vsebina rejski program pri koristnih vrstah zivali strokovne naloge s podrocja selekcije selekcija izhodiscnih pasem oziroma linij spremljanje proizvodnosti molekularno genetske metode in biotehnologija v zivinoreji bioloski test vnos genov iz tujih populacij vodenje rodovnih knjig in registrov zivali preizkusnja krizanj oplojevanje in preprecevanje depresij zaradi inbridinga vzdrzevanje in razvoj informacijskega sistema v zivinoreji ohranjevanje genetske raznolikosti organizacija selekcije na terenu programske naloge zdravstvenega varstva razvoj nacionalnega selekcijskega programa promet z zivalmi in genetskim materialom drazbe aukcije in razstave druge strokovne naloge s podrocja zivinoreje zakonodaja prehrana trg in trzenje kvaliteta izdelkov zivalskega porekla pocutje zivali tehnologija reje in varstvo okolja druga razvojna dela rejski program pri koristnih vrstah zivali selekcijski programi posameznih speciesov vsebujejo iste elemente razlikujejo se v detajlih vsi selekcijski programi morajo imeti postavljeno selekcijsko piramido definiran nukleus velikost izhodiscnih populacij kriterije in pragove ki jih morata doseci rejec plemenskih zivali in zival sama razmnozevalni ter produkcijski nivo selekcijske sheme med speciesi in usmeritvami znotraj speciesov se razlikujejo vendar pa so lahko uspesno zdruzene naj kot primer navedemo govedo za proizvodnjo mleka bomo izbrali mlecne pasme goveda teleta ki niso namenjena za obnovo crede pa bi najbolje izkoristili ce bi jih lahko spitali za meso kot oceta temu teletu pa naj bi rejec izbral bika pasme z odlicnimi pitovnimi in klavnimi lastnostmi ali se bolje pasme ki je v preizkusu izkazala v krizanju z dano mlecno pasmo odlicne ali vsaj konkurencne potomce za pitanje teziti bi morali da bi bil lahko delez krizanj cimvecji pri cemer igra pomembno vlogo dolgozivost za postavljanje selekcijskih ciljev imamo na voljo metode in orodja ki nam pomagajo izbrati gospodarsko pomembne lastnosti metode dolocanja ekonomskih tez ki bi jih in izbrati lastnosti ki jih bomo bodisi merili bodisi ocenjevali subjektivno da bi jih uporabili za napoved plemenskih vrednosti poznati moramo povezave kovariance oziroma korelacije med obema sklopoma lastnosti in znotraj sklopov neodgovorno je te parametre samo poiskati v literaturi ne da bi jih preverili v nasih populacijah poznati moramo kako se neka lastnost obnasa v preizkusu in kako v proizvodnih razmerah raziskati zelje potrosnikov ali vsaj predelovalne industrije neposrednega kupca proizvodov zivalskega porekla sklop nalog predvideva tudi napovedovanje genetskih sprememb v populaciji presojo velikosti populacij moznega generacijskega intervala ter postavitev izhodiscne intenzivnosti selekcije poleg teoreticnega dela pa mora biti med strokovnimi sluzbami in rejci dosezen dogovor o medsebojnem sodelovanju obveznostih in dolznostih na obeh straneh strokovne naloge s podrocja selekcije selekcija izhodiscnih pasem oziroma linij preizkusanje in selekcija izhodiscnih cistih oplemenjenih ali sinteticnih pasem oziroma linij je eno osnovnih opravil za izboljsanje genetske strukture populacij strokovna naloga sestoji iz preizkusa na testnih postajah in v proizvodnih razmerah in sicer iz same izvedbe preizkusa kot tudi nacina meritev kontrole zanesljivosti postopek belezenja podatkov in prenosa v centralno bazo podatkov glavna naloga je napovedovanje plemenske vrednosti zivali rangiranje in razvrscanje po napovedi plemenske vrednosti delo tezko istovetimo z rutinskim delom saj poleg poganjanja programov vkljucuje tudi sestavljanje genetskih skupin presojo rezultatov redno proucevanje sistematskih vplivov in pragov selekcije za posamezne kategorije plemenskih zivali pri tem se lahko posluzujemo skupnih racunalniskih orodij veliko vecino le teh pa mora biti skupina sposobna samostojno razviti med zivalmi ki po plemenski vrednosti izpolnjujejo kriterije za plemensko zival na enem od nivojev selekcijske piramide rejci in strokovne sluzbe izlocijo zivali s funkcionalnimi pomanjkljivostmi in drugimi napakami konstitucija zunanjost v nadaljevanju strokovna naloga obsega tudi obvescanje rejcev kupcev in strokovnih sluzb o rezultatih testiranih zivali in izdajanje certifikatov med redne naloge na podrocju selekcije sodi tudi analiza parametrov selekcije selekcijski diferencial intenzivnost selekcije