domoznanstvo domoznanstvo je interdisciplinarno raziskovanje oziroma proucevanje dolocenega geografskega upravnega obmocja z najbolj sirokega splosnega vidika ki se v praksi najveckrat deli na posamezne specialne vede geografsko arheolosko zgodovinsko literarno jezikovno etnolosko biografsko kot veda se loci od vseh drugih ved v tem da se omejuje le na dolocen izsek zemeljske povrsine na njegove prirodne danosti na ljudi na zgodovino to je torej izrazito celostna znanost ki druzi vsa prirodna in zivljenjska obmocja nekega takega izseka v zaokrozeno enoto z vidika prostornosti in casovnosti po gustavu silihu beseda domoznanstvo izhaja iz nemskega poimenovanja predmeta heimatskunde ali vaterlandskunde in oznacuje vedo ki se ukvarja s proucevanjem ozje domovine to je bil tudi osnovnosolski predmet v ucnem nacrtu iz leta ko so uvedli solsko obveznost za vse otroke od sestega do stirinajstega leta starosti ze najdemo nazorni nauk ali domovinoznanstvo v materinem jeziku kot samostojen solski predmet v poznejsih ucnih nacrtih in je domoznanstvo prisotno z razlicnimi imeni in v razlicnem obsegu zacasni ucni nacrt iz leta spet uvaja domoznanstvo tokrat kot samostojni ucni predmet v tretjem razredu vendar se zdi da je ostal bolj na papirju kajti ucni nacrt iz leta domoznanstva ne omenja vec po drugi svetovni vojni naj bi prevzeli sovjetske didakticne nazore in domoznanstvo odpravili vnovic se pojavi v zacasnem ucnem nacrtu iz leta in kot spoznavanje narave in druzbe termin domoznanstvo se v ucnih nacrtih ne pojavlja vec zivo pa se je ohranjal v knjiznicarstvu se zlasti v okviru bivsih studijskih knjiznic tem je bila domoznanska dejavnost eden glavnih razlogov za nastanek in bistveno vodilo pri njihovem delovanju na slovenskem je bil izraz domoznanstvo mocno razsirjen in aktualen ze v prejsnjem stoletju uporabljal se je v povezavi z interdisciplinarnimi prizadevanji po spoznavanju lastne narodove samobitnosti kasneje so ga skusali nadomestiti z izrazi kulturna zgodovina krajevna zgodovina ipd tako da je prvotni izraz dobil prizvok starinskosti ceprav so se nazadnje odlocili da ga ohranijo saj adekvatne besede za predmet ki ga oznacuje niso mogli najti danes uporabljamo v bibliotekarski stroki izraz domoznanstvo za poimenovanje gradiva ki zajema zgodovinski geografski etnoloski ter druzbeni in kulturni utrip kraja v preteklosti in danes breda pogorelec zbiranje in obdelovanje zgodovinskih in narodopisnih spomenikov ima pri nas dolgo tradicijo njegove zacetke bi lahko iskali ze v dobi romantike kasneje je to gibanje dobilo narodno obrambni znacaj ob koncu stoletja so se krepile ideje o samostojnem slovenskem domoznanstvu da bi se tako postavili po robu nemskemu nacionalizmu po prvi svetovni vojni se je domoznanska dejavnost razvijala naprej in se okrepila zlasti v zasedenih dezelah npr na primorskem domoznanska tradicija se je nadaljevala tudi po drugi svetovni vojni posebno z ustanovitvijo studijskih knjiznic katerim je bilo domoznanstvo ena glavnih dejavnosti ko pa so ob koncu sestdesetih let le te odpravljali je dozivelo domoznanstvo veliko nazadovanje in marsikje popolnoma zamrlo zanimanje zanj je spet ozivelo v osemdesetih letih dusa umek in bernard rajh sta popisala domoznansko dejavnost v posameznih knjiznicah in napisala raziskovalno nalogo domoznanska dejavnost v slovenskem knjiznicnem informacijskem sistemu koper maribor tri leta pozneje je bernard rajh pripravil izhodisca smernic za domoznansko dejavnost v slovenskem knjiznicnoinformacijskem sistemu s posebnim ozirom na knjiznice ii skupine maribor ukm na podlagi tega je skupina strokovnjakov pripravila smernice za slovensko domoznansko dejavnost ki jih je obravnaval strokovni svet za knjiznicarstvo rs na svoji seji in sprejel gradivo domoznanska dejavnost v knjiznicnem informacijskem sistemu slovenije kot strokovno izhodisce ki naj ga enota za razvoj knjiznicarstva uveljavlja v bibliotekarski stroki toda kljub enotnim smernicam nam te dejavnosti ni uspelo poenotiti to je do neke mere tudi razumljivo saj imajo nekatere knjiznice ze dolgo tradicijo na podrocju domoznanstva in se tezko prilagajajo nekim skupnim konceptom po mnenju bibliotekarja branka goropevska bi bilo dovolj ce bi bile metode dela kar najbolj poenotene obseg in kvaliteta dela pa bi bila odvisna od realnih zmoznosti in potreb posameznih knjiznic na severnem primorskem so se