this document is a html rendering of a corpus encoding
specification dtd document produced in the scope of the
multext east project by fred
uses iso latin encoding
mte html corpus sampler nineteen eighty four slovene
prvi del
i
bil je jasen mrzel aprilski dan in ure so bile trinajst winston
smith je imel brado zakopano v prsi da bi usel strupenemu vetru ko
je stopil skozi steklena vrata bloka zmaga vendar ne dovolj hitro da
ne bi vrtinec pescenega prahu vstopil skupaj z njim
veza je smrdela po kuhanem zelju in starih cunjastih predpraznikih
na eni strani je bil na steno pribit barven za notranjo opremo
prevelik plakat prikazoval je preprosto ogromen vec kot meter velik
obraz obraz moskega pri petinstiridesetih s kosatimi crnimi brki in
z ostro zacrtanimi cednimi potezami winston se je napotil proti
stopnicam ni bilo vredno preskusiti dvigala se v najboljsih casih je
redko delovalo zdaj pa so elektricni tok v dnevnih urah odklapljali
to je sodilo k ekonomski kampanji v pripravah za teden sovrastva
stanovanje je bilo v sedmem nadstropju in winston ki je imel
devetintrideset let in krcni tvor nad desnim gleznjem je stopal
pocasi in spotoma veckrat pocival v vsakem nadstropju je nasproti
jaska za dvigalo strmel s stene plakat z velikanskim obrazom bila je
to ena tistih podob ki so izdelane tako da ti oci sledijo medtem ko
se premikas veliki brat te opazuje se je glasil napis pod njim
v stanovanju je socen glas bral seznam stevilk ki so bile v nekaksni
zvezi s proizvodnjo surovega zeleza glas je prihajal s pravokotne
kovinske plosce podobne potemnelemu ogledalu ki je bila del povrsja
desne stene winston je zasukal gumb in glas se je malo znizal vendar
so bile besede se vedno razumljive napravo imenovala se je telekran
je bilo moc utisati vendar je nisi mogel popolnoma izkljuciti odsel
je proti oknu drobna krhka postava katere mrsavost je se poudarjal
modri kombinezon ki je bil uniforma partije njegovi lasje so bili
zelo svetli obraz po naravi rdec koza pa raskava od grobega mila
topih britvic in mrzle zime ki je ravnokar minila
svet zunaj je bil videti mrzel se skozi zaprto okno spodaj na ulici
so vrtinci vetra sukali prah in kose papirja in ceprav je sijalo sonce
in je bilo nebo zivo modro se je zdelo da ni barve nikjer drugje kot
na plakatih ki so bili prilepljeni vsepovsod obraz s crnimi brki je
visel z vsakega dominantnega mesta eden je visel na procelju hise
takoj nasproti veliki brat te opazuje je govoril napis medtem ko
so temne oci zrle naravnost v winstonove spodaj v visini ceste je
neki drug plakat strgan na enem vogalu sunkovito plapolal v vetru
zapored odkrivajoc in zakrivajoc eno samo besedo angsoc dalec zadaj
je zdrsnil med strehe helikopter za hip obvisel v zraku kakor kacji
pastir in se v loku znova pognal dalje to je bila policijska patrola
ki je vohljala po oknih patrole seveda niso bile vazne edinole
miselna policija je bila vazna
za winstonovim hrbtom je telekran se vedno cencal o surovem zelezu in
o tem kako so prekoracili deveto triletko telekran je sprejemal in
oddajal obenem vsak sum glasnejsi od zelo tihega sepeta ki ga je
povzrocil winston je telekran tudi sprejemal se vec dokler se je
mudil na vidnem polju ki ga je obvladovala kovinska plosca ga je
bilo mogoce videti in slisati seveda ni bilo mogoce vedeti ali te v
danem trenutku opazujejo o tem kako pogosto in po kaksnem sistemu se
policija vkljucuje v ta ali oni oddajnik si lahko samo ugibal mogoce
je bilo celo da vsakogar ves cas opazujejo bodi tako ali drugace
prikljucili so se lahko na tvoj oddajnik kadarkoli so hoteli ziveti
si moral in si zivel iz navade ki se je spremenila v nagon v
domnevi da prisluskujejo vsakemu sumu ki ga naredis in opazujejo
razen v temi vsak tvoj gib
winston je obracal telekranu hrbet varneje je bilo tako ceprav je
bil kot je dobro vedel tudi hrbet lahko izdajalski kilometer stran
se je dvigalo kvisku ministrstvo resnice njegovo delovno mesto
