sodelovanje retina kooperative prva stran international cooperative alliance ica mednarodna zveza kooperativ izjava o naravi kooperativ definicija vrednote načela dodatek k izjavi preambula zakaj je nastala nova izjava obrazloitev izjave o naravi kooperativ definicija vrednote prvo načelo prostovoljno in odprto članstvo drugo načelo demokratični nadzor članstva tretje načelo ekonomska participacija članstva Četrto načelo samostojnost in neodvisnost peto načelo izobraevanje pridobivanje večin in dostopnost informacij esto načelo sodelovanje med kooperativami sedmo načelo skrb za iro skupnost sklepna misel definicija kooperativa je samostojno združenje posameznikov ki so se prostovoljno povezali zato da bi zadovoljili svoje ekonomske socialne kulturne in druge potrebe ali težnje kooperativa je podjetje katerega lastniki so člani sami ki ga demokratično vodijo in nadzirajo vrednote temeljne vrednote na katerih so osnovane kooperative so samopomoč samo odgovornost demokracija enakost enakopravnost in solidarnost Člani kooperativ nadaljujejo tradicijo pionirjev kooperativ in verjamejo v etične vrednote poštenja odprtosti socialne odgovornosti in obče skrbi za druge na začetek naČela načela predstavljajo smernice za uresničevanje temeljnih vrednot v praksi prvo načelo prostovoljno in odprto članstvo kooperative so prostovoljne organizacije katerih članstvo je odprto za vse ki želijo uporabljati storitve kooperative in so pripravljeni sprejeti odgovornosti ki izhajajo iz naslova članstva pri tem ni spolnih socialnih rasnih političnih ali religioznih diskriminacij drugo načelo demokratičen nadzor članstva kooperative so demokratične organizacije v katerih nadzor vršijo člani ki z aktivno udeležbo odločajo o poslih tisti ki so izvoljeni kot predstavniki kooperative so neposredno odgovorni članstvu vsi imajo enake volilne pravice in sicer po pravilu en član en glas kooperative so organizirane v demokratični maniri na vseh ravneh medsebojnega povezovanja tretje načelo ekonomska participacija članstva Člani enakomerno prispevajo in demokratično nadzirajo kapitalske deleže kooperative običajno je vsaj del kapitala v skupni lasti za denar ki ga člani prispevajo kot ustanovni ali članski vložek dobijo kvečjemu omejeno povračilo presežek iz dobička člani investirajo praviloma v nadaljnji razvoj kooperative oziroma vzpostavljanje rezervnega fonda vsaj del tega fonda ostane nedeljiv iz fonda lahko člani črpajo v skladu z deležem svoje poslovne udeležbe v kooperativi del presežka pa ponavadi sproti in sporazumno usmerjajo v druge aktivnosti Četrto načelo samostojnost in neodivsnost kooperative so samostojne in avtonomne organizacije samopomoči pod nadzorom članstva Če sklepajo dogovore z drugimi strankami vključno z vladami ali če pridobivajo denar iz virov zunaj kooperative lahko to storijo samo tako da obenem zagotovijo demokratičen nadzor članov in tako vzdržujejo avtonomijo peto načelo izobraževanje pridobivanje veščin in dostopnost informacij kooperative omogočajo izobraževanje in usposabljanje za pridobivanje veščin za svoje člane za izvoljene predstavnike kooperative in za zaposlene cilj izobraževanja in usposabljanja je da bi pri razvoju kooperative vsi delovali čimbolj učinkovito vsi sodelujoči v kooperativi prispevajo k oblikovanju javnega mnenja zlasti pa informirajo mlade ljudi in mnenjske voditelje o naravi in koristnosti kooperativ Šesto načelo sodelovanje med kooperativami cilj kooperativ je da čim bolj učinkovito služijo svojim članom s tem vsaka kooperativa krepi samo idejo in z njo povezano družbeno gibanje ki promovira sodelovanje tako v strukturah na lokalni kot na regionalni nacionalni in mednarodni ravni sedmo načelo skrb za širšo skupnost kooperative delujejo v smeri trajnega razvoja lokalnih skupnosti na začetek dodatek k izjavi preambula international cooperative alliance ica je izjavo o naravi kooperativ sprejela na kongresu v manchestru septembra izjava vsebuje definicijo kooperative in temeljne vrednote družbenega gibanja ki promovira kooperative in načela ki naj bi usmerjala gibanje kooperativ v prehodu v novo tisočletje dodatek k izjavi pojasnjuje okoliščine ki so botrovale oblikovanju izjave obenem pa podrobneje obdeluje posamezne ključne teme ki so v izjavi samo taksativno odprte ica je od svojega nastanka leta priznana kot tista struktura ki združuje kooperative po vsem svetu tudi na ta način da artikulira in formulira enotno verzijo načel po katerih naj bi kooperative delovale tako je ica do leta sprejela že dve deklaraciji o načelih koperativ in sicer leta in vse tri verzije pa je treba razumeti kot poskuse razlage in interpretacije načel kooperativ v sodobnem svetu občasno revidiranje načel je hkrati vir pozitivne energije v družbenem gibanju za promocijo kooperativ saj samo po sebi pomeni da gibanje stalno išče načine kako bi izhodiščno idejo kooperativ najbolje udejanjali v spreminjajočem se svetu tako se postavljajo ključna vprašanja in odgovori o novih oblikah organiziranja ki se lahko soočajo z novimi izzivi s tem pa se postavljajo za gibanje tudi novi cilji družbeno gibanje kooperativ se neprestano spreminja osnovne vrednote in motivi pa ostajajo isti temeljno spoštovanje do vseh ljudi in globoka vera da so si vsi ljudje sposobni sami izboljšati svoj položaj predvsem s samopomočjo Člani kooperativ verjamejo