pomen nadzorovane pase za rekultiviranje opusČenih zemljisČ vidrih t m pogačnik m kotar d kompan t kotnik izvleČek v sestavku je razlo en verjeten razlog za opusčanje rabe travnatega sveta koliko pasemo ali koliko je opusčenih zemljisč v sloveniji lahko samo ugibamo ker o tem ni zanesljivih podatkov na osnovi tistih ki jih imamo lahko ugotovimo da opusčanje kmetijskih zemljisč zavzema zaskrbljujoč obseg zato bo prej ko slej moral steči proces rekultiviranja zemljisč zarasčenih z grmovjem pri tem bodo pomembno vlogo imeli domači pre vekovalci če bo uspelo zdru evanje opusčenih zemljisč v večje pasnike velika pričakovanja pri sirjenju reje drobnice ki so prete no oprta na izkorisčanje opusčenih zemljisč v hribovitem svetu in na krasu se lahko izjalovijo če nam ne bo uspelo izboljsati kakovosti pase na čim bolj naraven nači brez pretiranih vlaganj v izboljsanje pridelovalne zmogljivosti zemljisč razlo en je vpliv nadzorovane pase na spreminjanje botanične sestave ruse kro enje rudninskih snovi in izboljsanje pridelovalne zmogljivosti ruse tam kjer bo glavni cilj pase rekultiviranje opusčenih zemljisč bo prireja na posamezno ival manjsa zato naj bi predvem v takih primerih pomagali z neposrednimi podporami izkoristiti bo treba vse prednosti ki jih nudi pasa različnih vrst ivali da bo mogoč razvoj trajnostnega načina kmetovanja v hribovitem svetu in na krasu importance of control grazing for recultivation of abandoned land abstract the most acceptable reason for grassland abandonment is given how much land is grazed or how much is out of utilization in slovenia we can only guess because of the absence of accurate data on the base of what can be seen over the countryside the abandonment of agricultural land must be large and we should wary about this sooner or later the process of recultivation of grassland encroached with the bushes should take the place very important role in this will be given to domestic herbivores first the land should be put together to establish larger pastures big expectation to extend sheep farming are based on utilization of abandoned grassland in hill and karst region this could come to nothing if we fall to improve quality of pasture to achieve higher yield potential of the land without high input the effect of control grazing on changes of the sward botanical composition mineral cycles and yield improvement are explained where the main aim of grazing will be recultivation of abandoned land growth rate of animals will be lower and only in such circumstances direct payment of support should be given to develop sustainable farming under hill and karst conditions all advantages that exist in mix grazing should be exploit too opuscanje rabe kmetijskih zemljisc različni razlogi privedejo do opusčanja rabe kmetijskih zemljisč ki se pričnejo zarasčati z grmovjem če to dopusčajo podnebne razmere morda najpomembnejsi med njimi je izčrpanost tal desetletja ali stoletja dolgo lahko izkorisčamo zemljisča za pridelavo hrane dokler ta ne postanejo preveč siromasna da bi jih lahko se najprej gospodarno izkorisčali na način ki je v navadi potrebno je preveč dodatne energije da bi izkoristili tisto energijo sonca ki jo tam ve ejo rastline s pomočjo fotosinteze potrebna je sprememba v načinu kmetovanja ki pa je te ko izvedljiva zaradi močnega vpliva tradicije ali pomanjkanja znanja v preteklosti so se narodi preseljevali po travnih prostranstvih aridnih območjih in za seboj pusčali izčrpano zemljo danes krčijo obse ne gozdove v ju ni ameriki da pridobijo sve a kmetijska zemljisča in tista ki so jih nekaj desetletij izkorisčali