racunalnik kot medij pripravil jean bohorc vodilna misel medijske vzgoje v njenem zgodovinskem razvoju podrocja nalog medijske vzgoje racunalnik kot medij prikaz perspektiv racunalnik kot orodje v medijski vzgoji zakljucna opazanja dolgo casa so smatrali racunalnik v okviru informacijsko tehnicnega izobrazevanja iti kot univerzalno orodje najprej so ga uporabljali pri pouku informatike za algoritmicno sestevanje kasneje pa tudi za razno razne druge zadeve v informacijsko tehnicnem osnovnem izobrazevanju sedaj naj bi uporaba racunalnikov kot medij postal tudi solski predmet gospodarske in politicne teznje po tem da bi lahko velikemu stevilu sol omogocili dostop do multimedije in interneta je po pravilu s pedagoske strani povezano z ciljem da se posredujejo medijske kompentence s tem ni misljena samo pravilna uporaba nove tehnike temvec tudi pojasnjena aktivna in odgovorna uporaba raznoraznih informacijsko komunikacijskih ponudb kakor tudi uporaba specificnih medijskih moznosti po svetu razsirjenega omrezja k taksni medijski kompetenci naj bi dala svoj doprinos tudi informacijsko tehnicno izobrazevanje v osnovi so dosedanja postavljanja racunalnik kot orodje oziroma medij vprasanji informacijsko tehnicnemu izobrazevanju dovoljena za ucno sporazumevanje v obeh povezavah je vazno da se obravnava primerna uporaba racunalnika in sicer za nabavo informaci za sirjenje informacij za komunikacije za kooperacijo za zabavo za ucenje se raziscejo osnovne strukture funkcije in metode da se reflektira pomen in dosezek tega razvoja na posameznika in druzbo za pravilno sporazumevanje z medialnimi uporabnimi moznostmi in posebno tudi oblikovalnimi moznostmi ki jih ponuja racunalnik naj bi pri iti ju tudi ojacano upostevali medijsko vzgojne dostope na kaksni osnovi se lahko to zgodi bomo povedali v nadaljevanju lahko ugotovimo s katerimi vprasanji in cilji se je pedagogika dosedaj ukvarjala na temo mediji in katera polja nalog so nastala v toku casa za solsko medijsko vzgojo istocasno bomo na primerih pokazali da so te razlicne smeri vprasanj za nove medije aktualne in dajejo iti ju vredne impulze vodilna misel medijske vzgoje v njenem zgodovinskem razvoju varovanje in oskrba dragocenega medijsko vzgojno mislenje ima v pedagogiki in soli dolgo tradicijo posebno se razsiritev kino filmov od konca stoletja naprej je napotilo pedagoge k medijsko vzgojnim skrbem premisljanju in koncnim odlocitvam te so se razvile delno v ozadju reformsko pedagoskih obravnav o 'nesnagi in napakah' v literaturi predvsem s strani umetnisko vzgojnega gibanja so prisli ocitki na brezvredno zelo razsirjeno zabavno trivialno literaturo ki kvarno deluje na mladino pedagogi bi morali biti cedalje bolj zaskrbljeni tudi zaradi vse vecjega razvoja kino filmov filme ki so jih najprej predvajali na letnih trgih so pri pedagogih ze vnaprej veljali za zelo dvomljivo zabavo skrb za to se je cedalje bolj sirila medtem ko sta bila v nemciji leta le dva stalna krajevna kina je bilo deset let pozneje ze takih kinodvoran in leta so ocenili da je stevilo obiskovalcev kinematografov na dan ze priblizno tri in pol milijone da bi zascitili otroke pred skodljivimi vplivi teh filmov in zivih gledalisc je ze leta hamburgsko uciteljsko drustvo zahtevalo da mora sola delovati proti obiskovanju taksnih predstav poleg misli da je potrbno otrokom zavracati obisk v kinu je igrala veliko vlogo tudi misel da bi producirali primerne filme za otroke in mladino poleg tega pa bi otroke navajali na taksne filme smer misljenja ki