ignacija hladnik roj spomini na dom uvod med vrhniko zirmi in idrijo stoji v notranjskih hribih vas petkovec obsirna vas je to tako obsirna kakor dunaj samo da ima his samo toliko kot dunaj cerkva od soseda so soseda je pet minut hoje raje pa se vec le par his stoji skupaj kjer je nekdaj oce razdelil posestvo tam so zgradili se eno hiso potem je bil eden gornji in drugi spodnji kakor so stale hise pri vecini kmetij je zraven bajta vcasih pa se koca tam zive ljudje ki nimajo nic svojeg a k kmetiji pa spadajo kot bi bili ena druzina nic prezira nic zanicevanja otroci gruntarski in bajtarski se igrajo skupaj in vcasih bajtarski odlocijo kaj se bodo igrali gruntarski pa lepo ubogajo so pa bajtarski ali kocarski dobra delovna moc ki njivico za krompir in drva iz gozda odsluzijo z delom vedno so pri roki ce se od zahoda valijo tezki dezevni oblaki na senozeti pa je par voz suhega sena na petkovec pripelje obcinska pot dovolj je siroka za vozove ko vozijo v mlin ali na zago pa tudi za tajsle na katerih vozijo petkovski gospodarji obtesan in okrogel les trame in krle lesnim trgovcem v logatec ko pa se pot odcepi do his ki so zadnje predno pricne gozd ali grapa je pa ze bolj ozka in vegasta naprej od zadnjih his drze samo steze skozi gozdove ali se spuste v grape do kolovozne poti tako kot se zgubi pot se zgubi tudi potok mali potocek ovcica izpod grica izvira studenec ce je dezevno leto jih je vec voda od vseh studencev naraste v potok tece po dolini ki je na vse strani zaprta njegov tek se konca v votlini kjer gre za njim lahko tudi clovek dobrih sto korakov pod zemljo pa obstane ob podzemskem jezeru ob luci bakle se vidi voda se dalec naprej tja naprej pa si nihce ne upa to pa vsi vedo da ista voda pritece na d rugi strani hriba spet na dan kar cel potok naenkrat vsaka hisa na petkovcu ima svoj studenec nekateri nad hiso da voda sama pritece v korito pred hlevom ali pa v kad pred kuhinjo tiste hise ki imajo studenec nizje od hise pa morajo nositi vodo v skafu samo v korito pritece sama tja gonijo zivino napajat kadar se poleti voda v studencu zniza pa morajo se to korito polniti s korcem vec je takih malih dolinic kjer udari voda na dan samo ob dezevju ker ni odtoka nikamor lahko zvecer po dezju otroc i cofotajo po vodi zjutraj pa vode ni vec vse take kraske dolinice so nekje na skritem povezane s podzemljem petkovec stoji na kraskem svetu ki je spodaj ves prevotljen na vecih krajih so vhodi ali pa brezna kjer se da priti vanje navadno je to en sam prostor s kapniki skozi ozke spranje skozi katere clovek ne more pa se vidi da drzi jama se naprej ponekod se tudi slisi kako se pretaka voda pod zemljo vode pod zemljo ne manjka zunaj pri studencih pa skoraj vsako leto najprej usahnejo studenci ki leze vise ko se zmanjsa curek v korito tudi pri nizjih studencih se pa ze tudi vidi ozgana trava vrh gricev in po prisojnih bregovih trava zlasti otava zleze nazaj v zemljo pravijo stari ljudje ki so ze veliko sus in mokrote doziveli trava in pridelki ostanejo lepo zeleni le tam kjer je zemlja bolj na debelem ali pa na osojnem svetul kjer so njive v bregovih tam orjejo vedno samo na eno stran tako je nizje zemlje vedno vec visje pa vedno manj crtalo pri plugu tam visje v bregu krese iskre lemez pa poskakuje in zarezuje ozke brazde pa se tiste razmetane med skalami kot ovcji bobki na gmajni jaz sem cisto preprican da kamenje raste pravi stari kaznar ker se vrhu grica vedno bolj ven vidijo kjer je po bregovih skal le prevec tam je pa gmajna na gmajni rastejo redka drevesa pa tudi praprot raste tam in socna trava med skalami je vedno dosti zemlje pa se senca je vsak kmet ima nekaj svoje gmajne tam pasejo pomladi in poleti zivino otroci ki so za drugo delo se predrobni ti pas tirci z dolgimi palicami oborozeni pazijo da zivina iz gmajne ne uhaja v deteljo ali pa se kaj bolj socnega na bliznjih njivah palica pa ima dva konca z enim koncem jo dobi po hrbtu in rebrih zivina ki se pripase preblizu zelnika z drugim koncem pa jo dobi po tazadnji pastircek ce je zival kaksno zelnato glavo ze objedla na osojnih bregovih pa ni njiv kvecejmu za oves katera za vse druge posevke pa je premalo sonca vse zori tam pocasi prej kot bi dozorelo ze pade prvi sneg tam so zato senozeti ena sama kosnja je tam sele koncem julija potem pa se zivina iz gmajne preseli na senozeti kjer je osojni svet bolj skalovit in kotanjast tam pa je gozd gozd z debelimi smrekami in hojami je petkovskemu gospodarju kot hranilnica vanj poseze s sekiro in zago ce ima stroske ki so vecji kot obleka za druzino pa sladkor petrolej in sol drugo pa vse doma zraste na petkovcu sejejo jecmen za jesprenj psenico za kruh ajdo pa za zgance koruzo pa le kjer je njiva zelo na soncu za zivino sejejo oves korenje peso in repo za mladovne krave da dajo vec mleka in pa za pujse ki bodo dali kozo meso in zabelo zelje morajo pridelat dosti da ga je za vse leto za dvakrat na dan se vec pa krompirja ker je zima dolga in ga nekateri jedo po trikrat na dan zjutraj na vodi in zabeljenega z zaseko opoldne v kosih in z mastjo zabeljenega zvecer pa ob licih zraven kislega mleka tudi nekaj obleke pridelajo doma brisace blazine in rjuhe pa gotovo dosti dela da lan za cele litanije ga je je rekla gasparc a in jih zmolila lan sejati lan pleti lan puliti lan osmukati lan goditi lan treti predivo mikati predivo presti strene naviti strene prati strene zviti v klovcke sele klovcke dobi tkalec v roke tudi fizol pridelujejo in proso proso phejo sami doma pozimi je dosti casa za to in pri tem delu se razsvetljave ni treba domaci fantje phejo na peci posuseno proso jecmen pa kar iz vrece tako ima gospodinja dosti kase in jesprenja v kuhinjskih predalih fantje ki so zaposleni zvecer se navadijo biti d oma pozimi na vas itak ne gredo je premraz gredo pa vsaj enkrat na teden v prosvetni dom tam telovadijo ali pa kaj koristnega slisijo saj je zadosti da pomladi in poleti obidejo okna vseh vaskih deklet da po fantovsko zapojejo in naglje za v nedeljo izprosijo pretepaci pa petkovski fantje niso ze od nekdaj ne za poleno ali za noz nobeden ne prime niti najstarejsi petkovcani ne pomnijo da bi morali koga peljati do zdravnika da ga zasije ali mu ude naravna obcinska pot ki drzi na petkovec se od glavne ceste odcepi pri sivcu sivec je strojar ki se je preselil s tolminskega v te kraje odkupil je nekaj sveta od ruparskega grunta vse tiste njivice in nekaj gozda blizu glavne ceste svet je pescen in tiste njivice so bile dalec od rupe pa morda ne bi prodali ce bi prejsnji ruparski gospodar ne rabil denarja stari zdaj ze pokojni ruparski oce je bil druzabni pijanec srenski zupan je bil in seje so bile vedno v gostilni da je bilo za pijaco je precej izsekal gozd potem pa se tisti del rupars kega grunta prodal tista pot od sivca na petkovec je navkreber dokler pelje po koncovem in ruparskem gozdu ko prides iz gozda in je ze po ravnem se odcepi od nje na levo pot do koncev ki sta dva zgornji in spodnji malo naprej se pri zastavi razdeli na dve tista na levo gre mimo zastave proti petrovcu zastava je petrovceva njiva ko je bila po francoskih vojnah huda lakota je tedanji gospodar to njivo zastavil za hleb kruha tista pot gre naprej mimo petrovca v bizjanovo dolino tam stoje bizjanova martinkovcova in lukcova hisa sveta imajo pri vseh treh hisah bolj malo za par mernikov psenice za krompir in za zelnik edini grunt v dolini je kolencov pa se to je kmetija sele zadnje case prej je bil to podezelski dvorec logaskega notarja grunta rja sem je prisel vcasih tudi simon gregorcic goriski slavcek po vseh njivah in travnikih so bile speljane pescene stezice v senci ob gozdu pa vsake toliko kaksna klopica tja so sedali gruntarjevi gostje ce jim niso okoliski otroci klopic razdrli mimo kolencove hise gre pot naprej do novakov ker stojita obe hisi na isti ravnicni je eden novak jokelj tisti na desni pa novak france od novakov naprej so samo steze ena na gradisce druga pa v mizni dol pot ki gre od zastave naravnost drzi na sredo petkovca najprej pride do rupe kmetija rupa je dobila ime od malo bolj siroke doline ki se je v davnih casih udrla ker je na kraskem svetu ce se tako mocno dezuje nikoli ne nastopi voda ki se steka vanjo z bregov krog in krog ravnega sveta pa je v dolini da pridelajo na njej sto mernikov psenice ce je letina dobra ruparska hisa stoji na nizkem gricu ki je nastal med taveliko dolino in dvema manjsima ki sta se vdrli pred davnimi casi nadstropna hisa se belo svetlika med visokim sadnim drevjem onkraj sirokega dvorisca stoji hlev za dvajset goved proti zapadu zapira dvorisce kasca tam je zgoraj prostor za pregrade tam so po pregradah locene psenica jecmen oves ajda in suhe hruske spodaj pod kasco pa je klet za sadjevec proti vzhodu zapir a dvorisce velika drvarnica kjer je prostora za gepelj tam hodi v krogu en par ali dva volov ki poganjajo veliko kolo na to kolo napet jermen poganja mlatilnico ali druge stroje zgoraj na skednju v rupi se od glavne poti odcepi nekoliko ozja pot proti desni pelje do brencica do kaznarja brencicka in do kocarja se bolj slaba pot pa drzi na desno od brencica v godobol pa se malo rabi ker imajo godobolski drugo krajso pot od glavne ceste saj so vse godobolske njive ob glavni cesti pot ki drzi iz rupe naravnost pa pelje na sredo petkovca konca pri jelovskovem hlevu tam pa se tudi pricne gasparjevo dvorisce do cerkve ki stoji na gricu med jelovskom in gasparjem pa drzi samo bolj siroka steza cerkvica sv hieronima je vsa v belem stene in zvonik se streha je belkasta ker je krita s cementno opeko okrog cerkve je kamnita ograja ki sega odraslemu do pasu v visokem zvoniku ki ima crno streho in pozlacen kriz pa vise trije zvonovi slisi se ostro tiktakanje ure kot bi z mecem sekal na obe strani vsake cetrt ure bije na mali zvon ura pa na velikega malo nizje od cerkve stoji meznija ena sama streha je cez hiso in hlev meznar in njegova druzina zive vec od bire kot od tistega kar pridelajo doma spodaj pod meznijo je studenec edini studenec za vse tri hise pa se ta je ki na vsem petkovcu prvi vsahne potem nosijo vodo v brentah iz studenca v sebju ta pa nikoli ne usahne izvira na gasparjevem svetu pa precej nizje doli od gasparjeve hise petkovcani so mirni in delovni ljudje doma v druzini se od ene ali druge hise slisi vcasih prepir do sosedov se razlocijo samo moski zenski in otroski glasovi zakaj je prepir in kdo je ta glavni pa ne odkrijejo niti najbolj radovedna usesa je predalec hvala bogu kmecke hise so na petkovcu precej velike tako se imajo otroci kje igrati ce so v hisi preglasni pa jih napode na hlev ali pod kozolec pozimi pa v hlev kjer je lepo toplo kot v hisi kjer je pri hisi dosti otrok se jim obetajo lepi casi ko bodo otroci malo zrastli otroci pomenijo zanesljivo in marljivo delovno moc tisti ki mu bo dal sedanji gospodar cez bo moral nekoc izplacevati dote pa to bo skrb bodocega ne sedanjega gospodarja tisti pa sedaj sele zivino pase tudi sedanjemu gospodarju je njegov oce tako zapustil ko mu je prepisal sli so v gozd posekali prodali in izplacali hudo je kjer je gozd izsekan ali pa ga je malo z bogom zacni vsako delo v zvoniku petkovske cerkve se je oglasil srednji zvon star zvon je to tako castitljiv da mu je se svetovna vojna prizanesla njegov glas je enak kakor barzun to je zvon sv hieronimu na cast posvecen in s posebno mocjo ce je blizu ali dalec clovek tezko bolan ki ne more ne ziveti ne umreti mu ta zvon pomaga nekdo od domacih ali od sosedov mora pozvonit nanj pa naj bo to podnevi ali ponoci ce pride do zvonika in pozvoni pa ga nihce ni videl prehajati ne odhajati to zvonilo prinese bolniku olajsanje ali pa mirno smrt danes se je oglasil ob petih zjutraj ker bo v petkovski cerkvici ob sestih masa god sv vida je danes zavetnika zoper ogrce in druge crve logaski oblak je narisal sv vida v kotlu in za ta dan ta slika zakrije kip sv hieroma v glavnem oltarju vsako leto je od takrat na ta dan masa ki jo placa soseska da bi crvi manj skode delali na vsem kar so petkovski kmetje posadili ali posejali lansko leto je bilo leto rjavega hrosca saj so jih po vec mernikov natresli z pravkar ozelenelih dreves in s kropom oparili otroci iz bajt pa so jih po vec litrov nesli v solo vsak dan obcina jih je placala po dinar liter tako so skodlivca zatirali in dali revnejsim otrokom priliko da so zasluzili kaksen dinar kmetje svojim otrokom niso pustili nositi hroscev v solo pa so jih tudi njihovi otroci skrivaj nosili otroci hocejo biti vsi enaki saj so revnejsi hodili bosi v solo pa so si to zazeleli tudi otroci od gruntov v solo so sli obuti pa so potem skrili cevlje v grmovju opoldne pa so se spet lepo obuti vrnili domov ob svitu so na petkovcu vsak dan ze vsi ljudje pokonci moski da dajo zivini jest zenske da pomolzejo in prasice nakrmijo treba je iti zgodaj na njive kjer caka pletev in prekopavanje ce se pri kateri hisi zakasne z delom to sosedje takoj vidijo opleta ali neopleta njiva se od dalec vidi tudi klepanje kos se ze slisi ob svetem vi du najprej bo treba pokositi po travnikih okrog his in kozolcev da ne bodo visoke trave pomendrali ko bodo vozili suho seno od drugod tudi pastirji ze zenejo past da bodo do sedmih nazaj z zivino potem je kosilo treba se je umiti in odpraviti v solo o sv vidu je se sola cez stirinajst dni pa bodo ze pocitnice za solo seveda za delo pa ne na kmetih so pocitnic bolj veseli starsi kot otroci drobni so se pa eno ali drugo rec ze lahko narede vsaj pasejo lahko dalj casa z dimnikov pa se ob tej uri na petkovcu se ne kadi navada je taka da gredo vsi zjutraj na delo tesc samo kosci v najvecji kosnji dobe malo zganja za moc in korajzo in pa ker tako delajo tudi pri sosedu gospodinje zakurijo in pristavijo lonce tako da je kosilo kuhano ko pri sv hieronimu s ta velikim zvonom sedem zazvoni vecinoma jedo zjutraj za kosilo krompir na vodi z zaseko zabeljen ali pa zelje zmesano s krompirjem in z zaseko zabeljeno druga jed pa je psenicni mocnik z sladkim mlekom zabeljen kosilo pojedo doma za mizo samo koscem ga nesejo kadar kose dalec od doma kadar ni sole pa tudi pastirjem v gmajno vedno je kaksen otrok pri hisi ki je za pastirja se premajhen za kosilo nest pa ga je ze zadosti skupaj da jedi ne raztresejo jo dajo v kilovce ki so za tesace ki veliko pojedo za pastirja je pa dosti ali pa se prevec ce mu dajo v eno posodo do polovice krompirja v drugo pa mocnika med obema posodoma pa je velik rocaj da kilovce nesejo kot kosaro ni se bati da bi razstresli za danes ves ta ustaljeni poletni red na petkovcu ne velja pomolzejo in zivali nahranijo ob istem casu pastir pa danes na paso ne zene treba se bo napraviti za k masi ne v najboljso obleko ki je za v nedeljo tako ki je za sopraznike ki se vidi da je ze izrabljena zasita pa se ne danes se bodo tudi moski umili drugikrat ta opravek puste za v soboto ali pa nedeljo zjutraj potem ko so se obrili kjer je kraski svet je treba vodo le po potrebi rabiti zdaj gre v poletje in se ne ve kaksno bo suho ali mokro pri vseh hisah ki so bolj blizu cerkve se odpravijo k masi vsi se varuha ne puste doma ker pride vsa soseska vsak ve da ne bo prav ce ne gre soseska je kot mala fara in vanjo spadajo vsi do koder se ob vsakem vetru slisi petkovski zvon ljudje pridejo skupaj da pomolijo da se pozdravijo da druge vidijo in da jih drugi vidijo ko zvoni tricetrt na sest z malim in srednjim zvonom je kaplan ze pri cerkvi pred zagredom caka ce bo prisel kdo za spoved po navadi pride na ta dan samo stara jelovsca da opravi svojo velikonocno dolznost tezko hodi in pravi da do fare v rovtah ne more ko ji je zupnik nekoc omenil da bi morda za najbolj velike praznike prisla k masi mu ni ostala tiho s tezavo bi prisla je rekla pa vem da logaski brus in korencan ne gresta nikoli pa se imata bolje kot vsi petkovcani od prejsnjih let je ona vse logatcane poznala saj so imeli pri jelovsku gostilno in so vsake toliko pripeljali z ruparskimi voli sodcek vina iz logatca tam so jim dali na upanje ker je jelovsek vedno rekel da so voli njegovi jelovsca ki je sla vedno z njim kadar je sel po vino pa je to potrdila ko je bilo vino doma in ce gostov ni bilo je dala za liter vina jelovsca spila sta ga oba drugi dan je dal za vino jelovsek tako je sel denar za liter vina z r ok v roke sod se je spraznil prisli so na boben in zdaj gostilne ni vec pri hisi petkovcani pocasi prihajajo v cerkev malo cucnejo ker tukaj ni tabernaklja potem pa sedejo dokler niso vse stiri klopi polne ostali zlasti moski pa ostajajo zunaj klopi ce pridejo ze zunaj skupaj se pozdravijo v cerkvi pa so tiho posebno zgovorni tudi zunaj niso je se prezgodaj kar cudno se vsem zdi ce berac tomaz rece kaksno glasno besedo on je gluh da lahko sam sebe slisi k soseski spada in ga ni nic sram d a je berac ce kateri od otrok ni spostljiv do njega ga prav tako okrega z vso pravico kot bi bil najvecji gruntar v vasi tudi danes na glas otroke krega ko se podijo okrog cerkve namesto da bi sli notri ko zapoje zvoncek ki visi pri zagredovih vratih vedo tudi tisti ki so zunaj cerkve da so gospod pristopili moski vstopajo in snemajo klobuke z glave najprej sebi nato pa se fanticem ki se med njimi gnetejo v cerkev pa so pozabili da se v cerkev vsopa odkrit izpred oltarja se slisi latinske masne molitve kaplan moli skoro na glas meznar ki je danes ministrant pa bolj po tihem ker ima za latinscino bolj trd jezik stari meznar oce sedanjega pravi da je on konfiteor pa posvoje molil malo okol malo okol tukaj ni masla mea culpa mea culpa mea maxima culpa tako pove v gostilni pri pijaci doma kjer so otroci pa ne petkovcani spremljajo maso z masnimi bukvicami v rokah tisti ki so jih doma pozabili pa drze v rokah velike rozne vence s katerim tudi opozorijo kaksnega fantica ki je pozabil da je pri masi ce ga rozni venec doseze pred oltarjem prenasa dolgi suhi meznar masno knjgo od listne na evangelsko stran okovani cevlji bijejo na kamnitih tleh kot bi konj kopitljal okrog oltarja to moti zbranost pri masi se huduje mojskrna mici ki je prisla k masi bolj od dalec vsak dan gre k masi v rovte danes pa je prisla na petkovec je precej blizje pa malo spremembe je sklenila pa je da bo govorila z obema klucarjema naj kupijo preprogo za pred oltar ona da bo tudi nekaj prilozila da se enkrat za vselej tisto storkljanje okrog oltarja odpravi ko pozvoni k obhajilu se pride obhajat samo stara jelovsca ki se je danes spovedala drugi ne gredo ker ni navade da bi sli koliko je stalo pregovarjati moze in sinove da gredo zdaj vsako prvo nedeljo to samo zene vedo sicer pa tudi zene ne gredo vec kot po enkrat na mesec kadar pa gredo pa vedo kam gredo in se po masi spostljivo v cerkvi ostanejo da bolj zbrano zmolijo poobhajilne molitve pa se krizev pot nazadnje tudi s voje otroke tako uce gospod odhaja v zagred zato zdaj tudi vsa soseska odhaja iz cerkve mozje se postavijo takoj poleg zvonika in si basejo pipe s tobakom stari meznar pa si odrezuje od klobase s tobakovega listja primeren za cik so sami sosedje gasper jelovsek brenc kaznar brencicek kocar godobolcan oba novaka tudi ruparska peter in stefan se postavita zraven gospodarjev to tudi sta samo ozenjena nista fantje se postavijo zunaj obzidja tam imajo lep pogled na hrusico in trnovski gozd pa seveda po dekletih ki prihajajo iz cerkve tam stoje ruparski francelj brencicev tone brencickov tone kaznarjev joze gasparjev francelj in jelovskov stanko zdaj stoje tukaj in se menijo da bi bilo lepo ce bi tudi v cerkvi kaj zapeli ne samo na vasi v soboto zvecer mimo prihajajo dekleta prva je ruparska rezka danes se na dobro jutro komaj odgovori tako se ji mudi mora pripraviti kosilo za domace in zajtrk za gospoda za domace je ze prej pristavila pa tudi vroca voda bo ze mora skuhati za gospoda kavo na mizi mora biti se maslo med in kruh na tanko narezan ne na debele zagozde kot si jih od hleba odrezejo domaci za rezko gresta bolj pocasi ruparski pepca in angelca nato franca iz koce gasparjeva pepa novakova zinka in dve godobolski dekli ki pa nista od tod pa se stejeta med petkovska dekleta gospodinja ju pohvali in tudi fantje radi za njima pogledajo zadnje prihajajo iz cerkve gospodinje sedele so v klopeh pa tudi najbolj molitvene so brencela se pozdravlja z obema novakicama ruparska mati pa se brz znajde med svojimi tremi hcerami ki so blizu doma porocene marjanca je tamlada v godobolu mici zivi v hisi ki sta jo z mozem naredila v ponikvah tilka pa je porocena v godobolskem mlinu ko se spodaj pri jelovskovem kozolcu poslovijo gre mati po poti navzdol proti rupi hcere pa zavijejo po stezi na levo vse tri skupaj sama gre mati ruparska saj od petrovca in iz bizjanove doline so prisli samo otroci ti so pa ze tekli prvi iz cerkve obe novakici sta ze tudi precej spredaj ze tam kjer zavije steza na novakov gric tudi ce bi pohitela bi jih ne dosla vec se bodo ze od dalec pozdravile ce bo katera od obeh pogledala nazaj ruparska mati bo imela letos ze sestdeset let bo pa tudi kmalu stirideset let odkar je prisla v rupo za ta mlado iz crnega vrha je doma tam pod trnovskim gozdom naj gre tja po ta mlado je svetoval svojemu bratu nacetu brat janez ki je bil v crnem vrhu za kaplana nacetove sestre niso bile s kraja zadovoljne da ima spicast nos so rekle in da so take navadno zelo sitne pozneje so pa videle kako je delovna in dobrosrcna ena za drugo so rekle nacetu da se je dobro ozenil ruparska mati je dala mozu in gruntu stirinajst otrok najstarejsa je bila tona ta je bila rojena na silvestrovo na zadnji dan devetnajstega stoletja zdaj je ze sestnajst let porocena na velik grunt in devet otrok ima vse je dala solat ivan hodi v gimnazijo vinko slavko v nizjo gimnazijo cveta in minka v osnovno solo stefka letos pricenja s solo doma so se tone pri pet ih letih zvonka in milena dvojcici pa pri treh letih doma po tratah rozice nabirata za tono so v rupi po vrsti kupili dva fanta peter ima zdaj ze sedemintrideset let nikoli ni silil da bi mu dali cez gospodaril je vse doma vcasih je vprasal mater vcasih pa tudi ne je vesel fant ceprav sepa to mu je prislo ze ko je se v solo hodil pa ni nikoli za to potozil pri delu pa ga to ni oviralo ce so roke presibke in noge nimajo moci da bi delo naredil ti pa glava pove kako je treba je vedno re kel na zenitev je bolj malo mislil ceprav sepa bi vsake ne maral pa se trije in tri sestre so bile pri hisi za bozic drugo leto je babica prinesla janeza ta je materi najbolj ustregel ker je sel za duhovna mati ga v to ni silila si je pa toliko bolj zelela ko je bil se majhen si je zastrupil nogo takrat so rekli zdravniki da jo bo treba odrezati oce pa da ne da je fant prisel na svet z dvema nogama in bo z dvema tudi iz tega sveta odsel obveljala je ocetova noga je ostala s fantom skupaj vi deli so pa da za tezko delo na kmetih ne bo dali so ga v skofove zavode potem je sel studirat v zagreb pa se je sredi leta odlocil in stopil v bogoslovje zdaj pase slovenske duse v daljni argentini materi dostikrat pise in tudi duhovno zivljenje ki ga ureja on ji redno posilja naslednje leto so kupili hcer in so ji dali ime mici saj je mati danes ze govorila z njo dva otroka ima mici in drejcka ker ji je desna noga nagajala se ni marala porociti na grunt zgovorna kot je bila posebno s fanti dobila je od nje mlajsega moza z njeno doto sta si postavila z mozem zid streho okna in vrata zdaj se pa pocasi dodeluje kadar je denar pri hisi eno leto za mici je prijokala na svet kristina samo mesec dni je zivela pa se je preselila nazaj med angelcke v rupi pa so drugo leto kupili fanta spet okrog bozica na svetega tomaza dan vsa zlahta je hotela naj bo tomaz ker je tomazev malo ruparska mati pa je odlocila da bo stefan in stefan je zdaj je ze dvaintrideset let star prevec je pameten i n prevec samotarski mati ne mara da bi zahajali v gostilno v druzbo jim pa ne brani stefan je pa le prevec samo doma bil je na kmetijski soli in na praksi v svici pa ni maral v sluzbo prevec je navezan na dom in mu zdaj daje kar je v solah dobil njegova roka se pozna na sadju jabolka so prodana vse v logatec ko se nezrela na drevesu vise ker ni bolezni na njih pa tudi hruske vse vrhove visokih mostnic je precepil da se zdaj vrhovi krivijo od debelih hrusk pa mladega drevja je zacuda nasadil vse iz svoje drevesnice ko je bil na tihi ponedeljek v rovtah semenj so kupci za mlada drevesca pevcarje hodili ponje na dom stefan na sejem voziti ni maral za stefanam je bila rojena franca ko je bila mlado dekle je prisel na petkovec mlad izanec in zacel na petkovcu z mlekarno dobro mu je slo in vsi petkovcani so rekli da ga je sam bog prinesel v vas zdaj so dobili samo za smetano vec kot za vse mleko poprej posneto pa jim je doma ostala tisti izanec lojze in franca sta se vzela in pri glavni cesti naredila novo mlekarno predobro jima je slo zato je on v ljubljani dosti posedal po kavarnah in na karte igral ker ni delal in ne na delo pazil sta prisla na boben rupa je morala priskociti na pomoc da sta lahko zacela znova ruparska mati pa sedaj moza svoje france trdo drzi na vajetih da nebi spet pod pot zapeljal ob letu so spet kupili puncko ker je bilo ravno na god svete terezije so jo krstili za rezko rezka je zdaj doma gospodinja ker mati ne more vsega vec po operaciji par let nazaj ni vec taka kot je bila poprej rezka mater za kuho poseka saj se je na gospodinjski soli naucila zdaj v rupi ne zajemajo vsi iz ene skede kot pri sosedih vsak ima svoj kroznik in zjutraj so zabeljeni koruzni zganci z mlekom za kosilo tudi fanta i ma ze zbranega tako kot se rece ta ali pa nobeden na micini ohceti sta se spoznala on je bil drug svojemu bratu ona pa druzica fant je delaven pridno daje na stran za novi dom pa tudi rezka ne bo sla prazna iz rupe vse ruparske hcere imajo balo in doto marjanca so dali ime deklici ki je bila rojena leto in pol za rezko z njo je ruparska mati danes ze govorila ko je bila se zelo mlada se je zagledala v prijaznega in korajznega fanta pa kaj ko mu oce se ni hotel dati cez se par let ne zato je rekla da ko so jo prisli snubit za soseda godobolskega francelja velik grunt je tam vecji kot v rupi gozda pa se veliko vec zdaj je marjanca modra mlada zena moz jo rad uboga kar mu svetuje tri otroke ze imata franjek joze in peter naslednje leto je v rupi spet zajokalo zdaj je prisla na svet tilka peter in stefan mlada pobovca sta godrnjala okrog hise zakaj kupujejo pri njih same babe tilka je bila zelo malo doma prikupila se je teti nezi gospodinji v godobolskem mlinu vzela jo je za svojo ker lastnih otrok nista imela moz ki je zraven mlina imel tudi kovacijo pa je za naslednika izucil kovacevega jozeta iz rovt da sta se tilka in joze na skrivaj rada videla tega teta in stric nista vedela pa se je vse lepo izslo zdaj je on mojster kovac ona pa gospodinja pet otrok ze imata ob letu sta bila peter in stefan zadovoljna kupili so fanta francelj naj bo po starem ocetu da se ime pri hisi ohrani zdaj je francelj ze petindvajset let star in bo bodoci ruparski gospodar tako sta odlocila peter in stefan ki sta gospodarila dobro zene si pa nobeden ni upal izbrati franceljna so dali na kmetijsko solo in nato se na zadruzno je mocan bolj kot drugi pri hisi neveste pa se nima zbrane vsaj take ne da bi rekel ce te ne sm em pripeljati v rupo druge ne maram menda zahaja zdaj k trckovim dekletom na vavknov gric katero ima ogledano mati se dobro ne ve pa bodo ze rezka pepca ali angelca odkrile leta petnajstega v dvajsetem stoletju so se v rupi spet susile plenice spet je bilo dekletce in so jo krstili za pepco ker je bilo v rupi pastirjev in pastiric ze kar zadosti je pepca se cisto majhna sla k stricu zupniku v dolenjski sentvid osnovno solo je naredila tam pa se v kuhinji je pomagala tudi naucila se je marsikaj ker je farovska kuhinja dosti bolj zahtevna kot kmecka posebno tam kjer sta bila tudi oba kaplana v zupniscu na hrani ko se je pepca vrnila domov je vlekla malo po dolensko bratci in sestrice so ji nagajali najbolj jo je zalil in nagajal mali nacek njen najmlajsi brat zdaj pa je pepca dekle in pol zrela za mozitev zenina ima za trdno izbranega kdaj bo poroka se se ne ve zadrugarjevemu janezu ki je njen fant stari zadrugar kar noce dati cez ona dva pa za hlapca in deklo ne marata biti z janezom sta se ze lepo gledala ko sta bila drug in druzica na godobolski ohceti pa bo ze bog dal da bo vse prav eno leto za pepco so spet kupili hcerko krstili so jo za ivanko ze zelo majhna je rada molila v solo je rajsi hodila kot gonila na paso uciteljica jo je materi hvalila kako pridna deklica je dali so jo v mescansko solo in nato se na trgovsko sama pa se je odlocila da pojde k usmiljenkam sla je zares in je zdaj v trbovljah tam vodijo usmiljenke bolnico za ivanko ni bilo skozi m ajhna okna ruparske hise slisati otroskega joka skoro tri leta ko je spet zajokalo je bila deklica in angelca so ji dali ime svetnico so si iskali na pratiki ko je bila majhna deklica je imela lase kot mlad jagencek morda jo zato nista marala ne kostrun ne petelin kostrun jo je vedno trknil ce ni imela sibe v rokah petelin pa se ji je do vrh glave zagnal in jo okluval ce ni bilo nikogar od starejsih blizu zdaj je angelca veliko dekle in mesa fantom glave zelo se zaveda da je ruparska z gospodinjske sole je prinesla misel da bo zanjo lepse in boljse ce se ne poroci na grunt mudi se ji pa nic ko je v rupi tako lepo lepa prilika je bila ko je hodila ruparska mati sama da je premislila vse svoje otroke spotjo ko je sla po poti navzdol malo prej kot se zavije po stezi do ruparske hise jo je dohitel kaplan zadnji je odsel od cerkve pa se je pri meznarju se malo ustavil da je otrokom male sladkarije dal vedel je da jih je dosti zato je prinesel poln zep veliko veselje jim je naredil ruparska mati ga je spostljivo pozdravila brez da bi kaplana silila sta oba zavila po stezi proti hisi ze od zdavnaj je nenapisana postava da gre gospod ki masuje na petkovcu na zajtrk v rupo ce je masa na nedeljo pa na juzino domaci so ze kosili v vezi ko sta mati in kaplan vstopila na kaplanov bog zegnaj so vsi odgovorili potem pa zajemali naprej v rupi jedo poleti vedno v vezi tu je prav taka miza kot v hisi velika javorjeva le bolj stara je umaknila se je iz hise v vezo ko je za v hiso mizar novo naredil mizo v hisi od takrat rabijo poleti samo ob veliki kosnji in zetvi kaplan se je usedel v hisi za mizo na prostor ki pripada gospodarju mati pa malo vstran na dolgo klop pod oknom skozi okno je lahko videla od tam in v vezo kjer so kosili domaci rezka je brz prinesla zajtrk na mizo vse tako postrezeno kot se je naucila v gospodinjski soli pa samo za kaplana mati niso nikoli jedli takrat kot gospod samo zraven so bili ker so pravi gospodar pri hisi se vedno pogovor je bil najprej kako letina kaze potem o novih prtih za glavni oltar potem je kaplan spraseval kako studira nace in kako da ga se ni na pocitnice nace je bil zadnji ruparski otrok kupili so ga ko je bil oce ze pet mesecev v grobu oce je bil na vojsko odpoklican samo zadnje dve le ti potem pa doma umrl za gripo takrat so bili grenki casi za ruparsko mater dolgove so res placali ze med vojno takrat je denar na vrednosti izgubljal dolg pa ne rastev nekega dne je sklicala vse otroke v hiso vidite je rekla se tale tisocak pa je dolg poplacan po mozevi smrti pa so logaski advokati zaceli terjati dolgove za upnike ki ruparski hisi niso nikoli nic posodili potem je sleparija prisla na dan v ruparski materi pa je to ostalo kot bi se jim trn zatru v srce kar hoces gres lah ko studirat je rekla nekdaj sinu janezu denar se bo ze dobil ce gres pa za advokata pa ne dobis od hise niti grosa isto zdaj pravi sinu nacetu ki koncuje gimnazijo v nedeljo popoldne nace prihaja domov na pocitnice v petek so koncali solo v soboto je ostal v mestu da je spravil skupaj stvari zanesel jih je k prijatelju jeseni bo poiskal sobo drugje da bo vsaj malo sonca imela zvecer pa so se sesli pri sestici letos so to ze lahko naredili povecini so stari devetnajst let sedmo solo so k oncali in fantje so ze tudi pocitnice so ze lahko tudi po osmi uri zvecer gredo v gostilno pa ce je deset profesorjev notri nace nosi z lahkoto kovcek in aktovko velik in mocan fant je ze do sedemnajstega leta je bil majhen in droban kot pastircek potem pa se je v enem letu potegnil hlace so mu segale komaj do tja do koder segajo nogavice suknjic mu je segal do pasu ce pa je hotel zapeti se mu je trgal po sivu na hrbtu vsega so morali na novo obleci cez lozansko dolino je iz logatca pot najkrajsa poldrugi uro hoje pa si doma zdaj je ze naprej od brencica in njegov dom v rupi se mu ze prikazuje na gricu sredi doline stoji nadstropna hisa pobeljena in z opeko krita na desni zagleda med drevjem veliki kozolec na levi od hise je kasca se bolj na levo pa mali kozolec in podrta bajta visoko sadno drevje same hruske mostarice mu zakrivajo pogled da na dvorisce ne vidi pa saj tudi od poslopij razlocno vidi samo strehe sadno drevje je ze vse obcvetelo v gornji dolini pa se cvete jablona je take sorte da pozno cvete nace je vedel da bo tako ko zagleda rdeckasto cvetoco preko strehe malega kozolca tu je vse ustaljeno hisa svet okrog nje njive travniki rodovi se menjajo novi rod vedno kaj prenavlja pa je le toliko kot bi s prsti popravil od vetra skrustrane lase ta dolina pred njim je nacetov dom vsako drevo vsak grm in vsak kamen na kamniti poti pozna pod tisto hrusko ga je trknil kostrun jablano pod malim kozolcem kaze svoj rdeci sadez ze mesec dni prej kot ostalo sadje med drevjem med dvema hruskama vidi brezicek kamor so prinesli otroci skledo da bi zunaj jedli da je skleda stala na ravnem so v breg zadrli dve palici nekoc je iz hleva usla prasica in z rilcem naravnost v skledo se ustrasiti se niso imeli casa ko je bila skleda ze prazna prasica pa je ze odsla s svojim rilcem drugam iskat ce bo kaj nasla po tistem kratkem bregu od poti do doline so se valivcali en sam je naredil z rokami bogka in se zavalil vcasih sta se valila po dva objeta skupaj mati so jim to prepovedali zakaj se ne sme pa niso vedeli mati jim tega niso razlozili in so se valivcali po dva vseeno ce ni bilo ivanke zraven ona je bila najbolj ubogljiva pa tudi zatozila jih je tam se bolj na levi se vidijo goje po njih so gonili zivino v gmajno past nace ni rad pasel posebno sam ne dostikrat je siba pela ker je roska usla na koncovo njivo roska je bila od vseh krav najbolj zvita znala je z rogovi razmetati ograjo pa hoj v dateljo na njivo sosed stari konc ki je skrit cepel za drevesem ga je ozmirjal doma pa so poravnali racun bolj temeljito tudi drugi dve kravi rjavka in lida ki sta bili roskini teleti sta dobili po njej razen koze in rogov tudi hudobijo nace je sklenil vselej ko je v klanici pred hlevom hladil od vdarcev vroco zadnjico da bo roskin rod zatrl pa naj stane kar hoce zdaj je nace ze bolj pametem pa tudi pasejo ne vec v rupi vsaj po gmajni ne jeseni pac da se zivina sprehodi pa kaksno bilko odtrga ki je kosa ni dosegla zdaj pravijo da zivina na gmajni prevec skode naredi pomendra mlade smrecice in praprot pa gnoj raztresa po gmajni gnoj ki je njivam tako koristen nace je vse to dopovedoval petru ze ko so ga po prvi gimnaziji postavili za glavnega pastirja pa se je takoj utaknil umes stefan otroke je treba zaposliti ce ni koristnega dela zanje se pa fizol in koruza zmesa da potem zgirajo ce se upirajo je siba zato da red naredi zato da se delu privadijo zdaj ne goji nobene jeze vec ne na rozkin rod ne na roke ki so nakladale udarce na zadnjico ve samo da je tu njegov dom ozarjen od samih lepih spominov spomini so kot veje na drevju lepi so na soncno stran slabi pa na sencno ce od sencne strani hocejo rasti na soncno stran jih soncne veje zaduse poln lepih spominov na otroska leta in poln ljubezni do rodnega doma prepostopi mejo med brencicevim in ruparskim gruntom kolena ga sama silijo k tlom da poklekne in domaco zemljo poljubi pocasi nadaljuje pot proti domu hodi po poti zdaj po levi zdaj po desni kolesnici vmes raste trava le malo nizja je kot po bregu na obeh straneh poti povsod ze sili v latje in oznanja bliznjo kosnjo se skozi mali kozolec gre pa je ze na domacem dvoriscu lepo pometeno je in pospravljeno nace upija vase blazeni mir ki ga je polno domace dv orisce ob nedeljskem popoldnevu mlaj ki stoji malo proc od veznih vrat praznicno okolje se povecuje nace se mlaja zveseli in se cudi da ga ni videl ze prej saj sega cez hisno streho seveda visoki kostanj je vmes vsako leto v rupi za praznik sv telesa postavijo mlaj za vso sosesko velja saj ga postavijo vaski fantje nekateri gredo pred praznikom popoldne v zvonik penkat drugi pa mlaj postavljat zdaj stoji lepi omajen prav do kosmatega vrha malo nizje je na obroc spleten venec iz tise dekleta so ga spletla in z pisanimi trakovi ozalsale nalahno trepetajo v vetru na vrhu mlaja pa narahlo plapola slovenska trobojnica zdaj jo spet lahko obesamo je nace srecen ni dovoljena pa se za prepoved nobeden ne briga oroznika ki prideta v patrolo se bolj zanimata za zganje na mizi kot za zastavo vrhu mlaja frakelj zganja so orozniki financarji in obcinski biric v rupi vedno dobili ni podkupnina to so rekli mati oblast mora izpolniti svojo dolznost zato dobe placo sitnosti pa ne raztresajo ce vidijo frakelj na mizi nace odlozi kovcek in aktovko na dolgo klop pred vezo bo sel brez tega noter mati so gotovo doma morda tudi stefan ce ni pri cebelah pa zgoraj v sobi kaj pose za cebelarja mati so ga gotovo ze videli skozi okno in odsli v kuhinjo nace je mater bolj spostoval kot ljubil od mladega so mu bili oce in mati rojen je bil ko je oce lezal ze pet mesecev v grobu morda je zato tako custven ker je mati zalovala za mozem z njim pod srcem tezave so nastale ko so mati moral i za ocetom prevzeti zadolzen grunt razni advokati in davkarji so si podajali kljuko od vrat zdaj z novimi tezavami zdaj z novimi doplacili materi so naredili takrat skorjo okrog srca revez je bil lepo sprejet tudi ce je prvic prestopil ruparski prag od gospode kdo pa je pa je moral pokazati najprej da je tudi clovek potem se je sele skorja omehcala dobil je postrezbo in prijazno besedo o ljubezni do domacih do lastnih otrok pa je na petkovcu tako mati svojega otroka zadnjic poljubi ko ga neha povijati v plenice potem ko shodi ga samo ljubeznivo potolce po mehki ritki kadar ga preoblaci pritisne njegovo lice k svojemu in ga tudi nauci tiska daj tako majhen otrok pritisne lice k licu vsakemu sorodniku ki pride na obisk fantki do svoj ih prvih hlac puncke pa malo dalj pa samo sorodnikom bratom in sestram ne se materam ne ce jih ne prosijo taka je kmecka ljubezen mati niso prisli na prag da bi svojega sina vsaj objeli saj ga od bozica niso videli to je bila zelja njihovega srca noga pa jih je zanesla v kuhinjo prvo je tistemu ki je od dalec prisel postreci ne bozajo se ne dajajo si poljubov radi se pa imajo kadar je treba to z dejanjem pokazati vezna vrata so odprta kot poleti vedno zjutraj jih odpre tisti ki je prvi vstal zvecer pa zaklene tisti ki gre zadnji lec nace stopi v vezo v vezi je hladno in vse po starem stara javorjeva miza stoji v kotu klopi na obeh straneh ob steni na ven pa dva stola dolga za dolzino mize tu je poleti druzina desno od mize so vrata v sadno klet v kotu malo naprej pa so nizke stopnice v spodnjo zidanico tam imajo spravljeno moko fizol jesprenj kaso pa se posteljo imajo tam da spi kdo od domacih ce njegovo posteljo rabijo za goste med stopnicami v zidanico in vratmi v sadno klet je prostor za kolesa se do lani so imeli samo enega kupil ga je stefan in je bilo par let nazaj edino kolo v vasi zdaj so pa stirje desno od stopnic v zidanico so vrata v crno kuhinjo zdaj je tam samo vodna kad in ognjisce za zganjekuho kuhajo pa zdaj v novi kuhinji v katero se pride iz hise skozi kamro pa tudi iz crne kuhinje crna kuhinja niti okna nima svetoba pride skozi odprta vrata v vezi ali pa skozi ta mala vrata kadar so odprta ta mala vrata drze na prosto da ne dezuje do vrat je hodnik do svinjske kuhinje opazen z lesom dva okna v leseni steni puscata svetlobe dovolj da je nekaj pride tudi v crno kuhinjo okrogel steber loci vrata v crno kuhinjo od stopnic ki drze v nadstropje zdaj ne podpira nicesar vzidali so ga tam da nekje stoji in da lahkpo povedo tistim ki se ne vedo ta steber je stal nekoc sredi veze ki je bila obokana kot podkorom v rovtarski cerkvi ko so nas oce hiso prenavljali je moral steber ven da bi bila veza vecja razbili so obok okrog in okrog kj er je slonel na zidovih samo proti zidanici so pustili za sezenj siroko zapregli so par volov za steber z dolgo verigo in potegnili steber so spodnesli obok pa se ni sesul takoj ob stopnicah so v kotu ze v drugi steni vrata z veliko druzinsko sobo ki ji na petkovcu pravijo hisa vrata so niska in se odpirajo na noter tudi tista vrata zapirajo samo pozimi ali pa ce je notri pogovor ki ga ven ne smejo