kakorkoli `e ni~ se ni zgodilo pravzaprav samo nisem imel ob~utka da bi se kaj zgodilo e manj da se bo pa saj mi je bilo in mi bo vseeno skoraj nekako tako kot priti nekam ali z avtom kolesom pe ali avionom in ladjo najpomembneje je priti avto je nastal zaradi potrebe po hitrem premikanju obliko torej pri tem mislim pogojno tudi na psihi~no plat ima maternice torej ne ~isto pri tem imam v mislih predvsem uporabnost duhovno ob~utek varnosti kaj vse se dogaja v tisti pravi maternici torej okoli nje ko plod niti ne zazna tega da se kakorkoli godi varno plove v svojem dolo~enem brez~asju znotranjosti niti ne sanja se mu ne da bi se lahko kaj dogajalo okoli njega z njim hitrost premikanja je zanj neopazna in celo nepomembna torej neob~utena za to skrbi voznicavozilo mati nemara bi bilo bolje mati voznica vozilo one vedo kako in kaj je najbolje zato je tudi manj voznic kot voznikov zato so tudi vozniki bolj neprevidni od voznic saj oni ne poznajo ob~utka torej ga nimajo v sebi nimajo te izku nje ker so se vozili bili vo`eni niso pa vozili nosili varovali saj so bili tam varovani zatorej so tudi veliko bolj neprevidni in ve~ si drznejo nekako podzavestno se `elijo dokazati torej dati vedeti da so navkljub vsemu tudi oni lahko tisti ki vozijo in skrbno bedijo nad potniki v vozilu da brezskrbno pridejo do cilja da zmorejo biti vozilo voznica reagira druga~e ker to pozna ona ve ona ima to v svojem spominu tako pred kakor tudi potem ona ve ona ~uti potnika v sebi torej ga do`ivlja njej je povsem jasno da je to~ka x torej a dan oploditve in to~ka y torej b rojstvo da je vmes devetmese~no potovanje ki terja od nje vsemogo~e previdnosti med obema to~kama torej daljica seveda pa se tisti potnik ne zaveda devetmese~nega potovanja samo zapi e se mu v gene in ostane tam mo kemu kot potniku vozniku in `enski kot potniku vozilu ima pa `enska prednost ravno v tem da se iz njenega mesa in krvi naredi potnik kateregakoli `e spola ki ga potem ona nosi vozi dobre voznice nimajo otrok avto je samo zato~i ~e premikajo~ varovali ~e ki ga posedujejo tudi nekatere `ivali na primer pol` zato pa je veliko bolj komplicirano rastlinam ki zve~ina slu`ijo `ivalim kot zakloni ~e nekako tako kot je meni drevesna vdolbina da sem se lahko skril pred nekimi nevarnostmi kar pa bi lahko rekel da so morebiti bile samo umi ljene vsanjane saj je bilo neizpodbitno dejstvo da sem se predramil na robu jase zleknjen na zadnjem sede`u in pokrit z umazano odejo ki je verjetno slu`ila v ~isto druga~ne namene skoraj se spominjam da sem na njej le`al in kle~al ko sem popravljal avto v spominu vrzel se je kar polnila je begala misel da sem pole`aval na njej in se son~il in bil je e nekdo `enska son~ila sva se arki so se ~eme~e skoraj bole~e zaletavali v o~i preve~ svetlobe in bilo je ele jutro ta `enska bila je preve~ pametna v povsem negativnem smislu bila je pravi ~vekavi primerek svoje vrste ki je vedela da ji je jezik edino oro`je s katerim lahko porazi mo kega delala se je da vse ve in zna vme avala se je v vse kar je sli ala videla ~utila vonjala zaznala s katerimkoli od svojih ~utov bila je neznosna vsak dan z njo je bil grozljivka pa vendar sem se son~il z njo nastavljala sva skupaj ko`o soncu in bil sem ope~en tudi to je bilo grdo skupaj z njo se son~iti njej se ni nikoli ni~ zgodilo jaz pa sem bil `e po nekaj minutah ves poten in pordel za name~ek so se mi ~ez nekaj dni pokazali e srbe~i mozolji lahko se je pekla in kuhala na najbolj vro~em bila je zoprna tudi v pogovoru in tudi v dru`bi vekala je neumnosti in prenekateri so jo poslu ali in ji celo prikimavali dajali za prav ker sem bil jaz poleg kan~ek narcisoidnosti in samozadostnosti in se mi niso `eleli zameriti ali me u`aliti ona pa je kar govorila in govorila ~vekala in ~vekala vrtela tisto rde~o ustno mi ico v kateri je imela spravljene najverjetneje `e z rojstvom velike in male mo`gane ki niso mogli razmi ljati `e zaradi hitrosti vrtenja jezika tako da je plaz njenih besed ki so se komaj pri~eli zbirati na konici jezika skoraj nesmiselno bruhal ven iz njenih ust bilo ji je vseeno ko se je glasno spra evala kje ima `irafa vime ko je trdila da ima veverica dve nogi in dve roki in ko je to utemeljevala z otro kimi slikanicami ~e da se ilustrator le ni mogel in se tudi ne bi smel zmotiti in bilo ji je popolnoma vseeno njen nastop `e sama pojava za `ensko visoka in sloka s prodornim pogledom lahko bi rekel srepim je vzbujal me anico zoprnosti prijetnosti in da celo odvratnosti in odurnosti po drugi strani pa znova ljubkosti in ljubeznivosti prekleto dobro se je zavedala tega in znala to izkori ~ati nemalokrat se mi je zdelo sem kar prepri~an da ni dojela te svoje naravne armantne ne armantnosti bila je dovolj mo~na da je z besedami premikala gore in pu ~ave in dovolj ranljiva da se ji je beseda zapi~ila v srce in tisti organ jezik mo`gani da je znala vzkipeti se spremeniti v en sam in to najbolj ob~utljivi `ivec ki ga nisi mogel ve~ pomiriti ko si enkrat dregnil vanj si nakopal njegov njen srd nase zaman bi jo bilo tola`iti ali se ji celo opravi~evati najbolje za tiste ki so jo poznali niti ne posku ati pa ~etudi bi najbr` bi ji bilo vseeno meni ni bilo moja vseenost je nastopila ele v trenutku ko sem bil popolnoma prepri~an v svoje besede in dejanja ele potem da ele takrat pa ~eprav se je dostikrat izkazalo da sem imel v mislih prav sem se upal to je povsem neprimeren izraz za moj na~in komuniciranja spregovoriti pa najsi bi to bilo v jezi in besu ali v mirnem in razumnem pogovoru verjetno bi to lahko poimenoval kar stoprocentna samozavest ki mi je slu`ila tudi kot za ~ita pred neprijetnostmi vendar ne tista arogantna in zoprno vsiljiva samov e~nost ki sogovornika odvrne od nadaljnjega pomenka po drugi strani pa sem deloval dovolj razsodno da so me znali mnogokrat vpra ati za nasvet spra eval sem se kaj bi storila ona ~e bi se kar takole zlepa zbudila v avtu pokrita z neko umazano odejo previdno sem odprl vrata in izstopil pri~el sem se pretegovati in nekaj je kar pokalo v meni kar odmevalo znotraj mene sam na obsijani jasi ki mi ni pomenila ~isto ni~ razen da je bila v jutranjih barvah prijetna da so kapljice rose lomile svetlobo in mi odkrivale svoj polo`aj nekje s strani je pri el znan zvok avtomobilskega motorja okorno sem se nameril v tisto smer moral sem se prebijati skozi gosto grmovje se pri tem spotaknil ob nekaj majhnih smrekic skoraj bi bil padel ko mi je kar naenkrat zmanjkalo tal pod nogami pravzaprav so se kar naenkrat prevesila navzdol spodrsnilo mi je na mokrem mahu in travi bilo je tudi nekaj rjavega `e preperelega listja sklonjen kakor sem bil me je te`a potegnila naprej zakrilil sem z rokami in drsel navzdol sku al sem uloviti katero vejo in tako vsaj ubla`iti drsenje navzdol drsenje ki mu ni bilo videti konca nekako mi je uspelo prijeti se za igli~asto vejo in se zadr`ati niti pol metra pod menoj se je svetila temna asfaltna cesta ni me bilo strah to mi je predstavljajo samo besedo iz leksikonov in to ne samo iz enega mnogo leksikonov in slovarjev sem imel doma in e ve~ sem jih bil prina al iz knji`nice in si jih vse zapomnil in se jih vse spomnil ni pa bilo ob~utka ki bi se nedvomno moral pojaviti ob~utka strahu tudi to sem poznal iz knjig iz ne tetih knjig ki sem jih pregledal prebral videl posnel v nekaj mo`ganskih celic da kar naenkrat sem se spomnil tistih la~nih ~asov ki niti niso bili tako oddaljeni ko sem po`iral vse tiste gore papirja po katerih so bili izpisani znaki ki so nekaj pomenili ki so nekaj pripovedovali kako sestradano sem vse to metal vase bil sem la~en isto zares la~en v knjigi bi pisalo lahko tudi takole v `elodcu mu je krulilo in zavijalo kot vetrovi in vode so se `elod~ni sokovi ogla ali kajti telo je potrebovalo hrano energijo da to naj bi bil tisti ob~utek kruljenje in zavijanje v `elodcu a pri meni tega ni bilo bila je samo zavest misel ki se je vezala na drugo in ki je pomenila ~isto nekaj drugega sme no stal sem v obcestnem jarku in razmi ljal o hrani in niti nisem vedel ~e sem la~en kaj lakota je in tako prekleto dobro sem vedel vse o njej lakoti da takoreko~ nisem imel kaj razmi ljati povrh vsega pa sem imel veliko raje teko~ino o da da bi imel vsaj nekaj litrov teko~ine kaj vse bi dal ~emu vsemu bi se odrekel samo da sem lahko kar nekaj razmi ljal in pridobival ~as da sem lahko po~asi prihajal k sebi torej se bistril od spanja hkrati pa tudi od oka verjetno bi to lahko bil ki sem ga do`ivel ob na pol padcu zdrsu potem sem se kar najbolj trudil razmi ljati kar nekaj da bi si zaposlil sive celice da bi hitreje brzele po vijugah ki so nehote spominjale na cesto ob kateri sem stal samo da po njej ni pribrzela nobena siva in tudi drugih barv ne celica vse je bilo tako preprosto vse znotraj se je postavljalo ven ves ustroj ves ~lovek vse okoli mene je bil ~lovek torej njegova znotranjost in to prav na vsakem nivoju vse jasno in `ile in kri in srce in mo`gani in jetra in ledvica in zadah in `elodec vse je bilo okoli mene ali pa bi lahko jaz bil del in adrenalin in bomba nepojmljivo razumljivo rumena celica je prihrumela izza ovinka se rezko oglasila pome`ikala z lu~mi in me hrupno mimo la to sem tudi sam po~el je bilo to v~eraj danes ne zagotovo je bilo v~eraj kajti za danes je bilo prezgodaj saj je bil danes star ele nekaj ur morda ve~ saj se nisem spominjal no~i in prav lahko bi bilo pozno popoldne ne sem takoj ovrgel to misel ki je bila zgolj samozlagana in je sodila v povezavo pridobivanja ~asa rosa je samo v zgodnjih jutranjih urah sem se `elel prepri~ati torej se na silo postaviti z mislijo in telesom v isti ~as pre~kal sem cesto ki je bila z obeh strani obdana z drevjem ki je nedvomno rastlo tudi tam kjer se je zdaj vil asfalt ki je bil na nekaterih delih moker najmanj na sredini in se zagledal v drevje in skozenj ter sem lahko `e prav kmalu ugledal vrhove ni`je le`e~ih dreves nahajal sem se na vzpetini in sonce je bilo tam nekje na vzhodu in se je leno vro~e pomikalo po svodu naprej kar stal sem mirno in nepomi~no tudi pogled sem zamrznil vendar ne ~isto opazoval sem igro senc samo tistih pred seboj kako so se mirno komaj opazno premikale s soncem nekatere so imele pravilne oblike druge so bile rahlo popa~ene nekatere zmali~ene v prepletenosti z drugimi in so tvorile nepre poznavno gmoto samo senco pa vendar so bile to druge in druga~ne sence ne tiste ki so polzele po stenah in me sku ale vsesati torej ne vsesati se vame vriniti skozme nekaj avtov za mojim hrbtom je odbrzelo navzgor in navzdol po cesti nemara me niso niti opazili v kar dvomim saj sem bil kar precej vidna nepomi~na pojava ki bi jo bilo kar te`ko prezreti spregledati kako spregledati nekaj kar je `e na prvi pogled ~lovek ~eprav brez imena in oznake pa vendar s prav vsemi obele`ji ki jih lahko ima takole ~love ko telo ki stoji sredi ali na za~etku morda koncu omejene vidnosti pokrajine ki se naj bi raztezala okoli jaz bi si lahko privo ~il razko je ne opaziti njih saj mi je moje stanje to dovoljevalo nikakor pa ne oni saj bi prav lahko bil nekdo v te`avah nekdo ki obupno potrebuje pomo~ kakor da bi bil ogor~en neverjetno bil sem sposoben biti ogor~en lahko bi opazili `e moja precej neugledna obla~ila ki so bila vsa pre iroka in na nekaterih mestih celo umazana prej so bila podobna umazani pi`ami kakor pa drugim obla~ilom pi`ama rtaste pi`ame barvne pisane z vzorci razli~nih oblik in krojev za razli~ne ljudi in razli~ne namene pi`ama je najobveznej a v bolnicah in je del pravzaprav je pacientova uniforma to naj bi ga lo~ilo od ostalih spra eval sem se kaj bi bilo ~e bi tudi po mestu hodil v pi`ami kako bi me gledali prav gotovo bi pomislili da se mi je zme alo ali pa da sem zbe`al in bolni nice zagotovo bi me prijavili na policijo ali pa javili v katero od bolni nic in to samo zaradi kosov blaga oblikovanih in za itih skupaj po obliki ~loveka tako sme no se mi je to zdelo da sem se glasno zasmejal nikoli nisem nosil pi`ame zdelo se mi je da je ne potrebujem skoraj bi rekel da je kar nisem poznal nisem imel te navade iti v posteljo oble~en torej oble~en v kose blaga ki bi se mi prilegali in naj bi bili primerni za spanje torej namenjeni za posteljo ravno postelji se dogaja krivica ona bi morala imeti dnevno in no~no posteljnino obla~ila ele takrat bi imelo smisel preobla~iti se torej oba ~lovek in njegovo le`i ~e ~eprav to vodi v skrajnost saj bi potemtakem lahko preobla~il prav vse cel dan hodi naokoli in se po tebi skozi obla~ila nabirajo razni mikro organizmi ki so razli~nih porekel pa tudi vsa ostala umazanija ki jo je vsepolno po zraku in ne samo tam vsa tista vrata in kljuke in okna in stekla in vsi ljudje ki prihajajo iz razli~nih okolij vsak nosi s seboj svojo umazanijo ki jo pu ~a za seboj seveda pa se to dogaja povsem nehote in nenamerno in potem se to prenese na le`i ~e ki je medtem samevalo v velikem prostoru po katerem je mrgolelo hi nega prahu ki je