ohranitev slovenskih avtohtonih pasem ovc kompan d p dovc d birtic v bric j marovt p kunstelj i z v l e c e k majhno stevilo vrst domacih zivali ki so namenjene za prehrano cloveka je zelo pomembnih za obstoj clovestva velika raznovrstnost proizvodov ki jih dobimo od teh malostevilnih vrst je zelo odvisna od variabilnosti znotraj posamezne vrste posledica hitrega razvoja na podrocju zivinoreje je tudi zmanjsevanje stevila pasem pri vseh vrstah domacih zivali z osiromasenjem pestrosti se zmanjsujejo moznosti za nadaljnji razvoj in obstaja velika nevarnost da se na ta nacin zgubijo geni ki so jih z umetno selekcijo tisocletja ustvarjali okolje narava in clovek konvencija o bioloski raznolikosti sprejeta decembra nas obvezuje da ohranjamo genetsko pestrost v sloveniji imamo v programu ohranjanja jezerskosolcavsko pasmo bovsko pasmo in istrsko pramenko prizadevamo pa si da bi poiskali in ohranili se belokranjsko pramenko in bovsko kozo conservation of slovenian autochthonous sheep breeds abstract a small number of species bred for human food is extremely important for the existence of mankind a wide variety of food products gained from this small number of species is greatly influenced by the variability within each animal species rapid development in the field of animal production is reducing the number of breeds within each species only in the last two decades the world became aware of the danger in decreased genetic diversity lower diversity and thus the decline of possibilities for further development presents a threatening danger to lose the genetic resources which were by thousands of years created by the environment nature and the human by artificial selection the convention on biological diversity accepted in december binds us to preserve the animal genetic diversity the awareness of the need for genetic diversity has led us to activities and programs on conservation of autochthonous livestock breeds that have been in practice for nearly ten years so far pomen raznovrstnosti v zivinoreji pasmo opredeljuje definicija ki pravi da so to osebki iste vrste ki so si podobni po nastanku predvsem pa po lastnostih kot so velikost odraslih zivali barva podobne so si v proizvodnih lastnostih telesnih oblikah in obnasanju na svetu je nastalo veliko stevilo pasem domacih zivali pasme so rezultat umetne odbire ki jo je opravljal clovek nanje pa sta vplivala tudi okolje in naravna selekcija po podatkih fao je na svetu najvec pasem ovc goved konj prasicev in koz stevilne pasme vseh vrst pa so izginile posebno v zadnjih sto letih od se obstojecih pa so mnoge ogrozene tako je po znanih podatkih pri kozah ogrozenih pasem pri ovcah pri govedu groz i izginotje pri konjih pa kar pasmam veliko stevilo pasem pri drobnici govori o dobri prilagodljivosti ovc in koz na okolje in potrjuje dejstvo da je clovek hitro spoznal prednosti lokalnih pasem ki jih je ustvaril v svojem okolju clovek je po doslej znanih podatkih najprej udomacil psa pred okoli do tisoc leti koze in ovce pa so bile udomacene pred nekako tisoc leti sele pred casom se je v razvitih dezelah pojavilo spoznanje da se ob hitrem razvoju v zadnjem stoletju zelo pospeseno izgubljajo genetski resursi razviti svet se je osiromasenja genetske pestrosti pricel zavedati sele v zadnjem casu ko je ugotovil da je z z amjsanjec stevila vrst in pasem zgubil ze prenekateri dragoceni gen velika tekma za povecano proizvodnjo hrane in neizprosen boj za cim vecji dobicek sta povzrocila da se je ropanje narave tako povecalo da dnevno izginjajo iz oblicja zemlje cele vrste zivih bitij nekatere izginejo prej preden jih uspemo spoznati clovek je seveda odgovoren za to da gospodari z vsemi resursi tako da je vpliv njegovega delovanja na okolje cim manjsi za stabilnost sistemov je znacilna velika raznolikost in pri zivalskih genotipih gre tudi za veliko pestrost ki je nastajala skozi tisocletni razvoj zato so stevilne organizacije kot sta fao food agricultural organisation in unep united nation environment programme ob koncu let pricele z aktivnostjo ohranjevanja bioloske raznolikosti zacetne studije glede stanja na tem podrocju so pokazale da je v razvitem svetu v tem pogledu ze precej izgubljenega v dezelah v razvoju pa je ohranjeno se veliko genetske pestrosti le ta pa z razvojem pelje do podobnih izgub kot so se dogodile v razvitem svetu vstop v razvitejso druzbo namrec terja povecanje proizvodnosti tudi zivali kar pa je mozno doseci na