teza o specificcnem ccasu izjavljanja eksplozija in implozija medijsko prozzenih dogodkov zgodba o programski glasbi sega zze v tretje nadaljevanje da bi se konccno zaobrnila v kontekstu lastne definicije ki doslej sploh sse ni bila podana za razumevanje pravkar navedene trditve poleg koncentracije na izjavljane in izvajanje radijskega sspikerja ki interpretira zdaj izgovarjajocci tekst potrebujemo sse specificcen ccas ki bi nam omogoccil razumevanje izjave mogocce na tezo o specificcnem ccasu ki je potreben za izjavljanje in razumevanje izjave sse niste naleteli v kakssni od semanticcnih ali lingvisticcnih teorij ki so na razpolago v slovenskih prevodih zato pa zagotovo trccite s problematiko specificcnega ccasa ccisto prakticcno kadar poslussate radijski program vprassanje sicer kako zavedno se vam to dogaja a na zaccetku te oddaje je pomembno poudariti to vprassanje katero vprassanje tezo o specificcnem ccasu izjavljanja poudarjam da to ponavljanje ni gola retorika ampak skrb da bi specificcni ccas izjave prilagodili ccasu ki je potreben za razumevanje te izjave avtor te oddaje je prepriccan da se prosto govorjen tekst v radijskem etru obnassa predvidljivejsse od pisanega in potem branega teksta tak torej zapisan tekst pa bo spet ccisto drugacce razumljiv v primeru cce je bil pisan za radijski medij tale tekst je pisan in to za radijski medij kar pa seveda o njegovi razumljivosti sse ne pove kaj dosti intimno prebran tekst se pravi na lastne occi bran se odvija v drugaccnem ccasu razumevanja kot ta isti tekst ki nam ga nekdo prebira avtorju ki ta tekst pisse ta hip ko ga ob pisanju tudi prebira to ne pomaga kaj dosti saj ga mora prebirati na lastne occi ccetudi bi imel ob pisanju zze najetega sspikerja da bi tisto kar pisse sproti slissal iz njegovih ust bi mu to kaj malo pomagalo problem je preprost vsebina teksta je samemu avtorju zze poznana torej bo tezzko presodil ali bi jo sse kako drugacce spretno posadil nekomu drugemu v usta da bi taka s tem mislim vsebino bila lazzje razumljiva poslussalcu to pa je samo prag problema ki ga zaobjema teza o specificcnem ccasu razumevanja srzz vprassanja bomo uperili proti tistemu ccasu v katerem so se zze zgostili tisti razmisleki ki so kasneje dozoreli in uzrli beli dan v obliki zapisa kakssna miselna in informativna fundacija predhodi tekstu ali je izrazzljiva s ccasom nas zanima in ali je ccas ki je povezan z razumevanjem tega teksta kako soodvisen od ccasa ki je bil vlozzen v tekst empirija nas pri tem seveda ne zanima zanima nas poslussalec ki temu tekstu sse sledi cce pa ne pa je pri izvajanju teksta vsaj soccasno prisoten e vidite to pa je tretji ccas tretja kategorija ccasa ki tecce prav po sredi med branjem in poslussanjem zdaj vsaka oblika zapisa ki jo podajajo na sinhroni ccas vezani mediji kot radio ali televizija je vezana na postopek v ccasu ki ga bomo poimenovali kompresiran ccas preprosto cce ilustriramo zadevo jaz ki ta tekst pissem sem v prvem delavnem osnutku za zapis od prve besede ki ste jo danes slissali na zaccetku oddaje to je bila beseda zgodba do te besede ki jo bo nekocc izgovoril sspiker zdaj pa govorimo o ccasu ko je bila komaj zze napisana in je za njo sse zijala prazna ram memorija porabil okrog pol ure jaz ki pa to berem sem zzivega branja porabil okrog tri minute v tri minute branja slissite smo torej komprersirali pol ure zapisovanja in to seveda sse zdalecc ni dovolj kajti razumljivosti na ccast bomo kompresiran ccas se poveccali in to takole sse enkrat bomo ponovili primer saj smo ga prvicc izpeljali v tako dolgem zlozzenem stavku da bi bil po predpostavkah o povpreccnem radijskem poslussalcu z lahkoto nerazumljiv v tem smislu da mu ne bi mogel slediti poglejmo navedek na zaccetku razlage ki je zelo pomemben za njeno razumevanje je ostal dalecc zadaj v ccasu ko smo razlago pripeljali do konca kakssna minuta je pretekla vmes minuto dolgo izpeljavo smo morali ne le slediti temvecc njene postulate tudi pomniti kar je priznajte brez teksta pred seboj kar naporen podvig sploh cce uposstevamo da vmes med prebiranjem ki ga izvajam sspiker ne moremo vedeti kam nas odnassa in zanassa govor ne moremo najti zapika in presoditi kje se bo konccal odstavek cce bi tekst hoteli res jasno izpeljati bi ga morali vesscce prirediti tipu medija tipu specificcnega ccasa v katerem ga bomo predstavili tako da je kompresija sse veccja lahko celo prekoracci obseg ki bi