nacionalni program rs za mladino delovno gradivo i uvod mladost ob koncu tisocletja mladost postaja vse tezje zahtevnejse obdobje v katerem se mladi spoprijemajo z razlicnimi druzbenimi zahtevami stevilni pokazatelji na ravni vsakodnevnega zivljenja kazejo da so mladi tisti del populacije ki se srecuje z izzivi in hkrati resnimi tezavami ob prehodu iz otrostva v svet odraslosti ustaljeni nacini tega prehoda so v razmerah globalnih druzbenih sprememb nedostopni ali manj dostopni kot do zdaj zaradi hitro spremenljivih razmer povezanih s solanjem zaposlovanjem uveljavljanjem v druzbi se socialna in osebna integriteta mladih vse tezje oblikuje mladost se podaljsuje vsebinsko razsirja desinhronizira a obenem izgublja znacaj prehodnega obdobja vzporedno s tem razvojem pa mladi postajajo obcutljivejsi na ogrozanje svojih zivljenjskih moznosti krizni ucinki na mlade so se bolj obcutnejsi v druzbah v prehodu ker morajo obenem nadomescati primanjkljaje v tradicionalni druzbi modernizacije in presegati industrijsko moderno neugoden socialni in ekonomski polozaj potiska mlade na obrobje druzbenega dogajanja ter poraja negotovost in regresivne teznje med njimi nasprotno pa udejstvovanje mladega cloveka v druzbenem zivljenju ugodno vpliva na njegov odnos do njega samega in samozavest ustvarjanje ugodnih socialnih kulturnih pravnih ekonomskih zdravstvenih izobrazevalnih in drugih razmer pospesuje individualizacijo mladostnika in njegovo socialno in kulturno integracijo v primerjavi z vecino vzhodnoevropskih druzb kjer mladost opredeljujejo kot prehodno obdobje linearne socializacije v svet odraslosti zahodnoevropske definicije vse pogosteje opredeljujejo mladost kot relativno samostojno zivljensko obdobje za katero je znacilna nekonsistentnost razlicnih ravni mladinske avtonomije stopnja nekonsistentnosti je neposredno odvisna od razmerja med opravljenimi in neopravljenimi iniciacijami odraslosti ter od stopnje odsotnosti posebnih mladinskih institucij ki omogocajo produktiven nacin spoprijemanja z realnostjo socialna kategorija mladine za sodobno mladino in mladost kot socialno kategorijo so tako v evropi kot pri nas znacilni pocasno zmanjsevanje deleza mladih v celotni populaciji zaradi podaljsevanja povprecne zivljenjske dobe zaradi zmanjsevanja prirastka prebivalstva podaljsevanje mladosti v trideseta leta zaradi podaljsevanja izobrazevanja za vse vec mladih zaradi tezavnosti zaposlovanja ki mladim otezuje trajno zaposlitev pocasnejsi procesi integracije v socialni prostor zaradi diskriminiranega polozaja mladine pri vkljucevanju v druzbene procese zaradi tezjega dostopa do materialnih dobrin raziskovalci mladine po ule navajajo da zaradi podaljsevanja mladosti lahko to notranje clenimo na te faze klasicna mladost let ki zajema predvsem dijasko vajenisko in zgodaj aktivno mladino podaljsana mladost let ki zajema studirajoco aktivno in t i izkljuceno mladino mlajsi odrasli let ki zajema mladino ki ne opravlja dejavnosti odraslih zaposlitev lastna druzina ker se solajo ker so nezaposleni ali ker zelijo cim dalj casa obdrzati mladostniski stil zivljenja mladina v sloveniji v devetdesetih raziskave mladine v sloveniji v devetdesetih ule in drugi ule in drugi risejo zanimiv profil mladinske populacije ki je bistveno zaznamovana z velikimi spremembami slovenske druzbe empiricni podatki raziskav kazejo dvojno podobo mladih v sloveniji mladi odrascajo v relativno ugodnih razmerah pretezno srednjeslojnih druzin glej opombo z izdatno materialno socialno in psiholosko podporo starsev druzina predstavlja vzpodbujevalno institucijo in ni vec obremenjena z generacijskimi konflikti med starsi in otroki po drugi strani pa sta se povecala obseg in moc pritiskov na mlade v javnem zivljenju pritiski za doseganje izobrazevalnih rezultatov vpis v