next previous contents naprej nazaj vsebina podrobnosti namestitve priprava na namestitev linux uporablja strojno opremo osebnega racunalnika bolj ucinkovito kot ms dos windows ali nt in je zato tudi manj toleranten do narobe nastavljenih naprav preden zacnete lahko napravite nekaj stvari ki bodo zmanjsale moznosti da vas bo ustavil tak problem najprej zberite vse prirocnike o vasi strojni opremi ki jih imate o maticni plosci monitorju modemu itd in jih imejte pri sebi ce jih boste morda potrebovali drugic zberite podrobne informacije o strojni sestavi vasega racunalnika na preprost nacin lahko to storite tako da v ms dos u ali poznejsem izpisete porocilo microsoftovega diagnosticnega pripomocka msd exe lahko izpustite dele o tsr gonilnikih karti pomnilnika okoljskih nizih in razlicici os med drugim vam bo to zagotovilo popolno in pravilno informacijo o vasi graficni kartici in tipu miske kar vam je lahko v pomoc pri poznejsi nastavitvi x window tretjic preverite svoj stroj za nastavitvene probleme s podprto strojno opremo ki lahko povzrocijo nepopravljivo zaklepanje med namestitvijo linuxa sistem dos windows lahko uporablja trde diske ide in cd rom tudi z napacno nastavljenimi skakaci master slave na pogonih pri linuxu to ne bo slo ce ste v dvomih preverite vase skakace master slave je katera od vasi perifernih naprav nacrtovana brez nastavitvenih skakacev ali nespremenljivega pomnilnika ce je lahko potrebuje zagonsko uvajanje kaksnega pripomocka za ms dos da se zazene in morda ne bo preprosto dostopna v linuxu cd rom i zvocne kartice omrezne kartice ethernet in poceni tracne enote lahko povzrocajo take tezave ce je tako lahko to morda obidete s pravilnim argumentom zagonskem pozivniku glejte linux boot prompt howto http sunsite unc edu ldp howto bootprompt howto html za podrobnosti nekateri drugi operacijski sistemi dovoljujejo miski bus mouse delitev prekinitev irq z drugimi napravami linux tega ne podpira pravzaprav poskus tega lahko zaklene vas stroj ce uporabljate misko bus mouse glejte linux bus mouse howto http sunsite unc edu ldp howto busmouse howto html za podrobnosti ce je mogoce dobite telefonsko stevilko izkusenega uporabnika linuxa ki ga lahko poklicete v izrednih primerih v devetih primerih od desetih je ne boste potrebovali a jo je vseeno udobno imeti priblizen cas namestitve ta bo priblizno eno uro za gol sistem ali sistem ki bo poganjal le linux ali do treh ur za veczagonski sistem ti imajo precej pogostejse napacne zagone in zmrznitve izdelava zagonske in korenske diskete vas cd rom z linuxom lahko pride z namestitvenimi pripomocki ki vam omogocijo izdelavo zagonske boot korenske root in resevalne rescue diskete z interaktivnimi pozivniki to je lahko namestitveni program za ms dos kot je pri red hat redhat exe ali skripta za unix ali oboje ce imate tak program in ga lahko uporabite preberite ostanek tega podrazdelka le informativno pozenite program ki bo naredil pravo namestitev njegovi tvorci gotovo vedo vec o tej posebni distribuciji kot jaz in izognili se boste veliko tezkih korakov pri odpravljanju napak za podrobno informacijo o izdelavi zagonskih in korenskih disket glejte linux bootdisk howto na http sunsite unc edu ldp howto bootdisk howto html vas prvi korak bo izbira slike zagonske diskete ki ustreza vasi strojni opremi ce morate to narediti na roko boste v splosnem opazili da a so slike zagonskih disket na vasem cd rom u poimenovane na nacin ki vam olajsa izbiro pravilne ali b v blizini obstaja datoteka s kazalom in opisi vseh slik potem morate narediti diskete s sliko zagonske diskete ki ste jo izbrali in s slikami korenskih in resevalnih disket tukaj vstopi v igro dosovski program rawrite exe nadalje morate imeti dve ali tri gosto formatiranih ms dos ovih disket vse morajo biti istega tipa se pravi ce je vas zagonski disketni pogon velikosti morajo biti vse diskete velikosti rawrite exe boste uporabili za zapis zagonskih in korenskih slik na diskete poklicite ga brez