sodelovanje retina kooperative prva stran kako ustanoviti kooperativo na začetku vam ni treba poznati vseh odgovorov sčasoma pa se skoraj vsaka kooperativa sooči z vsemi ali z večino naslednjih vpraanj kaj vse pomeni delati skupaj ali sodelovati sestanki ali srečanja dnevni red način odločanja skupinska dinamika nezavedno in vloge v skupini reevanje konfliktov kako spoznati člane kako izbrati najprimerneje dejavnosti in vrsto kooperative analiza trga poslovni načrt katera so standardna nujna opravila ustanavljanje in vzpostavljanje osnovnih pogojev za delo administracija zaposleni finance nadzor nad računi in finančnimi transakcijami finančno poslovanje in planiranje stroki financiranje kooperative predvidevanja pretoka denarja cash flow ostala administrativna dela kako organizirati delo kako nastopati na trgu kaj je dobro preveriti pred začetkom kontrolna vpraanja ob ustanavljanju kooperative kontrolna vpraanja pred dejanskim začetkom dejavnosti razlogi članov za ustanovitev kooperative so različni nekateri težko najdejo zaposlitev drugi so zaposlitev izgubili ker je podjetje propadlo spet tretji želijo določeno storitev na primer skrb za otroke izvajati kooperativno nekaterim pa je preprosto dovolj da delajo za nekoga tretjega pod avtoriteto delodajalca oziroma državne uprave kljub temu da so kooperative med seboj zelo različne saj posegajo na vsa področja življenja pa so naloge pri ustanavljanju in začetku dela kooperative zelo podobne pri pripravi tega poglavja smo se ponekod zgledovali po gradivu ki so ga za pomoč pri ustanavljanju kooperativ na podlagi dolgoletnih izkušenj z ustanavljanjem in spremljanjem kooperativ pripravile angleške cooperative research unit open university london in švedske kooperativa instituten stockholm organizacije referenčno literaturo navajamo v dodatku ne bomo zahajali v podrobnosti posameznih nalog nameravamo jih samo nanizati in s tem opozoriti na procese s katerimi se bodo kooperanti slej ko prej soočili in jih je zato dobro imeti v mislih že pred in v času ustanavljanja kooperative danes so besede poslovni načrt akcijski načrt tržna analiza organogram plan dolgoročne samozadostnosti in uspešnosti načrt dodatnega usposabljanja ter skoraj privzete angleške besede kot so goals objectives plan of action budget feasibility study cash flow in capacity building tako rekoč obvezna vsebina ob pristopu k morebitnim financerjem to velja tudi za kooperative tem je treba natančno odgovoriti na standardna vprašanja kakšni so dolgoročni cilji kakšne so metode kakšne bodo aktivnosti za dosego ciljev kakšen je terminski načrt kdo poimensko in kje bo aktivnosti izvajal koliko stane posamezna dejavnost iz finančnega načrta kdo so ostali financerji in pa zelo pomembno kako bo dejavnost živela po tem ko bo financer prispeval začetna sredstva na začetek na zaČetku vam ni treba poznati vseh odgovorov nikakor ne mislimo da mora imeti skupina ki želi ustanoviti kooperativo podrobne odgovore na vsa vprašanja že na samem začetku vsekakor pa je dobro da se za kasnejše učinkovito poslovanje vsaj dobro zavedate potrebnih dejavnosti morebitnih problemov pasti in odprtih možnosti z ustanavljanjem kooperative lahko začne skupina posameznikov na t i ad hoc način dejavnost preprosto začnejo s tistimi viri ki so trenutno na voljo s težavami pa se soočajo sproti to je možno predvsem takrat ko ni treba iskati zagonskih sredstev ali dodatnih članov oziroma financerjev skupina brezposelnih prijateljev na primer lahko oceni da bi bil v določenem okolju donosen posel menjava navadnih okenskih stekel z boljšimi materiali za toplotno izolacijo pri tem ima eden prosto garažo drugi primerno orodje tretji je priučen mizarski mojster četrti pa ima žilico za marketing na ta način se lahko hitro dogovorijo da bodo krajanom ponudili kvalitetno storitev menjave okenskih stekel z administracijo urejanjem financ izdelavo bilance davki itd se lahko načeloma začnejo ukvarjati tudi kasneje vendar pa velja da je predvsem kadar želite zastaviti svojo dejavnost dolgoročno smiselno poslovanje urediti čimprej na začetek sČasoma pa se skoraj vsaka kooperativa sooČi z vsemi ali z veČino naslednjih vpraanj kaj vse pomeni delati skupaj ali sodelovati kako spoznati člane kako izbrati najprimernejše dejavnosti in vrsto kooperative katera so standardna nujna opravila kako organizirati delo kako nastopati na trgu kaj je treba preveriti pred začetkom v nadaljevanju bomo zato samo na kratko spregovorili o posameznih vprašanjih za vsako od njih je namreč na voljo podrobnejša in specializirana literatura za katero lahko povprašate v knjigarnah ali knjižnicah ali pa se za nasvet obrnete na enega od naslovov kjer se ukvarjajo s podporo ustanavljanju manjših produkcijskih enot seznam nekaterih koristnih naslovov objavljamo v dodatku na začetek kaj vse pomeni delati skupaj ali sodelovati kooperative se od ostalih podjetij razlikujejo predvsem po tem da celotno poslovanje vodijo in usmerjajo člani oziroma lastniki ti odločajo o dejavnostih o zaposlovanju novih delavcev in razporejajo presežek ki ga lahko bodisi razdelijo med seboj ali uporabijo za nove investicije vodenje podjetja lahko prilagodijo svojim potrebam na primer tako da omogočajo krajši ali gibljiv delovni čas Že na prvi pogled je jasno da je odločanja in s tem razpravljanja veliko pri odločanju so vsi člani enakopravni kar pomeni da so v proces odločanja načeloma vključeni vsi sodelavci kooperative sodelovanja smo v tej ali oni obliki vajeni vsi od preproste organizacije piknika ali večerje s prijatelji organiziranja skupinskih počitnic medsebojne pomoči pri gradbenih delih opravilih na kmetih ali povsem preprostih izmenjav uslug manjša popravila varstvo otrok itd morda ste kdaj igrali v kakem ansamblu ali sodelovali pri skupinskem čiščenju okoliških parkov te izkušnje so neprecenljive vrednosti tudi pri pripravi poslovne dejavnosti oziroma pri organiziranju kooperativnega podjetja na začetek sestanki ali sreČanja sprijazniti se je treba z dejstvom da sodelovanje pomeni tudi veliko dogovarjanja oziroma komuniciranja sestanki pa niso le nuja temveč tudi izjemen potencial skupinskega dela beseda sestanek je sčasoma po nepotrebnem in gotovo tudi po zaslugi duhamornih režimskih sestankov pridobila negativen prizvok vendar se ji ne bi smeli kar tako odreči čeprav bi lahko uporabljali bolj neobremenjeno besedo ki sama po sebi vsebuje radost srečanje kolikokrat slišimo stavek ťah ne bom hodil na sestanke Ť na dobrem sestanku pa lahko najdemo naj boljšo rešitev dejavnosti porazdelimo med sodelavce tako da bodo vsi bolj zadovoljni in bolj učinkoviti rešimo probleme ali spore ki sicer prikrito gnezdijo med sodelavci itd Člani so v kooperativi med seboj tesneje povezani kot v običajnem podjetju in zato tudi več komunicirajo sestanki v kooperativi niso namenjeni temu da vodstvo ali lastniki pove kakšne so naloge v prihodnje temveč so namenjeni vsestranski izmenjavi mnenj in informacij ter skupinskemu odločanju sestanki obenem predstavljajo stalen izobraževalni proces glede na to da redna srečanja niso le nujna temveč predstavljajo tudi osnovo za kooperativno delo je najbolje da jih na samem začetku opredelite kot redne sestanke in se tudi odločite kdaj bodo potekali to še posebej velja za obdobje pred in ob ustanavljanju kooperative pri vodenju sestankov je zlasti pomembno določiti dnevni red srečanja dogovoriti način odločanja in se zavedati narave ter načel reševanja konfliktov na začetek dnevni red kot že rečeno srečevali se boste pogosto kar pomeni da boste za sestanke namenili veliko časa prav zato je toliko bolj pomembno da ta dragoceni čas dobro izkoristite v kolikor sestanki ne bodo učinkoviti se jih člani enostavno ne bodo več udeleževali z veliko mero gotovosti pa lahko zapišemo da bo potem kooperativa slej ko prej propadla kooperativa je namreč odvisna od sodelovanja članov saj sloni na t