jana kolar trajnost fotografskega gradiva poglavitni vzrok staranja je kemijska razgradnja zaradi nestabilnih ali skodljivih kemikalij ki so prisotne v izvirnem gradivu skodljivih kemikalij ki so ostale po kemijski obdelavi skodljivih kemikalij iz okolja osnovni faktorji ki vplivajo na hitrost kemijske razgradnje temperatura relativna vlaga svetloba ostalo insekti glodalci mikroorganizmi naravne nesrece neutrezno rokovanje z gradivom nestabilne in skodljive snovi prisotne v izvirnem gradivu tri najpomembnejse setavine razvitega fotografskega gradiva so naslednje nosilec ponavadi film papir ali plastificirani papir emulzija obicajno zelatina v kateri so dispergirani tvorci slike tvorci slike najpogosteje srebro pri crno belem gradivu ter barvila in pri barvnem materialu a nosilec film filmi so se pojavili z razvojem upogljivih umetnih mas prvi filmi ki segajo v devedeseta leta prejsnjega stoletja so bili iz nitrat celuloze celuloid to je izredno nestabilen material katerega samovzig je povzrocil pozar v prenekaterem prostoru kjer hranijo tovrstno gradivo od dvajsetih let tega stoletja so ga zato postopno nadomestili drugi mateiali najprej diacetat celuloza zaradi krcenja podlage ki jo povzroci izhlapevanje plastifikatorja so ti filmi danes ze obcutno poskodovani sledili so filmi iz trajnejse triacetat celuloze in od leta tudi iz polietilen tereftalata oba materiala se uporabljata se danes in obdealna po arhivskih standardih sodita med sorazmerno obstojne materiale papir sodobni fotografski papirji so sorazmerno obstojni saj so izdelani iz izredno kvalitetnih vlaknin in ne vsebujejo kislin zaradi stevilni dodatkov ki vecinoma negativno vplivajo na trajnost papirjev je relativno obstojnost razlicnih fotografskih papirjev tezko ovrednotiti plastificiran papir pri plastificiranih papirjih je na povrsino papirnih vlaken nanesena tanka plast umetne mase polietilena ki prepreci prodiranje vode v papir potrebni cas spiranja papirjev pri razvijanju se zato zmanjsa izognemo pa se tudi problemu absorbiranega fiksirja na celuloznih vlaknih ki ga ne moremo odstraniti s spiranjem vendar je polietilen v fotografskih papirjih manj obstojen od celuloznih vlaken zaradi fotokemijske oksidacije poletilenske plasti lahko pride do pokanja tega materiala zato sodobnejsim rc papirjem dodajajo anti oksidante ki naj bi migrirali v polietilensko plast in preprecevali njeno oksidacijo za izdelavo obstojnih fotografij po postopkih ki iz papirja odstranijo fiksir ni priporocljivo uporabljati plastificirane papirje pri vsakdanji izdelavi fotografij kjer odstranjevanje fiksirja ni tako temeljito pa je plastificirani papir najverjetneje ustreznejsi b emulzija najpogosteje uporabljana emulzija zadnjih sto let je zelatinska ustrezno hranjena naj bi bila po obstojnosti sorodna celulozi triacetatu pomembna lastnost zelatine je da z visanjem vsebnosti vlage nabreka in postane bolj obcutljiva na mehanske poskodbe zaradi hidroliznih reakcij pa lahko s casom postane topna tudi v hladni vodi c tvorec slike srebro v razvitem crno belem fotografskem gradivu je podoba navadno zabelezena v obliki delcev srebra kovinsko srebro reagira npr s plini iz ozracja npr zveplov dioksid ozon peroksidi zato ga je pri izdelavi arhivsko trajnega gradiva potrebno zascititi s selenovim ali zlatovim tonerjem barvila pri barvnem gradivu leta je kodak predstavil kodachrome barvni film leto kasneje mu je sledila agfa z agfacolor neu to je bilo rojstvo sodobne fotografije saj vecina danasnjih barvnih filmov temelji na istih principih glede na trajnost je vpeljava barvnih filmov pomenila krepak korak nazaj slika namrec ni vec zabelezena v obliki srebrnih delcev temvec z barvili ker so ta bistveno manj trajna od drugih sestavin filma papirja zelatine je obstojnost barvnega fotografskega gradiva odvisna predvsem od