nazaj potujoca knjiznica v okviru sistema cobiss igor bas mag matjaz cigrovski povzetek potujoca knjiznica je oddelek maticne splosnoizobrazevalne knjiznice ki oskrbuje bralce s pomocjo bibliobusa z razvojem informacijskih tehnologij pa bibliobus izgublja svojo tradicionalno vlogo saj ze sedaj z obsegom informacij in kot potujoce skladisce knjig ne zadovoljuje vec vseh potreb obiskovalcev z uvedbo sistema cobiss v poslovanje potujoce knjiznice pa lahko v doloceni meri ze sedaj zadovoljimo informacijske potrebe obiskovalcev saj sistem cobiss s svojo programsko racunalnisko in komunikacijsko infrastrukturo omogoca vpogled v bazo podatkov knjiznicnega fonda potujoce in maticne knjiznice dostop do ostalih informacijskih baz podatkov swetscan oclc in servisov cobiss internet ter narocanje in rezervacijo gradiva z avtomatizacijo se olajsa tudi delo knjiznicarjev saj se pospesi pretok knjiznicnega gradiva pri vrnitvi in pri izposoji avtomatizira pa se tudi vodenje evidenc in statisticnih obdelav na racunalniku v bibliobusu se nahaja kopija celotne lokalne baze podatkov maticne knjiznice s tem je omogocen pregled nad celotnim fondom potujoce in maticne knjiznice evidentirani so vsi clani in vse transakcije kar omogoca enotno statisticno obdelavo podatkov vsako postajalisce ima svojo lokacijsko oznako ki omogoca spremljanje statistike po postajaliscih za lokalno bazo podatkov bibliobusa je znacilno da ima tisti del svoje lokalne baze podatkov v kateri je zajet knjiznicni fond razdeljen na dva dela in sicer na bazo podatkov v kateri je zajet fond ki je trenutno v bibliobusu in na bazo podatkov v kateri je zajet celotni fond potujoce knjiznice delitev je nujna saj se zaradi prostorskih omejitev v bibliobus lahko namesti samo del fonda zato je v bazi podatkov bibliobusa potrebno sproti evidentirati ves pretok gradiva med bibliobusom in skladiscem potujoce knjiznice v casu poslovanja bibliobusa se azurirajo samo podatki vezani na njegovo poslovanje podatki o izposoji in stanju fonda v maticni knjiznici pa ostajajo nespremenjeni ob koncu delovnega dne se uskladita obe bazi podatkov za potrebe avtomatizacije knjiznicnega poslovanja je potrebno bibliobus opremiti z racunalnisko in komunikacijsko opremo racunalniska oprema mora omogocati uporabo programske opreme cobiss in pregledovanje po cd rom ih komunikacijska oprema pa povezavo z maticno knjiznico in z internetom za povezavo je mogoce uporabiti telefonske prikljucke najeta ali klicna linija na postajaliscih ali brezzicne telefonske povezave nmt ali gsm zaradi majhnih hitrosti in slabe kvalitete prenosa ter visoke cene so za casovno daljse povezave in brskanje po internetu brezzicne povezave neprimerne s povecanjem stevila racunalnikov v bibliobusu povezavo na internet na vsakem postajaliscu obogatitvijo ponudbe informacijskih storitev v izobrazevalne in druge namene bo potujoca knjiznica prevzela novo vlogo elektronskega mobilnega ucnega in informacijskega sredisca to pa naj bi bile tudi naloge knjiznice naslednjega tisocletja uvod potujoca knjiznica je pomanjsana splosnoizobrazevalna knjiznica ki je imela in se ima tradicionalno vlogo pri izobrazevanju in informiranju bralcev v primestnih naseljih in na podezelju ceprav s skromnim knjiznicnim fondom je bila marsikje edini dostopni vir informacij z uveljavitvijo sodobne informacijske tehnologije se tudi potrebe njenih obiskovalcev pocasi a vedno bolj spreminjajo