avdiovizualna politika evrobilten st september kljub temu da eu spodbuja povecanje evropske produkcije sta film in televizija kot zelo vplivna medija v tezavah boj proti mogocnemu hollywoodu in njegovemu vplivu in financni moci sta uspesna samo z usklajeno in dobro vodeno akcijo drzav clanic evropske unije prav zato je evropska komisija ze oblikovala strategijo avdiovizualne politike in distribucije ki naj bi evropsko filmsko industrijo postavila v enakopraven polozaj z amerisko v ta namen ze dve leti deluje posebna komisija v kateri sedi vrsta izvedencev iz filmske in televizijske industrije med njimi sta tudi predsednik druzbe polygram filmed entertainment michael kuhn in direktor skupine kirch johan mojito avdiovizualni trg je v prelomnih letih in njegove prihodnosti si nihce ne upa napovedati pred komisijo evropske unije je vrsta izzivov in eden kljucnih je delez evropskih proizvajalcev v narascajocem povprasevanju po avdiovizualnih izdelkih drugi izziv je vsebina tv programov in dogajanja na filmskih platnih po predvidevanjih naj bi se poraba v avdiovizualnem sektorju v drzavah clanicah evropske unije podvojila do leta obisk kinodvoran je v narascajocem trendu ki dosega sedemodstotno letno rast povecuje se tudi stevilo kinodvoran predvsem zaradi razvoja kinematografskih kompleksov z vec kinodvoranami evropska kinematografija se kljub temu sooca s tezavami pri distribuciji predvsem zunaj maticnih drzav izvoz filmov iz evropske unije je zelo skromen predvsem iz nemcije samo odstotka francije odstotkov in italije odstotkov prav te drzave pa ob veliki britaniji in ' paniji tudi posnamejo najvec filmov problem s katerim se soocajo je jasen to so jezikovne ovire in dodatni stroski pri prevajanju ali sinhronizaciji prav te slabosti s pridom izkorisca ameriska filmska industrija ki je v letu z izvozom zasluzila na domacem trgu pa devet milijard dolarjev jasno je da ima uspesna in dobro povezana industrija avdiovizualne produkcije in distribucije velike razvojne potenciale prav tega pa evropska industrija se ni znala ali zmogla izkoristiti najprej bi morali razviti mehanizme s katerimi bi privabili vecja vlaganja v produkcijo razvoj partnerskih sporazumov med zasebnimi televizijami in drzavnimi sluzbami seveda pa bo treba tudi utrditi filmsko politiko evropske unije s pomocjo programa media ii ta podrocja so in bodo pomembna predvsem za oblikovanje avdiovizualne politike v drzavah clanicah izzivi s katerimi se soocajo drzave kandidatke za vstop v eu pa se od teh nekoliko razlikujejo v teh drzavah je vecinoma razvit dvopolni sistem ki ga sestavljajo drzavne in zasebne radijske in televizijske hise taka razdeljenost se je ze pokazala kot problematicna saj se drzavni aparati vlade nerade odpovedo nadzoru nad drzavnimi radio televizijskimi hisami tako je komisija ugotovila da novi zakoni o radio televiziji v nekaterih drzavah kandidatkah celo uzakonjajo nadaljevanje vladnega nadzora nad njimi po direktivi o televiziji brez meja ki je del avdiovizualne politike evropske unije morajo vse televizijske postaje drzavne zasebne satelitske kabelske izpolnjevati zakone tistih drzav v katerih so bile ustanovljene in kjer imajo sedez komisija zato v drzavah kandidatkah pricakuje ostre politicne razprave predvsem o tem kdo bo nadziral drzavni televizijski sektor in kdo bo zastopan v njegovi upravi utegnilo bi se zgoditi da bo dovolj dobro urejen samo ta sektor na zasebnega kabelskega in satelitskega pa bi utegnili pozabiti v vseh clanicah evropske unije prihaja do tezav zaradi omejenega stevila frekvenc in oddajnikov zato so nekatere drzave olastninile javne drzavne radio televizije z namenom da omogocijo zacetek oddajanja komercialnih postaj tako pot so pogosto spremljali dodatni predpisi ki so omejevali dostop javne radio televizije do oglasevanja omejen delez propagande