velikansko in belo nad sajasto pokrajino to je pomislil z nekaksnim
nedolocnim odporom to je london glavno mesto airstripa ena po
gostoti prebivalstva tretje province v oceaniji poskusal se je
domisliti otroskega spomina ki bi mu povedal ali je bil london vedno
prav taksen so ze od nekdaj stale te vrste trohnecih his iz
devetnajstega stoletja katerih stene so podprte z lesenimi bruni
okna zadelana z lepenko in strehe z valovito plocevino varovalne
mreze pa visijo na vse strani pa bombardirana podrocja kjer se je
prah od ometa vrtincil v zraku in se je bohotil vrbovec po kupih
gramoza pa kraji kjer so bombe razdejale vecja podrocja na katerih
so zrasle umazane kolonije lesenih kurnikom podobnih kolib zaman ni
se mogel spomniti nic ni ostalo od njegovega otrostva razen vrste
zivo osvetljenih podob ki so se pojavljale brez ozadja in so bile
vecinoma nerazumljive
ministrstvo resnice minires v novoreku se je osupljivo locilo
od kateregakoli predmeta bilo je velikanska piramidasta zgradba iz
blescece belega betona ki je v terasah kipela kvisku tristo metrov
visoko v zrak s kraja kjer je stal winston se je ravno se dalo
prebrati tri partijske parole ki so se v lepih crkah odrazale z
belega procelja vojna je mir svoboda je suzenjstvo nevednost je
moc
novorek je bil uradni jezik oceanije razlago strukture in
etimologije glej v dodatku
ministrstvo resnice je obsegalo kot so govorili tri tisoc prostorov
nad zemljo in ustrezno stevilo pod njo po londonu so bila posejana
samo se tri poslopja podobne oblike in velikosti tako popolnoma so
obvladovala vso okolisko arhitekturo da je bilo s strehe bloka zmage
moc videti vsa tri hkrati to so bili sedezi stirih ministrstev iz
katerih je sestajal ves vladni aparat ministrstvo resnice ki se je
ukvarjalo z novicami zabavo prosveto in umetnostjo ministrstvo
miru ki se je ukvarjalo z vojno ministrstvo ljubezni ki je
vzdrzevalo red in postavo in ministrstvo obilja ki je bilo odgovorno
za gospodarske zadeve njihova imena v novoreku minires minimir
miniljub in miniob
ministrstvo ljubezni je bilo zares grozljivo oken na njem sploh ni
bilo winston ni bil se nikoli v ministrstvu ljubezni pa tudi v
njegovi sosescini v premeru pol kilometra okrog njega ne tja si lahko
prisel samo po uradnih opravkih pa se takrat je bilo treba prodreti
skozi blodnjak ovir iz bodece zice jeklenih vrat in skritih
strojnicnih gnezd celo po ulicah ki so vodile k zunanjim pregradam
so se klatili crno uniformirani strazniki z obrazi goril oborozeni s
pendreki
winston se je sunkoma obrnil na obraz si je nadel izraz spokojnega
optimizma ki ga je bilo priporocljivo nositi kadar si bil obrnjen
proti telekranu odsel je cez sobo v majhno kuhinjo ko je tako ob tej
uri odsel iz ministrstva je zrtvoval svoje kosilo v kantini in
zavedal se je da v kuhinji ni nikakrsne hrane razen kosa crnega
kruha ki pa ga je bilo treba prihraniti za jutrisnji zajtrk s police
je vzel steklenico brezbarvne tekocine s preprosto belo etiketo
oznaceno z gin zmaga imela je priskuten oljnat vonj podobno kot
kitajsko rizevo zganje winston si je je nalil skoraj za cajno
skodelico se pripravil na udarec in jo zvrnil kot zdravilo
njegov obraz je v trenutku skrlatno pordel in solze so mu pritekle iz
oci stvar je bila podobna solitrni kislini se vec ko si jo
pogoltnil si imel obcutek da so te z gumijevko udarili po temenu
vendar pa se je ogenj v njegovem trebuhu naslednji hip polegel in svet
je bil videti prijaznejsi vzel si je cigareto iz pomeckanega zavojcka
z napisom cigarete zmaga in jo neprevidno podrzal pokonci tako da se
je tobak posul po tleh pri naslednji je imel vec uspeha vrnil se je
v dnevno sobo in sedel za malo mizo ki je stala levo od telekrana iz
predala je vzel peresnik steklenicko crnila in debel prazen zvezek
kvadratnega formata z rdecim hrbtom in trdimi platnicami
iz neznanega razloga je bil telekran v dnevni sobi na neobicajnem
mestu namesto da bi bil kot ponavadi na zadnji steni od koder bi
bil obvladoval vso sobo je bil na daljsi steni nasproti okna poleg
