welcome bienvenus willkommen pozdravljeni teksti k evropski integraciji lobiranje lobiranje v evropski zvezi sirsa dimenzija lokalnih interesov v koroski koledar pomen lobiranja v evropski zvezi v parlamentarec casopis drzavnega zbora republike slovenije lobiranje v evropski zvezi ira dimenzija lokalnih interesov koroki koledar izdala slovenska prosvetna zveza spz celovec s lobiranje v evropski zvezi ira dimenzija lokalnih interesov uvod e vec kot leto dni sem asistent v evropskem parlamentu ep v bruslju in strasbourgu trenutno delam za haralda ettla avstrijskega poslanca in nekdanjega ministra ki je znotraj parlamenta clan odbora za socialne zadeve odbora za gospodarstvo in odbora za denarna vpraanja dodatno pa je podpredsednik medparlamentarne delegacije s poljsko ima pa tudi posebno frakcijsko kompetenco za socialno dimenzijo raziritve evropske zveze ez na vzhod to so pa skratka tudi moji delokrogi pri cemer se seveda e posebej ukvarjam z manjinskimi vpraanji in s slovenijo evropski parlament je ena izmed centralnih ustanov evropske zveze ki ji je avstrija pristopila centralno vpraanje o pravnoformalnih in realnih nacinih zastopanja interesov v evropski zvezi ez pa me je zanimalo e zlasti zato ker nima le anonimega evropskega pomena ampak ker postaja ob vedno vecji globalizaciji drubenih odnosov vse relevantneje za regionalne ali lokalne socialne strukture ali interesne skupine to pomeni npr za regije ali za manjine kot preprican prosveta zato o delovanju evropskega parlamenta in evropske zveze ter o lobiranju tudi redno predavam po korokih kulturnih domovih in farovih opredelitev pojem lobiranje oznacuje drubenopoliticno relevantno zastopanje interesov in idej interesnih skupin in vkljucuje e zlasti delovanje zunaj formalnopravno zakonodajnih postopkov in organov lobiranje ima dolocene funkcije in zakonitosti kot jih poznamo v marketinkih strategijah in v komunikacijskih vedah to sicer poznamo na vseh ravneh drubenega ivljenja bodisi na obcinski na deelni ali pa na zvezni ravni zmeraj so nacini tega zastopanja interesov odvisni od ureditve drubenih odnosov in politicnega dialoga ter od formalnih ali pa realnih oblastnikih struktur tako npr poznamo v avstriji formalno ustavni zakonodajni sistem poleg tega pa e realno sivo ustavo ki omogoca raznim interesnim skupinam lahko bi jih pojmovali kot lobi da po svojih eljah direktno sooblikujejo zakonodajo in drubeno ivljenje delavska zbornica sindikati kmecka zbornica itd le ti tako imenovani socialni partnerji so v avstriji tradicionalno vaen faktor socialnega miru in integracije znotraj evropske zveze pa se je razvil svojevrsten sistem zastopanja interesov ali lobiranja dodatno in v podporo formalnim zakonodajnim intitucijam ima svoje znacilnosti in zakonitosti ni povsem primerljiv ne z zastopstvom interesov v posameznih dravah clanicah evropske zveze ne s sistemom nekdanjega vzhoda in ne z sistemom zda ceprav obstoja prav tu nekaj strukturnih podobnosti e zlasti glede anglosakega court law sistema pomen sodnega sistema npr za zacito potronikih pravic drubenopoliticno ozadje lobiranja globalizacija znotraj osrednjih ustanov evropske zveze v ezjevskem argonu jim tudi recemo institucije posebno ivo zacutimo napredujoco globalizacijo drubenih in gospodarskih odnosov v posameznih regijah jo pogosto le indirektno slutimo ali pa spremembe ki jih globalizacija povzoca sploh ne spoznamo kot take in icemo druge krivce na mnogih podrocjih je privedla do premaknitve strukturno vanih in daljnosenih odlocitev od lokalne ali regionalne na nadregionalno evropsko in pogosto celo svetovno raven mislim tu npr na liberalizacijske tendence v okviru gatt a ali svetovne trgovske organizacije mednarodna gospodarska konkurenca je prav tako podvrena globalizaciji