informacijska doba v katero smo vstopili omogoca in tudi zahteva od ljudi da vedno bolj uporabljajo elektronske informacije knjiga kot edini vir informacij izgublja svoj pomen z njo pa tudi knjiznica navedena dejstva narekujejo da se bodo morale potujoce knjiznice pa tudi ostale prilagoditi nastalim razmeram ce bodo hotele se naprej opravljati svoje poslanstvo ne glede na uvajanje informacijske in komunikacijske tehnologije v potujoce knjiznice bodo le te morale se naprej v doloceni meri zadovoljevati tudi osnovne potrebe po informacijah in knjiznicnem gradivu predvsem za tisto populacijo ki so ji bile namenjene tudi doslej starejsim in otrokom v clanku so podana izhodisca za posodobitev uslug potujoce knjiznice in njene vkljucitve v sistem cobiss ter razmisljanja o tem kaksna naj bi bila bodoca potujoca knjiznica cybermobil potujoca knjiznica danes v sloveniji je devet potujocih knjiznic in v vsaki od njih po en bibliobus v mariboru ljubljani novi gorici novem mestu kopru murski soboti postojni trzicu in v domzalah kamniku bibliobusi so na terenu do pet dni v tednu potujoce knjiznice so v predelanih avtobusih ali kombijih precej jih je ze zastarelih nove bibliobuse imajo v novi gorici domzalah kamniku in v ljubljani v mariboru novem mestu in v kopru pa jih nameravajo kupiti oz jih ze kupujejo stevilo obiskovalcev bibliobusa se razlikuje glede na postajalisca in je odvisno tudi od letnega casa obisk se znatno poveca v zimskem casu in pred prazniki oz poritnicami glede na casovno enoto obisce bibliobus vec obiskovalcev in si v njej izposodi ali vrne bistveno vec knjiznicnega gradiva kot v obicajni knjiznici tako je potujoco knjiznico otona zupancica v letu v povprecju obiskalo uporabnikov na uro ki so si izposodili ali vrnili okoli knjiznicnih enot v istem obdobju je druge ljubljanske splosno izobrazevalne knjiznice obiskalo povprecno uporabnikov na uro in si izposodilo ali vrnilo okoli knjiznicnih enot niso pa redka postajalisca kjer obisce bibliobus v pol ure tudi po ali vec obiskovalcev in v tem casu vrnejo oziroma si izposodijo cez knjiznicnih enot potujoce knjiznice imajo lasten knjiznicni fond ki ga po potrebi dopolnjujejo z gradivom iz maticnih knjiznic zaradi omejenega prostora je v bibliobusu samo del tega fonda med in knjiznih enot odvisno od velikosti bibliobusa vsebina tega fonda se dnevno prilagaja glede na populacijo obiskovalcev ki jih knjiznicarji pricakujejo na posameznih postajaliscih ves postopek izposoje poteka rocno povsod razen v novogoriskem bibliobusu kjer imajo izposojo vodeno racunalnisko knjige so opremljene s karticami in vsak obiskovalec ima svojo izkaznico in v kartoteki zepek v katerega so vlozene kartice knjig ki si jih je izposodil pri velikem stevilu obiskovalcev prihaja do zastojev pri vracanju in izposojanju gradiva zaradi potrebe da se proces izposoje oz vrnitve gradiva opravi v cim krajsem casu prihaja tudi do pomot ko kaksno kartico vstavijo v napacno knjigo ali v napacni zepek obiskovalca tudi sprotno vodenje evidence ni mozno tako da je to delo opravljeno po prihodu s terena oz najpogosteje sele naslednji dan knjiznicarji veliko casa ko niso na terenu porabijo za vodenje statistik saj morajo ob skupni statistiki za potujoro knjiznico voditi tudi statistike za vsako postajalisce posebej to je pomembno zaradi financiranja saj bibliobus ponavadi obiskuje kraje v razlicnih obcinah ki ga vse tudi financirajo