park za zivljenje dragonja glavni menu pobuda za park dragonja naravni spomenik debeli rtic zusterna naravni spomenik rastisce poseidonke naravni rezervat strunjan naravni spomenik rt madona piran narvni park secoveljske soline vpisi komentar ali poglej komentarje obiskovalcev kulturno drustvo capris koper spodni del lok sopek kapljic za vsakogar logo by iztok geister vstopna stran pobuda za park za zivljenje dragonja sopotnik glasilo parka za zivljenje knjiga monografija dragonja rastlinski svet porecja dragonje opis obmocja novosti dogodki in dokumenti o porecju dragonje dragonja oplaja crta stanje in perspektive p a r k z a z i v l j e n j e d r a g o n j a stanje in perspektive pripravil vodja projektne izvajalske skupine anton komat labor veliki traven strokovni vodja projekta i splosno zavarovana obmocja so jedra nastajanja nove civilizacije na prelomu tisocletja clovestvo je bilo v svoji zgodovini veckrat postavljeno pred izbiro med tistim kar prinasa varnost in tistim kar ga lahko pahne v pogubo sedanja odlocitev clovestva za trajnostni razvoj je prisla v zadnjem trenutku krvave morije stoletja mora atomskega holokavsta in grozeca ekoloska katastrofa so bili dovolj strasljivi dokazi da je s sodobnim clovekom nekaj hudo narobe prisla je kolektivna streznitev clovestva ki se imenuje trajnostni razvoj in to je temelj nove civilizacijske paradigme vsaj tri skupine razlogov so ki utemeljujejo nastajanje zavarovanih obmocij ekonomski naravovarstveni in eticni ekonomski razlogi ohranjanje zdravja prebivalstva in izboljsanje kvalitete zivljenja ohranjanje in zavarovanje genskih virov za kmetijstvo farmacijo in medicino varstvo vodnih virov in pitne vode ohranjanje zdravja in rodnosti prsti razvoj turizma in odpiranje novih delovnih mest za lokalno prebivalstvo ohranitev naravne in kulturne krajine za naslednje generacije pricevanje suverenosti naroda in njegove nacionalne varnosti naravovarstveni razlogi raziskovalne in vzgojnoizobrazevalne dejavnosti ucilnice v naravi znanstvena proucevanja biotske pestrosti zivega sveta v ohranjenih ekosistemih eticni razlogi varovanje naravne in kulturne dediscine kot pogojev za ohranitev identitete naroda povezanost tradicije in duhovnih izrocil prebivalstva z naravno in kulturno krajino vzpodbujanje umetniske in kulturne ustvarjalnosti v neokrnjeni naravi pomembnost lepot naravne in kulturne krajine za estetsko podozivljanje in duhovno prenovo sodobnega cloveka izjemen pomen varovanja in ohranjanja naravne in kulturne krajine se zavedajo tudi vlade najrazvitejsih drzav strategi ki pripravljajo doktrine nacionalne varnosti neke drzave so ugotovili da uniceno okolje povzroca zelo tezke ekonomske socialne in zdravstvene tezave prebivalstva kar vodi k hudim politicnim problemom ki kaj hitro rezultirajo v prvovrstne probleme nacionalne varnosti temeljna naravna vira ki dolocata varnost vsake drzave sta danes pitna voda in genski viri zavarovana obmocja so torej v osnovi strategije nacionalne varnosti tudi slovenije in njenih prebivalcev namen ustanovitve parka za zivljenje dragonja kljucen problem ki nenehno poraja vrsto poskusov grobega unicevanja naravne in kulturne dediscine prostora povirja dragonje in okolnih savrinskih hribov je obci problem nizke politicne druzbene in ekoloske ozavescenosti prebivalstva znacilna je nizka participacija prebivalstva v politicnem in druzbenem zivljenju poglavitni centri moci in tezisce odlocanja so v urbanih jedrih obale slabo je razvita krajevna samouprava organizirana civilna druzba pa se je pricela diferencirati le v urbanem okolju problem je tudi v tem da se obmocje povirja dragonje in savrinov nahaja v neposrednem zaledju le cc km zracne crte industrijsko urbano prometno in turisticno izredno obremenjenega obalnega pasu gre za dovolj redko blizino na eni strani podrocja visoko nasicene industrijske civilizacije in na drugi strani demografsko ogrozenega obmocja z izjemno naravno in kulturno dediscino taka blizina je lahko prav eksplozivna saj prinasa izjemna tveganja za obe strani ob vdoru kratkorocno orientirane profitne opcije pridobi korist le slednja dolgorocno pa pomeni izguba perspektive trajnostnega razvoja za obe obmocji pravo katastrofo iz optike dolgorocno orientirane opcije trajnostnega razvoja celotne regije ki je tudi premet tega projekta pa je ravno blizina dveh tako na videz diametralno razlicnih okolij lahko izjemno produktivna in razvojno perspektivna potrebna je le preudarnost in zadostna mera modrosti projektni izziv je s tem popolnoma utemeljen tudi dandanes je kratkorocni profitni motiv na zalost se vedno prevladujoci dejavnik in zato tudi prevladujoci izziv pri nacrtovanju vecine posegov v prostor razlogi za tako stanje so predvsem zgodovinsko pogojena nizka izobrazenost starejsih generacij podezelanov ki so bili izloceni iz solanja v casu fasisticne italije slaba izobrazbena struktura nosilne generacije ki se je rekrutirala predvsem v delavstvo industrijsko razvitih centrov ob obali prevladujoci sistem utilitaristicnih vrednot inteligence ki je bila nosilka gospodarskega in druzbenega razvoja urbanih centrov indoktrinirani koncept ze prezivelega industrijskega kemicno podprtega kmetijstva s monokulturami kemicnimi gnojili pesticidi agro in hidromelioracijami namakanjem in unicevanjem kulturne krajine prevladujoci koncept industrijskega turizma na obali ki temelji predvsem na stevilcnosti gostov nima pa izdelane diferencirane ponudbe za posamezne ciljne skupine gostov tmehkegat turizma ekoturizem pohodnistvo kmecki turizem sole v naravi ekodelavnice seminarji raziskovalni tabori kongresi itd poskusi elitiziranja kulturnih dogodkov v urbanih jedrih in banaliziranje kulturne ponudbe gostom v casu turisticne sezone omejujejo promocijo alternativnih kulturnih skupin in ogrozajo obstoj in promocijo avtohtone kulturne tradicije prebivalstva iz zaledja uspesnost predlaganega projekta je torej pogojena s preseganjem sedanjega stanja in z aktivnostmi ki bodo v cimvecji meri dolgorocno uskladile interese obeh obmocij in jih umerile v perspektivo trajnostnega razvoja celotne regije slovenske istre taka naravnanost bo dolgorocno nudila optimalne dobrobiti za obe strani s tako razvojno usmeritvijo lahko prebivalstvo povirja dragonje varno vstopa v naslednje tisocletje lega velikost in predvidene meje parka za zivljenje dragonja zamisel projekta predvideva v svoji koncni implementaciji ustanovitev krajinskega parka dragonja ki bi ga zaradi razvojne naravnanosti bolje poimenovali park za zivljenje dragonja park bi obsegal obmocje povirja dragonje in savrinske hribe ter se bo prostorsko z zelenim koridorjem navezoval na kraski regijski park in v obmocje secoveljskih solin ki so ze zavarovane po ramsarski konvenciji predvidene meje parka za zivljenje dragonja bodo na severni in vzhodni strani potekale po razvodni crti povirja reke dragonje na juzni strani pa bo meja potekala po slovensko hrvaski drzavni meji za zeleni koridor izdeluje strokovne podloge mzvnkd piran glede na to da je vecina naselij na slemenih torej na samem razvodju se bodo prebivalci po posameznih naseljih sami odlocali o ne bivanju v parku pravna osnova je ze