c a p r i s d r u s t v o odkritje freske kristusa v rotundi carmine v kopru rotunda carmine sodi med najstarejse arhitekturne spomenike kopra saj predstavlja del nekdanjega romanskega sakralnega stolnicnega kompleksa ki so ga sestavjali sledeci objekti bazilika krstilnica mestni stolp in zelo verjetno tudi patriarhova palaca nastanek takega kompleksa na najvisi tocki nekdanjega otoka na katerem je bilo zgrajeno mesto pogojuje nadvlada oglejskih patriarhov prav zaradi izjemnosti tlorisnega oblikovanja freska iz stoletja v rotondi centralnega svetisca krstilnice ki ima okroglo obliko jo strokovnjaki zelo razlicno datirajo in iscejo mozne vzore ki so vplivali na njen nastanek alisi jo postavlja v siroko casovno obdobje med leti pa do ko se je skofovski sedez utrdil in jo primerja s primeri iz lombardije njen vzor bi lahko bila oktogonalna oblika baptisterija ki jo je predpisoval milanski skof ambroz prav tako avtor primerja koprsko krstilnico tudi z zgodnjo ravenatsko centralno sakralno arhitekturo kjer se je najdlje obranila starokrscanska tradicija v kombinaciji z bizantinsko umetnostjo tudi semi ugotavlja da so dekorativni arhitekturni elementi nastali pod vplivom lombardije vsa dosedanja prizadevanja strokovnjakov ki so se ukvarjali tako z datacijo krstilnice kot tudi z izvorom oblike v tem kulturnem prostoru v casu zgodnjega srednjega veka ki je nenavadna se do danes niso zakjucena med najpomembnejsimi je potrebno omeniti dr marijana zadnikarja ki govori o koprski krstilnici kot tipicnem solskem primeru romanske arhitekture in povzema ugotovitve svojih predhodnikov dodaja pa da bi bilo morda glede na tradicionalne uvejavljene tipe kvadratnih tlorisov z dodanimi nisami kot jih lahko najdemo v ogleju in gradezu in ze omenjenini oktogonalnimi tlorisnimi zasnovami kot je krstilnica v porecu in kot je bila starejsa iz pirana ki imajo vzore iz lombardije mozno zakljuciti da je koprska krstilnica imela za vzor nek zelo oddaljen primer kljub temu pa dopolnjuje razpravo tudi z mislijo da je zaradi blizine rotunde sv elia prav tako v kopru ki jo oznacuje kot zgodnejso in ima tudi okroglo obliko mozno zakljuciti da gre za samostojen koprski tip pomoznega sakralnega objekta baptisterija ki se odtod ni razsiril prav zaradi tega je njegov pomen in spomeniska ocena toliko visja in pomembnejsa krstilnica sv janeza krstnika je bila veckrat predelana med pomembnejsimi obnovitvenimi deli je potrebno omeniti v letu zamenjavo originalnega vhoda z novim gotskim portalom ki ima izjemen trikotno zakljucen nadstresek o tem prica v luneti nad vhodom postavljena napisna plosca ki nam sporoca poleg ze omenjene letnice tudi ime podestata nicola faliera kot pobudnika te prenove ob napisu sta obranjena plitva reliefa dva grba sv janez krstnik in ev sv marka s krono in zaprto knjigo ki je v literaturi omenjen kot eden izmed najstarejsih obranjenih primerov saj ga postavljajo v cas pred predelavo krstilnice morda je bila prav v sklopu te prenove narejena kupola ki je bila poslikana prav novo odkrita freska kristusa bi lahko sodila v ta cas naslednjo vecjo predelavo prvotne krstilnice je narocil koprski skof agostino brutti spremenjena je bila v duhu prevladujocega stilnega izraza sredine ostenje in strop sta bila dekorativno obdelana s stukaturo in poslikavo naslednja temeljita predelava ki je bila ze spomeniska prezentacija je potekala med leti in ko je obnovitvena dela prevzel arhitekt ferdinando forlati in soprintendenza ai monumenti della venezia giulia iz trsta odstranil je vse kasnejse predelave objekta na zunanjscini in v notranjscini razen barocne slike