nekaj naslednjih dni je bilo ~udovitih prihajala je k meni hodila sva na sprehode na ve~erje tudi plesat sem el in pohvalila me je da sem dober plesalec zve~er sva se ljubila bilo mi je lepo vendar na sence nisem pozabil celo ve~ ~udil sem se njihovi tako dolgotrajni odsotnosti bila so to kratkotrajna razmi ljanja ki pa so bila zato toliko pogostej a vsako jutro ko je ona od la v slu`bo sem razmi ljal in se prepri~eval da to kar ne more biti res da je prelepo da bi bilo dolgotrajno ali celo ve~no toliko neprijetnosti je `e bilo lo skozme toliko slabih izku enj upal sem sicer da so se sence ustra ile tega novega ~ustva in so pobegnile a samo upal ker sem hkrati tudi slutil da so se nekam potuhnile in e vedno pre`ijo ~akajo na ugoden trenutek in vra~alo se je vse ve~ spominov ki pa niso bili ve~ okrnjeni temve~ z mnogimi detajli in zna~ilnostmi podrobnostmi in tudi ~ustvi bilo je nedeljsko jutro in prinesel sem ji zajtrk v posteljo bila je veselo presene~ena bolj v ali sem ji rekel da si zaslu`i to saj je korenito spremenila moje `ivljenje kar je bilo tudi res celo hi o je pospravila in uredila vse je bilo na svojem mestu in bila je videti kot pravi dom na la je fotografije me nekaj spra evala o njih vendar ji kaj dosti nisem znal in vedel povedati bil sem ji hvale`en da ne dreza preve~ vame s temi tako neugodnimi vpra anji nekaj dni pred tem sva bila v dru`bi neke njene prijateljice ki je ob~asno dokaj zadr`ano in previdno napeljevala pogovor na neke ~ustveno rodbinske stvari osebne odnose zdelo se mi je kakor da bi me sku ala z vpra anji ali svojimi primeri pripraviti do tega da bi ji karkoli povedal o sebi prav ni~ mi ji ni bilo nerodno povedati da ima prednost pred menoj ker se toliko tega spominja iz svojega `ivljenja a da se mi zdi da je nekdo iztrgal kar precej listov iz moje knjige `ivljenja ki bi morala biti vsaj tako debela kot njena saj sva bila nekje enako stara vsi trije smo se nasmejali tej uspeli sicer oguljeni frazi in se tisti ve~er nismo ve~ pogovarjali o dru`inah sre~ali smo se e nekajkrat in vsaki~ je posku ala isto brskati po meni skozi svoja do`ivetja dozdevalo se mi je da jo tudi kar precejkrat naklju~no sre~ujemo kar je bilo seveda krivi~no saj je bila njena prijateljica in je bilo samoumevno da se sre~ujemo tam kjer se je njena dru`ba sre~avala kamor me je tudi vodila e bolj po tistem ko sem ji povedal da nimam prijateljev da se jih ne spominjam to enostavno dejstvo sem ji povedal ~isto mirno in brez kakr negakoli prizvoka kot golo dejstvo ki pa se je rahlo naslanjalo na vpra anje ali je to normalno ki pa ga je presli ala gledal sem jo kako je sam sem bil sit v nekaj dneh kar sem bil z njo sem se navadil na tri obroke in vsaj en medobrok z elegantnimi in umirjeno premi ljenimi kretnjami si je nosila hrano k ustom in zdelo se mi je da je verjetno pred tem natan~no dolo~ila ~e ne celo izra~unala kolik en zalogaj bo ravno prav enj za njena usta da ga bo lahko premlevala brez dodatnih zvokov ki sem jih spu ~al sam ko sem basal vase hrano ki mi je bila predvsem na~in kako zadostiti telo in ni~ drugega nobenih gurmanskih ali estetskih pravil nisem priznaval elel sem si na sprehod z veseljem je pristala in takoj predlagala da bi la na neko izletni ko to~ko ki je bila med njenimi prijatelji kar precej priljubljena seveda sem zavrnil saj sem sam imel v mislih nekaj prav posebnega e dolgo sem skrivoma pogledoval proti zgradbi katere del se je visoko vzdigoval nad ve~ino ostalih cerkev elel sem v cerkev da bi jo videl od znotraj nisem se spominjal da bi zahajal ali zahajali vanjo poznal sem samo slike znanih umetnin e znamenitej ih ustvarjalcev v e~ so mi bile ni pokazala razo~aranja ali nejevolje ko je sli ala moj predlog prikimala je in pri~ela morda za odtenek hitreje jesti od el sem v kopalnico da se uredim v nekaj dneh me je nau~ila nekaj osnovnih ute~enih navad ki