vprasanja in odgovori nazaj kako bo s carinami jih ne bo vec ali bodo po vstopu v eu podjetja se potrebovala dokumente s carine drzave clanice eu nimajo vec carinske politike carinska politika spada v skupno ekonomsko politiko izkupicek od prodanih carin gre v bruselj posameznim drzavam pa ostane priblizno odstotkov od placanih carin slovenija bo z vstopom prevzela vso regulativo z eu tudi tehnicno enako kot ostale clanice eu po vstopu slovenije v eu velja da za vso blago iz eu in znotraj eu ni carin za blago iz drzav neclanic eu veljajo carine kot jih ima eu za uvoz blaga iz tretjih drzav znotraj drzav eu pa veljajo razlicni tehnicni predpisi tudi za avtomobile ki posredno lahko omejujejo pretok za slovenijo bo z njenim vstopom veljala ista regulativa kot na primer danes velja v sloveniji med gorenjsko in stajersko vir ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj nazaj na menu kaj bo s carinami ce se slovenija ne vkljuci v eu ce se slovenija ne bo vkljucila v eu bo veljala liberalizacija po asociacijskem sporazumu za industrijske izdelke se bodo vse carine odpravile do leta za kmetijske proizvode je liberalizacija omejena na koncesije ki so si jih medsebojno priznali slovenija in eu v obliki znizanih carinskih stopenj v okviru carinskih kvot vir ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj nazaj na menu ali so imele vse drzave clanice evropske unije predhodni referendum nacin odlocanja z referendumom predpisuje notranje oziroma nacionalno pravo zato je to vprasanje razlicno urejeno v razlicnih pravnih ureditvah drzav v nekaterih drzavah je referendum obvezen po zakonu in je pred vstopom v eu moral biti izveden drugje je za odlocanje z referendumom odlocil nacionalni parlament ponekod pa o tem ni predpisov ne drugih zahtev zato niso imele vse drzave clanice eu referendumov o vstopu v eu na primer belgija nizozemska luksemburg pac pa so na taksen nacin odlocali v drzavah ki so zadnje vstopale v eu avstrija finska svedska vir sluzba vlade za evropske zadeve nazaj na menu koliko nas bo clanstvo stalo stroski ki bodo nastali zaradi vkljucitve slovenije v evropsko unijo niso zanemarljivi stroskov druzbenih ekonomskih in socialnih reform ne smemo opazovati zgolj kot stroske vkljucevanja v eu temvec bolj kot stroske tranzicije in napredka slovenija bo morala skozi te procese v vsakem primeru ce zeli postati sodobna ekonomsko razvita in socialna dezela stroskov povezanih z integracijskimi procesi ni mogoce natancno nacrtovati kakor tudi ni mogoce podrobno ovrednotiti pricakovanih koristi najpomembnejsi bodo stroski povezani z ukinjanjem ali zmanjsevanjem proizvodnje nekaterih panog ki bodo v pogojih zaostrene konkurence postale nerentabilne nadalje ti stroski obsegajo se zmanjsanje proracunskih prihodkov zaradi odprave carin ter povecanje javnih izdatkov razmerje med stroski integriranja in pricakovanimi koristmi bo odvisno predvsem od sprejete ekonomske politike sprememb pravnega sistema in drugih reform ter hitrosti prilagajanja kakor tudi od pripravljenosti podjetniskega sektorja za uvajanje potrebnih sprememb in prilagajanja novim razmeram v grobem lahko stroske razdelimo na posredne in neposredne posredni stroski nastanejo predvsem zaradi vkljucitve in jih lahko razdelimo v oportunitetne stroske vkljucitve oziroma stroske izgubljenih priloznosti slovenije zaradi vkljucitve v eu pomeni da bo slovenija dolocene nacionalne suverenosti prenesla na institucije eu stroske ki jih bi slovenija morala placati tudi ce se ne bi vkljucila v eu gre za stroske ki jih mora slovenija pokriti v vsakem