ustanovitelj aikido klub branik maribor glavna in odgovorna urednica mojca tomisic tehnicni urednik stojan vodopivec lektoriranje marija leser naslovna stran stojan vodopivec tisk graficno tiskarsko podjetje coda press naslov urednistva mojca tomisic cafova maribor http www uni mb si ~niko aikido stevilka cena sit kazalo kazalo origami o sebi origami zgibanka dnevnik aikidoke portret mojstra mladen vizjak zgodovina kluba novi val prvo srecanje z g shimizujem prvic na tuje aikido in pravica do silobrana uvod pogoji na strani napada pogoji na strani obrambe pojem prekoracenega silobrana sklep borilne vescine in duhovnost kulture daljnega vzhoda japonska poezija dogodki okrog nas japonski vecer v mariboru h umor slovarcek gibanja borbene drze borbene drze rok origami o sebi vsak letni cas si zasluzi svojo stevilko origamija namen revije je spregovoriti o stvareh ki na prvi pogled mogoce niso neposredno povezane z borilnimi vescinami so pa vsaj na njihovem obrobju v prvi stevilki se bomo podali na potovanje z g romanom reberskom g zlatko dezman ki mu v imenu kluba cestitamo za opravljeni doktorat na podrocju kazenskega prava nas bo poucil o silobranu o rojstvu nasega kluba pripoveduje eden izmed njegovih ustanoviteljev g bogo cerinsek o duhovni strani borilnih vescin razmislja g vlado kaiser o kulturnem vidiku pa gdc mojca tomisic nasa najvecja zelja je v ljudeh premagati predsodke pred borilnimi vescinami ter hkrati izmenjavati izkusnje in razmisljanja predstavnikov razlicnih borilnih vescin v ta namen bomo v origamiju poskusali v pogovorih predstaviti mojstre borilnih vescin ob tej priloznosti bi se radi zahvalili vsem ki so in bodo prispevali clanke sponzorjem predvsem pa vam bralcem brez katerih origamija ne bi nikoli bilo ga marija leser in g mladen vizjak zasluzita posebno zahvalo za njune nasvete in nesebicno strokovno pomoc pri nastajanju revije origami origami zgibanka origami oznacuje zgibanje papirja ki sicer izvira iz japonske a je tudi ze pri nas razmeroma znan in priljubljen konjicek vemo da so japonci papir zaceli uporabljati v umetnosti takoj ko so ga dobili s kitajske to je v stoletju origamiji so se razumljivo pojavili najprej v verske namene kar kazejo predvsem shinto svetisca vedno okrasena z mnogimi origamiji bili so znamenje bozje navzocnosti v svetiscu in morda bi lahko rekli da kupi zgibank spominjajo na gorece svece v krscanskih cerkvah danes origamije tako kot druga rocna dela lahko podarjamo prijateljem tako se je skozi stoletja razvilo okoli nacinov zgibanja papirja poudariti pa moramo da ima vsaka oblika origamija poseben pomen za maskoto origamija smo izbrali zerjava ker je le ta simbol zivljenja vecnosti in svobode pomembne so tudi barve ki so sicer ze same po sebi simbolicne in bodo v naslovnici origamija ponazarjale letne case in njihove znacilnosti po drugi strani pa je pomembna pisanost ki jo dovoljuje ali celo ponuja raznobarven papir ki je na voljo za zgibanke prav s pisanostjo zelimo poudariti da je casopis namenjen sirsemu krogu bralcev in siroki tematski paleti ki ne bo zajemala le borilne plati vescin pac pa predvsem dogajanja povezana z njimi za izdelavo origamija so potrebne kreativnost vztrajnost in natancnost vse to pa so tudi zahteve vsake borilne vescine zlaganja hakame in zivljenja samega origami dnevnik aikidoke po zapiskih romana reberska ureja mojca tomisic dnevnik aikidoke je rubrika v kateri bomo v vsaki stevilki origamija podajali zanimivo popotovanje edinega clana aikido kluba ki mu je uspelo priti na japonsko in tam ostati vec kot mesec dni to je roman rebersek ki nam daje moznost da tudi sami skozi njegov popotni dnevnik dozivimo vsaj delcek tega kar je dozivel sam preden se lotimo branja bi morali vedeti le se to kaj vse je roman vzel na pot in koliko denarja je v tem casu porabil to je potrebno predvsem zaradi tega da dobimo realnejso predstavo o takih podvigih ki poleg vseh ostalih tezav tudi veliko stanejo roman se je namrec znebil celih dem na pot je vzel nahrbtnik v katerem je bila vecinoma hrana saj se je zavedal da so zivljenjski stroski na japonskem veliko visji kot pri nas v glavnem je bilo to meso v plocevinkah pastete ribe dorucak slanina in crni kruh oblacil je vzel kar se da malo vsa prtljaga je namrec zavzemala le dvojne spodnje hlacke dvojne nogavice kratke hlace srajco s kratkimi rokavi in majico vse ostalo kavbojke srajco usnjeno jakno in cevlje je imel na sebi cas je da se podamo v pustolovscino cetrtek zjutraj ob enih sem prispel v zagreb kjer sem moral cakati celih pet ur saj sem bil ob sestih dogovorjen z g isacovom ruski konzul pri nas isacov je bil gotov s papirji sele ob ko bi jaz ze moral biti na zelezniski postaji pri glavni posti bal sem se da bom zamudil vlak zato sem relacijo treh kilometrov pretekel s tempom s katerim se tece na metrov za zadnji kilometer sem najel taksi za kar sem porabil din za dvig vrecke in nahrbtnika na postaji pa se din ob sem ze sedel v avtobusu za budimpesto prvi postanek smo imeli v cakovcu na carini v goricanu je policist mislil da je izredno pomemben tako se je namrec obnasal carinik je dal osebno pregledati vse ki niso imeli potrdila za iznos deviz saj so nekateri sli samo do budimpeste in nato isti dan nazaj ker je bil avtobus namenski je nazaj peljal prazen pripomniti moram kako smesni so madzarski policisti s svojimi lesenimi zaboji ki jih nosijo okoli vratu in v katerih je poleg stampiljke se neka belezka ne vem kaj v belezke zapisujejo menim pa da imena sumljivih ljudi nekaj kilometrov od meje spet postanek zapisal sem si menjalniske tecaje za tisti dan v menjalnici ats forintov dem forintov us forintov tukaj za dem dobis us jaz sem menjal din za nekaj vec kot forintov prvi stvari ki sem si ju na potovanju kupil sta bili zobna scetka in pasta zdaj sem moral poskrbeti se za zelodec pojedel sem hamburger v big mac stilu ki je imel ogaben okus bil pa je v nasprotju z mcdonaldom izredno sitosten pomfri je bil star in neslan pivo je bilo iz konzerve za vse skupaj sem placal forintov kar bi bilo priblizno do dem toliko o hrani trenutno sem v budimpesti na pici ki skupaj s pivom stane forintov beri dem hrana je dokaj solidna in poleg tega ni niti tako draga tukaj je precej zahodnjaskega blaga po prav tako zahodnjaskih cenah ostale cene so iste kot pri nas ob odhod z vlakom s kolodvora keleti kar pomeni toliko kot vzhodni kolodvor predvidoma bi morali kreniti s sosednjega kolodvora vendar ga prenavljajo proti moskvi vozi vlak ob in vendar se nisem mogel z usluzbenci toliko sporazumeti da bi izvedel ob katerih dnevih petek na vlaku smo zjutraj ob nas je zbudil najprej madzarski carinik nato pa se ruski ta je preverjal ce se kdo skriva v kupejih na neke listke v ruscini smo morali vpisati vsoto denarja ki ga prenasamo preko meje listke so zigosali in nam jih vrnili zakaj vse toc povedali so mi da mora vsak ob izhodu iz drzave ta listek pokazati cariniku ter dopisati koliko denarja nese tokrat cez mejo bog ne daj ce neses vec denarja ven kot noter na carini so se celo uro menjavali kolesa na vagonih nato se je vlak koncno zacel premikati mojemu cilju naproti proti popoldnevu so morali tisti ki imajo ure ze drugic pomakniti kazalce za uro naprej v restavraciji na vlaku sem si kupil dvakrat po l radenske in l ananasovega soka za kar sem odstel kopejk na nekem kolodvoru so domacini prodajali hruske po rublje za hrusk kar je nekje kg to se mi zdi dokaj drago saj celo kosilo stane rublja res je sicer da je zelo skromno in da ima hrana okus kosila v javni menzi zadnje kvalitete najedel sem se pa vseeno od ruske meje naprej smo se peljali skozi naslednje kraje blok post cop mukacevo strij lvov ternopol hmelnicki zmerinka vinica kazatin kijev konotop brjansk moskva zdi se kot da so na vlaku sami trgovci vsi neprenehoma drug od drugega nekaj kupujejo in prodajajo naprej ali pa obdrzijo zase najbolj iskano blago so likerji konjak zvecilni gumiji in cedevita cene se vrtijo okoli do rubljev za predmet tudi menjalnica med tujci in domacini nemoteno posluje za eno marko lahko dobis do rubljev vsi so znoreli za mojo jakno vendar si nihce ni upal postaviti cene zanjo raje so jo poskusali ukrasti sobota ob smo prispeli na kolodvor kievski v moskvi z avtobusom smo se odpeljali na kolodvor jaroslavski tam pustili prtljago in odsli v intourtrans po rezervacije za naprej moskva ima