nelinearna elktronika smer uni elektronika letnik zimski semester obseg za leto predavanja ur ponedeljek a cetrtek do predavalnica a avditorne vaje ur ponedeljek predavalnica a laboratorijske vaje ur laboratorij g predavatelj doc dr tomaz dogsa asistent matej salamon dipl ing tehniski sodelavec anton vesenjak ing cilj predmeta oziroma vaj vsebina potrebno predhodno znanje vaje obveznosti studenta vzorec izpitnih vprasanj razno literatura namen predmeta je obvladati osnove sinteze in analize splosnih elektronskih vezij kar predstavlja temelj za konkretno projektiranje ki ga studenti potrebujejo pri kasnejsih predmetih nelinearna elektronska vezja linearna elektronska vezja integrirana vezja potrebno predznanje osnove elektronike nelinearni elementi matematika analiza matrike vsebina predmeta a elementi in karakteristike klasifikacija elektronskih elementov oziroma vezij nelinearni rezistivni dvopoli nelinearni kondenzatorji nelinearne tuljave aktivnost pasivnost in moc nelinearnih dvopolov casovno variantni dvopoli karakteristike nelinearnih mnogopolov inkrementalne matrike aktivnost in pasivnost nelinearnih elementov tropolni rezistivni elementi graficne transformacije karakteristik konkretni primeri nekaterih nelinearnih mnogopolov operacijski ojacevalnik skalator rotator reflektor vnic inic mutator b enacbe vezja vejske relacije implicitne vejske relacije eksplicitne vejske relacije postavitev enacb vezja c analiza rezistivnih vezij koncept analiza delovne tocke resevanje na analiticni nacin in graficni nacin koncept vhodne karakteristike resevanje na analiticni nacin in graficni nacin koncept prenosne karakteristike resevanje na analiticni nacin in graficni nacin princip ekvivalence in simetrije teorem o premaknitvi komplementarnost simetricnost analiza rezistivnih vezij s pomocjo linearnih odsekov analiza preklopnih rezistivnih vezij d sinteza rezistivnih vezij sinteza vezja za nastavitev delovne tocke dvopolnega oziroma tropolnega elementa osnovni gradniki sinteza s predpisanimi gradniki sinteza vezja s predpisano vhodno karakteristiko monotono nemonotono sinteza vezij s predpisano prenosno karakteristiko splosne resitve metoda z oper ojacevalnikom metoda z nelin delilnikom hevristicni pristop sinteza funkcionalnih rezistivnih vezij e analiza dinamicnih nelinearnih vezij red dinamicnega nelinearnega vezja n normalna oblika diferencialnih enacb resevanje sistema normalnih dif enacb preureditev enacb v normalno obliko dolocitev normalne enacbe za din vezje reda trajektorije stanj in prostor stanj ravnotezna stanja stabilnost ravnoteznih stanj nelinearna avtonomna dinamicna vezja ravnotezna stanja sigularne tocke avtonomnih casovno neodvisnih nelinearnih dinamicnih vezij analiza avtonomnih nelinearnih vezij prvega reda normalna oblika diferencialne enacbe ravnotezna stanja stabilnost ravnoteznih stanj odsekoma linearna metoda za analizo avtonomnih dinamicnih vezij prvega reda nelinearna neavtonomna dinamicna vezja analiza preklopnih linearnih dinamicnih vezij analiza preklopnih nelinearnih dinamicnih vezij fenomen kaosa f sinteza dinamicnih nelinearnih vezij sinteza dinamicnih vezij prvega reda sinteza casovno odvisnih generatorjev sinteza monostabilnih multivibratorjev sinteza astabilnih multivibratorjev sinteza bistabilnega multivibratorja avditorne in laboratorijske vaje laboratorijske vaje studenti opravljajo v laboratoriju g pogoj za pristop k vajam je da je student dolocen del vaj pri vsaki vaji je to posebej definirano opravil doma po vsaki vaji je potrebno oddati porocilo o opravljeni vaji izjemoma je mozno oddati vajo pred pricetkom naslednje lab vaje na izpitu bodo tudi vprasanja iz laboratorijskih vaj vsebina vaj je opisana v kroznem praktikumu za letnik ocena vaj stevilo tock ocena vaj v indeksu nezadostno zadostno dodatna tocka dobro dodatna tocka odlicno dodatna tocka ce student doseze povprecje najmanj na kolokvijih dobi dodatno tocko dodatne informacije so na asistentovi domaci strani obveznosti studenta pogoj za frekvenco so pozitivno ocenjene vaje praviloma studenti pisejo kolokvija ki prinasajo doloceno stevilo tock ce student zbere najmanj ali vec tock je oproscen pisnega dela izpita to pravico lahko izkoristi samo enkrat studenti ki so oprosceni pisnega dela izpita se prijavijo na prvi naslednji rok in hkrati sporocijo asistentu da ne bodo pisali izpita termin za ustni del izpita bo objavljen hkrati z rezultati pisnega dela izpita na izpitu so tudi vprasanja iz vaj povprecje kolokvijev vsak kolokvij minimalno stevilo tock iz kolokvijev orientacijski sistem ocenjevanja pogoj za pristop na izpit je najmanj ena tocka iz vaj orientacijska ocena izpita stev tock iz kolokvijev stev tock pisnega izpita ustni izpit na pisnem delu izpita je praviloma mozno dobiti najvec tock ce student doseze z vajami in kolokviji vec kot tock mu je pisni del izpita priznan razen ce zeli dvigniti oceno vzorec pisnega izpita vzorec vprasanj za ustni izpit verzija primer i kolokvija primer ii kolokvija studijska literatura leon chua nonlinear network theory mcgraw hill thomas e stern theory of nonlinear networks and systems addison wesley niko basaric zbirka nalog iz nelinearne elektronike fe ljubljana peter suhel sistemi industrijske elektronike operacijski ojacevalnik fe ljubljana ludvik gyergyek teorija vezij fe ljubljana l o chua c a desoer e s kuh linear and nonlinear circuits mcgraw hill j nossek schaltungstechnik technische universität münchen m s ghausi electronic circuits van nostrand renhold co pogl stev t dogsa nelinearna elektronika zbrano gradivo v pripravi t dogsa m salamon zbirka vaj iz nelinearne elektronike v pripravi vec avtorjev krozni praktikum za tekoce leto predmet temelji na lit st avditorne vaje pa na st literatura st oziroma je zelo dober nadomestek za l chuo ostala literatura je navedena zato ker so v njej tudi nekatera poglavja ki se nahajajo v lit st razno