dimaste perzijke so barvna razlicica perzijk ki se od drugih razlikuje po tem da je vsaka dlaka na macki ob korenu bela oziroma svetla konica pa je obarvana obarvani del dlake je lahko razlicne barve na primer crn rdec moder ali krem zelvovinaste macke imajo kozuh na katerem se prelivata rdeca in crna oziroma modra in krem barva sorodne so osencenim perzijkam ki se od dimastih razlikujejo samo po tem da bela barva seze dlje proti konicam zaradi cesar so svetlejsih barv dimasta perzijka naj bi na prvi pogled izgledala kot enobarvna v gibanju ali ce ji kje v dlaki naredimo precko pa je opazna skrita bela barva osencene macke imajo tako svetel kozuh da se njihova barva na telesu ze na prvi pogled razlikuje od barve enobravnih mack dimastim in osencenim perzijkam z rdece oranzno obarvanimi konicamo vcasih recemo tudi kamejske perzijke tako dimaste kot osencene perzijke imajo obicajno skoraj povsem bel ovratnik vzreja dimastih perzijk sega v konec devetnajstega stoletja najverjetneje so anglezi to barvo dobili pri krizanju srebrno progastih mack z enobarvnimi crnimi in modrimi prve dimaste perzijke te so bile samo crno in modro dimaste so imele zaradi svojih srebrnih prednikov zelene oci ki pa so jih vzreditelji z dolgoletno selekcijo in nadaljnjimi krizanji popravili v bakrene na samem zacetku dvajsetega stoletja je bilo v veliki britaniji v rodovno knjigo vpisanih ze tridesed dimastih perzijk leta pa jih je bilo vpisanih le se po drugi svetovni vojni jih prakticno ni bilo vec vzrediteljev te barvne razlicice je bilo le se malo vendar so jo anglezi in americani z veliko vlozenega dela uspeli resiti in za dimaste perzijke se je zacel preporod najpomembnejse obdobje za dimaste perzijke je bilo med leti in ko se je s selekcijo in paritvami s prepotentnimi enobarvnimi macki dramaticno popravljal tip poleg tega pa je najpomembnejsa ameriska macja zveza cfa priznala nove barve tako so se crno dimastim pocasi pridruzile se kamejke modro dimaste pa ceprav so bile te v angliji priznane ze vec kot sedemdeset let in zelvovinasto dimaste konec devetdesetih so bile v cfa priznane se cokoladno in lila obarvane dimaste perzijke razstavljanje dimastih perzijk je naporno saj je treba kozuhu posvetiti ogromno pozornosti jih v razstavni sezoni redno kopati vsaj vsak drugi teden da dosezejo najlepso mozno dlacno kondicijo pa so kljub vsemu temu lahko uspesne le nekaj mesecev na leto razlog se skriva prav v njihovi barvi vsakic ko macka zacne menjavati dlako pridejo pri kozi na plano najprej obarvane konice sele nekaj centimetrov za tem pa beli del dlake tako ima v casu rasti dlake macek bele dele stare dlake pomesane z novimi temnimi konicami zato kontrast med zgornjim in spodnjim delom dlake izgine in sodniki opazijo nepravilno obarvanost macke v sloveniji so dimaste perzijke prisotne ze od samega zacetka razvoja vzreje pasemskih mack tako jih je bilo na nacionalni cac razstavi v celju novembra leta prijavljenih deset na mednarodni razstavi v mariboru marca pa osemnajst prve macke niso povsem ustrezale pasemskemu standardu vendar se je njihova kakovost pocasi izboljsala najvec zaslug za to ima vzrejalisce petovia branka in rastko hafner ki je uvozilo kar nekaj dobrih zivali iz te vzreje izvira nekaj zmagovalcev prvenstva zfds prvi resnicno zelo uspesen dimasti macek pri nas je bil palmetto's my surprise of petovia ki je bil uvozen iz zdruzenih drzav amerike v sezonah in je bil na razstavah nas najuspesnejsi dimasti perzijec njegov vnuk planika lamborghini ki je krem dimaste barve od tistega casa ko so bile dimaste perzijke na pragu izumrtja pa do danes je preteklo kar nekaj casa in polozaj se je k sreci popravil sedaj se lahko na razstavah kosajo s katerokoli drugo barvno razlicico perzijk pa tudi stevilo vzrediteljev tako v ameriki kot tudi v evropi ki se odlocajo za vzrejo teh barv se veca pridite na katero od razstav in si te izredno zanimive barve oglejte v zivo napisala alenka unk viri zgodovina dimastih perzijk patricia lichtenberg vzrejalisce palmetto pasemski standard perzijske macke zveze cfa katalogi slovenskih razstav pasemskih mack nazaj na prvo stran