kvalitetnejse izobrazevalne programe tezave pri zaposlovanju zahteve so pretezno posredne potekajo s konkurenco v izobrazevanju z vstopanjem v zaposlitev z medijsko kontrolo mladih kot kazejo nase raziskave je najvecji problem mladih danes vstop v zaposlitev in ekonomska osamosvojitev mladi se na te pritiske odzivajo razlicno mnozicna reakcija mladih je vracanje iz javnega zivljenja v zasebnost rezultati raziskav kazejo na doloceno nepripravljenost mladih na tveganja ki jih prinasa s seboj tekmovalna in konkurencna druzba ce je bila za mlade v sloveniji po raziskavi iz leta ule znacilna kombinacija druzbeni pesimizem in pripravljenost na angaziranje v druzbi in spreminjanje druzbe zaznavamo v raziskavah v devetdesetih letih drugacno kombinacijo namrec druzbeni optimizem in nepripravljenost za druzbeno angaziranje za mladino v sloveniji v osemdesetih je bila znacilna visoka stopnja strpnosti do socialne kulturne religiozne in etnicne razlicnosti raziskava vrednostnih usmeritev med dijasko mladino v sloveniji v letu in studentske mladine v letu pa je zaznala premike v drugacno smer ki kazejo povecano stopnjo tradicionalizma avtoritarnosti in nestrpnosti do drugacnih med slovensko mladino v devetdesetih prevladujejo ekspresivni vrednotni stili v pasivni varianti zavzemajo se za tipicne ekspresivne vrednote mir nenasilje varnost samorazvoj prijateljstvo vendar brez vecje socialne in politicne angaziranosti in kriticnega odnosa do stvarnosti namesto vrednot ki so bile oprte na velike ideologije se med mladimi danes pojavljajo vrednote ki so blizje posamezniku in njegovi osebni izkusnji relativna pasivnost mladinske ekspresivnosti se kaze tudi v pasivnih potrosniskih oblikah prezivljanja prostega casa v indiferenci do razlicnih subkulturnih stilov in v kompleksu resignacije apatije in umika v zasebnost opomba populacija mladih ki jo je zajela raziskava ule in drugi je selekcionirana saj vecina izhaja iz urbanega okolja in druzin srednjega razreda z boljsim izobrazbenim ozadjem ni pa podatkov o mladih ki ne nadaljujejo solanja po osnovni soli in zaradi razlicnih razlogov izpadejo iz sistema rednega izobrazevanja osnovni podatki o mladini v sloveniji a struktura mladine po podatkih statisticnega urada rs je bilo na dan statisticni letopis str prebivalstvo slovenije po starosti in spolu v sloveniji oseb od tega oseb med petnajstim in devetindvajsetim letom starosti od tega moskega in zenskega spola kar skupaj v odstotnem delezu znasa leto prej drugace povedano skoraj vsak cetrti in pol prebivalec slovenije spada v kategorijo mladine delez mladih let v celotni populaciji graf delez mladih v polupaciji kljub ugotovitvam na podlagi popisov prebivalstva da se v sloveniji v strukturi prebivalstva odstotni delez mlajsih od let zmanjsuje in starejsih nad let povecuje se po ocenah statisticnega urada rs na podlagi projekcije prebivalstva republike slovenije za obdobje absolutno stevilo mladih ne bo bistveno spreminjalo znotraj naravnega in selitvenega prirasta celotne populacije b mladi in izobrazevanje po podatkih statisticnega urada rs je v solskem letu obiskovalo osnovno solo otrok in mladostnikov sl str vpis v prvi razred osnovnih sol je bil v zadnjem letu otrok osnovno solo pa je koncalo mladostnikov sl str kar je skoraj enako stevilu zadnjih let v solskem letu se je v prvi letnik srednjih sol vpisalo v solskem letu pa mladih zadnji letnik je koncalo srednjesolcev leto prej sicer pa se je v tem letu v srednjih solah izobrazevalo srednjesolcev mladih se je izobrazevalo v letnih v letnih in v letnih programih vpis mladine v prvi letnik srednjih sol po vrstah sredjesolskih programov strukturni delez zacetek solskega leta graf vpis v prvi letnik srednjih sol v visoko solstvo je bilo v studijskem letu ko so bili na podlagi novega zakona o