sest let v goriski knjiznici franceta bevka v gorisko knjiznico franceta bevka sem prisel leta odsel pa sem torej sem v njej delal dobrih sest let gotovo to ni posebno dolga doba ne v razvoju ustanove ne v zivljenju posameznika zaradi tega sem zavlaceval s pisanjem teh vrstic ki gotovo ne bi bile nikoli dokoncane ce urednik zbornika ne bi bil vztrajen kljub vsem pomislekom pa sedaj ko pripravljam pricujoci prispevek spoznavam da so leta ki sem jih prezivel v goriski knjiznici franceta bevka pustila v mojem zivljenju globlje sledi kot bi pricakoval in morda je kaksna sled ostala tudi v ustanovi ki sem ji namenil nekaj svojih moci z gorisko knjiznico franceta bevka oziroma z njenimi predhodnicami sem imel stike ze od nekdaj z njo sem nekako zivel odkar pomnim spominjam se da je mama vcasih tudi z mano hodila v knjiznico ki je delovala v stari opekarni tako imenovani frnazi kamor so preselili sindikalno zeleznicarsko knjiznico rdecega koticka domov je vedno prinesla tudi taksne poslikane knjige iz katerih mi je zvecer brala zivo se spominjam otvoritve pionirske knjiznice v ruskem bloku na sedanji kidricevi ulici st ki je delovala v okviru drustva prijateljev mladine dve sobi na podstresju sta mi ostali v spominu kot krasno urejeni izposojale so uciteljice in morali smo biti pridni in tiho v knjiznici in na stopniscu ker so se stanovalci pritozevali brati predvsem v citalnici domov smo lahko vzeli le po eno knjigo in seveda neskoncnih ur v studijskem oddelku kjer sem kot gimnazijec brskal po starih casopisih cesar pa niso radi videli ker se je papir prevec obrabil kasneje med studijem sem kot stevilni drugi na tistem hodniku ki se imenuje citalnica in izposojevalnica pripravljal vecino izpitov diplomsko nalogo zbiral gradivo za prve clanke tudi za dobrsen del disertacije sem uporabljal to gradivo in tudi tedaj so mi zavzeto pomagale knjiznicarke te knjiznice ter potrpezljivo stregle vsem mojim potrebam in muham od dijaskih let pa vse do zaposlitve v tej ustanovi sem si zelel da bi pokukal za skrivnostna vrata izza katerih so mi prinasali knjige ko sem se nekoc le opogumil in povprasal bibliotekarja marijana breclja ali bi mi pokazal knjige me je vljudno a odlocno zavrnil ces da ni kaj videti zato pa sem kasneje med mojim stazem ce sem le mogel sel popoldne ali zvecer v skladisce studijskega oddelka in seveda se spominjam pokojne prof vide podgornik ki jo je bilo vedno tezko prepricati da si si lahko kaj izposodil na dom nekoc sem jo le matiral ko sem ji prijazno rekel da je ona najbolj ozkosrcna pri izposojanju na dom potem sem lahko nosil cez nedeljo domov tudi posamezne letnike revij zivo se spominjam otvoritve ljudskega danasnjega oddelka za izposojo na dom ki je zacel delovati v prostorih kjer je zdaj casopisna zbirka ter prostori za obdelavo gradiva in uprava kjer sem kasneje presedel teh svojih sest let pred odhodom v vojsko sem bil nekaj casa tudi clan sveta knjiznice imenitne so se mi zdele knjiznicne razstave na eni taksnih sem prvic zvedel za ekslibrise povedano kaze da je bilo nekako naravno da sem po studiju prisel povprasat v gorisko knjiznico ali me rabijo ce bi se dalo dobiti kaksno delovno mesto naceloma bi me seveda potrebovali vendar sem dobil informacije ces da je mesto zelo neugodno dodano je bilo scepec straha ker bi bilo treba napraviti grozni bibliotekarski izpit in znati dva tuja jezika placa bi bila vec kot skromna in tako dalje tako se je sama po sebi resila moja osebna dilema kam po diplomi pot me je popeljala v solstvo ki me je enako veselilo kmalu po tem pogovoru so me namrec povabili na filozofsko fakulteto v zadar kjer je bilo na pogled perspektivno mesto visokosolskega ucitelja slovenscine ko sem zacel delati se je pokazalo da to ni tisto kar so obljubljali prislo je do nesoglasij med tem sem se porocil in ustvaril druzino in tako sem po dveh letih dal odpoved ne da bi vedel kje bom nasel zaposlitev prav takrat so v goriski knjiznici iskali ravnatelja ker je tedanji odhajal v pokoj ko sem tiste case nekaj delal v studijskem oddelku me je na razpis opozoril marijan brecelj prijavil sem se ker pa me po vecletnem studiju v novi gorici skorajda nihce od vodilne politicne strukture ni poznal je bilo to veliko presenecenje na prvem razpisu me niso sprejeli vendar so ga ponovili ker izbrani kandidat ni sprejel delovnega mesta na drugem razpisu sem bil sprejet kot vrsilec dolznosti ker je bilo v statutu dolocilo da mora imeti kandidat pet let delovnih izkusenj s tremi leti delovne dobe tega pogoja pac nisem izpolnjeval kasneje je svet knjiznice omilil ta pogoj tako da sem cez kaksno leto postal pravi direktor ravnatelj goriska knjiznica franceta bevka je bila takrat v precejsnji krizi ne da bi bil za to kdo posebej kriv do hujse ali manjse krize je prihajalo vsakih tri pet let ne glede na napore kolektiva in prejsnjih ravnateljev zdravko jelincic ivan bidovec albert rajer kot sem ugotovil med studijem knjiznicnega arhiva moja vizija razvoja knjiznice je bila ob prihodu precej abstraktna tudi izkusnje niso bile bogate hitro pa sem se zavedel kako razlicno gledas na knjiznico ce si na eni ali drugi strani pulta ce si uporabnik ali knjiznicar je pa v meni ostal ziv vidik uporabnika optika torej ki neprenehoma vodi v sprasevanje kaj napraviti za bralca da bi mu bilo bogato gradivo bolj dostopno in tudi da bi prihajalo vec bralcev do zakladov cloveskega duha ki so zbrani v knjiznici to je bilo osnovno s tega podrocja sem kasneje napisal nekaj strokovnih clankov in tudi referatov za razlicna