mag jana kalin institut jozef stefan ljubljana kako pomagati mladim v njihovem osebnostnem in vrednostnem razvoju vsebina kljucne besede povzetek osebna refleksija uvod znacilnosti mladih temeljne znacilnosti obdobja adolescence znacilnosti mladih v sloveniji vloga ucitelja vzgojitelja mentorja nacela za vzgojo za vrednote vzgojiteljevi pristopi obvezne izbirne vsebine za srednjesolce kako mladi vrednotijo nacine dela na tecaju oiv zakaj si najvec pridobil ob izbrani metodi dela zakljucek uporabljena literatura kljucne besede adolescenca vzgoja za vrednote vloga ucitelja vzgojitelja obvezne izbirne vsebine za srednjesolce metode in nacini dela z mladimi povzetek ucitelji in vzgojitelji se ob srecevanju in delu z mladimi v adolescenci ki je cas intenzivnega osebnostnega in vrednostnega razvoja veckrat sprasujejo o pristopih metodah in nacinih dela z mladimi ob zavedanju znacilnosti obdobja adolescence in mladih v sloveniji predstavljamo nacela za vzgojo za vrednote in podrocja ki spodbujajo vrednostno rast mladih predstavljamo konkretne pristope ki pomagajo uciteljem vzgojiteljem pri oblikovanju mladega cloveka v drugem delu prispevka smo zbrali odgovore srednjesolcev na vprasanje kako vrednotijo nacine dela na tecajih obveznih izbirnih vsebin ki jih izvajamo na institutu jozef stefan v centru za informatiko in zunajsolsko izobrazevanje za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprasalnik in intervju z udelezenci tecaja ce njive ne posejemo s kvalitetnim semenom bo sicer rodila rastline vendar samo plevel in ljuljko ce pa racunas na obilno zetev moras njivo zgodaj spomladi zorati pobranati in jo posejati pomembno je da si navade pridobimo v mladosti zakaj posoda se dolgo disi po tistem s cimer jo napolnimo ko je nova j a komensky osebna refleksija kar vzgojitelj more in mora storiti je sejanje dobrega semena seme pada v razlicno zemljo ni vsaka enako rodovitna niti ni pripravljena sprejeti posejanega semena skrivnost vzgajanja je v tem da vzgojitelj nikoli ne ve ali se bodo pokazali rezultati njegovega prizadevanja kdaj se bo to zgodilo in na kaksen nacin lahko se zgodi da sadov sploh ne bo dobra zetev je odvisna od stevilnih dejavnikov in na nekatere izmed njih je tezko oz nemogoce vplivati in vendar sta prizadevanje in trud pomembna in dobra morda se posebno takrat ko se zdi da ne bo nobenih sadov in je na zunaj videti da je vse prizadevanje zaman obicajno je potem presenecenje toliko vecje in potrditev in veselje in upanje za naprej to sem vedno znova odkrivala ob delu z mladimi toliko darov sem prejemala po njih veliko so mi dali veliko so me naucili tudi zame je bilo srecevanje z njimi vedno znova proces osebnostnega in vrednostnega oblikovanja veliko hvaleznosti je v meni za vse to eno bistvenih spoznanj zame pa je da je vredno sejati dobro seme cetudi morda sadov se ne bo jutri in jih jaz ne bom nikoli videla ceprav bi jih tako zelo rada in da so sadovi razlicni pri vsakem posamezniku drugacni kar je v moji moci je sejanje dobrega semena vse drugo se zgodi brez mene hocem zaupati v moc semena in v notranjo skrito rast ki rojeva sadove uvod danes morda bolj kot kdajkoli prej odkrivamo in dozivljamo potrebnost vzgoje za vrednote zivimo v casu velikih sprememb na stevilnih podrocjih zivljenja ena glavnih znacilnosti je naglo spreminjanje okrog nas in v svetu napredek znanosti in tehnologije postavlja cloveka pred nove izzive in zahteve eticnih vprasanj clovek danes zmore veliko vec kot sme zivimo v svetu ki postaja vsak dan manjsi vedno bolj se zavedamo medsebojne odvisnosti in potrebe po postavljanju zivljenja na trdne temelje spostovanja clovekovega dostojanstva medsebojnega spostovanja solidarnosti pravicnosti prizadevanja za skupno dobro uciti se moramo ziveti drug z drugim se vec drug za drugega zakaj prvic zato ker bomo skupaj propadli ce ne bomo skupaj rastli in napredovali odlocitev je v nasih rokah in drugic zato ker je samo zivljenje za nekaj ali za nekoga vredno clovekovega zivljenja edino zivljenje ki postaja in je dar za druge prinasa polnost sreco in zadovoljstvo po cemer clovek hrepeni v svojem najgl obljem bistvu ko clovek dozoreva stopa iz zagledanosti vase proces osebnostnega in vrednostnega razvoja je v stalnem preseganju samega sebe uresnicevanju svojih potencialov gre za preseganje zanimanja samo zase in za prebujanje skrbi za druge oblikovanje cuta za druge sposobnosti empatije in pomoci drugemu danes clovek za zivljenje potrebuje celo vrsto znanj ki se jih najveckrat ne nauci v soli dostikrat tudi doma ne kako ravnati v medosebnih odnosih kako spoznavati sebe in druge kako ravnati s svojim notranjim svetom hotenj custev zelja misli kaksne so mozne cloveske vrednote in cilji kako ziveti v harmoniji s samim seboj kako odkrivati svoje mesto in ziveti znotraj druzbe kaksna je vloga ucitelja vzgojitelja ob srecevanju z mladimi v procesu njihovega osebnostnega in vrednostnega dozorevanja da bi svojo vlogo jasneje videli se najprej ustavimo ob znacilnostih obdobja adolescence in znacilnostih mladih znacilnosti mladih temeljne znacilnosti obdobja adolescence adolescenca je razvojno obdobje med otrostvom in odraslo dobo v katerem posameznik fizicno intelektualno emocionalno in socialno dozoreva fizicno in intelektualno adolescent dozori prej kot socioemocionalno predvsem zaradi oblik sociokulturnega zivljenja v sodobni druzbi ki zahtevajo visoko stopnjo prilagajanja posameznika okolju ameriska psihologinja elizabeth hurlock povzeto po zupancic c obdobje adolescence deli na predadolescenco priblizno od do leta starosti zgodnjo adolescenco priblizno od do leta srednjo adolescenco od do leta pozno adolescenco od leta dalje priblizno do leta starosti obstajajo stevilna individualna pa tudi