nekaj iz radovednosti nekaj pa iz `elje in upanja da se bo dogajalo kaj zanimivega sem krenil naravnost proti zabavi ~nemu parku imel sem prijeten ob~utek da se mi bo utrnil marsikateri spomin iz otro tva saj sem prav gotovo zahajal z drugimi otroci zabavati se vanj e sem se rodil v tem mestu kar je sode~ po pismu bilo nedvoumno potem so prav gotovo tudi zabavi ~arji prihajali in jaz otrok sem jih bil vesel saj ni bilo ve~jega naselja da ga ne bi obiskali mnogo kasneje sem doumel njihovo logiko ki je bila preprosta in prakti~na naselili so se povsod kjer so slutili zaslu`ek odpotovali pa tisti trenutek ko se je dolo~ena dnevna vsota zmanj ala pod kvoto ki so si jo dolo~ili za e znosno pot po kateri sem krenil proti zabavi ~u je bila veliko dalj a saj sem moral ~ez sredi ~e mesta in potem naprej na drugi konec to sem storil namenoma ker sem `elel da bi sre~al koga ki ga poznam in bi ga vpra al nekaj stvari o sebi so~asno pa je bila to tudi pot po kateri se mi ne bi bilo treba vra~ati ker bi mimogrede lahko pogledal tudi ~e je avto e tam kjer sem ga bil pustil in se kasneje odpeljal z njim domov in ga pustil parkiranega pred hi o kot sem se `e bil odlo~il hodil sem prav po~asi in opazoval ljudi lovil sem njihove poglede pre`al na njihove o~i hotel sem videti ali me kdo prepozna pozna da bi ga nagovoril ali pa sem v tem nekem ~asu postal no ja lahko bi rekli tudi ~uden da se me vsi izogibajo in se delajo kot da me ne poznajo bili so to trenutki ko so se pogledi ujeli morda bi prej lahko to imenoval kri`ali in so se v tistem se~i ~u ujeli in ni to nobenemu ni~ pomenilo pravzaprav njim to ni ni~ pomenilo meni je kar precej ~eravno sem bil tudi pripravljen na to da morda ne bom sre~al nikogar tola`il sem se tako da sem sklepal in tudi pri el do ugotovitve da ne morem ravno vseh videti naenkrat oni mene lahko in da tudi tisti moji redki znanci in prijatelji ki sem jih `elel videti nisem pa imel nikakr ne predstave o njih ki pa se bi me `eleli ogniti `e zaradi mojega morebitnega ~uda tva zagledajo prej mene kot jaz njih in se mi enostavno umaknejo s poti v kako stransko ulico trgovino ali gostinski lokal kakr enkoli lokal samo da se ne soo~ijo kljub zavedanju da je to kar po~nem precej jalovo sem vztrajal nemara pa le bo nikoli se ne ve pa vendar se nisem toliko trudil saj sem se nekajkrat ujel da sem pogledoval proti izlo`benim oknom da sem lahko mimogrede o inil s pogledom kak no `ensko aparaturo celo obla~ila skratka kaj zanimivega kar ni bilo niti pribli`no v zvezi s tistim kar sem se namenil je pa imelo to pogledovanje e en namen in mislim da je kar ta bil osnovno oni pa samo za izgovor opazoval sem ljudi predvsem zaradi tega da vidim ~e me kaj ~udno pogledujejo ~e nemara `e s svojo zunanjostjo vzbujam in privla~im poglede in pozornost pa ni bilo videti pravzaprav se niti nih~e ni zavestno za dlje ~asa zagledal vame kar je pomenilo da nisem ni~ posebnega in prav ni~ ~uden vsaj navzven ne znotraj pa je tako ali tako vsak neke vrste ~udak mnogo samozavestnej i sem postal ob tem spoznanju celo toliko da sem si privo ~il pogledovati ljudi vpadljivo in prav ni~ prikrito pa saj mi niso mogli zameriti to so bile samo sekunde toliko da smo se mimo li in `e naslednji trenutek sem jaz videl nekaj novega opazovani pa je odhitel naprej morda vznemirjen mogo~e je razmi ljal od kod ga poznam kje sva bila skupaj v dru`bi ob kak ni priliki mnogo tega je imel razmi ljati ~emu sem ga tako gledal a je verjetno `e po nekaj korakih znova za el v misli vezane na pot pred seboj in z njo povezanimi opravki prav po~asi pa se je tudi mene lotevalo malodu