bibliotekarska veda povzeto po t banic et al osnove knjiznicarstva ljubljana bibliotekarstvo je veda ki zdruzuje znanstvene panoge katerih skupni predmet obravnave je pisana in tiskana knjiga ter vprasanja bibliotekarske teorije in prakse obsega zgodovino knjige zgodovino organizacijo in poslovanje knjiznic bibliografijo in biblioterapijo kot temeljne bibliotekarske znanstvene panoge v sodobnem casu se bibliotekarstvo vse bolj zblizuje in zdruzuje z nekaterimi drugimi znanstvenimi panogami zlasti z informatiko in dokumentalistiko povezuje pa se se z dolocenimi pomoznimi in z vse stevilnejsimi sorodnimi znanstvenimi panogami kot so paleografija in razvoj pisave razvoj in sistematika znanosti med pomoznimi ter pedagogika psihologija sociologija komunikologija in statistika med sorodnimi panogami bibliotekarske znanstvene panoge glavne bibliologija bibliotekologija bibliotekonomija bibliografija biblioterapija informatika dokumentalistika pomozne paleografija razvoj in sistematika znanosti sorodne naloge in dejavnost knjiznic vrste knjiznic glavne bibliotekarske znantvene panoge posamezne bibliotekarske znanstvene panoge razvijajo svoje raziskovalno in strokovno delovanje na naslednjih vsebinskih podrocjih bibliologija gr biblion knjiga logos govor znanost ali nauk o knjigah tudi knjigoznanstvo obravnava celoten zgodovinski razvoj knjige kot nosilca sporocil in kot materialno oblikovanega predmeta ki se pojavlja kot trzno blago predmet obravnave je oblika in vrsta knjige izdelovanje knjige rokopisna tiskana izdajanje in razsirjanje knjig bibliotekologija gr bibliotheke knjiznica logos govor znanost obsega zgodovinski razvoj knjiznic v casu in prostoru zlasti v lastni dezeli ter njihovo mesto in vlogo v splosnem druzbenem dogajanju zlasti na kulturnem izobrazevalnem in raziskovalnem podrocju bibliotekonomija gr bibliotheke knjiznica nomos red zakon proucuje organiziranost in poslovanje knjiznic in se deli na splosno in strokovno splosna bibliotekonomija obravnava organizacijsko strukturo nacrtovanje in vodenje knjiznicarstva kot javne druzbene sluzbe in knjiznice kot delovne organizacije strokovna bibliotekonomija pa se ukvarja s teorijo metodologijo in tehnologijo oblikovanja obdelave in uporabe knjiznicnih fondov bibliografija gr biblion knjiga graphein o pisati se ukvarja z razvojem teorijo in metodologijo popisovanja publikacij in posredovanja bibliografskih informacij o njih biblioterapija gr biblion knjiga therapeia zdravljenje se ukvarja s teoreticnimi in prakticnimi vidiki nege knjige od njenega hranjenja in vzdrzevanja preko razpoznavanja poskodb na knjigah in njihovih povzrociteljev do zdravljenja in restavriranja knjiznicnega gradiva informatika proucuje razvoj teorijo metodiko organiziranost in zakonitosti znanstvenoinformacijske dejavnosti ter ustroj in vrste znanstvenih informacij da bi oblikovala nacine in sredstva za poznavanje in uporabo informacijskih virov ter za pretok informacij na vseh stopnjah informacijskega procesa in na vseh podrocjih druzbenega dela dokumentalistika obsega metodologijo izbiranja in vrednotenja ter sisteme in tehnike za vsestransko vsebinsko obdelavo informacijskih virov da bi bilo omogoceno cim popolnejse in hitrejse informiranje o novih spoznanjih na najrazlicnejsih strokovnih podrocjih in dosezena racionalizacija znanstvenoraziskovalnega dela pomozne bibliotekarske znanstvene panoge paleografija gr palaios star graphe pisava ukvarja s preucevanjem razvoja in vrst pisav in z razbiranjem zapisov v raznih vrstah pisav razvoj in sistematika znanosti pa raziskujeta zgodovinski razvoj organizacijo in klasifikacijo znanosti ved in znanstvenih panog disciplin ter njihove zunanje oznake vsebinske podobe in medsebojne odvisnosti sorodne bibliotekarske znanstvene panoge med sorodnimi panogami so predvsem taksne katerih dejavnost je v dolocenem obsegu prisotna tudi pri knjiznicarskem delu vendar je po vsebini in obliki ustrezno prilagojena oziroma dopolnjena glede na posebnosti in potrebe bibliotekarske stroke tako se naprimer pojavljajo pri delu z uporabniki knjiznic kot bibliopedagogika bibliopsihologija in bibliografsko oziroma bibliotekarsko komuniciranje pri uporabi statistike v knjiznicah kot bibliometrija pri preucevanju funkcije knjige in knjiznic v sirsi druzbi kot bibliosociologija sodobni in nadalnji razvoj znanosti in tehnologije