okrogle mize o drubeno aktualnih temah okrogle mize o drubeno aktualnih temah pripravlja tudentska sekcija mostiče s pripravo pkroglih miz smo začeli leta okrogle mize se odvijajo v cankarjevem domu do sedaj smo izvedli naslednje okrogle mize alternativna terapija zdravljenja odvisnosti od drog junija v cankarjevem domu evropski mesec kulture ljubljana februarja v cankarjevem domu v dvorani e ob uri avtonomija pravosodnega sistema marca ob uri v cankarjevem domu v dvorani e laična ola aprila ob uri v cankarjevem domu v dvorani e ob uri predstavitev knjige matjaa jančarja slovenska zunanjepolitična razpotja v torek maja ob uri v tihovi dvorani cankarjevega doma tretja univerza septembra ob uri v cankarjevem domu v dvorani e alternativna terapija zdravljenja odvisnosti od drog okrogla miza je potekala junija v cankarjevem domu na okrogli mizi so sodelovali različni strokovnjaki in predstavniki mnogih organizacij in drutev ki se ukvarjajo s pomočjo odvisnikom razvila se je debata o mnogih vidikih pojava o tem kaj sploh je odvisnost kako postopati do nje kateri programi so učinkoviti sliati je bilo tudi nasvet starem kako ravnati v primeru da v druini odkrijejo odvisnika sodelujoči se ukvarjajo z različnimi terapijami od celostne terapije in psiholokega svetovanja pa do metadonske metode skupaj so nekako ugotovili da je pravzaprav najbolja pluralnost in monost izbire terapije ter celo kombiniranje različnih metod med seboj največ je namreč odvisno od zdravljenega in njegove pripravljenosti na ozdravitev zato je včasih bolje da je več let na metadonu in da se potem sam odloči da bo prenehal z jemanjem nekateri so temu sicer nasprotovali saj je to e vedno odvisnost vendar pa je bila to predvsem okrogla miza o nizkopranih programih torej o tistih pri katerih odvisniku nudimo monost da sam ureja potek zdravljenja in ne forsiramo radikalnega in takojnjega preobrata visokopranim programom kot so npr don pierinove komune sicer ni nihče nasprotoval rdeča nit vsega pa je bila da so na svetu pač različni ljudje ki jim ustrezajo različni reimi zato je najbolje da jim omogočimo monost izbire ugotovljeno je bilo tudi da se pri nas e vse premalo daje poudarek integraciji detoksificiranih pacientov v socialno okolje v vode narkomanije so namreč povečini zali e med odračanjem zato si niso mogli nabrati izkuenj o tem kaj naj bi bilo zrelo vedenje denimo skrb za druino nekateri so zato celo menili da je integracija prek skupnosti nekdanjih bolnikov celo neustrezna saj nihče izmed njih nima tovrstnih izkuenj bolnikov sem rekel da izraeno je bilo namreč staliče da je zasvojenost pravzaprav bolezen in da so zasvojenci bolniki odvisni od določenih snovi izraz narkoman je vse preveč negativno obarvan in pogojen z močnim negativnim in odklonilnim stereotipom toda tudi odvisniki so osebe in ljudje vredni spotovanja razvijati nepristranski in toleranten odnos do tega pojava ter razbijanje predsodkov s strokovno argumentacijo pa je bil tudi cilj okrogle mize iz članka gorazda kovačiča objavljenega julija na strani časopisa odmevnik evropski mesec kulture ljubljana okrogla miza je potekala februarja v cankarjevem domu v dvorani e ob uri prvotno smo okroglo mizo nameravali izvesti v dvorani e vendar smo zaradi velike udelebe poslualcev več kot odli v večjo dvorano e okroglo mizo smo pripravili skupaj s kult klubom kulturologov fdv kot nadaljevanje kulturnih večerov namenjenih predvsem tudentski populaciji na okrogli mizi so sodelovali lilijana rudolf direktorica projekta emk ljubljana mitja rotovnik marko hren dr dimitrij rupel upan mesta ljubljane in dr marina grinić članica programskega odbora projekta toma toporiič predsednik programskega odbora časopisa se je opravičil okroglo mizo sta vodila tudenta kulturologije anja grbajs in andrej srakar najprej je marina grinić podala kratek historiat do oktobra je bil članski programski odbor najvije telo emk ki je tudi zarisal svoj koncept celotne priireditve potem pa je ljubljanski upan dr dimitrij rupel oktobra ustanovil nov programski odbor