slisati nace stopi v hiso oci se ne privadijo takoj na temacni prostor kostanji pred hiso manjsajo se tisto malo svetlobe ki zmore prodreti skozi mala okna skozi vsa tri okna z dvoriscne strani tudi ne pride dosti vec svetlobe so na osojni strani prijeten hlad je v hisi vec kot pol metra debele stene se vse poletje ne pregrejejo v hisi je to plo poleti samo kadar zakurijo pec da specejo kruh za druzino nace se ozira po temacni hisi temno sivo pobarvan lesen strop dela prostor se bolj mracen strop je iz debelih plohov ki se nakrivajo kot opeka na strehi spodnji so izrezljani zgornji pa gladki nosilni tram sredi hise sega tako nizko da ga nace z roko doseze v bohkovem kotu nad javorjevo mizo ki je danes s prtom pokrita gori oljna lucka to je hisni oltar mora imeti tudi vecno luc brat janez je eno leto po novi masi prinesel bel kip srca jezusovega takrat se je vsa druzina posvetila nace je imel osem let spominja se samo da je moral biti notri pri blagoslovitvi malo mlajsi njegovi necaki pa so lahko letali po dvoriscu prejsnji vecer je bilo lepo ko je vsa druzina sla v rovte k spovedi spoved ga ni prevzela pac pa silovito in neprestano bliskanje nad trnovskim gozdom uzival je lepoto noci nic ga ni bilo strah ker so bili tudi odrasli zraven ni pa mogel razumeti kako naj gre v petkovski cerkvi k obhajilu ko ni obhajilne mize takoj levo od vrat je v hisi velika krusna pec tako velika da se pozimi ko je mraz lahko stirje odrasli podolzno ulezejo nanjo na vsaki strani peci je sedez tako visoko da se s komolcem lahko nasloni vrh peci tisti ki vanj sede to sta sedeza za staro mater in za starega oceta ce teh ni pa za najstarejse clane druzine na obeh straneh peci je klop kamor lahko usedejo tisti ki na peci ne dobe prostora vsaj hrbte si lahko do dobra ogrejejo pozimi prinesejo iz kamre krusno mizo testo na toplem lepse vzhaja pa tudi druzina kadar so sami jedo tam pri mizi pri bohkovem kotu je pozimi mraz okna tam so polna ledenih roz na klop za vratmi sede berac ki je prisel prosit za cez noc tja mu prinesejo tudi vecerjo potem gre spat v hlev beraci vedo da bo v rupi vecerja in prijazna beseda hlev pa tako gorak kot nobena zakurjena soba na dolgi klopi ki sega od kamrine stene do bohkovega kota je polozen in odprt domoljub gotovo so ga brali mati ko so ga zaslisali in tudi videli skozi okno so odsli v kuhinjo stopi v kuhinjo se on mati so mu nakladali na kroznik tenstanega krompirja ki je ostal od juzine no si prisel vceraj smo te cakali so rekli mati in mu to pot dali roko nace je bil doslej vajen drugacnih povratkov in slovesov dali so mu roko na glavo besede pa vedno iste priden bodi ko je odhajal si bil priden ko se je vrnil bratje in sestre pa no si prisel ko se je vrnil no pa zbogom ko je odhajal zdaj ko so mu mati podali roko so s tem priznali da je odrasel zdaj ko je postal vsaj po telesu tako velik kot odrasli ga bodo tudi bratje in sestre drugaci sprejeli si zdelal letos so mati s skrbjo v oceh sprasevali naceta ko so se drzali njegovo roko v svoji upam da je odgovoril in materi pogledal v oci spricevalo pa ze veste da moram sele koncem junija ponj da bi le ne bilo kot lani ko si padel sola stane lani me je vrgla profesorica zemljepisa vsi sosolci so rekli da me je vrgla po krivici vidis kako te jezik tepe tiho bi bil pa bi leta ne izgubil nekdo se mora postaviti ce tisto kar uci ni res tista razlaga kako se je clovek iz opice razvil k zemljepisu ne spada enico sem dobil zato ker sem dvignil roko ter sem vprasal ce je mogoce da se tudi kaksen clovek nazaj v opico razvije tista srbska profesorica majka smo ji rekli je grda v obraz vzela je vprasanje za zalitev brez odgovora na vprasanje mi je ukazala naj sedem blago meni gledajte jedan je pokazala proti razredu kaj je napisala tiste enice se potem nisem vec znebil ce dobis dvojko imas izpit ce dobis enico pa ne pades pa je rekel bi tako kot so te rajni gospod matevz ucili in kar vsi vemo iz katekizma bog je ustvaril prva cloveka po svoji podobi in slicnosti so ga skusali poduciti mati sam ne verjamem da je tisto v katekizmu cisto tako kot se je zgodilo tisto kar trdi profesorica pa se manj rekla bi da sem verski nestrpnez vrgla bi me pa vseeno ne trpi ugovora student je kot kad kamor profesorji stresajo svojo ucenost vsake toliko pogledajo koliko je ze notri ce ob koncu leta kad ni polna je vedno kriv student studant mora biti majhen je rekel eden od profesorjev lahko samo uboga poslusa in se uci na to se jaz ne razumem so menili mati janez je imel tezave samo skraja ivanka pa nikoli same odlicne je nosila domov tudi rezka pepca angelca stefan in francelj so prinesli odlicna spricevala nace je sedaj umolknil vest mu pravi da bi tudi on lahko nosil odlicna spricevala domov pa mu gre po glavi te ater petje vse knjige bi rad prebral pa se dekleta so postala naenkrat lepa in zanimiva molce sede na edini stol ki stoji poleg vegaste mize v kuhinji mati sedejo na klop kjer je ponavadi pomivalnik ki se zdaj narobe obrnjen susi cisto na koncu k lopi krompir je se gorak in lepo rumeno zapecen mati ga ne znajo speci tako rezka ga zna angelca in pepca tudi mati pa so se vse kar se skuha na stedilniku naucili od hcera sem ga dala v pec na gorko da bi ga angelca pojedla ko pride domov ker sem ga dala tebi tudi ne bo huda nismo mislili da prides danes ce bi vedeli bi dali vec mese kuhat nace se spominja kako je bila angelca volk na tenstan krompir ko sta prisla iz sole je stekla naprej v kuhinjo ko je on prisel za njo se je ze masila s krompirjem nekoc pa jo je prehitel zgrabil je kastrolo in tekel z njo pred vrata v stranisce samo vrata je odprl in kastrolo pomolil notri pa angelca krompirja ni marala vec od tedaj sta naredila pogodbo danes ti jutri jaz mati so med tem odsli v zidanico po kruh za malico nace je izpraznil kroznik in odsel v hiso v roke vzame domoljub in takoj vidi svoj clanek objavljen na drugi strani nic niso crtali nic popravljali dostikrat je ze kaj napisal pa ne od politike pisal je o problemih ki jih ima kmet in kmecka mladina vedno mu posljejo honorar s tistim denarjem si je ze kupil kitaro zdaj pa kupuje leposlovne knjige ki jih izdaja jugoslovanski knjigarna po stiri na leto ne zapravlja za sladkarije se manj pa za cigarete kajenj e je pustil ze isti teden kot je zacel zdelo se mu je takrat da bo cel fant ce bo kadil ze tretji dan ga je zasacil profesor telovadbe ni ga naznanil ni ga kaznoval ker je bilo kajenje v gimnaziji prepovedano na stran ga je poklical in mu ukazal vzeti robec iz zepa zdaj pa se enkrat prizgi mu je rekel in puhni dim v napet robec nace je tako storil in na robcu se je pokazal grd rjav madez vidis taka nesnaga se nabira na plucah tistega ki kadi je rekel profesor nobenega navka vec mu ni dal on pa od tedaj ne mara kaditi vec tudi drugim fantom pokaze kar je njemu pokazal profesor v hiso stopijo mati velik hleb kruha neso v roki v peci se spece sedem takih hlebcev pri vsaki peki iz predala pri mizi vzamejo krusni noz prekrizajo hlebec z njim in hlebec prerezejo cez pol na odrezi si ce si lacen ponujajo nacetu noz in polovico hlebca drugo polovico spravljajo v predal nace pravi da je jedel ze zadosti pa bi se vzel ce bi bilo kaj drugega ali pa kruh vsaj namazan ze ko je bil majhen kruha samega ni maral tistega ki so mu dali doma in pa velik kos ki mu ga je odrezala petrovceva mati je v soli razdelil med druge od petrovcovke kruha ni maral ker ga se posoliti ni znala ko je bil se majhen je dostikrat slisal kako je klicala da jo je slisal ce je na volarijah pasel janez domov pojdi da bos kruh osolil pa mu je petrovceva mati ki mu je bila krstna botra vsak dan odrezala kos kruha ko je prinesel spotjo casopis doma pa spet prav tak kos kruha ce je rekel da je lacen tu imas kruh pa ga jej ce si lacen so rekli mati kruh sam ni jed mati je ugovarjal mali nacek mati so zaprli kruh nazaj v predal v tebi ne bo ce ga ne maras ga bodo pa drugi ostal ne bo ce ne kdo od domacih ga bo pa revez dobil zdaj mati spet berejo domoljub nace pa hodi po hisi in ne ve kaj bi pocel kako rad bi materi povedal da je tisto na drugi strani napisal on pa ne zna zaceti pogovora z materjo se je znal pogovarjati o kmeckem delu o hlacah ki so se strgale o cevljih kjer se ze kaze v podplatu luknja da bi pa govoril o svojih fantovskih problemih o vseh mislih ki gredo hote ali nehote skozi njegove mozgane tega se pa ni upal tudi mati niso znali izvleci iz njega ko je bil nace se nacek sta se v enem letu porocili franca in mici ko je mici cez nekaj mesecev prisla precej rejena domov na obisk je nacek rekel materi ste rekli da se je franca bolje porocila kot mici pa se franca ni nic zredila mici se je pa tedaj jih je dobil s sibo da ne bi vec delal t akih opomb brz potem ko je mici odsla domov tedaj se ni vedel da so zenske nosece kdo bi mu to povedal devet sestra ima zadnje tri pred njim se otrocje kot on pa so vse znale svoje zenske reci skrivati pred njim da je materi nekaj rekel je vprasal kako da jih se ni domov ce bi sli samo k nauku in litanijam bi morali biti ze doma angelca in rezka sta sli na sestanek kmecke zveze v godobol peter je moral v farovz ker je cerkveni kljucar stefan je zgoraj in nekaj pise pepca in francelj pa sta na stajerskim kot smo ti pisali stefan je kupil v hribih nad zidanim mostom malo kmetijo da bi se mogli tja umakniti ce bi do kaksne vojne prislo meja pa tako blizu zdaj je vedno kdo od druzine tam da delavce najame in delo ukazuje mati se spominja kako so vsak dan prihajali mimo begunci iz soske fronte okrog gorice zdi se jim da je stefan naredil prav zdaj pa grem da znesem svoje reci gor je se vse na klopi pred hiso kje bom spal letos mati da zanesem tja je nace napol bojece vprasal tam kot francelj v sobi starega oceta v gornji kamri vem nebos maral vec ze lani si se otepal jaz bi rada videla svojo sobo bi imel pa ce ne maras nace je bil vesel spati v gornji kamri pa naj bo stokrat samo njegova mora vanjo skozi prostor kjer spe mati ni vec potreben da kdo ponoci cuje nad njim se na vas s fanti bi ne mogel v soboto zvecer mati bi ga cakali na njegovi postelji sede vse do jutra grem po tiste stvari je rekel ze na pragu saj so vecinoma knjige obleke je bolj malo rjuhe sem pa v ljubljani pustil obleke imas malo zares ko si tako naenkrat zrastel bom kupila blago v zadrugi petric ti bo naredil srajce pa drugo bos pa sam kupil ce gres res koncem meseca v ljubljano letos bom sel s kolesom prav do ljubljane v dveh urah sem tam tisto kar bom kupil bom ze kako na bilanco nasadil lahko bi se peljal z lojzetom mozem od france ima nekaksen avto zdaj tak ki je zadaj zaprt dvakrat na teden pelje v ljubljano maslo in skuto prodat tudi zate bo prostora saj vozi se zenske ki nosijo maslo pa jajca v ljubljano za voznjo mu dajo vec kot bi on zasluzil ce bi od njih kupoval in v ljubljani prodajal jaz pojdem rajsi s kolesom lahko grem od doma kadar hoöem moram biti do osmih tam lojze pa gotovo bolj pozno gre moram biti ker je solska masa jaz pa pri zboru pojem za juzino bom ze doma pri zboru si pa nic nisi povedal ste sami fantje zbor je mesan tudi studentke so uci na marko bajuk nasega janeza dobro pozna ker je belokranjec je hitel nace zdaj je ravnatelj nase gimnazije k vaji vedno pride in ce on dirigira je sredi vaje ze ves premocen med odmorom gre v svojo pisarno da si srajco preoblece mati ga poslusajo samo na pol tisto da so pri zboru tudi dekleta jim ni po volji lani se je mesal s tisto jelko da so morali stric zupnik poseci vmes zdaj bo pa gotovo spet kaj skuhal ce za katero gleda bo ze pepca zlekla z njega ona zna nace med tem ze nese svoje reci po stopnicah mati ga dobro slisijo stopnice tam kjer so zavite malo zaslripljejo z vrha stopnic stopi nace na gornjo vezo stopnice z malim presledkom drzijo se naprej v gornjo zidanco tam je spravljen kruh tam visi posuseno meso tam so spravljeni orehi kadar so tam so mati skrivali vse kar so nakupili in jim je potem miklavz prinesel na levo se veza razsiri tam kjer postane bolj siroko so za vogalom vrata ki drze na podstresje v rupi ji pravijo izpa ta vrata odpirajo v nedeljo zjutraj kar naprej vsak ki se preoblece prinese kar je slekel skupaj zvito zavihti pri napol odprtih vratih cez glavo nazaj tako da tisto kar ima v rokah pade na izpo ali pa njemu na glavo nazaj ce je slabo meril desno od vrat na izpo drze vrata v gornjo hiso to je velika soba se vecja kot hisa spodaj ker so stene tanjse v gornji hisi vedno spita gospodar in gospodinja pa ostane dosti prostora za zibelko in posteljice vseh velikosti zdaj spijo tu vse tri sesetre ki so se ostale doma tudi okna so vecja kot spodaj so polna roz razen tistih treh ki so proti ganku je pa na dolgem ganku zato vec roz samih takih ki visijo navzdol nagelji brsljanke in kronice vrata na gank so prav nad veznimi vrati gornja veza ima eno samo okno proti dvoriscu pa se tisto je napol zadelano s cvetocimi rozami v steni nasproti gornje hise so vrata v gospodovo sobo tam je bil vedno brat janez ker je zaradi bolezni par mesecev studiral doma takrat je bil ze bogoslovec zato je ime gospodova soba ostalo angelca in nace sta rada hodila k njemu bilo je pozimi tam pa toplo bolj kot spodaj v hisi igrala sta se pri toplem gasparcku in ucenega brata nic motila tako jima je bilo zabicano na desno ko se pride vrh stopnic so vrata v gornjo kuhinjo tako se pravi sobi zato ker je nad kuhinjo tam notri je tudi toplo pozimi ceprav ne kurijo peci v kuhinji spodaj tam pa ja tam pozimi v peci gori noc in dan stena na tisto stran kjer je dimnik je zgoraj topla kot pec spodaj mati spijo tam odkar jim je umrl moz se nackovo zibelko in angelcino posteljico so namestili notri takrat ivanka pepca in francek so odtlej spali v gornji kamri nacek ki je najmlajsi je spal rad ali nerad tam do lani mati se niso mogli privaditi da tudi najmlajsi odrasca kako so ga cudno gledali ko se je prvic pripravljal za britje se zelo redke brade levo od vrat v gornjo kuhinjo drze vrata na dolg lesen hodnik vse do sobe starega oceta starega oceta ni tam ze petnajst let sobi pa je ostalo ime tista soba ima pec tako kot spodaj v hisi pred sobo je prostor od koder se pec kuri pa tudi skuhalo se je kaj dokler je bila ziva stara mati se bolj na levo pa je se ena veza in ena velika soba tja se pride tudi od zadaj s svinjskega vrta tisto sobo in vezo so dodelali sele tisto leto preden je imel janez novo maso tako so tam lahko spali raazni gostje gabrovsek andrej bratranec rajnega oceta je ostal se en mesec po novi masi bil je tedaj zupnik v rojanu pri trstu v rupi je imel vsaj tisti cas pred fasisti mir v kotu koj za vratmi v gornjo kuhinjo je stranisce zdaj je ze bolj moderno z nekako skoljko sa ne slisi vec kako pada doli globoko tisto kar mora iz cloveka ven prej kot zanese svoje stvari v ocetovo sobo gre nace pozdravit stefana stefan je toliko starejsi od njega da je poleg petra tudi on nadomescal nacetu oceta vsak po svoje peter je bil bolj prizanesljiv tudi dotekel ga ni kadar je nace zasluzil da jih dobi stefan pa ga je dosegel ze s par koraki bil je cvrst in najvecji od vseh od njega je nacek takoj prejel placilo ce je klepal nezrela jabolka ce je po zidu risal ce zivine ni dobro ostreglav ce so ovce v deteljo zasle nekoc nacek je bil star sest let angelca pa sedem sta pasla ovce na gmajni cisto zraven njive pri koci pa sta jih pustila tudi malo v deteljo na njivi saj je se majhna ker so pravkar kosili nic se ne bo poznalo ovce pa bodo lepo site komaj sta jih zagnala od detelje proc sta dve ovci zaceli cudno blejati in se metati po tleh gotovo so tiste dolge suhe bilke na gmajni krive tako dolge da so se za v kravji zelodec predolge zdaj jih p a bodejo notri sta sklepala angelca in nacek obe ovci sta oblezali tam gnala sta brz domov pa je na pragu pri ovcjem hlevu stal peter in brz videl da je ovac manj angelca se je zmuznila v hiso nacek pa je moral povedati da dve ovci lezita tam za njivo pri koci peter je brz napregel prama v konjski vozicek od nekod je prineslo se stefana prisedel je na voz kjer je ze sedel peter zgrabil je malega nacka in ga dal cez koleno vso pot do koce ga je drzal tako in mu jih vsake toliko nekaj nalozil na drobno zadnjico da ovce v mladi detelji napne pa je tedaj nacek prvic slisal zdaj sta stefan in nace na vse take reci ze zdavnaj pozabila veselo sta se pozdravila za stefana je bil zdaj nace odrastel fant ze prej ko je bil se mlad student se je rad sukal okrog stefana kadar je bil v volniku pri cebelah tam je bil molceci stefan vedno zgovoren razkadal je nacetu kako matice vzreja kako med vzames pa te nobena ne pici kdaj matica poje kdaj so troti v panju odvec tudi danes je bil stefan ves v cebelah naredil je bil tako past da trot lahko pride iz panja nazaj pa ne more ker je presirok zdaj stefan opisuje svojo past za slovenskega cebelarja takoj da nacetu prve liste brat naj prebere in napake popravi to je nace ze lani in predlani delal vse kar je bilo s slovnico skregano je popravil tako je stefan posiljal clanke v cebelarja pa tudi v sadjarja vedno so mu priobcili brez popravljanja tako je nace dobil pri stefanu kredit pa se kaj novega se nauci vesel da se v rupi napreduje tudi peter pise v casopise saj so ga povabili na tecaj za dopisnika za slovenca in za domoljub njemu pa nace vse prepise peter ima tako pisavo da je noben urednik ne zna brati odkar mu pise in popravlja nace mu pa vse natisnejo pod njegovo firmo je tudi nace zacel pisati v domoljuba zdaj pise ze kar na svojo pest v slovenca v domoljub in tudi v oraca pri kmecki zvezi so brali njegove clanke o problemih mladine na kmetih pa so ga povabili naj sodeluje tako sta ga spoznal a finec in brodar in mu dajala korajzo ce bo hotel mu bodo pomagali da bo sel agronomijo studirat v brno na cesko vsi trije bratje ga nagovarjajo naj gre za kmetijskega inzenerja rupa ze zdaj napreduje potem bo pa se bolj mati dosedaj se ne vedo nace ve da ne bo prav ker so ga ze po cetrti soli prepricali da ni sel na srednjo kmetijsko solo mati so imeli svoje skrite zelje vedno pa vdani v bozjo voljo nace je stefanu obljubil da bo cez teden vse popravil in tudi prepisal ce hoce zdaj pa mora svoje reci ki jih je prinesel s seboj dati nekako v red ko je ravno jemal v roke kovcek ki ga je pustil na stopnicah v zidanico je prisla po stopnicah angelca prijela sta se za obe roki in se veselo pozdravila angelca mu je brz povedala da je deklamirala tisto pesmico ki jo je on zlozil in po posti poslal dopadla se je ljudem da jo je morala na koncu sestanka se enkrat povedati nace je obljubi da bo se kaksno priloznostno zlozil pa se predavanje za en sestanek je obljubil potem sta se pogovarjala o petkovskih fantih in dekletah nace je zvedel da je brencicev tone ze prejsnji mesec prisel domov iz kmetijske sole angelca tone in nace so bili istih let ze od mladih nog vedno skupaj takrat je bi tudi se jelovskov viktor ki mu je micka njegova mati dolocila angelco za nevesto ko je se v zibelki lezal viktorja je micka imela z nekim vipavcem ki je hodil cez goro po kupcijah micka je rekla da je bogat v vasi kjer je doma menda vsi pravijo ta bogati krasnjar toliko prasicev zakoljejo da nimajo dosti prostora za klobase in mesnino vsesa in kremplji pa leze na podstresju vse vkrizem razmetani zdaj je ze vec kot deset let ko sta vikotor in micka sla za ocetom na vipavsko angelca nace in tone niso zalovali za njim saj je odkar je shodil delal vse kot njihov pes jesti je hotel s korita kot pes da ne bi ljudje kaj rekli so kupili njemu in psu enaki skledici ker je pes tulil kadar je zvonilo se je tudi on vrgel pod mizo in posnemal psa ko so drugi molili med tem ko sta obujala spomine sta sla po hodniku v ocetovo sobo nace je nesel kovcek angelca pa aktovko v sobi je nace zlagal reci v spodnji predal gornja dva je imel zasedena francelj omara je bila velika in mocna rajna stara mati so jo pronesli za balo k hisi angelca je stresla vse knjige in papirje iz aktovke na franceljnovo posteljo brz je odprla nekaj knjig brala jih bo kadar bo cas pa rezka tudi povedala je nacetu da ima nove orglice lahko bi zaigrala skupaj kitara je se v gornji kamri kakor jo je nace ob bozicu spravil pepca se je ucila nanjo pa jo je dala tja nazaj angelca gre da se preoblece nace pa odide dol malo pozneje kar tak kot je prisel spodaj v hisi je rezka ki se je ze preoblekla pripravlja ze malico pa pusti vse in se z nacetom lepo pozdravita rezka potem dela naprej nace pa hodi po hisi gor in dol pogovarjata se o vsem samo od sole nic o tem so pri hisi samo mati govorili rezka gre iz hise da bi jo stefan bolje slisal stopi na prvo stopnico in poklice stefana malicat saj vem da ga zlepa ne bo vedno ga je treba klicati vsaj dvadrat razlaga nacetu ki stoji na hisnem pragu drugi teden gre na stajersko preden bo tam od lakote umrl si bo ze kaj skuhal ce ne ga bo pa meznarjev lojze spomnil vzel ga bo s seboj da ga bo imel za hlapcka med tem je prisel stefan po stopnicah in dopolnil malo ga je se v hlacah lojzeta domac clovek je pa le pa se nekaj malega zna kuhati to bo prav prislo ker bova sama francelj in pepca prideta oba domov tako nas bo sedaj vec posebno ob nedeljah ne bo pusto ko nas bo vec pa dela bo zdaj poleti vec je dodala rezka tedaj je stopil v vezo tudi peter zagledal je naceta na pragu zgleda da sta te dva v ljubljani prijela eden za pete drugi za glavo pa sta te nategnila se m alo pa bos dolg kot stefan se dosti manjka je nace stopil zraven stefana da bi se razlika videla prav da si se potegnil bos lazje v kozolcu na tleh stoje na oder suho deteljo metal je se dodal peter in podal nacetu roko prvic je bilo to leto da je peter nacetu roko dal medtem je prisla po stopnicah tudi angelca odsli so v hiso in posedli okrog mize pili so lipov caj in prigrizovali kruh samo stefan je pil mleko mati pa kot vedno belo kavo in kruh notri nadroben mati vse zivljenje niso bili nikoli pri zobozdravniku svoje otroke pa so nagovarjali naj gredo da ne bodo na starost brez zob peter je pripovedoval da je bila mojskrna mici v farovzu hotela je od zupnika naj pritisne na kljucarje naj kupijo preprogo za na tla pred oltarjem zupnik so nam rekli da ni treba nic kupovati bodo kar oni dali eno staro oguljena je malo strgana pa ne kadar bo kdo s petkovca z vozom v rovtah naj ustavi pred meznijo pa mu jo bodo vrgli na voz bomo ze dali kaj zanjo recejo mati saj smo tud i oba stranska oltarja dobili pred leti iz rovtarske cerkve se spomnis nace je rekla angelca kako sva vlacila okrog hise tisto sveto barbaro ki je bila prej v oltarju kako sva ji delala iz leskovih palic in smrekovih vej oltar nekoc sem jo privezal na srobrot in jo vlekel po dvoriscu takrat so mi jo mati vzeli in vrgli v pec se je spomnil nace mojskrni mici pa so rekli gospod je nadaljeval peter naj za tisti denar ki bi ga za preprogo dala rajsi svoji materi nove cevlje kupi vselej ko grem iz spovednice po cerkvi jo vidim kako kleci pri stranskem oltarju take luknje ima v podplatih da se nogavice vidijo ker so gospod tako rekli je vse dobro in prav ce bi ji rekel kdo od sosedov bi bila zamira do groba je pristavil peter kaj se vtika saj ne spada pod petkovski zvon je menil stefan zmiraj ja tam kjer je ni treba prej je vedno v cestah v gostilni visela da so plesali z njo ce je sostarjev janez meh raztegnil belsin telcek so ji rekli njeni materi pa belsa je vedela rezka zdaj je zgledna in pobozna jo branijo mati vsak dan je pri masi zdaj ko je staro zelezo je vse sveta je dodal peter kje pa andrej hodi da ga k malici ni je presel stefan na drug pogovor kaznarica je nekaj bolna sel je domov da vidi kako je z materjo je povedal peter bom ze jaz zivino sel verdevat ko bo cas za to andrej je priden se prepriden se vidi da je kaznarjev kar naj gre sem rekel da bo le do vecerje nazaj se jaz bom sel pomagat vrdevat se je ponudil nace bom videl koliko so telicki zrastli pa junci in junice dela se bom moral privaditi sedaj v hlevu na njivi v senezeti v gozdu kjer bo treba se na stajersko bos lahko sel ce bos hotel za mlatev mu je ponujal stefan da bo se on tako delal tam kot me tri se je postavila angelca ce kaksno druzino v hiso vzamem kam bomo pa mi sli ce do cesa pride meja je blizu od dveh cerkva se slisi zvonenje z one strani hitler je ze v avstriji lahi pa zaenkrat z njim drze so rekli gospod ga bodo se letos zaceli graditi utrdbe proti italiji lahi imajo ze vse grice prevrtane tam za mejo celo kasarne imajo pod zemljo bog se usmili res so vzdihnili mati kaj nas se caka lah najbo se tako skrit pod zemljo pa se ga takoj najde ce ne govori pa poje se je norceval nace res je pritrdila rezka ko smo na trtovsu susili seno smo laske granicarje slisali pol ure prej kot smo jih videli nasi granicarji pa so prisli tiho kot lisjak prva je vstala od mize angelca sla je po stopnicah in kmalu prinesla kitaro v hiso nace ven pojdiva bova poskusila ce se kaj znava nace je vstal odsla sta na klan pred hiso in sedla na leseno klop pod kostanjem stefan in peter sta odsla v nadstropje rezka je pospravljala po mizi mati so sedli na klop in vzeli v roke domoljub brali so se vedno brez ocal samo role so bile ze nekoliko prekratke od blizu so se jim crke mesale angelca je zunaj zacela igrat na orglice nace je lovil dur na debelih strunah kmalu sta zaigrala tako da se je ujemalo r ezka je prisla z zadnjo stevilko vigredi in prisedla mati so odprli srednje okno zdaj sta angelca in nace vedela da ne smeta igrat tistih narodnih pesmi ki so se materi zdele pohujsljive peter je cez cas sel cez dvorisce v hlev v plavem predpasniku nace se je spomnil obljube pa tudi prsti so ga ze boleli ker dolgo casa ni brenkal sel se je preoblec za v hlev kitaro je vzela v roke rezka in brenkala na vseh sest strun hkrati sonce je pravkar zaslo za medvedjim brdom treba bo pripravit vecerjo pomolsti krave tudi pujski so se zaceli oglasati da so lacni se malo pa je na prazen klan legel prvi mrak samo belo procelje hise je vracalo svetlobo ki se jo je napilo cez dan od cerkve se je zaslisal vecerni zvon poletje je tu ruparski so predvcerajsnim kosili v mali senozeti sest koscev je imelo dosti dela od prvega pticjega petja pa do predjuznika ob desetih po kosnji so kar sami redovnice razmetali to je bila zadnja kosnja sena letos kar s kosami so razmetali travo kosec grabelj v roke ne prime grablje so zensko orodje dva dni je treba da se tam seno lepo posusi senozet je v osojnem bregu tam sonce samo od strani sije od svetega mihela do postnega smarja pa se od strani ne stiri ali pet vozov nalozijo tam kakor je letina ob novi poti ki gre do njive pri koci pricno grabit seno navzdol grabljice grabijo moski pa odmetavajo skoraj do dolge njive pa se tam mora stati voz v bregu kadar ga nakladajo dobro nalozen in povezan mora biti sele ko se vsaj trije moski upro va nj odspodnje strani zmore varno pripeljati voz do kotlicka tam je naravnem in tudi ze skoro na poti kotlicek je mala kraska rupa kjer se mala senozet pricenja na dnu meri komaj deset korakov pocez nekoc je bilo brizno napoljali so kamenje od drugod in brezno zasuli ker je bilo kamenja prevec lezi se zdaj tam obrasca ga robidovje pa se vrba je sama zrastla tam ker koscev ne moti je nihce ne poseka tam ker je ostalo kamenje pa je ostala tudi navada da se med kamenje zmece vse kar se pri hisi razbije tam leze razbite steklenice lonci ponve in vse tisto kar je treba vreci proc za na gnoj pa ni v kotlicku lahko od kraja kosi en sam kosec zacne na dnu pokosena trava se mu nabira v redovnico v lepi spirali otroci ki pridejo za kosci redovnice razmetat se vselej prepirajo kdo bo tisto spiralo razmetal navadno tisti ki bo drugo leto za to delo ze prevelik vsi domaci so danes v senozeti razen stefana ki je na stajarskem rezka pepca in angelca grabijo pa se gasperjeva pepa je prisla pomagat nace in jelovslov stanko odmetavata grabljicam z lesenimi vilami ki imajo dva rogla in pavcnik za seno in slamo so take vile imenitne za otavo pa ze ne je prekratka in med rogli uhaja trije vozovi ze stojijo ob robu dolge njive francelj pa na njih privezuje verige na obe spodnji lojternici spredaj vrvi pa na obe spodnji lojtrnici zadaj zerdi postavi med vozom in njivo da ne bodo v napoto kar bo slo na prvi voz so ze vse spehali in pograbili skoro do voza francelj zacne nakladati seno ostali razen pepe pa gredo spret do nove poti spravljat po bregu dol seno za naslednji voz ko so lojtrnice ze pokrite s senom zleze na voz pepa da bo seno tlacila na vogalih je treba paziti da se seno ne razleze za velike vile sena na desno spredaj nato na levo isto pepa vsak rob dobro z grabljami drzi francelj pa vrze med vogale se ene vile sena to vogali skupaj poveze potem naklada od spredaj proti zadnjemu koncu enkrat od leve enkrat od desne pepa pa mora seno popravit in potlaciti da s e ne razleze seno na senozeti je lahko ne kot seno z njive kjer dolge travnate bilke drze ena drugo tu so med senom vse vrste obcvetelih travnatih roz listi so suhi drobe se in plavajo po zraku pepi se nabirajo za odpeto bluzo francelnu pa zadaj za srajco vsake toliko mora potegniti srajco iz hlac da se droba otrese pa sta pepa in fracelj vseeno dobre volje in vsi na senozeti prvi voz je ze nalozen drugega pa bodo zdaj zdaj zaceli nakladati seno je ze vse z brega do voza spehano in pograbljeno francelj dviguje zrd in jo od spredaj porine na nalozeni voz pepa mu pomaga in jo naravna da gre lepo po sredini ko je vsa zrd na vozu jo pepa na zadnjem koncu dvigne francelj poisce verigo ki je spredaj pritrjena pepa zgoraj in francelj spodaj s e trudita da bi francelj cimprej porinil verigo preko zrdine glave zdaj je ze cez francelj porine zrd da je njena glava cisto do sena pepa zrd spusti iz rok da sede na voz ravno po sredini francelj od zadaj vrze preko zrdi vrv zateguje z vso mocjo da se zrd zaje cim globje v seno ko ne more vec ovije vrv veckrat okrog zrdi za zadnji ovoj zatakne ostanek vrvi da se naredi vozel voz je povezan rezka zdaj ograbi voz okrog in okrog da se seno nebi med voznjo raztresalo pepa od strani zdrsne z voza francelj caka da jo ujame pod pazduhe tako komaj cuti kdaj stoji na tleh potem obe pograbita seno okrog voza francelj ga zmece na voz posredi v graben ki ga je naredila zrd peter ze prihaja s parom volov da bo odpeljal voz domov zdajci se glave vseh obrnejo proti ajdovem zdrnu tako pravijo mali njivici ki lezi v kotu kjer se odcepi ena pot proti rovtam ena pa proti sivcu njiva med obema potoma je petrovceva meja pa je pokazala tako da je tisti koscek ruparski petrovcevi obracajo plug na ruparskem ruparski pa na petrovcevem vsak gleda da orje takrat ko na sosedovem ni nic posejanega prepira zato ni saj so vendar v botrinji tastara dva ki sta botra sta se res preselila v gabrovce pa se z mladim petrovcem tudi lepo razumejo vsi na senozeti stojijo in strmijo od sivca gori je prihajal avto zdaj je ze naprej od ajdovega zdrna avto je odprt samo sipo ima spredaj stirje sedijo notri vsi so v uniformah trem se nekaj blesci na ramah tistemu ki sofira pa nic trije so oficirji sofer pa je navaden vojak razlozi francelj ki je od vseh edini vojake sluzil bo ze res kar so rekli pomladi rovtarski gospod se je spomnil peter trdnjave bodo zaceli delati prati lahom zdaj gre zares kako je res prav da je stefan kupil na stajerskem ce pride do vojne bo tu vse v ognju se je ze bala rezka nace in stanko sta s praznimi vilami prisla blizje da sta slisala kaj se govori pepca in angelca pa sta naslonjeni na grablje bolj od dalec poslusali general rupnik vse to komandira so govorili na obcini je povedal nace menda je iz idrije doma pa edini slovenec ki je general kje neki bodo zaceli je bil radoveden jelovskov stanko on je tik za mejo doma in je vedel da imajo na laski strani ze vse utrjeno veckrat gre cez mejo ker ima sorodnike v doleh nekoc sta z bratrancem kukala skrita v grmovju gradili so bunder z dvema linama na naso stran vse iz zeleza in betona tam pod veharsami imajo celo kasarno pod zemljo gotovo imajo tudi taka mitraljezka gnezda kot sem jih videl na bolgarski meji ko sem bil v nisu pri vojakih smo imeli nekoc vaje tam pa sem videl tisto je pripovedoval francelj avto je ze odpeljal naprej ko ni bilo vec kaj gledati ne poslusati je peter zapregel vole francelj nace in stanko so se odspodaj uprli v nalozeni voz peter je poglal vole ko je pri kotelcku zapeljal na pot so se vsi trije vrnili potem so sli nakladat drugi in tretji voz oba hkrati nace pa je sel pripravljat za cetrtega tam voza se ni peter ga bo sele pripeljal ta bo najmanjsi ker bo za babo baba je zadnji voz sena na petkovcu na vseh kmetijah menda je baba zato ker ima baba vedno zadnjo besedo vsako leto ruparski naloze zadnji voz v mali senozeti ze pod valarijami kar na poti naloze ki drzi v gozd ker ni drugega primernega prostora ce pade kaj sena na petrovcevo stran ga pograbijo ker je tam se cisto kratka otava tudi pomendrati nimajo kaj peter pride nazaj ko sta oba voza ze nalozena cas bi bil ze za malico rezka je pa ne gre iskat d anes bo doma boljsa malica ko pripeljejo babo domov mora biti likof posedejo se na rob ob poti tako da imajo noge na petrovcevem svetu tisti avto ki je prej peljal mimo se sedaj vraca nazaj tako blizu so da tistim v avtu pomahajo v pozdrav pa tud i iz avta so jim odzdravili potem pa je peljal avto naprej proti sivcu petra so ze videli ko je prihajal z vozom tam med robmi je nekaj ogledoval pa so ga poklicali naj se podviza na ajdovem zrnu so spregli vole voz so vsi stirje moski ritensko peljali po poti ki drzi v gozd tam ni kje voza obrniti zdaj je peter povedal zakaj je mudil avto so pustili na nasem dvoriscu sami pa so sli do tam kjer se odcepi pot na novakov gric s soferjem ki je ostal na dvoriscu sem govoril on po hrvasko jaz po petkovsko pa sva se razumela saj jaz sem razumel da bodo gradili cesto avgusta letos bodo zaceli prosil me je za vodo pa sem mu dal piti mosta vprasal je za rakijo pa se nisva mogla razumeti kaj bi naj to bilo mora biti neka pijaca ker j e kazal da se pije rakija je po nase zganje je razlozil francelj potem pa so oficirji klicali soferja videl sem se kako je avto oskakoval po tisti poti proti jekovsku potem sem pa zapregel v prazen voz priceli so nakladati zadnji voz slo je pocasi ker sta nakladala dva vcasih pa kar trije to je kot z leviti masa trije so pred oltarjem obracajo se in priklanjajo mase pa zlepa ni konec tudi na vozu sta tlacili dve pepca in pepa pepi je stanko vrgel za vile sena tako visoko da jo je zam etal pepa se je kregala da ima lase polne droba ruto bi imela pa ne stala tam kjer je sena najmanj kdo te pa vidi je stanko ugovarjal ne prevec prijazno sonce je stalo komaj za moza visoko ko so voz povezali rezka je ze prej odsla domov da pogleda ce so mati za likof vse pripravili pepa in pepca sta ostali kar na vozu francelj je pomagal angelci na voz potem sta pa se sama zlezla gori nace je zlezel s cesnje kamor je sel ko ni bilo dela zanj odlomil je manjso vejo polno drobnih cese nj zdaj je bila veja na vozu za okras cesnje so hitro pozobali bile so lepo rdece pa tudi zelo dobre pol koscice pol mesa vecina cesenj na petkovcu je takih cesnje rastejo za nevestino balo sad pa ce je pojedo ljudje ali pa vrane tisti ki prvi pr ide ko so peljali od kotlicka naprej so zapeli glejte ze sonce zahaja vsi so peli samo peter ki je sel pred voli je bil tiho gospodarji ne pojejo razen ce so v gostilni pri stefanu pa sele takrat ko je stefan ze bolj prazen oni pa dobre volje b olj polni voz so odpeljali v drvarnico dva voza sta ze stala v klonici pred hlevom tretji voz je stal v drvarnici tam kamor zapeljejo voz snopja ob mlatvi nocoj bodo vsi trije fantje spali vsak na svojem vozu na babi bom pa jaz najmanjsi voz je jaz pa tudi najbolj majhen se je posalil andrej ki se je z gnojnimi vilami v rokah pokazal iz hleva le pridi na likof se ti ceprav nisi nakladal mu je rekel peter ko mu je pomagal vole izprezati posedli so okrog mize v vezi namizi je bil narezan napol bel kruh na enem krozniku narezano plece na drugem pa nadevan zelodec samo enega naloze v rupi z nadevom za mesene klobase lepo stisnjenega in prekajenega postavijo vsako leto na mizo za likof ker je zadnji voz pod streho je treba praznovati veliko delo je koncano cez stirideset voz sena so spravili v treh tednih pod streho zdaj po koncanem delu sedijo za mizo vsak ima svoj kozarec da si naliva mosta po volji zraven prigrizujejo kruh in mesninno kaznarjev andrej pripoveduje o svojem svaku kaksen je on ga ne mara kot noben kaznarjevih fantov ne mladi kaznar tam iz ravnika doma je velik bahac pri nas doma je vsega dosti pravi kar nimamo pa kupimo sest debelih prasicev zakoljemo vsako zimo pol mesa pol zabele dvanajst zelodcev nalozimo prav do nove zime ko se spet kolje je mesnine pri hisi pri kaznarju je sest fantov pa je oce dal najstarejsi hceri cez da se bo delalo se naprej tako kot hoce on fantje so hoteli kmetijo zlasti pa hlev zboljsati pa stari ni pusti l ce je bilo za mojega oceta dobro pa zame mora biti dobro tudi za vas ce komu ni prav pa naj gre od hise kaznarjevi fantje razen jozeta so se razsli povsod so imeli sluzb na ponudbo so pridni delavci vse kaznarjeve njive so proti soncu obrnjene tam so prvi pomladi priceli z delom in je ves petkovec vedel da je treba pripraviti plug in drugo polsko orodje da se pomladansko delo zacenja andrej je bil se otrok ko je nekega vecera oce vzel sekiro da bo sel razbiz tistega hudica da bo cez presekal tisto skatlo ki jo hodijo njegovi sinovi skoraj vsak vecer v rupo poslusat tisti hudic je bil radio ko je v ljubljani pricela oddajati postaja so v rupi kupili radio par volov so morali dati zanj pa je bilo se premalo dodali so petkovski fantje ki so ravno imeli denar lojze ki ni bil petkovcan pa je vzel ruparsko franco se je moral od fantov bogato odkupiti da je lahko iz rupe odpeljal nevestino balo drugikrat so fantje za tak denar naredili pojedino za vsa petkovska dekleta in fante to pot pa so kupili pravice da lahko hodijo radio poslusat tisto zimo je bila hisa vsak vecer polna fantov deklet pa tudi gospodarjev razen v prosvetni dvorani v rovtah je bil to edini radio v vsej fari nace se spominja koko so pepca angelca in on iskali po tleh lesnikov ki so jih iz polnih zepov metali po hisi zlasti kaznarjevi fantje potem so se vsi trije kregali med seboj ce je kateri vec dobil posebno nace je bil tako seten da ga je se sedaj sram bil je surov in sebicen zdaj se vsi spominjajo kako je zvizgalo v zvocniku na vse cudne vize kadar je peter postaje iskal dva gumba je moral vrteti hkrati pa se ni takoj ujelo ce petra ni bilo doma je postaje iskal stefan cez mesec dni pa ze vsi od kraja razen otrok se mati so se naucili da so ujeli ob nedeljah maso iz franciskanske cerkve angelca in nace sta se upala sele na pomlad ceprav sta se ze prej naucila kako je treba pa kaj pomaga ce otrok ne sme zdaj ko so bili drugi na polju pa sta ob sredah naskrivaj poiskala ljubljansko postajo ko je gospa gabrijelciceva pripovedovala pravljice smesnice in pravljice ki jih je ob nedeljah pravil milcinski so pa tako vsi poslusali potem sta pravljice v soli povedala drugim otrokom in bila zato obrajtana otroci so radi poslusali ucitelju pa je bilo prav ce sta se angelca ali nace usedla na prvo klop in gledala po razredu vse tako kot sta slisala sta na petkovski jezik prevedla in pripovedovala zadnje seno ki so ga vceraj pripeljali so zjutraj zmetali na supo francelj je bil na vozu in je z zeleznimi vilami vzdigoval seno z voza seno se je cez noc tako sesedlo da lesene vile niso vec sle vanj stanko je stal znotraj na supi blizu vrat odmetaval je z lesenimi vilami seno na visoki kup na desno tam je bilo seno za vole tako bolj pusto iz obeh senozeti boljse seno z njiv so zmetali vsega na levo tam je kup ze do vrha da ne gre tja sena niti za ene vile vec vrhu kupa je stal nace kar je priletelo gori je razmetal kjer je bil se prestor ali je pa z vilami zatlacil pod strazo tako bodo imele kokosi manj prostora kamor bi skrivale svoja gnezda jih je bilo tezko najti mati pa so pravili da kokosi manj neso nace se je v soli naucil od drugih kako se najde kje ima kokos gnezdo skrito nadrgnil ji je zadnjico s sol jo tako je letela na skrito gnezdo nace pa za njo potem je zmagoslavno prinesel materi pol klobuka jajc popoldne sta nace in francelj sla posekat lipo visoko in kosato polno cvetja in cebel stefan je trdil da hodijo cebele na lipo samo cvetje duhat panji tisti cas ko lipe cvete vsi na tezi izgube lipa je stala med vec lipami v kotu nad dolino kjer se neha velika senozet vsako leto eno poseka kadar je v polnem cvetju domaci naberejo za lipov caj otroci iz bajt pa poberejo ostalo posuse in prodajo nace se spominja kako so brali cvetje ko je bil se otrok vsako leto so povabili tudi zanotkovo micko lipovo cvetje je pravil mi prinese vec kot kleklanje pa se bolj kratkocasno