republic slovene translation telri wg corpus component sampler book only uses iso latin encoding jump straight to text header title drzava platon translator jozhe kosar dzs ljubljana slovenia extent bytes words including header and markup body tag usage body div head l lg p q text xptr corpus text text id lang body id platon sl lang sl prva knjiga vceraj sem se napotil z aristonovim sinom glavkonom v pirej da bi pomolil k boginji xptr in si hotel hkrati ogledati slavnostni sprevod ki so ga letos prvic pripravili resnicno imenitni so bili v sprevodu domacini in prav tako sijajni so se mi zdeli tracani potem ko sva odmolila in si vse ogledala sva se odpravila nazaj v mesto tu naju je od dalec zagledal kefalov sin polemarh in hitro poslal za nama sluzabnika s prosnjo naj ga pocakava sluzabnik me je od zadaj prijel za plasc in rekel polemarh vaju prosi da ga pocakata obrnil sem se in ga vprasal kje je tam prihaja za vama pocakajta vendar no dobro pa pocakajva je rekel glavkon in kmalu nato so prisli polemarh glavkonov brat adeimant nikijev sin nikerat in se nekateri drugi ocitno s slavnosti polemarh je dejal sokrat zdi se mi da ste namenjeni domov v mesto tvoja ostroumna domneva je pravilna sem odvrnil a vidis da smo v stevilcni premoci seveda ali se zdaj z nama spoprimeta ali pa ostaneta tu preostaja se ena moznost da vas prepricava da naju pustite oditi ali nas lahko prepricata ne da bi vaju sploh poslusali nikakor ne je odvrnil glavkon potem se kar sprijaznita s tem da vaju nocemo poslusati tu je posegel adeimant v pogovor gotovo ne vesta da bo zvecer baklada na konjih v cast boginji na konjih sem vprasal to je novo potemtakem si bodo tekmujoc na konjih predajali plamenice tako je je rekel polemarh in povrhu mislijo prirediti se nocno slavje ki se ga bo splacalo videti zato se bomo po vecerji odpravili tja in si ga ogledali tam se bomo srecali s stevilnimi mladimi ljudmi in se z njimi spodbudno pogovarjali zato se ne pomisljajta in ostanita tu je rekel glavkon zdi se mi da bova morala ostati ce mislis sem popustil pa ostaniva odsli smo domov k polemarhu tam smo naleteli na lizijo in evtidema polemarhovega brata dalje na trazimaha iz halkedona harmantida iz paianije in kleitofonta aristonimovega sina navzoc je bil tudi polemarhov oce kefal ki se mi je zdel zelo star sicer pa ga ze dolgo nisem videl sedel je z vencem na glavi na velikem oblazinjenem stolu pravkar je bil namrec na dvoriscu opravil daritev sedla sva k njemu bilo je na voljo vec stolov komaj me je bil kefal zagledal me je prisrcno pozdravil sokrat niti k nam v pirej ne zahajas vec pogosto xptr in vendar bi moral ko bi bil namrec jaz se dovolj pri moceh da bi lahko brez napora sel v mesto ti ne bi bilo treba prihajati nam temvec bi mi prihajali k tebi zato nas moras ti pogosto obiskovati vedi namrec cimbolj mi v telesu sahnejo druge radosti tem bolj mi rasteta veselje in zelja po pogovoru zato se ne pomisljaj temvec se rad pomudi pri teh mladih ljudeh tu in prihajaj k nam kot svojim vdanim prijateljem dragi kefal sem odgovoril s starimi ljudmi se resnicno zelo rad pogovarjam od njih se moramo namrec uciti saj so ze prej prehodili pot ki bomo morali iti po njej morebiti tudi mi pri njih lahko poizvemo ali je pot kamnita in tezavna ali lahka in udobna in tako bi rad tudi tebe vprasal za mnenje kajti ti si tam kjer pesniki govorijo o 'pragu smrti' xptr ali imas starost za zivljensko breme ali ne po resnici in odkrito pri zevsu ti bom povedal svoje mnenje dragi sokrat pogosto se sestajamo mozje istih let in potrjujemo pravilnost starega pregovora xptr ko se pogovarjamo skoraj vsi tarnajo in se z otoznostjo spominjajo mladostnih radosti ljubezni pitja in gostij ter vsega drugega kar je s tem v zvezi pri tem so nejevoljni kakor da bi bili oropani velikih stvari in bi bili nekoc imenitno ziveli zdaj pa le se zivotarili nekateri se tudi pritozujejo da svojci z njimi ker so stari grdo ravnajo in pri tem ubirajo zalostinke o nadlogah ki jih je kriva starost meni se zdi sokrat da ti ne obtozujejo pravega krivca kajti ko bi tega bila kriva starost bi imeli jaz in vsi drugi moji starostni vrstniki iste tezave naletel pa sem ze na mnoge ki se ne pocutijo slabo tako se je nekoc namerilo da sem bil ravno pri pesniku sofoklu ko ga je nekdo vprasal 'kako je pri tebi sofokles z ljubeznijo ali se lahko obcujes z zensko ' 'molci clovek ' je odvrnil pesnik 'vesel sem da je to za mano tako mi je kakor da bi pobegnil divjemu pobesnelemu gospodarju ' te besede so mi ze takrat ugajale in nic manj mi ne ugajajo danes vsega tega je namrec clovek v starosti resen in ima sveti mir pred vsem tem ko pozelenja zacenjajo popuscati in slabeti se v celoti uresnicujejo sofokleve besede clovek se dejansko znebi stevilnih divjih zapovednikov toda vsega tega tudi slabega ravnanja sorodnikov ni kriva dragi sokrat starost temvec samo clovekov znacaj ko bi bili ljudje umerjeni in spravljivi potem bi bila tudi starost znosno breme tako pa sta za te ljudi dragi sokrat starost in mladost enako tezavni vesel sem bil njegovih besed ker pa sem hotel se vec slisati sem dejal da bi ga spodbudil kefal preprican sem da mnogi ne bodo soglasali s tvojimi trditvami temvec menili da ti starosti ne prenasas tezko zaradi svojega znacaja temvec zaradi svojega velikega premozenja kajti bogati si znajo najti tako pravijo mnogotere tolazbe prav imas je rekel ne soglasajo z mano in v tem imajo tudi prav vendar ne tako zelo kakor mislijo pravilna pa si mi zdi temistoklova xptr beseda neki moz s serifa xptr ga je zmerjal in mu ocital da ni postal slaven iz lastnih moci temvec mu je k slavi pripomoglo njegovo mesto na to je odgovoril temistokles 'niti ne bi jaz kot serifec niti ti kot atenec postal slaven ' tudi za ljudi ki niso bogati pa starost tezko prenasajo veljajo te besede kakor celo modri clovek v revscini starost tezko prenasa tako nespametni tudi ce je bogat ni pomirjen s starostjo ali si kefal sem vprasal vecino premozenja podedoval ali si si ga sam pridobil kaj sem si sam pridobil je odvrnil kot obrtnik stojim med svojim dedom in ocetom kajti ded imenoval se je kakor jaz je podedoval priblizno tako veliko premozenje kakor je zdaj moje in ga za veckrat povecal moj oce lizanias ga je zmanjsal tako da ni bilo niti tako veliko kakor je zdajsnje moje zadovoljen bom ce otrokom ne bom zapustil manj temvec nekaj vec kakor sem podedoval zakaj sem te vprasal kakor se mi zdi nisi posebno zagledan v denar taksni so predvsem ljudje ki si denarja niso sami pridobili tisti pa ki si ga je sam pridobil ga ljubi dvakrat tako kakor drugi kakor ljubijo pesniki svoja dela in ocetje svoje otroke tako peticniki visijo na svojem denarju ker je sad njihovega dela visijo pa na njem tudi zaradi koristi kar velja tudi za druge bogatase zato je tudi tezko navezati z njimi stike ker ne znajo hvaliti nicesar drugega kakor bogastvo prav imas zdaj mi pa se tole povej kaj imas za najvecjo dobrino ki ti jo daje bogastvo nekaj s cimer bom ce ti povem le redke preprical zapomni si dragi sokrat cloveka prevzameta strah in skrb ki ju prej ni poznal