smotrna raba energije sistemi za ogrevanje zgradb vzdrzevanje ogrevalnih sistemov samostojnost zanesljivost varnost in varcnost so danes najpomembnejse zahteve za delovanje ogrevalnega sistema v skrbi za zdravo in cisto okolje se jim vse bolj pridruzuje tudi zahteva po neskodijivem delovanju za okolje nemoteno delovanje ogrevalnega sistema je odvisno predvsem od zanesljivosti delovanja posameznih elementov sistema prvi korak se zacne ze pri nakupu izbrati je potrebno tehnicno najprimernejse in tehnolosko najsodobnejse naprave nizka cena naj ne bo odlocilni dejavnik ki bo prevladal nad odlocitvijo za drazje vendar tudi kakovostnejse naprave na nasem trgu se zaradi neurejene zakonodaje pojavljajo stevilne uvozene naprave katerih prodaja je v sosednjih dezelah zaradi tehnoloske zastarelosti prepovedana stare tehnologije pomenijo nizje izkoristke in s tem vecjo porabo goriva vecje onesnazevanje okolja nezanesljivo delovanje ter pogostejse okvare osnova za izbiro naprav je projekt centralnega ogrevanja v katerem projektant doloci tehnicno najboljse naprave za posamezni sistem ogrevanja v projektni dokumentaciji sta tocno dolocena tip in moc kotla ogreval varnostnih elementov dolocene je tudi vrsta regulacije ipd paziti moramo da kupimo naprave z ustreznimi atesti tehnicnimi navodili garancijo in zagotovljenim servisom vedno kupujmo pri proizvajalcih ali pri njihovih pooblascenih zastopnikih nikoli pa iz druge roke ali t i naprav neznanih proizvajalcev ko izdelek ni opremljen z imenom proizvajalca in nima ustrezne tehnicne dokumentacije z nakupom ustreznih naprav smo torej storili prvi korak k zanesljivemu delovanju z montazo naprav v nasem objektu pa prevzemamo drugi del naloge pri zogotavljanju zanesljivega in varnega obratovanja ogrevalnega sistema tako kot ostale naprave in aparati s katerimi se srecujemo v vsakdanjem zivljenju potrebuje tudi ogrevalna tehnika redno vzdrzevanje in servisiranje ki zagotavljata varno in optimalno delovanje ter dolgo zivljenjsko dobo cista kotlovnica v primerjavi s kotlovnicami iz preteklosti so sodobne kotlovnice urejene in ciste k temu je bistveno pripomogel prehod z kurjenja s trdnimi gorivi na kurjenje s tekocimi ali plinastimi gorivi kurjenje s premogom in drvmi je povezano z velikimi necistocami predvsem s prahom sajami in pepelom zato je potrebno taksne kotlovnice pogosto cistiti zaradi zahtev po varnem in optimalnem delovanju morajo biti kotlovnice ciste in urejene ter nikakor ne smejo postati skladisce za vso hisno navlako in odpadke za izgorevanje potrebni zrak se v kotel dovaja najveckrat iz kotlovnice gorilniki sesajo potrebni zrak za izgorevanje iz prostora ce pri tem sesajo prah povzroca to motnje pri delovanju gorilnika na ventilatorju gorilnika se nabira prah tako gorilnik v kurisce ne more dovajati potrebne kolicine zraka kar pomeni nepopolno izgorevanje in slab izkoristek razni gorljivi odpadki papir plastika odpadni les ipd pomenijo tudi potencialno nevarnost za vzig kar ogroza varnost kotli na trda goriva kotli za centralno ogrevanje so tekaci na dolge proge zato jih je potrebno pregledati veckrat med ogrevalno sezono kot tudi ob koncu oziroma pred zacetkom nove ogrevalne sezone izmed kotlov za centralno ogrevanje je najvec dela in vzdrzevanja s kotli na trdna goriva zaradi neprimerne uporabe goriv in predimenzioniranih kotlov je zgorevanje v njih najveckrat nepopolno stranski produkti ki nastajajo pri nepopolnem izgorevanju so v obliki katranskih oblog in saj nanasajo na stene kurisca ter tako zmanjsujejo toplotno prehodnost na ogrevalni medij vodo vsak milimeter oblog pomeni izgub ce so te obloge debele mm predstavlja to ze vec kot izgub taksne obloge so zelo trdovratne zato jih je potrebno odstraniti mehansko z ostrimi kovinskim predmetom npr izvijacem strgalom in kovinsko krtaco jih moramo odstraniti veckrat med ogrevalno sezono obvezno pa tudi po zakljucku kadar ne zadosca