naj bi bile obi~ajne ki pa sem jih jaz ~isto zanemaril celo prezrl in se mi niso zdele prav posebno pomembne e je predmet x postavljen na predmet y kasneje pa premaknjen na predmet q se ni zgodilo ni~ posebnega razen premaknjenosti predmet x je e vedno x in q ter y ostaneta ista njun odnos do samega x a se je spremenil vendar samo odnos nikakor pa ne odvisnost seveda ~e ta ni pogojena da bi bil x odvisen od q ja ali y a ali obratno poenostavljeno z dolo~nim primerom povedano bi to bilo nekako takole brivnik v kuhinji ali v kopalnici ostane brivnik in kopalnica ter kuhinja ostaneta kar sta nobene odvisnosti nobene posledice enostavno vendar sem mirno sprejel da me je prepri~ala da so nekatere stvari dolo~ene in da vsa ostala torej druga~e odstopanja veljajo za nenormalna potreboval sem samo nekaj minut da sem se uredil in pripravil za izhod sre~al sem jo na hodniku ko sem zapu ~al kopalnico celo zadovoljen sam s seboj poljubila sva se in potem sem ji rekel da jo bom ~akal na vrtu bil je prijeten dan na severu so plavali obla~ki in pihljal je rahel vetri~ kar je obetalo da ne bo tako vro~ dan kot je bilo nekaj prej njih opazoval sem trato ki so jo njene spretne roke pokosile in uredile da je bila videti prav zgledna in se spra eval kako da se tega nisem sam spomnil da niti opazil nisem tega verjetno vsa ta leta morda so jo zadnji urejali star i ali sestra morda biv a `ena o~e je to delal kosil travo in obrezoval `ivo mejo drevje koliko let je minilo tudi to se mi je zdel e en dovolj zgovoren dokaz da obstojajo spominske luknje v mojem spominjanju pa sosed saj niti dobro nisem vedel zakaj sem v slabih odnosih z njim ~e sploh sem morda so bili star i in ne jaz meni se vse skupaj samo dozdeva da je zoprn tip ni ga bilo soseda na njegovem dvori ~u zdelo se mi je da se je prav posebno lepo oblekla to se mi je zdelo vsak dan samo zame celo nali~ila se je sicer nevpadljivo prvi~ mi je pri lo na misel da sem poleg nje kot nekak en ni trc ona tako elegantna in urejena pa saj tudi meni ni~ ne manjka sem se tola`il v sebi glasno pa sem jo vpra al ~e ho~e da greva z avtom umikala je pogled nemirno pome`ikovala kar mi ni bilo jasno zakaj odgovorila pa je da kakor `elim sam vedel sem da je nekaj narobe in zaslutil da bi bila vo`nja z avtom najslab a izbira zamahnil sem z roko in malomarno dejal da naj avto ostane kar tam kjer je takoj je bila bolj e volje prijela me je pod roko se vzravnala v sandalih z visokimi petami je bila skoraj tako visoka kot jaz in zakora~ila sva na cesto avta nisem vozil od dogodka s pritlikavcem ki je bil `e skoraj pozabljen in prav ni~ ga nisem pogre al njej sem predlagal samo zato ker sva se takoreko~ spoznala zaradi avta pravzaprav sem bil vzrok jaz ne avto potem me je tisti neprijetni spomini vso pot me je spra evala kam jo peljem nisem ji dal odgovora izmikal sem se mu z ne tetimi pripombami na okoli ko dogajanje bodisi na pti~e ki so skakljali po travah ali vejah drevja ali se mi je kateri drugi sprehajalec zdel zanimiv avto obleka katere `enske prav do vhoda v cerkev mi je uspelo zadr`ati skrivnost si veren me je vpra ala tega nisem vedel kaj pomeni verjeti in kaj verovati nisem razmi ljal o tem `elel sem videti cerkev odznotraj in ni~ drugega pripomnila je e da ~e bi vedela ali vsaj slutila da jo peljem v cerkev da se ne bi tako oblekla da bi se primerneje nisem vedel kaj misli s tem da se je bilo za v cerkev potrebno druga~e obla~iti sem potemtakem tudi sam neprimerno oble~en sem se nemo spra eval vstopila sva hlad me je prijetno presenetil prijetno presenetil a skoraj isto~asno mi je pri lo na misel da bi lahko bilo pozimi kar precej mrzlo saj nisem nikjer videl nobenih grelnih teles ob vhodu se je sicer zataknilo ker je ona pomo~ila prste v veliko posodo z vodo in se prekri`ala jaz pa ne epeteje me je opomnila da naj to storim nisem hotel saj nisem videl smisla