po~asi padal proti tlom torej tudi proti postelji in njeni posteljnini prav vseeno bi bilo ~e bi se vsak ve~er ali jutro kopal ali vsaj stu iral saj bi bilo le nekaj po vsakem ve~kratnem umivanju ob vezno preobla~enje v ~isto in preobla~enje postelje isto na ~isto tako pa pa vendar sem nosil pi`amo vsaj nekaj podobnega v nekih sanjah ko sem bil vojak in sem tekal po hribu navzdol in kri~al krike strahu in so me navkljub temu ranili in me odpeljali v bolnico in oblekli v pi`amo in bil sem dvonoga zebra ki je za la v gozdu ki ga je obdajala cesta na kateri sem stal in razmi ljal vsemogo~e zbiral odpadke ~asa in misli in bil sem prepri~an da bi lahko trajalo to celo ve~nost ali e dlje saj je lahko e nekaj ve~ kot ve~nost ~e se mi nenadoma ne bi zahotelo domov obrnil sem se in se zagledal po vzpetini navzgor tam nekje je bilo moje vozilo zdaj skrito pred radovednimi o~mi in mnogimi usti ki bi lahko postavljala neprijetna vpra anja verjetno bi vpra ala kaj sem po~el kako sem pri el tja da to bi bilo lahko klju~no vpra anje kako sem se pripeljal na jaso ~e ni bilo videti nobene ceste nobene stezice vsaj ne iz polo`aja v katerem sem se nahajal v filmih sem bil videl da lahko avtomobili letijo po zraku vendar so bili ve~ ali manj vsi pristanki porazni predvsem za voznika in vozilo nikoli se ni kaj podobnega dogajalo voznicam najverjetneje zato ker so le te preve~ previdne spektakularni lahko da me je nekdo prenesel tja vendar se takoj ob tem postavlja vpra anje zakaj tega ne vem zakaj se tega ne spomnim lahko da prav lahko da so me ugrabili in to ne kdorkoli tisti tam zgoraj tisti ki prihajajo z zvezd katerih telo se svetlika v ne tetih barvah dihajo iz zemlje tako da svoje te`ke kovinske rilce vtaknejo pravzaprav zabodejo v zemljo in rijejo hkrati pa vdihavajo njim potreben plin za njimi ostajajo kupi preritja kar morda niti ni ustrezen izraz saj bi navaden in neveden ~lovek takoj pomislil na svinjo ali katerega drugega ril~arja morda bi bilo bolj in lep e navsezadnje tudi vljudneje orjejo je manj `aljivo manj poni`evalno torej lahko da so me bili prej nji ve~er ugrabili in me odpeljali nekam v globoko vesolje potem pa ampak avto avta so se morali znebiti ~eravno mi tukaj ni jasno po katerem klju~u vzorcu po kateri logiki lahko oni tujci torej tudi morebitni moji ugrabitelji lahko vedo mislim lo~ijo kdo je koga lastnik mar je mogo~e da bi bil njihov miselni vzorec podoben na emu ~esar skoraj ne verjamem saj bi potem ne bili tujci prav lahko bi sklepali da je avto tisto tisti torej ne samo avto katerokoli prevozno sredstvo najrazvitej e bitje ki vlada in s katerim bi morali stopiti v stik potemtakem bi morali ugrabiti avto in ne mene seveda pa tukaj nekaj epa pa tudi ne verjetno so takoj prepoznali mehansko napravo ki so jo lahko primerjali s svojo seveda veliko bolj napredno in z nepojmljivim pogonom s katero so prepotovali silne razdalje kar je pa spornega bi bilo nemara to zakaj bi morala njihova medzvezdna naprava vozilo letalo vesoljilo torej potovalo biti mehansko iz vseh teh misli sem lahko sklepal da so me ugrabili po izjemnem naklju~ju ki je pravilo v vesolju na smeh mi je lo ko sem pomislil da bi lahko ugrabili medveda srno zajca na slona ali `irafo da ne omenjam kita se nisem upal niti dobro pomisliti ker sem `e isti trenutek imel slike v glavi kako ubogi `irafici lomijo vrat da bi jo stla~ili skozi svoja premajhna vrata ali pa mravljico ~ebelo saj ravno zadnji dve veljata za izjemno organizirani bitji in bi ju prav lahko prepoznali kot najrazvitej o obliko `ivljenja na na em planetu in najverjetneje obstoja tudi na~in kako komunicirati z njimi kako vzpostaviti kontakt ~esar sicer mi nismo sposobni oni pa da prav gotovo so `e vzpostavili kontakt z njimi in so jim govorili svinjarije o nas kot o primitivcih in uni~evalcih iztrebljevalcih in prav tu le`i skrivnost ki sem jo slu~ajno odkril na cesti in vse mi je bilo jasno da mi bolj ni moglo biti neverjetno verjetno ta mala mr~es torej `u`elke nas `e stoletje napadajo z mikrobi in virusi sli i se sicer dokaj neverjetno pa vendar to je njihovo oro`je ta bitja so `e tako majhna in je samoumevno da je tudi njihovo oro`je majhno komaj opazno in nas potem napadajo in to ta ki so nam vidna kaj ele tista ki jih komaj opazimo ki jih skoraj ne vidimo celo ne vidimo ker so tako majhna to je vojna ne tista in tak na ko te~e po hribu navzdol spet sem se spomnil in se dere to je veliko bolj prefinjena vojna lahko bi jo poimenoval gverilska vsaj z njihove strani ali pa ~e bi mi to vedeli bi to tako ozna~ili obstreljujejo nas z mikrobi in virusi one se zavedajo da nam trdi predmeti ne morejo do `ivega verjetno so na za~etku to tudi posku ale vendar je bilo brez uspeha saj kaj lahko drobec prahec drobec prahu naredi tako ogromnemu bitju nekako tako kot da bi sku al pobarvati morje potem so slu~ajno odkrile da nam nekaj ali nekdo s katerim `ivijo v so`itju kodi nas premaga in so pri~ele s pomo~jo izvenzemeljcev ki so imeli polna u esa vsakr nih la`i o nas njihovo sovra tvo je nepojmljivo vendar celo logi~no poiskati bi bilo treba samo tisti pravi vzrok ki prebiva nekje v davni preteklosti prvinski vzrok in kaj pravzaprav one ho~ejo kaj ho~ejo vladati prav gotovo so bile povezane z mojimi ugrabitelji ~eprav nisem izklju~eval mo`nosti da tega niso storile one same in me obdelale s katerimi od svojih oro`ij ali pa v sodelovanju in me poslale nazaj med kak no nevarno oro`je oku`bo da bi oku`il ~love tvo pa vendar je bil tu e avto na~in na katerega so ga z menoj vred in moja te`a ni zanemarljiva prenesli sem pa se vse bolj oddaljeval od bistva in na sre~o sem se e pravo~asno zavedel tega torej klju~no vpra anje naj bi bilo kaj je bilo pred tem torej pred takoimenovano ugrabitvijo pa najsi je to storil `e kdorkolisibodi ali pa pred izgubo spomina katere posledice so bile povsem o~itne za nekaj minut sem zabredel v lastno godljo misli ki so silovito begale in se zbirale v smiselne in nesmiselne stavke ki pa nikakor niso mogli tvoriti kak en zadovoljujo~ odgovor ali tola`bo to la` bo to la` ne bi smela biti ker sem se spominjal te besede prav `ivo sem se je spominjal in bila mi je kristalno jasna in ~ista pa vendar je tudi tu vela praznina kje in kdaj napotil sem se kar nekaj deset metrov po cesti navzgor da bi morebiti le naletel na odcep po katerem sem se pripeljal saj se mi je misel o nepojasnjenem prihodu na jaso zdela preve~ nerazumna in iracionalna da bi se kar tako sprijaznil z dejstvom da sem nekako pri el tja in da se moram nekako kar tako tudi e odpeljati ~e ni~ drugega je bilo ravno to najpomembneje da odkrijem pot in se odpeljem pa ~eprav po zraku ni~esar ni bilo zdelo se mi je da je obcestno rastje celo bolj gosto in ko ato torej e bolj zara ~eno in neprehodno od onega skozi katerega sem bil padal rastlinje se mi je v vsej mno`ici ki me je obdajala zdelo bolj ali manj enako in mi ni dalo prav nikakr nega pravega vodila za orientiranje lahko sem dolo~il samo navzgor in navzdol levo in desno je bilo zanemarljivo ravno tako tudi zgoraj in spodaj gor nisem mogel torej leteti da pa bi kopal pa bi bilo povsem nesmiselno saj o~itno nisem bil opremljen za kaj podobnega so pa bila bitja okoli mene ki so bila sposobna to po~eti leteti in kopati saj sem sli al razna petja `vi`ganje ~ivkanja brlizganja `vrgolenja skovikanja kukanja hukanja in ~ebetanja in vse polno je bilo drugih umov razna drobna elestenja drobcena stopicanja praskanja grebenja e dobro da ni bilo lomastenja saj bi to pomenilo da se moram brezglavo pognati v beg bilo bi prav vseeno ali navzgor ali navzdol samo da bi bil kar se da dlje od tistega stra nega zvoka enostavno povedano da si re im ko`o obrnil sem se v nasprotno smer in zdelo se mi je da je veliko la`e iti navzdol in da je `e to dober znak ker bom tam nekje spodaj navzdol naletel na izhod pravzaprav na izgubljeno skrito in prikrito komaj opazno skorajda nevidno stransko cestico po kateri sem se bil zapeljal na jaso hkrati pa sem se trdno odlo~il da bom v nasprotnem primeru preiskal teren in izbral najprimernej e mesto po katerem se bom z avtom spustil na cesto ne glede na posledice da bom uni~il nekaj praproti pustil odtis koles v mahu morda podrl nekaj manj ih drevesc pomendral nekaj grmi~kov nemara pravzaprav najverjetneje povozil nekaj `u`elk mogo~e seveda so bila to samo ugibanja in predvidevanja za katera ni bilo nujno da bi se ravno uresni~ila prav tako pa mi je bilo tudi jasno da si bom prav gotovo odrgnil in opraskal avto da mi bo morebiti katera veja razbila vetrobransko steklo polomila stranska ogledala da bom morda nasedel na kaj kar bom prezrl da bom morda zapeljal na vr i~ek polomljenega stebla potem z zadnjimi kolesi zapeljal nanj in si preluknjal gumo prav vsega sem se zavedal in bil tudi pripravljen na to in odlo~en da ~e se mi bi to `e zgodilo bi se odpravil nazaj navzdol proti dolini ker se mi je zdelo da bi veliko prej naletel na naselje kajpak so bila to le razmi ljanja ki so bila tisti trenutek nastala iz nemo~nega besa in spoznanja da tratim ~as namesto da bi kar sedel v avto in se zapeljal ~ez drn in strn kak no iskanje neki ~emu le naprej med smreke in kostanje v praprot in grmovje avto je samo prevozno sredstvo in jaz nikoli nisem nosil nikogar in niti ne vem ~e sem dober voznik in prav zlahka se odrekam temu nazivu in prav vseeno bi mi bilo ako bi bila vsaka voznica bolj a in sposobnej a od mene k vragu vse skupaj kje sem in kaj ho~em kam ho~em to je bilo tisto pravo in do odgovora sem hotel ne `elel ~imprej na konce odgovorov potem so pri le prijaznej e misli ki so delovale kot mrzel in zdravilen obli` na razgreto du o o da zavedal sem se da vse te misli niso ravno najbolj kakor bi temu lahko rekel pravilne ~e pa bi `e moral uporabiti pravi izraz tisti stra ni in neusmiljeni izraz tistega ki ga privo ~ljivi najraje uporabljajo za svoje nasprotnike in osovra`ene nenormalne ali e bolj ~love ko nore misli norega ~loveka norca norec sem bil res nor tudi tedaj ko so se misli spremenile in sem se odlo~il da ~etudi ni`e ne najdem poti da nadaljujem svojo pot navzdol nisem bil prav ni~ druga~en kot pred tem menil sem da so to povsem normalne razpolo`enjske misli ki lahko padajo in se dvigujejo na vedenjski lestvici od slabe do dobre volje od veselja do `alosti od pozitivnega do negativnega sama sre~a pri vsem tem je bila da sem hodil ko sem to razmi ljal in nisem tratil ~asa s pasivnim premlevanjem kaj kmalu sem ugotovil da hodim `e kar nekaj ~asa ~eprav sem pri tem pozorno opazoval okolje in da bi bil ~as da se nekaj odlo~im kar pa naj ne bi bilo ravno lahko samoprevara samoprevaril sem se z odlo~itvijo da se vrnem k avtu ga zaprem torej okna in vrata zaklenem in se odpravim iskat najbli`je naselje seveda je bila pot kam `e zdavnaj dolo~ena saj sem bil vse natan~no premislil in dolo~il navkljub turobnim in zme anim mislim ali pa je nemara bilo to `e nekako prednostno in po miselnem vzorcu zna~ilno dolo~eno ~e si sredi navzgor ali nedolo~eno navzgor prav lahko tudi navzdol vendar je meni bilo nekako ljub e razmi ljati o navzgor je povsem nedvoumno in logi~no da potemtakem mora priti do vrha in se spustiti navzdol ~eprav je jasno da sta tu dve temeljni na~eli in osnovi da je do navzgor kmalu in je na oni strani takoj kmalu strmo navzdol in tako prej pride do doline ravnice ki naj bi bila po vseh pravilih premikanja in naseljevanja ~love kega rodu naseljena ali pa je do vrha dolga polo`na pot in ko se vrh prevesi navzdol e dlje in e razvle~enej a pot navzdol v nepregledno ravnico kar sicer ni nujno in je tudi lahko pogojeno z vrhom ki naj bi bil v takem primeru odlo~ilen saj z vrha prav zlahka vidi v dolino torej v pot pred seboj pa naj bo kakr nakoli `e ki pa morebiti ni naseljena in ne preostane ni~ drugega kot vrnitev vrnitev nazaj ta ima spet nekaj zna~ilnosti gledano z izhodi ~ne to~ke lahko da je kmalu naseljena dolina ali pa znova razvle~ena pot v neskon~nost hribovskega masiva ki se izogiba naselij ob tem mi je komaj be`no pri lo na misel e tretje izhodi ~e da bi si lahko izbral na povprek v poljubno smer torej izbrano na sre~o kar pa ima zopet svoje pravilo lego sonca saj v vsakem primeru izbere njegovo pot torej ~e je za teboj ga sku a imeti za seboj ~e je pred teboj ga sledi mi ljeno predvsem in samo za primer ako resni~no ne bi vedel kje se nahajam da niti slutil ne bi kje bi se lahko nahajala `iva bitja seveda pa ta izbor nima skoraj ni~ opraviti s sre~o torej je precej vpra ljivo saj je vse naravnano po naravnih zakonitostih torej instinktu razumljivo in skorajda neovrgljivo pravilo `ivalskega instinkta vendar je tudi to pogojeno predvsem pri ~loveku da ve v katerem delu sveta se nahaja kateri polobli katerem kontinentu kateri polovici kontinenta saj je vizualizacija specifi~na kar pa konec koncev niti ni tako enostavno saj sploh nisem vedel kako se moje mesto imenuje zame je bilo mesto in to mi je