primeru ce zeli postati sodobna in gospodarsko mocna drzava to so predvsem stroski tranzicije v razvito trzno gospodarstvo in socialno urejeno druzbo stroski stabilizacije gospodarstva in njegove transformacije v smeri vecje konkurencne sposobnosti stroski liberalizacije zunanje trgovine ipd dejstvo je da velik del teh stroskov slovenija ze zdaj pokriva v obliki velike strukturne nezaposlenosti in njenih neposrednih in posrednih druzbenih stroskov drugi del teh stroskov pa bo nastal sele ko se bo slovenija lotila temeljitega prestrukturiranja podrocja socialnega zavarovanja in znizevanja stroskov drzave gre za velike gospodarske in socialne reforme ki jih mora slovenija zaradi lastnega interesa dokoncati ali vsaj uvesti pred vkljucitvijo v evropsko unijo priprava na vkljucitev slovenije v evropsko unijo bo le pospesila izvedbo potrebnih reform in povecala njihovo doslednost in ucinkovitost neposredni stroski clanstva slovenije v evropski uniji so stroski prilagajanja strukturi eu ki jih lahko imenujemo tudi predvkljucitvene stroske ki zajemajo stroske prilagajanja celotne slovenske zakonodaje pravnemu redu evropske unije stroske preoblikovanja drzavne uprave stroske izpolnjevanja konvergencnih kriterijev za vstop v ekonomsko in monetarno unijo ter stroske izgradnje potrebne infrastrukture stroski delovanja evropske unije ki predstavljajo prispevke drzav clanic v skupni proracun evropske unije slovenija bo v ta namen morala odvajati del svojih proracunskih prihodkov od prometnega davka oziroma davka na dodano vrednost vse prihodke iz naslova carin in kmetijskih prelevmanov ter se nekaj dodatnih prispevkov v odvisnosti od njene gospodarske moci realne ocene kazejo da bi bila slovenija kot clanica evropske unije neto prejemnica proracunskih sredstev predvsem iz naslova strukturne regionalne in kmetijske politike mogoce je predvideti da bi slovenija iz proracuna evropske unije prejemala vec kot pa vanj prispevala pod pogojem da se institucionalna ureditev in posamezne sektorske politike kmetijska regionalna strukturna in socialna politika v okviru evropske unije ne bi bistveno spremenili ko se bodo vanj vkljucevale nove clanice kot najbolj razvita med drzavami kandidatkami bi slovenija vsekakor stala proracun evropske unije najmanj viri ' sluzba vlade za evropske zadeve ' strategija republike slovenije o vkljucitvi v eu nazaj na menu katere bodo koristi od prikljucitve polnopravno clanstvo v evropski uniji bo prineslo stevilne prednosti in koristi na razlicnih podrocjih integracija ima prednostni pomen predvsem zaradi ekonomskih ucinkov kakor tudi zaradi politicnih varnostnih socialnih kulturno zgodovinskih in nacionalno identitetnih razlogov strateski cilji slovenije ki so direktno povezani tudi z odlocitvijo o polnopravnem clanstvu v evropski uniji so gospodarska rast makroekonomska politicna in socialna stabilnost uravnotezen razvoj nacionalna varnost ter visji druzbeni in individualni zivljenjski standard politicna dimenzija vkljucevanja slovenije v evropsko unijo se nanasa predvsem na spremenjene mehanizme sprejemanja odlocitev na stevilnih podrocjih gre za prenos dolocenega dela suverenosti pri sprejemanju odlocitev prav ta proces je mogoce videti iz druge perspektive kot odpiranje moznosti za slovenijo da v okviru evropske unije soodloca o kljucnih vprasanjih bodocega razvoja evropske unije najpomembnejse neposredne koristi clanstva v evropski uniji je mogoce strniti v naslednjih tockah ' zagotovitev stabilnega politicnega in gospodarskega okolja ki bosta stimulirala vsestranski druzbeni razvoj ' vecja nacionalna varnost preko vkljucevanja v skupne mehanizme zunanje in varnostne politike ' krepitev ugleda in pogajalske moci slovenije in njenih subjektov tako na politicnem kot tudi na gospodarskem podrocju ter zagotovitev pravic slovenskim drzavljanom ki izhajajo iz drzavljanstva evropske unije ' moznost soodlocanja pri vseh vprasanjih sooblikovanja bodoce podobe evrope in sveta kar je kljucnega pomena za dolgorocni razvoj slovenije ' zagotovitev velikega notranjega trga za slovensko gospodarstvo ' zagotovitev vecje predvidljivosti in obvladljivosti poslovanja in zmanjsanja poslovnega tveganja ter zagotovitev novih razvojnih moznosti ki se bodo pojavile z oblikovanjem ekonomske in monetarne unije ' povecanje medsebojne trgovine in s tem pomembna spodbuda domaci gospodarski rasti in povecevanju zaposlenosti ' konkurenca na notranjem trgu bo motivacija in stimulacija slovenskim podjetjem za izboljsevanje konkurencne sposobnosti preko razvoja novih proizvodov in storitev uporabe sodobnih tehnologij in stalnega zmanjsevanja proizvodnih stroskov ' boljsi dostop do kapitala opreme znanja in tehnologij prevzem standardov tehnicnih predpisov poslovnih znanj in organizacijskih tehnik razvitih drzav ter s tem dodaten vpliv na povecanje konkurencne sposobnosti slovenskega gospodarstva ' odprtje novih izobrazevalnih in zaposlitvenih moznosti slovenskim drzavljanom kot najpomembnejse posredne koristi vkljucevanja v evropsko unijo lahko opredelimo stroske izgubljenih priloznosti zaradi nevkljucitve slovenije v evropsko unijo gre predvsem za naslednje politicne in ekonomske stroske ' slovenija bi ostala izven skupnih zunanjepoliticnih varnostnih in obrambnih mehanizmov in bi morala sama precej tezje in z visjimi stroski skrbeti za svoj mednarodnopravni varnostni in politicni polozaj v evropi ' z nevkljucitvijo bi si slovenija onemogocila vpliv na sprejemanje odlocitev v okviru integracijskih procesov v evropski uniji ki so zanjo strateskega pomena slovenija bi morala pristati na status drzave partnerice ki je sicer skoraj v celoti gospodarsko vezana na evropsko unijo ne more pa bistveno vplivati na pogoje sodelovanja z njo ' slovenija bi morala v primeru nevkljucitve v prvem krogu verjetno zelo dolgo cakati na naslednjo siritev makroekonomski kazalci trgovinska bilanca tehnoloski razvoj splosna blaginja itd naj bi se s clanstvom slovenije v evropski uniji izboljsali seveda pa to ne pomeni da bodo vse gospodarske panoge pridobile enako nekatere bodo pridobile bolj druge manj nekatere pa bodo z vkljucitvijo v evropsko unijo izgubile zelo pomembna bo tudi casovna dimenzija posamezni gospodarski sektorji bodo kratkorocno izgubili dolgorocno pa pridobili in obratno ena od posledic vkljucevanja v evropsko unijo bo tudi povecanje konkurencnosti slovenskih podjetij saj bo domacemu kupcu popolnoma odprt trg celotne evropske unije na notranjem trgu bodo lokalna podjetja izpostavljena hudi konkurenci in bodo morala vloziti znatne napore v prestrukturiranje nove tehnologije ter sodobne metode poslovanja in vodenja pricakujemo lahko da se bosta na ta nacin povecali inovativnost in konkurencna sposobnost slovenskih podjetij poleg tega pa bo novo trzisce omogocilo vstop slovenskim podjetjem v razlicna zdruzenja in podjetniske skupine ter bo vzpodbujalo strateske povezave ocenjujemo da bodo za slovenijo zelo pomembni dolgorocni ucinki integracije ki bodo nastopili postopoma s povecanjem trga in konkurence pricakovane koristi kot posledica teh vplivov pa naj bi bile precej velike dvig produktivnosti in konkurencnosti