energija je delo je gibanje je toplota energija je zivljenje zivljenja brez energije ni saj bi brez energije vse obstalo celo gibanja delcev v atomih ne bi bilo energija je torej gibalo celega sveta in seveda tudi nasega zivljenja energijo v vsakdanjem zivljenju potrebujemo za ohranjanje zivljenja energija ki jo dobimo s kemicni pretvorbo iz hrane za pripravo in shranjevanje hrane za toplo vodo za vzdrzevanje primernih bivalnih pogojev ogrevanje ohlajanje za pogon prevoznih sredstev za razvedrilo za konjicke itd fizika uci da je energija sposobnost telesa da opravi neko delo cutila za neposredno zaznavo energije clovek nima lahko pa zaznava njene ucinke na primer gibanje teles sevalno toploto svetlobo zvok in podobno energijo lahko merimo z ustreznimi napravami in instrumenti enota za merjenje kolicine pa je joule izg dzul poleg tega pa uporabljamo se njene izpeljanke kj mj pj itd blizje nam je v vsakdanjem zivljenju druga oblika enote ws wattsekunda j ws in izpeljanke kot so wh kwh mwh stare enote ki pa niso dovoljene v mednarodnem sistemu enot pa so se kalorija kilokalorija erg kilopondmeter in morda se katera energijo lahko razdelimo na razne nacine po izvoru po ucinkih po nosilcu itd v vsakdanjem zivljenju delimo energijo glede na vir soncno energijo elektricno energijo energijo vetra energijo vode geotermalno energijo energijo vzmeti svetlobno energijo toplotno energijo kemicno energijo ki je vezana in se sprosca ob kemicnih reakcijah jedrsko energijo ki se sprosca ob cepitvi ali zlivanju atomskih jeder za lazje sporazumevanje poznamo v energetiki oblike energije ki jih oznacimo glede na stopnjo v pretvorbi iz oblik ki jih ne moremo neposredno uporabiti v take ki jih potrebujemo na primer doma primarna energija je energija ki je skrita v nosilcih energije energentih nafta plin premog les sekundarna energija je energija ki smo jo dobili s pretvorbo iz primarne n pr elektricna iz premoga v termoelektrarni upostevane so izgube pri pretvorbi koncna energija je energija ki jo dobi uporabnik upostevane so izgube pri prenosu koristna energija je energija za zadovoljevanje potreb uporabnika n pr toplota na elektricni kuhalni plosci upostevane so izgube pri pretvorbi elektricne energije v toplotno za primer podajmo pot energije od premoga preko elektrike do elektromotorja izgube v elektrarni so priblizno sekundarna energija je primarne pri prenosu koncna je primarne pri pretvorbi v elektromotorju so izgube se priblizno koncne energije koristna energija je primarne za vsako kilowatno uro koristnega dela na izhodu elektromotorja smo torej porabili za kwh primarne energije iz premoga iz gornjega lahko vidimo tudi da vse oblike energije niso enako uporabne ali kakovostne saj z nekaterimi lahko opravimo vecjo kolicino dela z nekaterimi manjso z nekaterimi pa nobenega najbolj kakovostna je elektricna energija vire energije ki jih uporabljamo lahko razdelimo na obnovljive in neobnovljive vire prvi se nenehno obnavljajo pri drugih pa so zaloge omejene in jih bo clovestvo prej ali slej izcrpalo med obnovljive vire stejemo predvsem energijo sonca v obliki direktnega sevanja toplota biomase vetra energije vode in geotermalno energijo ti viri se v naravi stalno obnavljajo neobnovljivi viri pa so fosilna goriva jedrska energija in energija kemicnih reakcij iz mineralnih virov ugotovili smo ze da viri energije ki jih imamo na zemlji vecinoma niso neposredno uporabni za zadovoljevanje nasih potreb zato jih moramo pretvoriti v uporabne oblike najpogosteje so to elektricna energija toplotna energija in kineticna energija temu pa sluzijo manjse ali vecje naprave kot so kotli za ogrevanje energija vezana v gorivih se spreminja v toplotno energijo razne elektrarne hidroelektrarne termoelektrarne nuklearne elektrarne elektrarne na geotermalno paro elektrarne na plimovanje ali valovanje elektrarne na veter male hidroelektrarne itd parni stroji energija vezana v gorivih se spreminja v kineticno energijo motorji z notranjim izgorevanjem energija vezana v gorivih se spreminja v kineticno energijo elektricni generatorji kineticna energija se spreminja v elektricno energijo sprejemniki soncne energije elektromagnetno sevanje sonca se spreminja v toplotno energijo fotocelice elektromagnetno sevanje sonca se spreminja v elektricno energijo toplotne crpalke elektricna energija in energija okolja pri nizji temperaturi se