podrocja in zakoni pri katerih smo bili mocno angazirani podrocje mednarodnih odnosov ustavni zakon o spremembi clena ustave rs in s tem sprostitev trga nepremicnin je poslanska skupina zlsd podprla prav tako zakon o ratifikaciji prikljucitvenega sporazuma za vstop v evropsko unijo pri tem smo bili kriticni do ravnanj vlade ob pogajanjih za prikljucitveni sporazum predvsem pa je bilo veliko ostrih ocen o njenih potezah in nedoslednostih v zvezi s tim spanskim kompromisom kljub temu smo ga morali sprejeti ce si nismo hoteli zapreti vrat za nadaljnja pogajanja z evropsko zvezo in s tem za aktivnosti ki sedaj ko je zacel veljati pridruzitveni sporazum z eu pospeseno potekajo seveda je s temi procesi odpiranja ter povezovanja postajalo vse bolj pomembno tudi vprasanje kako zascititi nacionalne interese nase drzave zato naj v tem okviru omenimo obravnavanje in sprejemanje zakona za pridobivanje lastninske pravice tujcev na nepremicninah ki je na koncu po mnogih polemikah dobil naziv zakona o ugotavljanju vzajemnosti pri tem zakonu vladni stranki lds in sls nista bili usklajeni v svojih pogledih kar je otezevalo njegovo sprejemanje in hkrati prenasalo odgovornost na drzavni zbor naj poisce dokoncno resitev poslanska skupina zlsd je zakon podprla pri cemer smo v razpravi poudarili da je potrebno tudi z zakonodajo delno zascititi nacionalne interese slovenije in hkrati opozorili da bodo pogajanja do polnopravnega clanstva trda in da bomo kot majhna drzava mnogokrat pred zahtevo da popustimo da se to ne bo dogajalo prepogosto in ob pomembnih zadevah je treba imeti jasna pogajalska izhodisca predvsem pa je ob tem vprasanjih potrebno dosegati sirsi konsenz ne pa da celo vlada prihaja v parlament razdvojeno in s tem neprepricljivo podobna neusklajenost vladnih strank se je pokazala pri obravnavanju zakona o ratifikaciji sporazuma med slovenijo in hrvasko o obmejnem prometu in sodelovanju ta ratifikacija je po nasi oceni nesporno posebej pomembna za obmejna podrocja saj bo v mnogocem uredila perece probleme ljudi ki zivijo ob slovensko hrvaski meji najvecji vladni stranki nista enakega mnenja v oceni o morebitnem prejudicu drzavne meje in ratifikacija se prelaga s seje na sejo mi smo v razpravi poudarili naj se vlada glede tega vprasanja poenoti in pride v drzavni zbor usklajena saj ob takih pogojih niti dz niti posamezna stranka tudi ne zlsd ne more prevzeti odgovornosti za mednarodno pogodbo pri pripravi katere ni sodelovala in pri kateri nima jasnih vladnih zagotovil kako lahko interpretira tak sporazum glede vprasanja drzavne meje vseeno pa menimo da ga mora drzavni zbor cimprej sprejeti saj gre zavlacevanje tako v skodo ljudi ob meji kot v skodo dobrososedskih odnosov in ugleda slovenije ustavna obtozba interpelacije kmalu po pisanju prejsnjega porocila smo se srecali s predlogom ustavne obtozbe zoper predsednika vlade dr janeza drnovska ki so jo vlozili poslanci sds predlagatelji so predsedniku vlade ocitali da je pri opravljanju svoje funkcije krsil ustavo rs zakon o vladi in zakon o zunanjih zadevah za obtozbo so se odlocili zaradi tajnega varnostnega sporazuma med republiko slovenijo in drzavo izrael poslanska skupina zlsd je ob tej razpravi opozorila predvsem na slabost pri delovanju vlade pa tudi na napake ki so povezane z ustavno obtozbo vendar smo ocenili da nas argumentacija za obtozbo kljub vsemu ni prepricala tako se je vseh devet poslancev pri glasovanju o obtozbi vzdrzalo poslanska skupina sds je skupaj z skd vlozila tudi tri interpelacije in sicer proti ministru za solstvo in sport dr slavku gabru ministru za obrambo alojzu krapezu in ministru za notranje zadeve mirku bandlju interpelacije o delu in odgovornosti dr slavka gabra nismo podprli ker smo ocenili da je njen namen konceptualne politicne narave hkrati pa smo od ministra zahtevali zagotovilo da bo vztrajal pri laicni soli in solskem programu interpelacija o obrambnem ministru je postala neaktualna ker je minister sam pred njeno obravnavo ponudil odstop s svojega polozaja interpelacijo o delu notranjega ministra pa smo podprli ker smo ocenili da je v tako pomembnem resorju tudi z zamenjavo ministra potrebno omogociti da se razmere in medsebojni odnosi uredijo saj je postalo jasno da imajo razne obtozbe in insinuacije o nepravilnostih dejansko svoj izvor na samem ministrstvu vkljucno s tim afero holmec hkrati smo podprli tudi ustanovitev preiskovalne komisije ki naj bi ugotovila vpletenost nosilcev javnih funkcij v poskuse diskreditiranja slovenskih policistov in vojakov ki so leta sodelovali v osamosvojitveni vojni na koroskem pri vseh teh vprasanjih je ps zlsd glasovala enotno denacionalizacija v prejsnjem porocilu smo obsezno pisali o nasih naporih za spremembo zakona o denacionalizaciji in v zvezi s tem tudi o usodi nasega referenduma ohranimo