humani retrovirusi sem pristevamo virusa hiv a human imunno defficiency virus tip in tip povzrocata aids aquiered immuno defficency syndrome hiv je antigensko zelo variabilen uvrscamo ga v druzino retroviridae ki pa vsebuje se podskupine onkoviridae htvl in retroviridae hiv in ter spumaviridae ta povzroci unicenje celic vendar cloveka ne napada hiv je rna virus z linearno vijacno i pozitivno usmerjeno rna ki deluje kot mrna in se lahko neposredno prepise v beljakovino ravno zato je zelo nevaren hiv ima diploiden genom kar je izjema pri virusih ter zato prihaja do stevilnih genetskih rekombinacij razlicni sevi ki tako nastajajo omogocajo veliko spremenjivost virusa genska sestava gag gen ta gen kodira strukturne beljakovine hiv virusa in sicer p to je fosfoprotein ki sestavlja virusno kapsido stevilo v indeksu oznacuje maso v daltonih p sestavlja virusno membransko matricno beljakovino na notranji strani obdaja ovojnico in jo stabilizira p je tesno povezan z virusnim genomom ter sodeluje pri gubanju in povezovanju virusnega genoma p nahaj se med kapsido in ovojnico ju zdruzuje na nekaj mestih ter tako tudi stabilizira pol gen ta gen kodira tri encime in sicer reverzna transkriptaza to je od rna odvisna polimeraza dna ki je heterodimer in omogoca prepisovanje virusnega genoma integraza omogoca vgradnjo virusnega genoma v genom gostitelja prenasa se na hcerinske celice iam tudi funkcije endonukleaze in ligaze proteaza env gen ta gen doloca pro teine ovojnice envelope in sicer gp ta protein je mocno glikoziliran kar je verjetno eden od razlogov zakaj so protitelesa neucinkovita sladkorji prekrijejo beljakovinske epitope virusih antigenov strli v obliki ionov pepelomerov gp ta protein se zdruzuje s prejsnjim v gp ta pa je transmembranski glikoprotein ki sodeluje pri vstopu virusa v tarcno celico gp je virusni ligand veze se na specificni receptor na celici glej naprej sem se vezejo tudi protitelesa ki so navzoca v krvi bolnika vendar so neucinkovita regulatorna gena rev in tat to sta dva gena rev in tat in oba sta nujno potrebna za razmnozevanje virusa ker kodirata istoimenski beljakovini ki sodelujeta pri tem procesu tat beljakovina je mocan aktivator prepisovanja medtem ko rev beljakovina uravnava prehod virusnih mrna iz jedra v citoplazmo z enim delom je vezana na virusni genom z drugim pa na nukeloporine v jedrni ovojnici kontrola izstopa iz jedra akcesorni geni to so stirje geni ki kodirajo istoimenske beljakovine in sicer vif sodeluje pri potovanju virusnih sredic v citoplazmo proti povrsju celice kjer se virus sestavi omogoca potovanje pri vstopu iz plazmaleme proti jedru vpr omogoca prehod virusa z dvojnovijacne dna v jedro ter njegovo vgraditev v genom gostitelja vpu pospesuje izlocanje virusov iz okuzenih celic nef spodbuja lizosomsko razgradnjo mhc i tako imunski sitem ne more prepoznati okuzenih celic glej patogenezo patogeneza in patologija hiv a virus se razmnozuje tako kot vsi ostali virusi z ovojnico adhezija na celico gp se poveze s cd na celici t limfocitov ki so kljucne celice imunskega odziva pritrjevanju sledi vstop in slacenje virusa vstopa le nukleokapsida poleg cd imajo pomembno vlogo tudi virusni koreceptorji to so transmembranski proteinski kemokinski rec eptorji za kine kemotaksicni kini ki so normalno prisotni v telesu ter usmerjajo potovanje limfocitov jih kativirajo in spodbujajo in hkrati tudi za hiv kemokinski receptorji so razdeljeni v dve skupini cc ali b receptorji in cxc ali a receptorji pri prvi sta skupaj dva cisteina pri drugi pa je vmes se druga amino kislina receptorji so pa trije in sicer cxcr na limfocitih t pomagalkah ccr na monocitih ter ccr v mikoglijskih celicah mozganov te tri celice so tudi glavne celice kamor se naseli hiv vstop v celico odkrijejo se deli gp tako da se gp lahko veze ker se gp veze na cd pride pri tem do spremembe prostorske zgradbe gp ter gp hidrofobni odseki se vgreznejo v citoplazemsko membrano celice sledi zlitje virusne ovojnice in celicne membrane kar predvsem omogoca gp delovanje po vstopu tropizem virusa se spreminja sproti v zacetku okuzbe prevladujejo makrofagni m sevi ki se vezejo na ccr receptor kasneje pa prevladujejo limfotropni l sevi ki se vezejo na cxcr receptorje s spreminjanjem gp se dosezejo l tropni sevi ki so bolj patogeni od m tropnih sevov l sevi omogocijo zlitje okuzene z zdravo celico tako nastanejo vecjedrni sinciciji ki zaradi velike nestabilnosti hitro propadejo inkubacija inkubacija aids a je krajsa kot so sprva mislili zelo hitro se razmnozuje hkrati se pa tudi t limfociti strasno hitro razmnozujejo nekaj casa sta ta dva procesu v ravnovesju pa vendarle cez nekaj let virus hiv a zmaga v tem boju slika domnevni mehanizmi delovanja okuzenih monocitov in makrofagov virus ne unicuje ampak preko njih potuje po telesu unicuje t pomagalke nihce ne ve natanko kako to naredi so pa stevilne domneve hiter metabolizem virusa moti celicni metabolizem tudi brstenje virusa ovira obnavljanje plazmaleme elic tvorba prej omenjenih sincicijev je skodljiva ker imajo okuzene celice na svoji povrsini tudi druge virusne antigene ki so tudi vezani na mhc i to prepoznajo citotoksicne celice ter jih zato unicijo morda gre tudi za apoptozo iz okuzenih celic se sprosca gp ki sprozi nastajanje tnf ta pa programirano smrt zdravih limfocitov zelo majhen procent limfocitov je torej okuzenih propada pa jih ogromno limfociti t so tudi manj aktivni makrofagi niso prizadeti imajo pa slabso fagocitoticno sposobnost ter slabse izlocajo citokine in predstavljajo antigene zdravljenje ko se razvijejo klinicni znaki aids a ljudje prezivijo se priblizno let obstajajo mocna zdravila ki podaljsajo zivljenje se posebej ce hiv pozitivnost odkrijemo dovolj zgodaj s tem preprecimo razmnozevanje in hkrati tudi pojav rezistentnih sevov zdravila so naslednja inhbitorji virusne proteaze ti so daokaj uspesni so kratki peptidi podobni poliproteinom ki jih proteaze cepijo tako se protein ne veze na virusne poliproteine in virus se ne more sestavit azotimidin azt je zelo drag in se zelo hitro razvije rezistenca virusov do njega azt se ugrajuje tudi v celicno dna ter je terapija z njim zelo huda dajejo ga hiv pozitivnim nosecnicam in novorejencem je nukleotidni analog glej splosna medicinska virologija od korena lamividin arbovirusi ta skupina virusov je dobila ime po tem ker jih prenasajo