direktorica emk ljubljana lilijana rudolf je pojasnila organizacijsko shemo in finančno konstrukcijo projekta direktor cankarjevega doma mitja rotovnik pa je povedal kako bo v emk sodeloval cankarjev dom s svojimi prireditvami omenil je tudi monost nastopa slavnega opernega pevca pavarottija julija zaradi tevilnih vpraanj poslualcev in burne debate se je okrogla miza zavlekla do ure zaradi vsega izrečenega na okrogli mizi je ljubljanski upan dr dimitrij rupel naslednji dan razpustil programski odbor in preklical sporni pravilnik avtonomija slovenskega pravosodnega sistema okrogla miza je potekala marca ob uri v cankarjevem domu v dvorani e raven avtonomije pravosodnega sistema kae kakna je stopnja demokracije in civilno pravnega ustroja določene drube slovenska ustava sicer uzakonja avtonomijo pravnega sistema vendar praksa kae da je na pravosodni sistem v globoki sistemski in vsebinski krizi vtis je da odsotnost pravne regulative in nefunkcionalne reforme pravnega sistema potiskajo slovensko drubo na rob brezpravja tudentska sekcija mostiče drutva je v torek marca v cankarjevem domu organizirala okroglo mizo na kateri so povabljeni gostje poskusili osvetliti tiste sistemske in organizacijske hibe slovenskega pravnega sistema in politike ki jih imajo za ključne momente nastale krize gostje so bili mojca drčar murko novinarka pravnica mag zlatko deman predsednik okronega sodiča v mariboru viktor osim odvetnik nekdanji toilec v mariboru in peter kodermac podjetnik vsi tirje sogovorniki so spregovorili predvsem o ta hip enem najbolj perečih problemov sodstva pri nas o počasnosti sodnih postopkov mag zlatko deman je izpostavil problem kvantitativnih norm tevilo obravnavanih postopkov ki so določene za vsakega sodnika in pomenijo točkovanje učinkovitosti ter so pogoj za napredovanje poudaril je da na slovenskih sodičih e posebej na mariborskem pri zdajnji organizaciji primanjkuje sodnikov in da ti e vedno beijo iz sodstva čeprav so njihove plače sedaj neprimerno bolje pomanjkanje sodnikov in zdajnja organizacija sodič sta verjetno glavna vzroka za počasno reevanje sodnih zadev tudi viktor osim je izpostavil problem bega sodnikov med odvetnike saj je tudi sam po zaslugi konkurenčnih odločb ministrstva zapustil toilstvo iz pomanjkanja drubenih norm izvira tudi neprimeren vpliv medijev na delo sodnikov deman je povedal da so sodiča mnogokrat pod močnim pritiskom javnosti oziroma medijev in je zato teje zagotoviti njihovo učinkovito predvsem pa povsem neodvisno delovanje javno mnenje lahko tei k obsodbi ali oprostitvi vse to pa lahko močno vpliva na sodni postopek izpostavljanje človeka kot obdolenca v kazenskih sporih ima lahko v javnosti zelo neprijetne posledice zato sta se skupaj z osimom zavzela za bolj restriktivno politiko objavljanja delnih informacij javnosti poudarila sta da je pomembno dosledno spotovati v členu slovenske ustave zapisan institut domneve nedolnosti ki pravi da obdolenec kaznivega dejanja velja za nedolnega dokler ni s pravnomočno sodbo ugotovljena njegova krivda nekateri mediji pa poskuajo objavljati in sklepati zaključke kar pred koncem obravnav drčar murkova je predlagala da bi sodniki sami sklicevali tiskovne konference s čimer bi javnosti zagotovili preverjene in resnične informacije hkrati pa bi tudi javnost na nek način imela vpogled v delo sodič zatrdila je da je danes ena večjih teav vmeavanje sodstva v politiko in obratno kar je ponazorila z opisom razmer v italiji danes na komentar da slovenski sodniki in toilci hodijo v italijo na izpopolnjevanja pa je menila da je al italijanski sistem e vedno neprimerno manj učinkovit kakor slovenski kar so s svojimi mnenji in statistično podkrepljenimi tevilkami potrdili tudi ostali sodelujoči peter kodermac je e na začetku opozoril na poloaj ustavnega sodiča in predlagal naj bi se sodiča v večji meri posluevala presoje ustavnosti po njegovem mnenju toniki premalo uporabljajo institut izvensodne poravnave gospodarski subjekti so namreč obojestransko pripravljeni na poravnave vendar bi te morale potekati