nacionalni kurikularni svet podrocna kurikularna komisija za osnovno solo predmetna kurikularna komisija za naravoslovje in tehniko osnovna sola ucni nacrt naravoslovje in tehnika razred ur razred ur sprejeto na seji strokovnega sveta rs za splosno izobrazevanje dne predmetna kurikularna komisija za naravoslovje in tehniko dr janez ferbar univerza v ljubljani pedagoska fakulteta predsednik mag irena vodopivec zavod rs za solstvo strokovna tajnica dr sasa glazar univerza v ljubljani pedagoska fakulteta mag anton velikonja univerza v mariboru pedagoska fakulteta dr metka kralj univerza v ljubljani pedagoska fakulteta marta novak os smarjeta na dolenjskem igor hostnik os gabrovka dragica cvetreznik os dr j mencingerja bohinjska bistrica jezikovni pregled ernest jeler kazalo i opredelitev predmeta smisel in namen predmeta ii splosni cilji predmeta specialno didakticni principi pouka iii razred shranjevanje in transport kako deluje clovesko telo raznolikost v naravi gibanje zemlje razred shranjevanje in transport snovi v naravi ziva bitja izmenjujejo snovi z okolico in jih spreminjajo prehranjevalne verige in spleti konstrukcijske zbirke vplivi sonca na vreme podatki iv temeljni standardi znanja v katalog znanja vi znanja izvajalcev ucnega nacrta priloga materialni pogoji oprema ucilnic in ucna sredstva glede na prenovo predmeta naravoslovje in tehnika v in razredu literatura ki pripomore k razumevanju in izvajanju ucnega nacrta i opredelitev predmeta predlog predmetnika devetletne osnovne sole predvideva za predmet naravoslovje in tehnika ur v razredu in ur v razredu od tega je ur namenjenih tehniki predmet naravoslovje in tehnika je del nadgradnje predmeta spoznavane okolja v triletju predmet se nadaljuje v predmetih naravoslovje v razredu tehnika in tehnologija v razredu in gospodinjstvo v in razredu v triletju pa v predmetih biologija kemija in fizika smisel in namen predmeta naravoslovje in tehnika ucenci naj pri pouku naravoslovja in tehnike naravo in tehniko izkustveno dozivljajo jo spoznavajo z delom spreminjajo in z razlicnih stalisc vrednotijo posege vanjo ob izkusnjah z naravo in tehniko se uce ceniti vse kar je dobro lepo res in prav pojave v naravi tehnicne in tehnoloske postopke se uce opisovati razlagati napovedovati in vplivati nanje uce se preverjati pravilnosti napovedi tehniske postopke se uce opazovati opisovati jih izbirati uporabljati nacrtovati in preverjati uresnicljivost nacrtov spoznanja in izkusnje o sebi o naravi in tehniki uporabljajo ucenci za to da se vkljucujejo v okolje in ga premisljeno in odgovorno spreminjajo navajajo se skrbeti za svoje telo zdravje in dobro pocutje uce se vzdrzevati in izboljsevati svoje okolje in uporabljati sodobno tehniko in tehnologijo uce se sami in skupaj z drugimi presojati kaj je prav se odlocati in delovati v svoje in skupno dobro ii splosni cilji predmeta naravoslovje in tehnika ucenci naj naravo in tehniko izkustveno dozivljajo tako da prezivljajo del svojega casa v razlicnih naravnih okoljih in opazujejo naravo z vsemi cutili in s preprostimi opazovalnimi pripomocki da z naravnimi pojavi eksperimentirajo kar pomeni da spoznavajo potek pojavov in povezave med njimi v znanih in nadzorovanih okoliscinah da v preprostejsih naravnih in tehnicnih sistemih potek pojavov nacrtujejo usmerjajo in nadzorujejo tako da kaj pridelajo ali izdelajo ucenci se izkustveno seznanijo z nekaj preprostimi naravnimi in umetnimi sistemi opazujejo kako delujejo in kako so sestavljeni z eksperimentiranjem preskusajo delovanje sistemov in ugotavljajo da je delovanje funkcija odvisno od zgradbe strukture sistema proucujejo enostavne tehnicne sisteme nacrtujejo konstruirajo in oblikujejo nove izkustveno spoznajo da je zgradba in lastnost sistema odvisna od stevila in lastnosti sestavin ter relacij med njimi ucenci z opazovanjem s poskusi ob delu in z uporabo virov podatkov raziskujejo povezave med strukturo in funkcijo ucenci naravo in tehniko spoznavajo tudi prek izkusenj drugih v ta namen se ucijo uporabljati splosne in posebne pomenske sisteme reprezentacije in tehnologijo za izmenjavo podatkov in delo z njimi ucenci uporabljajo naslednje sisteme znamenj prostorska obmocja igrace in igre modele in simulacije staticne in gibljive slike in risbe sheme in risbe z dogovornimi znamenji govorjeni in pisani jezik stevila in matematicne operacije tabele histograme in grafe ter racunalniske sisteme znamenj ucenci se urijo v rabi razlicnih reprezentacij in tehnologije za delo s podatki le izurjenost na tem podrocju zagotavlja ucinkovito uporabo virov podatkov za uk in pouk naravoslovja ucenci se uce okolje preudarno spreminjati zato spoznavajo tehnicne in tehnoloske postopke za prenos in spreminjanje teles snovi energije in podatkov pri tem se seznanjajo s tehnoloskimi lastnostmi gradiv obdelovalnimi postopki orodji in merilnimi pripomocki pri delu in eksperimentiranju morajo znati sebe in druge varovati pred poskodbami delovna sredstva pa pred okvarami ob spreminjanju svojega okolja se zavedo da nekatere spremembe niso povsem obrnljive mnoge spremembe potekajo v eno smer same od sebe v drugo smer pa jih je treba poganjati za pogon so potrebne gonilne razlike ce jih v naravi ni jih je treba ustvariti pri tem pa se trosijo naravne zaloge snovi in energije ucenci spoznavajo da moramo varcevati z naravnimi viri to pomeni da je treba ohranjati razlicnost in pestrost v naravi in sicer tako da se ogibamo zlasti ireverzibilnim procesom ki razlike zmanjsujejo in odpravljajo ucenci se uce presojati smotrnost in ucinkovitost tehnoloskih postopkov in tehnicnih sredstev za doseganje zastavljenih ciljev ter ocenjevati njihovo gospodarsko uspesnost ucenci zastavljene cilje vrednotijo tudi po njihovih skupnih ucinkih in posledicah za posameznika in za druzbo ob tem se uce z eticnega stalisca razsojati kaj je prav in kaj ne navajajo se na sodelovanje v procesih odlocanja o vecjih znanstvenih in tehnicnih projektih za katere je treba skupaj in vnaprej presoditi ce so eticno sprejemljivi tehnolosko smotrni in gospodarsko obetavni ucenci z dejavnim vkljucevanjem v pouk in s prakticnim delom odkrivajo in razvijajo svoje sposobnosti urijo spretnosti in razvijajo pozitivne osebnostne lastnosti oblikujejo pozitiven odnos do narave in tehnike ter kriticen odnos do posegov v naravo odkrivajo da so naravni pojavi in tehnicni sistemi osnova za stevilne poklice in oblikujejo odnos do poklicnega dela specialno didakticni principi pouka naravoslovje in tehnika predmet naravoslovje in tehnika sodi v tisti del naravoslovno tehnicnega izobrazevanja ki je namenjen vsem zato je obvezen ucitelj pa ima na voljo nekaj izbire njegova je tudi interpretacija med cilji ucnega nacrta za predmet so spoznavanje pojmov in postopkov ter oblikovanje stalisc ucitelj in sola sta dolzna ucencem ponuditi priloznost da zapisane cilje dosezejo vendar pa je tudi od vsakega posameznega ucenca odvisno ce se bo to zares zgodilo pojmi vsebino predmeta sestavljajo tele pojmovne strukture gibanje shranjevanje in transport teles snovi energije in podatkov lastnosti vrste in spremembe snovi raznolikost in podobnost zivega spremembe zivega in spremembe snovi energije in podatkov v zivem svetu izdelava predmetov pridelava predelava in obdelava snovi energije in podatkov skrb za dobro pocutje varnost in zdravje posameznika skrb za okolje in obce dobro telesa snovi energijo in podatke obravnavamo na podoben nacin vse je mogoce shranjevati premikati in predelovati telesa in ziva bitja so razlocljiva in stevna snovi energija in podatki so zvezni in merljivi telesa in ziva bitja se gibljejo in spreminjajo obliko velikost in sestavo snovi elektrika energija in podatki se navadno lahko gibljejo pogosto tecejo se spreminjajo in pretvarjajo mikroskopske zgradbe organizmov in zrnatosti snovi elektrike energije in podatkov se ne vpeljujemo snovne elektricne in nekatere druge tokove je treba poganjati zenejo jih gonilne razlike na primer tlacna razlika in elektricna napetost tokovi lahko prenasajo druge tokove tok krvi v zilah in vodni tok v rastlinah prenasata tokove razlicnih snovi pa tudi energije elektricni tok prenasa tok energije lahko pa tudi tok podatkov postopki delovne postopke pri pouku naravoslovja in tehnike lahko razdelimo na temeljne spoznavne postopke ki so splosno uporabni ter naravoslovne in tehnicne postopke ki so posebnost tega podrocja v srediscu naravoslovja in tehnike so pojavi opisujemo razlagamo in napovedujemo jih s spremenljivkami zato je za spoznavni proces posebej pomembno kako so delovni postopki povezani s spremenjivkami in z znamenji zanje vecino postopkov je mogoce izvajati na konkretnih predmetih in pojavih ter na znamenjih zanje za to stopnjo razvoja je posebej pomembno da ucenci vse postopke izvajajo najprej v konkretnih okoliscinah in sele nato na znamenjih zato se morajo sole opremiti z ucnimi pripomocki ucitelji pa usposobiti za njihovo rabo v drugem triletju je treba posebno skrb posvetiti uvajanju posebnih znamenj ki so v rabi pri naravoslovju in tehnologiji temeljni spoznavni postopki prvi je opazovanje pri katerem se ucenci nauce razlikovati med casovnimi konstantami in spremenljivkami to je med predmeti in pojavi temu sledi opisovanje in zapisovanje pri katerem postopno uvajamo znamenja za spremenljivke z razvrscanjem vpeljemo kvalitativne z urejanjem na pol kvantitativne s stetjem in merjenjem pa kvantitativne diskretne in zvezne spremenljivke z razlicnimi nacini definiranja vpeljemo lastnosti in relacije prirejanje vodi do povezav med mnozicami reci ali med mnozicami stanj dveh razlicnih pojavov in tako do matematicnih funkcij naravoslovni postopki pri eksperimentiranju izkustveno povezujemo pojave ki jih izrazimo s casovnimi spremenljivkami z uporabo razlicnih reprezentancij predelamo atribute teles in pojave v znamenja z relacijami med znamenji ki so lahko v obliki izjav grafov ali matematicnih zapisov pa izrazamo relacijo med pojavi napovedovanje in preverjanje napovedi je kombinacija teoretskega in izkustvenega iskanja povezav med pojavi pri postavljanju hipotez povezujemo med seboj mnozice pojavov tehnicni in tehnoloski postopki pri nacrtovanju na simbolicni ravni iscemo vezi med zgradbo in delovanjem teles in sistemov pri obdelavi spoznavamo tehnoloske lastnosti gradiv in njihovo uporabnost pri izdelavi nato te vezi dejansko vzpostavimo in pri preskusanju prakticno preverimo ce so lastnosti sestavin in relacije med njimi struktura zares povezani z delovanjem funkcijo na nacin kot smo ga pri nacrtovanju predvideli pri vrednotenju postane konkretni izdelek le ena od moznih resitev tehniskega problema ki ga je mogoce izboljsati polepsati in poceniti ucenci se delovnih postopkov uce v heterogenih skupinah ob tem spoznavajo da je tudi delovna skupina sistem katerega ucinkovitost je odvisna od lastnosti njenih clanov in od relacij med njimi pri eksperimentalnem in prakticnem delu je treba se posebej poskrbeti za varnost pri delu in ucence vzgajati za varno ravnanje spoznajo smisel delitve dela stalisca ucenci naj bi del svojega casa radi prezivljali v naravi ker je prijetna lepa in zanimiva uce se ceniti tehniske dosezke ker so koristni prijetnosti in ugodje je treba dozivljati z vsemi svojimi cutili lepoto in zanimivost pa tudi s custvi in pametjo ucenci spoznavajo tudi skodljive vplive cloveka na okolje naravoslovje in tehniko je mogoce uporabiti tudi napak pa tudi sami sta podvrzeni zmotam zato je treba budno spremjati druzbene procese v katere sta