prepustijo eroziji in sekundarni sukcesiji adilson serraro et al vse več je protestov proti takemu odnosu do narave in vse glasnejse so zahteve po trajnejsi izrabi obstoječih kmetijskih zemljisč opozarjajo da se dolgoročno lahko ohrani samo tisti sistem ki zna ali je sposoben najbolj učinkovito izkoristiti razpolo ljivo energijo sonca iz slovenskega travnatega sveta vsako leto izkoristimo vse manj energije vezane v rastlinah ruse v pridelavo na njivah in rejo ivine pa vlagamo vsako leto več dodatne fosilne energije ali je to sonaravno kmetovanje ki naj bi zagotavljalo trajnosten razvoj de ele poznavanje teh dejstev bi moralo biti v pomoč pri iskanju strokovno pravilne resitve za ponovno uvajanje kmetijske pridelave rekultiviranje na opusčena zemljisča ki so po opredelitvi v nasem zemljiskem katastru predvsem pasniki in travniki koliko imamo v sloveniji pasnikov ali koliko travnatega sveta izkorisčamo s paso o tem nimamo podatkov v statističnem letopisu rs kjer navajajo podatke iz republiske baze zemljiskega katastra najdemo stevilko ha pasnikov in ha travnikov to predstavlja vseh zemljisč primernih za kmetovanje v sloveniji pasniki so tista kategorija zemljisč ki jih tudi nasi predniki niso izkorisčali s kosnjo ker je bilo to iz enega ali drugega razloga nemogoče zdaj v času strojne oskrbe ruse in priprave krme tudi mnogo travnikov ne kosimo več na statističnem uradu rs so izvedli kontrolo kakovosti podatkov ki jih navajajo v letopisu na osnovi posestnih listov ter mapnih kopij katastrskih parcel so za kmečkih gospodarstev preverili stanje na terenu s pomočjo kontrole ujemanja dejanske rabe zemljisč s katastrskimi podatki so ugotovili da se je skoraj polovica pasnikov zarastla nekaj pa jih je preslo v intenzivnejso obliko rabe oresnik et al najbr pa tudi to ni tisti pravi podatek o tem koliko pasemo iz podatkov ki jih je kmetijska svetovalna slu ba zbrala v letosnjem letu imamo pasnikov in pasemo le na ha kmetijskih zemljisč pratnekar et al posledice opuscanja rabe opusčanje rabe travnatega sveta vpliva najprej na spremembo botanične sestave ruse vse več je v njej visokih vrst trav ki nemoteno tekmujejo z nizkimi rastlinami v rusi za svetlobo in zaradi močno razvitih korenin tudi za vodo in rudninske snovi ko se v vrhnjem sloju tal nakopiči dovolj surovega humusa neizkorisčene odmrle rastline ruse sledijo travam sirokolistne in visoke zeli in njim grmovje te spremembe v botanični sestavi ruse ki jih povrsen opazovalec narave zazna samo v spremembi barve travnatega sveta poleti in jeseni imajo zelo neugoden vpliv na kakovost prehrane divjih pre vekovalcev in povečajo verjetnost pojava gozdnih po arov iz ruse izginejo rastline ki imajo za divjad dietetični ali zdravilni učinek slaba kondicija in nezadostna oskrba z rudninskimi snovmi pred nastopom zime imata za posledico večjo skodo na drevesnih vrstah v gozdu napredovanje sekundarne sukcesije na opusčenih zemljisčih v grmisča in gozd vpliva na večjo ogro enost ekosistema s strani gozdnih po arov ki se pogosto pričnejo z ognjem na opusčenem in z odmrlo travo porasčenem pasniku rjava barva travnatega sveta na primorskem ni posledica pomanjkanja padavin poleti temveč nezadostne izkorisčenosti ruse ob koncu pomladi povsem neproučen je vpliv večje gozdnatosti pokrajine na oskrbo območja s koristno vodo s povečanjem zarasčenosti kmetijskih zemljisč na primorskem in notranjskem so presahnili stevilni studenci in izviri vode v potokih je manj vode kot v preteklosti in zmanjsuje se njihova samočistilna moč ta pojav je mogoče razlo iti s tem da grmovje in drevesa zadr ujejo več vode večja biomasa