je in vse manj a zainteresiranost ni bilo ve~ kaj videti vse se je ponavljalo ni~ novega obrazi ni~ posebnega izlo`be ni~ posebnega samo jaz sem si bil poseben in nenavaden nemara bi moral to ljudem povedati nekako sporo~iti jim dati vedeti da sem bil samo jaz iskalec izgubljenih in razblinjenih iluzij iskalec da to mi je bilo veliko bolj v e~ kot sanjalec ali vsanjanec nedvomno vsekakor prav gotovo zagotovo brez dvoma brezdvomno ali pa samo najbr` bojda nemara morda mogo~e lahko da prav lahko in nih~e ni tega vedel pa res ni zagotovo je bil nekdo skriva se mi in se mi umika slutil sem ga slutil sem njegovo skrivnost moje nenavadnosti grozno je biti malodu en prav potreboval sem zabavi ~ni park zelo sem potreboval razvedrilo in vsaj malo zabave sprostitve dovolj mi je bilo sebe ljudi predmetov vsega pospe il sem korak da ~impreje pridem med otore in vagone med vrtiljake in iluzioniste med pritlikavce in velikane med suhce in debeluhe artiste in klovne med ~arovnike in vede`evalce avto je e vedno bil tam kjer sem ga pustil videl sem ga `e od dale~ in ni se mi zdelo potrebno vredno da grem prav k njemu in si ga ogledam moj prvi cilj je bilo blagajni ko okence da si kupim vstopnico blagajni~arka je bila temnopolta `enska vranje ~rnih las in plavih o~i vmes jo je krasil precej velik orlovski nos ki nikakor niso sodile k njeni podobi gledal sem jo in nisem vedel kaj naj storim ona je srepo privzdignila tanke obrvi mesnate sr~aste ustnice so se nakrivile navzdol v nekak en popa~en in porogljiv nasmeh sem na napa~nem vhodu me je preblisnilo bi moral splezati preko ograje in med kletkami s tigri in levi ki bi mi ren~ali za u esi med opicami ki bi re`e~e vre ~ale in vame metale slamo razne olupke in svoje posu ene iztrebke med kamelami ki bi me pljuvale med pricajo~imi tjulenji in morskimi levi med vagoni pri katerih bi postajal in prislu koval ~e morebiti ne bo pri el ven groteskni stanovalec in me zasa~il in morda sodim sem svoj med svojimi prikazen pridite danes posebna atrakcija ne~lovek prvi~ med vami izjemna atrakcija senzacija ne zamudite te enkratne prilo`nosti morda samo e danes saj se lahko `e jutri razblini enska me je gledala kot na nekaj izgubljenega in znova najdenega vsaj zdelo se mi je tako takoj tisti hip ko sem pomislil da sem njihov pa vendar ne jaz imam rojstno hi o in ne rojstnega vagona in nisem ne spa~ek in ne najbolj me je motilo ker je bila tiho vsaj nekaj bi lahko rekla karkoli magari bedak ali me nagnala ali povedala kaj pri~akuje da bom storil za menoj se je nabirala vrsta in ljudje izza so negodovali da naj `e kaj ukrenem jaz naj ukrenem jaz niti sanjalo se mi ni kaj ona pa je mol~ala in me gledala ostali je niso niti najmanj zanimali v glavo je od nekod priplavala slika majhnega de~ka morda devet deset let starega ki je gledal nekam navzgor ramena je imel rahlo privzdignjena roke na pol iztegnjene in dlani obrnjene navzven kot da bi se ~udil in spra eval kaj zdaj ravno se je spra eval kar sem se tudi sam kaj zdaj ohlapno sem na iroko iztegnil roke in obrnil dlani navzven delovalo je `enska je mo~no zatresla glavo kot da si s tem `eli umakniti nadle`ne lase na u esu ki ga je pri tem odkrila se je zalesketal velik rumen uhan in mi pomahala naj vstopim el sem mimo nje skozi kovinski vhod in se takoj na drugi strani ustavil ter obrnil hotel sem videti kaj po~no ostali in kako se ona obna a do njih ljudje so ji nasmejani dajali denar ona jim je vra~ala vstopnice seveda kupiti bi moral karto pla~ati vstopnino saj je tudi gospa z mo nji~kasto torbico in sme nim de`ni~kom stopila v vrsto ravno zato da jo kupi saj