subkulturna odstopanja od teh starosti spodnja meja adolescence se pomika navzdol predvsem zaradi boljse prehrane in nacina zivljenja nasploh zgornja meja pa se pomika navzgor zaradi daljsega obdobja izobrazevanja adolescenta konec adolescence je tezko definirati ker se nanasa na casovni okvir ko postane oseba emocionalno socialno in ekonomsko neodvisna in je sposobna prevzeti odgovornost odraslega cloveka v druzbi v obdobju adolescence naj bi posameznik postajal vse bolj neodvisen dosegel abstraktni nivo misljenja postal zadovoljen s svojimi telesnimi obcutki in telesno shemo zgradil nove socialne stike postal ekonomsko in socialno stabilen ter si zgradil sistem vrednot in moralnih norm razvoj v adolescenci ni linearen temvec je poln vrhov zastojev in celo nazadovanj prehod med otrostvom in odraslo dobo pomeni veliko spremembo v zivljenju posameznika in zato zahteva ustrezne prilagoditve hitreje ko se sprememba pojavi teze se ji posameznik prilagodi zacetek pubertete se zacne s spremembami v velikosti in strukturi telesa telesni razvoj je hiter in nesorazmeren pojavi se tudi spolno dozorevanje kot posledica hormonalnih sprememb v telesu zaradi fizicnih sprememb postane mladostnik neroden in nezanesljiv v gibanju ker je posameznik v tem obdobju fizicno zrel okolje od njega pricakuje da se obnasa kot odrasla oseba zaradi pomanjkanja ustreznih izkusenj pa tega se ne zmore in tako deluje precej nestabilno in nekonsistentno nestabilnost in nesigurnost se kazeta tako v agresivnem vedenju kot v pretirani samozavesti ali v umiku poleg tega so za adolescenta znacilni tudi custvena preobcutljivost in povecana odzivnost na telesne spremembe mladostnik je ekstremno obcutljiv razpolozenjski sanjav in ima pogoste custvene izbruhe v svojem obnasanju veckrat zaide v ekstreme ker se boji da bo nezmozen dokazati svojo vsestransko kompetentnost posledica tega je mladostnikova negotovost glede lastnih sposobnosti zavedanje lastnih spolnih nagonov kar pospesi posameznikovo usmerjenost navznoter nasprotje med potrebo po zasciti s strani starsev in zeljo po neodvisnosti ki se kaze v kljubovalnosti adolescent si zeli biti odrasel vendar vsega se ne zmore hkrati pa je sposobnejsi od otroka kljubovalnost je posledica boja med obcutki moci in sibkosti in se kaze v odklanjanju tujih vplivov in protestu proti odraslim avtoritetam ki jih mladostnik ponavadi niti ne pozna upira se jim tudi v primeru ko na njihovo mesto ne more postaviti nicesar novega in boljsega podrejanje skupinskim normam obnasanja vrstnikov ki se v obdobju zgodnje asolescence kaze zlasti v manifestnem obnasanju nacin oblacenja strizenja las poslusanje dolocenega tipa glasbe kasneje pa tudi v staliscih in vrednotah do sebe drugih in razlicnih druzbenih pojavov potencialna napetost med druzinskim domacim okoljem in zeljami po novem in neodkritem isce razne aktivnosti ki ga zadovoljujejo sklepa nove tesnejse in pomembnejse socialne vezi z ljudmi obeh spolov seznani se z razlicnimi zivljenjskimi stili navadami in filozofijami ker je v tem obdobju predvsem v ospredju iskanje lastne identitete si posameznik skusa odgovoriti na vprasanje kdo je kako ga vidijo drugi ljudje kaksna bo njegova prihodnost to ga usmerja k eksperimentiranju z razlicnimi socialnimi vlogami in viri informacij zanimajo ga razlicni aspekti zivljenja ziveti poskusa po razlicnih zivljenjskih filozofijah dokler ne najde tiste ki najbolj ustreza njegovi individualnosti ker tako eksperimentiranje ne ustreza druzinskim normam starsi mladostnikovo vedenje dozivljajo kot alarmantno vcasih celo nenormalno pojav abstraktnega misljenja ki posamezniku omogoca sklepanje brez konkretnih specificnih primerov kot ena izmed negativnih posledic misljenja na abstraktnem nivoju pogosto nastopijo ucne tezave mladostnik je preprican da snov obvlada in jo je sposoben uporabiti v praksi ce razume njeno razlago zato je ne ponavlja crno beli pogledi na svet pogosto je to najboljsi psiholoski pokazatelj ki loci asolescenta od zrelega odraslega cloveka saj odrasli vidijo svet pretezno siv z zelo malo crno belega v eni od zgibank ob tednu boja proti odvisnosti pa navajajo naslednje znacilnosti mladostnikov potreba po samopotrditvi in samostojnosti zelja po povzemanju vedenja in navad odraslih teznja po kljubovanju odraslim in avtoriteti privlacnost tveganja in vsega novega nihanje razpolozenja s pogostimi potrtostmi in tesnobo negotovost vase odvisnost od mnenja vrstnikov zelja po sirjenju dozivetij sprejemljivost za simbole drznosti in poguma nezadovoljstvo s seboj in s stvarnostjo slabsa sposobnost za odgoditev ugodja nestrpnost in neucakanost ko se teh znacilnosti zavedamo drugace razumemo mlade v njihovem obdobju individualizacije ki povzroca veliko napetost med zeljo po samostojnosti in zeljo po pripadnosti v dobi adolescence se mlad clovek dokoplje do spoznanja da ni on merilo vsega dogajanja v svetu ter da je v zivljenju treba upostevati tudi drugega glej gerjolj str znacilnosti mladih v sloveniji raziskava mladina ' ki jo je izvedel center za socialno psihologijo na fakulteti za druzbene vede pomeni prvo resnejso analizo mladostniske populacije v sloveniji v zadnjih letih kakor pravijo njeni avtorji mladi zivijo v velikih spremembah druzbenega zivljenja soocajo se z resnimi tezavami in pomembnimi izzivi v svoji zivljenjski situaciji in se bolj v pogojih in okoliscinah v katerih morajo sprejeti zelo daljnosezne zivljenjske odlocitve spremembe v moznostih solanja zaposlovanja osamosvajanja in ustvarjanja druzine vecajo in mnozijo tezave na prehodu mladih v svet odraslih se pos ebno v svet dela v raziskavi ugotavljajo veliko obremenjenost mlade generacije z osnovnimi eksistencnimi problemi problem vrednostnih orientacij mladih proces