nase bogastvo ze takrat smo opozorili da obstaja velika verjetnost ter nevarnost da s predlogom sprememb in dopolnitev zakona o den ki smo ga ob lds podpirali tudi mi ne bo prislo do resnejsih posegov v zakon to se je zal tudi zgodilo ker je lds zacela popuscati zahtevam sls so bili le delno sprejeti nasi predlogi ki so preprecevali priviligiran polozaj cerkve pri vracanju premozenja pa tudi tisti s katerimi smo zeleli popraviti krivice stanovalcem v denacionaliziranih stanovanjih in najemnikom poslovnih prostorov v denacionaliziranih zgradbah po sprejemu zakona pa je se ustavno sodisce razveljavilo ker nekaj njegovih clenov kljub temu pa je bilo sprejeto vsaj to tega ustavno sodisce ni razveljavilo da imajo stanovalci in najemniki pravico od denacionalizacijskega upravicenca zahtevati odskodnine za svoja vlaganja s katerimi so povecali vrednost vrnjene nepremicnine se posebej vazno pa je ob tem tudi to da najemniku ni mogoce odpovedati najemnega razmerja dokler jim denacionalizacijski upravicenci teh vlaganj ne poplacajo za zlsd je bila najbolj nesprejemljiva odlocitev da se zaradi odlocbe ustavnega sodisca cerkvi vraca tudi premozenje fevdalnega izvora kar jo se naprej postavlja v priviligiran polozaj v primerjavi z drugimi denacionalizacijskimi upravicenci za taka dogajanja nosi odgovornost vladajoca koalicija in neodlocno ter prilagodljivo obnasanje lds lastninjenje privatizacija drzavni zbor je v tem letu sprejel tudi vladni predlog zakona o spremembi zakona o zakljucku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti slovenske razvojne druzbe poslanci zdruzene liste so ob tem opozorili na se vedno odprt problem tim privatizacijske luknje ki prizadene vec kot drzavljank in drzavljanov ki so svoj certifikat vlozili v pid ostro smo nastopili proti predlogu podaljsevanja roka za zagotovitev drzavnega premozenja ki naj bi se predalo v pid v zameno za lastniske certifikate in z amandmajem zahtevali zagotovitev ki bi drzavo zavezala in prisilila da bi pravocasno izpolnila svoje obveznosti do pid in s tem do ljudi ki imajo v njih svoje lastniske certifikate pa jim se po sestih letih ne more biti jasno kaj lahko od njih pricakujejo zal nas amandma glede zaostritve za izpolnitev obveznosti drzave do pid ni bil sprejet drzavni svet je nato ocenil da vlada brez dodatnih zakonskih zahtev ne bo zapolnila privatizacijske vrzeli in je zato na zakon sprejel odlozilni veto vendar pa je bil pri ponovnem glasovanju v drzavnem zboru zakon ponovno potrjen vsi prisotni poslanci zlsd so glasovali proti zakonu gospodarsko podrocje a proracun poslanska skupina zlsd se aktivno vkljucuje v vsakoletno obravnavanje proracuna in vlaga k njemu stevilne amandmaje ceprav skorajda ni mozno da bi bil kateri od njih tudi sprejet vladajoca koalicija ob glasovanju o proracunu deluje zelo enotno in amandmaje dosledno preglasuje s proracunom za leto nismo bili zadovoljni in smo glasovali proti njemu menili smo da proracun ni racionalen ni razvojno naravnan in da je njegov porast prevelik poleg tega smo bili kriticni do namenov porabe proracunskih sredstev motil nas je previsok delez ki se v proracunu namenja za delovanje drzavne uprave vse manj prostora pa ostaja za ze veckrat napovedane ukrepe razvojno naravnane politike za vecjo gospodarsko rast za zagotovitev delovnih mest in za prenovo ter pripravo gospodarstva na clanstvo v evropski uniji poslanci zlsd so k proracunu za leto vlozili amandmajev poslanska skupina pa stiri od katerih naj omenimo tistega s katerim smo predlagali dokapitalizacijo stanovanjskega sklada za milijardi sit ter to obsirneje obrazlozili s prepotrebno gradnjo stanovanj noben od nasih amandmajev zal ni bil sprejet enako usodo so dozivljali tudi amandmaji drugih poslanskih skupin b zakon o davku na dodano vrednost to je do sedaj prav gotovo najpomembnejsi zakon z vidika usklajevanja nase zakonodaje z evropsko unijo uporabljati se bo zacel julija povzrocil je in se povzroca mnogo vprasanj tako pri gospodarskih subjektih kot pri potrosnikih poslanska skupina zlsd je zakon podprla ker je ocenila da je nujen ce hocemo naso davcno politiko in ekonomski sistem priblizati evropskim normam smo pa ob drugi obravnavi vlozili nekaj amandmajev s katerimi smo zeleli doseci nizjo stopnjo ddv za posamezne storitve in dejavnosti ki so v javnem interesu podprli smo tudi amandma komisije dz za invalide ki je predlagala nizjo stopnjo ddv za dejavnost invalidskih podjetij kar pa vseeno ni bilo sprejeto zaradi tega je drzavni svet na zakon vlozil odlozilni veto vendar je pri ponovnem glasovanju v drzavnem zboru zakon dobil potrebno vecino podprla ga je tudi ps zlsd c ceste zeleznica kar nekajkrat smo se v tem casu srecali z dars om z zakonom o zagotovitvi sredstev za graditev cest dolocenih v nacionalnem programu izgradnje avtocest