hitrejsi nacin ce uvedemo nove proizvodne pasme ki jih je razviti svet intenzivno selekcioniral tudi z namenom da bi jih razsiril in z njimi trzil drugod po svetu znanstvena sfera utemeljuje ohranitev z vidik a moznosti ohranjanja nekaterih dragocenih genov oziroma z vidika bojazni da z izginotjem pasme izgubimo celo vrsto genov ki so se skozi tisocletja kopicili v omenjenih pasmah med znanstveno sfero pa tega vidika nekateri predvsem z gospodarskega podrocja ne podpirajo in menijo da so skozi ves razvoj nastajali novi geni in se seveda tudi izgubljalili spekulacije da bomo z novimi tehnologijami v molekularni genetiki lahko presajali gene jih celo modificirali in sami gradili in vnesli v zelene organizme dopuscajo pac razlicna gledanja kaj bo v prihodnosti res in kaj ne katere vrste ohraniti v kmetijstvu je pomembnih za prirejo mesa in mleka ter drugih zivalskih proizvodov zivalskih vrst med najpomembnejse stejemo konje govedo prasice ovce koze perutnino cebele kunce osle ribe glede vprasanja ohranitve omenjenih vrst seveda ni dvoma da jih clovek mora ohraniti praviloma tudi ogrozene niso ceprav za vrsto osli lahko trdimo da zelo hitro izginjajo katere pasme zno traj vrst je clovek ustvaril posamezne skupine zivali ki so si med seboj podobne in se lahko zelo razlikujejo od drugih tak lep primer pestrosti vrste ki jo je ustvaril clovek so npr psi pri tej vrsti je clovek ustvaril tako razlicne pasme da je npr lahko celo stokratna razlika v masi odrasle zivali med najmanjso in najvecjo pasmo poleg vpliva ki ga je imel clovek na nastanek pasem je k temu seveda bistveno prispevalo tudi naravno okolje tako so nastale pri vsaki vrsti domacih zivali stevilne pasme in tudi pasemske podskupine ki so sluzile cloveku za stabilno prehrano lov divjih zivali je bil pac negotov posel pomagale so pri delu konji voli kamele osli itd sluzile za oblacila in toplotno zascito koza volna dlaka ipd ker so pasme nastajale v razlicnih okoljih podnebje zemljepisna lega nadmorska visina krmna baza z eno besedo okolje in so jih redili za razlicne potrebe delo vleko tekmovanja borbe zivalske proizvode mleko meso kozo volno dlako ipd se med seboj zelo razlikujejo tako imamo pri govedu npr krave ki dajejo po do kg mleka busa ali pa krave ki dajo tudi preko kg mleka v eni laktaciji holstajn frizijska in ameriska rjava pasma kako po svetu ohranjanje avtohtonih pasem domacih zivali poskusajo vkljuciti v svoje programe vladne in nevladne organizacije tako je ze omenjena organizacija fao pred leti pricela s tem programom v rastlinskem delu je ze dosti naprej pri zivalskem delu pa se inventarizacija avtohtonih pasem domacih zivali ni opravljena povsod opravljajo popis pasem kamel konj mul govedi bivolov oslov prasicev ovac koz in perutnine do leta je bil opravljen v afriki in aziji ter se ponekod pravkar je v tej fazi centralna evropa kjer je vkljucena tudi slovenija projekt identifikacije ima vec faz najprej zajema inventarizacijo identifikacija pasem opis pasme opis proizvodnih lastnosti stevilcno stanje ipd naslednja faza je ugotovitev stopnje ogrozenosti ta je odvisna od stevila primerkov s tevila samic in samcev efektivnega stevila velikosti populacije od trenda padanje stevila primerkov itd na podlagi tega se klasificira ogrozenost ki vsebuje naslednje stopnje izginjajoca zelo ogrozena posamezen primerek zelo ogrozena majhno st primerkov do ogrozena manjse st primerkov do v nevarnosti stevilo primerkov manjse od potrebna zacetka aktivnosti do primerkov stabilna vec kot primerkov na podlagi tega v katero stopnjo ogrozenosti spada kaksna pasma potekajo aktivnosti ki jih fao priporoca vladam doticnih drzav posebno za pasme ki so razvrscene od stopnje se pripravijo posebni programi pri tem pa se fao seveda ne obveze za financiranje ohranjanje slovenskih avtohtonih pasem ovc prizadevanja za ohranjanje bovske pasme segajo vec kot deset let nazaj v bojazni da jo bomo izgubili je bila izvozena ljubiteljem v avstrijo in nemcijo kjer imajo ze dalj casa drustva za ohranjanje avtohtonih pasem domacih zivali prizadevanja za ohra njanje in vzpodbude za rejo v domacem avtohtonem okolju so pred nekaj leti naletela na podporo pri ministrstvu za kmetijstvu gozdarstvo in prehrano ki program ohranitve denarno podpira v dveh smereh v enem delu zagotavlja sredstva za premije kot nadomestila rejcem ki avtohtone pasme redijo in del sredstev za izvajanje strokovnega in raziskovalnega dela na podrocju raziskav lastnosti