prenovitev informacijskih sistemov vidiki prenovitve informacijskih sistemov vsebina poglavja tehnicen vidik izbira aplikacij primernih za prenovitev izbira strategije za prenovitev ekonomski vidik upravljalski vidik dolocitev realnih pricakovanj dolocitev nacrta prenovitve ugotavljanje pripravljenosti organizacije na prenovitev is psiholoski vidik jezikovni ali terminoloski vidik v poglavju cilji povezave na prenovitev informacijskih sistemov gledamo z vec vidikov govorimo o tehnicnem ekonomskem upravljalskem psiholoskem organizacijskem jezikovnem in psiholoskem vidiku prvi stirje so podrobneje predstavljeni v tem poglavju pri organizacijskem vidiku gre za prenovo poslovnih procesov tehnicen vidik vsaka aplikacija ni primerna za prenovitev pri oceni primernosti uporabimo dejavnike ki so nasteti v nadaljevanju velja se poudariti da ni vedno potrebno prenoviti celotne aplikacije vcasih se omejimo namrec zgolj na njene komponente programe nato se moramo odlociti kaksno strategijo prenovitve bomo ubrali oziroma kaj vse bomo v prenovo vkljucili pod tehnicen vidik spadajo tudi orodja za prenovitev ki pa so zaradi obsirnosti obravnavana kot posebno poglavje izbira aplikacij primernih za prenovitev vprasanja na katera odgovorimo pri izbiri aplikacij so naslednja ali so na voljo orodja za okolje v katerem tece obstojeca aplikacija brez orodij ne gre zlasti pri vecjih projektih saj v primeru da jih ne uporabljamo stroski za prenovitev dosezejo stroske za razvoj povsem novih aplikacij v koliksni meri je obstojeca koda strukturirana iz nestrukturirane kode spageti kode je silno tezko pridobiti uporabne modele ali so bila pri razvoju aplikacije uporabljena case orodja ali imamo na voljo dokumentacijo v kaksnem stanju je ali se poslovna pravila pogosto spreminjajo ali je aplikacija kriticnega pomena za poslovni uspeh ali so avtorji aplikacije se vedno zaposleni v oraganizaciji ali pricakujemo odhod vzdrzevalcev iz organizacije koliko razlicnih programskih jezikov razlicnih proizvajalcev je bilo uporabljenih pri razvoju aplikacije v koliksni meri je aplikacija povezana z drugimi v poslovnem sistemu zanesljivost ali so napake pri delovanju pogost pojav sprememba platforme ali je bila sprememba opravljena pred kratkim ali jo nacrtujemo v bliznji prihodnosti ali aplikacija neposredno podpira poslovni proces ki ga trenutno prenavljamo izbira strategije za prenovitev oz tehnicna ocena prenovitve v tej fazi projekta tehnicni del skupine za prenovitev poda tehnicno oceno kaj je za nas informacijski sistem bolje prenovitev razvoj znova vzdrzevanje naslednji cilj tega dela je dolocitev primernih strategij za posamezne aplikacije ali za posamezne komponente mozne strategije prenovitve so obnovitev dokumentacije prevedba izvorne kode podatkovna prenovitev restrukturiranje prehod na novo okolje rekonstrukcija za obnovitev dokumentacije se odlocimo ce je nismo obnavljali po vsaki spremembi in je zato nepopolna je za vzdrzevanje neuporabna ne zadosca standardom ki smo jih izbrali za dokumentacijo v organizaciji ni v primerni obliki formatu prevedba izvorne kode pride v postev ce je aplikacija napisana v jeziku tretje generacije ali nizjem so ljudje ki imajo opravka z aplikacijo bolj seznanjeni s ciljnim programskim jezikom imamo vec pomoznih orodij ki podpirajo ciljni programski jezik je ciljni programski jezik lazje prenosljiv na drugo platformo kot sedanji je aplikacija napisana v dialektu programskega jezika ki se ne uporablja vec podatkovna prenovitev je primerna ce imamo datoteke v zastarelih formatih navadne tekstovne datoteke vsam imamo podatke