viri knjiga za razred osnovne ole internet http www kvarkadabra net vesolje vesolje htm http www kvarkadabra net zgodovina teksti kopernik zivljenjepis htm http fly to vesolje otroka enciklopedija naravoslovni atlas kazalo zemlja in osončje nikolaj kopernik galilejo galilei johanes kepler gravitacijski zakon sonce in planeti zemlja luna sonce zvezde galaksije zakljuČek astronomija zemlja in oson je e lovek iz najstarejih kultur si je ustvaril dolo ene predstave o zemlji in soncu iz lege zvezd na nebu so egip ani sklepali kdaj bo naslednji poplavil nil na katerega so bili ivljenjsko povezani nau ili so se meriti as pri tem so si pomagali z opazovanjem gibanja sonca na nebu najprej so merili as z dolino sence drevesa kasneje so opazili da je bolje e merijo za koliko se obrne senca drevesa prva enota je bila babiloncem as v katerem se zasu e senca za eno estino polnega kota to je za egip ani so na podlagi bogatih izkuenj o astronomiji naredili koledar z dnevi najpomembneji astronavti tistih asov so bili nikolaj kopernik galilejo galilei johanes kepler nazaj nikolaj kopernik nikolaj kopernik se je rodil februarja v pruskem torinu takrat je spadal pod poljsko v premoni druini trgovcev in mestnih veljakov ko je imel komaj deset let mu je umrl o e zato je zanj od takrat naprej skrbel vplivni stric lukasz watzenrode ki je kmalu postal ermelandski kof nikolaj kasneje je polatinil svoje ime v nicolaus copernicus je med letoma in tudiral svobodne umetnosti na univerzi v krakovu potem pa ne da bi diplomiral odpotoval v italijo kjer je na bolonjski univerzi spoznaval kanonsko pravo tam je ivel na domu profesorja matematike domenica marie de novare ki je bil eden prvih kritikov natan nosti ptolemejeve geografije ob njem je prvi opazoval nebesni pojav okultacijo zvezde aldebaran z luno marca in se navduil za astronomska vpraanja pomen kopernikovega modela kopernikovo dolgo odlaanje z natisom knjige pa lahko pojasnimo tudi z monimi dvomi o vsebini pri njem samem saj napovedi z njegovim modelom v nasprotju z ustaljenim mnenjem niso bile niti enostavneje niti natan neje od starih ptolemejevih problem se je skrival seveda v na inu gibanja planetov ki so se e zmeraj premikali samo po kronicah tak model pa nikakor ni uspel dovolj dobro napovedati leg da bi priel vsaj do enako natan nih napovedi kot s pomo jo starih modelov je moral tudi on uvesti ekvante in epicikle ki pa so lepoto njegovega novega sistema mo no skazili sonce tako v njegovem heliocentri nem sistemu sploh ni bilo postavljeno v sredi e sveta vesolja ampak je bilo iz centra malo zamaknjeno ekvant racionalnih razlogov za izbiro med geocentri nim ptolemejevim in heliocentri nem kopernikovim sistemom sveta tako ni bilo izbira je temeljila bolj na osebnem svetovnem nazoru posameznika kot pa na isti znanstveni osnovi kopernik v de revolutionibus razlaga v sredi u vsega pa je sonce kdo bi dejansko v tem najsijajnejem templju postavil svetlobo na drugo ali na bolje mesto kot je mesto od koder bi lahko hkrati razsvetljevala celoten tempelj zato ni napa no da ga nekateri ljudje imenujejo lu sveta drugi njegovega duha spet drugi njegovega vladarja trismegistos vidni bog elektra vsevedni tako sonce ki kraljuje na kraljevskem prestolu nedvomno vlada nad druino zvezd ki ga obkroajo nazaj galileo galilei galilejo galileji se je ogrel za kopernikove nauke in napisal dialog v katerem primerja patotomejev sistem s kopernikovim dialog je oprezno napisal v prid kopernikovim naukom reakcija na njegovo pisanje je bila tako huda da so ga leta razglasili za krivoverca javno se je moral odre i svojemu pri anju