da so demokratični postopki odločanja smiselni zaželjeni in učinkoviti tudi v poslovnem svetu verjamejo da demokratično vodene in nadzorovane ekonomske strukture celovito prispevajo k splošnemu družbenemu dobremu kljub temu ni mogoče trditi da obstaja en sam skupni izvor iz katerega izhajajo vse kooperative nasprotno kooperative nastajajo po vsem svetu v najrazličnejših okoliščinah služijo različnim namenom in potrebam ter vztrajajo v povsem različnih družbenih kontekstih namen izjave o naravi kooperativ je artikulacija načel ki naj bi prežemala vse kooperative ne glede na to kje in čemu obstajajo izjava predstavlja skupno osnovo iz katere lahko kooperative nadaljujejo svoje poslanstvo in pri tem učinkovito sodelujejo kooperative so se kot razpoznavne strukture najprej pojavile v evropi v devetnajstem stoletju prvi vidni uspehi so se pokazali v težavnem obdobju prve polovice stoletja in prav iz tistega časa je zraslo pet razpoznavnih tradicij potrošniške kooperative najbolj razširjene v angliji s pionirskim ozadjem v sloviti rochdalski kooperativi delavske kooperative v začetku najmočnejše v franciji posojilniške kooperative z začetki v nemčiji agrikulturne kooperative s koreninami na danskem in v nemčiji in storitvene kooperative stanovanjske zdravstvene itd nastajale so povsod v industrijsko razvitih krajih proti koncu stoletja vse naštete tradicije so se do konca devetnajstega stoletja razširile povsod po evropi v naslednjem stoletju pa tudi drugod po svetu z izjavo o naravi kooperativ je ica prvič formalno prepoznala vse naštete tradicije kot enakovredne konstitutivne elemente družbenega gibanja za uveljavljanje kooperativ in jim priznala njihovo vlogo pri nastajanju novih kooperativ v različnih kulturah in v različnih kontekstih izjava naj bi enako služila vsem kooperativam v še tako različnih ekonomskih kulturnih političnih in socialnih okoljih zavedamo se da so kooperative po svetu nastajale na različne in svojstvene načine prilagajale izkušnje načela in metode predhodnikov lastni situaciji ter s tem oblikovale organizacije v skladu z lastnimi potrebami možnostmi in kulturnimi danostmi izjava o naravi kooperativ te različnosti v celoti sprejema in jih pozdravlja izjava ponuja splošen okvir znotraj katerega lahko delujejo kooperative vseh vrst vsaka smer in vsak sektor se seveda ubadata s svojstvenimi prioritetami in potrebami v času nastajanja izjave so vsi sektorji pripravili tudi operativna načela in s tem pokazali kaj splošna načela pomenijo pri konkretni aplikaciji v sedanjem času izjava navsezadnje kaže tudi na priložnost ki se ponuja družbenemu gibanju kooperativ v tem času priložnost da v smislu harmonizacije interesov poseže v odnose med potrošniki investitorji in delavci promoviramo razumevanje in skupne aktivnosti ter spodbujamo širjenje obzorij za najrazličnejše oblike sodelovanja na začetek zakaj je nastala nova izjava ica se je v devetdesetih letih soočila z novimi izzivi v minulih desetletjih so se vplivi tržne ekonomije dramatično pokazali po vsem svetu trgovinske blokade so v precejšnji meri odpravljene obstaja večje število prostih trgovinskih območij vlade vse manj podpirajo kmetijstvo to so samo nekateri primeri ki lahko ilustrirajo temeljite spremembe kontekstov v katerih so kooperative delovale dolga desetletja nadaljnji razvoj pogosto pa tudi sam obstoj kooperativ je odvisen od odziva kooperativ na spremembe nakazane spremembe namreč praviloma pomenijo večjo konkurenco na trgu s sodobnimi komunikacijskimi orodji veliki ekonomski centri posegajo na oddaljene trge z minimalnimi vložki mnoge kooperative so se nenadoma soočile z močno konkurenco podprto z velikim kapitalom in pogosto naklonjeno zakonodajo na ravni miselnih vzorcev se kooperative soočajo z vplivi mednarodnih množičnih medijev in izobraževalnih institucij ki z nenehnim ponavljanjem vedno bolj poudarjajo kot dominantne tiste posle ki jih nadzirajo veliki investitorji zato so podjetja katera demokratično nadzirajo ljudje ki jim je podjetje v vitalnem interesu toliko bolj zanimiva ob tem pa se v medijih množičnega obveščanja poje slava izključno podjetjem klasičnega kapitalističnega tipa to je vzbudilo premisleke zlasti v kooperativah v severni ameriki pokazala se je potreba po jasni artikulaciji tistih značilnosti po katerih se kooperative razlikujejo od drugih podjetij s takšno artikulacijo se jasno pokaže tudi vrednost in mesto kooperativ v družbi v srednji in vzhodni evropi se vloga kooperativ pojavlja v kontekstu propadanja ekonomskih modelov ki so vodeni iz enega centra to dejstvo samo po sebi odpira možnost za ponoven vznik kooperativ vendar pa je treba poudariti da se to lahko zgodi samo ob temeljitem razumevanju načel s katerimi lahko nova gibanja omogočijo pogoje za nastajanje novih kooperativ Še večji prostor se sočasno odpira v številnih azijskih deželah ter v nekaterih državah latinske amerike in afrike prav vodje gibanj za kooperative iz teh držav v mednarodno zvezo prispevajo največ svežega entuziazma pri tem se kooperative seveda soočajo z vsemi najbolj perečimi problemi globalne civilizacije naglo povečevanje populacije strašno povečani negativni vplivi na okolje povečana koncentracija ekonomske moči v rokah minimalne manjšine stalne krize ki se na različne načine odražajo tako rekoč v vseh kulturah poglabljajoči se cikli