kazalo matjaz jeran osebna stran matjaz jeran izracun datuma velike noci in ostalih praznikov prazniki v sloveniji en od racunalniskih varnostnih storitev je tudi ugotavljanje delovnih dni nedelovni dan je navadno nedelja in morda tudi sobota ter praznik vecina praznikov je definiranih s fiksnimi datumi v letu razen velike noci in binkostne nedelje fiksirani prazniki po zakonu o praznikih in dela prostih dnevih v republiki sloveniji uradni list rs i st http www gov si zak zak vel nsf b bad dc db a cedd e f e c b d opendocument so naslednji in in in dodati moramo se dela proste dni veliko noc nedeljo in ponedeljek binkostno nedeljo in ugotavljanje vecine praznikov in dela prostih dni zahteva le vpogled v tabelo dni v letu ugotavljanje velike noci in binkosti pa je tezji problem za izracun datuma velike noci potrebujemo kar nekaj astronomskega znanja in ob spoznavanju teh algoritmov lahko spoznamo nekaj zanimivih zgodovinskih dejstev razvoj racunanja datuma velike noci ta praznik je po ohlapni cerkveni definiciji prva nedelja po spomladanski polni luni ce polna luna pade na nedeljo je velika noc naslednjo nedeljo po tej definiciji velika noc pade na nek datum med marcem in aprilom dolocitev datumov je bila odvisna od cerkvene politike in razvoja astronomije saj je bilo sele po letu dogovorjeno da se velika noc praznuje v nedeljo datum je vsako leto drug iz naslednjih astronomskih razlogov zemlja v enem letu se pravi enem obkrozenju sonca ne naredi celo stevilo vrtljajev okrog svoje osi in prav tako luna ne napravi celo stevilo obhodov okrog zemlje zemlja obkrozi sonce natancno v dneh luna obkrozi zemljo natancno v dneh in tako je v letu lunarnih mesecev enakonocje je trenutek oz tocka na ekliptiki ko je premica ki povezuje sredisce zemlje s srediscem sonca vzporedna z ekvatorsko ravnino zemlje kar se zgodi dvakrat v letu spomladansko enakonocje je okrog marca ljudje so si v zgodovini pri sestavljanju koledarjem pomagali bodisi s soncem bodisi z luno ali pa kombinacijo obeh maji azteki judje in muslimani so koledarje izdelovali po luni ljudstva iz evrope pa po soncu kljub temu je verjetno casovna enota mesec kaze da je luna tudi imela dolocen vpliv pri izdelavi koledarjev usklajevanje zacetka leta z vrtenjem zemlje poteka s prestopnimi in neprestopnimi leti prvi priblizek usklajevanja je uvedel julij cezar na predlog aleksandrijskega astronoma sosigenesa leta pr n st in dokoncno uvedel cesar august koledar imenovan po juliju cezarju julijanski koledar doloca da ima vsako navadno leto dni vsako cetrto leto je prestopno in ima dni na to idejo je sicer ze prisel astronom aristarh iz aleksandrije leta pr n st in tudi za njegovo idejo je mozno da je prisla od starih babiloncev prestopno leto je tisto katerega letnica je deljiva s prestopno leto po juliju cezarju torej izracunamo takole var year integer leapyear boolean begin leapyear year mod end astronomska opazovanja so pokazala da se kljub vsakem popravku na stiri leta v stoletjih nabere nekaj napake in papez gregor xiii je uvedel dodatni popravek julijanskega koledarja gregorijanski koledar ki doloca da je nacelno vsako cetrto leto prestopno razen ce je letnica deljiva s ce pa je letnica deljiva s se prestopno leto ne izpusti prestopno leto po gregorju xiii torej ugotovimo takole var year integer leapyear boolean begin leapyear year mod and year mod or year mod papez gregor je v buli inter gravissimas ukazal popravek datumov za nazaj in tako je cetrtku oktobru sledil petek oktober prestavil je tudi novo leto iz zacetka pomladi blizu tocke kjer je zemlja najblizje soncu to je na januar kot smo