intervju z majdo irca nasploh je lezbitvo v primerjavi z mokim gejevskim gibanjem v zelo podrejeni poziciji majda irca je tukajnji kulturni javnosti postala znana s svojimi prodornimi filmskimi kritikami le kdo ne pozna njene oddaje povecava danes je sekretarka na ministrstvu za kulturo rs pristojna je za podrocje gledalica glasbe filma zalonitva likovne dejavnosti in literature tokrat je spregovorila o svojih pogledih na t i marginalne drubeno manjinjske kulturne tokove o njihovem statusu in poloaju znotraj drave in ire drube ter o lezbitvu kakno vlogo pripisujete lezbicni in gejevski kulturi in umetnosti znotraj irega konteksta menim da mora imeti vsaka potreba svoje mesto ce torej obstajajo artikulirane potrebe potem morajo imeti prostor kjer se njihova artikulacija tudi dosee dosee partnerja dosee sogovornika ne le v obliki informacije ampak tudi v obliki neke oblike soitja ki dialog vzpodbuja da torej najde svoj prostor kako komentirate dejstvo da imata lezbicna in gejevska kultura v tujini veliko vecjo drubeno podporo kot pri nas npr coc center v amsterdamu ki je dravno podprta institucija ipd morda bo zvenelo malce naivno ampak predpostavljam da velja tukaj omeniti tradicijo in najbr tudi prej izreceno in artikulirano potrebo deloma bi rekla da si ta kultura pri nas prej ni upala na plan ker je mogoce imela v sebi ni nujno da samo v drubi inhibicije tudi v sebi morda ni znala ali zmogla detektirati svojih potreb morda govorim na pamet ali naivno ampak mono je da ni znala detektirati monosti ali se lahko izjasni in oznaci v tem prostoru mogoce se je a priori bala tega prostora in najbr tudi ni imela takoj razvitih instrumentov pa naj bo to drutvo skupina klub ali casopis znotraj samih gibanj je bilo mogoce to kasneje ozaveceno zato so bile predpostavljam tudi zaznambe in potrebe kasneje izraene kot drugje v zahodni evropi tu je spet vmesna predpostavka o dvomiljonskem narodu z vsemi inhibicijami in zdrahami v ivljenju verjetno pa so bili tudi znotraj same drube manji pogoji da bi se te potrebe razvile skratka vzroke bi lahko iskali tako v drubi kot v samem gibanju vendar pa lahko to trdim le kot nekdo ki to opazi od zunaj kako ocenjujete lezbicno kulturno produkcijo v sloveniji nasploh je lezbitvo tako pri nas kot v svetu v zelo podrejeni poziciji v primerjavi z mokim gejevskim gibanjem to se mi zdi fenomen ki mu najbr vedo odgovor sociologi ali kulturologi znotraj feminizma oziroma vpraevanja enske pozicije nasproti moki se mi zdi zelo indikativno odgovoriti na vpraanje zakaj se recimo lezbitvo dogaja kasneje v manji meri ali pa bolj inhibirano na vseh nivojih tudi na nivoju organiziranja navsezadnje so se tudi pri nas istospolno usmerjene enske ves cas drale bolj v ozadju zdi se mi da so enske nekoliko teje stopile na podrocje izraanja svojih istospolnih interesov ne govorim da je to napacno je pa vsekakor zanimivo in vredno analize mogoce je to povezano z ensko pozicijo in tevilcnimi razmerji nasploh zakaj menite da je pomembno da se marginalne skupine in njihova kultura umecajo v drubo predvsem zaradi diferenciacije zaradi tega ker omogocajo znotraj svojega prostora vec monosti izraanja kot v drugih drugace strukturiranih ambientih gre za multikulturalnost ki bi jo clovek zagovarjal e po nacelu enakosti obstaja cela vrsta stereotipov ki so navadno zelo cudaki kakna je vaa ocena prikazov lezbitva na filmu tudi tukaj je opaziti isti paradoks o katerem sva govorili prej ko mi takole govorite se takoj spomnim cele vrste