kot pravna zacita clovekovih pravic na mednarodni ravni oboje ima direktne pozitivne in negativne posledice za posameznika v doloceni meri bi temu fenomenu celo lahko pripisovali dejstvo da evropska komisija kot nadnacionalna ustanova daje posameznikom ali lokanim institucijam gmotne podpore globalizacija je torej dejstvo s katerim se moramo samozavestno soociti in smotrno nanj reagirati ali pa celo agirati lokalni socialni ali gospodarski interesi dobijo ob tej internacionalizaciji odlocitev npr gospodarske potronike ekoloke kulturne ali druge smernice na evropski ravni iro evropsko dimenzijo vano je torej da se prizadete interesne skupine cim prej zavejo te ire dimenzije svojih potreb in elja in da pravocasno in v primernih forumih lobirajo v prid svojih potreb nekaj primerov iz evropskega parlamenta prav zaradi ire evropske dimenzije lokalnih ali manjinskih interesov sva z haraldom ettlom v pripravo osrednjega porocila odbora za socialne zadeve ep o socialni dimenziji raziritve ez na vzhod organizirala hearing z romi v borti na to temo nova spoznanja in posebno izvedensko znanje ter senzibilnosti romov pa je harald ettl direktno prevzel v porocilo odbora ki je postalo osnova iroke politicne diskusije znotraj ustanov ez ter bistveni prispevek za drubeno odgovornejo diskusijo v dravah kandidatkah v vzhodnji evropi prav zaradi tega iskrenega pristopa k vpraanju vzhodnje evropske integracije pa je harald ettl s spremembnimi predlogi vnesel v ez jevske pogodbe o sodelovanju pri izobraevalnih programih z vzhodnoevropskim dravam posamezne avstrijske manjine kulturna mnogolikost in iskreni medkulturni stiki so temelji za trajno integracijo znotraj evrope in bistveni pogoj za njeno globalno gospodarsko konkurencnost parlamentarna skupcina ep pa ga je tudi pri tej zahtevi soglasno podprla ker se je strinjala s evropsko dimenzijo lokalnih interesov in znacilnosti evropski center za manj razirjene jezike je letos organiziral izobraevalno potovanje v bruselj na mojo pobudo so se ga udeleili predstavniki skorajda vseh avstrijskih manjin iz raznih politicnih taborov in ne le enega kot je bilo najprej predvideno tako je ta obisk dobil iri politicni pomen ker so se zato vabilu na pogovore odzvali clani evropskega parlamenta ep poslanci iz raznih politicnih strank in iz vec drav in tudi lobisticni del seminarja pri evropski komisiji je postal tako tehtneji liberalisticni principi nekdanja evropska skupnost premoga in jekla espj egks je bila sicer zasnovana z mirovno misijo s ciljem da naj bi ob tesnem gospodarskem sodelovanju teke industrije e zlasti francije in nemcije strukturno onemogocila vsakrno vojno vendar je tudi nastala v dobi mrzle vojne in absolutnega nekriticnega verovanja v vrednote skrajno svobodnega trnega gospodarstva in v osebno individualno odgovornost po amerikem zgledu v idealnem primeru pride v tem sistemu do demokraticnega ravnoteja prav v svobodnem tekmovanju interesnih skupin in zagotavljanju svobodnega delovanja zlasti sodnega sistema domneva se da vsakdo ki ima specificne potrebe ali interese le te tudi spozna kar verjetno ni samoumevno pozna kar je vpraanje izobrazbe zastopa kar je vpraanje spretnosti citi in brani kar je pogosto vpraanje oblasti e je bil posameznik nekoc v soc realisticnih reimih podrejen drubenemu interesu in je druba prevec skrbela zanj potem naj bi sedaj posameznik sam dolocal svoje elje in interese ter jih potem tudi sam ustrezno zastopal to pa tudi pomeni da tisti ki svojih interesov ne najavljajo ali pa ne prodrejo pravocasno v primerno javnost ali na primerno raven odlocilnih struktur v oceh tistih ki strukturno usmerjajo odlocitve interesov tudi nimajo individualna svoboda dobi globalno gledano aspekt drubene odgovornosti pravzaprav torej ni le