v rs s programom dars za leto z zakonom o porostvu rs za obveznosti dars v zvezi s krediti za realizacijo gradnje avtocestnih odsekov iz nacionalnega programa avtocest ob teh vprasanjih je bilo vedno veliko razprav in kritike dars a s strani opozicije mi smo opozarjali predvsem na velika odstopanja glede predvidenih stroskov za posamezne avtocestne odseke v primerjavi s prognozami v nacionalnem programu in med cenami ki so se pokazale po izgradnji na pomanjkljiv in neustrezen nadzor nad izvajanjem nacionalnega programa in na to da ceste pozirajo vse vec denarja v primerjavi z drugimi prav tako pomembnimi nacionalnimi programi pri cemer smo se posebej izpostavili recimo program razvoja zelezniske infrastrukture ali pa na se nesprejet nacionalni program stanovanjske izgradnje ki bi nujno potreboval vec pozornosti tako smo ob zakonu o spremembah nacionalnega razvoja zelezniske infrastrukture ter ob sprejemanju zakona o porostvu rs za najetje posojil za posodobitev in razvoj slovenskih zeleznic opozorili da se sredstva za zeleznice neprestano znizujejo in da ima vlada macehovski odnos do tega podrocja samo za primerjavo v letu je bilo razmerje vlaganj v ceste v primerjavi z zeleznicami v korist cest danes v letu pa je to razmerje ze v korist cest nihce nima nic proti vlaganjem v ceste vendar smo poudarili je ob tem potrebno imeti pred ocmi se druga podrocja in potrebe d odlozeni davki in prispevki slo je za zakon po katerem bi dolocenemu stevilu podjetij ki jim je bilo odlozeno placevanje davkov in prispevkov v letih in bodisi ker so presla na sklad za razvoj ali pa zato ker so imela tezave z izgubo takratnega jugoslovanskega trzisca te davke in prispevke odpisali poslanska skupina zlsd je tak zakon podprla kljub nasprotovanju vlade slo je za poslanski zakon in odklonilnemu mnenju maticnega delovnega telesa finance ker smo ocenili da je breme odlozenih davkov in prispevkov za posamezna podjetja vse vecje in da jih to lahko pripelje do stecajev kar bi imelo za posledico se vecje stevilo nezaposlenih zato smo menili da je odpis opravicljiv predlagali smo tudi amandma da bi oprostili placila odlozenih davkov in prispevkov tudi taka podjetja ki niso mogla v celoti izplacevati plac po kolektivnih pogodbah pa so zato zaradi ohranitve socialnega miru za razliko izplacevala denarne bone od teh ni bilo mogoce obracunavati davkov in prispevkov ta izplacila so se ugotavljala sele pozneje in sedaj prav tako obremenjujejo posamicna podjetja ta nas amandma je bil sprejet vendar ni slo ko je ze kazalo da bo vse v redu zakon ni dobil zadostnega stevila glasov in je padel prisotni poslanci zlsd so enotno glasovali za zakon e zakon o minimalni placi nacinu usklajevanja plac in o regresu za letni dopust v obdobju poslanska skupina zlsd se je z zakonom strinjala ker je bil usklajen z vecino socialnih partnerjev ni pa bil do sprejemanja zakona glede visine regresa dosezen ustrezen dogovor med sindikati v negospodarstvu in v javnem sektorju ter med vlado zato smo predlagali crtanje tiste dolocbe zakona ki je predvidevala resitve ki so bile za zaposlene v negospodarstvu bistveno slabse od resitev za gospodarske dejavnosti ker drzavni zbor ni sprejel nasega amandmaja smo glasovali proti zakonu v celoti drzavni svet je nato sprejel na zakon suspeznivni veto vendar ne samo zaradi regresa ampak je navedel se druge razloge ki jih mi nismo podprli ko smo v ps zlsd ocenjevali ali podpreti odlozilni veto ali ne smo ocenili da je nas pritisk na vlado uspel in da je prislo do ustreznega dogovora med negospodarskimi sindikati in vlado glede visine regresa zato so odpadli razlogi zaradi katerih smo bili proti zakonu in smo pri odlocanju o odlozilnem vetu glasovali za zakon f tet veliko pozornosti je dozivel nas zakon o sofinanciranju izgradnje in porostvu rs za najetje posojil za izgradnjo tet za nas bi bila izgradnja tet gospodarski projekt utemeljen z mnogimi strokovnimi elaborati seveda pa so in to je razumljivo projekt ves cas spremljala tudi nasprotujoca mnenja s katerimi smo se bili vseskozi pripravljeni soocati ne glede na to da je slo za gospodarski projekt na podrocju energetike so ga pomladne stranke spolitizirale in zahtevale da se o njem odloca na referendumu rezultat je znan po referendumu je miran potrc kot predlagatelj zakona korektno in skladno z rezultati referenduma predlagal naj drzavni zbor ugotovi da je zakonodajni postopek v zvezi z omenjenim zakonom zakljucen in hkrati predlagal sklep ki si ga velja zapomniti drzavni zbor predlaga vladi da v roku treh mesecev prouci posledice odlocitev sprejetih na referendumu za oskrbo slovenije z energijo za nadaljevanje proizvodnje elektricne energije in pridobivanje premoga v zasavju za odpravljanje onesnazevanje okolja v skladu s predpisi predvsem pa tudi za odpravljanje brezposelnosti