internet kot medij za izmenjavo informacij v slovenskem kmetijstvu marjana drobnic oddelek za zootehniko biotehniska fakulteta izvlecek v slovenskem kmetijstvu vrsta institucij vzdrzuje lastne informacijske sisteme pretok informacij med ljudmi pa poteka skoraj izkljucno v obliki tiskanih gradiv priprava takih informacij je draga zaradi visoke cene je kolicina dostopnih informacij omejena omejena je tudi azurnost informacij doloceni podatki v podatkovnih bazah so podvojeni in se vzdrzujejo na vec mestih tezave nastopajo tudi pri vzdrzevanju integritete podatkovnih baz resitev tega problema vidimo v vzpostavitvi intraneta v slovenskem kmetijstvu ki bi bil zgrajen na osnovi interneta in world wide web tehnologije gre za povezovanje obstojecih informacijskih sistemov s telekomunikacijami in standardi v porazdeljen informacijski sistem katerega vsak del je avtonomen a sticne tocke in moznost transparentne in trenutne izmenjave dokumentov podatkov aplikacij ga veze v koherenten globalni informacijski sistem kljucne besede kmetijstvo internet intranet world wide web globalni informacijski sistem internet as a medium for information exchange in the slovene agriculture abstract a number of institutions in the slovene agriculture maintains local information systems for own needs however information flow among parties is organized almost exclusively via printed matter information in this form is expensive which results in limited quantity of information as well as limited promptness parts of databases are redundant and duplicated and database integrity is often in question the solution of this problem is in adopting internet and world wide web technology to construct an intranet within slovene agriculture the idea is to use telecomunications and standards to link existing sites into a distributed information system each of which is entirely autonomous but with a common interface and prompt and transparent information exchange tying them into a coherent global informations system key words agriculture internet intranet world wide web global information system uvod internet se v svetu in tudi pri nas bliskovito razvija v v najpomembnejsi medij komuniciranja med ljudmi komunikacijska infrastruktura se v sloveniji pospeseno razvija tako da je dostop do interneta ze danes mozen po vsej sloveniji pricakujemo lahko da bo v naslednjih nekaj letih internet prisel v vsako pisarno pa tudi v marsikateri dom internet zlasti njegovo najpopularnejse orodje world wide web web je odlicen medij za izmenjavanje informacij teritorialno je neomejen prakticno z enako lahkoto kakor podatke z lokalnega racunalnika lahko dobimo ali posljemo podatke z racunalnika na drugem koncu slovenije ali sveta cenovno je dostopen vsakomur z najsodobnejsimi graficnimi uporabniskimi vmesniki pa je tako enostaven za uporabo da priucevanje traja manj kot nekaj ur zaradi teh dobrih lastnosti je stevilo uporabnikov ze sedaj veliko po nekaterih ocenah se stevilo priblizuje milionom uporabnikov po celem svetu in se ze od druge polovice osemdesetih let vsako leto podvoji temu trendu sledijo tudi ponudniki informacij tako da so danes prek interneta dostopne tako stevilne informacije da bi na osnovi tega tezko trdili da je internet medij v v zgodnji razvojni fazi in vendar njegov eksponencialni razvoj dokazuje prav to in daje slutiti da bo internet prav kmalu globalno spremenil nacin komunikacije med ljudmi world wide web world wide web www web ali w v prostem prevodu globalno informacijsko omrezje je nastal kot orodje na internetu leta v cern conseil european pour la recherche nucleaire v zenevi v svici zgradili so ga za lastno rabo za ucinkovito pregledovanje dokumentov s podrocja jedrske fizike orodje je hitro preseglo svoj prvotni namen in je danes tako prevaldujoca aplikacija na internetu da ljudje internet pogosto napacno uporabljajo kot sinonim za world wide web www je zasnovan na