bilo dovolj tako nekako kot sem se tudi zadovoljil da sem jaz samo jaz in ni~ ve~ dovolj mi je to zadostuje mi kaj bi se gnjavil z odve~nim pa nikakor no~em biti neimenljiv in ravno tako ne bi rad pu ~al stvari neimenovane brezimne breznazivne brezimenske nikakor ne tako premlevajo~ sem se kar naenkrat zna el pred avtom in ~eprav sem se sku al spomniti kako in kje sem zavil s ceste ~eravno nisem kaj prida veliko truda vlo`il v to sem se kar lepo mirno in zlahka pomiril z dejstvom da sem tam pred avtom in da lahko uresni~im svojo grozljivo namero da se po`enem skozi rastje in na cesto in tisti trenutek mi je pri lo na misel da so bile vse moje prej nje misli in razmi ljanja nevezane na avto da bom pe a~il hodil nikakor se ne vozil ~eravno sem imel v mislih in tudi namen je bil tak en da pridem do nekega naselja pe iskal pa sem izhod za avto stezico po kateri sem se pripeljal cestico ki me je zapeljala da sem zavil z glavne ceste pa~ nahajal sem se ob avtu in vse je bilo v najlep em redu sprehodil sem se e po obronku jase ki je bila precej nepravilne oblike niti ovalna niti trikotna niti pravokotna kar neka jasa brez zna~ilnosti in posebnosti ~isto navadna jasa ~eprav nisem vedel od kod le sem lahko nekaj takega trdil kot da bi bil strokovnjak za jase in jasice ki je bila pravzaprav jasica ki je bila morda e pred desetletjem gozd pa so posekali drevje in je nastalo nekaj majhnega podobno jasi lahko majhna ~istina ali pa in na drugi strani ravno naproti avta je bila stezica ki to niti ni bila saj so bile nekak ne kolesnice `e zdavnaj zarasle in so se poznale samo e vdolbine ki jih neizku eno oko in povr en pogled ne bi niti opazil ve~ kot o~itno da `e dolgo ni nih~e vozil po tej potki pa vendar ko sem se prebijal z rokami naprej varujo~ si obraz skozi veje ki so se na nekaterih mestih prav nesramno sklanjale nad mano in mi prepre~evale napredovati povrh vsega mi je e drselo na z roso politi travi da mi je kar nekajkrat tako zdrsnilo dasiravno ni bilo tako strmo da bi bil skoraj padel ~e ne bi bilo ravno tistih vej ki sem se jih branil da sem se lahko ulovil zanje se mi je zdela pot neznansko dolga in kar precej te`avna nemara celo bolj od tiste po kateri sem bil zdrsnil na cesto kon~no sem se le prebil na asfalt in niti nisem bil kaj preve~ vesel ni~ kaj preve~ navdu en ravno tako mi je bilo kot da bi bil vedel da se bo to vse zgodilo kar tako enostavno zgodilo kar povprek sem el nazaj k avtu niti trideset korakov nisem napravil osemindvajset tako majhna je bila jasa kve~jemu deset dreves je lahko tam raslo sedel sem v avto in obrnil klju~ motor je zahrumel prav po~asi sem zapeljal znova povprek in to namenoma po tistih prej njih osemindvajsetih korakih proti stezici in nato nanjo ki je vodila na asfaltno cesto veje so udarjale po avtu in ga kaznovale za nekaj ~esar ni storil in ni bil prav ni~ kriv edina njegova krivica je bila da je varoval mene in prevzemal kazen za moj prekr ek nase bil mi je varovali ~e ~iti ~e premetavalo me je po sede`u in kr~evito sem se oprijemal volana z desno nogo sem se upiral v pod prepustil sem da je avto drsel navzdol z hitrostjo lastnega skorajda lastnega poriva ~e ne ra~unam tisto malo hitrosti ki mu ga je dajal motor v najni`ji hitrosti levo nogo sem imel nastavljeno na zavori komaj sem se je dotikal lahko bi rekel da sem se prepustil usodi sicer nadzorovani z moje strani da se zgodi kar se naj bi `e moralo kakorkoli `e kar naenkrat se je zeleno vejevje odmaknilo in zna el sem se na cesti z levo nogo sem krepko in naglo pritisnil na zavoro da se je avto v hipu zaustavil motor se je e trenutek `elel ohraniti v delovanju potem pa je zamolklo zajavkal in utihnil avto je obstal popre~en preko ceste prav lahko bi bil kdo pripeljal in se zaletel vame saj sem izbil na cesto ravno ob izteku precej nepreglednega ovinka nevarno bi bilo samo za tistega ki bi se pripeljal od zgoraj ker ne bi imel dovolj ~asa da bi se ustavil ker bi me prepozno zagledal oni morebitne` ki bi peljal navzgor je imel kar nekaj deset metrov pregleda in skorajda ni bilo mo`nosti da bi ne mogel reagirati in prepre~iti nesre~o no pa tudi oni ki bi vozil navzdol bi se verjetno ne zaletel z vso hitrostjo ravno zaradi tega ker bi peljal v dolg ovinek in bi bil prisiljen zmanj ati hitrost in bi se pri najve~ji zbranosti celo lahko zaustavil tik pred mojo plo~evino z mojim mesom v sebi pa v tistem trenutku nisem niti kaj preve~ maril za to nenadoma mi je pri lo na misel da ni bilo sledov da bi se tudi pripeljal a dejstvo je bilo da sem bil tam na jasi niti ni bilo videti sledov okoli jase logi~no je torej bilo da sem bil postavljen tja da me je nekdo postavil tja ali pa sem priletel tja kar je bilo nemogo~e lovek ne zna leteti avto prav tako ne ~lovek v avtu torej ~lovek in avto skupaj pa e manj dejstva logi~na dejstva pa vendar sem nekako moral priti tja in morale bi se videti sledi vsaj malo vsaj polomljene in zme~kane rastlinice travice mahki ki bi jih zme~kal vsaj nekaj pa ~etudi bi me bil nekdo ali nekaj postavilo tja nekaj bi se moralo videti poznati sledi pa ni bilo ni~esar kar je bilo presenetljivo in nerazumljivo zelo redkokdaj sem se sre~eval z nerazumljivimi stvarmi ki sem jih potem ko sem dognal da jih ne razumem ozna~il kakor ~udne si nato dare`ljivo poklonil e nekaj trenutkov razmi ljanja o ~udnosti in potem vse skupaj pustil vnemar in to je bilo ~udno in rad bi bil razmi ljal o tej ~udnosti vendar je bilo toliko drugih ~udnosti ki sem se jih spominjal in so se mi kakor na ukaz ob besedi ~udno jele prikazovati v spomin dobesedno prikazovati in kar poimenoval sem jih tako so mi bile doma~e teka~ skozi neskon~no polje praznine ki je tekel in tekel skozi praznino ~asa begajo~i ki se ni zna el med `ivimi kockami in premikajo~imi se bitji kri~e~i teka~ ki je tekel dirjal nekam navzdol vihtel palico z njo pretil zemlji in nebu ranjeni drzne` podobe sanj mali~ijo temno gmoto ki jo zmali~ijo v ~love ki obraz poln trpe~ega in bolestnega izraza ranjeni teka~ ki negibno le`i v odlagali ~u smeti rad bi se premaknil a si zmore samo upodobiti to bilo jih je e nekaj manj ih ki pa niso pustile nevemkak nega vtisa da bi bile vredne razmi ljanja ali pa so bile premalo mo~ne da bi prodrle od nekod v mojo zavest polze~e sence ki vpijajo gomaze~i splet ~rvov in glist in morda e golo telo ki lebde~e plove skozi vesolje bile so to podobe ki so izrivale trenutno stanje in katerim je bilo skupno to da so tekale da niso imele nobenega prevoznega sredstva in niso imele nobenega razloga pojaviti se pa e tega nisem vedel kdaj sem jih tako prepoznal kdaj sem jih videval kolikokrat da sem jih kar tako zlahka poimenoval je bilo to pogosto so bile to podobe iz sanj podobe iz mor so bile resni~ne ali pa sem samo pohajkoval po mo`ganskih nasadih nekega spalca ki se je ob~asno zbujal in me tako spodil iz svojih vrtov sanj potem sem prav zlahka razmi ljal o tujemu bitju ki se je priteplo iz ni~a in me pri~elo nadlegovati na vseh ravneh mojega bitja pa mi je bilo pomembneje da se odlo~im kam in kako z avtom problem je bil v svoji preprostosti dovolj zapleten saj mi je znova nudil ve~ mo`nosti da grem po cesti naprej naklju~no izbrano in dolo~eno torej navzgor ker je bila bila moja osnovna pot saj sem lahko samo tako odkril tisto stransko pot kajti ~e bi el navzdol je prav gotovo ne bi opazil ker bi se nahajala z moje desne in bi bil vmes e sede` torej vsled tega zmanj an torej zo`an in ote`en zorni kot in sem bil torej namenjen nekam preko vzpetine na katere vrhu sem se bil prav gotovo nahajal saj sem kot pe ec padel na ono drugo stran kot voznik pa ravno na nasprotno morebitna dvojnost je bila samo ali sem se takrat vra~al nazaj proti domu ali pa sem bil nekam namenjen sama lega avta mi ni dala niti slutiti v ali iz katere smeri sem sploh pri el na jaso samoumevno o~itno sprijaznjeno se mi je tudi `e zdelo da sem zavil s ceste seveda bi to veljalo samo ob dokon~ni dolo~itvi da sem sam zavil da sem se sam odlo~il in da se mi je ele potem zgodila izguba spomina potrata ~asa se mi je zdelo razglabljati o tem medtem ko sem `e sedel v avtu ki je bil popre~en preko ceste in bi lahko vsak trenutek nekdo pripeljal zato sem po~asi speljal in se usmeril navzdol razmi ljal pa sem pribli`no takole bilo je jutro vozil se bom dokler ne bo sonce najvi je na nebu in ~e do takrat ne pridem do katerega naselja se enostavno obrnem in grem nazaj pri tem sem imel v mislih dolo~ene prednosti ki so se kar same nakazovale in nudile ker sem se zbudil bolje zavedel ko je bilo `e jutro in je `e nekaj ur bilo sonce morda samo eno ali dve na nebu sem imel torej razliko v svojo korist ~e sem se zbudil ob sedmih sonce pa je vz lo ob petih se bom vozil pet ur do poldneva najve~ do enih vra~al se bom pet ur do za~etnega izhodi ~a to pomeni do petih ali estih do son~nega zahoda mi bo ostalo najmanj dve ali tri ure kar bi mi nekako moralo zadostovati da razi ~em pokrajino v nasprotni smeri mirno sem se odpeljal navzdol in strmel predse sku al sem nekaj karkoli misliti pa nikakor ni lo vsaj kako vozim sku al sem voziti misliti o vo`nji pa sem se kar vozil ne da bi razmi ljal spra eval sem se `e ali je ~isto normalno da voznik vozi in niti ne razmi lja o vo`nji ali pa se to dogaja samo meni nemara celo da me nekdo upravlja in mi niti ne dovoli da bi razmi ljal o vo`nji takoreko~ o sebi in je tisti nekdo vzel mojo usodo v svoje roke zaklju~ka ni bilo vozil pa sem se le strma pot se je `e prav kmalu razvlekla v polo`no s komaj opaznim nagibom sicer precej ovinkasto cesto in prav kmalu `e po nekaj minutah morda je bilo pol ure dopu ~am pa tudi da je bila kar cela ura ve~ pa vsekakor ne sem pri el do konca ceste pravzaprav je bilo tam nekak no nepravilno kri`i ~e na katerega se je priklju~evala in tvorila moja cesta ki je bila samo navadna stranska cesta brez ozna~b in najverjetneje tudi brez pomena nemara je tudi lokalni prebivalci niso kaj prida pogosto uporabljali brez pomislekov pa kaj mi jih je bilo treba ~e je bilo o~itno da se na~rt in namen uresni~ujeta torej priti do prvega naselja sem zavil na desno in nadaljeval pot po ve~ji in ir i cesti ki je bila lo~ena z belo prekinjeno ~rto ona neugledna ni bila in je delovala veliko bolj urejeno in varno in kar je bilo najpomembneje da je bila nekako rahlo nagnjena navzdol vsaj ob~utek je bil tak da celo bolj gostoljubno in kar nekako pomirjajo~e je delovala name in potem so se prikazale vesele hi e vesele pravim zato ker so se mi zdele kot bitja s iroko odprtimi o~mi tista okna z `aluzijami spredaj z zavesami znotraj veseli odprti pogledi in vratausta ki so se nasmihala in sem jih lahko lo~il po spolih ona z vetrolovi ali verandami so bili mo ki ki jih krasijo brade in brki in so za njimi skrivala svoja ~ustva ona ostala so bile `enske ki so mi kazale svoje veselje pa si nisem umi ljal da meni ne nikakor pravim delovale ker so bile take in bi prav sleherni to lahko zaslutil za~util opazil ne samo jaz hkrati pa mi je bilo skoraj vse neznano ~eprav sem takoj vedel da sem dobro napravil ker sem se dr`al nekaterih naravnih zakonitosti lastne intuicije in nagona nagona ki ga ima izgubljena `ival ko i ~e svoje krdelo trop ~redo jato pa vendar je bilo nekaj narobe vse je bilo druga~no kot v~eraj kateri v~eraj saj nisem bil prepri~an koliko ~asa je trajal v~eraj koliko ~asa sem bil odsoten kaj se mi je pravzaprav zgodilo zakaj se mi je zgodilo kaj mi je bilo da nekaj se mi je zgodilo zdaj sem bil prepri~an vse je bilo znano in tako druga~no nekaj se je premaknilo v meni zapeljal sem vstran ob plo~nik sklonil glavo in zajokal solze vro~e slane solze so mi zalivale o~i in se mi kotalile po licih mi zalivale obraz in nisem se mogel zaustaviti kar jokal sem in jokal in lizal solze in bil sem `alosten bil sem tako mo~no in hudo `alosten in nisem vedel zakaj nekje zadaj v glavi sem trepetal znotraj vsega mene je odmevalo od hlipanja in jokanja treslo se je nekaj znotraj kako mi je bilo hudo vse znotraj sem zaznal pa vendar ni bilo to tisto pravo ob~utje bila je prej neznanska vrzel tista obupna ni~evost samote ki kar pride in le`e ki je kar naenkrat pri~ela polniti neke praznine v meni in ji dajati vsebino in `elel sem se smejati da kar smejal sem se najprej znotraj glasno in e bolj hrupno bil je to iskren smeh prav ni~ na silo ali ponarejen povsem neprisiljen in navzven so tekle solze a znotraj je bu~alo od pre ernega smeha in znova norost je bila prav ni~ norega se nisem po~util nemara samo rahlo malce zmedenega ker niti sam nisem vedel kaj se dogaja z menoj in bolj ko so se solze su ile na obrazu vse manj sem lahko zadr`eval smeh v sebi da bi naposled le planil skozi usta in se pri~el gromko smejati na ves glas in prav malo mi je bilo mar za okolico in prav vseeno mi je bilo ~e me kdo opazuje niti najmanj me ni motilo da bi lahko kdo opisal to kot divji smeh norega ~loveka kaj me briga smeji se mi in smejal se bom to je