tudi mimo gospodarske zbornice občinstvo je zanimala komunikacija sodič z vlado oziroma ministrstvom za pravosodje in komunikacija sodič med seboj deman je odgovoril da so pogovori običajni in da se s skupnimi močmi trudijo delovanje sodič čim bolje organizirati na vpraanje če politika direktno pritiska na sodiča je deman odgovoril da se takih pritiskov ne spomni in da tudi ob koncu prejnjega sistema takih pritiskov ni bilo tudent ki je vpraal zakaj o teavah predstavljenih na omizju pravni strokovnjaki ne piejo v strokovne časopise ni dobil pravega odgovora ob vzrokih in posledicah stanja v katerem se danes nahaja slovenski pravosodni sistem smo ob omizju ugotovili da bi marsikaj morali doreči tudi o vlogi toilstev in zakonodajnega telesa res je da se v slovensko kontinentalno pravosodje vnaajo posamezni anglosaksonski elementi ki pa al sami po sebi ne bodo spremenili učinkovitosti in delovanja naega pravosodja ob predstavljenih problemih smo se prisotni lahko začeli zavedati kompleksnosti ki spremljajo spremembe v naem pravosodju okroglo mizo smo izpeljali ob pomoči cankarjevega doma s podporo tovarne lek d d in v sodelovanju s tudenti prava ljubljanske pravne fakultete Članek je bil objavljen v reviji tevilka napisali so ga evelin pristavec gorazd drevenek in matej kovačič laična ola okrogla miza je potekala v aprila ob v cankarjevem domu v dvorani e vpraanje laične ole je postalo aktualno posebej zaradi zahtev po uvajanju tim alternativnih ol in verskega pouka v dravne ole politične reitve ki se ponujajo kaejo da nimamo jasnega pojma kaj laična ola je zato bo okrogla miza posvečena prav razčičevanju tega osnovnega pojma dotikala se bo odprtih vpraanj kot so pouk religije kot učnovzgojni predmet v osnovni in srednji oli pristojnost cerkve glede izvajanja tega pouka uvajanje alternativnih ol npr waldorfske kot izbirne monosti ob dravni laični oli in njihovo financiranje s strani drave status zasebnih ol vsa ta vpraanja so bila obravnavana pod vidikom utrjevanja zavesti o nujnosti laične ole kot edine sprejemljive za civilnopravno urejeno drubo kakrna naj bi bila sodobna slovenska druba sodelujoči prof barbara ega Čeh filozofska fakulteta ljubljana dr ivan kosovel pedagoki institut ljubljana dr zdenko kodelja pedagoki institut ljubljana dr marko kerevan filozofska fakulteta ljubljana koordinator je bil peter kovačič perin urednik revije predstavitev knjige matjaa jančarja slovenska zunanjepolitična razpotja okrogla miza je potekala v torek maja ob uri v tihovi dvorani cankarjevega doma predstavitev knjige smo zdruili s kratkim strokovnim simpozijem na katerem so priznani strokovnjaki in avtorjevi prijatelji predstavili njegovo delo njegove ideje njegov lik in predvsem vsebino izdane knjige tako je imela predstavitev tudi komemorativni značaj sodelujoči g zoran thaler minister je podal uvodno besedo o diplomatu matjau jančarju g dr iztok simonitti mzz je predstavil geopolitično vizijo avtorja in njegove poglede na bilateralne odnose med slovenijo in italijo ga mojca drčar murko delo je predstavila dvostranske odnose med slovenijo in avstrijo g marko kosin starosta slovenskih diplomatov problematiko vključevanja slovenije v evropsko unijo g tefan cigoj mzz jančarjevo vizijo strategije do slovenskih manjin v zamejstvu g tone remc je orisal lik pokojnega diplomata koordinator je bil peter kovačič perin urednik revije tretja univerza okrogla miza je potekala septembra ob uri v cankarjevem domu v dvorani e okroglo mizo je organizirala tudentska sekcija drutva v sodelovanju s cankarjevim domom na okrogli mizi so sodelovali dr marija bogataj dekanica fakultete za pomorstvo in promet iz pirana dr lucija Čok vodja znanstveno raziskovalnega srediča iz kopra rudi moge predsednik odbora za kulturo olstvo in port pri dz mag nada trunk irca v d dekanice visokoolskega srediča dr pavle zgaga dravni sekretar za visoko olstvo ter prof botjan ek dekan fakultete za znanosti o okolju iz nove gorice okroglo mizo je moderiral mag gorazd drevenek kot so povedali tudi sodelujoči gre za