhicno in utemeljijo svoje mnenje ocenjujejo custveno stanje sogovorcev oz »custveno klimo« pogovora npr naklonjenost nenaklonjenost prijaznost napadalnost in utemeljijo svoje mnenje se pogovarjajo o vplivu custev na tvorjenje besedila ter o vplivu custev pricakovanj in negativnih pozitivnih izkusenj na sprejemanje besedila ugotavljajo kateri sogovorec je vodil usmerjal pogovor ocenjujejo obseg vsebino in jasnost replik obeh sogovorcev in utemeljujejo svoje mnenje ocenjujejo vljudnost sogovorcev ustreznost njune besedne in nebesedne govorice ipd svoje mnenje utemeljijo ocenjujejo odziv enega od sogovorcev in povedo kako bi sami ravnali v njegovi vlogi se pogovarjajo o clovekovi potrebi po tem da je poslusan in razumljen se pogovarjajo o tem kaj vse vpliva na uspesnost pogovora ucenci razclenjujejo govorne nastope po poslusanju ob uciteljevi pomoci si bistvene ali pomembne podatke urejujejo v miselni vzorec ob uciteljevih vprasanjih pomoci ali samostojno si bistvene podatke uredijo v miselni vzorec ali jih zapisejo linearno obnavljajo besedilo tj ustno pisno upovedujejo miselni vzorec oblikujejo izrazajo svoje mnenje o besedilu ter ga skusajo utemeljiti pripovedujejo o svojih izkusnjah obcutkih ipd ob besedilu po poslusanju gledanju reklame pa povedo kaj se reklamira in kaj se o tem pove povedo ali so vsi podatki resnicni ali ne ter utemeljijo svoje mnenje povedo kdo je naslovnik kaj zeli tvorec doseci pri njem in kako se bo naslovnik odzval svoje mnenje utemeljijo ugotavljajo kaksne so znacilnosti reklame ucenci razclenjujejo neuradna in uradna besedila po branju razlagajo pomen neznanih besed ugotavljajo kdo je tvorec in kdo naslovnik ter v besedilu iscejo tista jezikovne prvine iz katerih so ju prepoznali ugotavljajo ali je besedilo neuradno ali uradno ter v besedilu iscejo tista jezikovna znamenja iz katerih so to prepoznali ugotavljajo kaksno je druzbeno in custveno razmerje med tvorcem in naslovnikom ter v besedilu iscejo tista jezikovna znamenja iz katerih so to prepoznali ugotavljajo kaj zeli tvorec od nas lovnika oz cemu mu posilja to bese dilo v besedilu poiscejo tiste jezi kovne prvine iz katerih so to prepoz nali presojajo ali so ti izrazi vljudni ali ne zamenjujejo jih z vljudnejsimi izrazi besedilo berejo ponovno med ponovnim branjem si podcrtajo bistvene podatke iz njih oblikujejo miselni vzorec po ponovnem branju upovedujejo svoj miselni vzorec ter tako povzemajo bistvene podatke izrazajo svoje mnenje o tem kako se bo naslovnik odzval ter svoje mnenje utemeljijo razmisljajo o tem kako bi bilo besedilo bolj ucinkovito in ga ce je potrebno popravijo ucenci razclenjujejo strokovna in publicisticna besedila besedilo berejo vsaj se enkrat med ponovnim branjem si podcrtujejo bistvene podatke iz njih oblikujejo miselni vzorec nekatere podatke si urejujejo tudi nebesedno izdelujejo preglednice grafikone ipd po ponovnem branju ustno pisno obnavljajo besedilo tj upovedujejo miselni vzorec ubesedujejo nebesedne dele besedila npr preglednice grafikone ipd izrazajo svoje mnenje o besedilu ter ga skusajo utemeljiti izrazajo svoje izkusnje izpovedujejo obcutke ipd ob besedilu v javnem besedilu iscejo zahtevani podatek tudi v njegovem nebesednem delu po branju reklame pa povedo kaj se reklamira in kaj se o tem pove povedo ali so vsi podatki resnicni ali ne ter utemeljijo svoje mnenje povedo kdo je naslovnik kaj zeli tvorec doseci pri njem in kako se bo naslovnik odzval svoje mnenje utemeljijo se pogovorijo o tem kaj je znacilno za reklame podcrtajo jezikovna znamenja znacilna za reklame ob uciteljevi pomoci oz sami izpolnjujejo postne bancne ipd obrazce besedilo jezikovno razclenjujejo ugotavljajo ali je besedilo knjizno ali narecno svoje mnenje utemeljujejo ugotavljajo ali je besedilo umetnostno ali neumetnostno svoje mnenje utemeljujejo dolocajo ali je besedilo umetnostno strokovno prakticnospo razumevalno ali publicisticno svoje mnenje utemeljujejo strokovno porocilo pretvarjajo v prak ticnosporazumevalno ugotavljajo ali je besedilo objektivno ali subjektivno svoje mnenje uteme ljujejo subjektivno besedilo pretvarjajo v objektivno vedo v katerih govornih polozajih je subjektivno besedilo ustrezno in v katerih ne dolocajo ali je besedilo prikazovalno ali propagandno svoje mnenje utemeljujejo prikazovalno besedilo pretvarjajo v propagandno besedilo s sklepalno pojasnjevalno zgradbo pretvarjajo v besedilo s pojasnjevalno sklepalno zgradbo povedo katero besedilo se lazje razume in utemeljijo svoje mnenje ugotavljajo katero definicijo se lazje razume in utemeljujejo svoje mnenje v definiciji oznacujejo temeljne zgradbene prvine dolocajo ali je besedilo del besedila opis ali pripoved svoje mnenje utemeljujejo v pripovednem besedilu dolocajo ali so dejanja razvrscena linearno ali hierarhicno hierarhicno zaporedje dejanj zamenjujejo z linearnim v besedilu prepoznavajo strokovne besede in jih razlagajo z uporabo slovarja v besedilu prepoznavajo tvorjenke in jim priblizno dolocajo skladenjsko podstavo v besedilu iscejo besede besedne zveze s prenesenim pomenom in jih zamenjujejo s pomensko prvotnmi besedami besednimi zvezami prepoznavajo in pravilno tvorijo svojilne zaimke glede na spol dolocajo jim osebo stevilo in sklon ter nanasalnico v sobesedilu sotvarju samostalnikom dolocajo spol stevilo sklon in sklanjatev pravilno rabijo povratno svojilne zaimke v besedilu iscejo besede s katerimi je poimenovana ponovljena prvina navajajo se druga mozna poimenovanja prepoznavajo osebne glagolske oblike glagolom dolocajo osebo spol stevilo cas in naklon pravilno tvorijo velelnik glagole postavljajo iz osebne v nedolocnisko obliko v besedilu podcrtujejo glagole v osebni obliki in jim dolocajo osebo spol stevilo cas naklon vid in vezljivost glagolom zamenjujejo vid in pojasnjujejo vlogo dovrsnika nedovrsnika nedolocnike uporabljajo v povedi ob naklonskih in faznih glagolih in pojasnijo njihovo rabo v besedilu prepoznajo naklonske glagole in pojasnijo njihovo vlogo pravilno rabijo nedolocnik oz namenilnik locujejo glavne in vrstilne stevnike ter jim dolocajo vlogo pomen pravilno jih zapisujejo tudi s stevkami in berejo v besedilu prepoznavajo prislove po njihovem pomenu jih in po naglasu jih locujejo od pridevnikov prepoznavajo kazalne zaimke in jim dolocijo nanasalnico v sobesedilu sotvarju v utemeljevalnem besedilu podcrtujejo sklep trditev in pojasnilo utemeljitev v besedilu prepoznavajo medmete in pojasnjujejo njihovo vlogo v besedilu v besedilu prepoznavajo clenke in pojasnjujejo njihovo vlogo v besedilu v besedilu prepoznavajo predloge in pojasnjujejo njihovo vlogo v besedilu spoznavajo se drugacne vezave danega predloga ter jih uporabljajo v svojih besedilih v besedilu popravijo napacne predloge in si zapomnijo pravilno rabo locujejo enostavcne povedi od vecstavcnih dolocajo vlogo veznika po zgledu vezejo enostavcne povedi v vecstavcne na podoben nacin razclenjujejo enostavcne povedi z golimi stavcnimi cleni na osnovi vprasalnice dolocajo glavne stavcne clene ter opazujejo njihova pomen ska in oblikovna razmerja razclenjujejo preproste enostavcne povedi z golim ali zlozenim osebkom predmetom in prislovnim dolocilom locujejo goli in zlozeni stavcni clen locujejo priredno in podredno zlozeni stavcni clen locujejo jedro in dolocilo prilastek v podredno zlozenem stavcnem clenu razclenjujejo dvostavcne priredno zlozene povedi dolocajo vrsto priredja spreminjajo vrsto priredja in s tem spreminjajo pomen povedi preproste dvostavcne povedi delijo na podredne in priredne razclenjujejo dvostacne podredno zlozene povedi dolocajo vrsto podredja locujejo glavni in odvisni stavek ter dolocajo vrsto odvisnika razclenjujejo preproste priredno zlozene dvostavcne povedi locujejo posledicno pojasnjevalno sklepalno vezalno protivno in locno razmerje po zgledu pretvorijo razsirijo enostavcno poved dolocen stavcni clen v vecstavcno in skrcijo vecstavcno poved odvisnik v enostavcno dolocajo s zgradbo preprostih dvostavcnih povedi dolocajo s zgradbo vecstavcnih povedi v besedilu podcrtujejo glagolniske besedne zveze in jih pretvarjajo v stavek v besedilu podcrtujejo trpne povedi in povedi ki izrazajo stanje ter jih zamenjujejo s tvornimi povedmi v besedilu prepoznavajo zaznamovane besede besedne zveze in jih zamenjujejo z nezaznamovanimi sopomenkami ucijo se nekaterih znacilnih in pogostih besednih zvez frazemov ucijo se nekaterih manj pogostih besednih zvez frazemov okrajsane besede v besedilu razve zujejo na osnovi zapisa in tvorjenosti jih uvrscajo med simbole kratice ali kraj save presojajo ustreznost razumljivost in jezikovno pravilnost besedila poprav ljajo neustreznosti nerazumljivosti nepravilnosti ter ob uciteljevi pomoci utemeljujejo popravke presojajo ustreznost razumljivost in jezikovno pravilnost besedila popravljajo neustreznosti nerazum ljivosti nepravilnosti ter ob uciteljevi pomoci in ali sami utemeljujejo popravke ucenci tvorijo svoji starosti ter jezikovnim zmoznostim ustrezna neumetnostna besedila se pogovarjajo in govorno nastopajo ter pisejo neuradna in uradna javna besedila ucenci se pogovarjajo in govorno nastopajo po ogledu posnetka sami pripravijo podoben pogovor igra vlog sami govorno nastopajo z vnaprej pripravljeno temo npr opisejo zivljenje poljubno izbrane osebe opisejo poljubno izbran kraj drzavo obnovijo poljubno izbrano besedilo knjigo film ipd pripovedujejo o svojih dozivetjih predstavijo skupno mnenje dvojice pripovedujejo o zivljenju poljubno izbrane osebe opisejo poljubno izbrani delovni postopek igro sport ipd ocenijo poljubno izbrano besedilo knjigo film ipd pripovedujejo o poljubno izbranem dogodku predstavijo skupno mnenje dvojice skupine ga utemeljijo in zagovarjajo opisejo in oznacijo poljubno izbrano osebo opisejo poljubno izbrano napravo in njeno delovanje pripovedujejo o kakem svojem popotovanju obnovijo in ocenijo poljubno izbrano besedilo knjigo film ipd pripovedujejo o svojih nacrtih za prihodnost predstavijo mnenje dvojice skupine ga utemeljijo in zagovarjajo pred govornim nastopom sami razmisljajo o tem kaj vse bi o temi povedali in si izdelajo osnutek miselnega vzorca po razlicnih virih iscejo potrebne podatke ter jih vpisejo v ogrodje miselnega vzorca miselni vzorec pretvorijo v pisno zasnovo govornega nastopa miselni vzorec pretvorijo v pisno zasnovo govornega nastopa le to si veckrat preberejo in cim bolje zapomnijo pripravijo si slikovna in besedna ponazorila npr na prosojnici pisno zasnovo govornega nastopa si veckrat preberejo in si jo cim bolje zapomnijo med govornim nastopom napovedo temo napovedo temo in navedejo vire samostojno govorijo ob pisni zasnovi govornega nastopa samostojno govorijo ob pisni zasnovi govornega nastopa oz ob miselnem vzorcu in slikovnih besednih ponazorilih govorijo razlocno naravno ter knjizno ter zavestno uporabljajo prvine nebesedne govorice opazujejo nebesedno odzivanje poslusalcev ter skusajo pritegniti njihovo pozornost na koncu govornega nastopa povzamejo bistvene podatke napovedo nadaljnje dogodke resitve ipd po govornem nastopu odgovarjajo na