iztoccnice za razmislek o mozznosti dvosmerne komunikacije a misionar gre iz sredisscca sveta na konec sveta kot bakteriofag kamor dospe okuzzi lokalni sistem z idejo ki jo prenassa tako da se ta pod vplivom jezikovnih napotkov prerodi v insstitucijo ki potem deluje kakor misionarjeva matica doma in tako naprej dokler ne pride okrog in okrog b kamorkoli dospe misionar klonira svojo idejo v novega misonarja in tako naprej c planet je prezzet z misionarjevim sporoccilom z njim so popisane vse knjige in vsak dan vsi ccasopisi radijski sspikerji pesmi in televizijske nadaljevanke vsak trenutek ponavljajo sporoccilo d ker je glavna naloga bakteriofagov da prenassajo in predajajo sporoccila naprej novim in novim oganizmom se misionarji potem ko so oznanili sporoccilo z najvissjih gora in najtemnejssih morskih globin podajo sse preko meja neba in v globine vesolja cce ne morejo vecc naprej z lastnimi telesi potem programirajo sporoccilo v mehanska telesa da nadaljujejo pot v zabojih in kapsulah tja kamor nihcce drug ne more a vendar vsi misionarji ne morejo na pot b misionarji morajo ponavljati sporoccilo in ga predajati naprej tudi cce se ustalijo na mestu c misionarji morajo vedno predati sporoccilo blizznjemu organizmu ne glede na to kakssno sporoccilo ta sse poseduje a cce sporoccilo nikakor ne gre vecc naprej potem ga lahko varirajo ali podajo na prikrit naccin b cce ne najdejo novega organizma potem morajo misionarji znova in znova predajati sporoccilo tistemu organizmu ki jim je pacc dostopen c cce misionar ne najde nobenega organizma potem stalno ponavlja sporoccilo sam sebi da je vedno v pripravljenosti in da ne pozabi e izkazuje se da ima sporoccilo ko se enkrat zatakne v misionarjevi glavi lahko zanj nenavadne posledice pojavi se vedenje ki v samem sporoccilu ni predvideno misionarja v takem stanju prepoznamo po tem da se pretvarja da zzeli sprejeti sporoccilo drugega organizma samo zato da ga zvabi v stik s sabo in mu preda svoje sporoccilo predaja sporoccilo drugemu organizmu takoj za tem pa ga prepriccuje naj mu ta sporoccilo preda nazaj ccess da je sam sporoccilo pozabil s tem primora posrednika da ravna na naccin ki v sporoccilu ni predviden saj ena od doloccb pravi d le v enem primeru misionar ni zavezan predajanju sporoccila cce srecca tistega od katerega je sporoccilo prejel a a misionar sporoccila nikdar ne sprejema vedno ga samo predaja tako pravi sporoccilo x iz navedenega sledi da se nepredvideno ravnanje lahko razvije samo med dvema organizmoma ki obadva zze sta misionarja pri ccemer eden od njiju ravna po prvi alinei pod toccko e drugi pa po drugi alinei iste toccke y iz navedenega sledi da obstaja vedenje ki ga sporoccilo ne predvideva cceprav tisti ki sporoccilo prenassa o svojem vedenju ne ve nicc drugega kot to kar prvi sporoccilo z obstaja mozznost da v neki kombinaciji med pari misionarjev ki se drug drugemu pretvarjajo da so sporoccilo pozabili zato da si ga lahko znova predajajo eden od misionarjev zamenja drug organizem za samega sebe sporoccilo narocca naj se tak osebek unicci n osebek se lahko unicci na naslednje naccine neposredno samouniccenje uniccevanje drugih organizmov dokler ni uniccen s strani drugega organizma uniccevanje drugih do samouniccenja obstaja del sporoccila ki je popolnoma nerazumljiv in del sporoccila ki ga je zaradi variranja le tega mogocce razumeti na razliccne naccine mozzna je interpretacija da je zze prvi misionar odssel na pot zato da bi se samouniccil za uniccevanje drugih si je izbral ssirjenje sporoccila vendar sporoccilo prepoveduje podajanje interpretacije ssiriti se mora le samo sporoccilo katerega prvi stavek se glasi najvecc sveta otrokom slissi slave