i teamskem delu teamsko delo pa na komunikaciji pri načrtovanju učinkovitega sestanka je zato že v izhodišču najbolj pomemben dnevni red oziroma seznam zadev o katerih želijo prisotni razpravljati običajno je dnevni red sestavljen iz uvoda kjer se prisotni odločijo o podrobnem dnevnem redu in pregledajo zapisnik prejšnjega sestanka po potrebi določijo predsedujočega ali zapisnikarja predstavitve teme informacije razprave na temo procesiranje informacij diskusija argumenti predstavitev možnih rešitev ali predlogov proces odločanja sklepnega dela obnova zaključkov in odločitev s sestanka in pregled tem o katerih bo potrebno razpravljati na naslednjem sestanku pazimo da so pred sestankom na voljo gradiva če je to le smiselno da je po sestanku na katerem so padle pomembne odločitve hitro na voljo zapisnik ki naj v zgoščeni obliki povzema bistvo razprav in natančno navaja sklepe in odločitve ne pozabite navesti rokov in odgovornih oseb za izvedbo posamezne naloge da na sestanku ne pride do prevlade enih posameznikov nad drugimi seveda ni nujno da so vsi sestanki pripravljeni z natančnim dnevnim redom in tudi zapisnik ni obvezna stvar prav tako se skupina lahko sproti odloča ali bo sestanek voden s funkcijo predsedujočega ali moderatorja ali lahko prisotni do besede pridejo samo po pozivu predsedujočega ali pa je razprava prosta spontana v praksi velja da v majhnih skupinah razprava lahko poteka spontano in si vsak besedo vzame kadar hoče praviloma pa je dobro da je sestanek pripravljen in vsaj v določeni meri voden nekdo naj poskrbi da bo za sestanek pripravljeno vse kar je potrebno gradiva informacije in nekdo drug naj skrbi da bo sestanek pripeljal do zastavljenega cilja nadvse pomembno je da sočasno ne razpravljamo o več temah ki med seboj niso neposredno povezane zapisniki in beležke so lahko neprecenljive vrednosti zlasti takrat ko pride skupina do točke ko se mora ozreti na prehojeno pot in to se slej ko prej zgodi vsakemu podjetju kooperativi pa še prav posebej zato je dolgoročno zelo pomembno da so sestanki dokumentirani arhivirani in dostopni vsem članom v kateremkoli trenutku zapisniki in gradiva s sestankov pomagajo pri procesu odločanja še posebej pa lahko odločilno prispevajo h konstruktivnemu reševanju konfliktov ko se ti pojavijo na začetek naČin odloČanja odločanje v kooperativi mora biti v rokah članov četudi je formalno vodenje v rokah izvoljenih managerjev direktorja upravnega odbora ali predsednika obstaja pa temeljna razlika med formalnim in dejanskim vodenjem ne glede na to ali kooperativa vzpostavi formalni model vodenja ali ne pa se vodje liderji pojavijo spontano pri odločanju je zelo pomembno da se upoštevajo pravila po zakonu o zadrugah so zadružna pravila obvezna sam zakon pa način odločanja podrobno predpisuje zato morajo pravila poznati vsi kooperanti odločanje v kooperativi je tako po definiciji demokratično to pa zahteva aktivno udeležbo članov večinoma ljudje niso vajeni sodelovanja v demokratičnih institucijah ali podjetjih zato je v primernem trenutku smiselno vsakega člana povprašati o dosedanjih izkušnjah z ťdemokracijoŤ saj marsikdo v skupinsko odločanje enostavno ne verjame skupinsko odločanje je za vse kooperante dobra šola demokracije interna pravila kooperative določajo način odločanja o posameznih zadevah možni načini odločanja so konsenz vsi se strinjajo konsenz strinjanje vseh z enim ločenim mnenjem absolutna večina zmaga predlog za katerega glasuje več kot prisotnih relativna večina zmaga predlog ki dobi največ glasov in kvalificirana večina zmaga predlog ki dobi več kot predpisano ali glasov iskanje konsenza je najbolj zahtevno in obenem za skupino tudi najbolj konstruktivno v praksi se pokaže da je smiselno iskati konsenz v manjših skupinah za dobro definiran problem in to pri za celotno kooperativo dolgoročno najbolj vitalnih odločitvah pazimo Če hočemo ali ne voditelji obstajajo v taki ali drugačni obliki idealna možnost je da so voditelji tisti ki v ključnih trenutkih prispevajo odločilno pozitivno energijo v destruktivnem primeru pa so lahko prav voditelji tisti ki začnejo s kooperativo manipulirati na avtoritaren način na začetek skupinska dinamika namen skupinskega dela je gotovo ta da bo delo učinkovito in uspešno učinkovitost je pri kooperativah bolj kot kjerkoli drugje odvisna od kvalitete skupinskega dela delo v skupini pa je tudi težavno vsak posameznik išče svojo vlogo in sčasoma se skupina znajde v taki ali drugačni šabloni porazdeljenih vlog slej ko prej s porazdelitvijo nekdo ne bo zadovoljen skupina je dinamična kot je dinamičen posameznik konflikti so tako rekoč neizogibni delovanje kooperative je stalno spreminjajoč proces neprestanega spreminjanja se je dobro zavedati in s tem tudi zagotoviti del pozornosti za sprotno reševanje konfliktov ki spremembe spremljajo za oris skupinskega procesa smo tokrat po bartilson izbrali naslednjo ciklično ponavljajočo se shemo štirih faz poteka večine dejavnosti učenje spoznavanje napor akcija vrhunec cilj počitek rutinirano delovanje v fazi učenja in spoznavanja je poudarek na ugotavljanju pozitivnih lastnosti sodelujočih ugotovijo se cilji skupinskega dela spoznate pogoje v katerih boste delali interes je v tej fazi pogosto največji motivacijski faktor v fazi napora pride do izraza pripadnost skupini izkažejo se veščine in znanja ter inovativnost posameznikov v vrhuncu je dosežen cilj na primer začetek obratovanja kooperative vrhunci zaznamujejo etape v delovanju kooperative nato sledi obdobje počitka to lahko izkoristimo za premislek o opravljenem delu tudi za praznovanje predvsem pa za kreativni počitek ali za nabiranje moči za nov ciklus težave lahko nastopijo v vsakem od naštetih obdobij obdobje učenja lahko kdo izkoristi za vzpostavljanje odnosa nadvlade nad drugimi ki znajo manj model neenakosti pa se nato dokončno vzpostavi v fazi aktivnosti ali napora kar oboje vodi k trajnim težavam v skupinskem delu vrhunec lahko sprosti veliko pozitivne energije posamezniki pa ga lahko tudi izkoristijo za pridobivanje pozicij moči pripisujejo si prevelike zasluge ali začnejo obtoževati druge za morebitne šibkosti v procesu to se dogaja predvsem v primerih ko pričakovanje vrhunca cilja traja nepričakovano dolgo v takih primerih skupine pogosto razpadejo ravno v času ko je cilj pravzaprav dosežen prav tako lahko nastopijo težave v fazi počitka ko lahko skupina spregleda napake in težave minulega ciklusa ali pa usmerja preveč energije v nekonstruktivne razprave o napakah na začetek nezavedno in vloge v skupini ko gredo stvari dobro se ponavadi ne sprašujemo zakaj gredo dobro preprosto in na nezavedni ravni komunikacija teče gladko ko pa se pojavijo težave je smiselno da se vprašamo kakšni so tudi nezavedni razlogi za destruktivne akcije nas samih ali naših sodelavcev skupinski proces je vedno tudi priložnost za proces globljega samo spoznavanja nerešene konfliktne situacije ali rane iz otroštva in ostalih preteklih izkušenj nakopičene čakajo na scenarij ko bodo lahko stopile na oder življenja ta obsežni in praviloma malo poznani svet nezavednih in globoko uskladiščenih vlog lahko odločilno vpliva na razvoj kooperative dobro je da se tega pri reševanju konfliktov vsaj zavedamo vloge v skupini bomo namreč pogosto privzeli tudi zaradi prikritih želj po položaju po vlogi v družbi zaradi pomanjkanja samozaupanja ali zaradi prisile ki so jo nad nami izvajali drugi to ni nujno destruktivno tovrstni vznik ali premagovanje samega sebe je lahko v prid celotni skupini v vsaki skupini se vloge nekako porazdelijo običajne vloge pa so vodja tisti ki vodji zvesto sledi pikolovec cinik kritik prisklednik šaljivec itd ponovimo da razdelitev vlog ni nujno destruktivna Če pa postane razdelitev vlog stabilna in nekakšna rutina v skupinskem procesu gotovo slej ko prej deluje destruktivno v trenutku ko porazdelitev vlog začne delovati destruktivno