se kaze v dolocilih hamburgskega uciteljskega drustva se lahko oznaci kot zascitna otroke in mladino bi naj scitili pred domnevno nevarnostjo medijev na drugi strani pa bi jim ponudili vredne produkte taksna koncepcija filmske vzgoje je bila dominantna vse do petdesetih let spodbila se je med drugim z ureditvijo prostovoljne samokontrole filmskega gospodarstva ter z zakonom filmske zascite mladine da pa ima osnovna ideja se danes nek dolocen pomen se kaze na primer po reakcijah v povezavi z razvojem in razsirjanjem videofilmov kakor tudi videoigric in racunalniskih iger tako so bile leta dodane v zakon iz leta listine o razsiritvi mladini nevarnih igric na zaslonu zvezna kontrola za zascito mladine pred nevarnimi igricami ima do danes nalogo da indicira vse vsebine produktov ki delujejo nevarno surovo nasilno zlocinsko in imajo unicujoc vojaski vpliv leta pa je bila ustanovljena samokontrola programske opreme za zabavo usk zascitne pedagoske tendence kazejo tudi z bojaznijo na opozorila pred nevarnostmi takoimenovane racunalniske droge iz osemdesetih let ki so predvsem v tem da se otroci socialno izolirajo in postanejo racunalniski antisti danes ze nekaj skupin zahteva regulacijo zakonov kakor tudi zascitne sisteme za otoke ki bi izkljucevali nevarnosti katerim so izpostavljeni otroci predvsem pri srfanju po internetu mediji kot elementi demokracije in kulture z varovalno pedagoskim konceptom je povezana tudi nevarnost da otroci in mladina zaostanejo v nedoletnosti predvsem z razsiritvijo televizije v petdesetih in sestdesetih letih je bila zahtevana vzgoja za polnoletne recipiente ki so bili zmozni razumeti in samostojno odlocati kakor tudi razvrscati ponudbe programov istocasno so medije opazovali tudi v njihovih druzbenih odnosih pri cemer je dominiral sistemsko funkcionalen vid komunikacijski modeli so tvorili osnovo medijsko vzgojnih razmisljanj intencije in delovanje mnozicnih medijev naj bi povezali in jih doprinesli recipientom komunikacija bo pri tem karakterizirana predvsem z tremi elementi v druzbenem kontekstu medijske institucije komunikatorji razvijejo produkte komunikate ki jih sprejemalci recipenti prejemajo iskoriscajo mediji veljajo kot pomembni instrumenti informacij tvorbe misli umetnosti in kulture v tem smislu ponazarja polnoletno druzenje z mediji nadaljno vodilno idejo medijske vzgoje za pospesevanje demokracije in kulture taksni sistemsko in kulturno usmerjeni nacini opazovanja igrajo vidno vlogo tudi v aktualnih diskusijah ce se na primer domneva da lahko omrezja sluzijo kot demokratsko diskusijke za druzbeno relevantna vprasanja ideoloska kritika in lastna medijska produkcija v sistemsko in kulturno orientirani medijski vzgoji je odgovornost za polnoletno uporabo pri recipientih daljnosezna zastrt ostane problem da bi lahko bili mediji zlorabljeni v druzbeni povezavi z razsiritvijo ideologije pred ozadjem ustrezne kritike mnozicne komunikacije se je konec sestdesetih let razvila ciljna predstava usposabljanja otrok in mladine ter ideolosko kriticno analiziranja medijev in druzbenih pogojev kritika medija je bila istocasno tudi kritika druzbe slo je za to da se spregleda resnicni karakter in ekonomski pogoji medijske produkcije ter njenega sirjenja ob tem pa se zavzeti za kriticni vpliv koncentracija in monopolno izobrazevanje sta veljala kot vazna tema in problem na podrocju medijev z alternativno medijsko produkcijo naj bi javnost na vrhu vzpostavila lastne interese in potrebe kritika ideologije in produkcije lastnih