veljaven odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgorocnega in srednjerocnega druzbenega plana rs pomembno je da je mo koper s posebnim odlokom za kulturne spomenike razglasila naselja fijeroga glem kostabona krkavce labor pomjan topolovec trebese trsek in zabavlje pravne osnove za nemoteno implementacijo zamisli projekta so zadostne poslanstvo parka za zivljenje dragonja temeljno poslanstvo parka za zivljenje dragonja je promocija trajnostnega razvoja postmodernega podezelja v tesni povezavi z bliznjimi urbanimi centri kar za lokalno prebivalstvo pomeni vecjo socialno varnost perspektive zaposlovanja in boljso kvaliteto bivanja revitalizacija obmocja parka bo potekala s poudarjenimi javnimi funkcijami in v splosno druzbeno koristnost z vkljucevanjem ekonomskega razvoja izobrazevanja in razvojem kulturnega zivljenja zacetek dokumenta ii inventarizacija in vrednotenje ii osnovni podatki o naravnih znacilnostih podnebje povprecne letne vsote padavin se gibljejo med mm na obalnem delu in sezejo do mm proti notranjosti kubed na kostaboni kjer se merijo tipicne padavine gricevnatega zaledja srednjega dela povodja dragonje srednja letna vsota padavin seze do mm minimalne letne vsote se gibljejo od mm na obalnem delu do mm na notranjem vzhodnem robu povodja v enem letu lahko na zahodnem nizinskem delu povodja pade do mm padavin na vzhodnem pa tudi do mm najvec padavin pade meseca oktobra sledita mu september in avgust najmanj padavin pade julija in februarja letno temperaturno povprecje v portorozu zahodni rob je st c v kubedu st c vzhodni rob najhladnejsi so meseci januar februar in december najtoplejsi je mesec julij dnevna maksimalna padavina mm je bila zabelezena na postaji kostabona v oktobru na kubedu je najvec padavin v enem dnevu padlo meseca julija mm ravno tako v portorozu mm povprecen minuten naliv daje mm padavin maksimalni zabelezeni je imel mm padavin v eni uru je najvec padlo mm padavin povprecni enourni nalivi dajo mm padavin klima je submediteranska geologija geomorfologija stratigrafija paleontologija tektonika mineralni viri geoloska zgradba flisnega ozemlja je razmeroma enostavna in enotna eocenska flisna sinklinala se zozi proti jv in razsiri proti sz med trstom in savudrijskim polotokom na jugu sega v povodje antiklinalno apnisko obrobje bujskega krasa eocenski sedimenti flis sestojijo iz laporjev in pescenjakov vlozkov brec numulitnih apnencev in apnencevih skladov v granulaciji so opazni prehodi od debelozrnatih pescenjakov do meljevca in mikritnega apnenca skupna debelina eocenskih klasticnih sedimentov znasa okoli m dno doline dragonje je pokrito z debelim aluvialnim nanosom v aluvialnih nanosih prevladujajo gline v manjsi meri sta prisotna se pesek in prod ki je sestavljen iz prodnikov pescenjaka in apnenca debelina aluvialnega nanosa v spodnjem delu doline doseze tudi do m apnenih obmocij je na povodju malo pomembna sta dva apnena otoka sredi flisa in aluvija sv stefan in stena njuna geoloska podlaga so alveolinski in numulitni apnenci zacetek dokumenta geoloski profili in golice slikovite razgaljene stene plasti eocenskega flisa so visoke od nekaj metrov do celo metrov znacilne so predvsem v gornjem delu doline med trsekom in sotocjem pri skrlinah denudirane flisne stene so hladnejse od okolice zato imajo drugacno mikroklimo in predstavljajo specificen biotop ki bi ga bilo potrebno sele prouciti dragonja je edina reka v sloveniji ob kateri se pojavljajo tovrstni razgaljeni geoloski profili svojevrsten fenomen sta geoloska profila nad sotocjem pri skrlinah kjer je reka vrezala tudi sijajna erozijska spodmola golice predstavljata obe prepadni steni iz eocenskega alveolinskega apnenca in sicer m visoka stena sv stefana in m visoka stena kjer se zaradi toplejsega apnenca razvija izjemna termofilna flora z evidentiranimi rastlinskimi vrstami kar lokaliteto uvrsca kot najbogatejso eumediteransko lokaliteto v sloveniji soteske in spodmoli v povirju dragonje je posebej izrazita soteska stranice ki se vklescena v slikovita z gozdom porascena pobocja prebija proti sotocju pri trseku pod kolombo in pri fermovem mlinu sta dva znamenita spodmola kjer voda polzi prek razgaljenih lapornih plasti in jih prekriva z lehnjakom tu sta tudi najbogatejsi rastisci redke praproti venerinih laskov adiantum capillus veneris v dragonji meandri dragonja meandrira tako v zgornjem kakor tudi v spodnjem delu toka vsi meandri so zivi in erozijsko aktivni meandri so slika zivljenske sile naravne reke in njihov obstoj daje jamstvo za obstoj pestrosti zivljenja v dragonji prodisca in podorni bloki prodisca so odraz intenzivne recne erozije in akumulacije in so eksistencno vezana na naravni vodni rezim dragonje prodisca se nahajajo predvsem na mestih kjer reka zavija in njena transportna moc upade prodisca dragonje so znacilen in obsiren biotop ki veze nase posebne oblike zivljenja in so glede na svojo veliko ogrozenost in redkost tudi v evropskem prostoru se dragocenejsa podorni bloki oz balvani nastajajo zaradi selektivne erozije brezin med njimi pa zastaja voda in na teh mestih se pojavljajo sestoji redke flore npr sestoji trsja phragmites communis jame jam je vec in imajo redke speleogenetske in geomorfoloske znacilnosti najpomembnejsa v naravni dediscini je vsekakor poljanska buza obdobni ponor pri kriziscu puce dolg m in globok m stratigrafija in paleontologija tektonika enega izmed pomembnih sklopov v predstavitvi parka pomeni zascita pomembnih izdankov oz lokacij kjer so na povrsini vidni geoloski pojavi kot so sedimentne teksture znacilne za posamezne goloske formacije morebitna nahajalisca fosilov strukturni pojavi gube narivi prelomi in vecji karakteristicni stratigrafski profili ta pozicija v dosedanjih raziskavah ni obdelana mineralni viri za obnovo in trajno ohranjanje kulturne dediscine ter kulturne krajine je potrebno dolociti lokacije malih kamnolomov in jih vkljuciti v obcinske planske akte predhodne raziskave za odprtje vsakega kamnoloma morajo zajeti natancno geolosko zgradbo izplen kamnine lastnosti obdelave obstojnost ekonomsko tehnicne pogoje in presojo vplivov na okolje glede na velikost odkopa in sanacijske posege po koncanem izkoriscanju kamnine hkrati pa je nujno v ta podprojekt vkljuciti lokalne mojstre kamnoseke in primerno stimulirati odlocitve mladih za uk v kamnosestvo in kamnarstvo ki bodo ozivili starodavno tradicijo obdelave kamna ta pozicija v dosedanjih raziskavah ni obdelana zacetek dokumenta hidrologija posledice vecjih prostorsko in casovno dolocenih posegov na vodni rezim kot npr gradnja akumulacij so bile velikokrat analizirane taki grobi tehnicni posegi povzrocajo hiter odziv vodne dinamike posledice manj opaznih bolj razprsenih in dolgotrajnejsih sprememb kot so npr zarascanje ali protierozijski ukrepi pa so tezje merljive dolina dragonje je ena zadnjih dolin v sredozemlju kjer se lahko sledimo naravnim ali naravi podobnim procesom na ustju dragonje ni turisticnih naselij ali marin kulturna krajina ima se znacilnosti ekstenzivne rabe vplivi urbanizacije in posledicnega onesnazenja so se zmerni tudi vecji regulacijski posegi na dragonji in pritokih na sreco niso bili