nacionalni kurikularni svet podrocna kurikularna komisija za osnovno solo predmetna kurikularna komisija za drzavljansko vzgojo in etiko osnovna sola ucni nacrt drzavljanska vzgoja in etika razred ur razred ur sprejeto na seji strokovnega sveta rs za splosno izobrazevanje dne predmetna kurikularna komisija za drzavljansko vzgojo in etiko dr janez justin pedagoski institut predsednik mag andreja barle urad rs za solstvo strokovna tajnica dr jana bezensek univerza v mariboru pedagoska fakulteta dr maca jogan univerza v ljubljani fakulteta za druzbene vede dr vinko potocnik univerza v ljubljani teoloska fakulteta vilma necimer os sencur rado kostrevc os krmelj viktorija bezjak os mladika ptuj dr tine hribar ff dr janko kos ff dr janez juhant teofl dr barica marentic pozarnik ff i opredelitev predmeta predmet drzavljanska vzgoja in etika je sestavni del osnovnosolskega druzboslovnega izobrazevanja v okviru predmeta ucenci pridobivajo znanje o druzbi reflektirajo svoje izkusnje in razvijajo svoje sposobnosti za razumevanje in resevanje eticnih vprasanj pedagoski proces pospesuje razvoj vescin ki ucencem omogocajo da vse bolj avtonomno sodelujejo v zivljenju v skupnosti ob koncu osnovnega izobrazevanja predmet drzavljanska vzgoja in etika poveze ze pridobljeno vednost o druzbenih pojavnih in zavest o eticnih vprasanjih v zaokrozene notranje skladne vendar odprte interpretativne celote predmet pospesuje razvoj sposobnosti in zgradbe socialnega ter moralnega misljenja vescin motivacije in interesa za eticna ter druzbena vprasanja vrednostne usmeritve in identitete v tem smislu se tesno navezuje na splosne cilje osnovnosolskega izobrazevanja predmet drzavljanska vzgoja in etika omogoca da se ucenci ob konkretnih svetovnonazorskih eticnih in verskih izbirah opredeljujejo za odprto strpno in pluralisticno politicno nacionalno in kulturno usmerjenost in razvijejo osebnost ki je odprta za moralne socialne in politicne probleme predmet se opira na vrednotno podstavo pluralne druzbe zlasti na vrednote ki omogocajo razvoj demokraticne in humane skupnosti razen tega je s svojo vrednostno spoznavno in specificno pedagosko zasnovo posebej zavezan slovenski pedagoski tradiciji ki je sestavina slovenske kulture dosezkom pri razvoju tega oziroma sorodnih predmetov v evropskem solskem prostoru znanstvenim spoznanjem o razvoju in delovanju posameznika kot moralnega in druzbenega bitja clovekovim pravicam slovenskemu socialno politicnem izrocilu odgovornostim in eticnim nacelom ki poudarjajo integriteto clovekove osebnosti in njegovo soodgovornost za druge ter za skupno dobro skupin in narodov splosni cilji predmeta pedagoska dejavnost pri predmetu drzavljanska vzgoja in etika zasleduje naslednje specificne cilje a usvajanje toliksnega in taksnega znanja o druzbi ki mladostniku omogoca da razvija samostojne odgovore na druzbena in eticna vprasanja usvojitev kljucnih informacij temeljnih pojmov in pojmovnih mrez spoznavnih postopkov tehnik in metod b razvijanje eticnih drz in vescin ki so pogoj za samostojno svobodno in odgovorno druzbeno delovanje sposobnosti za samoopazovanje in za spostovanje svoje in drugih oseb in dostojanstva ter opazovanje okolja sposobnosti za vrascanje v druzinske in krajevne skupnosti narodno in drzavljansko skupnost sposobnost za vzpostavljanje konkretnih medosebnih in druzbenih odnosov socialnih in komunikacijskih spretnosti in vescin socialne drze in sposobnosti za vzivljanje v druge in izrazanje lastnih ter upostevanje drugih stalisc sposobnosti za strpno razpravljanje in utemeljeno presojanje svojih in tujih idej in nazorov in razvijanje demokraticne komunikacijske kulture sposobnosti za izbiranje preverjanje in razclenjevanje informacij sposobnosti za kriticnost do razlicnih avtoritet medijev skupin in organizacij sposobnosti za prepoznavanje in krepitev odpornosti do osebnih in druzbenih zasvojenosti c razvijanje sposobnosti za oblikovanje sorazmerno kompleksnih in notranje razclenjenih drzavljanskih in moralnih presoj in osnov za moralno ravnanje obcutka odgovornosti za lastno ravnanje in ravnanje skupnosti ucenceve osnovne vrednotne usmeritve in opredelitev razmerja med to usmeritvijo ter vrednotnim okvirom druzbe in kulture v kateri ucenec odrasca refleksivnega in dejavnega odnosa do svoje individualne nacionalne verske kulturne civilizacijske identitete sposobnosti za prepoznavanje krivic diskriminacije stereotipov predsodkov pristranskih na ozke intrese vezanih stalisc in neupravicenih ravnanj sposobnosti ucencev za razclenjevanje konkretnih pojavov in dogodkov z gledisca clovekovih pravic ter odgovornosti in dolznosti sposobnosti za razumno argumentiranje in ustvarjalno socialno komunikacijo sposobnosti za strpno in razumno razresevanje medosebnih in druzbenih konfliktov sposobnosti za razumevanje razlicnih kultur verovanjskih in vrednotnih sistemov pozitivnega odnosa do nacel demokracije pozitivnega odnosa do nacel pravicnosti enakosti svobode odgovornosti humanosti in solidarnosti ter razvoj sposobnosti za zavestno rabo teh nacel pri urejanju skupnih zadev osnov drzavljanske in pravne kulture sposobnosti in interesa za dialog med skupinami politicnimi strankami narodi kulturami verstvi in drzavami osnovne motivacije za odgovorno delovanje v ozji in sirsi lokalni skupnosti lokalne regionalne nacionalne in mednarodne osnovne eticne in drzavljanske obcutljivosti sposobnosti za kriticno razclenjanje javnega govora informacij in medijskih sporocil iii opis predmeta po sedanjem predlogu je umescen v in razred devetletke sestavljen je iz obveznega in izbirnega dela v obveznem delu je v prvem letu predmet zasnovan tako da se ucenec sreca predvsem s tistimi temami ki zadevajo njega in njegov o vrascanjej v posamezne druzbenih skupinah v drugem letu pa prevladujejo teme ki zadevajo presojo posameznika o problemih sirse globalne skupnosti ze v obveznem delu so teme navedene bolj kot podrocja ki jih lahko ucitelj poglablja glede na interes ucencev drugi del predmeta je izbirni del kjer so dane siroke moznosti da ucitelji skupaj z ucenci ustvarjalno sooblikujejo vsebinske sklope znotraj tega dela predmeta naj bi bilo dovolj prostora za vkljucevanje tistih tem ki so za ucence posebej zanimive in aktualne to je torej tudi prostor ki pomembno dopolnjuje obvezni del predmeta in sicer tako da daje moznost sooblikovanja in dopolnjevanja programa tega predmeta pod izbirnimi