filmov z mokimi istospolnimi orientacijami oziroma prijateljstvi znotraj mokih drub enskih odnosov pa je zelo malo so zelo inherentni zgolj simulirani nakazani namignjeni v slovenskem filmu sploh ne v sloveniji je dokaj visok nivo izpricane homofobije npr raziskava slovensko javno mnenje ali menite da je problem homofobije potrebno reevati na dravni ravni in kakno vlogo bi pri tem lahko igralo ministrstvo za kulturo taknih stvari ni mogoce uzakoniti ali podvreci strogim principom to je lahko rezultat splono kulturnih ozavecanj ki bi jih lahko pripisali olam vsem mnoicnim in splono kulturnim pojavom zdi se mi da je to stvar etike ne pa stvar predpisov podpora projektom recimo proti nestrpnosti ki jih sproijo iniciative iz baze iz drutev je seveda pomembna eden glavnih problemov marginalnih gibanj je pomanjkanje osnovne infrastrukture nekateri objekti na metelkovi so bili dodeljeni alternativnim skupinam vendar gre le za prostore e vedno pa ostaja problem neovrednotenega volonterskega dela ali obstaja monost da bi ministrstvo za kulturo konkretno podprlo tudi permanentno delovanje posameznih skupin ce namigujete na stalno zaposlitev je jasno da seveda ni mona ampak cetudi bi bila je zadnje kar bi si drava elela pridobivanje dravnih uradnikov v okviru zaposlovanja v kulturi vse te oblike niso primerne za zaposlovanje zato je e od nekdaj v slovenskem prostoru prisotna pomoc v obliki statusa svobodnih kulturnih delavcev ali v obliki statusa pridobitve izplacil za pokojnino ministrstvo za kulturo ima v svojem interesu kar je tudi logicno predvsem skrb za izvajanje programov in lajanje ivljenjskih stisk skupin najemnine na metelkovi so sicer majhne vendar bodo tudi te gotovo problem specifika slovenskega prostora je v tem da enostavno ne more obracati svojih kulturnih uslug zato je ta odvisnost zmeraj tako boleca ali bi bilo ministrstvo za kulturo pripravljeno podpreti striktno lezbicne projekte revialni tisk festival ipd moj odgovor bo zelo suhoparen in zagotovo ne najbolj simpaticen obstajajo razpisi in obstajajo svetovalna telesa ki presojajo ali je denimo znotraj tiska neka revija lahko delena podpore ali ne zelo bi zaupala ljudem ki znotraj ministrstva pomagajo presojati kaj je prednostno in kaj ne pri revijah so odlocitve zelo teke ker slovenija nima izdelanega dobrega vrednostnega preseka skozi revialni tisk ki ga izdaja ob osemdesetih e obstojecih revijah ki jih ministrstvo za kulturo financira se teko pojavi e kakno novo ime s tem da se ni redefiniralo obstojecih kar se mi zdi dokaj napacno sama bi v blinji prihodnosti poskusila narediti analizo dosedanjega revialnega tiska in nato ustvariti merila ki bi opravicevala tisto kar je potrebno financirati pri projektih je vana pomoc partnerja teko je pricakovati da bo ministrstvo krilo celotne stroke koristno se mi zdi povezovanje s sorodnimi projekti ozirati se naokoli ce e obstaja ceprav trenutno v teavah festival mesto ensk je to prioritetno telo s katerim lahko vzpostavite dialog prav vi na letonjem festivalu tudi bomo sodelovali da zelo nerodno se mi zdi da se vcasih dialogi med razlicnimi profili iste stroke ne morejo vzpostaviti osebno bi se mi zdelo simpaticno ce bi se stvari oplajale ce vi ne bi bili prisotni samo na nacin geta prednost oplajanja in izenacevanja je v tem da se pac postavi pred druge kot enak in ne drugacen zaradi tega ker pac si drugacen po svojih clovekih interesih je pa res da obstaja veliko razlicnih ventilov ki omogocajo prisotnost tatjana greif