program taborjenja raj cerkno gornjem gradu julij dnevni red vstajanje taborovodje pregled tabora vstajanje raztegovanje umivanje telovadba stretching jutranja duhovnost zajtrk jutranji zbor pospravljanje sotorov dopoldanska gozdna sola igre kosilo pocitek oz druzabne igre gozna sola oz igre kopanje igre priprava na vecer vecerni zbor nato vecerja pregled klopov taborni vecer priprava na spanje spanje in tisina pricetek straze vrednotenje in priprava na naslednji dan spanje pp gr okvirni program dan julij cez dan postavljanje tabora namestitev po sotorih iskanje vodovih kotickov ucenje taborniske himne spoznavne igre postavljanje totema postavljanje stencasov ograje kuriva postavljanje ognja vecer spoznavni taborniski vecer priziganje ognja dviga plamen pozdrav staresine misel o ognju tina tam ob ognju nasem skec spoznavni del vodstvo se predstavi vsak si izbere neko zival ki pooseblja njegovo vlogo v taboru odigra pantomimo ostali ugibajo nato pove zakaj si je izbral to zival in se predstavi kekceva pesem mc gg in pp se predstavi fant ali punca vstane se predstavi nato stopi do osebka nasprotnega spola ki mu je najbolj vsec se ji mu predstavi traja dokler se krog ne sklene mi se imamo radi ce si srecen skec zamorckov zgodba za lahko noc rolf gozdovnik dan je sel à pred spanjem naj si spomnijo misel o prijateljstvu dan julij jutro skriti prijatelj in pesem branje misli dopoldne ogled lokalnih znamenitosti ogled kraja cerkve sv mohorja in fortunata notranjosti cerkve zgodovinske vislice nabiranje gline popoldne izdelki iz gline po vodih uporabimo tudi maso mogoce kupimo se barve in lak vecer po vodih pecenje hrenovk dan julij dopoldne mc izlet gg pp celodnevni izlet popoldne mc gozdna sola vecer zmenkarije ali modna revija tina teja dan julij dopoldne osvajanje vescin in pisanje kartic popoldne pomoc vascanom dogovori se bojan pp pripravi »lov na zaklad« indijanski pohod all stars tekma v zabijanju vecer vlecenje vrvi improliga tina teja ponoci gg lov na zaklad dan julij cez dan snemanje taborniskega filma robi lisnk kamera rezija scenarij klemen »casting« igra primoz tina kostumi scena maska avdicija odigrajo ljubezenski prizor akcijo zaigrajo strah pp napise tekst dopolnilna dejavnost lokostrelstvo zracna puska postavljanje savice osvajanje znanja za mnogoboj zabavna stafeta vecer vecer po vodih à tema prijateljstvo snemanje vecernih prizorov dan julij dopoldne delavnice orientacija jana lokostrelstvo marko luka zracna puska bojan klemen slikarska barvanje majic teja fimo masa tina glina andreja fotografija klemen modelarska naravni materiali kuci in luka m popoldne nadaljevanje delavnic klemen in bojan pripravita predavanje za starse predstavitev tabornistva tabornistvo in vzgoja tabornistvo in druzba tabornistvo v cerknem vizija razvoja tabornistva vecer kviz andreja in katja ponoci obisk peka domeni se bojan dan julij zjutraj misel psihologija za tabornike dopoldne maskiranje izdelava lokov prac izdelava tipija iz sotork popoldne lokostrelstvo natancnost in daljina med dvema ognjema igra kavbojci in indijanci lokalni serif raziskuje umor indijanca vecer pozdrav andreja indijanski krst indijanske poroke ponoci indijanski napad na strazo dan julij dopoldne priprava in odhod gg in pp na hike mc gozdna sola ali izlet do ledene jame jespa popoldne mc gozdna sola vecer vecer za mc dan julij cez dan gg in pp na hikeu mc izlet na kopanje pozno popoldne vrednotenje hikea kramljanje sportne igre za mc vecer petje prigode s hikea pantomima zgodba ipd dan julij dopoldne rafting kopanje popoldne mnogoboj ali pecenje pice zacetek pospravljanja tabora vecer zakljucni vecer razglasitve ob tabornem ognju najlepsi sotor »najlepsi« na taboru tekmovanje za naj ipd razno bubi budnica bujenje po sotorih bojan luka primoz himna taborjenja zure kavboj jase posebne navade na taborjenju v zvezi z indijanci prihod gosta »hough« razdiranje in prihod v zbor po sotorih odobravanje dnevna pesem dviga plamen se iz ognja in dan je sel tam ob ognju nasem bor do bora jaz sem pa danes dezurni himna mc zaspani strazar mur mur mur himna zleta velenje sreca na vrvici bratovscina sinjega galeba slovo program za pp drugo gradivo prvi dan julij ppji pridejo pred dijaski dom nalozimo opremo v kombi in avtobus voznja z avtobusom vmes naredimo postanek pri zbiljskem jezeru na avtobusu klemen pove nekaj o taboru dnevni red okviren program taborjenja predvaja se prijetna jutranja glasba ki dopolnjuje opis poti do gg na nasi poti se bomo najprej povzpeli do kladja in se nato spustili proti jugozahodu pot bomo nadaljevali prek sovodnja ob potoku hobovscica bomo pri fuzinah vstopili v poljansko