je ce cvetje obiras imeli so jo vse dni tam dokler je bilo kaj cvetja tudi jesti in za piti so ji dali bila je reva ki je zivela pri bratu brativo premozenje pa je bilo kup otrok zanotek je bil za kmecko delo neroden in pocasen ker ga niso radi najeli je nabiral gobe borovnice in zdravilne roze otroci so kljub lakoti odrascali in odsli sluzit za pestarne in za pastirje imeli so hisico leseno in majhno petkovski gospodarji so mu dali les po eno smreko vsak tako so naredili hiso in ostresje ostali les pa prodali da je bil za opeko in za sipe okna in vrata je zanotk kar sam zbil skupaj iz surovih desk tiste mu je dal godobolski mlinar ki je imel tudi zago svojih otrok ni imel srce pa da je revezu pomagal zanodkova micka je bila vse zivljenje otrok po otrocje je verjela vse kar so ji odrasli rekli cisto po otrocje je verovala v boga v cerkvi pa se je tako lepo zadrzala da so jo stavile matere hceram za zged zdaj je v rupi obtrgovala lipovo cvetje in ga tudi v rupi susila na kasci zgoraj kjer je bil prostor so ji polozili vec desk da j e tam susila lipovo cvetje je treba susiti v senci vsak dan je imela nov nacrt kaj si bo kupila ko bo suho cvetje prodala prvi dan da bo kupila cespelj in riza da bodo doma jedli riz s cespljami drugi dan je ze govorila o novem predpasniku ko se je kup cvetja vecal je ze sanjala o novi obleki ali pa o novih cevljih koliko kaj stane se vedela ni ker ni nikdar kupovala nekega dne je povedala da je bila ponoci v sanjah v nebesih bog oce ki je gospodar je sedel za mizo mati bozja pa na klop i pri peci jezuscka je imela na kolenih in mu dajala vecerjo dobro sem videla da je jezuscek jedel v mleku namocen bel kruh bog oce me je vprasal ce je pretrolej drag pa saj dobro ve da je drag zato pa pri nas se s trskami svetimo da zvecer kleklati ne vidim ce bog da bom kupila par litrov petroleja ko bom imela denar zdaj ko nace in francelj lipo sekata je micka ze tam s peharjem postarala se je ze klekla ne vec lipovo cvetje pa se zmore obirati micka sedi v senci dalec proc tako se francelj in nace brezkrbno pogovarjata o dekletih francelj malo gleda za kocarsko franco bi ze zares zacel pa mu vse tri sestre branijo da je taka da bi vse fante rada imela tudi njemu se malo tako dozdeva nace pripoveduje da je imel na dolenjskem ne ko jelko igrali so skupaj ob lanski veliki noci pa sta bila kar na enkrat rada cim vec skupaj saj vec kot do zaljubjenih besed ni prislo oba sta bila se premlada da bi vedela kaj pravzaprav mlade jante in dekleta skupaj vlece pa je tudi za tako nedolzno ljubezen zvedel stric ki je tam za zupnika povedali so mu vec kot je bilo res zato je posegel vmes pisal je materi kar je bilo res in kar so mu natvezili mati so pa vzeli vse zares nace je moral obljubiti da bo pozabil narobe pa ni naredil nicesar letos sem bil ob veliki noci spet tam je ze imela drugega fanta pa sem dejal to je papir ki hitro zagori pa tudi hitro dogori tudi lepa se mi ni zdela vec tako kot lani kar lahko sem pozabil mati pazijo nanj zdaj pepca z njega vlece ce v ljubljani za katero gleda ker pri mesanem zboru poje se mati ze boje on pravi pepci da naj se mati nic ne boje ne misli ne na lemenat ne na dekleta posebno na dekleta ne ker je treba potem toliko pridig poslusati francelj in nace si zdaj vse povesta francelj tudi ni metulj da bi od cveta do cveta letal pa med pobiral mora pa si nekje nekaj izbrati zares on bo bodoci ruparski gospodar peter in stefan oba tako hoceta let mu pa tudi ne manjka letos gresta ob sobotah zvecer skupaj s fanti na vas lani ga francelj se ni maral vzeti s seboj letos ga pa ze vabi ze prejsnjo soboto zvecer sta skupaj stekla skozi zadnja vrata k studencu tam sta se v kuritu umivala potem pa se s korcem eden drugega oblivala posusila sta se spotoma ko sta tekl a domov brz sta bila oblecena in obuta saj za zvecer na vas ni vazno kaj obleces in obujes glavno je da je celo spet gresta ven pri zadnjih vratih nobeden od domacih ju ne slisi od tam pa kar po travi na pot proti cerkvi na stezi od brencica do jelovska ze zavriska brencicev tone skupaj so vsi trije dvignili gasparjevega francelna od kaznarja gor so se slisale stopinje po kamniti poti bila sta kaznarjev joze in brencickov tone ki sta prihajala na vas od jelovska sem je pripel stanko pridruzil se je vsem ki so ze sedeli na visokem pragu pred gasparjevim skednjem stopili so skupaj vrh grica nad skednjem in zapeli tako so vedeli vsi ki se niso sli spat da petkovski fantje ze vasujejo tone brencicev in francelj ruparski sta pela naprej nace in stanko sta pela cez drugi so pa basirali se brencickov tone je brundal pa bolj potihem ker ni imel posluha z grica so se spustili proti brencicu od tam do koce in nato v godobol tam so potegnili iz sena tudi janeza janez ni bil godobolski samo sluzil je tam bil je prijazen fant in dober pevec zato so ga petkovski fantje radi vzeli medse od godobola naprej so sli po glavni cesti vse do sivca potem pa po petkovski poti skozi potocno do rupe kjer je bilo kaj deklet so sklicali vsak je dob il nagelj malo posalili so se se malo zapeli in sli naprej skrbne matere niso bile v skrbeh za svoje hcere ob takem vasovanju ce je fantov vec je vse drugo kot ce pride en sam tudi niso jemali dekletom spanja vso noc ce se kateremu od fantov v nedeljo med pridigo dremlje tega nihce ne obsoja ce pa dekle zakima med pridigo jo pa takoj vsi vidijo in obsojajo se zene ki so tudi deklistvo prezivele tistega dekleta obsojajo svojim sinovom pa vse odpuste to je krivica vsaka vas ima svoje navade in svoj prav na petkovcu bi se zvonik podrl ce bi kdo prijel dekle in jo v prico vseh poljubil na ustnice lahko pa mirno vprasa lahko pridem k tebi drevi spat dekle sicer na tako vprasanje nic ne odgovori cudno se pa le slisi neko soboto ponoci so sli petkovski fantje tudi na novakov gric od dalec so videli da je nekdo z lestvo na oknu kamre kjer dekle spi po obleki so spoznali da fant ni iz te fare da je oroznik tisti ki na oknu visi oroznik ki mora biti vedno pazliv je fante opazil takoj je planil z bliznji grm kjer je imel pusko skrito fantov je bilo dosti on pa sam vlegel se je na pusko s trebuhom proti zemlji tako je imel obraz skrit ne bodo ga prepoznali fantje so pod oknom zapeli brencickov tone pa ki ga pri petje niso pogresali je sel za grm mehur spraznit ravno na oroznika je pomeril zavedel se je sele ko je slisal da drugace sumi oroznik mokrote ni prenesel s pusko vred se je potegnil med grmovjem proti zakotlinam tone je fantom vse povedal se bi dezevalo na oroznika ce se nebi pravi cas splazil od tam spravili so lestev pod kozolec ker jo oroznik ni ce fant ni od okna lestve odnesel je sramota spet padla na dekle uboga dekleta lepe kot rozice pa tako krivicno obsojene v casu med kosnjo in zetvijo pri vseh petkovskih hisah pripravljajo drva za zimo zdaj je res pravi cas za to po zetvi pride kosnja otave repo in ajdo bo treba posejati krompir bo treba skopati in druge pridelke spraviti pod streho lahko zapade zgodnji sneg drva pa se v gozdu na st oru kar naenkrat je zetev tu v nedeljo popoldne gresta gospodar in gospodinja ob njivi psenice z nohtom proti zrnu dozeneta kateri dan ta teden ki pride bo najbolj primeren da zetev pricne zvecer posljeta koga od domacih ali pa kar sama stopita do his kjer so zanjice doma da ne bodo za tisti dan ze drugam oddane sonce sije na petkovske njive povsod enako ce je v ponedeljek prezgodaj pa je lahko v petek ze malo pozno pa se dez lahko pride v rupi so odlocili mati kateri dan se bo zelo domaca dekleta in fantje pa so sli potem zanjice vabit v sredo so z zetvijo zaceli letos je psenica na njivi v skalah dosti bo zanjic ce ne bo vreme nagajalo pepca in angelca bosta zeli ves dan rezka pa malo na njivi malo doma pa se osem drugih so najeli ker psenica ni polezena jih bo dosti da bo psenica v dveh dneh pozeta in v kozolcu podelana moski bodo tudi imelo dosti dela francelj bo srpe brusil in snope vezal jelovskav stanko in gasparjev francelj bosta vezala snope in jih na vozove nakladala peter bo domov v kozolec vozil nace bo v stnte podelaval andrej mu bo podajal pa se meznarja so povabili da bo podelavav in njegovega sina janeza da bo snope podajal prve dve vrste je treba podelati v stant tako da se klasje nic ne vidi se tako je vsa kurja druzina pod vodstvom prevzetnega petelina okrog kozolca dokler je kaj psenice v stantih cez stirinajst dni mora biti ze vsa psenica omlacena da bo v stantih prostor za oves tega bo tudi za deset stantov pa se za proso mora biti prostora to je najbolj sitno proso se susi pocasi in vsi vrabci iz njiv pridejo pod kozolec kozolci so na petkovcu od zgodnjega poletja naprej vedno zadelani najprej je v stantih detelja te se ne sme na njivi do kraja podusiti drobni listki se prevec posusijo in med nakladanjem zdrobijo treba je vec case da se tudi stebla posusijo ne da bi kar naprej na njivi obracali po detelji podelajo v stante psenico in nato oves za ovsom pride v stante ajda fizol in repno savje na zimo pa zadelajo stante s p raprotjo na njivi v skalah je takoj po kosilu vse zivo zeti zacno na kraju njive ki je proti jelovsku rdece rute zanjic so zamenjale makovo cvetje ki je ze prej odcvetelo nekaj pa tudi ze seme naredilo ruparski nimajo psenice vedno na isti njivi pet njiv imajo in kolobarijo tisto leto ko njivo pognojijo je na njej krompir koruza pesa fizol in zelje jeseni ko so pridelki ze pobrani njivo zbranajo in posejejo ozimno psenico po zetvi na njivi preorjejo posejejo ajdo in repo repo za cez zimo kar na njivi zakopljejo ker v kleti ni dosti prostora pomladi ko skopni sneg njivo spet preorjejo in usejejo oves ko je oves ze zelen posejejo vmes deteljo tako je potom dve leti kosnje nato pa spet od kraja zanjice so z ostrimi srpi ze zacele spodrezavati psenico vsaka ima svoj okraj sprva zelo ozkega da se drenjajo ko se bo njiva razsirila ne bodo vec silile ena drugi v okraj francelj ima z brusenjem dosti dela na njivi je polno nepovezanih snopov nace to vidi in pride vezat snop da cez koleno z desnico prime pas na enem koncu z levico pa na drugem oba konca prekriza ju skupaj zavije proti desni nastane trda figa oba konca pa morata moleti na tisto stran kjer ima snop klasje ce ni slama prekratka ali snop predebel je to delo igrac a zanjica najprej zagrabi psenicnih bilk toliko kot jih gre v njeno pest potem pa se za eno tako pest oba konca tam blizu kjer je klasje zavije proti desni da naredi figo pas je tako narejen polozi ga na njiv s klasjem na tisto stran kamor bo s klasjem obrnjen snop zdaj nazanje psenice kolikor je gre v srpov lok pa se malo vec da je dosti za en snop ce je zanjica dekle pa dela prevelike snope bo debela kadar bo porocena ce dela drobne bo pa suha kot trska zato rajsi delajo malo vecje kmecki pojem lepote je mocan debel in rdec zanjice znajo tudi same brusiti pa je vse lepse ce nabrusi drugi ce gre delo pocasi od rok sta kriva dva zanjica pa vsaj tisti cas ko ji brusac brusi pokonci stoji pri zetvi mora biti kar naprej sklonjena pri delu se na bolecine v krizu pozabi ker je treba zeti tako hitro kot druge zvecer se pa bolecina cuti in do jutra ne popusti pa kaj se hoce delo je tako ni umazano kot pletev ali prekopavanje to pa zetev je najbolj upostevano kmecko delo ki ga zenske zmorejo malo pred deseto prinese rezka predjuznik mati so ze spekli drobnjakove stuklje vsaka zanjica dobi svojega kozarec je pa samo eden z rok v roke gre rezka pa sproti mosta vanj naliva ker vidijo se toliko njive nepozete pred seboj tudi pogovor ne stece bolje je cimprej priceti in delati vec zdaj ko se sonce se ne upira v hrbet to bo sele popoldne zanjica mora paziti da s koncem srpa ne pikne v nogo pa tudi da se ne uzanje v roko s katero prijema bilje to je za zanjico sramota pride ob dober glas kot zanjica in jo najamejo samo ce druge boljse ne dobe iz bliznjega zvonika se zacuje veliki zvon poldne zvoni vsi na njivi ostoje in odmolijo juznat pa gredo sele ko jih poklicejo najbolj lacne se skrivaj ozirajo proti hisi kdaj se bo kje pokazala rezka da jih poklice posebno lukcovka ta vedno pravi kako je prijetno jesti ena je odbila ko zanjice ze sede okrog miz vecina v vezi kar jih pa tam za mizo ne more vec pa gredo v hiso tudi ta miza je ze vsa zasedena za otrok ki so jih nekatere zanjice prignale s seboj pa je pripravljeno na krusni mizi v kamri v rupi nobene postrani ne gledajo ce enega ali dva otroka s seboj danes se zanje kruh in mora biti tudi za reveza v rupo pripeljejo mlatit meznarjevi jelovskovi in gasperjevi danes so prisli od tistih his odsluzit od meznarja mati in micka pa se zdravko in feliks drobna sta se vodo zanjicam na njivo bosta pa ze nosila prisla je tislarca ki gostuje pri jelovsku za drva ki jih dobi v rupi bo odsluzila od gasparja je prisla pepa in francelj od jelovska stanko ki je vec v rupi kot doma prisla je skopnikova micka z malo puncko zdravko in feliks morata paziti nanjo tudi od novakov sta prisla dva drugi teden bosta sli pa angelca in pepca vrnit ko bodo tam zeli od brencica poslali ta malo deklo vceraj so zeli tam in je sla pepca zet iz bizjanove doline je prisla lukcovka tudi ta je prignala puncko s seboj pa ne svoje od ene od njenih hcera ki je sla zet drugam tam pa ne marajo da prizenejo otroke s seboj v hisi nosi na mizo rezka v vezi pa pepca danes ne jedo s kroznikov vsi iz ene sklede zajemajo kot je po vsem petkovcu v navadi ce bi dali vsakemu kroznik bi morda imele zanjice to za baharijo v soseski moras delati tako kot delajo vsi kdor hoce kaj drugace mora to delati pocasi da se soseska niti ne zave tako kot voda v skafu ce ga prevrnes se naredi velika luza ce je presusen ali malo pusca voda pocasi zginja in sele drugi dan najdejo praznega soseska razume pod besedo mir da vse tako ostane kot je bilo danes so za juzino tri rihte prva je krompirjeva juha z ocvirki potem so struklji taki kot jih za god skuhajo v blago zaviti se kuhajo kuhane narezejo na drobno skoraj kot zeljnato solato morajo pa biti zabeljeni s stopljenim maslom in s sladkorjem potreseni tretja rihta je pa vinski kruh to je bel kruh na drobne kose narezan v vinu namocen in s sladkorjem potresen rupaski navadno pri mizi vsi berejo moski vcerajsnji casopis ker danasnji se ni prisel zenske pa svoje revije danes je ves ta papir skrbno spravljen v kotu ob zidu kjer obe klopi skupaj prideta tudi so prisli vsi tocno k mizi stefan pa ce bi bil doma bi gotovo se k cebelam stekel preden bi za mizo sedel njega je vedno treba dvakrat klicati po juzini gredo takoj spet na njivo v rupi opoldanskega pocitka ni sonce pa na njivi v skalah ni najhujse ob dveh popoldne ker je njiva obrnjena proti zahodu sele okrog stirih najbolj vrocina pritisne zeja je pa vseeno kar naprej meznarjev feliks sproti nosi v zeleni poldruglitrski steklenici vodo od studenca voda je hladna da kar zazebe v ustih pa zato bolj odzeja zanjice tiste ki so najete hvalijo psenico kako lepo klasje ima tako upajo da bo zanjicna pogaca vecja na petkovcu je navada da z prve moke od nove psenice specejo za vsako zanjico strukelj vsaj tako dolg kot je srp sirok mora biti gospodinje ta cas rade malo zavlecejo tako ne bodo sosedje mislili da so zadnja zrna iz pregrade pometli ze pred zetvijo v rupi so bili drugi dan v zetvi ko je po dolu pripeljal tovornjak do sedaj je na petkovec zasel le sem pa tja kaksen avto iz logatca tovornjak pa je prihajal samo mackov kadar sta martin in gustelj prisla v rupo po krhlje ceprav s tezavo sta po ozki poti vseeno prisla gustelj je gledal za ruparsko pepco vsako priliko je porabil da je prisel v vas enkrat s kolesom drugic z motorjem ali pa kar z tovornjakom da je bilo vzrokov vec se je tudi zanimal za ruparski sadovnjak sledil je stefanu verno koder ga je vodil gledal pa da se cim veckrat sreca s pepco dosti jabolk so mackovi vsako leto kupili v rupi tudi drugi logacani so prisli za sadje zarocat ko je se na drevju viselo pa naj bodo taka jabolka ki dolgo stoje ali pa debele hruske ki zorijo v vrhovih starih ci drovk vsi bratje pa tudi mati so pepci govorili na duso naj se gusteljna oprime lesna trgovina ni kar tako pa se velik mlin imajo pepca je vztrajala samo rezka in angelca sta z njo drzali rada je imela zadrugarjevega janeza ze od marjancine poroke sest let nazaj je janez zahajal v rupo pa ne na lestev v soboto zvecer prisel je v hiso skozi odprto okno v gorenji kamri mati so imeli pri postelji v gorenji kuhinji vedno prizgano petrolejko stenj je bil tako stisnjen da je komaj brlela janez jo je materi vzel privil stenj in odsel z lucjo doli po stopnicah v hiso kako ga ne bi slisala pepca ko so ga slisali vsi tako sta vasovala v hisi z prizgano petrolejko sredi mize mati se zaradi takega vasovanja niso za pepco bali pa tudi zupnik ki v fari vse zve ni takega vasovanja s priznice grajal pepca je bila janezu zvesta za deklo k zadrugarju pa ni marala iti se bo stari zadrugar ze vnesel in dal janezu cez vecno ne bo tako pepce pa tudi iz rupe nobeden ne podi danes je pripeljal po dolu drugace tovornjak malo manjsi kot mackov je bil pa pokrit na ravnem blizu kozolca je ustavil pet delavcev je skocilo doli na njivi v skalah so vsi srpi zastali vsi obrazi so se obrnili proti poti in vprasujoce gledali kaj pa je to zdaj od kozolca doli je prisel peter z praznim vozom govorili so vanj in kazali proti cerkvi potem so se stirje odtrgali od vozila in odsli po poti proti cerkvi peter pa je zapeljal voz do snopja na njivi radovednim zanjicam je povedal da hocejo vedeti ce se da priti s tovornjakom do jelovskove doline da bodo gradili cesto od poti na krivici pa do gradisca tam pod krivico bodo oni postavili barake za vojake zdaj so sli gledat ce je mogoce pripeljati do tja nace je vedel se vec ker je bil v ponedeljek dopoldne v obcinski pisarni tam pomaga sivcov joze ki je tudi student mlajsi od naceta tam je zvedel da bodo zgradili vojasko cesto od rovt na gradisce tudi z gradisca na vrhniko bodo naredili cesto skozi mizni dol in skozi jamnik od stare vrhnike cez kore n jo ze gradijo na gradiscu stoji ze vec barak pa se jih delajo je povedala lukcovka ona ima dom prav pod gradiscem tisti stirje ki so sli ogledovat pot so jo mimo grenke cesnje kar cez pozeto njivo urezali proti tovornjaku ki je stal pod njivo vsa zetev se je spet ustavila oci vseh so sledile tistim stirim ki so jo rezali kar cez njivo jim bo treba dopovedati na kaksen nacin kje je njiva in kje je pot je rekel in gledal za njimi peter tam je ze pozeto ne delajo skode ce pa bodo hodili tam kjer otava raste bom pa nastopil je dejal francelj bodoci ruparski gospodar take reci bo treba prijaviti na obcini tam jih morajo uradno povedati da ima kmet svojo pravico iz praprotnega brda je ze sla ena pritozba naprej kar sredi zelnika so nastavili merilne naprave in teptali glave brez potrebe je pripomnil nace podjetje bo delavcem prepovedalo delavci bodo pa se kar v naprej hodili kjer je najblizje naj bo cez travo ali pa cez zelnik ce je susa ce je moca ce crv spodjeda ce toca pada to delavca ne briga od svoje place zivi in dobi toliko ur kot mu jih papir zapise ce so stalo sedeli v senci ali pa delali vseeno placo dobe tako je razlagal meznar njemu brat te reci pove ki pri neki gradbi zelezo krivi ko so lahi na oni strani meje delali utrdbe so dosti skode ljudem naredili cez napol zrelo psenico so napeli bodece zice za celih pet korakov siroko ko so za utrdbe jame kopali so z dinamitom streljali po njivah in po senozetih je letelo kamenje kose so kar naprej zadevale vanj to pa kdor je skodo prijavil je prisla komisija ocenili so in skodo placali za svet ki so ga zasedli in za pridelke ki so jih unicili za razmetano kamenje pa niso nic dali jelovskov stanko je take reci vedel ker ima sorodnike na oni strani medtem je tovornjak odpeljal po poti proti jelovsku do tam kjer neha ruparski grunt veje sadnega drevja ob poti so se odmikale in tolkle po tovornjakovi strehi sadje je zdaj se zeleno kaj bo ko bo zrelo ce bodo s tem vozili vse bodo sklepali doli je zaskrbelo franceljna ce bi bil stefan doma ki je vse drevje poskropil to bi bil hud skodo bomo imeli od tega samo skodo je pripomnil stopil je nato na vrh grica da bi videl kako bo tovornjak vozil tam po jelovskovem kjer se prave poti ni se tiste zanjice ki so zgoraj na njivi zele je radovednost prignala za njim tovornjak je po jelovskovem vozil kjer je bilo najbolj ravno eden od delavcev je sel pred njim in mu kazal pot svet tam res ni dosti vreden kar zraste je vec gladeza kot pa trave ko bi bil mackon tukaj ki je jelovskovega grunta lastnik z vilami bi jih nagnal hud kot je se zena mu pravi da se samo macek ne pise da je tudi krvi macje je povedal stanko stari jelovksek ki so mu grunt na drazbi prodali je vedno dolzil starega recana da ga je spravil ob grunt ce bi on ne kupil bi mi grunt ostal noben drugi se ni gnal mislim da ga zato obraca hudic z vilami v peklu je veckrat rekel oce recan je grunt prepisal na hcer ki je vzela macka iz logatca v logatcu se pri vsaki tretji hisi pisejo macek ce je kdo rekel da je mackokv je toliko povedal kot ce bi rekel da je logacan katerega macka pa je bilo treba vprasat tistega za cerkvijo tistega za brusom tistega zadaj za skrljem macek ki je jelovskov grunt prizenil pa je bil mackon da se je od drugih mackov locil tam na robu jelovskove doline kjer zavije ozka pot na krivico pod cerkvijo se je tovornjak ustavil delavci so poskakali dol pretegnili so ude pretresene po taki voznji in zaceli razkladati vseh vrst ropotija je bila ruparski od dalec niso razlocili kaj bi bilo vrnili so se k zetvi pogovor se je pa sukal samo o tem kar so videli pri malici so sedeli vrh hriba pod lipo edino drevo je bilo to ki zdrzi burjo ki se tu vrh grica zaganja z vso silo ko sedijo vsi gledajo v isto smer vidijo kako postavljajo delavci malo barako z ze prej narejenimi stenami in streho samo stirje so ostali in delali ostale je tovornjak odpeljal pozno popoldne sta dva delavca sla do jelovska da bi kupila vsaj mleka in kruha mleko so jim pri jelovsku prodali za kruh pa so jih poslali v rupo ruparska mati so ze kuhali vecerjo za zanjice ko zaslisijo da jih na dvoriscu nekdo klice to ni bilo v navadi vsak ki je v rupo prisel vstopil skozi vedno odprta vezna vrata in tudi skozi odprta vrata v hiso sele tu je vprasal je kdo doma ce ni bilo odgovora je odsel brez da bi kaj premaknil ali vzel na kmetih je postenost doma tudi berac je to vedel in se tega drzal ce je mislil se kdaj pr iti naokrog zdaj pa so neki glasovi zunaj ruparska mati so sli kar s kuhalnico v roki na vezni prag pogledat mati imate kaj kruha za prodati je vprasala eden od delavcev kruha za prodati odkar sem tu gospodinja se nobeden ni prisel da bi tako vprasal mati sama sebi ne verjamejo in ponove vprasanje kruha za prodati gori v neki hisi blizu cerkve so nama rekli da ga imate kruha je vedno je bil kruh v rupi hvala bodi bogu prodajali ga pa nismo kruh je pri nas za domace pa revezu se ga odreze kos ce zanj prosi ni nobene trgovine blizu da bi kruh prodajali so v rovtah so tam so stiri trgovine pri cvetku in v zadrugi imajo kruh po kateri poti se gre v rovte je vprasal eden od delavcev mati so mu opisali pot tisti delavec ki je spraseval je rekel drugemu naj gre do barake pa onima dvema pove da ga vsaj eno uro ne bo nazaj ce ste lacni vam kruha dam za nocoj jutri pa ga le kupite kruh je za nas bozji treba ga je deliti s tistim ki je lacen mati so odrezali od celega hleba polovico ne so se branili mati za boglonaj ga dam v rupi tako se pri nas pravi nismo nikoli kruha prodajali pa ga tudi vam ne bomo delavca sta vzela kruh in odsla na stezi ki gre s poti proti hisi sta se srecevala z zanjicami prej so pozele kot je sonce zaslo na njivi drugega dela zanje ni bilo sta onadva kaj dala za kruh mati je vprasal francelj kaj bosta dala kruha nismo prodajali do sedaj se ne hruske jabolka krompir most zganje to pac da denar k hisi pride zastonj sta ga dobila jutri bosta spet na vratih ce bi jima prodala bi se prisla tako jih pa ne bo vec vsaj teh dveh ne cigan prosi se klobase zastonj ce mu kruha odrezes zato je pa cigan clovek ki dela in od svojega dela zivi je posten ko so v mraku sedeli na dolgi klopi pred vezjo so se pogovarjali tudi o tem so tudi barabe med delavci je vedel meznar posebno tisti ruskega jozeta hvalijo pa hitlerja zdaj tako pove nas polde vseh sort ljudje se bodo zdaj natepli na petkovec nic vec ne bomo sami je peter videl naprej dober teden po zetvi so v rupi mlatili s strojem se omlati bolj hitro se primirjati se ne da mlatev s cepci s tako mlatvijo ljudi pa je treba kot za dva poda odrasla zenska da na vozu razvezuje snopje druga da razvezano snopje na mizo podaja tistemu snopje v stroj poriva morata biti dve zenski dosti cvrsti da sproti retata tisti ki rese in psenico izpod stroja z grabljami vlece pa je lahko bolj droben odrasel moski mora biti da pretrese se enkrat s lamo ki jo stroj ven mece jo odmetava na voz zunaj ali pa na podstresje zgoraj tam kamor mecejo pa mora biti nekdo ki slamo razmece ali po vozu naklada spodaj na vitlju sta naprezena dva para volov od srede vitlja sta privezana se na lesen drog notranjega vola prisili da hodi v krogu zunanji pa mora za njim ker je njegov jarm privezan za vsakim parom stopa otrok ki je dober za pastirja vole priganja pa tudi s sibo udari ce se iz skednja kdo oglasi da mlatilnica prepocasi gre vcasih gre za en im parom tudi dvoje ali vec otrok da so tudi najmlajsi zaposleni vec ko jih je bolj glasni so pa bolj sebi v zabavo kot volom v strah dve uri se mora vrteti mlatilnica da je stant psenice omlacen ce je cas omlatijo se enega potem pa je kup neretanega ze prevelik treba je ustavit mlatev in pognati vejnik takrat par volov pociva polovica ljudi tudi gre po drugem delu pri vejanju sta potrebna dva v skednju eden skozi luknjo ki so jo pod mlatilnico odprli zdaj usiplje naretano na vejnik ki stoji spodaj v praprotniku drugi pa mu z veliko vevnico naretano nanasa vejnik loci psenico od plev pa tudi od semen raznih plevelov ki so med psenico dozoreli tako na spodnji strani pada izpod vejnika cista psenica odrasli moski jo naklada v vrece drugi ki pri hisi velja za najmocnejsega pa polne vrece nosi v kasco stant psenice da kaksnih deset mernikov psenice zenske v kasci psenico obravnavajo da gre res samo cista psenica v pregrade na petkovcu mlatijo s cepci samo pri kocinu ob sobotah pridejo vsi domaci sinovi z dela potem pa doma mlatijo sosedje pika poka radi poslusajo svoje snopje pa rajsi peljejo mlatit k sosedu ki ima mlatilnico odsluzijo s tem da pridejo pomagat mlatit ali pa zet v soseski vsi vsem pomagajo se nikdar ni bilo slisati da bi komu na njivi krompir zgnil ali se zito s klasja obletelo sosedje vidijo opravljajo to je res ce so kje pocasni za delo pomagat pa gredo ce vidijo da se skoda godi pa ceprav samo za boglonaj soseska je soseska ljudje iz sosednje vasi ne bodo rekli janezovega janeza janezu se je ves jecmen na njivi obletel prazna slama na njivi pokonci stoji v sosednji vasi bodo rekli tako na petkovcu so tako leni da jecmen sejejo pozeti pa se jim ga ne ljubi seveda jecmenove rese bodejo na petkovcu je ze pri vseh hisah psenica v kasci na jelovskovem svetu pa stojita dve veliki baraki vsak dan se slisi ko razstreljujejo skale in s kompresorjem vrtajo luknje kamor potem nalozijo dinamit tako odpirajo prostor za cesto v jelovskovem pecovju kamenje se ostaja da ga vozijo drugam kjer je za cesto ze skopano samo vojaki delajo cesto delavci so zgradili barake in odsli potem pa so nekega dne prikorakali vojaki in barake zasedli tudi v rupo in v druge hise so ze prisli gledat ce bo kaj prostora za vojake pa so doslej samo v barakah do pomladi bo menda tako jesen in zima vsak dan vozijo vojaski vozovi mimo rupe vozijo zelezje cement strelivo hrano za vojake v vozove so uprezene mule vozove pa vedno nadzira podoficir na konju jaha zdaj je zadaj zdaj spredaj zdaj ob strani nekega dne je hotel pokazati svoje spretnosti grabljicam ki so listje grabile pognal se je po zvrateh med njivo v dolu in njivo med robmi konju se je naenkrat noga vdrla in jo ni mogel vec potegniti ve n podoficir je razjahal vojaki so pomagali potegnili so nogo iz zemlje pa zlomleno tam je stal konj na treh nogah se pol dne predno so ga ustrelili cakali so dovoljenje in povelje pozno popoldne so ga napol odrli del koze so odrezali in odnesli francelj je sel zvecer na gradisce na komando naj tudi konja odpeljejo damo ga vam ce ga hocete nam je bilo treba samo toliko koze da visjim dokazemo da konja ni vec komanda se brani dati drugega konja konja je treba kupiti je drag vojaka dobis zastonj poklices rekruta pa imas vojaka peter je bil drugo jutro konjski mesar nato se je najbolj razumel saj je tudi prasice doma on klal odrl je kozo kar jo je ostalo francelj je zakopal drogovje meso pa so ze razsekano na kose peljali domo v meso so doma zmetali v veliko kad in nasolili par tednov je disalo po kuhanem mesu v svinjski kuhinji poskusil pa razen prasicev tistega mesa ni nobeden loj so ocvrli v kotlu ki stoji zapuscen zadaj za hiso stefan ga kdaj rabi da kuha skropivo proti sadnim skodnjivcem zdaj so ga pomili in zakurili pod njim nacvrli so loja da so ga se sosedom dali odslej kolesa petkovskih voz niso vec cvilila konjska mast je bila zastonj pa se boljsa od kupljenega kolomaza drobno in debelo kamenje je letelo na vse strani ko so vojaki razstreljevali skale in odpirali prostor za novo cesto zdaj je bilo ze po kosnji gospodarji so se tolazili da se bo tisto kamenje do pomladi samo zalezlo v zemljo takrat ko se bo sneg talil je zemlja mehka pomladi pa ze od nekdaj vse travnike in senozeti potrebijo bodo ze pobrali kamenje ce ga bo se kaj zunaj vojaki nadlege ne delajo samo ob nedeljah popoldne se razidejo po vasi ce bodo kje kaj pijace dobili vsi so jim kazali v rupo tam imajo domacega mosta dosti pa zganja tudi prve nedelje so bile v rupi vse mize polne vojakov se zunaj na klanu so posedali zganja so hoteli po pol litra vsak bili so bosanci ki slivovko doma kuhajo pa samo enkrat ko je vojak pol litra dobil je cuknil kot je bil od doma navajen pa ga je prevec zgalo ala je ljuta slovenicka rakija pol litra so imeli potem vsi vojaki pri mizi dosti kmalu so po drugih petkovskih hisah priceli v zadrugi v rovtah kupovati vino in so ga vojakom prodajali tisti ki so imeli cas za to so nekaj zasluzili v rupi so imeli ze vse sode prazne tudi zganja ni bilo vec nace je ze sel v ljubljano v sole fravcelj in stefan sta bila strezenja sita peter je vztrajal dokler je bilo kaj v sodu dekleta pa vojakom niso marale streci dela je bilo vsak dan vec najemali so v rupi pa se komaj zmogli treba je bilo pozeti ajdo posejati psenico skopati krompir spraviti pod streho fizol povrhu pa se sadje stefan se polskega dala sploh pritaknil ni zakurili so v sadni susilnici polno je bilo takih hrusk ki se hitro umedijo take hruske za most niso most iz njih se ne ocisti ob vecerih so tudi rezali krhle iz jabolk ki so bila crviva ali obtolcena tudi sosedje in nekateri se bolj od dalec so vozili v rupo svoje sadje susit vsak vecer po polskem delu so naredili vsaj eno preso mosta cez sto litrov mosta je dala ena sama presa peter je pripeljal z dolenskega za ped sirok in dva metra dolg vijak nanj so na spodnjem delu ulili iz zelezobetona meter visoko utez stiri rocice so molele iz nje tam so prijemali kadar so vijak privijali ali odvijali pet metrov dolg hrastov hlod kamor so ustavili matico je na drugem koncu pritiskal na lesen obod kamor so nadevali mleto sadje sadje so mleli na mlin ki ga je poganjal en sam vol vprezen v vitelj ko je bil ves obod pri presi poln so privijali vijak da je tlacil navzdol vrteli so ga toliko da je obvisel v zraku potem se je pa samo stiskalo most so sproti nosili s skafi v klet dva sta morala prijeti za usesa pri skafu eden pa je svetil da bi ze enkrat imeli elektriko to je zelja vseh morda bo v rovtah ze sveti ce bo na petkovcu vec vojakov bo tudi na petkovec prisla elektrika francelj ze dela nacrte kje bodo luci na dvoriscu da nebo treba vec petrolejke prenasati pa mlatilnico in druge stroje bo motor poganjal ce je bilo ponoci jasno je bilo vsako jutro ze belo od slane dnevi pa so bili se kar topli v ponedeljek po mihelovi nedelji se je ze pokazal prvi sneg sredi dopoldneva je zacelo sneziti na vrhu pri treh kraljih je ze ponoci zapadel in oblezal tam je bolj visoko v rovtah pa so otroci se prisli bosi v solo opoldne so morali po snegu teci domov kdo pa ima jeseni cas da bo za otroki cevlje nosil treba je bilo v zelnik in posekati zelje preden se sneg usede na glave potlaci jih da storzi skozi glave pogledajo tiste glave je treba brz zribati da se skoda ne godi repa pa se pod snegom se naprej debeli tudi jabolka se vise na drevju nihce od starih ne pomni da bi kdaj na drevju zmrznila ce zgodnji sneg zapade ko je v dveh dneh sneg skopnel so v rupi priceli obirati zimska jabolka v vezi so razdrli mizo da je bilo v kotu vec preostora tudi na gornjo vezo so nanosili jabolk cez dan ko je bilo topleje so obirali na lestvah ali na drevesu sta obirala france lj in stefan stefan je prev zaradi tega dela prisel iz stajarske tudi od tam je pripeljal na malem tovornjaku jabolk se vec pa kostanja pepca in angelca sta obirali s tal z obiracem stanko pa je nabrana jabolka pod streho nosil pozno popoldne pa zjutraj ko je bila slana zunaj so sadje prebirali posebej za tiste ki bodo prisli iz logatca sami iskat posebej v zabojcke in vsako jabolko posebej v papir zavito za bolj zahtevne kupce tudi v sadni kleti so napolnili vse lese tista jabolka bodo za doma pa tudi ce bo pomladi kdo za jabolka prasal takrat je cena boljsa tudi sosedje pripeljejo prodat sadje v rupo kar je dobrega gre skupaj z ruparskim sadjem ce je drobno pa za most stefan ima vse premisljeno in urejeno naprej zdaj niti k cebelam ne utegne pogledati popoldne sta stefan in francelj prebirala sadje v vezi spodaj na veznih vratih se pokaze senca in zaslisita pozdrav kogojev andrej je prisel je tiho rekel stanko ki je ravno postavljl prazno kosaro pred stefana poglej ga hudika poglej koliko jabolk imajo je bil pozdrav s katerim je kogojev andrej stopil v vezo brez da bi ga kdo pogledal je govoril naprej kmet to je kralj pravim jaz vsega ima vsega pridela delati je treba andrej pa se pridela ga je od strani pogledal in odgovoril francelj poglej ga hudika poglej sadje pa res ne da dosti dela samo od sebe cveti samo obrodi sad sama dozori lesnika v gmajni andrej ce hoces sadje lepo in zdravo pa dosti dela da je rekel stefan vstal je in segel po novi p razni kosari saj pravim jaz je andrej zaobrnil pogovor na kmetih je zdravje doma sadje jedo zgance jedo mocnik jedo sem videl spotjo doli pri sivcu dva sta sedela pred hiso en fantek pa ena puncka debela pa rdeca pa od mocnika okacana tisti otroci po logatcu pa pecenko jedo sladkarije lizejo pa so suhotni pa so bledi kogojev andrej je bil take sorte ptic mesetaril je po sejmih pecenko jedel in vino pil kadar ni imel cvenka v zepu pa jo je mahnil proti rovtam tam je krompir pa mocnik hvalil dokler ga niso povabili naj prisede in iz sklede zajame na ugrizni andrej ce si lacen ga je nagovoril francelj in mu ponudil srednje debelo rdece jabolko andrej je globoko ugriznil in mlel grizljaj med zobmi med tem je pogledal kar mu je se ostalo v roki kako jabolko pa je to se peck nima mati so se pokazali na pragu crne kuhinje nekaj zelja je ostalo od juzine pa zgancov tudi zgledas lacen andrej so ga ogovorili to pa mati to pa to zelje pa zganci to je zame tiste pecenke doli po logatcu sem se navelical sledil je materi v kuhinjo in izpraznil vse kar so predenj postavili proti koncu oktrobra so v rupi trli lan ze od srede septembra je lezal v snope povezan in goden pod malim kozolcem vceraj je peter postavil ses t tarlic v dveh vrstah prazne vozove so zrinili na stran tako bodo tarice vse pod streho vetra se ni treba bati saj so stantje z praprotjo zadelani od domacih sta trli angelca in pepca rezka je pomagala materi treba je bilo pristaviti vecje lonce tarice so na glasu da so najbolj pozresne zenske na svetu najeli so lukcovko staro tislarco skopnikovo micko in meznarco te so bile najboljse tarice na petkovcu francelj je susil lan v sadni susilnici do zdaj so bile lese vedno polne hrusk ali krhlev spodaj pa orehov zdaj pa susijo na lesah san kot poper suhega in v staro odejo zavitega nosi taricam se gorkega dobijo v roke na vecer je lanu ze precej manj kup pezderja pod tericami pa vedno vecji andrej ga je zacel nositi v praprotnik da bo zivini za steljo dokler je bila na hlevu slamnata streha so pezdirja nosili tudi na sleme pezdir je vse z vlakni povezan da ga tudi z vrha strehe veter ne odnese streha pa na slemenu ne pusca andrej se je znal ogibati taric da mu niso privezale repa ce je pa kaksen clovek mimo prisel ga je gotovo dobil vse terice so govorile vanj da so ga zmotile tislerca ki je bila najbolj spretna za to mu je obesila na hrbtu spodaj kosem prediva s pezdirjem pomesanega naj se je se tako pazil rep je dobil sele ko je prisel kamor je bil namenjen so se mu smejali in na rep kazali mati so prisli gledat in so tarice pohvalili ce bodo se jutri tako pridne kot so bile danes bo ze pred malico lan otrt pogledali so zadovoljni na velik kup prediva jutri ga bo fravcelj znosil na izpo kjer je mikalnik kadar bo cas ga bodo zmikali v kodelje ko bo mraz pritisnil in bo snega na debelo ga bodo spredli na kolovratih za vse svete je prisel domov tudi nace pot je bila kopna zato se je kar s kolesom pripeljal prijatelj mu ga je posodil angelca in pepca sta ze prejsnji dan posadili na grobove krizantem in polozili vencke spletene iz praproti rebrenjace ti ostanejo zeleni tudi pozimi na vseh svetnikov dan so sli popoldne na grobove vsi prizgali so svece na obeh grobovih v zadnji vrsti pri ograji je ocetov grob v drugi vrsti spredaj pa grob stare matere in oceta nekaj jih je stalo in molilo pri enem grobu nekaj pa pri drugem da se niso prevec drenjali potem so se pa zamenjali prisel je stric jakob tudi vera njegova hci je letos z njim ker ni snega mrak se je delal ko so se ljudje zaceli razhajati tudi ruparski so odsli strica in sestricno so povabili v rupo za cez noc so rekli pa tudi pogovorili se bomo kaj zvecer po vseh treh delih roznega venca so se v hisi pogovarjali mati peter stefan in stric jakob o cestah ki jih gradijo in o utrdbah ki jih bodo delali stric je povedal da so ga vojaki na poti iz logatca ustavili moral je povedati kdo je in kam gre imel je dokumente s seboj zato ni bilo tezav kot kmetijski referent je drzavni uradnik ne verjamem da bi se dobil slovenec ki bi italijanom izdajal kaj in kje se dela lahko pa posljejo italijani koga ki slovensko zna da bi zanje vohunil je ze kar prav da pazijo vsi mlajsi z vero vred so bili v kuhinji vratca od stedilnika so bila odprta pri tisti svetlobi so druge vecere vse tri sestre citale povesti nocoj pa je bila le svetloba da se niso pogovarjali cisto v temi pogovor je nanesel na igro ki bi se jo letosnjo zimo naucili in sli v rovte na oder igrat nace je prinesel dve primerni naj zdaj preberejo in potem dajo brat petkovskim fantom in dekletom ko bodo vsi prebrali pa se naj za eno odlocijo vera je pripovedovala da tudi ona in marjan njen brat hodita v prosvetni dom na jezici oba nastopata na odru posebno marjan njej pa da se posebno ne dopade gre pa rada pomagat na petkovcu je bil ze obicaj da so se kar v rupi naucili kaksno igro ni bilo treba hoditi in vcasih na celo gazit do drustvene dvorane v rovtah ce so pa v rovtah pripravljali igro z vec osebami so pa tudi tja hodili na vaje na petkovcu so imeli svoje kolise in zastor prej kot so v rovtah kaj zaceli igrali so pozimi kar v ruparski hisi bolj na pomlad pa v drvarnici sneli so vitelj pa je bilo dovolj prostora za gledalce potem so zastor odnesli v rovte na njem je bila naslikana petkovska cerkev meznija in gasparjeva hisa tako so lahko tudi rovtarji in gledalci od drugod med dolgimi odmori lahko uganili od kje je zastor k i zdaj oder in igralce zakriva ti ki zdaj v topli kuhinji odlocajo kdaj in kaj bodo igrali so bili se cisto majhni ko se je prosvetno delo v vasi pricelo mali nacek je sedel na peci z odprtimi ustmi je poslusal in gledal kako so se spodaj v hisi ucili za igro vloge vseh se je na pamet naucil ko so jo toliko krat ponavljali kadar je bila igra je sedel z materjo v prvi vrsti takrat so ze hodili igrat v rovte tam imajo veliko in siroko dvorano ce se je komu ustavilo ali ce je kdo povedal drugace kot se je ucil se je mali nacek takoj oglasil na ves glas je povedal kaj mora igralec reci da bo tako kot je bilo pri skusnji nekoc ga je peter po igri dal doma cez koleno nacek odslej za sepetalca ni bil vec igre pa so mu prisle tako v kri da je ze pri petnajstih letih napisal prvo igrico v soli so jo