kdo je tisti ki sprozi proizvodni proces zahvala se posebej bi se rad zahvalil almi lalicic za njene zapiske katerih je znaten delez tudi sama pretipkala uporabil sem tudi zapiske andreja kavcica zapiske sta pregledala janez vehovec in tomaz literatura vrsec e oblikovanje proizvodov in procesov moderna organizacija kranj obvezno prebil i tehniska dokumentacija obvezno peklenik j et al flexible manufacturing systems past present future fakulteta za strojnistvo ljubljana cim perspectives for international economic development and competitiviness unido publication vienna vdi richtlinien methodik zum entwickeln und konstruiren technischer system und produkte vdi vdi vdi verlay dusseldorf proizvod je rezultat proizvodnje materijal m poslovni informacija i proizvodni proces proizvod energija e materijalna komponenta proizvod je vkljucena m i e fizicni proizvod izdelek ni vkljucena i e nesnovni proizvod storitev izdelek lahko scitimo s patentom mi zbiramo informacije in jih z energijo ki jo imamo preoblikujemo v material nova slikica kupec zeli zadovoljiti svoje potrebe v casu zmagal bo tisti ki bo uposteval da je kupec kralj in tisti ki imajo cim krajsi proces clovek preoblikuje svet zivljenje na zemlji obstaja preko miljonov let vendar pa se je clovek v svoji sedanji obliki pokazal pred okoli leti ta kratka doba se zlasti zadnjih nekaj tisoc let odkar se je clovek zacel ukvarjati s poljedelstvom pa je zadostovalo da je obvladal svoje okolje njegova moc se je posebno hitro uveljavila v zadnjih tisoc letih odkar je odkril poljedelstvo in se stalno naselil vecina zivali ni zmozna da bi vplivala na okolje temvec se samo prilagaja naravnim razmeram nasprotno pa si clovek s svojim razumom svojo radovednostjo svojo zmoznostjo za opazovanje in ucenje podjarmil okolje druge zivaliso cudovito prilagojene svojemu posebnemu okolju orel zraku kit vodi slon kopnemu toda samo clovek lahko potuje okoli zemlje pluje pod severnim polom in zvrta predor skozi alpe kamor gre nosi zivljenjske razmere s seboj za doseganje ciljev proizvodov morajo biti vkljuceni vsi zaposleni ce zaposleni v tovarni nimajo istega cilja ta tovarna nima perspektive obstoja v prihodnosti tehnoloska pot ki jo je prehodilo clovestvo delitev se ne ujema z zgodovinskimi obdobji obdobje gradiva neobdelan kamen neobdelan les koza kost obdelan kamen in les zgana glina kositer bron zelezo kakovostna keramika steklo jeklo cement pridobivanje cistih in odkrivanje novih elementov v kemiji nove spojine proizvodnja legur nove sinteticne snovi cepitev in zlivanje atomov nova gradiva energija potrebna energija za pobiranje prilagoditev vgraditev ima le clovek zivalska energija primitivna uporaba vodne energije vodna energija smodnik premog vodna para elek energija motorji z notranjim izgorevanjem atomska energija orodje kamnito kosceno leseno sekira palica bakreno bronasto in zelezno smotrna uporaba vzvoda kolesa colni jadrnice zacetek orodnih in vojaskih strojev ladje na vesla natancnejsi stroji optika radio tv zeleznica avtomobil letalo ladje na parni in motorni pogon elektronika mikroelektronika laserji racunalniki genetika avtomatika robotika delovni postopki grobo lomljene razbijanje kopanje preprosto sekanje tehnoloska uporaba ognja pletenje ulivanje kovanje zaganje lesa tesanje strojenje koze kemicni postopki legiranje in zlitine strojne obdelave kovin z odvzemom delcev elektricni in elektrokemijski postopki elektronski laserski in elektrokemijski obdelovalni postopki integrirani proizvodni postopki genetski inzeniring znanje intuitivno prenos konkretnih izkusenj organiziran prenos in posplositev znanja akumuliranje znanja in izkusenj pismenost abstraktna znanja specializacija znanja solstvo iskanje knjig najvisja stopnja abstraktnega znanja razmak solstva raziskovalno delo se avtomatizira elektronizira z uporabo racunalnikov prenos znanja po svetovnih komunikacijskih mrezah svetovne baze znanja racunalnisko znanje in ucenje kromosomska informatika konstrukcije zasutje in prekritje zakritje naravnih jam podrtih debel primernih skal vrtac kamnite glinene lesene zgradbe zidovje predori namakalne naprave piramide ceste zapleteni stroji in zgradbe mostovi oceanska plovila najvisje zgradbe na svetu impozantne jeklene konstrukcije zelezniski in cestni sistemi postni komunikacijski sistemi letalstvo tovarniski kompleksi velemesta poleti v vesolje obvladovanje podmorskega sveta globalni komunikacijski sistemi prodor v globine mikrokozmosa tehnoloska obdobja v zgodovini obdobje ton prevlada zeleza cementa ladjarstvo zeleznica zgradbe obdobje kilogramov proizvodnja avtomobila in drugega potrosnega blaga obdobje gramov proizvodnja vezana na informatiko elektroniko kemijo farmacijo novi materiali obdobje vakuma podrocje storitev informatika ki nima nobene mase zato pa bo imela vecjo vrednost informacija bo strateski vir prostorsko casovni sistem svet traja od prazgodovine do okrog leta ljudje niso vedeli kdo in kje so najbolj oddaljeni prebivalci zemlje svet doba jadrnic cas se je postavil na nekaj mesecev za potovanje okoli zemlje svet clovek lahko prispe k vsakemu na zemlji v manj kot urah to je stoletje svet okrog leta razdalja med najbolj oddaljenimi ljudmi pade na sekunde kolikor potrebujejo sateliti za sproten govor okolje ki nas okroza je bilo izoblikovano v svetu industrijske institucije pa delno v svetu in svet svet ki je ze nastopil zahteva sebi primerne institucije kajti stare so nesposobne da bi vodile novi svet imenovan informacijska druzba iz zgodovine poznamo revolucije te so dramaticno menjale situacijo agrarna revolucija industrijska revolucija informacijska revolucija razvojni valovi prvi val do cca drugi val do cca tretji val tip druzbe poljedelska industrijska informacijska temelj moci zemlja kapital znanje vrednote hrana dobrine stvari kakovost zivljenja organiziranost druzina trzisce monokultura skupine vec kultur v tovarni je koncno stevilo resursov kapital znanje podatek trzisce material delavci tovarniski prostor stroji resurs je problem in cilj tega se morajo v tovarnah zavedati razkorak med tistim kar je danes in kar bi moralo biti jutri je problem zato je potrebno