kakor hitro zacuti da se bliza smrti tolikokrat pripovedovane in zasmehovane zgodbe o hadu xptr kjer da se morajo pokoriti tisti ki za zivljenja niso bili pravicni mucijo zdaj cloveku duso ali morda le niso resnicne ali je to zdaj starostna slabost ali pa to zdaj izvira od tod ker je zdaj clovek onstranskim stvarem blizji in jih jasneje vidi clovek postane negotov in bojec premisljuje in pretehtava ali je storil komu krivico kdor ugotovi da je v zivljenju zagresil mnogo krivicnih dejanj se kakor otroci prestrasen zbuja iz spanja ter zivi v strahu in zlem pricakovanju kdor pa si ni v svesti nobene krivde zivi v veselem upanju ki ga prijazno spremlja v starosti kakor pravi pesnisko izbrano pindar xptr tistemu ki zivi pravicno in posteno ogreva srce in ga spremlja v zivljenju prijateljica starosti sladka nada ki uravnava vseh ljudi spreminjajoce se misli to je cudovito lepa beseda k temu pripominjam se tole posest denarja je dragocena toda ne za vsakogar temvec samo za pametnega in postenega cloveka ce clovek nikogar namenoma ne oskoduje in ne nalaze ce bogu ne dolguje daritev in ljudem ne denarja in se zato brez strahu lahko poslovi od zivljenja potem ima za to obilno zaslugo premozenje le to prinasa se mnogotere druge koristi in ce dobro premislim imam to prednost dragi sokrat za najvecjo ki jo lahko prinese denar pametnemu cloveku imenitno si to povedal dragi kefal xptr sem odvrnil kako pa je s pravicnostjo ali je pravicnost kratko malo resnica in vracanje prejetega in ali je to lahko vcasih prav vcasih napak moje mnenje je takole ce kdo dobi od prijatelja ki je popolnoma pri zdravi pameti orozje in ce ta potem zblazni in ga zahteva nazaj mi bo vsakdo pritrdil da mu ga oni ni dolzan vrniti in da ne more veljati za pravicnega tisti ki bi mu ga vrnil ali bi blaznezu zmeraj povedal cisto resnico pravilno potemtakem odkritost in vracanje prejetega ni pravilna definicija za pravicnost xptr vsekakor sokrat je posegel v pogovor polemarh seveda ce lahko verjamemo simonidu to vsekakor moramo je rekel kefal in s tem prepuscam besedo vama poskrbeti moram namrec za daritev potemtakem sem jaz je vprasal tvoj naslednik tako je je smeje se odvrnil in hkrati odsel k svoji daritvi povej torej sem rekel ti dedic pogovora kako se glasijo simonidove besede xptr o pravicnosti za katere menis da so pravilne vsakomur je treba vrniti to kar mu dolgujemo saj je tako rekel gotovo simonidu ni lahko odreci vere saj je moz pameten in bogabojec seveda kaj s tem meni najbrz ti polemarh razumes jaz pa zal ne ocitno s tem ne misli kar smo pravkar rekli da je treba prejeto stvar ki jo lastnik nespametno zahteva nazaj vrniti in vendar je tako prevzeta stvar tudi dolznostna obveznost ali ne da potemtakem razume simonid s pravicno vrnitvijo dolga nekaj drugega da pri zevsu simonid namrec meni prijatelji so dolzni prijateljem pomagati nikoli pa jim skodovati razumem sem rekel tisti ki mu je bilo na primer zaupano zlato ga ni dolzan vrniti ce bi bila vrnitev in prevzem skodljiva in bi bila prevzemenik in vracevalec prijatelja to pravi po tvojem mnenju simonid popolnoma pravilno kako sovrazniku je potemtakem treba dolzne stvari vrniti gotovo vse kar mu dolgujemo sovraznik pa lahko dolguje po mojem mnenju sovrazniku samo to kar mu pripada slabo v pesnisko prikritih besedah je potemtakem simonid povedal kaj je pravicno ocitno namrec meni pravicno je da xptr predamo vsakomur to kar mu pripada pripadajoco stvar pa je imenoval dolg kaj naj bi sicer mislil in ko bi ga zdaj nekdo vprasal simonid pri zevsu kaj mora neka umetnost predati cloveku od tega kar mu dolguje in kar mu pristaja da se lahko imenuje zdravstvo to je jasno zdravila hrano in pijaco za telo in kuharstvo zacimbe za jedi dobro kaj pa oddaja umetnost ki naj se imenuje pravicnost in komu to oddaja ce hocemo izhajati iz ze povedanega prijateljem in sovraznikom dobro oziroma slabo torej po njegovem je pravicnost v tem da prijateljem koristimo sovraznikom skodujemo da kdo lahko potemtakem najbolj pomaga bolnim prijateljem in najbolj skoduje sovraznikom v bolezni in zdravju zdravnik in pomorscakom v nevarnosti na morju krmar kako pa pravicnik s kaksnim dejanjem in pri kaksnem poslu lahko prijateljem najbolj koristi in sovraznikom skodi v boju in v tovariskem sobojevnistvu xptr mislim dobro za zdravje je vsekakor dragi polemarh zdravnik odvecen tako je za nepomorscake krmar da in za ljudi ki zivijo v miru je potemtakem pravicnik odvecen ne ne nikakor ne je torej pravicnost koristna tudi v miru gotovo kakor tudi poljedelstvo da gotovo za pridobivanje poljedelskih sadezev da tako tudi cevljarstvo da seveda za izdelovanje cevljev gotovo in zdaj cemu pomaga in cemu ko pravicnost pri pogodbenih in trgovskih poslih ti temeljijo kajne na doloceni skupnosti seveda ali je zdaj pravicnik pri kockanju dober in koristen sodelavec ali pa je to izurjen kockar kockar ali je pri zidanju z opeko in kamnom pravicnik koristnejsi in bojsi sodelavec kakor zidar nikakor ne v kateri dejavnosti je potemtakem pravicnik boljsi sodelavec kot kitarist kakor je ta narobe boljsi v igri na kitaro kot pravicnik v denarnem prometu mislim da morda prijatelj ce se ne oziramo na uporabo denarja pri nakupu ali prodaji konja tu je seveda vsekakor poznavalec konj boljsi kajne vsekakor in ce gre za ladjo je to ladjedelec ali krmar verjetno krmar v cem je torej pri skupni uporabi zlata in srebra pravicnik koristnejsi kakor drugi pri hrambi in varovanju sokrat mislis s tem ce denarja ne uporabimo temvec ga shranimo da ce potemtakem lezi denar neuporabljen je pri tem pravicnost koristna tako se mi zdi ce torej shranimo skarje za rez trte in jih varujemo potem je pravicnost koristna tako za zasebnika kakor za skupnost ce pa jih uporabljamo potem je koristna vinogradnikova spretnost ocitno potem tudi trdis dokler sta lira in scit shranjena in ju ne uporabljamo je pravicnost koristna za njuno uporabo pa sta koristni glasba in umetnost bojevanja nujno tudi pri vseh drugih stvareh je potemtakem pravicnost pri uporabi neuporabna xptr pri neuporabi pa uporabna tako se zdi oh prijatelj posebno dragocena stvar potemtakem pravicnost nikakor ni ce je uporabna samo za neuporabo premisliva tole ali ni tisti ki je najsprestnejsi pri zadajanju udarcev v rokoborbi ali drugod tudi najspretnejsi v obrambi pred njimi gotovo tudi tisti ki se zna obvarovati bolezni lahko potemtakem najlazje na skrivaj povzroci bolezen pri drugih tako se mi zdi dober varuh lastne vojske je tisti kajne ki si zna s tatvino prilastiti nacrte sovraznikov in zbrati podatke o njihovih sicersnjih naklepih da potemtakem je dober varuh hkrati tudi spreten tat taka je podoba ce potemtakem pravicnik lahko denar dobro varuje potem ga lahko tudi dobro krade kakor kaze najina razprava da s tem se nama razkriva najin pravicnik kot tat xptr tega si se gotovo naucil pri homerju ki s posebno ljubeznijo hvali avtolika xptr odisejevega deda po materini strani da vse ljudi je prekasal s krajo in krivo prisego potemtakem je pravicnost po tebi homerju in simonidu umetnost kraje vsekakor prijateljem v korist