stabilnosti barvil barvni diapozitivi izboljsave barvnih diapozitiv filmov v zadnjih letih so bile bolj pomembne tudi potrebne za ektachrome druzino filmov kot za kodachrome ektachrome filmi izdelani med leti do poznih sedemdesetih e in e filmi so danes vecinoma ze poskodovani bledenje zamik barv kodachrome diapozitivi celo tisti iz ih let pa so danes vecinoma dobro ohranjeni razlika med temi filmi je v sestavi in obdelavi kadachrome barvila ki se dodajo med obdelavo so mnogo bolj stabilna od ektachrome barvil ki so prisotna v emulziji ze pred obdelavo filma slednja se izredno hitro razgrajujejo predvsem ko so izpostavljena visji temperaturi in relativni vlagi kodachrome filmi so danes prakticno taki kot so bili pred stiridesetimi leti ektachrome in drugi e obracilni filmi fujichrome scotch m agfachrome pa so danes bistveno boljsi od tistih s konca sedemdesetih let postopki in materiali za izdelavo barvnega gradiva se izredno hitro spreminjajo zato je njihovo obstojnost sorazmerno tezko ovrednotiti naslednji podatki so povzeti po knjigi henry wilhelm the permanence and care of color photographs stevilo dni potrebnih za izgubo najmanj stabilnega barvila pri pospesenem staranju v temnem pri ° c in rh k k k ektachrome vsi fujichrome ne velvia fujichrome velvia agfachrome scotchchrome ce so ti filmi izpostavljeni svetlobi projeciranje pa so sodobni ektachrome filmi obstojnejsi od kodachrome filmov barvni fotografski papirji iz diapozitivov tip r najbolj obstojen je ilford classic ilfochrome cibachrome pri sobni temperaturi a v temnih prostorih te fotografije so trajne zaradi vrste barvil azo barvila ter metode izdelave po kateri v fotografiji ne ostanejo t i proizvajalci barv dye couplers in srebro fujichrome type papirji so bistveno trajnejsi vseh drugih obracilnih r papirjev kodakov ectachrome radiance paper je bistveno manj obstojen od fujichrome type papirjev tako v temnem kot tudi ko je izpostavljen svetlobi barvni negativi stevilo dni potrebnih za izgubo najmanj stabilnega barvila pri pospesenem staranju v temnem pri ° c in rh kodak vps ca let pri sobni temperaturi kodak ektar kodak gold fuji normal konica kodak vr kodak ektar fuji reala kodak gold kodak vericolor hc agfa razlicni kodak vpl barvni fotografski papirji iz negativov tip c fujicolor super fa type in visoko kontrastna razlicica sfa tip c so dalec najbolj obstojni izmed ra kompatibilnih barvnih negativ papirjev izpostavljeni svetlobi so sfa papirji vsaj stirikrat obstojnejsi kot npr ektacolor edge ectacolor portra supra ultra in drugi kodakovi ra papirji najverjetneje je sfa po obstojnosti podoben sfa trajnost fuji sfa in type je primerljiva ko jih hranimo v temnih prostorih vendar pa je sfa mnogo bolj stabilen ko je izpostavljen svetlobi tedaj je sfa mnogo trajnejsi tudi od ilfochrome fotografij na splosno so fuji papirji vsaj tip r in c dvakrat do trikrat bolj obstojni od kodakovih papirjev kot dokazuje w henry ti podatki so dostopni tudi preko interneta permanence and care of colored photographs skodljive kemikalije preostale po obdelavi raziskave trajnosti crno belih fotografij so ze leta pokazale da je poglavitni vzrok za njihovo propadanje nepravilno fiksiranje po katerem gradivo po obdealvi vsebuje neizprani fiksir vecino fiksirja iz zelatine izperemo med spiranjem tezko pa odstranimo del ki je med vlakni papirja kjer je cirkulacija vode slaba srebro reagira s preostalim natrijevm ali amonijevim tiosulfatom in tvori rumeno rjavi srebrov sulfit ki nato lahko prehaja v srebrov sulfat posledica je bledenje svetlih predelov vcasih cele podobe ki se lahko obarva rumeno rjavo reakcija ni reverzibilna ce opazimo tovrstne poskodbe je potrebno gradivo ponovno sprati kompleksne srebrove tiosulfatne spojine te nastajajo med fiksirnim procesom ko se fiksir porabi ali se preseze njihova