zdefinirati pot zelja zelim si avto danes ga nimam jutri bo pet tezav pri pisanju resnice in borbi proti lazi zato mora avtor imeti pogum pisati resnico imeti modrost prepoznati jo znati pretvoriti v orodje presoditi v cigavih rokah bo ucinkovita biti dovolj zvit da jo bo uspel ratsiriti med taksne pogum modrost znanje razsodnost in zvitost bertold brecht ni dovolj vedeti kaj je prav in kaj bi bilo potrebno storiti temvec moras biti tudi dovolj pogumen da to poves na pravem mestu in dovolj zvit da to tudi izvedes biti zvit pa pomeni da uporabis sredstva ki jih imas na voljo kar najbolj racionalno bertold brecht gibanje zaposlenih v zda po posameznih sektorjih gospodarstva med leti in v nova slikica trg proizvajalcev stabilno okolje ucinkovitost kolicina zaprtost struktura prerase v trg kupcev prerase v turbulentno okolje prerase v uspesnost preide v kakovost preide v odprtost projektanti projektirajo strategijo v strategija vsi projektiramo strukturo struktura vodstvo organizacija je obojestransko povezana s strategijo ena vpliva na drugo vodstvo podjetja mora izbrati dolgorocno pot kako uresniciti dolgorocne cilje nova sprejeta strategija vpliva na novo strukturo leto trzne zahteve merilo izvedbe tip podjetja cena ucinkovitost ucinkovitost podjetja cene kvaliteta ucinkovitost kvaliteta kvalitetno podjetje kvaliteta izdelka ne podjetja cene kvaliteta izbira ucinkovitost kvaliteta fleksibilnost fleksibilno podjetje cene kvaliteta izbira unikatnost ucinkovitost kvaliteta fleksibilnost inovacijska moc inovativno podjetje ucinkovitost prava stvar na pravi nacin pri trznih zahtevah se le dopolnjuje tip podjetja pa je ustrezen zadnji dodani trzni zahtevi tretja svetovna vojna se je zacela to ni vec vojskovanje z orozjem to je tehnoloska vojna kjer se poleg ljudi vojskuje tudi sodobna oprema sodobna tehnologija organizacija in vse kar spada v industrijsko proizvodnjo stoletja da bi pripravili izdelek storitev ki ima lastnost ucinkovitega izstrelka moderne dobe to je vojna znanj ki jih se skusajo zavestno okupirati vsi slabo organizirani gospodarski sistemi z izrazitim ciljem intelektualne nadvlade ozn unido dunaj avgust razvite drzave opravljajo trenutno vseh svetovnih raziskav drzave v razvoju ki predstavljajo svetovnega prebivalstva pa preostalih konkurenti po ucinku piranhe z vseh strani napadajo ponudbo izdelkov vodilnega na trgu spremenjeni pogoji poslovanja so dosegli tocko na kateri potrosnik kupec potrebuje izdelke in storitve ob kateremkoli casu se pravi takrat ko ustreza njemu ne dobavitelju imajo proizvajalci ki lahko zagotovijo blago ali storitev v realnem casu velikansko prednost pred konkurenco poslovanje v realnem casu pomeni da ni praznine med trenutkom ko se pokaze potreba in trenutkom ko je zadovoljena vse to skupaj pomeni moznost zagotovitve blaga in storitev ob kateremkoli casu in v kateremkoli kraju v realnem casu kupec je kralj dokler proizvodnja zanj prinasa tudi dobicek ni pa vedno tako samo dokler prinasa proizvodnja zanj dobicek primer izdelovanja izdelka z izgubo v podjetju ker bi drugace bili napukni stroski materijala zaradi manjsih kolicin predragi osnovni zakon energo kibernetske strategije ki velja za cloveka in podjetje so ne se razvijati v sirino temvec konicasto ne se seliti temvec se ustaliti ne siliti na kupe temvec v vrzeli med druge ne teziti v perfekcionizem temvec k osrednjim problemom in odvisnosti stalisca pogledov cloveka na svet za vse pojave na svetu velja da so spremenljivi v bistvu vseh pojavov so notranja nasprotja so spremenljivke preko kvantitetnih sprememb prihaja do bistvenih kvalitetnih sprememb evolucija in revolucija se med seboj dopolnjujeta vsi pojavi v brezkoncnem svetu in cloveku so v medsebojni zvezi heraklit pr n s grski filozof panta rhei vse tece vse se sprminja osnove teorije spoznanja poudarek je na cloveku ki ima samozavedanje in je ustvarjalec kar je temelj sodobne druzbe to je pravica do lastne osebnosti posamezniku katerega posebno dejanje je delo to je pravica do dela kar je istocasno bistvo cloveka struktura delovnega dejanja se sestoji iz naslednjih faz zavestna potreba duhovna materialna bioloska notranja ki izzove zamisljanje to jeglavna ustvarjalna moc ki sprozi delovna moc roka deluje preko proizvajalnega sredstva z delovno akcijo na predmete dela tales pr n s krscanstvo n s descartes n s kant spozna sebe vest mislim torej sem konstruiranje v mislih teorija spoznanja groseologija spoznavna teorija zaznava predstava clovek in zivali pojem fantazija domisljije zamisel samo clovek pravilno se lahko odlocimo ce razpolagamo z vsemi nekje je meja potrebnimi informacijami ki so ovrednotene ocenjene in selekcionirane razpolagamo z zadostnim znanjem da informacije razumemo informacije presojamo brez custvene prizadetosti kar pomeni da moramo vselej iskati informacije ki jih neradi slisimo moramo pa podvomiti ter preveriti vse tisto kar nam najbolj ugaja sistem je zbir medsebojno povezanih elementov ki jih opredelimo iz okolja proces dinamicno zaporedje soodvisnih pojavov v naravi druzbi ali misljenju ki si sledijo v casu vecina procesov je ireverzibilnih lahko potekajo le v eni smeri z njim oznacujemo funkcioniranje dolocenega sistema procesi v organizacijskem in informacijskem sistemu sluzijo kot podpora poslovnim funkcijam sistema poslovni proces je skupina logicno povezanih odlocitev in dejavnosti potrebnih za upravljanje vodenje poslovnih sredstev neodvisne od trenutno veljavne organizacijske oblike fa preoblikovalni proces v poslovni organizaciji ki jo pojmujemo kot sistem v katerem s pomocjo prvin poslovnega procesa nastajajo poslovni ucinki tj celota temeljnega reprodukcijskega upravljalnega in informacijskega procesa v poslovnem sistemu celota medsebojno povezanih delnih procesov ki zagotavljajo planirane ucinke in celota nalog ki so povezane z zagotavljanjem ucinkovitosti in uspesnosti teh delnih procesov pojmovnik str dejavnosti procesa projekta celota med seboj povezanih nalog ki morajo biti opravljene v procesu projekta z delovnimi sredstvi in ljudmi v skladu s koncnim ciljem procesa projekta pojmovnik str naloga soditi za presojanje izvedbe nalog