home institut za prehrano podrocje raziskav raziskovalne skupine instituta za prehrano doktorjev znanosti magistra in diplomiranih inzenirjev od teh dva mlada raziskovalca en asistent in trije pripravniki obsega celovito tematiko vede o prehrani od proucevanja analitskih metod in dolocanja sestave kakovosti krme do prebave in presnove hranilnih snovi z ozirom na proizvodne lastnosti zivali kakovost proizvodov plodnost in zdravstveno stanje zivali doloceni segmenti raziskav so povezani tudi s prehrano cloveka temeljne raziskave usmerjene v prebavo in presnovo energetskih hranilnih snovi dusicnih spojin in mikroelementov ter proucevanje ucinkov probiotikov v prehrani so osnova razvojno aplikativnih raziskav ki jih zakljucujemo v obliki modelnih resitev za vodenje prehrane zivali ali za pripravo receptur za sestavo krmil s specificnimi ucinki v reji zivali vpliv prebitkov nekaterih esencialnih aminokislin na izkoru ~anje beljakovin in imunolo ki status pri pra i~ih vpliv ksilanaz in beta glukanaz na izkori ~anje krme pri pi ~ancih brojlerjih vpliv energijsko deficitarne prehrane na plodnost merjascev prou~evanje in uvajanje nekaterih krmnih dodatkov za izbolj anje gospodarnostne u~inkovitosti reje in na zmanj anje obremenjevanja okolja sestava mle~nih ma ~ob pri doje~ih materah surove ma ~obe v prehrani kuncev krmni dodatki v prehrani kuncev u~inki taninov na procese mikrobne prebave v vampu in na izkoristljivost beljakovin v prehrani pre`vekovalcev vpliv prebitkov nekaterih esencialnih aminokislin na izkoru ~anje beljakovin in imunolo ki status pri pra i~ih prebitki nekaterih esencialnih aminoksilin so s stalisca vpliva na izkoriscanje beljakovin in na humoralno in celicno imunost slabo ali pa sploh niso raziskani v nasih raziskavah opravljenih v sodelovanju z medicinsko fakulteto prof v kotnik institut für tierzucht und tierverhalten nemcija dr f klobasa in veterinarsko fakultetov prof j mehle skusamo zato ugotoviti kaksen vpliv imajo presezki nekaterih esencialnih aminokislin zaenkrat predvem lizina kasneje pa tudi levcina in se katerih na izkoriscanje beljakovin na nekatere kazalce presnove na imunoloski status in imunolosko odzivnost pri prasicih dosednji rezultati sest tednov trajajoce raziskave opravljene na kg tezkih zivalih kazejo da v pogojih restriktivnega krmljenja mem trikratni oz petkratni presezek lizina ni vplival na rast in zauzivanje krme prebitek lizina je sicer negativno vplival na neto izkoristljivost beljakovin vendar le za toliko kolikor lizina je bilo dodanega preko potreb presezek lizina prav tako ni vplival na hemogram in koncentracijo nekaterih meta bolitov in encimov v serumu test na tvorbo protiteles po cepitvi sredina poskusa z inaktivno vakcino listerie monocitogenes je pokazal da so zivali ne glede na tretma z lizinom na koncu poskusa tvorile specificna protitelesa tudi koncentracije imunglobulinov igg igm iga se med skupinami niso razlikovale transformacija limfocitov po stimulaciji z fitohemaglutininiom phaseolus vulgaris mitogenim lentis culinaris in mrtvim antigenom listerie monocytogenes je bila v vseh skupinah podobna osebi za stike doc dr janez salobir prof dr karl salobir vpliv ksilanaz in beta glukanaz na izkori ~anje krme pri pi ~ancih brojlerjih neprezvekovalci ne tvorijo lastnih encimov za razgradnjo polisaharidov razen encimov za razgradnjo skroba tako tudi nimajo encimov za razgradnjo neskrobnih polisaharidiov nsp ki v velikih kolicinah tvorijo osnovo celicnih sten razlicnih zit prav zaradi vecjih kolicin predvsem topnih nsp je prehranska vrednost zit nizja kot bi bila sicer slabsa prebavljivost hranil in mineralov nizja energijska vrednost vecja viskoznost crevesne vsebine glavni nsp psenice so ksilani vendar vsebuje psenica tudi precejsne kolicine ß glukanov v nasih raziskavah nas je zanimalo ali lahko ksilanaze sama zadovoljivo izboljsajo prehransko vrednost psenice in kako vpliva na izboljsanje dodatna suplementacija ß glukanaz raziskave opravljene na piscancih brojlerjih v bilancnih kletkah so pokazale da so ze ksilanaze sama zvisale energijsko vrednost psenice niso vplivale na retencijo beljakovin