tematske informativne zgibanke prost pretok kapitala v eu so kapitalski tokovi povsem sprosceni prost pretok kapitala je ena od stirih temeljnih svoboscin na katerih temelji notranji trg evropske unije obenem pa je vitalno povezan z drugimi tremi prostim pretokom storitev prostim pretokom blaga ter prostim pretokom ljudi kapitalske tokove je unija zacela sproscati v letih ko je liberalizirala vecino dolgorocnih kapitalskih transakcij kljub temu je pretok kapitala prek meja v primerjavi s trgovanjem z blagom in storitvami ostal precej skromen tudi zaradi strahu da bi obsezen pretok kapitala prek meja lahko ogrozal notranjo uravnotezenost gospodarstev ko je bila dosezena uravnotezenost je bila liberalizacija pretoka dolgorocnega srednjerocnega in koncno tudi kratkorocnega kapitala v drugi polovici let uspesna pretok kapitala je postal najhitreje rastoca vrsta transakcij s tujino prost pretok kapitala zajema opravljanje vseh kapitalskih transakcij med rezidenti in nerezidenti drzav clanic eu ki se kazejo v placilni bilanci drzave in vse prenose premozenja prek meje gre za transakcije kot so neposredne nalozbe nepremicninske nalozbe kreditni posli posli z vrednostnimi papirji npr portfeljske nalozbe in izdaje vrednostnih papirjev depozitni posli vsi osebni kapitalski prenosi fizicni prenosi denarja prek meje ipd maastrichtska pogodba ki je v veljavo stopila januarja obsezno ureja prost pretok kapitala in uvaja popolno sprostitev kapitalskih tokov med drzavami clanicami eu to pomeni da pri kapitalskih transakcijah ne sme biti niti deviznih niti placilnih omejitev temvec morajo biti vse omejitve odpravljene tudi administrativne davcne postopkovne z maastrichtsko pogodbo je unija enostransko sprostila pretok kapitala tudi nasproti tretjim drzavam s tem da posamezne drzave lahko obdrzijo omejitve v odnosu do tretjih drzav glede neposrednih nalozb nepremicnin nudenja financnih storitev in dostopa vrednostnih papirjev na kapitalsko trzisce te omejitve so lahko najvec take kot so v odnosu do tretjih drzav veljale decembra postopno pa jih morajo posamezne drzave sproscati maastrichtska pogodba ima neposreden pravni ucinek in je zato neposredno veljavna za vse drzave clanice eu in tudi morebitne nove clanice ker gre za eno temeljnih svoboscin eu pri tem ne dopusca izjem edino trajno izjemo je dosegla danska pri lastnini tujcev na nepremicninah in sicer za sekundarna bivalisca t i vikend hisice avstrija finska in svedska ki so postale polnopravne clanice eu leta so si uspele izboriti le krajsa prehodna obdobja ta se zdaj iztekajo glede nakupa t i vikend hisic na dolocenih obmocjih s strani drzavljanov drugih drzav clanic eu pri preostalih transakcijah so vse drzave uveljavile popolno svobodo ceprav so nekatere drzave grcija spanija to storile sele po vstopu v evropsko unijo zaradi velikih sprostitev je eu uredila tudi preprecevanje pranja denarja na tem podrocju ki ga unija obravnava kot del poglavja o prostem pretoku kapitala je ureditev v sloveniji v celoti skladna s pravnim redom eu to velja celo za institucije za izvajanje pravnega reda na tem podrocju slovenija ne potrebuje novih centralni organ za odkrivanje in preprecevanje pranja denarja je v sloveniji urad za preprecevanje pranja denarja ki razpolaga z vsemi tudi statisticnimi podatki za podrocje preprecevanje pranja denarja ter je obenem centralni organ za izmenjavo podatkov po konvenciji sveta evrope o pranju odkrivanju zasegu in zaplembi premozenjske koristi pridobljene s kaznivim dejanjem sproscanje pretoka kapitala doloca ze evropski sporazum pri sproscanju kapitalskih tokov je bila slovenija vedno previdna resno obvezo za sproscanje pretoka kapitala pa je sprejela z evropskim sporazumom ki je stopil v veljavo februarja njegova uveljavitev je zagotovila