sem bil pla~eval pija~o v gostilni saj sem mar ne kako mi to ni pri lo na misel samogibno so se mi roke zakopale v `epe ki pa so bili prazni torej ~etudi bi vedel ~eravno bi se bil `e preje spomnil ne bi mogel pla~ati lahko bi rekel da me je spremljala sre~a saj sem si ravno s tistim nedol`nim in iskrenim nastopom izboril vstop in kar je morda precej pomembno njej sem se zdel prav toliko ~uden kot ona meni dva enakovredna ~udaka sta se sre~ala drugim se ni zdela ni~ posebnega tako kot jaz ne morda z malenkostno razliko da sem jim jaz bil nekdo ki dra`i njihovo nestrpnost in zadr`uje vstop njihove zahteve po ~imprej nji sprostitvi zabavi in radosti nekateri so me o inili s pomilovalnim pogledom in odhiteli v notranjost zabavi ~a za `ensko pri blagajni me ni bilo ve~ obstajale so samo e stranke ki so ji pla~evale in so si s tem tudi kupile njeno naklonjenost njen nasmeh a meni se je vseeno zdelo da sem dobil ve~ mnogo ve~ potem sem se prav po~asi odpravil dalje na lahkotno in lagodno pohajkovanje predvsem z namenom da opazujem ljudi in se morda sproti nau~im kako se zabavati kako biti spro ~en tega mi je manjkalo pogre al sem to v sebi nekaj da ne bi bil ve~ tako miselno napet da se ne bi v vsako stvar vtikal in razmi ljal razglabljal in o tuhtal o nji v neskon~nost v potankosti z vsemi mo`nimi kombinacijami hotel sem dose~i da bi se samemu sebi zdel normalen ~isto navaden ~lovek eden iz mno`ice da bi se tako tudi po~util a kaj ko pravzaprav niti nisem dobro vedel kako to izgleda kako se tak ni ljudje obna ajo kako jih prepoznati `e na videz ravno tako tudi obratno kako oni lahko vedo da jaz nisem ravno najbolj podoben njim torej se je takoj pojavilo temeljno vpra anje biti kaj narediti da bi lahko ljudem rekel da sem ~lovek poglejte mene ~loveka bi to lahko bilo `e dovolj ustavil sem nekega obiskovalca nekje mojih let ta dolo~ljivost je bila sila ko~ljiva saj sem se zana al predvsem in zgolj na intuicijo ne da bi pri tem imel kak na prava merila in ga vpra al saj sem ~lovek mar ne in e dobro nisem zaprl ust ko sem se spomnil da sem to `e spra eval da je to ~isto nevmesno vpra anje saj sem imel odgovor e predno je lahko oni odgovoril seveda sem v ~isto vsem sem podoben ljudem v ni~emer ne izstopam in tudi ni~ takega ne po~nem da bi me bi se lahko imenovali kako druga~e saj ni va`no sem prehitel vpra anega in zamahnil z roko ter mu obrnil hrbet ni me ve~ zanimal gledal sem razne vrtiljake zapleteno speljane proge avtomobilska zaletavali ~a in se ~udil ljudem na njih da se tako pre erno smejijo vre ~ijo in kri~ijo kro`ili so v velike vi ine in se strmo spu ~ali navzdol se zaletavali delovali so mi izjemno pogumno saj se mi je zdelo da mi je slabo `e ko jih gledam kaj ele v e~ so mi bile `ivali najve~ sem se zadr`al pred dvema kletkama z levi in opicami leva sem gledal naravnost v o~i in mislil na veliko krvavo stegno spomnil sem se da sem to po~el kot otrok ker sem bil prepri~an da imam telepatske sposobnosti on pa ni reagiral sku al sem ga tako dra`iti on pa ni~ potem sem se domislil da bi bilo nemara bolje ~e bi zaprl o~i in si sam ustvaril sliko stegna in mu jo sku al poslati in ga tako leno me je me`ikajo~e opazoval in prav mogo~e je da me ni videl kot ~loveka temve~ kot krvavo slastno stegno ravno tako je bilo tudi z opicami samo njim sem sku al poslati banane cele ope banan in e celo olupljene pa ni bilo nobenega u~inka prav ni~ bolj ali manj niso bile vznemirjene kot pred mojim prihodom ni bilo videti sprememb morda `ivali niso bile la~ne predal sem se pohajkovanju po tem majhnem prostoru in skoraj pri vsakem predmetu ali