uvod v zadnjih letih se je v svetovnem merilu fizioterapija razvila kot pomembna zdravstvena disciplina ki uporablja pri zdravljenju in rehabilitaciji bolnikov predvsem fizikalne metode fizioterapevtska stroka si prizadeva zadrzati in utrditi svoj polozaj znotraj zdravstvenega sistema studij in delo fizioterapije sta zasnovana na znanju o cloveskem telesu ki zdruzuje relevantne informacije drugih znanosti in disciplin delo fizioterapevta temelji na medicinskem modelu zdravja in bolezni ce lovitem pristopu k bolniku upostevanju dognanj znanosti in empiricnemu odlocanju ter obravnavi kljucnega pomena za fizioterapijo je interpretacija gibanja in drze telesa s fizikalnega in patoloskega zornega kota pri upostevanju socioloskih in psiholoskih vplivov ob upostevanju priporocil svetovnega zdruzenja fizioterapevtov wcpt svetovne zdravstvene organizacije who in konzorcija visokih zdravstvenih sol cohere o trajanju stopnji in obliki izobrazevanja bo sprejeti visokosolski strokovni studijski program fizioterapije primerljiv s sodobnimi izobrazevalnimi programi po svetu studijski program je usklajen s potrebami slovenskega prebivalstva usmerjen je v zmanjsevanje stroskov zdravljenja in rehabilitacije zagotavlja siroko in poglobljeno os novo za kvalitetno in ucinkovito fizioterapevtsko delo i lik diplomanta fizioterapevt je zdravstveni delavec ki v vseh fazah zdravstvenega varstva s pomocjo vzgojnih in fizioterapevtskih metod vzdrzuje vzpostavlja ali izboljsuje psihofizicne sposobn osti ter zmogljivosti zdravih motenih v razvoju ali bolnih ljudi delo fizioterapevta je osredotoceno predvsem na posameznika in ali skupine ljudi katerih zdravje je ogrozeno ali ze prizadeto oziroma pri katerih je ze motena funkcija sistemov komplek sno delo fizioterapevta temelji na skrbni in kontinuirani oceni stanja na osnovi ocene funkcij sistemov in osebnostnih znacilnosti bolnika sestavi fizioterapevtski program ki zajema logicno uporabo metod gibalne terapije in fizikalnih energij s katerimi vzpodbuja ali inhibira fizioloske mehanizme in vzpostavlja njihovo funkcionalno ravnovesje pri svojem delu se ravna po znanstvenih in eticnih nacelih zdravstvenih delavcev razume zivljenje ljudi in njihovo razlicnost uposteva clovekovo dostojanstvo in njegove pravice s svojim znanjem je sposoben komunicirati s clani razlicnih zdravstvenih terapevtskih negovalnih rehabilitacijskih socialnih in vzgojnih timov osnova komuniciranja v timu je razumevanje njemu posredovanih diagnosticnih in drugih podatkov in posredovanje njegovih dokumentiranih podatkov o rezultatih merjenj in opazovanj doziranju terapije in bolnikovem odzivanju ucinkovitosti izbranih metod dela in rezultatih prevzema odgovornost za realizacijo svojega dela skladno s cilji tima fi zioterapevt spremlja razvoj stroke proucuje ustreznost obstojecih fizioterapevtskih metod in ustvarja pogoje za prenos novosti v prakso iz svojega dela crpa ideje in prepoznava strokovne probleme ki so osnova za raziskovalno delo sodeluje v znanstvenoraziskovalnem delu sposoben je organizirati vse stopnje lastnega dela in je za njihovo izvajanje odgovoren kot vodja delovne enote pa je sposoben organizirati delo znotraj nje usklajevati delo z drugimi delovnimi enotami vzdrzevati dobre medsebojne odnose odkrivati in resevati morebitne konflikte nacrtovati permanentno strokovno izpopolnjevanje in izobrazevanje delavcev enote in nadzirati izvajanje predpisov s podrocja varstva pri delu sodeluje pri oblikovanju programov javnega zdravstva ter pri nacrtovanju in izvajanju izobrazevanja in usposabljanja sirse poklicne probleme resuje v okviru poklicnega drustva ali zbornice poklic fizioterapevta zahteva predvsem naslednje psihicne in fizicne lastnosti telesna moc vzdrzljivost vztrajnost natancnost hitrost mirnost gibov dobra koordinacija delov telesa in vida stabilno ravnotezje nizek absolutni in diferencialni prag za taktilne drazljaje tocno zaznavanje prostora posebno vidno prostorska predstavljivost orientacija oblike zaznavanje sprememb polozaja telesa in gibanja trajanje in ritem gibanja razvite sposobnosti abstraktnega misljenja socialne sposobnosti in vescine medosebne komunikacije sposobnost neverbalne komunikacije pomen dotika glasu izraza obraza itd vescine poucevanja vodenja dajanja navodil vzpodbujanja in motiviranja poklic pokriva potrebe stroke v dejavnosti v zdravstvenih zavodih socialnih zavodih vzgojnoizobrazevalnih zavodih privatni praksi in sportnih drustvih klubih ter reprezentancah splosni podatki o programu naslov in vrsta programa visokosolski strokovni studijski program fizioterapije triletni dodiplomski visokosolski strokovni program fizioterapije za pridobitev visoke strokovne izobrazbe zdravstvene usmeritve temeljni cilji programa cilj studijskega programa je oblikovanje diplomanta katerega znanje in sposobnosti ustrezajo potrebam prebivalstva in hkrati zagotavljajo nadaljnji razvoj stroke fizioterap ija je osredotocena na posameznike in ali skupine ljudi z okvarjeno omejeno ali ogrozeno funkcijo zaradi bolezni ali poskodb v zvezi s kostnim zivcnim dihalnim srcno zilnim in sistemom presnove tako siroko podrocje pa zahteva poleg razumevanja in poznavanja nastanka razvoja in posledic takih stanj tudi poznavanje metod ocenjevanja funkcij teh sistemov razumevanje dobljenih podatkov in na osnovi teh ustrezno izbiro in pravilno uporabo terapevtskih postopkov za ohranitev izboljsanje in ali povrnitev teh funkcij z znanjem ki ga bo diplomant pridobil s studijem bo sposoben samostojno in po opravljenem strokovnem izpitu tudi s polno odgovornostjo izvajati fizioterapijo kot obliko zdravstvenega varstva ocenjevati in dokumentirati funkcionalno stanje in sposobnosti bolnika izpostavljati probleme in cilje izbirati in dozirati ustrezne fizioterapevtske postopke in jih preverjati ter spremeniti v primeru ko niso ucinkoviti pri svojem delu upostevati indikacije in kontraindikacije ter mozne nevarnosti in skodljive ucinke fizioterapevtskih metod in postopkov za svoje delo nositi osebno odgovornost in znati voditi vso potrebno dokumentacijo ter o svojem delu porocati lececemu zdravniku v sodelovanju z zdravnikom in ostalimi clani tima s fizioterapevtskimi ocenjevalnimi postopki prispevati k jasnejsi diagnozi in prognozi kriticno analizirati in ocenjevati fizioterapevtske postopke ocenjevati rezultate svojega dela ter spremljati in prispevati k razvoju stroke s samostojnim studijem in organiziranimi oblikami izpopolnjevanja o novih dognanjih porocati na strokovnih srecanjih v strokovnih in poljudnih publikacijah ter v sredstvih javnega obvescanja strokovno zavracati pristope kateri imajo na videz podoben pristop k cloveku a so strokovno neutemeljeni trajanje izobrazevanja ur oziroma sest semestrov oziroma tri leta povezanost z drugimi programi visokosolski strokovni studij fizioterapije je samostojen studijski program usmerjen v poklic diplomant tega programa bo usposo bljen tako da bo suvereno sodeloval soodlocal in odlocal v skupini teamu z drugimi strokovnjaki s podrocja zdravstva splosnimi zdravniki zdravniki specialisti delovnimi terapevti ortopedskimi inzinerji zdravstvenimi tehniki ali s strokovnjaki drugih podrocij biokibernetike ergonomije sporta vkljucevanje programa v kreditni sistem uveljavljanje kreditnega sistema bo usklajeno s tovrstnimi dolocili univerze v ljubljani po pravilih tega sistema bo mozno priznavati nekatere splosno teoreticne predmete in strokovno teoreticne predmete ki so bili opravljeni po drugih studijskih programih posamezne predmete bo mogoce ponuditi kot izbirne predmete drugim visokosolskim strokovnim programom s podrocja zdravstva nacin vkljucevanja prog rama v mednarodno sodelovanje namen mednarodnega sodelovanja je predvsem zagotavljanje primerljivosti programa z merili kakovosti studija v razvitejsih drzavah za nadaljni razvoj programa je predvidena stalna primerjava programa z usmeritvami svetovne zdravstvene organizacije evropskega sveta in evropske unije o vsebini in obliki studija fizioterapije studenti lahko del prakticnega pouka izbirne klinicne vaje opravljajo na ustreznih ustanovah v tujini enako velja za tuje studente ki so ze in se bodo opravljali klinicne vaje pri nas pod mentorstvom nasih uciteljev v okviru mednarodnega sodelovanja bodo obcasno vabljeni tuji predavatelji za izvedbo dela programa nacin samoevalviranja studijskega programa kvaliteto studijskega programa bomo spremljali s stalnim primerjanjem s sodobnimi studijskimi programi v svetu z doslednim spostovanjem habilitacijskih meril z vkljucevanjem gostujocih predavateljev s stalnim in ze utecenim sodelovanjem z institucijami v katerih se nasi diplomanti zaposlujejo ucinkovitost studijskega procesa bomo preverjali z vsakoletnimi analizami o uspesnosti vpisanih studentov prehodnosti iz letnika v letnik stevila opravljanj posameznih izpitov povprecnih ocen stevila diplomantov trajanja studija od vpisa do di plome in studentskih anket v zvezi z evalvacijo programa bomo upostevali tudi pravila ki jih bo dolocila univerza v ljubljani sestavljavci programa program visokosolskega strokovnega studija fizioterapije so pripravili medicinska fakulteta pr of dr vito starc prof dr joze trontelj prof dr martin stefancic prof dr martin janko prof dr franc srakar visoka sola za zdravstvo mag gabrijela gaber mag darja rugelj miroljub jakovljevic mag sonja hlebs mojca divjak university of east london sarah beeston bed ma mcsp dip pt hogeschool nijmegen eddy van der voort dip pt sestavljalci posameznih vsebin predmetov poimenski seznam sestavljavcev posameznih vsebin predmetov sestavljavci predmet prof dr k jezernik biologija celice prof dr s svetina asist dr f sevsek fizika prof dr s adami c doc dr j stare metode raziskovalnega dela doc dr j trcek psihologija mag m pahor sociologija mag s hoyer zdravstvenovzgojno izobrazevanje doc dr d ravnik prof dr o vrasipir porenta anatomija in histologija prof dr v pavlovcic funkcionalna anatomija prof dr k breskvar biokemija prof dr m likar prof dr d pokorn mikrobiologija in higiena prof dr m strucl fiziologija prof dr j trontelj nevrofiziologija in nevrologija prof dr j sketelj patoloska fiziologija prof dr a masera patologija prof dr m strukelj razvoj otroka s pediatrijo prof dr b kralj ginekologija in porodnistvo prof dr f srakar ortopedija prof dr e gad zijev kirurgija s travmatologijo pp prof dr a janezic pred m jakovljevic notranje bolezni in gerontologija prof dr c marincek rehabilitacija z ortotiko in protetiko mag d rugelj nevrofizioterapija prof dr l tos dr l sakelsek jeras kardiorespiratorna fizioterapija mag g gaber pred m jakovljevic ocenjevalne metode v fizioterapiji mag s hlebs manualna terapija mag g gaber kinezioterapija prof dr m stefancic pred mag d rugelj pred m jakovljevic elektro in termo terapija prof dr j susnik ergonomija m divjak pred fizioterapija v osnovnem zdravstvu mag g gaber zgodovina in etika poklica pred j jansa tuj jezik pred m golob sportna vzgoja kadrovske zahteve v predmetniku navedene predmete bodo izvajali ha bilitirani visokosolski ucitelji in strokovni sodelavci sistematizirani na visoki soli za zdravstvo in drugih clanicah univerze v ljubljani predmete biologija fizika metode raziskovalnega dela anatomija biokemija higiena in mikrobilogija fiziolog ija nevrofiziologija patofiziologija patologija ergonomija bodo izvajali visokosolski ucitelji in strokovni sodelavci medicinske fakultete predmete funkcionalna anatomija razvoj otroka s pediatrijo ginekologija in porodnistvo ortopedija kirurgij a s travmatologijo notranje bolezni in gerontologija rehabilitacija z ortotiko in protetiko kardiorespiratorna fizioterapija elektro in termoterapija bodo izvajali visokosolski ucitelji in strokovni sodelavci medicinske fakultete in visoke sole za zdravstvo predmete psihologija sociologija zdravstveno vzgojno izobrazevanje ocenjevalne metode v fizioterapiji manualna terapija kinezioterapija organizacija fizioterapije zgodovina in etika poklica tuj jezik sportna vzgoja bodo izvajali visokosolski ucitelji in strokovni sodelavci visoke sole za zdravstvo materialni pogoji za izvedbo programa program bo potekal v predavalnicah in laboratorijih vsz in v fakultetah univerze v ljubljani naravoslovni predklinicni in klinicni predmeti pre davanja bodo potekali v prostorih visoke sole za zdravstvo in medicinske fakultete strokovni predmeti bodo potekali v visoki soli za zdravstvo ki ima na razpolago specificno opremljen laboratorij za elektro in termoterapijo manualno terapijo in kinezio terapijo klinicne vaje bodo potekale na oddelkih ustanov s katerimi ima visoka sola za zdravstvo podpisan sporazum o sodelovanju klinicni center institut republike slovenije za rehabilitacijo zdravstveni dom ljubljana socialni zavodi viri financiranja mss ob upostevanju veljavnih normativov ce bo zelja kandidatov za izredni studij si bodo morali solnino placati sami obseg vpisa v program letno se bo vpisalo studentov moznosti zaposlitve diplomantov studij v svojem k urikulumu daje ustrezno znanje za usposabljanje poklicnega profila s sirokimi zaposlitvenimi moznostmi in veliko uporabno vrednostjo diplomanti tega studija se lahko zaposlijo v drzavnih ali privatnih zavodih primarnega sekundarnega in terciarnega zdravstvenega varstva institutih institut republike slovenije za rehabilitacijo institut za klinicno nevrofiziologijo institut za anasteziologijo zdraviliscih socialnih zavodih posebnih solah sportnih klubih in reprezentancah industriji ergonomija in visoki soli za zdravstvo soglasje univerzitetnega senata senat univerze v ljubljani je na seji dne dal soglasje k visokosolskem strokovnemu studijskemu programu za pridobitev visokosolske strokovne izobrazbe fizioterapije podatki o predmetniku predmetnik doloca vrsto in stevilo predmetov predmetnih podrocij in drugih sestavin ucnega nacrta ter obseg in oblike izobrazevalnega dela pri posameznih predmetih iz predmetnika je razvidna letna obremenitev studentov z organiziranim delom pri cemer s o upostevana zakonska dolocila skupno stevilo predmetov skupno stevilo predmetov v visokosolskem strokovnem studijskem programu je predmet sportna vzgoja ni vkljucen v skupno stevilo predmetov in ni upostevan v koncnem sestevku celotnega studij skega programa predmetnik po letnikih in semestrih predmeti po letnikih in semestrih i letnik skupaj p lv sv kv i semester biologija celice fizika biokemija zgodovina in etika fizioterapije anatomija in histologija sociologija tuj jezik skupaj ii semester fizika psihologija funkcionalna anatomija higiena in mikrobiologija ocenjevalne metode v fizioterapiji kirurgija in travmatologijo prva pomoc fiziologija skupaj skupaj ii letnik skupaj p lv sv kv i semester ocenjevalne metode v fizioterapiji manualna terapija kinezioterapija patoloska fiziologija elektro in termo terapija i termoterapija patologija zdravstvenovzgojno izobrazevanje nevrofiziologija in nevrologija skupaj ii semester kinezioterapija elektro in termo terapija ii elektroterapija metode raziskovalnega dela ortopedija manualna terapija ergonomija skupaj skupaj iii letnik skupaj p lv sv kv i semester fizioterapija v osnovnem zdravstvu rehabilitacija z ortotiko in protetiko nevrofizioterapija ginekologija in porodnistvo notranje bolezni in gerontologija skupaj ii semester metode raziskovalnega dela notranje bolezni in gerontologija kardiorespiratorna fizioterapija kirurgija in travmatologija razvoj otroka s pediatrijo skupaj skupaj vsega skupaj sportna vzgoja razmerje predavanj vaj in seminarjev celoten studijski program obsega ur predavanj je ur vaj ur in ur seminarjev delez prakse v studijskem programu v casu studija prakse ni po zakljucku studija mora diplomant opravljati pripravnistvo ki je nadaljevanje pedagoskega procesa opravljeno pripravnistvo in strokovni izpit pa mu omogoca samostojno in odgovorno delo vertikalna in horizontalna povezanost programa visokosolski studijski program fizioterapije je oblikovan tako da uposteva znanje p ridobljeno v srednji soli in ga poglablja v bazicnih predmetih prvega letnika biologija fizika in anatomija ti so podlaga za razumevanje predklinicnih predmetov fiziologije nevrofiziologije funkcionalne anatomije biomehanike in patologije tako osvojeno znanje pa omogoca razumevanje klinicnih in strokovnih predmetov v drugi polovici studija so v okviru klinicnih predmetov ortopedije travmatologije pediatrije ginekologije notranjih bolezni in gerontologije nevrologije ter rehabilitacije predvidene fizioterapevtske klinicne vaje na ustrezni klinicni bazi glavnina studijskega programa je namenjena fizioterapevtskim predmetom to so ocenjevalne metode v fizioterapiji manualna terapija kinezioterapija nevrofizioterapija ergonomija elektro in termo terapija kardiorespiratorna fizioterapija organizacija fizioterapije ter zgodovina in etika poklica studijski program vkljucuje tudi druzboslovno humanisticne predmete sociologijo psihologijo sportno vzgojo zdravstvenovzgojno izobrazevanje ki pripomorejo k sodobnemu holisticnemu problemskemu in individualnemu pristopu pri obravnavi varovanca vezano na spremljanje in razvijanje stroke ter usposabljanje za samostojno delo pa so v program vkljucene metode raziskovalnega dela seminars ka oblika dela in diplomsko delo horizontalna povezanost se kaze pri izdelavi seminarskih nalog in diplomskega dela po koncanem tri letnem visokosolskem studijskem programu fizioterapije lahko diplomant nadaljuje studij v obliki specializacij v sloveni ji in tujini ali v obliki podiplomskega studija magisterij doktorat v tujini ucni nacrti predmetov ucni nacrt posameznega predmeta sestavljajo ime predmeta urni obseg vkljucenost v program letnik cilji in vsebine temeljni studijski viri posebnosti pri izvedbi predmeta obveznosti studenta sestavljavci ucnega nacrta pogoji za vpis v visokosolski strokovni studijski program se lahko vpisejo dijaki z uspesno opravljeno maturo ali zakljucnim izpitom po stiriletnih srednjesolskih p rogramih ce stevilo prijav za vpis bistveno presega stevilo razpisanih mest se pri izbiri kandidatov uposteva splosen uspeh dosezen pri maturi oziroma zakljucnem izpitu in splosni ucni uspeh dosezen v in letniku srednje sole prav tako se v prog ram vkljucijo kandidati s koncano katerokoli visoko strokovno solo ali fakulteto le ti ne pridejo v izbor ampak se sprejmejo kot nadstevilni pogoji za napredovanje v programu napredovanje v visji letnik student se lahko vpise v drugi letnik ce ima opravljene vse vaje na katere je bil razpisan in predmetni kolokvij iz predmeta ocenjevalne metode v fizioterapiji in mu manjkata dva izpita obvezno mora opraviti izpite pri predmetih biologija celice fizika anatomija in histologija biokemija in fiziologija od ostalih predmetov i letnika funkcionalna anatomija zgodovina in etika fizioterapije sociologija tuj jezik psihologija higiena in mikrobiologija in predmetni kolokvij iz predmeta kirurgija in travmatologija prva pomoc mu lahko manjkata dva izpita izbor pa je prepuscen studentu student se lahko vpise v tretji letnik ce ima opravljene vse obveznosti iz prvega vse vaje iz drugega letnika na katere je bil razpisan in mu manjkata dva izpita iz drugega letnika obvezno mora opraviti izpite pri predmetih ocenjevalne metode v fizioterapiji nevrofiziologija in nevrologija patologija patofiziologija manualna terapija in kinezioterapija od ostalih predmetov ii letnika elektro in termoterapija zdravstvenovzgojno izobraze vanje ortopedija ergonomija in predmetni kolokvij pri predmetu metode raziskovalnega dela mu lahko manjkata dva izpita izbor pa je prepuscen studentu ponavljanje letnika in podaljsevanje statusa studenta student lahko med studijem ponavlja samo enkrat prvi ali drugi letnik za ponavljanje letnika se steje tudi prepis iz drugega visokosolskega strokovnega programa student lahko ponavlja letnik ce je uspesno opravil vse vaje na katere je bil razpisan ne glede na to ali je opravil predmetni kol okvij pri predmetih kjer se le ta zahteva ponavljanje letnika odobri ustrezen organ vsz na prosnjo studenta ki jo odda dni pred zacetkom studijskega leta svetovanje in usmerjanje med studijem posamezni letniki bodo imeli mentorje ucitelje ki bodo pomagali in svetovali studentom mentorji in vsi sodelujoci visokosolski ucitelji in strokovni sodelavci bodo na voljo studentom za konzultacije studentom pomagajo tudi studenti tutorji pod vodstvom uciteljev koordinatorjev tutorstva prehodi med programi student lahko prestopi iz enega visokosolskega strokovnega programa zdravstvene smeri v drugega po prvem letniku ce izpolnjuje splosne pogoje za vpis v i letnik v katerega prestopa ce je v prejsnjem programu iz katerega zeli prestopiti izpolnil pogoje za vpis v visji letnik po merilih sveta za visoko solstvo republike slovenije ur l rs za prehode med studijskimi programi pomeni prehod prenehanje studentovega izobrazevanja v studijskem programu v katerega se je vpisal in nadaljevanje izobrazevanja v novem studijskem programu v katerem se dolocene opravljene obveznosti iz prvega programa lahko priznavajo drugi pogoji so stevilo prostih studijskih mest izpiti in druge studijske obveznosti iz prejsnjega programa ki se lahko priznajo ter diferencialni izpiti in druge studijske obveznosti ki jih mora student dodatno opraviti ce zeli diplomirati v novem programu student ki je koncal visjesolski