zapisane v datotekah razlicnih formatov podatkovne datoteke ne uporabljajo tudi aplikacije ki jih ne bomo prenovili ce podatkovni elementi in razmerja med njimi niso dobro dokumentirani za prehod na novo okolje se odlocimo ce je sedanja strojna oprema stara vsaj sest let oz zastarela aplikacija ni povezana v nek sirsi sistem ki ne dovoljuje da so nekateri njegovi deli zasnovani na drugi platformi sedanja strojna oprema omejuje delovanje in nadaljni razvoj aplikacije aplikacija ne deluje na sodobnih operacijskih sistemih in to moti uporabnike pri vzdrzevanju pogresamo case okolje restrukturiranje uporabimo ce je obstojeca koda nestrukturirana ni v kodi enovitega podajanja parametrov in ravnanja ob napakah je koda slabo komentirana je stevilo vrstic kode na csu enota programa ki ga lahko samostojno testiramo veliko vrstic ima csu preveliko funkcionalnih tock strategije lahko seveda tudi kombiniramo na odlocitev pri vsaki vpliva tudi dejstvo ali orodje ki strategijo podpira ze imamo praviloma vedno vkljucimo rekonstrukcijo saj moramo vedno najprej vsaj delno analizirati obstojec sistem vcasih pa predstavlja ze sama rekonstrukcija projekt prenovitve smisel taksne prenovitve je v izboljsanju poznavanja informacijskega sistema kar olajsuje vzdrzevanje poleg omenjenih strategij moramo upostevati se moznost nadaljnega vzdrzevanja oz razvoja na novo pri odlocitvi ali bomo informacijski sistem se naprej vzdrzevali si pomagamo z naslednjimi vprasanji s tehnicnega vidika se za razvoj nove aplikacije odlocimo kadar bi pri prenovitvi uporabili vec kot dve strategiji eden od potrebnih pogojev da se lotimo razvoja znova je da je predvidena preostala zivljenjska doba daljsa od pet let stroski vzdrzevanja so bstveno nizji ko informacijski sistem razvijemo znova celo nizji kot ce bi sistem prenovili upostevati pa moramo dejstvo da je razvoj nove aplikacije drazji od prenovitve preostala zivljenjska doba mora biti daljsa od petih let zato da se visji stroski razvoja izenacijo z nizjimi stroski vzdrzevanja kot vidimo ima ekonomski vidik pri prenovitvi veliko tezo opisan je v naslednjem razdelku ekonomski vidik podati zelimo tudi ekonomsko oceno prenovitve informacijskega sistema ocenjujemo ali je prenovitev ekonomsko opravicena ali je bolj smotrno informacijski sistem razviti znova oz ga se naprej vzdrzevati ekonomsko oceno pa tudi razsirimo ali pa omejimo na vprasanje katero strategijo prenovitve izbrati stevilke kot so skupna vrednost nalozbe skupna vrednost stroskov in podobne moramo jemati z rezervo saj gre zgolj za ocene u s army definiranje osnovnih pravil in predpostavk pogoj ki mu moramo zadostiti ce zelimo dobiti primerljive rezultate je da vse ocene in zakljucki temeljijo na enakih osnovah in predpostavkah vse denarne ocene in primerjave bodo opravljene na podlagi ki bo izlocala vpliv inflacije pri vseh strategijah bomo upostevali iste stroskovne elemente pri vseh strategijah bomo uporabljali parametricni model subjektivne ocene bodo podajali vedno isti ljudje povsod kjer bo to mozno bomo uporabljali ustrezna razpolozljiva orodja ta orodja so vzdrzevanje oznacujemo kot strategijo razvoj znova kot strategijo drugo izpostavitev sestave postavk stroskov strojna oprema programska oprema sistemska programska oprema orodja za prenovitev kadri dodatno izobrazevanje clanov projekta prenovitve preverjanje in vrednotenje zunanje uvajanje in prilagajanje delovanje in podpora pri vseh strategijah razen pri nadaljnem vzdrzevanju ta kategorija zajema stroske delovanja in podpore prenovljenega is delovanja in podpore v casu prenavljanja in delovanja