datoteka fotografija skozi fenomenologijo fotografija skozi fenomenologijo seminarska naloga pri predmetu estetika na ff v ljubljani s fotografijo sem se pricel ukvarjati takrat ko sem pricel intenzivneje hribolaziti pred tem sem se z njo sreceval le na rojstnih dnevih porokah in pri fotografih za osebne dokumente oba ta podatka pa se mi zdita izredno pomembna zato da pokazem kaj me je napeljalo k temu da sem se sprva sploh postavil na stalisce ki ga zastopam v pricujoci seminarski nalogi namrec vedno se mi je zdelo ne da fotografija kaze realnost da je slika realnosti kot se to vcasih pravi temvec da se na fotografiji realnost kaze sama tako se mi zdi da sem bil na fotografiji v potnem listu vedno prav jaz in ne moja slika posnetek ko je carinik mrko pogledal fotografijo nato mene in spet fotografijo ni primerjal fotografije z mano temvec vselej prav mene z mano samim fotografije ni jemal kot posnetka mene marvec celo obratno kot original in temu originalu sem bil jaz lahko podoben ali pa ne ali pa ko smo se doma smejali ob pregledovanju druzinskih albumov se nikoli nismo smejali fotografijam temvec vedno obrazom na njih bolje v njih smejali smo se samim sebi vedno smo gledali prav osebe ´v´ fotografijah govorec glej to je mama pri osemnajstih to sem jaz itd ne pa slik ali fotografij teh oseb v teh fotografijah so se kazali psi hise ljudje sami in ta ista zanimiva lastnost fotografije torej ta da je fotografija vedno ze tisto kar se na njej kaze me je spodbudila da sem na vsako pot v gore pricel s sabo jemati fotoaparat namrec pravtako kot sem na poti videl ta in oni vrh ali steno enako sem na fotografijah z uzitkom prepoznaval te iste stene in vrhove prijatelji pa ki se ne podajajo v gore in smo si skupaj ogledovali diase poznajo triglav jalovec krn prisojnik in druge vrhove samo in zgolj z mojih diasov vedo za vzhodno steno jerebice prepoznajo jo vsec jim je pa vendar je ´zares´ nikoli niso videli tile primeri mislim lepo pokazejo kaj se mi glede fotografije zdi posebej zanimivo in hkrati tudi kaksno je moje predteoretsko dojemanje fotografije nemara pa je tako vsakdanje pojmovanje lastno nasploh vecini ljudi moja nadaljna naloga pa je sedaj pokazati da je in kako je lahko tako pojmovanje zares filozofsko utemeljeno in konsistentno s tem da se bom vseskozi gibal v okviru fenomenoloske misli in se drzal t i ´principa vseh principov´ preden pa se lotim dolocneje prav fotografije bom pokazal kaj se mi zdi v fenomenoloski metodi najbisvenejse in hkrati primerno za to da se uporabi kot vodilo moje naloge glavna maksima princip fenomenologije je kot se je izrazil husserl oce te filozofske vede k stvarem samim v mislih je takrat imel to kar je bilo pravzaprav vodilo ze mnogih filozofov tudi pred njim namrec sprejeti za resnicno le tisto kar je popolnoma evidentno kar je povsem nevprasljivo kar se samo daje in kar je brez dvoma ´tu´ sprejeti stvari torej take kot so to je smisel gesla ´k stvarem samim´ in le tako je mogoce zgraditi pravo filozofsko vedo a kaj pravzaprav stvari same so kaj je tisto najbolj evidentno mislim da vprasanji ki sem ju postavil nista na mestu le kako se lahko sprasujemo o najbolj ocitnem le kako nam lahko najvecja evidenca postane vprasljiva tisto do cesar bi se prikopali z raziskavo gotovo ne bi bil pravi odgovor kar je najbolj evidentno je hkrati tudi najmanj vprasljivo za dojetje najocitnejsega ni potrebna znanstvena raziskava temvec zgolj prepustitev le temu da nas zadene da se nas dotakne najocitnejse je tisto kar se nam samo daje do cesar se nam ni potrebno