visokem solstvu prvic razpisani prenovljeni studijski programi vpisanih od tega studentov rednega studija v studijskem letu pa ze od tega studentov rednega studija sl str po se neuradnih podatkih je v studijskem letu v sloveniji ze studentov od tega studentov rednega studija moznosti za studij po koncani srednji soli so se torej precej povecale in postale tudi vsebinsko pestrejse na podlagi novega zakona o poklicnem in strokovnem izobrazevanju pa so jih po letu se izboljsale nove visje strokovne sole na njih se v solskem letu izobrazuje studentov po dolgih letih stagnacije pa po sredini tega desetletja ko je bilo letno manj kot diplomantov koncno opazamo tudi povecanje njihovega stevila kar je posledica povecevanja vpisa v zadnjih letih leta je dodiplomski studij v visokem solstvu koncalo diplomantov in sicer na visji in na visoki stopnji sl str po se neuradnih podatkih je bilo v letu ze diplomantov na visji in na visoki stopnji stevilo otrok in mladine v vzgojno izobrazevalnih ustanovah graf stevilo otrok in mladine v vzgojni izobrazevalnih ustanovah razvoj visokega solstva v novejsem obdobju od studijskega leta se stevilo studentov v republiki sloveniji hitro povecuje hitro pa se povecuje tudi stevilo vpisnih mest za redni studij ki se financira iz javnih sredstev stevilo mest se je med studijskima letoma in povecalo le za od studijskega leta do razpisa za vpis v studijsko leto pa za po upadu ob koncu prejsnjega desetletja se je v zadnjih letih ponovno povecal tudi obseg izrednega studija v studijskem letu je bilo v sloveniji studentov na tisoc prebivalcev v studijskem letu pa ze s tem je povezano povecevanje prehoda iz srednjega v visoko solstvo leta se je za nadaljevanje studija odlocilo tistih cetrtosolcev ki so koncali stiriletno srednjo solo takrat pogoj za vstop v visje in visoko solstvo leta pa ze cetrtosolcev ki so tega leta opravili bodisi zakljucni izpit bodisi maturo od uvedbe zakljucnega izpita in mature je opazna tudi izboljsana prehodnost med letniki kar kaze na povecano ucinkovitost studija v studijskem letu se je v drugi letnik vpisalo v prejsnjem letu vpisanih studentov prvega letnika v studijskem letu pa ze moznosti za vstop v visokosolsko izobrazevanje takoj po srednji soli so se bistveno popravile in so ze primerljive z razvitimi drzavami vir strokovna izhodisca za nacionalni program visokega solstva v sloveniji str izobrazevanje in usposabljanje brezposelnih oseb od leta potekajo tudi razlicni programi izobrazevanja in usposabljanja brezposelnih oseb programi funkcionalnega izpopolnjevanja programi pridobitve strokovne izobrazbe programi uso in usposabljanje na delovnem mestu v te programe je bilo leta vkljucenih mladih do leta starosti oziroma od vseh vkljucenih oseb pomen programov se kaze v olajsanem prehodu iz solanja v zaposlitev za mlade brez ali z nizko izobrazbeno strukturo ki imajo slabse moznosti za zaposlitev njihove moznosti se po pridobitvi novega znanja vescin in kvalifikacij izboljsujejo podatki tudi kazejo da se povecuje stevilo oseb z delovnim razmerjem kar povecuje njihovo konkurecno sposobnost obenem se zmanjsuje tudi strukturna brezposelnost neformalno izobrazevanje in usposabljanje mladih v devetdesetih letih se je povecal pomen neformalnega izvensolskega neinstitucionalnega izobrazevanja kot pomembnega spleta razlicnih oblik seminarjev tecajev delavnic in podobnih dejavnosti ki lahko pomembno dvigajo raven znanja vescin in izkusenj posameznika rezultati taksnega izobrazevanja se kazejo v ekonomskem in v druzbenem vidiku dodatno znanje vescine in izkusnje ob formalni izobrazbi mladim izboljsujejo moznosti za ustrezno zaposlitev predvsem pa krepijo pripravljenost posameznika na prevzemanje odgovornosti zavzemanje za pozitivne druzbene vrednote ipd skratka skrajsujejo procese