temami je navedenih nekaj predlogov tematskih sklopov od katerih morajo v posameznem solskem letu ucitelji skupaj z ucenci izbrati najmanj dva tematska sklopa navedeni cilji predmeta so navidez zahtevni vendar je potrebno upostevati da se prepletajo in dopolnjujejo iv katalog znanja a obvezne teme razred ur zivljenje v skupnosti narod drzava druzina vzorniki in avtoritete kako se sporazumevamo in kako odlocamo mnozicna obcila in informacije razred ur generacije in kulture vere in verovanja krscanstvo urejanje skupnih zadev vprasanja demokracije poklic in delo druzba prihodnosti b izbirni del odnosi med spoloma oblike odvisnosti zasvojenosti izobrazevanje zaposlitev medosebni odnosi v soli oddaljene kulture kraji nasilje med vrstniki prosti cas oblike druzabnosti bonton marginalne obstranske skupine odnosi med kulturami odnos do tezko bolnih in oviranih v razvoju nova duhovna gibanja in sekte strategije ucenja ravnanje z omejenimi naravnimi viri dusevno in telesno zdravje zdruzena evropa starajoca se evropa terorizem in mir v svetu biti ali imeti izbirne vsebine so za izvedbo poglavij izjemno pomembne ker se izbrane vsebine skladajo z ucencevim interesom in so blizu njegovim izkusnjam je z njimi mogoce vzpostaviti ustrezno motivacijo za obravnavo zahtevnejsih poglavij ucitelj izbere kot uvod v posamezno poglavje tisto od izbranih vsebin ki je z obveznimi temami najbolj povezana razred zivljenje v skupnosti narod drzava cilji predlagane vsebine pojmi povezave standardi znanj spoznajo razred kot druzbeno skupino in opredelijo kaj oznacuje razred kot skupino opredelijo se druge druzbene skupine in spoznavajo njihov pomen ter vlogo posameznika znotraj teh skupin prepoznavajo kako se v odnosih z drugimi clani skupnosti razvija clovekova individualnost spoznavajo razlicno odgovornost ki je posledica tega da imajo clani skupine razlicne polozaje in vloge spoznavajo delovanje skupnosti in nastejejo oblike nacine in podrocja sodelovanja med ljudmi spoznavajo in razlikujejo pojem lastnega naroda drzave in drzavljanstva spoznavajo razlicne moznosti in oblike urejanja skupnih zadev v okviru drzave in med narodi kulturami in drzavami razumevajo pomen strpnosti tolerance med pripadniki razlicnih narodnosti spoznavajo polozaj in vlogo manjsin razred kot skupina posameznikov posamezniki povezani v manjse in vecje skupine ozje in sirse skupnosti od druzine in vrstniske skupine do najsirse drzavljanske in cloveske skupnosti posameznik osnovna sestavina skupine vloge v neformalnih npr vrstniskih skupinah in vloge v formalnih skupinah in urejenih skupnostih npr sportni ekipi solski skupnosti obcini odnosi med clani skupin in skupnosti vrstniskih oddelcnih solskih delovnih poklicnih skupin in lokalnih skupnosti enakopravnost in hierarhicni odnosi vzajemna pricakovanja ki izhajajo iz norm pravil in dogovorov odgovornost povezovalne in razdruzevalne sile v vecjih skupnostih mestni regionalni nacionalni drzavljanski cloveski skupnosti slovenska narodna in drzavljanska skupnost v povezujoci se evropi skupinski odnosi pripadnost pomoc potrebe druzbene vezi pr avila norme in dogovori socializacija primarne sekundarne skupine neenakost enakost odgovornost konflikti solidarnost posameznikova zavest sodelovanje in tekmovanje skupinsko ozracje narod drzava drzavljanstvo drzavljan narodna zavest nacionalna kultura in identiteta medkulturnost civilizacija mednarodne povezave strpnost toleranca zgodovina zemljepis slovenski jezik zgodovina zemljepis slovenski jezik zgodovina zgodovina zemljepis verstva in etika zgodovina zemljepis verstva in etika ucenci znajo nasteti druzbene skupine v katere se vkljucujejo oni ali njihovi sosolci navesti kaj vpliva na kakovost odnosov v skupini na konkretnem primeru dolociti razlicne vloge posameznikov v skupinah razlikovati primarne in sekundarne skupine pojasniti odgovornost posameznika v skupini sklepati o medsebojni povezanosti med spostovanjem pravil in uspesnostjo druzbene skupine na konkretnem primeru analizirati vzroke za nastanek konfliktov nasteti razlicne skupnosti na primeru opisati razlicne nacine in podrocja sodelovanja med ljudmi opredeliti lastno odgovornost za ohranjanje nacionalne identitete navesti kaj ohranja zavest o narodni pripadnosti povezati pridobljeno znanje in na primeru razloziti urejanje skupnih zadev v eni od skupnosti druzina cilji predlagane vsebine pojmi povezave standardi znanj obnovijo pojem spoznajo tipe druzine in osnovne razlike med njimi spoznavajo razlicne oblike druzinskega zivljenja in analizirajo spreminjanje druzine v casu in razlicnih kulturah spoznavajo funkcije druzine in nujne osebnostne lastnosti osebna in socialna zrelost za oblikovanje lastne druzine ter dojamejo specificnost odnosov v druzini pridobivajo sposobnost za prepoznavanje neenakopravnosti v druzini spoznavajo kaj povezuje druzinske clane pogoje zadovoljivega druzinskega zivljenja vzroke konfliktov v druzini in poti njihovega razresevanja spoznavajo patoloske pojave v druzini npr alkoholizem nasilje kaznovanje odvisnost odtujenost in spolno nasilje in se seznanjajo z ustreznim ravnanjem spoznavajo clovekove pravice do zasebnosti in druzinskega zivljenja spoznavajo odvisnost druzine od druzbene skupnosti drzave otrok v razlicnih vrstah druzine prehodno obdobje med otrostvom in odraslostjo mladostnistvo spreminjanje oblik druzinskega zivljenja druzinski ciklusi odnosi v druzini povezovalni razdruzevalni odnosi pomen druzine za zadovoljevanje potreb po varnosti ljubezni pripadnosti zagotavljanje zdravega telesnega in dusevnega razvoja pravice in dolznosti otrok ter starsev v druzini enakopravnost in neenakopravnost v druzini povezovalne sile v druzinski skupnosti problemi sodobne druzine pravica do zasebnosti in druzinskega zivljenja svobodno odlocanje pri nacrtovanju druzine vloga vzgoje in izobrazevanja zdravstvena preventiva jedrna druzina razsirjena velika druzina zakonska zveza razveza sorodstvo reorganizirana druzina druzinski ciklusi starsevstvo tipi odnosov osebne intimne vezi vloge v druzini pravice in dolznosti otrok pravice in dolznosti druzinskih clanov njihovo solidarnost in konfliktnost strpnost pravicnost odgovornost prestopek krivda osebna nedotakljivost zasebnost zakonska zveza zgodovina zemljepis slovenski jezik zgodovina slovenski jezik zemljepis zgodovina zgodovina verstva in etika verstva in etika slovenski jezik zgodovina zgodovina verstva