igrali in razrednik mu je dal petdeset dinarjev za nagrado zdaj pri devetnajstih letih pa je nace reziser pa se kaksno igrico sam napise ce ne dobi primerne za kaksno proslavo sele takrat pride to na dan ko mora financarju podpisati avtorsko dovoljenje da se tisto lahko uprizori na vernih dus dan je moral nace spet v ljubljano nazaj cez godobol je moral iti ker se po potocni do sivca s kolesom ni dalo vec bilo je vec dezevnih dni koncem oktobra in so vojaski vozovi pot razrili tako da je bila kot pravkar izorana njiva tisti cudni vojaski vozovi na dveh kolesih so se nekako rinili skozi visoka kolesa imajo in mule se vsake poti navadijo petkovski vozovi pa so bili takoj do pesta v blatu vprezeni voli pa do kolena takega voza ki je drsel na sori niso mogli vleci naprej pota so bila narejena za tistih par vozov ki so po njih peljali vsak dan za tak promet kot je sedaj pa ne ruparski so novembra v gozdu treba je posekati par hoj da bo denar za novo silazno jamo ki jo mislijo drugo pomlad zgraditi tesac hlacmanov tone tese trame domaci pa zagajo debelejse hoje na krlje pa se za drva posekajo par trsev zima bo dolga speljejo les lahko samo iz gozda do obcinske poti do sivca je s tako potjo nemogoce mackov gustelj z tovornjakom pa tudi ne more do sivca po glavni cesti tudi tista je razorana in zdaj se s zmletim kamenjem posuta vol in konj ki sta podkovana se ljudem smilita ce morata po taki poti vojaske mule pa s e vojakom ne smejo smiliti komanda je taka vsi cakajo snega in hudega mraza takrat bo razvozeno blato trdo kot skala na glavni cesti se bo kamenje pod ledom in snegom zajedlo v cesto da bo pomladi cesta gladka tako da bo lahko otrok tekel po njej na svetega andreja dan se je zacel sneg vsipavati na debelo ponocl ga je pol metra zapadlo potem pa ves dan da se niti vojaski vozovi niso pokazali na cesti vse je ostalo v logatcu drugi dan so cesto preorali pot od sivca do barak pa so pregazile mule s praznimi vozovi blato in sneg je bilo vse pomesano za adventno smarje je pritisnil mraz pota so zledenela vojaskih vozov ni bilo vec nehali so gradit vojasko cesto saj je kramp od zemlje odskakoval kot bi bila najtrsa skala petkovski gospodarji so sneli kolesa s tajslov in namesto njih nasadili sani dva sta morala voziti zdaj eden ki je spredaj vole vodil pa tisti zadaj ki je na macka stopal in pritiskal da sani navzdol niso prevec drsele tako so pred prazniki ze speljali stesane trame in debele krlje lesnim trgovcem v logatecu v rupi sta vozarila peter in francelj samo do sivca sta vozila tam bo pa mackov tovornjak prisel iskat dva tri dni pa je bil ves les pri glavni cesti zadnje dni pred bozicem sta francelj in andrej zagala drva kup zglavnikov se je vsake toliko zvecal da s kozla niso mogli padati vec tedaj je francelj pricel zglavnike cepit tiste bolj grcaste ki se preklati ne dajo je metal na kraj tisti bodo za v pec za vsko noc eden ali dva tako ogenj v peci vso noc ne ugasne in hisa ostane topla andrej pa ta cas sklada drva v skladovnice tako manj prostora zavzamejo pa lepse zgleda ce kdo mimo pride ze pri prvem sosedu pove niti drv se jim ne ljubi zloziti andrej bo sel pred bozicem proc za praznike bi bil rad doma za po novem letu pa ze ima vse zmenjeno na vrhniko se bo sel za vrtnarja ucit ruparski ga ne radi puste od hise tako pridnega fanta za k zivini ne bodo dobili nikjer peter in stefan sta v kleti stefan pretaka most kar je cistega v sodu pretoci v prazen in umit sod brozgo in drazi iz dna pa naliva v visoko kad dve kadi sta tam v eni brozga v drugi pa sadne tropine godne za zganje kuhat peter kuha zganje pred kletjo tam je streha in zavetje za toploto pa ogenj pod kotlom kotel napolni do polovece s tropinami potem pa zalije z brozgo da tropine plavajo v njej tako se ne prismodi kotel pokrije s kapo iz katere drzita dve cevi v hladilno kad najprej potisne cevi od glave v tiste od hladilnika sele ko sta lepo notri pritisne kapo na kotel pod kotlom skraja mocno zakuri ogenj je mocan dokler se na jeziku ki moli iz cevi pod kadjo ne prikaze prva kapljica takrat ogenj skoraj pogasi kar vodo iz hladilne kadi pluskne vanj teci sme cisto droben curek tenak kot nitka v litrsko steklenico spodaj nastavljeno ce se nitka samo malo zdebeli takoj da kepo snega kotlu na glavo mocnik ki je v kotlu ne sme prikipeti do glave zganje iz prve kuhe je sirotka ni se pravo zganje liter za litrom jo izliva v sod po petem litru natoci v kozarec toliko da je dno polno tisto sirotko pluskne cimbolj posevno na zerjavico ce zagori kuha se narej dokler mu nov poskus pokaze da v sirotki ni vec moci tri dni pred bozicem je most pretocen obe kadi pa prazni zdaj peter naliva v kotel sirotko v steklenici pod kotlom se najprej nabere belka to zlije posebej to bo za zdravilo mocna je res pa je motna pravo zganje mora biti cisto kot kristal pa da ima moc okus in vonj moc da zmrzlega pogreje gorkega pohladi zalostnega potolazi veseleg a pa opijani v topli hisi pa brnijo trije kolovrati mati pri peci sede predejo volno pepca in angelca pa predivo rezka siva na sivalni stroj mati ze ne zmorejo presti ves dan dopoldne se gre popoldne pa sedejo na zapecek ali pa kar na pec od operacije pred leti ze niso vec pravi zdaj dopoldne pa predejo in poslusajo marcinsko polonco ta jim svoje krize in tezave razklada tako sem bolna komaj diham ko me v sapniku nekaj tisci je zacela takoj ko je v hiso stopila sedla je k peci poleg matere in tozila prav za res ne vem ce so bodljaji ki me bodejo nekaj je narobe pa me je tako kot sem mojega brata zena pognala zdaj pozimi od doma drugam pojdi kasljat in stokat pa svoje tezave razkladat mi je rekla prinas je prevec zlic prevec ust ziveza pa premalo ce ne gres od hise do hise ti zdaj bomo morali iti za veliko noc vsi nihce se ni poslovil od mene ko sem sla od hise samo mali triletni toncek mi je rekel kam gres tata kje pa si zdaj je skrbelo ruparsko mater zunaj ne mores biti ko je tak mraz zmrznila bi kje si cez noc sem sla doli v reko k reski materi saj je vasa hci pa dobra tudi dala mi je zastonj majhno sobico pri speharju se posteljo mi je dala prida ni pod streho sem pa le za jesti pa dobim kamor pridem hudo je beraciti to je res sam bog pa reska mati vesta kako je zame hudo drugim ne morem dopovedati pa se ta bolezen ki me daje to grlo ki me tisci da dihati ne morem med tem ko je svoje tezave materi razkladala je stopil v hiso peter prinesel je prvo dvajsetlitrsko steklenico polno zganja postavil je steklenico na mizarski stol ki stoji za vratmi nasproti peci bi ga cuknila malo polonca je vprasal peter videl je kako je z ocmi kar pozirala steklenico saj polonca ne more ima grlo hudo vneto je povedala pepca ki je ravno ustavila kolovrat iskala je na vretenu konec preje ki se ji je utrgal ne ne pepca tista luknja ki je za jest je dobra tista druga za sopsti tista je vsa zatlacena vsa zanic peter je sel do marence ki je vzidana v debelo steno proti kamri vzel je iz nje prazen frakelj do polovice ga je nalil na polonca prva si ki bos letosnji pridelek pokusila polonca je spila na dusek in se zahvaljevala bog ti daj zdravja peter pa dobro zeno da bo v rupi gospodinila kot mati zdaj pa da bo za reveze dobro srce imela dan pred svetim vecerom je bil soncen ne premocna burja ki je vlekla od zaplane sem je soncu jemala moc sren ki je drzal ze par dni ni popustil trd je bil tako da bi se volu ne udrlo ljudje ki so hodili po opravkih so jo mahnili kar pocez kjer je bilo najblizje kup smrekovih vej nametanih na kup v klonici pred hlevom se je zelo ponizal stupar mihce je ves prejsnji teden sekal smrecje vejice z iglami na drobno da bodo za nastil gole veje pa je nasekal za komolec dolga polena smrekovce v peci jih bodo vsako noc nekaj posusili z suhimi bodo kurili v stedilniku tako tudi drva susijo ce jim suhih iz skladovnice sredi zime zmanjka stupar mihce je v hisi jedel v hlevu prespal noc v klonici pa smrecje sekal danes ga bom za tri dni nasekal je rekel zjutraj franceljnu ki je vedno prvi prisel v hlev rancon mi bos nabrusil ti ki znas za franceljnom je prisel v hlev tudi peter tako cudno mi je danes v ustih je rekel mihce za dobrojutro kot bi celo noc gnoj skozi usta vozil peter je tak jutranji pozdrav poznal vrnil se je v hiso in prinesel mihcu pol fraklja zganja na mihce na tesce ga je dobro cukniti bog ti daj zdravja in srece pri zivini in blagu peter meni pa en cel frakelj za na zadnjo uro v hlev je prisel se nace sinoci ze po temi je prisel domov na bozicne pocitnice sel je od goveda do goveda da vidi koliko so od jeseni zrastla potem je vzel gnojne vile in pomagal francelnu gnoj pobirat iz mrzlega jasnega jutra se je naredil soncen dan peter je domneval da po bozicu takega vremena nebo vec kaj ce bi danes zvlekli domov veje tistih treh kosatih smrek dva tedna nazaj so jih v pecovju posekali danes ko je sonce pa sren drzi bi jih zvlekli domov v klonici je prostora dovolj francelj in nace sta pustila neprijetno stregljanje zivine petru sla sta v hiso po sibirske kape nace je vzel tudi rokavice ne toliko zaradi mraza roke ima nezne kot mestna gospodicna ko tri mesece ni za nobeno delo prijel zdaj vleceta na vlacugi veje domov spodaj dve veliki kosati veji navzgor obrnjeni za smuci druge pa na prav velike vlacuge sta naredila saj bo po tako trdem snegu kar samo drselo ugrela sta se z delom v klonici pa ju je vseeno zelo zeblo ko sta skladala veje na kup senca je bila tam pa se je burja bolj cutila nazaj v pecovje grede sta se pogovarjalao dekletih lahko vse tako povesta kot mislita ni nobene sestre blizu ko sta sla po zadnjo vlacugo sta vzela tudi malo sekirico frlanko s seboj da bosta posekala primerno smrecico ki bo za bozicni drevescek do juzine so bile vse veje doma in drevescek tudi na klan pred hiso ga je na hisno steno naslonil francelj tam je dosti sonca sedaj ko so kostanji brez listja v hisi so morali do mize in do peci hoditi po vrecah angelca in pepca sta poribali pod v hisi dedci pa kot so iz hleva naravnost v hiso da bi si kje cevlje obrisali jim se malo ni mar zato so zdaj vrece po tleh in je treba hoditi po njih moski jih danes upostevajo kadar imajo cez glavo dela znajo biti zenske hude zamera pa ni dobra danes ze ne ker potico pecejo po hisi je ze sinoci disalo sedaj pa so potice na peci z belim prtom pokrite in se z odejo povrhu da se ne prehlade nace iz radovednosti pogleda pod tisto odjo tri velike potice so bile tam in so vzhajale ena za sveti dan ena za novo leto ena za poprtnjak tisto bodo za tri kralje pojedli tudi vec hlebov lepo belih je tam in se ena potica ki po ocvirkih disi to je spehovka za takrat ko se od polnocnice pride to je bil kregan nace ko ga je angelca opazila kaj dela malo je mankalo da bi priletela vanj kaksna zlica ki jih je angelca razporajala po mizi popoldne je po kuhinji se lepse disalo ko je rezka delala piskote za na bozicni drevescek pa radovednega naceta ni bilo da bi se mu nos obracal vsi moski so v skednju rezali razanico peter je poganjal za vitljem par volov stefan je tlacil zdaj slamo zdaj otavo v slamoreznico francelj mu je sproti dodajal na dva puslja slame enega ota ve nace pa je z odrov okrog skednja metal v skedenj slamo in otavo ce bi dali zivini v zleb slamo in otavo zmesano bi zivina otavo zbrala slamo pa z gobci zrinile na kraj ce je na drobno zrezano pa ne morejo tudi krave dobe rezanice pa z narezano pes o pomesano krava pri gobcu molze ko je ob treh popoldne zazvonilo k svetemu veceru so ze v hlevu zivino vrdevali francelj je z vilami prebiral se suho steljo je metal proti zlebu kar je bilo mokrega pa krevjake je zdrgnil pod staje tisti gnoj je nace nakladal na samokolnico in vozil na gnojisce peter je na supi pulil seno s kljucem iz kupa in ga metal skozi odprtino v hlev za zleb tam zivina z gobcem ni dosegla stefan pa je sel v cebelnjak ce je vse dobro opazeno je sel pogledat in popravljat zivino so napojili kar v hlevu po dve in dve so odvezovali da sta sli pit v malo leseno korito voda je sproti tekla vanj nace je napajal francelj pa nastiljal s supe je prisel peter in zacel tistim govedom ki so ze pila pokladati seno v zleb noco j dobe tudi voli isto boljse seno kot krave saj je sveti vecer naj bolje jedo ceprav ne vozijo navada je taka prej kot se je naredil mrad so ze vsi trije sedeli v hisi za pecjo z nogami pazljivo na vrecah zenske hocejo da bo vsaj se jutri pod lepo rumen in cist nace je sel ven in prinesel v hiso smrecico stefan je prisel iz cebelnjaka in sta prisla hkrati v hiso kmalu se je stemnilo pri cerkvi je zazvonilo in bo celo uro zvonilo z vsemi tremi zvonovi bozjemu detetu na cast pepca in angelca sta prinesli v hiso kipce angelckov pa velik kriz pod njim stojita marija in sv janez v krizu je spodaj glazbena skrinjica nekdaj se je s klucem navilo in je brenkalo sveta noc blazena noc zdaj je vse tisto polomljeno ker je bilo toliko otrok pri h isi vsi so hoteli naskrivaj videti kaj je notri kriz je se vedno lep v zidanici je spravljen in ga rabijo samo za svete vecere dva svecnika stojita eden na vsaki strani kriza svece so ze prizgane ker se je sveti vecer pricel vse tri sestre pripravljajo poprtnjak na robu mize proti bogkovemu kotu pogrnejo bel prt nanj polozi rezka najprej velik hleb crnega kruha tega dobe na dan sv treh kraljev domace zivali vsaka po en kos samo kokosi dobe nadroben kruh v obrocu da ne bi cez leto jajc nesle po skritih gnezdih vrh crnega kruha polozi bel hleb ta bo druzini za zajtrk na sv tri kralje vrh vsega pa posade potico ki bo tudi do praznika treh kraljev nenaceta spodnji prt cez potico zavijejo rezka ki je najstarejsa pa polozi nanj prt kamor j e sveto druzino uvezla mati stoje ob mizi in gledajo ce bo vse tako kot mora biti ker ni gredo v kuhinjo in postavijo se loncek soli hcere so pozabile nanjo tudi posodica z zegnano vodo in s puspanovo vejico notri ze stoji na mizi nace je snel s stene kriz ko so bili otroci so hoteli nesti vsak svojega bilo je vec otrok kot krizev zdaj pa ga bo nosil nace ki je najmlajsi rezka bo kropila peter bo molil naprej stefan bo svetil francelj pa je snel z zebljev za vratmi vse kljuce da bo kleti in kasco odklepal zadnji sta angelca in pepca v skafu nosita pokrit lonec v njem je zerjavica nanj vrzeta v vsakem prostoru malo zegnane olke vero zmolijo klece za rozni venec pa se razvrstijo za sprevod okrog vogalov mati sede pri peci molijo rozni venec in v duhu druzino spremljajo iz hise gredo najprej v hlev nato skozi praprotnik v drvarnico in na skedenj po gazi gredo do velikega kozolca nato pa kar po srenu do malega kozolca in sadne susilnice stefan ob mrzli burji pazi na luc je dobro zaprta v laterni ce ugasne to pomeni nesreco za hiso francelj ki ima najbolj proste roke spotoma stresa sadno drevje da bi drugo leto vec rodilo potem stopi hitro naprej da odpre kleti in kasco ko je pokajeno in pokropeno zaklene druzina se napoti proti hisi najprej gredo v kleti in svinjak potem pa v gornje nadstropje tudi tam morajo vsi prostori dobiti svoj zegen tudi dimnice na izpi kjer se meso prekaja ne spuste ki je tebe devica v nebesa vzel moli peter ko se skozi kuhinjo vrnejo v hiso tam pokleknejo na tla tako da ima vsak stol ali pa klop pred seboj kamor se lahko nasloni mati so medtem ko so hodili okrog voglov ze prizgali veliko petrolejko nad mizo nocoj bo gorela vso noc tako bo sveta druzina vedela kje bo dobrodosla kjer je poleg luci in toplote cakala tudi kruh in sol po molitvi odhitijo vse tri sestre pa se francelj in nace v drvarnico vsak mora zagrabiti narocje polen ne da bi jih stel sele v kuhinji jih prestejejo ob letu bomo se vsi doma ugotovijo med smehom ker so ze prej vedeli vsi imajo polena sparana nihce se ne bo letos porocil odidejo v hiso k jaslicam pepca jih je naredila letos so v jaslicah pastirci ovce in sveta druzina iz malca nace je tiste kipce lani ob bozicnih pocitnicah vliv pepca in angelca sta jih pobarvali stare papirnate jaslice so v peci zazgali svetih podob se ne sme metati na smeti so jih naucili mati pri jaslicah brli samo drobna lucka nocoj so jo iz bogkovega kota prenesli k jaslicam letos jih je pepca postavila na polici obeh oken ki sta na vsaki strani bogkovega kota morda bomo drugo leto imeli pri jaslicah ze vec luck ce bo elektrika v barakah pod cerkvijo jo bomo tudi k nam napeljali pripomni francelj ko v drobno lucko gleda vsi malo postoje pri jaslicah zapojejo sveta noc in poslusajte vsi ljudje ko neha pri cerkvi zvoniti prinese rezka vecerjo na mizo po vecerji so se moski vlegli na pec peter in stefan sta brala nace in francelj pa sta lezala na trebuhu in gledala sestre ki so krasile bozicni drevescek orehov zavizih v pozlacen papir in piskotov so navezale gori pa drobne svecke so z rakci pripenjale na vejice potem so se moski odmaknili da so tudi sestre zlezle na pec v bozjem miru in pogovoru so prezivljali sveti vecer ob enajstih so iz rovt zaslisali veliki zvon ki je vabil k polnocnici tedaj je francelj prinesel v hiso dve bakli narejeni iz drbelih brezovih vej cez in cez sta bili po dolgem nasekani da se ju bo ogenj rajsi prijel na debelem koncu pa so bili tudi smrekove trske zatlacene kmalu so bili vsi obleceni letos prav v zakmasno obleko vsi bi videli da si oblecen samo za sopraznik letos ko bo v cerkvi svetlo kot podnevi prvic bo svetila elektrika pri polnocnici francelj v kuhinji baklo prizge vsi se zvrstijo za njo nace nese baklo ki jim bo svetila za nazaj jo bodo v mezniji prizgali mati in peter bosta ostala doma gledata skozi okno ko so prihajale tudi druge bakle in ljudje za njimi sele okrog dveh so se od polnocnice vrnili prvi ki je prisel je prizgal na bozicnem drevcku vse svecke rezka je narezala kose spehovke ki jo je lepo gorko vzela iz peci kjer se je grela pocasi so jo jedli gledali tisto pravljicno svetlobo na bozicnem drevcku molcali so ob lepem bozicnem razpolozenju preden so leg li je stefan zmanjsal luc pri petrolejki svecke na drevcku pa so pogasili ko so pogorele cez polovico ko so odhajali spat vsak s svojo na peci pogreto odjo je pri cerkvi zacelo potrkavati sveto jutro kaznarjevi fantje so prisli vsi za bozic domov kjer so bili po sluzbah ni bilo cerkva tako blizu potrkavali ali penkali so pa tako radi na sveti dan so sli popoldne vsi k litanijam potem pa domov tako velik praznik je da se se k sosedu ne sme povsod imajo pravico da zabodejo silo v zadnjico tistemu ki bi se pregresil potice jedo in se pogovarjajo o tem kar so videli in doziveli danes je tvoj god k masi bos sel in svojega patrona prosil za vse dobro na dusi in na telesu tako so mati voscili tistemu ki je imel god tisti dan danes je bil godov stefan ker je stefanji dan najprej so mu voscili mati nato pa se drugi strukljev mu za god niso skuhali saj je za praznike ze tako dosti boljsega na mizi popoldne po litanijah so sli vsi petkovski fantje in dekleta v gostilno k zavcanu spodaj na perilah od koder posilja trkac vodo na lese da imajo vsi rovtarji okrog cerkve dosti vode fantje dajo za vino in tudi po malem pijejo dekleta imajo samo dno pokrite kozarce pred seboj pije pa nobena grd da ni grsega je pijanec se sedemkrat grsa pa je pijanka tako so mladini v soli dopovedovali gospod matevz zdaj so ze pet let v grobu rajni gospod so dobro ucili dobro delali in lep zgled dajali takega gospoda v rovtah ne bo vec to ve vsa fara skrbeli so pa tudi za napredek v rovtah so imeli med prvimi vodovod zadrugo in prosvetno drustvo fantje niso sloveli kot pretepaci dekleta so nedotaknjena stopala v zakonski stan bile so vse v marijini druzbi tam so jih gospod lepo vzgajali prednice pa ni bilo kdo bo vedno poslusal cence in morda tudi resnico ki bi jih druzbenice hodile pravit v zupnisce prednica je pa ima strgan rozni venec prednica je pa ji hodijo fantje pod okno v soboto zvecer prednica je pa je v nedeljo pri zavcanu plesala ko so rajni gospod matevz umrli so se hoteli vsi vdovci v fari se enkrat porociti rajni gospod so vsakemu rekli saj otroke ze imas plesast si ze na hoji se ti ze starost pozna kaj se bos zenil saj imas ze hcer ki ti skuha in ti opere na zadnjo uro se rajsi pocasi pripravljaj ko so gospod matevz umrli je faro upravljal mlad kaplan brz so nanj vdovci pritisnili mladi gospod jih je porocil saj ni bilo zakona proti vecinoma so sli iskat neveste v zirovski vrh tam je bila zaloga starih devic neizcrpna eden pa drugi zdaj po petih letih pravi ce bi jaz gospoda matevza poslusal vec ne pove pa vsi vedo kaj hoce s tem povedati sedanji zupnik vdovce porocajo spravili pa so se nad ples mladi petkovcani s tem niso prevec zadovoljni to se vsem pri govorjenju pozna ko govor na to nanese ker ne plesejo se pac pogovarjajo v rupi so doslej dostikrat plesali tudi ob nedeljah popoldne vcasih ce je bilo dezevno deklet je bilo doma dosti fantje pa itak gredo kjer dekleta so peter je zagodel na harmoniko dve vizi je znal za v nedeljo popoldne zadosti za pust in podobne praznike pa sta zagodla kucinov janez ali pa sostarjev janez ta dva pa ta dva sta bila godca da so tudi porocene pete zasrbele nace je bil star sestnajst let ko je v rovtah ples postal greh mati ruparska bogabojeca zena v rupi niso pustili plesati vec samo ce bo ohcet se bo plesalo dokler sem jaz gospodar prej so tudi ruparska mati plesali ce je bila muzika v hisi deklet pa manj kot fantov pri marijini druzbi so sedanji gospod govorili clanicam kako velik in grd greh je ples tista ki jo bodo videli plesat nebo odveze dobila meni bi je ze ne dali pa drugim tudi ki smo bile na gasilski veselici v logatcu je v imenu vseh govorila angelca bila je godba na pihala tako so rezali da so vse logaske mame plesale pa bi se petkovska dekleta drzala nazaj ce je greh za dekleta zakaj za fante ni je pripomnila ena od deklet sle smo s kolesom v logatec k spovedi ce je bil tam greh naj bo pa se odveza tam v logatcu pa gospod niso imeli plesa za greh blizja priloznost je greh pa ni so rekli logaski gospod zato pa sedijo danes pri zavcanu okrog mize brez plesa saj tudi godca ni je preblizu farne cerkve ce bi sli v ceste pravi nekdo tam v gostilni zgoraj igra na harmoniko birtov toncek v spodnji pa sostarjev janez tam lahko plesejo videla bi nas mojskrna mici belsin telcek v nedeljo popoldne sedaj ko nikamor ne gre gleda proti cesti videla bi nas rece ena od deklet naj si vest izprasa kako je prej vedno visela ob nedeljah v cestah vsem na voljo ce so hoteli plesati z njo je menil brencickov tone petkovski fantje in dekleta so sli k zavcanu zato ker je navada da gredo tak dan v gostilno imeli so v nacrtu da bodo imeli vsako nedeljo popoldne vajo za igro pa se zvecer vcasih v rupi kuhan kostanj bi jedli ki ga je stefan iz stajarskega prinesel pa vajo bi imeli zdaj ko je nace do treh kraljev doma pa so dvorano konec novembra zasedli vojaki celo na odru med kolisami jih nakaj spi letos ne bo vso zimo ne iger ne telovadbe da nebi samo sedeli mladi petkovcani zapojejo zavcan velja za petkovsko gostilno odkar je pri jelovsku propadla zato tam lahko zapojejo kadar hocejo ce hoce peti kdo druh mora s petkovcani skupaj na sentjanzev dan v rupi koljejo ze navsezgodaj sta prisla gasparjev francelj in jelovskov stanko prasica drzat rezka gre s polnim koruznim cesarkom odpre hlev in pujs pomladanec ugrizne v koruzo potem gre z lacnimi ocmi za rezko za hisnimi vrati so skriti vsi moski komaj pokaze pujs glavo v hiso ga oba franceljna zagrabita za prednji nogi nace in stanko pa za zadnji stefan pomaga kjer pujs najbolj brca cviljenje se slisi najmanj do jelovska ko lezi pujs na hrbtu na mesarskem stolu sredi hise pepca je prinesla skaf da bo vanj ulovila kri rezka in angelca pa v kuhinji pripravljata krop mati pa gledajo bolj od dalec ce bo vse prav pujs le prevec cvili peter stopi po kratko in drobno vrv naredi zanko in jo da pujsu okrog rilca z levico potegne da se zanka zadrgne zdaj cviliti ne more vec pa tudi glave premakniti tedaj peter z dolgim nozem narejenim iz avstrijskega bajoneta poisce pravo mesto z enim sunkom porine pujsu noz prav do srca iz siroke rane bruhne kri pepca jo lovi v skaf in sproti mesa s kuhlnico dokler se kri ne ustavi v vezi so postavili leseno korito tiso ki ga imajo v hlevu za zivino napajat stefan je polozil vanj dve verigi do dna segata in na vsaki strani korita za dober meter cez mati stojijo zraven svetijo in v roki drzijo zavitek kalifo nije moski ki so pujsa drzali ga zdaj prinesejo v kad polozijo ga da sta obe verigi pod njim mati natresejo nanj kalofonije posebno po nogah kjer je scetin najvec pepca je prinesla najvecjo luc ki jo hisa premore rezka in angelca pa vlivata nanj vsaka svoj lonec kropa oba francelna primeta eno verigo vsak na svojem konvu stanko in nace pa drugo zdaj zagajo z obema verigama da pujsa po hrbtu in ob straneh do kraja omavzajo omavzanega pujsa potegnejo iz korita in zanesejo nazaj v hiso na mesarski stol tam pomagata petru ki ni posebno natancen se rezka in angelca z nozevim hrbtom zdrgnejo scetine z nog pa se drugod kjer verige niso zdrgnile vseh stanko in gasparjev francelj sta ze odsla domov vama bomo ze poslali koline ko bo pujs tes tament naredil so se pasalili mati francelj in nace sta zvrnila zunaj v sneg korito z vodo in scetinami vred ko bo ze dan bodo pobrali scetine tisti umazani sneg pa s cistim zametali grdo zgleda ce je na belem snegu taka umazana lisa potem gresta z ivino vrdevat pri dnevni svetlobi ki je silila skozi ledene roze na oknih so se enkrat pogledali da ja ne bo nobene scetine ne na nogah se manj pa na usesih pepca in stefan sta bila najbolj natancna potem dajo prasica iz koze in slanine hkrati samo kozo dreti gre pocasi slanino od mesa se pa hitro odreze se stefam je vzel noz oba sta z velikimi zarezami locevala meso od slanine prej kot v eni uri lezi pujs samo z mesom in kostmi na mesarskim stolu stefan prinese dva kratka konca vrvi peter zareze med kitami na zadnjih nogah kamor utakne vrv peter pujsa dviguje stefan ki je vecji pa obe nogi priveze dalec narazen na drog tik pod stropom peter prepara pujsu trebuh angelca ujame creva v prazen skaf pepca pa srce pluca in druge obisti v velik lonec rezka odloci na stran jetra in jih nese v kuhinjo ocvrla jih bo za predjuznik creva bodo sli prat kar v hlev saj je v vodnjaku dosti vode hoditi v ucico prat je dalec pa tako zebe mati bodo na oprana creva narezali na drobno cebule na resetu polozene se bodo lepo odcedile duh po hisi pa bo po cebuli po predjuzniku ze visi pujs po hrbtenici na dva kosa presekan glavo so ze zanesli ven ko se bo potrdila bo lazje odrazati proc kar visi od vratu da bo za krvavice kozo s slanino vred so odnesli v zadnjo sobo tam nihce ne spi tudi mack tja nebo ker nihce tja vrat ne odpira slanina se bo lepo potrdila za igraco jo bodo vlacili od koze tam od koder ne bodo odrezali celi bohov slanine da se v dimniku prekadi vse tisto bodo zrezal i na stroj za zabelo in ocvirke koza odrezana proc bo pa za zolco nic se proc ne vrze za juzino ze jedo svinjsko juho in v juhi kuhano meso v kambri pri mizi sedijo stirje meznarjevi otroci da se bodo mesa in drugega najedli mati so vceraj meznarici r ekli naj jih poslje popoldne ima spet vsak svoje delo peter oblikuje kose mesa ki bodo sli v razsol in nato v dimnik vse kar visi proc odreze tiste odrezke nace zmelje na stroj drobno zmlete prinasa na mizo tisto bo za klobase stefan ze zlema drobne ceva in jih pripravlja na dva metra dolge kose med zmleto meso zmesa zdrobljen cesen in sol vse pregnete kot bi mesil kruh na tulec na koncu stroja nabere v gube ze prej odrezano crevo v stroj nalozi nadev z desnico prime crevo na koncu s prstmi pa pritiska na bat se nadeva polno crevo pricne zvijati na mizo nace in francelj delata klobase oba konca sta zaspiljena skupaj polagata jih na drogove in nosita v dimnik po dvanajst na vsakem drogu pepca prinese iz kuhinje poln lonec kuhanega drobovja nace ji vse tisto zreze na stroj in zanese nazaj v kamro tam ima pepca ze zmesano napol kuhano kaso s krvjo zdaj doda se zmleto drobovje majarona in soli poklice petra naj pride delat krvavice peter zajame z zajemalko tisto godljo ki je v skafu pripravljena naliva jo pocasi v debela crevesa mati so jih ze narezali na dobro ped dolge kose in obrnili da je mastna zunanja stran na noter peter crevo zaspili nadeva godlje in ne prepolne spet zaspili danes na sentjanzevo kuha krvavice pepca vse tri sestre so se tako dogovorile da bo po bozicu vsak teden druga za gospodinjo da bo kuhala po hisi pospravljala in skrbela za opremo in zlikano perilo zdaj je prva na vrsti pepca mati pa bodo nad vsemi da bo vse prav v dveh loncih kuha pepca krvavice tako gre hitreje naprej na tiste ki so ze bolj kuhane mora paziti da prebode tisto ki je prisla sama na vrh je prevec zraka v njej in jo lahko raznese vsi pri hisi imajo rajsi lepo zapecene krvavice kot pa kuhano godljo ki ostane ce se katera razkuha ce se samo ena ni sile ce se pa dve ali tri je pa ze kritika pepci se je to zgodilo in angelca ji ze poje po napevu stare bozicne pesmi to ni navadna godlja to v crevah je bilo bile so krvavice pa se je razkuhalo pepca se je jezila pa bolj nase kot na angelco na obe pa je pomirjevalno uplival duh ki je prihajal iz peci tam se je peklo meso za malico mora biti prasicja pecenka in zelnata solata to je toko trdno kot amen v ocenasu rezka ze reze debelo zelnato glavo na tanke rezine kmalu nato je malica to je taka malica da tudi molijo pred njo ceprav se pred navadno malico niti ne pokrizajo pepca malica in hkrati pazi na koline bog ne daj da bi se se katera razkuhala francelj in nace postavita v vezo nizko kad vanjo nanosita kose mesa ze nasoljene tam bo par tednov mati imajo v loncu pripravljen raztopljen soliter s tistim zalijejo ko je v kadi vse meso na vrhu polozijo pokrov in tezak kamen nanj tako bo vse meso pod tekocino macka bo srbel nos do mesa pa ne bo moge l ko se je naredila noc se v peci ze pecejo prve krvavice na sredi raznja je danka okrog pa krvavice za vsakega ena danka najlepse hrusta zato jo na mizi razrezejo da bobi vsak za par grizljajev krvavice za vecerjo so zakljcek domacega praznika angelca je ze odnesla nekaj krvavic k gasparju in jelovsku da bosta poskusila tista dva ki sta pujsa drzala pa se za druge bo nekaj rezka pa je sla k brencicu s kosom mesa in krvavicami kadar bodo tam klali bodo pa vrnili sosedje so dalec duh kolin do njih ne pride cviljenje prasica zjutraj in koline zvecer pa danes na sentjanzevo se za smucanje ni bilo casa vsi so bili do vecerje zaposleni samo mati so ze sedeli na peci in pletli nogavico iz domace volne zranen pa so mislili na sina janeza tako dalec je doma pa tak praznik prav danes ko je njegov god vedno so klali na ta dan ko je bil se student da je bil tudi on delezen francelj in nace kadar je bil doma pa tudi angelca in pepca so vsak vecer navezali smuci ce je bil sneg prsic ali pa vsaj tak da se za smuci ne prijema brencicev tone se gotovo vedno pridruzi spuscali so se z vrha njive na skalah in jih je samo naslo cisto na dno doline tam jih je zalet zanesel se malo v breg zavili so in obstali cisto na dnu doline potem pa naz aj na vrh v skalah do trde noci so se smucali ce je bila luna na nebu pa prav do vecerje vojaki v barakah tam pod krivico so bili kot bi jih ne bilo po hrano so hodili na gradisce in sami kuhali saj jih je bilo malo mimo rupe ze ves december ni prip eljal noben vojaski voz spomladi od nekdanjega praznovanja pusta so v rupi ostali samo se bobi in mastno zabeljena vecerja morda tudi spehovka prejsnje case so petkovski fantje vsi prisli v rupo nasemljeni so bili suknjic narobe oblecen pa doma narejena maska cez obraz na celu je korakal godec potem se je pricel ples ker domacih deklet ni bilo dosti so sli do bliznjih sosedov iskat dokler niso prisle so morali plesati tudi ruparska mati ob enajstih je ples prenehal maskare so segle po zadnjem bobu in zadnjem kozarcu mosta ob polnoci je bila hisa prazna godec pa je ze smrcal na gorki peci zdaj odkar je ples v fari greh gredo maskare v ceste v gostilno tam jim gostoljubna ruparska mati ne strezejo zastonj morajo vse placati godca tudi plese se pa ker ceste spadajo pod zaplaninsko faro financarji so tudi predalec da bi prisli takso za ples pobirat v rupo financarji niso niloli prisli kadar je bil ples naznanjal pa tudi nobeden ni sami od sebe so vedeli da nebo fraklja na mizi c e bodo prisli za take prilike sitnost stresat po pustu je bilo nekaj lepih soncnih dni v gmajni nad malim kozolcem je bilo okrag grmicev ze kopno brz so pokukali telohi iz zemlje nebogljene popke izkopljes iz mrzle zemlje doma na toplem pa so ob tednu ze razcveteni v rebku lescevje ze posipa svoj prah na redke lise snega cisto spodaj pod grmovjem so ze razcvetene prve vijolice in trobentice na njivi v skalah so topli vetrovi ze pobrali sneg samo vrhu grica so se veliki kupi snega zameti vso zimo je burja s svojo mrzlo metlo pometala sneg na jelovskovi strani vrhu skal je v vrtincu sneg padel na zemljo in delal visoke zamete burja pa je brez snega odvihrala naprej proti ruparskemu dolu ruparski so se odlocili da bodo porabili lepo vreme in sli na njivo v skale za oves orat nic se ne ve kaksno bo vreme za naprej peter in francelj sta privlekla iz praprotnika drevo in pluzno postavila sta oboje sredi dvorisca z gradajnico sta jo zvezala skupaj vse nared da bi lahko kar tam zaorala ce neb i bilo dvorisce francelj je sel uklepat par volov ki bosta orala peter pa v hiso po zegnano vodo francelj in blaz sta upregla vole pred pluzno vsi trije so sli okrog uprege francelj je molil ocenas peter pa je kropil z blagoslovljeno vodo angelca ki je bila tisti teden za gospodinjo je prisla na dvorisce z loncem ki je imel dno pokrito z zerjavico vrgla je na zerjavico na drobno razlomljeno vrbovo sibo iz lanske cvetne butare iz lonca se je pokadilo angelca je sla okrog uprege in pokadila za bozji blagoslov in srecno oranje peter je pognal vole blaz je prijel za klesce francelj pa je dvignil plug da ne bi po dvoriscu oral sele tam ga je spustil na tla kjer so zarezali prvo brazdo peter je stopal pred voloma blaz je pazil da gre eno kolo prav po robu kjer je bila prejsnja brazda odrezana francelj pa je rezal globoko in eno siroko brazdo ki se je obracala in prevrnila na prejsnjo tu spodaj je lahko lepe brazde rezati dosti zemlje je visje gori pa nebo tako tam je zemlja plitva crt alo vsake toliko zakrese iskre plug pa odskoci ali pa skupno z zemljo tudi skalo prevrne danes orjejo samo dopoldne zivali se niso vajene vleci tezo za sabo po tako dolgi zimi za pol dne pa zmorejo stefana ze ves marec ni doma sel je na svojo kmeti jo na stajersko tudi tam bo zdaj na pomlad polno dela lojze ki je tam sam zimo prestal na pomlad sam nebo zmogel pa tudi denarja mu ni stefan pustil zadosti da bi lahko delavce najemal skusnje kako se drugim delo daje in ukazuje pa tudi se nima mimo rupe so spet zaceli voziti vojaski vozovi s pecovja se je slisalo vsak dan kako so s kompresorjem vrtali luknje v skale vsake toliko je pocilo debele skale je dinamit samo razgnal drobno kamenje pa je vcasih padalo prav do repka na jelovskove senozet pa vedno na gregorjevo je snezilo vso noc je padal droben snet ki ga je veter sproti raznasal delo na cesti je ustavilo samo ce je snezilo mraz sam ni bil zadosti popoldne ko so si ljudje ze upali izpod strehe so nasli blizu poti iz cest do loga zmrzlega cloveka prepoznali so da je mihce stupar v sneznem viharju je zasel prazen frakelj so nasli pri njem bog mu je dal frakelj za na zadnjo uro na postnega smarja zvecer so sli ruparski kropit sejurjevo ancko nekoc vsaj dvajset let nazaj je sluzila v rupi za deklo govoriti nikoli ni znala razen par cudnih besed ki jih je razumela samo ona pa ruparska mati imeli so potrpljenje z njo otroci pa so ji nagajali sebi v zabavo ne iz hudobije ce so jih mati videli so bili kaznovani ona sama jih niti zatoziti ni znala vcasih se je ujezila pri mizi za prazen nic pis ces je rekla vrgla je zlico na mizo in odsla k materi v kuhinjo zdaj lezi na parah reva je bila vse zivljenje na starost pa dvakrat reva hrbtenico je imela zvito da je samo v tla videla s sestro jero sta ziveli skupaj obe sta s bornimi prihranki pa smrekami ki so jih jim dali kmetje zastonj naredili majhno hisico danes ko je bil praznik je jera sla k masi ancka pa je morda slisala da je na podstresju nekaj z aropotalo skusala je zlesti po lestvi gori padla je vznak in se ubila zvecer ko so kropilci sedeli in stali v mali hisici je jera prisla ancki cisto do glave dala ji je roko na celo in rekla vidis ancka kaj si silila po lestvi gori ko se po tleh ne zmores zdaj pa imas bos za drugic vedela za cvetno nedeljo je bilo ze povsod kopno na njivi v skalah so ze spet lahko orali oves bo letos tam psenica pa je bila posejana v dolini zdaj se je ze videlo da jo je sneg lepo pritisnil k tlom iz enega semena bo zrastlo vec klasov v soboto zvecer je peter delal butaro blaz mu je podajal kar je imel za butaro nabranega blaz je mali hlapec ki je prisel v rupo iz izgorij na zirovskem takoj po treh kraljih so ga vzeli posel naj pozimi je kjer bo pomladi delal kdor je posla iskal sele po sv juriju je tezko kaj prida dobil veljal je za skopuha v butaro je peter dal na sredo mocno fizolovko vrbove sibe pa okrog nje da se fizolovka ni videla ven butaro je povil z doma tkanim platnenim trakom spodaj je takrat ko ga blaz ni videl zabil kratek zelezen vijak z okroglo glavo od polovice proti vrhu je zacel zatikati brsljanove veje po vecini take vejce ki so imele jagode proti vrhu je zataknil par hrastovih vejic z rjavim listjem od lani tudi nekaj rumeno cvetocih vejic je zataknil med hrastovje cisto na vrhu pa je gledala iz butare ven oljcna vejica na tihi ponedeljek so jo mati kupili na sejmu v rovtah na mocno prejo so navezali tudi jabolko enega za vsakega pri hisi na cvetno nedeljo je v cerkvi kot v mladem gozdu butare ena vecja od druge se majejo spredaj kjer imajo svoj prostor otroci bolj proti sredi cerkve je butar manj so pa vecje zato iz praprotnega brda so prinesli trije fantje tako da sega skoro do vrha okna ko nesejo butare iz cerkve domov iz slabo narejenih ze pade sem pa ja kaksna vejica brsljana stare mamice ki gredo zadnje iz cerkve domov grede pobirajo vejice zegnane so ne sme se jih pustiti na poti nesejo jih domov da jih bodo v peci sezgali jabolka pa ne leze na poti ceprav jih na mnogih butarah manjka ta so na varnem v zepih prebrisanih pastirjev ti dobro vedo kdaj je treba jabolka sneti z butare da se tisti ki jo drzi ne zave blaz nese domov butaro lepo z vsemi jabolki ker je doma iz druge fare so imeli se bolj piko nanj vedel je to zato je butaro med maso drzal visoko brencicev pastir pa je nesel butaro ki se ji je vrh skoraj po tleh vlekel tako se je zvila vidis je rekel blaz meni je peter dal zelezno palico notri zato se ne zvije ta peter ruparski so rekli ljudje da se mu fant ne smili ko mora nositi tako tezo na veliki cetrtek brz ko je prisel od mase je blaz butaro razdrl naredil je sedem sopov ena krajsa vrbova siba dve vejci brsljana ena hrasta in malo drena je polozil v vsakega in s prejo zavil te sope je popoldne raznesel enega pod hisno streho zataknil ga je za najblizji precnik ostale pa enega na hlev na vsak kozolec po enega na drvarnico na kasco in na cebelnjak po tri vrbove sibe za vsako njivo je oddelil posebej na veliko soboto ko bo meznar prinesel zegnani ogenj bo blaz pet suhih gob ob njem prizgal in sel na njive na vseh petih njivah bo zataknil tri vrbove sibe tam kjer se krizajo pa bo polozil goreco gobo njiva bo delezna velikonocnega blagoslova kar mu je od butare ostalo je odnesel materi naj oni spravijo kadar bo huda ura bo mati v peci na zerjavici zazgala zegnan les da strela ne udari da toca ne pobije olka pa mora pocakati do bozica popoldne na veliki cetrtek pride naokoli tinek na veliki teden ima dosti dela kamor pride pobarva svete podobe ce so pobledele pa boga na kriz pribitega ce mu je barva prevec obledela vedno nosi s seboj v malhi tudi par krizev ali pa samo podobo krizanega da ga domaci sami na kriz pribijejo ce je prejsnji ze odsluzil tinek pravi da podobe za na kriz izrezuje sam potem jih pobarva ko so suhe jih pa na kriz pribije noben clovek ne verjame koliko ta hudik dela da pravi ne da bi pri tem slabo mislil vajen je tako o tineku vedo povedati da tistih bohkov ne izdeluje sam da jih tam na poljanskem s krizev sname potem pa okrog idrije in okrog rovt prodaja tam v poljanski dolini je na poti ob sori vse polno krizev na pol pijani ali pa zaspani nozniki so padli v soro sami ali pa z vozom vred in se preselili v vecnost pesnik zupancic pravi kdo`rs si hodil po dolini sorsli milost bozja kaj je znamenj tam kriz ob krizu in na krizu deska tukaj clovek naglo smrt je storil na veliki cetrtek in veliki petek grejo popoldne k bozjemu grobu samo starejsi in otroci prvo pot v cerkev ki jo naredi petkovski otrok ko je