stiri semestrski ali pet semestrski studijski program fizioterapije se lahko vkljuci v tretji letnik visokosolskega strokovnega programa fizioterapije pod pogoji ki jih za posamezno generacijo doloci oddelek za fizioterapijo in sprejme senat visoke sole za zdravstvo pogoji bodo usklajeni z zakonom in merili ki ji h je dolocil svet za visoko solstvo ministrstvo za solstvo in sport r slovenije ur l rs prenehanje statusa studenta studentu preneha status studenta ce diplomira ne diplomira v dvanajstih mesecih po zakljucku zadnjega semestra se izpise se med studijem ne vpise v naslednji letnik oziroma semester je bil izkljucen v primerih iz in alinee se studentu iz opravicenih razlogov status studenta lahko tudi podaljsa vendar najvec za eno leto studentke matere ki v casu studija rodijo imajo pravico podaljsanja studentskega statusa za eno leto za vsakega zivorojenega otroka nacini in oblike izvajanja studija visokosolski strokovni studijski program fizioterapije se izvaja kot redni in kot izredni studij za doseganje c iljev studija in ustrezno usposabljanje diplomantov se pricakuje od studenta naslednje opraviti mora vse obveznosti ki so pogoj za napredovanje v visje letnike podrobno so obveznosti navedene v ucnih programih posameznih predmetov v casu studija mora opravit dve seminarski nalogi eno pri predmetu sociologija ali pri predmetu psihologija drugo pri enem od fizioterapevtskih predmetov pogoji za dokoncanje studija student zakljuci studij in si pridobi strokovni naslov ko izdela pisno diplomsko delo in ga uspesno zagovarja pred triclansko komisijo pri nastajanju diplomskega dela gre za nekaj zaporednih in veckrat ponavljajocih se aktivnosti osrednja aktivnost je iskanje studijskega gradiva ki traja ves cas in pomembno vpliva na ostale aktivnosti kot so izbor teme in vrsta diplomskega dela izvedbo in pisanje zgodnje izbiranje teme ni nujno je pa koristno prijavo teme diplomskega dela diplomand potrdi na obrazcu v treh izvodih od katerega enega dobi mentor drugega vodja katedre in tretjega diplomand navodila za posamezno vrsto diplomskega dela posreduje mentor sledi izdelava predloga diplomskega dela v predpisani obliki in v treh izvodih od katerega enega dobi mentor drugega vodja katedre in tretjega diplomand ce bo slo za raziskave na ljudeh ali zivalih je treba pred zacetkom dela pridobiti mnenje komisije za medicinsko etiko pri ministrstvu za zdravstvo na katedri za fizioterapijo se oceni primernost diplomskega dela in doloci recenzenta ter clana ki poleg mentorja sestavljajo komisijo najzanimivejsi del je izvedba diplomskega dela cilj tega dela so re zultati in ugotovitve ki so potrebni za pisanje diplomskega dela pri pisanju in oblikovanju diplomskega dela bo studentu v veliko pomoc knjizica od izbire teme do zagovora diplomskega dela ki jo lahko nabavi v visoki soli za zdravstvo pred zagovorom m ora diplomand dobiti mentorjevo mnenje o ustreznosti diplomskega dela in recenzentovo porocilo o diplomskem delu diplomand nato predlozi diplomsko delo v treh izvodih mnenje mentorja in oceno recenzenta v referat za studijske in studentske zadeve ki ga praviloma obvesti o datumu zagovora v stirinajstih dneh strokovni naslov po uspesno dokoncanem visokosolskem studiju fizioterapije se diplomantu podeli naslov diplomiran fizioterapevt diplomirana fizioterapevtka za imenom in priimkom se lahko uporablja skrajsana oblika strokovnega naslova dipl ft strokovni naslov je usklajen z zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih ur l rs biologija celice obseg ur ur predavanj in ur vaj vkljucenost v program i letnik cilji predmet biologija celice obravnava vsebine v katerih so zdruzena spoznanja o strukturi funkciji ter molekularni organizaciji celice poudarek je na evkariontski celici vsebine predavanja molekularne sestavine celic voda ioni in elementi v sl edeh bioelementi makromolekule in biopolimeri nukleotidi podenote dna in rna molekul dna dvojna vijacnica rna molekule heterogena jederna hnrna obvescevalna mrna prenasalna trna ribosomalna rrna semikonzervativno in diskontinuirano podvojevanje dna molekule replikon okasakijev fragment sinteza proteinov transkripcija in prevajanje translacija polipeptidi in proteini aminokisline kot polipeptidne enote struktura polipeptidov renaturacija in denaturacija kovalentne modifikacije disulfidne vezi vrste polipeptidov v celici lipidi trigliceridi fosfolipidi holesterol in glikolipidi v celicah ogljikovi hidrati mono di in polisaharidi proteoglikani in glikoproteini kot celicne sestavine nacin preucevanja celice svetlobni in elektronski mikroskop v analizi strukture in ultrastrukture preparacijske tehnike citokemija celicne in tkivne kulture kloniranje in hibridizacija frakcioniranje celic ultracentrifuge izolacija celicnih organelov separacijske tehnike kromatografija in elektroforeza tehnike v analizi informacijskih molekul evkariontska celica bioloska membrana kot struktura ki gradi celicne organele plazmalema as imetricna zgradba in razporeditev proteinov in lipidov ter ogljikovih hidratov transport skozi plazmalemo pasivni in aktivni transport receptorji sproscanje sekundarnih obvescevalcev camp in ca antigenski karakter celicne povrsine tipi sticnih kompleksov tesni in presledkovni stiki desmosomi molekule ki sodelujejo v medsebojnem prepoznavanju celic in medcelicne interakcije glikokaliks ekstracelularni matriks sestava in vloga ekstracelularnega matriksa v medcelicnih komunikacijah bazalna lami na endomembranski sistem endoplazemski retikulum golgijev aparat in transportne vakuole specificnost membran granularnega in agranularnega endoplazemskega retikuluma asimetricna razporeditev encimov na lumenski in citoplazemski strani membran sinteza sekrecijskih in membranskih proteinov teorija o signalnih zaporedjih kotranslacijski transport membranskih in sekrecijskih proteinov glikozilacija membranskih in sekrecijskih proteinov zgradba in funkcija membran diktiosomov golgijevega aparata vektorska usmeritev prenasalnih vakuol med endoplazemskim retikulom in golgijevim aparatom vloga golgijevega aparata v terminalni glikozilaciji membranskih in sekrecijskih proteinov separacija sintetiziranih produktov v golgijevem aparatu in nastanek sekrecijskih vakuol in primarnih lizosomov krozenje membran vektorski transport prenasalnih vakuol endocitoza vrste endocitoz pinocitoza in fagocitoza nereceptorska in receptorska endocitoza nastanek endosomov in usmerjanje endocitiranih membran in substratov eksocitoza a mehanizem za izlocanje v endomembranskem sistemu sintetiziranih produktov b mehanizem ki omogoca izgradnjo in obnavljanje plazmaleme ravnotezje med procesi eksocitoze in endocitoze intracelularna prebava heterofagosomi autofagosomi tipi lizosomov in njihov nastanek posebnost glikozilacije lizosomskih encimov in njihova segregacija v golgijevem aparatu faze intracelularne prebave in ekstracelularno delovanje lizosomskih encimov posledice anomalij v zgradbi lizosomskih encimov organeli energijskih transformacij mitohondriji organel v katerem potekajo procesi bioloske oksidacije celicnega dihanja struktura in funkcija zunanja membrana notranja mitohondrijska membrana s kristami mitohondrijski matriks lokalizacija encimov krebsovega cikla elektronskega tr ansporta in oksidacijske fosforilacije hemiosmozna teorija o sintezi atp mitohondriji kot semiautonomni organeli sinteza mitohondrijskih proteinov in njihov posttranslacijski transport kloroplasti organeli v katerih poteka proces fotosinteze struktura in funkcija kloroplastov stroma in tilakoidi vrste in lokalizacija klorofilov lokalizacija encimov fotokemi cne in termokemicne faze fotosinteze kloroplasti kot semiautonomen organel citoplazma citosol vloga v intermediarnem metabolizmu pomen regulirane koncentracije ionov vloga kalcija sinteza proteinov sol gel transformacije transportni procesi citoskelet mikrotubuli mikrofilamenti in intermedialni filamenti mikrotubuli zgradba in kemicna sestava razporeditev v citosolu polarnost in nestabilnost nadrejena funkcija mikrotubulov pri oblikovanju citoskeleta in njihova povezanost z membrabnami in ekstracelularnim matriksom mikrotubuli kot sestavina centriola pridruzeni proteini mikrotubulov map mikrotubuli kot sestavine gibalnih organelov bickov migetalk specificna razporeditev mikrotubulov v centriolih bazalnem telesu bickih in migetalk ah mikrofilamenti kemicna sestava polarnost in nestabilnost mikrofilamentov akcesorni proteini mikrofilamenti kot nosilci procesov krcljivosti in sol gel transformacij v citosolu intermediarni filamenti razlicna kemicna sestava vloga pri oblikovanju medcelicnih stikov jedro znacilnosti interfaznega jedra dvojna jedra in kromatin jedrna ovojnica in jedrne pore struktura zunanje in notranje membrane ter por transport skozi jedrno ovojnico opredelitev povezanosti med pojmi kromatin kromatida in kromosom kondenzacijska stopnja kromatina evkromatin konstitutivni in fakultativni heterokromatin kromosom kondenzacijska stopnja kromatina kot pomemben dejavnik funkcioniranja evkariontskega kromosoma zgradba kromosoma evkariontske celice kot odraz njegove individualnosti centromer kinetohor telomera nukleolarni organizator sekundarna zo zitev razcepljen gen evkariontske celice pomnozeni geni razdelitev interfaze v odseke g s in g kljucna vloga faze s za prehod v mitozo jedrne delitve mitoza proces identicne razdelitve dednega materiala na hcerinske celice obdobje oblikovanja vidnih kromosomov znacilnosti profaznih in metafaznih kromosomov znacilnosti profaze prometafaze anafaze in telofaze sestava in funkcija delitvenega vretena in centriolov teorije o mehanizmu anafaznega potovanja kromatid mejoza posebnosti mejotske delitve v primerjavi z mitozo in vloga procesa pri ohranitvi konstantnega stevila kromosomov evkariontske celice procesi rekombinacije v pahitenu kompleks sinaptoneme crossing over prekrizanje kjazme posebnost interfaze med prvo in drugo zoritveno delitvijo celicni ciklus proces ciklicnega menjavanja interfaze in mitoze spreminjanje kondenzacijske stopnje kromatina kot pomemben dejavnik sprememb v funkcioniranju evkariontskega kromosoma med celicnim ciklom specificnosti faze g s in g in opredelitev procesov ki jih oznacujejo trajanje posameznih faz dejavniki ki zagotavljajo fazne prehode vloga ciklinov in proteinskih kinaz rastni faktorji vrste rastnih faktorjev in njihova specificnost mehanizem delovanja vloga v procesih proliferacije apoptoza programirano odmiranje celic in pomen tega procesa za organizme znacilnosti apoptotskih celic fagocitoza apoptotskih celic anomalije celicnih delitev kromosomske in genomske anomalije evplodija in anevplodija osnove citogenetike kariotip cloveka idiogram v analizi clovekovega kariotipa pomen ugotavljanja progavosti kromosomov pri izdelavi idiograma sindromi ki jih povzrocajo anomalije v zgradbi avtosomov in spolnih kromosomov maligno transformirana celica znacilnosti spremenjena morfologija spremembe v celicni povrsini zmanjsana adhezivnost izguba kontaktne inhibicije spremembe v zgradbi citoskeleta izguba kontrole proliferacijskega ritma metastaziranja onkogeni celice imunskega sistema limfociti b t in makrofagi izvor in specificnost limfocitov b in t humoralni in celicni imunski odgovor prokariontska celica primerjalna analiza prokariontske in evkariontske celice nerazvitost organelov in lokalizacija encimov virusi virusi rna in dna in njihova interakcija s celicami vaje uvod v mikroskopiranje razlicni tipi mikroskopov prokariontska in evkariontska celica merjenje velikosti celic celicne kulture osmoza in osmozni pojavi citoloska in histoloska tehnika histokemicne metode i histokemicne metode ii bioloska membrana citioskelet celicno jedro delitev celic temeljni studijski viri derobertis edp derobertis emf cell and molecular biology saunder college derobertis edp derobertis emf essentials of cell molecular biology tokyo holt saunders international widnell cc pfenninger kh essential cell biology baltimore etc williams wilkins posebnosti pri izvedbi predmeta predavanja potekajo za vse studente hkrati vaje pa v skupinah po studentov obveznosti studenta opravljen kolokvij iz snovi vaj je pogoj za pristop k teoreti cnemu delu izpita sestavljalec ucnega nacrta prof dr kristjan jezernik fizika obseg ur ur predavanj in ur vaj vkljucenost v program i letnik cilji student se seznani s fizikalno sliko sveta in z znanstvenim nacinom misljenja pri pouku pridobi osnovno znanje ki mu bo tudi v bodoce omogocalo zasledovanje razvoja stroke in uspesno pridobivanje novih uporabnih znanj student spozna fizikalne pojave ki so osnova delovanja cloveskega organizma seznani se s fizikalnimi osnovami merskih metod spozna se z delovanjem in uporabo nekaterih fizioterapevtskih naprav vsebine predavanja splosna fizika opis gibanja koordinatni sistemi energija gibalna kolicina nihanje trenje tlak vzgon povrsinska napetost kapilarni pojavi bernoullijeva enacba viskoznost toplotno stanje sistema prvi in drugi zakon termodinamike entropija termodinamski potenciali topnost vlaznost termodinamika polprepustnih membran osmozni tlaki transport snovi in energije prepustnost membran osnovni pojmi i z elektrike in magnetizma elektricne lastnosti snovi elektrodni in bioelektricni potenciali elektricni sunek osnove magnetne resonance struktura atomov struktura molekul in kristalov medmolekulske sile hidrofobna sila struktura bioloskih makromolekul in membran valovanje in zvok uho ultrazvok in njegova uporabnost v medicini elektromagnetno valovanje in optika merilniki svetlobe oko absorbcija svetlobe sipanje svetlobe in fluorescenca polarizacija svetlobe opticne naprave atomsko jedro in jedrska energija izotopi radioaktivnost cepitev in zlitje jeder izvori ionizirajocega sevanja rentgenski zarki in njihova uporaba v medicini prehod visokoenergijskih delcev skozi snov in dozimetrija fizika v zvezi s fizioterapevtskimi napravami ul trazvok visoko in nizkofrekventno elektromagnetno valovanje laser infrardeca svetloba ultraviolicna svetloba biomehanika elasticne lastnosti trdnih snovi in tkiv sile navor statika pogoji ravnovesja za sile in navore primeri statike skripci tezisce biomehanski principi v povezavi s funkcionalno anatomijo analiza sil vaje merske metode osnove matematike z verjetnostnim racunom in statistiko delo z razlicnimi laboratorijskimi napravami in racunalnikom temeljni studijski viri kladnik r osnove fizike i ii in iii ljubljana drzavna zalozba slovenije sevsek f navodila za vaje iz biomehanike osnutek za skripta anon navodila za vaje iz biofizike ljubljana medicinska fakulteta instut za biofiziko svetina s zeks b izbrana poglavja iz biofizike ljubljana medicinska fakulteta institut za biofiziko posebnosti pri izvedbi predmeta predavanja potekajo za vse studente hkrati vaje pa v skupinah po studentov obveznosti studenta obvezna je aktivna udelezba studentov pri vajah uspesno opravljene vaje so pogoj za pristop k izpitu sestavljalca ucnega nacrta asist dr franc sevsek prof dr sasa svetina biokemija obseg ur ur predavanj in ur seminarjev vkljucenost v program i letnik cilji cilj predmeta biokemija je da studentu posreduje osnovna znanja o biomolekulah in ga seznani z biokemicnimi procesi ki omogocajo zivim organizmom normalno delovanje vzdrzevanje optimalnih koncentracij celicnih sestavin in telesnih tekocin ter rast in razmnozevanje vsebine predavanja splosni uvod molekularna osnova zivljenja struktura atoma kemijske vezi intermolekularne interakcije kemijsko ravnotezje hitrost kemijskih reakcij oksidoredukcije termodinamske funkcije in zakoni termodinamike encimatika encimi kot katalizatorji kinetika encimskih reakcij inhibicija encimskih reakcij koencimi in prosteticne skupine splosno o metabolizmu katabolne poti anabolne poti metabolizem ogljikovih hidratov prebava ogljikovih hidratov in absorbcija monosaharidov razgradne poti glukoze sinteza glukoze de novo razgradnja in biosinteza glikogena uravnavanje metabolizma ogljikovih hidratov metabolizem lipidov prebava in absorbcija mascob razgradnja mascobnih kislin biosinteza mascobnih kislin uravnavanje metabolizma mascobnih kislin metabolizem fosfolipidov metabolizem sfingolipidov metabolizem holesterola vloga lipoproteinov metabolizem aminokislin prebava proteinov in absorbcija aminokislin razgradnje aminokislin biosinteze aminokislin aminokisline kot izhodne spojine nekaterih pomembnih biomolekul skupne terminalne poti razgradnje ogljikovih hidratov mascobnih kislin in aminokislin citratni cikel dihalna veriga oksidativno fosforiliranje metabolizem nukleotidov biosinteza in razgradnja nukleotidov delovanje hormonov nukleinske kisline podvojevanje dna biosinteza rna transkripcijska in posttranskripcijska dodelava biosinteza proteinov translacija in posttranslacijska dodelava seminarji raztopine struktura vode h vez voda kot topilo koncentracije raztopin topnost plinov henry jev zakon koligativne lastnosti raztopin fenomen osmoze ionizacija vode ph pufri biomolekule pojav izomerije funkcionalne skupine v biomolekulah struktura mono di in polisaharidov struktura mas cobnih kislin tag fosfolipidov sfingolipidov in steroidov struktura nukleotidov in nukleinskih kislin struktura aminokislin peptidov in proteinov struktura vitaminov atp kot metabolicni posrednik energije misica struktura misicnih vlaken misicna kontrakcija temeljni studijski viri apps dk cohen bb steel cm biochemistry a concise text for medical students baillere tindall london karlson p biokemija drzavna zalozba slovenije ljubljana posebnosti pri izvedbi predmeta predavanja in seminarji potekajo za vse studente hkrati obveznosti studenta seminarska naloga izpit sestavljalki ucnega nacrta doc dr ana plemenitas prof dr katja breskvar zgodovina in etika fizioterapije obseg ur ur predavanj vkljucenost v program i letnik cilji studenti poznajo razvoj fizioterapije v svetu in doma poznajo profesionalne vrednote fizioterapije kot vodilo za svoje delovanje poznajo najpomembnejse dolocbe mednarodnega humanitarnega prava in kodeks etike svojega podrocja poznajo odgovornost fizioterapevta z vidika lastnih moralnih nacel z vidika bolnika in svojcev ter vidika druzbe oziroma zdravstvene zakonodaje sprejemajo humane moralne in solidarnostne vrednote kot pomemben vidik osebnega razvoja vsebine predavanja z godovina in razvoj fizioterapije v svetu zgodovina in razvoj fizioterapije v sloveniji temeljni pojmi ter zapisi zdravstvene etike v zgodovini najpomembnejsi dokumenti s podrocja mednarodnega humanitarnega prava mednarodni kodeksi etike fizioterapevtov kodeks etike fizioterapevtov slovenije temeljne clovekove pravice v zdravstvu bolnik kot subjekt v procesu fizioterapije in rehabilitacije spostovanje clovekovega zivljenja in njegove smrti odgovornost fizioterapevtov za kvalitetno fizioterapijo in rehabilitacijo napake pri zdravljenju in fizioterapiji eticne odlocitve in eticne dileme v fizioterapiji in rehabilitaciji temeljni studijski viri milcinski j medicinska etika in deontologija razprave in clanki ljubljana dopisna delavska univerza univerzum strokovni clanki o etiki v fizioterapiji in rehabilitaciji posebnosti pri izvedbi predmeta predmet se izvaja v nacelu z dialogom to je s permanentnim aktivnim sodelovanjem slusateljev studentje se kreativno vkljucujejo tudi s pripravo k rajsih diskusijskih tem pod mentorstvom predavatelja obveznosti studenta student je dolzan obiskovati predavanja pripraviti krajse seminarske nastope ter opraviti izpit sestavljalki ucnega nacrta vis pred mag gabrijela gaber pred mojca divjak anatomija in histologija obseg predmet obsega ur ur predavanj in ur vaj vkljucenost v program i letnik anatomija obseg obsega ur predavanj in ur vaj cilji student dobi osnovno znanje o makroskopski zgradbi normalnega clovekovega telesa ter orientacije na njem navaja se na dosledno uporabljanje strokovne latinske terminologije pridobljeno znanje mora znati aplicirati pri klinicnih predmetih visjih letnikov in v fizioterapevtski praksi vsebina predavanja definicija anatomije organi in organski sistemi orientacija na telesu skelet zgradba kosti nastanek in rast kosti osnove zvez med kostmi in mehanika hrbtenica kosti prsnega kosa medenice glave in okoncin zveze hrbtenice prsnega kosa medenice okoncin in glave misicje zgradba misice fascikli kita pomozni aparat misice bursa vagina tendinum origo in insertio motoricno in senzoricno ozivcenje misic glavne misicne skupine ter njihov funkcionalni razpored zivcevje definicija centralnega in perifernega zivcevja delitev zivcevja v somatsko in vegetativno zivcevje vrste nevronov senzoricni motoricni vmesni hrbtenjaca spinalni zivci ter pletezi mozgansko deblo in mozganski zivci mali mozgani veliki mozgani jedra hipotalamus mozganski prekati in mozgovn a tekocina mozganske ovojnice nevronske zveze aferentni in eferentni progovni sistemi czs progovni sistemi vegetativnega zivcevja definicija receptorjev splosna in specialna cutila cutilni organi organ vida slusno ravnotezni organ cutilo za voh cutilo za okus prebavila zgradba prebavil opis odsekov prebavne cevi in prebavnih zlez ustna votlina goltna ozina zrelo in poziralnik zelodec tanko in debelo crevo jetra in zolcna izvodila trebusna slinavka parietalni in visceralni peritonej ob tocila krvni obtok kri srce in osrcnik zile zgradba stene veliki mali in