in transpirirajo do več vode kot rusa v času pomanjkanja padavin rusa prekine z rastjo in s tem tudi z izločanjem vode skozi liste večji del padavin ki jih območje prejme v takem obdobju zadr i gozdna vegetacija na listih ali vrhnji humusni plasti ali jih prestre e razvejan splet korenin drevesa imajo globlje korenine in s tem lahko izkoristijo tudi rezerve vode v globljih plasteh tal na travnatem svetu je za rast ruse porabljen manjsi del padavin ostanek vode se scedi v ni je plasti tal do nepropustnega podtalja in nato pride na dan kot izviri in studenci ki so na razpolago za uporabo ljudem in ivalim nadzorovana pasa rastlinska zdru ba travnatega sveta in njena pridelovalna zmogljivost sta določeni s podnebjem sezonske in letne spremembe v padavinah in temperaturi narekujejo intenziteto rasti ruse v okviru danosti ki jih dopusča rodovitnost tal na vso to topografsko edafsko raznolikostjo ki vpliva na sestavo ruse ima pasa odločilen vpliv za prisotnost neke vrste rastlin v rusi tako bo rastlina ki je zelo prilagojena klimi in tlem določenega območja lahko izginila iz ruse zaradi dolgotrajne nepravilno vodene pase mcivor v zmernem podnebju ni preveč mraz in je dovolj vlage za rast dreves in grmovja pa so kljub takim razmeram tu obstajali pasniki e pred naselitvijo ljudi drugače med rastlinami zmernega pasu ne bi imeli toliko vrst trav metuljnic in zeli ki so na nek način odporne na paso to je pogosto obtrgavanje in ga enje pasne povrsine so takrat vzdr evale ivali in to veliko bolj uspesno kot to počnemo sedaj ljudje zdru evanje divjih pre vekovalcev v velike črede je bilo pomembno za ohranjanje pasnikov na območjih kjer je klimaks vegetacije gozd pri neovirani selitvi so ivali s paso ter ga enjem zadr evale grmovno in drevesno zarast s krajsim bivanjem na določenem območju so izkoristile energijo vezano v rastlinah ruse dobro pognojile zemljisče in s tem izboljsale rodovitnost tal ter okusnost naslednje pase podoben način izkorisčanja travnatega sveta kot je obstajal v davni preteklosti lahko vpeljemo tudi danes za ohranjanje kmetijskih zemljisč v hribovitih območjih seveda bomo to izvajali v manjsem obsegu na več krajih istočasno in z domačimi ivalmi z uvedbo pase na nekem zemljisču se najprej zmanjsa količina odmrle organske snovi v rusi zmanjsa se dele korenin in obseg listne povrsine neza elenih vrst rastlin v rusi poveča se dele izkorisčene zau ite organske snovi in vse večji je nadzor nad energijo ekosistema tako kot je nadzor nad tokom energije osnova trajnostnega razvoja okolja je tudi nadzorovana pasa na ograjenem zemljisču temelj smeri razvoja vegetacije pasnika s pomočjo domačih ivali in nadzorovano paso lahko vplivamo na spremembo tekmovalne sposobnosti med rastlinami določenega območja in s tem na njihov dele v rusi razvoj vegetacije lahko uravnavamo če imamo nadzor nad velikostjo območja ki ga elimo izkoristiti ali vzdr evati s paso stevilom ivali na takem območju ki ga moramo prilagajati masi razpolo ljive pase trajanjem pase oziroma kako dolgo bodo ivali ostale na zemljisču v določeni dobi posamezno ivaljo kadar je to potrebno zaradi zdravljenja reprodukcije ali prodaje ivali pri taki nadzorovani pasi vplivajona travno rastje neposredno in posredno z obtrgavanjem rastlin in ga enjem tal vplivajo neposredno s spremembo mikroklime rastisča oziroma kemičnih in fizikalnih lastnosti zemlje pa posredno obseg in trajnost teh sprememb sta odvisna od razvojne stopnje travne zdru be in obte be pasnika koristnost nadzorovane pase na razvoj vegetacije je dosegljiva samo kadar je cilj pasne reje pre vekovalcev tudi ohranjanje