napredovanja revščine v številnih krajih na svetu in vse pogostejši izbruhi vojn lokalnih razsežnosti nihče ne misli da bi kooperative lahko rešile del ali celoto takšnih problemov prepričani pa smo da lahko k rešitvam konstruktivno pripomorejo kooperative na primer proizvajajo in posredujejo kvalitetno hrano po sprejemljivih cenah ob dejstvu da so kooperative tesno povezane z neposrednim okoljem iz katerega izhajajo je njihova skrb za okolje sama po sebi razumljiva predvsem pa kooperative ki izpolnjujejo svoje zgodovinsko poslanstvo pripomorejo k bolj pošteni razporeditvi ekonomske moči od kooperativ kjer koli že so lahko pričakujemo da bodo lokalno skupnost obogatile predvsem pa bodo pomagale ljudem da sami poiščejo izhod iz revščine ob tem kooperative predstavljajo tudi mostove med ljudmi različnih kultur veroizpovedi ali političnih prepričanj kooperative lahko največ ponudijo že samo s tem da vztrajajo pri svojih načelih in učinkovito odgovarjajo na potrebe svojih članov izjavo o naravi kooperativ je torej treba jemati v kontekstu preteklosti prihodnosti in predvsem sedanjega trenutka polnega novih izzivov podrobnejša argumentacija posameznih delov izjave ki sledi poskuša ujeti prav ta časovni razpon na začetek izjava o naravi kooperativ obrazloitev definicija ťkooperativa je samostojno združenje posameznikov ki so se prostovoljno povezali zato da bi zadovoljili svoje ekonomske socialne kulturne in druge potrebe ali težnje kooperativa je podjetje katerega lastniki so člani sami ki ga demokratično vodijo in nadzirajo Ť samostojnost oziroma avtonomija se nanaša na težnjo po čim večji neodvisnosti kooperativ od sredstev vlade in od sredstev zasebnih podjetij osebe so lahko posamezniki ali pravne osebe ki se kooperativi priključijo ali iz nje izstopijo po svobodni volji torej prostovoljno drugi del definicije poudarja vlogo kooperative pri zagotavljanju skupnega dobrega in pri prizadevanju za izboljšanje kvalitete življenja vseh članov ponavadi morajo kooperative preživeti na prostem trgu in se torej primarno soočajo z ekonomskimi cilji neredko pa imajo veliko vlogo na socialnem področju in v kulturi socialno področje ne potrebuje podrobnejše razlage saj so primeri samopomoči bodisi pri zdravstvu varstvu otrok pomoči telesno ali duševno motenim osebam dobro znani vendar morajo tudi tovrstne storitve upoštevati zakone ekonomije saj le tako lahko dolgoročno zagotavljajo kvalitetno storitev v prid svojim članom kooperative ki udejanjajo cilje na področju kulture v najširšem pomenu besede se na primer ukvarjajo s promocijo lokalnih kulturnih posebnosti s promocijo miru in tolerance sponzoriranjem športa in kulturnih aktivnosti ter z drugimi dejavnostmi ki izboljšujejo odnose v skupnosti v resnici so prav prizadevanja za bolj kvalitetno intelektualno duhovno in kulturno življenje tista prek katerih lahko kooperative najbolj pomagajo svojim članom in s tem prispevajo k razvoju širše skupnosti potrebe članov kooperative so lahko omejene ali maloštevilne lahko so pestre in mnogotere lahko so socialne kulturne ali zgolj ekonomske kakršnekoli že so so potrebe članov izhodiščna točka obstoja kooperativ kooperativa je ť podjetje katerega lastniki so člani sami ki ga demokratično vodijo in nadzirajo Ť ta del definicije poudarja da je nadzor nad podjetjem porazdeljen med člane na demokratičen način ti dve značilnosti lastništva in nadzora sta bistveni pri razlikovanju kooperativ od podjetij kakšne druge vrste na primer državnih ali kapitalskih vsaka kooperativa je namreč ťpodjetjeŤ v smislu razpoznavne ekonomske entitete ki običajno deluje na prostem trgu na začetek vrednote ťtemeljne vrednote na katerih so osnovane kooperative so samopomoč samo odgovornost demokracija enakost enakopravnost in solidarnost Ť kooperativno gibanje ima globoko in močno intelektualno zaledje teoretiki iz različnih koncev sveta so v zadnjih dveh stoletjih brez prekinitve prispevali svoje misli o kooperativah dober del premišljevanj je bil namenjen vrednotam kooperative so se po svetu pojavljale v pestri paleti verskih in kulturnih okolij vključno z vsemi večjimi svetovnimi religijami in ideologijami ponavadi so duhovna in intelektualna okolja močno vplivala tudi na voditelje kooperativ posledično pa se vsaka diskusija o vrednotah znotraj kooperativ povezuje s potrebo po premisleku o etičnih kodeksih proces ki je vodil k soglasju o bistvenih vrednotah kooperativnega gibanja je zatorej kompleksna naloga vloženi trud pa bo teži naloge primerno povrnjen besedo samopomoč uporabljamo v prepričanju da vsi ljudje lahko vplivajo na svojo usodo obenem verjamemo da osebnostna rast lahko poteka samo v povezavi z drugimi ljudmi kot posameznik je človek dejansko omejen skozi skupno akcijo in z medsebojno odgovornostjo pa lahko posameznik doseže več posebej takrat ko gre za vplive na prostem trgu ali v odnosu do vlad posamezniki v kooperativi napredujejo tudi skozi pridobivanje veščin in izkušenj s katerimi lahko vedno koristneje prispevajo k nadaljnjemu razvoju kooperativ bolj ko se člani naučijo razumeti svoje kolege več se od njih lahko naučijo in več lahko od njih pridobijo bolj ko spoznajo položaj in vlogo kooperativ v širšem okolju več o svojem okolju izvejo v tem smislu so kooperative institucije ki združujejo stalno izobraževanje in razvoj vseh udeležencev kooperative