ostala predavanja ostala predavanja ostala predavanja ostala predavanja krskopoljski prasic vsebina uvod in pomen ohranjanja bioloske raznovrstnosti domacih zivali izvor domacega prasica utrinki iz zgodovine prasicereje v sloveniji krskopoljski prasic slovenska pasma prasicev mnenja o izvoru povzetek razvoja in reje krskopoljskega prasica predstavitev krskopoljskega prasica morfoloski opis rezultati raziskav v letih ukrepi in program ohranjanja genske banke in krskopoljski prasic zakljucek uvod in pomen ohranjanja bioloske raznovrstnosti domacih zivali cas v katerem zivimo oznacuje vrsto nesorazmerij razporeditev materialnih dobrin razporeditev hrane povecevanje stevila rasti prebivalcev in povecanje pridelave hrane drzavna akademija znanosti zda in londonsko kraljevo drustvo sta leta sporocili svetu ce se bodo sedanje napovedi rasti prebivalstva uresnicile in ce bodo vzorci cloveske dejavnosti na nasem planetu ostali nespremenjeni znanost in tehnologija ne bosta mogli prepreciti nezadrznega propadanja okolja ali pa se vecje revscine v velikem delu sveta ohranjanje bioloske raznovrstnosti domacih zivali je po hammondu pomembno zaradi povecanja pridelave hrane povecanja proizvodnosti agrikulturnih povrsin in drugih inputov vzpostavitve trajnostne agrikulture v dobro sedanjih in bodocih generacij izvor domacega prasica zooloska sistematika prasice uvrscamo v red parkljarjev artiodactyla in druzino prasicev suidea ki vkljucuje rodov od katerih je za cloveka najpomembnejsi rod pravi prasic sus iz katerega izvirajo predniki domacih prasicev izvirna vrsta glej predavanje pasme prasicev izvirna vrsta domacih prasicev sus domesticus je divji prasic sus scrofa razsirjen sicer v evropi aziji severni afriki in indoneziji domestikacija povezava agripedia za udomacitev prasica sta pomembna dva domestikacijska centra evropski in jugovzhodno azijski kjer sta bili udomaceni podvrsti evropski divji prasic sus scrofa scrofa in azijski divji prasic sus scrofa vittatus biolosko se podvrsti razlikujeti prva je pozno zrela slabo rodovitna in slabo rastna druga rano zrela bolj nagnjena k zamastitvi in bolje rastna take znacilnosti imajo tudi pasme ki izvirajo neposredno od prve oz druge izvirne podvrste divjega prasica cas udomacitve clovek je udomacil prasice pred nekako leti v jugovzhodni aziji in pred leti v evropi iz tega casa so tudi arheoloske najdbe kosti v juzni anatoliji in severnem iraku ter stenske slike v templju v juzni anatoliji reja prasicev je bila dobro poznana tudi v anticnih casih utrinki iz zgodovine prasicereje v sloveniji prasicereja ima v sloveniji dolgo tradicijo urbarji tlacani so placevali takoimenovani svinjski davek ki so ga obracunavali po razlicnih denarnih vrednostih po vsej verjetnosti po velikosti prasicev listina iz let okoli opisan je spor med kmeti iz hrastovelj in iz sosednega kubeda ter plen ki so ga odnesli kubecani pri tem omenjajo tudi prasice in sicer prasice porci in svinje sues razlicnih velikosti oz starosti freska klanje prasicev svojevrsten dokaz o reji prasicev iz l je v enajstem medaljonu stenskega koledarja v cerkvi sv trojice v hrastovljah ta medaljon prikazuje za mesec november podobno kot koledarcek iz samostana v bistri iz l klanje prasicev mnenju da bi moralo biti to kmecko opravilo pokazano mesec kasneje v decembru je tezko pritegniti ker je bila takratna pasna reja prasicev odvisna predvsem od razpolozljive hrane v gozdu zelod in zir zirovscina kmetje so placevali za paso v gozdu takoimenovano zirovscino v denarju ali plecetih freska beg v egipt omeniti velja se en dokaz o reji prasicev iz leta ki je v cerkvici sv marija na skriljinah pri beramu na