zveza zdruzenj samostojnih obrtnikov slovenije od ustanovitev in delovanje zdruzenj je kmalu pokazalo potrebo po organizacijski izpopolnitvi usklajenem delu in tudi ucinkovitemu nastopanju na republiski ravni na podlagi predhodnih dogovorov in razprav med zdruzenji in drustvi je bil decembra v ljubljani sestanek delegatov zdruzenj z obmocij celja cerknice jesenic kopra kranja ljubljane ljutomera murske sobote novega mesta radovljice trzica drustva posavskih obrtnikov iz krskega in drustva avtoprevoznikov iz maribora ta sestanek je v zgodovini slovenskega obrtnistva zapisan kot ustanovni zbor na katerem so ustanovili zvezo zdruzenj samostojnih obrtnikov slovenije organizacijo ki jo stejemo za neposredno predhodnico danasnje obrtne zbornice slovenije janko sinkovec obrtnik zivilec iz ljubljane prvi predsednik sodobne obrtniske organizacije po vojni zveze zdruzenj samostojnih obrtnikov slovenije vodil jo je od leta do po statutu ki je bil sprejet na zboru je bila zveza prostovoljna strokovna organizacija podrocnih zdruzenj samostojnih obrtnikov avtoprevoznikov in zasebnih gostincev slovenije za prvega predsednika in predsednika upravnega odbora je bil izvoljen janko sinkovec iz ljubljane v upravnem odboru in drugih organih pa so bili zastopani predstavniki vseh zdruzenj slovenski obrtniki so imeli svojo organizacijo ne le prvi v tedanji skupni drzavi temvec tudi med prvimi v takrat se nedemokraticnem delu evrope naloge te prve samostojne obrtniske organizacije po drugi vojni obrtniki so morali pred tem sodelovati z velikimi podjetji v gospodarski zbornici ve se na cigavo skodo zato je bilo to tedaj kar pogumno dejanje so bile v bistvu zelo podobne nalogam danasnje obrtne zbornice ni se sicer govorilo o promociji poslovno informacijskih sistemih in podobnem kar je v ospredju dela zbornice danes pac pa je imela tedanja zveza nalogo skrbeti za strokovni razvoj in napredek obrtnistva v sloveniji in za njegovo enakopravno vkljucitev v tedanji gospodarski in politicni sistem skratka cilj je bil vseskozi isti na vse mogoce nacine pomagati obrtnikom da bi lahko lazje in bolje delali sluzili in ziveli zveza je delovala slabih deset let se nato preobrazila v zvezo obrtnih zdruzenj slovenije ta pa se je leta preoblikovala v danasnjo obrtno zbornico slovenije december je tisti datum ki ga slovenska obrt in njeno clanstvo upraviceno steje za zacetek svojega aktivnega vstopa v novejso slovensko zgodovino zlasti pa kot prelomnico v stanovski strokovni in gospodarski uveljavitvi obcni zbor zveze zdruzenj samostojnih obrtnikov slovenije februarja organizacija je postajala vse mocnejsa saj je zdruzevala ze veliko vecino slovenskih obrtnikov obrtnike se je bolje slisalo nova organiziranost ki je prerascala volonterske okvirje je precej pripomogla k intenzivnemu sodelovanju obrtnikov pri obravnavi obrtnistva nasploh ze takoj v zacetku so se obrtniki zavzeli za enakopravno vkljucitev v sistem pokojninskega invalidskega in zdravstvenega zavarovanja kajti ocitek oblasti da obrtniki svojih obveznosti do tega podrocja ne izpolnjujejo v skladu s pravicami ki jih imajo in uporabljajo je bil le prehud vse analize in argumentirane podatke s tem v zvezi so obrtniki pripravili za oblast sami ta pa pod tezo dokazov obrtnikom takrat ni dala podpore njihovim zahtevam po enakopravnosti z druzbenim sektorjem bolj uspesna je bila nova organizacija pri zagotavljanju posojil za obrt ki jih obrtniki v takratnem bancnem sistemu razen izjemno redkih niso mogli dobiti skromna moznost je obstajala le prek obrtniskega sklada za vzajemno pomoc prve vendar izjemno pomembne korake so napravili v obrtnem zdruzenju v grosupljem in cerknici ko so s takratno koprsko banko sklenili poseben dogovor o dokaj ugodnih pogojih za najem posojil za obrt potem se je aktivirala tudi zveza med pobudnike teh zacetkov pa stejemo predvsem ing avgusta grila iz grosupljega antona lampica iz cerknice in miho tursica iz ljubljane ki je bil tedaj podpredsednik zveze ti trije so namrec prevzeli v tistih casih zelo tezko breme organiziranega