kako sluzimo domovini v skavtski obljubi obljubimo skavti in skavtinje takole pri svoji casti obljubljam da si bom z bozjo pomocjo prizadeval a vestno sluziti bogu in domovini itd ali se kdaj vprasamo se posebej voditelji kako bi sebi zaupane skavte in skavtinje vzgajali tako da bi sluzili domovini menim da bi slehernik v skavtski organizaciji znal nekako razloziti in nasteti kako izpolnjuje mo ta ali oni skavtski zakon kako sluzim o bogu in pomagam o bliznjemu kar je vse lepo in prav kako pa sluzim o domovini tu bi se verjetno zataknilo morda bi celo nekdo rekel to nas ne zadeva s tem naj se ukvarjajo drugi denimo vojaki in pisatelji sicer pa smo domovini sluzili do osamosvojitve slovenije leta danes pa je to samo balast bodimo skavti sluzimo evropi in svetu in se ne sekirajmo dosti taksno naziranje je zmota in zabloda zatiskanje oci pred dejansko zeljo badena powella da ne omenjam antona martina slomska v trenutku ko to pisem svetniskega kandidata predvsem pa pred potrebami trenutka in casa v domovini marsikdo naivno razmislja da je mozno biti skavt samo na neki anglosaski nacin saj je bil tudi baden powell anglez da torej skavtstvo slovenskih barv ni najbolj na mestu saj je dosti lepse imeti obcutek da sem kot skavt videti nekoliko amerisko ali italijansko morda pa celo spansko ali italijansko doma ni mogoce najti dovolj privlacnih vzorov pobud in navdihov ki bi nam lahko primerno sluzili ce torej potrebujem neke vzore jih moram poiskati dalec nekje onstran svoje domovine slovenije tam kjer je vse tako cool in full dobro pri nas je namrec vse tako sivo in dolgocasno brez navdiha in brez idej na skavtskem srecanju je zato potrebno zapeti italijansko ali anglesko pesem dobra je tudi kaka afriska francoska spanska ali morda nemska v glavnem mora biti nekaj neslovenskega eksoticnega saj to vzge tudi skavtska uniforma kroj ni dobra ce ni mocno podobna kroju skavtov s katerimi se kot slovenski skavt srecujem na mednarodnih srecanjih jamboree jih vcasih se celo dozdeva da bi skavt zelel poznati le tuje dezele tuje navade medtem ko za svojo domovino ni zanimanja skratka clovek dobi vtis da slovenskemu skavtu ni dobro biti slovenski skavt in dozdeva se da mu pride prav sleherna mimikrija da bi kar najbolj prikril in zamaskiral svoje poreklo tako da ga izdaja le se ta nesrecni grb na rokavu in pa ta nesrecni slovenski jezik pa se s tem nesrecnim in neestetskim jezikom se da nekako opraviti saj ga bomo dobro zacinili z raznimi predvsem angleskimi izrazi pa tudi kaj drugega kot denimo kaksen srbohrvatizem ali kaj drugega bo prav prislo sedaj je le se potrebno z jedilnika odstraniti vse ogabne jedi iz domace slovenske kuhinje in pa druge ostanke tradicije kar najhitreje pa se je treba nauciti raznih obicajev drugih evropskih in neevropskih narodov hvala bogu uspelo nam je tako se dragi prijatelji izgublja istovetnost in izrocilo izgubljajo dragocenosti iz bogate narodove in domovinske zakladnice in postajamo vse bolj brezoblicni in brezbarvni nekaksni nezanimivi in neznacilni posnemovalci obenem pa se pojavlja neka prizadevna in pozrtvovalna vnema hudo se je potrebno nad dejstvom da so hudo ogrozene istovetnosti in kulture nekih daljnih indijanskih afriskih ali polinezijskih ljudstev in plemen brz na pomoc po nasem trdnem prepricanju jim lahko najbolj pomagamo tako da se naucimo njihovih pesmi in plesov njihovih obicajev in navad in jim tako pomagamo ohraniti njihovo kulturo le tako da zanemarimo svoje izrocilo lahko pomagamo njim kdo bo reseval nas se ne vprasa nihce zanesljivo lahko trdim da baden powell ni zelel da bi vsi skavti sveta postali enobarvni denimo angleski ampak je zelel da bi sleherni skavt sluzil svoji domovini bil torej dober in zvest clan svojega naroda in sin svoje domovine tukaj se zacenja vloga