moj smeh pa naj bo podoben pti~jemu vre ~anju ali vol~jemu zavijanju moral sem izstopiti iz avta naslonil sem se nanj ter se smejal in smejal prav ni~ se mi ni mudilo in prav zadovoljen sem bil s polo`ajem v katerem sem se nahajal kon~no pa so bile vse skrbi nepotrebne saj sem dosegel svoj cilj vrnitev v svoje mesto ki mi je bilo tako ljubo in drago kot da bi ga ne bil videl `e leta in leta kot da bi bil ves ta nami ljeni ~as odsoten in nostalgi~no pomi ljal na vrnitev na veliko vrnitev v rodni raj kraj k raj znova prisotno kar mimogrede opazil sem da me je nekaj mimoido~ih ~udno vendar ne prestra eno pogledalo in nisem vedel kaj naj naredim da bi jim vsaj malo nakazal da mi je dobro da se po~utim odli~no da naj nikar ne pomi ljajo da se mi je zme alo nasmehniti se nisem mogel ker sem imel polna plju~a in usta krohota e manj bi mi uspelo ~e bi jim sku al kaj povedati bilo bi verjetno nekako takole hej hahahahahohoho hej hohohoho hahahaha posluhahaha haha vi hahaha ne hohohoho jaz hihihi hahhaha hohoho ni~ hhahaha resni~no hahahaha hohoohoho haha pa hohohohohoh ne saj ne morehahahahahah hhhhhhhhhooooooooooooooooooh nemogo~e bi bilo izre~i saj so se mi celo misli smejale zategadelj se mi je zdelo potrebno da razdelim smeh ~eprav resnici na ljubo me je `e malce bolel trebuh lovil sem sapo in v grlu torej sapniku me je dra`ilo na ka elj tudi tem redkim ki so me tako nezaupljivo opazovali naproti mi je prihajala dama v letih s klobukom na glavi za katerim je imela zataknjeno nekak no pero ki prav gotovo ni bilo naravno saj si nisem mogel predstavljati da bi imel kateri pti~ tako velika puhasta peresa saj kak na bi potem moral imeti ele prava ~e je `e to bilo tako veliko oble~ena v tanko dalj o obleko svetlih barv in pravzaprav je delovala zelo mladostno da ne omenjam velikega izreza spredaj ki je kar razkrival nekaj ko`e v levi roki je nosila odprt de`ni~ek v desni pa nekaj kar je bilo e najbolj podobno mo nji~ku pristopil sem ji in jo smejo~ nagovoril gospa smejte se z menoj jaz sem tako vesel da sem vesel ne morete si misliti kaj in koliko mi to pomeni veste `elel bi to deliti z vami s komerkoli vzemite zastonj je ne bodite tako turobni ro`e niso turobne one so vesele de`ja in sonca vedno vesele bodite veseli saj ste ro`a s pti~em v glavi ki si spleta veselo gnezdo v va em klobuku in nikar me ne glejte tako ~udno va nasmeh si razlagam kot posmeh smejite se samo z eno stranjo samo s spodnjo ustnico pa e ta je bolj nakrivljena me sploh razumete gospa nemara pa se ne znate smejati morda se nikoli niste smejali morda ste turobnica ki ji je veselje odvzeto z rojstvom in je va a uvelost prirojena ste nemara mladi mlaj i od mene poglejte me kako sem vesel neko~ v~eraj nekje nazaj in zdaj me je nekdo udaril saj me razumete upam da govorim dovolj razumljivo prav ni~ mu ne zamerim udarja~u ni bil vesel bil je turoben me boste udarili z de`nikom vas lahko primem pod roko se stisnem k vam pod va de`nik in jo mahneva skupaj na pohajkovanje po tem na em ljubem mestu veste od tukaj sem vsaj zdi se mi tako imam rojstno hi o in zanjo predvidevam da je to moja rojstna hi a vi imate rojstno hi o ni~ ne de saj je tudi porodni nica nekaj vsak ~lovek vsako za~eto bitje ima svoj rojstni dan in svoj rojstni prostor e nih~e ni ostal znotraj `enskega vesolja si predstavljate da bi vsi imamo svoje rojstvo jaz se prav ni~esar ne spominjam rojstva namre~ dozdeva se mi tudi da ta pre~udoviti kraj ni moje rojstno mesto da ne spadam sem to se pravi spominjanje saj sam ta dvom dovolj zgovorno pri~a da se spominjam rojstva tistega klju~nega trenutka ki ga ve~ina pozabi neko~ si bom vzel dovolj ~asa da se bom miselno vrnil v preteklost si predstavljate reko ki te~e nazaj proti izviru in se sku al spomniti ne bi `elel biti pokvarjen in nesramen zatorej se bo reka sku ala spomniti kaj je bila znotraj masiva iz katerega izvira najverjetneje bom spotoma tudi odkril da sem rojen nekje drugje da nisem to kar sem kar mislim da sem hodil sem ob njej in govoril brez prestanka nisem ji dopustil niti da bi dobro vdihnila najverjetneje boje~ se da bi mi pokvarila moj ~udoviti samogovor ki je kar vrel in metal iz sebe besede in stavke ki pa niso bili nelogi~ni niti ne zmeden kup nepovezanih misli ne bile so navezovanje temeljito raz~lenjevanje se vi spominjate svojega rojstva sem nadaljeval je to obi~ajno da se ne spominja svojega rojstva mislim tistega trenutka ko te udarijo po riti in visi z glavo navzdol in tam nekdo nekje stoji s opkom ro` in nestrpno ~aka da bo zvedel ne nisem e tega do`ivel ~e vas to zanima sem pa videl na trakovih filmih zelo rad gledam filme tudi berem rad mislil sem da tudi rad vozim avto pa sem se zmotil ni mi v e~ tam ga bom pustil in nikoli ve~ ne bom sedel vanj mi je prav malo mar kaj se bo zgodilo z njim to je samo kos plo~evine ki se premika vem draga gospa kaj `elite re~i da smo tudi mi skupek mesa kosti in teko~in ki se premika pa vendar razlika med obema gmotama je sicer samo v malenkostih pa vendar jaz se lahko premikam sam ono potrebuje mene da ga vozim mene ne potrebuje nih~e in tudi jaz nikogar ~eravno nisem ravno prepri~an tega trenutka da je to ~isto res saj je to lahko nepreverjena trditev ki je nemara povsem zmotna je pa zaenkrat nedokazljivo karkoli katerakoli mar ni to preprosto na mo~ enostavno se vam nemara zdi primitivno nikarte gospa ~e bolje razmislite boste prav kmalu pri li do podobnih ugotovitev in zaklju~kov kot jaz pa nikar ne zdaj sedaj se raje pogovarjajte z menoj toliko tega imam povedati in vse to so modre misli o katerih je vredno razmi ljati ~eprav nisem toliko star kot vi in nimam `ivljenjskih izku enj kar jih vi nedvomno imate in bi mi lahko marsikaj povedali boste lahko iz mojega blebetanja ~e je to to izlu ~ili marsikaj pametnega in uporabnega manjkajo mi izku nje ~eravno nisem brez njih spominjam se da bi jih lahko imel slutim jih vendar so precej dale~ in komaj prisotne lahko bi rekel da so zamegljene nekje v nekem koti~ku mene da jih nekaj zadr`uje in prepre~uje da se mi vmislijo vspominijo vspominjajo vse ima svoje sosledje svoje povezave in svoje oblike ki so najve~krat zaklju~ene celote in grafi~na ponazoritev bi lahko bil krog pa ne pravilen o ne prav lahko bi bil nepravilnih oblik elipsoidnih in ravno tako tudi ne povr ina kaj pa obod kak no zvezo ima obod s povr ino vidite nehote sem se dotaknil enega izmed klju~nih vpra anj ki peljejo k razre itvi cele uganke povr ina in obod to je tisto klju~no zakaj bi bil obod samo omejitev povr ine ~e je le ta lahko neomejena in razpotegnjena v neskon~nost ali pa tudi tako zakaj omejevati neomejeno nekdo se igra z nami in se prav lepo zabava in vidite gospa ~e se vrneva nazaj na upravljanje mar nisva tudi midva vozili ki nekomu slu`i za premikanje ~e ne celo kar bivanje sledil sem ji torej stopal ob nji in govoril bila je hvale`na poslu alka saj se je samo prijazno nasmihala in ob~asno prikimala kakor da se strinja s tistim kar sem govoril pa saj je to moje govorjenje nekaj pomenilo torej ne vem ~e ravno vsebinsko vsekakor pa je pomenilo meni torej samo govorjenje ne toliko smisel moj lasten glas ki je imel toliko povedati da mi je bilo pravi u`itek poslu ati se in tudi gospa je u`ivala videlo se ji je opazil sem da se je med hojo e bolj vzravnala in skorajda o abno gledala predse in kar nekako zvi ka mojo roko s katero sem jo dr`al za njeno je ne`no ~vrsto stisnila k svojemu telesu da sem prav kmalu za~util kako se mi potijo dlani kar me sicer ni motilo ker sem bil preve~ zadovoljen s seboj in svojim govorjenjem ter njo kot poslu alko in to kot izredno strpno poslu alko lahko da sem ji bil v e~ dokaj ne~imrno in samov e~no ker je celo sama tako je bilo videti u`ivala v mojem pripovedovanju v mojih stavkih in nemara tudi vsebini ali pa je bila gluha naredil se je topel in soparen dan gospa si je spretno nastavljala de`nik proti soncu da si je delala senco ki jo je pokrila okoli glave in preko ramen in pri tem je prav ni~ prijateljsko pozabila name ki sem se pri~el rahlo znojiti potne kapljice so se mi zbirale na ~elu in ~util sem jih po telesu in rokah hla~nice so se mi skorajda lepile za prepotene noge da niti ne omenjam stopali ki sta goreli v usnjenem obuvalu ki mi je segalo preko gle`nji~ne kosti pa ji nisem zameril tega saj sem ji bil preve~ hvale`en kak na hvale`nost neki saj bi si na el nekoga drugega ona je imela prednost pred ostalimi ki sem jih velikodu no prezrl le v tem da je vztrajala in me poslu ala kar me ve~ina prav gotovo ne bi tudi sam dvomim da bi ob sebi lahko dlje ~asa trpel nekak no ~vekavo bitje ki bi nenehno in venomer nekaj blebetalo ~eprav verjamem da se navadi in ga kmalu ve~ niti ne poslu a z malce ve~jo zbranostjo pa tudi ne sli i in ravno to sem bil jaz njej in niti nisem razmi ljal o njej pravzaprav o tem kaj si ona misli o meni temve~ sem se posvetil trem stvarem prvi da sem govoril in govoril in se niti nisem preve~ trudil misliti o smislu in povezovanju besed v neke smiselne zveze ~eravno si nisem dovolil da bi moji stavki izzveneli neumni in nelogi~ni da bi ne morebiti deloval kar kot neke vrste neumne` ali trap beb~ek nor~ek bedak prismuknjenec ali celo omejenec drugi da sem pozorno opazoval okolico ~eravno se mi je zdelo da vse poznam in mi je vse delovale doma~e si navkljub temu nisem delal utvar da je to kar moje rojstno mesto saj sem natan~no vedel da bi me lahko v tem trenutku in v stanju v katerem sem se nahajal lahko kdorkoli postavil kamorkoli in bi me povsod vse spominjalo na verjetno mesto potem bi ele povezal z domom saj je povsod ve~ ali manj enako razli~ne hi e in stolpnice ceste in ulice parke in nasade tu je poglavitnega pomena predvsem spominjanje iz otro tva ki ustvari utvari doma~nost ki je v meni tlela in se ne netila kaj ele da bi zagorela tretje je bilo pa niti ne ravno manj zanimivo od prej njih dveh opazovanje gospe moje zveste da ne re~em celo privr`ene poslu alke in spremljevalke pravzaprav sem bil jaz njen spremljevalec saj sem se jaz njej pridru`il se ji vsilil in ne ona meni ki je imela toliko na sebi za opazovanje namre~ kaj je bilo na njej e zanimivo med potjo je iz svoje mo nji~kaste torbice morala sva se ustaviti privlekla zavoj~ek v katerem je imela tobak in papir~ke za zavijanje z neverjetno spretnostjo so njeni prsti nanj polo`ili ~epec tobaka ki se je `e naslednji trenutek spremenil v pali~ico ki jo je poslinila in spojila v ~isto pravo cigareto ki se ni prav v ni~emer razlikovala od onih ki bi jih lahko kupil v trgovini ali trafiki potem je iz bisage potegnila dolg ustnik cigareto previdno zatla~ila vanj hip zatem so ji prsti vignili znova v malho in izvlekla je tanek srebrn v`igalnik in si pri`gala cigareto tako sva nadaljevala pot to njeno kajenje pa je prineslo olaj anje moji potni dlani ki jo je bila dotlej ~vrsto stiskala k telesu da sem kar za~util val sve`ine puhala in pihala je dim predse v manj ih obla~kih nekajkrat me je vpra ujo~e pogledala torej ponujajo~e pomenljivo ~e bi morda tudi sam zvil in pri`gal cigareto namig sem sicer razumel vendar pa se nisem odzval nanj se mi je pa zato v mislih porajala nagajiva ideja da bi ji za~el predavati o tobaku cigaretih torej o izvoru zgodovini in uporabnosti tobaka njegovi kodi in koristi predvsem proizvajal~evi vendar sem jo takoj zavrgel ker se mi je zdelo da ne bi bilo po teno do nje in bi ravno morda ta pripomba pokvarila najin dotedanji odnos tako sva verjetno nenavaden par pri la do ograjenega prostora za katerim je bila postavljena mno`ica pisanih vozil nekaj ve~jih in manj ih otorov zabavi ~ni park besedi sta kar sami od sebe pri li in prepoznali ter dolo~ili okolje lahko bi rekel da sta mi popoimenovali e neprepoznano da sem potem lahko vedel ampak ni me kaj preve~ razveselilo to spoznanje prepoznavanje plaz besed se je zmanj al in prav kmalu sem obmolknil gospa pa ni~ kot hipnotizirana je la proti vhodu in se postavila v vrsto pri vhodu kjer je nekak na ema pobirala vstopnino niti ni opazila da sem jo spustil nehvale`nica kar od la je in se niti ozrla ni po meni nesramnica in potem sem si dal ma ~evalno tola`bo gospa je v trenutkih vzhi~enosti nehote pozabila name in je vso svojo pozornost usmerila proti cilju ki se je imenoval vstopiti v zabavi ~ni park zagotovo bo opazila ko se bo zavedla da me ni in me bo iskala hudo ji bo in `al ji bo obupana bo la ven da me poi ~e potem se bo vrnila nazaj in e znotraj jaz pa bom bil medtem `e dale~ stran ob el sem vrsto in z dolgimi koraki krenil po cesti naprej proti sredi ~u mesta za katerega se mi je zdelo da bo moj pravi orientir kje sem in potem tudi za domov saj sem iz centra poznal pot prav kmalu nisem ve~ sli al tru ~a vrve`a in glasbe kar sem opazil ele ko sem se oddaljeval da mi je postalo kar malce `al saj se mi je zdelo da nikoli nisem sli al zabavi ~nih zvokov ~eprav sem bral bogate opise le teh pa si jih nikakor nisem mogel priklicati v glavo