osnove org teorij prof dr kovac c uros vse pripombe in manjkajoce stvari so zelo dobrodosle email k mf kiss uni lj si najlepse bi se rad zahvalil vsem ki so pri tem kakorkoli pomagali mnogi so porabili veliko dragocenega casa in vse to je zdaj pred vami se posebej bi se rad zahvalil adrijani cej ki je tole pregledala vsaj x hvala glede odgovorov na vprasanja je pa tkole rabm jih resno ce jih imate veste lahko koga prasate pleeeeease nej nekak pridejo do mene manjsa pomembnost rumene so strani v knjigi vila a organizacija in organiziranje moderna organizacija kranj kratice os organizacijske strukture pf poslovne funkcije org organizacija e organizacijski a o manjpomembno je navadno napisano z manjsim fontom in nasteto v eni vrsti namesto v vec alinejah organizacija kot jo razumemo danes izvor besede gr organon orodje kasneje organ in v starem rimu organizare organizirati organizacije kot subjekt pravno statusna oblika podjetje institut zavod struktura proces staticno dinamicno notranja zgradba org odgovornost moc status cas in prostor zaporedje ko se nekaj izvrsi se deli glede na vec kriterijev e g kompleksnost formaliacij centralizacija dejavnost kako postaviti strukturo in proces orodja organizacijo lahko locimo na osnovi razlicnih kriterijev glede na cilje clanov podjetje drustva glede na notranjo strukturo centralizirana decentralizirana demokrat avtokraticna prisilne prostovoljne glede na stevilo clanov majhne srednje velike glede na aktivnost clanstva bolj manj glede na formaliziranost formalno podjetje neformalno prjatli glede na vzorec nastajanja spontano ali nacrtno morganova opredelitev obseznosti organizacije s pomocjo metafor organizacija je stroj zivo bitje kot mozgani kot kultura kot politicni sistem kot psihicna kletka kot potek spreminjanja kot sredstvo dominacije moc posameznika sposobnost posameznik vplivati na spremembo odlocitve posameznika nekatere definicije organizacije org je nacin s pomocjo katerega so ljudje in naloge katere izvrsujejo sistematicno povezane tako da lahko dosezejo skupno zadane cilje org vkljucuje delitev dela med posameznikom in skupino in povezovanje vseh delov v spojeno celoto tehnicna delitev dela vcasih brivci za vse danes le zdravniki v medicini org je nacin s katerim so vsi deli neke celote medsebojno urejeno povezani tako da delujejo kot eden oz celota org je kooperativni sistem ki je sestavljen iz clenov ki zavestno tezijo k skupnemu namenu kar je uresnicljivo s komunikacijo elementi tako definirane org so velikost najmanj osebi medsebojna odvisnost izoliran posameznik ne tvori org skupni cilj namen vhod transformacija izhod skupna definicija vseh prejsnjih org je zdruzevanje ali povezovanje posameznikov in sredstvo za dosego skupnih ciljev sodobno druzbo lahko opredelimo kot organizacijsko organizacija kot fenomen razvoja clovestva in sodobne civilizacije peter drucker mladi se morajo nauciti in spoznati fenomen org podobno kot so to morali nekoc storiti njihovi dedje o poljedelstvu organizacija kot predmet znanstvenega proucevanja naloga proucevanja org je v razumevanju navedenega fenomena kot druzbenega pojava obstajati mora metodologija metodoloski pristop vendar pa pride do razlik v proucevanju npr drustvo ali org ker ni enotne metodologije skupna mora biti terminologija uporabljati moras termine samostojna znanstvena disciplina ali se org gibljejo po nekih zakonitostih z znanstvenim proucevanjem zelimo ugotoviti zakonitosti gibanja in delovanja org vsaka ima teznjo po razvoju kaj pricakujemo od dobre org ali kdaj org uresnici svoj cilj obstoja odvisno od vrste org pri gospodarskih org podjetjih locimo ucinkovitost efikasnost kvantitativno produktivnost rentabilnost ekonomicnost uspesnost efektivnost kvantitaivni in kvalitativni kazalci kriteriji produktivnost ucinkovitost profit kvaliteta proces opredeljevanja ciljev s kvantitativnimi in kvalitativnimi kriteriji hierarhija upravljanje razpolaganje z lastnino npr delnicarji management proces planiranja organiziranja vodenja in kontroliranja vseh resoursov z namenom oseganja ciljev vodenje usmerjanje delovanja posameznika k postavljenim ciljem zaposleni skupscina delnicarjev nadzorni svet uprava nadzoruje management upravni svet manager zdruzuje upravljanje in vodstvo management po fayolu planiranje organiziranje koordiniranje ukazovanje kontroliranje zgodovinski razvoj organizacijske misli stari vek sumerci in pisava egipt gradbeni podvigi delitev dela hierarhija statusna avtoriteta centralizacija faraon grcija poudarjena delitev dela izgradnja institucionalno posameznih org vojska poslovodeci del delijo na notranjega in zunanjega rim nadaljnji razvoj posameznih razseznosti dioklecijan si s tremi pomocniki deli vso oblast moderna org struktura srednji vek pomen trgovanja in knjigovodstva mednarodna trgovina benetke beneski arzenal ladjedelnica montazna linija ideja o visoki produktivnosti standardizacija racunovodstvo na visoki ravni skladiscenje n machiavelli napisal delo vladar analiza vladarja njegove dobe sklepe potegnil glede na ne uspesnost vladarjev v zgodovini opiranje na odobravanje podrejenih kohezija del vodenja vez zveza povezanost vladarja in sodelavcev izrek cilj posvecuje sredstvo vodenje zelja po prezivetju t more humanist delo utopija opisuje idealno drzavo dela plemstvo druzbeni parazit vladne usluzbence bi bilo potrebno voliti odpreti javne kuhinje in vec obrti za revnejse nekateri naj bi ziveli kot ucitelji prehodno obdobje k moderni org zgodnja industrializacija tovarna watt boulton co prej le druzinske obrti pomembne organizacijske znacilnosti planiranje prodaja preko agentov precizna orodja normativi delovnega casa delitev dela naravna druzbena tehnicna placilo po kosu stimulacija delavcev darila robert owen in new lanark vecji poudarek na zaposlenih owen predhodnik modernega kadrovskega managementa prvi zapisi na podrocju org s newman vodenje podjetja predvidevanje kalkuliranje in planiranje h r town referat inzenir kot ekonomist zacetnik znanstvenega proucevanja managementa delitev dobicka gain sharring prizadeval si je za dolocitev standarda casa izdelave za nespreminjanje norm delavcev f w taylor zacetnik moderno znanstvenega pogleda na org strogi tehnicni pogled standardizacija orodij dela norm funkcijski delovodje vec jih je bilo na ravni delavnice delavec imel vec nadrejenih za vsako funkcijo drugega naslovi povezani z njim opazanja in