tudi anglei so v dui bolj crni kot se zdi v prejnji tevilki muske ste lahko prebrali da junoafriki jazz v veliki meri dolguje svojo jasno razpoznavnost amerikemu jazzu ki je nanj retrogradno vplival in ga oblikoval cetudi bi potem skeptiki mogli podvomiti o 'lastni svojskosti' junoafrikega jazza pa je prav ta jazz kljub vsemu tista jazzovska zvrst ki je v veliki meri oblikovala mnoge glasbe razlicnih okolij najznacilneji primer tega je angleki jazz estdesetih in sedemdesetih let evropa je v jazz resda prispevala vso svojo glasbeno tradicijo ki jo je oblikovala in izklesala v najbolj ergonomsko formo v mnogih stoletjih srednjega in novega veka vsa dognanja harmonij in kontrapunkta ki jih je na koncu najbolj umetelno z enostavnimi zakonitostmi in smernicami artikuliral veliki johann sebastian bach se zrcalijo tudi v klasicnih jazzovskih godbah ustrezno armirana z afrikimi poliritmijami in amerikim obcutkom za stapljanje stilov vendar pa je kljub velikemu in cvrstemu temeljnemu kamnu ki ga je evropska glasbena tradicija namenila jazzovskim godbam razmah jazza v evropi glede na ameriko precej kasnil s tem nikakor ne mislim da evropejci e v zacetku stoletja niso vedeli kaj je ragtime in kaj swing mislim pac le to da smo morali evropejci kar nekaj casa cakati da smo dobili svoj evropski jazz seveda pri tem ne smemo zaobiti tistih nekaj evropskih jazzovskih glasbenikov ki so jih tudi crnski jazzisti v ameriki vzeli za 'svoje' na primer djanga reinhardta ali kasneje stephana grapellija ki sta v veliki meri oblikovala tok klasicnega amerikega jazza vendar pa je tisti pravi evropski jazz nastal ele v estdesetih ali koncu petdesetih let in ni nastal sam od sebe tako kot je katalizator za razmah junoafrikega jazza priel iz amerike se je evropski jazz napajal iz izkuenj ki so jih na staro celino prinesli ameriki in junoafriki jazzerji ce so tako art ensemble of chicago s prihodom v pariz v konici estdesetih zaplodili jazzovsko zavest mnogim francoskim jazzerjem je isto uspelo junoafrikim jazzerjem ki so prili v e mnogo bolj konzervativno okolje kot je bil pariz v london london pred prihodom junoafricanov londonu jazzovska scena v estdesetih letih nikakor ni bila neznana vendar to jazzovsko dogajanje ni bilo tako kreativno kot na primer v ameriki ali tudi v parizu ko je bil v polnem razmahu free be bop pa je e bil razglaen za umetnost london je bil mnogo blije pregovorni angleki tradiciji in konzervativnosti jazz je tam pomenil swing ki so ga igrali v hotelskih sobanah gospodom v frakih in damam v zgubanih dekoltejih poznali so tudi ragtime neworleanska godba na pihala pa je bila za to fino okolje e kar prevec meseno plehka vsej konzervativnosti navkljub pa v londonu le ni bilo tako malo mladcev ki jim je uspelo ustvarjati jazz proti toku ustaljenega odobravanja nenazadnje estdeseta so bila obdobje ko so bili mladi mike westbrook evan parker tony oxley john surman to so pa le prevec samosvoje in uporne osebnosti ki se tudi v svoji e tako mladostno gnetljivi glasbeni pozi ne bi mogle poistovetiti z obrtnikim nacinom izvajanja takratnega londonskega jazza vendar pa je bilo njihovo pojavljanje omejeno na nekaj manjih klubov ki so obstajali bolj sami zase kot pa za poslualce eden takih je bil stari ronnie scott's na gerrard streetu ki so ga po selitvi tega eminentnega kluba na shaftesbury avenue zasedli omenjeni mladi angleki nekonvencionalni glasbeniki pa tudi john mclaughlin harry beckett stan tracey ali tubby hayes vendar pa med temi glasbeniki ni bilo pravega ara vse dokler niso prili v london clani zasedbe blue notes chris mcgregor dudu pukwana nick moyake mongezi feza johnny dyani in louis moholo kot mnogi drugi junoafriki jazzerji so tudi ti zaradi naracajocega rasnega nemira ki ga je dokoncno razplamtel pokol v junoafrikem mestu sharpevillu leta zapustili junoafriko republiko in se naselili v tujini evropi in ameriki za vso obdobje ko