aktualno zakon o javnih narocilih zacenja veljati manjsi ponudniki se bodo morali poslovno povezovati zakon o javnih narocilih je bil v drzavnem zboru sprejet konec aprila v uradnem listu pa je bil objavljen v zacetku maja letos veljati zacenja po sestih mesecih po objavi torej novembra zakon doloca obvezna ravnanja narocnikov in ponudnikov pri oddaji javnih narocil za nabavo blaga oddajo gradenj in narocanje storitev prav tako pa doloca tudi obvezna ravnanja narocnikov in ponudnikov na podrocju oddaje javnih narocil pri nabavi blaga oddaji gradenj in narocanju storitev na vodnem energetskem transportnem in telekomunikacijskem podrocju nadalje nacin vodenja statisticnih podatkov o oddaji javnih narocil kot tudi uzakonja ustanovitev in pristojnosti urada za javna narocila tako pravi dikcija prvega clena zakona o javnih narocilih ki je zdaj v celoti usklajen z evropsko zakonodajo na tem podrocju ker gre za velik kos razdelitve proracunske pogace je zakon se posebej pomemben za ponudnike med katerimi je bilo ze doslej kar lepo stevilo takoimenovanih subjektov malega gospodarstva med njimi tudi obrtnikov vrednost javnih narocil namrec znasa vec kot tretjino drzavnega proracuna kar znese letno prek milijard tolarjev v drzavah eu znasajo javna narocila tudi do odstotkov bruto druzbenega proizvoda in so pomemben dejavnik gospodarske rasti ter industrijskih in drugih dejavnosti medtem ko so v sloveniji doslej javna narocila predstavljala okoli odstotkov bdp z novim zakonom bo sedaj nedvomno uveljavljen preglednejsi in kot lahko upajo mali ponudniki mimogrede med malimi in velikimi ponudniki skoraj ni vec nobenih razlik pri razpisnih pogojih bolj odprt sistem javnega narocanja nov zakon namrec bistveno poenostavlja postopke garancije uposteva posebne zahteve za podaljsevanje rokov podaljsevanje veljavnosti pogodb ter ne nazadnje implicitno uposteva poslovna nacela transparentnosti postopkov oddajanja narocil nacela enakopravnosti ponudnikov nacela konkurence itd prav s tem v zvezi je treba omeniti da bo na vladni ravni ustanovljen urad za javna narocila ki bo skrbel za tak razvoj sistema javnega narocanja ki bo zagotavljal gospodarnost ucinkovitost preglednost porabe javnih financ za javna narocila in sodeloval pri pripravi predpisov s podrocja javnih narocil svetoval narocnikom in ponudnikom itd upati je le da se ne bo prelevil v administratorja in da tudi ne bo delal le za eno narocnikovo stran za clane obrtne zbornice slovenije izvajalce gradbenih del ki bodo pri javnih narocilih sodelovali kot ponudniki pa je pomembno da bo ozs vodila seznam usposobljenih izvajalcev gradenj seznam bo imel veljavnost najmanj leto dni in se nekaj bo v zvezi s tem zakonom zelo pomembno za majhne ponudnike obrtnike in male podjetnike ker so v zakonu dolocene spodnje vrednosti narocila se bodo morali majhni ponudniki se veliko bolj kot doslej med seboj poslovno povezovati kar v sodobnih tujih trznih gospodarstvih ni nic novega in neobicajnega poslovne skupnosti obrtne zadruge in druge poslovne asociacije s katerimi se po eni strani omogoci vecim ponudnikom dostop do javnega narocila po drugi strani pa jim znizuje stroske postopkov bodo nedvomno pridobile na svojem pomenu in veljavi kar bodo spoznali tudi stevilni ponudniki ki so ze ali se bodo konkurirali pri javnih narocilih marko kern delodajalci o placni politiki vztrajajo pri ohranitvi sedanjega placnega modela zdruzenje delodajalcev slovenije in zdruzenje delodajalcev obrtnih dejavnosti slovenije se ne strinjata z zahtevami sindikalnih organizacij o bistvenih zasukih glede izvajanja veljavnega placnega dogovora za naslednje leto bodo predlagali nov placni model vzrokov za odpoved nadaljnjih pogajanj socialnih partnerjev o placni politiki ki so jo delodajalci druzno sprejeli v zacetku oktobra je kot pravijo v obeh delodajalskih zdruzenjih vec ceprav se dogovor o politiki plac ki je bil sprejet v zacetku tega leta in ki se iztece julija po mnenju delodajalcev izvaja sindikati zahtevajo spremembe ki so v glavnem zreducirane na nominalno zvisanje plac v vseh sektorjih gospodarstva in to se dogaja kot trdijo delodajalci ko vsi javno dostopni podatki prikazujejo letosnjo rast plac nad v omenjenem dogovoru zapisanimi dolocili v tem letu sta bili izpeljani dve uskladitvi plac januarja in julija sprejet je bil zakon o izjemnem znizanju davcne obveznosti dohodnine povisan je bil regres in potekala so pogajanja na panoznih ravneh s temelji sprejete placne politike so