ljjlkjl nacela in teoreticna izhodisca v tem poglavju uvod nacela enotnost znanosti in pluralnost kultur ter vednosti enake moznosti in nediskriminiranost ter moznost izbire in spodbujanje izvrstnosti avtonomnost sol in nadzor nad kvaliteto solskega dela dezideologizacija sol in vzgoja za participacijo v demokraticnih procesih literatura qweqwe qweqwe clovekove pravice in pravna drzava qweqwe qweqwe qweqwe qweqwe qweqwe qweqwe qweqwe temeljne vrednote qweqwe qweqwe qweqwe qweqwe qweqwe qweqwe qweqwe qweqwe qweqwe qweqwe postopno uvajanje sprememb qweqwe qweqwe materialni in kadrovski pogoji qweqwe qweqwe qweqwe qweqwe qweqwe qweqwe qweqwe izhodiscna nacela qweqwe qweqwe qweqwe qweqwe dolocbe v deklaraciji qweqwe qweqwe qweqwe qweqwe qweqwe pravno urejanje zasebnih sol in vrtcev qweqwe qweqwe nacelo enakih moznosti qweqwe qweqwe mednarodni standardi znanja qweqwe qweqwe qweqwe qweqwe qweqwe qweqwe qweqwe qweqwe znanost in vzgoja qweqwe ekologija in vzgoja qweqwe qweqwe univerzalizem in relativizem znanstvenih resnic qweqwe qweqwe qweqwe pluralizem ucbeniki qweqwe qweqwe refleksija o poucevanju qweqwe qweqwe vednost in vzgoja qweqwe uravnotezenost kurikula teznja po pluralnosti qweqwe qweqwe zgodovinska enotnost qweqwe qweqwe vzgoja in inkulturacija vzgoja in nacionalna kultura qweqwe qweqwe vzgoja za tolerantnost qweqwe nacionalno in evropsko qweqwe qweqwe qweqwe qweqwe qweqwe qweqwe komunikacija slovenski jezik tuji jeziki qweqwe qweqwe pluralnost vednosti qweqwe qweqwe izobrazevanje uciteljic in uciteljev vzgojiteljic in vzgojiteljev qweqwe qweqwe qweqwe qweqwe qweqwe qweqwe qweqwe qweqwe qweqwe qweqwe uravnotezeni razvoj qweqwe enake moznosti pravica do drugacnosti qweqwe qweqwe vrtci osnovne sole gimnazije splosne srednje sole in poklicno izobrazevanje izobrazevanje odraslih qweqwe qweqwe manj spodbudno socialno okolje qweqwe izenacevanje zacetnega stanja qweqwe razlika med spoloma qweqwe qweqwe qweqwe qweqwe qweqwe integracija qweqwe rahljanje stereotipov qweqwe qweqwe akademsko in razvojno qweqwe qweqwe qweqwe qweqwe qweqwe notranja in fleksibilna diferenciacija pluralnost qweqwe javno in zasebno qweqwe qweqwe qweqwe qweqwe poglobljeno in vsestransko qweqwe qweqwe poglobljenost a ne profesionalizem qweqwe enakost in razlicnost qweqwe qweqwe qweqwe qweqwe qweqwe pluralizem na raznih ravneh qweqwe qweqwe qweqwe qweqwe qweqwe qweqwe qweqwe qweqwe qweqwe qweqwe qweqwe qweqwe avtonomija do drzave qweqwe kriterij strokovnosti qweqwe drzavljanska pismenost qweqwe verski pouk qweqwe pouk o religijah qweqwe laicnost pravnega solstva qweqwe avtonomnost individualnost zasebnost varovanje podatkov qweqwe povezava z okoljem qweqwe qweqwe qweqwe qweqwe avtonomnost univerze qweqwe nadzor nad kvaliteto qweqwe starsi uciteljice in ucitelji qweqwe napredovanje uciteljev ocenjevanje institucij qweqwe pogled javnosti qweqwe qweqwe qweqwe qweqwe vednost in kriticna moc razsojanja qweqwe qweqwe qweqwe svetovnonazorska nevtralnost javnih sol qweqwe qweqwe soocanje z ideoloskimi mehanizmi v soli qweqwe qweqwe delo s knjigami qweqwe qweqwe qweqwe vzgoja qweqwe oblikovanje demokraticne javnosti qweqwe qweqwe qweqwe qweqwe qweqwe qweqwe mednarodni dokumenti uvod nacela ki dolocajo splosni teoreticni okvir za preoblikovanje javnega sistema edukacije na preduniverzitetni ravni izhajajo iz clovekovih pravic in pojma pravne drzave razloga za taksno izhodisce sta predvsem dva v sodobnih pluralnih druzbah kjer obstoji hkrati vec razlicnih svetovnih nazorov vrednostnih sistemov in cel spekter razlicnih in celo nasprotujocih si pedagoskih in