vprasanja sosolcev in ucitelja spodbujajo sosolce k razpravi in odgovarjajo na njihova vprasan ja ocenijo govorni nastop sosolca in svojo oceno utemeljijo ocenjujejo govorni nastop sosolca in svojo oceno utemeljujejo oz razclenjujejo govorni nastop sosolca tu so pozorni tudi na nebesedno in besedno govorico npr na neknjizne besede izgovor in naglas ga ocenijo ter svoje mnenje utemeljijo vadijo telefoniranje v uradnih govornih polozajih tudi ob uporabi telefonskega imenika vadijo pogajanje vadijo pogajanje v dvojicah sogovorca oblikujeta skupno mnenje ki ga predstavita sosolcem vadijo pogajanje v manjsi skupini sogovorci oblikujejo skupno mnenje ki ga predstavijo sosolcem intervjuvajo sogovorce ustno pisno porocajo o intervjuju ucenci pisejo neuradna in uradna javna besedila po branju in razclenitvi krajsega besedila sami napisejo podobno besedilo pri tem pazijo na citljivost estetskost in pravilnost zapisa sami pisejo krajsa besedila kot so npr opis poljubno izbranega predme ta opis poljubno izbranega kraja drzave opis zivljenja poljubno izbrane osebe obnovo poljubno izbranega besedila knjige filma ipd pripoved o svojih dozivetjih pripoved o svojem zivljenju ziv ljenju poljubno izbrane osebe oceno poljubno izbranega besedi la knjige filma ipd pripoved o poljubno izbranem dogodku razmisljanje o nastanku stanja pojava opis in oznako poljubno izbrane osebe svoj zivljenjepis zivljenjepis poljubno izbrane ose be obnovo in oceno poljubno izbra nega besedila knjige filma ipd pripoved o svojih nacrtih za pri hodnost pred pisanjem sami razmisljajo kaj vse bi o temi napisali in si izdelajo ogrodje miselnega vzorca po razlicnih virih iscejo manjkajoce podatke ter jih vpisejo v ogrodje miselnega vzorca med pisanjem osnutka napisejo naslov in vrsto besedila miselni vzorec pretvorijo v zapisano besedilo pri tem besedilo clenijo na uvod jedro in zakljucek ter na odstavke po svoje krajsajo besede na koncu navedejo vire po pisanju osnutka preberejo osnutek ter najprej sami nato pa ob pomoci ucitelja starsev sosolcev prirocnikov tudi jezikovnih popravijo vsebinske slogovne slovnicne in pravopisne napake prepisejo besedilo pri tem pazijo na zunanjo oblikovanost zapisanega besedila ter na citljivost pisave razvezejo svoje krajsave svoja besedila primerjajo in presojajo ucenci razvijajo zmoznost logicnega misljenja ter poimenovalno upovedovalno pravorecno in pravopisno zmoznost ucenci pridobivajo temeljne jezikoslovne pojme na ravni njihove rabe in primerjajo jezikovne prvine slovenskega jezika s prvinami italijanskega jezika lahko tudi tujega tujih jezikov vadijo ustrezno in vljudno pogovarjanje v razlicnih govornih polozajih vadijo znacilnosti implicitnega in eksplicitnega pa tudi posrednega izrekanja istega govornega dejanja sopomenskim nacinom dolocijo ustrezne govorne polozaje ter stopnjo vljudnosti izberejo govornemu polozaju ustrezen nacin izrekanja govornega dejanja bogatijo si besedni zaklad iz definicije prepoznavajo definirani pojem in ga poimenujejo tudi s sopomenko definirajo pojme z definicijo razlo zijo pomen besede besedam iscejo protipomenke nadpomenke in podpomenke besedam iscejo sopomenke prepoznajo stilno zaznamovane sopomenke in jim dolocajo ustrezne govorne polozaje ob danem korenu navajajo besede iste besedne druzine besedam iscejo clane iste besedne druzine ob skupnem korenu blizuzvocne pare uporabijo v povedi ter prepoznavajo njihov razlicen pomen navedejo razlicne pomene iste besede in jih ponazorijo v rabi sami ali skupaj s sosolci navedejo nekaj stalnih besednih zvez dani stalni besedni zvezi dolocajo prvotni in preneseni pomen ter ju ponazorijo v rabi v povedi poiscejo stalne besedne zveze in sami ali s pomocjo slovarja pojasnijo njihov pomen uporabijo jih v novih povedih prepoznajo pregovor razumejo njegovo sporocilo pojasnijo pomen danih pregovorov in povedo v katerih govornih polozajih bi jih uporabili pregovor lahko razlozijo tudi z zgodbo konkretnim primerom povedo kateri pregovor bi uporabili v danem govornem polozaju navedejo pregovore pojasnijo njihov pomen in jih uporabijo v ustreznih govornih polozajih ob danem podstavnem glagolu navedejo cim vec glagolskih sestav ljenk v vsaki pojasnijo pomen besede uporabijo jih v povedi po analogiji tvorijo samostal niske izpeljanke iz pridevnika za abstraktno lastnost iz glagolov po analogiji tvorijo glagolnike glagolnikom iscejo ustrezni podstavni glagol po ana logiji tvorijo samostalniske izpeljan ke iz glagola za abstraktno dejanje samostalniskim izglagolskim izpel jankam za abstraktno dejanje iscejo podstavni glagol predlozne samostalniske izpel janke po analogiji zamenjajo z us trezno predlozno samostalnisko be sedno zvezo iz predlozne samostal niske besedne zveze po analogiji tvorijo predlozne samostalniske izpeljanke samostalniske zlozenke po analogiji zamenjajo z ustrezno besedno zvezo iz samostalniske besedne zveze po analo giji tvorijo zlozenko pridevniske zlozenke po analogiji zamenjajo z ustreznimi besednimi zve zami iz pridevniske besedne zveze po analogiji tvorijo zlozenko prepoznavajo in izrazajo logicna razmerja med povedmi med dvema povedma prepoznavajo dobnostno razmerje istodobnost izrazijo z veznikom in ali medtem ko neistodobnost pa z zadobnim prislovom potem oz s preddobnim veznikom ko istodobnost izrazijo tudi s predlozno zvezo med x preddobnost s pred x zadobnost s po x istodobnost izrazijo z delezijskim polstavkom med dvema povedma izrazijo vzpostavijo vzrocno posledicno razmerje vzrok izrazijo z veznikom ker oz posledico z zato vzrok izrazijo tudi s predlozno zvezo zaradi x med dvema povedma izrazijo vzpostavijo namerno razmerje izrazijo ga z veznikom da ob pogojniku prihodnjiku ob glagolih premikanja izrazijo namen tudi z namenilnikom namenilniskim polstavkom med dvema povedma izrazijo vzpostavijo pogojno razmerje in ga izrazijo z veznikom ce ob prihodnjku pogojniku med dvema povedma prepoznavajo sklepalno pojasnjevalno razmerje pojasnilo dokaz utemeljitev izrazijo z veznikom saj oz sklep trditev tezo z veznikom torej med dvema povedma prepoznavajo dopustno razmerje izrazijo ga z veznikom ceprav ali kljub temu da dopustno razmerje izrazijo tudi s predlozno zvezo kljub x pomensko podstavo povedi upovedujejo s tvorno povedjo z netvorno trpno oz stanjsko povedjo z glagolnisko besedno zvezo premi govor pretvarjajo v odvisni govor v besedilu prepoznajo premi govor utemeljijo njegovo rabo in prestavijo manj zahtevne primere premega govora v odvisni govor premi govor prestavijo v odvis nega in narobe predmetni odvisnik iz odvisnega govora zamenjajo s samostalnisko besedno zvezo v zaporednih povedih izrazijo isto osebo zival predmet kraj implicitno v osebni glagolski obliki ob izpuscenem osebku z zaimkom osebnim kazalnim oziralnim s sopomenko z nadpomenko s parafrazo vadijo kriticna mesta v prakticnem obvladanju slovnice in sicer zlasti tam kjer je najvecja moznost interference z italijanscino raba dvojine sklanjanje samostalniskih in pridevniskih besed raba rodilnika nam imenovalnika tozilnika ob zanikanem povedku stopnjevanje pridevnika raba povratnih svojilnih zaimkov raba samostalnika in glagola ob kolicinskih in mernih izrazih izrazanje vzrocnosti z ustreznimi vezniki raba nedolocnika in namenilnika besedni red npr stava naslonk vadijo razlocno naravno in knjizno govorjenje tu so pozorni zlasti na tezja mesta v knjizni izreki kot so izgovor sirokega in ozkega e in o polglasnika za slovenscino znacilnih soglasniskih sklopov dvousticnega u izgovor koncnih nezvocnikov premene po zvenecnosti naglasno mesto stavcni poudarek in intonacija vezani izgovor nezloznih predlogov stavcna melodija prepoznavajo neknjizno izreko in jo popravijo vadijo tekoce glasno in tiho branje tiskanih in pisanih besedil pri glasnem branju so pozorni na knjizno izreko in na uresnicevanje prvin stavcne fonetike zlasti na pravil no stavcno poudarjanje in na uresnicevanje koncnih locil in vejice z ustrezno intonacijo ter na stavcno melo dijo ki je drugacna od italijanske tj na t i estetsko branje vadijo tezja mesta v pravopisu kot so npr zapis nezvocnikov sredi besede zapis zacetnega w v sestavljenih glagolih zapis neobstojnega polglasnika npr oktobrski raba velike zacetnice v imenih prebivalcev krajev tudi dvobesednih pokrajin drzav celin planetov raba male zacetnice v imenih pripadnikov ras raba male zacetnice v imenih prebivalcev vrste naselja raba male zacetnice v imenih zgo dovinskih dogodkov raba male zacetnice v obcnih imenih nastalih iz lastnih npr jurcek raba vejice pred obravnavanimi vezniki in za pastavki raba dvopicja zapis premega govora sticnost obravnavanih locil raba velike zacetnice raba male zacetnice v imenih pripadnikov ras prebivalcev vrste naselja in zgodovinskih dogodkov ter v obcnih imenih nastalih iz lastnih npr jurcek raba male zacetnice v imenih zgodovinskih obdobij raba male zacetnice v imenih pripadnikov gibanj nazorov listov ipd raba male zacetnice v imenih umetniskih politicnih nazorov pisanje skupaj in narazen v imenih barv temnorjav temno rjav cokoladno rjav raba vejice pri nastevanju v stolpcih raba vejice med glavnim in odvisnim stavkom tudi ce je odvisnik vrinjen v glavnega raba vejice za pred pastavki raba treh pik navedba virov na koncu zapisanega besedila sticnost obravnavanih locil raba velike in male zacetnice pisanje skupaj in narazen pri zaimkih redko kdo redkokdo kdor koli kdorkoli in prislovih pogodu po godu napol na pol natanko na tanko raba predloznega pomisljaja raba vezaja v zlozenkah s prvo crkovno ali stevilcno sestavino c vitamin raba vezaja v prirednih pridev niskih zlozenkah belo modro rdec raba vejice v obravnavanih priredjih raba vejice za pred pastavki raba vejice v povedi z delezijskim polstakom raba vejice v povedi z delezniskim pridevniskim polstavkom raba vejice v povedi s pristavkom raba vejice v povedi s priredno povezanimi odvisniki sticnost obravnavanih locil vadijo oblikovanje lastne pisave ter pisanje in oblikovanje besedil z racunalnikom ucenci spoznavajo svoje dvojezicno jezikovno okolje ter vlogo in polozaj slovenskega jezika v tem okolju in v sirsem slovenskem prostoru navajajo narecne pokrajinske besede zamenjujejo jih s knjiz nimi ustreznicami pogovarjajo se o okoliscinah za rabo knjiznega jezika in narecja pokrajinskega jezika narecno besedilo iz svojega slovenskega okolja »prevedejo« v knjizni jezik prepoznavajo razlike v izreki in besedju poslusajo besedilo v kakem oddaljnem narecju pokrajinskem je ziku primerjajo ga z narecjem pokrajinskim jezikom iz svojega okolja poslusajo uprizorijo pogovor med najstnikoma slengovsko besedilo »prevedejo« v knjizni jezik navajajo in pojasnjujejo najpogostejse slengovske izraze in jih zamenjujejo s knjiznimi pogovarjajo se o okoliscinah in vzrokih za rabo slenga in o vplivu tujih jezikov italijanscine in slo venscine na njihov sleng navajajo prevzete besede zlasti italijanskih in angleskih jih zamenjujejo z neprevzetimi ustreznicami in razlagajo njihov pomen tudi z uporabo slovarja tujk iz okolice navajajo prevzeta stvarna lastna imena npr imena