z odra clarence gatemouth brown cankarjev dom ljubljana februar clarencea gatemoutha browna smo res e videli v gallusovi dvorani toda razen povsem materialisticne potrebe videti enega med onimi ki je v svoji petdeset let dolgi karieri obogatil in stapljal zvocne razsenosti konstitiutivnih anrov temnopolte popularne godbe ni bila zadovoljena nobena druga erif iz louisiane sicer e vedno ima klobuk trikov je pa za svoja leta in svoj status tako rekoc presenetljivo srameljiv nekoliko prevec napet v govornih vlokih ni tako showmanski kolikor je bilo pricakovati je rahel necimrne ki v pavzi podpisuje zgocenke pred vrati dvorane je e vedno sposoben kitarski stilist a al tudi upehan vokalist clarenceova senca je danes znatno vecja od njega samega kar poudarja tudi marketinki pristop naslavljanja njegovih albumov in ko iva izvedba postane le senca mita potem je bolje vse prepustiti mitu kajti ce bi clarence gatemouth brown in njegov menedment leta elela ponuditi zabavo na ravni opevanih mistificiranih zgodb iz preteklosti bi se morali potiti veliko bolj vsaj kar se tice zasedbe ki bi takrat potencialno utegnila prikriti tisto kar so leta naredila clarenceu gatemouthu brownu zadnje case je opaziti zagreto obiskovanje koncertnih nastopov tako imenovanih legend nastop clarencea gatemoutha browna je neposredno sproil vpraanje o razlogih za to mar obstaja strah izgube korenin in pojdimo se jih dotaknit oni ki korenine poznajo jih bodo steka pozabili drugi ki jih ne poznajo pa jih bodo steka odkrili prek izvirnih a danes oglodanih avtoimitacij iz preteklosti terens tader dirtys in the mi kud france preeren ljubljana februar punk se ne dogaja v velikih dvoranah za vectisocglave mnoice ampak v majhnih zakajenih in z alkoholom zasmrajenih prostorih tokrat se je lahko vsakdo ki misli da je punker oziroma da je njegova dua punkerska v bolj kulturnem prostoru neposredno srecal s sodobno ameriko punk rock produkcijo in slovensko punkovsko realnostjo za punkovsko gibanje je od nekdaj veljalo da bodri delo skupin in vsakega posameznika vendar so to le idealisticne sanje konec stoletja za slovenijo na samem koncertnem prizoricu se je izkazalo da se je zbrala dokaj malotevilna kopica fanov rockovske godbe ki se radi vedno znova predajajo novi skunjavi oziroma ostajajo na liniji e nepreverjene ponudbe nehvaleno vlogo predskupine je prevzel kvartet the mi ki se naslanja na zvok kalifornijskega punka katerega zacitni znak je na primer kalifornijska zaloba epitaph ne moremo se zgraati nad pocetjem domacih skupin ce pa te nimajo zaledja med domaco publiko kljub temu pa je kranjska punkovska skupina odigrala solidno s korektno odigranim in natudiranim odrskim nastopom ena od njihovih znacilnosti ki je ne srecamo tako pogosto pri naih skupinah pa je tudi poskus komunikacije s publiko kar jih je na trenutke delalo prav naivne vendar pa sta ravno skozi to areli iskrenost in ljubezen do svojega pocetja s primanjkljajem tistega prepotrebnega kancka energicnosti ki bi pricala vedno znova se potrdi da ima omenjeno energicnost skoraj vsaka amerika skupina ki dela tudi v najmanji garai the dirtys so udarili in tudi popricali z mocnim usom ki izvira iz dveh polov iz mocnega naslanjanja na trde punkovske obrazce in koketiranja z bluesovskimi elementi trgale so se strune in lomile so se bobnarske palice to je ustvarjalo ozracje da skupina misli vec kot resno nastop je bil kratek in jedrnat njegova bombasticnost je marsikomu ocistila uesa in tudi razbila zabetonirane mogane kljub sunkovitemu drvenju the dirtys je bilo vec kot opazno da bolj ko se je blial konec bolj je vpadala koncertna neposrednost vendar po zaslugi hladne mrtve slovenske publike v krcu ki kot da enaci punkovski koncert z gledaliko predstavo