studijski programi smeri in izbirne skupine dodiplomski studij za pridobitev visje strokovne izobrazbe inzenir oziroma visoke strokovne izobrazbe diplomirani inzenir ima kandidat na voljo tri studijske programe s sestimi smermi in enajstimi izbirnimi skupinami elektrotehnika racunalnistvo in informatika ter gospodarsko inzenirstvo studijski program elektrotehnika obsega smeri elektronika z izbirnima skupinama industrijska elektronika racunalniska elektronika avtomatika z izbirnima skupinama proizvodna avtomatika procesna avtomatika mocnostna elektrotehnika z izbirnimi skupinami elektroenergetika sistemsko tehnoloska skupina konstrukcijsko tehnoloska skupina izbirne skupine omogocajo studentom specializacijo izvajamo jih glede na stevilo kandidatov in predpise financiranja v okviru izbirnih skupin je mogoca ozja specializacija z izbiro locene skupine predmetov posameznih predmetov seminarjev vaj ter diplomskega dela izobrazevanje obsega predavanja vaje in proizvodno prakso studij za pridobitev visjesolske izobrazbe traja dve leti in pol pet semestrov za pridobitev visokosolske izobrazbe pa pet let devet semestrov in diplomski semester po koncanih predavanjih ima student dvanajstmesecni absolventski staz v katerem opravi preostale izpite in pripravi diplomsko nalogo z uspesnim zagovorom diplomskega dela pred komisijo dobi naziv inzenir ali diplomirani inzenir elektrotehnike ustrezne smeri prvi letnik je skupen za vse studente posamezne smeri se na visjesolskem studiju zacnejo v drugem letniku visokosolske smeri pa v tretjem letniku v skupnem delu studija dobijo studentje osnovna teoreticna znanja iz matematike fizike osnov elektrotehnike racunalnistva ter strokovna znanja iz meritev elektronike in materialov v nadaljevanju se navedeni opisi programov elektrotehnike nanasajo na visokosolsko studijsko smer program visjesolskega studija je povzet na koncu sudijski program na smeri elektronika daje diplomantom v dodiplomskem sudiju potrebna teoreticna strokovna in prakticna znanja iz sodobne elektronike ki so nujna za uspesno profesionalno delo na razvojnih znanstveno raziskovalnih in vodstvenih mestih na podrocju elektronike in tudi z elektroniko povezanih podrocjih kot so racunalnisko inzenirstvo telekomunikacije krmilja in regulacije hiter razvoj tehnologije zahteva sprotno prilagajanje predmetnika diplomant elektronike se odlikuje po veliki fleksibilnosti in sposobnosti hitrega osvajanja novih znanj prodoru mikroprocesorjev in informatike smo se odzvali z ustreznimi spremembami v ucnem programu v njem zasledimo znanja s poudarkom na industrijski elektroniki racunalniski elektroniki informatiki in telekomunikacijah zaradi sirokega znanja se diplomant elektronike zlahka vkljucuje v skupinsko delo tudi s strokovnjaki iz drugih tehniskih podrocij v prvih dveh letih studija student poslusa predavanja iz temeljnih predmetov matematike fizike elektrotehnike in informatike v tretjem cetrtem in petem letniku se student poglobi v strokovne predmete iz elektronike ki jih delimo v tri skupine v prvi so predmeti ki dajo studentu znanja o teoriji vezij elektronskih vezjih vmesnikih in pretvornikih integriranih vezjih in racunalniskem nacrtovanju vezij v drugi skupini so predmeti s katerimi si student pridobi potrebna znanja s podrocja nacrtovanja digitalnih struktur in mikroprocesorskih sistemov v tretji skupini kjer je najvecji poudarek na komunikacijah so predmeti o telekomunikacijah komunikacijah med procesorji v vecprocesorskih sistemih komunikaciji med clovekom in strojem multimedijskih sistemih in racunalniskih omrezjih v ucnem programu smo dali velik poudarek tudi prakticnemu znanju v zadnjih treh letnikih student opravlja praktikume v katerih na konkretnih