freski ki upodablja beg v egipt sta naslikana dva domac a prasica ki s svojo obliko omogocata sklepanje da sta potomca evropskega divjega prasica celjski strop okoli leta je bil naslikan celjski strop ki v upodobitev letnega casa zima vkljucuje tudi klanje prasica listina iz leta ohranjena listina iz leta prica o kolinah ko je oskrbnik gradu vrbovec v slovenskem jeziku sporocal svojemu gospodarju v gradec koliko in kaksne klobase ter koliko mesa mu bodo poslali svinjska ali prasicja pot preko slovenije je stoletja vodila znamenita svinjska ali prasicja pot ko so iz hrvaske gonili mlade prasice na kranjsko jih tu spitali uporabili za lastno prehrano in za prodajo v benecijo zavetnik najpomembnejsi zavetnik prasicev in prasicerejcev je sv anton puscavnik januar takrat je ponekod v navadi darovanje suhih krac imena krajev v sloveniji je kar nekaj krajev ki se s svojim imenom navezujejo na rejo prasicev svinjak svinjska vas svinjski gric svinjski hrib svinjski vrh svino in drugi koline klanje prasicev na kmetiji je domaci praznik kmecki praznik koline furez ki ga spremlja vrsta seg in navad zelo bogata je tudi kultura izdelovanja raznih mesnih izdelkov ki so znacilna po posameznih podrocjih slovenije krskopoljski prasic slovenska pasma prasicev najstarejsa slika krskopoljskega prasica kb krskopoljski prasic med rejci in v starejsi terminologiji imenovan tudi crnopasasti oziroma samo pasasti ali prekasti je edina slovenska pasma prasicev ime je vezano na geografsko podrocje kjer se je pasma razvijala in ohranila vse do danes bioloske znacilnosti izredna odpornost dobra prilagodljivost na skromne pogoje reje in prehrane ter izredna kvaliteta mesa priljubljena a neprestano ogrozena pasma sorazmerno majhna razprostranjenost pasme je pretila s skodljivimi posledicami parjenja v sorodstvu bolj ali manj stihijska reja stalno primanjkovanje kakovostnih plemenskih merjascev prevladujoca ekonomska miselnost jo je posebej v zadnjih dvajsetih letih vseskozi odrivala na rob dogajanja posledica nenacrtne reje je bila vseskozi neizenacena pasemska slika ki danes postavlja pod vprasaj obstoj celotne pasme mnenja o izvoru krskopoljskega prasica proucena slovenska literatura kaze da zgodovina crnopasastega prasica pri nas seze dalec v stoletje oziroma vsaj v cas ki mu se lahko sledimo z ustreznim domacim gradivom izvira iz skupnega prednika domacih prasicev divjega prasica sus scrofa oziroma njegovih podvrst evropskega divjega prasica sus scrofa scrofa in azijskega divjega prasica sus scrofa vittatus nekatere starejse navedbe omenjajo se tretjo izvorno obliko sredozemskega divjega prasica sus meditteraneus katerega potomci naj bi poseljevali pri nas podrocje juzno od reke save kasnejse raziskave to teorijo zavracajo in slednjega pristevajo k prvima dvema podvrstama kot mogoco prehodno skupino med njima razvoj in reja krskopoljskega prasica v splosnem naj bi v nasem prostoru dolgo prevladoval temnejsi prasic ki se je postopoma krizal s svetlejsimi pasmami uvoz plemenskih merjascev iz anglije jorksirci kmetijske druzbe v drugi polovici stoletja so na kranjsko uvozili vecje stevilo prasicev angleskega porekla najvec pasme suffolk izvira s podrocja kasnejse wessex pasme na sosednjo stajersko pa berksir in jorksir prvi obsirnejsi opis krskopoljskega prasica je iz konca prejsnega stoletja rohrman avtor poudarja mocno razsirjenost prasicereje na spodnji dolenjski se posebej na podrocju krskega polja redili so tako imenovane prekaste ali pasaste prasice prasici so imeli zadnji konec telesa crne barve prednji pa bolj ali manj bel pogosto v obliki sirsega belega pasu okoli zivota glava je bila srednje dolga in ravna