in etika ucenci znajo opredeliti pojem druzine nasteti tipe druzine navesti osnovne razlike med tipi druzin navesti primere spreminjanja druzine v casu in razlicnih kulturah opisati druzinski cilkus in znacilnosti posameznih obdobij navesti funkcije druzine pojasniti razlicnost druzinskih vlog navesti kako lahko clani druzine izboljsajo kakovost druzinskega zivljenja pojasniti kaj vpliva na ne enakopravnost clanov druzine glede na spol dohodek starost navesti temeljne pravice in dolznost otrok na primeru pokazati nacine strpnega resevanja sporov na primeru pojasniti pojem osebne nedotakljivosti nasteti nekatere oblike pomoci otrokom v stiski npr po telefonu v svetovalnicah na primeru razloziti pravico do zasebnosti navesti primere soodvisnosti druzine in druzbene skupnosti vzorniki in avtoritete cilji predlagane vsebine pojmi povezave standardi znanj v pravici do izbiranja vzornikov in lastne podobe prepoznajo izraz clovekove svobode v omejitvah te pravice prepoznajo mejo clovekove svobode ucenci se usposabljajo za prepoznavanje vrednotne vsebine vzorov in idealov spoznavajo pozitivno in negativno vlogo ki jo imajo vzori in ideali v vsakdanjem zivljenju ozje skupnosti spoznavajo da vzori in ideali delujejo v skupinah in skupnostih kot povezovalna sila vendar le ce jih clani skupin in skupnosti drug drugemu ne vsiljujejo spoznavajo da mnozicna kultura ne povecuje nujno svobode izbiranja spoznavajo razliko med javno podobo in dejanskim zivljenjem oseb spoznavajo da nekaterim posameznikom skupinam in ustanovam vecina ljudi priznava pravico da kot avtoritete vplivajo na zivljenje skupnosti spoznavajo razliko med moralno upravicljivim in neupravicljivim nasprotovanjem pravilom ter avtoritetam razlikujejo med dogovornimi pravili in pravili ki izvirajo iz temeljnih vrednot vsi ljudje se rodijo svobodni pravica do izbire lastne podobe zivljenjskega sloga vzornikov prijateljev omejitve in zlorabe te pravice dopuscanje razlik kot temelj zdrave skupnosti vzorniki kot zastopniki vrednot in idealov katerih ljudje v vsakdanjem zivljenju privrzenost vrednotam in idealom odmik od njih dejavnosti s katerimi se clani skupnost priblizajo idealom dobrodelne dejavnosti oblike vzajemne pomoci med vrstniki v naselju naravovarstvene akcije itd vzorniki v otrostvu in mladostnistvu postopna siritev izbire skupni vzorniki ki povezujejo ljudi v skupine s podobnim okusom in obnasanjem vodje nasilniskih skupin mnozicna kultura dozdevno neizcrpni vir novih vzorov in idealov koliko dejanske svobode pri izbiranju blesceca podoba slavne osebe koliko mita in koliko resnicnega cloveka avtoritete v zivljenju posameznika in sirsih skupnostih v druzini soli lokalni skupnosti v slovenskem narodu in drzavi clovestvu nasprotovanje avtoritetam iz kaksnih nagibov ali pravila delujejo ce za njimi ni avtoritete primer solskih pravil znani uporniki njihove zivljenjske zgodbe grobe krsitve temeljnih moralnih pravil v vsakdanjem zivljenju v stanovanjski skupnosti naselju prometu kaj lahko stori skupnost ideal vzornik vzor individualnost oseba svoboda vzajemnost posnemanje pritiski vrstniske skupine vrednote vrednotna usmeritev vsakdanje zivljenje razkorak med ideali in stvarnostjo dobrode lne dejavnosti humanitarnost medsebojna pomoc delovanje v skupno dobro prostovoljci skupine za samopomoc otrostvo mladostnistvo adolescenca vedenjsko posnemanje odrascanje povezovalna sila kohezivnost nasilniske skupine mnozicna kultura mit idoli maliki planetarna vas kulturno potrosnistvo avtoriteta slepo podrejanje avtoritetam ustanove oporecnistvo nagibi motivi za dejanja vedenjski odklon egoizem pravicnost dogovor temeljno moralno pravilo slovenski jezik verstva in etika slovenski jezik verstva in etika slovenski jezik verstva in etika gospodinjstvo zgodovina slovenski jezik verstva in etika knjiznicna in informacijska dejavnost zgodovina zemljepis slovenski jezik verstva in etika slovenski jezik zgodovina zgodovina zemljepis verstva in etika slovenski jezik gospodinjstvo zgodovina slovenski jezik verstva in etika ucenci znajo pojasniti zakaj je svobodna izbira vzornikov pravica vsakega cloveka pojasniti zakaj mladostniki izbirajo vzornike predvsem iz sveta zabave sprta in manj s podrocja znanosti umetnosti politike religije clovekoljubne dejavnosti imenovati nekaj vrednot ki jih zastopajo znani vzorniki navesti nekaj dobrodelnih dejavnosti ki ustrezajo humanitarnim idealom navesti nekaj osebnosti ki so na ljudi delovale kot vzorniki na istih primerih pojasniti zakaj vzorniki na ljudi delujejo povezovalno navesti nekaj primerov negativnega vzornika na konkretnem primeru znane osebe pojasniti razliko med njeno javno podobo in dejanskim zasebnim zivljenjem nasteti nekaj avtoritet ki jih priznavajo ozje skupnosti in sirsa slovenska skupnost navesti nekaj znacilnosti ustanov opredeliti razliko med lokalnimi in nacionalnimi ustanovami pojasniti vlogo pravil v soli razredu na konkretnem primeru pojasniti razliko med dvema nagiboma za krsitev pravil in upiranje avtoriteti egoisticnim in pravicnim nagibom sporazumevanje in odlocanje v skupnosti cilji predlagane vsebine pojmi povezave standardi znanj spoznavajo razlicne vrste sporazumevanja in njihov pomen za obstoj skupnosti ozje in sirse zavedajo se potrebe po sporazumevanju kot obliki dozivljanja druge osebe njenih custev potreb interesov ugotavljajo kaksno vlogo ima materni slovenski jezik v razvoju slovenske nacionalne in drzavljanske skupnosti razvijajo sposobnost za utemeljevanje argumentiranje in spoznavajo vlogo custev in razuma v sporazumevanju spoznavajo pomen ki ga ima sporazumevanje za demokracijo prepoznavajo manipulacije in zlorabe v sporazumevanju razvijajo sposobnost za prepoznavanje predsodkov in posplosenih sodb spoznavajo da je sporazumevanje najpomembnejse sredstvo za razresevanje konfliktov razvijajo sposobnost razlikovanja med obliko in vsebino sporazumevanja razvijajo sposobnost za razpravljanje diskutiranje in spoznavajo vlogo ki jo ima razprava v drzavljanski skupnosti spoznavajo da sta eticni vidik in ucinkovitost sporazumevanja tesno povezana prepoznavajo manipulacijo usposabljajo se za razresevanje eticnih dilem ki nastajajo v sporazumevanju sporazumevanja v majhnih in velikih skupinah med vrstniki v razredu v naselju v drzavljanski skupnosti vrste sredstva in nacin sporazumevanja kulturni in druzbeni pomen sporazumevanja v maternem jeziku pomen slovenskega jezika