projektih v laboratorijih utrdi pridobljena strokovna znanja prakticna znanja iz moderne informatike dobi student pri praktikumu iz informatike kjer se nauci programskega inzenirstva in uporabe racunalniskih orodij ki so nepogresljiva za inzenirja elektronike praktikum v cetrtem letniku je namenjen nacrtovanju analognih in digitalnih elektronskih sestavov mikroprocesorskih sistemov ter snovanju tiskanih vezij praktikum v petem letniku pa utrjevanju znanj iz sodobnih komunikacij v zadnjem letniku student izbira med dvema izbirnima moduloma prvi modul obravnava nadaljevanje mikroprocesorskih sistemov in multimedijske predstavitve drugi pa racunalniska omrezja in telekomunikacijske sisteme tako pridobljena znanja studentu omogocajo da je pred diplomo sposoben samostojno izdelati strojno in programsko opremo dokaj kompleksnih elektronskih in mikroprocesorskih sestavov in jih povezati z realnim okoljem ze med studijem studente vabimo in vzpodbujamo k sodelovanju pri raziskovalnem in razvojnem delu v nasih laboratorijih kar v vec ozirih olajsa izbiro podrocja izdelave diplomskega dela diplomant elektronike si lahko z nadaljnjim studijem na podiplomskem nivoju pridobi naziv specialista magistra ali doktorja tehniskih znanosti s podrocja elektrotehnike studijski program na smeri elektronika izvaja institut za elektroniko na studijski smeri avtomatika dobi student obsezna temeljna in prakticna znanja ki mu omogocajo zelo siroko poklicno udejstvovanje na tehniskih naravoslovnih pa tudi druzbenih in medicinskih znanostih ko pridobi poglobljena znanja iz naravoslovnih ter temeljnih elektrotehniskih predmetov se poglobi se v temeljne strokovne predmete s podrocij teorije sistemov regulacij modeliranja umetne inteligence identifikacij racunalnistva informatike itd ozja strokovna znanja lahko dobi na dveh osnovnih podrocjih a na podrocju avtomatizacije in kibernetizacije procesov ter b na podrocju robotike v okviru teh dveh osnovnih podrocij imamo tudi ustrezne laboratorije ki omogocajo vsakemu studentu delo v okviru njegovih moznosti in zelja ob studiju strokovnih predmetov dobi student znanja iz merilne in regulacijske tehnike robotike in se zlasti s podrocja racunalniskega vodenja vseh vrst procesov po koncanem studiju nudimo studentu moznosti podiplomskega izpopolnjevanja v okviru obeh laboratorijev podrocje delovanja diplomanta smeri avtomatike je zelo siroko in zajema avtomatizacijo robotizacijo in kibernetizacijo vseh vrst procesov v razlicnih vejah industrije energetike prometa itd diplomirani inzenir avtomatike lahko dela kot vodilni inzenir projektant raziskovalec vodja avtomatike velikih objektov itd odprte so mu tudi poti za nadaljnji podiplomski studij za naziv specialist magister ali doktor tehniskih znanosti studijski program na smeri avtomatiki izvaja institut za avtomatiko studijski program na smeri mocnostna elektrotehnika omogoca studentu pridobitev temeljnih teoreticnih in prakticnih znanj ki mu po uspesnem zakljucku studija omogocajo delo na podrocjih proizvodnje prenosa in razdeljevanja elektricne energije delovanja obratovanja in konstruiranja elektricnih strojev in naprav krmiljenja regulacije in vodenja industrijskih pogonov sodobnih postopkov vodenja sistemov v energetiki osnovna znanja matematike fizike osnov elektrotehnike in racunalnistva meritev elekromehanskih pretvornikov elektrotehnicnih materialov krmilne tehnike in elektronike dobi student v prvih dveh letih skupnega studija na vseh smereh elektrotehnike ta znanja mu dajo velike prilagoditvene moznosti v sirsem poklicu tretji letnik je namenjen poglabljanju nekaterih osnovnih znanj iz teorije elektricnih strojev magnetnih struktur regulacij mehanskih sistemov in optimizacijskih