trgovin ugotavljajo iz katerega jezika je beseda prevzeta v slovenskem pravopi su pravila si ogledajo kako pisemo prevzete besede zlasti obcna imena navajajo glavne jezikovne druzine v evropi povedo v katero skupino sodi slovenski jezik in jeziki ki jih poznajo ob nekaj besedah iz raznih evropskih jezikov prepoznavajo podobnosti in razlike med njimi pojasnjujejo kaj v r sloveniji pomeni drzavni jezik in kateri je navajajo drzavne jezike v drugih evropskih drzavah pojasnjujejo kaj pomeni uradni jezik in katera sta uradna jezika v sloveniji in kje navajajo primere dvojezicnih javnih napisov navajajo drzave in pokrajine kjer zivijo slovenci kot zamejci in izsel jenci iscejo podatke o slovenskih solah kulturnih ustanovah ipd v zamejstvu in izseljenstvu spoznavajo nekaj bistvenih podatkov o zacetkih slovenskega jezika tj o brizinskih spomenikih in o zacetkih slovenskega knjiznega jezika tj o trubarju spoznavajo vlogo nekaterih znanih slovencev pri ohranjanju samobitnosti slovenskega jezika npr vlogo trubarja bohorica dalmatina vodnika kopitarja preserna skrabca pletersnika cankarja berejo in razclenjujejo kaksen odlomek iz njihovih besedil uporabljajo sodobne jezikovne prirocnike povedo cemu in v katerih primerih jih uporabljajo pogovarjajo se o potrebnosti upostevanja jezikovnih pravil jezikovne norme b izobrazevalni cilj ucenci pridobivajo temeljne jezikoslovne pojme in sicer predvsem na ravni njihove rabe in primerjajo jezikovne prvine slovenskega jezika s prvinami italijanskega jezika lahko tudi tujega jezika jezikov uporabljajo naslednje jezikoslovne izraze stalna besedna zveza zaznamovana in nezaznamovana beseda narecje pogovorni jezik prijavnica narocilnica glavni in vrstilni stevnik povedni velelni in pogojni naklon osebni zaimek predlog veznik stavek enostavcna dvostavcna poved stavcni clen osebek povedek predmet prislovno dolocilo dvopicje umetnostno neumetnostno besedilo sleng subjektivno objektivno besedilo utemeljevalno besedilo sklep pojasnilo utemeljitev besedna druzina jezikovna druzina frazem prevzeta beseda kazalni zaimek svojilni zaimek prva druga in tretja moska sklanjatev prva druga in tretja zenska sklanjatev srednja sklanjatev glagolnik glagolski vid dovrsnik nedovrsnik nedolocnik naklonski glagol goli in zlozeni stavcni clen jedro in dolocilo levi in desni prilastek priredno in podredno zlozeni stavcni clen priredje vse vrste posledicno pojasnjevalno sklepalno vezalno protivno in locno priredje pastavek zveneci in nezveneci glas tri pike socialna in funkcijska zvrst prakticnosporazumevalno strokovno in publicisticno besedilo strokovna beseda glavni in odvisni stavek priredna in podredna poved glavni in odvisni stavek osebkov predmetni krajevni casovni nacinovni vzrocni namerni odvisnik polstavek pristavek tvorjenka netvorjenka clenek medmet zvocnik in nezvocnik tvorna in trpna poved simbol kratica krajsava pomisljaj vezaj besede uvrstijo k samostalnikom glagolom osebnim zaimkom svojilnim zaimkom kazalnim zaimkom glavnim in vrstilnim stevnikom prislovom predlogom veznikom medmetom clenkom utemeljijo svojo odlocitev navedenim skupinam besed dolocijo osnovne oblikoslovne kategorije v preprostih eno dvostavcnih povedih dolocijo glavne stavcne clene levi in desni prilastek vrsto priredja s zgradbo glavni in odvisni stavek vrsto odvisnika navedejo samoglasnike in soglasnike slovenskega knjiznega jezika glavne stavcne clene zvenece in nezvenece glasove slovenskega knjiznega jezika zvocnike in nezvocnike slovenskega knjiznega jezika v razclenitev operativnih ciljev po razredih pri obravnavi umetnostnih besedil a funkcionalni cilji poslusanje in gledanje ucenci razvijajo recepcijsko sposobnost pripravijo ustrezno miselno shemo za poslusanje gledanje trivialnih in umetnostnih besedil ucijo se locevati trivialno in umetnisko besedilo ucenci razvijajo sposobnost za identifikacijo najdejo osebo s katero se identificitrajo opazajo zunajliterarne vzroke za identifikacijo s knjizevno osebo v literaturi in na filmu svojo identifikacijo vrednotijo ter do osebe vzpostavijo kriticno distanco na podlagi izkusenj s filmom zaznavajo tudi kompleksne knjizevne osebe z vec karakternimi lastnostmi primerjajo osebe iz literature stripa gledaliskega dogodka in filma poznajo tipe oseb v trivialnem besedilu zaznavajo in vrednotijo motive za ravnanje knjizevnih ter filmskih oseb ucenci razvijajo sposobnost dozivljanja in razumevanja besedilne stvarnosti primerjajo dogajalne prostore knjizevnosti in filma primerjajo dogajalni cas knjizevnosti in filma primerjajo dogajanje v knjizevnem delu s tistim na filmu dozivljajo in prepoznavajo komicno perspektivo humor in tragicno perspektivo v knjizevnem delu in jo primerjajo s tisto v gledaliski predstavi in ali na filmu ucenci spoznajo knjizevne zvrsti in vrste ucenci zaznajo in dozivijo zvocnost pesmi ob poslusanju interpretativnega branja pesmi sosolcevo ali uciteljevo branje poslusanje zvocnega posnetka opazijo ponavljanje glasov in zvocno slikanje onomatopoija razvijejo obcutek za zven besede v zvezi z vsebino prepoznajo prvine zvocne opreme posnetka ucenci spoznavajo prvine gledalisce in filmske vzgoje vsako leto vsaj enkrat obiscejo gledalisce varianta ogledajo si video posnetek gledaliske predstave gledajo dozivljajo in vrednotijo mladinsko dramsko besedilo prepoznavajo dramske vrste in dramske zgradbene prvine prepoznavajo in dozivljajo notranjo zgradbo dogajanja prepoznavajo in dozivljajo prvine gledaliskega dogodka oder luc zvocna oprema scena rekviziti kostumi premiki in kretnje igralcev poslusajo dozivljajo in vrednotijo radijsko igro gledajo dozivljajo in vrednotijo film ob gledanju trivialnega filma prepoznajo zgradbo izdelka klise predvidljivost dogajanja in tipe oseb ob poznavanju osnov filmskega jezika primerjajo knjizevno gledalisko in filmsko izraznost branje ucenci berejo literarna besedila tiho in interpretativno berejo daljsa literarna besedila umetniska in trivialna avtorska in ljudska ucenci razvijajo recepcijsko sposobnost identificirajo se s knjizevno osebo ki je drugacna od njih in se od nje kriticno distancirajo locijo glavne in stranske knjizevne osebe podrobno zaznajo elemente videza knjizevne osebe in njenega govora vzivijo se v custva knjizevnih oseb razumejo psiholoske lastnosti knjizevne osebe in sicer na podlagi dogajanja dialoga ravnanja knjizevne osebe in na podlagi avtorjevih komentarjev locijo tipe knjizevnih oseb nosilce izrazitih eticnih lastnosti razumejo psiholoske eticne in socialne lastnosti knjizevne osebe in sicer na podlagi dogajanja dialoga ravnanja knjizevne osebe njenega odnosa do drugih knjizevnih oseb in na podlagi avtorjevih komentarjev prepoznajo motive za ravnanje knjizevnih oseb pri iskanju motivov za ravnanje knjizevnih oseb se osredotocijo na namere misli in custva knjizevnih oseb iscejo psiholoske motive za ravnanje knjizevnih oseb motive za ravnanje knjizevne osebe primerjajo s svojimi eticnimi sodbami razumejo psiholoske in eticne motive za ravnanje knjizevnih oseb razumejo socialne motive za ravnanje knjizevnih oseb oblikujejo domisljijskocutne predstave knjizevnega prostora znanje iz zgodovine zemljepisa mitologije jim sooblikuje domisljijsko cutno predstavo knjizevnega prostora prepoznavajo jezikovna sredstva za ugotavljanje knjizevnega prostora tj casovno in socialno zvrstnost zaznavajo in razumejo v kateri dogajalni cas je postavljeno dogajanje razclenjujejo dogajanje na dogajalne enote locujejo glavno in stransko dogajanje zaznavajo zaviranje in spesitve dogajanja razumejo razlike med analiticno in sinteticno zgradbo dogajanja locujejo avtorja in pripovedovalca dozivljajo in prepoznavajo knjizevno perspektivo dozivljajo in prepoznavajo satiro dozivljajo in prepoznavajo komicno in tragicno knjizevno perspektivo ucenci spoznavajo knjizevne zvrsti in vrste ob napovedi branja knjizevne zvrsti oz vrste ucenci priklicejo v spomin temeljna dolocila knjizevne zvrsti oz vrste in pri tem upostevajo vedenje ki so ga pridobili pri italijanscini poezija ucenci zaznavajo in dozivljajo zvocnost pesniskega jezika opazujejo ponavljanje glasov in zvocno slikanje razvijejo obcutek za zven besede v zvezi z vsebino zaznavajo ritem pesmi in razumejo povezave s sporocilnostjo locujejo rastoci in padajoci ritem razlikujejo ritem in metrum razumejo zvezo med metricno shemo in besedilno stvarnostjo dozivljajo posebnosti ritma oz zunanje oblikovanosti svobodnega verza razumejo avtorjevo uporabo svobodnega verza glede na temo ali motive besedila v besedilu iscejo rimo locujejo med mosko in zensko rimo locujejo obe vrsti rim prepoznavajo aliteracijo in asonanco prepoznavajo zaporedno oklepajoco in prestopno rimo opazujejo likovno podobo besedila zaznavajo razlike med verzi razlicnih dolzin ter posebnosti likovne podobe svobodnega verza razumejo povezanost podobe besedila z besedilno stvarnostjo motivika in tema dozivljajo besedo z vec pomeni zaznavajo in razumejo besede s prenesenim pomenom metafora komparacija poosebitev in stalni okrasni pridevek zaznavajo in razumejo nagovor dojamejo nastanek metafore zaznavajo in razumejo stopnjevanje gradacijo in refren kot slogovna postopka zaznajo in dozivijo pesemske slike oz motive zaznajo ucinke besedila na custva in tako dozivijo razpolozenje pesmi razumejo temo pesemskega besedila ljubezenska in domovinska poezija ljubezenska in socialna poezija razpolozenjska miselna poezija razlikujejo lirsko in epsko pesem prepoznavajo ep balado in romanco sonet gazelo ter gloso kot pesniske vrste proza ucenci dozivljajo prepoznavajo in razumejo znacilnosti naslednjih pripovednih vrst basni pripovedke anekdote in humoreske locijo ljudsko prozo od umetne in poznajo vrste ljudskih pripovedi crtico novelo povest roman trivialno pripoved prepoznavajo znacilnosti zunanje poglavje okvirna pripoved in notranje pripovedne zgradbe iscejo temo in osrednjo idejo sporocilo besedila razlikujejo snov npr zgodovinski dogodki in prepoznavajo njeno preoblikovanje v besedilno stvarnost razumejo zgodbo fabulo pripovednega besedila zaporedje dogodkov prepoznavajo zaznamovanost sloga besed besednih zvez povedi zlasti v pripovedih z zgodovinsko snovjo in v besedilih z motivi mladostnikov ugotavljajo vrsto slogovnega postopka v knjizevnem delu opis oris oznacitev knjizevne osebe porocanje o dogajanju dvogovor dramatika ucenci glasno berejo krajse dramsko besedilo po vlogah samostojno tiho berejo dramsko besedilo govorjenje ucenci govorno poustvarjajo literarno besedilo ucenci upovedujejo literarnoestetsko dozivetje ucenci se z uciteljem individualno ali v manjsi skupini pogovarjajo o knjizevnosti ucenci povedo s katero knjizevno osebo so se identificirali in zakaj ucenci vrednotijo ravnanje knjizevne osebe vzpostavljajo kriticno distanco do knjizevnih oseb opisujejo knjizevne osebe zunanjost znacaj itd na podlagi dialoga dogajanja ter ravnanja knjizevne osebe in avtorjevih komentarjev se vzivljajo v custva knjizevne osebe in to ponazarjajo z improvizirano igro vlog v kateri z glasovnim barvanjem izrazajo njihove misli