doslednosti odbire generacijski interval komponente variance analiza fenotipskih trendov in preverjanje genetskih sprememb v populaciji s pomocjo retrogradnje lahko preverjamo koliksen poudarek so rejci oziroma kupci dali posameznim lastnostim te analize so osnova za preverjanje zastavljenih ciljev in celotnega postopka selekcije brez tega se znajdemo cez nekaj let v slepi ulici na kateri pa smo si zaprli tudi pot nazaj posamezne strokovne naloge pri selekciji lahko strnemo v naslednje tocke o izvajanje postopka preizkusnje nacin in postopek preizkusnje o meritve preverjanje zanesljivosti in standardizacija meritev preverjanje tockovalnih sistemov in tockovalnih lestvic po ocenjevalcih o zajemanje in tok podatkov o napovedovanje plemenske vrednosti za gospodarsko pomembne lastnosti o postavitev pragov selekcije o razvrscanje zivali po napovedi plemenski vrednosti npv o odbira npv zunanjost in razvrscanje v kakovostne razrede o izdajanje rejskih dokumentov certifikatov izkazov o poreklu in preizkusnji za plemenske zivali in drugih uradnih rejskih dokumentov o analiza fenotipskih sprememb genetski in okoliski trendi intenzivnost selekcije generacijski interval analiza variabilnosti poleg tega pa sodi v okvir te naloge razvoj programske opreme ki sluzi zajemanju in arhiviranju podatkov obdelavi podatkov in izmenjavi informacij med razlicnimi uporabniki nase dosedanje raziskave so pokazale da je razvoj tako informacijskih sistemov predvsem pa orodij za obdelavo podatkov napovedovanje plemenske vrednosti ocenjevanje parametrov disperzije izracun realizirane intenzivnosti selekcije in generacijskega intervala analiza fenotipskih trendov enoten orodja so uporabna tudi v tujih rejskih programih tudi pri izmenjavi informacij je mozno uporabiti ali izgraditi stevilne skupne module prenos podatkov generator porocil domace strani na internetu ne da bi pri tem zanemarili strokovne izraze bioloske oziroma zootehniske znacilnosti posamezne vrste ali pravopis spremljanje proizvodnosti selekcija na nekaj izbranih gospodarskih lastnosti lahko privede do nezazelenih ucinkov pri antagonisticnih lastnostih ki jih v selekciji nismo upostevali poleg tega selekcijo pogosto izvajamo v drugacnih pogojih kot redimo ostalo populacijo tako nekatere vrste ali vsaj nekatere lastnosti merimo na testnih postajah kjer so morda pogoji naravnani tako da bi bil genetski vpliv cim vecji standardizirano okolje da bi se zazelena lastnost cimbolj pokazala na energiji bogata krma da bi lahko odstranili prasice ki se prekomerno zamastijo ali da bi lastnost sploh lahko izmerili individualna vhlevitev za porabo krme tako ni nujno da bi se odlicni rezultati pokazali tudi v proizvodnji in je preverjanje nujno hkrati pa lahko podatke uporabimo tudi za uravnavanje reje za nadzor okoliskih vplivov o kontrola mlecnosti o kontrola nesnosti o spremljanje plodnosti o spremljanje libida in lastnosti semena intenzivnosti in trajanja izkoriscanja plemenjakov osemenjevalnih centrih o kontrola prireje v mesnih credah o spremljanje kakovosti zaklanih zivali o rejska dokumentacija molekularno genetske metode in biotehnologija v zivinoreji moznost vpogleda v molekularno strukturo genoma odpira tudi nove moznosti za selekcijsko delo poznavanje mutacij v genih ki vplivajo na gospodarsko pomembne lastnosti in ocena njihovega ucinka sta osnova za koncept direktne odbire na zeljeni genotip primeri takih genov so laktoproteinski geni ryr gen in se nekateri drugi poleg mutacij v genih samih pa je poznavanje polimorfnih mest v blizini lokusov z velikim ucinkom lahko dobra informacija o stanju na lokusih ki so vzorcno povezani z izrazanjem neke lastnosti taki lokusi predstavljajo markerje na katere lahko opremo selekcijske odlocitve marker assisted selection mas napredek na podrocju kartiranja omogoca vse obseznejso uporabo podatkov z genskih kart pri iskanju ucinkov kandidatnih genov tako postaja vkljucevanje molekularnih podatkov v selekcijske programe vse bolj realna potreba ki bo scasoma postala pomemben del selekcijskega dela v nasprotju s klasicno teorijo o velikem stevilu genov z majhnim ucinkom na kvantitativne lastnosti se v zadnjem casu vse bolj uveljavlja teorija o kvantitativnih lokusih qtl z velikim ucinkom pojasnijo lahko genetske variabilnosti v ta namen stevilne skupine razvijajo markerje za tipizacijo teh lokusov v to