stvari se mi je obudilo spominjanje in slike ki pa so bile tudi tako nedolo~ljive da nikakor nisem mogel ugotoviti iz katerega obdobja mojega `ivljenja bi lahko bile bil sem kar v neke vrste transu verjetno sem kar precejkrat ob el ves ograjeni prostor ele pri`iganje pisanih lu~i me je povrnilo iz spominjanj in tisti trenutek sem dobil druga~no podobo zdelo se mi je pre~udovito in bolj ko se je ve~erilo manj je bilo otrok in vse ve~ odraslih predvsem parov ki pa se niso kaj preve~ razlikovali od otrok sprostili so se in po~eli enako kot otroci samo da niso vre ~ali in brezglavo tekali proti ciljem ki so se iz sekunde v sekundo spreminjali zavidal sem jim to smejali so se u`ivali po~eli stvari ki jih jaz nisem bil sposoben in kar mi je bilo nenadoma e najbolj `al da nisem vzel denarja s seboj da bi si lahko privo ~il vsaj nekaj od tistega kar so ponujali zabavi ~niki imel sem pogum in smelost na najmanj opaznem prostoru ~eprav je bil le nekaj korakov od vhoda je stal temno rde~ otor in napis na njem je vabil k prerokovanju videnju preteklosti in prihodnosti notri naj bi bila skrivnostna oseba ki bi mi znala povedati morda kaj o meni jaz pa brez denarja nemirno sem se prestopal pred vhodom in nisem vedel kaj naj ukrenem ni bilo nobene gne~e ~eprav so ven prihajali pari in posamezniki nekateri pre erno nasmejani eni rahlo posmehljivo tretji resni in skorajda zaskrbljeni o~itno se je notri nekaj dogajalo stal sem ob strani skoraj povsem skrit od pisane svetlobe in bil jezen sam nase in svojo nepremi ljenost malomarnost neprevidnost da nisem vzel denarja nenadoma se je zgodilo spremenil se mi je pogled na okolico vse je postalo o~itno druga~no ljudje so plavali polebdevali nenavadno po~asi vse njihove kretnje so bile te`ke in okorne ~eravno je bil ob~utek lahkotnosti zelo prisoten nekdo je ustavljal ~as se mi je vsilila misel da kot da bi se ustavljal ~as in vse upo~asnjeval in ni bilo videti da bi oni to opazili zajela me je panika pravzaprav strah to je bila beseda ki sem jo pogre al in se je kar malce bal imel sem znanje in tudi ob~utek ~e bi imel v tistem trenutku dovolj ~asa bi se gotovo spomnil tudi izku nje elel sem zakri~ati v opozorilo nekdo ustavlja ~as ~util sem te`o ustnic jezika okornost glasilk koliko ~asa bom potreboval da zakri~im ~e bo to sploh kri~anje ~e bo pri lo ven kam in kako se bo irilo hkrati pa se mi je porodilo vpra anje kaj storiti resni~no kaj storiti pa saj tudi ne bi ni~ pomagalo ~e je bilo o~itno da se ne zavedajo in ne ~utijo sprememb ki so se dogajale obna ali so se ~isto normalno samo mnogo bolj upo~asnjeno upo~asnjena normalnost poskusil sem naglo dvigniti roko torej sunkovito navzgor nisem mogel lahko sem videl da se premika a z neverjetno po~asnostjo in pri lo je e tisto ~esar sem se tisti hip spomnil da se mi je `e dogajalo mo~an pritisk v glavi glavobol tako mo~an da sem bil prepri~an da mi bodo najprej padle o~i iz jamic in mi bo zatem takoj razneslo lobanjo in nisem si mogel pomagati pri vsej tisti po~asnosti saj je glavobol veliko hitreje bolel kot sem lahko karkoli storil temna prosojna koprena se mi je ovila okoli glave to vem ker mi je uspelo skloniti glavo kar sem storil iz strahu in obzirnosti da ko mi bo razneslo lobanjo da ne bi s krvjo preve~ umazal okolice kaj ele katerega naklju~nega poznega obiskovalca ki bi se e lahko pojavil na vhodu in moja zakrita neposredna bli`ina tega bi prav gotovo povzro~ila da bi ga ko ~ki mene umazali in videl sem da je okoli nog ni da je od pasu navzdol vse normalno vidno pisano osvetljeno nenadoma se je od nekod prikazalo nekaj majhnega najprej sem