milijonov prebivalcev dnevno pa jo prepotujeta po milijona turistov glede na to ni cudno da so pred vsemi trgovinami vrste pa me je vseeno presenetilo saj tega nisem vajen ce pred katero trgovino vrste ni je po vsej verjetnosti zaprta veliko ljudi si sluzi denar s prevazanjem turistov po mestu kot taksisti za taksi se placa od do rubljev odvisno pac od tvojih sposobnosti barantanja in voznikove prepricljivosti najcenejsi so rumeni taksiji ti so pac drzavni in uradno dovoljeni na kosilo sem sel s tremi rusi kosilo za vse stiri je pri nekih arabcih stalo rubljev jedli pa smo narezek s slanim sirom olivami in soslikom to so kotleti verjetno ovcji ti norci so zraven kosila narocali buteljke konjaka sicer pa sem kasneje ugotovil da imajo v vseh gostilnah poleg konjaka za piti le se radensko vecerja v kolodvorski restavraciji je stala rubljev seveda spet ob buteljki vodke nedelja ob sem spet sedel na vlaku tokrat na direktnem za peking vso noc nas je spremljala megla nato pa se ves dopoldan rusijo zacutis prav do kosti zacel sem preverjati svoje zaloge hrane ki sem jih vso pot tovoril s seboj stanje je obupno nekaj napolitank sem moral pojesti ker se je ovoj raztrgal verjetno so v garderobi z mojim nahrbtnikom igrali nogomet oba jogurta ki sta mi ostala imata rok trajanja a oba bom moral vreci proc ker sta pokvarjena sunka je verjetno sla k vragu raje sploh ne odpiram vrecke ker je vse mastno kruh je bil z ene strani plesniv tako da sem moral debel kos odrezati dvomim da bo meso docakalo japonsko hrana je na vlaku cenejsa zato raje puscam zaloge in jem tu ponedeljek okrog treh smo se peljali skozi sverdlovsk vreme je grozno ze tretji dan je oblacno zjutraj je bilo se vse mokro od dezja opoldne pa ze vse normalno suho vendar se vedno oblacno torek ponoci je tako hladno da sem se moral pokriti z jakno tudi cez dan sem oblecen vanjo v budimpesti je bilo okoli °c tukaj pa je na vlaku °c koliko stopinj je zunaj ne vem ljudje pa so obleceni kot da je ze zima danes je pokrajina ze malo bolj gricevnata ravnine vec ne bi prenesel tudi sestava gozda je malo drugacna ceprav se vedno prevladujejo breze gozdovi so izredno lepi vse se svetlika v jesenskih barvah breze imajo zlat lesk zaradi cesar dobi pokrajina kljub mrazu svojevrsten car popoldne smo prispeli v geografski pas kjer so vse breze brez listja kar kaze na mnogo bolj pozno jesen kot v prejsnjih krajih skozi katere smo se vozili pravzaprav sem pred dvema dnevoma opazil pas ki je bil precej podoben temu zanimivo kako se narava spreminja zvecer so v vlaku koncno prvic malo zakurili sreda ko sem se zbudil je bila zunaj ze slana dreves pa nikjer okrog desetih po lokalnem oziroma ob treh popoldne po moskovskem casu je vlak ustavil v irkutsku kjer sem tudi izstopil ker sem prekinil voznjo sem moral karto od tu do habarovska placati posebej dobil sem jo za rubljev pri intouristu ki sem ga nasel tocno nasproti kolodvora le jezero je vmes prehoditi sem moral velik del irkutska zato me zdaj bolijo noge kot konja danes se je po dolgem casu koncno spet prikazalo sonce ki pa se je ze popoldne skrilo za oblake uspel sem napisati kartic posledica tega pa je da se komaj lahko pisem dnevnik ker imam samo to bedasto kulico iz cakovca cena bencina je prav smesna liter bencina stane kopejke kar pomeni da za zahodnonemsko marko dobis preko litrov bencina super v irkutsu sem bil samo nekaj manj kot uro in pol zdaj sedim na vlaku v kupeju sem s tremi rusi ki jim nikakor ne gre v glavo da lahko potujem brez komandirovke v sosednjem kupeju so gastarbajterji ki delajo v mongoliji delajo v rudnikih za to dobijo po rubljev a v mongoliji ostanejo od do let na vsak nacin so me hoteli imeti v svojem kupeju popili smo liter vodke nato je je na sreco zmanjkalo pijan sem bil kot opica vseeno smo cagirali vse do jutra cetrtek odkar sem odprl oci me vsi sprasujejo ce me boli glava nato pa se vsak posebej cudi ker me ne boli me pa zelodec prebava je neurejena poleg tega sem se uspel prehladiti mislil sem da vodka deluje zdravilno na zelodec in prehlad podobno kot snops ne deluje preverjeno da je voznja se prijetnejsa me ze ves dan boli vrat pravzaprav desna stran tilnika sploh ga ne morem premikati eden od gastarbajterjev je doma km od kitajske meje prepricevali so me naj jih obiscem in to vsaj za dni ker sem bil pijan in ker so bili izredno prepricljivi sem celo rekel da grem dovolj sem sicer nor da bi to celo naredil saj me je privlacilo njihovo govorjenje o lovu na medvede a kmalu sem zvedel da se pri njih píjanka nadaljuje ter da se ni bati da bi zmanjkalo vodke poskusal sem se na fin nacin izvleci iz po domace povedano dreka v katerega sem tako brezglavo zabredel po lastni krivdi zgovarjal sem se na to da iz chite kjer bi moral izstopiti ne morem dobiti karte do obale stara karta pa propade takoj ko stopis iz vlaka vse to je tudi res vendar bi se ze nekako znasel ce bi res hotel k njim predlagal sem da jih obiscem na poti nazaj a bo takrat prepozno ker bodo cez dni ze v mongoliji eden od razlogov da nisem hotel z njimi je bil strah oziroma prepricanje da me ne bodo pustili nazaj vrat ze lahko premikam pa tudi bolecina je malo popustila ker so v vlaku koncno malo zakurili zelodec pa me tako boli in pece da sem izgubil ves tek prej sem nekaj na silo pojedel ker sem ogromno pesacil in tako vem da potrebujem hrano poleg tega pa tudi na japonsko ne smem priti sestradan petek zjutraj sem namesto vcerajsnje slane videl nekaj krp snega zelodec me se vedno muci zdaj res ne vem ali je to od vodke a bolj ko razmisljam o njej bolj se mi zdi da sem pil cisti spirit druzbi okoli sebe navkljub in kljub temu da imam kaj poceti se mi ves dan nepopisno vlece pa tudi spati vec ne morem to je prvi dan odkar potujem ko ne morem spati veci del teh dni sem namrec prespal ker sem bil tako utrujen ko sem sel na pot z menoj v kupeju sta mladi fant ki potuje v nahodko in major ki mu moje razlage dosti hitreje gredo v glavo kot navadnim delavcem lahko se vsaj dokaj normalno pogovarjam k fantu prihaja neko rusko dekle in nekaj casa ze igrata razlicne igre na papirju danes sem bil delezen njunega pouka ruscine tako da smo se zvecer ze skupaj igrali sobota sonce modro nebo zlate jesenske barve lepo je se in se ze nekaj dne obzalujem da nimam fotoaparata nazaj grede bo tu ze zima v habarovsk smo prispeli ob po lokalnem casu ki je ur pred moskovskim imam priblizno ure zamude glede na nacrt ki sem si ga naredil doma intourist je kar na postaji hotel sem rezervirati karto za vlak ki pelje na ladjo za japonsko a komplicirajo ker trdijo da bi naj zadnji vlak odpeljal ze danes opoldne nato pa ni nobene veze z japonsko ves teden no rezervacijo do nahodke mi je cez ur le uspelo dobiti za klozet na kolodvoru sem placal kopejk poleg tega sem dal rublja za hrano kefirja zemljici metuljcka iz listnatega testa gledal sem cene v trgovini z oblacili najdrazji plasc je iz crnega semisa in stane rubljev normalno so plasci od do rubljev enako ceno imajo tudi hlace in jakne nisem mogel mimo sladoleda ki mu pravijo morozenje naslednjih kopejk spet vlak v kupeju sem z dvema rusoma hkrati smo narocili caj ki je tako vroc da ga jaz se srebati ne morem a eden od njiju je z golo roko vzel steklen kozarec iz podstavka in na eks izpil vrelo tekocino oba sta iz vladivostoka drugi mi je celo dal svoj naslov in zdaj hoce da se pri njem oglasim noc je ves vecer sem strmel ven videl sem namrec nepopisno fantasticen soncni zahod poleg tega so po radiu na vlaku do pozne ure vrteli same popularne pesmi iz amerike in to v stilu ki ga imajo italijanski dj i dodajali so namrec besedila ne v italijanskem temvec razumljivo v ruskem jeziku ter razne echo efekte itd komaj verjamem da lahko kaj takega v teh krajih sploh obstaja verjetno so imeli kaseto nedelja po soncu mora biti ura nekje okrog zjutraj rusov ni vec v vagonu izstopila sta se v temi smo pri partizansku pokrajina je tu hvala bogu zelo gricevnata zanimivo pa je da je vecina dreves se zelenih videti je le nekaj rumenih nebo je brez oblacka pravkar smo prevozili tunel vsi tuneli in mostovi so iz meni neznanega razloga obdani z bodeco zico in mocno zastrazeni z vojsko sele danes zjutraj sem si zamenjal lece drugic odkar sem na poti v kraju z imenom tihooceanskaja je vlak ustavil ob na vokzalu rusko kolodvor za ladje trdijo da pluje prva ladja za japonsko sele lepo no tako ali