kritika stanj standardne metode dela placevanje delavcev izbiranje in izobrazevanje delavcev kritika nacina dela nedolocen nacin dela management brez koncepta odgovornosti sprejemanje odlocitev na osnovi osebne ocene ni koordinacije med organizacijskimi enotami stalna trenja med delavci in njihovimi nadrejenimi nacela znanstvenega managementa sistematicno proucevanje studije dela kot osnova za diferenciacijo akordnega dela norma delitev na planiranje in izvajanje dela obrtnik pocne oboje specialisti povejo delavcu kaj in kako delati znanstveno proucevanje dela nadzor izvajanja s strani managementa funkcionalna org posledica tehnicne delitve dela izbor zaposlenih selekcija usposabljanje zaposlenih diferenciran sistem placevanja nagrajevanje prizadevnih kritika taylorjevih idej premajhna fleksibilnost kriterijev prevec radikalne spremembe sindikati odpuscanje monotonost rutin vec nadrejenih normo naj ne bi dolocali glede na najuspesnejsega delavca na osnovi taylor ja specializacije v razne smeri zakonca gillberth raziskave gibov pri opravljanju dela psihologija managementa skupine spremenljivk sprem delavca okolja opreme orodja gibanja oblika in izbor standardnih gibov standardizacija izum kronometra za merjenje casa gibov racunanje pricakovanih prometov na tekocem traku gantt svoj bonus sistem nagrajevanja gantogram pri projektu trajanje posameznih aktivnosti omogoca spremljati plan in njegovo izvajanje musterberg pisal o uporabi psihologije poiskati najprimernejsega cloveka za doloceno delo pod katerimi psiholoskimi pogoji se lahko doseze najvecji ucinek kako vplivati na clovekov razum psihologija in industrijska ucinkovitost emerson poudarja ucinkovistost in postavi nacel ucinkovitosti jasni cilji hierarhija ciljev ki se morajo med sabo ujemati osebni cilji predstavljajo motnje zdrava pamet pravni nasvet disciplina sankcije in nagrade do nje pridemo skozi socializacijo pravicen postopek zanesljive pravocasne in ustrezne evidence dispecerija sistem na osnovi planiranja proizvodnje standardi in roki standardni pogoji standardne operacije pisane instrukcije standardnih procedur nagrade za ucinkovitost na tej osnovi je razvil svoj nacin org linijsko stabni administrativna sola vodenja henry fayol opazil pomanjklivost na najvisji ravni org hierarhije raven vodenja celega podjetja osnovnih aktivnosti vodilnih naloge managementa planiranje organiziranje ukazovanje koordiniranje kontroliranje oblikoval nacela managementa delitev dela specializacija avtoriteta in odgovornost osebna statusna strokovna disciplina enotnost ukazivanja nadrejen samo enotno usmerjanje podrejanje individualnih interesov splosnim nagrajevanje osebja centralizacija skalarno nacelo red vodenja od zgoraj dol red pravicnost stalno osebje iniciativa duh skupnosti delitev dela podjetja po funkcijah upravna najpomembnejsa tehnicna komercialna financna racunovodska varnostna struktura potrebnih znanj kaj bi ljudje glede na hierarhicno lestvico v podjetju morali vedeti o posameznih funkcijah npr mojster znanja o upravni funkciji o tehnicni o komercialni o varnostni in o racunovodski fayolov most ce se dva delavca zelita o necem meniti to lahko odobrita njuna nadrejena ni potrebno iti do vrha hierarhicne lestvice pomembna razlika glede na taylorja enotnost ukazovanja birokratski model max weber org kot druzben pojav stalisce nacela org org podjetja potrebno osnovati na birokratskem modelu org delitev dela hierarhija avtoritete brez tega ni ucinkovite org formalizacija organizacije novost vse se da formalizirat birokrat predpises vse pisni dokument in evidenca iso standard selekcija osebja in napredovanje na temelju tehnicne sposobnosti jasna razmejitev privatnega in organizacijskega zivljenja splosni cilji v ospredju objektven pristop k org in cloveku v njem kritika webrovih nacel zamenjava ciljev izvajanje predpisov lahko postane pomembnejse od glavnega cilja minimalno prizadevanje delavci to vzamejo za zgornji limit birokratsko obnasanje glavno da ne prekrsijo pravil taksna org je povsem mehanicna glede na predpise je clovek tukaj kot stroj nespremenljivost okolice pravila procedure to predpostavljajo ni fleksibilnosti v pravilih prevelika moc vodilnih jasna hierarhija avtoritete koncentrira moc v rokah pescice posameznikov odtujevanje clovek se pocuti odtujen od dela in andrejenih nelagodno pocutje kot da te nekdo vedno z lahkoto zamenja nezadovoljstvo zunanjih partnerjev neprijazno do kupcev pretiran strah pred premocno birokracijo gornje kritike tudi pretiravajo neoklasicno obdobje sheldon filozofija managementa po svetovni vojni v managementu uvedba dolocenih socialnih vprasanj nacela z velikim poudarkom na povezavi podjetij s skupnostjo bistvo knjige njegova filozofija obstoj industrije za ustvarjanje dobrin in storitev vodenje gospodarstva mora slediti nacelom ki sluzijo skupnosti management je del industrije locen od kapitala in delavcev org je sredstvo managementa za doseganje ciljev ki jih doloci administracija management mora voditi industrijo na podlagi ekonomije in ciljev druzbene skupnosti ucinkovitost podjetja je potrebno razvijati s pomocjo znanstvenega pristopa in cloveskih resoursev ucinkovitost je odvisna od organizacije ki mora temeljiti na podrobni analizi dela in naprav aktivnosti managementa deli v skupine zacetek proizvodnje prakticna operativna dela funkcije podpore proizvodnji distribucija prodaja vsa zdruzenja delavcev morajo biti priznana ce niso druzbi skodljiva zakljucki klasicne teorije tehnicna delitev dela specializacija povecan produktivnost kakovost vec specialistov funkcijske org strukture medsebojno povezovanje integracije standardizacija delovnih procesov studij dela delovni procesi nadgradil weber formalizacija instuticionalni vidik je najbolj formaliziran izbor usposabljanje nagrajevanje ucinkovitost org razlocevanje ucinkovitosti in uspesnosti linijski nacin strukturiranja proces hawthorne experiment elton mayo zacne v tovarni hawthorne en najzanimivejsih experimentov traja do vpliv osvetlitve delovnega mesta na produktivnost poklicejo prof mayo s harwarda nadaljevali pri montazi relejev testna skupina delavk odkritja vplivala na nadaljnji potek razovja teorije o org in managementu in rojstvu teorije o medcloveskih odnosih in vedenske teorije udobje zadovoljstvo pripomore k ucinkovitosti produktivnost je pri njegovih poskusih stalno rasla zakljucki experimenta org je