ii mladinska politika tuje izkusnje sistemi drzavne organizacije za urejanje mladinskih zadev v evropi na podlagi primerjalne analize lahko sisteme drzavne organizacije za urejanje mladinskih zadev v evropi strnemo v tri modele a model resorskega obravnavanja polozaja mladih ukrepi in mehanizmi mladinske politike na vladni ravni se pripravljajo in izvajajo v enem resorju ministrstvu v celoti pristojnem za vprasanja mladih pristojnosti so praviloma dolocene s posebnim zakonom o mladini taksna ministrstva imajo zelo razvejano organizacijsko strukturo uradov in sluzb ter drugih pristojnih institucij na vseh ravneh drzavni regionalni in lokalni in se uporablja predvsem v vecini razvitih evropskih drzav francija nemcija od drzav v prehodu ga poznajo v romuniji in rusiji v nekaterih primerih taksna ministrstva pokrivajo samo podrocje mladine v nekaterih primerih pa vec podrocij npr mladino in sport mladino in solstvo itd usmeritve in ucinke politike dolocata in ocenjujeta tako vlada kot tudi parlament ki najmanj vsaka stiri leta razpravlja o posebnem porocilu resorja prednost modela je enostavnejse nacrtovanje in preglednost nad izvajanjem nalog ki se opravijo v resorju in razviti mehanizmi za delo s populacijo mladih tako financni kot zakonodajni pomanjkljivost je predvsem nizka stopnja koordinacije z drugimi resorji posebej v primerih ko pristojnosti in ukrepi niso dovolj natancno razmejeni med resorji b model posebnega obravnavanja polozaja mladih mladinska politika je opredeljena zelo ozko in se razume kot urejanje posebnih mladinskih zadev na podrocjih pomembnih za mlade ki niso zajeta v druzinsko solsko socialno stanovanjsko kulturno politiko in politiko zaposlovanja in se nanasajo predvsem na neformalno vzgojo in izobrazevanje in prosti cas mladih te zadeve ureja poseben sektor sluzba ali organ v sestavi pristojnega ministrstva ki praviloma nima pomembnejsega vpliva na oblikovanje drugih politik pomembnih za mlade ta model je znacilen za domala vse drzave v prehodu tudi slovenijo ki sele oblikujejo resorne politike model je pomanjkljiv in dolgorocno ne zagotavlja celovitega obravnavanja polozaja populacije mladih in razvijanja ucinkovitih mehanizmov problemi mladih so celoviti zato jih ni moc uspesno resevati le z delnimi podrocnimi ukrepi c model celovitega obravnavanja polozaja mladih model izhaja iz predpostavke da je treba vprasanja mladih obravnavati v globalnem smislu in mora zato mladinska politika zajemati mehanizme in ukrepe ki se usklajeno izvajajo na razlicnih podrocjih oziroma v razlicnih vladnih resorjih v resnici gre za razvit model oziroma nadgradnjo modela resorskega obravnavanja mladinskih zadev za katerega je znacilno da poleg za mladino pristojnega ministrstva ali resorja deluje se poseben medresorski medministrski organ za mladino odbor komisija ipd ki ga praviloma sestavljajo ministri ali visoki funkcionarji posameznih ministrstev in vladnih sluzb ministrstva imajo jasno opredeljeno dolznost da znotraj politik za katere so pristojna izvajajo posebne ukrepe tudi za mladino ob predpostavki da so pristojnosti usklajevanja in spremljanja izvajanja ukrepov prenesene na medministrski organ zato lahko govorimo o celoviti mladinski politiki kot o sklopu ukrepov ki jih izvajajo razlicna ministrstva in vladne sluzbe ob visoki stopnji medsebojnega usklajevanja za ucinkovito delovanje tega modela je potrebna povezanost z zakonodajno vejo oblasti na splosno velja da v taksnih sistemih v parlamentu deluje poseben odbor za mladino parlamenti drzavni in lokalni praviloma vsaka stiri leta obravnavajo porocilo o polozaju mladih prednost tega modela je v celovitem obravnavanju polozaja mladih in visoki stopnji usklajenosti ukrepov pomankljivost pa v zapletenosti in dolgotrajnosti usklajevanja ukrepov med posameznimi resorji ta model je optimalen a ga je v praksi tezko doseci ker zahteva visoko stopnjo usklajenega dela med ministrstvi taksna oblika mladinske politike je vzpostavljena v spaniji v skandinavskih drzavah luksemburgu od drzav v prehodu se uveljavlja na madzarskem skrb za mladino je v vseh treh modelih urejena tudi na regionalni in lokalni ravni ob veliki stopnji decentralizacije oziroma avtonomnega delovanja organov predstavniske in izvrsilne oblasti posebni organi za mladino ki sprejemajo ocenjujejo in nadzirajo izvajanje bolj ali manj usklajenih ukrepov za mlade pri tem pa drzava lokalnim oblastem praviloma zagotovi pomoc in podporo pri izvajanju ukrepov na vrh strani prejsnja stran naslednja stran