plan dela centra dru tva za kognitivne znanosti dkz plan dela dkz se lahko smatra kot plan dela predlaganega centra za kognitivne znanosti ce bi ustrezne institucije v prvi vrsti slovenska znanstvena fundacija szf financno omogocile njegovo ustanovitev v svojem okviru plan medskupinskega raziskovalnega dela kognitivna znanost je multidisciplinarna znanost ki je namenjena proucevanju zvez mozganskih in du evnih procesov oziroma raziskovanju miselnih in spoznavnih procesov cloveka ter njegovih fiziolo kih sistemskih in informacijskih osnov stanje multidisciplinarnih raziskav v svetu klasicna kognitivna znanost je temeljila na raziskavi simbolnih in sekvencnih miselnih procesov sklepanje jezik pri cemer se je najbolj naslanjala na kognitivno psihologijo in filozofijo logiko umetno inteligenco in njene racunalniske modele ter na lingvistiko novej i razvoj dodaja spoznanja nevroznanosti racunalni kih simulacij nevronskih mrez in fizike kompleksnih sistemov oziroma sinergetike na tej osnovi so se dokaj razjasnili tudi procesi zaznave pomnjenja razpoznavanja vzorcev ucenja abstrahiranja posplo evanja kategorizacije adaptacije idr v zadnjem casu se je odprlo celostno raziskovanje zavesti in duhovnih oziroma intuitivnih razseznosti cloveka pri tem koncno sodelujejo vse konstitutivne discipline kognitivne znanosti pridruzila pa sta se kvantna fizika in kontemplativni tudiji kognitivna znanost devetdesetih let je zaznamovana z odlocnimi poskusi multidisciplinarne integracije mnozice razdrobljenih spoznanj posameznih disciplin v novovzpostavljenem polilogu konference o zavesti v tucsonu zda in mnoge druge journal of consciousness studies idr mnoge univerze imajo oddelke za kognitivno znanost z dodiplomskimi in podiplomskimi programi podeljujejo doktorate kognitivne znanosti in organizirajo podoktorske ter dodatne raz irjene tudije pomen kognitivne znanosti je izjemen v medicini psihiatriji razvoju informacijskih sistemov pri izbolj evanju uporabe clove kih potencialov in pri integraciji znanstvenih disciplin stanje multidisciplinarnih raziskav v sloveniji ker so bili zacetki kognitivne znanosti v petdesetih in estdesetih letih omejeni na anglo ameri ko podrocje in se ele v zadnjih treh desetletjih razvijajo tudi po kontinentalni evropi jim do nedavnega slovenija ni sledila kot nepovezane zacetke lahko tejemo razvoj umetne inteligence ijs ki fri tempus projekt fenomenologija in kognitivna znanost ff in posamicne raziskave na ukc zares multidisciplinaren znacaj tudi v slovenskem okviru je domaca kognitivna znanost dobila maja s forumom vidiki razvoja kognitivne znanosti z okoli sto udelezenci iz el je zbornik foruma kot del casopisa za kritiko znanosti kljub nacelni pripravljenosti in volji pa je e vedno veliko ovir glede multidisciplinarnega raziskovalnega dela delo je razdrobljeno na posamezne institucije in je koordinirano le znotraj posameznih skupin ir e povezave pa razen v organizaciji strokovnih srecanj in predavanj v okviru zdruzenja za nevropsihologijo in kognitivno nevrologijo ki je omejena bolj na ukc e ni saj je za to doslej premanjkovalo organizacijskih in predvsem materialnih moznosti prvi forum o kognitivni znanosti je bil na primer organiziran cisto ljubiteljsko z majhno financno podporo zalozbe dzs ob izidu njene knjige s tega podrocja m peru vse v enem eno v vsem mozgani in du evnost v analizi in sintezi ustanovitev dru tva za kognitivne znanosti dkz na ijs danes z vec kot clani in e precej vec simpatizerji tudi neprofesionalnimi in tudenti in predlog o centru kognitivnih znanosti pod okriljem szf je prvi poskus izbolj anja stanja zelje in nacrti sledeci nacrti so izvedljivi le s pomocjo materialnih sredstev ki jih pricakujemo od ustreznih organizacij v prvi vrsti szf le z ustanovitvijo financno neodvisne krovne organizacije kot bi bil predlagani center kognitivnih znanosti bi bilo moc preseci ozke okvire specializiranih institucij fakultet institutov in klinik naloga tak ne multidisciplirane organizacije katere vlogo zacasno izvaja izvr ni odbor dkz bi bil koordinirati raziskovalno delo in sodelovanje ter organizirati konference seminarje in posvetovanja kot zasnovo teh dejavnosti dkz letos organizira forum o kognitivni znanosti v okviru festivala znanosti v cd narava centra kz bi bila tak na da bi vecina raziskovalnega dela potekala na maticnih institucijah ozje jedro centra kz bi le skrbelo za omenjeni nacin koordinacije ker tak no organizacijsko delo materialno ni zahtevno tudi ne bi bilo financno zelo obremenilno za