clenonozci arthropode borne viruses njihov zivljenjski krog vkljucuje vretencarje pticei sesalci ki so rezervoar virusov prenasajo jih clenonozci virus vstopi v clenonozca medtem ko se ta hrani na okuzenem gostitelju potuje skozi clenonozcevo crevesno steno in se najpogoteje naseli v zlezah slinavkah po tednih je ves clenonozec kuzen in postane prenasalec izjeme so nekateri klopi kjer se virus prenasa iz okuzenega klopa na jajceca transovarialno in vmesni gostitelj ni potreben to je direktni nacin prenosa arbovirusi se razmnozujejo v zilnem endoteliju v czs kozi misicah ce nakljucno zaide v cloveka lahko povzroci infekcije brez klinicnih znakov ali infekcije s klinicnimi znamenji hemoragicnih mrzlic ali meningitisa lahko pa krozijo med samimi gostitelji ponavadi med glodalci taksni so robovirusi rodent borne viruses poznamo vec kot vrst arbovirusov sestavljajo pet druzin za virusne infekcije poznamo preventivo medtem ko uspesnih zdravil ni povzrocitelji encefalitisa eastern equine encephalitis eee to je vzhodni onjiski encefalitis smrtnost je kar visoka lahko pusca trajne posledice kot so ohromelost dusevna prizadetst ponavljajoci se napadi krcev za nacin prenosa glej sliko slika western equine encephalitis wee to je zahodni konjski encefalitis je blazja oblika od vzhodnega srmtnost je manjsa od ne pusca nobenih posledic za nacin prenosa glej sliko slika flavivirusi lahko jih razdelimo glede na prenasalce komarji ali klopi povzrocajo hemoragicne zaplete encefalitise ter blazje infekcije sem sodijo virus japonskega encefalitisa virus zahodnega nila denga virus virus rumene mrzlice virus klopnega meningoencefalitisa virus japonskega encefalitisa prevladuje v jv aziji prenasa ga komar iz rodu culex v teh predelih so ogromna rizeva polja kar pripomore k razvoju in razmnozevanju teh komarjev najhuje zbolevajo majni otroci s hudimi encefalitis smrtnost je mozna je preventiva ker obstaja dobro cepivo za nacin prenosa glej sliko slika virus zahodnega nila povzroca subklinicne okuzbe lahko povzroca vrocino glavobol prenasajo ga komarji hujsa oblika bolezni je encefalitis denga ta virus je razsirjen v tropskem pasu sv amerika tajska indija poznamo sorodne tipe ne povzrocajo navzkrizne imunosti ce imas ig proti tipu nisi imun proti tipu klasicna denga okuzba je znacilna po mrzlici levkopeniji vrocini vnetju bezgavk lahko ima tudi makropopularen znacaj rumena mrzlica pojavlja se v ekvatorialnem delu afrike juzne amerike preventiva je uspesna klinicno je lahko prikrita hepatocit je tarcna celica zato pride zlatenice po tem je dobil ime lahko poteka okuzba tudi v hemoragicni obliki smrtnost za nacin prenosa glej sliko slika virus klopnega meningoencefalitisa vektor okuzbe je klop ixodes ricinus rezervoar so majhni glodalci ki se okuzijo z larvami in nimfami klopov na velikih vretencarjih zivijo odrasle zivali na cloveku so nimfe ki jih komaj opazimo ker hitro padejo s tran poznamo dva tipa klopnega meningoencefalitisa in sicer centralnoevropski rezervoar je ixodes ricinus ta je razsirjen pri nas in vzhodni tip ruski pomladni encefalitis vektor je ixodes persulcatus in ga ni pri nas ta je veliko hujsi smrtnost je do in tudi tisti ki prezivijo imajo pogosto trajne posledice imamo uspesno cepivo tudi centralnooevropski podtip lahko pusca trajne posledice kaze se pa z glavoboli padcem koncentracije parezo ene polovice obraza in podobno glej tudi stran povzrocitelji hemoragicnih mrzlic virusi ki povzrocajo hemoragicne mrzlice so flavivirusi arenavirusi filovirusi bunyavirusi ter druga oblika virusa denga skupni klinicni znaki naslednji bolezen se zacne zelo nenadno z zelo visoko vrocino inkubacijska doba je dni vsi imajo znacilne znake podobne znakom gripe nato se pojavijo zelo znacinlni znaki hemoragicni konjuktivitis krvavitve iz nosu hematurija vaginalne krvavitve petehijarne krvavitve krvavitve po udih sok sindrom ta je lahko reverzibilen ali ireverzibilen primerov pogoste so sekundarne bakterijske infekcije smrtnost v celoti je patogeneza ni dobro poznana gre za trombocitpoenijo in levkocitopenijo lahko pride do hipovolemijskega soka ki privede do smrti denga tip to je hujsa oblika okuzbe s tem virusom povzroca hemoragicni sok sindrom ljudje zbolijo ko se drugic okuzijo z virusom okuzba se kaze s povecanjem stevila monocitov in citokinov v obtocilih to povzroci povecano permeabilnost zilnega endotelija kar privede do velikih izgub tekocina in razvoj hemoragij arenavirusi to so tipicni predstavniki robovirusov povzrocajo hude hemoragicne mrzlice ali meningitis virus limfocitarnega meningitisa gostitelj je hisna mis virus je za zival nepatogen vendar je ta prenasalec glodalci izlocijo virus s slino urinom iztrebki zivali se okuzijo z vdihovanjem aerosolov clovek se okuzi s prstjo s senom pogosto se okuzijo kmetje lassa virus je zelo kontagicen nalezljiv ni zdravila in tudi cepiva ne machupo virus prenasajo g amisi ki so nosilci virusa smrtnost je filovirusi v to skupino sodita ebola in marburg virus okuzbe s temi virusi se kazejo poleg znacilnih znakov tudi s hudimi driskami in hudimi krvavitvami v prebavilih virus ebola je otkrit l v z airu kongo l je prislo do ponovnega izbruha na istem podrocju kar je se ena znacilnosti okuzb s tem virusom vedno pride do epidemij na ozko omejenm podrocju glede na to da od pojava znakov okuzbe do smrti pretece zelo malo casa lahko recemo da je to eden od najbolj nevarnih znanih virusov danes bunyavirusi v tej skupini sta pomembna dva virusa in sicer virus kongo krimske mrzlice in hantavirus prvi je razsirjen v makedonji albaniji in srbiji ter je znacilen po izredno visoki smrtnosti prenasa ga klop dermacentor ki ga v sloveniji ni hantavirus povzroca hemoragicni pljucni sindrom ali ledvicni sindrom razsirjen je povsod klinicni znaki okuzbe s tem virusom so povisana temperatura z mrzlico akutna ledvicna odpoved krvavitve smrtnost je v sloveniji je gostitelj hantavirusa rumenogola gozdna mis gozdna voluharica polh herpesvirusi zgradba to so kroglasti srednje veliki ~ nm dna virusi ki se replicirajo v jedru celice znacilne so tri zaporedne transkripcije in translacije pri cem nastanejo trije proteini in sicer zgodnji takojsnji a protein zgodnji b protein ter pozni g protein proti vsem trem proteinom nastanejo v organizmu gostitelja ustrzna protitelesa kapsula je ikozaedricna vmes med kaspulo in ovojnico se