pomislil da je otrok zatem sem razlo~il da je odrasel ~lovek nenavadno majhen mo ki zabavi ~ni pritlikavec stopal je proti meni in se groteskno pa~il njegove nogice so se komaj dotikale tal po~asi je letel proti meni odpiral usta ven pa so prihajali nerazumljivi turobni votli zvoki in kakor nekaj sku al `ugati s prstom nisem vedel kaj naj ukrenem nemo~no sem opazoval njegovo prilebdevanje in ~akal da se zgodi kar se zgoditi mora niti sebe nisem imel v oblasti kaj ele da bi karkoli ukrenil da bi se ubranil na primer saj je mali izgledal precej bojevito razpolo`en ko je bil `e skoraj tik pred menoj se pravi pod menoj se mi je nenadoma vse razbistrilo in znova sem imel normalen pogled na okolje in tudi ljudje so se znova premikali kot je bilo treba vse je bilo normalno eprav ne ravno vse glavo sem imel vzdignjeno pa e sam nisem vedel kdaj sem to storil in tisti trenutek sem se spomnil na pritlikavca ki mi je kar naenkrat izginil izpred o~i najprej sem pomislil da je bil to samo privid potem pa sem le rahlo sklonil glavo in spustil pogled mal~ek mi je le`al samo nekaj deset centimetrov od nog in kakor sem ga lahko hitro in natan~no torej gotovo povr no s pogledom preletel sem videl da nima nobene vidne po kodbe sem ga hladnokrvno prestopil in z naglimi koraki krenil proti izhodu tam sem se za trenutek ustavil in ozrl mal~ka ni bilo videti torej tudi mene ni bilo videti in karkoli se je `e zgodilo nih~e me ni mogel ni~esar obdol`iti krenil sem mimo blagajni kega okenca nikogar ni bilo tam in na cesto po nekaj korakih sem za~el te~i in ko sem bil `e precej oddaljen od zabavi ~a nemara kraja zlo~ina sem se spomnil da nisem krenil v pravo smer moral bi iti v nasprotno saj je bil tam avto ki bi ga lahko nekako povezali z menoj in dogodkom zapu ~en avto preiskava moj avto tam na mestu zlo~ina kaj vem o obrnil sem se in oklevajo~ se vra~al po drugi strani ulice ko sem stopal mimo zabavi ~a se mi je zdelo da vse tiste lu~i svetijo samo name da poka`ejo krivca zlo~inca sku al sem ostati miren zdelo se mi je da nekaj mimoido~ih sumljivo in obto`ujo~e pogleduje vame da za seboj sli im epetanja ta je tisti ki je ne nikakor ne morejo sumiti kaj ele vedeti saj ni bil storjen niti preplah zbrano sem stopal proti avtu ki sem ga `e lahko videl kaj ~e je zaklenjen ali sem ga zaklenil ko sem odhajal pred dnevi pa saj tudi zdaj nimam klju~ev ker sem se preoblekel in vsebine `epov iz sle~enih hla~ nisem prestavil niti se je nisem dotaknil v te kratke ki sem jih nosil cel kup pomanjkljivosti in malomarnosti ki sem jih zagre il mi je pri lo na misel in `e sem se videl kako me bodo obiskali policaji in me vklenjenega odpeljali s seboj s precej njo mero strahu bil je prisoten in upanja grelo me je sem pristopil k avtu ki mi je nenadoma pomenil tako veliko in hkrati da ga najraje nikoli ne imel ki je bil osovra`en in ljub hkrati in prijel za kljuko vratni mehanizem je kovinsko krtnil in vrata so se vdala v odpiranje skoraj vrgel sem se na vozni ki sede` in na slepo pri~el otipavati okoli volana da najdem klju~avnico in morebiti vanjo vtaknjen klju~ tresel sem se in skorajda ni~esar nisem ~util tudi klju~a ne moral bi se pomiriti urediti misli se ves zbrati in nato poskusiti e enkrat naslonil sem se nazaj in zaprl o~i odlo~il sem se ~e ne najdem klju~a da ga bom porival do doma nikakor ne sme ostati na tem mestu verjetnega zlo~ina e bolj sem se zleknil v sede` se stisnil vanj in si `elel da bi bil vzorec na prevlekah bilo je to nekaj novega staro v novi preobleki prebujanje vesti nekaj dolgih minut je minilo da sem si se zdel dovolj sposoben da znova se`em