preprost primer izbira prenosnega racunalnika opisane faze odlocitvenega procesa ilustrirajmo s preprostim zgledom odlocanja o nakupu prenosnega osebnega racunalnika identifikacija problema kupujemo prenosnik za osebno uporabo izbrati zelimo cim zmogljivejsi zanesljivejsi in cim bolj razsirljiv prenosnik v cenovnem razredu okrog dem poudarek je tudi na udobnem delu kvaliteti zaslona tipkovnice in miske in cim vecji avtonomiji casu delovanja z baterijami odlocitveno skupino v tem primeru predstavlja samo odlocevalec po potrebi povprasa eksperta prijatelja ki se spozna na racunalnike za racunalnisko podporo postopka smo izbrali program dex bohanec rajkovic to je lupina ekspertnega sistema za vecparametrsko odlocanje razvita na institutu jozef stefan in doslej uporabljena pri podpori vec deset zahtevnih realnih odlocitvenih problemov doma in v tujini urbancic et al v primerjavi s pristopom prikazanim na sliki ima dve posebnosti uporablja kvalitativne kriterije katerih vrednosti so v splosnem besede in le izjemoma stevilke oziroma numericni intervali c in slika funkcije koristnosti niso podane analiticno ampak s preprostimi odlocitvenimi pravili tipa ce potem na ta nacin je funkcija definirana po tockah in tabela identifikacija kriterijev a spisek kriterijev kriteriji ki vplivajo na nakup prenosnika so deloma razvidni ze iz identifikacije problema upostevati moramo ceno zmogljivost razsirljivost zanesljivost udobnost in avtonomijo pri ceni pomislimo da ni pomembna samo cena nakupa ampak tudi cena nadaljnjih razsiritev in vzdrzevanja pri tem se spomnimo na dostopnost in kvaliteto servisa vprasamo se kaj pomeni zmogljivost velikost diska hitrost procesorja velikost pomnilnika razmisljanje nadaljujemo v tej smeri in dobimo spisek kriterijev ki je zaenkrat se povsem neurejen cena zmogljivost razsirljivost zanesljivost udobnost avtonomija cena nakupa cena razsiritev cena vzdrzevanja servis kvaliteta servisa disk procesor pomnilnik hitrost miska tipkovnica zaslon barve dodatki proizvajalec torbica garancija slika izbira prenosnika drevo kriterijev in nekaj merskih lestvic b strukturiranje kriterijev kriterije strukturiramo na osnovi njihove medsebojne odvisnosti in vsebinskih povezav v spisku kriterijev na primer opazimo da jih kar nekaj opisuje nekaksne tehnicne lastnosti prenosnika razdelimo jih na lastnosti zunanjih in notranjih enot prenosnika ter na avtonomijo tako dobimo poddrevo kriterijev teh kar slika podobno bi lahko postopali tudi pri ceni in jo razgradili na nabavno ceno ceno vzdrzevanja in ceno razsiritev prav tako bi lahko razgradili tudi dodatke in se kaksen drug kriterij na sliki tega nismo storili da ne bi prevec zapletli tega zgleda c pri metodi dex so zaloge vrednosti kriterijev sestavljene iz besed ali numericnih intervalov slika v nasem primeru bomo prenosnike ocenjevali s stiristopenjsko lestvico nesprejemljiv sprejemljiv dober odlicen avtonomijo pa bomo na primer merili s stevilom ur delovanja brez prikljucitve na elektricno omrezje merske lestvice so vecinoma urejene od slabih manj zazelenih proti boljsim vrednostim pri metodi dex to sicer ni nujno je pa dobrodoslo saj se uporablja v naslednji fazi pri kontroli konsistentnosti odlocitvenih pravil in lahko bistveno pohitri postopek zajemanja funkcij koristnosti definicija funkcij koristnosti pri metodi dex so funkcije koristnosti predstavljene s preprostimi odlocitvenimi pravili tipa ce potem definiramo jih v obliki tabele tabela na primer prikazuje odlocitvena pravila s katerimi smo opredelili kvaliteto zunanjih enot prenosnika v odvisnosti od kvalitete zaslona in tipkovnice podobne tabele je potrebno definirati tudi za preostale tri izpeljane kriterije notranja vozlisca drevesa not enote teh kar in prenosnik caption tabela odlocitvena pravila za kriterij zun enote zaslon tipkovnica zun enote nespr slabsa nespr spr slabsa nespr dob slabsa nesp nespr srednja nespr spr srednja spr dob srednja dob nespr boljsa nespr spr boljsa spr dob boljsa dob postopek definiranja odlocitvenih pravil je s programom dex zelo preprost dex pripravi tabelo z ze vpisanimi vsemi kombinacijami vrednosti odvisnih spremenljivk potrebno je le izpolniti zadnjo kolono pri tem dex sproti opozarja na morebitne nekonsistentnosti in na nekaterih mestih v tabeli sam predlaga ustrezne vrednosti ki jih izpelje iz do takrat definiranih pravil opis variant denimo da izbiramo med stirimi prenosniki o vsakem moramo zbrati osnovne