bojan korenini strah pred amerikanizacijo filma ob sedanji prisotnosti ameriskega filma v slovenskih kino dvoranah se postavlja vprasanje kaksne posledice prinasa tovrstna amerikanizacija ali slovenija skupaj s stevilnimi drugimi drzavami postaja ameriska kulturna kolonija je zaskrbljenost pred vplivom ameriskih filmov pretirana v mnogih drzavah se je v zadnjih nekaj desetletjih filmska kulturna potrosnja postopoma amerikanizirala v osemdesetih letih je tako v zahodni evropi delez filmov uvozenih iz amerike znasal priblizno v istem obdobju je bil ta procent v vecini drzav tretjega sveta bistveno vecji in se je priblizeval odstotkom v devetdesetih letih se je prisotnost ameriskega filma se povecevala hkrati s to poplavo se je med teoretiki razlicnih druzboslovnih disciplin vecala tudi zaskrbljenost zaradi kulturne sivine ki naj bi nastopila kot posledica zlasti tako imenovani »dependisti« levo usmerjeni druzboslovci iz latinske amerike so ugotavljali da tovrstna amerikanizacija vodi v kulturno odvisnost komunikologi kot je npr mcphail pa so v tej povezavi govorili o elektronskem imperializmu stevilne drzave so se na kulturne vdore ameriskega filma odzvale z dolocanjem uvoznih kvot s selekcijo filmov je bil strah pred kulturno sivino ameriskega filma pretiran ali amerikanizacija filma morda skriva drugacne pasti trend zapiranja pred ameriskimi filmi lep primer zapiranja predstavlja kanada ki je bila zaradi geografske blizine zda ze zelo zgodaj izpostavljena ameriskim kulturnim vplivom iz porocila kanadske fowler royal commission on broadcasting je lepo razvidna zaskrbljenost zaradi vdora ameriske kulture v porocilu najdemo tudi precej emocionalno obarvane stavke kot npr kot nacija ne moremo sprejeti in dopustiti da je tako mocan in prepricljiv medij prepuscen ne reguliranemu pretoku kulture nekega drugega naroda taksen ne reguliran pretok predstavlja groznjo nasi nacionalni identiteti se lahko upremo poplavi ameriske kulturne aktivnosti in ohranimo kanadsko nacionalno identiteto umetnost in kulturo kanadske nacije v mcphail v nadaljevanju porocila lahko razberemo tudi nacin kako so si zamislili resitev tega problema amerikanizacijo so zeleli zaustaviti z lastno filmsko produkcijo poleg tega so videli resitev tudi v frontalnem razlocevanju v smislu uvajanja regulativ na podrocju uvoza ameriskih igranih filmov tako je ze leta royal commission on culture and arts ustanovila vrsto drzavnih teles ki so skrbela za ohranjanje prisotnosti kanadske kulture pri vzpodbujanju domace produkcije je sodelovala tudi drzava preko zakonske regulative tako so na primer uvedli odpis davkov na kapital za vlaganja v filmsko industrijo kanada se je torej na opisane kulturne vdore ameriskega filma odzvala z izkljucevanjem oz delinkingom in opiranjem na lastno produkcijo rezultati taksnega pristopa se kazejo tudi v statisticnih podatkih ki jih najdemo v unesco statistical yearbook med leti in je bil tako uvoz ameriskih filmov v kanado manjsi kot v druge razvite drzave znasal je npr danska irska v istem casu je ameriski film v mehiki ki prav tako meji na zda predstavljal vseh uvozenih filmov za orientacijo naj navedem se da je v tem obdobju bivsa jugoslavija uvozila filmov iz amerike merjeno glede na celotno kolicino uvozenih filmov podobne obrambne mehanizme kot v kanadskem primeru lahko opazimo tudi v drugih drzavah indija je na primer kmalu po osvoboditvi izpod kolonialne oblasti leta uvedla sistem letnih kvot za uvoz ameriskih filmov leta so to kvoto zadrzali na letno sistem se ni obnesel saj je bila kvota ze isto leto presezena za vec kot pol milijona dolarjev leta pa ze za vec kot milijonov dolarjev