pod volan in poi ~em klju~ na sre~o sem ga takoj otipal glasno sem se oddahnil zadovoljno sem se zagledal predse najverjetneje v smeri zabavi ~a vetrobransko steklo se mi je zazdelo rahlo zaro eno kakor da bi nanj padla nekak na meglica da bi ga nekdo polil z ne~im da je nanj legel tanek fin filter ne~esa stegnil sem roko da obri em temnina na la me je ujeti me ho~e i ~e pranjo najmanj o razpoko da vstopi in me zgrabi s precej njo hitrostjo verjetno ve~jo kot bi jo zmogel v normalnih okoli ~inah sem prijel za klju~ in ga obrnil motor je najprej malo pobrnel in zatem tudi v`gal divje sem speljal in z vso hitrostjo nadaljeval po nekaj deset metrih sem se spomnil pri`gati lu~i svetloba se je zarila v temo bilo je e svetleje kot prej ko so cesto osvetljevale samo uli~ne svetilke in nisem bil ve~ prepri~an ali je bila samo tema kriva da se mi je zdelo da me znova ovija temnina ali se je resni~no zgodilo in potem znova previdnost lahko bi rekel da se mi je v zadnjem hipu posvetilo da tudi s prehitro vo`njo vzbujam pozornost in prav lahko bi se kak en mlad nadobuden policaj spravil za menoj zaradi prekr ka se me tako zapomnil in naslednjega dne ali `e ~ez nekaj ur bi samo e se tel dejstva in me uvrstil v o`ji krog osumljencev zmanj al sem hitrost in po vseh pravilih vozil skozi mo~no osvetljeno sredi ~e ki je bilo nenavadno polno ljudi ki so veliko bolj le`erno in spro ~eno hodili kakor preko dneva moral sem biti nekaj posebnega saj se je skoraj vsak ozrl vame torej pogled se jim je za nekaj del~kov sekunde zadr`al na avtu ali pa na meni ~e so me sploh videli skozi vetrobransko steklo eravno ne vem ali so bili to samo slu~ajni pogledi ki pogledajo skozi nekaj in pri tem ni~ ne vidijo ali so bili to pogledi prepoznavanja obto`ujo~i pogledi trudil sem se ne videti jih in ne razmi ljati o njih na sre~o sam promet ni bil gost in sem avto kmalu parkiral na njegovem prostoru pred vhodom moja ulica ni bila ravno najbolj osvetljena pripadala je bolj tistim skrivnostnim in tema~nim ulicam vsaj pono~i v katere se ljudje bojijo zaiti svetile so sicer vse uli~ne svetilke vendar so goste kro nje dreves prepre~evale svetlobi da bi se irila in osvetljevala ulico kot je bilo `eljeno meni je bilo ravno to v e~ vsaj v tem ko~ljivem trenutku izstopil sem iz avta in s strogo nadzorovanim korakom od el v hi o kdorkoli bi me opazoval bi zagotovo pomislil da brezskrben ~lovek vstopa v svojo hi o topel in varen dom vsaj upal sem da tako tudi delujem znotraj sem skoraj stekel v nadstropje in sedel v fotelj pograbil sem polno steklenico in jo odprl odpira~ sem takoj na el potem pa napravil dolg po`irek akal sem da morebiti pridejo pome ne pravzaprav sem ~akal da sli im zavijanje siren ~eravno sem se zavedal da jih ne lo~im po zvoku gasilske re evalne policijske pravzaprav mi je bilo ~isto vseeno nikoli nisem imel posluha zanje mi to ni bilo pomembno hotel sem jih sli ati in potem slediti zvoku v katero bi krenilo vozilo nemara proti zabavi ~nemu parku pil sem in prislu koval v no~ na ulici ni bilo nikogar vstal sem in se nagnil skozi okno morda razen tistega pritajenega in pridu enega mestnega vrve`a kot tudi svetlobe ki visi nad vsakim ve~jim mestom ni bilo sli ati in videti drugega ni~ sem si rekel ~akal bom moram biti pripravljen in niti nisem vedel kaj po~nem zakaj kaj bi ukrenil ~e bi se policijski avto ustavil pred mojo hi o bi zbe`al pa saj nisem vedel kam in kako be`ati razen tistega znanja z videotrakov sedel bi v avto in z najve~jo mo`no hitrostjo vozil po mestu policijski avtomobili bi mi sledili nemirno bi gledal v vzratno ogledalo pospe eval