gradnja in ozivljanje postaj z nicelno medfrekvenco matjaz vidmar s mv zakaj radijske postaje z nicelno medfrekvenco isto vprasanje so si dosti casa pred nami amaterji zastavili ze profesionalci nicelna medfrekvenca zero if omogoca dolocene poenostavitve predvsem v visokofrekvencnem delu radijske postaje elektricni nacrt postaje z nicelno medfrekvenco je sicer navidez bolj kompliciran vendar po drugi strani ne vsebuje zahtevnih sestavnih delov ki bi potrebovali zamudno in zato drago uglasevanje razkorak med profesionalno in amatersko radijsko tehniko je danes se dosti vecji kot kdajkoli prej ce primerjamo radioamaterski toki voki in gsm telefon na prvi pogled med njima sicer ni razlike saj sta oba izdelana iz plastike v svoji notranjosti pa gsm telefon vsebuje stevilsko digitalno radijsko postajo izdelano v tehnologiji ki je danes stara ze kaksnih pet let v primerjavi je amaterski fm toki voki izdelan v tehnologiji ki se zadnjih petintrideset let od uvedbe tranzistorja ni skoraj nic spremenila ceprav gsm telefon ne predstavlja viska sodobne tehnike je se vedno trideset let mlajsi od najsodobnejse radioamaterske radijske postaje ki je zaradi svoje muzejske vrednosti danes ze precej drazja od cenenega in precej zmogljivejsega gsm telefona ce radioamaterji ne zelimo skrciti svojih vrst na nekaj zelo premoznih zanesenjakov ki na svojem podstresju zbirajo dragocene tehnoloske starine iz prejsnjega stoletja oziroma se drazje nove ponaredke z daljnega vzhoda moramo svoje razmisljanje temeljito spremeniti nove tehnologije omogocajo da naprave naredimo boljse ucinkovitejse in predvsem cenejse pri tem moramo ukrepati predvsem sami se pravi razviti izdelati in preizkusiti nove radijske postaje kot tudi novo operatersko tehniko njihove uporabe pri tem ne pricakujmo kakrsnihkoli novosti z daljnega vzhoda saj so se tamkajsnji izdelovalci arheoloskih ponaredkov ze povsem prilagodili nezahtevnemu trziscu premoznih zbiralcev starin nazadnje ne smemo pozabiti da za nas najpomembnejsi mednarodni pravni akt itu radio regulations namenja radioamaterska frekvencna obmocja za eksperimentiranje in izobrazevanje nikakor pa zbiranju pravih in ponarejenih starin zgodba o mikrovalovnih ssb radijskih postajah z nicelno medfrekvenco se zacenja na ukv srecanju spomladi ko sem v predavanju skusal predstaviti novejse visokofrekvencne polprevodnike in moznosti njihove uporabe v amaterskih radijskih postajah tedanji ukv manager zrs branko s c me je takoj zagrabil za besedo in vprasal kako izdelati cenene in enostavne mikrovalovne radijske postaje s katerimi bi ozivili dejavnost na mikrovalovnih frekvencnih podrocjih aktivne slovenske radijske postaje na frekvencah nad ghz smo tedaj lahko presteli na prste ene roke kompliciranost tedanje opreme transverterji iz nestetih modulov preklopi raznih pomoznih ojacevalnikov in osnovnih postaj je doprinesla k temu da v tekmovanju marsikateremu udelezencu ni vse delovalo tekmovalni dnevnik je bil zato pogosto poln polovicnih zvez ko je sogovorniku crknil sprejemnik ali oddajnik oziroma se mu je eden od nestetih mehanskih relejev zalepil v napacnem polozaju uspesna mikrovalovna radijska postaja mora biti ne samo poceni in enostavna za gradnjo pac pa tudi zanesljiva in enostavna za uporabo na zunaj mora biti to ena sama skatla ki ima samo stiri prikljucke napajanje antena slusalke in mikrofon oziroma tipka samo taksna radijska postaja lahko ozivi radioamatersko dejavnost na mikrovalovnih podrocjih s planinskih vrhov za kar imamo v sloveniji vsekakor odlicne naravne moznosti da bi se izognil nacrtovanju se enega kompliciranega transverterja sem poskusil z nacrtovanjem postaje z nicelno medfrekvenco nicelna medfrekvenca ali zif sicer ni carobna palcka saj ima poleg dobrih tudi slabe lastnosti ter ni enako primerna za razlicne vrste modulacij z nicelno medfrekvenco sem imel nekaj izkusenj s psk postajami za packet radio ker je psk modulacija v stevilskem digitalnem svetu sorodnik ssb modulacije v analognem svetu se vsaj naceloma da izdelati ssb postajo s podobno zif tehniko gradnje kot psk postajo za packet radio third method ssb ali weaver ssb po nekaj neuspesnih poskusih sem uspel sestaviti mojo prvo ssb postajo z nicelno medfrekvenco za mhz ze spomladi z uporabo nekaterih preizkusenih sestavnih delov psk postaje za cm popravljeno in izboljsano zasnovo sem potem uporabil tudi za frekvencna podrocja ghz ghz ghz ghz in nazadnje celo ghz se ni bila objavljena da vse opisane postaje ne bi ostale le mrtve crke na papirju glasila cq zrs me je branko s c preprical naj natancno zrisem vse mehanske podrobnosti radioamaterjem ki doma nimajo opremljene mehanicne delavnice so pri brankotu na voljo razen golih tiskanih vezij tudi vsa medeninasta in aluminijasta ohisja ki so potrebna za gradnjo katerekoli od opisanih mikrovalovnih ssb postaj s casom so se odzvali tudi trgovci z elektronskimi sestavnimi deli tako da lahko danes skoraj vse potrebne dele radijske postaje kupimo doma razpolozljivost primernega nacrta in vsega potrebnega materiala seveda se ne zadosca da bi tako zahtevna naloga povecati stevilo aktivnih postaj na mikrovalovnih podrocjih tudi uspela vecina amaterjev danes nima nobenih izkusenj z gradnjo zahtevnejsih naprav kot so to ssb radijske postaje zato smo januarja organizirali seminar o izdelavi radijskih postaj z nicelno medfrekvenco na fakulteti za elektrotehniko v ljubljani za vse tiste ki zadnjih pet let niso poprijeli za spajkalnik oziroma jim je bila ena od opisanih ssb radijskih postaj prva zahtevnejsa gradnja predavanja s seminarja seveda ne zadoscajo da bi izdelane postaje usposobili preizkusili in natancno premerili smo se odlocili organizirati merilno servisni dan prvi taksen merilno servisni dan smo organizirali na pobudo brankota s c in ob pomoci lokalnih radioamaterjev v solskem centru novo mesto za vikend september skupaj z darkotom s uud sva organizirala vsak svojo delavnico za popravljanje napak in grobo uglasevanje radijskih postaj koncne meritve in fino uglasevanje je za nama opravljal robi s ww seveda so vsi udelezenci in ostali prisotni pomagali pri delu kjer so le mogli udelezenci merilno servisnega dne so prinesli s sabo radijske postaje v najrazlicnejsih stanjih od taksnih ki so potrebovale le kontrolo delovanja in nekaj finih nastavitev do taksnih kjer je manjkalo prevec sestavnih delov ali celih modulov da bi postajo lahko usposobili v nekaj urah dela kljub vsemu se je merilno servisni vikend zakljucil uspesno saj smo za delo uspeli usposobiti priblizno razlicnih radijskih postaj za vsa podrocja