datoteka knjiga modrosti knjiga modrosti sefer ha hesed prva in najcistejsa misticna resnica sveta je da bozanstvo obstaja za tiste ki bi radi ovrgli vsakrsen dogmatizem in privzemanje sicer vedno obstaja pot skepticizma in znanstvenega resevanja tezav vendar je treba takoj poudariti da principi cloveske znanosti in spoznanje bozanstva medsebojno nikakor niso nekonsistentni in da spoznanje opisano v tem delu nikakor ne poskusa ovreci prvih prej nasprotno znanost sama lahko sluzi kot dokaz obstoja neizrekljivega kabala pomeni v svojih temeljih predvsem gnosticno intelektualisticen pristop do vprasanja o obstoju bozanstva in njegovi naravi zato je razumljivo da sama nikakor ni mogla obstajati niti obstati v obliki kakrsnekoli religiozne dogme temvec se je kot izjemno odprt in toleranten misticni sistem ohranjala skozi stoletja vedno znova upostevajoc nova znanstvena odkritja ki so spremljala razvoj cloveske zavesti zaradi tega je tudi ocitno da kabala brez nje sploh ne bi mogla obstajati pomeni namrec objektiven in racionalen poskus utemeljitve zgoraj zapisane resnice seveda se bomo natancnejsemu dokazovanju le te posvecali skozi ves tekst drugo ocitno dejstvo ki ga more spoznati vsak razmisljujoc posameznik je da svet beri tudi univerzum obstaja kot celota in ne zgolj kot vsota med seboj neodvisnih partikularnih bitnosti narava z vsemi svojimi raznovrstnimi oblikami ekosistemov in medsebojno ucinkujocih bioloskih procesov je sama najnazornejsi dokaz zgornje trditve vsakrsno razdeljevanje cloveskega védenja na med seboj bolj ali manj neodvisna podrocja mislec da lahko clovek tisti del resnice ki ga pac trenutno raziskuje spozna in uvidi bolj natancno je privedlo do danasnjega stanja sveta v svojih zacetkih enotno in tudi pravilno spoznavanje zakonitosti sveta se je v izjemno kratkem razdobju cloveske zgodovine razdelilo na tri velika podrocja znanost religijo in filozofijo pri tem ne gre prezreti da je v svojih zacetkih ravno slednji izmed treh pripadlo mesto povezovalke znanstvenega védenja in transcendentnega podrocja religije danes vemo da temu niti priblizno ni vec tako velika tehtnica katere obe skodeli predstavljata znanost in religija kot nasprotna pola spoznavanja filozofija pa precno gred na koncih katere skodeli visita je mocno nagnjena na stran znanstvenega pristopa kaj pa znanstveni pristop sploh je v svojem najsirsem pomenu golo raziskovanje zakonitosti materije iz katere je sestavljen svet celo humanisticne znanosti v zadnjem casu prevzemajo popolnoma empiricne metode raziskovanja kot je npr statisticno vrednotenje dobljenih podatkov tako dobivajo obliko bolj ali manj subjektivnih in delnih opisov stanj sveta njihova tkim znanstvena objektivnost se povecini meri z obsegom njihovega nanasanja na cim sirse stevilo sorodnih podrocij po tem ali je uporabljena metoda znanstveno preverljiva z drugo metodo in nenazadnje s tem ali so rezultati raziskav funkcionalni in jih je mozno na kakrsnen koli nacin uporabiti vse kar ne ustreza nekaterim zgoraj navedenim kriterijem znanstvenosti je danes pojmovano zgolj kot interpretacija ki lahko ima vrednost le za avtorja samega vkolikor se avtor drzno odloci svoje videnje predstaviti sirsi javnosti tvega da bo obveljal za sarlatana ki ga ni moc jemati resno ce ne se kaj hujsega glavni problem mistike je da se zaradi svojega nacina spoznavanja sila tezko uvrsti v katerega izmed treh podrocij razlage sveta gotovo je ne moremo uvrstiti med znanost ker se od nje razlikuje v dveh poglavitnih elementih v metodi in v predmetu spoznavanja tako za misticno metodo ki je bodisi kontemplativna bodisi intuitivna najveckrat pa kar kombinacija obeh gotovo ni mogoce reci da je kakor koli preverljiva predmet znanosti je v vecini primerov natancno doloceno parcialno podrocje védenja predmet mistike pa je zmeraj enotnost sveta in transcendentnega ter nacini kako jo doseci prav tako mistike ne moremo uvrstiti k religiji ceprav sta si predmeta obeh vsaj zelo podobna ce ze ne identicna mistika se pravi tudi kabala namrec ni dogmaticna pomeni prav poskus ubezati sponam obstojecih religijskih konstruktov beg pred vsakrsno ustaljeno prakso se posebej pa beg pred kakrsno koli