dolino ob poljanscici se bomo peljali mimo trebije hotavelj do gorenje vasi tu se bo dolina opazno razsirila na juzni strani bomo imeli pogled na polhograjsko hribovje na severni pa na skofjelosko hribovje mimo poljan in zminca bomo prispeli v skofjo loko s skofje loke bomo pot nadaljevali prodti vzhodu in pred medvodami zavili proti vodicam kjer je bilo letos organizirano eno najbolj zanimivih taborniskih tekmovanj not nocno orientacijsko tekmovanje na tej poti se bomo ustavili v zbiljah ob zbiljskem jezeru kjer si boste lahko nekoliko odpocili od naporne voznje mimo vodic in komende bomo prisli do kamnika kjer bomo zavili proti severu ob kamniski bistrici nato pa bomo proti vzhodu sledili njenemu pritoku potoku imenovanem crna po nekaj vec kot desetih kilometrih naporne voznje se nam bo odprl pogled na prekrasno dolino ob potoku dreta v kateri lezi tudi gornji grad poljanska dolina meri v dolzino priblizno km in je na nekaterih mestih precej ozka pomembneje se razsiri le v srednjem delu pri gorenji vasi in v zgornjem delu pri zireh na reki sori ali poljanscici so prodisca in tolmuni ki so bili v preteklih letih primerni tudi za kopanje zlasti ker se voda poleti segreje nad ° c zal pa je sora danes ze prevec onesnazena vendar se stanje izboljsuje ekoloska zavest poljancev se dviga gradijo se nove cistilne naprave in upamo da se bomo prav kmalu kopali v nasi poljanski sori poljanska dolina polhograjsko na juzni strani skofjelosko na severni in cerkljansko hribovje na zahodu obkrozajo poljansko dolino hribovja sestavljajo razlicne vododrzne kamnine ki so jih deroce vode oblikovale v stevilne dolinice in grape doline povezuje vec cest cez prevale hribovski zaselki in samotne kmetije ponekod segajo tudi nad m visoko ostala naselja pa lezijo vecinoma po dolini najmocneje so poseljena prisojna pobocja skofjeloskega hribovja pod starim in mladim vrhom po poljanski dolini je verjetno ze v rimskih casih tekla tovorniska pot iz ljubljane na cerkljansko in naprej v furlanijo gradisce vecino doline je kralj oton ii v st in kasneje postopoma daroval freisinskemu skofu nacrtno poseljevanje s slovenci s koroske se je pricelo v hribovitih delih selske doline sledilo pa mu je poseljevanje hribov nad poljansko dolino v st sta se ob kmetijstvu za krajsi cas pojavila rudarstvo in fuzinarstvo poljanska dolina z gorenjo vasjo in poljanami je znana po nekaj ljudeh ki so bili predvsem slikarji anton azbe rojen je bil l v dolencicah bil je gotovo ena prvih resnicno svetovljanskih osebnosti v sodobni slovenski likovni umetnosti l je v münchnu ustanovil znamenito slikarsko solo ki jo je obiskovalo do sto studentov iz cele evrope in tudi amerike iz te sole izhajajo najboljsi slovenski impresionisti sam pa je ostal realist kar se lepo odraza v nekaterih njegovih delih zamorka pevska vaja v haremu bavarec ive subic rojen je bil l v poljanah l je pricel studirati slikarstvo na zagrebski akademiji ki ga je zaradi vojne kmalu prekinil med vojno je deloval v ilegalnih tiskarnah kjer je nastalo veliko njegovih grafik po vojni je studij dokoncal na novoustanovljeni ljubljanski akademiji bil je mnogostranski umetnik slikar risar grafik ilustrator freskant in mozaicist ivan tavcar seveda pa je poljanska dolina najbolj znana po enem nasih najvecjih pisateljev ivanu tavcarju na visokem pri poljanah bomo lahko videli tavcarjev dvorec visoko pa je znano tudi po tavcarjevem delu »visoska kronika« ki je bilo pisatelju se posebej pri srcu visoska kronika je izsla leta in velja za enega najboljsih slovenskih romanov nas zgodovinski roman se dogaja v casu protireformacije tezke tridesetletne vojne in casu preganjanja carovnic roman je zgrajen iz dveh zgodb prva pripoveduje o preteklosti gospodarja polikarpa ta je bil vojak v tridesetletni vojni kjer je plenil in ropal boril se je skupaj s svojima tovarisema nemcem schwarzkoblerjem in z lukezem ki ga je pozneje vzel za hlapca skupaj so nasli vojasko blagajno in se odlocili da si bodo denar razdelili lukeza hudo ranijo polikarp pa na poti domov ubije schwarzkoblerja in tako zadrzi ves denar zase s tem denarjem si tudi kupi dve posestvi in tako postane najvecji visoski kmet vsa poljanska dolina ga pozna kot uglednega in premoznega kmeta on pa je v sebi razkrojen tezi ga vest zaradi zlocina in preganja strah pred mrtvim schwarzkoblerjem da bi polikarp pomiril svoj vest in se vsaj delno oddolzil zahteva od izidorja da na visoko pripelje schwarzkoblerjevo vnukinjo agato in se z njo poroci ali pa ji odstopi pol posestva sin uboga oceta in tako pride agata na visoko kjer se vanjo zaljubita oba brata jurij in izidor dvorjenje bratov agati pa se