nahaja tegment ki je sestavljen iz matriksnih proteinov ti niso glikozilirani in jih ne najdemo v latentni fazi okuzbe ki pripenjajo zunanjo ovojnico na kaspido slika matriksni proteini in glikoproteini so pomembni antigeni delitev hhv poznamo razlicni tipov herpesvirusov za cloveka je patogenih vsaj osem od teh osem stirje so onkogeni vsem skupaj recemo humani herpes virusi hhv ter oznacimo serotip z ustrezno stevilko glej tabelo herpesvirusi ime ki je v uporabi hhv tip herpes simplex virus hsv hhv herpes simplex virus hsv hhv onkovirus varicele zoster virus vzv hhv ebstein barr virus ebv hhv onkovirus citomegalo virus cmv hhv humani b limfocitni virus hblv hhv onkovirus hhv hhv onkovirus tabela virusi so lahko pocasi rastoci ali hitro rastoci ta delitev se nanasa na laboratorijsko dokazovanje teh virusov inokuliramo jih v celicni kulturi ce se hitro pokaze citopatski efekt sodijo v prvo skupino ce do teh sprememb pride pocasi potem sodijo v drugo skupino citopatski efekt je zelo znacilen ker pride do spremembe ki spominja na sovje oko nastanejo celice velikanke balonaste celice hhv so najboj razsirjeni humani virusi l judje se okuzijo v zgodnjem otrostvu in infekcij se ne znebimo vec po primarni infekciji ta je simptomaticna ali asimptomaticna nastopi latentno obdobje virusi se lahko reaktivirajo in sprozijo infekt ali pa pride do reinfekcije okuzimo se z drugim hhv prav zaradi tega je natancna diagnostika nujno potrebna herpes viruse lahko razdelimo v tri skupine in sicer alfaherpesvirusi betaherpesvirusi in gamaherpesvirusi herpesvirusi alfaherpesvirusi betaherpesvirusi gamaherpesvirusi so hitro rastoci citopatski latentno fazo imajo v nevronih z mesta kjer vstopajo in povzrocijo blago lezijo se umaknejo v bliznji ganglij sekundarna lezija je lahko blazja ali tezja sem sodijo hsv in vzv to so pocasi rastoci hhv po rpimarnem infektu se umaknejo v zleze slinavke ledvice ali v limfocite makrofage pomembni so za imuno zavrte bolnike transplantacija okuzene ledvice transfuzija sem sodita cmv hblv ta se po okuzbi naseli v b lifmocitih sem sodi ebv tabela genetika dva segmenta genoma hhv se imenujeta lat ko je virus aktiven sta aktivna le ta dva segmenta ostali del genoma je latenten produkti teh odsekov so so nestabilne razcepljene mrna in stabilen intron to je najbrz pomembno pri reaktivaciji po reaktivaciji se pojavijo infektivni virioni herpes se lahko reaktivira po stresu drugem svetlobnem spektru gore smucanje diagnostika viruse hhv dokazemo s seroloskimi testi s temi testi iscemo specificna protitelesa proti virusnim sestavinam ki so pris otna v serumu bolnika vendar nimajo velike varovalne vloge poleg tega v vpostev pridejo naslednje metode dokaz na celicnih kulturah elektronska mikroskopija dokazovanje anitgenov uporabljajo se monoklonska protitelesa ki jih dobimo v komercialnih kitih nato pa se dela imunofluorescenca ta metoda je dosti bolj prakticna ker lahko v kuznini dokazujemo ostanke virusa in ni nujno da je virus ziv aktive kadar ne moremo dokazati niti virusnih antigenov niti zivih virusov upoabimo in situ hibridizacijo za dokaz virusnih nukelinskihkislin lahko uporabimotudi pcr dna se pomnozimo hsv in hsv hhv povzroca herpes na ustnicah in genitalijah hsv povzroca v labialni herpes v pa anogenitalni herpes hsv povzroca herpes pod pasom poleg tega hsv povzrocajo se keratoknjuktivitis faringotonzilitis kozne infekcije encefalitis neonatalni herpes ter diseminirani herpes neonatalni herpes novorojencek se okuzi s hsv pri prehodu skozi porodni kanal naveckrat ga povzroca hsv ki je prisoten v porodni poti tik pred porodom se lahko z antigenskimi testi ugotovi prisotnost tega virusa ce je test pozitiven je to indikacija za porod s carskim rezom diseminirani herpes ta se najpogosteje pojavlja pri imuno zavrtih osebah predispozicija za okuzbo s tem virusom je verjetno podhranjenost lahko je to tudi prirojena bolezen imamo uspesno terapijo genitalni herpes to je spolno prenesljiva oblezen gre za neozdravljivo stanje virus se umika v ganglije in tudi ce ni nobenih nakov bolezni so virusi prisotni v sakralnih ganglijih ves cas obstaja nevarnost da se virus razsiri naprej spolno zivljenje bolnika je zelo moteno potrebno je spremeniti zivljenski stil prav tako je pomembna tudi socialna plat zivljenja varicele zoster virus vzv hhv vzv povzroca norice varicele to je primarna infekcija ki se zgodi v otrostvu virus se nato umakne v ganglije ce pride do reaktivacije se razvije pasavec zoster siri se po senzoricnih zivcih ter se pojavi kot dermatom po poteku zivca na kozi vstopno mesto so dihala infekcija je kapljicna zapleti nastanejo pri zmanjsani imuno sposobnosti organizma takrat lahko razvije mocan encefalitis pljucnico hude okuzbe so tudi pri novorojencih za zdravljenje hsv hsv in vzv se uporablja derivat gvanina aciklovir® aciklovir® acv je neaktiven ko ga vnesemo v telo aktivira se le ob prisotnosti virusnega encima timidinske kinaze vpliva na krvno sliko in je nefrotoksicen in to so najvecje napake tega zdravila zato moramo natancno potrditi diagnozo preden uporabimo to zdravilo mehanizem delovanja je prikazan na sliki slika zadnje raziskave kazejo da so virusi ze zaceli razvijati rezistenco na to zdravilo zadnje case se uporablja valaciklovir ki je prekurzor za acv je ugodnejsi ker se ga lahko jemlje enkrat dnevno ganaciklovir je se eno zdravilo iz te skupine ki se uporablja za zdravljenje okuzb s cmv hhv za podrobnejsi nacin delovanja glej splosna medicinska virologija od korena poglavje o virusni kemoterapij i ebstein barr virus ebv hhv ebv je povzrocitelj infekcijske mononukleoze je soudelezen pri nastanku treh tumorjev in je torej onkovirus o teh tumorjih si preberi poglavje onkogeni virusi v splosni medicinski virologiji koren infekcijska mononuk leoza je bolezen pri kateri inkubacija traja dni nato se pojavi glavobol povisana temperatura °c °c ter bolecine v grlu po dneh ti znaki ki so zelo podobni znakom bakterijske streptokokne angine izginejo ostane le povisana temperatura v serumu bolnika najdemo povecano stevilo povecanih monocitov bolezen traja tedne pri zdravljenju pride v vpostev mirovanje jetra in vranica sta tipljivo povecani lahko razvije tudi znake okvare jeter bolnik ima povisan titer specificnih protiteles dolgo let po okuzbi citomegalovirus cmv hhv cmv lahko prehaja skozi placent ce gre za primarno