ter za zagotavljanje delovnih mest in za razvoj zasavskih obcin v skladu s temi ugotovitvami naj predlaga drzavnemu zboru predloge zakonov in druge ukrepe ter aktivnosti ki bodo zagotavljale optimalno resitev navedenih vprasanj za sedaj od vlade glede teh vprasanj formalno v drzavni zbor nismo dobili se nic je pa v vladni proceduri predlog zakona o zapiranju rudnika trbovlje hrastnik o ekoloski sanaciji in spodbujanju prestrukturiranja zasavske regije in ce se bo na tem podrocju kaj premaknilo bo to tudi zasluga vlozenega zakona o tet in nasih prizadevanj g se vrsta drugih zakonov poleg teh je drzavni zbor sprejel se precej drugih zakonov s sirsega podrocja gospodarstva pri katerih nismo bili polemicno izpostavljeni smo pa z amandmaji prispevali k izboljsavi zakonov naj kot primer nastejemo zakon o trosarinah zakon o pospesevanju turizma zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gostinstvu zakon o bancnistvu o racunovodstvu o spremembah in dopolnitvah carinskega zakona ce omenimo le vecje zakonske tekste v zakonodajni proceduri pa so med drugimi se zakon o gospodarskih zbornicah energetski zakon zakon o ohranjanju narave in zelo pomemben zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja k temu je potrebno dodati tudi to da je dz pred kratkim sprejel drzavni program za prevzem pravnega reda evropske unije poslanska skupina zlsd je ob tem opozorila na tri vprasanja na obseznost programa ter na realno mozno izvedljivost zapisanih obvez na vprasanje prioritet ne samo z vidika ki jih pred nas postavlja eu ampak tudi z vidika nasih nacionalnih interesov ter nase pripravljenosti za mozno koriscenje sredstev evropske unije tretje vprasanje pa zadeva zelo obcutljivo podrocje kako nas tujina zlasti clanice eu ocenjujejo dojemajo ter razumejo in kaj bi se morali narediti za naso promocijo kmetijstvo gozdarstvo na tem podrocju smo se srecevali z dvema zelo pomembnima zakonoma z zakonom o kmetijsko gozdarski zbornici in zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o skladu kmetijskih zemljisc in gozdov a pred kratkim je bil v dz sprejet zakon o kmetijsko gozdarski zbornici to je eden tistih zakonov pri katerem je lds zopet popustila slovenski ljudski stranki tako pri vprasanju obveznega clanstva v zbornici to velja tudi za fizicne osebe ce so le te lastniki kmetijskih zemljisc in gozdov za katere imajo odmerjen katastrski dohodek v visini najmanj sit letno kot pri vprasanju brezplacnega prenosa premozenja kmetijsko gozdarskih kmetijsko zivinorejskih veterinarskih in se nekaterih zavodov ter centrov na novo ustanovljeno gozdarsko zbornico tako smo po nasem mnenju dobili centralizirano paradrzavno ustanovo z javnimi pooblastili in obveznim clanstvom okrog subjektov poslanska skupina zlsd je takim resitvam in zakonu nasprotovala v vseh fazah njegovega sprejemanja tudi lds je glede prenosa premozenja in kapitala izjavljala da se s tem ne bo strinjala kar je bilo delezno velike medijske pozornosti pa od vsega tega ni bilo nic na koncu je pristala na vse zahteve sls samo omenjeni prenos premozenja na kmetijsko gozdarsko zbornico ne bo opravljen takoj ampak v sestih mesecih po konstituiranju zbornice poslanci zlsd so enotno glasovali tako proti clenu zakona ki doloca omenjeni prenos premozenja kot tudi proti zakonu v celoti zal pa je bilo glasov proti premalo in zakon je sprejet b zelo podobno se dogaja s spremembami zakona o skladu kmetijskih zemljisc in gozdov tudi tu sls pritiska na drzavni zbor in lds zgolj z vidika svojih interesov zeli zmanjsati obdobje koncesije za gospodarjenje z drzavnimi gozdovi gozdnim gospodarstvom in ga prepoloviti iz na let oziroma do izteka gozdno gospodarskih nacrtov kar bi se vecinoma zgodilo do leta mi se s tem ne strinjamo podprli bi kvecjemu resitev ce bi desetletno obdobje veljalo od sprejema obravnavanega zakona naprej kar pa naj bi veljalo za gozdno gospodarska obmocja in ne enote saj je povezava koncesijskih ali njim ustreznih pogodb z enotami zgolj drobljenje gozdnogospodarskih obmocij in v nasprotju z navedenimi spoznanji gospodarjenja z gozdovi glede teh vprasanj v drugi obravnavi zakona nismo uspeli smo pa uspeli z amandmajem da nezazidana stavna zemljisca ki so sedaj na skladu postanejo last obcine na obmocju katere lezijo kljub temu da je zakon ze zdavnaj sel skozi drugo obravnavo se sedaj ni predlagan za tretjo to kaze na to da se lds in sls ne moreta uskladiti o koncnih resitvah upajmo da ne bo zopet zmagala kravja kupcija med njima delovno pravna zakonodaja socialna politika a veliko pozornosti smo v ps zlsd namenili spremembam in dopolnitvam zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti vlada je predlagala da bi ga parlament sprejel kar po hitrem postopku s tem se nismo strinjali odlocili smo se da ne bomo vec pristajali da bi s hitrimi