projektiranje proizvodnja montaza kager hisa d o o ob dravi a ptuj tel e mail kager hisa siol net http www kager hisa si montazna lesena hisa danes slika slika hisa bv m stanovanjske povrsine slika notranjost hise bv slika hisa bv m stanovanjske povrsine slika gradnja lesenih his za katero se je pri nas uveljavil pojem montazna gradnja ceprav ne obstajajo samo lesene montazne hise je danes eden zanimivejsih in prav gotovo eden najperspektivnejsih nacinov gradnje ne samo zaradi hitrosti gradnje temvec predvsem zaradi obilice drugih argumentov s katerimi lahko preprica se tako zaverovanega bodocega graditelja s klasicno predstavo o solidnih stirih zidovih cemu se najtezje izognejo ljudje s klasicno predstavo o solidnih stirih zidovih ko prestopijo prag sodobne montazne hise trkanju po zidovih ker kar ne morejo vrjeti da gre za montazen nacin gradnje bodimo cisto odkriti tudi sam sem se pred leti srecal s podobnimi obcutki izhajajoc iz klasicne gradnje vendarle dovolj mlad in dojemljiv za nova podrocja da sem hitro popustil pod tezo argumentov ki jih ponujam tudi vam kaj me je prepricalo zagotovo gradbeno fizikalne lastnosti dejstvo je da se hisa z lesenim stropom ob standardnem nacinu izvedbe obstajajo razlicni prijemi za izboljsanje zvocne izolativnosti v povprecju slabse odreze pri zvocnih meritvah kot objekt z masivno stropno konstrukcijo so pa tovrstne lesene hise z izvrstno toplotno izolacijo zagotovo gradnja prihodnosti ne samo zato ker z dobro toplotno izoliranim objektom prihranimo energijo in s tem manj obremenjujemo okolje temvec predvsem zato ker s strani ljudi ki zivijo v njih ze vrsto let ni slisati drugega kot zgolj pozitivna mnenja o bivalnem ugodju v tovrstnih objektih se pred dobrimi leti so nasi proizvajalci poznali samo t i malostenski sistem montazne gradnje ta je temeljil na elementih najvecje dimenzije x m sestava tovrstne stene je bila priblizno taksna osnova so bili leseni pokoncniki dimenzij cca x cm med njimi izolacija cm steklena volna ali tudi purpen ki ga danes na zahodnem trgu nihce niti ne upa vec vgrajevati kot obloga je sluzila iverica ali salonitne plosce oba materiala sta svoje prezivela iverica zaradi prevelike vsebnosti formaldehidov in salonit zaradi vsebnosti azbesta ze takratna sestava sten je omogocala dobro toplotno izolativnost v primerjavi z zidanim objektom vendar je imela zaradi slabo obdelanih stikov tudi vecje toplotne izgube od danasnjih elementov skupna debelina tovrstne stene je bila nekje okoli cm danasnji velikostenski sistem je naslednik malostenskega tudi pri velikostenskem sistemu so bile stene na zacetku debeline cm vendar se je to s pojavom novih materialov na trgu in ob zahtevah kupcev po debelejsih stenah kaj hitro spremenilo danasnji elementi so debeline od do cm osnova so pokoncniki debeline od cm naprej kot vmesna izolacija lahko sluzi mineralna volna kamena volna za tiste z zeljo po bio variantah ki so zagotovo stvar prihodnosti lahko tudi odpadni papir ovcja volna kokos in podobni naravni materiali kot obloge se najpogosteje uporabljajo gips vlaknaste plosce navadne gips plosce ter iverice narejene brez lepil ki vsebujejo formaldehidne spojine stiki oblog so lahko mehanicni ali lepljeni z neoporecnimi lepili osnova za fasado je lahko stiropor pluta mineralna volna pogosta pa je tudi izvedba lesenega opaza danasnji proizvajalci nudijo elemente s faktorjem toplotne prevodnosti od k w m k navzdol izracunan faktor za klasicno zidan objekt z opeko debeline cm in s podobno fasado ne pade pod k w m k in je zgolj teoreticen ker je ob slabi izvedbi tovrstnega zidu lahko ogromno stikov nezapolnjenih z malto kar dejansko predstavlja toplotne mostove bistveno ugodneje se je dotakniti stene v leseni hisi saj so v teh objektih povrsinske temperature blizje nasi telesni temperaturi proizvodna linija velikostenskih elementov danes obicajno obsega vgradnjo finalno obdelanih oken s faktorjem k ali manj ker predpisi tega ne definirajo je zal v sloveniji se vedno obicajna praksa vgradnja oken s faktorjem k z ali brez rolet in izvedbo fasade do zakljucnega sloja ki se izvede na gradbiscu samem kvalitetna izvedba fasade je namrec zelo odvisna od temperature in vlage med izvedbo zajeta je tudi predpriprava instalacij obicajno za vodovod in elektroinstalacije centralno ogrevanje se izvede na gradbiscu samem najvecja velikost elementov je v glavnem odvisna od transportnega sredstva in znasa med in m element pride iz tovarne z vgrajenimi okni s fasado do zakljucnega sloja z notranje strani obicajno zakljucen z gips oblogo ali lesenim opazem na gradbiscu je pri montazi obicajno potrebno avtodvigalo le prvi dan pri vecjih enodruzinskih hisah pa prva dva dni pri malostenskem so se elementi na gradbiscu praviloma rocno prenasali v grobem je hisa sestavljena v dveh dneh vkljucno s kritino in zlebovi sledi izvedba zakljucnega sloja fasade in s tem je objekt od zunaj zakljucen vzporedno je mozno priceti z notranjo obdelavo bandaziranjem sten izvedbo instalacij estrihov vgradnja notranjih vrat stopnic finalna obdelava sten in tal ter vgradnja sanitarne opreme vsa ta dela je mozno izvesti v dveh do treh mesecih in objekt je pripravljen za vselitev kaj dodati za zakljucek v evropi so leseni hisi ostali najbolj zvesti v skandinaviji gotovo zaradi ogromnih kolicin lesa ki jim je na razpolago da ne govorimo o severni ameriki in nenazadnje avstraliji kjer je vec kot his lesenih in ki sta s svojim poenostavljenim nacinom velikostenske gradnje ki ga se danes izvajajo kar na gradbiscu samem prispevali k razvoju prefabriciranih velikostenskih elementov v zahodni evropi zato ni cudno da montazna lesena hisa v zadnjem desetletju dozivlja svoj preporod nenazadnje tudi v sloveniji kjer se je zacela prebujati ekoloska zavest in so ljudje tudi s pomocjo proizvajalcev ki so ze vrsto let uveljavljeni na zahtevnem zahodnoevropskem trgu zaceli spoznavati prednosti montazne lesene hise benedikt borsic © kabi d o o