potovalni tabor kamniške alpe julija leta nam je bilo že vsem jasno kam smo namenjeni naš prvi cilj bodo kamniško savinjske alpe potem pa spust v logarsko dolino avtobus z napisom posebna vožnja nas je pripeljal do spodnje postaje žičnice na veliko planino od tu pa nas je vsi skupaj na planini gondola povzdignila na veliko planino ta dan smo se prepuščali še civilizacijskim zmogljivostim ko pa smo bili enkrat na vrhu planine si tega nismo mogli več privoščiti ker se je že mračilo je bil čas da smo si postavili šotore naše gobice saj smo si prav za geslo letošnjega potovalnega tabora nadali tako ime manjša jasa se je spremenila v tabor trop skavtov se je pognal v lov na vodo in tako spoznal prijaznega pastirja planšarja ki večji del tega letnega časa preživi na planini z vodo je bil manjši problem ker baje ni prav zdravilna nam je pa za to naslednji dan za zajtrk obljubil mleko seveda smo to takoj sprejeli in se poslovili z dogovorom da se jutri spet srečamo zjutraj nas ni čakalo le mleko obljubljen nam je bil tudi ogled planšarije in to zastonj planšar nas je z veseljem popeljal po tem delu neokrnjene narave videli smo večni ledenik a ste vedeli da ga imajo prav tu na veliki planini vstopili smo v malo utico hišico nam nenavadne oblike vendar značilna za to dolino ki ji pravijo preskarjev stan in je danes pravi muzej v malem planšar nam je pokazal tudi njihovo nošo ki si jo nadenejo enkrat v letu to je na praznik marije snežne zavetnice cerkvice ki stoji na obrobju planine na ta dan se tu zbere veliko ljudi predvsem turistov zanimivo pastir gre s čredo prvikrat na pašo na velikonočni torek in planine ne zapusti več kot enkrat kvečjemu dvakrat v eni pašni sezoni hrano mu prinašajo domačini enkrat na teden hrana je zelo skromna za zajtrk je mleko včasih prežgana juha za kosilo pa si najraje naredi šmorn iz jajc in svinjine prijazni turisti ki so se umaknili iz bučnih mest in prišli počitnikovat v počitniške tudi plezati je bilo treba bajte na planino so nas oskrbeli z kruhom iz doline da smo lahko nadaljevali našo najtežjo pot na tem podvigu čez konja do kocbekovega doma pod ojstrico počasi a previdno in s pomočjo naših gobanov smo preživeli vrtoglave prepade in ozke grebene utrujeni in seveda lačni saj danes verjeli ali ne sploh še nismo jedli smo se posedli pred kocbekov dom dovolili so nam da smo se utaborili nekaj metrov stran od koče med naše sorodnike krave in njihove iztrebke v takem okolju so ponovno zrasle gobe ki so nam v mrzli noči nudile zavetje ker smo prejšnji večer preveč pretiravali z i'm singing in the rain smo ga danes res dobili po glavi a hvala bogu nas je le prestrašil tako da smo prišli suhi do koče pod ojstrico kjer so si naši želodci privoščili štruklje mliask od tu se je že videlo v logarsko dolino ker pa je dolina pod okriljem triglavskega narodnega parka gobicam ni bilo dovoljeno pognati v njej tako izgubljeni smo kot berači srečo poskušali pri sestrah logar a brez uspeha po enournem tavanju in iskanju prenočišča smo naše šotore razprostrli kar na kolovozni cesti v matkovem kotu v jutranjih urah pa nas je zbudil potoček ki se je vil pod našimi šotori ki ga je ustvaril nočni dež a mi se nismo dali dež je ponehal našega potovalnega tabora pa še ni bilo konec iz logarske smo se podali proti solčavi tam smo odkrili taborniški tabor prijazni taborniki so nas povabili medse prenočišče za naslednji dan smo imeli priskrbljeno brez potočkov pod šotori ostali so nam še trije dnevi ki nam bodo ostali zapisani v spominu enega nam je polepšal slap rinka temu pa je sledil dvig na kamniško sedlo zadnji dan pa spust v kamniško bistrico pika na i pa je bil skok v hladno bistrico tako prenovljeni pa nazaj v naš avtobus nazaj proti zahodu spomini marljiva mravljica mojca kete