java od a do j zgodba o javi rok zalo`nik zgodba o javi se kot najbr` `e veste za~ne v podjetju sun leta ko se skupina in`enirjev tega podjetja loti sestavljanja aplikacije ki naj bi povezovala razli~ne tipe ra~unalnikov oziroma tekla na njih raznovrstnost stroje opreme in potrebe po robustnosti pa so jih postavile pred skoraj nere ljiv problem zato so razvili nov jezik ki je re il te te`ave in se pokazal tudi kot primerna podlaga za prenos programov po internetu leta nato naredijo prvi prevajalnik java napisan z javo prej z jezikom c in leto pozneje ugleda lu~ sveta ali temo mre`nih povezav kakor `elite spletni brskalnik s podporo za program~ke applets java hotjava v za~etku leta je nato sun javno objavil pomo`ne knji`nice za razvoj programov z javo jdk java development kit ki postavijo prvi standard ki ga hitro prevzamejo vse ve~je softverske hi e nekaj popravkov smo bili nato dele`ni e z jdk jem pred kakimi tremi meseci pa smo z jdk jem dobili novo razli~ico jave z novim standardom so se odprle izjemne mo`nosti za razvoj programov in lahko bi rekli da softverska podjetja ki javo zanemarjajo lahko mirno zaprejo » tacuno« glavna in sploh najpomembnej a prednost jave je gotovo prenosljivost e pa podjetja za~nejo razvijati razli~ne »standarde« ta prednost hitro izgubi pomen zato podjetje javasoft ki je neke vrste podru`nica podjetja sun skrbi za razvoj standarda java je sestavljena iz ve~ delov iz jezika navideznega ra~unalnika java jvm java virtual machine in knji`nic razredov prav te knji`nice pa so najranljivej i del jezika nekateri se gotovo e spomnite razvpite zgodbe o jeziku c v katerem naj bi program napisali enkrat in ta naj bi potem tekel kjerkoli praksa je pokazala da so podjetja z dodajanjem svojih morda celo bolj ih knji`nic mit o prenosljivosti izni~ila javasoft je zato za~ela s pobudo » ~ista java« ki naj bi zagotovila prenosljivost med navideznimi stroji java na vseh podlagah in pri vseh razvijalcih trenutno se razvijalci e sre~ujejo s problemi saj recimo netscape navigator in ms internet explorer uporabljata jdk zato programi pisani za jdk tu ne te~ejo upamo pa lahko da se bo tu razvoj navideznega stroja ustavil in da je to zadnja razli~ica ali vsaj ena zadnjih kar ji morda manjka je bolj a podpora za izdelavo grafi~nih vmesnikov in podpora za objektni model corba oglejmo si e nekaj vro~ih besed ki jih sre~ujemo v povezavi z javo javabeans javabeans je magi~na beseda v svetu java zadnjih nekaj mesecev za kaj gre pri vsej stvari lahko bi rekli da je javabeans sun ov odgovor na microsoftovo komponentno tehnologijo com in activex programerji naj bi se ne ubadali z razvojem komponent in pisanjem kode ki jo je prav gotovo nekdo pred njimi `e napisal s komponentno tehnologijo lahko tudi neizku eni programerji sestavijo zelo kompleksne aplikacije aplikacije pa postajajo vse preve~ kompleksne tudi za dobre programerje in ponovna uporaba `e napisane kode reusability je gotovo prihodnost programiranja »fi`ol~ki« te~ejo na vseh operacijskih sistemih in v vseh programskih okoljih podjetje sun ki je razvilo tehnologijo beans nudi mo`nost poganjanja in sodelovanja te tehnologije znotraj komponentnega okolja activex kar e pove~uje njihovo uporabnost irijo pa se tudi govorice da namerava microsoft vklju~iti podporo za tehnologijo javabeans v svoje okolje visual j podporo za javabeans v svojih izdelkih prina ajo oz obljubljajo tudi asymetrix s supercede jem borland z jbuilder jem ibm z appletauthorjem in visual age for java lighthouse design z orodjem javaplan netscape z visual javascriptom sunsoft z project studiom in java workshopom symantec z visual cafejem in unify z izdelkom vision jdbc ko je java zagledala lu~ sveta ali bolje re~eno sunsoftovih laboratorijev je bila njena povezava s podatkovnimi zbirkami precej nedefinirana ker pa resen programski jezik danes skorajda ne more pre`iveti brez tega se je kmalu pojavil standard ki je soroden microsoftovi tehnologiji odbc jdbc jdbc omogo~a razvijalcem zanesljiv in enoten dostop do vseh vrst podatkovnih zbirk njegovo zrelost dokazuje tudi podpora podjetij ki se ukvarjajo s podatkovnimi zbirkami ve~ina jih je `e razvila gonilnike jdbc ki so napisani v ~isti javi in torej neomejeno prenosljivi na tem seznamu lahko najdemo podjetja kot so connect software weblogic sybase oracle in informix jdbc je precej neposreden standard tipi~na operacija poteka v treh korakih povezava s podatkovno zbirko poizvedba in prenos rezultatov do odjemalca jdbc omogo~a tri na~ine povezav dvonivojsko angl two tier kjer se odjemalec neposredno pogovarja s podatkovnim stre`nikom trinivojsko three tier kjer je med odjemalcem in stre`nikom e vmesni stre`nik ter n nivojsko n tier kjer je teh stre`nikov lahko ve~ tipi~en primer trinivojske povezave je povezava spletnega stre`nika s podatkovnim stre`nikom pri ~emer program~ki na spletnem stre`niku izvajajo poizvedbe v podatkovnem stre`niku in rezultate posredujejo spletnemu odjemalcu ta vrsta povezav bo v prihodnje