delo se na podrocju perutninarstva in prasicereje vkljucuje tudi nas laboratorij ze sedaj pa je nesporna uporaba dna fingerprintinga za preverjanje porekla zivali kar lahko bistveno pomaga pri verifikaciji rodovniskih podatkov v selekcijske programe posameznih speciesov so vpeljane naslednje metode o preverjanje sorodstva fingerprinting vsi speciesi o tipizacija laktoproteinov govedo o blad govedo o ryr prasici v genskem laboratoriju razvijajo naslednje metode ki bi jih lahko s pridom uporabili pri selekciji o qtl za zamascenost in porazdelitev mascobe prasici o qtl za hitro rast perutnina o weawer arahnomelija citrulinemija o keratinski geni booroola calipyge v prihodnosti lahko predvidevamo da bodo genske analize poceni v primerjavi s ceno vzreje in klasicnega merjenja kvalitativnih lastnosti selekcijskim programom bodo na voljo informacije o genomu njihovih zivali in morajo se pripraviti da bodo ta vir lahko s pridom uporabili bioloski test o odkrivanje nezazeljenih recesivnih genov dednih letalnih in semiletalnih napak o potek telitve jagnjitve jaritve o telesne oblike teleta vnos genov iz tujih populacij najenostavnejsa metoda izboljsanja crede tropa jate je nakup plemenskih zivali semena ali zarodkov to je razsirjena in smiselna metoda znotraj selekcijskih programov selekcijska opravila strokovnjake in merilne naprave skoncentriramo na nekaj mestih uvedemo stroge zascitne ukrepe v nukleusih tako lahko gospodarneje porabimo za selekcijo namenjena sredstva uporabimo zahtevnejse aparature in laboratorijske raziskave nakup plemenskih zivali v tujini je smiseln predvsem zaradi povecanja variabilnosti hitrega napredka z vnosom boljsih genov in preprecevanja parjenja v sorodu prvi in zadnji vzrok sta ob nadzorovanem in usmerjenem uvozu koristna drugi pa je lahko tudi vprasljiv nujen predpogoj za uspesno selekcijo je genetska raznolikost populacije s selekcijo pa postajajo osebki vse bolj podobni genetska variabilnost je zmanjsana zlasti v majhnih populacijah osvezimo pa jo ponovno z vnosom tujih genov poleg tega se je v majhnih populacijah po daljsem casu tezko izogniti parjenju v sorodu brez nakupa nesorodnih zivali ob se tako skrbno izbrani in izvajani shemi parjenja lahko omogoci celo novo proizvodnjo usmeritev npr mesna pasma koz noji ali samo vecji izbor najvecja ovira za redni nakup plemenskih zivali je nevarnost vnosa pri nas se nezabelezenih kuznih bolezni uvozenemu genotipu je morda potrebno prilagoditi tudi tehnologijo saj ni nujno da se bo v drugih pogojih ravno tako dobro obnesel kot v populaciji v kateri je bil vzrejen pri preverjanju rezultatov ne smemo biti prehitro niti zadovoljni niti razocarani v prvi generaciji se lahko pokazejo neaditivni genetski vplivi ali depresija zaradi prilagojevanja na novo okolje oba pojava pa dajeta popaceno sliko ob veliki ponudbi tujih firm ki pri nas iscejo kupce za svoj plemenski podmladek se moramo zavedati da zelijo stalno neposredno ali posredno preko razmnozevalne farme oskrbovati trg kar pomeni da bi bili nasi rejci vedno odvisni od uvoza druga mozna oblika je oblikovanje sinteticnih linij ali pretapljanje pasem ko se posluzimo nacrtnega vnosa genov iz populacij drugih pasem ali çoddaljeneç linije namen tega postopka je vnos zazelenih genov v domaco populacijo populacijo ne pretopimo naenkrat v procesu selekcije izbiramo zivali z zazeljenimi kombinacijami genov in novemu genotipu postopoma prilagajamo okolje pri tem postopku se moramo zavedati da lahko izhodiscno populacijo v celoti izgubimo tako kot pri osvezevanju pasem oziroma linij je potrebno vpliv pretapljanja ali oplemenjevanja kot ta proces ob pricakovanju samo ugodnih ucinkov pogosto imenujemo preizkusiti uvoz plemenskega materiala je tako skoraj neizogiben vendar pa mora biti preizkusen in pod nadzorom zivinorejske in veterinarske sluzbe pri tem so strokovne naloge selekcijske sluzbe naslednje o planiranje uvoza o spremljanje proizvodnih rezultatov tujih populacij o vodenje registra uvozenih zivali o nacrt in izvedba preizkusa uvozenih plemenskih zivali in njihovih potomcev o spremljanje proizvodnih rezultatov uvozenih in izpeljanih linij vodenje rodovnih knjig in registrov zivali vodenje rodovnih knjig je eno najstarejsih opravil pri selekciji spremljanje in izmenjava porekla je bilo med rejci sprejeto veliko prej kot merjenje gospodarsko pomembnih