se je dobro zavedati da so viri destrukcije pogosto v nezavednem v takem primeru pridejo do izraza tako sposobnost samorefleksije in samokritičnosti kot temeljne lastnosti človeške plemenitosti sočutje in sposobnost razumevanja stiske drugega v različni fazi cikla imajo voditelji različne funkcije in sicer na področju organizacije proizvodnje ali storitve in na področju skupinske dinamike motiviranja čustev ker ni moč pričakovati da bodo v ospredju isti voditelji na vseh področjih in v vseh fazah je samo po sebi razumljivo da se bo teža med voditelji nagibala z ene osebe na drugo Če posamezniki tega ne dovolijo pride skorajda nujno do spopada v vodstvu zanimiva je naslednja tabela različnih plati vodenja v različnih fazah določene dejavnosti po bartilson caption poudarjene plati vodenja v razliČnih fazah dejavnosti vodenje faza organizacija proizvodnja storitev skupinska dinamika učenje voditelji morajo biti sposobni zbrati prave informacije in predlagati inovativne pristope k reevanju problemov voditelji morajo sebe in druge znati pripraviti za dejavnost voditelji morajo znati zbrati prave ljudi skupaj in jim vliti samozaupanja napor voditelji morajo prevzeti nase tveganja in v operativnem smislu usmerjati inovativne procese voditelji morajo biti na dotičnem področju strokovnjaki voditelji morajo znati motivirati in spodbujati vrhunec vodstvena funkcija ni pomembna vodstvena funkcija ni pomembna vodstvena funkcija ni pomembna počitek voditelji morajo znati opravljeni proces analizirati in potegniti zaključke voditelji morajo poskrbeti za dokončno izvedbo naloge in za vse kar je potrebno po dokončani izvedbi voditelji morajo voditi zabavo ali kako drugo zaključno slovesnost predlagati nagrajevanje in pohvale ter si izmisliti druge spročujoče dogodke načeloma velja da v skupini kjer so naloge dobro porazdeljene voditeljstvo nima veliko prostora dejanska moč rotira med posamezniki v odvisnosti od prioritet s katerimi se v določenem trenutku skupina ukvarja Če se ozremo na gornjo tabelo potem si lahko enostavno zamislimo primere ko vztrajanje na posamezni plati vodenja v nepravem trenutku lahko deluje brez učinka ali celo destruktivno na začetek reevanje konfliktov do konfliktov bo prišlo tudi tam kjer jih najmanj pričakujete Če so se sodelavci med seboj dobro spoznali bo reševanje konflikta lažje na vsak način pa velja da je konflikt možno rešiti samo takrat kadar se ga vsi zavedajo in kadar so vpletene strani v sporu pripravljene na reševanje to ne pomeni da se konflikti rešujejo na občnih zborih ali drugih večjih sestankih sploh ne to je lahko celo destruktivno izpade kot merjenje moči med posamezniki predvsem pa je za prisotne moreče reševanje konfliktov je proces ki se ga učimo celo življenje pri tem spoznavamo sebe in poskušamo sami storiti korak naprej pri razumevanju drugih konflikti so po naravi silno različni morda najpreprostejši so konflikti med različnimi interesi kjer je praviloma možno poiskati kompromisno rešitev ali celo sintezo različnih pozicij med najbolj zapletene pa sodijo konflikti ki jih napajajo nezavedni osebni razlogi o katerih smo spregovorili zgoraj večina teorij o razreševanju konfliktov bo na začetek procesa reševanja postavila preprosto vprašanje kaj je stranem v konfliktu v skupnem interesu Če lahko pride do artikulacije skupnega interesa potem obstaja motiv da se konflikt reši sporazumno in konstruktivno reševanje konflikta lahko nato sledi naslednjim napotkom razumevanje konflikta ali se stranke lahko strinjajo o tem v čem je pravzaprav težava nizanje interesov in potreb nizanje vseh mogočih rešitev ali pozicij za usklajevanje interesov posameznih rešitev naj ne bi kritizirali temveč jih zgolj nizali ločite problem oziroma stvar od posameznikov govorite o stvari ad rem ločeno od razprave o vpletenih ljudeh ad personem pri presojanju posameznih rešitev pa uporabite objektivne kriterije tiste ki so na voljo na voljo so številne preizkušene tehnike reševanja konfliktov pri zapletenih konfliktih ki ogrožajo celotno kooperativo je smiselno uvesti posrednika ta je lahko izkušena oseba znotraj ali zunaj kooperative Če je interes za reševanje fatalnega konflikta velik je gotovo vredno tudi najeti strokovnjaka za razreševanje konfliktov na začetek kako spoznati Člane moč kooperative je v možnosti da se prek procesa medsebojnega spoznavanja v skupini naloge porazdelijo tako da pridejo veščine znanja in druge sposobnosti posameznikov najbolj do izraza kreativnost in samo realizacija posameznikov hkrati pomeni tudi najvišjo motivacijo vsak naj dela tisto za kar se čuti sposobnega in tisto v čemer najbolj kreativno uživa zato je neprecenljivega pomena da se člani kooperative med seboj dobro spoznajo to seveda ne pomeni da morajo vsi vedeti o vseh prav vse pomembno pa je da poznajo dobre strani in šibkosti drug drugega vsaj na področju ki se tiče dejavnosti kooperative dobro je da vsi člani kooperative drugim kar se da natančno pojasnijo zakaj so se vključili v kooperativo kaj si od kooperacije najbolj želijo oziroma obetajo katere dejavnosti kooperative jih najbolj privlačijo kakšne so njihove delovne izkušnje kaj vse so v življenju počeli in kakšna znanja so s tem pridobili kaj jim pri kooperativi ni všeč vse te in druge informacije lahko izmenjate na dobro pripravljenem sestanku za to obstaja tudi vrsta modelov oziroma družabnih ťigricŤ zelo pogost je naslednji način prisotni se razdelijo v pare nato imajo na voljo deset minut da drug drugemu povedo vsak pet minut čimveč o sebi nato se skupina spet zbere in vsak celi skupini predstavi svojega sogovornika kljub temu da lahko o svojih sodelavcih veliko izveste na tak sistematičen način pa je za spoznavanje nezamenljiva prav sama izkušnja v sodelovanju zato je lahko zanimivo da tisti ki ustanavljajo kooperativo poleg sestankov organizirajo tudi kako skupno delo urejanje delovnega prostora kaka druga delovna akcija pri članih doma ali v okolici ali zabavo tako boste odkrili kaj imate skupnega v čem se razlikujete kateri so vaši skupni cilji ki jih hočete uresničiti skupaj v kooperativi in katerih ciljev oziroma potreb vaša kooperativa ne bo reševala izognili se boste pretiranim ali zavajajočim pričakovanjem in laže usmerili moči k doseganju tistih ciljev o katerih se vsi strinjate kooperativa je specifično podjetje zato je dobro da so vsi člani seznanjeni s temeljnimi načeli po katerih delujejo kooperative ta knjiga vam je lahko v pomoč ko kooperativo predstavljate novim članom pazimo nihče ni popoln izkušnje v sodelovanju bodo pokazale da vsak dela napake da ima vsak svoje šibkosti in slabe trenutke vsako podjetje vsaka skupina pride slej ko prej v obdobje krize kriza je za vsakega posameznika največji izziv tu pridejo do izraza najgloblje človeške lastnosti plemenitosti in pokvarjenosti požrtvovalnost in pripadnost brezbrižnost in sebičnost vsak človek lahko preseneti v dobrem ali v slabem na začetek kako izbrati najprimerneje dejavnosti in vrsto kooperative ko se je začetna skupina odločila da bo ustanovila kooperativo je prva naloga da kar se da natančno določi s čim se bo kooperativa ukvarjala in posledično kakšne vrste kooperativa bo to jasno določena dejavnost narekuje ustrezen organizacijski koncept poslovni načrt in nastop na trgu to velja tudi za najbolj preproste kooperative kot je na primer kooperativa za skupno uporabo kiparskega ateljeja Člani morajo tudi v tem primeru natančno določiti kje so meje dejavnosti ali bodo zgolj upravljali skupni prostor bodo imeli skupno peč za žganje gline bodo skupaj glino tudi nabavljali ali bodo morda skupaj celo tržili izdelke kooperative so podjetja ki v prvi vrsti zadovoljujejo potrebe svojih članov presežek najpogosteje ni glavni motiv za ustanavljanje kooperative je pa pomemben motiv pri delavskih kooperativah ki neposredno rešujejo problem brezposelnosti svojih članov o dejavnosti kooperative