in sovraznikom v skodo nisi tako mislil ne pri zevsu vendar ne vem vec kaj sem dejal vsekakor pa se zmeraj vztrajam pri tem pravicnost obstaja v tem da prijateljem koristimo in sovraznikom skodujemo ali mislis s prijatelji tiste ki jih ima posameznik za dobre ali tiste druge ki so to v resnici ceprav se na zunaj ne zdijo xptr seveda ljubimo moze ki jih imamo za dobre in sovrazimo tiste ki jih imamo za slabe ali se ne motijo ljudje v tem da se jim mnogi zdijo dobri ne da bi bili in narobe vsekakor potemtakem dejansko dobre sovrazijo slabe pa ljubijo da in vendar ravnajo prav ce v resnici slabim koristijo dobrim skodijo ocitno dobri ljudje so seveda pravicni in ne morejo storiti nicesar krivicnega ne po tvoji trditvi je torej pravicno ljudem ki ne delajo krivic skodovati nikakor ne dragi sokrat je rekel sklep ni dober potemtakem je pravicno krivicnim skodovati pravicnim koristiti to se glasi mnogo bolje potem za mnoge da za vse ki se v ljudeh motijo tole velja prav ravnajo tedaj ce svojim dozdevnim prijateljem skodijo kajti v resnici so ti nasproti njim slabi xptr in ce po drugi strani svojim sovraznikom koristijo kajti ti so zanje dobri in s tem trdiva ravno nasprotno od tega kar pravi simonid da tako je toda lotiva se stvari malo drugace ocitno nisva prav dolocila pomena besed prijatelj in sovraznik v cem polemarh ko sva rekla kdor se nam zdi dober je nas prijatelj in kako naj zdaj spremeniva oznako prijatelj je tisti ki se nam zdi dober in to tudi dejansko je kdor se tako samo zdi ne da bi tudi bil ta se tudi samo zdi da je prijatelj v resnici pa ni in za sovraznika velja isto prijatelj je po tej razlagi tisti ki je v resnici dober in sovraznik tisti ki je slab da potem morava dodati svoji prvi ugotovitvi pravicno je prijateljem izkazovati dobrote sovraznikom pa prizadevati zlo se to pravicno je prijatelju ce je v resnici dober izkazovati dobrote sovrazniku pa ce je slab prizadevati zlo tako je dobro povedano ali pa sme pravicen moz tudi komu skodovati seveda dejansko slabim sovraznikom mora skodovati postanejo dejansko konji ce jim prizadenes skodo boljsi ali slabsi slabsi in to v svoji posebnosti kot konji ne kot psi seveda kot konji prav tako zgubijo psi zaradi prizadete skode nekaj svoje posebnosti kot psi ne kot konji nujno potemtakem prijatelj mora biti tudi pravilna domneva da tudi ljudje zaradi prizadete skode zgubijo nekaj svoje posebnosti kot ljudje da pravicnost je vsekakor clovekova posebnost prav gotovo ljudem se potemtakem zaradi prizadete skode zozi njihova pravicnost tako se zdi ali lahko muzikalicni ljudje naredijo z glasbo druge ljudi za nemuzikalicne nemogoce ali jezdeci s svojo jahalno spretnostjo druge za slabe jezdece ne toda pravicni lahko s pravicnostjo narede druge za pravicne ali da povzameva lahko dobri s svojo posebnostjo dobroto naredijo druge za slabe ne nemogoce naloge za ohladitev nima toplota temvec njeno nasprotje gotovo prav tako dobrota ne prizadeva skode temvec njeno nasprotje ocitno je pravicnik dober seveda potem ne more biti njegova naloga skodovati dragi polemarh ne prijatelju ne sovrazniku marvec je to naloga njegovega nasprotja krivicnika v vsem imas prav sokrat je rekel zdaj kdor torej meni vsakemu je treba dati to kar si zasluzi in s tem meni da mora pravicnik sovraznikom skodovati prijateljem koristiti tak clovek ni moder v njegovih besedah ni namrec trohe resnice najin pogovor je pokazal xptr da prizadevanje skode nikakor ne more biti pravicno priznavam potemtakem se bova sem rekel skupno borila proti vsakomur ki bo trdil da je tako dejal simonid ali bias ali pitak xptr ali kdor koli od modrih in cascenih moz pripravljen sem v boju sodelovati ali ves cigava bi mogla biti tale trditev pravicno je prijeteljem koristiti sovraznikom skodovati cigava morda periandrova perdikova kserksova ali ismenijeva xptr ali katerega drugega bogatega in svoje moci se zavedajocega moza tako je ker torej v tem sem rekel po vsem videzu ne vidiva bistva pravicnosti in pravicnega kaj je potem njuno bistvo trazimah se je bil ze veckrat zagnal da bi sredi najinega pogovora povzel besedo so mu pa bili navzoci to preprecili ker so hoteli slisati najin pogovor do konca ker sva zdaj koncala in sem jaz to rekel ni vec vzdrzal temvec kot divja zver zbral svoje moci in naju naskocil kakor da bi naju hotel raztrgati prestrasena sva s polemarhom planila vsaksebi mogocno se je glasila njegova beseda le kako sta mogla tako neumno in tako dolgo cencati sokrat in kako nemogoce se vedeta ko se nenehoma drug drugemu priklanjata ce ze res hoces vedeti za bistvo pravicnih potem ne postavljaj samo vprasanj in ne zavracaj v svojem castihlepju odgovorov kajti vedi vprasevati je lazje kakor odgovarjati temvec odgovarjaj tudi sam in povej enkrat svoje mnenje o pravicnem toda nikar mi ne trdi da je pravicno to kar obvezuje kar koristi kar prinasa dobicek in prednost kar je ugodno temvec povej tocno in jasno svoje mnenje kajti taksnega cencanja ne sprejemam prestrasil sem se teh njegovih besed in se stresel ob njegovem pogledu in preprican sem ko ne bi bil prej njega pogledal kakor je on mene bi bil obnemel ker pa je med svojim govorom postajal zmerom bolj divji sem ga prvi pogledal xptr in tako sem mu bil zdaj sposoben odgovoriti s tesnobo v srcu sem dejal trazimah ne jezi se na naju ce sva pri svoji raziskavi zasla v zmoto jaz in tale tu potem vedi da tega nisva storila namerno bodi preprican ce bi iskala zlato ne bi pri iskanju nikoli prostovoljno popuscala in otezevala svojih poizvedb zdaj pa ko isceva pravicnost ki je vendar mnogo dragocenejsa kako zlato naj bi se nespametno drug drugemu priklanjala in se ne z vso resnostjo trudila da bi prisla do rezultata vendar sva preslaba za to verjemi mi prijatelj dolznost vas pomembnih bi bila da imate z nama usmiljenje ne pa da naju zmerjata pri teh besedah se je jezno nasmejal in odgovoril pri heraklu no zdaj pa imamo tisto slavno sokratovo ironijo vedel sem da bo tako in ljudem ze vnaprej povedal da ne bos hotel odgovarjati temvec postal ironicen in vse prej storil kakor odgovoril na kako vprasanje pameten si trazimah sem odgovoril kajti zelo dobro si vedel ce bi koga vprasal koliko je dvanajst in mu vnaprej dejal 'clovek da mi ne reces dvanajst je dvakrat sest ali trikrat stiri ali sestkrat dve ali stirikrat tri ker takega cvekanja ne sprejmem ' da ti na tako vprasanje ne bi nihce odgovoril toda ce bi ti dejal dragi trazimah kako mislis to nobenega od prepovedanih odgovorov ne smem uporabiti tudi ne moj ljubi prijatelj ce je eden od njih pravilen rekel naj bi potemtakem nekaj kar ni pravilno ali kaj hoces kaj bi mu ti odgovoril no dobro toda kako sodi tvoj primer v moj govor to ni ovira sem rekel tudi ce ne sodi vprasanemu pa se zdi da sodi bo zategadelj po tvojem mnenju manj odkrito povedal svoje stalisce pa najsi mu to prepovemo ali ne potemtakem hoces kljub temu tako storiti in mi dati za odgovor to kar sem prepovedal nikakor se ne bi cudil sem odvrnil ce bi se mi to po treznem preudarku zdelo pravilno kako pa je vprasal ce bi vsem tem odgovorom na vprasanje kaj je