medijev razsirita spektar medijsko vzgojnih vodilni idej taksne perspektive so tudi s stalisca danasnjega razvoja racunalniskega omrezja zelo pomembne na eni strani lahko vsak posameznik ki ima dostop v sistem sam postane oddajalec prav tako pa lahko kot producent poslje informacije v omrezje na drugi strani pa se mora zasedanje problema ojacati v pogledu na zlorabo uporabe z posameznimi uporabniki ali s sodelujocimi institucijami kontraverzne diskusije ki se v tem casu vodijo v povezavi z deregulacijo in kontrolo v omrezjih so znak za stanje problemov vazno je tudi prepletanje medijskih koncernov in opazovanje mozne zgradbe monopolov ter podobno uporaba medijev kot socialna obravnava s prihodom uporabnih nastavkov v komunikacijskem raziskovanju se je spremenilo postavljeno vprasanje 'kaj delajo mediji z ljudmi ' v vprasanje 'kaj delajo ljudje z mediji ' uporabnost medijev bo v prihodnje v nemsko govorecem prostoru posebno od sedemdesetih let naprej zapopadena kot s potrebami vodilna socialna obravnava otroci in mladostniki se z svojimi potrebami obracajo na medije pri tem pa interpretirajo medijske izjave pred ozadjem svojih lastnih znanj pravih razmerij in socialnih pogojev na enak nacin je potrebno nakazati tudi produkcijo lastnih medijev na osnovi individualnih in socialnih predpostavk uporaba medijev kot recepcija ali produkcija v smislu socialne obravnave je v tem ena od nadaljnih vaznih vodilnih idej medijske vzgoje ki je relevantna tudi za pomen uporabe novih medijskih moznosti primerjalno analizirajo uporabo racunalniskih igric in njihovo delovanje iz perspektive neke vodene potrebe po socialni obravnavi ptrup wmf bytes podrocja nalog medijske vzgoje na osnovi vodilne ideje medijske vzgoje se za aktualne situacije opisujejo razlicne naloge in ciljne predstave posledica teh razlicnih nalog je razvijanje v toku casa spoznavanje vpliva medijev in njegovo delovanje mediji vplivajo na obcutke predstave orientacijo obnasanja in vsakodnevno delovanje proizvedeni obcutki lahko sezejo od zabave in veselja do straha ti obcutki izhajajo iz posredovane predstave ki ima lahko na eni strani primerne vrednosti na drugi strani pa ima privzete orientacije obnasanja ki zajemajo spektar od prosocialnega do problematicnih agresivnih vzorcev obnasanja vsakodnevno delovanje je lahko obogateno lahko pa je tudi zozano medijska vzgoja naj bi otrokom in mladini odprla moznosti da spoznajo motene obcutke napacne predstave problematicne orientacije sedenja in medijsko odvisno vsakodnevnega delovanja s tem bi pri otrocih razgradile emocionalne motnje napacne predstave in primerne vednosti problematicne orientacije vedenja ki ga sami dolocajo medijska sporocila razumeti in oceniti v pogledu razvijanja na podrocju medijev postaja vedno tezje pravilno razvrscati medijske izjave kot osnova za zmerno razumevanje inrazlikovanje medijskih izjav ter programov naj otroci in mladina najprej spoznajo razlicne oblike predstavljanja vsebin s pogledom na z njimi povezane redukcije realnosti naprimer modele slike govor in nerealne simbole gre za razlikovanje med razlicnimi osnovnimi kategorijami medialnega upodabljanja in posredovanja na primer za diferenciacijo porocila in mnenja dokumentacijo in sceniranje informacijo in zabavo realnost in fikcijo pojasnitev in reklamo instrumente in vsebino nadalje naj bi se zavestno ustvarjale razlicne upodobitvene tehnike razlicnih medijev na primer perspektivne kamere in premikanje kamere pri filmu in televiziji koncno gre za razlikovanje in ocenitev