vkljuceni ucenci naj bi bili voljni sami in v razlicnih zdruzenjih kaj storiti za ohranjanje narave in kulturne krajine in za napredek tehnike ki je zdruzljiva z okoljem kako beremo ucni nacrt v prvem stolpcu so operativni cilji predmeta ki opredeljujejo pojme in postopke to je konceptualno in proceduralno znanje ki naj ga ucenec osvoji v drugem stolpcu so dejavnosti predlagani vzorci za delo v razredu preko katerih se lahko uresnicujejo operativni cilji predmeta so zgolj nasveti uciteljem in niso zavezujoci v tretjem stolpcu so predlagane vsebine ki opredeljujejo pojmovne sheme in teme ob katerih je mogoce doseci operativne cilje predmeta v cetrtem stolpcu so specialno didakticna priporocila ki so namenjena uciteljem in se jih niso dolzni drzati ce lahko ponudijo svoje alternative v posevnem tisku so napisane medpredmetne vsebine okoljske vzgoje zdravstvene vzgoje in poklicne vzgoje razsirjene s secialno didakticnimi priporocili v petem stolpcu so medpredmetne povezave ki so obvezne za ucitelje in ki zanje zelimo da jih dosezejo tudi ucenci iii vsebina shranjevanje in transport prostori za bivanje in gibanje zgradbe iz sestavljank in ali odpadnega materiala zivalska skrivalisca in bivalisca premikanje prevazanje in prenasanje po kopnem je telesa mogoce nositi dricati ali voziti vozicek lahko poganjajmo od zunaj ali od znotraj izdelava in preskus modela vozicka gibanje ljudi po sklenjenih poteh gibanje zivih bitij pretakanje snovi oskrba z vodo korita in cevi centralno ogrevanje kako deluje clovesko telo gibala prebavila srce kri in zile izlocala dihala cutila in zivcevje raznolikost v naravi razvrscanje zivih bitij rastline na kopnem mahovi praprotnice semenke pogostejse drevesne in grmovne vrste v okolici zivali na kopnem polzi zuzelke pajki dvozivke plazilci ptici sesalci razvrscanje snovi in snovne lastnosti hrana je iz razlicnih snovi trdne snovi kapljevine in plini presipavanje pretakanje in prelivanje prepustnost snovi shranjevanje in transport snovi magnetne lastnosti snovi toplotna in elektricna prevodnost snovi preprosti elektricni krogi kaj je doma na elektriko ziva bitja se spreminjajo ljudje se med seboj razlikujemo lastnosti zivega bitja so odvisne od dednosti okolja in lastne aktivnosti ziva bitja se spreminjajo zaradi rasti in razvoja narava se spreminja spreminjanje lastnosti snovi mesanje in locevanje snovi spreminjanje lastnosti snovi pri segrevanju ohlajanju in zmrzovanju odlagalisca odpadnih snovi gibanje zemlje nastanek dneva in noci mrak senca operativni cilji dejavnosti predlagane vsebine spec didakticna priporocila medpredmetne povezave shranjevanje in transport ucenci · razlozijo pomen bivalnih in delovnih prostorov kot so hisa sola trgovina · gradijo modele stavb iz sestavljank in razlicnih gradiv jih primerjajo med seboj in predlagajo izboljsave · ucijo se skiciranja in primerjajo velikosti skic z modelom in resnicno zgradbo ucenci · izdelujejo skice · gradijo modele · oblikujejo makete · preizkusajo in primerjajo modele prostori za bivanje in gibanje zgradbe iz sestavljank in ali odpadnega materiala delo naj poteka v skupinah pozorni naj bodo na kvaliteto in trdnost izdelave pv poklicna vzgoja sl lv d ma · razloze kako oblika vpliva na uporabnost predmeta in prostora · seznanijo se s papirnimi gradivi · navajajo se na varno in pravilno uporabo orodij · spoznavajo in uporabljajo razlicne nacine spajanja papirnih delov · preizkusajo papirna gradiva · uporabljajo orodje in pripomocke za obdelavo papirja uporabljajo naj konstrukcijsko zbirko ali embalazo ki omogoca sestavljanje ustreznih oblik · navajajo se na smotrno uporabo gradiva · presojajo ustreznost izdelka izdelajo lahko makete zgradb v okolici sole okoljska vzgoja pomen smotrne uporabe gradiva uporaba embalaze uporaba v druge namene interesne dejavnosti izdelava scene za dramatizacijo · spoznajo razliko med zavetjem in bivaliscem · ugotavljajo lastnosti ze znanih zivalskih bivalisc · navedejo funkcije bivalisca zavetje shranjevanje hrane vzgoja mladicev · ugotovijo stalnost oblik in nacina izdelave bivalisc razlicnih zivali pticja gnezda mravljisce cebeljnak · spoznajo da clovek bivalisca gradi zavestno in nacrtno in da jih lahko spreminja zivali pa jih gradijo nagonsko in vedno enako · spoznajo in uporabijo postopke za obdelavo lesa · berejo nacrt · iscejo zivalska bivalisca in zavetja · opisujejo znacilnosti teh prostorov · opazujejo pajka ki prede mrezo in iscejo razlicne pajkove mreze · ogledajo si cebelnjak po skici izdelajo lesene gnezdilnice za ptice zivalska skrivalisca in bivalisca poudarimo da clovek bivalisca gradi zavestno in nacrtno in da jih lahko spreminja zivali pa jih gradijo nagonsko in vedno enako d · locijo premikanje teles z nosenjem vlecenjem potiskanjem in voznjo · ugotovijo da so sanke in toga telesa in jih je treba poganjati od zunaj · ugotovijo da so vozila na kolesih netoga in jih lahko poganjamo od zunaj ali od znotraj · potiskajo in vlecejo sanke in vozicek ter primerjajo gibanje obeh premikanje prevazanje in prenasanje po kopnem je telesa mogoce nositi dricati ali voziti ogrodje vozila nosi tovor telesa bolje drcijo po gladkih in namazanih povrsinah delo v dvojicah ucenci naj bodo pozorni na gibanje teles po drci toboganu na saneh na smuceh na rolkah primerjajo prenasanje in prevazanje v samopostrezbi sd sl lv sv · spoznajo sestavo vozil z notranjim pogonom · pomikajo vozilo po valjih in kroglicah · opazujejo razstavljajo in sestavljajo igrace na navijanje vozicek lahko poganjajmo od zunaj ali od znotraj vleka sani klade po kroglicah ali valjih vozila in igrace na kolesih otroski tricikel avtomobili s pedali kolo bicikel igrace na navijanje · opazujejo sestavo in delovanje vozil · iz delov sestavljanke gradnikov gradijo vozila · vrednotijo zgradbo in delovanje modela ali naprave in predlagajo izboljsave in drugacne resitve · gradijo modele in preizkusajo njihovo delovanje ter ga primerjajo z delovanjem podobnih naprav izdelava in preskus modela vozicka ucenci uporabljajo gibljive igrace in konstrukcijske zbirke pv poklicna vzgoja d · ugotovijo da pri odhajanju zdoma in prihajanju domov navadno nekaj prenasajo ali prevazajo · ugotovijo da je prenasanje in odnasanje potrebno za zivljenje · ponazorijo krozno gibanje v razredu · opisujejo kaj odnasajo od doma in kaj domov prinasajo · povedo kaj nosijo od kod in kam · ponazorijo gibanje iz enega v drug prostor gibanje ljudi po sklenjenih poteh delo v manjsih skupinah povezati je treba stalnost bivalisca in krozna gibanja pv poklicna vzgoja sv sl · razumejo pomen locitve povrsin za gibanje od povrsin za bivanje okoljska vzgoja povrsin ki so namenjene predvsem gibanju posebnih pravil za razlicne nacine gibanja ustrezne opreme · poznajo pomen telesne pripravljenosti za posebne vrste gibanja · poznajo pomen varovanja pri zahtevnejsih vrstah gibanja · opazujejo sosolce pri hoji teku plezanju rolanju · gledajo videoposnetke · opisujejo svoja dozivetja pri smucanju in plavanju · izdelajo plakat s katerim opozarjajo na varnost npr na cesti ob vodi na smucanju pri plezanju v gorah varnost pri gibanju hoji teku plezanju smucanju rolanju varnost ob vodah in v vodi okoljska vzgoja sebe in okolje varujemo ce upostevamo da morajo biti povrsine za razlicnre vrste gibanj plocniki ceste igrisca sankalisca smucisca locene med seboj in locene od bivalisc ljudi zivali in rastlin sv sl sd · ugotovijo da je za varnost prometa pomembno da vsak udelezenec opazi druge da drugi opazijo njega in da vsakdo izve za namero drugega · vedo cemu rabi signalna oprema vozil in pescev ter prometni znaki · utemeljijo pomen varnostne celade pri voznji s kolesom ter pripenjanja varnostnega pasu v avtu · obvladajo tehniko voznje s kolesom · ugotavljajo ustreznost opreme koles · pripovedujejo o dozivetjih med voznjo s kolesom prometna varnost kako videti kje so drugi kako in kam se gibljejo in kaj nameravajo kako drugim pomagati da opazijo kje sem jaz kam in kako se gibljem in kam nameravam kolesarske luci odbojne povrsine in zvonec sd sl · spoznajo da se zivali gibljejo na razlicne nacine · razumejo pomen okoncin pri gibanju odrivanje vlecenje · spoznajo da gibanje omogocajo misice · ovrednotijo uspesnost premikanja kopenskih zivali pri plazenju plezanju skakanju · spoznajo nacin razsirjanja rastlinskih semen s plodovi · opazujejo gibanje dezevnika · primerjajo hitrost premikanja razlicnih kopenskih zivali npr polza dezevnika hrosca mokrice · opazujejo in posnemajo gibanje zivali · izdelajo zbirko razlicnih rastlinskih plodov in semen · napisejo spis na temo seme potuje gibanje zivih bitij ziva bitja se premikajo sama ali pa jih kaj premika premikanje zivali je nacin odzivanja na spremembe v okolju prilagojenost zivali na okolje se kaze tudi v nacinu premikanja opazovanje premikanja naj zivali ne ogroza zdravstvena vzgoja skrb za zdrav razvoj gibal pokoncna drza pri hoji in sedenju ma sv · spoznajo rezervoar zbiralnik hram in njegov namen · izdelajo model vodovodne napeljave z rezervoarjem in ga preskusijo pretakanje snovi tekocine se pretakajo po ceveh oskrba z vodo zajetje zbiralnik cevi ventili delo v manjsih skupinah pv poklicna vzgoja · skicirajo oblikujejo konstruirajo gradijo modele cevja in korit · obvladajo osnovne obdelovalne postopke za papirna gradiva umetne mase les tanko plocevino in mehko zico · razlocujejo med pretakanjem tekocin po koritih in ceveh · spoznajo da vodovodno omrezje ni sklenjeno · spoznajo da tekoca voda lahko kaj poganja izdelajo model korita in cevja za dovod vode do vodnega kolesa izdelava vkljucuje postopke · skiciranje · nacrtovanje izdelave · izdelava korita · spajanje cevi in korit korita in cevi vsebina je primerna za projektno delo okoljska vzgoja uporaba embalaze moznosti recikliranja voda lahko prenasa nesnago skrb za ciste potoke sd · spoznajo da je cevje centralnega ogrevanje sklenjeno · spoznajo da voda v njem krozi in prenasa toplotno energijo · opazujenjo in ugotavljajo delovanja kotlarne centralno ogrevanje cevje centralnega ogrevanja je sklenjeno v njem je lahko crpalka ogled v dveh skupinah pv poklicna vzgoja kako deluje clovesko telo · spoznajo da gibanje omogocajo misice · opazijo da je osnovna lastnost misice njena krcljivost · opazujejo pregibanje roke noge glave · opazujejo svoje gibe pri hoji skoku plesu pisanju gibala povezava z znanjem iz prve ga triletja zdravstvena vzgoja skrb za zdrav razvoj gibal pokoncna drza pri hoji in sedenju · znajo opisati kako potuje hrana v cloveskem telesu · spoznajo da hrana potuje po prebavni cevi · spoznajo da hrana potuje v eno smer · vedo da hrana vztopa v usta kjer jo zobje razkosajo in zmeljejo · vedo da se hrana ki je telo ne more predelati izloci skozi zadnjicno odprtino · poznajo pomen zdravih zob za normalno delovanje prebavil · razlocujejo hrano po izvoru in nacinu predelave · poznajo pomen osebne higiene pri preprecevanju bolezni · ob slikah in modelih opisejo pot hrane po cloveskem telesu · izdelajo model prebavne cevi · po slikah in iz knjig ugotavljajo kako je prebavna cev namescena v cloveskem telesu · razvrscajo hrano zivalskega izvora na meso in mesne izdelke mleko in mlecne izdelke ter drugo hrano zivalskega izvora masti jajca · razvrscajo hrano raztlinskega izvora na sadje in zelenjavo zito in zitne izdelke sladkor olje moka · uporabijo nekaj nacinov za pripravo in predelavo hrane prebavila prebavna cev ima dve odprtini hrana potuje v eno smer s hrano lahko pridejo v telo tudi skodljive stvari hrana je iz razlicnih snovi ucenci