prost pretok kapitala v zvezi z neposrednimi nalozbami in posojili ter prepovedala uvajanje novih deviznih omejitev na pretok kapitala in zaostrovanje obstojecih dogovorov skladno s prilogo k evropskemu sporazumu pa so drzavljani drzav clanic eu ki so imeli tri leta stalno bivalisce na sedanjem ozemlju slovenije ob pogoju vzajemnosti dobili pravico do nakupa nepremicnin vzajemnost in sicer v najstrozji materialni obliki pomeni da drzavljani drzav clanic unije lahko kupijo nepremicnino v sloveniji ce lahko tudi slovenski drzavljani kupijo enakovredno nepremicnino na enakovrednem obmocju v tujcevi drzavi vzajemnost ugotavlja pravosodno ministrstvo ki vodi tudi evidenco nepremicnin v lasti tujcev in sicer za vsak primer posebej prvo odlocbo o ugotovitvi vzajemnosti je izdalo vec kot pol leta potem ko so drzavljani eu dobili moznost nakupa nepremicnin v sloveniji v tem primeru je avstrijski drzavljan ki je na notranjem ministrstvu dobil tudi potrdilo o triletnem bivanju v sloveniji lahko kupil stanovanje v ljubljani stiri leta po uveljavitvi evropskega sporazuma torej februarja bo slovenija morala zagotoviti tudi prost pretok rezultatov nalozb in dobicka iz njih ter prost pretok kapitala v zvezi s portfeljskimi nalozbami to se utegne zgoditi tudi prej saj si je slovenija za datum do katerega bo pripravljena na vstop v eu postavila december prav tako stiri leta po uveljavitvi evropskega sporazuma ceprav se ne bo clanica unije bo morala slovenija vsem drzavljanom clanic eu ob pogoju vzajemnosti in na nediskriminatorni podlagi zagotoviti pravico do nakupa nepremicnin poglavje o prostem pretoku kapitala govori tudi o placilnem prometu s tujino kjer slovenija svojo zakonodajo se ureja usklajuje se z direktivo ki ureja placilni promet prek meje predvsem manjsa placila ter doloca postopke in daje varnost nalogodajalcem za ta placila priporocila eu glede poslovanja z elektronskim denarjem npr placilne kartice ki sicer niso zavezujoca se delno tudi ze uporabljajo sicer pa je poslovanje s sodobnimi placilnimi instrumenti urejeno s splosnimi pogoji poslovanja izdajatelja ki se usklajuje v okviru stanovske organizacije zdruzenja bank slovenije na tem podrocju se tezav pri usklajevanju s pravnim redom eu ne pricakuje slovenija bo do vstopa v eu odpravila ovire za pretok kapitala trenutna pravna ureditev slovenije na podrocju prost pretok kapitala je torej delno usklajena s pravnim redom eu kljucen je zakon o deviznem poslovanju uveljavljen pomladi ki ureja rezim pretoka kapitala na podlagi transakcij klasificiranih skladno z evropsko nomenklaturo ter daje podlago za nadaljnjo liberalizacijo kapitalskih tokov v pogajalskem izhodiscu za prost pretok kapitala se slovenija zavezuje da bo svoj pravni red postopno v celoti uskladila z evropskim pravnim redom in torej najpozneje do dejanskega polnopravnega clanstva v uniji sprostila pretok kapitala sproscanje bo potekalo skladno z dinamiko predvideno v evropskem sporazumu transakcije ki jih ta ne ureja pa bo slovenija sproscala postopno oziroma skladno z domacimi makroekonomskimi razmerami in stabilnostjo domacega financnega sektorja ter upostevaje stabilnost mednarodnih makroekonomskih razmer in razmer na mednarodnih financnih trgih o tem govori tudi devizna zakonodaja skladno s katero bodo izredno kratkorocne oblike pretoka kapitala npr odprava vseh omejitev pri prenosu gotovine prek meje ter popolna svoboda odpiranja racunov slovenskih drzavljanov v tujini sproscene sele ob vstopu v eu ali tik pred njim slovenija zato za podrocje pretoka kapitala ne zahteva prehodnih obdobij ali izjem kljub temu je slovenija v izhodiscu za pogajanja z unijo izpostavila pridrzek in zahtevo za katera pa bodo sele pogajanja pokazala ali sta izvedljiva s polnopravnim clanstvom v eu bo slovenija