prikopati po ovinkih temvec je vedno ze tu in se nas tice neposredno to so stvari same to so stvari kot z njimi ravnamo kot jih prepoznamo v rokovanju z njimi to je tisto na kar se nanasamo v vsakdanjem zivljenju ko se vsedemo na stol za mizo se ne sprasujemo kaj je to pred nami ali je to stol ali je to miza temvec prepoznamo stol ali mizo ´brez razmisljanja´ intuitivno se vsedemo na stol ker ze vemo da je to stol ce bi se o njem sprasevali bi to ne bila vec neposredno zivljenska marvec izrecno spoznavnostna torej teoreticna naravnanost taka naravnanost pa ze implicira neko distanco razmik med mano jazom ki spoznavam in med predmetom spoznanja namesto dozivljaja stvari ostane le se zrenje le te kar pa nam v istem hipu stvar samo spremeni v stvar predstave namesto stvari kot stvari ostane v teoretiski oddaljenosti le se videz stvari predstava stvari slika tako je naturalizem in sploh vso naravoslovje zabredlo v zagate iz katerih se ne bo nikoli izkopalo s tem ko je postavilo za predmet proucevanja stvar na sebi to je realnost na sebi je v isti potezi to realnost samo izgubilo s tem ko se je naravoslovje proti realnosti postavilo kot teorija se je od nje distanciralo in jo dokoncno izgubilo pravzaprav je s tega vidika fenomenoloska drza celo bolj ´realisticna´ od naravoslovja samega kajti edino v fenomenoloski predteoreticni ali vsakodnevni zivljenski naravnanosti stvari niso zgolj predstave slike marvec prav one same saj jih dozivljamo neposredno ´pri sebi´ take kot se nas ticejo in tikajo pri evidentnosti necesa gre torej za nevprasljivost in ocitnost za prisotnost le tega stvar ali stanje stvari je evidentno ko je evidentno ali bolje receno stvar je evidentna ko je ko stvar ali stvarno stanje prepoznamo je to ze vse vsaka evidenca je samodojetje nekega bivajocega ali tako bivajocega v modusu ono samo v popolni gotovosti te biti ki torej izkljucuje vsak dvom reci kaj kar je izven in preko takega samodojetja pa je kot pravi hribar ze vzvratna projekcija teoretisko konstruirano problematiziranje neproblematicnega in tako je pravzaprav ze tudi samo husserlovo pojmovanje intencionalnosti kot strukture zavesti na nek nacin nepotrebno in je ze vnazajsnje analiziranje in problematiziranje hribar t fenomenologija slovenska matica ljubljana str husserl e kartezijanske meditacije mladinska knjiga ljubljana str hribar t str husserl namrec govori o tem kako je zavest strukturirana kot korelacija misli in misljenega pri cemer je vsaka misel nujno misel necesa to nekaj vedno nekaj cesar brez misli ni in je misljenje tisto kar oboje sploh vzpostavlja ali kot povzema prof hribar zavest je vselej zavest necesa zavest o necem je vselej naravnana na nekaj namrec prav na tisto na kar misli se pravi na misljeno misel in misljeno sta ko relata to pomeni da sta v intencionalnost kot korelacijo vselej vpeta dva clena obenem pa seveda obstaja se sama intencionalnost kot vez med njima kot povezava obeh clenov in je glede na njiju nekaj tretjega husserl torej enostavno samodanost stvari o kateri je govoril sprva do zivljaj stvari same evidenco analizira s tem pa na dolocen nacin zakomplicira in izgubi toda ni cisto tako husserl namrec dobro ve da se glede evidentnosti necesa ni treba sprasevati da je evidenca takorekoc nevprasljiva toda taka evidenca taka enostavnost samodanost necesa bi brez vnazajsnje analize ostala popolnoma ´nevidna´ anonimna jaz sam zanjo pravzaprav ne bi vedel se je ne bi za vedal ne bi bil ´za´ njo temvec neposredno pri njej v njej fenomenolog pa se ne udejstvuje zgolj v kaki naivni vdanosti