portalni krvni obtok plodov krvni obtok mezgovni sistem mezga mezgovnice prsni mezgovod bezgavke vranica in prizeljc dihala deli in zgradba dihalne poti nosna votli na obnosne votline grlo sapnik in sapnici pljuca in plevra mediastinum in organi v njem secila ledvica ledvicne ovojnice in zgradba ledvic nefron ledvicni meh secevod secnik secnik in moska secnica koza plasti zgradba in strukture v njej d ojka spolovila moska spolovila modo in obmodek semenovod semenjak semensko povesmo obsecnica spolni ud zenska spolovila jajcnik in jajcevod maternica in maternicne vezi noznica zunanje spolovilo perinej histologija obseg ur predavanj in ur vaj cilji predmet zagotavlja znanja o normalni svetlobnomikroskopski zgradbi cloveskega telesa njegovih organov in tkiv kolikor je potrebno za uspesno spremljanje drugih medicinskih predmetov v studiju fizioterapije in v praksi studenta uvaj a v strokovno latinsko terminologijo vsebina predavanja definicija histologije svetlobna mikroskopija in ultrastruktura makroskopska anatomija in funkcija kolikor je nujno za razumevanje mikroskopske zgradbe tkiva diferenciacija celic definicija t kiva splosni opis tkiv epiteliji in zleze vezivna in oporna tkiva misicna tkiva skelet in misicje sestavni deli razvoj in rast kosti elementi sklepa zgradba sklepne ovojnice zgradba skeletne gladke in srcne misicnine ultrastruktura misicnine te r mehanizem kontrakcije zivcevje zgradba nevrona in sinapse vrste nevronov nevroglija sestavine refleksnega loka centralno in periferno somatsko in vegetativno zivcevje zgradba hrbtenjace in spinalnih zivcev zgradba mozganskega debla in mozganskih zivcev siva in bela substanca velikih in malih mozganov meninge mozganski ventrikli in likvor obtocila srce zaklopke srcni skelet zgradba delovne in prevodne misicnine srca endokard in perikard zgradba arterij arteriol ven venul in kapilar ozivcenje srca in zil sestava krvi opis in vloga krvnih celic in sestavin plazme mezgovni sistem zgradba mezgovnic bezgavka vranica prizeljc in drugi mezgovni organi zleze z notranjim izlocanjem scitnica nadledvicna zleza hipofiza prebavila zg radba prebavne cevi sluznica podsluznica misicje peritonej ustna votlina zleze slinavke zrelo poziralnik zelodec crevo zgradba jeter in trebusne slinavke ozivcenje prebavil dihala nosna votlina in obnosne votline grlo sapnik in sapnice zgr adba pljuc plevra ozivcenje dihal mokrila ledvica zgradba nefrona ledvicno zilje zgradba secnih izvodil koza zgradba koze znojnic lojnic dojk las in nohtov spolovila moska in zenska spolovila spolne celice oploditev razvoj embrija in zgra dba posteljice cutila oko pomozni aparat ocesa solznica veka uho zunanje srednje notranje cutilo za okus cutilo za voh vaje vaje potekajo vzporedno z ustreznimi predavanji in so razdeljene v anatomske makroskopske in histoloske mikroskopske vaje anatomske vaje dajejo pregled vseh organskih sistemov na secirnih vajah se demonstrirajo in komentirajo preparati slike mulaze modeli in drugi ucni pripomocki pri histoloskih vajah studenti samostojno analizirajo histoloske preparate ter si ogledujejo slike diapozitive in druge pripomocke vaje potekajo v mikroskopirnici s svetlobnimi mikroskopi ter s solsko zbirko histoloskih preparatov temeljni studijski viri pocajt m sirca a anatomija in fiziologija za medicinske sole ljubljana drzavna zalozba slovenije sirca a splosna anatomija in fiziologija ljubljana visja sola za zdravstvene delavce sirca a splosna anatomija in fiziologija slikovna priloga ljubljana visja sola za zdravstvene delavce baixauli muedra v negri m anatomija cloveka ljubljana mladinska knjiga naravoslovni atlas kalisnik m oris histologije z embriologijo ljubljana medicinska fakulteta kalisnik m navodila za vaje iz histologije z embriologijo ljubljana medicinska fakulteta posebnosti pri izvedbi pouka predmet mora biti v predmetniku pred vsemi klinicnimi predmeti ker daje potrebno znanje za te vsebine izpit je pogoj za opravljanje klinicnih izpitov predavanja dajejo napotke za samostojni studij obravnavajo pomembnejsa in tezavnejsa poglavja navajajo k aplikaciji temeljnega znanja v poklic razlagajo strokovno terminologijo navajajo k povezovanju posameznih delov v celovito predstavo o zgradbi organizma predavanja potekajo za vse studente hkrati vaje pa v skupinah po studentov predavalnice secirnice in mikroskopirnice morajo biti opremljene z ustreznimi audiovizualnimi pripomocki obveznosti studenta prisotnost na predavanjih in vajah je obvezna izpit je pisni in ustni student ki je pri pisnem izp itu dosegel uspeh in vec je oproscen ustnega izpita izpit je pogoj za vpis v visji letnik in mora biti opravljen pred izpiti iz klinicnih predmetov sestavljalca ucnega nacrta doc dr dean ravnik prof dr olga vrasipir porenta sociologija obseg predmet obsega ur ur predavanj in ur vaj vkljucenost v program i letnik cilji studenti spoznajo znacilnosti socioloskega pristopa in glavne ugotovitve sociologije o druzbenem razvoju in druzbeni strukturi spoznajo socioloske pristope k obravnavi zdravja in zdravstva ter glavne ugotovitve razvijajo aktiven in kriticen odnos k obravnavi snovi vsebina nastanek sociologije kot znanosti predmet obravnave podrocja sociologije znacilnosti socioloske metode druzbeni razvoj glavni vzvodi znacilnosti razlicne teorije razvoja tradicionalna moderna in postmoderna druzba socioloske znacilnosti razvoja slovenije druzbena struktura razlicne teorije o nastanku glavni elementi slojevitost posebej slojevitost slovenske druzbe determinan te pripadnosti sloju druzbena mobilnost sociologija druzine in druzinskih razmerij zgodovina in sedanjost slovenske druzine spol kot druzbena konstrukcija znacilnosti socioloske obravnave zdravja in zdravstva zdravje kot druzbeni in razredni pojav druzbene neenakosti in zdravstveno stanje nekateri socialno patoloski pojavi odvisnost nasilje sociolosko proucevanje odnosov med bolniki varovanci klienti in zdravstvenimi delavci norme in pricakovanja konflikti in izzivi ideoloske osnove medsebojnih odnosov zenske kot uporabnice in izvajalke zdravstvenega varstva rituali in ceremonije v zdravstvu medikalizacija zivljenja moc in kontrola v zdravstvu temeljni studijski viri jambrek p uvod v socilologijo dzs ljubljana nettelton s the sociology of health and illness polity press cambridge jones lj the social context of health and health work macmillan press ltd london priporoceni studijski viri izbrani clanki in poglavja iz knjig posebnosti pri izvedbi predmeta predmet se izvaja v dveh delih predavanja za katera je potrebna predavalnica z avdiovizualno opremo in seminarski vaji obveznosti studenta aktivna udelezba na predavanjih priprava in predstavitev seminarske teme ter obvezna aktivna udelezba na seminars kih vajah pisni izpit sestavljalka ucnega nacrta vis pred mag majda pahor tuj jezik obseg ur ur predavanj vkljucenost v program i letnik cilji studenti bodo sposobni samostojno uporabljati tujo strokovno literaturo za studijske potrebe in kasneje v poklicu ter se navadili na redno prebiranje tekoce strokovne literature sposobni bodo razumeti tuje strokovno besedilo najsi gre za povrsinsko informiranje ali poglobljeno obravnavo znali bodo samostojno uporabljati slovarje in prirocnike obvladali bodo osnovni pogovorni besednjak in tudi jezik stroke na osnovi civilizacijskih razlik bodo razvili medsebojno toleranco vsebine predavanja obdelava strokovnih tekstov ki obravnavajo splosne in tudi specialne teme fizioterapije in rehabilitac ije razlicne tehnike branja strokovnih tekstov tako da student cim laze iz njih dobi zeljene informacije strokovna terminologija specificna za strokovno podrocje studijske usmeritve spoznavanje najpogostejsih fizioterapevtskih in drugih medicinskih okrajsav v tekstih utrjevanje slovnicnih struktur in drugih jezikovnih posebnosti znacilnih za to zvrst literature temeljni studijski viri grozdanic m english for medical students zagreb centre for foreign languages glandoninng holmstrom english in medicine cambridge university press bukomirovi ricker r nemacki za zdravstvene radnike izdaja beograd naucna knjiga clanki iz najnovejsih tujih strokovnih revij in izbrana poglavja iz strokovnih knjig po presoji in izbiri predavatelja posebnosti pri izvedbi predmeta student je pri predavanjih aktiven ker tezimo k cim vecji individualizaciji pouka je v skupini najvec studentov student lahko pri pouku tujega jezika izbira med anglescino in nemscino obveznosti studenta ak tivna udelezba pri predavanjih je za studenta obvezna in je pogoj za pridobitev frekvence izpit se sestoji iz pisnega in ustnega dela student je ob pristopu k izpitu dolzan predloziti in zagovarjati samostojno predelan strokovni tekst sestavljalka ucnega nacrta pred marjana jansa psihologija obseg ur ur predavanj ur seminarskih vaj in ur klinicnih vaj vkljucenost v program i letnik cilji studenti spoznajo psiholoske zakonitosti clovekove osebnostne gradnje kot biopsihicne in socialne kulture seznanijo se z znacilnostmi zdrave uravnotezene osebnosti cloveka seznanijo se s procesi razvoja sposobnosti inteligence ter custvenega in socialnega razvoja od rojstva do starosti spoznajo nekatere vrste motenj pri intelektualnem custven em in socialnem razvoju spoznajo posebne custvene obremenitve bolnikov in svojcev pri tezjih obolenjih ali invalidnostih spoznajo dinamicne vidike clovekove osebnosti ter pojem clovekovega jaza spoznajo clovekove prirojene potrebe po aktivnosti in ustvarjanju spoznajo specificen pomen psihosocialnih vidikov fizioterapije pri rehabilitaciji oziroma zdravljenju spoznavajo psiholoske potrebe pri fizioterapevtski obravnavi metode interakcij oziroma transakcij spoznavajo znacilnosti hospitalizma se posebej pri otrocih ter preventivne metode dela spoznavajo temeljne zakonitosti medosebnih komunikacij pri zdravstvenem delu spoznavajo specificen pomen fizioterapije z vidika psiholoskih in tudi duhovnih potreb pri razlicnih kategorijah telesno prizadetih oseb vsebine predavanja pojem osebnosti celovitost in struktura pomen dejavnosti in vplivov okolja ter lastne dejavnosti znaki uravnotezene odrasle osebnosti motnje osebnosti in njihovi vzroki razvojni procesi intelektualni custveni in socialni poja vi zaostajanja pri dusevnem razvoju pomen najzgodnjejsih vplivov na poznejsi razvoj dinamika clovekove osebnosti prirojene in pridobljene potrebe pomen custvenega zadovoljevanja in samorealizacije mentalno higienski vidiki razvoja osebnosti in nekater e teorije razvoja osebnosti proces oblikovanja pojma jaza ter problemi reidentifikacije v primerih trajnih invalidnosti znacilnosti reagiranja na bolezen psihicni ekvivalent fizicnih poskodb oziroma invalidnosti posebne custvene obremenitve v obdobju po poskodbah kriza identifikacije pomen hospitalizma pri otrocih na poznejsi razvoj ter znacilnosti pojava hospitalizma pri odraslih temeljna psiholoska nacela dela z bolnikom pomen fizicnega zdravja za dusevno ravnovesje in pozitivne motivacije soodvisnost ter interakcija telesnosti in dusevnosti stres in posledice znacilni psihosomatski ter somatopsihicni sindromi moznosti fizioterapije pri premagovanju stresov ter sproscanje bolnikov v kriznih obdobjih temeljni elementi psihoterapevtske pomoci psihoanaliticno ter socioterapevtsko pomen orientalskih tehnik sproscanja in pomirjanja yoga razmerje med yogo in zahodno visoko strokovno fizioterapijo komunikacija kot element fizioterapevtske obravnave celostno angaziranje bolnika komuniciranje s svojci zlasti kadar se fizioterapija nadaljuje na domu komuniciranje s komunikativno hendikepiranimi osebami pomen nebesednih komunikacij ter poseben pomen telesnega dotika za proces zdravljenja vaje vaje so razdeljene na dva dela in sicer seminarske vaje ur ter klinicne vaje ur v rehabilitacijski ustanovi vsebina je naslonjena na sodobna nacela celostne obravnave bolnikov kar se nanasa predvsem na vzpostavitev primernega terapevtskega razmerja z bolniki medosebno komuniciranje nebesedna komunikacija kinesteticne in proksemicne komunikacije mnogovrstnost pomena telesnega dotika diferencialna obravnava pomena dotika v razlicnih starostih psihosomatika in somatopsihika na seminarskih vajah z uporabo analiticnih vprasalnikov ki jih izpolnjujejo studentje na osnovi svojih izkusenj iz prakse se ta tematika analizira in ob pripravljenih krajsih temah tudi po plenarni metodi poglablja temeljni studijski viri trcek j medicinska psihologija skripta visja sola za zdravstvene delavce ljubljana trcek j medosebno komuniciranje in kontaktna kultura didakta radovljica neuman z psihologija telesno prizadetih filozofska fakulteta ljubljana priporoceni studijski viri blazevic d cividini stranic e beck dvorzak m medicinska psihologija jugoslovanska naklada zagreb musek j psihologija osebnosti dopisna delavska univerza univerzum ljubljana trstenjak a oris sodobne psihologije ii obzorja maribor posebnosti pri izvedbi predmeta potreben je pos eben poudarek na psiholoske zakonitosti fizioterapije kot individualne obravnave ki vedno vkljucuje tudi telesno blizino dotik kar ima posebne terapevtske vrednosti in predstavlja lahko dolocene obremenitve za fizioterapevta in tudi za bolnika velja nacelo da fizioterapevt vkljucuje bolnika v sodelovanje obenem pa mora slediti dusevnim poskodbam bolnika pri vseh vrstah telesnih obolenj potrebno je permanentno zavedanje da fizioterapevt obravnava bolnika v nacelu individualno kar pomeni razlicno in prilagojeno vsakemu posameznemu primeru posebne naloge pa ima fizioterapevt pri otrokih kjer je treba vkljucevati v sodelovanje starse obveznosti studenta student je dolzan obiskovati predavanja in vaje ter opraviti izpit sestavljalec ucnega nacr ta doc dr joze trcek funkcionalna anatomija obseg ur ur predavanj in ur vaj vkljucenost v program i letnik cilji student s pomocjo znanja anatomije fiziologije in fizike opazuje gibalne lastnosti cloveskega telesa spozna katera tkiva organi in funkcionalni prostori so potrebni za opravljanje neke funkcije nauci se s strokovnimi izrazi opisati smeri in osi gibov v posameznih sklepih nauci se osnovnih funkcij posameznih misic in misicnih skupin seznani se s fiziologijo misicnega del a spozna osnove normalnega gibanja vsebine predavanja kosti kostno tkivo oblike kosti diafize in epifize sestavni deli kosti razvoj kosti osifikacija in rast kosti rastni hrustanec hrbtenica deli vretenca znacilnosti in stevilo vratnih prsnih ledvenih kriznih in trticnih vretenc intervertebralni discus fizioloske krivine hrbtenice hrbtenicni kanal prsni kos oblike in stevilo reber prsnica stiki reber s prsnico in vretenci rebrni lok kosti ramenskega obroca in zgornjega uda imena kosti opis kosti oblika posebnosti reliefa izbokline vdolbine tocke skeleta ki so tipljive pri zivem cloveku medenica sestavni deli oblika grce in izrastki narastisca misic kosti spodnjega uida imena kosti opis kosti oblike proksimalnih in distalnih delov imena izrastkov narastisc misic glava imena in oblike kosti glave lobanjske kosti kosti kalvarije in baze obrazne kosti sklepi zgradba sklepov sklepna ploskev sklepni hrustanec sklepni discus oziroma meniscus sinovialna in fibrozna kapsula sinovinalna tekocina ligamenti strukturna klasifikacija sklepov funkcionalna klasifikacija sklepov maticni opis posameznih sklepov uvrstitev posameznih sklepov po gibljivosti opis vezi ki so pomembne za mehaniko sklepa sklepi hrbtenice prsnega kosa medenice sklepi zgornje in spodnje ekstremitete sklepi glave misicje zgradba misic misicno tkivo vezivno tkivo fascija kita misicna narastisca origo insertio strukturna klasifikacija misic funkcionalna klasifikacija misic fizioloske znacilnosti misicne kontrakcije opis misic potek in oblika narastisca inervacija funkcija hrbtne misice trapezius latissimus dorsi rhomboideus levator scapulae serratus posterior superior in inferior splenius sacrospinalis iliocostalis longissimus semispinalis trebusne misice rectus abdominis obliquus internus in externus transversus abdominis quadratus lumborum misice prsnega kosa pectoralis minor in maior serratus anterior intercostales interni in externi diaphragma ramenske misice deltoideus supraspinatus infraspinatus teres minor in maior subscapularis misice nadlakta biceps brachii coracobrachialis brachialis triceps brachii misice podlakta pronator teres flexor carpi radialis flexor carpi ulanaris palmaris longus flexor digitorum superficialis in profundus flexor pollicis longus pronator quadratus brachioradialis extensor digitorum communis extensor digiti v proprius extensor carpi ulnaris abductor pollicis longus extensor pollicis longus in brevis extensor indicis proprius misice roke abductor pollicis brevis opponens pollicis flexor pollicis brevis abductor pollicis lumricales interossei abductor digiti v flexor digiti v opponens digiti v medenicne misice illiopsoas gluteus maximus tensor fasciae latae gluteus medius gluteus minimus piriformis obturator internus in externus gemelli quadratus femoris misice stegna sartorius quadriceps femoris pectineus adductores gracilis biceps femoris semitendinosus semimemranosus misice goleni tibialis anterior extensor digitorum longus extensor hallucis longus peroneus longus peroneus brevis peroneus tercius gastrocnemius soleus tibialis posterior flexor digitorum longus flexor hallucis longus misice stopala extensor digitorum brevis abductor hallucis flexor digitorum brevis lumricales interossei misice vratu in glave sternocleidomastoideus scaleni platysma masseter temporalis pterygoideus occipitofrontalis orbicularis oculi corrugator supercilii nasalis orbicularis oris buccinator zygomaticus risorius zivci centralni in periferni zivcni sistem funkcionalna misicna inervacija potek posameznih perifernih zivcev in misic ki jih ozivcujejo kineziologija funkcionalni prostori funkcionalni matriks funkcionalna komponenta zacetni polozaj tezisce teziscnica koordinacija misicnega sistema agonisti sinergisti antagonisti fiksatorji nevtralizatorji poliartikularne misice tonicna fazicna kontrakcija hotni gibi refleksi reciprocna inervacija in inhibicija funkcionalna inervacija propriocepcija gibanje hrbtenice sklepi ligamen ti gibanje hrbtenice kot celote dejavniki ki vplivajo na stabilnost in gibanje hrbtenice misicje trebusna stena misicna analiza osnovnih gibov glave in trupa gibanje prsnega kosa dihanje misicje analiza respiratornih gibov dihanje gibanje ramen skega obroca struktura akromioklavikularnega in sternoklavikularnega sklepa gibi misice misicna analiza osnovnih gibov gibanje rame struktura gibi misice misicna analiza gibov v rami in ramenskem obrocu gibanje v komolcu struktura sklepa ligame nti struktura proksimalnega in distalnega radioulnarnega sklepa gibi misice misicna analiza osnovnih gibov gibanje zapestja in roke struktura zapestja gibanje v zapestju struktura in gibi interkarpalnih sklepov struktura in gibanje karpometakarp alnih in intermetakarpelnih sklepov struktura metakarpofalangealnih sklepov gibanje interfalangealni sklepi misicje zapestja prstov in palca fleksija in ekstenzija zapestja in prstov intrinzicne misice misicna analiza osnovnih gibov zapestja prstov in palca gibanje medenice in kolka kolk struktura ligamenti oblika stegnenice gibi misice misicna analiza osnovnih gibov v kolku medenica struktura gibi odnos medenice trupa in spodnjih udov gibanje v kolenu struktura meniskus ligament i gibi misicje misicna analiza osnovnih gibov v kolenu gibanje v gleznju in stopalu struktura gleznja ligamenti gibi struktura stopala celovitost gibanja misice misicna analiza gibov gleznja stopala in prstov vaje demonstracije in komentiranj e anatomskih preparatov slik mulaz modelov in drugih pripomockov temeljni studijski viri keros p et al funkcionalna anatomija sustava za kretanje zagreb medicinska naklada kapanji ia the physiology of the joints vol i ii in ii ddinburgh etc churchill livingstone nordin m frankel vh basic biomechanics of the musculoskeletal system nd ed philadelphia etc lea febiger posebnosti pri izvedbi predmeta predavanja potekajo za vse studente hkrati pri vajah iz funkcionalne anatomije je v skupini studentov obveznosti studenta obvezna je aktivna udele zba pri predavanjih in vajah znanje se preverja s pisnim izpitom sestavljalca ucnega nacrta prof dr vinko pavlovcic asist mag sonja hlebs mikrobiologija in higiena obseg ur ur predavanj ur seminarskih vaj in ur vaj mikrobiologija ur predavanj ur seminarskih vaj in ur vaj higiena ur predavanj in ur seminarskih vaj vkljucenost v program i letnik cilji mikrobiologija opozoriti studente na vlogo mikrobov v javnem zdravstvu na splosno in v fizioterapiji posebej ter prikazati studentom prakticne metode za ugotavljanje povzrociteljev nalezljivih bolezni higiena student se seznani z vplivi okolja naravno delovno bivalno na clovekovo zdravje z dejavniki ki vplivajo na njegovo dobro ali slabo zdravje ter metodami dela ki dobre dejavnike clovekovega okolja pospesujejo in negativne odpravljajo z namenom ohranjevanja in krepitve clovekovega zdravja ter preprecevanja bolezni vsebine mikrobiologija predavanja povzrocitelji nalezljivih bolezni bakterije glive in virusi ter paraziti kozne nalezljive bolezni fizioloske posebnosti mikrobov in temelji njihovega zatiranja poklicne in nozokomialne infekcije fizioterapevta bolezni ki se spolno prenasajo bioloske intervencije v javnem