cebit ' halo hannover matej jak a cebit je najve~ji sejem informatike in telekomunikacijske tehnologije na svetu zato ne presene~ajo ve~ podatki o vsaki~ ve~jem tevilu razstavljavcev in obiskovalcev kot `e vrsto let zapored je nem ki hannover tudi letos v drugi polovici marca gostil ve~ino svetovnih podjetij s podro~ja ra~unalni tva svetovanja ban~ni tva in nekaterih sorodnih dejavnosti v ospredju so bile seveda panoge tesno povezane z ra~unalni tvom mo~no so izstopala podjetja ki se ukvarjajo z razvojem programske opreme sledi jim informacijska tehnologija kamor pri tevamo ra~unalni ko strojno opremo in periferne naprave vzdr`evanje procesiranje podatkov ter multimedijsko opremo kako izgleda razmerje med njimi si lahko ogledate v tabeli tevilo razstavljavcev skupina izdelkov programska oprema informacijska tehnologija telekomunikacije omre`no ra~unalni tvo drugo skupaj skoraj razstavljavcev iz dr`av je zasedlo kv m povr ine sejmi ~a v ih razstavnih halah med njimi smo na li tudi devet podjetij iz slovenije ki so se predstavljala samostojno ali na razstavnem prostoru partnerja iz tujine upo tevajo~ to razveseljivo a vendarle e nekoliko preskromno tevilko pa bi br`kone te`ko trdili da je bilo tevilo obiskovalcev sejma iz slovenije vsaj pribli`no v sorazmerju s tevilom slovenskih razstavljavcev iz leta v leto se namre~ vedno ve~ slovencev ki se tako ali druga~e zanimajo za ra~unalni ko industrijo odlo~i za obisk sejma v hannovru letos je bil obisk spet rekorden tega se seveda najbolj razveselijo turisti~ne agencije ki to »romanje« organizirajo in pa seveda na dr`avni letalski prevoznik veliko slovencev se poda na cebit tudi samostojno oz z lastnim prevoznim sredstvom pa vendarle se e tako velika mno`ica dobesedno porazgubi v oceanu vseh novosti in poslovnih stikov `eljnih obiskovalcev ki so kot vsako leto tudi letos dobesedno ohromili sicer iroke nem ke avtoceste v bli`nji in daljni okolici hannovra dober teden kolikor traja cebit mesto tako reko~ poka po ivih javna prevozna sredstva spominjajo na prenapolnjene ribje konzerve iz centra do sejmi ~a potrebujejo najspretnej i taksisti skoraj tri~etrt ure hannovr~ani pa si seveda manejo roke hotele v mestu lahko skorajda pre tejemo na prste ene roke levji dele` sejemskega turizma pa zato poberejo zasebniki svoje pove tudi podatek da niso bili redki tisti ki so se do sejma vsakodnevno vozili iz tudi do in ve~ km oddaljenih okoli kih krajev kdor vse skupaj opazuje od dale~ se verjetno spra uje ali je vse to vredno tolik nega truda prerivanje na vhodu gne~a v razstavnih dvoranah draga hrana in pija~a vrste pred toaletami navsezadnje niti vstopnice niso zastonj tedenska dem pa vendarle vsa ta nepregledna mno`ica ne rine tjakaj kar brez razloga pojav je do neke mere celo soroden nekak ni mno`i~ni histeriji morda pa bi se mu bolje podala celo oznaka mno`i~na hipnoza vsekakor gre za »usodno privla~nost« vrhunske tehnologije in razvoja ki mu ni lahko slediti kljub temu pa pride veliko obiskovalcev na sejem z natan~no dolo~enim namenom nekateri i ~ejo nove prilo`nosti zase ali za svoje podjetje drugi izkoristijo cebit za pomembne sestanke s tujimi poslovni partnerji spet tretji o vsem tem poro~ajo »`alujo~im ostalim« ki iz tak nih ali druga~nih razlogom niso utegnili osebno obiskati sejma slednjih o~itno ni bilo prav veliko saj se je na sejmu mudilo obiskovalcev od ~esar je bilo kar doma~inov organizator je v tevilkah na el razlog za navdu enje saj se je tevilo tujih obiskovalcev v primerjavi z lanskim