v tem sprehajala sva se po velikanskem prostoru in si ogledovala slike in freske ki so predstavljale samo trpljenje in mu~enje nehote sem se primerjal s temi popa~enimi obrazi ker se mi je zdelo da izra`ajo neko bole~o skrivnost ki mi je bila kar blizu postalo mi je `al da se nisem hodil gledat v ogledalo vsako jutro po prestani morasti no~i prav gotovo bi bil videti tak en nikjer nobenega nasmeha niti v o~eh ali vsaj prikritega na izrazu obrazov ki so bili tako pristno in verno naslikani sama `alost nikjer smeha in veselja `alostnjaki sami `alostni obrazi vedel sem vse o njih se spomnil prebrane zgodovine hladni in `alostni obrazi v veliki turobni in hladni zgradbi druga~ni tudi ne bi mogli biti tudi ti ki so jih slikali so jih morali narediti tak ne saj bi veseli v tak nem prostoru delovali prav nor~avo in s tem razvrednotili tudi sam prostor prekrasen prostor za skrivali ~e prav nih~e ne bi pomislil da bi se lahko tu skrivale da bi tu na le svoje prebivali ~e poltema hladno prostrano najidealnej i pogoji zanje sence kar nekako vrivala se mi je ta misel sedla sva in mol~ala polo`ila si je roke v krilo prepletla prste med seboj in sklonila glavo bila je vsa poni`na in zatopljena v molitev poznal sem to ni me ganilo prav ni~ naj ima svojega boga me ni ganilo jaz imam svojega ki ne potrebuje molitev ki ne terja od mene ni~esar in tudi ni~ ne daje on samo je jaz samo sem sam sebi on samo jemlje ko pride tista ura tola`ba in uteha iskati drugje ne pa pri sebi v sebi samo sence so si lahko kaj tako grozljivega izmislile samo one pokoriti so me hotele zato so me obiskovale to je bil njihov na~in prestra iti in potem iskati uteho pri njih da dajo tola`bo in navadijo nase sence one nedvomno nisem ve~ prenesel tega na videz prevelikega prostora utesnjeval me je du il legal name s svojo prostranskostjo preve~ ga je bilo vstal sem jo prijel za komolec in jo pri~el vle~i ven rahlo se je upirala imel sem toliko spo tovanja da nisem kri~al nemara se me je `e polotevala poni`nost preje strah da jih ne bi zdramil in bi planile name ko bi videle da sem zataval naravnost v njihovo gnezdo leglo ne bom ti razlagal nimam ti kaj sem ji rahlo razburjeno rekel samo nemo je prikimala potem pa rekla da naj se vrneva domov ni~ hudega lahko greva domov tisto je moj dom in prav gotovo se bom bolje po~util kot v cerkvi vso pot do doma sva mol~ala nisem drezal vanjo eprav sem jo nekajkrat hotel vpra ati kaj in zakaj se zateka zakaj ne vase sebi naj prisluhne verjame vase mar ni videla senc ki so dremale tam visoko v najvi jih koti~kih ki so prihuljeno potuhnjeno pre`ale ni videla tega ni mogla videti ~e je bila odvisna od njih prenavadila se je nanje bilo je o~itno ravno tako ne more ve~ brez njih popolna odvisnost in koliko je bilo e takih prihajali so ravno ko sva odhajala trumoma ~redoma tropoma jatno skupinsko parno posamezno dru`insko toliko jih je bilo to je bil namen pokoriti nadvladati sencovati ves dan sem bil nemiren nisem jo hotel poslu ati ko mi je govorila o svojih ob~utkih nisem mogel poslu ati nekih njenih resnic ki meni niso ni~ pomenile njej pa samo samoprevaro njene zapeljanosti saj bi ji druga~e moral celo odgovarjati e posebej ~e bi bilo kaj takega kar bi me posebej prizadelo ne bi bil tiho tako pa sem bil presli eval sem jo na vse moje ponudbe da bi kam od la je odklonilno ali zatresla z glavo ali pa energi~no zavrnila ni~ hudega naj si je dajala du ka razen ~e ~e je morda oni niso poslali kar niti ni bilo tako neverjetno od kod bi se me lahko tako dobro spominjala ko pa je toliko ~asa minilo med najinima dvema sre~anjema torej tistim ko me je oni mahnil in potem onim drugim v lokalu ~asovni primankljaj je bil prepoznan vzrok pa e vedno neznan vse prej nje dni je uga ala lu~i z razlogom ~akala jih je vendar naj bi bilo e nekaj da jih ni bilo nekaj so e iskali potrebovali ali pa niso mogli