gotovo med najbolj priljubljenimi sun nudi tudi povezavo s podatkovnimi zbirkami odbc preko t i mostu bridge za odbc gre za knji`nico ki uporabi jdbc kot standardni programski vmesnik api odbc activex eprav je ~lanek pred vami posve~ena javi pa nikakor ne moremo mimo tehnologije activex ki jo imajo nekateri za konkurenco javi o tehnologiji activex smo v mojem mikru sicer `e pisali a kratka osve`itev te teme najbr` ne bo odve~ tehnologija activex je nastala kot sad dolgoletnega microsoftovega razvoja komponentne tehnologije in prina a na internet aktivno vsebino ali po doma~e aplikacije aktivna vsebina nas gotovo spominja tudi na javo kot jezik za razvoj internetnih aplikacij a tehnologija activex je gotovo bolj zrela saj temelji na tehnologiji ole object linking and embedding ole je bil sprva namenjen majhnim ponovno uporabljivim objektom ki si jih aplikacije enostavno delijo med seboj na omizju ali celo po lokalni mre`i s prihodom interneta je bil naslednji korak povsem predvidljiv in zdaj si lahko komponente med seboj delijo tudi spletne internetne aplikacije activex je torej naslednik tehnologije ole tako ole kot activex temeljita na microsoftovi komponentni tehnologiji com component object model katere glavne zna~ilnosti so enoten dostop do modula modul je standardni vmesnik s katerim komunicirajo drugi programi ne da bi bilo jim treba poznati kodo modula samovzdr`evanje modul je binarni program ki sam skrbi za izvr itev in zaklju~ek ter zmo`nost nadgraditve vsaka razli~ica modula vsebuje vse vmesnike zato starej im razli~icam programov ni potrebno skrbeti za spremembe v modulih kontrolniki activex pa nadgrajujejo to shemo e z dvema lastnostima prepoznavanjem omre`ja ko program kli~e kontrolnik activex lahko ta po lje odgovor tudi po mre`i celo po internetu in varnostjo kontrolniki activex vpeljujejo nov varnostni dostop koncept zaupanja programu te lastnosti omogo~ajo enostavno uporabo kontrolnikov activex tako za programerje kot za uporabnike lastnost kontrolnikov activex lahko namre~ zelo enostavno dolo~amo kar s pomo~jo javascripta ali vbscripta v spletnem brskalniku internet explorer najprej pogleda ali je `eleni kontrolnik `e name ~en v na em ra~unalniku in ~e je ga kar uporabi sicer pa ga prenese z interneta e uporabnik kolikor toliko upo teva »varnostne« predpise odpade tudi varnostno tveganje kontrolnike activex lahko namestimo v katerokoli aplikacijo ki je lahko t i gostitelj activex najpogosteje je to kar internet explorer x za windows in nt uporabniki netscape navigatorja pa si lahko pomagajo s priklju~kom plug in podjetja ncompass ki omogo~a sprejemanje kontrolnikov activex tudi s tem programom prihodnost naslednjo razli~ico jave lahko pri~akujemo konec leto njega leta java naj bi prestavila javo na raven pravega operacijskega sistema v veliki meri naj bi uvedli tehnologijo »povleci in spusti« nove spremembe v knji`nici awt adobov d grafi~ni format d raz iritve podjetja liquid reality izbolj ali pa naj bi tudi podporo za zvok prav tako naj bi dodali medpomnilni ko podporo za prenos datotek buffering med druge novosti pa sodi e transakcijski stre`nik java ki naj bi javi pomagal v bitki s tehnologijo activex in transakcijskim stre`nikom viper jts je izvedba transakcijskega servisa corba z javo dodani naj bi bili tudi imenski in datote~ni servisi name and directory services ki naj bi definirali standard za iskanje podatkov recimo kako najti elektronski naslov neke osebe v internetu java se prav tako odpravlja na podro~je ki ga je microsoft zavzel s aktivnimi stre`ni kimi stranmi active server pages visual interdev dodatki za spletni stre`nik servlets po vzoru na applets naj bi omogo~ali izvedbo programov na stre`niku in povezave s podatkovnimi zbirkami pri~akujemo lahko tudi podporo za elektronsko poslovanje electronic commerce ki naj bi vsebovalo digitalno denarnico pla~ila in »pametne« kartice razvoj jave poteka neverjetno hitro leto pred nami bo leto sprememb na podro~ju jave na javo ne bomo ve~ gledali kot na orodje za pisanje program~kov ki uganjajo nor~ije po na i spletni strani obeta se premik na ve~je aplikacije znanilec sprememb je vsaj delno `e corelov office for java od bitke ki jo na eni strani bije microsoft na drugi pa sun pa bomo upajmo imeli koristi predvsem uporabniki java v internetu http www inquiry com techtips java pro postavite vpra anje strokovnjaku http www mentorsoft com de digital espresso tedenski povzetek elektronskih seznamov in skupin usenet za javo http www gamelan com najve~ja zbirka program~kov in virov http www www net com java faq zbirka pogosto zastavljenih vpra anj faq o javihttp java sun com doma~a stran podjetja javasoft sun http cafe symantec com symantecovi izdelki java http www yahoo com computers and internet programming languages java yahoojeva zbirka virov java http www java co uk java center najnovej i program~ki java http www javaworld com najbolj priljubljeni ~asopis v internetu posve~en javi delo revije home moj mikro