drugih teorij enotnosti sistema edukacije ni mogoce utemeljiti v skupnem pojmovanju dobrega sistema edukacije se pravi v kaksnem od vseh sprejetem nazorskem vrednotnem ali strokovnem temelju zato je treba javni sistem edukacije graditi na cim sirsem konsenzu o tem kaj je dober vrtec oz dobra sola z zasebnimi vrtci in solami pa zadovoljiti posebne interese tistih starsev ki zelijo vzgajati in izobrazevati svoje otroke v skladu s posebnimi religioznimi in moralnimi prepricanji pravice ki jih vkljucujejo splosna deklaracija o clovekovih pravicah konvencija o otrokovih pravicah in stevilni mednarodni dokumenti so odraz ze dosezenega soglasja o temeljnih vrednotah ki veljajo ne glede na razlicne politicne in vrednotne sisteme posebnih vrednotnih sistemov pa v danasnjih druzbah ni mogoce obravnavati kot splosno veljavnih zato so med tremi vrstami politicnih in eticnih teorij kot izhodisce najbolj sprejemljive tiste ki temeljijo na pravicah medtem ko so cilji in dolznosti iz pravic izpeljani v nasprotju z drugima dvema teorijama kjer so izhodisce bodisi cilji bodisi dolznosti tako se je mogoce izogniti temu da bi kateri koli vrednotni sistem poskusil uveljaviti svoje vrednote kot univerzalne v resoluciji o evropski dimenziji vzgoje in izobrazevanja so kot skupna evropska dediscina politicnih kulturnih in moralnih vrednot v katerih je utemeljena civilizirana druzba navedene naslednje clovekove pravice pluralna demokracija strpnost solidarnost in pravna drzava mednarodni pravni dokumenti skupaj z ustavo republike slovenije tvorijo temeljno pravno normo iz katere so izpeljani konkretni cilji javnega sistema edukacije ker je vecina teh dokumentov za podpisnice pravno obvezujocih jih mora tudi slovenija kot pravna drzava priznavati in izvajati poleg nacel in teoreticnih izhodisc je za preoblikovanje javnega sistema edukacije kljucnega pomena postopnost uvajanja sprememb se tako dobronamerne spremembe se lahko sprevrzejo v svoje nasprotje ce niso teoreticno utemeljene in preizkusene na manjsem reprezentativnem vzorcu vrtcev ali sol ali ce niso bile ob znanih socialnih in kulturnih okoliscinah v teh drzavah ze preverjene v drugih drzavah pred tem je treba zagotoviti materialne pogoje kadrovske pogoje financna sredstva za njihovo izvedbo kadrovski pogoji obsegajo ustrezno izobrazen pedagoski kader in kvalitetne strokovne sluzbe ob kadrovski okrepitvi ministrstva za solstvo in sport in urada republike slovenije za solstvo kar zadeva svetovalno razvojno in raziskovalno delo je treba povecati stevilo domacih strokovnjakov in strokovnjakinj ki se ukvarjajo s podrocjem vzgoje in izobrazevanja in se bolj povezovati s strokovnjaki in strokovnjakinjami ter znanstveniki in znanstvenicami iz tujine nacela v moderni drzavi temelji sistem edukacije na nacelih demokraticnosti avtonomnosti in enakih moznosti ta nacela so utemeljena v clovekovih pravicah in v pojmu pravne drzave poleg formalnih pravic zagotavlja drzava tudi substancialne pravice ki jih morajo biti enako delezni vsi posamezniki ne glede na spol socialno in kulturno poreklo veroizpoved narodno pripadnost telesno in dusevno konstitucijo itd v splosni deklaraciji clovekovih pravic so v clenu navedene naslednje pravice vsakdo ima pravico do izobrazbe izobrazevanje je brezplacno vsaj na zacetni in temeljni stopnji solanje na zacetni stopnji je obvezno tehnicno in poklicno solanje mora biti splosno dostopno visoko solanje mora biti na osnovi dosezenih uspehov vsem enako dostopno izobrazba mora biti usmerjena k polnemu razvoju clovekove osebnosti in utrjevanju spostovanja clovekovih pravic