profesorju benediku v spomin prof dr zora konjajev dr janez eren prof dr stane repe prof dr vladimir smrkolj prof benedik kako se je začela vaa medicinska pot medicino sem tudiral v ljubljani in v gradcu kjer sem promoviral po tudiju sem e eno leto sluil vojsko in nato odel na specializacijo v zagreb z namenom da bom ginekolog ginekologija je zahtevala eno leto kirurgije in tako sem priel na kirurgijo na koncu pa sem se odločil da bom na kirurgiji tudi ostal po tirih letih pri prof budisavljeviču sem se leta vrnil v ljubljano kamor me je povabil prof lavrič takrat je e kot predstojnik kirurke klinike povabil dr kukovca tega ki je padel in mene da sva iz zagreba prila v ljubljano takole je bilo prof budisavljevič me je poklical in rekel »tukaj je bil prof lavric ki se je zanimal za vas da bi prili v ljubljano « zato sem se prvo nedeljo odpeljal do prof lavriča v ljubljano in ga povpraal kako in kaj »ja« je rekel »brez nadaljnega kar naredite pronjo« potem sem naredil pronjo in zdi se mi da je bilo januarja ko sem priel v ljubljano za enega od asistentov koliko pa je bilo takrat kirurgov na kirurki kliniki bili smo tirje asistentje dr umer derganc franc kukovec in jaz potem so prili e ostali ko se je začela vojna pa je kirurka klinika sodelovala z of predvsem z operacijami ki smo jih opravljali v kirurki kliniki lavrič in nekateri pa so jih opravljali tudi v sanatoriju emona dokler ni prilo do procesa proti umru dergancu francu in meni ker smo operirali tega goloba ki so ga italijani ustrelili of pa ga je pripeljala v kirurko bolnico kjer smo ga operirali imel je prestreljen trebuh mi pa smo to prikazali kot da je bil operiran na slepiču goloba so potem italijani dobili slikali in so pač videli da ima prestreljeno medenico zato so nas zaprli obsojeni smo bili vsak na nekaj let mene so prepeljali v trento trident v severni italiji kjer sem bil v kaznilnici skupaj z dergancem francem umra so poslali v drugo kaznilnico tam smo odsedeli nekaj let po kapitulaciji italije pa smo prili domov nakar sem spet nekaj časa delal na kirurki kliniki kasneje pa sem el v partizane v bolnico kot kirurg najprej so me peljali v bolnico vinico ki jo je vodil ruski major kirurg ko so bile borbe so naju obvestili in sva la dol v akcijo imela sva takno mobilno ekipo ki je prehajala iz kraja v kraj kot so bile pač takrat akcije potem po končani svetovni vojni je ta isti major priel v ljubljano kjer je nato izginil mislim da so ga rusi poklicali nazaj kako pa so izgledale operiracije v vojnih časih hmm ja medvojno je izgledalo mi smo sicer imeli s seboj razsvetljavo če smo dobili elektriko ampak dostikrat elektrike ni bilo in potem smo operirali včasih pri karbidkah včasih pa pri izdolbeni repi v repo smo natočili loja in dali noter stenj tri tiri takne sveče so drali okrog ko smo operirali delali smo abdominalne operacije operacije na udih moganskih seveda teh ni bilo teko je bilo predvsem z abdominalnimi operaciji prvič zaradi globine slabe razsvetljave in potem e vse postoperativne nege imeli pa smo infuzije tako da smo jim lahko dajali vsaj tekočino je bilo te ko dobiti instrumente za operacije ne te smo e kar imeli bili so kanali iz ljubljane po katerih so prihajali gor in jih prinaali tako da smo jih imeli na razpolago sterilizirali pa smo v koih takih pletenih kokih oblečenih z blagom v katerih so sterilizirali v pari v pokritih sodih instrumente pa smo prekuhavali in tudi rtg ni bil na razpolago tako da smo operirali z rokami in z očmi kakor smo videli in otipali kaj pa po vojni takrat smo bili vsi sploni kirurgi delali smo vse kar se je v kirurgiji delalo pozneje pa se je vsak posvetil svoji veji mene so poslali na vedsko in kasneje e v anglijo najprej sem bil pri crawfordu in nato e pri raznih kirurgih ko sem se vrnil sem se začel v glavnem ukvarjati s torakalno kirurgijo po vedskem vzoru kjer so hodili kirurgi operirati v različne sanatorije za tuberkulozo to je bilo leta takrat je bilo največ tuberkuloze ja največ je bilo tuberkuloze in mi smo potem tako začeli tudi pri nas jaz sem hodil v topolico vsak teden ob torkih popoldne ob tirih smo se odpeljali zvečer smo naredili eno ali dve operaciji drugo jutro pa smo začeli ob osmih in delali ves dan do večera ko smo se pa odpeljali nazaj seveda topolica je precej daleč vendar smo imeli kljub temu tako dobro organizirano da nam zaradi te razdalje noben bolnik nikoli ni umrl da bi recimo izkrvavel saj je bila kakna krvavitev vendar so jo takoj javili mi smo se nato odpeljali nazaj in ustavili krvavitev tako da nam pravzaprav noben pacient zaradi tega kljub tej razdalji ni umrl kri smo dobili na transfuzijskem zavodu in jo vozili s seboj prof lavrič pa je hodil na golnik na golniku so bili prej t i auch kirurgi to so bili kirurgi ki so se ukvarjali samo s to problematiko vendar brez prave kirurke izobrazbe