posvetovanja knjiznica je izvedla anketo o bralnih navadah med bralci ki je niso vec obiskovali uvedli smo preprost a ucinkovit sistem rezervacij knjig pripravili vodnik po knjiznici s prakticnimi nasveti v zasebnih tozbah pa tudi iztozili nekaj nevrnjenega gradiva da je lahko bilo na voljo drugim bralcem itd ko zacne clovek voditi knjiznico kmalu spozna da so tri temeljne stvari na katere ne sme pozabiti dovolj stevilni in primerno usposobljeni kadri financna sredstva prostor za dejavnost drugace povedano potrebno je poskrbeti za ustrezno in trajno dopolnjevanje knjiznicnega gradiva in omogociti njegovo dostopnost javnosti za kar je potrebno imeti dovolj strokovnih delavcev knjiznico je treba uveljaviti v sirsi druzbeni skupnosti da dobi njeno poslanstvo tisto mesto ki ga mora imeti da lahko opravlja svoje funkcije da postane izobrazevanje branje in izkoriscanje informacij splosna druzbena vrednota ker bogati posameznika in tudi druzbo kot celoto in ce naj se vse to doseze je potrebno imeti primerno kadrovsko zasedbo in seveda osnovne materialne pogoje od prostorov do financ i ko sem prevzel vodenje knjiznice je bilo zaradi spleta okoliscin vse troje v kriticnem polozaju po eni strani je primanjkovalo strokovnih delavcev knjiznicarjev kar se je se bolj zaostrilo ker je bila vec kot tretjina delavk hkrati na porodniskem dopustu tako da so skrcili odprtost za uporabnike ker knjiznica enostavno ni mogla biti odprta po dotedanjem urniku kljub hudim tezavam pa je imela ta kriza v sebi nekaj pozitivnega zaradi nje smo dobili kmalu nekaj novih moci tista leta ko sem jo vodil se je goriska knjiznica franceta bevka kadrovsko precej okrepila povecalo se je stevilo zaposlenih in zvisala stopnja izobrazbe ob mojem prihodu je bil v knjiznici en sam bibliotekar zelo sposoben in uspesen tudi v mednarodnem prostoru priznan in cenjen vendar edini ko smo pridobili primerne sodelavce so ti samostojno poskrbeli da so zazivela cela podrocja knjiznicnega dela kot bo vidno v nadaljevanju ob mojem prihodu je bilo zaposlenih ob odhodu med njimi stirje bibliotekarji med delavci je bilo vsaj pet vidnih ustvarjalcev ki so pripravili samostojnih publikacij izven delovnega casa seveda ob tem je treba upostevati da je bilo takrat v knjiznicarstvu razmeroma malo ljudi z visoko izobrazbo prevladovali so knjiznicarji s srednjo in visjo izobrazbo morda je kadrovska okrepitev eden pomembnejsih dosezkov mojega ravnateljevanja saj tega ni bilo preprosto doseci najprej je bilo treba delegatski sistem kulturne skupnosti prepricati da je nov delavec nujno potreben ceprav je to povecevalo visino dotacije tedanji sistem je bil naravnan tako da se je splacalo imeti na stroskovni listi mrtve duse to je nezasedena delovna mesta to vsoto denarja pa samoupravno porazdeliti za place na manjse stevilo nizje usposobljenih delavcev kot jih je placevala kulturna skupnost ker je bilo vedno prevec neopravljenih nalog pritisk uporabnikov pa vedno vecji si tega v goriski knjiznici franceta bevka nismo mogli privosciti tako niti cistilki nisem mogel ponuditi dostojne place katastrofa je bila ko smo iskali soferja bibliobusa ali racunovodkinjo saj so tako usposobljeni delavci kjerkoli drugje imeli boljso placo za povsem enako delo enako tezko je bilo z delavci najsirsega profila ki so si morali v kratkem casu sami pridobiti se veliko dodatnega funkcionalnega znanja ker je bilo takrat mogoce studirati knjiznicarstvo le na visji stopnji ne pa tudi kot visokosolski program bibliotekarstva tudi ravnateljeva placa je bila ob mojem odhodu komajda kaj visja od place bolje placanega profesorja na soli poleg teh sistemskih nevarnosti kjer smo pridobivali dohodek in samoupravno oblikovali place je kadrovsko politiko ogrozalo se marsikaj predvsem je bilo treba nenehno braniti prag knjiznice da ne bi postala odlagalisce odvecnih zasluznih kadrov ki so se zamerili temu ali onemu ki se jih je skusal znebiti in premestiti k nam ces da nenehno jocemo kako nam primanjkuje delavcev po drugi strani je prav vecanje stevila zaposlenih in sodelovanje s kolegi sprozalo vrsto zapletov marsikdaj je prislo do prav konfliktnih polozajev mnogokrat zato ker nisem dovolj poznal razmer v katerih so ziveli sodelavci premalo sem vedel o njihovi poklicni poti njihovih druzinskih razmerah trajno smo bili v stresnem polozaju zaradi pritiska uporabnikov knjiznice in zaradi zaostalih in neazurno opravljenih nalog po drugi strani so bile prepogoste odsotnosti zaradi nege bolnih otrok ceprav so bile sodelavke vedno zelo slozne in ni nikoli prihajalo do zapletov pri nadomescanju to so same urejale le delo je ostajalo neopravljeno poleg tega so nam stevilne preglavice povzrocali samoupravni nesporazumi samoupravljanje je bilo grozno naporna zadeva obvladovale so nas nemogoce kampanje za pravilnike ki se seveda niso obnesli ko si jih potreboval veliko je bilo kreganja ko smo zvisevali place poudarjam ko smo visali place ne znizevali vedno so bile razlike v placah med delavci v knjiznici in drugih kulturnih ustanovah zaradi razlicnega nacina financiranja jih ni bilo mogoce izenaciti kolektiv je v bistvu sam dokaj samostojno odlocal koliko namenja za razvijanje dejavnosti koliko za place in za druge oblike porabe in tako so se kar naprej odpirale dileme in nastajali obcutki zavracanja se posebej takrat ko smo se morali med seboj samoupravno ocenjevati in nagrajevati uspesnost imeli smo krize in tezave z resevanjem stanovanjskih vprasanj ker je bilo nekaj ljudi v prav hudih stiskah kar se je po takratnih predpisih dobivalo