infekcijo matere je novorojenckov inficiranih pa imajo tudi klinicno izrazene znake hude okvare mozgan encefalitis trombocitopenija mozna je tudi perinatalna infekcija ob porodu otrok aspirira virus ga dobi z mlekom slino cmv je zlasti nevaren pri imuno kompromitiranih osebah hhv in hhv hhv recemo tudi hblv glej tabelo je zelo kuzen pri nas ga odkrijemo v zvezi z eksnatemom subitum cipkasti izpouscaj hhv je pred kratkim odkrit v cd celicah zdravega cloveka ne vemo ali je povezan s kaksnimi bolezni virusni hepatitisi hepatitis je vnetje jetrnih celi virusni hepatitis predstavlja problem za bolnike ker jih je veliko in ker se nekateri koncujejo smrtno in klinike ker je slika bolezni znacilna ali pa ne diagnozo potrdimo le z mikrobiolosko diagnostiko najvec hepatitisov povzroca alkohol pri virusnih hepatitisih locimo primarne in sekundarne povzrocitelje pri primarnih povzrciteljih so tarcne celice okuzbe hepatociti v to skupino sodijo virusi hepatitisa a b c d e g ceprav za tega doamnevajo da ne povzroca hepatitis ter drugi se neodkriti virusi sekundarni povzrocitelji se priamarno replici rajo v drugih celicah vendar so v sklopu bolezni prizadeti tudi hepatociti v to skupino sodijo ebv hsv cmv virus ospic virus rdeck virus mumpsa adenovirusi epidemiologija zgodovina delitev virusni hepatitis je stara bolezen in do zdaj je bilo kar nekaj razlicnih epidemij ponavadi se je pojavljal med vojnami med drugo svetovno vojno je izbruhnila epidemija med ameriskimi vojaki ki so bili cepljeni proti rumeni mrzlici vzrok epidemiji je bilo s hepatitis virusom okuzeno cepivo leta je man callum razdelil viruse hepatitisa na viruse hepatitisa a prenasa se s hrano ali fekalno oralno in viruse hepatitisa b prenasa se parenteralno s kuznimi pripravki leta so bili odkriti virusi hepatitisa a do razvoja prvih testov za dokazovanje je prislo leta leto kasneje pa je bil odkrit virus hepatitsa d in se leto kasneje nona nonb hepatitis virus hepatitisa c je bil zadnji odkrit insicer leta fekalno oralno prenosljivi virusi hepatitisa sem sodita virusa hepatitisa a in e ti hepat itisi se prenasajo z neumitimi rokami ko se tak clovek nosilec doatkne hrane virus hepatitisa a vsebujejo rna ki je pozitivno usmerjena pripada druzini picornaviridae odkrit je v sedemdesetih letih kmalu potem so odkrili tudi metode kultivacije v sloveniji se pojavlja v obliki zaprtih epidemij vrtci sole vojasnice ponavadi se vedno najde vzrok bolezni primarno se ta virus razmnozuje v zgornjem delu prebavnega trakta kasneje tudi v spodnjem delu klinicna slika je pri otrocih in odraslih razlicna pri otrocih v primerov ni razvoja tiicne slike v pa se razvije ikterus pri odraslih je ikterus skoraj vedno prisoten skupaj z ostalimi klinicnimi znaki in simptomi virus hepatitisa a ne pusca posledic in ne preide v kronicno obliko v primerov pride do popolne obnovitve jetrnih celic vendar so porocali tudi o hujsih in celo smrtnih primerih obstaja le serotip in ig proti temu seotipu nudijo dozivljensko zascito zato je malo stevilo primerov pri odraslih ker so ti bolezen prebo leli v otrostvu za dokazovanje skoraj vedno uporabljamo seroloske teste pri seroloskem dokazivanju moramo upostevati tudi obdobje seroloskega okna ko se ni ig ker imuno sistem se ni spoznal antigenov in ni prislo do ustreznega odziva no pa vendarle se v primeru hepatitisa a protitelesa pojavijo se kar zgodaj v poteku bolezni viruse izoliramo v krvi in fecesu povisani so tudi testi za jetrne encime akutno okuzbo locimo od kronicne po vrsti odkritih protiteles ce odkrijemo povisanje titra igm to jeznak akutne okuzbe medtem ko ne najdemo igm vendar pa odkrijemo porast titra igg je to znak ze prebolele bolezni ali kronicnega hepatitisa v drugem prim eru moramo test obvezno ponoviti po preteku enega tedna preprecevanje je mozno s cepljenjem kolicina ig ni taksna kot pri naravni okuzbi zato je potrebno ponavljati cepljenje virus hepatitisa c ta hepatitis je endemicen vedno prisoten v dolocenih predelih v turciji italiji grciji prenasa se fekalno oralno vsebuje rna ki je enovijacna in pozitivno usmerjena nima ovojnica sodi v druzino togaviridae ali caliciviridae dokazuje se s seroloskimi testi za igg in igm kmalu po izbruhu simptomov pride do dviga igm predense razvijejo imunoglobulini jih lahko dokazemo v krvi in fecesu osamitev izolacija ni uspesna dokazujemo ga tudi s pcr metodo parenteralno prenosljivi virusi hepatitisa sem sodijo virusi hepatitisa b c in d ti virusi se prenasajo z razlicnimi pripravki ali med kirurskimi posegi lahko nas okuzi pacient ko se urezemo ali pa mi okuzimo pacienta prav tako se ti virusi prenasajo tudi s transfuzijo krvi poleg virusa hepatitisa nevarna sta se hiv in htlv virus hepatitisa b prenasa se parenteralno z matere na otroka tranplacentarno ter spolno bolj ogrozena je homoseksulana populacija moskih sodi v druzino hepadnaviridae zgradba virus vsebuje dna ki je delno enovijacna delno dvovijacna okoli nje je virusna sredica ki vsebuj e hepatitis b core antigen hbc ter hepatitis b early antigen hbe okoli sredice se nahaja se ovojnica ki vsebuje hepatitis b surface antigen hbs replikacija virusa poteka z vmesno stopnjo ki vkljucuje rna v krvi lahko najdemo tudi defektne viruse ki imajo samo ovjnico vsebujejo samo hbs anitgen in so lahko krozni ali podolgovati razmnozevanje ko vstopi v celico virus izgubi ovojnico po vstopu gre v jedro tam je potreben encim dna plimeraza da dobimo komplementno dvojnovijcano verigo rna polimeraza pa naredi dve mrna ena mrna kodira proteine hbs hbe in hbc druga mrna kodira dna preveriti v jawetzu zelo cudno dna nastane z encimom reverzno transkriptazo ki omogoci prepis rna a dna ta encim ima dvojno funkcijo in sicer reverzna transkriptaza v ozjem smislu ter rn azah ki je v virusnem dvojnovijacnemkompleksu ta komponenta razgradi rna pri cem nastane enovijacna dna z negativno polarnostjo dna polimeraza naredi le delni prepis z dvojnovijacnega ko pleksa klinicna slika primer ov se konca z akutnim hepatitisom brez kronicnih posledic primerov razvije klinicno sliko ali kronicnega perzistentnega hepatitisa dobro prezivetje ali kronicnega aktivnega hepatitisa to lahko vodi v jetrno cirozo ali hepatocelularni karcinom virusi hepatitisa a e in b lahko privedejo tudi do nastanka fulminantnega virusnega hepatitisa ki ima izredno visoko smrtnost diagnostika kazalci razlocevanje