spreminjata v toplotno energijo pri visji temperaturi da bi v pogovoru s strokovnjaki projektanti svetovalci in izvajalci del lazje razumeli kaj nam zelijo povedati moramo najprej razjasniti nekatere pojme in izraze kadar govorimo o ravnanju z energijo pogosto uporabljamo izraz raba energije v povezavah z ucinkovita raba energije varcna raba energije in podobno ceprav bi bilo slovnicno pravilno poraba ali izraba energije fizika pa uci da je energija kolicina ki je ne moremo porabiti kar poznamo kot zakon o ohranitvi energije ki pravi da energije ni mogoce uniciti lahko jo samo spreminjamo iz ene oblike v drugo porabimo lahko toplotno energijo ki jo spremenimo v drugo obliko ali nivo energije na splosno pa ne zato uporabljamo izraz raba energije kljub slovnicni nepravilnosti enako velja za besedi energijski in energetski kadar imamo opravka direktno z energijo uporabljamo raje pridevnik energijski n pr nizko energijska hisa energijsko varcen aparat kadar pa govorimo o dejavnostih ki so povezane z energijo pa uporabljamo pridevnik energetski n pr energetski zakon energetski objekt energetska politika raba energije za ogrevanje zgradb je odvisna od oblike zgradbe in sestave njenih obodnih delov ter seveda klimatskih pogojev okolja v katerm se zgradba nahaja podatek s katerim opisemo te klimatske pogoje in ki ga potrebujemo za izracune je temperaturni primankljaj temperaturni primankljaj je definiran kot produkt casa ogrevanja z razliko temperatur med notranjostjo zgradbe po dogovoru je to oc in zunanjim zrakom trajanje po dogovoru omejimo na dni ko je zunanja temperatura prag nizja od oc za dolocen kraj torej vzamemo povprecno zunanjo temperaturo v casu ogrevalne sezone in jo odstejemo od dogovorjenih oc ter jo pomnozimo s stevilom ogrevalnih dni izrazimo jih v enoti »stopinja dan« zato se pogosto uporablja tudi izraz »stopinjski dnevi« namesto temperaturni primankljaj vrednosti temperaturnega primankljaja v sloveniji so od st dan v piranu v ljubljani v kamniku in v planici potrebne podatke dobimo v raznih prirocnikih pri racunanju jemljemo povprecne vrednosti za daljse obdobje pri primerjavah rabe energije med posameznimi leti pa moramo upostevati dejanske vrednosti ki so za posamezna leta seveda razlicne narocimo pa jih na hidrometeoroloskem zavodu slovenije drugi podatek ki ga potrebujemo za izracun rabe energije za ogrevanje stavb je toplotna prehodnost toplotna prehodnost nam pove koliko energije se izgublja skozi m elementa stavbe stena okno tla strop in podobno pri temperaturni razliki stopinje med obema stranema elementa zapisemo jo kot k z enoto w m k izracunamo jo na podlagi toplotne prevodnosti in debeline posameznih sestavnih delov gradbene konstrukcije ter toplotne prestopnosti povrsin ali pa jo izmerimo s posebno napravo omenimo se dve velicini na podlagi katerih izracunamo toplotno prehodnost toplotna prevodnost oznacimo jo z je podatek ki je znacilen za posamezni material je torej snovna lastnost materiala pove nam koliksen toplotni tok bo prevajal material debeline m pri temperaturni razliki k navedimo nekaj primerov toplotno izolacijski materiali imajo toplotno prevodnost med in w mk beton med in w mk votla opeka priblizno w mk in podobno toplotna prestopnost pa je lastnost povrsine materiala ki nam pove kaksen toplotni tok oddaja ali sprejema m povrsine pri temperaturni razliki k med povrsino in okolico toplotne izgube zaradi prehoda toplote skozi ovoj stavbe imenujemo jih transmisijske izgube so odvisne od povrsine in toplotne prehodnosti posameznega elementa ter klimatskih pogojev ki jih opisemo s temperaturnim primanjkljajem na podlagi poznanih povrsin posameznih elementov na primer oken sten stropov tal in podobno in njihovih toplotnih prehodnosti lahko torej dolocimo potrebno letno energijo za ogrevanje za posamezne kraje pri nas toplotne izgube izracunamo kot vsoto produktov povrsin a toplotnih prehodnosti k in temperaturnega primankljaja tp vseh posameznih elemntov stavbe in jih zapisemo v enoti j joule ali kwh kilovatna ura ki nam je blize pri racunanju toplotnih izgub v tla pod stavbo moramo upostevati dejstvo da je temperatura zemljisca pod stavbo v zimskem obdobju visja od zunanje temperature zato moramo upostevati ustrezne korekcijske faktorje dodatno moramo upostevati tudi faktorje zaradi dnevnih na primer nocno znizanje temperature ali tedenskih prekinitev ogrevanja na