prestrukturiranja in dinamiziranja zivljenjskih stilov individualizacija ki pomeni porast emancipacijskih moznosti in porast konfliktnosti in dusevnih obremenitev za posameznike od otrostva dalje problem usmerjanja mladih v koristno izrabo prostega casa kajti aktivne oblike izrabljanja prostega casa ter ukvarjanje s stvarmi izven neposrednega zivljenjskega okolja mladih ne pritegnejo zadrzanost glede angaziranja v izvajanju druzbenih sprememb vecja zazrtost mladih v zasebni svet oz v probleme vsakdanjega zivljenja temeljni interesi mladih se vrtijo v krogu zabave razvedrila prijateljev in znancev zelje po potovanjih spolnosti in ljubezni ne zanima jih svet tveganj prevzemanja odgovornosti raven razmisljanja o sebi in svojih problemih je razmeroma nizka velik del mladostnih energij hrepenenj in upov ostaja odrinjen pojavlja se vprasanje izrabe neizkoriscenih energij mladih in nevarnost nesocialnih ravnanj zlasti agresije do sibkejsih drugacnih nezazelenih vloga ucitelja vzgojitelja mentorja kaksna je ob zavedanju vseh teh znacilnosti vloga ucitelja vzgojitelja kako naj mladim pomagamo v procesu dozorevanja ali sploh potrebujejo pomoc ali si pomoci zelijo rasanen teaching etics str si ob vlogi ucitelja v procesu moralnega vzgajanja postavlja stevilna vprasanja med drugim ali je ucitelj organizator vodja diskusije izvir znanja ali kaj drugega ali je nevtralni organizator procesa ucenja ali pa lahko odprto predstavi svoje vrednote skozi vodenje dejavnosti je uciteljeva vloga odvisna od starosti ucencev in od tega ali je problem splosne ali profesionalne etike ali mora biti ucitelj strokovnjak za etiko ali je znanje dovolj ali morda potrebuje custva empatijo altruizem za eticni razvoj in delovanje kako lahko ucitelj pomaga ucencem ne da bi ob tem z njimi manipuliral r rasanen prav tam str ugotavlja da je uciteljeva bistvena naloga delati za dobro ucenca to je po njenem mnenju uciteljeva najosnovnejsa vrednota ki temelji na otrokovih potrebah in pravicah v raziskavi prav tam ki so jo izvedli na finskem o tem kako poucevati etiko ucitelji omenjajo naslednje faktorje ki zahtevajo uciteljevo posebno pozornost ustvarjanje dobrega pozitivnega vzgojnega in ucnega okolja in vzdusja ki ga opredeljuje obcutek varnosti ljubezen skrb odprtost zaupanje obzirnost spostovanje postenost podpiranje ucencevega osebnostnega samostojnega in uravnotezenega razvoja razvijanje odgovornosti za druge ljudi naravo druzbo in prihodnost sveta l m ling m cooper in e burman str porocajo o pogledih studentov bodocih uciteljev na vzgajanje vrednot v solah raziskavo so opravili na dveh univerzah v melbournu v avstraliji o vlogi ucitelja na podrocju vzgoje vrednot v soli so najpogosteje izrazali zahtevo da mora biti ucitelj pozitivni zgled izrazati mora obcutljivost za vrednote in stalisca drugih imeti odprt in objektiven pristop spostovati razlicnost dopuscati enake moznosti za vse ucence spodbujati odprto komunikacijo z namenom spostovanja pravic ucencev poudarjajo tudi da je ucitelj odgovoren za vzgajanje spretnosti moralnega presojanja analiziranja in oblikovanja mnenj in kriticnega pristopa v posameznih situacijah na tretjem mestu pa navajajo ucitelja kot tistega ki naj ustvarja pozitivno in podporno vzdusje v razredu ki temelji na medsebojnem spostovanju in obcutku varnosti in kjer so jasno opredeljeni pogoji sprejemljivega in nesprejemljivega vedenja studenti bodoci ucitelji pa so poudarjali tudi to da je zanje zelo pomembno imeti cas in okolje za opredelitev svojih lastnih vrednot preden se bodo soocili z vzgajanjem vrednot v razredu samo v tem primeru verjamejo da bodo lahko izgrajevali potrebno znanje in spretnosti za poucevanje vrednot nasteli so stevilne konkretne strategije ki bi jih morali spoznati in preizkusiti v casu studija da bi jih lahko kasneje konkretizirali v vzgojni situaciji v razredu te strategije zajemajo igranje vlog diskusije resevanje problemov scenarije filme brainstorming studije primerov stalisca do spornih vprasanj kaj je za studente najpomembnejse v pripravi na bodoce vzgajanje vrednot in stalisc v razredu studenti navajajo prepoznavanje in sprejemanje individualnih razlik razvijanje spostovanja razlicnih mnenj v skupini dovolj casa za opredelitev osebnih vrednot ustrezni modeli vlog predstavitev zadnjih spoznanj o vzgoji vrednot oblikovanje zavesti o smereh v poucevanju in ucenju vrednot razvijanje razumevanja sirsega druzbenega konteksta vrednot in stalisc vse bolj jasno je da vloga ucitelja ni v poucevanju vrednot ampak v tem da deluje kot vzpodbujevalec usmerjevalec ucencem naj pomaga jasniti njihove vrednote da se bodo zavedali razlicnosti svojih pogledov in pogledov drugih ljudi ce kje potem je pri moralnem vzgajanju pomembno da se poucevanje in vzgajanje zacneta tam kjer so ucenci vzgojitelj je tisti ki naj posamezniku pomaga oblikovati njegov motivacijski sistem spoznavati lastne potrebe in potrebe druzbe spoznavati vrednote ter oblikovati pozitivne drze ki ne bodo sluzile egoizmu obrambi sebe ampak spoznavanju in udejanjanj u vrednot to bo pomagalo k zdravi druzbi bogatim medosebnim odnosom in zdravim samostojnim in trdnim osebnostim sinkovec robert monks cit po sinkovec pravi da sta pomembni komponenti vzgoje za vrednote osebni zgled in pomoc ucencem pri razjasnjevanju vrednot vendar so vrednote po njegovem mnenju prevec pomembne da bi jih prepustili nakljucnemu in posrednemu prep oznavanju naloga sole je da jasno izrazi za katere vrednote si prizadeva ter navede razloge zanje nato naj razvija razjasnjevanje vrednot sposobnosti kriticnega misljenja ter tehnike moralnega presojanja poleg tega naj sola razvije postopke preko katerih se ucenci naucijo odgovornosti za svoja dejanja monks nadalje pravi da morajo vzgojitelji