njega je bila plitva nisa kjer je zdaj sedel winston in ki je bila
ko so stanovanje gradili verjetno namenjena za knjizne police ce je
winston sedel v nisi in se mocno naslanjal nazaj je lahko ostal vsaj
vizualno izven obmocja telekrana seveda ga je bilo moc slisati a vse
dokler je vztrajal v svojem sedanjem polozaju ga ni bilo moc videti
deloma ga je ravno nenavadni tloris sobe napeljal na to kar se je
zdaj pripravljal storiti
toda k temu ga je bil napeljal tudi zvezek ki ga je pravkar vzel iz
predala bil je to posebno lep zvezek njegov gladki papir smetanove
barve malo porumenel od starosti je bil tiste vrste ki ga ze
najmanj stirideset let niso izdelovali vendar je lahko domneval da
je zvezek se veliko starejsi videl ga je bil lezati v izlozbi umazane
majhne starinarne v neki zloglasni mestni cetrti katera cetrt je to
pravzaprav bila se zdaj ni spominjal in takoj ga je prevzela
nepremagljiva zelja da bi ga imel clani partije obicajno niso hodili
v navadne trgovine ki se ukvarjajo s svobodnim trgom kot so to
imenovali toda tega pravila se niso strogo drzali saj so bili tam
ljudem na voljo razni predmeti kot vezalke in britvice ki jih po
drugi poti ni bilo mogoce dobiti na hitro je poblisnil po ulici gor
in dol smuknil noter in za dva dolarja in pol kupil zvezek tisti cas
se se ni zavedal da si ga zeli za neki poseben namen z obcutkom
krivde ga je v aktovki odnesel domov ze to da ga je imel ceprav ni
bilo v njem nic napisano ga je kompromitiralo
ravnokar se je pripravljal na to da bi zacel dnevnik to ni bilo
protizakonito nic ni bilo protizakonito saj ni bilo nobenih zakonov
vec toda ce bi ga zasacili bi bil gotovo kaznovan s smrtjo ali vsaj
s petindvajsetimi leti taborisca za prisilno delo winston je pritrdil
pero na drzalo in posesal usedlino z njega pero je bilo zastarela
priprava ki so jo celo za podpise le redkokdaj rabili a on si ga je
priskrbel preprosto zato ker je cutil da lepi rumenkasti papir
zasluzi da nanj pises s pravim peresom ne pa ceckas s tintnim
svincnikom pravzaprav ni bil vajen pisanja na roko razen cisto
kratkih opomb je bilo v navadi vse narekovati v narekovalnik kar pa
je bilo v tem primeru seveda nemogoce pomocil je pero v crnilo in
nato za hip omahoval srh ga je spreletel zaznamovati papir je bilo
dejanje ki je pomenilo odlocitev z drobnimi okornimi crkami je
zapisal
april
naslonil se je nazaj obcutek popolne nemoci ga je zajel nobene
gotovosti ni bilo da je to res leto moralo je biti priblizno
tako kajti bil je popolnoma preprican da mu je devetintrideset let
in zdelo se mu je da je bil rojen leta ali a dandanes ni
bilo mogoce natancno dolociti nobenega datuma v okviru enega ali dveh
let
za koga mu je nenadoma prislo na misel pa pise ta dnevnik za
prihodnost za nerojene njegove misli so za trenutek obstale pri
dvomljivem datumu na papirju potem pa zadele ob besedo iz novoreka
dvomisljenje prvikrat je doumel pomembnost svojega podviga kako je
mogoce komunicirati s prihodnostjo ze zaradi njene narave je to
nemogoce prihodnost bo ali podobna sedanjosti in v tem primeru ga ne
bo poslusala ali pa bo drugacna od nje in bo torej njegova poslanica
brez pomena
nekaj casa je sedel neumno strmec v papir telekran je zdaj presel na
rezko vojasko glasbo cudno je bilo da mu je ne samo zmanjkalo moci
da bi se izrazil temvec je celo pozabil kar je sprva sploh nameraval
povedati ze vec tednov se je pripravljal na ta trenutek in nikdar mu
ni prislo na misel da bo za to potreboval se kaj drugega kot pogum
pisanje samo bo lahko vse kar je moral storiti je bilo prenesti na
papir nenehni neutrudni monolog ki se je ze dobesedno leta in leta
odvijal v njegovi glavi ta trenutek pa je celo monolog usahnil se
vec krcni tvor ga je zacel neznosno srbeti ni se ga upal popraskati
kajti kadar je to storil se mu je vedno vnel sekunde so tiktakale
mimo zavedal se ni nicesar razen praznine papirja pred seboj srbenja
nad gleznjem bucanja glasbe in rahle okajenosti ki jo je povzrocil
