pismo medijskemu occetu dragi occe po daljssem ccasu se spet obraccam nate tako se mi zdi da sem bil spet delezzen uvida v tvoje globje namere v tiste naccrte za katere se zdi da si jih vedni imel z nami pa jih nikdar nisi razlozzil ali pojasnil in sami te nikdar nismo upali vprassati prav tako kot tudi govorili nismo nikdar med sabo o tem za kar pa sem sse vedno prepriccan da obstaja ne samo zaradi skrivnostne tissine ki nas je obdajala v tvoji prisotnosti kadar si nam razlagal dolzznosti in naloge ali podeljeval priznanja in nagrade tudi zaradi pomenljivih poudarkov v tvojem glasu in skrivnostnega zzara vsega kar si nam prinassal vseh predmetov prostorov in naprav ki smo jih dobili v dar kot izpolnitev tvojih obljub zato da smo z njimi lahko izpolnjevali tebi nazaj tvoje zzelje iz prazniccnosti in slovesnosti s katero si nam odpiral vrata v pisarne ali nas posajal v usnjene stole iz mirnega brnenja motorjev v avtomobilih srednjega razreda je prihajala gotovost ki je nemo izpriccevala obstoj tvojega namena trdnost tvoje volje iz katere se je s tako gotovostjo ssiril svet ki si nam ga odpiral iz avle v avlo od enega stopnisscca do drugega mimo zvestih in pozornih tajnic in ostarelih paznikov in vratarjev do ccvrstih obelezzij in v kamen izklesanih figur ki so ccuvale robove trgov in parkov kamor je stopila tvoja noga da nam utre pot naprej v nov kos sveta v sse neznan prostor ti si mu podeljeval resniccnost obstojnosti in ti si tisti ki si se v vsem tem motil in spoznaval da nimass prav da si zgressl da si lagal sebi svojim blizznjim in nam otrokom tako si zaslepil sebe in svoje sluzzabnike da smo lahko skupaj s tabo verjeli v resniccnost gravitacije in posledica tega je da sse vedno stojimo na istih tleh in sedimo v istih pisarnah ki si nam jih odstopil in nam poslal arhitekte da naj jih opremijo po nassih zzeljah sse vedno zzivimo s celimi telesi z vsem ccustvovanjem in spomini v istem svetu ki si nam ga razprostrl in podaril in sse vedno ga napajajo tvoje obljube vendar kljub temu da o tem ne govorimo ker si nas uccil jezik ki nam tega na da misliti na tiho in plaho toccno vemo da si zasral ves projekt resniccnosti ki si jo ssel gradit in ki je sse vedno tako resniccna da se skoznjo lahko pomikajo kamioni ki vozijo napaccne stroje na napaccna mesta da vzletajo letala ki vozijo neprave ljudi v svet oznanjat tvojo zmago to zadnjo zmago za katero si zzrtvoval vse celo svojo lastno pozicijo tako si nam rekel tistega dne v resnici pa ti preprosto ni ostalo nicc drugega in si si raje izbral lsvno prekrstitev kot da bi prenesel possteno brco v rit in tega ti seveda ne zamerimo kajti te brce ne bi prezzivel in s tabo in tvojo resniccnostjo bi ssli potem tudi vsi mi v nepovrat zato smo ti spet hvalezzni kot tolikokrat doslej a ker na tihem vsi vemo s tabo vred da je v resnici vse drugacce cceprav je v stvarnosti sse vedno isto da kljub tvojemu oznanjanju sprememb in zmagoslavju ob dosezzenem zgodovinskem cilju ki si ga po tisoccletnih naporih dedov dosegel prav ti in neverjetno s tabo mi vsi tvoji otroci kljub tej nenavadni zgodovinski dejanskosti va kateri smo se kot praviss znassli po tvoji zaslugi je naenkrat v vsej stvarnosti prisotna tudi vsa nestvarnost in odloccil sem se da ti to povem cceprav kot vidiss mi gre tezzko z jezika tako da s tezzavo tipam okrog saj prav na sredi jezika ticci gomozanska luknja krater brez dna iz katerega sse vedno smrdi po zazzgani cclovesski kozzi in scvtrih laseh kljub temu neznosnemu smradu vidiss se ne ukvarjam s preteklostjo in tistim ccemur ti praviss zgodovina in kar v glavnem zaposluje tvoje starejsse brate in tvoje najstarejsse sinove sam ti poskussam govoriti o sedanjosti ki si nam jo vedno obljubljal preko prihodnosti in v kateri si sam vedno zzivel ne da bi nam jo omogoccil izkusiti drugacce kot preko opisov v zgdovinskih ccitankah v pesmih in novelah v ccasopisnih cclankih in pisanih revijah v televizijskih in radijskih oddajah v besedah ucciteljev in skrbnikov ki se sse vedno pretvarjajo kot da