lastnosti prav tako niso redki primeri ko bi se tudi sedaj radi zadovoljili samo s spremljanjem porekla ostalo proizvodne lastnosti pa bi najraje razglasili za çposlovno skrivnostç tudi pri bolj ambiciozno zastavljenih programih so seznami zivali z osnovnimi podatki o identifikaciji izvoru lastnistvu poreklu rojstvu in izlocitvi izhodisce so osnova za spremljanje staleza zivali v celotni populaciji in manjsih enotah credah za sestavljanje porekla in ugotavljanje sorodstva med zivalmi prometa z zivalmi identifikacijo z zivalmi potrebujejo jih tako zivinorejske kot veterinarske sluzbe sodelovanje katerih je pri tem delu neobhodno potrebno obstojece sezname tako plemenskih zivali kot zivali v pitanju moramo dopolniti s tistimi praviloma iz manjsih ali bolj nedostopnih rej ki jih selekcijska sluzba se ni vkljucevala s temi nalogami je tesno povezano oznacevanje zivali obe sluzbi se zavzemata za enolicno oznacitev bodisi posamezne zivali bodisi zivali v skupini nekaj nesoglasij pa je predvsem glede nacina in izvedbe oznacevanja strokovne naloge tako obsegajo oznacevanje in vodenje seznama zivali ali skupin loceno po vrstah zivali in namenu plemenske preizkus pitanje in os naslednje o vodenje rodovne knjige in seznama zivali v preizkusu po vrstah zivali o vodenje registra maticne kartoteke plemenskih zivali po vrstah zivali o vodenje registra zivali v pitanju po vrstah zivali o vodenje evidence genetskega materiala v genski banki semena jajcec zarodkov o individualno oznacevanje zivali o skupinsko oznacevanje zivali za zakol razen goveda in konj o register rejcev zivali z rejskim statusom preizkusnja krizanj krizanje nesorodnih linij zivali ne uporabljamo samo zaradi izkoriscanja neaditivnih genetskih vplivov heterozisa ampak nam omogoca specializacijo osnovnih linij vecja ucinkovitost selekcije in kombinacijo lastnosti pri krizancih krizanje je povsem neobhoden ukrep v dobro zasnovanih selekcijskih programih z urejenim prometom plemenskih zivali in se posebej pri speciesih z vecjim stevilom potomcev prasici kunci perutnina pri mlecni usmeritvi goveda in ovac lahko nacrtno parjenje s plemenjaki mesnih pasem daje odlicne potomce za pitanje v selekcijskih programih je potrebno dopolniti postopke za preizkus krizanj postopki so razlicni glede na shemo krizanja zahtevnejsi in daljsi so preizkusi pri tro oziroma stiripasemskih krizanjih enostavnejsi pri dvopasemskih zasnove poskusov pa se locijo tudi z ozirom na namen morda nas zanima samo odgovor na to ali je nova predlagana kombinacija uspesna v primerjavi s tistimi ki jih ze uporabljamo morda zelimo bolje razumeti genetsko komponento variabilnosti in jo celo uporabiti pri selekciji cistih pasem tudi vnos genetskega materiala iz tujih populacij zahteva enake metode za proucitev ucinkov ker so populacije bolj ali manj oddaljene odtujene pri medsebojnem parjenju outbreeding prihajajo do izraza poleg direktnega aditivnega genetskega vpliva tudi maternalni aditivni in neaditivni genetski vplivi raziskava bo pripomogla k nacrtovanju preizkusov krizanj in obdelavi podatkov dopolnjene metode bodo sestavni del selekcijskega programa pri nekaterih vrstah domacih zivali se v zadnjih letih postavlja vprasanje ali ne bi bilo mogoce bolje za selekcijo uporabiti tiste zivali ki niso uspesne samo v cisti reji ampak tudi pri krizanju vkljucevanje meritev na sorodnikih krizancih v napoved plemenske vrednosti direktnega aditivnega genetskega vpliva pa zahteva poznavanje splosnih in specificnih kombinacijskih sposobnosti posameznih pasem preverjanje potrjenih krizanj mora biti redno opravilo zbiranje podatkov mora kar najmanj obremenjevati tako rejce kot sluzbo vseeno pa je potrebno predvideti obseg kontrolne populacije in zagotoviti celovito vse pomembne lastnosti in redno presojo pri preizkusu novih krizanj moramo opraviti povsem iste strokovne naloge in to so o priprava in simulacija sheme parjenj za preverjanje potrjenih in za proucitev novih krizanj o izvedba preizkusa krizanj o obdelava podatkov in izvrednotenje ucinkovitosti krizanja o izvrednotenje neaditivnih genetskih vplivov izvrednotenje heterozisa o proucitev moznosti napovedovanja plemenske vrednosti v izvornih populacijah oplojevanje in preprecevanje depresij zaradi inbridinga osnovni namen teh nalog je razsirjanje genetskega napredka iz nukleusa na nizje nivoje