morajo odločati vsi člani tudi če je prvotna zamisel še tako enostavna in jasna jo je potrebno preveriti in ugotoviti ali je za vse člane ustrezna ugotoviti je treba tudi to ali je na trgu za dejavnost dovolj zanimanja v kolikor dejavnost ne služi izključno članom pretehtati je potrebno vse informacije ključna vprašanja ki si jih člani zastavijo pa so kaj je naš osnovni interes kateri so osnovni pogoji za izvajanje dejavnosti katere pogoje izpolnjujemo kaj manjka in kako to nadomestiti za začetek je ponavadi najprimerneje da se dejavnosti kooperative omeji na minimum zgovorna je zgodba pionirske rochadelske maloprodajne kooperative ki je na začetku prodajne artikle omejila na moko kašo maslo sladkor in sveče torej na najnujnejše dnevne potrebe svojih članov z leti pa se je mreža maloprodajnih trgovinic razrasla po vsej angliji in na vsa področja maloprodaje ta primer je več kot poučen če si cilje zastavimo jasno preprosto in predvsem konkretno člani ne bodo imeli prevelikih pričakovanj ali iluzij o tem kaj naj bi jim kooperativa prinesla velja pa tudi da dejavnosti lahko vedno širite v skladu s konkretnimi možnostmi velja torej pravilo omejite dejavnosti na kar se da konkretne nujne in izvedljive naloge seznam dejavnosti kooperative je poleg seznama članstva drugi najpomembnejši dokument dejavnost narekuje vrsto kooperative bo ta proizvodna nabavna maloprodajna nabavno prodajna storitvena za posamezne vrste dejavnosti so ponavadi potrebna ustrezna dovoljenja ki jih izdajajo upravne službe za restavracijo odprtega tipa veljajo na primer drugačni normativi kot za interno obedovalnico hotel deluje po drugačnih načelih kot skupna kooperativna počitniška hišica delavnica mora ustrezati enim normativom prodajalna pa spet drugim ko se ustanovitelji strinjajo o dejavnosti kooperative lahko pristopijo k izdelavi poslovnega načrta ki lahko odvisno od dejavnosti vključuje tudi analizo trga na začetek analiza trga analiza trga je potrebna praviloma pri vseh kooperativah razen pri tistih ki služijo izključno zelo ozko definiranim interesom manjšega števila članov kot na primer že omenjena kooperativa kiparskega ateljeja vendar je tudi v slednjem primeru potrebna preprosta analiza ali pregled možnosti za cenovno dostopen najem ustreznih prostorskih kapacitet vaša kooperativa bo delovala v določeni skupnosti ki ima svoje zakonitosti vedeti morate katera je vaša ciljna skupina ali vaše stranke vaši konkurenti in morebitni zavezniki banke soinvestitorji vedeti morate kakšne potrebe ima skupnost v kateri živite tudi če bo vaša dejavnost krepila zgolj gospodarski položaj ali bivalni standard majhnega števila članov bo s tem bogatila celotno skupnost to da bo vaša dejavnost v pozitivnem smislu prispevala ožji in širši skupnosti predstavlja osnovno izhodišče v vašem pristopu do trga najprej torej ugotovimo kdo je naša neposredna ciljna skupina to so lahko potencialni člani ali bodoče stranke oziroma klientela kupci odjemalci storitev to so lahko otroci revni brezposelni šolska mladina bližnji stanovalci v mestu umetniki kmetje nato ugotovimo kdo predstavlja posredno povezavo z našo neposredno ciljno skupino so to novinarji je to cerkev humanitarne organizacije upravne enote mesta ali posamezni resorji državne administracije ugotovimo kdo so zavezniki in kdo konkurentje kakšno je javno mnenje v zvezi z načrtovano dejavnostjo kakšna je ponudba nasploh kakšno je stanje stvari to še posebej velja če namerava vaša kooperativa opravljati dejavnosti povezane s prodajo izdelkov ali storitev v tem primeru morate dobro poznati trg in se vživeti v vlogo kupcev predvsem pa je pomembno da pridobite dovolj argumentacije za vaše lastno prepričanje da lahko trgu ponudite nekaj kar trg potrebuje da ste torej odkrili t i tržno nišo seznam potencialnih realnih kupcev strank ali članov je pomemben del tržne analize za analizo trga velja enostavno pravilo več ko imate raznovrstnih informacij o strankah bolje lahko poznate njihove potrebe in laže jim boste ustregli odločiti se morate ali je vaša ciljna skupina enaka članom kooperative vedeti morate ali boste članstvo poskušali povečevati intenzivno in tudi to ali bodo stranke kooperative tudi zunaj članstva za primer navedimo kooperativo ki članom društva za presno prehrano zagotavlja poceni in kvalitetna osnovna živila neposredna skupina je v takem primeru zelo jasno definirana člani določenega društva vendar pa se mora kooperativa odločiti ali bo prodajala tudi na prostem trgu ali pa bo prodajo omejila samo na člane društva ključno vprašanje na katerega mora odgovoriti analiza trga pa je ali je trg dovolj močan da bo vzdrževal vašo dejavnost Če imate v zvezi s tem vprašanjem kakršnekoli dvome je potrebno analizi trga posvetiti toliko več pozornosti to še posebej velja za primere ko ustanavljate kooperativo od katere naj bi določeno število ljudi tudi živelo in ne kooperativo ki naj bi zadostila zgolj določenim interesom članov ali kooperativo kjer je za začetek potrebno pridobiti dodatna vlaganja v obliki kredita državne pomoči kar pomeni da je že v prvem obdobju potrebno zagotoviti dovolj prometa za tekoče stroške in za vračanje obveznosti analiza trga bo v takih primerih pomagala pri vaši odločitvi ali kooperativo zares ustanovite ali ne obenem pa boste v času izvedbe analize že navezali določene stike s ciljno skupino analizo trga lahko opravimo na različne načine odvisno od ciljev analize lahko preverite samo cene na trgu in ugotovite če ste s svojim izdelkom lahko konkurenčni analizo lahko opravite za pisalno mizo tako da zbirate podatke iz revij in časopisov lahko vihtite telefonsko slušalko in opravljate intervjuje določeno število potencialnih strank lahko vzorčno obiščete neposredno lahko se posvetujete s strokovnjaki analizo pa lahko tudi naročite pri kaki od ustreznih strokovnih firm pogosto se analiza opravlja prek trženja poskusne serije izdelkov ali poskusne ponudbe storitev nikakor pa analize trga ne preskočite če niste povsem prepričani da je ne potrebujete podatek o tem kakšen odstotek malih firm propade v prvih nekaj letih bi vas lahko odvrnil od ustanavljanja kooperative vendar se morate zavedati da jih večina propade zato ker so se posla lotili brez ustrezne analize trga in brez dolgoročnega poslovnega načrta konec koncev je lahko analiza trga povsem zabaven posel če analizo dobro koncipirate in če zadevo dobro organizirate je to lahko prijetna naloga za vse člane kooperative preden se lotite analize trga si odgovorite na naslednja vprašanja kaj hočemo izvedeti postavite natančne meje svojemu poizvedovanju na kakšen način bomo zbirali informacije raje predvidite več načinov kot enega samega kako boste ubesedili vprašanja da ne bodo dvoumna in da bodo odgovori smiselni lahko analizo trga opravite sami ali potrebujete strokovno pomoč analiza trga vam mora dati odgovor na vprašanje ali in pod kakšnimi pogoji se bo vaš izdelek ali storitev lahko prodajal ne bo pa vam dala odgovora na vprašanje ali ste dejavnost sposobni izpeljati oziroma pod kakšnimi pogoji to je predmet poslovnega načrta na začetek poslovni naČrt ko veste katero dejavnost želite opravljati in ste prepričani da je za to dejavnost na trgu prostor lahko začnete izdelovati poslovni načrt cilje ste določili določiti morate še pot do njih osnova poslovnega načrta je analiza obstoječih kapacitet in predvideno fazno izboljšanje kapacitet do ravni na kateri bo možno dejavnosti učinkovito in trajnostno tudi samozadostno izvajati poslovni načrt razdelimo na ugotovitve informacije o tem kaj boste delali kdo kje in kako in na vrednotenje koliko bo dejavnost stala in koliko boste zaslužili kapacitete so sodelavci kooperative njihova usposobljenost veščine in znanje oceniti morate za katere dejavnosti imate ustrezen kader kakšno dodatno usposabljanje ta kader potrebuje izdelati načrt dodatnega usposabljanja ter za katere dejavnosti