in dalo oblikovati za stanovanjski sklad je bilo premalo da bi s tem resnicno kaj resili tako se je se tista skromna vsota porazdelila na niceve pomoci ki v bistvu niso nicesar resile to so bile mucne stvari ne vem s kaksnim blagoslovom mi je nekako uspelo da smo pridobili enosobno kadrovsko stanovanje to pomeni da nam je bilo dodeljeno in ga nismo kupili z lastnimi sredstvi en delavec pa je poleg tega dobil celo preveliko stanovanje da bi ga lahko vzdrzeval v teh in podobnih napetostih je po eni strani nastajal obcutek da se ne da nicesar izboljsati ker ni pripravljenosti za sodelovanje po drugi strani pa zamera da ni nobeno delo nic cenjeno da so dolgoletni delavci odvec itd da bi takrat izpeljali tako radikalne posege kakrsne je napravil moj naslednik da bi npr naredil center za obdelavo gradiva takrat se ni bil zrel cas ali pa tega nisem bil sposoben storiti na zacetku poti me je preganjal obcutek da ne poznam dovolj bibliotekarske stroke zato sem le tezko predlagal kaksno radikalnejso spremembo ker sem se bal da ne bom mogel predvideti posledic ko se zares ni dalo drugace sem sel kaksno soboto v studijski oddelek in sam opravil doloceno delo da sem ugotovil koliko casa je potrebno da se kaj postori reakcije so bile seveda zelo razlicne najveckrat zamera nekoc sem se zaradi zavracanj in kovanja stroke v zvezde razjezil in se odlocil da napravim bibliotekarski izpit ker ni nihce nic vedel da se doma pripravljam je bilo presenecenje precejsnje ko sem prinesel listino strokovne objave na ducate clankov ki sem jih pisal vsi referati in tudi samostojne publikacije ki sem jih v knjiznici pripravil niso imeli taksnega ucinka najhujsi poraz sem dozivel ko sem prejel odpoved bibliotekarja marijana breclja cloveka ki je bil sinonim za vse kar je bilo pomembno v razvoju knjiznice in ki me je konec koncev tudi opozoril na razpis mesta ki sem ga tedaj zasedal nikoli ne bi kandidiral za ravnatelja ce me ta bevkov nagrajenec nagrajenec kalanovega sklada prejemnik copovega priznanja itd ne bi opozoril na to presenecenje je bilo popolno ker ni nihce slutil njegove odlocitve se manj pa pravih vzrokov do danes so mi ostali neznani ceprav sva se kasneje o tem skusala enkrat pogovoriti razkrili so se nesporazumi ob odlocitvah ki sem jih sprejel v najboljsi veri da bom ustregel njemu osebno dosegel pa sem seveda povsem nasprotno obcutja so bila tako dalec vsaksebi da mu nisem uspel razloziti svojega ravnanja in pogledov na njegova stalisca res pa je tudi da takrat nisem znal pohvaliti dela ki je bilo napravljeno v najboljsi veri in po najboljsih moceh se huje je bilo da se tega niti zavedal nisem ce kateri ravnatelj misli da bo delal sam brez sodelovanja in podpore sodelavcev je krepko neumen naloga ravnatelja je da pridobi sodelavce da poisce in sprosca energijo kolektiva tega me je kasneje naucil dr bruno hartman v mariboru je bilo zborovanje bibliotekarjev knjiznica pa je povsem normalno funkcionirala ce je bil pri nas sestanek drustva bibliotekarjev primorske se nam je vsem mesalo in je za nekaj casa zastalo domala vse delo oni so imeli zborovanje vseh slovenskih bibliotekarjev knjiznica pa je funkcionirala normalno ko smo si jo prisli ogledat so nas prijazno sprejeli vendar hkrati tudi opravljali svoje delo ko sem ravnatelju povedal kako obcudujem vestnost in zavzetost njegovih sodelavcev mi je zatrdil to ni moja zasluga to je glazer naredil meni to ni nikoli povsem uspevalo glazerju pa ostalo je tudi za njim meni se je le nekako posrecilo da tega nisem podrl ta clovek je izzareval iz sebe neko toplino in ustvarjalno energijo nikoli se z nobenim ni skregal nikoli nobenega kritiziral vsi pa so se cutili dolzne da delajo po svojih najboljsih moceh zgleda da se je potem to v kolektivu ustalilo kot trajna vrednota vsak je zagledan v tisto svoje podrocje ki mu je zaupano in potem so ljudje zadovoljni ko se je kolektiv goriske knjiznice okrepil ni prislo do kaksne revolucionarne reorganizacije ker je bilo se vedno premalo zaposlenih bilo pa je nekoliko laze izpolnjevati temeljne naloge knjiznice tako da je bila obdelava gradiva nekoliko bolj hitra dvignili smo jo na malo drugacno raven ceprav so tu obstajali odpori in groznje da bo prislo do nepopravljivih napak tudi financerje je bilo tezko prepricati o pomenu predvsem pa o obsegu dela ki je za povprecnega opazovalca zivljenja knjiznice komajda zaznavno kljub vsemu smo skusali zapolniti dolgove iz preteklosti in zmanjsati neobdelani fond najvecji dosezek je bil da smo uspeli z veliko prizadevnostjo nove skrbnice za casopisno zbirko urediti to bogato in obsezno gradivo poleg tega smo selekcionirali del drugih neobdelanih fondov in zaceli previdno izlocati gradivo sele ob izteku mojega sodelovanja z gorisko knjiznico smo v odboru za knjiznicarstvo in zaloznistvo katerega clan sem bil dosegli da je kulturna skupnost slovenije del subvencij za izdajanje knjig spremenila v odkup dela naklade ki jo je razdelila knjiznicam huda ovira pri izposoji je bil tudi dvojni katalog ki je bil za studijski oddelek napravljen po starih standardih najprej so bile ambicije da bi se to po novih pravilih na novo predelalo vendar bi to trajalo predolgo tako smo predelali po standardih kataloske obdelave kar se je dalo vecino smo samo pretipkali na listke novega formata tako da se je katalog lahko zdruzil to obsezno delo je bilo koncalo ko sem odsel opravljali pa so ga izven rednega delovnega casa ob tem me je vedno bolelo da je bila nasa ustanova prisiljena delovati v tako skromnih razmerah danes bi