delali so pnevmolize torakoplastike in kavstike ko pa je začel tja hoditi lavrič se je to pač raztegnilo in so delali vse kar je bilo takrat mono v torakalni kirurgiji po smrti prof lavriča sem jaz prevzel delo na golniku v topolici pa smo z operacijami prenehali in ko je bila kirurka klinika oziroma torakalni oddelek organiziran v novem kliničnem centru smo rekli da je bolje da to delamo tukaj na koncu smo se dogovorili tako da smo mi hodili gor na konzilije pregledovati material ali pa so ga oni poiljali in smo potem operirali le e v ljubljani kaknih operacij pa je bilo največ prvič so bile pnevmolize pri katerih smo preli v sloj med obe plevri in v tisti prostor vbrizgavali zrak kot pnevmotoraks potem torakoplastike ko smo odstranilo rebro in so pljuča kolabirala tako da je imela kaverna monost da se zaraste prvič so pljuča tam mirovala drugič pa so imela monost ker so bila stisnjena delali smo tudi resekcije pljuč če so prile v potev tako da smo tuberkulozne dele če so bili omejeni odstranili pnevmologi so delali tudi kavstike se pravi da so s termokavterjem prerezali zarastline tako da je pnevmotoraks lahko uspel spet so bila pljuča stisnjena in so lahko mirovala nekaj let tudi po par let so nosili pnevmotoraks na koncu pa smo pnevmotoraks opustili to je bilo v bistvu e najbolje ker si imel po zdravljenju stanje kot prej pljuča so bila cela in zazdravljena kaj pa kasneje tbc je bilo vedno manj ja potem je priel pljučni rak je bil prej pljučni rak redka stvar mogoče niti ni bil tako redka ampak diagnoze velikokrat niso postavili kasneje se je to vse bolj razvijalo in je bil tudi rtg vse vec na razpolago pa tudi razne funkcije tkiva tako da so bile diagnoze tudi histoloko potrjene v začetku so bile pogoste pulmektomije odstraniti je bilo treba čimveč tkiva z razvojem kirurgije pa nato vse manj seveda ne na račun rakastega tkiva skuali smo odstraniti vse kar je bilo rakasto kakna pa je bila prognoza bolnikov s pljučnim rakom po vojni se je kasneje močno spremenila tudi pulmektomiranci so včasih iveli zelo dolgo imel sem pacientko ki je stanovala tamle v konjunici in je bila pulmektomirana pa je ivela e dolgo dobo let seveda pa progonoza ni bila kdovekako obetavna tako kot pravzaprav e danes ni takrat ste oddelek za torakalno kirurgijo vodili vi ja potem smo imeli svojo torakalno in sicer so bile od začetka kar teave z ozirom na to da smo imeli malo postelj in je bilo rečeno saj nimate dosti bolnikov dosti postelj itd potlej potlej pa so nekako priznali da je torakalna krg lahko odla po svoji poti koliko pa je bilo takrat kirurgov na torakalni kirurgiji bili so orel vidmar eren in hrabar hrabar je bil pravzaprav eden najstarejih je bila majhnost klinike prednost ali slabost veliko ali majhno tevilo postelj to pravzaprav ni bistveno samo tevilo se ni bistveno povečalo povečalo se je s tem da so diagnostiko prevzeli golničani da bolniki pridejo diagnosticno obdelani in gredo tako rekoč takoj na operacijo po operaciji pa so lahko premečeni nazaj na golnik kdo pa je razvil to sodelovanje z golnikom prof lavrič je mene poslal gor da bi se z njimi zmenil kako naj bi to bilo potem sem rekel kirurki oddelek na golniku bi moral biti pod vodstvom kirurke klinike golničani so seveda nasprotovali kaj bo pa potem furlan ki je bil takrat ef in sem jim rekel on bo pa direktor ampak kirurgijo bi morali imeti v rokah mi no in potem so oni e naprej delali svoje stvari kar pa je bilo drugega tejega npr resekcije pljuč te pa smo prevzeli mi drugače je bilo pa takrat teko oni so vse to teko izpustili iz rok imeli pa so veliko denarja in aparatur se pravi da je bilo med vami nekaj rivalstva ja ne morem reči da ga ni bilo mi smo se borili za to da bi bila kirurgija v rokah kirurgov oni pa so bili le priučeni na tem področju kaj bi rekli da se je v torakalni kirurgiji spremenilo od vaih začetkov do danes prvič se je močno izboljala diagnostika in monost operacije z ozirom na narkozo z ozirom na transfuzijo v tem oziru je seveda napredek ogromen imeli smo dobre anesteziste na vsak način pa je anestezija izredno mnogo napredovala s čimer je dobil kirurg večje monosti da se je spustil v razne teke operacije ki trajajo dolgo časa saj je imel poleg sebe izkuenega anestezista potem pa seveda fizikalna terapija ki je prav tako zelo napredovala zato so tudi rezultati lahko bolji kot so bili včasih so bile operacije včasih dalje ko sedaj sigurno ker z uporabo modernih pripomočkov ivanje dostikrat odpade z uporabo vseh teh klipsov ampak seveda na račun natančnosti operacije ne smemo krajati e sledite dogodkom v medicini in torakalni kirurgiji zasledujem ampak ne preveč s prof benedikom sem se pogovarjal jeseni v njegovi hii v trnovem kjer mi je kljub visoki starosti z velikim navduenjem in energijo razlagal o svojem kirukem delu ki mu je posvetil svoje ivljenje