in da so znizale viskoznost intestinalne vsebine dodatna suplemetacija z ß glukanazami ni bistveno dodatno povecala energijske vrednosti psenice vendar je povecala retencijo beljakovin in se dodatno znizala viskoznost crevesne vsebine predvsem vpliv ksilanaz in ß glukanaz na viskoznost crevesne vsebine je bil odvisen od njihove koncentracije raziskave opravljene na piscancih brojlerjih v pitanju pa so pokazale da je encimski preparat sestavljen iz mesanice ksilanaz in ß glukanaz povecal hitrost rasti se bolj izrazito izboljsal izkoriscanje krme in znizal viskoznost crevesne vsebine ucikovitost encimskega preparata je bila bolj izrazena pri mlajsih zivalih prvo obdobje pitanja od do dne oseba za stike doc dr janez salobir vpliv energijsko deficitarne prehrane na plodnost merjascev znano je da deficitarna prehrana merjascev zelo negativno vpliva na njihovo plodnost v praksi zelo skrbijo za zadostno prehrano plemenjakov pogosta je zato preobilna oskrba z energijo ki privede do zamascenosti adipozni merjasci pa dajejo manj semena slabse kakovosti imajo slabsi libido in pogoste lokomotorne motnje premocno rejenost zivali kot tudi cloveka je seveda mogoce popraviti z energijsko deficitarno prehrano ni pa znano kaksen vpliv ima cisti energijski manjko na plodnostne parametre zivali v nasi raziskavi v kateri so imeli merjasci enako oskrbo z vsemi esencialnimi hranljivimi snovmi racunano na presnovno telesno maso tm proucujemo vpliv deficitarne oskrbe z energijo na kolicino in kakovost semena na plodnost libido presnovno stanje hormonalni status in na humoralno imunolosko odzivnost merjascev raziskava se ni zakljucena dosedaj opravljene analize in zbrani podatki kazejo da presnovni in plodnostni parametri merjascev niso posebno obcutljivi za cisti manjko energije osebi za stike prof dr karl salobir prof dr franc habe prou~evanje in uvajanje nekaterih krmnih dodatkov za izbolj anje gospodarnostne u~inkovitosti reje in na zmanj anje obremenjevanja okolja prouciti zelimo biolosko in ekonomsko ucinkovitost uporabe nekaterih krmnih dodatkov za katere menimo da jih je treba prouciti v slovenskih razmerah reje in prehrane zivali izboljsanje izkoriscanja krme ki ga lahko dosezemo s krmnimi dodatki pomeni izboljsanje gospodarnosti reje ce le strosek za dodatek ne iznici ekonomskega ucinka vedno pa pomeni zmanjsanje obremenjevanja okolja posebno uporaba nekaterih encimov in zmanjsevanje deleza beljakovin v krmi na racun dopolnjevanja z aminokislinami sta usmerjena predvsem v zmanjsanje obremenjevanja okolja z dusikom in fosforjem v sloveniji je na tem podrocju potrebno intenzivno raziskovalno delo da bi laze sledili razvoju in k temu tudi kaj prispevali raziskovalne in pedagoske ustanove bi potem laze usmerjale kmetijsko svetovalno sluzbo in industrijo mocnih krmil k smotrni uporabni krmnih dodatkov kot je to potrebno in kot to delajo povsod po svetu je tudi v nasih razmerah reje in prehrane zivali potrebno biolosko in ekonomsko ucinkovitost krmnih dodatkov prouciti ovrednotiti in najti naucinkovitejse nasine uporabe v mejah nasih raziskovalnih zmogljivosti opravljamo to v okviru ciljnega raziskovalnega projekta zemlja kmetijstvo in podezelje za nekatere obetavne vendar pri nas se ne proucene dodatke raziskave so aplikativne narave njihovi rezultati so uporabni in koristni za vse tri ravni udelezencev v zivinorejski proizvodnji za zivinorejske obrate ki krmo z raziskovanimi dodatki uporabljajo za industrijo mocnih krmil ki krmne dodatke vgrajuje v krmo in za farmacevtsko industrijo ki jih proizvaja v dosedanjih raziskavah so predvsem naslednji dodatki dali zelo ugodne rezultate in pokazali veliko uporabno vrednost pred razgradnjo v predzelodcih zasciten metionin pri kravah molznicah od nutritivnih oziroma neabsorptivnih antibiotikov grosal® salinomicin krka fitaza za zmanjsanje obremenjevanja okolja s fosforjem limitirajoce aminokisline za zmanjsanje deleza beljakovin v krmi za pitanje prasicev in s tem za zmanjsanje obremenjevanja okolja z dusikom osebi za stike prof dr karl salobir dr mihael gajster sestava mle~nih ma ~ob pri doje~ih materah v prehrani prebivalstva