v bibliobusih naceloma ni rezervacije in narocanja knjiznicnega gradiva celotna izposoja poteka po nacelu kar vidis lahko vzames obiskovalci tudi poredko uporabljajo katalozne listke ker ti ne predstavljajo dejanskega stanja knjiznicnega fonda v bibliobusu vse informacije raje poiscejo pri osebju bibliobusa ki pa tudi nima celotnega pregleda nad trenutnim stanjem knjiznicnega fonda analize zahtev obiskovalcev potujocih knjiznic so pokazale da so obiskovalci vedno zahtevnejsi vedno bolj iscejo kvalitetne informacije ter kvalitetno pestro in zahtevnejso strokovno literaturo obenem tudi pricakujejo da jim bo potujoca knjiznica nudila priblizno enak servis kot jim ga nudijo ostale splosnoizobrazevalne knjiznice cybermobil jutri v danasnji informacijski dobi se staro mnenje da so informacije shranjene samo na papirju bolj in bolj spreminja premik s papirnega k elektronskemu vecpredstavitvenemu okolju in k hipertekstu bo spremenil toliko pravil in odnosov da bo marsikdo moral zaceti znova vedno vecje stevilo informacij v elektronski obliki in njihova dostopnost sirokim mnozicam sili knjznice da si bodo morale poiskati svoje novo poslanstvo v dobi informacij marilyn moats kennedy ustanoviteljica in solastnica podjetja career strategies iz illinoisa v zda je izjavila da se bodo knjiznice morale odlociti kaj bodo zadrzale in kaj spremenile v svoji dejavnosti ker bo glavno vlogo igral tisti ki bo nadzoroval tehnologijo v informacijski dobi knjiznice niso ver glavna in edina sredisca informacij in s tem tudi nimajo vec moznosti za nadzorovanje tehnologije zato pa bodo lahko postale izobrazevalna sredisca kjer se bodo ljudje seznanjali s sodobno tehnologijo in se jo ucili uporabljati potujoca knjiznica ki je tradicionalno igrala pomembno vlogo pri izobrazevanju in informiranju bralcev na podezelju bo zaradi svoje specificnosti omejenega fonda in omejenih informacij ki jih uporabniki lahko dobijo zanje pocasi postala nezanimiva uporabniki bodo vedno bolj iskali informacije po elektronskih virih tradicionalna potujoca knjiznica bo slej ko prej izgubila svoj pomen resitev pomeni sprememba namembnosti potujoce knjiznice od starega bibliobusa preobremenjenega s knjigami v bibliobus bodocnosti v cybermobil cybermobil naj bi predstavljal tehnoloski temelj za mobilno izobrazevalno okolje opremljeno z racunalniki cd rom i in racunalniskim omrezjem ki bo preko telefonskih linij ali brezzicno povezano z drugimi sistemi in servisi predvsem z internetom vendar pa bo zadrzal se del funkcij starega bibliobusa v novi obliki populaciji ki ji je bil bibliobus tradicionalno namenjen starejsim otrokom tistim na podezelju bo cybermobil kot bibliobus v svoji tradicionalni vlogi se vedno na voljo vendar pa se bo tudi ta populacija kar kmalu pridruzila vedno vecji skupini ljudi ki jih nacin zivljenja in potrebe silijo da vedno bolj uporabljajo elektronske informacije namesto papirnih cybermobil v vlogi bibliobusa bo predvsem dostavljalec narocenega gradiva in manj potujoce skladisce prisotnost racunalniske tehnologije bo tudi omogocila resitev precejsnega stevila tezav ki se ze sedaj pojavljajo pri knjiznicarskem delu v bibliobusu omogocen bo lazji pregled nad knjiznicnim fondom rezervacije in narocanje literature iskanje po javnih katalogih in bazah podatkov uporaba elektronske poste in dostop do interneta ob izobrazevanju s knjiznicarskega in informacijskega podrocja bo cybermobil