tako moram kupiti se karto v intouristu intourist je v soboto in nedeljo zaprt ob delavnikih pa odprt od ih do ih z dvournim premorom med in uro sicer pa sem sploh lahko srecen da sem ga nasel saj so ga postavili zelo previdno za hotel vostok v prvo nadstropje tocno nad prodajalno kruha v hotelu vostok sprejemajo samo domacine ce sem seveda prav razumel tu stane prenocitev rubljev ze dopoldne pa je bil popolnoma zaseden trenutno se nahajam v hotelu ki sem ga nasel sele tretjega nocitev tu je rubljev tudi ta je sicer polno zaseden a sem se nekako dogovoril za eno noc imenuje se hotel horizont oziroma gastinica garizon soba ima tri postelje predsobo stranisce tus ogromno stenic in se vec muh ne vem ali so te muhe pametnejse ali hitrejse od mene ali pa sem jaz tako utrujen jasno je da so nase domace muhe manj hitre predvsem pa manj tecne zdaj vsaj vem zakaj se tukajsnji domacini sploh ne trudijo da bi jih pobijali restavracijo so odprli sele ob ih zvecer obnasanje ljudi in usluzbencev v njem pa me spominja na filme o drugi svetovni vojni baje sem prvi tujec v tem hotelu ostali turisti pridejo v skupini in so bolj opazni zato jih takoj pobasejo jim dajo posebni prevoz in stran z njimi ponedeljek v intouristu v nahodki sem izvedel naslednje letos plujeta na japonsko le se dve ladji ena in druga vse ladje v nasprotno smer so razprodane prosta so pa se mesta na ladjah naslednje leto maj ladja junij ladja julij ladje avgust ladje september ladji oktober ladji rezervacija je mozna po telefonu ali ali teleksu tocni datumi plovb bodo znani ze naslednje leto govorijo anglesko za dem bi na banki dobil rubljev karta nahodka habarovsk bi tako stala rubljev ali dem odlocil sem se da grem z vlakom iz nahodke ob oziroma po moskovskem casu tako bom po tem casu ob spet v habarovsku nadaljevanje prihodnjic o polz splezaj na goro fudzi toda pocasi pocasi star japonski haiku portret mojstra mladen vizjak tokrat vam predstavljamo mojstra budokaia mladena vizjaka dan ki je med drugim tudi nosilec internacionalne sodniske licence wako world allsystyle kickboksing organization iaksa international amateur kickboxing sport association in wko world karate organization ter clan dan kolegija mladen je rojen leta v celju kjer je kot leten decek zacel trenirati borilne vescine leta je dosegel dan budokai karateja pred tremi leti mu je uspelo stopiti na zdajsnjo stopnjo in je danes eden od treh instruktorjev budokaia ker mora tako kot vsi drugi tudi preziveti si je v ta namen izbral poklic inzenirja kemijske tehnologije sicer pa ima rad naravo katane in prijatelje zato se v prostem casu posveca predvsem z vodenju sole za borilne vescine budokai tai chi cuanu ter izdelavi katan in tan to poleg tega pa pise se knjige in haiku poezijo si mojster ene izmed borilnih vescin imenovane budokai kako bi jo predstavil in kateri so bili tvoji uciteljic z budokaiem sem se srecal leta ko je se nosil ime budokai karate njegov avtor in moj ucitelj je bil dr emin topic v tem casu je zacel karate vkljucevati tehnike iz drugih borilnih vescin kot so judo jiu jitsu kung fu tae kwon do ter v veliki meri ko budo v danasnji obliki je budokai vescina ki je nastala pri nas vsi njeni elementi pa izvirajo iz dezel daljnega vzhoda nasa je povezava izbor tehnik ter njihova uporaba taktika in metodika zdruzuje udarce mete vzvode davljenja in aplikacijo ko budo orozja v njih zato je vescina najbolj podobna programom urjenja specialnih enot vojske in policije pa tudi street fightingu v koncept budokaia je zajet tudi kickboksing z vsemi svojimi oblikami light semi in full contact ves cas je bil moj vrhovni ucitelj dr emin topic ob njem pa sem se ucil se od drugih mojstrov ki sem jih sreceval po seminarjih sirom sveta kaj bi odgovoril ucencu ce bi te le ta vprasal katera vescina je najboljsac ni dobre ali slabe vescine imamo le dobre in slabe predstavnike le teh vescine ne smemo nikoli poistovetovati z osebo ki jo prezentira ali samo vadi ob pravem pristopu so vse vescine prave za katero pa se kdo odloci je najveckrat stvar nakljucja konec koncev ni pomembno skozi katera vrata vstopis v svet borilnih vescin pomembno je to kako v njem zivis verjetno vsakogar ki vstopa v svet borilnih vescin zanima iz katere knjige naj crpa znanje da bo o tej tematiki dobil kar najbolj realno sliko z drugimi besedami katera knjiga te je do zdaj najbolj prevzelac tezko je reci ta knjiga je dobra s to pa ne izgubljaj casa borilnih vescin se ne da nauciti iz knjige pa naj je ta se tako dobra vsakemu zacetniku bi odsvetoval knjigo v ta namen kot vir informacij o borilni vescini je dobra vsaka knjiga vendar le njeno prvo poglavje ko preide na slike ki ucijo tehnike je dobro knjigo zapreti in se napotiti v dojo ucenje vescin zahteva litre znoja ogromno samoodrekanja in discipline cesar pa iz knjig ne moremo dobiti sele na visoki stopnji znanja ko sta clovekov psiholoski in fizioloski odnos do vescine ze izoblikovana ko se je vescina ze naselila v njegovo telo in duso pa je vsaka knjiga neprecenljiva clovek skozi ucenje borilnih vescin pridobi ogromno znanja in moci pravzaprav se njegovo telo spremeni v orozje kako naj posameznik zivi s temc o telesu kot orozju ne bi mogel govoriti verjetno je znanje borilnih vescin v smislu orozja povzrocilo mnogo manj krvnih deliktov kot kuhinjski noz ki je na razpolago v vsakem gospodinjstvu a ga nihce ne jemlje kot orozje kakrsno koli orozje v rokah razumnega cloveka ni nevarno se tako nenevaren predmet pa v rokah blazneza postane smrtonosno orozje glede na to se naj posameznik nikar ne obremenjuje z orozjem ki mu ga je v roke potisnilo znanje borilnih vescin to znanje najveckrat zmanjsuje agresivnost ker dviguje samozavest in z njo zmanjsuje strah ki pa je najveckrat vzrok agresivnosti verjetno se je tudi tvoj osebni pogled na borilne vescine spreminjal od zacetne zagnanosti do zrelosti mojstra kakoc kaksno vodilo oz moto si si skozi zivljenje izoblikovalc sprva sem kot verjetno vecina ljudi pristopil k borilnim vescinam iz radovednosti malo tudi zato da bi bil frajer v tistih casih je bil karate pri nas se v povojih in poln tabujev ker po dusi nisem niti agresiven niti pretepaski sem ze v zacetku vlozil svoj napor v ucenje tehnike kmalu me je okuzil vonj vzhoda vonj cvetocih cesenj poglabljati sem se zacel v zgodovino in kulturo japonske spoznavati njihovo filozofijo s tem se mi je spreminjala tudi slika o borilnih vescinah sprejel sem jo kot nacin misljenja nacin zivljenja nacin obstoja marsikaj sem poskusal od sumie slikarstva do haiku pesnistva neverjetno pa me je zasvojil mec katana ali kakor koli ze imenujemo to graciozno ukrivljeno rezilo lotil sem se izdelave in do neke mere tudi uspel prosim te da po svojem obcutku in izkusnjah poves kaksno mnenje imajo ljudje danes o borilnih vescinah in kako se je njihov odnos do le teh skozi cas spreminjal v oceh siroke javnosti borilne vescine niso nikoli uzivale ugleda kar je zanimivo saj so bile ob izvoru privilegij izbrancev rada bi te vprasala ali si znotraj borilnih vescin nasel samega sebe ter na tem podrocju dosegel vse kar si zelel mislim da sem se nasel se zdalec pa nisem dosegel tega kar bi si zelel vec ko spoznam vec nepoznanega se mi odpre vec bi rad spoznal to je zacaran krog ki se mu predajam vidim da imas veliko znanja in knjig o japonski zakaj te ta dezela tako privlacic res imam precej literature o japonski prebral pa sem se veliko vec zakaj to pocnem kaj me vlece v to pa pravzaprav ne vem nekaj je bilo v meni kar me je pahnilo v to reko ki me nosi naprej jaz pa se prepuscam njenemu toku ob neki priloznosti sem ob podobnem vprasanju ze izjavil da sem najverjetneje v enem od prejsnjih zivljenj zivel na japonskem zanimivo je da ne cutim afinitete do moderne japonske njenega velemestnega vrveza in tehnoloskega razvoja v moji dusi je naslikana japonska iz casov pred in vec leti ali pa v sedanjosti neke zakotne vasice kjer cas tece bistveno pocasneje in cesnje cvetijo lepse kaj bi v zivljenju se rad dosegel oziroma kaj nacrtujes v prihodnostic nicesar ne nacrtujem vse se bo zgodilo tako kot se mora ostal bom na tej poti cilji so drugotnega pomena z gotovostjo vem kaj sem dosegel kaj pa bom se bomo videli glede na to da je origami revija aikido kluba bi za konec rada izvedela le se to kaksno je tvoje mnenje o samem aikidoju ne glede na to za kateri casopis je ta izjava