topnost se te spojine pricno nalagati na papirju ker so netopne v vodi in jih z izpiranjem z vodo ne moremo odstraniti posledica preostanka srebrovih tiosulfatov v gradivu je da se s casom celotna podoba se obarva rumeno rjavo mocneje svetli predeli temnejsa mesta so dikroidna videti so kovinsko srebrna siva ali bakrena gradivo na katerem smo opazili tovrstne poskodbe je potrebno ponovno fiksirati in dobro sprati srebrovi halogenidi preostali srebrovi halogenidi reagirajo s svetlobo in povzrocajo nastanek lokaliziranih rumenih madezev gradivo na katerem smo opazili tovrstne poskodbe je potrebno znova fiksirati ter sprati tem problemom se izognemo z arhivsko obdelavo fotografskega materiala arhivska obdelava crno belih fotografij opisan proces bo zagotovil maksimalno obstojnost crno belih fotografij na sodobnih srebro zelatinskih papirjih postopek so razvili v ilfordu in uporablja zelo kratek fiksirni cas saj se tako zniza absorbcija fiksirja v papirna vlakna fiksir ki preostane po spiranju nato kemijsko pretvorimo v bolj topne in manj skodljive sulfate srebrne delce se na koncu zasciti z uporbo selenovega ali zlatovega tonerja tenilca razvijalec naj bo svez pripravljen z destilirano vodo obdelava s svezo indikatorsko prekinjevalno kopeljo sekund med mesanjem fiksiranje med mocnim mesanjem z amonijevim tiosulfatom jakost kot za razvijanje filmov brez trdilca sekund spiranje minut v tekoci vodi ° c s hitrim pretokom minutna obdelava med mesanjem z vodno raztopino spojin ki pospesijo izpiranje fiksirja spiranje v tekoci vodi minut tu lahko proces prekinemo da zberemo dovolj gradiva za nadaljnjo obdelavo obdelava z raztopino hipo eliminatorja npr kodak he min pri ca ° c spiranje minut pod tekoco vodo toniranje s selenovum ali zlatovim tonerjem min ° c spiranje min s tekoco vodo susenje razvijalec razvijalci reducirajo osvetljene srebro halidne delce v kovinsko srebro vecina razvijalcev vsebuje metil p aminofenolsulfat metol in hidrokinon ter dodatke razvijalci te vrste skoraj nimajo vpliva na trajnost fotografije priporocjlivo je da ga redcimo z destilirano vodo da zagotovimo ustrezen ph pred uporabo ga je potrebno filtrirati prekinjevalna kopel nima direktnega vpliva na trajnost fotografije vendar je njena uporaba priporocljiva saj prepreci prenos razvijalca v fiksir ter s tem prezgodnjo izrabo le tega prekinjevalna kopel za nesijoce papirje z neutrjeno emulzijo je raztopina ocetne kisline v vodi v tej kopeli pustimo fotografije do sekund in film do sekund kopel se hitro izrabi zato jo moramo kontrolirati z indikatorskim papirjem alternativa je uporaba t i indikatorskih prekinjevalnih kopeli ki vsebujejo indikator ki pri izgubi kislosti intenzivno spremeni barvo fiksir glavni vzrok za neobstojnost fotografij so ostanki fiksirnih sredstev proces raztapljanja srebrovega halogenida v prisotnosti natrijevega tiosulfata je zelo kompleksen predvideva se da nastanejo vsaj tri vrste srebro vsebujocih kompleksov med fiksiranjem potrebujemo presezek tiosulfata saj se doloceni srebro tiosulfatni kompleksi topijo s presezkom natrijevega tiosulfata to spoznanje je vodilo do uporabe dvojnih fiksirnih kopeli s katerimi pa ne dosezemo arhivske cistosti fotografij relativna pocasnost natrij tiosulfatne kopeli vodi do absorbcije fiksirja v papirna vlakna trdilci npr kalijev galun se povecajo ta problem zato je priporocljiva uporaba aktivnejsega amonijevega tiosulfata s cimer skrajsamo fiksirni cas trdilca ni potrebno uporabljati ceprav je navadno prilozen fiksirnemu sredstvu fotografije bodo sicer rahlo obcutljivese na abrazijo toda ce gradiva ne uporabljamo v mocno vlaznih prostorih sodobne emulzije ne potrebujejo dodatnih trdilnih sredstev pogosto uporabljani fiksirji te vrste so npr kodakov rapid fixer in ilfordova ilfospeed fixer in hypam pripravimo jih v koncentraciji