med posameznimi primeri hepaticitov so naslednji hbs antigen in ig proti njemu anti hbc skupni ig hbe antigen in ig proti njemu hb dna najprej se v krvi pojavi hbs antigen kmalu po tem ta antigen izgine in ostanejo le se protitelesa proti njemu okuzba s hepatitisom b ima dve seroloski okni pojav anti hbe ig pokrije drugo luknjo okno glej sli ko slika anti hbs ig pomenijo da bolnik nima vec hepatitisa vendar pa ima ig proti tem anitgenom podbno serolosko sliko da tudi cepljenje dolocena skupina ljudi lahko kaze hbs pozitivnost vendar pa ne pride do razvoja heptitisa taksni ljudje so infektivno ceprav torej ni nujno da so bolni helthy carrier lahko pa pri taksnih posameznikih pride kasneje do razvoja jetrne ciroze testi funkcije in aktivnosti jetrnih encimov so blago ali sploh niso povisani najhujsa kombinacija je ko odkrijemo hbs in hbc skupaj s pozitivno usmerjeno dna to vodi v cirozo ali karcinom preprecevanje aktivna imunizacija z neaktivno beljakovino pri tem je treba biti pozoren na to da dolocen procent ljudi ne razvije ig po vakcinaciji in je zato treba preveriti raven ig po imunizaciji do razvoja ig ne pride zato ker je nekaj virusov b mutiranih pres mutacija in ig proti rekombinantnim antigenom ne ucinkujejo podrobnejsi opis vakcinacije je dan v splosni medicinski virologiji koren in sod poglavje o virusnih cepivih pasivna imunizacija z ig ta se uporablja v primeru da oseba ni cepljena vendar sumi da se je lahko okuzila npr kirurg ki ureze med posegom ce je bila amti heptitis b pozitivna je potrebno cepiti novorojenca takoj po porodu virus hepatitisa d ta virus vsebuje zelo kratko rna sodi v skupino defektnih virusov ne more ziveti brez prisotnosti virusa heptitisa b en del virusa je od virusa heptitisa b ovojnica in hbs antigen drugi del njegov lastni rna i virusna sredica do okuzbe lahko pride skupaj s heptitisom b ali pa se bolan pacient ponovno okuzi tokrat z virusom heptitisa d pri heptitisu d pride do zelo hitrega poslabsanja stanja v diagnostiki lahko dokazemo ig proti hepatitisu d ali pa samo njegov antigen oz rna virus heptitisa c vsebuje rna ki je pozitivno usmerjena sodi v druzino flaviviridae po okuzbi s tem virusom se razvije heptitis ki je v primerov brez klinicnih znakov in v primerov pa se razvijejo klinicni znaki okuzbe oz hepatitisa s amo vseh pacientov se pozdravi medtem ko so ostali kronicno bolani pri teh vodi to stanje v razvoj ci roze in hepatocelularnega karcinoma ciroza se ponavadi razvije po letih dokazovanje v akutni fazi dokazemo prisotnost ig ki potem ostanejo vse zivljenje v kronicni fazi lahko s pcr metodo dolocimo prisotnost virusne rna uporabljamo tudi presejalne teste za dolocanje ig proti antienu hepatitsa c pri vsakem pozitivnem testu je potrebno narediti se potrditveni test uporabi se imuno blot metoda ko se s tem potrdimo diagnozo naredimo se pcr ter ugotovimo ali je virus virulenten ter ali se bo razvila kronicna oblika bolezni seroknverzija je zelo pozna in zato je pri sumu na heptitis c potrebno narediti vedno oba testa ig in pcr pri sumu n a kronicno obliko bolezni zadosca samo potrditev ig v serumu bolnika terapija protivirusna terapija z interferonom a je uspesna le v primerov uspesna je pri ljudeh ki imajo najnizjo kolicino virusa v serumu s kvantitativnim pcr testom izmerimo kolicino virusa v vzorcu krvi ter v primeru da gre za genotip virusa hepatitisa c rubela virus virus rdeck bolezen je razsirjena po celem svetu virus se prenasa z matere na plod in je teratogen to je rna virus ki ga pristevamo v skupino togaviridae po zgradbi in sestavi je podoben arbovirusom glej arbovirusi str ki spadajo v isto druzino virus je ikozaedricen in zelo obcutjiv ovojnica vsebuja hemaglutinin do zlepljanja krvi pride v alkalnem mediju predvsem aglutinira pticjo kri obstajajo tezave z gojitvijo virusa virus je slabo patogen za diferencirane celice vendar je za embrionalne celice izredno patogen virusna interferenca ni podatkov zakaj so jo opisali ravno pri tem virus u glej kaksen ucbenik jawetz greenwood koren kadar celico okuzi nek virus ni nujno da je ta virus tudi inficira lahko se veze oz zasede receptorje za druge viruse drugih sprememb ni ce se okuzimo se z drugim virusom katerega receptor je zaseden s prvim virusom potem je tudi ta virus nepatogen ker ne more vstopiti v celico temu pojavu pravimo virusna interferenca klinicna slika rdecke so otrska bolezen ki se pojavi v solski ali predsolski dobi okuzba je kapljicna po stiku z bolnim otrokom obseg eksantema ki se pojavi je razlicen ce pride do okuzbe odraslih oseb v primerov ni nobenih klinicnih znakov inkubacija traja dni nato se pojavi izpuscaj takrat je virus v krvi in ga lahko osamimo ki traja dni kmalu za tem se pojavijo protitelesa razredov igg iga in igm tudi v urinu lahko osamimo virus rdeck bolezen navadno mine po tednih brez kaksni zapletov le zelo redko se lahko razvije encefalitis ce pride do primarne okuzbe pri nosecnici pride virus skozi placento ter inficira plod prizadene tiste organe ki se v tem obdobju najbolj intenzivno razvijajo predvsem gre za zivcevje in cutila otrok ce se rodi ima motnje vida in sluha slika poskodbe ploda pri rdeckah ce pride do okuzbe med nosecnostjo so prikazane v tabeli mesec nosecnosti poskodba ploda v mesec nosecnosti tudi mesec nosecnosti mesec nosecnosti mesec nosecnosti tabela okuzba se na nosecnici zelo malo pozna in je zaradi tega velika nevarnost da pride do malformacij ploda diagnostika in cepljenje diagnostika inhibicija hemaglutinacije potrebujemo seruma da pride do stirikratnega × porasta titra vendar pa revmatoidni faktor lahko povzroci lazno pozitivne rezultate osnovna preiskava je encimsko imunski test elisa iscemo igg znak trajne imunosti ali igm znak akutne infekcije poznamo le tip serupa antigenov ne spreminja cepljenje danes se cepi in moske in zenske zato ker so otroci vir okuzbe se cepi tudi fantke pred puberteto se revakci nirajo zenske cepivo vsebuje ciste atenuirane oslabljene viruse ce je bila zenska cepljena malo pred zanositvijo je virus perzistiral in je okvaril plod ce pri otroku pride do intrauterine infekcije on ze ob rojstvu ima igg ki jih dobi od matere kasneje pa razvije se lastna igm protitelesa ta protitelesa so v krvi matere vendar ne morejo prehajati skozi placento obe vrsti protiteles ima ze ob rojstvu glej graf na sliki slika morbilli virus virus