varovanci zalobe crypt so predstavili dananjo ameriko punk rock realnost brez punkovske ikonografije ki je verjetno tudi odbila slovensko novodobno punkovsko generacijo da bi si ogledala ta pravi punk koncert tako se je dokoncno potrdilo da punk ni mrtev mrtvi so samo punkerji bigor green day hala tivoli ljubljana februar od koncerta skupine green day verjetno nihce ni pricakoval veliko obetala se je pac e ena od mnogih teenagerskih pop'n'punk'n'rock zabav za tiste ki se jih e vedno dri mtv jevska punk evforija kateri so green day pripadali z albumi dookie in insomniak v tirinajstmilijonski nakladi vkljucen je bil tudi njihov prvi koncert pred ljubljansko publiko takrat je bil nastop sicer korekten le da je marsikoga odvrnilo njihovo snobovsko zvezdniko vedenje pri albumu nimrod se je za green day zacela ocitna preobrazba ki je ce e ne toliko pri sami glasbi verjetno najbolj radikalno vidna prav pri koncertnih nastopih tivoli sicer niti priblino ni bil tako zaseden kot na njihovem prvem koncertu v ljubljani zbralo se je le okoli dva tisoc oboevalcev vecinoma teenagerskega prepricanja ki e vedno verjamejo v green day za to imajo ocitno dober razlog kar je kasneje skupina suvereno dokazala najprej smo se morali prebiti skozi brezduno jamranje in izpraznjene zvoke skupine d generation pri cemer je bila verjetno najvecja zabava ko se je pevec pred ne prevec navdueno publiko skoraj popolnoma slekel in v zadnjih vzdihih pokazal svojo zadnjico pha green day so tokrat pokazali veliko vec kot le standardni punk'n'rock za teenagerje pevec in kitarist billie joe armstrong je publiko ves cas dral v suspenzu in jo z domiljavimi show biz potezami vrtel okoli svojega malega prsta nazadnje niti ni bila toliko pomembna glasba in tistih par hitov ki so do konca znoreli publiko ampak je veliko vlogo odigrala izboljana karizmaticnost in domiselnost skupine kje drugje bi lahko videli neke vrste punk session s komedijantskimi metal in jazz vloki ki so publiko verjetno presenetili prispevali pa k splonemu dobremu obcutku in vzduju green day se je nenazadnje splacalo videti e zaradi samega briljantnega nastopa ki je v veliki meri presegel tisto kar so nam pokazali prvic jure maticic matt darriau's paradox trio pod belvederjem izola februar zamislite si koncert darriauja in njegovih paradox trio v samotni pizzeriji bifeju kafani na plai tam nekje ob morski obali in to povrh vsega e na pustni torek blodnje ampak nemogoce postaja mogoce skrajni cas je da se otresete prepricanja da se lahko kvalitetni uvoeni koncertni dogodki zgodijo le pred s toplimi alternativnimi vibracijami prepojeno ljubljansko publiko po sloveniji se skriva mnoica prizoric katerih ambient in obiskovalci lahko ustvarijo prav osveujoce razmere nastopanja obmorska pizzerija bife pod belvederjem v bliini izole je bila prizorice e vec tovrstnih uspelih koncertov kot prvi so vanjo zali hoven droven paradox triu in darriauju je njeno nadstandardno kafansko okolje z lesenim stropom kak meter in pol visokim odrom in s kaminom nedvomno godilo s toplim in polnim zvokom in sprocenim a energicnim igranjem so zacarali skoraj vse navzoce pustne eme ki so prile strait na jazz koncert brkatega balkanskega natakarja ter nekaj deset lokalnih in zamejskih alternativcev ta vecer v skupini ni bilo ibkega clana najbolj prijetno sta me presenetila kitarist shepik in celist cappadocia shepik se je iz moa v ozadju postavil ob bok samemu darriauju in tako suvereno jadra po balkanskih in blinjevzhodnih zvokih da bi se mu moral prikloniti tudi vsak drugi balkanski romski hendrix podobno velja za cappadocio ki je zavrgel resnobnost knitting factory in zdaj veselo poplesuje skozi skladbe pihalec darriau in tarabukist salifoski z novo porazdelitvijo