spoštujejo vrednoto enakosti to velja za vse člane pri čemer so člani lahko posamezniki ali pa skupine posameznikov v vsakem primeru je osnova kooperative subjekt kar je tudi bistveni kriterij za razlikovanje kooperativ od oblik organiziranja poslov ki jih nadzira kapital ali država Člani imajo pravico soodločanja pravico glasovanja pravico da so informirani in da sodelujejo pri vseh zadevah pomembnih za kooperativo pri združevanju članov mora biti zadoščeno načelu enakosti čeprav je to pogosto težak izziv zlasti v velikih podjetjih in v federacijah podobno je z vrednoto enakopravnosti enakopravnost se v prvi vrsti nanaša na način kako se v kooperativi ravna s člani pri povračilih dividende določanje višine kapitalskih rezerv bonitete pri plačevanju obveznosti za posamezne vložke v kooperativo morajo veljati ista pravila za vse poslednja vrednota je solidarnost ki ima dolgo tradicijo v mednarodnih gibanjih zagotavlja da aktivnost kooperativ ni zgolj oblika zadovoljevanja omejenih oziroma posamičnih interesov kooperativa ki vključuje to vrednoto ni zgolj združenje članov temveč je tudi kolektiv Člani so tako odgovorni za to da se z vsemi člani kooperative zaposlenimi ali zunanjimi partnerji ravna pošteno in da so vedno v ospredju skupni interesi solidarnost na nek način predstavlja tisto kar ima kooperativa skupnega v ekonomskem in socialnem smislu na ta način kooperativa predstavlja afirmacijo moči kolektiva in s tem skupinske odgovornosti solidarnost pomeni tudi to da člani kooperativ in kooperative držijo skupaj ter tako tvorijo globalno kooperativno gibanje kooperative sodelujejo na razne načine s ciljem da svojim članom ponudijo dobrine in storitve čim boljše kvalitete po čim nižjih cenah sodelujejo tudi zato da lahko pred javnostjo in v odnosih z vladami ponudijo čimbolj enotna stališča strinjajo se da imajo veliko skupnega ne glede na to da so si po namerah in kontekstih zelo različne treba je tudi poudariti da je solidarnost obenem vzrok in posledica samopomoči ter vzajemne pomoči dveh temeljnih konceptov filozofije kooperativ temeljne vrednote ki predstavljajo izhodišče filozofije kooperativ razlikujejo kooperative od ostalih oblik organiziranja za doseganje ekonomskih ciljev nekatere države so koncepta samopomoči in vzajemne pomoči povsem prezrle in so ťkooperativeŤ ustanavljale ťod zgorajŤ kar je povzročilo temu primerne posledice tako v načinu organiziranja kot financiranja ťČlani kooperativ nadaljujejo tradicijo pionirjev kooperativ in verjamejo v etične vrednote poštenja odprtosti socialne odgovornosti in obče skrbi za druge Ť tradicija pionirjev je namenoma izpostavljena saj so tako kot vsakemu drugemu gibanju tudi kooperativam na začetku stali na čelu ustanovitelji moški in ženske z izjemnimi sposobnostmi globoko zasidranimi etičnimi in moralnimi vrednotami ter darom za pragmatičen pristop k problemom posamezniki kot so pionirji rochdale kooperative friedrich wihlelm raiffeisen herman schulze delitzsch philippe buchez škof grundtvig ali alphonse desjardins so tako deležni spoštovanja in spomina saj so v njihovih okoljih nastajale prve kooperative pa tudi zato ker je imela njihova misel velik vpliv in je služila kot inspiracija na različnih področjih in v širšem prostoru mnoge kooperative so na samem začetku še posebej poudarjale poštenost vztrajali so na primer pri poštenem tehtanju pri dobri kvaliteti in pri neoderuških cenah delavske kooperative so iskale načine za pošteno in odprto vodenje proizvodnih enot kooperative ki so se ukvarjale z denarjem posojilnice in hranilnice so bile znane po poštenem izračunavanju obresti kooperative so vedno težile k poštenemu ravnanju v odnosu do svojih članov to pa je samo po sebi vodilo tudi do bolj poštenega odnosa do nečlanov od tod tudi izhaja nagnjenost kooperativ k odprtosti želijo si da bi javnost o njihovem delovanju izvedela čim več etične vrednote kooperativ izhajajo tudi iz posebnega odnosa kooperativ do skupnosti kooperative so odprte za članstvo njihovo poslanstvo predstavlja podporo in spodbudo vsem ljudem da se odločijo za samopomoč kooperative so ťpodedovaleŤ tradicijo skrbi za kvaliteto življenja posameznikov in celotne lokalne skupnosti socialna odgovornost je torej neke vrste obveznost ki je vgrajena v vse aktivnosti kooperativ tako so številne kooperative v okviru svojih možnosti pokazale zavidljivo raven sposobnosti za pomoč drugim širši skupnosti so prispevale tako v finančnem pogledu kot s človeško podporo Številne kooperative so dejavne tudi zunaj svojih lokalnih skupnosti in mnoge med njimi so tudi mednarodne primeri ko so kooperative pomagale pri nastajanju sorodnih kooperativ zlasti v tretjem svetu so zares številni in na to tradicijo so kooperative lahko ponosne na kratko pravičnost poštenje odprtost odgovornost do skupnosti in skrb za druge so vrednote ki so prisotne v različnih organizacijah v kooperativah pa so najbolj izrazite in konsistentne na začetek načela načela predstavljajo smernice za uresničevanje temeljnih vrednot v praksi uvodne opombe nekateri razumejo načela kot toga zavezujoča napotila ki jih je potrebno izpolnjevati dobesedno deloma to tudi drži saj naj bi načela predstavljala standarde in merila s pomočjo katerih lahko določene aktivnosti omejimo ali celo prepovemo druge pa spodbujamo a načela so več kot gola merila so predvsem