intencionalnemu predmetu cisto kot takemu ga ne gleda le naravnost ne razlaga njegovih domnevnih znacilnosti njegovih domnevnih delov in lastnosti tedaj bi namrec ostala intencionalnost ki tvori zorno ali nenazorno vednost in razlagajoce opazovanje samo anonimna z drugimi besedami ostale bi skrite noeticne mnogoterosti zavesti in njena sinteticna enotnost s pomocjo katere in kot storitev njenega bistvenega poenotenja sploh kontinuirano menimo intencionalni predmet in to vsakokrat ta dolocni ki ga tako rekoc imamo pred seboj kot tako in tako menjenega ostale bi skrite tudi konstitutivne storitve po katerih ce se opazovanje takoj nadaljuje kot razlaganje ravno najdemo oz implicitno menimo nekaj takega kot je znacilnost lastnost del kot eksplikate in jih nato lahko zorno izpostavimo vidimo da husserl pravzaprav vedé in zanalasc ´problematizira neproblematicno´ zato da bi se potem ko bi zavest dojeli kot strukturo sploh res lahko dalo ´misliti´ evidenco kot eno stavno samodanost necesa tako da tudi nacin na katerega intencionalnost in evidenco dojema heidegger to je v obsegu eksistenciala biti v svetu ni jasen ni konsistenten ce mu tako zgodovinsko kot v procesu vsakokratne misli ne predhodi analiza kot jo je opravil husserl heideggra beremo in razumemo zato ker vedno ze dojemamo zavest kot strukturo kot korelacijo pa ceprav to dojemamo le implicitno sele skozi to in nato preko tega pa lahko mislimo samodanost necesa kot eno stavnost poglejmo sedaj odstavek iz biti in casa s te perspektive v usmerjanju na in dojemanju tubit ne gre recimo najprej ven iz svoje notranje sfere v kateri je najprej zadelana ampak je po svojem primarnem nacinu biti vedno ze ´zunaj´ pri srecljivem bivajocem vselej ze odkritega sveta hribar t str husserl e str dolocujocno zadrzevanje pri bivajocem ki ga je treba spoznati ni morda kako zapuscanje notranje sfere ampak je tubit tudi ko ´je zunaj´ pri predmetu v prav razumetem smislu ´notri´ to se pravi kot bit v svetu je sama ta ki spoznava videti moramo torej da je pravzaprav misel ki sta jo razvijala oba omenjena filozofa vseskozi ena sama s tem da je husserl kot utemeljitelj se vedno izhajal ceprav kriticno iz naturalisticne pozicije in terminologije to je iz teoretiske naravnanosti heidegger pa ze vrh tega in nad tem s husserlovih ramen za pravilno pojmovanje principa principov je zato potrebno dojeti obe perspektivi oziroma bolje receno bolj kot crko obeh moz je potrebno razbrati duha njune misli duha ki je bil in bo vedno isti toliko o fenomenoloskem principu nasplosno sedaj pa bi rad v tem duhu besedo usmeril na fotografijo in pokazal kaksne so implikacije na tem podrocju ker je ziva danost stvari popolnoma nevprasljiva je seveda tudi vprasanje o tem ali je neka stvar realna ali nerealna realna ali posnetek realnosti popolnoma nesmiselno tako vprasanje je mogoce le kot vnazajsnje teoretisko vprasanje pa poglejmo fotografija je dostikrat pojmovana kot posnetek realnosti kot slika ali odsev lepo se je naprimer o tem izrazil m crnkovic kolikor je fotografija znanost predstavlja maksimalno veristicno reprezentacijo vidne realnosti kolikor je umetnost pa je prav zaradi tega maksimalno mimeticna umetnost in s tem najbolj platonisticna od vseh najbolj 'mimesis mimeseos' posnetek posnetka crnkovic gre sicer se dlje in loci fotografijo kot znanost in fotografijo kot umetnost vendar neglede na to o njej pravi da je reprezentacija oziroma posnetek realnosti toda ce stojimo na strani fenomenologije in mi smo temu strogo zavezani pravzaprav ni mogoce razlikovati med