religiozna struktura mnozice prerok je inicijator religiozne mnozice prepricljivost preroka pa je odvisna od zgodovinskih in druzbenih okoliscin v katerih deluje na nacin rekrutiranja posameznikov v religiozno gibanje splosno krizno obdobje druzbe je najbolj ugodno za uspevanje prerokov oz mesij vloga preroka se konstitutivno ne razlikuje od vodje populisticnega gibanja tako eden kot drugi morata imeti sposobnost hipnoticnega in sugestibilnega ucinkovanja na svoje privrzence fantazme fikcije magicno izrecene besede v mitoloskih in misticnih kontextih imajo v mnozici prednost pred resnicnostjo logicne argumentacije prerok in vodja nastopata pred mnozico na monoloski nacin obsesivnega ponavljanja verovanje v kult vodje preroka je povezano z konstitucijo mnozice namrec z vpostavljanjem identifikacijske in libidalne kostelacije v mnozici verovanje v mnozici ucinkuje tako da posamezniki drug drugemu predpostavljajo verovanje in priverzenost vodju preroku kar je seveda povezano z medsebojno identifikacijo primarna mnozica je neko stevilo posameznikov ki so postavili isti objekt na mesto ideala jaza in se torej v svojem jazu med seboj identificirajo freud sugestibilnost vodje preroka na mnozico je pogojena z stopnjo vzpostavitve libidalne in identifikacijske konstelacije mnozice osnovni kapital vodje preorka tvori ozji posvecen krog fanaticnih priverzencev slednji pa so praviloma afgitatorji in pomocniki pri mobilizaciji mnozice vzpostavljanje religiozne ali populisticne mnozice je socasno nastajnanju instucionalnih ovkirov bodisi religije ali ali dolocenega populizma doloceno gibanje je osnova za nastajanje institucije libidalni vzvod gibanja institucije je ravno transferna iluzija da ima fuher ali kristus vse enako rad tovrstna transferna iluzija pa uspeva tudi po zaslugi spontaneisticne fanazme skozi katero se subjekt predstavlja kot avtonomno svobodno bitje na ta nacin pa spregleda strukturno posredovanost svojega delovanja in sprejemanja v okvire gibanja institucije transferna iluzija identifikacija z vodjo prerokom in sublimacija so naposled glavni razlogi za religiozni fanatizem oz za fanaticno privrzenost vodji in to se toliko bolj kolikor so pristasi podvrezeni eskapisticni nadomestitivi realnosti z nadomestno realnostjo verovanja skratka latentno psihoticni elementi skozi utajitev travmaticnega realnega so vselej navzoci v kostitucijski proceduri prakse verovanja primarni okvir religiozne mnozice trvori religiozna sekta z mesijanskimi to je s preroskimi ambicijami izoliranost verske sekte stopnjuje religiozni fanatizem njenih pripadnikov v nastajanju religiozne mnozice so prvi privrzenci preroka zgled ortodoxije verovanja verovanje v mnozici ucinkuje ker drug drugemu predspostavljajo ortodoxijo verovanja v pridobivanju naklonjenosti preroka oz verskega vodje verski vodja skratka igra vlogo inicijacije paradigme verovanja glede na identifikacijsko in libidalno konstelacijo racunajoc na imaginarne in simbolne elemente identifikacij mnozice verovanje je skratka rezultat strukture religiozne mnozice glede na simbolno identifikacijo z vodjem prerokom in medsebojne to je intersubjektivne imaginarne identifikacije med pripadniki religiozne mnozice slednjo zaznamuje libidalna konstelacija latetnost pulzije skozi katero vodja mesija nastopi kot precenjeni libidalni objekt oz kot objekt a mnozice inicijacijacijska procedura v prakso verovanja poteka v treh etapah zunanja cinicna distanca do vodje mesije in religiozne sekte mnozice fetisisticna logika utajitve saj vem da vodja mesija ni nikakrsen cudotvorec pa vendar nekaj je na njem identifikacijska etapa virtualni subjekt verovanja ima do religiozne mnozice oz sekte najprej cinicno nato rezervno skepticno distanco potem pa se inicijira pritegne ga mnozicna identifikacija in identifikacija z unarno potezo vodje mesije subjekt verovanja svojo poprejsno distanco in skepso potlaci in izkljuci iz zavesti pri klasicni paradigmi inicijacije verovanja bi torej veljalo da intenzivnost cinizma resignacije in skepticizma inicijirani subjekt nadomesti z fanatizmom verovanja glede na inicijacijsko prakso verovanja procedura vpeljave v religiozni diskurz pa je vselej potrebno racunati na makrostukturno pogojenost in posredovanost kateri pred pogoj za inicijacijsko prakso verovanja temelji na krizi reprodukcijskih razmerij druzbe tako na primer propadli trgovec na primer mohamed a s postane mesija vodja uspesni far pa trgovec z odpustki poleg specifik libidalne in simbolne ekonomije subjekta je potrebno upostevati se makro strukturno posredovanost subjekta ki torej vstopa v prakso verovanja ravno zaradi nadomescanja travmaticne razseznosti druzbene existence z znosnejso eskapisticno realnostjo verovanja kjer religiozna ideologija artikulira fanatazmo ki je navzoca v socialni makrostrukturni realiteti druzbe libidalna in simbolna ekonomija subjekta verovanja je vsakokratno makro strukturno pogojena in ni torej nekasen locen fenomen realnosti religiozna ideolosko nadomestna realnosti nastopa kot falsifikacija in popacenje makro strukturne realitete druzbe in nasploh kot grimasa travmaticnega realnega verske sekte so simptom dominantne normalnosti oznacevalni register krize v reprodukcijih razmerjih druzbe religiozna nadomestna realnost ucinkuje kot nadomestna zadovoljitev za manko kvalitete druzbene existence subjekta v inter subjektivnih razmerij psihoticni diskurz skozi inicijacijo verovanja