gin
nenadoma pa je zacel panicno pisati zavedajoc se le na pol kaj pise
z majhno a otrosko pisavo je ceckal gor in dol po papirju izpuscajoc
najprej velike zacetnice nato pa tudi locila
april vceraj v kinu sami vojni filmi en zelo dober o
ladji polni beguncev bombardiranih nekje v sredozemlju publiko
zelo zabavali prizori z velikim ogromnim debelim moskim ki je
poskusal splavati proc s helikopterjem za sabo najprej si ga
videl kako se prekopicuje v vodi kot delfin nato si ga videl na
muhi puske na helikopterju nato pa je bil poln lukenj in voda
okrog njega se je pordecila in potopil se je tako hitro kot bi
skozi luknje vanj vdrla voda publika je rjovela od smeha ko se je
potopil potem si videl resilni coln poln otrok in helikopter ki
visi nad njimi neka zenska srednjih let mogoce zidinja je sedela
na kljunu z majhnim fantkom priblizno tri leta starim v narocju
fantek je krical od groze in skrival glavo med njene prsi kot bi se
hotel zariti naravnost vanjo in zenska je ovijala roke okrog njega
in ga tolazila ceprav je bila sama cisto zelena od strahu ves cas
ga je pokrivala kot je bilo le mogoce kot bi mislila da ga njene
roke lahko zavarujejo pred kroglami potem je helikopter vrgel
nanje kilsko bombo strahoten blisk in coln se je spremenil v
trske potem je bil cudovit prizor z otrosko roko ki leti gor gor
gor naravnost v zrak helikopter s kamero na kljunu ji je moral
slediti gor in bilo je veliko ploskanja s partijskih sedezev a neka
zenska na sedezih za rajo je zagnala vik in krik in tulila da tega
ne bi smeli kazat ne pred otroki ne to ni prav ne pred otroki to ni
dokler je ni policija vrgla ven vrgla ven ne verjamem da se ji je
kaj zgodilo nikogar nic ne briga kaj rece raja tipicna reakcija
raje oni nikdar
winston je nehal pisati deloma zato ker ga je zagrabil krc ni
vedel kaj ga je pripravilo do tega da je izbruhal to poplavo
nesmisla nenavadno pa je bilo to da se mu je medtem v glavi izcistil
popolnoma drugacen spomin in to do take mere da se je skoraj cutil
sposobnega da ga zapise zaradi tega drugega dogodka je zdaj
spoznal se je danes nenadoma odlocil oditi domov in zaceti dnevnik
zgodilo se je tega jutra na ministrstvu ce o neki tako nedoloceni
stvari lahko reces da se je zgodila
bilo je blizu enajste in na oddelku za dokumentacijo kjer je delal
winston so vlacili stole iz predelkov in jih namescali na sredo
dvorane pred veliki telekran v pripravah na dvominutno sovrastvo
winston je ravno sedal na svoj prostor v eni od srednjih vrst ko sta
v sobo nepricakovano stopila dva cloveka moski in zenska ki ju je na
videz poznal a ni nikdar govoril z njima tisto dekle je ze veckrat
srecal na hodnikih ni vedel kako ji je ime vedel pa je da dela na
oddelku za knjizevnost verjetno je opravljala kaksno mehanicno delo
na katerem od strojev za pisanje romanov kajti veckrat jo je videl z
oljnatimi rokami in izvijacem videti je bila drzna bilo ji je
priblizno sedemindvajset let imela je goste temne lase pegast obraz
in njeni gibi so bili hitri in sportni ozek skrlaten pas emblem
mladinske protispolne zveze je bil veckrat ovit okoli pasu njenega
kombinezona ravno dovolj tesno da je poudarjal oblino njenih bokov
winstonu je bila ze na prvi pogled zoprna vedel je zakaj bilo je
zaradi vzdusja hokejskih igrisc mrzlih kopeli skupinskih izletov in
splosne cistosti misljenja ki se je zdelo da ga nosi s seboj crtil
je skoraj vse zenske posebno pa mlade in lepe vedno so bile zenske
tiste in predvsem mlade zenske ki so bile najbolj pobozne privrzenke
partije raznasalke parol amaterske vohunke in razkrivalke
nepravovernosti to dekle pa mu je se posebej zbujalo vtis da je
nevarnejse od vecine nekoc ko sta se srecala na hodniku ga je
postrani na hitro osinila s pogledom ki se je zdelo da prodira
naravnost v njegovo notranjost in ki ga je za hip napolnil s crno
grozo na misel mu je prislo celo to da je mogoce agentka miselne
policije to pa je bilo zares precej neverjetno vendar ga je spet in