pravicnost pridal se svojega ki je boljsi kaksno kazen predlagas xptr potem zase kaksno drugo kakor kazen ki jo zasluzijo nevedni namrec da gredo v uk k tistim ki so v stvari doma to kazen predlagam zase zelo ljubeznivo toda za uk bos placal v denarju da toda imeti ga moram sem odgovoril je ze tu je rekel glavkon zaradi denarja trazimah zacni kar govoriti vsi bomo prispevali za sokrata seveda je odvrnil da bo sokrat ravnal kakor zmeraj da sam ne bo odgovarjal in besede drugega ki bo odgovarjal napadal in spodbijal kako bi lahko moj dragi sem rekel clovek odgovarjal ce prvic nicesar ne zna in tega tudi ne trdi in ce mu drugic kakor hitro nekaj samo domneva vse prej kot nepomemben moz prepove izraziti svojo domnevo toda pravica da govoris pripada predvsem tebi ti namrec trdis da to ves in nas lahko s tem seznanis zato se ne zapiraj ustrezi mi s svojim odgovorom in privosci svoj nauk glavkonu in drugim ki so tu po teh besedah so ga zaprosili tudi glavkon in drugi naj se ne obotavlja vec trazimah je cisto ocitno zelel govoriti da bi pri tem blestel ker je bil preprican da ima pripravljen posebno lep odgovor vendar se je delal tako kakor da bi vztrajal pri tem da jaz govorim nazadnje je popustil in dejal tole je sokratova modrost sam ne mara uciti temvec hodi okrog se uci pri drugih in se jim za to niti ne zhvali da se od drugih ucim sem odgovoril v tem imas prav dragi trazimah da pa jim zato nisem zahvalen v tem se motis placam kar morem ker denarja nimam jih lahko samo hvalim kako rad pa hvalim ce se mi zdi da nakdo dobro govori bos zvedel takoj kakor hitro bos odgovoril preprican sem namrec da bos dpbro govoril poslusaj torej je dejal tole trdim pravicno ni nic drugega kakor to kar koristi mocnejsemu zakaj me ne pohvalis seveda noces nekaj te moram prav razumeti zdaj mi tvoje besede se niso jasne to kar koristi mocnejsemu pravis je pravicno kaj menis s tem trazimah vendar ne tegale ce je rokoborec pulidamas xptr mocnejsi kakor mi in ce njegovemu telesu koristi govedina potem je ta jed koristna tudi za nas sibkejse in s tem tudi primerna dobra ti si neznosen sokrat ti trditev zmerom najslabse tolmacis nikakor ne dragi izrazaj se samo malo tocnjene ali ne ves da imajo nekatere drzave tiransko druge demokratsko in tretje aristokratsko ustavo xptr kako ne bi v vsaki drzavi ima vladajoci sloj moc gotovo vsaka vladavina izdaja zakone sebi v prid demokratija demokraticne tiranida tiranske itn v teh zakonih oznanjajo da je to kar je zanje koristno za podloznike pravicno in vsakogar ki se proti temu pregresi kaznujejo ker s tem krsi zakon in ravna krivicno in to je moj dragi tisto tako trdim kar je v vseh drzavah enako 'pravicno' namrec korist obstojece vladavine ta ima namrec oblast tako da za vsakogar ki stvar samo pravilno razmisli sledi povsod je pravica isto namrec to kar koristi mocnejsemu zdaj sem razumel tvojo trditev sem odgovoril ali je resnicna ali ne to bom sele poskusal ugotoviti koristno je potemtakem po tvojem odgovoru dragi trazimah pravicno vsekakor si mi prepovedal tak odgovor vendar si k temu se dodal kar koristi mocnejsemu morda samo nepomemben dostavek njegov pomen se ni jasen jasno pa je da mora biti resnicnost tvoje trditve pretehtana ker s tabo soglasam da je pravicno nekaj koristnega ti pa k temu se dodajas 'za mocnejsega' pristavek ki ga se ne razumem moram le tega raziskati razisci ga samo to se bo zgodilo sem rekel toda pojasni mi pokorscina vladajocim je po tvojem mnenju tudi pravicna da ali so vladarji v posamicnih drzavah nezmotljivi ali se lahko motijo seveda se lahko motijo ce pripravljajo zakone potem je lahko njihovo ravnanje zdaj pravilno zdaj nepravilno mislim da pravilno ravnajo ce pri tem varujejo svojo korist sicer pa nepravilno ali ne tako je kar postavijo kot zakone potem se morajo podlozniki ravnati in to je potem pravicno seveda s tem je po tvoji trditvi pravicno delati ne samo to kar je v korist mocnejsemu temvec narobe tudi to kar mu je v skodo kaj tu trdis je vprasal mislim da samo to kar ti pravis toda razmisliva stvar natancneje soglasava v tem z zapovedmi za podloznike vladajoci vcasih zgresijo svojo korist z druge strani ravnajo podlozniki pravicno ce sledijo zapovedim vladajocih se strinjas mislim da s tem si mislim priznal sem nadaljeval da je pravicno izvajati dejanja ki so za vladujoce in mocnejse skodljiva kajti z ene strani izdajajo vladajoci nenamerno ukaze v svojo skodo z druge strani pa je za podloznike po tvoji trditvi pravicno ce jih izvajajo iz tega moj premodri trazimah neogibno sledi da je pravicno delati ravno nasprotno od tega kar si ti trdil kajti podloznikom je zapovedano izvajati to kar mogocniku ne koristi pri zevsu je vzkliknil polemarh to je jasno popolnoma jasno seveda ce se tudi ti postavis na njegovo stran mu je kleitofon segel v besedo zakaj bi se moral postavljati na njegovo stran ko vendar trazimah sam priznava da vladajoci vcasih izdajajo zapovedi v svojo skodo podlozniki pa prav ravnajo ce jih izvajajo poslusati vladarjev ukaz polemarh je pravicno tako trdi trazimah prav tako trdi dragi kleitofon da je pravicno kar je vladarju v korist ti dve trditvi je se dopolnil s privolitvijo v ugotovitev da mogocniki vcasih zapovejo podloznikom nekaj kar je le onim v skodo ti pa to izvedejo iz tega zdaj sledi pravica pomeni za mogocnike zdaj korist zdaj skodo s koristjo za mogocnika je pripomnil kleitofon je vendar mislil samo to kar ima mogocnik za koristno in to mora podloznik izvesti v tem je videl pravicnost o ne tako pa ni bilo receno je ugovarjal polemarh to nic ne skodi polemarh sem rekel ce trazimah to zdaj tako formulira mu dajva veljati in tako mi povej trazimah sem nadaljeval ko si kot pravicno oznacil mogocnikovo korist ne glede na to ali mu je tudi res v prid ali ne je moja domneva pravilna nikakor ne je odgovoril ali mislis da imam moza za mogocnega v trenutku ko se moti vsekakor sem tako mislil ker si vendar priznal da vladajoci niso nezmotljivi temvec se lahko motijo ti cloveku zaobrnes besedo v ustih sokrat je odvrnil ali imenujes tistega ki se zmoti pri bolniku zdravnika ravno glede na to v cemer se moti ali matematika tistega ki se zmoti pri racunu in sicer v trenutku ko se zmoti in glede na zmoto mi pravimo samo v vsakdanji govorici zdravnik matematik ucitelj se je zmotil nihce od njih se nikoli ne zmoti ce je res to za kar ga imamo natancno receno in ti ljubis natancnost noben strokovnjak xptr se ne moti kajti le ce ga strokovno znanje pusti na cedilu se lahko moti v tem v cemer ni in tudi ne more biti strokovnjak noben strokovnjak filozof se ne moti in tudi vladar ne kadar vlada ljudje samo pravijo zdravnik se je zmotil vladar se je zmotil to sprejmi kot odgovor natanko receno vladar se kot vladar ne moti in zato postavlja za zakon to kar je zanj najboljse in to mora podloznik izpolnjevati potemtakem je kakor sem ze v uvodu poudaril pravicno delati to kar koristi mocnejsemu no dobro trazimah sem odvrnil tebi se zdi da prevracam besede in se kako mislis da sem namenoma postavljal vprasanja tako da bi te v pogovoru prelisicil to natanko vem toda