this document is a html rendering of a corpus encoding
specification dtd document produced in the scope of the
multext east project by fred
uses iso latin encoding
mte html corpus sampler newspapers slovene
ob evropskem atlantiku
danes so najbolj priljubljena daljsa potovanja preko oceana v ameriko
ali azijo in veliko ljudi je prepricanih da odlicno pozna naso staro
dobro evropo ki ze vec nima za pokazati kaj novega toda na potepanju
ob atlantskih obalah nasega kontinenta je nasa mala odprava v
razmajanem kombiju nasla precej novih dognanj o zivljenju in delu
prebivalcev ki jim je usojeno prebivanje na zahodnem robu celine
cilj je bila osvojitev skrajne geografske zahodne in juzne tocke
evropskega kontinenta in to po poti ki je v glavnem potekala ob
obalah atlantika ze ob nacrtovanju poti smo opazili da se bomo
vozili skozi podrocja ki so zaradi oddaljenosti v sloveniji manj
znana
bayeux izhodisce normandijske slave
pot ob atlantiku smo zaceli v normandiji dezeli bitk in osvajalcev
samo nekaj mesecev po obletnici legendarne invazije med ii svetovno
vojno nase izhodisce in prvo mesto ki smo ga obiskali je bil bayeux
km oddaljen od zgodovinske normandijske obale kot vecina turistov
smo prvo poiskali turisticni biro ki ga v franciji ni tezko najti ze
tako poln nacrt s kraji ki smo jih zeleli obiskati se je s prospekti
se povecal a normandija ni samo povezana z d day em ampak je
pokrajina z bogato tisocletno zgodovino ki poleg tega ne obsega samo
polotok contentin kjer so potekali najhujsi boji med zavezniki in
nemci kot napacno sklepajo marsikateri slovenci temvec seze od le
mont saint michela preko caena in rouena do dieppa contentin obsega
cetrtino njenega ozemlja
prav bayeux se je izkazal kot idealen kraj kjer se lahko na enem
mestu soocis s to bogato zgodovino in kot most med dvema invazijama
preko rokavskega preliva ki sta spremenili tako normandijsko kot
svetovno zgodovino
slavni normani so pred tisoc leti kraljevali evropi s tega obdobja
imajo v enem izmed stirih mestnih muzejev najdaljso tapiserijo na
svetu m dolgo in m siroko le ta orisuje kako je viljem
osvajalec leta osvojil anglijo septembra je izplul z
vikinsko floto ladij z vec kot vojaki kar je bila za
tiste casa ogromna armada iz pristanisca dives v blizini danasnjega
cabourga in po bitki pri hastingsu oktobra istega leta pregnal harolda
saskega ki je neupraviceno zasedal angleski prestol po tej zmagi so
normani dokoncno osvojili anglijo in postali najvecja vojaska sila
takratnega sveta za mnoge je ta tapiserija ki jo je dal izdelat
viljemov polbrat skof odon prva zgodovinska slikanica
skoraj let kasneje je potekala invazija v obratni smeri in njej je
posvecen leta odprti memorialni muzej na m
razstavnega prostora obiskovalec kronolosko potuje skozi bitko a
razstavljeni niso samo pisni in fotografski dokumenti kot v nasih
muzejih s podobno tematiko temvec vse kar je bilo povezano oziroma
kar so nasli na fronti od znack nasitkov uniform orozja koles
motorjev padal topov avtomobilov do tankov in letal vecina
predmetov je lepo restavriranih nekateri pa so ostali taki kot pred
leti v opomin zanamcem razstavo dopolnjuje minutni dokumentarni
film in tematske projekcije diapozitivov prav nekje na koncu razstave
je za steklom poseben del ki prikazuje fronto po zmagi bolje receno
razdejanje
sto metrov od muzeja je najpomembnejse britansko vojasko pokopalisce v
normandiji s grobovi in s spomenikom s imeni izginulih ob
stranski kapelici je knjiga s tocnim seznamom in lokacijo grobov na
vsakem belem kamnu ki so enakomerno posejani na originalni angleski