spet obsel obcutek posebne nelagodnosti ki je bil pomesan tako s
strahom kot s sovraznostjo kadarkoli je bila kje v njegovi blizini
drugi je bil moski z imenom o'brien clan ozje partije ki je imel
tako vazen in oddaljen polozaj da si je winston le nejasno
predstavljal kaj pomeni med ljudmi po stolih je za hip zavladal
molk ko so opazili da se priblizuje crni kombinezon clana ozje
partije o'brien je bil velik mocan moski s krepkim vratom in z
robatim segavim brutalnim obrazom kljub grozljivi zunanjosti pa je
bil v njegovem vedenju nekaksen car imel je navado da si je
popravljal ocala na nosu kar te je zmeraj nenavadno razorozilo in na
neki nedolocljiv nacin ucinkovalo nenavadno civilizirano to je bil
gib ki je morda ce je kdo se mislil v takih izrazih spominjal
na plemica iz osemnajstega stoletja ko ponuja svojo dozo z njuhancem
winston je videl o'briena morda desetkrat v prav toliko letih cutil
je da ga globoko privlaci pa ne samo zato ker ga je zapeljevalo
nasprotje med o'brienovim mescanskim vedenjem in zunanjostjo
poklicnega boksarja mnogo bolj zaradi skritega prepricanja ali pa
morda niti ne prepricanja samo upanja da o'brienova politicna
pravovernost ni popolna nekaj na njegovem obrazu je to neustavljivo
nakazovalo in spet morda sploh ni bila nepravovernost tisto kar je
bilo zarisano na njegovem obrazu ampak je bila to preprosto
inteligenca kakorkoli ze zbujal je videz cloveka s katerim bi se
dalo govoriti ce bi nekako prelisicil telekran in ga dobil na samem
winston si ni nikdar niti najmanj prizadeval da bi to storil ta
trenutek je o'brien pogledal na svojo rocno uro videl da je ze
skoraj enajst in se ocitno odlocil ostati na oddelku za
dokumentacijo dokler ne mine dvominutno sovrastvo sedel je na stol v
isti vrsti kot winston dva sedeza dalje majhna rdecelasa zenska ki
je delala v predelku poleg winstonovega je bila med njima temnolaso
dekle je sedelo takoj zadaj
naslednji trenutek je planilo z velikega telekrana na koncu sobe
ostudno skripajoce cviljenje kot bi prihajalo od velikanskega
stroja ki tece brez olja bil je to hrup ob katerem so zaskominali
zobje in se najezili lasje na tilniku sovrastvo se je pricelo
kot ponavadi se je na ekranu zasvetil obraz emmanuela goldsteina
sovraznika ljudstva med publiko je tu in tam zavrsalo mala
rdecelaska je zacvilila od mesanice strahu in gnusa goldstein je bil
odpadnik in dezerter ki je bil nekoc dolgo je tega kako dolgo se
ni nihce tocno spominjal ena od vodilnih osebnosti partije skoraj
na ravni z velikim bratom samim potem se je udelezil
kontrarevolucionarne dejavnosti in bil obsojen na smrt pa je
skrivnostno pobegnil in izginil program dvominutnega sovrastva je bil
z vsakim dnem drugacen toda v vsakem je bil goldstein osrednja
figura bil je poglavitni izdajalec in prvi skrunilec partijske
cistosti vsi kasnejsi zlocini proti partiji vsa izdajstva sabotaze
krivoverstva in odkloni so izvirali neposredno iz njegovega nauka
nekje je se vedno zivel in koval svoje zarote morda kje onstran
morja pod varstvom svojih tujih placnikov morda celo tako se je
vcasih sepetalo v kaksnem skrivaliscu v sami oceaniji
winstonu se je skrcila prepona nikdar ni mogel gledati goldsteinovega
obraza brez mucne mesanice custev bil je to suh zidovski obraz s
puhasto mogocno grivo belih las in majhno kozjo bradico pameten
obraz pa vendar nekako prirojeno zanicljiv z nekaksno senilno
neumnostjo v dolgem ozkem nosu na koncu katerega so ticali naocniki
spominjal je na obraz ovce in tudi v glasu je bilo nekaj ovcjega
goldstein je bruhal svoj obicajni strupeni napad na doktrine partije
napad ki je bil tako pretiran in perverzen da ga je lahko
spregledal tudi otrok pa vendar dovolj verodostojen da te je
napolnil z zastrasujocim obcutkom da druge manj razumne od tebe
lahko zavede zalil je velikega brata napadal diktaturo partije
zahteval takojsnjo sklenitev miru z evrazijo zagovarjal svobodo
govora svobodo tiska svobodo zbiranja svobodo misli histericno je