je oskrba z esencialnimi mascobnimi kislinami zaradi njihove razsirjenosti prakticno povsod zadovoljiva bolj vprasljiva pa je oskrba z mascobnimi kislinami ki so se posebej pomembne za novorojencke saj so bistvene tudi za normalno rast psihicni in lokomotorni razvoj ter razvoj ocesne mreznice vnos razlicnih mascobnih kislin se kaze na sestavi telesnih in mlecnih mascob to velja za zivali in tudi cloveka zato je sestava mascob lahko pokazatelj nacina prehrane oz vnosa mascob da bi dobili predstavo o oskrbljenosti prebivalstva in se posebej novorojenckov z omenjenimi mascobnimi kislinami smo vpeljali metodo za raziskavo mascobnokislinske sestave mascob mleka mater iz razlicnih predelov slovenije ker je prehrana po razlicnih podrocjih zelo razlicna seveda je za zgodnji razvoj otrok in njegove posledice pomembna ze predrojstna oskrbljenost z mascobnimi kislinami ki se prav tako posredno odraza v mascobnokislinski sestavi mleka znacilen plinski kromatogram metilnih estrov mascobnih kislin ki smo jih pripravili iz lososovega olja s pomocjo in situ transesterifikacije za potrebe raziskave smo preizkusili vec metod ekstrakcije esterifikacije in transesterifikacije mascobnih kislin in ustrezno pripravljene metilne estre mascobnih kislin kromatografirali pri razlicnih pogojih locitve s pomocjo kapilarne plinske kromatografije z uporabo kolone carbowax m za dolocitev odstotka mascob v enem ml mleka smo zaradi najvecje ponovljivosti najmanjse strupenosti in majhne porabe organskih topil izbrali modificirano metodo ekstrakcije po rose goettliebu pri ugotavljanju mascobnokislinske sestave mleka pa smo dobili najbolj ponovljive rezultate z uporabo in situ transesterifikacije po parku in goinsu ki omogoca da v l mleka brez predhodne ekstrakcije ob uporabi ustreznih standardov v kratkem casu natancno dolocimo mascobno kislinsko sestavo mascob mleka osebe za stike natasa fidler dipl ing zivil tehnol prof dr karl salobir asist dr vekoslava stibilj surove ma ~obe v prehrani kuncev prebavni proces pri kuncih je v razmerah intenzivne vzreje zelo pogosto moten zaradi tega lahko pride do prebavnih obolenj ki povzrocajo tudi do pogin v reji energijsko bogata krma na osnovi zit ogljikovi hidrati lahko porusi mikrobno ravnotezje v prebavilih kar povzroci slabso prirejo pa tudi povecano smrtnost v reji hitro izkoristljivi ogljikovi hidrati se namrec lahko delno izognejo prebavi v tankem crevesu in prispejo v slepo crevo kjer porusijo mikrobno ravnovesje zacno se razrascati potencialno patogeni mikroorganizmi ki lahko izlocajo smrtno nevarne toksine zaradi problematicnosti enostranske prehrane kjer pokrivamo potrebe po energiji v glavnem iz ogljikovih hidratov je zanimivo vprasanje ali lahko pokrivamo energijske potrebe kuncev z dodajanjem surovih mascob brez prej opisanih neugodnih posledic vpliv dodatka sojinega olja na ph vrednost v zelodcu in slepem crevesu dni starih kuncev p stabilnost mikrobne presnove v slepem crevesu lahko ocenjujemo tudi z merjenjem vsebnosti nekaterih mikrobnih presnovkov v vsebini slepega crevesa hlapne mascobne kisline in amoniak in z merjenjem kislosti vsebine prebavil ph vrednost v prvem poskusu na odstavljenih kuncih smo ugotovili da dodatek sojinega olja ni negativno vplival na rast in zdravstveno stanje zivali v zelodcu je znizal ph vrednost v slepem crevesu poskusne skupine pa je bila ph vrednost statisticno znacilno visja osebi za stike prof dr miroslav struklec asist mag ajda kermauner krmni dodatki v prehrani kuncev z uporabo razlicnih krmnih dodatkov s probiotskim delovanjem lahko pomagamo vzdrzevati mikrobno ravnovesje v slepem crevesu kuncev in s tem preprecimo prebavne motnje probiotski krmni dodatki stabilizirajo crevesno mikrofloro zato so najbolj pomembni v obdobjih ko se mikrobno ravnovesje lahko hitro porusi po odstavitvi v drugih stresnih pogojih na ta nacin lahko z manjso uporabo antibiotikov ali celo brez njih premostimo najbolj tezavna obdobja v reji v vec poskusih na rastocih kuncih smo ugotavljali vpliv treh razlicnih krmnih dodatkov s probiotskim delovanjem acid pak way mlecno kislinske bakterije encimi kisline