radikalizacija srca in posluha ko je podoba do konca razpoznavna tedaj sele se godba okrepi zagleda vase kadar iscemo artisticnih odgovorov na sanje o odprti druzbi ki jih vcasih tako radi delimo skupaj s svojim dobrotnikom in resiteljem georgeem sorosem tedaj nam medijska skvarjenost po navadi pokaze en sam svet to je svet vizualne umetnosti kar je sorosevih odprtih centrov za sodobne umetnosti vzemimo so domala vsi zaprti v likovnost plemenitijo pa se z multimedijskimi intervencijami instalacijo videom in elektronskim svetovnim omrezjem ni da bi se ustrasili te primarnosti vizualij kje pa se predobro se namrec zavedamo kako je zahodna kultura od srednje renesanse navzgor zaslepljena predvsem z vizualnim zaslepljena z vizualnim to ni izjava sprico poeticne raztresenosti nikar se ne veselite to je bes zaradi zahodne teorije ki tristo let ni bila zmozna preseci navidezne moci ki jo ima podoba nad glasbo najvecji praktiki mimo cestne podezelske glumaske sfere ki je z recmi k sreci ravnala po svoje zgodovinsko vzeto pa od avgustina do bacha oceta so svojcas se obvladovali igranje na glasbilo kompozicijo vizualizirali so glasbo in posredovali svojo teorijo najveckrat kozmicno univerzalno obenem so bili telo glasbilo in se pogled nanju unicili so jih specializacija profesionalizacija konservatorijska institucija tercna sistematizacija cerkveni nauki vse bolj ojunaceno obcinstvo vehementna kritika in medijske razsiritve zahodna glasbena kultura je rabila dvesto let da si je opomogla od soka ko je solstvo na lepem zacelo izganjati improvizacijo za te eseje o johnu zornu oziroma njihov navidezen odmik od osnovne problematike ni nakljucno ce recemo da se je obnovljen zahodni smisel za improvizacijo rodil druzno v kinematografu in v jazzu med barokom in koncem xix stoletja je kult komponirane glasbe improvizacijo ponizal na raven atrakcije virtuozne spletke ki je na lepem dobila glede na improvizirano spretnost podoben status kakrsnega ima danes vzemimo televizijska pojavnost v primeri z resnim spekulativnim teoremom univerzalna teorija in muziska improvizacija to utegne biti preresno razmerje porusen temelj in eden od razlogov za danasnje bedno razocarajoce stanje v zahodni kulturi dolg do treznega preucevanja glasbenih praks je sprico fascinacije nad ze vnaprej opaznim nad vizualno prezenco v stvarnosti medijski ali vsakdanji tako velik da ga ta hip ne zmore razresiti noben individualen razmislek kolektivnega tako ali tako ni kar je ihtavih druzabnostnih naporov so vsi zazrti v trendovske eskapade o virtualnih vojnah v omledne spise o holivudskih fantazmah in v zurnalisticno porocanje o metanju barve na stare umetnine ko se takole razjarjeni v samotnih noceh prepuscamo produktivni godbi ne moremo mimo ugotovitve da smo s taksnimi dejanji del vzporednega sveta ki je kar dvakrat iskren in izigran njegove vsebine niso vizualizirane v nenehen preplet fiktivne zmotnosti njegova refleksija zahteva koncentrirane cute cisto sliko tak svet je tudi in predvsem tzadikov svet zornovo poslanstvo in ce ponovimo zahodni smisel za improvizacijo se je obnovil druzno v kinematografu in v jazzu v kinskem mraku so nasli nadarjeni in povprecni pianisti svoj azil prvi so se ucili drugi so si resevali eksistencno stisko ce le pomislimo kako solidarnostno je bil naravnan nemi kinematograf s svojo ponudbo najrazlicnejsim glasbenikom glasbenicam in v kaksno okrutno industrijsko navlako se je pozneje razvila filmska industrija vkljucujoc svojo muziko potem nam ne bo tezko izdati kje vidimo ambicije ki jih ima danasnje posebno pisanje nova godba za nemi kino ali nova godba za radikalizacijo kinskega pogleda z ene strani opozarja na tisto kar se je zmuznilo vizualizacij polni teoriji ko se je uspavala z domisljijo filmske prevare z druge pa isce staro skupno tocko kinske in jazzovske improvizacije jazzu se je mukoma posrecilo ohraniti improvizacijsko kontinuiteto film pa je svojo glasbo vecidel potolkel zatrl izdal spravil jo je v varen segment zahodnega tehnicizma zato imajo kinousesna podjetja in zornova obsesija z intenziviranjem kinskega posluha toliksno subverzivno vrednost zato povzrocajo tak strah v tistem urejenem svetu podob ki jih je teorija ze tisockrat premlela zinterpretirala in skritizirala pa vedno znova pade nanje in se lenobno prepusti njihovi vsevidnosti in v cem ima godba kakrsna je zornova prednost pred filmicno prevaro ce ne ravno v odprtosti iskrenosti radovednosti svoje zasnove v tisti odlocenosti kjer na primer psihoanalizo zgrabi paranoja da bi je ne razkrinkali v njenem necednem poslu ko se obesa na osnovne narativne postavke tipa literarna gradnja scenaristicni preblisk ali ikonografska domneva naj se ukvarja z godbo ce zmore toda ne kakor je zenska za psihoanalizo objekt kakor je beracija zanjo pomanjkanje sposobnosti kakor je vsaka odkrita izjava predmet retoricnega posmeha in izkrivljenega samosvojega iz neposlusanja drugega in zunanjih referencnih podob stkanega zasebnega scenarija tako je godba za psihoanalizo drugotna rec ne da bi se zavedala tristoletnega nasledka zatiranja posluha improvizacije teorije o glasbah in zunajkonservatorijske igre bo danasnja teorija v splosnem nasla nicelne prijeme godbe kakor da ni pri nas so v splosnem cudoviti kraji za zatiranje godbe le poglejte casopisje ce ze pisejo o godbi to pocnejo na skrcenih prostorih in z nekaksnim filmskim populisticnim pogledom ki takoj prevzame spektakularne vsebine tako da za radikalne prakse sploh ni prostora le kako je mogoce da je toliko prostora za radikalne prakse v literaturi v teatru arhitekturi ali celo pri filmu pri godbah pa ne o tem nam je razmisljati ko poslusamo zorna in snujemo tele vrstice za odmaknjeno obcilo ce smo zelo natancni on celo komponira in igra o tem zakaj je to tako igra o odprti druzbi kjer pod natancnim konceptualnim vodstvom godba sproti rusi teorijo ki je taksna kakrsna je nikdar ne bo sposobna ujeti eni so se zanki izognili s harmolodiko s humanisticnim nacelom razprte teorije john zorn to pocne tam kjer ga niso pricakovali na samem kraju zlocina pri filmu kjer se teorija tako rada izkaze on s tem ko radikalizira posluh radikalizira se pogled kar zadeva godbo johna zorna so mediji in teorija enako slabotni kar zadeva sorosev koncept odprte druzbe je on njegov prvi tzadik se nadaljuje miha zadnikar nazaj kazalo naprej muska