do mene ker sem vsak ve~er zavil v klet in napravil nekaj po`irkov tako bolj varnostno potem sem se el e brit in na koncu napravil majhen po`irek kolonjske vodice zatem sem si e opral zobe in s tem dokon~no in popolnoma pregnal odstranil zadah po alkoholu da vse polno varnostnih mehanizmov sem imel vgrajenih da niso mogle do mene in njej je bilo e v e~ da sem prijetno vonjal povedala mi je da jo to vznemirja tudi mene marsikaj vznemirja sem ji v mislih odgovoril popoldne je umolknila tudi ve~er sva pre`ivela v molku in ti ini samo televizija je ko se je `e popolnoma stemnilo oddajala svoje vsakodnevne zvoke ki pa niti niso bili tako mote~i in neprijetni kot bi pri~akoval isto navadno mol~anje brez posebnosti naenkrat je vstala in od la v kopalnico sli al sem da se tu ira zatem njene korake proti spalnici po~akal sem nekaj minut potem pa si el vgrajevat vsakodnevne varnostne mehanizme najprej klet zatem tu iranje britje po`irek pranje zob in v spalnico lu~ na hodniku sem pustil pri`gano ravno tako tudi nisem ~isto zaprl vrat temve~ sem jih pustil nekaj centimetrov priprta nisem nosil pi`ame bilo je prevro~e za kakr nokoli obla~ilo pa najsi je bilo e tako tanko in prosojno e najla`je sem zaspal nag tudi ona se je tega navadila legel sem in se pokril z rjuho do pasu niti pogledal je nisem nisem ~util nobene krivice niti slabe vesti in e najmanj potrebe da bi ji karkoli rekel saj se ni zgodilo ni~ pretresljivega ali presunljivega e po nekaj minutah se je pri~ela premikati proti meni najprej sem mislil da se samo obra~a v snu ko pa sem za~util njeno roko na svojem boku mi je bilo jasno in moram priznati da sem se navadil na `e kar vsakodnevno ob~evanje in bi ga ta ve~er prav gotovo pogre al rahlo se je stisnila k meni in me pri~ela bo`ati nisem potreboval mnogo obrnil sem se in ji za~el vra~ati ne`nosti ko me je poljubljala na uho je za epetala da ni mislila narediti scene da se je obna ala kot kak na norica bila je svetla no~ brez meseca in nebo je bilo posejano z ne tetimi zvezdami koliko tak nih je `e bilo ki sem jih gledal in opazoval potem pa izgubil iz spomina gledal sem vanje ona je `e spala njeno enakomerno dihanje je bilo dovolj en dokaz in si mislil da ji delam kar precej njo krivico s temi svojimi miselnimi obto`evanji e dobro da ji nisem kaj podobnega tudi rekel tako razmi ljajo~ sem po~asi tonil v spanec ali nekaj temu podobnega saj so se mi nenehno prikazovale temne slike podobe iz ne~esa neprepoznavnega a vendar je vela iz njih ~utna doma~nost bal sem se jih in ~util hkrati `alost potem krik predirljiv krik ni bilo iz slik ne iz sanj temve~ poleg mene kri~ala je in se premetavala nejasno sem videl njeno telo ki se je dvigovalo sko~ila je proti vratom premaknila stikalo da je svetloba kot neprijetna nadloga za ~emela v o~i in sem dvignil dlani k o~em v bran stala je pri vratih in kri~ala bila je grda v svoji kri~avi spa~enosti neurejena razmr enih las v kr~u je lezla se sesedala v dve gubi in njeno kri~anje histeri~nost bilo je nekaj na~inov umirjanja ali da jo oklofutam ali zakri~im nadnjo ali potola`im klofutanje se mi je zdelo da je e najpogosteje uporabljen na~in in tudi naju~inkovitej i kri~anje skoraj po pravilu ne zale`e in se kon~a z zau nico ali dvema tola`ba kot najdolgotrajnej i na~in se mi je zdel sicer zelo primeren a prezamuden in za bla`je oblike kot je bil ta s katerim sem bil soo~en pri vsem tem razmi ljanju se nisem premaknil niti za ped samo roke sem dvignil k u esom o~i so se mi `e privadile na svetlobo in si jih zatisnil pri~ela mi je razlagati da jo je zbudilo kakor vztrajno epetenje v glavi o kako dobro sem to poznal skoraj bi ji rekel da naj ne nadaljuje ker natan~no vem kaj mi bo povedala ki je postajalo vse tesnobnej e in neprijetno gnezdilo se je v njo in nekaj iskalo elela se je zbuditi kar ji pa nekaj ni dovoljevalo trudila se je vsaj premakniti