imel tudi precejsen socialni pomen ker bo omogocil ljudem ki zaradi ekonomskih ali drugih vzrokov v svojem kraju ne morejo priti do elektronskih informacij se seznaniti z novimi tehnologijami in jih uporabljati cybermobil bo zahteval ustrezno usposobljeno osebje ki se bo moralo stalno izobrazevati in spremljati spremembe na tehnoloskem in informacijskem podrocju ob knjiznicarskem znanju bodo morali znati uporabljati tudi osebne racunalnike programsko opremo mrezne povezave iskati po internetu knjiznicnih katalogih in po virih na drugih digitalnih medijih uspesnost cybermobila bo odvisna predvsem od znanja izkusenj in zavzetosti osebja cybermobil naj bi bil opremljen vsaj z desetimi racunalniki povezanimi v lokalno omrezje in preko komunikacijske opreme ter telefonske ali brezzicne povezave vkljucen v omrezje maticne knjiznice in preko nje v svetovno informacijsko omrezje v lokalno omrezje bi bil vkljucen se stolp s cd rom i vsak racunalnik pa bi bil opremljen z ustrezno graficno in zvocno kartico ter s slusalkami cybermobil bo potreboval siroko paleto razlicne programske opreme odvisno od programa ki ga bo knjiznica nudila v vsakem primeru pa bo moral imeti programsko opremo za iskanje po javnih katalogih in bazah podatkov na cd rom ih ter programsko opremo za elektronsko posto in za multimedijsko prikazovanje cybermobil se bo lahko povezal z maticno knjiznico na vec nacinov preko telefonske linije na vsakem postajaliscu preko javnega brezzicnega telefonskega omrezja nmt ali gsm preko lastnega radijskega omrezja ali preko satelita katera od moznosti bo uporabljena je odvisno od razvitosti posamezne tehnologije njene dostopnosti in cene nabave in uporabe ter od drugih dejavnikov konfiguracija terena razdalje itd pri cybermobilu bo potrebno upostevati tudi varnostne ukrepe s katerimi bo varovano osebje in oprema cybermobil je primer kako lahko uporaba nove tehnologije spremeni tradicionalni servis in ga prilagodi sedanji in bodoci uporabi je logicni korak v razvoju servisov potujoce knjiznice z uporabo nove tehnologije lahko knjiznica doseze vecje stevilo ljudi kot jih je lahko kdaj koli prej in jim pomaga pri zadovoljevanju njihovih informacijskih potreb prehod je lahko postopen s postopnim vecanjem stevila racunalnikov in avtomatizacijo knjiznicnega poslovanja ter z vkljucitvijo v informacijsko omrezje se tradicionalni bibliobus pocasi spreminja v cybermobil wpee jpg bytes vloga sistema cobiss pri avtomatizaciji poslovanja v potujoci knjiznici vse splosnoizobrazevalne knjiznice v sloveniji so ze vkljucene v sistem cobiss ki omogoca vzajemno katalogizacijo avtomatizirano izposojo in ostale dejavnosti vezane na knjiznicno poslovanje s postopnim uvajanjem sistema cobiss v potujoco knjiznico bo omogocena avtomatizacija knjiznicnega poslovanja tudi na tem podrocju in s tem postopno priblizevanje funkciji cybermobila z avtomatizacijo knjiznicnega poslovanja v potujoci knjiznici se bralcu odpirajo nove perspektive vpogled v bazo podatkov knjiznicnega fonda potujoce in maticne knjiznice dostop do drugih informacijskih baz podatkov swetscan oclc in servisov cobiss internet ter narocanje in rezervacija gradiva z avtomatizacijo se olajsa tudi delo knjiznicarjev saj je pospesen pretok knjiznicnega gradiva pri vracanju in pri izposojanju avtomatizirano pa je tudi vodenje evidenc in statisticnih obdelav najpomembnejsi del vseh aktivnosti v bibliobusu je