prvo okroglo mizo kjer so bili javno predstavljeni vsi različni koncepti ustanovitve tretje univerze najprej je g moge povedal kaj je drava v zadnjih letih storila na olskem področju v obdobju od leta do je bil tako sprejet sklop olske zakonodaje ki je reformiral vse od vrtcev do visokih ol s pomočjo zakona o olskem tolarju je bilo v zadnjem obdobju obnovljenih ali na novo zgrajenih ol letonji proračun za olstvo pa presega milijard sit kar kae da drava spreminja svoj odnos do olstva po njegovem mnenju ustanovitev univerze ni le politična ampak tudi strokovna odločitev pri rojevanju nove univerze so zelo pomembni kadri ter obseg proračunskih sredstev zato trenutno potekajo napori v smeri izobraevanja in olanja ustreznih kadrov dr pavle zgaga je navedel nekaj statističnih podatkov tako je bilo leta na primorskih fakultetah vpisanih tudentov letos pa e kar mimogrede pred drugo svetovno vojno je bilo na ljubljanski univerzi vpisanih tudentov leta smo imeli podobno kot turčija tudentov na tisoč prebivalcev danes pa kar večina dravnega denarja je bila porabljenega za strateke premike zato po njegovih besedah spremembe niso tako hitro vidne so pa zato dolgoročneje zanimiv je tudi podatek da se je letos na obalne fakultete vpisalo zamejskih slovencev po njegovem mnenju je univerza nacionalni in ne samo regionalni projekt kot naslednji je nato prof ek opisal ustanavljanje in teave podiplomske fakultete za znanosti o okolju iz nove gorice poudaril je tudi da bi morala biti primorska univerza kvalitetneja od italijanskih hkrati pa je opozoril na napake iz preteklosti pri ustanavljanju mariborske univerze ko ni bilo zagotovljenega dovolj denarja omenil je e da so se na ljubljanski univerzi pojavile ideje o konkurenčni klavzuli po kateri naj bi profesorji ne smeli predavati na različnih konkurenčnih fakultetah sam osebno takim omejitvah nasprotuje saj po njegovem mnenju univerza ni podjetje dr marija bogataj je predstavila razvoj fakultete za pomorstvo in promet iz pirana fakulteto so ustanovili kljub skepsi iz ljubljane vendar imajo sedaj ravno na ljubljanski univerzi veliko podpore po njenem mnenju bo imela tretja univerza velike teave zato potrebujejo večjo pomoč hkrati pa tudi meni da morajo stvari zoreti počasi in da se nikakor ne sme hiteti dr lucija Čok je predstavila delo znastveno raziskovalnega srediča iz kopra ki je bilo ustanovljeno z namenom zadrevati beg moganov s tem sredičem se tudi ustvarja kritična masa kadrov za tretjo univerzo mag nada trunk irca pa je predstavila delo visokoolskega srediča ki je med drugim tudi odkupilo in adaptiralo posteljni tudentski dom v portorou povedala je da je letos vpisanih brucov tudijska mesta pa so bila v času razpisov odstotno zasedena najbolj radikalno staliče pa so predstavili člani akademskega drutva za univerzo zahodne slovenije ki so sicer sodelovali predvsem kot publika g imac je predstavil koncept po katerem naj bi bila univerza zahodne slovenije organizirana po anglosaksonskem modelu imela naj bi dva kampusa v kopru in novi gorici ocenjevanje naj bi potekalo po točkovnem sistemu itd povedal je da njihovo zamisel odločno podpirata rektorja obeh univerz imeli pa so tudi razgovore s primorskimi poslanci ter gospodarstveniki za potrebe ustanavljanja tretje univerze tudi ustanavljajo poseben sklad po njihovem mnenju gre tudi za pomembno nacionalno vpraanje saj danes meje branita predvsem znanje in izobraenost ne pa samo oroje sledila je debata in vpraanja ter komentarji iz vrst publike izkazalo se je da obstajata dva koncepta ustanavljanja univerze koncept organske rasti oziroma počasnega rojevanja ter koncept čimprejnje ustanovitve univerze ki ga zagovarja akademsko drutvo po mnenju akademskega drutva bi bila ustanovitev tretje univerze darilo primorski primorska pa si tako darilo tudi zaslui ker pa gre pri teh dveh različnih konceptih predvsem za vpraanje denarja se postavlja tudi vpraanje ali in kdaj je drava to darilo primorski tudi pripravljena dati začetek revija drutvo mostiče zalonika dejavnost naročite se na revijo