tehnicna in ekonomska poslovni sistem je druzbeni in tehnicni posameznik je vsaj toliko kot ekonomsko motiviran tudi psiholoski in socialno pomembnost skupine pri izvrsevanju nalog in obnasanju posameznika vodenje podjetja mora postati demokraticno bolj veseli ljudje vecja ucinkovitost pomembnost komunikacije izmenjave informacij pomembnost participacije izpolnjevanje psiholoskih in druzbenih potreb lahko motivira participacijo kritike prevec poudarjena skladnost v medsebojnih odnosih napredek je z vseh vidikov cloveskega dela utemeljen s konkurencnostjo sposobnih ljudi kar vsa teorija zanemarja zmanjsanje ucinkovitosti nenaklonjenost konfliktom konkurenci tekmovanju nesoglasju zanj so konflikti socialna bolezen kooperacija pa je druzbeno koristna rezultatov se ne da posplositi ker so dobljeni na premajhnih skupinah manjkajo dokazi o tocnosti zakljuckov raziskave nastanek konfliktov kot posledica delavci z medsebojnimi odnosi zelijo ustvariti moznost vplivanja na vodstvo vodstvo pa ne pusti delavci razumejo da vodstvo s temi izboljsavami zeli manipulirati z njimi raziskovalci izpustili preveliko stevilo spremenljivk luther gullick naslednik fayola na columbijski univerzi predlagal funkcije elemente managementa planiranje organiziranje izbiranje osebja usmerjanje koordiniranje porocanje proracunsko odlocanje delovne naloge zdruzujemo v logicne skupne na temelju ih nacel glede na namen proces kliente lokacijo notranja struktura org je zanj zelo zanimiva stvar urwick z gullick om objavila nacela org in managementa oba sta na liniji fayola pripradnika njegove sole ljudi potrebno prilagajati os avtoriteta prihaja od vodilnega enotnost ukazovanja uporaba stabnih organov oddelki se ustvarjajo glede na namen proces ljudi prostor prenasanje pooblastil in uporabljati nacela izjem odgovornost naj bo proporcionalna avtoriteti prouciti ustrezen obseg kontrole element upravljanja sistematiziral dosedanja spoznanja in jim dal skupen okvir izpostavil naslednja nacela org in managementa ljudi je potrebno prilagoditi org strukturi avtoriteta prihaja od vrhovnega vodilnega opredelitev org org je samo tehnika ki povezuje tehniske ekonomske psiholoske socioloske in politicne vede kasneje je urwickov kvadrat dopolnil se ovsenik s krogi enotnost ukazovanja uporaba splosnih in specialnih stabnih organov oddelki se oblikujejo glede na namen proces ljudi prostor prenasati pooblastila in uporabljati nacela izjem odgovornost mora biti proporcionalna avtoriteti prouciti ustrezne obsege kontrole barnard chester vloga vodilnega v podjetju org neke vrste kooperacija med ljudmi ki je zavestno premisljena in smotrna pomembna stalisca funkcija vodenja podjetja in komunikacije temelj funkcioniranja org spremenljivost avtoritete podrocje indiferentnosti ideja o ravnotezju spodbud in prispevkov neformalna org v formalni ce pa vsi vedo da direktorja ni hmm org vedenje behaviorizem sistemski pristop k org brez dvoma sistemska in kibernetska teorija predstavlja temelj sodobne org in managementa sistem je organizirana celota sestavljena iz vsaj dveh medsebojno odvisnih delov komponent podistemov od okolja locen z lahko dolocljivimi mejami deli sistema so pod vplivom celote spemenijo se ce zapustijo celoto holizem nacin gledanja na celoto splosna teorija sitemov ideje o sistemskem pristopu ze iz davnine vendar pricetek sistem pristopa sele po drugi svetovni vojni eden prvih teoretikov ameriski biolog von bertalanffy obca teorija sistemov sposlna teorija sistemov poskusa podati teorijo ki bi omogocala povezovanje razlicnih znanstvenih podrocij klasifikacija sistemov po boulding u splosna teorija sistemov splosen urni mehanizem termostat celica rastlina zival clovek druzbene organizacije absolutno koncno odprti in zaprti sitemi vrste klasifikacij sistemov naravni in umetni stabilni in nestabilni abstraktni in fizicni staticni in dinamicni determinirani in probalisticni odprti in zaprti glede na povezave z okoljem v smislu izmenjave odprti z okoljem izmenjuje materijo energijo in informacije pojem entropije v vseh zaprtih sistemih raste torej le te tendirajo k razpadu pri odprtih sistemih je lahko entropija tudi negativna se zmanjsuje kar pomeni da se sistem okrepi vecji red povecanje varnosti podjetje mora imeti konstantno rast pomembna karakteristika odprtih sistemov rst in ekvifinalnost doseganje koncnega cilja ali rezultata ob razlicnih pogojih in na razlicne metode dinamicno ravnotezje sistem obstaja v dinamicnem ravnotezju oz stabilnem stanju s kontinuiranim dotokom vhodov in sprejemljivostjo izhodov za okolje sistem se lahko vrne v stabilno stanje cetudi je padel iz njega in to po principu negativne netropije ta princip dobro funkcionira pri manjsih sistemih in podsistemih medtem ko se pri velikih sistemih stabilno stanje vzdrzuje z rastjo in ekspanzijo sistema podjetja osvajanje novih podrocij trzisc odpravljanjem proizvodnih linij zdruzevanjem z drugimi podjetji ipd obca shema odprtega sistema vhod transformacijski proces izhod okolje povratna zveza kontrolni mehanizem meja sistema org kot odprti sistem org brez resoursev iz okolja ne more doseci ciljev entropija karakteristike org kot odprtega sistema holizem in sinergija ni ampak vec skupno delo doprinese cebele npr jih da l medu cebel pa l medu zavest o okolju meja sistema vhod transformacijski proces izhod struktura povratna zveza dinamicno ravnotezje ekvifinalnost entropija vzdrzevanje stanja in prilagoditvene aktivnosti namen in cilj ciklicnost dogajanja rast in ekspanzija vila skupina vsaj osebi npr diskutirata max da vsi direktno diskutirajo formalne in neformalne org skupina z istim ciljem vloge vsak ima svoje vloge pricakovana percepcija resnicne vedenjske lahko so tudi v konfliktu ljudi mala skupina ljudi velika skupina izguba ucinka en lohka vlece kg je pa manj kot vsak misl da drug vlece konformizem prilagajanje skupine velikokrat negativno skupinsko misljenje pametni zarad misljenja skupine ne mislijo kaj dosti kohezija sile ki vlecejo skupaj lazje v manjsih skupinah podjetje sistem holizem pogled na celoto in posamezne dele knjiga okolje ni staticen pojem je dinamicen npr albanija izolirana drzava entropija dons hocjo vsi liberalizacijo blaga kapitala ljudi danes je trzisce globalno vidik proucevanja meje so lahko zelo razlicne vec vidikov vsak sistem je iz vec delov to je org struktura omogoca razporedbo in povezavo sredstev elementov z namenom