custva in namene ter tako razkrivajo svojo razlago psiholoske motivacije za ravnanje teh oseb ucenci glasovno ponazarjajo govor knjizevne osebe in tako izrazajo njene psiholoske lastnosti ucenci glasovno ponazarjajo govor knjizevne osebe in tako izrazajo njene socialne eticne in psiholoske lastnosti ko se pripravljajo na igro vlog na podlagi proznega besedila ali drame govorno upovedujejo domisljijskocutne predstave dogajalnega prostora in casa v obravnavanem delu pri tem upostevajo podatke iz besedila in znanja iz zgodovine zemljepisa mitologije italijanscine umetnosti z igranjem razlicnih vlog pri dramatizaciji zaznavajo perspektive vec knjizevnih oseb govorno obnavljajo prebrano knjizevno besedilo govorno utemeljujejo motive za ravnanje knjizevne osebe in jo povezejo z drugimi prvinami besedila ideja tema svoje domisljijske svetove upovedujejo tako da pripovedujejo o podobnih dogodkih iz svojega zivljenja pri cemer utemeljujejo ravnanje oseb zaporedje dogodkov in sporocilo besedila govorno interpretirajo razlozijo knjizevno perspektivo podoziveto interpretirajo navadno knjizevno perspektivo podoziveto govorno interpretirajo tragicno in komicno knjizevno perspektivo podoziveto govorno interpretirajo satiricno knjizevno perspektivo ucenci pripovedujejo o svojih bralnih izkusnjah poezija ucenci ustvarjalno interpretativno berejo pesmi razumljivo in doziveto recitirajo in deklamirajo pesmi zaznavajo ritem pesmi razlagajo kako so zaznali ritem pesmi razumejo razlagajo povezavo med ritmom in sporocilnostjo razumejo razlagajo povezavo med ritmom metrom besedno stvarnostjo in sporocilnostjo tvorijo rimane dvojice besed prepoznavajo moska in zensko rimo aliteracije in asonance prepoznavajo mosko zensko zaporedno oklepajoco in verizno rimo prepoznajo se druge vrste rim govorno razlagajo tvorjenke in njihov ucinek v knjizevnem besedilu pojasnjujejo svoje razumevanje metafore komparacije poosebitve in okrasnega pridevka v sobesedilu razlagajo besedno zvezo ki je casovno ali socialno zaznamovana in zanje nenavadna ali piscejo razlago pri ucitelju ali v strokovni literaturi govorno upovedujejo videnje pesemskih slik razumejo in strnjeno govorno izrazajo temo pesemskega besedila razlagajo simboliko proza ucenci poznajo znacilnosti naslednjih pripovednih vrst zato jih lahko opisujejo basen pripovedka razlagalna zgodovinska in bajka razlagajo razlike med ljudsko in umetno prozo in opisujejo vrste ljudskih pripovedi anekdota crtica humoreska novela povest trivialna pripoved roman govorno razclenjujejo znacilnosti zunanje zgradbe poglavje okvirna pripoved govorno razclenjujejo znacilnosti notranje zgradbe motivacija psiholoska socioloska knjizevna oseba knjizevni cas knjizevni prostor dogajanje zgodba analiticna sinteticna zgradba dolocajo temo razlozijo osrednjo idejo sporocilo besedila in razlocijo snov npr zgodovinski dogodki in njihovo preoblikovanje v besedilno stvarnost ugotavljajo vrsto slogovnega postopka v knjizevnem delu opis oris oznacitev knjizevne osebe porocanje o dogajanju dvogovor dramatika v igri vlog ucenci s sosolci improvizirajo dramske fragmente dialoge v razrednem gledaliscu enkrat letno uprizorijo odlomek iz dramskega dela ali krajse dramsko besedilo izdelajo osnutke za sceno kostume in rekvizite razdelijo si vloge reziserjev igralcev scenografov kostumografov in glasbenih opremljevalcev ucenci govorno opisujejo dramsko dogajanje po branju mladinskega dramskega besedila ogledu gledaliske predstave ali poslusanju radijske igre oznacujejo junaka protijunaka in stranske osebe opisujejo zunanjost znacaj in motivacijo za njihovo ravnanje po branju odlomka iz komedije ali ogledu gledaliske predstave oznacijo dramske osebe opisujejo vrsto perspektivo in zgradbo dramskega dejanja zasnova zaplet vrh razplet razsnova dramskega trikotnika po branju opisujejo tragicno in komicno perspektivo po ogledu predstave opisujejo svoje dozivetje gledaliskega dogodka ter prvine gledaliske izraznosti oder osvetlitev dvorana zvocna oprema scena rekviziti kostumi premiki in kretnje igralcev vzdusje plakati gledaliski list pisanje ucenci razvijajo recepcijsko sposobnost tako da pisejo poustvarjalna besedila ki vkljucujejo prvine umetnostnega jezika zgodbe v katerih glavni junaki otroci resujejo probleme pri katerih so odrasli odpovedali resnicne zgodbe iz preteklosti ali ljudsko izrocilo iz svojega kraja ki so jih slisali na obisku pri starejsih ljudeh iz svojega kraja o literarnoestetskem dozivljanju literature s pomocjo prirocnikov sestavijo krajsa besedila o literaturi avtor besedilo zvrst literarnozgodovinska dejstva ucenci razvijajo sposobnost za identifikacijo na podlagi hipoteticne teze oblikujejo domisljijski spis v katerem prikazejo svojo identifikacijo s knjizevno osebo in cas prostor v katerem je zivela upovedujejo impulze ki v njem sprozijo identifikacijo z literarno osebo prebra nega dela ter pojasnijo vzroke za tako identifikacijo opisujejo zunanjost znacaj in ravnanje knjizevne osebe tvorijo knjizevne osebe po analogiji z literarnim besedilom filmom realnim zivljenjem pri ustvarjanju svojih oseb upostevajo psiholoska in socialna dolocila le teh posebej pozorni so na podrobnosti tvorijo pisne izdelke v katerih pojasnijo motive za ravnanje knjizevnih oseb pisno upovedujejo zaznavanje in dozivljanje knjizevnega prostora pri tem upostevajo omejitve ki izhajajo iz zemljepisnega zgodovinskega in drugega znanja ustvarjajo svoje domisljijske svetove ki se dogajajo v preteklosti prihodnosti ali sedanjosti dogajalni cas v svoji pripovedi upovedujejo z omembami okoliscin dogodkov navad predmetov ipd znacilnih za obdobje pisno obnavljajo zgodbo knjizevnega besedila tako da podrobneje opisejo glavno dogajanje skrceno obnavljajo zgodbo knjizevnega besedila pisejo samostojna domisljijska besedila ali poustvarjalno posne mjo prebrano knjizevno besedilo pisejo samostojno domisljijsko besedilo ali parafrazo prebranega besedila ucenci v svojih pol ustvarjalnih izdelkih prepletejo resnicnost in fikcijo pri tem upostevajo zakonitosti zanra upostevajo tudi znacilnosti pripovedne zgradbe sloga in sporocevalskega postopka v ustvarjalnih in poustvarjalnih besedilih vzpostavljajo komicno in tragicno ter satiricno perspektivo ucenci pisejo pesmi prozo in dramske forme ter pri tem upostevajo dolocila knjizevne zvrsti in vrste poezija ucenci tvorijo ucinkovite zvocne nize onomatopoija glasovno slikanje tvorijo rime in oblikujejo preproste rimane verzne forme tvorijo nove besede po analogiji ali samostojno ter pojasnijo povezave s sporocilnostjo po analogiji tvorijo aliteracije in asonance tvorijo preprosto likovno pesem iz casopisa oblikujejo pesem lepljenko v besedilih oznacujejo lahko obkrozajo podcrtujejo ipd lahko pa tudi izpisujejo besedne zveze ki so zanje nenavadne in jih razlagajo glede na sporocilnost besedila oz casovno ali socialno zaznamovanost sloga tvorijo besedila v katerih uporabljajo stopnjevanje refren in nenavadne besede tvorijo besedila v katerih uporabljajo zaznamovan besedni red in slog preoblikujejo pesnisko besedilo v prozno in obratno parafraziranje tvorijo nova besedila na ljubezensko temo pisno izrazijo temo pesmi ucenci pisejo naslednje pripovedne vrste basen pripovedko in bajko crtico anekdoto humoresko v skupini sodelujejo pri zapisovanju in zbiranju ustnega izrocila v skupini sodelujejo pri pisanju podajanke svojo kolektivno povest postopoma dograjujejo tako da jo vsak pisec nadaljuje tam kjer jo je predhodnik prenehal pisati v skupini sodelujejo pri pisanju kolektivne povesti na podlagi skupnih izhodisc knjizevne osebe dogajalni prostor in cas pisejo zaokrozene zgodbe ki jih urednisko povezejo v nanizanko pisejo fantasticne zgodbe na osnovi ljudskih pripovedi pisejo fiktivne dnevnike na podlagi casopisne vesti oblikujejo kratke realisticne pripovedi v katerih veljajo zakonitosti realnega sveta in v katerih je dogajanje povezano v trden vzrocno posledicni sistem pisejo dozivljajsko in spominsko spisje s katerim se priblizujejo crtici po pripovedih starejsih zapisujejo njihove resnicne zgodbe iz preteklosti krajse literarno delo preoblikujejo v strip in obratno po ogledu predstave zapisujejo svoje dozivetje gledaliskega dogodka ter opisujejo prvine gledaliske izraznosti oder osvetlitev dvorana zvocna oprema scena rekviziti kostumi premiki in kretnje igralcev vzdusje plakati gledaliski list ucenci spoznavajo slovensko kulturo slovenske ljudske pesmi ljudsko glasbo svojega podrocja etnoloske znacilnosti okolja v katerem zivijo sodoben slovenski kulturni utrip obcila in periodika za otroke in odrasle medijska besedila slovenska otroska mladinska knjizevna dela in klasike slovenske knjizevnosti in kulture risanke filmi ipd ti cilji se uresnicujejo vzporedno z ostalimi in vseskozi b izobrazevalni cilji ucenci pridobijo slovenska poimenovanja za osnovne literarnovedne pojme spoznajo glavne znacilnosti obdobij in smeri v slovenski knjizevnosti za odrasle ter izbrane predstavnike in dela ucenec pozna in uporablja naslednje strokovno izrazje ter ga zna definirati pesnistvo rima ritem ljubezenska pesem domovinska pesem nagovor pesnistvo lirska in epska pesem ep pesnitev stalne pesniske oblike balada romanca sonet stalne verzne oblike enajsterec rima moska zenska onomatopoija likovna pesem metafora primera poosebitev stalni okrasni pridevek refren stopnjevanje ljubezenska pesem socialna pesem pesnistvo stalne pesniske oblike glosa gazela ritem in metrum rima zaporedna oklepajoca prestopna svobodni verz kitica metafora simbol razpolozenjska pesem miselna pesem proza basen pripovedka bajka proza anekdota povest roman trivialna pripoved poglavje okvirna pripoved proza humoreska satira zunanja zgradba notranja zgradba motivacija psiholoska socioloska knjizevna oseba knjizevni cas knjizevni prostor dogajanje crtica dramatika zunanja zgradba dramskega besedila dejanje prizor dramatika komedija notranja zgradba dramskega besedila zasnova zaplet vrh razplet razsnova dramskega trikotnika literarnozgodovinska obdobja in smeri pismenstvo protestantizem razsvetljenstvo romantika realizem moderna nova romantika sodobna knjizevnost ucenci spoznajo slovensko mladinsko knjizevnost in knjizevnost za odrasle ucenci usvajajo besedila literarnega kanona ucenec pregledno pozna knjizevnike in njihova dela fran levstik josip jurcic simon gregorcic prezihov voranc misko kranjec tone pavcek niko grafenauer boris a novak france preseren simon jenko janko kersnik ivan tavcar janez menart dane zajc primoz trubar anton tomaz linhart valentin vodnik ivan cankar josip murn dragotin kette oton zupancic srecko kosovel ciril kosmac lojze kovacic kajetan kovic gregor strnisa svetlana makarovic ucenec navede poglavitne znacilnosti literarnih obdobij in smeri ter izbrane predstavnike in dela c predlagana umetnostna besedila pesnistvo ljudska tam cez jezero gor cez izaro in vec ljudskih lirskih petih pesmi po uciteljevem izboru v klasicni zborovski ali v sodobni izvedbi pegam in lambergar m bor osel je osel t pavcek pesem i minatti pesem b a novak