kracina tv channel surfing je tehnika gledanja televizije ki je svoje kulturne dimenzije in nespornost njene tipične dioptrije potrdila s svojim kibernetičnim korelatom v fenomenu internet kulture le ta je za svoje specifične potrebe razvila posebna remote orodja ki se počasi vračajo na daljince televizijskih sprejemnikov surfanje po televizijskih programih se pravi neprenehno drsenje s postaje na postajo je mogoče konceptualizirati znotraj najmanj dveh območij v območju vojeristične fascinacije kjer so npr reklamni spoti tisti maksimalno zgočeni bloki atraktivnega materiala ki so uglaeni naravnost na eljo individuuma tudi model za ritem in sitakso remote control montae tu je blečeča forma imperativ drugo območje je histerično surfanje info junkijev kjer je formalni aspekt skoraj v celoti zanemarjen pri njih sta ritem in sintaksa info kolairanja vedno v razmerju z starostjo oz aktualnostjo informacije pomembno je biti on line ali live za obe dioptriji je značilna tehnika fragmentiranja od posameznih celot odpeti se fragmenti ne dojemajo kot slika kot mirujoča za vsakogar enaka struktura temveč kot podoba neprestano spreminjajoča se zmes ki jo vsak posameznik dojema receptira povsem poljubno razlika med pogledom pripetim na sliko pogledom ki gre okoli neke skulpture in podobo je v tem da za podobo ni ustreznega pogleda oziroma je tisto kar od pogleda ostane niti je niti ni podoba je torej ostanek označevalni preseek ki se nam prikazuje e tudi potem ko smo e zdavnaj nehali gledati o tem pa je mogoče govoriti natančno tako kot o čudenem prikazovanju in ta sestavljena videnja obravnavamo natanko tako kot prikazen kot poast saj je to kar vidimo nekaj česar v resnici ni ko se privid udomači v razsenostih vsakdanjega ivljenja in se lahko kultivira v sleherniku podoba enostavno mutira v videz toda videz ima paradoksalno status inertne ne dialektzirane kvazi estetike ki jo v vsakdanji rabi največkrat zapopademo v ideolokih različicah kot so na primer duh časa trend tendence modnost aktualnost idealnost in jih je mogoče v okvirih buroaznega diskurza celo racionalizirati o videzu je namreč mogoče govoriti v neskončnost simptomatično pa je ob katerih kliejih se diskurz posameznika ali skupne ustavi te ideoloke klieje subjekti vzamejo nase kot zapoved podvrejo se ukazu sestavljenih diskurzov tj videzu na račun avtonomije svojega jaza mimo svojega selektivnega praga mimo bogastva svojih potreb elja vizij skratka na račun svojih posebnosti na tak način se v svojem drubeno socialnem ivljenju subjekti postavijo v razmerje do normalnosti neke splonosti ki je obče drubeno sprejeta in je neposredno izpeljana iz diskurza videza audio in vizualni mediji ki so bili ob svojem nastanku predvsem informativni izobraevalni in razvedrilni se pravi vpeti v nek spoznavni proces so danes nasprotno mainerija za produciranje videzov ekran je danes priviligij spektakla kjer ni več mogoče natančno ločevati realnosti in virtualnosti namenoma je postal oporiče fantomskih podob kamor se zateka od vsakdana utrujeni posameznik obstaja le e delitev na realnost vsakdana in na psihoterapevtsko virtualno realnost medijev pri čemer danes lahko govorimo o subjektih ki so popolnoma izgubili refleksijsko avtonomnost in teijo k priličenju realnosti virtualnemu v tradicionalni mitologiji mečanskega subjekta pripetega na utripanje medijev lahko primerno ilustriramo taka nemona travmatična priličenja izhajajoč iz mitov idealnega ljubezenskega razmerja izvirajočega iz paradigme holivudske melodrame mit o neumrljivosti izhajajoč iz ivljenjskih zgodb filmskih igralcev ki na platnih netetokrat umrejo v neznosnih mukah pa so v naslednjem filmu spet čili in zdravi mit o idealni vseodgovornosti izhajajočega iz paradigme entropije mit o idealni vseprisotnosti izvirajočega iz paradigme global village mit o tako subjekt vsebine virtualne realnosti prepoznava za realnost samo tv ekran pa za neposrednega zastopnika te realnosti subjekt postavlja sfetiiziran tv ekran v samo srediče svoje elje kot protezo ki mu omogoča da participira da bedasto uiva v njegovi idealnosti subjektu ni potrebno da bi teil k idealom saj to namesto njega počne tv ekran problem ki ga je na tem mestu vredno izpostaviti ni neka drubeno socialna patetika in patoloka prilagojenost subjekta temveč njegova slabovidnost dioptrični obrat ki naredi da je gledalec tisti ki je gledan spremeni gledalca v pasivnega konzumenta ki na retorično vpraanje kaj jaz hočem dobi odgovor videz toda na neprijetno vpraanje kaj vidi subjekt lahko odgovori če le z natevanjem inertna pasta slikovnega materiala ki je hktati imaginarno obvladovana sinhronost celost v polju videza se v trenutku osuje tako da je mogoče govoriti oziroma da se je mogoče spominjati le posameznih slik vsaj navidezno se vzpostavi relativna avtonomija subjektovega jaza ki lahko nateje le tiste podobe ob katerih je ostrmel le tiste slike ki so se mu prilepile na oči to so hkrat tudi točke označevalci ki bolj označujejo tisto kar je bilo prej od tistega kar je bilo potem so travmatična prazna mesta po malevičevem Črnem kvadratu duchampovi fontani po beuysovem fatchair če natejem le tri najbolj ljubke ni bilo nič več tako kot je bilo poprej ti ničelni označevalci so premik v polju vednosti kjer gledalec do objekta ki ga gleda zadobi razmerje notranjosti objekt se ga tiče ni mu vseeno skratka gledalec vidi spregleda ostrmi točno tako kot v srečanju s smrtjo ki ga slepo gleda iz tv ekranov ostrmi kip damijan kracina jurij krpan