dvostavno knjigovodstvo nekatere posebnosti ki jih moramo poznati pri vodenju poslovnih knjig za zasebnika ki opravlja dejavnost po pravilniku o vodenju poslovnih knjig in sestavljanju letnega porocila za samostojnega podjetnika posameznika odslej pravilnik ur list rs vodijo podjetniki poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva izjemoma pa lahko vodijo poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva in to v primeru ko ne presegajo dveh od naslednjih meril da povprecno stevilo zaposlenih ne presega podatek se izracunava na dve decimalki iz zadnje napovedi za odmero davka iz dejavnosti da so letni prihodki nizji od sit pri tem so misljeni vsi prihodki podjetnika brez prometnega davka podatek dobimo iz bilance uspeha ali napovedi za odmero davka iz dejavnosti da povprecna vrednost aktive na zacetku in na koncu obracunskega leta ne presega sit podatek izracunamo iz bilance stanja podjetniki ki vodijo poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva morajo pri tem upostevati kontni nacrt ki temelji na racunovodskih standardih kar doloca tudi zakon o gospodarskih druzbah v svojem clenu slovenski institut za revizijo je marca sprejel kontni okvir za gospodarske druzbe ki je bil objavljen v uradnem listu rs st dolocena obvezna uporaba dvostevilcno oznacenih skupin kontov zveza racunovodij financnikov in revizorjev slovenije je objavila kontni nacrt za gospodarske druzbe ki je trostevilcen sicer pa lahko druzbe in podjetniki sestavijo individualni kontni nacrt za lastne potrebe obvezna je le uporaba prvih dveh skupin kontov s pravilnikom so predpisana obvezna splosna merila racunovodskih informacij za potrebe lastnika in poslovnega okolja ki pa ga dopolnjujejo se slovenski racunovodski standardi zaradi nekaterih posebnosti ki izvirajo bodisi iz statusa samostojnega podjetnika ali pa je nacin evidentiranja predpisan v samem pravilniku je tudi vodenje dvostavnega knjigovodstva pri samostojnih podjetnikih pri nekaterih poslovnih dogodkih nekoliko drugacno od vodenja poslovnih knjig pri pravnih osebah poleg obeh nastetih zakonskih predpisov je potrebno upostevati se odredbo o poslovnih knjigah in drugih davcnih evidencah uradni list odslej odredba ki sicer velja le za nekatere davcne zavezance ki vodijo poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva kot so n pr slascicarji in gostinci fizicne osebe ki opravljajo dejavnost menjalniskih poslov poleg tega je v navedeni odredbi v clenu tudi doloceno da so zavezanci dolzni voditi evidence tudi za potrebe kontrole in odmere davkov ter drugih obveznosti v tem sestavku zelimo opozoriti na nekatere posebnosti vodenja dvostavnega knjigovodstva pri zasebnikih ki opravljajo dejavnost oziroma pri samostojnih podjetnikih poleg tega pa pojasniti tudi nekatere dileme ki se v praksi preko vprasanj nasih clanov pogosto pojavljajo razred o dolgorocna sredstva in popravek kapitala neopredmetena osnovna sredstva poleg nabave racunalniskih programov ki niso bili nabavljeni kot sestavni del racunalniske opreme in se uporabljajo dalj kot eno leto stroskov raziskovanja in razvoja nalozb v patente koncesije licence blagovne znamke ipd se v praksi najpogosteje pojavljajo vlaganja v tuje osnovno sredstvo na podlagi dolgorocnih pogodb na primer ko podjetnik najame poslovni prostor po dogovoru z najemodajalcem vanj vlaga sredstva ki jih kasneje poracunava z najemnino v primeru ko gre za najemodajalca fizicno osebo mora podjetnik najemojemalec tudi placevati akontacijo davka od dohodkov iz premozenja zakon o dohodnini ur list rs in kasnejse dopolnitve