m pendakur v kasnejsem obdobju konec let je indija ze pricela razmisljati o ameriskih filmih kot o kulturnih vdorih in ne le ekonomskih in na to reagirala s selektivnim priblizevanjem drugim kulturnim vplivom v okviru kulturne in znanstvene izmenjave se je preko pooblascenih nacionalnih distributerjev odprla predvsem ruskim in francoskim filmom hkrati je mocno podprla lastno filmsko produkcijo in kot omejitev dotoka ameriskih filmov postavila precej nejasne estetske in ideoloske kriterije tudi v drzavah evropske skupnosti se je ze ob ustanavljanju unije kazala precejsnja zaskrbljenost zaradi amerikanizacije filmske potrosnje zaradi velikosti trga evropske skupnosti ki bi prenesel tudi radikalnejse zapiranje pred ameriskimi vplivi so se priceli pojavljati predlogi ki se po svoji vsebini mocno priblizujejo konceptom kot so delinking in endogeni razvoj ki smo jih srecali ze v primeru kanade vincent porter je ze zelo zgodaj leta zaznal dva pristopa k resevanju problema amerikanizacije filmske potrosnje v ustanavljajoci se evropski uniji prvi koncept ki ga je oznacil kot industrijski koncept je tezil k temu da lahko evropska unija na osnovi velikega notranjega trga ustanovi svojo lastno mocno filmsko produkcijo in tako tekmuje s filmskimi industrijami drugih drzav zlasti s hollywoodsko filmsko produkcijo na ta nacin naj bi lastna filmska produkcija iz evropskega prostora izrinila ameriske filmske vplive po drugi strani je evropska skupnost zavzela stalisce da filmi spadajo pod kategorijo dobrin goods za razliko od tv signalov ki jih uvrscajo pod kategorijo storitev serviecs v skladu z omenjenim industrijskim konceptom obravnavanje filmov kot dobrin pomeni da lahko evropska skupnost regulira omejuje in vzpodbuja uvoz filmov iz drzav ki niso clanice eu opazimo lahko veliko podobnosti s kanadskim modelom endogenega razvoja le da v primeru evropske skupnosti filmski produkti niso namenjeni le nadomescanju ameriskih filmov znotraj evropskega prostora temvec imajo tudi namen da kot kulturni vplivi presegajo lastne teritorialne okvire kot bomo videli kasneje razlogi za to niso le ekonomski drugi pristop ki se je pojavljal v razpravah pa je zagovarjal vecjo fleksibilnost evropske kulturne dimenzije omenjena fleksibilnost se nanasa predvsem na odpiranje moznosti nacionalnim filmskim produkcijam drzav clanic evropske unije hkrati pa prenasa del kompetenc v zvezi z regulacijo uvoza filmov na posamezne drzave clanice eu ta prenos kompetenc je upravicen predvsem iz vidika morale in vrednotnih kriterijev ki veljajo znotraj teritorija vsake posamezne drzave clanice eu strah pred izgubo kulturne avtonomije v vseh navedenih primerih lahko opazimo podobnosti v odzivanju na kulturne vdore ki jih predstavlja ameriski film tako v kanadi kot v indiji in evropski uniji smo se srecali s tezno po zapiranju in vzpostavljanju selekcijskih mehanizmov ki bi omogocali regulacijo dotoka ameriskih filmov legitimizacijski mehanizmi ki so sluzili kot podlaga za vzpostavljanje regulacije so bili sicer razlicni tako je kanada selekcijo opravicila s strahom pred destruktivnimi vplivi ameriskih filmov na nacionalno kulturno identiteto evropska unija je legitimnost za vzpostavitev selekcije iskala v morali in spostovanju vrednostnih sistemov posameznih drzav clanic indija pa je v obdobju ko je pricela dojemati prisotnost ameriskih filmov kot kulturni vdor zapiranje legitimizirala z estetskimi in ideoloskimi kriteriji ceprav so bili legitimizacijski mehanizmi razlicni pa je bil glavni razlog za zapiranje povsod enak namrec strah pred izgubo kulturne avtonomije in kulturne identitete potrebno je poudariti da bojazen