skavtskih voditeljev bo skavtska organizacija nasla v sebi dovolj ustvarjalnosti da bo lahko sebi zaupanim clanom ponudila tudi domovinsko vzgojo ce hocemo biti in ostati slovenci ne bo zadosti da bomo znali posvedrano slovenscino zacinjeno s full dobrimi izrazi ampak bomo morali ostati tudi dedici slovenske kulture in izrocila s tujko tradicije skavtska organizacija se nikakor ne bo smela vkljuciti v vsesplosne tokove erozije etnicne kulturne in naravne zapuscine kar nas slovence s vkljucitvijo v evropo in s tem v preostali svet s vsemi svojimi pretecimi posledicami spremlja kakor senca vedeti je namrec treba da ni samo jezik tisti ki me dela pripadnika nekega naroda ampak tudi obicaji vera kultura nacin razmisljanja pa tudi odnos do naravne in kulturne dediscine ki me obdaja zastonj bomo resevali indijance v pragozdovih amazonke ali rezervatih severne amerike ce ne bomo resili sebe s svojo kulturo in zapuscino pa se pri resevanju indijancev imamo roko na srce v svojih vrstah svetal zgled friderika barage ki se je kot clan nasega stevilcno majhnega naroda ki je bil vedno vec ali manj ogrozen morda pa ravno zaradi tega se kako dobro in spretno vzivel v polozaj indijancev in podobno kot slomsek glede slovencev doumel da jim mora ohraniti kulturo in vrniti samozavest ce jih hoce resiti ali bomo tudi mi uspeli biti frideriki barage in martini slomski svojemu ljudstvu ali pa mu bomo morda janicarji ki bomo doma z mecem tuje kulture posekali kar najvec tega kar je slovensko sprasujem se denimo ali zna slovenski skavt posteno zapeti kako slovensko ljudsko pesem slisal sem pripovedovati da so na nekem mednarodnem srecanju mladine romanju na novoletni zabavi mladi iz vsake dezele predstavili del svoje kulture tako so skoti zaplesali ob zvokih dud spanci svoje plese rus je zaigral kazacok in tako dalje slovenci pa ne bodi len so zapeli po daljsem posvetu so nasli ta pravo ankooo anciceee duusooo i srceee lahko nas je sram da se ne potrudimo da bi ugotovili kaj je nasa najboljsa podoba in v kaksni luci bi se bilo primerno predstaviti svetu veckrat slisimo kritiko izreceno iz lastnih vrst naslovljeno na nas same da slovenci nimamo lastnega jaza verjetno bo kar drzalo da nimamo prave predstave o svoji lastni vrednosti ali je mogoce da davey crockett nima enakovrednega ekvivalenta pri nas in bi bili rokovnjaci ki so ziveli pri nas v gozdovih zelo slab nadomestek da se slovenski kmecki liki ne morejo meriti z ameriskimi farmarji da se ho ruk dravskih splavarjev ne more meriti z vo ga rimskih galjotov da se slovenske trstenke piscal iz trsja ne dajo primerjati s podobno veccevno piscaljo drugih ljudstev da so vitezi okrogle mize pri anglezih vse kaj boljsega kot kralj matjaz ali pegam in lambergar da je skotska narodna nosa vse bolj zanimiva kot vse slovenske nose skupaj da je ples country boljsi od nasih domacih plesov in se bi lahko nastevali ali pa drvo drvo drvo drvo crack od kdaj se domaci les lomi s crack od nekdaj se je lomil s tresk ali so na nas vplivali stripi mi pa smo to kar meni nic tebi nic z odprtimi in nekriticnimi rokami sprejeli ali pa klic odobravanja je pri nas slovencih od nekdaj bil huraaaa ali bravooo sedaj to naenkrat ni vec dobro hocemo biti bolj fini ameriski yeeeah ali to sedaj pomeni da so indijanci branili svojo kulturo pred unicenjem in anglosaksonskim belskim preplavljenjem s vsemi sredstvi in bili zacasno premagani danes pa ponovno okrevajo in ponovno odkrivajo svojo kulturo torej se se vedno upirajo mi slovenci pa se bomo kar sami brez boja vrgli v narocje brez da bi nas za to kdorkoli prosil kot odgovor na tako kritiko ti marsikdo porece to je internacionalno to delajo vsi moj odgovor je to je napacen internacionalizem ne mores biti internacionalist in internacionalen ce nimas lastne identitete