se obra~ati da bi stresla tisto ven da bi morda sama padla s postelje verjetno pa epetanja niso na la svojega odmeva in so jo po~asi pri~ela zapu ~ati in takrat se je imela znova v oblasti lahko se je premaknila in tudi zbudila dvignila se je v sede~i polo`aj in pogledala proti meni ves sem bil ovit v temnino ki se je razlezala po meni najve~ pa jo je bilo ravno okoli glave nagonsko se je pognala proti vratom proti odre ilnemu stikalu svetloba je razblinila vse ni~esar ni bilo ve~ videti vse predolgo je trajalo njeno prilagajanje na svetlobo vse preve~ je bilo trepetov z o~mi vse preve~ strahu verjel sem ji vse preve~ dobro sem poznal te ob~utke obiskale so jo sence zmotile so se v napa~no telo so se napotile pod napa~no lupino so se sku ale zavle~i gledal sem jo kako nebogljena in prestra ena je bila zastokala je da jo boli v zgornjem in spodnjem delu telesa zvijalo jo je z dlanmi si je pritiskala na trebuh in jamrala o~itno jo je resni~no nekaj bolelo e bolj se je zvila in zakri~ala potem je sunkovito vstala in stekla skozi vrata kaj narediti nekaj se ji je zgodilo nekaj so ji sence storile meni se niti pri enem njihovih obiskov ni ni~ podobnega zgodilo zgolj iz vljudnosti ~eravno nisem ~isto natan~no vedel zakaj sem krenil za njo vrata kopalnice so bila zaprta in zaklenjena narahlo sem potrkal ni odgovorila nedvomno je bila prizadeta nemara celo po kodovana morda umira nekaj hudega so ji storile e najbolje se mi je zdelo da bi se z vso mo~jo zaletel v vrata in vlomil v lastno kopalnico e enkrat sem potrkal ni~ mi ni vse je v redu menstruacijo sem dobila mi je skorajda epetaje razlo`ila za trenutek sem odrevenel nisem mogel verjeti vedel sem vse o `enskem telesu pa vendar ranili so te bi najraje zakri~al po kodovali to je njihov na~in upirala si se jim razmisli ~e je to res tvoj ~as sam razum se je upiral tem mislim jih ozna~il kot neumnost analiti~nologi~nodomi ljijskem delu pa je bilo kristalno jasno ni~ ona `e ve sem si mislil in od el v dnevno sobo na stopnicah sem se za hip ustavil da bi se vrnil in jo le po~akal vsaj dokler ne odpre vrat da preverim in se prepri~am v njene besede rekla je da je vse v redu torej nimam kaj skrbeti sedel sem na kav~ in ~akal da se prika`e sledile so me in napadle napa~no osebo jo skoraj po kodovale jaz pa sem sedel in razglabljal o ne~em kar niti dokazljivo ni bilo temve~ je samo v moji glavi nastalo prepri~anje da vem da nekaj ni v redu zasledovale so me ali pa sem bil bolan umsko bolan si vse skupaj umislil pozabljene stvari so bodo vrnile razen ~e jih niso za vselej iztisnili iz mene preslikali odslikali izrezali domov grem stala je na dnu stopnic in me gledala ob tej nevarni uri ho~e domov sredi no~i ko one samo pre`ijo na osamljence nikakor pod nobenim pogojem ne bi smela zapustiti moje hi e bal sem se za njo kdorkoli `e so so jo prepoznali in ozna~ili kot del mene in jo bodo napadali in ji odvzemali vzemi avto tako ali druga~e stoji tam ~isto brez potrebe in je zame vsaj e nekaj ~asa neuporaben pravzaprav nezanimiv bile so samo sanje nikar ne pove`i mojih sanj s svojimi strahovi samo sanje moraste sanje zdaj se `e dobro po~utim potrebna sem miru vsaj nekaj dni nali~ila se je ~eprav ni mogla prikriti podo~njakov oblekla in bila pripravljena na odhod naj gre na svojo odgovornost sklonila se je k meni in me ne`no poljubila reko~ naj ne skrbim potem je vzela klju~e od avta s komode verjetno jih je sama postavila tja ko je pospravljala in od la morala bi pustiti pri`gane lu~i tako kot spodaj zato so pri le vsaj doma to stori sem poslal misel za njo ni se mi zdelo vredno da bi se vrnil v spalnico zleknil sem se na kav~ in po kraj em premetavanju zaspal v sanjah sem tekel in tekel skozi praznino ki se je ob~asno obarvala vsaki~ v drugo barvo v drug odtenek ni~ drugega nikamor nisem pritekel zjutraj sem se zbudil kar nekako naspan in s prijetnim