obrt po drugi vojni do leta stevilo obrtnikov je bilo po koncu vojne manjse za cetrtino likvidirane so bile skoraj vse pomembne institucije obrtnistva pristojnosti pa prenesene na drzavne organe nove oblasti del poslov do leta je opravljala obrtniska zveza slovenije ki je bila predstavnica takratne zasebne obrti vse do leta ko je z ustanovitvijo obrtnih zbornic prenehala obstajati ta zveza je nastala iz okrajnih zdruzenj ki so jih ustanavljali in upravljali obrtniki sami zacela pa je izdajati glasilo obrtnik predsednik zveze je bil dimitrij lancos mizarski mojster organizacijski tajnik pa ivan mihelcic zveza si je predvsem prizadevala za ustreznejso obravnavo polozaja zasebnega obrtnistva v takratnem rezimu to delo pa je bilo izredno tezavno saj je prevladovalo uradno mnenje da je zasebnistvo nekaj kar je socializmu tuje pomemben clen obrtnistva so bile takrat tudi obrtno nabavne prodajne zadruge onpz v casu strogo planskega gospodarstva so oskrbovale obrtnike z materialom opremo in orodjem cesar ni bilo v prosti prodaji pomembna imena zadrug iz tistega obdobja so zelezopromet novoplesk in elektrovod prvi zakon o obrti junija je bil sprejet prvi povojni drzavni zakon o obrtnistvu po statisticnih podatkih je bilo takrat v sloveniji obrtnih mojstrov obrtnih pomocnikov in vajencev obrtni zakon je dajal prednost drzavni obrtni dejavnosti zasebni obrtniki vec ali manj nezazeleni pa so bili le del tistih ki opravljajo obrtno dejavnost novi zakon pa je prinesel spremembe tudi na podrocju organiziranja saj je likvidiral prejsnja obrtniska zdruzenja obrtnistvo pa na novo povezal z okrajnimi in ljubljansko v obrtno zbornico lr slovenije glasilo obrtnik pa ni zamrlo in je izhajalo kot stirinajstdnevnik urejal pa ga je ivan mihelcic pobuda za ustanovitev vseslovenske obrtniske organizacije je bila rojena na prvem povojnem obrtniskem zboru in septembra v dobrni pri celju ustanovljena je bila cez dobro leto dni v ljubljani okrajne obrtne zbornice so delovale le slabo desetletje dokler se niso zdruzile s trgovinskimi in gostinskimi zbornicami v enotne okrajne gospodarske zbornice leta pa je postala predstavnica vsega gospodarstva enotna gospodarska zbornica v taksni zdruzbi pa je bilo jasno da interesi zasebnega obrtnistva niso bili dovolj upostevani tudi zakonodaja na podrocju zasebnistva je bila v tistih letih naravnana k pospesevanju druzbenega na racun zasebnega sektorja v sestdesetih letih je bilo sprejetih nekaj zakonov ki so bili za obrt na splosno izkljucujoci razvpita gospodarska reforma ' pa je polozaj obrtnikov v celoti vzeto le poslabsala davki izobrazevanje sindikalne pravice itd sklad za vzajemno pomoc obrtnikov med svetlejsimi trenutki tega dela novejse zgodovine slovenskega obrtnistva je bila ustanovitev sklada za vzajemno pomoc samostojnih obrtnikov leta v ljubljani ki sta mu kmalu sledila podobna sklada v mariboru in kranju kasneje je bil kranjski ukinjen mariborski pa se je prikljucil ljubljanskemu in tako je nastal sklad za vzajemno pomoc samostojnih obrtnikov slovenije sklad je bil v casu do uvedbe obveznega zdravstvenega zavarovanja leta in uvedbe obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja obrtnikov leta edina avtonomna in pristna obrtniska humanitarna ustanova uspesno deluje se dandanes in ima vec kot tisoc clanov zacetniki sklada ki so bili tudi prvi trije predsedniki so bili josip jelovsek josip kregar in franc krizaj slednji krojaski mojster iz ljubljane je bil tudi podpredsednik sveta za obrt pri gospodarski zbornici v interesu obrtnistva je v tistem casu pomembno deloval se ivan rojc mizarski mojster iz ljubljane prvi obrtniski zbor v dobrni slovensko obrtnistvo si je v tistih casih po eni strani vse bolj zelelo rehabilitirati svoj ugled hkrati pa svoja hotenja tudi institucionalizirati zato je svet za obrt ob sodelovanju vseh strokovnih odborov in septembra pripravil prvi povojni obrtniski zbor v