zdravstvu vaje vsebina vaj je vezana na vsebino predavanj higiena predavanja uvod v higieno zgodovinski razvoj higiene higiena kot del medicinske znanosti higiena in medicinska ekologija metode dela v higieni in medicinski ekologiji obseg higiene clovek in okolje reaktivnost organizma vpliv okolja na zbolevanje cloveka akutne in kronicne bolezni umrljivost in obolevnost zaradi dejavnikov tveganja v nasem okolju delovnem bivalnem naravnem dejavniki tveganja pri nastanku bolezni vzrok posledica ukrep dejavnik i iz ozracja vode zemlje odpadne snovi prehrane obleke in obutve dejavniki osebne nege telesa telesne kulture nezdravega nacina zivljenja kajenje droge pitje alkoholnih pijac hrup in vibracije osvetlitev mikroklima naselje stanovanje objekti splosnega druzbenega pomena promet stres in psihosocialno okolje cloveka razlicni higienski rezimi javna higiena generativna higiena socialna higiena osebna higiena higiena dela higiena prehrane komunalna higiena higiena telesne kulture solska higiena higiena bolnisnic higiena v izrednih pogojih itd metode za oceno zzdravstvenega in higienskega stanja okolja epidemioloska anketa vaje vsebina seminarskih vaj je vezana na vsebino predavanj temeljni studijski viri likar m likar k mikrobiologija v javnem zdravstvu planprint ljubljana likar m mikrobioloski vodnik za medicince merdicinska fakulteta ljubljana likar m mikrobiologija cankarjeva zalozba ljubljana pokorn d osebna higiena pokorn d higiena vode pokorn d kratek pregled higiene prehrane priporoceni studijski viri kastelic i uveljavitev organizirane zdravstvene preventive in vpogled v znacilnosti prebivalstva v r sloveniji kastelic i bivalno okolje in sodobno urbanisticno planiranje opaci s higiena v vojni in drugih hudih naravnih nesrecah vida m medicinska meteorologija erzen n et al higiena navodila za vaje in seminar posebnosti pri izvedbi predmeta vsebino posa meznih poglavij iz mikrobiologije predstavljajo predavanja seminarji slusateljev in vaje predavanja iz higiene potekajo za vse studente hkrati ucne vsebine se studentom predstavijo aplikativno obveznosti studenta izpit po udelezbi na predavanjih in vajah sestavljalca ucnega nacrta prof dr miha likar prof dr drazigost pokorn ocenjevalne metode v fizioterapiji obseg ur ur predavanj in ur vaj vkljucenost v program i letnik ur predavanj in ur vaj ii letnik ur predavanj in ur vaj cilji student pridobi teoreticna in prakticna znanja o osnovnih ocenjevalnih fizioterapevtskih metodah s poudarkom na gibalnem sistemu zna dobljene rezultate testiranj in ocenjevanj dokumentirati in pomensko razloziti sposoben je holisticno analizirati varovanca in na osnovi tega izoblikovati ugotovitve ki so osnova za sestavo fizioterapevtskega programa vsebine predavanja meritve in teorija meritev zanesljivost objektivnost in veljavnost namen ocenjevanja v fizi oterapiji fizioterapevtski pregled dokumentiranje inspekcija opazovanje in ogledovanje anamneza palpacija meritve gibljivosti sklepov meritve obsegov gibljivosti dolzin in obsegov udov s tekocim metrom manualno testiranje misic instrumentalno testiranje misicne zmogljivosti klinicni testi funkcionalni testi ocenjevanje bolecine ocenjevanje refleksov ocenjevanje kardiorespiratornega sistema vaje inspekcija palpacija meritve gibljivosti sklepov manualno testiranje misic ocenjevanje dolzin misic instrumentalno testiranje misicne zmogljivosti klinicni testi predvsem gibalnega sistema ocenjevanje dolzin misic funkcionalni testi ravnotezje zmogljivost vzdrzljivost ocenjevanje refleksov pupilarni refleks konsenzualni refleks ako modacijski refleks patelarni refleks ocenjevanje bolecine ocenjevanje kardiorespiratornega sistema temeljni studijski viri parry a physiotherapy assessment nd ed london etc chapman and hall jakovljevic m hlebs s meritve gibljivosti sklepov obsegov in dolzin udov ljubljana visoka sola za zdravstvo jakovljevic m hlebs s manualno testiranje misic ljubljana visoka sola za zdravstvo amundsen lr ed muscle strenght testing instrumented and non instrumented systems new york etc churchill livingstone dittmar ss gresham ge functional assessment and outcome measures for the rehabilitation health professional gaithersburg an aspen publication banister ew mekjavic ib asmudson rc ward r laboratory experiments in human structure and function minneapolis st paul etc west publishing company cop posebnosti pri izvedbi predmeta predavanja potekajo frontalno za vse studente hkrati laboratorijske potekajo v skupinah po klinicne pa v skupinah po studentov obveznosti studenta obvezna udelezba na predavanjih in vajah opravljen izpit iz predmeta ki ga student lahko opravi z delnimi kolokviji je pogoj za opravljanje prakticnega kolokvija sestavljavca ucnega nacrta vis pred mag gabrijela gaber pred miroljub jakovljevic manualna terapija obseg ur ur predavanj in ur vaj vkljucenost v program i letnik ur predavanj in ur vaj ii letnik ur predavanj in ur vaj cilji student se na podlagi poznavanja funkci onalne anatomije in fiziologije gibalnega sistema koze krvnega in limfnega obtoka ter zivcnega sistema nauci sistematicne obdelave mehkih tkiv telesa koza podkozje misice kite ligamenti spozna namen in terapevtski ucinek razlicnih tehnik klasicne masaze rocne limfne drenaze in globoke frikcijske masaze nauci se pravilno uporabljati razlicne masazne tehnike glede na pritisk smer ritem in hitrost masaznih prijemov nauci se priprave na masazo priprava terapevta bolnika in okolja zna s pomocjo razlicnih masaznih tehnik doseci stimulacijo dolocenih senzoricnih receptorjev z namenom povzrociti pozitivna fizioloska in psiholoska stanja zna oceniti in dokumentirati ucinkovitost izbrane masazne tehnike teoreticno in prakticno ucenje uporabe manualnih metod in tehnik pregleda ocenjevanja ter terapije pri razlicnih akutnih in kronicnih okvarah kostno misicnega sistema poudarek je na osteokinematiki artrokinematiki in biomehaniki zdravega in zaradi okvare prizadetega gibalnega sistema student se s pomocjo znanja fiziologije funkcionalne anatomije in patologije kostno misicnega sistema seznani z razumevanjem osnovnih nacel osteokinematicnega in artrokinematicnega gibanja zna definirati terminologijo sklepne mobilizacije udov seznani se z osnovni mi prijemi tehnike sklepne mobilizacije zna s pomocjo fizioterapevtskih ocenjevalnih metod dolociti in ugotoviti katere strukture so vzrok za funkcionalne motnje sklepne povrsine sklepne ovojnice vezi kite ali misice zna identificirati indikacije cilje za uporabo sklepne mobilizacije omejitve in kontraindikacije spozna nujnost ocenjevanja in dokumentiranja svojega dela ter nujnost kontinuiranega strokovnega izobrazevanja in izpopolnjevanja vsebine predavanja zgodovina masaze vrste masaz mehanicni fizioloski refleksni in psiholoski ucinki klasicne masaze indikacije kontraindikacije in doziranje terminologija in opis masaznih tehnik klasicne masaze osnovna nacela izvajanja masaznih tehnik rocna limfna drenaza rld po dr vodderju struktu ra in funkcija limfnega sistema in limfnih zil terminologija in opis drenaznih prijemov limfedem vrste in vzroki ucinki rld indikacije in kontraindikacije nacela prakticnega izvajanja rld globoka frikcija namen in ucinek in indikacije osnovna nacela izvajanja globoke frikcije zgodovina in razvoj manualne terapije osteopatija kiropraktika mobilizacija manipulacija definicije opredelitev razlike sklepna mobilizacija udov opredelitev osteokinematika artrokinematika biomehanske in anatoms ke znacilnosti sinovialnih sklepov artrokinematicna gibanja konveksno konkavno pravilo translatorno drsenje distrakcija sklepnih povrsin kongruenca sklepnih povrsin zaklenjen polozaj sklepa polozaj sklepa v mirovanju indikacije in kontraindikacije nacela izvajanja sklepne mobilizacije udov stopnje trakcije in mobilizacije teoreticne osnove mehanicnih in nevrofizioloskih ucinkov sklepne mobilizacije mehanske znacilnosti vezivno tkivnih struktur tipi sklepnih receptorjev preiskovalna shema vaje splosna nacela izvajanja klasicne terapevtske masaze prakticno ucenje posameznih tehnik klasicne masaze gladenje gnetenje vtiranje udarjanje tresenje klasicna terapevtska masaza zgornjega in spodnjega uda zgornjega dela prsnega kosa hrbta abdomna in obraza specialna masaza po hoffi higienska in sportna masaza osnovni prijemi rld stojeci krogi krozni gibi na mestu crpalni gib crpalni gib s pomikanjem gib dajanja krozni gib s palcem in dlanjo rld glave vratu zgornjega in spodnjega ud a ter trupa globoka frikcija splosna nacela prakticno ucenje osnovnih prijemov globoke frikcije izvajanje frikcije pri poskodbah ligamentov kit in misic prostost gibanja v sklepu anatomska in biomehanska znacilnost sklepa polozaj in oblika sklepnih povrsin ligamenti misice preiskovalna shema inspekcija aktivna in pasivna gibljivost v anatomskih ravninah in oseh palpacija testiranje translacijskega drsenja test misic proti uporu test misic na skrajsave zaklenjen polozaj sklepa polozaj sk lepa v mirovanju kapsularni vzorec omejitve giba polozaj bolnika polozaj terapevta trakcija kompresija in translacijsko drsenje sklepnih povrsin temeljni studijski viri gaber g klasicna terapevtska masaza ljubljna samozalozba kaltenborn fm mobilization of the extremity joints examination and basic treatment techniques oslo olaf norlis bokhandel universitetgaten frisch h programmierte untersuchung des bewegungsapparates chirodiagnostik aufl berlin springer verlag cyriax j russell g textbook of orthopaedic medicine vol ii treatment by manipulation massage and injection london bailliere tindall priporoceni studijski viri barak t rosen er sofer r mobility passive orthopaedic manual therapy in orthopaedic and sports physical therapy toronto mosby st louis beard g wood e massage principles and techniques philadelphia saunders cyriax j textbook of orthopaedic medicine london baillere tindall edmond sl manipulation mobilization extremity and spinal techniques baltimore mosby st louis hollis m massage for theraphists london blackwell scientific publication kisner c colby la therapeutic exercise foundation and technique philadelphia saunders sabec r limfedem low flow high protein edema v poredos p ed limfedem zbornik predavanj angioloskih dnevov novo mesto krka wood e becker p beard 's massage philadelphia saunders posebnosti pri izvedbi predmeta predavanja potekajo frontalno vaje pa v skupinah po studentov obveznosti studenta obvezna je aktivna udelezba pri predavanjih in vajah vaje se zakljucijo z dvema prakticnima kolokvijema ki sta pogoj za opravljanje izpita sestavljalki ucnega nacrta asist mag sonja hlebs strok sodel branka slakan zdravstvenovzgojno izobrazevanje obseg ur ur predavanj in ur vaj vkljucenost v progra m i letnik cilji studentje znajo opredeliti zdravstveno vzgojo kot metodo dela v fizioterapiji in preventivni medicini nivoje in podrocja delovanja in pristope v zdravstveni vzgoji znajo razloziti pojme zdravje in bolezen locijo zdravstveno vzgojo in promocijo zdravja njuno povezanost in razlicnost identificirajo se s svojo vlogo zdravstvenega vzgojitelja na vseh nivojih preventive poznajo normativno urejenost in se zavedo eticne odgovornosti za podrocje zdravstvene vzgoje seznanijo se z discipli nami kot so pedagogika andragogika didaktika teorija vzgoje ter z motivacijo in komuniciranjem in njihovo aplikacijo v zdravstveno vzgojo ob upostevanju psihofizicnih sposobnosti in zdravstvenega stanja posameznika ali skupine poznajo teorijo pouka in so sposobni postavljati vzgojnoizobrazevalne cilje uporabiti nacela pouka ter izbirati oblike in metode dela ter ucila in ucna sredstva vsebine predavanja zdravstvena vzgoja definicija cilji ottawska listina nivoji preventive in zdravstvene vzgoje podrocja delovanja promocija zdravja zdravje in bolezen normativna urejenost zdravstvene vzgoje plan zdravstvenega varstva republike slovenije do l zdravstvena vzgoja v eticnih spisih osnove iz teorije vzgoje pedagogike andragogike didaktike v povezavi z zdravstveno vzgojo motivacija in komuniciranje v zdravstvenovzgojnem procesu pouk ucila in ucni pripomocki v pouku zdravstvene vzgoje pomen reprezentacijskega kanala ucitelja in ucenca organizacija pouka vaje student pod mentorstvom izdela projekt za samostojni zdravstveno vzgojni nastop temeljni studijski viri hoyer s zdravstvena vzgoja in zdravstvena prosveta ljubljana tehniska zalozba slovenije hoyer s stebe v pisna navodila za izdelavo ucne priprave ljubljana visoka sola za zdravstvo domajnko n metode zdravstvenega izobrazevanja ljubljana visja sola za zdravstvene delavce priporoceni studijski viri brajsa p pedagoska komunikologija prevedla gradisnik d ljubljana glotta nova musek j osebnost in vrednote ljubljana educy trcek j medosebno komuniciranje kontaktna kultura radovljica didakta aktualni clanki posebno zdrav var ki obravnava zdravstvenovzgojno problematiko posebnosti pri izvedbi predmeta predavanja potek ajo standardno vaje potekajo v skupinah po studentov student je aktiven udelezenec predstavi svoj projekt pripravo ucne ure za doloceno skupino udelezencev zdravstvenovzgojnega pouka obveznosti studenta student si pridobi frekvenco s prisotnostjo na predavanjih kar je pogoj za pristop k izpitu izpit je pisni na zeljo kandidata pa lahko tudi ustni uspesno opravljen izpit je pogoj za opravljanje vaj vaje se zakljucijo z oceno projekta kar je tudi pogoj za pridobitev frekvence vaje in projekt se preveri in oceni s pomocjo izdelanega protokola sestavljalka ucnega nacrta pred mag silvestra hoyer kinezioterapija obseg ur ur predavanj in ur vaj vkljucenost v program ii letnik cilji studenti spoznajo vlogo kinezioterapije pri p reprecevanju negativnih vplivov okolja utrjevanju zdravja zmanjsevanju posledic bolezni ali poskodbe in v rehabilitaciji sposobni so iz dinamicnega in staticnega vidika podrobno analizirati osnovne izhodne polozaje drze in gibanja s posebnim poudarkom na hoji naucijo se vseh vrst gibanj metod za vzpostavljanje teh gibanj ter indikacij in kontraindikacij le teh na osnovi odstopanj oblikujejo programe za pridobivanje in vzpostavljanje relaksacije gibljivosti moci vzdrzljivosti koordinacije rav notezja oziroma optimalne funkcije naucijo se nacinov in metod organiziranja poucevanja in vodenja individualnih in skupinskih vaj s poudarkom na zdravstveni vzgoji rizicnih skupin uvidijo nujnost permanentnega adekvatnega strokovnega izobrazevanja in izpopolnjevanja vsebine predavanja in vaje se med seboj tesno povezujejo na vajah pa je poudarek na ucenju izvajanju oblikovanju in urjenju posameznih kinezioterapevtskih metod kinezioterapija kot medicinska veda njeni cilji in razvojna pot proucevanje cloveskega gibanja iz anatomskega fizioloskega mehanicnega psihosocialnega vidika in vidika lastnih izkusenj in opazovanja opredelitev dejavnikov od katerih je odvisen ucinkovit gib vloga sklepov misic zivcnega sistema cutil percepcije e mocij itd skupinsko delovanje misic vrste misicnih kontrakcij ritem intenzivnost poraba energije selektivni gibi gibalni vzorci trik gibi analiza osnovnih polozajev lezeci sedeci klececi stirinozni stojeci vese ucinki tehnike indikacije kontraindikacije vseh vrst gibanj pasivno aktivno asistirano aktivno koncentricno ekscentricno izokineticno izotonicno izometricno ter progresivnega gibanja proti uporu pomen relaksacije ter seznanitev z metodami splosne in lokalne relaksacije metode za pridobivanje gibljivosti spinalna distrakcija njeni ucinki nevarnosti vrste in parametri staticna in dinamicna ocena drze oblikovanje programa korektivne gimnastike za tipicne slabe drze analiza normalne in patoloske hoje analiza respiratorne funkcije vaje v dihanju dihalne vaje kasljanje izkasljevanje drenazni polozaji hidroterapija izkoriscanje ucinkov vode za obnovo in preprecevanje disfunkcij telesa proprioceptivna nevromuskularna facilitacija filozofija principi in tehnike telesna pripravljenost splosna in lokalna vzdrzljivost elementi aerobne vadbe s poudarkom na rizicnih skupinah metodika vodenja individualnih in skupinskih vaj kriteriji za oblikovanje skupin selekcije bolnikov velikost skupine napredovanje organizacija in lastnosti dobrega vodje prednosti zdravstvene vzgoje sportne vzgoje in pozitivnih ucinkov gibanja v skrbi za normalen razvoj ter preprecevanje in zdravljenje bolezni temeljni studijski viri trew m everett human movement an introductory text rd ed melbourne churchill livingstone kisner c colby la therapeutic exercise foundation and techniques rd ed philadelphia davis whittle mw gait analysis an introduction oxford butterworth heinemann adler s beckers d buck m pnf in practice an illustrated guide new york springer verlag jones k barker k human movement explained oxford butterworth heinemann priporo ceni studijski viri clanki iz revij predvsem physical therapy in physiotherapy posebnosti pri izvedbi predmeta predavanja potekajo za vse studente hkrati vaje v kabinetu za skupine po studentov obveznosti studenta prisotnost in aktivno sodelovanj e studentov pri vajah je obvezno preden pristopi student k pisnemu izpitu mora opraviti prakticni kolokvij voditi skupinsko vadbo in ucni nastop ki ga mora teden dni prej oddati v pisni obliki sestavljavka ucnega nacrta vis pred mag gabrijela gaber fiziologija obseg ur ur predavanj in ur vaj vkljucenost v program ii letnik cilji predmet fiziologija daje studentom osnovno znanje o zakonitostih delovanja zdravega cloveskega organizma s poudarkom na fiziologiji srca in ozilja dihan ja in misic na to znanje dogradi spoznanja o prilagajanju organizma na posebne razmere predvsem na telesni napor studenti bodo ob koncu sposobni opisati razlicne organske sisteme in vlogo posameznih organov oz tkiv v teh sistemih razloziti delovanje organskih sistemov pri zdravem cloveku v normalnih razmerah in pri telesnem naporu razloziti povezave med organskimi sistemi in regulacijo njihovega delovanja vsebine predavanja uvod fizioloski principi definicija fiziologije in njena vloga homeostaz a notranje okolje sestava telesnih tekocin transport snovi in energije membranski potencial prenos sporocil principi delovanja hormonov nadzorni sistemi principi delovanja in elementi nadzornih sistemov zivec in misica prevajanje signalov po zivcih principi registriranja zivcnih impulzov splosna shema in principi delovanja motoricnih sistemov na razlicnih nivojih centralnega zivcevja prenos vzburjenja z zivca na misico sklopitev vzburjenja in misicne kontrakcije zgradba skeletne misice in t eorija misicne kontrakcije motoricne enote tipi misicnih kontrakcij skeletna misica pri naporu izcrpanje trenirana misica imobilizacija gladke misice kri funkcije krvi sestava krvi nastajanje krvnih celic eritrociti levkociti principi delovanja imunskega sistema trombociti hemostaza koagulacija krvi krvne skupine transfuzija srce lastnosti srcne misice elektricna dejavnost srca pobudniki srcne aktivnosti prevajanje po srcu ekg srcni ciklus delovanje atrijev ventrikov in zaklop k delo srca uravnavanje delovanja srca avtoregulacija frank starlingov zakon vpliv simpatika in parasimpatika srce pri naporu delovanje srca med in po naporu prilagoditve na telesno vadbo krvni obtok osnovni principi hemodinamike pretok krvi upor proti toku krvi pritiski v razlicnih odsekih zilnega sistema znacilnosti razlicnih odsekov zilnega sistema kapilarna dinamika tekocin limfni sistem uravnavanje krvnega obtok arterijski pritisk minutni volumen srca pretok skozi posamezne organ prilagoditev obtocil na pokoncno lego telesa prilagoditev obtocil na napor in nadzor med naporom dihanje funkcija dihal pljucni volumni in kapaciteta mrtvi prostor mehanika dihanja dihalne misice elasticnost pljuc in prsnega kosa povrsinska napetost pritiski v plucih pri dihanju v mirovanju in pri naporu dinamicna kompresija dihalnih poti delo pri dihanju difuzija plinov in difuzijska kapaciteta pljuc transport kisika po krvi transport co regulacija dihanja acidobazno ravnovesje in pljuca dihanje med naporom dihanje v izjemnih pogojih potapljanje velika nadmorska visina testi pljucnih funkcij spirometrija staticne in dinamicne meritve dihanja merjenje difuzijske kapacitete merjenje mrtvega prostora rezidualnega volumna l edvice in telesne tekocine pretok krvi skozi ledvice filtracija in njeno uravnavanje nastajanje urina koncentriranje in diluiranje urina acidobazno ravnovesje in ledvica ocenjevanje acidobaznega stanja testiranje ledvicnih funkcij acidobazno stanje pri naporu prebava temeljni procesi pri prebavi prebava v zelodcu prebava v dvanajsterniku pankreas prebava v crevesju bioenergetika in presnova bioloski energetski ciklus nacini pridobivanja in skladiscenja energije v cloveskem organizmu presnova ogljikovih hidratov in mascob uravnavanje presnove fosfatna vez atp aerobna in anaerobna produkcija energije energetski sistemi pred naporom med naporom in po naporu merjenje presnove kisikov dolg principi oddajanja toplote stradanje endok rinologija uravnavanje sekrecije hormonov nevroendokrinologija hormoni hipofize hormoni skorje suprarenalke hormoni scitnice hormoni endokrinega pankreasa reproduktivne funkcije pri moskem in zenski hormonski odziv organizma na napor merjenje tele snih zmogljivosti ergometrija energija delo moc izkoristek neposredno merjenje energije produkcija toplote posredno merjenje energije poraba kisika vrste obremenilnih testov naprave za