seveda sprico tedanjega ribolova skoda ni prisla do izraza in zaradi tega tudi nimamo o njej nobenih cenitev nekaj socnih utrinkov o zakonitem in ilegalnem ribolovu v preteklosti je v idrijskih razgledih zbornik priobcil domoznanec stanko majnik v prispevku o lovu nekoc majnik pravi dalec nazaj sega tudi ribolov oziroma divji ribolov marsikoga so zamikale ribe v rekah in potokih in si je na ta ali oni nacin ceprav ni bilo dovoljeno oziroma ni imel te pravice ulovil ribo ali vec in tako obogatil dnevni obrok hrane zlasti postrvi so znane po svojem dobrem okusu bile so celo na jedilnem listu dunajskega dvora pripoveduje se da je idrijska gozdna uprava nekajkrat poslala idrijske postrvi na dunaj leseno posodo dolge in podolgovate oblike limpa so napolnili z vodo in ribami in jo z vozom odpeljali do zelezniske postaje v logatec od tam naprej do dunaja pa z vlakom gozdna uprava se je vcasih ukvarjala tudi z gojenjem rib v slanicah pod hlevisami je zgradila velike ribnike njihove ostanke pa je mogoce se videti za nedovoljen ulov rib so fisfongarji zahajali v odrocne vode kanomljice nikove zale in ljubevscice nekateri prekaljeni in prebrisani domacini pa so to poceli kar na idrijci blizu mesta tudi lovljenje rib z roko pod recnimi kamni ni bilo nic nenavadnega seveda v bolj skritih delih reke ribicu je ta nacin prinasal veliko zadoscenje kot ves divji lov pa je tudi ta v nasprotju z etiko ribolova nekoc so delale precejsnjo skodo ribjemu zarodu vidre zato so jih preganjali ter koncno iztrebili vprasanj povezanih z nekdanjim ribolovom se je v krajsem poglavju svoje knjige idrijski gozdovi skozi stoletja idrija dotaknil tudi gozdarski strokovnjak dr franjo kordis poudaril je da sta bila ribolov in lov v preteklosti zlasti od srede stoletja naprej v pristojnosti gozdarskih ustanov o tem govore nekateri dokumenti iz leta in vrsta listin iz poznejsih casov to pristojnost so gozdne uprave ohranjale celo stoletje vse do leta ena izmed najstarejsih ohranjenih ribolovnic iz leta v idrijci in njenih pritokih so opravljali ribolovno dejavnost vse do sotocja idrijce in kanomljice na poklonu pod spodnjo idrijo gojili so sosko postrv potocno zlatovscico pozneje pa tudi potocno postrv postrv in lipan sta avtohtoni ribi prinesena pa je sarenka mladi zarod iz idrijske ribogojnice so prenasali v ribnike v katerih so gojili mladice tak ribnik so v letih in uredili v majnsku opustili so ga leta ko so odprli novega v slanicah o ulovu rib iz gozdnogospodarskih nacrtov ne zvemo veliko znano je le da so v letih od do nalovili kg rib ali povprecno po kg na leto precej zanimivih podatkov o ribolovu in gojitvi rib na idrijskem pred svetovno vojno je prinasal avstrijski ucbenik gozdarstva lehrbuch der forstwirtschaft na katerega je v stevilki ribica leta opozoril dusan kafol pisec je poudaril da je bil v stari avstriji v programu studija gozdarstva poleg gozdarskih predmetov in lova vkljucen tudi ribolov oziroma ribistvo kot posebna gospodarska veja omenjeni ucbenik je obravnaval stanje na idrijskem med leti in ribiski revir idrijce na podrocju takratne kranjske brez primorske naj bi skupaj z pritoki obsegal km tekocih voda s povrsino nad hektarjev vendar je bila menda za uspesno gospodarjenje primerna le tretjina te povrsine zaradi svojih lastnosti gorske vode je bila idrijca oznacena kot izrazit postrvji revir takratni lastnik idrijce gozdna uprava v idriji je vodila gospodarske zapiske tudi za ribistvo od leta do samo za odlov v kilogramih od leta dalje pa tudi v kosih za ilustracijo nekaj stevilk leta kg rib leta kg rib leta kg rib leta kg rib leta kg rib leta kg rib leta kg rib leta kg rib leta kosov in kg rib ter leta nekaj manj kosov in kg rib