naj bodo pozorni na pot ki jo opravi hrana v coveskem telesu zdravstvena vzgoja v domaci kuhinji sta odlocujoca okus in vonj tema je primerna za naravoslovni dan sl lv · razumejo da kri po zilah prenasa snovi razgrajeno hrano in dihalne pline · ugotavljajo da so zile razlicno debele · spoznajo tri vrste zil arterije vene kapilare · razumejo vlogo zil v cloveskem telesu in vedo da je krvozilje sklenjeno · opazujejo krvne zilice na svojih rokah ali na rokah svojih sosolcev · iz knjig in slik spoznajo kaksne so zile v cloveskem telesu in kaksno vlogo imajo srce kri in zile kri tece po zilah delo v dvojicah sl · znajo meriti frekvenco srcnega utripa · ugotovijo spremembe srcnega utripa ob naporih · znajo risati brati in razlagati stolpicni prikaz histogram · merijo frekvenco pogostost srcnega utripa ob razlicnih dejavnostih in ugotavljajo zakaj se frekvenca srcnih utripov spreminja · narisejo stolpicni prikaz pogostosti srcnega utripa pri razlicnih dejavnostih · crpalka kot model srca srce poganja kri delo v dvojicah risanje stolpicnih prikazov ucitelj lahko ucence opozori da deluje srce podobno kot crpalka pv poklicna vzgoja · spoznajo da se iz telesa redno izloca tudi voda z nerabnimi snovmi · spoznajo da se voda in nerabne snovi izlocajo tudi skozi kozo s potenjem · belezijo koliko na dan spijejo in koliko vode izlocijo · opazujejo potenje telesa v vrocini in v hladnem vremenu izlocala iz telesa se izloca voda z nerabnimi snovmi · spoznajo pot zraka v dihala in iz njih vdih izdih · opazijo da se obseg prsnega kosa pri dihanju spreminja · podatke znajo prikazati s tabelo · poznajo skodljive posledice kajenja pri kadilcih · zavedajo se skodljivosti bivanja v zakajenih prostorih · poznajo pravice nakadilcev do bivanja v cistem zraku · razvijejo skrb za lastno zdravje · s siviljskim trakom izmerijo spremembo obsega prsnega kosa pri dihanju · sestavijo anketo o kajenju · anketirajo starse in anketo analizirajo dihala spremljanje poti zraka v dihalih kajenje skoduje zdravju delo v dvojicah ucenci meritve zapisujejo v tabele projektno delo zdravstvena vzgoja kajenju se je lahko ogniti tezko pa se ga je odvaditi ma sl lv sv · spoznajo da so cutila sprejemniki podatkov · spoznavajo predmete in snovi z vsemi cutili · z okusanjem vonjanjem otipavanjem gledanjem in poslusanjem razvrscajo in urejajo predmete snovi in pojave · razlocujejo med kvalitativnimi in semikvantitativnimi razlikami · zvedo da droge alkohol in nekatera zdravila lahko spremene zaznavanje · poznajo najpomembnejsa cutila · zvedo da je pomembno cutilo tudi koza · spoznajo da zivcevje uravnava delovanje telesa · ugotovijo da morajo za normalno delovanje telesa usklajeno delovati vsi organi in sistemi · opisejo vlogo in naloge mozganov · iz vrece z zavezanimi ocmi izbirajo predmete in jih poimenujejo · z vonjem prepoznavajo snovi v preluknjanih skatlicah · s poslusanjem prepoznavajo razlicna zvocila in zivali ki se oglasajo · v tabele zapisujejo pogostost glasov v razlicnih okoljih · s pokusanjem prepoznavajo razlicne pijace · urejajo glasove po visini ali glasnosti pijace po sladkosti ali kislosti telesa po navidezni temperaturi · na slikah in skicah opazujejo clovekove mozgane cutila in zivcevje s cutili razlocujemo zunanje drazljaje po vrsti in kolicini odzivi cutil potujejo po zivcih v mozgane kvalitativne in semikvantitativne spremenljivke kvalitativne razlike pomenijo razlicne okuse npr grenko kislo sladko slano semikvantitativna razlika pa je npr razlika med razlicnimi stopnjami slanosti delo v skupinah ucenci meritve zapisujejo v tabele zdravstvena vzgoja nevarnost drog alkohola zdravil pv poklicna vzgoja sl lv gv raznolikost v naravi · razvrstijo ziva bitja v osnovne skupine zivali rastline glive · razlikujejo ziva bitja po zgradbi po prehrani in po zivljenjskem prostoru · spoznajo da imajo ziva bitja ki jih uvrscamo v isto skupino nekatere enake znacilnosti · uporabijo metodo razvrscanja · natancno dalj casa opazujejo po nekaj razlicnih vrst zivali rastlin in gliv ki jih ze poznajo · v razpredelnico vnasajo lastnosti ki so jih opazili izberejo tiste lastnosti ki so skupne vsem zivalim glivam in rastlinam npr premikanje barva razvrscanje zivih bitij navadno naj zivali ali rastline primerjajo pomembno je zdruzevanje v skupine po podobnosti npr zuzelke pajki polzi imena so manj pomembna po bioloskih znamenjih je clovek ena od zivalskih vrst pv poklicna vzgoja sl lv · spoznajo zgradbo kopenskih rastlin steblo korenine liste cvetove plodove · razlocujejo med rastlinami s cvetovi in brez cvetov · v gozdu naberejo cimvec razlicnih rastlin podrasti in jih razvrstijo glede na to ali imajo liste steblo korenine cvetove · narisejo ali naredijo odtise razlicnih oblik listov stebel in korenin rastline na kopnem mahovi praprotnice semenke zgledi iz domacega okolja ucenci naj bodo posebej pozorni na skupne znacilnosti sicer razlicnih rastlin okoljska vzgoja ohranjanje vrstne raznolikosti lv sl · spoznajo da se drevesa in grmi razlikujejo po lubju listih cvetovih plodovih · po listih in plodovih prepoznajo in poimenujejo najpogostejse domace drevesne in grmovne vrste · spoznajo les domacih dreves smreka bor hrast bukev lipa · pripravijo zbirko listov in plodov najpogostejsih drevesnih in grmovnih vrst · izdelajo plakate z znacilnostmi drevesnih vrst v okolici · ugotavljajo vrste lesa iz katerega so posamezni predmeti pohistvo parket pogostejse drevesne in grmovne vrste v domacem okolju ucence navajamo na spostljiv odnos do narave pri nabiranju gradiva za zbirke in plakate ne delajmo skode obisk botanicnega vrta lv d clovek v svoje bivalno okolje vnasa nove vrste rastlin · spoznajo zunanjo zgradbo kopenskih zivali · povezujejo zunanji videz zivali z njenim nacinom zivljenja npr plenilci se hitro premikajo imajo dobro razvita cutila v rovih zivece zivali so podolgovate · uporabljajo preproste dvovejnate kljuce za dolocanje zivali · opazujejo razlicne kopenske zivali kot so polz muren zaba martincek · dolocajo zivalske skupine s preprostimi kljuci · o izbrani kopenski zivalski vrsti naberejo cim vec podatkov iz knjig in drugih virov zivali na kopnem polzi zuzelke pajki dvozivke plazilci ptici sesalci dolocevalni kljuci so pripomocek za natancno opazovanje prilagojeni so otrokovim sposobnostim obisk zivalskega vrta sj lv razvrscanje snovi in snovne lastnosti · razvrscajo snovi po gnetljivosti stisljivosti trdoti gostoti · spoznavajo snovi po nacinih preoblikovanja · o lastnostih snovi sklepajo iz poskusov · izkustveno ugotovijo da je trdnost izdelkov odvisna od relacij med sestavinami · izvedejo poskuse za razvrscanje snovi po agregatnih stanjih trdne snovi kapljevine in plini trdne snovi lomimo drobimo sekamo in zagamo te so trde nekatere lahko gnetemo in rezemo te so mehke kapljevine tecejo kapljajo prsijo plini tecejo in se raztezajo da se jih stiskati trdne snovi in kapljevine so goste plini so redki ce snovem damo obliko nastanejo telesa oblikovanje testa lesa papirja mila siporeksa gline plastelina ce telesom vzamemo obliko jih predelamo v snov lv · ugotavljajo tehnicne in tehnoloske lastnosti papirnih gradiv gline plastelina in lesa · za razlicne namene izbirajo snovi z ustreznimi lastnostmi · preskusajo trdnost razlicnih vrst papirja · s preoblikovanjem spreminjajo trdnost papirja · preucujejo gnetljivost plasticnost gline in plastelina · primerjajo cepljivost trsk trdota plasticnost proznost cepljivost s preprostimi poskusi ucenci ugotavljajo tehnoloske lastnosti trdnost gnetljivost plasticnost proznost elasticnost cepljivost preskusajo lahko tudi druge materiale pazite na varnost lv interesne dejavnosti modelarstvo maketarstvo · poskusajo sipkost zrnatih snovi · pri pretakanju spoznavajo viskoznost zidkost kapljevin · razumejo zrnate snovi kot model kapljevine · prelivajo pretakajo presipajo razlicne tekocine in zrnate snovi · opazujejo kako naglo kapljevine tecejo voda olje smetana med · opazanja in ugotovitve predstavijo · z gladino vode dolocajo vodoravno lego presipanje pretakanje in prelivanje le z opazovanjem in poskusi je mogoce spoznati lastnosti teles in snovi ter povezave med njimi lv · spoznajo za vodo in zrak prepustne in neprepustne snovi · preizkusajo katere snovi prepuscajo vodo in zrak katere ne tkanine polivinil slama mivka plastelin · opazujejo pronicanje vode skozi razlicne materiale prepustnost snovi telesne lastnosti spoznavamo na vzorcnih telesih snovne lastnosti pa na vzorcih snovi uporabnost je odvisna od lastnosti d · utemeljijo rabo razlicnih posod in prostorov za shranjevanje in transport snovi steklenice plastenke zaboji cisterne zabojniki hladilniki itd · zberejo cim vec razlicnih posod za shranjevanje in transport snovi shranjavanje in transport snovi tema je primerna za projektno delo nacrtovano naj bo tako da se zacne z raziskovanjem narave in sklene s posegom vanjo d go · preskusajo privlacne sile med magnetom in zelezom · raziscejo moznosti uporabe magnetov · spoznajo da lahko jeklene predmete namagnetimo · raziskujejo delovnanje magnetov in ugotovijo da magneti privlacijo zelezo · izdelujejo kompas magnetne lastnosti snovi ucenci morajo z magneti prakticno delati d · ugotovijo da kovine dobro prevajajo toploto in elektriko nekovine pa slabo · spoznajo sestavine gradnike elektricnih krogov · preizkusajo toplotno in elektricno prevodnost s kuhinjskimi pripomocki · preizkusajo elektricno prevodnost z baterijo in zarnico toplotna in elektricna prevodnost snovi vse poskuse z elektricnim tokom lahko delamo le z baterijo ucence opozarjamo na nevarnosti elektricne napeljave d go · spoznajo elektricni krog · znajo sestaviti preprost elektricni krog z zarnico ploscato baterijo in stikalom · razumejo vlogo elektricnega stikala v elektricnem krogu · znajo narisati shemo elektricnega kroga · izdelajo model elektricnega kroga · sestavljajo preproste elektricne kroge z zarnico baterijo in stikalom · proucujejo delovanje zepne svetilke · s stikalom krmilijo elektricni krog · risejo risbe in sheme elektricnega kroga · obdelujejo umetno maso les tanko plocevino in mehko zico preprosti elektricni krogi tema je primerna za naravoslovni dan · utemeljijo pomen pazljivega ravnanja z elektricnimi napravami zaradi varovanja zdravja in zivljenja · navajajo vzroke nesrec pri ravnanju z elektricnimi napravami · razlikujejo elektricne naprave glede na zascito · spoznajo zascitni vod in neprevodno oblogo izolacijo · znajo varcevati z elektriko · razvrscajo elektricne naprave na take s kovinskim in na take z neprevodnom plasticnim ohisjem · razvrscajo naprave z dvema in tremi prikljucki na vticu poiscejo prikljucek ozemljitvenega vodnika · opazujejo vticnico varovalko in odklopnik kaj je doma na elektriko varovanje pred poskodbami z elektriko varovanje elektricnih naprav z neprevodnim ohisjem in z ozemljitvijo kovinskega ohisja tema je primerna na naravoslovni dan pv poklicna vzgoja d go · locijo skupne znacilnosti ljudi in posebne znake po katerih se razlikujejo skupine in posamezniki · ugotovljajo vecjo podobnost med sorodniki kot med nesorodniki · razvijajo strpen odnos do razlicnosti · znajo nasteti telesne razlike med moskimi in zenskami · opazujejo in merijo cim vec znacilnosti po katerih se ucenci razlikujejo · rezultate opazovanj in merjenj prikazejo v razpredelnicah in z graficnimi prikazi histogrami · zberejo podatke o podobnostih in razlikah med clani v svoji druzini ziva bitja se spreminjajo ljudje se med seboj razlikujemo spolne razlike med ljudmi razlike in podobnosti ugotavljajo