postopki spreminjali ali na novo sprejemali zakone ki urejajo socialne pravice vecjega stevila ljudi z vlozitvijo kar treh svojih zakonov s katerimi smo prav tako posegli v omenjeni zakon smo vlado prisilili da je pristala na redni postopek obravnave zakona s tem pa je bila dana moznost vsebinske obravnave pomembnih vprasanj iz zakona nato smo svoje zakone umaknili da je lahko drzavni zbor obravnaval vladni predlog zakona da pa smo naredili to potezo smo zahtevali naj se pred tem poslanski skupini zlsd in lds skleneta dogovor s katerim bi se poslanci lds zavezali da bodo podprli nekatere nase predloge zakonskih resitev ki so sli v smeri veliko manj restriktivnih sprememb za nezaposlene kot jih je predlagala vlada z dogovorom se je lds zavezala tudi da bo z nasimi spremembami posameznih dolocb v zakonu seznanila koalicijske partnerje in vlado da podprejo nase resitve to se je tudi zgodilo in v zakonu je kar nekaj ugodnejsih dolocb od tistih ki jih je predlagala vlada med njimi recimo tudi ta da se podaljsa doba prejemanja denarne pomoci za brezposelne nad mesecev ali pa da se starejsim ljudem z daljso delovno dobo omogoci ponovno koriscenje nadomestila za brezposelnost upostevaje pri tem celotno delovno dobo ce se po izteku denarnega nadomestila zaposlijo in po letu dni ponovno postanejo brezposelni in jih ni mozno vkljuciti v eno od oblik aktivne politike zaposlovanja b zelo skrbno smo obravnavali tudi zakon o delovnih razmerjih ki ga cakata se dve fazi zakonodajnega postopka opozorili smo da je uveljavljanje pravic iz delovnih razmerij v praksi mnogokrat drugacno kot je zapisano v zakonu da je vedno pogostejse zaposlovanje za dolocen cas da je pravna varnost delavcev veliko premajhna da imajo delodajalci preveliko moc predvsem pri prekinitvah pogodb o zaposlitvi da prihaja do vse pogostejse diskriminacije pri izbiri kandidatov za delo in se na vrsto drugih vprasanj k staliscem maticnega delovnega telesa smo predlagali preko dopolnjevalnih stalisc s katerimi smo zeleli predvsem izboljsati polozaj delojemalcev in v vecji meri zascititi delavce ter iskalce zaposlitve veliko svojih pogledov smo uveljavili ze v maticnem odboru caka pa nas se mnogo dela ko bo zakon v drugi obravnavi bo verjetno potrebno pripraviti kar precej amandmajev saj nekaj nasih vsebinsko pomembnih predlogov v prvi obravnavi ni bilo sprejetih med njimi recimo stalisce naj predlagatelj v zakonu natancneje opredeli dolocbe v zvezi z varovanjem dolocenih kategorij zaposlenih se posebej to velja za zenske starejse delavce invalide ter sindikalne zaupnike in delavske predstavnike c pri obravnavanju zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je ps zlsd ze v samem izhodiscu zagovarjala tak pristop resitve in reformo pokojninskega sistema ki bo usklajena s socialnimi partnerji zato smo predlagali naj se o staliscih k zakonu na zboru ne glasuje dokler ne dobimo porocila o poteku usklajevanj med socialnimi partnerji in vlado na razpravo o pokojninski reformi smo se dobro pripravili posebna strokovna skupina v stranki je pripravila izhodisca za pokojninsko reformo in na tej podlagi smo pripravili stalisca za prvo obravnavo in jih v maticnem delovnem telesu in na seji drzavnega zbora vztrajno uveljavljali in branili tako je bilo sprejetih kar precej nasih stalisc med njimi na primer tudi ta naj vlada preuci usmeritev da se delovni dobi kot pogoju za upokojevanje da vecja teza in da se polna starost kot pogoj za upokojitev povecuje bolj postopno predvidi znizanje polne upokojitvene starosti na let za moske in let za zenske in ne let za moske in let za zenske oceni ucinke vseh predlaganih reform njihov medsebojni vpliv njihovo socialno primernost in njihov ucinek na proracunsko potrosnjo in posamezne javne blagajne prouci dolocbe o tim drzavni pokojnini in uvedbo vdovskih pokojnin oceni ali so v nameravani reformi invalidi dovolj zasciteni prouci minimalne dohodke ki so osnova za obvezno zavarovanje samozaposlenih oseb in kmetov ter osnovo za zavarovanje vajencev predvidi mehanizme ki bodo omogocali obcasno izenacevanje pravic upokojencev prva parlamentarna razprava je pokazala da reforma ne bo vzdrzala vseh resitev ki jih je predlagala vlada tako se bo starost upokojevanja povecevala bolj postopno prvic je postalo tudi jasno da bremen reforme ne bodo nosile samo sedanje in bodoce aktivne generacije ampak si ga bodo morale razdeliti vse generacije torej tudi sedanji upokojenci preko poracunov pokojnin ki so bile dolocene v razlicnih obdobjih upokojitve nekaterih nasih stalisc pa dz ni sprejel med njimi so tudi pomembnejsi predlogi ki bi pomenili se postopnejso izvedbo same reforme predvsem je slabo da ni sprejel vezave izvedbe reforme na nizjo stopnjo brezposelnosti pri drugi obravnavi omenjenega zakona ki jo vlada zelo pospesuje bo potrebno