v osrednjem delu kupole odlocil se je in prezentiral spomenik kot romansko krstilnico in ji tako poskusal vrniti avtenticno podobo krstilnica je bila vklenjena v kasneje prizidane stavbe ki so bile zgrajene na praznem prostoru okoli nje zato je forlati najprej odstranil vse stavbe ki so se naslanjale na njo velika okna krstilnice pa je zamenjal z novimi ozkimi in visokimi okni in jih postavil na mesta originalnih oken ki so bila se vidna na dolocenih mestih v notranjscini pa je odstranil vso predelavo iz sredine stoletja in ji s preprosto obdelavo ostenja poskusal vrniti romansko stilno podobo odstranil je tudi v tlorisu pravokoten prezbiterij ki ga je dal brutti pozidati v osi vhoda ohranjeni projekt prezentacije romanske krstilnice ki ga je izdelal forlati je predvidel tudi izkop po celotnem obodu krstilnice in postavitev kamnitega zidu s kovano ograjo kot omejitvijo spomenika ker je v tridesetih letih primanjkovaio denarja za izvedbo prezentacije krstilnice so se ta dela zavlekla kmalu nato pa je izbrubnila tudi ze druga svetovna vojna tako da predvidena dela niso bila izvedena zavarovalne konservatorse raziskave in posegi detail s freske v rotondi temeljitejse raziskave krstilnice so se pricele sele po letu ko je sondiranje notranjscine prevzel medobcinski zavod za spomenisko varstvo iz pirana ob tem so bili odkriti fragmenti originalnega ometa romaske krstilnice na podlagi katerih se je forlati odlocil za rekonstrukcijo ometa zaradi izredno slabega stanja strehe je bila leta obnovljena streha skupaj s stresno konstrukeijo ki je bila v celoti zamenjana ob tem posegu so bile narejene dendrokronoloske raziskave zamenjanega lesa na podlagi katerih je bilo ugotovljeno da sta bili za ostresje uporabljeni dve vrsti lesa smreka in jelka po starosti pa so bili primeri vzeti iz lesa kije bil vstavljen ob bruttijevi obnovi iz sredine stoletja in posamezni tramovi so bili zamenjani ob temeljitih restavracijskih posegih do leta v letu je bil arheolosko sondiran teren ob obodu krstilnice in nato v cetoti odkopano kasnejse nasutje tako da je krstilnica ponovno vidna v vsej njeni visini oh arheoloskih raziskavah na zunanjscini objekta je bila odkrita proti vzhodu orientirana apsida prvotne krstilnice novo stanje krstilnice je bilo posneto s fotogrametricno metodo in najsodobnejsimi moznostmi racunalniske obdelave katere rezultate lahko uporabljamo pri pripravi konservatorskih sudij in projektov za prezentacijo spomenika med deli za prezentacijo notranjscine ko je bila odstranjena barocna slika v osrednjem delu kupole se je pokazala freska s prizorom kristusa ikonografska zasnova poslikave kupole ki ima svoj izvor nedvomno ze v pozni antiki v bizancu predvideva poslikavo celotne kupole zato lahko tudi v nasem prirneru pricakujemo v kolikor dosedanje predelave objekta niso unicile da bomo z nadaljnimi raziskavami lahko odkrili se preostalo poslikavo pod ometi program nadaljnjega raziskovanja zahteva dolocitev poslikave kupole izven barocnega stukaturnega okvirja in laboratorijske analize barvnih plasti poslikav saj je videti da morda obstajata dve barvni plasti spodnja originalna plast in zgornja plast preslikave odgovorni konservator mzvnkd piran mojca gucek visji konservator koprcani kopru gente di mare soncni ljudje besedilo napisal odgovorni konservator mzvnkd piran mojca gucek fresko na slikah zgoraj restavrirala restavratorka mira licen krmpotic opombe by hister capris index music art galery old poscards pandolo projects who we are oglej si knjigo gostov vpisi se v knjigo gostov obnavljal junija copyright © stanko ivancic franko krevatin