smernice za premislek o načinih ravnanja in odločanja samo preverjanje skladnosti ravnanja kooperative s tu zapisanimi načeli ni dovolj bolj je pomembno da se kooperative neprestano zavedajo samega duha sporočilnosti in vizije ki jo nakazujejo načela načel torej ne gre jemati kot seznam ki ga občasno privlečemo na dan ga spremenimo in posodobimo ali z njim ocenjujemo minulo delo načela služijo kot spodbuda in kot navdih za utrditev kooperativ v prihodnosti načela so med seboj povezana in med seboj odvisna Če eno načelo ostane prezrto so šibkejša tudi vsa ostala kooperativ zatorej ne moremo soditi po enem samem načelu raje jih premišljujmo v kontekstu vseh načel ki tvorijo celoto prva tri načela se nanašajo na notranjo dinamiko ostala štiri načela pa vključujejo tudi odnose zunaj posamezne kooperative na začetek prvo načelo prostovoljno in odprto članstvo ťkooperative so prostovoljne organizacije katerih članstvo je odprto za vse ki želijo uporabljati storitve kooperative in so pripravljeni sprejeti odgovornosti ki izhajajo iz naslova članstva pri tem ni spolnih socialnih rasnih političnih ali religioznih diskriminacij Ť poudarek na prostovoljnem vstopanju v kooperativo na samem začetku niza načel ni naključen odločitev za sodelovanje in prevzem odgovornosti za kooperativo morata biti svobodni ljudi na dolgi rok pač ni mogoče siliti h kooperativnosti kooperativa je močnejša ko imajo njeni člani in članice možnost preučiti in razumeti tako naravo kot prednosti in obveznosti v kooperativi razumeti morajo da so v kooperativi po svoji lastni volji in odločitvi vemo pa da so kljub temu marsikje v svetu ljudi prisilili k vstopanju v posamezne kooperative različni ekonomski in politični pritiski v teh primerih bi morala vodstva čutiti še posebno odgovornost ter zagotoviti vsem članom in članicam možnost polnega sodelovanja v vodenju saj bodo ljudje le tako podprli kooperativo tudi dolgoročno in z vsemi odgovornostmi načelo ťza vse ki želijo uporabljati storitve kooperative Ť prepoznava da se kooperative ustanavljajo s povsem določenim ciljem najpogosteje kooperative služijo samo določenim in omejenim ciljnim skupinam ribiška kooperativa služi ribičem stanovanjska kooperativa lahko ponudi dom samo omejenemu številu ljudi delavska kooperativa lahko nudi samo omejeno število delovnih mest z drugimi besedami obstajajo sprejemljivi in razumljivi razlogi za to da kooperative postavijo meje glede števila članstva načelo ť so pripravljeni sprejeti odgovornosti ki izhajajo iz naslova članstva Ť spominja člane na to da imajo v kooperativi svoje odgovornosti odgovornosti so seveda v posameznih kooperativah različne praviloma pa vključujejo volilno pravico udeležbo na sestankih in redno uporabo storitev kooperative pri čemer naj se člani držijo načela pravičnosti odgovornosti do kooperative zahtevajo stalno prisotnost ki pa se mora obrestovati s konkretnimi koristmi tako za člane kot za kooperativo kooperative bi morale zagotoviti da v skupnosti ne prihaja do ovir zaradi spola več kot to kooperative bi morale vztrajati pri spoštovanju načela kvote za ženske zlasti v programih izobraževanja in razvijanja vodstvenega kadra kooperative naj bi s svojimi programi ali v sodelovanju z drugimi poskušale doseči najširše skupine prebivalcev skupine ljudi in manjšine ki želijo koristiti storitve kooperative osnova za tako aktivno politiko naj ne bo dobrodelnost temveč posledica razumevanja bogatih priložnosti kooperativne akcije po načelu odprtosti prvo načelo prepoveduje diskriminacijo na podlagi socialnih označevalcev pri tem mislimo v prvi vrsti na razlikovanje po razrednem ključu prizadevanja za vključevanje ljudi različnih socialnih statusov so v kooperativah tradicionalna kar kooperative tudi ločuje od številnih drugih ideologij ki so se rodile v stoletju termin ťsocialniŤ se nanaša tudi na kulturne identitete kamor sodijo tudi etnične in nacionalne pripadnosti pri tem smo kakopak v težavah saj so mnoge kooperative nastale prav v specifičnih kulturnih ali socialnih prostorih zelo pogosto v manjšinskih ali marginalnih okoljih take kooperative imajo seveda vso pravico do obstoja in so legitimni del globalnega gibanja kooperativ če seveda ne ovirajo in ne preprečujejo kooperativ v drugih socialnih skupinah ne izkoriščajo ne članov v njihovi skupnosti in sprejmejo odgovornost za pospeševanje razvoja gibanja kooperativ v njihovem okolju to načelo se nanaša tudi na ťraseŤ do današnje verzije deklaracije so se v gibanju terminu rasa izogibali v prepričanju da ne bi smeli sprejeti ideje o razločevanju ljudi po rasah ťrasaŤ lahko pomeni razlikovanje ljudi po bioloških lastnostih kar je v minulih stoletjih povzročalo številne razkole v civilizaciji vključno z vojnami in genocidi razprave s privrženci kooperativ povsod po svetu pa so pripeljale do zaključka da bi bilo izogibanje omembe ras lahko zavajajoče ali pa bi dopustilo možnost za interpretacijo da je diskriminacija po rasah v gibanju kooperativ dopustna kongres pa v tem primeru ni želel dopustiti nobenega dvoma o jasnosti stališča gibanja kooperativ prav tako naj bodo kooperative odprte za članstvo ne glede na politične pripadnosti posameznikov in posameznic od samega začetka gibanja pa do danes so kooperative spodbujale ljudi različnih političnih prepričanj in člane ter članice različnih političnih