za razvoj slovenskega naroda in za delovanje slovenske drzave vloga razuma in custev v sporazumeva nju bistvo razumnega sporazumevanja opiranje na dejstva preverjanje resnicnosti trditev uporaba razumnih za druge sprejemljivih argumentov iskanje soglasja konsenza custva ki omogocajo in otezkocajo sporazumevanje sporazumevanje in demokracija diskriminacija v sporazumevanju po spolu narodnosti veri socialnem polozaju predsodki pristranske sodbe pomen razumnega sporazumevanja v skupnostih z raznovrstno heterogeno sestavo socialno etnicno versko govorica ucencev mladostn iski slang vulgarnost v sporazumevanju kriticen odnos do vulgarnosti razprava diskusija cilj priprava nanjo pravila razpravljanja nacin izvedbe kaj lahko z njo dosezemo razprava v razredu na soli med vrstniki v druzini v soseski razprava med drzavljani slovenske drzave nacela sporazumevanja izrekati resnico biti iskren kratek jasen in vljuden razumeti sogovornika postavljati se v njegovo glediscno tocko prepricevanje v sporazumevanju zloraba prepricevalne vescine eticna razseznost sporazumevanja prikrivanje resnice v izjemnih primerih upraviceno vzivljanje v custva in potrebe sogovornika sporazumevanje komunikacija besedno nebesedno sporazumevanje strojno in medosebno sporazumevanje materni jezik umetni jezik uradni jezik dvojezicnost skupinska istovetnost argument razumen razlog utemeljevanje argumentiranje soglasje konsenz razumskost custveni pogoj sporazumevanja retorika vzivljanje v sogovornika empatija enakopravnost v spo razumevanju demokraticno nedemokraticno sporazumevanje diskriminacija predsodek stereotip pristranska sodba medkulturno sporazumevanje slang zargon oblika in vsebina sporazumevanja sporazumevalni slog vulgarnost razprava diskusija pravila razpravljanja javna razprava nacela sporazumevanja stalisce glediscna tocka manipulacija eticna dilema prepricevalna retoricna vescina zgodovina slovenski jezik verstva in etika slovenski jezik verstva in etika zgodovina slovenski jezik verstva in etika retorika zgodovina zemljepis slovenski jezik verstva in etika retorika slovenski jezik zgodovina verstva in etika slovenski jezik slovenski jezik zgodovina retorika slovenski jezik retorika slovenski jezik zgodovina ucenci znajo navesti nekaj vrst sporazumevanja in opredeliti njihove znacilnosti navesti kaj vpliva na uspesno medosebno sporazumevanje pojasniti zakaj je pravica do rabe maternega jezika pogoj za razvoj demokracije in drzavljanske skupnosti na konkretnem primeru razloziti vlogo razumnega razloga argumenta in custev odnosov v sporazumevanju pojasniti zakaj je enakopravnost udelezencev sporazumevanja bistveni pogoj za demokraticno sporazumevanja opisati razlicne nacine resevanja konfliktov v raznovrstni skupnosti na konkretnem primeru opredeliti razliko med nacini in vsebino sporazumevanja navesti nekaj pravil demokraticnega razpravljanja diskutiranja znati sodelovati v diskusiji s pomocjo zgleda pojasniti zakaj je sporazumevanje ucinkovitejse ce udelezenci upostevajo sporazumevalna nacela navesti zgled sporazumevalnega polozaja v katerem so udelezenci postavljeni pred eticno dilemo mediji obcila in informacije cilji predlagane vsebine pojmi povezave standardi znanj pridobijo pregled nad zgodovino medijev in spoznavajo razvoj medijev v stoletju spoznavajo vpliv medijev na oblikovanje javnega menenja na razlic nih ravneh od lokalne skupnosti do mednarodne ravni prepoznavajo vlogo medijev pri razvoju in ohranjanju demokracije ter pri odpiranju poti do informacij spoznavajo vpliv ki ga imajo mediji na posameznikova stalisca in prepricanja navade in ravnanje spoznavajo nevarnost medijskih monopolov za demokracijo spoznavajo da primerjanje razlicnih porocil in razlag izboljsa nase razumevanje teh dogodkov in situacij v razclenitvi konkretnega primera spoznavajo nacin delovanja lokalnega medija in njegovo vlogo v zivljenju lokalne skupnosti dobijo vpogled v nastajanje in zgradbo medijskega sporocila razvijajo sposobnost za kriticen premislek o lastnih navadah v ravnanju z mediji in navadah drugih oseb spoznavajo razlicne uporabe medijev spoznavajo socioloske in psiholoske ucinke ki jih imejo mediji na zasebno zivljenej postavljajo si vprasanje o nasilju v filmih in televiziji jaz in mediji priljubljenost razsirjenost uporabe razlicnih medijev med mladimi zgodovinski razvoj me dijev vrste medijev razsirjenost razlicnih medijev na slovenskem javnost v vasi naselju mestu obcini republiki sloveniji ciljna javnost publika javno mnenje in mediji medijski prostori lokalni sola naselje mesto obcina regija nacionalni mednarodni globalni ucinki velikih medijev mediji in dostopnost informacij vloge medijev npr izobrazevalna kulturna politicna mediji zavezniki javnosti pri nadzorovanju oblasti na lokalni in drzavni ravni vpliv medijev na nase razumevanje sveta odbiranje selekcija informacij merila dejavniki in posledice odbiranja informacij lastno mnenje vendarle vec kot utvara pomembnost medijske mnogovrstnosti pluralnosti problem medijskih monopolov kako deluje lokalni medij krajevni casopis krajevna radijska ali televizijska postaja solsko glasilo naloge lokalnega ali solskega medija nacin nastajanja sporocil vpliv na lokalno solsko skupnost vsakdanje zivljenje z mediji kako brati casopis gledati televizijo osamljenost pred televizijskim zaslonom gledanje televizije druzaben dogodek nasilje na zaslonih odprt problem custvena otopelost kot posledica medijska zasvojenost mediji tiskani slisni vidni mediji medijska primernost javnost medijski prostor ciljna javnost multimedialnost globalnost nadzor nad politicno oblastjo dostopnost informacij selekcija informacij osebno mnenje sporocilna moc medijev virtualna navidezna resnicnost etika medijskega sporocanja medijska pluralnost tolmacenje interpretacija dogodkov dejstvo monopol krajevni regionalni casopis krajevna radijska ali televizijska postaja dopisnistvo novinar urednik osamljenost odtujenost medijska zasvojenost knjiznicno informacijska znanja zgodovina knjiznicno informacijska znanja zemljepis verstva in etika zgodovina slovenscina gospodinstvo knjiznicno informacijska znanja zgodovina slovenscina knjiznicno informacijska znanja slovenscina knjiznicno informacijska znanja zemljepis knjiznicno informacijska znanja slovenscina knjiznicno informacijska znanja gospodinjstvo zgodovina ucenci znajo nasteti glavna odkritja v zgodovini ki so prispevala k razvoju