sedanjost obstaja prav tako kot takrat ko so o njej poroccali narobe tako kot tudi zdaj poroccajo da poroccajo prav da naj verjamemo kot smo verjeli zze prej cceprav tistega prej ni vecc verjeti verjamemo naj to zdaj kar spet ni zdaj kolikor ni prihodnost tista zdajssnjost v kateri ti veccno bivass dvignjen nad vprassanja in pomote iz preteklosti ki jo moramo zziveti mi ki nam s svojo dobroto omogoccass prezzivetje ko nas zaposlujess in povissujess na pozicije ki so bile vccasih dostopne le tebi tole ti moram povedati da bom lazzje zdrzzal v ccakanju na sedanjost sanjam vse pogosteje iste sanje ki se jih potem spomnim sredi dneva in se mi hoccejo izkazati za stvarne kot nekakssne logiccne ali poslediccne misli do katerih sem se dokopal po napornem razmisleku in opazovanju potem ko jih do kraja zavestno pomislim se mi zze takoj sproti izkazzejo za nemogocce in fantasticcne cceprav sse malo prej v vsaki toccki logiccne in jasne dokler jih take kot so torej zmedene ne prepoznam za sanje in v teh sanjah je vedno ista zmeda ki se mi ponavlja tolikokrat da mi zdaj zze izgleda pregledna in zopet smiselna in jo vccasih za kratek trenutek uspem misliti kot da to mislim jaz sam kot da sem to jaz sam in ne le moje sanje ki jih bi sanjal niccesar kriv in v niccemer udelezzen tega za kar se zdi da te sanje hoccejo pomeniti ali sporocciti v teh sanjah prepoznavam skrivnostno namero tvojega poccetja occe ki pa je povsem drugaccna od tiste ki se mi je nekocc dozdevala da jo oblikujess ti in tvoji bratje in sodelavci na nekakssnih posvetovanjih velikih staressin ki vedo kaj hoccejo in to hoccejo in vedo tako zares da potem tudi obstaja in lahko to kar mislijo tudi naredijo in to naredijo tako da se smiselno prilega ostalemu redu stvari in bitij in postane smiseln del njihove stvarnosti kot naprimer nov most ki s ssiroko cesto povezze dva prej razdvojena bregova ali se spominjass koliko takih mostov si postavil occe preko katerih sse vedno drvijo vozila in ljudje ccisto zares in tudi resniccno pridejo na drugi breg vendar tako mi pravijo sanje je bila namera le privid ki ste ga imeli occetje varljiva pdoba ki ste ji nasedli in pravzaprav nihcce od vas ni in ni hotel imeti opravka z njo sanje mi ponavljajo da namera vseeno ni bila lazz in da ni bila izmissljena temvecc je ona namera mislila vas bivala je in sse biva mimo vas in nad vami in vas je modre starce samo izkoristila samo naselila se je v brnenje vassih prestrassenih glav cirkulirala je po vassi krvi potem ko je pressvigala vse nevronske kretnice v mozzganski povrhnici in govorila z vassimi jeziki mislila vasse misli mogocce podobno kot zdaj hocce sanjati mene kot prevzema moje misli da je ne razloccujem vecc od svojega prepriccanja in svoje volje in sem ti preko nje dragi occe zze ccisto podoben in se lahko kadar moram kaj recci na sestankih ali na televiziji lahko spomnim le tvojih besed ki pa se mi zanje sanja da niso bile tvoje da lahko govorim ne da bi mislil in drugacce tudi ne morem govoriti ali pisati le spominjam se vseh besed ki si jih kdaj izrekel ne da bi jih jaz poslussal tako da mogocce niti ne vem da si jih ti izrekal vendar te vprassam kdo pa naj bi jih potem izrekal od kje naj jih ccrpam v stiski ko nimam kaj povedati kot iz spomina avtomatskega govorca ki ponavlja tvoje besede za katere se mi zdaj sanja da niso bile tvoje da nikdar nisi vedel da jih govoriss da nikdar nisi prevzel odgovornoasti za svoje besede in dejanja ki so ji te besede sprozzale da si bil vedno neroden neodrasel otrok ki je vse hotel zase cceprav ni imel niccesar dokler ni opazil da stvari nastajajo iz besed da je dovolj cce izrekass in potem samo na sebi tudi nastaja ko si kar naenkrat stal sredi raztrganega jezika kot gospodar ki ga ni sse nihcce ponizzal v hlapca katerega besede izklicujejo resniccnost cceprav sse ne zna govoriti cceprav sse ne ve kaj besede pomenijo in tako si hodil po razvalinah ki so jih pussccale za sabo nerazumljive besede ki si jih sam izrekal pred tabo prihodnost ki si si jo izmissljeval