kaj ele da bi dobil sliko povrh hkrati pa so mi tudi ulice pri~ele postajati znane in doma~e tako da sem e tisti trenutek pozabil na armantno gospo s cigaretnim ustnikom in sme nim de`ni~kom se je pa zato znova pojavila potreba po govorjenju to je bila `e potreba ~e sem si e preje mislil da je bila to zgolj samo `elja je zdaj bilo prav gotovo da je bila to velika potreba nuja ki sem jo moral zadostitit in na vso sre~o je bilo okoli mene veliko ljudi veliko morebitnih poslu alcev poslu aj mladenka zadnji~ sem se sprehajal po gozdu sem nagovoril neko telo ki me je prehitevalo in sem ga prepoznal kot mlado `ensko in `elel sem si da ne bi bil sam seveda pa ne mislim da je samota ubijajo~a no v nekaterih primerih `e a takrat to ni bila `elel pa sem te samo zato da bi lahko z nekom izmenjal nekaj besed o drevesni lepoti torej bi se te za`elele ti bi se pojavila in ko si ne bi imela ve~ kaj povedati torej bi iz~rpala temo bi te enostavno izmislil si predstavlja kako zlorabljam besedo izmislil prenekateri jo uporabljajo za idejo znanstvenikov in umetnikov jaz pa za izni~evanje preganjanje slik iz glave se ti zdi grozljiva misel da bi te kdo izni~il torej izmislil meni ne je to kruto dajva pogovoriva se o tem o krutosti nasmihala se mi je in v o~eh so se ji pri`gale hudomu ne iskrice vendar mi ni odgovorila ni se `elela pogovarjati z menoj enostavno je `e po nekaj korakih odhitela naprej nisem pospe il koraka da bi jo dohajal ne da se mi ni zdelo vredno temve~ je bilo okoli mene `e toliko ljudi vse bolj in bolj sem se bli`al centru da mi je bilo prav vseeno komu bom govoril bilo pa mi jo je malo `al ker se mi je zdela primerna poslu alka morda tudi sogovornica samota je ~isto enostavna zadeva je samo stvar dojemanja in do`ivljanja jaz sem zdaj tako prekleto sam pa ne zaradi tega ker me nih~e ne poslu a ali se nih~e ne dru`i z menoj ne sam sem kar tako ker pa saj ne vem govoril sem in to sebi na glas da sem se sli al da sem u`ival mladeni~u hotel me je mimoiti pri tem pa me je opazoval in ustnice so se mu razvlekle v pritajen zadr`ujo~ nasmeh ki sem mu namenil vso pozornost in o~itnost sem nadaljeval lahko si sam in prekleto osamljen sredi najve~je mno`ice vzemimo primer da gre sam na pomembno nogometno tekmo in te zanese navijanje tisti hip pride do velike dileme ali kri~ati torej navijati ali ne saj bi prav gotovo lahko nekdo opazil da si sam ljudje tja prihajajo trumoma in ve~ ali manj v skupinah ki se potem navdu ujejo ali `alostijo zaradi dogodkov na igri ~u osamljenec kajpada v precepu nima s kom deliti svojih ob~utkov in nehote pomisli pa kaj za vraga sem el na to bedasto tekmo pa vendar je ta misel samo izraz obupa in `elje po dru`enju po izognitvi samote stadion mu je samo kraj kjer se mu je zdelo da ji bo lahko ube`al se ji skril samoti in potem nenadoma tudi tam sam grozljivo in kruto hkrati nadmo~ samote in osamljenosti in ravno na tem mestu bi bilo potrebno razmisliti o dveh izrazih in sicer kaj je samota kaj osamljenost prodreti v sr` teh dveh pojmov pri tem pa ne zanemariti telesne odvisnosti je klju~ re itve mladeni~ me je prekinil reko~ prav ima kako prekleto prav ima ti kar razmi ljaj in pridi povedat ko bo pri el do zaklju~ka potem je pre~kal cesto debeluh v kratkih hla~ah in srajci s kratkimi rokavi je bil bolj dovzeten vsaj prvih nekaj stavkov pojav samote je fenomen pa ne samo samote tudi osamelosti in osamljenosti mene osebno se ne ti~eta samota in osamljenost me bolj prizadeva osamelost ta fenomen je pri meni sicer ~isto preprost vendar brez prave razlage in zaklju~ka potem me je prekinil in pri~el nekaj tveziti o osamljenosti debelih kako so pogosto tar~a posmehov in al na njihov ra~un kar me pa prav ni~ ni brigalo saj je to bil ~isto njegov problem h kateremu je pristopil s svojega stali ~a torej stali ~a ki je zelo blizu prizadetosti torej bom kar poimenoval zakompleksanega osebka ki ne vidi da obstojajo tudi druga~ne re itve pristopi in teorije od njegove ki mi jo je tako vsiljeval pri tem ne upo tevajo~ ~esar tudi ni mogel vedeti in mu je lahko v opravi~ilo da dotlej e nisem sli al nobenega takoimenovanih osebkov mo~nej e postave bil je prav naporen ~lovek in pravcata mora ki mi ni bil po godu in sem se ga moral nekako otresti to njegovo grozljivo govorjenje kaj bo on govoril meni ki ni bilo podobno ni~emur in potem e jezik ki ga je premetaval po ustih in mu je ob~asno predvsem ob izgovorjavi ~rke l pobegnila iz ust kot nekak na sivkasto rde~a gmota ki je za trenutek opletala okoli med zobmi in nato med ustnicami pri tem pa so kapljice sline letele na vse strani zamislil sem se ~e mu nemara nisem podoben ako me morda drugi tako vidijo pa kakorkoli `e gotovo sem imel eno prednost pred njim vsaj pljuval nisem pospe il sem korak upajo~ da me ne bo mogel slediti pa sem se motil lovek mo~nej e postave mi je prav z neverjetno lahkoto in spretnostjo sledil tako zelo sem si `elel oddaljiti se od njega ~im dlje pobegniti da bi lahko nadaljeval govoriti in nagovarjati saj sem imel e vedno nepote eno potrebo po tem ni~ ni kazalo da bo odnehal se je pa vsa stvar samo e poslab ala saj je zdaj mo~neje in hitreje dihal ter seveda tudi pogosteje kropil okoli sebe ni mi preostalo drugega kot da sem se pognal na cesto sli al sem zavore ki so cvilile in hupanje za seboj in e nekaj ne ravno preve~ spodobnih besed predvsem nazivov nato preko na drugo stran in pri~el te~i z vso mo~jo torej z vso mo~jo ne vem kolik na je bila ta mo~ saj sem se premikal precej okorno in tudi v kolenih mi je nekaj kakor kripalo in v kolkih je bilo nekaj drobnih bole~inic ki pa sem jih `e zavoljo zastavljenega cilja s stisnjenimi zobmi zdr`al tudi v prsih me je nekaj zbadalo in nad pasom desno ravno tako moral sem biti kar precej sme en ali ~uden teka~ ki se je spotoma grabil po vsem telesu se otipaval in prislu koval notranjosti pa vendar sem sku al vse skupaj zanemariti in se posvetiti zadanemu cilju kar pa je bilo o~itno saj sem se dokaj naglo odmikal od debelega govornika morda sem deloval kot pani~na `ival ki se je ne~esa prestra ila in brezglavo be`i v neko tujo varnost ki pa bi bila prav lahko tudi nevarnost pa saj sem poznal varnosti in nevarnosti nisem se ravno spomnil primera ker trenutek ni bil najbolj ustrezen za globlje razmi ljanje toda dovolj da sem vedel da se vsaka varnost kaj hitro lahko spremeni v nevarnost in obratno tudi ustavljati sem se pri~el ele pred znano samopostre`bo in ~eprav me je v prsih ti ~alo in mi piskalo in mi je srce mo~no nabijalo in sem si komaj nalovil dovolj sape pa ~eprav z mo~no odprtimi usti in mo~no raz irjenimi nosnicami se nekako nisem upal ~isto ustaviti ker si nisem mogel niti pribli`no predstavljati koliko sem pretekel in koliko sem oddaljen od debeluha in ~e me je morda sledil in sem se raje po~asi odpravil naprej zdaj sem `e natan~no vedel kje sem in koliko imam e do doma pa saj mi je bilo to takoj jasno skozi umenje bolje bu~anje v glavi se mi je znova javila potreba po govorjenju v tistem trenutku me je prehitela deklica ki je nisem videl v obraz ker sem jo prepozno zaznal videl sem samo da ji na hrbtu opletata dve veliki kiti spletenih las sku al sem odpreti usta da bi jo poklical ko sem presene~eno ugotovil da imam usta `e odprta in da jih bolj ne morem ter da glasu navkljub temu ne morem spraviti iz sebe tisto nekaj kar mi je uspelo izdaviti je bilo bolj podobno hrope~em vzdihu kot pa normalnem glasu ki bi `elel tvoriti razumljive zvo~ne signale saj kaj pa je pogovarjanje drugega to sem `e dojel in natan~no dolo~il pogovor ni ni~ drugega kot signaliziranje pa~ zna~ilno za ~loveka `ival ima svojega rastline verjetno svojega stvar je potem samo v razumevanju dojemanju in tolma~enju teh zvo~nih lahko tudi druga~nih znakov ali signalov zvokov v mojem primeru in sam jih imam dovolj na zalogi vsakr nih deklica je bila `e kak nih dvajset korakov pred menoj a e vedno so bili moji poskusi govorjenja brezuspe ni enostavno ni in ni lo celo usta nisem mogel ve~ zapreti kakor da bi me bil zgrabil nebole~i kr~ ki mi je dr`al ~eljusti narazen pa tudi jezik je bil nekam ~udno otrpel in kar mravljin~ast vendar pa to e ni bilo vse mo~no razbijanje srca pritisk v glavi slabost v `elodcu rahlo drhtenje po celem telesu nekajkrat sem celo klecnil z levo nogo so bili dodatni pojavi za katere pa nisem vedel kako naj nanje reagiram potreba po govorjenju je bila e vedno mo~no izra`ena in prisotna a jo je po~asi izrivala velika misel ki je hotela ves miselni prostor zase priti ~impreje domov domov prav kmalu je bilo vse polno te misli v mislih prav ni~ drugega mi ni bilo pomembno na ni~ ve~ se nisem oziral dolga cesta se je e bolj razvlekla ali pa so mi koraki postajali kraj i te`ji okornej i in tudi vse bolj vro~e je postajalo skoraj tako kot dlani pod pazduho gospe ~e ne e bolj pogled se mi je pri~el rahlo megliti vzrok sem sicer odkril vendar nisem ni~ storil da bi ga napravil namre~ lastni znoj se mi je zavlekel pod veke kar me je dra`ilo in hkrati meglilo nisem pa bil ve~ sposoben obrisati se ker so mi roke bile tako te`ke da so enostavno visele prosto ob telesu in so se zanihale samo v primeru da sem se opotekel kar pa mi je bilo kot v uteho saj sem si predstavljal da ~e bi `e padel bi se najverjetneje ujel na roke ker bi se te nagonsko nastavile pred in prepre~ile padec ali ga vsaj ubla`ile pa saj mi to ni bilo toliko va`no ~e bi se `e moralo zgoditi v tem trenutku je bilo pomembno pripeljati telo domov na varno pa naj se zgodi `e karkoli doma bo vse bolje in se bodo stvari postavile nazaj na svoje mesto in prej nje stanje v to sem globoko verjel in bil popolnoma prepri~an samo da pridem domov zavedajo~ se da ~udno izgledam sem sklonil glavo z brado sem se skoraj dotikal prsi predstavljal sem si da sem videti kot nekdo ki se ne~esa globoka kesa in ob`aluje ali pa da me je sram ne~esa nemara sem bil videti kot nekak en grbavec in spomnil sem se na avto tam nekje je ostal lahko bi se vozil ~e me ne bi premamila lasten smeh in potreba po govorjenju doma bi `e bil kako hitreje stopati kako prevarati telo kako hiteti v tak nem stanju bilo je nemogo~e karkoli storiti opazil pa sem da ne lovim ve~ zraka in da se tudi tresem ne ve~ sicer je ostalo vse e bilo prisotno a skorajda `e zanemarljivo komaj opazno in tudi dom je bil `e blizu z roko sem se naslonil na znano ograjo sosedova in si z rokavom druge obrisal pot s ~ela in obraza bil sem skrajno neprimerno oble~en za ta letni ~as zakri~al bi bil ~e bi le mogel tako pa sem samo vzdihnil in krenil naprej proti svoji hi i e pri samem vrtu me je malce presunilo ko sem videl kako je ves zara ~en in zanemarjen e posebej ker sem se zaustavil ravno na meji in je bil pogled na sosedovo veliko prijetnej i kdo ga je obi~ajno urejal sem bil to jaz ali kdo drug vsekakor bo potrebno poklicati urejevalca pa vendar in navkljub bil je moj dom prav narahlo sem odrinil vrtna vrat ki so se kripajo~e umaknila in se po~asi namenil proti verandi pa saj niti ni bilo tako hudo celo bi rekel da lepo med travo so se rumenile cvetlice ki so dajale celotni podobi prav prijeten videz in tudi visoka trava je delovala skladno prav ni~ druga~e ali grdo razlika je bila samo v tem da se je poko enemu travniku pred hi o reklo urejen v primerjavi z mojim ki je bil naraven in povrh vsega trava ni bila pole`ana povaljana poteptana in potem zaradi neumestne primerjave neurejen in zanemarjen nenavadno je bilo morda samo to da je v tej moji kratki odsotnosti tako zrastla ~udno vhodna vrata so bila odklenjena neprevidnost ki jo bom moral odpraviti sem pomislil vstopil sem v dnevno sobo in se ozrl naokoli prav ni~ druga~na ni bila kot prej nje dni morda z izjemo obeh ur elektri~ne digitalne na kateri so utripale ni~le ter velike stenske starinske mehanske ki je stala in kazala neko preteklost v kateri se je zaustavila ostalo pa vse enako razmetane steklenice knjige samo tujke ni bilo nikjer ona je manjkala seveda saj je zbe`ala odpravil sem se v kuhinjo in od tam vzel zaboj polnih steklenic ki sem ga odnesel v spalnico ko sem ga nesel po stopnicah navzgor sem ~util kako me nekaj prebada v telesu in me je pri~el oblivati mrzel znoj tako da sem komaj pri el v spalnico pri postelji sem odlo`il zaboj in se dobesedno zgrudil med razmetano posteljnino pri tem sem opazil da se je dvignil kar precej en oblak prahu moj dom moja svoboda me je pre inilo mar res sem utegnil podvomiti z roko sem potipal po zaboju in izvlekel iz njega steklenico in potem pozabil sem vzeti odpira~ jezno besno in obupano nemo~no sem zaprl o~i kako neumna napaka le kako sem lahko spregledal pri vseh steklenicah nekatere so bile v zabojih druge v kartonih ene so bile z navoji in jih je bilo treba samo odviti druge so bile zaprte tako da je bil potreben odpira~ tudi slednje so se razlikovale kakor tudi odpira~i ene so imele plo~evinaste zob~aste zama ke ki so se tesno prilegali vrhu vratu steklenice bilo je