obremenilno testiranje ekg pod obremenitvijo fizioloski ucinki telesne vadbe metode treninga spremembe kvs biokemicne spremembe ostalo fiziologija izjemnih razmer prilagoditev na velike nadmorske visine potapljanje vesoljska fiziologija nadzor temperature v hladnem vrocem vlaznem okolju fizioologij a izrednih razmer prilagoditev na velike nadmorske visine potapljanje vesoljska fiziologija nadzor temperature v hladnem vrocem vlaznem okolju vaje kri eritrociti stetje hematokrit hemoglobin krvni indeksi krvne skupine sistem abo rh str jevanje krvi zaustavljanje krvavitev dolocanje casa krvavitve koagulacija testi in preprecevanje kardiovaskularni sistem snemanje ekg sfigmograma a corotis fonokardiograma ekg pri obremenitvi flachov test frekvenca srca arterijski pritisk pri naporu principi merjenja arterijskega pritiska prilagoditev kvs na razlicen polozaj telesa dolocanje perifernega in centralnega venskega pritiska obremenilna testiranja dolocanje individualne porabe kisika primerjava razlicnih naprav za testiranje primerjava razlicnih testov za dolocanje aerobne kapacitete dolocanje anaerobne kapacitete dihanje dihanje v mirovanju pljucni volumni in kapacitete meritve dinamicne preizkusnje dihanja mevs mvv dihanje pri naporu meritve raztegljivosti pljuc zivcevje in cutila dolocanje prevodne hitrosti po zivcu miogram pri cloveku dolocanje refleksnega casa metabolizem dolocanje bazalnega metabolizma dolocanje porabe kisika v mirovanju in pri naporu dolocanje kisikovega dolga temeljni studijski viri strucl m elementarne belezke iz fiziologije napora skripta za fizioterapevte ljubljana fox el bowers rw foss ml the physiological basis of physical education and athletics philadelphia saunders college publishing oz novejsa izdaja astrand p rodahl k textbook of work phisiology philadelphia etc mcgraw hill oz novejsa izdaja priporoceni studijski viri berne rm levy mn eds principles of physiology st louis etc mosby ali novejsa izdaja selkurt ee phisiology boston etc little brown co oz novejsa izdaja posebnosti pri izvedbi predmeta predavanja potekajo frontalno za vse studente hkrati vaje so v skupinah po studentov obveznosti studenta vaje se zakljucijo s pisnim kolokvijem po zakljucenih predavanjih in opravljenem kolokviju iz vaj student pristopi k izpitu ki se sestoji iz dveh delov pisnega in ustnega sestavljalec ucnega nacrta izr prof dr martin strucl patologija predmet obsega ur ur predavanj in ur vaj vkljucenost v program ii letnik cilji student si pridobi osnovno znanje iz splosne patologije ki povezuje osnovne medicinske vede anatomijo histologijo citologijo itd s klinicno medicino splosno patologijo student razume kot znanost o tistih osnovnih reakcijah celic in tkiv na skodljive dejavnike zunanjega in notranjega okolja ki predstavljajo osnovo vseh bolezni v okvirih splosne patologije se student seznani s temeljnimi vrstami skodljivih dejavnikov zunanjega in notranjega okolja etiologija medsebojnim odnosom med ucinkovanjem skodljivega dejavnika poskodbo celic in tkiv ter njihovo reakcijo patogeneza spremembami zgradbe in delovanja celic tkiv in organov v pogojih bolezni student se seznani le s tistimi morfoloskimi spremembami ki so v okvirih splosne patologije najbolj potrebne za razumevanje mehanizmov nastanka bolezni student osnovne patoloske procese razume integralno brez ostre razmejitve med spremembami strukture in funkcije seznani se s temeljnimi preiskavami v patologiji biopsija obdukcija itd in njihovim strokovnim znanstveno raziskovalnim in edukativnim pomenom v sodobni medicini z osnovno medicinsko terminologijo tudi v latinscini vsebina predavanja uvod zdravje in bolezen patologija razdelitev preiskovalni nivoji temeljne preiskave in metode v patologiji biopsija citoloska in histoloska biopsija obdukcija delovanje skodljivosti zunanjega in notranjega okolja etiologija etiopatogeneza patogeneza skodljivosti zunanjega okolja skodljivosti notranjega okolja osnovne reakcije celice celica reakcije prilagoditve poskodbe okvare celic smrt celice nekroza vrste nekroze usoda nekroze gangrena smrt osebnosti tanatologija motnje obtoka tkivne teko cine normalna mikrocirkulacija in fizioloske osnove ekstracelularno kopicenje vode edem kopicenje vode v telesnih votlinah dehidracija motnje krvnega obtoka spremembe cirkulirajoce krvi zmanjsanje prekinitev krvnega obtoka vnetje in obnova celj enje opredelitev ucinki vnetja razdelitev vnetij glede na trajanje razdelitev vnetij glede na prevladujoco komponento vnetnega odziva razdelitev vnetij glede na razvidnost vzrocnosti iz morfologije vnetnega odziva razdelitev vnetij glede na vrsto vnetnega agensa pomen obnove in povezanost z vnetno reakcijo vrste obnove ciste tumorji willisova opredelitev onkologija osnovna terminologija parenhim in stroma tumorja diferenciacija neoplasticnih celic anaplazija klasifikacija tumorjev histogenetska z ozirom na biolosko obnasanje tumorjev benigni tumorji maligni tumorji etiologija tumorjev teorije o vzrokih neoplasticne transformacije celice osnovni epidemioloski podatki o distribuciji tumorjev glede na spol starost in geografske razli ke vaje studentje se na seminarski nacin spoznajo s specialno patologijo pomembnejsih organskih sistemov s posebnim poudarkom na patologiji lokomotornega sistema temeljni studijski viri silabusi izbranih poglavij repetitorij splosne patologije za studente visje sole za zdravstvene delavce posebnosti pri izvedbi predmeta predavanja potekajo za vse studente hkrati z uporabo diaskopa in diaprojektorja vaje potekajo v skupinah po studentov obveznosti studenta obvezno je preverjanje znanja z izpitom sestavljalca u cnega nacrta prof dr a masera vis pred janez jancar nevrofiziologija in nevrologija obseg ur ur predavanj in ur vaj vkljucenost v program ii letnik cilji predmet naj bi postavil teoreticno in prakticno podlago za dve bistveni prvini bodocega poklicnega dela diplomanta samostojna fizioterapevtska obravnava nevroloskega bolnika in smiselna uporaba metod nevrofizioterapije pri obojem naj bi diplomant fizioterapije pridobil toliko razumevanja o delovanju fizioloskih mehanizmov z ivcevja tako v zdravju kot v nevroloskih in drugih boleznih da bi lahko samostojno ceprav v sodelovanju z bolnikovim zdravnikom indiciral in izvajal fizioterapevtske postopke in spremljal ter ocenjeval njihove ucinke posamezni cilji so tile student razume osnovne fizioloske procese na katerih temelji delovanje zivcevja na ravni receptorja sinapse nevrona nevronskih sistemov in integrativnih mehanizmov globalnega zivcevja podrobneje spozna osnovne mehanizme senzorike motorike in njune integracije v smiselno vedenje kot reakcijo na okolje in notranje fizioloske potrebe kakor tudi osnove visjih zivcnih dejavnosti uvidi kako je funkciji podrejena struktura in podrobneje spozna nekatere znacilnosti funkcionalne nevroanatomije zlasti senzoricnih in motoricnih sistemov preprostih in kompleksnih refleksov ter integrativnih mehanizmov vkljucno s humoralnimi mehanizmi nevroregulacije spozna nekatere detajle topografske nevroanatomije ki so pomembni za razumevanje simptomov in znakov zariscnih okvar zivcevja doume kako bolezen ki prizadene zivcevje neposredno ali posredno sistemsko ali zariscno prizadene njegove elementarne in integrativne funkcije in kako se zivcevje na te motnje odziva v akutnem in kronicnem obdobju razume naravo patoloskih fenomenov v delovanju zivcevja pozitivnih in negativnih pojavov simptomov in znakov iritacije funkcijskih izpadov zaradi zacasno ali trajno okvarjene strukture zaradi funkcijske prevlade ekscitacijskih ali inhibicijskih struktur ki so normalno pod nadzorstvom okvarjenih ali so njim antagonisticne in naposled razvoj novih vzorcev s katerimi skusa zivcevje doseci novo ravnovesje spozna dinamicnost razvoja funkcijskih motenj pomen akutnega ali subkronicnega oz kronicnega nastopa strukturne okvare na drugi strani pa plasticnost in kompenzacijske in regenerativne zmoznosti zivcevja razume fizioloske temelje in razlago za empiricno razvite nevrofizioterapevtske tehnike spozna pogoje ki morajo biti izpolnjeni za njihovo uspesno uporabo pri posameznem bolniku zna oceniti indikacije in kontraindikacije zanje spozna abnormne nadomestne vzorce senzoricno motoricne integracije po okvari zivcevja in se nauci nacinov za modifikacijo teh vzorcev v klinicni nevrologiji se nauci principov anamneze in nekaterih delov usmerjene nevroloske preiskave v principu spozna instrumentalne preiskavne metode njihove indikacije moznosti omejitve in tveganja spozna pomembnejse nevroloske bolezni in sindrome njihovo etiologijo patogenezo patologijo diagnostiko in kavzalno oz simptomatsko zdravljenje pa tudi principe na katerih temelji fizioterapija in habilitacija oz rehabilitacija nevroloskih bolnikov z raznimi vrstami akutne in kronicne okvare zivcevja nauci se prepoznave poglavitnih simptomov in znakov spozna kako je treba presojati klinicno sliko v dinamiki njene evolucije podrobneje se seznani z boleznimi in sindromi ki bodo predmet njegovega bodocega poklicnega dela doume pomembnost zgodnjega zacetka habilitacije oz rehabilitacije nevroloskega bolnika in pomen cimboljsega sodelovanja in motivacije bolnika zaradi optimalne izrabe preostalih zivcnih funkcij ki so pod hotenim nadzorstvom bolnika vsebine predavanja nevroanatomija pregleden oris embriologije zivcevja v luci razvojnih motenj in napak filogenetski in ontogenetski razvoj struktur in funkcij zivcne in glialne celice sinapse vrste nevronov citoarhitektonika hrbtenjaca in spinalni zivci pletezi periferni zivci in njihova inervacijska podrocja mozgansko deblo mali mozgani mozgan ski zivci avtonomni sistem veliki mozgani bazalni gangliji zivcne proge zilje osrednjega zivcevja mozganske opne likvorski sistem nevrofiziologija polarizacija vzdraznih membran ionski kanalcki akcijski potencial sinapticni prenos nevrotransmiterji nevromodulatorji ekscitacija postsinapticna in presinapticna inhibicija facilitacija sumacija potenciacija habituacija spomin prevajanje impulza po zivcnih vlaknih aksoplazemski tok receptorji proprio in eksteroceptorji refleksni lok p roprioceptivni in kozno misicni spinalni refleksi posturalni vestibularni tonicni vratni refleksi misicni tonus teorija servomehanizma koaktivacija alfa gama vloga misicnega vretena in golgijevega receptorja v fini regulaciji hotene motorike aferentni sistemi specificnost receptorjev teorije o nastanku obcutkov in zaznav potek aferentnega sistema za bolecino toplo in mrzlo protopaticno senzibilnost in sistema za epikriticno in polozajno senzibilnost anatomski in fizioloski temelji bolecine protopaticne in epikriticne teorija vrat descendentno uravnavanje bolecinskih prilivov po opioidnih in neopioidnih sistemih debla velikih mozganov in hrbtenjace vloga vlaken c kot kemicnih aferenc patoloska bolecina mehanorecepcija cut za lego sklepov vestibularni sistem vidni in slusni sistem periferni spodnji motoricni nevron motoricna enota tipi nevromuskularna sinapsa znacilnosti periferne motoricne okvare klinicne slike okvar posameznih zivcev zgornjega in spodnjega uda oz motoricnih mozganskih zivcev okvare korenin in pletezev sindrom kavde ekvine inaktivnostna atrofija miogena pareza stopnje tope mehanske okvare perifernega zivca utesnitvene nevropatije wallerjeva degeneracija aksonska regeneracija kolateralna reinervacija osrednji zgornji motoricni nevron motoricna skorja direktne in posredne motoricne proge vloga ekstrapiramidnega sistema vestibularnega sistema in cerebeluma v uravnavanju gibov klinicna slika okvare zgornjega motoricnega nevrona patofiziologija spasticnosti fazicni in tonicni pojavi klonus spazmi fenomen zepnega noza patoloski refleksi pomen nespecificnega ekscitacijskega priliva iz segmentnih oddaljenih in centralnih virov spinalni sok kortikalna kapsularna debelna okvara motoricnih prog okvara v vratnem prsnem in ledvenem delu hrbtenjace sindrom konusa in epikonusa parkinsonski rigor decerebracijska in dekortikacijska rigidnost patoloska motorika tremor ekstrapiramidni horeaticni atetoticni distonicni balisticni gibi motnje spontane motorike mioklonizmi epilepticni krci visje zivcne dejavnosti zavest in njene motnje inteligentnost primarni in sekundarni upad govor in njegove motnje disartrije disfazije hemisferna specializacija in dominanca sindrom cerebralne diskonekcije agnozije motnje telesne sheme asimbolije iluzije halucinacije nevrofizioloske in biokemicne osnove ucenja in spomina preiskavne metode v nevrologiji nevroloska preiskava z anamnezo oceno stanja zavesti in dusevnega stanja govora podr obneje preiskava gibalnega aparata trofike tonusa pasivne gibljivosti spontane hotene in patoloske motorike grobe moci in refleksov preiskava senzibilnosti za razne modalnosti obcutljivosti za bolecino orientacijska preiskava vida sluha funkcije ravnotezja pregledovanje funkcije posameznih zivcnih struktur in njihovih motenj ocena izpadov in verjetne lokalizacije okvare orientacija o instrumentalnih in laboratorijskih preiskavah lumbalna punkcija in preiskave likvorja biopsije misic zivcev mozganov klinicna elektromiografija eeg evocirani potenciali somatosenzoricnega vidnega in akusticnega sistema elektricno in magnetno drazenje mozganov hrbtenjace zivcev misic rentgenske preiskave nativne kontrastne mielografija radikulografija angiografije racunalniska tomografija radioizotopne preiskave slikanja z magnetno resonanco pet spect bolezni zivcevja infekcije meningitisi encefalitisi bakterialni virusni in dr abscesi septicna tromboza sinusov postinfekcijski encefalitis nevrosifilis aids tumorji vrste znacilnosti patofiziologija zvisanega intrakranialnega pritiska pomiki mozganovine simptomi in znaki glede na lokalizacijo preiskovalne metode terapija in prognoza zilne bolezni mozganov fiziologija mozgan skega krvnega obtoka in njegove motnje vrste cerebrovaskularnega inzulta incidenca smrtnost dejavniki tveganja mozganska ishemija prehodne ishemicne atake razvijajoci se in dokoncni inzult sindromi mozganskih arterij ishemicna senca infarkti mejnih con lakunarni infarkti predilekcijska mesta krvavitev subarahnoidna krvavitev zdravljenje prognoza pomen zgodnje fizioterapije nacela rehabilitacije difuzna mozganska arterioskleroza demenca vaskularnega izvora kraniocerebralne poskodbe pretres obtolcenje epiduralni subduralni hematom zapleti pozne posledice demielinizirajoce bolezni multipla skleroza diseminirani encefalomielitis diagnoza potek moznosti zdravljenja in rehabilitacije razvojne nepravilnosti zivcevja in mozganske okvare pred rojstvom ob porodu in v zgodnji otroski dobi sindromi razvojnih motenj cz ovojnic in kosti hidrocefalus v otroski dobi znacilne klinicne slike mozganskih okvar v zgodnjem otrostvu hipotonicna horeoatetoticna spasticna in cerebelarna oblika prognoza zdravljenje principi fizioterapije in habilitacije bolezni bazalnih ganglijev hipertonicno akineticni in hipotonicno hiperkineticni sindrom parkinsonova bolezen horeoatetoticni sindrom distonija muskulorum deformans spazmodicni tortikolis grafospazem blefarospazem epilepsija patofiziologija etiologija vrste epilepsije in vrste napadov vrocicni krci epilepsija v otroski dobi diagnostika in zdravljenje epilepticni status glavoboli tenzijski glavobol migrena glavobol pri zvisanem intrakranialnem pritisku bolezni z izkljucno ali pretezno prizadetostjo hrbtenjace mielitis epiduralni absces tumorji siringomielija oz siringobulbija poskodbe zdravljenje principi fizioterapije okvare mozganskih in perifernih zivcev najpogostejsi vzroki diagnostika zdravljenje fizioterapevtski ukrepi simptomi in znaki okvar posameznih zivcev kompresijske in utesnitvene nevropatije nevroloski zapleti bolezni medvretencnih ploscic in degenerativnih bolezni hrbtenice cervikobrahialni sindrom lumboishialgija zdravljenje polinevropatije demielinizirajoce in aksonske klinicne slike etiologija in zdravljenje poliradikulonevritis guillain barré zivcno misicne bolezni degenerativne polinevropatije spinalne amiotrofije bolezen motoricnega nevrona miastenija gravis in miastenski sindrom misicne distrofije polimiozitis in dermatomiozitis prirojena miotonija benigne miopatije otroske dobe hormonske miopatije paraneoplasticne nevromiopatije vaje prakticno delo naj bi zajelo vaje v nevroloski preiskavi demonstracije nekaterih instrumentalnih metod nevroloske diagnostike demonstracije bolnikov z nekaterimi nevroloskimi boleznimi in sindromi video in filmske obravnave nekaterih tem temeljni studijski viri strucl m fiziologija zivcevja med razgl suppl janko m gibanje med razgl marsden cd fowler tj clinical neurology london arnold lavric a klinicna nevroloska preiskava med razgl suppl posebnosti pri izvedbi predmeta predavanja potekajo v frontalni obliki za vse studente hkrati spremljana so z diapozitivi prosojnicami in razpravo pri vajah v nevrofizioloskem laboratoriju je v skupini po studentov obveznosti studenta kolokvij in izpit sestavljalec u cnega nacrta akad prof dr joze trontelj patoloska fiziologija obseg ur ur predavanj in ur vaj vkljucenost v program ii letnik cilji studenti spoznajo vzroke in mehanizme nastanka najpomembnejsih patoloskih procesov in bolezni s kateri mi se pri svojem delu srecuje fizioterapevt ko prispeva k njihovemu zdravljenju ali lajsanju tezav zaradi njih student se nauci uporabljati temeljno znanje za razlago bolezenskih dogajanj in njihovo razumevanje predmet tako predstavlja most k studiju klinicnih in specificno strokovnih predmetov vsebine predavanja povecana telesna temperatura vnetje splosna adaptacija na poskodbo staranje debelost sladkorna bolezen termicne poskodbe bolecina zivcnomisicne interakcije misicni tonus in njegove m otnje utrujenost motnje zavesti ateroskleroza in infarkt tromboza krvavitev in sok edem obstrukcija in restrikcija ventilacije dispnea kaselj cianoza kalcij in patofiziologija okostja vaje vsebina vaj je tesno povezana z vsebino predavanj temeljni studijski viri ucbenik fiziologije materiali razdeljenih na predavanjih posebnosti pri izvedbi predmeta predavanja potekajo za vse studente hkrati laboratorijske vaje pa v skupinah po studentov obveznosti studenta obvezna je prisotnost na vajah studenti morajo iz kolokvijev na vajah zbrati vsaj moznih tock da lahkopristopijo k izpitu sicer morajo opravljati predizpitni kolokvij sestavljalec ucnega nacrta prof dr janko sketelj elektro in termoterapija obseg ur ur predavanj in ur vaj vklj ucenost v program ii letnik cilji studenti poznajo fizioloske in terapevtske ucinke razlicnih fizikalnih agensov energij na clovekov organizem znajo pravilno dozirati posamezne fizikalne agense poznajo nevarnosti in varnostne ukrepe pri uporabi fizikalnih agensov indikacije in kontraindikacije za klinicno uporabo fizikalnih agensov naucijo se pravilno in ucinkovito ravnati in pravilno aplicirati fizikalne agense pravilno dozirati posamezne fizikalne agense sposobni so izbirati med razlicnimi fiz ikalnimi energijami vsebine vsebine so razdeljene na dva dela elektroterapija in termoterapija i in elektroterapija in termoterapija ii predavanja elektroterapija in termoterapija i terminologija in splosni pojmi o posameznih fizikalnih agensih nizkofrekvencna elektroterapija osnove elektrodiagnostike zivcnomisicnega sistema elektrostimulacija es denervirane misice es normalno inervirane misice funkcionalna elektricna stimulacija protibolecinska es diadinamicni tokovi in interferencni tokovi elektroterapija in termoterapija ii termoterapija ohlajevanje led mrzla voda ledena voda kriopak ledene obloge spreji povrsinsko ogrevanje ir termopak parafin kopeli globinsko ogrevanje diatermija ultrazvok fototerapija helioterapija uv zarki laser kromatoterapija mehanoterapija vibracije trakcije vacusac kinetec hidroterapija terapija z uporabo vode klimatoterapija in balneoterapija izkoriscanje klime in termalnih vrelcev kot terapevtskih faktorjev fango terapija z zdravilnimi blati magnetoterapija co kopeli in hiperbaricna hiperoksigenizacija varstvo pri delu z aparaturami in fizikalnimi agensi vaje vsebine so razdeljene na dva dela elektroterapija in termoterapija i in elektroterapija in termoterapija ii studentje spoznajo aparate ki se uporabljajo kot vir fizikalnih energij v terapevtske namene naucijo se pravilno in ucinkovito aplicirati in dozirati posamezne fizikalne agense najprej v kabinetu nato pa ob bolnikih elektroterapija in termoterapija i nizkofrekvencna elektrostimulacija elektrodiagnostika dolocanje intenzitetno casovne i t krivulje evalvacija dobljenih vrednosti individualno dolocanje terapevtskega toka klinicna aplikacija iskanje zivcnih in misicnih motoricnih tock funkcionalna elektricna stimulacija fes protibolecinska elektricna stimulacija tens didinamicni tokovi interferencni tokovi elektroterapija in termoterapija ii visokofrekvencna elektroterapija kondenzatorsko polje magnetno polje izbira in namescanje elektrod povrsinsko ogrevanje in ohlajevanje obsevanje z infrardecimi zarki ogrevanje s parafinom imerzija parafinske obloge termopak kriopak lokalne kopeli tople vroce izmenicne mrzle in ledene kriomasaza fototerapija dolocanje med obsev anje z ultravijolicnimi zarki sonoterapija imerzija direktno staticno mobilno mehanoterapija trakcijske naprave vibracijske naprave vacusac naprave za pasivno gibanje magnetoterapija bazen in hubbardova