kazalo gor naslednja stran prej nja stran kontekstualni poudarki ena od idej na katerih sloni html je da je vsebina neodvisna od načina predstavitve ko sem ta razdelek naslovil kontekstualni poudarki sem želel da je to naslov najvišjega ranga Čisto vseeno mi je ali ga na zaslonu vidite kot times bold v velikosti pik in centriranega na sredino ali pa ne kar želim pa je da bo enako oblikovan kot vsi ostali naslovi istega ranga in popolnoma zaupam odjemniku ki ga uporabljate za branje www da se bo po svojih najboljših močeh potrudil in izbral primerno tipografijo in ko sem mu zaupal izbiro fontov v naslovu ne vidim razloga zakaj mu sicer ne bi vstavke programa v besedilu bi na primer hotel imeti izpisane v tipkopisu naslove knjig v kurzivi če odjemnik to zmore seveda na vsak način pa hočem da so v vsem dokumentu oblikovani konsistentno uporabi primernih tipografskih sredstev zato prepustim odjemniku sam pa uporabim enega od abstraknih razredov definiranih na pomenski ravni html pozna nekaj takih razredov mednje pravzaprav spadata tudi em in strong ki smo ju spoznali v prejšnjem razdelku cite navedba dela se večini grafično orientiranih odjemnikih izpiše kurzivno primer cite uvod v html cite se izpiše uvod v html code v to kategorijo sodijo deli programja v besedilu navadno se izpišejo s tipkopisom primeri zanka for spremenljivka nmax konstanta maxfloat samp in kbd primer izpisa na zaslonu ter uporabnikovega vnosa login jazon password var meta spremenljivka izraz namesto katerega naj uporabnik vstavi dejansko vrednost v primeru rm filename je filename takšna meta spremenljivka tudi stran ki zagovarja vizualne poudarke ima seveda nekaj argumentov na svoji strani Štiri okolja zgoraj najbrž ne pokrivajo vseh primerov na katere utegnemo naleteti v praksi kaj sedaj naj nove zglede tlačimo v opisane kalupe ali naj html razširimo z novimi okolji nobena rešitev ni dobra v prvi izgubimo zvezo okolja s pomenom druga pa vodi v baročno bohotenje kazalo gor naslednja stran prej nja stran