med ghz in ghz prvi merilno servisni dan je bil velika izkusnja tudi za nas organizatorje pri ozivljanju vecjega stevila enakih radijskih postaj hitro opazimo pomanjkljivosti nacrta se bolj ocitne postanejo pomanjkljivosti opisov gradnje ko vec razlicnih graditeljev ponavlja isto napako vse znane pomanjkljivosti in napake bom zato skusal opisati v tem clanku da bi preprecil ponavljanje podobnih napak pri novih graditeljih trenutno ocenjujemo da je v sloveniji vsaj petdeset delujocih zif ssb postaj za razlicna mikrovalovna frekvencna podrocja ki se jim pridruzuje se nekaj desetin zgrajenih postaj v sosednjih dezelah predvsem v italiji seveda vsi upamo da se bo stevilo zgrajenih postaj in z njimi udelezba v mikrovalovnih tekomovanjih se povecala merilno servisni dan bomo zato ponovili takoj ko se bo spet izkazal potreben razen radijskih postaj in ustreznih anten potrebuje mikrovalovna dejavnost se drugacno podporo na mikrovalovnih podrocjih ni vedno lahko najti sogovornika zato so se kako pomembni svetilniki izdelavo in postavljanje mikrovalovnih svetilnikov je pri nas premaknil z mrtve tocke evropski projekt phare beacon pod vodstvom rtv kluba murska sobota jani s hh in joze s zo razen svetilnikov so fantje iz murske sobote zbrali in objavili skoraj vse zanimive tehnicne clanke iz cq zrs v istoimenski knjigi beacon se vecji razmah radioamaterske dejavnosti si lahko obetamo od satelita amsat p d ce bo seveda uspesno izstreljen v predvideno visoko elipticno tirnico satelitska dejavnost bo seveda zahtevala tudi manjso predelavo obstojecih postaj saj se satelitski pasovi ne pokrivajo s frekvencnimi pasovi za ozkopasovno zemeljsko delo frekvencni pas opisanih radijskih postaj lahko razsirimo z dvojnim lokalnim oscilatorjem oziroma s primernim sintetizatorjem ki bi omogocal pokrivanje celotnega amaterskega mikrovalovnega podrocja samogradnja mikrovalovne radijske postaje samogradnja mikrovalovnih sprejemnikov in oddajnikov je nekoc veljala za visek radioamaterske tehnike ki je dostopen samo najbolj izkusenim in opremljenim radioamaterjem enostavne ssb radijske postaje z nicelno medfrekvenco so to trditev v celoti ovrgle se vec rezultati merilnega dne so pokazali da so tehniki ali celo osebe brez formalne tehnicne izobrazbe vcasih sposobni narediti dosti boljsi izdelek od elektroinzenirjev pri gradnji sodobne radijske postaje se je seveda treba najprej nauciti in potem obvladati tehniko gradnje naprav s smd surface mount device sestavnimi deli kot tudi spajkanja obicajnih sestavnih delov z zicnimi izvodi pred gradnjo same radijske postaje je smiselno narediti nekaj poskusov s sestavnimi deli ki jih imamo na razpolago smd sestavni deli so navsezadnje zelo poceni industrijska cena za tisoc kosov smd uporov je komaj dm za tisoc kosov enakih kondenzatorjev pa med dm in dm glede na izvedbo kondenzatorja povzeto po ceniku tovarne siemens celo vrhunski mikrovalovni smd polprevodniki niso dragi industrijska cena gaasfetov je manj kot dm kos upam da se bojo iz teh stevilk tudi trgovci z elektronskimi sestavnimi deli za amaterje kaj naucili hkrati bi bilo pametno osveziti vsaj osnove delovanja visokofrekvencnih in mikrovalovnih vezij vecina pojavov ki jih izkoriscajo vezja radijske postaje ima nazorno fizikalno predstavo ki je vsekakor pomembnejsa od natancnega a zamegljenega matematicnega opisa vecina dobro nacrtovanih mikrovalovnih naprav ne zahteva komplicirane merilne opreme ssb radijske postaje z nicelno medfrekvenco so bile se posebej nacrtovane tako da je uglasevanje res enostavno oziroma v vecini modulov sploh ni potrebno no tune design od merilnih pripomockov seveda ne sme manjkati analogni univerzalni instrument avo meter saj je digitalni za iskanje maksimuma pri uglasevanju silno neroden ostale merilne pripomocke si amaterji lahko izdelamo sami pri uglasevanju oscilatorja in mnozilcev ter preizkusu oddajnika vsekakor potrebujemo visokofrekvencno sondo za merjenje moci pri preizkusu sprejemnika je lahko v veliko pomoc enostaven izvor suma digitalni frekvencmeter z mikrovalovnim preskalerjem danes ni vec nedostopna naprava obstojeci grid dip metri zal frekvencno ne prilezejo dovolj visoko zato pa jih lahko uspesno nadomesti lecher jev vod ali drugacna vrsta valomerja komplicirani merilniki kot so spektralni analizator ali celo vektorski analizator vezij pri gradnji tako preprostih radijskih postaj niso nujno potrebni uporabo kompliciranih merilnikov zato prepustimo prijateljem strokovnjakom na merilnih dnevih da bi bilo napak pri gradnji cim manj in bi se na merilnih dnevih res lahko posvetili le koncnemu piljenju izdelanih postaj bom v nadaljevanju clanka opisal najpogostejse napake pri gradnji postaj oziroma nejasnosti in pomanjkljivosti izvornih clankov ki so do taksnih napak privedle gradnja nizkofrekvencnih tiskanin ceprav so nizkofrekvencne sestavne enote ssb postaj z nicelno medfrekvenco izdelane v obicajni tehniki enostranskih tiskanih vezij z luknjicami in sestavnimi deli z zicnimi izvodi tudi v tem delu postaje prezi cela vrsta moznih napak za nekaj napak je kriv tudi sam razvoj radijske postaje pred zacetkom gradnje katerekoli radijske postaje z nicelno medfrekvenco zato svetujem vsem graditeljem da si precitajo vse clanke na to temo tudi za tista frekvencna obmocja ki jih trenutno ne zanimajo saj so bili v istih clankih objavljeni tudi popravki in izboljsave predhodnih postaj vrednosti nekaterih sestavnih delov v ssb cw kvadraturnem modulatorju in ssb kvadraturnem medfrekvencnem ojacevalniku so spremenjene glede na opis izvorne inacice postaje za mhz tocne oziroma izboljsane vrednosti sestavnih delov so objavljene v clanku o postaji za mhz in veljajo za vse izvedbe postaj za vsa mikrovalovna frekvencna obmocja vkljucno z mhz najpogostejsa napaka v nizkofrekvencnih enotah radijske postaje so vsekakor zamenjane vrednosti uporov in kondenzatorjev oziroma zamenjane nogice tranzistorjev v mnozici sestavnih delov je taksen pojav povsem obicajen vendar proti njemu pomaga edino natancnost in zbranost pri gradnji postaje oziroma dobra mera potrpezljivosti pri iskanju napake pri pokoncni vgradnji uporov ne pozabimo na dejstvo da s konico voltmetra enostavno izmerimo napetost le na gornjem prikljucku upora zaradi cim lazjega iskanja napak v vezju zato skusamo upore vgraditi tako da imamo na gornjih prikljuckih dostopnih cim vec razlicnih merilnih tock pri dusilkah vk seveda pretaknemo zico skozi vseh sest luknjic da popolnoma izkoristimo feritno jedro in sta oba prikljucka na spodnji strani pokonci vgrajene dusilke pri izbiri