lahko le recem da je moje mnenje o aikidoju zelo visoko vidim ga kot vrh na piramidi japonskih borilnih vescin kajti v njem je odnos med duhom in telesom vzpostavljen popolno tako naraven in nenasilen je spominja me na vodo mehka je tekoca in prilagodljiva pa vendar je lahko rusilna neukrotljiva in neustavljiva omenili smo da mladen pise tudi haiku poezijo sledi nekaj njegovih pesniskih utrinkov pri cemer moramo povedati da so v nasi reviji prvic objavljeni pajek je razpel mrezo med zidom in metlo vzel bom drugo prah se nemo spusca na pozabljeno besedo odpadla sta v vetru lista s cveta cesnje trije se upirajo nad mano sedi vrabec sedem malo v levo prepozno tu ob vodi metulj dva trije in jaz stopil sem v luzo in na stotero kosckov razbil mesec zaradi mene teh nekaj kapelj ni padlo na tla ko grem k tebi drzim sopek visoko grozna gneca zgodovina kluba pise bogo cerinsek jeseni leta se je v mestu pod pohorjem zbrala skupina zanesenjakov v zelji da se seznani s skrivnostmi do takrat se dokaj neznane vescine aikido izziv je bil sprejet z vso resnostjo in pobudniki zlatko dezman maksimiljan petric in jaz smo se s svojim mentorjem nikom vrablom odlocili da to novo zvrst spoznamo tako v strokovnem kot tudi tradicionalnem pomenu takrat nekako obnovljena vescina ju jitsu je temeljila predvsem na prvinah juda karateja in aikidoja in ker smo se vsi predhodno ukvarjali z judom in s samoobrambo ju jitsu smo prisli do spoznanja da nam je vsebina aikidoja najmanj poznana aikido je bil pri nas v tem obdobju se prava neznanka in je prav zaradi tega deloval nekako misticno v zacetnem obdobju smo prvo znanje crpali iz tedaj obstojece literature in ga nato preizkusali na tatamiju toda scasoma smo prisli do spoznanja da je vescina zelo kompleksna po japonski tradiciji je znano da ze v osnovni sistem treninga aikidoja vkljucuje mnogo vzhodnjaske modrosti saj se je moral razvijati stoletja da je prisel do ucinkovite in hkrati danasnjemu casu prilagojene stopnje globok duhovni pristop se odraza prav v pismenkah ai ki simbolizira harmonijo prijateljstvo ljubezen ki predstavlja mentalno energijo in duhovno moc do pa pomeni pot spoznanja vrednot vescine vzgojo cloveka v karakterno osebnost prve vadbene prostore smo imeli v prostorih osnovne sole prezihovega voranca na slomskovem trgu borilni prostor smo v sozitju delili z judoisti branika s katerimi prav dobro sodelujemo ze vsa leta s strokovnim delom in neprekinjeno dejavnostjo smo si pridobili prve privrzence ki so se prikljucili nasim vrstam to so bili darko flajsinger rudi majcen milodar vilar gabrijela petric bojana lebar in drugi s tem se je vadbena skupina znatno povecala in porodila se je misel o sodelovanju s strokovnjakom iz tujine to nam je omogocil nas zdomec janez divjak iz stuttgarta ki je pripeljal v maribor mojstra gerberja dan iz nemske aikido zveze tukaj je potrebno omeniti da se je g gerber v tem casu pravkar vrnil s strokovnega usposabljanja na japonskem prvi seminar pod vodstvom g gerberja smo organizirali aprila v judo centru studenci takrat nam je bil prvic predstavljen pravi aikido saj je bil mojster seznanjen z vsemi novostmi in nam jih je tudi z veseljem predstavil zelo nas je navdusil ter nam tako dal nov zalet in voljo do organiziranja zacetniskih tecajev kjer smo utrjevali pridobljeno znanje povezava s tem mojstrom je obrodila prve sadove julija ko smo bili prvic povabljeni na aikido seminar v stuttgartu seminarja sva se udelezila z maksom petricem in si pridobila peto solsko stopnjo kyu v tem casu je v ljubljani ze deloval klub s katerim kljub dobri volji in veckratnim obiskom nismo nasli skupnega jezika saj so bili takrat povezani z aikikai organizacijo v italiji nadaljna pot aikido kluba je temeljila na povezavi z ostalimi aikido klubi v takratni jugoslaviji tako smo navezali stike z mednarodno priznanim mojstrom ljubom vracarevicem dan in aikido zvezo jugoslavije ki je bila takrat v procesu ustanavljanja taksna odlocitev je temeljila med drugim tudi na prepricanju da se moramo zaradi nasih financnih zmoznosti in strokovnosti dela pridruziti kateri od strokovnih zvez vse to je peljalo do tega da smo v mariboru in februarja organizirali prvi aikido seminar in sicer pod vodstvom ljuba vracarevica ze januarja naslednjega leta smo se lahko udelezili podobnega seminarja v beogradu na katerem sva si z maksom petricem prisluzila kyu strokovno delo neprekinjena dejavnost in narascanje stevila privrzencev aikidoja v mariboru so bili dovolj tehtni razlogi da smo priceli razmisljati o ustanovitvi samostojnega kluba cigar temelje smo postavili na ustanovnem obcnem zboru marca za prvega predsednika je bil izvoljen niko vrabl terensko tajniske posle sem prevzel jaz financne gabriela petric in gospodarske darko flaisinger z veckratnimi sejami in s posredovanjem predsednika smo bili leta sprejeti v maticno drustvo m s d branik maribor kot samostojen klub novi val pomlad leta je v klubske vrste prinesla brata praprotnik brata fekonja zvonka paka metko vrabl pavla forjana andreja jejcica jeseni istega leta pa so se nam pridruzili se roman rebersek sasa bibic in drugi prvo srecanje z g shimizujem s posredovanjem nemske aikido zveze smo se povezali z japonskim mojstrom g kenji shimizujem dan ustanoviteljem tendoryu sole v tokiu tako ima ta mojster ali sensei kakor mu pravimo velik vpliv na razvoj aikidoja pri nas saj je bil tudi osebni ucenec uchideshi ustanovitelja vescine g ueshibe o sensei v obdobju od leta do ob prvem prihodu g shimizuja smo vsi ki smo sodelovali pri organizaciji poletnega seminarja v umagu leta ziveli v velikem pricakovanju bliznjega srecanja na letaliscu brnik ga je pricakal g vrabl in ga z avtomobilom pripeljal v umag vodstvo organiziranja seminarja je bilo v rokah g ljuba vracarevica udelezba pa je bila ogromna saj so se seminarja udelezili predstavniki vseh klubov iz takratne jugoslavije nase prvo srecanje z mojstrom je bilo zelo prisrcno izpolnil je vsa nasa pricakovanja ker se je nekaj nasih clanov pred aikidojem ukvarjalo z judom podobno kot g shimizu je bilo nase srecanje se pristnejse na blazinah je svoje bogato znanje nesebicno in profesionalno prenasal na trenerski kader in ostale udelezence seminarja po seminarju v umagu smo vidno spremenili nacin treniranja in priceli gojiti tradicionalni aikido da bi prizadevanja g shimizuja naletela na plodna tla nase prejsnje delo je temeljilo zgolj na lastnih prizadevanjih in izkusnjah zdaj pa smo zaceli sprejemati znanje prav iz izvira saj je mojster prenasal izrocilo neposredno od ustanovitelja o senseja novi pristopi do dela in celo vecja delovna intenzivnost so prinesli prve rezultate v organizaciji dveh seminarjev v mariboru ki sta ju vodila g ljubo vracarevic in g reiner braunhardt nemcija ter v udelezbi nasih clanov v poletni soli borilnih vescin v portorozu leto kasneje takrat je veliko nasih clanov pridobilo visjo solsko stopnjo kyu to so bili brata praprotnik brata fekonja pavel forjan roman rebersek sasa bibic rado breznik samo in iztok preseren ter dve dekleti gabrijela petric in bojana lebar maticno drustvo nam je v tem obdobju dodelilo tudi nove borilne prostore pod tribuno v ljudskem vrtu to dvorano smo takrat v sodelovanju z judoisti obnovili in tako nam je stalni borilni prostor tatami omogocil se boljsi standard pri nasem razvoju prvic na tuje sportni center v herzogenhornu je ze takrat veljal za tezko dostopnega v tej borilni umetnosti saj tja zahajajo le izbrani aikidoke z visjimi stopnjami dnevni seminarji se odvijajo pod vodstvom g shimizuja v poletnem obdobju obiskovanje tega centra nam otezuje tudi njegova oddaljenost km toda vsem problemom navkljub smo se roman rebersek iztok praprotnik sasa bibic in jaz na povabilo nemske aikido zveze prvic udelezili seminarja leta vse stroske seminarja bivanja in potovanja smo krili sami saj so bili denarni prispevki sirse druzbe takrat zelo skromni in so zadoscali le za pokrivanje osnovnih stroskov pri delovanju kluba sedemdnevno druzenje na seminarju nam je pomagalo navezati boljse stike in tako se je med nami stkalo ze mnogo trajnih prijateljstev aikido in pravica do silobrana pise dr zlatko dezman zgodovina clovestva je zgodovina nasilja in njegovega omejevanja od dosezene stopnje druzbenega in osebnega razvoja je odvisno na kaksen nacin ga bomo obvladovali zato je taksnim smotrom posvecen tudi aikido