racunalniska grafika atavizem klasicnih disciplin umetnost ki je v svojem bistvu ustvarjalni proces pri katerem gre poenostavljeno receno za iskanje in odkrivanje novega prevajanje idej iz mozganov na papir v materijo torej za ustvarjanje umetno novega iz nic narediti nekaj oziroma iz nevidne ideje v glavi ustavariti vidno materialno podobo vse skupaj pa je podobno bozanskemu principu ustvarjanja kreacije u stvar iti kreator stvarnik v klasicni umetniski praksi je znano da se materija pri obdelavi upira in da poleg tega razlicna uporabljena orodja pri preoblikovanju ideje v materializacijskem postopku krnijo izvorno idejo jo po svoje spreminjajo in nas silijo v kompromise naj bo ideja se tako trdno in jasno zamisljena je jasno da moramo pri njeni realizaciji upostevati lastnosti te materije ob tem pa je prav tako jasno da pustijo uporabljena orodja v obdelovalnem postopku neizbrisne sledi na tej materiji skratka v klasicnem nacinu vizualnega izrazanja gre postopek vedno preko posrednika kakrsnekoli ze materije ki je potem nosilec ideje oziroma informacije vcasih tudi deformacije klasicna analogna slika je s svojo socasno slojevitostjo kondenziranih casovnih plasti postala arheoloska usedlina prevec zapletena v svoji interaktivnosti med posameznimi pomenskimi plastmi in v svoji hermeticno ekskluzivni in elitisticno naravnani komunikaciji da bi lahko v tem smislu ohranila svojo pozicijo v primerjavi z dinamicno procesuirano racunalnisko sliko ki je prirejena in primernejsa za sodobno komuniciranje v sirsem obsegu predelovalci vidne informacije kot bi se lahko imenovali ustvarjalci na vizualni ravni smo samo en del v celovitem sistemu percepcije in predelave recipiranega zvoki vonji okusi in otipi vseh vrst dopolnjujejo celovitost dojemanja dinamicnega procesa zavedanja dozivljanja sebe v okolju v katerem bivamo ali ustvarjamo umetniska kreacija ki je sled ustvarjalnega dozivljanja dobiva z racunalnisko tehnologijo moznost za kontinuirano belezenje dogajanja posamezna digitalna slika pa izgublja tisti pomen ki ga je imela pred tem enkratna klasicna slika saj v casu digitalne vizualnosti postane le delcek celovitosti ustvarjalnega dogodka procesa v casovni kontinuiteti racunalnik postaja vse pomembnejsa clovekova multiproteza organ zdruzenih orodij ki s svojo slikovno komunikabilnostjo razsirja pomen globalne povezanosti s svetom paradoksalno je dejstvo da je vizuelno komuniciranje bistveno starejse in razumljivejse od verbalno pisnega komunikacija ki je nekaksna sporazumna druzbena konvencija hkrati pa produkt vecinoma omejujocega nacina razmisljanja in pri tem ne moremo biti nikoli povsem prepricani da nas poslusalec pravilno razume in v tem smislu pomeni racunalnisko vizuelno komuniciranje zagotovo novo kvaliteto in dodatno verodostojnost saj se vedno velja da lahko ena slika pove vec kakor tisoc besed hkrati pa smo prisli do tocke ko ne moremo vec zagotovo pritrditi reku da slika ne laze kajti z digitalno tehnologijo je mozno ustvariti popolno iluzijo neke resnicnosti vendar hkrati vemo da to ni res torej je slika se bolj v sluzbi manipulacije kot katerokoli komunikacijsko sredstvo doslej v tem pogledu spada slikovna manipulacija med drugim tudi na podrocje etike vendar pa je nedvomno posledica slikovne nepismenosti v tem smislu se mi zdi pomembno poudariti potrebo po slikovnem opismenjevanju ki bo najbrz vsled visoke tehnologije krajse in manj travmaticno kot je bilo jezikovno opismenjevanje od gutenbergovih casov dalje racunalniski ustvarjalec ima s tem izjemno priloznost participirati v projektu slikovnega opismenjevanja v novem tisocletju clovekova vloga se nekaj zadnjih tisocletij postopno vse bolj razlikuje od ostalega bivajocega sveta po miselnih sposobnostih ozavestiti sebe in si urediti okolje po svojih idejah morda pelje prav to racunalnisko orodje cloveka k tisti poziciji nadcloveka o kateri sta morda sanjala nietzsche ali goethe vsekakor pa gre razvoj v smeri integracije posameznih delcev v povezane celote in na koncu v globalno mrezo poleg tega pa se tudi iluzija o locenosti zunanjega in notranjega sveta pocasi razblinja alan watts razlaga to soodvisnost kot avtomatsko kot so atomi sestavni del molekul in ti so na primer del belih in rdecih krvnick ki so nelocljivo povezane s krvnim krogotokom ki je nelocljivi del telesa itn racunalniska tehnologija z integracijo vseh moznih orodij in tehnik vnasa v likovno ustvarjalnost nove standarde prehod iz klasicnih tehnik pa gre po tipicno cloveskem principu ucenja s ponavljanjem in posnemanjem vendar pa je za umetnisko ustvarjanje to zelo obetavna tehnologija kajti toliko razlicnih kreativnih orodij na enem mestu s toliko razlicnimi moznostmi inputov kakor tudi vsakovrstnih izhodov je povsem nova moznost in izziv za ustvarjalce ti tehnoloski predpogoji hkrati omogocajo tudi vsebinsko prepletanje vseh vrst vizualnih materialov od realne slike do iluzije fotografije do vseh vrst abstraktnih slik risb konkretnih podob struktur barv vendar sedaj brez upora materije in z bistveno zmanjsanim vplivom diktata orodij skratka prihaja cas neznosne lahkosti ustvarjanja ob tem se postavlja vprasanje ali je ustvarjalcev original v procesu njegovega dozivljanja ali v umetniskem atefaktu kot posledici tega dozivljanja zdi se mi verjetno da bo ravno racunalniska tehnologija omogocila neposreden prenos in zapis dogajanja v posameznikovi ustvarjalni notranjosti mitja perus dokazuje v knjigi vse v enem eno v vsem da nasi mozgani delujejo po principu holograma torej lahko pricakujemo tudi to da se bodo tudi klasicne analogne slike casovno komprimirane v materiji nekoc lahko razlozile in razvile v svoji procesni celovitosti saj hologram omogoca restavracijo celote iz enega samega delca vse kaze na to da bo potrebno izoblikovati novo paradigmo o umetnosti vojko pogacar