faze odlocitvenega procesa odlocitveni proces je proces sistematicnega zbiranja in urejanja znanja zagotovil naj bi dovolj informacij za primerno odlocitev zmanjsal moznost da bi kaj spregledali pohitril in pocenil proces odlocanja ter dvignil kakovost odlocitve praviloma poteka po fazah ki so opisane v tem razdelku faze se lahko tudi prepletajo ali ponavljajo identifikacija problema ta faza je rezultat spoznanja da je nastopil odlocitveni problem ki je dovolj tezak da ga je smiselno resevati na sistematicen in organiziran nacin v tej fazi poskusamo definirati problem ter opredeliti cilje in zahteve oblikujemo odlocitveno skupino katere jedro sestavljajo odlocevalci t i lastniki problema to so tisti ki se morajo v koncni fazi odlociti in so odgovorni za odlocitev pri zahtevnejsih problemih je priporocljivo v delo skupine vkljuciti tudi eksperte ki imajo poglobljeno znanje o dani problematiki in lahko svetujejo pri oblikovanju odlocitvenega modela odlocitvenega analitika metodologa ki kot moderator vpliva na ucinko vitost in usklajenost dela skupine ter skrbi za ustrezno metodolosko in racunalnisko podporo odlocanja druge predstavnike tistih segmentov na katere vpliva odlocitev identifikacija kriterijev v tej fazi dolocimo kriterije na osnovi katerih bomo ocenjevali variante in zasnujemo strukturo odlocitvenega modela posebej je pomembno da pri tem ne spregledamo kriterijev ki bistveno vplivajo na odlocitev nacelo polnosti pri oblikovanju modela poskusamo izpolniti tudi nekatere druge zahteve kot so strukturiranost neredundantnost ortogonalnost in operativnost merljivost kriterijev postopek identifikacije kriterijev do neke mere zavisi od uporabljene metodologije v primeru ki je prikazan v razdelku poteka po naslednjih korakih a spisek kriterijev sami ali med pogovorom v skupini oblikujemo nestrukturiran seznam kriterijev ki jih bomo upostevali pri odlocanju b strukturiranje kriterijev kriterije hierarhicno uredimo upostevajoc medsebojne odvisnosti in vsebinske povezave nepomembne kriterije in tiste ki so izrazeni z ostalimi kriteriji zavrzemo in po potrebi oblikujemo nove rezultat je drevo kriterijev c merske lestvice vsem kriterijem v drevesu dolocimo merske lestvice to je zalogo vrednosti ki jih lahko zavzamejo pri vrednotenju ter morebitne druge lastnosti na primer urejenost definicija funkcij koristnosti v tej fazi definiramo funkcije ki opredeljujejo vpliv nizjenivojskih kriterijev na tiste ki lezijo visje v drevesu vse do korena drevesa ki predstavlja koncno oceno variant oblika funkcij in nacin njihovega zajemanja mocno zavisi od uporabljene metode najpogosteje se uporabljajo preproste funkcije kot so utezena vsota razdelek in razna povprecja srecamo pa tudi zahtevnejse funkcije ki imajo vecjo izrazno moc vendar so nekoliko zahtevnejse za prakticno uporabo funkcije zvezne logike funkcije na osnovi bayesovega pravila ali mehkih mnozic odlocitvena pravila prav tako so pestre racunalnisko podprte metode za podporo odlocevalcev v tej fazi ki segajo od neposrednega analiticnega izrazanja funkcij do moznosti izbiranja oziroma parametrizacije vnaprej pripravljenih funkcij definiranja funkcije po tockah zajemanja v graficni obliki in raznih dialogov ki jih vodi racunalniski program opis variant vsako varianto opisemo z vrednostmi osnovnih kriterijev to je tistih ki lezijo na listih drevesa do tega opisa nas vodi bolj ali manj zahtevno proucevanje variant in zbiranje podatkov o njih pri tem se pogosto srecamo s pomanjkljivimi ali nezanesljivimi podatki nekatere metode v tem primeru odpovedo druge pa omogocajo da taksne podatke opisemo v obliki intervalov ali verjetnostnih porazdelitev vrednotenje in analiza variant vrednotenje variant je postopek dolocanja koncne ocene variant na osnovi njihovega opisa po osnovnih kriterijih vrednotenje poteka od spodaj navzgor v skladu s strukturo kriterijev in funkcijami koristnosti varianta ki dobi najvisjo oceno je praviloma najboljsa besedo praviloma je potrebno na tem mestu posebej poudariti na koncno oceno vpliva mnogo dejavnikov in pri vsakem od njih lahko pride do napake poleg tega sama koncna ocena navadno ne zadostuje za celovito sliko o posamezni varianti zato moramo variante analizirati in poskusiti odgovoriti na naslednja vprasanja kako je bila izracunana koncna ocena na osnovi katerih vrednosti kriterijev in katerih funkcij so vrednosti kriterijev in uporabljene funkcije koristnosti ustrezni zakaj je koncna ocena taksna kot je je v skladu s pricakovanji ali odstopa in zakaj kateri kriteriji so najbolj prispevali k taksni oceni katere so bistvene prednosti in pomanjkljivosti posamezne variante kaksna je obcutljivost odlocitve kako spremembe vrednosti kriterijev vplivajo na koncno oceno ali je mogoce in kako variante izboljsati katere spremembe povzrocijo bistveno poslabsanje ocen variant v cem se variante bistveno razlikujejo med seboj sele z odgovori na ta vprasanja pridemo do celovite slike o variantah in s tem do kvalitetnejse bolje utemeljene in preverjene odlocitve racunalniska podporna orodja so pri tem prakticno nepogresljiva saj imajo ze vgrajene pripomocke ki tovrstne analize bistveno olajsajo