na zahodu nic novega mi in nanos v ozadju ze nekaj dni po vzhodnem krogu sva z gorazdom ugotovila da je treba brcat naprej in ker sva si nabrala ravno nekaj kondicije sva se zmenila da opraviva eno hitro turo cez zahodno slovenijo km v dneh zjutraj sem tako jaz krenil iz vnanjih goric in po trzaski cesti cez vrhniko logatec planino in klance 'kacje ride' do postojne tam se mi je gorazd na vse pretege smejal ko sem preklinjal kacje ride ces skrajsal bi si jih saj obstaja super bliznjica ce vas klanci mucijo je za povprasati tabor na krasu iz postojne sva se odpeljala popoldne po najhujsi vrocini najprej mimo nanosa potem pa sva se ustavila v gostilni ob cesti takoj za odcepom proti potocam od senozec naprej pa se zacne veselje ves cas spuscanje proti sezani hitrosti od do km h lepa kraska pokrajina levo in desno prometa pa skoraj ni sezana naju je oskrbela s hrano potem pa sva odbrcala skozi tomaj in dutovlje ter pri vasi kopriva prespala na najlepsi kraski jasi malo stran od ceste dober sotor je zlata vreden saj kljub posteni nevihti ni niti malo premocil stanjel ker se je sopara prejsnjega dne ponoci zlila cez pokrajino je bilo sicer vroce poletno kolesarjenje naslednji dan precej bolj prijetno najprej sva se rahlo spuscala in dvigovala skozi kobjeglavo komen in kostanjevico na krasu kjer sva si privoscila dremanje ob cerkvi s krasnim razgledom tu nekje se ze prvic vidi alpe in italijanske dolomite ki jih je kasneje gorazd tudi obiskal s kolesom ob spustu s krasa proti mirnu na zalost pogled ves cas zakrivajo drevesa zato nisem naredil niti enega posnetka solkan pri novi gorici okolica nove gorice in sempetra je bila se najbolj moteca na primorski strani poti saj je polna prometa in ljudi stara gorica je svoje trgovine imela se zaprte zato sva se odpravila protri solkanu mimogrede pozdravila se bisport v novi gorici in se zabetonirala na solkanskem mostu cez soco res je lep veter ga je guncal in skoraj prekucnil najini kolesi naslonjeni ob ograjo tone in gertrud crmo zrebca skoraj se nisva mogla odtrgati od mosta ki je sicer tudi priljubljen za skakanje z bungeejem gorazd se je kar razzivel ob opisovanju svojega pogumnega dejanja skoka z gumico malo naprej me je komaj preprical da sva odbrcala naprej ker bi si jaz najbrz do vecera namakal noge v lenem toku reke in se potem kar na obrezju soce stlacil v spalko dolina socer cesta je na desni od tu naprej pa se zacne voznja ki jo bom prevozil gotovo se velikokrat soca se vije skozi dolino ob njej pa cesta sicer dokaj prometna a zelo primerna za kolesarjenje kanal s svojim skakalnim mostom in kasneje tolmin sta naju pozdravila ze precej v senci saj sva do tja prisla sele okrog sedmih zvecer sotor pri tolminu prenocisce pri tolminu sva nasla kar tezko ker ni dovolj povrsin primernih za paso jih zelo dobro izkoristijo in tako mimoidocemu kolesarju preostane bolj malo zelene preproge kamor bi polozil svoje utrujene kosti trik ce od ceste skrenes na travnik pa pri tem ne prestopis ograje krava ne bo mogla do tebe to sva izvedela sele zjutraj ko naju je prebudi l glasen muuuuu vsega nekaj metrov stran siroko odprte oci otrpla telesa cakanje se en muuuuuuu sepet 'a gres ti ' 'ne ' ko koncno oba skupaj zbereva dovolj poguma da pogledava iz sotora pa v smeh krave so bile za ograjo sicer vsega kaksne metre stran ampak vsa panika je bila brez osnove luka v reki soci brrrrr bovec je slabih kilometrov stran in v sezoni tako zelo zaseden da sva se raje odpravila do soce na kosilo tukaj pravzaprav ni cesa razlagati saj niti se tak o dobro cvekanje ne more pokazati lepot ki se risejo na vsakem metru brcanja skozi doline ko se priblizujemo trenti in vrsicu vec lahko povejo slike takole gremo iz bovca vrsic je bolje odpeljati iz kranjskogorske strani tam se dvignes za vsega metrov medtem ko se iz tolmina m n m povzpnes kar za metrov ceprav je bovec na zemljevidu precej blizu trenti in vrsicu se cesta kar vlece socino zuborenje in zelena barva kar vabita da se nekajkrat ustavis in brskas po vodi v trento tik pred samim vzponom sva srecala tudi znanca iz faksa pravzaprav nasega asistenta pri katerem sva oba pisala analizo kaksen mesec kasneje pri trenti se je zazgledoval za hribi soca odide proti izviru ze precej na zacetku pravega vzpona navzgor vrocina in potenje na vrhu pa je bril tak veter da sva jo takoj popihala v kranjsko goro prespala sva v gozdu martuljku v kampu ki je zelo lepo urejen nad kampom vidis spikovo skupino ki se prav fascinantno tamle gor vzdiguje nad dolino umirjenost in kamp s dajeta vtis da slovenci skoraj ne kampiramo doma vse polno je rumenih nl tablic tako kot v osemdesetih v kampih na hrvaskem tukaj se pa zacne svicanje sotor je bil zjutraj posteno premocen ceprav sredi poletja v alpah ponoci pade rosa tudi ob najboljsem vremenu predvsem takrat zato je prakticno pospraviti kaksne manj odporne stvari s kolesa v sotor kot je gorazd kasneje pripovedoval je bil urnik vremena v dolomitih prakticno vsak dan isti zjutraj fantasticno vreme opoldne vrocina popoldne sopara proti veceru se zlije nevihta in ponavadi se ponoci pada dez zjutraj pa je spet vse kot umito tamle je smo ze skor na vrh in se zadnji dan do ljubljane sele pri radovljici se je dobro umakniti z glavne ceste prej niti ni prehudega prometa ker sva se tudi sama zapletla in skoraj izgubila na stranskih cestah ne bom dajal nobenih napotkov samo tole od kranja naprej je res lepa cesta skozi prebacevo trboje in smlednik ko gres po stari cesti proti ljubljani samo zavijes na levo cez savo tam kjer bi sel na proti jezerskemu in takoj cez savo na desno ce imas sreco vidis tudi hvastijo na dnevnem treningu od jesenic naprej je okolica prakticno neprimerna za slikanje se posebno ko se navadis na fantazijo onstran vrsica naslednjic bom najbrz ubral kaksno drugo pot ker je glavna magistralka prevec nabasana z avti sama ravnina okrog in okrog pa tudi ne deluje prevec sveze in spet doma lustno tudi ali dnevni izleti znajo pustiti cloveku spomine in ustvariti med popotnikoma vezi ki se se dolgo ne strgajo ali pa jih do konca presekati ce naj bo tako priporocam