razlicnih vrst medijev ter njihovih specificnih moznisti in mej na primer za posebnosti knjige radia televizije videa ter racunalnika in ponudb omrezja ponudbe medijev s poudarkom alternativnega delovanja izbrati in uporabiti otroci in mladina naj se naucijo uporabljati ponudbe medijev zavestno v smislu razlicnih funkcij na primer za zabavo in igro za informacijo in ucenje za resitve problemov in odlocilne najdbe za uzivanje v umetnosti in izobrazevanju k temu spadajo pripravljenost in sposobnost premisljene izbire medijev in programov ter za primerjavo medialnih moznosti in nemedialne alternative delovanja samostojno upodabljanje medijev in njihovo razsirjanje otroci in mladina naj dobijo moznosti da samostojno uporabljajo tehnicne pripomocke za medialno upodobitev lastnih izjav na primer z lastno upodobitvijo fotografske in videodokumentacije pri casopisih pri zvocnih igrah ali videofilmih in podobno medije naj uporabljajo za dokumentacijo dejanskega delovanja za artikulacijo lastnih interesov in potreb za lastna sporocila kakor tudi za umetniske upodobitve na ta nacin lahko zapustijo vlogo recipienta in samostojno ustvarjajo za javnost istocasno izvedo o tehnicnih moznostih medujev z poznavanjem nacina delovanja si lahko pomagajo da lahko kriticno razvrstijo in ovrednotijo kaj naj izboljsa medijske ponudbe s temi lastnimi produkcijskimi procesi se krepijo socialni nacini obnasanja ki vodijo k estetski specializaciji kakor tudi k primernemu nivoju zahtev napram medijskim ponudbam analiza in vplivi medijev medijev v pogledu na njihov druzaben pomen otroke in mladino se naj postavi v polozaj da preverijo punudbe medijev in sicer pogledom na njihove vsebine in obliko ter njene interese na koncu pa vse skupaj analizirajo in ocenijo naj se naucijo spregledati kako bodo njihove lastne potrebe pri medijih sprejete in kanalizirane pri cemer pa se mora upostevati socialen kontekst oziroma svetovni nazor otrok in mladine pri tem gre za analize in kritiko institucionalnih ter druzbenih pogojev medijske produkcije razsirjenja medijev in medijsko recepcijo na primer pri medijih tiska radio in racunalniske industrije analize ter kritike medijev je pritem istocasno potrebno videti kot moznost da se spregledajo lastne pozicije v okviru mnozicne komunikacije teh pet podrocij nalog in ciljev odpirajo razlicne perspektive razprav o medijih naloge in cilji ne nastopajo kot izolirani temvec jih je potrebno razumeti kot medsebojno povezane osnovne dimenzije ptrup wmf bytes racunalnik kot medij prikaz perspektiv z naslednjimi tremi primeri bomo prikazali mogocnost racunalnika kot medija in ravnanje z racunalnikom pri pouku primer racunalniske igre a racunalniske igre vplivajo na emocije na mislenje vedenje in na prostocasno oblikovanje zavesti kljub temu pa imajo igre tudi dosti pozitivnih vplivov med drugimipripomorejo k temu da si ucenci nabirajo izkusnje vse skupaj pa poraja mnogo vprasanj kateri obcutki klicejo dolocene oblike iger na primer igre na sreco vojne igre rasisticne igre pustolovske igre ali grozljive igre obstaja med fanti in dekleti razlika pri dozivljanju taksnih iger katere predstave o realnosti posredujejo simulacijske igre ali pospesujejo zapletenost razmisljanja katere oblike vedenja v konfliktnih situacijah povzrocajo pustolovske igre vojne igre ali igre na sreco v koliksni meri se siri ponudba iger za prosti cas in katere posledice ima to na clovekov prosti cas b poseg po racunalniskih igrah je lahko razumljiv tudi iz ciljne perspektive ce