srecanje z rajerjem ob njegovi oseminsedemdeseti obletnici pogovor je potekal v petek julija na rojstni dan gospoda rajerja alberta boruta tega dne je praznoval oseminsedemdeseti rojstni dan njegova zena nama je zelo pozorno postregla s kavico sokom in pecivom nekdanji ravnatelj knjiznice naju je tikal kar je ustvarjalo posebno prijetno in toplo ozracje prijateljskega klepeta rajer torej se pripravljate na novo obdobje novo knjiznico bil sem takrat tam ko so polagali temeljni kamen katarina zdaj je ze pod streho r kdaj bo koncano boris drugo tisocletje vsekakor r saj to je dalec prislo kaksne borbe so bile to k vi ste pravzaprav orali ledino r ja seveda mi smo takrat sestavljali program b jaz sem si izpisal da ste bili ravnatelj od leta do r ja tocno b po mojih zapiskih je bil pred vami bidovec ivan od pa do zakaj zamik v letnicah je bilo kaksno vmesno obdobje r ne ivan je bil takrat ze upokojen ko sem jaz prisel v knjiznico jaz sem prisel b aha kje ste pa prej delali r prej sem bil eno leto pa pol sekretar na okrajnem odboru socialisticne zveze se prej sem bil nacelnik prosvete na okrajnem ljudskem odboru b drugo leto je letnica knjiznice zato pripravljamo zbornik odlocili smo se da vas obiscemo morebiti nam imate kaj povedati kaj zanimivega mogoce o tistem casu ko ste vi bili ravnatelj kaksen je bil takrat polozaj je bil cas naklonjen knjiznici r torej reci moram da je bilo veliko razumevanja s strani samega kolektiva in razumevanja s strani direktorjev zavodov najbolj na nasi strani je bil babic joze ki je bil direktor gledalisca potem je bil smole direktor zavoda za spomenisko varstvo in direktor muzeja marusic branko tako da v tem oziru smo imeli precej razumevanja b kako pa je bilo takrat s financami r mi smo imeli koordinacijski odbor kjer so bili vsi direktorji nacelnik za finance na obcini je bil takrat marinic k direktorji kulturnih zavodov r ja kulturnih zavodov se alenka saksida direktorica kulturnega doma je bila takrat je bil ze kulturni dom formiran denar smo dobili po sistemizaciji za place in za materialne izdatke katere smo delili vcasih smo dali vec zavodu za spomenisko varstvo vcasih smo vec dali knjiznici kakor je pac bila potreba k kakor v eni druzini tisti ki takrat rabi se mu pomaga prihodnjic drugi r veliko razumevanje smo imeli tudi pri predsednikih jaz sem imel zaslombo pri jozku struklju ki je bil takrat predsednik obcine pa tudi pri rudiju simacu kasnejsem predsedniku obcine k jaz se spomnim v knjiznico sem prisla oktobra da je bilo takrat zborovanje slovenskih bibliotekarjev v gorici vse je bilo v takem zagonu in zanosu vse je delalo kolikor se spomnim takrat se nisem razumela vseh stvari mislim pa da je bilo tisto leto oziroma tisto zborovanje prelomnica v organizaciji knjiznicarstva r ja tocno takrat smo tudi dobili obvezni primerek prvic smo imeli tako zborovanje vseh knjiznic pri nas takrat je namrec izsel zakon po katerem naj bi celje maribor ljubljana novo mesto in koper dobili izvod knjige nova gorica pa ne na zborovanju bibliotekarjev v novi gorici smo dobili podporo potem sem se jaz pisal v ljubljano takrat je bil bracic minister in on mi je obljubil da bodo skusali stvar urediti takrat sta nas podprli drustvo bibliotekarjev slovenije in bibliotekarsko drustvo primorske in uspeli smo k je bil obvezni izvod katerikrat tudi odpravljen v vasem casu r v nasem casu smo ga pridobili saj potem ni bil ukinjen parola je bila naj bi se stvar ne sirila ampak da se bo celo krcila da bi imela samo maribor in ljubljana nuk in univerzitetna knjiznica v mariboru no in takrat smo se postavili po robu da to ne gre ce gre tu za reorganizacijo knjiznice da bi postala knjiznica splosnoizobrazevalno sredstvo potem naj vse knjiznice imajo to pravico no in potem je tudi ostalo tako b se mi zdi da imate se izredno dober spomin a dosti berete r ja berem pa precej b kateri so bili vasi najtezji trenutki r najtezji trenutki ja pravzaprav tezkih trenutkov ni bilo le da je bilo vedno premalo sredstev edino to je bila tezava spomnim se ko sem prisel v knjiznico in me je marijan brecelj predstavil usluzbencem pokazal mi je vse prostore ki so bili na obcini in me vprasal ali bi se dalo to urediti za knjiznico tam so bile lesene police ki smo jih potem odstopili samostanski knjiznici na kostanjevici najavil sem se struklju predsedniku