prebesedimo s vegri grega kaj vse disi m antic koder plavih las e fritz song o ljubezni m kosuta nekje onstran stegnjeni prst n grafenauer samota ljubezen s gregorcic soci oj bodi domu zvest m klopcic mary se predstavi i minatti v mladih brezah tiha pomlad d zajc pivci tisine b stampe zmavc svetovja a kokot le kaj naj storim t kuntner jaz te imenujem mati a brvar pokrajina f preseren o vrba ljudska galjot zagorski zvonovi in vec ljudskih lirskih petih pesmi po uciteljevem izboru v klasicni zborovski ali v sodobni izvedbi tudi oblaki so rdec in je pa davi slanca padla f preseren povodni moz turjaska rozamunda uvod h krstu pri savici apel in cevljar pod oknom s jenko po slovesu knezov zet a askerc kronanje v zagrebu trije popotniki a gradnik poslednje pismo ivana gradnika delavec v tujini s kosovel starka za vasjo jesen v nazor galjotova pesem k destovnik kajuh jesenska pesem samo en cvet en cesnjev cvet nenapisano pismo iz jece p golia grajski vrtnar m bor crni mozje j menart kmecka balada g strnisa star oklep n grafenauer spomin t pavcek nova faca d zajc moja prva pesem m kravos beseda ni konj a brvar domaca naloga m avanzo kako napises pesmico b a novak policaj je palicaj alpska poskocnica hihiplimahaha f lainscek mesta v vodnik moj spominik dramilo f preseren gazela glosa zdravljica f levstik dve otvi s jenko slika gori s gregorcic nazaj v planinski raj o zupancic z vlakom zebljarska zvecer predaj se vetrom ves poet svoj dolg vseh zivih dan d kette gazela na trgu na otcevem grobu j murn v daljavi trenutek kmecka pesem a gradnik sinu istrska vas povabilo t seliskar moj oce m klopcic vrnitev a askerc casa nesmrtnosti slovenska legenda s kosovel pa da bi znal temni bori balada pesem o preobrazbi sveta v svet kons f balantic pot brez konca i gruden barkovlje i minatti nekoga moras j menart pohojena slika jaz t pavcek pesem o zvezdah preproste besede v pavsic sel je popotnik skozi atomski vek k kovic popoldan s makarovic jutro g strnisa orion zolna t salamun pes a ihan prodajalec sladkorne pene prozna besedila ljudsko slovstvo iz slovenske istre in s primorske ljudska volkodlak ajda in slovenci peter klepec b stoker drakula odlomek b novak zaljubljeni vampir odlomek bela past s pregl mala velika sola stvarjenje sveta f levstik martin krpan j jurcic jurij kozjak odlomek f s finzgar moja mladost in moj oce odlomek pod svobodnim soncem odlomek m kranjec o mamici ki je postajala cedalje manjsa l kuhar prezih ajdovo strnisce dobro jutro s rozman sto zapovedi sto prepovedi t partljic ali ves koga so danes pokopali je vprasal domen osorno f lainscek ajsa najsa in ljubezen odlomek b smolnikar deklice d muck pod milim nebom odlomek j snoj avtomoto mravlje odlomek i tavcar trzacan cvetje v jeseni odlomek film j kersnik mackova oceta s jenko tilka odlomek i cankar mater je zatajil bobi odlomek m kranjec povest o dobrih ljudeh odlomek film f rudolf kam je mama sla odlomek b jurca ko zorijo jagode odlomek film v mal na rancu veranda odlomek nedelje nekega poletja odlomek mal kavcic poletje v skoljki film d muck hci lune odlomek m tomsic crno sonce noc je moja dan je tvoj izbor p trubar ta evangeli svetega matevza odlomek a bohoric zimske urice odlomek i cankar hlapec jernej odlomek na klancu odlomek film gospod stotnik sosolec tone bobi z kveder misterij zene odlomek c kosmac gosenica sreca f bevk kaplan martin cedermac odlomek film a ingolic gimnazijka odlomek l kuhar prezih doberdob odlomek e kocbek iz dnevnika odlomek j messner job z simcic trije muzikantje odlomek m rozanc kako sem ze zgodaj postal tujec ali ernest seton thompson l kovacic opis neke slike odlomek f milcinski kravji zvonec a rebula prodajalka buck b pahor brezvetrje odlomek m tomsic savrinke odlomek dramska besedila k brenk modra vrtnica za princesko m mikeln strip strup denarja kup t partljic moj ata socialisticni kulak odlomek b kreft velika puntarija odlomek i cankar kralj na betajnovi odlomek a t linhart zupanova micka odlomek priporocilni seznam za bralno znacko ali za domace branje f milcinski butalci f levstik martin krpan f lainscek ajsa najsa b novak bela past zelena posast zaljubljeni vampir super spon po izbiri l kuhar prezih solzice f s finzgar pod svobodnim soncem l suhodolcan rumena podmornica j trdina bjke in povesti o gorjancih b smolnikar popki t partljic hotel sem prijeti sonce t pavcek majnice fulaste pesmi j jurcic sosedov sin i tavcar med gorami j kersnik kmetske slike b jurca ko zorijo jagode j menart pesnik se predstavi v mal j tomec hitro hitreje r murnik lepi janicar d muck kremplin i sivec skrivnost zlate reke m rozanc pravljica n grafenauer skrivnosti i cankar crtice tuje zivljenje f bevk kaplan martin cedermac ingolic gimnazijka i zorman v sedemnajstem v mal na rancu veranda b a novak oblike sveta c kosmac pomladni dan v gaju zivljenja d muck delo po lastni izbiri pa da bi znal bi vam zapel izbor iz sodobne slovenske poezije izbor iz slovenske realisticne kratke proze v didakticna priporocila in medpredmetne povezave pri predmetu slovenscini ucenci tvorijo govorijo pisejo sprejemajo poslusajo berejo in razclenjujejo svoji starosti sporazumevalnim in spoznavnim domisljijskim zmoznostim izkusnjam in zanimanju ustrezna neumetnostna in umetnostna besedila tako dejavno razvijajo svoje sporazumevalne spoznavne in ustvarjalne zmoznosti ter si uzavescajo temeljne razlike v sprejemanju tvorjenju in zgradbi neumetnostnih in umetnostnih besedil izhodisce pouka pri predmetu slovenscina je torej neumetnostno oz umetnostno besedilo delu z neumetnostnim besedilom je namenjenih ur predmeta delu z umetnostnim besedilom pa ker se neumetnostna besedila tvorijo sprejemajo in razclenjujejo drugace kot umetnostna in ker zelimo ucitelje opozoriti na drugacno delo z njimi ter na drugacne medpredmetne povezave so cilji pri obravnavi neumetnostnih in umetnostnih besedil navedeni loceno neumetnostna besedila pri obravnavi neumetnostnih besedil se predmet v triletju povezuje z ucencevimi izkusnjami in predznanjem ter z vsebinami in dejavnostmi pri naravoslovnih in druzboslovnih predmetih ucenci namrec govorijo pisejo prikazovalna besedila o sebi in svojem druzbenem oz naravnem okolju ter poslusajo berejo in razclenjujejo poljudnoznanstvena besedila ob tem pa tudi nebesedne dele teh besedil kot so preglednice grafikoni ipd v tem triletju se zato priporoca projektno ucno delo predmet slovenscina vsebuje tudi nekatere prvine t i medijske vzgoje ucenci namrec poslusajo in berejo tudi propagandna medijska besedila ucenci pri obravnavi neumetnostnih besedil razvijajo vse stiri sporazumevalne dejavnosti poslusanje in gledanje branje govorjenje pisanje ucenci se torej usposabljajo za sprejemanje in tvorjenje ustnih in pisnih neumetnostnih besedil pri govorjenju pisanju pri govorjenju pisanju pa na to da je tvorjenje besedila nacrtovana dejavnost pri kateri je treba upostevati naslovnika ter obvladati temo o kateri se govori pise ter poimenovalne moznosti in zakonitosti jezika v katerem se naslovniku kaj sporoca pri poslusanju branju pa se navajajo na razmisljujoce in kriticno sprejemanje besedil ter na utemeljevanje svojega mnenja o besedilu zapisano besedilo razclenjujejo ne le pomensko pragmaticno in vrednotenjsko temvec tudi jezikovno besedilom povedim dolocajo skladenjsko zgradbo besedam pa vlogo pomen stilsko vrednost in obliko ter jih uvrscajo v ustrezne skupine ki jih poimenujejo z jezikoslovnimi izrazi in jim dolocajo temeljne slovnicne znacilnosti ucenci z lastno dejavnostjo ne pa z opisovanjem abstraktnega jezikovnega sestava oz z navajanjem slovnicnih pravorecnih pravopisnih ipd pravil razvijajo svojo zmoznost logicnega misljenja ter poimenovalno upovedovalno pravorecno in pravopisno zmoznost ter odpravljajo najpogostejse slogovne poimenovalne slovnicne govorne in pisne napake obravnava neumetnostnih besedil v soli zajema naslednje faze pred poslusanjem gledanjem oz branjem napoved vrste in teme besedila ki ga bodo poslusali in gledali oz brali temu sledi pogovor o ucencevih pricakovanjih izkusnjah ipd ob napovedani vrsti in temi besedila ce ucitelj presodi da ucenci nekaterih kljucnih besed ne bodo razumeli jih razlozi poslusanje in gledanje oz branje besedila z dejavnostmi med poslusanjem branjem in po njem te dejavnosti so razlicne odvisne od vrste sprejemanja besedila prim enkratno poslusanje in vsaj dvakratno branje poljudnoznanstvenega besedila in od vrste sprejemanega besedila prim dvakratno poslusanje pogovora in enkratno poslusanje poljudnoznanstvene oddaje dejavnosti med poslusanjem branjem in po njem so natancneje navedene v razdelku razclenitev funkcionalnih in izobrazevalnih ciljev po razredih pri obravnavi neumetnostnih besedil tega ucnega nacrta poslusanju branju oz dejavnostim po poslusanju gledanju branju tj pomenski pragmaticni vrednotenjski in besedno slovnicni razclembi besedila sledi tvorjenje podobnega besedila bodisi kot govorni nastop bodisi kot pisanje besedila iste vrste ali z isto podobno temo to dejavnost ucenci nadaljujejo dopolnijo doma umetnostna besedila temeljne vsebine pouka knjizevnosti obravnava umetnostnih besedil v tretjem triletju so knjizevnoumetnostna dela ostali tipi besedil literarna zgodovina biografika literarna teorija etnologija mitologija sociologija itd pa so sredstvo za sirjenje ucencevega obzorja ter dopolnitev in podkrepitev solske interpretacije ucenci ob srecevanju z umetnostnim besedilom razvijajo vse stiri sporazumevalne dejavnosti ki so med seboj uravnotezene branje in poslusanje ter pisanje in govorjenje se v okviru vsake ucne enote prepletajo in so usmerjeni k istim ciljem pisanje in govorjenje kot metodi sredstvi podpirata literarnoestetsko dozivetje in ga poglabljata ob prvem stiku z besedilom ucencem prozo in dramatiko pripovedujemo pesem pa deklamiramo in jo nato se preberemo sledi individualno branje ucencev tudi na stopnji interpretacije vrednotenja izbiramo knjizevnemu besedilu ustrezno dejavnost o izbiri dejavnosti odloca ucitelj glede na interese in nagnjenja ucence pogovor usmerjeno tiho branje igra vlog glasno branje delov besedila ipd na stopnji poglabljanja dozivetja govorno in pisno s pomocjo risbe ali dramatizacije ucenci poustvarjajo literarno besedilo ustvarjajo svoje knjizevnemu besedilu analogne domisljijske svetove ali nadgrajujejo tistega s katerim so se srecali ob branju besedila vsebinska zasnova pouka knjizevnosti temelji na treh poglavitnih nacelih literarnorecepcijskem obzorje pricakovanj in knjizevni interesi ucencev literarnoteoreticnem zvrstno tematskem po tematiki zvrsteh in vrstah pretezno iz kanona literarnozgodovinskem po obdobjih in smereh pretezno iz kanona primarni kriterij za izbor umetnostnih besedil sta literarna kvaliteta primernost ucencevi stopnji osebnostnega in bralnega razvoja ne pa zunajliterarnim vzgojnim ciljem ter stopnji poznavanja razumevanja slovenskega jezika vsebinski del predmetnega kurikula obsega dela iz mladinske in nemladinske knjizevnosti ter knjizevnodidakticno osmisljeno tudi primere trivialne knjizevnosti v zacetku tretjega