tematske informativne zgibanke socialna politika in eu zaradi razlicnih gospodarskih struktur prvih drzav clanic sedanje evropske unije so bili tudi njihovi socialni problemi razlicni do neke mere se vedno so zato njihovo ucinkovito resevanje sprva ni bilo mogoce vendar je potekajoca integracija zahtevala tudi okrepljena prizadevanja za socialni napredek zanj se je unija aktivno zacela zavzemati sele v zadnjem desetletju ceprav je prve temelje na tem podrocju postavila ze rimska pogodba iz leta ki je govorila o prostem pretoku ljudi zaposlovalni politiki poklicnem izobrazevanju ter izboljsanju zivljenjskih in delovnih pogojev prost pretok ljudi oziroma skupni trg naj bi zagotovila socialni napredek vendar se je pokazalo da zanasanje na to ni dovolj maastrichtska pogodba ki je v veljavo stopila januarja je tako zahtevala aktivno spodbujanje gospodarske in socialne kohezije jasno je namrec postalo da je gospodarska integracija sama po sebi ne zagotavlja dejanske temelje socialni politiki pa je postavila socialna listina iz leta ta listina je dolocila temeljna nacela na katerih sloni delovno pravo unije vendar ceprav se ukvarja tudi s prostim pretokom ljudi zaposlovanjem in usposabljanjem je njeno osrednje prizadevanje za izboljsanje zivljenjskih in delovnih pogojev delavcev za njeno izvajanje so se po nekaterih zadrzkih odlocile vse drzave clanice unije amsterdamska pogodba ki je v veljavo stopila maja pomeni nadgradnjo nacel iz maastrichtske pogodbe in prinasa tudi ukrepe za uresnicevanje nacel iz socialne listine z amsterdamsko pogodbo je podrocju socialna politika in zaposlovanje priznana vecja vloga kot doslej to priznanje pa izhaja iz dejstva da bodoci gospodarski razvoj ne bo odvisen samo od kakovostne gospodarske politike ampak tudi ustrezna socialna politika v najsirsem pomenu postaja vse pomembnejsi razvojni dejavnik delo postaja vedno bolj fleksibilno tako v smislu prilagodljivosti delodajalcev kot tudi delojemalcev zato je zagotavljanje ustreznih socialnih standardov tako skozi razlicne sisteme socialne varnosti kot tudi skozi ustrezne ukrepe na podrocju varnosti in zdravja pri delu za zagotavljanje zaposljivosti skozi vsa zivljenjska obdobja boj proti socialni izkljucenosti zagotavljanje enake obravnave zensk in moskih ter zagotavljanje ustreznih postopkov za uresnicitev teh standardov predpogoj za nadaljnjo sposobnost in pripravljenost delavcev slediti tehnoloskemu razvoju slovenija bo usklajena z eu pravna ureditev slovenije je na podrocju socialne politike in zaposlovanja zaenkrat le delno usklajena s pravnim redom eu vendar slovenija nacrtuje da bo usklajena in uveljavljena do konca leta to je do nacrtovanega datuma pripravljenosti na vstop v unijo usklajevanje bo potrebno na podpodrocjih delovno pravo enaka obravnava zensk in moskih javno zdravje ter varnost in zdravje pri delu podpodrocja ki jih poglavje tudi zajema pa so se socialna varnost zaposlovanje ter socialni dialog pri prevzemanju pravnega reda eu za omenjeno podrocje slovenija ne pricakuje tezav v pogajanjih izjem ne bo zahtevala zahtevala pa bo prehodno obdobje za izvajanje pravnega reda na podrocju varnega in zdravega dela s fizikalnimi kemijskimi in bioloskimi agensi vecino potrebnih institucij za podrocje sociale slovenija ze ima mora pa jih kadrovsko okrepiti ter zagotoviti njihovo ucinkovitejse delovanje sistem socialnega varstva po evropskih nacelih evropska unija clanicam ne predpisuje kaksen naj bo njihov sistem socialnega varstva financno in organizacijsko plat uredijo drzave clanice ki pa morajo hkrati zagotoviti tudi spostovanje nekaterih nacel v okviru uresnicevanja socialne listine pa je bilo med drugim sprejeto priporocilo za spodbujanje harmonizacije ciljev socialnega varstva da razlike ne bi ovirale konkurence in prostega pretoka oseb ter zaostrovale razlik v regijah sistem