izvedeni osnovne reliefne lastnosti povodja govore da ima vec kot povodja dragonje nadmorsko visino od do m in le manj kot povodja ima nadmorsko visino do m vec kot porecja ima naklon med in st to so povrsine ravnih podolgovatih hrbtov savrinskega gricevja skoraj desetina povrsin pa ima naklon vecji od st velikost vodozbirnega zaledja do hidroloskega merskega profila v vasi dragonja je km od tega jih lezi v sloveniji dolzina struge je km in ima povprecen padec v povirnem delu srednjem delu v spodnjem pa le trendi zarascanja kmetijskih povrsin so sledili spremembi rabe tal gozdno grmiscna vegetacija se je razsirila predvsem po opuscenih pasnikih in travnikih ter po saniranih erozijskih povrsinah pasniki in travniki so leta pokrivali povrsin danes le se fond obdelanih povrsin pa se je zmanjsal za petino iz na celotne povrsine povirje dragonje je imelo v sedemdesetih letih mocno povrsinsko erozijo predvsem v zgornjem delu toka reke mocna je bila tudi bocna in globinska erozija sanacijska dela so obsegala izgradnjo manjsih protierozijskih stabilizacijskih objektov in vecjih prodnih pregrad vzporedno so se izvajala tudi vegetacijska stabilizacijska dela predvsem pogozdovanje s crnim borom iz tako nastalih jeder se je vegetacija sirila navzven skupni letni odtok erozijskega drobirja je bil leta ocenjen na m letno danes se letno odplavi povprecno m materiala protierozijski ukrepi so dosegli svoj namen ugotovljeno je izrazita susa ki se obicajno pojavlja julija in avgusta se siri na junij in september pojavlja se novo susno obdobje med decembrom in marcem kot zimska susa najbolj vodnata postajata maj in oktober viski jesensko zimskih padavin odtekajo vse do junija zmanjsevanje pretokov in vecja susna obdobja so povezana z vecjo razprostranjenostjo in rastjo drevesnogrmiscne vegetacije na povodju ki se je iz razsirila na povrsin vodni rezim vse bolj izgublja tipiko submediteranskega karakterja za katerega je znacilno da se pojavlja eno letno susno obdobje redkejse pojavljanje visokih vod in zmanjsan dotok plavin v strugo pa sta spremenila tudi morfoloski karakter reke dno struge ima manj drobnih frakcij kot jih je imelo pred leti je vecinoma sprano in ponekod ze poglobljeno zarascajo se prodisca sirina struge se oza celotna vodna dinamika se je zmanjsala poplavljenost loke ni vec tako pogosta pionirska vegetacija se spreminja v zrelo reka dragonja daje osnovni pecat dolini taka kot je danes se v njeni trugi pretaka vse manj vode opisani trendi se morda v tem trenutku ze zakljucujejo ali prevesajo v nov naravni ciklus na primeru vedenj o reki dragonji je dobro razvidno kako mocna je prepletenost stevilnih dejavnikov raba tal preprecevanje erozije gospodarjenje z gozdom ki vplivajo na zivljenje reke morfoloski razvoj struge in obvodne loke kemicna polucija povirja dragonje ribici v svojih gojitvenih nacrtih ugotavljajo da v vaseh ob dragonji ni urejena kanalizacija vse komunalne odplake in vse izcedne vode s poljedelskih povrsin in z njimi pesticidi se stekajo neposredno v povirje dragonje ribici nadalje ugotavljajo da je odnos ljudi do okolja skrajno malomaren saj je v vsakem grmu kak kos odvrzene embalaze od skropiv tudi ce v teh odrocnih krajih poginejo ribe tega nihce niti opazi ne viri kemicne polucije so prepoznavni odplake kemicna gnojila pesticidi niso pa izdelane analize vplivov na ekosistem zdravje ljudi in na kakovost vode smiselno bi bilo uporabiti teste genotoksicnosti in mutagenosti ki so dovolj natancni in ceneni ob ugotovitvi teh obremenitev v okolju pa bi se na problematicnih lokacijah lahko izvedle kemicne analize vzorcev vode prakticno vsi desni pritoki dragonje se v svojem zgornjem delu blize naselij uporabljajo kot divja odlagalisca vsakovrstnih odpadkov sanacija vseh teh divjih odlagalisc pa je prvovrstnega pomena za preprecevanje ekoloske katastrofe pedologija pedoloske lastnosti so posnete po kartah merila stepancic za potrebe dela pa so bili doloceni delezi posameznih talnih tipov na skoraj treh cetrtinah povrsine povodja se je razvila karbonatna rendzina na flisu saj imajo eocenski flisni sedimenti znacaj mehkih karbonatnih kamenin kje ni bila prisotna vecja erozija ali prekopavanje tal je rendzina lahko evolvirala v evtricna rjava tla na flisu povrsin psevdooglejena in koluvialna kjer se na povrsini pojavljajo plasti pescenjaka so se razvila globoko rigolana tla z vinogradi in vrtnarskimi povrsinami na aluvialnih naplavinah so nastala obrecna tla ki so mestoma lahko tudi mocno oglejena zacetek dokumenta ekosistemi flora porecje dragonje sodi v submediteransko fitogeografsko obmocje slovenije za katerega je znacilna listopadna submediteranska vegetacija na flisnih tleh raste zdruzba gabrovca in ojstrice seslerio autumnalis guercetum glede na menjajoce se mikroklimatske in talne razmere se zdruzba pojavlja v variantah z gradnom quercum petrea puhovcem quercum pubescens in cerom quercum cerris cer zasledimo predvsem v visjih predelih puhovec na toplejsih in susnih rastiscih graden pa na hladnejsih legah v dolini dragonje raste tudi najtoplejsa oblika submediteranskih listopadnih gozdov vegetacija kraskega belega gabra querco carpinetum orientalis croaticum od grmovnega sestoja so tipicne zdruzbe crnega trna in gloga z njim je poraslo predvsem zaledje dragonje medtem ko so v dolini dragonje prisotne tudi zdruzbe vrb in topolov drevesno floro logov doline pod skrlinami sestavljajo crni in beli topol populus nigra populus alba ter bela in rdeca vrba salix alba salix purpurea crna jelsa alnus glutinosa in svib cornus sanguinea po drvju se vzpenja navadni srobot clematis vitalba pridruzuje se mu vinska trta vitis vinifera v reki raste jezerski bicek schoenoplectus lacustris trst phragmites communis in kolencasti dristavec potamogeton nodosus med zelisci je pogosta preslica equisetum telmatea evmediteranska vrsta zgornjega dela dragonje so venerini laski adianthm capillus veneris redka kukavicevka splavka limidorum abortivum in splosno razsirjena bodeca lobodika ruscus aculeatus poleg mediteranske flore pa so tipicne tudi kraske vrste ki pripadajo gozdnim in traviscnim tipom vegetacije pojavljajo se na prodiscih dragonje ki so bogatejsa z apnencem med kraske elemente se mesajo tudi nekatere alpske vrste kot sta npr alpska modronscica linaria alpina in liburnijska ivanjscica leucanthemum liburnicum favna elaborati inventarizacije favne v dolini dragonje so po mnenju raziskovalcev zajeli le majhen del zivecih vrst znacilna heterogenost teresticnih habitatov se vsekakor kaze tudi na pestrosti zivalskih vrst in zdruzb ob terenskih popisih je bilo dolocenih vrst pticev vrst plazilcev edino slovensko nahajalisce progastega goza elaphe quatuorlineata quatuorlineata vsaj vrst dvozivk edino slovensko nahajalisce vrbnic brachyptera monilicornis in perla illiesi enodnevnice choroterpes picteti in mladoletnic polycentropus schmidi beraea dira in warmaldia copiosa redkega potocnega raka austropotamobius pallipes in zelo ogrozenih sladkovodnih skoljk rodu pisidium kar vrst ogrozene rastline in zivali seznam ogrozenih rastlinskih vrst v povirju dragonje obsega taksonov favnisticna slika ogrozenih zivalskih vrst ki sicer