midva na bokih nogah prsih in v poljubih izginil je cas in drug v drugem umrla sva ti in jaz prepletla sva prste in veter lase je spojil in jaz tvoje telo sem s solzami umil breskev izgines pod menoj in za teboj odidem a kmalu se zbudim vidim te lepa si in gladka dobrega okusa kot sladka breskev se mi zdis ko gledam te in te po prsih bozam kako lepa si ko spis nirvana igram se stvojimi lasmi bozam te dehtis ko fantazija se preliva s casom zdaj si dalec zdaj si blizu ko se smejiva v nirvani avtomobili vozijo v nebesa zalost crn sneg na mrtvi breg in mrtvo sonce ujeto za oblak in jate grdih vran v meglo hite brez smisla temni sneg brez smisla grdi breg ko vrane skoz srce v meglo hite melanholija izlil se slepcu oko ki je hodil z dimiom okrog ust med sanje in dez ujet v ognju s pozabljenim plascem odet invalidu sem odrezal nogi ki ze prej so zevale praznino s peno okrog ust se tresel je v zraku zdel in goltal dim sedel sem sam z ognjem okrog ust sem goltal dim brez nog oci zagledan v bel papir slutnja megla je legla na svet up zivljenja spremenila v zacarani krog smrti luc okoli mene luc ki ubija blisk v oceh blisk ki izlije oci megla je legla na svet pricela krog smrti smo ljudje ki smo zivali goloba en bel in en crn golob pod napuscem ulica pod njima polna ljudi ulica pod njima polna okostnjakov svet poln crnega ognja en bel in en crn golob pod napuscem crni kljuje belemu srce apokalipsa drevo popek list selestenje v vetru skrivnosti sepetane v zrak drevo popek list pozdrav soncu skrivnosti sepetane v veter list ki izgine v atomskem ognju jaz bel sneg in rdeca kri na njem moja kri in kri vseh ljudi prelita iz mojega srca med menoj in njo je nic sam lezim na belem snegu nicesar nocem a bog sem bog za mojo kri sem med bogovi drugih vseh ljudi med snegom in krvjo galeb v noc iz vecnosti se v vecnost je rodil v crni led ujet beli galeb brez kril ni cutil dihal ni ni ljubil v crni led ujet beli galeb brez kril krnelo je srce je umiral cakal dan v crni led ujet beli galeb brez kril peisla je luc je vstal poletel skozi sonce prej v crni led ujet bli galeb brez kril osamljen bela roza sredi ledu je cakala mraz da bi jo ubil mraz nic le vec ledu bela roza sredi ledu je cakala konec sveta da bi izginila konec nic ostala je kjer je bela roza sredi ledu je zelela stran da ne bi vec jokala ker pri njej ni rdece vrtnice papir umrl je papir ker je prepoln bil besed pod peresom je zgorel njegova dusa z dimom je odsla cez svet ulegla se njegova je megla cez svet vse moje misli cez cel svet ti oprosti oprosti sonce mi da sem pogledal stran ko si sijalo oprosti mi da nisem oslepel da prej zaprl sem occi pred tabo preden so izlile se iz jamic oprosti mi da obrnil sem glavo in zarkom v oci ne pustil oci zemlja voda in nebo rjave so vase oci in zvezde luna in sonce rjave so vase oci smeh veselje in sreca rjave so vase oci a zalost muke in jok ste drugacni od njenih oci svet si resila kaplje tisoce kapelj napolnilo je svet ves prah vso bol so sprale ozelenile vse puscave vsa polja so zalile in ker kaplje te so moje solze mile deklica svet si resila krog ljubezni prejsnjega zivljenja i vlece me vlece nazaj naprej v stran obcutek srece ki me je obdajal je odsel zamrl a se zivi kot hrepeneca misel tli v meni rad bi vrnil ti pogled nasmeh rad obcudoval tvojo bi lepoto skladnost tvoje duse se to ne vem kdo si a ljubil bi te rad susil bi solze ti gorja se ustnic tvojih bi dotikal neznana si in rad bi te spoznal se te navzil te gledal in castil rad bi slisal tvojo pesem iz srca bozal bi te po laseh in te poljubljal oh kaksna je ta noc brez zvezd ki mi ne pusti ti blizu saj ne bi ti lagal dotikal bi se te in duso bi zapletel s tvojo in gibala bi se pocasi v rahlem ritmu brez besede solz gorja do konca v vecnost in naprej ko sepetal bi ti besede neznosti lepote ko spet ujel bi tvoj pogled ne poznal bi smrti in sramote in zate storil bi vse res cisto vse ii igram se s tvojimi lasmi bozam te dehtis ko fantazija se preliva s casom zdaj si blizu zdaj si dalec in ko se smejiva v nirvani avtomobili vozijo v nebesa iii sladke solze drsijo drsijo mi po licu ko tiho se sprasujem kaj sem ti storil kje narobe sem ravnal besed prevec napacnih sem izrekel in se vec solz zdrsi zdrsi po licu podrl se je svet ko dih tuj sem na tvojih ustih videl zato povej mi prosim kaj sem ti storil in zakaj zdaj jokam jokam kot otrok nic ne vem le to zakaj solze so sladke le one so mi se ostale zazgi zdaj te besede v njih je zadnji delcek mene zazgi me ubij me a prej povej kaj sem ti storil iv brez smisla mrtev sedim in brez misli v glavi povsod si le ti dez pada in slepo gledam nicesar ne vidim povsod si le ti zalost sedi na mojih prsih in ko mrtev diham svoje solze ki padajo v zrak in ni nikjer nicesar povsod si le ti v kako drugacno je vse vsa luc vsa noc cudno tuje brez besed ni te in ni nikogar vec ne utihni zven besed saj zgubil bi se zgubil v praznini jaz in ti le sepetanje drugacno je in isto vse ko ni besed ni pravljic ni zivljenja ni te ni me kje sva se zgubila zgubila sva se v besedah besedah vecnosti miru ki jih kricala je tisina bela soba crna luc isto je in prazno vse izpeto belo crno ni nicesar ni te ni me kako se vse pretaka v nic kar bilo je pred zacetkom in kar je unicil bo zacetek in vse drugacno je je nemo tiho a vpije do nebes