sta ucinkovitost in uspesnost tisto kar mora nekdo opraviti glede na planirano ali dogovorjeno delitev dela v organizaciji naloge prevzemajo izvajalci nalog in jih izvajajo na nacin ki je predviden z diagramom dodeljenih nalog opredeljene so z izidom kot izlozkom s potrebnimi sedstvi kot vlozkom s procesom pretvorbe vlozkov v izdelke ter s trajanjem in mestom izvajanja opravilo je osnovna enota dela opredeljena po vsebini ki je skupaj z drugimi potrebna da bi bila lahko zakljucena dana naloga skupina istovetnih procesov sestavljenih iz vec gibov povezanih v smiselno celoto ki se obicajno podrobneje ne clenijo ponavadi vec opravil sestavlja kako nalogo opravilo na strani organizacije je enako transakciji na strani informatike kar smo samo v tej apl podatkov nabrali toliko jih bomo nesli se v naslednje apl dokler stevilo ni preveliko so podatki obvladljivi ko pa je st apl resitev dovolj veliko pa zacnemo izgubljati pregled nad temi izpisi to so strani ki se niso pokrite tak inf sistem in ga stratesko razdelimo na faze ce nam to ne zadostuje ga povecamo in vse to opravimo rocno zgosceno operacija elementarna sestavina procesa pojmovnik str izvajanje kakega dela posl del proces slovar tujk str entropija je po termodinamicnih zakonitosti tisti del toplote ki se pojavlja pri vsakem delu ki ga ni mogoce pretvoriti nazaj v delo ali kako drugo vrsto energije ampak se izgubi v vesolje tehnicni slovar str v org in inf sistemu je predvsem veriznega znacaja saj obravnavamo samo glavno verigo elementov os is ostale elemente sistema pa samo toliko kolikor vplivajo na glavno verigo iz slike je razvidno kako v veriznih sistemih entropija eksponencialno narasca in kako upada ucinkovitost takih os is oz kako narascajo defekti pri kompleksnih os is verigah moramo zaradi entropije uvesti povratne zvezein posebne nacine vodenja drugace so resitve os is neuporabne za prakticno uporabo celotna entropija os is sistema je odvisna od stevila clenov entropija clenov in kolicine vhodnih informacij taka os is veriga ima ogromne inf potrebe za zelo piskov rezultat stopnje fizicnega zivljenja izdelka fizicno rojstvo proizvodnja izmet razmescanje odprema transport zivljenje uporaba vzdrzevanje vracanje v zivljenje recikliranje smrt odlaganje izdelek je vse kar se lahko ponudi trgu vzbudi pozornost nabavo koriscenje ali potrosnjo kar lahko zadovolji potrebo pri cemer vkljucuje fizicne objekte storitve oseb mesta organizacije in ideje dezelak str ki je rezultat rocnega ali strojnega dela in ima geometricno doloceno obliko pogojena z njegovo funkcijo pojmovnik str izdelek in njegove znacilnosti vrednosti uporabne veljavna estetska mentalna stroskovna amorfni izdelek ustreznosti proizvodni tehnoloski sistem spremembo kraja casa trzni vidik izdelkov in storitev kakovost je vsota vec karakteristik kakovosti izdelka ali storitev kise nanasa na zmoznost zagotavljanja dolocenih potreb in zelja uporabnika oz kupca definicija evropske organizacije za kontrolo kakovost ustreznost standardov in ustreznost oznacenim lastnostim izdelka zanesljivo zanesljivost izpolniti ekoloska ustreznost sodobna in estetska oblika izdelka ustrezna prodajna in prevozna embalaza prepusceno izvajalcem in njihovi domisljiji embalaza je integralen del strategije prodaje in sicer kot dejavnik oblikovanja ponudbe kot sredstvo za utrjevanje konkurencne sposobnosti na trgu kot instrument komuniciranja na trgu kot dejavnik procesa trzne menjave kot dejavnik racionalnega poslovanja kot prvina oblikovanja lika imagea podjetja kot dejavnik onesnazevanja okolja design image znamka izdelka poleg ciste oblike izdelka lahko govorimo o celovitem designu ali hisnemu stilu embalaza napisne table dokumenti za korespondenco podjetja dober image je specificen kapital in prednost dolocenega podjetja znamka izdelka je simbol naziv ime izdelka asortiment izdelek reprezentant proizvodnega programa konkretnega podjetja asortiment izdelka blagovna skupina proizvodni program skupina izdelkov ki jih proizvaja doloceno podjetje na trgu storitev je neopredmeteni poslovni ucinek rezultat procesa opravljanja storitev pojmovnik str razvrscamo jih poslovne storitve komunikacijske storitve gradbene storitve distribucijske storitve izobrazevalne storitve komunalne storitve financne storitve zdravstvene storitve in socialno varstvo turizem in potovanja rekreacija kultura in sport transportne storitve druge storitve razvrstitev na osnovi klasifikacije gatt pestrost storitvenih dejavnosti kupec sodeluje v storitvenem procesu a kupec je vlozek ali vir b kupec neposredno posega v dejavnosti proizvodnja in poraba posamicno a storitve se ne registrirajo b zmogljivosti morajo biti na zahtevo na razpolago zmogljivost za storitev zapada a zmogljivost za storitev in zahteva morata biti usklajena b napoved zahteve usklajevanje podrocje dejavnosti je doloceno z bivaliscem kupca a potrebna je nazocnost na vec mestih z omejeno aktivnostjo b izbira mest vpliva na pot vozila dejavnost je delovno intenzivna a otezeno je uvajane nove tehnologije zaradi vzdrzevanja humane klime b znacilnosti zaposlovanja vplivajo na vrednost celotne storitve storitev je nedolocjiva a enota izlozka je tezko dolciti meriti b tezko je oblikovati sistem zagotavljanja kakovosti stranka kot soudelezenka pri izvajanju storitve to postaja pomembno zato ker storitvena podjetja na ta nacin dosegajo vecjo ucinkovitost npr samopostrezne trgovine ker se stranke danes bolj zanimajo za vsebino storitve zaradi vecjega znanja stranka lazje izbira in v nekaterih primerih tudi vpliva na to kaj bo opravila sama in kaj bo prepustila izvajalcu storitve stopnje sodelovanja med stranko in izvajalcem podjetje stranka ljudje oprema ljudje klasicno izobrazevanje servis oprema bancni avtomat avtomatska avtopralnica nacin za sodelovanje stranke otipljiv predmeten nacin npr v samopostrezbni trgovini s trankasama izvaja storitev intelektualni npr salomonov oglasnik je v glavnem sestavljen iz oglasov ki jih posljejo stranke custven npr clanstvo razlicnih klubih izredno pomemben nacin ceprav je vcasih neoprijemljiv podrocja in motivi za sodelovanje strank stroski ki jih stranka s sodelovanjem