doseganja ciljev npr prodaja reklamacija v bolnisnici pritoybe spori na sodiscu entropija posamezen del se lahko razvije preko potreb podjetja in zato lahko pride do notranjega sesutja podjeta ekvifinalnost predstavlja latsnost da lahko dolocen cilj dosezemo po vec poteh vzrok potek posledica pot do doseganja ciljev entropija vzdrzevanje stanja in prilagoditvene aktivnosti ciklicnost dogajanja rast in ekspanzija ni podjetja ki ne bi imelo rasti ostati na istem pomeni nazadovati situacijski pristop k organizaciji kontingentna teorija taylor povdarjal standardizacijo kot osnovo za povecanje produktivnosti mayo opazil psiholosko motivacijo cloveka weber poudarja avtoriteto in hierarhijo barnard sredisce funkcioniranja org so komunikacije zanemarja avtoriteto situacijski pristop se je razvil v ih letih in je danes temeljni pristop pri oblikovanju org v nekih org predstavlja ista stvar uspeh nekje pa neuspeh v nekih org se v sitem casu razvijejo bistveno bolj kot druge naloga znanosti podati sistematski eksplicitni situacijski koncept in definira v kateri situaciji je kateri pristop k boljsi org org se moramo lotiti z vsem obstojecim znanjem ki ga je potrebno povezati z situacijo v okolju in z vsemi relevantnimi faktorji da bi se izoblikovala ustrezna org situacijski faktorji ki vplivajo na org oblikovanje in imajo velik vpliv osnovna tehnologija okolje velikost podjetja strategija podjetja zivljenjska doba podjetja kvantitavine sole proucevanja org in managementa resevanje kompleksnih problemov s pomocjo ekzaktnih ved zelja po razvoju znanosti o org in managementu kot ekzaktne vede je pogojevala uvajanje kvantittivnih metod operacijske raziskave optimizacija zalog optimizacija proizvodnjih serij znanost o managementu management science usmerjena v matematicen pristop resevanja problema s posebnim poudarkom na poudarjanje znanstvenih metod razvijanje matematicnih modelov vecji poudarek ekonomsko tehnicnim vidikom in manj psiho socioloskim uporaba racunalnikov poudarek sistemskemu pristopu teorija povprasevanja imput output teorija ravnotezja cene ceneni izdelki boljsi drazji normativni pristop k org problemom izvira iz mikroekonomike podjetja in si prizaveda dolociti kar je potrebno storiti za maksimiranje dobicka ce je poznana skupina enostavnih predpostavk kritika ms management science ne resuje strukturnih problemov cloveski faktor ni upostevan teorija odlocanja in proces odlocanja pomen odlocanja za org v ih letih se pojavi nova sola ki gleda na org z vidikov odlocanja zacetnik je ameriski organizacijski izvedenec herbert simon nobelova ki meni da je odlocanje sinonim za vodenje odlocanje enaci z vodenjem in ga definira odlocitev je izbira med dvema ali vec alternativami manager je v nenehnem procesu odlocanja odlocitve niso vse enako pomembne najpomembnejse so izbor ciljev odlocanje je vse tezje predvsem zaradi nepredvidljivega okolja racionalno odlocanje osnova nasih odlocitev naj bi bila logika dejstva objektivna dolocila ocena alternativ in kvantitativna utemeljitev po teoriji sistemov obstaja neka popolna racionalnost kar pomeni da so vzroki znane posledice in obstaja nek boljsi nacin resitve omejena racionalnost ovire za popolnoma racionalno odlocanje so okolje tezko definiranje vseh alternativ neznani viri informacij nekvantitativne narave cilji in problemi osebno preferiranje pomanjkanje casa hitre odlocitve sistem vrednot pripravljenost na srejem rizika precipiranje enakih dejstev cloveski spomin in razmisljanja simon zanika moznosti popolnoma racionalne odlocitve in vpelje pojem omejene racionalnosti na temelju omejene rac obstaja zadovoljiva resitev in neoptimalna govorimo o racionalnem procesu pripravljanja odlocitve klasifikacija odlocitev glede na obdobje za katero se sprejema strateske takticne operativne casovno omejene let postopek odlocanja kvanti kvalitativne vsi podatki so merljivi neizmerljivi s stevilkami razmere v katerih se odloca varni rizicni negotovi pogoji negotovi nimamo vseh potrebnih podatkov raven rutine v procesu priprave odlocitve programirane neprogramirane raven kvalitete sprejete odlocitve optimalne suboptimalne totalni optimum nacin odlocanja individualno skupinsko odlocitev na podlagi konsenza skupinsko zahteva se soglasje razprava poteka dokler se ne sklene soglasje vseh skupinsko odlocanje vec ljudi vec ve vecja raznolikost ce ves strokovnjakov z razlicnih podrocij demokraticnost vecja legitimnost odlocitve veliko casa za sestanke moznosti konfliktov skupinsko razmisljanje le zakaj naj jih prepricujem iluzija da skupina vedno odloci pravilno in moralno mocno homogene skupine odlocitev premaknejo proti nekemu ekstremu nihce se ne cuti posebno odgovornega posamezniki z darom govora vsiljujejo mnenje za doseci popolno racionalnost potrebno poznati tocno dolocen cilj vse alternative in znotraj njih vse vplivne faktorje in spremenljive kolicine vsem alternativam je mozno dolociti koncni merljiv rezultat vplivne faktorje mozno prikazati kvantitativno objektivno verjetnost mozno dolociti vsem faktorjem in spremenljivkam potrebno je izkljuciti vsa osebna in skupinska preferiranja naklonjenost neki odlocitvi mozno garantirati popolno objektivnost v procesu analize in pripravljanja odlocitve racionalno analiticni pristop ideja kvantitativnosti kreativni pristop behavioristicni ustvarjanje novega kreativnost definiraj problem situacijo ali nalogo orientacija razumevanje situacije dolocanje problema definiranje nalog postavljanje ciljev priprava zbiranje podatkov in informacij formuliranje hipotez analiza podatkov in informacij zbiranje podatkov in informacij ustvarjanje hipotez kreiranje idej in alternativnih poti obdelava podatkov in informacij inkubacija dozorevanje idej cakanje da se vse razjasni definiraj alternative inspiracija nenadna iskra navdih ideja izbiranje najboljse alternative sinteza sestaviti razlicne dele v celoto preverjanje navdihnjene resitve v razvoju do zeljenih ciljev proces odlocanja individualno odlocanje podatki in informacije analiza odlocitev rutina skupinsko podatki in informacije analiza komunikacija odlocitev znaiclno za izbiranje in definiranje ciljev zapleten proces skupinskega odlocanja analiza komunikacija planiranje sekvencijsko odlocanje odlocitev taksni procesi tecejo na vseh treh org ravneh ravni komunikacij informacij odlocanja in planiranja strateska takticna operativna klasifikacija na podrocju