principu streznik stranka to preprosto pomeni da delo opravita dve vrsti softvera stranka ki informacijo zahteva in streznik ki informacijo priskrbi racunalnik igra vlogo streznika ali stranke s pomocjo sovtvera ki tece na njem stevilcno je strank precej vec kot streznikov streznik streznik je racunalnik ki je povezan v internet in na katerem tece softver httpd na njem je del diska rezerviran za dokumente ki so na voljo strankam naloga streznika je sprejemati stranke in jim nuditi dokumente ki jih zahtevajo streznik skrbi tudi za avtentikacijo in v primeru ko stranka zahteva zaupen dokument sprozi preverjanje identitete z gesli razen ponudbe dokumentov streznik lahko na zahtevo stranke sprozi tudi izvajanje razlicnih programov na racunalniku strezniku naprimer pregled podatkov v podatkovni bazi dokumenti so pripravljeni v jeziku html hypertext markup language hipertekst dokumenti niso linearni kot naprimer knjiga ali casopis pac pa vsebujejo tudi kazalce na druge dokumente le ti so lahko locirani na istem racunalniku lahko pa na kateremkoli drugem racunalniku internetu uporabnik do njih pride s pritiskom na misko ne glede na fizicno lokacijo dokumenti so navadno tudi hipermedijski in lahko razen teksta vsebujejo tudi grafiko zvok animacijo video obrazce za komunikacijo z uporabnikom in celo programe stranka stranka je racunalnik z graficnim uporabniskim okoljem prikljuckom na internet in instaliranim pregledovalnikom naprimer netscape pregledovalnik avtorji knjige mosaic handbook o'reilly associates ga imenujejo svicarski noz interneta je mocno orodje ki obvlada delo z zelo razlicnimo formati datotek in z odprtim dizajnom ki mu daje veliko fleksibilnost stranka z misko prek kazalcev navigira med dokumenti ki jih nudijo strezniki na enak nacin zahteva podatke iz podatkovnih baz ali poganja programe delo je intuitivno in ne zahteva posebnega priucevanja za delo stranke zadostujejo povprecno zmogljivi racunalniki dako da je delovno mesto razmeroma ceneno strnjeno na kratko web tehnoogija nam ponuja deloma povzeto po cenen softver streznik stranka intuitiven graficni uporabniski vmesnik ki ga beremo kot knjigo ali meni podpira barvno grafiko in je nezahteven za pripravo ne zahteva priucevanja uporabnik si le z misko izbira zanimive teme podpira prikazovanje takorekoc kakrsnegakoli formata dokumenta kar dosezemo s pomocjo navedbe aplikacij ki znajo brati dolocene formate podpira multimedijsko prikazovanje zvok video aplikacije in drugo podpira vgradnjo kazalcev na druge dokumente ki so locirani na istem ali drugem racunalniku podpira na dotik obcutljivo grafiko kjer lahko uporabnik s klikom miske na doloceno mesto na grafiki sprozi akcijo pregledovanje dokumentov programi in podobno primer je zemljevid ko s klikom na ljubljano dobimo podrobnejso predstavitev ljubljane podpira sestavljive dokumente in reciklazo delov dokumentov podpira delo s podatkovnimi bazami podpira izpisovanje dokumentov ki jih kreirajo druge aplikacije podpira ekranske obrazce in druge oblike dvostranske komunikacije podpira elektronsko posto podpira prozenje novih oken v katerih lahko poganjamo programe vnasamo podatke poganjamo ukaze in podobno podpira poganjanje drugih programov na racunalniku strezniku podpira poganjanje dolocenih programov na racunalniku stranki podpira prenos podatkov med racunalniki na enostaven nacin uporabnik ga sprozi le s pritiskom na misko podpira avtentikacijo uporabnikov dostop do dolocenih podatkov je omejen na dolocene uporabnike podpira transakcije v realnem casu podpira iskalne mehanizme podpira urejanje in arhiviranje dokumentov na centraliziran ali decentraliziran nacin podpira demokratizacijo publikacije dokumentov tako da je vsak odgovoren za dolocene dokumente in ves cas skrbi zanje od nastanka naprej podpira izpis dokumentov ali delov dokumentov tako da lahko dokumente publiciramo le v elektronski obliki uporabniki pa si jih sami