dovolj nastaviti odpira~ na nazob~eni obod in potegniti navzgor druge so imele plutovinasti zama ek v vratu zanje sem uporabljal vija~ni ali spiralasti odpira~ ki sem ga zavijal v pluto prav do konca spirale in ga potem izvlekel ven ki so jih bili polni skoraj vsi prostori izbral pa sem zaboj s plutovinastimi zama ki vsaj da bi bili nazob~eno plo~evinasti ker bi steklenico teoreti~no lahko odprl z zobmi kakor sem bil `e videl to po~eti v filmih in zdi se mi da celo v nekem parku ko je nekdo tako odpiral steklenico ki je potem kro`ila med zbranimi in da ne bi bilo kasneje pomote da lahko takoj zapolnim neke vrzeli ki se porajajo v zmedenih mislih v meni se je prebudila trma prav odlo~en sem bil da ne bom vstal in el po odpira~ pod nobenim pogojem pa ~eprav bi takoj umrl od dehidriranosti in e najla`ji na~in da doka`em trmo in vztrajam pri nji torej ne popustim ~eprav ~e bolje razmislim je bila to neke vrste vztrajnost pri dolo~eni odlo~itvi ima bolj blag zven se mi je zdelo e najbolj da kar oble`im in poskusim zaspati sicer sredi belega dne pa vendar zaprl sem o~i elel sem da bi zaspal in sanjal kaj lepega ~e je bilo to sploh mogo~e sanjati pa e lepo kar zahtevno morda izvedljivo pa vendar ne groza kaj nisem `e sanjal dovolj kaj nisem imel toliko slabih izku enj s sanjami vse bolj se mi je dozdevalo prihajal sem do spoznanja da sem ujet v nekaj nenavadnega in prvi~ mi je pri lo na misel zaradi misli in medlih spominov ki so kar vreli v misli na nekak ne dogodke in znova teki in sami teki teka~ tekalec potepuh po prividih resni~nosti in sanj klate` ki ni ve~ lo~il o ne prav dobro sem lo~il samo prepri~an nisem bil kdaj in kje kako in zakaj `e ta dvojnost sama torej tudi dvojnost razmi ljanja je tipi~na samo dejanje da sem legel je imelo dva smisla in namena ali da zaspim in se zbudim v resni~nosti ali pa da samo premostim to resni~nost in se pojavim v sanjah torej tako poimenujem ker ne najdem pravega izraza ~eravno bi bilo lahko da bi bili obe stanji in tretjega tistega najbolj pravega in resni~nega niti ne zaznam morda nekaj je bilo gotovo v to nisem ve~ dvomil samo e samemu sebi bom moral dokazati in stvar udejaniti da bo trdno dokazljiva kar ne bi bilo slabo saj bi se tako znal obna ati in se prilagoditi trenutnemu okolju in stanju ki sem ju tako o~itno ob~utljivo zaznaval in dojemal meja lo~nica je bila pri meni tako tanka kot moja tanko~utnost da sem vse pome al in sem se na obeh straneh gibal zmedeno in za opazovalce z obeh strani nemara treh ali celo ve~ samo da tega e nisem spoznal nenavadno in noben izraz ni dovolj primeren za moje obna anje vsekakor je dejstvo da zanje nenavadno in neobi~ajno nikakor pa ne mote~e ali celo nevarno in ne navsezadnje prav lahko bi bilo tudi da me nekdo ali nekaj prena a iz ene dimenzije v drugo da to je tisti pravi izraz za proces prena anje med dimenzijami torej sem pri el do izhodi ~a klju~nega izhodi ~a neumno do koliko klju~nih izhodi ~ sem `e pri el niti sam ne vem ostaja samo da dlje kot do ideje nisem pri nobenem pri el torej popolna nezainteresiranost za naprej morda blokada namerna blokada da ne bi odkril morda sem del nekega eksperimenta no toliko mi je `e bilo jasno da se marsikaj dogaja kar je e povsem neznano ali pa sem nekdo ki se prebuja v nekem umetnem okolju v iluziji ki dobiva razpoznavnost osebnost ki se vse bolj pri~enja zavedati sebe kar pa nekomu ni ravno v e~ saj bi prav lahko pri tem zmotil nekatere ostale klju~ne procese me sku ajo prilagoditi in ~e jim ne uspe odstranitev prav lahko celo zelo verjetno le`anje me je spomnilo na ~as prebit v bolni nici kar sama se je prikazala bela soba tri le`i ~a bolni~arka in njena nedrja in takoj zatem gole prsi v tej isti sobi v kateri sem le`al prsti ki so grabili za bradavice neznankin obraz osupel in prestra en predvsem pa tista soba kar naprej je izpodrivala dojke je bil neko~ `e poskus odstranitve neuspel poskus odstranitve so se me `e sku ali znebiti s katere strani v kateri dimenziji in tako mi je priplaval v misel obraz jeznega mladeni~a njegova pest ki me je tre ~ila naravnost v obraz skozi okno avta bole~ina bole~ine ki so budile spomin torej jih je bilo kar nekaj ki so mi povzro~ali trpljenje jezni mladeni~ vojaki sovra`niki bolni~arka dokaj medel spomin pa zato toliko bolj zgovoren saj ga nisem mogel povezati z ni~imer drugim kot s po kodbo prav tako tudi sosed pa sence in dlanomalikovalci ti so bili e najbolj nejasni kot nekak en znak absurdna metafora bizarni simbol gospodarji sanj vladarji sanjali ~ kako je `e z njimi pri el jim bom na sled kjerkoli so `e koderkoli se `e bodo sku ali potuhniti in pre`ati name sled ki mi je bila vodilo je bila ta da so bili prav gotovo povezani s sencami te pa so prihajale samo pono~i ni mi bilo ve~ toliko vseeno kot mi je znalo biti kot sem se spominjal da mi je v nekaterih katerih primerih znalo biti kaj zdaj kako zdaj kam zdaj zdaj zdaj je vmesni ~as med bilo in bo kar nima prav ni~ skupnega s trenutkom sedanjosti razen da je dalj e teko~e obdobje sedanjosti zdaj nost trenutnost v sanjali ~u je to dovoljeno in celo za`eljeno da si vsak v svoji sanjalnici dolo~i ~asovanje tudi trajno sedanjost samo zdaj nost ~e ho~e je to pravilo zakon nemara pa sem kr il neka pravila in moram biti zato kaznovan kar je skoraj nemogo~e saj bi me lahko gospodarji `e zdavnaj odstranili razni~ili kaj bi to bilo zanje ni~ ni~ trenutek ki bi `e naslednji hip pre el v pozabo ali nazajskost kot sem se spomnil e enega izraza iz tekalnice bi bilo tekali ~e ustreznej e ne v mojem primeru `e ne tekali ~e je prostor kjer te~e predvsem po svoji volji in je omejen na morda v tekalnici je vse neomejeno prostrano brez~asno da te~e z neznanim razlogom v ~asovno dalj in tam nemara vladajo gospodarji upravljalci upravitelji so na tekali ~ih torej tudi tam kjer misli da je vse zares ~isto in samo tvoje bedi nekdo in se ~udovito zabavajo v tekmovanjih posebne vrste kar nisem se mogel znebiti misli ki so se pletle in prepletale okoli ene in iste stvari pravzaprav osebe in to sem bil jaz toliko sem imel razmi ljati toliko tega je bilo vse pa se je vedno kon~alo okoli mene in pri meni zdelo se mi je da lahko vidim skozi veke da prav lahko vse razlo~im da bi se prepri~al da je to res da nemara ne kilim skozi priprtje pranjo sem z vso mo~jo stisnil veke skupaj hotel sem si jih zatisniti torej pritisniti z dlanmi pa sem ugotovil da potem ~etudi res vidim ne bi videl ni~esar ve~ ker bi bil fizi~no onemogo~en da pa bi imel prozorne veke neumno kaj takega ne bi bilo mogo~e saj potem ne bi vedel tako kot zdaj kdaj imam zaprte in kdaj odprte o~i hkrati pa bi veke izgubile svoj namen in smisel svojo uporabnost kar pa bi takoj pomenilo da sem izjema in ~e to `e ne bi bil bi pa~ evolucijsko veke zakrnele saj ne bi bile za nobeno rabo enostavno torej sem videl skoznje torej sem si umi ljal da vidim skoznje najbr` je bila moja predstava v glavi tako mo~na in sugestivna da sem verjel da vidim z zaprtimi o~mi po drugi strani pa ne bi bilo niti tako nelogi~no kajti ~e lahko v spanju sli im potem lahko tudi vidim preprosto ~eravno majavo in na trhli osnovi kar le`al sem in le`al ob~asno se mi je pogled pod vekami obrnil tako da so mi zaplesala oran`na sonca pred pred kjerkoli `e as je mineval morda sem vmes tudi zaspal v kar nisem ravno prepri~an ker sem imel preveliko potrebo po razmi ljanju ki je nadomestilo tisto prej njo po govorjenju s ~imer pa ni re~eno da nisem govoril na glas v praznem prostoru in sam ne bi bilo to prav ni~ ~udnega saj so bile misli v glavi dovolj glasne da bi jih lahko tudi izgovarjal in tako sprejemal svoj zvok nazaj kot misli misle~ da mislim torej bi mi bila glas in misel eno zdru`ljiva kombinacija ki pa uspeva samo pod izrednimi in za to ugodnimi pogoji govomisliti misliriti in ~e je to bilo res sem bil tega samo vesel saj je to pomenilo da sem znova lahko premikal otrplo ~eljust ~eprav mi je bil kr~ morda popustil `e zdavnaj pa tega nisem opazil mi je pa prijalo le`anje e posebej ko se je nevihta jeze in obupa nad odpira~em polegla pa saj bi najraje kar oble`al in se predal sanjarjenju prestopil v oni drugi svet tisti duhovni svet ki ima najverjetneje tudi materialna pravila ki pa so veliko bli`e neki idealni podobi bivanja in ko bi mi `e uspelo preseliti se tja za dlje ~asa bi poskusil nekaj nemogo~ega neverjetnega torej je to mi ljeno samo za ta miselni vzorec ki ga nosim v sebi in ki ga `elim nadgraditi ne bi ga ~isto zavrgel saj ne bi imelo smisla povrh vsega pa nikjer ni re~eno da mi ne bi uspelo potovati sem ter tja in bi potreboval oba utelesiti se omeseniti to ni tako komplicirano ~e se poznajo vzvodi gibanj atomov in molekul nad vekami se je spreminjala svetlost kot da bi pojemala moral sem razmakniti veke in se znova postaviti v ~as in prostor telesa dnevna svetloba se je nagibala v no~no in kaj potem kaj se me to ti~e prav vseeno mi je bilo ne bom se premikal in konec kdo mi kaj more le`al bom in le`al in e enkrat le`al nepomi~no nepremikajo~e v po tev pride samo pomikanje ~e me bo kdo pomikal sam se ne bom premikal kve~jemu veke in o~i in to e toliko kolikor mi bo dopu ~al zorni kot prav ni~ se ne bom trudil premakniti glavo da bi videl ve~ ne levo in ne desno tako kaj pa hrana pa kaj je s to hrano tudi v bolni nici so me posiljevali z njo bolni~arka mi je povedala da so me priklju~ili na umetno hrano da prav tako je rekla priklju~ili na umetno hrano zabodli da so mi igle v `ile nanje torej igle so bile pri~vr ~ene cevke katerih drugi konci so vodil v prozorne polne stekleni~ice ki so visele z grlom obrnjene navzdol in po teh cev~icah in iglah se je pretakala teko~ina ki naj bi bojda nadome ~ala hrano v moje telo teko~a hrana verjetno je bila `e trda no~ ko sem e vedno razmi ljal o hrani najbolj me je prizadelo nemara presunilo ko sem razmi ljal o odvisnosti telesa od hrane noro najbolj noro tu nekaj ni delovalo in ni bilo logi~no ~e ne bi jedel bi umrl to nima nikakr nega smisla celo zelo sme no je hahaha hahah ha vzrok in posledica sta izgubila smisel tisti trenutek ko sta postala vzajemna in dopolnjujo~a in je postalo vse odvisno od njune zveze hodim ker jem vidim ker jem vozim avto ker jem grem v gledali ~e kino na nogometno tekmo v slu`bo olo ker jem vse kar po~nem je zato ker jem no seveda najbolj bistven nesmisel je `ivim ker jem in moram ponoviti ker je to tako neverjetno nesmiselno in neverjetno nesmiselno noro emu sem prebral vse tiste knjige ~e sem jih sploh saj se niti vsebin ne spominjam ~e nikjer ne opisuje nesmisla in norosti nikjer odgovora odgovorov pa saj to potrebujejo samo preproste oblike `ivljenja je nekaj za epetalo v meni mimo tistega glasu mimo misli govomisli misliri bil je to glas pravzaprav zvok ki ni bil podoben nobenemu do tedaj znanemu in zaznanemu zvoku popolnoma tuj pa vendarle razumljiv preprosto sem ga razumel kaj je bilo to sem si za epetal premikal sem ustnice ~eprav se mi zdi da nisem spustil nobenega zvoka a hkrati se mi je zdelo da nekak en zvok prihaja iz mene ki bi prav lahko bil tudi glasno postavljeno vpra anje ali je kdo tam znotraj je e kdo tam zaprt ujet razen mene pazljivo sem prislu koval in ~akal odgovor sku al sem ne misliti kar mi je kar nekako uspelo saj sem si postavljal eno in isto vpra anje malo po~akal ~e ne bi morebiti dobil odgovora in potem znova ni~ verjetno sem tako prebil kar kak en dan ali dva zvok se ni ponovil ni bilo odgovora ~eprav sem vpra anje neprestano ponavljal vpra anje molk vpra anje molk vpra anje molk morda sem vmes tudi zaspal ne vem potem sem od el v spodnje prostore vzel stol nanj sem postavil e en kartonski zaboj pija~e nanj polo`il oba odpira~a in vse skupaj odnesel v spalnico stol sem postavil pred okno vendar ne preblizu ker sem se bal da bi me lahko kdo videl s ceste kdorkoli ki bi me poznal in se morda povabil v goste seveda pa se je to nana alo predvsem in skorajda samo na soseda gospa niti ne ve kje stanujem lahko bi bila kve~jemu biv a `ena v kar sem dvomil ali pa tujka za katero pa sem bil kar prepri~an da je ne bo saj je delovala tako prestra eno zgro`eno osuplo za njim ni ostalo prav ni~ prostora ker se je dotikal postelje na levo in desno stran sem postavil zaboja odpira~a dal vsakega na en zaboj nato pa se e sam udobno namestil skoraj zleknil na stol in ni~ drugega nisem po~el kot gledal nekam predse ob~asno sem premaknil roko le toliko da sem segel po novo steklenico in odpira~ opravil obred odpiranja zama ek vrgel preko ramena na posteljo ravno tja in nikamor drugam nato pa nagnil in napravil nekaj dolgih po`irkov odlo`il steklenico in znova obmiroval okamenel nisem ~util vro~ine ki je prav gotovo bila saj sem bil za trenutek pozoren na mimoido~e ki so se skoraj brez obla~il sprehajali tam spodaj na cesti in plo~niku a se nisem hotel obremenjevati z njimi kar naj so bili kaj se me ti~ejo morda so minevale ure nemara celo dnevi vse je bilo prazno in pusto ni