medenosrce gif bytes klopni meningoencephalitis avtorja marko jug gregor kompara uvod klopni meningoencephalitis tick borne encephalitis tbe je bolezen centralnega ivčnega sistema c s ki jo povzroča tbe virus s katerim se človek najpogosteje oku i ob ugrizu klopa poznanih je vrst klopov ki prena ajo preko različnih vrst virusov prvič je bil opisan leta v avstriji zanimivo pa je da ni poročil o primerih tbe v nekaterih dr avah vb irska panija etiologija povzročitelj bolezni kot virus rumene mrzlice je tudi tbe virus flavivirus in spada v dru ino togavirusov ima premer nm sredica vsebuje enoveri no rna ki deluje kot mrna v njej vsebovana genetska informacija je bila dekodirana l in slu i kot model za druge flaviviruse mrna kodira za vsaj virusnih proteinov med katerimi je najbolj pomemben glikoprotein v proti kateremu se v človeku tvorijo virus nevtralizirajoča protitelesa infektivnost virusa se izniči s su enjem s pasterizacijo oc s s kemično encimskim tretiranjem pod normalnimi pogoji lahko pre ivi virus v mleku ali maslu tudi več mesecev prenos virusa v srednji evropi poznamo vrst klopov s katerimi se prena a tbe virus najpogostej i prena alec je klop ixodes ricinus larve nimfe odrasle ivali oku imo pa se lahko tudi z mlekom in pri laboratorijskem delu mo nost oku be pri transfuziji oku ene krvi ni izključena prena alec virusa ixodes ricinus dorzalni čit scutum je morfolo ka značilnost ixodes ricinus a s člove ko in ivalsko krvjo se hranijo samo samice ki se pri tem povečajo tudi do krat medtem ko se samci hranijo s tkivno tekočino pred hranjenjem so samice velike mm mo ki mm zanimivo je da kopulacija samca in samice poteka na gostitelju tik pred zadnjim hranjenjem razvojni cikel klopa traja povprečno leti če temperature niso ni je od oc s hranjenjem pričnejo v marcu vi ek pa dose ejo v maju juniju ter septembru oktobru v goratih predelih se ta dva vrhunca zlijeta v enega samega v poletnih mesecih julij avgust nevarnost oku be je takrat torej največja virus se lahko prena a od samice na jajčeca in nato na vse nadaljne razvojne stadije klopa od pritrditve klopa na človeka do začetka hranjenja lahko preteče tudi ur najpogosteje se klop pri človeku pritrdi na lasi če u esa pregibe komolčnega in kolenskega sklepa dlani in stopala zaradi anestezirajočega efekta klopove sline ugriz ni boleč in zato pogosto ostane neopa en tbe virus se prena a na gostitelja s klopovo slino za kar zadostuje e kratkotrajno hranjenje klopa na človeku gostitelji klopi parazitirajo več kot različnih vrst vretenčarjev vendar pri večini le teh ne povzročajo bolezni oku ene so lahko tudi nekatere domače ivali katerih mleko je lahko vir oku be za človeka veliki gostitelji so pomembni tudi zato ker se lahko na njih hrani hkrati več klopov ki se s tem oku ijo veliko povečanje oku enih klopov in ker se ti gostitelji navadno gibljejo po velikih povr inah se raz irjenost oku be tudi prostorsko poveča biotopi oku ene klope največkrat najdemo na obronkih gozda in sosednjih travnikih jasah ob rekah močvirjih in predvsem v gozdovih z obilnim podrastjem ker so to tudi priljubljene turistične točke je mo nost oku be zelo velika je pa seveda odvisna od oku enosti določenega območja klopi se nahajajo na rastlinju v vi ini od do cm in ob primerni prilo nosti skočijo na potencialnega gostitelja epidemiologija incidenca pri Človeku prevalenca je ekstremno visoka v ruski federaciji na Če kem in v biv i ndr ob tem pa je treba poudariti da le i razlog take prevalence verjetno v navadah posameznih narodov in v različni virusni prevalenci v klopni populaciji najbolj izpostavljeni so delavci v kmetijstvu in gozdarstvu sprehajalci po gozdnih poteh ter nabiralci gob in gozdnih sade ev v zadnjih letih pa se je