triletja je razmerje med mladinskim literaturo za mladostnike in nemladinskim izborom se v prid prvega v zadnjem letu solanja pa prevlada nemladinska knjizevnost odvisno od njene ustreznosti in sprejemljivosti razvitost bralca upostevaje nacela literarne kakovosti ima elitna knjizevnost izrazito prednost pred trivialno v srediscu so besedila iz slovenske knjizevnosti osrednje vsebine so dela klasikov ki tvorijo literarni kanon dopolnjujejo pa jih naslovi iz sodobne knjizevnosti raznovrstnost besedil se kaze tudi v ustrezni zastopanosti vseh treh literarnih zvrsti v razmerju epike lirike in dramatike ter v tematski in motivni pestrosti kriteriji tematskega izbora del izhajajo iz znotrajbesedilnih sestavin knjizevnosti ter knjizevnih interesov mladih stevilo besedil pa naj ne presega obveznih besedil letno v prvih dveh letih tretjega triletja so literarna dela razvrscena po tematiki zvrsteh in vrstah v drugi polovici postopoma prehajamo od tematskega principa preko tematskih sklopov do razvrstitve po literarnozgodovinskem kljucu tj po obdobjih in smereh razred ze v prvi polovici tretjega triletja so ucencem zanimiva literarnozgodovinska obdobja npr romantika predstavljena z zaokrozenim reprezentativnim izborom besedil tematskim sklopom kar jim omogoci prepoznavanje vsebinskih in formalnih znacilnosti knjizevnosti v casu in spoznanje o razvoju literarnih zvrsti in vrst elementi literarne zgodovine se z literarnoteoreticnim in besediloslovnim znanjem vnasajo v pouk knjizevnosti skozi vse osnovnosolsko obdobje v drugi polovici triletja pa ga ucenci zacnejo usvajati bolj sistematicno in si izoblikujejo podobo loka literarnozgodovinskih obdobij in smeri seveda v primerjavi s smermi v italijanski knjizevnosti toda ob literarnozgodovinskem so besedila se vedno zbrana tudi po literarnorecepcijskem nacelu ucenci doma preberejo po tri nekateri ucenci tudi vec zlasti tekmovalci za cankarjevo priznanje in za bralno znacko cim bolj raznovrstna knjizevna del letno preverjanje bralnih sposobnosti poteka zlasti ob neposrednem stiku z neznanim besedilom obravnava umetnostnih besedil v soli zajema naslednje faze pred poslusanjem se umirijo ter ob pomoci ucitelja lahko obudijo svoje predznanje o napovedani besedilni vrsti skupaj z uciteljem s sosolci ali z jezikovnimi prirocniki razlozijo pomen besed iz napovedanega besedila za katere ucitelj predvideva da jih se ne poznajo med poslusanjem vzdrzujejo koncentracijo ter usmerjajo svojo pozornost na govorca in govorjeno besedilo pred branjem se umirijo ter ob uciteljevi pomoci lahko obudijo svoje predznanje o napovedani besedilni vrsti s pomocjo sosolcev ali slovarja razlozijo pomen besed iz napovedanega besedila za katere ucitelj predvideva da jih se ne poznajo med branjem vzdrzujejo koncentracijo ter usmerjajo svojo pozornost na zapisano besedilo podcrtajo si neznane besede po branju si jih razlozijo iz sobesedila ali tako da vprasajo sosolca oz pogledajo v slovar leksikon besedilo preberejo se enkrat med ponovnim branjem si podcrtajo bistvene podatke iz njih oblikujejo miselni vzorec ali linearni zapis kljucnih besed notranja diferenciacija pri pouku knjizevnosti ucenci se v zadnjem triletju delijo na bolj manj vedozeljne slabse boljse oz bolj manj motivirane za sprejemanje in branje umetnostnih besedil delijo se vsaj na dva nivoja zato je prav da ucitelj zlasti pri umetnostnih besedilih predvidi vsaj dve stopnji notranje diferenciacije ki navadno sovpadajo s stopnjo obvladovanja slovenskega jezika te so v ciljih tudi tako predstavljene kot dve ravni tj temeljna in visja zahtevnejsa raven cilji so oblikovani hierarhicno kar pomeni da doseganje ciljev zahtevnejse ravni vkljucuje doseganje ciljev temeljne ravni cilji temeljne ravni so tiskani v navadni pisavi dodani cilji srednje temeljne ravni v posevni pisavi nivojsko so razclenjeni le operativni cilji oz dejavnosti ucencev ne pa tudi vsebine obravnavana besedila ucitelj mora pri izbiri besedil iste besedilne vrste sam diferencirati besedila prilagoditi izbor besedil izhodisca notranje diferenciacije v vseh treh razredih so sposobnosti individualni interesi in izkusnje otrok zivljenjskost vsebin njihova pomembnost za ucencev individualni razvoj in sodelovanje strokovnost literarnozgodovinski in literarnoteoreticni kanon moznosti kurikula razvrstitev ciljev in vsebin zahtevnostne ravni in povezanost pojmov tj programiranje kazejo pa se kot raznolike ucne oblike in pristopi kreativnost in bralni klubi literarni nastopi in projektno delo kot moznosti osredinjanja na ucenca hkrati pa kot metoda za razvijanje bralne sposobnosti preseganje kratkega stika med uciteljevo tujo ucenostjo in ucencevim subjektivnim dozivljanjem besedila izbira ucne oblike je odvisna od dejavnosti in naloge ki jo uresnicujemo pri pouku ceprav je didakticno lahko ustrezna tako frontalna npr poslusanje oddaje po radiu uciteljev uvod v novo ucno snov kot individualna npr tiho branje pregledovanje napak ponovno pisanje besedila oblika dela bi morali skrbeti predvsem za vecji delez skupinskega dela v manjsih skupinah ali dvojicah ucenci namrec razvijajo zmoznosti in znanje ob aktivnih oblikah ucenja ustvarjajo nove izdelke kot so sodelovalno ucenje ucenje z odkrivanjem in problemsko ucenje tako dejavno razvijajo svojo zmoznost za dvogovorno sporazumevanje npr razpravljajo o problemu primerjajo mnenja se o njih pogovarjajo ugotavljajo razlike iscejo vzroke zanje usklajujejo mnenja oblikujejo skupno mnenje ga predstavijo drugim in ga zagovarjajo ter jo nadgrajujejo z nacrtnim in vodenim dvogovornim sporazumevanjem v uradnih govornih polozajih npr z igro vlog posnemanjem zapisanih besedil ipd pri domacem delu prevladujeta branje in zlasti pisanje z dejavnostmi pred in med pisanjem osnutka ter po njem s prepisovanjem popravljenega besedila tudi kot priprava na govorni nastop ucenci v vodenih pogovorih razmisljajo o dusevnostnih in druzbenih vidikih jezika o zakonski postavitvi slovenskega jezika in drugih jezikov v republiki sloveniji ter slovenskega jezika v zamejstvu izseljenstvu o vlogi narecja in slenga ter o okoliscinah rabe knjiznega jezika o potrebnosti prevzemanja v slovenska besedila o zgodovini slovenskega knjiznega jezika ipd ucenci vzporedno z obravnavo neumetnostnih kot umetnostnih besedil spoznavajo slovensko kulturo skozi niz drugih dejavnosti kot so ponovljena poglobljena vedenja iz slovenske zgodovine zemljepisa glasbe etnologije delno tudi poznavanja rastlinskih in zivalskih vrst splosne kulture in aktualnih dogodkov v sloveniji ucitelj zato skrbno in sproti aktualizira svoje priprave izbor besedil filmov ipd v temeljni in minimalni standardi znanja ob zakljucku tretjega triletja jezikovni pouk poslusanje in gledanje pogovorov ucenec poslusa in gleda svoji starosti ustrezen posneti pogovor nato pa doloci temo in sogovorca odgovori na uciteljeva vprasanja o bistvenih podatkih pove ali sta se sogovorca informirala ali pogajala pove ali se je pogovor koncal s sporazumom ali ne in v cigavo korist skodo je bil sklenjen po pogajanju v dvojicah predstavi skupno mnenje dogovor oznaci druzbeno razmerje med sogovorci in njihovo custveno stanje oznaci pogovor kot uraden neuraden pove kateri govorec je vodil usmerjal pogovor presodi vljudnost sogovorcev ustreznost njune besedne in nebesedne govorice in svoje mnenje utemelji presodi odziv enega od sogovorcev s sosolci izvede podoben pogovor tudi telefonski se pogaja v dvojicah ali manjsih skupinah pripravi in izvede preprosto anketo ter poroca o njenih rezultatih intervjuva sogovorce in o tem ustno pisno poroca poslusanje in gledanje govornih nastopov ucenec poslusa in gleda svoji starosti ustrezna prosto govorjena glasno brana posneta ekranizirana poljudnoznanstvena besedila navedena v ucnem nacrtu in radijska tv porocila ter reklame nato pa doloci naslovnika besedila prepozna sporocevalcev namen in temo besedila si ob uciteljevih vprasanjih izpise bistvene podatke iz besedila in jih uredi v miselni vzorec presodi ne resnicnost navedenih podatkov v besedilu in svoje mnenje utemelji predvidi naslovnikov odziv na reklamo in navede bistvene znacilnosti reklam govorno nastopi z vnaprej pripravljeno temo in sicer ob pisni pripravi ubesedenem miselnem vzorcu govori razlocno naravno in cim bolj zborno po govornem nastopu odgovori na vprasanja sosolcev in ucitelja branje neuradnih uradnih in javnih besedil ucenec prebere svoji starosti ustrezna krajsa neuradna uradna in javna besedila navedena v ucnem nacrtu nato pa doloci sporocevalca in naslovnika ter custveno in druzbeno razmerje med njima in navede tiste jezikovne prvi ne iz katerih je to razvidno doloci sporocevalcev namen in navede tiste jezikovne prvine iz katerih je to razvidno ce je bil sporocevalec nevljuden take izraze zamenja z vljudnejsimi oznaci besedilo kot uradno ali neuradno in navede tiste jezikovne prvine iz katerih je to razvidno najde bistvene podatke in jih uredi v miselni vzorec predvidi odziv naslovnika in svoje mnenje utemelji sam tvori podobno neuradno in uradno besedilo pri tem uposteva temeljne prvine zunanje oblikovanosti uradnih in neuradnih besedil ter pise pravopisno pravilno in citljivo branje strokovnih in publicisticnih besedil ucenec prebere strokovna in publicisticna besedila navedena v ucnem nacrtu nato pa prepozna namen in temo besedila ter predvidi naslovnikov odziv nanj izpise bistvene podatke iz besedila in jih uredi v miselni vzorec upove tudi nebesedne dele besedila npr preglednice grafikone ipd v seznamu poisce zahtevani podatek tudi v njegovem nebesednem delu izpolni obrazce presodi ne resnicnost navedenih podatkov in svoje mnenje utemelji podcrta doloci jezikovne prvine znacilne za reklamo ter navede bistvene znacilnosti reklam doloci ali je besedilo knjizno ali narecno umetnostno ali neumetnostno prakticnosporazumevalno strokovno ali publicisticno prikazovalno ali propagandno subjektivno ali objektivno opis ali pripoved in svoje mnenje utemelji v utemeljevalnem besedilu najde sklep trditev in pojasnilo utemeljitev v definiciji najde temeljne zgradbene prvine najde besede besedne zveze s prenesenim pomenom ter jih zamenja s pomensko prvotnimi besedami besednimi zvezami najde slogovno zaznamovane besede besedne zveze in jih zamenja z nezaznamovanimi sopomenkami najde besede s katerimi je poimenovana ponovljena prvina ter pove v kaksnem razmerju je do nanasalnice najde strokovne besede in jih razlozi z uporabo slovarja najde tvorjenke in jim priblizno doloci skladenjsko podstavo najde samostalnike in jim doloci spol stevilo sklon in sklanjatev najde glagole v osebni obliki in jim doloci osebo spol stevilo cas naklon in vid glagolom iz besedila zamenja vid in pojasni vlogo dovrsnika nedovrsnika glagole iz besedila postavi iz osebne v nedolocnisko obliko nedolocnike uporabi v povedi ob naklonskih in faznih glagolih loci nedolocnik od namenilnika najde kazalne zaimke in jim doloci nanasalnico v sobesedilu okoliscinah najde glavne in vrstilne stevnike in jim doloci vlogo pomen najde medmete in pojasni njihovo vlogo pomen v