da se zemlja giblje okoli sonca nazaj johannens kepler johannes kepler je e leta izdal knjigo nova astronomija v kateri je precej natan no opisal gibanje vseh planetov okoli sonca spoznal je da so tiri planetov elipsaste galilejo in kepler sta vsak po svojo naredila prve daljnoglede kar je pomenilo za tiste ase velik napredek nazaj gravitacijski zakon e eno vpraanje je mu ilo keplerja in astronavte tistih asov niso si znali pojasniti zakaj zemlja in drugi planeti ne zbeijo vstran od sonca zakaj luna ne zbei od zemlje kaj je tisto zaradi esa se vsa nebesna telesa gibljejo po krivih rtah ele newtonu se posre ilo odgovoriti na vpraanja ki so mu ila njegove predhodnike odkril in razloil je zelo pomemben naravni zakon to je bil gravitacijski zakon katerikoli telesi se privla ita s silo ki je tem ve ja im ve ji sta masi obeh teles zmanjuje pa se s kvadratom razdalje med njima f k to je gravitacijski zakon m in m sta masi teles r razdalja med njima k pa je konstanta gravitacije e merimo silo v newtoni maso v kilogramih razdaljo pa v metrih je vrednost konstante k v prostoru okoli zemlje deluje na vsako telo gravitacijska sila zato pravimo da je okoli zemlje gravitacijsko polje zemlje nazaj sonce in planeti sonce ima dale najve jo maso saj je kar krat ve je od mase zemlje zato je tudi gravitacijsko polje sonca zelo mo no eprav je zemlja oddaljena od sonca km je gravitacijska sila tako veliko da z luno vred pada proti soncu zemlja se premakne v sekundi za km v smeri tangente na svoj kroni tir in za mm proti soncu tako pride v enem letu okoli sonca zemlja ni edini planet ki ga gravitacijska sila sonca privla i v spodnji razpredelnici so navedeni planeti in nekateri njihovi podatki ime planeta obide sonce v oddaljenost od sonca masa premer tevilo lun merkur o leta oddaljenosti zemlje od sonca mase zemlje premera zemlje venera zemlja mars jupiter saturn uran nepton pluton najve ji planet je jupiter najmanji pa merkur o planetih vemo danes ve kot je napisanega v razpredelnici na povrju jupiterja bi nas hudo pestila privla nost saj bi tea vsakega telesa narasla krat umetni satelit je treba poslati ve kot km nad zemeljsko povrino v taki viini pa mora imeti hitrost kar km s merkur merkur je planet ki je najbliji soncu je krat manji od zemlje ker je tako blizu soncu je na njem temperatura okrog stopinj cezija venera venera je drugi planet gledano od sonca tudi na njem je zelo vro e celo bolj kot na merkurju zanimivo je da se venera vrti okrog svoje osi v nasprotni smeri kot zemlja e bi stali na veneri bi tam sonce vzhajalo na zahodu in zahajalo na vzhodu nazaj zemlja zemlja je tretji planet od sonca in peti najve ji podatki o zemlji premer km orbita km od sonca masa kg zemlja je edini planet igar ime v angle ini ne prihaja iz grke in rimske mitologije ime prihaja iz stare angle ine in german ine prav tako pa je tudi na stotine drugih imen v drugih jezikih v rimski mitologiji je bila boginja zemlje tellus rodovitna prst grko gaia terra mater mater zemlja ele v asu kopernika estnajsto stoletje so razumeli da je zemlja le e en planet zemljo seveda lahko preu ujemo brez pomo i vesoljskih vozil vendar smo ele v dvajsetem stoletju dobili zemljevide celotnega planeta slike iz vesolja so velikega pomena na primer zelo nam pomagajo pri napovedovanju vremena in e posebno pri sledenju in napovedovanju hurikanov ter so izjemno lepe plasti zemlje skorja gornji pla prehodno obmo je spodnji pla d plast zunanje jedro notranje jedro skorja ima zelo spremenljivo debelino je tanja pod oceani ter debeleja pod kontinenti notranje jedro in skorja sta trdna zunanje jedro