obcine mu pojasnil situacijo in ga povabil naj pride k nam na obisk in vidi kako je prisla sta z marinicem nacelnikom za finance na seji obcine je bil odobren denar da smo potem zaceli kupovati knjizne police narocili smo jih pri brumatu v mariboru in potem sva jih z marijanom sama montirala k ja nas tovaris rajer mi smo mu rekli tovaris rajer se je lotil vsega jaz se ga spomnim da nam je prisel tudi za pult pomagat in prav po vojasko postregel hitro v vrsto je rekel tam pocakaj v vrsti tu se postavi no ko so potem prisli naslednjic ti otroci so skozi nihajna vrata tam kjer je zdaj peridoka najprej pokukali kdo je za pultom potem so stopili naprej b kako je bilo z obdelavo k vsak po svoje r obdelava je bila spocetka v studijskem oddelku tam so bili marijan brecelj vida podgornik pa jozica kasneje je prisla irena k obdelovali smo vsak oddelek zase r vsak oddelek je obdeloval za sebe b kako je bila pa odprtost takrat k ja odprto je bilo pa cetrtki so bili zaprti cel cetrtek je bil r takrat smo imeli sestanke k odprto je bilo do petih b vsak dan k vsak dan ja od sedmih zjutraj do petih popoldan b kako ste se potem zamenjavale k ja dvakrat na teden smo dezurale sobot ni bilo seveda ni bilo takega obiska tudi ne bi zmogli takrat je ena sama zmogla cel oddelek zdaj so v popoldanskem casu tri premalo b zdaj se tudi nenehno spopadamo s prostorsko stisko r ta stiska je bila vedno najbolj sem bil vesel ko je bil vojni odsek ukinjen no to je bilo prvic da smo se nekako razsirili kasneje smo formirali ljudsko pionirski oddelek k ljudsko pionirski oddelek je bil prej na sodiscu a ne r tocno na sodiscu oseminsestdesetega leta smo mi kupili nove prostore ker smo najeli kredite b ne razumem a na sodiscu spodaj v kleti ste tudi sposojali knjige r tudi ja k to je bil ljudsko pionirski oddelek jaz se spomnim da sem se kot gimnazijka tja hodila b kader ste imeli zmeraj dober ste bili zmeraj zadovoljni r ja to pa k znal je zbirati ko smo katero novo sprejeli in se je cez nekaj casa pokazalo kako je z njo je rekel ja tudi to pot sem imel dobro roko b predvsem ste se na roko zanesli a ne r ja to pa k no ni lahko delati v zenskem kolektivu r tu sem se dobro vzivel in sem se kar drzal k znal ste vsem zenskim muham ustreci r tako tako nisem imel problemov b takrat ste bili vsi se mladi r a seveda b eden najmlajsih kolektivov r najmlajsa je bila vanda k ja so pa potem same mlade prihajale potem sem prisla jaz pa sonja vasiljka vanja b kdaj je prisel darko k darko komac o joj kasneje mislim da je bil ze jan takrat r no je bil ze prej on je bil pesniska dusa k je rabil poseben tretman r ja ja a bil je lusten fant k ja v bistvu je bilo tam na tistem oddelku kjer je zdaj uprava obdelava periodika vse r ja vse k tam so bili tudi zacetki potujoce pravzaprav tudi zacetki kulturne skupnosti so bili tam se spomnite pelhan henrik pa darinka velikonja tam v tisti sobi kjer je zdaj domoznanstvo tam je bila prva kulturna skupnost pelhan ki je prisel takrat iz ljubljane je bil predsednik r prej je bil smole in ko sem jaz prisel v knjiznico je bil hvala predsednik kulturne skupnosti sveta knjiznice pravzaprav torej od zavodov je bil najstarejsi joze babic potem sem bil jaz potem emil smole najmlajsi je pa bil branko marusic b gotovo ste imeli tudi vesele trenutke nekaj takega ko vam ob spominu gre na smeh r vesele trenutke smo imeli kadar smo kaj ustvarili ko se je dogajalo kaj pozitivnega v knjiznici najlepsi trenutek je bil ko smo imeli kaksno razstavo najbolj prijetno mi je bilo takrat ko smo praznovali osemdesetletnico franceta bevka tista razstava mi je bila zelo ljuba potem smo imeli razstavo ob petindvajsetletnici knjiznice hkrati s partizansko proslavo ki je bila na lokvah skupaj smo praznovali potem sem bil zelo vesel razstave italijanske knjige pa nemske knjige b ste to sami pripravljali razstavo italijanske knjige r ne s pomocjo direktorja knjiznice iz stare gorice b kaj pa nemske r zdaj se ne bom spomnil vem da je na razstavo prisla avstrijska ministrica za kulturo b je bilo to v tistem casu ko je sla razstava ven v celovec r no to je bilo tisto potovanje najprej je sla v gorico potem v celovec ustavila se je tudi v mariboru b a so bile takrat kaksne tezave ob prehodu cez mejo glede na to da so bili razlicni sistemi r ne niti ni bilo mi smo posiljali marijana