metod kakor tudi pridobivanju strokovnih znanj in seznanjanju studenta s podrocjem mocnostne elektrotehnike meritev in elektricnih pogonov v cetrtem letniku je studij namenjen strokovnim predmetom mocnostne elektrotehnike z usmeritvami v tri podrocja spoznavanja delovanja in upravljanja elektroenergetskega sistema od elektrarn in prenosnega sistema do razdeljevanja in racionalne rabe energije konstruiranja elektromehanskih pretvornikov in elektrotehniskih mocnostnih elementov z upostevanjem dinamike ter uporabe metod racunalniskega nacrtovanja in sodobnega vodenja sistemov v energetiki ob zakljucku studija je diplomirani inzenir mocnostne elektrotehnike usposobljen za opravljanje razvojnih raziskovalnih projektantskih in vodstvenih del omenjenih podrocij visjesolske smeri na programu elektrotehnika imajo skupen prvi letnik ki je enak programu visokosolskega studija vsebinska usmeritev visjesolskih programov na vseh smereh je podobna visokosolskim vendar je tezisce izobrazevanja v drugem in tretjem letniku ki je razlicen za vse smeri usmerjeno bolj v pridobivanje strokovnih in prakticnih uporabnih znanj studijski program na smeri mocnostna elektrotehnika izvaja institut za mocnostno elektrotehniko podiplomski studij osnovni namen podiplomskega studija je pridobitev poglobljenih teoreticnih in aplikativnih znanj ki omogocijo kandidatu samostojno ustvarjalno raziskovalno razvojno delo na razlicnih podrocjih tehnike magistrski studij podiplomsko izobrazevanje je organizirano za tri programe in sicer za program elektrotehnika ki obsega smeri avtomatika elektronika energetika program racunalnistvo in informatika in program elektronska vakuumska tehnologija magistrski studij je usmerjen v znanstveno raziskovalno delo in obsega uvajanje v raziskovalno delo razvijanje sposobnosti za opravljanje raziskovalnega dela na posameznem podrocju znanosti oz znanstvene discipline in studij predmetov za poglabljanje in razsirjanje znanj potrebnih za pripravo in izdelavo magistrske naloge izobrazevanje za pridobitev magisterija omogoci kandidatu pridobitev naziva magister elektrotehnike oziroma magister racunalnistva in informatike studij poteka kot redni studij ali kot izredni studij kandidati imajo pri studiju na voljo laboratorije in racunalnisko infrastrukturo na fakulteti za elektrotehniko racunalnistvo in informatiko in drugih delih tehniskih fakultet oziroma univerze doktorski studij po zakljucenem magistrskem studiju lahko najboljsi kandidati nadaljujejo izobrazevanje z doktorskim studijem vlogo kandidata s predlogom teme doktorske disertacije obravnava na predlog ustreznega instituta znanstveno pedagoski svet fakultete za elektrotehniko racunalnistvo in informatiko znanstveno pedagoski svet imenuje komisijo ki oceni ali kandidat izpolnjuje pogoje za pridobitev doktorata in ali daje predlozena tema kandidatu dovolj moznosti za samostojen in izviren prispevek ustreznemu znanstvenemu podrocju predlagano temo ocenjuje tudi znanstveno pedagoski svet univerze v mariboru ter istocasno obravnava tudi informacijo o novejsih opravljenih doktorskih disertacijah po svetu ki so kakorkoli povezane z obravnavano temo poizvedbe v posebni bazi dialog znanstveno pedagoski svet fakultete za elektrotehniko racunalnistvo in informatiko sprejme na podlagi pozitivnega mnenja temo doktorske disertacije kandidat lahko zacne s pripravo in izdelavo disertacije kandidat zagovarja doktorsko disertacijo javno pred komisijo ki jo sestavljajo visokosolski ucitelji in znanstveni delavci vec fakultet oz obeh domacih in tudi tujih univerz po uspesnem zagovoru disertacije doktorant promovira promocije doktorjev znanosti opravlja javno in svecano rektor univerze kazalo prejsnja stran naslednja stran