ob~utkom da se bo zgodilo nekaj prijetnega pripravil sem si zajtrk s prav posebno skrbnostjo in u`itkom u`ival sem v pripravljanju jedi vedno so drugi zame pripravljali jedi u`iva ko sem cmokal z usti po~asi premleval in premetaval hrano po ustih jo drobno grickljal in skoraj ka asto po`iral kaj naj bi ~lovek lahko po~el na dan ki se je tako prijetno za~el sem se spra eval po nekaj izjemnih dnevih je bil to prvi dan ko sem se zbudil sam dobre volje in nisem vedel kaj naj po~nem prej nje dni je o vsem tem odlo~ala ona zdaj pa kar naenkrat sam in povrh vsega izredno dobre volje ~eprav tudi previdnost ne bi smela biti odve~ saj sem se `e nekajkrat odpravil na izlete in se mi je vsaki~ vsaj predvideval sem lahko tako in tudi slutnje so obstajale nekaj zgodilo e najprimerneje se mi je zdelo da se odpravim na kraj i potep po mestu in vse skupaj prepustim naklju~ju ki ne bi moglo biti tako neprijetno da bi se vsa dobrovoljnost skazila po`vi`gavajo~e sem krenil proti centru bolj ko sem se bli`al staremu mestnemu jedru bolj sem bil prepri~an da vem kaj si pravzaprav `elim v cerkev v tisto visoko zgradbo ki se je nadvila nad ve~ino ostalih in je kot nemo svarilo tihi opomin vabila k sebi v svojo past v svoj objem in notri so bili ljudje duhovniki ki naj bi imeli stik z neko silo ki so poznali ~loveka tudi druga~e da to je bil moj cilj prej nji dan mi ta zgradba ni pomenila ni~esar zdaj pa sem ji dal mo`nost da se odkupi in mi pove dovolil jim bom da me razi ~ejo in mi pomagajo pri vhodnih vratih sem se le za hip obotavljal potem pa se uprl vanje in jih odprl a le toliko da sem lahko vstopil te`ka vrata za nemo~ne precej nja ovira sedel sem na klop in se zagledal proti oltarju poltema in sence enako kot prej nji dan in prijeten hlad nisem bil sam e nekaj jih je bilo ki so sedeli zatopljeni v svoje misli ali molitve pustil sem reki ~asa da te~e in odna a moje sekunde in minute v ve~nost zagledal sem se nekam predse v izgubljeno predstavo praznine lastnih misli ob strani sem zaznal komaj opazno premikanje kakor da nekak na senca potuje in se razteza zaradi svetlobe vendar je bila prehitra za sonce vse ostale so mirovale pustil sem jo da se razteza da se prepri~am da si nisem samo umislil premikala se je proti meni en krak je stegnila proti mojemu `epu obrnil sem se in pogledal proti tlom tam je nekaj ~love kemu bitju podobnega skoraj le`alo in stegovalo svojo roko kdo si in kaj sem siknil proti umazanemu obrazu ki se je prav dobro naziral v temnini pod menoj bitje se je zare`alo in mi reklo da mu ni~ ne morem kar je bilo ~isto res saj nisem imel nobenega razloga udarca ne bi znal zadati dobival pa sem jih ~e je mislil na to udno se mi je zdelo da vidi mojo nemo~ in nesposobnost napadati in braniti se vseeno sem ponovil vpra anje nekaj ~asa je bil tiho in me opazoval potem pa kar zlepa za~el pripovedovati svojo zgodbo kot je sam rekel je bil rojen pod nesre~no zvezdo neuspehi in nesre~e so ga spremljale na vsakem koraku vse ~esar se je lotil so mu vzeli drugi ali pa ocenili da ni njegovo delo ni~ vredno zatekel se je po pomo~ k psihiatru ki pa mu tudi ni ni~ znal pomagati potem se je odlo~il da se bo predal cerkvi in molitvi spo toval je vse zakone in pravila prena al vse pokore in kazni ki so mu jih nalo`ili in bil zgleden vernik vendar se ni ni~ pobolj alo zdelo se mu je da se stanje celo slab a pola ~al se ga je vse ve~ji obup in mislil je na samomor da bi tako kon~al svoje bedno in ni~vredno nesre~no `ivljenje imel je `e vrv okoli vratu ko je dobil idejo da bi mu bilo nemara najbolje preseliti se v cerkev prav k onim ki so ga najbolj tola`ili ki so ga tudi najbolj razumeli tako je tudi storil pa so ga vsak ve~er nagnali iz cerkve in prav ni~ ni pomagalo da je klical boga in vse svetnike na pomo~ in ni bilo ve~ tola`b samo e pokore in kazni potem je ubral druga~no pot nekaj dni zapored je prihajal