i uvod osnovni podatki o mladini v sloveniji a struktura mladine po podatkih statisticnega urada rs je bilo na dan statisticni letopis str prebivalstvo slovenije po starosti in spolu v sloveniji oseb od tega oseb med petnajstim in devetindvajsetim letom starosti od tega moskega in zenskega spola kar skupaj v odstotnem delezu znasa leto prej drugace povedano skoraj vsak cetrti in pol prebivalec slovenije spada v kategorijo mladine delez mladih let v celotni populaciji graf delez mladih v polupaciji kljub ugotovitvam na podlagi popisov prebivalstva da se v sloveniji v strukturi prebivalstva odstotni delez mlajsih od let zmanjsuje in starejsih nad let povecuje se po ocenah statisticnega urada rs na podlagi projekcije prebivalstva republike slovenije za obdobje absolutno stevilo mladih ne bo bistveno spreminjalo znotraj naravnega in selitvenega prirasta celotne populacije b mladi in izobrazevanje po podatkih statisticnega urada rs je v solskem letu obiskovalo osnovno solo otrok in mladostnikov sl str vpis v prvi razred osnovnih sol je bil v zadnjem letu otrok osnovno solo pa je koncalo mladostnikov sl str kar je skoraj enako stevilu zadnjih let v solskem letu se je v prvi letnik srednjih sol vpisalo v solskem letu pa mladih zadnji letnik je koncalo srednjesolcev leto prej sicer pa se je v tem letu v srednjih solah izobrazevalo srednjesolcev mladih se je izobrazevalo v letnih v letnih in v letnih programih vpis mladine v prvi letnik srednjih sol po vrstah sredjesolskih programov strukturni delez zacetek solskega leta graf vpis v prvi letnik srednjih sol v visoko solstvo je bilo v studijskem letu ko so bili na podlagi novega zakona o visokem solstvu prvic razpisani prenovljeni studijski programi vpisanih od tega studentov rednega studija v studijskem letu pa ze od tega studentov rednega studija sl str po se neuradnih podatkih je v studijskem letu v sloveniji ze studentov od tega studentov rednega studija moznosti za studij po koncani srednji soli so se torej precej povecale in postale tudi vsebinsko pestrejse na podlagi novega zakona o poklicnem in strokovnem izobrazevanju pa so jih po letu se izboljsale nove visje strokovne sole na njih se v solskem letu izobrazuje studentov po dolgih letih stagnacije pa po sredini tega desetletja ko je bilo letno manj kot diplomantov koncno opazamo tudi povecanje njihovega stevila kar je posledica povecevanja vpisa v zadnjih letih leta je dodiplomski studij v visokem solstvu koncalo diplomantov in sicer na visji in na visoki stopnji sl str po se neuradnih podatkih je bilo v letu ze diplomantov na visji in na visoki stopnji stevilo otrok in mladine v vzgojno izobrazevalnih ustanovah graf stevilo otrok in mladine v vzgojni izobrazevalnih ustanovah razvoj visokega solstva v novejsem obdobju od studijskega leta se stevilo studentov v republiki sloveniji hitro povecuje hitro pa se povecuje tudi stevilo vpisnih mest za redni studij ki se financira iz javnih sredstev stevilo mest se je med studijskima letoma in povecalo le za od studijskega leta do razpisa za vpis v studijsko leto pa za po upadu ob koncu prejsnjega desetletja se je v zadnjih letih ponovno povecal tudi obseg izrednega studija v studijskem letu je bilo v sloveniji studentov na tisoc prebivalcev v studijskem letu pa ze s tem je povezano povecevanje prehoda iz srednjega v visoko solstvo leta se je za nadaljevanje studija odlocilo tistih cetrtosolcev ki so koncali stiriletno srednjo solo takrat pogoj za vstop v visje in visoko solstvo leta pa ze cetrtosolcev ki so tega leta opravili bodisi zakljucni izpit bodisi maturo od uvedbe zakljucnega izpita in mature je opazna tudi izboljsana prehodnost med letniki kar kaze na povecano ucinkovitost studija v studijskem letu se je v drugi letnik vpisalo v prejsnjem letu vpisanih studentov prvega letnika v studijskem letu pa ze moznosti za vstop v visokosolsko izobrazevanje takoj po srednji soli so se bistveno popravile in so ze primerljive z razvitimi drzavami vir strokovna izhodisca za nacionalni program visokega solstva v sloveniji str izobrazevanje in usposabljanje brezposelnih oseb od leta potekajo tudi razlicni programi izobrazevanja in usposabljanja brezposelnih oseb programi funkcionalnega izpopolnjevanja programi pridobitve strokovne izobrazbe programi uso in usposabljanje na delovnem mestu v te programe je bilo leta vkljucenih mladih do leta starosti oziroma od vseh vkljucenih oseb pomen programov se kaze v olajsanem prehodu iz solanja v zaposlitev za mlade brez ali z nizko izobrazbeno strukturo ki imajo slabse moznosti za zaposlitev njihove moznosti se po pridobitvi novega znanja vescin in kvalifikacij