zivijo v povirju dragonje pa daje sledece podatke vrste sesalcev vrst pticev vrst plazilcev vrste dvozivk in rak primorski koscak austropotamobius pallipes v dragonji zivi kar vrst zelo ogrozenih sladkovodnih skoljk rodu pisidium v celi srednji evropi je znanih vrst obstoji velika verjetnost da v povirju dragonje najdejo nove vrste teh skoljk ali celo se neopisane vrste rodu pisidium visoka stopnja endemicnosti ekosistema povirja dragonje skriva raziskovalcem in javnosti se mnogo presenecenj stevilne vrste so vpisane v rdeci seznam slovenije nekatere pa tudi v seznam ogrozenih vrst sveta iucn red list of threatened animals ii temeljni podatki o lokalni skupnosti demografske znacilnosti slovenske istre po industrijski revoluciji je istrsko prebivalstvo narascalo do svetovne vojne najhitreje v obdobju kar za na podrocju j in jv gricevnatega dela istre pa se je pricela stagnacija prebivalstva ze v zadnjih desetletjih st po prvi vojni je prebivalstvo upadlo zaradi vojnih izgub in ekonomske krize pod italijansko okupacijo po drugi vojni se je prebivalstvo najprej zvecalo potem pa zaradi odseljevanja v trst mocno upadlo med leti in se je stevilo prebivalcev zmanjsalo za padanje stevila prebivalcev pa se je se nadaljevalo tako da je leta v regiji zivelo le se prebivalcev ali samo nekaj vec kot leta temu odseljevanju so sledili mocni kompenzacijski migracijski tokovi ki so do leta dvignili stevilo prebivalstva na priseljenci so prihajali od vsepovsod iz notranjosti slovenije in tudi iz hrvatskih delov istre v tih in tih letih se je mocno povecal priliv prebivalstva iz drugih republik nekdanje jugoslavije hiter gospodarski razvoj je pospesil urbanizacijo obalnih mest kjer je leta zivelo ze vsega prebivalstva v zalednju pa so ostala obsirna demografsko ogrozena obmocja kjer depopulacija traja ze vse od konca prejsnjega stoletja najbolj so prizadeta naselja z do prebivalci ki jih je v regiji in so v visje lezecem gricevnatem zaledju predvsem v nadmorskih visinah nad m za podrocje slovenske istre je v vseh zgodovinskih obdobjih znacilno postopno prehajanje prebivalcev iz hribovitih predelov proti obali in naprej proti trstu verizno in postopno preseljevanje celih druzin je bilo posledica specificnega sistema dedovanja t i egalitarnega sistema ki je deloval proti dokoncnim izselitvam istrijani so vztrajali na razdrobljeni posesti obenem pa po dodatni zasluzek hodili v bliznja mesta ali opravljali obcasna dela kamnosestvo gozdarstvo prevozi trgovina demografske posledice so predvsem ostarevanje prebivalstva depopulacija in negativen migracijski saldo negativna demografska gibanja pa povzrocajo tudi neusklajenost demografskih potencialov z moznostmi gospodarskega razvoja in to predvsem zaradi prevlade vzdrzevanih prebivalcev deagrarizacije prebivalcev in prevlade tipicne dnevne delovne migracije v urbane centre obale zacetek dokumenta kulturno socialne razmere za savrinsko gricevje je znacilen tip naseljevanja v grucaste vasi kjer so brez reda stisnjene mediteranske hise gradili ob glavni cesti naselja so v glavnem na slemenih ali na prisojah ker so doline preozke v zgornih delih grapaste podvrzene eroziji in temperaturnim inverzijam znacilne so vasi na pomolu krkavce kostabona glem labor truske v sedlu babici dvori ali na slemenu pomjan marezige vecjih centralnih krajev savrinsko gricevje nima nekoliko vecjo vlogo za lokalno prebivalstvo imajo smarje marezige sv anton gradin in borst hise so grajene na robu parcel ki so povecini majhne domacije so rasle postopno z dodajanjem novih celic iz generacije v generacijo lastnistvo je v teh grucah zelo nepregledno in zapleteno kar je vsekakor tudi posledica zgodovinsko pogojenega egalitarnega sistema dedovanja veliko stevilo solastnikov posameznih domacij zelo otezkoca prenovo vasi in prenavljanje his prenovo je moc speljati na vec nacinov tako da aktivna kmecka gospodarstva zasedejo rob vasi da se z odstranitvijo neuporabnih gospodarskih poslopij zmanjsa gostota pozidave v najmanjsih domacijah uredi pocitniska stanovanje in da se zdruzi vec stavbisc v eno stanovanjsko gospodarsko enoto zapletenost lastnistva in obcutljivost tega vprasanja pa zahteva poseben program prenove ki bi moral biti v najvecji meri usklajen z danasnjimi interesi domacinov ti prenovo svojih vasi danes temeljijo predvsem na povecanju bivalnih prostorov na racun gospodarskih poslopij raziskave kazejo da so domacini naklonjeni ohranitvi his in njihovi prenovi znacilno je tudi da so lastniki pocitniskih his prenovili svoje objekte praviloma v arhitekturni tradiciji istre prenova vasi bi morala temeljiti na motivaciji prebivalstva za ohranjanje kulturnega izrocila in seveda ob kvalitetni financni in strokovni pomoci to zahteva izdelavo posebnega programa obnove ki mora biti davcno in financno podprt z okrepi oblasti in drzave dejavnosti nekoc in danes poseben nacin dedovanja egalitarni sistem je v slovenski istri povzrocil nastanek sestavljenih druzin ki so omogocale najrazlicnejse skupnostne kombinacije lastnistva in dela veliko stevilo druzinskih clanov je omogocalo pestro delitev dela in izvajanje zelo raznovrstnih proizvodnih dejavnosti ob kmetijstvu in zivinoreji tudi domace obrti z izdelki za vsakdanjo rabo ter dejavnostmi povezanimi z obmorskimi mesti kmetijstvo je imelo dolocene posebnosti tako v nacinih obdelave prevladujoca rocna obdelava na kulturnih terasah je zahtevala stevilno delovno silo kakor tudi v izrabi tal prisotnost mediteranskih kultur oljka murva smokve mandelj trta znacilna je bila izjemna pestrost kultur kar je pomenilo tudi vecjo socialno varnost kmetije ostale dejavnosti podezelskega prebivalstva so bile se mlinarstvo kovastvo peka kruha oljarstvo pranje perila in gostilnicarstvo po drugi vojni se je spremenila gospodarska struktura vseh tradicionalnih podrocij dejavnosti kmetijstvo se je bolj kot v strukturi pridelkov spremenilo glede na uporabo tal nastale so velike druzbene posesti pricelo se je uvajanje monokultur opuscala so se zemljisca nizje kakovosti v depopulariziranih predelih delez kmeckega prebivalstva po popisu iz leta je zelo nizek celo nizji od slovenskega povprecja danes so vse pomembne dejavnosti povezane na obmorsko podrocje pomorstvo turizem ribistvo luske dejavnosti industrija trgovina storitve zato je znacilna velika dnevna migracija delovne sile revitalizacija obmocja temeljno vodila mora biti razvoj komunikacij in moznosti gospodarskega razvoja ki naj temelje na osnovah kot so kvalitetne komunikacijske povezave med naselji izboljsanje javnega prometa opremljenost lokalnih centrov oskrbe in storitev posodabljanje vseh oblik kmetijske pridelave in razvoj ekoloskega kmetovanja razvoj terciarnih in kvartarnih gospodarskih dejavnosti razvoj gostinstva in turizma razvoj kulturnih dejavnosti fiskalne in kreditne olajsave za prenovo vasi in program revitalizacije izgradnja komunalne infrastrukture in alternativnih virov energije ureditev problematike odpadkov ii gospodarjenje z naravnimi viri upravljanje z gozdovi ekoloske funkcije gozda predstavljajo gozdnih povrsin gozd sciti svoje rastisce kot tudi sosednje povrsine pred erozijo izpiranjem in zemeljskimi usadi na flisni