doloceni temeljni minimalni standardi kdor lahko seveda lahko izplacuje vec in podatki kazejo da je to prevladujoca praksa rast plac pa je bila v prvih sestih mesecih realno pozitivna nad odstotna eskalacija sindikalne zahteve so po mnenju delodajalcev torej neutemeljene saj negirajo temeljno nacelo trznega gospodarstva da ne mores porabiti vec kot si ustvaril vsi najnovejsi predlogi sindikatov kot so izracunali v delodajalskih organizacijah bi imeli neto ucinek odstotnega povecanja mase plac na neto cisti dobicek zlasti pa bi bile po zakljucnem racunu za leto prizadete panoge kot so tekstilna obutvena papirna kovinska in druge delodajlci v obrtnih dejavnostih kot meni predsednik zdruzenja delodajalcev obrtnih dejavnosti slovenije zdods dare stojan ugotavljajo da ima malo gospodarstvo sicer se majhne rezerve in tudi dviga place tam kjer je poslovna uspesnost ocitna vendar delodajalci v obrti podpirajo delodajalce velikega gospodarstva saj simulacije jasno kazejo kam bi slo vse gospodarstvo ce bi placno politiko prepustili populisticnim zahtevam in stihiji opozarja pa na problem ki ga drzava ne glede na vladne garniture in politicne opcije ze dolgo casa ne razume to pa je da bi s sistemskimi ukrepi odlocneje podprla odpiranje novih delovnih mest v obeh gospodarskih sektorjih kajti rezerv je se veliko ter pripomogla h konsenzu vseh za vecja vlaganja v tehnoloski razvoj kot izpeta lajna pa zveni tudi sicer upravicena zahteva po odlocnejsemu odpiranju vrat tujemu kapitalu vse to in seveda veliko drugega pa bo ce bo uspesno odpiralo vrata boljsim placam tudi nov placni model so prepricani na delodajalski strani ki ga bodo predlagali socialnim partnerjem in naj bi zacel veljati po juliju ko se iztece veljavnost sedanjemu marko kern odpravljen problem opravljanje samostojne dejavnosti po upokojitvi izvzem iz zavarovanja ugodna resitev za stare upokojence po uveljavitvi novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju s prvim januarjem tega leta je bilo precej nejasnosti in seveda hude krvi med tistimi upokojenimi obrtniki ki so se upokojili se po dolocilih stare pokojninske zakonodaje in nadaljevali z opravljanjem samostojne dejavnosti ti upokojenci in seveda tudi obrtna zbornica slovenije so se utemeljeno sprasevali ali lahko upokojenci ki so se upokojili po prejsnjem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in so v skladu z zakonom nadaljevali z opravljanjem samostojne dejavnosti po uveljavitvi novega zakona torej od januarja se naprej opravljajo dejavnost in hkrati prejemajo pokojnino ceprav se niso stari let moski oziroma let zenske na odgovor je bilo zal treba cakati skoraj deset mesecev vendar je zdaj koncno vsaj po nedavnih sklepih in tolmacenjih pristojnih drzavnih organov jasen in nedvoumen ti upokojenci namrec lahko nadaljujejo z opravljanjem dejavnosti in prejemajo pokojnino ne glede na dolocila novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ki velja od januarja in postavlja kot pogoj let starosti za moske oziroma let za zenske pokojnin ne bo treba vracati novi zakon kot pravi uradna informacija ne daje nobene pravne podlage na osnovi katere bi se morala ustaviti izplacila pokojnine osebam upokojenim pred januarjem torej po prej veljavnem zakonu ki nadaljujejo z opravljanjem prej dovoljene samostojne obrtne dejavnosti vsa taksna ravnanja zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje slovenije bi bila tudi v nasprotju z dolocbo clena novega zakona ki izrecno ureja varstvo pravic pridobljenih po prejsnjih predpisih taksno je zdaj tudi enotno stalisce ministrstva za delo druzino in socialne zadeve ter zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje usklajeno na seji upravnega odbora zavoda dne v vseh teh nastetih primerih upokojevanja in nadaljevanja samostojne obrtne dejavnosti torej ni mozna uporaba clena novega zakona ki ureja ustavitev izplacevanja pokojnin le ob ponovnem vstopu v zavarovanje zacetek opravljanja dejavnosti ponovna sklenitev delovnega razmerja izvolitev ali imenovanje za nosilca javne ali druge funkcije za katero prejema placo ali nadomestilo place ne pa tudi v primeru nadaljevanja prej dovoljenega opravljanja dejavnosti pogoje za opravljanje dejavnosti po upokojitvi je dolocal clen prejsnjega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju upokojenec ki je izpolnjeval enega od treh pogojev iz navedenega clena je lahko nadaljeval z opravljanjem samostojne dejavnosti in hkrati prejemal pokojnino starostni pogoj