samo mehansko je potrebno opraviti se kemicno ciscenje v prodaji so kemicna sredstva predvsem v obliki tekocin ki jih razprsimo po kuriscu nato po zakurimo v kotlu tekocina topi nastale obloge pri izgorevanju pa jim znizuje tocko izgorevanja pod oc tako da zgorijo tudi najtrdovratnejse kljub temu da lahko vecino dela opravimo sami je dobro da kotel obcasno pregleda tudi serviser ali dimnikar ta bo poleg ciscenja kurisca opravil se kontrolo tesnosti vrat nastavitev regulatorja vleka nastavitev dimne lopute pregled varnostnih naprav ce so obloge vzrok predvsem za slabsi izkoristek kotla pa je kondenzacija do katere prihaja pri nepravilnem kurjenju velika nevarnost za poskodbe kotla nastali kondenzat na stenah kurisca ob primesi skodljivih dimnih plinov postaja agresiven in povzroca korozijo sten kurisca ki je pri kotlih na trdna goriva zaradi stevilnih hladnih zagonov se izrazitejsa kot pri kurjenju s tekocimi ali plinastimi gorivi ker tudi v tehniki velja rek bolje prepreciti kot zdraviti lahko taksne pojave v veliki meri preprecimo kupiti moramo kotel pravilne moci predimenzioniran kotel bo obratoval s slabsim izkoristkom in veliko nevarnostjo korozije nesmiselno je kupovati kotle vecjih moci zato da bomo imeli rezervo za izrazito hladne dni moc kotla je namrec dimenzionirana na zunanjo projektno temperaturo ki znasa za vecino slovenskih krajev med oc do oc v kotlu moramo kuriti samo z gorivom za katerega je skonstruiran velikost kurisca je odvisna od moci kotla in kurilne vrednosti dolocenega goriva zato lahko pride ob uporabi napacnega goriva do poskodb v kotlih nikakor ne smemo kuriti odpadkov ki izgorevajo zelo slabo hkrati pa mocno onesnazujejo okolje pravilno kuriti pomeni da kurimo kakovostna goriva jih nalagamo tako kot zahteva konstrukcija kotla oziroma kurisca npr spodnje ali zgornje odgorevanje ter zagotovimo zadosten dovod zraka redno vzdrzujemo in cistimo vse ogrevalne naprave kotli na tekoca goriva izgorevanje tekocih predvsem pa plinastih goriv je popolnejse zato kotle na tekoca in plinasta goriva ni potrebno cistiti tako pogosto najveckrat zadostuje dvakratno ciscenje med ogrevalno sezono ko odstranimo saje s sten kurisca na enak nacin kot pri kotlih na trdna goriva intenzivnost nalaganje saj je odvisna od nepopolnega izgorevanja ki je vecje ob predimenzioniranih kotlih ter od nepravilno nastavljenega gorilnika pri specialnih oljnih kotlih je potrebno veliko pozornost nameniti vzdrzevanju gorilnikov ce smo ciscenje kurisca opravili sami ali ob pomoci dimnikarja moramo nastavitev gorilnika obvezno prepustiti usposobljenemu izvajalcu najveckrat so to pooblasceni serviserji in dimnikarji ki so opremljeni za taksno delo priporocamo obisk serviserja in nastavitev gorilnika dvakrat letno oziroma pred zacetkom vsake ogrevalne sezone po izkusnjah je nujni servis potrebno opraviti na vsakih i porabljenega kurilnega olja to kar smo omenili pri ciscenju kurisca velja tudi za nastavitev gorilnika le dobro vzdrzevan in nastavljen gorilnik omogoca zanesljivo varno in varcno delovanje ogrevalnega sistema prihranek goriva lahko pri dobro nastavljenem gorilniku znasa tudi do ob obisku mora serviser opraviti naslednje kontrolo in ciscenje dovodov in filtra za gorivo kontrolo in ciscenje filtra na oljni crpalki v gorilniku ciscenje filtra na razprsilni sobi ciscenje dovodnih kanalov za zrak ciscenje ventilatorja ciscenje fotouporov in izgorevalne glave gorilnika pregled in po potrebi zamenjava vseh ostalih elementov elektrod izolatorja pregibnih cevi ipd izmeriti sajavost dimnih plinov izmeriti temperaturo dimnih plinov izmeriti vsebnost c v dimnih plinih ugotoviti prisotnost kurilnega olja v dimnih plinih sajavost se meri z odvzemom dimnih plinov na izhodu iz kotla s posebno napravo v kateri se obarva filtrski papir vec kot je saj temnejsi je papir ob primerjavi z lestvico sajavosti mora biti filtrski papir skoraj bel vrednost