morala sprostiti poslovanje z nepremicninami tako do drzav clanic unije kot tudi do tretjih drzav vendar pa zeli pridrzati pravico da na podrocju nepremicnin do tretjih drzav po potrebi se zadrzi omejitve pri tem se sklicuje na moznost omejitev ki jih maastrichtska pogodba dovoljuje drzavam clanicam do tretjih drzav ce so te omejitve veljale tudi decembra poleg tega se slovenija zeli zascititi ce bi se s sprejemom se drugih novih clanic pomembno spremenil pravni red eu predvsem v smislu nizjih standardov pri nepremicninskih nalozbah znano je namrec da si nekatere drzave kandidatke ki se z unijo tudi ze pogajajo ceska poljska madzarska pri nepremicninskih nalozbah zelijo izposlovati daljsa prehodna obdobja te kandidatke pretoka kapitala v svojih evropskih sporazumih namrec nimajo tako zavezujoce urejenega kot slovenija ce bi jim unija priznala daljsa prehodna obdobja bi slovenija ohranila ugotavljanje vzajemnosti pri nepremicninskih nalozbah ki nimajo ekonomskega znacaja v pogajanjih s slovenijo je petnajsterica v poglavju prost pretok kapitala odprla vprasanje denacionalizacije in sicer v povezavi z nediskriminacijo po prepricanju slovenije pa vprasanje denacionalizacije ne sodi v pogajanja drzava tudi s pravnim redom eu za podrocje denacionalizacije ni bila seznanjena podrobnejsa pojasnila na to temo so se v pripravi poleg tega slovenija zahteva da se v okviru mehanizmov uresnicevanja in spremljanja evropskega sporazuma in procesa pogajanj o polnopravnem clanstvu preuci problem obvladovanja placilno bilancnih neravnovesij za primer morebitnega casovnega neskladja med datumom zacetka popolne sprostitve pretoka kapitala in datumom dejanskega pristopa k evropski uniji v primeru neskladja med datumoma si slovenija namrec zeli zagotoviti taksno financno pomoc kot jo drzava clanica eu dobi ce pride v placilno bilancno krizo tako bi lahko ce bi prislo do neugodnih posledic sproscanja pretoka kapitala crpala sredstva eu nevarnosti in prednosti sprostitve pretoka kapitala najvecja nevarnost sprostitve pretoka kapitala je pravzaprav ta da bi bila ta sprostitev slabo pripravljena do tega bi lahko prislo ce ne bi bili izpolnjeni vsi pogoji kot so visoka stopnja makroekonomske stabilnosti drzave primerljiva inflacija in obrestne mere razvit mora biti tudi financni sektor zlasti bancni ker tokovi vecinoma tecejo skozi banke in je tveganje za bancni sektor zato najvecje ce tega ni prost pretok kapitala pripomore da se drzava znajde v financni krizi nevarnost predstavlja predvsem hiter pretok kapitala ki se odrazi na ravni deviznega tecaja in posledicno na denarni politiki ter lahko pripelje do velike financne nestabilnosti zato slovenija vztraja pri staliscu da pri sproscanju kapitalskih tokov ne velja prevec hiteti temvec je najprej treba vzpostaviti pogoje predvsem stabilizirati makroekonomsko okolje in okrepiti financni sektor kar prav zdaj poteka pri pretoku kapitala pa najprej sprosca dolgorocne oblike ki v smislu financne krize niso tako nevarne sele nato srednjerocne in kot zadnje kratkorocne s tem bo lahko slovenija brez vecjega tveganja v nekaj letih povsem sprostila pretok kapitala popolna liberalizacija bo najbolj koristila gospodarstvu ter s tem vec moznosti ponujala tudi ljudem svoboda pretoka kapitala bo gospodarstvu omogocala vecje povezovanje boljse vkljucevanje v mednarodne tokove in dostop do cenejsih financnih virov tako bo gospodarstvo bolj ucinkovito ceprav rezultati ne bodo takojsnji za drzavljane pa bo ta svoboda med drugim pomenila da bodo lahko odpirali podjetja v tujini in investirali v podjetja v tujini prav tako bodo lahko v tujini najemali posojila in cez mejo nosili vec denarja moznosti bo vsekakor vec poiskati pa bo treba pravo razmerje med njimi in tveganjem pred financno krizo nazaj na vrh