kondenzatorjev moramo upostevati zahteve vezja kondenzatorji se med sabo razlikujejo v elektricnih lastnostih kar je na dolgo in siroko opisano v kondenzatorji v nizkofrekvencnem delu postaje dolocajo odziv razlicnih sit zato moramo za vrednosti pod uf posod uporabljati plasticne folijske kondenzatorje kondenzatorji uf in vec so aluminijevi elektrolitski kondenzatorji vrednosti med uf in uf so lahko tudi tantalovi elektrolitski kondenzatorji vse stiri nizkofrekvencne enote modulator medfrekvenco demodulator in preklop obvezno opremimo s primernimi konektorji za vse zunanje prikljucke najprimernejsi konektorji so enostavno koscki profesionalnih podnozij za integrirana vezja z okroglimi kontakti taksne kontakte dobimo tudi v obliki letvic ki jih enostavno odlomimo za zeljeno stevilo kontaktov za konektor seveda rabimo dva enaka dela enega zacinimo v tiskanino zenski konektor v drugega pa zacinimo zice ozicenja moski konektor z malo srece dobimo v trgovinah tudi letvice moskih kontaktov ki imajo na gornji strani spajkalna usesa konektorji so nujno potrebni zato da lahko vsako enoto postaje preizkusimo samo zase oziroma hitro zamenjamo z enako enoto iz brezhibno delujoce radijske postaje konektorji tako bistveno skrajsajo cas iskanja in odpravljanja napake ki nam vedno prezi v nizkofrekvencnem delu postaje pogosto naletimo na sumec primerek tranzistorja ali celo ponaredek ki ga je treba najprej najti in potem se zamenjati gradnja in uglasevanje vcxo modula modul vcxo in mnozilci je edina enota opisanih postaj z nicelno medfrekvenco ki zahteva res natancno uglasevanje sam vcxo sicer doloca tudi pokrivanje in frekvencno stabilnost ssb radijske postaje na zelo visokih frekvencah zato mu je treba posvetiti vso mozno pozornost tudi mnozilci so zahtevne stopnje ce je signala premalo mnozilci preprosto ne delajo ce pa je signala prevec pogosto pride do trajnih okvar uporabljenih polprevodnikov pred zacetkom gradnje vcxo modula moramo vsekakor najprej izbrati ustrezen kristal pri kremencevih kristalih smo pri tem mocno pogojeni s tem kaksen kristal se sploh da kupiti ali namensko izdelati v vcxojih obicajno uporabljamo kristale na osnovni rezonanci ker tu dosezemo najvecji pomik frekvence kristala z dodatno varikap diodo le v postajah za visje frekvence ghz in ghz si lahko privoscimo overtonski kristal ki dopusca le manjse vlecenje frekvence a je zato temperaturno bolj stabilen ker so mikrovalovna amaterska frekvencna podrocja vecinoma mnogokratniki okroglih stevilk lahko v vcxoju uporabimo cenen racunalniski kristal stabilnost frekvence seveda ne bo najboljsa in mocno zavisi od proizvajalca tudi izdelki istega proizvajalca se vcasih mocno razlikujejo med sabo po dosegljivi stabilnosti sam imam razmeroma dobre izkusnje s proizvajalci ndk in sel kristali brez oznake proizvajalca pa so obicajno najslabsi najboljse rezultate stabilnosti seveda dosezemo z namensko izdelanimi kristali resnih proizvajalcev naprimer nemski kvg ali beograjski imp ce razpolagamo s kvalitetnim kristalom si lahko privoscimo tudi drugacne faktorje mnozenja frekvence naprimer v postaji za mhz lahko uporabimo kristal za mhz mnozenja x x x in x do mhz kristal za mhz mnozenja x x x in x do mhz ali kristal za mhz mnozenja x x x in x do mhz razen samega kristala vpliva na stabilnost oscilatorja tudi zunanje vezje v vezju oscilatorja moramo zato uporabiti le najkvalitetnejse kondenzatorje induktivnost zaporedne tuljave naj bo prav tako cim manjsa kar preprosto pomeni to da moramo v mnozici razpolozljivih kristalov izbrati tistega ki ima ze zacetno odstopanje frekvence najmanjse tudi varikap dioda je zahteven sestavni del vcxoja najboljse rezultate da vsekakor dioda mv ki pa jo je tezko dobiti in ni poceni mv je v resnici potrebna le v postaji za ghz v vseh ostalih postajah lahko uporabimo cenejse diode naprimer bb ali bb smd pod pogojem da vezemo vec cenenih diod vzporedno kapacitivnost varikap diode naj bo cim vecja ker na ta nacin znizamo visokofrekvencno napetost na diodi ki lahko povzroca usmerjanje in druge nelinearne pojave kar vse kvari stabilnost oscilatorja razen elektrolitov naj bojo vsi kondenzatorji v vcxo modulu keramicni pri keramicnih kondenzatorjih obicajno ni tezav z nizkimi vrednostmi pod pf saj so vsi izdelani iz kvalitetne keramike z nizkim temperaturnim koeficientom c g np ali n in visokim q faktorjem vrednosti nad nf so po drugi strani vedno izdelane iz x r ali celo z u keramike od katere si ne moremo pricakovati kaj dobrega in to vsak nacrtovalec ze uposteva pri razvoju naprave tezave se najveckrat pojavijo pri kondenzatorjih vmesnih vrednosti med pf in nf nacrtovalec uporabi v prototipu kvalitetne kondenzatorje c g nemarni graditelji pa namesto njih vgradijo ceneno x r navlako da je mera polna so kondenzatorji vmesnih vrednosti pf in pf uporabljeni ravno v najzahtevnejsem delu radijske postaje v samem vcxoju pri izbiri kondenzatorjev za vcxo zato nujno poiscite dovolj velike kondenzatorje majhni so gotovo x r ki imajo barvno oznako iz skupine c g crna np oranzna n ali vijolicna n vsi keramicni kondenzatorji naj bojo enoslojni ker imajo nizjo upornost elektrod in visji q faktor od vecslojnih kondenzatorjev v vcxo modulu so se posebno zahtevni blokirni kondenzatorji nf tocna vrednost sploh ni pomembna pac pa izvedba kondenzatorja enoslojni in dolzina prikljucnih zic prikjucne zice morajo biti zelo kratke saj so ti kondenzatorji sestavni deli nihajnih krogov v ta namen pred vgradnjo ocistimo in oblikujemo nozice kondenzatorja tako da ob vgradnji telo kondenzatorja nalega na tiskanino tranzistorji v vcxoju in mnozilnih stopnjah se proizvajajo ze najmanj tri desetletja zato preti resna nevarnost da nam v trgovini namesto pravih tranzistorjev podtaknejo ponaredke ali izdelke neresnih proizvajalcev proti ponaredkom pomagajo edino izkusnje prekaljenega graditelja namesto bfx lahko vgradimo tudi boljsi bfy ce seveda dobimo pravi tranzistor in ne ponaredek v postaji za ghz je za prenizko jakost signala lahko kriv tudi kristal za mhz v tem slucaju je treba povecati kondenzator v emitorju oscilatorja iz predpisanih pf na pf ali pf vrednosti kondenzatorja ne povecujmo po nepotrebnem ker to kazi stabilnost oscilatorja pri tranzistorjih bfx moramo paziti da jih pri vgradnji porinemo cim globlje v tiskanino osnovnica ohisja ne sme biti vec kot mm nad tiskanino tranzistor s predolgimi nozicami bo dal manjse ojacenje oziroma nizjo ucinkovitost mnozilnika hkati pa bo lahko divje nihal na neki nezeljeni frekvenci trakcev tranzistorja bfr nic ne krivimo pac pa jih skrajsamo na