vendar pa smejo usluzbenci rudnika uradniki na omenjenih prepovedanih vodah enkrat tedensko ribariti za svoje potrebe toda vselej samo s trnkom drugi prebivalci idrije kot podlozniki delavci in rudarji smejo prosto ribariti samo na potokih ki od vseh koncev tecejo v idrijo se pravi na idrijci nad divjim jezerom zali ljubevscici in na potoku na katerem stoji kamst misljena je bila nikova iz katere je bila speljana voda na kolo s katerim so dvigali rudo iz ahacijevega jaska ter na kanomljici iz omenjene pravice je izvzet cas drstenja nikoli pa se ne sme zaradi ribarjenja zanemarjati dela in sihtov prav tako je prepovedano loviti in streljati jelenjad v nasih idrijskih gozdovih in lesovju razen nasega upravitelja ki mu je kot izvrsevalcu nasih legalnih pravic ze po stari navadi dovoljeno da sme po pametni razsodnosti streljati divjad na kar naj nas gozdarski mojster dobro pazi in krsitelje prijavi nasemu upravitelju ki jih bo kaznoval po velikosti njihovega prestopka navedena pravila nad katerimi je bedela rudniska direkcija so ostajala v veljavi vse do sredine stoletja ko sta presla lov in ribolov pod pristojnost gozdarskih ustanov med domoznanci ki so v stoletju opisovali idrijo zavzema prvo mesto nas valvasor znameniti polihistor ni mogel mimo idrijce in zivljenja v njej ter je leta zapisal yderscheza idrijca privre iz gorovja nad idrijo in hiti v soco ki jo sprejme vase ima raznovrstne ribe in se posebno dosti izvrstnih ter okusnih jegulj zanimiva pricevanja o ribjem bogastvu idrijskih voda v preteklosti so valvasor je v slavi vojvodine kranjske leta opisal nase ribje bogastvo nam zapustili nekateri pisci in potopisci ki so v minulih stoletjih radi obiskovali nase kraje v tem pogledu je na primer zgovorno porocilo johanna georga keysslerja ki je v svojem opisu idrijskega rudnika pismo junij na vrhniki naklonil laskave besede nasi postrvi v pismu ki so ga objavili idrijski razgledi je sporocal poleg ugodnosti vodnega transporta ima ta mala reka idrijca tudi ogromno rib med njimi so krasne postrvi ki tehtajo vsaka od dest do dvanajst funtov in ohranjajo plemeniti okus te ribe ceprav je dno reke v kateri zivijo popolnoma pokrito z zivosrebrovo rudo popotnik keyssler se je tako mimogrede dotaknil skode ki jo je idrijski rudnik v vseh obdobjih svojega obratovnja povzrocal naravnemu okolju vodnemu zivlju pa se posebej skoda je bila konstantna ob izjemnih dogodkih v jami in zgalnici ali ob hujsih vremenskih neprilikah povodnji pa je lahko prerasla v pravcate katastrofe pokojni zdravnik in zgodovinar dr joze pfeifer je v svoji knjigi zgodovina idrijskega zdravstva idrija navedel eno najhujsih ekoloskih nesrec ki je prizadela zivljenje v idrijci v zacetku stoletja v marcu leta se je v velikem delu jame razbesnel silovit podzemni pozar ki je rudniku prizadejal grozljivo opustosenje saj ognja dva meseca niso uspeli ukrotiti sredi maja so v jamo napeljali vodo iz rak saj zal boljse resitve ni bilo po pogasitvi pozara je bilo seveda treba iz potopljenega rudnika vodo spet izcrpati in tako so dnevno iz barbarinega jaska dvigali tudi do hektolitrov umazane in zastrupljene tekoce brozge zgodovinar peter hitzinger je zapisal da je bila voda ki so jo po pozaru crpali iz jame polna zvepla in rumeno obarvana spuscali so jo naravnost v idrijco zato so po reki dalec po toku navzdol poginile vse ribe vec stoletij je zivlju v idrijci in pritokih prinasal hude nevsecnosti se velikopotezni vodni transport lesa od klavz do grabelj na ta problem je opozoril ze nekdanji gozdarski inzenir in publicist stanislav mazi ki se je v letih po drugi svetovni vojni udejstvoval tudi kot ribiski strokovnjak pri idrijski ribarski zadrugi v svoji zajetni in tehtni studiji klavze nad idrijo ljubljana je med drugim zapisal ne smemo prezreti skode ki jo je povzrocalo plavljenje lesa ribjemu zarodu in ribistvu sploh saj je vsako plavljenje unicilo vecji del ribjega zaroda in tudi dobrsen del odraslih rib prav zaradi tega je gozdna uprava uredila lastno ribogojnico in letno vlagala postrvji zarod v vse vode kjer je plavila