z opazovanjem in s poskusi poleg cutil uporabljajo tudi merilnike ucenci ugotavljajo razlike tudi med pasmami domacih zivali na slikah ter med sortami sadja zdravstvena vzgoja d · opisejo podobnosti med starsi in potomci · ugotovijo da je zunanji videz zivega bitja odvisen od dednosti okolja in lastne aktivnosti · razvijajo vescine eksperimentalnega dela · zapisujejo podatke v obliki tabele · naredijo seznam lastnosti v katerih so podobni ocetu ali materi in seznam lastnosti v katerih se od obeh starsev razlikujejo · nacrtujejo in izvedejo eksperiment s katerim dokazejo da je barva rastline odvisna od osvetljenosti lastnosti zivega bitja so odvisne od dednosti okolja in lastne aktivnosti zdravstvena vzgoja bolezni ki se podedujejo in bolezni ki se ne podedujejo nagnjenost do bolezni zdrav nacin zivljenja pomaga pri preprecevanju bolezni sl lv · spoznajo spremembe zivih bitij v casu · dojamejo rojstvo razvoj staranje in smrt kot naravne dogodke v zivljenju · urijo se v sistematicnem in vztrajnem opazovanju · znajo prikazati zaporedje dogodkov · opazujejo in vodijo dnevnik o kalitvi semena · opazujejo in zapisujejo spremembe med razvojem zivali npr ribe misi kure · narisejo strip ki prikazuje zaporedne dogodke in spremembe med razvojem rastline ali zivali ziva bitja se spreminjajo zaradi rasti in razvoja ucenci najprej opazujejo kalitev skupaj v soli potem pa pri razlicnih vrstah semen tudi doma semena so pogosto razkuzena in zascitena pred skodljivci zato se je treba po delu z njimi umiti sl lv · ugotovijo odvisnost zivih bitij od okolja in casa · raziskujejo medsebojno povezanost sprememb v zivi in nezivi naravi · usposobijo se za zapisovanje dogajanja · spoznajo da je za vsak proces v naravi potreben neki cas · ucenec si v bliznji okolici izbere svoje drevo ali svoj grm ki ga bo opazoval vse leto · opazanja dokumentirajo na cim vec nacinov zapiski risbe herbarij fotografije · z lutkovno igrico prikazejo spremembe v gozdu z letnimi casi narava se spreminja okoljska vzgoja ziva bitja prezivijo naravne spremembe v okolju hitrih sprememb ki jih povzroca clovek pa marsikdaj ne sl lv · spoznajo da je mogoce zmesi lociti na razlicne nacine da nekatere zmesi tezko locimo na sestavine · opazujejo mesanje in locevanje snovi v naravi · zmesi lahko locijo s sejanjem in vejanjem trdne snovi locijo od kapljevin z usedanjem plavanjem precejanjem in filtriranjem · poiscejo mesta v naravi kjer je vidno spiranje tal in mesta kjer je opaziti odlaganje usedanje materialov · pripravijo testo oblikujejo pecivo snovi v zmesi testa ne moremo vec lociti spreminjanje lastnosti snovi mesanje in locevanje snovi iz razlicnih sestavin pripravijo jed in napitek delo zunaj ob potoku ali na poljski poti lv go d · razumejo vpliv segrevanja in ohlajanja na spremembe snovi · spoznajo litje · taljenje in vlivanje voska · zmrzovanje vode spreminjanje lastnosti snovi pri segrevanju ohlajanju in zmrzovanju · spoznajo pomen locenega zbiranja odpadkov · razumejo skodljivost divjih odlagalisc · utemeljijo pomen urejenih odlagalisc · zvedo da se odpadki lahko uporabljajo kot surovine · zbirajo podatke o vrsti in kolicini odpadkov ter njihovem locenem zbiranju odlagalisca odpadnih snovi okoljska vzgoja mesanje snovi gre zlahka za locevanje sta potrebna delo in denar okolje varujemo ce preprecujemo mesanje d sl gibanje zemlje · povezejo nastanka dneva in noci z vrtenjem zemlje okoli njene osi · ugotove da se dan zvezno prevesi v noc in da je vmes mrak · iz izkusenj vedo da se dan mrak in noc razlikujejo po osvetljenosti · iz izkusenj povzamejo da telesa vidimo ce svetloba prihaja od njih v oci · ponazarjajo nastanek dneva in noci s hrapavim globusom ali s hrapavo zogo in z otroskimi glavami ter s svetilkami · krozno podajanje zajcka v zrcalu nastanek dneva in noci mrak vidljivost teles treba je ugotoviti predstave ucencev o dnevu noci mraku vidljivosti teles in na tem graditi lv sl · iz opazovanj povzamejo da se senca spreminja ce se svetilo npr sonce in ali osvetljeni predmet premika ta · vedo da so oblika velikost in osvetljenost senc predmetov odvisna od lastnosti predmeta in svetila in od medsebojne lege predmeta svetila in zaslona · prepoznajo prisojno in osojno stran predmetov · z razlicnimi svetilkami in predmeti proucujejo senco · spreminjajo pogoje za vidnost sence · risejo sence · ugotavljajo prisojno in osojno stran · izdelajo soncno uro · opazujejo oponasanje dnevnega gibanja sonca na modelu senca prisojna in osojna stran razlocevanje prisojnih in osojnih bregov je pomembno za izbiro bivalisc ljudi in rastlin vsebina shranjevanje in transport shranjevanje snovi kapljevine tecejo zaradi visinske razlike tekocine poganja razlika tlakov toplota in temperatura snovi v naravi voda oskrba s pitno vodo onesnazena voda in ciscenje voda krozenje vode zrak je zmes plinov gibanje zraka gibanje teles v zraku gorenje cist in onesnazen zrak prst je zmes prsti onesnazevanje prsti ziva bitja izmenjujejo snovi z okolico in jih spreminjajo hrana je potrebna za gradnjo telesa vrste hrane vrste zivil rastline si hrano naredijo same zivali jo dobijo iz okolja spreminjanje hrane na poti skozi prebavila presnova z dihanjem zivali in rastline spreminjajo sestavo zraka pri dihanju zivo bitje sprejema kisik in izloca ogljikov dioksid in vodo ziva bitja vsebujejo vodo zivali in rastline potrebujejo vodo za zivljenje potovanje vode po rastlini in zivali zivljenje na vodi in na kopnem prehranjevalne verige in spleti ziva bitja so vir hrane za druga ziva bitja prehranjevalna veriga je sestavljena iz rastlin rastlinojedcev in mesojedcev razkrojevalci omogocajo ponovno uporabo snovi v prehranjevalni verigi v naravi se prehranjevalne verige povezujejo v prehranjevalne splete clovek je s kmetijstvom spremenil naravne prehranjevalne splete konstrukcijske zbirke gibanje se prenasa z gonili model veriznega gonila in naprave z veriznimi gonili jermenska gonila in naprave s takimi gonili zobnisko gonilo izdelava preproste igrace vplivi sonca na vreme sonce ogreva zrak in zemljo temperaturne razlike povzrocajo vetrove in tokove zakaj piha veter oblacnost vlaznost vodni in zracni tokovi lahko kaj prenasajo podatki stopnisca in klanci histogrami stolpicniki stopnicasti in lomljeni grafi kolacniki operativni cilji dejavnosti predlagane vsebine spec didakticna priporocila medpredmetne povezave ucenci · iz izkusenj povzamejo da vsako telo zavzema prostor da gre v posodo tem vec snovi cim vecjo prostornino ima in da na istem prostoru ne moreta biti dve telesi hkrati · znajo primerjati prostornine teles razlicnih oblik · spoznajo da se pri gnetenju ilovice plastelina presipanju mivke in zita in prelivanju kapljevine ohranja prostornina snovi · nastejejo posode in prostore za shranjevanje razlicnih snovi tekocin trdnih teles plinov · poznajo pomen embalaze za shranjevanje predmetov in snovi ter jo vrednotijo z ekoloskega stalisca · spoznajo da gre v posodo vec snovi ce snov stlacimo zgostimo ucenci · opazujejo vpijanje vode in zraka v poroznih snoveh goba prst · pretakajo vodo v posode razlicnih oblik in primerjajo prostornine · merijo prostornine teles z izpodrivanjem vode · stiskajo zrak v plasticni brizgi · pretakajo zrak v posodo z vodo shranjevanje in transport shranjevanje snovi prostornina naj bo najprej lastnost posod ki je pomembna za shranjevanje snovi pri kvadrastih posodah jo merimo s prestevanjem enotskih kock pri posodah poljubnih oblik pa s prostornino nestisljive snovi ki gre vanjo nato prostornino posplosimo na polna telesa pri kvadrih jo merimo s prestevanjem namisljenih enotskih kock pri telesih poljubnih oblik pa s potapljanjem in merjenjem prostornine izpodrinjene vode prostornina snovi v pokoncnih posodah je tem vecja cim vecje dno imajo in cim visje so ma go · spoznajo razlicne nacine shranjevanja snovi · nastejejo posode in prostore za shranjevanje razlicnih snovi tekocin trdnih teles plinov · poznajo pomen embalaze za shranjevanje predmetov in snovi ter jo vrednotijo z ekoloskega stalisca · preskusajo in opazujejo nacine za shranjevanje snovi v soli doma in v trgovini · preskusijo povecanje gostote in zmanjsevanje prostornine pri tlacenju listja in pri taljenju snega · s tehtanjem ugotovijo ohranitev mase pri razlicnih pojavih tlacenje taljenje raztapljanje teza snovi v posodi je tem vecja cim vecja je prostornina posode in cim vecja je gostota snovi pv poklicna vzgoja ma go · vedo da tekocine tecejo iz izkusenj zvedo da se podobno obnasajo zrnate snovi zlasti ce se tresejo · vedo da kapljevina tece ce je med gladino in odtocno odprtino visinska razlika · opazujejo pretakanje vode po koritih in ceveh z razlicnim nagibom · opazujejo tok zrnatih snovi po nagnjenem koritu tekocine tecejo zaradi visinske razlike opazujejo regulirane in neregulirane struge potokov seznanijo se s kanalizacijo pv poklicna vzgoja d · iz poskusov povzamejo da tlacna razlika poganja tekocinski tok · poiscejo zglede za crpalke · spoznajo preprost manometer za merjenje tlaka · izdelajo brizgalko iz plastenke · preskusijo delovanje brizge in slamice za pitje · proucijo delovanje kolesarske tlacilke tekocine poganja razlika tlakov spreminjanje tlaka s pihanjem hidravlicne naprave okoljska vzgoja vedo da uporaba nekaterih prsilk skodljivo vpliva na okolje zaradi plina ki je v njih · spoznajo da toplota tece s toplega na hladno · zacenjajo razlocevati temperaturo in toploto ko se termometer greje prejema toploto se gladina v njem dviga ko pa se gladina ustali kaze temperaturo · naucijo se uporabljati termometer in stopinjo · zvedo da razlicne snovi razlicno prevajajo toploto · spoznajo pomen izolacijskih materialov · spoznajo vrste toplotne izolacije pri zivih bitij · spoznajo postopke za obdelavo stiropora rezanje lepljenje · ugotavljajo izolacijske sposobnosti stiropora · zaznavajo temperaturo in toploto s kozo · merijo temperaturo · raziscejo in izdelajo model hladilne torbe · merijo casovni potek temperature in ga vpisujejo v tabelo toplota in temperatura s cutili v kozi primerjamo temperaturo in toplotno prevodnost s kozo zaznavamo kako toplota tece skoznjo ce odteka prevec toplote nas zebe ce pa premalo nam je vroce na toplotni tok ne vpliva le temperatura okoliskih teles zato se nam vcasih zdi da nas cutila varajo pa nas ne pv poklicna vzgoja snovi v naravi · spoznajo agregatna stanja vode in njihove lastnosti · razlocujejo zgoscanje in izhlapevanje izparevanje · s poskusi ugotovijo da je za taljenje in izhlapevanje potrebna energija · opazujejo nastajanje kapljic iz vodne pare pri zgoscanju na hladni povrsini voda spremembe agregatnega stanja so povezane z energijskimi spremembami tema je primerna za naravoslovni dan sola v naravi go · spoznajo vodo kot topilo · spoznajo pojme topilo topljenec in raztopina · ugotovijo da se v vodi lahko raztopi le omejena kolicina snovi nekatere snovi pa se v vodi ne topijo · s poskusom dokazejo da je voda topilo za nekatere snovi sladkor sol za nekatere pa ne stiropor pesek keramika · opazijo da voda raztopi le omejeno kolicino snovi · tehtajo sestavine pred raztapljanjem in raztopino pri raztapljanju snovi se masa ohranja · razumejo stekanje tekoce vode proti morju ki je najvecji zbiralnik vode · razlikujejo med povrsinskimi vodami in podtalnico · spoznajo pomen podtalnice kot vir pitne vode · opazujejo izvir tok in pretok vode v potoku reki jezeru · pojasnijo kje je bila voda predno je pritekla na povrsje · izdelajo bazencek ob potocku in opazujejo dviganje vodne gladine v njem · sklepajo