in ne ves kdo si in se nekaj to si morebiti lahko privoscijo veliki mnogostevilni in samozavestni narodi ne more pa si tega privosciti malostevilen narod katerega bivanje je zivljenjsko odvisno od njegove samozavesti in kulturne zavesti kajti ce svojo istovetnost izgubis si brez okusa brez barve brez svojih znacilnosti in utones v alkoholu mamilih samomorih in splavu tako kot se je zacelo dogajati indijancem kot vemo pa se stanje tudi zanje zadnje case boljsa zaceli so iskati svojo istovetnost in jo tudi najdevati skratka vracati so se zaceli k svojim koreninam k svojemu bistvu in psihicno zdravje ljudstva se je zacelo boljsati zelo me je zabolela pripomba iz skupine italijanskih skavtov ko so dejali vi slovenci ste popolnoma neznacilni jeste pice spagete in hamburgerje v izrazanju imate polno italijanskih se posebej jim je v oci padel nas pozdrav adijo in angleskih besed pojete polno tujih predvsem ameriskih pesmi kaksne domace tipicne pesmi pa itak ne znate zapeti da ne omenjamo vase narave ki je zelo podobna kanadski pri celi stvari je se najmanj kriva narava smo pa krivi mi da ne poznamo njenih posebnosti in jih zato ne znamo predstaviti tujcem najbolj pa smo krivi tega da skusamo cimbolj zabrisati svoje slovenske znacilnosti pri nas samih kaj na primer lahko storimo glede tega pri skavtih v vsakem primeru smo dolzni negovati svoje znacilnosti in siriti slavo svoje domovine in njenih prebivalcev preko njenih meja tudi pri samem sebi smo dolzni razvijati znanje o sebi in svoji dezeli kaj pomaga poznati tuje dezele svoje pa ne navedel bom nekaj svojih zamisli o tem kaj lahko storimo najprej nekaj misli o kroju na rob vsem razmisljanjem bi rekel tole kroj naj pove da gre za skavta da je slovenski da je katoliski da je doma iz te regije obmocja da je iz tega stega da je iz tega stega skavtskega roda da je iz te veje da obvlada te vescine da ima to funkcijo te funkcije skavtstvo ima dve plasti idejno in kulturno idejna plast skavtstva je enaka za vse skavte na svetu vzgajati mladega cloveka v ljubezni do narave domovine boga in cloveka na skavtski nacin vsa kulturna plast torej izhaja iz tega in ni vnaprej strogo dolocena napacno je torej naziranje da je potrebno in nujno za vsako ceno do podrobnosti prekopirati vse kar vidimo pri skavtih drugih dezel pa najsi gre za kroj ali skavtsko izrazje da ne govorim o skavtskih klicih igrah pesmih in kar je se skavtskega kot izziv zakaj ne bi imeli slovenski skavti svojega specificnega pokrivala denimo alpskega klobuka na tri roglje saj smo slovenci vendar alpsko ljudstvo in je tako pokrivalo znacilno za nas bolj kot angleski kanadski klobuk na stiri roglje ki ga je nosil b p slednji klobuk je bolj primeren za suho podnebje z mnogo sonca ker ima siroke krajce medtem ko za dez in mraz ni najboljsi ker se krajci povesijo ko je moker in ker ti ga veter hoce odnesti saj so navedeni krajci kot nalasc zato da povzrocajo jadranje razen tega pa se sijajno zatikajo v veje slovenski alpski klobuk se dosti bolje upira vetru saj ima krajse krajce ki so vrhu tega viseci in dez lazje spolzi po njih poleg tega pa bolje sciti glavo pred mrazom in vetrom pa se pri gibanju skozi vejevje si bolj okreten golo kopiranje vsega in cesarkoli tujega kaze na popolno neustvarjalnost zlasti pa na nesposobnost da bi tisto kar ze imamo in to je slovensko izrocilo v primerni obliki znali uporabiti za potrebe skavtstva in mu s tem vdihniti novo zivljenje tukaj je nekaj zamisli kot primer kako lahko nekaj storimo v tej smeri namesto kojot si nadeni ime volk namesto grem na rafting reci grem na splavarjenje namesto kanuja si izdelaj sajko namesto pice speci gibanico namesto raviolov pripravi zlikrofe namesto lasagne pripravi mlince ali struklje predvsem pa s ponosom in ljubeznijo pripravljaj eno