ni nastopila zaradi vdora tujih kulturnih vplivov nasploh temvec zaradi monocentricnosti in nereciprocnosti teh vplivov kasnejsi teoretiki so ugotovili da je bil ta strah pred izgubo kulturne identitete nekako pretiran res je da kulturni produkti potujejo iz amerike k vsem ostalim oz from the west to the rest kot so to zelo radi poudarjali teoretiki dependisticne usmeritve vendar to se ne pomeni da so ti vplivi zgolj in samo ameriski arjun appradurai je trdil da globalni kulturni tokovi niso izomorfni ker vkljucujejo raznovrstne ubege escapes etnoscapes finanscapes technoscapes ideoscapes ce uporabim appaduraijeve ubege na obravnavani temi se nam glavni tok ameriske filmske produkcije pokaze v povsem novi luci tako znotraj ameriskega filma opazimo etnicne ubege celo vrsto neameriskih igralcev reziserjev ki snemajo ameriske filme npr polanski bertolucci almodovar opazimo financne ubege znano je da je cela vrsta hollywoodskih studijev v lasti japonskega in francoskega kapitala opazimo tudi ideoloske ubege ameriska filmska produkcija torej nikakor ni monotona ne vkljucuje le ameriskih kulturnih vplivov diana crane v knjigi production of culture trdi da tudi sama ekonomija in usmerjenost k profitu narekuje ameriski filmski industriji da v svojo produkcijo vkljucuje raznolikost prilagoditi se mora kulturno zelo raznoliki ameriski publiki hkrati pa mora upostevati kulturno raznolikost tujih trgov kamor izvaza svoje filme problem amerikanizacije pa se ponovno zaplete ko ugotovimo da sicer kulturno pisani tok ameriskega filma deluje na vse nacionalne kulturne sisteme enako vsi so podvrzeni enaki kombinaciji kulturnih vplivov ki so zdruzeni znotraj ameriske filmske produkcije ali imamo torej v novi situaciji ko razlicne kulture absorbirajo vse vec istih elementov opraviti s homogenizacijo z zmanjsevanjem razlik med teritorialnimi kulturnimi sistemi znotraj taksne interpretacije bi lahko sklepali da postajata na primer italija in nova zelandija na nivoju kulture cedalje bolj podobni druga drugi saj sta v isti stopnji podvrzeni priblizno enakim kulturnim vplivom ki so posredovani preko ameriskega filma v trenutku ko kulturni sistemi med seboj niso vec razlicni se razblini tudi njihova avtonomija razmisljanje o nacionalni kulturni identiteti pa postane nesmiselno seveda so se precej hitro oglasili teoretiki ki so pokazali na napake v tovrstnem sklepanju tako npr barry smart podobno kot diana crane opozarja da tudi enaki vplivi ki penetrirajo v razlicne kulturne sisteme ne pomenijo poenotenja teh sistemov saj so ti vplivi znotraj razlicnih kulturnih sistemov razlicno interpretirani gre torej za razlicne kulturno pogojene predispozicije ki jih gledalci vnesejo v komunikacijski akt v katerega vstopajo ob gledanju filma ravno razlicen socio kulturni kontekst ki omogoca razlicno interpretacijo je v tem smislu garant kulturne avtonomije ce smo prej za trenutek podvomili si lahko sedaj oddahnemo italija torej na kulturnem nivoju se ni enaka novi zelandiji in obratno pod vplivom amerikanizacije filmske kulturne potrosnje nastaja nova fuzija specificne teritorialno pogojene kulture in globalnih vdorov ki so do velike mere amerikanizirani novo kulturno zlitje ki rezultira v nekem sicer amerikaniziranem kulturnem hibridu ki pa se vedno omogoca avtonomijo nacionalnih kulturnih sistemov saj omogoca razlicnost od drugih kulturnih sistemov poudariti je treba da so posledice kulturnih vdorov kumulativne in da film ni edini vir amerikanizacije vzporedno tecejo se drugi sorodni procesi ki jih je benjamin barber zdruzil pod pojmom mcworld ki zajema mcdonald mcintosh kolonizacija s podobami kje je torej