travi je poleg grbov regimentov pokojnika stevilk imen verzov
najbolj pretresljiva mladost padlih velika vecina od njih ni dozivela
let ob skoraj vsakem je sveze cvetje in vencki s posvetili
soborcev ali sorodnikov
prav s pokopalisca je najlepsa panorama mesta ki ga obvladuje
katedrala pretezno gotskega stila iz xi in xiii stoletja in okoli
nje se vijejo ozke ulicice s slikovitimi hisami iz srednjega veka
vecina njih je bila po originalnih nacrtih po vojni na novo zgrajena
samo km od bayeuxa se nahaja omaho beach ena od dveh legendarnih
obal na katerih so pristali americani ozka in vijugasta cesta vodi
na vrhu ravnega platoja nad obalo ki s ceste ni vidna s platoja
vodijo ceste samo do krajev ob obali pred najvecjim ameriskim
vojaskim pokopaliscem na katerem je na hektarjih pod belimi krizi
pokopanih vec kot padlih smo zavili proti obali njo lahko
primerjam z obalo belega kriza ali fiese pri piranu za strmim
grebenom je pescena ravnica
danes se na tej legendarni plazi ki je se vedno posejana z betonskimi
nenevarnimi ostanki iz ii svetovne vojne brezskrbno kopajo domacini
in turisti nedalec od obale je novi hotel in poleg njega je bil
majhen cirkus sicer ne vem kaj smo lahko drugega pricakovali a
vecina clanov odprave je imela nekaksen cuden obcutek saj smo ravno
prisli iz pokopalisca in v glavah se nismo premleli zadnjih let
zato smo si nenehno postavljali vprasanje kako se lahko tu
kopajo
malo naprej ob isti plazi smo koncno nasli kraj kjer so americani
bili najhujsi boj in le ob velikih izgubah prebili nemske obrambne
linije tu je bila pred spominskim obelezjem osrednja proslava na
francoskem ozemlju ob obletnici na kateri je govoril ameriski
predsednik clinton
po minutah voznje smo nasli eno najbolj znamenitih tock ofenzive
nestetokrat opisano v romanih in filmih pointe de hoc v sedanjem
spominskem parku prihaja prav tu do izraza nesmiselnost vojne in
kontrast med lepoto narave in clovesko neumnostjo na eni strani
mogocne strme klipe divje normandijske obale in na drugi na njihovem
vrhu ob rticu s piramidasto obliko napol uniceni betonski prostori
nemske artilerije obdani z nestetimi s travo pokritimi bombnimi
kraterji vseh moznih oblik obdanimi z rjaveco bodljikavo zico
po obcestnih tablah smo opazili da ima skoraj vsaka najmanjsa vas
kaksen muzej ali spominsko hiso toda tistih tipicnih vasi ki jih
poznamo iz fotografij in filmov je ostalo bolj malo namesto njih smo
naleteli na sodobno srednjeevropsko arhitekturo zelo urejene hise z
obilo cvetja
zapustili severozahodno obalo contentina in se ob jugo zahodni vozili
proti znamenitemu le mont saint michelu ob vsej ze vec kot tisoc km
dolgi poti od metza se pokrajina ni bistveno spremenila rahlo
valovita ravnina samo travniki in malo vec grmicevja so zamenjali
zitna polja iz notranjosti normandija je pretezno kmetijska
pokrajina za domacine so jabolka konji in krave ki se pasejo
prakticno na vsakem pasniku simboli pokrajine in zato tudi ni cudno
da so med omiljenimi francoskimi siri normandijski med najbolj
cenjenimi
naj naj naj naj otocek s samostanom na svetu
v zalivu gore svetega mihaela se skalnata obala spremeni v ogromno
mocvirnato pesceno mlako granitni gric m nad morjem z znamenitim
samostanom se vidi ze od dalec pri pontorsonu je odcep ki vodi
direktno do samostana ob cesti do umetnega nasipa ki spaja nekdanji
otok s kopnim je nesteto novih hotelov restavracij kampov
trgovin prispeli smo proti veceru in se odlocili da bomo vozili
kakor dolgo bo slo nismo namrec vedeli ali je plima ali oseka in kako
dalec se lahko pride z avtomobilom na zalost smo prisli le do nasipa
