i uvod mladost ob koncu tisocletja mladost postaja vse tezje zahtevnejse obdobje v katerem se mladi spoprijemajo z razlicnimi druzbenimi zahtevami stevilni pokazatelji na ravni vsakodnevnega zivljenja kazejo da so mladi tisti del populacije ki se srecuje z izzivi in hkrati resnimi tezavami ob prehodu iz otrostva v svet odraslosti ustaljeni nacini tega prehoda so v razmerah globalnih druzbenih sprememb nedostopni ali manj dostopni kot do zdaj zaradi hitro spremenljivih razmer povezanih s solanjem zaposlovanjem uveljavljanjem v druzbi se socialna in osebna integriteta mladih vse tezje oblikuje mladost se podaljsuje vsebinsko razsirja desinhronizira a obenem izgublja znacaj prehodnega obdobja vzporedno s tem razvojem pa mladi postajajo obcutljivejsi na ogrozanje svojih zivljenjskih moznosti krizni ucinki na mlade so se bolj obcutnejsi v druzbah v prehodu ker morajo obenem nadomescati primanjkljaje v tradicionalni druzbi modernizacije in presegati industrijsko moderno neugoden socialni in ekonomski polozaj potiska mlade na obrobje druzbenega dogajanja ter poraja negotovost in regresivne teznje med njimi nasprotno pa udejstvovanje mladega cloveka v druzbenem zivljenju ugodno vpliva na njegov odnos do njega samega in samozavest ustvarjanje ugodnih socialnih kulturnih pravnih ekonomskih zdravstvenih izobrazevalnih in drugih razmer pospesuje individualizacijo mladostnika in njegovo socialno in kulturno integracijo v primerjavi z vecino vzhodnoevropskih druzb kjer mladost opredeljujejo kot prehodno obdobje linearne socializacije v svet odraslosti zahodnoevropske definicije vse pogosteje opredeljujejo mladost kot relativno samostojno zivljensko obdobje za katero je znacilna nekonsistentnost razlicnih ravni mladinske avtonomije stopnja nekonsistentnosti je neposredno odvisna od razmerja med opravljenimi in neopravljenimi iniciacijami odraslosti ter od stopnje odsotnosti posebnih mladinskih institucij ki omogocajo produktiven nacin spoprijemanja z realnostjo socialna kategorija mladine za sodobno mladino in mladost kot socialno kategorijo so tako v evropi kot pri nas znacilni pocasno zmanjsevanje deleza mladih v celotni populaciji zaradi podaljsevanja povprecne zivljenjske dobe zaradi zmanjsevanja prirastka prebivalstva podaljsevanje mladosti v trideseta leta zaradi podaljsevanja izobrazevanja za vse vec mladih zaradi tezavnosti zaposlovanja ki mladim otezuje trajno zaposlitev pocasnejsi procesi integracije v socialni prostor zaradi diskriminiranega polozaja mladine pri vkljucevanju v druzbene procese zaradi tezjega dostopa do materialnih dobrin raziskovalci mladine po ule navajajo da zaradi podaljsevanja mladosti lahko to notranje clenimo na te faze klasicna mladost let ki zajema predvsem dijasko vajenisko in zgodaj aktivno mladino podaljsana mladost let ki zajema studirajoco aktivno in t i izkljuceno mladino mlajsi odrasli let ki zajema mladino ki ne opravlja dejavnosti odraslih zaposlitev lastna druzina ker se solajo ker so nezaposleni ali ker zelijo cim dalj casa obdrzati mladostniski stil zivljenja na vrh strani prejsnja stran naslednja stran