morate najeti dodatne sodelavce za vsakega je potrebno izdelati vsaj okviren opis del in nalog v poslovnem načrtu mora biti jasno kakšna so razmerja med člani sodelavci kooperative zaposlenimi in ostalimi zainteresiranimi javnostmi dejavnosti izdelki in storitve četudi le na ravni ideje oziroma jasno opredeljenih ciljev in klientela če je potrebno podkrepljene z analizo trga pri tem je potrebno kar se da natančno omejiti obseg dejavnosti potreben prostor in tehnična oprema z oceno vseh stroškov vključno z amortizacijo opreme zbrane podatke na koncu združimo v finančni načrt in tabelo predvidevanja denarnih tokov to lahko vključuje začetne investicije predviden zagonski kapital obratna sredstva predvidene stroške prihodke od prodaje izdelkov ali storitev predvideni pretok denarja cash flow po smiselnih časovnih obdobjih oziroma fazah predvidene prihodke in odhodke lahko dodatno predvidimo tudi po vrstah stroškov plače prostor adaptacije oprema amortizacija material storitve eskpertne usluge izobraževanje potni stroški itd in po posameznih postavkah dejavnosti proizvodnja trženje administracija oziroma po posameznih projektih to so t i stroškovna mesta v primeru da je potreben zagonski kapital v obliki kreditov je treba v poslovnem načrtu podrobno predvideti kako se bodo sredstva vračala Če gre za predvidene subvencije ali donacije pa je treba predvsem predložiti podrobno argumentacijo s katero boste dokazali dolgoročno samozadostnost in trajnostno naravo dejavnosti poslovnemu načrtu lahko priložite še organizacijsko shemo kooperative ter strukturo odgovornosti s ključnimi osebami po potrebi priložite tudi reference ključnih oseb zaradi preglednosti in kasnejše lažje sprotne organizacije dela je smiselno izdelati tudi podroben akcijski načrt z navedbo nalog in odgovornosti za posamezne dejavnosti po določenih smiselnih časovnih obdobjih včasih je možno planirati dejavnosti tako rekoč do ure natančno včasih pa je smiselno navajati zgolj naloge ki jih je potrebno izvesti v določeni časovno približno določeni fazi na primer mesečno ali četrtletno Še tako dober poslovni načrt zgrajen na osnovi odlične ideje in utemeljen na vrhunski analizi trga sam po sebi ne more zagotoviti da boste uspeli v končni fazi ste vi tisti ki morate kooperativo spraviti v tek in to če je bil načrt dober po predvidenem planu torej v okviru predvidenih sredstev in v odmerjenih rokih skratka poslovni načrt je dokument ki ga izdelate zato da ga potem tudi uporabljate in izvajate velikokrat se zgodi da ustanovitelji vložijo ogromno truda v izdelavo podrobnega poslovnega načrta ko pa dobijo zagonska sredstva načrt obleži v predalu dejavnosti se vodijo nenačrtno in pogosto ne dosežejo cilja na začetek katera so standardna nujna opravila tu navajamo tista opravila ki so skupna in nujna za vse pravne osebe torej tudi za kooperative ter se ne tičejo same dejavnosti neposredno gre za naloge s katerimi zadostimo zahtevam ki jih narekujejo zakoni in predpisi ustanavljanje in vzpostavljanje osnovnih pogojev za delo prva naloga v tem sklopu je ustanavljanje pravne osebe z vso pripadajočo dokumentacijo v tej publikaciji objavljamo izvlečke zakona o zadrugah ki je pri nas najbolj ustrezna zakonska oblika za ustanavljanje poslovne dejavnosti v obliki kooperative splošno priznana načela kooperativ so v tem zakonu opredeljena na primeren način vendar lahko po načelih kooperative posamezniki ustanovijo tudi podjetje ali drugo organizacijsko formo zavod društvo pomembna so tudi pravila poslovanja kooperative v primeru zakona o zadrugah predstavljajo zadružna pravila obvezen del ustanovne dokumentacije pravil ne smemo gledati kot obveznost temveč kot dejansko potreben dokument za kasnejše korektno poslovanje pravila člani določijo zato da bodo v skladu z njimi poslovali in se ob tem soočali tudi s težavami ne pozabimo pravila so spremenljiva če člani ocenijo da so neustrezna jih bodo sami spremenili na demokratičen način drugi sklop nalog ki se tiče zadostitve zakonodajnemu okvirju predstavlja pridobitev dovoljenj za tiste dejavnosti za katere so potrebna ustrezna soglasja gradbena dovoljenja uporabno dovoljenje inšpekcije soglasja za prireditve električno napeljavo itd na ravni lokalne samouprave občine na začetek administracija zaposleni Če bo vaša kooperativa sprejela enega ali več sodelavcev v redno delovno razmerje potem mora vodstvo spoštovati ustrezno zakonodajo in morebitne kolektivne pogodbe enako velja za pogodbene sodelavce pri zaposlenih bo treba urediti vse ustrezne evidence prisotnost dopusti bolniške izračunavati prispevke in davke poskrbeti pa bo tudi treba da so zaposleni včlanjeni v ustrezen sindikat na začetek finance vsako poslovanje mora upoštevati veljavno zakonodajo na področju financ za vodenje računovodstva in knjigovodstva za obračun plač in avtorskih honorarjev in za obračun vseh davkov zavarovalnin in prispevkov kot tudi za izračune potnih stroškov in amortizacije opreme so potrebni strokovnjaki Če nimate ustrezne osebe med člani kooperative je za začetek najenostavneje in tudi drago ni da sklenete pogodbo z ustreznim finančno računovodskim servisom v nasprotnem primeru morate ustrezno usposobiti vsaj eno osebo ki mora imeti na voljo celoten sklop zakonodaje in ustrezno opremo načeloma velja da je za kooperativo zelo dobro če imajo pregled nad financami vsi ali vsaj nekateri člani tudi če morate za izdelavo bilanc najeti zunanje strokovnjake je nujno da račune vodite tudi sami sicer boste izgubili dejanski stik z vašim poslovanjem kar je za kooperativo lahko usodno Člani kooperativ se ponavadi otepajo finančne administracije ki kdo ve zakaj vzbuja odpor tako se najpogosteje zgodi da finance vodi ena ali največ dve osebi to ima svoje dobre in slabe plati dobra stran je da sčasoma posvečene osebe res dobro poznajo poslovanje in lahko pametno in natančno svetujejo in poročajo ostalim slaba stran pa je da te osebe sčasoma pridobijo poseben status in moč saj edine resnično razumejo poslovanje spet druge kooperative poizkušajo z rotiranjem finančnih administratorjev kar ima spet dobre in slabe strani dobra stran je da se postopoma za pregled nad financami priuči vse več članov kar je za celotno kooperativo samo dobro slaba plat pa je da je verjetnost napak in slabega vodenja računov neprimerno večja še posebej če so mandatna obdobja kratka v vsakem primeru je potrebno člane in sodelavce kooperative redno seznanjati s finančnim stanjem in vztrajno razlagati strukturo finančnih načrtov in bilanc tudi če vsa redna finančna opravila opravlja zunanja najeta služba je dobro da osnovne pojem finančnega poslovanja obvladajo vsi člani kooperative le tako lahko tudi odločajo o poslovanju vse poslovne odločitve in vsi poslovni dogodki so namreč na tak ali drugačen način povezani s financami najpogosteje roma izven majhne produkcijske enote izdelava periodičnih bilanc ki mora ustrezati zakonskim predpisom bilance so za neposvečene težko berljive ali celo popolnoma nerazumljive pa vendar je to pomemben dokument saj izkazuje vašo poslovno uspešnost v vsakem primeru je dobro da okvirno bilanco uspeha izdelate ali naročite že pred zaključkom vašega poslovnega leta tako se boste morda izognili plačevanju davkov na presežek s tem ko boste morebitne viške usmerili v kakšna od nujnih opravil investicijsko vzdrževanje servisiranje nagrade plačila deležev članom itd določanje cen ki se bolj neposredno tiče analize trga in pristopa do trga povzemamo v naslednjem poglavju na tem mestu pa spregovorimo o samem finančnem poslovanju finančno računovodsko poslovanje je navidez strašljiva in nerazumljiva gmota številk ampak stvar vendarle ni tako zapletena za začetek je vredno pregledati koliko posamezni člani razumejo posamezne plati finančnega poslovanja najbrž bo prava redkost da bi kdo znal vsa potrebna in predpisana opravila povezana s knjigovodstvom in izdelavo