shareware freeware in public domain softver pred priblizno dvajsetimi leti ko so se pojavili prvi osebni racunalniki je bilo na trgu izjemno malo racunalniskih programov zanje pa se dragi so bili ce je hotel kdo svoj osebni racunalnik koristno uporabiti si je moral program napisati praviloma sam pred pojavom ibm pc racunalnika je bila ideja public domain softvera softvera v javni lasti ze dobro ustaljena med uporabniki osrednjih racunalniskih sistemov stevilo programov je iz leta v leto rastlo in uporabniki so si jih veselo izmenjavali med seboj na razlicnih seminarjih v racunalniskih klubih in preko elektronskih oglasnih desk bbs jim knopf alias jim button je v zacetku osemdesetih let za osebni racunalnik izdelal program easy file podatkovno bazo ki ga je kopiral in delil tudi svojim prijateljem program je razvijal in dopolnjeval in nove verzije posiljal uporabnikom kmalu je ugotovil da mu to vzame precej casa in denarja zato je zacel s programom posiljati tudi sporocilo da lahko tisti ki mu je program vsec in ga uporablja poslje prostovoljni prispevek usd za pokritje stroskov razvoja in distribucije eden prvih uporabnikov ki mu je odgovoril ga je opozoril da podoben nacin distribucije s prostovoljnimi prispevki uporablja tudi andrew fluegelman mimogrede pravnik po stroki avtor programa pc talk oba avtorja sta se povezala navduseno zdruzila ideje in zacela s skupno distribucijo obeh programov knopf je svojega preimenoval v pc file in povisal predlagani prostovoljni prispevek na usd da se je izenacil s fluegelmanovim in tako je bil rojen shareware nadaljevanje zgodbe je tipicno amerisko knopfov program oziroma se dodatni njegovi programi so imeli taksen uspeh pri uporabnikih da je v naslednjih petih letih knopf zapustil ibm ustanovil lastno podjetje buttonware ki se je ukvarjalo izkljucno s sharewareom in zasluzil letno vec kot milijona usd odlocilno vlogo pri uspehu shareware koncepta so imele pred leti tako imenovane elektronske oglasne deske bbs pri nas je med pravniki gotovo najbolj znan ius info bbs s pojavom interneta pa dobiva ta koncept nov razmah lahko pricakujemo da se bo ze v bliznji prihodnosti vecina tudi obicajnega komercialnega softvera distribuirala preko interneta to je najhitrejsi najcenejsi in tako za avtorja kot za uporabnika najprimernejsi nacin distribucije definicija sharewarea avtorji distributorji bbs i in uporabniki shareware programov so se leta organizirali v neprofitno zdruzenje asp association of shareware professionals ki skrbi za promocijo in razvoj shareware koncepta kot alternativo obicajnem komercialnemu softveru asp je postavil tudi pravila za avtorje shareware softvera ki zagotavljajo uporabnikom zgleden nivo profesionalizma na trgu in spostovanje eticnega kodeksa zdruzenja glavni cilji asp so informirati uporabnike o shareware programih in o shareware konceptu kot nacinu distribuiranja in trzenja programov vzpodbujati sirso distribucijo shareware programov preko skupin uporabnikov users group in prodajalcev programov ki se strinjajo s konceptom in naravo shareware programov pomagati clanom pri trzenju njihovih programov zagotoviti pristojno mesto preko katerega lahko clani asp komunicirajo izmenjujejo ideje in se ucijo eden od drugega javna informacijska mreza vzgajati visok nivo profesionalnosti med avtorji shareware programov s postavitvijo programerskih in trznih standardov ter standardov podpore ki naj jih upostevajo clani asp asp definira shareware na naslednji nacin z dovoljenjem proste distribucije shareware verzije programa ima uporabnik moznost preizkusa softvera preden ga kupi ko uporabnik preizkusi shareware program in nadaljuje z njegovo uporabo se pricakuje da ga bo registriral posamezni programi se v tem razlikujejo med seboj nekateri registracijo predlagajo drugi jo zahtevajo nekateri tudi dolocijo najdaljse obdobje preizkusanja z registracijo lahko uporabnik dobi od osnovne pravice do uporabe programa pa vse do nove verzije programa