prezentacijo in reprezentacijo med realnostjo in posnetkom ko pa je oboje ce ze govorimo o dvojem dano na enak nacin prej smo pokazali kako je realnost na sebi cisti teoretiski konstrukt kako je absolutno dana le stvar kot jo prepoznamo se nanjo nanasamo isto pa moramo sedaj uvideti kako je prav zaradi tega popolnoma nesmiselno lociti realnost in posnetek kako je konj prav konj neglede in mimo tega ali je to konj na fotografiji ali v ´realnem´ hlevu ali pa drugace ko se ljubeci moz zjutraj zbudi sam v postelji ker je zena na poslovnem potovanju pogleda na nocno omarico na kateri stoji fotografija njegove soproge in vzdihne oh draga takrat se ta vzdih gotovo ne nanasa na fotografijo temvec neposredno na zeno in ta je takrat zanj zivo navzoca ne pa zgolj posnetek zene ali reprodukcija zene tudi prof hribar pravi enako in cetudi bi imeli pred seboj le fotografijo stola bi se v vsakdanjem iskustvu nanasali na stol sam in ne ne fotografijo kot fotografijo isto bi bilo s kopijo fotografije in s kopijo kopije itn da tudi to tudi v kopiji fotografije fotografija je pravzaprav vedno original in nikoli kopija ne bomo nikoli videli nic drugega kot prav tisto fotografirano heidegger m bit in cas slovenska matica ljubljana str crnkovic m renesansa fotografije tukaj in zdaj v arsvivendi st hribar t str fotografija na nocni omarici je lahko narejena iz negativa pozitiva lahko je skenirana fotokopirana ali kakorkoli drugace reproducirana pa bo moz v njej v vsakem primeru videl edino svojo soprogo kajti fotografija ni to kar je zaradi svoje tehnike in metode zapisovanja na papir temvec je prav zato fotografija ker nekaj predstavlja ker v njej nekaj prepoznamo oziroma drugace fotografija v kateri ni nic prepoznavnega v kateri se ne da prepoznati nic ni fotografija temvec kos papirja obarvan s fotografskim postopkom bistvo fotografije je v tem kar je na njej predstavljenega kar na njej prepoznamo v tem da dozivimo ta predmet sam kot se nam on sam daje ceprav smo vseskozi sredi fenomenoloske misli pa smo prav zaradi ze prikazane nujnosti dveh perspektiv zivljenske in teoreticne dosedaj o fotografiji govorili le z ene strani vseskozi smo govorili o tem kako nam je fotografija dana vseskozi smo izpostavljali prav to eno stavno samodanost fotografije ki da se kaze kot fotografirani predmet sam toda da bo ta prikaz celovit in jasen kajti do tu bi lahko rekli da imamo opravka z mistiko moramo perspektivo se obrniti in v vzvratni perspektivi pokazati kaj je treba vedno implicitno ze misliti zato da besede zgoraj res razumemo v njihovem celovitem pomenu pogledali bomo fotografijo z vidika teoretiske naravnanosti jo za trenutek vzeli kot da je stvar na sebi in jo analizirali kot je to storil husserl z zavestjo sele s tem bo nas govor ki je doslej skusal izraziti neposredno eno stavnost fotografije dosegel zadovoljivo jasnost in sele s tem bo nasa naloga koncana videli smo da husserl skozi analizo zavesti v njej najde intenco in intendirani predmet nato pa se pravi da je intencionalnost sama torej nacin njune korelacije glede na njiju nekaj tretjega poskusimo to sedaj misliti pravilno rekli smo ze da je ta analiza pravzaprav hipoteticna analiza ki nujno predhodi ´pravemu´ dojetju in da je zavest o kateri tece govor tu pojmovana kot zavest na sebi saj jo sele kot táko mi ki smo tu teoretiki lahko seciramo v tem smislu bi lahko njena elementa pojmovali kot realna dela in bi rekli da je zavest razdeljena na misel in misljeno ce pa sedaj to analizo poskusimo misliti vzporedno z enostavno danostjo zavesti z dozivljajem