breclja on je bil nas ambasador on je bil iniciator vsega kako bi rekel duhovni vodja k ko se spominjam nazaj smo se prej dosti vec obiskovali knjiznice med sabo namrec r bolj smo se povezovali torej najbolj nas je povezala potujoca knjiznica k ja dosti vec smo hodili okrog in izmenjavali mnenja in izkusnje danes je bolj tezko to opraviti r stvar se siri poglablja vedno vecje zahteve so b kako je bilo takrat z nabavo r takrat smo delali tako marijan brecelj je nabavljal knjige za studijski oddelek marija mehletova za ljudsko in pionirsko knjiznico dotacijo smo dobivali vsake tri mesece in tako smo tudi kupovali knjige b vsekakor je bil obvezni izvod velika pridobitev r ja to pa b se danes je r ne vem kako a zdaj dobivate tudi plosce kasete k ne to zdaj kupujemo plosce niti ne vec ker zdaj so kasete in b zakon je zavezoval tiskarje najbrz se izdelovalci plosc nimajo za tiskarje sicer pa se zdaj ne vemo kako bo z obveznim izvodom r ja upam da bo ostal torej pogoj za obvezni primerek je bila nova stavba b se pravi ze takrat ste razmisljali da bi dobili novo stavbo r ja saj smo takrat ze imeli program k ja odkar sem prisla v knjiznico sem poslusala o novi knjiznici zdaj se to uresnicuje b in kje ste razmisljali da bi gradili ce bi takrat izbirali r potem ko se je imenoval gradbeni odbor ki ga je obcina formirala in ga je vodila alenka saksidova je nastal prvi predlog da bi se knjiznica zgradila na platoju pred obcino predlog je bil tudi naj se zgradi se salon za likovne razstave takrat je bil rafael nemec predsednik drustva slikarjev in je postavil to zahtevo no a zdaj imate pa ze racunalnike k ja kar naprej imamo kaksne tecaje b so pa zelo pridne se vidi da so imele dobro solo svoj cas k sicer pa starejsi bralci niso navduseni neki starejsi gospod nam je rekel da je tudi sam delal v knjiznici da je ustanovil celo tri knjiznice ah je rekel s tistim racunalnikom boste zdaj vse odnose pobili se tisto malo casa ki ga je imela knjiznicarka za bralce da mu je kaj svetovala da se pogovori o kaksnem delu se tistega ne boste imeli to je tak mrtev odnos je rekel ki nobenemu ne prija sem rekla da bo mogoce pa kaj vec casa zdaj za bralce ko bo racunalnik ah ne govorite mi je rekel to je tako hladno kot da bi se z racunalnikom pogovarjal boste se ve ratale take r vsaka spremebma ima dobre in slabe strani koliko vas je zdaj v knjiznici k trideset koliko nas je bilo ko ste sel od nas r ne spomnim se k verjetno nas je vsaj se enkrat toliko r cetrtine ce pridem k vam na obisk ne poznam tam kjer je uprava verjetno nobene ne poznam v studijskem oddelku pa sploh sami novi pa tudi izobrazbena struktura je visja vcasih so bili samo s srednjo solo tudi zelje uporabnikov se vecajo k knjiznica postaja v bistvu informacijski center tudi tako so sicer zahtevnejsi ta kontakt in odnos med uporabnikom in knjiznicarjem zmeraj bolj napet se mi zdi hocejo dobiti kar iscejo in ce ne dobijo zahtevajo pojasnilo r ja seveda zmeraj bolj zahtevni so no vidis vcasih od zacetka je bila frnaza tam je bila knjiznica sveta svobod in prosvetnih drustev pionirska knjiznica je bila v cetrtem bloku na kidricevi in to sva potem z marijanom prevzemala potem smo knjige deponirali v studijskem oddelku ker nismo imeli drugje prostora ko je prisel humar jozko predsednik sodisca nam je odobril kletne prostore na sodiscu b kako je bilo s frnazo r stara stavba frnaza je bila alfa in omega vse je bilo noter od brivca do gostilne k saj gorica je pravzaprav mlado mesto petdeset let za mesto je malo ce tako pogledas se je v petdesetih letih zgradilo iz nica prej je bilo samo blato r zgodovinsko je to kratka doba za nas je pa le dolga doba k kdaj ste prisli v novo gorico r petipetdesetega leta b od kod pa r iz celja k ker ni tako pogost ta priimek v teh krajih r v rimskih toplicah je bil solski upravitelj ki je imel brosuro i rajer to knjigo mi je posodil da sem jo prebral in ugotovil da izhaja rod rajer z bavarske bili so namrec trije bratje eden je sel na dolenjsko drugi na primorsko in tretji v rusijo te stvari sem malo raziskoval ampak nisem dosti ugotovil k mama je bila od tu r ja mama je bila pa doma iz zabelj ob slovesu sva se zahvalila za nadvse prijazno gostoljubnost in zazelela prijetno praznovanje pogovor z borutom rajerjem albertom sta vodila katarina strosar in boris jukic borut rajer albert