formo institucionalizacije svojega spoznanja o transcendentnem morda bi bilo se najlazje mistiko primerjati s filozofijo vendar danes ko je skorajda celotna znanost podrejena materializmu in ekonomiji in si posameznik le s tezavo lahko zagotovi svojo eksistenco izven splosno prakticiranega nacina zivljenja si tudi filozofija prizadeva postati cim bolj znanstvena in cim bolj interdisciplinarna isce namrec pot s katero bi si ponovno pridobila sloves upostevanja vredne véde morda je tako tudi prav saj ne more ostati vecno macehovska do tistih ki se z njo ukvarjajo in prav tukaj nastane vrzel med filozofijo in mistiko danasnja filozofija se namrec vse bolj popularizira predava se manjsim mnozicam ljudi za katere pa ni receno da od nje sploh kaj odnesejo ali da se z njo vsaj poskusajo resno ukvarjati zato tudi postaja znanstvena zbiralka zakonitosti sveta svojim filozofom bi namrec rada dala vsaj privid gotovosti obstoja v tem materialisticnem svetu mistika pa se ne more popularizirati ne da bi s tem postala vrsta religije misticno spoznanje je namrec strogo individualne da celo ezotericne narave obstajajo sicer sistemi mistike v katerih je taksno spoznanje moc opisati in ga uvrstiti v zadnji instanci pa poljuben sistem mistiku kot posamezniku sluzi zgolj kot sredstvo in metoda procesa duhovnega zorenja nikoli pa kot strogo zavezujoca dogma za katero bi se tak posameznik moral nepreklicno zrtvovati mistika sama tudi ne vsebuje nobenega zagotovila eksistence niti nobenega jamstva za uspesnost duhovnega zorenja in spoznanja tretje dejstvo ki sledi iz opisa gornjih dveh je da je bozanstvo eno in v sebi enotno kajti prav z delitvijo védenja na desetine podrocij se je zgodilo to kar bi si sam drznil poimenovati nihilisticna izguba boga in duhá ko se je namrec v casu razsvetljenstva cloveska znanost nekako uspela osvoboditi spon ki ji jih je nadela religija in so nato kasneje prevladale vrednote demokracije in liberalizma in je locitev svetega in svetnega slavila svojo véliko zmago so le malostevilni mogli slutiti mnozicno vulgarizacijo zivljenja triumf profanosti in hitro propadanje obstojecih druzbenih vzorcev in vrednot na katerih so le ti temeljili kot nadomestilo za izgubljeno svetost in vrednote so se konec in v st pojavili vsi veliki izmi nase dobe nacizem fasizem socializem komunizem in nenazadnje v novem zamahu prihajajoci liberalizem s kapitalizmom vsi predhodni druzbeni sistemi so s svojimi ideologijami delno nadomescali to izgubo le kapitalizem se je vedno znova kazal kot popoln sistem brez vsake ideologije naglasujoc svobodo posameznika in njegove lastne kreativnosti v okviru zakonitih meja z drobljenjem na individualno pa se med clovestvom drobi tudi zavest o transcendentnem se vec dejal bi da izginja pestrost nacinov zivljenja ki jo zagovarja liberalizem pa se zdi zgolj zamaskiran poziv k cim svobodneje prakticiranemu materializmu in njegovim drobnjakarskim egoizmom zato ni nic cudnega da se je med ljudmi izgubila zavest o nad zavesti se bolj pa o enotnosti vsega kar je danes povsod cveti nekaksen poli teizem pojavlja se mnostvo sekt z vzhoda prinesenih religioznih praks vse do poplave zepnih prirocnikov v slogu naucimo se ziveti zdravo prav ta poli teizem pa kaze na potrebo ki obstaja v slehernem izmed nas na potrebo po dejanskem preseganju dane omejene realnosti ki je golo zadovoljevanje telesnih potreb in zelja ne more zadovoljiti in se more v svoji pravi obliki izpolniti le v obcutenju transcedentalne nad zavesti v svoji 'pravi obliki' sem zapisal zato ker mu je vsako zivo obcutenje poljubnega idealizma tj obcutenje v katerem se je posameznik povsem samovoljno pripravljen zrtvovati za ideolosko usmerjen sistem vrednot lahko deloma podobno vendar le deloma in sicer zato ker so vrednote taksnih idealizmov najpogosteje vezane na doloceno druzbeno realnost ki predstavlja samo trenutno stanje sveta v dolocenem prostoru in casu in je zato podvrzeno hitrim spremembam zavest o bozanstvu se pravi transcedentalna nad zavest je torej nujno nadcasovna in nadprostorska in ni vezana na kakrsno koli trenutno dano druzbeno realnost res pa je da lahko obstojeca druzbena realnost to nad zavest oblikuje in