intervju jaime garcia lombardero evrobilten st junij lombardero sosedje niso vedno najboljsi zavezniki mislim da je sedaj cas da opredelite svoje mesto v evropi da ohranite lastno osebnost prepoznavnost to sta storila tudi luksemburg in danska najveckrat velja da neposredni sosed ravno zaradi skupnih interesov tako je tudi pri najblizjem sostanovalcu v bloku ni najbolj razumevajoci zaveznik zato je dobro da se ozrete malce naokoli ime ·panca jaime garcie lombardera v sloveniji ze zveni domace posebej se med tistimi ki se ukvarjajo ali s posebnim zanimanjem spremljajo slovensko vkljucevanje v eu gre za glavnega pogajalca evropske komisije s slovensko stranjo to je prijeten sivolas gospod prav nic po bruseljsko brezosebni funkcionar ki je slovence ze kar dobro spoznal odkril skrite vrline in o nas govori z neprikrito simpatijo ob studijskem obisku v bruslju je skupini slovenskih novinarjev predstavil potek slovenskega prilagajanja evropskemu pravnemu redu rade volje pa je pristal na pogovor tudi o drugih vprasanjih srecala sva se v eni od mnogih sicer arhitektonsko izzivalnih potratno zgrajenih a hladnih palac evropske komisije v kateri je clovesko topla in neurejena lombarderova prisarna delovala sproscujoce kako ocenjujete slovenski odziv na jesensko kriticno porocilo komisije o prepocasnem napredovanju na poti v eu s porocilom smo zeleli delovati spodbudno na nek nacin je komisija hote podrezala v slovenski ponos danes so razmere povsem spremenjene slovenija je poslala v bruselj zajeten seznam novih zakonov ki so ze sli skozi ali so se v vasem zapletenem parlamentarnem postopku pomembno je da ohranite sedanji ritem ali ga celo pospesite saj bo prisel cas ko se bo zaradi razlicnih objektivnih razlogov delovanje parlamenta upocasnilo ob volitvah na primer in sedaj je koristno nabrati nekaj prednosti lahko pa zatrdim da prilagajane evropski zakonodaji trenutno poteka nadvsem spodbudno slovenija je na nek nacin poseben primer njeno pogajanje za polnopravno clanstvo v eu se je pricelo pred zacetkom veljave pridruzitvenega sporazuma ki velja za neke vrste pripravo na vstop v petnajsterico je to dobro ali slabo mislim da je najpomembneje to da sporazum imate saj ponuja celo vrsto financnih instrumentov predpridruzitvenih skladov ki jih lahko nadvse koristno namensko uporabite ravno v funkciji skorajsnjega polnopravnega clanstva slovenija je bila res kar dolgo v cakalnici sadaj pa lahko v vsakodnevnem delu prakticno preveri ne le skozi screening kako delujejo evropska zakonodaja in pravila igre v eu sedaj je pridruzitveni sporazum tu in svetujem vam da ga kar najbolje izkoristite eno izmed podrocij na katerem se preverja sozvocje med slovensko in evropsko zakonodajo je tudi regionalna politika vse kaze da dobivajo regije v eu vedno vecji pomen slovenija pa upravnih regij nima marsikdo meni da je drzava tako majhna da so regije nepotrebne v eu ne obstoja zakonodaja glede regionalne porazdeljenosti nimamo zakonov ki bi jo predpisovali obstoja pa regionalna politika oziroma odgovornost drzav za enakomerni regionalni razvoj posebni regionalni razvojni prijemi ki morajo biti usklajeni gre za investicije za izgradnjo infrastruktur za sodelovanje z drugimi sosednjimi regijami del odgovornosti nosi regionalna upravna raven del pa drzava tu morami biti znotraj evrope usklajeni slovenija je majhna drzava ni torej nikakrsne potrebe da bi ob vsedrzavnih razvojnih programih posebej pripravljali se regionalne razvojne programe na osnovi evropskega modela bom konkreten po razseznosti je ena znacilnih evropskih regij andaluzija iz katere prihajam ima milijonov prebivalcev jasno je da taka regija potrebuje lastno avtonomno razvojno strategijo imeti pa mora tudi usposobljeno upravo svojo blagajno ki