podatke to je tiste na listih drevesa kriterijev cena procesor pomnilnik disk zaslon tipkovnica avtono mija in dodatki podatki za nas primer so vpisani v tabeli vrednotenje in analiza variant definiran imamo odlocitveni model in zbrane vse podatke o variantah dex jih ovrednoti v skladu s strukturo kriterijev in odlocitvenimi pravili rezultati so zbrani v tabeli koncne ocene prenosnikov so podane v vrstici prenosnik vidimo da sta prva dva prenosnika ocenjena kot sprejemljiva druga dva pa sta nesprejemljiva potrebna je nadaljnja analiza vrednotenja saj sta dva boljsa prenosnika ocenjena z enako koncno oceno obenem moramo preveriti pravilnost in ustreznost rezultatov ter utemeljiti koncno odlocitev caption tabela rezultati vrednotenja stirih prenosnikov prenosnik prenosnik prenosnik prenosnik prenosnik spr spr nespr nespr cena nizka srednja nizka visoka teh last odl spr nespr odl not enote spr spr spr dob procesor dob spr spr dob pomnilnik spr dob spr dob disk spr spr spr dob zun enote dob spr spr spr zaslon dob spr spr spr tipkov srednja srednja boljsa boljsa zun enote h h h h dodatki nespr spr dob spr primerjava prenosnikov in po kriterijih na nizjih nivojih drevesa pokaze da je prvi boljsi ali vsaj enakovreden drugemu pri vseh kriterijih razen pri pomnilniku in dodatkih posebej kriticni so dodatki ki so ocenjeni kot nesprejemljivi pac pa je prenosnik znatno boljsi pri pomembnih kriterijih kot so procesor zaslon in avtonomija kar mu daje prednost v pogledu tehnicnih karakteristik gledano v celoti je torej prenosnik boljsa odlocitev se posebej ce bi na nek nacin uspeli izboljsati problematicne dodatke spomnimo se na moznost da bi uporabili dodatke nekega drugega proizvajalca ki so zdruzljivi s prenosnikom uporabimo analizo kaj ce vrednost dodatkov pri prenosniku zamenjamo v sprejemljivo ponovno vrednotenje pokaze da bi bil v tem primeru prenosnik ocenjen z za eno stopnjo visjo oceno dobro kljub slabim ocenam se velja posvetiti tudi ostalima dvema prenosnikoma prenosnik ima avtonomijo le uri kar je premalo tu zal ni pomoci pac pa je zanimiv prenosnik ki je bil sicer ocenjen kot nesprejemljiv vendar ima vecino lastnosti zelo dobrih problem je le cena prenosnik je predrag na tem mestu bi lahko ponovno premislili in se morda odlocili za visjo investicijo ali pa poskusali najti kaksno drugo pot za znizanje cene morebiti s popusti za koncno potrditev opravimo se eno izmed analiz selektivno razlago poskusamo poiskati posebej izrazite prednosti in slabosti posameznih variant za tri prenosnike jih prikazuje tabela se enkrat se lahko prepricamo da se prenosnik se posebej odlikuje po tehnicnih lastnostih predvsem ima dober zaslon in veliko avtonomijo poleg tega je poceni in ima dober procesor edina resna slabost so dodatki prenosnik nima niti posebnih prednosti niti pomanjkljivosti le pomnilnika ima dovolj prenosnik je s tehnicnega stalisca odlicen in to predvsem v pogledu notranjih enot njegova izrazita slabost je previsoka cena caption tabela selektivna razlaga vrednotenja treh prenosnikov prenosnik prednosti slabosti cena nizka dodatki nespr teh last odl zun enote dob zaslon dob avtonomija dob procesor dob prenosnik prednosti slabosti cena nizka prenosnik nespr teh last nespr dodatki dob avtonomija h tipkov boljsa prenosnik prednosti slabosti teh last odl prenosnik nespr not enote dob cena visoka procesor dob pomnilnik dob disk dob avtonomija h tipkov boljsa koncni rezultat odlocitvenega procesa je torej naslednji najustreznejsi je prenosnik ki pa ima slabe dodatke zato jih bo treba poiskati pri drugem proizvajalcu v rezervi ostajata prenosnik ki je nekoliko slabsi in prenosnik ki je predrag a bi bil ob morebitnem znizanju cene najbolj zanimiv prenosnik odpade zaradi preslabe avtonomije obravnavani odlocitveni problem je relativno preprost in ga v vsakdanjem zivljenju verjetno ne bi resevali tako sistematicno zadovoljili bi se z nasvetom prijatelja ali prelistali kaksno racunalnisko revijo v nekoliko spremenjenih okoliscinah pa bi bila uporaba odlocitvenih tehnik povsem upravicena tudi na tem podrocju vzemimo na primer nakup vecjega stevila taksnih racunalnikov v podjetju kjer bi lahko imela napacna odlocitev bistveno vecje financne in druge posledice drug podoben primer je izbira najprimernejsega ponudnika na osnovi javnega razpisa na primer v drzavni upravi ki terja sistematicen in dobro dokumentiran odlocitveni postopek ter podrobno utemeljeno koncno odlocitev