zavod rs za zaposlovanje obvesca obrtnike skladi dela most od stare do nove zaposlitve spremenjene trzne razmere ki so z vso silovitostjo pred nekaj leti udarile eden od nacinov kako zajeziti prehod v odprto brezposelnost ki je znacilnost predvsem preseznih delavcev oziroma tezje zaposljivih strejsih skupin prebivalstva so prav gotovo tudi skladi dela ceprav jih zdaj deluje ze osem po vsej sloveniji a l p peca na koroskem bsc kranj rpc celje recinko kocevje sz zip ljubljana litostroj ljubljana posavje krsko sklad dela dineta in je vanje vkljucenih vec kot tisoc preseznih delavcev pa o njih vemo bolj malo da temu ne bilo tako saj je njihov obstoj ter delovanje odvisno prav od tega kako zazivijo v okolju kjer obstajajo potrebe za razresevanje vprasanja preseznih delavcev smo se odlocili temu novejsemu ukrepu aktivne politike zaposlovanja tokrat posvetiti nekoliko vec pozornosti v tujini v avstriji nemciji na finskem v franciji so dobro poznani ze dalj casa saj so ucinkovit nacin za povecevanje zaposlenosti od tega pa nimajo koristi samo brezposelni vkljuceni v ta projekt pac pa predvsem okolje razvijajoce se regije so zanimive tudi za tuje vlagatelje nove in ze uveljavljene podjetnike manjsi so tudi migracijski tokovi in se bi lahko nastevali prednosti sklada dela so tako za delojemalce delodajalce drzavo zavod za zaposlovanje kakor tudi za lokalne skupnosti regije in posamezne dejavnosti saj s posebnimi koncentriranimi oblikami in metodami dela preprecujejo moznosti prehoda v odprto brezposelnost dvigujejo izobrazbeno raven potencialnih brezposelnih ali brezposelnih oseb lahko bi rekli da tako vsaj za nekatere ustvarjamo delovno silo po meri da izboljsujemo klimo med zaposlenimi in brezposelnimi in se bi lahko nastevali skladi dela niso financne ustanove temvec mesto kjer se brezposelni in potencialni brezposelni presezni delavci v ustvarjalnem okolju izobrazujejo se dodatno usposabljajo izmenjujejo svoje izkusnje znanje itd vse z namenom ponovno pridobiti delo vkljuceni so tako delezni sistematicne podpore saj jim izvajalci posvecajo stalno skrb za strokoven in osebnostni razvoj ko se posameznik odloci za vstop v sklad dela podpise ustrezno pogodbo ki opredeljuje njegove pravice in dolznosti hkrati pa so te opredeljene tudi v pravilih skladov dela udelezenci skladov dela se vkljucijo v delavnice programov razvoja poklicne kariere ki traja tedne po stiri dni v tednu in jo vodita dva trenerja v posamezni delavnici je do udelezencev v delavnicah se izvaja poklicna orientacija ki predstavlja psihosocialno rehabilitacijo in odkrivanje poklicnih ciljev delavnica se zakljuci z izdelavo zaposlitvenega nacrta v primeru da udelezenec sklada dela ni takoj napoten na izobrazevanje ali pa se zaposli oziroma samozaposli mora udelezenec sklada dela izpolnjevati urno tedensko aktivnost ki pomeni iskanje zaposlitve izobrazevanje izpopolnjevanje usposabljanje ter mentorstvo in svetovanje udelezenec sklada dela preneha biti njegov udelezenec kadar doseze tako imenovani izhod torej ce se zaposli samozaposli ali je vkljucen v zaposlitveni projekt ki pomeni njegovo dolgorocno zaposlitev oziroma je vkljucen v javna dela za delojemalce je torej koristno predvsem to da so v skladu dela zelo aktivni in razen tega da pridobijo novo znanje oziroma ga nadgradijo je pomembna tudi medsebojna pomoc ki si jo udelezenci nudijo med seboj to dviguje samozavest posameznika tako pa se povecujejo njegove moznosti za vnovicno zaposlitev vkljuceni dobijo povrnjene stroske za malico prevoz ko delodajalci opredelijo zaposlene kot presezne delavce tem sele po preteku sestih mesecev preneha delovno razmerje v tem vmesnem obdobju imajo status zaposlene osebe financne stroske nosi delodajalec ceprav je jasno da se bo njihov polozaj kmalu spremenil v primeru da se ze pred iztekom sestmesecnega odpovednega roka vkljucijo v aktivnosti dela sklada so moznosti za prehod v tako imenovano odprto brezposelnost bistveno manjse kaksne moznosti pa ima udelezenec ob aktivnem iskanju dela se lahko izobrazuje ali pa solanje nadaljuje mozna je tudi samozaposlitev pred zacetkom svetovanja je treba dolociti njegove poklicne namere in ambicije pri cemer je nujno da se ga ustrezno obvesti o moznostih ki jih ima na trgu dela o moznostih nadaljnjega izobrazevanja in podobno stevilne so tudi prednosti za delodajalce saj lahko delodajalec v primeru zmanjsevanja dejavnosti oziroma obsega dela usmeri zaposlene presezne delavce v sklad dela taksno ravnanje je do nekdanjega zaposlenega zelo humano saj mu je tako ponujena takojsno moznost da je aktiven da si isce delo oziroma da se po prekvalifikaciji ponovno zaposli z uveljavitvijo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti so skladi dela dobili tudi svojo statusno obliko ustanovitelji skladov dela so lahko gospodarske druzbe vlada republike slovenije obcina gospodarska obrtna in druge zbornice ter zdruzenja in sindikati udelezenci sklada dela so brezposelne osebe ali delavci katerih delo postane trajno nepotrebno in so v skladih dela delezni ukrepov aktivne politike zaposlovanja iz sredstev sklada dela za financiranje skladov dela se zagotavljajo financna sredstva drzave oziroma zavoda za zaposlovanje ter lokalnih ali podjetniskih virov ki se lahko zagotovijo tudi kot ponudba prostora in podobno za konec pa se to locimo tri tipe skladov dela prvi tip bi lahko imenovali podjetniski sklad dela pri tem delodajalci in delodajalci prizadetega podjetja sami ustanovijo sklad dela pri katerem obicajno pretezni del sredstev zagotovi delodajalec ki namerava odpuscati delavce pri takem skladu dela se dostikrat z ukrepi skladov dela zadovoljuje strukturirana brezposelnost v podjetju samem saj imajo zaradi uvedbe novih tehnologij neustrezno lastno delovno silo kot drugega naj omenimo regionalni sklad dela tukaj si vec podjetij neke regije ustanovi nek sklad v katerem so mocno prepleteni interesi socialnih partnerjev ki za podrocje posamezne regije ustanovijo sklad dela ki se financira iz sredstev lokalnih podjetij lokalnih skupnosti ali drugih asociacij ter drzavnih virov zadnji pa je tako imenovani panozni sklad dela ki se ustanavlja znotraj dolocene panoge obicajno zaradi strukturnih sprememb ko je pricakovati ali pa je ze prislo do splosnega zmanjsevanja stevila delovnih mest v panogi tak sklad obicajno ustanovijo asociacije panozno povezanih gospodarskih druzb sredstva za delovanje obicajno zagotovijo podjetja iz panoge ter drzava tanja podobnik zec