in temeljnih svoboscin pospesevati mora razumevanje strpnost in prijateljstvo med vsemi narodi in med rasami in verskimi skupinami ter pospesevati dejavnost zdruzenih narodov za ohranitev miru starsi imajo pravico do izbire vrste izobrazbe za svoje otroke drzava mora zakonsko urediti in omogociti ustanavljanje zasebnih vrtcev in sol ta dolznost drzave izhaja iz mednarodnih dokumentov npr iz mednarodnega pakta o ekonomskih socialnih in kulturnih pravicah ki starsem zagotavlja pravico da lahko izberejo za svoje otroke tudi taksne vrtce in sole ki jih niso ustanovile javne oblasti ce ustrezajo minimalnim standardom ki jih doloci ali predpise drzava in ce niso v nasprotju z veljavno zakonodajo nacelo enakih moznosti dopolnjuje zahteva po kvaliteti in poglobljenosti povezana z diferencirano ponudbo na vseh stopnjah ki omogoca uresnicevanje pravice do izbire razlicnih izobrazevalnih poti in vsebin te pravice in zahteve so povezane tudi s posebnim polozajem otrok in drugih kategorij prebivalstva manjsine pripadniki raznih filozofskih in svetovnonazorskih usmeritev odrasli itd poleg nacelnih izhodisc je treba pri oblikovanju sistema edukacije upostevati konkretne druzbene razmere in razvojne teznje povezane z zahtevami po kvalitetni in nerepresivni soli ki vzgaja odprtost duha kriticno moc razsojanja in je v oporo pri soocanju z raznimi ideoloskimi pritiski in pa zahteve po doseganju mednarodno preverljivih standardov znanja razvitih dezel in po spostovanju pluralizma kultur enotnost znanosti in pluralnost kultur ter vednosti i enotnost znanosti spoznanja naravoslovnih druzboslovnih in humanisticnih ved so pomembna z vidika otrokovega razvoja pridobivanja splosne izobrazbe in razgledanosti vzgoje ter oblikovanja kriticne moci razsojanja oz odpora proti raznim oblikam manipulacije tj pri oblikovanju osebne avtonomije ob utemeljevanju procesa prenasanja vednosti v spoznanjih naravoslovnih druzboslovnih in humanisticnih ved je treba posvetiti posebno pozornost temu da namesto fetisizacije in glorifikacije znanosti omogocimo ucencem in ucenkam kriticen vpogled v meje znanosti in njihove druzbene ucinke pri tem pripada posebno mesto ekologiji in skrbi za okolje zgodovinske znanosti vnasajo v enotnost znanosti ki je utemeljena v univerzalizmu razuma relativizem razlicne znanstvene paradigme in teoreticni tokovi pa razvejanost in raznovrstnost ta nacela bo treba odslej bolj upostevati na vseh podrocjih solske vednosti in preseci obicajne nazore ter stereotipe o razlikah med trdimi naravoslovnimi vedami in ostalimi oblikami vednosti izpostaviti bo treba tudi raven oblikovanja znanstvenih konceptov in diskurzov o znanostih idejo o enotnosti znanosti v demokraticnih sistemih edukacije dopolnjuje zahteva po pluralizmu v solskem kurikulu omenjene razlicne paradigme smeri in teoreticni tokovi znotraj posameznih ved ter samorefleksivnost znanstvenega spoznanja in vecja ponudba in izbor ucbenikov ucbeniki imajo pomembno vlogo v produkciji solske vednosti ki se lahko spremeni v kanon zato ne zadostuje obcasno revidiranje in posodabljanje ucbenikov z vnasanjem novih spoznanj temvec mora drzava spodbujati izdajanje alternativnih ucbenikov za iste solske predmete ter zagotoviti moznosti za njihovo uveljavljanje v solah to je navsezadnje ze dolgoletna praksa v t i razvitih drzavah hkrati je treba v procesu izobrazevanja uciteljev opozarjati na oblike produkcije distribucije in konsumpcije ucbenikov oz na proces kako ucbeniki nastajajo kaksni so razlogi njihovega nastanka kdo odloca cigavo vednost vkljucujejo kako poteka produkcija uradnega