vzpodbujanje tehnoloskih inovacij pospesevanje domacih in tujih nalozb v sloveniji ter slovenskih nalozb v drzavah clanicah evropske unije dostop do novih tehnologij in znanj boljse izkoriscanje virov itd na podrocju cloveskih virov bodo koristi vkljucevanja v evropsko unijo precejsnje siroke moznosti izobrazevanja in usposabljanja mobilnost slovenskih in tujih strokovnjakov sproscene moznosti za delo kjerkoli v okviru evropske unije ter neoviran pristop do velikih znanstvenih potencialov in sodelovanje v vseh raziskovalnih programih evropske unije viri ' sluzba vlade za evropske zadeve ' strategija republike slovenije o vkljucitvi v eu nazaj na menu kaksen je postopek za izstop iz eu postopek za izstop iz eu je urejen po predpisih notranjega prava drzav clanic v sloveniji je postopek sklepanja mednarodnih pogodb urejen z zakonom o zunanjih zadevah postopek spremembe mednarodne pogodbe ki zadeva tudi odstop od mednarodne pogodbe je enak kot postopek sklepanja mednarodne pogodbe to pomeni da s sprejetjem posebnega zakona o tem odloci drzavni zbor ustanovitveni in drugi temeljni dokumenti evropskih skupnosti in evropske unije kamor uvrscamo tudi pogodbe o pristopu accession treaties ne vsebujejo izrecnih dolocb v zvezi z vprasanjem morebitnega izstopa drzave clanice iz integracije tovrstna dolocba ni predvidena niti v najnovejsem temeljnem dokumentu t j v novembra podpisani a mednarodnopravno se neveljavni amsterdamski pogodbi a fortiori taksne dolocbe ne vsebujejo asociacijski pridruzitveni sporazumi ki sicer ustvarjajo oblike sodelovanja ne vzpostavljajo pa formalnega clanstva v integraciji vendar pa povedano ne pomeni da drzava clanica evropske unije omenjene moznosti nima evropske skupnosti in njihova nadgradnja t j evropska unija kakor tudi vsakokratne kvalitativne razvojne stopnje integracije namrec temeljijo na meddrzavnem dogovarjanju v okviru medvladnih konferenc intergovernmental conferences in formalno na mednarodnih pogodbah sklenjenih v tem okviru kljub nekaterim naddrzavnim pooblastilom institucij skupnosti v stebru prav mednarodnopravni temelj integracije dopusca moznost izstopa drzave namrec na temelju pogodbene volje prostovoljno vstopijo v integracijo pri cemer ne gre za nepovratno in dokoncno odpoved suverenosti temvec le za vzajemno pogodbeno pravno odpoved izvrsevanju suverenosti na dolocenih podrocjih glede na mednarodnopravni pogodbeni temelj integracije ki v okviru evropskih skupnosti predstavlja mednarodno medvladno organizacijo regionalnega obsega funkcionalnega znacaja in polzaprtega tipa v in stebru pa v okviru medvladnega povezovanja se isce svojo mednarodnopravno subjektiviteto bo postopek morebitnega izstopa formaliziran v obliki medvladne konference vsebinski vidiki modalitet izstopa pa bodo stvar diplomatskih pogajanj upostevajoc vse morebitne zahtevke institucij skupnosti in drzav clanic evropske unije vir sluzba vlade za zakonodajo sluzba vlade za evropske zadeve nazaj na menu kaj se bo zgodilo s slovenijo ce eu cez nekaj let propade zdruzena evropa je stoletja stara ideja proces ki poteka zadnjih petdeset let je pripeljal to idejo blize uresnicitvi kot kdajkoli prej siritev eu na drzave ki so bile izza zelezne zavese je izziv za katerega je potrebno veliko politicne volje tako med drzavami clanicami eu kot med drzavami kandidatkami najnovejsi integracijski in siritveni procesi v eu imajo za koncni cilj ustanoviti evropo brez meja to vsekakor ni lahka naloga toda drzave clanice eu kot drzave ki to zelijo postati imajo politicno voljo da ta cilj ustvarijo ce bi slo na