filatelisticno in numizmaticno drustvo tabor maribor philatelic and numismatic society tabor maribor slovenia briefmarken und numismatik verein tabor maribor slowenien domaca stran novice zanimivosti zacetniski koticek o drustvu katalog nasih izdaj znamkar povezave drustvena pravila modri mavricijus in pismo za milijona dolarjev otok mavricijus guverner gomm raztreseni graver veliki bal lady gomm le malo jih je ostalo stiri pisma madam borchard bazar v bombayu dragoceno darilo madam duvivier zaprasena pisma nemska plosca bordojsko pismo zastava in grb na konec strani oranzni p in modri p mavricijus post office na svetu obstaja vec kot pol milijona razlicnih znamk toda nobena od njih ne ocara bolj ne samo filateliste temvec tudi ostale poznavalce in kapitalne investitorje kakor znamka otoske drzavice mavricijus z napisom post office pravzaprav sta to dve znamki oranzni mavricijus z vrednostjo penija p in modri mavricijus z vrednostjo penijev p zelo neugledni znamki le kaj je tako privlacnega da so zanju pripravljeni placati tako pravljicno vsoto dolarjev otok mavricijus na zacetek strani preden se lotimo zgodbe je potrebno se nekaj povedati o samem otoku mavricijus rajski otok v indijskem oceanu je dolg le km in sirok km lezi km vzhodno od vecjega otoka madagaskarja na vzhodni strani afrike in ° juzno od ekvatorja ima km prekrasnih pescenih plaz in je v notranjosti posejan z nepreglednimi plantazami sladkornega trsa ter banan to je sanjski cilj marsikaterega turista se bolj pa kaksnega navdusenega filatelista klknite za povecavo mau afrika jpg bytes klknite za povecavo mau otok jpg bytes polozaj otoka indijski ocean vzhodno od madagaskarja zemljevidi iz microsoft encarta otok so v stoletju odkrili portugalci kapitan pedro mascarenha leta in je bil najprej njihova kolonija od leta do je bil v lasti nizozemcev ki so imeli v tem obdobju mocno pomorsko drzavo leta so ga prevzeli francozi ti so se zapletli v vojno z veliko britanijo in bili porazeni po pariskem miru so ga leta dobili anglezi vojasko so ga zasedli sicer ze leta in je mirovna pogodba le potrdila dejansko stanje francozi otok imenujejo ile de france francoski otok ali maurice britanci pa mauritius mi mu pa pravimo mavricijus otok je del maskarenskega otocja ki ga sestavljajo se otoki rodriguez diego garcia six islands peros bankos agalgea saint brandon trois freres in salomonovi otoki ki so danes samostojna drzava favna in flora na otoku sta podobni madagaskarski gozdovi so izkrceni zaradi planataz sladkornega trsa in caja zanimivo je da je otok od zacetka naselila le ena vrsta sesalcev in sicer posebna vrsta netopirjev ostale sesalce so na otok pripeljali ljudje otok je najgosteje naseljeno agrarno podrocje na svetu prebivalcev je okrog milijona in so indijci evropejci kitajci in drugi glede na opisane mere je povrsina otoka km glavno mesto in najvecja luka je port louis ki ima okrog prebivalcev guverner gomm na zacetek strani za razumevanje nastanka znamenite znamke je potrebno malce poznati tudi zgodovino otoka kot sem ze opisal so otok leta zasedli anglezi guverner otoka je postal sir william maynard gomm ki je bil na tem polozaju od leta do za seboj je imel blesceco vojasko kariero bil je pribocnik in stabni general velikega angleskega vojvode wellingtona gomma lahko najdemo tudi v guinnesovi knjigi rekordov saj je kot castnik najdlje sluzil v britanski vojski od leta do torej se tudi njegovo sluzbovanje kot guvernerja otoka steje v vojasko sluzbo pod francozi je na otoku izvrstno delovala postna sluzba pod zasedbenimi angleskimi cetami pa je skoraj propadla ko je guverner gomm nastopil sluzbo je sklenil postno upravo reorganizirati in modernizirati imel je celo idejo o tem da organizira prenos postnih posiljk s