in podpore v casu prehoda dolocitev metod ocenjevanja posluzujemo se vrste razlicnih metod kot so stopnja napora cene v katalogih ocene ekspertov analogija z drugimi primerljivimi projekti prenovitve parametricni modeli checkpoint price s seer sem slim softcost oo za posamezne stroskovne postavke uporabljamo razlicne metode ocenjevanja na primer ceno razvojnih orodij in strojne opreme najdemo v katologih za natancnejse izracune jo seveda preverimo vse metode ocenjevanja pa zahtevajo tudi podatke ki morajo biti primerni natancni in azurni zbrati moramo kataloge raznih ponudnikov in v njih poiskati ustrezne podatke poiskati moramo dokumente oz informacije o drugih primerljivih projektih prenovitve pri parametricnih modelih moramo poiskati ustrezne podatke za vse vhodne spremenljivke ki v modelu nastopajo ocena stroskov za navedene stroskovne postavke z metodami ocenjevanja pripravimo ustrezne ocene tako ocenimo stroske delovanja in podpore stroske uvajanja stroske dodatnega izobrazevanja kadrov nalozbe v strojno opremo v orodja za prenovitev v okviru ocene stroskov po potrebi opravimo se analizo tveganja in analizo obcutljivosti stroskov analiza tveganja analiza tveganja je potrebna ker strategije se zdalec nimajo enake stopnje negotovosti najmanj tveganja prinasa odlocitev za nadaljno vzdrzevanje predvsem zaradi izkusenj vecje kot so spremembe vecje je tveganje namen analize tveganja je ugotoviti verjetnost da se bo neugoden dogodek pripetil in dolocitev pomembnosti vpliva tega dogodka poglejmo si primer za zmanjsanje tveganja za neko postavko smo dobili razlicne vrednosti namesto da uporabimo najbolj verjetno vrednost raje izracunamo in koristimo pricakovano vrednost za izracun pricakovane vrednosti pv ob najbolj verjetni vrednosti nv upostevamo se najnizjo mozno n in najvisjo mozno vrednost v analiza obcutljivosti s to analizo ugotavljamo vpliv posameznih parametrov posebno uporabna je takrat kadar parameter tezko ocenimo a ga enostavno opredelimo znotraj nekega intervala analizo obcutljivosti opravljamo na principu »kaj ce« analize vnasamo razne vrednosti in merimo rezultate pri tem dognamo vpliv naslednjih parametrov stevilo vrstic izvorne kode sloc source line of code pri uporabi tega parametra moramo upostevati razlike med programskimi jeziki funkcionalne tocke fp function point cas potreben za prenovitev v tem casu mora delovati »stari« sistem cas delovanja prenovljenega informacijskega sistema zivljenjska doba informacijskega sistema definirana je kot vsota casa za prenovitev in casa delovanja izracun ekonomskih kazalcev za lazje ocenjevanje prenovitve informacijskih sistemov iz ekonomskega vidika izracunamo razne ekonomske kazalce pred tem moramo odpraviti neprimerljivosti ki so posledica inflacije to opravimo s pomocjo analize sedanje vrednosti sedanjo vrednost sv za dano leto sredina leta izracunamo po sledeci formuli kjer je sv sedanja vrednost za leto n f znesek nalozbe ali koristi v letu n n stevilo let i obrestna mera realna ne nominalna opomba potenca n odraza dejstvo da racunamo sedanjo vrednost glede na sredino leta pri nas pogosto upostevamo zacetek leta v tem primeru potenco n zamenjamo z n izracunamo naslednje ekonomske kazalce sedanja vrednost skupnih stroskov sv ss vsota vseh nalozb in skupnih stroskov delovanja in podpore za strategijo n izrazena v sedanji vrednosti gre za vse stroske nastale od zacetka prenovitve oz razvoja znova pa vse do konca delovanja uporabe is sv ss sv nalozbe skupaj sv skupni stroski delovanja in podpore sedanja vrednost skupne koristi sv sk razlika med skupnimi stroski delovanja