apo d jpg bytes apo f jpg bytes maticna plosca apo g jpg bytes zgodovina maticnih plosc m aticna plosca je verjetno najpomembnejsi del vsakega racunalnika nadzoruje vse prenose podatkov med procesorjem in ostalimi komponentami graficna kartica zvocna kartica mrezna kartica razvoj maticnih plosc sega dalec v zgodovino razvoja racunalnikov saj ni bilo racunalni ka brez nje prve maticne plosce se niso imenovale maticna plosca saj je bila to plosca z vsem vezjem ki je predstavljalo racunalnik zagotovo se spomnite commodore in spectrum racunalnikov ki so imeli vse racunalniske komponente kar na eni plosci taki so bili vsi prvi racunalniki korak naprej pa je naredil ibm z izumom ibm ovega domacega racunalnika razvili so vodila ki so omogocila proizvajalcem razlicnih komponent da so razvili komponente ki se lahko vtaknejo v ta vodila kar je pa omogocilo kupcem da so izbirali kaksne komponente bodo imeli takrat se je pojavil izraz »maticna plosca« v danasnjem smislu maticna plosca jedro vsega sistema s kasnejsim razvojem so se spreminjale le ko mponente na sami maticni plosci danes poznamo vec vrst vodil vec naborov cipov vec podnozij za procesorje vecina proizvajalcev pa je ostala pri tem da komponente niso integrirane na maticni plosci razen najvecjih kot so ibm compaq acer saj s tem lazje ugodijo zeljam kupcev oblika maticne plosce je bila od ibm ovega izuma naprej at danes ga je nadomestil atx poznamo pa se nlx obliko ki pa se ni razsirjena splosno o maticni plosci ter trenutno stan je v tem referatu vam bom opisal zgradbo maticne plosce za pentium in pentium procesor za vzorec bom vzel trenutno zadnjo abit ovo osnovno plosco abit bx to plosco bom vzel za primer zato ker vsebuje skoraj vse komponente maticnih plosc enoprocesorskega sistema poleg tega pa je ena najsodobnejsih maticnih plosc plosca je atx oblike ter vsebuje najnovejsi intel bx nabor cipov slika maticne plosce apo a jpg bytes oblika maticne plosce poznamo vec oblik maticnih plosc trenutno sta v najsirsi uproabi dve at ter atx at je starejsa oblika in se zmeraj manj uporablja maticne plosce at oblike so nizje od atx plosc zato imajo podnozje za procesor desno od isa ter pci vodil kar nam onemogoca uporabo daljsih kartic atx maticne plosce so visje kot at maticne plosce razporeditev elemetov pa je taka da je procesor tocno pod napajalnikom ventilator v napajalniku pa je obrnjen tako da piha zrak na procesorj ev hladilnik tukaj nimamo problemov s dolgimi karticami saj je procesor nad vodili nlx je zadnja intelova mojstrovina te maticne plosce so zgrajene tako da lahko zamenjamo kaksno od njenih delov ne da bi bilo potrebno menjati celotno maticno plosco npr zamenjamo samo nabor cipov kljub temu da maticne plosce oblike nlx obstajajo ze kar nekaj casa pa jih skoraj nihce ne uporablja nabor cipov najpomembnejsi del maticne plosce je njen nabor cipov chipset nabor cipov skrbi za komunikacijo med procesorjem dma krmilnikom eide krmilnikom isa pci vodiloma ter novejsim agp vodilom pomnilnikom in ostalimi enotami ponavadi najdemo na maticnih ploscah dva »velika« cipa ki predstavljata ta nabor eden skrbi za prenose podatkov med procesorjem ram om cache om vodili ter ostalimi hitrimi napravami drugi pa skrbi za pocasnejse naprave vecina naborov cipov za socket in super procesorje pentium pentium mmx cyrix x druzina amd k ter amd k procesorji podpirajo frekvence mhz mhz mhz mhz ter mhz nekateri proizvajalci maticnih plosc dodajo se dodatne frekvence kot so mhz mhz ter mhz mhz uporabljajo nekateri cyrix procesorji mhz in mhz ura pa je predvsem namenjena testiranju frekvenca sistemskega vodi la se izraza pri hitrosti dostopa do pomnilnika novejse maticne plosce vse podpirajo mhz sistemsko vodilo kar pa je pospesilo predvsem super procesorje amd k saj tam prepomnilnik deluje s to frekvenco pri pentium procesorju pa predpomnilnik vedno deluje na polovicni frekvenci procesorja za pentium in pentium procesorje obstaja malo morje naborov naj vam jih nekaj nastejem p c socket intel fx triton i fx fx fb intel hx triton ii hx sb intel vx triton iii vx vx sb intel