nastopiti z amandmaji in zato nas caka se zahtevno delo pri tem bo za nas pomembna usmeritev dogovor vlade republike slovenije ter zveze svobodnih sindikatov slovenije o reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja v katerem so sindikati povzeli precej nasih predlogov oziroma so si nasa stalisca zelo blizu d spreminjanje zakona o druzinskih prejemkih poslanski zakon je vlada izkoristila za svoje predloge in poglede iz obstojecega zakona je zelela crtati univerzalni otroski dodatek hkrati pa je predlagala spremenjeno lestvico visine otroskih dodatkov glede na dohodek druzine in tudi glede na stevilo oziroma vrstni red rojstva otrok pri tem je cenzus za pravico do otroskega dodatka iz povprecne place na druzinskega clana znizala za kar bi pomenilo obcutno znizanje stevila otrok ki bi bili upraviceni do otroskega dodatka svoje predloge je utemeljila s pavsalno trditvijo da bi uveljavljanje otroskega dodatka poslabsalo polozaj druzin z nizjimi dohodki in da naj bi ga zato ne uveljavljali ampak enostavno crtali poslanska skupina zlsd se ni strinjala s takimi utemeljitvami in predlogi nasi poslanci predvsem clana odbora za delo druzino in socialno politiko so si zato mocno prizadevali da bi v zakonu ohranili otroski dodatek kot pomembno sestavino druzinske politike dolocili tako selektivno lestvico za otroske dodatke ki bi sla v korist druzin z najnizjimi dohodki hkrati pa tak cenzus zgornje meje dohodka na druzinskega clana ki ne bi izkljuceval prevelikega stevila dosedanjih upravicencev do otroskega dodatka v tem smo tudi uspeli dosegli smo skoraj poenoteno mnenje da je nesprejemljivo da vlada skoraj interventno odpravlja univerzalni otroski dodatek tako ni prislo do crtanja ustreznega clena ampak so bile spremenjene samo prehodne dolocbe zakona univerzalni otroski dodatek se s tem sicer ne bo zacel uveljavljati ohranjen pa je kot temeljni princip za vodenje druzinske politike o tem kaksna bo njegova nadaljnja usoda bo tekla razprava ob novem zakonu o starsevstvu in druzinskih prejemkih lokalna samouprava v casu od prejsnjega porocila je dz sprejel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju obcin zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi ter zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi obcin ter dolocitvi njihovih obmocij s katerim je bilo ustanovljenih se vec novih obcin a z zakonom o spremembah financiranja obcin nismo bili zadovoljni prislo je do razlicnih tolmacenj o novih resitvah financiranja in do maratonske razprave o tem katera obcina z njim pridobi in katera zgubi nov zakon je prinesel tudi nov nacin financiranja kulturnih zavodov v drzavi kar je predvsem vznejevoljilo mestne obcine z amandmajem ki smo ga podprli tudi mi so bili iz takega financiranja izvzeti zavodi za varstvo naravne in kulturne dediscine sng maribor in cankarjev dom kar je zopet izzvalo nove pomisleke zaradi vsega tega in mnogih nejasnosti vecina nasih poslancev zakona ni podprla b s spremembami in dopolnitvami zakona je prislo do poznanih sprememb glede funkcije zupana podzupana obcinskega sveta o zdruzljivosti oziroma nezdruzljivosti posameznih dolznosti ter o razdelitvi premozenja na dve ali vec novih obcin glede vprasanja o zdruzljivosti funkcije zupana z drugo neposredno izvoljeno funkcijo v casu trajanja njegovega mandata smo bili tudi v ps zlsd razdvojeni in nismo vecinsko podprli amandmaja ki je to prepreceval c pri ustanavljanju novih obcin smo glasovali samo za tiste ki jih je predlagala vlada bili pa smo izrecno proti ustanovitvi obcine sempeter vrtojba in smo predlagali amandma naj naselje sempeter pri gorici ostane v novogoriski obcini zal amandma ni bil sprejet veliki in dolgotrajni zapleti pa so nastali v zvezi z mestno obcino koper poznano je da je ustavno sodisce rs odlocilo da je mestna obcina koper v neskladju z ustavo in nalozila drzavnemu zboru naj najkasneje v enem letu po uveljavitvi odlocbe spremeni in dopolni zakon o ustanovitvi obcin ter o dolocitvi njihovih obmocij tako da bodo na obmocju sedanje mestne obcine koper ustanovljene nove obcine s tem je preprecilo izvedbo lokalnih volitev dne in podaljsalo mandat organom mestne obcine koper do nastopa organov novih obcin ne glede na dvakratno referendumsko odlocitev obcanov kopra da zelijo ostati v enotni obcini in ne glede na vse poznejse proteste ljudi da jim je kratena njihova referendumska volja in pravica do volitev organov lokalnih skupnosti vprasanje glede kopra se sedaj ni reseno skupina poslancev lds in zlsd je zato vlozila zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o ustanovitvi obcin ter dolocitvi njihovih obmocij in z njim predlagala da bi obcina koper dobila poseben status zaradi mnogih specificnosti ki veljajo zanjo po dolgih in spolitiziranih razpravah je bil zakon zavrnjen kot neprimerna