izboljsujejo podatki tudi kazejo da se povecuje stevilo oseb z delovnim razmerjem kar povecuje njihovo konkurecno sposobnost obenem se zmanjsuje tudi strukturna brezposelnost neformalno izobrazevanje in usposabljanje mladih v devetdesetih letih se je povecal pomen neformalnega izvensolskega neinstitucionalnega izobrazevanja kot pomembnega spleta razlicnih oblik seminarjev tecajev delavnic in podobnih dejavnosti ki lahko pomembno dvigajo raven znanja vescin in izkusenj posameznika rezultati taksnega izobrazevanja se kazejo v ekonomskem in v druzbenem vidiku dodatno znanje vescine in izkusnje ob formalni izobrazbi mladim izboljsujejo moznosti za ustrezno zaposlitev predvsem pa krepijo pripravljenost posameznika na prevzemanje odgovornosti zavzemanje za pozitivne druzbene vrednote ipd skratka skrajsujejo procese socializacije in integracije mladih v druzbo vodilno vlogo pri neformalnem izobrazevanju mladih imajo mladinske organizacije in mladinski svet slovenije ki spodbujajo aktivno participacijo mladih in so izvedle veliko razlicnih dejavnosti ter omogocile udelezbo mladih v stevilnih mednarodnih oblikah izobrazevanja in usposabljanja vecino v okviru sveta evrope c mladi in delo stopnja aktivnosti in stopnja brezposelnosti v zacetku tega desetletja belezimo dokaj neugodno sliko za mlade v sloveniji povecala se je povprecna cakalna doba na zaposlitev in delez dolgotrajno nezaposlenih to je tistih ki na zaposlitev cakajo vec kot eno leto to niso le mladi s prenizko izobrazbo ali kvalifikacijo temvec tudi z visjo in visoko izobrazbo v primerjavi s prejsnjimi leti ko je bil delez mladih v skupini brezposelnih polovicen oziroma je sodila vsaka druga brezposelna oseba v skupino mladih v letu ' pa vsaka tretja se je polozaj mladih pri zaposlovanju bistveno izboljsal delez visje in visokosolsko izobrazenih med brezposelnimi osebami je v tem desetletju dosegel visek leta od tedaj pa se zmanjsuje in je v letu znasal tako je problem brezposelnosti najbolj perec med mladimi brez poklicne kvalifikacije in mladimi ki ne koncajo solanja vir strokovna izhodisca za nacionalni program visokega solstva v sloveniji str po podatkih statisticnega urada republike slovenije ki od leta vodi evidenco brezposelnosti po metodologiji primerljivi z drugimi evropskimi drzavami je slika petletnih razredov razvidna iz tabele tabela stopnja brezposelnosti po starostnih skupinah sl str starost leta let let let vsi nezaposleni skupaj opomba podatki po razredih bodo na voljo v aprilu stopnja aktivnosti prebivalstva in mladi podatki za leta kazejo da je v starostnem razredu med in letom delovno aktiven vsak deveti oziroma deseti med in letom sta aktivna dva od treh v starostnem obdobju med in letom pa je aktivnih devet od desetih mladih tabela stopnja aktivnosti po starostnih skupinah sl str starost leta let let let prebivalstvo skupaj opomba uradni podatki za leto bodo na voljo v aprilu d podaljsana mladost med statisticnimi podatki ki se nanasajo na mladinsko populacijo so zanimivi tisti ki kazejo na pojav podaljsane mladosti mladi vstopajo v zakonsko zvezo najpogosteje v starostnem obdobju med in letom kot neveste in med in letom kot zenini povprecna starost neveste je bila v letu let zdaj pa je let povprecna starost zenina pa je poskocila v desetletnem obdobju s na let sl str in sl str tabela povprecna starost neveste in zenina ob sklenitvi zakonske zveze nevesta zenin medtem ko je bila leta povprecna starost matere ob otrokovem rojstvu let je v letu porasla na let sl str povprecna starost neveste zenina in matere ob otrokovem rojstvu graf povprecne starosti e regresivni pojavi hitre druzbene spremembe ki pomenijo za mlade visjo stopnjo tezavnosti pri vkljucevanju v svet odraslosti se kazejo tudi v regresivnih pojavih med mladimi samomori mladih od do leta pri moskih pri zenskah pa vseh samomorov najvec samomorov je pri moskih v starosti do let pri zenskah pa v starosti do let institut za varovanje zdravja rs kljub temu da podatki kazejo da pri obeh spolih v starosti od do let trend samomorov v enajstletnem obdobju pada ostaja dejstvo da smo po stevilu samomorov v starosti od do let peti na svetu ne glede na trend pa je z vidika dragocenosti vsakega zivljenja se posebej mladega za sirso druzbeno skupnost pomemben zlasti podatek da si je v letu vzelo zivljenje mladih v starosti od do let podrobnejsa preglednica tega desetletja kaze da je kljub letnemu nihanju stevilo samomorov stalnica med mlajsimi mladimi tabela stevilo nasilnih smrti samomori sl str vsi let delez samomorov med mladimi let graf delez samomorov med mladimi na vrh strani prejsnja stran naslednja stran