z velikimi visecimi usesi res da se ti prasici razlocujejo od drugih plemen ze po barvi vendar je barva sama na sebi premalo znacilna in zato bi bilo umestneje ako bi to pleme imenovali raje po kraju v katerem se nahaja in mu nadeli ime krskopoljski prasic pasmo je odlikovala srednje dobra plodnost dobra jescnost in rastnost do velikih tez odrasle zivali so imele kg ze v casu nastanka tega zapisa so oplemenjevali to domaco pasmo prasicev z jorksirskimi prasici usodo pasme do casa pred drugo svetovno vojno je opisal leta oblak danes prvotne krskopoljske svinje vsaj ciste ni vec vendar najdemo v najbolj oddaljenih krajih se ostanke te prvotne svinje ki po zunanjosti barvi ter raznih merah se spominjajo na njo ta svinja se je posebno odlikovala v sposobnosti za produkcijo masti ter po dobri kakovosti mesa domaco crnopasasto ki je bila pred nekaj leti na gorenjskem predvsem v kranjskem srezu se precej razsirjena in priljubljena ter zelo v modi sedaj vedno bolj opuscajo glavni vzrok lezi v tem da je ta svinja vsled premajhnega rejskega okolisa morala degenerirati ker je prislo do plemenenja v sorodstvu v ostalem pa je bila ta za domaco porabo in ne toliko za izvoz namenjena svinja prav odlicna ker je zelo hitre rasti in je bila tudi dobra za mast gotovo pa je da se ta svinja radi premajhnega rejskega okolisa ne bo mogla dolgo vzdrzati rejski okolisi naj se povecajo z enotno pasmo kar je tudi s strokovnega stalisca pravilno po drugi svetovni vojni so bile v petdesetih in sestdesetih letih opravljene pomembne raziskave krskopoljskega prasica v strokovnem slovstvu najdemo stevilne zapise do leta ko je nastopilo obdobje opustitve strokovnega dela s to pasmo neznani avtor je v reviji nasa vas leta v clanku priznanje crnopasastem prasicu opisal razvoj in bioloske znacilnosti prasicev te pasme posebej poudarja njihovo skromnost in odpornost ter kvaliteto mesa opozarja tudi na skodljive posledice parjenja v sorodstvu za leto objavlja podatek da so krskopoljski rejci prodali na sejmih mladih pujskov in da je na sejmih pasastih ter le belih pujskov ki imajo za slabso ceno kot pasasti posebej velja omeniti da so v tem obdobju opravljene prve strokovne meritve plodnosti rastnosti in mesnatosti crnopasastih prasicev pri reji v cisti krvi oz krizanju podatke o tem najdemo v porocilih kmetijskega instituta slovenije serija publikacij proizvodnost plemenskih svinj v rejskih srediscih slovenije v diplomskih nalogah varl krhin in v porocilih o raziskovalnih nalogah locniskar in sod na rohrmanov opis krskopoljskega prasica so opozorili eiselt in eiselt in ferjan ugotavljajo da se ta prvotni opis crnopasastega prasica mocno razlikuje od prasica kakrsnega poznamo iz obdobja med obem vojnama in po drugi svetovni vojni zlasti velike so razlike v obliki ter velikosti glave in uses avtorji domnevajo da so spremembe v obliki glave in uses nastale pod vplivom oplemenjevanja prvotnih crnopasastih prasicev z angleskimi berkshir cornwall in drugimi pasmami to domnevo opisujejo oz omenjajo tudi drugi literaturni viri eiselt in ferjan sta povzela rezultate raziskav in zbranih podatkov o krskopoljskih prasicih ter zapisala v povzetku sedaj je pasma po tipu neizenacena in konstitucijsko mocno oslabljena pri razmeroma velikem stevilu rojenih pujskov na gnezdo je zaradi velikega stevila mrtvorojenih in zelo velikih izgub do odstavitve stevilo vzrejenih pujskov majhno plodnost se glede na stevilo zivorojenih pujskov poveca s pripuscanjem k merjascem drugih pasem n pr landrace large white itd zelo dobro plodnost so pokazale krizanke med krskopoljsko in svedsko landrace pasmo pri ponovnem parjenju s krskopoljskimi merjasci