najbolj znacilnih slovenskih jedi zgance namesto kavbojskega plesa country ja se nauci plesati stare ljudske plese nase domovine namesto tujih dezel najprej dobro spoznaj domovino da bos o njej lahko porocal skavtom po svetu namesto happy birthday to you zapoj raje kolk'r kapljic tol'ko let namesto al' mi se bomo srecali zapoj raje moj fantic je t'rolsko vandral ali pa kadar bos na vojsko sel pridi mi povedat ob zelo svecanih priloznostih lahko odpres steklenico zlahtnega in ga v zmerni kolicini obredno popijes ob petju nase himne zdravice nad tem stavkom se bo morda kdo spotaknil vendar pa gre tu za spostovanje tradicije in prenapeto puritanstvo tukaj ni umestno saj je vino v zmerni kolicini celo slomsek priporocal treba je lociti kozarcek ob svecani priloznosti od pijancevanja in uzivanja alkohola dan na dan vino je v zmerni kolicini celo slomsek priporocal namesto trekking reci pohodnistvo namesto lutali smo reci tavali smo ali zasli smo na splosno sloveni kar najvec slovenskih izrazov hkrati pa skrbi za cistost jezika potem ko sem navrgel nekaj zamisli bi dal se nekaj navodil za voditelje ki naj med skavti ki so jim zaupani razvijajo cut za domace slovensko torej spodbujaj skavte da si bodo dajali skavtska imena ki temeljijo na domacem avtohtonem za zgled bi dal prekmurske skavte ki so se denimo poimenovali beltinski storki to je beltinske storklje s tem so ubili kar dve muhi na en mah prvic nadeli so si ime znacilne lokalne zivali drugic pa ime so uporabili v svojem znacilnem narecju storkljo so upodobili v svoji zastavi izmislili pa so si tudi zelo izviren skavtski krik stork pikejra bum kar pomeni storklja strmoglavlja bum ostali so torej originalni domiselni avtenticni in kar je najvaznejse lokalno naravnani voditelj spodbujaj svoje skavte da bodo spoznali naravne zgodovinske in kulturne znacilnosti svojega okolja skavti naj spoznajo zivali rastline naravno in kulturno dediscino in bogastvo svojega kraja nikar naj te ne moti nenehno delati izhode na eno in isto obmocje denimo na bliznje pohorje ali kozjak kajti skavt mora imeti svoje podrocje v malem prstu poznati mora vsako stezico potocek rastlino znamenitost da tudi cloveka zival in podobno ah kaj tam smo ze bili odpade bil si tam pa si tudi kaj opazil zaznal spoznal se kaj naucil izvedel raziskal zabelezil ali preucil ali pa si sel kot veter in odsel kot veter ostalo pa ti od tega ni ostalo nic tako da se povedati nimas kaj pametnega razen tega kaj ste jedli tam je treba biti kar naprej in vedno znova odkrivati nove in nove stvari in podrobnosti to pa ne velja samo za naravo ampak tudi za mesto v katerem zivis tudi tega je potrebno dobro spoznati treba se je zavedati da je slovenija in stevilni njeni kraji s svojimi znamenitostmi neprebrana knjiga in podrocje polno neodkritih zakladov skrivnosti zgodb izrocila znanj vrednot zapuscine in podobnega da bodo navezovali stike z ljudmi v okolju skozi katerega se skavt giblje in v katerem biva s kmetovalci lovci gozdarji in podobno predvsem pa s starejsimi izkusenimi zanimivimi ljudmi kajti skavt si steje v cast da si pridobi zaupanje predvsem pa se bogati z izkusnjami teh ljudi in jim mora ce je potrebno kot svojim bliznjim tudi pomagati od teh ljudi se 'ucimo starih pesmi in obicajev da bodo v skavtske igre vpletali cimvec elementov iz zakladnice ljudskih obicajev prirejenih za skavtsko rabo pri tej priredbi spodbujaj ustvarjalnost prisotnih in jih spodbujaj k dajanju idej in predlogov vsekakor je potrebno najti primerno podlago za skavtske igre klice obicaje in obrede v slovenskem izrocilu da se bomo izognili neprijetni tuji pretezno anglosaski podobi slovenske skavtske kulture ki je vsaj zame verjamem pa da nisem edini zelo moteca da se bodo ukvarjali z amaterskim ljubiteljskim etnoloskim raziskovanjem