tam nas je policija usmerila na najblizji parkirni prostor zadnje
dobre tri kilometre smo pesacili ob in po nasipu presenetljivo
sirokem na njem je normalno tekel promet v obe smeri pa se avtomobili
so bili na obeh skrajnih robovih nasipa parkirani na otok se je
zgrinjala nepopisna mnozica turistov zadnjih do m pred
pol otokom ki je s svojo silhueto deloval kot magnet in pospeseval
korak so ljudje sedeli na kamniti ograji nasipa in opazovali plimo
se vecja guzva nas je cakala na samem otoku kjer so na premajhnem
prostoru za vse turisti napolnili trgovine restavracije ulicice
navelican sveze opecenih turistov v vecerni garderobi sem se raje
odpravil pred otok in obcudoval prihajajoco noc in luci ki so pocasi
a vedno bolj osvetlile vsak koticek otoka kot sem kasneje ugotovil
je bila to najbolj fascinantna slika tega dragulja kako kot bakla
sredi vode zari skozi noc
prespali smo kar na parkiriscu nihce nas ni gnjavil da moramo v
bliznje kampe ali hotele ki so na obali dvakrat in na otoku trikrat
drazji kot v drugih predelih francije prav obratno policisti so nas
zjutraj prijazno opozorili da bodo parkirisce kmalu odprli za promet
vecerno plimo sicer visjo smo prejsnji vecer zamudili zato sem pred
obhodom po otoku prvo opazoval prihod plime table ob nasipu
napovedujejo tocen cas prihoda vode tokrat je bila napovedana ob
uri desni najblizji parkirni prostor ob nasipu je bil zaprt saj ga
plima nenehno poplavlja na levem pa je stalo se nekaj avtomobilov in
tovornjak
od dalec je prihod plime viden kot val ali tok in sele galebi ki so
po njem vozijo opozarjajo na njeno hitrost toda to sem si zelel
ogledat z blizine ob obzidju otoka sem pesacil proti morju otok je
ob oseki prakticno na suhem dokler me ni ustavila deroca vodna
masa ki je prej spominjala na reko saj je imela voda zaradi peska
kakavasto barvo prav barva vode ki je enaka barvi obale je kriva da
voda nevidno pozira prostor nenehno sem se moral umikat tej vodni
masi proti obzidju zdaj mi je postalo jasno zakaj je lahko nevarna
zaradi hitrosti in barve vode nimas pravega obcutka za globino in prav
kmalu lahko izgubis tla pod nogami nepotrebna panika pa te zanese na
napacno smer podobna panika je zajela voznika tovornjaka na levem
parkiriscu ki se je spomnil plime sele takrat ko je poplavila
kolesa tudi cas plime je bil presenetljivo kratek samo dobri dve uri
je bil otok spet skoraj povsem otok ceprav je mozen prihod na njega
po suhem skozi obzidje je glavni vhod dosegljiv z lesene brvi ki pa
je za popestritev narejena tako da je med plimo zadnji meter pod
vodo
za obzidjem sem spet naletel na drugo plimo na turiste in prav nic me
ni cudila izjava kompasovega soferja darka ki sem ga po nakljucju
srecal ze tretji teden je vozil izraelske turiste po franciji da je
mont st michel za parizom najbolj obiskan kraj v franciji toda ta
mnozica je povsem zakrila njegovo romantiko da o gneci pred vhodom v
samostan na vrhu hriba ne govorim ce bi sklepal po zdolgocasenih
obrazih predstavnikov industrijskega turizma so se tu gnetli ne
zaradi interesa temvec zato ker pac vodici to od njih zahtevajo
se najbolj pa so se mi smilili njihovi najboljsi stirinozni
prijatelji psi ki so se brez pretiravanja lajhali po stotinjah
stopnic ki so vodile na vrh
po legendi o nastanku samostana je bil tukaj dalec stran od takratne
civilizacije gozd leta ga je velikanska plima zalila in unicila
morju in pesku sta se uprla le dva granitna masiva med njima je bil
mont tombe prav njega si je izbral nadangel mihael vrhovni
poveljnik angelske vojske za svoje bivalisce zato se je v sanjah
trikrat prikazal takratnemu skofu iz avranchesa aubertu ki je se