kot takim potem bi zato da ne zaidemo v protislovje morali reci nekako tako zavest je enoten fenomen vendar lahko kot pogoja njene moznosti dojemamo cisto misel in misljeno vsebino namrec ne brez enega ne brez drugega si zavesti ni mogoce predstavljati hkrati pa moramo vedeti da z vidika zavesti same to nista njena realna dela kar pa se tice misljenja kot takega moramo reci tako na teoreticni ravni ko sta intenca in intendum misljena kot pogoja moznosti zavesti sploh ni potrebno da bi med njima bila kakrsnakoli vez sama sta pravzaprav neodvisna drug od drugega ko pa stopimo na zivljensko raven ko je zavest dojeta kot enoten in eno staven fenomen takrat o kakrsnikoli relaciji ali vezi ni mogoce sploh govoriti imamo torej dve razlicni ravni in ne za eno ne za drugo misljenje samo ni konstitutiven element kar misljenje samo je je pravzaprav akt misljenja nas akt s katerim prestopimo z ene ravni na drugo misljenje je tisto ´s cimer mislimo´ obe ravni hkrati oziroma eno za drugo to je najvec kar lahko recemo ce poskusimo to isto dojeti na primeru fotografije in to je dosti lazje bi najprej fotografijo lahko delili na ´cisto´ fotografijo in vsebino fotografije nato pa naredimo korak ki smo ga uspesno izpeljali na primeru zavesti in recemo fotografija je pravzaprav enoten fenomen vendar lahko kot pogoja njene moznosti dojemamo intenco fotografirati to je prazna fotografija in predmet fotografiranja kot realni predmet namrec ne brez enega ne brez drugega si fotografije teoreticno ni mogoce predstavljati hkrati pa moramo vedeti da z vidika nje same to nista njena realna dela tu lahko zaznamo tudi veliko razliko med fotografijo in sliko sliko vedno prepoznamo najprej prav kot sliko in sele nato ce sploh kot sliko necesa in prav zato je v slikarstvu tako nujno locevati med originalom in kopijo zato torej ker slika ni zgolj intencionalna slika kot je to fotografija ampak vselej bolj slikarija to je materjalna slika obarvan kos platna glej ingarden r o zgradbi slike v eseji iz estetike slovenska matica ljubljana str in beseda fotografija pa pravzaprav ne pomeni le s fotografskim postopkom obarvanega fotografskega papirja temvec je to pravtako lahko fotografija v reviji ali pa projekcija diapozitiva na steni le ta je celo zelo primerna za uvid da fotografija pravzaprav sploh ni bistveno materjalna fotografija namrec stena na katero projeciramo ni bistveni del te projekcije ta stena je tam vedno ze stala bistvo fotografije je v tistem kar kaze kar vidimo kar pa se tice tistega tretjega kar naj bi oba dela povezovalo lahko enako kot zgoraj recemo dokler mislimo intenco fotografirati in predmet fotografiranja kot pogoja moznosti torej teoreticno ni potrebno da bi med njima bila kaksna vez saj sta sama pravzaprav neodvisna drug od drugega na zivljenski ravni pa ko je fotografija enoten fenomen o kakrsnikoli relaciji in tudi vezi ni mogoce govoriti imamo torej dve ravni in ne za eno ne za drugo ne rabimo nekega ´tretjega elementa´ recimo ´fotografiranja samega´ ki bi bil zanju konstitutiven o fotografiranju samem moramo reci pravzaprav to da ga moremo pravilno misliti le v povezavi obeh perspektiv in sicer je fotografiranje tisto kar povzroci preskok med obema ravnema kar nam omogoca misliti razliko med ravnjo pogojev moznosti in ravnjo fotografije same z uvedbo pojma fotografiranja samega je pravzaprav sele lahko relevantno misliti obe ravni hkrati oziroma eno za drugo zdaj ko to razumemo pa stopimo se korak naprej ko intenco in intendum domnevno zdruzimo v korelacijo ko prestopimo na zivljensko raven