in sicer davek od znizane davcne osnove za priznane normativne stroske v visini ce seveda zavezanec ne uveljavlja dejanskih stroskov in prometni davek od storitev opredmetena osnovna sredstva pridobivamo jih lahko na razlicne nacine ob zacetku poslovanja jih lahko podjetnik prinese v svoje podjetje kot obcan nabavil jih je pred pricetkom opravljanja dejavnosti pri tem jih le evidentira v svojem registru osnovnih sredstev ter na ustreznih kontih opredmetenih osnovnih sredstev in na lastniskem racunu kto po njihovi trzni vrednosti ko podjetje ze deluje jih lahko pridobi z rednim nakupom izdelavo v lastni reziji ali darilno pogodbo ovrednoteno po trzni vrednosti ki jo obenem vknjizi v dobro izrednih prihodkov prav pri teh prenosih se v praksi pojavlja najvec problemov slovenski racunovodski standardi so nam prinesli tudi novost in sicer da med opredmetena osnovna sredstva evidentiramo tudi osnovna sredstva ki smo jih nabavili na podlagi pogodbe financnega najema pri tem je potrebno upostevati da je vrednost opredmetenega sredstva dolocena na podoben nacin kot ce bi nabavili osnovno sredstvo n pr z posojilom nabavna vrednost osnovnega sredstva pri financnem najemu je torej sestavljena iz same vrednosti opreme stroskov dobave n pr prevozni stroski carine prometnega davka od opreme ipd medtem ko se ostali stroski najema po najemni pogodbi kot so n pr stroski zavarovanja stroski obresti stroski storitve leasinga prometni davek od teh storitev evidentira v obdobju na katerega se nanasajo v breme ustreznih vrst stroskov oziroma odhodkov poslovanja razen revalorizacijskih obresti ki se evidentirajo v breme revalorizacijskega izida kto naj opozorimo tudi na morebitna kasnejsa vlaganja v opredmetena osnovna sredstva podjetnika kjer je potrebno upostevati dolocila v slovenskih racunovodskih standardih po katerih v primeru ko podjetnik dodatno vlaga v opredmeteno osnovno sredstvo in s tem vlaganjem podaljsuje zivljensko dobo dobo uporabnosti opreme taka vlaganja evidentira tako da najprej zmanjsa ze oblikovani popravek vrednosti osnovnega sredstvam zamenjava stresne kritine zamenjava elektromotorja pri stroju ipd v primeru ko podjetnik vlaga v ze obstojece osnovno sredstvo in mu na ta nacin poveca zmogljivost koristnost pa taka vlaganja evidentira kot povecanje nabavne vrednosti ze obstojecega osnovnega sredstva od nove osnove tudi potem obracunava amortizacijo pri prodaji osnovnih sredstev podjetnika je potrebno izracunati do vkljucno meseca prodaje neodpisano knjizno vrednost osnovnega sredstva pri tem smo dolzni nabavno vrednost in popravek vrednosti takega osnovnega sredstva revalorizirati z indeksom rasti drobnoprodajnih cen jo primerjati s prodajno vrednostjo brez prometnega davka in razliko ki je lahko dobicek ali izguba pri prodaji evidentirati v dobro oziroma v breme izrednih prihodkov razred kratkorocna sredstva razen zalog in aktivne casovne razmejitve samostojni podjetniki posamezniki prosto razpolagajo z gotovino ne glede na nacin vodenja poslovnih knjig pri tem pa je potrebno v dvostavnem knjigovodstvu evidentirati tudi vse financne tokove blagajnisko poslovanje vodenje blagajniskega dnevnika ni obvezno niti po pravilniku niti po standardih je pa priporocljivo ne glede na to ali podjetnik vodi blagajniski dnevnik ali ne je dolzan evidentirati posamezne prejemke in izdatke gotovine v svoje poslovne knjige tako da vse prejemke gotovine evidentira v dobro ustreznih kontov prihodkov terjatev ipd in v breme lastniskega racuna ker denarja ne pusca v blagajni vse izdatke evidentira v breme ustreznih