in podpore za nadaljno vzdrzevanje in skupnimi stroski delovanja in podpore za strategijo n izrazena v sedanji vrednosti gre za znesek ki smo ga pridobili privarcevali sv sk sv skupni stroski delovanja in podpore sv skupni stroski delovanja in podpore donos sv d razlika med sedanjo vrednost skupnih koristi in sedanjo vrednost nalozb izrazena v sedanji vrednosti sv d sv skupne koristi sv nalozbe skupaj razmerje med vrednostjo koristi in vrednostjo nalozbe rkn prag pokritja pp prag pokritja je tocka kjer so koristi enake nalozbam pp je tocka kjer sv skupne koristi sv investicije skupaj stopnja donosa sd obrestna mera pri kateri je sedanja vrednost skupnih nalozb enaka sedanji vrednosti skupnih koristi sv d in rkn sd i kjer velja sv sn sv sk izbira najbolj primerne strategije iz povsem ekonomskega vidika je donos najprimernejsi ekonomski kazalec prikazuje nam neto korist vecji kot je bolje je njegova slabost je v tem da favorizira vecje projekte razmerje med vrednostjo koristi in vrednostjo nalozbe rkn izpostavlja strategijo ki prinasa najvec koristi relativno na nalozbe zal moramo veckrat upostevati se samo skupno vrednost nalozbe saj so nasi viri pogosto omejeni upravljalski vidik prenovitve informacijskih sistemov namen tega poglavja ni predstavitev upravljaljanja v splosnem temvec predstavitev aktivnosti kjer sodeluje ob informatikih oz strokovnjakih in uporabnikih tudi upravljalski oziroma vodilni kader organizacije dolocitev realnih pricakovnj veliko projektov prenovitve je propadlo zaradi razocaranj tako vodilnega kadra kot strokovnjakov zato moramo imeti realna pricakovanja za dolocanje teh pricakovanj si pomagamo z okvirnimi objektivnimi merili ki ji lahko opredelimo tilley mera preprosta izmerljiva metrika zmanjsanje stroskov vzdrzevanja stevilo primerov vzdrzevanja na leto povprecen cas potreben za resitev nalog pri vzdrzevanju povprecno stevilo delovnih ur za resitev nalog pri vzdrzevanju stevilo ljudi ki se ukvarja z vzdrzevanjem dodajanje funkcionalnosti stevilo novih funkcij dodanih v aplikacijo dodana vrednost oz dohodek pridobljen z novo funkcionalnostjo zamenjava stare opreme znizanje stroskov za opremo povecanje performanc stevilo opravljenih operacij npr transakcij na casovno enoto ponovna uporaba stevilo ponovno uporabljenih komponent racionalizacija podatkov stevilo odstranjenih nepotrebnih podatkovnih objektov integracija aplikacij stevilo aplikacij s katerimi uporabniki delajo na enak nacin skrajsan cas ki je potreben za uvajanje uporabnikov tabela okvirna objektivna merila dolocitev nacrta prenovitve pri izdelavi nacrta prenovitve si pomagamo z vprasanji ki nas opazarjajo na pomembne vidike pri nacrtovanju in nam pomagajo ocenjevati dovrsenost nacrta nacrt naj pojasnjuje namen projekta prenovitve in merila za uspesnost kateri so glavni cilji prenovitve kateri so kriticni dejavniki uspeha kdu projekta kako bomo merili rezultate nacrt mora pojasnjevati glavne naloge ki jih zelimo s prenovo doseci in opisovati pomembnejse dejavnike ki lahko vplivajo na projekt prenovitve kaj v osnovi dela aplikacija ki jo zelimo prenoviti katere funkcionalne spremembe nacrtujemo katere nerabne nekoristne funkcije bomo izlocili ali je sistem trenutno v fazi vzdrzevanja kako bo projekt prenovitve sledil spremembam opravljenim pri vzdrzevanju na kateri strojni in programski opremi bo tekla aplikacija kateri zunanji pritiski lahko imajo vpliv standardi ki jim mora prenovljena aplikacija zadoscati nacrt opisuje metode orodja in tehnologije ki ji bomo uporabili vsaka tehnologija ki je nepoznana clanom projekta prenovitve mora