problem amerikanizacije filmske kulturne potrosnje ali je strah pred poplavo ameriskega filma sploh upravicen ali ima zapiranje pred ameriskimi kulturnimi vplivi sploh smisel saj smo ugotovili da ti vplivi nisi kulturno monotoni polek tega pa ne pomenijo poenotenja nacionalnih kulturnih sistemov problem se skriva na povsem drugem koncu ce ponovno postavim v ospredje appaduraijevo konceptualizacijo ubegov ugotovimo da so ameriski filmi polni ideoloskih ubegov skozi implicitne informacije in skozi drobne detajle ki so v ozadju same zgodbe nam poskusajo prodajati american dream zaverovanost v amerisko tehnologijo amerisko vojsko ustvarjajo fiktivno podobo bogatega brezdelnega razreda tako imenovanega leisure class morda so med vsemi taksnimi implicitnimi informacijami se najbolj jasno vidni blaginjski mit welfare myth zaverovanost v superiornost ameriske vojske in ameriske tehnologije menim da tovrstni ubegi na daljsi rok bistveno vplivajo na naso percepcijo vrednotne sisteme a to se ni glavni razlog za strah pred amerikanizacijo filmske kulturne potrosnje kakrsnega smo lahko opazili v prej navedenih primerih kanade indije in eu precej vecji problem nastane ko ameriski film na opisan nacin in skozi svojo optiko opisuje druge kulture in njihove kulturne posebnosti ali pa teritorialnim sistemom posebnosti preprosto pripise lep primer taksnih pripisanih informacij ki nastopajo v ozadju zgodbe lahko najdemo v filmu disclousure ki na nivoju osnovne zgodbe govori o spolnem nadlegovanju mimogrede ameriski kritiki so ta film cinicno imenovali harassic park iz ozadja zgodbe pa gledalec dobi se mnoge druge informacije racunalniska firma digicom kamor je postavljeno dogajanje si prizadeva da bi izdelala hitrejse cd rome seveda se pri tem pojavijo problemi ki pa ne postavljajo pod vprasaj ameriske tehnologije in sposobnosti ameriskih proizvajalcev temvec ravno nasprotno skozi razplet osnovne zgodbe se jasno pokaze kdo je kriv za pocasno delovanje digicomovih cd romov negativka meredith johnson je namrec izdelavo mikroprocesorjev narocila nekje v aziji in zato ni cudno kot to predstavi film da so le ti vsebovali umazanijo in zato niso delovali tako kot bi bilo treba tako se po eni strani v ozadju zgodbe srecamo z azijsko tehnologijo ki je dobesedno umazana na drugi strani pa se lahko prepricamo o superiornosti ameriske tehnologije osebno sem bil zelo navdusen nad filmskim prikazom fantasticnega graficnega programa za elektronsko posto ki je vkljuceval celo animacijo in je pismo potem ko je bilo prebrano zmeckal in vrgel v kos fantasticno zelo sem bil razocaran ko so mi prijatelji povedali da taksen program v resnici se ne obstaja drug primer lahko najdemo npr v filmu outbreak kjer smrtonosni virus v ameriko pride iz afrike vendar pa ne smemo pozabiti da je film konec koncev le fikcija neka druga realnost mislim da nihce od gledalcev ne klice zdravnikov in policije potem ko je opazil da se je na filmskem platnu zgodil umor kljub temu da je film fikcija pa gledalec dolocenim elementom prikazanim v filmu ne more zanikati obstoja ali moznosti obstoja v realnem svetu vemo da tudi v realnosti obstaja policija ki ponavadi lovi kriminalce in jih potem ko ce jih ujame vtakne v zapor vendar meja med fikcijo in realnostjo kot jo obcuti gledalec nikakor ni jasna zatakne se ze pri prostorih ki so izven gledalcevega izkustvenega polja razlogi za to so lahko zelo raznovrstni prostorska kulturna casovna spolna distanca ali kakrsnekoli druge ovire ki posamezniku onemogocajo da bi vstopil v druge svetove film ima to sposobnost predstavitve seveda v neki stopnji do katere gledalec prikazane elemente obcuti oz