hitrost in se trudil zbe`ati jim zakaj bi se vozil po mestu z mojega izhodi ~a bi bilo to nerazumljivo saj bi mi bilo predmestje bli`e kot sredi ~e pa e vsa tista gne~a saj ne bi mogel voziti ne da bi koga ali kaj po kodoval v filmih imajo be`e~i skoraj vedno prazne tudi najbolj prometne ulice le ob~asno se pojavi kaj nepredvidljivega kar pa be`e~i uspe no re i in celo tisto izkoristi sebi v prid opazil sem da be`e~ega v svojih razmi ljanjih ne ozna~ujem kot negativne`a ~eprav bi po svojem dejanju in postopku nedvomno sodil mednje saj se prav dobro ve da je be`e~i ponavadi krivec le tu pa tam zaradi spleta okoli ~in lahko tudi `rtev da ga postavljam v vlogo nedol`nega preganjanca po nedol`nem obsojenega progla enega za krivega pa ni~esar ni storil poistovetil sem se videl sem se v filmu mo`gan v spletu misli okoli filma in resni~nosti pravzaprav bi lahko trdil da karkoli sem `e naredil ~etudi sem ga ubil ni bilo namerno preje celo samoobramba najhuje je bilo to da nisem mogel podo`iveti trenutka udarca torej samega trenutka ko sem stisnil pest zamahnil stegnil stika pesti in pritlikav~evega kateregakoli `e dela telesa prav lahko bi tudi bilo da je prihajal proti meni z neznanimi namerami in mu je v hipu postalo slabo da se je pred menoj zgrudil e predno je lahko karkoli izrekel ali storil moral bi preveriti mu pomagati ne pa tako podlo ali strahopetno zbe`ati morda bi ga lahko re il nagnil sem steklenico ni mi bilo potrebno veliko saj sem ves ~as razmi ljanja imel njeno ozko grlo naslonjeno na brado tako da je bil dovolj samo vzgib roke in `e mi je teko~ina napolnila usta in stekla po po`iralniku navzdol lahko da mu ni ni~ minilo je dovolj ~asa da bi se nekaj zgodilo edino morda ga e niti odkrili niso in se bo to zgodilo ele proti jutru kar bi mi ~asovno zadostovalo da bi bil `e kar precej dale~ beg vseskozi se je zadaj skrivala misel na beg kar je bilo nedvomno priznanje krivde in je hkrati pomenilo da se natan~no zavedam svojega dejanja ~eravno ne tudi posledic uboj na mah naklepni uboj umor sem kaj razmi ljal o pritlikavcu preden sem ga mahnil ne pa saj ni mogo~e da bi bil tako mo~an in on tako ibak da bi `e od enega udarca omahnil v smrt steklenica je bila prazna kaj z njo nazaj v zaboj ta enoli~na kretnja to ponavljajo~e dejanje mar si nisem mogel izmisliti kaj drugega vstal sem in se sklonil skozi okno lahko bi jo vrgel na svoj vrt to je moj vrt in nanj in z njim delam in po~nem kar ho~em ga okrasim s steklenico na primer iztegnil sem roko v kateri sem dr`al oblikovano steklovino ki je e pred kratkim vsebovala prijetno teko~ino in se mo~no nagnil naprej potem razprl prste pri~akoval sem `venket razbitega stekla ki pa ga ni bilo sam top udarec ob tla in ravno tak en pridu en zvok in ni~ drugega zdelo se mi je da jo vidim vendar samo zdelo prepri~an nisem bil pogledal sem v nebo bilo je jasno tudi ko sem udaril pritlikavca je bilo tak no ne najprej je bilo jasno potem se je za~elo koprenasto potemnjevati in v medobdobju se je zgodilo in ravno tako se je ta trenutek dogajalo enako koprenasto prosojna temnina komaj opazno temnej a na svetlem nebu brez meseca ki je svetil morda na neke druge hi e se je spu ~ala proti meni odsko~il sem nazaj v sobo se obrnil in se sku al pognati v beg spotaknil sem se v posteljo in padel nanjo za~util sem bole~ino v pi ~ali oble`al sem in se skorajda ~udil bole~ini ki se je jedko preselila kar takoj v mo`gane util sem jo in ne samo to nekaj je rahlo legalo name kot paj~olan paj~evina da kakor da bi bilo lepljivo in segalo vame sku alo pose~i vame prodreti skozi pore pa saj `e vse veste sanje