next up previous izvleček ključne besede fosfolipidni mehurček fosfolipidna membrana upogibna konstanta električno polje pacs bt membrane and subcellular physics and structure predstavljena je metoda za merjenje elastičnih lastnosti fosfolipidnih membran ki sloni na spremembah oblik uvihanih fosfolipidnih mehurčkov v električnem polju pri poskusih opazimo mehurčke različnih oblik pri nekaterih je membrana uvihana sama vase tako da jih vidimo kot mehurček v katerem je zaprt manjši mehurček mehurčka sta približno kroglasta in povezana s tankim vratom ko priključimo izmenično napetost in se med elektrodama vzpostavi električno polje khz do v cm se zunanji del mehurčka deformira v potegnjeni rotacijski elipsoid medtem ko notranji ostane bolj ali manj kroglast le zmanjša se pri povečevanju polja ekscentričnost elipsoida sprva zvezno sledi polju pri neki kritični vrednosti polja pa se skokovito poveča ko se vrat odpre in iz obeh delov mehurčka nastane en sam potegnjeni rotacijski elipsoid ob zmanjševanju polja se pri dovolj nizki vrednosti membrana znova uviha vase obliko fosfolipidnega mehurčka modeliramo kot potegnjeni rotacijski elipsoid z manjšo kroglo znotraj in jo parametriziramo s tremi spremenljivkami z minimizacijo celotne energije mehurčka glede na ekscentričnost dobimo ravnovesno obliko pri tem upoštevamo dve vezi ki zahtevata da se mora ohranjati celotna površina membrane in prostornina mehurčka k energiji prispevata lokalna in nelokalna upogibna energija ter energija električnega polja slednjo izračunamo kot delo ki ga pri spremembi oblike mehurčka opravijo električne sile na meji slabo prevodne membrane in prevodnega vodnega medija prva dva prispevka k energiji sta neodvisna od električnega polja in se elipsoidni deformaciji upirata zadnji pa s poljem narašča in favorizira deformirane oblike nasprotujoči si težnji se uravnovesita pri neki vrednosti ekscentričnosti elipsoida ta je tem večja čim večje je polje energijo deformiranega uvihanega mehurčka primerjamo z energijo popolnoma iztegnjenega mehurčka nad neko dovolj visoko vrednostjo polja je iztegnjena oblika energijsko ugodnejša in pri tej vrednosti se oblika mehurčka nezvezno spremeni iz uvihane v elipsoidno izračunamo mejno vrednost polja opisani model kaže da je jakost polja potrebna za prehod iz uvihane v raztegnjeno obliko razen od snovnih konstant odvisna še od velikosti in polnosti fosfolipidnega mehurčka to je razmerja med prostornino telesa in prostornino ki bi jo imela krogla z enako površino ker lahko velikost in polnost mehurčka izmerimo ostale snovne konstante pa poznamo iz drugih eksperimentov bi to metodo ob predlaganih dopolnitvah ki bi izboljšale ujemanje modela z eksperimenti lahko uporabili za določevanje nelokalne upogibne konstante obnovljeno november p peterlin