ne bo se ti posrecilo kajti ne mores me prevarati ne da bi opazil in javno me ne bos nikoli premagal tega sploh ne poskusam dragi toda da naju spet ne doleti kaj podobnega tocno doloci ali mislis z vladarjem in mogocnikom tistega ki ga navadno s tem mislimo ali cisto dolocenega moza kakor si ravno dejal tistega pri katerem velja da je za sibkejsega pravicno ce dela to kar njemu kot mocnejsemu koristi vladar mi je natanko to kar beseda pomeni sedaj pa ji prevrzi pomen ce mores ne maram milosti od tebe sicer pa si preslab za to da bi mi bila potrebna ali me imas za tako neumnega da bom drazil leva in trazimahu postavljal zanke pravkar si poskusal in seveda nisi uspel dovolj tega sem pretrgal pogovor raje mi tole povej ali je zdravnik v svojem natancnem pomenu ki si ga pravkar poudaril poslovni moz ali negovalec bolnikov odgovarjaj samo za pravega zdravnika negovalec bolnikov in krmar pravi krmar je zapovednik pomorscakov ali navaden pomorscak zapovednik pomorscakov mislim da ni treba upostevati ali ravno plove po morju in ga ni treba zategadelj ce plove po morju imenovati pomorscaka krmarja ga namrec imenujejo ne zaradi plovbe po morju temvec zaradi njegovega znanja in oblasti nad pomorscaki pravilno za vsakega od njiju je nekaj kar jima koristi seveda ali ni njuna spretnost tisto kar naj jima pomaga najti in si pridobiti korist tako je ali obstoja za vsako spretnost ali umetnost poleg njene kar najvecje izpopolnitve se nekaj drugega kar ji koristi kaj hoces s tem vprasanjem nekako takole sem odvrnil ce bi me vprasal ali telo samo sebi zadostuje ali pa se nekaj potrebuje bi odgovoril 'seveda se potrebuje nekaj zategadelj imamo vendar svoje moderno zdravstvo xptr ker je pac telo pomanjkljivo in ne zadosca samo sebi naloga izobrazenih zdravnikov je da telesu pripravijo to kar potrebuje ' je to v skladu s tvojimi pogledi da nadaljujva ali je zdravstvo v sebi nepopolno in ali sploh potrebuje katera koli spretnost nadaljne izpopolnitve kakor potrebujejo recimo oci vid usesa sluh in je zato za ta telesna dela potrebna se ena spretnost ki raziskuje kaj jima koristi in ju s tem oskrbuje ali je umetnost spretnost v sebi nepopolna in potrebuje drugo da razisce kaj ji je v korist in ta potrebuje tretjo in tako naprej v neskoncnost ali si vsaka spretnost sama poisce svojo korist ali pa ne potrebuje ne same sebe ne druge umetelnosti da si ohrani svojo korist nasproti nepopolnosti in to zategadelj ker nobena umetelnost ni popolna in nima napak in ker si mora iskati korist za svoje strokovno obmocje morda je prava strokovna spretnost brez napake in graje tako dolgo dokler natanko in popolnoma varuje svoje bistvo premisli to cimbolj natancno je tako ocitno potemtakem zdravstvo ne raziskuje tega kar njemu koristi temvec kar je v prid telesu da in isto velja za konjerejo nasploh nobena umetelnost ne skrbi zase saj tudi nicesar ne potrebuje temvec za svoj objekt ocitno je tako strokovne spretnosti dragi trazimah vladajo in imajo oblast nad objekti svojih obmocij tudi v to je privolil ceprav nerad potemtakem nobena strokovna spretnost ne raziskuje in ne zapoveduje v korist mocnejsega temvec v korist sibkejsega tistega ki je od nje odvisen tudi v to je slednjic privolil ceprav je najprej skusal ugovarjati ko je bil popustil sem vprasal noben zdravnik potemtakem ce je res zdravnik ne raziskuje in ne zapoveduje v svojo korist temvec v bolnikovo korist kajti kakor si priznal je zdravnik negovalec teles in ne pridobitnik ali ne v to je privolil prav tako je pravi krmar poveljnik pomorscakov in ne navaden pomorscak se strinjam tak krmar ne gleda na svojo korist in ne zapoveduje glede na njo temvec skrbi za korist ladje in mornarjev v to je le z muko privolil torej dragi trazimah tudi nihce drug ki je na kakrsnem koli pomembnem polozaju ne raziskuje in ne zapoveduje kolikor je pravi vladar glede na svojo korist temvec glede na korist podloznikov za katere je odgovoren vse njegovo govorjenje in delovanje je naravnano v prid in korist podloznikov ko sva v pogovoru prisla do tod in je bilo vsem jasno da se je trditev o pravicnem izprevrgla v svoje nasprotje xptr je trazimah namesto da bi odgovoril vprasal povej mi sokrat ali imas pestunjo kako ali ne bi raje odgovoril kakor da sprasujes ker pestunja ne vidi da si nahoden in te ne usekne ceprav bi bilo potrebno ko v njeno sramoto ne ves ne kaj je creda in ne kaj je pastir kako da ne sem vprasal ker menis da pastirji ovcarji in govedarji skrbijo samo za blaginjo svojih cred ne redijo in ne negujejo jih v svojo in svojih gospodarjev korist temvec v neki drug namen in prav tako menis da se vladarji v drzavah in sicer pravi vladarji vedejo drugace nasproti svojim podloznikom kakor pastir nasproti credi in da je njihov cilj podnevi in ponoci nekaj ddrugega kakor njihova lastna korist in tako temeljito poznas nauk o pravici in pravicnosti o krivici in krivicnosti da pri tem popolnoma prezres da sta pravica in pravicnost v prid drugemu namrec mogocniku in vladarju in hkrati seveda v skodo podlozniku in sluzabniku kakor po drugi strani nepravicnost njuno nasprotje vlada nad resnicno naivnimi in pravicnimi medtem ko podlozniki delajo samo v mogocnikovo korist in ga s svojim delom osrecujejo seveda sebe ne kako slabo povsod odreze pravicni nasproti nepravicnemu moj naivni sokrat naj pokaze naslednje razmisljanje najprej v medsebojnih pogodbenih in poslovnih odnosih ko gre za dva poslovna partnerja ne bos nikoli dozivel da bi bil po koncanem poslu pravicni bogatejsi kot nepravicni temvec narobe dalje v javnem zivljenju kadar velja placati davke placa pravicni od enakega dohodka vec kot nepravicni ko pa gre za podpore ne dobi oni nic ta pa mnogo slednjic pri opravljanju javne sluzbe najmanjsa skoda ki pravicnika pri tem zadene je omajano premozenjsko stanje ker se mu ne more dovolj posvecati zaradi svoje pravicnosti se z drzavnim denarjem ne okorisca povrhu pa postane nepriljubljen pri prijateljih in znancih ker jim v nicemer kar je protipostavno ne ustreze pri nepravicniku je vse ravno nasprotno tu mislim moza ki si zna pridobiti velike koristi njega moras imeti pred ocmi ce hoces presojati koliko vecjo korist si je moc pridobiti iz nepravicnosti kakor iz pravicnosti najlaze spoznas to ce si predstavljas najpopolnejso nepravicnost ki napravi nepravicnika za najsrecnejsega cloveka oskodovance ki ne marajo delati krivice pa za najnesrecnejse to je tiranida polasca se tujih dobrin najsi pripadajo bogovom ali posvetnim lastnikom zasebnikom ali drzavi in sicer ne v malem temvec vseh naenkrat z zvijaco ali s silo kdor take stvari posamic zagresi in je pri tem zasacen ga cakata kazen in najhujsa sramota ce namrec ljudje posamic zakrivijo take zlocine potem jih razglasijo za svetiscne roparje tatove suznjev vlomilce razbojnike in tatove tistega ki si poleg premozenja obcanov podvrze in zasuznji nje same pa nihce ne zasramuje ali zanicuje temvec ga vsi hvalijo in imajo za srecnega tega ne delajo samonjegovi sodrzavljani temvec tudi vsi drugi ceprav vedo za vse njegove lopovscine kajti kdor se spotika ob nepravicnost