se zdaj navajeni da bi zacetek leta padel na ustrezno tocko ekliptike in marec na enakonocje je potrebno stalno usklajevanje koledarja s krozenjem zemlje okrog sonca natancne astronomske meritve kazejo da bo tudi po gregorjanskem koledarju scasoma treba narediti dodaten popravek saj se bo v letih nabralo za tri dni napake papezeva bula je bila se isto leto upostevana v katoliskih dezelah kot npr italiji v protestantskih pa z zamudo npr v svici sele leta se kasneje so podoben popravek uvedli v drugih dezelah npr v rusiji sele leta v turciji sele ce bi bili cerkveni dostojanstveniki pri dolocanju datuma velike noci malo bolj natancni bi videli da bi moral biti datum odvisen se od zemljepisne dolzine leta se je na primer zgodilo da je polna luna in enakonocje padlo na isti datum takrat je nekje na zemlji ze bila noc drugje pa ne datum velike noci v odvisnosti od zemljepisne dolzine razlicnih krajev na zemlji bi bil lahko razlicen za en lunin mesec to se ni zgodilo ker zahodne cerkve uporabljajo tako imenovani ekleziasticni lunin koledar ki je nekaksna tabela kdaj naj bi luna kje bila in velja za vse zemljepisne dolzine kako ga dolocajo pa je odvisno od veljavnega koledarja razlicne cerkve imajo zato lahko razlicne datume velike noci posebno velika odstopanja so po eni strani med zahodnimi krscanskimi cerkvami in med pravoslavnimi deloma pa tudi med razlicnimi pravoslavnimi ki so se leta razdelile med pristase starega in novega koledarja da bi do konca razvozlali evropsko zgodovino koledarjev je potrebno omeniti se stetje let vse kulture so stele leta po nekem zgodovinskem dogodku npr ustanovitvi rima jezusovem rojstvu ali prihodu kakega mogocneza na oblast stetje let nasega stetja oz po kristusu izvira iz leta nasega stetja in ga je uvedel rimski opat dionysius exiguus do tedaj so v rimskem cesarstvu uporabljali stetje let ad urbe condita po ustanovitvi rima ta dogodek naj bi se zgodil leta pr n st dolocanje datuma velike noci je astronomski problem ki so ga resevali tako znameniti matematiki kot npr johann karl friedrich gauss j m oudin butcher in carter datum izracunamo z izracunom ciklov prestopnih let in luninih mesecev kjer si pomagamo z celostevilskim deljenjem oglejmo si njihove resitve predelane v jezik pascal za osvezitev div pomeni celostevilsko deljenje mod pomeni ostanek po deljenju ter int pomeni celi del stevila gaussova metoda je primerna za racunanje velike noci pri pravoslavni cerkvi ki uporablja se julijanski koledar http cssa stanford edu ~marcos ortheast html procedure easterbygauss year integer var rc integer var r r r ra r rb r integer begin r year mod r year mod r year mod ra r r ra mod rb r r r r rb mod rc r r end v tej proceduri je rc stevilo dni po marcu julijanskega koledarja torej ce je rc pomeni da je velika noc marca po julijanskem koledarju kar trenutno pomeni aprila po gregorjanskem do marca leta se bosta koledarja razlikovala za dni racunanje velike noci danes butcherjeva metoda je primerna za dolocanje velike noci pri rimo katoliski cerkvi http cssa stanford edu ~marcos butcher html procedure easterbybutcher year integer var easterday integer var eastermonth integer var a b c d e f g h i j k l m p integer begin procedure easterbybutcher a year mod b year div c year mod d b div e b mod f b div g b f div h a b d g mod i c div k c mod l e i h k mod m a h l div eastermonth h l m div p h l m mod easterday p end procedure easterbybutcher oudinova metoda izgleda takole http cssa stanford edu ~marcos oudin html procedure easterbyoudin year integer var easterday integer var eastermonth integer var century g k i j l