ta predlog je da bi si denimo zapisali ali se naucili kaksno doslej neznano ljudsko pesem ali pa spoznali kaksen doslej neznan ali pozabljen ljudski obicaj bodisi odkrili kaksno doslej neznano vendar zanimivo naravno ali kulturno posebnost da bodo prepevali ljudske pesmi v pomoc ti je lahko knjizica sto narodnih in plesali ljudske plese tu bo treba pobrskati po literaturi ali povprasati kaksnega koreografa ki se ukvarja s temi plesi da bodo izdelali kaksno preprosto ljudsko glasbilo kot na primer piscalko trstenke ali lonceni bas bodisi preprosti boben kar vse se lahko uporabi pri vecerni zabavi ob ognju marsikdo med podezelskimi skavti je se vesc denimo izdelovanja pastirskih piscalk in taksen lahko svoje izrocilo in znanje prenese na ostale vecina ljudskih glasbil je zelo primerna za nosenje v nahrbtniku saj gre za manjse predmete orglice lahko na primer nadomestijo harmoniko kitara pa bas tako da lahko sestavite domac orkester ki bo zaigral za ples da bodo uporabljali cist jezik saj je pacenje znak pomanjkljive zavesti o njegovi vrednosti skof slomsek po katerem se imenuje nas steg skavtski rod je v eni svojih pridig ki jih je imel na koroskem dejal dobesedno takole materin jezik je najvecja dota ki smo jo od svojih starsev dobili dolzni smo ga skrbno ohraniti olepsati in svojim mlajsim zapustiti kdor svoj materin slovenski jezik pozabi svoj talent malopridno zakoplje bog ga bo enkrat zanj terjal ce kdo misli da je z vpletanjem tujih predvsem angleskih izrazov v slovensko govorico se posebej takrat kadar imamo v svojem jeziku ze primeren slovenski izraz na moc izviren se hudo moti lahko bi rekli ze videno in tudi obsojeno to so delali za casa slomska tako imenovani nemcurji ki so dajali svojim otrokom nemska imena spreminjali svoje priimke tako da so bili slisati bolj nemsko pacili slovenski jezik z vpletanjem nemskih izrazov posnemali nemske obicaje in podobno kako lahko recemo njim podobnim v nedavni preteklosti ali danes morda srburji anglurji ali pa amerikanurji naj postane izrazanje v lepi slovenscini osebna izkaznica in znacilnost vsakega skavta toda pozor ne norcuj se iz narecij in ne odklanjaj jih kajti narecja so del slovenske etnoloske zakladnice in kulturne zapuscine zato se ga ne sramuj govoriti in ne sramoti ljudi ki ga govorijo nekatere znacilne besede iz narecja lahko tudi uporabis kot za poudarjanje krajevnosti skavtskih imen navajam nekaj predlogov ki mi mimogrede pridejo na misel toti steg toti klan flosarski klan ipd da bodo znali pripraviti znacilne slovenske jedi kot so ajdovi zganci mlinci pecena koruza in krompir na ali v zerjavici in podobno zavedaj se da so znacilne slovenske jedi zelo primerne za transport pri skavtih vse surovine za pripravo teh jedi so v taki obliki da se le stezka pokvarijo sem spada moka ali zrnje na primer jecmen proso ali ajdova kasa do mlincev ki so v nepripravljeni obliki suhi in trdi ko pa se polijejo s kropom in zabelijo pa takoj pripravljeni za uporabo in suhih strocnic ki pa jih je potrebno pred uporabo cez noc namociti razen ce gre za industrijsko predpripravjene denimo leco do suhomesnatih izdelkov in zaseke v steklenem kozarcu ali plasticni embalazi sem spada tudi suho sadje jabolka hruske slive marelice ki so slovenska znacilnost vse to je obicajno embalirano v papirnati embalazi ki jo je zlahka moc sezgati na ognjiscu le stekleni kozarec in plasticno posodico odnesemo domov oziroma odvrzemo v smetnjak nikoli ne bom pozabil kako mi je sredi pohorskih gozdov teknil zabelof kruj kruh z domaco zaseko ki mi ga je ponudil neki prekmurski skavt verjemite mi da mi je bolje teknil kakor pica na splosno se domaci rzeni kruh tezje pokvari kot vsi moderni puhli kruhi skupaj saj so ljudje na kmetih nekoc in marsikje se danes pekli kruh enkrat na teden ali na