stroskov odhodkov obveznosti do dobaviteljev ipd in v dobro lastniskega racuna pri tem naj poudarimo da obrazca kot sta blagajniski prejemek in izdatekm nista obvezna pomembno je le da imajo tovrstne poslovne listine vse elemente ki jih predpisujejo pravilnik in drugi predpisi v primeru ko podjetnik vodi blagajnisko poslovanje in izdeluje blagajniski dnevnik pa evidentira vse dvige in pologe gotovine v dobro oziroma v breme blagajne kto in v breme oziroma v dobro ustreznih kontov denarna sredstva na racunih dvigi gotovine pri samostojnem podjetniku so lahko nedokumentirani take dvige po bancnih izpiskih evidentiramo v dobro racunov kto in v breme lastniskega racuna pologi gotovine niso obvezni vsak polog gotovine podjetnika v dobro njegovega racuna pa evidentiramo kot povecanje sredstev v breme konta in v dobro lastniskega racuna konto terjatve do kupcev v primeru ko prodamo proizvode in storitve na odlozeno placilo npr da ni takojsnjega placila ob dobavi evidentiramo v breme terjatev do kupcev in v dobro prihodkov fakturirana realizacija prodaje kupcem za takojsnje placilo npr obcanom ni potrebno evidentirati preko kontov skupine temvec jih lahko evidentiramo v breme blagajne ce jo vodimo oziroma lastniskega racuna in v dobro ustreznih kontov prihodkov aktivne casovne razmejitve navedenih kontov se posluzuje podjetnik predvsem v primerih ko npr evidentira odlozene stroske npr placilo zavarovalne premije za osnovna sredstva podjetja predplacilo narocnine za strokovno literaturo ipd torej vedno takrat ko ni mozno evidentirati posameznega stroska odhodka na te konte ker npr zavarovanje osnovnih sredstev se ni bilo izvrseno temvec le placano v naprej dobava literature ni bila opravljena ipd tak primer odlozenih stroskov je npr lahko tudi nabava bonov za gorivo avtoprevozniki ipd razred kratkorocne obveznosti in pasivne casovne razmejitve revalorizacijski izid po pravilniku je v clenu predpisano da se revalorizacija osnovnih sredstev skupaj z revalorizacijo zalog preko obracuna revalorizacijskih ucinkov prenese v dobro lastniskega racuna revalorizacijo evidentiramo v breme oziroma v dobro kta revalorizacijski izid naj opozorimo tudi na to da na tem kontu prikazemo tudi revalorizacijske obresti lahko jih sicer evidentiramo tudi direktno v breme lastniskega racuna ker jih ni mozno knjiziti med odhodke poslovanja revalorizacijske obresti iz naslova dolznisko upniskih razmerij zamudne obresti do dobaviteljev pa po nasem mnenju lahko evidentiramo tudi kot odhodek poslovanja ob koncu obdobja prenesemo revalorizacijske ucinke saldo v dobro oziroma v breme lastniskega racuna pasivne casovne razmejitve konte uporabljamo za vnaprej obracunane stroske oziroma odhodke poslovanja za kratkorocno odlozene prihodke ipd najpogostejsi primer v praksi se kaze npr ko podjetnik prejme od ustrezne institucije nepovratna sredstva za samozaposlitev tako nakazilo praviloma evidentiramo v dobro izrednih prihodkov glede na to da pa podjetniki obicajno prejmejo taka sredstva ob pricetku opravljanja dejavnosti ko dejanski odhodki pri podjetniku se niso nastali nakazilo evidentiramo v dobro casovnih razmejitev ob nastanku dejanskih podjetniskih stroskov pa sorazmerni del navedenih prihodkov evidentiramo preko casovnih razmejitev v dobro izrednih prihodkov razred zaloge surovin in materiala po pravilniku podjetnik med letom evidentira nabavo materiala v glavni knjigi v breme kontov skupine in v dobro obveznosti do dobaviteljev ce je material nabavljen in fakturiran mozna je tudi uporaba drugih protikontov kont npr skupine obracun nabavne