bolj zaplete prihod marksa polbrata margarete margareta je bila izidorjeva nekdanja nevesta ki pa jo je na ocetov ukaz zapustil agata marksa zavrne in ta jo obtozi carovnistva da bi agata oprala svoje ime mora preziveti preskus z vodo izidorja ki je odrascal pod mocnim ocetovim vplivom skrbi le to da ne bi kdo vedel da agata zivi na njihovi kmetiji dokoncno pa vidimo nadvlado sle za premozenjem in gospodarjenjem nad custvi in ljubeznijo ob preskusu z vodo kjer izidor le stoji in gleda medtem ko jurij agato resi in se z njo pozneje poroci kasneje izidor spozna da je ravnal napacno in se odpove vsemu kar mu je prej pomenilo najvec visosko kmetijo prepusti bratu roman se konca z izidorjevim odhodom v vojsko odkoder se po letih vrne nazaj na visoko tu spet sreca staro ljubezen margareto in se z njo poroci zivljenje in delo ivana tavcarja ivan tavcar je eden izmed nasih najboljsih pripovednikov stoletja rodil se je revnemu bajtarju v poljanah nad skofjo loko osnovno solo je obiskoval v poljanah in v ljubljani gimnazijo v ljubljani in v novem mestu studirat je odsel na dunaj kjer je postal doktor prava najprej je bil odvetniski pripravnik kasneje pa postal samostojen odvetnik v ljubljani hkrati je bil eden vodilnih politikov liberalne stranke dezelni in drzavni poslanec ter ljubljanski zupan umrl je v ljubljani pokopan pa je na visokem v poljanski dolini v svojem zivljenju in delu je ohranil povezanost s kmeckim zivljenjem pisal je ze kot gimnazijec v novem mestu vse njegovo knjizevno delo pa obsega romane in okoli drugih pripovednih del v svojih prvih povestih in crticah je izrazit romantik opisuje gradove skrivnostne dogodke in prebivalce pozneje pa se vse bolj priblizuje vsakdanjemu kmeckemu zivljenju zbirki crtic med gorami in v zali skofja loka zgodovina skofje loke skofja loka je mesto na zahodnem robu ljubljanske kotline z najbolj ohranjenim srednjeveskim jedrom na slovenskem nastala je na vzpetem svetu nad sotocjem poljanscice in selscice pod vznozjem hribca krancelj naselbina z imenom loka se je v zgodovinskih listinah pojavila ze leta ko je nemski cesar oton ii ozemlje v porecju obeh sor in sorsko polje vse do besnice podaril skofom iz freisinga na bavarskem prvi vecji vzpon je mesto dozivelo koncem stoletja v listini iz leta pa se ze omenja kot mesto kaj pomeni mesto imelo je odlicen obrambni polozaj pod vzpetino na robu polja in ob vhodu v obe dolini do leta so mesto obdali z obzidjem v katerem je bilo petero mestnih vrat mescani so bili slovenske in nemske narodnosti vecina med njimi pa je bila obrtnega stanu krojaci cevljarji krznarji sedlarji kolarji kovaci platnarji vrvarji mlinarji peki in mesarji z obrtjo se je razvijala tudi trgovina ki pa je bila dovoljena le mescanom kmetje pa v mestu niso smeli trgovati oblast je v imenu freisingov izvrsevalo losko gospostvo oskrbnik imenovan tudi glavar ki je bival na loskem gradu kascar ki je zito in ostale dajatve zbiral v kasci in jih nato odprodal kmetje so smeli prodajati svoje zito sele ko je kascar prodal svoje zaloge gospodarji iz freisinga so mesto obcasno obiskovali in tako je skof leopold dal zgraditi kamniti most pri selskih vratih za mesto je bilo kriticno leto ko je bila okolica skofje loke prizorisce krvavih bojev med celjani in cesarsko vojsko leta je celjski vojskovodja jan vitovec iz mascevanja pozgal skoraj vse mesto v letih in so mesto napadli turki vendar mesto ni utrpelo vecje skode to pa se je zgodilo v potresu ki je porusil veliko stavb mestu je dal novo podobo skof filip v letih do ko je obnovil danasnji loski grad v tem obdobju pa je bila obnovljena tudi homanova hisa mesto je hudo prizadel tudi pozar ko je pogorel mestni trg leta pa je pozar unicil spodnji trg imenovan tudi lontrg obzidje je pocasi izgubljalo svoj pomen zato so ga v st vecji del odstranili ohranil pa se je v juznem delu mesta vodice kratek zgodovinski oris obmocja obcine vodice kraj vodice se omenja ze v stoletju kuzno znamenje med skarucno in povodjem je najverjetneje iz leta celotno znamenje je iz pescenca na okroglem podstavku stoji okrogel steber ki nosi tirioglato kapelico s polkroznimi odprtinami v katerih so sledovi slik kapelica ima nizko piramidasto streho in na njej masiven dvakratni kriz v repnjah se je rodil jezikoslovec jernej kopitar leta so podrli grad reitelstein v repnjah nekaj ostankov podboji in obok za vezna vrata ter kamnita klop pred hiso najdemo v tavcarjevi hisi v lokarjih iz razvalin tega gradu so si nekaj kamenja vzidale skoraj vse hise v repnjah leta so vodice slovele dalec naokoli zaradi vodiske johance in njenih cudezev ljudje so trumoma romali v vodice po razkrinkanju cudeza