svoboda milosti svetopisemsko razmisljanje o vlogi zenske v cerkvi naj se moski ceni na petdeset srebrnih seklov po tezi svetiscnega sekla ce pa je zenska naj se ceni na trideset seklov mz ni ne juda ne grka ni ne suznja ne svobodnjaka ni ne moskega ne zenske kajti vsi ste eden v kristusu jezusu gal v nasem casu ko se na mnogih mestih zastavlja vprasanje vloge zenske v druzbi je prav da tudi cerkev kot ziv organizem ne ostane nevtralna temvec ob trenjih in nasprotovanjih v svetu s stalisca vecne resnice ki ji je dana v razodeti besedi ponovno premisli svoje gledanje na ta vprasanja namen pricujocega prispevka ni da bi podal neko dokoncno resitev absolutno veljavno v vseh okoliscinah ze bezen pregled svetega pisma s te strani pokaze da je problem zastavljen prevec kompleksno in vecplastno da bi ponujal resitev v obliki preproste formule ali obrazca moj namen je torej predvsem orisati jasne svetopisemske smernice in meje v katerih naj bi se omenjena debata odvijala zgornja navedka brzkone izrazata srz dveh nasprotnih si pojmovanj zenske v bibliji prvo gledisce predstavlja postavo starozavezno miselnost vezano na naravnega cloveka drugo gledisce pa milost novozavezni skandal zastonjskega nezasluzenega daru novega zivljenja v jezusu kristusu vendar pa tu ne gre preprosto za nasprotje med staro in novo zavezo saj ze v stari zavezi najdemo mnoge primere popolnega izenacenja med moskim in zensko v novi zavezi pa tudi obstaja kar nekaj mest ki govorijo o podrejenosti zenske prva linija misljenja o zenski recimo ji misljenje postave je zavezana naravnim skorajda fizicnim danostim kot so sibkejsa telesna konstitucija drugo mesto pri stvarjenju ipd ter posledicam greha prve zenske eva je prva padla v greh in zato jo je kot del prekletstva doletelo gospodovanje moza to je verjetno osnova vsemu poznejsemu podrejanju zenske moskemu ki ga najdemo v postavi in ostalih knjigah stare zaveze ter v nadaljnji tradiciji judaizma tudi mesta v novi zavezi za katera se zdi da vzpostavljajo hierarhicno razmerje med moskim in zensko imajo pred ocmi stvarjenjski red in okoliscine cloveskega padca v greh novost novozaveznega misljenja milosti pa prav nasprotno temelji na cudovitem bozjem posegu s katerim je bog stvariteljsko prekinil strmo pot clovestva navzdol in mu pripravil moznost obnove vsega izgubljenega tudi odnosa med moskim in zensko ter tudi vloge zenske v cloveski skupnosti novozavezno misljenje nasploh je torej zavezano ravno nasprotnemu od naravne danosti milost v osebi jezusa kristusa je protinaravna nadnaravna danost v najbolj cistem pomenu besede to najbolje ilustrirajo naslednje svetopisemske besede kjer se je pomnozil greh se je se veliko bolj pomnozila milost rim glejte bratje svojo poklicanost ni vas veliko modrih po mesu ni vas veliko mogocnih ni vas veliko plemenitih po rodu nasprotno bog si je izbral tisto kar je v oceh sveta noro da bi osramotil modre bog si je izbral tisto kar je v oceh sveta slabotno da bi osramotil tisto kar je mocno bog si je izbral tisto kar je na svetu neplemenito po rodu in zanicevano tisto kar ni bivajoce da bi onesposobil bivajoce da se pred bogom ne bi ponasalo nobeno meso kor torej ni odvisno od tistega ki hoce niti od tistega ki tece ampak od boga ki izkazuje usmiljenje rim s tem pred ocmi si torej poglejmo nekaj svetopisemskih primerov ki na konkretnih zgodovinskih osebah pokazejo delovanje te cudovite milosti ki jih je opolnomocila za opravljanje pomembne vloge v skupnosti bozjega ljudstva v stari zavezi ze kmalu po mojzesovem casu najdemo grobe odklone od vzorca absolutne zenske podrejenosti ki je bil vzpostavljen na samem zacetku in potrjen v postavi prvi in morda najbolj znacilni primer je sodnica in prerokinja debóra izraz sodnik tu ne pomeni zgolj osebe ki je sposobna pravilno soditi ampak izraelovega karizmaticnega voditelja ali resitelja na neki nacin pralik `odresenika' skratka pri debóri je slo za funkcijo vodstva nad celotnim bozjim ljudstvom ki pa je bila povrhu tega zdruzena se s prerosko sluzbo tudi iz opisa njenega delovanja je razvidno da je opravljala enake stvari kot so jih pozneje izvrsevali izraelovi kralji znotraj debórine zgodbe se pojavlja se en zenski lik jaéla ki naj bo blagoslovljena med zenami sod ker je s svojim odlocnim dejanjem priborila zmago bozjemu ljudstvu gre za tipicno dejanje bozje obrnjene logike osramotitve mocnega s pomocjo navidezno na zunaj nemocnega kakor je