z domoznanstvom ukvarjali skoraj vsi staresi pisci martin baucer stefan kociancic gasparo pasconi simon rutar josip kenda andrej gabrscek proucevali so zgodovino nasih krajev geografijo zbirali ljudsko blago ipd domoznanska dejavnost je cvetela zlasti v drugi polovici prejsnjega in na zacetku tega stoletja prva svetovna vojna je to gibanje sicer prekinila vendar se je po vojni hitro mocno okrepilo zaradi narodno obrambnega znacaja kot odpor proti poitalijancevanju in kot dokaz narodove prvobitnosti ustanavljali so zalozbe ki so skrbele za ohranjanje slovenske besede in prosvetljevanje slovenskih ljudi goriska matica goriska mohorjeva druzba sigma po drugi svetovni vojni pa se je domoznanska dejavnost npreselila v knjiznice najprej je sicer kazalo da bo pod vplivom sovjetskih idej zamrla vendar so bile razmere v pokrajini take da so naravnost klicale k domoznanski dejavnosti opustosenje na kulturnem podrocju ki so ga pustili za seboj fasisti je bilo treba kar najhitreje popraviti tega so se zavedali ze pri nacrtovanju slovenske knjiznicne mreze v cremosnjicah leta zato so predvideli ustanovitev studijske knjiznice tudi v gorici ker pa so se dogodki po vojni odvijali drugace kot so nacrtovali je prislo do uresnicitve tega programa sele leta tako je bila z odlokom st okrajnega ljudskega odbora nova gorica ustanovljena okrajna studijska knjiznica s sedezem v sempetru takrat je ustanova dobila svojega upravnika frana dominka zdravka jelincica in pozneje ivana bidovca prvega knjiznicarja pa sele leta prvo obdobje je bilo v bistvu faza zbiranja gradiva upravniki so gradivo ki so ga dobili na terenu iz bivsih prosvetnih ljudskih drustvenih knjiznic darov posameznikov in obveznega izvoda ki so ga za nas hranili v nuk u le inventarizirali za druga dela pa ni bilo casa sele okrog sestdesetega leta se zacne bolj zivahna knjiznicna dejavnost takratni ravnatelj albert rajer pise nposebna naloga nase knjiznice je da zbira in hrani tisk ki se ji ga posreci resiti na terenu gre tudi za primorski tisk ki sta ga razredcili ze dve svetovni vojni in tuja okupacija pomen tega tiska je nedvomno velik saj je dokument slovenstva v teh krajih nastopa tudi problem rokopisnih zapuscin neobdelano je polje slovenskega zamejskega tiska s primorskega ozemlja tiski ki izhajajo v trstu gorici ali drugod so za naso knjiznico izredne vaznosti saj govore o dezeli in ljudeh ki so pravzaprav bistvena sestavina nas samih zgodovinar sociolog in politik bo znal prav iz takega gradiva najti najbolj tezko dosegljive podatke ki bi jih s pridom uporabil v svojih znanstvenih delih rajer albert stanje in problematika knjiznicarstva na goriskem knjiznica st str lahko recemo da je bila domoznanska dejavnost v goriski knjiznici vseskozi mocno prisotna ceprav izraza domoznanstvo niso uporabljali zbirali so domoznansko gradivo ki je nastajalo doma in v zamejstvu pripravljali razstave nekatere so bile osnova za poznejse bibliografije bibliografija nob tiska na goriskem partizanskega tiska na primorskem starejsih primorskih tiskov bibliografije domacih zalozb osebne bibliografije alojza gradnika franceta bevka danila lokarja prirejali so literarne vecere domacih avtorjev in predstavitve domoznanskih del ter sodelovali z italijanskimi kolegi v zamejstvu skrbeli so za oblikovanje posebnih zbirk nob glasbene rokopisne graficne in casopisne ter si prizadevali da bi odkupili kar najvec tovrstnega gradiva leta se je zelo pomnozila rokopisna zbirka ko je france bevk daroval knjiznici svoje rokopise leto kasneje so odkupili korespondenco ivana trinka ze prej pa se je v glavnem z darovi nabiralo gradivo za glasbeno zbirko in zbirko nob zal je ustanovo vedno pestilo pomanjkanje kadrov zato nam vse do danes se ni uspelo da bi to gradivo strokovno povsem obdelali sele leta ko je stevilo zaposlenih naraslo na sestindvajset so lahko ob novi sistemizaciji delovnih mest dolocili dve delovni mesti za domoznansko dejavnost glavna dela ki jih danes opravljamo na podrocju domoznanstva so evidentiranje gradiva s pomocjo knjigotrskih katalogov bibliografij vabil objav v periodicnem tisku in drugih sredstvih javnega obvescanja nabava gradiva nakupi v antikvariatih v knjigarnah doma in v zamejstvu obvezni izvod darovi zamenjave obdelava tekocega gradiva in retrospektive sestavljanje raznih bibliografskih seznamov in bibliografij iskanje domoznanskih informacij za