je johanca postala zrtev mnogih zasmehovanj v doloni strahovica so okoli leta zgradili smucarsko skakalnico ki je imela kriticno tocko pri metrih obicaji v vodicah peka prest preste imajo v vodicah ze dolgoletno tradicijo saj jih tu pecejo ze dobrih let presta sama po sebi izvira iz velesovega pri cerkljah na gorenjskem kjer so jih izdelovale nune v tamkajsnjem samostanu ze okoli leta prvi pisni viri o organizirani peki prest so iz leta ko se je prestarstvo mocno razcvetelo in je postala kar donosna obrt tamkajsnjih kmetov predvsem med pustom in veliko nocjo preste so takrat namrec imenovali postna klobasa pa tudi letni cas je ustrezal saj presta posebno slana ne zdrzi dolgo v toplem prostoru peka prest sama po sebi ni tako lahka stvar kot mogoce na prvi pogled izgleda ko pri delu opazujes druzino jagodic kako spretno zvaljajo testo ki ga predhodno vmesijo seveda s pravilno mesanico moke vode soli in kvasa to testo rocno razdelijo na kg velike kose in jih nato s razdelilnikom razdelijo na enakih kosov te kose potem strojno zvaljajo na cm dolge palcke ter jih nato z rocnim tanjsanjem zvaljajo na dolzino cm nato se zgodi nekaj kar nakljucnemu opazovalcu vzame sapo kajti v naslednji nekaj sekundah iz tega centimetrov dolgega svaljka in predhodnega spretnega vrtenja po zraku nastane lepa trikrat zavita presta ta presta nato roma v kotel kjer se pravilno shajana presta potopi se obrne in splava na povrjse presto s posebnimi zajemalkami vsako posebej nalozijo v pec in nato pri stopinjah c specejo in nato zlatorumene poberejo iz peci ze malo ohlajene pomazejo s copicem namocenim v vodo ter jih posolijo in nato obesijo na posebne obesalnike kjer potem pocakajo na kupce ti kupci do prest ki jih jagodicevi specejo na dan odpeljejo na razne konce slovenije marsikatera presta pa roma tudi v avstrijio in nemcijo pecarstvo pri fujanovih po domace pri loncarjevih v polju pri vodicah nastopa ze cetrti rod kajti sin bostjan pocasi prevzema vec kot let staro tradicijo izdelovanja loncenih izdelkov pri loncarjevih se imenuje zato ker so v zacetku izdelovali loncene lonce in piskre postopoma pa so priceli izdelovati tudi druge izdelke naprimer pecnice po katerih so danes znani po celi sloveniji pa tudi izven nje glino dobijo v gozdu med bukovico pri vodicah in mostami odkoder so se z njo zalagali tudi loncarji iz sosednje komende mengsa in lukovice glino ki so jo vcasih kopali rocno in jo nato dolgo casa gnetli z rokami in nogami da je postala elasticna danes pri fujanovih obdelujejo z valjcnim gnetilcem kar postopek priprave mocno skrajsa pa tudi glina sama je bolj predelana zato so tudi izdelki kvalitetni s predelano glino nato napolnijo mavcne modele kjer pocakajo nekaj minut da mavec vsrka vlago in odtisnjen izdelek odstopi z natancno rocno obdelavo ga nato pripravijo do susenja v susilnici kjer se izdelek pocasi susi nato keramicni izdelek dajo v pec kjer ga pri temperaturi stopinj c prvic zgejo priblizno dvajset ur potem te izdelke prelijejo ali obrizgajo z glazuro in jih ponovno v plinski komori zapecejo do koncnega izdelka zbilje zbiljsko jezero za he medvode kamnik kamnik je kulturno in upravno sredisce obcine ki lezi na severu osrednje slovenije na prehodu med gorenjsko ravnijo in celjsko kotlino pod okriljem kamniskih vrsacev ob reki kamniski bistrici se je razvil v majhno vendar ponosno mesto s svojevrstnim utripom tako je kamnik ljubko starodavno mestece sredi zelenih planin in visokih a lahko dostopnih vrhov kamniskih alp ki lezi km od ljubljane in km od letalisca brnik v srednjem veku je bil kamnik cvetoce trgovsko mesto s kovnico denarja in bivalisce znanih evropskih plemiskih druzin s skalnatih gricev sta ga varovala stari in mali grad s pobocja bliznje velike planine pa cerkev sv primoza ki slovi po enkratnih renesancnih freskah nad cerkvijo sv primoza stoji preprosta srednjeveska cerkvica sv petra z najstarejsim lesenim poslikanim stropom pri nas na nekdanje slavne dni mesta spominja le se cudovita arhitektura in legende o ukleti groficni veroniki pol deklici pol kaci varuhinji skritega malograjskega zaklada legenda je ponovno zazivela v operni burki veronika v okviru prireditve ¨ srednjeveski dnevi v kamniku ¨ srednjeveska trznica in druge predstavitve srednjeveskega kamnika so pokazale da je bilo zivljenje takrat prav tako kot danes zivahno cvetela pa je tudi obrt zato je kralj maksimiljan ze leta kamniku dovolil letni sejem na dan svetega primoza in felicijana junija najlepsi del mesta je gotovo staro mestno jedro z znacilnimi ozkimi ulicami ki jih krasijo srednjeveska in barocna hisna procelja ter sredi mesta na gricu vzpenjajoci se mali grad