kulturno drustvo capris za ozivljanje starega kopra glavni menu o drustvu capris pandolo anticna igra zalozba capris knjizevnost periodicne publikacije galerija slikarjev kiparjev itd glasba slovenske istre jazz rock etno pop in drugo jadralna zveza slovenije naravni parki spomeniki in rezervati predstavitve vasi slovenske istre zanimivosti druge rubrike in arhiv drustva stare razglednice istre povezave na zanimive strani knjiga gostov vpis ali ogled webmaster in sodelavci kulturno drustvo capris koper noge lok obiskovalcev od novenbra kulturno drustvo za ozivljanje kopra koprsko sonce taku ne gre vec naprej ne vem kam koprsko sonce a k a d e m s k i s l i k a r s l a v k o f u r l a n vabljeni ste na otvoritev razstave slavka furlana decembra v piano nobile pretorske palace v kopru ki bo odprta tri tedne to bo prva umetnikova razstava v sloveniji ceprav ze dolgo let uspesno razstavlja v tujini na otvoritvi razstave bo bogat glasbeni in kulturni program in razna presenecenja pridite ne bo vam zal deska v i n o l a d i j s k i d n e v n i k konec stoletja se d ktorju s f na veliki jadrnici avstroogrske trgovske mornarice zazdi da je po mnogih plovbah prisel neizbezen cas povratka na domaco obalo odkoder je kot mlad praktikant tropske medicine krenil na pot da bi sluzil cesarstvu in zivljenjskemu pozivu v tem svojem pomorskem casu je veckrat obplul zemljo videl severno in juzno nebo spoznal mnoge daljne kraje srecal razlicne ljudi vecinoma trgovce pustolovce lahke zene in nasploh posebneze mornarje je od tropskih nadlog zdravil s spremenljivo sreco pa vendar bi se lahko reklo da je kinin ki ga je z leti tako vesce raztapljal v vinu vecinoma odganjal malarijo kadar pa temu ni bilo tako je umrle sodruge z enako zavzetostjo sival v jadrovino se potem redno zapijal in na ves glas klical ugodne vetrove ki naj bi jadrnico cimprej ponesli v severne vode kjer so bolezni pocasi pojenjale tako se je pocasi privadil da je gledal na zivljenje ki so ga odrejale skorajda neskoncne plovbe ter obcasni pristaniski postanki in vmesne smrti ki so jih povzrocale bolezni v tropih z enako mero spostovanja cudenja in razumevanja nad cim manj cudeznimi ali obicajnimi dogodki ki jih je dozivljal kot morjeplovec brez stalnega doma in kot zdravnik ki je moral biti povsod doma ne bi se moglo reci da ga je ta dvojnost bivanja na barki mucila in jemal jo je kot nekaj dokoncno samoumevnega enovitega in v lastni usodi zacudujocega zaokrozenega taksno stanje zavidljive sprave cloveka z dnevi in nocmi s katerimi je bil najpogosteje zadovoljen je velo tudi iz ladijskega dnevnika ki ga je ves ta cas marljivo pisal natancni opisi tropskih bolezni in nic manj vesci zapisi o vinu so se v doktorjevem pisanju zlivali v nekaksen amalgam potopisne filozofsko pustolovske in resne pripovedi hkrati in tu nekje s koncem neke velike srednjeevropske drzave in tako nekako proti koncu svojih najlepse prezivetih let se doktor odloci da stopi na kopno in suho da preneha s pijanim klicanjem vetrov po sirnih vodnih prostranstvih in s skorajda neskoncnim iskanjem darezljivih nepredvidljivosti plovbe v krog ki je prinasala tako dobro kot zlo radost in zalost velikokrat obenem da gre najprej na majhen jadranski otok in se oddolzi prijatelju vinogradniku ki ga je leta pridno oskrboval z vinom potem pa v gorico k dekletu ki ga je kot zacarana cakala navkljub dolgi odsotnosti s temi namerami se poslavlja s posadko ze nekoliko stare jadrnice po svoje zaplese s kapitanom nekaksen poslovilni ples tog in z nogami ki so po mnogih kozarcih tako dalec od slovesa zalostnih oci prvic po mnogih letih ima obcutek da sanja in to v trenutku ki je morda najmanj sanjav zdi se mu da mu dusa uhaja iz telesa na brezcasno nebo kjer bi lahko storila kaj tako vecnega kot so spomeniki srece ali nesrece ta misel ga za hip zbistri in ko se mu kapitan zahvaljuje za vestno sluzbovanje se spomni da si je v dnevniku nedavno zazelel da le ne bi storil kaksne nesmotrnosti zaradi katere bi njegovo ali z njim povezana zivljenja lahko postala neznosna zgodbe so ponavadi