skupin da bi med seboj sodelovali na ta način naj bi presegali tradicionalne ideologije ki prepogosto ustvarjajo napetosti nemir in nasilje v bistvu je tovrstna odprtost s katero poskušamo združiti različne ljudi ki uresničujejo skupne cilje največji potencial s katerim gibanje kooperativ vstopa v novo tisočletje praviloma vse kooperative dopuščajo možnost za članstvo vsem ljudem ne glede na njihovo vero obstajajo pa tudi kooperative najpogosteje finančne ki jih organizirajo cerkve ali religiozne skupnosti take organizacije ne negirajo tega načela če seveda v svojem ravnanju ne ovirajo ali preprečujejo sorodnih kooperativ ali organizacij ki jih organizirajo druge religiozne skupnosti če ne izkoriščajo ne članov v svoji skupnosti če sodelujejo z drugimi kooperativami v najboljši možni meri in sprejmejo odgovornost za pospeševanje razvoja gibanja kooperativ v svojem okolju prvo načelo se tako zaključi z reafirmacijo zaveze dostojanstvu vseh posameznic in posameznikov v kooperativah ni spolnih socialnih rasnih političnih ali religioznih diskriminacij prvo načelo je najtesneje povezano z načelom demokratičnega nadzora članstva drugo načelo in z načelom izobraževanja peto načelo saj lahko člani igrajo aktivno vlogo samo tedaj kadar so ustrezno obveščeni in kadar med njimi obstajajo učinkoviti načini komuniciranja tako med izvoljenimi osebami v vodstvu kakor med zaposlenimi če obstajajo Člani se bodo počutili v kooperativi aktivne in koristne samo tedaj kadar se preverja in upošteva njihovo mnenje brez dvoma je potrebno in koristno da so v vodstvu in operativi izvoljeni ali nameščeni ustrezno usposobljeni ljudje ki morajo zares prisluhniti članom in razumeti njihovo mnenje ne glede na siceršnjo različnost zapisano v zaključku prvega načela načelo članstva je gotovo najmočnejše vse prepogosto pa tudi najbolj zanemarjeno od vseh načel v bistvu pomeni da mora obstajati posebno in pozorno načrtovano razmerje med kooperativo in tistimi ki jim ta kooperativa služi to razmerje naj opredeli posel ki ga opravlja kooperativa vpliva naj na način kako se ta posel izvaja in usmerja razvoj kooperative na dolgi rok prepoznavanje centralne vloge članstva mora voditi k najvišji možni meri zaveze kooperative članstvu zaradi katerega in za katerega je kooperativa tudi nastala na začetek drugo načelo demokratični nadzor članstva ťkooperative so demokratične organizacije v katerih nadzor vršijo člani ki z aktivno udeležbo odločajo o poslih tisti ki so izvoljeni kot predstavniki kooperative so neposredno odgovorni članstvu vsi imajo enake volilne pravice in sicer po pravilu en član en glas kooperative so organizirane v demokratični maniri na vseh ravneh medsebojnega povezovanja Ť demokracija je seveda kompleksen pojem za tokratno rabo bo dovolj če demokracijo jemljemo kot določeno množico pravic znotraj kooperativ demokracija vključuje pravice in odgovornosti pomeni pa precej več predvsem v smislu vzgajanja in širjenja demokratičnih manir v najširšem smislu kar je nikoli dokončana težka pomembna ali celo ključna naloga prvi stavek ťkooperative so demokratične organizacije v katerih nadzor vršijo člani ki z aktivno udeležbo odločajo o poslih Ť določa da v kooperativah brezpogojno odločajo člani in to v demokratični maniri to načelo tudi poudarja aktivno vlogo članov pri določanju politike in drugih pomembnih odločitev v nekaterih kooperativah je aktivna participacija domena širših sestankov na katerih člani razpravljajo o splošnih usmeritvah kooperative sklepajo o ključnih odločitvah in sprejemajo načrte pomembnih aktivnosti v nekaterih drugih kot na primer delavskih tržnih ali stanovanjskih kooperativah pa so člani vključeni v odločanje bolj rutinsko skozi vsakodnevno delo v vseh kooperativah so ťtisti ki so izvoljeni kot predstavniki kooperative neposredno odgovorni članstvu Ť ta stavek spominja izvoljene predstavnike kooperative da morajo vedno delovati v takojšnjo in dolgoročno korist članov kooperative ne pripadajo izbranim predstavnikom in odgovornim nič bolj kot zaposlenim ki so tem vodstvenim osebam podrejene kooperative pripadajo članom in vsi izvoljeni predstavniki oziroma odgovorne osebe v celem mandatu odgovarjajo za svoja dejanja članstvu drugi del načela se glasi ťvsi imajo enake volilne pravice in sicer po pravilu en član en glas kooperative so organizirane v demokratični maniri na vseh ravneh medsebojnega povezovanja Ť ta del načela opisuje običajno pravilo za volitve v kooperativah pravilo je razumljivo za primarne kooperative katerih člani so posamezniki in posameznice pravila za volitve predstavnikov na drugih ravneh povezovanja kooperativ pušča deklaracija odprta v prepričanju da bodo kooperative same našle najbolj demokratične modele v danih okoliščinah v nekaterih sekundarnih ali terciarnih kooperativah uporabljajo sistem proporcionalnih volitev ki naj ustreza različnim ravnem interesov velikosti po članstvu pridruženih kooperativ in stopnjam zavezanosti posamezne kooperative skupnemu poslu določila o volilnih pravilih v takih primerih bi morali periodično revidirati ponavadi se izkaže da se v primerih ko imajo majhne kooperative v primerjavi z večjimi zanemarljiv glas pri odločanju majhne kooperative počutijo enako kot da volilne pravice ne bi imele na začetek tretje načelo ekonomska participacija članstva ťČlani enakomerno prispevajo