medijev navesti nekaj glavnih medijev na slovenskem in oceniti njihovo popularnost s svojega gledisca nasteti razlicne medijske prostore in opisati vpliv ki ga imajo mediji na javno mnenje nasteti nekaj vzrokov zaradi katerih je vpliv ameriskih medijev na nase medije tako velik npr gospodarska razvitost filmska industrija anglesko govorno podrocje na konkretnem primeru pojasniti kako mediji vplivajo na javno mnenje in na mnenje posameznika na konkretnem primeru pojasniti razliko med dejstvom in tolmacenjem interpretacijo dejstva opisati delovanje enega lokalnega medija in njegovo ciljno javnost na primeru lociti pravico do informiranosti javnosti od pravice do zasebnosti opisati nekaj tehnik razumne koristne in zabavne uporabe medijev v zasebnem zivljenju na primeru reklamnega sporocila prepozna manipuliranje s potrosniki razred generacije in kulture medsebojno razumevanje cilji predlagane vsebine pojmi povezave standardi znanj izhajajoc iz lastne izkusnje spoznavajo pojav in pestrost generacij spoznavajo generacijo kot bioloski in zgodovinsko kulturni pojav spoznavajo znacilnosti posameznih generacij spoznavajo pomen odnosov med generacijami razvijajo sposobnost medgeneracijskega sporazumevanja in sodelovanja spoznavajo pomen in problematiko lastne generacije in njene kulture na simbolno obredni ravni prepoznavajo znacilnosti in etiko generacij spoznajo pomen kulture in medkulturnega dialoga kriterij generacij starostni zgodovinski npr predvojna generacija po osamosvojitvi slovenije solske generacije zavest o skupni pripadnosti izvrsevanje podobnih vlog v skupnosti mejniki odrascanja nove pravice in odgovornosti pridobitev lastnih drzavljanskih dokumentov vozniski izpit zaposlitev poroka ipd posebne druzbene vloge mlajse srednje in starejse generacije zaveznistva in nasprotja med starejso in mlajso generacijo posebni problemi ostre locnice med generacijami znacilnost sodobnih razvitih druzb problemi generacij otrok mladih starejsih v razviti druzbi generacijska osamitev podrejenost generacij priloznosti za povezave v druzini na lokalni ravni prezivljanje prostega casa vloga starsev pri upravljanju sole pomoc starejsim obcanom ipd generacija kot kulturni pojav govorica moda oblacenje glasba zabava prosti cas odklonski pojavi alkoholizem narkomanija nasilne mladostniske skupine ulica generacija sama lahko na posameznika deluje tudi negativno npr kot pritisk h konformno sti preventivna preprecevalna dejavnost same mladine diskusije skupni projekti sodelovanje s sluzbami za preprecevanje odvisnosti ipd prehodi iz ene generacije v drugo razni obredi prehoda zase bni in v ustanovah danes prehod v zivljenje rojstvo krst praznovanje rojstnega dne prehod iz otrostva v mladost matura iz mladostnistva v odraslost poroka zaposlitev iz srednje v starejso generacijo upokojitev pomen obredov prehoda za poucitev o novih vlogah nalogah in odgovornosti v skupnosti kultura skupek zivljenjskih oblik stilov vzorcev ciljev vrednot norm tisto po cemer se ena skupina generacija skupnost loci od drugih nevarnost da je prevladujoca kultura nasilna do drugih subkultur primitivnih kultur ni nujnost spostovanja drugacnih kultur tudi tradicionalne kulture in njene modrosti pomen medkulturnega dialoga tipi generacij mi zavest mi in oni starsi in otroci starejsi mlajsi druzbene vloge generacij medgeneracijski spori konflikti porabnistvo generacijski egoizem pasivne generacije medgeneracijska solidarnost in pravicnost sodelovanje ne strpnost resevanje sporov specificni generacijski problemi kultura mladih subkultura odklonskost porabnistvo obredje obredi prehoda simboli generacijska univerzalna kultura kulturni pluralizem nacionalna kultura prevladovanje kulture prvega sveta nad kulturami drugega in tretjega sveta medkulturni dialog zgodovina spoznavanje druzbe biologija gospodinjstvo zgodovina umetnostna zgodovina glasbena vzgoja slovenscina zgodovina pouk o religijah zgodovina ucenci znajo nasteti osnovne generacije in opisati razliko med njimi predstaviti kriterije in simbole odraslosti predstaviti vsaj eno tipicno druzbeno vlogo posamezne generacije opisati temeljne probleme nekaterih generacij predstaviti potrebnost in konkretne primere medgeneracijskega sodelovanja opisati temeljne znacilnosti kulture mladih v okolju kulture mladih predstaviti najpogostejse pojave odklonskosti ter raznih poskusov njenega preprecevanja nasteti poglavitne obrede prehoda in njihovo simbolno in eticno sporocilo na poljubnem primeru obreda prehoda predstaviti njegovo sporocilo o vlogah nalogah in odgovornosti v skupnosti pokazati obstoj mnostva kultur kulturni pluralizem predstaviti primere medkulturnega dialoga in njegov pomen verstva in verovanja krscanstvo cilji predlagane vsebine pojmi povezave standardi znanj spoznajo pomen verstev krscanstva v zgodovini slovenskega naroda pa tudi drugih narodov kultur in civilizacij dopolnjujejo dosedanje poznavanje verstev krscanstva pridobljeno v druzini soli medijih verouku spoznavajo kako sodobna odprtost in povezanost sveta zahteva poznavanje tudi drugih verstev in kultur pridobivajo splosen vpogled v razsirjenost kompleksnost in bogastvo religij na temelju lastnih izkusenj in sirsih spoznanj ugotavljajo kako se v okviru verovanj ljudje soocajo z eksistencialnimi in eticnimi vprasanji razvijajo sposobnosti za razclenjevanje vprasanj vere in cerkve ucijo se prepoznavati razlicne oblike zlorab vere spoznavajo prispevek verstev k sporazumevanju in sozitju med ljudmi in narodi spoznavajo pomen ki ga imajo obredi na pr masa molitev spoved post romanje v razlicnih verstvih razvijajo kulturo dialoga in spostovanja razlicnih ver in nazorov znamenja vernosti v vsakdanjem zivljenju etika vere podoba vernosti okolju verski prazniki obicaji verska arhitektura in umetnost kot kulturna dediscina druge ustanove in dejavnosti ki jih vodijo cerkve pomen vere krscanstva za clovekovo osebno in druzbeno zivljenje verstva in cerkve njihova aktualnost in prisotnost v zivljenju posameznika in druzbe na zasebni druzinski javni politicni in kulturni ravni razsirjenost verstev in verovanj v sodobnem svetu verski zemljevid svetovni slovenski verstvom je skupno verski nauki o bogu oz bozanstvih o svetu o cloveku vsebovani v svetih knjigah in drugih naukih obredje in praznovanja verske skupnosti organizacija verskega zivljenja moralni nauki in norme razlike med verstvi v razsirjenosti v organizaciji