podlagi je ta vloga se posebej pomembna predvsem okrog hudournikov varovalni gozdovi opravljajo tudi pomembno hidrolosko funkcijo saj blaze odtocne konice v pogostih nalivih v istri omejki gozda okrog kmetijskih povrsin so pomembni refugiji za stevilne rastlinske in zivalske vrste ki preprecujejo pritisk skodljivcev na kulturne rastline socialne funkcije obsegajo gozdnih povrsin gozd je v tem primeru le okolica naravnega ali kulturnega spomenika npr arheoloskih spomenikov za naravno dediscino je pomemben gozdni rezervat krkavska komunela v izmeri ha ki je namenjen raziskavam razvoja submediteranskega gozda v sloveniji proizvodne funkcije gozda proizvodni potencial teh gozdov je skromen zaradi dolgoletne degradacije osnovni sortiment so drva majhen lesnoproizvodni potencial gozda je obcasno vzrok pritiskom po krcitvah in spremembi namembnosti za kmetijske namene druge rabe prostora urbanizacija infrastruktura ne predstavljajo vecjih konfliktov zacetek dokumenta upravljanje z vodami zgodovina posegov v vodni rezim dragonje je v najtesnejsi povezavi z vzdrzevanjem secoveljskih solin za nemoteno delovanje solin je bilo potrebno nenehno urejati vzdrzevati in dopolnjevati obrambni sistem zoper poplave predvsem z obodnimi odvodnimi kanali do bolj usodnih posegov je privedla zamisel industrijskega kmetijstva da bi pridobili cimvec ravnih povrsin primernih za mehanizirano obdelavo tako so leta dragonjo zregulirali v dolzini km znatno skrajsali in poglobili strugo ter jo obdali z obodnimi nasipi na drugi strani doline so zgradili km dolgo regulirano strugo drnice tako da je stari izliv dragonje postal izliv drnice dragonjin izliv pa so tpremestilit na juzni rob solin izgradnja velike akumulacije je bila pred leti preprecena kljub silovitim pritiskom tnamakalnegat lobija ohranitev naravnega recnega rezima je pogoj za ohranjanje naravne in kulturne krajine s tem pa tudi osnova trajnostnega razvoja obmocja reka dragonja je srce pokrajine ki ji daje zivljenje in utrip logika buldozerja nekdanjih vodnogospodarstvenikov se umika novim pristopom k sobivanju cloveka in reke vsak najmanjsi poseg ki bi lahko vplival na vodni rezim reke je torej potrebno najskrbneje pretehtati kmetijstvo opredelitev kmetijskih povrsin na visje lezecih legah obmocij vasi zupancici dilici labor borst smarje pomjan poljane babici in marezige so povrsine primerne za zitarice strocnice in drugo zelenjavo sadne nasade vinsko trto in jagodicje na ugodnejsih juznih legah pa tudi za oljko oljcno olje slovenske istre dosega odlicno kakovost ki jo spremlja referencni laboratorij v izoli lab pogoj za uspesno napredovanje oljcnih nasadov pa so kakovostne sadike istrske belice obmocje ima vse naravne pogoje za vzrejo drobnice tako za mlecno kakor tudi za mesno prirejo priloznost obstoji tudi v zasebnih sirarnah tudi v obmocjih vasi krkavce puce in kostabona je glavni poudarek na vzgoji oljke in vinske trte nove oljarne ki so jih kmetje uredili na kmetijah dokazujejo voljo ljudi da se oljcno olje slovenske istre ustrezno uveljavi na trgih na terasah z boljso lego je mozno uspesno gojiti zgodnji zeleni spargelj ki na trgu dosega ugodno ceno tudi povprasevanje za belim spargljem ki mu ugaja bolj pescena podlaga narasca celotno obmocje pa je izjemno primerno za pridelavo vseh vrst zgodnje zelenjave predvsem plodovk solatnic in kapusnic pomembno pa je spoznati da ni modro vse staviti le na gojenje oljke in vinske trte saj je prezivetje slovenskega kmeta vedno temeljilo na pestrosti njegove pridelave dober poduk vsem je tmodnot nadomescanje refoska z belimi vini kar sedaj mnogi vinogradniki obzalujejo moznosti za ekolosko kmetijstvo zgodovinska priloznost slovenskega kmetijstva v sedanjem prelomnem trenutku vstopanja v eu integracije je predvsem pridelava zdrave hrane kar omogoca razvoj ekoloskega kmetijstva to bo tudi prakticno edina kmetijska panoga ki bo v prihodnosti delezna izdatne podpore bruslja temeljni dokument rs je vsekakor reforma kmetijske politike rs do leta ki je bila v drzavnem zboru rs sprejeta konec leta implementacija razvojnih moznosti po tem dokumentu v slovenski istri predvsem pa v parku za zivljenje dragonja bo vsekakor pomenila temeljni razvojni impulz in zagotovljeno socialno varnost istrskega kmeta v sedanjem trenutku lahko ugotovimo le da je kmetijska stroka popolnoma nepripravljena na ta preobrat v paradigmi slovenskega kmetijstva varovanje genske pestrosti tradicionalnih varietet kulturnih rastlin in genske banke posedovanje genskih virov kulturnih rastlin bo temelj prehranske varnosti drzav v prihodnjem tisocletju slovenska istra ima izjemno priloznost da v polnosti ohrani in trzi svoje dragocene genske vire preko genskih bank na nacionalnem ali na lokalnem nivoju upravljanje z drugimi naravnimi viri lov slovensko lovstvo je v svojih dokumentih sprejelo nacela trajnostnega razvoja s tem pa je lzs postala naravovarstvena organizacija slovenski lovci so se pripravljeni vkljuciti v slovenski program naravnih parkov saj so naravni parki izjemnega pomena za ohranjanje prostozivecih divjih zivali in zivljenskega prostora za divjad torej so pomembni tudi za lovstvo in za lovce glede na to da je vsak naravni park specificen razvojni projekt ki ga usmerjajo predvsem potrebe in zelje lokalne skupnosti ter domacinov je potrebno na obmocju parka za zivljenje dragonja funkcijo lovske dejavnosti primerno vgraditi v plan upravljanja parka ribolov iz ribisko gojitvenega nacrta rd koper je razvidno da je dragonja ribolovna voda vendar je zaradi svoje geografske lege odrocnosti slabih cestnih povezav in zaradi svojega zelo spremenljivega vodostaja med letom popolnoma nezanimiva za ribistvo poleg tega zivijo v njej ribe ki za ribolov niso zanimive ribolova zatorej prakticno sploh ni v dragonjo niso nikdar naseljevali nobenih tujih vrst rib tako sedaj predstavlja dragonja s svojimi pritoki kljub malostevilnim ribjim vrstam naravni rezervat za vse popisane vrste rib ker so vse ribe dragonje popolnoma genetsko izolirane predstavlja reka tudi izjemni naravni rezervat ohranjenega genskega fonda zato je treba dragonjo in njene pritoke varovati in preprecevati kakrsnokoli izpuscanje tujih vrst v njene vode ihtiologi predvidevajo da so se zaradi genske izoliranosti v dragonji lahko razvile se neopisane podvrste klena leuciscus cephalus in grbe barbus plebejus izraba mineralnih virov je bila v primeru odpiranja lokalnih kamnolomov ze predstavljena turizem in rekreacija slovenija nima izdelane nacionalne strategije razvoja ekoturizma zato je smiselno v pripravo ustreznega projekta vkljuciti tudi sodelovanje resornega ministrstva projekt razvoja ekoturizma mora vsebovati odgovore na nekatera temeljna vprasanja kot so znacilnosti sirsega turisticne obmocja moznosti razvoja ekoturizma povezave ekoturizma z razvitimi turisticnimi centri prisotne in mozne oblike rekreacije zagotovitev vseh pogojev za vkljucevanje lokalnega prebivalstva v razvoj ekoturizma in samo zaposlovanje lokalnega prebivalstva zacetek dokumenta infrastruktura oskrba z vodo v sistem vodooskrbe je potrebno vkljuciti ekosistemski pristop in zagotovitev neoporecne pitne vode za vse prebivalstvo odpadne