organizacijskih znanosti pregled za nazaj klasicna org neoklasicna org sodobna org deltiev dela specializacija standardizacija planiranje izvajanje nagrajevanje formalizacija posamezniki psiholoski pogled medcloveski odnosi neformalna org komunikacija sistemski pregled avtomatizacija informatizacija ploscata org struktura kvantitativni pristop znano stabilno okolje jasni cilji pomembno org struktura hierarhija avtoriteta meritve placevanje ljudem se pojasni in potem za nadgrado delajo najbolje kot znajo cloveski faktor racunalniki behaviorizem kvantitativne metode demokratizacija participacija vseh pri odlocanju in vodenju dominira sistemski in situacijski pristop k org meja med klasicno taylor fayol in neoklasicno je hawthorne experiment ime klasicna org zacnejo se pojavljati nove ideje ki odpirajo nove poglede in nove poti organiziranja in vodenja v sistemski teoriji pa je se ena teorija situacijska ali kontingencna klasifikacija glede na sorodnost idej behaviaristicna sola medcloveski odnosi objave elton a mayo hawthorne experiment danes majhen pomen socioloski sistemi weber maslov simon herzberg likert motivacije in vse kar je povezano z obnasanjem skupine empiricna sola harvard business school case study studija primera kjer vec podskupin analizira problem preden ga pregledajo skupaj ucenje na izkusnjah sola teorije odlocanja simon najmlajsa pomembnost pri vodenju vkljucuje racunalnike kvantitativna sola taylor gilbreth gantt von neuman vse resujemo z matematicno teorijo modeli poiscemo spremenljivke in parametre in hmm pa je sola procesov vodenja podjetja zacel fayol urwick gullick simon mintzberg dela in naloge vodilnih intuicija igra pomembno vlogo pri odlocanju organizacijske strukture os def os ena od razseznosti org ustroj oz smoterna razporeditev organizacijskih zmogljivosti po razlicnih organizacijskih osnovah ali obliko notranje delovne delitve v podjetju oblika notranje delitve dela v org org vecplasten druzben pojav def os okvir za delitev in razporejanje nalog znotraj org razporejanje in povezovanje teh nalog v razlicne organizacijske enote na osnovi razlicnih kriterijev delitev in razporejanje in medsebojno povezovanje poteka s pomocjo razlicnih oblik in mehanizmov os ravni makro celota mezzo srednja raven mikro izvajalna raven dimenzijske komponente os kompleksnost vertikalna in horizontalna diferenciacija formalizacija opredeljuje prdpisanost in standardiziranost neke naloge centralizacija opredeljuje koncentracijo pravic za sprejemanje odlocitev kompleksnost pogostost komuniciranje izrazena s st podatkov informacij sporocil komplesnost komuniciranja je funkcija glede na st odlocitev v dolocenem casovnem intervalu glede na hitrosti napor predvidljivost prihajanja zahtevane kvalitete obdelave informacijskega inputa glede na predviljivost vsebine sprejete odlocitve predstavlja horizontalno in vertikalno delitev znotraj strukture obseznost org v sirino in visino vertikalna in horizontalna def poenostavljeno razvitost org v sirino in visino gre za problem komunikacije kako vse obvladovati razpon kontrole dejansko definiramo stevilo podrejenih nekemu dolocenemu vodilnemu oz koliko podrejenih lahko nekdo kontrolira oz jih lahko vodi povezave direktne a b posredne a b c povezane krozne a b c a spoznanje da je komunikacijska obremenitev temeljni faktor ki odloca o stevilu podrejenih je definirano komunikacijska obremenitev je pogostost kompleksnost komunikacij graicunas st moznih komunikacijskih povezav med nadrejenimi in podrejenimi n n n n n st vseh komunikacijskih povezav n st podrejenih tabela na strani ustrezen razpon kontrole glede na tocke dolocene glede na podobnost kompleksnost nalog geograf sirino planiranje koordinacijo usmerjanje in kontrolo ravnin max vsi skupaj podobne in enostavne naloge vse minimalno formiranje oddelkov po stevilu ljudi po strokovnosti funkcij po izdelku po teritorialni razdeljenosti glede na proces kupce slabe strani visoke org strukture veliko vodilnih veliko administrativnega osebja vec prostorov telefonov tezka pot informacij od dna piramide do vrha in obratno dolga pot vecje stevilo potrebnih komunikacij sestankov otezkocena kontrola dela formalizacija s pomocjo formalizacije si prizadevamo oblikovati doloceno organizacijsko obnasanje dolocenega pripradnika org s formalizacijo se predpisujejo pravila procedure politika npr standard iso formalizacija pomaga koordinaciji nezazeljene posledice clovek se pocuti oviranega je nezadovoljen vecji pomen formalizacije v velikih podjetjih pri visoki stopnj delitve dela pri rutinskih nalogah predvidljivih situacijah v bolj kompleksnih org centralizacija centralizacijo pojmujemo kot doloceno stopnjo koncentracije odlocanja na vrhu org to nej bi blo kao idealno org znacilnosti ki spodbujajo centralizacijo nezaupanje v podrejene veliko tveganje pri odlocanju neuspesnost centralizacije zaradi hitre akcije veliko informacij ki niso zanimive le za vodstvo premalo motivira zaposlene velika podjetja mnogo komunikacij nestabilno okolje kvalitetnejse so odlocitve blizje realnemu mestu dogajanja medoddelcna rivaliteta problemi koordinacije vec zaposlenih strukture avtoriteta statusna osebna strokovna in os linijska avtoriteta ukazovanje statusna oz pravica ukazovanja stabna avtoriteta strokovna oz pravica svetovanja avtoriteta funkcij strokovna oz pravica zahtevati stabni organi v os osebni stabi specializirani stabi osnovne org strukture linijska linijsko stabna funkcijska v divizijski in funkcijski os so svetovalci stabi ki omogocajo bolj poglobljeno raziskavo o delu linijska os enotnost ukazovanja razvidno kdo je komu nadrejen odnos tece premocrtno linijsko stabna os svetovalna stabni organi osebni specialnizirani ukvarja se z zapletenimi vprasanje in jih ne zanima proizvodnja odlocajo in nudijo odgovore na direktorjeva vprasanja tega ne dela vodja prozvodnje problem vidijo problem globalno in ne notranjih blemov so predlogi ki jih nocejo sprejeti prednosti vprasanja so strokovno dovolj globoko poglobljena stabi niso v liniji z proizvodnjo funkcijska os oddelki porazdeljeni v skupine glede na osnovne funkcije podjetja funkcije odvisne od ciljev organizacijske funkcije marketing nabava prodaja raziskovanje in razvoj proizvodnja finance racunovodstvo kadrovanje najstarejsa os deltiev drugega hierarhicnega nivoja na osnovi fukncijskega zaokrozevanja vsak strokovnjak se ukvarja s svojim podrocjem in