najprej sami definirati svoje vrednote in se uciti kako se vrednote razvijajo in spreminjajo nato naj spodbujajo v razredu taksne aktivnosti ki ucencem omogocajo da se lastnih vrednot zavedo in se o njih sprasujejo prav tako pa tudi o vrednotah drugih ucencev in odraslih vkljucujejo naj zazeljene razumske in custvene komponente sposobnosti naj se ne razvijajo loceno od vrednot nacela za vzgojo za vrednote sinkovec prav tam str navaja nekaj nacel za vzgojo za vrednote vrednote moramo poznati torej biti o njih pouceni le informacija o vrednotah ni dovolj pomembno je znati po vrednotah ziveti vrednote je treba razjasnjevati utemeljiti videti njihov pomen in smisel vrednot se mladi ne ucijo iz besed temvec jih prepoznavajo skozi uciteljeva dejanja uciteljev zgled je nepogresljiv potrebno je da ima ucitelj osebno lestvico vrednot da zna misliti samostojno in kriticno ter da deluje v skladu s svojim prepricanjem naloga sole vzgojne skupnosti je da v vzgojnem konceptu jasno opredeli vrednote da pricuje kot skupnost in zavestno vzgaja v smeri izbranih vrednot razvijati moramo metode kriticnega misljenja in moralnega presojanja ter cuta osebne odgovornosti upostevati moramo razumsko in custveno komponento idealna vzgojna metoda je povezanost znanja teorije in izkusnje prakse kar vzgojo povezuje z zivljenjem ucencev osnova vzgoje za vrednote je dober odnos med ucenci in uciteljem rezultati raziskav ki so primerjali razlicne metode poucevanja so pokazali da je osebni odnos med uciteljem in ucenci bolj pomemben kot same metode vzgojno delovanje pomaga ponotranjiti vrednote starratt nasteva metode ki jih mora ucitelj pri svojem vzgojnem delu se posebno razvijati aktivno poslusanje skupinska dinamika resevanje konfliktov opredelitev vrednot poimenovanje problemov solska skupnost pa naj posebej razvija skrb za drugega spostovanje in sluzenje drug drugemu s pomocjo ucitelja in vrstnikov naj se ucenci ucijo kako odpuscati vzpostavljati porusene odnose sprejemati kritiko se pogovarjati o razlicnih pogledih ko shelton isce odgovor na vprasanje kako spodbujati mlade k eticnemu vedenju najprej poudarja da je potrebno biti realisticen pri zastavljanju ciljev in pricakovanju kaj vse bi bilo mozno storiti zanje poudarja pa tri vidike oz podrocja vzpodbujanja moralnega vedenja to so skupnostni formalni zunanji in medosebni vidik skupnost je tista ki klice vrednote in vzpodbuja k iskanju vrednot in vrednega skupnost predstavlja okolje kjer oseba lahko kriticno raste in se razvija v skupnosti se ucimo in udejanjamo dialog pri formalnem zunanjem vidiku vzgajanja gre za pridobivanje osnovnih strategij resevanja problemov v soocanju z moralnimi problemi na tem podrocju se ucimo povezovanja intelektualnega znanja z eticno perspektivo intelektualno znanje je nepopolno ce ne vkljucuje in ne razvija tudi eticne in socialne dimenzije vzgojitelj naj omogoca moznosti za izkusnjo in presojo situacij v katerih mlad clovek preverja svoja stalisca in moralne vrednote na medosebni ravni pa gre za prepletanje na eni strani zivljenja vzgojitelja ucitelja in na drugi strani ucencev mladih ljudi ko oblikujemo njihovo moralno identiteto mladi skozi proces odrascanja potrebujejo vzgojitelja vse bolj kot svojega mentorja tutorja danes mladi vrednotijo kakovost in smisel svojega zivljenja skozi kakovost medosebnih odnosov v nasih odnosih z mladimi je najpomembnejse da omogocamo pozitivno atmosfero vzdusje ki bo pomagalo mladim in jih spodbujalo k postavljanju pravih vprasanj skozi pristen medosebni odnos lahko vzpodbujamo dialog ki jim bo pomagal pri ozavescanju njihovih vrednot odkrivanju smisla zivljenja in oblikovanju zavesti ki bo vsebovala socutenje moralno vizijo in sluzenje drugim za dosego tega cilja je pomembno reflektirati probleme vsakdanjega zivljenja jih usposabljati za oblikovanje odlocitev in odkrivanje vrednot vzgojiteljevi pristopi shelton prav tam navaja konkretne pristope ki pomagajo vzgojitelju pri oblikovanju mladega cloveka in spodbujajo moralni razvoj prisluhniti izkusnjam ucencev eden najvecjih izzivov za odrasle je ohranjanje pozornosti za subjektivno izkusnjo mladega cloveka dovolite mladim da pripovedujejo svojo zgodbo to zahteva obcutljivost za strahove dvome in veselje ki mlade zaposlujejo poslusanje nam omogoca soocanje s tem kar je za mlade zares pomembno zavedati se moramo da opazujemo reakcije mladih skozi oci odraslega cloveka in vcasih nenamenoma iznicimo tisto kar je zanje zelo pomembno najboljsi test nase obcutljivosti je obcasen pogled nazaj na naso lastno izkusnjo ko smo bili se mladi priklic dvomov skrbi strahov ki smo jih imeli in pozitivnih obcutij skrbnosti in zaupanja odraslih na nek nacin gre za naso sposobnost empatije vzivljanja v dozivljanje in obcutenje mladih biti zgled to se morda slisi staromodno pa je vendar zelo pomembno vkljucuje vse nase vedenje od tega da smo zvesti uradnim uram do spostovanja mnenja ucencev nase pripravljenosti da smo jim na voljo ko nas potrebujejo nase osebno zivljenje kot ogledalo odseva vrednote ki jih zastopamo zivljenjsko vprasanje za vsakega vzgojitelja je kako zivi zvestobo in zavezanost vrednotam ki jih zagovarja biti zgled pa ni samo osebni ampak tudi institucionalni izziv kaksne vrednote zastopa sola kot institucija moralne obveznosti vzgojitelja izhajajo v veliki meri prav iz teh vrednot oblikovati vrednostne sodbe v razredu naj mladi poznajo nase stalisce do posameznega problema ceprav poklicna odgovornost zahteva posteno in nepristansko predstavitev vseh dejstev ki so v povezavi z dolocenim problemom morajo ucenci vedeti tudi to kako odrasli prihajamo do svojih moralnih stalisc in sledimo vrednotam v sestavljenosti in konkretnosti vprasanj s katerimi se soocamo tak razgovor je lahko