prihrani oz dobi za enako vrednost ali kakovostnejso storitev izbira in usposabljanje strank npr lastniki eurocard bancnih kartic ce kaj veljas jo imas sprememba nacina obnasanja npr samopostrezna trgovina sodelovanje stranke pri oblikovanju izvedbe storitve ki so krojene po meri stranke sodelovanje strank v razvoju storitve kupec storitve ocenjuje urejenost videz objektov opreme in komunikacijskega gradiva zanesljivost sposobnost opraviti obljubljeno storitev zanesljivo in natancno odzivnost pripravljenost pomagati kupcu in jim ponuditi takojsnjo storitev sprotno obvescanje kupcev v njim razumljivem jeziku zaupanje potrebno znanje postenost izvajalca storitve skrb za odpravo tveganj nevarnosti ali dvomov vzivetje vljudnost spostovanje pozornost in prijaznost kontaktnega osebja ter prizadevanje za nenehno spoznavanje znacilnosti kupcev in njihovih potreb razlike med izdelki in storitvami konkretnost izdelki so konkretni medtem ko so storitve zaradi nesnovnosti lahko vecinoma opisemo kot abstraktne ideje storitve tudi niso patentno zascitene to pa pomeni da je moznost kopiranja oz posnemanja neomejena ponovna prodaja oz reklamacija medtem ko lahko vecino izdelkov ponovno prodamo pa tega zaradi minljivosti kratkotrajnosti hkratnega nastajanja in izginjanja ne moremo storiti s storitvami poleg tega jih nezadovoljne stranke ne morejo vrniti ponudnikom predstavitev pred prodajo izdelke lahko praviloma se pred prodajo predstavimo kupcem pri storitvah pa to ni mozno socasnost izvedbe in porabe poraba izdelkov se casovno lahko loci od proizvodnje medtem ko pri storitvah vecinoma istocasno prostorska razporeditev proizvodnja prodaja in poraba izdelkov ponavadi potekajo na razlicnih mestih medtem ko pri storitvah vsi trije procesi potekajo na enem mestu fizicna distribucija izdelke lahko prenasamo z enega mesta na drugega medtem ko vecina storitev ni mogoce izvesti na enem mestu in jih nato prenesti drugam to lahko storimo le s ponudnikom izvajalcem storitve nacin proizvodnje pri izvajanju storitev so kupci odjemalci obicajno aktivni pri izdelkih pa to ni potrebno podjetnik ima idejo ima denar zeli tvegati ima znanje obrtnik posamezniki ki so pripravljeni prevzeti tveganje zato da bi ustvarili profit ob predpostavki lastne izgube so podjetniki povzeto po j w halhran preoblikovanje osebnih zmoznosti oz spretnosti v podjetniske posle doloceno zmoznost oz spretnost je mogoce kot storitev ponuditi ljudem ugotoviti moramo kateri ciljni skupini ljudi bomo ponujali ta izdelek oz to storitev raziskati moramo kaksne dodatne izdelke storitve bi lahko ponujali tem ciljnim skupinam pri poslovanju moramo razmisljati o tem za katere posle nam pride v postev ta izdelek storitev pomembno je da pri poslih predmet opredelimo v tocno usmerjene izdelke ki jih ponujamo prav tako bomo razmislili o tem kaksne servisne storitve bomo ponujali in kako bodo te diverzificirane ni dovolj da znate ponuditi svojo storitev poiskati morate znati ljudi ki bodo taksno storitev tudi potrebovali pogoji za ucinkovito in uspesno delo ni dovolj dobiti informacijo dobiti jo moras prvi in s tem za korak prehiteti druge ni dovolj vedeti kaj delas ampak je vazno tudi to kaj o tebi mislijo drugi ce mislijo slabo je treba ukrepati ni dovolj samo tvoje dobro delovanje temvec tudi vednost o tem kaksno je delovanje tvoje konkurence ce ne poznamo cilja so vse poti dobre kdor prej premisli kar stori konca se bati mu treba ni slo pregovor ce vam je vseeno kje ste se niste izgubili murphijev zakon cilj industrijskega podjetja je ziveti in uspevati zato mora odgovoriti na pricakovanja trga dobicka ne prinasajo org enota ali neki objekt ali proizvodna linija prinasa ga samo konkretni izdelek ali storitev prodan in placan planska vrzel ali planski razkorak faze in zaporedje faz planiranja faza brez plana faza proracuna faza letnega planiranja faza dolgorocnega planiranja faza strateskega planiranja faza strateskega vodenja zazeljenemu stanju podjetja v prihodnosti pravimo cilj cilj mora biti opredeljen z merljivimi podatki kljucne dolgorocne poti ki peljejo iz sedanjosti v prihodnost so strategije odlocitve na tako izbrani poti so taktike strategija obstajata dva bazicna pristopa k definiranju strategije podjetja nacin s planiranjem tisto pravo je evolutivni intuitiven nacin nekje vmes med tema dvema vrstama strategije strategija je v stiku z neznanim ne pa z negotovim razvoj razvoj podjetja razvoj org sistema razvoj inf sistema razvoj procesov razvoj izdelkov razvoj trga ki je resurs delavec problem cilj naloga podatek proces ali razvoj mora obstajati za vseh resursov ki jih imamo v podjetju resursi v razvoju podjetja delavci izdelki stroji energija material ideja rezultat najvisje umske dejavnosti ki nakazuje uresnicitev izvedbo cesa zamise sskj neuporabne najvec delno uporabne ob hitrem ukrepanju uporabne analiza to delajo le vodje razvoja in procesa a morajo biti natancno urejeni da se izognemo nadaljnim nepotrebnim stroskom rr mora opredeliti strukturo proizvoda in samo proizvodnjo nalog za razvoj je dejansko projektna definicija za razvoj proizvoda opredeli vse naloge ki ih mora razvoj opraviti kdo stroski kako cas v tem celotnem procesu je vse hermeticno zaprto za javnost in konkurenco odpadlih idej pri struktura je skupek vseh sestavnih delov plan ki opredeli vse naloge ki jih moramo v razvoju opraviti kdo koliko casa kaksna sredstva to opisemo v projektu viri zamisli idej za nove izdelke notranji vir marketing raziskave in razvoj vodstvo podjetja drugi viri npr nagrajevanje delavcev za ideje zunanji vir ponudniki povprasevalci kupci posamezniki druga podjetja posebne analize brainstorming metoda futurologija metoda delfi morfologija sinektika heuristika viri zamisli za nove izdelke trzisce prodajne moznosti konkurenca uvoz zelje pritozbe servis naravno trzisce znanost in tehnika nova gradiva nove resitve problemov nova tehnologija informacija o gospodarnosti proizvodnje izkoriscanje gradiva zmogljivosti in znanja tezave s kakovostjo patenti kolektiv sejmi revije prospekti simpoziji povezava z raziskovalci kaj moramo vedeti o nasih kupcih kdo so kaj kupujejo zakaj kupujejo