dobrni udelezilo se ga je vec tisoc obrtnikov njihovih delavcev in vajencev iz vse slovenije dogovori o potrebi ustanovitve stanovske organizacije ki bi jo obrtniki tudi sami upravljali so se takorekoc morali zgoditi sledili so prvi konkretni koraki ki so temeljili na dogovoru iz dobrne obrtniski zbor v dobrni je bilo prvo mnozicno srecanje obrtnikov po vojni udelezilo se ga je nekaj tisoc obrtnikov in delavcev iz vse slovenije pripravili so tudi razstavo obrti in obrtne opreme ter stevilna sportna srecanja prvo zdruzenje obrtnikov marca je bil v ljubljani ustanovni obcni zbor zdruzenja zasebnih obrtnikov katerega upravnemu odboru je predsednikoval anton pecnikar iz ljubljane izvrsilni odbor pa je vodil mojmir toman toda se v istem letu ga je nasledil franc krizaj zdruzenje je bilo prva maticna organizacija in zametek nadaljnjega organiziranja obrtnikov registrirano je bilo kot drustvo clanstvo je bilo prostovoljno clanarina pa seveda ni pokrivala vseh stroskov zato so za tekoce poslovanje precej prispevali ustanovni clani sami zanimivo ob tem je zapisati da se ustanovnega zbora predstavniki takratne oblasti uradno niso udelezili neuradno sta se ga udelezila slavko sinkovec in stane vernik predstavnika gospodarske zbornice ki sta kasneje ves cas sodelovala in pomagala tej novi organizaciji obrtnikov ustanovni zbor prvega zdruzenja obrtnikov zdruzenja zasebnih obrtnikov ljubljana ljubljana unionska dvorana marec zdruzenja tudi drugod po zgledu zdruzenja v ljubljani so se se v istem letu in v letu zacela ustanavljati tudi zdruzenja v drugih krajih slovenije leta so bila ustanovljena naslednja zdruzenja samostojnih obrtnikov v vecini so zdruzevala tudi obrtnike sosednjih obcin ljutomer za obcini ljutomer in ormoz prvi predsednik je bil joze kos kranj prvi predsednik je bil franc grasic radovljica prvi predsednik je bil franc cufar jesenice prvi predsednik je bil ivan capuder murska sobota za obcine murska sobota lendava in gornja radgona prvi predsednik je bil ing vili zizek trzic zdruzenje se je oblikovalo iz takratne sekcije obrtnikov pri klubu gospodarstvenikov prvi predsednik je bil franc bohinc v letu pa so bila ustanovljena se naslednja zdruzenja krsko kot drustvo posavskih obrtnikov obcine brezice krsko in sevnica prvi predsednik je bil vinko mikek novo mesto tudi za obcine dolenjske in bele krajine prvi predsednik je bil joze crtalic koper za obcine izola koper piran in sezana prvi predsednik je bil milan stenberger cerknica prvi predsednik je bil anton lampic celje prvi predsednik je bil albert leskosek v mariboru pa je bilo ustanovljeno drustvo avtoprevoznikov katerega prvi predsednik je bil ferdo bozic ker so se v nasteta zdruzenja vkljucevali tudi obrtniki sosednjih obcin se je tako v prva nastajajoca zdruzenja dejansko vkljucila vecina vseh tedanjih obrtnikov vsa zdruzenja so nastajala z veliko zara obrtniki so s pravim zanesenjastvom zrtvovali ure in ure za skupno stvar saj so vedeli da gre sicer za nekoliko tvegano pocetje od katerega pa bo odvisna njihova usoda pri oblasteh v nacelu zdruzenja niso bila dobrodosla so pa toliko bolj razgibala obrtnistvo nekatera pa so kljub odporom uspela sodelovati s strokovnimi odbori gzs ceprav so imeli le ti pasiven odnos do obrtniskih zdruzenj ki pa so vse bolj delovala mobilizacijsko in kot zagovornik obrtniskih interesov delovanje ljubljanskega zdruzenja se je se izpopolnilo ko se v njego vodstvo in kot pomoc novemu predsedniku andreju zormanu gostilnicarju iz smlednika aktivno vkljucil janko sinkovec kasnejsi prvi predsednik zveze zdruzenj samostojnih obrtnikov slovenije danes ze pokojni obrtnik zivilske stroke iz ljubljane je bil zavzet in neumoren predvsem pa izkusen organizator se iz casov prejsnjih obrtnih zbornic k boljsemu delu pa je pripomogla tudi nova tajnica zdruzenja hedi bertoncelj ki je s svojo aktivnostjo domiselnostjo in zagnanostjo razgibala delovanje zdruzenja