stirinajst dni in ga nato hranili v hladni shrambi pokritega s prti da je obdrzal vlago danes nam v ta namen pri skavtih dobro sluzi plasticna vrecka le malokdo denimo ve da je slavni italijanski panettone v bistvu pinca ali sarkelj ki jo poznamo tudi mi slovenci ker pa ima zvenece tuje ime in krasno embalazo mnogi mislijo da so nasli nekaj novega slovenci pac padajo na take stvari in tudi tukaj deluje ucinek eksotike poskusajmo najti eksotiko v domacih logih ti slovenski skavt pa si rad privosci potico najbolj znacilno slovensko slascico vse to so energetska zivila ki so pri naporih v naravi se posebej dobrodosla na splosno je slovenska kuhinja taksna da je primerna za prehrano ljudi izpostavljenih telesnim naporom to dejstvo in pa da moramo biti skavti po svoji prisegi varuhi kulturne in naravne dediscine izrocila govori v prid temu da tudi s svojimi prehrambenimi navadami ne bomo rusili ampak ohranjali tradicijo kdor je korajzen si lahko preprosti kruh spece tudi v divjini potrebuje le primerno moko in nekaj suhega kvasa pa tudi kamnito pec ali pa kovinski pokrov pod katerega lahko da kruh in nad njim zakuri moka je namrec suha in kot taka lazja za prenasanje kot kruh to zahteva od skavta seveda nekaj dela a ostane mu pomembna zavest da si zna speci kruh ki je tudi v divjini vsak dan svez za sladkanje uporabljaj po stari slovanski in slovenski navadi med ki vsebuje poleg energije tudi vitamine minerale in druge koristne snovi menim pa da o medu ni potrebno se posebej razpravljati saj so njegove lastnosti toliko opevane da je vsako nadaljevanje odvec z uzivanjem meda ohranjamo same korenine slovenskega izrocila da bodo pri gradnji zasilnih bivalisc bivakov posnemali ljudsko stavbarstvo stene iz hlodov oziroma susic streha iz slame sibja ali lubja stene zatesnjene z blatom na sredi pa ognjisce opazuj redke se ohranjene koce na krasu lahko denimo naredis koco iz kamenja pokrijes pa jo s ploscatimi kamni ki jih uporabis kot stresnike vedno se prilagajaj krajevnim stavbnim in stilnim znacilnostim sredozemski alpski panonski slog da bodo znali izdelati krize znamenja ali kapelice v taboru ki bodo kraji cascenja in molitve pri tem spodbujaj njihovo ustvarjalnost vse nadaljnje zamisli prepuscam vam dragi voditelji vasi ustvarjalnosti in poustvarjalnosti povzetek skavt sluzi svoji domovini sloveniji tako da veca in siri njen ugled to pocne tako zunaj kot znotraj njenih meja hkrati pa se trudi biti njen dober drzavljan zna zapeti himno spostuje drzavno zastavo in simbole in se vkljucuje v dejavnosti ki so v prid domovini in njenim prebivalcem skavt pozna kulturo in znamenitosti svoje dezele in kraja tako da jih lahko predstavi tudi skavtom drugih dezel povsod se obnasa kot slovenski skavt in ne posnema drugih skavtskih gibanj razen v nacelih skavtstva slovenski skavt se torej zaveda da se v svetovni skavtski prostor vkljucuje kot slovenski skavt s vsemi svojimi znacilnostmi kulturo navadami in tradicijo skavt se torej se posebej trudi da bi se izobrazil in poucil o svoji domovini njenih koreninah zgodovini in prebivalcih skavt se zanima za domaci kraj je nanj ponosen in ga nenehno spoznava ter spoznava njegove znacilnosti njegova pozornost je namenjena najprej domacemu kraju kjer je sedez tropa krdela rodu oz stega nato njegovi ozji in sirsi okolici obmocju regiji in nato domovini sloveniji skavt pa se zanima tudi za tuje dezele ki pa jih bolje spoznava sele ko je dodobra spoznal svojo domovino in svoje korenine ob spoznavanju tujih dezel in njihovih skavtov ga ne obhajajo manjvrednostni obcutki saj dobro ve da le ti nimajo osnove skavt se povsod trudi da bi spoznal in ohranil kulturno in naravno dediscino svojega kraja in domovine obenem pa jo predstavil skavtom in ljudem v tujini bozidar bozo ipavic ata viharnik