krical da je bila revolucija izdana in vse to s hitro mnogozlozno
govorico ki je bila neke vrste parodija na obicajni slog partijskih
govornikov in je vsebovala celo besede iz novoreka v resnici je bilo
besed iz novoreka vec kot bi jih kaksen clan partije obicajno rabil v
vsakdanjem zivljenju medtem pa so da bi ne bilo nobenega dvoma o
cem goldstein govorici za njegovo glavo korakale neskoncne vrste
evrazijske vojske vrsta za vrsto trdnih moz z brezizraznimi
aziatskimi obrazi ki so prihajali do povrsine ekrana in izginjali pa
so jih nadomescali novi natanko taki suho ritmicno topotanje
vojaskih skornjev je ustvarjalo ozadje beketajocemu goldsteinovemu
glasu
sovrastvo se ni trajalo trideset sekund ko so polovici ljudi v sobi
zaceli uhajati nekontrolirani vzkliki besa samozadovoljni ovcji obraz
na platnu in grozo zbujajoca moc evrazijske vojske za njim je bilo
vec kot je bilo mogoce prenesti poleg tega pa je pogled ali celo ze
sama misel na goldsteina avtomaticno povzrocila strah in gnev bil je
bolj stalen predmet sovrastva kot ali evrazija ali eastazija kajti
kadar je bila oceanija v vojni z eno od teh dveh sil je bila obicajno
z drugo v miru ceprav so goldsteina vsi sovrazili in prezirali
ceprav so vsak dan in tisockrat na dan na tribunah telekranu po
knjigah in casopisih njegove nauke zavracali pobijali smesili in
razkazovali vsesplosnemu strmenju kot pomilovanja vreden nesmisel kar
so bili res pa se je za cudo kljub vsemu temu zdelo da se njegov
vpliv nikdar ne zmanjsa vedno so se se nasli novi bedaki ki so
cakali da jih zapelje ni minil dan ko bi miselna policija ne
razkrinkala vohunov in saboterjev ki so delali po njegovih navodilih
bil je poveljnik mogocne temacne vojske podtalne mreze zarotnikov
ki so se zaobljubili da bodo napravili drzavni prevrat menda se je
imenovala bratovscina sepetalo se je tudi o strasni knjigi zbirki
vseh krivoverstev katere avtor je bil goldstein in ki je tajno
krozila naokrog knjiga ni imela naslova ljudje so jo imenovali ce
sploh samo knjiga toda take stvari so bile znane le po nejasnih
govoricah niti bratovscina niti knjiga nista bili stvari ki bi ju
navadni clan partije omenjal ce se je temu lahko izognil
v drugi minuti je sovrastvo naraslo do blaznosti ljudje so
poskakovali na svojih mestih in kricali kolikor so mogli glasno v
prizadevanju da bi preglasili v blaznost tirajoci beketavi glas ki
je prihajal s telekrana mala rdecelaska je skrlatno pordela usta so
se ji zapirala in odpirala kot ribi na suhem celo o'brienov mrki
obraz je zardel sedel je zelo pokonci na svojem sedezu njegove
mogocne prsi so se napenjale in trzale kakor bi se upirale naskoku
valov temnolaso dekle za winstonom je zacelo kricati svinja svinja
svinja in nenadoma je pograbila tezak slovar novoreka ter ga
zalucala v ekran zadel je goldsteinov nos in se odbil glas pa se je
neizprosno nadaljeval v preblisku se je winston zavedel da krici z
drugimi in s peto brca ob precko stola najbolj strasno pri
dvominutnem sovrastvu ni bilo to da si se ga moral udeleziti temvec
to da je bilo nemogoce izogniti se sodelovanju po tridesetih
sekundah je bilo kakrsnokoli pretvarjanje zmeraj nepotrebno ostudna
ekstaza strahu in mascevalnosti zelja po ubijanju mucenju meckanju
obrazov s kovaskim kladivom se je zdelo da plava nad vso skupino
ljudi kakor elektricni tok in spreminja vsakogar tudi proti njegovi
volji v spacenega vrescecega blazneza in vendar je bil bes ki si
ga obcutil abstraktno neusmerjeno custvo ki je lahko preskocilo z
enega predmeta na drugega kakor plamen na svetilki in tako v nekem
trenutku winstonovo sovrastvo sploh ni bilo naperjeno proti
goldsteinu ampak ravno narobe proti partiji proti velikemu bratu in
miselni policiji in v takih trenutkih se je njegovo srce odprlo za
osamljenega zasmehovanega krivoverca na ekranu edinega varuha
resnice in razumnosti v svetu lazi vendar pa je bil ze naslednji hip
na strani drugih ljudi okoli sebe in vse kar je bilo povedanega o