z dvonadstropno romansko kapelo dominante mesta dopolnjujejo se stari grad danes v razvalinah grad zaprice preurejen v muzej na prostoru pred njim pa je etno park kasc iz tuhinjske doline zasebni sadnikarjev muzej in franeiskanski samostan z bogato zbirko starih knjig in inkubakul ter plecnikovo kapelo bozjega groba kamnik je ohranjal svojo podobo z nespremenjeno zunanjostjo mestnih stavb in turisticnimi prireditvami najpomembnejsa med njimi je folklorno turisticna prireditev dnevi narodnih nos ki vsako leto v zacetku septembra na svoj nacin obogati in spremeni podobo mesta pot ob recnem toku kamniske bistrice navzdol nas pripelje v volcji potok ki je znan predvsem po botanicnem parku arboretumu ze v zacetku stol so na ravnini zgradili dvorec ki ga je ferdinant souvan leta preuredil in naokoli zasadil drevesa sin leon pa je park razsiril z eksotami od leta je park spremenjen v arboretum volcji potok ki obsega kar ha povrsine z najrazlicnejsimi drevesnimi vrstami grmici in cvetlicami marljivi delavci arboretuma pripravijo vsako leto razlicne razstave cvetja od spomladanskih tulipanov do cvetja ki najbolj bujno zacveti v jesenskih dneh menina planina je kraska planota s se vedno zivo tradicijo pastirstva in sirarstva ohranjenim alpskim rastlinstvom ter za lovce zelo privlacnim lovskim rajonom alpski svet in dolina kamniske bistrice alpska ledenisko recna dolina dolga km ki lezi severno od kraja stahovica ob reki kamniski bistrici ob reki poteka tudi kozeljeva pespot dolga km z mikavnimi pokrajinskimi predeli naravni most slap ledeniske morene predaselj predoselj vintgarja veliki in mali predaselj ki jih je izoblikovala reka kamniska bistrica veliki predaselj je globok preko m mali polovico manj v obeh sta zagozdeni skali ki predstavljata naravna mostova velika planina m je visokogorska planota kjer je se ziva tradicija plansarstva in sirarstva ter najbolje ohranjeno izvirno pastirsko plansarsko naselje s kapelo marije snezne poleti je primerno izhodisce za sprehode in planinske ture pozimi pa prijetno druzinsko smucisce na veliko planino vas popelje tudi nihalka ki omogoci hiter dostop gornji grad gornji grad je upravno sredisce z prebivalci in lezi na nadmorski visini metrov grucasto naselje se deli na gornji in spodnji trg novo naselje podsmrecje in prod oglejski patriarh peregrin le l ustanovil edini benediktinski samostan na ozemlju danasnje slovenije samostanska poslopja so na zac st prezidali v utrdbo l so podrli staro in zgradili novo cerkev z najvecjim notranjim cerkvenim prostorom v sloveniji kompleks so delno porusili ob koncu stoletja pozgali leta tu je bila namrec okupatorska postojanka poleti je bil gornji grad sredisce osvobojenega ozemlja na stajerskem menina planina je prostrana vecinoma gozdna kraska planota na nadmoski visini od do metrov spada h kamnisko savinjskim alpam v dolzino meri km v sirino km sestavljajo jo apnenci in dolomiti na severu so krpe vulkanskih sprimkov krasko povrsje razjedajo vrtace brezna in kotlici na menini je na zaplati neprepustnih skilavcev nastalo jezero biba na severnem robu planine je ledena jama jespa jezero biba vzrok za nastanek jezera biba v manjsi zakasneli globeli v juznem delu planote menina planina je verjetno ozek pas glin voda je temne barve zaradi temnejsih kamnin na dnu poleti je dolgo in siroko metrov lezi v podolgovati metrov dolgi in metrov siroki kraski depresiji v smeri sever jug jezero je plitvo obrezje porasca do metrov sirok obroc locka gladina sicer niha za okoli m toda jezero nikoli ne presahne ledena jama jespa vhod v jamo jespa izba je kraski udor s premerom m in globok m ki se odpira na severnem obrobju menine planine na dnu se dolgo v poletje zadrzuje sneg na juznem koncu je pod steno krajsi rov z vecnim ledom dva rova pa sta tudi pod severovzhodno in vzhodno steno ledeni rov ima vec ledenih slapov skokov visokih metre rov se potem zravna led izgine po metrih sledi kamin z moznim nadaljevanjem v jespi zivi veliko drobnih jamskih zivali v udorih je ponekod razvito subalpinsko rastlinstvo ki se zaradi toplotnega obrata in talnih razmer ne more razviti v gozd postavitev stabnega sotora postavitev jamboreejev postavitev savic in iglujev nastanitev po sotorih kosilo pocitek postavitev jambora kosa igrisca za odbojko in badminton vhoda mosticka ob jamboru drugih pionirskih objektov izdelava tabornih izumov del znanj za vescino pionir znanja za vescino orodjar in vrvar spotoma uporaba vezav in vozlov nacrt za postavitev objekta mostic pri jamboru sportne igre kosarka odbojka badminton frizbi priprava skeca enega pripravijo gg zbor in vecerja skupni taborni vecer program glej zgoraj