pomembnost vere protestantska duhovnost latinska tradicija je poudarjala tistega ki je navzoc v evharistiji kristusa pravoslavna tradicija je poudarjala tistega ki povzroca kristusovo navzocnost svetega duha protestantska teologija pa poudarja tistega na kogar deluje kristusova navzocnost z drugimi besedami pod kaksnimi pogoji ta zakrament deluje v tistem ki ga prejema in kaj dejansko v nejm pomeni ti pogoji so razlicni vendar se lahko strnejo v eno besedo vera ne bomo se zaustavili takoj pri negativnih posledicah do katerih je prislo v gotovih obdobjih zaradi protestantskega nacela da so zakramenti le znamenja vere preskocimo zmote in polemiko potem bomo odkrili da je ta mocan poziv k veri zvelicaven prav zato da se resi zakrament in ga ne pustimo da se poniza kot se je to dogajalo za casa lutra in ne samo takrat na enega izmed dobrih del ali na nekaj kar deluje mehanicno in magicno skoraj brez clovekove vednosti koncno gre za to da se odkrije globok pomen tistega vzklika ki ga liturgija pusti doneti na koncu posvetitve in ki je nekoc spomnimo se bil naravnost vlozen v sredisce posvetitvenega obrazca kot da bi hotel poudariti da je vera bistveni del te skrivnosti mysterium fidei skrivnost vere vera ne povzroci ampak le prejema zakrament le kristusova beseda ki jo ponovi cerkev in jo sveti duh naredi uspesno dá zakrament toda kaj bi koristil storjen zakrament ce ne bi bil prejet glede uclovecenja so rekli mozje kot origen sv avgustin in sv bernard kaj mi koristi ce je nekoc marija rodila kristusa v betlehemu ce se ne rodi po veri tudi v mojem srcu isto se lahko rece tudi o evharistiji kaj mi koristi ce je kristus stvarno navzoc na oltarju ce ni navzoc zame nic ne bi koristilo ce bi kje obstajal radio oddajnik ce ne bi bilo tudi radio sprejemnika ki te valove sprejema ze v casu ko je jezus fizicno zivel na zemlji je bila potrebna vera drugace kot pogosto ponavlja sam evangelij njegova navzocnost ne bi nicemur koristila razen obsodbi gorje ti horazin gorje ti kafarnaum vera je potrebna da je jezusova navzocnost ne samo dejanska ampak tudi osebna to je od osebe k osebi dejansko je nekaj drugega biti tam in nekaj drugega biti navzoc navzocnost predpostavlja nekoga ki je navzoc in nekoga komur je navzoc predpostavlja medsebojno povezavo komunikacijo vzajemnost dveh svobodnih oseb ki se zavedata druga druge torej je mnogo vec kakor preprosto obstajati na dolocenem kraju tako subjektivna in bistvena razseznost evharisticne navzocnosti ne odpravlja objektivne navzocnosti ki izhaja iz clovekove vere ampak jo prepostavlja in jo vrednoti zato je prav luter ki je tako poveliceval vlogo vere lahko napisal to izredno izpoved vere v stvarno navzocnost besed 'to je moje telo' ne morem drugace razumeti kot se glasijo torej morajo drugi dokazati da tam kjer beseda pravi 'to je moje telo' ni kristusovega telesa nocem upostevati razumskih razlag nasproti tako jasnim besedam ne dopuscam vprasanj zavracam umovanje in zdrav cloveski razum snovno dokazovanje in geometricna sklepanja vse povsem zavracam bog stoji nad kakrsnokoli matematiko in z osuplostjo je treba castiti bozjo besedo luter marburski razgovori ta nagel pogled na bogastvo razlocnih krscanskih tradicij je zadostoval da smo spoznali kako neizmerni dar se odpira cerkvi ce se razlicne krscanske veroizpovedi odlocijo da dajo v skupnost svoje duhovne dobrine kot so delali prvi kristjani o katerih se je govorilo imeli so vse skupno apd dogaja se kot pri obnovi templja v casu preroka ageja izraelci so se zlasti trudili kako bi vsakdo obnovil in olepsal svojo lastno hiso ko je bog spregovoril po preroku ali se vam zdi prav da prebivate v hisah z descenim obojem medtem ko je ta hisa se v razvalinah ag tedaj je zacelo ljudstvo nositi na goro les da bi obnovilo gospodov tempelj in gospod se je razveselil nad njimi in jim odkril svojo slavo zdi se mi da se danes poslusam to gospodovo pritozbo naslovljeno na nas kristjane ali ste lahko mirni in zadovoljni da imate lastno cerkev medtem ko je telo mojega sina se razdeljeno sv pavel je pripisoval slabosti korintske skupnosti dvema stvarema dejstvu da so jedli gospodovo vecerjo nevredno zaradi njihovega slabega vedenja in dejstvu da so jo jedli loceno bili so dejansko tisti ki so jedli svojo vecerjo zadovoljni da imajo s seboj vse kar jim je potrebno da si potesijo glad pri tem pa se prav nic menijo za druge prim kor sprejeti moramo opomin ki tici tu za nas in nas uci da se pri gospodovi vecerji oziramo tudi na druge in delimo z vsemi bogastvo lastne tradicije in ne menimo da imamo vse prezirajoc bogastvo drugih gre za najvecji agape ki obsega celo cerkev ko nam gospod postavlja v srce zeljo da bi jo videli v veselje skupnega oceta in v krepitev cerkve