politika sklada rs za razvoj malega gospodarstva v letu in njeno prilagajanje eu evrobilten st januar sklad rs za razvoj malega gospodarstva sklad je zacel delovati v zacetku leta pomaga lahko podjetjem ki zaposlujejo do ljudi razen v industriji rudarstvu in gradbenistvu kjer se lahko vkljuci s svojim znanjem in financno pomocjo v podjetja z do zaposlenimi od zacetka delovanja do konca leta je sklad realiziral jamstev v visini milijonov mark unovcenih je bilo milijonov subvencij v visini devet milijonov mark za obrestne mere posojil bank in ugodnejsih posojil v skupni vrednosti osem milijard tolarjev v letu naj bi bilo razdeljenih okoli milijarde tolarjev ugodnejsih posojil odprta vprasanja ob vstopu v novo desetletje za pripravo stalisca slovenije v zvezi s strukturnimi skladi je bila v vladnih telesih izdelana analiza ki je pokazala da skladi v rs niso nezdruzljivi s pravili eu da pa ostajajo odprta vprasanja v zvezi z njihovo organiziranostjo in morebitnim podvajanjem ta vprasanja naj bi resilo sprejetje dveh novih zakonov in sicer zakona o javnih skladih in zakona o preoblikovanju drzavne uprave oziroma organiziranja ministrstev prvi zakon naj bi dal odgovore na sistemska vprasanja delovanja skladov drugi pa naj bi dal njihovo stevilo mnenja o stevilu skladov v rs so zelo razlicna ce ocenjujem delovanje skladov z vidika sistemov oziroma celovitega sistemskega delovanja ki pomeni predvsem popolno obvladovanje in absoluten nadzor nad uporabo javnih sredstev se pridruzujem ugotovitvi da pretirana hiperinstitucionalizacija ni najboljsa resitev najpomembnejse odprto vprasanje za dolocitev politike sklada je sprejeto stalisce drzave da se bodo morala vsa financna sredstva eu usmeriti na ministrstvo za finance in od tod po predhodni potrditvi proracunskih dokumentov posameznim proracunskim porabnikom kamor so vsi skladi razvrsceni po novem zakonu o javnem financiranju sklad in strukturni skladi ter druge strukturne pomoci eu ob vkljucitvi v eu naj bi bila slovenija neto prejemnica kar pomeni da bo upravicena do pomoci iz strukturnih skladov in drugih strukturnih pomoci za realizacijo teh mora drzava prejemnica izpolnjevati predpisane pogoje in merila pri porabi in ugotavljanju ucinkov pomoci voditi bo morala zahtevane evidence pripravljati standardna porocila in omogociti strog nadzor v okviru predpripravljalnega obdobja je sklad izdelal prvo porocilo po evropski metodologiji za leto v letu je ekipa strokovnjakov priredila metodologije zahtevam eu na podlagi katerih je bilo izdelano drugo porocilo za leto v njem so bila upostevana razlicna stalisca in poenotena merila v zvezi z razumevanjem obsega drzavnih pomoci oziroma financnih intervencij ki vplivajo na konkurencnost druzb temeljno izhodisce eu pri upravicenosti in obsegu drzavnih pomoci pravi da je vsaka drzavna pomoc v osnovi nezdruzljiva z naceli skupnega evropskega trga kljub temu sporazum evropske unije dopusca izjeme ki so zdruzljive z evropskimi pravili in sicer pomoci za pospesevanje ekonomskega razvoja v regijah kjer je zivljenjski standard podpovprecen in kjer je velika brezposelnost pomoci ki pospesujejo izpeljavo projektov pomembnih za skupni evropski trg ali zmanjsujejo resne tezave v gospodarstvih clanic eu pomoci ki lajsajo in pospesujejo razvoj dolocenih gospodarskih aktivnosti ali dolocenih gospodarskih obmocij vendar ob predpostavki da pomoci nimajo negativnega vpliva na trgovanje in skupne interese in se nanasajo na izboljsanje dolocenih gospodarskih aktivnosti horizontalne pomoci mala in srednja podjetja razvoj in raziskave varstvo okolja in na regije ki so pod povprecjem razvitosti pomoci ki pospesujejo kulturo in ohranjanje dediscine in ne vplivajo na trzne razmere pri vseh oblikah pomoci je treba upostevati pravila kar se pred uporabo potrdi z notifikacijo pri evropski komisiji med drzavne pomoci uvrscamo dotacije nepovratna sredstva za prejemnika za drzavo izdatek posojila z ugodnejsimi pogoji ki se kot izdatki drzave povrnejo prejemniku pa pomenijo korist kot razlika do trzne obrestne mere garancije so potencialni izdatek drzave druge oblike prodaje po cenah nizjih od trznih odpisi dolgov davcne olajsave zmanjsanje obveznosti posameznim podjetjem itd bistvenega pomena za nadaljnje poslovanje sklada je dovoljenje da se bodo lahko drzavne pomoci izvajale v enaki vsebini kot jih sklad izvaja v zadnjem casu z vidika namena za katerega je bil sklad ustanovljen bi lahko nacrtoval pridobivanje sredstev eu od stirih podrocij kmetijstvo ribistvo industrija storitve regijske pomoci za regijske pomoci in v okviru podrocja industrija storitve za podpodrocje mala in srednja podjetja politika sklada v letu stevilne spremembe in nejasnosti iz okolja in posledicno vrsta nerazciscenih vprasanj znotraj sklada zelo otezujejo pregledno jasno in natancno nacrtovanje in z njim povezano dolocanje politike poslovanja sklad je prisiljen nacrtovati v vec razlicicah kar je posledica analize poslovanja v minulih letih dveletne priprave in objave novih predlogov zakonov o javnih skladih sprejetja zakona o racunovodstvu ki ga je sklad zacel uporabljati januarja sprejetja zakona o javnem financiranju ki zavezuje sklad z dolocbami o posrednem proracunskem porabniku ob tem je presahnil edini vir financiranja to so kupnine po zlpp na leto je sklad prejemal okoli milijarde tolarjev v letu pa naj bi prejel samo se milijonov a programska izhodisca prelomnica oziroma prehod na novo zakonodajo usklajeno s pravnim redom eu v okviru politike prilagajanja se bo sklad registriral kot javni financni sklad izvajal bo drzavne pomoci v obliki ugodnih posojil in odobravanja porostev razporejal bo drzavno pomoc v regionalne razvojne projekte v skladu z novimi merili strokovno se bo izpopolnil s sestimi strokovnjaki ob tem pa bo dopolnil merila za ocenjevanje projektov z merili zakona o skladnem regionalnem razvoju izpopolnil bo merilo vpliv na okolje in merilo podpora v lokalni oziroma sirsi skupnosti b nalozbena politika v letu bo sklad odobraval ugodnejsa posojila posredno prek bank po obrestni meri tom odstotka in neposredno gazelam ko bo zaposlil specialista za obvladovanje kreditnih tveganj bo obrestna mera tom odstotek porostva bo sklad izvajal v obsegu ki bo potrjen v drzavnem proracunu kratkorocne namenske depozite pa bo sklad usmerjal v banke z namenom da plasira kratkorocna namenska posojila v enote malega gospodarstva po nominalni obrestni meri ki bo oblikovana na avkcijah tri oziroma sestmesecnih zakladnih menic lojzka podvrsnik obrtna zbornica slovenije nazaj na vrh