bogastvo beracice mladi se pogosto ne zmenimo za starejse ljudi njihova razmisljanja najveckrat oznacimo za starokopitna zamahnemo z roko in gremo naprej njihovo zivljenje se nam nemalokrat zdi dolgocasno prepleteno s taksnimi ali drugacnimi zivljenjskimi spoznanji s katerimi si ne znamo pomagati vcasih pa se zgodi tudi drugace redke prilike ob katerih se srecava mi veliko pomenijo njena vitalnost zivahnostin pripravljenost za poslusanje me ne morejo pustiti hladne njeno govorjenje razodeva veliko zivljenjsko modrost se najbolj pritegnejo vse nas vnuke njene neskoncne pripovedi o beli ljubljani zivljenje v mestu jo je zaznamovalo na drugacen nacin kot nas prekmursko deco kot nas rada v sali imenuje na njenem obrazu v vseh neznih gubah in za njenimi iskrivimi ocmi se skriva resnica o zivljenju o taksnih in drugacnih prebivalcih prestolnice o tistih na katere ponavadi nihce ne pomisli in katerim moja radovedna babica vedno rada prisluhne v njenem zepu ne boste nasli dragih smink in disecih robckov ampak kaksno zemljico tablico cokolade ali par toplih nogavic cemu ji bodo se vprasate za ljudi ki jih je imela v svojem zivljenju poleg svoje druzine seveda najraje zaradi nje sem zacela razmisljati drugace tudi sama ob zgodbah o krutosti zivljenja o zakonih ulice o premozenju v vreckah vedno dobim vlazne oci babica jo je spoznala na stopnicah ursulinske cerkve v ljubljani zavaljeno zensko zabuhlega obraza v starih copatih sedela je na kartonu in ves cas nerazlocno mrmrala svojo razpokano roko je drzala vstran verjetno je zelela vbogajme babica je ze segla v denarnico da bi ji spustila nekaj drobiza premislila si je ne lenuhov pa ne bom podpirala toda njeno veliko srce je tudi tokrat zmagalo vrnila se je in zenski stisnila v pest bankovec ob dotiku dveh tako razlicnih rok je klosarka pogledala kvisku njene oci niso razodevale cisto nicesar le tihi hvala je priromal iz njenih ustnic babica bi jo pozabila ce se nebi od takrat naprej njune poti vedno znova krizale nasli sta se v parku uboga zenska je rada krmila golobe z drobtinicami kruha proti veceru je svoje premozenje nekaj stiropornih ploscin napol raztrgano torbo zvlekla v podhod pri kongresnem trgu kjer je bila njena spalnica pozimi so se njune poti krizale na posti kjer so se zbirali brezdomci da bi si vsaj za nekaj uric ogreli roke pa tudi duse babica ji je takrat od prvega srecanja vedno kaj podarila govorili nista a zenska ji je bila prav gotovo hvalezna saj je vsakokrat dvignila glavo in zamrmrala svoj hvala pripetilo pa se je bilo je pomladi spet na stopnicah pred ursulinsko cerkvijo da klosarka babicinega daru ni hotela sprejeti takrat jo je babica prvic slisala da je povedala kaj vec kot eno samo besedo veste kaj danes pa ne potrebujem kruha imam ga dovolj dajte ga tistemu ki ga bolj potrebuje babica s kosom kruha v roki je onemela ob teh besedah oci so se ji zasolzile taksne dobrote ze dolgo ni dozivela zenska z ulice na robu prezivetja je gledala tudi na druge ne samo nase taksne dobrote so zmozni le redki a veliki ljudje se vec taksnih babicinih pripovedi je ogrelo moje srce nikoli jih ne bom pozabila ker me grejejo in mi dajejo misliti vsak dan mojega zivljenja lepota se skriva v nas samih v nasih srcih ne pa v nasih cim drazjih oblekah in v najhitrejsih avtomobilih karmen zerdin b naslednja stran