smotrna raba energije sistemi za ogrevanje zgradb lokalno ogrevanje kamini in loncene peci o lokalnem ogrevanju govorimo takrat ko se vir toplote nahajajo v prostoru katerega ogrevamo naprave za lokalno ogrevanje imenujemo peci lokalno ogrevanje je najstarejsi nacin ogrevanja ki ga v zadnjih desetletjih vse bolj izpodriva centralno ogrevanje kljub vecji ekonomicnosti in udobju ki govorita v prid centralnemu ogrevanju pa lokalne peci se vedno niso popolnoma izginile nasprotno v zadnjem casu se vse vec lastnikov odloca da poleg centralnega ogrevanja vgradi v svoje hise in stanovanja tudi kamine in loncene peci poleg prijetnega vzdusja ki ga ustvarjata prasketanje ognja in svetloba plamena so peci primerno dopolnilo k centralnemu ogrevanju v prehodnem obdobju ko dnevne temperature se ne zahtevajo celodnevnega ogrevanja je neekonomicno samo za nekaj ur kuriti v kotlu za centralno ogrevanje izkoristek goriva je pri taksnem obratovanja nizek hkrati pa taksen nacin kurjenja predstavlja tudi nevarnost za poskodbe kotla ce se proti veceru v stanovanju ohladi je primernejse zakuriti v kaminu ali peci in tako z manjso porabo goriva ustvariti zeleno temperaturo poleg tega so peci vedno dobrodosel vir toplote v primeru ko pride na centralnem sistemu ogrevanja do poskodb ali napak tretji razlog zaradi katerega se tako investitorji kot tudi projektanti ogrevalnih sistemov odlocajo za vgradnjo lokalnih peci je v tem da se sistemi centralnega ogrevanja dimenzionirajo na ekstremne pogoje npr za obmocje vecjega dela slovenije veljajo projektne zunanje temperature od do oc ki vladajo le najvec nekaj dni v ogrevalni sezoni to pomeni da vecji del ogrevalne sezone centralni sistem obratuje z manjso toplotno mocjo in s slabsim izkoristkom zarodi tega se je v zadnjem casu uveljavilo pravilo da centralni ogrevalni sistem dimenzioniramo na milejse zunanje klimatske pogoje in vkljucimo peci kot dodatni vir ogrevanja ki ga uporabimo ko nastopijo zunaj ostrejse razmere kombinacija lokalnega in centralnega ogrevanja npr specialni kotel na olje ali plin v kombinaciji z lonceno pecjo ali kaminom odpravlja bistvene slabosti obeh sistemov lokalno ogrevanja bi v casu glavne ogrevalne sezone predstavljalo naporno opravilo in hkrati ne bi zadoscalo nasim zahtevam po udobju v prehodnem casu pa lahko z lokalnim ogrevanjem nadomestimo centralno ogrevanje ki bi v tem casu obratovalo z izredno nizkim izkoristkom glede na gorivo poznamo peci na trdno tekoce in plinasto gorivo v uporabi pa so tudi peci na elektricno energijo za lokalno ogrevanje na trdna goriva uporabljamo odprte ali zaprte kamine kaminske peci loncene peci in zelezne peci med njimi najbolj pogosto trajnozarece peci kurjenje s pecmi na trdna goriva ima poleg zgoraj nastetih prednosti tudi nekaj slabosti ki so bile glavni vzrok za prehod na centralni nacin ogrevanja nastejmo le najvecje oskrbovanje peci je zahtevnejse saj je potrebno veckrat nalagati prinasati gorivo in odnasati pepel veckrat je potrebno cistiti dimnik v stanovanju je vec prahu in umazanije regulacija ogrevanja je slaba ogrevamo lahko le enega ali dva prostora ce sto med seboj povezana z vrati porazdelitev temperature v prostoru je neenakomerna v blizini peci je vroce bolj ko se oddaljujemo od peci tem hladneje je velik problem predstavlja slab izkoristek goriva v primerjavi s centralnim sistemom na kurjenje s plinastimi ali tekocimi gorivi potrebujemo vecjo deponijo goriva priprava goriva zahtevo tudi vec fizicnega dela najpogostejsi in najstarejsi nacin lokalnega ogrevanja na trdna goriva sta kamin in loncena pec ta se vse bolj kombinira z vgradnjo stedilnika na drva tako kamini kot loncene peci so predstavniki sevalnega in konvekcijskega oddajanja