edmund l gettier ali je vedénje upravičeno resnično prepričanje v zadnjih letih so poskuali na različne načine določiti kateri so nujni in zadostni pogoji za to da nekdo vé dano propozicijo večino teh poskusov bi lahko zapisali v naslednji obliki a s ve da p čče če in samo če velja je res da i je p resnično ii je s prepričan da p in iii je s ovo prepričanje da p upravičeno chisholm je npr menil da so v naslednji definiciji zaobseeni nujni in zadostni pogoji za vedénje b s ve da p čče velja da i s sprejema p ii s ima ustrezno evidenco za p in iii p je resnično ayer pa je navedel naslednje nujne in zadostne pogoje za vedénje c s ve da p čče i p je resnično ii s je gotov da je p resnično in iii s je upravičeno gotov da je p resnično dokazal bom da je definicija a neresnična ker navedeni pogoji ne tvorijo zadostnega pogoja za resničnost trditve da s ve da p isti argument bo pokazal da spodletita tudi b in c če ima ustrezno evidenco za ali je upravičeno gotov da povsod nadomestimo z je upravičeno prepričan da naj za začetek opozorim na dve stvari prvič v tistem pomenu upravičenosti v katerem je s ovo upravičeno prepričanje da p nujni pogoj za njegovo vednost da p je prav mogoče da ima oseba upravičeno prepričanje o propoziciji ki je dejansko neresnična drugič za vsako propozicijo p velja da je s upravičeno prepričan da q če je upravičeno prepričan da p če iz p logično izhaja q in če je s izpeljal q iz p ter sprejema q na podlagi te logične izpeljave s tema dvema opombama v mislih bom v nadaljevanju predstavil dva primera v katerih so vsi pogoji navedeni v definiciji a izpolnjeni kljub temu pa ni res da zadevna oseba ve to propozicijo primer vzemimo da se smith in jones potegujeta za določeno slubo in predpostavimo da ima smith trdno evidenco za naslednjo konjunktivno propozicijo d jones je ta ki bo dobil slubo in jones ima v svojem epu deset kovancev smithova evidenca za d bi lahko bilo zagotovilo predsednika drube da bo nazadnje izbran jones in pa to da je pred desetimi minutami sam namreč smith pretel kovance v jonesovem epu iz propozicije d izhaja e oseba ki bo dobila slubo ima v epu deset kovancev predpostavimo da smith vidi da iz d izhaja e in da sprejema e na podlagi d za katero ima trdno evidenco v tem primeru je smith očitno upravičeno prepričan da je e resnično a zamislimo si da bo ne da bi smith to vedel on sam in ne jones ta ki bo dobil slubo in da ima tudi smith ne da bi to vedel v svojem epu deset kovancev propozicija e bo tedaj resnična kljub temu da je propozicija d iz katere je smith e izpeljal neresnična v navedenem primeru torej dri naslednje i e je resnično ii smith je prepričan da je e resnično in iii smith je upravičeno prepričan da je e resnično pa vendar je enako jasno da smith ne ve da je e resničen e je namreč resničen zaradi tevila kovancev v smithovem epu smith pa ne ve koliko kovancev ima on sam v epu in opira svoje prepričanje o e na tetje kovancev v jonesovem epu o katerem zmotno meni da je on tisti ki bo dobil slubo primer vzemimo da ima smith trdno evidenco za naslednjo propozicijo f jones je lastnik forda smithova evidenca bi lahko bila da je jones v preteklosti vedno kar smith pomni posedoval avto in to prav forda in da mu je jones ravnokar ponudil da ga popelje s fordom sedaj pa si zamislimo da ima smith e nekega drugega prijatelja browna o katerem ne ve prav ničesar smith izbere tri poljubna imena krajev in oblikuje naslednje tri trditve g jones je lastnik forda ali pa je brown v bostonu h jones je lastnik forda ali pa je brown v barceloni i jones je lastnik forda ali pa je brown v brest litovsku vsaka od navedenih trditev izhaja iz f zamislimo si da se smith zaveda da vsaka od trditev ki jih je oblikoval s pomočjo f izhaja iz f in da sprejema g h in i na podlagi f smith je pravilno izpeljal g h in i iz trditve za katero ima trdno evidenco in ima zato povsem upravičeno prepričanje o vsaki izmed navedenih treh trditev smith seveda ne ve kje je brown a zamislimo si da velja naslednje prvič jones ni lastnik forda temveč se trenutno vozi naokrog v izposojenem avtu drugič po čudnem naključju in ne da bi smith o tem kakorkoli vedel se brown dejansko nahaja v kraju omenjenem v h Če to dvoje dri potem smith ne ve da je h resnično četudi je res i h je resnično ii smith je prepričan da je h resnično in iii smith je upravičeno prepričan da je h resnično oba navedena primera kaeta da definicija a ne navaja zadostnega pogoja za to da bi nekdo vedel dano propozicijo ista primera bosta z ustreznimi popravki zadočala za dokaz da velja enak sklep tudi za definiciji b in c prevedel friderik klampfer Članek je izel v reviji analysis letnik junij str roderick m chisholm perceiving a philosophical study cornell university press ithaca new york str a j ayer the problem of knowledge macmillan london str