bilanc a za vse ostalo se prav gotovo lahko priučite sami v osnovi to področje zajema dogajanja oziroma stanje v zvezi s premoženjem bilanca stanja uspešnost poslovanja na podlagi prihodkov in odhodkov bilanca uspeha finančne oziroma denarne tokove cash flow na začetek nadzor nad raČuni in finanČnimi transakcijami vsako podjetje je po zakonu dolžno izvajati nadzor nad računi in finančnimi transakcijami a pregled nad prihodki in odhodki nad terjatvami in neplačanimi računi morate vzdrževati predvsem zase in ne samo zaradi nadzora države vse postavke vašega premoženja vaši dolgovi oz neplačani računi prihodki in odhodki dobijo v računovodstvu ustrezno ime in številko nasploh velja da vam pregled nad finančnimi postavkami zagotavlja obenem tudi boljše razumevanje poslovanja vaše kooperative v primeru da proizvajate različne vrste produktov ali nudite različne storitve je smiselno da prihodke in stroške za posamezno dejavnost računovodsko beležite ločeno ali kot pravijo računovodje po stroškovnih mestih finančni načrt naj v vsakem primeru sprejme celotna kooperativa saj bodo le tako imeli vsi člani vsaj osnovno razumevanje o substanci poslovanja svojega podjetja na začetek finanČno poslovanje in planiranje izdelava finančnega načrta angleško budget v izvornem pomenu vreča je za vsak večji projekt za ustanavljanje dejavnosti pa še posebej obvezna naloga načrt navadno izdelamo za posamezne dejavnosti in nato za celotno kooperativo in sicer po posameznih časovno omejenih projektih in letno oboje dobro je da predvideni načrt nato sproti primerjate z periodičnimi bilancami tako lahko sproti opravite ustrezne spremembe vpogled in analiza načrta z realnim poslovanjem pa vam izboljša uvid v poslovanje in izostri občutek za načrtovanje v prihodnje načrt ima lahko dva dela prvi del je usmerjen v razmerje med prihodki in stroški to je klasični finančni načrt in drugi poizkuša predvidevati maso denarja ki bo na voljo v določenih obdobjih ali z drugimi besedami pretok denarja to je t i cash flow tabela ki se vse bolj uveljavlja v klasičnem finančnem načrtu morate čim bolj realno oceniti kakšni bodo stroški vašega poslovanja za vse dejavnosti in za vse vrste stroškov in kakšni bodo predvideni prihodki pomembno je da uporabljate objektivne kriterije in čim bolj natančne realne podatke tako boste med drugim ugotovili če se vam račun na koncu izteče torej če boste pridelali presežek običajno se načrt dela za eno leto okvirni načrti so lahko tudi za daljše obdobje v operativnem smislu pa je zelo koristno če izdelate tudi načrte za posamezna četrtletja ali štiri mesečna obdobja lahko izdelate več verzij na primer po optimističnem scenariju srednjem in pesimističnem na začetku delovanja morate načrt izdelati na osnovi pridobljenih informacij o stroških vse naslednje načrte pa že lahko v veliki meri izdelate na osnovi podatkov ki jih boste zbrali v vašem računovodstvu na začetek stroki stroški se delijo na stalne spremenljive in stroške amortizacije stalni stroški so neodvisni od prodaje in vključujejo najemnino plačevanje obresti stroške telekomunikacij elektrike vode in ostale stroške rednega vzdrževanja delovnih prostorov stalni stroški se spreminjajo samo v primerih ko se spreminjajo vaši osnovni delovni pogoji dvig najemnine potreba po večjih prostorih potreba po nakupu dodatne telefonske linije spremenljivi stroški so neposredno odvisni od obsega vašega poslovanja sem sodijo neposredni stroški proizvodnje potrošnji material stroški transporta itd stroški amortizacije nastanejo zaradi padanja vrednosti zalogam opremi ali kaki drugi lastnini kooperative okvirno lahko strošek amortizacije izračunate tako da vrednost kupljene opreme delite s številom let ko bo treba opremo zamenjati za novo to je t i amortizacijska doba in je pri nas za večino stvari predpisana tako dobite tako imenovano letno amortizacijsko vrednost ki predstavlja vaš strošek amortizacije pri opravljanju dejavnosti in s tem vrednost ki jo morate ustrezno porazdeljeno na celotno letno proizvodnjo prišteti ceni vaših izdelkov in storitev nekatere stroške boste morali porazdeliti med stalne in spremenljive to na primer velja za plače za sodelavce zlasti za tiste ki delajo občasno na začetek financiranje kooperative iz poslovnega načrta je razvidno koliko sredstev za vašo dejavnosti potrebujete sredstva se delijo na interna in eksterna interna sredstva predstavljajo ovrednotenje vaših notranjih kapacitet začetne vložke članov presežki ki ste jih ohranili v skladih in prilivi od dejavnosti na vsak način je bolje da člani prispevajo deleže tudi v primeru ko bi si sicer morali izposoditi denar pomembno je že da člani ob izgubah prispevajo vsaj del denarja saj bo vodstvo kooperativa tako laže prepričalo zunanje investitorje ali banke da posodijo ali prispevajo dodatni delež najpogosteje pa so vložki članov nizki saj s tem kooperative dajejo poudarek na povečevanju članstva in s tem na širši participaciji in ne na denarnih prilivih nekatere kooperative pa se odločajo za večje deleže članov saj ti s tem izkažejo interes za sodelovanje eksterna sredstva so sredstva iz bančnih ali drugih posojil mednje pa štejemo tudi odložena brezobrestna plačila posojila in prispevke dobaviteljev eksterna sredstva so tudi vsa razpoložljiva javna sredstva sredstva posameznih državnih agencij ali ministrstev ki se razporejajo preko javnih razpisov in sredstva fondacij ki prav tako najpogosteje delujejo preko javnih razpisov za enkratne projekte slednji viri so predvsem zanimivi za začetno fazo kooperative ali za nove programe kooperative največkrat za take programe ki neposredno vplivajo na lokalno socialno okolje zaposlovanje težje zaposljivih ljudi delovanje v sektorjih ki jih država in gospodarski sektor ne pokrivata itd država bi morala po tretjem členu zakona o zadrugah z ukrepi gospodarske politike aktivno pospeševati razvoj kooperativ tu ne gre samo za posebne olajšave pri plačevanju davkov ampak predvsem za možnost pridobivanja namenskih sredstev za ustanavljanje nove kooperative jeseni je republiški zavod za zaposlovanje prvič objavil javni razpis za izbor eksperimentalnih projektov ustanovitve kooperativ kot nove oblike programa pospeševanja samo zaposlovanja s tem se je ponovno uvajanje kooperativ v sloveniji premaknilo tudi na najustreznejšo državno raven v letih so eksperimentalne mladinske kooperative z minimalnimi sredstvi podpirali tudi iz proračuna ministrstva za delu in ministrstva za šolstvo in šport urad za mladino dobro je da kooperative spremljajo obdobja ko določene fondacije in državne agencije razpisujejo programe ki lahko kooperativam koristijo tovrstno eksterno financiranje je praviloma nepovratno in se praviloma nanaša na fazo ustanavljanja celotnega posla ali posamezne dejavnosti najpogosteje so sredstva na voljo za izobraževanje za pospeševanje zaposlovanja za opremo in za marketing oziroma promocijo na začetek predvidevanja denarnih tokov cash flow denar prihaja in stroški nastajajo v različnih obdobjih včasih boste najeli posojilo vnaprej kupili ugodne zaloge plačevali boste obresti ali vračali obroke kredita v določenih sezonah se različne stvari tržijo bolje spet drugič slabše enkrat boste v tržni akciji spet drugič boste vse moči usmerili v proizvodnjo nove serije izdelkov pretok denarja je lahko v časovnem smislu zelo dinamičen vendar so predvidevanja možna in celo nujna za stalne stroške morate imeti vedno mesečno pripravljeno določeno vsoto denarja včasih si boste morali določeno vsoto za kratko tudi izposoditi in včasih boste zaradi večjega pritoka denarja lahko višek denarja začasno plasirali na denarni trg in zaslužili obresti zato je izdelava tabele predvidevanj pretoka denarja lahko zelo učinkovito orodje vašo likvidnost lahko ocenite za posamezna obdobja predvidevanje pretoka denarja izdelate na podlagi klasičnih finančnih načrtov za posamezna obdobja