i uvod morda se zdi razprava o odnosu med aikidojem in pravico do silobrana nepotrebna ker je ena od temeljnih znacilnosti te borilne vescine prav ta da brez napada ni aikidoja in da njegova teznja po univerzalni harmoniji ze sama po sebi izkljucuje moznost zlorabe premoci ki jo zagotavlja vrsta njegovih ucinkovitih in zato nevarnih tehnik to velja toliko bolj ker je spostovanje temeljnih moralno eticnih zahtev ne le med samo vadbo temvec tudi v vsakodnevnem zivljenju eden od temeljnih pogojev za duhovni razvoj in za sam napredek v aikidoju prav zaradi teh svojih posebnosti se aikido na najbolj ociten nacin razlikuje od ostalih borilnih vescin saj je po svoji ideoloski zasnovi se najblizje tai chi chuanu ki sodi skorajda ze na podrocje meditativnih tehnik kljub temu pa je treba upostevati da predstavlja aikido nevarno orozje ki zastavlja tako kot ostale borilne vescine vprasanje kdaj in pod kaksnimi pogoji izkljucuje ravnanje aikidoke protipravnost oziroma kdaj in pod kaksnimi pogoji ima ta pravico do silobrana odgovor zadeva namrec razumevanje dolocil clena kazenskega zakonika republike slovenije kz to opredeljuje pojem silobrana tako da doloca da ni kaznivo dejanje tisto dejanje ki je storjeno v silobranu silobran je tista obramba ki je neizogibno potrebna da odvrne storilec od sebe ali koga drugega istocasno zagrozen protipraven napad ce storilec prekoraci meje silobrana ga sme sodisce kaznovati mileje ce pa je prekoracil silobran zaradi mocne razdrazenosti ali prestrasenosti povzrocene z napadom mu sme tudi odpustiti kazen preden podrobneje razlozimo zakonske kriterije za presojanje silobrana si na kratko oglejmo teoreticna izhodisca tega pojma za silobran je namrec znacilno da odraza tri pravne poglede na a odnos med drzavo napadalcem in napadenim b pravni odnos do napadenega ter c pravno razmerje med napadalcem in napadenim vsaka od teh pravnih relacij pa ima svoje posebne znacilnosti ki prispevajo k razumevanju smisla silobrana odnos med drzavo napadalcem in napadenim pravica do obrambe oziroma silobrana je naravna pravica saj je pogoj prezivetja z nastankom drzave pa je ta posamezniku uzurpirana in prenesena v pristojnost drzave dolznost le te je namrec da zagotavlja sozitje med ljudmi in s tem nemotene tokove druzbenega zivljenja to dosega tako da s pravnim redom doloca katere pravne dobrine bo varovala in pogoje pod katerimi bo izrekala pravne sankcije tistim ki bodo krsili pravno varovane odnose zato si lasti monopol uporabe fizicne sile vendar si hkrati to svojo pravico ki je odraz njene suverenosti tudi sama omejuje s tem ko doloca zakonske pogoje pod katerimi jo bo uporabljala bolj ko je druzba demokraticna vec svobode ima posameznik ta pa toliko vecje moralne dolznosti ki ga zavezujejo da uresnicuje svojo svobodo le v mejah svojih pravic s katerimi ne posega v pravice drugih pravni odnos do napadenega kot drugo se zastavlja vprasanje kaj upravicuje pravico do silobrana v prizadevanju da se poisce odgovor sta se razvili dve koncepciji in sicer subjektivna in objektivna teorija o silobranu po prvi ki so jo vcasih zagovarjali utemeljuje pravico do silobrana dusevno stanje napadenega zanj naj bi bila zaradi napada in zivljenjske ogrozenosti znacilna taksna stopnja vznemirjenosti ki izkljucuje pristevnost in s tem samo kaznivost ta teorija je bila ovrzena ko se je na podrocju psihiatrije utrdilo spoznanje da je storilec silobrana le redko nepristeven in da njegov afekt lahko le zmanjsuje ne pa izkljucuje njegovo pristevnost zato je dobila na podrocju sodobnega kazenskega prava veljavo objektivna teorija po tej teoriji utemeljujejo pravico do silobrana pogoji ki morajo biti izpolnjeni tako na strani napadalca kot na strani storilca to pa je ze vprasanje ki zadeva problematiko opisano v nadaljevanju pravno razmerje med napadalcem in napadenim za presojo vprasanja ali je v konkretnem primeru podan silobran je namrec treba presoditi pravni odnos med napadalcem in napadenim kajti silobran je podan le takrat kadar so izpolnjeni posebni pravni pogoji tako na strani napada kakor tudi na strani obrambe napad in obramba sta v zivljenjskem pogledu tezko locljiva celota ki pa jo na kazenskopravnem podrocju delimo zato da bi lazje dokazali kaj je treba v konkretnem primeru raziskati da bi prisli do spoznanja ali je bila in v koliksni meri je bila zatrjevana potreba po obrambi dejansko upravicena ii pogoji na strani napada napad je vsako taksno dejanje ki je usmerjeno na poskodovanje pravno varovane dobrine napadenega zivljenje telo premozenje cast in ga je mogoce praviloma storiti le z aktivnim ravnanjem kajti v praksi skrajno redki primeri opustitvenega ravnanja ne sodijo v kontekst obravnavane problematike iz ii odstavka clena kz lahko povzamemo da je silobran dovoljen ne samo v primeru neposrednega napada na tistega ki se brani temvec tudi z namenom obrambe druge napadene osebe taksno obliko silobrana ki zadeva odvracanje napada od koga drugega imenujemo nujno pomoc in je zanimiva predvsem zato ker crpajo redarji in varnostniki svoja pooblastila izkljucno iz te dolocbe kajti njihovo ravnanje se presoja po pravilih ki veljajo za silobran da pa je ta podan mora imeti napad ob pravkar navedenih se naslednje lastnosti napadalec je lahko samo clovek kajti obramba pred zivaljo ali skoda povzrocena pri resevanju oziroma samoresevanju pred posledicami delovanja naravnih sil zadeva institut skrajne sile kot drugega zakonskega razloga za izkljucitev protipravnosti clen kz napad mora biti nadalje stvaren ali resnicen tak pa je kadar je dejansko podan in ni le odraz napacnih predstav tistega ki se sklicuje na silobran to njegovo lastnost poudarjata teorija in praksa zato da jasno razmejita med resnicnim dejanskim napadom in namisljenim napadom ki je posledica napacne predstave oziroma zmote napadenega da mu grozi tak napad da opravicuje njegov silobran namisljeni ali putativni silobran ce storilec zmotno misli da je napaden pa je ta njegova zmota neizogibna a kot dolgoletni sovraznik b slednjemu s prazno pistolo grozi da ga bo ubil b pa preprican da je pistola nabita izvede obrambno dejanje in a ja hudo telesno poskoduje potem je izkljucena njegova krivda dejanje samo pa ostaja protipravno ker v objektivnem pogledu taksnega napada kot ga je imel v mislih b ni bilo kajti tak napad ni bil stvaren oziroma resnicen ce pa je storilec silobrana v zmoti o resnicnosti napada zaradi svoje malomarnosti in bi se taksni zmoti lahko izognil z zahtevano mero previdnosti izogibna zmota potem je izkljucen njegov naklep je pa kazensko odgovoren za kaznivo dejanje storjeno iz malomarnosti ce je to kaznivo iz malomarnosti clen kz tako bo storilec ki ravna v taksni zmoti vselej odgovoren za povzrocitev smrti iz malomarnosti hude in posebno hude telesne poskodbe iz malomarnosti ne pa tudi za lahko telesno poskodbo kajti za kaznivo dejanje lahko telesne poskodbe v smislu clena kz je storilec kaznovan le ce taksno kaznivo dejanje stori naklepno tretja poglavitna znacilnost napada je ta da mora biti protipraven protipravnost je definitivna ocena o kazenskopravnem pomenu dolocenega ravnanja zato je predmet presoje s stalisca protipravnosti le samo ravnanje ne pa tudi storilcev psihicni odnos kajti ta sodi v domeno presoje krivde in ne protipravnosti pogoj za obstoj le te je namrec da storilec stori taksno dejanje ki objektivno ustreza pojmu dolocenega kaznivega dejanja kajti sele za to se zastavlja vprasanje ali je tudi kriv tako ne predstavlja protipravnega napada ravnanje policije ce je seveda to v okviru njenih pooblastil in predstavlja zoperstavljanje napadu v smislu kaznivega dejanja napada na uradno osebo ko ta opravlja svoje naloge pac pa bo napad protipraven tudi takrat ko ga stori dusevni bolnik ki je bil spoznan za nepristevnega in kazensko neodgovornega prav tako tudi napad otroka torej osebe stare manj kot let ki ni subjekt kazenskega prava iii pogoji na strani obrambe obramba predstavlja taksno ravnanje s katerim se odvraca istocasno zagrozen protipraven napad in mora imeti naslednje lastnosti biti mora usmerjena zoper napadalca in sicer zoper katero od njegovih pravno varovanih dobrin zivljenje telo premozenje cast ce je v obrambi poskodovana pravno varovana dobrina tretje osebe in ne napadalca potem v tem pogledu taksno poskodovanje ni posledica silobrana temvec ravnanja v skrajni sili obramba