tri leta star je na veliki cetrtek popoldne ponosno gredo od doma zdaj so ze veliki vso pot sprasujejo se v cerkvi hocejo vse vedeti kaj je tisto pa tisto ki v cerkvi je doma pa nimajo mamice jih komaj zadrze da ne sprasujejo naglas sprasevanja in ponosa je konec ko gospod udarijo s sibo pred oltarjem na koru mocno zareglja raglja tisto spremljajo z jokom dekleta in fantje gredo v cerkev zvecer molijo pa petje poslusajo nikoli rovtarski pevci tako lepo ne pojo kot tista dva vecera na polju od velikega cetrtka do sobote nihce ne dela kaj malega grebejo okoli doma ali kaj popravljajo dopoldne pa itak vsi gredo v cerkev zenske ribajo in vse po hisah cistijo potico pecejo ze na veliki petek po vseh hisah jo pecejo ne tako kot na zirovskem ob bozici se vsaka baba potici ob pustu se samo usti o veliki noci pa ce je pri moci tam po zadlogu onkraj zale pa pravijo pri nas bog nikoli ne vidi kdaj se potica pece o bozicu se rojen ni o veliki noci pa v grobu lezi danes na veliki petek potico pecejo zares okrog hise lepo disi na mizi pa je opoldne samo koruzni mocnik pa naj le bo saj je zadnji dan posta na veliko soboto nesejo dekleta v jerbasu k blagoslovu jedi kar v petkovsko cerkev tako jim ni treba dvakrat v rovte letat ob dveh k blagoslovu ob petih pa k vstajenju nace je letos za veliko noc doma pregovoril je kaplana da je prisel blagoslovit na petkovec zato bosta pa sivcov joze in on pomagala zupniku in kaplanu peti tisto kar pojejo v cerkvi predno vstajenska procesija pricne pirhe barvajo na veliko soboto dopoldne v rupi letos delajo take da so popisani in porisani nace je napolnil staro nalivno pero z redko solno kislino kjer narises ali napises samo s krpo obrises pa se na rdecem pirhu spet belo vidi tudi vse tri sestre risejo doslej so delali pirhe v dveh barvah polovico so pomocili v eno barvo drugo polovico pa v drugacno na sejmu so kupovali pisan papir vanj si pirh zavil v vroci vodi so se okraski in slicice pirha prijeli popoldne pri procesiji je bilo ze oblacno ko so se vracali domov je ze na drobno dezevalo zjutraj na veliko nedeljo pa je lezalo za ped na debelo snega to je dan ki ga je naredil gospod so peli pevci na koru na veliko nedeljo popoldne so vsi ostali doma na tako velik praznik se ne gre na obisk bili so doma sekali pirhe in jedli potice na veliki ponedeljek pa se je vsa petkovska mladina z otroci vred zbrala za zidom ki je okrog petkovske cerkve tam so prepevali in se skusali kdo bo bolj od dalec usekal pirh prav na sredo na belo nedeljo so sle vsa tri ruparska dekleta in francelj na trate kjer je italijanska meja pot ni dosti prida pa so vseeno sli s kolesi nace je moral ze nazaj v ljubljano rad bi sel na trate pa kaj se hoce jutri zjutraj pricne sola na mejo so prisli trije pahovcovi iz crnega vrha dve sestricni in en bratranec kot so se pismeno dogovorili sedeli so na ograji ki je sezidana tam ob meji cez cesto pa je samo drog ki ga dvigajo kadar gre kdo z vozom cez tam je prehod samo za dvolastnike ob nedeljah je tam prava gostilna kar cez cesto na italijanski strani dobis dvolitrsko steklenico chianti tisti ki jo na oni strani ograje proda jo odmasi tisti na tej strani se nagne na italijansko stran cez ograjo in iz steklenice odpije pozirek odmaseno in naceto steklenico lahko potem prosto prenese na jugoslovansko stran brez carine dosti jih je ki kupujejo tako tisto lasko vino in ga doma vojakom tocijo ce kupci nimajo dovolj grla za vse pozirke se vedno najde kdo ki tisti pozirek vecji ali manjsi prav rad naredi kupec pozirka ne meri tisto vino je polovico cenejse kot ce ga kupis v zadrugi z jugoslovanske strani pa prodajajo rovtarske zenske na ono stran moko po kilogram smejo brez carine rovtarski mesar pa ima stojnico kar na meji eno okence ima na lasko stran tam prodaja meso po kilogram ce granicar ne pazi pa tudi vec ruparski so prinesli s seboj potice pahovcevi pa vina pravega vipavca ki ga na meji ne dobis pogovarjajo se in salijo saj so vsi mladi in tudi table ni qui si parla soltanto italiano francelj posega po kozarcu vipavca na oni strani dekleta ne pijejo v gostilni tu pa se manj je pa par zensk na meji ki rade sezejo po prvem pozirku iz chianti ob sestih popoldne je obiskov in trgovine konec sest je ura samo na italijanski strani saj tudi med tednom na medvedjem brdu ob enajstih po casu na tej strani poldne zvoni gospodinje vedo kdaj morajo domov da bo juzina pravocasno na mizi ruparski in pahovcevi se poslove ker je se velik dan francelj povabi vse tri sestre k trcku na vavknov gric samo par korakov od meje je saj hodijo italijanski financarji in nasi granicarji tja po mleko zdaj ima francelj trckovo ivanko ze zares izbrano da bo nekoc ruparska gospodinja danes sele sestre zvedo zares mati bodo pa zvecer zvedeli francelj se pogovarja v kuhinji z ivanko dekleta pa so v hisi pri mizi oce in mati sta z njimi pa se francka malo mlajsa od ivanke se je pridruzila saj se poznajo iz sestankov kmecke zveze trcek gospodar pripoveduje o nekem hlevu v spodnjem zavratcu ena vrata ima na jugoslovansko ena pa na italijansko stran vsi prasici ki po rovtarskih svinjakih krulijo gredo skozi tisti hlev kadar so naprodaj skozi druga vrata pridejo ven kot v italiji rojeni pujsi trgovci iz gorice ali iz trsta vse pokupijo nekoc se je na meji prevrnil poln voz prasicev od nase strani pripeljanih gospodar je na siroko odprl vrata na italijansko stran in na ves glas klical druzino naj mu pridejo pomagat lovit slisali so financarji ki so bili v patroli se oni so mu pomagali da so prasice spravili v hlev skozi siroko odprta vrata dvolastniki lahko prevazajo gnoj in pridelke z ene strani na drugo vcasih gredo s parom v jarem vprezenih volov na italijansko stran po voz ki ga pa tam ni tudi volov ni vec na jugoslovansko stran jarem pa ponoci kdo od vaskih fantov prinese nazaj na naso stran tihotapstvo je zasluzek pa tudi razvedrilo tisti ki na meji zivi pa ni nikoli tihotapil laze ali pa ni normalen sonce je viselo ze cisto nad medvedjim brdom ko so se ruparski poslovili cesta je res skozi navzdol da kolo samo tece pa je bolj varno ce vidis in se vecjih kamnov ki kar na cesti leze pravocasno izognes od zidovnika kjer pridejo na glavno cesto ki gre iz logatca v ziri pa morajo vse do sivca pritiskati na pedala pri godobolskemu znamenju se srecajo s fistrovo cilko prijazno jim vosci dober vecer cilka je lepo in postavno dekle hoce pa govoriti tako slovenscino ki je v knjigah napisana govori jo pa v rovtah nihce taka dekleta so se tri druge v fari iz vseh se ljudje norcujejo ceprav so pridne in nobenim nic zalega ne storijo tak moras biti kot so drugi ce hoces da te pri miru puste takoj po beli nedelji je prislo na petkovec vec vojakov v rupi so zasedli zadnjo sobo z vezo vred stranisce so jim naredili zadaj za drvarnico umivat se prat in po vodo so hodili k studencu skraja so si kuhali v kotlu zasaj za sadno susilnico jim je pokazal peter tam je bilo se precej drva zlozenih vojaki niso vprasali kar rabili so jih ruparski pa tudi polen niso steli vsak vojak je dobil hleb kruha kilogram tezak skuhali so pa vedno enako ni bila ne juha ne minestra in po kisu je imela duh vsak vojak je dobil porcijo tiste jedi in kos mesa tam notri kuhanega vcasih je bilo samo meso vcasih se je pa kosti drzalo le malo mesa kakor se je kuharju zajelo ko so vsa drva porabili so preselili kuhinjo v barako pod krivico kar cez njivo v skalah so jo vrezali prvic ko so sli k barakam jest oves je bil pravkar posejan se obzelenel ni zemlja je bila mokra da se jim je na debelo prijemala za podplate brez da bi jim kdo kaj rekel so sli drugi dan raje po poti mimo studenca cez repek na novo cesto ki je bila od vrha rebka do barake ze povsem dokoncana v rupi sta se naselila tudi dva oficirja dali so jima sobo starega oceta da sta imela vhod skupaj z vojaki to ni bil posebno prikupen vhod treba je bilo iti cez svinjski vrt ruparski zdaj prasicev niso spuscali na vrt preselili so jih na poletne svinjake take kot jih je stefan videl v svici in so jih potem doma postavili da je pujs lahko v hlevu ali pa se po vrtu sprehaja rije in valja vojaki so jih morali gleda t vselej ko so hodili po stopnicah v zadnjo sobo za stanovanje niso placali ne vojaki ne oficirji pa niti ficka ne cesnjevo svetje se je ze obletavalo s petkovskega grica si lahko videl vse cesnje med smrekami in med drevjem ki listje se ni odgnalo v edno so prve cvetele sele po svetem juriju zacne drevje zares zeleneti najprej trsi nato lipe javorji in jeseni hrast pa je vedno zadnji zdaj sele staro lestje zgublja ko je drugo drevje ze vse zeleno sele zacne zeleneti sadno drevje je v cvetju v rupi je okrog hise kot bi sneg po drevju zapadel vse belo posebno hruske bahato cveto tako lepo je pomladi pri nas pravijo ruparska mati ko se vracajo po dolu iz rovt od mase vsak dan lahko gredo zdaj hcere dobro gospodinjijo tako imajo cas da pri delu ali domov grede tudi lepoto opazijo koncem maja ko se je cvetje ze obletavalo je praznik svetega telesa ze prejsnji dan ko je pri cerkvi pricelo potrkavati je prislo v rupo par fantov in deklet dekleta bodo spletla venec za na mlaj brencicev tone je prinesel celo butaro tisovih vej iz domacega gozda sredi dvorisca lezi mlaj cisto do drvarnice sega ves je muzeven ker so ga sele danes dopoldne privlekli iz gozda in omajili vrh so mu morali zamenjati za drugega lepsega prevec je bil osmukan ko so mlaj vlekli na gozdnem koncu domov da je kosmati vrh otepal po tleh francelj privezuje na vrh slovensko zastavo brencicev tone in jelovskov stanko ze kopljeta jamo prav tam kjer je stal mlaj lani za dober meter globoka mora biti ja ma da se mlaj ob vetru ne nagne dekleta so ze spletla venec okrogel na obroc zdaj ga krase s trakovi belimi rdecimi in plavimi iz papirja so nastrizeni fantje poloze mlaj na kozle vsi poprimejo ko ga primejo na spodnjem koncu pri vrhu pa je lazji venec zdrsajo po mlaju do mesta malo nizje od kosmatega vrha s tremi enakimi zicami ga pritrde na mlaj potem se dviganje pricne gasparjev francelj ki je najstarejsi fant delo vodi peter prinese za moza dve pedi sirok brezov ploh spusti ga v j amo da bo debeli konec mlaja zdrsel po njem v jamo fantje so zvezali z mocno verigo dve zrdi take skarje objemajo mlaj malo nizje od venca zdaj potegnejo zrdi vsak k sebi da se mocno napeta veriga zaje v muzevni mlaj stirje fantje zacno mlaj dvigova ti vselej malo kadar gasparjev zaupije horuk ko mlaj oprt na prve klesce stoji posevno v zraku pripravijo druge prav take klesce z njim oklenejo mlaj nize dva fanta pazita na prve klesce da ne padejo vsi ostali pa dvigajo mlaj z drugimi ko prve klesce zabingljajo v zraku upro druge klesce v tla in prenesejo prve klesce pred druge gasparjev pazi z dolgim drogom ki ima zelezno konico ak mu pravijo da se takoj v mlaj upre ce bi se pricel nagibati v levo ali na desno se enkrat morajo zamenjati klesce da mlaj sede pokoncno v jamo gasparjev tisci od druge strani z akom dokler fantje ne prenesejo prostih klesc na drugo stran potem je mlaj podprt od vseh strani peter potegne iz jame ploh fantje pa zabijejo kamenje v jamo vmes pa vsake toliko par lopat zemlje mlaj zdaj trdno stoji brez klesc vsi se zadovoljno ozirajo nanj dekleta na venec ki je lepo privezan da je mlaj ravno na sredini fantje pa gledajo z dopadenjem vrh in zastavo angelca prinese mosta in kruha tudi pehar suhih hrusk prinese da dekleta ne bodo samo kruh jedle ko se pijace branijo vse opravijo bolj na hitro mudi se jim domov delovnik je do vecera pa se manjka naslednji dan je v rovtah telova procesija vsi petkocani so ze na poti prvi ze pod klancem zadnji pa sele v ruparskem dolu gasparjev francelj brencicev tone in ruparski francelj nosijo dele bandera trojne drogove pozlacen kriz in zvito bandero v rovtah pred zadrugo bandero razvijejo vrhu drogov nasadijo kriz tam kjer pridejo vsi trije drogovi skupaj pa pripno lepo rdece bandero v soncu se blesci se lepse kot zakmasna ruta za najvecji praznik na eni strani ima sliko matere bozje na drugi pa svetega lovrenca bandero stoji na tleh fantje pa vsak pri svojem drogu cakajo da se procesija zacne mlaj stoji pred cerkvijo visji je kot nas ugotavljajo petkovski fantje bomo videli drugo leto ob poti kjer bo sla procesija so na gosto nataknjene v zemljo za moza visoke brezove veje v vsakem oknu je bozja podoba ali kip na vaki strni pa svetli svecniki z novimi svecami ko se bo procesija blizala jih bo prizgal tisti ki je ostal doma za varuha potem pa gledal procesijo tako da bo vse videl njega pa nobeden zdajci iz cerkve prinesejo dve mali banderi za njim pa nebo pod nebom so gospod z mostranco in stirje ministrantje dva imata prizgane svece dva pa zvonckljata izmenoma skoro prihajajo pevci in procesija se pricne rovtarsko bandero je prvo za njim se zvrstijo vsi moski ki so blizu cerkve doma in iz vasi ki svojega bandera nimaj o tisti ki spadajo pod medvejski zvon tisti ki zdaj zvoni v italiji za njimi stopi v procesijo petkovsko bandero vsi petkovcani se uvrstijo za njim zadnje je bandero iz praprotnega brda ko vstopajo za njim ze vsi iz brda in sovre se uvrstijo belo oblecene deklice s kosaricami polnimi svetnih glavic takoj za deklicami sta oba mala bandera nosita jih dva nekdanja ministranta sedaj ze skoraj fanta nebo za njima nosijo cerkveni kljucarji pod nebom gredo gospod in pa ministranti blesceco mostranc o vsake toliko zavije oblak dima vselej kadar cerkovnik zavihti kadilnico za nebom stopajo zupan in obcinski mozje pevci nato pa ceta gasilcev samo kape premorejo tudi korakajo po gasilsko za gasilci stopa godba na pihala zadnje pa so zene in dekleta teh je v procesiji najvec bandera stojijo ze na treh drogovih in cakajo malo naprej od rupnikove kapelice ko pri cerkvi zadnje zene ustopajo v procesijo pri kapelici se vrsta razkropi vsak hoce biti cim blize ko se nebo bliza kapelici dekleta potresejo roze da je preproga na tleh se bolj pisana gospod postavijo mostranco na oltar v kapelici godba utihne potrkavanje poneha gospod pojejo evangelij pevci zapojejo po evangeliju v zakramentu drzec monstranco v rokah gospod pojejo prosnje naj bog varuje in ohranja sadove zemlje pevci odpevajo nato spet zvonckljajo zvoncki zvonovi spet potrkavajo osem godcev kar jih je se ostalo od nekdanje slavne godbe zaigra praznika svetega ceprav jih je malo jim kar dobro gre vsi se uvrstijo v procesijo dokler se spet ne ustavijo pri kovacevi kapelici tam pri kapelci je krizpotje od tam gre cesta v spodnje rovte kar jih je od neba naprej stoje na spodnji cesti nebo je pred kapelico zene in dekleta pa vsa na gornji cesti med pobozno zbranostjo tudi uhajajo pogledi pa bolj od spodaj gor kot od zgoraj dol fantje skrivomo gledajo po dekletih mozje pa kje stoji njegova procesija gre nato po spodnji cesti do tonckove kapelice tam je tretji evangelij in tretji blagoslov za cetrti evangelij ni kapelice zato ga odpojejo ze v cerkvi po procesiji je masa ker danes ni pridige se ljudje kaj kmalu pricno usipati iz cerkve mozje postoje na istem mestu kot vsako nedeljo prostor ni zaznamovan pa se za pol metra ne zmotijo zene in dekleta gre do naravnost domov otroci se pa danes skusajo kdo bo prej pritekel do meznarjevega kozolca od tam se najlepse vidi kako gasilci od cerkve prikorakajo pred gasilski dom godci gredo pred njimi od cerkve doli igrajo staro vojasko koracnico ko so naravnem od tonckove kapelice naprej pa terezinka zgodaj vstala kar znajo bozjih pesmi in koracnic so ze vse preigrali ljudje se razhajajo zene lomijo od brezovih vej male vejice na domace njive jih bodo polozile da bo tudi tam bog ohranil in pomnozil sado ve zemlje petkovski fantje so pred zadrugo bandero raztavili v petkovski cerkvi pa ga bodo spet dvignili ob prvi klopi na zenski strani do konca osmine po prazniku bo ostal tam osmi dan tudi mlaj podro vrh in venec bosta zgorela v kresu na kresni vec er pricela se je kosnja in prisel je kresni vecer po vseh gricih od koder se najdlje vidi gore kresovi v rupi so ga pripravili v skalah na vrh grica od tam se najbolj vidi na ono stran meje kjer zive slovenci pa jim fasisti ne puste kuriti kresov ce ne drugega vidijo ruparskega do vrh gora nad crnim vrhom in po vsej banski planoti popoldne sta sla peter in nace dvakrat po suhe smrekove veje v gozd en voz sta nalozila pri kotlih en voz pa v bajtarskem lazu tam je bila tudi cesnja polna drobnih cesenj nace je zlezel nanjo in koble polne cesenj metal petru po vecerji so sli vsi ruparski v skale na gric mati so ostali doma in gledali na hisnem vogalu toliko casa da je kres zagorel kres je zagorel na kupu vej ki sta prve pripeljala z drugega kupa pa so dodajali vselej ko je ogenj pojemaval tudi gasparjevi so prisli iz meznije pa vsi otroci peter ki je prisel k kresu zadnji je prinesel harmoniko otroci so okrog ognja skakali in plesali ko je bil kres se samo kup zerjavice so se sprijeli za roke tudi odrasli in zaplesali okrog ognja fantje so vriskali dekleta pa so pricela peti pele so naprej fantje pa basirali polnoc je ze odbila v zvoniku ko so se razhajali ob stirih bo treba vstati iti kosit ali pa krave molst doma so zataknili v krize v oknih praproti pred pragom in se cez pa so potresli z rozami ki so jih spotoma domov natrgali v rupi so se vojaki vsak mesec zamenjali en mesec so bili na pol ali pa cisto madzari iz banata drugi mesec so bili sami arnavti en mesec so imeli same bosance muslimane ubogi vojaki ki jim je prasic necista zival so jih morali gledati vselej ko so se vracali po stopnicah v zadnjo sobo nekateri so gledali v tla vsi pa ne ob petkih popoldne so se pri studencu vsi umili potem so pokleknili sredi doline obrnjeni proti vzhodu nekateri so poiskali prostor za molitev v bregu tako se je celo pri molitvi prej zadelo tal vsi ti vojaki ki so prihajali na orozne vaje so delali cesto ob kosnji so ze razkopavali in raztreljevali od novakov do vrh pecovja tisti iz barak pod krivico pa so kopali za cesto po bregu od novaka proti gradiscu tam je samo lapornato kamenje ki se pod krampom zdrobi ob prvem zamahu pred zetvijo so ze dodelali cesto do tja kjer so si sestre novaka jokelja postavile hiso hlev in kozolec brat jim je odstopil njivo ki sega prav do vrh gradisca tam so orale kosile zele vse same se ob kosnji so sle najprej k masi potem pa kosit od ljubljanskega vrha do gradiskih melin ni lepsih deklet kot novakovih pet erjavec na gradiscu je kofe na ognjiscu je vsovec sam pa toliko deklet je tam erjavec na gradiscu ki je to pesem zlozil je bil eden od udovcev ki se je se enkrat ozenil tedaj ko so umrli rajni gospod matevz zna vse dela strehe dela mize popravlja cevlje ukroji hlace pa vedno kaksno zabavno pove ce ima kdo cas da ga poslusa sin in hcer iz prvega zakona sta odsla po svetu ze prej kot se je v drugic ozenil zdaj ima samo malega fantica ki je vedno za njim bos hitro delal ata da bom imel kaj jesti okrega oceta ce ta pri delu postoji si cigareto zvije ali se s kom pogovarja tudi oni ima gostilno zdaj kot po vseh hisah po gradiscu ob sobatah zvecer in nedeljah je se premalo prostora za vse ko je toliko vojastva na gradiscu nesi mu malo zganja zastonj pravi erjavec svoji zeni ki v kamri fraklje in litre naliva nesi mu gotovo ga kaj boli ko tako zavija slovensko kmecko uho se ne privadi tistega zateglega petja ki je pri juznih bratih doma utrdbe gradijo med poletnimi pocitnicami so se oficirji naselili tudi v tista stanovanja kjer so med solskim letom prebivale uciteljice samo zacasno so rekli do jeseni bodo zgrajena stanovanja v tistih barakah ki jih zdaj gradijo na zivinskem sejmiscu vojska prevaza vecinoma vse kar potrebuje po novi vojaski cesti iz stare vrhnike do gradisca cesta je nova mule pa so stare se starejsi pa so tisti vojaski vozovi na dveh kolesih iz rovt v logatec pa vozita tja in nazaj dva vojaska kamiona taka sta da imata gumijasta kolesa kar cela brez zracnic ob strani je zapisano v cirilici da imata uradno dokazano brzino km na uro vozita pa vsak dan dvakrat tja dvakrat nazaj tudi kaksen domacin ki se z vojaki pozna se pelje z njim v logatec in potem pred skrljem caka kdaj bodo sli nazaj avtobus je v vseh teh letih po prvi vojni samo enkrat poskusal ce bi se splacalo prevazati potnike iz logatca v ziri v stirinajstih dneh so dognali da se ne izplaca tako je vsak potnik ki je hotel iz logatca v rovte potovati pa ne pes prisedel na postni voz mazetov joze je vsak dan ob odpeljal iz rovt ob pol desetih pa je pognal v logatcu proti rovtam joze je bil edini mozetov sin stari mazi je leta vozil posto vse od takrat ko je posta pricela delovati jozetova mati pa je bila postarca ni znala uredovati po predpisih kot postarice sedaj posta pa je dobro uradovala da se nihce ni pritozeval vsak ki je prisel na posto je samo vprasal je kaj za k nam mati postarska ga je pogledala izpod ocal dobil je pismo ali pa rekla da za k njim pisma ni poznala je vse ljudi od starih zenic do solskih otrok kar skozi okno je poklicala pridi po pismo ki je za k vam pa tudi k krizaju bos nesel ko tam mimo gres domov bolj uradna je bila samo za bozic in veliko noc tedaj je prislo dosti razglednic z voscili ljudje so stali tisti dan po masi pred okencem ali pa kar na hodniku ona pa je klicala kakor je bil naslov pa zraven dodala se kako se pri hisi pravi da en kogovsek ni vzel razglednice za drugega kogovska mici treven ni dobila razglednice ceprav je bila zupanova ker tista mici treven ki ji je razgeldnica namenjena je slibarjeva iz grape postarca se ni zmotila najvec voscil za praznike so dobivala dekleta fant ki se ji ni znal drugace priblizati je na razglednici voscil vesele praznike potem pa je imel vzrok da je vprasal ce je dobila nekatera dekleta so dobila kar dosti voscil tako da so jeziki rekli sama si pise v logatec nese na posto tu pride pa cakat na posto ker ve da je nekaj zanjo postni joze je bil pocasen ze njegov oce se je tako obracal da je pocasi noge prestavljal vratu nikoli ni obrnil kot bi ga ne imel nekop se je mlad fant zaletel vanj od zad s kolesom fant se je ze pobiral s kolesom vred iz jarka ob cesti ko se je stari obrnil da je bil z obrazom in konico cevljev obrnjen proti njemu zakaj pa nisi pozvonckljal pop nemarni joze se je pocasi obracal njegov par konj pa prav tako dve uri sta rabila do logatca v dveh urah pa se tudi pes pride vendar so se vozili z njim ucitelji financarji orozniki kadar so sli na pocitnice in imeli tezko prtljago s seboj imel pa je joze pozimi na vozu vec slamnatih copat takih da sta sli obe nogi v eno tako copato je dobil vsak kdor se je peljal z njim zgovoren joze ni bil morda zato ker ni znal pogovora zaceti kadar je govoril je pa vse mesal gospodicna gija tukaj je moj oce videl gija lisjaka ki je pot preckal gija kobila konj in kobila se za tiste gija nista zmenila nista se pasla ob cesti ker je bila trava prasna in dalec ce bi vozila po stranski poti bi se pa gotovo tekla sta samo kadar ju je oje tiscalo naprej ker je joze pozabil na zavore zdaj se tisti ki morajo na pot z vojaki vozijo v eni uri so v logatcu to ni noben rekord dosti prej je pa le oficirji ki stanujejo v rovtah so sami srbi nekateri so dobri in prijazni tudi domisljavi niso saj plesejo na prostoru med zadrugo in cerkvijo kolo z navadnimi vojaki eden je res domisljav tisti je pa sin ruskega plemica vsi ruski oficirji ki so iz rusije pobegnili pred revolucijo so v jugoslaviji postali redni jugoslovanski oficirji rudi so srbe za casa turskih vojn redno podpirali prijateljstvo se je sedaj vracalo crnogorci so se celo na prsa trkali nas pa rusov je miljonov tisti bivsi ruski oficir je bil navajen samo ukazovati ubogati pa ne sebicen kot je bil je bil za kraljev rojstni dan vseeno v stotnika povisan kot petelin je hodil po trgu pred cerkvijo vsakemu ki ga je hotel pogledati je kazal na tri zvezde sad smo se nesto osvetlili nekega dne poleti je prisel v obcinsko pisarno poleg tajnika godobolskega johana sta bila notri sivcov joze ki je tajniku pomagal in ruparsk nace ki je prisel druzbo delat zovite mi zupana odmah se je oglasil brz ko je vstopil johan mu je odgovoril da zupana ni ker dela na njivi naj pride opoldne ko bo zupan doma oficir pa odmah mi ga zovite ja sviram muziku on ima da plese johan mu je odgovoril vi ste samo oficir od drzave placan nas zupan pa je izvoljen od ljudi potem se je usedel in oficirja ni vec pogledal oficir je sedaj svojo jezo razkazoval jozetu in nacetu tadva sta pa tudi molcala ko je koncno zaloputnil vrata za seboj je johan rekel vidva bosta za prico vlozil bom pritozbo na srez tako se v obcinski pisarni ne nastopa mi smo zupana izvolili noben oficir pa naj bo general nebo sekal polen na njem dva tedna pozneje je hodil tisti oficir spet samo z dvema zvezdicama za kosnjo so na petkovcu se lahko dobili koscev za zetev pa so morali najeti zenske in domaci moski vse opraviti kar je bilo na petkovcu moskih ki so hodili delat k kmetom so odsli delat na utrdbe dve ljubljanski podjetji sta prisli na mejo utrdbe gradit prisli sta s svojimi stalnimi delavci najeli pa so za cez poletje in jesen vse ki so prisli za delo vprasat celo take kot bobkov polde ali zanotek ki jih za kmecka dela ni nihce najemal zanotek si je kramp sposodil pri martinkovcu naj cim prej kupi svojega mu je rekla martinkovka nas pride drugi mesec domov pa ga bo rabil tam k jer je delal so zasedli nemci sel je s svojim gospodarjem bolj proti jugu tam pa dela ni prej so bili casi prej je pisal martinkovec dobro se je zasluzilo vec piva se je po mizi zlilo kot v sloveniji spilo razen zanotka in bobkovaga poldata ni noben petkovcan hodil s krampom na delo vsi so dobili delo kot stavbni mizarji za tako delo so se prevec znali to se je pokazalo ko so delali preskusnjo koliko kdo zna tak delavec ki zna sam skaf narediti je za delo na zgradbi vec kot sposoben predno so sli zjutraj od doma na delo so postorili taka dela ki so za zenske pretezka tudi zvecer bil je se dan ko so se vrnili niso sedli na klop pred hiso polde in zanotek pa sta sla na delo vedno eno uro prej pa tudi pozneje sta se vracala tako sta se d elu okrog vogla izmuznila delavci ki jih je druzba pripeljala s seboj so za bozjo voljo iskali kje bi bili lahko cez noc in kje bi jim hoteli za placilo dati tudi jesti gostilne so bile dalec dober delavec pa gleda da da cim vec na stran da nese svoji druzini na gradbiscih je bilo vedno tako poleti ni noben kamen pretrd da bi ga zidar ne razbil pozimi pa noben kruh tako trd da nebi ugriznil vanj v rupi je dobilo za cez noc pet delavcev dva preddelavca pa sta najela sobo starega oceta oficirja ki sta bila notri sta se ze prejsni mesec preselila na gradisce ruparska mati so se dali preprositi in so jim tudi kuhali zjutraj opoldne in zvecer isto so jim kuhali kot za druzino jedli so v vezi druzina pa odtlej v hisi trije delavci so se pred jedjo prekrizali dva pa ne od dveh palirjev se ni pokrizal nobeden eden se pa pri jedi niti odkril ni vedno je hotel veljati vec kot drugi ruparska mati so z njimi potrpeli vzrojili so samo ce so jih dobili da so igrali na karte za denar kar nekam bolj zdravi so se mati pocutili odkar so imeli toliko kuhanja hcere so samo pomile in pospravile drugo so mati vse sami naredili saj tudi casa ni gilo ko niso nikjer dobili ljudi za najem moski so bili na gradbah zenske so pa povecini imele doma gostilno denar se je takrat stekal na petkovcu kot nikoli dobro da je peter kupil stroj za okopavanje in osuvanje to je precej pomagalo zlasti pri koruzi in krompirju pa tudi pri tem ni bilo casa da bi se sli gostilno zganje so ze zdavnaj vse prodali most pa so hodili bolj od dalec iskat kar z sodi in sodcki denarja je bilo dosti privoscili so si da so za zejo pili most namesto vode kar malo prevzeli so se ljudje kot svoj cas zene idrskih rudarjev koruzna moka je za pode ribat namesto da bi pod ceno prodali kar so doma pridelali so sedaj vse porabili ko so kuhali delavcem hrano delavci so jedli ceneje kot na gostilnah kmetje so pa za pridelke dosti vec dobili kdo nebi bil zadovoljen ce mu bolje gre tisto jesen ni sel nihce v gozd smreke sekat ni bilo potrebno pa tudi tesaca nisi dobil kar tako vsi so sli delat utrdbe tam je bilo bolje placano pa se manj nevarno tesacevo delo je trdo od jutra do vecera stati na tramu in tesati s tezko plankaco ob napeti vrvici ce je na noter zamahnil je presekal vrvico pa se cevelj vcasih ce je zamahnil malo prevec na ven pa je zgubil ravnotezje in s trama padel ko je nov tram nacel je bilo najtezje stati je moral na okroglem lesu posebno ce je bil tanjsi od osmaka mu je ka rado spodrsnilo ce je samo padel je bil lahko srecen gostilne v rovtah in v cestah so bile ob sobotah zvecer natrpana pozno v nedeljo zjutraj ali v nedeljo zvecer so se vracali domov tisti ki so bili domacini se vec pa taki ki so prisli delat od drugod prepevali so pesmi ki jih petkovska usesa niso bila vajena petkovski fantje so ob sobotah na vasi prepevali samo spodobne narodne pesmi zdaj so prav tako hodili na vas kot prejsnja leta pazili so pa ce bi kdo od tujih delavcev skusal zahajati k petkovskim dekletom v vas pod oknom niso dobili nobenega vsak jim je usel ko jih je zaslisal ce pa so dobili lestev pod oknom so sli vsak s svojim fovcem v grmovje narezali so leskovih palic jih zvezali v krize in ustavili v okno lestvo pa so nesli pod kozolec tako je dekle zvedelo da se mora pred tujimi fanti paziti ker fantje tudi pazijo nekaj dekliskih oken je potem dobilo prave zelezne krize noc ima svojo moc se vecjo kot petkovski fantje poleti sedaj ko je bil nace doma ga je francelj nagovoril da sta sla parkrat ponoci na vavknov gric francelj je vasoval pri ivanki nace pa je brenkal na kitaro zraven je prepeval zaljubljene in priljubljene studentske pesmi sedel je na travi dalec od okna da nebi motil lepih besed toplejsih od tople poletne noci nekoc sta sla bolj zgodaj domov ko sta prisla ze skoraj v dolino malo pred zabnico je pri bliznji hisi zaropotalo francelj in nace sta zaslisala nekoga ki je na vso moc tekel ali je tat ali vasovalec sta se spogledala in previdno sla pogledat vse kar sta videla je bila podrta skladovnica drv pod kambrinim oknom pred cerkvijo po deseti masi pa sta videla in slisala gospodinja tistega doma se je postavila pred fanta ki sta ga samo po obrazu poznala in mu zastavila pot vcasih so bili fantje kot s e za fante sika zapeli so pa deklet nageljnov prosili zdaj hodijo pa skladovnice podirat ste me videli mati ste me videli se je nerodno izgovarjal fant po glasu sem te spoznala ko si zaklel videla te nisem ko si tako tekel sram te naj bo ze malo pred zetvijo so v rupi dobili hlapca z juga jih je prislo vec ko se je do tja razvedelo da na italijanski meji potrebujejo delavcev prislo jih je vec kot so jih podjetja rabila zdaj so iskali dela pri kmetih nekateri samo za toliko casa da si zasluzijo denar za povratek tisti v rupi je ostal dalj casa bil je mlad fant iz like skraja je kar naprej ponavljal fraze ki se jih je nekje nalezel od delavcev ki so vlekli na rdeco stran nace in francelj sta ga kmalu prepricala da je vse tisto samo prazno besedicenje v rusiji ni nobenega raja stalin pa najvecja zver ki da pobiti vse ki ne mislijo tako kot on fant je bolj pozno jeseni dobil delo na gradiscu tam so nameravali celo zimo kopati pod zemljo tam globoko zemlja ne zmrzne nace je moral koncem julija na nabor stirje so sli iz petkovca brencicev tone jelovskov stanko godobolski janez in ruparski nace vsi stirje so bili potrjeni kako tudi ne saj so bili zdravi in postavni fantje nace je se isti teden prosil za odlog vojaske sluzbe da bi lahko studiral na univerzi zdaj je bil za kmecko in trdo delo ze tako utrjen da mu je bilo delo premalo ze dolgo je sanjaril kako bi prisli do harmonija ko bi ga imeli bi se naucil igrat potem bi ucil fante lepsega petja ustanovili bi zbor in privabili tudi dekleta ze tisti dan ko so sedeli v zgornji gostilni v cestah pri litru vina je prisel z mislijo na dan kupili bomo harmonij rovtarski gospod bodo zalozili denar sem ze zgovorjen sli bomo po hisah ob nedeljah popoldne povsod do koder se slisijo petkovski zvonovi jeseni prej kot grem nazaj v ljubljano pa bi igrali igro na prostem dvorana zgleda da bo kar naprej zasedena dosti dela bo casa pa je tako malo zetev se bliza kdo bo oder postavljal ce bo na njivi suha otava je predvideval brencicev tone saj nebo nobenega odra samo na tisti del zadaj za cerkvijo bomo polozili deske od obzidja pa do cerkvene stene tako rec pa lahko tudi zvecer pri luni naredimo zaves in kolis pa nebo nic nebo tako kot v zaplani par n edelj nazaj ko so slehernika igrali posebno zaves ne ki v vetru igrajo kot zastave igralcem po glavah udarjajo in tiste ki zadaj stoje lahko vsi vidijo mi bomo naredili tako da bo vse naravno tako kot je radovedni kako bo oder brez kolis in zaves so se odlocili prvo soboto v avgustu so ze imeli prvo vajo v ruparski hisi igrali bodo misterij ki se mu pravi teofilus samo stiri osebe so ki morajo vec govoriti ostali pa bodo samo v procesiji prisli za tisto sta pa dve vaji zadosti po vaji je nace napel rjuho na tisti drog ki gre od precnega trama do stene pri oknih hotel je pokazati kako zgleda sencna igra zgleda da poziras metlo pa jo v resnici samo na stran zanasas vsak je hotel kaj poskusiti petrolejka obesena na mizo je metala njihove sence na rjuho brencicev tone ki je bil najbolj korajzen si je porival mec v trebuh pa se je spotaknil ob stol izgubil ravnotezje in padel vznak drugi dan ko so sli k masi se je malo postrani drzal ni hotel reci da ga boli povedal pa je da mu je mati prepovedala hoditi na vaje ce te nace pride iskat ga bom v zadnjico brcnila pa skozi vrata ven napodila kaj se tiste igre zmisljuje kar tako mu povej kot sem rekla je narocila tonetu nace je sel iskat za isto vlogo sivcovega jozeta malo bolj dalec je imel na vaje prihajal pa je redno enkrat na teden so imeli skusnjo zvecer ob nedeljah popoldne pa vedno ostala mladina pa je sla dva in dva po hisah nabrali so nekaj denarja nikogar ni bilo ki bi nic ne dal denarja je bilo tedaj na petkovcu dosti vec kot prejsnja leta na dan pred malim smarnom pa je prisel pomagat tudi brencicev tone poln voz desk je pripeljal potem jih je sel pa se v rupo iskat dosti je bilo lesa za oder in za klopi kjer bodo sedeli gledalci le par desk so sli odt rgat se na gasparjeve petre popoldne na mali smaren so najprej blagoslovili harmonij petrovcev milan ki je v ljubljani tudi glazbo studiral je prvi zaigral na novi harmonij po blagoslovitvi so bile pete litanije nato pa igra zadaj za cerkvijo angelca je kot mati bozja sedela na stolu pred na zid narisano kapelico nace je bil hudic ki je teofila zapeljeval stanko je bil pridigar najprej je med pritrkovanjem prisla na oder procesija nato je stanko kot kapucinar romarjem pridigal tako je pridigal da so si gledalci sepetali med seboj skoda da ne zna tako lepo nas zupnik po igri so se vsi igralci zbrali v rupi za kratka navodila ker bodo zvecer na zeljo igrali se enkrat za vojake pa se za druge ce jih bo kaj prislo mati so angelco po laseh pobozali ko je tako lepo igrala mater bozjo nacetu pa so rekli fuj te bodi le kako mores tisto igrati zaplaninski zupnik je kar naprej pripovedoval smesne dogodivscine tako je cas hitro potekel ker je bil ze mrak so kar v rupi prizgali obe plinski luci na mrezice ze rajni gospod matevz so jih kupili da so osvetljevali rovtarsko cerkev bencina si naliv notri pa se je iz bencina delal plin ki je na mrezici zgorel v rovtah jih v cerkvi ne rabijo vec kar imajo elektriko bog ve kdaj bo svetila pri nas je rekel francelj in dvignil glavo pripravljal je vstopnice za gledalce zvecer gledalci so ze cakali ko so igralci z lucjo na celu prisli na oder za cerkvijo dosti vojakov je bilo srbov in bosancev nekateri so prvic slisali slovensko besedo drugi pa prvic v svojem zivljenju videli predstavo na odru tudi ce niso dosti razumeli so bili vseeno zadovoljni posebno s hudicem ni imel rogov pa je bil vseeno hudic drugi dan je zacelo popoldne dezevati ves teden nato je bil dezeven hv ala bogu da se ni skisalo vreme en dan prej je bila vesela petkovska mladina ljubljanska podjetja so najprej zacela graditi mitraljezka gnezda na ruparskem gruntu dva enega na robu njive pri koci proti vorarijam drugega pa na speklju na drugi stran i njive do njive pri koci so vozili z vozovi po novi poti potem pa kar po njivi do obeh bodocih bunkarjev francelj je zahteval odskodnino ker so unicili vso kosnjo otave slovenski kmetje morajo tudi nekaj zrtvovati za domovino ki jo bomo mi branili mu je odgovoril visji oficir na gradiscu doli na ljubljanskem polju ima kmet na ravnem lazje delo kot mi tukaj pa jim nihce cez njive ne vozi ne vem zakaj bi to smeli tukaj brez vsake odskodnine sem rekel da morate to za domovino zrtvovati je trmoglavil oficir zrtvovati zakaj italijani so na oni strani meje gradili trdnjave na slovenski zemlji da bodo tam italijansko drzavo branili vi gradite na slovenski zemlji trfnjave da boste srbijo branili pred italijani mi bomo branili jugoslavijo je trdo odsekal oficir jugoslavija je za vas razsirjena srbija za slovence veste da smo ne veste pa do kam slovenci segamo nasa meja je tam za gorico ne pa tu kjer vi utrdbe delate rekel sem ze da morate za domovino nekaj zrtvovati je kar naprej ponavljav oficir kaj daste vi od svoje place za te utrdbe ce mi dokazete da ste tudi vi kaj zrtvovali za domovino se ne bom pritozeval vec komunista jedan treba vas zatvoriti se je petelinil oficir francelj je videl da nebo nic opravil odsel je brez pozdrava in komande na gradiscu ni prestopil vec pri ruparskem studencu so na dnu doline naredili nekak rezervar za vodo dve leseni steni in ilovico zaklaceno umes tudi dno je bilo na debelo iz ilovice v tisti rezervar so ujeli vso vodo ki tam izpod zemlje pritece in spet pod zemljo izgine ce jo nihce ne porabi tja hodijo zdaj vojaske mule z malim sodom na vsaki strani vodo nosijo k koci na gric za betoniranje odkar grade utrdbe vojaki kontrolirajo vse ljudi kadar stopijo iz glavne ceste na stransko pot mozak s sekiro na rami je lahko domacin lahko pa tudi laski spijon ze sredi poletja so nekega dne sklicali na obcino vse prebivalce obcine od do leta po skupinah so jih slikali nato so slike razstrigli in vsak je dobil svojo izkaznico s sliko na obcini so vse ljudi poznali in so dobro vedeli katero ime in karera glava spadata skupaj nova pot do koce je bila tisto jesen razvozena dosti se je voz zlilo po njej in jesensko dezevje jo je zamakalo nazadnje se je tako udir alo da niso mogli peljati niti s praznim vozom odslej so mule nosile na hrbtih poleg vode se pesek grust in cement kar cez robasti gric kjer je nekoc ze bila pot do koce tudi vrhu pecovja mrgoli delavcev krivijo zelezo pripravljajo odre in delajo opaze pred zimo morajo biti bunkarji dokoncani cez ruparski grunt drzita dve obrambni crti prva gre cez malo senozet in cez njivo pri koci tam se sledovi iz prve vojne niso povsem zabrisani kadar orjejo se vselej najdejo laske naboje za puske italijani so imeli takrat pri koci topove pripravljene za naskok na ljubljano ko so polozaj zapustili zgleda da so municijo kar sejali po njivi ko so ruparski otroci jeseni na njivi pasli so vedno tiste naboje pobirali trgali so svincene krogle proc in na ogenj usipali smodnik ki je tako lepo zagorel tudi laski naboji so imeli smodnik podoben makaronom zrna smodnika velika kot preso so imela luknjice po sredini nekoc so metali kar cele naboje v ogenj pokalo je tako dolgo da so orozniki prisli gledat kaj se godi zdaj je obrambna linija ravno narobe obrnjena ko so pri koci zaceli pasti po njivi sta bila oba bunkarja ze narejena odslej je vsak bunker strazil vojak noc in dan pod malim kozolcem je oblezalo kakih dvajset vrec cementa pa tudi nekaj zelezja in pesek med obema njivama v dolu pa je bil par metrov sirok in za moza visok kup grusca kamenje so kopali in mleli malo visje kjer razen par kilovih dreves ni nic zrastlo grusc je bil nakopicen tam kjer si je prejsnje leto konj nogo zlomil stirinajst dni je minilo pa ni ne cementa ne zelezja nihce prisel iskat francelj je uprasal delovodja ki je v rupi jedel in spal zakaj tistega materijala ne odpeljejo drugam vrzite ga proc ce vam napoto dela ali pa ga porabite ce se se ni potrdil za nas je ves tisti materijal ze odracunan so se uracunali ko so mislili da bo bunkarjem treba betonirati tudi dno pa je bila ziva skala povsod francelj in tisti lican ki je v rupi dobil delo sta naslednje dni zacela delati plavalni bazen pri studencu tisti les od rezervarja so ze odpeljali od tam tako da je jama ostala malo sta poravnala da je imelo obliko bazena potem sta od malega kozolca speljala tja ves materijal grust pa iz kupa v dolu ki je bil tudi za h koci namenjen v enen tednu sta baze n zalila tudi vojaki ki so se hodili tja umivat so jima pomagali ujela sta zadnji cas pred