ali tudi maksovi prijatelji hodijo v kino ce res da je v skladu z latinskim pregovorom de mortuis nihil nisi bene verjetno potrebno pokazati kaj pietete za pravkar umrlim in se spominjati zgolj njegovih dobrih dejanj toda ali lahko to pravilo upostevamo brez izjeme naj mi bo dovoljeno opozoriti na smrt izpred nekaj dni ki je vsaj v mariboru odjeknila kakor ekplozija pac v skladu z aktualno asociacijo ki je v zadnjem casu najveckrat spremljala pokojnega maksimiljana vollmeierja med prijatelji imenovanega maks mit ali legenda ki se je v letih zgradil okoli tega nesojenega sefa mariborskega podzemlja je v slovenski prostor prvic vnesla razumevanje tega kar smo do konca tih poznali zgolj iz filmov ali previdnih turisticnih obiskov juzne italije in sicilije sicer povsem upraviceno toda prirejeno za majhne slovenske razmere mafijski diskurz strahovlade fizicnih obracunov ugrabitev pobiranja najemnin v lentovskih kaficih podtaknjenih bomb in grozenj nas je pravzaprav prvic po osamosvojitvi pahnil pred resnico ki je doslej nismo poznali namrec pred dejstvo da kot drzavljani nimamo prave zascite v sodnih in policijskih organih in smo prepusceni na milost in nemilost krutim zakonom mocnejsega in brezobzirnejsega ne bi hotel se enkrat pogrevati stare zgodbe o nemoci policije in sodstva podkupninah in ustrahovanjih ki so mariborskega botra tako dolgo obdrzale na povrsju kar se mi je v teh dneh vtisnilo v spomin in mi dalo misliti so bile osmrtnice v veceru posvecene pokojnemu maksu in antonu venisniku za prijatelje Šoniju ce res da sta umrla spektakularno pac v skladu s svojim zivljenjem toda se zdaj se ne morem znebiti vtisa da smo imeli v mariboru to sreco in opazovali docela filmske epizode od streljanja na lentu izpred nekaj let ropov menjalnic dobro merjenih podtaknjenih eksplozij ugrabitve zupana alojza krizmana nad katero se sploh nihce ni razburjal prijateljskih pogajanj med zupanstvom in maksovo materjo za hiso na lentu do koncne tiralice razpisane nagrade na njegovo glavo in tragicnega padca z mitsubishijem ko sem kaksnemu nakljucnemu obiskovalcu maribora tuintam hitel razlagati da je prispel v nevarno mesto se je zgolj nasmihal kako tudi ne tudi sam sem imel zmerom obcutek da boter maks preveckrat hodi v kino in posnema filmsko realnost toda v totem mestu je bila ta navidezno filmska realnost realna ce smemo optimisticno govoriti v pretekliku izhod iz kina pa nic posebno olajsujoc osmrtnice ki sem jih prej omenil so mi zgolj obudile to slutnjo o filmskosti mariborskega podzemlja najbolj indikativna se mi je zdela tista v soboto z dne novembra v slovo so maksimiljanu njegovi stevilni prijatelji zapisali tele besede verjeli smo vate in v tvojo postenost zato bomo vecno jokali za tabo naredili bi ogromno napako ko bi te besede razumeli kot slabo salo ali cinizem izrecen v posmeh nam in nasi postenosti ali kot zavajanje pravosodnih institucij vzeti jih je treba dobesedno moralne norme so za te prijatelje dobesedno drugacne ce naj tako recemo iz drugega filma in v tem filmu se za botrom dejansko vecno joce vsaj do ustolicenja novega botra ker se pac joce za stvarmi ki jih pogojujejo drugacne norme in taksnih ki prisegajo na to drugo moralo je kar nekaj v samo eni osmrtnici posveceni maksovemu pajdasu Šoniju je podpisanih prijateljev drznem si domnevati da ne gre za sosolce iz a razreda in tako smo botra koncno pokopali znanci so se od njega poslovili na pobreskem pokopaliscu televizijskim reporterjem in casopisnim novinarjem so dostop onemogocili visokorasli misicnjaki maksovi prijatelji lahko jih povsem razumemo v dobrih akcijskih filmih protagonist zmerom prezivi bog ne daj da bi se na kaksnem traku lokalne televizije znasel zabelezen v svoji krsti filmska realnost mora ostati mocnejsa od realnosti same boris vezjak svar g ce si atudent dijak oseba leljna znanja in lelia sodelovati z nami te vljudno vabimo da se nam pridrulia