ospic ospice so otroska bolezen ta virus sodi v druzino paramyxoviridae glej tabela str virus vsebuje rna ki je negativno polarna virus je vijacen obdaja jih ovojnica je izredno termolabilen tudi sicer je zelo obcutljiv ovojnica ima hemaglutinin in fuzijski protein sodeluje pri vdiranju virusa v celico pri razmnozevanju so potrebni nukleoprotein polimeraza in nekateri drugi proteini ta vir us je bolj citotoksicen od virusa rdeck ob okuzbi nastajajo sinciciji razmnozuje se v citoplazmi siri se na obrobje celice za dokazovanje se uporablja hemabsropcija v okuzeno kulturo damo eritrocite ki se nalepijo na tiste dele celic ki so inficirani antigeni virusa se kazejo na plazmalemi ta virus ni teratogen lahko pa pride do abortusa zaradi hude materine bolezni morebitni zapleti okuzbe z morbilli virusom so pljucnica pri imuno oslabelih osebah majhni otroci ali starjesi ljudje in subakutni sklerozirajoci panencefalitis zelo zelo redek pri imuno zavrtih je ze primarna okuzba zelo tezka bolezan diagnostika najpogosteje se uporablja elisa iscemo znake akutne infekcije ali perzistenco ig po primarni okuzbi lahko pride do ponovne okuzbe imunost ki nastane ni torej dozivljenska kot je to primer pri rdeckah cepivo in epidemiologija uporabljamo atenuiran virus paziti je treba da cepivo ne stoji predolgo na sobni temperaturi sicer ni ucinkovito vcasih je bila to bolezen otrok da nes pa zaradi cepljenja zbolevajo mladi odrasli v juzni ameriki je bila to smrtna bolezen prehranjenost in odpornost organizma mocno vplivata na potek okuzbe infekcija je kapljicna nkubacija traja tedne primarna je to okuzba mukoidnih celicah di hal nakar pride do razsiritve virusa po celem telesu variola vera virus virus crnih koz virus sodi v skupino poxviridae in je eden od najvecjih virusov po vsebnosti encimov so najbogatejsi od vseh virusov razmnozuje se v citoplazmi in v jedru virus crnih koz je edina nalezljiva bolezen ki smo jo uspeli iztrebiti ni je vec nikjer na svetu cepivo proti crnim kozam se je vnasalo z virusom vakcinije to je mesanica virusa govejih koz in virusa variole to cepivo lahko povzroca preobcutljivostne r eakcije vklinicni sliki variole vere so mehurcki s tekocino v tej je ogromno virusov nato nastanejo hraste ki v koncni fazi pustijo brazgotino crne koze so v zgodnji fazi precej atipicne podobne so lahko noricam variceli ce zboli nosecnica otrok zasigurno umre tudi v primeru da nosecnico pred okuzbo vakciniramo otrok vseeno umre morfolosko sta virusa vakcinije in variole enaka locimo ju po inkubaciji v urjih jajcih edini gostitelj virusa variole je clovek ni rezervoarja pri zivalih v primeru okuzbe vsakega bolnik se mora izolirati karantena v primeru da prezivi okuzbo pridobi s tem trajno odpornost nakljub dejstvu da virusa variole vere danes ni je potrebno obravnavati ta virus zaradi tega ker obstaja veliko virusov ki so morfolosko in po mehanizmu delovanja zelo podobni tem virusu danes ne cepimo vec proti varioli veri virus vakcinije ki je prvic uporabljen za izdelavo cepiva proti crnim kozam tudi danes uporabljamo kot genski vektor virusne okuzbe dihal to so najpog ostejse okuzbe pri cloveku prevladujejo virusne infekcije najpomembnejsi respriatorni virusi so orthomyxoviridae paramyxoviridae picornaviridae rhinovirusi navaden prehlad coronaviridae adenoviridae orthomyxovirusi to so virusi gripe virus influenzae a b in c pojavlajjo se tudi novi podtipi in sevi ker se povrsinska zgradba hitro spreminja zgradba sestavljeni so iz nukleokapside ki jo obdaja ovojnica genom je iz rna ki je linearna enovijacna in negativno polarna genom je segmentiran to je posebnost ter je ri virusih influenzae a in b sestavljen iz osmeih delov pri virusu influenzae c pa iz sedmih ovojnica je iz beljakovin ki so virusnega izvora in so dejansko glikoproteini pomembni sta predvsem dve in sicer hemaglutinin in nevronamidaza in lipidov ki so celicnega izvora negativno polarna rna potrebuje virusni encim za razmnozevanje ce pride v celico le rna ni mozno razmnozevanje pri pozitivno polarni rna pa je dovolj gola nukleinska kislina ki deluje kot mrna segmentiran genom omogoca da zlahka pride do genetske kombinacije oz izmenjave delov genoma med virusi vsak segment rna je obdan z vijacno kapsido kapsomere so v obliki polza virusi gripe vstopijo v celico z endocitozo hemaglutinin je ligand odgovoren za vezavo na receptorje si alicna kislina n acetil nevraminska kislina po vezavi na celico pride do endocitoze ko v mesicku ph pade na se spremeni konformacija beljakovine virusa ter se virus lahko sprosti v citoplazmo iz nukelokapsulec se sprosti virusni genom ki nato potuje v jedro razmnozuje se lahko v jedru in citoplazmi virusne beljakovine se sestavljajo na notranji strani plazmaleme nato brsti odscipne plazmalemo niso vsi novonastali virusi kuzni ce nimajo vseh segmentov hemaglutinin ha je trimer njegova naloga je vezava na obcutljive celice predstavlja antigenski stimulus ki izzove sintezo protiteles se pa antigensko najbolj spreminja njegov n konec je obrnjen navzven nevronamidaza na je tetramer s koncem obrnjenim navzven je sialiaza ki cepi glikozidno vez in cepi sialicno kislino od receptorjev za virus na celici na se verjetno aktivira le ob zapuscanju celice prepreci medsebojno zlepljanje virusov med seboj alki s koscki plazmaleme v tkivih na torej prepreci ali pa omogoci tudi zapustitev celice poznamo razlicni vrsti na in razlicne vrste ha zato so mozne razlicne kombinacije in to se uporablja v tipizaciji epidemioloski podatki spanska gripa umrlo je milijonov ljudi izbruhnila je l veliko ljudi je umrlo zaradi sekundarnih okuzb z bakterijami azijska gripa izbruhnila je l ta tip se je l spremenil v hongkonsko gripo danes prevladujeta predvsem dva podtipa in sicer ha na in ha na najnovejsi odkriti tip je ha na ki pa na sreco ni zmozen pre nosa med ljudmi virusa gripe a in b povzrocata hujse virus gripe c pa lazje oblike gripe pticji virusi se tezko prenasajo na cloveka in obratno ce pa oboji okuzijo prasica to povzroci genske rekombinacije reassortment to antigenski premik ki omogoci da pride do pandemij na daljsa obdobja antigenski odmik drift pa se dogaja pogosto gre za manjse tockovne mutacije v genomu ki ima zapis za ha zgradba se pri tem la malo spremeni nevtralizacijska protitelesa niso vec ucinkovita proti novemu sevu zato se dogajajo epidemije vsakih nekaj