vode izgradnja kanalizacijskega omrezja in cistilnih naprav je smiselna le v vecjih naseljih za manjsa naselja in posamezne skupine his pa je potrebno postopoma uvajati bioloske cistilne naprave prepricljivo bi deloval demonstracijski projekt ki bi bil na ogled vsem prebivalcem ravnanje z odpadki osnovna aktivnost je takojsnja sanacija divjih odlagalisc ureditev deponij ozavescanje prebivalstva in projekt locenega zbiranja odpadkov prometna infrastruktura prebivalcem v vseh naseljih je potrebno zagotoviti ustrezne sodobne prometne povezave z obcinskim srediscem raziskovalne dejavnosti porecje reke dragonje obiluje z naravnimi bogastvi in skriva se mnogo skrivnosti za domace in tuje raziskovalce vseh podrocij raziskovalna dejavnost je vsekakor lahko pomemben sestavni del ekoturizma saj morajo raziskovalci nekje bivati in se prehranjevati mozna je organizacija mednarodnih delavnic srecanj delovnih taborov seminarjev kongresov ipd projekt eko sole ekosolski turizem je lahko najhitrejsa pot k ozivljanju ekoturizma v obmocju parka otroci solarji dijaki in studentje lahko organizirano bivajo v obmocju parka kjer jim poteka sola v naravi raziskovalni tabori ali pa enostavno le ekoloske pocitnice slovenski projekt eko sole je evropski projekt torej je mozno vkljucevati tudi tuje obiskovalce skupaj z ucitelji in mentorji eko solski turizem lahko zaposli domacine na stevilnih delovnih mestih bivanje prehrana prevozi vodenje organizacijske aktivnosti itd kulturna dediscina kulturna krajina kulturna krajina je bila kot poseben antropogeni habitat doslej spregledana novejse primerjalne studije v evropi so pokazale izjemen pomen ekstenzivne kulturne krajine ekstenzivno obdelana polja zive meje koseni travniki pasniki visokodebelni stari sadovnjaki obmejki ozare za ohranjanje biotske pestrosti ugotovitve temelje predvsem na analizah prisotnosti ornitofavne arheologija arheoloska dediscina se ni dovolj raziskana in tudi ni predstavljena javnosti stavbna dediscina potrebno je izdelati ze veckrat omenjen projekt prenove stavbne dediscine v katerem je nujno sodelovanje ministrstva za kulturo rs etnoloske znacilnosti ter prenova in prezentacija kulturne dediscine etnologija slovenske istre je v intenzivni obdelavi ni pa na primeren nacin predstavljena nedvomno je etnoloska dediscina oz domaca obrt ki bi izvirala iz te tradicije lahko pomemben dejavnik razvoja ekoturizma obstoji kar nekaj posameznikov zasebnih zbiralcev etnoloskega blaga ki bi zeleli svoje zbirke na primeren nacin predstaviti obiskovalccem lahko je to etnomuzej ali pa vec za javnost odprtih zbirk morda tudi mlin ob dragonji ii obstojeci in tradicionalni vzorci rabe prostora slovenska istra je kulturna krajina ki je skozi stoletja kreirala harmonicno stabilno ravnovesje z naravnim okoljem in zaradi tega nekateri poznavalci imenujejo podrocje istre tpodrocje s kulturno aurot ta kvaliteta pogojuje posebne strategije ko gre za nacrtovanje rekonstrukcije podrocja ali drugih posegov vkljucno z razglasitvijo obmocja za park zivljenja dragonja strategije morajo dajati poudarek ohranjanju harmonicnega ravnovesja in to s tem da obravnavajo vse elemente kulturne krajine enakovredno kot soodvisno celoto tezave pri taksnem celostnem ukvarjanju s prostorom so predvsem v tem da planerji in urbanisti ne poznajo lokalnih razmer da se ekologi koncentrirajo na neokrnjeno naravo in zapostavljajo primarno produkcijo na podrocju tisti ki zastopajo strategijo dobicka pa ne priznavajo ekoloskih in socialno kulturnih omejitev desman kranjc pirkmajer zacetek dokumenta iii metodoloski paket dolgorocna vizija vsakega parka ze v samem pricetku aktivnosti zahteva zavarovanje ekosistemske integritete naravnega prostora in zagotavljanje komemorativne integritete kulturnega prostora vsi ukrepi morajo temeljiti na stirih socasnih dejavnostih ki so zavarovanje predstavitev trajnostni razvoj in upravljanje uporaba profesionalnih ekspertnih znanj se mora prepletati s tradicionalnim izrocilom lokalnega prebivalstva v nekaterih primerih ko konsens ni mogoc se sprejmejo zadovoljivi sporazumi za skupno nacrtovanje je razvitih vec metod vse pa temelje na treh osnovnih izhodiscih planiranje je orientirano v prihodnost planiranje je kontinuiran proces planiranje je usmerjeno v doseganje ciljev s prilagajanjem sredstev ciljem med razvitimo metodami se je kot uspesna izkazala metoda sistemskega planiranja sistemsko planiranje je dinamicen pristop k planiranju ki doloca dovolj sirok okvir za razumevanje in uporabo sistemskih zamisli presega le golo zbiranje podatkov saj je zanj znacilno predvsem postopnost priblizevanja jasnim ciljem identifikacija razlicnih resitev in njihovih implikacij vzpodbujanje sistematicnih vrednotenj razlicnih opcij pojasnjevanje nastalih problemov predvidevanje pricakovanih problemov fazno nacrtovanje prihodnjih aktivnosti identifikacija prioritet in kriticnih aktivnosti celostna koordinacija vseh nosilcev dolocanje skupnih obvez aktivnosti in nosilcev vzpostavljanje in vzdrzevanje partnerskih odnosov izgradnja dinamicnih osnov za vrednotenje nadaljnih aktivnosti in monitoringa pri uporabi sistemskega planiranja v zavarovanih obmocjih so poudarki predvsem na definiranju jasnih prioritet definiranju natancnih razmerij med nosilci posameznih aktivnosti vgradnji strateskih nivojev pri nacrtovanju zavarovanega obmocja upostevanju in vrednotenju presecnih interesov definiranju interesov o katerih se ne pogaja identifikaciji tekocih in predvidenih problemov pri uporabi sistemskega planiranja se moramo izogibati napak ki so lahko predvsem nedoslednost in nedorecenost pri specifikaciji posameznih aktivnosti slabo vrednotenje predvidenih problemov neproduktivno izgubljanje v podrobnostih pretirano naslanjanje na zunanjo ekspertno pomoc zanemarjanje nevkljucevanje in podcenjevanje lokalnih potencialov pomanjkanje prakticnih vedenj pri implementaciji posameznih planskih postavk prevec ambiciozno zastavljen in nerealisticen plan napredovanja zapiranje informacij in pomanjkanje politicnega konsenza premalo inovativna uporaba vseh lokalnih obstojecih virov zacetne aktivnosti pa vsekakor zahtevajo dovolj siroko in natancno zbiranje vseh potrebnih podatkov in informacij t i biofizicne informacije morajo biti vsekakor zadostno komplementirane z ustreznimi socialnimi in ekonomskimi podatki pri zbiranju informacij o zavarovanem obmocju namrec obstoji vecna nevarnost da se tezisce prenese na okoljske podatke in popise naravnih virov in da se zanemarja socialne demografske zdravstvene in ekonomske informacije in podatke o rabi prostora najpomembnejse skupine informacij so temeljni podatki o naravnih danostih temeljni podatki o lokalni skupnosti obstojeci in tradicionalni vzorci rabe prostora analiza stanja iz prve tocke tega gradiva je izdelana po tem vzorcu pomembno je vedeti da informacij ne zbiramo le preko strokovnih virov in racunalniskih baz podatkov temvec nam mora biti izjemno dragocena tudi zgodovina tradicija in kulturne posebnosti in izrocilo lokalne skupnosti ter znanja in vedenja domacega prebivalstva nase znanje se bo torej v casu dograjevalo in nadgrajevalo zato zaradi zbiranja podatkov z