nase storitve izdelke koliksna je vrednost posameznega nakupa kje in kdaj kupujejo kako cimbolje uresniciti njihove zelje analiza konkurence a konkurenca konkurenca alternativnih izdelkov ali tehnologij konkurenca potencialnih novih podjetij vstop konkurenca med obstojecimi podjetji pogajalska moc dobaviteljev b kupna moc kupcev raziskovanje trzisca marketing zahteva razvoj razvije proizvodnja izdela montaza instalira prodaja naroca kupec dejansko zeli obdelava zamisli za nove izdelke ali storitve smoter dobiti osnove za r o izdelka storitve opredeliti tehnicno komercialne znacilnosti orientacijska cena problematika osvajanja roke osvajanja casovni roki trzno analizo kolicino dobiti informacije o kupcu spol kraj dohodki stevilo znanje konkurenca dobiti informacijo od kupca kolicina barva zmoznost dodatne naprave cena sezona velikost moda uporaba razvrscanje zamisli razvoj podjetja stroski r o dopolnitev proizv programa trajanje proizv zadovoljitev trga potrebe po vlaganju izkoriscanje zmogljivosti viri sredstev oblikovanje razvoj projektov postopek kontrolne tocke roki potrebne zmogljivosti ljudi oprema stroski idejo ocenjujemo z dveh vidikov tehnoloska moznost ekonomska sposobnost prinesti mora dobicek kriteriji sodila za ocenjevanje razvojnih projektov idej trzisce velikost pricakovani delez trend trajanje proizvodnje izdelek vkljucitev v obstojece trzisce in potreben novi trg moznost siritve projekta odvisnost od drugih onesnazenje podjetje strategija podjetja skladnost z materijalnimi kadrovskimi in proizvodnimi moznostmi okolje druzbeno politicne omejitve vpliv okolja na financne moznosti verjetnost stavk model inovacijskega procesa sprejet v ih letih sprejet v ih letih raziskava in zbiranje idejnih zasnov exploration selekcija idej in groba ocena screning analiza ekonomicnosti business analysis razvijanje izdelka development tehnicno in trzno testiranje izdelka testing uvajanje izdelka commercialization inovacijski cilji in strategija novega izdelka zbiranje idejnih zasnov exploration selekcija idej in groba ocena screning analiza ekonomicnosti business analysis razvijanje izdelka development tehnicno in trzno testiranje izdelka testing uvajanje izdelka commercialization prve tocke so skrivnost podjetja potem pa lahko zascitijo inovacijska ideja je bila prilagojena podjetju in obstojecim resursom to je njegovim proizvodnim zmogljivostim in trziscem na katerih nastopa njegovi poslovni sposobnosti ter nazadnje tudi poznavanju njegovih izdelkov in ugledu firme konec ih let se je pokazalo da uvajanje novih izdelkov po tem modelu ni prineslo bistvenega zmanjsanja neuspelih izdelkov v raziskovanjih o vzrokih pierre a radocanochi neuspeha so ugotovili da so upesna podjetja opravila mnogo vec raziskav za in fazo inovacijskega procesa kot manj uspesna podjetja leta je ponudba prerasla povprasevanje danes je razmerje pribl do let ni bilo tezav danes pa je problem kako najti kupca nastale so naslednje dopolnitve dodana je se ena stopnja ki je opredeljevala inovacijske cilje in strategijo novega izdelka pred pricetkom inovacijskega procesa izhodisce za inovacijski proces niso le obstojeci resoursi podjetja temvec dolgorocna poslovna strategija v opredeljenem podrocju poslovanja predhodne raziskave za prve faze so bile temeljitejse kar je vplivalo na selekcijo inovacijskih idej in vecjo uspesnost novih izdelkov posebna znanost je namenjena prvi fazi procesa in strateski vlogi novega izdelka tako v samem proizvodnem programu kakor tudi pri porabnikih na trziscu dokument zahteve mora vsebovati zelje in predstave kupca funkcije izdelka varnostne zahteve kakovostne zahteve estetske zahteve design interesantne dodatne koristi dovoljeno visino izdelavnih stroskov planirano kolicino prodaje izdelka zakaj imajo jap nizje stroske zahodna filozofija stroskovnega principa cena izdelka je funkcija stroskov ce se poveca cena energije in surovin se poveca tudi cena izdelka stroski dobicek prodajna cena japonska filozofija nestroskovnega principa ceno izdelka doloca trzisce potrebno je neprestano zmanjsevati stroske ce zelimo da ostane cena ista kljub povecanju drugih cen npr energije surovin prodajna cena stroski dobicek raziskovanje osnovno bazicno temeljno pridobivanje novega znanja to obicajno ni v podjetjih je na ravni drzave izredno drago prilagojeno usmerjeno usmerjeno k prakticni uporabi razvoj oblikovanje r o sistemska uporaba znanja usmerjena k dolocenemu izdelku inventivno inovacijski proces predstavlja in zajema vse dejavnosti od rojevanja idej do njihove realizacije s ciljem da dosezemo ekonomske koristi invencija se neodkrito je proces kreacije novega znanja z opazovanjem okolice in razmisljanje kako bi se obstojece stanje lahko izboljsalo ali prilagodilo specificnim pogojem s tehnicnega vidika je invencija zamisel nove naprave orodja proizvodnega postopka uporabe izdelka v nove namene pravno se zascitijo v obliki patenta inovacija uporaba obstojecega za izboljsanje stanja procesa je prva gospodarska uporaba znanosti in tehnologije za nov namen in komercialni uspeh ki vodi do ustvarjanja novega izdelka do znizanja proizvodnih stroskov za ze obstojece izdelke tudi na org podrocju je sredstvo za doseganje ciljev zascita inovacijskih dosezkov znanstvena odkritja izumi bodocnost izum nova resitev tehnicnega problema izvedljiv uporaben zasciten s patentom pravica iz patenta od dneva prijave let licenca normalna obvezna podjetje in ne priimek problem odskodnine tehniske izboljsave koristi varnosti kakovost placilo po treh mesecih stalisce know how znanje nedoloceno se prodaja in proizvaja razvrstitev predmetov varstva in pravic industrijske lastnine predmet varstva pravica industrijske lastnine kaj lahko zascitimo in kaj ne izum patent ne proti zakonu ne kem izdelki zlitine ne hrana zdravila ne rastline ne zivalske vrste da postopki nova oblika telesa slika ali risba model vzorec ne proti zakonu ne drzavni simboli ne osebe blagovni znak storitveni znak geografsko ime izdelka ime podjetja blagovna znamka storitvena znamka oznacba porekla izdelka firma ne proti zakonu da nov da neomejeno zavarovanje nosilci patenta modela ali vzorca imajo