nastanek soncevega sistema od franka crarya cu boulder tu je kratek opis sedanje teorije o dogodkih v zgodnji zgodovini soncnega sistema oblak medzvezdnega plina in ali prahu solarna meglica se zacne vznemirjati in sesedati pod svojo lastno gravitacijo to motenje bi lahko bilo posledica udarnega vala bliznje supernove ko se oblak seseda se segreva in stiska v srediscu dovolj se segreje da se prah upari prvotno sesedanje traja verjetno manj kot let sredisce se dovolj stisne da postane protozvezda ostali plin pa krozi plava okoli nje vecino tega plina plava navznoter in dodaja maso nastajajoci zvezdi vendar pa se plin tudi vrti zato centrifugalna sila zaradi tega preprecuje da bi del plina dosegel zvezdo tako nastane akrecijski disk okoli zvezde disk oddaja energijo in se ohlaja prva prelomnica odvisno od podrobnosti plin okoli zvezde protozvezde je lahko nestabilen in se zacne stiskati pod lastno gravitacijo to ustvari dvojno zvezdo ce ne potem se plin dovolj ohladi da se kondenzirajo kovine kamnine in ce je oddaljenost od zvezde dovolj velika led v majhne delce nekaj plina se spremeni nazaj v prah kovine se kondenzirajo kmalu po nastanku akrecijskega diska pred milijard let glede na meritve izotopov v nekaterih meteorjih kamnine pa se kondenzirajo nekoliko kasneje med in milijardam let prasni delci se zaletavajo med sabo in nastajajo vecji delci to se nadaljuje dokler delci ne dosezejo velikosti balvanov ali majhnih asteroidov pospesena rast ko vecji delci postanejo dovolj veliki da imajo lastno gravitacijo se njihova velikost pospeseno povecuje njihova gravitacija cetudi je precej majhna jim daje prevlado nad majhnimi delci ter zelo hitro poberejo vse trdne snovi blizu svoje orbite kako veliki postanejo je odvisno od razdalje od zvezde in gostote ter sestave protoplanetarne meglice v soncnem sistemu pravijo teorije da so to lahko veliki asteroidi velikosti meseca v notranjem soncnem sistemu in ena do petnajst velikosti zemlje v zunanjem soncnem sistemu obstaja lahko tudi velik skok v velikosti nekje med danasnjimi orbitami marsa in jupitra energija sonca bi ohranjala led v obliki pare pri bliznjih razdaljah zato bi bila trdna in zrascena snov bolj pogosta za kriticno razdaljo od sonca akrecija teh planetezimalov traja verjetno od nekaj sto tisoc do okoli dvajset milijonov let z zunanjim delom ki bi nastajal najdlje dve stvari in druga prelomna tocka kako veliki so bili protoplaneti in kako hitro so nastajali okoli milijon let po zacetku nastajanja soncnega sistema bi iz zvezde nastal zelo mocan soncni veter ki bi odstranil ves plin ki je ostal v solarni meglici ce bi bil protoplanet dovolj velik bi njegova gravitacija potegnila vase plin in bi postal plinast velikan ce ne bi ostal kamnito ali ledeno telo na tej tocki je soncni sistem sestavljen le iz trdnih protoplanetarnih teles in plinastih velikanov planetezimali bi pocasi trcili drug z drugim in postali masivnejsi koncno po deset do sto milijonih letih dobimo okoli deset planetov v stabilnih orbitah to pa je soncni sistem ti planeti in njihove povrsine so lahko zelo spremenjene z zadnjim velikim trkom ki ga dozivijo npr vecinoma kovinska struktura merkurja ali lune opomba to je bila teorija formacije planetov ki je veljala pred odkritjem izvensolarnih planetov odkritja ne potrjujejo tega kar pove teorija to bi lahko bilo povrsno opazovanje nenavadne soncne sisteme bi lahko lazje odkrili z zemlje ali pa problemi s teorijo verjetno z le nekaterimi tockami ne pa z glavnimi smernicami vsebina dodatki zgodovina nastanek jezikoslovstvo original bill arnett prevod in priredba gregor rakar komentarji in predlogi na slovensko verzijo zadnja sprememba marec