kaj se dogaja s podtalnico · ugotovijo da so zaloge pitne vode v podtalnici omejene ker je velik delez tal onesnazen povrsinske vode in podtalnica predstavitev povrsinske vode in podtalnice v peskovniku se bolj poucno je poiskati podtalnico ob potoku kalu lokvi ali na morski obali tako da skopljemo jamo okoljska vzgoja onesnazenost pitnih voda d sl · spoznajo pot vode od zajetja do pipe · spoznajo da vodovodna pipa krmili vodni tok po ceveh · spoznajo porabnike vode · spoznajo lastnosti vode za pitje · poznajo nevarnosti pitja onesnazene vode · berejo sheme za pot vode od zajetja do pipe · razstavijo vodovodno pipo in razlozijo njeno delovanje oskrba s pitno vodo prezivijo naj dan na prostem ob vodi zdravstvena vzgoja ucenci naj se oodlocijo da bodo namesto raznih pijac pili vodo pv poklicna vzgoja d sv · razumejo pomen varovanja vode in omejenost vodnih zalog · nastejejo onesnazevalce povrsinskih voda in podtalnice · pojasnijo posledice onesnazevanja vode ob slikovnem gradivu · pripovedujejo o nacinih varcevanja z vodo v gospodinjstvu in industriji · zbirajo slikovno gradivo in clanke o cisti in onesnazeni vodi · poskusijo filtrirati vodo · obiscejo cistilno napravo za odpadne vode onesnazena voda in ciscenje voda okoljska vzgoja kaj bom sam naredil za ohranjanje cistih voda pv poklicna vzgoja d go · razumejo procese pri krozenju vode spremembe temperatur agregatnega stanja in gibanje · graficno prikazejo krozenje vode v naravi · s poskusi ugotavljajo katere spremembe se dogajajo pri krozenju vode v naravi in v kaksnih okoliscinah se odvijajo v eno ali drugo smer · zbirajo slikovni material krozenje vode izvedejo poskus za ponazoritev krozenja vode z risbo ponazorijo krozenje vode v naravi d sola v naravi · seznanijo se s sestavo zraka · poimenujejo dusik kisik ogljikov dioksid · zvedo da zemljo obdaja plast zraka ali atmosfera · izvedejo poskuse s katerimi pokazejo da zrak zapolnjuje prostor in da je zrak zmes plinov · spoznajo kolacnik za sestavo zraka zrak je zmes plinov tema je primerna za naravoslovni dan sv · spoznajo nacin merjenja zracnega tlaka hitrosti in smeri vetrov · spoznajo pomen vetra pri oprasevanju rastlin · zvedo kako izkoriscamo veter in se zavedajo nevarnosti mocnih vetrov · nacrtajo izdelajo in preskusijo napravo za merjenje vetra · ugotovijo da zrak cutimo ko se giblje okoli nas ali se sami gibljemo v njem · preskusijo da zrak zavira gibanje · izdelajo preprost barometer in ali vetrokaz in ju preskusijo · podatke vpisujejo v tabelo merijo zracni tlak in ali smer vetra in narisejo graf · s povecevalnim steklom opazujejo cvetni prah · opazujejo valovanje vode ali gibanja listja pri razlicnih jakostih vetra opazujejo raznasanje semen gibanje zraka opazovalne vaje lahko potekajo dlje casa d lv · spoznajo pomen gibanja zraka in izkoriscanja moci vetra npr pri jadranju · zgradijo in preskusijo delovanje naprav ki jih poganja veter · izdelajo padalo zmaj ali vetrno vreco · preizkusijo izdelek gibanje teles v zraku za zaznavanje gibanja zraka uporabljamo vetrnice vetrne vrece nogavice in klopotce lv d · spoznajo da so za gorenje potrebni zrak kisik gorivo in dovolj visoka temperatura · spoznajo snovi ki nastajajo pri gorenju · spoznajo nekatere nacine gasenja pozarov hlajenje z vodo omejitev dostopa zraka s peno ali prahom · s poskusi dokazejo da je za gorenje potreben kisik in da pri gorenju vecine goriv nastajata predvsem ogljikov dioksid in vodna para · obiscejo gasilsko drustvo in si ogledajo vajo gasenja pozara · napisejo porocilo · opazujejo gorenje trske v razlicnih legah in sklepajo da se pozar siri po stavbi ali po bregu navzgor gorenje sodelovanje z gasilskim drustvom o pozarni varnosti skrb za pozarno varnost mora biti stalna okoljska vzgoja varovanje narave pred pozari pv poklicna vzgoja d go · ugotovijo onesnazenje zraka s trdnimi delci · opredelijo glavne lokalne onesnazevalce zraka · spoznajo ukrepe za cistejsi zrak · kriticno vrednotijo odnos ljudi do onesnazevanje zraka · utemeljijo pomen ciscenja zraka in zracnih filtrov · spoznajo kaj je dim · spoznajo lisaje kot bioloske pokazalce cistega zraka · razvijejo odgovoren odnos do okolja · vedo kako deluje dimnik · izvedejo vajo ciscenja trdnih delcev iz zraka · izdelajo in preskusijo model dimnika · navedejo kaj sami lahko storijo za ohranjanje cistega zraka · z brisanjem rastlinskih listov ugotavljajo koliko trdnih delcev je v zraku · na karti kraja oznacijo kje rastejo lisaji · iscejo vire onesnazevanja zraka v svojem okolju · dalj casa lovijo prah in drugo umazanijo iz zraka na lepilne trakove in jih primerjajo · preskusijo da so v cigaretnem dimu saje cist in onesnazen zrak poudarek na zdravem prezivljanju prostega casa tema je primerna za naravoslovni dan ucenci naj ugotove trdne primesi zraka v mestu ob cesti v parku v gozdu v delavnici zdravstvena vzgoja globoko dihanje v gozdu dihalne vaje prezracevanje prostorov okoljska vzgoja varovanje zraka pred onesnazevanjem promet proizvodnja d sv · opazijo razlicne sestavine v prsti · opazijo razlicne barve in zrnatosti prsti · vedo da je prst vrhnja plast tal ki vsebuje razkrojene rastlinske in zivalske ostanke · spoznajo pomen sestave prsti za rast rastlin · raziskujejo plasti v tleh · locujejo sestavine prsti z vodo in s sejanjem · z dolivanjem vode merijo prostornino zraka v prsti · s susenjem in tehtanjem merijo delez vode v prsti prst je zmes temo lahko obravnavamo kot projekt in jo povezemo s predmetom druzba d · opazujejo razlicne vrste prsti in ugotavljajo razlike med njimi · razlocujejo prsti po barvi zrnatosti zracnosti po sestavi nepropustnosti in prepustnosti za vodo · spoznavajo vrste prsti glede na okolje · pripravijo in razvrste zbirko prsti iz razlicnih okolij · v razpredelnico vnesejo imena prsti in njihovo sestavo · s poskusi ugotavljajo lastnosti prsti prsti zbirke prsti lastnosti prsti ucenci raziskujejo v naravnem okolju spoznajo vzorce prsti na njivah vrtovih travnikih gozdovih ob vodah d lv · spoznajo glavne onesnazevalce prsti · ugotovijo kako prst onesnazi onesnazena voda odpadna olja in tekoca goriva · vedo da lahko pride do onesnazenosti prsti pri poplavah · ugotovijo vzrok onesnazenosti prsti ob avtomobilskih cestah · spoznajo posledice skropljenja vrtnin in poljscin · iscejo vzroke onesnazevanja in sklepajo o posledicah · ovrednotijo poseganje cloveka v naravo onesnazevanje prsti povezejo znanja in izkusnje ki so jih ze osvojili raziscejo kaj se zgodi s prstjo z gradbisc okoljska vzgoja d · primerjajo kolicine hrane ki jih dnevno potrebujejo razlicno velika ziva bitja · primerjajo jedilnik cloveka in zivali in ugotavljajo katere sestavine vsebuje hrana · sklepajo o vzrokih in posledicah podhranjenosti ter prehranjenosti · razumejo pomen pestre in uravnovesene prehrane za zdravje in rast · vedo da je zdravo jesti obrokov cez dan · vedo kako sebi pripravijo razlicne vrste hrane · dalj casa zapisujejo v tabelo kaj in koliko pojedo v enem dnevu · graficno prikazejo sestavo hrane ki so jo pojedli v enem dnevu · pripravijo biolosko ustrezen obrok hrane · sestavijo in pripravijo razlicne jedilnike · pogovarjajo se o tem kaj najraje jedo · skrbijo za kako zival in ugotavljajo kako raste ziva bitja izmenjujejo snovi z okolico in jih spreminjajo hrana je potrebna za izgradnjo telesa zdrava hrana je mesana razgovor o razlicnih nacinih prehranjevanja vegetarijanska prehrana hitra prehrana zdravstvena vzgoja uzivajmo raznoliko hrano jejmo zmerno in po veckrat zmernih obrokov cez dan go d · razvrstijo zivila v skupine po izvoru · vedo kaj je zdrava prehrana in kaj k njej sodi · ugotovijo razlicno trajnost razlicnih zivil · poznajo znake za strupene snovi · risejo kolacnike o sestavi zauzite hrane lahko tudi z racunalnikom · izdelajo plakat o zdravi prehrani · sestavljajo jedilnike z zdravo prehrano · razpravljajo o nevarnostih alkohola in mamil vrste hrane vrste zivil zdrava prehrana pokvarjena hrana strupene in skodljive snovi delo naj poteka v gospodinjski ucilnici zdravstvena vzgoja problem zasvojenosti z alkoholom ali mamili prikazemo kot bolezen ki ima telesne dusevne in socialne posledice zasvojenost je laze preprecevati kot zdraviti go · vedo cemu rastline potrebujejo svetlobo · zvedo da si rastlina dela hrano iz ene sestavine zraka ogljikovega dioksida in vode · poznajo zivali ki so rastlinojedci mesojedci plenilci zajedalci · po videzu ocenijo ali je zival plenilec ali ne · s poskusom ugotavljajo kako hitro raste mlad fizol v temi in na svetlobi · z jodovico ugotavljajo prisotnost skroba v rastlinah npr v semenu fizola v krompirju v listih · razvrscajo hrano rastlinskega izvora · v razpredelnico vnasajo imena zivalskih vrst in poiscejo podatke o njihovi prehrani · primerajo jedilnike domacih zivali in njihovih divjih sorodnikov rastline si hrano naredijo same zivali jo dobijo iz okolja poskus z rastjo delajo v manjsih skupinah v razredu ucence spodbujamo da sami nacrtuejo poskus in izberejo nacin zapisovanja rezultatov podatke o prehranjevanju razlicnih zivali poiscejo v knjigah obiscejo zivalski vrt ali vivarij · spoznajo pomen razkosanja in zvecenja hrane · spoznajo pomen mesanja s slino in drugimi prebavnimi sokovi · zvedo da se snovi skozi prebavila spreminjajo · naredijo enostaven model prebavne cevi v katerem oznacijo kaj se dogaja v razlicnih odsekih · opazujejo premikanje hrane skozi prebavno cev pri dezevniku · opazujejo razlicne ustne dele pri zuzelkah hrosc kobilica muha metulj spreminjanje hrane na poti skozi prebavila uporaba modela razlika med resnicnim stanjem in modelom katere dele prebavil dobimo pri mesarju zdravstvena vzgoja · poznajo pomen kisika za dihanje · spoznajo da vsa ziva bitja dihajo · zvedo da v telesu poteka proces v katerem iz hrane in kisika nastajata ogljikov dioksid in voda ta proces je podoben gorenju · primerjajo apnico v katero so pihali zrak iz pljuc in vpihovali zrak s tlacilko z dihanjem zivali in rastline spreminjajo sestavo zraka pri dihanju zivo bitje sprejema kisik in izloca ogljikov dioksid in vodo · spoznajo pomen vode za zivljenje in vodo kot zivljenski prostor nekaterih bitij · vedo da ziva bitja vsebujejo veliko vode · zavedo se pomena vode za hlajenje zivih bitij · nastejejo za kaj vse clovek zivali in rastline potrebujejo vodo · opisejo krozenje vode skozi telo zivega bitja ziva bitja vsebujejo vodo zivali in rastline potrebujejo vodo za zivljenje za krajsi cas prevzamejo skrb za solski akvarij ali loncnico projektno delo zdravstvena vzgoja navajanje na pitje ciste in neohlajene vode ma d go · ugotovijo da je voda sestavina vecine zivil in pijac · ugotovijo da voda med zivimi bitji in okoljem nenehno krozi · odlocijo se za pitje vode brez dodatkov · merijo kolicino vode ki jo rastlina posrka · zapisujejo koliko vode ciste in s primesmi popijejo na dan in to graficno prikazejo · opisejo pot vode v kopenski rastlini od crpanja iz zemlje do izhlapevanja · opisejo kaj se dogaja z vodo v cloveskem telesu · primerjajo zile pri rastlinah in cloveku · ugotavljajo prisotnost vode ter tok ki prenasa snovi · vedo da voda v telo prinasa in iz njega odnasa snovi · opazujejo spremembe belih cvetlic s peclji v obarvani vodi · opazujejo koreninske laske na koreninici kalece koruze · s poskusom preverijo da rastlina oddaja vodo predvsem skozi liste potovanje vode po rastlini in zivali potovanje vode v cloveskem in zivalskem telesu primerjamo s potjo vode v rastlini pomagamo si z graficnimi prikazi in video filmi · spoznajo da z znojem in secem iz telesa