konstitutivni pogoji in modalitete religije na osnovi ritualne prakse religije exi stirajo kot specificne modalitete simbolizacije religije in bogovi so skratka zgodovinski produkt clovesko zivalske vrste modalitete religioznih simbolizacij so pogojene z nacinom druzbene existence odvisne od pogojev druzbene reprodukcije od strukturnih pogojev druzbene reprodukcije izhaja zgodovinsko dolocena diferencialnost religij in kultur nasploh pri kostituciji religije je potrebno upostevati makro in mikro strukturne pogoje in specifike druzbe glede na razlicna zgodovinska obdobja religija je mitoloski misticni in fetisisticni odgovor na manko existence da je clovesko zivalska vrsta umrljiva minljiva kot vse ostale zivalske vrste je nesporno dejstvo glede na manko existence je clovek bitje za smrt kjer ne kaze kaksnih posebnih znakov prilagodljivosti pac pa je ravno minljivost manko existence razlog travme kar je klasika slehrnega subjekta religija nastopi kot mitologiziran nagon smrti in hkrati kot mitologiziran eskapizem pred grozo smrti v misticno in fetisisticno re konstrukcijo onstranstva numinoznega kjer je xy projekcija boga garant nesmrtnosti mitoloske projekcije so na podlagi ritualne prakse socasne misticnim in fetisisticnim konstrukcijam numinoznega religija substituira manko existence v drugo naravo v mitoloske misticne in fetisisticne dimenzije onstranstva kamor umesti absolutno bit to je t im boga v razmerju do manka existence je religija mitoloski misticni in fetisisticni bricolage mix compositum nadomestne realnosti ki je v religiozni scenografiji absolutna sama v sebi utemeljena torej rezultat verovanja praksa verovanja je arbitrarna in kot taka instalira t im absolutne resnice religije se konstituirajo se na vrsti konkretnih zgodovinskih pogojev reprodukcije kateri index skupni imenovalec je ravno manko kvalitete exi stence kjer je potrebno omeniti a neugodne existencne pogoje druzbene reprodukcije ekonomske in politicne krize s katerimi so povezane b existencne negotovosti tveganja vsakdanje nevarnosti pri delu etc c nenazadnje pa se religije konstiuirajo tudi na osnovi intelektualno kulturnega manka druzbe kjer kriza existencnih pogojev reprodukcije rezultira tudi kulturno krizo druzbe ravno zato religije exi stirajo kot mitologiziran eskapizem ritualni objekti oz kulti pa kot fetisisticni objekt uzitka religija je skratka mitoloski misticni in fetisisticni substitut za manko kvalitete existence poslabsevanje existencnih razmerij druzbe so ugodne za razmah dolocene religije kar pomeni da religija skozi mitoloske misticne in fetisisticne modalitete nadomesca manko kvalitete existence ucinkuje kot fiktivni treap conditio sine qua non vsake religije je ritualna praksa ki skozi ritualni in oznacevalni praksa avtomatizem ponavljanja performativno vzdrzuje instucionalni mehanizem religije ritualna praksa artikulira in reprezentira vsakokratno aktualizira mitolosko in normativno strukturo skratka ideoloska praksa par exllence ki vzdzuje normativne kode hegemonije sam hirearhicni normativni dispozitiv brez ritualne prakse bi bile mitoloske projekcije brezpredmetne doloceni mit se vpise v oznacevalni register skozi ritualno incijacijo ritualna praksa napravi dolocen mit oz mitologijo za tradicijo iz slepe pege sedanjosti so nekatere navade in obicaji dolocene druzbe videti kot avtohtoni samonikli naravni de facto pa so rezultat ritualne prakse ce tudi so relikt ali simbolni preostanek mitoloska projekcija je soodvisna od ritualne prakse religije religija exi stira kot mitoloska projekcija existence druzbe tako da existencno nujnost druzbe ki je vsakokratno reprodukcijsko pogojena nadomesti in sprevrne v spekulativno nujnost mitolosko projicirane absolutne realnosti tako da je existenca druzbe odvisna od numinoznega to je od onstrastva ter od volje bogov oz od posamicne paradigme absoluta misticni in fetisisticni elementi trans substancijacije so socasni mitoloski projekciji absolutne realnosti mitoloske predstave skozi misticni in fetisisticni remake predelavo modifikacijo instalirajo mandat abstraktnega nadnaravnega nesmrtnega bitja to je t im boga kot neke posebne substance na sebi in za sebe skratka mitoloska projekcija je socasna misticnim in fetisisticnim modalitetam rekonstrukcije absolutne realnosti kjer ima absolutna bit ali t im bog poseben mandat pred existenene substance posel teologije in metafizike je ravno ta da racionalizira mitoloske misticne in fetisisticne modalitete religije kot formo absolutne realnosti fetisisticna modaliteta religije brez predhodne utajitve in post festum potlacitve vednosti in skepse ni verovanja verovanje se vzpostavlja skozi ritualni in oznacevalni avtomatizem ponavljanja umesca se skozi rituale inicijacije konkretno torej s veroukom predsolskih otrok preden se lahko subjekti vzgoje konstituirajo kot subjekti vednosti skozi ideologiziran proces izobrazevanja in vzgoje