argumentov takole c \ rawrite odgovorite na vprasanja o imenu datoteke ki naj se prepise in diskete na katero naj se prepise na primer a rawrite bo prepisal datoteko blok po blok neposredno na disketo uporabite rawrite tudi za korensko sliko diskete kot npr color ko opravite boste imeli dve disketi ena bo vsebovala zagonsko disketo druga korensko ti dve disketi nista vec berljivi v ms dos u zdaj sta disketi v nekem smislu formata linux`` na sistemu unix lahko opravite isto zadevo z ukazom dd za to boste seveda potrebovali delovno postajo unix z disketnim pogonom na delovni postaji sun z disketnim pogonom na napravi dev rfd lahko uporabite ukaz dd if bare of dev rfd obs k kot argument programu dd morate na nekaterih delovnih postajah npr sun priskrbeti ustrezno velikost izhodnega bloka argument obs`` sicer to ne bo delovalo ce imate tezave preberite stran referencnega prirocnika za dd man dd prepricajte se da uporabljate povsem nove diskete brez vsakih napak diskete ne smejo imeti na sebi slabih blokov zavedajte se da vam ni treba poganjati linuxa ali ms dos a ce zelite namestiti linux a poganjanje linuxa ali ms dos a vam olajsa izdelavo zagonske in korenske diskete z vasega cd rom a ce na vasem stroju se nimate operacijskega sistema lahko uporabite linux ali ms dos pri prijatelju in z njim naredite potrebni disketi potem pa jih pri sebi namestite razdelitev vasih diskov z dos windows na vecini uporabljanih sistemov je trdi disk ze posvecen particijam za ms dos os in tako naprej tem particijam morate spremeniti velikost ce hocete imeti prostor za linux ce boste poganjali veczagonski sistem je mocno priporoceno da preberete enega ali vec naslednjih mini howto jev ki opisujejo razlicne veczagonske nastavitve dos win os linux mini howto http sunsite unc edu ldp howto mini linux dos win os html linux win mini howto http sunsite unc edu ldp howto mini linux win html the linux nt loader mini howto http sunsite unc edu ldp howto mini linux nt loader html tudi ce ti spisi niso neposredno uporabni za vas sistem vam bodo pomagali razcistiti pojme pozor nekateri linuxi se bodo namestili v imenik na vasi particiji za ms dos to je druga stvar kot namestitev z ms dos ove particije namesto tega boste torej uporabili datotecni sistem umsdos`` ki vam omogoca da se do imenikov particije ms dos obnasate kot do datotecnega sistema za linux tako vam ne bo treba razdeliti vasega pogona to metodo priporocam le ce ima vas pogon ze stiri particije maksimalno stevilo ki ga podpira dos in bi vam njihova razdelitev povzrocala vec tezav kot koristi vas linux se bo s to metodo upocasnil ker mora prevajati imena datotek ali ce zelite preizkusiti linux pred razdelitvijo diska da to je kar primeren nacin za preizkus a v vecini primerov morate disk razdeliti kot je tukaj opisano ce nameravati uporabljati umsdos ga uporabljajte na lastno odgovornost tukaj ni podrobno dokumentiran od zdaj naprej bomo predpostavili da ne uporabljate datotecnega sistema umsdos in morate torej razdeliti disk particija je le razdelek vasega diska rezerviran za uporabo v posameznem operacijskem sistemu ce imate namescen le ms dos ima vas trdi disk verjetno le eno particijo celo posveceno ms dos u za uporabo linux pa boste morali vas pogon razdeliti tako da boste imeli eno particijo za ms dos in eno ali vec za linux particije so treh sort primarne angl primary razsirjene angl extended in logicne angl logical na kratko primarne particije so ene od stirih glavnih particij na vasem pogonu ce zelite imeti na posameznem pogonu vec kot stiri particije morate narediti razsirjene particije ki lahko vsebujejo veliko logicnih particij podatkov ne shranjujete direktno na razsirjeno particijo uporabljate jo le kot zabojnik za logicne particije podatki so shranjeni ali na primarnih ali na logicnih particijah povejmo se drugace vecina ljudi uporablja le primarne particije vendar ce potrebujete vec kot stiri particije na enem samem pogonu no kar pogumno na enem samem disku naredite