jo celo prilagaja svojim potrebam zgled za to predstavljajo vse institucionalizirane religije od krscanstva do islama in cionizma v katerem se je transcedentalna nadzavest se najbolj stopila z druzbenim idealizmom primer taksne stopitve je tudi kastni sistem v indiji in tako nismo dalec od sklepa da je mnostvo religij in sekt ki poskusajo tolmaciti pojave transcendentnega zgolj posledica razlicnih interpretacij ki so povecini pogojene s prostorsko casovno omejeno druzbeno realnostjo in njenimi potrebami seveda pa mnostvo interpretacij nastane tudi zaradi omejenih cloveskih spoznavnih zmoznosti ki pac na tisoce nacinov poskusajo ubesediti nekaj kar jih neizrekljivo presega tako se mora vsak spoznavajoci clovek torej tudi mistik zadovoljiti z omejenostjo moznosti svojega spoznanja in sprejeti misel da je vsako se tako cisto in vznemirjujoce izkustvo nad zavesti vedno vezano na njegove lastne sposobnosti spoznavanja in spoznanja torej vedno interpretacija necesa kar je zaradi svoje narave sploh neizrekljivo preostane nam se da skozi vidik mistike pojasnimo nekatere temeljne zmote in vprasanja glede samega koncepta bozanstva prva izmed zmot je zmota o locenosti bozanstva in ustvarjenega sveta oz univerzuma veliko interpretov biblijskega besedila je naravo sveta razlagalo platonisticno se pravi da je vanjo vnasalo dualizem intelegibilnega in materialnega toda kot smo pojasnili zgoraj vsebuje misticni koncept bozanstva zamisel o celoti vsega torej tudi o njegovi enovitosti ceprav platonizem vsebuje razlago udelezenosti ideje na posameznih stvareh je opisani razcep pripeljal do postopnega izginevanja zavesti o stalni prisotnosti transcendentnega v svetu se vec pripeljal je celo do tega da se je pojem nekoc vsenavzocega bozanstva skrcil na sistem povsem dolocenih pozitivnih vrednot in temu posledicno izvajanje religiozne prakse ostala je pac ideja dobrega bodisi platonisticna bodisi krscanska ali pac katera druga ki je naenkrat p ostala prevzvisena nad svetom polnim vseh mogocih napak in nepopolnosti vendar pa dejstvo da je clovek del sveta in njegove narave ter je s svojim razumom uspel dojeti nekatere zakonitosti ki mu vladajo pomeni mocan argument zoper vsakrsen dualizem in locevanje bozanstva od sveta oz univerzuma druga zmota ki sledi iz prve je zmota o samoumevni dobroti in pravicnosti bozanstva ki jo s toliksnim pridom zagovarjajo skoraj vse oblike religioznih prepricanj tega sveta ta zmota pomeni hkrati tudi jasen primer 'prakticne uporabe' transcendentnega v korist civilizacijskih ureditev tako so se od pamtiveka opravicevale vladajoce pozicije dolocenih druzbenih razredov in zatiranje drugih tako je nastala posast 'greha in kazni' ki je v dolocenih casovnih obdobjih ponekod pa se danes iran itd prerasla v pravo institucijo ustrahovanja in celo strahovlade s pojavom transcedentalne zavesti o vsepresegajocem bozanstvu je razumljivo prislo do poskusov njenega ubesedenja in predstavitve ki so prav zaradi svojega preseganja postali neke vrste absolutni dolocevalci vrednot v razponu med dobrim in zlim jasno je da se taksni pojavi transcendentnega niso dogajali in se ne dogajajo masovno zato so do mnozic venomer prihajale bolj ali manj poenostavljene ubesedene razlicice le teh katerih vecji del verodostojnosti je temeljil na vecnem strahu pred neznanim le ta je ze od nekdaj predstavljal popaceno parafrazo transcendentnega nasploh katerega umevanje se je tako se bolj oddaljilo od clovestva samega in je danes bodisi zaradi velike abstraktnosti bodisi zaradi omejene predstave odrinjeno dalec na obrobje vecinsko prakticiranih nacinov zivljenja bozanstvo samo pa ceprav je v svetu imanentno in vsenavzoce dalec presega sleherni poskus cloveske ubeseditve in predstave nekateri zmotno mislijo da je z vsakim sprejetjem oz dojemanjem transcendentnega povezana obvezna religiozna praksa odvisna od sprejete razlicice skozi katero poskusamo stopiti v stik s transcendentnim to sicer drzi v vecini primerov ne pa v vseh sprejetje religiozne prakse je najpogostejse takrat kadar se posameznika preprica od zunaj se pravi kadar na njegovo videnje transcendentnega vpliva okolje s katerim stopa v stik starsi prijatelji idr