potrebni za razvijanje filma ne fotografije z nealkalno tekoco vodo idealni ph vode je pod in ga lahko dosezemo z dodatkom ocetne kisline ph fiksiraja naj bo med ph zelatinske emulzije je obicajno bolj kisel ko je fiksir nizji bo ph zelatine in ta bo mocneje vezala preostanke fiksirja posledica uporabe kislih fiksirnih kopeli so zato daljsi casi izpiranja uporabljamo svez fiksir pripravljen neposredno pred postopkom redceni fiksir se lahko hrani v steklenicah plastenke omogocajo vecjo izmenjavo plinov najvec en mesec proces fiksiranja je koncan v sekundah zaradi varnosti pa fiksiramo se dodatnih sekund amonijev tiosulfat je bistveno od natrijevega proces pa zahteva natancnejso kontrolo casa in mocno mesanje vendar so fotografije izdelane s pomocjo hitrih fiksirjev bistveno obstojnejse kapaciteta fiksirja tezko je predvideti kdaj se fiksir izrabi kopel kontroliramo tako da fiksiramo kos filma pri dani temperaturi fiksir z natrijevim tiosulfatom zavrzemo ko je cas bistrenja se enkrat daljsi kot je bil pri svezi kopeli hitri fiksir pa je izrabljen ko je cas bistrenja stirikrat daljsi hitri fiksirji ohranjijo aktivnost tudi ko je raztopina ze nasicena z srebrovimi tiosulfati zato lahko zbistrijo film tudi se ko se tiosulfati ze obarjajo in se torej ne smejo vec uporabljati fiksir uporabljamo ca pod navedeno kapaciteto proizvajalcev da se izognemo nepredvidenim napakam spiranje po fiksiranju moramo hitro izprati preostali fiksir pretok vode mora biti cim vecji prek cim manjse povrsine voda naj bi se izmenjala vsako min kasneje vsakih min zadostuje med spiranjem se fotografije ne smejo dotikati saj se na teh mestih ne bodo zadovoljivo sprale pri hitri metodi fiksiranja debelina papirja ne vpliva na cas spiranja saj se fiksir minimalno absorbira v papir spiranje lahko pospesimo z dodatkom dolocenih soli to niso hipo elimenatorji saj kemijsko ne pretvarjajo preostanke fiksirja v neskodljive substance temvec le pospesijo izpiranje fiksirja najpogosteje se uporablja kodak hypo clearing agent cenejsa alternativa je raztopina natrijevega sulfita g l pred uporabo vsakic pripravimo svezo raztopino fotografije vlozimo v raztopino za minut in mesamo za ca cm fotografij na liter raztopine po koncanem postopku fotografije spiramo minut s tekoco vodo hipo eliminator po spiranju so v fotografiji se vedno majhne kolicine tiosulfatnih spojin ko koncentracija teh v fotografiji pada se tudi spiranje znatno upocasni dokler ne pride do tocke ko jih z vodo ne moremo vec odstraniti zadnje preostanke s hipo eliminatorjem pretvorimo v topni sulfat najbolj pogosto uporabljan hipo eliminator je kodakov he voda ml vodikov peroksid ml raztopina amonijaka ml dopolni z vodo do l pripravimo vsakic svezo raztopino tako da zmesamo kemikalije po navedenem vrstnem redu raztopino po vsaki uporabi zavrzemo nikoli je ne hranimo zaprte saj lahko pride do eksplozije fotografije med mesanjem vstavimo v to raztopino za min pri temperaturi okoli ° c kapaciteta kopeli je ca cm fotografij na liter raztopine sledi deset minutno spiranje z vodo da speremo nastale sulfate toner po slednjem postopku naj bi v fotografiji ne bilo vec skodljivih kemikalij toda kovinsko srebro je obcutljivo na reagente npr zveplov dioksid iz ozracja prakticni efekt je isti kot da bi fotografijo le delno sprali zadnja faza pri obdelavi arhivsko trajnih fotografij je zato toniranje fotografij s selenovim ali zlatovim tonerjem pri uporabi zlatovega tonerja se koscki srebra prekrijejo z ultra tanko plastjo zlata ki je kemijsko mnogo bolj stabileno od srebra barva fotografije se bo pomaknila rahko proti hladno modri kodakova formula gold protective solution gp vsebuje naslednje sestavine voda ml zlatov klorid raztopina ml natrijev tiocianat g dopolnimo z vodo do enega litra ml raztopine zlatovega korida dodamo k ml vode