v cerkev in jo preiskoval koti~ek za koti~kom in naposled na el zakloni ~e ki je bilo ravno dovolj veliko in iroko zanj nastanil se je tam potem je pri~el ljudem krasti denar za pre`ivetje in hkrati upal da bog vse to vidi in ga bo na miren na~in vzel k sebi vendar se ni zgodilo `eljeno z leti je prenehal krasti denar saj se mu ni ljubilo ve~ niti v nakupe temve~ je kradel samo e hrano gospodinjam ki so se polnih ko ar pri le spo~it v cerkev po napornih nakupih in bilo je marsikaj dobrega to je po~el tako spretno da ga niti enkrat niso zasa~ili in tako je `ivel postal cerkvena senca gledal sem v njegov re`e~i obraz in nisem vedel ne kaj naj ga vpra am in ne kaj mi je storiti z njim pri oltarju se je nekaj premaknilo pogledal sem tja bil je duhovnik ki je pre~kal cerkev mimo oltarja in izginil skozi stranska vrata obrnil sem se nazaj k neznancu in ga hotel nekaj vpra ati ni ga bilo izginil je vstal sem in pogledal okoli ni ga bilo videti ob el sem vse klopi z obeh strani ni ga bilo izginil je tako kot se je prikazal sence kradejo vse vseeno jim je uspelo mi je ujeti eno ki se je umesenila vrnil sem na svoj prostor povsod so `e bile in vse so kradle ali pa so se nemara delile po stopnjah in so najvi je najtemnej e smele vstopati v mo`gane in posegale po njihovi vsebini vzporedna bitja ki niso bila nikjer omenjena v nobeni enciklopediji slovarju leksikonu nikjer pa vseeno so bila in ta je bil eden njih senc nevarni so brezglavo sem se pognal proti vratom za katerimi je bil izginil duhovnik in vstopil v manj i prostor nekaj ve~ji od moje dnevne sobe ki je verjetno slu`il kot pomo`na soba za duhovnike eden je kle~al pred kipom `enske z otrokom presene~en sem obstal saj nisem pri~akoval da ga bom zmotil v molitvi oni se je prestra eno ozrl vame in nekako izdavil kaj ho~em hitel sem mu pripovedovati kaj sem do`ivel in do kak nega spoznanja sem pri el o sencah ki se gibljejo tod okoli ne samo tukaj povsod mirno je vstal se prekri`al in vpra al ~e bi se rad spovedal seveda prav rad bi se spovedal vse bi mu povedal ~e bi mi le lahko kako pomagal peljal me je pred oltar in mi pokazal kje naj ga po~akam bila je to majhna ozka kabina ki je imela v vi ini o~i neke vrste lino pregrajeno z gosto mre`o znotraj je bila e majhna pru~ka za katero mi ni bilo jasno ~emu slu`i bila je tako grajena da mi ni preostalo drugega kot da sem kle~al ~e sem hotel brez napora ali bole~e prisiljenega polo`aja biti v isti vi ini zagrnil sem debelo vijoli~no zaveso preko vhoda in ~akal ez nekaj ~asa sem sli al da je na drugi strani nekaj za umelo pomislil sem da je morda znova oni sencovite` hip zatem sem sli al molitev najverjetneje bi se mu moral pridru`iti a nisem znal nisem se spomnil niti ene besedice potem je za~el neprijetno spra evati zakaj ne hodim v cerkev kako da ne znam odgovorov na vpra anja molitev kdaj sem se zadnji~ spovedal spra eval je in me hkrati obto`eval in pri tem boga s pridom uporabljal sebi v prid in meni v primer da bi se klanjal in kle~al klical k njemu in molil ~astil njegovo ime nekajkrat sem ga sku al prekiniti da bi mu povedal kaj sem do`ivel v njegovi cerkvi kaj se mi dogaja kako je z mano vsaki~ me je prekinil in omenjal bo`je opozorilo ali njegovo znamenje bilo mi ga je dovolj kaj ta bedak tvezi namesto da bi mi pazljivo prisluhnil je kvasil neumnosti in mi grozil s kaznimi a se niti zavedal ni da je sam najbolj kaznovan ravno s sencami ki so se vgnezdile v zgradbo ki jo tako ~asti in malikuje e dlanomalikovalci niso bili tako trmasto zaverovani vase da dlanomalikovalci beseda mi je kar sama pri la na misel in niti nisem dobro vedel kaj naj po~nem z njo ni bila to moja beseda vzravnal sem se in od el ven prav malo mi je bilo mar kaj si duhovnik misli o meni nemara samo e en ~udak ve~ ki se je v trenutkih slabosti zatekel k njemu ven in proti soncu stran od vseh in vsakr nih senc