besedilu najde clenke in pojasni njihovo vlogo pomen v besedilu najde predloge in pojasni njihovo vlogo pomen v besedilu ter jim doloci vezavo najde eno in dvostavcne povedi ter jim doloci stavcno in stavcnoclensko zgradbo najde okrajsane besede in jih razveze v besedilu najde temeljne slovnicne in pravopisne napake ter jih popravi napise strokovno besedilo in sicer ob pisni pripravi miselnem vzorcu uposteva tudi zunanjo oblikovanost besedila in pravopisna pravila zadnja tudi pri pisanju nareka pravilno napise nezvocnike sredi besede zacetni w m v sestavljenih glagolih in neobstojni polglasnik uporabi veliko zacetnico v imenih prebivalcev krajev tudi dvobesednih pokrajin drzav celin planetov uporabi malo zacetnico v imenih pripadnikov ras prebivalcev vrste naselja zgodovinskih dogodkov in v obcnih imenih nastalih iz lastnih pise skupaj in narazen v imenih barv pri zaimkih in prislovih uporabi vejico pred za pastavki pri nastevanju v stolpcih med glavnim in odvisnim stavkom tudi pri vmes nem odvisniku v priredju in v povedih s priredno povezanimi odvisniki uporabi dvopicje uporabi tri pike uporabi predlozni pomisljaj zapise premi govor s spremnim stavkom pred dobesednim navedkom in za njim uposteva sticnost obravnavanih locil navede vire na koncu zapisanega besedila obvladanje poimenovanja in upovedovanja ucenec iz definicije prepozna definirani pojem in ga poimenuje tudi s sopomenko sam definira preproste pojme besedam isce protipomenke nadpomenke podpomenke in sopomenke stilno zaznamovanim sopomenkam doloci ustrezni govorni polozaj ob danem korenu navede besede iste besedne druzine besedam poisce clane iste besedne druzine in jim doloci koren blizuzvocne pare pravilno uporabi v povedih in pojasni njihov pomen razlicne pomene iste besede ponazori v rabi dani stalni besedni zvezi doloci prvotni in preneseni pomen ter ju ponazori v rabi pojasni pomen danih pregovorov in pove v katerih govornih polozajih bi jih uporabil ob danem podstavnem glagolu navede cim vec glagolskih sestavljenk in jih uporabi v povedih tvori po analogiji samostalniske izpeljanke iz pridevnika za abstraktno lastnost tvori po analogiji glagolnike iz glagola oz glagolnikom poisce ustrezni podstavni glagol tvori po analogiji samostalniske izpeljanke iz glagola za abstraktno dejanje oz samostalniskim izglagolskim izpeljankam za abstraktno dejanje poiscejo podstavni glagol tvori po analogiji zlozenko iz samostalniske besedne zveze oz samostalniske zlozenke po analogiji zamenja z ustrezno besedno zvezo s pravilnim veznikom oz predlozno zvezo izrazi logicna razmerja med dejanji dobnostno vzrocno posledicno namerno pogojno sklepalno in dopustno razmerje pomensko podstavo upove s tvorno trpno ali stanjsko povedjo premi govor pretvori v odvisnega v zaporednih povedih izrazi isto osebo zival predmet kraj v osebni glagolski obliki ob izpuscenem osebku z osebnim ali kazalnim ali oziralnim zaimkom s sopomenko in z nadpomenko razumevanje vloge in polozaja slovenskega jezika ter znajdenje v slovenskem jezikovnem okolju ucenec loci knjizni in neknjizni jezik ter prakticno obvlada okoliscine ki narekujejo rabo prvega ali drugega navede razlike v izreki in besedju knjiznega jezika in svojega drugega narecja navede nekaj slengovskih izrazov in jih zamenja s knjiznimi navede okoliscine za rabo slenga in pove kateri tuji jeziki vplivajo na slovenski sleng ugotovi kaksen je vpliv italijanscine na sleng dane prevzete besede zamenja z ustreznimi domacimi in razlozi njihov pomen tudi s pomocjo slovarja tujk navede glavne jezikovne druzine v evropi pove v katero skupino spadajo slovenski jezik in drugi jeziki ki jih pozna pove kateri jezik je v republiki sloveniji drzavni in pojasni kaj to pomeni navede drzavne jezike v drugih evropskih drzavah pove kje v republiki sloveniji sta zakonsko predpisana dva uradna jezika in pojasni kaj to pomeni navede drzave in pokrajine kjer zivijo slovenci kot zamejci in izseljenci navede nekaj bistvenih podatkov o zacetkih slovenskega jezika in o zacetkih slovenskega knjiznega jezika pojasni vlogo nekaterih znanih slovencev navedenih v ucnem nacrtu pri ohranjanju samobitnosti slovenskega jezika obvladanje temeljnih jezikoslovnih pojmov ucenec pri obravnavi besedil uporablja temeljne jezikoslovne izraze besede v besedilu uvrsti med besedne vrste ter jim doloci osnovne oblikoslovne kategorije v enostavcnih povedih doloci glavne stavcne clene levi in desni prilastek v dvostavcnih pa glavne in odvisne stavke vrste odvisnikov in priredja ter s zgradbo povedi nasteje samoglasnike in soglasnike slovenskega knjiznega jezika zvenece in nezvenece glasove slovenskega knjiznega jezika knjizevnost ucenec samostojno in z razumevanjem bere umetnostna besedila po branju odgovori na vprasanja o bistvenih podatkih o cem pripoveduje knjizevno besedilo kje in kdaj se je dogajalo kdo so knjizevne osebe zakaj se je kaj zgodilo in katere posledice je imelo ravnanje knjizevnih oseb ucenec razume motive za ravnanja knjizevnih oseb kar pokaze tako da po branju imenuje glavne in stranske knjizevne osebe v znanem in neznanem besedilu ustno oz pisno opise posebnosti videza govora in znacaja knjizevne osebe ustno oz pisno pojasni motive za ravnanje knjizevne osebe opise svoje videnje in vrednotenje knjizevne osebe govori oz pise o identifikaciji s knjizevno osebo v znanem in neznanem besedilu ustvari nove knjizevne osebe in govorno oz pisno utemelji motive za ravnanje teh knjizevnih oseb ucenec si ustvari domisljijskocutno predstavo dogajalnega casa kar pokaze tako da opise svojo predstavo knjizevnega prostora in pri tem dopolni avtorjeve »opise« z znanjem iz zgodovine zemljepisa mitologije likovnega pouka ipd ter s svojo domisljijo ustno oz pisno po analogiji ali samostojno ustvari nov knjizevni prostor ucenec sledi dogajanju in ga povezuje s temo besedila kar pokaze tako da razcleni dogajanje na dogajalne enote doloci glavno in stransko dogajanje govorno oz pisno obnovi zgodbo prebranega knjizevnega besedila govorno oz pisno tvori lastno pripoved kot logicno zaporedje dogodkov ucenec v prebranem umetnostnem besedilu prepozna pripovedovalca ucenec dozivi in prepozna komicno perspektivo kar pokaze tako da opise prvine komicnega v prebranem besedilu in v gledaliski ali filmski predstavi skusa vzpostavi komicno perspektivo v lastnem poustvarjalnem besedilu ucenec prepozna knjizevne zvrsti kar pokaze tako da jih poimenuje poezija proza dramatika ucenec zazna in dozivi pesem kar pokaze tako da ustno opise povezavo ritma pesmi s sporocilnostjo s posebej oblikovanim govorom ponazarja razpolozenje besedila doziveto recitira pesemsko besedilo ki se ga je naucil na pamet po branju ali poslusanju interpretativnega branja razlozi vlogo zvocnega slikanja onomatopoija prepozna in imenuje svobodni verz v besedilu najde rimo in asonanco tvori krajsa besedila z izrazitim ritmom in uporablja rimo in aliteracijo dopolnjuje verze ki se rimajo govorno oz pisno razlozi nenavadne besede in besedne zveze glede na sporocilnost besedila najde custveno in slogovno zaznamovane besede zapisuje asociacije ob besedi izpise metaforo komparacijo poosebitev in stalni okrasni pridevek izpise poimenuje in opise nagovor stopnjevanje in refren govorno razcleni zunanjo zgradbo pesmi verz kitica govorno in pisno izrazi videnje pesemske slike nasteje razlike med lirsko in epsko poezijo poimenuje in opise pesniske vrste ep balada romanca sonet govorno oz pisno razlozi temo pesniskega besedila po branju pesmi nasteje nekaj knjizevnih besedil na isto temo ucenec zazna in dozivi pripovedne vrste kar dokaze tako da poimenuje in opise pripovedne vrste basen pripovedko anekdoto humoresko povest roman crtico novelo napise prozna besedila naslednjih pripovednih vrst basen pripovedka anekdota napise fiktivni dnevnik napise dozivljajski in spominski spis s katerim se priblizuje formi crtice nasteje in razlozi razlike med ljudskim in umetnim slovstvom zapise pripoved ustnega izrocila poimenuje in opise vrsto slogovnega postopka v knjizevnem delu opisovanje opis in subjektivno opisovanje oris oznacitev knjizevne osebe porocanje o dogajanju dvogovor govorno oz pisno uporabi vrste slogovnih postopkov opisovanje orisovanje oznacitev porocanje dvogovor govorno oz pisno razlozi temo besedila govorno oz pisno razcleni zunanjo zgradbo odstavek poglavje okvirna pripoved napise dramski prizor ki ga je videl zapise predlogo za snemanje radijske igre ucenec gleda poslusa in dozivi dramsko besedilo kar pokaze tako da po ogledu videoposnetka gledaliske predstave nasteje prvine gledaliskega dogodka oder luc zvocna oprema scena rekviziti kostumi premiki in kretnje igralcev in pojasni njihovo vlogo v njem po poslusanju radijske igre imenuje prvine zvocne opreme zvocnega posnetka in pojasni njihovo vlogo po ogledu filma posnetega po literarni predlogi nasteje razlike med enim in drugim medijem sodeluje v domisljijski igri vlog odigra vlogo v krajsem dramskem prizoru ali fragmentu vi priloge vi znanja izvajalcev predmeta vi prvo triletje v prvem triletju osnovne sole poucuje slovenscino ucitelj ali profesor razrednega pouka zaradi vecje strokovnosti pa je se bolje ce slovenscino poucuje predmetni ucitelj ali profesor slovenscine v prvem razredu osnovne sole hkrati poucujeta ucitelj profesor razrednega pouka in vzgojitelj predsolskih otrok lahko pa tudi dva ucitelja profesorja razrednega pouka zakon o osnovni soli cl slovenscino v tem primeru uporablja samo ucitelj slovenscine s cimer uresnicuje pravilo ena oseba ena govorna situacija en jezik vi drugo triletje v drugem triletju osnovne sole slovenscino poucuje v in v razredu razredu ucitelj profesor razrednega pouka ali profesor slovenskega jezika v razredu ucitelj oz profesor predmetnega pouka slovenscine in ima enako izobrazbo kot ucitelj ki poucuje v tretjem triletju vi tretje triletje v tretjem triletju osnovne sole lahko uci predmet slovenscina kdor je koncal program za pridobitev visokosolske izobrazbe bodisi enopredmetne bodisi dvopredmetne smeri in je pridobil enega izmed strokovnih naslovov profesor slovenscine diplomirani slovenist vi materialni pogoji pouk slovenscine poteka sprva v prvem in delno v drugem triletju v maticni ucilnici z moznostjo zatemnitve kasneje pa v ucilnici za slovenski in morda se angleski ali kateri drug jezik ucitelj naj ima na voljo temeljna didakticna in literarna dela v slovenscini ter slovar slovenskega knjiznega jezika vsaj en vecji in vec manjsih zepnih italijansko slovenskih in slovensko italijanskih slovarjev kasetofon grafoskop diaprojektor episkop video televizijski sprejemnik in racunalnik ucenci pa vsaj obcasno dostop do racunalniske ucilnice z ustreznim programom za pouk slovenskega jezika solska knjiznica mora biti ustrezno opremljena za potrebe pouka slovenscine literatura za ucitelje prirocniki in ucbeniki za ucence zadostno stevilo leposlovnih del tj najmanj po izvodov knjig ki jih ucitelj na predlog in v soglasju s studijsko skupino izbere za domace branje obvezna gradiva triletje antologija primerov za uciteljevo glasno