pove~alo za dobrih ra~unalni ka industrija je `e nekaj ~asa v tak nem razmahu da nih~e ne more imeti natan~nega pregleda nad dogajanjem na tem podro~ju nepravi~no bi bilo poro~ati o dose`kih nekaterih podjetij samo zaradi njihovega minulega dela in spregledati prizadevanja drugih katerih ~as ele prihaja po drugi strani pa je nemogo~e omeniti vsa kajti razpolo`ljivi prostor v vsakr nem mediju e posebej pa v reviji je omejen zato se bomo tudi tokrat potrudili posvetiti pozornost aktualnim in prihajajo~im trendom in se bomo redko dotaknili konkretnih izdelkov tem bomo prostor tako kot doslej namenjali v rubriki mimo zaslona sklenjeni krog e bi me vpra ali kaj je tista stvar ki je zaznamovala leto nji cebit ne bi prav ni~ pomi ljal to so telekomunikacije konkretno mobilna telefonija gsm brez dvoma to je takoj jasno vsakomur pa ~e na sejem pogleda le prek ograje verjetno je za to v precej nji meri »krivo« dejstvo da je cebit nem ki sejem ameri ki comdex na primer na podro~ju telekomunikacij cebit u zanesljivo e nekaj let ne bo segal niti do kolen razlog ti~i v zme njavi standardov za mobilne komunikacije ki vlada na oni strani atlantika enotni standard ki je uporaben tako za telefonijo kot za ra~unalni ke komunikacije so prinesla ele digitalna omre`ja in gsm ta pa je v nem~iji `e zelo uveljavljen nikakor ni pretirano trditi da je bilo ve~ kot dve tretjini obiskovalcev »oboro`enih« s tak nim ali druga~nim digitalnim mobilnim komunikatorjem resda je statisti~no gledano to precej specifi~en vzorec ljudi pa vendar da to dejstvo marsikomu misliti in da tako razmi ljajo tudi ra~unalni ka podjetja je bilo jasno videti tudi na sejmu vsi vemo da `e nekaj ~asa obstajajo najrazli~nej i komunikacijski dodatki za osebne ra~unalnike in prenosnike med njimi tudi kup navlake za povezavo ra~unalnika z mobilnimi telefoni toda mobilni telefoni so vedno manj i in manj i marsikateri aparat gsm je `e mo~ izgubiti v lastnem `epu in uporabniki se zdijo sami sebi vedno bolj neumni ko vla~ijo s seboj »velikanski« prenosnik da ga lahko potem pove`ejo s tisto stvarco v `epu in po ljejo elektronsko po to v svojo pisarno no proizvajalci so tudi ta problem lepo re ili `e lani ko so pri li na trg prvi ro~ni ra~unalniki z windows ce nekateri e celo nekoliko prej s podobnimi a manj standardnimi napravicami do skupne re itve je bil tako le e korak na tokratnem cebit u je ve~ina izdelovalcev malih ro~nih `epnih in podobnih ra~unalnikov predstavila tudi vmesnike za povezavo z aparati gsm izvedb je seveda precej najelegantnej a je morda kar integracija ro~nega ra~unalnika s telefonom gsm ali pa je morda prav nasprotno na sejmu smo lahko videli `e kar nekaj izdelkov na to temo vzhajajo e zvezde druga novost ki je ravno tako nikakor ni bilo mo~ spregledati je ofenziva ploskih monitorjev pravzaprav gre za nekak no po~asno revolucijo ki jo od izbruha lo~i le e pre visoka cena teh elegantnih naprav izdelujejo jih tako reko~ vsi proizvajalci »obi~ajnih« monitorjev svoje informacijske pulte pa so z njimi opremila prav vsa podjetja ki kaj dajo nase gre za pal~ne in ve~je barvne prikazovalnike ki niso debelej i od dveh do treh centimetrov so ve~inoma samostoje~i in name ~eni na priro~ne nosilce okolju in o~em prijazni ploski monitorji so zasnovani na tehnologiji tft aktivne matrike kar jih za obi~ajnega uporabnika zaenkrat `al postavlja na cenovno nedosegljivo visoko polico za povpre~no napravo je ta trenutek namre~ potrebno od teti kar dobrih sit ve~ina proizvajalcev obljublja velike