selekcijske piramide pri nekaterih speciesih pa je le na tak nacin mozno zbrati primeren vzorec za izvajanje selekcije brez skrbnega izbora plemenjaka za pripust lahko odlicne zivali povzrocajo v populaciji veliko skodo nenacrtna krizanja ne bodo prinasala heterozisa parjenje v sorodu bo imelo za posledico slabse rezultate rejci morajo biti seznanjeni s poreklom izvorom in proizvodnimi lastnostmi da lahko plemenjaka izberejo distribucija semena pa mora omogocati da rejec izbranega plemenjaka tudi dobi s casom v populacijah z uspesno selekcijo plemenska vrednost plemenjaka pada zato moramo imeti moznost da plemenjaka sproti preverjamo na osnovi njegovih lastnih rezultatov in preizkusa sorodnikov pomemben je tudi test na lastnosti plodnosti od ocene libida in kvalitete semena do uspesnosti oploditve valilnosti in velikosti gnezda kjer je to pomembno majhne populacije predstavljajo ocetovske linije pri prasicih manjse zaprte populacije vecje populacije v katerih izvajajo intenzivno selekcijo ogrozene pasme ali celo vrste v majhnih populacijah je nujno skrbeti da obdrzimo inbriding na sprejemljivem nivoju ne izgubimo genetske raznovrstnosti pri ogrozenih pasmah se izognemo fiksaciji nezazelenih genov in pri tem dosezemo zazeleni genetski napredek nadalje pri napovedovanju plemenske vrednosti inbridiranih zivali lahko pricakujemo depresijo zaradi inbridinga slabse rezultate ceprav so morebiti zivali lahko nosilke izrednih genov za gospodarsko pomembne lastnosti pri vkljucevanju informacij sorodnikov pri ovrednotenju plemenske vrednosti se v omenjenih populacijah se poveca moznost parjenja v sorodu strokovne naloge lahko strnemo v naslednje tocke o postavitev izvajanje in preverjanje sheme parjenj za potrebe selekcije nukleus in razmnozevalni nivo o planiranje in izvajanje parjenj v siroki proizvodnji o izdajanje katalogov plemenjakov o razvoj osemenjevalnih centrov in osemenjevanja na terenu pri prasicih o uvedba preizkusa plodnosti plemenjakov v osemenjevalnih centrih uspesnost pripustov velikost gnezda o postavitev izvajanje in preverjanje sheme parjenj v majhnih populacijah o ugotavljanje sorodstva in preprecevanje depresij zaradi inbridinga o obnova plemenjakov v naravnem pripustu in na osemenjevalnih centrih vzdrzevanje in razvoj informacijskega sistema v zivinoreji poleg vzdrzevanja strojne opreme v centru republiske selekcijske sluzbe skrbimo tudi za razvoj in dopolnjevanje informacijskega sistema in druge programske opreme za potrebe v zivinoreji razvoj je mogoce sinhronizirati ter tako izdelati prenekatere skupne module ki so koristni pri vec speciesih ali usmeritvah programska oprema je za osnovne naloge urejanje podatkov spremljanje proizvodnje napoved plemenske vrednosti itd ze v veliki meri izdelana dograditi pa je potrebno se distribucijo teh rezultatov v elektronski obliki tako bi omogocili hitro izmenjavo informacij in mnenj med rejci zivinorejskimi zavodi ter republisko sluzbo ter povecali ucinkovitost strokovnega dela v credah informacijsko nezadostno so pokrita se nekatera podrocja v zivinoreji kot npr prehrana ekonomika aktualne naloge v prihodnjem obdobju so o vzdrzevanje strojne in programske opreme o razvijanje programske opreme o urejanje predstavitvenih strani na internetu za republiski selekcijski program o programska oprema za izracun plemenske vrednosti razvrscanje in odbiro plemenskih zivali o prenos podatkov in hitra izmenjava informacij s pomocjo interneta ohranjevanje genetske raznolikosti ohranjanje genetske raznolikosti pri zivalih ki so podvrzene umetni selekciji je pomembna naloga nacionalne selekcijske sluzbe tako perutninske selekcijske druzbe ohranjajo izvorne populacije in jih uporabljajo za osvezitev povecanje variabilnosti in za ponoven vnos iz rejskega vidika zanimivih genov ki so bili v procesu selekcije eliminirani v selekcionirane linije pri prasicih srecujemo podobne resitve kontrolne izhodiscne populacije pri govedu pa rezervne populacije nadomestijo z zmrznjenim semenom tudi ohranitev avtohtonih pasem domacih zivali naj bi postalo del selekcijskega programa program ohranjevanja bioloske raznovrstnosti nalaga zadolzitev da se ohrani zadostna velikost populacije ogrozene pasme ali celo vrste ostalo populacijo pa je smiselno izboljsati tako da postane tudi gospodarsko zanimiva cilji selekcije so praviloma prilagojeni