zimo ko noci se niso bile tako hladne da bi svezi beton zmrznil cez stirinajst dni ga je francelj preizkusil bil je trd kot je treba stirinajst dni kasneje so k malemu kozolcu spet napeljali cementa peska in zelezne palice na vse nacine zavite tisti ki so bili v prvi vojni na fronti so brz uganili da bodo delali zicne prepreke tiste zelezne palice so res priceli postavljati po mali senozeti in po njivi eden je drzal palico pokonci drugi pa jo je z betonom zalil za dva klobuka betona je dobila vsaka potem so napeljali se bodeco zico mraz je bil sneg je bil pa so morali vseeno delati kako bo pomladi ko bodo pri koci orali za krompir in za koruzo je skrbelo ruparske ko bodo koncali na njivi ki je ostala spodaj bodo morali do doma in od tam sele na gornji del edini prehod je na poti ki gre v gozd tam imajo ze pripravljene kozle z bodeco zico ovite da jih bodo vrgli cez pot ce bo res kaksn a fronta tam druga obrambna linija pa je sla cez njivo nad robmi mimo stare podrte bajte cez dolino in veliko senozet na alovskov gricl tudi tam so ze priceli delati zicne ovire pa so morali prenehati nekdo je opazil da se ze v tisti liniji ki gre cez njivo pri koci beton ni potrdil samo zmrznil je zdaj tiste zelezne palice stoje tako trdno kot bi jih zadadil v krtine dobro da tega italijani ne bedo vojna pricenja koncem novembra sta obe ljubljanski podjetji prenehali z delom pozimi bodo delali samo pod zemljo na gradiscu in na ulovki s petkovca so vsi delavci odsli preselili so se blizje gradisca ali pa odsli domov po starem pravilu poleti ni kamna tako trdega da bi ga zidar ne razbil pozimi pa ni kruha tako trdega da bi ga zidar ne pojedel petkovcanom ki so delali pri njih so rekli da jih bodo pomladi spet vzeli na delo ce ne bo kaj vmes prislo tudi vojaska posadka pod krivico se je zmanjsala niso jim se napeljali elektrike postavili so daljnovod in hisico za transformator t ransformatorja pa se niso dobili iz ljubljane ko je ruparski francelj videl da postavljajo tisto hisico je pricel letati od pisaren kranjskih elektraren do obcine celo v ljubljano je sel do glavnega inzinerja vsi so bili pri volji naj petkovski gospodarji kar napeljejo na svoje domove elektriko naj malo potrpe ker bo transformator kmalu instaliran pritisnila je zima visok sneg je zapadel pod tezo snega se je veckrat utrgal kateri od kablov visoke napetosti kadar je zacelo sneziti je kmalu na gradiscu in v rovtah zmankalo luci na petkovcu pa so vso zimo kurili petrolejke prisel je bozic in pred jaslicam je spet brlela samo drobna oljna lucka bunkarji ki so jih postavili pri koci na gricu in se ne povsem dokoncani na vrh pecovja so imeli pri vsem snegu in vsem mrazu vsak svojega strazarja morali so straziti da nebi kdo cesa premaknil ali slikal trdo je bilo zivljenje tistih strazarjev cez zimo peci v bunkerjih ni bilo kam postaviti samo njihova lastna toplota jih je grela v tesnem pro storu hrano sta jim raznasala dva vojaka na rami sta nosila na dolgem drogu dvajsetlitrsko plocevinasto posodo prej je bilo notri strojno olje malo so poplaknili z vroco vodo naredili rocaj pa se jim je zdelo dobro kam pa naj se gre vojak pritozit proc od bunkerja ni smel do bunkarjev se pa pozimi noben oficir ni priblizal iz bunkarja na krivici so odnesli vroco minestro do pecovja je bila ze hladna do koce pa zmrznjena za bozic sta bila na stajerskem na lokavcu peter in rezka kot bi hotela poskusiti kako je biti na sveti vecer zdoma popoldne pred svetim vecerom je prisel tudi nace ko je nastal mrak da so sli okrog vogla se je vsem trem milo storilo od nikjer niso slisali zvonenja najmanj pa iz petkovca bliznja cerkev je bila onkraj grica da se ni slisalo tja so tudi sli k pastirski masi prisel je kaplan iz loke rezka in nace sta se cudila in prisluhnila petju same stare bozicne melodije ki so jih v rovtah ze zdavno pozabili na sentjanzev dan je nace odsel z lokavca oprtal si je nahrbtnik dvajset litrska plocevinasta posoda je bila notri polna zganja peter ga je tik pred bozicem skuhal pocasi in previdno je moral hoditi ce pade se mu posoda zmecka puscati bi prav gotovo zacela ko je sel po ravni cesti proti rimskim toplicam sta ga dotekla dva moska oba sta bila namenjena na postajo brz je stekel pogovor ker je eden stefana poznal ni bil ravno prijazen pogovor prej ko nad hitler zasede bolje bo za nas je zelel eden saj smo vendar slovenci in hitler slovence preganja na koroskem je ze pokazal se je zacudil nace tu mu nebo treba preganjati mi slovensko se govorimo ker drugega ne znamo duha smo pa cisto nemskega hitler bo moral pohiteti ce bo hotel vse ponemciti dokler mu bo ruski joze pustil jaz s em za hitlerja zdaj ko je s stalinom prijatelj ko se bosta sprla bomo mi sstalinom potegnili pa boste vojno izgubili hitler je bolj pameten kot stalin vec orozja ima bosta videla ko bo nad vso evropo gospodar bo se po rusih udaril kaj naj bos ze videl kaj je stalin kaj je sovjetska zveza mi bomo vsi stalinu pomagali samo v rusiji ima delavec besedo borili se bomo da bo tako tudi tukaj zivljenje je treba dati za domovino ce je treba za diktatorje pa ne je tudi nace povedal kaj misl i on ti si se mlad zagnan sta oba hkrati silila vanj farji so te naucili da tako govoris pa raje pomisli pa potem govori se ti splaca dati zivljenje zdaj ko si toliko sol naredil da bo po vojni spet tako kot je sedaj nace ni popustil trdil je svoje da je le za domovino za sestre za brate vredno dati zivljenje prevec je pazil kako bo besedo prav zastavil premalo pa kje stopa spodrsnilo mu je malce ujel se je za ograjo ob cesti pa tudi posoda je malce zadela v ograjo ko je ze sedel v vlaku je vstopil v kupej sprevodnik zacel je z nosom iskati odkod neki prihaja tako lep duh po domacem zganju se enkrat je prisel mimo in spet vlekel v nos tiste duhove zdaj je ze tudi nace ugotovil da v njegovem nahrbtniku ni nekaj vredu drobna kapljica je padla od nahrbtnika in mu kanila na glavo zadisalo mu je kot doma pod kotlom ko je pricelo curljati v steklenico ostali potniki so se spogledovali rekel pa ni nihce nicesar v zidanem mostu se je kupe izpraznil nace je ostal sam porabil je priliko predno bi vstopili novi potniki snel je nahrbtnik s posodo in videl mokroto spodaj na robu hitro kar se je dalo potisnil zamasek bolj noter in posodo obrnil narobe tako res ni puscalo vec duh po zganju se pa se ni razkadil sprevodnik je sel se parkrat mimo vonj ni bil vec tako mocan da bi lahko pokazal v tistem nahrbtniku zgoraj na polici je zganje ostali del pocitnic je prezivel nace doma v rupi kadar sta se sla s francelnom smucat sta vselej dolocala mesta kje bodo stali drogovi po katerih bo nekega dne prisla elektrika v hiso veckrat sta srecala vojake ki so nosili menazo po bunkerjih nace je videl tisto zmrzlo jed in se je sel pritozit kako naj vojaki z navdusenjem branijo domovino ko jim nosite tako zmrzlo jed to ni clove sko ti mladenic ti komunist ga je nagnal oficir ce bos se prihajal s takimi pritozbami te bom v tvojo solo zatozil da te bodo vrgli ven ko se je nace vrnil domov mu je francelj rekel zakaj si pa sel saj sem ti rekel da je to kot bob ob steno sredi marca so tudi tisto kopanje pod zemljo na gradiscu ustavili vse vojake so zamenjali prisli so sedaj sami slovenci tako vojaki kot oficirji ni bilo dovolj prostora zanje v barakah pod krivico potaknili so jih tudi po hisah v rupi so imeli cetni stab pisarna in komanda je bila kar spodaj v hisi poveljnik je zasedel zase sobo starega oceta tam v zadnji sobi pa so imeli skladisce za vojasko obleko tudi dva oficirja sta spala na hodniku pred sobo ti vojaki so bili rezervisti po vojnem razporedu so morali priti na petkovec oblekli so jih po vojasko pusk pa ni bilo za vse dosti komaj za tiste ki so morali straziti bunkerje vsak je strazil samo stiri ure tako tudi hrane niso vec tako nemarno raznasali sele koncem marca ko so generali postavili svojo vojasko vlado in oklicali mladega kraljevica petra za kralja je pricelo prihajati orozje za vse vojake pripeljali so jim tiste stare francoske puske na tri strele ce je vojak ki je prisel v rupo v pisarno imel pusko na rami se je z njo z adel v tram slovenec je prinesel z mastnimi crkami natiskano vest da so z nemcijo podpisali nenapadalni pakt da vojne ne bo da bodo ostale meje nedotaknjene cez dva dni pa je bilo napisano cez celo stran generali so vlado vrgli naredili so puc n amesto kneza pavla bo vladal kralj peter ii namesto njega ker je premlad pa bodo vladali generali francelj in stefan sta zacutila da se bo zdaj nekaj zgodilo dobro da so ze prej mislili na to ze pozno jeseni so skopali pod kamro tri metre globoko in naredili debel betonski strop tedaj je pod malim kozolcem lezalo dosti vrec cementa tudi zelezje je bilo vsepovsod vsi stropi v ruparski hisi so bili leseni in z malto ometani samo v vezi je bil med tranverzi obokan strop vsaka bomba ki bi padla na hiso bi naredila luknjo do tal strop nad zakloniscem v kambri pa je bil debel in mocan skoraj kot pri bunkerjih vhod je bil iz kleti pod kuhinjo kjer je bil strop tudi obokan tega ki je star narejen iz malte in kamenja lahko bomba prebije oboka pod kambro pa ne sta bila prepricana francelj in stefan nanesli so notri ves zivez ki so dosedaj hranili v gornji zidanici tudi nekaj moke in zita so znesli noter francelj ki si je pravkar kupil novo kolo je tudi tistega spravil notri ce nam druge razbijejo bo vsaj ta ostal na hiso bodo lahko zadevale bombe ce bodo prekratke se bodo zaletavale v robasti gric tam v tistem bregu pod robastim gricem bomo braz skrbi mlade noge imamo vsi do tja bomo ze pritekli ce bo streljanje pricelo so bili vsi prepricani pravega strahu pa nihce ni imel saj je bilo krog in krog polno vojakov ali se bodo udarili ali pa umaknili dolgo fronta tukaj nebo saj sta obe obrambni liniji se nedokoncani ce nasi udarijo bodo v treh dneh pred gorico ital ijan je dober pevec vojak pa ni ce bi musolinij in hitler ne drzala skupaj bi bilo to igraca tako pa nasi zasedejo primorsko nemci pa stajersko in gorenjsko pa jih imamo za hrbtom modrovali so vsi domacini in vojaki naredil pa ni nobeden nic ruparski so prepricali mater naj se za ta cas umakne na stefanov grunt na stajersko tam je od meje dalec peter in rezka sta pa ze tudi tam da ne bo sama prvi dan aprila je brencicev tone odpeljal s konjem v logatec na postajo ruparsko mater in teto nez o drugi dan je prisel domov nace ravno zdaj ko so pred maturo so vojaki zasedli vse sole studente pa poslali domov na prezgodne velikonocne pocitnice ze prejsnji dan niso imeli sole nace je ostal v mestu ker so bile napovedane za zvecer demonstracije proti nemcem ko je bila ze noc so studentje metali kamenje v nemski konzulat policaji so naceta in vso gruco okrog njega prijeli stlacili so jih na tovornjak in zapeljali na barje na pol poti proti igu tako fantje so jim rekli zdaj pa pocak ajte avtobusa ki pride zjutraj ob sedmih ali pa pes domov lahkonoc nace se je s par prijatelji vrnil pes dopoldne je prespal popoldne pa na vlak in domov na vlaku je bilo polno vojakov v logatcu se vec skozi do doma jih je sreceval doma pa nasel polno hiso ni bilo mobilizacije nic v casopisu nic po radiju nic lepakov na zidu vsak pa je vedel da mora iti tja kamor so mu dolocili na zadnjih oroznih vajah francelj ni vedel kaj naj naredi ni bil na nobene orozne vaje klican zato tudi ni vedel kam naj gre komandant ki je stanoval v rupi pa ga tudi ni upal ukluciti v svojo ceto ce bodo nasi udarili proti italiji bom sel kot prostovolec z vami je rekel francelj stotniku krasevcu ki je bil komandant v rupi komandant mu ni vedel kaj svetovati povelja dati pa tudi ne saj je bil povsod sam nered vsega je manjkalo samo vojakov ne vojaki in oficirji pa so imeli korajze na pretek ze v stari avstriji so vedeli da je treba na meji proti italiji postaviti slovenske vojake edinice so imele pocasno povezavo med seboj kurir je bolj zanesljiv kot telefon pa je prepocasen ko bi vsaj motocikle in kolesa imeli saj je bilo dobrih vojaskih cest zadosti da so po njih letali le maratonci kot v stari grciji vsi ki so po vojnem razporedu prisli na petkovec so prisli v rupo zamenjat obleke civilne pa ni nihce hotel pustiti tam vsak jo je rajsi zanesel v katerokoli hiso kot so mu drugi svetovali spotoma so po hisah tudi prosili za kratke konce vrvi ker so vse puske prisle brez jermenov nekateri pa so brez vprasanja rezali vrvi od volovskih vrvi ki so visele pred vhodom v hlev v mitraljezka gnezda pri koci so zaprli v vsakega tri vojake vsak je imel pusko zaboj municije in za vse tri prenosno stranisce kljuc od bunkarja pa je imel vedno dez urni podoficir na cvetno nedeljo so sele ob devetih dopoldne zvedeli na stabu v ruparski hisi da so nemci navsezgodaj vdrli v jugoslavijo bombardirali so bergrad tudi nad ljubljano so krozila nemska letala cez dan so pripelajali za vse vojake novo obleko tisto so imeli nakopiceno ze na gradiscu tak je bil v jugoslaviji zakon da mora iti vojak v boj z novo obleko strojnic za mitraljezka gnezda pa se ni bilo na vrh pecovja so pripeljali dva minobacaca in municijo zanju najvec pa je bilo takih bo mbic ki jo vojak natakne na puskino cev ko ustreli jo odnese s kroglo vred proti sovrazniku stiri dni so vojaki v vojnem stanju zdeli na svojih mestih prisli so cevlji vec desnih kot levih prisla so jajca za pirhe za veliko noc orozja pa nic vec govoric in ugibanj je preostajalo med vojaki in domacini tisti ki so imeli domacije tik ob meji so vedeli povedati da na oni strani vozijo proc domacine pa vojake menda tudi ze od torka po cvetni nedelji niso videli na oni strani zive duse ce so skriti ali so se umaknili pa nihce ni vedel v sredo so na visje povelje umaknili od meje tudi vse jugoslovanske granicarje pa se tudi sedaj nihce od domacinov ni upal cez mejo ne cez dan ne ponoci samo od dalec so kukali napetost med ljudmi na meji je rastla nekateri so se preselili za vsak slucaj k sorodnikom ali znancem bolj dalec od meje drugi so pustili kosare neposajenega krompirja na njivi in odsli samo s tem kar so imeli na sebi neka zenska je pustila kruh v peci in pritekla vsa zasopla mimo rupe se ustaviti se ni imela casa prej kot bo noc bo pocilo je zasopla govorila in tekla naprej od brencica so prinesli v rupo v zaklonisce dva jerbasa klobas in druge mesnine da bo bolj na varnem so rekli v cetrtek so ze dopoldne zaceli streljati s kanonom iz zaplane proti italiji v rupi so vsako granato dobro slisali kako je vrsala visoko v zraku proti medvedjemu brdu kje so se granate razletele pa niso slisali do srede popoldneva so streljali vojaki so pri vsaki hisi vzeli voz in par volov na voz so nakladali orozje municijo vojaske obleke zivez ves dan so se vozovi z volovsko hitrostjo pomikali po stari cesti proti vrhniki iz gradisca pa so vozili po vojaski cesti na staro vrhniko ce se je komu zazdel voz pretezak je zavalil na tla zaboj municije polno jo je lezalo ob poti ko se je v cetrtek delal mrak ni bilo ne na petkovcu ne na gradiscu nobenega vojaka vec francelj je dal vojaku ki je zapregel vole v njihov voz dva stotaka ce bo kje izpregel in vse pustil naj sporoci v katerem kraju je voz in vole pustil cez morje z voli ne bodo sli strasno praznino so vsi v rupi obcutili tisti vecer tako tesno da so pozabili da je veliki cetrtek nihce ni sel v cerkev tisti vecer zdeli so doma kot piscanci ki jim je orel odnesel pra vkar mater kokljo ki jih je do sedaj grela in varovala na severno stran proti gradoscu je zarelo nebo ni bila vecerna zarja je bilo ze cisto tema morda so vojaki zakurili tiste barake kjer so ziveli do zdaj to se bo videlo jutri tisti vecer se nihce ni upal pogledat kaj se tam godi drugi dan pa se je takoj razneslo tam na gradiscu je zgorela ena baraka tam kjer so imeli skladisce so pa vse pustili in sli le kar je slo v vojaski nahrbtnik so odnesli na vozeh pa odpeljali samo orozje in munic ijo hrane pa toliko kolikor je bilo vozov na razpolago namesto v cerkev je vse delo na gradisce priceli so vdirati v barake in jemati kar je kdo zmogel nesti zenska ki je bila drobna in suha je nekje dobila moc da je na hrbtu odnesla polno vreco moke sladkor se je usipal iz razparanih vrec polovico so si zenske nametale v predpasnike drugo pa se je razstreslo po tleh mocan moski je pravkar razbil vrata v barako kamor se nihce ni prisel vstopil je zmagoslavno se obrnil in z raztegnjenimi rokami zavpil to je vse moje brz so se za njim pririnili drugi tako na hitro da so ga prevrnili v znak preko njega so navalili na vse kar je bilo tam pol v malhe pol po tleh prepecenec slanina paprika mast riz konzerve otroci dovolj odrasli za pastirje so nosili po rokah rocne granate metali so jih v dolino kot bi bil krompir hvala bogu da jih niso znali odpreti nekje so staknili strojnico in ze namerili da bodo streljali k sreci je prisel mimo starejsi mozak ki je nesel kiblo masti pobral jim je oba srzerja ki so jih imeli vsakemu pa se eno klofuto pripeljal serzerje je potem zagnal med robidovje saj tisti cas so se angeli varuhi malo oddahnili saj so imeli dnevno in nocno sluzbo da se ni radovednim otrokom kaj pripetilo v sobo to so bile barake ze prazne ljudje so se spravili nad okna in vrata s kamni in kosi zeleza kar je kdo dobil so ruvali in razbijali kdo bi sel domov po boljse orodje ko ti med tem drugi ze vse kar je boljsega odtrgajo in odnesejo ruparski francelj je sel v soboto od mase grede cez gradisce domov da bi videl kaj se godi videl je vse razbito spodaj v dolini pa je bil lep parizar nekdo ga je pahnil s poti zdrcal je v dolino pa je ostal cel to je francelj od dalec vedel enega so nam vzeli morda dobimo drugega se pred juzino sta s petrom napregla par volov in sla voz iskat s parom volov sta ga lahko zvlekla praznega navkreber in ga odpeljala po vojaski cesti domov v soboto domov so iz cerkve grede ruparski tudi povedali ljudem da je pri njih v zadnji sobi polno vojaske obleke ni vec nova cela pa do juzine so ljudje ze zvedeli od drugih in odnesli vse samo par opank in takih oblek ki jih nosijo bosanski pastirji se ni nihce dotaknil morda so se bali da so polne usi nace jih je spravil skupaj in odnesel na ispo prasal bo v ljubljani v etnografski muzej ce jih hocejo po juzini so prisli brencicevi po oba jerbasa mesnine odprli so pokrov v kambri in francelj je stopil v zaklonisce podal je ven oba jerbasa kar je bilo salam in klobas je bilo vse naceto macek se je pod kuhinjo splazil v zaklonisce in povsod zasadil svoje zobe pojedel ni skoraj nic skode je pa le naredil da je bilo ruparskim nerodno ker je bilo odprto so tudi nekaj svojih stvari pobrali ven popoldne so sli vsi ruparski k vstajenju procesija je bila zelo kratka bila pa je iz oddaljenega gradisca se je slisalo razbijanje ko so vsa okna in vrata sneli so se ljudje spravili nad stene trgali so deske celo iz streh francelj in nace sta pozno zvecer zakopala zaboje razne municije ze prej sta jo znesla v napol podrto bajto ki je vcasih samo za kovacijo sluzila zivel pa ze trideset let nihce ni vec notri slamnata streha je bila se dobra zato sta municijo zakopala v nekdanjem hlevu na vrh pa sta nametala raznih smeti da ni izgledalo pravkar prekopano gotovo bedo italijani tudi municijo iskali edino pusko ki sta jo nasla sta v cementne vrece zavito obesila na kosato jelko nad studencem na veliko nedeljo je bil nace povebljen na kosilo v zupnisce ko so se sedeli pri mizi sta prisla iz zavratca dva financarja to sta bila prva oborozena italijana ki sta prisla v rovte naravnost v farovz so jima ljudje pokazali zupnik je italijansko znal sivcov joze in nace pa sta poskusala svoje znanje latinscine uporabljati za pogovor v italijanscini v ponedeljek ko so sedeli v gostilni pri zavcanu so zvedeli da je v logatcu vse polno italijanskih vojakov ze od sobote ne bodo dobili tudi tiste municije ne ki je nakopicena kar na prostem na vrh pecovja sta sklenila nace in francelj odsla sta bolj zgodaj od zavcana na hitro sta se preoblekla in sla spravljat v kraj municijo bilo je vse polno bacaskih min vse brez vzigalnikov znosila sta vse zaboje v bliznji na pol dodelan bunker vrh zabojev sta nametala suhih smrekovih vej tudi pred vhod sta nakopicila suhih vej preden sta odsla sta tiste veje pred bunkerjem zakurila proti jutru se je slisalo kako mine pokajo ena za drugo ko se je dobro naredil dan pa se je razlilo po petkovcu italijanskih vojakov kot bi jih hudournik prinesel po prvih hisah so ze zaceli stikati za vojaskim materijalom posebno so iskali odeje in sotorska krila s strahom so se ozirali proti pecovjem kjer je vsake toliko pocilo serba serba so se sprasevali si si so jim ljudje odgovarjali ker vec niso znali tisti dan je bilo hisnih preiskav ze sredi dopoldneva konec na vrh pecovja pa si nobeden ni upal sele v cetrtek ko ni vec pokalo so se okorajzili in prisli na petkovec po hisah so iskali vojaski materijal po supah pa kurjih jajc vse kar so ljudje z gradisca prinesli in je imelo kaksen vojaski znak so zmetali na kup celo okna in vrata barak so prepoznali kjer so videli vole v hlevu so jih zapregli v prvi prazni voz gospodar je moral peljati tisto robo na komando v rovte tam so prazne vozove vrnili lastnikom in jim tudi voznjo placali popoldne je prisel mlad fant z kolesom iz dolenjskega povedal je kam naj gredo po vole in po voz dobro so ga pogostili francelj je ze v petek navsezgodaj odsel s kolesom na dolensko v soboto popoldne je pripeljal voz in vole domov nihce ga ni na poti ustavljal vola sta bila od vseh pobozana suho deteljo so jima postregli ker italijani v gozd niso sli je nace v pecovju brez skrbi jemal dinamit iz bacaskih min nasel jih je cel zaboj ki sta ga v ponedeljek prezrla bili so tako lepi blesceci medeninasti valji pedin pol visoki ko je vse ocistil jih je odnesel v cerkev roze na oltarju je pobral iz steklenih vaz in jih polozil v te ki so se lepo blescale to je bilo pred tretjo nedeljo tisto nedeljo je vsako leto na petkovcu masa ob desetih tudi nekaj italijanskih vojakov je prislo k masi potem so pa cez teden odnesli tiste vaze kot robo militare meja med nemci in italijani ki so slovenijo zasedli je bila med rovtami in zirmi od prejsnje italijanske meje se je nova meja odcepila pod vrsnikom ravne in opale so ostale na italijanski strani goropeke pa ze na nemski naprej je sla meja spodaj pod vrhom in zadaj za lavrovcem oba kraja sta bila pod italijo prav tako sentjost lucine in nekaj sentjoske fare pa so zasedli nemci v rovtah niso bilo posebno zadovoljni da so padli pod italijo nekaj obcinskih moz z zupanom vred je slo na nemsko komando v ziri prosili so nemce naj pridejo gor in zasedejo se rovte rajsi bi bili pod nemci kot pod italijani pa se kruha ni sedaj odkar so v rovtah italijani prej sta vozila kruh v rovte dva zirovska peka vsak dan svoje pekarne pa rovte nimajo mozje so mislili da so prav taki nemci kot tedaj za casa avstrije spominjali so se kaksen red je bil tedaj kar so pridelali so dobro prodali v trst in tam tudi poceni kupili zupan je kar naprej jemal cik iz ust in pluval po tleh morda je prav s tem dosegel da nemci rovt niso zasedli zupan je bil po kmecko pameten moz bil je proti srbom pa vseeno zupan ves cas do druge vojne v mladih letih je bil par let v ameriki tako je tudi angleze od blizu videl in vedno zatrjeval v nedeljo pred cerkvijo anglija je sama kramarija francija gleda samo kaj bi drugim odzrla lah je cenca eno govori drugo dela nemec to je kaj saj ze ime pove ruparska mati so se ze pred tretjo nedeljo po veliki noci vrnili na petkovec vec vojne so videli in doziveli ker so sli na stajersko kot ce bi ostali doma preko njih so svigale nemske stuke ki so razbijale postajo v zidanem mostu najbolj si je zelela domov zaradi postelje tam na stajerskem je imela navadno plevnico ki se je ni mogla privaditi se manj pa teta neza dobrih stirinajst dni je se bila vstajala je vsak dan k masi pa ni vec mogla tudi lahko delo jo je ze utrudilo nace je odsel konec aprila v ljubljano spet se je pricela sola zanj samo do srede maja potem pa priprava na veliko maturo ob nedeljah je vedno prihajal domov z vlakom do vrhnike ker je bil borobniski most delno razbit potem pa pes cez koren in mizni dol dve uri hoda v nedeljo popoldne pa spet isto pot nazaj taka dolga pot za mlade noge nic ne pomeni zdaj ko je bila pomlad je vselej spotoma tam pred jamnikom natrgal sopek blagajevih volcinov edini kraj kjer v sloveniji rastejo disijo pa se lepse kot smarnice zato jih je katera od sester vedno dala v vazo na sredi mize ko je odhajal od doma drugo nedeljo so ga mati z vrha stopnic se enkrat poklicali slisali so da odhaja nace je pustil aktovko na stopnicah in sel v gornjo kuhinjo k materi na postelji so sedeli ko je vstopil sem mislila da se se nisva poslovila pa me morda spomin zapusca sva se ze mati pa se lahko se enkrat je rekel nace in dalj casa kot navadno zadrzeval materino roko v svoji drugi dan pa je dobil telegram mati umrli prinesi druzinski venec vsa druzina se je zbrala k pogrebu stefan in angelca sta zadnja prisla s stajerskega cez novo mejo pri zalogu so ljudi spuscali cez mejo brez posebnega dovoljenja vlak pa j e vedno imel zamudo pravkar so vzeli mater z odra da jih bodo v krsto zaprli ko so zaslisali angelcin jok ivanka ni prisla ostala je v trbovljah usmiljenke so imele take predpise da niso puscali sester domov tudi za take prilike ne janez v dalnji argentini pa je zvedel za materino smrt sele tri leta kasneje bratranec meted je dobil v rosarijo pismo od doma po rdecem krizu je prislo notri je bila tudi ta novica ko bi se zivela kako lepse bi bilo je rekla rezka na sedmini saj ni treba da bi delali da bi kaj pomagali samo da bi bili z materno smrtjo se pricne druzina razvezovati mati je pac ki druzino greje mati je luc ki druzini sveti mati je vez ki jo skupaj drzi tisti cas pred kosnjo se je ozenil gasparjev francelj vzel je sestro andrejevo ki je mickin moz mati niso radi poslusali kadar so se v rupi pogovarjali o tej poroki francelj je bil bratranec in hisni prijatelj vsi bodo na svatbo povabljeni ne samo en par petkovska dekleta so ze v cetrtek zvecer pletle vence v hisi pri gasparju fantje so nanesli tisovih vej rezali proc drobne vejice in jih dekletom podajali da niso bili samo za napoto treba je dveh vencev spletenih na obroc potem pa dolgih vencev z njimi ovijejo napis na mlaju ki pozdravlja zenina ne vesto in svate pa se od napisa do tal mora biti vse z venci ovito v soboto dopoldne so petkovski fantje postavljali mlaje ruparski francelj ki je bil za druga je od doma prinesel dve slovenski zastavi predno so mlaje dvignili je ze bila tam italijanska patrola barve na zastavah jim niso bile vsec morale bi biti zelena bela rdeca kdo pa vaso zastavo ima je ugovarjal francelj razumeli tako ali tako niso nic samo njegove osebne podatke so zahtevali mlaje so postavili kar brez zastav trakovi na vencih pa so bili beli plavi in rdeci saj vojaki niso vedeli kaksne barve ima slovenska zastava vedeli so samo za svojo popoldne so fantje iz lozanske doline pripeljali nevestino balo vriskali so sostarjevega janeza so imeli na vozu da se je glas harmonike razlegal z voza dalec naokrog nevestin brat se je petkovskim dekletom zameril brz ko so balo pripeljali do gasparja stavim da take bale kot jo ima nasa od vas nobena nebo imela razlozili so balo hitro ker so pomagali tudi petkovski fantje mize so bile polne jedi za vse godec je raztegnil svoj meh in so plesali dolgo v noc nevesta je bila iz zaplaninske fare kjer ples ni bil greh ce se oni lahko vrte se lahko tudi mi so odlocili petkovski fantje in dekleta poroka je bila v ponedeljek dopoldne v petkovski cerkvi ohcet pa pri gasparju z juzino se je pricelo nehalo pa sele v torek dopoldne ruparski na ohcet niso sli zalovali so za materjo samo francelj je bil ki je ze prej obljubil da bo za druga je bilo pozno da bi iskal i koga drugega v sredo po poroki pa je bil klican k karabinerjem v rovte ugovarjal je pa tolmac ni dobesedno prevedel italijanom kar je francelj rekel ce bi bi verjetno dobila klofuto oba brigadir je bil na glasu da je rad delil zasluzene in nezasluzene klofute tolmac je to vedel zato je tolmacil tako da je bil francelj samo okregan v knjigo pa so zapisali od kranjske dezelne elektrarne so z dovoljenjem novih oblasti pobrali ves dalnovod iz gradisc do petkovca hisica za transformator pa je zginila ze prej tudi nekaj bakrenih zic je bilo pobranih upanje ki ga je imel ruparski francelj da bo po tistem dalnovodu prisla elektrika na petkovec je zaenkrat propadlo barake ki so stale pod krivico so neko noc zgorele tako se italijani sprva niso na petkovcu naselili samo v patrole so hodili kadar je petelin na dvoriscu kriknil in so se vse kokosi na mah poskrili je ze ves petkovec vedel da se bliza laska patrulja saj je s kraja vedno izginila kaksna kokos ce so domaci videli vojaka ki jo je zgravil jo je tako spretno skril v svoje siroke hlace da je podoficir ki je patruljo vodil ni nasel upraviceni pritozbi je sledila nasi vojaki ne kradejo tudi jajc na gnezdih niso pustili ce se je preplasena koklja skrila so ji vsa jajca pobrali francelj je na narobe povezjeno kad polozil klopotce ker se je ena od kokelj skujala tudi tisti so zginili v laske zepe ko so se ustavili v brinju za pol ure so zakurili in kuhali ruparski so iz dvorisca videli kako so metali kuhane klopotce v grmovje pomladi predno je trava visoko zrastla so ruparski ze populili vse tiste zelezne palice in razpredeno bodeco zico vse so zvlekli v bliznje grmovje da ne bi pri kosnji delalo napote tudi z njiv so vse spravili v kraj predno so priceli oranje tisti beton ki naj bi zelezne palice pokonci drzal pod lemezem razpustil na njivi pravkar zorani so bile med rjavo zemljo sive lise sredi poletja so se italijani naselili tudi na petkovcu v rupi pri brencicu pri petrovcu pri novaku povsod so jih p otaknili nekaj najprej so pobrali vse tiste zelezne palice in bodeco zico od preprek vse tisto kar so ljudje sami poruvali ni znesli do bliznjega grmovja da bi jih pri kosnji in oranju ne nadlegovalo ko je bilo vse tisto pobrano pa so zaceli raztrelj evati bunkarje skrbno so zbirali koscke zelezja med zdrobljenim betonom daljse kose so naravnali in potem odvazali v rovte od tam pa s tovornjakom v postojno z istimi tovornjaki so tudi prevazali iz postojne zivez in vse drugo kar je vojakom potrebno za zivez iz rovt na petkovec in za zelezje ki so ga nabrali pa so vedno napregli tisti par volov ali konj ki so bili bolj blizu voznje so vse zapisali in potem lastnikom uprege placali od ure kakor hitro so jabolka in hruske pokazale kaksna bo njihova oblika so ze zaceli klatiti sadje in kuhati kompot v rupi so navezali na poskropleno drevje tablice da je sadje strupeno ker je bilo pravkar poskropljeno pa se tistega paricoli di morte se malo tako se niso bali kot srbov pomladi nadlegovali so tudi dekleta in zene kjer so plele na njivah tam so na robu njive ali pa se blize posedale izmislene patrulje ce je kateri veter krilo malo visje dvignil so bili ze s tem zadovoljni sile pa zaenkrat niso delali ko je pricelo sadje bolj dozorevati so hodili v rupo sadje krast tudi vojaki ki jih je bilo na gradiscu vse polno v gornji dolini nad hlevom kjer se od hise ni videlo so odnesli vse kar se je dalo otresti od tal se tepke so klatili pa jih potem pustili tam lezati francelj se je jezil ko so ustavili tovornjak prav pod jablano na koncu kasce in zaceli jabolka obirati pobral je napol zrel kostanj in ga vrgel proti vojakom zbil je enemu alpinski klobucek z glave takoj so ga kot zlocinca nalozili na tovornjak in odpeljali do zavcana kjer so imeli komando nace je sel zanj posredovat od karabinerjev v zajelah pa je bil samo oklofutan poslusali ga niso francelj je prisel pred vojasko sodisce in bil obsojen na tri mesece zapora prestajal ga je na reki koncem avgusta je nekega dne prijokala domov angelca s stajerske je prisla pobegnila je prejsnji vecer je prisel povedat postar iz loke da bodo drugo jutro prisli nemci in posestvo zaplenili postar je bil fant domacin ki je prejsnje case veckrat hodil na lokavec vasovat kadar je bila katera od ruparskih deklet gori bil je za hitlerja navdusen ze prej zbiral je zanje podatke o ljudeh zato so mu dali boljso sluzbo kot jo je imel prej ko so nemci stajersko zasedli pa je vseeno prisel povedat kaj se bo zgodilo angelca in stefan sta vso boljso obleko in kar je bilo boljsega ziveza odnesla k najbolj skritemu in zaneslivemu sosedu angelca je ostala kar tam cez noc drugo jutro pa je navsezgodaj odsla na vlak in se odpeljala v rupo stefan je nemce pocakal z nastavljenim revolverjem so ga prisilili da je posestvo prostovoljno podaril nemski drzavi vzel je s seboj lahko samo napol prazen nahrbtnik odpeljali so ga na zbiralisce v rajhenburg tam se je v par dneh taborisca navelical in pobegnil ker ni bilo prevec zastrazeno prisel je domov teden pozneje kot angelca peter je skusal iti ze naslednji teden cez mejo pri litiji in tam na vlak do loke pa so ga nemci ujeli in imeli zaprtega en dan potem so ga postavili na mejo in izrocili italijanom ti pa so mu rekli da je prost in lahko gre kamor hoce italijani so se tisto prvo poletje hoteli izkazati da imajo dosti vec srca do nesrecnih slovencev nikogar niso poslali nazaj ce je pribezal preko meje zatocisce si je moral iskati pri sorodnikih zivilske karte pa so dali v sem dober teden za petrom je poskusil sreco nace da bi prisel do lokavca meje ni poznal poznal pa je kraje saj se je med pocitnicami veckrat vozil po cesti ki gre cez bognsperk v litijo do sticne se je peljal z vlakom nato pa pes cez hribe proti litiji pri kovacu pod leskovco je vprasal kje je meja povedali so mu da je ze na nemski strani rekli so mu po kateri poti naj gre naprej medtem ko se je pogovarjal je videl malega fanta iz kovacije teci v tisto smer ce ne gre obvestit nemcev je dvomil nace poslovil se je in sel do bliznjega grmovja po isti poti nato pa je smer zamenjal po vseh samotnih hisah so od tu naprej visele nemske zastave s klukastim krizem ni mogel vedeti kdo jo je obesil iz navdusenja in kdo iz strahu ustavil se ni pri nobeni hisi vec v litiji so se vedno menjavali dinarje za marke nace je hotel svoje lire zamenjati ze pri tem kovacu pa so mu rekli da nimajo se mark italijani so z zamenjavo denarja bolj pohiteli kot nemci saj so itak vse ozemlje ki so ga zasedli spremenili v provinzia lubiana nace je sel v litiji na urad ce bi mu lahko zamenjali lire za marke tiste lire so romale po vseh bliznih pisarnah sle so od mize do mize vsi so se norcevali iz musolinijevega denarja potem pa so mu dali lire nazaj ni mu kazalo drugega kot iti pes do trbovelj ce je morda se tam sestra ivanka ves ozuljen in oznojen je ze ponoci prisel v trbovlje in res nasel sestro v bolnici bratovske skladnice tam se je okopal najedel in do jutra prespal zjutraj je sel naprej ivanka mu je ponujala denar za vlak pa so ljudje ki so v bolnico prihajali ze zgodaj zjutraj povedali da v zidanem mostu nemci vse potnike kontrolirajo ivanka je za materino smrt ze vedela tega da so jim zaplenili posestvo pa se ne tudi sama se je pritozevala kako zlobnega sefa ima nekje iz prusije nobene reci mu sestre ne znajo narediti prav v trbovljah se ze ni videlo vec tistega navdusenja za nemce kot aprila in maja nemske zastave so bile redke pa se tiste precej raztrgane odkar so nemci u dari na ruse so trboveljski rudarji potegnili z rusi zanje je bil sedaj velik in svetel samo stalin nace je sel po hribih zadah za hrastnikom in prisel v dolino reke savinje malo pred rimskimi toplicami srecno je prisel cez zastrazeni most in na lokavec tam si je nabasal nahrbtnik in se pred vecerom odsel prespal je na samotnem kozolcu nad loko zjutraj ko so si nemci se meli oci od prestane noci je sel cez savo skozi radece vojak na mostu mu je se dobro jutro voscil ker je bil prvi ki je zjutraj prisel cezenj cez hribe jo je potem mahnil da je v mirensko dolino prisel sele v mirni italijanski vojaki so ga gledali rekli pa niso nic tam v tistih krajih dalec od laske meje niso ljudje se nic znali po italijansko nace pa tudi ni cutil potrebe da bi svoje znanje italijanscine razkazoval sedel je na vlak in se odpeljal proti ljubljani v rupi so tisto poletje z vecjo lahkoto opravljali vsa polska dela bili so vsi doma pa se reska stefka je bila stalno v rupi bolj zato da se je njeno deklistvo prebujalo med dekleti ki so bile se tete povrhu cveta in minka sta bili doma itak samo ob pocitnicah v rupi je bila med dekleti vse leto sicer pa je bil vedno kdo od reskih v rupi vinko se kot otrok predno je zacel hoditi v solo mama je hotela naj bo tam da se bo naucil prav govoriti ker je brat ivan malo jeclav tudi ivan je bil v rupi predno je sel v gimnazijo v rovtah je bila tedaj petrazredna sola v zibrsah pa samo dvorazredna tudi vinko cveta in minka so sli v ljubljanske sole z spric evali rovtarske sole vinko in cveta sta bila v rupi minka pa pri teti franci na mlekarni petkovcani so morali tisto leto prijaviti kar so pridelali psenice ovsa krompirja bilo jim je odmirjeno koliko lahko obdrze doma za vsakega clana druzine na leto dvesto kilogramov zita in sesto kilogramov krompirja iz hleva so morali dati na vsakih deset goved enega prasica so pa samo dva smeli zaklati doma tisto leto je vec prasicev odslo v klobase popolnoma brez cviljenja za jecmen ajdo fizol repo n i bilo obvezne oddaje za vso prehrano tam kjer so imeli zasedeno italijani je skrbel prevod imel je kontrolo nad vsem kar se je v ljubljanski pokrajini pridelalo in koliko so morali pripeljati od drugod olja sladkorja soli petroleja in koruzne moke vsi prebivalci so vsak na svoji obcini dobili zivilske karte v trgovini so vselej odscipnili en koscek karte za mast za moko za sladkor itd kar je kdo kupil v gostilni pa toliko kolikor je kdo pojedel da le karte ni zmankalo pred koncem meseca da je ni koncem meseca nic ostalo zato so pa ljudje sami poskrbeli tudi cigareti so bili na karte ker so dobili karte za cigarete tudi taki ki niso kadili ali pa imeli stevilko enajst pod nosom za cigarete ni bilo pomankanje vina pa je bilo dosti se tudi ko je sla vojna proti koncu in se ne krompirja ne korenja ne repe ni dobilo vec cebula je dostikrat prisla za dojencke mleko za stare ljudi pa ne kontrola je bila bolj povrsna na prevod u so zaposlili take ki so pribezali cez mejo na italijansko stran znali so pisati na stroj znali so dodajati aktom stevilke da se noben uradni papir ni izgubil zivez pa koliko hektarjev krompirja in psenice je kdo posejal in koliko se lahko na hektar pridela je obveljalo kar je rekel kmet tako tudi koliko litrov mleka da krava in koliko casa je treba da iz teleta zraste govedo ljudje pa so imeli vsi prste k sebi obrnjene med sosedami od mase gredein med mozmi pod lipo se je govorilo take so nase krave kot sloni se pol leta po teletu da petnajst li trov mleka na dan psenico od lanskega leta smo zasuli z novo vec kot pol pregradi je se bilo notri prasici so bili pomladanski cez dvesto kilogramov ko smo klali pol masti pol mesa kokosi ze od svete neze naprej vsak dan znesejo ko je prisel popisovat pridelke uradnik od prevod a pa se je govorilo seno je bilo zanic ker je vsak dan dezevalo krave so suhe da bi jim lahko klobuk na kolk obesil morali smo prvo psenico napolzeleno pozeti in na hitro na peci posusiti da je bilo kaj nesti v mlin prasicev je polovico podavila rdecica zivinozdravnik je prisel cepit pa zal prepozno ce nam vzamete tadva ki sta ostala boste morali dajati karte za mast in olje kokosi je pa vec kot polovico odnesel lisjak ob sobotah in nedeljah so sedaj prihajali turisti tudi na petkovec prej so hodili samo na gorenjsko tja s polnim nahrbtnikom nazaj pa s praznim na petkovec pa so prihajali s praznimi in s kolikor toliko polnimi odhajali na vecer v logatec ali na vrhniko dobili so maslo masti klobas kos slanine pa tudi vrecko moke petkovcani so rajsi zamenjavali za blago nogavice cevlje orodje sele nazadnje so dali tudi za denar niso nastavljali ne zvisevali cene turisti so jim sami ponujali da so le svoje nahrbtnike napolnili zdaj za vrhnicane in logatcane petkovcan in rovtar nista bila zarukan hribovc ne samo prijazni kar zlahta so hoteli biti crna borza ni bila iznajdena na petkovcu kdo nebi prodal ziveza ce so mu ponujali zanj obleko ali orodje ki se ga za denar v trgovini niti dobilo ni pa se v trgovino ni bilo treba hoditi sami so ti prinesli na dom toliko pa je vsak vedel koliko sme zamenjat da nebo druzina lacna kadar so dajali zivino na prevod ni iz ruparskega hleva odslo naravnost v mesarijo nobeno zivince obvezna oddaja je bila po tezi ne pa ce je govedo za raztavo ali za strasilo vedno je bil kdo da je oddal svojo kustravo zival na prevod iz ruparskega hleva pa odpeljal bolj zdravo in bolj mlado zival da se je le teza ujemala prihajali pa so na kmete tudi taki ki so dopovedovali