cepelinom kot je to zapisal v svojem pismu sorodniku iz hampshira leta ob reorganizaciji je nastavil postnega mojstra jamesa stuarta brownrigga in v uradnem casopisu mauritius government gazette izdal ukaz stevilka o frankiranju in prenosu pisem v ukazu se je zgledoval po reformi postne sluzbe v veliki britaniji ki jo je uvedel sir rowland hill leta ko je bila izdana tudi prva znamka na svetu ukaz je stopil v veljavo s med drugim clen govori za vsako pismo casopis ali paket kakrsnekoli vrste se placa postna taksa po tem ukazu ce so poslani po teritoriju kolonije in od nje odvisnih delov na zunanji povrsini posiljke mora biti nalepljena ena ali vec znamk ki pa morajo biti izdane s strani vlade in v skupni vsoti dovolj veliki za placilo postnine posiljke v skladu s tarifo in da se niso bile uporabljene v originalu every letter newspaper or packet of any kind liable to postage under this ordinance if posted within the colony and its dependencies and having a stamp or stamps affixed thereto and appearing on the outside such stamps being provided by the government and being of the value or amount required in each case according to the preceding tariff and not having been used before shall pass by the post free of postage tarifa za postne posiljke je bila peni za glavno mesto port louis do teze unce penija za postnino po otoku do enake teze penije za pisma poslana iz port louisa v tujino penije za pisma poslana od drugod z otoka v tujino raztreseni graver na zacetek strani guverner je zaprosil edinega graverja na otoku josepha osmonda barnarda da pripravi osnutke znamk in predracun stroskov za njihovo izdelavo avtor znamke je emigriral leta ko je bil star sele let iz anglije na mavricijus rodil se je leta v portsmouthu v angliji leto dni potem ko je prispel na mavricijus se je porocil z mladenko ki je bila nizozemskega porekla leta sta kupila posestvo sladkornega trsa pri mestu grand port umrl je tri leta kasneje po poklicu je bil graver bakrorezec in slikar miniatur s seboj iz anglije je prinesel lasten tiskarski stroj na njem je na zacetku izdeloval vizitke in manjse miniaturne slicice zahtevani stroskovnik je bil narejen ze ob izidu ukaza o reorganizaciji postne sluzbe in poslan v veliko britanijo s prosnjo za financno pomoc v njem je bilo predvideno tiskanje kosov znamk po peni in kosov znamk po penija ducat graverskih plosc in ostali material v visini funtov in silingov klknite za povecavo barnard jpg bytes klknite za povecavo bakrena plosca jpg bytes joseph osmond barnard in njegova prva bakrena plosca post office narocilo je v originalu izgledalo takole estimates of the expenses of the undermentioned blocks and engraving for the use of the mauritius general post office letter labels for one penny two pence per tho engraving plated for do letter stamps with moveable dates and names of stations paid stamps free do too late stamp penny post stamps to ea badges for post men total of estimate fifty nine pounds ten shillings port louis nov th j o barnard barnard pa se je med tem lotil izdelave osnutkov temeljili so na britanskih znamkah s profilnim portretom kraljice viktorije a ob tem ga je zagrabilo pravo navdusenje in se je lotil graviranja ne da bi pocakal na odgovor za financno pomoc na zgornji rob osnutka je barnard zapisal besedo postage na desnega mauritius na spodnjega pa one pence za oranzno znamko in two pence za modro znamko na levi rob pa je vgraviral post office kar se je kasneje izkazalo da je napacno na voljo je imel le malo bakrenih graverskih plosc zato je izbral majhno plosco ki je imela ze vgravirane elemente za druzabno vizitko guvernerjeve zene na drugo stran je vgraviral znamki levo za en peni in desno za dva penija potem je pricel znamke tiskati z laboratorijsko