uporabnike prirejanje razstav tematski razstavi na leto crpanje domoznanskih informacij iz naslednjih periodik primorske novice primorski dnevnik delo nedelo dnevnik jana nasa zena otrok in druzina sobota rodna gruda novi glas oko solkanski casopis druzina in ognjisce clanke vnasamo v racunalnik po pravilih isbd cp in so dostopni uporabnikom pri iskanju so poleg osnovnih podatkov avtor naslov pomembne predmetne oznake oziroma gesla s katerimi vsak zapis dopolnimo uporabnik clanke lahko prebere ali skopira v periodicni zbirki domoznansko gradivo je vkljuceno v preostalo knjiznicno gradivo knjige raziskovalne in diplomske naloge so v studijskem oddelku v redni postavitvi po sistemu numerus currens casniki in casopisi v casopisnem oddelku in depoju na sodiscu muzikalije v glasbeni sobi zemljevide in rokopise hranimo v zeleznih omarah v studijskem oddelku in oddelku za mladino in odrasle drobni tisk pa zaradi pomanjkanja prostora v depoju na sodiscu del tega gradiva je bil ze veckrat poplavljen prvi izvod domoznanskega gradiva imamo le za prezencno izposojo dvojnice pa posojamo tudi na dom v novi knjiznicni zgradbi bomo imeli poseben oddelek za domoznanstvo gradivo bo zdruzeno zagotovljene bodo moznosti za ustreznejse hranjenje boljso obdelavo in prikladnejso izposojo saj bodo uporabniki lahko dobili vse na enem mestu tam bomo hranili nekatere redke stare tiske inkunabulo dalmatinovo biblijo prvotisk presernovih poezij cankarjevo erotiko kranjsko cbelico nekatere miniaturne in bibliofilske izdaje predvsem pa bodo nasli tam svoje mesto vsi primorski tiski od najstarejsih kot so cusanijev christianus moribundus iz leta passion iz leta saggio grammaticale italiano cragnolino avtorja franula de weissenthurna iz leta staniceve pesüme sa kmete ino mlade ljudi iz leta ter perstavik iz leta zhudno medeizo presvete divize marije iz leta skrino nebeshkih saklad iz leta pasconijevo kratko povest od boshie poti na sveti gori nad solkanam iz leta pa vse do najnovejsih del v tem oddelku bodo tudi bevkovi rokopisi trinkova korespondenca stari zemljevidi zbirka nob ipd po konceptu domoznanstva iz leta pokriva goriska knjiznica obmocje severne primorske torej obcin nova gorica ajdovscina vipava idrija cerkno tolmin bovec kobarid kanal brda sempeter vrtojba ter miren kostanjevica na slovenski strani v italiji pa videmsko pokrajino kanalsko dolino rezijo terske doline srednjo benecijo nadiske doline in gorisko pokrajino goriska brda goriski kras in lasko sodelujemo s sorodnimi ustanovami pri nas in v zamejstvu goriskim muzejem pokrajinskim arhivom institutom f in m kosa sazu zavodom za varstvo naravne in kulturne dediscine biblioteco statale isontino v gorici knjiznico damira feigla in drugimi slovenskimi knjiznicami v zamejstvu ter posamezniki tu in onstran drzavne meje na podrocju ki ga pokrivamo delujejo stiri splosnoizobrazevalne knjiznice tretjega tipa knjiznica cirila kosmaca v tolminu lavriceva knjiznica v ajdovscini mestna knjiznica in citalnica v idriji ter feiglova knjiznica v gorici vse te se za svoje potrebe ukvarjajo tudi z domoznansko dejavnostjo literatura silih gustav o pouku domoznanstva pedagoski zbornik ljubljana vilhar srecko prerez zgodovine slovenskih knjiznic in knjiznicarstva na primorskem studijska knjiznica v kopru koper vilhar srecko nekateri problemi knjiznic in knjiznicarstva na primorskem studijska knjiznica v kopru st str glazer janko domoznanstvena tradicija in naloge pokrajinskih knjiznic knjiznica st str rajer albert stanje in problematika knjiznicarstva na goriskem knjiznica st str kocjan miro knjiznice na primorskem v srednjerocnem nacrtu do leta knjiznica st str kos stanislav zbiranje gradiva v studijskih knjiznicah knjiznica slajpah mara stanje in delo studijskih knjiznic v letu knjiznica st str hocevar a joze danasnje stanje knjiznicarstva in knjiznic na primorskem knjiznica st str pogorelec breda pomenski obseg in raba besede domoznanstvo domoznanski jezik in slovstvo st str zakon o knjiznicarstvu uradni list srs cl krnel umek dusa bernard rajh domoznanska dejavnost v slovenskem knjiznicno informacijskem sistemu maribor koper domoznanska dejavnost v knjiznicnem informacijskem sistemu slovenije pripravili tomaz kobe nuk vilma krapez sik koper silva novljan nuk natasa petrov sik novo mesto bernard rajh ukm misa sepe nuk lidija wagner nuk ljubljana pripravila andreina jejcic