spremembe v cenovni politiki tako da lahko `e pred koncem tega leta pri~akujemo prve smrtnikom dosegljive prikazovalnike »flat panel« kakor jim pravijo na zahodu na tem mestu bi kazalo omeniti tudi nekatera podjetja ki so prikazala prve odli~no delujo~e ploske televizorje z diagonalo slikovne povr ine in ve~ centimetrov naprave ki jih lahko tako kot sliko obesimo na steno dnevne sobe uporabljajo posebne ploske prikazovalnike ki delujejo s teko~o plazmo in omogo~ajo kristalno ~isto barvno sliko cena o tem kdaj drugi~ zbogom mb pred leti ko je pri la na trg pal~na disketa je skoraj ~ez no~ potihoma in skromno v zaslu`en pokoj od la e zadnja predstavnica »mehkih« medijev za katerimi ostaja le e ime gibki floppy disk nova disketa z zmogljivostjo mb je bila precej pripravnej a za uporabo in navsezadnje tudi zanesljivej a s~asoma pa je tudi njena zmogljivost postajala bolj in bolj sme na v primerjavi z gigabajti v katerih dandanes merimo koli~ino podatkov z drugimi besedami diskete so postale za ve~ino re~i neuporabne proizvajalci programske opreme so zato odprtih rok sprejeli cd rom kot medij za distribucijo izdelkov za obi~ajnega uporabnika pa je cd rom vseeno preve~ okoren za vsakdanjo rabo si predstavljate novinarja ki vsakodnevno »pe~e« zgo ~enke ko `eli svojemu uredniku dostaviti ~lanke kon~no pa smo kot ka`e le do~akali uporabno alternativo v resnici `e od lani poteka boj med dvema pretendentoma za naslednika stare diskete na eni strani je to podjetje iomega s svojim pogonom zip ki zmore shraniti mb podatkov na drugi pa mb disketa podjetja imation ls na sejmu smo videli veliko proizvajalcev ra~unalnikov ki v svoje sisteme vdeluje prvi ali drugi pogon zdi pa se da bo zdru`ljivost ls z mb disketami igrala odlo~ilno vlogo na isto karto igra tudi mitsumi s svojim pogonom uhc ultra high capacity ki zmore shraniti do mb podatkov in je ravno tako zdru`ljiv s starimi disketami veliko mo`nosti je da bo naslednik mb diskete izbran med omenjeno trojico kam s podatki ko takole na tevam pomembnej e novosti z leto njega cebit a mi postaja jasno da se na podro~ju shranjevanja podatkov dogaja neverjetno veliko stvari e pustimo ob strani bitko za naslednika uboge zastarele diskete ki je bila bolj ali manj pri~akovana nam ostaja e vedno obilica `ari ~ kjer lahko v kratkem pri~akujemo velike spremembe dejstvo je da so trdi diski postali preprosto predragi razen tega se prej ali slej napolnijo in edina re itev ki jo ima na voljo uporabnik je ta da drago pla~a za dodatno enoto no v resnici lahko disk tudi pobri e a to se tako ali tako vse prerado zgodi tudi ob manj za`elenih prilo`nostih za veliko racionalnej ega se izka`e nakup enega pogonov z izmenljivimi mediji ti so na trgu sicer `e precej ~asa a so ele pred kratkim postali skorajda enakovredni trdim diskom tudi kar zadeva dostopni ~as in hitrost prenosa podatkov tu imamo na voljo precej veliko izbiro izdelkov ki jih lahko razdelimo v tri osnovne skupine v prvo skupino sodijo prej omenjene izmenljive magnetne enote katerih naj ibkej i predstavniki so alternativa stari disketni enoti vrhunec ponudbe v tej skupini so pogoni z zmogljivostjo gb in ve~ v drugi skupini so magneto opti~ne enote mo z zmogljivostjo od mb do nekaj gb v tretji pa paleta izdelkov ki za zapisovanje in branje podatkov uporabljajo opti~no tehnologijo morda je trenutno najve~ pozornosti dele`na ravno zadnja skupina kamor sodijo obi~ajen cd zapisljivi cd cr r prepisljivi cd cd rw in diski dvd pogoni cd ki so jih na sejmu prikazali