med in kolicina c v dimnih plinih mora biti med cim vecji je delez c vecji je presezek izgorevalnega zraka ki slabsa izkoristek kotla temperatura dimnih plinov naj se pri klasicnih visokotemperaturnih kotlih giblje med oc oc pri nizkotemperaturnih in kondenzacijskih kotlih pa po priporocilih proizvajalca kotla za nastavitev gorilnika in merjenje vseh nastetih parametrov potrebuje serviser ustrezno merilno opremo zato serviserju ki te opreme nima ne smete zaupati nastavljanja gorilnika po vsaki opravljeni meritvi mora serviser napraviti zapisnik merilni protokol ki ga shranite za primerjavo v prihodnji sezoni kotli na plinasta goriva plin je kot gorivo v zadnjem casu zelo razsirjen vendar se nekateri iz strahu pred nevarnostjo zanj le stezka odlocajo za plinske kotle in gorilnike velja enako kot za kotle na trdna in tekoca goriva redno vzdrzevanje in kontrola sta garancija za varno in optimalno delovanje izgorevanje plina je najcistejse zato je potrebno kotel cistiti po potrebi medtem ko je treba gorilnik pri specialnih plinskih kotlih nastavljati redno vsaj enkrat v ogrevalni sezoni serviser mora ob pregledu in nastavitvi gorilnika opraviti naslednje kontrolo tesnosti dovoda plina do gorilnika kontrolo tesnosti elektromagnetnih ventilov kontrolo ventilatorja zunanje ciscenje gorilnika preveriti plinski filter preveriti zgorevalno glavo elektrode in ostale elemente in jih po potrebi zamenjati pri vzdrzevanju pretocnih in kombiniranih plinskih grelnikov moramo paziti na nabiranje apnenca na stenah toplotnega prenosnika intenzivno izlocanje apnenca se zacne pri temperaturah visjih od oc da se temu izognemo naj bo temperatura priprave tople vode nizja manjsi pretok vode glasno pretakanje in sumenje vode ter nizja temperatura segrete vode oziroma daljsi cas priprave vode so prvi znaki da je na prenosnih povrsinah grelnika nastala obloga apnenca apnenec slabo prevaja toploto zato so toplotne izgube vecje vecja je poraba goriva obstaja pa tudi nevarnost da grelnik pregori ko opazimo znake ki opozarjajo na povecan nastanek apnenca poklicemo serviserja ki bo strokovno ocistil grelnik dimnik dimnik je namenjen odvodu dimnih plinov in vleku skozi kurisce zato ga je potrebno skupaj z ostalimi dimovodnimi napravami redno cistiti pri kurjenju na trdno in tekoca goriva je potrebno dimnik cistiti enkrat mesecno pri plinastih gorivih pa vsaj dvakrat v ogrevalni sezoni dimnik naj cisti usposobljeni dimnikar ki opravi tudi pregled dimnika in opozori na morebitne poskodbe ob prehodu iz kurjenja s trdnimi ali tekocimi gorivi na kurjenje s plinastimi gorivi je dimnik najveckrat potrebno sanirati v taksnih primerih je najprimernejsa sanacija z dimnicnimi tuljavami iz nerjavecega jekla ki jih vstavimo v dimnik za boljsi izkoristek kotla in manjse toplotne izgube v casu mirovanja kotla moramo v dimno cev za kotlom vgraditi termicno loputo motorne lopute vgrajujemo pri tlacnih plinskih ali oljnih gorilnikih pri pretocnih grelnikih in atmosferskih gorilnikih pa vgradimo bimetalno loputo varnostne naprave poleg najpomembnejsega vzdrzevanja kotla gorilnika in dimnika moramo v kotlovnici vzdrzevati tudi ostale elemente instalacije kontrolirati moramo merilne instrumente manometre in termometre ter jih ce so v okvari zamenjati enkrat letno moramo preskusiti tudi varnostni ventil ki se lahko med ogrevalno sezono zapece raztezna posoda je varnostni element ki prevzema raztezke ogrevalne vode zaradi povisane temperature in tlaka v sistemu za manjse sisteme je razsirjena uporaba zaprte raztezne posode ki je povezana s povratkom ogrevalne vode raztezna posoda je tovarnisko napolnjena s plinom pod pritiskom ki je vedno oznacen na vidnem mestu scasoma se elasticno membrana v posodi stara in zacne prepuscati vodo iz sistema ce v casu mirovanja in med obratovanjem kotla tlak v sistemu izrazito niha je to znak da je raztezna posoda v okvari z rahlim pritiskom na ventil