v teh parjenjih se je se povecalo stevilo mrtvorojenih pujskov na gnezdo vendar je vitalnost zivorojenih mnogo vecja kot pri cistopasemskih svinjah saj so izgube pujskov do odstavitve znasale le od zivorojenih vzrejenih pa je bilo pujskov na gnezdo prasici krskopoljske pasme so skromni dobro izkoriscajo voluminozno krmo slabse vendar ne obcutno pa koncentrate pitovne in klavne lastnosti so se pri krizanju z belimi pasmami intermediarno dedovale to velja tudi za barvo mesa ki je pri krskopoljski pasmi temnejsa pri krizanju krskopoljske pasme s pietrain pasmo je bil ugotovljen heterozis efekt v konverziji krme meso krskopoljskih prasicev in njihovih krizancev je zelo primerno za izdelavo v trajne izdelke v letih so bila opravljena poizvedovanja o ostankih krskopoljskega prasica na gorjancih na podrocju brezic in krskega polja o prvih ugotovitvah porocata v svoji diplomski nalogi svajger in bregar pregledala sta okoli stirideset kmetij in ugotovila da je danasnja creda krskopoljskega prasica zelo neizenacena rejci pa so z njim zadovoljni in velika vecina se mu ne misli odreci v svoji nalogi sta zbrala dragocena pricevanja tih slovenskih kmetijskih zivinorejskih in veterinarskih strokovnjakov ki so se pri svojem delu ukvarjali ali srecevali s prasici krskopoljske pasme po letu se nadaljuje delo na ohranjanju krskopoljskega prasica premiranje svinj in merjascev iskanje spremljanje plodnosti in sorodstva sofinanciranje gradnje vzrejnega sredisca raziskava sindroma maligne hipertermije predstavitev krskopoljskega prasica morfoloski opis diapozitivi rezultati raziskav v letih pregled trenutnega rejskega stanja je bil opravljen na ozjem podrocju krskega polja in bliznjih gorjancih drugod je krskopoljskega prasica po zatrjevanjih veterinarjev kmetov in drugih nadomestila reja belih prasicev o tem smo se ob priloznostnih obiskih nekdanjih rejcev prepricali tudi sami ohranil se je le v predelih z ekstenzivnejsim kmetijstvom v gospodinjstvih kjer redijo prasice za samooskrbo v presojo smo vkljucili stirideset kmetij kjer se vzdrzujejo njegovo rejo oz njegove ostanke podatke in ocene smo zbirali s posebno v te namene pripravljeno anketo za kriterij ocene zunanjosti so sluzile karakteristike ki jih v svojem porocilu o oblikovanju novega tipa domacega prasica navaja ferjan ob predstavljenih rezultatih opravljenega terenskega dela je potrebno poudariti dvoje da so med njimi tudi ocene anketiranih rejcev le ti so nas usmerjali pri iskanju krskopoljskih prasicev in da se pri opisovanju zunanjosti ne da izogniti dolocenemu vplivu pristranskosti zemljevid pregledanega obmocja priloga namen nacin tradicija in prehrana najpomembnejsa vzroka reje krskopoljskih prasicev sta dva nezahtevnost reje in prehrane ter kvaliteta mesa in precej masti to je razumljivo ce pri tem upostevamo pogoje ki so posebej se na gorjancih za rejo domacih prasicev sorazmerno skromni vecina rejcev stalno redi prasice te pasme in le eden jih je pricel rediti v zadnjem obdobju vsi rejci redijo prasice za lastne potrebe in velika vecina tudi za prodajo prodajajo pa vecinoma pujske pri starosti do tednov za pitanje pri drugih rejcih nekoliko presenecajo ugotovitve v zvezi z nacinom reje krskopoljskih prasicev dve tretjini rejcev jih redi le v hlevu in le ena petina jih spusca na paso prehrana krskopoljskih prasicev je preprosta in cenena le na sedmih kmetijah dodajajo prasicem posebej pujskom kupljeno krmo stalez plodnost in parjenja tabela stalez prasicev skupaj in na kmetijo kategorija prasicev stevilo kmetij st prasicev skupaj st prasicev na kmetijo min max cisti krskopol prasici pujski do mes pras mes pras mes pl svinje in mladice pl