banja hiperbicna komora laser temeljni studijski viri jakovljevi m termoterapija ucbenik v pripravi rugelj d elektrostimulacija ucbenik v pripravi priporoceni studijski viri low j reed a electrotherapy explained principles and practice rd print london butterworth heinemann lehman jf ed therapeutic heat and cold th ed baltimore etc williams wilkins cop michlovitz sl ed thermal agents in rehabilitation rd print philadelphia davis licul f elektrodiagnostika i elektroterapija zagreb skolska knjiga franovi a masanovi t eds zborniki predavanj podiplomskega tecaja iz balneoklimatologije in balneoklimatoterapije terme catez ljubljana univerzitetni zavod za rehabilitacijo invalidov skupnost naravnih zdravilisc slovenije downer ah physical therapy procedures selected techniques th ed springfield charles c thomas cop posebnosti pri izvedbi predmeta predavanja in vaje potekajov dveh delih elektroterapija in termoterapija i in elektroterapija in termoterapija ii predavanja za vse studente hkrati vaje potekajo v skupinah po studentov v kabinetu in po studentov ob bolniku obveznosti studenta obvezna je aktivna udelezba pri predavanjih in vajah vaje se zakljucijo z dvema prakticnima kolokvijema ki sta pogoj za opravljanje izpita sestavljalci ucnega nacrta prof dr martin stefancic pred mag darja rugelj pred miroljub jakovljevi metode raziskovalnega dela obseg ur ur predavanj in ur vaj vkljucenost v program ii letnik ur predavanj in vaj iii letnik ur predavanj in ur vaj cilji prprava za kriticno branje znanstvene literature in sposobnost nacrtovanja vodenja in analize manj zahtevnih raziskav vsebine predavanja zakonitosti v znanstvenem informiranju in sodobna racunalniska orodja ki raziskovalcu v fizioterapiji omogocajo pregled nad strokovnimi in znanstvenimi informacijami nacrtovanje in vodenje raziskav merjenje vzorcenje principi statisticnega sklepanja in osnovne metode univariantne analize podatkov vaje vebina vaj je vezana na vsebino predavanj temeljni studijski viri adamic s temelji biostatistike ljubljana medicinska fakulteta v ljubljani hicks cm practical research methods for physiotherapists edinburgh churchill livingstone mimica mm uvod u medicinska istrazivanja zagreb skolska knjiga priporoceni studijski viri mihailov ai gilijarevskij rs uvod u informatiku dokumentaciju nd ed zagreb referalni centar sveucilista morton lz godbolt s eds information sources in medical science rd ed london butterworts posebnosti pri izvedbi predmeta vaje potekajo v ucilnici ki je opremljena z racunalniki obveznosti studenta student mora iz predmeta opraviti pisni in ustni izpit pisni del lahko opravi s pozitivnim rezultatom dveh kolokvijev izpit iz predmeta je pogoj za vpis v letnik sestavljalca ucnega nacrta doc dr janez sta re prof dr stefan adamic ortopedija obseg ur ur predavanj in ur vaj vkljucenost v program ii letnik cilji predmet obravnava rast in razvoj lokomotornega sistema njegove razvojne nepravilnosti bolezni ter involutivne spremembe in nji hove posledice slusatelji osvojijo pravilne predstave o normalnih in patoloskih procesih na lokomotornem sistemu ga spoznajo lokalno in morfolosko predvsem pa funkcionalno spoznati morajo da vsaka bolezen razvojna nepravilnost in poskodba povzroci funkcionalno motnjo in funkcionalni odgovor v sirsem obmocju slusatelji morajo najprej osvojiti znanje o morfoloskih spremembah na tkivih lokomotornega sistema pri boleznih in poskodba ter njihovem zdravljenju in reparacijah osvojiti morajo osnovno znanje o patoloskih in patofizioloskih dogajanjih v organih in tkivih lokomotornega sistema pri boleznih in poskodbah zajeta so tista osnovna dogajanja v tkivih lokomotornega sistema ki so skupna za vrsto bolezni in poskodb kot tudi spremembe in reparatorni procesi ki so odgovor organizma na te skodljivosti pri obravnavanju posameznih ortopedskih bolezni se v okviru zdravljenja seznanijo katere metode in sredstva fizioterapije se uporabljajo tako student ze ob seznanjanju s tvarino predmeta spozna vlogo fizioterapevta pri zdravljenju posameznih ortopedskih bolezni vsebine predavanja morfoloske spremembe na tkivih lokomotornega sistema kostno tkivo osteoporoza lokalna generalizirana osteomalacija osteoskleroza vnetje kosti osteomielitis akutni kronicni osteitis kostni sekvester periostitis cirkulacija v kosti nekroza kosti kostni infarkt osteoporoza pri vnetju spremembe rasti pri kronicnem vnetju poskodba kosti prelom patoloski prelom anevrizmalna kostna cista okvara rasti pri prelomu celjenje prelomov prirodno s hipertroficnim kalusom direktno po osteosintezi pocasno zarascanje prelomov psevdoartroze nepravilno zarasli prelomi reaktivne tvorbe osteofiti hiperostoze h rustancno tkivo reparacije hrustanca po poskodbah zarascanje hrustanca motnje metabolizma hrustanca hondroliza hondromalacija rastni hrustanec motnje rasti rahitis okvare po vnetju in poskodbi sinovialna ovojnica vnetje kronicno vnetje fibrozacija adhezije misicno tkivo atrofija in hipertrofija misic denervirana misica poskodba bolezen inaktivna misica imobilizacija motena cirkulacija prekinjena arterialna cirkulacija venozni zastoj motena cirkulacija limfe degenerativne bolezni misic kite in vezi vnetje kitnih ovojnic bakterielno revmaticno kronicna travma vnetje kitnih narastisc degenerativne spremembe v kitah repture kit reparatorne operacije na kitah pretrganje ligamentov ohlapni ligamenti reparatorni posegi na ligamentih krvne zile bolezni in spremembe na arterijah bolezni in spremembe na venah bolezni limfnega ozilja edemi ortopedija splosni del diagnostika in zdravljenje ortopedskih bolezni vzroki za ortopedske bolezni preiskovalne metode v ortopedi ji metode zdravljenja osnovni principi biomehanike splosna nacela in metode fizioterapije ki se uporabljajo pri boleznih in okvarah na lokomotornem sistemu prirojene deformacije in anomalije na lokomotornem sistemu splosne znacilnosti in vzroki najvaznejse in tipicne sistemske bolezni artrogripoza osteogenesis imperfekta hondrodistrofija fibrozna displazija razvojne motnje in bolezni skeleta osteoporoza osteomalacija rahitis asepticne kostne nekroze vnetne bolezni kosti in sklepov osteomielitis akutno gnojno vnetje sklepov osteomielitis dojenckov tbc kosti in sklepov ter hrbtenice revmatizem artritis pri revmaticni mrzlici putika hemofilne artropatije nevropatske artropatije degenerativne bolezni sklepov primarne in sekundarne artroze degenerativne bolezni na hrbtenici kostni tumorji pregled benignih in malignih kostnih tumorjev primarni in sekundarni z osnovnimi karakteristikami bolezni misic in kit poskodbe vnetja mialgije miopatije miotonije tendovaginitis tendinitis rupture kit bolezni in poskodbe zivcnega sistema flakcidne paralize porodne paralize poliomielitis paralize po poskodbah spasticne paralize mb little vsi tipi spasticne paraplegije po transverzalni okvari medule posttravmatska stanja kosti pocasno zarascajoci prelomi nezarasli prelomi nepravilno zarasli prelomi psevdoartroze sklepi ohlapni sklepi rigidni sklepi sudeckova distrofija klecavost misice fibrozacije volkmannova ishemicna kontraktura miozitis osifikans nepravilnosti drze vzroki nastanka simptomatika preventiva in terapija specialna ortopedija po anatomskih predelih bolezni in anomalije glave vratu in trupa bolezni spodnje ekstremitete bolezni zgornje ekstremitete in ramenskega obroca vaje v okviru fizioterapevtske obravnave ortopedskega b olnika se student vkljuci v zdravljenje prirojenih okvar in razvojnih motenj staticnih motenj drze vnetnih in degenerativnih obolenj sklepov in hrbtenice bolezni misic in kit deformacij in obolenj gibalnega sistema z nevroloskimi izpadi poudarek je na obravnavi tistih obolenj katerih rezultat zdravljenja je v veliki meri odvisen od fizioterapije temeljni studijski viri srakar f ortopedija izd ljubljana visja sola za zdravstvene delavce matasovi t osnove ortopedije zagreb skolska knjiga ruszkowski i ortopedija izd zagreb medicinska naklada adams jc hablen dl outline of orthopaedics churchill livingstone posebnosti pri izvedbi predmeta predavanja potekajo za vse studente hkrati z uporabo diapozitivov mode lov sklepov ter anatomskih preparatov predvsem kosti del predavanj je na ortopedski kliniki z demonstracijo bolnikov z najbolj karakteristicnimi deformacijami vaje so na bolniskem oddelku v skupinah po studentov obveznosti studenta prisotnost na vaj ah je obvezna pozitivno opravljen kolokvij iz poglavja morfoloske spremembe na lokomotornem sistemu in kolokvij po zakljucku vaj sta pogoj za pristop k izpitu sestavljalec ucnega nacrta prof dr franc srakar kirurgija s travmatologijo obseg ur ur predavanj in ur vaj vkljucenost v program ii letnik ur vaj iii letnik ur predavanj in ur vaj cilji student obnovi in dopolni znanja iz mikrobiologije biokemije in farmakologije za razumevanje postopkov ki se izvajajo v kirurgij i seznani se s pripravo bolnika na operacijo dogajanji med operacijo in po njej spozna najpomembnejse kirurske bolezni in poskodbe ter nacin njihovega zdravljenja spozna kako operativni poseg spremeni bolnikove telesne funkcije da razume pomen fizioterapije pri njihovem vzdrzevanju in preprecevanju komplikacij seznani se z fizioterapevtskimi metodami in tehnikami pri razlicnih pred in pooperativnih stanjih student pridobi sirok pogled v svezo kirurgijo lokomotornega aparata in se seznani s poskodbami drugih organskih sistemov da zna opazovati poskodovanca kot celoto spozna da je po eticnih nacelih dolzan in sposoben odgovorno nuditi prvo pomoc poskodovancem ali nenadoma obolelemu na visjem nivoju znanja pridobi osnovno znanje urgentne travmatolog ije s poudarkom na doktrinarnem abc programu reanimacije travmatskem soku transportni imobilizaciji zaustavljanju krvavitev prvi pomoci pri poskodbah z nizko in visoko temperaturo ter pri intoksikacijah pripravi se za neposredno in ucinkovito akcijo v resevanju konkretnih poskodb ali nenadne obolelosti tako v normalnih kot tudi v izrednih razmerah katastrofe vojna studenti se seznanijo z najpogostejsimi poskodbami ter obolenji ki nenadoma ogrozijo clovekovo zivljenje ali zdravje poglobijo znanja o moznosti preprecevanja poskodb ali nenadnih obolenj razvijajo pravilen odnos do cloveka ter po eticnih nacelih kot zdravstveni delavci dolzni pomagati poskodovancu ali nenadoma obolelemu na visjem nivoju kot to zmore laik vsebine predavanja splosna ki rurgija sterilizacija in dezinfekcija z orisi mikrobiologije kirurske infekcije s poudarkom na problemih kemoterapije anestezija krvavitev in hemoragicni sok ter nadomescanje krvi sok in sokovna stanja tumorji metabolizem kirurskega bolnika bilanca tekocin in elektrolitov ter motnje acidobazicnega ravnotezja predoperativna priprava ter pooperativna nega kirurskega bolnika komplikacije po operaciji in njihovo zdravljenje pljucne komplikacije pri kirurskem bolniku preprecevanje in zdravljenje pljucnih komplikacij po operaciji specialna kirurgija kirurske bolezni in poskodbe centralnega in perifernega zivcevja kirurske bolezni in poskodbe prsnega kosa in pljuc kirurske bolezni in poskodbe srca in ozilja kirurske bolezni in poskodbe abdomna in abdominalnih organov osnove plasticne kirurgije s poudarkom na problemih zavrnitvene reakcije splosna travmatologija definicija travmatologije politravme in multiplih poskodb travmatoloska epidemija odlocilen pomen prve pomoci v resevalni verigi pr incipi celjenja ran zlomi celjenje zlomov normalno in v primeru motenj metode zdravljenja zlomov poskodbe ligamentov in tetiv poskodbe in rigidnost sklepov zlomi v otroski dobi hematogeni osteomielitis in eksogeni osteitis urgentna travmatologija specialni del kraniocerebralne poskodbe torakalne poskodbe abdominalne poskodbe poskodbe hrbtenice poskodbe medenice poskodbe ramenskega obro ca zlomi humerusa poskodbe komolca zlomi v predelu podlahti poskodbe zapestja poskodbe dlani in prstov zlomi in izpahi v kolku zlomi diafize femurja poskodbe kolena zlomi goleni skocni sklep distorzije zlomi poskodbe stopala in prstov osnovn e zivljenjske funkcije in pojavi po katerih v prvi pomoci presojamo splosno stanje poskodovanca ali bolnika zavest dihanje delovanje srca itd ugotavljanje smrti navidezne klinicne bioloske sodobna nacela ozivljanja abc program reanimacije osnovni vzroki vrste in simptomi zadusitev nacela preprecevanja teh nesrec in nudenje adekvatnega ozivljanja nevarnosti hudih krvavitev njih znamenja osnovna nacela prve pomoci pri notranjih krvavitvah ustavljanje zunanje krvavitve definicija klasifikacija in prevencija zastrupitev simptomatika in pogostnost posameznih zastrupitev in prva pomoc rane njih vzroki in klasifikacija preprecevanje ter prva pomoc definicija razdelitev in komplikacije zlomov zvinov in izpahov transportna in terapevtska imobilizacija prakticna in teoreticna uporaba standardnih in improviziranih opornic pri tipicnih poskodbah prva pomoc pri poskodbah glave prsnega kosa hrbtenice trebuha splosni in lokalni pojavi ter osnovna nacela prve pomoci pri poskodbah z visoko in nizko temperaturo ter poskodbah s kemicnimi sredstvi mehanizem in delovanje elektricnih poskodb kot tudi prva pomoc pri njih osnovno znanje o nenadnih naglih obolenjih ter najnujnejsih ukrepih omedlevica epilepticni napad histericni napad mozganska kap srcna kap itd triaza in transport vaje splosna kirurgija mehanicno ciscenje postopki razkuzevanja priprava materiala za sterilizacijo s poudarkom na postopkih ki jih uporablja fizioterapevt postopek plinske sterilizacije in avtoklaviranja izvajanje postopkov za zascito sterilnosti delo v operacijski dvorani priprava bolnika demonstracija splosne in regionalne anestezije spremljanje operacije delo na oddelku za intenzivno nego in terapijo seznanitev z vsemi podatki o bolnikovem s tanju oblikovanje smiselnega programa fizioterapije ter izvajanje terapevtskih programov preprecevanje flebotromboze in embolije ohranitev misicnih funkcij in vzdrzevanje nekaterih telesnih funkcij fizioterapija pri travmatoloskem bolniku student se se znani in vkljuci v organiziranost tima in spozna nujnost sodelovanja z ostalimi zdravstvenimi delavci usposablja se za fizioterapevtsko obravnavo pri zlomih poskodbah sklepov poskodbah mehkih tkiv in amputacijah zbira vire informacij o bolniku ki jih potrebuje pri svojem delu ugotavlja ocenjuje in dokumentira stopnjo funkcionalnih okvar na osnovi dobljenih ocen se uci izbirati fizioterapevtske metode in oblikovati smiselne programe fizioterapije pprograme nacrtuje po intenzivnosti in pogostosti izvajanja pri konkretnih travmatoloskih primerih uri se v spretnosti izvajanja posameznih kinezioterapevtskih metod s tem da pri posameznih bolnikih izvaja preprecuje prelezanine respiratorne in cirkulatorne motnje pri lezecih bolnikih mobilizira vse prosto gibljive sklepe in vzdrzuje misicno moc in aktivira imobilizirane dele telesa izvaja metode za pridobivanje in vzpostavljanje relaksacije gibljivosti moci vzdrzljivosti koordinacije in ravnotezja oz optimalne funkcije pravilno izbira izvaja in aplicira razlicne fizikalne agense energije v terapevtske namene pri posameznih travmatoloskih stopnjah nauci se aplikacije protez in ortoz ter uci bolnika njihove uporabe uci se ocenjevanja evalviranja strokovnega dokumentiranja svojega dela in podrocja usposablja se za vzgojo bolnikov in njihove najblizje okolice za aktivno vzdrzevanje rezultatov zdravljenja prva pomoc pri vajah student prakticno utrjuje teorijo predavanj tu se seznani z materialom za obvezovanje s standardnimi in improviziranimi opornicami s standardnimi in improviziranimi nosili z aparati ki se uporabljajo v prvi pomoci usposobi se da sterilno oskrbi rano ustavi krvavitev z digitalno kompresijo kompresijsko obvezo in esmarchovo prevezo uda izvede tipicne obveze na gla vi trupu spodnjih in zgornjih udih s povojem in trikotno ruto namesti poskodovanega v pravilni polozaj glede na poskodbo poskodovanega prenese na nosilo izvede imobilizacijo glede na zlom s standardnimi opornicami in improvizirano izvede reanimacijo izvrsi triazo organizira in vodi dajanje prve pomoci pri mnozicnih nesrecah temeljni studijski viri velikonja t kirurgija izd ljubljana visja sola za zdravstvene delavce gaskell dv webber ba the brompton hospital guide to chest physiotherapy ed oxford blackwell scientific publikations downie pa ed cash s textbook of physiotherapy in some surgical condition ed london boston faber and faber kalinsek i nujna medicinska pomoc ljubljana drzavna zalozba slovenije priporoceni studijski viri sustersic z ur kirurgija ljubljana mladinska knjiga in del burri et al unfallchirurgie berlin springer cotta h et al ed krankengymnastik bd traumatologie stuttgart thieme watson j fractures and joint injuries london new york churchill livingstone derganc m osnove prve pomoci za vsakogar ljubljana rdeci kriz slovenije zadnja dopolnjena izdaja phleps w nujna zdravstvena pomoc v gorah v vecjih nesrecah in katastrofah ljubljana rdeci kriz slovenije kovacic a napotki za triazo in neodlozljivo prvo pomoc ljubljana republiski odbor rdecega kriza slovenije posebnosti pri izvedbi predmeta predavanja potekajo v frontalni obliki za vse studente hk rati vaje iz splosne kirurgije potekajo v skupinah po studentov v delovnih enotah klinicnega centra vaje iz fizioterapije pri travmatoloskem bolniku so na bolniskih oddelkih v skupinah po studentov vaje iz prve pomoci potekajo v skupinah po studentov udelezba pri vajah je obvezna obveznosti studenta obvezna je prisotnost napredavanjih in vajah vajah teoreticni kolokvij po koncanih predavanjih in prakticni kolokvij ob zakljucku vaj sta pogoj za pristop k predmetnemu izpitu obvezna je prisotnos t na vajah pozitivno opravljen kolokvij po zakljucku vaj na bolniskem oddelku in pozitivno opravljen prakticni kolokvij iz prve pomoci sta pogoj za pristop k predmetnemu izpitu ucna snov se preverja s prakticnim kolokvijem ki je pogoj za opravljanje iz pita sestavljalec ucnega nacrta prof dr eldar gadzijev ergonomija obseg ur ur predavanj in ur vaj vkljucenost v program ii letnik cilji s pojmom ergonomija v tem tekstu opisujemo teorijo in prakso usklajevanja obremenitev sress gibal na delovnem mestu z zmogljivostmi gibal ki jih ima delavec na nivoju submaksimalne obremenjenosti strain student se nauci doumevati obremenitve in obremenjenost gibal na delovnem mestu njihovih vzrokov metod njihove diagnostike in metod ergonomske terapije fizioterapevt z delom ergonomskega fizioterapevta je vmesni clen med zdravnikom medicine dela s katerim sodeluje pri analizi dela in delavca ter tehnicnim ergonomom s katerim v povratni spregi razvija tehnicne in organizacijske ergonomske r esitve v podjetju izvaja delovno rehabilitacijo programira aktivni pocitek in izvaja preventivno fizioterapijo pridobi si informacije s katerimi podjetniku prikaze ekonomsko ucinkovitost navedene ergonomske dejavnosti vsebine predavanja uvod v ergonomijo ergonomska diagnostika in terapija zakonska regulacija in podjetniska stimulacija za ergonomske ukrepe staticna ergonomska antropometrija namen instrumentarij tehnika dinamicna ergonomska antropometrija dinamicni antropoloski standardi motoricno delovno podrocje ergonomski sklepni koti goniometrija na delovnem mestu biokineticna veriga telesnih segmentov mase vrtisca sile vzvodi geometricno dolocanje tezisc sistemov na konturogramu dinamometrija opis prisilnih drz telesa in analiza obremenjenosti sistematicno opazovanje geometricne metode povrsinska elektromiografija opis manipulativnih in informacijskih gibov rok hoje vzpenjanja in pripogibanja analiza obremenjenosti serijska fotografija motografija racunalniski modeli moznosti ergonomskih ukrepov stabilnost in ravnotezje frikciometrija drsenje kraniokorpografija plosca sil utrujenost in pocitek prevencija poskodb in bolezni v zvezi z delom ki so posledica kronicne utrujenosti organizacija ritma dela in pocitka preventivna fizioterapija ucenje motoricnih modelov v okviru poklicne rehabilitacije retrospektivne tehnicne re konstrukcije z vidika ergonomije gibal transporta strege nabava nove opreme v podjetjih z vidika ergonomije gibal prospektivne tehnicn e konstrukcije z vidika ergonomije gibal vaje ocenjevalna analiza delovnega mesta merska analiza delovnega mesta ogled dela in seznanitev z metodami dela v dispanzerju za medicino dela temeljni studijski viri susnik j ergonomska fiziologija iv v in vi del ljubljana didakta susnik j polozaji in gibanje telesa pri delu ljubljana univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno varstvo revije ergonomics in applied ergonomics posebnosti pri izvedbi predmeta student vaje deloma opravlja v podjetjih v nezdravstvenem okolju ter se uci pogovora s tehnicnimi strokovnjaki predavanja potekajo za vse studente hkrati laboratorijske vaje v skupinah po studentov vaje v podjetjih pa v skupinah po studentov obveznosti studenta obvezna je aktivna udelezba na predavanjih ter vajah in je eden od pogojev za pridobitev frekvence iz predmeta preverjanje znanja na izpitu je pisno in ustno sestavljalec ucnega nacrta prof dr janko susnik fizioterapija v osnovnem zdravstvu obseg ur ur predavanj in ur vaj vkljucenost v progra m iii letnik cilji studentje spoznajo vlogo in pomen organizacije dela v zdravstvu spoznajo osnovne organizacijske strukture in procese v zdravstvenih organizacijah seznanijo se s timskim delom pri