natancnostjo po eno na posamezen listic papirja najprej je natisnil vse znamke ene barve potem pa se vse znamke druge barve na levi rob je napisal post office postni urad moral pa bi napisati post paid postnina placana napaka je izkljucno njegova navodilo za izdelavo znamk je prejel ustno na sestanku z guvernerjem a je bil raztresen in je pozabil pravilno besedilo pot domov ga je veckrat vodila mimo glavnega postnega urada ki je imel na fasadi zapisano post office mauritius poleg tega pa je bil taksen zapis tudi v vseh postnih zigih ki so bili do tedaj v veljavi tudi te je graviral barnard vse to ga je zapeljalo in zapisal je napacno besedo na rob znamke tako je nastala prva znamka na svetu z napacnim besedilom vsaj tako trdijo v guinnesovi knjigi rekordov veliki bal lady gomm na zacetek strani kljub angleski zasedbi otoka je bil do leta v uporabi poleg angleskega tudi francoski jezik tega leta je guverner gomm sprejel uredbo da se od dalje v vsej upravi in na otoku uporablja le angleski jezik to je pripeljalo do nemira med francoskimi naseljenci otoka v noci od na se je pripetilo veliko dogodkov najbolj zanimiv pa je bil na zasedanju vrhovnega sodisca na otoku ki je pozno v noc razpravljalo o neki sporni zadevi mlad francoski pravnik celicourt antelme je tik pred polnocjo pricel ognjevit pravniski govor v francoscini tocno ob polnoci je sredi stavka presel iz francoscine v anglescino in govor v anglescini tudi dokoncal ob gromoglasnem ploskanju in navdusenju poslusalcev ta vecer je lady gomm priredila zabavo v hisi lodge of triple hope v bourbon streetu ko so njeni gostje odhajali domov so bile ulice ze polne demonstrantov ki so se zavzemali za uporabo obeh jezikov naslednji dan so se nemiri stopnjevali tako da je guverner ukazal poseg vojske in policije ki sta s silo razbili demonstracije guverner je po svoji krivdi in po trmastem vztrajanju izgubil pomemben vpliv in ugled med francoskimi naseljenci na vztrajno prigovarjanje svoje zene je sporno uredbo umaknil in se strinjal da priredita veliki bal v guvernerski palaci na katerega bodo povabljeni vsi otoski pomembnezi septembra je graver barnard sporocil guvernerju da je znamke natisnil prosil je da jih naj nekdo od postne uprave prevzame in je cakal na nadaljnja navodila po navedbah iz guinnesove knjige rekordov so te znamke tudi prve kolonialne znamke na svetu ker je bil veliki pomiritveni bal predviden za september je lady gomm izkoristila priliko in je znamke veliko modno novost uporabila pri posiljanju vabil gostom tako je bila prvi uporabnik otoskih znamk nekaj znamk pa so na pisma nalepili njeni prijatelji in znanci sam ples je bil zelo uspesen in duhovi na otoku so se pomirili oranzni in modri mavricijus druga izdaja post paid po koncanih slovesnostih pa je guverner le nasel cas da si je ogledal nove znamke opazil je napako in znamke umaknil iz prometa prav v tem casu pa je prispela zahtevana pomoc za tiskanje znamk iz velike britanije barnard je takoj dobil nalogo da pripravi nove znamke tokrat se graver ni zmotil znamke so bile pravilne in njihova naklada je bila vecja tiskane so bile z vecjimi bakrenimi ploscami po znamk na poli le malo jih je ostalo na zacetek strani naklada znamk z napisom post office je bila zelo nizka le po kosov za vsako vrednost oz barvo pa se od te je bilo skupno mogoce poslanih do znamk obeh vrednosti preden je preostale guverner umaknil iz prodaje v tistem casu se zaradi napacnega napisa ni nihce razburjal filatelistov takrat se ni bilo zato je tudi propadlo vec znamk in pisem preostale pa so pricele kroziti po svetu o znamkah z napako se je razvedelo sele cez let in nastal je pravi lov na redke preostale primerke najvec jih je bilo odkritih v obdobju od leta do zadnja je bila odkrita