rtev in njena baladna spaka coleman igralec coleman muzik kajpada nam je spet slast govoriti o vrhunski godbi ko takole irokogrudno prav zacudujoce irokogrudno za ljubljano in al v e zmeraj preredkih krogih spremljamo projekte iz serije radical jewish culture ki izhaja pri newyorki zalobi tzadik nikakor nocemo skrivati kako neskoncno nas privlaci zlasti duhovita in razprta shema ki dolgorocno prevprauje dejanske in namiljene izvire pa tudi dejansko in namiljeno sedanjost tradicionalne judovske godbe pri tzadikovih albumih poleg radical jewish culture so druge enote e composer series new japan lunatic fringe raj za neprilagodljive tzadik archival series in film series ki jih od leta skrbno izdaja pa zato toliko obskurneje promovira in prodaja izvrni producent john zorn nenehoma srecujemo odlicnega skladatelja in klaviaturista klavir orgle cembalo harmonij semplerji pa trombonista pevca in e kaj anthonyja colemana starega ljubljanskega znanca njegovo spotovanje tradicije je prav tako brezmejno kakor strast po radikalizaciji ko pregledujemo colemanovo diskografijo se zlahka zgubimo enot je podobno tevilo kakor pri johnu zornu vec ko dvesto ekipnih kombinacij od glenna branca do marca ribota ali vzeto ansambelsko od disco by night do selfhaters in svetovnih popotovanj brez tevila vendarle pa si drznemo objeti trikotnik v katerem lahko prepoznamo najtrdneje rudimente colemanove godbe zariemo ga s klasicno ameriko kompozicijsko olo balkanskimi priucevanji in aktivnim posluanjem avantjazzovskih klavirskih mojstrov takna troja izobrazba zelo lepo zapoje skoz album sephardic tinge eno izmed najvznemirljivejih in konciznih godb kar jih je doslej izlo pri tzadiku izmojstrila jo je trojka anthony coleman klavir greg cohen kontrabas in joey baron bobni in skoznjo pokazala cisto pozitivno provokacijo osnovo za album gre iskati v colemanovem otrotvu v svetu njegovih sosedov na brooklynski smith street in pozneje na gornjem broadwayu nekje v globini srca namrec cujemo pomeane dominikanske zvoke poslednji veliki latinizirani bigbendovski hrup in salso iz sedemdesetih let na naslednji izvedbeni stopnji se otrotvo pomakne do tudijske dobe k theloniousu monku in jellyju rollu mortonu povrhnjica pa je vsa prepikana z zornovimi injekcijami in najlahtnejo mono newyorko radikalizacijo sephardic tinge nahaja amanski jazz coleman se namerno izogiblje klezmerju zato pa v docela hibridni in fragmentirani zmesi najde svojo pot v sefardski svet pri tem je pravi pionir saj se zdaj pa zdaj zdi da je newyorka izrazito akenaka vzhodnjaka jidievska glasbena srenja do izida njegovega tria pozabljala na svoje sefardske zahodnjake panske brate svet med zahodnim mediteranom in sarajevom je s ploco sephardic tinge prejel svojo newyorko spominsko interpretacijo svoje rahlo turobno predolgo odlagano podjetje bolec antipod klezmerskemu humorju ki e dlje casa tako uspeno suce nit nekje med staro poljsko in novim izraelom z nedavnim albumom i could've been a drum izel je prav tako pri tzadikovi radikalni judovski kulturi se je kakor e prej za knitting factory works the coming great millennium in lobster and friend coleman spet predstavil poleg svojega najboljega prijatelja pihalca roya nathansona tudi ta album ki ga hoce noce posluamo kot metakompozicijo sephardic tinge je cudovit zgled za premislek o razmerju med historicno osnovo in slo po radikalni izvedbi glede na skromno opombo samih avtorjev posluamo lepe sefardske balade in glasne neokusne pesmi kakor jih prezentirata mojstra v neprilagodljivosti eden prihaja iz logov jazz passengers drugi se pohvali s