bobovec rudisca skorjastih in bobovih zelezovih rud so najmanj pomembna vendar jih je vredno omeniti saj nastajajo tovrstne rude skoraj pred nasimi ocmi nastajajo namrec v mocvirjih in jezerih beseda bobovec izhaja iz angl bog iron tudi danes zato so tovrstna nastajanja odlicno proucena predvsem v severnem hladnem pasu kjer vlada mrzlo podnebje najdemo tovrstnih nahajalisc vec znano je da nastajajo akumulacije zelezove rude najpogosteje tam kjer se zlivata mocvirska in jezerska voda saj vsebujeta mnogo zelezovega bikarbonata fe hco medtem ko se pod mocvirjem tvori plast zelezove rude nastajajo v jezerih zelezove kroglice velikosto do mm ker so podobne bobom se je pri nas udomacilo ime bobovec bobovec tvori lecaste plasti ki ustvarjajo vecjo debelino mocvirske rude vsebujejo vec fosforja jezerske pa so bogate z manganom vecja najdisca teh rud so v skandinaviji rusiji pri nas so nabirali bobovec in ga talili ze v prazgodovinski dobi bobova ruda je bila osnova zelezarstvu v zeleznikih kropi kamni gorici in v bohinju nabirali so jo predvsem v triglavskem predgorju tj na pokljuki in na jelovici ter na rudnem polju nazaj