tega ne dela iz strahu da bi komu prizadel krivico temvec iz strahu da ne bi krivica njega zadela tako je dragi sokrat nepravicnost mocnejsa plemenitejsa in pomembnejsa kakor pravicnost samo da je dovolj velika in kakor sem v zacetku dejal kar je mogocniku v prid je pravicno nepravicno pa je to kar si samo ustvarja korist in dobicek po teh besedah je hotel trazimah oditi potem ko nam je zlil na usesa mogocno ploho svojih besed toda navzoci ga niso pustili oditi temvec ga silili naj ostane in odgovarja na vprasanja tudi jaz sem se obrnil nanj z vroco prosnjo o strasni trazimah kaksne pomembne misli si nakazal in zdaj hoces oditi preden si nam dokazal in preden si od nas zvedel ali so pravilne ali ne ali morda mislis da so tvoje ugotovitve nepomembne in zato ne morejo veljati za zivljenske smernice xptr ki bi mogle vsakemu izmed nas ce bi se jih drzal pripomoci do kar najbolj donosnega zivljenja preprican sem o njihovi pomembnosti res zdi se namrec da ti vsaj za nas ni mar ali nam gre slabse ali bolje ko ne vemo za pravi pomen tvojih besed zato se nas dragi usmili in nam jih razlozi ne bo ti v skodo ce se pokazes usluznega tako stevilnim poslusalcem zase ti vsekakor moram reci da nikakor ne verujem xptr da bi bila nepravicnost donosnejsa kokor pravicnost tudi ce ji pustimo prosto pot in je v nicemer ne oviramo vzemimo dragi nepravicnika ki bi lahko skrivaj ali javno delal krivico ta me ne bi mogel nikoli prepricati da je taksno zivljenje donosnejse kakor pravicnikovo zivljenje podobno morda cuti tudi kdo drug med nami ne samo jaz dokazi nam predragi da se motimo ce dajemo pravicnosti prednost pred nepravicnostjo in kako te naj prepricam je vprasal kajti ce te niso prepricale moje dozdajsnje besede kaj naj potem se storim naj ti svoj nauk stlacim v duso in ti ga tako vbijem v glavo za bozjo voljo ne sem odvrnil temvec ostani za zdaj pri tem kar si rekel ce pa mislis svoje trditve spremeniti potem stori to odkrito ne da bi nas hotel slepiti zdaj pa poglej dragi trazimah ce se povrneva k prejsnjim premisljanjem po svoji prvi definiciji pravega zdravnika si menil da se pozneje ni treba vec togo drzati pojma oznake pravega pastirja bil si namrec mnenja da on seveda kot pastir ne redi ovac v njihovo korist temvec jih redi za gostijo kot kak sladokusec ki se pripravlja na pojedino ali za izkupicek iz njihove prodaje kot kak pridobitnik nikakor pa ne kot pastir pastir pa ima prej ko slej samo eno nalogo da namrec za to kar mu je zaupano kar najbolj skrbi ker je za njegovo blaginjo vse zelo dobro poskrbljeno dokler v nicemer ne pozabi svoje naloge in tako se moramo pac zediniti v tem da vsaka prava oblast najbolje skrbi za tisto kar ji je zaupano in nad cimer vlada tako v drzavi kakor v zasebnem zivljenju kdor opravlja v drzavi oblastno funkcijo v pravem smislu jo po tvojem mnenju opravlja prostovoljno xptr tega ne mislim samo to vem pri zevsu res dragi trazimah sem vprasal ali ne opazis da drugih uradnih dolznosti noce nihce prostovoljno prevzeti temvec vsi zahtevajo zato placilo ker uradovanje ne prinasa koristi njim temvec tistim ki jih oskrbujejo s svojimi storitvami povej se to posamicna strokovna dejavnost se razlocuje od druge po svoji posebni zmoznosti kajne ne odgovori proti svojemu prepricanju predragi da postane najino razpravljanje brezplodno po posebni zmoznosti in vsaka strokovna dejavnost daje korist razlicno od koristi ki jo dajejo druge tako daje na primer medicina zdravje krmarska spretnost varnost na morju in tako naprej gotovo in pridobitnistvo zasluzek ker je to njegova zmoznost ali vidis ti v zdravstvu in krmarstvu eno in isto spretnost ali da bom cisto tocen kakor ti to zelis imenujes ti zato ker je krmarju voznja po morju pripomogla do zdravja njegovo dejavnost medicino ne prav tako ni pridobitnistvo medicina ce nekomu zasluzek pripomore do zdravja tudi ne in imenujes medicino pridobitnistvo ce nekdo dobi za zdravljenje placilo ne potemtakem sva se sporazumela v tem da je korist specificna za vsako posamicno dejavnost strinjam se korist ki jo sploh obrtnikom prinasa njihovo delo izhaja ocitno iz nekega skupnega dodatnega vira tako se zdi potemtakem lahko recemo korist ki jo prinasa obrtnikom zasluzek izvira od tod ker souporabljajo pridobitnisko spretnost mukoma mi je pritrdil koristi ki jo prinasa zasluzek ce ne crpa vsak posameznik iz svoje posebne spretnosti temvec ce dobro premislimo prinasa medicina zdravje pridobitnistvo zasluzek stavbarstvo ustvarja hise in le to spremljajoce pridobitnistvo zasluzek in prav tako imajo vse druge spretnosti svoje strokovno obmocje in svojo porabno vrednost ce pa spretnost ne prinasa nobenega zasluzka ima potem obrtnik od nje kaksno korist ocitno ne potemtakem tudi ne ustvarja koristi ce dela zastonj tako mislim tako je zdaj jasno dragi trazimah nobena spretnost in noben urad nista naravnava v svojo lastno korist temvec vsi delajo in ukrepajo kakor smo ze prej rekli v prid tistih ki so jim namenjeni pri cemer zmeraj gledajo na korist sibkejsega in ne mocnejsega zato sem dragi trazimah pravkar dejal da noce nihce prostovoljno opravljati oblastnih funkcij in pomagati zdraviti tuje nesrece temvec zahteva placilo kajti kdor hoce svojo spretnost dobro uporabljati nikoli ne ravna in ne zapoveduje sebi v prid ce zapoveduje v skladu s svojo spretnostjo temvec v prid tistega ki mu je zaupan zato je potrebno za vsakega ki naj prevzame to ali ono uradno mesto placilo denar cast ali kazen ce noce kako to mislis sokrat je vprasal glavkon xptr dve vrsti placila sta mi namrec razumljivi ne razumem pa kaj mislis s kaznijo in zakaj jo postavljas v isti red s placilom potemtakem ne poznas placila ki zanj najboljsi upravljajo uradne posle ko se za to odlocijo in ne ves da veljata castihlepnost in lakomnost za sramoto in to tudi sta vem zato plemeniti ne marajo opravljati javnih sluzb ne za denar ne za cast nocejo namrec da bi jih imenovali placance ce bi za svoje delo prejemali placilo kakor tudi nocejo veljati za tatove ce bi placilo skrivaj prejemali toda tudi za cast ne marajo opravljati sluzb ker niso castilakomni potemtakem sta tu zanje potrebni sila in kazen ce se obotavljajo prevzeti doloceno sluzbeno mesto zato ocitno velja za sramoto ce kdo na lastno pobudo prevzame javno sluzbo in ne caka da bi ga k temu prisilili najhujsa od vseh kazni pa je oblast slabih kadar je najboljsi nocejo prevzeti iz strahu pred tem menim prevzemajo plemeniti javne sluzbe in jih opravljajo ne da bi v tem videli sreco in mislili da se jim bo dobro godilo temvec iz nujnosti ker teh mest ne morejo zasesti boljsi ali vsaj enaki ko bi namrec obstajala drzava dobrih xptr bi se tam prepirali o zavracanju javnih sluzb kakor se pri nas prepirajo o njihovem opravljanju potem bi se jasno pokazalo da pravi vladar v resnici ni rojen zato da skrbi za svojo korist temvec za korist podloznikov zato bi vsak pameten raje gledal da mu korist prinasajo drugi kakor da bi se sam trudil za njihovo korist potemtakem nikakor ne morem dati trazimahu prav da je pravicnost v korist mocnejsemu toda o tem bomo kdaj drugic xptr