dan revscina here we come potem je minil dan in ura je odbila dve vsi smo se zbrali pod uro in se menili o zadnjih podrobnostih odhoda in kasnejsega trefpunkta z gregatom ni minilo pet minut in ura je bila cas za odhod 'ok folk fajn se mejte ' se vidimo cez en mesec ti grega pa dobro opravi pa se vidimo cez en teden ' tup so se vrata zaprla in vlak je tiho odrvel proti hrvaski meji nacrt je bil namrec tak da bi se slo v turcijo preko madzarske romunije in bolgarije vracali pa bi se preko grcije in italije pot po do meje je bila prijetna mogoce celo malce dolgocasna saj se ni dogajalo nic omembe vrednega malo smo malcali se pogovarjali in zijali ven kako slovenija bezi stran ali pa mi kdo to ve sledila je meja brez problemov pa se ena meja in sledila je voznja po madzarski tja do budimpeste kamor smo prispeli okoli enajstih ponoci porabili smo kar nekaj casa da locirali vlak za bukaresto in se otreli vse tiste zoprne mladine ki nas je na vsak nacin hotela odpeljati v hostel okupirali smo en kupe ki je bil dalec od tistega cemur se pravi kupe sipe so bile vse svinjske zavese so bile in jih ni bilo sedezi so bili tako svinjski da si se kar s tezkim srcem usedel nanje skratka kupe je bil in ga ni bilo okoli treh smo prisli na romunsko mejo zadeva je izledala kot kaksna poljska postaja med drugo svetovno vojno vlak je bil ves poln cudnih ljudi od katerih je vsak posebej zelel videti tvoj passport zunaj so se krog in krog vlaka sprehajali vojaki cisto skoraj sramezljivo je prsilo zunaj pred in za nami so bile nanizane rdece lucke zeleznice ki ocitno danes ni pricakovala nobenega vlaka vec potem pride noter en tip ki je bljebetal nekaj o pregledu prtljaga pa smo ga ocitno z anglescino prestrasili in potem ga ni bilo vec nazaj so pa prihajali vedno novi in si ogledovali zdaj potne liste zdaj karte fantje na postaji pa so bolj ali manj delali nic in pri tem se jim ni niti malo mudilo ko je ze kazalo da se ne bomo vec nikamor premaknili je koncno le pripeljala lokomovtiva se priklopila na vlakovno kompozicijo zajecala pod tezo ter se pocasi premknila noc je minila brez posebnih pretresov spal sem dokaj udobno medtem ko sta se pero in jelka stiskala na drugi strani in pravtako skusala spati medtem pa so kilometri tekli pod tezkimi kolesi vlaka in za sabo puscali revscino ter se poblabljali v vsevecjo bedo ki le lezala pred nami tam okoli zjutraj nas je predramil kondukter ki je v polomani anglescini nabijal nekaj o rezervaciji sedezev katerih seveda nismo imeli nekaj casa smo se grdo gledali potem pa se je izkazalo da ne bo slo drugace in smo mu dali par dolarjev in fant je sibal naprej vsi nejevoljni smo godrnali v zaspano jutro zunaj so se mimo nas vozile male vasice s se manjsimi hisicami ki so se stiskale ena poleg druge in se skrivale pred jeznim nebom in pocasi razpadale malodane vsak avto na podezelju je bil enak le barve so se gibale v skromnem obmocju osnovnih nekaj pocasi smo se umirili se se spet spravili spat saj tako ali tako ni bilo nic pametnega za pocet nista minili dobri dve uri ko je uletel nov kondukter si ogledoval karte in zopet hotel imeti denar za rezervacijo fant je s kartami v rokah veselo mahal in nasteval katere valute jemlje bilo nam je kristalno jasno da bo sel denar naravnost v njegov zep vendar nekako nismi imeli izbire saj kart na noben nacin ni hotel vrniti decko je odsel mi pa smo se jezni zaklenili v kupe in se malodane stepli med seboj veliko kasneje je prisel se eden in na svojo sreco ni zahteval nobenega denarja saj v nasprotnem primeru ne vem kaj bi mu naredili saj vendarle nismo imeli prasicka ki bi sral denar okoli h po sednjeevropskem casu smo prispeli v bukaresto postaja je bila primerno umazana trlo se je ljudi ki so vsi povrsti tovorili stvari z ali pa na vlak kamalu smo ugotovili da nam je vlak proti istanbulu usel pred kako uro in ker so tam doli stvari urejene tako da ta vlak vozi le enkrat na dan smo boljkone obticali v tem nesrecnem mestu na nas sta se prilimala dva modela ki sta nam zagotavljala da nas spravita do bolgarske meje od koder lahko potem brez problemov ujamemo bus proti trciji ker nas bukaresta ni pretirano zanimala in nas je misel na istanbul gnala naprej in naprej smo rekli zakaj pa ne zmenili smo se za vsem ugodno ceno in se zbasali u taxi ki to niti ni bil ampak recimo temu romunski taxi skratka u razmajeni dachiji ki je imela citisto tako by the way vzmetenje absolutno premehko smo potem drveli po celi bukaresti in si se ogledali tisto posastno veliko chauschekujevo palaco ki je naravnost