paralelni i vektorski procesori sodr`ina voved nao aj i se vo estata generacija na razvoj na kompjuterskite sistemi ks svedoci sme na s pogolem razvoj na kompjuterite so reducirano instrukcisko mno`estvo risc od edna strana i masiven paralelizam od druga strana kompjuterskite sistemi od tipot na cray cray y mp connection machine ncube i drugi garantiraat deka idnite ks e voveduvaat u te pogolem paralelizam dene nite ednoprocesorski sistemi uniprocessor systems se ograni~eni vo postignatite zabrzuvawa spored brojot na funkciski delovi odnosno brojot na segmenti vo prote~nite presmetki pogolemi zabrzuvawa se postignuvaat so upotreba na paralelni i pove e procesorski sistemi dobieni so povrzuvawe na golem broj naj~esto risc bazirani procesori so mal broj na interni registri me utoa kaj ovie sistemi se iniciraat novi problemi prviot problem e kako da se povrzat i kontroliraat procesorite i kako da se priklu~at memoriite vtoriot problem pretstavuva programiraweto na vaka definiranite sistemi postojat pove e na~ini i tehniki da se razre at ovie problemi no zasega ne postoi generalno re enie deneska e prisutno i gradeweto na specijalno nameneti procesori za vektorski operacii t n vektorski procesori vakvite procesori operiraat nad vektori na podatoci t e linearni nizi na broevi ovie procesori se pobrzi od klasi~nite aritmeti~ko logi~ki edinici koi rabotat so ednodimenzionalni skalarni veli~ini prvenstveno poradi mo`nosta za paralelno izvr uvawe na operacijata na pr sobirawe nad site elementi od dvata vektori nezavisno poradi toa vakvite procesori nao aat golema primena vo razni nau~ni i in`ewerski presmetki koi operiraat so golem broj na podatoci predmet na izu~uvawe vo to~kite koi to sleduvaat e bidat paralelnite procesorski poliwa i pove e procesorskite sistemi kako i vektorskite procesori