razli~ni izdelovalci v povpre~ju dosegajo kratno hitrost vrtenja pri branju ~eprav niti pogoni z kratno hitrostjo niso ve~ posebnost rekorderja pa sem odkril pri podjetju panasonic ki je prikazalo prvi pogon cd ki zmore podatke z medija brati s kratno hitrostjo cr vse ka`e da bodo zapisljive pogone cd r zelo kmalu zamenjali prepisljivi pogoni cd rw na katere lahko podatke zapi emo ve~krat pri primerki so bili na sejmu `e prikazani trenutno pa je te`ava v tem da diskov ki jih »pope~emo« v tak nem pogonu ne moremo brati z obi~ajnimi pogoni cd s prihodom diskov dvd pa je postala prihodnost vseh razli~ic pogonov cd precej vpra ljiva kot smo v mojem mikru `e ve~krat pisali zmorejo enote dvd na medij ki je po dimenzijah enak obi~ajnim cd jem zapisati tudi do gb podatkov na leto njem cebit u smo lahko videli `e lepo tevilo delujo~ih dvd jev panasonic je med drugim predstavil tudi prvi pogon dvd za avto car dvd ki je velikosti obi~ajnega radijskega sprejemnika in vklju~uje tudi eleganten izvle~ni ploski zaslon napovedane so tudi `e prve zapisljive enote dvd r leto nji oskarji razglasitev najbolj ih izdelkov cebit a tako imenovanih cebit highlights ki jo je `e esto leto zapored pripravila nem ka ra~unalni ka revija chip je za marsikoga vrhunec sejma nem ki kolegi so tokrat v iroko zastavljeni akciji ki se je za~ela `e konec januarja v naj ir i izbor in oceno sprejeli skoraj izdelkov eprav ne dvomim o korektnosti ocenjevalcev ki so na sejmu razglasili zmagovalce v tirih skupinah izdelkov me je presenetila njihova odlo~itev da kar tri od tirih nagrad podelijo izdelkom nem kih podjetij tako je v kategoriji »najbolj a nem ka programska oprema« sicer zaslu`eno triumfiral star office podjetja star division ki je edini resni tekmec vsemogo~nemu microsoftu in njegovemu novemu pisarni kemu paketu office toda zmaga istega izdelka tudi v kategoriji »najbolj a programska oprema sploh« pred applovim novim operacijskim sistemom rhapsody in metatoolsovim orodjem za obdelavo slik soap je marsikoga presenetila podobno je docela nepri~akovano prvo nagrado na podro~ju »najbolj a komunikacijska tehnologija« prejelo nem ko podjetje cornelsen software ki je predstavilo izobra`evalni program za internet namenjen u~enju materin ~ine v tretjem in ~etrtem razredu nem kih osnovnih ol s pomo~jo tega izdelka z imenom meisterdetektive jagen lork mojstri detektivi na lovu za lorkom se bodo lahko olarji iz nem~ije `e maja dru`ili v navideznem svetu se skupaj podali nad zloglasnega lorka in se ob tem igraje u~ili pravilnega branja in pisanja naj omenim e tole cornelsen je v finalu premagal tako zvene~a imena kot je sun in njegovo inovativno omre`no tehnologijo foolmoon ter direcpc ki omogo~a poceni satelitsko internetno povezavo mimo zaslona februar no v kategoriji »najbolj a strojna oprema« pa je brez prave konkurence nagrado upravi~eno pobral k novi amd jev mikroprocesor najnovej e generacije zaradi katerega so pri intelu precej v skrbeh komentar glavnega urednika chip a rainerja grabowskega je bil zdaj mora intel postati zdru`ljiv z amd jem « intel veliki pora enec ali strateg redni bralci se bodo morda spomnili na ega poro~ila z lanskega cebit a ko smo ob irneje pisali o takratni veliki intelovi novosti z imenom mmx dogodki so pokazali da smo imeli prav ko smo novemu procesorju napovedovali svetlo prihodnost danes je pentium mmx privla~na mo`nost ki se je oprijemajo predvsem proizvajalci ra~unalnikov ki merijo na trg znan pod imenom soho small office home office kjer procesorjeve