posebej pripravimo raztopino natrijevega tiocianata v ml vode ter to raztopino med mocnim mecanjem dodamo k raztopini zlatovega klorida pri pripravi in med uporabo moramo vedno uporabljati gumijaste rokavice ter zagotoviti mocno ventilacijo zraka fotografije vstavimo v to raztopino za minut pri sobni temperaturi preostanki fiksirja unicijo zascitno raztopino zato je stopnja s hipo eliminatorjem nujno potrebna raztopina zlatega tonerja je nestabilna zato jo je potrebno pripraviti neposredno pred postopkom kapaciteta je ca cm fotografij na liter raztopine postopek se zakljucimo z deset minutnim spiranjem v vodi susenje fotografije susimo tako da jih s hrbtno stranjo polozimo na sita metode susenja ki se ne uporabljajo za susenje trajnega fotografskega gradiva so susilni boben pasovi susilnega bobna vsebujejo kemikalije ki se prenasajo na mokre fotografije ne glede na to kako dobro je pas spran foto pivniki ustrezni so le ce za vsako fotografijo uporabimo svezega arhivska obdelava filmov filme je potrebno manj temeljito spirati kot fotografije na papirju da dosezemo enako stopnjo cistosti film namrec ne absorbira kemikalij zato je potrebno slednje sprati le z emulzije fiksiranje priporocljiva metoda fiksiranja filmov uporablja dve fiksirni kopeli neosvetljeni srebrni delci v filmu se s fiksirjem pretvorijo v srebrove tiosulfate ce se isti fiksir uporablja za vec zaporednih fiksiranj koncentracija srebrovih tiosulfatov v raztopini narasca ko je raztopina nasicena se pricno obarjati na povrsino filma ker te substance v cisti vodi niso topne jih z vodnim spiranjem ne moremo odstraniti temu problemu se izognemo z uporabo druge sveze raztopine fiksirja naloga druge kopeli ni fiksiranje temvec predvsem raztapljanje preostalih tiosulfatov s povrsine filma filme najprej vstavimo v prvo raztopino fiksirja cas fiksiranja znizamo za minuto nato jih za eno minuto prenesemo v drugo svezo raztopino fiksirja sledi spiranje ko se prva raztopina izrabi jo nadomesti druga drugo pa nadomestimo z svezo raztopino mesanje med razvijanjem je nujno potrebno saj se tako svezi fiksir prenasa na povrsino filma fiksirne kopeli za film in fotografije moramo hraniti loceno film namrec vsebuje vecjo kolicino srebrovih halogenidov zato se fiksir hitreje porabi spiranje hipo eliminatorja ne uporabljamo pri obdelavi filma saj ga lahko celo poskoduje ker ph emulzije vpliva na hitrost spiranja vodi lahko dodamo raztopino amonijaka da pospesimo spiranje ucinkovitejsi je kodakov hypo clearing agent saj lahko z njim popolnoma odstranimo prostanke fiksirja temperatura vode za spiranje naj bi bila cim blizje temperaturi predhodnih kopeli topla voda zmehca emulzijo in poveca njeno obcutljivost na prasne delce pri nizjih temperaturah ki so sicer primernejse kot visje pa se cas spiranja podaljsa toniranje negativov seveda toniranje negativov ne bo spremenilo izgleda fotografij lahko pa pripomorke k povecanju trajnosti filma zlatov toner gp se enostavno uporablja ne spemeni gostote negativa velikosti zrn ali resolucijo selenov toner ki je na voljo v koncentrirani obliki pri kodakovih distibuterjih ima vec prednosti pred zlatim tonerjem enostavno ga pripravimo je cenejsi in zagotovi vsaj tako dobro zascito kot zlatov toner za zascito filmov se uporablja recen z vodo film vstavimo v raztopino tonerja po fiksiranju tako da ni potrebno dodatno spiranje z vodo film enakomerno mesamo v raztopini tonerja ca minut oziroma do rahle spremembe barve raztopine po vsaki uporabi toner zavrzemo susenje najvecji problem pri susenju predstavljajo kapljice vode ki se pojavljajo na filmu pri susenju sledovi ki zato nastanjejo na filmu predvsem karbonati se bodo na fotografiji pojavili kot svetlese pege nanosu karbonatov se lahko izognemo z uporabo destilirane vode pri zadnjem spiranju vodi lahko dodamo tudi neionski