razsirjeno particijo logicne particije se potem ustvarijo na razsirjeni particije pa jih imate vec kot stiri particije na en pogon vedite tudi da z lahkoto namestite linux na drugi pogon na vasem sistemu v ms dos u znan kot d preprosto dolocite primerno ime naprave ko ustvarjate linuxove particije to je podrobno opisano spodaj nazaj k razdelitvi vasega diska tezava s skrcenjem particij je v tem da ni preprostega nacina da bi to storili ne da bi pobrisali podatke na teh particijah torej morate narediti rezervne kopije vseh podatkov na vasem sistemu preden razdelite disk ce zelimo spremeniti velikost particij jih potem preprosto pobrisemo in ustvarimo nove manjse velikosti pozor za ms dos obstaja program ki vam razdeli disk in pri tem ne unici podatkov na njem imenuje se fips glejte http sunsite unc edu pub linux system install s pripomockom fips optimizatorjem diska kot npr norton speed disk ali defrag exe in malce srece boste lahko spremenili velikost particije za ms dos ne da bi izgubili podatke vseeno vam priporocamo da naredite rezervne kopije podatkov preden poskusite kaj takega ce ne uporabljate programa fips pa je klasicen nacin za spremembo particij s programom fdisk denimo na primer da imate mb trdi disk posvecen ms dos u radi bi ga razdelili na pol mb za ms dos in mb za linux to storite tako da pozenete fdisk exe v ms dos u pobrisete mb ms dos ovo particijo in ustvarite na njenem mestu mb particijo za ms dos potem lahko formatirate novo particijo in ponovno namestite svoje dosovsko programje z rezervnih kopij mb pogona pustite praznih pozneje boste ustvarili na neuporabljenem delu pogona particijo za linux na kratko tole morate narediti da zmanjsate velikost dosovskih particij s fdisk om naredite rezervno kopijo vsega vasega sistema naredite zagonsko disketo za ms dos z ukazom kot je c \ format s a prepisite na to disketo datoteki fdisk exe in format com kot tudi druge pripomocke ki jih potrebujete na primer pripomocke za obnovitev vasega sistema z rezervnih kopij zazenite ms dos s sistemske diskete pozenite fdisk po moznosti z dolocitvijo pogona ki bi ga radi spremenili kot npr c ali d pobrisite particije ki bi jih radi spremenili z ustreznimi menujskimi izbirami programa fdisk to bo unicilo vse podatke na teh particijah ponovno ustvarite te particije z manjsimi velikostmi to storite z ustreznimi menujskimi izbirami programa fdisk zapustite fdisk in formatirajte nove particije z ukazom format obnovite prvotne datoteke z rezervnih kopij opazili boste da vam ms dos ov fdisk ponuja izbiro s katero ustvarite logicni pogon za dos`` logical dos drive logicni dosovski pogon je le logicna particija na vasem trdem disku lahko namestite linux na logicni particiji a te logicne particije nocete ustvariti z ms dos ovim fdisk om torej ce trenutno uporabljate logicni dosovski pogon in zelite na njegovem mestu namestiti linux morate pobrisati ta logicni pogon s fdisk za ms dos in pozneje ustvariti logicno particijo za linux na njegovem mestu z ustreznim orodjem za linux mehanizem za razdelitev diska za os in druge operacijske sisteme je podoben glejte dokumentacijo za te operacijske sisteme za podrobnosti ustvarjanje particij za linux po razdelitvi diska morate ustvariti particije za linux preden opisemo kako se to dela spregovorimo o particijah in datotecnih sistemih pod linuxom osnove particij linux potrebuje vsaj eno particijo za korenski datotecni sistem angl root filesystem ki vsebuje jedro linuxa samo datotecni sistem angl filesystem si lahko predstavljate kot particijo formatirano za linux datotecni sistemi se uporabljajo zato da vsebujejo datoteke vsak sistem mora imeti vsaj korenski datotecni sistem vendar ima veliko uporabnikov raje razlicne datotecne sisteme po enega za vsak vecji del drevesa imenikov na primer morda boste zeleli ustvariti poseben datotecni sistem za shranjevanje vseh datotek pod imenikom usr pazite na sistemih unix se uporabljajo za razmejevanje imen imenikov posevnica in ne