ne gleda na celoto prednosti vse moznosti za razvoj posameznika v visokega strokovnjaka specialista izoblikuje enotnost navzven in izven meja sistema razvoj je tu intenziven vse je zdruzeno na enem mestu visoka stopnja produktivnosti pomanjkljivosti ozka usmerjenost strokovnjakov ogromno napora da vse deluje integracija posameznih funkcij divizijska os sestavljena iz avtonomnih enot divizija ima svoj lastne razvoj poslovno strategijo lasten nastop na trgu vrh zagotavlja financna sredstva ugotavlja profitabilnost uspesnost podjetja kot celote in uspesnost posameznih divizij ena veja uspesnejsa kot druga logika kapitala kar pomeni da uspesnejsa veja daje sredstva in denar ostlim vejam se lahko skozi cas spremeni prednosti hitro usklajevanje nabave in priodaje manjsi napor ucinkovist je vecja pomanjkljivosti zelja po svoji lastni org vsaka divizija ima lasten cilj zanemarjajo sinergijo konglomerat velika sestavljena podjetja holding direktor skrbi samo kako je z vidika kapitalskih tokov podveje pa imajo pod sabo vse npr proizvodnjo ki se deli na finance razvoj nabava izdelava os se vedno bolj zapleta vedno prevladuje ena od zadnjih dveh struktur matricna os lateralna poteka bocno od strani lahko je zacasna ali stalna osebje ostane na svojih delovnih mestih dela pa hkrati se za projekt delitev drugega hierarhicnega nivoja na osnovi funkcijske in objektivne zaokrozitve problemi dvojno vodenje zato se ni tok uveljavilo veliko stevilo sestankov velik poudarek skupinskemu odlocanju nadgraditev funk in div os prednosti zdruzujejo potrebe specialnosti manj energije potrebno org je zelo elasticna ucinkovito izpkoriscanje resoursev enote stopnje decentralizacije os avtonomija in decentralizacija izidno nalozbena enota najvisja stopnja decentralizcije v org vsak del podjetja je del zase vec posameznih enot celotna divizijska org se imenuje holding poslovno izidna enota profitni centri gledajo sami na svoj profit pristojnosti in odgovornosti za dosego profita sem spadajo koncerni poslovni sistemi povezovanje enot glede na profit celotne org stroskova enota v funkcijski os odgovorni za stroske obstaja se vec nacinov nortanjega usklajevanja v svetu pa obstajajo trendi projektna os projekt vsi potrebni ukrepi za dosego cilja izvrsitev delovne naloge je del npr gradbenih podjetij uporablja se kjer se os spreminja projekt koncni cilj je jasno postavljen prav tako cas za izvedbo in za to potrebni resoursi resoursi s casom rastejo oblike cistna projektna org folk vzames vn z linij in jih podredis managerjem resevanje vecjih projektov vsi se ukvarjjo le z enim blemom pomanjkanje folka vplivna projektna org zanima nas le rezultat za manjse projekte ne izlocamo ljudi ampak ostanejo se vedno v linijah cas matricna prjketna org najpogosteje v org narocnik izvaja nadzorno funkcijo cilj razdeljen na posamezne aktivnosti dvojno vodenje boljs k samo koordiniranje strokovnjaki na vec podrocjih hkrati replaniranje problem resourcev problem z maticno enoto problem nadzorne aktivnosti produktni manager podobno kot projektni manager ad hoc org adhokracija za ta primer nalasc za to org za dolocene posebne primere zahteve po bolj prilagodljivi org porajajo vedno nove spremembe na podrocju organizacijskih struktur v to skupino sodijo tudi oblike adhokracije task force enote za specialne naloge neodvisne poslovne enote podjetje znotraj podjetja lastne finance specialne poslovne enote delno odvisni od podjetja manjsa stopnja samostojnosti kot odvisne posl enote odbori vodilnih odbori strokovnjakov za poebne naloge karakteristike razni specialisti zdruzeni v fleksibilno enoto z zelo malo ali nic predpisi demokracija vsi enaki v teamu decentraliziranost planiranje in izvajanje nista loceni fazi ugodni pogoji za adhokracijo dinamicno kompleksno okolje decentraliziranost visoka horizontalna specializiranost strokovnjakov nestabilno trzisce razvoj kompliciranih sistemov mlada podjetja slabe strani nejasnosti pri odgovornosti moznost konfliktov veliko sestankov zahteve po istih resoursih ob istem casu likertovi zeblji povezujoci zebljicki povezujejo razlicne skupine likert razvil sisteme vodenja podjetja odloca vrh komunikacije le navzdol nezaupanje v podrejene ni nagrad le neg sankcije manj avtokratski zaupanje v podrejene motivacije z nagradami odlocitve na obeh ravneh in obojestranske komunikacije popolno zaupanje podrejeni sprosceno razpravljajo o problemih in imajo mocno participativno vlogo pri odlocanj kako oblikvat uspesno skupino hugh faktorji povezani z ljudmi zadovoljstvo komunikacije organizacijo nalogo avtonomija jasno postavljeni cilji najvec sporov med oddelki pol nad podrejeni najmanj osebnih zanimljivost latentni spori dva ful skregna pa se ne vid sam pol kr na x se kr neki kregata pa sranje na sploh kva jst vem samostojno se organizirajoce skupine odlocajo o upravljanju delovnih nalog izdelava plana dela zapisovanje podatkov o izvrsevanju nalog narocanje surovin organizacija odmorov skupine so majhne imajo pregled na dolocenim delom skupne naloge in imajo kompletno znanje japonske avtonomne skupne znacilnosti imajo lastno hierarhijo formiranje od nizjih ravni org do samega direktorja podjetja vnaprej definirano podrocje ki ga skupina obdeluje termini in trajanje sestankov se lahko planira glede na podrocje obdelave da bi se skupina usposobila za razpravljanje o dolocenih problemih mora vodstvo podjetja v naprej zagotoviti izobrazbo udelezencev skupin za strokovna podrocja vprasanj cilji podjetja se spuscajo po hierarhiji skupin in vsaka skupina dobi teme ki jih mora obdelati ter predlagati resitve izboljsave razvoj faza clani skupine morajo obvladati podrocja s katerimi se bodo ukvarjali motivacija raste z medsebojnim spoznavanjem in izboljsanjem obvladovanja tehnike dela faza dosegajo se izboljsave pri malih problemih in predlagajo se spremembe obcutek uspesnosti in doseganja rezultatov faza izberejo se cilji v skladu s cilji podjetja izhajajo problemi ki jih mora skupina samostojno resevati faza skupina izbere cilje na visoki ravni ki so v skladu s cilji podjetja in jih samostojno vodi poslovne funkcije proces oblikovanja org struktur izhajamo iz clenitve skupne naloge spreminjanje glede na to kaj kdaj rabmo pa glede na to kaj si lohka privoscimo zaradi tezav pri clenitvi se posluzujemo clenitve po pf opredelitev pf pf je sinteza s posebnim predmetom poslovanja povezanih in medsebojno odvisnih