priblizno mm in potem tranzistor zacinimo na spodnjo stran tiskanine sestavni deli vcxoja ki zahtevajo najvec dela so tuljave l l l l in l l zavisi predvsem od uporabljenega kristala in jo moramo v dolocenih slucajih zamenjati z nastavljivim trimer kondenzatorjem tudi l in l sta naviti na medfrekvencnih podstavkih poleg primernega jedra je pomembna le lastna induktivnost najvec preglavic povzrocata izgleda samonoseci tuljavi l in l ti dve tuljavi sta bili vzrok nepravilnega delovanja pri vecini postaj ki smo jih pregledali in usposobili na merilno servisnem dnevu v novem mestu pri tuljavah l in l je razen lastne induktivnosti pomembna tudi medsebojna induktivnost ki doloca sklop med ustreznima nihajnima krogoma zato morata biti obe tuljavi izdelani natancno tako kot v prototipu ker je kljub stevilnim pojasnilom vecini izdelava teh tuljav se vedno nejasna sem narisal skici na sliki zico cul premera mm navijemo ovoj do ovoja na notranji premer mm in potem z obeh izvodov tuljave odstranimo lak ter ju dobro pocinimo izvodov tuljave dodatno ne krivimo tako da ima sedaj tuljava priblizno cetrtino ovoja manj taksno tuljavo brez krivljenih izvodov vstavimo in zacinimo v tiskano vezje os tuljave tako zaklepa kot stopinj glede na stranice tiskanine kot je to prikazano na sliki pri tem je pomembno tudi to da sta obe tuljavi naviti v isto smer naprimer kot levi vijak na sliki samo v tem slucaju bomo dosegli pravilen magnetni sklop med tuljavama in pravilno delovanje mnozilnih stopenj marsikateremu zacetniku povzroca tezave helipot potenciometer na obratov ker je obremenitev tega potenciometra le varikap dioda je njegova vrednost lahko tudi razlicna boljse vecja od nazivnih kohm v clankih o postajah sem navedel vrednost kohm samo zato ker so ti potenciometri ponavadi najcenejsi pri nakupu ustreznega gumba s stevcem obratov pazimo da nam trgovec da vse potrebne pritikline ponavadi se posebna dodatna podlozka z dvema zobckoma in kljuc za vijak v glavi gumba pozor vse izmere potenciometra so colske zato na osovino ne moremo natakniti obicajnih gumbov na vsakem potenciometru so tudi oznaceni prikljucki zacetek in konec upora ter drsnik kot je to prikazano na sliki kljub temu je vecina graditeljev naredila hudo napako pri ozicenju helipota zic do helipota sicer ni treba oklapljati pac pa mora biti masa do zacetka upora speljana posebej izolirano od mase postaje zacetek upora mora biti spojen na maso le na skatlici vcxoja po moznosti cim blizje varikap diodi ce se tega navodila ne drzimo in spojimo zacetek potenciometra na katerokoli maso v postaji potem hitro dobimo frekvencno modulirano oddajo in nerazumljiv sprejem padec samo mv je nekaj povsem obicajnega za ozicenje mase v radijski postaji v vezju varikap diode pa taksna sprememba napetosti povzroci premik frekvence priblizno hz pri gradnji postaje torej obvezno preverimo da je zica do zacetka potenciometra spojena le na skatlico vcxoja povsod drugod pa mora biti ta zica izolirana od katerekoli druge mase mnozilne stopnje zahtevajo skrbno uglasevanje pri uglasevanju ne zadosca da dosezemo pravo frekvenco in zeljeno izhodno moc pac pa moramo tudi preveriti pravilno delovno tocko vseh polprevodnikov pri mnozilcih s silicijevimi bipolarnimi tranzistorji je za ucinkovito mnozenje frekvence nujen pogoj usmerjanje v be spoju tranzistorja usmerjanje preverimo tako da pomerimo enosmerno napetost na bazi tranzistorja ki z usmerjanjem vhodnega signala upade iz mirovnih v na nic oziroma postane celo negativna glede na maso emitor enosmerna napetost na bazi nad v pomeni premajhen krmilni signal in zelo neucinkovito mnozenje enosmerna napetost na bazi pod v po drugi strani pomeni prevelik signal ki sili be spoj v preboj posledici preboja sta dve proizvajanje dodatnega suma in pocasno zmanjsevanje tokovnega ojacenja tranzistorja taksen prekrmiljen tranzistor ne crkne v trenutku paca pa je zmanjsevanje ojacenja dolgotrajen pojav ki ga vcasih opazimo sele po tednu ali mesecu neprekinjenega delovanja meritev delovne tocke in uglasevanje mnozilnih stopenj sta prikazana na sliki najpomembnejsa je napetost na bazi in to pomerimo preko primerne dusilke najboljse upora kohm ki ga vgradimo neposredno v konico voltmetra za frekvence nad mhz je celo kapacitivnost konice prevec in takrat uporabimo smd upor velikosti ki ga pricinimo na vrh same konice potem ko smo preverili velikostni razred napetosti na bazi z voltmetrom v in grobo uglasili vse nihajne kroge pomerimo se enosmerno napetost v na kolektorju napetost na kolektorju in tok kolektorja sicer nista merodajna za delovno tocko mnozilnika toda vcasih nam meritev na kolektorju vseeno lahko pomaga ce vezje v bazi tranzisotorja vsebuje tudi upor rb potem lahko iscemo visokofrekvencni maksimum kot minimum napetosti v na kolektorju na ta nacin lahko fino poglasimo le zadnji dve mnozilni stopnji v modulu vcxo na podoben nacin lahko uglasimo oziroma izmerimo delovne pogoje gaasfeta ali hemta tudi v tem slucaju spoj gs usmerja in enosmerna napetost v na vratih postane negativna tok ponora pa se v prisotnosti signala lahko poveca ali zmanjsa v slucaju mocnega krmiljenja in negativne napetosti na vratih se tok ponora vsekakor zmanjsa kar pomeni zvisanje napetosti v v opisanih radijskih postajah mnozilne stopnje s hemti sicer niso predvidene za uglasevanje pac pa z meritvijo delovne tocke hemta nastavimo predhodni zadnji mnozilnik v modulu vcxoja zadnji uporabnik signala iz verige mnozilnih stopenj je v vsakem slucaju mesalnik v navodilih za gradnjo nemskih transverterjev pogosto zasledimo napotek da moramo za taksno meritev odciniti diode iz mesalnika oziroma odstraniti kar cel mesalnik in namesto njega prikljuciti visokofrekvencno sondo za merjenje moci taksno navodilo je povsem jasno skregano z zdravo pametjo ne samo da je odcinjavanje obcutljivih mikrovalovnih diod silno zamudno pac pa je tudi nase uglasevanje prav gotovo napacno saj mnozilnik uglasimo na impedanco sonde za merjenje moci ki je ponavadi precej drugacna od impedance pravih mesalnih diod meritev jakosti signala v mesalniku dosti lazje in predvsem tocneje opravimo tako kot je to prikazano na sliki na medfrekvencni izhod mesalnika prikljucimo cisto navaden ohmmeter najboljse analogni unimer unimer preklopimo za zacetno grobo uglasevanje v podrocje ohmx in za koncno fino uglasevanje v ohmx brez signala lokalnega oscilatorja bo ohmmeter preprosto izmeril padec napetosti v prevodni smeri na dveh zaporedno vezanih diodah ne glede na polariteto prikljuckov ohmmetra z vecanjem jakosti signala lokalnega oscilatorja