posevnica nazaj kot pri ms dos u v tem primeru imate torej korenski datotecni sistem in datotecni sistem usr vsak datotecni sistem potrebuje svojo lastno particijo torej ce uporabljate hkrati korenski datotecni sistem in datotecni sistem usr boste morali ustvariti vsaj dve particiji za linux dodatno vecina uporabnikov naredi imenjalno particijo angl swap partition ki se uporablja za navidezni ram ce imate na vasem stroju denimo mb pomnilnika in mb veliko izmenjalno particijo imate kar se tice linuxa mb navideznega pomnilnika ko uporabljate izmenjalni prostor premika linux neuporabljene strani pomnilnika na disk kar vam omogoca da lahko hkrati poganjate na vasem sistemu vec aplikacij vendar izmenjavanje ni nadomestilo za fizicni ram saj je pogosto pocasno aplikacije ki potrebujejo veliko pomnilnika na primer graficni sistem x window pa so pogosto odvisne od izmenjalnega prostora ce nimate dovolj fizicnega pomnilnika skoraj vsi uporabniki linuxa uporabljajo izmenjalno particijo ce imate mb ram a ali manj je izmenjalna particija za namestitev programja nujnost tudi sicer je mocno priporocena razen ce nimate na voljo ogromnih kolicin fizicnega pomnilnika velikost vasega izmenjalne particije je odvisna od tega koliko navideznega pomnilnika potrebujete pogosto je priporoceno da imate vsaj megabytov navideznega pomnilnika ce imate torej mb fizicnega pomnilnika boste zeleli ustvariti mb veliko izmenjalno particijo pazite pa ker izmenjalne particije ne morejo biti vecje od mb ce potrebujete vecjo izmenjalnega prostora raje ustvarite vec izmenjalnih particij skupaj jih imate lahko vec o teoriji izgleda izmenjalnega prostora in razdelitve diska najdete v spisu linux partition mini howto http sunsite unc edu ldp howto mini partition html zanimivost mogoca je ceprav malce zvito delitev izmenjalnih particij med linuxom in windows v veczagonskem sistemu za podrobnosti glejte linux swap space mini howto http sunsite unc edu ldp howto unmaintained swap space pa sem vas ce imate pogone eide s particijami nad mb morda vas bios ne dovoli zaganjanja linuxa na njih torej imejte korensko particijo pod mejo mb to ne bi smel biti problem s pogonskimi krmilniki scsi ki imajo navadno lasten bios za tehnicne podrobnosti glejte large disk mini howto http sunsite unc edu ldp howto mini large disk html pa sem vas imate hkrati pogone ide in scsi potem pazite vas bios morda ne dovoljuje zaganjanje direktno s pogona scsi velikost particij poleg korenskih in izmenjalnih particij boste zeleli nastaviti eno ali vec particij za vase programje in domace imenike v teoriji bi lahko sicer vse skupaj poganjali z ene samo ogromne korenske particije a nihce ne pocne tega posest vecih particij ima veliko prednosti pogosto zmanjsa cas za preverjanje datotecnih sistemov ob zagonu datoteke ne morejo rasti prek omejitev particije torej lahko uporabite meje particij kot pozarne pregrade proti programom kot novicarske skupine useneta ki bi radi pozrli ogromen delez vasega diska preprecite jim da vam porabijo prostor ki ga potrebuje vase jedro nin ostanek vasih aplikacij ce kdaj opazite slabo tocko na svojem disku je formatiranje in obnovitev ene same particije manj boleca kot pa se enkrat postaviti vse skupaj od zacetka na danasnjih velikih diskih je dobra zacetna nastavitev taksna da imate majhno korensko particijo manj kot mb srednje veliko particijo usr do mb ali kaj takega za sistemsko programje in particijo home ki zaseda ostanek vasega dostopnega prostora za domace imenike uporabnikov lahko postanete se bolj dovrseni ce veste da boste poganjali novicarske skupine usenete na primer lahko date v ta namen posebno particijo in s tem kontrolirate maksimalno mozno diskovno porabo ali naredite particijo var za posto novice in zacasne datoteke skupaj a v danasnji vladavini zelo poceni in zelo velikih trdih diskov se ta zapletanja zdijo manj in manj pomembna za vaso prvo namestitev linuxa prvic se posebej ohranite stvari preproste zaganjanje z namestitvene