socializacije in integracije mladih v druzbo vodilno vlogo pri neformalnem izobrazevanju mladih imajo mladinske organizacije in mladinski svet slovenije ki spodbujajo aktivno participacijo mladih in so izvedle veliko razlicnih dejavnosti ter omogocile udelezbo mladih v stevilnih mednarodnih oblikah izobrazevanja in usposabljanja vecino v okviru sveta evrope c mladi in delo stopnja aktivnosti in stopnja brezposelnosti v zacetku tega desetletja belezimo dokaj neugodno sliko za mlade v sloveniji povecala se je povprecna cakalna doba na zaposlitev in delez dolgotrajno nezaposlenih to je tistih ki na zaposlitev cakajo vec kot eno leto to niso le mladi s prenizko izobrazbo ali kvalifikacijo temvec tudi z visjo in visoko izobrazbo v primerjavi s prejsnjimi leti ko je bil delez mladih v skupini brezposelnih polovicen oziroma je sodila vsaka druga brezposelna oseba v skupino mladih v letu ' pa vsaka tretja se je polozaj mladih pri zaposlovanju bistveno izboljsal delez visje in visokosolsko izobrazenih med brezposelnimi osebami je v tem desetletju dosegel visek leta od tedaj pa se zmanjsuje in je v letu znasal tako je problem brezposelnosti najbolj perec med mladimi brez poklicne kvalifikacije in mladimi ki ne koncajo solanja vir strokovna izhodisca za nacionalni program visokega solstva v sloveniji str po podatkih statisticnega urada republike slovenije ki od leta vodi evidenco brezposelnosti po metodologiji primerljivi z drugimi evropskimi drzavami je slika petletnih razredov razvidna iz tabele tabela stopnja brezposelnosti po starostnih skupinah sl str starost leta let let let vsi nezaposleni skupaj opomba podatki po razredih bodo na voljo v aprilu stopnja aktivnosti prebivalstva in mladi podatki za leta kazejo da je v starostnem razredu med in letom delovno aktiven vsak deveti oziroma deseti med in letom sta aktivna dva od treh v starostnem obdobju med in letom pa je aktivnih devet od desetih mladih tabela stopnja aktivnosti po starostnih skupinah sl str starost leta let let let prebivalstvo skupaj opomba uradni podatki za leto bodo na voljo v aprilu d podaljsana mladost med statisticnimi podatki ki se nanasajo na mladinsko populacijo so zanimivi tisti ki kazejo na pojav podaljsane mladosti mladi vstopajo v zakonsko zvezo najpogosteje v starostnem obdobju med in letom kot neveste in med in letom kot zenini povprecna starost neveste je bila v letu let zdaj pa je let povprecna starost zenina pa je poskocila v desetletnem obdobju s na let sl str in sl str tabela povprecna starost neveste in zenina ob sklenitvi zakonske zveze nevesta zenin medtem ko je bila leta povprecna starost matere ob otrokovem rojstvu let je v letu porasla na let sl str povprecna starost neveste zenina in matere ob otrokovem rojstvu graf povprecne starosti e regresivni pojavi hitre druzbene spremembe ki pomenijo za mlade visjo stopnjo tezavnosti pri vkljucevanju v svet odraslosti se kazejo tudi v regresivnih pojavih med mladimi samomori mladih od do leta pri moskih pri zenskah pa vseh samomorov najvec samomorov je pri moskih v starosti do let pri zenskah pa v starosti do let institut za varovanje zdravja rs kljub temu da podatki kazejo da pri obeh spolih v starosti od do let trend samomorov v enajstletnem obdobju pada ostaja dejstvo da smo po stevilu samomorov v starosti od do let peti na svetu ne glede na trend pa je z vidika dragocenosti vsakega zivljenja se posebej mladega za sirso druzbeno skupnost pomemben zlasti podatek da si je v letu vzelo zivljenje mladih v starosti od do let podrobnejsa preglednica tega desetletja kaze da je kljub letnemu nihanju stevilo samomorov stalnica med mlajsimi mladimi tabela stevilo nasilnih smrti samomori sl str vsi let delez samomorov med mladimi let graf delez samomorov med mladimi na vrh strani prejsnja stran naslednja stran