let klinicna slika in diagnostika znaki so suh kaselj povisana temperatura bolecine v misicju virus se z lahkoto prenasa aerosolno vecina ljudi ni imunih protitelesa iga in igg nudijo sistemsko zascito ki pa ni gotova zaradi spremeb antigenov aktivira se interferonski sistem ter tudi celicni ofgovor potekajo lahko tudi v obliki asimptomaticne okuzbe viruse dokazemo v nosnem izcedku aspiratu preizkus s hemaglutinacijo s seroloskimi testi pa iscemo protitelesa viruse lahko dokazemo tudi z imunofluorescenco if encimskimi testi reakcijo inhibicije hemaglutinacije s tem testom ob dodatku specificnih protiteles dokazemo prav doloceni sev zdravljenje in cepiva aspirin vitamin c zdravljenje je s imptomatsko simetidil vimantidin preprecujeta zlitje virusne ovojnice s plazmalemo takoj po okuzbi je treba dati ta zdravila s tem omilimo potek okuzbe lahko pa vzamejo zdravila clani druzine obolelega cepivo vsebuje najnovejse seve mrtvi virusi s formalinom kontraindikacija je alergija na jajca cepivo ponavadi ramznozujejo v jajcih danes poskusajo z genskim inzineringom izdelati ha kmi bi ga uporabili za cepivo paramixovirusi imajo enovijacno nuklekapsido so rna virusi rna je pa enovijacn a linerna in negatino polarna so anti gensko nespremenljivi zgradba in razdelitev vecina ima dve beljakovini in sicer hemaglutinin nevraminidaza hn ter f protein ki omogoca zlitje fuzijo glede na to da virus ne vstopa v celico z endocitozo temvec nukleokapsida vstopi direktno v druzino paramyxovirusi sodita dve poddruzini in sicer paramyxovirusi in pnemovirusi glej tabelo druzina paramyxovirusi podruzina paramyxovirusi poddruzina pnevmovirusi paramiksovirusi virusa parainfluenzae tip in pnevmovirusi respiratorni sincicijski virus morbilivirusi virus ospic rubivirusi virusa parainfluenzae tip in mumpsa tabela virusi parainfluence virusi svstopajo skozi dihala razmnozujejo se v epitelijskih celicah zgornjih dihal se ne sirijo v telo pri majhnih otrocih se lahko razsirijo v spodnja dihala ter povzrocijo bronhitis bronhopnevmonijo ali laringotraheitis krup ki je zelo nevaren ker lahko zaradi zatekanja pride do obstrukcije dihalne poti tip in po vzrocata lazjo pljucnico medtem ko tip najpogosteje povzroca hudo pljucnico pri novorojencih in dojenckih obstaja tudi tip virusa parainfluence ki povzroca lazje oblike bolezni ima pa dva serotipa in sicer a in b tip in se pogosto pojavljata pozimi in jeseni medtem ko se tipa in pojavljata vse leto raibvirin je delno uspesen pri zdravljenju pravega uspesnega zravila ni in udi cepiva ne vecinoma so okuzbe lahko in zato ne respiratorni sincicijski virus rsv ta povzroca precej hude okuzbe in sicer pljucnice pri novorojencih in dojencikh do leta obstajajo antigensko razlini rsv razmnozuje se v nazofarinksu s sluzjo se siri navzdol v spodnja dihala ostaja pa v dihalih pomembno vlogo imajo imunopatoloski efekti sintetizira se vel iko ige kar privede do preobcutljivostne reakcije tipa lahko pride do napredovanja bolezni v tezko diahnje cianozo obstrukcija diahlne poti in tudi smrti sindrom nenadne smrti novorojenckov lahko povzroci prav rsv ena tretjina otrok okuzenih z rsv dobi vnetje srednjega usesa rsv je najpogostejsi povzrocitelj virusnih okuzb srednjega usesa cepiva se ni si pa zelo prizadevajo da bi ga cimprej izdelali materina protitelesa lahko pridejo preko placente na plod to bi bilo lahko motece ce bi novorojencka cepili ta ze prisotna protitelesa bi ubila atenuirane viruse v cepivu coronavirusi ti virusi povzrocajo tudi vnetja prebavil to so kroglasti virusi genom je enovijacna pozitivno polarna rna imajo zelo velik genom kapsida je vijacna peplomeri so dolgi in dajo v elektronskomikroskopskih posnetkih videz krone zato coronavirusi fuzija s plazmalemo omogoca vstop virusa v celice gostitelja aminopeptidaza n je na celicah v dihalih ter omogoca vstop teh virusov to je karcinoembrionalni an tigen infekcija je kapljicna blaga in zajame le zgornja dihala inkubacija trajanekaj dni nakar dobimo teden trajajoc prehlad pikornavirusi rod rhinovirus povzroca nahod ti virusi so zelo stevilni in poznam vec kot razlicnih tipov virusi nimajo ovojnice adenovirusi so ikozaedricni virusi z dolgimi izrastki so dna virusi znanih je virusov ena tretjina povzroca bolezni pri cloveku tipi povzrocajo akutne okuzbe dihal in tudi prebavil vnetje zgornjih dihal spremlja vnetje ocesne veznice in rozenice pri zelo majhnih imunsko oslabelih otrocih povzroca tudi pljucnico npr aids bolniki pred presajanjem ko dajo imunosupresorska cepiva zdravila za te okuzbe ni virusne okuzbe centralnega zivcnega sistema gre za skupino virusov ki napadajo centralni zivcni sistem vsi stopajao preko sluznice dihal prebavil ali preko koze naprej se sirijo po krvi hematogeno lahko neposredno vstopajo preko endotelija majhnih zil ali po zivcih do czs hahko pridejo tudi posredno preko likvorja ker prehajajo epitelij horoidnega pleteza nakar skozi meninge pridejo v likvor iz likvorja prestopijo v mozgane skupini virusov ki potujejo po zivcih pravimo nerotropni virusi prepoznajo receptorje na zivcnih celicah ti virusi lahko potujejo iz periferije v czs centri petalno ali v obratni smeri centrifugalno primer za oba nacina gibanja so herpesvirusi ki vstopijo preko koze potujejo u ganglije centripetalno po senzoricnih zivcih tam adherirajo in cez nekaj casa potujejo v nasprotni smeri nazaj v kozo te viruse lahko razdelimo glede na bolezni ki jih povzrocajo glej tabelo sem pristevamo tudi virus stekline virus rabies ki sodi v druzino rabdoviridae bolezen virusni povzrocitelj meningitis vnetje mening enetrovirusi najpogos tejsi povzrocitelj virus herpes simplex epstein barr virus virus citomegalije virus mumpsa poliomielitis vnetje hrbtenjace poliovirusi encefalitis vnetje mozganovine virus herpes simplexa virus mumpsa arbovirusi glej povzro citelji encefalitisa stran steklina virus stekline tabela meningitis serozni virusni meningitis je manj nevaren od bakterijskega skoraj vedno se konca s popolno ozdravitvijo pri otrocih lahko pusca posledice predvsem mentalne znaki okuzbe so otrpelost tilnika povisana temperatura in bruhanje poliomielitis otroska ohromelost povzrocitelji so poliovirusi tip in to so enterovirusi vstopno mesto so usta s hrano in mlekom inkubacijska doba je tedna razmnozujejo se v limfaticnem tkivu in sluznici nazofarinksa in tankega crevesa nato pridejo