vrednosti surovin in materiala se razporedi preko konta na zalogo materiala in surovin kontov skupine porabo materiala lahko po pravilniku ugotavlja enkrat letno razen gostincev in slascicarjev ki morajo voditi porabo mesecno odredba in to po naslednjem sistemu zacetne zaloge popis preteklega leta ovrednoti po zadnjih nabavnih oziroma trznih cenah koncne zaloge popis ovrednoti po zadnjih nabavnih cenah oziroma trznih cenah ugotovi povecanje oziroma zmanjsanje zalog primer podjetnik je v poslovnem letu knjizil v breme skupine kontov fakture dobaviteljev v skupni vrednosti sit na dan je ugotovil razliko v zalogah in sicer material x stanje kom cena sit vrednost sit stanje kom cena sit vrednost sit zaloge materiala so se znizale in so sit izracun nabava materiala kti sit znizanje zalog kar pomeni povecanje porabe materiala sit skupaj poraba materiala v poslovnem letu sit v primeru da bi bile zaloge materiala ob koncu poslovnega leta visje v primerjavi z zacetnimi zalogami bi podjetnik odstel razliko v zalogah od nabave materiala v poslovnem letu pomozne evidence materiala po standardih sicer pomoznih knjig ni obvezno voditi vendar mora podjetnik upostevati da vodi poslovne knjige tudi za davcne namene kar je zapisano tudi v odredbi o poslovnih knjigah in drugih davcnih evidencah ur list rs in ce upostevamo dejstvo da je potrebno pri tem upostevati se davcne predpise kot so zakon o prometnem davku pravilnik o uporabi zakona o prometnem davku v primeru ko gre za nabavo materiala z izjavo reprodukcija predelava itd odredba o poslovnih knjigah in drugih davcnih evidencah zakon o dohodnini zakon o davku na dobicek pravnih oseb slovenski racunovodski standard st zaloge zakon o prometnem davku in pravilnik o uporabi zakona o prometnem davku zavezujeta podjetnika ki vodi dvostavno knjigovodstvo da vodi za material ki ga je nabavil z izjavo prometnodavcne evidence tako kot davcni zavezanci pravne osebe in sicer mora zagotoviti v knjigovodski ali izvenknjigovodski davcni evidenci podatke o nakupu gibanju in porabi materiala vrstah kolicinah in vrednosti iz racuna dobavnice ali drugih listin o opravljenem nakupu v navedenem predpisu ni predviden nacin vrednotenja zalog in porabe takih materialov glede na to da se na nasem trgu nabavne cene spreminjajo podjetniki za vrednotenje zalog in porabe materiala lahko uporabijo eno izmed metod vrednotenja ki so predvidene v slovenskem racunovodskem standardu in sicer metoda lifo metoda fifo metoda tehtanih poprecnih cen metoda drsecih poprecnih cen ob uporabi metode stalnih cen je potrebno ugotavljati tudi odmike od teh cen od izbrane metode je odvisna revalorizacija zalog oziroma porabe materiala nekatere od navedenih metod smo prikazali v svetovalcu revije obrtnik za mesec april in maj letosnjega leta ne glede na uporabljeno metodo pa mora podjetnik ob koncu poslovnega leta gostinci in slascicarji pa tudi mesecno ugotoviti porabo materiala na nacin ki ga predpisuje pravilnik le na ta nacin izracunani strosek porabe materiala je tudi davcno odbitna postavka v obrazcu davek iz dejavnosti naj opozorimo se na to da mora podjetnik ki nabavlja materiale brez izjave torej s prometnim davkom tudi za take materiale z ustreznimi evidencami dokazati da je bil nabavljen material potreben za opravljanje dejavnosti ali kot posledica opravljanja te dejavnosti zakon o davku na dobicek pravnih oseb zato je potrebno voditi tudi za take vrste materialov analiticne kartice ali pa drugo ustrezno evidenco iz katere je mozno dokazati namen porabe takega materiala se nadaljuje milica gostisa