vlog ne trlita vec toliko ven iz ekipe a prav po zaslugi tega dejstva so paradox trio na pustni torek surfali po piranskem zalivu pred sabo s takim zaletom da so njihove smrtno nevarne zvocne akrobacije med balkanom jazzom in dokaj redko newyorkim avantgardizmom delovale kot nekaj cisto naravnega ali celo nujnega kot glasbeni izraz ki je uspeno shodil sploh sem e veckrat izjavil da odpirajo nori newyorcani balkanu vrata v naslednje glasbeno tisocletje peter barbaric plan kruutntoone in kislo grozdje gala hala metelkova ljubljana februar zveza plemenskih skupnosti in vracev je ta cetrtkov vecer kar nekaj casa cakala da je iz trnovega pricurljala grucica entuziastov s promocijskega koncerta dicky b hardy ob izidu njihovega albuma i whistle i dance tisti ki so se zatekli iz vrocega in nabasanega kud a v sveo gala halo so imeli kaj videti pa e prerivati se jim ni bilo treba kot prvi je nastopil primorski trio kislo grozdje o katerem so zpsv jevci razirili zelo spodobne in vec kot provokativne govorice da gre za eno pravih 'noise' skupin na slovenskem primerjave s helmet in shellac so umestne vendar je imela ima skupina ibko tocko njihova moc ni izbruhnila ampak je ostala povrinska brez prepotrebnega usa e ena od domacih skupin ima bobnarko kar je ena od pomembnejih znacilnosti te skupine ta pa je tudi botrovala manjkajoci udarnosti ne elim izpasti 'maco' ali celo moki ovinist zato poudarjam da je v trenutkih jeze nad napakami igranja le udarila kot je treba vendar so bili ti mocni poudarki kratkega diha kljub temu pa je kislo grozdje e ena zasedba ki pestri domaco ponudbo in ne pusti obcutek ablonskosti sledili so nizozemski plan kruutntoone ki so v slovenske loge prinesli vonj improvizacijskega in tekega rockovskega zanesenjatva kvartet je nekaken podaljek pocetja skupine the ex s konca let preden se je ta spustila v bolj etnografsko raziskovanje zvoka so mocni polni poudarkov in meanice rocka z elementi jazza in tudi balkanskega melosa vsega tistega cemur bi lahko rekli kar drugogodbaki rock prelinearna ritemska sekcija je vendarle skozi vsako novo dolgo skladbo ohranjala skoncentrirano moc nad vsem pa je blestel pevec in kitarist ki je tudi odrski idejni vodja skupine z eksperimentiranjem z razlicnimi kitarskimi tehnikami in zvoki je dal skupini poseben ar in posebno kakovost razgibal in poivil je omenjeno linearnost plan kruutntoone niso nikakrni postrockovci saj so premocni in na trenutke preagresivni za ta sodobni anr po videnem in slianem koncertu pa se je e enkrat potrdilo da se na evropski celini dogajajo vec kot zanimive glasbene stvaritve ki so v nasprotju z amerikim diktiranjem glasbenih trendov in pojavov bigor mojca zlobko in franc rizmal toronto v kanadskem torontu sta februarja letos nastopila harfistka mojca zlobko in violinist franc rizmal slovensko veleposlanitvo v ottawi ministrstvo za kulturo slovenije in vseslovenski kulturni odbor ki zdruuje vecino kanadsko slovenskih drutev na irem torontskem obmocju so projekt zastavili s potrebno previdnostjo tovrstnih prireditev med slovenskimi izseljenci v kanadi doslej e ni bilo eleli pa so si zaceti s programom ki bi bil glasbeno privlacen in bi se vsaj delno navezoval na kaj slovenskega za to sta poskrbela harfistka in violinist s priredbo slovenskih narodnih n zlobko v zacetku sporeda in s koncertnim dodatkom program sta sicer gradila od starejih del w f kurt w a mozart f a boieldieu k spevnejim manj zahtevnim skladbam v drugem delu kjer je najbolj prepricala faurejeva uspavanka vsekakor je mojca zlobko v solisticnih tockah za harfo ciglic salzedo pokazala svojo izrazito muzikalnost in zrelost v nastopu z violinistom pa dokazala da je komorna glasba vedno skupno oblikovanje kjer spremljevalnemu