odstranjujejo skodljive snovi · utemeljijo clovekovo vsakdanjo potrebo po vodi · razumejo razlike v zivljenjskih pogojih v vodi in na kopnem · gojijo rastline v cisti vodi dezevnici in v vodi ki so ji dodali gnojilo za loncnice · primerjajo rast · naredijo plakat o nacinih varcevanja z vodo pri razlicnih kopenskih zivalih opazovanje je treba zapisovati dalj casa ucenci naj iscejo podatke tudi v literaturi zdravstvena vzgoja telo potrebuje zadostne kolicine vode okoljska vzgoja odpadne fekalne vode operativni cilji dejavnosti predlagane vsebine spec didakticna priporocila medpredmetne povezave prehranjevalne verige in spleti · zvedo da so v zivih bitjih nakopicene energija in hranilne snovi · spoznajo da zelene rastline namesto hrane potrebujejo zrak vodo in soncno svetlobo · ugotovijo medsebojno odvisnost zivih bitij v naravi · naredijo akvarij in opazujejo model zdruzbe v njem · ugotavljajo ali je zivali v akvariju treba hraniti ali ne · primerjajo hitrost rasti fizola koruze · obiscejo biolosko kmetijo · na solskem vrtu pridelajo hrano ziva bitja so vir hrane akvarij naj bo cim bolj preprost in v njem naj bodo po moznosti ziva bitja iz okolice d · sestavijo nekaj prehranjevalnih verig v gozdu mlaki in na travniku · spoznajo pojem proizvajalcev in potrosnikov v naravi · razumejo medsebojne odvisnosti zivljenja na zemlji od sonca · ekoloska igra · narisejo ziva bitja ki so povezana v prehranjevalno verigo prehranjevalna veriga je sestavljena iz rastlin proizvajalcev rastlinojedcev in mesojedcev potrosnikov igra vlog opozorimo da zival navadno poje vec primerkov druge zivali ali rastline lv · razlozijo kako razkrojevalci prispevajo k nastajanju rodovitne prsti · spoznajo pomen razkrojevalcev pri krozenju snovi v naravi · sklepajo na posledice v naravi ce je premalo razkrojevalcev ali prevec odmrlih bitij · s poskusom ugotavljajo hitrost razpadanja lista v prsti · naredijo kompost in model komposta v plastenki · pod mikroskopom si ogledajo povrsino lista ki razpada razkrojevalci omogocajo ponovno uporabo snovi v prehranjevalni verigi mikroskopiranje izvedemo kot demonstracijo · ugotovijo da je ista vrsta organizmov lahko hrana razlicnim zivalim · ugotovijo da vrsta s pestrejso prehrano laze prezivi · spoznajo pomen prepletanja prehranjevalnih verig za ravnovesje v naravi · ekoloska igra v naravi se prehranjevalne verige povezujejo v prehranjevalne splete igra vlog okoljska vzgoja · primerjajo polozaj cloveka v prehranjevalnih verigah ce je lovec in nabiralec ali pa ce je poljedelec in zivinorejec · poznajo najbolj znacilne kulturne rastline in domace zivali nasih krajev · ugotovijo manjso pestrost zivljenja na obdelovalnih povrsinah kot v prosti naravi · obiscejo biolosko kmetijo · ogledajo si intenzivno obdelane povrsine · popisejo rastline in zivali ki tam zivijo · primerjajo rastline in zivali ki zivijo na sosednjih neobdelanih povrsinah clovek je s kmetijstvom spremenil naravne prehranjevalne splete naravoslovni dan okoljska vzgoja d pv poklicna vzgoja konstrukcijske zbirke · ob razstavljanju in sestavljanju preprostih strojckov ali igrac proucujejo sestavne dele in njihovo delovanje · vedo da stroj sestavljajo pogonski prenosni del ter orodje vse pa povezuje ohisje · spoznavajo razlicne nacine prenasanja gibanj · opazujejo sestavine gonil jih poimenujejo · opisejo in predstavijo njihovo vlogo · proucujejo strojcek ali igraco · proucujejo verizni prenos na kolesu gibanje se prenasa z gonili za poucevanje uporabimo razlicne mehanicne igrace male gospodinjske strojcke rocne vrtalnike za prenos gibanja z veriznim prenosom je najprimernejse kolo pv poklicna vzgoja · znajo sestaviti model veriznega gonila · poimenujejo sestavine gonila in jih skicirajo z dogovorjenimi znamenji · locujejo pogonski del od gnanega dela · vedo da veriga prenasa gibanje · ogledajo si model veriznega gonila · spoznajo in uporabljajo znamenja za skiciranje veriznega gonila · sestavijo narisejo in preizkusijo model veriznega gonila model veriznega gonila in naprave z veriznimi gonili za konstruiranje uporabljajo konstrukcijske zbirke naprave pa si lahko ogledajo v proizvodnem procesu ekskurzija pv poklicna vzgoja · spoznajo moznosti uporabe veriznega gonila · presojajo ustreznost modela in predlagajo izboljsave · sestavijo model naprave z veriznim gonilom vilicar ucenci sestavijo razlicne modele z veriznimi gonili · znajo sestaviti poimenovati dele in skicirati jermensko gonilo · spoznajo da jermen prenasa gibanje lahko pa tudi breme · spoznajo moznosti uporabe jermenskega gonila · sestavijo in preskusijo modele jermenskega gonila · sestavijo model naprave z jermenskim gonilom tekoci trak zicnice tekoce stopnice jermenska gonila in naprave s takimi gonili ucenci uporabljajo konstrukcijsko zbirko d pv poklicna vzgoja · spoznajo napravo z zobniskim gonilom · znajo poimenovati posamezne sestavine zobniskega gonila · spoznajo da morajo zobniki delovati ubrano · proucujejo napravo z zobniskim gonilom igraca avtomobilcek rocni stepalnik · sestavijo model zobniskega gonila zobnisko gonilo za proucevanje uporabljajo preproste naprave ki imajo en zobniski par rocni vrtalnik pv poklicna vzgoja · znajo povezati dele gibajoce se igrace · spoznajo in uporabijo razlicne nacine za spajanje lepljenje · usposabljajo se v vrednotenju izdelkov izdelajo igraco z rocicnim mehanizmom · skiciranje · nacrtovanje postopkov izdelave · izdelava sestavin · sestavljanje delov v celoto · preverjanje uporabnosti delovanje izdelka izdelava preproste igrace izdelek lahko uporabijo pri drugem predmetu sl pv poklicna vzgoja vplivi sonca na vreme · vedo da se snovi na soncu grejejo ce vpijajo soncno svetlobo · iz izkusnje vedo da zrak prepusca vidno svetlobo · preskusijo da sonce ogreva tla in da tla ogrevajo ali ohlajajo zrak · preskusijo da se tla tem bolj ogrejejo cim bolj strmo padajo nanje soncni zarki · vedo da se prisojni bregovi ogrejejo bolj kot osojni · preskusijo da voda nekoliko vpija vidno svetlobo in se zato lahko greje neposredno od sonca · merijo temperaturo vode v prozorni in temni posodi na soncu · opazujejo vence razlicno oddaljenih hribov in primerjajo njihove oddaljenosti po navidezni barvi · poleti in pozimi merijo temperaturo zraka cm in m od tal · s palico opredele smer soncnih zarkov · na modelu hriba ali na krtini merijo temperaturo prsti na osojni in prisojni strani · primerjajo dolzine senc na prisojni in osojni strani · merijo temperaturo vode v mlaki tik pod gladino in priblizno meter globoko sonce ogreva zrak in vodo zrak se greje od tal navzgor voda se greje od gladine navzdol tema je primerna za naravoslovni dan lv · vedo da telesa ki tonejo v tekocini v vodi ali zraku odrivajo tekocino navzgor · vedo da telesa v tekocini padajo zaradi teze vendar le ce so gostejsa od okoliske tekocine · iz poskusov vedo da se voda in zrak pri segrevanju raztegujeta in redcita pri ohlajanju pa se krcita in zgoscata · iz meritev in vremenskih porocil vedo da temperatura v spodnji plasti ozracja z visino navadno pada · iz poskusov vedo da se voda ne mesa ce se segreva z vrha · v obarvano vodo spuscajo kamne in predmete iz plastike in jih opazujejo kako potonejo in ob tem vrtincijo vodo ki jo izpodrivajo · primerjajo hitrosti s katerimi tonejo predmeti z razlicno gostoto · tri priblizno enake napihnjene balone primerjajo potem ko so enega greli na peci drugega pa hladili v zmrzovalniku · segrevajo in ohlajajo vodo v bucki s tanko cevko v katero sega voda opazujejo premikanje gladine vode in sklepajo o spremembah njene prostornine razlike v temperaturi povzrocajo vetrove in tokove ucne dejavnosti potekajo na prostem opazovanja v naravi je treba povezati med seboj in z drugimi znamenji pv poklicna vzgoja · izkusenje s pihanjem prenesejo na vremenske razmere · poznajo ciklone kot obmocja z nizkim tlakom in anticiklone kot obmocja z visokim tlakom · zvedo da tlacne razlike poganjajo vetrove od anticiklonov proti ciklonom · spoznajo da na smer vetrov vplivajo se druge okoliscine · polnijo kolesarske gume in preucujejo delovanje ventila · merijo tlak v gumah · izrezujejo in lepijo vremenske karte in zasledujejo nastajanje premikanje in izginjanje ciklonov in anticiklonov zakaj piha veter vremenska dogajanja potekajo v zelo velikih prostorskih obmocjih ponazorimo jih z lokalnimi opazovanji in z modeli v majhnem merilu · iz opazovanj neba se nauce razlikovati med dvema stopnjama oblacnosti delno in pretezno oblacno in oblacnost priblizno prikazati s kolacnikom · iz izkusenj povzamejo da sta oblacnost in vlaznost lahko na razlicnih mestih razlicni · spoznajo gostoto snovi · opazujejo in zapisujejo oblacnost · risejo histograme oblacnosti in z grafi spremljajo njeno casovno spreminjanje · nauce se odbirati temperaturo tlak vlaznost z instrumentov na vremenski tabli · risejo casovne grafe spreminjanja teh kolicin in iscejo povezave med spremembami · izmenjujejo svoja opazanja z vrstniki iz drugih krajev · primerjajo gostote razlicnih kapljevin in zrnatih snovi tako da tezkajo in tehtajo jogurtove loncke napolnjene z razlicnimi snovmi · primerjajo gostote trdnih snovi s tezkanjem in tehtanjem enako velikih kock iz razlicnih snovi · primerjajo gostoto suhe in mokre mivke ali prsti · ugotavljajo spremembe gostote in zgradbe snega zaradi usedanja tlacenja taljenja in zmrzovanja oblacnost vlaznost gostota spremembe gostote lahko spremljamo v gospodinjstvu priprava testa kuhanje marmelade in v gradbenistvu priprava malte betona premazov ker vlaznost tezko zaznavamo jo lahko primerjamo z bolje zaznavno slanostjo svoja opazanja lahko primerjajo z vremenskimi porocili in napovedmi vse nastete kolicine so si podobne po tem da so definirane kot razmerja oblacnost pove koliksen delez neba je pokrit z oblaki vlaznost pomeni delez vode v zraku gostota pa pove kako je masa porazdeljena po prostoru · iz izkusenj povedo da tok ene snovi lahko prenasa s seboj tok druge snovi v kalnem potoku vodni tok nosi s seboj tok prsti · iz vremenskih porocil povzamejo da vetrovi lahko prinesejo padavine tok zraka nosi s seboj tok vodne pare · iz porocil in opazovanj lahko povzamejo da lahko vetrovi povzroce otoplitev ali ohladitev ozracja zracni tokovi prenasajo toplotne tokove · proucujejo kaj odnasa voda iz stanovanja kaj odnasa zrak skozi sesalnik kaj prenasajo vetrovi vodni in zracni tokovi lahko kaj prenasajo primerna tema za projektno ucno delo podatki cilji tega poglavja naj se prepletajo z razlicnimi vsebinami ucnega nacrta · znajo pokazati visino in strmino stopnisc in klancev · znajo sestaviti in narisati stopnisca in klance ki se jim strmina na nekem mestu spremeni · znajo klanec predelati v stopnisce · znajo primerjati strmine stopnisc in klancev · sestavljajo stopnisca iz zlagank stopnisca naj se razlikujejo po visini visoka nizka in po strmini polozna strma · risejo klance in jim prirejajo stopnisca z razlicnimi stopnicami · risejo stopnisca in jim prirejajo klance · neposredno primerjajo naklone in strmine modelov stopnisc in klancev stopnisca in klanci v tem poglavju strnemo izkusnje s sestavljanjem in risanjem histogramov in grafov iz in triletja to je tema pri kateri so v mednarodnih raziskavah slovenski otroci pokazali vecji primanjkljaj zato ji je treba posvetiti posebno pozornost ma · znajo razvrstiti mnozico v dva ali vec razredov presteti elemente v vsakem razredu in sestaviti tabelo porazdelitve po kvalitativni spremenljivki · znajo elementom mnozice prirediti sestavine kake zbirke za sestavljanje histogramov in sestaviti