poročilo o strokovnem srečanju ots' objektna tehnologija v sloveniji center za objektno tehnologijo ki deluje na inštitutu za informatiko na feri v mariboru je in junija v prostorih tehniških fakultet v mariboru organiziral tretje strokovno srečanje ots' objektna tehnologija v sloveniji letos prvič v sodelovanju s slovenskim društvom informatika tudi tokrat pa z že tradicionalno dobro podporo slovenskih softverskih podjetij osnovno poslanstvo strokovnih srečanj ots je vzpodbuditi izmenjavo izkušenj in spoznanj ter skozi razpravo poiskati poti za uspešno uporabo objektne tehnologije to je tehnologija ki vpliva na vsa področja informatike ne le na programske jezike in okolja temveč tudi na podatkovne baze razvojne metode operacijske sisteme porazdeljene sisteme pristope k modeliranju in prenovi poslovnih sistemov hkrati pa predstavlja osnovo za nadaljnji razvoj in napredek omrežnega računalništva ob priznanih strokovnjakih iz širšega slovenskega prostora so organizatorji tudi letos zagotovili zelo uglednega predavatelja iz tujine prof lee j white z univerze v clevelandu je v uvodnem predavanju spregovoril o aktualnih dognanjih na področju testiranja oo sistemov in predstavil nekatere pristope za zagotavljanje višje kakovosti informacijskih sistemov v nadaljevanju se je v dveh dneh zvrstilo predstavitev pozornost je bila namenjena tematikam povezanim z vzpostavitvijo potrebne infrastrukture za učinkovit objektni razvoj poudarjena je bila potreba po uspešni komunikaciji z uporabniki uporabi ustreznih objektnih notacij in metod ter nakazana pot oz možnost nadgradnje objektov v komponente beseda je tekla tudi o vlogi porazdeljenih objektnih modelov knjižnic objektov in njihovem vplivu na produktivnost razen o pridobitvah so udeleženci razpravljali tudi o nevarnostih in zankah ki jih prinaša objektna tehnologija eden pomembnih faktorjev za uspeh katerekoli nove tehnologije je da omogoča ohraniti investicije iz preteklosti zato je v sklopu okrogle mize na kateri so sodelovali informatiki iz podjetij kot tudi z univerze tekla razprava o možnostih integracije in sožitja objektov z obstoječimi sistemi izkazalo se je da imamo v sloveniji o tem področju dovolj znanj hkrati pa znamo izkoristiti večino možnosti ki jih vpeljava objektne tehnologije nudi primer tega je tudi sočasen dvig zrelosti softverskih procesov v slovenskem prostoru v vedno večji meri izkoriščamo mehanizme ki jih objektna tehnologija nudi za institucializacijo ponovne uporabe na področju informatike in to ne le na nivoju kode temveč tudi na višjih stopnjah abstrakcije v obliki vzorcev ki omogočajo ponovno uporabiti ideje uspešnih rešitev oz izkušnje iz preteklosti nobenega dvoma ni da se iz obdobja relacijskih podatkovnih baz in lokalnih računalniških omrežij selimo v dobo objektnih omrežnih aplikacij zato je drugi dan strokovnega srečanja je ponudil najnovejše informacije o objektnem spletu strategijah razvoja omrežnega računalništva in vlogi jave poudarek je bil na predstavitvi praktičnih četudi ne vedno dobrih izkušnjah z uporabo jave pri gradnji in uvajanju poslovnih aplikacij v okviru spremljevalnih aktivnosti so organizatorji vložili precejšen trud in omogočili da smo lahko prvič v sloveniji na enem mestu opazovali večino pomembnejših omrežnih računalnikov kot so siemens ov netpc sun ov javastation in ibm ov nc model na omenjenih strojih so tekli apleti ki so plod slovenskega znanja in izkušenj omenimo le nekatere internet bančništvo podpora volitvam osebni borzni sistem ipd ob vsem tem so lahko udeleženci občudovali tudi novo generacijo javanskih kartic znanih pod imenom ibutton ki predstavlja bistveni del java prstana java ring dvodnevno druženje in izmenjava izkušenj se je zaključila s srečanjam uporabnikov jave skupine jugsi udeleženci bilo jih je več kot so kot najboljše prispevke srečanja izbrali prispevek Štefana masiča pasti in zanke objektne tehnologije marka kranjca andreja kranjca in davida goriška vpliv komponentne tehnologije na produktivnost tomaža gornika java v realnem svetu matjaža b juriča sožitje komponent ter tomaža domajnka in aleša Živkoviča pomen jezika za modeliranje uml zanimiv je podatek da se je tudi tokrat vsak prispevek vsaj enkrat znašel med predlogi za najboljši prispevek kar kaže na visoko kakovostno raven srečanja več informacij o strokovnem srečanju vključno s povzetki prispevkov seznamom pokroviteljev in slikovnim materialom je na voljo na spletni strani http lisa uni mb si cot ots e pošta cot uni mb si marjan heričko