se padec napetosti na mesalniku znizuje ker je usmerjanje v prevodno polariziranih diodah mocnejse kot v zaporno polariziranih diodah zelo mocen signal lokalnega oscilatorja privede padec napetosti ohmmetra proti nic mnozilnik ki krmili mesalnik zato preprosto uglasimo tako da na medfrekvencni izhod prikljucimo ohmmeter in uglasujemo na najmanjso izmerjeno upornost uglasevanje zacnemo z ohmmetrom na podrocju ohmx ali celo ohmx da lahko zaznamo ze zelo sibek signal lokalnega oscilatorja s koncnim finim uglasevanjem moramo dobiti dovolj mocen signal da izmerimo veckratno znizanje upornosti tudi na obmocju ohmmetra ohmx kratkosticni tok ohmmetra med ma in ma gradnja in ozivljanje mikrotrakastih tiskanin mikrotrakaste tiskanine znatno oljasajo gradnjo mikrovalovne radijske postaje saj je vecina rezonatorjev frekvencnih sit in prilagodilnih vezij ze izjedkana na sami ploscici v dobro nacrtovani postaji vsi ti sestavni deli ne potrebujejo vec nikakrsnega uglasevanja kar bi moralo znatno poenostaviti gradnjo in ozivljanje radijske postaje po drugi strani imajo mikrotrakaste tiskanine celo vrsto zahtev ki so drugacne od obicajnih tiskanih vezij spodnja stran ponavadi ni nikjer jedkana da deluje kot ravnina mase za mikrotrakaste vode gornja stran ne sme biti pokositrana ali pocinjena saj kozni pojav prinasa znatno vecje izgube v cinu kot pa v bakru mikrotrakasto tiskanino moramo zato pred vgradnjo sestavnih delov najprej temeljito ocistiti pri ciscenju vrhnje strani z izjedkanimi sestavnimi deli moramo biti posebno previdni da jih pri ciscenju ne poskodujemo ciscenje opravimo z zelo finim brusnim papirjem ali se boljse z radirko swaty elasticnim brusnim kamnom ki vsebuje drobne delce abrazivne snovi pri ciscenju previdno odstranimo morebitne napake jedkanja tanke bakrene sledi na robovih ploscice ali izvrtin v njej po koncanem ciscenju naj bo povrsina zrcalno gladka na frekvenci ghz znasa debelina koze po kateri tece elektricni tok v bakru komaj en mikrometer kakrsnakoli hrapavost podaljsuje pot toku in na ta nacin povecuje upornost vodnika za mikrovalove vecja upornost pomeni vecje izgube in nizjo kvaliteto mikrotrakastih rezonatorjev v radioamaterski literaturi pogosto zasledimo navodilo da je treba vsa mikrovalovna vezja posrebriti v opisanih mikrovalovnih postajah to ni potrebno in sam sem vedno odsvetoval srebrenje se vec na merilnem dnevu v novem mestu se je prakticno izkazalo da ima srebrenje katastrofalne posledice na delovanje opisanih radijskih postaj tocnega vzroka sicer ne poznam sumim pa na vecjo hrapavost povrsine in nezeljene primesi v elektrolitskem nanosu kar izredno poveca izgube v mikrotrakastih vezjih prakticno povedano vse radijske postaje s posrebrenimi vezji so delovale slabse od postaj z obicajnimi bakrenimi tiskaninami in to kljub mucnemu vecurnemu uglasevanju in praskanju za zadnjo desetinko decibela nobena od postaj s posrebrenimi vezji ni dosegla nazivne moci oddajnika pa tudi obcutljivost sprejemnika je bila zelo vprasljiva po ciscenju moramo tiskanino takoj pociniti na vseh mestih kjer bomo prispajkali sestavne dele ali prikljucke spodnjo nejedkano ravnino mase lahko pocinimo v celoti na gornji strani pa poskusimo pociniti cim manj da ne vnasamo nepotrebnih visokofrekvencnih izgub s cinom predvsem ne smemo pociniti rezonatorjev in sit ki so najbolj obcutljivi na nezeljene kovine pri pocinjavanju ploscice si pomagamo z zrnci stearina ki ga po koncanem pocinjavanju odstranimo s krpico namoceno v acetonu pri pocinajvanju ploscice odsvetujem uporabo kolofonije oziroma kolofonijskih premazov po celi povrsini ploscice pregreta kolofonija hitro izgubi svojo ucinkovitost zgoreli ostanki kolofonije pa zamazejo celo ciste dele ploscice ostanke kolofonije moramo po koncanem spajkanju v vsakem slucaju odstraniti s krpico namoceno v navadnem etilnem alkoholu kolofonija predstavlja za mikrovalove izguben material pojava mogoce se ne opazimo na mhz na ghz pa ciscenje kolofonije v okolici enega samega tranzistorja prinese povecanje ojacenja za vec decibelov po ciscenju in pocinjavanju ploscice moramo najprej ozemljiti vse cetrtvalovne rezonatorje saj mikrotrakaste ploscice nimajo metaliziranih lukenj metaliziranim luknjam sem se namenoma izognil zato ker imajo razlicni proizvajalci tiskanih vezij razlicne postopke metalizacije ki lahko vnesejo zelo velike izgube ravno v tocko kjer v cetrtvalovnem rezonatorju tece najvecji tok ozemljitev cetrtvalovnih rezonatorjev je prikazana na sliki v izvrtino premera mm vstavimo priblizno mm dolg koscek posrebrene bakrene zice premera mm ena od sedmih zic v zili kabla rg zico zavihamo na obeh straneh tako da lezi vsaj mm vzporedno z ravnino ploscice pred cinjenjem zico stisnemo s klescami da stoji trdno na mestu na ta nacin zagotovimo da cin omoci dovolj veliko povrsino zice ce zice ne zavihamo bo cinjeni spoj pocil ze zaradi toplotnih raztezkov vitroplasta na mikrotrakaste tiskanine najprej vgradimo vse smd sestavne dele pri mikrovalovnih tranzistorjih in pin diodah moramo biti posebno pozorni na pravilno ozemljitev skupne elektrode kot je to prikazano na sliki vecina polprevodnikov je ozemljena skozi dve izvrtini premera mm izjema so le pin diode in tranzistor cly ki potrebujejo manjse izvrtine premera mm ter tranzistor cly ki potrebuje eno vecjo izvrtino premera mm izvrtine za maso moramo obdelati se pred vgradnjo katergakoli sestavnega dela izvrtine najprej prekrijemo na strani mase s tanko bakreno folijo mm ali malo vec za hlajenje mocnejsega cly nato izvrtine napolnimo s kapljicami cina tako da vrhovi kapljic sovpadajo z gornjo povrsino tiskanine sele nato postavimo in zacinimo polprevodnike pri vgradnji polprevodnikov moramo seveda paziti da postavimo sestavni del tocno na predvideno mesto zato najprej zacinimo ostala dva prikljucka ki ne gresta na maso kot zadnja zacinimo prikljucka na maso in pri tem poskrbimo da cin dobro omoci oba prikljucka ko smo zacinili vse prikljucke obvezno preverimo odsotnost kratkih stikov z ohmmetrom preden nadaljujemo z vgradnjo drugih sestavnih delov induktivnost prikljuckov na maso je najbolj kriticni parameter vseh mikrovalovnih polprevodnikov ojacenje z vecanjem induktivnosti zelo hitro upada pozna se celo debelina laminata vitroplasta ali teflona hkrati narasca nevarnost samooscilacij ce naprimer zacinimo samo enega od obeh prikljuckov izvora hemta ali pa nemarno zacinimo oba tako da cin ne omoci popolnoma obeh prikljuckov dobimo takoj oscilator za ghz ostali smd sestavni deli niso tako zahtevni priporocam pa dele velikosti ali manjse pri