socialnega varstva v sloveniji ureja zakon o socialnem varstvu ki doloca socialno varstvene storitve in dajatve od leta se ob drzavnem sektorju v izvajanje socialno varstvenih dejavnosti vkljucujejo tudi nevladne organizacije ter zasebniki brez koncesije do leta ko naj bi bila slovenija pripravljena na vstop v unijo se bo predvidoma sistem socialno varstvenih dajatev spremenil med drugim naj bi bila uvedena enotna denarna socialna pomoc ki bo visja od sedanje in bo pokrivala minimalne zivljenjske stroske pravica bo se vedno univerzalna in se vedno bo poudarjeno nacelo enake dostopnosti k izboljsani socialni varnosti bo prispevala tudi reforma pokojninskega in invalidskega zavarovanja ki se zacenja izvajati s januarjem z njo naj bi bila zagotovljena financna stabilnost sistema med drugim pa sledi tudi priporocilu o nacelih politike eu glede upokojitvene starosti saj uvaja sistem fleksibilnega upokojevanja evropska unija posebno pozornost posveca tudi ljudem s posebnimi potrebami v drzavah petnajsterice zivi okrog milijonov invalidnih oseb in za zagotavljanje njihove socio ekonomske integracije je bil v zacetku let sprejet prvi akcijski program sredi let pa je bila vzpostavljena posebna baza podatkov o problemih in pomoci za invalidne handynet v zacetku let je stekel drugi akcijski program helios katerega cilj je oblikovanju skupne inovativne politike pravni red eu za to podrocje sicer ni zavezujoc usmeritve in priporocila pa slovenija uposteva skoraj v celoti eu zahteva stevilne spremembe delovnega prava za podpodrocje delovno pravo je pravni red slovenije delno usklajen s pravnim redom unije delno je usklajeno urejanje kolektivnih odpustov pravic delavcev v primeru prenosa podjetja in tistih ki jim je prenehalo delovno razmerje zaradi placilne nesposobnosti delodajalca pravic detasiranih delavcev dela s krajsim delovnim casom zaposlitev za dolocen cas organizacije delovnega casa in varstva mladih za varstvo delavcev v primeru placilne nesposobnosti delodajalca tako ze skrbi jamstveni in prezivninski sklad rs ki je zacel delovati leta dve leti kasneje pa je bil se nekoliko preoblikovan dodatno bo to podrocje urejeno se v novem zakonu o delovnih razmerjih ki bo prinesel tudi obsezne uskladitve z zahtevami pravnega reda eu za zaenkrat le delno usklajena podrocja zakon naj bi bil sprejet in se zacel izvajati leta v njem bodo dodatno oziroma na novo urejene tudi obveznosti delodajalca pri odpuscanju vecjega stevila delavcev dolocene delovnopravne pravice delavcev in odgovornosti delodajalca v primeru prenosa podjetja ter obveznosti delodajalcev da zagotavljajo detasiranim delavcem na delu v sloveniji minimalne pravice izrecno bo predpisana vsebina pogodbe o zaposlitvi ki jo morata skleniti delodajalec in delavec pred nastopom dela in pravno varstvo delavca ce delodajalec ne izroci pogodbe o zaposlitvi pravocasno v podpis posebej bo obravnavano zaposlovanje za dolocen cas in s krajsim delovnim casom izpostavljena bo tudi obvescenost delavcev pred nastopom dela in sicer o vseh pogojih dela vkljucno z varnostjo in zdravjem pri delu pa tudi o delovnopravnih pravicah in obveznostih novi zakon bo obravnaval tudi vse zahteve povezane z organizacijo in omejevanjem delovnega casa nocnega in izmenskega dela ter zagotavljanjem odmorov dnevnih in tedenskih pocitkov ter letnega dopusta minimalna starost za zaposlitev bo tudi vnaprej let posebej pa bo urejeno varstvo zaposlenih v starosti od do let enaka obravnava zensk in moskih nujna tudi in predvsem v praksi ze slovenska ustava poudarja da so v sloveniji vsakomur zagotovljene enake clovekove pravice in temeljne svoboscine ne glede na narodnost raso spol jezik vero politicno ali drugo prepricanje gmotno stanje rojstvo izobrazbo druzbeni polozaj ali katerokoli drugo osebno okoliscino ter da smo vsi pred zakonom enaki taksna nacela