umrli kozmonavt nihce ne bo umrl nihce ne bo vstopil v nic ne boste umrli vsi boste ostali a ne zato ker smo neumrljivi temvec zato ker so umirali pomrli vsi nasi hocem nesmrtnost vseh tistih ki so bili in tistih ki sele bodo tistih ki umirajo v tem trenutku in tistih ki sele bodo umrli kajti nesmrtnost je dana vsem ali je ni kapitan sli bomo pred teboj kakor bos rekel a tvoja usta naj odgovarjajo na moja vprasanja kaj je zdaj z lepoto tvojega mesa umrli kozmonavt menjava vzorca gledam a ga ne morem prepoznati nova oblika tistega ki se je prebudil in nasel sebe pomnozenega s stotisoci mrtvih ki bedijo nad njegovo teznostjo kapitan si v agoniji privlacnosti ko si strmoglavil je s teboj strmoglavil mir umrli kozmonavt name se je zrusilo nekaj nedoumljivega hotel sem tisto dvigniti a teznost je bila premocna zame nisem se mogel vec ganiti irina vsemir si in v vsemir se povrnes mi preostali krozimo naprej s tezo tistih ki so odsli neizrekljivega ne mores dokazati prav tako ne mores dokazati vsemira niti da se v njem gibljes ne mores dokazati da si telo ne mores dokazati da si duh in ne da si oboje v enem ne mores dokazati da si neumrljiv ne mores dokazati da jaz ki govorim s teboj nisi ti ki govoris sam s seboj umrli kozmonavt podedoval sem vse svoje mrtve nestetokrat umrle v mojem spominu zaprt sem bil v njihova imena moja votlost je kricala moras se jim pridruziti cakajo te meni ki nisem vedel nicesar o njih tako so me nasli v vakuumu trideset metrov stran od mojega modula slecenega zavesti irina in smrt se je iznicila satelit naseljene skulpture se je uporno odvrtel v vsemir po geografiji brez imen ker nas bos prezivel si bos telo odel v levjo kozo in se izstrelil v orbito umrli kozmonavt kolikokrat sem s teboj vstopal v vadbene module verjel sem v tajni element hodil med izdelki arhitekture ki jih nisem zgradil s svojimi rokami bila sva satelita noseca na tisoce mrtvih ki svoje smrti niso mogli deliti drug z drugim povej mi s katerih sosednjih planetov prihajajo grobovi irina udje so ti ohromljeni ne morem te gledati kako umiras pred mojimi ocmi in me prosis za smisel kapitan zdaj na tvoji orbiti zari nic bozam ga lasje so ti kakor pri zenski irina prosto ti valovijo ne upam se ti blizu ne zapiras oci umrli kozmonavt ozgalo me je s svojo prisotnostjo lezim ze dneve se ne premikam vec odstranite moje ime irina opraviti moras s svojo teznostjo odstranili bomo tvoje ime in ne bos vec verjel v nic verjel bos da si nic umrli kozmonavt ne umres ves naenkrat nekatera tkiva zivijo se minute celo ure in povzrocajo celicne trzljaje molekularne odmeve agonije vsega telesa od casa do casa se zaplesejo posamicni spleti zivcev res je da se srce ustavi da kri nic vec ne krozi da elektrika brizgne iz mozganov in presahne smrt je ze razglasena ampak se so predeli kjer najdemo drobne splete celic ki svetijo drobne z vseh strani ogrozene luci ki utripajo v vse prekrivajoci temi dokler pocasi vsega tkiva ne doseze nesvetloba kapitan si umetni satelit ki ne ve kateremu planetu pripada umrli kozmonavt najprej me je dvignilo potem sem padal padal sem ter raztrescen oblezal potem me je spet dvignilo ko umiramo nas smrt na nasih orbitah vzame tistemu kar je bilo hodimo proti nicu ne da bi nam ga kdaj uspelo doseci mrtvost je mucna sola da bi koncno zacutil nekaj od neskoncnega nekaj od absolutnega nic irina lepa je tvoja moska postava polna moci vse telo ena sama slast slekla bom del tvoje obleke in z njo oblekla sebe solze ti tecejo iz oci kapitan umira poslusajte njegov dih kot da umira nasilne smrti susi se njegove ustnice niso vec vlazne trepalnice mu ranijo oci zge ga prav do mozga njegove dlani se vdirajo v votlino njegovih senc ne slisi vec svojih besed ko govori slisi samo se utrip v svojem zapestju utrip v svojem vratu utrip svojega bolnega srca zeja ga neznansko ga zeja in slednji pozirek se podzge ta zar ce polozi roke v mleko ne cuti olajsanja vse njegovo meso drgeta od obraza do nog se njegovo telo susi in samo tisto kri se ima ki je pomesana z njegovimi solzami irina ker si ugasnil zagrinjam nebo in zatemnujem zvezde sonce in luno prekrivam z oblaki vso luc na nebu ugasam in zavoljo tebe v vsemiru razglasam nic