upravicene oz izkljucne pravice izkoriscati v proizvodnji zavarovan izum obliko telesa sliko ali risbo dajati v promet predmete izdelane po zavarovanem izumu obliki telesa sliki ali risbi pravico razpolagati s patentom modelom ali vzorcem pravico repreciti izkoriscanje zavarovanega izuma vzorca ali modela v proizvodnji in v pravnem prometu tretjim osebam ki za taksno izkoriscanje niso pridobile njegovega privoljenja patent traja let steto od datuma vlozitve patentne prijave model in vzorec traja let steto od datuma vlozitve prijave odtujitev poslovne skrivnosti se zelo razlikuje od odtujitve predmetov v slednjem primeru ima predmet lahko samo ena oseba kdor ga odtuji tretja oseba poslovno skrivnost pa lahko pozna vec ljudi imetnik in tretja oseba organizacija r o sistemov velikost podjetja stopnje razvitosti r o sistemov pritisk trga tekoce prilagajanje lovljenje koraka bolj naprednih enakovredno tekmovanje razvojne skupine velikost uspesnost oblikovanje izdelka prototipne delavnice razvojni laboratorij krmiljenje r o sistemov dejanske naloge r o sistemov vrstni red po obsegu dela izboljsava izdelkov razvoj in oblikovanje izdelka izboljsanje tehnoloskih sistemov razvoj novih tehnoloskih sistemov znizanje stroskov izdelka uporaba novih gradiv orodij izboljsanje odnosov s kupci in javnostjo razclenitev moznosti za razsiritev proizvodnje zagotovitev izvorov gradiva pomoc vodstvu pri planiranju povecanje varnosti ustvarjanje prodajnih vrednosti delo na standardizaciji strokovna propaganda potrebe po mocnejsi r o dejavnosti kaze prepocasna rast podjetja zamanjsevanje osebnih dohodkov od tezave pri prodaji prevec dela in gradiva v proizvodnji tezave v proizvodnji kolicina kakovost pritozbe kupcev izguba ogleda potek dela rr konstr tehnologija napacen pristop grobo strukturo potrebujemo preden damo v razvoj zaporeden potek ni dovoljen ker se s tem podaljsa cas razvoja ko gradimo model prototip maketo ni vec odlocitvenih dogodkov denar v podjetju od proizvoda dobicek od amortizacija davki dajatve materijal oblikovanje izdelkov in tehnoloskih sistemov opredelitev njihovih znacilnosti tehnicnih ekonomskih in estetskih tehnicno oblikovanje funkcija glavna stranska pomozna kaj izdelek zna neugodno transport korozija toplota velikostni razred gospodarsko tveganje kakovostni razred zanesljivost avtomatika zapleteni sistemi »uporabi in odvrzi« skupna zanesljivost zn z z zn predpogoj gradivo tehnologija slabo clovek kakovost sprememba zanesljivosti po casu varnost za cloveka gradivo zgradbo opremo nacin pristopa imitacija inovacija upravljanje in vodenje zahteve cim manj delov enostavni deli servisi preizkuseni deli gradiva tehnologija vzdrzevanje navodila gradnja sheme signalizacija nadomestni deli ekonomsko oblikovanje vpliv na stroske izdelavo izkoriscanje nacelo minimalnih izmer skladiscenje prevoz namestitev ugledi nacelo minimalne teze letala vozila manj gradiva konzervativnost nacelo minimalnih izd stroskov zamisel oblikovanje kolicine gradivo tehnologija nacelo minimalnih pogonskih stroskov energija vzdrzevanje zascita kakovost moznost izdelave moznost nasploh nizki stroski izdelava v podjetju estetsko oblikovanje okolje cloveka moznosti prodaje tehnoloske moznosti estetika prvine crta smer oblika velikost tekstura svetlobna vrednost barva odnosi ponavljanje harmonija stopnjevanje kontrast enotnost dominacija menjava ravnotezje stil hisni stil moda celostno oblikovanje totalni design najpomembnejsi dokument podjetja je statut ki definira organizacijske predpise prevzemnica blaga ob prihodu materijalov v skladisce zahteve za tehnicno dokumentacijo izdelana mora biti tako da se lahko prodaja kot samostojen izdelek trgovsko blago omogociti mora modularno zgradbo izdelka in s tem poljubno sestavljanje objektov iz sestavov visje stopnje gradnikov izdelanih doma ter tipiziranih kupjenih delov modul enota visjega nivoja in vse njene podenote enega nivoja nizje s in sd in sd upostevati mora zahteve sodobne tehniske izdelave rocna racunalnisko mikrofilmsko arhiviranje in procesiranje sortiranje klasificiranje sestavljanje omogocati mora varovanje industrijske lastnine omogocati mora hitro izvajanje sprememb na dokumetih tehnicne dokumentacije za modul enonivojska moramo imeti dokumente opis strukture oblike in kosovnica faze konstrukcije inventna ideja osnutek skica konstrukcijska risba prostorocno konstrukcijska dokumentacija preizkus prototipa dokoncna dokumentacija sestavna delavniska risba konstrukcijska risba opredeljuje vse znacilnosti izdelka vazne za njegovo funkcijo in izdelavo upodobitev graficni prikaz tehnicnega predmeta izdelka po dogovorjenih pravilih kosovnica podatkov s to kolicino podatkov bi lahko odgovorili na vprasanja pri vseh ostalih procesih v sistemu nam posreduje vse informacije o strukturi izdelka v praksi ima tudi druga imena sestavnica nomenklatura kosovni seznam normativ materiala spisek materiala seznam materialov sestavnih delov in sestavov iz katerih je zgrajen posamezen izdelek razlikovati moramo med razvojno in tehnolosko kosovnico izvajalni in mentalni model pri razvoju izdelka resevanje problema se dvosmerno komunicira z bazo podatkov ki dobiva podatke preko razlicnih komukacijkih kanalih poznavanje funkcij izdelka izdelek standardi pravila oblikovanja itd komunikacija resevanje problema prodajne zahteve standard je rezultat standardizacije na dolocenem podrocju in ga odobri zato doloceni forum objavljen je v obliki dokumenta ki vsebuje vrsto pogojev ki morajo biti izpolnjeni iso definicija tehnicno ekonomsko in delovno poenotena in teoretsko upravicena resitev pri ponavljajocih se nalogah pojmovnik pp nikdar ne delaj istega dela dvakrat postopek sprejemanja standarda komisija sestav oblikovanje predloga javna diskusija usklajevanje uveljavitev standardizacija je postopek priprave in uvajanja predpisov za urejanje dolocenih podrocij dela v korist in ob sodelovanju vseh zainteresiranih posebno pa za napredek optimalne ekonomike v splosnem interesu racunajoc na delovne pogoje in varnostne zahteve iso definicija uporabljanje standardov pojmovnik pp standardizacija je red in urejenost sestavljajo jo tipizacija