s tiskanim prirocnikom avtorsko pravna zascita velja tako za shareware kot za obicajni komercialni softver zato obdrzi avtor na sharewaru vse pravice razen tistih ki se jim izrecno odpove avtorji shareware programov so enako usposobljeni programerji kot tisti ki izdelujejo obicajni komercialni softver zato so tudi njihovi programi kakovostno primerljivi v obeh primerih obstajajo tako dobri kot slabi progami glavna razlika je v nacinu distribucije avtor izrecno prepusti pravico do kopiranja in distribuiranja softvera vsem in vsakomur oziroma le doloceni skupini subjektov na primer nekateri avtorji zahtevajo pisno dovoljenje preden lahko komercialni prodajalec kopira njihov shareware shareware je nacin distribucije in ne vrsta softvera uporabnik lahko najde softver primeren njegovim potrebam in financnim zmoznostim tako med sharewarom kot med obicajnim komercialnim softverom s shareware konceptom uporabnik lazje ugotovi svoje potrebe ker lahko softver preskusi preden ga kupi in ker so spremljajoci stroski nizki je tudi koncna cena softvera nizka shareware koncept vsebuje tudi t i money back guarantee povrnitev kupnine ce kupec ni zadovoljen z blagom ce produkta ne uporabljate zanj tudi ne placate o primernosti uporabe nekaterih izrazov v slovenscini angleski izraz shareware je sestavljen iz besed share deliti imeti delez skupno uporabljati dati na razpolago sodelovati prispevati in ware blago izdelki za shareware vecina slovenskih racunalniskih revij in drugega racunalniskega tiska uporablja slovenski prevod pravzaprav bolj priredbo preizkusni programi neprimerno bolj redko pa se uporablja tudi izraz skupni programi prevladujocega izraza preizkusni programi nikakor ne bi mogli podpreti in mu pritrditi ker vnasa med ze ustaljene pojme zmedo kako naj bi potem prevedli izraz test programs najbrz spet preizkusni programi ker gre res za programe s katerimi obicajno preizkusamo zmogljivost racunalniske strojne in programske opreme zato je tak prevod dober in dosleden kot receno pri shareware programih ne gre za doloceno vrsto softvera temvec za nacin njegove distribucije zato je za shareware po nasem mnenju najprimernejsi izraz programi na poskusnjo ali racunalniski programi na poskusnjo oziroma softver na poskusnjo gre za pogojno pogodbo o nakupu licence za programe ki je sklenjena s pogojem da jo kupec odobri v dvomu gre za odlozni pogoj kjer kupec uporabnik ni vezan na sklenitev pogodbe pred odobritvijo prodajalec distributer avtor pa preneha biti vezan ce kupec do poteka dolocenega roka programa ne odobri morda bi lahko ugotovili doloceno analogijo s pravnim pojmom kup na poskusnjo seveda ob upostevanju specificnosti narave pravnega razmerja v zvezi s prodajo softverske licence ne gre za klasicno blago temvec posebne vrte pravic z vsemi posledicami ki iz tega izhajajo postavlja se samo se vprasanje ali lahko izenacimo izraz programi na poskusnjo z izrazom programi za poskusnjo ce sledimo analogiji s kupom za poskusnjo ugotovimo da gre za dva razlicna razmerja kajti pri kupu za poskusnjo gre za obicajen nepogojen nakup pri katerem je kupec le izjavil svoj nagib da bo kasneje sklenil se nadaljnje pogodbe ce bo zadovoljen podobno razlago bi lahko sprejeli za izraz programi za poskusnjo pri shareware programih avtor dovoljuje brezplacno distribucijo oziroma prepoveduje distribuiranje za placilo ce to presega vec kot so manipulativni stroski vkljucno s stroski prenosnega medija ponavadi skupaj najvec do usd uporabnik lahko program ki je lahko popolna ali nepopolna vendar delujoca verzija poskusi in se odloci ce je primeren za njegove potrebe ce je primeren se pri avtorju registrira kot uporabnik in za licenco placa zelo nizko vcasih celo simbolicno ceno oziroma drugo dajatev ponavadi od usd do usd redko vec avtor pa mu obicajno poslje popolno verzijo programa ee se je distribuirala nepopolna natisnjena navodila za uporabo ga redno obvesea o novih verzijah programa in mu morda omogoci se katero