moje kaj bi rade ve~ no~em in ne maram vas ho~em druge in druga~ne sanje sku al sem se premakniti uspelo mi je potegniti telo toliko naprej da sem se lahko zgrabil za spodnji rob postelje zbral sem vse mo~i in se silovito potegnil navzdol se prekobacal s pol prevaloma na tla se pri tem mo~no udaril v hrbet nato pa navkljub zbadajo~ima bole~inama bili sta ob~uteni v pi ~ali in hrbtu pognal proti stikalu na steni pravzaprav v tistem trenutku nisem niti natan~no vedel zakaj sta mi bila stikalo in svetloba tako pomembna uspelo mi je ~util sem da lepljivi paj~evinasti paj~olan odpada z mene ni mi bilo jasno kako mi je uspelo da sem takoj na el stikalo in ga takoj premaknil svetloba je napolnila prostor zami`al sem za vekami se mi je ble ~alo in pobliskovalo nekaj sekund sklonil sem glavo in zatem previdno odprl o~i in se zagledal v tla skorajda popolnoma vdan v usodo prepu ~en v njeno milost in nemilost v tisto kar naj bi se zgodilo ~e bi se `e moralo in je bilo neizogibno ~isto navadna usodnost pa~ samo nekaj be`nih hipov mi je zadostovalo da se mi je pogled prilagodil na svetlobo pregledal sem zidove sobe potem sem se celo nagnil in pogledal pod posteljo nikjer ni~esar in nikogar lu~ jih je pregnala sem bil prepri~an torej bo e najbolje da le`em spat ne da bi zatemnil sobo v kateri bom spal tudi pri izbiri le`i ~a sem bil kar naenkrat izbir~en saj sem bil prepri~an da mi v zgornjih prostorih preje preti nevarnost ker ni bilo ve~ dvoma da paj~evinasta mora prihaja od zgoraj in bi se spodaj ~e bi se pravo~asno zbudil ali jih vsaj zaslutil lahko umaknil na dvori ~e in se zatekel k sosedu odpravil sem se proti dnevni sobi in spotoma pri`igal vse lu~i ki so bile v hi i od el sem celo v klet in jih tudi tam pri`gal po nekaj minutah je bila cela notranjost hi e osvetljena in delno tudi zunanjost s svetlobo je pri el tudi ob~utek varnosti skoraj `e ~isto pomirjen bil sem samo rahlo zasopel saj sem tekal iz prostora v prostor sem legel na kav~ in zaprl o~i razmi ljal sem o strahu ali me je bilo strah skoraj bi dvomil v to strahovi so razli~no mo~ni in delujejo druga~e tako sem si vsaj predstavljal to moje ~ustvovanje je bila prej nevednost in nepripravljenost na neke dogodke ki so si sledili z naglico ki je nisem mogel primerjati z ni~imer ki je nisem bil vajen kar je bilo morda najbolj osupljivo kar je precej simpati~en izraz za moje dojemanje ~asa in okolja po katerem in skozi katerega sem se gibal da sem pome al strah presene~enost nevednost in ~udenje nekaj je bilo jasno nisem imel pravih ~ustev torej ~e ne celo vseh ~ustev tistih ki so zna~ilni za ~loveka in jih nosi v sebi nemara `e z rojstvom kar pa sem pri sebi vse bolj pogre al da so mi manjkali a sem bil `e tega vesel da sem do tega spoznanja sploh pri el ni bilo smeha in ni bilo joka veselje in radost `alost in u`aljenost koliko tega je bilo da ni bilo bil je pogreb in nisem ni~ ~util ~eprav bi moral ~eravno sem se zavedal da mi oni vojak ni ni~ pomenil vojak da bil je vojak ~lovek v uniformi ki je umrl za neke ideale in vi je cilje drugih ki so prebivali in ~ustvovali tam nekje visoko zgoraj v oblakih in poveljevali smrti zaradi sebi podobnih na drugi strani meni pa je bilo samo do bega v gozd kot `ival stran od bole~ine in obupa in spoznal sem bole~ino doumel sem jo v vseh njenih razse`nostih in oblikah elel sem si solza mokrih lic od solza in prebival je tam nekje v neki globini tudi strah bilo je ve~ globin globo~in v katerih so bila priklenjena moja ~ustva ki bi jih nekako moral osvoboditi jih spustiti na plano premagati tistega nekajnekdoja je~arja ali rablja sesto poglavje