po po potrebi izpisujejo podpira poljubno razlicno racunalnisko arhitekturo enako dobro deluje na racunalniskih mrezah samostojnih racunalnikih racunalnikih ki so stalno prikljuceni na internet lokalno ali oddaljeno ali tistih ki se prikljucijo prek telefona edina razlika je v pocasnejsem delu pri uporabi pocasnih modemov standardizacija na podrocju izmenjave informacij moc web tehnologije izhaja iz tega da temelji na orodjih ki tecejo na prakticno vseh racunalniskih sistemih ki jih danes proizvajajo s tem se priblizuje idealu ki si ga informatiki zele odkar racunalniki obstajajo splosna prenosljivost na podrocju izmenjave dokumentov na www trg in konkurenca oblikujeta de facto standarde ki bodo ko jih bodo aparati za standardizacijo dohiteli postali pravi standardi prakticna posledica vsega tega je ta da z web tehnologijo lahko ze danes organizirano in enotno izmenjujemo multimedijske dokumente med razlicnimi sistemi html hypertext markup language je jezik za oblikovanje dokumentov na www in hkrati glavni mehanizem za prikazovanje dokumentov na pregledovalnikih zgrajen je na osnovi sgml standard generalized markup language ki je ze dlje casa v rabi kot medij za odprto izmenjavo dokumentov v bistvu je html zgrajen s preprosto mnozico parov ukazov s katerimi dolocimo znacilne elemente v dokumentu kot npr naslov podnaslov krepki tisk podcrtani tisk velikost crk barvo papirja lokacijo grafike v dokumentu in ustrezen naslov grafike na disku kazalce na druge dokumente in podobno jezik je zaenkrat se razmeroma reven ce ga primerjamo s klasicnimi urejevalniki teksta vendar vsaka nova verzija ki stopi v veljavo definira dodatne funkcije trenutno je v veljavi t i html level seveda mora uporabnik imeti tako verzijo pregledovalnika ki podpira verzijo html ki jo pregleduje pregledovalniki vecinoma spadajo v t i shareware ali freeware domeno kar pomeni da jih smemo uporabljati za simbolicno odskodnino npr nekaj delet dolarjev freeware celo popolnoma zastonj zato pridobivanje najnovejsih verzij ne bi smel biti problem html dokumente na strezniku lahko oblikujemo na vec nacinov dokument lahko v celoti oblikujemo rocno tako da pisemo ukaze neposredno med tekst lahko uporabimo posebne urejevalnike besedil tako da se jezika html ni potrebno uciti lahko pa dokument preprosto oblikujemo z enim od obicajnih urejevalnikov besedil npr microsoft word in ga na koncu programsko prevedemo v html tudi ti pripomocki so dostopni kot freeware ali shareware in lahko pricakujemo da bodo kmalu kar standardni del urejevalnikov besedil za javo ki je dopolnitev html nekateri trdijo da pomeni tehnoloski preskok ki je toliko revolucionaren kakor web sam java je programski jezik ki odpira webu novo dimenzijo z njim lahko v html dokumente vgradimo programe applets web strani tako niso vec nujno statticne saj lahko prozijo programe na klientovem racunalniku java je fleksibilen jezik in kar je najpomembneje popolnoma prenosljiv med razlicnimi racunalniki obstaja tudi vrsta formatov za druge tipe dokumentov kot so grafika zvok in video tako je naprimer za rastersko grafiko zaenkrat najbolj razsirjen format gif vendar nademo grafiko tudi v drugih formatih web tehnologija problem pomanjkanja standardizacije na tem podrocju resuje tako da streznik prek koncnice v imenu datoteke pove format dokumenta pregledovalnik pa s pomocjo t i mime tipov izbere ustrezen program za prikazovanje in ga tudi pozene tako je lahko pregledovanje tudi eksoticnih tipov dokumentov za koncnega uporabnika popolnoma transparentno intranet interni internet internet in world wide web tehnologija se je izkazala za tako uspesno da so jo velike korporacije ki imajo kompleksne informacijske sisteme zacele uvajati tudi za interno rabo tako se je rodila ideja o intranetu intranet ima vse lastnosti interneta in lahko tudi uporablja iste poti za prenos podatkov a je zaprt za javnost njegova znacilnost je strogo