glasbilu v bistvu pripada odlocilna vloga obcinstvo je koncert sprejelo z izredno naklonjenostjo in hkrati hvalenostjo dokaz da vibracijo v dvorani oblikujejo glasbeniki in poslualci izziv je v zraku izkoristiti velja zagon in vzpostaviti most za slovensko glasbo v kanadi za postopno sodelovanje med slovenskimi in kanadskimi glasbenimi ustanovami metka zupancic leto konja year of the horse reija jim jarmush nastopajo neil young ralph molina frank poncho sampedro billy talbot producent l a johnson fotografija l a johnson jim jarmush montaa jay rabinowitz zvok tim mulligan glasba neil young crazy horse mm min barvni dolby zda najnoveji film neodvisnega newyorkega reiserja jima jarmusha je rock'n'roll dokumentarec o neilu youngu in njegovi skupini crazy horse v svojih zapiskih o filmu year of the horse jarmush ne skriva navduenja e dolga leta sem strasten oboevalec neila younga pove da je med pripravo scenarija za prejnji film nenehno poslual njegovo glasbo in tiho upal da bo sprejel ponudbo in napisal glasbo za film dead man ko se je kanadski rocker po ogledu prve zmontirane kopije odlocil da bo napisal filmsko partituro je bil jarmush vzhicen od veselja youngova odlocitev je pripeljala do vrste kasnejih sodelovanj ob reiji dveh glasbenih videospotov dead man theme in big time je jarmushu predlagal tudi pripravo celovecerca leto konja film leto konja je popolni odsev jarmushevega oboevanja neila younga in slogovno spominja na fanzine v obliki kratkih intervjujev nam reiser predstavi clane skupine odrsko ekipo neilovega oceta in seveda samega mojstra ki pripovedujejo zgodbe iz zaodrja in obujajo spomine na trideset let popolne norosti kot je glasbeno delovanje oznacil eden od clanov skupine za osvetlitev glasbenega delovanja in za vzpostavitev potrebne zgodovinske razsenosti je jarmush uporabil arhivske posnetke iz obdobja od leta do film ohrani v sredicu pozornosti glavno prizorice dogodkov koncertni oder jarmush se je leta pridruil skupini in jo spremljal na koncertni turneji po evropi in zda ivi posnetki te turneje so pred kratkim izli na istoimenskem dvojnem cd ju umetniko visokostilizirano in prefinjeno fotografijo sicer znacilno za jarmusheve filme je tokrat nadomestila groba nepopolna slika v filmski pici lahko preberemo ponosno posneto s super kamero zrnati neolepani posnetki povecani na mm predstavljajo reiserjevo filmsko odslikavo tistih surovo custvenih stvari kot bobnar molina oznaci njihov zvok v intervjuju za new york times je jarmush opisal younga z besedami perfekcionist ki zajame tudi nepopolnost young natancno ve kaken zvok hoce doseci na vajah pred koncerti in po njih neumorno dodeluje najmanje podrobnosti ce stvari ne tecejo kot si zamisli postane custven ali celo jezen ceprav mu je kot vsem velikim glasbenikom povsem jasno da tehnicna popolnost ni dovolj najmocneji glasbeni trenutki so obicajno tisti ki se zgodijo nepricakovano pogosto prav takrat ko popolnost sreca nepopolnost prav za younga in njegovo skupino crazy horse je znacilno da se stvari rahlo izmaknejo nadzoru ocitno je prav to tista magicna kombinacija ki najbolj tekne youngovim oboevalcem year of the horse vztrajno opozarja predvsem tiste ki tako kot jaz niso posveceni v youngov repertoar da je najpomembneja prav ta neponovljiva kemija ki se pretaka med neilom youngom in njegovimi crazy horse sodelujejo e od leta ti fantje so preiveli in soustvarili desetletja zgodovine rock and rolla to je pravi rock'n'roll en dva tri gremo frank poncho sampedro kitara ce se ustavim in zacnem razmiljati o tem kar igram se popolnoma zgubim ele ko izklopim svoje misli in se prepustim glasbi me odnese in taken je tudi filmski pristop jima jarmusha koen van daele prevod sabina potocki nazaj kazalo muska