nadaljevanje tabornega vecera za pp petje opazovanje zvezd drugi dan julij duhovnost vstajanje stretching zacetek skritega prijatelja vsak izvlece listek svojega »skritega prijatelja« in to po tem ko odda listek kamor napise kaj mu pomeni prijateljstvo skritega prijatelja pripravi tina dopoldne ogled lokalnih znamenitosti glej zgoraj nabiranje gline izdelava peci za zganje gline postavitev manjkajocih tabornih objektov popoldne izdelava izdelkov iz gline ogled kopalisca izdelava tabornih patentov vescina pionir pricetek zganja glinenih izdelkov vecer zakurimo ogenj pecemo hrenovke twist krompir vecer pricnemo z delitvijo »kruha« pogovor o tem obicaju pogovor o nemcih vecerno kramljanje petje pogovor na temo sege in navade listamo po knjigi in beremo zanimive odlomke tretji dan julij cez dan izlet na lepenatko in rogatec osnove orientacije vescina orientacijst pripomocki za orientacijo visinomer gps uporaba busole uporaba kompasa azimut absolutna in relativna visina reliefna energija vrste kart objekti na karti prakticno delo za vescino orientacijst vodi skupino s pomocjo karte po neznanem terenu izracun casovnice orientiranje karte na vec nacinov s pomocjo hoje po azimutu najde doloceno tocko doloci stojisce kako ukrepamo ce se izgubimo sami ali v skupini predpriprava na hike pisanje porocila o prehojeni poti kovax à priprava na rot seznanitev s pojmom reambulacija ekipe na poti reambulirajo karto izbira optimalne poti glede na relief vescina topograf risanje skice na daljavo narise skico poti ucenje pesmi bor do bora vecer zmenkarije ali modna revija tina teja cetrti dan julij zjutraj pp pripravijo zajtrk za mc in ga jim dostavijo v »posteljo« dopoldne kovax nam predstavi se ostala znanja za vescini orientacijst in topograf pp strasirajo progo za gg orientacija s kompasi pisanje kartic popoldne pomoc vascanom dogovori se bojan pp pripravi »lov na zaklad« indijanski pohod all stars tekma v zabijanju vecer vlecenje vrvi improliga tina teja ponoci gg lov na zaklad peti dan julij cez dan snemanje vecernih prizorov pp ima vecer skupaj z gg petje skeci sesti dan julij cez dan pp sodeluje na delavnicah op v pp preuci polozaj tabornistva v lokalni skupnosti in predlaga ukrepe ki jih lahko stori njegova enota op v pp sodeluje pri predstavitvi ene od taborniskih dejavnosti odraslim op v pp spozna razvoj zts in tabornistva v sloveniji op v pp sodeluje na dejavnosti à kreativno ustvarjanje vecer kviz ponoci obisk peka domeni se bojan sedmi dan julij zjutraj leta naj bi seatlh poglavar indijanskega plemena suquamish takole odgovoril predsedniku zda franklinu pearceau na ponudbo o odkupu velikega dela plemenske zemlje in namestitev indijancev v rezervat »kako lahko kupite zemljo ali mi prodamo nebo ta misel nam je tuja ce mi nismo lastniki svezine zraka in svezine vode kako ju lahko kupite vsak del zemlje je svet mojemu ljudstvu vsaka sijoca borova iglica vsako pesceno obrezje vsaka meglica v temnem gozdu vsaka jasa in brenceca zuzelka je sveta v spominu in izkusnjah mojega ljudstva drevesni sok nosi spomine rdecega cloveka mrtvi belcev pozabijo svoj rojstni kraj ko gredo med zvezde nasi mrtvi nikoli ne pozabijo te lepe zemlje ker je mati rdecega cloveka mi smo del zemlje in ona je del nas disece roze so nase sestre jelen konj veliki orel to so nasi bratje skalnati grebeni trave na travnikih telesni zar ponija in clovek vsi pripadajo isti druzini iskreca se voda ki se giblje v strugah in rekah ni samo voda ampak je kri nasih prednikov ce vam prodamo zemljo si morate zapomniti da je sveta in uciti morate svoje otroke da je sveta in vsak duhovni odsev v cisti vodi jezer pripoveduje o dogodkih in spominih iz zivljenja mojega ljudstva zuborenje vode je glas oceta mojega oceta reke so nasi bratje gasijo naso zejo reke nosijo nase kanuje in hranijo naso deco ce vam prodamo zemljo si morate zapomniti in uciti vase otroke da so reke nasi bratje in vasi in morate odslej nuditi rekam prijaznost ki bi jo nudili kateremukoli bratu zrak je dragocen za rdecega cloveka saj si vse stvari delijo isti dih zivali drevo clovek vsi si delijo isti dih zdi se da beli clovek ne opaza zraka ki ga vdihuje kot clovek ki umira mnogo dni je otopel na smrad toda ce vam prodamo zemljo si morate zapomniti da nam je zrak dragocen da zrak deli svoj duh z vsem zivljenjem ki ga podpira ce vam prodamo zemljo mora beli clovek ravnati z zivalmi te zemlje kot s svojimi brati slisal sem o tisoc trohnecih bizonih na preriji ki jih je pustil beli clovek potem ko je nanje streljal iz mimovozecega vlaka kako je lahko kadeci se kovinski konj pomembnejsi od bizona ki jih rdeci clovek ubije le toliko kot