specificnim danostim v okolju in znacilnim zivinorejskim izdelkom in se tako znacilno razlikujejo od ciljev pri modernih pasmah trenutno razvijamo program ohranitve lipicanca cikastega goveda krskopoljskega prasica bovske in jezersko solcavske ovce kokosi stajerke soske postrvi in kranjske cebele organizacija selekcije na terenu posamezne naloge vodijo k skupnemu cilju da dopolnimo nacionalne rejske programe za govedo prasice in drobnico na nacin ki bo omogocal prilagoditev slovenske zivinoreje novim trznim pogojem ki bodo nastali z vse tesnejsim sodelovanjem z eu rejski programi morajo prispevati tako k ohranitvi zivinoreje kot trzne oziroma dopolnilne dejavnosti kot tudi orodja za ohranjanje naseljenosti podezelja in kulturne krajine za uspeh najpomembnejse kmetijske panoge zivinoreje je potrebno sodelovanje rejcev strokovnjakov iz razlicnih podrocij zivinoreje kmetijstva in veterinarstva kot tudi zivilske stroke ter zivilsko predelovalne industrije bodoca organizacija mora omogocati aktivno sodelovanje rejcev in racionalno ter odgovorno delovanje strokovnih sluzb razdelana morajo biti pravila o pravicah in dolznostih rejca zdruzenj drustev ali drugih oblik zdruzevanja zadruge kmetijska podjetja strokovnih in drzanih sluzb vkljucevanje v eu zahteva od nas sicer ureditev teh razmerij vendar pa se premalo zavedamo da je sodelovanje rejcev ne glede na vmesne oblike zdruzevanja nujno prav zaradi uveljavitve njihovih zahtev o izdajanje licenc za vzrejo plemenskih zivali o kontrola selekcijskih in razmnozevalnih obratov o urejanje in organizacija novih vzrejnih sredisc za plemenske zivali o spremljanje kakovosti plemenskih zivali na vzorcnih kmetijah o izobrazevanje in usposabljanje strokovnih delavcev na podrocju selekcije o izobrazevanje kmetov na podrocju selekcije razmnozevanja in obnove plemenske crede ter tehnologije programske naloge zdravstvenega varstva o splosni letni pregled plemenjakov v nukleusih razmnozevalnih rejah in na osemenjevalnih pregled na zdravje sodelovanje pri presojanju rezultatov plodnosti zunanjosti razvoj nacionalnega selekcijskega programa preverjanje rejskega programa ze samo po sebi zahteva preveritev selekcijskih ciljev in dolocitev agregatnega genotipa poleg tega pa se v govedoreji v zadnjem casu postavlja vprasanje o ciljih selekcije pri kombiniranih pasmah glede na regijo usmeritev kmetije in trzne razmere rejci pri odbiri zivali razlicno poudarjajo pomen prireje mleka ali mesa poleg tega je vse vecja nuja selekcionirati mlecno govedo tudi na sekundarne lastnosti t j lastnosti vimena in konstitucije kot tudi odpornosti na mastitis stevilo somatskih celic trajanje proizvodnega obdobja plodnost tezavnost telitve in podobno v svetu je vse vec raziskav tako pri govedu kot drobnici o vkljucevanju posameznih meritev na dan kontrole za vrednotenje plemenske vrednosti zivali in moznostih pocenitve kontrole same kar bi bilo mozno doseci z alternativno kontrolo izmenjavajoco jutranjo in vecerno kontrolo at alternativna at kontrola postaja zanimiva zlasti v majhnih credah saj ima kontrolor moznost na dan izmeriti le manjse stevilo zivali in je klasicna kontrola izredno draga alternativna kontrola zahteva korekcije jutranje ali vecerne meritve na skupno dnevno kolicino in te morajo biti pred morebitnim prehodom na nov sistem preverjene zlasti zaradi velikosti in razdrobljenosti populacij ter regionalnih razlik izsledki v tujini niso neposredno prenosljivi metode je potrebno preveriti ob upostevanju specificnih slovenskih razmer velikost in razdrobljenost popupulacije krmna baza in pripraviti predlog uvedbe teh dveh sprememb pri govedu in drobnici v prasicereji je najpomembnejsi cilj prireja mesa rast izkoriscanje krme in mesnatost so lastnosti vkljucene v agregatni genotip pri prasicih ker so po letu na trgu prasicev v veliki meri opustili stari jugoslovanski pravilnik o ocenjevanju mesnatosti je to posredno vplivalo tudi na rejce da so zmanjsali nekateri celo iznicili pomen mesnatosti pri odbirah kljub specificnostim nasega trga bo mesnatost pridobila na pomenu na pomenu pa bodo pridobile tudi lastnosti plodnosti vitalnosti in kakovosti mesa tako bo potrebna preveritev ekonomskih tez pri posameznih gospodarsko pomembnih lastnostih in poiskati dodatne meritve za selekcijo predvsem pri ocenjevanju mesnatosti na splosno lahko recemo da so pri zivalih