kondenzatorjih seveda veljajo vsa nacela izbire primernega materiala in oblike po vgradnji vseh smd sestavnih delov se enkrat ocistimo ploscico s krpico namoceno v primerno topilo alkohol za ostanke kolofonije oziroma aceton za ostanke stearina nato vgradimo v ploscico skoznike zacinimo upore w na gornji strani do mikrotrakastih vodov ter izdelamo vse zicne lambda dusilke na spodnji strani vgradimo vse sestavne dele ki niso vezani na skoznike v medeninastem okvirju to se pravi upore zener diode rdece ledike in kondenzatorje ki so vezani iz skoznikov na maso pri izbiri ledik pazimo na vrsto polprevodnika starejse rdece ledike so izdelane iz gaasp polprevodnika in dajo padec priblizno v v prevodni smeri novejse rdece ledike z visokim izkoristkom so izdelane iz heterostrukture gap gaasp in imajo zato vecji padec okoli v vsa vezja opisanih postaj so nacrtovana za novejse ledike s padcem okoli v preden vgradimo mikrotrakasto tiskanino v medeninasti okvir je smiselno preveriti delovne tocke vseh aktivnih polprevodnikov zamenjava pokvarjenega tranzistorja oziroma hemta s premajhnim ali prevelikim idss je v tem trenutku znatno enostavnejsa polprevodnike ki imajo skupno elektrodo vezano na maso najpreprosteje odstranimo tako da najprej segrejemo bakreno folijo na spodnji strani tiskanine povrsinska napetost bo povlekla ves cin in osvobodila vsaj dva izvoda tranzistorja ostala dva izvoda potem preprosto odcinimo na obicajen nacin preizkuseno mikrotrakasto ploscico nato vgradimo v okvir pri vgradnji v medeninasti okvir moramo paziti na pravilno visino ploscice da se mikrotrakasti vodi v isti ravnini nadaljujejo naprej v teflonski koaksialni kabelcek kot je to prikazano na sliki crte in izbolkline v okvirju so nam pri tem lahko v pomoc vendar se ne smemo zanasati samo nanje bistveno je ujeti pravilno visino izvrtin za koaksialne kablecke gornja povrsina mikrotrakaste tiskanine mora biti tocno sredi luknje premera mm za koaksialni kabel notranje visokofrekvencno ozicenje naredimo v vsakem slucaju s teflonskimi kabelcki saj bi se polietilenski dielektrik obicajnih kabelckov zagotovo stalil med spajkanjem na velike povrsine medeninastih skatlic na nizjih frekvencah do ghz lahko uporabimo teflonske kabelcke z enojnim oklopom rg rg in podobne na frekvencah nad ghz pa moramo obvezno uporabljati kabelcke z dvojnim pletenim oklopom oziroma poltrdi teflonski kabelcek ut pri nabavi kabla pazimo da nam trgovec ne podtakne ohmskega kabelcka ki ga spoznamo po zelo tanki srednji zili konce kabelckov moramo pred uporabo primerno obdelati priprava konca teflonskega kabelcka s pletenim oklopom je prikazana na sliki pri kabelcku najprej odstranimo zunanjo plasticno zascito v dolzini priblizno mm nato oklop pocinimo ko se spajka strdi jo v sredini okoli zarezemo z ostrim rezilom ter odlomimo in odstranimo odvecni oklop nato odstranimo priblizno mm dielektrika in dobro pocinimo tudi pletenico srednje zile kabelcka pred prikljucitvijo kabelcka na izdelani modul seveda dobro pocinimo medeninasto skatlico okoli vstopne luknje za kabel nato zacinimo najprej zilo kabla nato pa v sklenjenem krogu oklop kabla na medeninasto steno skatlice oklop moramo res dobro zaciniti po celem obodu vstopne luknje da mikrovalovi nikjer ne morejo puscati vgradnja dokoncanih modulov v ohisje pri gradnji ssb radijske postaje se moramo zavedati da je celotno ojacenje naprave zelo visoko ojacenje ssb sprejemnika dosega kar db med antensko vticnico in prikljuckom za zvocnik za primerjavo ojacenje transverterja redkokdaj preseze db ojacenje ostalih radioamaterskih naprav pa je se dosti manjse visoko ojacenje v ssb radijski postaji pomeni preprosto to da moramo pravilno izvesti oklpaljanja posameznih sestavnih enot razporeditev enot in ozicenje med njimi sicer nam preti samoosciliranje celotne naprave v radijskih postajah z nicelno medfrekvenco je vecina ojacenja razporejena v nizkofrekvencna vezja nizkofrekvencna vezja ponavadi ne zahtevajo kompliciranega oklapljanja pac pa moramo pravilno izvesti ozicenje pri ozicenju pazimo predvsem na ozemljitvene zanke zahtevnjesi vodi morajo imeti tudi lasten vodnik za maso da se na ta nacin ne sklapljajo preko skupne mase z drugimi vezji zahtevne nizkofrekvencne povezave zato izvedemo s koaksialnim kabelckom podobno kot visokofrekvencne povezave oklopiti moramo tako vode s sibkimi signali ki so obcutljivi na motnje od sprejemnega mesalnika do medfrekvencnega ojacevalnika kot tudi vode z mocnimi signali ki bi sicer sevali motnje drugam izhod nizkofrekvencnega ojacevalnika do vticnice za zvocnik nekaterih nizkofrekvencnih vodov ni treba oklapljati naprimer povezave med medfrekvencnim ojacevalnikom in demodulatorjem ali do potenciometra za glasnost saj ti vodi niso niti preobcutljivi niti ne sevajo prehudih motenj zvocnika ne smemo vgraditi v ohisje radijske postaje zaradi problema mikrofonije vzrok mikrofonije je nezadostno oklapljanje lokalnega oscilatorja in izredno visoko ojacenje v nizkofrekvencnem delu cemur se v postajah z neposrednim mesanjem ali nicelno frekvenco skoraj nikoli ne moremo v celoti izogniti v pravilno zgrajeni in oklopljeni postaji je seveda problem mikrofonije dosti manjsi kot v nemarnem izdelku popravila in uglasevanje radijskih postaj na merilno servisnih dnevih bi bili znatno enostavnejsi in ucinkovitejsi ko bi vsi graditelji uporabljali enake vticnice za napajanje zvocnik slusalke mikrofon tipko in anteno za napajanje sem se pri vseh mojih napravah odlocil za din vticnico z okroglim in ploscatim kontaktom ki je bila ponavadi namenjena za zvocnik ta din vticnica se je izkazala kot zelo zanesljiva s kvalitetnimi kontakti mogoce zato ker je ne izdelujejo na daljnem vzhodu in je polariteto napajanja skoraj nemogoce obrniti povezave mikrofona zvocnika in tipke sem zdruzil na polni din vticnici ki se je vcasih uporabljala za video naprave vezava vticnice pogled od spredaj na zensko vticnico na prednji plosci postaje je prikazana na sliki masa uporablja dva kontakta srednji kontakt in jezicek za oklop na vticnici za mikrofon zvocnik je na razpolago tudi v napajanje za dodatne naprave papigo ali cw tipkac tudi polna din vticnica za mikrofon zvocnik se je izkazala veliko bolj zanesljiva od kateregakoli izdelka z daljnega vzhoda radijska postaja je sicer opremljena se z dvema jack vticnicama mono premera mm za tipko in slusalke vticnica za slusalke je vezana tako da pri uporabi slusalk odklopi zvocnik vezja radijske postaje so sicer prirejena tako da lahko isti zvocnik uporabimo tudi kot mikrofon v ta namen preprosto vezemo vzporedno