istega leta na gricu osnoval svetisce fascinantni gric ki se je
preimenoval po svojem novem lastniku nadangelu mihaelu je takoj
postal priljubljen romarski cilj po ustanovitvi samostana tega
leta je pricel sprva v bretaniji in kasneje v normandiji pridobivati
veliko cerkveno in s tem politicno moc zanimivo je da lezi otok prav
na meji obeh provinc nekdanjih konkurentk in se bolj je zanimiva
zgodba kako se je preselil iz bretanije v normandijo
tradicionalna mejna recica couesnon je leta spremenila strugo in
se zacela v morje izlivati juzneje od st michela zato so bretanci
ki so imeli svoje rivale normane za grobe in nekultivirane severnjake
vzdihovali da ker couesnon je neumnost storil se je mont v
normandijo odselil
duhovno je mont saint michel blize dezeli ki ji je geografsko nekoc
pripadal dezeli polni ostankov pradavnine bretaniji
tukaj naletimo na sledove iz zacetkov zemljske in cloveske zgodovine
tako v geoloski sestavi tal prevladuje granit in druge trde kamnine
zelo mocna erozija je zadnjih milijonov let oblikovala sedanjo
pokrajino ocean veter sonce so od nekdanjega tudi do m
visokega armorikanskega armorica je latinsko ime za bretanijo masiva
oblikovali nedolzne hribe in grice pokrite z gozdovi in travniki
pokrajina je manj rodovitna od sosednje normandije in tudi atlantska
obala je drugacna namesto dolgih pescenih plaz in klifov se tu vije
preko km dolgo nazobcano skalovje
nazobcena obala in cudaski bretanci
nesteto dokazov obstanka povsem neznanih predzgodovinskih
cloveskih skupnosti je po vsej dezeli ki jo slovenci poznamo samo po
risanki o asterixu in njegovih sovascanih ki so bili za rimljane
julija cezarja nepremagljivi z galci oziroma petimi keltskimi
plemeni med njimi so bili slovencem bliznji veneti se nekako zacenja
zgodovinsko obdobje poleg njih so na danasnje obnasanje
prebivalcev najvec vplivali irski prisleki iz velike britanije njih
so v v stoletju pregnali anglosaksonci toda v novi domovini mali
britaniji so se odlicno znasli in staroselcem vsilili svoj
zivljenjski stil podobe vasi in mest se bistveno razlikujejo od
ostalih predelov francije ne toliko v arhitekturi ki je tukaj celo
blizja ostalim francoskim predelom kot v normandiji temvec v
urejenosti in neverjetni cistoci
ob tem smo na vsej poti po bretaniji opazili njihovo zaprtost in
zadrzanost do tujcev ponekod celo podcenjujoc odnos do umazanih
tujcev slisali smo ze znano zgodbo o juznjakih ali tukaj o
spancih in se za domacine kot predstavnikih le teh soocali s
povsem nerazumljivimi situacijami omenil bom samo eno ki
simptomaticna za ostale na eni od bencinskih crpalk ob glavni
tranzitni cesti prodajalka ni dovolila da si natocimo steklenice s
pitno vodo zato je nenehno kontrolirala umivalnik ce morda ob
umivanju rok le kje na skrivaj ne tocimo vodo v steklenice
a da so se med najbolj plemenitimi narodi za kar se bretanci se
izraziteje imajo kot ostali francozi neposteni ljudje smo se lahko
prepricali prav na prvi postaji v bretaniji
v st maloju smo se odlocili za kosilo specialitete iz francoske
kuhinje kupljene v trgovini predvsem sire in solate smo
pospravljali kar v pristaniscu na kamnitih blokih ki so cakali na
transport ko smo ze skoraj vse pojedli robi opozori ostale clane
odprave na neznanca ki je stal poleg kombija ko se ozrem zagledam
mozaka srednjih let res da temne polti ki si ogleduje vozilo
postavljen le sto metrov stran sprva se mi je zdelo da trga nalepko
corex computers z avtomobila ker mu je bila mogoce vsec sele ko smo
se mu priblizali sem opazil kartico ki sem jo doslej videl samo v
filmu s katero je skusal odpreti srednja vrata kombija ko nas je