elektroliti deodorase izvlecek yucca shidigera in mikrokapsulirane bakterije bacillus subtilis in farmatana kostanjevih taninov probiotik acid pak way je ugodno vplival na mikrobno prebavo v slepem crevesu ph vrednost vsebnost hlapnih mascobnih kislin in na rast kuncev v dvotedenskem obdobju po odstavitvi najbolj v kombinaciji z energijsko bogato krmo z malo vlaknine dodatek deodorase je pospesil tvorbo beljakovin v slepem crevesu znizal ph vrednost in vsebnost amoniaka v vsebini slepega crevesa povecal pa se je pogin in poslabsalo izkoriscanje krme vpliv dodatka farmatana na vsebnost hlapnih mascobnih kislin v slepem crevesu kuncev farmatan je pri nizjih koncentracijah in ugodno vplival na mikrobno presnovo vsebnost hlapnih mascobnih kislin in amoniaka ph vrednost vsebine slepega crevesa pri visjih pa je deloval zaviralno v prakticnih pogojih je dodatek farmatana povecal odstavitveno telesno maso kuncev zmanjsal pogin do odstavitve povecal priraste in izboljsal izkoriscanje krme osebi za stike prof dr miroslav struklec asist mag ajda kermauner u~inki taninov na procese mikrobne prebave v vampu in na izkoristljivost beljakovin v prehrani pre`vekovalcev razgradljivost je znacilna lastnost surovih beljakovin krme ki jo v sodobnih postopkih ocenjevanja kakovosti beljakovin uporabljamo v prehrani prezvekovalcev znano je da tanini v krmi znacilno spreminjajo razgradljivost beljakovin z beljakovinami tvorijo kompleksne spojine ki jih mikrobni encimi niso sposobni razgraditi te spojine se ob nizki vrednosti ph v pravem zelodcu razgradijo beljakovine so ponovno dostopne encimatski prebavi v siriscniku in tankem crevesu vzporedno s tem se tanini lahko vezejo tudi na celicne membrane mikroorganizmov zmanjsujejo njihovo dejavnost in dodatno inaktivirajo tudi aktivnost mikrobnih proteoliticnih encimov te hipoteze so v strokovni literaturi relativno jasno predstavljene ne pa tudi v celoti dokazane logicne so stevilne mozne razlage zapletenih dogajanj v prebavilih prezvekovalcev ki so vezane na razlike v lastnostih beljakovin krme in na razlicno dejavnost razlicnih vrst taninov ob vseh moznih medsebojnih povezavah na institutu za prehrano in na institutu za mikrobiologijo in mikrobno biotehnologijo v sodelovanju z institutom za fiziologijo in farmakologijo veterinarske fakultete izvajamo in nacrtujemo raziskave ki naj bi dale odgovore na celo vrsto vprasanj s katero laboratorijsko metodo lahko zanesljivo dolocimo vsebnost taninov v krmi koliko je taninov v krmi pridelani v slovenskih pogojih kaksna je sposobnost za tvorbo taninsko beljakovinskega kompleksa kostanjevega tanina kaksna kolicina dodanega kostanjevega tanina v obrok spreminja dogajanja v vampu pri prezvekovalcih kaj se dogaja s taninsko beljakovinskim kompleksom v zelodcu in tankem crevesu prebavljivost pri prezvekovalcih kaksen je nacin delovanja kostanjevega tanina na dejavnost mikroorganizmov in njihovih encimov v vampu ali se in na kaksen nacin tanaza se tanini v vampu razgradijo v laboratorijih instituta za prehrano in veterinarske fakultete smo ze razvili metode za dolocanje vsebnosti taninov v krmi in njihovih razgradnih produktov v prebavilih z in vitro metodami smo dokazali da dodatek tanina spreminja dejavnost proteoliticnih encimov mikroorganizmov iz vampa z dosedaj opravljenimi raziskavami potrjujemo ucinek dodatka kostanjevega tanina ta vsebuje pretezno hidrolizirajoce tanine v obrok na izkoristljivost beljakovin pri kravah molznicah vsebnost beljakovin v mleku krav v letih in v odvisnosti od letnega casa nacrtovane usmerjene raziskave so potrebne za celovito razumevanje naravnih procesov v prebavnem sistemu prezvekovalcev in za proucevanje moznosti spreminjanja teh procesov za boljso izkoristljivost beljakovin da so v slovenskem prostoru te raziskave pomembne tudi za prakso dokazuje prikaz vsebnosti beljakovin v mleku krav na enem od odkupnih podrocij v sloveniji po mescih v letih do vir institut za mlekarstvo znacilne so nizke vrednosti v poletnem obdobju sklepamo da je problematika vezana tudi na lastnosti beljakovin poletnega obroka za krave molznice oseba za stike prof dr andej oresnik