svoboda posameznih interesnih skupin da zastopajo svoje interese ampak se prav pricakuje da to storijo ker je to del demokraticnega ravnoteja pozitiven primer taknega drubenopoliticno odgovornega lobiranja je dejstvo da si je evropska zveza ob pristopu skandinavskih drav in avstrije postavila srednjerocni cilj dvignjenja ekolokih standardov dolocene interesne skupine so za seboj pravocasno zdruile javnost in spretno tematizirale zacito okolja ob pristopnih pogajanj pomembno ob tem pa je da ekoloke interesne skupine znotraj tedajne evropske zveze strukturno ne bi mogle privesti do taknega kakovostnega skoka naprej v evropskem pravnem stanju acquis communautaire in tako je danes tudi v odgovornosti vzhodnoevropskih drav kandidatk za pristop k evropski zvezi da ob svojih pristopnih pogajanjih ne sprejemajo ponino milocino od e obstojece ez ampak da aktivno in demokraticno odgovorno razvijajo evropsko zvezo dalje e zlasti glede socialnih standardov nekateri gospodarstveniki bi saj zacasno ukinili del socialnih pravic npr podobno prostim carinskim conam vendar z omejenimi sindikalnimi pravicami pod pretvezo da bi se v teh dravah gospodarstvo lahko hitreje razvilo vendar je strukturno vano za ez v celoti kakor tudi za trajen socialni mir in gospodarski razvoj v teh dravah ter za njihovo lastno konkurencnost da v evropskem sklopu razvijejo socialni dialog in ohranijo obstojece socialne standarde in to ni le v interesu delavstva teh drav ampak tudi gospodarstvenikov kajti socialna integracija in razvoj sta e sedaj povod za posebno regionalno podporo gospodarskega razvoja konec koncev pa je to tudi v interesu delavstva sedanje evropske zveze in zveze na sploh saj je to vpraanje usodno za njen nadaljnji razvoj aktivno lobiranje velja tudi glede zglednega manjinskega prava v sloveniji ni le pozitivno za manjine v slovenji sami je lahko impuls za pozitiven nadaljnji razvoj znotraj razirjene zveze dodatno pa krepi politicno avtoriteto slovenije kar ima dolgorocne pozitivne gospodarske posledice znanje o institucionalnih strukturah samoumevno naj bi bilo da vsak in to velja tako za regionalno kot tudi za mednarodno raven dobro pozna intitucionalne strukture organizacije njihove kompetence in monosti ce eli resnicno sooblikovati drubene odlocitve e posebej pa to velja za institucije evropske zveze prenaanje primerno pripravljene informacije do pravih ljudi v primerni funkciji v pravi instituciji ob pravem casu je pravzaprav postala posebna umetnost oziroma znanost vedeti je treba kdaj se mora primerno lobirati direktno ali indirektno ali pri evropskem parlamentu ep ki ima politicne kontrolne proracunske in zakonodajne pravice ali pri evropski komisiji ek ki je izvrni organ z izkljucno pravico zakonodajne iniciative pri evropskem svetu strokovnih ministrov es to pomeni pri posameznih strokovnih ministrih ker je svet predstavnik nacionalnih interesov ali pa pri kakni drugi intituciji kot npr pri gospodarsko socialnem odboru gso ali pri odboru regij or ali pa celo pri evropski investicijski banki eib vse te institucije imajo vecinoma svoj sede v bruslju same skunje ob delovanju v evropskem parlamentu kaejo da je mnogo informativno obvecevalnega dela glede evropske zveze e potrebno ob vitalno potrebnem preucevanju in poznavanju institucionalnih struktur v ez pa nam ta spoznanja dajejo nova izredno zanimive vpoglede v domace strukture lobi skupine e sama statistika in nekaj osnovnih zgodovinskih podatkov kaejo da zveza petnajstih drav z danes okoli milijonov ljudi sicer gradi svoj sistem demokraticnega zastopstva prav na zgodovinskih skunjah ampak da po drugi strani seveda prilagaja svoje institucionalne strukture ter pravne in zakonodajne postopke posebnim potrebam in okolicinam tako je povsem jasno da