to verjetno skenirali ali si pomagali s kaksno drugo obliko elektronske obdelave ki tedaj se ni bila razvita so pa tudi takrat obstajali sodobnejsi hitrejsi postopki v italiji ki sicer nima najbolj razvitega knjiznicnega sistema je vsaka drzavna knjiznica dobila denar da so lahko listke starega kataloga preslikali na nov format in stvar je bila tako narejena gradivo lazje dostopno pot do informacij hitrejsa pri nas smo to delo opravljali na pol ilegalno ob tezavah ki so nam jih povzrocali financerji zaradi sirjenja knjiznicne dejavnosti se je pokazalo da je vendarle potrebno okrepiti njeno odmevnost v javnosti ob tem smo skusali obvescati javnost vsaj enkrat letno ko smo povzeli temeljne parametre iz letnega porocila in napisali nekaj clankov o obsegu dejavnosti tako se je zacelo dokaj sistematicno obvescanje v knjiznivo so zaceli hoditi tudi novinarji ceprav sem moral vecino clankov napisati sam vseeno smo dosegli da je bilo veliko objavljenega o knjiznici kar je bil kar precejsen prelom toda to je bilo premalo in zateci se je bilo potrebno se k drugim oblikam dela ki so bolj odmevne in imajo znacaj dogodka in ki lazje pritegnejo pozornost kmalu po mojem prihodu smo pozivili spremljajoco dejavnost in zaceli pripravljati literarne vecere pogovore o knjigah ure pravljic in podobna srecanja ki so se kasneje razprostrla v pomembno sestavino kulturnega zivljenja nove gorice in njenega zaledja med najodmevnejsimi taksnimi prireditvami je bilo gostovanje desanke maksimovic ki se je spremenilo v pravo turnejo pri nas je bila priblizno teden dni vecere z njo so pripravile tudi knjiznice v ajdovscini tolminu sezani idriji in tudi v zamejstvu povsod je navezala pristen stik z obcinstvom in zbudila izredno zanimanje spletlo se je prijateljstvo ki je trajalo se dolgo ko je cez nekaj let kolektiv pripravil strokovno ekskurzijo na beograjski knjizni sejem smo se spet srecali z njo in z njeno prijateljico miro aleckovic ter preziveli nepozabni vecer vcasih taksne prireditve niso zbudile odmevnosti in zgodilo se je celo da sem bil z gosti skorajda popolnoma sam ob drugih priloznostih je prislo tudi do neprijetnega pripetljaja kot npr na predavanju tarasa kermaunerja o razseznostih kocbekovega ustvarjanja kjer je skusal gimnazijski profesor med predavanjem z medklici in nevmesnimi pripombami razbiti vecer cemur naj bi sledili dijaki ki jih je pripeljal s seboj vendar so ti pokazali vec okusa kot njihov ucitelj tako se je vecer koncal v napetem vendar se vedno sprejemljivem ozracju moral pa sem na obcinski komite na nekaksen zagovor ker je neki drug profesor zelo vestno porocal o dogodku spet smo zaceli pripravljati knjizne razstave ki so imele nekoc v goriski knjiznici pomembno mesto saj so bile rezultat raziskav ki so privedle do resnih strokovnih monografskih ali bibliografskih publikacij ko sem poskusal poglobiti svoje poznavanje knjiznice sem videl kaj vse ze je bilo narejeno pravih studijskih knjiznicnih razstav je bilo med mojim delovanjem v goriski knjiznici franceta bevka razmeroma malo precej pa je bilo taksnih ki so popularizirale poslanstvo knjiznice med taksnimi bi lahko omenili predstavitev miniaturk in bibliofilskih izdaj goriske knjiznice franceta bevka zanimiv svet knjig ki je tudi v javnosti zbudil precej zanimanja omogocila pa je tudi dopolnitev posebnega knjiznicnega gradiva nacrtovali smo serijo razstav ki bi predstavljale posamezne tematske sklope gradiva v studijskem oddelku kjer je bilo najtezje pokazati kaksno neprecenljivo bogastvo hrani in kaj vse je na voljo bralcu pogovarjali smo se da bi na posebni razstavi predstavili prirocnike na drugi npr slovarje temu bi sledila predstavitev izdaj s podrocja likovne umetnosti itd ce bi ob teh razstavah pripravili se katalog bi kmalu imeli obdelano po vsebinskih kriterijih precej fonda ki je bil uporabnikom dostopen le po avtorskem katalogu zal te zamisli niso bile uresnicene zelo sem bil vesel ko so nekateri clani kolektiva predlagali ure pravljic seveda je bilo tudi tu precej tezav vendar so si nekatere delavke pridobile dodatno znanje in smelo zacele delati pravljicno sobo so vsakokrat sproti pripravile v ravnateljevi pisarni meblo nam je podaril nekaj blazinic iz penaste mase na platno so pritrdile upodobitve pravljicnih junakov dodale nekaj domisljije in odprle pot v svet pravljic zelo pomembne so bile tudi ure pravljic v bibliobusu ki so predstavljale zacetek take dejavnosti v sloveniji veseli pa smo bili ker smo lahko na taksen nacin ponudili dejavnost otrokom na podezelju kjer je bilo tedaj se zelo malo otrok vkljucenih v vrtce v ta sklop spada tudi ozivljanje publicisticne dejavnosti goriske knjiznice franceta bevka ki je pred mojim prihodom zelo smelo zastavila svoje delo saj je zacela izdajati celo periodicno publikacijo goriski knjiznicar vesel sem da nam je uspelo v tistih letih izdati poleg razlicnih drobnih tiskov dve pomembni publikaciji najprej vodnik po goriski knjiznici franceta bevka leta ki je zbudil veliko pohval v strokovnih krogih in je sluzil svojemu namenu se vrsto let po mojem odhodu potem zbornik goriske knjiznice franceta bevka ki je nastala naslednje leto ob tridesetletnici knjiznice in je poleg drugega prinesel pregled razvoja in dela te najstarejse kulturne ustanove v obcini nova gorica vsa ta dokaj pestra dejavnost je zahtevala veliko dodatnega dela ki je bilo zaradi prostorskih razmer toliko obseznejse goriska knjiznica franceta bevka ni imela na voljo namenskih prostorov tako da je bilo treba vsakokrat prostor preurediti in seveda