knjizne izdaje ivan ivackovic the rolling stones umetnost upora za zacetnike radio b beograd koncno smo pri najpopularnejsem branju o popularni glasbi pri biografijah izvajalcev in skupin pisanje hagiografije se posebej ko gre za vroce pojave je obicajno in se najbolje prodaja a po prvotni uporabi ostaja malo trajnega po zivljenjepisu ene najpopularnejsih zvezd nekdanjega jugoslovanskega prostora momcila bajagica bajage s onu stranu jastuka se je beograjski novinar ivan ivackovic spoprijel z mnogo trsim orehom z rockovskimi metuzalemi ki jih poznamo pod imenom rolling stones in so ocitno njegova trajna obsedenost ivackovic v knjigi ki ima priblizno strani temo obravnava cudno a zanimivo pri tem pa izkorisca odlicne pogoje ki mu jih nudi zaloznik znana beograjska neodvisna radijska postaja kombinacija besedil in dobrih fotografij celo barvnih ter odlicno pregledno in rahlo luksuzno graficno oblikovanje dajejo vtis da se je avtor izogibal vsemu kar bi bilo vec od ciste hagiografije a se pri tem ni znasel niti v analiticnem rockovskem pisanju da bi vsaj malo presegel suho nizanje dejstev in kronologije ivackovic se drzi segmentov ki jih nato kombinira izhaja iz biografij vseh avtorjev najvec prostora pa namenja rubriki jumping flashback paralelna zgodovina v kateri niza vse tiste dogodke v zvezi z rolling stones ki so se pojavili na prvih casopisnih straneh skandali v zvezi z mamili so sem in tja videti dolgocasni in nepomembni sledijo veliki koncerti pa po deset najpomembnejsih velikih in malih plosc koncertni zapisi nato pa kaj se je z njimi dogajalo v osemdesetih in devetdesetih ko jih je videl tudi avtor s posebnim poudarkom na gostovanju v zagrebu leta v teh besedilih je ivackovic bolj analiticen a vendar manjka temeljitejsa bolj poglobljena razclenitev glasbeniske poetike ki jo zastopajo mick jagger keith richards in druscina knjigi dajejo posebno vrednost originalne fotografije branislava briana rasica enega najbolj iskanih svetovnih rockovskih fotografov na kratko nekoliko suha in konvencionalna a za tiste ki se sportno pripravljajo na njihov prihod v zagreb maja na hipodromu dobrodosla literatura ki bo ob poslusanju plosc s poudarkom na zadnji bridges of babylon dober uvod v spoznavanje ene od pravih legend popularne glasbe ognjen tvrtkovic manuel pena the texas mexican conjunto history of a working class music university of texas press austin str na prodaj v knjigarni kazina romantizirana podoba krasne custvene godbe z razpoznavno latinsko barvo in ze na prvi pogled revnega a veselega glasbenika po moznosti pokritega s sombrerom se v studiji manuela pena o teksaskomehiskem conjunto umika v luci preizprasevanja socialne ekonomske in kulturne vpetosti glasbena sloga proletarskih mehiskih priseljencih na ameriskih tleh predvsem v drzavi teksas avtor popularni glasbeni slog proucuje v luci socialnih sprememb skozi razredno diferenciacijo teksaskih mehicanov v tem stoletju mehiski priseljenci so sprva predvsem drzavljani drugega reda razdvojeni med polozajem relativno homogene etnicne imigrantske skupnosti in prosperiteto ameriskega nacina zivljenja povzpenjanja po druzbeni lestvici katerega predpogoj pa je kulturna asimilacija sprejem vrednot in norm ameriske druzbe conjunto je glasbeni slog ki se je oblikoval v tridesetih letih pod vplivi mehiske norteno muzike in je na ameriskih tleh med imigrantsko skupnostjo postajal druzabni glasbeni slog ki so ga odlikovale predvsem raba harmonike ob znacilni bajo sexto dvanajststrunska kitara in znacilne modificirane glasbene oblike denimo polka eden njegovih vodilnih zgodnejsih izvajalcev narciso martinez je znal povedati conjunto era pa' la gente pobre le gente de rancho