toplote kar je ugodna kombinacija pri ogrevanju prostorov v zadnjem casu pa se za lokalno ogrevanje na trdna goriva les in premog uporabljajo trajnozarece peci ki predstavljajo tehnolosko sodobnejse lokalne ogrevalne naprave kamini kamini predstavljajo posebno skupino ogrevalnih naprav katerih znacilnost je v prvotni obliki odprto ognjisce obdano s stenami iz bolj ali manj akumulacijskega materiala vgraditi kamin ki bo dobro deloval je zahtevna naloga ki so ji kos le uveljavljeni mojstri in podjetja ki ze dolgo delajo no tem podrocju za kamine je v preteklosti veljalo da so bili praviloma unikatni izdelki medtem ko se danes na trziscu dobijo ze izdelani montazni kamini z vsemi sestavnimi deli potrebnimi za pravilno delovanje tako so osnovni deli kamina poenoteni in oblikovani tako da omogocajo pravilen vlek in popolno zgorevanje medtem ko je oblikovanje zunanjosti prepusceno lastniku in njegovi domisljiji in dopusca najrazlicnejse variante v kombinaciji z ostalo notranjo opremo v prostoru lahko izbiramo tudi med najrazlicnejso ponudbo montaznih kaminov v razlicnih barvnih kombinacijah in oblikah ki jih po navodilih proizvajalca enostavno vgradimo v stanovanje kurisce dovod zraka za zgorevanje regulacijska loputa ventilator za dovod zraka loputa topli zrak slika poleg oblike kurisca so pri kaminu najpomembnejsi elementi prikljucek na dimnik dimnik in zadosten dovod zraka za zgorevanje zato je dobro da razmisljamo o vgradnji kamina se preden zgradimo dimnik saj ta pogojuje obliko toplotno moc in postavitev kamina kamin moramo postaviti cim blizje dimniku za katerega je priporocljivo da poteka v notranjosti zgradbe tako zmanjsamo izgube pri vleku ki nastajajo zaradi dolgih prikljuckov in izgube zaradi neprestanega ohlajanja dimnika ce je ta na zunanji steni ohisje kaminov je praviloma iz litega zeleza redkeje iz jekla osnovno ohisje lahko kasneje se obzidamo in tako povecamo akumulacijsko sposobnost kamina odprti kamini imajo zelo slab izkoristek zgorevanja zaradi kratke poti dimnih plinov ki hitro vstopajo v dimnik in pri tem oddajo le del svoje toplote zato je njihova vloga predvsem v estetski podobi prostora in ne toliko v njegovi ogrevalni sposobnosti velika toplotna moc kamina zahteva namrec tudi veliko kolicino sveze dovedenega zraka so zgorevanje kar pa lahko v prostoru predstavlja nelagodje in obcutek prepiha da se temu izognemo moramo speljati do kurisca posebne kanale za dovod svezega zraka vecji del toplote se prenasa na okolico s sevanjem orientacijska toplotna moc kamina pa znasa od w m odprtine izkoristek kamina lahko povecamo z zaprtim kuriscem vgradnjo dodatnih kovinskih izmenjevalcev toplote po katerih krozi voda ki je speljano po ceveh do ogreval v sosednjih prostorih in z vgradnjo zracnih kanalov v ohisju kamina po katerih nato vodimo zrak ki se segreje v enega ali vec sosednjih prostorov zaprti kamini so izboljsana razlicica kaminov njihov izkoristek je boljsi in lahko znasa do a o kurisce kamina je najveckrat zaprto s steklenimi vratci ki omogocajo tudi vizualno spremljanje ognja in ustvarjajo prijetno vzdusje ob hladnih jesenskih in zimskih vecerih vrata morajo vedno popolnoma tesniti saj samo tako zagotovimo kolikor toliko trajno gorenje loncene peci loncena pec se razlikuje od kamina po obliki kurisca ki je zaprto in po obliki in dolzini poti dimnih plinov njene obodne povrsine so vecje in obzidane s samotnimi ali opecnimi zidaki ki povecujejo akumulacijsko sposobnost zunanja obloga je iz licno izdelanih neporoznih pecnic iz zgane gline ki lahko dosezejo povrsinsko temperaturo d o oc vecji del toplotne oddaje poteka s sevanjem del pa s konvekcijo ko se hladnejsi zrak dviga ob stenah peci in se pri tem segreva loncena pec