goldsteinu se mu je zdelo resnicno v takih trenutkih se je njegov
skriti odpor do velikega brata spremenil v obozevanje in zdelo se mu
je da se veliki brat vzdiguje nepremagljivi neustraseni varuh
kakor skala pred azijskimi hordami goldstein pa se mu je kljub svoji
osamljenosti nemoci in dvomu ki je lezal nad njegovo eksistenco
zdel kot hudobni carovnik ki je zmozen ze s samo silo svojega glasu
zdrobiti zgradbo civilizacije
v nekaterih trenutkih je bilo mogoce sovrastvo celo zavestno
preusmeriti v to ali ono smer nenadoma z nekaksnim divjim naporom s
kakrsnim ponoci odtrgas glavo z blazine ko te tlaci mora je winstonu
uspelo da je prenesel svoje sovrastvo na temnolaso dekle za seboj
zivi carobni prividi so mu preblisnili mozgane do smrti bi jo
prebical z gumijevko golo bi jo privezal na kol in jo prestrelil z
gozdom puscic kakor svetega bostjana posilil bi jo in ji v trenutku
orgazma prerezal grlo se vec zdaj je bolje kot prej vedel zakaj jo
sovrazi sovrazi jo ker je mlada in lepa in brezspolna ker bi sel
rad v posteljo z njo pa tega ne bo nikdar storil ker je okoli
njenega ljubkega gibkega pasu ki se je zdel da kar prosi da ga
objames samo strahotni skrlatni pas napadalni simbol devistva
sovrastvo je doseglo vrhunec goldsteinov glas je postal pravo ovcje
beketanje in obraz se je za hip spremenil v ovcjega potem se je ovcji
obraz pomesal s postavo evrazijskega vojaka ki je bil videti kot da
se priblizuje orjaski in grozljiv njegova brzostrelka je drdrala in
zdelo se je da bo skocil s povrsja ekrana tako da so se nekateri
ljudje v prvi vrsti skrcili na svojih sedezih se isti hip pa se je
in to je vsakomur izvilo globok vzdih olajsanja sovrazna postava
pomesala z obrazom velikega brata crnolasim s crnimi brki polnim
moci in skrivnostnega miru ter tako velikanskim da je skoraj zakril
ekran nihce ni slisal kaj veliki brat govori bilo je le nekaj
spodbudnih besed tiste vrste besed ki jih izreces v bojnem hrumu ki
jih ni moc posamic razlikovati ki pa vlivajo zaupanje ze samo s tem
da so izrecene nato je obraz velikega brata zbledel in namesto njega
so se prikazale tri partijske parole izpisane z velikimi crkami
vojna je mir svoboda je suzenjstvo nevednost je moc
toda videti je bilo kot da obraz velikega brata se nekaj sekund
vztraja na ekranu kakor da je vtis ki ga je naredil na oci vsakogar
prevec ziv da bi ga bilo moc takoj izbrisati mala rdecelaska se je
vrgla naprej cez naslanjalo stola pred seboj z drhtecim sepetom ki
je zvenel kot odresenik moj je stegnila roke proti ekranu potem je
zakopala obraz v roke ocitno je molila
v tem trenutku je celotna skupina ljudi izbruhnila v globoko pocasno
ritmicno skandiranje v b v b v b znova in znova zelo
pocasi z dolgim premorom med v in b tezak mrmrajoc na neki cuden
nacin divjaski sum v ozadju katerega se je zdelo da je moc slisati
topotanje bosih nog in udarjanje tamtama trajalo je morda trideset
sekund to je bil pripev ki ga je bilo pogosto slisati v trenutkih
vsepremagujocega custva deloma je bil nekaksna himna modrosti in
velicini velikega brata toda se bolj je bilo to dejanje samohipnoze
osvobajajoce utapljanje zavesti s sredstvi ritmicnega hrupa winstonu
se je zdelo da mu zmrzuje drobovje med dvominutnim sovrastvom si ni
mogel kaj da ne bi sodeloval v vsesplosnem deliriju a to neclovesko
skandiranje v b v b ga je vedno napolnilo z grozo seveda je
skandiral z drugimi nemogoce je bilo delati drugace prikrivati
custva nadzorovati obraz poceti kar so poceli drugi je bila
instinktivna reakcija toda nekaj sekund bi ga bil izraz njegovih oci
lahko kratko in malo izdal in ravno v tem trenutku se je zgodila
tista pomembna stvar ce se je sploh zgodila
za hip je ujel o'brienov pogled o'brien je bil vstal snel si je bil
ocala in si jih je ravnokar znova natikal na nos s tisto svojo
znacilno kretnjo toda za drobec sekunde so se njune oci srecale in v
tistem hipu ko se je to zgodilo je winston vedel da vedel je