prepozna kot realne mislim da bi bilo zgreseno ce bi opisane efekte ideoloskih ubegov iskali znotraj vsakega posamicnega filma in ugotavljali zacetek konec in intenziteto obcutenja realnosti iz strani recipienta komunikacije obcutena realnost je odvisna od mnogih faktorjev med drugim od prisotnosti bolj verodostojnih informacij od posameznikovih predhodnih izkustev tovrstni ucinki ideoloskih ubegov niso direktni na ucinke amerikanizacije ne moremo sklepati na podlagi enega samega filma ucinki so kumulativni in najbolj prihajajo do izraza ob odsotnosti drugacnih predstavitev morda lahko to pojasnimo s kognitivisticnim konceptom prototype extraction ki pravi da posameznik iz nekega stevila primerov izlusci osnovno idejo prototip na podlagi katerega dojema kasnejse primere anderson sklepam lahko da ob odsotnosti bolj verodostojnega vira informacij pri oblikovanju omenjenega prototipa film in drugi vizualni mediji s svojimi implicitnimi informacijami ne igra majhne vloge v smislu interpretacije raznih teritorialnih in kulturnih sistemov so torej taksne informacije iz ozadja bistvene saj gledalcu pomagajo ustvarjati podobo na podlagi katere dojema tudi druge dogodke v realnem zivljenju potreba po lastni interpretaciji problem ameriskega filma dobi torej poln pomen takrat ko film v interpretacijah pobegne iz svojih teritorialnih okvirov ko skozi svojo optiko interpretira vse ostale teritorialne in kulturne sisteme postane nekaksen univerzalni interpret teritorialnih in kulturnih specifik drugih sistemov sele sedaj lahko torej razumemo zeljo in potrebo po avtenticnem izrazanju lastnih teritorialnih in kulturnih specificnosti ki smo jo lahko opazili v primerih kanade indije in evropske skupnosti namrec tezno k endogenemu razvoju k lastni filmski produkciji ki je sla z roko v roki z zapiranjem pred poplavo ameriskega filma razumemo lahko tudi tezno po izvozu kulturnih produktov s katero smo se srecali na primeru evropske skupnosti to da so informacije ki prihajajo iz kulturnega sistema vsaj tako pomembne kot informacije ki prihajajo vanj je ze stara stvar in predvsem stara zelja predvsem drzav tretjega sveta omenjeno tendenco je ze leta na primeru novinarstva konceptualiziral rosenblum in sicer kot development journalism torej v razvoj usmerjeno novinarstvo katerega naloga je da interpretacije dogodkov ne prepusti samo tujim novinarjem temvec navzven posreduje bolj pristne interpretacije na primer v casu hladne vojne je bila vecina lokalnih sporov v drzavah tretjega sveta interpretirana skozi optiko boja med komunizmom in zahodno demokracijo ceprav je imel lahko spor znotraj lokalne kulture drugacne razseznosti ki so zahodni evropocentricni miselnosti manj razumljive ce lahko na primeru novinarstva govorimo o development journalism lahko na primeru filma oz filmske produkcije govorimo o development art pod tem pojmom ne gre razumeti neposrednega prizadevanja za interpretacijo dogodkov v stilu politicno angaziranih filmov temvec implicitne informacije ki so vedno prisotne v filmu na tem mestu se torej pokaze velika vloga nacionalnih filmskih produkcij ki predstavljajo enega od garantov nacionalne kulturne neodvisnosti hkrati pa omogocajo lastno interpretacijo kulturnih in teritorialnih specificnosti ob odsotnosti lastne interpretacije namrec prevladajo tuje interpretacije ki jih lahko vidimo v ameriskih filmih ki postajajo univerzalni interpret posebnosti teritorialnih skupnosti sovjetska zveza je bila tako skozi implicitne informacije interpretirana kot dezela rdecega terorja razvite drzave azije so bile predstavljene kot proizvajalke cenene in nezanesljive tehnologije to je ocitno