detergente kot npr kodak flo to so povrsinsko aktivne snovi ki zmanjsajo povrsinsko napetost vode tako da ne pride do nastanka kapljic obicajno je bolje da uporabljajmo bolj redcene raztopine kot jih predpisuje proizvajalec da se izognemo nastanku mastnih filmov na povrsini filma pri susenju naj bo vlaga ca ali celo visja da se izognemo tvorbi kapljic pa tudi staticna elektrika ki povzroca nanos prahu na film se zniza t naj bo okoli ° c ce moramo film hitro osusiti ga za kratko potopimo v raztopino etanola v vodi temperatura susenja ne sme biti nad ° c saj film lahko postane moten metanol ni primeren ker lahko raztopi film skodljive kemikalije iz okolja sem sodijo predvsem skodljivi plini prasni delci neustrezni materiali v katerih hranimo gradivo skodljivi plini med plinie ki poskodujejo fotografsko gradivo sodijo predvsem so ozon nastaja npr pri fotokopiranju peroksidi npr iz oljnih barv plini ki nastajajo ob staranju lesa plini iz naftalina fotografskega gradiva zato ne smemo hraniti v prostorih ki so izpostavljeni navedenim spojinam selenov ali zlatov toner pri crno belem gradivu nudita dobro zascito pred temi reagenti prasni delci prasni delci vsebujejo stevile snovi ki poskodujejo gradivo poleg tega so higroskopicni povecana razgradnja ter nevarnost bioloskih okuzb ter abrazivni neustrezni materiali hranjenja fotografsko gradivo hranimo v materialih iz papirja ali umetnih mas papir papir je bistveno manj prepusten za svetlobo prepusca pa vlago in pline slaba prepustnost za svetlobo podaljsa trajnost gradivu vendar je za ogled potrebno rokovanje z gradivom ki vodi do mehanskih pokodb prstnih odtisov prepustnost za vlago je izredno pomembna ce hranimo fotografski material v prostorih kjer temperatura mocno niha ali kjer je nevarnost visoke relativne vlage v teh pogojih lahko pride do lepljenja zelatinske emulzije na umetno maso enako se lahko zgodi tudi z uokvirjeno fotografijo ki se dotika stekla nevarnost je v tem primeru se visja saj na povrsini stekla lahko pride do kondenzacije vlage prepustnost za pline je nujna za hrambo gradiva ki s staranjem sprosca skodljive kemikalije pri razgradnji acetat celuloze npr nastajajo kisline ki zlasti ce filme hranimo v nepredusno zaprtih kasetah lahko poskodujejo sliko to je posebej pomembno pri barvnih filmih saj so barvila obcutljiva na ph celo variacija ph za enote jih lahko spremeni papir za hranjenje fotografskega materiala naj bi bil z visoko vsebnostjo a celuloze vsaj brez lignina zvepla galuna kolofonije voskov in plastifikatorjev papir naj bi imel nevtralen ph papir z dodatkom kalcijevega karbonata alkalni ph se priporoca le za hranjenje filmov iz nitrat in acetat celuloze ter krhkih fotografij umetne mase neobdelan poliester mylar je najbolj inerten in trajen a tudi najdrazji material za trajno hranjenje fotografskega gradiva za trajno hranjenje fotografskega gradiva se lahko uporabljajo tudi neobdelani polipropilen celuloza triacetat in polietilen izogibajmo se polivinilkloridu saj je kemijsko le slabo obstojen plastifikatorji pa bodo povzrocili razgradnjo fotografskega gradiva t i samolepilni albumi so popolnoma neprimerni za trajno hranjenje fotografij navadno so izdelani iz mocno kislih materialov ki pospesijo razkroj fotografij starejsi albumi so imeli dobro lastnost da so bile fotografije v album pritrjene s pomocjo vogalov slaba stran teh albumov pa so skrajne neprimerni materiali album s stranmi iz crnega kartona sicer izgleda lepo vendar je bila vecina tovrstnih kartonov zaradi mocne kislosti neprimerna za trajno hrambo fotografskega gradiva priporocljivo je da za podlago v albumih uporabljamo kvaliteten nevtralen papir v beli ali bez ali sivi barvi barvila v papirju so lahko slabse obstojna in lahko migrirajo ter obarvajo fotografije vpliv barvil na na trajnost gradiva ni znan