da misli o'brien prav tako kot on nezmotljivo sporocilo je bilo
oddano bilo je kot bi se njuna duhova odprla in bi misli plavale od
enega do drugega skozi oci s teboj sem se je zdelo da mu pravi
o'brien natanko vem kaj cutis vse vem o tvojem preziru o tvojem
sovrastvu in gnusu a ne skrbi jaz sem na tvoji strani in nato je
preblisk razuma ugasnil in o'brienov obraz je bil prav tako nedoumljiv
kakor obrazi vseh drugih
to je bilo vse in ze ni bil vec gotov ali se je sploh zgodilo taki
pripetljaji so ostali brez nadaljevanja dosegli so samo to da so mu
ohranjali njegovo prepricanje ali upanje da so ostali okrog njega
sovrazniki partije morda so govorice o veliki podtalni zaroti
resnicne morda bratovscina zares obstaja kljub neskoncni vrsti
aretacij zaslisevanj in usmrtitev ni bilo mogoce zatrdno vedeti ali
ni bratovscina le mit vcasih je verjel vanjo vcasih ne dokaza ni
bilo le povrsni namigi ki so lahko pomenili nekaj ali pa nic
odlomki slucajno ujetih pogovorov drobne cacke po stenah stranisc
vcasih celo kadar sta se srecala dva tujca majhen migljaj rok ki
je bil videti da bi lahko bilo razpoznavno znamenje vse to pa je
bilo le ugibanje zelo verjetno si je vse le domisljal vrnil se je v
svoj predelek ne da bi se ozrl na o'briena misel da bi nadaljeval
njun trenutni stik mu je komaj sinila v glavo bilo bi nedopovedljivo
nevarno tudi ko bi bil vedel kako naj to izpelje za trenutek dva
sta izmenjala sumljiv pogled in to je bil konec zgodbe toda tudi to
je bil dogodek ki si ga je bilo vredno zapomniti v zaklenjeni
osamljenosti v kateri je bilo treba ziveti
winston se je prebudil in se vzravnal rignil je gin se mu je dvigal
iz zelodca
osredotocil je pogled na papir odkril je da je medtem ko je sedel
in nemocno razglabljal skoraj avtomaticno tudi pisal in pisava ni
bila vec krcevita in okorna kot prej njegovo pero je nasladno drselo
po gladkem papirju in z velikimi lepimi crkami tiskalo dol z
velikim bratom dol z velikim bratom dol z velikim bratom dol z
velikim bratom dol z velikim bratom dol z velikim bratom znova in
znova dokler ni napolnilo pol strani
ni si mogel kaj da ne bi bil zacutil zbodljaja preplaha to je bilo
nesmiselno kajti napisati teh nekaj besed ni bilo nevarnejse kakor ze
samo to da je zacel pisati dnevnik za trenutek ga je imelo da bi
iztrgal pokvarjeni list in svoj podvig v celoti opustil
vendar pa tega ni storil saj je vedel da bi bilo brez pomena
popolnoma vseeno je bilo ali je napisal dol z velikim bratom ali
pa se je tega vzdrzal miselna policija bi ga prav tako dobila
zagresil je in bi zagresil tudi ce bi ne bil polozil peresa na
papir poglavitni zlocin ki je zajemal v sebi vse druge imenovali
so ga miselni zlocin miselni zlocin ni bil stvar ki bi se jo bilo
dalo za zmeraj prikriti uspesno si se lahko skril za kratek cas
morda celo za leto dni toda prej ali slej so te dobili
vedno se je zgodilo ponoci vse aretacije brez izjeme so se dogajale
ponoci nenaden sunek v spanju surova roka ki stresa za rame luci
ki svetijo v oci obroc trdih obrazov okrog postelje v veliki vecini
primerov ni bilo ne procesov ne porocil o aretaciji ljudje so
preprosto izginili vedno ponoci aretirancevo ime so odstranili s
seznamov vsak ostanek njegove dejavnosti so izbrisali njegov
nekdanji obstoj so zanikali in nato pozabili bil je ukinjen iznicen
izhlapel je bil obicajni izraz
za trenutek ga je pograbila nekaksna histerija zacel je pisati s
hitrimi necitljivimi cackami
ustrelili me bojo briga me ustrelili me bojo v tilnik briga me dol
z velikim bratom vedno te ustrelijo v tilnik briga me dol z velikim
bratom
nekoliko osramocen se je naslonil nazaj in odlozil pero naslednji hip
je vzdrgetal potrkalo je na vrata
ze sedel je tiho kot mis v jalovem upanju da bo kdorkoli je ze
odsel po enkratnem poskusu a ne trkanje se je ponovilo najslabse od
vsega bi se bilo pritajiti srce mu je udarjalo kakor boben a njegov
obraz je bil zaradi dolge vaje verjetno brezizrazen vstal je in tezko
odsel proti vratom