zrece v objemu mogocnih kop in hrbtov zelenega pohorja na mestu kjer se gorska reka dravinja ob vstopu v zgornjo dravinsko dolino umiri in ta svet poveze z dravinjskimi goricami so se razvile zrece najpomembnejse oskrbno storitveno industrijsko in turisticno sredisce pod juznim pohorjem zrece kot enotno naselje so se razvile sele v zadnjih desetletjih iz vasi zgornje in spodje zrece ter dobrava ki so dobivale naglo kot enotno urbano in komunalno urejeno naselje vedno bolj mestni znacaj kar tudi postanejo oktobra skokovit razvoj kraja je plod nagle gospodarske rasti kateri dajejo zagon predvsem podjetja unior in comet omeniti je potrebno tudi zresko pohorje z najvisjim vrhom rogla m ki je v zadnjih nekaj letih postala eden najvecjih rekreacijsko turisticnih centrov v sloveniji zgodovina prvi sledovi naselitve na zreskem podrocju segajo ze skoraj let nazaj v obdobje mlajse kamene dobe ali neolitika kar dokazujejo stevilne arheoloske najdbe na brinjevi gori in na gracicu slika zrec iz leta leta je zacel pokrajinski muzej iz maribora z vecletnimi izkopavanji ki jih je vodil stanko pahic odkriti so bili ostanki prazgodovinskih stavb in jam za shranjevanje zivil kamnita z ilovko premazana ognjisca in deli kamnitega orodja pomembne so bile najdbe v gomili blizu podgraskove domacije iz bronaste dobe zanimivo je to da je naselitev na tem podrocju prehajala iz bronaste dobe v starejso in mlajso zelezno dobo od ilirov preko keltov in rimljanov in do staroslovanske naselitve v zgodnjem srednjem veku mnogo najdenih predmetov na brinjevi gori hrani mariborski muzej rimskih najdb je na zreskem podrocju precej saj so vodile tod mimo rimske ceste nad zrecami so rimljani dobivali tudi bel pohorski marmor ki so ga uporabljali za svoje hise in spomenike prve pisane vire o usodi nasih krajev v zgodnjem srednjem veku imamo sele iz konca stoletja ko je nemski cesar oton ii po zmagi nad madzari podelil grofu vilijemu i iz roda aribonov kraljevskih kmetij severno od gore stenice iz te podelitve se je razvila vitanjska gosposcina pozneje kot del posesti korosko krske skofije ki je segala tudi na velik del zreskega ozemlja v visokem srednjem veku je bilo zresko podrocje razdeljeno na vec cerkvenih in posvetnih gospostev od cerkvenih sta bili pomembni zreska gosposcina z uradom zicke kartuzije ki jo je ta pridobila od henrika freudenberskega leta in razsirila z darilnico zadnjega konjiskega gospoda leopolda okrog leta ko je kartuzijanom podelil svoj zreski dvorec oba dvorca sta danes zal porusena obsirne fevdalne posesti na zreskem podrocju so upravljali ministeriali krske skofije iz vitanja od gradov je bil nekoc pomemben zreski grad freudenberg ki je stal na hribu pod brinjevo goro danes ni od njega in njegovih razvalin skoraj nicesar ker so ljudje razvozili kamenje za gradbeni material slike ostankov gradu freudenberg na brinjevi gori prvic se grad omenja leta bil je last krskih skofov ki so tu postavljali svoje ministeriale ali zakupnike zreske gospode od druge polovice stoletja so se lastniki pogosto menjavali okoli leta ga je imel dezelni glavar nato pa je grad kmalu izginil iz zgodovine grad jamnik na dobravi se prvic omenja leta pod imenom hollenstein kot last konjiskih gospodov tega leta je bila blizu gradu zgrajena cerkev sv pakracija ki je bila ze leta opuscena in je hitro razpadla rusevine je vodstvo bliznjega rudnika leta razstrelilo danes ni od gradu nobenih ostankov loski grad ali losperg luschberg je prvic omenjen v listinah leta kot last krskih skofov stal je na bregu na desni strani dravinje kaksne pol ure hoda zahodno od zrec od