biti dodatno obravnavana katere metode nacrtovanja bomo uporabili kaksna je dekompozicija nalog pri projektu katera programska orodja bomo uporabili ali ta orodja ze poznamo katere metode nactovanja bomo uporabili ali imamo orodja ki ustrezajo nasi metodologiji ali smo naredili inventuro artefaktov kako bomo porocila o problemih zbirali obdelovali in katalogizirali nacrt mora biti casovno opredeljen velja pravilo da visje casovne zahteve krajsi cas povecajo odgovornost in otezijo delo upravljalcem kdaj se bo projekt zacel in kako dolgo bo trajal ali je dolocen podroben urnik projekta prenovitve ali je ta urnik narejen v koordinaciji z uporabniki da se bodo ti lahko ob pravem casu vkljucili v del projekta kjer nacrtujemo njihovo sodelovanje kateri so glavni mejniki in kdaj naj bi jih dosegli katere aktivnosti se lahko izvrsujejo socasno kdaj bo dobavljena vsa potrebna oprema kdaj bodo na voljo predvideni clani projekta prenovitve nacrt doloca kdo bo sodeloval in kje bo delo potekalo kdo bo sodeloval pri projektu znanja in izkusnje udelezencev ali potrebujejo dodatno izobrazevanje ali razvijalci in vzdrzevalci obstojece aplikacije sodelujejo pri projektu kdo bo predstavljal interese in potrebe uporabnikov kdo bo vzdrzeval prenovljeno aplikacijo in uvajal koncne uporabnike kje na katerih lokacijah bo prenovitev potekala ali lokacije kjer bo delo potekalo zahtevajo varovalne ukrepe nacrt je tudi kvantitativno opredeljen kako bomo merili opravljeno delo koliksen je obseg kode in dokumentacije obstojece aplikacije koliko kode oziroma dokumentacije manjka v katerem jeziku je koda napisana koliksen je predviden obseg kode in dokumentacije prenovljene aplikacije koliko dodatne strojne in programske opreme bomo potrebovali pri projektu oziroma koliko nas bo stala nacrt mora opredeliti tveganost projekta obseg analize tveganja je odvisen od velikost in pomembnosti projekta a kjub temu mora vsak nacrt posvetiti nekaj pozornosti vplivu negativnih dogodkov pripraviti moramo tudi strategijo kako bomo ublazili negativne posledice sprememb za posameznika ki jih prenovitev prinasa ali so napravljene razlicne ocene tveganja ali se dajo predvideti bodoci dogodki ki bi lahko ogrozili projekt ali je bila opravljena ocena pripravljenosti organizacije ali je zaznati odpor proti projektu prenovitve ali so pripravljene naloge za posameznike ki jih bo prenovitev prizadela ugotavljanje pripravljenosti organizacije na prenovitev is na pripravljenost organizacije na prenovljen informacijski sistem gledamo z vec vidikov sposobnost prilagajanja na spremembe ljudje v organizaciji ponavadi ze imajo nekaj izkusenj o spremembah ki jih v njihovo delo prinese prenovitev informacijskih sistemov te so pozitivne in negativne nov oziroma prenovljen is bo zagotovo boljsi ce bomo upostevali mnenja ljudi ki jih bo zadeval zato cas ki ga porabimo za ocenjevanje sposobnosti na prilagajanje na spremembe ni izgubljen bolje je da to oceno opravijo ljudje ki ne sodelulejo pri projektu prenovitve v primeru da nimamo ustrezno usposobljenih kadrov najamemo zunanje izvajalce v skrajnem primeru ljudi prisilimo v osvojitev sprememb al capone je nekoc dejal dlje prides s pistolo in lepo besedo kot samo z lepo besedo uvajanje organizacije pogosto podcenjejo cas potreben za uvajanje na nov oziroma prenovljen sistem z vkljucevanjem uporabnikov pri projektu prenovitve ta cas precej skrajsamo veckrat je prenovitev informacijskih sistemov povezana s prenovo poslovnih procesov kar predstavlja dodatno potrebo po uvajanju tehnoloski trendi organizacije morajo dolociti poslovna podrocja kjer