so zapisana tudi v zakonodaji vendar ucinkovitega izvajanja ni razlogov za to je vec slaba obvescenost nepripravljenost in strah onemogocanje s strani delodajalca odsotnost nadzora in sodne prakse za ucinkovito zagotavljanje take enakopravnosti v praksi ter zaradi uskladitve s pravnim redom unije ki si s posebnim poudarkom prizadeva za odpravljanje vseh vrst diskriminacije bo slovenija poskrbela v ze omenjenem zakonu o delovnih razmerjih v novem zakonu o starsevstvu in druzinskih prejemkih ki bo sprejet in uveljavljen do leta ter z zakonom o enakih moznostih ki bo sprejet in uveljavljen do konca leta zakon o delovnih razmerjih naj bi zagotovil enako placilo za zenske in moske za enako delo uveljavil naj bi nacelo enakega obravnavanja in enakih moznosti zensk in moskih pri zaposlovanju napredovanju usposabljanju izobrazevanju prekvalifikaciji odsotnosti z dela delovnih pogojih delovnem casu in odpovedi pogodbe definirana bo tudi posredna in neposredna diskriminacija pri cemer naj bi bilo uveljavljeno nacelo da je dokazno breme da krsitve nacela enake obravnave ni bilo na strani tozene stranke v zakonu o enakih moznostih bo zagotovljena enaka obravnava moskih in zensk na vecini podrocij druzbenega zivljenja predvsem v delovnem okolju in na podrocju socialne varnosti novi zakon o starsevstvu in druzinskih prejemkih pa bo zagotovil individualno pravico obeh starsev do najmanj treh mesecev starsevskega dopusta zaradi rojstva oziroma zaradi nege in varstva otroka po veljavni ureditvi pravico do prvih dni porodniskega dopusta uveljavlja le mama naslednjih dni dopusta pa si starsa lahko delita za celotni dopust dni je eden od starsev upravicen do odstotnega nadomestila place starsevski dopust naj bi se postopoma podaljsal na mesecev ob tem pa bi morala slovenija zagotoviti moznost trimesecnega starsevskega dopusta za ocete eu sicer predpisuje neplacani dopust ker pa znizevanje dosezenih pravic ni mogoce bi morala slovenija tudi ocetom zagotoviti placan dopust podrocje zaposlovanja je z eu usklajeno slovenski pravni red na podrocju zaposlovanja je usklajen s pravnim redom eu osrednji dokument na tem podrocju je program ukrepov aktivne politike zaposlovanja za leto pripravljata pa se dva temeljna programska dokumenta strategija zaposlovanja za obdobje in nacionalni akcijski program za obdobje kljub temu da pravni red eu na podrocju zaposlovanja ni zavezujoce narave petnajsterica temu zaradi velikega stevila brezposelnih posveca izjemno pozornost zaposlovanje bo zato tudi tema samostojne zlozenke socialni dialog ne le v ekonomsko socialnem svetu socialni dialog na evropski ravni pridobiva na pomenu in socialni partnerji se vedno bolj vkljucujejo v proces pripravljanja in odlocanja amsterdamska pogodba ki je v veljavo stopila maja nalaga drzavam clanicam da spodbujajo in ustvarjajo pogoje za uspesen socialni dialog slednji se odvija tudi na ravni unije po pogajanjih med socialnimi partnerji je bila tako sprejeta npr direktiva o starsevskem dopustu za ocete socialni dialog v sloveniji poteka na vec ravneh in v vec oblikah na nacionalni ravni v tripartitni in bipartitni obliki na ravni dejavnosti in na podjetniski ravni pa poteka dvostranski dialog med delodajalci in delojemalci na ravni drzave tristranski socialni dialog ze od leta poteka v okviru ekonomsko socialnega sveta v katerem so poleg predstavnikov vlade zastopani se sindikati v imenu delojemalcev ter organizacije delodajalcev med njimi gospodarska zbornica slovenije dvostranski dialog na ravni drzave tece ze od leta ko so delojemalci in delodajalci sklenili prvo kolektivno pogodbo pri sklepanju teh pogodb so socialni partnerji avtonomni v sloveniji so registrirane stiri konfederacije sindikatov ki zdruzujejo sindikate dejavnosti in so reprezentativne na drzavni ravni za raven dejavnosti je registriranih neodvisnih