v kri in z njo pridejo v czs iz hrbtenjace do mozganov se mogoce sirijo tudi preko zivcev celice czs unicijo napadejo predvsem celice v sprednjih rogovih hrbtenjace lahko seveda napadejo tudi celice v zadajsnjih rogovih v tezjih primerih pride do unicenja podaljsane hrbtenjace bazalnih ganglijev spinalnih ganglijev in mozganovine klinicna slika poznamo tri oblike poliomielitisa in sicer paraliticni neparaliticni asepticni abortivni prvi dve obliki sta tezji medtem ko je tretja najlazja oblika abortivni poliomielitis to je najlazja oblika te bolezni znaki so povisana temperatura bolecine v grlu bruhanje v nekaj dneh otr ok okreva in ne pride do nobenih posledic paraliticni in neparaliticni poliomielitis ce gre za tezjo obliko se poleg znakov abortivnega poliomielitisa pojavijo se znaki vnetja mening vsi znaki trajajo dlje casa kot pri abortivni obliki tilnik je bolec in trd bolezen traja dni potem se otrok pozdrav to je tipicna slika neparaliticnega polimielitisa v najhujsi obliki paraliticnem polimielitisu se pojavijo se pareze in paralize vseh misic po telesu ce pride do ohromelosti dihalne muskulature lahk o nastopi smrt okrevanje po paraliticnem poliomielitisu traja nekaj mesecev posledice so lahko dozivljenske diagnostika in cepivo virus iscemo v zrelu in blatu nacin prenosa je fekalno oralni specificlnega zdravila ni cepivo je trivalentno ker omogoc i imunost proti vsem trem oblikam poliovirusov inje imunizacija v sloveniji zakonsko urejena je obvezna za podrobnejse informacije o cepivu glej splosna medicinska virologija koren in sod poglavje o virusnih cepivih encefalitis bolezen se zacne podobno kot meningitis zanki so v zacetku podbni znakom meningitisa kasneje se pojavijo se motnje zavesti lahko nastanejo ohromitve zmedenost koma in celo smrt virus herpes simplexa in encefalitis prevladuje tip hsv pojavlja se predvsem pri dojecnkih do okuzbe lahko pride med porodom tip je znacilen za genitalije poznamo dobro zdravilo in sicer aciklovir ® glej poglavje herpesvirusi stran neonatalni herpes stran ter slika na strani arbovirusi arboviruse in encefalitise ki jih oni povzrocajo smo ze omenili na strani tu se bomo omejili le na nekoliko podrobnejso razlago klopnega meningoencefalitisa klopni meningoencefalitis bolezen poteka v dveh fazah prva faza je t i prodromalna in traja nekaj dni znaki te faze so povisana temperatura in glavobol po destih dneh prostega intervala natopi druga faza za njo so znacilne motnje zavesti ohromitve lahko celo koma in smrt steklina rabies virus stekline je rna virus ki vsebuje enovijacno rna ki je negativno polarna rabies je verjetno najbolj smrtonosna med vsemi nalezljivimi bolezni sodi v druzino rabdovirusov clovek se okuzi od zivali po vgrizu zival ki je okuzena s tem virusom je izredno agresivna in rada vgrizne zaradi poskodbe hipocampusa gre v koncice motoricnh zivcev nato v hrbtenjaco in iz nje mozgane patolosko gre za degeneracijo mielinskih ovojnic aksonov bolnik je nemiren prestrasen ima hude krce in ne more pozirati kljub zeji noce oz ne more piti zadnjem pojavu pravimo hydrophobia zdravila za steklino ni inkubacijska doba je vec tednov cepivo je uspesno tudi se po vgrizu obolele zivali virus potuje zelo pocasi imunskega odgovora skoraj ni po vgizu je dobro spirati rano in razkuziti mesto vgriza nato se dajo hiperimunski ig v primarni fazi bolezni pride do razmnozevanja in sirjenja virusa glej zgoraj v sekundarni fazi virusna nukleinska kislina potuje po aksonu do czs ko pride do limbicnega sistem je potem smrt skoraj neizogibna razen v primeru da bi prerezali ta del zivcevja kar je pa seveda nemogoce in z zivljenjem nezdruzljivo taksen hud potek bolezni j e znacilen v primeru da je bila doza virusa velika da je mesto vgriza blizu czs npr obraz v taksnih primerih je tudi inkubacijska doba bistveno krajsa ce vstopi v organizem le malo antigena ta je ispostavljen ucinkovitem imunskem odgovoru clovek um re pri polni zavesti ko pride do odpovedi dihalne muskulature drugi virusi virus parotitisa mumps ta je virus zelo soroden virusu ospic gre za precej variabilne viruse infekcija je kapljicna zbolevajo ljudje od solske do odrasle dobe kaze se z enostranskim ali obojestransim povecanjem obusesnih slinavk povzroca tudi zacasno sterilnost pri moskih virus mlekarskih koz ta virus se pojavlja pri kmetih ki rocno molzejo gre dejansko za prenos virusa govejih koz na cloveka vsebina humani retrovirusi genska sestava gag gen pol gen env gen regulatorna gena rev in tat akcesorni geni patogeneza in patologija hiv a adhezija na celico vstop v celico delovanje po vstopu inkubacija domnevni mehanizmi delovanja zdravljenje arbovirusi povzrocitelji encefalitisa eastern equine encephalitis eee western equine encephalitis wee flavivirusi virus japonskega encefalitisa virus zahodnega nila denga rumena mrzlica virus klopnega meningoencefalitisa povzrocitelji hemoragicnih mrzlic denga tip arenavirusi virus limfocitarnega meningitisa lassa virus machupo virus filovirusi bunyavirusi herpesvirusi zgradba delitev hhv genetika diagnostika hsv in hsv hhv neonatalni herpes diseminirani herpes genitalni herpes varicele zoster virus vzv hhv ebstein barr virus ebv hhv citomegalovirus cmv hhv hhv in hhv virusni hepatitisi epidemiologija zgodovina delitev fekalno oralno prenosljivi virusi hepatitisa virus hepatitisa a virus hepatitisa c parenteralno prenosljivi virusi hepatitisa virus hepatitisa b zgradba razmnozevanje klinicna slika diagnostika preprecevanje virus hepatitisa d virus heptitisa c dokazovanje terapija rubela virus virus rdeck virusna interferenca klinicna slika diagnostika in cepljenje diagnostika cepljenje morbilli virus virus ospic diagnostika cepivo in epidemiologija variola vera virus virus crnih koz virusne okuzbe dihal orthomyxovirusi zgradba epidemioloski podatki klinicna slika in diagnostika zdravljenje in cepiva paramixovirusi zgradba in razdelitev virusi parainfluence respiratorni sincicijski virus rsv coronavirusi pikornavirusi adenovirusi virusne okuzbe centralnega zivcnega sistema meningitis poliomielitis otroska ohromelost klinicna slika abortivni poliomielitis paraliticni in neparaliticni poliomielitis diagnostika in cepivo encefalitis virus herpes simplexa in encefalitis arbovirusi klopni meningoencefalitis steklina rabies drugi virusi virus parotitisa mumps virus mlekarskih koz vsebina