leta tocno let po njihovi izdaji sedaj je znanih le oz znamk varianta skupno na pismu zigosana nezigosana oranzni p modri p varianta skupno na pismu zigosana nezigosana oranzni p modri p prva tabela je narejena po podatkih nemske filatelisticne tvrdke michel ki je v evropi ena od referencnih izdajateljic katalogov znamk druga pa po angleski tvrdki stanley gibbons ki je najstarejsa v evropi po podatkih iz guinnesove knjige rekordov razlika je torej kos prav tako se razlikuje stevilo zigosanih in nezigosanih modrih mavricijusov to bodo morali v filatelisticnih krogih se doreci vendar se v vecini literature navaja vrednost znamk med najdragocenjse primerke v filateliji stejemo potovana pisma to so pisma ki imajo nalepljeno znamko in so bila dejansko poslana po posti ter prenesena do naslovnika pisma ki imajo nalepljeno znamko post office so se posebej dragocena in dobila so svoja znacilna imena obstaja osem pisem stiri so bila v lasti madam borchard in zato nosijo imena borchard prime nalepljena oranzna znamka za peni borchard usa oranzna peni borchard mauritius oranzna za peni in borchard royal modra za penija od preostalih pa nosijo pisma imena duvivier oranzna za peni pismo na nemski plosci modra za penija bombaysko pismo dve oranzni znamki za peni in najdragocenejse bordojsko pismo z nalepljeno eno oranzno znamko za peni in eno modro znamko za dva penija slednje je doseglo na drazbi ceno milijona ameriskih dolarjev stiri pisma madam borchard na zacetek strani madam borchard je bila soproga veletrgovca borcharda iz bordeauxa v franciji ki je imel v drugi polovici stoletja zivahne trgovske stike z mavricijusom tako je imel tudi bogato korespondenco umrl je v starosti sestdeset let in vdova je opustila trgovanje ves njegov obsezen arhiv je odpeljal trgovec s starim papirjem takrat je bilo za danasnje pojme verjetno uniceno veliko bogastvo madam borchard pa je vseeno spravila nekaj pisem z daljnega otoka najverjetneje kot spomin na pokojnega moza med njimi so bila stiri pisma tri z nalepljeno oranzno znamko za peni in eno z modro znamko za penija ko se je razvedelo kako dragocene so znamke je madam borchard vsa stiri pisma prodala v prodajo je bila prisiljena saj so z opustitvijo trgovanja usahnili tudi njeni prihodki vsa stiri pisma so sla skozi roke belgijskega filatelisticnega trgovca j b moensa ta je bil v tistem casu najvecji trgovec z znamkami na svetu pismo borchard prime je leta prodal belgijskemu bankirju in baronu arthurju de rotschildu po njegovi smrti so pismo imeli v posesti njegovi dedici ti so ga prodali znamenitemu zbiralcu grofu ferrariju med filatelisticno izmenjavo leta ga je prejel ameriski filatelisticni trgovec leta ga je kupil sved hans lagerlöf in ga z donacijo prepustil svedskemu postnemu muzeju leta drugo pismo z enim oranznim mavricijusom za peni ki ga je moens prodal je sedaj v postnem muzeju zdruzenih drzav amerike zato mu pravijo borchard usa tretje pismo z orazno znamko je moens prodal postni upravi otoka mavricijusa za funtov tako so pismo poimenovali borchard mauritius da so ga pridobili nazaj so na mavricijusu ustanovili celo poseben sklad za donatorje cetrto pismo pa ima nalepljeno modrega mavricijusa za penija tega je moens prodal leto dni pred svojo smrtjo britanskemu zbiralcu taplingu po njegovi smrti je bila zbirka delno prodana del pa je ostal v zbirki tapling v britanskem postnem muzeju v delu ki je bil v prodaji je bilo tudi pismo z modrim mavricijusom tega je leta kupil valeski princ jurij v kasnejsi britanski kralj za funtov to je bila takrat najvisja cena za filatelisticni primerek ob tem je zapisana anekdota da je eden od dvorjanov po drazbi vprasal kralja ce je videl da je neki norec placal funtov za znamko bodoci kralj se je kislo