ugodnost nepopolnost programa se kaze v tem da gre npr za starejso verzijo programa za program kjer so dolocene funkcije omejene npr mozna obdelava le dolocenega stevila vnosov ali prepreeene npr tiskanje za program ki ima vgrajene razliene moteee elemente npr program vedno znova opozarja da gre za verzijo ki ni registrirana oziroma ni placana ali pa ima program vgrajeno casovno varovalko deluje le dolocen cas po preteku tega casa ne deluje vec in uporabnika na to opozori seveda ni nujno da se distribuira nepopolna verzija vse je odvisno od avtorja priznati moramo da glede uporabe izrazov ki pokrivajo shareware koncept vlada dolocena zmeda tudi po zaslugi nedosledne in neenotne uporabe posameznih izrazov med samimi avtorji v nadaljevanju pojasnjujemo nekaj takih izrazov careware care skrbeti softver pri kateremu avtor predlaga uporabniku naj kot nadomestilo za uporabo placa prispevek v dobrodelne namene na navedeni naslov dobrodelne ustanove ali dobrodelne ustanove po lastni izbiri cardware card kartica softver pri kateremu avtor predlaga rednim uporabnikom naj se registrirajo tako da mu posljejo postno kartico svojega kraja to je hkrati tudi edino placilo in obveznost uporabnika charityware charity dobrodelna ustanova usmiljenje podobno kot careware crudware crude neobdelan nezrel zanicljiv naziv za razlicni shareware freeware in public domain softver ki se ga v velikih kolicinah dobi na elektronskih oglasnih deskah bbs in ki naj bi bil v veliki meri slabe kvalitete crippleware cripple pohabiti softver pri kateremu je avtor namenoma zmanjsal uporabnost tako da je omejil ali odstranil dolocene funkcije npr tiskanje obdelava le dolocenega stevila podatkov itd pri cemer lahko potencialni uporabnik proti placilu dobi popolno verzijo programa freeware free prosto brezplacno nekaj casa je bila to blagovna znamka enega od ocetov shareware koncepta andrewa fluegelmana sicer pa naziv za softver ki ga avtor daje v prosto brezplacno uporabo pri cemer zadrzi moralno avtorsko pravico guiltware guilt krivda softver ki poskusa pri rednemu uporabniku vzbuditi obcutek krivde zaradi neupravicene brezplacne uporabe in ki ga krasi opozorilo da ni zastonj ter opisuje koliko truda in casa je avtor vlozil v njegovo izdelavo zato naj redni uporabnik zanj placa predlagano vsoto nagware nag sitnariti softver ki na zacetku med delovanjem ali ob zakljucku prikazuje opozorilo da se uporabnik registrira oziroma placa zahtevano vsoto ce namerava softver redno uporabljati postcardware postcard dopisnica postna kartica podobno kot cardware v kategorijo shareware softvera ne spadajo naslednji pojmi oziroma izrazi brochureware brochure prospekt podobno kot vaporware obstaja in se promovira le v prospektih dejansko pa ne obstaja firmware firm cvrst softver ki je materializiran zapisan v integriranih vezjih rom read only memory ali prom programmable rom in je pravzaprav sestavni del strojne opreme zato ga je tezje spreminjati kot tistega ki se nahaja na disku ali delovnem pomnilniku ram fritterware fritter odpadek drobec koscek softver ali njegov del ki je pravzaprav odvec in ne sluzi vecji funkcionalnosti programa temvec trosi le nesorazmerno veliko casa uporabnika ki pa ga je prisiljen uporabljati liveware live ziveti podobno kot wetware meatware meat meso podobno kot wetware payware pay placati nasprotno od public domain softvare freeware in shareware torej obicajni komercialni softver ki se normalno kupuje shelfware shelf polica softver ki se ga kupi odlozi na polico in se ga dejansko nikoli ne uporablja npr softver ki ga kupujejo po posebnih pogodbah velike firme v skladu z njihovo politiko vendar se dejansko sploh ne uporablja shrink wrap software shrink wrap vakuumsko pakiran komercialni softver narejen za neznanega uporabnika torej obicajni softver ki ga prodajajo softverske hise v vakuumsko pakiranih paketih npr ms excel lotus itd za razliko od softvera ki je izdelan po narocilu za znanega kupca vaporware