svojo skupino selfhaters prav ime slednje zasedbe kae vzeti na moc dobesedno anthony coleman namrec e lep cas dosledno vztraja pri zasnovi samozatajevalnih samosovranih nacel pri crnih in tabuiziranih temah iz judovske zgodovine in vsakdanje prakse e na nominalni ravni lahko zapazimo tragikomicen pendant kakrnega ponuja njegova oseba velikemu modrecu tzadiku johnu zornu zdi se namrec ko da coleman namerno noce biti vodja niti tedaj kadar je v to potisnjen svoj ego in svoje sposobnosti zmore znegirati do konca do konceptualne rtve le prisluhnite na tenko njegovemu skrhanemu vokalu da dejansko ce prepoznavamo v zornu vlogo rabina v marcu ribotu vlogo dvomljivca meugeja potem anthony coleman igra zvesto rtev in kako izvrsten je v tem on je kralj vseh selfhaterjev cesar niti po pomoti ne gre zamenjati s srednjeevropskim in temu primerno omahljivim statusom mazohista vloge selfhaterja mu ni podelil njegov izvrni producent john zorn ne to vlogo si je izbral sam kakor si jo izberejo vsi vse ki so povabljeni v tzadikove projekte tudi v tej zornovi spretnosti lahko razbiramo odprto shemo radikalno anarhisticno poslanstvo brez primere presneto dobro je vedel in ve koga vzeti po monosti takne ki so si e enkrat prej v drugih konstelacijah morda celo z njim v prejnjih ivljenjih izbrali trdne konceptualne vloge v gledalicu tzadik je prav album i could've been a drum eno izmed teleolokih del v njegovi alobni resni do obisti presunljivi godbi slutimo misel na konec na vec koncev lobster and friend z njim izpojeta svoj dialog iz istoimenskega albuma lobster and friend do bolecih tock ki jih je najostreje cutiti v cloveko in muziko dognani poliritmiji in v nathansonovih zminimaliziranih modalnih iskanjih v visokih saksofonskih pasaah ki zlasti v finalnem bluesu zareejo do vsakega kolickaj ranljivega srca takne preskunje kajpada niso za zacetnice zacetnike kakor tudi ne doseejo ignorantske srenje pred nami so minute in minute teavne dobro premiljene pa zato nic manj intuitivne silovite mikavne godbe vsekakor pa nam je v dvojici uivati ce poznamo potovanje po imenu sephardic tinge e vec ponekod se slii kot skrbno varovana in nikdar dognana skrivnost iz sephardic tinge tinge in thing jo je brati stvar in barva je kakor koljka v katere zunanji lepoti mahoma zazija neznosna praznina biser je bil predan skoz tradicijo mali anthony coleman ga je svojcas k sreci e imel prilonost opazovati ko je njegova soseska igrala cudako napol pansko napol jidi godbo e najbolj podobno situaciji v kateri bi bil denimo thelonious monk ce bi bil prisiljen igrati med siesto danes tega bisera ni vec glasbenika nam v koljko niti ne devljeta nadomestkov zanj raje se ubadata z vpraanjem kaj nam je ostalo od tiste godbe ki jo je poznala panska judovska veja in jo je torej rado poslualo tudi multikulturno sarajevo e vec postala je konstitutiv sevdalinke anthony coleman ima pri tzadiku poleg selfhaterja e dodatno obcutljivejo nalogo skrbeti za marginalizirane prakse vsake potencialno radikalne judovske kulture srecen je kadar v tem ni tako zelo osamljen in upati je da bo tak tudi v nedeljo marca zvecer ko bo v slovenski kinoteki najprej odigral najboljo mono vlogo vecnega juda ahasverja ki s svojim prijateljem royem nathansonom in med naracijo pripovedi iz let na poljskem blodi po new yorku sabbath in paradise miha zadnikar ce se kdaj odpravite v new york v downtown na spodnjo vzhodno stran nikar prej ne pozabite pogledati na internet kaj pravi anthony coleman o svojih tamkajnjih priljubljenih prehranjevalnicah http www webcom com jimp food html nazaj kazalo naprej muska