podlaga za nadaljnji postopek nas poslanec aurelio juri je nato skupaj s poslanci iz zlsd in lds vlozil zakon ki naj bi obcino koper opredelil kot obcino z navadnim statusom ce ima za mestno obcino prevec podezelja in naselij tudi ta sprememba bo verjetno s strani sds skd pa tudi sls pricakana na noz vmes pa je vlada vlozila zakon kjer predlaga tako usklajevanje mestne obcine koper z odlocbo ustavnega sodisca da bi se iz kopra izlocila in ustanovila nova obcina dekani kljub temu da je maticno delovno telo sprejelo sklep naj se zakona ne sprejme je dz z glasovanjem odlocil drugace skupina poslancev zlsd in lds je vlozila tudi predlog zakona o razpisu rednih lokalnih volitev in podaljsanju mandata organom mestne obcine koper da bi s tem tudi v mestni obcini koper omogocili izvedbo lokalnih volitev tudi ta ni bil sprejet vsega tega ne bi podrobno navajali ce teh razprav s strani desnih strank in predvsem posameznih poslancev s strani sds in skd ne bi spremljale skorajda nestrpne razprave polne insinuacij in ocitkov da je nekaj zadaj ker se koprcani nocejo odpovedati svoji samo eni obcini celo to je bilo slisati da so ljudje zavedeni ker se je tako krcevito oklepajo in da bo to brzkone posledica tega ker je v kopru skoz in skoz na oblasti neka revolucionarna pozicija d nasi poslanci so skupaj z nekaterimi poslanci lds desus poslanko sns in poslancema narodnosti na zacetku tega leta v parlament vlozili predlog za zacetek postopka za spremembo ustave republike slovenije drzavnemu zboru so predlagali spremembo ki bi omogocila evropsko primerljivo regionalizacijo slovenije kar bi zahtevalo crtanje clena ustave ki sedaj obravnava pokrajine zgolj kot neobvezno obliko medobcinskega sodelovanja s crtanjem omenjenega clena bi lahko z zakonom vzpostavili pokrajine na celotnem ozemlju slovenije kot sirse lokalne skupnosti prebivalcev za opravljanje sirsih lokalnih zadev ki presegajo zmogljivost obcin zaenkrat tega predloga se ni obravnavala ustavna komisija drzavnega zbora zato odlocitev o zacetku postopka se ni sprejeta volilna zakonodaja v drzavni zbor so poslanci sds vlozili zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah v drzavni zbor in ga za drugo obravnavo z mega amandmajem v celoti spremenili v smer vecinskega dvokroznega volilnega sistema z obrazlozitvijo da samo sledijo odlocbi ustavnega sodisca da je na referendumu zmagal omenjeni volilni sistem s takim pristopom se vecina v dz ni strinjala in je izglasovala sklep da se zakon vrne v prvo obravnavo mi smo opozorili da je za sprejem sprememb potrebna vecina in da je zato potrebno tolerantno in strpno izmenjati mnenja in priti do taksnih resitev ki bodo vecinsko usklajene ker gre pri tem problemu tudi za stvar politicne ocene in politicne volje je bilo dogovorjeno da se bodo glede tega sestajali predsedniki parlamentarnih strank in skusali ugotoviti kaksna je mozna smer sprejemanja volilne zakonodaje v zvezi s tako imenovano referendumsko odlocitvijo ustavnega sodisca o zmagovalnem volilnem sistemu je skupina poslancev med njimi tudi poslanci zlsd predlagala naj dz sprejme predlog za obnovo postopka o omenjeni zadevi oziroma odlocbi ustavnega sodisca svoj predlog so nato prekvalificirali v predlog generalnemu tozilcu ki pa ga je zavrgel z obrazlozitvijo da drzavno tozilstvo ni pristojno za obrazlozitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper odlocbo ustavnega sodisca vse to se je polemicno odrazilo tudi v nadaljnjih razpravah o spreminjanju volilnega sistem vendar kaksnih skupnih volilnih predlogov strank zaenkrat se ni na vidiku v to razpravo se vkljucujejo tudi poslanci zlsd na podlagi usmeritev stranke o tej problematiki za zlsd je sprejemljiv volilni sistem s proporcionalnim dolocanjem sestave poslancev dz upostevaje to dejstvo in moznost zagotavljanja vecjega vpliva volilcev na neposredno volitev poslancev pa je za zlsd se sprejemljiv kompromis nemski kombinirani volilni sistem zaenkrat se ne moremo napovedati kdaj bo lahko v dz prislo do ponovne obravnave sprememb in dopolnitev zakona o volitvah v drzavni zbor vojni zakoni izmed treh tim vojnih zakonov je drzavni zbor v tem letu obravnaval dva a zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zrtvah vojnega nasilja je vlozil v zakonodajno proceduro miran potrc to je ze nas tretji zakon o spremembah osnovnega zakona in vsi trije so bili sprejeti v vseh smo si prizadevali da bi zakon o zrtvah vojnega nasilja v svojih dolocbah cim jasneje opredelil kdo vse je upravicen do statusa zrtve in s tem do posameznih pravic ki iz njega izhajajo pot nasega zadnjega predloga zakona o tej problematiki je bila dolga in zahtevna temeljni zacetni namen obravnavanega zakona je bil da se skrajsajo revizijski roki za presojo prvostopenjskih odlocb pozneje pa je prislo do mnozice najrazlicnejsih