velikega pomena za mlade ko oblikujejo eticno ogrodje svojega vedenja priporocati literaturo v pogovoru z mladimi si vzemimo cas za vprasanje katere knjige so pred kratkim prebrali in kaj so se iz prebranega naucili skusajmo odkriti zakaj imajo radi doloceno literarno delo in kaj so se ob branju naucili o sebi in o zivljenju nasploh predlagajmo jim se druge knjige in jim pojasnimo zakaj so nam vsec in kako so na nas vplivale v literaturi najdemo odgovore na osnovna clovekova vprasanja in ob razlicnih junakih spoznavamo da moralno zivljenje zahteva tudi dolocen trud in prizadevanje postavljati dobra vprasanja umetnost poslusanja med drugim pomeni tudi biti pozoren na to kje dolocena oseba je za mlade to pomeni da jim pomagamo k odkrivanju sebe pogovarjajmo se z mladimi o tem kaj spoznavajo o sebi kot o cloveskih bitjih kako so med seboj razlicni katera izkusnja doslej jim najvec pomeni in zakaj take vrste samoopazovanje spodbuja zav est o vrednotah in izbiro vrednot v konkretnih situacijah spodbujati domisljijo moralna rast vkljucuje odkrivanje novih poti gledanja in razumevanja postavljanja novih vprasanj in boljse prepoznavanje med seboj prepletenih problemov domisljija omogoca odkrivanje mreze odnosov in problemov znotraj procesa moralnega presojanja prav tako pa tudi odkrivanje moznosti v prihodnosti v pogovoru z ucenci je dobro raziskovati kako vidijo doloceno stvar zaradi njihove lastne izkusnje drugace in jih spraseva ti po tem katere vrednote ta novi uvid najbolje odraza pogovarjajmo se z njimi o njihovih upanjih in sanjah kako sedanji cilji in vedenje pomagajo pri doseganju njihovih pricakovanj in hrepenenj v prihodnosti govoriti o zivljenjskih temah raziskave kazejo da imajo mladi pogosto tezave pri opredeljevanju ciljev ki dolocajo smisel njihovega zivljenja ena od poti ki pomagajo mladim govoriti o ciljih je spodbujanje da bi svoje zivljenje pogledali kot zgodbo pripoved clovekova naravna u smeritev je pripovedovanje in pogled na zivljenje po pripovedni poti ki zajame pomembne ljudi znacaje zarote odlocilne trenutke in vecna vprasanja pogosto spodbujajmo ucence da govorijo o bistvenih znacilnostih in pomembnih vsebinah njihovega zivljenja vprasanja ki so nam lahko pri tem v pomoc kateri trije dogodki ali osebe so oblikovali tvoje zivljenje kaj je tvoj zivljenjski nacrt kaj bi rad skozi svoje delovanje v prihodnosti prenasal na druge katere vrednote bo odsevalo tvoje zivljenje sedanjost in preteklost mi pomagata nacrtovati moje zivljenje v prihodnosti opogumljati vkljucevanje v projekte ucenje je veliko vec kot samo dogajanje v razredu projekti ki vkljucujejo skrb za druge sirijo mladim obzorje pomagajo pri spoznavanju samega sebe skozi delo in spodbujajo vzivljanje in empatijo vzbujanje empatije omogoca mladim da na stvari pogledajo na nov drugacen nacin in tako prihajajo do novih uvidov in spoznanj odkrivati skupine in skupnosti v katere so vkljuceni osebno identiteto v veliki meri odkrivamo skozi odnose z drugimi mladi so vkljuceni v stevilne skupnosti in skupine druzina prijatelji klubi sportna drustva bogate sadove lahko prinese odkrivanje kaj jim posamezna skupina pomeni kako nanje vpliva in katere vrednote zastopa poudarjati odgovornost eden izmed najpomembnejsih ciljev vzgajanja je oblikovanje osebne integritete ta pomeni osebno odgovornost in svobodo pri izbiri vedenja ki bo v skladu z zvestobo izbranim osebnim vrednotam pogosto je svoje vedenje tezko presojati mladi so nagnjeni k presojanju posledic vedenja in ravnanja drugih posebno odraslih tezave pa imajo pri ustreznem vrednotenju svojih motivov in vedenja vprasanja ki so mladim lahko v pomoc pri tem so kaj vpliva na njihovo vedenje kako lahko njihovo vedenje vpliva na druge kako lahko njihovo vedenje skoduje njim samim voditi jih moramo skozi ta vprasanja z namenom da bi jim pomagali odkrivati kako zivijo svoje zivljenje in kako ga bodo ziveli v prihodnje ter kaksne posledice ima in bo imelo taksno zivljenje zanje in za druge obvezne izbirne vsebine za srednjesolce med razlicnimi moznostmi med katerimi lahko mladi izbirajo v soli in zunaj nje v casu svojega odrascanja so tudi obvezne izbirne vsebine oiv za srednjesolce v sloveniji smo jih zaceli uvajati v letu predstavljajo moznost in obveznost srednjesol cem da sami vsako leto izberejo do ur programov ki niso del rednega predmetnika izvajalci teh programov so lahko tudi zunajsolski ponudniki na institutu jozef stefan v ljubljani smo leta razvili tri enotedenske urne programe s skupnim naslovom eticni temelji zahodne civilizacije naslovi posameznih programov so spoznavanje samega sebe temeljne cloveske vrednote in mir v pravicnosti zajemajo tri podrocja clovekovega zivljenja psiholoski eticni in socialno druzbeni vidik programi predstavljajo enega od odgovorov na izzive casa in probleme s katerimi se danes srecujejo mladi in na katere opozarja tudi zgoraj omenjena raziskava mladina ' od razvoja programov do danes se jih je udelezilo preko mladih po vsej sloveniji pri izbiri vsebine in metod dela v programih oiv smo imeli pred ocmi srednjesolce in njihove potrebe zelje v casu odrascanja nas namen je bil pripraviti programe ki bodo mladim pomagali pri odkrivanju in spoznavanju samih sebe svojega mesta v druzbi in pri odkrivanju vrednot na katere bodo lahko postavili svoje zivljenje da bo polno bogato in ustvarjalno in ne le zivotarjenje iz dneva v dan iz izkusenj ki smo jih pridobili z izvajanjem programov odkrivamo pomembnost taksnega vzgajanja in izobrazevanja mladih predstavljamo kako srednjesolci vrednotijo nacine dela na tecaju spoznavanje samega sebe glavni cilj ki smo ga zasledovali pri izbiri metod in nacinov dela je aktivnost udelezencev zato se metode na tecaju neprestano prepletajo in