branje didakticni kompleti za ucence v ucbeniku za in razred locevanje podrocij v okviru praviloma enovitega ucbenika triletje locena ucbenika za jezik in knjizevnost temeljno nacelo sestave berila umetnostnih besedil je neupostevanje zunajliterarnih kriterijev delovni zvezek oz mapa za literarno branje triletje locena ucbenika za jezik in knjizevnost temeljno nacelo sestave berila umetnostnih besedil je neupostevanje zunajliterarnih kriterijev delovni zvezek oz mapa za literarno branje dodatna gradiva triletje specialne zbirke za branje v nadaljevanjih zbirka mladinskih filmov in risank zbirka radijskih pravljic in iger na kasetah triletje specialne zbirke za branje v nadaljevanjih zbirka mladinskih filmov zbirka posnetih zvocnih primerov in radijskih iger na kasetah triletje zbirka mladinskih filmov zbirka posnetih zvocnih primerov in radijskih iger na kasetah jezikovni literarnozgodovinski in literarnoteoreticni prirocniki za ucence vi preverjanje in ocenjevanje vi prvo triletje namen preverjanja in ocenjevanja je spremljanje ucencevega ucno vzgojnega napredovanja in uspeha ucenca na vseh ravneh njegovih zmoznosti sporazumevalnih spoznavnih in ustvarjalnih pozitivna izkusnja ki kaze na njegove dosezke merjene glede na posamezne ucne cilje in previdene standarde napacno je ocenjevanje s postavljenimi normami in vnaprej dolocenimi razmerji za posamezne ocene saj bi v tem primeru uveljavili strategijo primerjave z drugimi ucenci in zanemarili opis kakovosti posameznega dosezka slehernega ucenca obenem pa ne bi upostevali razlicnega predznanja in govornih situacij v katerih se ucenec nahaja izven sole s preverjanjem in ocenjevanjem v triletju zelimo spoznati kdaj je ucenec dosegel dolocen vzgojno izobrazevalni cilj mu zanj izraziti priznanje in ob tem nacrtovati naslednjo stopnjo ucenja odkriti morebitne pomanjkljivosti in tezave pri usvajanju znanja za lazje ugotavljanje tezav in pripravo pomoci dobiti povzetek celote dosezenega znanja v rednih casovnih presledkih kot kvalitetno povratno informacijo ucencu starsem in ucitelju preveriti dosezke uciteljev in drugih pedagoskih delavcev glede na cilje sole kot celote v sirsem evalvacijskem smislu preverjanje je notranje ucitelj sproti spremlja in zapisuje dosezke posameznega ucenca lahko je delno sprotno preverjanje ucencevega razumevanja poslusanega in prebranega besedila ter poimenovalnih upovedovalnih in pravopisnih zmoznosti celovito preverjanje samostojnega pisanja branja govornega nastopa razumevanja poslusanega in prebranega besedila preverjanje in ocenjevanje v triletju osnovne sole je opisno in se nanasa na vse sporazumevalne dejavnosti poslusanje govorjenje branje in pisanje pri tem izhajamo iz celostnega pouka slovenscine zato naj bo preverjanje v okviru standardov temu primerno tudi izpeljano ocenjevanje je lahko analiticno tockovno in celostno holisticno z opisnimi merili v prvem razredu ne predvidevamo pisnega preverjanja znanja vi drugo triletje preverjanje in ocenjevanje znanja je pisno in ustno ocena je javna ucenci morajo biti seznanjeni z nacini ocenjevanja in s kriteriji predvidenimi za doloceno oceno ucitelj pri preverjanju ugotavlja obseg in raven sporazumevalne zmoznosti glede na zastavljene cilje znanje se preverja pred posredovanjem nove ucne snovi med tem in ob koncu posredovanja tako se ugotavlja predznanje razumevanje novih ucnih vsebin in ob zakljucku razumevanje celotne vsebine ter uporabno znanje dosezeno uporabno znanje se ocenjuje z ocenjevalno lestvico ustvarjalno pisanje spocetka vecinoma vrednotimo opisno nato se dviga delez ocenjenih izdelkov z ustreznim kriterijem upostevamo individualni napredek in razvoj ucenca ob hkratnem upostevanju predvidenega oz minimalnega standarda znanja v dolocenem razredu preverjanje in ocenjevanje je notranje in poteka v okviru standardnih dejavnosti in vsebin je je delno in celovito neumetnostna besedila delno preverjanje poteka sproti kot preverjanje posamezne sporazumevalne zmoznosti kriticno in razmisljujoce sprejemanje poslusanje in branje besedil prepoznavanje temeljnih jezikoslovnih pojmov in izrazov zanje ter spremljanje pravopisne zmoznosti celovito je preverjanje obseznejsih vsebinskih sklopov oz dejavnosti govornega nastopa zapisa s slovenskim crkopisom in pridobljenih pravopisnih zmoznosti besedisca pisanja za posamezni razred nacrtovanih besedilnih vrst ustreznost razumljivost pravilnost v skladu z jezikovno slovarsko slovnicno pravopisno normo ter pomensko pragmaticno vrednotenjsko besedno slovnicno in pravopisno razclenjevanje poslusanega in prebranega neumetnostnega besedila kontrastivno z italijanscino in na osnovi vedenja iz prvega jezika umetnostna besedila ucenci po branju pisno ali ustno odgovarjajo na vprasanja o bistvenih podatkih zunanje in notranje zgradbe literarnega besedila v obsegu kot ga doloca ucni nacrt recitirajo deklamirajo in sodelujejo v igri vlog pisejo poustvarjalna nekateri ucenci pa celo ustvarjalna besedila na ta nacin vrednotimo ucenceva literarnorecepcijsko zmoznost v slovenscini ucenec je pri slovenscini v solskem letu sproti preverjan tudi z ocenami ucitelj s tem sledi njegovemu napredku v okviru celovitega preverjanja dobi ucenec vsaj dve oceni za govorna nastopa v zvezi z neumetnostnim besedilom ali za govorno porocilo o dolocenem dogodku oddaji ipd v razredu pa enkrat v zvezi z neumetnostnim besedilom in enkrat za govorno porocilo o razumevanju prebranega knjizevnega besedila eno oceno za razclenitev poslusanega ali gledanega besedila tri ocene za branje od tega v in razredu dve oceni za interpretativno branje oz za glasno branje recitacijo ali deklamacijo umetnostnega besedila eno pa za branje in razumevanje knjizevnega besedila lahko domacega branja v razredu eno oceno za interpretativno branje oz za glasno branje recitacijo ali deklamacijo umetnostnega besedila dve pa za branje in razumevanje knjizevnega besedila lahko domacega branja tri ocene za preverjanje pravopisne zmoznosti in korektnosti zapisa s slovenskim crkopisom tri ocene za tvorbo pisnih besedil za poustvarjalna in neumetnostna besedila vi tretje triletje preverjanje in ocenjevanje znanja je pisno in ustno ocena je javna ucenci morajo biti seznanjeni z nacini ocenjevanja in s kriteriji predvidenimi za doloceno oceno ucitelj pri preverjanju ugotavlja obseg in raven sporazumevalne zmoznosti glede na zastavljene cilje predvsem pa glede na napredek ucenca glede na njegovo izhodiscno znanje pri tem se uposteva tudi ucencevo jezikovno situacijo oz stopnjo njegove dvojezicnosti dosezeno izven sole znanje se preverja pred posredovanjem nove ucne snovi med tem in ob koncu posredovanja tako se ugotavlja predznanje razumevanje novih ucnih vsebin in ob zakljucku razumevanje celotne vsebine ter uporabno znanje dosezeno uporabno znanje se ocenjuje z ocenjevalno lestvico ustvarjalno pisanje lahko vrednotimo tudi opisno preverjanje in ocenjevanje je notranje ob zakljucku solanja tudi zunanje notranje preverjanje poteka v okviru standardnih dejavnosti in vsebin in je delno in celovito neumetnostna besedila delno preverjanje pomeni sprotno preverjanje posamezne sporazumevalne zmoznosti kriticno in razmisljujoce sprejemanje poslusanih in prebranih besedil prepoznavanje temeljnih jezikoslovnih pojmov ter izrazov zanje ter spremljanje pravopisne zmoznosti celovito preverjamo dejavnosti obseznejsih vsebinskih sklopov govornega nastopa pravopisne zmoznosti razumevanja in rabe besedisca pisanja za posamezni razred nacrtovanih besedilnih vrst preverjamo in ocenjujemo razumljivost pravilnost in ustreznost z jezikovno slovarsko slovnicno pravopisno normo pomenskega pragmaticnega vrednotenjskega besedno slovnicnega in pravopisnega razclenjevanja poslusanega in prebranega neumetnostnega besedila kontrastivno z italijanscino in na osnovi vedenja iz prvega jezika ter locevanja umetnostnih od neumetnostnih besedil umetnostna besedila vrednotenje ucencevih literarnovednih znanj in njegove literarnorecepcijske zmoznosti poteka tako ucenci po branju pisno ali ustno odgovarjajo na vprasanja o bistvenih podatkih zunanje in notranje zgradbe literarnega besedila v obsegu kot ga doloca ucni nacrt recitirajo deklamirajo in sodelujejo v igri vlog pisejo poustvarjalna nekateri lahko tudi ustvarjalna besedila poustvarjalna besedila vrednotimo po naslednjih kriterijih a vsebina vsebinska prepricljivost izvirnost in upostevanje znacilnosti predpisane besedilne vrste tock b izbor besedisca tock c oblika in slog tock c pravopis in sicersnja slovnicna pravilnost tock ocenjevalec uposteva a pri vrednotenju vsebine pomen zapisanega tehtnost vsebine zastranitve prazno besedicenje in dimenzionalnost sporocenega vecplastnost poglobljenost pronicljivost ustreznost vkljucevanja razlicnih slogovnih postopkov opisovanje orisovanje oznacitev knjizevne osebe porocanje o dogajanju samogovor dvogovor itd ucencevo zaznavanje in razumevanje umetnostnega besedila upostevanje znacilnosti predpisane besedilne vrste b pri vrednotenju izbora besedisca pomensko ustrezno rabo knjiznih izrazov odsotnost prisotnost interference ne uporabo ustrezne socialne in funkcijske zvrsti c pri vrednotenju oblike in sloga zgradbo stavka stavkov glede na raznolikost stavcnih vrst njihovo ustreznost glagolsko ali samostalnisko izrazanje raznolikost ali enolicnost odvisnost itd izraznost izbor besedisca in frazemov kakovost besednega pomena pri nekaterih lahko tudi prisotnost retoricnih in umetniskih besedilnih sredstev miselno in sporocanjsko urejenost clenitev sestavka razmerje med sporocilnimi deli ucinkovitost in izvirnost uvodnega in sklepnega dela stopnjevitost osrednjega dela povezavo posameznih delov sporocila glede na vsebino in miselni tok c pri vrednotenju pravopisne in slovnicne pravilnosti upostevamo pogostnost in vrsto napak razmerja med stevilom stavcnih enot in napak ni mogoce upostevati matematicno kot kolicnik ampak bolj kot eno od vodil ocene torej brez prestevanja stavcnih enot in napak upostevati je treba vrsto napak pravopis oblikoslovje in podobno na ravni temeljnega znanja in njihovo posejanost ali jih je vec v posameznih odstavkih ob koncu sestavka ipd kar bi kazalo na psihicne vzroke in utrujenost ucenec je pri slovenscini v solskem letu sproti preverjan tudi z ocenami ucitelj s tem sledi ucencevemu napredku v okviru celovitega preverjanja dobi ucenec vsaj dve oceni za govorna nastopa enkrat v zvezi z neumetnostnim besedilom in enkrat za govorno porocilo o razumevanju prebranega knjizevnega besedila eno oceno za razclenitev poslusanega ali gledanega besedila tri ocene za branje eno za razclenitev prebranega neumetnostnega besedila eno za razumevanje prebranega knjizevnega besedila lahko domacega branja eno za interpretacijo umetnostnega besedila tri ocene za preverjanje pravopisne zmoznosti tri ocene za tvorbo pisnih besedil dve za poustvarjalna in eno za neumetnostna besedila tri ocene za naloge objektivnega tipa eno iz literarnega znanja predpisanega v ucnem nacrtu dve iz poznavanja jezikovnih zakonitosti predpisanih v ucnem nacrtu