v prvi vrsti cilji selekcije izboljsati lastnosti mlecnosti pri mlecnih usmeritvah pitovne in klavne lastnosti pri populacijah namenjenih prireji mesa ter nesnost in kakovost jajc pri nesnicah uspesnost posameznih usmeritev je merjanja praviloma z vec lastnosti npr mlecnost s kolicino in sestavo mleka v zadnjih letih so pridobile na pomenu tudi lastnosti povezane s prezivitveno sposobnostjo in zivljenjsko prirejo lastnosti obnasanja ter lastnosti zunanjosti npr funkcionalne pomanjkljivosti pri proizvodnih zivalih zunanjost pri zivalih gojenih za sport o postavitev in preverjanje ciljev selekcije in definiranje agregatnih genotipov za posamezne speciese in usmeritve o preverjane relativnih gospodarskih tez ali relativne bioloske ucinkovitosti o proucevanje alternativnih nacinov preizkusa o razvoj selekcijskih programov za nove vrste ali usmeritve koristnih zivali perutnina o vkljucevanje novih ali spremenjenih gospodarsko pomembnih lastnosti prezivitvena sposobnost trajanje izkoriscanja in zivljenjska prireja perzistence pri mlecnosti in nesnosti somatske celice in urea v mleku potek rasti klavne lastnosti lastnosti mesa lastnosti jajc lastnosti medu lastnosti volne in krzna sekundarne lastnosti zunanjost delovne sposobnosti in tekmovalni dosezki lastnosti obnasanja itd o proucevanje povezav med posameznimi sklopi lastnosti plodnosti mlecnosti rasti mesnatosti kakovosti izdelkov o moet program o markerji in geni z velikim ucinkom o lokusi s kvantitativnim ucinkom o razvoj metod in programske opreme za vrednotenje sistematskih in nakljucnih genetskih vplivov in komponent varianc promet s zivalmi in genetskim materialom drazbe aukcije in razstave o promet s plemenskimi zivalmi in izdajanje certifikatov izkaza o poreklu in preizkusnji o promet s semenom in zarodki o promet z zivalmi v pitanju o razstave plemenskih zivali in prodaja na drazbi o ocenjevanje plemenskih zivali po zunanjosti druge strokovne naloge s podrocja zivinoreje zakonodaja v primeru vkljucitve slovenije v eu bomo morali sprejeti veliko razlicnih predpisov s podrocja kmetijstva v zakonodaji eu so celo zahteve ki silijo neclanice da upostevajozakonodajo eu ce zelijo trgovati z njimi ta zakonodaja se nanasa zlasti na zagotavljanje dobrega pocutja zivali predpisujejo minimalne pogoje za vsako zival in dolocajo najvecjo mozno obremenitev okolja z zivalmi to so le nekateri vzroki ki zootehnike silijo k nasldnjim nalogam o spremljanje zakonodaje v eu in drzavah eu ki ureja podrocje zootehnike kmetijstva in sticnih podrocij veterinarstva zivilstva varstva okolja zascite zivali o priprava strokovnjih podlag za slovensko zakonodajo usklajeno z zakonodajo v eu za podrocja zootehnike kmetijsta in drugih sticnih podrocij o priprava programov in predpisov zivinorejske sluzbe med pomembnejsimi zakoni in predpisi velja posebej poudariti zakonodajo ki ureja oznacevanje plemenskih zivali zivali v preizkusu in pitanju prometa z zivimi zivalmi kakovosti surovin in izdelkov zivalskega porekla varstvo okolja in ravnanje z zivalmi zakon o zivinoreji in druge zootehnicne predpise ter zakon o veterinarstvu in spremljajoce podzakonske akte poleg tega mora republiska selekcijska sluzba sprejeti selekcijski program in vrsto dogovorov o poteku preizkusov medsebojnih obveznostih in pravicah rejcev javnih sluzb in uporabnikov surovin in proizvodov zivalskega izvora zivilske industrije potrosnika prehrana naloge s podrocja prehrane lahko razdelimo v stiri skupine v prvi skupini nalog spremljamo kakovost ucinkovitost in neoporecnost hrane za zivali slovenskega in tujega izvora in izgradnjo modula prehrana v okviru integriranega informacijskega sistema v zivinoreji skrbi tudi za sodelovanje in kompatibilnost z bazami drugih evropskih drzav v drugi skupini nalog aktivno sodeljuje pri uvajanju novih ali dopolnjevanju obstojecih metod za analizo hrane za zivali proucuje potrebe zivali in dopolnjuje normative ugotavlja tudi vpliv prehrane kolicine sestave oblike in nacina pokladanja dodatkov in primesi na proizvodne lastnosti v kontroliranih rejah za kar crpa podatke iz skupnega informacijskega sistema pripravlja priporocila za optimalno oskrbo zivali v tem sklopu tesno sodeljuje s selekcijsko sluzbo etologi in ekologi v zivinoreji v tretjem sklopu preko proucevanja vpliva prehrane zivali na kakovost zivalskih proizvodov sodeljuje