tx pciset tx ab opti viper xpress opti vendetta ali alladin iii ali alladin iv ali alladin iv sis sis trinity sis sis sis genesis sis amd pcchips vxpro ali hxpro ali txpro vlsi lynx via apollo master m via apollo vp vp vp a via apollo vpx vpx vpx b via apollo vp vp a via apollo vp vp b via apollo vp b pentium pro opti discovery or with agp intel orion gx intel mars kx pentium pro ii intel fx natoma fx fx sb intel lx lx ab via apollo p pentium ii intel lx agpset intel bx sis to je le del spiska vseh naborov najbolj razsirjeni in poznani so pa za pentium procesorje intel fx intel hx intel vx intel tx ter nabor ki zadnji cas postaja znan via apollo mvp za pentium procesorje intel fx intel lx ter njhov zadnji nabor intel bx intelovi fx hx in vx so bili narejeni za navadne pentium procesorje tx pa je bil izpopolnjen posebej za procesorje pentium s mmx tehnologijo ceprav se vedno podpira starejse vsi pentium pentiummmx nabori imajo podporo pci ter isa vodilom ti nabori podpirajo frekvence mhz mhz ter mhz notranja ura procesorja pa je pomnozena x x x x via in mvp pa pole g teh dveh vodil podpira tudi agp vodilo ter frekvenco komunikacije procesorja z cache om ter pomnilnikom mhz kar izkorisca amd jev zadnji procesor amd k agp podporo imata pri pentium procesorjih nabora intel lx ter intel bx isa pci ter agp vodila na novejsih ploscah zasledimo tri vodila za kartice isa vodilo je sicer ze dokaj staro vendar popolnoma zadosca svojim namenom modem ki dela s hitrostjo bps se zdelec ne dosega hitrosti ki jih isa omogoca je ali bitno deluje s taktom mhz omogoca pa prenose do mb s uporablja se predvsem za zvocne kartice razne scanner vmesnike modeme in ostale pocasnejse vmesnike isa kartice si lahko delijo irq stevilo isa vodil na maticnih ploscah je nekje med in pci vodilo je trenutno najvec v uporabi saj dela na taktu mhz sirina vodila je pa bitna s tem dosegamo hitrosti mb s kar je vec kot dovolj to vodilo uporabljajo novejse zahtevnejse zvocne kartice kanalov in zato potrebujejo kar hitri prenos podatkov graficne kartice mrezne kartice idr pci kartice si ne morejo deliti irq pac pa ima vsaka svojega stevilo pci vodil na maticnih ploscah se giblje med in agp vodilo je najnovejse vodilo uporablja dma direktni dostop do pomnilnika pozna dva nacina delovanja x in x pri nacinu x dela na taktu mhz pri x pa na mhz poleg tega je to vodilo tudi bitno na podlagi cesar dosegamo hitrosti mb s ter gb s prednost tega vodila se pokaze sele pri mhz uri kajti pri mhz hitrosti dosto pata pri maximalni obremenitvi do pomnilnika agp vodilo in procesor izmenicno kar lahko pripelje do tega da ni bistvenega izboljsanja proti pci vodilu na maticnih ploscah srecamo le eno agp vodilo podnozje za procesor podnozji za procesor socket in slot se zelo razlikujeta socket imenujemo tudi zif zero insertion force podnozje to podnozje ima ob strani rocico s katero odpremo luknjice nato polozimo vanj procesor na koncu pa z rocico zapremo luknjice da se procesorjeve nozice sprimejo s kontakti slot je podoben vmesniku agp ali pci od njiju se loci po stevilu nozic ter njihovo razporeditvijo razporejeni so v dve vrsti obojestransko to podnozje bi bilo zelo nestabilno ce ne bi imeli na maticni plosci posebne nosilce za procesor saj je le ta zelo velik ki drzijo procesor socket je zadnji intelov izum to podnozje so razvili za cenejse maticne plosce in pentium celeron procesorje dela na frekvenci mh podobno pa je socket podnozju razlika je v drugacni razporeditvi nozic s tem so preprecili da bi razvijalci maticnih plosc naredili maticno plosco v katero bi lahko vtaknili super ali socket procesor slika vodila procesorja pentium mmx in pentium celeron socket izvedba apo b jpg bytes slika vodila procesorja pentium apo c jpg bytes r eze za pomnilnik maticne plosce imajo razlicno stevilo rez za pomnilnik pa tudi vec vrst teh rez reze se med sabo locijo po stevilu zaticov pinov danes poznamo pomnilnike ki so simm ali dimm pinski pinski pomnilniki so preteklost pinski pa se tudi umikajo pinski so vecinoma fpm fast page mode in edo extended data output pomnilniki