na uro programa s tem se obcutno zmanjsa potencialni prihodek javnih rtv his in s tem vpliva na kakovost programov v veliki britaniji bbc ne sme predvajati ekonomske propagande zato pa denar pridobiva z narocnino ki jo morajo placati vsi lastniki televizijskih sprejemnikov s tezavami se kljub razlicnim avdio vizualnim politikam soocajo tudi v drugih drzavah clanicah evropske unije portugalska in ' panija ohranjata tesne stike z drzavami zunaj evropske unije predvsem v juzni ameriki zelo razlicne so tudi navade gledalcev saj nekateri prisegajo na izvirni tonski zapis s podnapisi drugi ne morejo brez sinhronizacije v drzavah kandidatkah kot glavna izziva ostajata vprasanji kako premagati politicno kljubovanje pri opuscanju nadzora nad drzavnimi rtv zavodi in kako razviti zasebni sektor ne da bi pri tem zrtvovali drzavnega recepta ki bi deloval v vseh drzavah kandidatkah enako uspesno v komisiji se niso izumili njihovi predlogi so marsikje naleteli na blokado na politicni ravni vsekakor bodo drzave kandidatke morale drzavnim rtv zavodom zagotoviti moznost za ekonomsko prezivetje in avtonomijo tako da bodo lahko nastopale na oglasevalskem trgu hkrati pa bo ta dostop moral biti omejen da ne bi prislo do njihove prevelike komercializacije izziv drzav kandidatk bo tudi vzpostavitev primernega odnosa med javnimi rtv ustanovami in civilno druzbo komisija predlaga ustanovitev neprofitnih zasebnih radijskih in televizijskih postaj ki bi predstavljale tretji javno financirani civilno druzbeni sektor v katerem bi se lahko soocila siroka paleta mnenj usmerjenosti in prepricanj komisija je nekaj premikov predvsem na zakonodajnem podrocju v to smer ze zaznala v praksi pa ni bilo doslej narejenega skoraj nic med zelo pomembna vprasanja sodi dogovor o delezu ameriske produkcije v televizijskih programih clanic evropske unije in drzav kandidatk na trgu celovecernih filmov v drzavah clanicah prevladujejo ameriski filmi preostanek pa je ponavadi v rokah drzavne produkcije pri filmih in na televiziji so vsaj na vecjih trgih dalec zadaj na tretjem mestu izdelki iz drugih drzav clanic evropske unije komisija je ugotovila da je evropska konkurencnost najslabsa prav na podrocju celovecernih filmov tu je ameriska industrija zelo uspesna predvsem zaradi izvozne prednosti ki jo prinasa anglescina njena prednost se zaradi cedalje manjse konkurencnosti drugih nacionalnih kinematografij samo povecuje posebna komisija evropske komisije ugotavlja da je ameriska navzocnost enako velika tudi v drzavah kandidatkah pri tem ne gre za financiranje in spodbujanje produkcije temvec zgolj za siritev in poznavanje ameriske filmske in televizijske industrije v evropi evropske trge izkoriscajo predvsem za bogatenje lastnih arhivov vlaganje denarja v lokalno produkcijo pa jih ne zanima nekaj denarja sicer porabijo za snemanje lokalnih filmov gre pa za zelo skromne vsote v zadnjih letih so v ospredju velika ameriska vlaganja v distribucijske kanale pri katerih jih zanima samo to da vsebujejo velik pretezni del ameriskih programov komisija je prepricana da to ne more biti pravi nacin za razvijanje evropske kinematografije vsakemu poznavalcu razmer je jasno da je zanimanje zda za zasebni radio televizijski sektor v nekaterih drzavah kandidatkah slovenija pri tem ni izjema eden tistih dejavnikov ki vplivajo na vecji odpor tega sektorja proti predpisom evropske unije v komisiji pa vztrajajo pri dejstvu da si zdruzene evrope ne predstavljajo pod amerisko zastavo temvec kot kulturno raznoliko druzbo ki jo lahko tvorijo samo bogate nacionalne produkcije ameriska vseprisotnost pa taka prizadevanja za zdaj dokaj uspesno dusi avdiovizualni sektor je kljucnega pomena za sirjenje vrednot kultur in jezikov zda za zdaj sprejemajo smernico evropske unije o televiziji brez meja utegnili pa bi nastati pritiski pod