okrniti temeljno dejavnost za razstavne vitrine smo uporabljali citalniske mize vse prireditve so bile v tej ali oni citalnici ki je zaradi tega bralci niso mogli uporabljati ob tem pa se je odpirala tedaj se zelo aktualna dilema kam in kako usmerjati razvoj knjiznice se vedno je bilo prisotno nihanje med spolosnoizobrazevalno funkcijo knjiznice in studijsko knjiznico ki sluzi drugacnim nalogam in ima povsem drugacen koncept dela zelel sem si da bi nekako ohranili obe razseznosti tako da bi ostajala odprta tudi moznost razvoja v kasnejso univerzitetno knjiznico ii drugo kar se je ob mojem prihodu ostro zarezalo v normalno delo knjiznice so bila bistveno premajhna sredstva za ohranjanje enakega obsega dejavnosti sirjenja in razvoja pa se sploh ni dalo resno nacrtovati na obcinskem oddelku za gospodarstvo ki je nacrtoval sredstva za vse oblike porabe se je tedaj nekdo ustel pri planiranju druzbene porabe ki se je spet morala krciti in v skupno maso sredstev po dvakrat pristel odhodke iz razlicnih virov tako je bila poraba bistveno prevelika in morali so jo radikalno zmanjsati ceprav so bila sredstva zaradi te napake ob uradni inflaciji nominalno manjsa kot prejsnje leto ker je bilo denarja premalo napake pa nihce ni hotel priznati so vsem kulturnim ustanovam za tretjino skrcili dotacije kar je bilo pri takratni inflaciji strasno visoko najbolj usodno je bilo to za gorisko knjiznico franceta bevka ker je bila edina kulturna ustanova ki je prejemala sredstva izkljucno od obcine nova gorica v financiranju dejavnosti drugih kulturnih ustanov je delez obcine predstavljal nekaj odstotkov in se jim je le teh nekaj odstotkov drasticno zmanjsalo saj so druge dotacije ostale normalne goriski muzej je npr prejemal nekaj iz republike kulturne in raziskovalne skupnosti slovenije nekaj iz drugih obcin podobno je bilo pri pokrajinskem arhivu zavodu za spomenisko varstvo primorskem dramskem gledaliscu dotacije goriske knjiznice franceta bevka s tem v resnici ves njen prihodek se je zmanjsal za tretjino to se je ob dokaj visoki inflaciji cez nekaj mesecev tako zaostrilo da potem ko smo placali centralno kurjavo in obvezne dajatve ni bilo sredstev niti za place knjiznicnega gradiva se ni dalo kupovati tako da je knjiznica bogatila svoje fonde predvsem zaradi tezko priborjene pravice do dolznostnega izvoda se dolgo potem je npr kupovala vec knjig gimnazijska kot goriska knjiznica ki bi vendarle morala skrbeti tudi za zbiranje druge vrste knjiznicnega gradiva in izpolnjevati dolznosti s podrocja ohranjanja knjiznicne kulturne dediscine razvijanja maticnosti skrbi za potujoco knjiznico na svojem obmocju pomagati vsem drugim knjiznicam tostran in onstran meje noben krizni polozaj pa ceprav zahteva kaksno neprespano noc ni taksen da se ne bi dalo iz njega potegniti kaksna korist ker je bilo dopolnjevanje knjiznicnega gradiva tako nesporno pod vsakrsno kritiko so se razmere v naslednjih letih nekoliko izboljsale ceprav je bilo predstavnike kulturne skupnosti posebno nekatere izvajalce in dolocene clane politicne koordinacije nekateri nikoli niso prestopili praga knjiznice marsikdaj tezko prepricati zakaj jocemo da nam primanjkujejo prostor in delavci po drugi strani pa hocemo kupovati se vec knjig ki zahtevajo vec delavcev in vec prostora resevanje prvih dveh problemov je izkljucevalo razplet tretjega z dokazovanjem kaksni so strokovni normativi kaksne so dolznosti knjiznice kaj smo dolzni nuditi vsakemu obcanu predvsem pa z vecanjem javne odmevnosti delovanja ustanove smo pocasi zaceli izboljsevati stanje ceprav nabava se zdalec ni bila taksna kot bi morala biti nam je omogocala da smo se vsaj zaceli blizati nekemu normalnemu stanju in da smo lahko zaceli snovati nekaksno nabavno politiko pocasi je o nabavi zacel odlocati strokovni kolegij uredili smo poti da so prihajale kvalitetnejse informacije skusali smo obuditi kontinuande ki so bile prekinjene zaradi financne krize predvsem pa dopolniti tretje podrocje temeljni fond prirocnikov pridobili smo vec enciklopedij velikega in srednjega obsega nekatere pomembne velike slovarje itd komajda kaj se je dalo postoriti na podrocju dopolnjevanja domoznanstvene zbirke zelo zapleten polozaj je bil pri rokopisnem gradivu ker se nikakor nismo mogli dogovoriti za urejanje ze ob pohlevnem vprasanju si naletel na prizadetost clovek ni vedel kje so doloceni rokopisi o katerih se je javno pisalo da jih je pridobila goriska knjiznica franceta bevka po drugi strani pa je bil nastanek in obstoj celotne zbirke zasluga enega samega cloveka ki je delo na tem podrocju razvijal v skladu z lastnimi strokovnimi interesi in tako je bilo bolje pustiti stvari na miru saj je bilo drugih neizpolnjenih nalog prevec goriska knjiznica je vec let pred mojim prihodom nabavila kompletno mikrofilmsko kopijo goriskega casopisa soca ki ni nikjer v sloveniji ohranjen v celoti je pa nujno potreben za proucevanje zgodovine ko je bilo to gradivo v knjiznici ga prakticno ni bilo mogoce uporabljati ker ni bilo mikrocitalca ki ga danes dobite mimogrede po vecletnih prizadevanjih smo koncno prisli do aparata s tiskalnikom vendar je bilo treba vse kilometrske posnetke razrezati in vstaviti v zepke kmalu za tem nam je uspelo pridobiti se nekaj na mikrofilme presnetega casopisnega gradiva ki nikjer v sloveniji ni ohranjeno seveda so tudi tu nastajale obupne tezave a sem koncno nasel sredstva tako da smo lahko na dunaju narocili izdelavo mikrofilmskih kopij ko so bile izdelane so se spremenili devizni pa carinski pa bog ve kaksni