ima v svoji notranjosti izdelane horizontalne ali verfikalne dimne kanale podobno kot kotel zo centralno ogrevanje po katerih potujejo dimni plini od kurisca v dimnik in na svoji poti oddajajo toploto ki se akumulira v masivnem ohisju peci in se nato pocasi oddaja v prostor kurisce peci je zaprto s posebnimi vratci skozi katere nalagamo gorivo na resetko pod katero se nahaja prostor za pepel pepel cistimo skozi posebna manjsa vratca ki so namescena pod vratci za nalaganje zrak za zgorevanje dovajamo v kurisce skozi rezo na vratcih za pepel rezo lahko pripiramo in tako regulirano intenzivnost gorenja v peci temelj podlozna plosca kovinski podstavek kurisce vratca prostor za pepel samotna plosca stena iz pecnic dimni kanali prikljucek za dimno cev slika in glede na debelino stene poznamo lahke srednje tezke in tezke loncene peci odvisno od izvedbe je srednja toplotna oddaja peci od do kw m obodne povrsine izkoristek loncenih peci je boljsi od izkoristka kamina cas ogrevanja prostora pa zaradi vecje akumulacije v primerjavi s kaminom nekoliko daljsi zaradi boljsega izkoristka in zaprtega kurisca je pri loncenih peceh lazje regulirati ogrevanje zaradi velike akumulacijske sposobnosti pa ni potrebno tako pogosto nalagati goriva posebno skupino loncenih peci predstavljajo t i krusne peci ki so znacilne predvsem za nase podezelje in so imele v preteklosti dvojno vlogo sluzile so za pripravo hrane pa tudi za ogrevanje hise pri tej izvedbi sluzi za kurisce kar osnovna povrsina na katero nalozimo gorivo in ga zakurimo od zgoraj slika zelezne peci obicajno so manjse in lazje in jih lahko enostavno prestavimo v drug prostor ce ima dimnik na katerega jih lahko prikljucimo jekleni plasc se hitro segreje na visoko temperaturo znacilne so neenakomerne povrsinske temperature oddaja toplote v prostor poteka pretezno s sevanjem omogocajo enostavno in dokaj dobro regulacijo zgorevanja glede na nacin zgorevanja locimo peci s pregorevanjem zgornjim in s spodnjim odgorevanjem pri pregorevanju gorivo vsujemo na zerjavico gorivo tako zgoreva od spodaj navzgor dimni plini pa se odvajajo zgoraj slabost taksnega zgorevanja je da del gorljivih snovi ki se uparijo izhlapi v dimnik skupaj z dimnimi plini ne da bi zgorele pri zgornjem odgorevanju nalozimo pec do vrha in noto gorivo na vrhu vzgemo gorivo zgoreva od zgoraj navzdol hlapljive gorljive snovi ki se uparijo potujejo skozi gorivo navzgor in pri tem popolnoma zgorijo odvod dimnih plinov je zgoraj za boljsi izkoristek pa ima lahko pec izdelane dodatne dimne kanale pri kurjenju s spodnijm odgorevanjem potisnemo zerjavico na rob resetke gorivo pa nalozimo na prazno resetko do zerjavice kjer pocasi odgoreva odvod dimnih plinov je spodaj ce ima pec zalogovnik lahko nalozimo vecjo kolicino goriva ki se pocasi pomika proti zerjavici v taksnem primeru gorivo nalozimo samo nekajkrat na dan pri spodnjem odgorevonju dosegamo najvisje izkoristke goriva trajnozarece peci delujejo na principu spodnjega odgorevanja in imajo enostavno in natancno regulacijo zgorevanja gorivo v zalogovnik napolnimo od zgoraj od koder se pomika proti zerjavici na dnu in tam pocasi odgoreva odvod dimnih plinov je spodaj in je speljan cez vec dimnih kanalov kjer dimni plini oddajo svojo toploto izkoristki gorenja v trajnozarecih peceh so dokaj visoki gorivo in pravilno kurjenje za kurjenje v peceh na trdna goriva uporobljamo predvsem les redkeje premog uporabljati moramo samo izbrano in kakovostno gorivo zato si moramo pravocasno priskrbeti les listavcev ki je dovolj suh pravilno posusen les mora vsebovati manj kot vlage da je primeren za kurjenje ce kurimo vlazen les se veliko energije ki se sprosca pri gorenju porabi za uplinjanje vlage poleg tega