znanja itd take informacije so pomembne ker prispevajo k vzgajanju kriticne moci razsojanja in so v pomoc pri soocanju z raznimi ideoloskimi religioznimi in politicnimi pritiski z nacelom o enotnosti znanosti v njenih razvejanih oblikah vednosti je povezana zahteva po zdruzevanju prenesenih znanj in integraciji kurikula vendar je treba poudariti da nacelo enotnosti kot izhodisce za oblikovanje sistema edukacije ne izhaja ne iz ideje o organski celovitosti znanosti ne iz ideje o celostni vzgoji ali zdruzevanju vzgojnih podrocij in tudi ne iz ideje o celoviti itd osebnosti utemeljeno je predvsem v zgodovinski enotnosti ki blazi ucinke specializacije vednosti in locevanja znanj po disciplinah znanstvena tradicija in posamezni vidiki zgodovine civilizacije humanisticne vede umetnost filozofija zgodovina znanosti in tehnologije itd sprva predstavljeni v okvirih locenih disciplinarnih podrocij postanejo pozneje predmet ponovne konceptualne ne metodicne integracije naravoslovne znanosti se umestijo v zgodovino civilizacije iz katere so bile izlocene ii in pluralnost kultur ter vednosti solanje je tudi proces vzgoje in inkulturacije vkljucevanja v kulturo v kateri zivimo poleg vkljucevanja v lastno specificno kulturno in nacionalno tradicijo ki mora biti prisotno na vseh stopnjah solskega sistema je potrebno seznanjanje z drugimi kulturami in civilizacijami vzgajanje medsebojne strpnosti in spostovanja drugacnosti seznanjanje z drugimi kulturami ne pomeni le poznavanja bliznjih ali v dolocenem prostoru prisotnih kultur ampak tudi drugih v tem je utemeljena vzgoja za strpnost opozarjati je treba na vprasljivost ostrih meja med naso in njihovo oz tujo civilizacijo nacionalno in popularno kulturo moralno vzgojnim in zabavnim itd vendar potreba po taksni refleksiji ne pomeni da naj bi v solo na racun temeljnega korpusa predmetov uvajali poljubne izbirne predmete in vsebine glede na trenutni splet okoliscin laicna mnenja starsev o strokovnih problemih itd vzporedno seznanjanje z domaco in tujimi kulturami ima pomembno vlogo pri oblikovanju in sirjenju nacionalne kulture in pri razumevanju procesov evropske integracije migracij politicnih sprememb itd znaten del potrebne snovi priskrbijo poleg uravnotezenega ucnega programa zgodovine in geografije antropoloske in etnografske studije ki opozarjajo na velike razlike v vsakdanjem zivljenju telesnih navadah zadovoljevanju osnovnih potreb oblacenju druzbljivosti in tekmovalnosti spolnem vedenju itd take medkulturne primerjave pripomorejo k sirjenju duha in relativiranju ter rahljanju etnocentrizma vkljucno z evrocentrizmom pripomorejo pa tudi k razumevanju lastne kulturne identitete in tradicije izrednega pomena je poznavanje in vescost v komunikaciji zmoznost razumevanja in izrazanja v najsirsem pomenu besede v slovenskem jeziku in v tujih jezikih teznje razvoja solskih sistemov v svetu kazejo da je treba ob temeljitem poucevanju slovenskega jezika nelocljivo povezanem s poznavanjem knjizevnosti zaceti uciti prvi tuji jezik vse bolj zgodaj pozneje pogosto ze v okvirih obveznega solanja pa se drugi ali celo tretji za nas je to se posebej pomembno ker pripadamo skupini manjsih evropskih drzav pluralnost kultur dopolnjuje pluralnost vednosti razlicne znanstvene paradigme smeri in teoreticni tokovi ta mora biti spet zagotovljena tako na ravni vsebine solskega kurikula kot na ravni izobrazevanja vzgojiteljic in vzgojiteljev ter uciteljic in uciteljev izobrazevanje pedagoskega kadra mora zato omogociti seznanjanje s temeljnim korpusom strokovnih znanj in hkrati z razlicnimi teoreticnimi