ostala predavanja ostala predavanja ostala predavanja ostala predavanja rimska deklaracija in slovenija andrej salehar povzetek http www fao org wfs homepage htm organizacija zdruzenih narodov za kmetijstvo in prehrano fao je v novembru organizirala svetovni vrh hrana za vse svetovni voditelji so se zbrali da bi namenili pozornost vprasanju prehranske varnosti da bi nasli odgovore na vprasanje kako zagotoviti dovolj hrane vsem prebivalcem sveta za zdravo in produktivno zivljenje na svetu je stalno podhranjenih mil ali ljudi od tega mil otrok starih do pet let po letu je indeks narascanja stevila prebivalstva vecji od indeksa povecevanja pridelka zit ki so clovekovo najpomembnejse zivilo in v naslednjih tridesetih letih je potrebno povecati pridelavo hrane za vec kot rimska deklaracija je dogovor o prehranski varnosti in nacrt ukrepov za izkoreninjenje lakote na svetu v naslednjih dvajsetih letih je treba zmanjsati stevilo podhranjenih ljudi od sedanjih mil na polovico za dosego prehranske varnosti je pomembna lastna pridelava vecine hrane v ta namen je posveceno izobrazevanju raziskovalnemu delu in prenosu ter izdelavi lokalnim razmeram primernih tehnologij veliko pozornosti znanje je osnova za dosego postavljenih ciljev nove predvsem biotehnoloske metode pa so realna osnova za vzgojo novih rodnejsih in odpornejsih sort kmetijskih rastlin in za boljse domace zivali pri tem so izredno pomembne avtohtone sorte in pasme ter strokovnjaki z modernimi bioloskimi znanji v sloveniji nimamo dovolj lastne hrane in smo se posebej pri krusnih zitih v veliki meri odvisni od nakupa samooskrba z ziti je okoli pomembno je da vplivamo na splosno izobrazbo in biolosko osvescenost varovanje obdelovalne zemlje in preprecitev zarascanja kmetijskih povrsin ohraniti bi morali vsako ped plodne zemlje kmetijsko politiko nikoli ne smemo mimo ohranjanja lastne pridelave vecine hrane pospeseno vlaganje v bioloske in biotehniske raziskave v znanje za realizacijo trajnostnega razvoja je treba dopolniti sedanje in se posebej poiskati take tehnologije pridelave hrane ki bodo zagotavljale dovolj velike letine in prireje brez rabe skodljivih zunanjih vplivov na pridelek oz na okolje brez obseznih raziskav brez znanja nam to ne bo uspelo povsem jasno je da je potrebno znatno spremeniti globalno razdelitev raziskovalnih sredstev in tudi v sloveniji dati pri tem prednost znanostim o zivljenju redni prof dr univerza v ljubljani biotehniska fakulteta oddelek za zootehniko domzale rimska deklaracija in slovenija andrej salehar organizacija zdruzenih narodov za kmetijstvo in prehrano fao je v novembru organizirala svetovni vrh hrana za vse zbrali so se svetovni voditelji da bi namenili pozornost vprasanju prehranske varnosti da bi nasli odgovore na vprasanje kako zagotoviti dovolj hrane vsem prebivalcem sveta za zdravo in produktivno zivljenje gre za izredno pomemben dogodek ki ga lahko povsem enakovredno primerjamo z zgodovinskim sestankom v rio de jaineru pred stirimi leti v casu ko veljajo predvsem zakoni potrosniske druzbe in ko se dobi za denar hrane kolikor in kakrsnokoli hoces bo morda marsikomu celo nerazumljivo poudarjanje pomena tega svetovnega srecanja probleme drugih ki trpijo pomanjkanje hrane ali pa nas nekoliko bolj oddaljeni jutrisnji dan prepogosto zakrivajo tezave trenutnega oz materialnega uspeha zakaj je bil sklican svetovni vrh generalni direktor organizacije fao gospod dr jacques diouf je namen in pomen tega svetovnega srecanja pojasnil z izjavo pravica do hrane je najbolj osnovna pravica vsakega cloveka v naslednjih tridesetih letih je potrebno povecati pridelavo hrane za vec kot da se bo ohranil korak z narascanjem prebivalstva pripraviti se moramo na to da bomo v letu prehranili okoli milijard ljudi v primerjavi s sedanjimi milijardami posebno skrb vzbujajo sedanja pojemajoca pridelava zita zmanjsevanje rezerv zita in pomoci v hrani ter narascanje cen zit povedano je