pa dva v kuriscu ne gorijo s svetlim plamenom ampak se dimijo kar povzroca tudi neprijeten vonj v stanovanju prav tako ne sodijo v kurisca peci razlicni gospodinjski plastika tekstil bawan in tiskan papir ipd in lesni odpadki npr vezane plosce iverke barvan les ipd ter premogi ki vsebujejo vec kot zvepla zgorevanje neprimernih goriv je zelo slabo v produktih zgorevanja pa nastajajo cloveku in okolju skodljive in strupene snovi kot so fenoli formaldehidi kloridi ipd na pravilno zgorevanje vpliva poleg pravilne izbire goriva tudi pravilen nacin kurjenja pogosto se zgodi da na zerjavico nalozimo prevec goriva ker bi radi cim manj krat nalagali do zerjavice ne pride dovolj zraka in ogenj kot pravimo zadusimo iz peci se zacne vali gost siv ali crn dim ki je znak za nepopolno zgorevanje pri tem nastajajo velike kolicine ogljikovega monoksida co ki je strupen in neizgoreli ogljikovodiki na ta nacin izgubimo veliko energije nastale razmere v kuriscu pa lahko povzrocijo poskodbe peci dobro zgorevanje prepoznamo tudi po barvi dima ki se dviga iz dimnika neviden dim na izstopu iz dimnika je znak za dobro in pravilno zgorevanje gost rumen dim pa je znacilen za kurisca v katerih zgoreva vlazen les redno vzdrzevanje tako kot ostale naprave in aparati potrebujejo tudi peci redno vzdrzevanje ki zagotavlja varno in optimalno delovanje ter dolgo zivljenjsko dobo peci izmed peci za lokalno ogrevanje je najvec dela in vzdrzevanja s pecmi na trdna goriva poleg rednega ciscenja pepela je zaradi neprimerne uporabe goriv zgorevanje najveckrat nepopolno stranski produkti ki nastajajo pri nepopolnem izgorevanju se v obliki katranskih oblog in saj nanasajo na stenah kurisca ter tako zmanjsujejo toplotno prehodnost na stene peci vsak milimeter oblog pomeni izgub ce so te obloge debele mm predstavlja to ze izgub ali vec taksne obloge so zelo trdovratne zato jih moramo odstraniti mehansko z ostrimi kovinskim predmetom npr izvijacem strgalom in kovinsko krtaco jih moramo odstraniti veckrat med ogrevalno sezono obvezno pa tudi po njenem zakljucku najveckrat zadosca samo mehansko ciscenje kadar pa to ni zadosti je potrebno opraviti se kemicno ciscenje v prodaji so kemicna sredstva predvsem v obliki tekocin ki jih razprsimo po kuriscu nato pa zakurimo v peci posebno skrb je potrebno nameniti ciscenju dimnika dimnik je namenjen odvodu dimnih plinov in vleku skozi kurisce zato ga je potrebno skupaj z ostalimi dimnovodnimi napravami redno cistiti pri kurjenju na trdna in tekoco goriva je potrebno dimnik cistiti vsaj enkrat mesecno dimnik naj cisti usposobljeni dimnikov ki opravi tudi pregled dimnika in opozori na morebitne poskodbe pri prikljucevanju peci na dimnik moramo upostevati da lahko na eno dimnisko tuljavo prikljucimo najvec tri kurilne naprave do toplotne moci kw samo eno kurilno napravo na trdna goriva s toplotno mocjo nad kw samo eno kurilno napravo z odprtim kuriscem samo eno kurilno napravo s tlacnim gorilnikom odprti kamin zahteva torej prikljucitev na lastno dimnisko tuljavo medtem ko lahko peci z zaprtim kuriscem prikljucimo na isto dimnisko tuljavo ce pri tem upostevamo zgoraj nastete zahteve na isto dimnisko tuljavo ne smemo prikljuciti atmosferskega kurisca to so vsa kurisca v katera priteka zrak so zgorevanje naravno in tlacnega kurisca nastejmo se nekaj zahtev ki jih moramo upostevati pri gradnji dimnika najmanjsi svetli presek dimniske tuljave je cm oziroma premer cm najmanjsa svetla dimenzija zidane tuljave je x cm najmanjsa efektivna visina dimnika za kurilne naprave na trdna in tekoca goriva je m najvecja dovoljena razdalja med spodnjim in zgornjim prikljuckom na dimnik je m izpust dimnih plinov iz dimnika mora biti najmanj m nad gorljivimi materiali