la orquesta era pa' high society conjunto je bil glasba revnih orquesta pa za visoko druzbo v tej izjavi se zrcali osnovna opozicija med conjuntom in orquesta tejana teksaski orkester med godbo revnih in godbo strunskega orkestra brez harmonike ki je v sofisticiranosti privzemanju estetskih norm srednjega razreda in glasbenih oblik od orkestrskega swinga do mehiskega bolera oznacevala znotrajetnicni migrantski antagonizem med ruralnim kmetovalskim delavskim razredom in nastajajocim asimilacijskim srednjim razredom ameriskih mehicanov ta prepad se je se posebej poglobil v obdobju po drugi svetovni vojni v casu vse vecje urbanizacije pomescanjenja mehicanov ki so se nastanili v barrios san antonia corpus christija lareda in houstona notranja zareza obenem napotuje na zunanjo mejo na segregacijo med prevladujoco amerisko kulturo in migrantsko mehisko in po drugi vojni na se dodaten zaplet z ilegalnimi mehiskimi priseljenci iz osrednje mehike in pokrajin norteno ki so s seboj prinesel svojo muziko drugacne preference vse to je prispevalo da se je conjunto kot zacetni razpoznavni glasbeni slog mehiskih proletariziranih priseljencev zacel oblikovati kot harmonikarska godba v tridesetih letih n martinez santiago jimenez se po vojni do sestdesetih z novotarijami in eksperimenti moderniziran ustalil kot godba ki jo izvaja stiriclanska zasedba harmonika bajo sexto elektricni bas in bobni novi stil kljucni predstavnik nove generacije je paulinio bernal je odlikovala melodicna virtuoznost harmonikarjev s poudarjenim staccatom upocasnjenostjo pesmi in tudi privzemanjem nekaterih repertoarskih potez drugih godb okrog leta je v conjuntu zacel prevladovati konservativizem slog ki je dozivljal sunkovite spremembe se je ustalil in zapiral nikdar dovolj medijsko podprt in donosen vendar s svojo gramofonsko mrezo se je vse bolj soocal z norteno glasbo popularnejso grupos tropicales mehiska razlicica juznoameriske cumbie in predvsem z medijsko mocno musica moderna s popularnimi latinskimi izvajalci na primer juliom iglesiasom koncni udarec je prisel z nepricakovane strani amerisko etnomuzikolosko zanimanje za conjunto kot del ameriske kulturne dediscine je vzbudilo pozornost tistih mehicanov oz njihovih potomcev ki so se mu zastopniku nizke kulture ranchera ravno odtegnili conjunto je postal vreden spostovanja socasno je to percepcijo pospremila romantizirana mreza festivalov conjunta pena pravi tradicija ki je v osnovi reprezentirala protiideoloski odgovor tejano delavcev na njihovo podrejenost ameriski politicnoekonomski in kulturni hegemoniji je postala dekontekstualizirana usmerjale so jo ravno institucije taiste hegemonije godba je bila oropana vitalnosti izvorne simbolne moci celotna vrocicna atmosfera conjunta je bila odlagalisce in izraz kulturne neodvisnosti tejanov ni bila beg pred zivljenjem marvec pustolovscina v realnost v sestdesetih se je konflikt med srednjim in delavskim razredom teksaskih mehicanov se poglobil prvi je sprozil pravo kampanjo proti staromodnim vrednotam ki so ogrozale njihov na novo pridobljeni status dvajset let kasneje se je stvar torej obrnila med mnogimi dejavniki ki so oslabili conjunto je bila se nadaljna pospesena migracija teksaskih mehicanov iz ruralnih predelov teksasa v kalifornijo tamkajsnje mesanje mehiske kulture z moderno popularno godbo je novo poglavje ki ga pena se ni napisal vzhodni los angeles urbani barrio zvok los lobos conjunto na sobotnih vecerih v teksasu sicer se ostaja glas drugacnega razlicnega socialnega reda a nic vec tako mocan grozec in celo konflikten kot je bil kratek cas usoda etnicnih godb na ameriskih tleh ki postajajo vseameriske ico vidmar nazaj kazalo naprej muska