diskete prvi korak je zaganjanje z diskete ki ste jo naredili navadno boste lahko zagnali s prekrizanimi rokami pozivnik zaganjalnega jedra se bo sam izpolnil po sekundah tako boste obicajno zaganjali z diska ide z dolocanjem argumentov po imenu jedra lahko dolocite razlicne strojne parametre kot je irq in naslov vasega krmilnika scsi ali geometrijo pogona preden zazenete jedro linuxa to je potrebno ce linux ne zazna vasega krmilnika scsi ali geometrije trdega diska na primer posebej veliko krmilnikov scsi brez bios a potrebuje da dolocite naslov vrat in irq ob zagonu podobno stroji stroji ibm ps thinkpad in valuepoint ne shranjujejo pogonske geometrije v cmos in jo morate dolociti ob zagonu pozneje boste lahko nastavili vas delovni sistem da bo sam poiskal taksne parametre opazujte sporocila ko se sistem zaganja izpisali in opisali bodo strojno opremo ki jo zazna vasa namestitev linuxa posebej ce imate krmilnik scsi morate videti izpis gostiteljev scsi ki so bili zaznani ce vidite sporocilo scsi hosts potem vas krmilnik scsi ni bil samodejno zaznan in boste morali ugotoviti kako povedati jedru kje je sistem bo tudi prikazal podatke o zaznanih pogonskih particijah in napravah ce je kateri od teh podatkov napacen ali manjkajoc boste morali prisiliti nalagalnik v zaznavanje opreme po drugi plati ce gre vse v redu in se vam zdi da je vasa strojna oprema prepoznana lahko preskocite na naslednji razdelek nalaganje korenskega diska`` zaznavanje opreme izsilite tako da vstavite primerne parametre v zagonski pozivnik uporabljajoc naslednjo skladnjo linux parametri obstaja veliko taksnih parametrov nekaj najbolj pogostih nastevamo spodaj moderni zagonski diski linuxa vam bodo pred zagonom pogosto ponudili moznost ogleda zaslona s pomocjo ki opisuje posamezne parametre jedra hd cilindri glave sektorji doloca geometrijo pogona porebujejo ga racunalniki kot so ibm ps valuepoint in thinkpad ce ima na primer vas pogon cilindrov glav in sektorjev na sled vnesite linux hd tmc xx memaddr irq doloci pomnilniski naslov in irq za krmilnik scsi future domain tmc xx ki nima podpore v bios u na primer linux tmc xx xca pazite da boste pri sestnajstiskih stevilkah uporabili predpono x to drzi za vse naslednje izbire st x memaddr irq doloci pomnilniski naslov in irq za krmilnik seagate st ki nima podpore v bios u t memaddr irq doloci pomnilniski naslov in irq za krmilnik trantor t b ki nima podpore v bios u ncr port irq dma doloci vrata irq in kanal dma za splosni krmilnik ncr aha x port irq scsi id doloci vrata irq in scsi id za krmilnike aic ki nimajo podpore v bios u to vkljucuje krmilnike adaptec x in soundblaster scsi ce imate vprasanja o teh zagonskih parametrih prosim preberite spis scsi howto ki je dostopen na vseh veliki arhivih linuxa za ftp ali kjerkoli ste ze dobili tale dokument spis scsi howto razlaga zdruzljivost scsi z linuxom v veliko vecje podrobnosti uporaba korenske diskete po zagonu zagonske diskete vam bo naroceno da vstavite korensko disketo ali disketi na tej tocki odstranite zagonsko disketo z disketnega pogona in vstavite vanj korensko disketo pritisnite tipko enter za nadaljevanje morda boste morali naloziti tudi drugo korensko disketo pravzaprav se dogaja tole zagonska disketa priskrbi miniaturni operacijski sistem ki ker trdi disk se ni pripravljen uporablja del vasega pomnilnika ram za navidezni disk ta se imenuje dovolj logicno pomnilniski disk ali s tujko ramdisk`` korenski diski nalozijo v pomnilniski disk majhen nabor datotek in namestitvenih orodij ki jih boste potrebovali za pripravo vasega trdega diska in namestitvijo delovnega linuxa z vasega cd rom a izbira namestitve ega ali x starejsi linuxi vkljucno s slackware so vas tukaj vrgli v ukazno lupino in od vas zahtevali da rocno vnesete namestitvene ukaze v dolocenem vrstnem redu to je se vedno mogoce a novejsi zacenjajo s poganjanjem barvnega zaslonskega namestitvenega programa ki vam poskusa precej pomagati ko vas interaktivno vodi po teh