nasmehnil in odvrnil da tisti norec sem namrec jaz pismo je dal uokviriti kot sliko danes se pismo nahaja v kraljevi zbirki royal collection in zato nosi ime borchard royal jurij v je bil strasten filatelist in izvrsni predsednik royal philatelic society od leta do ko so ga okronali za kralja kljub temu da kraljeva zbirka vsebuje nezigosane primerke znamk je jurij v kupoval tudi dragocene zigosane primerke in potovana pisma se posebej so ga zanimala dragocena letalska pisma bazar v bombayu na zacetek strani poleg pisem z eno znamko obstajata tudi dve pismi s po dvema nalepljenima znamkama zelo zanimivo zgodbo ima pismo z dvema oranznima znamkama za en peni imenujejo ga bombaysko pismo znana pot tega pisma se pricne leta na bombayskem bazarju o tem kako je pismo zaslo na bazar pa lahko le ugibamo naslovljeno je na g jessoma stanujocega v hotelu esplanade v bombayu pismo ni bilo nikoli odprto zato domnevajo da naslovnika ni bilo vec v hotelu nevrocena posta se je nabirala in eden od usluzbencev hotela je pomislil da bi s temi pismi lahko zasluzil kaksno rupijo na bazarju kliknite za povecavo bombaysko cb jpg bytes bombaysko pismo dva oranzna mavricijusa crno bela reprodukcija anglez howard je bil vladni usluzbenec v indiji in je v prostem casu hodil na bazar in iskal razne predmete bil je strasten zbiralec starih rokopisov in pisem tako je nekega dne brskal med starimi rokopisi na eni izmed stojnic nenadoma je odkril ovojnico z dvema najlepse ohranjenima primerkoma oranznega mavricijusa pismo je kupil za funtov toliksen je bil barnardov predracun za celotno naklado znamk leto dni kasneje ga je prodal g peckittu za funtov ta se je kmalu odpravil nazaj v anglijo tam si je potovanje v indijo hitro izplacal saj je pismo spet prodal naprej velikemu angleskemu zbiralcu vernonu robertsu iz manchestera za funtov ta je pismo hranil let in ga ponudil v prodajo na drazbi hind leta v londonu doseglo je ceno funtov kupil ga je angleski zbiralec in ga skrbno cuval skozi vihre druge svetovne vojne leta ga je prodal na drazbu burrus v londonu za funtov kupec je bila louise boyd dale znamenita angleska plemkinja ki je bila strastna filatelistka po njeni smrti leta so pismo dobili v last njeni dedici ocenjujejo da je pismo danes vredno okrog funtov dragoceno darilo madam duviver na zacetek strani josephine duviver se je le s tezavo locila od njej tako ljubega pisma vendar je na vztrajno prigovarjanje gospoda peckitta le pristala na prodajo se posebej ker ji je ponudil tako visoko vsoto zanj vedela je da je dragoceno a vseeno jo je cena prijetno presenetila pismo ji je poklonil njen pokojni moz ko sta se porocila takrat je bila razocarana nad darilom celo za malo se ji je zdelo a henry adam ji je razlozil koliko je vredno pismo mu je poslala lady gomm in ga povabila na znameniti ples pripovedoval ji je o plesu in o razmerah na otoku in o tem kako je postal eden od clanov mavricijske vlade pa se o znamki z napako potem pa tudi o vrnitvi v domovino spomnila se je da jo je zasnubil kmalu potem ko se je vrnil v pariz peckitt je bil zelo zadovoljen saj je to bilo ze njegovo drugo pismo z dragoceno znamko njegovo dolgotrajno iskanje se je izplacalo prvo pismo je dobro prodal upal je da bo tako tudi z drugim tako je tudi bilo tudi to pismo z eno oranzno znamko za peni je ponudil vernonu robertsu ki ga je kupil za funtov za razliko od prvega bombayskega se od tega pisma ni nikoli locil po njegovi smrti so njegovo zapuscino prejeli njegovi dedici ti so precejsen del zbirke prodali a niso se locili od najdragocenejsih znamk tako je tudi pismo z oranzno znamko post office se vedno v njihovi lasti zaprasena pisma na zacetek strani mati je bila nad svojim sinom jeanom legrandom zelo zaskrbljena mladenic je pricel