in pla sta teko a razli ne plasti so lo ene diskontiunitetami ki so pomembne za seizmi ne podatke najbolj poznana je mohori evadiskontiuniteta med skorjo in zgornjim pla em ve ino mase zemlje vsebuje pla ve ino preostalega pa je v jedru del ki ga naseljujemo je le majhen del celote vrednosti spodaj so v kilogramov atmosfer oceani skorja pla zunanje jedro notranje jedro jedro je verjetno sestavljeno ve inoma iz eleza ali nikelj eleza eprav je mono da so prisotni tudi nekateri laji elementi temperature v sredi u jedra so lahko visoke tudi k kar je ve kot je povrina sonca spodnji pla je verjetno ve inoma iz silicija magnezija in kisika z nekaj eleza kalcija in aluminija zgornji pla je ve inoma iz olivina in piroksina elezovi in magnezijevisilikati kalcija in aluminija ve ino tega vemo samo iz seizmi nih preiskovanj primerki iz zgornjega pla a pridejo na povrje z vulkani vendar ve ina zemlje je nedostopna skorja je ve inoma iz kremena silicijev dioksid in ostalih silikatov kot je ortoklaz gledano v celoti je zemljina kemi na sestava po masi slede a eleza kisika silicija magnezija niklja eleza titana zemlja je najpogosteje ve je telo v son nem sistemu ostali zemeljski planeti imajo verjetno podobno strukturo in sestavo z nekaterimi razlikami mesec ima najmanje jedro merkur ima zelo veliko jedro v primerjavi z njegovim premerom pla a marsain meseca sta precej debeleja mesec in merkur najbr nimata kemi no raznoliki skorji zemlja je verjetno edina z razli nim notranjim in zunanjim jedrom vendar pa moramo vedeti da o notranjosti planetov ter tudi zemlje vemo zelo malo e to je le teoreti no v nasprotju z ostalimi zemeljskimi planeti je zemljina skorja razdeljena v nekaj trdnih plo ki neodvisno plavajo okoli na vro em pla u teorija ki to opisuje se imenuje tektonika plo zasnovana je na dveh glavnih procesih raztezanju in subdukciji razirjanje se pojavi ko se dve plo i oddaljujeta ena od druge in nastaja vmes nova skorja iz magme ki prihaja od odspodaj subdukcija se pojavlja ko dve plo i tr ita in se ena plo a potaplja pod drugo in se uni i v pla u prav tako obstaja tudi pre no gibanje na nekaterih prelomnicah npr prelomnica svetega andreja v kaliforniji ter tr enja med kontinentalnimi plo ami npr indija in evrazija sedaj poznamo osem velikih plo severnoamerika plo a severna amerika zahodni severni atlantik in grenlandija junoamerika plo a juna amerika in zahodni juni atlantik antarkti na plo a antarktika in juni ocean evrazijska plo a vzhodni atlantik evropa in azija brez indije afrika plo a afrika vzhodni juni atlantik in zahodni indijski ocean indijsko avstralska plo a indija avstralija nova zelandija in ve ina indijskega oceana plo a nazca vzhodni tihi ocean pri juni ameriki pacifika plo a ve ina tihega oceana ter juna obala kalifornije prav tako je tudi dvajset ali ve manjih plo kot so arabska kokosova in filipinska potresi so precej bolj moni na mejah plo prelomnicah e nanesemo poloaje potresov potem zlahka vidimo prelomnice desno povrje zemlje je zelo mlado v razmeroma kratkem asu let po astronomskih standardih so erozija in tektonski procesi uni ili in na novo ustvarili ve ino zemljinega povrja in tako izbrisali skoraj vse sledove prejnje geoloke zgodovine povrja recimo udarne kraterje tako je bila zgodnja zgodovina zemlje ve inoma izbrisana zemlja je stara med in milijardami let najstareje skale so stare okoli milijarde let redke pa so tudi skale stareje od treh milijard let najstareji fosili ivih organizmov so stari manj kot milijarde let o pomembnem obdobju ko je za elo nastajati ivljenje nimamo nobenih zapisov odstotkov zemljine