kmetijskih zemljisč in ne samo visina prireje na posamezno ival povecanje pestrosti v sestavi ruse pasa lahko vpliva na bolj pestro botanično sestavo ruse zato ker ivali z obtrgavanjem in ga enjem zmanjsujejo tekmovalno sposobnost tistim rastlinam ki najbolj bujno rastejo v nepaseni rusi te spremembe se pri zmerni intenziteti pase pojavljajo istočasno na omejenem delu rastisča to je na mestih zaplatah kjer se bolj pogosto pasejo in tam kjer pustijo blato ali seč zaradi ga enja nastale preslege v rusi lahko naselijo druge rastline katerih seme zanesejo tja ptice in veter tako postane rusa spet bogatejsa za tiste vrste ki so izginile iz njene sestave potem ko je bila opusčena raba zemljisča s pravilno vodeno nadzorovano paso lahko prispevamo k večji trpe nosti tistih koristnih rastlin v rusi ki se prete no sirijo z vegetativnim razmno evanjem nasprotno pa se pri nenadzorovani pasi zaradi premesčanja rudninskih snovi v rusi se hitreje uveljavijo nekoristne zeli in grmovje kot če bi bil pasnik opusčen ivali lahko uporabimo tudi za povečanje uspesnosti dosejavanja koristnih vrst rastlin v ruso tako da po dosejavanju z ga enjem zadelajo seme v zemljo z obtrgavanjem obstoječe ruse pa zmanjsujejo njeno tekmovalnost za svetlobo to seveda ni vedno usklajeno s cilji intenzivne pridelave in visoke prireje je pa osnova sonaravnega gospodarjenja na travnatem svetu pri pasi na strmih pobočjih je to najpreprostejsa metoda vnosa metuljnic v ruso v sloveniji imamo e precej izkusenj z dosejavanjem bele detelje v ruso hribovitega sveta ukrep je bil uspesen kadar je bila pasa nadzorovana in vodena vidrih kot utemeljuje krautzer za območje alp naj bi dosejavanje izvajali z avtohtonimi rastlinami odpornost rastline na paso je pomembna lastnost za njeno ohranitev v rusi nekatere rastline ruse to sposobnost imajo ker so se v razvoju prilagodile pogostemu obtrgavanju pasi tako da ostanejo nizke in imajo sposobnost hitre obnove listne povrsine te rastline so najbolj kakovostna krma za domače in divje pre vekovalce zaradi velike vsebnosti rudninskih snovi beljakovin in visoke koncentracije presnovne energije v suhi snovi tiste rastline ki niso odporne na pogosto obtrgavanje pa jih elimo ohraniti v rusi lahko na pasniku zavarujemo pred domačimi in divjimi pre vekovalci tako dolgo da semenijo nato s paso in ga enjem ustvarimo razmere da seme teh rastlin lahko vzklije in se mlade rastline uveljavijo v rusi tako z nadzorovano paso izpolnimo tudi zahtevo po ohranjanju rastlinskih in varovanju ogro enih vrst na pasniku kot ekosistemu rudninske snovi in voda pospesevanje toka rudninskih snovi s pomočjo pasnih ivali je pomembno za izboljsanje rodovitnosti tal posebno tam kjer so tla siromasna s paso je pospesena razgradnja poteptanih delov odmrlih rastlin ruse in z iztrebki izločene neprebavljene organske snovi pase tako je povečana količina rastlinam dostopnih rudninskih snovi v vrhnji plasti zemlje v talno raztopino pridejo tudi rudninske snovi ki bi drugače za dolgo časa ostale nekoristno vezane v organskih spojinah kot je to v gozdu ker vsebujejo rastline na pasenih delih več rudnin bo tudi divjad ki se bo prehranjevala na pasnikih bolje preskrbljena z ivljenjsko pomembnimi elementi in snovmi z blatom in sečem ki ga domači pre vekovalci pustijo na pasniku se povečuje pestrost v botanični sestavi ruse zaradi razlik v rodovitnosti tal in sirjenja semen različnih vrst rastlin rastline ruse potrebujejo dobro oskrbo z dusikom da ponovno hitro zrastejo potem ko odmrejo ali jih popasejo ivali vsi ukrepi ki pospesujejo kro enje dusika med tlemi rastlinami in ivalmi prispevajo