usmeritvami na podrocju vzgoje in izobrazevanja seznanjanje s prakticnimi pristopi in inovacijami ter njihovimi prednostmi a tudi pomanjkljivostmi seznanjanje z dometom posameznih segmentov vednosti za sistem edukacije kot celoto in njihovimi sirsimi druzbenimi ucinki to ni utemeljeno le v poudarjanju interdisciplinarnosti ampak celo predvsem v potrebi po pluralizaciji druzbe in pravici do izbire ki morata biti vgrajeni v vse segmente sistema edukacije pluralizem v izobrazevanju je eno glavnih varoval pred idejnim enoumjem in svetovnonazorsko indoktrinacijo enake moznosti in nediskriminiranost ter moznost izbire in spodbujanje izvrstnosti iii enake moznosti in nediskriminiranost drzava zagotavlja moznosti za optimalen razvoj ne glede na spol socialno in kulturno poreklo veroizpoved narodno pripadnost telesno in dusevno konstitucijo itd opredelitve iz ustave r slovenije in konvencije o otrokovih pravicah da bi lahko te pravice uresnicevali moramo oblikovati demokraticen sistem vzgoje in izobrazevanja ki omogoca uveljavljanje nacela enakih moznosti hkrati z zahtevo po upostevanju razlicnosti individualnih razlik skupinskih razlik ter razlik v hitrosti in tempu razvoja pravice do izbire in drugacnosti zato je treba povecati moznosti za vkljucevanje pomembnega dela populacije starejsih predsolskih otrok v vrtce vzpostaviti mehanizme za uspesen zakljucek osnovne sole spodbujati vkljucevanje cim sirsega dela populacije mladih v splosno ali strokovno srednje izobrazevanje in ob ohranjanju ravni zahtevnosti povecati prehodnost med raznimi segmenti izobrazevalnega sistema sprejeti ucinkovite prakticne ukrepe za izboljsanje funkcionalne in kulturne pismenosti med odraslimi ter za vkljucevanje v razne oblike izobrazevanja odraslih za otroke iz kulturno in socialno manj spodbudnih okolij je treba organizirati dodatne dejavnosti ki nadomestijo socializacijski primanjkljaj in prekinejo zacarani krog solskega neuspeha za to je treba zagotoviti ustrezno izobrazen pedagoski kader in sistem financiranja se posebej pa razviti sistem stipendiranja v solah pa je pomembno da uspesnejse vkljucevanje otrok iz kulturno manj spodbudnih okolij v solsko delo ne vodi k nizanju kriterijev znanja in vrednotenja znanja temvec temelji na vzpostavljanju mehanizmov za izenacevanje zacetnega stanja t i startne osnove in enakih moznosti pri doseganju rezultatov kar zadeva razlike med spoloma je treba premestiti poudarek s formalnih pravic nediskriminiranosti k substancialnim pravicam in zagotavljanju enakih moznosti na vseh ravneh sistema vzgoje in izobrazevanja zato moramo ko govorimo o pravicah otroka spregovoriti tudi o pravicah deklic in o protislovnosti ideje o enakih moznostih v neenakem sistemu edukacije ki na tak ali drugacen nacin se vedno privilegira pripadnike enega spola z uvedbo koedukacije za deklice in decke je bila odpravljena na zunaj vidna diskriminacija na ravni solskega sistema kot prikriti kurikulum pa se ohranjajo subtilnejsi mehanizmi oblasti znacilni za solo kot institucijo moderne dobe organizacija vsakdanjega zivljenja v soli konkretne prakse in nacini poucevanja komunikacija med ucenci in ucitelji itd ki deklice naucijo kako zgubljati povecati je treba tudi moznosti za varstvo vzgojo in izobrazevanje razvojno drugacnih otrok ter otrok s posebnimi potrebami dosledneje uveljaviti razne oblike in metode dela z njimi ter pospesiti njihovo integracijo v skupni sistem edukacije posebno pozornost je treba posvetiti rahljanju stereotipov o normalnosti in deviantnosti pri celotni populaciji solskih otrok ter opozarjati na zgodovinsko