verovanje zacne ucinkovati sele postfestum ko je libidalna in simbolna ekonomija inicijirancev podrejena mitoloskim in normativnim kodom religije skozi niz parcialnih identifikacij ob socasnosti travmaticnih izkustev objekt verovanja in objekt vednosti ne more biti isti konstitutivni razcep med vednostjo in verovanjem poteka skozi fetisisticni nacin utajitve formula utajitve ki konstituira verovanje vem da je mit x paradox ki ne exi stira pa vendarle verjamem da exi astira ker je nekaj na tem ravno zato ker subjekti zeli nekaj vec cetudi x ne exi stira gre torej za fetisisticno substitucijo nadomescanja manka kvalitete existence in s tem tudi samih preferenc libidalne in simbolne ekonomije subjekta ki vzdrzujejo mit x kot fetisizem zelje in ritualni objekt kot fetisisticni cisti uzitek moment nezavednega ki je navzoc v religioznih modalitetah je ravno fetisizem zelje ki se praviloma koincidira z momentom potlacitve fantazme polnega uzitka tako da ritualni kult ucinkuje kot nadomestna zadovoljitev potlacene fantazme zato nastopajo ritualni kulti miti kot fetisisticni objekt polnega uzitka tako je na primer t im nirvana prav fetisisticni objekt polnega uzitka ki je kot tak udelezen mitoloskega eskapizma pred grozo smrti ravno mit t im reinkarnacije je tisti specificni mitoloski ekapizem pred grozo smrti ki je pertinenten fetisizmu zelje in uzitka ki veckratno utaji manko existence z nesteto moznimi variantami t im posmrtnega zivljenja exploatacija libidalne in simbolne ekonomije subjekta kot pogoj vzpostavitve religije pogostokrat je ravno subjektova vednost o dejanski podrejenosti ideolosko normativnim strukturam razlog preseganja verovanja vsak konkretni subjekt ima samo dve moznosti ali zaradi preferenc vednosti opusti verovanje oz mit ki ga vpelje v verovanje ali pa verovanju podredi preference vednosti ce naj religija deluje kot praksa potemtakem existira na exploataciji libidalne in simbolne ekonomije tako da te subjektove preference podredi normativni strukturi persistetnost religije je pogojena ravno z nacini ucinkovanja na nad jaz subjektov fetisisticne modalitete religije torej dobesedno parazitirajo na libidalni in simbolni ekonomiji subjektov teolosko moralna forma ideologije ucinkuje kot praksa exploatacije libidalne in simbolne ekonomije subjektov kateri out put hegemonisticni dispozitiv sankcioniranja discipliniranja in selekcioniranja religiozni ideoloski modeli so dokaz da je obci ekvivalent ideoloskih funkcij pertineten in persistenten preferencam hegemonije skratka da ideoloske funkcije sluzijo za doseganje ciljev hegemonije dualisticna simbolna ekonomija religije upostevajoc ritualno prakso in medsebojno pogojene in so odvisne modalitete je kljucni kriterij v konstituiranju religije ravno dualisticna simbolna ekonomija ki je kot taka socasna modalitetam religije dualisticna simbolna ekonomija je kot ritualna praksa conditio sine qua non konstituiranja religije dinamika dualisticne simbolne ekonomije slehrne religije in ideologije nasploh exi stira makro strukturno na antagonisticno reprodukcijskih nasprotjih slednja so socasna in se koincidirajo z nasprotij libidalne in simbolne ekonomije subjektov opraviti imamo torej s strukturno realiteto z nizom posredovanj in interferenc kjer je subjekt ne konsistetno bitje nasprotij poleg tega da je konstantno strukturi podrejen in strukturno posredovan je subjekt socasno tudi dejavnik strukture simbolna ekonomija subjekta in druzbe ni neka avtonomna realnost na sebi in za sebe pac pa je komplexna strukturno dinamicno reprodukcijsko pogojena realiteta slehrna ideoloska realnost exi stira skozi niz popacenj strukturne realitete t j simbolno oznacevalskih registrih strukturne dinamike antagonisticnih nasprotij prvenstveno na psihologisticnih in femenoloskih redukcijah ter na esencialisticnih generalizacija realitete kar v koncni instanci rezultira ideoloske fetisisticne tipe realnosti dualisticna simbolna ekonomije religije in metafizike exi stira na afirmaciji ter vzdrzevanju locevanja abstrahiranja numinoznega nad naravnega onstranskega sveta vecne absolutne biti in absolutne realnosti od naravnega ekonomsko in zgodovinsko pogojenega sveta clovesko zivalske vrste ergo subjekt je primarno makro strukturno odvsino in ekonomsko pogojeno bitje za reprodukcijo ki se v socasnosti ideoloske in simbolno oznacevalske prakse manifestira tudi kot simbolno in fetisisticno ne konsistetno bitje nasprotij dualisticna simbolna ekonomija je torej rdeca nit oz myto logos mitoloskim misticnim in fetisisticnim modalitetam religije zato ni nakljucje da t im bogovi se posebno politeisticni reprezentirajo popacene modificirane super relative cloveskih atribucij t im bog je pravzaprav v onstranstvo transponirana absolutna paradigma subjekta ki se kot taka abstrahira abstraktno locuje od konkretno existirajocega materialno dokazljivega sveta simbolna ekonomija politeizma in monoteizma