unifikacija specializacija vse ali pa samo ena izmed njih tipizacija urejanje razvrscanje po zancilnostih in jih s tem poenotiti pomeni tudi omejevanje proizvodnje na posamezne tipe unifikacija poenotenje izenacenje zdruzitev s celoto specializacija delitev ali razclenitev na posamezne dele usmeritev omejitev na ozko podrocje kdor se za nekaj specializira podatek je eden ali vec znakov ki predstavljajo informacijo na taksen nacin da se ta lahko shrani in kasneje uporabi kljuc z njim oznacujemo podatek ki predstavlja nek pojem predmet ali dejavnost in je stevilcno oznacen v praksi so razsirjena tudi druga imena sifra koda oznaka identifikacija stevilka naloga kljucev identifikacija nam nedvoumno in enkratno oznacuje posamezen pojem ali predmet tako da ga moremo lociti od ostalih pri tem pa nam nicesar ne pove o njegovih znacilnostih in pripadnosti klasifikacija nam daje osnovne znacilnosti in lastnosti predmetov in pojmov po dolocenih vidikih pri cemer pa jih praviloma ne identificira informiranje nam daje moznost ugotavljanja vsebine elementov kljuca po vnaprej dogovorjenemu nacinu oznacevanja in zgradbi kljuca kontrola pravilnosti opisanega kljuca izvajamo jo s kotrolno stevilko vrste kljucev glede na funkcijo identifikacijski klasifikacijski informacijski kombinirani paralelni osnovni cilji vodenja proizvodnje minimiziranje proizvodnih stroskov proizvajati samo kvalitetne izdelke tqm kratki izdelavni casi ob minimalnih zalogah zadovoljiv cas dobave izdelka skrbeti za urejeno delovno okolje in zadovoljstvo delavcev obicajno stanje operacije v isti delavnici okoli ur razlicnih delavnicah okoli ur drugi tovarni in vec ur problemsko orientirana proizvodnja oddelcna organizacija proizvodnje rezkanje struzenje rezkanje vrtanje povrtavanje vrezovanje navojev kolicinska in kvalitetna kontrola tpz cas priprave ti cas izdelave ts cas stroja te case doloca tehnolog model je vzorec izdelka na katerem so izrazene samo posamezne lastnosti izdelka npr oblika barva funkcija razpored elementov ki smo jih opredelili v zahtevah slika ki je reprezentant originala sistema ter jo ustvari in uporablja subjekt kot sredstvo za pridobivanje spoznanj prenos znanj in eksperimentiranje brez tveganja za original prototip je vzorec izdelka z vsemi lastnostmi ki smo jih opredelili v dokumentu »zahteve« izdelano kompletno sistemsko dokumentacijo izdelano dokumentacijo gradnikov je prvi primerek svoje vrste po katerem je kaj posneto maketa je vzorec izdelka na katerem lahko preizkusimo vse lastnosti posameznih gradnikov in njihovo medsebojno povezanost pojavlja se samo pri zahtevnejsih izdelkih oz sistemih oblikovanje tehnoloskega sistema oblikovanje racionalnega tehnoloskega sistema oblikovanje informacij za krmiljenje proizvodnega sistema proizvodni sistem proces tehnoloski sistem proces delovni sistem operacija opravilo stopnja skupina gibanj gibi vse to doloca tehnolog za krmiljenje proizvodnega sistema odgovori na vprasanja kaj moram narediti v proizvodnji s cim kako v kaksnem smislu kdaj kdo ne oseba temvec s kaksnimi znanji kje koliko gradiva je potrebno materijal obliko doloci konstruktor tehnoloska dokumentacija opredeljuje kaj se dogaja z vsakim elementom izdelka na njegovi poti skozi proces izdelave opredeljuje potrebni materijal in postopek izdelave oz montaze dolocenega izdelka sestava ali njegovega sestavnega dela nacrtovanje tehnoloskih postopkov predpogoj za uspesnost pravilen izbor izdelka ustrezno oblikovan izdelek jasne zahteve za izdelek opredeljene kolicine ustrzen izbor gradiva dolocitev delovnega mesta sistema sposobnost doseganja zahtev zasedenost mesto oprema dolocitev pripomockov za delo orodja naprave tehnoloskih postopkov standardna in posebna cena kakovost roki dolocitev normativa casa tpz ti ts smoter krmiljenje proiz sistema predkalkulacija osebni dohodek dolocitev grupe dela zahtevnost dela ds pogoji dela razpored delovnih sistemov mest pristop za popravila rokovanje z gradivom na dm prostorska povezanost linije mesta za skladiscenje vkljuciti mesta za kontrolo in popravilo v ravni crti ne v ravni crti predolga linija zgradba izkoristek prostora dvojna vkljucenost dm posluzevanje vecjih strojev vracanje priprav moznost transporta energetski sistem za vec izdelkov oblikovanje linije od zadaj vprasanja kaj je model vzorec izdelka na katerem so izrazene samo posamzne lastnosti izdelka npr oblika barva funkcija razporeditev elementov ki smo jih opredelili v zahtevah lahko je pa slika ki je reprezentant originala ter jo ustvari in uporablja subjekt kot sredstvo za pridobivanje spoznanj prenos znanj in eksperimentiranja brez tveganja za originial kaj je proces dinamicno zaporedje soodvisnih pojmov v naravi druzbi ali misljenju ki si sledijo v casu vecina procesov je ireverzibilnih s procesi oznacujemo funkcioniranje dolocenega sistema procesi v organizacijskem in inf sistemu sluzijo kot podpora poslosvnim funkcijam poslovnega sistema kaj mora vsebovati sestavna risba je popolna ce doloca obliko ki prikazuje strukturo sestavnih delov pozicije glavne mere in povrsinsko obdelavo opisi jap filozofijo nestroskovnega principa odg nastej razlike med izdelkom in storitvijo konkurenca izdelki so konkretni medtem ko storitve zaradi nesnovnosti vecino lahko opisemo kot abstraktne ideje storitve tudi niso patentno zascitene to pa pomeni da je moznost posnemanja neomejena ponovna prodaja oz reklamacija medtem ko lahko vecino izdelkov ponovno prodamo pa tega zaradi minljivosti kratkotrajnosti hkratnega nastajanja in izginjanja ne moremo storiti s storitvami poleg tega jih nezadovoljne stranke ne morejo vrniti ponudnikom predstavitev pred prodajo izdelke lahko praviloma se pred prodajo predstavimo kupcem pri storitvah pa to ni mogoce socasne izvedbe in porabe poraba izdelkov se socasno lahko loci od proizvodnje medtem ko pri storitvah oba procesa potekata vecinoma socasno prostorska razporeditev proizv prodaja in poraba izdelkov ponavadi potekajo na razlicnih mestih pri storitvah pa vsi trije proc potekajo na istem mestu fizicna distribucija izdelke lahko prenasamo iz enega mesta na drugega vecino storitev pa ni mozno izvesti na enem mestu