smo rekli se kazeta kot eno kot zavest necesa predstava necesa seveda pa se ta dozivljaj ta predstava necesa ne kaze kot predstava sami si ne predstavljamo predstave te stvari predstave necesa temvec prav predstavljeno stvar samo bolje receno predstava stvari se kaze kot tisto kar smo na ravni pogojev moznosti jemali za predstavljeni predmet ne dozivimo predstave necesa temvec to predstavljeno nekaj samo namrec identicnost predstave je ravno v tem cemur smo prej na ravni pogojev moznosti rekli predmet predstave predstavljeno dozivljaj predmeta je tako dozivljaj predmetne identitete ki se kaze na razlicne nacine intenca fotografirati ali prazna fotografija je tu menjena kot npr teznja fotografa ki ima v roki fotoaparat z se neporabljenim filmom da bi fotografiral fotografiranje samo si moramo tu predstavljati kot fotografski akt torej kot sprozitev fotografskega mehanizma to niso nacini zavesti niso nacini na katere je zavest ampak ravno nacini ali karakterji zavestnega predmeta kot predmeta zaznavanju tako ustreza zaznano kot tako ki se na ta nacin karekterizira kot originalno dano tj predstavljeno kot zivo navzoce na enak nacin pa lahko zatrdimo za fotografijo da je fotografija prav fotografija necesa in je tisto nekaj edino bistvo edini ´kaj´ fotografije to nekaj pa je pravzaprav tisto kar smo prej na ravni pogojev moznosti jemali kot fotografirani predmet to pomeni da fotografija v neposredno zivljenski naravnanosti sovpade s tistim kar smo v vnazajsnji teoretiski naravnanosti imeli za predmet fotografije torej da je neposredna danost fotografije tisto kar v analizi dojemamo kot fotografirani predmet pokazali smo tako na primeru zavesti kot na primeru fotografije da je eno in drugo neposredno enoten fenomen da pa moramo hkrati ce naj le ta ne ostane ´anonimen´ stopiti ´nazaj´ na raven teorije in hipoteticno analizirati pogoje moznosti takega fenomena to smo zgoraj tudi storili ko smo torej eno stavnost fenomena osvetlili se s te teoreticne plati smo to enotnost samodanost doumeli v celoti in vsej jasnosti teorija nam je torej pomagala odstreti anonimnost samodanosti fenomena sedaj pa ko je to za nami se nanjo nimamo vec kaj sklicevati od zacetne ´misticne´ drze v opisu fenomena smo se preko teoreticne analize zavesti in fotografije spet vrnili k fenomenu samemu k tistemu samodanemu s tem da ga sedaj dojemamo v celoti da ga sedaj zares razumemo fotografijo lahko zato sedaj onstran korelacije intence fotografije in fotografiranega predmeta spet oz sploh prvic razumemo neposredno kot stvar samo kot tisto kar se kaze v njej pojem fotografije kot fotografije se nam pravzaprav tu izgubi saj ni vec relevanten kar res vidimo in dojemamo so le hise ljudje in gore kot in kar zares so kar vidimo je himalaja sahara kengeru soncni zahod za skrlatico in nasploh tisto kar se dogaja v ´svetu´ fotografija torej ni posnetek ni znanost in nikakor ni umetnost temvec je del nase realnosti znanja in umevanja samega fotografija je nacin nasega zivljenja tonkli komel a med kritiko in krizo nova revija ljubljana str literatura barthes r camera lucida studia humanitatis ljubljana heidegger m bit in cas slovenska matica ljubljana hribar t fenomenologija slovenska matica ljubljana husserl e kartezijanske meditacije mladinska knjiga ljubljana ingarden r o zgradbi slike v eseji iz estetike slovenska matica ljubljana tonkli komel a med kritiko in krizo nova revija ljubljana avtor jaka kokove v kolikor zelite sodelovati z nami vas vljudno vabimo da se nam pridruzite posljete clanke ali pa samo izrazite vasa mnenja