na plinskem delu posode lahko preverimo ali je membrana popustila ce iz ventila pritece voda je to znak da je membrano potrebno zamenjati v primeru da je pritisk v raztezni posodi nizji od staticnega tlaka v sistemu lahko tlak v posodi povecamo tako da jo napolnimo z zracno tlacilko ventil na raztezni posodi je podoben ventilu na avtomobilski gumi ali ventilcku na kolesu vzdrzevanje instalacije in ogreval toplotne izgube zaradi razvoda toplote lahko v neugodnih razmerah velika razvejanost instalacije dolgi cevovodi znasajo do cevovode ki so v neogrevanih prostorih in kotlovnici moramo dobro toplotno izolirati vecino delo lahko opravimo sami saj lahko kupimo toplotnoizolacijske zlebake debeline cm s katerimi oblecemo cevovode izolacijski material je na zunanji strani zasciten z aluminjasto folijo in s samolepljivim trakom za spajanje v vecjih kotlovnicah pa lahko za zascito izolacije uporabimo tenko alumnijasto plocevino cevovodov v ogrevanih prostorih ponavadi ne izoliramo pac pa jih kontroliramo na spojih da ne puscajo in jih po potrebi prepleskamo z zascitno barvo ogrevala v prostorih morajo biti pravilno namescena najpogosteje se nahajajo pod okni kjer v prostor priteka hladen zrak ki se ob njih ogreje in se dviga v prostor ne smemo jih namescati v posebne zidne utore ali jih zakriti z globokimi okenskimi policami vecjimi kosi pohistva in debelimi zavesami ce je mogoce ob prvem posegu v ogrevalnem sistemu odstranite ogrevala in za njimi namestite dodatno toplotno izolacijo in ali refleksijsko folijo pri ogrevanju z radiatorji se toplota oddaja predvsem s konvekcijo prah na ogrevalih zmanjsuje toplotno prehodnost iz ogrevne vode preko stene ogrevala na notranji zrak odzracevanje ce so ogrevala sredi ogrevalne sezone delno hladna predvsem v najvisjem delu in je v njih slisati pretakanje vode je to znak da je v ogrevalih zrak taksen sistem moramo takoj odzraciti cevna instalacija je izvedena pod dolocenim minimalnim naklonom k najvisji tocki kjer je izvedeno odzracevanje sistema z avtomatskimi ali mehanskimi odzracevalnimi napravami najveckrat so z odzracnimi ventili opremljena najvisja ogrevala na katerih lahko odzracimo instalacijo pri tem je potrebno opozoriti da pred odpiranjem ventila preverimo na kateri strani je odzracna odprtina da ne bomo neprijetno preseneceni ko nas bo presenetil vodni curek pred zacetkom odzracevanja moramo v kotlovnici z dodatnim polnjenjem vode v sistemu povecati tlak nato odpremo odzracni ventil na najnizjem ogrevalu ko pritece iz njega voda ga zapremo pri tem pade tlak v sistemu zato sistem zopet napolnimo ter odzracimo naslednji ventil postopek ponavljamo do najvisjega ogrevala kjer koncamo odzracevanje termostatski ventili redno moramo preveriti tudi tesnost radiatorskih ventilov in jih v primeru da puscajo zamenjati z novimi z vgradnjo termostatskih ventilov kompenziramo toplotne dobitke v prostoru in tako prihranimo do energije vse rekonstrukcije ogrevalnega sistema kot so zamenjava ogreval ali radiatorskih ventilov moramo opraviti v najkrajsem moznem casu ter v casu mirovanja kotla ko se lotimo taksnih posegov moramo namrec izprazniti ogrevalni sistem ki je izpostavljen intenzivni koroziji ogrevalni sistem moramo prazniti cim manjkrat cas popravila pa naj bo cim krajsi zakljucek redno vzdrzevanje in kontrola ogrevalne tehnike zagotavljata poleg varnega in nemotenega delovanja tudi prihranek energije oziroma goriva prihranek goriva pomeni manjsi strosek za ogrevanje kot tudi manjse onesnazevanje okolja kot je navedeno v uvodu pa je pogoj za optimalno delovanje sistema in manjse stevilo okvar tudi pravilna izbira vseh elementov in naprav ogrevalnega sistema dimenzioniranja ogrevalnega sistema ne prepustimo izvajalcu monterju ali prodajalcu ogrevalne tehnike ampak usposobljenemu projektantu za primer noj navedemo da lahko predimenzioniran kotel obratuje z letnim izkoristkom ki je manjsi od