in jih nato prenesti drugam to lahko storimo le s ponudnikom izvajalcem storitve nacin proizvodnje pri izvajanju storitev so kupci odjemalci obicajno aktivni udelezenci pri izdelkih pa to ni potrebno neposrednost stikov med proizvajalcem in kupcem izdelkov ni potreben neposreden stik ki je pri storitvah bolj ali manj nujen razporeditev stroskov racunovodje se strinjajo da je razporeditev fiksnih in variabilnih stroskov pri izdelkih veliko lazja kot pri storitvah sodba kriterij za osenjevanje nove ideje cilj ocenjevanja zamisli je organizacija zamisli omeniti velja tri stopenjski sistem ocenjevanja kvalitativno ocenjevanje na osnovi grobih zamisli kvantitaivno ocenjevanje na osnovi grobih zamisli in kvalitativno kvantitaivno ocenjevanje na osnovi podrobnih raziskav mnogo zamisli presoja v primerjavi z lastnimi moznostmi za predstave o kolicini velja dokoncno izbrati dolocene zamisli pojavlja se zahteva po doloceni predkalkulaciji delavnisa risba je risba sestavnega dela in je popolna ce doloca obliko gradivo mere s tolerancami povrsinsko obdelavo in povrsinsko hrapavost kaj je sistem zbir medsebojno povezanih elemntov ki jih opredelimo iz okolja metode za iskanje idej intuitivne juris na zamisli brainstorming kot konferenca izvaja se kreativna tehnika udelezencev ni ovir za sprosceno komuniciranje min udelezenci izrazajo zamisli ki se belezijo brez imenovanja avtorja naslednji dan se izberejo zamisli in jih razdelijo na takoj uporabne pogojno uporabne in neuporabne metoda udelezencev zamisli zapise v min potem menjajo min resitev delphi zavestno odstopamo od skupnega posveta metoda vezana na vprasalnik ki ga sprasevalec analizira in predelano ponovno posreduje udelezencem sinektika kreativna tehnika s katero skusamo stimulirati podzavestno potekajoc proces sistematicne metode na sistematicen nacin iz mnozice moznosti iscemo ustrezno resitev imamo stopenj dolocitev problema parametrov moznih izrazov oblik morfoloske sheme resitev in ocenjevanje ter izbira relevancno drevo pomozno sredstvo za nazorno predstavitev blema celoten blem se razclenjuje v stopnjah hierarhicne odvisnosti intervju v razgovoru pridobivati nove informacije nacela ne sme biti zaslisanje ne zeli doseci zavzemanja stalisc vprasanja so kratka usmerjena in razumljiva brez naglice ne sme biti utrujajoc kaj je inovacija odg kaksen je amorfni izdelek to so proizvodi ki ne opravljajo nobene funcije nimajo se dolocene oblike in morajo doziveti doloceno predelavo da postanejo izdelki koncni proiz praviloma jih merimo ali tehtamo napisi in opisi notranje vire za pridobivanje idej za nove izdelke odg informacije ki jih potrebujemo o kupcu pri oblikovanju novega izdelka odg dokument zahteve vsebuje zelje in predstave kupca funkcije izdelka varnostne zahteve kakovostne zahteve estetske zahteve glede designa interesantne dodatne koristi dovoljena visina izdelavnih stroskov in planirana kolicina prodaje izdelkov opisi tehnicno oblikovanje izdelkov odg kaj je prototip odg nicelna proizvodnja je prva serija pred redno proizvodnjo izdelava v ozadju za redno proizv vendar se vedno v sodelovanju z nosilci razvoja pred pricetkom mnozinskega proizvajanja izdelamo manjse serije da se preveri potek delovnega in tehnoloskega postopka izbira strojev ter skladnost izdelka s konstrukcijskimi risbami recepturo ali drugo tehnicno dokumentacijo preizkusna proizv je prenosni sistem sistem r o prizvodnje in sistem oblikovanja tehnoloskih sistemov sloni pretezno na predpostavkah in izracunih z vecjo ali manjso verjetnostjo predvidenih izzidov sistem izdelave in preverjanje z veliko prototipa ima dolocene pomanjkljivosti sam prototip izdelujemo v drugacnem proiz procesu kot kasneje proizvode znacilni so nizko produktivni univerzalni tehniscni sistemi ki jim ne strezejo kv in vkv tako izdelani prototipi ne morejo imeti enakih lastnosti kot proizvodi iz redne proizvodnje srecanje dela opravljenega v okviru prenosnega sistema z ostro klimo proizvodnje pa lahkopostane dokaj kriticno z vsemi neugodnimi posledicami za proizvod storite in za krmiljenja proizvodnega sistema zato se pojavlja teznja po posebnem sistemu v okviru katerega lahko preverimo in zagotovimo tako zrelost v okviru prenosnega sistema izvedenih pripravljenih del da bo sprejemljiva za normalne pogoje krmiljenja proizvodnega sistema invencija odg ekonomske znacilnosti oblikovanja izdelkov odg opisi in nastej kaj tvoji industrijsko lastnino odg poslovni proces je zaporednje posameznih dejavnosti ki jih lahko zdruzujemo v poslovne funkcije ki se odvijajo v sistemu opravilo je osnovna entoa dela opredeljena po vsebini ki je skupaj z drugimi potrebno da bi lahko bila zakljucena dana naloga skupina istovrstnih procesov sestavljenih iz vec gibov povezanih v smiselno celoto ki se obicajno podrobneje ne clenijo navadno vec opravil sestavlja kako nalogo entropija odg izdelek je vse kar se lahko ponudi na trgu vzbudi pozornost nabavo koriscenje ali potrosnjo kar lahko zadovolji potrebo pri cemer vkljucuje fizicne objekte storitve oseb mesta organizacije in ideje ki je rezultat rocnega ali strojnega dela in ima geometrijsko doloceno obliko pogojeno z njegovo funkcijo znacilnosti izdelka vrednosti uporabna veljavna estetska mentalna stroskovna amorfni izdelek proizv tehnoloski sistem sprememba kraja casa trzni vidik izdelka in storitev odg faze in zaporedje faz planiranja faza brez plana proracuna letnega planiranja dolgorocnega planiranja stratesko planiranje strateskega vodenja inovativnega vodenja kaj pomeni proces planiranja imeti cilj dolociti smer kontrolne tocke odlociti se biti dosleden inventivno inovacijski proces odg vpliv proizv programa na poslovanje podjetja odlocitev o tem kaj bomo proizvajali sluzi poslovnim ciljem podjetja podvrzen spremembam pravi izdelek pravi cas pravi stroski prava kakovost kaksen proizvodni program ozek sirok stalen enostaven zahteve po strukturi zavira uvajanje raznolikost izlocanje vlaganje organizacija r o sistemov odg dejanske naloge r o sistemov odg kosovnica odg postopek sprejemanja standarda odg standardizacijo sestavljajo odg kljuc in naloge odg osnovni cilj vodenja proizvodnje odg c by uros