k boljsi oskrbi rastlin ruse z dusikom in s tem bogatijo potek procesov v naravnem okolju v hribovitem svetu je zaradi nagnjenih zemljisč pobočij rast ruse ovirana zaradi bolj pogostih sus kot v ravnini in slabse vododr nosti tal za vodo Če je rusa popasena je masa nadzemnih delov rastlin ki transpirirajo vodo manjsa in pri enaki masi korenin bo oskrba z vodo preostalih delov rastlin boljsa tudi zaradi ga enja je izboljsana oskrbe ruse z vodo odtisi parkljev povečajo mikrorelief zemljisča in s tem učinkovitost pronicanja vode v zemljo ob de ju na nagnjenem zemljisču pri pravilno razdeljenem pasniku nastanejo v smeri plastnic steze Če so steze porasčene z ruso bodo upočasnile povrsinsko odtekanje vode po pobočju zmanjsana bo nevarnost pojava hudournikov in poplav rastline ruse bodo bolje oskrbljene z vodo zaradi večje ivljenjske moči ima tako rusa pomembno varovalno vlogo pri preprečevanju erozije na nagnjenih zemljisčih in strmih pobočjih ki jih imamo v sloveniji zelo veliko prireja izkorisčanje travnatega sveta s paso omogoča povečanje pridelovalne zmogljivosti ruse predvsem zaradi bolj kakovostne pase ta je odločilnega pomena za visino prireje ker potrebujejo obstoječe pasme domačih ivali večjo koncentracijo energije v obroku kot so jo potrebovale nekdanje pasme s kri anjem in odbiro na večjo prirejo so vzgojili in razsirili pri nas pasme goveda ki so manj primerne za paso v hribovitem svetu in na krasu tako nam ostanejo se ovce koze konji in divjad v pomoč pri izrabi tega travinja ampak tudi pri teh vrstah je cilj dnevne prireje e marsikje postavljen veliko visje kot jo je mogoče doseči z ruso na opusčenih zemljisčih zaradi povrsnosti v poznavanju in opazovanju ivali je med ljudmi ustvarjen vtis da je za drobnico dobra tudi slaba pasa boljse poznavanje drobnice in govedi poka e da zaradi sirsega razmerja med dele em prebavil in skupno ivo maso pri drobnici potrebujejo te ivali krmo z večjo energijsko vrednostjo in boljse kakovosti kot govedo samo zaradi načina izbiranja gri ljajev iz ruse ovce tudi pri pasi na slabi rusi zau ijejo tak obrok pase ki zadostuje za pokritje potreb po hranilnih snoveh dolgoročno taka pasa vodi v poslabsanje degradacijo ruse ker drobnica popase samo najbolj prebavljive in z beljakovinami bogate rastline pusti pa slabe in neokusne zato je rusa vse bolj enostavne sestave in vedno manj je v njej dobrih vrst rastlin in vse več je slabih ki niso ustrezne za prehrano drobnice povrsni poznavalci teh dogajanj potem ugotovijo da je na takem pasniku preveč ivali kaligarič čeprav je običajno prav nasprotno tisti ki mu je poglavitni cilj visina prireje na kratek čas bo povsem zadovoljen s tem da se drobnica pase na slabsi rusi in iz nje izbira samo okusnejse rastline zaradi propadanja ruse mora drobnica iskati kakovostno paso na vse bolj oddaljenih in večjih povrsinah naslednja stopnja nenadzorovanega izkorisčanja travnatega sveta je dopolnilno krmljenje s koncentrati da bi obdr ali pri ivalih dovolj visoko prirejo to ima lahko skodljive posledice na daljse obdobje ker vnasamo v pasnik snovi ki ta ekosistem samo obremenjujejo kjer bo glavni cilj pase rekultiviranje zemljisč bodo ivali prisiljene zau iti tudi slabse prebavljivo paso ki se v prebavilih pre vekovalcev zadr uje daljsi čas občutek sitosti traja dlje ivali se manj pasejo in zau ijejo manj hranilnih snovi pri pasi v takih razmerah je temu ustrezno prireja na posamezno ival manjsa zaradi načina pase izbiranja gri ljajev je prireja pri govedu manjsa kot pri drobnici kadar poteka pasa za obe vrsti na rusi enako slabe kakovosti vendar lahko s paso goved ki manj