posamezne interesne skupine kot so to npr avstrijske ustanove socialnega partnerstva po omenjenem sivem ustavnem redu ne morejo biti na enak nacin vkljucene v evropski zakonodajni proces v bruslju kjer je sede ali delovno mesto najvanejih in odlocilnih institucij evropke zveze dela po nekaterih ocenah vec od lobistov evropska komisija je leta setela pribl evropskih strenih organizacij od teh s podrocja industrije pribl s podrocja trgovine pribl predstavnitev svobodnih poklicev in pribl s podrocja terciarnega sektorja mednje tudi tejemo zastopnike delojemalcev kot je to evropska sindikalna zveza esz ali egb ali pa zastopnike diplomatskih in nediplomatskih predstavnitev razlicnih drav in regij ali pa regionalne interesne skupine sodelavce raznih mednarodnih ekolokih kulturnih ali portnih institucij vernih skupnosti organizacij zacitnic clovekovih pravic in predstavnike neevropskih institucij ali specializirane svetovalne slube vsi investirajo pomembna sredstva kajti lobiranje na vseh ravneh evropskih institucij je zahtevno in visoko specializirano delo zdruujejo se pa m dr tudi zato da bi ob sodelovanju povecali svoj politicni in gospodarski vpliv in reili problem kriticne mase v zvezi drav ki bo imela nekoc nad milijonov prebivalcev lobiranje pa je tudi strukturno vpleteno v delovanje evropskih zveznih ustanov saj interesne skupine ustvarijo prakticno izbor realisticnih interesov in povecujejo transparenco skupnostne politike po drugi strani zato postavljajo evropske zvezne ustanove pogoje za priznavanje zaelenega statuta interesne skupnosti kot so to struktura organizacije njena reprezentativnost konsenzualnost in integrativnost delovanja in argumentacij jasno tudi razlocujejo med neprofitnimi organizacijami non profit organisation in med taknimi ki delajo za dobicek v vsakem primeru pa dajejo prednost nadnacionalnim in integrativnim interesnim skupinam zakljucki lobiranje v evropski zvezi je vaen sistem zastopanja interesov v ez in treba ga je poznati in obvladati uci nas pa tudi da gledamo znotraj manjinske politike preko naega roba in da imamo evropski in integrativni pristop do vpraanj ne da bi izkljucevali drug drugega in ne da bi si pripisovali ekskluzivnost saj to le razdvoji in oslabi manjino uci nas spotovanja pluralizma in da je inteligentneje in dolgorocno uspeneje ce iz nae tradicionalne mnogolikosti crpamo moc in umske vire za prepricljiveje delovanje znotraj manjine in uspeneje lobiranje navzven bojan ilija turm nabl pomen lobiranja v evropski zvezi parlamentarec casopis dravnega zbora republike slovenije ljubljana t julij leto ii str izkunje iz evropske unije pomen lobiranja v evropski zvezi fenomen lobiranja je postal centralna tema v dravah kandidatkah za vstop v evropsko zvezo ez pri tem gre za strukture zastopanja interesov v zvezi drav ki dobiva vedno vecje kompetence in ta razvoj e ni koncan vladna konferenca drav clanic ki je potekala v amsterdamu predstavlja le etapo pogljabljajocih se odnosov vendar je to tudi sistem menjajocih se parametrov kjer pogosto ele po uresnicitvi nekih dejanj razumemo njihovo razsenost kdor hoce sooblikovati delovanje in uveljavljati svoje interese v ez mora uporabljat tudi posebne nove strukture in hkrati upotevati posebne zakonitosti lobiranja to pa ne velja samo za interesne skupine v ez ampak zlasti e za drave vzhodne evrope kajti osnovno vpraanje demokraticnega ravnoteja in medsebojnega ucenja je da tudi te drave in interesne skupine iz teh drav znajo delovati v tem sistemu v ez namrec nekatere interesne skupine prav dobro vedo kako cititi svoje interese npr velika industrija medtem ko sodelavci v evropskih intitucijah ep evr svet i dr opaamo da vzhodne drave tega sistema e ne obvladajo popolnoma to pa je zelo problematicno kajti ne