bilo misli ni bilo dogodkov ne tak nih ne druga~nih as je mineval vse je bilo enako deloval sem samo znotraj in tisto malo navzven in neke no~i se je zgodil preobrat bila je tema no~ ko me je predramilo zganilo iz otopelosti nekak no ropotanje spodaj v hi i in pridu eni nerazumljivi glasovi nekdo je bil v mojem domu nekdo je stregel in segal po moji svobodici v trenutku sem postal vznemirjen tatovi me je pre inilo lopovi v moji hi i kaj mi je storiti si nisem mogel niti predstavljati vendar sem vedel da se moram nekako re iti te nadloge previdno sem se spustil na vse tiri in se splazil do vrat ki so bila odprta in sem imel odli~en pogled na spodnji prostor videl sem temne postave vsaka je imela baterijsko svetilko v roki ki so se obsvetljevale med seboj ravno tako pa tudi predmete dovolj dobro sem lahko razlo~il njihove glasove ~eprav jih nisem ravno vse razumel da sem zlahka ugotovil da so to tirinajst ali petnajstletni otroci za enega se mi je celo zdelo da sem ga prepoznal saj je bila njegova barva glasu natan~no taka kot enega od onih ki so se pozimi smu~ali in kepali na hrib~ku poleg mesta presneto simpati~en mulec da prav gotovo je bil on pa mi to ni bilo prav ni~ mar bil je z vsiljivci in to mi je bilo dovolj v spomin mi je pri el nekak en lik obritoglavega ~loveka ki je nekaj razlagal pomembno je nasprotnika presenetiti prestra iti in zmaga je tu da kar prav je imel pa e otroci so bili previdno sem vstal nastavil dlani kot lijak na usta in na vso mo~ zakri~al le hipec pred tem vsekakor prepozno ker je glas `e bil na poti mi je pri lo na misel da nemara ne bom mogel zakri~ati ker `e dolgo nisem spravil niti glaska iz sebe in da ne bo pri lo do `eljenega u~inka na sre~o pa se ni zgodilo da bi mi glas zamrl tam nekje sredi poti med glasilkami in ustnicami gromko se je sli alo ko sem se zadrl zdelo se mi je da sem videl kako so za hip otrpnili takoj zatem pa e sami zakri~ali in se pani~no pognali proti vratom sli al sem padanje in stokanje tek in takoj zatem mir hi a je bila v nekaj pi~lih trenutkih prazna kakor da se ni ni~ zgodilo vrnil sem se v spalnico pometal zama ke s postelje kar na tla in legel nato pa mirno zaspal bil sem zadovljen sam s seboj imel sem prijeten ob~utek da se je nekaj pomembnega zgodilo ni me ve~ zanimalo sedenje in vegetiranje pred oknom spoznal sem da moram nekaj ukreniti sam s seboj in svojim na~inom `ivljenja ki se mi je ta trenutek zdel popolnoma zgre en in napa~en tako kot tistih mladcev niso smeli priti v hi o nikakor in pod nobenim pogojem lahko samo do vhodnih vrat dlje ne morali bi pozvoniti potrkati ali se kakorkoli najaviti in po~akati da se jim dovoli vstopiti naprej ali pa ne in to naj bi jim bilo dovolj in ni bilo opravi~il da so me videli sedeti pred oknom in so pomislili da se mi je kaj zgodilo da so me ve~ dni zapored opazovali in so pomislili da sem morda v te`avah da potrebujem pomo~ eravno bi se lahko zgodilo da bi se moje ime pojavilo v ~asopisih na straneh s kriminalom prestopki in prekr ki sosedje sli ali strele in na li osamljenega a b z metkom v glavi zaenkrat motivi in storilci e neznani slaba uteha za mrtvega zakaj sem takoj pomislil na smrt vpliv informacij in naslednje jutro se mi je zdelo da e nisem nikoli tako dobro spal se tako po~uti zmagovalec vi`gajo~ sem vstal in zavil v kopalnico ne da bi se slekel sem stopil pod tu in odprl vodo rad sem se tu iral obo`eval sem teko~ine skoraj vse razlikoval sem tiste za pitje pranje umivanje industrijske kemi~ne in e bi jih lahko na teval vendar se mi ne zdi umesno in ni bistvenih razlik med njimi e najbolj skupno jim je to da so vse pod dolo~enimi pogoji pitne in da imajo za osnovo vodo seveda pa je stvar okusa navade in razgledanosti kaj kdo pije te`ave so nastajale pri poimenovanju pa ne zaradi tega ker jih ne bi znal temve~ ker se jih nisem spomnil ostala mi je samo voda ki mi je bila nenehno v mislih saj sem tudi slutil da teko~ine v steklenicah ki sem jih tako neusmiljeno praznil niso voda curki so se zlivali name in skoraj veselo sem jih lovil z usti kar tako neke vrste igra ampak ~e bi me kdo v tistem trenutku vpra al zakaj to po~nem mu ne bi znal odgovoriti kar pa niti ni bilo pomembno saj sem po~el `e toliko nerazlo`ljivih stvari da je bila ta samo e ena v nizu potem sem se namilil po obleki in delih telesa ki niso bili pokriti preden sem zaprl o~i milnica se mi je za`rla vanje sem pod seboj okoli nog videl umazano vodo ki je vrtin~asto odtekala v odto~no odprtino le kje sem se tako umazal saj ni mogo~e da se lahko v enem dnevu tako uma`e sem se ~udil in si dopovedoval da je morda samo obleka tako umazana pa tudi ta ne bi smela biti v enem dnevu dobro recimo v dveh dneh tako one~edena o~i so me ~emele in najraje bi si jih pomencal in mencal dokler ne bi vsega izmencal iz njih ~e se tistega trenutka ne bi spomnil sli al ne`nega glasu sli al sem ga skozi zvoke vode ki me je opozarjal da si naj nikar ne mencam da me bo samo e bolj peklo da si naj jih izpiram s teko~o vodo izpiram izpiram je epetal glas ne`en `enski prisluhnil sem in `e tisti trenutek nisem bil ve~ prepri~an od kod prihaja kje nastaja ali v glavi vodi morda nekdo stoji med vrati da se je prav potihom pritihotapil in e predno sem lahko preveril ga ni bilo ve~ utihnil je ne izginil potuhnil se je tam nekje od koder se je oglasil nastavil sem obraz proti desetinam odprtin skozi katere je curkoma pritekala voda in si ne`no masiral veke zaleglo je potem sem se s te`avo sla~il mokra obleka je postala te`ka in kar lepila se mi je na telo ni bilo lahko opravilo sle~i se pod te`o teko~ine izpod katere se nisem niti potrudil premakniti zapletal sem se in zapletel ko sem sla~il hla~e bil bi skoraj izgubil ravnote`je in padel a zadnji trenutek se mi je uspelo nasloniti ujeti se na steno in prepre~iti padec in potem gol vedno sem si `elel biti gol kot ne vem ~e ravno otrok sem tekal gol ob obali morja ki se mi je vtisnilo v spomin s svojo nepreglednostjo svojo daljavo ki sem jo sku al omejiti tako da sem tekel v eno stran toliko ~asa da sem izbrani del imel zakrit in se mi je zdelo da sem premagal prevaral njegovo razdaljnost in sem postal jaz njemu oddaljen cele ve~nosti saj ni moglo vedeti da naju deli samo nekaj korakov nekaj korakov ve~nosti vsak korak svoja ve~nost tako kot je bil vsak njegov val druga ve~nost neponovljiva in nerazumljiva lahko sem vra~al jaz mala gola postava na bregu ki sem bil v prednosti s svojo gibljivostjo kakor je tudi ono imelo svojo prednost nedolo~ljivo obzorje razdaljo med nebom njim in obalami po katerih so hodili jazi da ti jazi ki jih je z ve~erom postajalo vedno ve~ ki so se mno`ili katerih podobe so dobivale enakost podobe no~i podobe senc ki sem jih lahko opazoval na soncu ki so bile spredaj ali zadaj kakor se je sem se kdo premikal katerih mesenost je bila dolo~ljiva in razli~nost vidna in ravno ti so z no~jo dobili enakost ne istost dobivali so istost kaj naj si mislim o spominih iz mladosti in o nji ko name padajo litri vode ko me zunaj ~aka veseli dan svetlo koprnjenje naj jim pustim da se razvijejo naj si jih popolnoma obudim bilo bi to ne~imrno po~etje ~loveka ki bi moral imeti samo e del~ke spominov iz otro tva ki niti pomisliti ne bi smel da bi se ravnal po tisti nezreli preteklosti pa kaj bi mi to pomagalo ali kodovalo v tem ni bilo nobenega smisla in ~etudi bi to storil ne bi bilo nobene radosti nikakr ne iskrenosti vendar sem imel potrebo po obujanju manjkalo mi je to pogre al sem pogre al in pogre al in niti nisem vedel kaj pogre am kaj naj i ~em in zaradi tega tudi ta silna potreba po iskanju vra~anju zaprl sem vodo in se odlo~il da bom nadaljeval z iskanjem vsak trenutek na vsakem mestu kjerkoli in kadarkoli bom utegnil moram se spomniti kaj pogre am kaj i ~em kaj ho~em najti stopil sem izpod tu a in se soo~il z lastno podobo ki je zrla vame iz ogledala ki je zavzemalo celo steno od vrha do tal od levega do desnega kota nasprotnih sten moja podoba s katero niti nisem bil kaj preve~ nezadovoljen saj je bila to podoba poznega mladeni~a in po nekaterih primerjavah normalno ra ~enega ni~esar preve~ in ni~esar premalo skratka ni~ mi ni manjkalo popolno zadovoljstvo so kazile samo vijoli~no krlatne brazgotine po prsih ena okoli trebuha in nekaj po nogah bil sem ranjen neko~ sem bil ranjen po kodovan nedvomno s prsti sem si po~asi otipaval brazgotine ki so bile kot `elatinaste otrdline in ~e sem jih mo~neje stisnil se mi je zdelo da ~utim bole~ino zdelo pravim zato ker sem vedel da bi me moralo boleti ne pa tudi ~util nisem jih ob~util imel sem samo vedenje o bole~ini nobenega dovolj zgovornega spoznanja nobenega spomina na do`ivetje in tu je pri el do veljave moj varljivi spomin ki mi je veleval ki mi je kar vsiljeval nekak ne citate iz knjig da lahko ok ranitve smrtne nevarnosti ali situacije povzro~i delno ali popolno izgubo spomina na neko obdobje e najraje na doti~ni sporni trenutek brazgotine so bile dovolj zgovoren dokaz da se mi je nekaj zgodilo na telesu in nekaj ravnovesje spremenilo v njem ~e ne kar premaknilo da so posledice tako pogubne eravno nisem prepri~an da je to kaj pogubnega vsaj zame pa zato toliko bolj odlo~en da moram potrebujem poiskati in raziskati lastno preteklost ki navsezadnje niti ni kar tako nekaj nepomembnega brez ~esar lahko nemoteno `ivi pa ~eprav bi bila ta e toliko osupljiva in presenetljiva in e nekaj me je zmotilo na liku v ogledalu pora ~enost po obrazu ne toliko sama pora ~enost saj sem videl mnogo ljudi ki so jih krasile brade razli~nih barv in velikosti ki so razli~no pristojale razli~nim ljudem temve~ dejstvo znova po spominu da se nisem bril nisem imel potrebe po tem po~etju zagotovo v to sem bil tako neomajano prepri~an da mi tudi sam dokaz ni pomenil ni~ nikoli se nisem bril nikoli si nisem odstranjeval dlak ki so zdaj kar nenadoma bile tu ki so kar nekako brez mojega dovoljenja zrastle iz mene name in ki jih je bilo potrebno odstranjevati e bi to vedel kaj naj bi vedel bil sem v miselni zagati saj sem hotel misel postaviti v smislu ~e bi to vedel `e prej bi si prav gotovo pustil brado ki bi jo negoval in skrbel zanjo zagotovo ne bi trpel neurejenih ~etin ki so se mi nor~avo bohotile po licu pa vendarle bi morda bila bolje postavljena misel ~e bi se nana ala na vsakojutranje britje ~eprav nisem vedel s ~im naj bi to po~el ali z elektri~nim brivnikom ali z britvico obe misli pa bi povlekli za seboj mno`ico predvidevanj in ugibanj o britju in okoli njega vsekakor se nisem mogel odlo~iti kaj naj naredim z dlakavostjo zrcalne`a pred seboj pa saj ljudje mo ki ljudje ve~ ali manj v nekem dolo~enem obdobju po~no isto brijejo se prav lahko bi bilo da sem se pri~el briti ele pred kratkim in se mi britje e ni tako utrdilo v spominu da bi kakorkoli odlo~ilno vplivalo na moje `ivljenje enske imajo rade vonj vodic po britju opazijo mo kega ki je sve`e obrit glas je pri el tako iznenada da sem se kar malo zdrznil in to ni bil oni glas ki se je pojavil pod tu em ta je bil veliko bolj znan veliko bolj doma~ pristnost in povezanost sem ~util z njim kakor da bi samemu sebi govoril prav lahko bi bil tudi sam glasno spregovoril in se sli al prav lahko prisluhnil sem prostoru in prisluhnil sem si ter ~akal videl sem v ogledalu da sem se kar malo nagnil kot da se nagibam k nevidnemu sogovorniku ki sedi zavaljen v udobnem fotelju in mi nekaj pomembnega epetaje govori razlaga ali pa da bi bil nemara sam malce naglu en in sem sem se zaradi tega nagnil k njemu tudi ta se ni ponovil nisem bil razo~aran zakaj bi le bil saj sem iz lastne izku nje vedel da se mi ne da vedno govoriti e poredkeje ponavljati `e izre~ene besede menil sem da je sogovornik slab ~e mu je bilo potrebno ponavljati da ne omenjam kaj vse sem si mislil o tistemu ki sem mu moral razlagati posamezne dele ali vse svoje izre~ene misli gol sem od el na hodnik in preiskal vse prostore da bi na el ~ista obla~ila na el sem jih v zadnji sobi ki je delovala kot delovna soba za vse saj je bila notri likalna miza prav tako pa tudi delovna miza nametana z vsemogo~imi papirji nekaj vgrajenih omar in e precej uporabnih stvari vsaj tako so delovale ki mi pa niso ni~ pomenile in se niti trudil nisem poiskati izrazov zanje v eni od omar sem na el zlo`ene hla~e srajce spodnje hla~ke majice telovnike suknji~e nogavice mimogrede sem opazil da so obla~ila zlo`ena v omarah po letnih ~asih izbral sem si modre spodnjice kratke modre hla~e zeleno majico s kratkimi rokavi na kateri je bil narisan metulj med pra niki zaplet je nastal pri nogavicah ki so bile zlo`ene po parih in istih barv kar mi je bilo nenavadno da je bilo tako saj se mi je zdelo da to ni pravilno saj za dve nogi potrebuje dve nogavici ki naj bi bili funkcionalno enaki barva pa pa~ po izbiri pri pri~i sem razdrl pare predse in si izbral dve nogavici modro in zeleno e najbolj sta pristojali majici in hla~am in ko sem se el pogledat v ogledalo me je pre