se pri tem ocenjuje medijsko sporocilo tako je prisotno tudi prizadevanje po analiticni obravnavi iger tako lahko znacilnosti igre zapisemo na primer oblika prikazovalnih moznosti nivoji igre povracilni elementi in podobno po raziskovanju povrsja grafike animacije zvoki lahko dobimo vtis o neki igri uporabnosti nastalih situacij in podobno prav tako lahko dobimo navodila in primere kako lahko sami izdelamo dolocene situacije c pri ciljnih perspektivah iskoriscanja medijske ponudbe ki odtehta dejanske alternative se pojavi vprasanje katere funkcije imajo posamezniki glede vzdrzevanja racunalniskih sistemov za igralski svet in kdo vzdrzuje linije do realnosti in podobno vazne stvari o tem nam povedo potrebe po racunalniskih igrah saj lahko pride pri kupcih oziroma uporabnikih mreze glede posameznih iger do problemov vemo da racunalniske igre uporabljajo predvsem otroci pri tem lahko zaradi njihove neodgovornosti pride do tezav zaradi nelegalnega kopiranja prav tako pa zaradi packanja po mrezi za vse te stvari na koncu odgovarjajo starsi d v okvir poucevalnega programa na temo racunalniske igre je potrebno nekaj povedati o cutu ki ga moramo vcepljati mladini glede razpecevanja programske opreme ta ni dovoljena in je tudi prepovedana e prijem znotraj ciljnih perspektiv' analize in pretoka podatkov v druzbenem kontekstu' postavlja v sredisce pozornosti komercialni pomen racunalniskih iger racunalniske igre so se razvijale od video igric preko raznoraznih konzolnih iger do racunalniskih iger v omrezju tukaj se pojavlja pomembna vloga racunalniske industrije ki komercializira prodajo taksnih igric vse v prid zasluzka tiste redke izkusnje ki jih imamo na tem podrocju kazejo na prisotnost raznovrstnih medijskih smernic oziroma na razlicne tezavnosti pristopa k racunalniski mediji posledica tega je vse vecja tezavnost ucnih enot ki se ukvarjajo s tem ob tem pa je tudi zapostavljeno sprasevanje posameznikov na razlicnih tezavnostnih sprasevalnih nivojih posledica teh razlicnih smernic multimedije pa se kaze predvsem v tem da vse od zacetnega solanja pa do gimnazij nastopajo razlicne poudarjenosti glede snovi primer multimedija a na ciljne perspektive vplivajo oziroma ucinkujejo multimedijski produkti njihova izdelava in uporaba velik vpliv imajo tudi reklame za posamezne izdelke ki znajo biti zelo zapeljive posledice tega so zavajanje posameznikov ki enostavno pozabijo na amostojno odlocanje prav tako pa si ne znajo postaviti vprasanja kateri pomen ima raba multimedije za njega samega za razumevanje in ocenjevanje medijskih porocil je bistveno poznavanje razlicnih znakovnih sistemov oblikovalnih moznosti ter tehnik pojavljajo se problemi pri jeziku blikah slik filmov in podobno tukaj pridejo v postev nove moznosti povezovanja vskladiscenih tekstov slik tonov in se kaj te nove moznosti se kazejo v hipertekstnih oblikah tukaj je prisoten nek interaktivni postopek za gledanje in ocenjevanje v povezanih hipertekstnih sistemih s tem resimo nekatera vprasanja glede razlicnosti nabora znakov ter raznih oblikovalskih orodij vseeno pa moramo paziti kaj damo na razpolago drugim uporabnikom na primer pri slikah lahko nekdo sliko obdeluje na zelo velikem zaslonu drugi pa taksnega zaslona nima eden od ciljev uporabe multimedije je tudi v premisljenosti uporabe multimedijo lahko uporabimo kot dodatek pri pouku v soli na tem primeru se dajo narediti tipicne smernice za multimedijo naslednji pristop sloni na ucencevem oblikovanju multimedijskih produktov pri taksnem delu ucenec