tudi v zgodbi o davidu in goljatu ta cudez gospodove milosti je dal navdih in rdeco nit znani debórini pesmi ki opeva gospodovo zmago zmago gospodovih veljakov v izraelu sod in obenem je to predslika za drugo zeno ki naj bo blagoslovljena med zenami marijo ki v svojem hvalospevu prav tako slavi boga za zmago nizkih in ubogih nad ponosnimi samodrzci drugi primer ko ze v stari zavezi bozja suverena milost ocitno prestopi meje osnovnih nacel postave je dejstvo da so v izraelu obstajale prerokinje ceprav so stevilcno mnogo redkejse od moskih prerokov ni njihova sluzba nic manj ugledna in stalna ter njihova od boga dana avtoriteta nic manjsa tak primer je prerokinja hulda ki je delovala v casu verske prenove pod kraljem josíjem kot oseba ki ima neposredno navdihnjenje svetega duha je predstavljala od boga postavljeno avtoriteto tako poboznemu voditelju izvoljenega ljudstva kralju josíju kakor tudi redno postavljeni aronovski duhovscini zenske v sluzbi preroka najdemo tudi v novi zavezi v prvi cerkvi to nam lahko pove marsikaj ce se zavedamo kako so prvi kristjani cenili prerostvo kdor prerokuje gradi cerkev kor cerkev je zgrajena na temelju apostolov in prerokov ef in sluzba preroka je pred sluzbo ucitelja prim kor kot zadnji primer pa si poglejmo presenetljivo dejstvo ki nam ga posredujejo evangeliji kakor je znano med jezusovimi apostoli ni bilo nobene zenske vendar pa prve price osrednjega dogodka zaradi katerega se je bozji sin uclovecil dogodka vesoljnega pomena kristusovega vstajenja niso njegovi apostoli ki jih je tri leta ucil in jim posvetil glavno pozornost in ki jim bo kmalu zaupal evangelizacijo sveta ampak zenske ki so ga spremljale zdi se to je moja domneva da tu prihaja na dan psiholoska razlicnost moskega in zenske ki je bolj ali manj splosno sprejeta in ki jo je mogoce mocno poenostavljeno prikazati kot nasprotje med razumskostjo in logicnostjo na eni ter custvenostjo in intuitivnostjo na drugi strani zdi se kot da bi bilo zenski intuiciji lazje zapopasti skrajno nerazumski in absurdni preskok vere ki ga jezusovo vstajenje nedvomno predstavlja za posameznika ko je le ta na tak ali drugacen nacin soocen z njim zdi se da so od tega trenutka dalje prej nekoliko distancirane zene ki so ga spremljale postale polnopraven del porajajoce se skupnosti apostoli so jih sprejeli medse in postale so soudelezene v velikem bozjem nacrtu odresitve sveta kaksen sklep lahko naredimo na podlagi tega kratkega pregleda in se preden poskusimo na to odgovoriti kako naj jemljemo tista mesta v novi zavezi ki govorijo o zenski na podoben nacin kakor stara zaveza odgovor ki se zdi najbolj smiseln povzemam po opombi k tim v slovenskem standardnem prevodu svetega pisma pavel zeli zajeziti razna pretiravanja glede osamosvojitve zenske ki jo prinasa evangeljska svoboda kakor je tiranija moskega nad zensko nedopustljivo zlo tako je tudi arogantno povzpenjanje zenske nad moskega kakor trohnoba v kosteh in biblija upraviceno zavrne oboje to stori tako da zensko kakor drugje tudi moskega opominja na njene naravne danosti ki ji preostanejo ce s sebicnim delovanjem pozabi na milost v kateri stoji okvir v katerem naj bi se odvijalo vsako pristno krscansko razmisljanje o vlogi zenske v krscanski skupnosti je torej precej sirok vsekakor pa lahko trdimo da sveto pismo jasno izpricuje da so zenske sodednice milosti zivljenja kar pomeni da na duhovnem nivoju med zensko in moskim ni nobenega razlocka sirse vzeto milost kakor smo videli pomeni tudi bozje opolnomocenje za opravljanje izrednih del na slavo boga in prav tako za opravljanje odgovornih funkcij v skupnosti bozjega ljudstva priznavanje pomembnosti zensk v cerkvenem delu torej ne pomeni poskusa liberalizacije temeljnih naukov krscanstva zaradi trenutnih posvetnih trendov ki smo mu prica na nekaterih drugih podrocjih in s katerim se globoko ne strinjam ampak se kaze kot bistveni del evangelija radostnega oznanila o bozjem milostnem delovanju nekoc in danes ne na trenutke se mi dozdeva da bi utegnilo veljati prav obratno zaradi obstojecih patriarhalnih vzorcev v okoliski kulturi je bila cerkev na svoji poti skozi zgodovino dostikrat prehitro pripravljena popustiti pred zunanjim pritiskom in ni radikalno branila presenetljive in skandalne evangelijske svobode duha ki ji je bila dana v zivljenje in v oznanjevanje matjaz crnivec zacetna stran kdo smo kaj verujemo teksti povezave zadnja sprememba julija