predlogov in zahtev najpomembnejse vsebinske dopolnitve so zadevale vprasanje polozaja pravic in statusa dolocenih zrtev vojnega nasilja omenimo pet skupin predlogov za zrtve vojnega nasilja ki so se oblikovali med obravnavanjem zakona v posebni skupini naj bi bili tisti ki so bili pregnani iz doma zaradi porusenja ali poziga vasi zrtve vojnega nasilja naj bi postali otroci katerih starsi so utrpeli razlicna nasilna dejanja in prisilne ukrepe nadalje tisti ki niso mogli najmanj tri mesece prebivati v svojem domu zaradi bombardiranja nadalje pripadniki starojugoslovanske vojske ki so bili ujeti v letu in so bili kasneje najmanj tri mesece v vojnem ujetnistvu uzivalci kmeckih pokojnin prisilni mobiliziranci v nemsko vojsko samo dva od teh predlogov tista ki sta navedena v prvi in drugi alinei sta bila sprejeta v zakonu drugih zbor v drugi obravnavi ni sprejel ker je sledil amandmajem vlade drugi vecji sklop vprasanj zadeva priznavanje statusa oziroma pravic nekaterih oseb recimo taboriscnikov glede na to v katerem taboriscu so bili pomembno pa je tudi to da je sedaj jasno da se status vojnega veterana po zakonu o invalidih in veteranih ter status po zakonu o zrtvah vojnega nasilja ne izkljucujeta skratka precej vprasanj smo uredili lahko pa bi jih se vec ce bi vlada in deloma vladna koalicija bolj poglobljeno pristopila se k nekaterim predlogom pri katerih niti ni slo za materialna vprasanja tako pa se lahko zgodi da z zakonom nekateri se vedno ne bodo zadovoljni kakorkoli ze opravljeno je bilo garasko delo ki je nasi stranki in poslanski skupini lahko le v cast b opravljena je bila tudi druga obravnava zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojnih veteranih vlozil ga je poslanec sds in z njim zelel razsiriti krog upravicencev do statusa vojnega veterana iz osamosvojitvene vojne v ps zlsd temu nismo nasprotovali smo pa nasprotovali dvema amandmajema sds z enim so zeleli iz osnovnega zakona crtati clen to je clen ki govori o narodnih herojih s tem bi predlagatelji hoteli ali ne crtali tudi pravice narodnim herojem z drugim amandmajem pa so pod parolo naj se vsi vojni veterani organizacijsko in financno enako obravnavajo zeleli ukiniti zakon o financiranju zveze zdruzenj borcev nov s takimi resitvami se nismo strinjali clovekove pravice nasi poslanci so dobro pripravljeni tudi tedaj ko posamezni zakoni zahtevajo obcutljivo pozornost z vidika varovanja clovekovih pravic a porocilo varuha clovekovih pravic vsakega porocila se resno lotimo v dosedanjih razpravah smo bili zelo kriticni do vlade in do samega parlamenta kot zakonodajnega telesa ker je vse vec neresenih in neresljivih pritozb ljudi v zvezi z razlicnimi krivicami in stiskami ki se jim dogajajo tudi posledica nedodelane ali pa manjkajoce zakonodaje zato smo v odgovorno relacijo do ugotovitev varuha clovekovih pravic postavili tako vlado kot drzavni zbor ob tem smo opozorili da postaja slovenija mocno razslojena druzba v kateri zal mocno pada obcutljivost za clovekove pravice nadalje na predolge postopke pred drzavnimi organi predolge sodne postopke ponavljajoce se krsenje pravic delavcev s strani delodajalcev na stanovanjske probleme mladih druzin in socialno ogrozenih ljudi na potrebo po zakonu o pravni pomoci ki bi nudil brezplacno pomoc ogrozenim drzavljanom ter se na vrsto drugih problemov ki mocno posegajo v kvaliteto zivljenja zahtevali smo tudi naj vlada pri predlaganju zakonov vedno pojasni v koliksni meri je upostevala porocila varuha ce gre za podrocja na katerih pogosto prihaja do krivic in krsitev ki gredo v skodo posameznika in na katera opozarja varuh ce vlada ne bo v zvezi s porocili varuha hitreje reagirala bomo posamezne izboljsave zakonov pa tudi nove zakonske tekste zaceli pripravljati tudi v nasi poslanski skupini b zakon o tujcih zakon o azilu zakon o urejanju statusa drzavljanov drugih drzav clanic nekdanje sfrj v rs vsi trije zakoni so sli skozi prvo obravnavo in v zvezi z njimi smo ze predlagali nekaj stalisc ki vecajo standard clovekovih pravic do vseh bomo zelo pozorni tudi v drugi obravnavi in ustrezen strokovni svet stranke ze pripravlja predlog amandmajev za drugo fazo zakonodajnega postopka c zakon o slovenski obvescevalno varnostni agenciji sova tudi pri tem zakonu smo bili pozorni do vprasanja clovekovih pravic predvsem ko je slo za uporabljanje posebnih metod in sredstev pri delovanju agencije zahtevali smo naj bodo v zakonu take resitve ki bodo sirile moznosti in ucinkovitost parlamentarnega nadzora podobno vprasanje se je pojavilo tudi pri predlogu zakona o obvescevalno varnostni dejavnosti ki je v prvi obravnavi tudi ta je za sedaj v pogledu parlamentarnega nadzora nad obema dejavnostima nedorecen in vprasljiv zato ga bo moral predlagatelj dopolniti da bi ga bili pripravljeni podpreti www zlsd si info zlsd si