dolocen rezim dostopnosti do podatkov glavni razlogi da se korporacije odlocajo za intranet so v optimizaciji prenosa pravih natancnih in azurnih informacij do ljudi ob casu ko ljudje informacije potrebujejo mocno se zmanjsajo stroski priprave in publiciranja gradiva osebje si vzame natancno tiste informacije ki jih za svoje delo potrebuje glavni problemi pri prenosu podatkov v obstojeci komunikacijski shemi so naslednji nekompatibilni formati gradiv in datotek na razlicnih lokacijah uporabljajo razlicne urejevalnike besedil razlicne podatkovne baze razlicne racunalnike pogoste menjave verzij programov celo ce uporabljamo iste softvere lahko razlicne verzije mocno otezujejo prenos podatkov neintuitivna orodja za pregledovanje dokumentov veliki stroski publiciranja dokumentov ki so lahko redko rabljeni neazurne informacije tezaven dostop do vitalnih informacij podvojevanje informacij med razlicnimi sistemi resitev za te probleme vse vec firm vidi v intranetu ki zagotavlja ponuja standarde uporablja obstojeco hardversko in softversko opremo ki je za vkljucitev v intranet ni potrebno spreminjati ali predelovati potrebno jo je le dopolniti z vmesniki je razmeroma cenena resitev saj ni vpletenega dragega softvera ohranja avtonomnost posameznih centrov skrb za podatke je prepuscena tistim ki podatke zapisujejo gre za povezovanje obstojecih informacijskih sistemov s telekomunikacijami in standardi v decentraliziran informacijski sistem katerega vsak del je avtonomen a sticne tocke in moznost transparentne in trenutne izmenjave dokumentov podatkov aplikacij ga veze v koherenten globalni informacijski sistem slovensko kmetijstvo s stalisca pretoka informacij v kmetijstvu opazimo vrsto institucij ki si izmenjujejo informacije in podatke med njimi ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano zavod republike slovenije za kmetijstvo javne strokovne sluzbe kmetijske sole in obe fakulteti knjiznice zavod za statistiko zdruzenja kmetijska zbornica podjetja zadruge posamezni rejci hmz pa tudi siroka javnost vecina teh institucij vzdrzuje informacijske sisteme in podatkovne baze za lastne potrebe informacije in podatke ki jih pripravljajo za druge sluzbe so vecinoma v obliki tiskanih brosur in gradiv z izjemo nekaterih aplikacij gre danes ves pretok podatkov in informacij v slovenskem kmetijstvu prek papirja priprava takih informacij je draga zaradi visoke cene je kolicina dostopnih informacij omejena omejena je tudi azurnost informacij doloceni podatki v podatkovnih bazah so podvojeni in se vzdrzujejo na vec mestih tezave nastopajo tudi pri vzdrzevanju integritete podatkovnih baz znacilen primer so sifranti rejcev in identifikacija zivali marsikatera informacija ki jo razlicne sluzbe potrebujejo za svoje delo pa ljudi v teh sluzbah ravno zaradi tezkih poti sploh ne doseze podobne probleme imajo tudi v drugih drzavah v odziv ustanavljajo zveze za prenos komunikacijske in racunalniske tehnologije v kmetijstvo tako naprimer na nivoju eu ze nekaj let poteka akcija eunita european network for information technology in agriculture ki se ukvarja z aplikacijo informacijske tehnologije v kmetijstvo v njenem okviru deluje vrsta podskupin za razlicne naloge drzave clanice z istim namenom ustanavljajo nacionalne zveze resitev problema tudi mi vidimo v vzpostavitvi intraneta v slovenskem kmetijstvu ki bi bil zgrajen na osnovi interneta in world wide web tehnologije obstojece sisteme bi opremili z web tehnologijo in analizirali potrebe in ponudbo informacije na kmetijskih institucijah v sloveniji ter zacrtali nacrt aplikacij za katere bi bile odgovorne institucije same izgradnja takega globalnega informacijskega sistema je lahko uspesna le ce pri njej sodelujejo ljudje iz vseh vpletenih institucij motiviranost ljudi je kljucni faktor za uspeh vodilni kader mora cutiti potrebo po takem sistemu in mu mora biti naklonjen sistem bi moral biti dovolj zanimiv