sse omogoccal realizacijo same priprave oddaje pa le pogumno naprej kompresiran ccas pravimo in ponavljamo to je ze eden od naccinov da bi izvajanje postalo razumljivejsse kratki in preprosti stavki presledki z glasbo vsake toliko ccasa kratko povzemanje dosedajssnje vsebine mogocce si kakssen razvajen len nemaren poslussalec sploh misli da je vse skupaj eno samo nakladanje ustenje verbalna onanija nekaj kar pacc ni za na radio ob tej uri na tej postaji zakaj pa ni poslussal prvega in drugega dela oddaje ja v redu res je kdo pa se danes poslussa radijske oddaje ta hip smo v etru zdaj je vazzno kaj se dogaja koga pa sse briga kaj je bilo na sporedu pred tremi tedni cce si poslussalec ne more zapolniti dolge izjave kaj naj ssele poccne z radijsko nadaljevanko ki se sklicuje na spomin a ni mogocce radijski program danes pripomoccek za ccim hitrejsse pozabljanje za sprotno zadetost od sedanjosti same to je le retoriccno vprassanje dejstvo v zvezi z dvomi lenega poslussalca pa je da medij zze sam deloma dolocca naccin po katerem se kompresira ccas ki bo potem sinhron s ccasom podajanja sporoccila v tem mediju honorar naprimer zelo omejuje ccas ki bi ga pri nas nekdo posvetil pripravljanju radijske oddaje sse najboljssa ressitev je govoriti v zzivo ljudje vsaj v osnovi lahko prisluhnejo pretoku besed po njihovem pomenu in logiki cce jih nekdo razmisslja in pripoveduje sproti sicer pa kriteriji za razmerje kompresiranega in specificcnega ccasa pri nas niso jasni iz vecc razlogov poglavitni bo najbrzz ta da ccas vobcce sse ni denar lahko pa tudi obratno kako narediti zastonj program ki ogromno stane naj stane kar hocce samo da zapravimo ccas tole se mi je kar samo zapisalo kar na urejevalcu teksta ni velik problem pa vseeno ne bom zbrisal je bilo zze prebrano pa naj bo prebrano ce je bilo zze zapisano saj je sslo tako hitro mimo da mogocce sploh nihcce ni slissal kakssen srednjevesski menih si tega ne bi privossccil cce je za rokopis ene strani lahko porabil tudi dan ali dva cce ne raccunamo inicialke za tak tekst se je tudi spodobilo da je svet tekst katerega ccas je bil kompresiran na par sto let preden ga je kdo sploh ssel prepisovat in nekaj bo zze na tem da je za razumevanje tega kar se nam prinassa v sporoccilo sse najbolje vssteti prissteti ali odssteti temeljne lastnosti medija s katerim se nam to sporoccilo predaja o bo pomislil kateri od poslussalcev a pa se tega ne da kar naravnost povedati odgovor je ne ne na slovenskih radijskih postajah ne sse ta hip pa se povrnimo pol minutke nazaj in se vprassajmo ali bi prebirali srednjevesski rokopis s hitrim branjem osemsto besed na minuto ali vecc ccetudi nam latinssccina ne bi delala problemov in nas evangelij ne presune vsaj toliko da bi sem in tja zastali in se zamislili nad zapisano modrostjo torej tudi brez vsakrssnega sposstovanja do teksta ki bi ga nekdo vzel le za tehniccni skupek gaficcnih znakov je odgovor ne roccno izpisane gotice na tako debelem papirju ne moremo obvladati na tak naccin potrebna je vaja pri tekstu za radio za razliko od teksta za privatnega bralca distinkcija pri nas ne obstaja za radio lahko pissejo razmisleke in eseje pri nas le tisti ki jih lahko objavijo vsaj sse v enem tiskanem mediju in to ne brez velikih popravkov drugacce se ne izplacca kateri od dveh medijev radiski program ali revialni tisk je pri tem zapostavljen v svoji specifiki ali sta si ta dva medija zadosti sorodna da preneseta isti pristop k tekstu tako neumno vprassanje si je mogocce zastaviti samo pri nas in to hvalabogu kje drugje za to ni vecc ccasa ali pa praksa prehiteva in prehudo zzre razmislek nikjer na svetu na nobeni radijski postaji ssirom zemeljske oble ni mogocca radijska oddaja ki bi se na tak naccin in toliko ccasa ogledovala v problematiki samega medija program dolocca taka mnozzica kriterijev da ni mozzno modrovati o tem kako bi bil lahko bistveno drugaccen tudi lastnosti medija ni mogocce opazovati ne da bi jih preizkussali tako naprimer kot to poccnemo zdajle ko smo si na radijskih valovih vzeli ccas vsem na ussesih da preizkusimo kako se tekst prebira v ccasu navedena trditev bi pravzaprav lahko bila nastavek za mozzno identiteto nekega programa v nekem jeziku v neki dezzeli v dezzeli ki ima sicer velike probleme z identitetami recimo takole nahajamo se v prehodnem obdobju med dvema sistemoma star sistem propada ker funkcionira samodestruktivno zato bomo pressli na