morajo biti v stiku z najnovejso tehnologijo ter na drugi strani tudi podrocja kjer so lahko pasivni in osvajajo tehnologijo sele ko le ta dodobra dozori ocena pripravljenosti za prenovitev pripravljenost organizacije za prenovitev ocenimo s pomocjo navedenih vprasanj na veliko vidikov pripravljenosti za prenovitev odgovorimo tudi z izdelavo nacrta prenovitve za sprejem odlocitve ni potrebno odgovoriti na vsa vprasanja seveda lahko dodamo tudi nova organizacija je pripravljena za prenovitev ce je povprecna ocena nad a ali so definirani cilji in namen projekta prenovitve ne da vendar je se mnogo nejasnosti da b ali vodilni ljudje v organizaciji podpirajo projekt prenovitve ne da vendar ne vsi oziroma obstajajo pomisleki o uspesnosti da c kako pomemben je projekt prenovitve za organizacijo nepomemben srednje pomemben kriticen d ali je projekt prenovitve financno podprt ne zagotovljena podpora ni zadostna zagotovljena je popolna financna podpora e ali je prenovitev v skladu s splosno strategijo razvoja organizacije ne oziroma strategija razvoja sploh ne obstaja delno popolnoma f ali so napravljene ocene kako bo z vzdrzevanjem prenovljenega informacijskega sistema ne da vendar samo v grobem da g ali imamo metriko za vzdrzevanje oz razvoj novih aplikacij ne da a je ne uporabljamo da z njo bomo ugotavljali uspesnost projekta prenovitve h ali imamo na voljo potrebna orodja ne da vendar jih bomo morali se prilagoditi da i ali ljudje ki so povezani z informacijskim sistemom ki ga bomo prenovili podpirajo projekt prenovitve ne da a imajo mnogi pomisleke da j ali je izdelan nacrt uvajanja uporabnikov na prenovljen informacijski sistem ne da a samo v grobem da psiholoski vidik obstaja resna nevarnost da se pri prenovitvi informacijskih sistemov prevec ukvarjamo z informacijsko tehnologijo in zapostavljamo cloveka prenovitev informacijskih sistemov in morda se bolj prenovitev poslovnih procesov povzrocata veliko sprememb ki lahko tako za posameznika kot za organizacijo prinesejo negativne ucinke v nadaljevanju so opisane kriticne tocke ki se ob spremembi pojavijo kriticni dogodek izmenjava obupa in evforije obrambno uravnavanje custev ravnanje z depresijo in iskanje smisla slovo od preteklosti in snovanje novih nacrtov nove moznosti ter nasveti kako jih resujemo lamovec kriticni dogodek zacetni odziv je odvisen od nenadnosti in resnosti spremembe zato morajo biti vsi ljudje ki jih bo prenovitev zadevala z njo seznanjeni spremembe dozivljamo kot krizo sok ali paniko burnim izrazom custev sledi obcutek izzetosti brezcutnosti izolacije in zapuscenosti v blazjih primerih so znacilni obcutki zmedenosti neucinkovitosti in utesnjenosti vsaka kriza pa na zacetku poveca mobilizacijo sposobnosti spoprijemanja zato mora posameznik dolociti naravo in resnost dogodka premisliti o svojih zmoznostih za soocanje s posledicami premisliti kaksno pomoc potrebuje prizadevati se za stabilizacijo custvovanja vodilni kader mora dovoliti da se vzpostavi socialna mreza ki jo sestavljajo sodelavci in prijatelji znotraj organizacije na katere se lahko posameznik obrne po pomoc v okviru socialne mreze si lahko dovolimo izraze custev ce tega ne storimo se bo proces zavlekel in se bomo kasneje soocali z nerazlozljivimi napadi joka besa in jeze vodilni ljudje v organizaciji naj se izogibajo resevanja problemov ze kar prvi dan v casu akutne krize je namrec bolje probleme preloziti na kasnejsi cas izmenjava obupa in evforije ta faza se navadno pojavi kmalu po zacetnih odzivih na spremembo custva jeze zalosti in strahu obcasno zamenja olajsanje ali celo evforija pojavijo