je potrebno da prezivi kaj je clovek brez zivali ce bi vse zivali odsle bi clovek umrl zaradi velike osamljenosti duha karkoli se zgodi zivalim se kmalu zgodi tudi cloveku to vemo zemlja ne pripada cloveku clovek pripada zemlji vse stvari so povezane kot kri ki zdruzuje druzino karkoli doleti zemljo doleti sinove zemlje clovek ne tke mreze zivljenja je zgolj vrvica v njej karkoli dela mrezi dela sebi « ni pisanega zapisa seatlhovih besed toda eden od prisotnih dr henry smith si je govor na kratko zapisal na osnovi teh zabelezk je scenarist ted perry skusal leta obnoviti govor na nek film ta obnovljeni govor dejansko odraza pogled mnogih indijanskih plemen na naravo gre za pogled kakrsnega t i zahodna civilizacija sprejema sele v zadnjih letih in to vse prepocasi zahodna miselnost ni sprejemala narave take kot je hotela jo je prilagajati sebi in svojim zeljam spremeniti je treba eticno naravnanost ter v naso odgovornost vkljuciti poleg drugih ljudi tudi naravo clovek ne sme vec biti v vlogi osvajalca ampak enakopravnega clana dopoldne izdelava tipija iz sotork maskiranje pp pripravi detektivko za gg in mc ter igra v njej popoldne pp sodeluje v detektivki ostali se urijo v lokostrelstvu oz pripravljajo indijanski krst in poroke vecer pozdrav andreja indijanski krst indijanske poroke ponoci indijanski napad na strazo osmi dan julij dopoldne priprava opreme in hrane za hike odhod op v pp se pouci o hoji po brezpotju in njenih nevarnostih in se udelezi izleta v gore kjer uporabi varovanje z vrvjo op v pp pridobi znanje o resevanju skupin ravnanju v nenormalnih okoliscinah itd ostalo hike à glej prilogo deveti dan julij cez dan hike pozno popoldne vrednotenje hikea pocitek in kramljanje vecer petje prigode s hikea pantomima zgodba ipd deseti dan julij dopoldne rafting kopanje popoldne pecenje pice zacetek pospravljanja tabora vecer zakljucni vecer pp na taborjenju opravi se naslednje zahteve iz osnovnega programa op v pp sodeluje pri organizaciji aktivnosti za mlade med pocitnicami op v pp pripravi in izvede dolocene aktivnosti za mc in murne op v pp sodeluje v drugi dejanvosti ki jo odobri vodstvo kluba op v pp se udelezi vsaj dnevnega taborjenja s klubom ali druzino op v pp pridobi vsaj nove vescine zgodba o dveh starcih tema za jutranje razmisljanje dva moza oba resno bolna sta skupaj lezala v bolnisnicni sobi eden od njiju je lahko vsak dan eno uro sedel v svoji postelji kar je pomagalo odvajanju vode iz njegovih pljuc njegova postelja je bila ob edinem oknu v sobi drugi moz je moral vse dneve prelezati na hrbtu kmalu sta moza vse ure dneva govorila drug z drugim pogovarjala sta se o svojih druzinah svojih domovih sluzbah kje sta se vojskovala in kje vse sta bila na pocitnicah in vsak dan je moz ki je eno uro sedel pri oknu drugemu opisoval stvari ki jih je videl zunaj moz na drugi postelji je zacel ziveti za ta enourna obdobja dni v katerih je njegov prijatelj razsiril njegov svet z dogajanjem in barvitostjo zunanjega sveta okno je gledalo na park ob ljubkem jezeru race in labodi so se igrali na vodi medtem ko so otroci po jezeru spuscali svoje male colnicke mladi ljubimci so se objeti sprehajali med cvetlicami in vsemi barvami mavrice velika stara mogocna drevesa so lepsala pokrajino v daljavi pa je bilo videti obrise oddaljenega mesta ko je moz ob oknu opisoval vse to v dovrsenih podrobnostih je moz na drugi postelji priprl oci in si predstavljal slikovite prizore nekega toplega popoldneva mu je moz ob oknu opisoval parado ki se je premikala ob jezeru ceprav drugi moz ni slisal godbe jo je videl v svojem umu tako so minevali dnevi in tedni nekega jutra je jutranja sestra v sobo prinesla vodo za umivanje in ob oknu nasla telo moza ki je mirno umrl v svojem spanju razzalostila se je in poklicala bolnisnicno osebje ki je truplo odneslo ven takoj ko je bilo mogoce je drugi moz zaprosil naj ga premaknejo k oknu sestra mu je z veseljem ustregla in potem ko je poskrbela da se je udobno namestil ga je pustila samega pocasi z veliko tezav se je moz dvignil na komolca da bi prvic sam ugledal zunanji svet koncno je imel moznost sam uziti lepoto zunanjega sveta napel je vse moci in pogledal skozi okno ob postelji gledalo je na prazen zid moz je povprasal sestro kaj bi mogel biti razlog da je preminuli sosed tako cudovito opisoval stvari v zunanjem svetu sestra mu je povedala da je bil slep in ni mogel videti zidu ki je stal pred oknom rekla mu je `morda je hotel le osreciti vas ' epilog neizmerna sreca lezi v osrecevanju drugih ne glede na nase lastne razmere deljena bridkost se razpolovi a kadar delimo sreco se ta podvoji ce bi se rad pocutil bogatega samo