histogram · znajo narisati histogram na karirast papir in ga prikazati na racunalniku · razrede predmetov znajo urediti sestaviti tabelo in narisati histogram · razvrscajo mnozice in sestavljajo tabele in histograme porazdelitev pri tem uporabljajo vse vrste spremenljivk kvalitativne barva oblika spol semikvantitativne dolzina teza prostornina ce niso izmerjene in kvantitativne dobljene s stetjem in merjenjem · setavljajo histograme iz sestavin razlicnih zbirk iz ploscic kock kvadrov obrocev skatlic · risejo histograme porazdelitev s katerimi se seznanijo pri razlicnih solskih predmetih · zbirajo na razlicne nacine predstavljene histograme in piktograme iz medijev jih interpretirajo in posnemajo tehnike risanja · histograme naslavljajo in jih opremljajo s pojasnili ter jih interpretirajo spreminjajo merila in tehnike sestavljanja ali risanja · risejo in sestavljajo vprasanja ki se nanasajo na posamezne stolpice na primerjavo dveh ali vec stolpicev in na celotni histogram histogrami stolpicniki histograme lahko povzamejo iz tiska in drugih medijev · znajo eksperimentalno ugotoviti casovni potek gibanja natakanja vode v razlicno oblikovane posode in spreminjanje temperature vode · znajo sestaviti tabelo za casovni potek pojava · znajo narisati stopnicasti graf pojava in pojasniti sirino in visino stopnic · znajo narisati lomljeni graf pojava in razlozijo strmino · merijo casovni potek pojavov jih vpisujejo v tabele in risejo grafe · grafe naslavljajo jim dodajo merila vpisujejo kratka pojasnila in jih razlagajo · odbirajo posamezne vrednosti skrajne vrednosti razlike vrednosti in strmine ter pojasnjujejo njihov pomen stopnicasti in lomljeni grafi gre za branje stopnicastih in lomljenih grafov spoznajo moznost predstavitve podatkov · znajo uporabljati besede in besedne zveze ki izrazajo deleze vecina skoraj vsi manjsina noben polovica tretjina · znajo deleze prikazati na kolacniku · z izseki kroga predstavijo razlicne deleze · z risanjem ugotavljajo nekatere zveze med delezi na primer kolacniki poudarimo branje kolacnikov v dveh dimenzijah iv temeljni standardi znanja pri predmetu naravoslovje in tehnika shranjevanje in transport ucenci vedo da lahko snovi shranjujemo v razlicnih posodah in znajo izbiro posod prilagoditi lastnostim snovi poznajo nacine in sredstva za hranjenje in transport trdnih snovi in tekocin znajo primerjati prostornino razlicnih posod znajo razloziti pomen pitne vode vedo od kod in kako se z njo oskrbujemo ter poznajo ukrepe za zascito zajetij pitne vode in podtalnice vedo da zrak deluje na telesa vedo da tekocine tecejo navzdol ali od vecjega k manjsemu tlaku v obratno smer jih poganjajo crpalke vedo da tokovi tekocin lahko kaj nosijo npr snovi in energijo poznajo nekaj zgledov za pretakanje snovi in toplote vodovodna ali toplovodna napeljava prebavna cev dihala srce in ozilje znajo nasteti znacilnosti prostorov za bivanje za shranjevanje in za transport raznolikost in spremenljivost ucenci znajo navesti da snovi spreminjajo obliko ko jih gnetemo presipamo in prelivamo poznajo vsa tri agregatna stanja vode iz izkusenj znajo nasteti znacilnosti teh stanj in jih uporabiti pri razlagi vremenskih pojavov vedo da je voda topilo za nekatere snovi v okolju poznajo in razumejo krozenje vode v naravi in pomen krozenja vode za ravnotezje v naravi vedo da je zrak zmes plinov in da je potreben za dihanje in gorenje vedo da sta hrana in goriva vir energije poznajo sestavo cistega zraka in vedo kaj ga onesnazuje vedo da je prst zmes razlikujejo prsti po barvi zrnatosti zracnosti in prepustnosti spoznajo kako deluje clovesko telo vedo da se clovek spreminja ko raste in se razvija poznajo nekatere dejavnike ki vplivajo na rast in razvoj cloveka vedo da je hrana potrebna za gradnjo telesa in za oskrbo z energijo znajo zase izbirati zdravo prehrano in vedo kaj sodi k njej razlocujejo zivila glede na zivalski in rastlinski izvor zavedajo se da kajenje skoduje zdravju razumejo kako lahko clovek vpliva na naravo locijo rastline zivali in glive poznajo pomen rastlin zivali in razkrojevalcev v ekosistemu vedo da v razlicnem okolju zivijo razlicna ziva bitja znajo opazovati in opisovati ziva bitja in njihovo povezavo z okoljem vedo da si rastline naredijo hrano same zivali pa jo dobijo neposredno ali posredno od rastlin vedo zakaj zivo bitje potrebuje vodo hrano in zrak vedo da sta dihanje in prehranjevanje povezana vedo da so vsa ziva bitja za nekoga hrana razumejo pomen prehranjevalnega spleta vedo da zelene rastline za izdelovanje hrane potrebujejo zrak vodo in soncno svetlobo znajo opisati razvoj transporta vedo da se telesa in ziva bitja gibljejo ker jih poganja nekaj zunaj njih ali pa se poganjajo sama znajo nasteti nekaj zgledov za gibanje teles in za gibanje zivih bitij vedo da varujejo naravo tako da ne raztresajo snovi in energije razlocujejo lastnosti teles oblika velikost teza od lastnosti snovi agregatno stanje gnetljivost stisljivost vedo da se snovi na soncu grejejo ker svetlobo vpijajo temne snovi se hitreje grejejo kot svetle in prozorne vedo da se prisojni bregovi bolj ogrejejo kot osojni vedo da se voda in zrak pri segrevanju raztezata in redcita pri ohlajanju pa krcita in zgoscata razlikujejo med toploto in temperaturo in znajo temperaturo meriti vedo da se zrak segreva od tal navzgor voda pa od gladine navzdol in da zato temperatura mirujocega zraka pada z visino temperatura stojece vode pa z globino vedo da je veter gibanje zraka in poznajo naprave za merjenje njegove hitrosti in smeri znajo dolociti stopnjo oblacnosti vedo da so mnoge spremembe v naravi povezane z gibanjem zemlje dan noc letni casi tehnika ucenci znajo opredeliti lastnosti in namen izdelka ki se ga lotevajo znajo nacrtovati narediti in ovrednotiti preprost izdelek po kriterijih ki so jih sami dolocili pred izdelavo znajo skicirati preproste predmete in brati preproste nacrte znajo predvideti potek dela in postopkov pripraviti delovno mesto smotrno izbrati ustrezno gradivo in orodja znajo pravilno in varno uporabljati orodja obvladajo osnovne obdelovalne postopke za papirna gradiva umetne mase les tanko plocevino in mehko zico rezanje spajanje oblikovanje preoblikovanje in obdelavo povrsine znajo uporabljati razlicne tehnicne sestavljanke znajo izdelati razlicne predmete in modele znajo izkustveno ugotoviti da je trdnost izdelkov odvisna od relacij med sestavinami locijo gradiva glede na trdnost plasticnost proznost cepljivost znajo sestaviti preprost elektricni krog locijo snovi ki prevajajo elektricni tok od tistih ki ga ne prevajajo poznajo ukrepe za varno ravnanje z elektricnimi napravami poznajo razlicne nacine prenasanja gibanja in jih prepoznajo na predmetu ali modelu znajo uporabljati razlicne procese pri konstruiranju in gradnji modelov spoznajo poklice in vsebino dela ter vrste del ki sodijo k njim prikaz in uporaba podatkov ucenci vedo da ziva bitja telesa snovi in pojave razvrscamo in urejamo po raznih kriterijih znajo razvrscati in urejati ziva bitja telesa snovi in pojave po eni in po dveh spremenljivkah znajo skupine zivih bitij predmetov snovi in pojavov povezovati v visje skupine znajo opisati in narisati pojav z besedami in grafi znajo sestavljati tabele ter risati in brati grafe stolpicnike in kolacnike v katalog znanja katalog znanja obsega standarde znanja vezane na ocenjevanje znanja med njimi so minimalni standardi za vsak razred posebej oznaceni z zvezdico razred shranjevanje in transport ucenec zna razloziti pomen bivalnih prostorov zgraditi model preproste stavbe iz sestavljank skicirati modele ali tehnicne predmete in jih primerjati z resnicno zgradbo varno in pravilno uporabljati orodje opisati nacine shranjevanja snovi razloziti kako oblika vpliva na uporabnost predmeta in prostora uporabljati razlicne nacine spajanja papirnih gradiv lesa tanke plocevine in mehke zice urediti delovno mesto smotrno uporabljati gradiva presojati ustreznost izdelka nasteti znacilnosti zavetja in bivalisca razlikovati med zavetjem in bivaliscem nasteti lastnosti ze znanih zivalskih bivalisc opisati obliko in nacin izdelave bivalisc razlicnih zivali pticja gnezda mravljisce cebeljnak uporabiti preproste postopke za obdelavo gradiv brati nacrt ob konkretnih primerih lociti premikanje teles z nosenjem vlecenjem potiskanjem in voznjo oceniti da so sanke in drsalke toga telesa in jih je treba poganjati od zunaj dolociti da so vozila na kolesih netoga in jih lahko poganjamo od zunaj ali od znotraj razloziti da se kolesa lahko vrte tudi ce jih poganja nekaj na vozicku nasteti sestavine vozil z notranjim pogonom razloziti sestavo in delovanje vozil iz delov sestavljanke gradnikov graditi preprosta vozila vrednotiti zgradbo in delovanje modela ali naprave in predlagati izboljsave in drugacne resitve razloziti zakaj je potrebno gibanju nameniti posebne povrsine pojasniiti pomen telesne pripravljenosti za posebne vrste gibanja opisati cemu rabi signalna oprema vozil in pescev ter prometni znaki utemeljiti pomen varnostne celade pri voznji s kolesom ter pripenjanja varnostnega pasu v avtu nasteti nekaj zgledov za gibanje teles in gibanje zivali skicirati oblikovati konstruirati graditi modele cevja in korit razlociti med pretakanjem tekocin po koritih in ceveh opisati primer ko tekoca voda lahko kaj poganja podatke prikazati s tabelo risati brati in razlagati stolpicni prikaz histogram razvrscati in urejati preproste predmete snovi in pojave kako deluje clovesko telo ucenec zna razloziti pomen okoncin pri gibanju poimenovati prebavne organe s pomocjo didakticnih gradiv opisati kako potuje hrana v cloveskem telesu razloziti pomen zob za normalno delovanje prebavil pojasniti pomen osebne higiene pri preprecevanju bolezni razlocevati hrano glede na zivalski in rastlinski izvor nasteti tri vrste zil arterije vene kapilare razloziti vlogo zil v cloveskem telesu meriti frekvenco srcnega utripa prepoznati spremembo srcnega utripa ob naporih prepoznati da so cutila sprejemniki podatkov nasteti najpomembnejsa cutila opredeljevati predmete in snovi z vsemi cutili prepoznati da je pomembno cutilo tudi koza prepoznati da zivcevje uravnava delovanje telesa opisati vlogo in naloge mozganov raznolikost v naravi ucenec zna razvrstiti ziva bitja v osnovne skupine zivali rastline glive razlikovati ziva bitja po zunanji zgradbi po prehrani in po zivljenjskem prostoru prepoznati zgradbo kopenskih rastlin steblo korenine listi cvetovi plodovi razlikovati med rastlinami s cvetovi in semeni ter rastlinami brez cvetov in s trosi poimenovati drevesa in grme iz domace okolice razlikovati drevesa in grme iz domace okolice po lubju listih cvetovih plodovih razlikovati les domacih dreves smreke bukve hrasta in lipe opisati zunanjo zgradbo kopenskih zivali povezovati zunanji videz zivali z njenim nacinom zivljenja uporabljati preproste dvovejnate kljuce za dolocanje zivali razvrstiti snovi po gnetljivosti stisljivosti trdoti gostoti izbrati snovi z ustreznimi tehniskimi lastnostmi za razlicne namene nasteti nekaj snovi ki so prepustne ali neprepustne za vodo in zrak utemeljiti rabo razlicnih posod in prostorov za shranjevanje in transport snovi preskusati privlacne sile med magnetom in zelezom nasteti moznosti uporabe magnetov nasteti pripomocke za sestavljanje elektricnih krogov sestaviti preprost elektricni krog z zarnico ploscato baterijo in stikalom narisati shemo elektricnega kroga razloziti vlogo elektricnega stikala v elektricnem krogu utemeljiti pomen pazljivega ravnanja z elektricnimi