za vse vpletene organizacije da bi bile pripravljene pri razvoju sodelovati sistem bi gotovo vzpodbudil tudi institucije ki informacijskega sistema se nimajo urejenega da bi to storile izgradnja pri izgradnji sodelujejo strokovnjaki iz vseh zajetih institucij in vsaka si delo organizira sama z lastno ekipo za razvoj in podrobno oblikuje svoj del informacijskega sistema sami so odgovorni za vsebino svojega dela sistema kakor tudi za softver ki tece na njihovem racunalniku do svojih programov in podatkov imajo dostop le oni sami ostali pa lahko vidijo le stvari ki so publicirane na www tako ni nevarnosti da bi prislo do neavtoriziranega dostopa do podatkov katerekoli izmed vpletenih organizacij izgradnjo koordinira manjsa skupina strokovnjakov ki prihajajo iz teh institucij in so dobri poznavalci dela in pretoka informacij znotraj njih glavne naloge te skupine so koordinira delo med institucijami organizira delavnice s katerimi predstavi web tehnologijo odgovornim osebam in izvajalcem v institucijah ter tako vzpodbuja motiviranost in s tem razvoj web tehnologije spremlja razvoj intranet tehnologije v svetu in promovira aplikacijo dobrih idej pri nas organizira izobrazevanje izvajalcev programerjev svetuje glede tehnik izgradnje lokalnega softvera pripravlja softverske pripomocke koordinira stile vizualni izgled strani vrednoti prispevke posameznih institucij k celotnemu sistemu spremlja razvoj sistema in o napredku sproti poroca narocniku pripravi najvisje nivoje menijev ki vezejo sistem skupaj in ki koncno omogocijo da ga uporabnik vidi kot enoten organiziran in koherenten sistem pomaga pri vzdrzevanju celotnega sistema glavni koraki pri izgradnji so naslednji analiza potreb in ponudbe po informacijah oblikovanje zacetnega nacrta ki naj definira tok informacij vsebino izvore in uporabnike zajete naj bodo tudi tiste organizacije ki v zacetni fazi ne bodo mogle aktivno sodelovati vzpostavitev poskusne domace strani s pomocjo katere bo mozno demonstrirati potecial www tehnologije in na ta nacin motivirati odgovorne ljudi in ekipo izdelava casovnega nacrta katere aplikacije bodo izgotovljene v prvi drugi fazi in tako naprej pri tem je potrebno upostevati zmoznosti ekipe in tudi prioritete glede kriticnosti potreb po podatkih kriticne aplikacije ki bi jih zeleli cim prej pripraviti za rabo lahko v zacetni fazi oblikujemo tako da tekste enostavno pretvorimo v navadne tekstovne ascii datoteke in take ponudimo na webu kasneje jih predelamo v html posebno pozornost je potrebno posvetiti pripravi vstopne tocke domaca stran in najvisji nivo menujev biti mora intuitivna in imeti hiter dostop ko sistem pricne delovati je potrebno imenovati skrbnika t i webmaster ki bdi nad sistemom in ureja sprotne tezave odvisno od nalog ki so mu poverjene ima skrbnik s sistemom dela nekaj ur do nekaj dni na mesec kako nam kmetijski intranet lahko koristi publiciranje informacij v elektronski obliki vsaka od institucij izdaja razlicna porocila in gradiva bodisi odprtega za javnost ali zaprtega znacaja papirna oblika publiciranja gradiva je staticna z elektronskim publiciranjem ne moremo v celoti nadomestiti papirnega v marsikateri situaciji pa bi imelo vrsto prednosti gradiva publicirana prek interneta so cenejsa saj cena vkljucuje le pripravo gradiva stroski tiskanja in distribuiranja pa v celoti odpadejo razen tega je tako gradivo sirse dosptopno in vedno na razpolago na mestu kjer ga je zelo preprosto najti vedno je na voljo najnovejsa verzija tako da ni problemov z obvescanjem o popravkih ali celo zastarelimi informacijami po potrebi si ljudje gradivo lahki izpisejo na lokanem tiskalniku intranet je idealno mesto za objavo razlicnih zakonov predpisov pravilnikov navodil in podobno publiciranje informacij na nov nacin www tehnologija omogoca vec kot le pripravo linearnih dokumentov v dokument lahko vkljucimo barvno grafiko zvok animacijo in video razen tega pa