odlocitvami ne smemo cakati tudi odlocitve so predmet sprememb in modro je izgraditi dinamicen sistem tesne povezave med zbiranjem podatkov in odlocanjem vse oblike planiranja in sprejemanja odlocitev morajo biti v kar najvecji meri povezane z demonstracijskimi projekti na terenu na oprijemljivih realnih resitvah ki so vsem na ogled zacetek dokumenta iv vkljucevanje lokalne skupnosti lokalno prebivalstvo je stoletja snovalo in ustvarjalo razvoj tega obmocja na naravnih zakonitostih ki so v svojem bistvu vselej tudi ekonomske to kontinuiteto se ne sme prekiniti v nobeni tocki dilema varovanje ali razvoj je torej popolnoma umetna vkljucevanje lokalnega prebivalstva je temelj vseh aktivnosti razumevanja in javne podpore lokalne skupnosti graditev konsenza poteka na obeh ravneh tako v teamskem delu znotraj sveta parka kakor tudi zunaj z najsirso participacijo lokalne skupnosti v vsakem trenutku mora biti transparentno da park nastaja zaradi zavarovanja sedanjih in prihodnjih interesov prebivalstva sodelovanje lokalne skupnosti mora biti aktivno in z zagotovljeno dvosmerno komunikacijo obravnavati je potrebno prav vse pobude in izrazene interese prebivalstva in to z vso resnostjo in spostovanjem vedeti moramo da je legitimnost ustanovitve parka za zivljenje dragonja v popolnosti odvisna od kooperativnega partnerskega razmerja med lokalno skupnostjo in bodocim upravljanjem parka vedno je potrebno imeti pred ocmi da ima lokalna skupnost znanje ki je temeljnega pomena za uspesno upravljanje navsezadnje je lokalna skupnosti tista ki v koncni instanci odloca o sprejemu ali ne sprejemu zamisli parka govoriti o partnerstvu pa pomeni ugotoviti predvsem da obstoji skupen interes obstoji skupna korist partnerja lahko enakopravno sodelujeta predstavniki lokalne skupnosti morajo sodelovati prav pri vseh odlocitvah tako samega ustanavljanja kakor tudi upravljanja parka lokalna skupnost ima vse legitimne pravice pri odlocanju o svojem ekonomskem razvoju in kvaliteti svojega zivljenja socialne in ekonomske potrebe ter kvaliteta bivanja lokalnega prebivalstva v parku morajo biti zadovoljene do te mere da bo zivljenje v parku pomenilo prednost za lokalno skupnost le v tem primeru bomo lahko ugotovili da je park dosegel svoje polno poslanstvo park torej lahko zazivi le ob ustrezni socialni politicni in financni podpori drzavne in lokalne oblasti ter v soglasju z lokalno skupnostjo javna predstavitev zamisli parka za zivljenje dragonja se bo pricela z omizji po vaskih skupnostih takoj ko bo dokoncana inventarizacija in vrednotenje prostora parka ter definiranje ciljev in ukrepov za doseganje teh ciljev zacetek dokumenta v cilji definiranje jasnih ciljev mora potekati preko strokovnih separatnih pogovorov z vsemi uporabniki prostora in verifikacijskih pogovorov s prebivalstvom na teh pogovorih se dolocijo polja konsenza in polja potencialnih konfliktov dopolnijo se strokovne podloge tako da se zagotovi eksistenca parka kot ekonomske entitete potrebno je se definirati tamponske cone in zeleni koridor v smeri kraskega roba v sloveniji se pricenjajo kontraurbanizacijski procesi katerih poglavitna znacilnost je ponovno poseljevanje podezelskega prostora pricakovati je novi val vikendasev nujno je torej vgraditi usmerjevalne regulacijske mehanizme pri kolonizacijskem valu ki ga je pricakovati na obmocje parka regulacija je neucinkovita ce je restrikcijska zato mora biti usmerjevalno naravnana ne sme le preprecevati ampak tudi omogocati obenem pa moramo upostevati da nove tehnologije in razvoj kvartarnih dejavnosti pravzarav sodijo v sam park in lahko bistveno prispevajo k gospodarskemu razvoju obmocja ob tem ima veliko vlogo mo koper tudi kot pomembna lastnica nepremicnin verjetno bi bilo smiselno kolonizacijski val usmeriti v obnovo stavbne dediscine slemenskih naselij za samo obmocje parka bo torej potrebno sprejeti kar nekaj dokumentov med njih sodijo prostorsko ureditveni pogoji in morda tudi prostorsko izvedbeni nacrti bistveno je da domacinom ze v postopku ustanavljanja predstaviti in zagotoviti primerjalne prednosti ki jih zavarovano obmocje daje njihovemu razvoju in obstoju ter jim omogociti da postanejo neposredni nosilci aktivnosti na ravni drzave je treba zagotoviti usklajen sistem pravnih ekonomskih davcnih socialnih in drugih mehanizmov ki bodo olajsevali in pospesevali razvoj lokalne skupnosti temeljni cilji in pricakovani rezultati za park dragonja ustavitev demografske katastrofe in ohranjanje kulturne krajine usposabljanje domacega prebivalstva za vodenje in izvajanje novih dejavnosti v okviru parka za zivljenje dragonja zagotovitev podpor za zaposlovanje lokalnega prebivalstva zagotovitev socialnega servisa znotraj parka moznosti za najetje ugodnih posojil in pridobitev koncesij za opravljanje primernih dejavnosti zagotovitev sistema davcnih vzpodbud in olajsav pospesevanje ekoloskega kmetijstva predelave hrane kmetij odprtih vrat kmeckega turizma domace obrti in storitev vzpostavitev sistema vzpodbud in nadomestil uvajanje ekoturizma prenocitvene zmogljivosti pohodnistvo kolesarstvo konjenistvo mala sotorisca lokostrelstvo zagotovitev da lahko prebivalstvo obdrzi dohodek od turizma razvoj dejavnosti ekosole promocija tradicionalne kulturne identitete etnoloski muzej galerije domace obrti kulturna dejavnost razstave prireditve delavnice raziskovalna dejavnost in tabori informacijski center parka sanacija divjih odlagalisc odpadkov v dolgorocno varstvo zavarovanje ekosistemske integritete naravnega prostora zagotavljanje komemorativne integritete kulturnega prostora v socialni in ekonomski razvoj krepitev lokalne samouprave in nvo razvoj ekoloskega kmetijstva strokovna pomoc in izobrazevanje pri razvoju ekokmetijstva posebne podpore za razvoj ekoloskega kmetovanja posebne podpore zdruzevanju pridelovalcev v predelavi in trzenju promocija trajnostnega ekoturizma fiskalni ukrepi oprostitev placevanja ddv oprostitev placevanja davka na dejavnost koriscenje sklada za regionalni razvoj meor po zakonu o pospesevanju turizma priprava plana obmocij z enotnimi rezimi za vse rabe na obmocju parka za zivljenje dragonja koriscenje sredstev za naravovarstvene ukrepe ki jih financira uprava rs za varstvo narave nadomestila in spodbude intervencije odskodnine in akcije izobrazevanje o naravi in njenem varstvu v konceptu trajnostnega razvoja v usposabljanje prebivalstva informativna raven izobrazevalna raven funkcionalna znanja regionalne organizacije za usposabljanje in izobrazevanje vi vkljucevanje mednarodne skupnosti obstoji vrsta mednarodnih organizacij in uradov eu ki strokovno in financno podpirajo projekte varovanja naravne in kulturne dediscine in promocijo trajnostnega razvoja v dosedanjih aktivnostih sta nam priskocila v pomoc predvsem urad za unesco mab in iucn world conservation union vzpostavljeni so informativni stiki z spansko upravo sehumed iz valencije andaluzija ki je pripravljena sodelovati v skupnem projektu tsustainable tourism and wetlandst ki ga financira eu fond imenovan tmedwett upravo italijanskih parkov park v toscani ki bi sodeloval lahko pri promociji in razvoju ekoloskega kmetijstva wwf worldwide fund for