toda ce posameznik sprejme prepricanje iz okolja v katerem zivi to povecini se ne pomeni da ga je resnicno sprejel oz ponotranjil za resnicno ponotranjenje je potrebno numinozno izkustvo taksno izkustvo pa se ponavadi ne dogaja in se ne zgodi na silo ceprav je danes veliko nasprotnih zatrjevanj namrec da ga je moc doseci z razlicnimi tehnikami kot so razne oblike vzdrznosti pa vse do uporabe drog ko in ce se taksno izkustvo zgodi obicajno pusti na posamezniku globoke posledice kar lahko pomeni sprejetje dolocene religiozne prakse ki je prej bodisi niti ni poznal ali pa je pac ni izvajal najmanj kar se ob taksnem izkustvu pripeti je sprememba vsaj nekaterih dotedanjih posameznikovih prepricanj ki oblikujejo njegov pogled na svet obicajno so te spremembe pozitivne vsaj v smislu sprejemanja nekaterih novih vidikov spoznanja in nacinov zivljenja ter povecana tolerantnost do njih vendar se hkrati s tem med posameznikom in njegovim okoljem oblikuje nova distanca ki nastane prav zaradi sprememb ki so se mu zgodile pomeni lahko tezjo komunikacijo z okoljem zaradi oviranega sprejemanja ali celo zavracanja zivljenjskih vzorcev in vrednot s katerimi se je poprej lahko poistovetil obstajajo pa tudi oblike negativne mistike kot je npr nihilisticna mistika njeno bistvo je v tem da vse posvetno povzdigne v sveto in s tem posameznika dobesedno obsodi na tuzemskost in sprejetje dane oblike zivljenja kot edine mozne spregovoril bi se o sedanji mnozicni zlorabi mistike se posebej zahodnjaske njeno danasnje stanje je vec kot zaskrbljujoce saj so tri prevladujoce veje astrologija numerologija in sistem tarot kart postale zgolj nekaksna sredstva za bolj ali manj uspesno napovedovanje dogodkov in resevanje prehodnih kriz posameznikov ki so nenadoma zacutili praznino kjer bi jo moralo napolnjevati transcendentno saj se osebnostne krize pojavijo ravno takrat ko clovek izgubi obcutek smiselnosti svojih dejanj in zacuti da je velika vecina njegovega zivljenja izpolnjena le s pehanjem za materialnim in tedaj se pogosto pojavi potreba po 'misticnih posegih' kot 'kirurgija za duso' tukaj pa se pricne zloraba misticnega nic ni narobe ce posameznik sam najde svojo pot v mistiko in si z njo poskusa tudi sam pomagati vendar so danes oglasne strani casopisov prepolne oglasov o taksnih in drugacnih vedezevalskih tehnikah ki nudijo 'zanesljive odgovore' na pomembna vprasanja ki se zastavljajo v zivljenjskih situacijah seveda ob primernem placilu odvec je dodati da za povrsno obvladovanje taksnih 'vescin' ni treba kaj dosti izkusenj niti daru ce ste se v napovedi zmotili ste se pac zmotili zaradi tega vas nihce ne bo tozil saj je v vecini primerov tako da je posameznik ki zeli taksno 'pomoc' ze tako ali tako sugestibilen zaleze ze nekaj tolazilnih besed na zacetku pa je opravljeno razumljivo je da se je zaradi taksnih zlorab slab glas prijel vse mistike in danasnja 'racionalna' javnost mistiko a priori obtozuje kot nicevo sarlatansko in koristoljubno le malo ljudem pa je znano da je zahodnjaska mistika spoznavoslovni proces in sistem ki se je skozi stoletja razvijal kot dostojen antipod slehernemu dogmatizmu to je sistem ki v sebi zdruzuje védenja mistike kot nedeljivo celoto astrologije numerologije alkimije in tarota kot njegove najpopolnejse zunanje manifestacije in poznavanje enega izmed podrocij ni mogoce brez poznavanja ostalih na sistem pa je mogoce gledati tako spoznavoslovno kot metodolosko se vec vidika se medsebojno dopolnjujeta ker se hkrati s spoznavanjem vrsi tudi temeljno poslanstvo mistike duhovni dvig posameznika nad izkustveno stvarnost prednost mistike nasploh pa je v spoznanju da se resnicno duhovno zorenje lahko vrsi le individualno sicer obstajajo razlicne sole in tudi razlicni sistemi mistike ki pa venomer pomenijo samo podajanje razlicnih metod in interpretacij v stopnjah zorenja duhá duhovno zoreti pa mora posameznik sam zrelosti same mu ne more posredovati se tako izkusen in razgledan ucitelj levji delez zahodnjaske mistike pa je zajet prav v sistemu imenovanem kabala avtor milan franc v kolikor zelite sodelovati z nami vas vljudno vabimo da se nam pridruzite posljete clanke ali pa samo izrazite vasa mnenja