te načrte med seboj primerjate in dobite sliko predvidevanja razlik med prihodki in odhodki najbolj običajno je da te razlike obračunavate za mesečna ali vsaj četrt letna obdobja Če so bili vaši stroškovniki in finančni načrti vsaj približno realni potem vam bo tudi predvidevanje pretoka denarja relativno natančno odgovorilo na vprašanje kdaj si boste morali denar izposoditi ali si denar sploh lahko izposodite in kdaj boste imeli začasne presežke tabela predvidevanja pretoka denarja ni obvezna stvar gotovo pa boste morali izdelati nekaj temu podobnega ko se boste znašli v finančni krizi ko ne boste mogli plačevati računov boste morali izračunati zamudne obresti predvideti kdaj boste dobili lastne prihodke in se nato odločiti za vrsto in višino posojila načeloma naj bi vodstvo kooperative sodelavce in člane sproti mesečno obveščalo o tekočem stanju in predvidenih pretokih denarja pazimo finančne načrte in predvidevanja lahko običajno izdelajo člani kooperative ali sodelavci sami brez večjega vložka v dopolnilno izobraževanje za vodenje knjigovodstva in za izdelavo bilanc pa so potrebni strokovnjaki saj morate te dokumente predložiti ustrezni državni agenciji na začetek ostala administrativna dela mednje sodi skrb za arhiv in dokumentacijo urejanje korespondence komunikacije skrb za registre članov in strank telefonske terjatve pri plačnikih ki zamujajo rutinsko plačevanje računov in pogosto tudi skrb za blagajno itd pogosto je dobra natančna in urejena administracija lahko celo odločilnega pomena ali bolje rečeno glede na to da praviloma dobre administracije niti ne opazimo slaba administracija kjer se papirji izgubljajo kjer so napake pogoste kjer so komunikacije s strankami negotove itd lahko povzroči nemalo težav in veliko izgubljenega časa na začetek kako organizirati delo Če bi res morali med vsemi nalogami izbrati najpomembnejšo potem bi izbrali prav organizacijo dela res je da je za oblikovanje izhodiščne ideje najpomembnejše to da člani kooperative dejansko ugotovijo kaj katera dejavnost storitev potreba izdelek jim je v skupnem interesu in res je da je analiza trga pri tem zelo pomembna a še tako dobra ideja se ne bo uresničila če delo ne bo dobro organizirano prav pri dobri porazdelitvi del nalog in obveznosti pride narava kooperativ najbolj do izraza veščine in pomanjkljivosti posameznikov se lahko tvorno dopolnjujejo skupinsko ali t i timsko delo je pogosto nenadomestljivo in načrtovanju porazdelitve delovnih nalog je treba posvečati veliko pozornost posvečati in ne posvetiti tovrstno načrtovanje je trajen proces in zahteva neprestane spremembe večina ljudi želi in ima pravico poskusiti opravljati dela za katere se morda kasneje izkaže da jih ne zmorejo ali jim preprosto ťne ležijoŤ spremembe pri delovnih zadolžitvah so polne odtenkov in zahtevajo veliko pozornost kooperativa predvsem pa vodstvo morajo budno opazovati in vzpodbujati sodelavce da jasno pokažejo kaj zmorejo in kaj ne kaj delajo radi in kaj jim preseda Če dela niso dobro porazdeljena bodo opravljena ali slabo ali pa sploh ne umetnost vodenja sloni prav na sposobnosti da se odkrijejo vrline in šibkosti posameznikov in da se temu primerno porazdelijo naloge v kooperativi naj bi bila komunikacija med sodelavci in vodstvom boljša kot v drugih podjetjih in prav zato naj bi bil poudarek na pre razporejanju človeških kapacitet večji osnova za organizacijo dela je natančen seznam vseh potrebnih dejavnosti poglavje in in poznavanje človeških kapacitet poglavje pri seznamu dejavnosti boste uporabili poslovni načrt z vsemi prilogami zlasti pa terminski načrt aktivnosti načrtovanje organizacije dela lahko poteka po naslednjih fazah sestavite popis vseh del v kooperativi ugotovite kakšne veščine so za ta dela potrebne in dela ovrednotite časovno sestavite seznam veščin in znanj vseh ljudi poimensko v skupini primerjajte seznama in ugotovite katere veščine so potrebne za opravljanje dejavnosti pa jih nihče v skupini ne obvlada ugotovite kateri posamezniki so pripravljeni na dodatno usposabljanje in za katera dela ugotovite za katera dela je potrebno poiskati dodatne sodelavce uskladite poskusno porazdelitev del in ustrezne urnike naredite preprost načrt za spremljanje in analizo primernosti načrtovane porazdelitve dela lahko razdelite na osnovna dela pomožna dela in administrativna dela osnovna dela so neposredno povezana z vašo dejavnostjo proizvodnjo ali storitvijo v kooperativni kuhinji to pomeni kuhanje nabavo in pomivanje posode pomožna dela so tista ki omogočajo da se nemoteno izvaja osnovna dejavnost sem sodi vzdrževanje trženje organizacija dela in sestankov itd med administrativna dela se štejejo tista ki so povezana z vodenjem financ vzdrževanjem pravnega reda pogodbe itd in dokumentacije v določenih primerih pa tudi tajniška dela ki pomenijo predvsem stalno prisotnost telefon prisotnost za stranke korespondenca ipd na voljo so vam štiri možnosti stalne delovne naloge en človek ena naloga menjava delovnih nalog en človek določen čas opravlja eno nalogo potem se naloge zamenjajo po dogovorjenem urniku skupinsko delo dva ali trije si delijo več nalog kolektivno delo vsi delajo vse možnosti za zaposlitve so redna zaposlitev pogodba o delu avtorske pogodbe javna dela pripravništvo druge oblike dela pogodba za opravljanje storitve dela lahko opravljajo tako člani kot zunanji sodelavci vodstvo mora skrbeti za natančen pregled nad urniki in posameznimi zadolžitvami prav tako mora spremljati ali so bila načrtovana dela res opravljena in če so bila opravljena kvalitetno na podlagi spremljanja in vrednotenja opravljenih zadolžitev vodstvo sproti pripravlja predlaga in izvaja potrebne spremembe v zadolžitvah ena težjih in pomembnih predvsem zaradi težavnosti nalog pri organizaciji dela je vrednotenje posameznih nalog oziroma opravil tu so metode zelo različne nekatere kooperative težijo k čimbolj izenačenemu vrednotenju ene ure opravljenega dela spet drugi izdelajo lestvico po zahtevnosti potrebni strokovnosti ali odgovornosti Člani kooperative se morajo o vrednotenju dela temeljito pogovoriti in se odločiti o objektivnih in čim bolj natančnih kriterijih za vrednotenje dela krivično še bolj pa enostransko opredeljeno vrednotenje dela brez soglasja članstva ali sodelavcev lahko v kritičnih trenutkih odločilno vpliva na uspešnost ali celo obstoj kooperative pazimo en človek lahko opravi samo omejeno količino dela prepogosto se zgodi da se preveč dela nakopiči na najbolj sposobne ljudi na dolgi rok to pomeni da bo delo opravljeno slabo dotični posameznik pa bo nezadovoljen na začetek nastop na trgu marketing in stiki z javnostmi so danes modna disciplina temu primerno pa so tudi knjižne police bogato založene z ustrezno literaturo zato bomo samo na kratko spregovorili samo o nekaterih elementih pristopa do ciljnih skupin oziroma javnosti vašo podobo za katero se boste odločili ob nastopu na trgu določa odločitev o vaši dejavnosti in izbor ciljnih skupin oziroma klientele ne pozabimo namen kooperativ ni pridobivanje finančnega presežka temveč zelo konkretno in korektno zadovoljevanje interesov članov kooperative so po definiciji aktivno angažirane v lokalni skupnosti in širše ljudje jih zato poznajo po konkretnem in cenovno konkurenčnem delovanju v prid skupnosti zato je pripadnost ali lojalnost članov kupcev in strank v primeru kooperativnega posla ponavadi večja kot pri ostalih vrstah podjetij to pa obenem pomeni tudi odgovornost kooperative da ohranja svojo podobo kar vključuje ponudbo način ponujanja in cene in da v primerih ko podobo menja to stori z občutkom za svoje dosedanje stranke Če na primer kooperativa ki prodaja organsko ali biološko pridelano hrano razširi svojo ponudbo in da bi razširila klientelo začne ponujati tudi običajno hrano močno tvega da bo izgubila obstoječe kupce v medsebojni lojalnosti med člani strankami in kooperativo je