prestej stvari ki ti jih denar ne more kupiti `danes je dar zato se imenuje sedanjost ' potek hajka dan po zajtrku odhod iz tabora proti menini planini ure pocasne hoje prihod na prostor za bivakiranje postavitev bivakov ognjisc priprava golaza ogled jame jespa dodatne naloge za pp izlet do jezera biba ko se stemni se gremo igro napad na postojanko taborniski prirocnik igre str na primernem prostoru v gozdu postavimo na posekan stor ali na skalo sveco v postojanko postavimo tri strazarje in jim dolocimo prostor v katerem se lahko gibljejo priblizno m okoli svece v tem obmocju lahko onesposobijo napadalce s tem da se jih dotaknejo strazarji lahko uporabljajo baterije ter s svojih strazarskih mest posvetijo v smer od koder slisijo selestenje ce strazar spozna napadalca zaklice njegovo ime poklicani mora vstati in pocakati na konec igre napadalci lahko uporabljajo za kritje senco ter veje ki jih potiskajo pred seboj ce napadalci ugasnejo sveco zmagajo sicer zmagajo strazarji postojanke pred spanjem mogoce se zapojemo kaksno pesem odvisno od ure za konec dan je sel dan vstajanje jutranja telovadba zajtrk kruh namaz caj jutranja duhovnost zgodba o dveh starcih str in pogovor o njej naloga za pp izdela si spomincek uporabno stvar obrocek za rutko lok pripravljanje kosila `minestra' kruh kosilo podiranje bivakov odhod proti taboru po hajku pp ji za rodovo glasilo jezek napisejo prispevke porocilo pesem `dogodivscine' pp ji na hajku osvajajo zahteve za vescine kuhar orientacijst topograf pionir gozdar na tem hajku naj bi se med seboj spoznali si izmenjali izkusnje se naucili precej novega naredili nekaj dobrega za tabornike nekaj dobrega za ljudi predvsem pa se boste dobro zabavali da bi dosegli vse to je potrebno da se drug drugemu prilagajate da drug drugemo pomagate da delate med seboj kompromise sedaj ste skupina nakljucno izbranih tabornikov po hajku ne boste vec le to danes je vas namen predvsem hoja in postavitev bivaka glede tega kaj boste poceli zvecer in jutri pa boste prebrali v nadaljevanju postavite in zakurite tudi ogenj ta je simbol tabornistva pa tudi pogovor ob njem lepse stece je vir topline in domacnosti zdaj pa nekaj nasvetov ki vam bodo polepsali vecer predvsem ne bodite grobi bodite mirni tihi pogovarjajte se a ne preglasno pojte a ne vpijte pojte lepe mirne pesmi kot so recimo dviga plamen tam ob ognju nasem itd spoznajte se med seboj bodite odprti drug do drugega prisluhnite si ste dovolj odrasli za to posedite se okoli ognja vzemite storz ali kamen ter si ga podajajte vsak ki ulovi storz naj se predstavi pove svoje konjicke na koncu pa naj si izbere indijansko ime npr jaz sem rjavi medved ker sem velik vcasih nekoliko neroden rad godrnjam vendar pa sem po srcu dober in prijazen kot kosmatinec ko se boste spoznali vzemite vrvico in si jo medsebojno podajajte ko ulovite klobcic ki vam ga je vrgla npr sara poveste kaj si mislite o njej predvsem dobre strani ko boste koncali razmislite kako vam je ko morate govoriti o drugih ce so vam vsec in ali ce vam niso ko boste koncali si vzemite v popolni tisini vsak zase minut in razmislite o stvareh ki jih imate v zivljenju najraje in jih ne bi prodali za nic na svetu pogovorite se o tem upam da se boste pogovarjali se pozno v noc a ne pozabite jutri je naporen dan dobro jutro upam da ste lepo spali in da vam zajtrk tekne ni ga cez sveze jutro v naravi danasnji dan bo poln presenecenj zato ga zacnite z mislijo vsi se posedite le vodja naj ima ob sebi to pismo in naj mirno pocasi s premori prebere naslednjo misel zame potovanje poteka samo po poteh ki imajo srce samo po poti srca samo po taksni poti potujem in vreden je le tisti izziv ki mer klice naj jo prepotujem vso in po njej potem potujem in gledam gledam neutrudno c castaneda daljsi premor kamorkoli grem vedno moram vzeti sebe s seboj jezus vzemite si cas za premislek da pa danes ne bi le hodili imate do kosila nekaj nalog ki jih morate opraviti eno uro hodite v popolni tisni in razmisljajte o svoji taborniski poti o tem kar ste s taborniki ze doziveli in kar pri tabornikih se nameravate narediti ko boste koncali z razmisljanjem vas ze caka naslednja naloga eden izmed taborniskih zakonov se glasi tabornik je pripravljen pomagati tudi vi ste pripravljeni pomagati zato morate danes narediti vsaj eno dobro delo za katerega boste porabili vec kot minut lahko povprasate kmeta ce rabi pomoc na polju itd bodite domiselni ko boste pomagali se ne pozabite predstaviti ce ljudje ne bodo hoteli vase pomoci jim povejte da bodo pravzaprav oni pomagali vam ker imate pac tako nalogo vsaj ljudi na poti povprasajte o mnenju o tabornikih vse si zapisite