strani locimo s prozorno folijo iz ustrezne umetne mase iz nje izdelamo tudi vogale s katerimi fotografije pritrdimo v album album hranimo v skatli da ga zascitimo pred prahom uokvirjanje osnovna pravila so naslednja pri uokvirjanju moramo uporabljati ustrezne materiale metoda uokvijanja mora biti reverzibilna gradivo ne sme biti neprodusno zaprto ce ga ne hranimo v prostorih s konstantno relativno vlago in teperaturo fotografija se ne sme dotikati stekla najustreznejsi je postopek kjer fotografijo s pomocjo vogalov ali s trakovi iz trajnega papirja pritrdimo na ustrezno kartonsko podlago ter izdelamo passepartu funkcija slednjega je poleg estetske vzpostaviti distanco med fotografijo in steklom vecja ko je fotografija vecja mora biti oddaljenost gradiva do stekla najustreznejsi so aluminijasti okvirji plastificiranje in lkiranje fotografij ni priporocljivo osnovni faktorji ki vplivajo na hitrost kemijske razgradnje relativna vlaga temperatura svetloba relativna vlaga visja relativna vlaga pospesi razkroj gradiva saj povzroci kemijske poskodbe voda pospesi vecino kemijskih reakcij voda lahko v reakcije vstopa ali jih samo omogoca npr kot katalizator ali topilo mehanske poskodbe visoka relativna vlaga povroci mehcanje emulzije in njeno lepljivost ta postane zato bistveno bolj obcutljiva na mehanske poskodbe nizka relativna vlaga povzroci mocno krcenje emulzije ki lahko celo razpoka tudi papir z nizanjem relativne vlage izgublja elasticne lastnosti in postaja krhek nizka relativna vlaga pa povzroca krhkost nekaterih materialov papirja in zelatine nihanje relativne vlage ter temperature pospesi kemijsko ter fizikalno pokanje razgradnjo materiala bioloske poskodbe visoka relativna vlaga omogoca rast mikroorganizmov na papirju in emulziji tovrstnih poskodb z gradiva ponavadi ne moremo odstraniti ustrezni pogoji za razvoj plesni so ko je temperatura nad ° c in relativna vlaga visja od ca rh idalni pogoji za hranjenje mesanih zbirk fotografije diapozitive negative so med rh relativna vlaga naj ne niha vec to rh na dan ce so v prostoru haranjene le fotografije so optimalni pogoji rh pri se ze znatno razgrajujejo nitratni in acetatni filmi ter nekateri historicni negativi na steklu zlasti razgradnja nitratnih in acetatnih filmov je mocno odvisna od rh ansi standard american national standards institute priporoca rh za trajno hranjenje acetatnih in poliesterskih filmov tudi nitratni filmi so pri teh pogojih stabilnejsi negativi na steklu se morajo hraniti pri rh za se upocasni razkroj stekla temperatura z visanjem temperature se hitrosti kemijskih reakcij povisajo na vsakih ° c se hitrosti kemijskih reakcij ca podvojijo zato je za vecino materiala priporocljivo hranjenje pri nizkih temperaturah npr hladilnik pri tem pa moramo paziti da pri uporabi ne pride do kondenzacije vlage na povsini gradiva temperature prostorov v katerih hranimo gradivo morajo biti cim nizje crno bele fotografije je priporocljivo hraniti v prostorih kjer je temperatura nizja od ° c in dnevno ne niha vec kot ° c barvni material moramo hraniti pri cim nizjih temperaturah ce je le mozno v hladilniku pri tem pa je moramo paziti da ne pride do kondenzacije vlage na povrsini materiala med ohlajanjem ali pred uporabo svetloba ustrezno obdelane crno bele fotografije so sorazmerno obstojne ko so izpostavljene svetlobi elatinski in papirnati sloj lahko poskodujejo predvsem ultra vijolicni zarki soncna in fluorescencna svetloba sta mocna vira uv zarkov barvno gradivo pa je izredno obcutljivo na svetlobo kodachrome diapozitivi lahko znatno zbledijo ze po minutah projeciranja gradivo naj bi zato hranili v temnih prostorih vsekakor pa se moramo izogibati direktni soncni svetlobi stran je bila nazadnje spremenjena maja internetov naslov http www infosrvr nuk uni lj si jana foto html stevilo obiskov