verskega zivljenja eticne sestavine verstev moralni nauki zapovedi prepovedi norme iskanje smisla razmerje med cerkvami in politicno oblastjo v demokraticnih druzbah odnos drzave do verstev verska preganjanja verske vojne in zloraba vere v politiki sporazumevanje med verstvi medverski dialog ekumenizem verska strpnost sporocilo verskih obredov sprejeti vero ali ne pripadati verski skupnosti ali ne svobodna odlocitev posameznika in temeljna clovekova pravica vernost krscanstvo sveto pismo verska kultura verski obicaji versko kulturna dediscina prazniki religija krscanstvo katolistvo protestantizem pravoslavje judovstvo islam cerkev sekta civilna druzba svetovna verstva monoteizem politeizem enobostvene in mnogobostvene religije sveti spisi a teizem sveto profano obredi nauki doktrine norme zapovedi dekalog verske svete vojne verska preganjanja preganjanje in zatiranje vere v totalitarnih sistemih verska ne strpnost med verski dialog ekumenizem verski obredi v osebnem in druzbenem zivljenju clovekove pravice svoboda verovanja verska svoboda slovenscina verstva in etika zgodovina verstva in etika zemljepis verstva in etika verstva in etika verstva in etika zgodovina verstva in etika verstva in etika zemljepis slovenski jezik verstva in etika zemljepis slovenski jezik zgodovina verstva in etika zgodovina verstva in etika zgodovina ucenci znajo navesti nekaj znacilnosti verstev krscanstva kot se kazejo v vsakdanjem zivljenju od posameznika do druzbe opisati glavne verske praznike in na njih vezane obicaje nasteti najpomembnejse verskokulturne spomenike v ozjem in sirsem okolju nasteti vsaj tri ustanove splosnega druzbenega pomena ki jih vodijo cerkve opredeliti pojme religija vernost krscanstvo katolistvo protestantizem cerkev sekta predstaviti razsirjenost svetovnih verstev v svetu in v sloveniji predstaviti svete knjige najvecjih verstev in njihov nauk o bogu svetu cloveku predstaviti koledar najvecjih krscanskih in muslimanskih praznikov navesti vsaj tri razlike med cerkvijo in sekto navesti najvecjo zapoved v krscanstvu navesti glavne razlike med verstvi glede na svetisca svete knjige svecenike na primerih razloziti pomen desetih zapovedi opisati osrednje zapovedi korana navesti kako ustava opredeli odnos med drzavo in verstvi navesti primere drzavne pomoci cerkvam in verskim skupnostim navesti vsaj tri primere politicne zlorabe vere v zgodovini navesti vsaj tri nevarnosti zlorabe vere danes opredeliti kaj je ekumenizem in navesti vsaj en primer taksnega dogajanja opisati kaj je medverski dialog in navesti vsaj en primer navesti vsaj dve obliki verske nestrpnosti opisati pomen verskih obredov krsta poroke pogreba itd na primeru razloziti clovekove pravice glede vere urejanje skupnih zadev vprasanja demokracije cilji predlagane vsebine pojmi povezave standardi znanj spoznavajo demokracijo kot nacin urejanja skupnih zadev in dolocanja pogojev zivljenja spoznavajo pomembnost udelezbe vseh pripadnikov druzbe obeh spolov in vseh socialnih plasti pri dolocanju in doseganju ciljev uvaja jo se v prakticno uporabo nacel druzbenega sozitja pravicnost enakost svoboda humanost solidarnost strpnost razvijajo obcutek soodgovornosti za urejanje skupnih zadev spoznavajo kljucne znacilnosti delovanja pravne drzave zlasti pomembnosti nadzora nad nosilci oblasti pomen civilne druzbe spoznavajo posebno odgovornost nosilcev oblasti za urejanje temeljnih pogojev zivljenja in drugih skupnih zadev urejanje skupnih zadev udelezba posameznika in razlicnih druzbenih skupin pri odlocanju clovekove pravice soodgovornost in dolznosti pri urejanju zivljenja v skupnosti od kraja bivalisca do drzave delovanje pravne drzave in demokracije civilna druzba delovanje predstavniske demokracije odgovornost nosilcev oblasti za urejanje skupnih zadev vseh pripadnikov skupnosti interesi usklajevanje razlik skupno dobro demokraticna avtoritarna totalitarna oblast vpliv na odlocanje glede na spol in socialni polozaj pripadnost etnicnim skupinam naravne pravice clovekove pravice svoboscine cloveka merila demokraticnosti druzbe drzavljanske pravice in dolznosti stranke volitve parlament nacelo delitve oblasti vlada in uprava predsednik drzave predstavniska demokracija sodstvo varuh clovekovih pravic pravna drzava civilna druzba predstavljanje vodenje neformalno odlocanje zgodovina geografija zgodovina slovenscina zgodovina sloven scina geografija zgodovina zgodovina ucenci znajo pojasniti posebnosti demokracije demokraticne ureditve odnosov med ljudmi v primerjavi z nedemokraticnim redom prm avtoritarni in totalitarni sistemi v preteklosti in sodobnosti diktature utemeljti potrebo da so v parlamentu zastopani tako moski kot zenske in pripadniki razlicnih druzbenih plasti ob konkretnem primeru odlocanja npr o nacrtovanju druzine o uvajanju razlicnih davkov o financiranju solstva ipd utemeljiti taksno prakticno obnasanje in delovanje v razredu ki prispeva k vecji strpnosti medsebojnemu spostovanju upostevanju enakih meril za vse nasteti temeljne pravice cloveka pojasniti vlogo volitev parlamenta in vlogo strank v parlamentu ter nasteti glavne naloge parlamenta in vlade razloziti vlogo predsednika drzave pojasniti vlogo sodisc pojasniti mesto in vlogo varuha clovekovih pravic pojasniti pojma pravne drzave in civilnera druzbe prepoznati in na konkretnem primeru razloziti primere neodgovornega ravnanja nosilcev oblasti in navesti mozne posledice npr neustrezno trosenje denarja prikrivanje pomebnih odlocitev tajno dogovarjanje itd poklic in delo cilji predlagane vsebine pojmi povezave standardi znanj spoznavajo pomen znanja in vsezivljnjskega izobrazevanja za druzbo in posameznika spoznavajo zaposlitev v sodobni druzbi kot dobrino in vrednoto in osnove odnosov med delodajalcem in delojemalcem ter se seznanjajo s pomenom delovanja sindikatov spoznavajo razlicne nacine placevanja in razvijajo odgovorno upravljanje s premozenjem spoznavajo ne moc potrosnika v vsakdanjem zagotavljanju potreb zivljenja dejavniki posredovanja znanja znanje posameznika in solsko znanje povezanost sol znanja z zivljenjem poklic in zaposlitev poklicni interesi urejanje odnosov med delodajalci in delojemalci podjetje brezposelnost trg in denar povezovanje potrosnikov znanje sola usposobljenost kompetenca vsezivljenjsko izobrazevanje izobrazevanje odraslih izobrazba poklic zaposlitev brezposelnost delodajalec delojemalec podjetje sindikat denar nacini