povrine je pokrito z vodo zemlja je edini planet na katerem lahko voda obstaja na povrini v teko i obliki eprav je mogo e teko etan ali metan na povrini titana in teko a voda pod povrino evrope teko a voda je seveda nujna za obstoj ivljenja ki ga poznamo tudi toplotna kapaciteta oceanov je zelo pomembna za vzdrevanje razmeroma stabilne temperature na zemlji teko a voda je prav tako glavni vzrok erozije in pa vremena na zemljinih kontinentih ki je edinstven proces v son nem sistemu eprav je ta morda kdaj obstajal na marsu zemljina atmosfera je iz duika kisika in z sledovi argona ogljikovega dioksida in vode verjetno je v preteklosti bilo v atmosferi precej ve ogljikovega dioksida v zemljini atmosferi toda od takrat je bil skoraj ves vkomponiran v karbonatne kamnine nekaj pa v oceane kjer so ga porabile rastline tektonika plo in bioloki procesi danes vzdrujejo stalen dotok ogljikovega dioksida iz atmosfere v razne kotline ter nazaj majhen dele ogljikovega dioksida ki je vedno v atmosferi je zelo pomemben za vzdrevanje temperature zemeljskega povrja preko efekta tople grede ta efekt vzdigne povpre no temperaturo povrja za okoli stopinj celzija nad tisto ki bi bila sicer iz ledenih c do udobnih c brez tega bi oceani zamrznili ter ivljenje ki ga poznamo bi bilo nemogo e obstoj prostega ogljika je zelo nenavaden pojav e gledamo iz stali a kemije kisik je zelo reaktiven plin in bi se pod normalnimi pogoji hitro zdruil z ostalimi elementi kisik v zemljini atmosferi nastaja in se vzdruje z biolokimi procesi brez ivljenja ne bi bilo prostega kisika medsebojni vpliv zemlje in meseca upo asnjuje zemljino rotacijo za okoli milisekunde na stoletje zdajnje raziskave kaejo da je bilo pred milijoni leti v enem letu urnih dni zemlja ima zmerno magnetno polje ki nastaja zaradi elektri nega naboja v jedru medsebojen vpliv son nega vetra zemljinega magnetnega polja in zemljine zgornje atmosfere povzro a aurore nepravilnosti v teh zadevah povzro ajo da se magnetna pola premikata glede na povrje severni magnetni pol je trenutno nekje v severni kanadi zemljino magnetno polje in pa vpliv son nega vetra nanj sta vzrok van allenovim radiacijskima pasovoma ta sta v obliki krofa in vsebujeta ioniziran plin ali plazma ki je ujet v orbiti okoli zemlje zunanji pas se razteza na viini od km do k m notranji pa med km in km zemljin satelit zemlja ima le en naravni satelit mesec toda tiso i majhnih umetnih satelitov je prav tako name eno v orbitah okoli zemlje asteroid ima zapleteno orbitalno razmerje z zemljo pravzaprav ni luna uporablja se izraz spremljevalec nekako je podobno poloaju saturnovih lun janusa in epimeteja litih ne obstaja je pa zanimiva zgodba nazaj luna luna je edina zemeljska spremljevalka od zemlje je oddaljena km je tiri krat manja od zemlje njena masa je krat manja od zemeljske zemljo obkroi v dneh od nas je oddaljena eno svetlobno leto na luni ni vod luna kroi okoli zemlje zato je njen spremljevalec ali satelit lunine mene so mlaj prvi krajec polna luna zadnji krajec lunin mrk kadar pride zemlja med sonce in luno se lahko zgodi da lune ne vidimo temu se re e popoln lunin mrk lunin mrk vidimo z vseh obmo ij zemeljske povrine ki je takrat obrnjena proti luni mars na marsu e niso odkrili marsovcev tako kot na zemlji so na marsu severni in juni pol pokrita z ledom na marsu je kar hladno jupiter jupiter je najve ji planet za pot okrog sonca potrebuje zemeljskih let saturn saturn je posebej znan po svojih obro ih ti so sestavljeni iz kosov ledu saturn ima tudi najve lun in sicer kar uran uran potrebuje za pot okrog sonca kar zemeljskih let tako tam