je bil apartheid v tej deeli na oblasti z manjimi obiski so sicer ves cas hodili v domovino vendar le za toliko da so ugotovili da se stvari e niso spremenile in so kaj hitro razocarani spet odli blue notes blue notes se niso nali ele v londonu obstajali so e v domovini kjer so v razirjeni zasedbi pod vodstvom chrisa mcgregorja edinega belca med njimi posneli eno zacetnih ploc junoafrikega jazza zasedba je bila takrat edina resna alternativa skupini jazz epistles ki si lasti primat prve crnske zasedbe ki je v juni afriki posnela lastno vinilko povabilo na jazzovski festival antibes na francoski azurni obali pa je mcgregorjevo drucino le prevec seznanilo z lahkoto ustvarjanja v nerasisticnem okolju in hitro so se pustili pregovoriti sonarodnjaku dollarju brandu takrat e eno leto disidentu v vici da raje ostanejo v vici kot pa se vrnejo domov res so v z richu ostali nekaj casa vendar so kaj hitro odli v london kjer jih je cakal harry miller prav ta junoafriki basist ki se je v tistem casu e mocno asimiliral v takratno mlado angleko jazzovsko sceno starega ronnie scott'sa v london je emigriral takoj po sharpevillu leta v svoj prvi bigband pa ga je takrat vkljucil e neznansko mladi mike westbrook ima morda najvecje zasluge da je angleki mladi jazz dobil z njimi nov zagon zaradi katerega so poleteli v kreativno obzorje mnogi takratni angleki jazzisti pa je bila korist obojestranska blue notes so v londonu nali kreativne glasbenike s katerimi so igrali v skoraj breztevilnih glasbenih kombinacijah in tako z njihovo pomocjo irili resnico o juni afriki in apartheidu tako je nekaj let po njihovem prihodu v london nastala lp jevka very urgent polydor z malce spremenjeno zasedbo saj je nicka moyakeja ki ga je kmalu po prihodu v z rich zagrabilo domotoje in je odpeketal v domovino zamenjal tenorski saksofonist ronnie beer basista johnnya djanija pa e omenjeni henry miller vendar pa je bila very urgent ele pravi zacetek vpliva junoafrikega jazza na angleke glasbenike ki so z mocnimi afrikimi ritmi podkrepljeno glasbo znacilne enostavne melodike tako drugacno od uglajenega hotelskega swinga ali radikalnega amerikega freeja srkali s iroko odprtimi uesi mcgregorju se je z mladimi anglekimi glasbeniki odprla monost uresniciti davno eljo po bigbandu ki jo je v sanjah gojil e zacetka estdestih let tako je nastala leta skupina brotherhood of breath v kateri najdemo ob clanih blue notes e razlicne angleke glasbenike vec generacij od evana parkerja alana skidmora lola coxhilla djanga batesa keitha tippetta do kennya wheelerja in paula rodgersa ker je brotherhood of breath obstajala skoraj vsa sedemdeseta leta in e kasneje tudi po tistem ko se je mcgregor preselil v francijo je razumljiva velika variabilnost glasbenikov v zasedbi tako je brotherhood of breath nekaken evropski ekvivalent jazz messengersom arta blakeyja ki veljajo ob milesovih zasedbah za valilnico mladih jazzovskih talentov vendar pa tudi v londonu kjer so sicer imeli stalno obcinstvo v starem ronnie scott'su in sedaj e nekaj drugih podobnih klubih ni bilo lahko iveti od jazza ki je bil za ire obcinstvo le prevec radikalen prevec podoben amerikemu freeju in kot tak neprijazen do konzervativnega anglekega uesa zaradi tega je ob koncu estdesetih e preden je mcgregor oblikoval brotherhood of breath odlo nekaj clanov blue notes z drugimi glasbeniki na amerike turneje johnny dyani in mogezi feza s takratnim londonskim americanom steveom lacyjem dudu pukwana pa s kvartetom pianista boba stuckeyja vendar je bila to le vmesna epizoda saj so bili vsi clani zasedbe blue notes oz kasneje brotherhood of breath prevec samosvoje in karizmaticne osebnosti da bi dolgo zdrali v zasedbah drugih vsak od njih je imel tudi lastne zasedbe ki jih je vodil vzporedno ob vdajanju skupnim idejam v krovni brotherhood of breath dudu pukwana altovski saksofonist je vodil zasedbi zila in assegai clan prve je bil