predpisi tako da gradivo ni moglo cez mejo naenkrat pa se je pojavila zelo preprosta banalna resitev da smo to za majhen denar uvozili kot medbibliotecno izposojo po svetu so taksno gradivo izdelovali za individualne raziskovalne potrebe mimogrede pri tem sem pripravil projekt da bi vecje slovenske knjiznice hranile periodiko presneto na mikrofilme kar bi nudilo vrsto prednosti zamisel je zbudila precej zanimanja storjeni so bili tudi prvi koraki vendar do uresnicitve ni prislo bilo je se precej drugih zanimivih prigod npr z vezavo gradiva casopisne zbirke ki je zacela propadati ker casopisov prejemali smo vse slovenske casnike kar vrsto let nismo vezali imeli smo cele kupe casopisja nevezanega in nedostopnega bralcem ko smo koncno izbrskali nekaj dodatnih sredstev smo iskali najcenejso vezavo da bi lahko zvezali kar najvec letnikov z zasebnim avtomobilom sem vozil gradivo v zaporniske delavnice na ig in pri tem pokvaril amortizerje se bolj pa dobrsen del gradiva kajti zaporniki so sicer zadevo zvezali ampak skandalozno slabo tako me je tistega uspeha se zdaj sram naenkrat je prislo na dan da v bibliobusu ki je ob mojem prihodu deloval ze sest let ni prakticno nobenega izvoda slovenskih klasikov zavzel sem se ces da vsaj presernove poezije pa le mora imeti vsaka slovenska knjiznica ce jih ali ne kdo potrebuje in si izposodi in glej tisto leto nikjer ni bilo mogoce dobiti niti enega samega izvoda presernovih poezij in komaj smo nasli miniaturko cankarjeve zalozbe danes ko ima goriska knjiznica franceta bevka bog ve koliko racunalnikov povezanih v mrezo na razlicnih ravneh in vrsto drugih strojev si je tezko predstavljati kako tezko je bilo pred desetletjem kupiti del nujne opreme ni bilo mogoce kupiti novih dodatnih polic kamor bi se postavili kupi gradiva ki so izpostavljeni skodljivim vplivom lezali na tleh ko smo police dobili smo jih sestavili zvecer udarnisko da smo prihranili nekaj denarja bilo je potrebno ogromno naporov da smo prisli do prve ognjevarne omare v katero smo lahko kolikor toliko varno shranili najdragocenejse gradivo med katerim je tudi marsikateri unikat kdo bi ob tem pomislil na resen pozarnovarnostni sitem ki so ga ze takrat imele stevilne ustanove ko so se pokvarili brisalci na bibliobusu so se mi dvigali lasje spal tudi nisem ko je bilo treba kupiti zimske gume in ko je na koncu vse skupaj crknilo in je bilo treba kupiti cisto nov bibliobus se je zacela odisejada med tremi obcinami in republiko vendar tega konca nisem vec docakal v knjiznici o faksu nismo mogli resno razmisljati ce smo ze spravili skupaj denar so se spremenili predpisi tako da naenkrat nismo mogli placati ze instaliranega telefonskega prikljucka ker ga je bilo treba knjiziti kot investicijo ki pa so bile ravno tedaj strogo prepovedane takrat so ze prodajali pisalne stroje s spominom pa seveda na noben nacin ni bilo mogoce izpeljati te veleinvesticije ko smo nekako kupili dokaj preprost kopirni stroj so se mnogi zgrazali od kod goriski knjiznici toliko denarja in seveda je bilo toliko tezje dokazovati da so place prenizke ko je potem zacela puscati streha na stavbi kjer je deloval ljudski oddelek so bili vsi prepricani da sem pobral denar od plac iii najhujse tezave goriske knjiznice franceta bevka so izvirale iz prostorske stiske vsi ravnatelji pred in za mano so se zavedali da je njihova temeljna naloga doseci izgradnjo nove stavbe za knjiznico v arhivih je ohranjena pestra paleta predlogov bolj ali manj zrelih projektov za razplet prostorske stiske ki je temeljnega pomena za razvoj ustanove prostorski problemi so spremljali knjiznico od njenega nastanka kot sem prikazal v prispevku o razvoju goriske knjiznice ki je izsel v ze omenjenem zborniku leta prej je imela goriska knjiznica na voljo dolocen knjiznicni fond in prostore ki so bili najvecja ovira da ni mogla zaceti delati tako kot bi bilo potrebno na tem podrocju so se vsa prizadevanja sproti podirala nikakor se ni dalo urediti da bi se perspektivno in strokovno utemeljeno resila prostorska stiska ki se je med mojim delom v knjiznici tako zaostrila da je bilo treba iskati zasilne resitve ki pa so povzrocale neracionalno organizacijo dela toda knjiznicnega gradiva preprosto ni bilo kam dati delavci niso imeli niti svoje mize celo taksen prostorcek kot je stranisce smo spremenili v depo in le zaradi tolerance inspektorjev ustanova ni bila zaprta saj prostori niso zadostili ne pozarnovarnostnim predpisom ne zahtevam za varno delo ko je bila stiska najhujsa sem hodil od vrat do vrat kjer se je kaj praznilo pa naj se je izselila trgovina obrtna delavnica ali vecja ustanova na koncu smo iskali prostore za depoje v zasebnih stanovanjskih hisah tik pred mojim prihodom je bila ponujena nadomestna resitev v predelavi stavbe kjer je danes trgovina kemometal seveda je bila takrat to v bistvu baraka delavnica poligalanta za zobotehnicne izdelke ko so ukinili enega izmed zveznih skladov za pomoc gospodarstvu se je denar vrnil v obcine in spet enkrat je zazivela zamisel da se zgradi kulturni dom toda iz tega je nastala le koncertna dvorana na danasnjem bevkovem trgu lokacija pa je bila tako utesnjena da stavbe ni bilo moc siriti za druge dejavnosti potem smo proucevali moznost da bi od salonita odkupili sosednje prostore na kidricevi potem moznost da bi stavbo kjer je takrat deloval ljudski oddelek in uprava nadzidali prizadevali smo si kupiti sedanjo drugo stavbo zavarovalnice triglav ko so zaceli graditi novo zgradbo tedanje sluzbe za druzbeno knjigovodstvo na bevkovem trgu skusali