resevanju zdravstveno rehabilitacijske problematike razvijajo sposobnost presoje stanja organiziranosti v zdravstvu razvijajo sposobnost na crtovanja organizacijskih izboljsav glede na obstojece stanje studentje spoznajo specificen pomen fizioterapije v osnovnem zdravstvenem varstvu spoznajo se z delom fizioterapije na domu dopolnijo in poglobijo znanje o fizioterapevtskih metodah in tehnikah ter spoznajo nove elemente in opravila ki jih morajo obvladati kot fizioterapevt razvijajo eticni cut in cut odgovornosti natancnosti in smisel za delo v osnovnem zdravstvenem varstvu razvijajo sposobnost opazovanja in komuniciranja razvijajo spo sobnost za kriticno presojo uspesnosti pri svojem delu spoznavajo se z dokumentacijo ter zdravstveno statistiko v osnovnem zdravstvenem varstvu vsebine predavanja pojem organizacije interdisciplinarna povezanost organizacijske vede opredelitev osnovnih pojmov s podrocja organizacije delo opravilo naloga akcija ucinek in uspeh faze organiziranja opredelitev smotrov in ciljev planiranje dela organizacijska kadrovska in materialna priprava dela metoda dela timsko delo cilji organizacija pravila opredelitev opravil in nalog s podrocja fizioterapije opis poklica normativi in standardi v zdravstvu motivacija in stimulacija dela pomen dokumentacije v zdravstvu oz v fizioterapiji organizacija dela v izvenbolnisnicnih oblikah zdravstvene dejavnosti pregled sluzb metode dela fizioterapija v izvenbolnisnicnih zdravstvenih dejavnostih organizacija dela v bolnisnici organizacijske sheme fizioterapija v bolnisnici analiticno projektivne metode za vzdrzevanje organizacije in uvajanje organizacijskih racionalizacij vaje prikaz zdravstvenega varstva s posebnim poudarkom na primarnem zdravstvenem varstvu namen in cilji metode dela osnovno zdravstvenega varstva mesto in vloga fizioterapevta v osnovnem zdravstvenem varstvu v ambulanti v dispanzerju na domu dokumentacija in komunikacija pomen povratnih informacij pomen vzgoje in prosvetljevanja prebivalstva o glavnih zdravstvenih problemih in metode za njihovo prepre cevanje in obvladovanje temeljni studijski viri anon fizioterapevt opis poklica ljubljana zveza skupnosti za zaposlovanje r slovenije luban plozza b poldinger w kroger f psihosomatski bolnik v splosni ambulanti in njegovo zdravljenje ljubljana vila a organizacija in organiziranje kranj moderna organizacija brus a organizacijsko ekonomski in informacijski procesi v zdravstveni dejavnosti kranj moderna organizacija kosir t mencelj m zdravstveni zakoni zakoni s pojasnili in komentarjem ljubljana center marketing posebnosti pri izvedbi predmeta predavanja potekajo za vse studente hkrati pri vajah iz organizacije fizioterapije vsaka skupina pripravi seminarsko temo ki se nanasa na konkretno organizacijsk o problematiko v zdravstveni organizaciji temo skupina predstavi kriticno obravnava in na koncu poda mozne resitve vaje potekajo v skupinah po studentov klinicne vaje potekajo v zdravstvenih zavodih osnovnega zdravstvenega varstva v skupinah po sudentov obveznosti studenta aktivna udelezba pri predavanjih in vajah je obvezna med vajami v osnovnem zdravstvenem varstvu se ocenjujejo studentove prakticne sposobnosti na osnovi njegove aktivnosti zanesljivosti in strokovnosti pozitivno opravljene vaje zagovor seminarske teme in opravljen ustni kolokvij po zakljucenih klinicnih vajah so pogoj za pristop k izpitu sestavljalka ucnega nacrta pred mojca divjak rehabilitacija z ortotiko in protetiko obseg ur ur predavanj in ur vaj vk ljucenost v program iii letnik cilji student spozna problematiko procesa in zgodovinskega razvoja rehabilitacije v razlicnih druzbenih sistemih spozna osnovna nacela organizacijske teorije in metode dela ter isce analogijo v organiziranosti zdravstvene dejavnosti seznani se specificnostmi organiziranja dela na podrocju rehabilitacije in uvede v analiticno projektivni pristop za vzdrzevanje organizacije in organizacijske racionalizacije seznani se z multidisciplinarnim in timskim pristopom vodenjem i n raziskavami postopkov pri razlicnih smereh podrocjih in nivojih rehabilitacije spozna vlogo fizioterapevta kot clana rehabilitacijskega tima v odnosu do ostalih clanov in rehabilitanta dopolni znanje o metodologiji in vsebini dela posameznih clanov v rehabilitacijskem timu pridobi osnovno teoreticno znanje o razlicnih pripomockih za terapijo ali permanentno uporabo spoznava snovi za izdelovanje pripomockov ter nacin vzdrzevanja pripomockov in se nauci dajati navodila o uporabi le teh spoznava in se uci obvladovati razlicne ovire pri izvajanju resocializacije prizadete osebe vsebine predavanja rehabilitacija zgodovinski razvoj in definicija ter organizacija rehabilitacije prikaz razvoja rehabilitacije v tujini in pri nas s posebnim poudarkom na od nosu druzbe do invalida v razlicnih obdobjih in druzbenih sistemih mednarodna klasifikacija okvar prizadetosti in oviranosti rehabilitacija kot prevencija invalidnosti osnove in nacela rehabilitacije opis pomena somatskih in psihicnih osnov pri programiranju rehabilitacijskih ciljev ki morajo biti nacrtovani po nacelih kompleksnosti koordiniranosti in kontinuiranosti timsko delo ter vloga fizioterapevta pri razlicnih oblikah rehabilitacije osnovna znanja o vsebini dela medicinske poklicne in socialne rehabilitacije dela in naloge fizioterapevta pri posameznih oblikah ter medsebojni odnosi v okviru rehabilitacijskega tima ter odnosi do rehabilitanta spoznavanje vsebine in metod rutinskega in raziskovalnega dela posameznih clanov tima ter tima kot celote razlicne smeri v rehabilitaciji specificna problematika v rehabilitaciji hemiplegikov paraplegikov amputirancev ter tezjih poskodb in rehabilitaciji otrok glede na indikacije specificnih fizioterapevtskih metod diagnostika analiza rehabilitacijskih potencialov ter uspesnosti rehabilitacije s sintezo dobljenih rezultatov ortotika spoznavanje razlicnih tipov ortoz nacina rutinske aplikacije izdelave snovi za izdelavo ter pomena postopka evalvacije posameznih ortoz kot prototipov inf ormacija o indikacijah ter kontraindikacijah za aplikacijo protetika spoznavanje razlicnih tipov protez za zgornje in spodnje ude indikacije in kontraindikacije za aplikacijo dajanje navodil rehabilitantu glede rokovanja namescanja in vzdrzevanja pripomocka resocializacija invalida seznanjanje z invalidsko zakonodajo informacije o invalidskih drustvih spoznavanje panog invalidskega sporta seznanjanje kako odstranjevati zapreke razlicnega znacaja ki bi ovirale vracanje invalida v normalno zivlje nje vaje namen in cilj vkljucevanja studenta fizioterapije v prakticni postopek kompleksne rehabilitacije je spoznati analiticno projektivne metode dela racionalizacijo postopkov integracijo razlicnih medicinskih in paramedicinskih metod enoten doktrinarni pristop glede na vecstopenjsko diagnostiko in tehniko student se podrobneje seznanja z rehabilitacijskimi postopki predvsem pri tezjih lokomotornih okvarah spinalne bolezni in poskodbe bolezni in poskodbe mozgan amputacije multitravma kronicn e bolezni lokomotornega sistema geriatrija itd spoznava nacin povezave in sodelovanja pri rehabilitacijskih programih med razlicnimi nivoji osnovno zdravstvo socialni zavodi hospitalni oddelki in zdravilisca sorodne institucije in svojci ker je delo interdisciplinarno in timsko spoznava tudi druge analiticne in terapevtsko rehabilitacijske metode problematiko komuniciranja z okoljem ekspresivna in perceptivna afazija motnje branja in pisanja itd simptomatiko psihoorganskega sindroma motnje spomina prilagajanja vkljucevanja v okolico motnje koncentracije in motnje sposobnosti za ucenje pomen psihofizicne adaptacije do prizadetosti in vpliv okolja arhitektonske ovire na adaptacijo prav tako spozna pomen usklajenosti skupnih programov in metodologije postopkov ki tezijo k analizi stanja t j obravnavi po posameznih profilih in na tej osnovi sestavljenih rehabilitacijskih programov spozna pomen kontinuitete v postopku rehabilitacije in tako imenovani folow up potem ko dosezemo koncni cilj ki je ali zaposlitev ali le samostojnost v dnevnih aktivnostih studentov pristop v proces rehabilitacije spoznava organizacijo fizioterapije in strokovno hierarhicno strukturo na vseh nivojih osrednja institucija irsr specializirane hospitalne ustanove zdravstveni dom socialni zavodi druge rehabilitacijske ustanove spoznava pomen fizioterapije in vlogo fizioterapevta kot clana interdisciplinarnega tima na razlicnih nivojih rehabilitacije in v razlicnih smereh rehabilitacije oziroma habilitacije medicinska rehabilitacija socialna rehabilitacija poklicna rehabilitacija odraslih in otrok z okvarami gibalnega sistema spoznava druge medicinske in paramedicinske diagnosticne in terapevtske metode ki so nelocljivi del rehabilitacijskega postopka nega delovna terapija logopedska obravnava invalidski sport psihosocialna obravnava aplikacija ortopedskega pripomocka ortopedska tehnika biokibernetika spoznava in se uci specialnih tehnik ocenjevanja preostalih funkcionalnih sposobnosti uci se na osnovi analize pacientovega stanja in na podlagi poznavanja psihosomatskih osnov izbirati terapevtske metode predvsem za izvabljanje in izkoriscanje funkcionalnih rezerv seznanjanje s podatki o vzroku o poteku bolezni o trenutnem klinicnem stanju pacienta ocena motoricnih funkcij vzrocnih in selektivnih gibljivosti ravnotezja propriocepcije misicne moci gibljivosti sklepov misicnega tonusa orientacije v prostoru analiza hoje z oceno anomalij test vpliva elektricne stimulacije aktivne in pasivne vaje metode facilitacije in inhibicije nevrofunkcionalna reedukacija pnf sola hoje brez in s pripomockom postopno doziranje intenzitete vaj obcasna analiza in kontrola funkcionalnega stanja kontrola kardiorespiratornega in vaskularnega sistema opazovanje sposobnosti sodelovanja ocena izbora verbalnih ali neverbalnih navodil itd uci se cimboljsega povezovanja in usklajevanja fizioterapije z delom in metodami drugih profilov v rehabilitacijskem postopku s teznjo k cimboljsi racionalizaciji in integriteti postopkov spoznava vlogo in sodelovanje fizioterapevta v zvezi z ocenjevanjem rehabilitacijskih potencialov ter pridobiva izkusnje glede cim hitrejse triaze rehabilitantov zaradi pravilnega terapevtskega usmerjanja s teznjo k cimvecji racionalizaciji in ekonomicnosti spoznava indikacije in aplikacije postopkov ki so vezani na razlicne nivoje v razlicnih programih rehabilitacije npr programi pred obravnavo v visokospecializirani ustanovi ali programi po odpustu iz visokospecializirane ustanove vzdrzevanje pridobljenega funkcionalnega stanja preventiva tezje prizadetosti spoznava strokovno literaturo pomembnost raziskovalnega dela in zasledovanja napredkov evalvacije diagnosticnih in terapevtskih metod ter pripomockov temeljni studijski viri ruszkowski i et al ortopedija dop izd zagreb jugoslovenska medicinska naklada sign schaumburg hh spencer ps thomas pk disorders of peripheral nerves rd print philadelphia davis sign davies p steps to follow a guide to the treatment of adult hemiplegia based on the concept of k and b bobath berlin etc springer sign bromley i tetraplegia and paraplegia a guide for physiotherapists nd ed repr edinburgh etc churchill livingstone sign priporoceni studijski viri vitali m et al amputations and prostheses nd ed london etc bailliere tindall cop sign palmer ml epler me clinical assessment procedures in physical therapy philadelphia lippincott cop sign bajd t funkcionalna elektricna stimulacija ekstremitet ljubljana institut jozef stefan sign sustersic z kirurgija del ljubljana mladinska knjiga sign bergman u et al musculoskeletal trauma rockville aspen sign downie pa ed cashs textbook of orthopaedics and rheumatology for physiotherapists repr london boston faber faber sign mckenzie r treat your own back th ed waikanae spinal publications sign mckenzie r treat your own neck repr waikanae spinal publications sign davies pm hemiplegie anleitung zu einer umfassenden behandlung von patienten mit hemiplegie basierend auf dem konzept von k und b bobath nachdr berlin etc springer rehabilitation und praevention sign davies pm right in the middle selective trunk activity in the treatment of adult hemiplegia berlin etc springer cop sign banerjee sn ed rehabilitation management of amputees baltimore london williams wilkins cop rehabilitation medicine library sign spominski sestanek metode kramarjeve ljubljana ljubljana izd drustvo fizioterapevtov in delovnih terapevtov sr slovenije prvi trije prispevki o rehabilitacijskem timu sign radonji miholic v rotar e skupinsko delo z osebami po poskodbi glave in dolenc i ed spominski sestanek metode kramarjeve radenci ljubljana drustvo fizioterapevtov in delovnih terapevtov sr slovenije sign reiner e the rehabilitation team in gerhardt jj et al interdisciplinary rehabilitation in trauma baltimore etc willliams wilkins cop sign diller l fostering the interdisciplinary team forstering research in a society in transition arch phys med rehabil sign r melvin jl status report on interdisciplinary medical report arch phys med rehabil sign r posebnosti pri izvedbi predmeta predavanja potekajo za vse studente hkrati vaje potekajo v irsr v skupinah po studentov obveznosti studenta med vajami ocenjujejo studentove prakticne sposobnosti na osnovi njegove aktivnosti zanesljivosti in strokovnosti ter dveh zakljucnih kolokvijev uspesno opravljene vaje so pogoj za opravljanje predmetnega izpita sestavljalec ucnega nacrta prof dr crt marincek nevrofizioterapija obseg ur ur predavanj in ur vaj vkljucenost v program iii letnik cilji student spozna pomen in vpliv dozorevanja zivcevja na razvoj usklajenega hoteno upravljanega gibanja nauci se terapevtskih postopkov ki temeljijo na razvoju gibanja in drugih metod in tehnik za ponovno vspostavljanje usklajenega hotenega upravljanja gibanja pozna posledice okvare razlicnih delov zivcevja in je sposoben primerno izbirati terapevtske metode in tehnike zna kriticno oceniti ucinke uporabljenih postopkov in jih prilagoditi bolnikovemu odzivu sposoben je strokovno kominicira ti s clani tima vsebine predavanja razvoj hotenega upravljanja gibanja s posebnim povdarkom na usklajenosti gibanja senzomotoricni integraciji in ravnotezju osnove razvojno nevroloske obravnave rno tehnike proprioceptivne nevromuskularne facilitacije pnf ki jih uporabljajo pri okvarah osrednjega zivcevja pozitivni in negativni znaki pri prizadetosti razlicnih delov zivcevja piramidnega sistema ekstrapiramidnega sistema malih mozgan hrbtenjace zivcnih korenin in perifernih zivcev fizioterap ija pri razlicnih boleznih in mehanicnih okvarah zivcevja cerebrovaskularna bolezen multipla skleroza parkinsonova bolezen poskodbe glave in mozganov poskodbe hrbtenjace poskodbe perifernih zivcev zivcno misicne bolezni postopki funkcionalnega ocenjevanja nevroloskega bolnika vaje najprej se naucijo izvajati usmerjeni nevroloski pregled ki vkljucuje oceno motoricnih funkcij povrsinske globoke in diskriminacijske senzibilnosti ravnotezja in hoje ter cerebralnih funkcij naucijo se postopkov ponovnega ucenja motoricnih spretnosti ravnotezja drze hotenega gibanja udov pri delu z bolniki uporabljajo ze pridobljeno znanje fizioterapevtskih diagnosticnih postopkov ter vidijo uporabo ze znanih terapevtskih metod in tehnik studentje ob bolniku o pravijo oceno stanja ki vkljucuje pregled dokumentacije usmerjeni nevroloski pregled ocenijo bolnikove funkcionalne sposobnosti in ce je potrebno izvedejo elektrodiagnostiko i t krivuljo ali test fes na podlagi analize ocene bolnikovega stanja postavijo kratkorocne in dolgorocne cilje ter ob upostevanju kontraindikacij izberejo ustrezne metode in tehnike za doseganje zastavljenih ciljev nato vsakodnevno opravijo zastavljeni program in ga po potrebi prilagajajo spremembam bolnikovega stanja ob koncu vaj ponovijo postopek ocenjevanja in na ta nacin ugotovijo spremembe do katerih je prislo v casu obravnave o vseh navedenih postopkih napisejo porocilo urijo se za vzgojo bolnikov in clanov njihovega ozjega in sirsega socialnega okolja za aktivno vzdrzevanje rezultatov zdravljenja pri vajah se studentje seznanijo tudi s terapevtskimi programi pri bolnikih s poskodbo hrbtenjace poskodbo mozgan zivcno misicnimi obolenji temeljni studijski viri umphred da ed neurological rehabilitation st louis c v mosby co downie pa ed cashs textbook of neurology for physiotherapysts london faber faber o'sullivan sb schmitz tj physical rehabilitation assessment and treatment rd ed philadelphia davis posebnosti pri izvedbi predmeta predavanja potekajo v frontalni obliki za vse studente hkrati spremljana so z diapozitivi in diskusijo pri vajah na bolniskih oddelkih je v skupini studentov obveznosti studenta prakti cni kolokvij pred pricetkom klinicnih vaj kolokvij ob koncu klinicnih vaj in izpit sestavljalka ucnega nacrta pred mag darja rugelj ginekologija in porodnistvo obseg ur ur predavanj in ur vaj vkljucenost v program iii letnik cilji ginekologija in porodnistvo sta na oddelku za fizioterapijo podana predvsem pregledno poudarek je na preventivi in socialni ginekologiji porodnistvu in poglavjih kjer fizioterapevt bistveno sodeluje v procesu zdravljenja student se usposobi za sodelovanje pri zdravstveni in socialni rehabilitaciji ginekoloskih bolnic in psihoprofilakti cni pripravi zenske na porod spozna osnove ginekologije in porodnistva da bo lahko sodeloval s terapevtskim timom ginekolosko porodniskih oddelkov in vkljuceval fizioterapevtske metode v zdravljenju ginekoloskih bolnic vsebine predavanja porodnistvo a natomija in fiziologija zenskih genitalij in medenice fiziologija menstruacijskega ciklusa pravilna nosecnost oplodnja sestavni deli oplojenega jajca spremembe na telesu nosecnice nosecnostna znamenja trajanje nosecnosti in dolocitev roka poroda higiena v nosecnosti prehrana v nosecnosti psiho profilakticna priprava zenske na porod preiskave nosecnice in porodnice pravilni porod razdelitev porodov porodne dobe in trajanje poroda opis poroda porodni mehanizem pri zatilni vstavi vodstvo pravilnega poroda oskrba novorojencka vodstvo posteljnicne dobe pravilna poporodna doba spremembe na telesu otrocnice oskrba otrocnice postnatalno varstvo krvavitve v nosecnosti splav sneti izvenmaternicna nosecnost prezgodnja locitev pravilno lezece placente spredaj lezeca placenta raztrganje maternice krvavitev v posteljnicni dobi in po iztrebitvi placente nepravilna poporodna doba krvavitve v poporodni dobi spremembe na misicju trebusne stene in misicju medenicnega dna po porodu njihova preventiva in terapija ginekologija fluor genitalis preiskovalne metode v ginekologiji pregledno atipicni in patoloski polozaj zenskih spolovil urinska inkontinenca pri zenski vrste terapija fizioterapevtski postopki in zdravljenje s funkcionalno elektricno stimulacijo endometrioza benigni tumorji zenskih spolovil maligni tumorji zenskih spolovil genitalna tuberkuloza nacrtovanje druzine kontracepcija sterilizacija sterilnost fiziologija in patologija dojke fizioterapija pred in po gi nekoloskih operacijah laparatomijske in vaginalne operacije vaje psihoprofilakticna priprava zene na porod metoda priprave organizacija materinske sole s poudarkom na timskem delu fizioterapevtov delokrog metode relaksacije v okviru zgodnje in pozne telesne priprave na porod vaje za moc gibljivost in raztegljivost preprecevanje cirkulatornih motenj vaje o dihanju in dihanje v casu poroda elementi dobre drze pri delu in hoji preventivni in zdravstveno vzgojni pomen psihofizicne priprave na porod porod uvodna seznanitev z organizacijo dela v porodnisnici sprejem porodnice spremljanje poroda v i ii in iii porodni dobi s poudarkom na relaksaciji dihanju in aktivni psihofizicni udelezbi porodnice pri porodu delo fizioterapevta po normalnem in patoloskem porodu ki je lahko vaginalen ali po carskem rezu ginekoloske operacije v okviru obicajne pred in pooperativne fizioterapije pri ginekoloskih operacijah je poseben poudarek na fizioterapiji zaradi motenj v statiki zenskih genitalij in urinske inkontinence ionizacija pri eritroplakijah in cervicitisu elektrostimulacija mehurja pri motnjah izpraznjevanja secnika temeljni studijski viri ginekologija za zdravstvene sole maribor obzorja lavric v porodnistvo ljubljana visja sola za zdravstvene delavce za ginekolosko in porodnisko smer in del posebnosti pri izvedbi predmeta predavanja potekajo v frontalni obliki za vse studente hkrati vaje potekajo v porodni sobi v skupinah po studenta ur in na bolniskem oddelku v skupinah po studentov ur obveznosti studenta aktivna udele zba pri predavanjih je pogoj za pridobitev frekvence po opravljenih vajah je izpit sestavljalec ucnega nacrta prof dr bozo kralj notranje bolezni in gerontologija obseg ur ur predavanj in ur laboratorijskih in klinicnih vaj vkljuceno st v program iii letnik cilji predmet notranje bolezni in gerontologija seznani studenta z osnovnim poznavanjem notranjih bolezni v luci sodobnih spoznanj njihovih vzrokov nastanka simptomatike in zdravljenja podrobneje so obravnavana tista bolezenska stanja pri katerih je fizioterapija pomembna metoda zdravljenja in ali rehabilitacije kot so bolezni kardiovaskularnega sistema pljucne bolezni in notranje bolezni gibalnega sistema v okviru gerontologije dobi slusatelj osnovne informacije o