nedvomno izposoja ki je v sistemu cobiss podprta s programskim segmentom cobiss izposoja in omogoca avtomatizirano izvajanje vecine aktivnosti v knjiznici vpis clana in vodenje evidence o njegovih podatkih evidentiranje izposoje in podaljsanje roka vrnitve evidentiranje vracila gradiva moznost poizvedovanja o stanju gradiva v lokalni bazi podatkov bibliobusa rezervacija gradiva ki trenutno ni prosto in moznost narocila gradiva od tam kjer je trenutno na voljo evidentiranje tistih storitev in terjatev ki jih knjiznica zaracunava izdelava statistik opominov in ostalih seznamov izdelava statistik za posamezna postajalisca obstojece programske resitve programskega segmenta cobiss izposoja je mozno uporabiti tudi v okolju bibliobusa vsi postopki ki so enaki postopkom v stacionirani knjiznici so pokriti z ze obstojecimi programskimi resitvami seveda pa ima bibliobus kot mobilna knjiznica nekatere posebnosti ki jih je potrebno upostevati tudi pri avtomatizaciji poslovanja omejitev predstavljajo razpolozljivi prostor in fond ki je trenutno v bibliobusu ter relativno majhna moznost racunalniskega povezovanja ko je bibliobus na terenu prav omejenost racunalniskega povezovanja narekuje opremljenost bibliobusa z lastnim racunalnikom na katerem je kopija lokalne baze podatkov maticne knjiznice celotni knjiznicni fond potujoce knjiznice je v lokalni bazi podatkov maticne knjiznice oznacen s svojo lokacijsko oznako in tvori lokalno bazo podatkov potujoce knjiznice lokalna baza podatkov potujoce knjiznice mora biti razdeljena na dva dela in sicer na bazo podatkov celotnega fonda potujoce knjiznice in bazo podatkov aktivnega fonda fonda ki je trenutno v bibliobusu aktivno bazo podatkov je potrebno dnevno azurirati ker se fond v bibliobusu dnevno spreminja in prilagaja glede na populacijo vsemu gradivu ki iz skladisca potujoce knjiznice prispe v bibliobus je potrebno dodati oznako da se nahaja v bibliobusu enako velja za gradivo ki ga vracamo v skladisce oz v druge oddelke z doslednim oznacevanjem lokacije gradiva ki ga iz skladisca dostavimo v bibliobus oz vrnemo v skladisce bo vsak trenutek razvidna informacija o tem kje se gradivo nahaja v bibliobusu v skladiscu ali pa je izposojeno pri poslovanju potujoce knjiznice je zelo pomembno vodenje evidence o tem na kateri lokaciji postajaliscu so bile posamezne aktivnosti izvedene saj bo to razvidno v statistikah izposoje in obiskov zato ima vsako postajalisce svojo lokacijsko oznako ki jo je potrebno vnesti v racunalnik pred zacetkom obratovanja na tej lokaciji da je dosezena azurnost in usklajenost lokalne baze podatkov v bibliobusu z lokalno bazo podatkov v maticni knjiznici je potrebno obe bazi podatkov dnevno azurirati to je mozno opraviti po koncanem delovnem dnevu oz ponoci ko je bibliobus v garazi ali na pocivaliscu in je povezan z racunalniskim omrezjem matizne knjiznice tedaj se iz lokalne baze podatkov maticne knjiznice v lokalno bazo podatkov v bibliobusu zapisejo vse spremembe ki so nastale v tem dnevu in obratno v lokalno bazo podatkov maticne knjiznice se vpisejo vse spremembe ki so bile izvrsene v lokalni bazi podatkov bibliobusa s tem je dosezeno dvoje vedno azurno stanje in zagotovljeno varovanje podatkov v lokalnih bazah podatkov en dan stari podatki v lokalni bazi podatkov v bibliobusu o knjiznicni zalogi in o izposoji gradiva v maticni knjiznici so se dovolj azurni saj so bolj informativnega znacaja