naloga ki jo ne bi smela prezreti nobena drzava tega sveta in bi jo morala prednostno upostevati v svoji politiki ter jo vkljuciti se posebej v kmetijsko na svetovnem vrhu hrana za vse so najodgovornejsi predstavniki vseh drzav sveta iskali skupno pot kako dolgorocno zagotoviti hrano za vse clovestvo kako doseci splosno prehransko varnost in kako doseci globalni dogovor za preprecitev lakote na svetu je okoli mil ali ljudi stalno podhranjenih po podatkih fao se kar drzav v razvoju uvrsca v tako imenovano skupino lifdc low income food deficit countries drzave z nizkim dohodkom in primankljajem hrane redni prof dr univerza v ljubljani biotehniska fakulteta oddelek za zootehniko domzale pridelava zita na svetu po letu zita so najpomembnejse clovekovo zivilo v zadnjih stiridesetih letih ki jih zaradi izrednega povecanja pridelka imenujemo tudi doba zelene revolucije je samo do sredine osemdesetih let uspelo s povecevanjem pridelka slediti narascanju prebivalstva tabela tabela prebivalstvo pridelek zita in kmetijske kp ter obdelovalne povrsine op na svetu v letih vir http www fao org leto prebivalci mil pridelek zita mil t prid zita na ha q prid zita na preb kg kp na preb ha op na preb ha indeks primerjava podatki v tabeli kazejo da se je v obdobju stevilo prebivalcev povecalo za skupen pridelek zit in na ha pa vec kot podvojil v tem obdobju se je pridelek zit na prebivalca povecal za samo po letu pa narascanje prebivalstva prehiteva povecevanje pridelka zit in pridelek zita na prebivalca po tem letu vztrajno pada graf in s sedanjimi tehnologijami pridelave in sortami zita pa so moznosti za dolgorocnejso premostitev nesorazmerja med indeksom narascanja prebivalstva in indeksom povecevanja pridelave zita omejene posebej se ker se vztrajno zmanjsujejo kmetijske povrsine in obdelovalne povrsine na prebivalca v letu je na enega prebivalca sveta le se arov obdelovalnih povrsin k temu je treba dodati da je izkoriscanje ribjega bogastva ze preseglo njegovo obnovitveno zmogljivost in da propadajo gozdovi pridelek zita na prebivalca prebivalstvo in pridelek zit indeksi rasti koliko zita potrebujemo do leta kako pomembno je da cimprej razresimo problem pridelave zit kazejo med drugim podatki o sedanji ter potrebni bodoci pridelavi ki jih lahko najdemo v knjigi world agriculture towards tabela tabela pridelava zita skupaj in na prebivalca triletna poprecja in predvidevanja vir world agriculture towards str pridelava skupaj mil ton prebivalstvo mil pridelava prebiv kg indeks indeks indeks svet razvite drzave drzave v razvoju podatki v gornji tabeli odkrivajo velika nesorazmerja med razvitimi drzavami in drzavami v razvoju v razvitih drzavah zivi okoli cetrtina prebivalstva ki pridelajo slabo polovico svetovne pridelave zita in na prebivalca skoraj kg zita v drzavah v razvoju pa zivi okoli tri cetrtine prebivalcev ki pridelajo le dobro polovico zita in na prebivalca samo okoli kg po projekciji fao bo leta zivelo v drzavah v razvoju ze vec kot ljudi da pa bi oskrbo z ziti vsaj ohranili bodo morali v drzavah v razvoju do leta povecati sedanjo pridelavo zita za skoraj to pa ni problem samo teh drzav ampak vseh drzav sveta kako iz zagate zagato je mogoce resiti v osnovi na dva nacina z zmanjsanjem rasti prebivalstva s povecanjem pridelave hrane o prvem bodo spregovorili drugi za to poklicani strokovnjaki drugo povecanje pridelka je povsem realno ker je na svetu se veliko neizkoriscenih moznosti za pridelovanje po sedanjih modernih tehnologijah v dezelah v razvoju je pridelek zit za vec kot polovico manjsi v primerjavi z razvitimi dezelami fao ki v svojih dokumentih ze napoveduje prihajajoco zeleno revolucijo snuje tehnoloski napredek modernega kmetijstva na dveh paradigmah ki se medseboj dopolnjujeta prva temelji na znanstveno utemeljenih tehnoloskih moznostih izboljsanja pogojev okolja za pridelavo letine oz za zivinorejo namakanje izboljsevanje plodnosti tal varovanje pred