korakih najbrz boste takoj dobili na voljo izbiro za nastavitev x da bo lahko namestitveni program deloval v graficnem okolju ce lahko izberete to pot vas bo namestitveni program vpraseval o vasi miski in tipu monitorja preden bo zares zacel namescati ko imate enkrat namescen delovni linux so te izbire za vas shranjene monitorjevo delovanje boste lahko uglasili pozneje na tej stopnji se je razumno sprijazniti z osnovnim nacinom vga × graficni sistem x ni nujno potreben za namestitev a ce se znate prebiti cez nastavitev miske in monitorja veliko ljudem je graficni vmesnik lazji za uporabo in tako ali tako boste zeleli obuditi sistem x torej je smiselno poskusiti to cimprej le sledite navodilom in vprasanjem programa popeljal vas bo skozi korake potrebne za pripravo vasega diska izdelavo prvih uporabniskih racunov in namestitvijo programskih paketov s cd rom a v naslednjih podrazdelkih bomo opisali nekaj zvitih podrocij namestitvenega zaporedja kot ce bi to delali rocno to vam bo pomagalo razumeti kaj dela namestitveni program in zakaj uporaba programov fdisk in cfdisk vas prvi namestitveni korak po zagonu korenskega diska linuxa bo narediti ali popraviti particijsko tabelo vasih diskov ceprav ste prej ze uporabili dos ov fdisk za spremembo particijskih podatkov morate zdaj vnesti v particijsko tabelo informacije specificne linuxu za ustvarjanje ali popravljanje particij linuxa bomo uporabili linuxovo razlicico programa fdisk ali njegovega zaslonsko orientiranega dvojnika cfdisk v splosnem bo namestitveni program poiskal obstojeco particijsko tabelo in ponudil zagon programa fdisk ali cfdisk na njej od teh dveh programov je cfdisk gotovo preprostejsi za uporabo a trenutne njegove razlicice so tudi manj tolerantne do neobstojecih ali pokvarjenih particijskih tabel torej boste morda zeleli pognati fdisk sploh ce namescate linux na devisko strojno opremo da boste dobili stanje ki ga obvladuje tudi cfdisk poskusite pognati cfdisk ce se pritozuje pozenite fdisk ce gradite sistem ki bo poganjal izkljucno linux je dobra pot za nadaljevanje da s fdisk om pobrisete vse obstojece particije in potem zazenete cfdisk s katerim uredite prazno tabelo nekaj opomb je skupnih obema programoma fdisk in cfdisk oba vzameta argument ki je ime pogona na katerem zelite ustvariti particije z linuxom imena naprav trdih diskov so dev hda prvi pogon ide dev hdb drugi pogon ide dev sda prvi pogon scsi dev sdb drugi pogon scsi na primer za ustvarjanje particij linuxa na prvem pogonu scsi vasega sistema boste uporabili ali pa bo vam bo to ponudil na izbiro namestitveni program ukaz cfdisk dev sda ce uporabljate fdisk ali cfdisk brez argumentov bosta predpostavila napravo dev hda za ustvarjanje particij linuxa na drugem pogonu vasega sistema preprosto dolocite ali dev hdb za pogone ide ali pa dev sdb za pogone scsi ko poganjate fdisk ni nujno da so vase particije z linuxom na istem pogonu morda boste na primer zeleli ustvariti vaso particijo korenskega datotecnega sistema na dev hda in vaso izmenjalno particijo na dev hdb v tem primeru pac pozenite fdisk ali cfdisk po enkrat za vsak pogon v linuxu se particije poimenujejo po pogonu ki mu pripadajo na primer prva particija pogona dev hda je dev hda druga je dev hda in tako naprej ce imate tudi kaksne logicne particije so ostevilcene zacensi z dev hda dev hda in tako naprej pozor za operacijske sisteme razlicne od linuxa ne smete ustvarjati ali brisati particij z linuxovim fdisk ali cfdisk se pravi ne ustvarjajte ali brisite dosovskih particij s to inacico orodja fdisk namesto tega uporabite ms dos ov program fdisk exe ce zelite narediti ms dos ove particije z linuxovim fdisk om je povsem mogoce da jih ms dos ne bo prepoznal in se ne bo pravilno zagnal tukaj je primer uporabe programa fdisk v tem primeru imamo na pogonu eno samo particijo za ms dos velikosti blokov ostanek je prost za linux pod linuxom je en blok velik bytov torej blokov zasede priblizno megabytov v tem ucbeniskem primeru