dopolnjujejo v raziskavi je sodelovalo srednjesolcev ki so odgovarjali na anketni vprasalnik ob koncu tecaja in udelezencev polvezanega intervjuja ki smo ga izvedli mesec in pol po koncanem tecaju citati navedeni v posevnem tisku predstavljajo izjave mladih na intervjuju kako mladi vrednotijo nacine dela na tecaju oiv udelezenci so med nastete nacine dela na tecaju razdelili tock glede na to koliko so pridobili od njih tabela koliko so udelezenci pridobili ob posameznem nacinu dela nacin dela min max povp vr md rang pogovori delo v skupini fotogovorica predavanje zapisi delo v parih pogovori med metodami dela zelo visoko izstopajo pogovori gre za pogovore v celotni skupini razjasnjevanje vprasanj dilem resevanje njihovih problemov npr z ucitelji prijatelji pogovore v manjsih skupinah pa tudi za osebne pogovore ob koncu tecaja ki pa so ga bili delezni samo v skupinah v radovljici kajti v kocevju je bil na tecaju ves razred in teh zakljucnih pogovorov ni bilo mozno izpeljati zelo vsec mi je bilo cisto na koncu ko ste nas povabili na razgovor tak obcutek sem imela da sem lahko popolnoma prepricana da lahko povem cloveku ki ne bo nikomur naprej povedal da ne bo izdal mojega zaupanja drugace moram kar naprej paziti kdo bo komu kaj povedal mami atiju in obratno ucitelji starsem imela sem zares dober obcutek da me nekdo zares poslusa mladi izrazajo veliko potrebo po pogovoru po tem da jih nekdo zares poslusa jim daje vedeti da jih spostuje in ceni in da ne bo izrabil njihovega zaupanja v vecini primerov se v osebnem razgovoru zelo odprejo delijo svoje tezave in vprasanja veselje in upanje s tistim ki jih je pripravljen poslusati ob tem sem veckrat dozivljala da je na nek nacin velika prednost to da ne prihajam iz sole da nisem njihov profesor ki se ga je treba bati ce ne zaradi drugega zaradi ocenjevanja in da je nas odnos lahko bolj sproscen zaupen in prijateljski pogovori ob razlicnih vprasanjih v celotni skupini so dragoceni ker gre za razjasnjevanje vprasanj ki zadevajo vse udelezence veliko je vprasanj in problemov ki zanimajo vse pa nimajo vsi dovolj poguma vprasati ce to v vecji skupini naredi nekdo drug namesto njih jim to predstavlja pravo olajsanje dragoceno je slisati tudi mnenje drugih udelezencev ob istih vprasanjih vsak pove kaj novega pogovori ostajajo dragoceni nenazadnje tudi zato ker so bili zanimivi in prijetni in ker lahko vsak ki zeli pove svoje mnenje zelo veliko jim pomeni kadar jih drugi poslusajo in cenijo tisto kar so povedali zanimivo je da med razlogi zakaj so najvec pridobili s pogovori navajajo da je pri pogovorih tudi mentor lahko najvec povedal in da so ob tem dozivljali med nami odnos ki jim je bil zelo vsec in se ena misel pridobivanje znanja na tak nacin je najprijetnejse ker ni vsiljeno delo v skupini metoda ob kateri so anketiranci zelo veliko pridobili je tudi delo v manjsih skupinah to delo je bilo bolj aktivno in zanimivo za vse udelezenci so se lahko bolj odprli drugim in skupaj razmisljali o postavljenih vprasanjih na ta nacin so lahko v veliki meri spoznavali in odkrivali stalisca in mnenja drugih njihovih sosolcev skusali razumeti in sprejemati razlicnost z drugimi so primerjali svoje mnenje in iskali na zastavljena vprasanja skupni odgovor pestra je bila izmenjava mnenj pridobili so veliko novih idej in zamisli poglobili obravnavano vsebino v skupini so upostevali predloge vseh in dozivljali enotnost med njimi vsec mi je bilo delati v skupini ni uzitek delati sam lepse je ce delamo skupaj imas boljsi obcutek delo v nasi skupini ni bilo nekaj posebnega je pa nekaj kar smo skupaj naredili ni en sam najboljsi nad vsemi drugimi ampak smo vsi skupaj ki smo pomembni delo v skupini mi je bilo zelo vsec ponavadi ne delamo tako ce delas sam je dolgocasno v skupini je hecno in bolj zanimivo spoznas kaksne znacilnosti prijateljev in svoje ki jih prej se nisi poznal delo je bilo ustvarjalno in zanimivo posebno se je to izrazalo skozi plakate ki so jih ob posamezni vsebini oblikovali in predstavili drugim ustvarjalni smo bili uporabljali smo svojo domisljijo in znanje nekaterim pa je bilo delo v skupini najbolj vsec zato ker njim samim ni bilo treba veliko delati delali so drugi v skupini se je dalo tudi nekoliko skriti in odgovornost za koncni rezultat dela se je razporedila med vse clane skupine ob opazovanju dela skupin je bilo ocitno da so v nekaterih skupinah zelo tezko nasli skupni jezik veckrat je bilo tezko usmeriti pozornost na dolocen problem in se o njem odkrito pogovarjati nekaterim je bilo lazje komunicirati pisno odgovore na vprasanja je vsak clan skupine napisal na list ki so ga potem prebrali in iz tega izluscili glavno sporocilo in oblikovali plakat pogovor kot bistveni sestavni del dela v skupini je marsikdaj stopil v ozad je kar je bila velika skoda na zacetku smo se prepirali potem smo si izmenjali mnenja in jih uskladili nase delo je bilo nekaksen povzetek tega kar smo delali doziveli lahko smo izrazili to kar smo doziveli kdor je seveda hotel tisti ki ni bil zainteresiran pa tega pac ni storil delo v skupini je pomenilo malo zabave in malo resnosti biti bi morali malo bolj zavzeti nekateri so vprasanja vzeli resno drugi pa bolj za zabavo kljub temu ostaja metoda dela v skupini kot druga najpomembnejsa za anketirance menijo namrec da so prav skozi to delo zase veliko pridobili fotogovorica zelo blizu delu v skupini pa je tudi metoda fotogovorice simbolicne fotografije so pomagale anketirancem izraziti svoje notranje dogajanje dozivljanje samopodobo s pomocjo fotografije podobe so izrazili tisto kar bi z besedo zelo tezko ali sploh ne bi mogli mnogi so poudarjali da so v sliki videli sebe zares prepoznali sebe ceprav se jim je sprva to zdelo nemogoce metoda jih je nagovorila