za avtomatizacijo procesov v potujoci knjiznici je potrebno v bibliobusu zagotoviti naslednjo racunalnisko in komunikacijsko opremo racunalnik alpha znakovni terminal citalnik crtne kode termicni tiskalnik en ali dva osebna racunalnika pc ustrezna komunikacijska oprema znakovni terminal citalnik crtne kode in termicni tiskalnik so namenjeni knjiznicarju izposojevalcu en ali dva osebna racunalnika pa obiskovalcem oz knjiznicarju za informacije za izposojo je predviden znakovni terminal zaradi svoje robustnosti in hitrosti lahko pa se uporabi tudi osebni racunalnik racunalniki v bibliobusu bodo vkljuceni v lokalno omrezje s tem bodo imeli uporabniki bibliobusa s katerega koli racunalnika dostop do baze podatkov knjiznicnega fonda bibliobusa in maticne knjiznice za posamezna krajsa poizvedovanja v maticni knjiznici bo mozno odvisno od lokacije postajalisca s pomocjo komunikacijske opreme protokola ppp in naprave za brezzicno povezavo nmt gsm ali radijska postaja z enega osebnega racunalnika vzpostaviti povezavo z maticno knjiznico direktno oziroma preko najblizjega komunikacijskega vozlisca arnes v nasih razmerah uporaba brezzicne povezave za stalno povezavo med bibliobusom in maticno knjiznico ni primerna zaradi nizkih hitrosti ki jih omogoca nmt ali gsm do bit s nizke kvalitete povezave visokih stroskov uporabe in nepokritosti celotnega ozemlja zaradi konfiguracije terena zaradi majhnih hitrosti tudi uporaba interneta ni mozna ce bi se zeleli ves cas povezovati z maticno knjiznico oz na internet je potrebno postajalisca opremiti s prikljucki za klicno ali najeto telefonsko povezavo kjer so hitrosti visje in kjer je zagotovljena kakovost prenosa podatkov za potrebe dnevnega azuriranja baz podatkov bo potrebno omogociti prikljucitev lokalnega omrezja bibliobusa na lokalno omrezje maticne knjiznice to je mogoce izvesti z direktnim prikljuckom ali preko najete telefonske linije kar je odvisno od lokacije garaze oz postajalisca in je v posameznih knjiznicah razlicno posebno pozornost bo potrebno posvetiti izbiri namestitvi in uporabi racunalniske in komunikacijske opreme ter varovanju podatkov zaradi specificnih pogojev obratovanja v bibliobusu zakljucek z vkljucitvijo v sistem cobiss pridobijo potujoce knjiznice dobro izhodisce za nadaljnji razvoj v smeri elektronske potujoce knjiznice cybermobila sistem cobiss tem knjiznicam zagotavlja ustrezno programsko racunalnisko in komunikacijsko osnovo kar je nujen in zadosten pogoj za sodobno elektronsko potujoco knjiznico z dodatnim povecanjem stevila racunalnikov v bibliobusu z dovolj zmogljivo in hitro povezavo na internet z vsakega postajalisca in z obogatitvijo informacijskih storitev v izobrazevalne in druge namene bodo lahko bibliobusi kar kmalu postali sodobna izobrazevalna in informacijska sredisca to pa so naloge ki jih od potujocih knjiznic pricakujemo v prihajajocem tisocletju viri nika pugelj potujoca knjiznica sticisce bralca in izposojevalca posebne vrste knjiznica let st ljubljana john e drumm frank m groom the cybermobile a gateway for public access to network based information computers in libraries vol no januar cobiss izposoja prirocnik za uporabnike izum analiza zahtev in okvirni predlog uvedbe racunalniske podpore v potujoci knjiznici delovno gardivo izum junij igor bas idejni projekt tehnicne resitve avtomatizacije knjiznicnega poslovanja v potujoci knjiznici izum junij delovno gradivo