mora biti istocasna z napadom kar pomeni da mora biti z njim v ustreznem casovnem odnosu o istocasnosti napada in obrambe lahko govorimo takrat kadar napad traja ali neposredno grozi to se pravi ce je podana objektivna in resna moznost da bo v naslednjem trenutku napadena ali ogrozena vrednota tudi poskodovana obramba je upravicena in dovoljena dokler napad traja pomembno pa je ugotoviti kdaj je napad prenehal ko namrec napad preneha preneha tudi pravica do obrambe prav zato ker je pravica napadenega do silobrana pogojena z istocasnim protipravnim napadom ni dolznost napadenega da se umika ali klice na pomoc temvec da stori tisto obrambno dejanje ki je neizogibno potrebno da odvrne napad naposled je treba obrambno dejanje vselej presojati se s stalisca vprasanja ali je bila podana sorazmernost med intenziteto napada in obrambe ce se ugotovi da napada ni bilo mogoce odvrniti drugace kot s poskodovanjem napadalca se zastavlja vprasanje o sorazmernosti med napadom in obrambo kriterij te sorazmernosti sicer ni v prvi vrsti sorazmerje med dobrino ki je bila z napadom ogrozena in dobrino ki je bila v obrambi poskodovana temvec sorazmerje med intenzivnostjo napada in obrambe zato je razresitev vprasanja ali je bilo podano sorazmerje med intenziteto napada in obrambe eno od najdelikatnejsih vprasanj pri presoji silobrana v sodno prakso si ocitno tezko utira pot spoznanje da se je lazje obraniti in poskodovati napadalca kot pa mu s poskodbami prizanesti glede na to se zdi da se pred tiste ki se ukvarjajo z borilnimi vescinami to vprasanje postavlja se s toliko bolj potencirano zaostrenostjo za silobran gre namrec lahko tudi ce je napadalec ob zivljenje pa ceprav je imel namen napadenega samo hudo telesno poskodovati vendar gre pri vsem tem za oceno o pravi meri in o vrsti obrambe ki je bila potrebna za odvrnitev napada z retrogradno analizo pa je pogosto tezko za nazaj ugotoviti v kaksnem odnosu sta si bila napad in obramba in kaj bi se zgodilo ce obrambe ne bi bilo ali pa bi ostala ta brezuspesna zato se sodna praksa zateka k dopolnilnim kriterijem in uposteva ali je podano sorazmerje med napadeno in v obrambi poskodovano dobrino v tem kriteriju je namrec vsebovana tudi skrajna meja silobrana kajti silobran je v koncni posledici samo s pravom skladna obramba pred protipravnim asocialnim napadom ki afirmira intencije pravnega reda medtem ko jih protipravni napad negira zato silobran ni podan in protipravnost ravnanja ne bo izkljucena ce se obramba sama sprevrze v druzbi nevarno dejanje in s tem v protipravni napad tako pravo ne priznava pravice do silobrana tistemu ki izziva napad zato da bi sklicujoc se pozneje na silobran lahko izzvanega poskodoval sprovocirani silobran kajti taksna provokacija je ze samo po sebi protipravno ravnanje bodisi v obliki realnih verbalnih in simbolicnih zalitev grozenj ali grdega ravnanja v smislu lazjega fizicnega maltretiranja zato je presoja silobrana izredno kompleksna subtilna in tezavna naloga sodisca to mora namrec presoditi ne le ce gre v obravnavanem primeru za silobran temvec mora tehtati tudi vprasanje ali ni bil nemara ta prekoracen iv pojem prekoracenega silobrana v iii odstavku clena kz je opredeljen pojem prekoracenega silobrana ta je podan ce je storilec sicer pricel svoje obrambno dejanje v mejah silobrana vendar je z njim nadaljeval tudi potem ko je napad prenehal ali ko ga je ze odvrnil za prekoracen silobran je namrec znacilno da preraste obramba v napad in zato v kaznivo dejanje cigar pravna narava je odvisna od narave poskodbenih posledic v taksnem primeru govorimo o intenzivnem ekscesu silobrana od katerega razlikujemo ekstenzivni eksces za taksno obliko prekoracenega silobrana gre namrec takrat kadar storilec s svojo obrambo zacne ceprav po objektivni oceni napad se ni niti zacel niti neposredno grozil ali je celo ze prenehal tudi v taksnem primeru gre za cisto kaznivo dejanje pri cemer pa lahko predstavlja napad poskodovanca okoliscino ki utemeljuje blazjo kvalifikacijo kaznivega dejanja in sicer umor na mah posebno hudo ali hudo telesno poskodbo na mah ce pa gre za intenzivni eksces oziroma prekoracen silobran v pravem pomenu besede potem sme sodisce obtozencu ki je ravnal v afektu kazen odpustiti ali pa ga vsaj mileje kaznovati silobran je namrec prekoracen ce intenziteta obrambe ni v ustreznem sorazmerju z intenziteto napada v sklep ta kratek prikaz sicer kompleksne problematike ki se razpreda ob presoji vprasanja kriterijev za presojanje silobrana kaze da se lahko tisti ki mu grozi napad pogosto znajde med scilo in karibdo ce zamudi pravi trenutek lahko postane zrtev napada ce pa moznost napada napacno oceni oziroma da svoji obrambi vecjo intenziteto kot je to nujno potrebno potem seveda tvega ne le da se znajde v kazenskem postopku temvec da ga zadenejo tudi vse morebitne posledice obsodilne sodbe zato je v bistvu prednost aikidoja predvsem ta da razvija in utrjuje tisto samozavest ki daje notranji mir zanshin ki omogoca trezno in racionalno presojo tudi v taksnih situacijah za katere je znacilno da jih prevevajo predvsem custva ob tem ostaja morda kot spodbuda znano dejstvo da imajo mojstri ki se cela desetletja ukvarjajo z borilnimi vescinami le malo slabih izkusenj saj se zdi da napadov nanje ni ce jih seveda sami ne izzovejo to spoznanje daje namrec podlago za predpostavko da zaradi svoje osebnostne strukture ne sodijo v kategorijo oseb ki predstavljajo privlacujoce provokativne zrtve k razvoju taksnih osebnih lastnosti pa nedvomno lahko v znatni meri prispeva prav aikido borilne vescine in duhovnost pise vlado kaiser v borilnih vescinah se velikokrat dotikamo vprasanja duhovnosti vescin in povezave duha z njimi tako govorimo o mehkih ali duhovnih in trdih ali neduhovnih borilnih vescinah za prve je znacilna uporaba skrite notranje energije tako imenovane energije ki ali chi trde vescine pa so osredotocene na cisto fizicno silo med duhovne borilne vescine naj bi spadal tudi aikido najprej si moramo postaviti vprasanje ali zgolj gola forma vescine brez prave vsebine ze zagotavlja njeno duhovnost oziroma vprasati se moramo ce sploh vemo kaj duhovnost je ce naj razglabljamo o njej za odgovor je treba pogledati sirse izven okvira borilnih vescin poskus poduhovljenja borilnih vescin lahko spremljamo skozi zgodovino v zacetku so bile borilne vescine orodje prezivetja za nenehno vojskujoce se fevdalce v srednjeveski japonski nenehna nuja po poglabljanju v bistvo vescin je obrodila njihovo transformacijo borilni aspekt vescin aiki jucu ken jicu ju jicu se je postopoma nadgrajeval z eticno filozofsko in religiozno vsebino tako je pocasi nastajala pot borilnih vescin ali japonsko bu do aikido kendo judo kyudo pojem do ali kitajsko tao ima mnogoteren pomen integriran je v vseh tokovih kitajske misli ki je mocno vplivala tudi na japonsko filozofijo tao dobesedno pomeni pot cesto ki ji je treba slediti metodo doktrino pravila obnasanja tao je tudi ucinkovita moc vzvisenega cloveka po i chingu ki ve kako harmonicno uskladiti tri osnovna kozmicna nacela nebo zemljo in cloveka verjetno pa kitajski modrec lao tse najbolje opise tao ce je tao izrekljiv to ni vecni tao ce ga je moc imenovati to vecno ni ime brezimeni je neba in zemlje zacetek imenovani sele pramati desettisocerih stvari lao tse namrec definira tao kot eno kot absolut kot nedoumljivi temelj vsega stvarstva simbolicno ga lahko ponazorimo s krogom tao eno se potem v procesu stvarjenja deli v dvoje tako nastaneta dve osnovni nelocljivo povezani polarnosti jin in yang ki ju ponazarja simbol tai chi vsaki stvari v zivljenju lahko najdemo njeno nasprotje njeno polarnost in tako lahko tudi svet razdelimo v svet materije oziroma teme in svet duha oziroma luci svet materije teme je svet v katerem zivimo kot osebnosti in to je tudi svet ki se ga normalno zavedamo obstaja pa tudi transcendentna realnost svet duha luci v katerem zivimo kot transcendentna bitja duse sveta luci se zaradi ujetosti v temo materije normalno ne zavedamo seveda se tukaj hitro pojavi vprasanje ali ni svet duha le filozofska izmisljotina brez kaksne koli realne osnove in vendar lahko najdemo pricevanja o svetu duha med katerimi ne bi mogli najti ne casovne ne prostorske povezave vidci so skozi vso clovesko zgodovino na razlicnih zemljepisnih sirinah pricali o obstoju duhovne plati stvarstva svoje ucenje