oba kontakta in v vtikacu mikrofona drugi prikljucek zvocnika mikrofona pa je spojen na maso visokofrekvencno ozicenje predstavljajo teflonski kabelcki med oklopljenimi visokofrekvencnimi moduli in antensko vticnico ker je te povezave zelo tezko razdirati in spet sestavljati moramo posamicne module preizkusiti ze prej tudi teflonske kabelcke moramo prispajkati pred vgradnjo modulov na aluminijasto osnovno plosco ohisja saj je zaradi odlicnega odvajanja toplote spajkanje na vgrajenem modulu skoraj nemogoce vecina visokofrekvencnih povezav med moduli je nacrtovana tako da lahko prisotnost kratkih stikov ugotavljamo kar z navadnim ohmmetrom pravzaprav je z ohmmetrom smiselno preveriti odsotnost kratkih stikov po spajkanju vsakega konca kabelcka posebej dolzine kabelckov niso kriticne z izjemo kaabelcka med krmilno in koncno stopnjo postaje za mhz vse ostale kabelcke rajsi pustimo nekoliko daljse da lahko v slucaju popravila izvlecemo tudi eno samo oklopljeno enoto pri vseh mikrovalovnih ssb radijskih postajah sem se namenoma odlocil za uporabo kvalitetne sma vticnice za anteno pri sma vticnicah je namrec najlazje razlikovati med kakovostnimi izdelki in ponaredki z daljnega vzhoda ponarejene zenske sma vticnice imajo vse predebel srednji kontakt kar tudi neizkuseno oko hitro opazi razmerje polmerov zile in oklopa je premajhno in taki konektorji imajo precej nizjo impedanco od nazivnih ohm tudi ostale lastnosti ponarejenih visokofrekvencnih konektorjev so obupne srednji kontakt izgublja stik zaradi slabega materiala dielektrik ima velike visokofrekvencne izgube in se pri spajkanju stali ohisje ima na dolocenih frekvencah nedovoljene rezonance napacen navoj pa nam poskoduje dober konektor obratnega spola ko ga skusamo spojiti s ponaredkom pri gradnji mikrovalovnih naprav se moramo zato cimprej nauciti prepoznati in takoj izlociti ponaredke preden z njimi pokvarimo dobre konektorje visokofrekvencne konektorje vseh druzin dobimo ponavadi v dveh izvedbah kot je to za zenske sma vticnice prikazano na sliki vticnica je lahko opremljena s spajkalnim usesom za srednjo zilo oziroma je prilagojena za montazo na mehki pleten oklop ali poltrdi brezsivni cevasti oklop teflonski koaksialni kabel vticnice s spajkalnim usesom obicajno niso primerne za frekvence visje od ghz saj ne moremo prepreciti skoka impedance pri prikljucitvi vezja vsi proizvajalci vticnic zato zagotavljajo predpisano prilagoditev swr le za vticnice ki jih vgradimo na poltrdi kabel v mikrovalovnih ssb radijskih postajah zato izkljucno uporabljamo vticnice za montazo na tanek poltrdi kabel ut namesto sma vticnice lahko seveda uporabimo n ali tnc vticnico primerljive kakovosti v izvedbi za montazo na poltrdi kabel kabel seveda ukrivimo tako da ustreza vgradnji v ohisje radijske postaje pri tem poskrbimo za ohlapno krivino da se kabel oziroma spoji ne strgajo pri mehanski obremenitvi ohisja radijske postaje marsikateri samograditelj postaje me je pri tem vprasal kaksna je ug oznaka sma vticnic kratica ug pomeni utility grade se pravi vticnica ki jo lahko gospodinja sama nazaj zmontira na kabel ce se kabel slucajno strga z oznakami ug zato dobimo na trziscu nekatere izvedbe pl bnc n in tnc vticnic vendar so vse te vticnice namenjene uporabi na nizkih frekvencah pod ghz sma vticnice nikoli ne nosijo oznak ug saj je njihova pravilna montaza na poltrdi kabel delo za strokovnjake pri montazi sma vticnice moramo zagotoviti da vse kontaktne povrsine nalegajo pravilno ce naprimer zunanja kontaktna povrsina oklopa ne nalega pravilno predolg teflonski izolator v vticnici dobi sma vticnica parazitno rezonanco okoli ghz radijska postaja za ghz se bo s taksno vticnico obnasala zelo cudno vecini tezav se izognemo ce dobimo sma vticnico ze zmontirano na koscek poltredega kabla vendar tudi tu kratki stiki in napake pri montazi niso izkljuceni preizkus celotne ssb radijske postaje ssb postaje imajo zanimivo lastnost vezja sprejemnika in oddajnika so v glavnem linearna edina obdelava signala je preslikava frekvencnega spektra signala v mikrovalove in nazaj primankljaj pri izhodni moci oddajnika ali poslabsano obcutljivost sprejemnika zato nepazljivi graditelj zlahka spregleda saj se tudi s taksno ohromljeno postajo da narediti precejsnje stevilo zvez v tekmovanju stvar je mogoce opravicljiva ob zacetnem navdusenju ob novozgrajeni postaji kasneje pa je nujno privesti radijsko postajo v stanje brezhibnega delovanja obcutljivost vseh radijskih sprejemnikov omejuje toplotni sum v zvocniku vseh radijskih sprejemnikov zato slisimo sum v odsotnosti vsakrsnih signalov ali motenj pri preizkusu sprejemnika moramo predvsem ugotoviti od kod izvira sum v zvocniku ce vecina suma prihaja iz prve stopnje sprejemnika vecina vezij sprejemnika verjetno deluje povsem pravilno obratno ce se sum v zvocniku ssb sprejemnika prav nic ne spremeni ko odklopimo napajanje prvi vf ojacevalni stopnji je s sprejemnikom verjetno nekaj narobe izvor suma v sprejemniku poiscemo tako da odklapljamo napajanja posameznim stopnjam v nizkofrekvencnem delu je izvor suma lahko slab tranzistor sum mesalnikov prekomerno povecuje prevelika jakost signala lokalnega oscilatorja v ssb radijskih postajah z nicelno medfrekvenco se kaj lahko zgodi da je lokalni oscilator premocen zaradi odstopanj sestavnih delov saj so vsa vezja nujno nekoliko predimenzionirana v tem slucaju enostavno znizamo napajalno napetost zadnji stopnji v verigi mnozilcev izvor dodatnega suma je lahko tudi divjanje ene ali vec visokofrekvencnih stopenj se posebno v postajah s hemti proti divjanju posamicne stopnje pomaga predvsem pravilna vgradnja sestavnih delov proti divjanju celih enot pa pomaga mikrovalovni absorber crna antistaticna pena ki jo moramo vgraditi pod pokrov vf enot na frekvencah nad ghz divjanje stopenj s hemti sicer hitro opazimo ze po tem da se svetloba ledik za stabilizacijo napajanja spreminja ko kaj premikamo v blizini v sprejemnikih z neposrednim mesanjem oziroma nicelno medfrekvenco je zelo motec pojav mikrofonije in zvonckljanja ki ga najveckrat povzroca uhajanje signala lokalnega oscilatorja tega pojava ne moremo nikoli popolnoma prepreciti s skrbnim oklapljanjem pa ga lahko omejimo na neskodljivo mejo mahanje z roko pred anteno pravilno delujoce postaje z nicelno medfrekvenco se v vsakem slucaju slisi kot pisk v zvocniku vzrok zvonckljanja je lahko tudi nizkofrekvencni magnetni sklop med dusilkama mh v sprejemnem mesalniku in nizkofrekvencnim izhodom postaje proti taksnemu zvonckljanju pomaga predvsem boljse ozicenje nizkofrekvencnega dela in uporaba