bomo naredili le dve particiji izmenjalno swap in korensko root to morate najbrz razsiriti na stiri particije z linuxom skladno z zgornjimi priporocili eno izmenjalno particijo eno za korenski datotecni sistem eno za sistemsko programje in eno za podrocje domacih imenikov uporabnikov najprej bomo uporabili ukaz p`` s katerim bomo prikazali trenutno particijsko tabelo kot lahko vidite je dev hda prva particija na napravi dev hda dosovska particija dolzine blokov command m for help p disk dev hda heads sectors cylinders units cylinders of bytes device boot begin start end blocks id system dev hda dos bit m command m for help nato bomo uporabili ukaz n`` s katerim bomo naredili novo particijo korenska particija linuxa bo velikosti mb command m for help n command action e extended p primary partition p tukaj smo vprasani ce zelimo narediti razsirjeno extended ali primarno primary particijo v vecini primerov boste zeleli uporabljati primarne particije razen ce potrebujete vec kot stiri particije na pogonu za vec informacij berite podrazdelek razdelitev vasih diskov z dos windows`` zgoraj partition number first cylinder last cylinder or size or sizem or sizek m prvi cilinder mora biti cilinder po mestu kjer se konca zadnja particija v tem primeru se dev hda konca na cilindru zato zacnemo novo particijo na cilindru kot lahko vidite lahko uporabimo zapis m`` ki doloci particijo velikosti mb podobno zapis k`` doloci particijo velikosti kb in zapis `` particijo velikosti le bytov warning linux cannot currently use sectors of this partition ce vidite to sporocilo ga lahko prezrete ostalo je iz starih omejitev datotecnih sistemov linux ki so bili lahko veliki le mb z novimi datotecnimi tipi to ni vec res particije so lahko dandanes velike do terabytov nato ustvarimo naso megabytno izmenjalno particijo swap dev hda command m for help n command action e extended p primary partition p partition number first cylinder last cylinder or size or sizem or sizek m spet lahko prikazemo vsebino particijske tabele prepricajte se da si boste zapisali vse tukajsnje podatke posebej velikost vsake particije v blokih ta podatek boste potrebovali kasneje command m for help p disk dev hda heads sectors cylinders units cylinders of bytes device boot begin start end blocks id system dev hda dos bit m dev hda linux native dev hda linux native opazili boste da ima linuxova izmenjalna particija tukaj dev hda dolocen tip linux native`` domaci tip za linux tip izmenjalne particije moramo spremeniti v linux swap`` da jo bo namestitveni program prepoznal kot tako to storimo z ukazom t`` programa fdisk command m for help t partition number hex code type l to list codes ce uporabite l`` za izpis posameznih kod razlicnih tipov particij boste videli da stevilka ustreza tipu izmenjalne particije za linux linux swap`` program fdisk lahko zapustite z ukazom w`` ki tudi shrani spremembe v particijsko tabelo ce zelite zapustiti fdisk brez shranjevanja sprememb uporabite ukaz q`` po izhodu iz programa fdisk vas bo sistem obvestil da morate ponovno zagnati racunalnik da se prepricate da bodo spremembe ostale v veljavi v splosnem ni nobenega razloga za ponoven zagon po uporabi fdisk a sodobne razlicice programov fdisk in cfdisk so dovolj pametne da osvezijo particije brez ponovnega zagona koraki po razdelitvi diska ko ste uredili particijske tabele jih bi moral vas namestitveni program pregledati in vam ponuditi da omogocite izmenjalno particijo enable swap partition odgovorite pritrdilno namestitveni program vas raje vprasa kot da bi to storil samodejno saj lahko poganjate veczagonski sistem in katera od ne linuxovih particij slucajno izgleda kot izmenjalna nadalje vas program prosi da povezete imena datotecnih sistemov v linuxu kot so usr var tmp home home itd z vsako od ne izmenjalnih particij ki jih boste uporabljali za to obstaja le eno trdno in hitro pravilo obstajati mora korenski sistem imenovan in biti mora zagonski ostale particije linuxa lahko