boleznimi in skodljivci varovanje pred boleznimi pri domacih zivalih raba modernih sistemov reje domacih zivali itd to je pot po kateri se je razvijalo kmetijstvo v zadnjih letih ki je posebej po sestdesetih letih osnovalo izboljsanja pridelkov na osnovi zunanjih inputov energija iz fosilnih goriv umetna gnojila pesticidi in genetsko boljsih sort semen ter plemenskih zivali druga temelji na danih naravnih razmerah in izkorisca moznosti za povecanje pridelka z izboljsanim genetskim materialom in s spremembami v organizaciji in ekonomiki pridelave hrane brez velikih zunanjih inputov poudarjeno se pri tem omenja tudi trajnostno rabo naravnih virov ohranjanje biotske raznovrstnosti kmetijskih rastlin in domacih zivali sirjenje raziskovalnega dela prenos modernih tehnologij izobrazevanje kmetov in strokovnjakov prevladuje misljenje in to povsem upraviceno da je znanje osnova izhoda iz zagate nove predvsem biotehnoloske metode so realna osnova za vzgojo novih rodnejsih in odpornejsih sort kmetijskih rastlin in za boljse domace zivali pri tem so izredno pomembne avtohtone sorte in pasme naravnost ohrabrajujoca je bila v lanskem letu objava o hibridni psenici ko je z modernimi biotehnoloskimi orodji in genetsko razlicnimi sortami psenice ki so bile po izvoru iz francije amerike kitajske in sibirije uspelo vzgojiti semena psenice s trikratnim prinosom pogoj za take uspehe je ohranjevanje biotske raznovrstnosti in strokovnjaki z modernimi bioloskimi znanji posebej pomembno je tudi nacelno izhodisce da je resitev iz zagate predvsem v lastni pridelavi vecine hrane v ta namen je posveceno izobrazevanju raziskovalnemu delu in prenosu ter izdelavi lokalnim razmeram primernih tehnologij veliko pozornosti pomembno vlogo bo imela tudi v bodoce pomoc v hrani se posebej ob naravnih katastrofah rimska deklaracija ob koncu svetovnega vrha hrana za vse so zbrani drzavniki sveta ob sicer negodovanju nekaterih velikih sprejeli rimsko deklaracijo o svetovni prehranski varnosti in nacrt ukrepov poleg osnovnega spostovanja pravic vsakega zemljana do varne in hranilne hrane ki je povezana s pravico do primerne in zadostne hrane ter osnovno pravico vsakogar da ni lacen so zapisana stalisca o nesprejemljivosti lakote o prepovedi uporabe hrane kot sredstva pritiska za dosego ciljev bogatejsih o revscini dela clovestva kot osnovnega vzroka za lakoto in podhranjenost itd nacrte ukrepov so zasnovali na izhodiscu da je treba v naslednjih dvajsetih letih zmanjsati stevilo podhranjenih ljudi od sedanjih mil na polovico ob tem izhodiscu za nacrt akcij pa se kaze vsa nemoc kako premagati lakoto kako uravnoteziti nesorazmerje med indeksom povecevanja pridelka hrane in indeksom povecevanja prebivalstva kako zagotoviti hrano za normalno zivljenje vsakega cloveka podhranjenost je potrebno se posebej pri otrocih na svetu je mil otrok mlajsih od pet let ki so stalno podhranjeni razumeti ne samo kot ogrozanje njihovega zivljenja ampak tudi kot oviro za njihov normalni telesni in dusevni razvoj lacni ljudje ne morejo delati lacni otroci se ne morejo uciti brez dobro prehranjenih in zdravih ljudi razvoj ni mogoc vse to samo vec kot ocitno napoveduje da bo lahko prav pomanjkanje hrane v nekaterih delih sveta glavno politicno orozje bogatih ter sitih in da bo morda celo prva ovira pri ohranjanju svetovnega miru slovenija in svetovni vrh hrana za vse v sloveniji nimamo dovolj lastne hrane in smo se posebej pri krusnih zitih v veliki meri odvisni od nakupa samooskrba z ziti je okoli popolnoma realna so predvidevanja da se bodo zivila podrazila in da bo to znatno vplivalo na narodno gospodarstvo pa tudi na svetovno politiko na voljo imamo veliko moznosti ki bi lahko ob sorazmerno majhnem a pravocasnem materialnem vlozku v sloveniji znatno prispevala k razresitvi moznih bodocih zadreg navedimo nekatere splosna izobrazba in bioloska osvescenost v casu ko se srecujemo z resnimi problemi propadanja okolja in z nacinom