narejene tako da se vizije tistega ki jih zna pripovedovati najprej samo sled preteklosti potem pa kaj kmalu tudi znaki prihodnosti doktor tako najprej odide na otok kjer s pritlikavim vinogradnikom ostane na trgatvi pomaga mu pri pripravljanju vina ki ga je na plovbah tolikokrat razveseljevalo ne gre se mu v gorico raje srka staro vino in se pozibava v barkaci pred pomolom opazujoc prijateljevo pritlikavo zeno ki se ubada z otrocickom ki bo po vsej verjetnosti zrasel v pritlikavo hcerko kljub njihovi majhnosti se mu ti ljudje zazdijo najlepsi na svetu in ko mu mala zena prinese vina jo zacne radostno ljubiti mogoce tudi zategadelj da bi jim podaril velikega sina tako vsaj misli vinogradnik ki nemo gleda zibajoco se barko potem doktor bivsi morjeplovec odide v mesto se ozeni in cedalje vec sanja tiste reci o dusi ki je zapustila telo tako mu nekega jutra po naporni sanjavi noci roka ne zmore vec britja zmozna je samo rezke poteze ki ga odpelje nazaj v noc in vecen sen ostane dnevnik morda njegova pobegla dusa ki za hip pociva na skrbno izpisanih papirjih zapuscenih v oporoki prijatelju vdova ki je medtem rodila hcerko se cez leto ali dve napoti na otok in izpolni pokojnikovo zeljo tudi tam se je rodil otrok ki je doktorjev ki je sin in bo velik tako velik da mala otroska mati ni prenesla poroda potem tecejo leta in brat ter sestra odrascata prvi na toplem otoku druga v skorajda hladnem kontinentalnem mestu ne da bi pri tem vedela da sta bitji istega oceta sin raste in se uci jezika iz ladijskega dnevnika ki je edina knjiga na otoku ko odraste ve vse o tropskih boleznih ter o vinu ki ga nikdar ne poskusa pa vendar poznavalsko vonja cem drugem ne ve nicesar vmes je bila svetovna vojna in iz nekdanjega imperija so nastale nove drzave tudi ladje na morjih so se zamenjale vinogradnika se novi casi niso kaj dosti oprijeli morda le v toliko da je po svoje razumel neko misel iz prijateljevega dnevnika ki je govorila priblizno o tem da se cloveka da tudi kupiti ce se le ta po doktorjevem pricevanju vnaprej prodaja za nekaksne anatomske raziskave tako sklene decka poslati v mesto prodajati vino z bodocim zasluzkom pa kani kupiti velikega moza svoji pritlikavi hceri mladenic dospe v gorico in se nastani pri vdovi ki v malo cudaskem fantu kaj kmalu prepozna pokojnikove poteze odkritje jo tako mocno presune da od zalosti umre tako v hisi ostaneta samo hcerka in mladi prislek ki sta si navkljub vsem razlikam iz dneva v dan blizje dokler se ne dotakneta in je ta dotik usoden ker je fatalen in menda prepovedan stik brata in sestre ki o tem nicesar ne vesta in temu v nicemer nista kriva nic ne bo z vinogradnikovo zeljo in za nikogar od njih ne bo vec miru nekdo je nekoc ko je zapuscal barko sanjal o dusi ki je odsla iz telesa na brezcasno nebo in kjer bi utegnila storiti kaj tako vecnega kot so spomeniki nesrece joze dolmark viri podatkov na teh straneh obdelava podatkov in priprava strani vecina podatkov na teh straneh izvira iz kataloga del slavka furlana izdanega septembra izdala mirela dolmark fotografije jaka jerasa fotografija slavka furlana lado tekst joze dolmark pri pripravi teh strani so sodelovali naslednji clani drustva capris priprava tekstov franko hmeljak hister skeniranje franko krevatin zipp java scripte in appleti hister grafika hister oblikovanje hister presledek vpis v knjigo gostov ogled knjige gostov vpisi konstruktivno kritiko nasih strani pusti svojo sled na straneh drustva capris ali pa napisi karkoli ti v tem trenutku roji v glavi ne uporabljaj skifoznih besed ker take komentarje brisemo po nekaj letih nase prisotnosti na internetu se je nabralo za nekaj strani sporocil kritik pohval in vcasih le kak vsklik vmes so tudi zelo znane osebnosti pa tudi anonimni obiskovalci zacetek strani presledek deska novosti zanimivosti obvestila povezave naravni parki glasba galerija pandolo zalozba razglednice knjiga gostov capris copyleft © hister za kulturno drustvo za ozivljanje kopra capris vse pravice izpuscene presledek nazadnje osvezil novembra sjor stanko ivancic hister