placevanja placilna sredstva trg premozenje potrosniki knjiznicno informacijska znanja geografija zgodovina zgodovina gospodinjstvo gospodinjstvo ucenci znajo pojasniti pomen znanja in vsezivljenjskega izobrazevanja za druzbo in posameznika opredeliti pojem poklica navesti nekaj tipicnih poklicev na konkretnem primeru pojasniti povezanost poklica z gospodarskimi gibanji tehnoloskimi spremembami na konkretnem primeru razloziti razliko med statusom delodajalca in delojemalca in pojasniti pojem podjetja pojasniti vlogo sindikata pozna nacine varstva pravic v primeru brezposelnosti navesti nekaj placilnih sredstev na primeru pojasniti odgovorno in neodgovorno trosenja premozenja navesti nekaj oblik zascite potrosnikov druzba prihodnosti ali za kaksno prihodno st gre cilji predlagane vsebine pojmi povezave standardi znanj zavedajo se da zivijo v obdobju pospesenega tehnoloskega ekonomskega in druzbenega razvoja da imajo te spremembe razlicne pozitivne negativne posledice za zivljenje spoznavajo soodvisnost prepletenost vplivov druzbenih ekonomskih politicnih pri nastajanju problemov v okolju in druzbi razvijajo obcutljivost za okoljske probleme za stiske soljudi za socialne probleme spoznavajo zvezo med lokalnimi nacionalnimi in globalnimi problemi razumevajo da razvoja ne moremo zaustaviti da pa ne bi smel ogrozati priloznosti in kakovosti zivljenja prihodnih generacij spoznavajo nekatere nacine zagotavljanja trajnostnega razvoja v demokraticni druzbi razumevajo da se je cesto treba odlocati v nejasnih situacijah kjer posledic ali tveganja ne moremo povsem predvideti se zavedajo pomena eticne ozavescenosti in moralnega ravnanja ljudi pri urejanju skupnh zadev zlasti tistih z dolgorocnimi in nepred vidljivimi posledicami ucijo si zamisljati vec moznosti alternativ za razvoj na dolocenem podrocju tehtati njihove posledice z njimi povezane vrednote zavedajo se da lahko ljudje s sodelovanjem v demokraticnem odlocanju vplivajo na smer razvoja usvajajo osnovne postopke predvidevanja posledic utemeljevanja pogajanja zavzemanja za resitve v zvezi z odlocanjem o prihodnjem razvoju na primeru spremembe v vsakdanjem zivljenju v primerjavi z njihovimi starsi starimi starsi primeri sprememb sirse spremembe tehnizacija industrializacija avtomatizacija informatizacija okoljski problemi nastali zaradi nesmotrnega trosenja omejenih naravnih virov in preobremenjevanja ekosistema individualni in socialni problemi in stiske sodobnega sveta tezave globalne vasi med seboj povezanega sveta problemi zaradi razsipnega zivljenjskega sloga ljudi v razvitih dezelah zaradi izkljucnega upostevanja kratkorocnih ekonomskih koristi velikih brez ozira na okoljske socialne cene iluzija neomejenega razvoja obzirnost do omejenih virov odgovornost za kakovost zivljenja za lastno zdravje in zdravje drugih tudi prihodnjih generacij zadovoljevanje dolocenih potreb je mozno na razne okolju in soljudem bolj ali manj prijazne nacine tveganja predvidljiva nepredvidljiva ki jih znanstveno tehnoloski razvoj prinasa nenapisana moralna pravila obnasanja eticni kodeksi npr v gospodarstvu v raznih poklicih zdravniki pravniki etika v znanos ti ali je vse kar je danes mozno tudi dopustno bioinzinering kloniranje jedrska energija jedrska oborozitev odgovornost znanstvenika za uporabo spoznanj zamisli vizije razlicnih smeri moznosti razvoja npr glede solanja zdravljenja potovanja prehrane primerjanje posledic za kakovost zivljenja vrednot ki stoje za izbirami kaj od dediscine kulturne naravne velja ohraniti kaksne so v demokraticni druzbi moznosti sodelovanja posameznikov skupin mladih v pomembnih odlocitvah ki z adevajo njihovo prihodnost tempo sprememb pospesen eksponencialen zgodovina v urah pozitivne in negativne spremembe za kakovost zivljenja nameravane in nenameravane popravljive in nepopravljive spremembe okoljski problemi kot ozonska luknja industrijski gospodinjski in jedrski odpadki kisel dez globalno ogrevanje zmanjkovanje plodnih tal ciste vode zraka osebni in socialni problemi alkoholizem mamila in druge zasvojenosti odtujenost osamljenost samomori civilizacijske bolezni stres brezposelnost globalni problemi migracije vojne prenaseljenost lakota vecanje prepada med bogatimi in revnimi izginjanje tradicionalnih kultur vzroki problemov na raznih ravneh zivljenjskih slogov navad enosmernega razvoja teznja po dobicku in stalni rasti drzava vloga zakonov predpisov trajnostni in neomejen razvoj kakovost zivljenja umetne potrebe zadovoljevanje potreb etika pravila moralna dilema npr evtanazija eticni kodeks tveganja zamisli vizije scenariji zazelene prihodnosti kriteriji izbiranja med njimi kaj nam je pomembno praticipacija sodelovanje pri odlocanju konflikti interesov zelja njihovo usklajevanje vloga drustev civilnih iniciativ zakonodaje krajevnih drzavnih organov zgodovina geografija tehnika geografija okoljska vzgoja geografija gospodinjstvo biologija kemija fizika ucenci znajo navesti nekaj znacilnih sprememb v zivljenju njihove druzine starih starsev starsev njihovega kraja tocke nekaterih sprememb casovno opredeliti ugotoviti vecjo gostoto sprememb ovrednotiti pozitivne negativne strani nekaterih razvojnih sprememb npr v nacinu potovanja dela stanovanja opredeliti ali so popravljive ali ne na primeru npr odpadkov razloziti prepletenost vzrokov osebnih ekonomskih druzbenih za nastanek in zaostrovanje okoljskih problemov navesti moznosti resevanja danega problema na raznih ravneh kaj lahko storim sam ali moja druzina zivljenjski slog kaj tovarna kaj drzava z zakoni razloziti prepletenost vzrokov npr za pojave zasvojenosti odtujenosti zakaj je tega vec v vecjih mestih ovrednoti mozne nacine pomoci preprecevanja razloziti zakaj danes ne moremo govoriti o lokalnih problemih zakaj so postali problemi globalni npr revscina lakota v nekaterih delih sveta navesti primer uspesne in neuspesne oblike pomoci npr hrana za dojencke razlikovati na primerih med bolj in manj okolju prijaznimi nacini zadovoljevanja potreb npr na podrocjh transporta turizma sporta na primeru razloziti kaj pomeni iskanje bolj trajnostnih resitev npr pri gradnji naselja uporabi prostora na primeru pojasniti razloge za in proti uveljavljanju dolocenega odkritja ki prinasa s seboj moralne dileme oziroma tveganja navesti kaksno dolocilo iz eticnega kodeksa npr zdravniskega in razmislijo o pomenu njegovega upostevanja navesti primere tveganj ki se jim zde