zvocnka z visjo nazivno upornostjo na vecji razdalji od postaje dusilki mh lahko seveda tudi oklopimo z listom mumetala ali zamenjamo z nizjimi vrednostmi saj sta v resnici potrebni le v postaji za mhz iz izkusenj merilno servisnega dne sem ugotovil da vecina samograditeljev ne razume razreda delovanja izhodne stopnje oddajnika razredi delovanja izhodne stopnje oddajnika so zato prikazani na sliki v ssb oddajniku se zadovoljujemo z linearnostjo ojacenja ki jo dopusca b razred delovanja izhodne stopnje oddajnika b razred pomeni preprosto to da nastavimo mirovno delovno tocko v koleno prenosne funkcije izhodnega ojacevalnika ker ima prenosna funkcija obicajnih ojacevalnikov dve koleni obstajajo tudi dve moznosti za izbiro delovne tocke v b razredu v zlati dobi steklenih elektronk so tehniki prisegali le na gornjo tocko b razreda ob zanemarljivem mirovnem toku in polni napajalni napetosti sodobni mocnostni polprevodniki iz gaas ali gaalas omogocajo delovanje v obeh moznih tockah b razreda mocnostni gaasfeti se celo boljse pocutijo v spodnji dualni b tocki ki ustreza majhni napetosti in velikemu toku trditev potrjujejo izkusnje s psk postajami za packet radio in tudi z opisanimi ssb postajami kjer izhodni tranzistor obicajno prezivi tudi odsotnost antene kar za obicajni b razred prav gotovo ne velja poleg zanesljivega delovanja stopnje v dualnem b razredu je tudi samo vezje izhodne stopnje oddajnika enostavnejse delovanje izhodne stopnje oddajnika v kateremkoli b razredu enostavno preverimo z merjenjem enosmernih velicin napajalnega toka in napetosti v pravilno delujocem ssb oddajniku bo napajalna napetost izhodne stopnje v dualnem b razredu zelo majhna brez modulacije pri polnem izkrmiljenju pa mora napajalna napetost izhodne stopnje v dualnem b razredu narasti na polno vrednost ki jo doloca zascitna zener dioda preko napajanja ce se napajalna napetost izhodne stopnje obnasa pravilno lahko sklepamo da iz oddajnika dobimo vso visokofrekvencno moc ki jo zmore proizvesti izhodni tranzistor izhodna moc mora v vsakem slucaju doseci vsaj nazivne moci radijske postaje prenizka izhodna moc oziroma prenizka napetost ob izkrmiljenju izhodne stopnje ponavadi pomeni nezadostno moc krmiljenja vzrokov nezadostnega krmiljenja je lahko vec v vsakem slucaju moramo vzrok nezadostnega krmiljenja poiskati in odpraviti v postaji za mhz se splaca poskusiti z dolzino kabelcka med krmilno in izhodno stopnjo v postaji za mhz je mogoce prenizek nivo lokaalnega oscilatorja v oddajnem mesalniku tu pomaga dodaten kondenzator okoli pf preko sklopnika v oddajnem mesalniku v postajah za ghz in ghz preverimo delovne tocke vseh hemtov in sele potem poskusimo z dodajanjem uglasevalnih listicev seveda atf ni edini tranzistor s katerim se da izdelati postajo za ghz ali ghz v teh postajah so uspesno preizkuseni razlicni tranzistorji in se naboljse celo boljse kot atf ji so se obnesli tranzistorji brez oznak iz starih konverterjev za satelitsko televizijo nekateri od teh starih tranzistorjev imajo precej visji idss kar pomeni ustrezno visjo izhodno moc oddajnika koncno nastavimo pri oddajniku jakost modulacije z ustreznim trimerjem v modulatorju trimer nastavimo tako da pri pritisnjeni cw tipki dobimo kaksnih maksimalne moci zadnjih moci namrec ne gre vec v koristni signal pac pa proizvaja motnje v pasu khz okoli nasega signala pri oddajniku seveda preverimo dusenje nosilca v oddajnem mesalniku vzrok nezadostnega dusenja nosilca je lahko tudi premocen signal lokalnega oscilatorja kar podobno kot v sprejemnem mesalniku popravimo z napajalno napetostjo uporom zadnje stopnje v verigi mnozilcev literatura objavljeni seznam literature ni misljen kot samohvala pac pa kot seznam clankov ki so neposredno vezani na samogradnjo mikrovalovnih radijskih postaj in bi morali biti dostopni vsem radioamaterjem v sloveniji vecina clankov je bila tudi ponatisnjena v knjigi beacon seveda toplo priporocam primerjavo in pregled tuje literature naprimer casopise vhf communications in dubus ter knjige dubus technik in razne vhf uhf shf prirocnike ameriske angleske in nemske zveze radioamaterjev slisimo se spet v mikrovalovnih tekmovanjih vidimo pa na naslednjem merilno servisnem dnevu ki naj bo predvsem merilni in manj servisni ce bo ta maratonski clanek poln dolgocasnega nastevanja vseh mogocih in nemogocih napak le dosegel svoj namen matjaz vidmar s mv 'uporabniska cm psk radijska postaja za mbit s' stran cq zrs matjaz vidmar s mv 'ssb cw rtx za mhz z nicelno medfrekvenco' stran cq zrs matjaz vidmar s mv 'ssb cw rtx za mhz z nicelno medfrekvenco' stran cq zrs matjaz vidmar s mv 'ssb cw rtx za mhz z nicelno medfrekvenco' stran cq zrs matjaz vidmar s mv 'ssb cw rtx za ghz z nicelno medfrekvenco' stran cq zrs matjaz vidmar s mv 'ssb cw rtx za mhz z nicelno medfrekvenco' stran cq zrs matjaz vidmar s mv 'ohisja ssb cw mikrovalovnih postaj z nicelno medfrekvenco' stran cq zrs darko volk s uud 'vcxo z dvema kristaloma in preklopom' stran cq zrs matjaz vidmar s mv 'mehko spajkanje v elektroniki' stran cq zrs matjaz vidmar s mv 'tehnika mikrotrakastih vodov' stran cq zrs primoz lemut s ks 'mikrovalovna sonda za merjenje moci' stran cq zrs matjaz vidmar s mv 'elektricni sum in elektronski izvori suma' stran cq zrs zeljko bozic yt zb 'programabilni frekvencmeter' stran cq zrs zeljko bozic s zb 'ukv programabilni frekvencmeter' stran cq zrs zeljko bozic s zb ' ghz preskaler' stran cq zrs zeljko bozic s zb ' ghz preskaler' stran cq zrs matjaz vidmar s mv 'lecherjev vod' stran cq zrs lojze poberaj s jn 'koaksialni valomer za uhf in shf' stran cq zrs matjaz vidmar s mv 'vrste kondenzatorjev in njihova pravilna izbira' stran cq zrs matjaz vidmar s mv 'lastnosti in oznake keramicnih kondenzatorjev' stran cq zrs matjaz vidmar s mv 'kremencevi kristali kristalna sita in oscilatorji' stran cq zrs matjaz vidmar s mv 'kako narociti kremencev kristal ' stran cq zrs darko volk s uud 'voice key papagaj' stran cq zrs matjaz vidmar s mv 'cw tipkac' stran cq zrs seznam slik slika navijanje in vgradnja tuljav l in l slika vezava helipot potenciometra slika uglasevanje mnozilnih stopenj slika meritev jakosti oscilatorja v mesalniku slika ozemljitev lambda rezonatorjev slika vgradnja in ozemljitev polprevodnikov slika vgradnja mikrotrakaste tiskanine v okvir slika priprava konca teflonskega kabelcka slika vezava vticnic napajanja in mikrofona zvocnika slika razlicne izvedbe sma vticnic slika razredi delovanja izhodne stopnje oddajnika vprasanja ugotovitve predloge lahko posljete na e mail s c ali s mv plain text only