pa edo ali sdram synchronous dram danes lahko kupite samo se sdram module saj so ti postali cenovno ugodni tako da se ne bi splacalo varce vati z denarjem in kupiti edo module saj je razlika v ceni minimalna danasnje socket maticne plosce imajo razlicne kombinacije pomnilniskih rez najpogostejse so xsimm xdimm xsimm xdimm xsimm xdimm xdimm slot maticne plosce z intel fx naborom imajo xsimm brez dimm ov novejse z intel lx in intel bx chipsetom pa imajo x ali x dimm prikljucki za disk in floppy danes skoraj ne srecamo vec maticne plosce ki bi bila brez fdc krmilnik za disketno enoto in hdc disk krmilnikov ze vgrajenih na maticno plosco zasedajo eno pci vodilo ter so vrste eide vsebujejo po en prkljucek za dve disketni enoti ter dva prikljucka za disk po dve enoti na vsak prikljucek diska torej najvec diske nekatere maticne plosce pa imajo poleg eide tudi scsi ali pa samo scsi krmilnik te maticne plosce so namenjene predvsem sistemom z veliko diski npr serverji baterija vsaka maticna plosca ima baterijo ki vzdrzuje uro ter nastavitve v cmos bios u danes vecinoma najdemo kar alkalne baterije saj danasnji sram i v katerem so shranjene nastavitve bios a v sleep nacinu porabijo zelo malo toka in jim te baterije zadostujejo za vec let v uporabi pa so tudi se baterije ki se pri prizganem racunalniku polnijo vendar je potrebno racunalnik vsaj na dolocen rok prizgati drugace se baterija izprazni eeprom s cmos bios programom cmos bios je tisti del pomnilnika v katerem je napisan program v rom u ali v eprom u danes vecinoma eeprom zato da se lahko cmos bios posodobi ce imamo kaksne tezave njegova velikost pa je standardno kb imamo vec proizvajalcev bios ev award najbolj razsirjen ami phoenix ter proizvajalce ki izdelajo bios le za svoje sisteme ibm siemens acer vsebina shranjenih vrednosti v bios u se da tu di pobrisati za kar nam sluzi poseben mostic s katerim zacasno odklopimo baterijo vrednosti v bios u pa se resetirajo sam bios se ne izbrise drugace ne bi mogli vec zagnati racunalnika mostici za razne nastavitve na maticnih ploscah so tudi zelo poznani mostici ki pa se z novo tehnologijo umikajo z mostici se nastavlja hitrost procesorja ura mnozilnik ure za notranjo procesorjevo uro procesorjeva napetost notranja in zunanja delilnik ure za vodila izbris bios a ter ostale tovarniske nastavitve na modernejsih osnovnih ploscah pa na maticni plosci najdemo samo en mostic ki sluzi le za izbris bios a vse ostale nastavitve pa se nastavljajo v samem bios u tisti mostic uporabimo takrat kadar smo v bios u nastavili take nastavitve da se racunalnik ne zazene vec prikljucek za napetost prikljucka za napetost se na at in atx maticnih ploscah razlikujeta razlika med njima je ta da pri atx plosci lahko tudi maticna plosca sporoci napajalniku kdaj naj se prizge ali ugasne to je uporabno pri izklopu racunalnika ko operacijskemu sistemu sporocimo da se racunalnik lahko ugasne ta zakljuci vse procese nato pa sporoci napajalniku da se racunalnik lahko ugasne razni dodatki posamezne maticne plosce imajo se dodatne dodatke npr maticne plosce za pentium imajo se prikljuce za ventilator nekatere tudi za vec ventilatorjev npr abit bx ima prikljucke za ventilatorje vecina podpira tudi senzor temperature ki so v ventilatorjih na procesorju ventilator iz napajalnika za pentium procesor ni zadosti moramo dodati dodatne in glede na temperaturo povecujejo ali zmanjsujejo hitrosti vrtenja ventilatorja abit bx ima se dodatne cipe za podatkovni izravnalnik data buffer opisan ob sliki trendi kot pri skoraj vs eh racunalniskih komponentah tudi pri maticni plosci ne moremo napovedati v katero smer se bo njen razvoj usmeril trenutni boj proizvajalcev maticnih plosc je izdelati maticno plosco ki bo stabilnejsa od konkurence ter posledicno zmogla tudi visje frekvence za navijanje procesorjev nekatere danasnje maticne plosce imajo ze moznost nastavitve frekvenco sistemskega vodila na mhz kar pa je ze nevarno za ostale komponente viri internet http sysdoc pair com http www anandtech com http www intel com vecletne izkusnje pri servisu racunalnikov