nove perspektive dramaterapije od skrbstva k vzgoji iz zavodov v druzbo vlado sav teoreticno uradno in v koncni aplikaciji je dramaterapija razumljena kot pomoc z gledalisko umetnostjo v najrazlicnejsih skrbstvenih zavodih od vrtcev do zaporov od psihijatricnih ustanov do domov za ostarele delo je lahko intra ali ekstramuralno toda praviloma vednopovezano z ljudmi za ali pred zidovi izkusnje z ucenjem dramaterapije v zadnjih letih na raznih evropskih univerzah pa mi je vendar razkrilo dolocen razkorak med ucnim procesom in zgoraj omenjenim konceptom dramske terapije po neki inherentni avtonomni zakonitosti se ucenje te zvrsti razvija v jasni smeri samospoznavanja in samouresnicevanja zelo blizu idealom denimo fromma ali maslowa orientacija v notranjo rast in udejanjanje nasih cloveskih potencialov v sodobnem pouku dramaterapije ni le pobozna zelja ampak konkretna praksa tega dejstva smo lahko seveda samo veseli ta nova usmeritev dramaterapije lahko in po notranji zakonitosti in nuji prej ali slej tudi neizbezno bo radikalno preoblikuje razvoj te mlade discipline in kar je mnogo pomembnejse na presenetljiv in svez nacin vpliva na naso odtujeno in v vec smislih podhranjeno druzbo s tem ne mislim trditi da v nasi druzbi ne obstajajo razne iniciative v smeri notranje rasti v smislu najrazlicnejsih seminarjev delavnic in pobud za tako imenovane normalne clane skupnosti toda vse sirsa mreza visokih sol s programi dramske terapije in ostalih oblik pomoci z umetnostjo predstavlja solidno in strokovno dobro podkovano osnovo avtenticnih iz nasega okolja in kulture zraslih osebnostnih in duhovnih vodij in svetovalcev osamljenega in zmedenega votlega cloveka nase civilizacije ze okroglo stoletje vemo za obstoj najprej ene in potem vse stevilnejsih sol psihologije in njim ustreznih praks vendar zal se vedno brez vecjega ucinka na dusevno zdravje in posledicno na manj nevroticen in samomorilen razvoj druzbe ni moj namen niti nisem poklican da bi na tem mestu razgrnil ozadje tega problema zato bi nastel le nekaj najbolj ocitnih faktorjev obisk psihologa ali psihijatra pogosto spremlja seveda odvisno od dolocene druzbene klime strah pred pecatom psihicne prizadetosti ce ze ne kar norosti psiholoski tretman ki to zares je ki spremlja cloveka do resnicnega izboljsanja dusevnega stanja in posledicno srecnejsega zivljenja je dolgotrajen obicajno usmerjen le na posameznika ki najde za to dejavnost dovolj casa energije vstrajnosti in denarja clovek zahodne civilizacije je po naravi in kulturi bolj usmerjen k aktivni kot pasivni terapiji oziroma samospoznavni ali duhovni praksi tu bi bilo ustrezno spomniti da je tudi oce aktivne psihoterapije psihodrame moreno prvotno koncipiral svojo metodo kot revolucionarni pripomocek za srecnejsi in bolj zdrav razvoj druzbe v celoti vendar se to lahko zgodi le ob uspesnem prodoru neke metode med ljudi na splosno oziroma ce dolocena psihicna praksa zapolnjuje neko bazicno potrebo v druzbi v nasprotnem primeru je obsojena zgolj na dviganje trajno ali zacasno dusevno prizadetih posameznikov na nivo obceveljavne normalnosti ki s svojimi merili zivljenja in dela v bistvu veliko vecino druzbenih anomalij tudi psihicnih pravzaprav generira psihologija kot dusevno servisiranje razmajanih osebnosti do nivoja druzbeno sprejemljive nevroticnosti socialno in produkcijsko zadovoljivo delujocih osebkov v tem smislu pac ne more biti revolucionarna dejavnost ki bi nacenjala zacarani krog bolne druzbe katerega zgornji lok predstavljajo stremljenje k profitu produkciji snovnih dobrin in uzitkov ter konsumaciji le teh spodnji pa posledicni varstveni in kaznovalni zavodi za odrinjene prizadete nesposobne in neprilagojene resnicno zdravljenje druzbe torej pomeni odmik od golega blazenja simptomov k zdravljenju vzrokov premik od drzavi potrebnega normalnega nevrotika k za zdravo druzbo nujnega celovitega samoozavescenega in samouresnicenega cloveka uvid v druzbeno zlo ki ga kreira credna normalnost in njeni neizbezni vodje je zlo ki ga je v psihologiji od junga naprej ozigosala ze vrsta vodilnih svetovnih psihologov le premik v smeri obujanja clovekove celovitosti se lahko dotakne tudi latentnih clovekovih vrednot ki jih je ta civilizacija skozi tisocletja letargicno uspavala teznjo k sreci ki ni utemeljena na posedovanju necesa ampak na polnejsem bivanju k ustvarjalnosti po posameznikovi naravni potrebi in meri k negovanju in razvoju vsakrsnih medcloveskih povezav obnavljanju radosti nad zivljenjem v smislu povratka dionizicne komponente iskanje globlje resnicnosti v in okoli nas na kratko uresnicevanje vrednot bitja ce znova omenimo maslowa kar bi rad poudaril v tem pisanju je preprosto to da je po logiki razvoja vzgojni proces v dramaterapiji presegel zacetne namene te dejavnosti do tega je verjetno prislo prav zaradi ogromne vrzeli v evropski druzbi kar se tice neke solidne avtenticno nase dusevne in duhovne baze na kateri bi lahko gradili tako svoje psihicno ravnovesje kot duhovni razvoj to vrzel potrjujejo in skusajo zaman zapolniti bodisi uvozene ali domace in bolestno deformirane psiholosko duhovne tehnike in sekte da bi preprecili ali omejili nepotreben konflikt med ortodoksno in novo dramaterapevtsko prakso in slednji olajsali vstop v sirse druzbeno telo bi bilo nujno ustrezno posodobiti in razsiriti teorijo dramaterapije ter njene prakticne cilje in medode