razseznost in socialno konstituiranost teh in podobnih kategorij iv ter moznost izbire in spodbujanje izvrstnosti nacelo uravnotezenosti med akademsko in razvojno usmerjenim sistemom edukacije in nacelo ohranjanja razvnotezja med raznimi vidiki otrokovega telesnega in dusevnega in skladnega osebnostnega razvoja je eno temeljnih nacel spreminjanja nasega sistema vzgoje in izobrazevanja dopolniti pa ga mora nacelo izbirnosti poglobljenosti in vecje kvalitete razvoja dolocenega vidika ta nacela so povezana v vrtcih z razvejano mrezo razlicnih predsolskih institucij in vecjo ponudbo razlicnih programov dejavnosti in organizacijskih oblik v solah z vecjo notranjo in fleksibilno diferenciacijo ter z vkljucevanjem strokovnjakov razlicnih profilov v poucevanje obveznih in izbirnih predmetov ter z zunanjim preverjanjem znanja v izobrazevanju odraslih pa z moznostjo izbire razlicnih izobrazevalnih programov ki upostevajo izkusnje in predhodno pridobljeno znanje udelezencev in udelezenk izobrazevanja odraslih spodbujati je treba oblikovanje bolj razvejane mreze javnih in zasebnih glasbenih in drugih umetniskih sol sol za ucenje tujih jezikov sportnih klubov itd moznost izbire je pomembna tudi zato ker ni enotnih in splosno sprejetih meril o tem kaj je dober vrtec ali dobra sola izbirnost in poglobljenost znanj in spretnosti je pomembna toda v okvirih obveznega solanja je ne smemo uveljavljati prezgodaj v otrokovem zivljenju poleg tega je treba upostevati uravnotezenost med kognitivnim socialnim in emocionalnim razvojem otroka vendar ne gre pozabiti na temeljno napetost med vsestranskim razvojem in poglobljenim ter nacrtnim razvijanjem dolocenih dejavnosti ali posameznih vidikov za doseganje resnicne kvalitete in izjemnih dosezkov je potrebno ze zelo zgodnje usmerjanje kar ni v domeni drzave temvec je odvisno od odlocitve otrok in starsev pozorni pa moramo biti na to da se poglobljenost ne sprevrze v nekaksen profesionalizem in lov za vrhunskimi dosezki otrokom je treba omogociti tudi poglobljeno a ljubiteljsko ukvarjanje z raznovrstnimi dejavnostmi drzava mora zagotavljati moznosti za oboje izbira pa je prepuscena starsem in pozneje samim otrokom za obvezno solo je znacilna teznja po istocasnem zdruzevanju enakosti in razlicnosti splosnemu konsenzu da je izobrazevanje pravica vseh brez diskriminacije posameznika ali skupine je treba dodati opozorilo da to ne pomeni enakega izobrazevanja za vse enake moznosti v izobrazevanju morajo biti usklajene s pravico posameznika do drugacnosti in s pravico druzbe da z vidika splosnega razvoja optimalno uporabi razpolozljive vire oz cloveske in materialne potenciale a tudi s pravico demokraticne drzave da vsakemu posamezniku omogoci oz ga pripravi za participacijo v demokraticnih procesih enakost ne sme pomeniti izenacevanja ali celo brisanja individualnih razlik in omejevanja pluralizma drzava mora vzpostaviti mehanizme za uveljavljanje pluralizma in moznosti izbire na vseh ravneh na ravni predsolskega in solskega kurikula solskih dejavnosti kombinacija razlicnih metod pestrejsi izbor vsebin in dejavnosti vecja fleksibilnost v prostorski in casovni organizaciji izobrazevanja vzgojiteljic in vzgojiteljev ter uciteljic in uciteljev poznavanje razlicnih teoretskih usmeritev prakticnih pristopov in inovacij itd moznosti izbire vrtca in sole sistematicnega informiranja starsev avtonomnost sol in nadzor nad kvaliteto solskega dela v avtonomnost sol sole morajo imeti avtonomijo v razmerju do drzave in struktur oblasti v razmerju do zunaj solskih oblik in vrst vednosti ali prepricanj avtonomnost