delnih nalog ki jih opravljajo za to usposobljeni subjekti nosilci nalog v zaokrozenem poslovnem procesu pri oblikovanju splosnega modela pf izhajamo iz sistemske teorije ki razlikuje osnovne funkcije namenjene zadovoljitvi potreb okolja infrastrukturne funkcije namenjene delovanju sistema upravljalne funkcije namenjene krmiljenu sistema pf funkcija naloge raziskovalno razvojna funkcija temeljne resitve svobodne iskanje novih naravnih zakonitosti in usmerjene razsiri osnovno znanje aplikativne resitve usmerjenost v prakticno uporabo iskanje novih ekonomskih optimalnih resitev raziskovanje je splosen naziv za dejavnost ki z uporabo strokovnih oz znanstevnih metod ugotavlja in preverja zakonitosti na posameznih podrocjih znanosti tehnike in aplikativnizh podrocij proucevanje dosezene stopnje izdelka idejno oblikovanje in zamisljanje novih izdelkov preliminarno raziskovanje in pripravljanje idejnih osnutkov izdelkov predprojektiranje in laboratorijsko raziskovanje konstruiranje projektiranje in oblikovanje izdelkov izdelava in preizkus prototipov koncno izdelovanje izdelkov sestavljanje razvojnih nacrtov izdelkov tipizacija in standardizacija inovativnost in preizkus novih idej v praksi investicijska funkcija obsega naloge in posle v zvezi s pripravo in oskrbo investicijske dokumentacije posle s sklepanjem pogodb z vsemi pripravljalnimi opravili strokovno pripravo odlocitev o nabavi ali nakupu osnovnih sredstev izgradnja in nadzorovanje gradbenih montaznih del morebitna izdelava strojev in opreme v lastni reziji funkcija tehnoloske priprave proizvodnje proucevanje tehnoloskih procesov in razclenjevanje tehnoloskih postopkov za obstojece in nove izdelke sestavljanje predpisov in dokumentacije za tehnoloske postopke studij dela in casa normiranje surovin in materijalov normiranje orodij in naprav priprava dokumentacije in normativov za vzdrzevanje tehnicne opreme opreativna proizvodnja priprave priprava proizvodnje spremljanje in evidentiranje proizvodnih zmogljivosti operativno nacrtovanje proizvodnje terminiranje proizvodnje operativno nacrtovanje surovin in materijalov operativno nacrtovanje proizvodnih delavcev pripravljanje in razpisovanje delovne dokumentacije nabavna funkcija to je misljeno v sirsem smislu ne le kot nabava nekega predmeta po neki ceni proucevanje nabavnih trzisc oblikovanje politike nabave sodelovanje s kooperanti prevzemanje in skladiscenje surovin in reprodukcijskih materijalov nacrtovanje in analiziranje stroskov nabave uvazanje opravljanje administrativo tehnicnih opravil v zvezi z nabavnim poslovanjem proizvodna funkcija sprotno evidentiranje dosezene proizvodnje usklajevanje osnove proizvodnje po dejavnostih prilagajanje rezima dela operativnemu nacrtu proizvodnje usklajevanje dela po stopnjah tehnoloskega procesa usklajevanje dela s spomozno proizvodnjo in vzdrzevanjem delovnih sredstev izrocanje izdelov v skladisce goptovih izdelkov ukrepanje ob vecjih zastojih v proizvodnji organiziranje dostave dokumentacije in materijala na delovna mesta organiziranje notranjega transporta tekoce spremljanje in uravnavanje proizvodnega procesa organiziranje medfaznega skladiscenja predlaganje izboljsav in popravil delovnih sredstev razporejanje delvacev na delovna mesta operativno spremljanje produktivnosti in gospodarnosti po delovnih mestih zgoraj je funkcija osnovne proizvodnje obstajajo se funkcije pomozne proizvodnje vzporedne proizvodnje vzdrzevanja delovnih sredstev funkcija tehnicnega nadzora kontrola kakovosti vhodno nadzorovanje predmetov dela ta funkcija se vedno bolj seli k dobavitelju on je odgovoren za kakovost predanega materijala medfazno nadzorovanje polizdelkov nadzorovanje gotovih izdelkov nadzorovanje strojev in opreme kadrovska funkcija sistematizacija delovnih mest opis delovnega mesta z vidika zahtevnosti in znanj in okviren opis dela ogromno sporov zaradi popolne sistematizacije kot jo predlaga weber struktura zaposlenih nacrtovanje kadrov planiranje nacrtovanje delovnih karier po lestvicah pridobivanje kadrov razpisi sistematicno spremljajo uspeh posamicnih fakultet spremljanje razvoja kadrov in izobrazevanja zakonsko gledano splosno izobrazevanje racunalnistvo usmerjanje in izbiranje kadrov resevanje socialnih vprasanj resevanje druzbenega standarda to naj bi pocel vsak posameznik sam informiranje obstaja se danes ful pomembn pocasi izginjata iz org financna funkcija pridobivanje financnih sredstev plasiranje financnih sredstev preoblikovanje sredstev v reprodukcijskem procesu usklajevanje financnih odnosov pri virih financiranja optimiranje struktur financnih sredstev optimiranje likvidnosti urejanje delitvenega razmerja dohodka urejanje financnih razmerij produkcijska funkcija nam pove koliko nas bodo stali stroski financiranja funkcije marketinga slo trzenje raziskava trzisca politika izdelka politika cen politika prodaje in distribucije ekonomska propaganda pospesevanje prodaje operativna prodaja nacrtovanje prodaje nacrtovanje in analiziranje stroskov prodaje prevzemanje in skaldiscenje izdelkov prodajajnje in razpecevanje izdelkov domace tuje trzisce resevanje reklamacij kupcev in potrosnikov obvescanje o prodaji in izvozu administrativno tehnicno poslovanje racunovodska funkcija ker je krizno povezana z vsemi ostalimi funkcijami v org ima znacaj infrastukturne funkcije racunovodsko nacrtovanje dolocanje normativov stroskov nacrtovanje stroskov posredni in neposredni stroski sestavljanje kalkulacij nacrtovanje vrednostnih rezultatov knjigovodstvo knjizenje po knjigovodskih nacelih druge operativne evidence financnega in strateskega racunovodstva racunovodska analiza razclenjevanje in proucevanje stroskov in vrednostnih rezultatov racunovodski nadzor ocenjevanje stanja poslovanja in vrednostnih rezultatov notranji zunanji splosna funkcija stiki z javnostjo ravnanje s sredstvi za zveze in zigi ravnanje in arhiviranje trajno veljavne dokumentacije dolocene vrste pravnih poslov zagotavljanje enotnega obvescanja zaposlenih opravljanje poslov po posebnih nalogih opravljanje pomoznih del opravljanje splosnih poslov nega in vzdrzevanje prostorov opravljanje administrativno tehnicnih del varstvena funkcija zdravstveno varstvo zaposlenih tehnicno varstvo zavarovanje vratarske in cuvajske sluzbe obrambne priprave civilna zascita in samozascita raziskovalno razvojna funkcija pojmi industrijkso oblikovanje ustrjalna dejavnost ki doloca oblikovne