zna uporabiti temu namenjena strukturna sredstva slovenija pa se seveda lahko odloci za ali regij ki bodo imele politicno financno proracunsko samostojnost a osebno mislim da bi to razmere zapletlo ce pa bi v sloveniji obstojale velike razvojne razlike med posameznimi obmocji tedaj bi bili potrebni specificni razvojni programi v ·paniji so problemi galicije drugacni od problemov andaluzije zaradi tega en sam vsedrzavni razvojni program ni dovolj v sloveniji pa se strukturni problemi ki so homogeni lahko resujejo na drzavni ravni a v tesnem sodelovanju s krajevnimi oblastmi ali naj to velja tudi za cezmejno sodelovanje z regijami italije in avstrije ki poteka na osnovi evropskih programov interreg in cbc crossborder bi bilo dolocanje skupnih projektov v obmejnem prostoru na meji s furlanijo julijsko krajino korosko ali ·tajersko bolj ucinkovito ce bi slovenija imela regije to vprasanje je zelo umestno sredstva ki jih eu namenja med regijskemu in cezmejnemu sodelovanju so zajetna z njimi pa upravljajo lokalne oblasti v evropi pa imamo primere kjer so interreg programi v domeni drzavnih oblasti kar se je izkazalo za povsem zgreseno in neucinkovito tak primer sta ·panija in portugalska ki veljata za najslabsi primer uresnicevanja interreg programov po drugi strani pa imamo vrsto nadvse uspesnih oblik kooperacije med francijo in nemcijo nemcijo in nizozemsko nizozemsko in dansko kjer krajevne oblasti odlicno sodelujejo mislim da sta slovenija ki ni clanica eu in zanjo velja cbc crossborder ter furlanija julijska krajina za katero velja program interreg razvili izjemno zanimive skupne projekte vzdolz meje nekega dne ko bo slovenija clanica eu bodo neposredno lahko sodelovali gorica in nova gorica koper in trst bodo torej nosilci medregionalnega sodelovanja eu financira pobude regionalnih skupnosti na osnovi zelo jasnih kriterjev med te sodi tudi neposredno sodelovanje lokalnih oblasti to zagotovo nista ne rim ne ljubljana ampak obmejne regije v proces siritve eu so v prvem valu vkljucene drzave z razlicnih geografskih obmocij kar pogojuje tudi podporo te ali one drzave clanice vkljucevanje estonije posebej zanima skandinavske drzave poljska in ceska sta zanimivi zlasti za nemcijo avstrijo zanima predvsem madzarska ciper je pod okriljem grcije slovenija koraka kar sama veckrat ste omenili da je kar dobro imeti ze sedaj kakega zaveznika sponzorja italija vedno povdarja da je sloveniji zelo naklonjena ob enem pa je to drzava ki je v preteklosti povzrocila najvec tezav vidite to je lahko pomanjkljivost ali pa prednost omenili ste poljsko cesko na eni in nemcijo na drugi strani nemce zanimata ti dve drzavi ker zelijo pred njunim vstopom resiti vrsto odprtih vprasanj ki realno obstojajo in ki se bodo neminovno prenesli v unijo nihce pa se za slovenijo ne zanima ker enostavno slovenija ni za nikogar problematicna ko jo omenjam v pogovoru s ·panci portugalci anglezi zamahnejo z roko in pravijo pa kaj jo sploh omenjas saj s slovenijo ni nikakrsnih odprtih vprasanj to je razvita drzava mora le dodelati svojo zakonodajo nima prehudih problemov s kmetijstvom ne bo pretirano obremenjevala strukturnih skladov ne predstavlja prehudega stroska to je zagotovo pozitivno razmisljanje toda slovenija bo prav kmalu polnopravna clanica in prisel bo cas ko bo potrebno imeti zaveznika pri uveljavljanju dolocenih zahtev specificnih potreb nekoga ki bo priskocil na pomoc dvignil svoj glas sloveniji v podporo in obrambo to bo lahko storil ker bo posebej dobro poznal vaso dezelo zaradi tega mislim da je sedaj cas da opredelite svoje mesto v evropi da ohranite lastno osebnost prepoznavnost to sta storila tudi luksemburg in danska najveckrat velja da neposredni sosed ravno zaradi skupnih interesov tako je tudi pri