stavbe je ohranjen le kos zidu vec pa je se obrambnega zida nekoliko nize na grajskem pobocju kot lastnik gradu se omenja leta vitez urlik von luscberg leta je omenjen v neki listini nikolaj lawpacher oskrbnik krskega gradu v luspergu zadnjic pa je grad omenjen konjiski krstni knjigi leta zreski dvorec katerega lastniki so bili zicki kartuzijani je stal nekoc ob cerkvi sv egidija v zrecah povezan z pristavo drugi zreski dvorec sta postavila leta brata pavel in andrej kronabetvogel ta dvorec je kasneje posedovala stajerska zelezoindustrijska druzba ki ga je prezidala v stanovanja danes so ostanki zidovja vkljuceni v stavbni kompleks tovarne unior od kulturnih spomenikov zreskega pohorja so pomembne cerkve ki se belijo na razlozenih pohorskih travnikih in na okoliskih gricih in pozivljajo slikovito pokrajino v zrecah stoji farna cerkev sv egidij ali sv ilije ki je obstajala ze leta in so njene osnove verjetno ze iz stoletja ima romansko osnovo v stoletju so pozidali sedanjo gotsko ladjo ki je visja od prvotne romanske pozneje je dozivela se vec prizidav in dozidav leta so poleg stare pozidali novo zresko cerkev z elementi sodobne arhitekture zresko pohorje je posejano z mnogimi slikovitimi cerkvami najlepso lego ima cerkev na brinjevi gori stoji na gori na nadmorski visini m in je posvecena materi bozji ter znana kot bozja pot sliki cerkve matere bozje cerkev je bila zgrajena leta dozidana pa leta oprava je iz srede stoletja cerkev golika posvecena sv nezi stoji na gricu severovzhodno od zrec z nadmorsko visino m slika cerkve sv neza zgrajena je bila v letih vec kipov je delo konjiskega kiparja zamblinga iz sredine stoletja slike so delo slikarja tomaza fontonija iz leta cerkev sv martina nad zrecami stoji na gricu na nadmorski visini m z lepim razgledom na zrece najstarejsi del cerkve je poznogotski cerkev je bila dozidana leta delno leta lep je posebno glavni oltar slika cerkve sv martin cerkev sv kunigunde na gorenju nad zrecami je posvecena cesarici kunigundi stoji na obsirnem travniku sredi vasi gorenje na nadmorski visini m od tam je krasen pogled na dravinjsko dolino do boca na dravsko polje haloze in slovenske gorice cerkev je bila pozidana okoli ko se prvic omenja bila je veckrat dozidana in prenovljena skomarska cerkev sv lamberta stoji na pohorskem obronku nad vasjo in ji daje slikovito podobo prvic se omenja ze leta vecji del stavbe pa je iz stoletja zvonik je iz leta cerkev sv jakoba v resniku je preprosta stavba z osnovami iz stoletja in je dozivela vec prezidav zadnjo leta zanimiva sta stranska oltarja iz stoletja in sta preprosta primera zlatih oltarjev gospodarstvo dravinja in njeni pritoki imajo dokaj stalen in mocan vodostaj in padec in v gornjem toku izrazit znacaj gorskih voda ki tecejo po globoko zarezanih globacah katere se zajedajo tudi do m globoko med gorske hrbte te ugodne lastnosti dravinje in njenih pritokov so ljudje izkoristili ze v davni preteklosti da so postavili mline zage in kovacnice vodno kolo jim je dajalo neizcrpno energijo in osnovo za razvoj poznejse industrije sredi preteklega stoletja je bilo ob dravinji in pritokih okrog mlinov in zag za srednjevesko gospodarstvo na zreskem pohorju je bilo znacilno da so kmetije pridelale doma skoraj vse kar so potrebovali vecina kmetij je imela tudi ofarje ljudi ki so ziveli v lesenih bajtah na posestvu in so odsluzevali kmetu zemljo in kurjavo ti ofarji so se tudi pecali s kaksnim domacim rokodelstvom med njimi so bili mnogi tkalci coklarji kolarji tesarji oglarji in krovci ki so s skodlami ali sinkelni pokrivali strehe bolj imenitni so bili