tevilo oku enih močno zmanj alo zaradi cepljenja ki je močno zmanj alo oku enost predvsem v kmetijstvu in gozdarstvu oku ba z virusom tbe je mogoča tudi doma saj se klopi nemalokrat prenesejo v stanovanje pritrjeni na pse ali rastline nekaj časa je bila incidenca največja pri otrocih od do let po uvedbi cepljenja pa je drastično padla in sedaj zavzema zadnje mesto med vsemi starostnimi skupinami bolezen se pojavlja v vseh starostnih skupinah saj je bil namlaj i pacient star le leto in tiri mesece najstarej i pa je umrl pri letih ugotovili so da se virus prenese v primerov klopnega ugriza bolezen pa se razvije v do oku enih ljudi smrtnost zaradi tbe je do pri vzhodnem tipu tbev in do pri zahodni različici virusa ki se pojavlja v zahodni evropi treba pa je e enkrat poudariti da se je po uvedbi cepljenja tevilo na novo oku enih drastično zmanj alo kliniČni znaki dele tbe v celotnem tevilu virusnih bolezni c s je bil včasih takrat je bila to najpomembnej a bolezen tega tipa pri odraslih je pa kot e rečeno pogostost te bolezni drastično padla ob začetku programa cepljenja patogeneza manifestacija tbe je močno odvisna od virulence virusa in od obrambne sposobnosti posameznika patogenezo tbe ponazarja slika slika mesto vstopa limfni tok kri regionalne bezgavke vranica jetra kostni mozeg i faza bolezni kri ivci c s ii faza bolezni po ugrizu oku enega klopa se virus običajno podvaja v dermalnih celicah na mestu ugriza s tem se jakost oku be poveča od tu se virus po limfi prenese v regionalne bezgavke po ponovni replikaciji se virus iri po limfnem in krvnem sistemu in vdira v nekatere druga tkiva predvsem v retikulo endotelijski sistem res tukaj se odvija masovno podvajanje virusa in ele po tem stadiju lahko virus vdre v c s mnogo virusov je na tej poti inaktiviranih zato jih je potrebno zelo veliko tevilo vdor virusa v krvni sistem označuje začetek viremije veliko tevilo virusov je potrebno tudi za prehod krvno mo ganske bariere preko katere virus končno oku i tudi c s virus se lahko iri tudi vzdol ivcev to je pomembno predvsem pri oku bi z aerosolom v laboratorijih virus po vdihu oku enega aerosola potuje po fila olfactoria in nato po vohalnem ivcu v c s vendar pa je ta vrsta oku be pri prenosu virusa s klopom nepomembna klinični potek in manifestacija bolezni tipični potek tbe je najpogosteje naslednji inkubacijska doba ki je ponavadi klinično nema traja med in dnevi največkrat med in dnevi bolezen ima nato dve fazi med katerima je interval v katerem pacient običajno ne ka e simptomov bolezni prva faza traja od do dni in ustreza viremični fazi za njo so značilni nekarakteristični znaki in simptomi tabela s povi ano temperaturo do oc redko do oc slika afebrilni interval traja nato med dnevi nato se prične druga faza bolezni z značilnej imi simptomi tabela in precej vi jo temperaturo slika slika temperatura oc dnevi po začetku i faze bolezni tabela bolezenski znaki v i fazi tbe vročina utrujenost glavobol boleč hrbet in udi gastrointestinalne prito be splo na slabost anoreksija tabela nadalj na str bolezenski znaki v ii fazi tbe meningitis meningoencephalitis meningomyelitis meningoencephalo myelitis incidenca simptomi vročina glavobol bruhanje vrtoglavica fotofobija večja nagnjenost k spanju moteno spanje somnolenca nezavest nistagmus tremor glave in jezika motnje govora motnje motoričnih in senzoričnih funkcij glede na prizadeti predel c s paraliza obraza udov ramena toksična po kodba jetrnega parenhima hud miokarditis druga ivljenje ogro ujoča stanja prognoza navadno popolno okrevanje nekatere motnje lahko ostanejo več mesecev navadno zdravljenje brez komplikacij nekatere motnje lahko ostanejo več let navadno popolno okrevanje z nekaterimi motnjami v pribli no je