so podajali preko ucencev svetih spisov npr sveto pismo vede in tudi neposredno krisna buda jezus na osnovi njihovih ucenj so se oblikovale mnoge duhovne poti ki vodijo iz sveta teme v svet luci in ju povezujejo vse imajo pred seboj isti cilj vzporedno z nastajanjem razlicnih duhovnih poti pa so se vse bolj in bolj izpostavljale tudi tezave ki spremljajo duhovno pot te lahko razdelimo na objektivne in subjektivne najvecja objektivna tezava je v tem da je bilo v vsej cloveski zgodovini zelo malo razsvetljenih uciteljev ki bi imeli nenehen vpogled v svet duha poleg tega so bili za navadne ljudi vecinoma tezko dostopni ali celo popolnoma nedostopni njihov nauk se je prenasal preko ucencev ki pa so nauk scasoma popacili zaradi svojega nerazumevanja slepil neizkusenosti in osebnostnih motivov tako so se nekatera ucenja skozi nekaj generacij ucencev popolnoma degenerirala ali pa ugasnila precej vec uciteljev je imelo le trenutne stike s svetom duha in njihova pricevanja niso tako zanesljiva kot pricevanja razsvetljenih modrecev kljub temu so ob nepricakovanih trenutnih razsvetljenjih crpali navdih in usmeritev za svoje ucenje eden takih je bil tudi ustanovitelj aikidoja morihei ueshiba ki takole opisuje svoje trenutke razsvetljenja spomladi leta ce se spominjam pravilno sem med sprehodom po vrtu zacutil da je vesolje nenadoma vztrepetalo in zlati duh je vzbrstel iz tal prekril moje telo in ga spremenil v zlato v istem trenutku sta se moja um in telo spremenila v luc sposoben sem bil razumeti scebetanje ptic in jasno sem se zavedal uma boga stvarnika vesolja v tem trenutku sem bil razsvetljen izvor buda je bozanska ljubezen duh zascite za vsa bitja solze radosti so stekle po mojih licih takrat sem dojel da je cel svet moj dom in da so sonce luna in zvezde moje vadba buda je sprejemanje bozanske ljubezni ki ustvarja sciti in kultivira vse stvari v naravi jih asimilira in uporablja v svojem umu in telesu subjektivne tezave na duhovni poti ustvarja vsak ucenec sam prvi tezavi sta lenoba in napuh prvi koraki polni zagona mnogokrat prehitro upesajo zato clovek nikoli ne bi smel pozabiti intuziazma in skromnosti ob prvih korakih svoje duhovne poti poleg tega se vse preradi ujamemo v napacne predstave o tem kaj je prava duhovna pot napacne predstave ustvarimo sami ali pa jih prevzamemo iz okolja in tradicije ki se je v tem okolju razvila zaradi napacnih predstav postanemo omejeni in nasilni do vseh ki vidijo stvari drugace duh svobode in univerzalne ljubezni se tako ne more izrazati skozi nas nekatera ucenja o svetu duha pa so se kljub vsem tezavam obdrzala in se sirila v primeru najbolj razsirjenih govorimo o religijah namen religije se nam razodene v izvoru besede re ligare ki latinsko pomeni ponovno povezati gre za povezovanje sveta duha in sveta materije luci in teme religija gradi svojo pot v svet duha na veri vera je stvar cistega srca stvar globokega intuitivnega prepoznanja bistva ali stika s svetom duha odpre ti vrata v dozivljanje zivljenja kot celote zaradi tega je resnicna vera zelo intimna in neubesedljiva za razliko od vere je verovanje sklop miselnih predstav najveckrat sprejetih iz okolja in se dotika razuma miselne predstave se scasoma spreminjajo in zato je tudi verovanje spremenljivo prava vera pa je lahko cloveku resnicno trdna opora v njegovem duhovnem iskanju v preteklosti so se religija in razlicne duhovne poti enacile s pojmom duhovnost vendar duhovnost presega zgolj poskus transcendiranja sveta materije s pomocjo kaksne duhovne poti duhovnost pomeni nenehen trud zaziveti tukaj in sedaj iz prepoznanja enosti in svoje nelocljive povezanosti z enostjo pomeni zivljenje v skladu s kvalitetami sveta duha in sicer na vseh podrocjih clovekovega delovanja od politike preko ekonomije do izobrazevanja in socialnega varstva tudi za borilne vescine velja enako v koliksni meri s pomocjo borilnih vescin aikidoja vnasamo v svoje delovanje kvalitete kot so univerzalna ljubezen strpnost socutje razsvetljeni uvid volja po dobrem idr v toliksni meri lahko recemo da je nas budo duhoven delitev na duhovne in neduhovne vescine glede na vse to ni smiselna saj vescina ni duhovna sama po sebi duha ji moramo vliti sami vse je odvisno od posameznika ki se z doloceno borilno vescino ukvarja tako si naj tudi na vprasanje ali je nas aikido duhoven iskreno odgovori vsak sam v hrupnem mestu je samo nebo neskoncno tiho v devide ledeni mesec drobni kamencki skripajo pod koraki buson kulture daljnega vzhoda japonska poezija pise mojca tomisic lirika se je od vseh vrst japonske knjizevnosti razvila prva in predstavlja najvecji tovrstni dosezek veliko japonskih umetnikov se je izrazalo prav skozi liriko zato si bomo podrobneje ogledali njihove specificne oblike in motive pisanja prvi japonski zgodovinski zapiski so pisani v obliki pesmi ter zbrani v dveh knjigah kodziki ali sporocila o dogodkih starih casov ki orisuje staro japonsko zgodovino z legendarnimi zgodbami o prvih cesarjih in vladarski hisi ter nihongi ali japonska kronika ki je tudi prva uradna japonska zgodovina sestavljena pod vodstvom princa toneri v obeh knjigah je okoli pesmi iz casa od do stoletja ki so vecinoma sicer po mnenju nekaterih kritikov pesnisko manj pomembne a kljub temu kazejo na pomembnost lirike ze v takratnem obdobju ostalo zgodovino pesnjenja bomo preskocili posvetili se bomo raje pesniskim oblikam ki so se skozi njo ohranile v celoti to sta predvsem tanka oziroma waka in haiku ker je danasnjim bralcem japonske poezije znana predvsem oblika haiku moramo poudariti da je tanka starejsa ter da je haiku v bistvu njena skrajsana oblika v obliki pesnjenja se odraza japonski nacin razmisljanja tanka ima namrec tocno doloceno stevilo zlogov in njihovo sestavo najdemo jo pri pesnikih ki so ziveli pred tisoc leti in pri pesnikih ki zivijo danes nekaj neverjetnega se zdi da je oblika ki je bila skozi vso zgodovino japonskega pesnjenja najosnovnejsa se danes v celoti ohranjena in prav tako popularna vecinoma so tudi daljse pesmi v kolikor so se sploh uveljavile sestavljene iz vec teh iz tanke so japonski umetniki izbili vse kar je bilo odvecnega se pravi zadnja dva verza tako se je razvila se danes najpopularnejsa oblika v japonski poeziji imenovana haiku ki vsebuje verze po in zlogov pomembnejsa razlika med wako in haikujem je ta da waka tezi k lepoti in clovekovemu dozivetju necesa haiku pa bolj k poeziji haiku zajema dozivetje neke resnice lepote ki je sicer neopisljiva lahko pa spodbudi bralca da sam dozivi tisto kar je obcutil pesnik tako lahko recemo da haiku poezija pricakuje od bralca da je hkrati tudi pesnik cesto haiku dovoljuje razlicne razlage tudi pri enem bralcu v razlicnih razpolozenjih pesnik ne nudi koncane slike temvec le obrise iz katerih bralec sam ustvari svojo podobo haiku je umetnost odvzemanja vsega kar je za vizijo nebistvenega slucajnega in sekundarnega vsega kar bi kakorkoli zameglilo vizijo poleg tega je haiku poezija tako prezeta z zenom da je veckrat ni mogoce razumeti brez poznavanja zena velikokrat pa je haiku sam celo najboljsa ilustracija kaksnega zen izreka zen zdruzuje globokost indijske meditacije neposrednost kitajske prakticnosti ter je preciscen in oplemeniten s strogo japonsko enostavnostjo dozivljanje zivljenja skozi zen pomeni sprejemanje zivljenja takega kot je brez vrednotenja in ocenjevanja brez strasti in brez vseh custev z izjemo ljubezni o tem tudi govori r h blyth ko pravi hladnost nekega hladnega dne vrocina nekega vrocega dne gladkost nekega kamna belina nekega galeba oddaljenost nekih daljnih planin drobnost nekega cveta trepet dlacice neke gosenice v vetrcku vse to brez kakrsne koli misli ali custva ali lepote ali zelje so haiku zen daje prednost intuiciji pred razumom kar si je v zahodnem svetu tezko predstavljati saj smo tako obremenjeni z razumskim odlocanjem in ocenjevanjem da sploh ne vemo vec za intuicijo in poudarja neposrednost in spontanost dozivljanja vse to pa vodi do tega da postane clovek eno z objektom ki ga dozivlja in pesem nastane sama od sebe taksno je tudi splosno dozivljanje umetnosti na japonskem zivljenje je zdruzeno z umetnostjo in poistoveteno z lepoto prevladuje mnenje da so japonski pesniki hodili na sprehode s papirjem in pisalom v roki da so belezili vtise iz narave in jih oblikovali v haikuje japonski clovek neizmerno ljubi in spostuje naravo in