zagarji in kovaci ter furmani hitrejsi gospodarski razvoj je zajel nase kraje v drugi polovici stoletja na obronkih juznega pohorja so zrasle prve zelezarne fuzine in steklarne glazute zaceli so padati mogocni pohorski gozdovi ki so jih rabili za oglje v fuzinah in za pepeliko v glazutah na mestih nekdaj stoletnih bukvah so pa zrasli pozneje mladi iglasti gozdovi cvetelo je furmanstvo kmalu so zaceli odpirati tudi rudnike premoga zazivelo je tudi zagarstvo in lesna trgovina v stiridesetih letih stoletja so drzavni rudosledci odkrili in zaceli izkoriscati po malem vrsto manjsih rudnikov okoli zrec in stranic ti rudniki so dajali izvrsten crni premog ki so ga v prvem obdobju uporabljali predvsem v kovastvu in fuzinarstvu pod pohorjem so do srede stoletja obcasno delovale kar stiri zelezarne mislinjska vitanjska oplotniska in zreska te zelezarne razen mislinske so bile v bistvu le vecje kovacnice ki so na rocni nacin izdelovale predvsem poljedelsko in obrtnisko orodje na zreskem obmocju je se od ostankov stare kovaske obrti ohranjena le oslakova kovacija v boharini ki je ena najstarejsih dalec naokrog in v kateri se je ohranilo staro vodno kladivo repac slika oslakove kovacije z izgradnjo juzne zeleznice dunaj trst se je v drugi polovici stoletja ponovno razmahnilo zanimanje za premog na zreskem podrocju so ga zaceli kopati na vecih krajih v letih je novo ustanovljena juznostajerska premogokopna zdruzba vojnik pokupila rudnikov v okolici konjic in zrec med drugim tudi rudnik zgornje zrece hlastecno pri zrecah in straniski rudnik leta je vecino teh rudnikov od prejsnjih lastnikov odkupila druzba juzne zeleznice iz dunaja ta druzba je povecala proizvodnjo posebno v rudniku spodnje zrece radana vas in so dvignili proizvodnjo od ton leta na ton v letu pozneje pa je zacela proizvodnja naglo padati in vedno vec rudnikov je bilo opustosenih ker so bile plasti tanke prevoz in izkop drazji in ker je vec rudnikov zalivala voda na prelomu iz v stoletje so potrebe po vedno vecjih kolicinah lesa in premoga narekovale izgradnjo zeleznico poljcane slov konjice zrece ozkotirna zeleznica od poljcan do konjic je bila zgrajena leta nato pa med prvo svetovno vojno leta do radane vasi kjer so takrat kopali premog predvsem za potrebe zeleznic od leta so nadaljevali gradnjo zeleznice do zrec ruski ujetniki okrog in nato se italjanski okrog dne januarja je bila slavnostna otvoritev zeleznice radana vas zrece proga od poljcan do zrec je bila dolga km in m zeleznica je dala tudi nove moznosti razvoju lesne trgovine industrije ter premogovnistva tako je bila maja leta slavnostna otvoritev vzpenjace zreskega rudnika premoga zeleznica poljcane zrece je bila zaradi nerentabilnosti ukinjena verjetno s prenagljenim sklepom iz starih tradicij kovastva kateremu so dajale dobre osnove vodni pogoni pohorsko oglarstvo in kvaliteten kovaski premog ter sposobna delovna sila se je po prvi svetovni vojni v zrecah razvila kovaska industrija leta sta inzenirja milko bremec in walter mach lastnika zelezarne na muti kupila od martina kracuna mlin in ga preuredila v tovarno kovanega orodja ustanovila sta stajersko zelezoindustrijsko druzbo v zrecah ki je zacela proizvajati kovano orodje za kmetijstvo rudarstvo in obrt na industrijski nacin leta so kovaski obrat preuredili v strojno kovacijo ki je leta zaposlovala delavcev pred vojno leta pa ze tovarna je bila moderno opremljena med drugo svetovno vojno v noci od na april so partizani v celoti pozgali tovarno ki je sluzila okupatorju za izdelavo vojnega materiala po osvoboditvi so priceli nekdanji delavci obnavljati tovarno