primer pisarne in sole ob koncih tedna pri racunanju energijske bilance stavbe pa moramo upostevati se toplotne izgube zaradi prezracevanja imenujemo jih ventilacijske izgube dobitke notranjih virov osebe topla voda elektricne naprave kuhanje in dobitke soncne energije skozi okna ali razne pasivne solarne elemente iz tako izracunanih toplotnih izgub lahko izracunamo potrebno kolicino goriva ce poznamo izkoristek ogrevalnega sistema in kurilnost goriva pri dolocanju kakovosti naprav za pretvarjanje energije je odlocujoc izkoristek naprave izkoristek naprave dolocimo z merjenjem v laboratorijih ali preizkusevaliscih dobljene vrednosti izrazamo v in se nanasajo na pogoje ki so bili dosezeni med preizkusom izkoristek naprave nam pove koliksen delez vlozene primarne energije v obliki goriva se spremeni v koncno energijo pod s standardom dolocenimi pogoji preizkusanja vrednosti so manjse od razlog lezi v tem da goriva ne moremo popolnoma izkoristiti saj se del energije izgubi z dimnimi plini in vlago v njih del s sevanjem povrsine kotla v okolico del pa jo ostane v nepopolno izgorelih ostankih za orientacijo navajamo izkoristke kurilnih naprav glede na konstrukcijo in vrsto goriva veckrat govorimo tudi o izkoristku ogrevalnega sistema ki pa ga dobimo tako da upostevamo poleg izkoristka kotla tudi izkoristek cevnega omrezja in stopnjo izkoristka regulacijskega sistema vrednost dolocimo glede na velikost stopnjo izolacije cevi in nacin razvoda cevi primer kotel ima izkoristek in je vgrajen v cevni sistem ki je delno izoliran v neogrevanih prostorih regulacija ogrevanja je rocna brez stalne kontrole r x x ali iz primera lahko vidimo da samo z dobro kurilno napravo ne dosezemo pricakovanih ucinkov ce je ta vgrajena v nepopoln ogrevalni sistem izkoristek kurilne naprave opisuje neko trenutno stanje na preizkusevaliscu ce pa delovanje naprave opazujemov celotnem ogrevalnem obdobju to lahko izrazimo z letnim izkoristkom za slovenijo velja v vecini krajev da traja kurilna sezona okrog kurilnih dni ali ur ko mora biti naprava pripravljena za delovanje v tem casu deluje n pr gorilnik na olje priblizno ur pri napravah ki ogrevajo tudi sanitarno toplo vodo deluje se ca do dodatnih ur letni izkoristek dolocimo z naslednjim obrazcem qb izgube zaradi pripravljenosti kotla cas delovanja gorilnika cas do ponovnega zagona gorilnika primer v ogrevalni sezoni je vgrajeni stevec ur pokazal da je gorilnik deloval ur izkoristek kotla kurilna sezona je trajala ur s pripravo tople vode izgube zaradi pripravljenosti kotla pa so k ba bv qb za hitro ocenjevanje predimezioniranosti kurilne naprave lahko z vgradnjo stevca ur delovanja gorilnika sluzi naslednji diagram na sliki energente oznacujemo glede na kolicino toplote ki jo vsebujejo z izrazom kurilnost hi oznacujemo tisto kolicino toplote ki jo dobimo z zgorevanjem goriva ce dimne pline ohlajamo samo do temperature rosisca vodne pare ki jo vsebujejo dimni plini z izrazom zgorevalna toplota hs oznacujemo vso toploto ki se sprosti pri gorenju vkljucno s toploto vodne pare v dimnih plinih latentna toplota v tabeli so prikazani najpomembnejsi podatki o gorivih ki jih potrebujemo za ocenjevanje rabe energije in skladiscenje goriva energijsko stevilo ki ga oznacimo z e je doloceno kot celotna raba energije v stavbi na povrsinsko enoto uporabne povrsine bivalnega prostora v obdobju enega leta kwh m leto in sluzi grobemu ocenjevanju energijske ucinkovitosti obstojecih stavb ki vkljucuje stanje ovoja zgradbe njeno tehnicno opremljenost in bivalne navade uporabnikov obcasni kontroli rabe energije v stavbi in ocenjevanje uspesnosti izvajanja ukrepov ucinkovite rabe energije grobi oceni bodoce rabe energije na osnovi projektnih podatkov pri nacrtovanju novogradenj energijsko stevilo je sestavljeno iz energijskega stevila eop za ogrevanje prostorov etv za pripravo tople vode in etn za ostalo tehnicno opremo kot so rasvetljava gospodinjski stroji in aparati kuhanje itd zato lahko energijsko stevilo dolocimo kot energijska stevila pa lahko primerjamo med seboj samo med stavbami s podobnim nacinom uporabe vecstanovanjske stavbe enodruzinske hise upravne stavbe sole hoteli restavracije vrtci bolnisnice itd za orientacijo podajamo tabelo energijskih stevil ki jih predlagajo v sprejem v evropski skupnosti tabela ciljne vrednosti energijskih stevil izracunanih na neto uporabno povrsino stavbe