vapor para hlapi slepilo softver ki se ga reklamira in napoveduje dalec pred njegovim dejanskim izidom da se drzi v pricakovanju tako konkurenco kot potencialne uporabnike znan po vaporwareu je microsoft windows ms exchange itd vcasih tak softver sploh ne izide wetware wet moker nasprotje od hardware strojna oprema sinonim za cloveske mozgane in njihov nacin dela v primerjavi z racunalniki freeware freeware free software brezplacni svobodni softver je softver za katerega avtor izrecno ne zahteva placila za njegovo pravico uporabe ohrani pa ostale avtorske pravice nekaj casa je bil ta izraz zascitena blagovna znamka enega od ocetov shareware koncepta andrewa fluegelmana terminologija izraza freeware z vidika samih avtorjev ni popolnoma dosledna in jasna nekateri avtorji dovolijo brezplacno uporabo svojega softvera v celoti nekateri brezplacno uporabo le v neprofitne namene vsi ki ga uporabljajo v komercialne namene pa morajo za uporabo placati spet drugi avtorji izkljucujejo svoja dela iz brezplacne uporabe oziroma sploh iz vsake uporabe ki bi imela npr vojaski ali protiekoloski namen posamezni avtor brezplacnega softvera freewarea je torej tisti ki v vsakem posameznem primeru doloca obseg brezplacnosti uporabe svojega dela freeware ni public domain softver softver v javni lasti ker avtor obdrzi na softveru avtorsko pravico vsaj moralno public domain software public domain pomeni da se je avtor dela brezpogojno odpovedal vseh svojih pravic do dela vsakdo lahko s tem delom naredi kar hoce ga spremeni izda prevede itd public domain ne pomeni da ni nihce lastnik dela temvec da so lastniki vsi public domain je neke vrste odlagalisce tistih avtorskih del ki so iz katerega koli razloga izgubila avtorsko pravno zascito in jih kot taka lahko vsakdo uporablja svobodno bez posebnega dovoljenja lahko jih vkljuci tudi v svoje avtorsko delo v public domain stejemo dela ki po svoji naravi niso sposobna avtorsko pravne zascite ideje nacela odkritja dejstva nazivi imena kratke fraze prazni obrazci dela ki so last in avtorstvo drzavnih zakonodajnih upravnih in sodnih organov kakor hitro gre za prevode ali zbirke ce ne gre za uradne izdaje jim gre avtorsko pravna zascita dela ki so jih avtorji darovali v javno dobro avtor mora svoje delo izrecno v celoti prepustiti v javno dobro dela katerim se je avtorsko pravna zascita izcrpala ljudske knjizevne in umetniske stvaritve po preteku zakonito dolocene dobe zascite oziroma zaradi neobnovitve avtoskih pravic v nekaterih pravnih sistemih vsa avtorska dela postanejo javno dobro dela ki so izgubila avtorsko pravno zascito v izjemnih primerih so lahko nekatera avtorska dela v nekaterih pravnih ureditvah common law izgubila ustrezno avtorsko pravno zascito zaradi neizpolnitve formalnih zahtev neveljavno opozorilo o avtorstvu public domain softver je torej tisti softver ki je dan v prosto uporabo brez omejitev in ni avtorsko pravno zasciten ni materialne ne moralne pravice avtorja avtorskopravna in dejanska zascita avtorsko pravo sciti individualne intelektualne stvaritve ki so na kakrsen koli nacin izrazene praviloma je stvaritev zascitena takoj ko je fiksirana v neki izrazni obliki ne obstaja neko univerzalno mednarodno avtorsko pravo ki bi enotno urejalo avtorsko pravno zascito temvec le nacionalne avtorsko pravne ureditve ki pa se medsebojno harmonizirajo z mednarodnimi sporazumi konvencijami priporocili in podobnimi pravnimi akti po nasem pravu in vecini drugih pravnih ureditev pripada avtorska pravica avtorju na podlagi same stvaritve dela za razliko od public domain softvera softvera v javni lasti kjer avtor ni znan oziroma se je v celoti odpovedal vsem avtorskim pravicam materialnim in moralnim zato se avtorja ne navaja vec se pri shareware programih avtor nikoli ne odpove svojim moralnim avtorskim pravicam glede obsega odpovedi materialnim avtorskim pravicam pa je treba slediti njegovim izrecnim izjavam v koliksnem obsegu jih zadrzuje oziroma se jim odpoveduje