merjasci skupaj krizanci s krskopol prasici pujski do mes prasici mes prasici mes pl svinje in mladice pl merjasci skupaj ocena po zunanjosti na stiridesetih kmetijah so imeli skupaj prasicev ali prasica na kmetijo najmanj enega in najvec osemindvajset prasicev to je znatno vec kot je slovensko poprecje za stevilo prasicev na kmetijo do prasice ta ugotovitev neposredno potrjuje mocno tradicijo v reji prasicev glej pregled literature in posredno pogoje za rejo domacih zivali na opazovanem podrocju zelo zanimiva je starostna struktura staleza ki dokazuje ekstenzivno rejo prasicev namen reje in povprecno plodnost porazdelitev podatkov cistopasemski krskopoljski prasici in krizanci s krskopoljskimi prasici je opravljena na osnovi presoje zunanjosti in zaradi tega le delno zanesljiva tabela plodnost in trajanje rabe plemenskih svinj ter merjascev na osnovi podatkov rejcev lastnost st kmetij povprecje min max svinje starost pripust mes stevilo prasitev na leto velikost gnezda laktacija tedni zivlj prireja st gnezd merjasci starost pripust mes starost ob izlocitvi mes tabela plodnost svinj na osnovi meritev lastnosti lastnost do mladice stevilo prasitev starost ob prasitvi dni rojeni pujski zivorojeni pujski delez mrtvorojenih pujskov stare svinje stevilo prasitev doba med prasitvama dni laktacija dni servis perioda dni rojeni pujski zivorojeni pujski delez mrtvorojenih pujskov skupaj stevilo prasitev rojeni pujski zivorojeni pujski delez mrtvorojenih pujskov stevilo odstavljenih pujskov delez izgub pocasno rast in ekstenzivno rejo krskopoljskih prasicev dokazujejo tudi podatki o starosti ob prvi oploditvi mladic ki je v povprecju pri nekaj manj kot enajst mesecev velikost gnezda je dobra okoli pujskov in laktacija je sest do osem tednov posebej je treba opozoriti na izredno velik delez mrtvorojenih pujskov zanimiva je tudi tehnologija rabe krskopoljskih svinj v domaci reji po sloveniji uporabljajo svinje obicajno le za eno do dve prasitvi na proucevanih kmetijah pa uporabljajo svinje za vec prasitev okoli pet prasitev merjasce uporabljajo le v naravnem pripustu in jih izlocijo sorazmerno zgodaj pri starosti okoli dveh let preprecevanje parjenja v sorodstvu je temeljno rejsko opravilo zaradi majhnega rejskega okolisa in stevila prasicev te pasme lahko sklepamo da so krskopoljski prasici znatno inbridirani tocne odgovore na vprasanje o parjenju v sorodstvu bomo lahko dobili z analizo porekel ko bo uvedena rejska dokumentacija parjenja izvajajo rejci povsem nakljucno nezadovoljstvo s krizanci ki je prisotna v polovici slucajev je lahko posledica slabih pogojev za rejo prasicev krizanja opravljajo z zahtevnejsimi mesnatimi pasmami prasicev ki potrebujejo drugacno rejo in nego ter predvsem boljso prehrano zunanjost krskopoljskih prasicev tabela opis zunanjosti krskopoljskih prasicev zunanjost prasicev stevilo rejcev delez rejcev splosen vtis o zunanjosti pras v reji karakteristicna zunanjost nekarakteristicna zunanjost telesni deli glava kratka siroka usesa daljsa od rilca dolga ozka nosni profil konkaven raven lega uses pokoncna viseca polviseca noge debele in grobe tanke in fine dolzina trupa dolg srednje dolg kratek barva znacilna opasanost prednji del bel celotno telo temno lisast ze v pregledu literature smo opozorili na sorazmerno velike spremembe v zunanjosti krskopoljskih prasicev ki so bila v zadnejm stoletju na osnovi opisov zunanjosti v literaturi smo presodili da ima le ena tretjina zivali za pasmo crnopasasta znacilno zunanjost prasici imajo vecinoma kratko in siroko glavo s konkavnim nosnim profilom in visecimi usesi imajo znacilno opasanost in srednje dolgo telo genski test na