poimenujete po mili volji pac pa obstajajo ustaljena poimenovanja ki se jih boste morda drzali da boste olajsali svoje zivljenje prej sem priporocil osnovno tri particijsko sestavo ki vkljucuje majhno korensko srednje veliko sistemsko programsko particijo in veliko particijo z uporabniskimi imeniki tradicionalno se ustrezni imeniki teh particij imenujejo usr in home kontraintuitivno ime usr`` je zgodovinski ostanek casov ko so veliko manjsi sistemi unix vsebovali sistemsko programje in domace imenike uporabnikov angl users na eni sami ne korenski particiji nekatero programje je odvisno od tega imena ce imate vec kot eno podrocje domacih imenikov jih je ustaljeno poimenovati home home home itd to lahko pride ce imate dva fizicna diska na mojem osebnem sistemu na primer je izgled trenutno taksen filesystem blocks used available capacity mounted on dev sda dev sda usr dev sda home dev sdb home drugi disk sdb v resnici ni ves home izmenjalni particiji na sda in sdb v ta prikaz nista vkljuceni a lahko vidite da je home veliko prosto podrocje na sda in da je home uporabnisko podrocje diska sdb ce zelite narediti particijo za zacasne postne cakajoce in novicarske datoteke jo imenujte var sicer boste verjetno hoteli narediti usr var in ustvariti simbolicno povezavo imenovano var ki kaze na njo namestitveni program vam ponuja da to stori za vas namestitev programskih paketov ko enkrat prestanete pripravo svojih particij je ostanek namestitve skoraj popolnoma samodejen vas namestitveni program pa naj bo ega ali za x vas bo popeljaj skozi vrsto menujev ki vam bodo omogocili izbiro cd rom a s katerega boste namescali particije ki jih boste uporabljali in tako naprej tukaj ne bomo dokumentirali mnogo posebnosti te stopnje namestitve to je eden od delov ki se najbolj razlikuje med posameznimi distribucijami linuxa prodajalci tradicionalno tekmujejo kdo bo dodal tukaj vec vrednosti a tudi najpreprostejsi del namestitvenih programov ni treba posebej razlagati saj je njihova uporaba precej samoumevna z dobro zaslonsko pomocjo v anglescini namestitve po paketih ko se namestitev konca in ce gre vse dobro postane namestitveni program nastavitveni program in vas sprehaja po nekaterih izbirah za nastavitev vasega sistema preden ga prvic zazenete s trdega diska lilo nalagalnik linuxa lilo nalagalnik linuxa angl linux loader je program ki vam omogoca poganjanje linuxa kot tudi drugih operacijskih sistemov npr ms dos a z vasega trdega diska lahko vam je dana izbira namestitve nalagalnika lilo na vas trdi disk odgovorite pritrdilno razen ce poganjate os os ima posebne potrebe glejte razdelek nastavitev lilo po meri`` spodaj namestitev lilo kot vasega osnovnega nalagalnika odpravi potrebo po posebni zaganjalni disketi ob vsakem zagonu racunalnika lahko poveste lilo kateri os naj zazene izdelava delovne zagonske diskete po zelji lahko imate tudi moznost narediti standardno zaganjalno disketo`` angl standard boot disk ki jo lahko uporabljate za zaganjanje vasega na novo postavljenega sistema linux to je starejsa in rahlo manj primerna metoda ki predpostavlja da sicer navadno zazenete dos a uporabljate zagonsko disketo za poganjanje linuxa za tole boste potrebovali prazno disketo visoke gostote formatirano za ms dos velikosti ki jo lahko uporabljate za zagon vasega sistema preprosto vstavite disketo ko boste tako naproseni in zagonska disketa bo ustvarjena to ni ista stvar kot namestitvena zagonska disketa in ene ne morete zamenjati z drugo razlicne nastavitve sistema postopek nastavitev po namestitvi vas lahko vodi tudi skozi vec postavk menuja ki vam omogocija nastavitev vasega sistema to vkljucuje dolocanje naprave angl device vasega modema in miske kot tudi casovni pas sledite izbiram v menuju lahko vam tudi predlaga ustvarjenje uporabniskih racunov angl user accounts ali uvedbo gesla za administratorski racun angl root account password to ni zapleteno in navadno se le sprehodite skozi navodila na zaslonu naprej nazaj vsebina