inilo pomlad ali poletje je lahko pomlad tako vro~a da sem se samodejno oblekel v poletna obla~ila v spominu sem imel zgodnjo pomlad ko bi morali ljudje ele postopoma odlagati te`ka obla~ila in jih nadome ~ati z la`jimi pomladanskimi zdaj pa naenkrat vsi in vse poletno ljudje in rastline nebo in zemlja zadovoljen sam s seboj sem se vrnil na hodnik in pri stopnicah ki so vodile v pritli~je obstal nekaj sem pozabil zagledal sem se v vzno`je stopnic in se sku al spomniti pa mi ni pri lo na misel ni~ drugega razen tujke ki se je gibala po prostoru in uga ala vse aparate in povzro~ila ti ino spra eval sem se ~e sem bil vedno tako pozabljiv sem bil bolan je bila to moja napaka pa vendar se to ni skladalo z izjemnim spominom s katerim sem razpolagal saj sem si skoraj vse zapomnil s fotografsko natan~nostjo da me je v~asih kar bolela glava da so me kar stiskali vsi tisti silni podatki shranjeni v tistem mehkem tkivu pod lobanjskimi kostmi da se mi je ob~asno zdelo da mi bo razneslo glavo e prav posebej je to prihajalo do izraza pono~i v obliki vseh tistih silnih mor polspe~ega polbudnega stanja ki me je zjutraj delalo tako utrujenega da sem potreboval kar nekaj ur da sem se vrnil v normalno stanje ~eprav se to ni zgodilo `e nekaj dni ali e ve~ in najverjetneje so bila vsa tista tavanja in blodnje posledice tega postal sem prav obremenjen s tem torej z `eljo po spoznanju samega sebe prav po~asi sem stopal po stopnicah navzdol in znova se mi je pojavila misel ki se mi je `e nekajkrat vsiljevala brez moje vednosti in dovoljenja vse navzdol je slabo vedno samo naprej in navzgor nikoli nazaj in navzdol pa kako potem po stopnicah kako sem in tja ~e je lahko sem nazaj in tja naprej ali navzgor in navzdol ujemal sem se v lastne miselne igre kot tolikokrat doslej ki pa mi niso pomagale prav v ni~emer spodaj sem zavil v kuhinjo in obstal pred pomivalnim koritom kaj po~nem sem se zavedel ele ko sem imel namiljen obraz in sem napravil `e nekaj potegov z brivnikom po zara ~enemu obrazu sklonjen nadenj in gledajo~ se v majhno ogledalo naslonjeno na steno tik ob me alni bateriji za vodo bril sem se imel sem navado briti se v kuhinji udno ali pa ~isto vsakdanje morda so celo vsi tako delali saj sem predvideval da ~e ne bi bilo tako bi verjetno imel brivski pribor v kopalnici ali v kak nem prostoru namenjenem za to samo odstranjevanje dlak sem opravljal kar spretno da sem bil po kon~anem opravilu prav zadovoljen sam s seboj e bolj pa s svojo zunanjostjo v e~ mi je bilo tudi vtiranje kolonjske vode v obriti del ko`e povrh vsega pa je e tako prijetno di ala da se nisem mogel upreti sku njavi in sem jo moral poskusiti kak en okus ima ~e `e tako prijetno vonja napravil sem dolg po`irek in jo za hip zadr`al v ustih ni~ posebnega se ni dogajalo ele ko je stekla po grlu navzdol se mi je zdelo da me malce pe~e a da ravno to da tisti prijetni priokus ki mi je bil takoj v e~ nenavadnost sicer logi~na in ~isto razumljiva je bila ta da je bila v tako majhni stekleni~ici kar pa je bilo tudi jasno saj kaj bi tako dobro pija~o prelivali v ogromne ~isto navadne za tako pija~o pa neugledne steklenice ko bi `e s tem takoj izgubile na veljavi kot posledica bi bila nizka cena in tako takoj dostopna vsem kar pa bi pomenilo dokon~no razveljavitev previdno sem zaprl stekleni~ico in jo odlo`il v omaro ki je bila na ste`aj odprta le kako sem jo mogel pustiti kar tam ob koritu saj bi jo prav lahko ukradli nepovabljeni obiskovalci med kro`nike kjer je bila skrita saj kdo bi pomislil da imam tako dobro pija~o tam in na dosego roke za vsakr no uporabo sicer ne vem ~e bi bila e za kaj dobra razen za pitje in vtiranje ta omara je bila razdeljena na dve polici na prvi na katero sem odlo`il stekleni~ico z kolonjsko so bili globoki kro`niki iz katerih sicer `e dolgo nih~e ni jedel vsaj spominjal se nisem da bi kdaj v kratkem u`ival kakr nokoli hrano in drugo malo vi je na kateri so bili zlo`eni plitki kro`niki na katerih se je pojavljal isti vzorec kot na plitkih zapleten pravim zato ker so bile narisane nekak ne zlate vijuge na beli podlagi ki bi prav lahko nekaj pomenile lahko tudi vrsto pisave da doslej sem spoznal `e celo vrsto pisav ki so se temeljito razlikovale med seboj nekatere so bile sestavljene samo iz veji~astih znakov druge so bile na osnovi pravokotnih in kvadratastih oblik tretje so bile predvsem iz vijug in krivulj ~etrte so upo tevale vse predhodne obvladal sem samo slednje ker so me tako u~ili ko sem hodil v olo da hodil sem v olo tisto veliko zgradbo z mnogimi okni ki se sicer ni prav dosti razlikovala od veleblagovnic kinomatografov gledali ~ in podobnih zgradb pa~ ~isto navadna velika zgradba za mnogo ljudi ki se je razlikovala samo v tem da si tam dobival znanje v trgovinah in ostalih podobnih razen seve e ostalih izjem ki niso bile v ve~ini pa materialne stvari v nekem splo nem dojemanju in razumevanju mi je bila e najbli`ja matemati~na logika ki se mi je zdela e najmanj zakomplicirana da ne re~em celo preprosta v primerjavi z ostalimi ki so bile sila zapletene in zamr ene `e zaradi samega ljudskega faktorja ki je mo~no prevladoval v njih in je bil z njimi tudi v soodvisnosti in ravno tu in nemara samo tu torej matematiki so se miselni vzorci vseh stikali pa naj je bilo to sti~i ~e ali prese~i ~e seveda se mi je tu sama po sebi vsiljevala misel da bi lahko ravno matematika bila tisti univerzalni jezik ki bi ga lahko vsi razumeli in nih~e ne bi mogel goljufati in varati v nji popolna iskrenost ki nima zmo`nosti dvoumiti in dvosmisliti ki dopu ~a samo dve mo`nosti prav ali narobe ~e torej prevedem v jezik resnica ali la` in del matemati~ne zakonitosti sta bili tudi moji polici v omari ki sta se ravnali ravno po tej zakonitosti in kro`niki na njiju prav tako globoki so bili na spodnji takoj na dosegu roke saj se je po nekem nepisanem pravilu najprej jedla juha in so zato ti kro`niki bili na prvi polici na vi ji v mojem primeru drugi pa plitki iz katerih se je jedlo ostalo eravno bi to lahko ponazoril tudi takole x kar e deluje zapleteno vendar ~e uporabim x je stvar `e bolj jasna kajti potem v primeru x dobimo isti rezultat in da se povrnem na prej nje izhodi ~e globoki kro`niki spodaj in plitki zgoraj je rezultat v omari uporabnost in priro~nost sta stvar okusa in razumevanja namena dokaj preprosto in enostavno a za ponazoritev ravno prav nje seveda pa je bila tukaj modra kuverta ki ni slu`ila ni~emur saj je bila zataknjena med dva stolpca kro`nikov na eni polici na obeh policah so bili globoki in plitki kro`niki zlo`eni v dva stolpca in je tisti ki je prinesel kuverto razmi ljal na na~in da bom nedvomno posegel po kro`niku in to najprej globokem s ~imer se je pove~ala verjetnost da bom tudi opazil izstopajo~o modrino kar pa se pri zgornji polici ravno ne bi obneslo ~eravno bi lahko bil tip ~loveka ki ne mara juhe prav gotovo pa je tisti ki je odlo`il kuverto sklepal da samci kar sem nedvomno jaz bil ne kuhajo celega kosila temve~ se hranijo zunaj a le ob~asno doma in e takrat samo juho zagotovo pa je bila polo`ena mednje z namenom in vzrokom ki sem ga takoj razumel nekdo jo je polo`il tja `e zategadelj ker je pri~akoval torej po svoji logiki da bom to opazil in odprl kuverto kar pa je tudi pomenilo da mu je bilo zelo do tega da sporo~ilo dobim in preberem kar pa me je pri vsej stvari zaskrbelo pa je bilo da je ta nekdo imel dovolj ~asa da je vstopil v mojo hi o jo celo pregledal in pri el do nekaterih sklepanj in zaklju~kov okoli mojih navad saj kdorkoli bi to storil bi v naglici verjetno polo`il kuverto v kopalnico ker bi bil prepri~an da jo bom tam prav gotovo opazil saj bi se moral vsak dan briti tako pa je ta ki je imel dovolj ~asa opazil da imam ves brivski pribor v kuhinji zato je napravil dvojno opazno dejanje ali bom pri britju dvignil pogled in jo videl ali pa je nikakor ne bom mogel spregledati ko bom jemal globoki kro`nik za juho nisem si imel ve~ namena razbijati glave kdo zakaj in kako je pri la kuverta med kro`nike ker se mi je zdelo e najenostavneje da jo odprem in preberem sporo~ilo ~eravno sem problem varnosti lastne hi e tisti hip prestavil v neko nedolo~ljivo prihodnost ki bi bila prav lahko tudi takoj zatem torej po branju ali pa naslednji dan teden mesec leto na sami kuverti ni bilo napisanega imena kar bi lahko tudi pomenilo da ni zame kar bi bilo seveda nesmiselno in celo sme no saj sem bil edini stanovalec pa vendar odprl sem jo in iz nje potegnil prepognjen list papirja za trenutek sem razmi ljal ali naj ga preberem ali naj ga enostavno vrnem nazaj v kuverto ~e bi ga dal nazaj ne bi nikoli zvedel komu je bilo namenjeno in kaj vsebina sporo~a ~e bi ga prebral bi morda ne bilo zame kar sicer ne bi bilo tako hudo saj bi lahko pismo enostavno odvrgel razen ~e bi bila vsebina pomembna za naslovnika potem bi ga prav gotovo sku al dostaviti doti~nemu saj v pismu naj bi bil ~e ga `e ni bilo na sami kuverti ali pa bi me vsebina neprijetno morda prijetno presenetila zavedal sem se da mi tovrstno razmi ljanje ne bo dalo odgovora zato sem raztegnil list in za~el brati ni bilo nobenega uvoda ali nagovora ki bi to~no dolo~al komu je namenjeno sama vsebina je bila dovolj zgovorna nekaj dni sem premi ljevala ~e sam prav storila da sem hi o dala naprodaj ugotovila sem svojo stra no zmoto to je le hi a tvoje dru`ine tvojih prednikov ne pripada mi in tudi z lo~itvijo sem izgubila del tradicije tvoje dru`ine ostala sem samo del~ek v vrnila sem ves denar in razveljavila pogodbo upam da bo cenil to mojo velikodu no dejanje nisem mogel brati naprej ne da bi me ganilo ali da bi me solzavi ton kakorkoli vznemiril samo ni me zanimalo naprej spomnil pa sem se telefonskega pogovora pred dnevi je bilo to res pred dnevi nisem bil ve~ prepri~an v to v pismu je bila omenjena dru`ina hotel sem si karkoli priklicati v spomin v zvezi z njo pa e vedel nisem kako naj jih poimenujem ni bilo likov podob ki bi se pojavile da bi jih lahko poimenoval ta moj `e ponavljajo~i se problem prepognil sem bel list in ga spravil nazaj v kuverto dvignil sem roko da bi jo polo`il nazaj med kro`nike zakaj tja ~emu nazaj sporo~ilo je prebrano na el sem ga ni~ posebnega lahko je kjerkoli lahko ga prebero vsakdo vsak naklju~ni obiskovalev ali vlomilec s pismom v roki sem se namenil proti vratom spotoma sem ga odvrgel na kav~ posvetil sem mu samo e toliko pozornosti da sem opazoval kam bo padlo manj i del je oble`al na odprtem leksikonu ve~ji na odprtem zemljevidu ~igar del je visel preko roba in se dotikal tepiha pravzprav si je na el oporo saj bi sicer gotovo padel na tla stopil sem na verando in se za trenutek ustavil da razmislim kam bom krenil ko bom stopil skozi vrtna vrata levo ali desno mimogrede sem pogledal e proti sosedovemu vrtu on je bil tam razpel si je mre`o med dve drevesi si vanjo nametal nekak ne cunje in je zdaj le`al na njih oble~en v temne kratke hla~e in brez majice se je o~itno son~il bil je obrnjen tako da je gledal naravnost proti meni ne vem kako ni mi jasno najverjetneje pa da je ta ~lovek imel nekak en poseben ~ut zame ali je morda kak na deska zaje~ala pod mojo te`o nemara sem zaloputnil vrata za seboj mogo~e sem preglasno dihal on me je sli al zaslutil dvignil se je iz mre`e in pogledal proti meni sonce mu je svetilo v o~i da si je moral nastaviti dlan nadnje bila je to prilo`nost da bi se mu lahko z naglimi koraki izmuznil na plo~niku zavil levo da mi ne bi bilo treba iti mimo njegove ograje saj bi me tudi tam lahko obgovoril ter nemoteno od el svojo pot vendar sem prepozno reagiral in pogled se mu je zjasnil napravil si je `e senco na o~eh in gledal je naravnost vame vedel sem da bo zdaj pri lo tisto neizogibno ali zbadljivka ali neprijetno vpra anje e sam ne vem a kar naenkrat sem spregovoril e dolgo nisem sli al pse lajati tod okoli so jih konjederci `e vse polovili ali kaj prepoznal sem svoj glas a ~util nisem da bi se mi premikale ustnice da jezik sooblikuje besede v stavke dojel sem smisel izre~enega in ni mi bilo nerodno o ne celo nasprotno prav navdu en vzhi~en sem bil nad izgovorjenim nad samim seboj nad tujcem v meni ki se je upal ~esar se sam nisem sosedovega obraza nisem razlo~il dovolj natan~no kar mi je bilo `al saj bi verjetno lahko marsikaj videl na njem zato pa sem opazil da se je krepko zdrznil da mu nekaj ni po volji eno nogo je `e bil polo`il v travo ko se je nenadoma premislil iztegnil srednji prst roke s katero si je delal senco ostale skr~il in si z njim pokazal na ~elo nato je legel nazaj in se delal da me zanj ni ve~ in meni je bilo e kako prav in po`vi`gavajo~ sem se odpravil skozi vrtna vrata na plo~nik tam za trenutke obstal in se zagledal v prostor kjer sem obi~ajno imel parkiran avto ob priliki ga bom pripeljal sem naj tukaj stoji sem se odlo~il in zavil desno mimo sosedove ograje in ulica se mi je v tistem trenutku zdela nenavadno tiha tudi lastno po`vi`gavanje mi je bilo preglasno peto poglavje