nature katerega predstavniki prihajajo na obisk v slovensko istro od do maja letos zacetek dokumenta vii namesto zakljucka sodobni ljudje smo hkrati zlocinci brezbrizni opazovalci in zrtve unicevanja naravne in kulturne krajine price smo izginjanju posameznih rastlinskih in zivalskih vrst ter vsesplosni degradaciji nasega naravnega kulturnega in duhovnega okolja zavarovana obmocja so poslednja oaza zadnja pribezalisca pred umazanostjo zadusljivostjo zastrupljenostjo in drugimi grehi sodobne civilizacije odpor ljudi do varovanih obmocij je v vecji meri posledica sterilnega ze presezenega pogleda na varovanje narave ki do sedaj ni prepoznaval clovekovih vsakdanjih potreb sonaraven nacin gospodarjenja odpira nove moznosti cloveku in vecjo naklonjenost celotni naravi slovenija ki je majhna in tako raznolika se bo tezko odlocila katero tretjino svoje povrsine naj zasciti ustrezno zahtevam evropske zakonodaje mar ne bi bilo bolj smiselno ce celotno ozemlje slovenije proglasimo za obmocje sonaravnega gospodarjenja znotraj njega pa dolocimo rezervate kje naj se ohranja intenzivna industrijska proizvodnja in spremljajoce dejavnosti v spomin in opomin istrski kmetje so sonaravno gospodarili ze stoletja ohranili tradicionalno kmetijstvo in prehranili sami sebe sicer ne bo zmogli preziveti ohranili so edinstveno kulturno krajino in zdrava tla ki nikoli niso bila obremenjena z boleznimi in skodljivci kar je znacilno za monokulturne nasade prebivalci slovenske istre so z modrostjo preziveli tudi najtezje zgodovinske preizkusnje sedaj so pred odlocitvijo za park zivljenja dragonja toda odlocitev je le navidezna kajti park zivljenja dragonja ze obstoji saj so ga ustvarili prav oni vse kar morejo postoriti je le to da intenzivno industrijsko proizvodnjo ohranijo v rezervatih kamor tudi sodi zacetek dokumenta pripravil projektna izvajalska skupina anton komat strokovni vodja projekta viii viri tuji viri canada environment canada parks service national parks system plan ottawa canada canadian heritage parks canada guide to management planning ottawa canada council of europe centre naturopa agriculture and biodiversity strasbourg france council of eorope centre naturopa tourism environment strasbourg france eurosite european guide for the preparation of managament plans management plans for protected and managed natural and semi natural areas globevnik l sovinc a fazarinc r land degradation and environmental changes in the slovenian submediterranean the dragonja river catchment geoekodynamik volume globevnik l sovinc a impact of catchment land use changes on river flows the dragonja river slovenia hydrology in a changing environment proceedings of the british hydrological society international conference exeter volume i p iucn parks for life action for protected areas in europe gland switzerland iucn wcpa draft guidelines for national system planning for protected areas gland switzerland iucn wwf strategic approaches to freshwater management the ecosystem approach gland switzerland mcneely jeffrey ed parks for life report of the ivvth world congress on national parks protected areas iucn gland switzerland leiner s polz m mrakovcic m freshwater fish in istrian peninsula annales koper nps national park service goals washington usa wcmc world conservation monitoring centre protected areas of the world a review of national systems italy cambridge uk wcmc world conservation monitoring centre protected areas information iucn protected areas management categories west patrick c brechin steven r resident peoples and national parks univessity of arizona press tucson usa zacetek dokumenta domaci viri adam f podmenik d kulturno socialni profil vasi ob dragonji prispevek k strokovnim utemeljitvam parka dragonja porocilo faze projekta institut za druzbene vede fdv ljubljana adamic m a geografske znacilnosti poplavnega sveta ob dragonji in drnici acta geographica xix ljubljana berce bratko b potenciali in moznosti razvoja turizma na obali in v zaledju annales cortese d dragonja trenutki neskoncne narave gea str cortese d dragonja reka drugacnega casa svet in ljudje ii str cermelj b geoloske znacilnosti porecja dragonje primorska srecanja cernac j evropski dan parkov lovec ljubljana dobrinja l v verigi savrinskih vard gea dolgan n hudournicarstvo na vodnem obmocju primorja in istre zbornik pogubna razigranost puh ljubljana flajsman b ur vrt evrope parki za zivljenje v sloveniji liberalna akademija drustvo za proucevanje politicne demokracije ekoloski forum lds ljubljana geister i dragonja in njena poganstva proteus ljubljana geister i usesa istre gea globevnik l analiza spremembe rabe tal hidroloskega rezima in erozijskih procesov v porecju dragonje annales koper hlaj n kamnosesko izrocilo v slovenski istri primorska srecanja investbiro koper strokovne podlage krajinske zasnove doline dragonje za obmocje organizacijske naloge v okviru sprememb in dopolnitev planskih aktov obcine koper koper kaligaric m rastlinstvo primorskega krasa in slovenske istre travniki in pasniki knjizica annales koper kaligaric m travniki na krasu in v istri zarascajo annales kleva d dragonja mali dragulj annales kleva d dolina reke dragonje vceraj danes jutri primorska srecanja str kodarin d med rokavama turisticno in kulturno drustvo borst borst krizan boris krajsi oris naravovarstvenega pomena reke in porecja dragonje krizan boris organizacijska naloga za obmocje doline dragonje mzvnkd piran dragonja naravna in kulturna dediscina smernice za nacrtovanje posegov piran mzvnkd piran strokovne podlage za varstvo naravne in kulturne dediscine za obmocje organizacijske naloge dolina dragonje piran ogrin d podnebje slovenske istre knjizica annales koper pogacnik m uvod k skrivnostim istrske pokrajine sempas samozalozba povz m dragonja in njene ribe ribic ljubljana pozes m razvoj podezelskih naselij v obcini koper geographica slovenica institut za geografijo univerze v ljubljani sovinc a ptice doline dragonje deset let kasneje annales stepancic in ostali pedologija povodja dragonje opis talnih tipov in karte arhiv vgi ljubljana svet za varstvo okolja rs narava in okolje varstvo in razvoj v rs ljubljana sav v reka in clovek duhovni in dusevni vidiki krajinskega parka dragonja primorska srecanja suligoj b take doline ne premorejo v vsem sredozemlju neformalna in apoliticna skupina jezdecev je zelela opozoriti na izjemen naravni rezervat v porecju reke dragonje delo str suligoj b ob skritih recnih zakladih za nekatere najlepsa slovenska reka tece tako hitro delo str zupancic vicar m razvijanje sistema zavarovanih obmocij z upostevanjem mednarodnih kriterijev kot nujnega pogoja za vpis zavarovanih obmocij v seznam zdruzenih narodov glasnik slovenske matice wohinz k vrednost zascitene doline dragonje primorska srecanja wraber t sredozemsko rastlinstvo na slovenskem mediteran v sloveniji casopis za kritiko znanosti predhodna stran zacetek dokumenta naslednja stran crta novosti pobuda za dragonjo povezave dragonja debeli rtic zusterna strunjan rt madona secovlje vas komentar menu copyleft © hister za drustvo capris vse pravice zavrzene presledek obnavljal januarja stanko ivancic hister