sam razvija svoje oblikovalne sposobnosti poleg tega lahko ucenec sam oblikuje programsko ergonomicne razmisleke na koncu pa lahko sam primerja razliko med nekaterimi oblikovalskimi orodji k enemu od ciljev spada tudi analiza druzbenega konteksta ta analiza se lahko opravlja na primer s pogleda sprejemanje z razlicno medijo iz pogleda tradicionalnih posameznih medijev ter iz pogleda racunalniske industrije ki najbolj razvija medijsko pokrajino primer komunikacije preko omrezja v zvezi z delovanjem preko komunikacijskih mrez so mogoce posledice za socialno interaktivne diskusije naprimer interaktivna sogovornika preko mreze vesta samo to kar je drugi sporocil potek interakcije je bolje obvladljiv ce ne poteka istocasno in je anonimen s tem lahko na eni strani zmanjsamo socialni strah in pa moznosti komunikacijske intreviranosti na drugi strani strani pa je tako imenovani 'flaming' omrezni fenomen to je v bistvu elektronski besedni dvoboj ki ima v primerjavi z osebnim srecanjem veliko pomanjkljivosti te pomankljivosti so predvsem da so srecanja manj spontana ni mimik prav tako pa preko omrezja ne mores pokazati spostovanja do osebe na drugi strani javne diskusije okoli nujnosti podatkovnih cest govorijo predvsem o tem kako naj bi bile informacije dostopne na vsakem kraju in ob vsakem casu zaradi eksplozije povecevanja vedenja o svetu so potrebe po informacijah ki so dostopne na vsakem kraju in ob vsakem casu vse vecje izpolnitev teh zahtev pa omogocajo dobre podatkovne povezave poraja pa se problem verodostojnosti teh informacij ker so tehnicne moznosti klicanja informacij odvisne od digitaliziranega prenosa lahko pride do popacenja digitalnega signala kar pa ima za posledice popacen tekst popacene slike in podobno vse te informacije je zaradi tega potrebno jemati z neko rezervo prav tako pa je pri omrezni ponudbi informacij za vsako informacijo vazno da preverjamo njeno poreklo ker je z njenim sirjenjem povezan namen informacije s tem pa tudi ocena prikljucitve da lahko najdemo v mrezi ciste tekstovne informacije kot tudi druge medijske informacije morajo veljati vsi oblikovalski aspekti iz primera ki nam me drugim ponuja tudi razlicne oblike komunikacij katere funkcije komunikacije v omrezju potrebujemo ali katere kompetentnosti potrebujemo za komuniciranje s pomocjo mreze vprasanja te vrste so odvisna od oblike komunikacije ki jo uporabljamo ko vidimo temo znotraj aspekta ustreznosti veckrat se pojavijo raznorazne jezikovne napake prav tako pa se pojavljajo napake v raznih drugih oblikah za te napake mora poskrbeti tvorec informacije na mrezi informacije ki jih damo na razpolago v omrezju morajo biti pravilne prav tako pa moraprevladovati sprejemljivo obnasanje pri uporabi medija ki ga posiljamo nazaj vse tekomunikacijske predpostavke morajo biti aktivne v zavesti vsakega posameznika pri oblikovanju nekega elektronskega informacijskega sistema moramo gledati na vec stvari paziti moramo na to da ima vsaka mreza omejeno stevilo uporabnikov te mreze prav tako pa moramo paziti pri sirjenju v javnost tukaj moramo paziti na to da imajo posamezniki dostop nad dolocenim stevilom podatkov doseg medijev oziroma ciljne perspektive medija se odrazajo predvsem na analizo in vplive v druzbenem kontekstu vsebujejo naprimer ukvarjanje z politicnimi pravnimi in ekonomskimi drustvi povezanimi z razvojem tehnicne infrastrukture zanimivimi komercialisti svobodnjaskimi delavci vsi ti dejavniki so zdruzeni pod nek svetovni medijski koncern racunalnikov oziroma podjetij