sse starejsi tip sistema tak ki je bil bolj preverjen kot izzumljen med drugim pa slovi tudi po svoji medijski mocci ali nimamo v tem vmesnem odobju ccudovite prilike da poskusimo reflektirati medijske principe ki so na delu v tem ccemur se blizzamo mogocce se nam za bezzen trenutek odstre razgled ccez veliki severozahodni planet preden nas mali ccolniccek pozzre v svoj moelstrom sredi katerega nam potem mozznost distanciranja sse zdalecc ne bo vecc tako zlahka dostopna po kulturi gledano nas zze zdaj bistveno doloca bitje in zzitje ideolosskih kriccaccev ki zanassajo mozeg velike veccine poslussalcev in gledalcev kot kakssna umetna luna mediji kot da bolj od vsebin delujejo po naccinu svojega funkcioniranja zato ob najmanjssi zzelji po resnicoljubnosti ob najmanjssi radovednosti ob neverjetnih dogodkih ki ne ponehujejo s svojo neprijetnostjo kot se to godi v filmih ali radijskih igrah ostajamo pred nosom s tistim dejavnikom ki v tem zmessanem vrtincu televizijskih sanj in nemogoccih izvodov realnosti najbolj dolocca premike vzvodov v evropski ljudski kuhinji ravno takrat ko jih ne obvladuje vecc ko jih ne drzzi vec v rokah javni informacijski mediji logika podobe posnetka montazze interpretacije kompresija ccasa ki se je priblizzala ccasovni fuziji ccasovna fuzija je model ki ga zaenkrat le predpostavljamo utemeljen pa je na razmerjih med kompresiranim ccasom specificcnim ccasom oddajanja in sprejemanja informacije in hitrostjo pretoka informacij v sinhronem ccasu pri medijih ki upravljajo javno mnenje in zzivljenski utrip ne bomo pa se spussccali v kakssna globalna pojasnjevanja saj nam mora zadossccati medij ki nam je pravkar na razpolago to je urejevalec teksta cce obvladam desetprstno slepo tipkanje in sem dobro podkovan v predmetu ki ga razlagam potem bi bilo pri izpopolnjenosti tehnologij za proizvodnjo sinhronega ccasa zze mogocce da tole pissem doma isti trenutek ko ta tekst prebira sspiker z monitorja v studiu zakaj ga pa ne bi ssel sam povedat v eter zato ker se tekst obenem izpisuje tudi v centralni raccunalnik ccasopisne hisse kjer se obenem stavi za jutrissnjo izdajo dnevnika isto informacijo lahko obdelano s strani razliccnih avtorjev bomo dobili servirano na deset razliccnih naccinov v vecc razliccnih oddajah in tiskanih virih pri ccemer pa se informacija zze giba hitreje od specificcnega ccasa ki je na razpolago za njeno sprejemanje sinhronega ccasa pa je na razpolago samo sstiriindvajset ur ali je mozzno informacije v tem ccasu tako kompresirati da bi v preostalem ccasu lahko bile oddane in sprejete v specificcnem ccasu ki je le na voljo temu ali onemu enosmernemu mediju sporoccanja ni se nam treba zelo dalecc spussccati v premislek o delovanju tega modela da bi ugotovili kako je zze zdavnaj implodiral in potem moral eksplodirati kje drugje v ccasopisu pacc ne more preprosto tehnolossko kompresiran ccas nima vecc veliko skupnega z ideolossko kompresiranim ccasom nekocc v preteklosti je nekdo zaccel prozziti dogodke preko medijskih trigerjev tako da jih je opisoval danes poroccanje o dogodkih te le sse dodatno prozzi zze zdavnaj pa ne more vecc popisati vseh zze sprozzenih dogodkov pa ccetudi sstevilo in hitrost informacij z novimi mediji sse lahko pokriva vse sprozzene dogodke z njihovimi opisi zmankuje sinhronega ccasa ko bi tako podane informacije tudi lahko sprejeli v specificcnem ccasu ki ga zanje potrebujemo v odnosu do medija preko katerega so nam posredovane cce predpostavimo da ima ta model kaj skupnega z medijsko stvarnostjo potem bi bilo jasno da medijska stvarnost z dejansko stvarnostjo nima druge zveze kot da jo segreva naprej proti njeni kriticcni masi tako vidite smo uspeli razlozziti princip po katerem deluje naprava ki jo imenujemo ritem massina programsko glasbo lahko danes razumemo kot glasbo ki je programirana tisti poslussalci ki so poslussali oddajo pred tremi tedni bodo vedeli kakssno razliko v pomenjanju uvaja tak pogled na izraz programska glasba kakrssnega poznamo iz takoimenovane resne glasbe tako smo dokonccno pojasnili prvi stavek danassnje izjave ki bi utegnil takssenle prebran v radijski eter ostati marsikomu nerazumljiv zaradi specificcnega ccasa ki ga zahteva za rzumevanje naj ponovimo ta stavek za tiste ki se ga ne spominjajo vecc zgodba o programski glasbi sega ze v tretje nadaljevanje da bi se koncno zaobrnila v kontekstu lastne definicije ki doslej sploh se ni bila podana