opazil se je nemudoma sklonil in si sezul cevelj ter se delal kot da
ga avto ne zanima nase razburjenje je hladnokrvno prenesel in se
oddaljil a ne dalec kmalu smo ga spet opazili kako se mota med
avtomobili avto smo odpeljali na drugo mesto in izdelali strategijo
s katero smo preprecili podobne primere ki pa bo zaradi svoje
ucinkovitosti ostala nasa skrivnost
odkritelji in prva plimska elektrarna
na zalost je dogodek marsikomu pokvaril dan tako da se ni zavedal v
kako pomembnem kraju je rojstno mesto julesa verna avtorja prvih
znanstveno fantasticnih romanov nosi ime po svojem ustanovitelju
menihu maclowu ki je bil eden od pionirjev kolonizatorjev z druge
obale rokavskega preliva vecina njih so kasneje razglasili za
svetnike in se danes nosijo imena krajev po bretaniji
mesto je predvsem zaradi svoje strateske lege postalo najpomembnejsa
francoska srednjeveska luka in zato ni cudno da iz njega izhaja
jaques cartier odkritelj in raziskovalec kanade trikrat se je iz st
maloja odpravil preko atlantika na svojem drugem potovanju je po reki
sv lovrenca prispel do velikega indijanskega naselja in ga je zaradi
precudovitega razgleda poimenoval mont real danes najvecje mesto
kanade in drugo najvecje frankofonsko mesto na svetu zato ga imajo
domacini za enega od ustanoviteljev francoske kanade quebeca poleg
njegove rojstne hise smo si za obzidjem starega mestnega jedra
ogledali maison du quebec na istoimenskem trgu v kateri lahko
dobite vse informacije o tej kanadski provinci da so pred hiso
namesto njemu postavili spomenik piratu surcoufu ki je s kraljevim
dovoljenjem ropal angleske ladje je spet dokaz svojeglave miselnosti
bretancev
staro mestno jedro je vredno ogleda ne samo zaradi obzidja s stolpi
in mestnimi vrati trdnjavo in katedralo temvec zaradi zivahnega
utripa mesta ki samo dopolnjuje sliko kontrastov te province ob tem
so me stavbe bolj spominjale na kaksno otosko britansko mesto kot pa
na mesto v franciji ne nazadnje je impozantna lega starega obzidanega
jedra med plimo skoraj popolno obdanega z valovi oceana
visinska razlika plimovanja zaradi strme obale prihaja tukaj veliko
bolj do izraza kot pri st michelu tu so izmerili najvisjo plimo na
svetu okoli m zato so pred izlivom reke rance leta zaceli
graditi prvo elektrarno na plimo elektrarna je od centra st maloja
oddaljena samo km in preko nje vodi glavna cesta vodja projekta
robert gibrat je izdelal nacrt za elektrarno v kateri turbine crpajo
moc vodnih mas ki ob plimi pritekajo in ob oseki odtekajo agregati
letno proizvajajo milijonov kwh v elektrarni je majhen razstavni
prostor v katerem vrtijo video o njenem nacrtovanju gradnji in
delovanju in s katerega se vidi njena notranjost sicer so moc plime
izkoriscali ze mlini pred leti kot na primer mlin v saint suliacu
v neposredni blizini elektrarne
da so majhni in neznani kraji najprijetnejsa presenecenja za
ljubitelje kulturno zgodovinskih odkritij nam je dokazalo malo a
simpaticno mesto dinan dobrih km od elektrarne ob ranci za
obzidjem z mogocno trdnjavo se skriva lepo ohranjeno srednjevesko
sredisce s trgovinami butiki in ateljeji domace obrti okusna
procelja bi lahko bila ali pa so ze bila kulisa za kak film iz
casov pred vec kot sesto leti vse lepo ohranjeno a vseeno dalec
stran od turisticno industrijske gnece in zato tudi od morebitnih
teroristov ki zadnje case strasijo po franciji
nas pa je spet prevzela hitra cesta ob kateri so se menjavala vecja
mesta ki so nekje v svoji notranjosti skrivala carobno preteklost mi
pa smo lepo vecerno sonce izkoristili za etapo na drugi konec
bretanije