kvalitete industrijsko proizvedenih izdelkov kreiranje oblikovanje izdelka z vidika mode in umetnosti inovacija uporaba znanosti in tehnologije v nove namene zaradi gospodarskih koristi invencija ideja posameznika kako izboljsati obstojece stanje razvoj projektiranje konstruiranje tehnicne izboljsave izumi koristni predlogi racionalizacija projektiranje isce moznost pri kateri bo tveganje najmanjse konstruiranje funkcionalna zanesljivost in proizvodno pravilno oblikovanje izdelka izum nova resitev tehnicnega problema patent predstavlja lastnistvo nad patentom know how engineering da mas znanje da ves kuko je treba licenca pravica do izkoriscanja patenta pojem org modela org model je nazorna predstavitev razmejitev pristojnosti in odgovornosti ter usklajenosti medsebojnih odnosov vseh udelezencev pri skupnem delu na nacin ki omogoca uspesno opravljanje z delitvijo dela dobljenih nalog razlikujemo makro org kot celota mezzo oddelki mikro delovno mesto glavne faze sprozanje postopka projektiranja org modela analiticno ocenjevanje obstojece org projektiranje org modela aplikaije projektiranega modela org urejanje poslovanja z org predpisi zagotavljamo enotnost v delovanju vsake org enote pojem org predpisa oznacuje tiste interne predpise s katerimi nadrobneje prikazujemo opravljanje dolocenih nalog org predpisi so konkretna navodila za delo ki zagotavljajo enotnost v poslovanju ter omogocajo lazje opravljanje in nadzor izvajanja org predpisi odloca kdo dela kaj dela kako dela kdaj dela za koga dela katere so fleksibilne oblike org strukture kaj so razseznosti org kateri so zakljucki klasicnega obdobja glavne razlike v pogledih na org taylor fayol weber kako danes razumemo org nastej strukturne razseznosti org opisi kulturno razseznost org opisi procesno razseznost org izvor org temeljna izhodisca org in izvor besede definiraj org morganova opredelitev org s pomocjo metafor kaj razumemo pod besedo efikasnost in kaj pod efektivnost organizacije kaksna je razlika med org in managementom kaj nam je prinesla praksa starega srednjega veka watt boulton owen in njegove neutopicne ideje prvi zapisi s podrocja org in managementa henry town in njegovo delo prispevek taylorja opisi taylorjev sistem nagrajevanja s posameznimi parametri nastej kritike taylorjevega dela katere taylorjeve ideje z vidika usmerjanja sodelavcev niso bile sprejete kaksno je bistvo prispevka zakoncev gilbreth po cem poznamo gantta in kaj uporabljamo se danes nastej emersonovih nacel efikasnosti kaksen je bil fayolov doprinos in kritike njegovega dela narisi tabelo med znanjem direktorja in velikostjo podjetja nastej fayolovih nacel vodenja kaksen je bil fayolov prispevek k teoriji organizacije doprinos in kritike dela m webra doprinosi in kritike klasicnega obdobja katere elemente upostevamo se danes in kateri so presezeni glavni poudarki na sheldonovem prispevku rezultati in potek mayovega eksperimenta kritike hawthore eksperimenta kaj je mejnik med klasicnim in neoklasicnim obdobjem luther gullick urvick narisi shemo odvisnosti org oz managementa od ostalih znanosti prispevek chester barnarda zakljucki kritike in mejniki neoklasicnega obdobja samostojno organizirajoce skupine na japonskem majhne japonske avtonomne skupine sistemski pristop in klasifikacija sistemov med kaksne sisteme se po klasifikaciji sistemov uvrsca org opisi splosno shemo sistema nastej znacilnosti odprtega zaprtega sistema kaj je entropija kako lahko v org zmanjsamo entropijo dinamicnost sistema situacijski pristop kontingencna teorija katere so karakteristike org kot odprtega sistema kaj je holizem uporaba sistematskega pristopa v org kdaj se je zacela razvijati teorija odlocanja kaj je odlocanje vrste kvantnih pristopov v org kdaj se pojavi vsebina tega raziskovanja navedi sole kriterije razvrscanja in mejnike obdobij skica katere so komponente razseznosti org struktur kaj je kompleksnost org strukture razpon kontrole na osnovi katerih kriterijev lahko formiramo oddelke kaj je formalizacija kaj je centralizacija narisite funkcijsko org strukturo in navedite osnovne znacilnosti kaj je bistvo funkcijske avtoritete narisite likertov sistem org kot strukture skupin znacilnost kateri od likertovih sistemov vodenja se uporablja v tej org kritire birokratske org katere org prepade poznate podajte graficen prikaz s podrobnim opisom opisite oblikovanje dela kot faktorja za motivacijo za delo rezime neoklasicne teorije org nastejste in opisite vse vrste sol ideje starih grkov povezane z org so povezane s katerimi filozofi ideje roberta owna in org tekstilne tovarne v new lemarku narisite shemo linijsko stabne org tako da ponazorite osebe in specialne stabne org opisite vlogo in naloge obeh vrst stabnega organa opisite znacilnosti stalne in zacasne matricne org povezite to z vodenjem podjetja in vodenjem projektov definirajte razpon kontrole v klasicni in sodobni org prav tako opisite ta razpon v odvisnosti od komunikacijske obremenitve kaj je org proces in kako funkcionira ponazorite modularnost org procesov na org stozcu nastej osnovne kriterije org uspesnosti taylorjeva kritika dotedanje org in vodenja opisite vse principe org po m webru kdo zastopa ideje podajte kritiko klasicnega obdobja kateri pomembni dogodki so na zac in kateri na koncu obdobja opisite poizkus na montazi releja v sklopu hawthorne eksperimenta kateri so bili cilji in sklepi na osnovi tega poizkusa s stalisca org dela povejte katere sposobnosti cloveka nas zanimajo in se povecujejo iz katerih razlogov tisto zanima znanost v org tudi same organizatorje opisite specificne dimenzije spoznanja sposobnosti opisite pojem omejene racionalnosti na temelju katerih racionalnosti se lahko zakljuci da je racionalnost omejena kaksni so v zvezi s tem cilji podjetja in kaj je z optimalnimi resitvami narisite matricno org strukturo ali ta obstaja in kje vidimo linijsko org strukturo navedite nekatere pomembne anticne ideje pozevane s podrocjem org in managementa kako je town poimenoval svoj sistem placevanja delvacev kritira teh idej s strani fredericka halseya in kako on predlaga stimuliranje delavcev opisite podrocje na katerem je deloval fayol po cem sodobna org zakljucuje da je strah pred birokracijo pretirano prevelik kdaj pride v postev birokratska org organizacijske zamisli c bernarda opisite teorijo potreb po davidu mcclellandu vloga stabov v linijsko stabni org strukturi konec