tudi zato ker omogoca aktivno sodelovanje in razmisljanje in ker nevsiljivo povabi k notranjemu odzivu ki ga potem clovek zeli izraziti navzven zanimivo je tudi prisluhniti pogledom in mnenjem drugih udelezencev v skupini veckrat so odkrivali svojo podobnost z lj udmi za katere so bili prepricani da so popolnoma drugacni od njih ali pa se cudili temu kako lahko na isti fotografiji vsak opazi cisto nekaj drugega in odkrije tako drugacno sporocilo ko pomislim na tecaj se zelo dobro spomnim fotogovorice prvic sem iskal bolj fotografijo ki jo bom znal opisati zato je trajalo kar nekaj casa izbral sem galebe ki letajo po zraku fotografija je res simbolizirala svobodo nebo nima tesnih meja v bistvu sem se prepoznal v fotografiji starsi me nimajo na vajetih sem dosti svoboden na koncu sem izbral fotografijo ki predstavlja zeleznisko postajo oz veliko stevilo prepletenih zelezniskih tirov fotografiranih od zgoraj predstavlja taka razpotja v zivljenju ko imas za narediti veliko odlocitev ko se moras odlociti za pravo na fotografijah sem videl kaj izrazajo zares lahko pokazejo tebe samega kaksen si izbral sem fotografijo s konji na travniku v galopu izraza mi svobodo neodvisnost samostojnost v vsaki skupini pa se je nasel tudi kaksen fant med dekleti takih primerov ni bilo ki mu fotogovorica ni bila vsec tisto s slikami mi ni bilo vsec iz slike nisem mogel odkriti da bi mi kaj povedala slike so bile take da nisi vedel kaj naj bi to predstavljalo predavanje precej visoko na lestvici metod ob katerih so veliko pridobili navajajo tudi predavanje obicajno so bile sestavni del predavanj tudi krajse vaje skupinske dinamike pogovori igre asociacij ipd kar je sluzilo motiviranju udelezencev kot razloge zak aj so veliko pridobili ob predavanjih pa anketiranci navajajo dejstvo da na ta nacin lahko zelo veliko izves da se ucis skozi izkusnje drugih da so bila predavanja dobra in vsebina zanimiva zapisi in knjiga zapise smo med tecajem pisali ob koncu vsakega vsebinskega sklopa vsebujejo tisto cesar ne bi radi pozabili kar bi radi ohranili za svoje zivljenje iz vrste zapisov ki smo jih oblikovali skozi ves tecaj smo ob koncu oblikovali seminarsko nalogo t i knjigo ki smo ji dali tudi svoj simbolicni naslov zapisov ni bilo vedno najlazje pisati vcasih je tezko izraziti notranje dogajanje ubesediti razmisljanje opisati custva za anketirance zapisi predstavljajo nekaj novega nov nacin novo metodo pri spoznavanju samega sebe mnogim so bili v pomoc pri izrazanju misli nekaj imas kar bi rad povedal pa ne ves kako bi to napisal kot pri spisih v glavi se cel kup stvari prepleta pa ne vem kako bi to spravila na papir pa tudi povedati je bolj tezko pa vendar ce napises imas nekaj kar ostane knjiga mi bo se v pomoc vem da jo bom se rabila ob temi ki jo bolj poznas je bilo lazje zapisati zapis vcasih nisi tocno vedel kaj napisati tezko je izraziti custva na papir cetudi je bilo kdaj odvec pripraviti zapis med tecajem in ga kar najraje ne bi pa ob koncu vsi udelezenci dozivljajo veselje nad tem kar je nastalo svoje knjige so veseli in nanjo ponosni ko sem brala kar smo delali in kar si mislim sem si rekla saj nisem se za stran vreci v knjigi so lepe stvari takrat ko mi je tezko pa vidim samo slabe ce jih pogledam skupaj sem boljse volje dobim vec volje za zivljenje vedno ko odprem knjigo se spomnim kaj vse imam ne vem ne znam tega opisati ampak vedno se bolje pocutim ko grem skozi knjigo ali ce preberem samo en njen de l knjigo imam ves cas na mizi tako da lahko veckrat pogledam kaj smo poceli predstavlja simbol zame ce bi rekel da je voditeljica skozi zivljenje bi bilo malo prevec lahko pa recem da je moja voditeljica skozi mladost knjiga ostaja tudi konkretni rezultat dela na tecaju nekaj otipljivega tisto kar lahko vedno znova pogledajo in preberejo in se ob tem spomnijo tecaja in tega kar jih je najbolj nagovorilo kar je bilo zanje bistveno sporocilo tecaja najveckrat knjigo spet vzamejo v roke ko jim je dolgcas ko nimajo kaj poceti ko jim je tezko knjiga ki smo jo oblikovali v teku tecaja je nekaterim pomagala ko so doma zeleli starsem predstaviti kaj smo delali oz jim je omogocila da so se preko zapisane besede svojega razmisljanja in dozivljanja bolj odprli starsem na nek nacin je bila knjiga spodbuda tudi za vecje razumevanje med mladimi in njihovimi starsi ter izhodisce za pogovor knjigo sem pokazala mami ki jo je prelistala in rekla da je dobro zelim si da bi jo mama prebrala potem bi me lazje sprejemala tezje je vse to povedati veliko lazje je ce prebere tisto kar sem napisala doma sem starsem pokazal knjigo da sta jo lahko prebrala mislim da me zdaj tudi bolj razumeta celotni knjigi je vsak dal svoj simbolicni nasl ov ki povzema in povezuje nova spoznanja naslov sem ji dala jagode po knjigi ko zorijo jagode ki mi je bila tako vsec jagode so nekak simbol moje mladosti ne vem zakaj morda prav zaradi tiste knjige pa se zelela sem dati drugacen naslov kot drugi vsi so pisali kdo sem jaz kaj sem jaz jaz sem zelela drugacen naslov knjigi sem dal naslov jaz in zato ker v knjigi tisti ki jo prebere vidi mene zagleda pa lahko tudi sebe ne more biti prav tak ampak nekaj svojih znacilnosti pa lahko odkrije tri pike pomenijo se nekoga drugega da je lahko se nekdo drug da nisem samo jaz v krogu svojih najblizjih knjigi sem dala naslov to sem jaz ker v njej vidim sebe svojo predstavo karakter lastnosti nova spoznanja zdi se mi poucna knjiga o meni tudi za druge je poucna mislim da bi ob njej lahko tudi drugi clovek spoznal sebe ce bi jo prebral in naredil vaje samo ena od intervjuvank pa nam odpira se en vidik ki ni zanemarljiv predstavlja tisto skupino udelezencev na tecaju ki skozi zapise niso pridobili toliko kot bi lahko ce bi jih skrbno delali ce bi