smo kupiti vsaj prostore obcinskega odbora rdecega kriza ko so se selili iz stavbe na kidricevi seveda so vsi lastniki imeli bolj zanimive kupce in so jih lahko bistveno drazje prodali zavarovalnici trgovini tako da nobena teh in podobnih moznosti ni bila uresnicena posrecilo se nam je le da nam je krajevna skupnost solkan ponudila nekaj sob v obnovljenih prostorih obljubili smo jim da bomo skrbeli za krajevno knjiznico ki je bila nekoc last prosvetnega drustva jozeta srebrnica in ze dolgo ni vec delovala knjizne fonde pa so imeli shranjene v osnovni soli v solkanu tja smo preselili maticno sluzbo ki je s prihodom novega bibliotekarja zacela skrbeti za podruznicne knjiznice ter obdelavo in fond potujoce knjiznice oziroma bibliobusa maticna sluzba je kmalu po tistem ko smo pridobili novega sodelavca in primerne prostore zazivela z novo mocjo in dosegla zanimive uspehe ki so kasneje dosegli tako stopnjo da je vodja te sluzbe imel pomembno vlogo pri nastajanju medknjiznicnega informacijskega sistema za celotno drzavo obudili smo krajevne knjiznice v prvacini rencah predvsem pa zaceli spet skrbeti za dve oziroma stiri knjiznice v zamejstvu za dve za ljudsko knjiznico damira feigla v gorici in za knjiznico kulturnega drustva ivan trinko v cedadu so skrbeli ze pred tem vendar je prislo do dolgoletne prekinitve delovanja predvsem po krivdi lastnikov knjiznic zanje smo uredili stalen dotok knjiznicnega gradiva pri obdelavi je poleg borisa jukica in nekaterih nasih delavcev pomagala zdenka smole tako da se je fond uredil po sodobnih strokovnih nacelih kmalu sta obe knjiznici zaceli spet delati in razvijati tudi spremno dejavnost ceprav se je danes na to ze pozabilo ce sodimo po clanku luise gergolet ki je izsel v reviji iniziativa isontina december st str takrat smo razsirili pomoc tudi na kanalsko dolino kjer so si prizadevali ustanoviti slovensko knjiznico ki bi zacela delovati ko bi jim izrocili stavbo ki so jo ze kupili v tej fazi smo pravzaprav zaceli navezovati stike z njimi prek drustva knjizevnih prevajalcev in drustva slovenskih pisateljev deloma smo skrbeli tudi za knjiznico vecnamenskega polivalentnega centra v ronkah kjer so zaceli po razlicnih tezavah razvijati obsezno dejavnost sredi katere so nasli svoje mesto tudi slovenci s svojo kulturo na tem podrocju pa so se pojavljale ovire predvsem ni bil povsem jasen koncept kaksne knjiznice bodo to ali bodo samostojne knjiznice ali bodo delovale v sklopu kaksne druge mreze pritiski so bili da bi se povezale s trzasko narodno knjiznico ki pa je tedaj imela precejsnje tezave z lastno dejavnostjo starejsi koncept pa je predvideval da bi knjiznicam na trzaskem pomagala osrednja knjiznica srecka vilharja na goriskem in v videmski pokrajini pa goriska knjiznica franceta bevka ob tem cezmejnem sodelovanju velja opozoriti tudi na posebnost v delu goriske knjiznice franceta bevka od konca petdesetih let je zivahno sodelovala z drzavno knjiznico v gorici s katero je pripravila vrsto pomembnih skupnih projektov sredi sedemdesetih let smo poskrbeli da je to sodelovanje spet ozivelo ce bi primerjali nase knjiznice z italijanskimi in skusali ugotoviti s cim in kako je to sodelovanje obogatilo gorisko knjiznico franceta bevka bi zahtevalo obseznejso obravnavo lahko pa vseeno recemo da je najvecja razlika v tem ker italijanske delujejo v neprimerno boljsih materialnih pogojih to so drzavne ustanove ki imajo tocno dolocene materialne pogoje delovanja ceprav je zanimanje uporabnikov pri njih neprimerno manjse kot pri nas ko je italija presla na nov format kataloznih listkov so drzavne knjiznice imele moznost da so milijone listkov preslikale v sloveniji pa smo to pretipkovali in marsikaj se danes ni dokoncano seveda so tudi pri njih hudi problemi ampak ravnatelju ni treba skrbeti za place ki so taksne kot pri vseh drugih drzavnih usluzbencih samo po sebi se zdi razumljivo da morajo imeti pozarnovarnostni sistem da se temeljito prenovi celoten stavbni kompleks ko je to potrebno prejeli so npr sredstva za celotno obdelavo fondov semeniske knjiznice za restavriranje gradiva knjiznice v huminu ko ga je poskodoval potres goriska knjiznica ni nikoli dobila sredstev da bi vsaj zascitila tako dragoceno gradivo kot so inkunabule v knjiznici franciskanskega samostana na kostanjevici se manj je bilo mogoce resno bedeti nad taksno knjiznico kot je nekdanja tomajska zupnijska knjiznica oziroma knjiznica bratovscine svecenikov svetega pavla ki je bila kasneje preseljena v vipavsko semenisce oziroma skofijsko gimnazijo ceprav hrani marsikateri redek primorski tisk tako lahko recemo da imajo drzavne knjiznice v italiji bolj urejene pogoje delovanja ceprav je to bolj okostenel sistem slabse je povezan z drugimi tipi knjiznic ki so strogo locene na drzavne obcinske in druge knjiznice lahko so zelo razlicne in med njimi komajda obstaja sodelovanje tudi odmevnost te dejavnosti je bistveno nizja kot pri nas pomembna naloga ki smo jo skusali uresniciti v tem obdobju je bila zagotoviti prisotnost slovenske knjige v tej italijanski drzavni ustanovi skrbeli smo za dotok slovenskih knjig v drzavno knjiznico v gorici in deloma pomagali tudi pri oblikovanju njihove nabavne politike na tem podrocju to obliko sodelovanja smo izkoristili tudi za medbibliotecno zamenjavo in tako prisli do dokaj zanimivega italijanskega gradiva ki ga sicer ni bilo mogoce uvoziti vse te in stevilne druge oblike delovanja goriske knjiznice franceta bevka so vedno znova naletele na nepremostljivo oviro ki je bila tako ali drugace