vsak letni as traja zemeljskih let temperatura na uranu pa je vse leto okrog stopinj cezija tudi poleti neptun neptun je od sonca e zelo oddaljen za pot okrog njega potrebuje zemeljskih let ima lun pluton pluton je najmanji najhladneji in od sonca najbolj oddaljen planet v asih se zgodi da je pluton blie soncu kakor neptun nazaj sonce sonce s planeti kometi in drugimi telesi sestavlja na planetni sestav oson je sonce je osrednje dale najve je in najmogo neje telo oson ja je stokrat ve je od zemlje in kar krat teje od vseh planetov skupaj ali krat teje od zemlje sonce je vladar oson ja je naa zvezda kot velikanska krogla razbeljenih plinov sveti pri temperaturi okoli stopinj in v prostor oddaja ogromno energije tako je vir svetlobe sonČni mrk son ni mrk nastane takrat ko pride luna med sence in zemljo popoln sončev mrk opazujemo iz krajev na zemlji kjer luna popolnoma prekrije sonce drugje je mrk deln in lahko vidijo le del sonca nazaj zvezde ker so zvezde zelo oddaljene od naega oson ja ni opaziti da bi se njihove medsebojne lege kaj prida spreminjale najblija je od oson ja oddaljena krat ve kot je oddaljen najbolj oddaljen planet od zemlje rimska cesta med najlepimi prizori zvezdnega neba je rimska cesta kot neen srebrnkast pas se razprostira ez nebo ta pas opazujejo ljudje e od zdavnaj njegov nastanek in zgradbo so si razli ni narodi razli no razlagali stari grki so naprimer tega vle nega pasu na nebu pripisovali bogovom poglavarju vseh bogov vsemogo nemu bogu zeusu se je rodil herakerl njegova mati ni bila nesmrtna boginja zato je bil herakel smrten da bi postal njegov sin neumrljiv je zeus ukazal naj novorojen ka takoj prinesejo k njegovi eni boginji heri da bi ga podojila mleko boginje bi naredilo dojen ka neumrljivega nazaj galaksije galaksije vsebujejo plin prah in na tiso e zvezd poznamo tri vrste galaksij eliptiČne nepravilne spiralne elipti ne galaksije ve ina galaksij je elipti nih od kroglastih do jaj astih oblik nekaj galaksij je nepravilnih druge kot naprimer naa galaksija so spiralne mnoge galaksije se zadrujejo v jati v katerih je ez sto ve razli nih vrst galaksij nepravilne galaksije veliki magalanov oblak je nepravilna galaksija je spremljevalka nae galaksije ta oblak ima premer svetlobnih let elipti ne galaksija elipti ne galaksije so v glavnem sestavljene iz starejih rde ih zvezd te galaksije imajo bolj malo plinov in prahu iz esar nastajajo nove zvezde naa galaksija sonce je le ena od milijard zvezd orjake spiralne galaksije ki ji re emo kar galaksija tako kot druge spiralne galaksije ima tudi ta spiralaste veje iz zvezd ki izhajajo iz svetle ega kroglastega jedra naa galaksija ima na primer svetlobnih let kometi kometi se pogosto pojavljajo v redkih asovnih presledkih vsakih nekaj let ko potujejo po svojih tirih mimo zemlje ko se pribliajo soncu mu navadno zraste rep potem se zavrti okoli sonca in gre v vesolje kjer nastane vedno manji dokler ne izgine meteorji poznamo dve vrsti meteorjev prvi se pojavljajo posamezno drugi pa v nalivih meteorski de se pojavi vsakih let v novembru tedaj gre zemlja skozi zelo veliko meteoritov imenovanih zakljuČek astronomija je veda s katero so se ukvarjali e stari grki in egip ani vedno je spremljala loveka saj je bil z zvezdami zelo povezan bila je glavni temelj preu evanja in ra unanja izra uni grkov se nam zdijo nadvse osupljivi in ne moremo si predstavljati da so izra unali nekatere stvari kar brez ra unalnikov in podobnih pripomo kov vendar pa o vesolju e zelo malo vemo saj smo z naim planetom le kapljica v morju akajo nas e odkritja na katera ne moremo pomisliti nazaj