sicer taksno kakrsna je glas reke sprejema enakovredno glasu vetra v listju tega poslusa z enako radostjo kot zabje petje tudi zaba namrec poje nic nenavadnega ni ce nekdo ves dan prezivi v poslusanju pticjega petja ali gledanju jesenskih barv zanimivo je da vecina haiku pesmi kaze na letni cas v katerem je nastala to se dogaja ob uporabi besed kot so zima pomlad lahko pa posredno preko pojavov v naravi ki so znacilni za nek dolocen cas v letu tako vemo da je cas pomladi ko cvetijo cesnje in jesen ko krizanteme odpirajo svoje cvetove glavna vrlina haiku poezije je v bistvu njena nedolocenost in nekaksna nedorecenost njeno vodilo pa da ne pove da je neka stvar npr zalostna pac pa jo prikaze v njeni zalosti to je na splosno znacilno za celotno japonsko umetnost od haiku pesnistva preko nô drame in sumi e slikarstva do vseh drugih umetnostnih vej na koncu navajam haikuje nekaj svetovno znanih pesnikov ki jih prevedel g mladen vizjak ptici in metulju nepoznan cvete ta cvet jesensko nebo bashô pred krizantemo skarje za trenutek oklevajo buson ni ne neba in ne zemlje nenehno snezi hashin med travami cvet neznanega imena cveti belo shiki jesenski veter vse kar opazam vse je haiku kyoshi literatura vladimir devidé japanska haiku poezija i njen kulturnopovijesni okvir zagreb janko kos pregled svetovne knjizevnosti ljubljana dzs dogodki okrog nas japonski vecer v mariboru pise mojca tomisic zadnji cetrtek v mesecu avgustu devetindvajsetega je slovensko drustvo za mir v svetu organiziralo japonski vecer v sodelovanju z gostjami z japonske kultura dezele vzhajajocega sonca predvsem pa njeni ljudje nas s svojo razlicnostjo privlacijo zato smo izrabili ponujeno priloznost za njihovo globlje spoznavanje in se pridruzili veceru ze na vhodu v krajevno skupnost prezihovega voranca na vrbanski cesti v mariboru kjer se je imelo vse zgoditi so nas prijazno pricakale stiri japonke in nas z vljudnimi kretnjami povabile v notranjost prostorov s to gesto ter z nekaj plakati po mestu in ustnim obvescanjem jim je uspelo privabiti priblizno obiskovalcev namesto dolgocasnega pozdravnega govora so nas kratko pozdravile v angleskem jeziku ki ga je v slovenskega prevajala ena izmed slovenskih clanic wfwp women federation for world peace nato je vseh osem japonk v sestavi okteta zapelo dve pesmi seveda v njihovem domacem jeziku petje je na japonskem zelo razsirjeno saj ze kot otroci v vrtcih in solah ter tudi kasneje pojejo na vseh moznih proslavah in jim tako petje pred mnozico ni nic nevsakdanjega pesmi so kljub nerazumevanju jezika izzvenele tako ubrano in s prefinjenim obcutkom da smo obmolknili in glasbo vpili vase ikebana roze so bile nekoc del religije nekje v casu in stoletja so jih iz religije nekako izlocili in postale so tarca vsesplosnega zanimanja razvijati se je zacela umetnost oblikovanja ikeban v kateri se zrcali nelocljivost neba zemlje in cloveka zanje uporabljajo sezonsko cvetje in vejice zelenja in to v tocno dolocenem stevilu po ali roz poleg tega poznajo za vsak praznik za vsako priloznost posebno sestavo ikebane skozi razvoj te umetnosti so se izoblikovali razlicni stili med njimi tudi mishoryu stil ki ga je pred nami demonstrirala ena izmed japonk cvetje in zelene vejice je oblikovala v nekaksen trikotnik vejice je v ta namen rezala po tocno dolocenem zaporedju in razmerju in sicer glede na najvecjo in najbolj razvejano vejico rezultat komaj nekajminutnega dela je bil osupljiv proti nam je obrnila svojo umetnino v pravem pomenu besede nato pa z obredno natancnostjo v etui pospravila posebne skarje za rezanje cvetja ki jih je bila uporabljala pri delu cajna ceremonija chanoyu kitajski menih je v stoletju na japonskem predstavil ceremonijo caja v zacetku stoletja je imelo pitje caja poseben status privilegirancev pili so ga lahko le samuraji in ljudje visokega nivoja takrat pa je sin nekega velikega trgovca to spremenil in tako do danes obdrzujejo navade in notranjo harmonijo caja same ceremonije se je moc nauciti v tednu dni vendar je tehnicno znanje potrebno izpopolnjevati in se ob tem duhovno umirjati in dvigovati to so nam o cajni ceremoniji povedale japonke razlozile so tudi pomen nekaterih besed povezanih z njo to so wa ki oznacuje dobre odnose enotnost in harmonijo kei ki pomeni spostovanje sei ali cistost duha in dzak ki izraza sam namen ceremonije to je mocan duh tistega ki pri njej sodeluje o samem poteku in obsirnejsi zgodovini caja in cajne ceremonije ne bi razpravljala dodala bi le se to da je bil ves obred opravljen zelo natancno pocasi in z vso pozornostjo kakrsne pri evropejcih skoraj ne bomo zasledili origami kaj so o origamijih povedale japonkec da izraz oznacuje zgibanje papirja ki se prenasa kot izrocilo iz roda v rod in je tako na japonskem zelo popularen pomeni kreativnost in geometricnost ter izredno natancnost kar smo mimogrede tudi sami ugotovili ko smo zlagali baloncek iz papirja na japonskem so tudi uspeli dokazati da dobro vpliva na otroke in je tako del izobrazevalnega procesa ze v vrtcih otroke namrec zacnejo uciti zlaganje origamijev ze pri stirih letih starosti vecerja da bi bil vecer popoln smo dobili v pokusino se hrano japonskega izvora in kar koli ze je le ta vsebovala poleg susija moram priznati da je bila proti vsem pricakovanjem zelo okusna ce seveda izvzamem osladni kolacek ki je tako pretirano sladek zato da se harmonizira z grenkim japonskim cajem in kaj pravijo japonske gostjec po programu smo uspeli s prijaznimi japonkami se poklepetati podajamo vam zanimivejsi del pogovora kako dolgo se nameravate ostati v sloveniji in s cim se prezivljatec v sloveniji bomo ostale se eno leto sem smo sicer prisle za tri leta prostovoljno preko organizacije wfwp ki pa financno le malo prispeva v glavnem skrbijo za to nasi mozje ki so ostali na japonskem denar ki ga dobimo z zbiranjem na taksnih vecerih in s prodajo nasih rocnih izdelkov pa organizacija posilja otroskim telefonom po vsem svetu resnici na ljubo moramo pripomniti da je razmerje med placami na daljnem vzhodu in stroski bivanja pri nas izrazito nesorazmerno zakaj ste se odlocile prav za slovenijoc prej sploh se nikoli nismo slisale zanjo ko pa se je ponudila priloznost smo jo sprejele z velikim veseljem vedele smo pa samo to da se slovenija nahaja nekje blizu nemcije kaksno je vase mnenje o mariboruc zelo je podoben mestom v avstriji vemo da clovek ki za dalj casa menja okolje nekaj pogresa kaj poleg svojih druzin najbolj pogresatec posebno vrsto solate ki bi tukaj morda uspevala a je nihce niti ne pozna to je buckam podobna rastlina le da je veliko bolj moknata in glede na to podobna banani za solato uporabljamo le semena med zadnjo posiljko japonske hrane so bila tudi ta semena vendar smo se jih tako razveselile da so takoj posla v nasprotju z naso zeljo pokazati jih slovencem ste imele v sloveniji kaksne negativne izkusnjec ne moti nas samo to da nas ljudje zamenjujejo za kitajke ter da otroci na cesti s prstom kazejo za nami to bi bilo tokrat vse v naslednji stevilki origamija pa h umor po dolgem brskanju po slovenski slovnici in pravopisu vprasa obupani slavist aikidoko mi lahko mogoce ti poves kako se sklanja shimizuc aikidoka pa mu z veseljem pomaga preprosto ne sklanja se zakoni aikidoja ce ne gre s silo vzemi vecji boken ce ne gre z bokenom izberi manjsega nasprotnika ce ne gre z manjsim nasprotnikom izberi zensko aikidoke z dolgoletnimi izkusnjami pa dodajajo ce odpove tudi to pojdi na pivo ostali vici zaradi odsotnosti idej odpadejo pomagajte nam slovarcek ureja bogo cerinsek aikidoka oseba ki vadi aikido dojo dvorana za vadbo tatami vadbeni borilni prostor dogi oblacilo za vadbo seiza klececi polozaj aikidoke rei pozdrav sensei ucitelj mai razdalja med nasprotniki tegetana rob dlani ob malem prstu roka v obliki meca nagashi tekoce izmikanje gibanja ajumi ashi korak naprej tsugi ashi drseci korak korak ki sledi marui krozno gibanje tenkai obrat na stopalih o tenkan krozni obrat o uchi kaiten vstop s kroznim obratom shikko gibanje na kolenih borbene drze kamae drza splosno hanmi drza z izkorakom migi hanmi desna drza hidari hanmi leva drza ai hanmi enaka drza partnerjev gyaku hanmi nasprotna drza partnerjev hanmi hitachi waza eden od partnerjev stoji drugi pa kleci suwari waza oba partnerja klecita borbene drze rok jodan visoka drza rok chudan centralna drza rok gedan nizka drza rok