razpravljali mnogo pomembnejsa se mi zdi zdajsnja trazimahova trditev da je nepravicnikovo zivljenje boljse kakor pravicnikovo kaksno je tvoje mnenje glavkon za kaj bi se ti odlocil jaz po mojem mnenju prinasa zivljenje pravicniku vec koristi je odgovoril glavkon slisal pa si kaksne koristi je trazimah odmeril nepravicniku za njegovo zivljenje slisal sem toda ne verjamem ali mu naj poskusava dokazati da se moti in ga pripraviti do tega da spremeni svoje mnenje seveda cer mu zdaj sem rekel na njegov govor odgovoriva in pri tem navedeva koristi pravicnega zivljenja in ce nama nato odgovori in midva spet njemu potem bo treba koristi presteti in ugotoviti koliko jih je kdo izmed nas navedel in zato bi bili vsekakor potrebni razsodniki ki bi med nami odlocili ce pa se kakor prej ze med samim razpravljanjem sporazumemo potem smo si lahko hkrati sodniki in besedniki tako je je rekel trazimah za kateri predlog si se torej odlocil sem vprasal za zadnjega zacniva torej trazimah sem rekel odgovarjaj nam od zacetka popolna nepravicnost po tvojem mnenju vec nese kakor popolna pravicnost to trdim razloge za to sem ze navedel in kako razlagas to da eno imenujes krepost in drugo grehoto zakaj ne bi pravicnost je torej krepost nepravicnost grehota ali si je to moc misliti predragi je rekel ko vendar trdim da je nepravicnost koristna pravicnost pa ne torej kako potem nasprotno torej je pravicnost pregreha ne temvec naivno plemenita dobrodusnost xptr nepravicnost je potemtakem hudobnost ne temvec pametnost nepravicnike imas torej za pametne in dobre trazimah vsaj kolikor znajo dovrseno prizadevati ljudem krivice in si podjarmljati drzave in narode ti gotovo menis da mislim na zeparje sicer prinasa tudi zeparstvo koristi je rekel ce ostane skrito toda o tem se ne splaca izgubljati besed pomembno je le to kar sem pravkar dejal te ze razumem sem odvrnil toda zacuden sem da postavljas nepravicnost ob stran kreposti in modrosti pravicnost pa na nasprotno stran s polno zavestjo ta pa je huda prijatelj in tezko bo na to kaj reci ko bi bil le trdil da je nepravicnost koristna in ji sicer priznal njene slabe sramotne lastnosti kakor to delajo mnogi drugi potem bi ti bil lahko upostevajoc splosno mnenje marsikaj navedel v odgovor zdaj pa jo cisto jasno oznacujes za nekaj lepega in mocnega in ji pridajes tudi vse druge lastnosti ki na sploh veljajo za pravicnost saj si jo drznes postaviti celo ob stran kreposti in modrosti imenitno zadevas moje misli kljub temu ne kaze obupati sem nadaljeval najboljse bo namrec ce se nemudoma in preudarno lotim tvoje trditve zlasti se dokler kakor domnevam izrazas svoje pravo mnenje zdi se mi namrec da se vsaj zdaj ne norcujes temvec govoris to kar mislis kaj te skrbi ali je to moje pravo mnenje ali ne namesto da bi skusal spodbiti mojo trditev ah nic sem odvrnil toda poskusi mi se na to odgovoriti ali mislis da hoce pravicnik imeti pred drugim pravicnikom kakrsno koli prednost nikakor ne potem namrec ne bi bil tako dobrodusen kakor je in tako naiven ali morda pred pravicnim dejanjem koga drugega tudi pred tem ne zeli imeti kakrsno koli prednost pred nepravicnikom in se mu zdi to pravicno ali ne to se mu zdi pravicno tudi zeli si to toda doseci tega ne more ne sprasujem tega temvec ali pravicnik ne zeli in ne zahteva zase nobene prednosti pred drugim pravicnikom pac pa pred nepravicnikom prav gotovo in kako je z nepravicnikom hoce imeti kaksno prednost pred pravicnikom in pred pravicnim dejanjem kako ne bi ko vendar zeli vse oskodovati potemtakem bo nepravicnik hotel imeti kakrsno koli prednost korist tudi pred drugim nepravicnikom in pred nepravicnim dejanjem in se bo zato potrudil da bo od vseh kar najvec nagrabil tako je naj torej povzamem xptr sem rekel pravicnik ne mara prednosti pred pravicnikom temvec samo pred nepravicnikom nepravicnik pa pred obema dobro povedano nepravicnik je pameten in dober pravicnik ne to ne ono tako je ali je nepravicnik enak pametnemu in dobremu medtem ko jima pravicnik ni enak kako ne bi bil enak tistemu s katerim si deli iste lastnosti in nasprotno vsak je potemtakem taksen kakor tisti kateremu je enak kako tudi ne bi dobro trazimah ti si vendar govoril o muzikalnih in nemuzikalnih ljudeh da katere imenujes ti razumne in katerih ne muzikalne imam seveda za razumne nemuzikalne za nerazumne kar razumejo v tem so dobri cesar ne razumejo v tem so slabi kajne da pri zdravnikih je prav tako gotovo kaj mislis nadalje dragi ce muzikalen clovek uglasa svojo liro ali hoce potem imeti pri napenjanju in popuscanju strun pred drugim muzikalnim clovekom kaksno prednost ga hoce v tem prekositi ne pred nemuzikalnim nujno in kako je z zdravnikom ali hoce s svojimi navodili za hrano in pijaco prekositi drugega zdravnika kot osebo in hkrati tudi njegova navodila nikakor ne torej nezdravnika laika da kar zadeva strokovno znanje in diletantstvo nasploh ali hoce strokovnjak drugega strokovnjaka prekositi v besedi in dejanju ali biti ob enakem poslu enak svojemu strokovnemu tovarisu zadnje utegne biti prav in kako je z diletantom ali ta ne zeli enako prekositi strokovnjaka kakor nestrokovnjaka morebiti je strokovnjak razumen da je razumnik dober da torej ne zeli dobri in razumni pred sebi podobnim nobene prednosti pac pa pred sebi nasprotnim tako se zdi slabi in nerazumni zeli prekositi sebi enakega in sebi nasprotnega ocitno torej dragi trazimah sem rekel nepravicnik hoce imeti prednost pred sebi enakimi in pred sebi nasprotnimi tako si dejal ali ne vsekakor pravicnik pa hoce imeti prednost samo pred sebi nasprotnimi ne pred sebi enakimi da potemtakem je pravicnik enak razumnemu in dobremu nepravicnik pa slabemu in nerazumnemu tako se zdi torej sva se zedinila v tem vsak je tak kakor tisti s katerim ga enacimo da pravicnik se nam je potemtakem pokazal kot dober in razumen nepravicnik pa kot slab in nerazumen trazimah je v vse to privolil vsekakor ne tako lahko kakor se to zdaj zdi iz mojega pripovedovanja temvec samo pod pritiskom in s silo in ob izredno mocnem znojenju saj je bilo poletje takrat sem videl trazimaha prvic zardeti nikoli prej se ne ko sva se sporazumela da je pravicnost krepost in modrost nepravicnost pa njeno nasprotje sem rekel dobro to je zdaj v redu rekla pa sva tudi da je nepravicnost moc se spominjas ze vem toda meni tvoje zdajsnje besede ne ugajajo in bi imel nanje mnogokaj pripomniti toda ko bi to storil bi me gotovo imenoval demagoga torej pusti mi govoriti kakor mi prija ali pa ce hoces sprasuj odgovoril ti bom zmerom da da in ti prikimal ali odkimal kakor starim zenicam ki pripovedujejo pravljice toda nikakor ne proti svojemu prepricanju sem mu segel v besedo kakor ti je prav ko me ne pustis govoriti torej kaj hoces nic pri zevsu toda ce soglasas dobro pa bom spraseval samo daj torej vprasam kakor sem to ze prej xptr da tocno slediva razpravi v kaksnem razmerju je pravicnost z nepravicnostjo receno je bilo da je nepravicnost mocnejsa in pomembnejsa kot pravicnost zlasti ce je nepravicnost hkrati neznanje to mora zdaj pac vsak spoznati ti trdis da je drzava lahko nepravicna in da