vrtcev in sol v razmerju do drzave mora biti zagotovljena z nacinom financiranja in nacinom zaposlovanja pedagoskega strokovnega in upravnega kadra kriteriji izbora morajo biti jasni nepristranski in pod nadzorom javnosti najpomembnejsi kriterij je temeljito poznavanje ucnega podrocja oz lastne stroke poznavanje vede v njeni nekanonizirani obliki z vsemi odprtimi vprasanji razlicnimi resitvami zgodovino znanosti itd kot tudi poznavanje psiholoskih in pedagoskih zakonitosti zaradi znacilnosti zgodovinskega obdobja v katerem zivimo je treba posebej izpostaviti drzavljansko pismenost in seznanjenost s podrocjem clovekovih pravic zahteva po avtonomnosti sole kot institucije moderne dobe je povezana z locitvijo drzave od cerkve verouk ali verski pouk kot konfesionalni predmet zato ni sestavni del predmetnika javnih sol vendar morajo biti sole dosledne pri zagotavljanju moznosti za izobrazevanje in informiranje o svetovnih religijah seznanjanje z vsebinami in obicaji krscanske in drugih religij v okvirih obstojecega predmetnika ali kot posebni izobrazevalni nekonfesionalni predmet o religijah itd javno solstvo je laicno in ne sme biti pod monopolnim vplivom posameznih cerkva strank ali svetovnonazornskih skupin laicni vrtec in sola sta instituciji v katerih je prostor za vse ne glede na osebna svetovnonazorska religiozna filozofska ali druga prepricanja in mnenja avtonomnost vrtcev in sol kot institucij je povezana tudi z avtonomnostjo posameznika kar velja tako za uciteljice in ucitelje ter njihov polozaj v sistemu edukacije kot za ucence in ucenke ter dijake in dijakinje poskrbeti je treba za zascito individualnosti in zasebnosti poostriti nadzor nad zbiranjem osebnih podatkov o otrocih in njihovih starsih avtonomnost vrtcev in sol ne nasprotuje njihovemu odpiranju v ozje in sirse okolje in povezovanju z drugimi institucijami prenasanja vednosti in kulture z gledalisci muzeji galerijami knjiznicami orkestri sportnimi in drugimi drustvi itd vzpostaviti je treba stalne oblike povezovanja z umetniki znanstveniki sportniki pisatelji profesorji novinarji uredniki itd ki skrbijo za sirjenje kulturnih dobrin ter poskrbeti za odstranjevanje tehnicnih financnih birokratskih pravnih in psiholoskih ovir ob vkljucevanju omenjenih strokovnjakov v vrtce in sole se je treba odlocneje spopasti s stereotipi o tem kdo lahko pride med otroke in kdo jih lahko vzgaja na ravni univerzitetnega solanja je avtonomnost opredeljena ze kot ustavno nacelo vi in nadzor nad kvaliteto solskega dela javnost mora imeti nadzor nad kvaliteto pedagoskega dela celotnega sistema edukacije mehanizmi za ocenjevanje in pospesevanje pedagoskega izobrazevanja so v pristojnosti strokovnih teles ki jih doloca zakon o visokem solstvu starsem je treba omogociti vecji vpogled v delo in zivljenje sol vzpostaviti je treba ucinkovite mehanizme za moznost njihovega soodlocanja jasno pa je treba zacrtati meje strokovnosti ki so domena uciteljic in uciteljev ter solskih strokovnjakov napredovanje uciteljic in uciteljev mora biti odvisno od kvalitete njihovega dela v vrtcu in soli izogibati se je treba fetisiziranju nazivov ter drugih formalnih kriterijev in s tem povezani tekmovalnosti ocenjevanje institucij pa je lahko otrokom in starsem v pomoc pri izbiri nadaljnjega solanja ocena znanstvenega in pedagoskega dela zaposlenih ugotavljanje raznih ravni specializacije osnovne informacije o vrtcih in solah morajo biti na vpogled v pisni obliki v lokalnih skupnostih informacijskih centrih lokalnih knjiznicah itd dezideologizacija sol in vzgoja za participacijo v demokraticnih