s pomocjo hiperpovezav pripravimo interaktivne dokumente kjer uporabniki sami zahtevajo dolocene dele teksta podatke grafe porocila in podobno pri tem je mozno vzpostaviti povezavo s podatkovno bazo tako da imamo dostop do najnovejsih podatkov porazdeljena podatkovna baza ce na slovensko kmetijstvo gledamo kot na nek sistem ali ceprav ohlapno definirano organizacijo lahko na vse podatkovne baze ki se pojavljajo v kmetijstvu imenujemo podatkovno bazo v kmetijstvu za podatkovne baze velja da je potrebno skrbeti za njihovo integriteto podatkovne baze med posameznimi institucijami naj bodo usklajene primer kjer se problemi ze pojavljajo in se ze iscejo mozne resitve je sifriranje kmetij in identifikacija zivali z uporabo intraneta je popolna in trajna resitev teh problemov le vprasanje softvera vzpostavitev moznosti za deljeno rabo podatkov z vzpostavitvijo intraneta se bodo pojavile nove moznosti za sodelovanje med institucijami ze sedaj se pojavljajo zelje po povezovanju podatkov ki jih zbirajo in hranijo razlicne institucije naprimer uporaba podatkov o vremenu ki jih hranijo na hmz pri analizah plodnosti zivali ali rodnosti pridelkov intranet razlicne lokacije poveze v dozdevno eno samo enotno racunalnisko omrezje moznost uporabe skupne podatkovne baze za institucije ki so fizicno dislocirane na ta nacin je mogoce urediti tudi neposreden dostop do podatkovne baze za kmetijsko zivinorejske zavode lahko pa tudi za posamezne rejce prednosti pred alternativnim sistemom kjer je programska oprema instalirana na zavodu so stevilne zavod ima vedno dostop do najnovejsih verzij programov ljudje v zavodu niso obremenjeni z vzdrzevanjem programov in se lahko posvetijo le podatkom v primeru tezav se lahko takoj obrnejo na vzdrzevalce programske opreme precejsen je tudi prihranek pri nakupu programske opreme saj jo je potrebno kupovati le za en racunalnik kjer je na voljo vec ljudem hkrati slabost takega sistema je v ranljivosti v primeru izpada telefonskih povezav prenos sporocil med posamezniki elektronska posta elektronska posta ne more v celoti izpodriniti telefona je pa izredno koristna dopolnitev pogoj je le ta da je racunalnik z dostopom do elektronske poste vedno pri roki na pisalni mizi in ljudje jo bodo v kratkem casu tezko pogresali sporocilo doseze naslovnika v nekaj sekundah je enostavnejsi za uporabo kot faks lahko prenasamo tekst grafiko zvok razen tega pa lahko do svojega elektronskega nabiralnika pridemo od koderkoli na internetu torej tudi ko gremo na sestanek v drugo mesto ali drzavo diskusijske skupine s pomocjo intraneta lahko organiziramo forum v razlicnih oblikah elektronske oglasne deske za obravnavanje tekoce problematike objavo razlicnih predlogov novosti in obvestil oprema in prikljucevanje organizacija ki zeli uporabiti www tehnologijo bi v idelanem primeru dolocene racunalniske resurse imela ze na voljo mednje spadajo lokalno racunalnisko omrezje v primeru vecjega kolektiva ali racunalnik in modem racunalnike na katerih tece graficno uporabnisko okolje naprimer microsoft windows x windows xwindows os in podobno telefonska linija isdn ali najeta linija za povezavo do posrednika za internet da se lahko aktivno vkljuci na internet potrebuje se naslednje komponente tcp ip podporo na omrezju ali ppp za posamezne racunalnike posrednika za internet instaliran softver ki podpira tcp ip komunikacijo in s pomocjo katerega lahko prikazujemo www dokumente npr netscape softver za prikazovanje grafike in filmov predvajanje zvoka in podobno v primeru da zeli imeti streznik softver za www streznik nacin prikljucitve na internet je odvisen od velikosti delovne skupine in nameravanega nacina uporabe posamezni uporabniki ki nameravajo uporabljati le pregledovalnik in z njim iskati informacije na internetu in torej nastopati izkljucno kot stranka bodo tipicno uporabili prikljucek s slip serial line protocol ali ppp point to point protocol