tudi v filmu disclousure nerazvite drzave tretjega sveta pa kot primitivne druzbe in izvori nalezljivih bolezni film outbreak v zadnjih nekaj tednih sem preko eram foruma ethnicity racism amd the media prejel celo kopico elektronske poste ki govori o popacenem stereotipnem prikazovanju lika arabca v ameriskih filmih omenjeni liki so ponavadi prikazani kot goljufi teroristi ne bi zelel da bi se to pisanje sprevrglo v obtozevanje ameriske filmske produkcije saj so opisani efekti le stranski produkti ki bi jih ameriska filmska industrija le s tezavo spremenila kot ze ime samo pove gre pri ameriski filmski produkciji za industrijo ki se kot vsaka druga postena industrija seveda ravna po logiki profita ker je box office iz te perspektive kriterij uspesnosti filma si vsak clen v verigi filmske industrije scenarist producent reziser prizadeva da bi bil njegov produkt sprejemljiv in razumljiv cim sirsemu krogu ljudi pri tem si pomaga tako da si predstavlja podobo obcinstva audience image na kateri ze med ustvarjanjem testira svoj produkt se preden je ta koncan g jowett ker je ameriski film mednarodni business skupni imenovalec podobe izredno heterogenega obcinstva predstavljajo univerzalne teme in stereotipnost amerikanizacija v sloveniji iz podatkov ljubljanskih kinematografov lahko ugotovimo da se je filmska potrosnja v zadnjih nekaj letih krepko amerikanizirala konec in in v zacetku ih let lahko opazimo priblizno odstotno prisotnost ameriskega filma v zadnjih nekaj letih pa se ta stopnja ze nevarno bliza ce bi izhajali iz teorij o enosmernem pretoku kulturnih produktov bi bil naveden odstotek ze zadosten razlog za preplah ob upostevanju appaduraijevih ubegov pa lahko ugotovimo da omenjenih ne odraza dejanskega stanja vendar ima amerikanizacija vsaj nekaj vrst prakticnih konsekvenc tudi za slovence ena od njih je gotovo filmsko ustvarjena podoba amerike ameriko amerisko zgodovino amerisko druzbo poznamo precej dobro vsaj zdi se nam tako vsi precej dobro poznamo amerisko vojsko precej bolje poznamo amerisko ustavo kot slovensko mislim da ni slovenca ki ne bi vedel o cem govori st ali th amendment tudi vpliv ameriskega filma na vrednotne orientacije in materialno kulturo verjetno ni zanemarljiv drugo vrsto vplivov bi verjetno lahko iskali v dojemanju in ustvarjanju predstave o drugih kulturah te so kot sem ze omenil precej stereotipno posredovane omenil bi da se ameriska filmska stereotipnost precej slabo vklaplja v zadnje case pogosto omenjano parolo vsi drugacni vsi enakopravni naslednja vrsta vplivov zadeva naso percepcijo samih sebe saj se realnost ki jo skozi implicitne informacije posreduje ameriski film blaginjski miti postavlja kot nedosegljivi ideal kateremu slovenska realnost ne seze niti do kolen kaj bi lahko rekli o slovenski filmski produkciji o development art polek tega da je produkcija po obsegu in vsebini precej skromna morda bi bilo potrebno omeniti vlogo prej omenjenih informacij iz ozadja npr v filmu babica gre na jug je ena taksnih informacij ki prihajajo do gledalca mimo ali bolje iz ozadja fiktivne vsebine to da imamo v sloveniji tudi avtoceste in pescene morske plaze kar je pravzaprav iz vidika posameznika iz neke druge oddaljene drzave bistvena informacija saj mu pove da slovenija ni nekaksna nerazvita in necivilizirana drzava za enkrat se lahko v zvezi s siromasno domaco produkcijo in v tem smislu v zvezi z samointerpretacijo tolazimo s tem da v taksnem polozaju nismo sami taksna je pac skupna usoda majhnih in revnih drzav tukaj lahko ponovno ugotovimo da skovanka iz reklame ki pravi da imajo majhni lahko vse kar imajo veliki mogoce velja samo za avtomobile