najblizjem sostanovalcu v bloku ni najbolj razumevajoci zaveznik zato je dobro da se ozrete malce naokoli gre za politicni ali psiholoski problem podpora je lahko povsem konkretna politicna ali pa psiholoska slovenija mora najprej opredeliti svoje osnovne interese nato pa mora preveriti ali so v sozvocju ali pa v nasprotju z interesi eu ce so v nasprotju se bo morala za njihovo uveljavljanje boriti morala bo dokazovati da ima prav prepricevati ostale unija je enotna samo v imenu vse ostalo je stvar nenehnega kompromisa med razlicnimi evropami ki jo sestavljajo na noben problem ne mores odgovoriti enkrat za vselej probleme je torej treba predstaviti jih poloziti na mizo in pritegniti na svojo stran cim vec zaveznikov mislim da je sedaj cas za opredelitev teh interesov in iskanje podpore ko boste v eu bo za to ze prepozno ali bodo razmere na balkanu vplivale na proces siritive saj smo v bruslju veckrat slisali da bi morala eu razmisljati o pospesenem vkljucevanju drzav ki so jih posledice vojne najhuje prizadele in destabilizirale to sta se posebej makedonija in albanija sedanje razmere bodo zagotovo imele svoj vpliv ceprav najverjetneje ne na prvi krog siritve unija bo morala upostevati novonastale razmere ce bo zelela res biti evropska bombe same po sebi nicesar ne resujejo vojno bo mogoce koncati samo s trdno politicno voljo in veliko denarja ki bo namenjen hrvaski bosni hercegovini makedoniji albaniji bolgariji in romuniji tem drzavam bo moral biti olajsan vstop v eu zanje ne bo mogoce tako strogo uveljavljati stirih kopenhagenskih kriterjev pomislite samo na hrvasko ki je izkljucena iz vseh evropskih programov ker tako kot makedonija ne izpolnjuje osnovnih pogojev toda danes ta prostor pretresa vojna in mi moramo razmisljati o miru o obnovi o neminovni povezavi vsega tega prostora z unijo to bo proces povsem drugacen od slovenskega vkljucevanja v eu a ce zelimo dokoncen mir in stabilnost v tem delu evrope kar je v nasem interesu bomo moraliv ta mir investirati ponuditi organizacijsko in financno pomoc mislite da bo to kislo jabolko v katerega bo moral ugrizniti bodoci zunanji in varnostni minister eu ki ga formalno predvideva amsterdamski sporazum ta je zacel veljati prvega maja vendar ga se niste imenovali rezmere so zares zapletene in eu bi morala govoriti enoglasno a mislim da je ta cas se dalec kajti petnajsterica nima enotne zunanje politike ki pa jo vendarle potrebujemo to bo naloga zunanjega ministra ki ga bomo imenovali in ki se bo ukvarjal tudi z jugoslavijo bo neke vrste koordinator nikakor pa ne leader ki bi samostojno odlocal nacionalne vlade bodo ohranile svoj status ne bodo se odrekle samostojnosti zunanji minister naj bi bil enakovreden drzavnikom toda to bo zelo tezko doseci mislite da je tu nevarnost podvajanja z delom komisije oz predsednika romana prodija ki bo imel vecje pristojnosti od predhodnikov vidite to je eno od protislovij eu kjer smo zelo dobro porazdelili prostojnosti med svet komisijo parlament drzavne vlade ·e danes pa ni povsem jasno kako je z zunanjo politiko varnostjo pravico to bo potrebno doreci ob notranji reformi ob siritvi eu na vzhod ·e danes ne vemo koliko bo v prihodnje komisarjev koliko clanov parlamenta kaj bodo dobile nove clanice vse je med seboj povezano vsaka odlocitev bo povzrocila majhne in velike pretrese a poti nazaj ni eu dozivlja izredno dinamicen razvoj izgradnja evrope je mukotrpno delo a nadvse uspesno ·panija je vstopila v eu po desetletjih diktature brez povezovanja bi njena modernizacija in demokratizacija trajala dolgo danes pa je to sodobna evropska drzava sem optimist in preprican sem da bo novi komisar romano prodi ki je predstavil zelo zahteven program uspesen devana jovan radio koper capodistria nazaj na vrh