zastrta ogledala mohamedanska vera zatrjuje da bo ob neogibnem sodnem dnevu sleherni zlocinec v podobi zivega bitja vstal od mrtvih s svojimi dejanji vred in ukazano mu bo naj jih ozivi in ker ne bo prebil te preizkusnje ga bodo skupaj z njimi prepustili plamenom kazni kot otrok sem pred velikimi ogledali obcutil enako grozo ob spektralno podvojeni ali poveckrateni resnicnosti njihovo nezmotljivo in nenehno delovanje ko so zasledovala moje gibe njihova vesoljna pantomima vse to je bilo nenaravno vselej kadar se je zacelo mraciti vsak vecer sem prosil boga in svojega angela varuha naj ne sanjam o ogledalih vem da sem jih opazoval s hudimi slutnjami vcasih sem se zbal da se bodo zacela odmikati od resnicnosti kdaj drugic sem se prestrasil da bom tam zagledal kako mi obraz paci nepricakovana stiska slisal sem da se je ta strah tudi posastno razsiril po svetu naslednja zgodba je zares preprosta in neprijetna tudi leta sem se seznanil z deklico mracnega videza najprej po telefonu kajti julija se je zame zacela kot glas brez imena in obraza in pozneje na ulicnem vogalu bilo je proti veceru imela je vznemirljivo velike oci gladke svetlo crne lase in pokoncno drzo njen ded in praded sta bila federalca moja pa sta bila unitarijca in ta stara neubranost v najini krvi naju je povezovala da sva bolje obcutila ocetnjavo julija je skupaj s svojo druzino zivela v veliki napol podrti hisi z zelo visokimi stropi med puscobo in godrnjanjem plemenite revscine ob popoldnevih kdaj pa kdaj tudi zvecer sva se potikala po njeni soseski balvaneri stopala sva ob mogocnem zidu ob zelezniski progi nekoc sva naredila sprehod po sarmientu prav do jase odkoder drzi pot v park centenario med nama ni bilo ljubezni kot tudi ne kake moznosti zanjo v njej sem cutil globino ki ji je bila erotika popolnoma tuja in te globine sem se bal ce iz potrebe po zaupnosti pripovedujes zenskam o resnicnih ali ponarejenih okoliscinah svoje deske preteklosti to ni nic nenavadnega nekoc sem ji moral reci kaj o ogledalih in to ji je leta vsililo privide ki so se leta razcveteli torej pred kratkim sem zvedel da se ji je zmesalo in da so ogledala v njeni sobi zastrta saj je v njih videvala kako se moja podoba polasca njene drgetala je in se pogrezala v molk in zatrjevala da jo carovnisko preganjam kako zalostno jo je zasuznjil moj obraz eden mojih prejsnjih obrazov ta ostudna usoda namenjena moji podobi bo gotovo naredila ostudnega tudi mene vendar mi tega zdaj ni vec mar