ogromna promet sam me je mocno spominjal na italianske ceste vsepolno avtomobilov ki se rinejo za vsako ceno no to pa je tudi edina skupna tocka potem smo se zmuznili iz mestnega vrveza in nadaljevali pot po avtocesti ce si cesta nase stiripasovnice s skromno crto na sredi in kupom najrazlicnejsih smeti od mrtvih psov do razbitih flas i stalih normalih odpadkov sploh zasluzi tako ime peljali smo se mimi najstrozjega romunskega zapora ki je prav zlovesce stal tam sredi nomans landa in te je navdajal s srhom in zeljo da se cimprej odpeljemo mimo tam sredi poti nekje smo nabasali na kup crepinj na cesti in po kaksnem kilometru ali dveh je sla sprednja desna guma vsi veseli da smo se malo ustavili smo se potniki skobacali iz malega avtomobila in opazovali kaj se dogaja okoli nas pred vsako hiso ki je stala ob avto cesti je bil postaljen mali stank na katerem je bila razstavljena sparjena gazirana pijaca kljub temu da bi se kaksen pozirek prilegel smo se uprli skusnjavi in poslusali cvilenje hrescavega radija na drugi strani ki naj bi privabljal ljudi k nakupu po mojem ceprav se jaz nebi s tem povsem strinjal saj je bila glasba naravnost odbijajoca fanta sta medtem prepiceno gumo ki je bila ze cisto brez profila zamenjala z novo ki pa ni bila v prav nic boljsem stanju potem smo se skobacali nazaj v avto ter se odpeljali naprej minilo je se nekaj deset kilometrov in znasli smo se na romunski meji carinarnico je predstavljala ena bolj zalostna hiska z dvema rampama kjer so se setal zdolgocaseni vojak ki je vsake nekaj casa pljunil na tla in v usta dal novo soncnicno semenko potem smo tipa podkupili in spustil nas je naprej potem so nase passporte celo vecnost imeli v pisarni mi pa smo zunaj na pripekajocem soncu nemocno gledali kako sta nam usla dva busa ki sta sicer nadaljevala pot proti grciji a nic zato kmalu po odhodu busov se je ven primajal eden od carinikov in nam vrnil potne liste mejni prehod je pocasi zacel samevati nobenega novega busa ali avta ni bilo vec na spregled le par avtomobilov je bilo ustavljenih v koloni pred carinarnico ki pa se tako kot mi ze lep cas niso nikamor ganili po kaksni uri sonca in crnogledih pogledov carinikov in ostalih tam zaposlenih so nas bolj ko ne napodili tja na nomans land pero je zacel okoli sebe povzrocati paniko ces zakaj smo se pustili prepricati da smo sem sploh prisli in sploh ni bilo nobenega uzitka ob njegovem jadikovanju in jokanju sprva nama je z jelko obema sel na zivce potem pa je se ona postala 'one of them' in tudi ona zacela rahlo utrujati meni se cela situacija sploh ni zdela tako crna mogoce zato ker imam za seboj malce vec potepanj kot onadva po pravici povedano sem kar malo uzival in ves cas obema nesrecnikoma prigovarjal da se bo vendarle nekje odprlo in se bomo zmigali naprej vendar sm kar stali in stali in sonce je grelo in pripekalo in nic se ni dogajalo and time went by in mi smo se vedno zdeli tam na robu no mans landa druga polovica nasega tima je bila ze v totalnem razsulu ko se je pred nami ustavil eden od avtomobilov ki so poprej stali tam pred carinarnico fant je v polomljeni nemscini povedal da so mu narocili naj nas s seboj vzame do bolgarske meje no sem rekel da se bo stvar premaknila stalcili smo se v ubogi avto in oddrveli po cesti peljali smo se kar nekaj casa potem pa smo prisli do nekega resnicno dolgega mostu ko smo se spuscali nazaj proti kopnemu je tip veselo zategoval rocno in razlagal da mu navadna bremza na zalost ne dela ampak da tudi tako gre aha sem mu potrdil in se vedelil da nas pelje samo na drug breg tu je bila situacija na carini cisto nasprotje tistega kar smo videli v romuniji velik mejni prehod z vesm kar sodi zraven na prvi pogled bi reku da je cela zadeva nekaj taksnega kot nase karavnke brez problemov smo se prebili ce birokratske malenkosti in se usidrali ob izhodu iz prehoda sonce je se vedno veselo nbijalo in nic ni kazalo da se bo umirilo pocasi smo naceli se zadnjo flaso soka ki smo ga imeli s sabo tja do mesta je bilo dalec tako da smo se odlocili da bomo kaksnega kamionarja nagovorili da nas zategne to turcije cel nacrt je bil prav lepo zastavljen in brez problemov resljiv ampak imel je eno samo napakico bili smo trije maksimum potnikov v kamionu je in nihce ni hotel tvegati in nas vse vzet s seboj dva ne bi bila problem ampak trije no way ker se nismo hoteli zgubiti smo to idejo pac morali opustiti z najslabsim taxijem smo se zapeljali do mestne zelezniske postaje vlaka seveda ni bilo naslednji je peljal sele naslednje zgodnje popoldne