uravnotezenje predgovor vsebina uvod teoreticne osnove delovanje motorjev sestavni deli krmiljenje motorja dovod goriva izpusni sistem hlajenje mazanje literatura animacije povezave test mazanje cepov tesnenje uravnotezenje vztrajnik dimenzioniranje nazaj gor naprej uravnotezenje mas na rocicni gredi med delovanjem motorja je rocicna gred obremenjena s torzijskimi napetostmi ki so posledica spreminjajocih vrtilnih momentov na razlicnih delih gredi tako se med delovnim taktom ustrezni del rocicne gredi zasuce naprej glede na smer vztrajnika na drugih mestih pa zaradi trenja in drugih sil ta zasuk zaostaja nastale torzijske vibracije omilimo z vgradnjo dusilca torzijskih nihanj s centrifugalnimi silami ki jih povzrocajo ekscentricno namesceni cepi ce rocice podaljsamo v protiutezi nastane sila ki deluje nasprotno centrifugalni sili in s tem zmanjsamo obremenitev lezajev z dodatno resonancno obremenitvijo ta nastopa v primeru ko udarci delovnega takta potekajo v istem ritmu kot poteka lastno nihanje rocicne gredi zato pride do resonance to imenujemo kriticno stevilo vrtljajev pri katerem se nihanje lahko tako poveca da povzroci zlom zato uporabimo dusilec nihanj k uravnotezenju prispeva tudi razpored rocicnih cepov ker je razmak rocic razmerje dolzine procesa in stevila valjev ° ° za stiritaktni proces bi si delovni procesi sledili po razmaku ° kar pa zaradi uravnotezenja mas ni ugodno s tega stalisca je izbran najugodnejsi vrstni red delovnih taktov pri stiritaktnem motorju ali seveda je tezko izravnati masne sile pri vsaki konstrukciji motorja najlazje je resljivo pri konstrukciji sestvaljnega motorja medtem ko je pri stirivaljnem motorju te nihajoce mase tezje izravnati en nacin je vgradnja dveh izenacevalnih gredi ki jih vgradimo vsako na eno stran rocicne gredi te se vrtita z dvojno hitrostjo rocicne gredi ter vsaka v drugo smer s cemer dosezemo lovljenje frekvence nihanj rocicne gredi