in demokratično nadzirajo kapitalske deleže kooperative običajno je vsaj del kapitala v skupni lasti za denar ki ga člani prispevajo kot ustanovni ali članski vložek dobijo kvečjemu omejeno povračilo presežek iz dobička člani investirajo praviloma v nadaljnji razvoj kooperative oziroma vzpostavljanje rezervnega fonda vsaj del tega fonda ostane nedeljiv iz fonda lahko člani črpajo v skladu z deležem svoje poslovne udeležbe v kooperativi del presežka pa ponavadi sproti in sporazumno usmerjajo v druge aktivnosti Ť kooperative delujejo tako da je kapital v službi organizacije in ne obratno kooperative obstajajo zato da služijo potrebam ljudi zato tretje načelo opisuje način kako člani obenem vlagajo v kooperativo in razporejajo dobiček Člani lahko v osnovi prispevajo kapital v kooperativo na štiri načine večina kooperativ od članov zahteva da investirajo članski delež oziroma deleže zelo redko se zgodi da bi se za tovrstne vložke izplačevale obresti kadar kooperative same ustvarjajo rezerve z zadržanimi prihodki od dejavnosti se te rezerve deloma ali v celoti štejejo za skupno lastnino članov ki podpirajo kooperativo pogosto se tak kolektivni kapital v primeru da kooperativa preneha delovati ne razdeli med člane temveč preide v uporabo drugim kooperativam ali lokalnim organizacijam s sorodnimi cilji kooperative imajo pogosto precej večje potrebe po kapitalu kot pa ga lahko proizvedejo same s svojimi dejavnostmi v takih primerih se od članov pričakuje da prispevajo deleže periodično upoštevajoč sprejeta rotacijska pravila in omejitve upokojitev ipd kooperative tudi v teh primerih običajno ne izplačujejo obresti saj se pričakuje da imajo člani koristi od redne dejavnosti od stalne participacije v kooperativi ali od dividend v prihodnosti kooperative v posebnih primerih člane zaprosijo za dodatne vložke v mnogih primerih bi to morala biti bolj stalna praksa v takih okoliščinah bi bilo primerno da se obresti na vložke izplačujejo in sicer po poštenih obrestnih merah ponavadi so merilo obrestne mere ki jih uporabljajo banke ali vlada Člani nadzirajo celoten kapital svoje kooperative v zvezi s tem obstajata dva ključna principa ne glede na to kako kooperativa akumulira sredstva za svoje dejavnosti je končna odločitev o uporabi sredstev v rokah članov Člani morajo imeti pravico da je vsaj del kapitala v njihovi kolektivni lasti kar naj odslikava dejstvo da so člani določene cilje uresničili skupaj ko dejavnost kooperative proizvede dobiček imajo člani pravico in obveznost da odločajo o namembnosti teh sredstev običajno se dobiček nameni za naslednje namene za nadaljnje razvijanje dejavnosti kooperative kamor sodi tudi ustvarjanje rezerv katerih del naj bi bil nedeljiv tak pristop bi moral postati v vsaki kooperativi običajna praksa razporejanja dobička ki se ne vrača članom saj je tak kapital vitalnega pomena za zagotavljanje dolgoročne trdnosti kooperative za povračila vložkov članov običajno kot dividende kar je osnovano v načelu aktivne participacije članov to je tradicionalen način s katerim kooperativa nagradi člane za njihovo aktivno podporo za podporo katerekoli druge dejavnosti ki jo določijo člani ena od najbolj pomembnih dejavnosti ki naj bi jo kooperative podprle je nadaljnji razvoj kooperativ v lokalni skupnosti regionalno in globalno na začetek Četrto načelo samostojnost in neodvisnost ťkooperative so samostojne in avtonomne organizacije samopomoči pod nadzorom članstva Če sklepajo dogovore z drugimi strankami vključno z vladami ali če pridobivajo denar iz virov zunaj kooperative lahko to storijo samo tako da obenem zagotovijo demokratičen nadzor članov in tako vzdržujejo avtonomijo Ť kooperative so povsod po svetu precej odvisne od razmerij z državo in v državi vlade in parlamenti določajo zakonodajni okvir znotraj katerega lahko delujejo kooperative z davčno ekonomsko in socialno politiko lahko vlade kooperative bistveno podprejo ali pa jih ovirajo zato morajo kooperative vzpostaviti kar se da odprte in jasne odnose z vladami tako kot so firme ki jih nadzoruje kapital v odnosu do vlad neodvisne in avtonomne morajo biti avtonomne tudi kooperative del četrtega načela ki omenja druge stranke meri na vse bolj pogosto prakso kooperativ povsod po svetu kooperative vstopajo v posle in skupne projekte z zasebnimi podjetji nobenega razloga ni za bojazen da se bo ta tendenca obrnila v drugo smer prav zato načelo poudarja kako pomembno je da pri vstopanju v take odnose kooperativa obdrži svojo svobodo in avtonomijo predvsem zato da obdrži lastno usodo v svojih rokah na začetek peto načelo izobraževanje pridobivanje veščin in dostopnost informacij ťkooperative omogočajo izobraževanje in usposabljanje za pridobivanje veščin za svoje člane za izvoljene predstavnike kooperative in za zaposlene cilj izobraževanja in usposabljanja je da bi pri razvoju kooperative vsi delovali čimbolj učinkovito vsi sodelujoči v kooperativi prispevajo k oblikovanju javnega mnenja zlasti pa informirajo mlade ljudi in mnenjske voditelje o naravi in koristnosti kooperativ Ť gibanje kooperativ ima dolgo in bogato tradicijo skrbi za izobraževanje zato peto načelo poudarja vitalni pomen ki ga ima kontinuirano izobraževanje in usposabljanje v kooperativah pri tem z izobraževanjem ne mislimo samo na širjenje informacij ali na spodbujanje mentorstva temveč predvsem