ce se v celoti odpove placilu obdrzi pa moralne avtorske pravice gre za t i freeware brezplacni softver naceloma je tudi softver v javni lasti brezplacen vendar menimo da je izraz brezplacni softver oziroma brezplacni programi primeren za tisti softver kjer avtor obdrzi moralne avtorske pravice v celoti pa se odpove materialni avtorski pravici placila za uporabo softvera softverska licenca je brezplacna kot smo ze poudarili je ena glavnih znacilnosti sharewara to da avtorji vzpodbujajo njihovo kopiranje z racunalniki ni le lahko kopirati celo popolnoma naravno je da se to pocne tako naravno da ce zelijo proizvajalci programov prepreciti kopiranje svojih stvaritev morajo nenaravno preoblikovati podatke na disku torej modificirati zapis na disku torej je nenaravno ne kopirati racunalniskih disket popolno in enostavno kopiranje softvera sta dva glavna razloga ki sta racunalnisko piratstvo naredila tako popularno in razsirjeno cel segment racunalniske industrije je bil zgrajen na dejstvu prepovedi kopiranja softvera in zascite pred kopiranjem vsak vecji proizvajalec softvera je zato zainteresiran za zascito utrdilo se je prepricanje da softver ki ni zasciten dela proizvajalcu samo skodo in da ima ta od njega le majhen dobicek ali pa tega sploh ni ko sta pionirja shareware koncepta andrew flugelman in jim knopf vzpodbujala svoje uporabnike naj kopirajo njune programe in jih delijo z drugimi je bila preostala industrija softvera presenecena vecina je na tak koncept gledala podcenjujoce vecina ga je poskusala ignorirati in hkrati upala da bo ideja zamrla sama od sebe in bodo avtorji sami propadli vendar niso propadli nasprotno nekateri so uspeli postali na ta racun celo milijonarji ze sredi osemdesetih letih so z izredno redkimi izjemami npr magic software autodesk autocad vendar so verzije za trg zda nezascitene skoraj vsi najvecji proizvajalci softvera opustili kopirno zascito do tega sta jih pripravila predvsem moc javnega mnenja in pritisk konkurence ceprav avtorji sharewarea niso v celoti zasluzni za tak razvoj pa jim le ne moremo oporekati njihovega velikega prispevka k opuscanju zascite pred kopiranjem shareware je bil odlocujoc faktor pri prepricevanju trga kako neumna je zascita proti kopiranju in zagrozena kazen zanjo zakljucek shareware je nacin distribucije in ne vrsta softvera s tem ko distributor dovoli brezplacno distribucijo softvera omogoca uporabniku da ta softver poskusi ce je primeren za njegovo uporabo preden ga kupi gre torej za kup softvera oziroma pravice uporabe na poskusino ta nacin distribucije je bil v zacetku omejen le na posamezne manjse avtorje oziroma manjsa softverska podjetja sedaj pa ga uporabljajo tudi ze najvecji svetovni proizvajalci softvera prednosti shareware koncepta za avtorje je vec za mimimalno vsoto lahko da avtor svoje programe v sharewaresko distribucijsko mrezo od vseh uspesnih sharewareskih firm nobena ni nikoli jemala nikakrsnih posebnih kreditov za financiranje prodaje posel se tako lahko zacne kot hobi v prostem casu ce je program uspesen na trgu se lahko avtor pocasi prilagodi prihajajocemu zasluzku preskok na polno zaposlitev lahko pocaka dokler dohodki niso tako veliki da bi to omogocali vpliv shareware koncepta je vedno bolj ociten tudi na komercialne softwarske proizvajalce saj so njihovi demo programi vedno bolj izpopolnjeni in boljsi s tem pa je odpravljeno veliko brezvrednega softvera prav tako poskusajo bolj uporabiti iste distribucijske metode kot jih uporablja shareware racunalniske in softverske klube ki razdeljujejo njihove demo programe elektronske oglasne deske bbs v zadnjem casu pa predvsem internet celo veliki zasluzkar microsoft deli svoj program internet explorer zastonj zakljucimo lahko z ugotovitvijo da se je v svoji dosedanji zgodovini shareware potrdil kot glavna nova sila v softverski industriji in dokazal popularnost pri uporabnikih ter opravicil dobickonosnost za avtorje ter trgovce s softverom rastislav vintar