integer begin procedure easterbyoudine century year div g year mod k century div i century century div century k div g mod i i i div i div div i g div j year year div i century century div mod l i j eastermonth l div easterday l eastermonth div end procedure easterbyoudin obe metodi zahtevata kar precej celostevilskega deljenja in iskanja ostankov za letnice iz nekega intervala lahko izracun skrajsamo za omejeno obdobje od leta do lahko uporabimo carterjevo metodo ki zahteva manj racunanja http cssa stanford edu ~marcos carter html procedure easterbycarter year integer var easterday integer var eastermonth integer var b d e q integer begin procedure easterbycarter if year and year then begin b year mod d b mod if d then d d e year int year div d mod q d e if q then begin eastermonth easterday q end else q begin eastermonth easterday q end end if year and year then else writeln output 'leto ni med in ' end procedure easterbycarter sicer pa vsi algoritmi za bliznja leta dajo naslednje datume velikonocnih nedelj poleg njih je dela prost dan se ponedeljek ki sledi tem datumom na datum velike noci se veze se dela prosti dan binkostna nedelja ki nastopi sedem tednov po veliki noci poleg se nekaterih verskih praznikov ki se vezejo na veliko noc velja omeniti se pustno nedeljo ki je sedem tednov pred veliko nocjo in dva dni pred pustnim torkom ki ni dela prost dan ceprav ga mnogi prezive kot da bi bil nekatere podatkovne baze poznajo gregorijanski in julijanski koledar nekatere pa ne ali vasa pozna lahko ugotovite z naslednjo poizvedbo select to char to date ' ' 'dd mm yyyy' 'day' as dan to char to date ' ' 'dd mm yyyy' 'dd mm yyyy' as datum from dual union select to char to date ' ' 'dd mm yyyy' 'day' as dan to char to date ' ' 'dd mm yyyy' 'dd mm yyyy' as datum from dual union select to char to date ' ' 'dd mm yyyy' 'day' as dan to char to date ' ' 'dd mm yyyy' 'dd mm yyyy' as datum from dual union select to char to date ' ' 'dd mm yyyy' 'day' as dan to char to date ' ' 'dd mm yyyy' 'dd mm yyyy' as datum from dual order by dodatni viri o koledarjih in kje lahko najdemo se vec informacij o astronomiji veliki noci koledarjih in starih kulturah grupa astrofizikov na stanfordski univerzi ima lepo zbirko dokumentov na spletu http cssa stanford edu oddelek za astronomske aplikacije na u s naval observatory washington dc ima svojo stran na strezniku http riemann usno navy mil aa royal greenwich observatory ima nekaj lepih solskih lekcij o astronomiji na http www rog nmm ac uk samo mesto greenwich in svetovni cas najdemo na http www greenwich com time veliko podatkov o koledarjih najdemo se na http www calendarzone com stran ki jo vzdrzuje peter meyer in vsebuje vse mogoce in tudi clanke o razlicnih koledarjih je http serendipity magnet ch povezave o koledarjih in njihovi zgodovini najdemo na today's calendar and clock page http www ecben net calendar shtml larry freedman's calendars origin page http ourworld compuserve com homepages larry freeman calenda r htm an introduction to calendars http www greenheart com billh intro html kdaj so v katerih dezelah uvedli koledarsko reformo je v clanku toke norbija the perpetual calendar na http www norbyhus dk calendar html lepo stran o veliki noci z velikim seznamom datumov od leta do ima tudi astronomsko drustvo v juzni avstraliji na naslovu http www assa org au edm html in na koncu se iskalnika mat'kurja http www matkurja com slo resources science astronomy yahoo http dir yahoo com reference calendars copyright © matjaz jeran dovoljena uporaba za nekomercialne namene z navedbo vira gor zadnji popravek naprej