ki je ze leta zaposlovala delavcev do konca leta so ze takrat izdelali ton razlicnih kovanih izdelkov od leta so imenovali tovarno tovarna kovanega orodja zrece stiriletna rekonstrukcija tovarne v letih do je spremenila zunanji in notranji izgled in asortiman izdelkov zgrajene so bile nove stavbe kovacnica obdelovalnica z orodjarno generatorska in transformatorska postaja ter upravno poslopje julija je bil izvoljen prvi delavski svet katerega predsednik je bil anton rabic takratni izmenovodja v kovacnici v zaostrenih gospodarskih razmerah od leta dalje se je delovni kolektiv vedno bolj utapljal v velikih tezavah zmanjsevala se je proizvodnja zaradi stagnacije na trgih produktivnost je padla zaloge so se kopicile prislo je do znizanja osebnih dohodkov zaposlenih kolektiv je zahteval odstop starega vodstva pod novim vodstvom ki ga je sredi leta prevzel dipl ing marjan osole so bili podvzeti odlocni ukrepi in dosezeni kvalitetni premiki v organizaciji in tehnologiji proizvodnje od tega leta dalje dosega tovarna svoj nagli vzpon leta se je tovarna kovanega orodja zrece preimenovala v unior danes lahko recemo da zrece in vse zresko pohorje zivijo in dihajo z uniorjem to na vsak korak dokazuje razvoj posebno v zadnjem desetletju tezko zdravju skodljivo delo brusacev v kovinski industriji in pri obdelavi kamna je v letu botrovalo nastanku nove tovarne v zrecah ustanovljeno je bilo podjetje za proizvodnjo umetnih brusov in magnezitnih izdelkov comet zrece v proizvodnji je sodelovalo delavcev ze nekaj let prej so v svetu ugotovili da dotlej uporabljeni naravni brusi povzrocajo zahrbtno bolezen silikozo v okviru takratnega strokovnega zdruzenja kovaskih in kovinskih podjetij lrs katerega clan je bila tudi tovarna kovanega orodja zrece so na problem prvic opozorili sredi leta le tri leta kasneje se je rodil comet idej kje vse bi bila lahko nova tovarna je bilo veliko a do realizacije ni prislo dokler niso resno poprijeli zrecani ob pomoci nekaterih najaktivnejsih posameznikov iz strokovnega zdruzenja pri osvajanju nove proizvodnje je v zacetku pomagala tudi tovarna brusov iz maribora proizvodnja je hitro stekla pojavljajo se novi programi predelave nekovin in proizvodnja novih vrst brusov pomembno prelomnico v razvoju cometa predstavlja leto ko stece proizvodnja visokotiraznih brusov v bakelitskem vezivu poleg brusov v bakelitskem magnezitnem in keramicnem vezivu izdeluje tudi bruse z diamantnimi zrni bruse za uporabo v zobozdravstvu rezalke in brusilne stroje za obdelavo kovin in nekovin predeluje ognjeodporne mase in stroje za opremo tovarn brusov razvoj turizma na zreskem pohorju med obema vojnama so najprej sluzile kot zatocisce ljubiteljem planin vitanjske staje za paso na rogli in koca zavetisce za gozdne delavce na pesku ki ga je postavil zreski veleposlanik in lesni trgovec vinter leta je bil na rogli ze postavljen leseni steberni razgledni stolp visine okrog m takrat je ze bila prirejena tudi koca na pesku kot planinska koca katera je privabljala vsako leto vec turistov ki so prihajali iz zrec ali iz oplotnice na pohorje med drugo svetovno vojno so bile koce in staje pozgane obe bajti gozdnih delavcev pod roglo pa zruseni in druzini petra repasa ter feliksa uranjeka izzseljeni takoj po vojni je bila koca na pesku obnovljena v prejsnji obliki in tudi koci obeh druzin leta je bila koca na rogli zopet obnovljena in je imela sest podstresnih prostorov s lezisci leta je koco prevzelo v upravljanje planinsko drustvo zrece ki je koco nekoliko razsirilo in je bila odprta celo leto za pastirje planince in gozdarje vzdrzevanje koce