lahko poskusa vsem postavam navkljub podjarmiti druge drzave ter si le te tudi podjarmi in jim vlada seveda in pri tem bo najuspesnejsa drzava ki je najbolj sposobna in hkrati najbolj nepravicna razumem saj to je bilo tvoje mnenje ali si zdaj ta drzava ki je postala mocnejsa od drugih ohrani svojo moc brez pravicnosti ali pa ji je v ta namen potrebna pravicnost ce tvoje besede veljajo in je pravicnost modrost potem s pravicnostjo ce pa velja moja trditev potem z nepravicnostjo v resnici te moram obcudovati ker samo ne prikimavas in odkimavas temvec tako izvrstno odgovarjas to delam tebi na ljubo zelo lepo tako tudi zdaj povej meni na ljubo ali lahko uspejo drzava vojska roparji tatovi ali kateri koli ljudje ki skupaj nacrtujejo nepravicno akcijo ce drug ddrugemu delajo krivico ne je odgovoril ce pa je ne delajo potem prej gotovo nepravicnost ustvarja vendar dragi trazimah prepire sovrastvo in medsebojna trenja pravicnost pa sloznost in prijateljstvo ali ne naj bo da se sprem s tabo hvala ti predragi povej mi se to ce se nepravicnost kaze v tem da povsod kjer je seje neslogo potem bo pobudila pri svobodnih in suznjih medsebojne spore in sovrastvo in jih onesposobila za skupno delo gotovo in ce se nepravicnost naseli samo v dveh ali se ne bosta potem tadva sprla in se zacela sovraziti ter postala nasprotna tako drug drugemu kakor pravicnim vsekakor ce pa se dragi trazimah nepravicnost naseli v enem samem cloveku potem se seveda ne odpove svojemu bistvu marvec ga prej ko slej ohrani naj ga le ohrani ocitno je v njenem bistvu da vsakomur ki ji zapade naj si je to drzava ljudstvo vojska ali kdor koli odvzame zaradi notranjega razpora zmoznost za dosledno ravnanje nato pa ga spre s samim seboj in z vsakim nasprotnikom tudi pravicnim je tako da in ce ji zapade eden sam potem ravna prav tako mislim ker je pac to v njeni naravi najprej ga onesposobi za vsako dejanje ker zivi v sporu in neslogi s samim seboj in potem ga spremeni v sovraznika sebi in vsem pravicnim da pravicni dragi prijatelj so vsekakor tudi bogovi soglasam tudi bogovi potemtakem nepravicnika sovrazijo dragi trazimah in pravicnika ljubijo le uzivaj v svojih besedah ne mislim jim nasprotovati ker se ne zelim s temi tu spreti dobro daj mi uziti se ostanek mojega kosila in odgovarjaj kakor do zdaj pravicniki so razumnejsi boljsi in mocnejsi vtem ko nepravicniki tudi zdruzeni ne morejo nicesar doseci vsekakor vcasih pravimo da lahko tudi nepravicniki ce se zdruzijo opravijo veliko dejanje toda v tem se temeljito motimo kajti ko bi bili vseskozi nepravicni bi si pri tem skocili v lase toda v njih tici se ostanek pravicnosti ki jim preprecuje da bi s sabo ravnali prav tako krivicno kakor s sovrazniki in jim s tem omogoca da izvedejo skupni naklep in tako se lotijo zlocinske akcije ne da bi bili sami popolni zlocinci kajti ko bi bili vseskozi slabi in krivicni potem bi bili za sleherno dejanje nesposobni da je to tako ce posezemo spet nazaj xptr in ne tako kakor si najprej trdil uvidevam zdaj je se treba premisliti kar sva si pustila za pozneje namrec ali zivijo pravicniki bolje kakor nepravicniki in ali so srecnejsi odgovor je mogoce posneti mislim ze iz najinih dosedanjih besed vendar pretresiva stvar malo natancneje ne gre namrec za neko splosno zadevo temvec za normo po kateri naj zivimo le pretresi jo takoj sem odvrnil povej mi ima konj kako posebno nalogo ima jo za posebno nalogo xptr konja ali kakega drugega bitja lahko oznacimo to kar lahko opravimo in sicer najbolje samo z njim tega ne razumem no tako gledamo samo z ocmi kajne da in poslusamo z usesi seveda upraviceno imenujemo to njihovo posebno nalogo gotovo trtno rozgo lahko obrezemo z mecem skarjami in s stevilnimi drugimi orodji kajne gotovo toda z nicemer tako dobro kakor z vinorazom ki je namenjen za to delo imas prav to lahko vsekakor oznaciva kot posebno nalogo tega orodja da sedaj mislim tudi bolje razumes moje prejsnje vprasanje ali ne obstaja posebna naloga neke stvari v tem da lahko nekaj opravimo in sicer najbolje samo z njo zdaj razumem je odvrnil in se strinjam s tabo dobro sem nadaljeval vsaka stavr ki ji pripada posebna naloga ima vsekakor za to tudi potrebno sposobnost zacniva znova oci imajo posebno nalogo tako je za to imajo tudi posebno sposobnost kajne seveda ali imajo tudi usesa svoje naloge seveda jo imajo in svoje sposobnosti tudi to imajo ali ni tako tudi z vsemi drugimi stvarmi je pazi zdaj ali bi lahko oci tako dobro opravljale svojo nalogo ko ne bi imele ustrezne sposobnosti temvec bi bile nesposobne kako bi mogle je vzkliknil saj vendar govoris o slepoti namesto o vidu ne gre za poimenovanje njihove sposobnosti za to se ne sprasujem gre le za to ali vsaka stvar svojo posebno nalogo dobro opravlja ce ji je v pomoc ustrezna sposobnost ce te nima pa slabo tako je potemtakem bi usesa slabo opravljala svojo nalogo ce bi bila oropana svoje sposobnosti gotovo lahko to posplosimo mislim da lahko premisli se to dusa ima posebne naloge ki jih lahko izpolnis samo z njo take naloge so na primer upravljanje vladanje svetovanje in podobno ali lahko te naloge pripisemo kakemu drugemu bitju in jih razglasimo za njegove nikakor ne in kako je z zivljenjem ni to tudi naloga duse prav gotovo potemtakem velja tudi za duso da ima ustrezno sposobnost da ali lahko dusa dragi trazimah svoje posebne naloge dobro opravlja ce je oropana svoje sposobnosti ali jih ne more ne more potemtakem mora nesposobna dusa nujno slabo vladati in upravljati sposobna pa dobro tako je ali se nisva sporazumela xptr da je sposobnost vrlina duse pravicnost nepravicnost pa njeno nasprotje vsekakor tako je dejanje in nehanje pravicne duse in pravicnega cloveka dobro medtem ko nepravicnik zivi slabo to sledi iz tvojega razpravljanja kdor posteno dobro xptr zivi je vsekakor srecen in blazen in nasprotno tako je pravicnik je potemtakem srecen nepravicnik pa ne se strinjam potem pa ne prinasa koristi nesrecno zivljenje temvec srecno razume se potemtakem dragi trazimah nepravicnost ni nikoli koristnejsa od pravicnosti to ti bo za pogostitev ob prazniku bendis dragi sokrat in sicer kot tvoje darilo trazimah sem odvrnil potem ko si postal pohlevnejsi in se ti je jeza polegla toda s pogostitvijo nisem zadovoljen vendar ne po tvoji ampak po svoji krivdi kakor sladkosnednezi pokusijo zmerom samo jed ki pravkar pride na mizo ne da bi se prejsnje posteno nauzili tako sem se tudi jaz preden sva se povzpela do svojega cilja bistva pravicnosti odrekel le temu in planil na vprasanje ali je pravicnost neznanje in nekaj slabega ali narobe znanje in krepost in ko je bila pozneje izrecena beseda da je nepravicnost koristnejsa od pravicnosti se nisem mogel vzdrzati da se ne bi posvetil temu vprasanju in rezultat tega razpravljanja je zdaj ta da nicesar ne vem kajti dokler ne poznam bistva pravicnosti tako dolgo skoraj ne morem vedeti ali je pravicnost krepost ali ne in ali je pravicnik srecen ali ne xptr this document is a html rendering of a tei lite dtd document produced in the scope of the telri wg project by fred comments welcome tomaz erjavec