gre le za neko negativno lobiranje vsi poznamo primer industrije tekega oroja ampak za nujno in zaeljeno konstruktivno sooblikovanje evrope in socialnega ivljenja njenih prebivalcev znacilno zastopanje interesov v ez se je pa razvil svojevrsten sistem zastopnja interesov ki se e zlasti glede formalnih in intitucionalnih aspektov razlikuje od nekdanjega vzhodnega sistema socialni dialog v njem pa tudi ni v enaki meri intitucionaliziran tako da imajo samoodgovorne interesne skupine izreden pomen to ima vec vzrokov zveza drav in milijonov ljudi ne more delovati na enak formaliziran nacin kot manje drave clanice in treba je bilo najti sistem ki lahko deluje globalizacija mednarodnih odnosov je hoce noce dejstvo s katerim se je treba soociti na koncu dolgega seznama primerov razne subvencije in skladi ez za katere lako zaprosi posameznik pri evropski komisiji prvotna ez je sicer nastala tudi zato da bi ob medsebojni gospodarski odvisnosti pred vsem teke industrije strukturno preprecila vsakrno vojno med evropskimi narodi v zgodovinskem kontekstu pa je nastala tudi v dobi absolutnega verovanja v vrednote trnega gospodarstva in individualne odgovornosti to ima vsaj naslednje posledice a opaziti je strukturni premik demokraticnih odlocb na mednarodno raven zato so se ustalile nove mednarodne organizacije kot npr ez ki imajo tudi posebna pravila delovanja in odlocanja b to pomeni da mora vsaka interesna skupina v vedno vecji meri in celo ob veljavnosti principa subsidiaritete v ez analizirati svojo situacijo svoj razvoj in svoje potrebe in zahteve na osnovi analize njene evropske dimenzije njenega pomena za integracijo in njeno usklajenostjo z raznimi osnovnimi naceli ez c lokalni ali socialni interes dobi v tej internacionalizaciji odlocb iro evropsko dimenzijo zato lahko samozavestno najavlja svoje interese na evropski ravni d vsak mora sam spoznati zastopati in cititi svoje interese dodatno pa to pomeni tisti ki svojih interesov ne oznanja ali pa ne podre v primerno javnost ali na primerno raven odlocilnih struktur jih v oceh odlocujocih in drugih sotekmecev tudi nima domneva se pac da vsakdor pravocasno in v primerni strukturi zastopa in brani interese ce jih ima ne strukturno ne moralno neka intersna skupina ni obvezana da upoteva teoreticne in morda celo logicne in ocitno vitalne interese drugih npr avtomobilisticna industrija kot je renault vilvoorde v belgiji to pa je e zlasti posebnega pomena zlasti pri pristopnih pogajanjih osnovne zakonitosti lobiranja pravzaprav bi lahko na politicno raven prenesli mnogo spoznanj iz marketinkih strategij in komunikacijskih ved lobiranje je strast anticipiranja dolgorocnega opazovanja in zasledovanja drubenega politicnega in drugega razvoja vedeti je treba kdaj in kje padajo odlocitve ki strateko usmerjajo neko politiko npr glede socialnega vpraanja seveda je treba poznati odlocujoce strukture in osebe ter pravocasno vspostavljati stike pomembno je izvedeniko ali strokovno znanje ki postane nujna realnost zato interesna skupine tudi vlagajo sredstva v raziskavo in v publikacije pojavlja se fenomen subjektivne receptivnosti objektivne informacije zato je treba dolgorocno pripravljati ciljno publiko in vspostaviti informacijsko okolje in pozitivno vzduje pri tem nacionalni miti lahko pomagajo tabu teme pa ovirajo prepricevalno delo ameriki mit svobodnega mokega ki ima puko doma je en taken primer industriji puk je v korist medtem ko je za tiste ki so proti temu postavlja oviro geslo o svobodnemu nemcu ki ni omejen s hitrostjo na avtocestah je podoben mit koristi industriji avtomobilov za ekoloke skupine pa je velik problem tabu teme pa so takne ki ne sodijo v drubeni mainstream tisto kar ni pravkar moderno in primerno za v salon lahko pa so tudi lahko