kmetom kaksen raj bomo imeli ko bo vojne konec ce bodo ljudje hoteli sodelovati z of ki ta raj garantira v rupo so zaceli prihajati tudi taki ki niso polnili nahrbtnikov pa tudi politicne propagande ne delali prihajali so ljudje ki so si samo zazeleli ven iz mestne zatohlosti zdaj ko grintavec in triglav nista bila dostopna rovtarski hribi niso visoki kot gorenjski hribi pa so v rupo je najvec zahajal rajko lozar ravnatelj etnografskega muzeja zbiral je stare sejalnice po hare in sploh iz slame pleteno posodo v rupi se je tako udomacil da je v rupi kar za stalno zivela njegova zarocenka ki je pribezala od nemske strani in bila brez sluzbe odslej je lozar prihajal vsako nedeljo in se kaksnega prijatelja je pripeljal s seboj najveckrat je prisel z njim kipar gorse nace je obema v ljubljani vracal obiske lozarju v muzeju gorsetu pa v ataljeju zadaj za protestantsko cerkvijo vse tiste opanke in pastirske obleke iz bosanskih in albanskih hribov je pocasi znesel v etnogr afski muzej iz ljubljanskih samostanov so hodili patri pridigat v rovte do solz so znali ganiti pobozne zenice in po pridigi omenili da v samostanu v ljubljani nimajo nic zabele ganjene zenske so jim vedno dosti nanesle cez dva dni so tudi na skofiji vedeli koliko struc masla in koliko plecet so prinesli patri iz rovt nace je ob sobotah in nedeljah vedno hodil domov do logatca s kolesom potem pa kolo na vlak on pa z vlakom v ljubljano zdaj ni bilo treba gledati na vsako liro denarja je bilo pri hisi dosti kar je kmet pridelal se je vse podrazilo vlak pa ne pripeljal je iz petkovske cerkve harmonij domov in se s pomocjo sole za harmonij ucil igrati tako je bil harmonij bolj na suhem njemu pa ni bilo treba zahajati v mrzlo cerkev med laskimi vojaki ki so se naselili na petkovcu je bil tudi stotnik ki je bil v civilu profesor glazbe v bariju odslej je bil v rupi skoraj vsak vecer glazbeni italijan je gladko zaigral vsako pesem iz slovenske pesmarice ruparska dekleta pa so jih zapele pripeljal je tudi vojake da so pred hiso ali v vezi peli juznaske popevke vsake toliko je tudi prisel neki narednik ki je igral na klarinet potem sta igrala s profesorjem vse tiste kompozicije evropskih klasikov ki jih je bila nacetova sola za harmonij ob takem izmenjavanjem slovenske in italijanske pesmi se je pozno jeseni vrnil iz zapora francelj nace je brz stotniku povedal zakaj je moral biti v jeci skoda je rekel moj svak je povelnik vsega vojastva med postojno in ljubljano samo besedo bi rekli pa bi bil takoj zunaj stirinajst dni potem ko je prisel francelj domov so slovenski partizani prvic napadli italijane pri pudobu v loski dolini sredi noci po napadu so laski vojaki ruparsko hiso zastrazili krog in krog tudi znotraj v hisi je na vsaki tretji stopnici sedel vojak z nabito pusko in strazil svoje oficirje ki so pod ruparsko streho spali drugi dan so se vsi italijanski vojaki iz petkovca preselili v rovte tam so obdani vse okrog in okrog z bodeco zico pred bodeco zico pa so tudi krog in krog napeljali luc na vsakih pet metrov eno zarnico nevarnosti za letalske napade tedaj se ni bilo saj so dva meseca pozneje ogradili in osvetlili tudi ljubljano bilo je tedaj v rovtah toliko laskih vojakov da sta prisla vsaj po dva na vsakega prebivalca celo karabinjerji ki so samostojno stanovali pri jakobu v zajelah so zdaj prisli na varno za bodeco zico kmalu je zapadel sneg od tedaj niso hodili vojaki v dnevne patrole po vaseh okrog rovt ob sesti uri zvecer so prehode zaprli nihce ne vojak ne domacin ni smel po tisti uri ne ven ne noter podnevi so varovali samo pot iz rovt v logatec v tistih ridah med cestami in zidovnikom bi jih lahko vsak pastir mocno zastrasil z eno samo pusko potem pa izginil v kateri kotanji v kateri rup i naj ga iscejo ko se pa rupe skupaj drze kjer ni gostih smrek je pa robidovna se bolj gosta v rupi so se ze pred bozicem sestali vsi petkovski gospodarji francelj je pripeljal iz ljubljane inzenirja kranjskih dezelnih elektraren vsi so bili odlocni naj petkovec dobi elektriko ne da bi cakali na boljse in mirnejse case denar pa so petkovski gospodarji tedaj imeli domenili so se da bodo petkovcani dali drogove in zico za glavni vod od celerij do brenciceve njive pod jelovskovim gricem druzba bo dala delavcev da drogove postavijo in zico napeljejo ko bosta vsaj dve hisi imeli vse pripravljeno za prikljucek pa bodo spustili tok v glavni vod od glavnega voda do svoje hise je moral za vse poskrbeti gospodar sam na svoje stroske v rovtah je zacasno prebival elektromonter strlic pribezal je pred nemci iz zirov in napeljeval luc po rovtarskih hisah kjer luci do sedaj se niso imeli ta bi prevzel takoj delo po vseh petkovskih hisah kjer ga bodo prosili ko je ravno pricel z notranjo napeljavo v rupi je prisel ves hud iz logatca elektromonter oblak petkovec spada pod logasko okolje tako delo lahko prevzame samo kdor ima prijavljeno obrt v rovtarski ali logaski obcini strlic tega ni imel petkovcani pa so vedeli da dobro dela bil je prepir in p ol oblak je ze iskal ce je v kuhinji kako pripravno poleno da znjim odloci cigava je pravica peter je med tem prinesel na mizo zganja rezka pa kruh in narezanih suhih klobas oblak je kot dober logatcan rad izpil stamperle strlic pa je vedno trdil da so od suhega sadja klobase najboljse v hisi je odjenjalo bojno razpolozenje dogovorila sta se da bo od rupe do celerja povsod po hisah napeljeval strlic kar je prikljuckov od rupe naprej pa bo vse montiral oblak v rupi pa bo oblak napeljal v hisi strlic pa po vseh gospodarskih poslopjih in za motorje tezko je bilo za materijal v ljubljani in v logatcu so prodajali samo aluminjasto zico ta se brz zlomi pa se slapsi prevodnik elektrike je pa se je kmalu razvedelo da ima ta in ta skritih vec metrov gole bakrene zice za izolirano zico pa je povedal oblak v katerih trgovinah v ljubljani bi se je se dobilo seveda robo za robo za denar nic francelj je zbral pri ljudeh suho meso mast maslo in moko da bi se vse to pretopilo v bakreno zico in dru g materjal ki je za napeljavo potreben nace je vsako soboto prisel domov oblozen z elektricnim materijalom kljuce stikala zarnice izolirano zico vse to je nosil v ljubljani so po trgovinah za elektricni materjal imeli luci za na steno in za na strop vseh oblik in velikosti ko je vprasal za zarnice tudi teh niso imeli kaj prida ce je omenil da ima mast in maslo s seboj pa so se nekomu na oni strani prodajalne mize zasvetile oci namignil mu je naj gre z njim tja zadaj in izmena je bila narejena vse robo za robo nace je vsako nedeljo zvecer sel oblozen s slanino in maslom tedaj je bila v ljubljani na postaji vazna samo prepustnica ki so jo kontrolirali karabinerji na mitnici pa se je ustavil in si dal pregledat samo tisti ki je bil tega va jen od prej nace je samo rekel student sem knjige in perilo nosim sel pa je mimo ne da bi kaj odprl ali polazal vcasih ko so rabili vec materijala je sel domov in se vrnil drugi dan tudi med tednom solski urnik ga ni vezal sel je poslusat predavanje kadar je utegnil saj je bilo za izpit glavno da si imel skripto in pa v indeksu profesorjev podpis ker ni bilo v ljubljani agronomske fakultete se je upisal na naravoslovni oddelek studij in stanovanje si je placeval s tem ker so mu v ljubljani dali za pridelke dosti vec kot so na petkovcu racunali tako se je vleklo od decembra pa do velike noci na veliki cetrtek zvecer pa je v rupi in po vecini his po petkovcu prvic posvetila elektricna luc vse luci so prizgali tisti vecer potrebne in nepotrebne ko so se vrnili iz cerkve bilo je bolj zgodaj ceprav so lahi izjemoma sele po sedmi uri blok zaprli ruparski so obsli vse prostore kot bi sli za bozic okrog vogla povsod so prizgali luci ko so se nacudili so sli v drug prostor dokler nis o vse hise obsli francelj in nace sta potem sedla na klop pri peci francelj je tudi po hisi pogasnil luci ves blazen je sedel pri peci in gledal drobno pa svetlo lucko v bogkovem kotu zdaj ni bila vec olnata bila je elektricna tako tiho je bilo v hisi da se je slisalo brnenje malega transformatorja zraven lucke partizanstvo in vaske straze na petkovcu se je govorilo o politiki samo pred volitvami kogarkoli si vprasal ce ve kaj je politika je bil odgovor vedno isti kaj pa jaz vem kmetje niso pricakovali podpore od vlade ki so jo izvolili tudi prosili je niso hoteli so samo dobre cene za svoje pridelke tako kot je bilo pred prvo svetovno vojno starejsi ljudje ruparska mati tudi so se spominjali stare avstrije ne zato ker so jim tam vladali nemci ampak zato ker je bil red in mir bilo je samo domotozje po dobrih starih casih kar smo pridelali smo dobro prodali v trst prodal si voz tramov pa si oblekel vso druzino vipavci so ze sredi maja prinesli prve cesnje ko so zeleli da do trsta nebi bilo nobene meje niso pri tem mislili ne na nemce ne na italijane zdaj v jugoslaviji so vsi do zadnjega volili slovensko ljudsko stranko kot so to delali ze v avstriji samo zibrsani so sedaj volili liberalce na petkovcu so volili slovensko ljudsko stranko tudi potem ko je postala jrz volimo ljudi ki jih poznamo in jim zaupamo ne volimo pa stranke zibrsani pa so rekli volimo liberalce kdo pa ve kaj je to pokazemo pa s tem da nismo zadovoljni zakaj zibrsani so prosili da bi jim sezidali solo otroci so imeli dalec v rovte v logatec pa se bolj pa jim je kandidat slovenske ljudske stranke ki je bil v rovtah rojen dejal kje bodo pa rovtarji pastirje dobili ce bo v zibrsah sola solo so jim potem zgradili ljudje pa so volili liberalce se naprej v nedeljo k masi in spovedi o veliki noci pa so sli tako petkovcani kot zibrsani tudi otroke so vzgajali enako recan porocen z ruparsko tono je bil tudi take vrste liberalec vsako leto na lovrencovo nedeljo so se vsi reski pripeljali na petkovec k masi in potem v rupo po kosilu pa so zalili mastnega kostruna z belokranjsko kapljico ki jo je janez vsako leto poslal se je zacelo bomo videli kdo bo zmagal ali pri nas ali pri vas je navadno pricel recan stefan in francelj ki sta bila na kmetijski soli sta bolj poznala kaj je klerikalizem kaj je liberalizem ne pa kdo je liberalec in kdo je klerikalec zato sta se vedno postavila da nikoli ne zmagajo ne v rupi in ne v reki vazno je da zmaga stranka ki se najbolj za slovenske pravice bori mali nacek je poslusal ta prepir vsako leto ponovljen in sklenil ko bom velik nebom ne liberalec ne klerikalec se ne vem kaj bom morda demokrat ali socialist zdaj ko so bili tisti casi ze davno mimo slovenci pa razdeljeni med italijane in nemce pa so vsi petkovcani in zibrsani mislili enako teh tujcev se bo treba otresti prisel bo cas ko se bo videlo da bodo nemci vojno izgubili prvi znak bo ko bodo italijani vse poskusali da bi se zaveznistva z nemci otresli in se potegnili za anglesko stran takrat bomo morali pognati italijane onkraj soce da bosta trst in gorica nasa da se bo spet v trstu kupovalo in prodajalo fantje in mozje so vedeli da je ze nekaj organiziranega za tisti cas bodo ze pravi cas povedali tisti ki te stvari vodijo zdaj je o tem nevarno govoriti ko na vsakega slovenca dva italijana prideta da ga strazita in ustrahujeta vsak je imel na skritem in varnem mestu skrito orozje za tisti cas ruparski francelj si je dal narediti par skornjev za takrat meznarjev france iz grape mu jih je neredil pripravljal pa se je za tisti cas se nekdo drugi sprva niti vedeli nismo kdo je in kaj pripravlja ker je bil okupator v dezeli so vsi vedeli da se o tem lahko samo na tihem pogovarja pa tudi otrokom zabica da ne bodo o tem kje naglas govorili zacelo se je susljati da se nekaj pripravlja takoj potem ko so nemcu napadli rusijo tam po zaplani kamor italijani nikoli ne gredo hodi nekdo in pregovarja ljudi za novo jugoslavijo ki bo drugacna in boljsa od tiste ki je bila prej tedaj je gospoda vse komandirala delavec in kmet sta bila zanicevana in izkoriscena vse to oznanja nek podoficir ki je po umiku jugoslovanske vojske tam ostal zahaja dosti v podpesek tudi v ceste pride povsod je pa pa nikjer se ga ne vidi ker je prevec hvlil rusijo in stalina sta ruparski nace in sivcov joze ugotovila da dela in organizira za komunizem tudi drugim fantom sta to povedala toda kaj narediti nasih oroznikov ni da bi zapeljivca zaprli da bi ga naznanili laskim karabinerjem jim se na mar ni prislo ni domacin slovenec pa je da bi imeli sami kje zaprtega da ne bi sleparil ljudi in delal skode s kaksno pravico in v cigavem imenu bi ga zaprli ko se nic ne kaze da se bliza konec vojne skoda zivl jenj ce bi prezgodaj zaceli slo pa je od ust do ust da tisto kar se pripravlja ni zdravo ne posteno zato domacih fantov tisti podoficir ni mogel dobitil vsak se je po svoje izgovarjal ker ni dobil postenih kmeckih fantov je nabiral kjer je mogel in nic izbiral take ki jih noben gospodar ni maral za hlapca v tovarni za delovca pa tudi ne kmalu se je zvedelo da se zbiraja in utrjujejo v vranji peci menda so od domacih fantov izvabili samo plecnikovega cirila cesmeljevega avgusta boncetovega pavleta pa tudi zogarjeva iz cest rudi in lojze sta se dala preslepiti iz rovt pa se je stalno naselil tam ucitelj krca ni bil glavni dosti besede pa je imel zraven hoteli so italijane napasti ze pred zimo pa so se zaenkrat se dali pregovoriti zima se je blizala lepse in lazje jo je prestati na peci po bliznjih hisah kot pa v vranji peci tam bi se zakuriti ne mogli italijani so za vse to vedeli in pustili ce bi pa videli dim bi pa dobro vedeli kam naj posljejo krogle iz svojih kanonov in minob acacev italijani so bili samo v rovtah za zicno ograjo ponoci razsvetljeno kot bozicni drevescek ker so vedeli da se v vranji peci nekaj zbira so vsake toliko ustrelili v tiso smer posiljali pa so v rim in drugam porocila naj posljejo se vec vojakov ker se ljudstvo pripravlja na upor tako bo vec vojakov ostalo v sloveniji kjer je manj mraz kot po ruskih stepah kamor so morali po dogovoru s hitlerjem posiljati svoje vojake tako so prestali zimo lahi v rovtah za zico prvi partizani pa za pecjo po podpeskih in zaplaninskih kmetijah dovolj je bilo casa ob topli peci da so razni propagandisti za rdeci raj poslani iz ljubljane lahko spoznali kateri bodo zanje kateri se se ne odlocijo in pa tisti ki ne bodo zanje nikoli italijani vse do pomladi leta niso slovencev nikjer preganjali skusali so biti prijazni ceprav je bilo nekaj manjsih napadav nanje bilo je nekaj napetih fasistov vmes ki so musoliniju sveto verjeli kot so verjeli v zmagovite italijanske cete taki so iz toplih hlevov nagnali zivino pod mrzli kozolec da so bile laske mule na toplem nase zmagovite mule morajo imeti prednost pred kravami in voli ki so bili premagani kjer so se crnosrajcniki ugnezdili je brz kdo narilal na zid musolinijevo glavo za napisom bolje je ziveti en dan kot lev in ne vec let kot ovce da bodo koncni zmagovalci italijani in njihov musolinij so vedeli povedati vsi zidovi ki so bili toliko gladki da se je dalo nanje kaj napisati takoj spomladi so zaceli italijani preganjati partizane rebeldi so jim po svoje rekli po vseh hisah v gozdove in visje grice pa niso sli za njimi v rupo so vsak mesec prisli premetavat knjige v domaci knjiznici vse tiste knjige ki so imele rdece ali pa rdeckaste platnice so sle z njimi odnesli so tudi star radioaparat ki ze par let ni dal glasu od sebe tudi staromoden pisalni stroj ki sta ga kupila francelj in nace so odpeljali nace se je teh preiskav navelical v nedeljo ko je bil doma je sel na obcino in od tam prinesel pet izvodov knjige doctrina fascista na vsako polico je dal eno in od tedaj niso vec prisli knjig premetavat nekega dne so prisli povedat naj pride kdo na fasisticno komando v logatec iskat vse tiste knjige ki so jih zaplenili nace je sel prinesel je domov vse knjige in tudi pisalni stroj radijo jim je pa hvalezno pustil ker ga ni imel kam obesiti na kolo tisto pomlad so italijani tudi omejili svobodo gibanja po vsej provinci samo s posebnimi dovolilnicami so lahko ljudje hodili iz kraja v kraj v ljubljani je te dovolilnice izdajala italijanska policija na dezeli pa karabinerske postaje kar je ostalo policajev od mestne policije so bili samo peto kolo place so jim dajali orozja pa razen metle in vedra za vodo niso imeli tudi bivsi jugoslovanski orozniki so ostali na karabinerskih posatajah samo za drenj delat kvecejmu so jih porabili da so sli koga obvestit da je na postajo klican k partizanom jih je odslo od bivsih policajev in oroznikov zelo malo v partizane so sli zgolj taki ki so upali da jim bo novi red v novi jugoslaviji prinesel cesar doslej z lastnim trudom niso dosegli lenuh ni dolzil sebe da je revez zato ker se mu delat ne ljubi zdaj je kot nalasc prisel nekdo ki je rekel pojdi v partizane pa bos imel lepso bodocnost lahko torej samo pridob i izgubiti itak nima kaj iz zaplaninske fare je veliko fantov delalo pred vojno v tovarnah na jesenicah tam so bili rdeci mocni in tajno organizirani ze pred vojno pa zgleda da se postenih kmeckih fantov tam komunizem ni prijel ko so po nemski zasedbi izgubili delo so se vrnili v svojo zaplano rajsi so ob krompirju zelju in koruznem mocniku pretolkli zimo kot da bi sledili tistim ki so z osvobodilno fronto obetali lepse case od vseh ki so delali v tovarnah je samo kaznarjev jokel postal cisto rdec v vranjo pec k partizanom pa tudi on ni sel ob bozicu in veliki noci je redno prihajal domov sel je k masi zato da je s potjo lahko delal propagando za komunizem vse kar je o komunizmu vedel bi lahko posnel na majhno plosco ko mu je zmankalo j e zacel isto spet od kraja doma pri kaznarju so imeli tezave zaradi tega on pa komunizmu ni veliko koristil petkovcani so ga poslusali in se mu smejali ko je trava pricela odganjati tisto pomlad leta in so drevesa spet dobila svojo zeleno odejo so se v vranji peci partizani vgnezdili zares zivez so si izprosili ali pa izsilili od okoliskih kmetov ta je moral dati ovco ta prasicka drugi pa vreco moke z silo so vzeli samo v logu tja jih je pripeljal hlapec ki mu je nekdaj gospodar vsake vil e ki jih je zlomil odracunal od place prisli so neko noc in pobrali vse kar ni bilo dosti skrito pred kontrolo od prevod a preprosti ljudje niso brz vsi spoznali da se temu kar zdaj prihaja ne sme reci besedice proti bili so od mladega navajeni da povedo kar mislijo niso si mislili se v sanjah ne da te to lahko zivljenja stane ukaz za poboj tistih ki govorijo proti partizanom pa ni bilo skuhano v vranji peci prisel je preko polhograjskih dolomitov iz ljubljane mi nikogar ne ubijemo to je grda laz mi samo na dolensko posljemo take ljudi ki so proti nam da ne bi tu zmede delali najprej so se morali odlociti ljudje v podpesku eni so se za partizane navdusili drugi so bili srecni da ni proti hisi nikogar ki bi bil vojasko obvezen nekaj pa se jih je preselilo v rovte za bodeco zico s svojo zivino vred dovolj razgledani da so vedeli da je tista dolenska komaj dober meter pod zemljo iz zaplane sta zginila najprej krojac petric in zupnik geoheli iz podpeska slabetov fant iz miznega do la pa tudi dva fanta prvi ki so ga partizani ubili na domu je bil skrotnik ni bil bolj proti komunistom kot drugi imel jih je le za navadne tatove zato je pred njimi svoje imetje in druzino z orozjem branil dosti je bil eden da so ljudje pred besedo partizani priceli trepetati kmeckih ljudi partizani niso pridobili zase ker tega niso znali kako bos kmeckemu cloveku dopovedoval da bo po partizanski zmagi delal samo osem ur na dan potem pa pocival ali pa se zabaval rodove in rodove nazaj so na kmetih ljudje ustajali poleti ko je prvi pticek zapel in je truden ulegel ko je bila ze temna noc po novem pa bo spal do osmih in sel kosit ko trava nebo vec rosna zvecer po sesti uri pa bo pustil suho seno naj do jutri pocaka ker so danes svojih osem ur ze odbili drugo kar je kmecke ljudi odbilalo vselej kadar so jih zgnali skupaj na miting je bilo da so imeli prvo besedo taki ki so bili v soseski najmanj obrajtani ki so bili najslabsi hlapci ali pa dninarji ki jih za delo na polju ni nihce najemal zaradi lenobe ce so taki ljudje dajali besedo govornikom iz ljubljane tudi tisti govorniki ne morejo biti boljsi kmecki slovek se uravnava po tem kar vidi in obcuti ne pa po tem kar slisi nagovarjanje in siljenje se je nadaljevalo odziva pa ni bilo zato so se morali posluziti partizani metod ki so jih ze poskusali drugod v ljubljanski pokrajini napasti partizane blizu vasi od koder noce nihce k partizanom italijani bodo najblizjo vas obkolili in vse moske pobrali ce prej sami ne zbeze k partizanom ce tega ne store bodo postreljeni ali pa odpeljani v gonars tam je ob stradanju smrt bolj pocasna napadli so italijane v najvecji rajdi med cestami in zidovnikom italijani so v cestah vse hise pozgali ce sta zogarjeva dva rudi in lojze ta napad organizirala sta s tem unicila tudi lastni dom pricakovali so da se bodo italijani znesli nad petkovcem kjer niso imeli pristasev drugi dan so prisli italijani tudi na petkovec vasi niso pozgali odpeljali pa so s seboj ravanskega ivana in ruparskega francelna se pred poldnem istega dne so oba nasli ustreljena pri koncnih vratih tam kjer se pricne ruparski gozd cvetkov pavel je prisel v rupo povedat pricelo se je susljanje da so italijani po napadu vzeli partizanom pusko in mitralj ez na puski je bil podpisan ivan cigale na mitraljezu pa hladnik franc tudi so susljali da ima cvetkov pavle pri tem prste vmes ruparski francelj je bil pri italijanih z rdeco zapisan zarado slovenskih zastav ko se je zenil gasparjev francelj ni ho tel posoditi svoje narodne nose ko je grazioli prisel v rovte vrgel je v vojaka ki je sadje trgal kostanj in bil zato zaprt v smrt pa je moral tudi zato ket je imel crno piko pri partizanih ze to da je bil ruparski je bilo zanj slabo spricevalo bil je bolj razgledan kot drugi fantje v vasi ker je imel kmetijsko in zadruzno solo za seboj nepreviden pa je bil ko so partizani tisto pomlad prvic prestopili prag ruparske hize povedal jim je naravnost kaj o njih misli in kam bo to narod pripeljalo nace se tedaj se ni odlocil ne za eno ne za drugo stran bil je v ljubljani in se pripravljal za prve izpite ko mu je prisla franca povedat da doma lezi na parah francelj takoj je vse pustil in odsel domov partizani so bili tisto noc blizu pa francelna niso prisli kropit s tem so pokazali da se ne cutijo nedolzne zaradi smrti dveh mladih fantov zupnik je vojasko komando v rovtah preprical da ni bil ne partizan ne komunist nobeden od obeh dovolili so koncno krscanski pogreb za oba naslednji dan sta se dve beli krsti ustavili tam kjer so italijani ustavili in pregledali vsakega ki je hotel v rovte vse moske pogrebce so preiskali od vrha do tal ce imajo kaj orozja pri sebi nekdo s crno srajco je zahteval naj tudi krsti odpro nace se je postavil naj vsaj mrtve pri miru puste ki niso vec nevarni nekateri vojaki so drzali puske navzkriz na hrbtu z obema rokama prekrizanima v znak zanicevanja vecina pa je spostljivo po vojasko pozdravila ko je sel sprevod mimo tako sta bili pokopani prvi dve petkovski zrtvi komunizma bili sta vsaj pokopani po krscansko na zegnanem britofu naslednji ki partizanom niso bili po volji so dobili svoj grob kjerkoli v gozdu brez svec in brez zvonov italijani so od dalec vsake toliko napadli vranjo pec s kanoni in bacaci iz rovt in so pri tem zazgali kozolec pri novakovih dekletih na gradiscu redno pa so iskali partizane po hisah in hlevih od petkovcanov je moral v gonars samo kaznarjev joze ker je bil jokelj naznanjen da drzi s komunisti so na vsa k nacin hoteli vedeti kdaj se partizani v kaznarjevi hisi shajajo hoteli so odpeljati gospodarja pa je joze prevzel krivdo nase da so druzini pustili oceta doma sploh so italijani tezko dobili kaksnega fanta ali mlajsega moza doma vsi so se poskrili ce so le mogli kadar je petelin opozoril svoje kokosi da se blizajo italijani so se sli skrit tudi oni med najblizje skali ali robidovja doma se ni hotel skriti nihce ker je sel po dezeli glas da italijani kar pridejo in vsa poslopja zazgo ponoci p a so se morali skriti pred partizani tedaj pa so se krepko zarili v seno ali praprot v domacem kozolcu tako partizani kljub groznjam niso dobili domacinov za svojo vojsko poskusili so kar se je drugod obneslo majhen napad iz zasede na lasko patrolo je bil zadosti da so italijani nekega jutra obkolili vso sorsko dolino nekaj his so pozgali in tudi pobili par moskih ki se se niso utegnili skriti ali pa mislili da ni potreba tudi s takim strahovanjem niso prisilili moskih da bi se zatekli v vranjo pec k partizanom nagonsko so cutili da tam ni mesta zanje k masi v rovte ob nedeljah moski niso hodili vec kdo naj jim jamci da se lahi ne bodo neke nedelje zmislili in vse moske ki so prisli zadaj za ograjo pobrali in odpeljali rovtarski kaplan je hodil ob nedeljah masevat na podruznice lahi ob nedeljah niso hodili v patrole partizani pa so se itak pocutili varne samo ponoci tako so bili pri masi in popoldne pri litanijah tam delo na polju je zastajalo ker je najboljsa delovna moc morala biti z eno nogo v grmovju zvecer so se fantje priceli skrivati skupno nekateri so tudi prinesli orozje s seboj vedno bolj je zorela misel da se ne bodo dali pobiti kot voli v klavnici fantje so se v skupini pocutili bolj varne in korajzo so eden drugemu dajali zato so zvedeli partizani in takoj zaupili bela garda se organizira to je treba v kali zatreti treba je poiskati kdo to organizira in prepreciti jugoslovanski oficirje so zmerjali s komunistom vsakega ki se je prisel pritozit da mu vojaki travo ali mlado psenico mendrajo pa ni tega imena nihce zasluzil tudi zdaj niso zasluzili ljudje imena belogardist ko se tisti ki jim ga je obesil ni vedel kaj to pomeni fantje so se zbirali skupaj nagonsko kot zivali v dzungli ko zacutijo da se bliza nevarnost v vranjo pec so dobili navodila iz ljubljane da je treba tajno ponoci pobiti vse tiste o katerih se sumi da kaj organizirajo proti partizanom enega pa drugega so prisli iskat ze kmalu zvecer ko se se ni umaknil v svoje nocno skrivalisce v zaplani je bil prvi na vrsti zupnik mlad je bil in na fante je imel velik upliv kjer je bilo vec ljudi skupaj pa naj so kosili seno susili ali zeli tam je bil zavihal je rokave in prijel za delo tudi on vmes pa ljudem pripovedoval vesele dogod ivscine iz svojega zivljenja tudi kaj poucnega je povedal nikoli ni rekel nicesar cez partizane ne cez komuniste zunaj cerkve s priznjice pa se manj nekega vecera je izginil in tako tudi petrc dalec naokoli poznan krojac vesel in zabaven moz zato so se mozje radi shajali pri najem na petkovcu so najbolj iskali brencicevega toneta odkar ni bilo vec ruparskega franceljna so vsi fantje hodili sprasevati njega kam in kako ruparski nace pa je bil v zagrajeni ljubljani kolikor je bilo mozno je naredil nekaj izpitov vmes pa je ze zgodaj zjutraj zbiral za prevod mleko v zeleni jami tako je zasluzil par lir da je mogel riniti naprej domov ni mogel ker mu niso dali dovoljenja dvakrat so ga zgrabili na cesti in namenili v gonars dosti je znal ital ijansko da se je obakrat izmazal sestra franca je dobila dovoljenje in veckrat prisla v ljubljano vselej mu je prinesla kaksen grizljaj zavit v gladek nepopisan papir nace je vedel da so tam novice od doma veselil se je in se bal ce se ni morda v ru pi zopet kaj hudega zgodilo pod papirjem od zavitka je drzal nekaj casa prizgano sveco angelca mu je vedno pisala s kisom z nevidno pisavo ki se je s toploto spremenila v vidno tako sta se domenila poprej imel pa je se vedno nekaj upanja da of ni tako slaba tako komunisticna kot so jo opisovali v casopisih imel je vec prijateljev ki so se ze odlocili za of bili so fejst fantje ne taki napetezi kot nekateri tomcevi mladci ti so ze od spanske revolucije trmasto gnali naprej da je borba prot i komunizmu sveta vojna da je pri komunistih vse narobe in hudobno pri frankovih protikomunistih pa vse lepo in prav na kmetih pa so ljudje sklepali po svoje kar je zdaj prislo nad nas kar se godi in kar se se bo to so vse v ljubljani skuhali v ljubljani so skuhali pojesti pa bomo morali mi na dezeli prisla je na dan spet tista napetost med mestom in dezelo ki se nikoli ni cisto polegla kmecki clovek razliko mescan kmet lazje razume kot vse nove besede ki so jih zdaj povsod lahko slisali komunizem antikomunizem partizani of bela garda ce je kdo prisel skozi vas z aktovko pod pazduho in rekel da je iz ljubljane so ze vsi zacutili nasprotnika v njem fantje ki so se na petkovcu ponoci skupaj skrivali pred partizani so preko zensk ki so obsle vsaj tri fare naokrog da so kupovale od ljudi jajca maslo in piscance zvedeli kaj se dogaja drugod te zenske so zaupno pripovedovali petkovskim gospodinjam da se tako skupaj z orozjem pri sebi skrivajo ponoci tudi fantje v zaplani onkr aj rovt v sentjostu pri treh kraljih zenske so sle v farovz po nasvet kot je bil kmecki clovek se vedno vajen v farovz pojdi vprasat gospoda oni gotovo kaj vec vedo tako je zvedel rovtarski zupnik sporocil je v ljubljano kaj se dogaja in tudi laskemu komandatu v rovtah povedal in zahteval pustite te fante naj si sami branijo pred komunisti gola zivljenja ce vi ne morete nic storiti za njihovo varnost ponoci imajo polno pravico do samoobrambe lahom je bilo prav pa ne zaradi mednarodnih zakonov ce se slovenci hocejo pobijati med seboj naj se kar pomagali bomo vedno tistemu ki bo sibkejsi vec slovencev ce pade vec bo prostora za italijane ko bo vojne konec zdaj pa lepo cakajmo da bo vojne konec slovenija je blizu italije ni tako nevarna in ne tako dalec kot ruska franta s takim privoljenjem so nastale vaske straze nihce jih ni iz ljubljane organiziral iz gole potrebe so nastale ne iz kaksnega navdusenja kje so bili zdaj tisti veseli in korajzni pogovori ki so jih nekoc imeli fantje med seboj takrat ko so za jugoslovansko vojsko ki se je umikala pobirali orozje in municijo da bo vse to prav prislo ko bodo sli osvajat gorico in trst zdaj pa morajo vse tisto orozje in vse kar so imeli skrito rabiti da si ohranijo go la zivljenja svoja in svojih domacih sele ko so se dobro utrdili v zaplani v sentjostu pri treh kraljih in v rovtah so jim iz ljubljane priceli posiljati oficirje slovenska legija in sokolska legija sta se kar skusali katera bo imela pri vojaskih strazah vecji vpliv to sta bili dve organizaciji ki so jih imeli v ljubljani za tedaj ko bo cas prisel pri obeh pa je imela svoje tajne zaupnike tudi of ti so skusali poslati na posadke take oficirje ki bi bili za boj proti of pocasni lepega dne pa vse posadke popeljali k partizanom ze prvi teden se je pojavil v rovtah neki lisjak ki je hotel navidezno povezat vse posadke poslal je zvecer v sentjost posto naj pridejo do rovt vsi tisti ki imajo najboljse orozje da bodo naredili skupen pohod za isto noc pa so imeli partizani v nacrtu da bodo unicili posadko v sentjostu fantje so to namero brz odkrili in lisjak je moral izginiti ce je hotel ostati ziv domaci strazarji odslej niso imeli vec pravega zaupanja marsikdo je moral slisati kje si bil pa takrat ko smo se morali skrivati in je vsako noc zginil kdo ki se ni dovolj zgodaj skril zdaj ko lahko podnevi in ponoci nosimo puske ko nam partizani nic vec ne morejo zdaj bi vsak lahko komandiral nekaj oficirjev je moralo v ljubljano nazaj posebno takih ki so mislili da se bodo sli vojake tako kot nekdaj v kasarnah tisti prvi fantje ki so se prej zbirali tajno z orozjem v rokah so sli zdaj mobilizirat druge manj odlocne in bolj oprezne vse drugace bo ce te partizani ujamejo ce jim mores dokazati da si bil mobiliziran so govorili taki ki so skrivaj poslali povedat naj pridejo mobilizirat ker cene jih bodo mobilizirali partizani ko sta bili v rovtah in zaplani ze mocni posadki so se zaceli dvigati petkovcani le cemu branimo to pesceno zemljo in teh par his po zaplani na petkovcu pa nam lahko partizani ponoci vse izropajo pa se koga odpeljejo s seboj odlocila se jih je najprej dobra desetina ustanovili so posadko v cerkvi na petkovcu prezbiterij so oddelili od cerkve z leseno steno od vrha do tal po cerkvi in koru so postavili pograde in tam si je vsak polozil svojo slamnjaco zid okrog cerkve je bil zadosti visok da se bodo lahko branili ce bodo napadeni spet je prisla v veljavo cerkev na gricu z zidom okrog kot nekdaj ko so turki hodili ropat posadka je spadala pod ceto v rovtah tam so dobivali hrano hlebcek kruha za vsakega pa olja riza makaronov in sira tudi vino in pivo so dobili pa se osem lir vsak dan za osebne potrebe kuhali so si pri gasperjevem vodnjaku ker pri cerkvi ni bilo ne vode ne pravega prostora tam so naredili zasilno barako in notri se je ustolicil nacetov janez ki je bil za kuharja za komandirja so jim poslali iz zaplane marka raco ki je bil v jugoslaviji orozniski narednik bil je hrvat s slovenko porocen in mu ni disalo iti na hrvasko bil pa je komandir le bolj na papirju mozje in fantje so bolj poslusali brencicevega toneta in janescevega jozeta bil je pa raco toliko bolj korajzen da svojega pravega imena ni skril kot so to naredili vsi tisti poveljniki ki so jim jih poslali iz ljubljane malo zaradi mode malo pa da ne bi partizani njihovim sorodnikom kaj storili obleceni so bili vaski strazarji v to kar je kdo pac premogel nekateri so imeli celo vojaske bluze ali hlace od jugoslovanske vojske so pac dobro skrili takrat ko so lahi za vojasko robo stikali kdor pa bluze ni imel si je pripel opasac kar cez suknjic kape so pa vsi imeli enake bile so to plave baretke tisti ki je bil kaplar ali kaj vec pa si je ob strani baretke pripel svetal kovinski trikotnik drugacnih znakov vojaskega cina niso nosili tudi oficirji ne kasneje so jim italijani dali temnorjave uniforme menda so jih rabili tisti ki so se v spaniji borili na frankovi strani za posebno parado tiste uniforme niso bile pa tudi cas ni bil za parade petkovcani ki so bili primorani se ostati v zaplani so prikapali na petkovec eden za drugim prvemu ki je presel niso v zaplani mogli naloziti nobene kazni ker ni bil kaznovan prvi so se ostali eden za drugim pobrali svojo pusko in municijo in se preselili na petkovec tako je posadka narastla na cez trideset strazarjev za dosti vec pa tudi prostora ni bilo iz rupe je bil pri vaski strazi samo stefan bil je jugoslovanski vojak samo dva meseca zaradi srcne napake so ga poslali domov zdaj pa niso nic vprasali kdo je zdrav kdo ravno hodi glavno da so hlace na njem stale pokonci to je bila vojska za ohranitev zivljenja in imetja ne pa za vojaske parade peter je ostal doma samo toliko je sel na posadko i n stiri ure strazil pa v druzbi je bil mozje ki so bili doma od blizu kjer se je na posadko videlo so vsak dan odhajali domov na delo kjer je bilo bolj oddaljeno in bolj na skritem pa je slo z njim se par drugih nekateri so delali na polju drugi so pa strazo drzali fantje so hodili cez dan vcasih pa tudi ponoci v patrole kjer so videli da z delom na polju zaostajajo so vecinoma prijeli za delo le dva ali trije so strazili na posadki dostikrat opoldni ni bilo vec kot dva ali trije strazarji k omandir in kuhar odkar je bila partizanska trdnjava v vranji peci razbita so se vsi partizani naselili po grapah in gricih v polhograjskih dolomitih tam ob nemski meji so se cutili varne ce so sli vaski strazarji za njimi so se potegnili cez mejo na nemsko stran tja strazarji niso smeli za njimi nemskih vojakov pa je za mejo bilo zelo malo vecinoma le orozniki partizani so bili precej v skribcih vrsta posadk vaskih straz od sentjosta korena zazarja in polhovega gradca jih je drzala in strahovala nobenih podvigov niso mogle vec poceti ce bi italijani pustili bi ob bozicu tistega leta bila o partizanih samo se govorica italijani so jim dajali orozje na postajo drenov gric je nekoc pripeljal vagon poln municije in orozja zanje vaski strazarji so imeli le puske in rocne granate ki so jih hodili pobirat ze za eksplozijo pripravljene na zicnih ovirah ki so jih nemci ob meji postavili veckrat so strazarji na svojih kratkih pohodih odkrili sredi gozda grob takih o katerih so partizani pravili da so jih poslali na dolensko tisti ki so od partizanov pribezali na posadke in bili zdaj vaski strazarji so vedeli povedati sami so si morali skopati grob potem so jih pobite zmetali vanj zaradi takih odkritjih so spregledali se tisti domacini ki so doslej na tihem se malo drzali s partizani odkar je bila na petkovcu posadka niso italijani nikdar vec prisli ne na bojni pohod ne v patrolo niti postojanke niso prisli gledat tudi karabinerjev ni bilo nobenega stika ni posadka imela z italijani hra no in vse drugo je zanje jemala pri italijanih rovtarska posadka tudi partizani so sli samo enkrat v vecji skupini cez petkovec na vecer je zapadlo malo snega tako so lahko drugi dan sledili da so prisli preko gradisca ustavili so se v bizjanovi dolini nato pa sli mimo petrovceve kapelice in po potocni drugi dan so imeli zibrse zasedene nameravali so uniciti posadko v zibrsah vedeli so povedati da imajo nekateri strazarji zveze s partizani in se bodo kar predali ko so pocivali v bizjanovi dolini so tam zalotili doma skopnikovega naceta ki je bil petkovski strazar ravno tisto noc je mislil prespati doma gdo bi si mislil da bodo prisli partizani ravno tisto noc vzeli so ga s seboj in nic vec se ni izvedelo o njem bogve v katerem gozdu si je moral izkopati grob rovtarski in petkovski strazarji so zaceli partizane obstreljevati takoj dopoldne mlajsi starejsi ki so sli domov kaj postorit pa sele popoldne brez reda brez organizacije vsak je prisel s svojo pusko kot bi prisel na travnik kosit en kosec vec streljali so bolj od dalec s planine in od mihevca partizani pa so odgovarjali nazaj bobkov polde ki je bil na petkovski posadki je pokleknil na eno koleno pod drevo in streljal kot kadar so imeli vaje pri vojakih pozabil je da tam niso tarce ampak lahko kateri od tam ustreli in zadene to se je tudi zgodilo dobil je kroglo in ni mu blo vec pomoci polde je bil edini clan petkovske vaske straze ki je padel v boju od kar se je avgusta posadka ustanovila pa do srede septembra d rugega leta ko je prenehala cez noc so se partizani iz zibrs umaknili in posadke niso napadli tudi posadke na petkovcu partizani nikoli niso napadli samo eno noc so oddali par strelov iz pecovja proti postojanki ko bi vedeli da posadka nima nobene s trojen puske in kako malo municije imajo bi jo pa gotovo napadli pa ni bilo na posadki nikogar ki jim bi to povedal ruparski nace je prisel iz ljubljane sele sredi novembra da bi se pridruzil vaskim strazam odkar so komunisti ubili profesorja erliha je bil preprican da imajo oni pri of edino besedo drugi samo ubogati smejo ce je kdo drugace mislil in to naglas povedal je neke noci kar izginil so povedali tisti fantje ki so od partizanov odsli in se pridruzili vaskim strazam naceta je povelnik bataljona vidmar v rovtah s prvim dnem povisal v podnarednika in ga dolocil za propagando ceti v zaplani tam je bil komandir neki bivsi jeseniski policaj ta se je bal da bi kdo pri ceti vec vedel kot on zato je vidmarju naceta ocrnil da je fanaticen strazar ki je prisel samo zgago delat vidmar erlichovih strazarjev kot bivsi sokol tudi ni maral in je hotel naceta poslati v ljubljano nazaj pa se mu je uprl jaz sem tu doma vi pa niste od tukaj in me zato ne boste podili stran sel bom sam ce bom hotel vidmar mu je zagrozil da ga bo poslal v gonars ce bo skusal kje med njegovimi vojaki delat politiko cemu saj je bil nace istih misli kot vsi strazarji domacini braniti zivljenja in premozenja svojih dragih domacih politike pa nic tako je nace ostal doma v rupi v ljubljani je bil studij tako okrnjen da se ni splacalo placevati taks ko bi prisel cas izpitov bi bilo vec kot polovico profesorjev pri partizanih ali pa v gonarsu hodil je skoraj vsak vecer na postojanko da je bil skupaj z domacimi fanti saj enkrat na teden pa je tudi stiri ure ponoci strazil ker je imel casa dovolj je doma naredil lutkovno gledalisce najprej majhen zaboj postavili so ga na pec tisti ki je nastopil se je ulegel v tisti zaboj ki je imel odprtino obrnjeno proti hisi da so vsi ki so v hisi stali ali sedeli lahko videli kar je predstavljal na vsaki roki je imel nasajeno eno lutko ki sta mahali z rokami in kimali ali odkimavali z glavo tudi elektricna luc je bila napeljana v tisti zaboj govoril je pa vsak kar si je sproti izmislil vse dogodivscine ki so krozile med vascani o nekdanjih in sedanjih posebnezih iz treh fara naokoli so prisle na vrsto vsak je kaj predstavil samo stefan se ni nikoli ulegel v tisti zaboj gledal je pa in se tudi smejal ce je bilo smesno nace je potem naredil pravi lutkovni oder s kolisami in z zaveso igrice je kar sam sestavil o janku in metki in od martina krpana oder je ustavil v siroki prag med hiso in kambro glave za lutke ki so nastopale je naredil iz krompirja pese ali korenja rezka pa je zasila za lutke vec oblekic s