podiplomski tudijski program filozofije kultura filozofija in izobrazevanje v srednji evropi mesto maribor je ze dolgo casa prepleteno s srednjeevropsko tradicijo tako da si je ustvarilo svojo identiteto prav v povezavi s srednjeevropsko kulturo njegova geografska lega in vezi z madzarskimi avstrijskimi italijanskimi ceskimi in hrvaskimi univerzami ga vzpostavljajo kot naravni prostor za izvajanje podiplomskega studija ki ga sestavljajo segmenti sodobne kulture filozofije in izobrazevanja v srednji evropi interdisciplinarni mednarodni podiplomski program traja semestre studenti si po uspesnem zakljucku studija pridobijo naziv magister filozofije cilji programa so predstavljati sodobne ideje nastale v srednjeevropskem prostoru pri cemer je poudarek na njihovem vplivu znotraj globalnih filozofskih in socioloskih trendov vmestiti enotno podobo srednjeevropske misli dvajsetega stoletja znotraj aktualne teoretske perspektive s cemer bi omogocili njeno ovrednotenje ustvariti zavest o kulturni in intelektualni enotnosti srednjeevropske dediscine program je namenjen studentom ki bi se radi se posebej seznanili s srednjeevropskimi idejami in sicer tako tistim ki prihajajo iz te regije kajti srednjeevropske ideje so v regionalnem dodiplomskem studiju predstavljene zgolj obrobno kot tudi tistim ki prihajajo od zunaj in se zanimajo za kulturo srednje evrope studentom iz srednje evrope ki bi bili radi udelezeni v sodobnem dinamicnem in raznolikem okolju ki bi jim omogocil dobiti vpogled v globalna gibanja sodobne filozofije program je povezan s podiplomskim programom zgodovina pogoji za vpis v program se lahko direktno vpisejo diplomanti enopredmetnega ali dvopredmetnega studijskega programa filozofija ce so na dodiplomskem studiju dosegli povprecno oceno diplomanti drugih humanisticnih druzboslovnih in naravoslovnih programov ki so na dodiplomskem studiju dosegli povprecno oceno se lahko vpisejo v program po opravljenem diferencialnem izpitu iz filozofije tuji studenti ki so diplomirali na ustreznih programih se lahko vpisejo ob pozitivnem mnenju dveh uciteljev z njihove domace institucije v primeru omejitve vpisa se opravi selekcija na osnovi ocene eseja ki ga kandidati napisejo na predpisano temo ki jo doloci senat pef na predlog oddelka za filozofijo senat na predlog oddelka za filozofijo imenuje tudi triclansko komisijo za ocenjevanje esejev pogoji za napredovanje student napreduje v visji letnik ce opravi vse obveznosti v prejsnjem letniku nacini in oblike izvajanja studija redni in izredni studij le ob premajhnem vpisu kandidatov pa individualni studij manj kot deset studentov pogoji za dokoncanje studija studenti morajo za dokoncanje studija opraviti sest izpitov iz dveh uvajalnih predmetov in stirih izbirnih in tri seminarske naloge po dogovoru z nosilci posameznih predmetov po opravljenih izpitih in seminarskih nalogah morajo studenti predloziti magistrsko nalogo temo in mentorja se doloci skladno s pravili za podiplomski studij na univerzi v mariboru po uspesnem zagovoru magistrske naloge si studenti pridobijo naziv magister filozofije posebej uspesni studenti lahko po opravljenih izpitih in seminarskih nalogah brez magistrske naloge nadaljujeje doktorski studij in ga nato zakljucijo z zagovorom doktorske disertacijo ter si tako pridobijo naziv doktor filozofije o moznostih nadaljevanje magistrske studija v doktorski studij brez opravljenega magisterija odloca senat pef na predlog studijske komisije pef nosilci programa jana bezensek dr docentka za sociologijo vzgoje in izobrazevanja ter sociologijo druzine izobrazevalne politike bojan borstner dr docent za filozofijo in metodologijo znanosti srednjeevropski izvori sodobnega scientizma metodologija druzboslovnih znanosti bozidar kante dr docent za analiticno filozofijo estetika in teorija umetnosti v srednji evropi sergej flere dr redni profesor za sociologijo metodologija druzboslovnih znanosti liberalna ideja in clovekove pravice dunja jutronic dr redna profesorica za angleski jezik filozofija jezika in lingvistika igor kramberger dr docent za sociologijo kulture in metodologijo druzboslovnega raziskovanja izdajateljska dejavnost njen druzbeni politicni kontekst toma mastnak dr docent za sociologijo in teorijo demokracije srednjeevropski duh nenad miscevic dr redni profesor za filozofijo srednjeevropski duh znanstvene perspektive studija duha liberalna ideja in clovekove pravice oto luthar dr docent za obco in narodno socialno zgodovino in stoletja ter zgodovino politicne misli srednjeevropski duh nada sabec dr docentka za angleski jezik filozofija jezika in lingvistika predmetnik predmetnik je sestavljen iz dveh uvajalnih obveznih in sedmih izbirnih predmetov studenti morajo med izbirnimi predmeti izbrati vsaj dva cisto filozofska predmeta znanstvene perspektive studija duha srednjeevropski izvori sodobnega scientizma estetika in teorija umetnosti v srednji evropi in dva druga predmeta a uvajalni obvezni predmeti srednjeevropski duh metodologija druzboslovnih znanosti b izbirni predmeti izdajateljska dejavnost njen druzbeni in politicni kontekst liberalna ideja in clovekove pravice znanstvene perspektive studija duha srednjeevropski izvori sodobnega scientizma estetika in teorija umetnosti v srednji evropi filozofija jezika in lingvistika izobrazevalne politike predmet tevilo ur zimski semester poletni semester skupaj pr se pr se srednjeevropski duh letnik metodologija druboslobvnih znanosti izbirni predmet i izbirni predmet ii metodologija druboslovnih znanosti izbirni predmet i letnik izbirni predmet ii konzultacije