multimedijske zmogljivosti s pridom izkori ~ajo grafi~no zahtevnej i programi med njimi zlasti najnovej e igre nekako v tistem ~asu se je `e u ljalo o popolnoma novem procesorju ki bi dostojno nasledil uspe ni dru`ini pentium in pentium pro o izdelku ki je bil doslej znan pod kodnim imenom klamath je intel v javnost po iljal zelo malo podatkov na leto njem cebit u pa je kon~no objavil prihod novega mikroprocesorja ki se bo uradno imenoval pentium ii eprav smo na razstavnih prostorih razli~nih podjetij tu in tam `e lahko videli ra~unalnik z velikim napisom na monitorju ki je oznanjal da v njem »utripa nova dvojka« nam intel ni mogel hotel pokazati vezja samega razlog sicer lahko ti~i v dejstvu da je uradna predstavitev novega procesorja predvidena za april a vendarle se spra ujemo kaj je vzrok da je intel zamudil tako odli~no prilo`nost predstaviti svojo novost na sejmu te`ko bi dejali da ima ~asa na pretek kajti konkurenca je huda amd pa mu je `e pokazal pete pentium ii je neke vrste kri`anec med procesorjema pentium mmx in pentium pro prvi primerjalni testi pa ka`ejo da je amd jev novi k od njega kar opazno hitrej i omre eni mre ni ra unalniki omre`ni ra~unalniki ali na kratko nc ji so e vedno tema razprav pomanjkanje enotnih standardov in nejasnost pojma network computer sta e vedno klju~na problema nove tehnologije ki bo v prihodnosti nedvomno igrala pomembno vlogo medtem ko se je tevilo podjetij ki izdeluje svojo razli~ico nc ja spet opazno pove~alo v omre`ne vode se je podal celo corel s svojim video nc jem o katerem bomo ve~ napisali v eni naslednjih tevilk mojega mikra pa se vzporedno poraja nov standard z zelo podobnim imenom netpc pojmov nc in netpc pa nikakor ne ka`e zamenjevati netpc je referen~na specifikacija ki sta jo skupaj pripravili podjetji intel in microsoft wintel in govori o standardizaciji ra~unalnikov za poslovne namene netpc in njena izvedenka wfm wired for management sta specifikaciji ki bosta v pomo~ proizvajalcem pri izdelavi irokega spektra poslovnih osebnih ra~unalnikov angl business pc ki jih bo mogo~e u~inkoviteje upravljati prek omre`ja in tako mo~no zni`ati stro ke uporabnika odsko na deska za daljni vzhod eprav je cebit predvsem evropski sejem se veliko razstavljavcev odlo~a za udele`bo tudi zaradi velikega ugleda ki ga ta hannovrski »cirkus« u`iva na daljnem vzhodu to e zlasti velja za podjetja z ameri ke celine in avstralije za katere je tamkaj nji trg popolnoma enakovreden ~e ne celo pomembnej i od evropskega poleg tega prihaja na cebit vsako leto vedno ve~ podjetij iz tajvana japonske hong konga in singapura kar ponuja izredno prilo`nost za navezovanje poslovnih stikov tabela razstavljavcev iz nekaterih zanimivej ih dr`av ki so sodelovale na cebit u tevilo razstavljavcev dr`ava avstralija avstrija kanada kitajska e ka francija velika britanija hong kong mad`arska izrael italija japonska nem~ija nizozemska poljska rusija singapur slova ka slovenija vica tajvan zda rekli so »java je najpomembnej i izdelek tega stoletja e boste konec leto njega leta e sre~ali programerja ki ne bo programiral v javi mi po ljite e po to « scott mcnealy direktor suna »java mi ni v e~ zato sem razvil svoj axiom « kai krause direktor metatools »za zdaj e ne razmi ljamo o nakupu borlanda « frank artale direktor za windows nt pri microsoftu »v rusiji je kar odstotkov microsoftove programske opreme nelegalne izvozijo pa je krat ve~ kot je kupijo od nas « gospod vergnes direktor microsoft europe delo revije home moj mikro