teme za katere ira publika ne ve ali katere niti ne sluti in ki npr soocajo ljudi z njihovem neznanjem znano je tudi da vse strokovne interesne skupine investirajo visoka sredstva in vkljucujejo tevilno osebje seveda je lobiranje tudi strategija koalicij lobi tudi sam potrebuje svoj lobi ali zaledje imid interesne skupine zelo povia njeno prodornost ker je lobiranje komunikacija in interakcija reprezentativnost interesne skupine pa je sploh eden izmed glavnih politicnih pogojev treba je motivirati tiste ki odlocajo da si prizadevajo v eno ali drugo smer aktivno lobiranje je tudi podajanje in uveljavljanje novih idej koncno pa mora vsaka interesna skupina tudi stalno preverjati svoje stalice svoje delo in svojo uspenost aktivno lobiranje aktivno lobiranje je bistveni pogoj za demokratico ravnoteje in je v interesu vseh akterjev ker z njim vsi lahko pridobijo zato je treba zelo dobro obvladati intitucionalni sistem ez njeno komitologijo priblj odborov ter vsa proceduralna vpraanja aktivno lobiranje pa je tudi izraz zrelosti drav kandidatk ki bodo morale zastopati interese svojih dravljanov v novi razirjeni ez lobiranje je torej tudi vpraanje nadaljnjega razvoja maastrichtske pogodbe saj mora zagotoviti strukturno demokraticno ravnoteje in ne sme pripeljati do neke nezaeljene oligocentricne evrope habsburg poznamo pa tudi izredno pozitiven primer aktivnega lobiranja avstrija vedska in finska so ob njihovih pristopnih pogajanjih zahtevale dvig ekolokih standardov in tako niso povsem nekriticno prevzele acquis communautaire ta novu politicni cilj ez se sredjerocno uresnicuje seveda se bomo pri tem procesu zares drug od drugega ele ucili slovaka ima npr pri manjinskem vpraanju klavzulo avstrija slovenija pa je kar se manjinskega prava tice v evropi pravzaprav moralna avtoriteta ali na zahodu skuamo oivljati otroki film in otroko knjigo na vzhodu pa so bile te tradicije izredno ive in bogate izvedeli bi torej radi zakaj se je to izrocilo tam tako dobro razvilo seveda so imele te drave tudi teke izkunje ki pa jih naj ne bi ponavljali aktivno in demokraticno odgovorno zastopanje interesov tudi v podrobnih vpraanjih ima lahko tudi pozitivne gmotne posledice vzemimo primer revitalizacije eleznice v ez dobro lobiranje vcasih le primerno informiranje pri pristojnih organih in pri primernih strukturah lahko dvigne zavest da se sodobna kompetitivna in ekoloko pomembna eleznica ne sme koncati na mejah ez in e je treba razmiljati o rairitvi programov v sosednih dravah pa spet se postavljajo nove financne perspektive diferencirana diskusija v ez na vzhodu pogosto zasledujemo diskusije po katerih bi bil zahod pri problematicnih vpraanjih popolnoma soglasen vendar temu pogosto ni tako saj tudi ez ni monolit mnenj in struktur cetudi so morda nekatere interesne skupine posebno glasne v franciji npr nikdar ni bilo govora o restitucijah nacionaliziranega posestva po srtvari je treba torej gledati stvari bolj diferencirano to je mono le v odprtem dialogu n ob upotevanju socialne dimenzije monih odlocb ne moremo se vrniti se tudi ne moremo v fevdalne posestnike strukture saj jih tudi v avstriji ne vpeljujejo vec poleg tega pa je bila prav zemljika reforma bistven pogoj za socialni mir in tega v evropi potrebujemo vec kot vsega drugega potrebno pa je ob vrnitvi nacionaliziranega posestva govoriti tudi o legitimaciji prejnih posestnikov in o placanih odkodninah saj v ez tudi o tem potekajo zelo diferencirane diskusije in ni vse le crno belo primerov za tako diferencirane diskusije v ez je na pretek lobiranje je osrednji fenomen v zakonodajnem in izvajalnem procesu ez in ima globalne posledice na razvoj ez aktivno lobiranje je bistvenega demokraticno politicnega pomena in v interesu integracije ez bojan ilija nabl