socialn o medicinskih problemih staranja prebivalstva konceptih staranja posledicah staranja na razlicnih organskih sistemih in odnosom med staranjem oziroma starostjo in boleznimi student se v osnovah seznani s posebnostmi simptomatike klinicne slike medikamentnega zdravljenja in rehabilitacije izbranih notranjih bolezni pri starostnikih v okviru predmeta notranje bolezni in gerontologija je student seznanjen s problematiko infekcij pri bolnikih z notranjimi boleznimi z nacini prenosa infekcije predvsem kar zadeva moznost prenosa infekta s fizioterapevtskimi postopki ter invazivno razpoznavo in ali zdravljenjem bolezni studenti bodo ob koncu sposobni opisati klinicno sliko stopnjo funkcijske prizadetosti in terapevtski pristop pri izbranih boleznih kardiovaskularnega sistema respiratornega sistema in izbranih boleznih gibal razpoznati zazplete bolezni in prilagoditi fizioterapevtske postopke stanju posameznega bolnika opredeliti vlogo posameznih clanov multidisciplinarnih timov ki sodelujejo pri obravnavi bolnika razloziti principe fizioterapevtskega zdravljenja v luci patofizioloskih dogajanj in simptomatike pri razlicnih notranjih boleznih povezovati predhodno pridobljena znanja in spretnosti iz fizioterapevtskih in klinicnih predmetov z znanjem iz predmeta notranje bolezni in gerontologija vsebine predavanja uvod v interno medicino osnove diagnosticnega postopka anamneza fizikalna preiskava bolnika drugi izbirni preiskavni postopki nacini zdravljenja prognoza bolezni preventiva notranjih b olezni bolezni srca in ozilja diagnosticni pristop znacilnosti anamneze fizikalni pregled osnovne laboratorijske preiskave bolnika elektrokardiografija neinvazivne preiskave srca invazivne preiskave srca srcno popuscanje simptomatika funkcijska opredelitev kardiopatov sokovna stanja motnje srcnega ritma bolezni endokarda in srcnih zaklopk ateroskleroza osnove etiopatogeneze klinicne slike preventiva ishemicna bolezen srca pojavne oblike angina pektoris miokardni infarkt nenadna s rcna smrt arterijska hipertenzija definicija in razpoznava merjenje krvnega tlaka klinicna slika primarna sekundarna hipertenzija zapleti arterijske hipertenzije na tarcnih organih terapevtski pristop bolezni srcne misice vnetje kardiomiopatije presaditev srca bolezni perikarda pljucna embolija in akutno pljucno srce bolezni perifernih zil osnove rehabilitacije srcnih bolnikov bolezni dihal znacilni znaki in znamenja pljucni funkcijski testi in ostale preiskave bolezni zgornjih dihal akutni traheobronhitis kronicni bronhitis pljucni emfizem bronhiektazije astma tumorji pljuc bolezni pljucnega parenhima pljucnice bolezni pljucnega intersticija amukoidoza pljucna tbc kronicno pljucno srce bolezni plevre bolezni regulacij e dihanja poklicne bolezni pljuc respiracijska insuficienca bolezni gibalnega sistema akutna revmaticna vrocica revmatoidni artritis ostali artritisi revmaticne bolezni mehkega tkiva soft tissue rheumatism izbrana poglavja iz ledvicnih bolezni diagnosticni pristop glomerulonefritis in nefrotski sindrom infekcije urinarnega trakta hipertenzija in ledvica zdravila in ledvica ledvicna odpoved izbrana poglavja iz hematologije diagnosticni pristop anemije agranulocitoza in levkemija motnje he mostaze hemoraska diateza izbrana poglavja bolezni endokrinih zlez uvod delovanje hormonov in povratne zanke osnove diagnosticnega pristopa bolezni scitnice sladkorna bolezen tipi sladkorne bolezni klinicna prezentacija bolezni zapleti sladkorne bolezni motnje presnove mascob izbrana poglavja iz bolezni prebavil diagnosticni pristop glavni simptomi preiskavni postopki bolezni zelodca in dvanajsternika bolezni jeter in biliarnega sistema hepatitis ciroza in zolcni kamni aids gerontol ogija nekateri statisticni kazalci koncepti staranja psihosocialni problemi staranja staranje in bolezen vzdrzevanje telesne in psihicne kondicije po letu starosti posebnosti zdravljenja in rehabilitacije v starosti vaje klinicne vaje bodo potekale pri bolnikih z boleznimi srca in ozilja angina pektoris akutni miokardni infarkt periferne arterijske pretocne motnje globoka venska tromboza revmaticnimi in pararevmaticnimi boleznimi boleznimi presnove sladkorna bolezen in pozne komplikacij e boleznimi dihal bronhitis pljucnica kopb infekcijskimi boleznimi borelioza tetanus polimorbidnostjo pri starostnikih student pri vajah opravi oceno stanja bolnika pregled medicinske dokumentacije pregled medikamentoznega zdravljenja in mozni stranski ucinki zdravil ocena funkcionalnega psihicnega in socialnega stanja bolnika opredeli cilje programa fiziooterapije kratkorocne in dolgorocne izbira metode in tehnike fizioterapije glede na postavljene cilje in ob upostevanju indikacije i n kontraindikacije sestavi program fizioterapije in opredeli doziranje izvaja program fizioterapije sprotno ugotavlja in vrednoti ucinke fizioterapevtskih postopkov temeljni studijski viri primernega ucbenika ki bi obsegal vso zahtevano znanje notranjih bolezni in gerontologije v slovenskem jeziku ni predavatelj bo pripravil zbirko clankov ki bodo priporoceni kot ucni pripomocek v pomoc lahko sluzi ucbenik varl b notranje bolezni posebnosti pri izvedbi predmeta predavanja potekajo za vse studente hkrati z uporabo diapozitivov in prosojnic laboratorijske vaje bodo potekale v visoki soli za zdravstvo v skupinah po studentov le te bodo priprava za klinicne vaje bodo potekale na bolniskih oddelkih klinicnega centra v skupinah po studentov obveznosti studenta potrebna je aktivna prisotnost studentov na predavanjih in vajah predmetni kolokvij po opravljenih vajah je pogoj za pristop k ustnemu ali pisnemu izpitu sestavljalci ucnega nacrta prof dr aleksander janezic dr med doc dr radovan starc dr med pred miroljub jakovljevi vft dipl org dela kardiorespiratorna fizioterapija obseg ur ur predavanj in ur vaj vkljucenost v program iii letnik cilji student obnovi in dopolni znanja iz kardiorespiratorne funkcionalne anato mije in fiziologije seznani se s kardiorespiratorno patofiziologijo in patologijo spozna najpomembnejse bolezni in okvare srca in dihal ter njihovo zdravljenje obnovi in doploni znanja iz fizike nauci se osnovnih fizioterapevtskih postopkov nauci se ocenjevanja diagnosticnih in terapevtskih postopkov ter izdelave nacrta rehabilitacije ter njegovo izvedbo spozna osnove farmakoloskega zdravljenja srcnih in pljucnih bolezni po koncanem pouku bo student sposoben pravilno pristopiti k bolniku oceniti in analizirati zdravstveni problem oceniti okvaro in zmogljivost bolnikovega srca in dihal spoznati znake in simptome ter spremljajoce pojave pri bolnikih z okvaro srca krvnega obtoka in dihal oceniti klinicni pomen diagnosticnih in terapevtskih postopkov ter nacinov nadzora ki vplivajo na izdelavo nacrta indikacije nevarnosti in kontraindikacije ocena laboratorijskih izvidov terapevtski postopek zdravljenja in nege pravilno opravljati fizioterapevtsko zdravljenje ki zajema tudi sprotno preverjanje uspesnosti in neuspesnosti opisati in oceniti spremembe v nacrtu pravilno zakljuciti zdravljenje pristopiti k bolniku ki potrebuje zdravljenje na domu spoznati pomen izobrazevanja in samoizobrazevanja ter nacinov promocije zdravja poiskati kvaliteten clanek v zdravstveni reviji ga obnoviti oceniti in pripraviti povzetek vsebine predavanja izbrana poglavja iz funkcionalne anatomije in fiziologije kardiorespiratornega sistema pregled srca in pljuc ocena zivcnomisicnega aparata analiza funkcije dihalnih misic testiranje pljucnih funkcij metabolizem in plinska analiza vzdrzevanje proste dihalne poti pljucne bolezni s poudarkom na kopb prirojene in pridobljene bolezni srca novorejenec in mali otrok zivcnomisicne bolezni dihalna odpoved izbrana poglavja iz travmatologije in kirurgije spremembe delovanja dihal pri kirurskem bolniku fizika plinov preprecevanje infekcij respiracijska fizioterapija hiperinflacijska terapija obnavljanje pljucnih cistilnih mehanizmov metode izboljsanja pljucne mehanike umetna dihalna pot ozivljanje distribucija in skladiscenje medicinskih plinov jeklenke reducirni ventili pretocni merilci kardiorespiracijski monitoring enota intenzivne terapije pljucna in srcna rehabilitacija v zdraviliscu in na domu organizacija moderne enote za respiracijsko terapijo vaje pristop k bolniku z respiratornim zapletom ocena bolnikovega stanja respiracijski status pljucna anamneza fizioloski pljucni testi poslusanje pljucnih zvokov krvna pl inska analiza rtg v mip mep hidracija bolnika pomen in vrste vlazilcev inhalacija zdravil metode ciscenja malih dihalnih poti asistirano izkasljevanje haffing refleksno kasljanje nazotrahealna aspiracija aktivne metode za izboljsanje ventilacije skupinske vaje individualne vaje s pnf spodbujevalna spirometrija pasivne metode za izboljsanje ventilacije ippb pep cpap fizioterapija pri bolniku na umetni ventilaciji kombinacija posameznih metod respiratorne fizioterapije temeljni studijski viri fortic b prsni kos in dihala internisticna propedevtika golnik zborniki seminarjev kardiorespiratorna fizioterapija instituta za anasteziologijo in drustva fizioterapevtov slovenije skripta kardiorespiratorna terapija v pripravi posebnosti pri izvedbi predmeta predavanja potekajo za vse studente hkrati klinicne vaje potekajo v skupinah po studentov v delovnih enotah klinicnega centra v ljubljani in instituta za pljucne bolezni in tuberkulozo golnik obveznosti studenta udelezba na predavanjih in vajah so obvezna uspesno opravljene vaje so pogoj za opravljanje predmetnega izpita sestavljalci ucnega nacrta prof dr lucka tos dr med prim sakelsek jeras dr med strok sodel maja potocnik vft razvoj otroka s pediatrijo obseg ur ur predavanj in ur vaj vkljucenost v program iii letnik cilji student se seznani z razvojem otroka z odstopi od normalnega razvoja in znacilnostmi bolezni v otroski dobi natancneje se obravnava poglavja kjer je fizioterapija pomembna metoda zdravljenja poznati mora osnovne patofizioloske mehanizme ki pri dolocenih boleznih dinamicno vplivajo na stanje in na katere ima izvajanje fizioterapije neposreden ali pa pomemben posreden ucinek seznani se z znaki bolezni spoznati mora spremembe ki so lahko pri izvajanju fizioterapevtskih postopkov skodljive in nevarne za otroka pomembna je integracija znanja tako iz osnovnih predmetov in drugih klinicnih predmetov ki pa imajo v pediatriji svoje posebnosti ki jih mora student spoznati seznanjeni mora jo biti z osnovami infekcijskih bolezni pri otroku poznati morajo nacine prenosa infekcije nacela preprecevanja hospitalnih infektov s posebnim ozirom na moznosti prenosa infekta s fizioterapevtskimi postopki sposoben mora biti sodelovati v sirsih zdrav stvenih timih zato mora poznati informativno tudi podrocja v pediatriji ki niso neposredno v zvezi z njegovim delom tako bodo vsaj informativno seznanjeni s posameznimi sindromi in prirojenimi boleznimi seznanjeni bodo tudi s tujkami in poimenovanji bolezni po avtorjih za tista stanja ki se v pediatriji pogosto ponavljajo seznanili jih bomo z dokumentacijo pomenom posameznih preiskav in ovrednotenjem izvidov pri vajah se morajo nauciti narediti povzetek in izlusciti osnovni problem pri posameznem bolniku pri tem si mora znati pomagati z literaturo in slovarji ter si na ta nacin razjasniti bolnikovo dokumentacijo pri svojem studiju in kasneje pri delu bi moral biti vsak student sposoben vsaj v enem svetovnem jeziku uporabljati strokovno literaturo s podrocja fizioterapije vsebine predavanja poglavja iz neonatologije fizioterapevti naj bi poslusali predavanja iz neonatologije predvsem tistih podrocij katera nato srecujejo v praksi razvoj fetusa nedonosencka in novorojenca nedonosencek zahirancek splosne teme porod in prehodno obdobje intra ekstaruterino zivljenje normalne porodne mere ocena po apgarjevi perinatalna umrljivost neonatalna umrljivost navezava matere druzine in novorojenca osrednje zivcevje novorojenca razvoj intra in ekstrauterino perinatalna hipoksija perinatalna levkomalacija nedonosencki mozganska krvavitev perinatalne poskodbe osrednjega zivcevja diagnostika okvar osrednjega zivcevja zgodnja nevrofizioterapija in rokovanje kasne posledice okvar cerebralna paraliza konvulzije epilepsija dusevna manjrazvitost pljuca razvoj intra in ekstrauterini nezrelost pljuc hialinsko membranska bolezen pljuc patogeneza klinicna slika diagnostika zdravljenje kasnejsi zapleti bronhopulmonalna displazija in njihovo zdravljenje aspiracija mekonijske plodovnice patogeneza klinicna slika diagnostika zdravljenje kasnejsi zapleti kongenitalna pljucnica patogeneza klinicna slika diagnostika zdravljenje kasnejsi zapleti gibala razvoj gibalnih organov fetusa in novorojenca obporodne poskodbe gibal razvojne anomalije gibal anomalije stopal rok hrbtenice anomalije sklepov prizadetost spodnjega motoricnega nevrona prizadetost motoricne ploscice prizadetost misicja diagnostika zgodnje zdravljenje habilitacija postneonatalno obdobje nekateri statisticni kazalci umrljivost smrtnost rodnost klasifikacija bolezni razvoj otroka mesecev pregled otroka mesecev in nekateri najpogostejsi problemi tega obdobja razvoj otroka od mesecev pregled otroka mesecev in nekateri najpogostejsi problemi tega obdobja nevroloski pregled dojencka in majhnega otroka moznosti diagnostike v zgodnjem otroskem obdobju preventivni pregledi in cepljenja poglavja iz specificnih problemov dojencka in majhnega otroka presnovne motnje vkljucno z vrojenimi motnjami presnove rahitis in kongenitalna hipotireoza vrocinski krci in druga paroksizmalna stanja nenadna nepricakovana smrt dojencka in motnje spanja centralna paraliza oblike in vrst e kasne posledice hipoksicno ishemicne encefalopatije s poudarkom na senzoricnih okvarah moznosti detekcije senzoricnih okvar evocirani potenciali in nevrofizioloske tehnike in zgodnja rehabilitacija motoricne motnje in diagnostika rehabilitacijski postopki pri motoricnih motnjah zgodnja nevrofizioterapija pomen in naloge moznosti zgodnje kompleksne rehabilitacije in obravnave psihomotoricno in senzoricno okvarjenega otroka degenerativna stanja in napredujoce nevroloske motnje diagnostika in terapevtski problemi obravnava otrok z zivcno misicnimi boleznimi nevroloski problemi vecjih otrok postravmatski postinfekcijski encefalopatije in epilepsije tumorji centralnega zivcnega sistema degenerativne bolezni bolezni spodnjega motoricnega nevro na glavoboli nekonvulzivna paroksizmalna stanja poglavje infektologije otroske nalezljive bolezni znacilnosti inkubacija prenos izolacija prevencija respiratorne okuzbe topicno zdravljenje fizioterapevtski postopki pri okuzbah dihal virusne infekcije znacilnosti v otroski dobi sindrom meningoencefalitisa sindrom gastroenterokolitisa bolnisnicne okuzbe preprecevanje okuzbe bolnika zascita pred okuzbo terapevta s posebnim poudarkom na hepatitis in aids poglavje kardiologije fetalni krvni obtok prilagoditev krvnega obtoka po rojstvu klinicni znaki pri boleznih srca in ozilja preiskovalne metode in diagnostika v kardiologiji najpogostejse prirojene srcne napake pri otrocih srcna dekompenzacija sok pri otroku zvisan krvni tlak poglavj a iz pulmologije respiratorna insuficienca obstruktivne bolezni dihal restriktivne bolezni dihal pri otrocih fiziologija dihanja in principi mehanicne ventilacije mehanizmi ucinki fizioterapije na ekspektoracijo ventilacijo predihanost preprecevanje obstrukcije in metode respiratorne fizioterapije pri otroku s poudarkom na prepoznavanju zapletov pri fizioterapiji kronicne pljucne bolezni pri otroku mukoviscidoza bronhialna astma bronhopulmonalna displazija in principi stalne fizioterapije pri teh boleznih poglavja iz gastroenterologije izbrana informativna predavanja prirojene bolezni gastrointestinalnega trakta razpoznava znakov bolezni respiratornega trakta bolezni ledvic in urotrakta prirojene bolezni urotrakta znaki bolezni urotrakta nefrotski sindrom pri otroku reanimacija pri otroku osnovni reanimacijski postopki sprostitev dihalnih poti heimlichov postopek udarec po prsnem kosu ciscenje in aspiracija dihalnih poti posebnosti nacina ventilacije pri otroku podaljsana reanimacija s principi prevencije mozganske okvare podpora cirkulacije pri reanimaciji otroka razprava o eticnih vprasanjih reanimacije ugotavljanje mozganske smrti in zakonski postopek pri dajalcih organov za transplatacijo informativno o drugih poglavjih iz pediatrije predvsem v obliki seminarjev in razgovorov vaje vaje bodo v fizioterapiji oddelka za otroke motene v motoricnem razvoju instituta republike slov enije za rehabilitacijo v ljubljani studentje se bodo seznanili z obravnavo otrok pri katerih je moten predvsem razvoj gibalnih sposobnosti glede na patologijo otrok ki jih obravnavamo v nasi ustanovi bodo spoznali rehabilitacijo otrok po poskodbi glave s cerebralno paralizo razvojno nevrolosko obravnavo s spinalnimi poskodbami in okvarami posledice poskodb tumorjev vnetij meningomielokele ipd po amputaciji okon cin in prirojenimi malformacijami s posameznimi patologijami kot so politravma otroska paraliza periferne lezije zivcev zivcno misicno distrofijo seznanili se bodo z diagnosticnimi postopki za ocenjevanje otrokovega stanja in predvsem njegovih funkcionalnih sposobnosti in planiranjem fizioterapevtskega programa glede na otrokove potrebe in njegov nadaljni razvoj kratkorocni in dolgorocni cilji s terapevtskimi tehnikami ki so specificne pri obravnavi otrok z indikacijami za pravilno izbiro ortop edskega oziroma ortotskega pripomocka ter ucenjem njegove uporabe tako da ga otrok sprejme v shemo svojih gibalnih aktivnosti z delom s starsi katere je potrebno ne le pridobiti za sodelovanje ampak jih tudi pravilno pouciti kako bodo lahko pomagali svojemu otroku pri nadaljnem razvoju ker je delo fizioterapevta v rehabilitaciji timsko je potrebno da student spozna kaksna je vloga fizioterapevta v timu za otroke motene v motoricnem razvoju in povezava z ostalimi strokovnjaki clani tima vaje iz p ediatrije potekajo na pediatricni kliniki in na pediatricnem oddelku kirurskih strok klinicnega centra studentje se naucijo povezovati predhodno pridobljena znanja iz pediatrije in znanja iz fizioterapevtskih metod in tehnik ter spoznavajo specificnosti otroskega obdobja seznanijo se predvsem s tistimi obolenji kjer so rezultati zdravljenja v veliki meri odvisni tudi od fizioterapije iz neonatalnega obdobja spoznajo zgodnjo nevrofizioterapijo pri razlicnih otrocih pleksus parezi in tortikolisu iz postnatalnega obdobja spoznajo normalni motoricni razvoj in razvoj patoloskega gibanja iz obdobja majhnega otroka spoznajo cerebralno paralizo oblike in pristope do posameznih oblik cp spoznajo pomen in metode dela pri otrocih z zivcno misicnimi obolenji hemofilikih in revmatikih s podrocja pulmoloske problematike jih seznanimo s terapevtskimi metodami pri kronicnih boleznih dihal mukoviscidoza bronhialna astma bronhopulmonalna dispalzija in druge vaje potekajo tudi na pediatricnem oddelku kiru rskih strok kjer zajemajo prikaz respiratorne terapije otrok pred operacijami in po njih novorojenih in prezgodaj rojenih otrok z dihalno stisko otrok s hudimi respiratornimi problemi ki potrebujejo podporo umetne ventilacije respiratorno terapijo sestavljajo razlicni postopki za ciscenje dihalnih poti za zboljsanje predihanosti pljuc in trening dihalne muskulature temeljni studijski viri primernega ucbenika ki bi obsegal vse zahtevano znanje pediatrije v slovenskem jeziku ni predavatelj bo pripravil zbirko clankov ki so priporoceni kot ucni pripomocek iz ucbenika mardesic pediatrija bodo priporocena posamezna poglavja posebnosti pri izvedbi predmeta predavanja potekajo v frontalni obliki za vse studente hkrati vaje potekajo na intenzivnih otroskih oddel kih v skupinah s tremi studenti in na pediatricnih oddelkih oziroma v ambulantah v skupinah s petimi studenti obveznosti studenta zahtevana je aktivna prisotnost studenta na predavanjih in vajah s sprotnim preverjanjanjem prisotnosti s podpisovanjem s estavljalci ucnega nacrta doc dr david neubauer dr med brane gaber dr med as mag borut bratanic dr med prof dr marjan strukelj dr med sportna vzgoja obseg ur ur vaj vkljucenost v program i ii iii letnik cilji student je spoznavajo da sportna vzgoja ni le oblikovanje telesa in gibanja v biomehanicnem smislu temvec je kultura dela prehranjevanja kultura medcloveskih odnosov pozitivnega odnosa do narave zdravega nacina zivljenja zabave itd vsebine osnove sportneg a treniranja biotrening aerobna vadba z utezmi splosna oziroma vsestranska telesna priprava ogrevanje vzdrzevanje histrosti spretnosti gibljivosti vztrajnosti moci ohlajevanje in sprostitev aerobika in fitness skupinski sporti odbojka kosarka namizni tenis badminton tek v naravi in trim planinska tura sportna sola plavanja razlicne tehnike vzdrzljivostno plavanje osnove resevanja iz vode resevalna sola plavanja tecaj za neplavalce sportna srecanja z drugimi fakultetami udelezba na univerzitetnih tekmovanjih posebnosti pri izvedbi predmeta sportni nacin zivljenja je nujna potreba studentov saj zagotavlja in nudi tisto ravnotezje ki ga moderni in hitri tempo zivljenja rusi obveznosti studenta udelezba studentov pri urah spo rtne vzgoje je obvezna in pogoj za pridobitev frekvence iz predmeta uspesno opravljen preizkus znanja plavanja sestavljalka ucnega nacrta pred marija golob preisinger