katerimi bi lahko nekatere kandidatke zacele to direktivo zavracati po mnenju komisije bi slo v tem primeru za neposteno konkurenco drzava ki bi si to privoscila pa bi brzkone placala zasoljeno politicno ceno vsi ne razmisljajo tako strogo kot bruseljska birokracija saj philippe kern eden od direktorjev polygrama in ustanovni clan evropske zveze filmskih organizacij meni da se vlozenemu denarju ne bi smelo gledati v zobe zal zahodnoervopske drzave premalo vlagajo v drzave kandidatke vendar pa po njegovem ameriskega denarja nima smisla zavracati razen ce bi to ogrozilo odnose med drzavo kandidatko in evropsko unijo pomembna sestavina avdiovizualne politike evropske unije je njen program media ii ki je eden od temeljev strategije evropske unije v filmskem sektorju in je namenjen premagovanju hollywoodske premoci program bi se moral se naprej ukvarjati predvsem s spodbujanjem vseevropskih distribucij evropskih filmov in pomagati evropskim podjetjem da postanejo mocna v svetovnem merilu v iztekajocem se proracunskem obodbju ima v malhi milijonov evrov vkljucuje tri podrocja in sicer usposabljanje milijonov evrov razvoj in distribucijo milijonov evrov sodelovanje drzav kandidatk v programu media ii je pogojeno s prilagajanjem nacionalne rtv zakonodaje direktivi o televiziji brez meja se posebej tistih delov ki dolocajo pravila promocije distribucije in produkcije televizijskih programov madzarsko so v program media ii kot prvo drzavo kandidatko povabili predlani ocenili so namrec da je njena rtv zakonodaja dovolj usklajena z direktivo evropske unije letos pa so ob ponovnem pregledu ugotovili nekatere vrzeli v zakonodaji kar je upocasnilo proces formalne vkljucitve ob prvocasni odpravi pomanjkljivosti bo madzarska lahko se letos polnopravno sodelovala v programu drugih drzav kandidatk za zdaj se niso povabili k sodelovanju v programu media ii nekatere pa bi zaradi spremenjenih in usklajenih nacionalnih zakonodaj povabilo utegnile prejeti se letos program media ii po oceni posebne komisije deluje uspesno kljub temu pa ugotavljajo da bi rok za sklepanje pogodb in izplacila lahko skrajsali s sedanjih na tri do stiri tedne z oceno komisije se ne strinjajo porabniki sredstev programa media ii ki se pritozujejo da porabijo prevec casa in denarja za izpolnjevanje birokratskih zahtev kljucna slabost programa pa je dejstvo da so njegove dejavnosti po vsej evropski uniji organizirane loceno slabost financiranja je v tem da vsaka clanica evropske unije zeli del denarja tako da v glavah pristojnih se ne prevladuje evropska miselnost nacionalni pristop se tako predvsem v tem programu kaze kot velika ovira zelo tezko jo bo odpraviti tudi v prihajajocem programu media iii v tem programu naj bi bile bolj kot doslej vkljucene drzave kandidatke program pa naj bi sredstva dodeljeval predvsem distribuciji in produkciji vecjih filmov med predlogi s katerimi skusajo evropskemu filmu zagotoviti vec denarja je tudi ustanovitev tako imenovane sheme za bancna posojila po vzoru hollywoodskih filmskih studiov fox in universal v komisiji se bojijo da bi drzave clanice pobudo raztrgale tako kot so pred leti ze storile z nacrti za jamstveni sklad ki naj bi ga vodil evropski investicijski sklad v komisiji razmisljajo tudi o drugi moznosti po kateri bi dolocili omejeno stevilo produkcijskih in ali distribucijskih druzb od katerih bi vsaka morala imeti mednarodno zmogljivost proizvesti priblizno deset filmov v treh letih filmi bi morali biti primerni za mednarodno trzenje kljub temu pa vecina evropskih poznavalcev avdiovizualnega podrocja meni da dosedanja prizadevanja evropske unije ne zadostujejo za bolj enakopravno merjenje moci z amerisko filmsko industrijo drzave kandidatke imajo dvopolni sistem kandidatke so pred vec izzivi madzarska je ze dve leti vkljucena v program medija ii nazaj na vrh