za izdelavo programske opreme z moznostjo demokratiziranja s pomocjo udelezenih obcanov ter s krepitvijo adaptacije razpolozljivih strukturnih moci tudi tukaj se lahko postavi kontraverzno diskusijsko vprasanje o svobodi govora in zasciti osebnosti ter o podatkovni zascitenosti in avtorskih pravicah ptrup wmf bytes racunalnik kot orodje v medijski vzgoji prej omenjeni primer kaze sprasevanja in ciljne perspektive ki so pomembne za razlaganje vsebin s pomocjo racunalnika v mediju dodatno podrocje prekrivanja med iti in medijsko vzgojo sloni na dejstvu da je racunalnik v medjski vzgoji uporaben tudi kot orodje za izdelovanje medijskih ponudb za izdelovanje medijskih vprasanj in se za nekatera druga podrocja tipicen primer za rabo racunalnika kot orodja je tudi izdelava lastnih medijskih ponudb lahko oblikujemo raznorazne casopisne strani izdelamo lastne datoteke pomoci tako da datoteke za pomoc tekstno predelamo ali pa naredimo nove sedaj lahko delamo to tudi z dtp programom za izdelavo izdelkov pride v postev velik spekter raznoraznih orodij za obdelovanje digitaliziranih slik tonov filmov in podobno s pomocjo medijev lahko naredimo tudi razne plakate animacije videoposnetke in podobno zdruzevanje medijske vzgoje in informacijske tehnike na eni strani ter povezovanje med medijsko vzgojo ter informatiko na drugi strani je obogatilo obe strani koncni pogled iti ja vsebuje predstavo in v prvi liniji spoznanja ki se skladajo z uporabnimi moznostmi racunalnika v gospodarstvu raznorazni delovni tehniki uporabi v solstvu in se kje drugje medijska vzgoja prispeva posebno veliko v gospodarstvu in raznoraznih drugih podrocjih ki so vezani na gospodarstvo zahteve po kvalitetni izdelavi izdelkov ter njihove kvalitetne sestave so iz dneva v dan vecje vse to vkljucuje cedaljo vecjo uporabo racunalnikov v raziskovalne namene za doseganje teh ciljev je zelo pomembna tudi medijska vzgoja racunalnik postaja vse bolj uporaben kot oblikovalno orodje in enostavno sredstvo za formativne funkcije kot so obdelovanje slik raznorazni poskusi z barvami simulacije in podobno tipicen primer uporabe racunalnika kot orodje je izdelovanje medijsko vzgojnih vprasalnikov za otroke in mladino racunalnik omogoca izdelavo raznovrstnih vprasanj za medijsko rabo prav tako pa ti programi omogocajo otrokom in mladini kontrolo znanja programi sami statisticno obdelajo teste in podajo otrokom in mladini ocene njihovega znanja poleg tega je pri medijski vzgoji v veliki meri prisoten individualen nacin dela kar vzpodbuja otrokovo samozavest in kreativnost saj si naloge interpretira na svoj nacin kot primer si lahko zastavimo ucno enoto 'racunalniske igre vzgojne in njihov vpliv na otrokov prosti cas' v ospredju nagnjen z iti stoji pravilo racunalnisko podprte izdelave in vrednotenja vprasalnikov k temu spada razlikovanje tipov vprasanj in sicer matematicnih skupnih lastnosti graficnih prikazovanj manipulacijskih moznosti in pomenskih odzivih informacij ter komunkacijske tehnologije za iskoriscanje velkega stevila mesanih podatkov ptrup wmf bytes zakljucna opazanja nas razmislek napoti na to da je iti v svojih nalogah izpolnil cilje kadar je v svojem poucevanju uporabil nove medije in jih zavestno vkljuceval k pouku taksno razvijanje je tudi v skladu z orijentacijskimi okvirji blk v medijski vzgoji kot integrativni koncept s tem je modernizacija aktivnosti v razlicnih podrocjih razdeljena naprimer modernizacija printerskih medijev avdio video medijev zvocnih medijev in podobno revija login st