procesih vii dezideologizacija sol vednost in zmoznost racionalne presoje pridobljeni v soli sta glavna opora pri soocanju z ideoloskimi politicnimi religioznimi in drugimi moznimi teznjami in pritiski zato morajo biti ucni nacrti in zaposlovanje pedagoskih strokovnih in upravnih kadrov neodvisni od trenutnega razmerja politicnih sil v sirsi druzbi to nacelo se mora uveljavljati dosledno tako v zvezi s prejsnjim marksisticnim pogledom na svet in marksisticnimi solskimi predmeti ter ucnimi vsebinami kakor v zvezi z aktualnimi teznjami po uvajanju konfesionalnega verskega pouka v sole svetovnonazorska nevtralnost javnih sol mora biti zagotovljena z zakoni in drugimi predpisi bistvenega pomena pa je tudi seznanjanje otrok starsev vzgojiteljic in vzgojiteljev ter uciteljic in uciteljev in sirse javnosti z demokraticnimi sestavinami nase in drugih kulturnih tradicij potrebna je nenehna analiza in soocanje z ideoloskimi mehanizmi v soli poleg ideologije kot vsebine ucne vsebine ideoloski predmeti v soli itd je treba analizirati tudi domet ideologije kot oblike prikriti kurikulum sola ni le mesto prenasanja vednosti in vkljucevanja v kulturo ampak tudi mesto proizvajanja vednosti in proizvajanja kulture kar je treba upostevati pri oblikovanju nacinov za rahljanje znanstvenega kanona in kulturne tradicije permanentno navajanje na pisno kulturo in na delo s knjigami je pomembno od vrtca in zacetka obvezne sole naprej sola tvori protiutez poenotujocim vplivom sredstev mnozicnega obvescanja prispevati mora k oblikovanju pojmovnega aparata in lastnih prepricanj ki omogocajo tako kriticno soocanje s popularno kulturo kot samostojno vrednotenje tradicije viii ter vzgoja in participacija v demokraticnih procesih izhodisce vzgoje v vrtcu in soli so otrokove in clovekove pravice obe instituciji otroke navajata na sprejemljive nacine vkljucevanja v skupnost s cimer je neposredno povezana vzgoja za strpnost solidarnost in odgovornost nemoten potek zivljenja in dela vrtca in sole kot institucije zagotavljajo osnovna pravila vedenja in komuniciranja ki izhajajo iz pojmovanja svobode posameznika kot neomejevanja svobode drugih nujna predpostavka za participacijo v demokraticnih procesih pa je tudi razvijanje kriticnega duha osebnih odlocitev in avtonomne presoje sola ima pomembno vlogo pri oblikovanju demokraticne javnosti in razvijanju zmoznosti za participacijo v demokraticnih procesih za taksno oblikovanje so pomembne tako kurikularne vsebine in ucni predmeti razlicice t i drzavljanske vzgoje kot kurikularne oblike navedena nacela in teoreticna izhodisca izhajajo iz dolocb v splosni deklaraciji clovekovih pravic mednarodnem paktu o drzavljanskih in politicnih pravicah deklaraciji o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepricanja mednarodnem paktu o drzavljanskih in politicnih pravicah in konvenciji proti diskriminaciji v izobrazevanju drzave ki so te dokumente podpisale morajo te dolocbe vkljuciti v zakonodajo in omogociti njihovo uresnicevanje qweqwe nastajanje nacel in teoreticnih izhodisc qweqwe osnutek pricujocega besedila ki so ga pripravili dr eva dolar bahovec dr zdenko kodelja dr ljubica marjanovic umek dr pavel zgaga mag mojca sebart mag marjan simenc in janez krek je bil prvic obravnavan na posvetu o zasnovi obveznega izobrazevanja v februarju leta v poljcah kasneje je bil predstavljen tudi na vec drugih posvetih o zasnovi sistema vzgoje in izobrazevanja ter dan v recenzentske presoje dr bojanu borstnerju dr zdenku medvesu dr bracu rotarju in dr darku strajnu koncno redakcijo besedila so pripravili zgoraj navedeni