se sprejemljiva ali pa nesprejemljiva utemeljiti zakaj na konkretnem podrocju zivljenja ki jih zadeva npr v ureditvi sole ali okolice ali kraja predvideti vec moznih smeri razvoja scenarijev glede na razlicne vizije zelje utemeljiti izbore usklajujejo mnenja ovrednotiti razlicne zamisli npr tudi razvojne nacrte z vidika trajnostnega razvoja v znanja ki jih morajo imeti izvajalci a predmet drzavljanska vzgoja in etika lahko poucuje kdor poleg zakonsko dolocenih pogojev izpo lnjuje se naslednje pogoje ima diplomo ene od naslednjih dvopredmetnih studijskih smeri zgodovina geografija filozofija sociologija politologija druzbenomoralna vzgoja etnologija slovenski jezik s knjizevnostjo teologija in in za poucevanje predmeta drzavljanska vzgoja in etika uspesno opravi doizobrazevanje v okviru modulov ki bodo za vsako studijsko smer posebej doloceni glej spodnje pojasnilo b predmet drzavljanska vzgoja in etika lahko poucuje tudi kdor poleg zakonsko dolocenih pogojev izpolnjuje naslednje pogoje ima diplomo prve ali druge stopnje ene od naslednjih studijskih smeri psihologija pedagogika specialna pedagogika defektologija pravo novinarstvo obramboslovje umetnostna vzgoja primerjalna knjizevnost je vsaj ze dve polni solski leti neprekinjeno pouceval predmet etika in druzba druzbenomoralna vzgoja in za poucevanje predmeta drzavljanska vzgoja in etika uspesno opravi doizobrazevanje v okviru modulov ki bodo za vsako studijsko smer osebej doloceni glej spodnje pojasnilo doizobrazevanje doizobrazevanje poteka v okviru naslednjih modulov specialno didakticna znanja obvezni modul filozofsko eticna znanja posebna pravno politoloska znanja ki jih zahteva ucni nacrt znanja o verstvih in kulturah ki jih zahteva ucni nacrt posebna ekonomsko socioloska znanja ki jih zahteva ucni nacrt posebna antropoloska znanja ki jih zahteva ucni nacrt za vse ucitelje predmeta drzavljanska vzgoja in etika velja splosni pogoj da morajo uspesno koncati doizobrazevanje v okviru modula specialno didakticna znanja kdor izpolnjuje pogoje dolocene v tocki a mora poleg modula specialno didakticna znanja uspesno zakljuciti doizobrazevanje v okviru najmanj se enega modula stevilo modulov in izbor bosta za vsako studijsko smer posebej dolocena kdor izpolnjuje pogoje dolocene v tocki b mora poleg modula specialno didakticna znanja uspesno zakljuciti doizobrazevanje v okviru najmanj se dveh modulov stevilo modulov in izbor bosta za vsako studijsko smer posebej dolocena na zacetku solskega leta uvedbe predmeta drzavljanska vzgoja in etika nastopi prehodno obdobje treh let v tem casu pogoj doizobrazevanja ne velja veljajo pa ostali od zgoraj navedenih pogojev studijska smer v variantah a in b ter dveletna praksa pri poucevanju etike in druzbe oz dmv v varianti b pogoj doizobrazevanja pa pricne veljati v celoti na zacetku cetrtega leta od uvedbe predmeta v osnovne sole ucitelji se pred pricetkom poucevanja predmeta drzavljanska vzgoja in etika udelezijo vsaj enega seminarja delavnice v okviru stalnega usposabljanja uciteljev priloge i didakticna priporocila spoznavna zasnova predmeta drzavljanska vzgoja in etika izhaja iz specificnega spoznavnega interesa mladostnikov in njihovih izkusenj pridobljenih v ozjem druzinskem vrstniskem in solskem okolju nacin obseg in hitrost posredovanja spoznavnih vsebin so odvisni od psiholoskega socialnega eticnega kulturnega razvoja mladostnikov spoznavne vsebine vstopajo v pedagoski proces prek fragmentov osebnih izkusenj ucencevih vprasanj ki se nanasajo na konkretne pojave prek dogodkov v ucencevem ozjem okolju in medijskih dogodkov prek biografij prisotnih ali odsotnih oseb prek pripovedi itd pri nacrtovanju svoje pedagoske dejavnosti ucitelj isce stik z ucencevim spontanim razumevanjem druzbe in etike ter intuitivnim razumevanjem vrednot ucenci o svojem ozjem okolju in svojih izkusnjah premisljajo problemsko se pravi da so pozorni na konkretne medosebne konflikte in moralne dileme neskladnosti razlike incidente nejasnosti in negotove prognoze ucitelj ucence postopno usmerja k sirisim druzbenim kulturnim medkulturnim in civilizacijskim temam vendar se pedagoska dejavnost na tej ravni opira na ucenceve izkusnje ucitelj usmerja ucence v premislek o lastnih izkusnjah v preizkusanje razlicnih perspektiv in vlog primerjanje razlicnih individualnih izkusenj in iskanje neskladnosti v lastnem socialnem in moralnem misljenju motivira jih za taksno resevanje medosebnih in druzbenih problemov ki temelji na minimalnem konsenzu in uposteva clovekove pravice najpomembnejso vlogo v pedagoski strategiji za predmet drzavljanska vzgoja in etika imajo pedagoske metode postopki ki spodbujajo ucence k prepoznavanju razlicnih glediscnih tock perspektiv in vlog ter posledicno preseganju egocentricnega socialnega in moralnega misljenja spodbuja pozitiven odnos do domovine postopnemu osamosvajanju od neposredne socialne izkusnje in vsakdanje govorice v kateri se slednja izraza preurejanju in usklajevanju socialnih predstav in pojmov vse bolj avtonomnim socialnim in moralnim presojam uporabi argumentov ki so razumni sprejemljivi za razlicne strani udelezene v diskusiji pogovoru ali drugih oblikah medsebojne komunikacije rabi ze pridobljenega znanja in vescin v novih polozajih interpretaciji informacij in kriticnemu premisljanju o medijih razclenjanju lastnih in tujih identitetnih konstruktov premisljanju o lastni biografiji ter biografijah drugih ljudi dejavnem sodelovanju pri resevanju skupnih problemov prepoznavanju pomena vrednot v razclenitvi konkretnih pojavov in dogodkov ob vsakem poglavju tematskem sklopu ucitelji predvidijo dejavnosti ucencev npr priprava casopisa oglasa ekoloske akcije pri organizaciji in izvajanju pedagoskega dela naj ucitelji upostevajo moznosti povezovanja znanj z drugimi predmeti dejavnostmi ter moznost povezave z vsebino razrednih ur se posebej naj poskusajo vsebine povezati z aktualnimi dogodki ucitelj in knjiznicar naj navajata ucence na uporabo knjiznice in njenega gradiva tako skupaj uresnicujeta globalni cilj informacijskega opismenjevanja ucencev ob uporabi razlicnih informacijskih virov ucence pa usposabljata za samostojno pridobivanje zbiranje vrednotenje uporabo in predstavitev informacij ter vzpostavljanje kriticnega odnosa do njih ii materialni pogoji za izvajanje ucnega nacrta za drzavljansko vzgojo in etika je potrebno zagotoviti multimedisjko ucilnico s prirocno knjiznico