napravami zaradi varovanja zdravja in zivljenja nasteti vzroke nesrec pri ravnanju z elektricnimi napravami razlikovati elektricne naprave glede na zascito nasteti skupne znacilnosti ljudi in posebne znake po katerih se razlikujejo skupine in posamezniki oceniti vecjo podobnost med sorodniki kot med nesorodniki utemeljiti pomen strpnega odnosa do razlicnosti nasteti telesne razlike med moskimi in zenskami opisati podobnosti med starsi in potomci uporabljati vescine eksperimentalnega dela zapisovati podatke v obliki tabele po svoje opisati spreminjanje zivih bitij interpretirati rojstvo razvoj staranje in smrt kot naravne dogodke v zivljenju prikazati zaporedje dogodkov razloziti odvisnost zivih bitij od okolja in casa zapisovati dogajanja pojasniti da je za vsak proces v naravi potreben dolocen cas lociti razlicne sestavine zmesi razloziti vpliv segrevanja in ohlajanja na spremembe snovi utemeljiti pomen locenega zbiranja odpadkov gibanje zemlje ucenec zna povezati nastanek dneva in noci z vrtenjem zemlje okoli njene osi razloziti da se dan mrak in noc razlikujejo po osvetljenosti iz izkusenj opisati da telesa vidimo ce svetloba prihaja od njih v oci iz opazovanj sklepati da se senca spreminja ce se svetloba ali in osvetljeni predmet premikata prepoznati prisojno in osojno stran razred shranjevanje in transport ucenec zna nasteti razlicne nacine shranjevanja snovi tekocih trdih plinastih primerjati prostornine teles razlicnih oblik razloziti pomen embalaze za shranjevanje predmetov in snovi ter jo vrednotiti z ekoloskega stalisca s konkretnim primerom pojasniti da tekocina tece ce je med gladino in odtocno odprtino visinska razlika s konkretnim primerom pojasniti da tekocine poganja razlika v tlaku razlikovati temperaturo in toploto uporabljati termometer ugotoviti da razlicne snovi razlicno prevajajo toploto opisati pomen izolacijskih materialov v gradbenistvu in za varcno ogrevanje snovi v naravi ucenec zna nasteti agregatna stanja vode povezati agregatna stanja z vremenskimi pojavi razlociti procesa zgoscanje in izhlapevanje opisati vodo kot topilo prepoznati pojme topilo topljenec in raztopina razloziti stekanje tekoce vode proti morju ki je najvecji zbiralnik vode razlikovati med povrsinskimi vodami in podtalnico utemeljiti pomen podtalnice kot vir pitne vode opisati pot vode od zajetja do pipe nasteti nekaj porabnikov vode opisati nevarnosti pitja onesnazene vode utemeljiti pomen varovanja vode in omejenost vodnih zalog nasteti glavne povzrocitelje onesnazevanja povrsinskih voda in podtalnice pojasniti posledice onesnazevanja vode ob slikovnem gradivu graficno prikazati krozenje vode v naravi opisati sestavo zraka nasteti glavne povzrocitelje onesnazenega zraka nasteti nekaj ukrepov za cistejsi zrak opisati pomen zracnih filtrov za ciscenje zraka razlikovati prsti iz neposredne okolice po barvi zrnatosti zracnosti in prepustnosti izdelati preprost barometer ali vetrokaz vpisati podatke v tabelo opisati pomen vetra pri oprasevanju rastlin nasteti nekaj primerov kako izkoriscamo veter nasteti glavne onesnazevalce prsti ziva bitja izmenjujejo snovi z okolico in jih spreminjajo ucenec zna sestaviti jedilnik z raznoliko hrano za vse dnevne obroke razloziti pomen pestre in uravnovesene prehrane za zdravje in rast sklepati na vzroke in posledice podhranjenosti ter prevelike hranjenosti razvrstiti zivila glede na zivalski in rastlinski izvor poznati znake za nevarne in strupene snovi povedati da rastline potrebujejo svetlobo povedati da si rastlina dela hrano iz ene sestavine zraka ogljikovega dioksida in vode nasteti nekaj rastlinojedcev mesojedcev plenilcev zajedalcev po videzu oceniti ali je zival plenilec ali ne razloziti pomen kisika za dihanje opisati skodljive posledice kajenja pri kadilcih in drugih utemeljiti pomen vode za zivljenje opisati pot vode v kopenski rastlini od crpanja iz zemlje do izhlapevanja opisati kaj se dogaja z vodo v cloveskem telesu primerjati podobnost med zilami pri rastlinah in zilami pri cloveku povedati da voda v telo prinasa in iz njega odnasa snovi nasteti razlike med zivljenjskimi pogoji v vodi in na kopnem prehranjevalne verige in spleti ucenec zna opisati da so v zivih bitjih energija in hranilne snovi opisati da zelene rastline namesto hrane potrebujejo zrak vodo in soncno svetlobo razloziti medsebojno odvisnost zivih bitij v naravi sestaviti nekaj prehranjevalnih verig v gozdu mlaki in na travniku razloziti pojem proizvajalcev in potrosnikov v naravi opisati odvisnost vsega zivljenja na zemlji od sonca razloziti kako razkrojevalci prispevajo k nastajanju rodovitne prsti sklepati na posledice v naravi ce je premalo razkrojevalcev ali prevec odmrlih bitij opisati da je ista vrsta organizmov lahko hrana razlicnim zivalim razloziti da vrsta s pestrejso prehrano lazje prezivi konstrukcijske zbirke ucenec zna ob razstavljanju in sestavljanju preprostih strojckov ali igrac proucevati sestavne dele in njihovo delovanje pokazati na stroju orodje pogonski in prenosni del ter ohisje skicirati preproste predmete brati preproste nacrte uporabljati razlicne tehnicne sestavljanke iz odpadne embalaze izdelati preproste igrace in modele iz sestavljank sestaviti model veriznega in zobniskega gonila poimenovati sestavine gonila in jih skicirati z dogovorjenimi znamenji nasteti moznosti uporabe veriznega gonila upostevati ukrepe za varno delo presojati ustreznost modela in predlagati izboljsave iz sestavljanke sestaviti in poimenovati dele ter skicirati jermensko gonilo pokazati da jermen prenasa gibanje nasteti moznosti uporabe jermenskega gonila poimenovati posamezne sestavine zobniskega gonila povezati dele gibajoce se igrace uporabljati razlicne nacine za spajanje vrednotiti izdelek zgraditi in preskusiti napravo za merjenje vetra zgraditi in preskusiti delovanje naprav ki jih poganja veter vplivi sonca na vreme ucenec zna s poskusom dokazati da se snovi na soncu grejejo ce soncno svetlobo vpijajo iz izkusenj opisati da zrak prepusca vidno svetlobo razloziti zakaj se prisojni bregovi bolj ogrejejo kot osojni izkusnje s pihanjem prenesti na vremenske razmere prepoznati ciklone kot obmocja z nizkim tlakom in anticiklone kot obmocja z visokim tlakom iz opazovanj neba razlikovati med dvema stopnjama oblacnosti delno in pretezno oblacnost priblizno prikazati s kolacnikom iz izkusenj povzeti da sta oblacnost in vlaznost lahko na razlicnih mestih razlicni iz vremenskih porocil povzeti da vetrovi lahko prinesejo padavine iz porocil in opazovanj povzeti da vetrovi lahko povzroce otoplitev ali ohladitev ozracja podatki ucenec zna pokazati visino in strmino stopnisc in klancev sestaviti in narisati stopnisca in klance ki se jim strmina na nekem mestu spremeni klanec predelati v stopnisce razvrstiti mnozico v dva ali vec razredov presteti elemente v vsakem razredu in sestaviti tabelo narisati histogram na karirast papir in ga prikazati na racunalniku razrede predmetov urediti sestaviti tabelo in narisati histogram sestaviti tabelo za casovni potek pojava narisati stopnicasti graf pojava in pojasniti sirino in visino stopnic narisati lomljeni graf pojava in razloziti strmino uporabljati besede in besedne zveze ki izrazajo deleze vecina skoraj vsi manjsina noben polovica tretjina razbrati in prikazati deleze na kolacniku vi znanja izvajalcev ucnega nacrta predmet naravoslovje in tehnika v in razredu po zakonu o osnovni soli ljubljana junij po clenu poucujejo ucitelji ali profesorji razrednega pouka pred pricetkom poucevanja naj se udelezijo strokovnega spopolnjevanja minimalni obseg je ur priloga materialni pogoji oprema ucilnic in ucna sredstva glede na prenovo predmeta naravoslovje in tehnika v in razredu predlagani ucni nacrt bo izvedljiv le ce bodo sole ustrezno opremljene v nadaljevanju so podana priporocila za opremo in ucila oprema ucilnic ucilnico naj bo mogoce zatemniti in zvezno osvetliti tla naj bodo taka da ne vpijajo vode in jih je lahko cistiti v ucilnici naj bo hladna in topla tekoca voda povrsina miz naj bo odporna proti udarcem in neblesceca mize naj imajo previse za pritrjevanje prizem stoli naj bodo nakladalni v ucilnici naj bodo stiri vedra za smeti za loceno zbiranje odpadkov za pospravljanje naj bosta v ucilnici dve omelci in smetisnici povrsina ucilnice naj bo m na ucenca delovna povrsina miz naj bo x cm na ucenca v ucilnici naj bo projekcijska tabla ali zaslon grafoskop video racunalnik in dve stereolupi v ucilnici naj bodo po stiri solske varnostne vticnice na vseh stenah ob stenah naj bodo omare za shranjevanje ucnih pripomockov za ucence in ucitelja za pripravo naj bo osmim uciteljem razrednega pouka na voljo kabinet z naslednjo opremo omara za shranjevanje informacijskih gradiv in redkeje uporabljenih ucnih pripomockov hladilnik za shranjevanje bioloskih vzorcev dva plinska gorilnika s stojalom in malimi plinskimi jeklenkami solski malo napetostni izviri za shranjevanje naj bodo standardizirani kartonski in leseni pladnji z vstavljenimi kartonskimi skatlami za eksperimentalno delo ucencev in uciteljev je za ucne pripomocke in potrosni material potrebno zagotoviti stalen dotok sredstev po sit na ucenca na leto ucni pripomocki pripomocki za ucitelja zgledi za pticje krmilnice in gnezdilnice orodja za obdelavo materialov vticnica varovalka odklopnik zbirke razlicnih vrst lesa kovin semen zrnatih snovi mivk in prsti globus hrapava zoga termoglobus za prikaz letnih casov dve zbirki prozornih plasticnih menzur ml ml ml dve zbirki plasticnih brizg cm cm cm cm zbirka toplotnih prevodnikov zbirka pripomockov za opazovanje v naravi instrumenti za vremensko postajo susilnik za lase geodetski merilni trak m luksmeter svetlomer akvarij mikroskop stereolupa literatura pripomocki za ucence sestavljanke lego dacta fisher komplet orodij za obdelavo gradiv kolo in kolesarska celada odbojna telesa odsevniki plasticne kadicke za zbiranje organizmov loncki lupe elektricni grelniki lijaki cedila baterijske svetilke plasticne cevi in korita krizne in spojke za spajanje plasticnih cevi stiscki in ventili termometri na alkohol siviljski trakovi crpalka za vodo plastelin v posodah injekcijske brizge iz plastike cm palicasti magneti magnetna plosca zelezne palcke elektricne vezavne plosca s sestavinami za gradnjo elektricnih krogov kvadraste in kockaste posode enotske kocke v desetih barvah histogramske ploscice plasticni merilni valji cm tehtnice iz plastike ohaus plocevinke plastenke sestavljanke za stopnisca in klance modeli za predstavitev delezev pripomocki za shranjevanje in transport ucil gradiv in orodij literatura ki pripomore k razumevanju in izvajanju ucnega nacrta labinowicz e izvirni piaget dzs ljubljana krapse t ured razvoj zacetnega naravoslovja educa nova gorica bailey s glava srce in roke pri zacetnem naravoslovju pef ljubljana ferbar j ured tempusovo snopje dzs ljubljana krnel d zgodnje ucenje naravoslovja dzs ljubljana piciga d od razvojne psihologije k drugacnemu ucenju in poucevanju educa nova gorica vadnal a ured voda bo gnala moj mlincek zbirka seminarskih nalog iz naravoslovja na razredni stopnji zrss ljubljana papotnik a izdelek iz odpadne embalaze zalozba obzorje maribor papotnik a izdelujemo iz lesa didakta radovljica skupina avtorjev od igre k tehniki tzs ljubljana golob n florjancic f tomsic m jaz pa vem kako tzs ljubljana papotnik a s projektno nalogo do boljsega znanja izolit trzin florjancic f pozgan f osnove tehnicne vzgoje v razredu osnovne sole zrss ljubljana revija naravoslovna solnica modrijan ljubljana