bolezen smrtna vsi pacienti oku eni z virusom tbe ne vstopijo v vse faze bolezni pribli no oku enih klinično ne ka e znakov bolezni razen rahle viremije ali pa nastopi le i faza bolezni tako jih le razvije ii fazo bolezni posledice bolezni ostanejo pri do bolnikov najpogosteje glavobol razne paralize in atrofije terapija specifična terapija za tbe zaenkrat e ni poznana tako se bolezen zdravi predvsem simptomatsko zelo pomembno je striktno le anje v postelji vsaj dni nato pa e prete no počivanje teden ali dva da se izognemo zapletom diferencialna diagnoza pri diferencialni diagnozi je predvsem pomembno ločevanje med tbe in limsko boleznijo katere povzročitelja borrelia burgdorferi prav tako prena a klop v tabeli so na tete najpomembnej e razlike in podobnosti tabela primerjava tbe in limske bolezni tbe limska bolezen patogen tbe virus borrelia burgdorferi bact klinični znaki faza i temp ponavadi pod oc znaki in simptomi podobni gripi faza ii temp več kot oc meningitis meningoencephalitis meningo in meningoencephalomyelitis faza i erythema chronicum migrans znaki in simptomi podobni gripi faza ii meningopolyneuritis obrazna paraliza srčna disritmija miokarditis fazaiii acrodermatitis chronica atrophicans arthritis imunost po oku bi celo ivljenje ni poznana smrtnost pribl ni poznana cepljenje aktivna in pasivna imunizacija ga ni terapija vzročno zdravljenje bolezni ni poznano erythema chronicum migrans se zdravi z antibiotiki diagnoza za diagnozo se v dana njem času uporabljajo predvsem serolo ki testi s katerimi ugotavljamo prisotnost specifičnih protiteles v serumu bolnika v začetni viremični fazi bolezni lahko tudi opazujemo virus iz krvi z elektronskim mikroskopom nato virus iz c s npr z imunofluorescenco cepljenje splo ni za čitni ukrepi prvi način organizirane borbe proti tbe je bil iztrebljanje klopov s kemikalijami na endemičnih območjih ker pa so se klopi po letih po uničenju populacije klopov namno ili na začetno tevilo so uvideli da je tak boj izgubljen skupine najbolj izpostavljene klopom gozdarji so nosile za čitne obleke in kemične odganjalce klopov vendar se to zaradi izredne nepraktičnosti letni čas v katerem klopi najbolj grizejo je poletje ni obneslo vse to je kar klicalo po iznajdbi cepiva proti tbe aktivna imunizacija to je leta uspelo c kunz u z dunajskega in tituta za virologijo in njegovo cepivo je slu ilo kot predhodnik za dana nja cepiva cepivo vsebuje suspenzijo preči čenih deaktiviranih tbe virusov razmno enih v celicah pi čančjega embrija tabela prikazuje način doziranja cepiva za vse starostne skupine starostnih omejitev za cepljenje ni imunizacija po tretjem odmerku cepiva traja vsaj tri leta nato pa se vzdr uje z rednimi booster odmerki celo ivljenje za cepljenje je najugodnej i čas v zimskih mesecih da je oseba ob začetku poletja sezone klopov e imunizirana tabela imunizacija Čas odmerek odmerek mesece po odmerku odmerek mesecev po drugem odmerku booster leta po zadnji imunizaciji pasivna imunizacija pasivna imunizacija se sestoji iz odmerka gamaglobulinov protiteles proti virusnemu antigenu tbe virusa najpogosteje se uporablja potem ko je bolnika e ugriznil oku en klop do ur po ugrizu ali neposredno pred morebitnim ugrizom imunizacija je dose ena po pribli no urah in traja pribli no tedne zakljuČek kot smo videli je tbe bolezen z dokaj ugodno prognozo lahko pa ima tudi zelo neprijetne ali celo fatalne posledice zato je treba polo iti na du o vsem e posebej bodočim zdravnikom da je preventivno cepljenje z aktivno imunizacijo edino pravo oro je v boju proti tbe in da je treba v to prepričati celotno skupnost saj je cepljenje v dana njem času dostopno praktično vsem in kar tudi ni nepomembno vsakemu epu ljudje vseh de el cepimo se