zanemarjati solo obenem pa je v svojo sobo nosil cele kupe starih pisem in jih skrbno ter natancno pregledoval jean je namrec v casopisu prebral zanimiv clanek ki je pripovedoval o najdbi dragocenih znamk z mavricijusa tam je bilo tudi zapisano da je bilo veliko trgovskih stikov tega otoka z bordeauxom iz tega je jean potegnil zakljucek da je mogoce med posto raznih podjetij iz njegovega rojstnega bordeauxa najti se kaksen dragocen primerek sklenil je da ga bo poiskal hodil je od podjetja do podjetja in nabiral njihovo staro korespondenco dneve in dneve je brskal med starimi in zaprasenimi pismi ko je ze skoraj obupal in je mati grozila da ga bo izselila iz stanovanja ce ne bo prenehal s to neumnostjo je odkril pismo z modrim mavricijusom za penija pismo je ponudil filatelisticnemu trgovcu th lemarju iz pariza v casopisnem clanku je bilo omenjeno njegovo ime zato se je obrnil nanj s pismom v katerem mu je porocal o svoji najdbi trgovec je nemudoma sedel na vlak in se odpeljal v bordeaux ko je prispel tja mu je jean zmagoslavno pokazal se drugo pismo na njem sta bili nalepljeni dve znamki ena oranzna in ena modra trgovec je takoj odkupil obe pismi za frankov vsota ki jo je jean prejel je leta veljala celoletno materino mezdo s tem je bil bogato poplacan za svoj trud pismi sta bili naslovljeni na isto podjetje duncan lurgny tudi lurgnie podjetje se je ukvarjalo s trgovanjem z vinom pariski filatelisticni trgovec je pismi prodal z dobickom njuna pot se je locila nemska plosca na zacetek strani pismo z modrim mavricijusom za penija je potovalo skozi roke vecih filatelistov na koncu pa so ga kupili leta v berlinskem reichpostmuseumu od filatelisticnega trgovca philippa kosacka placali so ga z vecjo kolicino nemskih kolonialnih znamk ker je bil kosack zid so kasneje unicili vso dokumentacijo ki bi kazala na opravljeno trgovino o tem obstajajo le ustna pricevanja to je eno od dveh pisem ki jih je napisal edward francis vinski trgovec v njem potrjuje da je prejel sodcev vina ki jih je ze uspel prodati napisal je tudi da upa da mu ne bo potrebno spustiti cene da bo prodal se preostanek vina pismo je bilo napisano na koncu pisma je zapisal da bo to pismo napisal v dvojniku in poslal z ladjo mischief drugo pismo pa bo poslal z ladjo john king to kaze da je bilo potovanje z ladjo takrat zelo nezanesljivo z dvojnim pismom pa so se povecale moznosti da bi naslovnik pismo vseeno sprejel dvojnik tega pisma je znamenito bordojsko pismo pismo je potovalo do liverpoola v angliji tja je prispelo v francijo v mesto boulogne pa je prislo cez dva dni pa so ga sprejeli v bordeauxu pismo je potovalo dva in pol meseca na pismu je zig colonies c art ki oznacuje da je morala francoska posta po postnem sporazumu iz leta placati tri silinge in stiri penije angleski posti za prenos pisma preko rokavskega preliva rocna oznaka pa oznacuje strosek dostave francoske poste iz pristanisca do bordeauxa cez pismo je zapisana velika osmica to pomeni da je bilo pismo na vrhu paketa ki je bil osmi po vrsti tako so oznacevali pakete da bi na sprejemni posti lahko preverili kolicino postnih paketov na pismu pa je se ena posebnost znamka ni zigosana na posti v port louisu postar ni pritisnil ziga sele v bordeauxu je francoski postar opazil da je znamka nezigosana pritisnil je zig in tudi sam zgresil kliknite za povecavo nemska plosca jpg bytes kliknite za povecavo nemsko pismo jpg bytes nemska plosca in pismo z modrim mavricijusom pismo so v muzeju pripravili za razstavo na posebni plosci skupaj z nekaterimi drugimi dragocenimi znamkami tako je dobilo ime pismo z nemske plosce v muzeju je bilo razstavljeno na posebnem stojalu v vodoravnem polozaju vse do leta ko so med drugo svetovno vojno zagrozili rusi z osvajanjem