je bilo za planinsko drustvo zrece pretezko ker je sanitarna inspekcija grozila da bo koco zaprla leta je prevzela koco delovna organizacija unior ki je koco adaptirala da so dovolili nadaljnjo obratovanje leta je vodstvo uniorja narocilo studije za izgradnjo rogle s smucisci in vlecnicami leta je gozdno gospodarstvo celje izpluzilo gozdno cesto do vrha rogle ki je s tem postala dostopna tudi za motorna vozila v letih do so gozdno cesto iz resnika na roglo v dolzini km razsirili in utrdili s tem ko so zaceli cesto redno vzdrzevati in pozimi pluziti je postala rogla dostopna ob vsakem vremenu dani so bili pogoji za alpsko smucanje na obeh vlecnicah zlodejevo v dolzini m s kapaciteto smucarjev na uro in uniorcek v dolzini m kasneje je rogla z postavitvijo vecjega stevila vlecnic postavitve hotela in drugih bivalnih in sportnih objektov postala danes eden od najvecjih rekreacijsko turisticnih centrov v sloveniji skupaj z termami v zrecah pa tudi klimatsko zdravilisce slika term zrec jurij vodovnik jurij vodovnik je v svojih pesmih zivo opisal zivljenje pohorcev v prvi polovici stoletja je nekaksna podoba casa obicajev in navad tistega casa in ljudi na zreskem pohorju in se v dolini preko vitanja vojnika zrec in spitalica saj je vodovnik pogosto prezivljal lepe trenutke med tamkajsnjimi znanci ki so ga pogosto vabili da jim je krajsal cas s svojimi segavimi pesmimi jurij vodovnik je bil rojen aprila na skomarju njegov oce miha vodovnik po domace tomazic je bil med skomarjani zelo priljubljen kot tesar coklar in vsestransko uporaben clovek ki je znal tudi pisati in brati ter je svoje znanje prenesel tudi na sina jurija njegova mati je bila helena ostrozna ki se je prizenila s stranic umrla je zelo mlada ko je bil jurij star komaj let bil je bolj slaboten bolehen zato ga oce ni silil v njegov tezak poklic tako se je priucil tkalstva leta je jurij vodovnik takrat star let moral porociti od njega starejso vdovo mico z dvema otrokoma zadnja leta sta oba zivela v veliki revscini zena mica je umrla decembra jurij pa le tri dni pozneje decembra istega leta vodovnik je bil bistroumen in kriticen segav in dvotipen doslej je izslo vec zbirk pesmi jurija vodovnika zelo izcrpna je knjiga o zivljenju in delu pohorskega pesnika ki jo je napisal dr fran misic in je izsla v mariboru leta leta so vzidali v zunanji zid skomerske cerkve spominsko plosco pohorskemu pevcu leta pa se mu je zresko pohorje oddolzilo z znacilnim spomenikom pri soli na skomarju urejena je tudi domacija ki je na ogled slike knjige pesmi in rokopisa jurija vodovnika brinjeva gora brinjeva gora lezi severovzhodno od zrec od zreskih term je oddaljena priblizno uro zelo pocasne hoje na brinjevo goro vodi lepo markirana pot tudi ce greste po katerikoli cesti ki vodi proti gori ne boste zgresili svojega cilja tudi ce boste vprasali domacina vam bo znal povedati pravilno pot brinjevo goro zlahka opazite iz zrec na vrhu gore stoji cerkev mati bozja m na desnem gricu sveta neza golika m ter na levem cerkev sveti martin m na levi strani med cerkvijo mati bozja in svetim martinom je majhen gozdnat gric na katerem so ostanki gradu freudenberga slike brinjeve gore od k metije hlastec in iz zrec ter zrece danes pevke z brinjeve gore pevke z brinjeve gore so ljudske pevke dobro poznane v zrecah in dravinjski dolini v njihovi zasedbi so jozica podgrajsek karolina kranjc milena sadek andreja lipus in mateja ravnican do sedaj so nastopile ze na mnogih prireditvah koncertih otvoritvah obletnicah in na dobrodelnih prireditvah s pomocjo konjiskega planinskega drustva so posnele tudi kaseto