zivljenja ki med vrednote le redko uvrsca vsakoletni pridelek kruha sta izredno pomembna vzgoja in splosna bioloska izobrazenost predvsem solajocim bi morali omogociti da jim bo postalo povsem nedvoumno da je hrana vrednota in jim privzgojiti spostovanje do vsakdanjega kruha kakor je ze zapisano v temeljih nase kulture vec splosnega bioloskega znanja bi pomagalo pri razumevanju dogajanj v nasem okolju in neposredno prispevalo k odgovornejsemu ravnanju vsakega od nas v teku je priprava novih kurikulumov za osnovne in srednje sole in s tem idealna priloznost da povedano neposredno vkljucimo v programe v vzgojo nasih otrok varovanje obdelovalne zemlje in preprecitev zarascanja kmetijskih povrsin v sloveniji imamo na vsakega prebivalca le ha obdelovalne zemlje od tega ha njiv in vrtov v zadnjih tridesetih letih smo skupaj izgubili ha kmetijskih povrsin ali letno po ha prica smo hudemu zarascanju kmetijskih povrsin in praznenju podezelja ter posebej v odrocnejsih in hribovitih predelih propadanju celih vasi po nekaterih ocenah naj bi zarascenost dosegla ze blizu povrsine slovenije pred leti samo ohranitev zivljenja v teh krajih je osnovni predpogoj za preprecitev nadaljnega zarascanja kmetijskih povrsin preprosto povedano ohraniti bi morali vsako ped plodne zemlje kmetijska politika slovenski parlament je leta sprejel strategijo razvoja kmetijstva v sloveniji ta med drugimi cilji kmetijske politike opredeljuje tudi ohranjanje kmetijske zemlje okolja in podezelja obstajajo upravicene bojazni da se bodo stevilna tovrstna prizadevanja razvodenela kakorkoli ze nikoli ne smemo mimo ohranjanja lastne pridelave vecine hrane tako ravnajo tudi bogate drzave ki imajo dovolj materialnih sredstev za nakup potrebne hrane svica ki je sprejela strategijo razvoja svojega kmetijstva v letu jo je temeljila na vsestranskem pomenu kmetijstva ne le intenzivna pridelava hrane ampak se posebej ohranjanje krajine in na dolgorocnem predvidevanju da utegne ob hitrem narascanju prebivalcev postati prehrana v ne tako oddaljeni bodocnosti osrednji problem tudi v eu posvecajo temu vprasanju vso potrebno pozornost pospeseno vlaganje v bioloske in biotehniske raziskave v znanje zelena revolucija je temeljila na znanju temu sledijo tudi se danes vse tiste drzave ki pospeseno vlagajo v znanosti o zivljenju kamor stejemo tudi takoimenovane biotehniske znanosti zdruzene drzave amerike so v te znanosti ze nekaj let nazaj vlagale skoraj polovico vseh raziskovalnih sredstev napredne zahodne drzave vsaj tretjino in pri nas le petino raziskovalnih sredstev za biotehniske znanosti je bilo se pred leti namenjeno okoli danes pa se samo slabih raziskovalnih sredstev znanosti o zivljenju so za razliko od vecine drugih znanosti pogosto vezane na nas prostor in nase klimatske razmere znanj ki so ekolosko demografsko sociolosko in se drugace specificna enostavno ni mogoce prenesti namesto nas torej ne more in tudi ne sme opraviti teh tako potrebnih raziskav nihce drug vedeti in se zavedati kako je z naso naravo z nasimi gozdovi vodotoki zivino in polji ter kaksno hrano imamo in kako varujemo nase zdravje je nasa skupna zaveza na konferenci v rio de jaineru leta je bila sprejeta agenda ki jo je podpisala tudi slovenija s tem smo se obvezali da bomo svoj razvoj osnovali po nacelih trajnostnega razvoja da bomo upostevali nosilne zmogljivosti narave in da bomo zagotovili kakovostnejse zivljenje zase in tudi za potomce za realizacijo trajnostnega razvoja je treba dopolniti sedanje in se posebej poiskati take tehnologije pridelave hrane ki bodo zagotavljale dovolj velike letine in prireje brez rabe skodljivih zunanjih vplivov na pridelek oz na okolje brez obseznih raziskav brez znanja nam to ne bo uspelo povsem jasno je da je potrebno znatno spremeniti globalno razdelitev raziskovalnih sredstev in tudi v sloveniji dati pri tem prednost znanostim o zivljenju ostala predavanja ostala predavanja ostala predavanja