mariborski informacijski sistem lega in obseg maribor le`i na m nadmorske vi ine ° ' zemljepisne dol`ine in ° ' zemljepisne irine vse izmerjeno na ju`nozahodnem vogalu grajske kapele med grajskim trgom in grajsko ulico mesto se je raztegnilo obakraj reke drave v njem se naravno stekajo sklenjene pokrajine dravska dolina med pohorjem in kozjakom ki se pri selnici raztegne v ir o diluvialno ni`ino mariborske ravni slovenske gorice mladoterciarno gri~evje miocenskih laporjev in pe ~encev dravsko ptujsko polje ki se v obliki velikega trikotnika kot velikanski vr aj prodnatih diluvialnih nanosov razteza proti ptuju ledeni ka drava je odlagala velike koli~ine proda in iz njega ustvarila sistem teras ki so zna~ilne za mariborsko pokrajino na severu jo zapirajo mariborske gorice samotni bor m kalvarija s cerkvijo sv barbare m mestni vrh m piramida m stolni vrh m nad `elezni ko postajo in meljski hrib m gri~i so ve~inoma porasli z vinogradi ki segajo skorajda v mesto in mu dajejo poseben mik na jugozahodu varuje maribor vzhodno pobo~je pohorja ob pohorskem vzno`ju pa se zase vzdiguje tonalitna pekrska gorca m z znamenitimi vinogradi maribor le`i na prese~i ~u dveh naravnih poti prva je reka drava ki deli mesto na severni in ju`ni del v nekdanjih ~asih se je po njej odvijal `ivahen tovorni promet ajke splavi vzporedno z njo pa sta stekli tudi cesta in `eleznica druga poldnevni ka smer je prehodna pot ~ez dravo iz gra ke kotline proti celjski kotlini cesta in `eleznica skozi maribor povezujeta srednjo in ju`novzhodno evropo naravna lega je mestu zarisavala razvoj staro mestno jedro je stisnjeno med zlo`ne pridravske terase in med gorice na severu njegov tloris ka`e pravokotno mre`o zapovrstij zgradb in prometnih komunikacij v smeri sever jug in zahod vzhod v stoletju se je mesto za~elo iriti proti meljskemu hribu v na em stoletju pa se je zlasti zaokro`ilo pod pohorje in v dveh zapotegnjenih krakih obakraj stra`unskega gozda proti jugovzhodu al je bil ta razvoj preburen tako da ga ni spremljala ustrezna urbanizacija zato so e danes skoraj vse poglavitne urbane komponente mesta na levem bregu drave v starem mestnem jedru ali ob njem podnebje maribor je pod mo~nim panonskih vplivom torej celinskim temperature normalna letna temperatura zna a °c ob~utnega nihanja letnih povpre~kov ni najni`ji mese~ni povpre~ek je v januarju l °c najvi ji v juliju °c zime so kar mrzle pomladi zgodnje poletja vro~a jeseni pa tople padavine povpre~ek letnih padavin je mm najve~ jih je v maju juniju in juliju predvsem v obliki ploh in nalivov jesenski meseci so razmeroma suhi mariborsko podnebje odlikujejo son~ni dnevi na leto jih je v povpre~ju kar megle v mariboru ni dosti ob nara ~anju vla`nosti in obla~nosti se pojavlja novembra in decembra veter ez maribor pihajo predvsem severozahodnik jugovzhodnik sever in jug pono~i piha ve~inoma severozahodnik iz dravske doline podnevi pa vanjo jugovzhodnik vetrovi zana ajo nad mesto ~isti planinski in poljanski zrak tako da bistrijo ozra~je nad njim ki ga industrija kdaj pa kdaj po teno onesna`i nasploh je maribor zavarovan pred neprijetnimi vetrovi pa tudi pred povodnjimi İrain