sindrom maligne hipertermije tabela frekvence genov in genotipov ryr po pasmah v sloveniji frekvenca pasma farma stevilo zivali nn nn nn n n sl a b c d lv a b c d nl a b c duroc a d d kp ukrepi in program ohranjanja tabela vzrejna sredisca za krskopoljske prasice rejec lipicar kranjec baznik skupaj leto kategorije prasicev plemenski merjasci plemenske svinje plemenske mladice pujski do meseca drugi prasici skupaj premije za plemenske svinje in merjasce vpeljano leta s strani mkgp leto plemen merjasci plemenske svinje do x visina premije cca dem na plemensko svinjo in cca dem na plemenskega merjasca sofinanciranje vzrejnega sredisca za krskopoljske prasice v letu je bila rejcu izplacana dotacija za izgradnjo svinjaka v visini mio sit sofinaciranje strokovnega dela mkgp od leta sofinancira strokovno delo pri ohranjanju krskopoljskega prasica terensko delo oznacevanje prasicev odbira plemeskih prasicev vodenje rejske dokumentacije racunalniska obdelava podatkov nadaljevali bomo delo z iskanjem novih lokacij kmetij kjer je ohranjen krskopoljski prasic preiskali bomo predvsem kmetije na sirsem podrocju gorjancev in ostalih predelih dolenjske s posebno anketo bomo zbrali podatke o nacinu in obsegu reje o prehrani prasicev o plodnosti ter ocenili prasice po zunanjosti na izbranih kmetijah bomo nadaljevali s selekcijskem delom odbira po zunanjosti spremljanje plodnosti in vzreje pujskov vodenje rodovnistva ostalih rejskih dokumentov usmerjanje parjenja svinj in mladic odbira nesorodnih merjascev genske banke organizacije in krskopoljski prasic eaap animal genetic data bank eaap evropsko zdruzenje za zivinorejo komisija za animalno genetiko pri eaap imenuje delovno skupino za animalne genetske resurse agr delovna skupina je izvedla tri poizvedbe o pasmah pri petih vrstah domacih zivali konji govedo prasici koze in ovce ustanovitev agb animalna genetska banka eaap pri institutu za zivinorejo pri veterinarski visoki soli v hannovru slovenija aktivno sodeluje ze vec kot let knjiga genetic diversity of european livestock breeds str podatki o krskopoljskem prasicu zadnje zbiranje podatkov v jeseni fao conservation of domestic animal diversity cdad konvencija zn bioloska raznovrstnost fao delovna skupina cdad projekt identifikacija pasem domacih zivali v centralni in vzhodni evropi aktivno sodelovanje slovenije dagene zdruzenje podonavskih dezel za zascito ogrozenih zivalskih vrst sodelovanje slovenije simpozij zagreb pag pro specie rara svicarska fondacija za ohranitev genetske in kulturnozgodovinske dediscine zivali in rastlin navezani prvi stiki x nemsko zdruzenje za ohranitev starih in ogrozenih domacih pasem zakljucek avtohtone domace pasme pridobivajo v zadnjem desetletju na znanstvenem pomenu krskopoljski prasic je edina slovenska pasma prasicev proucevanja sedanjega stanja te pasme kazejo da so na podrocju gorjancev in krskega polja ohranjeni ostanki te pasme rejci poudarjajo skromnost teh prasicev in dobro kvaliteto mesa prehrana prasicev je preprosta s korenovkami krompirjem in podobno voluminozno krmo na kmetijah redijo v povprecju sest prasicev plodnost je povprecna rast pa pocasna svinje uporabljajo za vec prasitev parjenja so povsem nakljucna in z dovolj veliko sigurnostjo je mogoce sklepati da je populacija mocno inbridirana okoli ene tretjine pasicev ima znacilno zunanjost kot je opisana v literaturi program nadaljnega dela je iskanje novih lokacij kmetij ki redijo krskopoljskega prasica izvajanje osnovnih rejskih in selekcijskih opravil dokoncanje izgradnje rejskega sredisca in nadaljevanje premiranja reje krskopoljskih prasicev ostala predavanja ostala predavanja ostala predavanja