se bolj potrudili in jih ne jemali kot nekaj kar je pac treba knjige nisem vec vzela v roke ker nisem napisala nic taksnega da bi jo bilo vredno brati ce bi se bolj poglobila bi bila morda bolj zanimiva kljub temu pa ostaja eno bistvenih spoznanj tudi za mlade na tecajih ne bi bilo dobro ce ne bi nic zapisali bi prehitro pozabili delo v parih delo v parih je metoda ki smo jo zelo malo uporabljali menim da je zato na zadnjem mestu tisti ki ji pripisujejo visjo pomembnost pa navajajo kot pozitivne lastnosti to da je v paru lazje delati kot sam in da je tako vec misli in idej kot bi jih bilo ce bi delali sami zakaj si najvec pridobil ob izbrani metodi dela poglejmo kateri razlogi so se najpogosteje pojavljali kot odgovor na vprasanje zakaj so najvec pridobili ob doloceni metodi odgovori anketirancev so razvrsceni v devet kategorij tabela zakaj si najvec pridobil ob izbrani metodi dela kategorije f f rang izmenjava mnenj zaupanje uciti se od drugih v sliki vidis sebe pomaga izraziti notranja spoznanja custva uvide spoznavanje drugih uciti se o drugih veliko izves aktivnost vseh zanimivo prijetno ustvarjalno poglobitev vsebine problema ostalo dobra predavanja lazje delati nekaj novega brez odgovora skupaj iz tabele je razvidno da je pri nacinih dela za anketirance najpomembnejsa izmenjava mnenj med udelezenci obcutek zaupanja in moznost da se na ta nacin ucijo od drugih o tem govori kar anketirancev s tem v zvezi je pomembno poudariti velik pomen skupine za posameznika in njegov osebnostni napredek kot drugo najpomembnejso metodo poudarjajo pomen fotogovorice ki prebuja najgloblje plasti v cloveku in pomaga izraziti notranje dogajanje s pomocjo simbolike omogoca uvidevanje in razumevanje samega sebe in dogajanja v notranjosti ter spodbuja pripovedovan je in odpiranje drug drugemu spoznavanje drugih uciti se o drugih je naslednja pomembna kategorija za mlade je ocitno zelo v ospredju zelja da bi spoznavali in razumevali druge njihovo dozivljanje reakcije poznavanje drugih jim pomaga pri spoznavanju sebe enako pomembno so dozivljali vrednost kategorije veliko izves nanasala se je najveckrat na metodo predavanja ali dela v skupini tukaj smo dodajali nova spoznanja uvide odkrivali nove vsebine in sirili obzorja aktivnost vseh zanimivost ustvarjalnost ter poglabljanje vsebine so razlogi ki so bili pomembni v manjsi meri vendar skupaj predstavljajo skoraj cetrtino vseh odgovorov zakljucek na tecajih gre za neke vrste izkustveno ucenje z metodami aktivnega dela smo iskali svoje lastne odgovore na vprasanja in povezovali predhodne izkusnje z novimi spoznanji na ta nacin smo stopali od konkretne izkusnje preko uvidevanja in presojanja do konkretnih odlocitev za zivljenje zavedamo se da metoda kot taka se ne zadosca sama po sebi to kar mladega cloveka najbolj oblikuje in spreminja je kakovost medosebnega odnosa med njim in uciteljem oz vzgojiteljem nicesar ni ob cemer bi clovek zorel kot clovek razen ob cloveku t ciglar ce bodo mladi imeli moznost skupaj z ucitelji vzgojitelji in drugimi ki se z njimi ukvarjajo resevati tudi svoje osebne probleme probleme v druzini najdevati odgovore na vprasanja o smislu in vrednotah o zivljenju samem ce jim bo nekdo znal odpirati oci tudi za svet v katerem zivijo za izzive ki zahtevajo tudi njihove konkretne odgovore in jih povabiti iz sveta zagledanosti vase bo s tem resen tudi marsikateri solski problem morda se tega premalo zavedamo ucenje za smiselno zdravo srecno ustvarjalno zivljenje bi moralo biti sestavni del vsakega solskega predmeta in cilj prizadevanj drugih vzgojno izobrazevalnih programov le tako lahko pricakujemo da bodo mladi ljudje postajali vedno bolj zrele samostojne odgovorne osebnosti ki bodo znale in zmogle ziveti vrednote tudi v svetu ki se tako hitro spreminja in postavlja pred nas vedno nove izzive in vprasanja zakaj posoda se dolgo disi po tistem s cimer jo napolnimo ko je nova uporabljena literatura fajdiga a spoznavanje samega sebe eticni temelji zahodne civilizacije delovno gradivo in prirocnik za izvajalca programa institut jozef stefan ljubljana gerjolj s vprasanje identitete in vrednostne vzgoje v postkomunisticni druzbi v vzgoja vrednote cilji drzavljanski forum za humano solo druzina ljubljana str kalin j neinstitucionalni modeli pri spodbujanju osebnostnega in vrednostnega razvoja mladih magistrsko delo filozofska fakulteta ljubljana komensky j a velika didaktika pedagoska obzorja novo mesto kunstelj b zakaj ziveti z vrednotami v vzgoja vrednote cilji drzavljanski forum za humano solo druzina ljubljana str ling m l in dr values caught or taught referat predstavljen na th conference of the association for teacher education in europe lizbona mladina ' delno porocilo o raziskavi fakulteta za druzbene vede ministrstvo za solstvo in sport ljubljana rasanen r from words to action in teachers' proffesional ethics education and research referat predstavljen na th conference of the association for teacher education in europe lizbona shelton c m helping college students make moral decisions v conversations no st louis missouri str starratt r j building an ethical school a practical response to the moral crisis in schools the falmer press london sinkovec s ego funkcija avtonomno ravnanje z vidika vrednot v vzgoja vrednote cilji drzavljanski forum za humano solo druzina ljubljana str zupancic m a temeljna psiholoska spoznanja o moralnem razvoju i del anthropos letnik xxi st ljubljana str zupancic m b temeljna psiholoska spoznanja o moralnem razvoju ii del anthro pos letnik xxi st ljubljana str zupancic m c moralni razvoj in vrednote v adolescenci anthropos letnik xxi st ljubljana str zupancic m j justin otrok pravila vrednote otrokov moralni in socialni razvoj didakta radovljica