next previous contents next previous contents kako narediti nekaj kar je vredno tiskanja tukaj pridemo v pravo podganje leglo programja linux lahko naceloma poganja veliko tipov binarnih programov z razlicnimi stopnjami uspeha linux x linux alpha linux sparc linux foo ibcs win win s z dosemu in nekega dne z wine mac k z emulatorjem executor in java opisal bom le domorodno programje za linux in splosni unix za sam linux je izbira vecinoma omejena na programje v splosnem dostopno za unix opisni jeziki vecina opisnih jezikov je bolj primerna za velike in ponavljajoce se projekte kjer zelite prepustiti racunalniku kontrolo ureditve besedila in s tem poenotiti izgled reci ce zelite v opisnem jeziku narediti lep znak bo to verjetno precej bolece nroff to je bil eden prvih opisnih jezikov v unixu strani z opisi ukazov v referencnem prirocniku za man so najbolj pogost primer stvari formatiranih z makro ukazi roff veliko ljudi prisega na njih a nroff ima vsaj zame prevec zastarelo skladnjo kot bi bilo potrebno in verjetno predstavlja slabo izbiro za nova dela vseeno se izplaca vedeti da lahko s programom groff postavite stran iz formata za man direktno v postscript vecina programov man naredi to z ukazom man t foo lpr tex tex izg teh`` in paket makro ukazov imenovan latex izg lateh`` sta dva izmed najbolj uporabljanih opisnih jezikov unixa tehnicni spisi so pogosto napisani v latexu saj zelo poenostavi vprasanja izgleda in je se vedno eden redkih sistemov za stavljenje teksta ki podpira matematicne izraze hkrati popolnoma in dobro izhodni format texa je dvi in ga lahko pretvorite v postscript ali pcl za tiskalnik hewlett packard s programoma dvips or dvilj vec o izvedbi texa za linux boste izvedeli v prevodu spisa tetex howto sgml za unix in linux obstaja vsaj en prost razclenjevalnik za sgml sestavlja osnovo na linuxu narejenega dokumentirnega sistema linuxdoc sgml podpira tudi druge dtd je html nekdo je opozoril da je lahko za preproste projekte dovolj pisati v html in jo natisniti z brkljalnikom netscape ne strinjam se a vase izkusnje se lahko razlikujejo urejevalniki besedila wysiwyg kar vidis to dobis nic vec ni pomanjkanja programja za urejanje besedila v nacinu wysiwyg dostopnih je veliko popolnih pisarniskih zbirk vkljucno z eno ki je prosta za osebno uporabo staroffice staroffice nemsko podjetje razsirja po omrezju zbirko staroffice ki je na linuxu prosta ta popolna pisarniska zbirka ima vse lastnosti ki jih lahko pricakujete in ne morete najti boljse cene obstaja poseben spis mini howto ki opisuje kako jo dobite in namestite generira postscript ali pcl torej bi morala delovati s skoraj vsakim tiskalnikom ki sicer deluje v linuxu lyx lyx je uporabniski vmesnik za latex ki izgleda zelo obetavno glejte spletno stran lyx homepage za vec informacij obstaja tudi verzija za lyx v stilu okenskega upravljalnika kde imenovana klyx prvi avtor lyxa in spodbujevalec uporabe kde sta ista oseba the andrew user interface system auis vkljucuje ez urejevalnik tipa wysiwyg z vecino osnovnih lastnosti urejevalnika besedila zmoznost delanja html in polno podporo za e posto po standardu mime in novicarske skupine zal programa auis ne vzdrzujejo vec koffice projekt za aktivno namizje kde dela na popolni pisarniski zbirki mislim da se ni zrela za javni nastop gnome projekt gnome tudi deluje v smeri izdelave razlicnih pisarniskih orodij z licenco gnu gpl toda nobeno se ni dostopno komercialne ponudbe vsaj podjetji caldera in red hat izdajata pakete ki vsebujejo obicajne pisarniske aplikacije kot je urejevalnik besedila tipa wysiwyg in preglednica domnevam da opravljajo dobro delo a jih nikoli nisem uporabljal caldera prodaja tudi sunov wabi torej lahko pod tem verjetno pozenete nekaj takega kot ms office ce se morate povezati z datotekami drugih ljudi jeff phillips jeff i ratus org uporablja calderin wordperfect za linux na distribuciji slackware od vseh mogocih in pravi da deluje dobro zdi se da po pricakovanjih vkljucuje tudi vgrajeno tiskalnisko podporo caldera mora imeti informacije nekje na http www caldera com lahko kupite tudi novejso razlicico wordperfecta direktno od podjetja ki mu je corel zaupal prenos na unix redhat in suse prodajata zbirko imenovano applixware njeno spletno stran najdete na http www redhat com zbirka applix je dostopna na vec platformah in vkljucuje preglednico urejevalnik besedila paket za predstavitve in tako naprej obstaja tudi posebna razlicica applix v javi imenovana applixanywhere domnevam da je enaka le pocasnejsa in z manj moznostmi drugi proizvajalci mi lahko posljejo sporocilo z njihovo ponudbo next previous contents