temeljna razlika med kooperativo in klasičnimi podjetji ki v prvi vrsti mislijo na presežek odnos med kooperativo in strankami pa je s tem toliko bolj občutljiv posamezni člani ustanovitelji kooperative so prvi in najbolj pomemben medij promocije dejavnosti kooperative praviloma živijo znotraj ciljnih skupin in jih s tem neposredno dosegajo tudi to dejstvo bistveno razlikuje marketing kooperative od klasičnih prijemov ki se jih poslužujejo ostale firme kooperanti se pogosto nočejo posluževati običajnih marketinških metod ne samo zato ker za draga oglaševanja praviloma nimajo denarja temveč predvsem zato ker kooperativam ni v naravi konkurenčnost s katero se morajo otepati v profit usmerjene firme intenzivno oglaševanje pa ima vedno priokus konkurenčnosti boja med ponudniki in s tem veliko možnosti za manipulacije vendar je odnos do trga za večino kooperativ nujna in celo vitalna naloga pri izvajanju te naloge spet za razliko od klasičnih podjetij lahko prispevajo vsi člani kooperative okolica trg enostavno mora izvedeti da vaša kooperativa obstaja in kaj ponuja vi pa morate vedeti kako se trg na vašo dejavnost odziva pri kooperativah je težje prenašati recepte marketinga kot pri drugih podjetjih zato bomo zapisali samo dve pravili ki najbrž veljata za vse prvič za kooperative predstavlja bržkone najboljši marketing dober glas ki se v lokalni skupnosti prenaša preko nabora strank in članov drugič vse dodatne marketinške akcije naj bodo premišljene in postopne če boste v istem trenutku spremenili zunanjo podobo spremenili cene in intenzivno oglašali v več medijih boste zelo težko ugotovili katera poteza vam je prinesla uspeh ali neuspeh cene podoba ali oglasi kljub bogato dostopni literaturi na temo marketinga na kratko naštejmo standardne načine zunanja podoba immage pogosto je v rabi izraz celostna podoba ki med drugim vključuje ime enovito pisavo logotip in ali znak cenovna politika popusti če si jih lahko privoščite morda za kratek čas pri uvajanju nove dejavnosti obročno plačevanje neposredna prodaja na domu garancije in dobri servisi atraktivni delovni čas oglaševanje v medijih oglaševanje po pošti vedno v kombinaciji z drugimi tehnikami tiskovne konference ali neposredna obvestila novinarjem prispevki novinarjev v javnih medijih obveščanja so lahko odlična reklama kooperative pa so za novinarje pogosto zanimive sejmi posredna prodaja prek ostalih trgovin več ko bodo prodajalci vedeli o vas in o vaši dejavnosti bolje vas bodo tržili izložbe in drugi načini neposredne predstavitve ali postavitve na primer na policah izdelkov poleg neposredne prodaje na trgu imate tudi možnost prodaje preko posrednikov na primer preko drugih kooperativ ali specializiranih trgovskih podjetij slabost posredne prodaje je predvsem v tem da izgubite neposredni stik s kupci pazimo morda je med vsemi marketinškimi prijemi najbolj občutljiva cenovna politika ta mora izhajati iz analize stroškov slediti pa mora tudi ciljem zaradi katerih kooperativa sploh obstaja in ti ponavadi vključujejo ponudbo poceni in kvalitetne storitve ali blaga za svoje člane nizka cena je pri kooperativah tako rekoč pravilo pri nastavitvi cene vam bo pomagala tudi analiza trga analiza stroškov predstavlja osnovo cene temu pa dodamo ponavadi določen odstotek ki naj pokriva tveganja in pa določen profit ki si ga od prodaje obetamo začetna cena vašega proizvoda ali storitve je za prihodnost kooperative lahko usodna v dobrem in slabem smislu zato se za primerno nastavitev cene velja potruditi na samem začetku na začetek kaj je dobro preveriti pred zaČetkom kontrolna vpraanja ob ustanavljanju kooperative cilji partnerstva odločanje ali skupni interes odraža interese vseh članov ali imate izdelan kratek opis načrtovane dejavnosti ali ste organizirali dejavnost po načelih kooperative kako boste informacije posredovali znotraj kooperative ali veste kako boste pridobivali nove člane ali že veste kako boste načrtovali prihodnost vaše dejavnosti kooperativa ste izbrali ustrezno formo pravne osebe za vašo dejavnost ste sprejeli pravila in ustrezne akte ste izbrali vodstvo ste uredili vse kar je za registracijo pravne osebe potrebno lokalna ali širša skupnost ste se pozanimali o trgu ali opravili analizo trga ali veste kaj o vaši konkurenci ali veste kdo so vaše potencialne stranke ste preverili kateri so ugodni dobavitelji ste že kaj naročili ali že veste kako boste vašo storitev tržili ste v stiku z drugimi kooperativami ste v stiku z drugimi poslovnimi partnerji dejavnost ali obvladate vse ustrezne veščine in znanja potrebna za opravljanje načrtovane dejavnosti ali veste kakšno opremo potrebujete ali veste kakšne prostore potrebujete ali veste kako najti primeren prostor ali potrebujete kakršnakoli dovoljenja ali soglasja ali veste kateri zakoni vplivajo na vašo dejavnost ali ste se že dogovarjali s kako zavarovalnico ali ste vzpostavili urejeno administracijo finance ali ste uredili vse potrebo za računovodstvo ali ste izbrali najbolj primerno banko ali ste izdelali letni finančni načrt ali ste izdelali predvideni cash flow ali ste pripravili načrt financiranja dejavnosti ali veste kdaj morate pripraviti periodične bilance in obračune davkov odgovornost pri zaposlovanju ali ste sklenili ustrezne pogodbe o zaposlovanju ali ste v dogovorih z ustreznimi sindikati ali veste kaj vse je potrebno za vodenje osebnih dohodkov ali veste kako in kdaj je treba plačevati davke zavarovanja in ostale prispevke na začetek kontrolna vpraanja pred dejanskim zaČetkom dejavnosti prostori ste našli primerne prostore in upoštevali njihove stroške v poslovnem načrtu ste sami ali vaš odvetnik natančno pregledali najemno pogodbo imate vsa soglasja ustreznih inšpekcij imate ustrezno električno vodovodno in telefonsko napeljavo so potrebne adaptacije imate dovoljenja bo potrebna sprememba namembnosti ste se že dogovorili za zavarovanje prostorov zalog inštalacije in opreme imate poštni nabiralnik ste napisali obvestilo o delovnem času je na vratih ime vaše firme zaloge in oprema ste izbrali dobavitelje poznate njihove pogoje kredit in druge ugodnosti dobavni roki bodo začetne zaloge prispele pred začetkom poslovanja kdo jih bo prevzel je prostor za zaloge pripravljen pravne zadeve ste izpolnili in odposlali potrebne ustanovne dokumente ste pridobili vsa potrebna soglasja za opravljanje dejavnosti je podjetje pravilno registrirano imate pripravljene dopise fakture račune in druge papirje ima vsak član kooperative svojo kopijo pravilnika finančna sredstva ste izdelali natančen finančninačrt in načrt pretoka denarja za prvo leto ste odprli bančni račun se sestali z ustreznimi referenti in jim predstavili svojo dejavnost ste zbrali potrebni začetni kapital se zavedate kako pomembno je računovodstvo in ste izdelali primeren sistem vodenja financ natančno veste kdo je odgovoren za podpisovanje pogodb in računov ter vrednostnih papirjev in kdo je odgovoren za shranjevanje vseh dokumentov povezanih s finančnimi transakcijami boste finančno poslovanje vodili ročno ali z računalnikom reklama in promocija ste skrbno raziskali tržišče in se prepričali da bo vaše podjetje ponujalo izdelek ali storitev po katerem ljudje povprašujejo ste stroške marketinga upoštevali v poslovnem načrtu ste navezali stike s potencialnimi kupci ste preverili možnosti brezplačne promocije preko javnih medijev obveščanja niste pozabili na lokalno radijsko postajo boste pripravili otvoritveno slovesnost ali zabavo zaposleni ali ste preučili vse možnosti ki jih nudi država v okviru politike pospeševanja samo zaposlovanja ste s stalno zaposlenimi sklenili ustrezna delovna razmerja ste za zaposlene izdelali načrt dodatnega izobraževanja imate načrt informiranja sodelavcev urnik periodičnih sestankov itd ste izdelali ustrezno politiko nagrajevanja so se z njo strinjali vsi sodelujoči in vsi člani na začetek retina kooperative prva stran