berlina dragocene primerke iz muzeja so nemci umaknili v opusceni rov rudnika soli pri mestu eisleben v pokrajini thüringen v solnem rudniku je temperatura vedno enakomerna pa tudi zrak je zelo suh saj sol nase vlece vlago tako so pred neprilikami dobro zavarovali obcutljive znamke in dragocena pisma leta so dragocene primerke umaknili zahodni zavezniki da bi ne prisli v roke sovjetski zvezi med njimi je bilo tudi pismo z nemske plosce na zahtevo zahodne nemcije so americani zasezene znamke vrnili leta a med njimi ni bilo nekaj najbolj dragocenih znamk kakor tudi ne nemske plosce v iskanje so vkljucil scotland yard in kasneje se interpol a iskanih dragocenosti niso odkrili leta je nemska vlada razpisala nagrado za najditelja v visini dolarjev a pravega odziva ni bilo sele leta pa se je pri londonskem trgovcu robsonu loweju oglasil nekdanji ameriski oficir charles e sweeney in mu ponudil v odkup dragoceno pismo z modrim mavricijusom ta se je s ponudnikom dogovoril za sestanek in poklical scotland yard pripravili so zasedo in oficirja aretirali na zaslisanju se je izgovarjal da je znamke in pismo dobil od nekega nemskega zakonskega para v zahvalo ker ju je po vojni uspel prepeljati iz ruske zasedbene cone na zahod spravil jih je doma saj so bila pisma zanj brez vrednosti in pozabil nanje sedaj pa naj bi jih zelel vrniti nazaj za razpisano nagrado a izkazalo se je da jih je ukradel in skril v neugledno skrinjo na podstresju svoje hise v philadelphiji tam jih je imel spravljene skoraj trideset let ker je racunal da bo kraja zastarala po tem casu poleg tega pa se je takrat znasel se v financnih tezavah eden izmed ameriskih carinskih usluzbencev je ugotovil da je bila dragocenost vnesena v zda brez placila carine in je nemsko tablo zasegel pri tem so sweeneya prepricali da jo je brezplacno odstopil sicer bi ga obtozili carinskega prestopka tako pa se je v celoti izmazal brez kazni vendar je nemska plosca se dolgih trinajst let cakala v skladiscu ameriske carine pravico do dragocenih primerkov je poleg zahodne nemcije zahtevala tud vzhodna nemcija americani vsekakor niso zeleli vrniti pisma na vzhod poleg tega so ves ta cas iskali kakrsnokoli moznost da bi dragoceno pismo nekako zadrzali zase ko so izcrpali vse pravne moznosti in dosegli vse mogoce casovne odloge so dragocenosti leta po zdruzitvi nemcije le morali vrniti danes je mogoce nemsko tablo spet videti na stalni razstavi postnega in telekomunikacijskega muzeja nemcije v berlinu bordojsko pismo na zacetek strani francoski dijak jean legrand ni slutil da je drugo pismo najlepsi in najdragocenjsi primerek pisem z znamkami post office je edino pismo ki ima nalepljeni obe znamki z napako oranzno za peni in modro za penija prav tako je eno izmed dveh ki jih ni napisala lady gomm temvec tesen druzinski prijatelj edward francis bil je najpomembnejsi trgovec na otoku in lastnik trgovskega podjetja edward francis co pismo ki je dvojnik pisma z nemske plosce je naslovil na messrs duncan and lurgnie vinska trgovca iz bordeauxa v njem se zahvaljuje za poslano posiljko kvalitetnega francoskega vina v pismu se z izbranimi besedami priporoca za nadaljnje sodelovanje ob tem pa je upal na ustrezen popust na kolicino in na bodoca narocila pismo je oddal na posto v port louisu na mavricijusu oktobra le dan prej preden je guverner gomm umaknil znamke iz prometa pismo je bilo oznaceno kot shipp letter in z zasebno ladjo john king poslano do plymoutha v angliji od tam je bilo z drugo ladjo dostavljeno do boulogne v franciji s kocijo je bilo prepeljano v pariz in naprej v bordeaux naslovnik ga je prejel decembra potem ko je bilo dni na poti to je bil v tistih casih obicajen dostavni rok pismo je bilo uvrsceno med poslovno korespondenco podjetja ki