na napore ki jih je treba vložiti da bi člani zaposleni in odgovorni v kooperativi čim bolje razumeli kompleksno in pestro naravo kooperativ tako filozofije kot akcije usposabljanje pa se nanaša na to da kooperativa poskrbi da vsi tisti ki prevzemajo določene naloge pridobijo za njihovo izvajanje ustrezna znanja in veščine le tako lahko te naloge opravljajo odgovorno in učinkovito izobraževanje običajno ponuja odlične priložnosti za komunikacijo med protagonisti in voditelji gibanja kooperativ ter njihovimi člani posebej je to pomembno za vodje saj lahko na ta način izvejo veliko o potrebah članov izobraževanje bi moralo biti zasnovano tako da bi stalno vplivalo na dejavnosti kooperativ na razvoj novih programov izboljšanje storitev ipd kooperativa ki ima učinkovito dvosmerno komunikacijo med člani in vodstvom pri tem pa učinkovito izvaja tudi svoje dejavnosti bo le stežka propadla peto načelo se zaključi z ugotovitvijo da imajo kooperative prav posebno odgovornost do mladih ljudi in do tistih ki oblikujejo javno mnenje politiki državni uradniki medijske osebe delavci v izobraževanju prav to je prepogosto šibka točka gibanja kooperativ zato predstavlja eno ključnih razvojnih nalog za prihodnost ljudje preprosto ne bodo podprli in tudi ne bodo mogli pravilno vrednotiti tistega česar ne razumejo na začetek Šesto načelo sodelovanje med kooperativami ťcilj kooperativ je da čim bolj učinkovito služijo svojim članom s tem vsaka kooperativa krepi samo idejo in z njo povezano družbeno gibanje ki promovira sodelovanje tako v strukturah na lokalni kot na regionalni nacionalni in mednarodni ravni Ť temu načelu je gibanje kooperativ sledilo od leta Čeprav je bilo prvič ubesedeno že leta še nikoli ni bilo tako pomembno kot je danes kooperative morajo biti pri svojem združevanju in oblikovanju medsebojnih povezav povsem zunaj vpliva države Šele skozi resnično in trdno sodelovanje pridejo prednosti kooperativ do polnega izraza tako lahko veliko dosežejo že na lokalni ravni ko so učinkovite v lokalnem delovanju in vzdržujejo lokalne sheme lastništva kooperativ si morajo obenem ves čas prizadevati za sodelovanje navzven saj lahko določene učinke pridobijo samo skozi večja združenja regionalno in globalno težko je uravnotežiti oboje in to ostaja večni izziv za vse strukture ki si jih kooperative gradijo povsod po svetu na vsak način bi morale kooperative povsod po svetu posvetiti več pozornosti prepoznavanju priložnosti za občasne skupne posle in združena podjetja v skupne posle naj vstopajo z naravnanostjo k praktičnim rešitvam in s pazljivim očesom za varovanje in zaščito interesov članov tudi v primerih ko gre za širitev ali povečanje interesov kooperative bi morale bolj kot doslej upoštevati možnosti mednarodnega sodelovanja pravzaprav bi v času ko posamezne države izgubljajo mehanizme nadzora nad mednarodno ekonomijo kooperative lahko odigrale pomembno vlogo pri zaščiti in uveljavljanju interesov navadnih ljudi enako pomembna je potreba po vzpostavljanju in utrjevanju podpornih skupnih in servisnih organizacij za kooperative relativno preprosto je če se kooperativa zakoplje v svojo lastno dejavnost malce teže pa se je ozreti naokoli in ugotoviti da obstaja tudi splošen interes ki je osnovan na vrednoti solidarnosti in na načelu sodelovanja med kooperativami zato so potrebne splošne podporne in servisno storitvene organizacije prav zaradi tega je tako pomembno da se kooperative različnih vrst združujejo za zelo praktične namene med katerimi je treba izpostaviti predvsem nastop v odnosu do vlad in promocijo kooperativ v javnosti na začetek sedmo načelo skrb za širšo skupnost ťkooperative delujejo v smeri trajnega razvoja lokalnih skupnosti Ť kooperative obstajajo v prvi vrsti zaradi koristi svojih članov zaradi te trdne povezanosti med kooperativo in člani ki se najpogosteje kaže v omejenosti na določen geografski prostor so kooperative najpogosteje vezane na svoje lokalne skupnosti imajo priložnost za vplivanje in so odgovorne za ekonomski socialni in kulturni razvoj skupnosti odgovorne so za varovanje okolja Člani se sami odločajo o tem kako intenzivno bo delovanje kooperative v širši skupnosti vendar se nobena kooperativa temu ne bi smela izogniti na začetek sklepna misel sveženj načel po katerih naj bi delovale kooperative predstavlja življenjsko tekočino globalnega gibanja kooperativ ker izhajajo načela iz vrednot ki so dale prvi zagon gibanju na samem začetku predstavljajo tudi okvir za organizacijske strukture ter določajo smeri razvoja in perspektive ki kooperative ločujejo od drugih načinov organiziranja načela predstavljajo vodilo s katerim voditelji kooperativ in člani sami razvijajo svoje organizacije iz besedila je razvidna praktična naravnanost ki so jo obarvale številne generacije tako z neposrednimi izkušnjami kot s filozofskim poglabljanjem zato so načela tudi elastična prilagodljiva različnim vrstam kooperativ v različnih okoliščinah predvsem pa načela od članov zahtevajo da se za začetek odločajo o naravi demokracije v svojih organizacijah in za tem o poslih o vlogi posameznih solastnikov kooperative in o načinih razporejanja dobička to so bistvene postavke od katerih je odvisna tudi učinkovitost kooperativ in njihova identiteta kar pa opredeljuje mesto in vrednost kooperativ nasploh na začetek retina kooperative prva stran