s podrocjem humane prehrane dobro poznavanje prehranskih potreb in navad cloveka porabnika zivalskih proizvodov lahko pripomore k smiselnemu postavljanju ciljev slovenske zivinoreje zivinorejcem daje tudi osnovno znanje potrebno za uspesne akcije trzenja izdelkov zivalskega izvora v zadnji skupini nalog strokovnjaki sodeljujejo pri pripravi strokovnih podlag sprejemanju in v koncni fazi izvajanju zakonskih in podzakonskih aktov ki se nanasajo na vsa podrocja zootehnike se posebej pa tistih ki se dotikajo podrocij prehrane zivali in cloveka poglavje o ugotavljanje in spremljanje prehranske vrednosti kvalitete in neoporecnosti krme krmnih dodatkov in krmnih mesanic o izdelava informacijske baze o prehranski vrednosti krme o razvija in uvaja metode ocenjevanja prehranske vrednosti kvalitete in neoporecnosti krme in krmil o proucuje potrebe zivali pri posameznih vrstah usmeritvah in nacinih reje in odkriva napake v prehrani zivali o izdelava normativov in priporocil za krmljnje posameznih vrst in kategorij zivali pri razlicnih tehnologijah o priprava in kontrola programov krmljenja v preizkusih o proucevanje vplivov prehrane na kakovost zivalskih proizvodov o proucevanje vloge izdelkov zivalskega izvora v prehrani ljudi o proucevanje vpliva prehrane zivali na okolje in prostor o podpiranje prenosa in uporabe novih dognanj iz prehrane zivali v prakso trg in trzenje o spremljanje trzne prireje izdelkov zivalskega izvora o trzenje plemenskih zivali semena jajcec in zarodkov o trzenje klavnih zivali o trzenje izdelkov zivalskega izvora jajc mleka in mlecnih izdelkov mesnih izdelkov o spremljanje cen surovin zivine in izdelkov na domacem in tujem trgu kvaliteta izdelkov zivalskega porekla pojem kakovost predstavlja vse tiste lastnosti izdelka ki vplivajo na njegovo sposobnost da zadovolji navedene potrebe porabnika iso cit po issanchou to pa nikakor ne vkljucuje samo kakovosti samega proizvoda temvec tudi kakovost pridelave oziroma prireje in predelave to velja tako za koncne izdelke kot tudi za tiste ki sluzijo naprej za predelavo zagotavljanje dolocene kakovosti doseganje dolocenih vrednosti za posamezne sklope lastnosti ne pomeni samo visje cene ampak mnogokrat je s tem sele dosezena moznost prodaje odprtje slovenskega trga za kmetijske pridelke in izdelke iz evropske zveze in sveta bo seveda predstavljalo velik izziv za celotno kmetijstvo v tem kontekstu bi se slovensko kmetijstvo moralo cim prej uvesti kakovostne norme ki veljajo oziroma bodo veljale v evropski zvezi iz vidika slovenskih zivinorejcev so to predvsem tiste ki se nanasajo na kakovost mleka kakovost zaklanih zivali in kakovost jajc pocutje zivali tehnologije reje in varstvo okolja osnovni namen tega sklopa nalog je izdelava modelov za rejo domacih in drugih koristnih zivali tako na kmetijah kjer je reja zivali osnovna ali dopolnilna gospodarska dejavnost kot tudi v ljubitejskih rejah pripravljene tehnoloske resitve morajo izpolnjevati minimalne osnovne zahteve eu in domaca zakonodaja za rejo zivali iz razlicnih vidikov biti morajo okolju in zivalim prijazne zaposlenim morajo omogocati varno in zdravo delo ter biti tudi ekonomsko uspesne pri vse visjih ekoloskih in etoloskih normativih smo prisiljeni o racionalni uporabi odpadkov tesno sodelovanje s selekcijsko sluzbo je potrebno zato da se sinhronizira genetski napredek v populaciji in razvoj tehnologije o proucevanje pocutja in obnasanja zivali z vidika uporabne etologije o proucevanje zivalim okolju in cloveku prijaznih tehnologij in sistemov vhlevitev na kmetijah in kmetijskih podjetjih za posamezne kategorije zivali usmeritve genotip zivali s posebnim poudarkom na ekonomiko reje varstva zivali kakovost proizvodov in varstvo okolja o razvoj alternativnih nacinov reje zivali v specificnem okolju kras gorski svet ali za blagovno znamko zlato zrno zlati okus prsut prepelice noji gosi o proucevanje primernosti razlicnih genotipov za posamezne dopolnilne programe dojilje klavne prvesnice prasici tezjih kategorij blagovne znamke o trgovanje z zivalmi z vidika zascite zivali o transport zivali in zakol o preizkusi na zivalih o gospodarjenje z gnojili zivalskega izvora in vzdrzevanje rodovitnosti zemlje o biolosko krozenje snovi kjer je pomembna vloga zivali o vloga reje zivali pri ohranjanju slovenske kulturne krajine druga razvojna dela izobrazevanje