brez preteklosti za tabo je ostajala preteklost ki si si jo izmissljeval iz prihodnosti in v tej preteklosti si nas ccuval pred sedanjostjo v tej nemogocci utvari si nas hotel occarati s svojimi nenasitnimi zzeljami ki so bile vedno le tvoje in ki si jih vedno pripisoval le nam ccess vse to je za vas vse to delam za vas ne da bi izdeloval kaj drugega kot zgodvino iz pisanih sliccic ki smo jih morali lepiti v zvezke in zdaj opravljamo naprej tvoje delo govorimo naprej s tvojimi besedami in sse vedno se ccudezzno uresniccujejo cceprav nicc ne pomenijo ali pa nam vsaj ni znan njihov pomen te sanje occe ki mi ne dajo miru pa mi pravijo da si si ti zamislil do piccice kako naj se ssiri in krcci resniccnost in da ta ne nastaja sama od sebe temvecc da jo ti na skrivaj najemass in placcujess iz svojega preuzzitka v katerem so sse vedno shranjeni tudi vsi nassi uzzitki tisti ki si nam jih vccasih obljubljal iz prihodnosti iz prihodnosti torej investirass in gradiss blodnjake v katerih mi prebivamo in delamo sedecc za tvojo mizo v tvoji pisarni od koder se nam sse vedno zdi kot da se stvari odvijajo po nassem znanju in po nassi volji a sanje vztrajajo pri sporoccilu da kljub tvojemu izgrajevanju in pregrajevanju akvarija v katerem si nas pustil in ki ga ne zmoremo poimenovati drugacce kot za postmodernizem tvoja namera sicer obstaja vendar pred tabo tebi zze zdavnaj neumljiva in skrita le sse srkass nasso mladost iz preteklosti in kopicciss svoj preuzzitek in se rediss na nassih besedah ki niso drugega kot ponavljanje namere ki ni nikdar bila tvoja in nikdar ni bila nassa namera a sse vedno deluje tako si dobil drzzavo za katero praviss da si jo naredil za svoje otroke tako si dobil nazaj vsa podjetja in vse tovarne za katere si nekocc govoril da so nasse in nas vseh in potem ko si jih take zapravil so konccno tvoje zato praviss da bodo konccno za nas celo zzivljenje si delal za nas praviss in vse si naredil narobe a je sse vedno vse prav in vse je tvoje to me ne skrbi in sanje o tem ne govore sanje govorijo o tem da si se prisesal na namero in da zdaj pijess preostanke nasse mladosti skozi besede ki nam jih namera polaga v nassa usta in namera biva nad palacco v katero sinovi nocc in dan neutrudno govorimo in beremo novice v eter zato da bi ohranili podobo stvarnosti v glavah podlozznikov govorimo neprestano in neprestano ponavljamo in bolj kot mislimo da govorimo o tebi ali proti tebi bolj govorimo s tvojim jezikom ki tako pravijo sanje je tvoj le toliko kolikor lazze sicer pa grozecce neznane namere ki se je nekocc polastila tvoje glave in tvojega telesa zato lazzemo naprej lazzemo v tvojem imenu in po tvojem naroccilu da ne bi izdali ccesarkoli o nameri in ta namera occe ni tvoja tako mi pravijo sanje rad bi se ti opraviccil za te sanje ki me hoccejo misliti rad bi da mi zaupass naprej in vedi da se bom do zadnjih mocci boril proti temu kar se mi hocce misliti v sanjah kajti to si mi pokazal s svojimi dejanji kot najveccji ccudezz zzivljena le besede ki so izgovorjene brez vedenja o tem kaj pravzaprav pomenijo proizvajajo tisto resniccnost ki si nam jo vedno dajal in zdaj ne moremo zziveti vecc brez nje kot rastline ne morejo zziveti brez sonca in namera za temi besedami ne sme biti nikomur znana zato da se nam naprej zdi da obstaja v tvojem pogledu in v tvojem molku zdaj mi govorimo namesto tebe in ti nas vzdrzzujess iz tvojega preuzzitka da pustimo nameru pri miru slovesno molcciss tvoj pogled je vse bolj iskriv in tvoja polt iz dneva v dan zaljssa to nam je skrivnosten namig brez katerega bi tako tezzko zziveli zato s tako lahkoto lazzemo naprej zato sem ti napisal to pismo occe in zato ti ga berem preko radijskih valov izginja nazaj v sanje in bolj kot se trudim razlozziti jih sebi in tebi z vsako besedo ki jo utrujen izrekam si ti mlajssi in mlajssi zauzzivass nassa mlada telesa skozi jezik ki si nam ga polozzil v usta in mi ti ustavljamo ccas s tem jezikom ki je le skrivnostni nameri jasno kaj je v njem in z njim sploh mogocce povedati