morebitnega ustanovitelja njegovi ucinki pa bi bili znatno vecji drugi dolgorocni namen bi bil koordinirati oblikovanje multidisciplinarnega podiplomskega tudija kognitivne znanosti tak en podiplomski program bi se razvil iz individualnih interdisciplinarnih podiplomskih programov po katerih se v zelo omejeni in okrnjeni obliki glede na programe v svetu ter v bolj samoiniciativni obliki ze izobrazuje nekaj podiplomcev v glavnem kot samoplacniki zametke tudijev posameznih specializiranih podrocij ki bi jih lahko strnili v enotne kognitivne tudije najdemo na ff filozofija znanosti kognitivna filozofija fri nevronske mreze inteligentni sistemi oziroma umetna inteligenca in fkkt uvod v metode umetne inteligence v kemiji kemometrija mf nevropsihologija nevrologija deloma bf in pf pa tudi fs fe fdv idr drugod posluha pri vodstvih fakultet institutov idr e zal ni ceprav zanimanje med tudenti ter potencialnimi predavatelji obstaja in bi jih bilo treba vzpodbuditi npr fmf bf plan multidisciplinarnega dela podrobnosti o zgodovini delu in nacrtih posameznih raziskovalnih podrocij ki so zastopane v istoimenske raziskovalne skupine dkz so navedene v planih dela teh skupin tukaj navajamo le plan tistega dela ki nujno presega okvire dejavnosti znotraj posamezne skupine v tem planu so zajete raziskave vpra anje nevrobiolo ke implementacije kognitivnih procesov za informacijske medije kognitivnih procesov imamo trenutno mnozico kandidatov na nevronski virtualni subcelularni in kvantni ravni npr nevronske mreze kvantno mehanski in kvantno opticni sistemi citoskeleton oziroma mikrotubuli atraktorske strukture odprta so vpra anja njihove interakcije morebitne delitve dela in ucinki njihove celostne oziroma globalne dejavnosti tudij zavesti kvalitete zavestnega dozivljanja in voljna dejavnost odlocilno vplivajo na spoznavno teoretske vedenjske in morebitne klinicne posledice nepoznavanje narave zavesti onemogoca raziskave in ocenjevanje nekaterih zelo aktualnih pojavov v psihosomatiki bioelektromagnetiki zaznavnih voljnih in motivacijskih procesih idr hkrati nepoznavanje zavesti zavira razvoj novih informacijskih tehnologij in inteligentnih sistemov vzbuja pravne probleme pa tudi metodolo ke in komunikacijske tezave v znanosti ter vsakdanjem zivljenju nenazadnje neznanje o zavesti onemogoca konstruktiven in kolektiven razvoj mnogih clove kih potencialov re evanje problema zveze telesa in duha mind body problem iskanje nevrofiziolo kih korelatov du evnih pojavov iskanje vzporednic sistemsko teoreticnih oziroma informacijskih procesov predvsem pri racunalni kem in teoreticnem modeliranju z nevronskimi mrezami idr in du evnih procesov medsebojna pomoc pri oblikovanju nevrobiolo ko ustreznih matematicnih sistemsko teoreticnih in racunalni kih modelov ter simulacij ki omogocajo neinvazivne raziskave psiholo ki in nevrolo ki modeli se vse pogosteje testirajo z racunalni kimi simulacijami te pa se nadalje lahko uporabljajo tudi v tehnolo ki praksi oziroma za obdelavo informacij racunalnicarji ne poznajo dovolj nevrobiolo kih podatkov nevrologi psihologi in podobni pa nimajo veliko izku enj z matematicnim modeliranjem in programiranjem medsebojno ocenjevanje in usklajevanje eksperimentalnih in teoreticnih metod na osnovi specificnih izku enj po ucinkovitosti nevrobiolo ki ustreznosti uporabnosti ipd splo na izmenjava znanja in primerjava zornih kotov oblikovanje mnogoterega znanja zaradi izredne razseznosti problematike strokovne skupine ne morejo brez neposredne komunikacije spremljati niti osnovnih rezultatov drugih skupin edino neposreden stik namrec lahko daje celotno informacijo o bistvu tezi cu in namenu neke raziskovalne smeri ne da bi drugi prej ali slej zapadli lastnemu enostranskemu pogledu nanjo poskusi celovitega razumevanja mnogonivojskih mozganskih oziroma du evnih procesov nekateri specificni interdisciplinarni projekti kvantno procesiranje informacij in fizikalni predvsem kvantni modeli izracunljivosti skupina za informatiko skupina naravoslovcev tudij principov paralelnega in mnogoterega procesiranja skupina za informatiko skupina naravoslovcev analize konceptov izracunljivosti in goedelovih izrekov skupina za informatiko skupina naravoslovcev perspektive in moznosti kognitivne psihologije skupina za kognitivno nevroznanost skupina za kognitivno psihologijo modeliranje nevronskih mrez in kognitivne nadgradnje skupina za kognitivno filozofijo skupina naravoslovcev skupina za kognitivno nevroznanost peru gams zupan na osnovi planov dela skupin