tremi prsti dva za roki in srednji kjer se glava natakne kadar je bila predstva je nace igral in govoril za vsako lutko malo drugace angelca pa mu je odzadaj snemala in nasajala glavice pa tudi spregovorila je vcasih prisli so gledat vsi otroci od marjance iz godobola od tilke iz mlina in od mici iz ponikev tudi bliznji otroci so prisli ce so zvedeli kdaj bo predstava zvecer pa so hoteli videti tudi vse tisto strazarji iz posadke sicer pa je iz posadke vsak vecer kdo vasoval v rupi veceri so bili dolgi gostilne nobene blizu za stemprle pripravljena grla pa vedno to leto italijanski vojaki niso hodili krast sadja zato je lahko peter vec zganja nakuhal nekega vecera je kaznar potozil da je izgubil uzigalnik zivljenje mi je resil je pravil ko so se streljali s partizani je priletela krogla naravnost vanj in se od njega odbila tudi tristo lir bi dal tistemu ki ga bi nasel tri vecere kasneje je znizal nagrado na dvesto lir cez dober teden ko je sneg skopnel ga je eden od meznarjevih otrok res nasel vesel ga je nesel kaznarju in cakal nagrade na tukaj imas pet lir mu je rekel kaznar ce se ti zdi pa premalo pa povej malo pred bozicem so vsi mlajsi strazarji odsli v horjul strazarji zdruzeni iz vseh okoliskih posadk so nastopili skupaj in ocistili dolomite partizanov odslej med zeleznico ljubljana logatec in novo nemsko italijansko mejo ni bilo nobenega partizanskega taborisca vec ta cas ko je bil vidmar v horjulu je nace pristopil k petkovski posadki kot en strazar vec povelnik cete v rovtah o vsem med nacetom in vidmarjem ni vedel nicesar tisti dan ko je nace postal strazar pa je nehal biti stefan zdaj so ga lahko pogresali posadka je imela edino dolznost zunaj posadke da so sli v zasedo kadar so iz logatca v rovte vozili zivez za vojake ali za prebivalce kar je poslala prevod od logaskega polja pa do cesta so morali zavarovati da je bila cesta varna od cesta do vrh zidovka pa so delali zasedo straza rji iz rovt na pomlad malo pred veliko nocjo so sli mlajsi iz posadke na petkovcu v rovtah in zaplani na pohod proti partizanom onstran loza z italijanskimi tovornjaki so se peljali tja ko so partizane zares zasledili kje so jim pa italijani niso pust ili iti globoko v gozd bali so se da bi za njimi morali iti tudi oni pomladi in poleti so hodili delat vsak na svoj dom na posadki so ostali samo trije ali stirje s povelnikom vred vcasih pa je kurji janez ki je bil zdaj povelnik ostal sam pa se on je bolj pobijal bolhe kot strazil postojanko na podpesek na gradisce in druge bolj oddaljene kraje so hodili delat vedno v skupinah dva ali trije so strazili drugi so pa delali na podpesek je sel vedno tudi z njimi janescev stric ki je se vedno bival v rupi sinovi so bili na posadki na petkovcu zena pa v rovtah tudi zivino kar jo niso pobrali so imeli tam tako ni bilo kot so videli petkovski fantje onstran loza na vecer so ljudje vso zivino prignali na posadko pa se voz zraven kjer je bila hrana za ljudi in za zivino julija so povelniki posadk ki niso bili domacini izdali povelja naj vsi strazarji zapuste svoje posadke in pridejo v vranjo pec so rekli zdaj bo vsak cas konec italijani so musolinija vrgli zavezniki se bodo izkrcali v dalmaciji ce ne bomo pripravljeni da jih sprejmemo jih bodo pa partizani kje so taka porocila dobili se ne ve bbc v londonu ni nic takega povedal ruparski peter ga je poslusal dvakrat na dan in nace tudi ce je bil doma vsaj so govorili v vseh jezikih tudi slovensko peter je naredil sam detektor in ga imel skritega v rupi na supi pod slamo je bil iz skednja rov do tja cetniki so ze imeli stab v vranji peci bili so sami oficirji ki so potrebovali vojakov da nebi bili klobuki brez glav in ti vojaki naj bi bili vaski strazarji to modrost so skuhali v ljubljani kaj bi naredili italijani in kako bi pretolkli naslednjo zimo pa niso pomislili zivo so bili prepricani da bo jeseni vojne konec tistega dne ko je izslo povelje so odsci v vranjo pec samo trije poveljniki od vseh posadk od strazarjev pa nobeden cez tri dni so se vrnili pa jih na nobeni posadki niso vec spustili notri vso krivdo so zvalili na ruparskega naceta da je on kriv da fantje niso sli v vranjo pec vedno je najlazje vreci krivdo na najmlajsega kot na slabo pokoseni senozeti vidmar je dal naceta aretirat pa ni bilo nikogar da bi povelje izvrsil moral je oditi iz rovt tudi vidmar italijanski zvezni oficir je hotel vedeti od naceta zakaj fantje ne marajo cetnikov pa se je nace tako zvijal da ni nic pravega povedal italijanom ne bom pravil kar je med nami slovenci oni so tujci odslej je bil glavni povelnik vseh vaskih straz v okolici meznarjev francelj iz rovt on je bil ze v stari avstriji oficir petkovcani so morali tisto poletje narediti posadko tudi v soli v lozanski dolini tako so hodili petkovski fantje odslej zgodaj zjutraj na delo od tam tisti ki so ostali na posadki pa so se cez dan kopali pod mescevim mlinom povelnik je bil meznarjev polde iz p etkovca neki laski visji oficir je zahajal k nekemu dekletu tam blizu tudi nekaj besed se je naucil po slovensko da je imel vec uspeha ko se je svoje ljubice navelical ni vec tja prihajal in lepega dne so petkovcani kar na svojo pest posadko opustili cez dober teden pa so jih poslali v grcarevec da ojacajo posadko tam deset mladih fantov je slo tja iz petkovca in nekaj iz rovt tam so na planinskem polju lovili in pekli ribe ob enem pa gledali na cesto kjer so se premikali nemske kolone proti ital iji za lahe in vaske strazarje se nemci sploh zmenili niso so bili previsoki dokler je nemec nadut je znamenje da mu gre dobro sele ko mu pride voda do vratu isce kdo ga bo ven potegnil ta nemska nadutost je bila znak da vojne se ne bo konec konec avgusta so se fantje vrnili zdaj so prinesli iz rupe harmonij in ga postavili v zakristiji nace se je ze toliko naucil da jih je zacel uciti peti stiriglasno prav tiste dni se je porocila ruparska pepca v petkovski cerkvi se je hotela kot vse njene sestre doslej bil je drenj slo je pa samo zenin nevesta in dve prici so poleg kaplana lahko stali v tistem malem prostotu ki je ostal med glavnim oltarjem in leseno steno s katero so pregradili cerkev ko so ustanovili posadko vsi drugi so pocakal i kar zunaj ali pa v zakristiji ohcet je bila brez mlajev in brez harmonike ljudje se se niso povsem otresli strahu tistih strasnih dni in noci julija in avgusta prejsnjega leta ko ni bilo clovesko zivljenje ficka vredno se te lune se te lune kaj pomaga nam ta svet treba kmalu bo umret se te lune se te lune so peli takrat pri zavcanu od litanij domov grede taki moski ki so skusali v vinu utopiti svoj strah in trepet prisel je osmi september dan ko so se italijanski vojaki zaceli umikati iz ljubljanske pokrajine pa tudi iz idrijskega kota in vipavske doline so dosli nemci teh krajev niso zasedli zaenkrat zanje sta bili vazni cesta in zeleznica iz ljubljane v trst edini ki so ostali so bili vaski strazarji v rovtah so jim italijani izrocili vse strojne puske in minometalce tudi vso municijo so pustili prav tako oba kanona ki so jih imeli kar so pustili ziveza obleke in drugih zalog niso imeli vaski strazarji dosti moci da bi vse zavarovali in zastrazili dosti strazarjev zlasti starejsih je bilo prepricanih da je vojne konec odsli so na svoje domove kdor je prinesel pusko ko so se straze zacele jo je zdaj spet odnesel in skril doma ljudje so navalili na vse kar so lahi pustili kot na veliki teden sladkor moka olje sir makaroni so spet napol raznesli napol poteptali sodi vina niso imeli pip niso vedeli kje in kako jih naj nacno pa so se dobili mlajsi fantici in tiste sode zavalili proti perilom tam so se razbili in od tekocine je prihajal do vina zejnih grl samo skozi nos tisti strazarji ki so ostali so si zapisovali kdo je kaj vec odnesel tako bodo vedeli kam iti iskat ko jim bo hrane zacelo zmankovati in ko se razmire spet urede vedeli so tudi da partizanstva ni konec v dolomitih jih res ni bilo pa so vedeli da so se ze pred osmim septembrom zaceli zbirati v trnovskem gozdu prihajale so vesti iz ljubljane cez nezastrazene prehode dere v krimske gozdove ljubljanska mladina ki je bila za partizansko stran ze zato ker so bili ljudje na vasi proti vedeli so da imajo partizane radi povsod tam kjet se niso pokazali kaj znajo tudi precej logatcanov je slo v gozdove za par dni ko so videli da imajo nemci logatec trdno zaseden so se priceli vracati videli so lahko da nemske kolone gredo i z nemcije proti italijo in ne narobe tudi na petkovcu so odsli domov vsi starejsi strazarji fantje ki so ostali tudi niso dobro vedeli kam naj se obrnejo partizanske nevarnosti prvih stirinajst dni ni bilo nobene niso pa vedeli kaj bodo naredili z njimi nemci ce bodo zaceli prodirati proti rovtam nace in strukelj pavle ki je bil pri brencicu ker v svojo belo krajino ni mogel sta sla s kolesom pogledat kaj se godi v logatcu se nemska straza zanju niti zmenila ni na vrhniki nista nasla na posadki vaske straze v prosvetnem domu nikogar sele v polhovem gradcu sta nasla posadko vad kih straz ki se ni razsla tudi niso vedeli kako in kaj zbirali pa so zivez ki so ga ljudje raznesli iz laskih skladisc vrnila sta se nazaj preko sentjosta tudi tam je se bila posadka vaske straze na svojem mestu nemci iz lucen so jih prisli pogledat pa se za njih orozje se zmenili niso med domobranci in cetniki domobranstvo so ustanovili v ljubljani in od tam po vaseh bivsi jugoslovanski oficirji so po ljubljani nabirali prostovolcev na dezeli pa so iz ostankov vaskih straz ustanovili domobranske bataljone kako so se dogovorili in sporazumeli z nemci ki so tedaj zagospodovali v ljubljanski pokrajini pa v rovtah niso nikdar zvedeli so bili razen prepricanih komunistov tudi taki vmes ki so sanjali o povratku v staro avstrijo ni cudno v jugoslaviji slovenci kot oficirji v vojski niso dosti napredovali tisti ki je imel cin polkovnika ali podpolkovnika je bil gotovo ze oficir v stari avstriji in tam cesar ju prisegel zvestobo nekateri so celo v nemsko zmago verjeli takoj se je spoznalo da hocejo zbrati vecino domobranstva le v vecjih krajih morda je bila to tudi zelja ce ze ne tudi zahteva nemcev kraji ki so bili od glavnih cest in od zeleznice bolj oddaljeni jih niso mikali da bi tam komandirali domobrancem pa je vecina domobrancev bila doma prav iz tistih vasi ti so hoteli posadke v svojih domacih krajih jih branili pred napadi in ropanjem med preprostimi ljudmi je veljala misel kjer so prot i komunistom naj imajo domaco domobransko posadko kjer pa of se niso okusili in so zanje naj se pa kar pusti da partizani tam ustanavljajo svoje enodnevne ali enotedenske republike ko bodo ljudje partizane spoznali kaksni v resnici so bodo ze morali kaj narediti da se jih otresejo kar je ostalo mostva na posadkah ali pa doma v krajih med dolomiti in zeleznico so hoteli novi domobranski oficirji zbrati na vrhniki tam so ustanovili bataljon in vabili tja vse bivse vaske strazarje ko bi prisli na vrhniko bi jih tam vojasko malo izvezbali potem pa ni dvakrat reci da bi jih poslali varovat zeleznico pod razkovec partizani pa bi medtem ropali in ustrahovali njihove domace da je tistemu ki ni za of dolocena samo smrt so dobro pokazali potem ko jim je padel v roke turjak rovtarski strazarji niso hoteli iti na vrhniko zdruzile pa so se v rovtah se posadki iz treh kraljev in iz petkovca iz zaplane pa so sli vsi na vrhniko v rovtah je bila tako precej stevilna posadka in so jim iz vrhnike morali priznati samostojno domobransko ceto radi ali neradi iz vrhnike so odslej dobivali hrano in placo orozje in municije pa so imeli toliko da so lahko se na vrhniko posiljali iz petkovske posadke so se v rovtah nastanili v prosvetni dvorani in drugih praznih prostorih v zadrugi skrbeli so za obrambo na vzhodni trani rovt na lesah in na zupanovem gricu kontrolirali so tudi prehod na cesti ki pripelje v rovte iz gabrovc ze mesec dni po ustanovitvi domobranske posadke v rovtah so v rovte pridrveli nemci ustrelili so vse tri domobrance ki so branili prehod na cesti pri rupniku ostale zacudene domobrance pa so razorozili in v treh vrstah odpeljali proti logatcu vecina petkovcanov ta usoda ni zadela ker so bili v mocni patroli na petkovcu meznarjev francelj ki je bil v rovtah povelnik se je ravno vracal iz logatca in srecal tisto zalostno procesijo celo vrsto znanih obrazov ki so jih nemci kot bandite peljali v logatec nastopil je z vsem glasom kar ga je premogel da je on oficir iz nekdanje avstrije ti fantje pa vsi domobranci ki so od nemcev priznani nemci so bili v zadregi priznali so da so jim v neki gostilni rekli da je v rovtah vse polno partizanov naj jih gredo kar tja v njihovo gnezdo iskat spustili so vse ki so se sele pozno zvecer vrnili v rovte tistim domobrancem ki so se pred nemci poskrili ali pa bili v patrolah se je odvalil kamen od srca nekdo je vedel povedati da so partizani prav za tisto noc pripravljali napad na rovte napada ni bilo ne tisto ne nobeno noc dokler so bili v rovtah na posadki domobranci nemci so zasedli godovic in idrijo zaradi zivega srebra seveda od zdaj niso mogli partizani vec cez cesto logatec idrija prepeljati tezjega orozja v logatcu so bili nemci in domobranci na kalcah nemci v hotedrsici pa domobranci partizani bi sedaj lahko prisli z vecjo silo samo iz cerknega do zirov so veckrat prisli do rovt pa si niso upali rovtarski domobranci so na tisto stran posebno pazili udirali so v partizansko republiko v cerknem da bi sli prav v cerkno jih je pa bilo premalo nad ledinami so partizani imeli stalno zasedo naj so domobranci se tako naskrivnem prisli v ledine ze so videli kaksnega otroka ki je tekel proti gricem z rdeco culo v roki nemci v rovte niso poslali nobenega svojega oficirja ali podoficirja pod pretvezo da bo domobrance izvezbal na vrhniki pa so domobranci vedno obcutili nemsko oko nad seboj kot poprej pri vaskih strazah so tudi zdaj kadar so le mogli sli pomagat domov bliznji kar sami bolj oddaljeni pa v skupinah tako da polsko in gozdno delo ni zastajalo ker je bila posadka je rovtarska obcina redno dobivala prehrano od prevod a kjer je bila obcina brez posadke tja nemci niso pustili posiljati hrane nemci so rovtarskim domobrancem podarili najmodernejso strojno pusko mg ki je oddala strelov na minuto s tem so se hoteli nekako odkupiti zaradi tistega nesrecnega udora v rovte zivljenja tistim trem pa seveda niso mogli vrniti petkovski fantje so hodili v patrolo na petkovec in v zaplano mesec dni po tistem ko so petkovsko posadko opustili so sli tudi v cerkev pogledat kako je zdaj tam brz ko so odprli cerkvena vrata so se jim bolhe usule na cevlje in hlace tisti ki so imeli skornje so lahko gledali kako jim drobne zivalice lezejo navzgor po golenicah mesec dni niso dobile hrane skakati ze niso mogle vec lezle so pa se poleg patrol pa so petkovski fantje tudi skrbeli za kulturo pri domobrancih za konec oktobra so naredili proslavo slovenske zastave za miklavza so naredili kot vcasih miklavz z vsem spremstvom je obiskal vsa domobranska bivalisca na posti pa je v gostilni obdaroval tudi otroke pripravljali so razne prizore s katerimi so bili namenjeni tudi iti na vrhniko izdajali so tudi tedenski casopis mi gremo naprej ob nedeljah so ga na vseh prehodih delili ljudem ki so se vracali od mase dusa vsega tega je bila stiriperesna deteljica godobolski janez brencicev tone jelovskov stanko in ruparski nace nekoc so se skorajzili in tudi sli vozit ves teden zivo srebro iz idrije v logatec stirikrat zapovrstjo so se peljali po zali tja in nazaj pa niso bili nikoli napadeni vedno so jemali na tovornjak tudi idrijske zenske ki so hotele v logatec ali pa se vrniti nazaj peti dan so sli nemci sami sele drugo jutro se je vrnil en sam v logatec brez tovornjaka smesno se je zdelo fantom ko so prekladali dvolitrske posode kjer je bilo zivo srebro nace jim je razlozil da je zivo srebro mnogo tezje kot voda pripravili so moc ki je potrebna da dvigne eno samo opeko pa so komaj ujeli ravnotezje radi so potem verjeli nacetu ki jim je pravil da so tiste polne posode blizu trideset kilogramov tezke na nekem pohodu so rovtarski domobranci na vrsniku odkrili velik tovornjak ki je bil dobro zadelan s praprotjo v nekem kozolcu imel je se tablo da pripada triglavski brigadi pripeljali so ga v rovte odslej so se vozili z njim vsak teden enkrat v ljubljano po zivez lojze rupert moz ruparske france ga je vozil pred bozicem so nemci dali domobrancem tudi nove uniforme svetlo plave vse enake menda so bile tiste obleke last holandske vojske ki so jih nemci zasegli ko so vdrli v holandijo odslej so bili vsi enako obleceni dobro obleceni za borbo in lepo obleceni za parado domobrancev je bilo v rovtah za eno ceto prevec da nebi bilo treba posiljati mlajse v udarne bataljone so vse porocene starejse in take ki so zeleli poslali domov vsak je odsel domov z novo uniformo in svojo pusko na rami ruparski stefan kaznar novak kisovec so tedaj nehali biti domobranci ruparskega naceta so teden dni pred bozicem poslali v logatec za tolmaca nemci so pred prazniki vedno naredili daljsi in vecji pohod nad partizane tako so za bozic imeli pred njimi mir nace je cakal povelja v logatcu ker povelja ni bilo se je odpeljal v trst tam se je srecal s prijatelji iz ljubljane ki so v trstu organizirali primorsko domobranstvo nagovarjali so ga naj ostane pri njih takih ki so se ze borili proti partizanom jih je bilo posebno treba nace pa se je raje vrnil tako je praznoval sveti vecer doma v rupi tisto leto je bila polnocnica v rovtah kot v mirnih casih domobranci so s patrolami sli dalec okrog in niso nasli partizanov tudi zenske ki so takoj prisle povedat ce so kaj sumljivega vedele niso videle nicesar tako je bila sredi vojne sveta noc blazena noc da ni partizanov blizu so se ljudje in domobranci kmalu privadili tako si videl domobranca ki je s pusko na rami peljal v logatec voz tramov ali pa sel po cesti pes oborozen in cisto sam tudi hrano za vojake in od pre vod a za prebivalstvo so vozili brez zased kmetje so morali obvezno oddajati kot poprej zivino prasice mleko krompir vse tisto je urejala obcina nemci se v tisto niso utikali zupan je bil zdaj rozman vedno si je zelel v mirnih casih da bi ga izvolili pa je bilo v rovtah premalo volilcev zanj zdaj so ga pa za zupana kar imenovali ko se je anze z grica navelical biti zupan meznarjev francelj ki je pred vojno bil inspektor obcinskih uradov je bil imenovan za glavarja v logatcu vsak dan ga je v ozil tja rupnikov ivan in ga popoldane sel spet iskat nikoli nista bila napadena v rovte je pricelo v pozni jeseni prihajati vec fantov in moz iz zavratca in drugih krajev ob meji do stare meje so se partizani ponoci veckrat upali in so stikali kje bi lahko koga mobilizirali moski so se najprej pred njimi skrivali potem pa so se zatekli na posadko v rovte tam jih niso mogli vzeti med domobrance ker so imeli ze svojih iz domace obcine prevec svoje posadke pa na oni strani meje niso mogli ustanoviti ker niso spadali pod ljubljano iz rovt jih bi morali poslati v postojno ali v trst kjer so enote primorskih domobrancev ze obstajale da se bodo vrnili oborozeni in ustanovili posadko v domacem kraju jim pa ni nihce zagotovil ruparski nace se je spet peljal v trst in se dogovoril za petdeset vojakov da bi jih v trstu izvezbali in oborozili potem pa bi se vrnili v domaci kraj in ustanovili posadko primorskih domobrancev polkovnik kokalj ki je imel v trstu glavno besedo mu je dal castno besedo da se bo tako zgodilo nace pa je dvomil videl je prazno kasarno brez vojakov tisti ki bi iz rovt prisli bi bili prvi da bi lahko lovil polkovnika za dano besedo je odsel v trst tudi on polkovnik mu je dal cin narednika vodnika tako je bil v trstu vodnik prve cete primorskih domobrancev po veliki noci so bili vojaki ze izvezbani nace je sel spet k polkovniku kokalju dogovorila sta se da mu bodo dali trideset oborozenih vojakov nace pa je obljubil da bo prej kot v enem mesecu poslal drugih trideset na vezbanje da kasarna nebo prazna v rovtah je bil ze domenjen z meznarjevim ludvikom da mu bo za prvi mesec posodil dvajset mladih domobrancev tako so ze pred koncem aprila usatanovili posadko primorskih domobrancev na veharsah nemci v idriji so bili s tem silno zadovoljni da bodo odslej bolj varno vozili po zali v logatec da tudi napadov na idrijo od vzhodne strani odslej nebo vec hrano so domobrancem na veharse pripeljali kar nemci iz idrije in jo pustili v godovicu tja so jo pa sli iskat z vehars saj so imeli konja in voz pa tudi majhen tovornjak ce so dobili kaj bencina zanj je sel hrano lahko iskat nekega jutra ko se je kosnja pricela se je nalozilo nanj polno domobrancev in so se odpeljali v rupo kosit dolina in velika snoz et vse je bilo v enem dnevu pokoseno na poletje so se naselili na petkovcu cetniki v rupi so imeli svoj glavni stab njihov general andrej je stanoval v ocetovi sobi drugi oficirji in podoficirji pa so bili potaknjeni po drugih hisah na petkovcu navadnih vojakov pa so imeli cetniki malo delili so se v primorski in soski odred mirno in brez straz ponoci so se sprehajali po petkovcu in civilno obleceni hodili tudi v ljubljano bolj kot vojasko vezbanje jih je zanimala politika zlasti kako se bodo nekoc polastili vsega domobranstva da bodo tisti dan ko bodo prisli v stik z anglezi in amerikanci mogli pokazati svojo vojsko ki se je borila proti nemcem na angleski strani in ne na ruski kot partizani tistim navadnim vojakom ki so jih imeli so oblj ubljali podoficirske cine prvi dan ko bodo dobili oblast nad domobranci domobranci in njih oficirji se borijo skupno z nemci ker v londonu kjer obstaja jugoslovanska kraljeva vlada to vedo je treba tisto nekako zabrisati zamenjati komando kot se zamenja kokarda na vojaski kapi da domobranci z nemci ne drze to so cetniki vedeli to je vedel vsak pastir tudi nemci so to dobro vedeli nemski vojaki od wehrmacht so to mirno vzeli na znanje ss in gestapo pa so povsod vohunili da nebi kdo med domobranci organiziral kaj kar bi anglezem in amerikancem koristilo ce so koga le osumili je bilo dosti da so ga poslali v dachau nacetu ki je bil povelnik na veharsah se je to dvakrat zgodilo ko je padel na jelicnem vrhu na tla ameriski bombnik je nace skril v samotno hiso stiri letalce ki so se s padali resili preoblekel jih je v domobranske uniforme in poslal k cetnikom to so partizanski zaupniki v idriji zvedeli in naceta naznanili gestpu v idriji nemski povelnik v idriji ki je bil star avstrijec in je imel hitlerja toliko rad kot domobranci na veharsah je brz nacetu poslal zaupno posto zgini za stirinajst dni da se stvar pozabi imam nalog da te primem in izrocim gestapu drugic so partizanski zaupniki naznanili naceta da je dal ustreliti dva nemska vojaka on je med tem ze sporocil komandantu v idrijo da so njegovi vojaki ustrelili dva mongola nemska mobiliziranca zalotili so ju ko sta pod nekim kozolcem slacila neko zensko da bi jo posilila nemski komandant ga je poucil kako mora sastaviti porocilo da ga bo on lahko kril njemu pa je nasvetoval naj vsaj za stirinajst dni zapusti posadko ker ga bo gestapo iskala s takimi nemskimi vojaki kot je bil idrijski komandant ni bilo sodelovanje noben greh njim in domobrancem je bil skupni sovraznik komunizem in v tej borbi so lahko sodelovali vsaj so tudi rusi in amerikanci razlicno mislili pa so imeli skupnega sovraznika dovolj da so bili lahko zavezniki ce bi domobrancev nebi bilo ki so zaradi samoohranitve sodelovali z nemci bi tudi cetnikov ne na petkovcu ne drugje v sloveniji ne bilo v grcaricah so jih partizani leta pobijali pa so se vseeno mislili da bodo partizani z njimi drugace ravnali ce jim padejo v pest vedno so pravili vsem ki so jih hoteli poslusati da se bodo proti partizanom borili samo ce bodo napadeni zato pa so bivali na petkovcu in tudi drugod povsod tam kamor si partizani niso upali kjer tudi nobenega zaupnika niso imeli ki bi hodil partizanom pravit koliko cetnikov in kako so oborozeni general andrej ni imel dosti dela poslusal je londonski radio pisal porocila in jedel bel kruh zanj posebej specen za ostale cetnike veckrat se crnega ni bilo tudi menaza je bila vcasih precej redka ko so praznovali rojstni dan kralja petra in prvi decembe r tedaj pa je bilo od nekod vsega dosti v rupi so napivali kralju petru na cast skupno z nekaterimi domobranskimi oficirji pa samo s takimi ki so bili redni oficirji v stari jugoslaviji drugacnih posebno v domobranstvu izvezbanih mladih oficirjev n iso vabili v rupo tudi primorcev ki so bili prej italijanski oficirji niso vabili zraven da so lahko gostili cetnike in oficirje od drugod pa je vedno moralo iz hleva mlado govedo seveda iz hleva kaksnega samotnega kmeta ki ni na zunau kazal navdusenja ne za domobrance ne za cetnike kako naj samotni kmet pred nikomer varen pokaze koga ima rad domobranska patrola je redko prisla cetniki pa samo po govedo v hlev ponoci so mu pa kadar so prisli mimo napolnili hiso partizani ce jim ni dal ziveza so ga vzeli zgrda nihce ni rad dal ce zato ni nic dobil nemci so bili tujci in okupatorji tudi rusi ki so jih partizani vabili naj slovenijo enostavno rusiji prikljucijo so bili tujci srbi za katere so se cetniki navdusevali so bili tujci s svoj im kraljem vred res da so rusi in srbi slovani slovenci pa le niso vsi bi rajsi slovence imeli pod seboj kot zraven sebe bili so dobri in posteni ljudje pri domobrancih bili so pa tudi barabe bili so dobri in posteni ljudje pri cetnikih pa tudi barabe so bile vmes tudi pri partizanih je bilo dosti dobrih ljudi ki so se borili proti okupatorju ne pa za komunizem pa so morali na zunaj kazati navdusenje za tita za stalina in komunizem vsak je hotel preziveti kdor je nosil srce na dlani ni doca kal zmage kadar je vojna vsi tisti ki nosijo orozje povdijajo pa naj bodo rusi anglezi nemci amerikanci tudi taki ki jih je bilo groza v mirnih casih doma petelinu glavo odsekati podivjajo in ubijajo kadar clovek vidi da nanj streljajo ne bo potegnil iz zepa roznega venca in se z njim branil streljal bo ce ne bodo pa drugi njega da si zivljenje ohrani ce vec dni hrane ne prinesejo bo tudi vzel in pojedel kar bo nasel pa naj bo zaklenjeno ali zaprto prej kot bi od lakote umrl bi odrezal tudi kos mrtvega tovarisa poleg sebe niti pogledal nebi okrog sebe ce ga kdo opazuje lakota je hud komandir ko so spanci ustanovili buenos aires jim je zacelo mankati ziveza kogar so zasacili da je skrivaj kradel hrano iz picle zaloge so ga takoj obes ili drugo jutro pa je na vrvi visela samo glava in del vratu pri cetnikih na petkovcu je bilo tudi nekaj primorcev sami mladi fantje oficirja ni bilo nobenega bili so fejst fantje bolj pridni in za slovensko stvar navduseni kot mladina iz ljubljane zato ni cudno da si je ruparska angelca enega bolj natancno ogledala nazadnje sta se eden v drugega zagledala ta fant je bil mirko spacapan iz mirna ze proti koncu februarja leta so se iz jugoslavije vedno bolj umikali nemci rusi so po zasedbi beograda zaceli prodirati proti zahodu da bi nemcem iz grcije bolgarije in srbije zaprli pot za umik tako kot nemci so se na svojo pest iz srbije umikali tudi cetniki vseh mogocih vrst prebijali so se preko hrvaske in do konca vojne ostali v vipavski dolini nemci so jih skusali celo porabiti da bi jim varovali pot iz gorice cez col do idrije in do logatca primorske domobrance ki jih je bilo v ajdovscini dosti so hoteli porabiti za isto sluzbo tudi veharske domobrance so hoteli poslati na col bili pa so tedaj nemci ze tako oslabljeni da so jih cetniki in domobranci ubogali ce se jim je zlubilo ustanovili so ob tisti cesti posadke zares zvecer so bili na posadki se vsi prisotni ponoci pa so vojaki izginili in se cez par dni spet pokazali na svoji postojanki tam so jih povelniki vzeli nazaj na novih posadkah pa so ostali samo oficirji in podoficirji ti sami pa so bili kot puske brez streliva bil je zacetek konca ko vojak spozna da ga nihce ne kaznuje ce se cez disciplino pregresi je dejansko vojne konec bliza se poraz cesta cez crni vrh in col je tako sluzila nemcem samo tisti dan ko so se po njej zaceli umikati nemska posadka v idriji je obvestila tudi veharske domobrance naj se z njimi skupaj umaknejo nace se je od svojega prijatelja komandanta v idriji lepo poslovil umaknil pa se z vehars skupaj z nemci ni nihce tudi cetniki so se zaceli umikati iz vipavske doline brz za nemci ker se je titova vojska borila z nemci okrog trsta so hoteli priti do zaveznikov prej kot partizani zavezniki so bili ze v udinah samo cez most na soci pojdejo pa bodo hitro tam da se anglezem pridruzijo in podijo nemce cez korosko proti nemciji da nebi bilo titove vojske za njimi so raztrelili most cez soco zavezniki so jih pred udinam razorozili in poslali v taborisce za vojne ujetnike zanje je bila priznana jugoslovanska vojska samo titova ta pa zdaj ni bila vec tista razcapana in slabo oborozena banda ki se je potikala po gozdovih zadnja dva meseca pred koncem vojne so jim amerikanski zrakoplovi vsak dan prinasali hrano in vojaski materijal cetniki so lahko iz praga ruparske hise gledali kako so pocasi padali zavoji s padali na bansko planoto njim v rupo pa niso odvrgli nicesar ceprav so trdili da imajo z londonom stalne zveze bili so prevarani cetniki se bolj pa americani ko se je vojna koncala tedaj je skoraj prislo do vojne med njimi in titovo vojsko ker se partizani niso hoteli zlepa umakniti iz trsta kadar se dva zdruzita samo zato da bi nekoga premagala je zaveznistva konec ko je tisti porazen po bitki pa se pricne prepir kdo bo vec dobil pa naj bo to sovraznikov nahrbtnik skladisce orozja ali pa zemlja ki so jo zasedli vojna se je koncala toda za slovence je bil mir strasnejsi od vojne pred porocili iz londona ki so jih vsi mogli poslusati so vselej zazvonili zvonovi miru in zmage to zvonenje je slovence se posebno bolelo padli so pod komunisticno oblast ki je niso marali padli so zato ker so tako hoteli zapadni zavezniki ki so verjeli v titov ovcji koz uh v italiji ni zavladal komunizem ker zavezniki tega niso pustili saj se trsta ki je v vzhodnem koncu italije niso pustili titu pa so imeli italijani tudi komunisticne partizane in dosti ljudi na svoji strani za francijo je trdil stalin da ji lahko kar po telefonu zavlada tudi tam ni zavladala komunisticna stranka tako je bilo domenjeno slovenci in hrvati ki so prenasali nekoc turske upade da turki niso prodrli dalje v evropo so sedaj spet doziveli isto spet so silili na zahod divjaki iz vz hoda dobili smo od zahoda krscansko vero in zapadno kulturo bili pa smo zdaj spet scit za katerim so se skrivali azijati po njem pa so tolkli tisti iz krscanske in civilizirane evrope na petkovcu se stirinajst dni po zmagi se ni pokazal noben vojak z rdeco zvezdo na kapi tudi drugih predstavnikov nove oblasti ni bilo blizu v rovtah je bil se naprej zupan rozman godobolski johan pa obcinski tajnik do rovt je prislo s primorske strani nekaj vojakov z rdecimi zvezdami pa so ze drugi dan odsli proti zirem vasi rovtarske fare so ostale prazne fantje in mozje ki so bili domobranci so se preko sentjosta in lucin umaknili proti skofji loki od tod pa cez ljubelj na korosko umaknili so se ker je prislo povelje ne zato ker so jim bili partizani za petami iz vsake borbe so bili vajeni priti zmagoslavno nikoli niso pribezali porazeno nekateri domobranci so vzeli s seboj tudi druzine zlasti tisti ki so imeli domacije okrog cerkve tam niso vedeli kako je ce ti sredi noci partizani pobutajo na vrata zato je bil njihov strah vecji odpovedali so se popolnoma tudi tisti slovenski politiki ki so se v ljubljani hvalili kako dobre zveze imajo z jugoslovansko vlado v londonu tretjega maja so oklicali samostojno slovensko drzavo petega maja pa se zacel i umikati proti koroski da gremo anglezem naproti da nas bodo oni na novo oborozili vse po vojasko oblekli potem pa bomo skupno udarili po komunistih pa tudi po rusih to bo trajalo samo par dni morda dva tedna so govorili tista dva tedna sta se ra ztegnila na par desetletij takrat je bil peti maj od petkovcanov so na korosko odsli vsi ki so bili pri domobrancih brencicev tone franceljev france jelovskov stanko kaznarjev joze godobolski janez sivcov joze vid iz petrovceve bajte matevz trepal od bivsih domobrancev pa so odsli s polnimi nahrbtniki meznar gasparjev francelj in ruparski stefan druzine pa ni vzel s seboj nihce iz petkovca iz rupe je odsel tudi zorko stanko v rupi je prezivel zadnje leto vojne na svoj dom ni mogel zato se je zatekel v rupo ko so v ljubljani zaprli bogoslovje s koroske se je prebil v italijo tam je koncal studije in pel novo maso na tihem v tudini potem je vsa leta po vojni prebival v trstu tam je vodil verske odaje pri radiju ruparski nace je namesto proti sentjostu odsel proti petkovcu in ostal doma nekaj mi pravi da bo prisla velika stiska za tiste ki so odsli ali pa zame ki sem ostal v rovtah so ga hoteli prepricati kako z odprtimi rokami bodo anglezi domobrance sprejeli oni da vedno vzamejo radi vsakega pod zascito posebno pa bodo domobrance ki bodo sele sedaj lahko pokazali da so z vsem srcem za angleze saj so anglezi tudi protikomunisti nace pa je bil pod vtisom knjige ki jo je dober mesec prej prebral tam je pisalo o ircih ki so anglezem sosedje pa so jih anglezi tako zatirali najvisjo sluzbo ki jo je lahko irec pod anglezi upravljal je bila cestni pometac s takim sovrastvom kot so ga anglezi imeli do ircev se niso nemci skazali niti prve dni po zasedbi leta kaj naj dobrega od anglezev pricakujemo slovenski domobranci ki nase domovine niti na zemljevidu ne znajo dobro poiskati anglija kramarija sama je vedno rekel ze dolgoletni rovtarski zupan tudi to je ostalo nacetu v spominu ostal je doma drugo jutro je narocil angelci naj gre za domobranci vsaj tistim iz petkovca pa iz vehars povej da sem ostal doma ker anglezem ne zaupam naj se oni pridejo se bomo borili proti komunizmu naprej in pokazali da zmoremo brez nemcev ce bo pa prevroce se pa brz tu za vogalom pricne gozd ki se vlece prav do gorice domovino zapustiti je vedno prezgodaj angelca je domobrance dohitela in jim vse povedala pa se niso hoteli vrniti s petkovca nihce iz vehars pa se jih je nekaj potihem vrnilo domov kamor gredo eni gremo vsi saj je za malo casa so bili prepricani pa se je vse prekmalu zvedelo od ust do ust da anglezi vracajo domobrance v slovenijo nazaj da jih podijo po celju sem pa tja in morajo naglas upiti da so izdajalci slovenskega naroda da so skofovi zavodi v sentvidu polni vrnjenih domobrancev s koroske se je vrnil z vozom in parom konj eden od zupanovih fantov ki je potrdil da domobrance res vracajo ce je to res da so jih vrnili ali se se splaca ziveti je v obupu tiste dni rekla rupa rska rezka tudi njen fant marjetin ivan ki je odsel na korosko je lahko med njimi skazalo se je kmalu da si nova oblast po vsem tem ne upa v rovte da mislijo nad rovtami vladat kar iz logatca tam so ljudje zanje prvi poziv nove oblasti je prisel od tam vsi moski ki so bili pri domobrancih pa so nehali biti ze pred koncem vojne naj se v logatcu zglasijo nihce jih nebo preganjal moski so sprasevali drug drugega kaj naj naredijo ce gredo jih morda nebo kmalu nazaj ce pa ne gredo bo pa spet kaj narobe ljudje so bili vajeni iti v farovz vprasat gospoda za svet zdaj pa je bil tudi farovz prazen nace je med skalami v pecovju pisal na stroj in potem razmnozil na ciklostil nikamor ne hodite pocakajte da se prva nevihta poleze svobodo obljubljajo delajo pa drugace spomnite se kako je bilo ko je padel turjak v njihove roke ponoci je tiste letake raznesel prvo noc po zaplani da bi manj sumili da so bili natisnjeni na petkovcu sele za drugo noc bi bil na vrsti petkovec tako so drugi dan odsli v logatec moski iz petkovca iz zaplane pa ne morda bi se tudi kdo iz petkovca premislil ce bi dobil letak v roke tako se je od vseh vrnil samo rupert lojze bil je toliko bolj razgledan da je najprej sel po logatcu da vidi kako stvari so in ne takoj na zborno mesto videl je da tam kjer hodijo moski notri ven nihce ne pride vrat od zadaj pa ni zgubil se je med logaskimi hisami in se po zibrski gmajni vrnil nazaj na petkovec vsi drugi pa so ostali morda poklani v korencanovi stali od ruparske zlahte sta tam ostala kovac joze moz od tilke in trcek andrej moz od mici gasparjev francelj in meznar ki sta bila v civilu sta se cez hribe pretolkla v italijo tam sta bila v taboriscu beguncev do zacetka zime ko sta dobila vesti da bosta samo par tednov zaprta sta se vrnila k svojim druzinam domov na petkovec bila sta nekaj casa zaprta ziva sta pa le ostala oba ruparski stefan je hodil z njima skupaj do skofje loke v retecah ga je se videl duhovnik avgustin in z njim govoril po tem pa se je za njim zgubila vsaka sled bog ve v kateri jami tam v poljanski dolini trohne njegove kosti ziv je ostal tudi reski ivan ko so semenisca razpustili je odsel k domobrancem kjer sta ze tudi bila reski vinko in slavko ta dva sta bila iz koro ske vrnjena ivan pa je ostal bil je ranjen malo pred koncem vojne ni se hotel peljati s tistim vlakom s katerim so iz ljubljanske vojaske bolnice vse bolnike domobrance odpeljali v smrt partizani so vlak zajeli predno je prisel do jesenic ivan se je s tezavo privlekel v zibrse in se tam doma zdravil naprej ker se ni takoj javil v logatec ga potem ni nihce vec preganjal pozdravil se je toliko da je lahko zajahal konja da ni bil vedno doma prihajal je tudi v rupo skupaj z ruparskim nacetom sta delala nacrte kako bosta ljudi obvescala kaj se po svetu v resnici godi ne kar pisejo casopisi v ljubljani iz petrovceve kapelice sta prinesla radio ki ga je tam skril bajtarski vid predno se je umaknil na korosko poslusala sta tisti radio seveda novice iz londona nace je potem napisal na stroj in razmnozil novice je raznasal po petkovcu in po zaplani po rovtah in po zavratcu pa so jih raznasali veharski fantje vec kot deset se jih je tam v crni skupaj skrivalo nace je ze prvi teden zvedel zan je za vse pa so kmalu zvedeli tudi v logatcu priceli so iskati najprej ruparskega naceta prisli so zdaj zgodaj zjutraj zdaj pozno zvecer pa so se usteli ker nace ni nikoli ponoci spal posebno ne v rupi nekoc so zagrabili celo reskega ivana ker sta si bila tako podobna tudi druge skrivace so priceli loviti ce so jih iskali po crni so bili tisti dan gotovo v rozmanovem gozdu ce so jih iskali po rupah so bili v matjazevih kambrah ljudje zlasti dekleta prva dva meseca se niso bili tako ustrahovani to je prislo pozneje ko je moral vsak povedati cesar ni vedel in izpricati cesar nikoli ni videl izdajalcev pa petkovske matere in druge tam okrog niso rodile za kresni vecer so se odlocili da gredo do gorice pogledat kaj se godi tam kjer ne vlada nova oblast kresna noc je bila za prehod kot nalasc po vipavski dolini in vaseh po robu je vse kresovalo ker prej pod fasisti niso smeli kuriti kresov je bil ta vecer pravo narodno slavje povsod muzika povsod petje okrog kresov dalec proc do k amor svit kresov ni prisel pa se je pomikalo kakih petnajst senc onkraj meje so se morali streljati s patrolo vaske zascite cez dolino pa so mirno presli ko so kresovi ze dogoreli na kresni dan popoldne so prisli do gorice radio je povedal ze dva dni prej da so amerikanci slovenske partizane pognali iz gorice ko pa so skrivaci prisli na mestne ulice so se vedno videli povsod napise nove komunisticne oblasti sele tisto noc ko so prenocevali v parku zadaj za malim semeniscem so amerikanci vso slov ensko komunisticno oblast pognali iz gorice kmalu je za nacetom odsla v gorico tudi angelca doma ji je grozil zapor pa je po klepetavih milicnikih zvedela da jo morajo zapreti ze dan poprej v idriji kjer je niti poznali niso je dobila dovoljenje za prehod cez novo mejo pri ajsovici v gorici se je srecala z nacetom ki je bil ravno namenjen nazaj v rovtarske hribe se trije drugi fantje so bili z njim angelca je takoj videla da je bolan ker je kar gorelo iz njega spravila ga je v udine v obcin sko bolnico tam je prebolel tifus italijanski vojaki so ubili francelna nacetu pa so italijanski zdravniki resili zivljenje medtem ko je lezal v bolnici je preslo poletje na jesen pa se ni vec razkorajzil iti v domace kraje angelca je zivela medtem pri mirkotovi zlahti in hodila naceta obiskovat v udine tako se je tudi naslo dvoje src ko je ze zgledalo da se v zivljenju ne bosta srecala nikoli vec stirinajst otrok so rodili ruparska mati pa sta za zetev leta ostala v rupi samo rezka in peter pa se peter je moral v zapor nova oblast jim posestva ni vzela oblozila pa jih je z davki da so jih tiscali k tlom v gozdu ki je na notranjskem kmetu hranilnica in posojilnica pa so zagospodovali za vsak stor ki so ga kmetje smeli posekati je b ilo treba posebnega dovoljenja nace in angelca sta onstran meje imela domotozje po rupi praznino v rupi pa sta cutila samo rezka in peter