so jo cez kaksno leto dni odnesli v arhiv tam se je pismo prasilo petinpetdeset let vse do ko ga je nasel jean legrand kliknite za povecavo bordojsko jpg bytes bordojsko pismo je v lasti nizozemskega postnega muzeja in zanj so placali milijona dolarjev pariski trgovec th lemar ki ga je odkupil od jeana ga je prodal za funtov brunetu de l'argentiere in potem je dragoceno pismo prehajalo iz rok v roke njegova cena pa je pri vsaki prodaji narascala brunet je pismo prodal na drazbi leta alfredu lichtensteinu za funtov pismo je v letih od do sestkrat zamenjalo lastnika oktobra je bilo pismo na drazbi podjetja robson lowe ltd za funtov ga je kupil ameriski filatelisticni trgovec raymond weill iz new orleansa potrpezljivo je cakal z njegovo prodajo in spremljal kako narasca cena drugim pismom in znamkam leta ga je za izklicno ceno dolarjev ponudil na drazbi burrus v londonu zanj so se potegovali kupci z vsega sveta pri ceni dolarjev so se vsi umaknili ostala sta le dva na koncu je zadnji drazitelj ponudil neverjetno vsoto milijon dolarjev hrup udelezencev drazbe je presegel odlocne udarce z drazbenim kladivom ko je bila ponujena in sprejeta sanjska vsota za filatelisticno pismo pismo je bilo ponovno na drazbi svicarske filatelisticne drazbene hise davida feldmana leta v zurichu ko je zanj nizozemski postni muzej placal milijona dolarjev dolarjev ta drazbena hisa pa je leta prodala se nezigosanega modrega mavricijusa p za milijona dolarjev kar je najvisja cena za posamezno znamko doslej zastava in grb na zacetek strani na koncu se vrnimo se enkrat na mavricijus otok je dobil politicno avtonomijo leta deset let kasneje so avtonomijo razsirili v samoupravno marca je postal samostojna drzava v sklopi britanske skupnosti narodov commonwealth in bil sprejet v ozn zastava mavricijusa ima stiri vodoravne trakove rdeca barva oznacuje kri ki je bila prelita v boju za neodvisnost modra ponazarja indijski ocean ki ga obkroza rumena predstavlja zlato luc svobode in zelena pokrajino mavricijusa in njegove nepregledne plantaze kliknite za povecavo mau grb jpg bytes zastava grb grb je bil podeljen leta in prikazuje kolonizacijo simbol ladje tropsko vegetacijo tri palmova drevesa in strateski polozaj otoka kljuc svetleca zvezda slednje povdarja tudi latinski napis pod grbom ki pravi zvezda in kljuc indijskega oceana scit podpirata samburski jelen ki je bil naseljen z jave leta in domaca ptica dodo ki so jo iztrebili ob koncu stoletja fip anual philatelic web site evaluation fip award on philatelic exhibition espana madrid bronasto oglejte si uredniki portala eon si so vasi strani fnd tabor maribor podelili bronasto priznanje oglejte si priznanje oglejte si podeljujemo stranem ki po videzu ali vsebini izstopajo iz povprecja cestitamo ljubljana znamke fnd tabor si knjiga gostov vpisite se v knjigo gostov pogosto zastavljena vprasanja narocilo filatelisticnega gradiva narocilo na bilten znamkar vclanite se vclanite se v drustvo domov novice in zanimivosti znamkar zacetniski koticek katalog drustvenih izdaj o nasem drustvu pravila drustva knjiga gostov povezave pogosto zastavljena vprasanja zemljevid strani so avtorsko zascitene © ivanusa andrej maribor vse morebitne napake na teh straneh in pripombe naslovite na andrej ivanusa amis net koda v jeziku java in javascript je last avtorjev objavljanje in kopiranje je dovoljeno pod pogoji ki jih avtorji dolocajo na svojih spletnih straneh strani so pripravljene s programom ms frontpage za ms internet explorer v resoluciji x dpi stran je bila obnovljena nedelja januar dolocene strani so ojacane z opencube java ta stran je bila narejena s programom frontpage to stran gosti omrezje amis net medinet iz maribora strani so avtorsko zascitene © ivanusa andrej maribor