se strahovi glede prihodnosti ki imajo katastroficne dimenzije tem strahovom lahko kmalu sledi nenavaden mir in obcutek da je najhujse ze minilo ti obcutki so posledica aktiviranja obrambnih mehanizmov predvsem zanikanja med strategijami za pomoc je v tej fazi se vedno najpomembnejse izrazanje custev po moznosti osebi ki zna prisluhniti in podati svoja opazanja obrambno uravnavanje custev tipicni odzivi v tej fazi temeljijo na zanikanju ceprav se posameznik nekje v globini zaveda da je soocen s spremembo za tako soocanje se ni pripravljen pogoste so izjave v smislu bo ze kako posledica zanikanja je tudi misel da se dogajanje lahko vrne nazaj na cas pred spremembo budi se novo upanje jeza in strah sta se vedno zelo izrazita jezo povzroca frustracija ob izgubi strah pa izvira iz nejasne in pesimisticno obarvane predstave o prihodnosti kot posledica obrambnih mehanizmov se pojavi tudi obcutek vecjega nadzora vodilni ljudje v organizaciji morajo omogociti posamezniku ohranjanje samospostovanja saj na njem temelji samopomoc v tej fazi to obdobje je priloznost da se posamezniku zaupajo naloge za katere vemo da jih lahko opravi in da jih rad opravlja v obdobju priprave na projekt prenovitve je torej priporocjivo napraviti spisek taksnih nalog ravnanje z depresijo in iskanje smisla v tej fazi se samospostovanje se naprej znizuje hkrati pa se povecuje nagnjenost k depresivnim reakcijam od tega kako posameznik uravnava obicajne obcutke zalosti in izgube je odvisna tudi globina depresije v casu depresije se zmanjsa motivacija za kakrsnokoli aktivnost pojavijo se motnje spanja in hranjenja razpolozenje pa je slabo ne glede na to kaj delamo depresivno stanje je nekaksen odmor sok spremembe in burna custva v zacetni fazi so organizem izcrpali naloga vodstva organizacije je da prepreci posamezniku da tarna po organizaciji kako slabo se pocuti in usmerja pozornost na negativne vidike prenovitve zveni kontradiktorno s prej povedanim o pomenu izrazanja custev vendar depresija ni custvo ampak razpolozenje psihologi kot strategijo za resevanje depresije navajajo razvajanje depresivni posamezniki naj vzamejo dopust ali opravljajo le najosnovnejsa opravila no vprasanje je ce si organizacija lahko to privosci slovo od preteklosti in snovanje novih nacrtov kriticna znacilnost te faze je v njeni labilnosti in ranljivosti poskusi posloviti se od preteklosti in se usmeriti na nove nacrte se lahko hitro izjalovijo in posameznik se znova znajde v depresivni fazi posameznik mora znova prevzeti vse odgovornosti in naloge ceprav je njegovo pocuje se vedno labilno pozitivni vidik tega obdobja je da sprememba pocasi zacne dobivati smisel boljse pocutje vodi v prepricanje da se zares dogajajo pozitivne spremembe v spremembi ne vidimo le konca necesa ampak tudi nov zacetek najpomembnejse je prizadevanje za ohranitev novo nastalega stanja nove moznosti v tej fazi priteka nova energija pojavljajo se nove moznosti z njimi pa optimizem in upanje ki je tokrat realisticno se vedno se pojavljajo trenutki omahovanja in dvoma znacilno pa je da nimajo vec tiste rusilne moci kot prej saj je obcutek posameznika da ima zivljenje spet v svojih rokah mocnejsi prizadevati si moramo da vzdrzujemo pozitivno misljenje v tem obdobju so negativni psiholoski ucinki sprememb ki jih prenovitev prinasa premagani to je obdobje ko smejo vodilni ljudje v organizaciji zastavljati nove cilje dodatne informacije perspectives on legacy system reengineering obsiren clanek software reengineering assessment handbook obsiren prirocnik v pdf formatu preparing to reengineer clanek kje najdem clanke