ter s tem povezana funkcija knjige in knjiznic pri pretoku ustvarjalnih spoznanj odpira potrebo in moznosti za vse sirse interdisciplinarno povezovanje knjiznicarske stroke in bibliotekarske vede z drugimi strokovnimi in znanstvenimi podrocji naloge in dejavnost knjiznic med knjiznicarske dejavnosti sodi sistematicno zbiranje strokovno obdelovanje hranjenje in predstavitev knjiznicnega gradiva in njegovo dajanje v uporabo kar vse so strokovna dela ki spremljajo knjiznicarstvo od zacetkov njegovega razvoja biblioteke hranijo knjige zato da se rabijo pravi avgust pirjevec v svoji knjigi knjiznice in knjiznicarsko delo ob tem je ze nekaj stoletij sestavni del knjiznicarske stroke bibliografsko delo v sodobnem casu pa se vanjo vkljucuje tudi informacijsko dokumentacijsko in komunikacijsko delo s knjiznicnim gradivom za potrebe njegovih uporabnikov vsa knjiznicarska strokovna dejavnost ter posamezna knjiznicarska dela in opravila potekajo po enotnih strokovnih usmeritvah standardih in normativih ki temeljijo na raziskovalnem obravnavanju knjiznicarske strokovne problematike knjiznicarsko strokovno dejavnost opravljajo knjiznice knjiznico lahko ustanovi obcina drzava krajevna skupnost delovna ali druga organizacija gospodarska izobrazevalna kulturna raziskovalna zdravstvena socialnovarstvena financna upravna idr stranka drustvo strokovno kulturnoprosvetno in obcani knjiznice so lahko organizirane kot samostojne organizacije ki jim je knjiznicarstvo glavna dejavnost ali kot organizacijske enote nesamostojne knjiznice ki so ustanovljene v okviru drugih organizacij kulturnih izobrazevalnih raziskovalnih gospodarskih itd knjiznice opravljajo knjiznicarsko dejavnost na dolocenem teritorialnem obmocju kraj obcina pokrajina drzava ali na dolocenem strokovnem podrocju glede na strokovno usmerjenost svojega ustanovitelja npr na podrocju tehnike druzboslovja medicine idr ugotavljajo in zadovoljujejo potrebe po knjiznicnem gradivu na svojem delovnem podrocju glede na to imajo vrsto nalog ki predstavljajo temeljna dela in opravila na podrocju knjiznicarske dejavnosti zbirajo dopolnjujejo in obnavljajo knjiznicno gradivo ki je potrebno njihovim obiskovalcem ga strokovno obdelujejo in hranijo skrbijo da je zbrano knjiznicno gradivo dostopno ter omogocajo njegovo uporabo opravljajo in pospesujejo dokumentacijsko informacijsko in komunikacijsko delo za uporabnike knjiznicnega gradiva in se pri tem medsebojno povezujejo izdajajo kataloge bibliografije in druge knjiznicarske strokovne publikacije s katerimi predstavljajo knjiznicno gradivo in knjiznicarsko stroko vrste knjiznic ob ustanovitvi knjiznice je z ustanovnim aktom dolocen namen njenega delovanja in krog uporabnikov ki jim je knjiznica prvenstveno namenjena v skladu z mednarodno opredelitvijo knjiznicarske dejavnosti razlikujemo v sloveniji naslednje vrste knjiznic splosnoizobrazevalne knjiznice sik solske knjiznice sk visokosolske oz univerzitetne knjiznice vsk specialne knjiznice sk narodna nacionalna knjiznica nk dejavnost sik je namenjena predvsem vzgoji in izobrazevanju ter zadovoljevanju kulturnih potreb najsirsega kroga obcanov dejavnost sk je namenjena predvsem vzgojnoizobrazevalnemu procesu in potrebam ucencev in delavcev uciteljev itd v osnovnih in srednjih solah dejavnost vsk je namenjena predvsem vzgojnoizobrazevalnemu procesu in raziskovalnemu oziroma umetniskemu delu ter potrebam studentov in delavcev profesorjev itd na visjih in visokih solah oziroma univerzah dejavnost sk je namenjena predvsem strokovnemu in raziskovalnemu delu na posameznih podrocjih dela in potrebam delavcev na teh podrocjih dejavnost nk je namenjena predvsem hranjenju predstavljanju in dajanju v uporabo knjiznicnega gradiva ki dokumentira slovensko duhovno ustvarjalnost pospesevanju knjiznicarske dejavnostiin povezovanju knjiznicnega informacijskega sistema v sloveniji knjiznice posameznih vrst se med seboj povezujejo v t i mreze knjiznic vse knjiznice v sloveniji pa sestavljajo slovenski knjiznicni informacijski sistem ki se seveda povezuje tudi z drugimi podobnimi sistemi izven slovenije strokovno delo v knjiznicah morajo opravljati strokovno usposobljeni knjiznicarski delavci imeti morajo doloceno stopnjo splosne ali strokovne solske izobrazbe in s strokovnim izpitom pridobljeno ustrezno bibliotekarsko strokovno kvalifikacijo naziv nazaj