nasih avtohtonih pasem ovc v programu ohranjanja je zajetih plemenskih ovc pri rejcih na bovskem istrsko pramenko smo vkljucili v program ohranjanja kasneje kot bovsko ceprav je bilo njeno stevilo manjse od ostalih pasem ker se nahaja tudi v sosednji drzavi hrvaski sodelujemo pri ohranitvi te pasme saj obstaja program ohranjanja tudi pri nasih sosedih zaradi nekaterih izjemnih lastnosti ki jih druge pasme nimajo je istrsko pramenko smiselno ohraniti in rediti v okolju kjer je malo padavin dobro si zna poiskati krmo na suhih kamnitih kraskih pasnikih in daje mleko z visoko vsebnostjo mlecne mascobe in beljakovin v programu ohranjanja je plemenskih ovc na krasu pri teh rejah opravljamo mlecno kontrolo in kontrolo porekla jezersko solcavsko pasmo ohranjamo prav tako v njenem avtohtonem okolju oplemenjevanje z romanovsko je zajelo velik del rej ki se ukvarjajo z intenzivno zrejo jagnjet tako da je bil program za ohranjanje potreben na obmocju kjer so jo vcasih redili je propadanje in opuscanje kmetij zelo veliko zato se je stevilo rej v cisti krvi hitro zmanjsevalo v program ohranitve je vkljucenih okoli plemenskih ovc na jezerskem solcavskem in koroskem tropi so vkljuceni tudi v kontrolo proizvodnje kjer spremljamo plodnost in rastnost ter poreklo zivali z vsemi rejci ki so vkljuceni v program ohranjanja avtohtonih pasem ovc imamo v imenu mkgp sklenjene posebne pogodbe rejci se obvezejo da bodo redili pogodbeno stevilo ovc najmanj let po uveljavitvi pripadajoce premije ki jo za ta namen zagotovi mk gp tropi kjer ohranjamo avtohtone pasme se nahajajo v avtohtonem okolju pasme ki jo ohranjajo in v povprecju od do plemenskih ovc po nekaterih podatkih obstaja moznost da bi ohranili se belokranjsko pramenko ki so jo redili na podrocju bele in suhe krajine podobna je istrski pramenki namenjena pa je bila za zrejo jagnjet in je niso molzli jagnjeta ki so jih klali pri telesni masi okoli do kg so izredno kakovostna in okusna mogoce bo uspelo najti dovolj primerkov ter jo ohraniti druga pasma za katero poteka poizvedovanje je bovska koza podatki o njej se se zbir ajo in vsakrsna pomoc in informacija o njej bo pomoc pri morebitni ohranitvi te pasme koz zakljucki avtohtone pasme domacih zivali so sestavni del nase kulture v mnogih primerih so ravno domace zivali pripomogle k ohranitvi poseljenosti predvsem manj razvitih obmocij slovenije na bovskem so ovce v preteklosti pomagale preziveti v okolju kjer je pridelovanje hrane zelo tezko sir in skuta ki so ju pridelali poleti v pleninah sta bila v preteklosti pogosto edini vir zivalskih beljakovin in to je pomagalo da je bilo to obmocje poseljeno s prebivalci tu je nastala tudi bovska pasma ovc in koz katere avtorji so ljudje ki so tukaj ziveli in soustvarjali izgled pokrajine in pasem v sloveniji je zarascanje kmetijskih povrsin morda najvecji razvojni problem katerega posledice bodo delezne predvsem bodoce generacije ohranjanje kmetijske zemlje v hribovskem in gorskem svetu bo imelo velik pomen tudi za druge dejavnosti ne samo za k metijsko kulturni izgled pokrajine poseljenost okolju prijazna raba tega prostora trajnostni razvoj vse to je mocno povezano predvsem z rejo prezvekovalcev na teh povrsinah s primerno rabo teh zemljisc bi proces zarascanja in izgubljanja kmetijskih povrsin ter izgleda kulturne krajine lahko zaustavili ali pa vsaj omejili uporaba avtohtonih domacih pasem prezvekovalcev predvsem drobnice ima pri tem lahko gotovo pomembno vlogo literatura danell b methods of conservation of farm animals genetic resources in farm animals and plants report from research symposium may as norway fercej j razvoj zivinoreje v sloveniji zb bf supl agronomija ljubljana s hammond k global conservation of farm animal diversity the rationale the needs and the programme genetic resources in farm animals and plants report from research symposium may as norway kompan d holcman a salehar a fercej j ohranjanje genetske raznovrstnosti v zivinoreji sodobno kmetijstvo s kompan d holcman a salehar a fercej j ohranjanje genetske raznovrstnosti v zivinoreji v kmetijstvo ki ohranja biolosko raznovrstnost seminar ljubljana ljubljana slovenski sklad za naravo s kaltenegger f die rindviehzucht in tirol vorarlberg salzburg kärnten steiermark ober und niederösterreich geschichte der Österreichischen land und forstwirtschaft und ihrer industrien wien ogrizek a stocarstvo zagreb s povse f rinder der karst und künstenländer i heft krain wien s