je bil po prejsnjem zakonu dolocen le za upokojitev ne pa za nadaljevanje dejavnosti in hkratno prejemanje pokojnine dolocbe in clena novega zakona se torej ne morejo uporabljati za nazaj oziroma za pravna razmerja in statuse vzpostavljene po prejsnjem zakonu azra serazin obrt po volitvah na letosnjih volitvah se za obrt ni zgodilo pravzaprav nic nepricakovanega in revolucionarnega politicne stranke tudi tiste ki so prisle v parlament v tokratni volilni kampanji niso na vsa usta obljubljale korenitih sprememb oziroma izboljsav na tem podrocju z obljubami o povecani skrbi so bile tokrat tudi za veliko gospodarstvo bistveno manj radodarne kot v preteklosti poslanski mandat bo tudi brez poslancev iz vrst obrtnikov nekaj obrtniskih kandidatov za poslance smo skupaj s strankarskimi programskimi nalogami v zvezi z obrtjo predstavili v oktobrski reviji a nihce od teh ni bil izvoljen skoraj gotovo pa ze je zakon o tem bo sicer se potrebno sprejeti da bo obrt tudi brez svojega resorja v vladi oziroma bo tako kot je bilo se nedavno sodila pod okrilje gospodarskega ministrstva delo obrtne zbornice ta je deklarirana kot partner drzavi kar pomeni da kot strokovna organizacija slovenskih obrtnikov sodeluje pri oblikovanju zakonov in predpisov o stevilnih vprasanjih ki se nanasajo na obrt bo tudi v prihodnje usmerjeno v cim bolj neposredno sodelovanje ne le z vlado oziroma resornim ministrstvom temvec tudi z drzavnim zborom njegovimi delovnimi telesi in poslanci res je da poslovnik drzavnega zbora omogoca da zainteresirane institucije sodelujejo na sejah delovnih teles ko ta razpravljajo in se odlocajo o zakonskih besedilih v posameznih zakonodajnih fazah toda praksa zadnjih let nas je ze prepricala da je nujno tesnejse sodelovanje s poslanskimi skupinami oziroma poslanci samimi spomnimo se le nekaj izjemno pomembnih sprememb zakonov med katerimi gotovo prednjaci zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pri katerem nam je le za las uslo da drzavni zbor ni uspel sprejeti za obrtnike ustreznih sprememb to sodelovanje obrtne zbornice njenega vodstva in strokovnih sluzb pa je determinirano s stevilom odlocitev ki jih sprejemajo oblastni organi vlada in parlament saj je teh tako veliko da stroka strankarski in koalicijski sporazumi dolocajo le manjsi del vsebine konkretnih odlocitev velik ce ze ne najpomembnejsi del odlocitev je odvisen od tega kdo se s kom kaj dogovori oziroma kako temeljito se uspe dogovoriti to pomeni da bo tudi v prihodnje potrebno se vec neposrednega sodelovanja s poslanci kajti ti pogosto ker vsi pac niso in tudi ne morejo biti specialisti za vsa podrocja ne vedo kaj nek bodisi nov zakonski predlog ali neka predlagana sprememba obstojecega zakona v praksi sploh pomeni in tukaj je potreben neposreden stik oziroma razlaga tudi prepricevanje politicna odlocitev je najpogosteje rezultat zelo konkretnih razmerij znanstev dogovorov sporazumov uslug in protiuslug torej tudi vezane trgovine in tudi za odlocitve pomembne za obrt to se kako velja v razmerah ki veljajo za obrtnisko organiziranje oziroma obrtno organizacijo so zametki taksnega lobiranja bili storjeni ze v preteklem mandatu ko so ne le vodstvo in strokovne sluzbe ozs temvec tudi obmocne obrtne organizacije iskale stik in se aktivno povezovale s posameznimi poslanci res bi bilo to opravilo nasih obmocnih obrtnih zbornic po drzavi bistveno lazje ce bi povsod na terenu delovale tako imenovane poslanske pisarne institut ki je sicer opredeljen s poslovnikom o delu drzavnega zbora a je bila njihova aktivnost odvisna izkljucno od dobre volje in pripravljenosti posameznega poslanca prisluhniti potrebam in zeljam volivcev na terenu vedeti namrec moramo da so poslanci predstavniki vsega ljudstva in da ti niso kot so bili v nekdanji ureditvi delegati odgovorni svoji volilni bazi odgovorni izkljucno le okolju ki jih je izvolilo toda ob tem je vredno spomniti se na eno dejstvo in sicer da je veljavna volilna zakonodaja resda naravnana tako da se poslanec voli po volilnih enotah in da je razdelitev drzave na osem volilnih enot predvsem tehnicno vprasanje ki pa ima lahko tudi zelo pomembne politicne posledice v skladu s tem nacelom namrec volilna enota ni le tehnicno sredstvo za izvedbo volitev temvec zagotavlja tudi povezanost poslancev z volilnimi enotami in v tem vidimo konkretno moznost za se tesnejse sodelovanje s poslanci oziroma moznosti da bodo ti lahko z nasim sodelovanjem sprejemali za obrt ugodnejse resitve tanja hrovatin