tej poti karkoli narobe se bo slovenija verjetno znasla v polozaju v kakrsnem je sedaj ko se ni clanica eu vir sluzba vlade rs za evropske zadeve nazaj na menu kaksne so ocene o tem kaj se bo zgodilo s speditersko dejavnostjo po vstopu slovenije v eu in kako bo drzava pomagala tistim spediterjem ki bodo ostali brez dela po vstopu slovenije v eu ne bo vec potrebno opravljati carinskih formalnosti pri prometu blaga med slovenijo in drugimi clanicami eu zaradi tega lahko pricakujemo da bo povprasevanje po storitvah spediterjev upadlo istocasno pa bo mogoce v sloveniji opravljati vse carinske formalnosti v zvezi z uvozom blaga iz tretjih drzav v katerokoli drzavo clanico evropske unije in izvozom blaga iz katerekoli drzave clanice evropske unije v tretje drzave s tega vidika bi lahko pricakovali povecano zanimanje za storitve spediterjev za uporabnike iz drugih drzav clanic evropske unije slovenski uporabniki bodo spediterske storitve potrebovali pri izvozu in uvozu blaga iz tretjih drzav trenutno se ni mogoce natancno oceniti kaksen bo dejanski ucinek teh sprememb na speditersko dejavnost v sloveniji racunati pa je treba s tem da bo treba o spediterski dejavnosti razmisljati sirse kot le o storitveni dejavnosti katere izvajalec kot direktni ali indirektni zastopnik vlaga carinske deklaracije za svoje stranke organizacija posredovanj v carinskih zadevah je v pristojnosti drzav clanic evropska carinska zakonodaja pooblasca drzave clanice da dolocijo pogoje ki jih morajo izpolnjevati osebe ki zelijo opravljati posle posredovanja v carinskih zadevah nekatere drzave clanice so se odlocile za posebne omejitve licence izvajanje dejavnosti na obmocju posamezne drzave clanice druge zahtevajo le da imajo sedez na carinskem obmocju evropske unije slovenska carinska zakonodaja za sedaj ne pozna posebnih pogojev za opravljanje posredovanj v carinskih zadevah predlog sprememb carinskega zakona ki je v drzavnem zboru v prvi obravnavi in naj bi predvidoma zacel veljati v zacetku leta pa doloca da se smejo s posli posredovanja ukvarjati le osebe ki izpolnjujejo dolocene pogoje ustrezno strokovno znanje je osnovni pogoj ki ga morajo izpolnjevati predvideno je tudi preverjanje tega znanja slovenski spediterji bodo lahko izkoristili moznost da opravljajo storitve tudi za uporabnike iz drugih drzav clanic ki se bodo odlocili da uvozne ali izvozne carinske formalnosti izpeljejo v sloveniji samo ce bodo ustrezno strokovno usposobljeni ne le v carinskih zadevah ampak tudi davcnih zadevah zadevah s podrocja kmetijske zascitne politike in ukrepov povezanih s prometom blaga izkoriscanje te moznosti je odvisno tudi od oblikovanja transportnih povezav in tranzitnih koridorjev med jugovzhodno in zahodno evropo preko slovenskega ozemlja po vstopu slovenije v eu bodo morali spediterji pri posredovanjih v carinskih zadevah upostevati tako evropsko carinsko pravo kot tudi dopolnilne nacionalne carinske predpise ter druge evropske mednarodne in nacionalne predpise ki se nanasajo na promet blaga preko carinske crte zaradi kompleksnosti problema bo njihovo sodelovanje v carinskih zadevah se toliko bolj pomembno in zazeljeno visok nivo strokovnosti pa je predpogoj za uspesno nadaljevanje spediterskega dela tudi po pristopu slovenije k eu dodatni podatki predlagamo da se zainteresirani obrnejo na splosno zdruzenje za transport pri gospodarski zbornici viri ' evropski carinski kodeks oj l spremembe oj l ' zakon o spremembah in dopolnitvah carinskega zakona cz b prva obravnava porocevalec dz st marec ' internet http europa eu int nazaj na vrh