ta nacin je na klic preko telefonskega prikljucka in modema nudi pa vso funkcionalnost direktnega prikljucka in s tem tudi vse udobje graficnih uporabniskih vmesnikov naprimer netscape pri takem nacinu potrebujemo le osebni racunalnik z instaliranim graficnim uporabniskim okoljem ppp in pregledovalnikom modem in telefonski prikljucek pri tem nacinu dela je slabost pocasno delo saj modemi danes podpirajo hitrosti prenosa do najvec bps bitov na sekundo kar je za prenasanje teksta dovolj hitro medtem ko je prenos grafike zvoka animacije in apletov lahko neudobno pocasen saj se lahko nalagajo tudi vec minut prednost takega prikljucka je cenen nacin dostopa saj tekoci stroski vkljucujejo le telefonske impulze za cas ko smo prikljuceni in eventuelno narocnino internet posredniku hitrejsi nacin pristopa je isdn integrated services digital network ki ga slovenski telekom v tem casu uvaja tudi v sloveniji pri tem nacinu lahko dosegamo hitrosti do bps kar je za interaktivno delo zelo udobna hitrost potrebujemo isdn prikljucek prikljucimo pa se lahko le preko punudnika ki ima tudi sam isdn prikljucek telekom nam tak prikljucek instalira na obstojeco telefonsko linijo uporabljamo pa jo lahko hkrati za prenos podatkov glasu prek telefonskega aparata za ta nacin prenosa ne potrebujemo klasicnega modema pac pa ustrezno hardversko kartico za delovne kolektive kjer se bo vsak uporabnik prek svojega racunalnika povezoval v internet je najboljca moznost skupna prikljucitev in dostop prek lokanega omrezja v primeru ko imamo streznik ki naj bo ves cas na voljo strankam mora imeti racunalnik permanentno povezavo v internet cena ob predpostavki da imamo lokalno racunalnisko omrezje na voljo imamo z vzpostavitvijo interneta naslednje zacetne stroske stroski vzpostavitve telekomunikacijski linij do internet posrednika ki so odvisni od nacina povezave in lahko vkljucujejo v enostavnem primeru nakup modema in pridobitev telefonske linije in v zahtevnejsih pridobitev isdn ali komutirane linije in nakup ustreznega komunikacijskega hardvera instalacija tcp ip in pregledovalnika lahko pa tudi dodatne aplikacije streznik telnet program za pregledovanje posebnih formatov grafike ali predvajanje zvoka softver za iskanje po slovenskih kniznjicah in podobno vecina nastetega softvera najdemo tudi v domeni freeware ali shareware ce pa si zelimo zagotoviti tehnicno pomoc se lahko odlocimo tudi za nakup razvoj web aplikacij med web aplikacije bomo steli le tiste aplikacije ki so neposredno vezane na izmenjavo informacij ostale interne aplikacije ostanejo v domeni organizacije na nespremenjen nacin ce ji dovolj dobro sluzijo v nekaterih primerih bo zelela uporabniski vmesnik prestaviti na web tehnologijo organizacije ki svojega racunalnisko podprtega informacijskega sistema nimajo razvitega bodo web aplikacije razvijali vzporedno s svojim sistemom podatkov drugih organizacij pa bodo delezne takoj po priklopu na internet med tekoce stroske lahko stejemo ceno telefonske povezave do vstopne tocke vstopna tocka v sloveniji za izobrazevalne in raziskovalne organizacije prek organizacije arnes je brezplacna medtem ko posamezniki ali komercialne organizacije dostopajo prek posrednika za internet ki jim s svojo opremo omogoci dostop in za to zaracuna narocnino upopraba samega interneta je zaenkrat brezplacna med tekoce stroske moramo steti tudi interne stroske vzdrzevanja softvera na svoji lokaciji ce vzdrzujemo streznik moramo redno vzdrzevati in obnavljati dokumente viri ocenjeno s projekcijo podatkov na http nic merit edu bernard r building a corporate intranet how to use internet tools to bring the information superhighway in house online seminar http webcom com wordmark sem html copyright © wordmark associates houston texas usa salehar a in drobnic m kmetijstvo in internet sodobno kmetijstvo st ljubljana s verzija tekoca verzija dostopna na http agri bfro uni lj si kmetijstvo