zagotavljanja svezega denarja za razvoj obrti zato je bila v okviru zveze ustanovljena nekaksna interna posojilnica cebelica saj takratna oblast obrtnikom ni dovolila ustanovitve obrtniske hranilnokreditne sluzbe kmetom je to bilo dovoljeno ceprav so pri predlogu za ustanovitev take sluzbe obrtniki kot vzorec navedli primer zagrebskih obrtnikov ki so taksno hranilnisko sluzbo ze imeli kakorkoli ze tudi takrat edino mozna oblika torej v sodelovanju z banko najprej s koprsko nato se z ljubljansko je dala za takratne case velike ucinke obrtniki so z garancijo zvezine cebelice dobivali prepotreben denar za svoj gospodarski razvoj ponovno rojstvo casopisa obrtnik pomemben mejnik za osvescenost in obvescenost obrtnikov je bil september takrat je namrec po vecletnem premoru izsla prva stevilka obnovljenega stanovskega glasila obrtnik katerega glavni urednik je postal janko sinkovec odgovorna urednica pa hedi bertoncelj v prvem uredniskem odboru so bili leopold drame joze kos franc krizaj franc petek in ancka tomsic casopis je postal se posebej zanimiv z uvedbo svetovalne priloge danasnjega svetovalca leta se je obrtnik vsebinsko in oblikovno preoblikoval v revijo taksno obliko ima se danes ko je postal najvecja poslovna revija v sloveniji zveza zdruzenj samostojnih obrtnikov si je prizadevala za sodelovanje z gospodarsko zbornico slovenije ki pa je bila v zacetku do tega sodelovanja zadrzana kasneje je bil v njenem sestavu ustanovljen zbor samostojnih obrtnikov in gostincev ki mu je predsedoval eden zelo aktivnih oblikovalcev obrtniske stanovske organizacije matko kavticnik tako se je obrtniski glas prenesl tudi v tedaj edino zvelicavno organizacijo gospodarstva ni odvec poudarjati da so se v tem obdobju obrtniki zelo tezko odlocali za ucence v delavnicah odbor za izobrazevanje ki je bil ustanovljen leta vodil pa ga je anton lampic je na terenu s predstavniki obcin bil bitko za pridobivanje kadrov tesno pa je odbor sodeloval tudi s splosnim zdruzenjem malega gospodarstva pri gospodarski zbornici ni pa moc mimo se ene zdruzevalne dejavnosti slovenskih obrtnikov v tistem casu mimo sporta in kulturne dejavnosti prav zaradi se vecje animacije clanstva se je razvijala tudi ta plat dejavnosti zveze prve sportne igre so bile leta v novem mestu sledile pa so igre v mariboru ljutomeru in nato veckrat v ljubljani imena ki so se zapisala pri organizaciji tega podrocja so franc ambroz milan ales in stanislav kramberger na kulturnem podrocju pa so bila v ospredju srecanja obrtniskih pevskih skupin ali zborov rojevanje zbornicne organizacije v letu je bil sprejet nov obrtni zakon po volitvah leta pa je na celo zveze zdruzenj samostojnih obrtnikov slovenije stopil stane spindler lastnik strojne delavnice iz ljubljane drustveno zvezo zdruzenj samostojnih obrtnikov slovenije je v kljucnih letih njenega preoblikovanja v zbornicno zvezo obrtnih zdruzenj slovenije od leta vodil stane spindler iz ljubljane predsedoval je tudi novi organizaciji vse do leta leta ob pripravi novega obrtnega zakona so se zacele razprave o sodobnejsem predvsem pa obveznem organiziranju slovenskih obrtnikov ki so potekale tako v drzavnih organih kot v nasi stanovski organizaciji formalno se je to potrdilo oktobra ko je bil sprejet ustrezen zakon s katerim je zveza zdruzenj samostojnih obrtnikov slovenije v naslednjih mesecih dobila polozaj splosnega zdruzenja v okviru gospodarske zbornice in prevzela zbornicne naloge za podrocje samostojnega osebnega dela kot se je tedaj reklo obrti clanstvo obrtnikov v obrtnih zdruzenjih je postalo obvezno z novim obrtnim zakonom ki je zacel veljati v zacetku leta pa je zveza prevzela tudi odgovornost za opravljanje preizkusov znanja za pridobitev usposobljenosti za dolocene obrtne dejavnosti med aktivnostmi zveze je postajala pomembna organizacija sejmov malega gospodarstva ter domace in umetne obrti kranj slovenj gradec celje obrtniska organizacija je torej prerastla prostovoljno drustveno zdruzevanje in se zacela priblizevati taksni obliki kot so jo tedaj poznale mocne obrtne zbornice v tujini