sindikatov dejavnosti status reprezentativnega sindikata na nacionalni ravni pa ima tudi poklicnih sindikatov tako delojemalske kot tudi delodajalske organizacije sodelujejo s podobnimi organizacijami v drugih evropskih drzavah in so pripravljene tudi na sodelovanje v socialnem dialogu na ravni eu sicer pa so v pripravo izhodisc za pogajanja z eu vkljuceni predstavniki obeh socialnih partnerjev javno zdravje po evropskih nacelih na podrocju javnega zdravja si petnajsterica prizadeva predvsem za visoko raven zdravstvenega varstva ljudi za slednje si prizadeva tudi slovenija in njena skrb za zdravje se odraza v vrsti aktivnosti med drugim v izvajanju zdravstvene politike skladno z zakonodajo in predlaganim nacionalnim programom zdravstvenega varstva ter v konkretnih akcijah ki so usmerjene v preprecevanje kajenja cezmernega uzivanja alkoholnih pijac uvajanje zdrave prehrane povecevanje gibanja preprecevanje nesrec v prometu ter preprecevanje odvisnosti od drog skrb za zdravje se odraza tudi v zakonodajnih aktivnostih sicer pa naj bi se slovenija v kratkem vkljucila tudi v programe eu in sicer za promocijo zdravja preprecevanja aidsa in drugih nalezljivih bolezni preprecevanje odvisnosti od drog in za boj proti raku ureditev varnosti in zdravja pri delu bo zahtevala cas slovenski pravni red za podrocje varnosti in zdravja pri delu do letos ni bil usklajen s pravnim redom eu saj so bili predpisi zastareli ali pa jih sploh ni bilo zato je bila potrebna njegova ureditev v celoti za kar je poskrbel krovni zakon za to podrocje zakon o varnosti in zdravju pri delu ki ga bodo dopolnjevali se stevilni podzakonski akti na tem podrocju bo potrebna se vrsta investicij v izboljsevanje delovnih razmer kar pa bo med drugim prineslo varnejse delo zmanjsanje poskodb pri delu in poklicnih bolezni za taksne investicije se bo dodatno skusalo povecati tudi interes delodajalca sicer bodo vseh novih predpisih pristojni organi seznanjali tako delodajalce kot tudi delojemalce do datuma predvidenega vstopa v unijo bo slovenija zagotovila uskladitev predpisov s pravnim redom eu ter tudi njihovo izvajanje kot ze omenjeno pa bo na podrocju varnosti in zdravja pri delu slovenija zahtevala triletno prehodno obdobje od predvidenega vstopa v eu da bi na doslej neurejenem podrocju varnega dela s kemicnimi in bioloskimi agensi zagotovila postopno zamenjavo tehnologije in vzporedno sanacijo delovnih mest ter tako zadostila predpisom eu odlocitev za prehodno obdobje je bila sprejeta po opravljeni raziskavi o ucinkih prilagajanja slovenskih podjetij evropskim direktivam na podrocju varnosti in zdravja pri delu ta raziskava je pokazala da bi uveljavitev predpisov o fizikalnih kemicnih in bioloskih agensih do predvidenega datuma vstopa podjetjem povzrocila velike tezave in ogrozila delovnih mest med panogami bi bila ob takojsnji uveljavitvi omejitev hrupa najbolj ogrozena delovna mesta pri obdelavi in predelavi lesa v tekstilni industriji pri proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov pri proizvodnji strojev in kovin ureditev ravnanja s kemicnimi in bioloskimi agensi po pravilih eu pa bi ogrozila delovna mesta pri proizvodnji koksa in naftnih derivatov pri proizvodnji kovinskih izdelkov ter usnja in usnjenih izdelkov raziskava je pokazala da se odstotkov podjetij zahtevam eu pri ravnanju z omenjenimi agensi ne bi moglo prilagoditi do konca leta med majhnimi in srednje velikimi podjetji ki imajo zaradi zastarelosti tehnoloskih postopkov in dotrajane opreme vecje probleme pa bi bil ta odstotek se visji ob hitri prilagoditvi bi bili izjemno visoki tudi stroski priblizno milijonov evrov postopno prilagajanje pa bi stroske precej znizalo triletno prehodno obdobje bi pomenilo tudi ohranitev ogrozenih delovnih mest za preostala pa bi bili v primeru ukinitve predvideni nadomestni programi nazaj na vrh