vse so nevarne vse epetajo moral bi biti v pu ~avi tam ni senc tam je sonce tako pa stegujejo se s hi in dreves z ljudi in `ivali z avtov in koles z vsega povsod vohunske sence ki pre`ijo na vsak moj korak na vsako mojo misel kretnjo e najbolje se mi je zdelo da bi hodil po sredini ceste kar je bilo neizvedljivo saj je bil pregost promet naj me zasledujejo naj mislijo da me zasledujejo izsledile me ne bodo zavajam jih medtem ko i ~em re itev mo`nost za beg morda bi bila norost e najprimernej a se zapreti v svoj svet izklju~iti vsa ~utila vso ~utnost ~uje~nost lahko bi tekel to jih bega pognal sem se v tek in bilo mi je ~isto vseeno kam samo da sem tekel znoj se mi je zajedal v o~i nisem popustil tekel sem saj sem vedel kako saj je bilo zapisano v meni tudi po hribu navzgor in prav tako po hribu navzdol lahko sem kri~al cilj je toliko oddaljen kolikor ga odriva predse vse te`je sem tekel noge so postale te`ke vro~ina je pritiskala z vso te`o name moral sem se zate~i v senco prekleto senco ki je imela tudi eno dobro lastnost edino nahajal sem se v predmestnem naselju prepoznal sem ga po urejenih hi icah in uli~icah in malo naprej je bila sprehajalna pot ki je vodila v velik portni park poln zelenja in drevja in klopic pri epal sem do prve ki se mi je zdela dovolj v senci in legel nanjo zadnje kar sem videl so bile veje nad menoj in ugotovil sem da kakorkoli se bo `e sonce gibalo bom vedno v senci zbudilo me je lajanje in ren~anje pome ano s kri~anjem po~asi sem sedel in najprej niti nisem vedel kje se nahajam le nekaj metrov pro~ sta se dva psa divje spopadala njuna lastnika pa sta jih sku ala umiriti kri~ala sta na svoja psa in drug na drugega po~asi sem se zavedel sonce je zahajalo moral bom domov preden se popolnoma zno~i takrat sem ranljiv vstal sem in napravil nekaj korakov bolele so me no`ne mi ice pretiraval sem s tekom nisem mogel normalno hoditi epal sem na levo nogo ta me je zelo bolela tudi tega so bile krive sence prav one ~e bi njih ne bilo bi ne tekel in bi me ne bolelo ne bi epal psa in lastnika so e vedno lajali in kri~ali cilj mi je postal moj dom od epal sem proti njemu navkljub bole~ini sem se prisilil da sem hodil tako hitro da sem prehitel nekaj sprehajalcev ki so se po~asi vra~ali proti svojim domovom ali kdove kam me ni zanimalo moral sem priti domov pred no~jo v varno zavetje doma~e odre ilne svetlobe uspelo mi je ravno sem odrinil vrtna vrata ko so se pri`gale uli~ne svetilke sosedova hi a je bila neosvetljena verjetno so od li na letovanje na morje nekajkrat so bili skupaj z mojimi star i moj dom je bil lepo predvsem pa varno osvetljen in kolikor sem se med potjo lahko zbral da se nisem menil za bole~ino toliko bolj me je v tem trenutku bolelo da sem se komaj privlekel do kopalnice si nato~il polno banjo tople vode in legel vanjo blagodejni u~inek je povzro~il da sem od zadovoljstva zaprl o~i in se prepustil sanjarjenju bila je ona ki se je sklanjala nadme in me masirala po celem telesu e najbolj in najne`neje ravno tam kjer sem ~util najve~jo bole~ino elel sem si jo da bi bila ob meni `e to bi bilo dovolj ~eravno mi ni bila ravno najbolj v oporo saj se mi je dozdevalo da me ne jemlje dovolj resno kakor da bi si vse skupaj zmi ljeval in tisti njeni prijatelji in prijateljice so me gledali kot da sem nekaj posebnega nekaj za kar e ne vedo kako bi se vedli ali bi sprejeli ali se sploh ne zmenili voda v banji je postala mrzla spo~etka mi je ta sprememba e prijala potem pa me je za~elo zebsti stopil sem iz banje se samo obrisal in od el v spalnico preden sem legel sem e preveril navkljub bole~im in otrdelim nogam ~e so povsod pri`gane lu~i k postelji sem prinesel e dve polni steklenici eno sem po~asi praznil in ~akal da postanem zaspan ukrenil sem vse potrebno za svojo varnost niti sen~ka ne sme priti v moje domovanje niti sen~ica se mi pribli`ati deveto poglavje