izbirajo gri ljaje hitreje izboljsamo slabo ruso kot s paso ovc za uspesno rekultiviranje opusčenih kmetijskih zemljisč bo treba izkoristiti vse prednosti ki jih nudi pasa različnih vrst ivali za obvladovanje rasti neza elenih vrst trav zeli in grmovja na pasniku sklepi razmere za gospodarno kmetovanje ki prevladujejo na kmetijskih zemljisč v sloveniji dovoljujejo samo pasno rejo pre vekovalcev s tem pa pri nas nimamo prav veliko izkusenj se manj izkusenj je s paso kot najbolj naravnim in najcenejsim načinom rekultiviranja opusčenih kmetijskih zemljisč v območjih s te jimi pridelovalnimi razmerami s pribli evanjem evropski skupnosti in posledicam ukrepov ki jih bosta imela za evropsko kmetijstvo gatt in cap sporazum bo se la je z uvozom poceni it rediti ivino v hlevih torej na način ki je pri nas zelo uveljavljen to je pristajanje na umazano tehnologijo prireje mleka in mesa gnojevka bo postajala vse večje breme za okolje tudi zato ker se zmanjsuje obseg kmetijskih zemljisč na katerih je edino mo no uporabiti odpadne snovi take prireje evropski strokovnjaki za gospodarnost pridelave v kmetijstvu napovedujejo te ke čase za območja z omejenimi danostmi za kmetovanje popp in nas travnati svet je prete no v takih območjih proces rekultiviranja opusčenih zemljisč pri nas bo mogoče izvajati če bo prevladalo spoznanje da imajo od travnatega sveta korist tudi drugi in ne samo kmetje ki tam redijo ivino zemlja pokrita z ruso ima veliko sposobnost čisčenja padavin kisel de in zasčite tal pred erozijo je osnovni vir krme za prehranjevanje divjadi zaradi pestrosti v botanični sestavi je vir zdravilnih rastlin in genska banka v naravi Časi so se spremenili in neproizvodne funkcije teh zemljisč postajajo vse bolj pomembne za njihovo ohranjanje je pasa kot najcenejsi način reje pre vekovalcev ter konj tudi najbolj učinkovit način dokler je vodena tako da je mogoč nadzor nad spremembami ki jih z izkorisčanjem travnatega sveta vnasamo v ruso kako naj taka nadzorovana pasa poteka je odvisno od ciljev ki jih elimo doseči na travnatem svetu s pomočjo domačih pre vekovalcev in konj in ne zaradi njih naj bi ohranjali kmetijska zemljisča in vzdr evali razmere primerne za stalno ali občasno bivanje ljudi ter prosto ivečih ivali podporo za to opravilo naj bi dobili samo tisti ki bodo z načinom kmetovanja prispevali k izboljsanju ivljenskih razmer na določenem območju brez skode za kakovost ivljenja prihodnjih rodov literatura adilson serraro e uhl c nepstad d c deforestation for pasture in the humid tropics is it economically and environmentally sound in the long term grasslands of our world proceedings of the xvii igc s kaligarič m vegetacija suhih travisč festuco brometea na primorskem krasu doktorska disertacija ljubljana s krautzer b recultivation of alpine areas with seed of alpine plants grassland and land use systems proc of th egf meeting grado s mcivor j g distribution and abundance of plant species in pasture and rangeland grasslands of our world proceedings of the xvii igc s oresnik i rojc m belak e uvajanje novih metod zbiranja podatkov v statistiki kmetijstva statistični urad rs osebna informacija s popp h w socio economic aspects of forage production rural development and surpluses of animal products grassland and society proceedings of the th general meeting of the egf s pratnekar j naglič j lu ovec j sredjeročni program urejanja pasnikov v hribovitem svetu in na krasu skupsčina drustva za gosp na trav slovenije pokljuka vidrih t vpliv dosejavanja plazeče detelje trifolium repens l na količino in kakovost pase hribovitega pasnika zbornik bf s