takrat e neznansko mladi django bates pianist in hornist ki velik del svoje enostavne melodike kot tudi enostavne a ne plehke ritmije dolguje temu mojstru junoafrikega saksofona mongezi feza trobentac je v toliki meri sooblikoval glasbeno pot roberta wyatta svoj cas bobnarja legendarnih soft machine da je le ta ob njegovi smrti leta dejal da si sploh ne predstavlja kako bo sploh e lahko naredil kakrnokoli ploco brez mongezijeve inspiracije johnny dyani basist je ustanovil skupino witchdoctor's son v kateri je v svojem evropskem obdobju igral tudi don cherry henrry miller basist ki je nasledil dyanija je vodil svojo skupino isipingo louis moholo vecni bobnar zasedbe in zdajnji edini preiveli pa s svojo skupino viva la black e sedaj navduuje jazzovske odre in to kljub sedemdesetim letom da je chris mcgregor s svojo eno maximo tudi na kmetiji v francoski pokrajini aquitaine ob atlantski obali zmeraj pocel kakne glasbene bedarije pa ni treba dvomiti kljub vsem tem lastnim zasedbam v katerih so vsi omenjeni junoafriki jazzisti artikulirali svoja glasbena sporocila pa je bila e zmeraj ves cas maticna zasedba blue notes oz brotherhood of breath tista iz katere so crpali moc v odkritem kulturno politicnem delovanju proti apartheidu in to so vztrajno poceli ves cas svojega ustvarjanja kar pa je tako ali tako skupna znacilnost vseh junoafrikih glasbenikov v pregnanstvu in ne le angleke diaspore dedication orchestra sodobni revival blue notes ta junoafrika jazzovska idila na angleki sceni je pocasi ugaala z umiranjem clanov prvotne zasedbe blue notes od katerih je sedaj iv le e bobnar louis moholo prav ta je eden od glavnih motorjev projekta dedication orchestra ki smo ga e veckrat omenjali v tem nadvse tevilcnem bigbandu je moholo ob umetnikem vodstvu djanga batesa keitha tippetta mika westbrooka kennyja wheelerja in drugih zbral blecec cvetober angleke jazzovske scene z namenom da v lastnih aranerskih videnjih prikaejo najznacilneje glasbe junoafrikih jazzovskih mojstrov da je bil odziv glasbenikov tako tevilcen ni niti najmanj presenetljivo saj so blue notes oz brotherhood of breath vendar tista zasedba ob kateri je angleki jazz postal razpoznaven in kot tak locljiv od drugih in prav zato so se jim v dedication orchestri poklonili taki glasbeniki kot so phil minton maggie nichols kenny wheeler django bates paul rutherford lol coxhill evan parker paul rogers in keith tippett mnogih med njimi brez blue notes prav gotovo ne bi poznali s tem pa se seveda postavi vpraanje kakna bi bila usoda anglekega jazza ko ne bi v london prispeli blue notes zagotovo ne bi bil taken kot ga poznamo sedaj vendar pa pomeni blue notes in z njim inspirirane godbe ele zacetek anglekega jazza ki se je po tem razmahnil v iroko plejado vsakrnih jazzovskih zvrsti o teh pa bo treba kakno e reci rok juric da so djangota vzeli crnski jazzerji za svojega niti ni tako nenavadno django je bil namrec cigan in kot cigan je bil seveda bolj temnopolt kot pa belci ki so se eleli udinjati v jazzu cetudi so crnci zaradi svoje barve pred belci ves cas trpeli in bili zapostavljani in iz tega se je rodila cudovita glasba pa so se vsaj na zacetku v odnosu do belih jazzerjev obnaali popolnoma enako kot belci do njih rasisticno torej kasneje se je pogled obojih na sreco spremenil steve lacy je eden tistih amerikih jazzerjev ki je vzel evropo popolnoma za svojo dolgo casa je ivel v parizu nakar se je ob padcu berlinskega zidu v vsesploni 'zdruitveni' euforiji preselil v berlin kjer je pa ostal le kratek cas sedaj je ponovno parian vendar wyattu tudi po mongezijevi smrti to prav dobro uspeva o tem si lahko preberete v muski november lili jantol robert wyatt otoni glas z otoka izbrana diskografija the dedication orchestra spirits rejoice ogun records the dedication orchestra ixesha ogun records priporoceno branje juric r junoafrika oaza jazza muska februar nazaj kazalo naprej muska