povezana z ze omenjenim pomanjkanjem prostora zaradi tega smo ob vsaki priloznosti opozarjali na to problematiko in jo skusali uzavestiti pri odgovornih da je gradnja stavbe za knjiznico nujna investicija tako nam je nekako uspelo da smo prisli v program drugega samoprispevka obcine nova gorica kjer je bila predvidena novogradnja knjiznice pomagalo nam je da sem nekako zvohal da zeli obcina pritlicje svoje stavbe v katerih je bil studijski oddelek goriske knjiznice preurediti za potrebe sluzb pri katerih imajo obcani najvec opravkov kot individualne stranke z resitvijo prostorske krize bi pridobila tudi obcina ki ze dolgo ni smela niti pomisliti da bi razsirila svoje upravne prostore zanimivo bi bilo obnavljati zgodbe o prepricevanju kulturnih delavcev solnikov in politikov da je gradnja knjiznice nujno potrebna in kaj lahko taksna ustanova prinese mestu in sirsi skupnosti ob kupckanju kaj naj pride v program samoprispevka ki je bil namenjen predvsem izgradnji sol in vrtcev je marsikateri ugledni javni delavec razkril veliko ignorance nekateri so menili da bi za potrebe goriske knjiznice franceta bevka za njen dvajsetclanski kolektiv in fond s enotami zadostoval prostor solske knjiznice v tedaj dograjajoci se srednji lesarski soli jozeta srebrnica ki meri nekaj sto kvadratnih metrov nekateri so razvijali teorijo da je knjiznica gotovo potrebna v vsaki skupnosti saj je mogoce utemeljiti tudi potrebo po pokritem zimskem bazenu v gornjem lokovcu vprasanje pa je ali si to s tako razvitim gospodarstvom in ob bolj perecih potrebah lahko privoscimo veliko je bilo tudi prerekanj kaj je bolj potrebno gledalisce ali knjiznica za uresnicitev tega projekta so takrat ze na razlicne nacine zbirali denar imeli so tudi nekaksen samoprispevek ki se je placeval ob vsakem nakupu v trgovinah taksno sramotno fehtanje denarja je kmalu prepovedal boris kraigher in je bilo potem potrebno cakati dve desetletji da smo spet zaceli zbirati denar na popolnoma enak nacin a pod drugim imenom v programu samoprispevka je bilo najprej postavljeno da se bo zgradila druga faza kulturnega doma v kateri bosta gledalisce in knjiznica izveden je bil tudi anonimni javni natecaj za idejno zasnovo seveda je bil program samoprispevka prenapet ker so sprejeli skorajda vse kar je bilo v posameznih sredinah predlagano samo da bi referendum o uvedbi samoprispevka uspel neuspel refurendum bi lahko osencil oziroma ocrnil politicno vodstvo in spet bi se lahko pojavilo vprasanje ali taksna garnitura predstavljalo voljo ljudstva res se je kmalu izkazalo da je program prenapet in da ga z zbranim denarjem ne bo mogoce v celoti uresniciti potrebno pa je bilo napraviti kar najvec objektov iz programa da porocilo ne bi bilo prevec katastrofalno ker je bila knjiznica financno bistveno manj zahtevna kot gledalisce je tako ostajala vec casa v programu na koncu pa je bilo ogrozena se ta stavba ki so jo gradbeniki skusali skladno s svojimi interesi temeljito podraziti nacrtovali so prisilno zracenje ne vem kaksne drage zidove in materiale o katerih se je tedaj malokomu sanjalo za ogrevanje so hoteli celo premozenje centralno uro itd predvsem pa se je v gradbenem odboru pojavila skupina ki je bila uzaljena ker ni dobila narocila za ta projekt in je po malem v ozadju zavlacevala z ocenami in nadzorom tako da so zahtevali placane projektne naloge za vsako delce posebej tako izvedbeni nacrti niso bili nikoli naroceni nobeno prepricevanje ni bilo mogoce tudi zato ker ni bil noben clan knjiznice v odlocujocih organih za izvedbo samoprispevka stavba knjiznice je bila na enem zadnjih mest v programu delovnim skupinam za izvedbo samoprispevka so bili blizu vodilni v splosnem gradbenem podjetju gorica ki je za potrebe trzisca zgradilo podaljska k obema parkirnima hisama med stolpnicami na gradnikovi ulici z izvedbo so zavlacevali kolikor so mogli toda na koncu so morali oboje zgraditi ker so bila pokrita parkirisca vkljucena v ceno ze prodanih in vseljenih stanovanj dogovorjeno je bilo da bo podaljske parkirnih his kupil bodoci mladinski center klub ki pa sploh ni prisel v program samoprispevka in v ta polozaj je prisla zadrega z gradnjo knjiznice ki je bila spet enkrat tik pred tem da se sprijazni s se enim propadlim projektom posebnega navdusenja da bi namesto nove stavbe dobili dva velika prostora v obeh parkirnih hisah z moje strani ni bilo to bi pomenilo vsaj dve novi izposojevalisci z novimi organizacijskimi in kadrovskimi problemi goriska knjiznica franceta bevka je vseskozi delala vsaj na treh mestih v locenih stavbah na oddaljenih lokacijah kar je povzrocalo neracionalno organizacijo obdelave knjiznicnega gradiva in izposoje tako smo takrat napravili kratko analizo na dveh straneh in ugotovili kaksne so prednosti ce bi obe garazi dobila goriska knjiznica franceta bevka misljeno je bilo da bi bila v eni periodicna zbirka ki je bila takrat v najtezjem polozaju v drugem pa izposoja na dom mislili smo celo da bi locili mladinsko knjiznico od oddelka za odrasle to je bilo seveda le zamisel o kateri so kmalu spet vsi molcali nobenih jasnih zagotovil ni bilo da se bo ta zamisel uresnicila hkrati pa sem se takrat tudi sam odlocal za svojo nadaljnjo osebno pot tisti dogovori so se obudili in stekli sele vec let kasneje povsem na novo ko sem ze zapustil gorisko knjiznico vedno bolj mi je namrec postajalo jasno da do nove stavbe goriska knjiznica franceta bevka tudi v drugem samoprispevku ne bo prisla hkrati pa se mi je uzavestilo spoznanje da nic resnega nic resnicno pomembnega za razvoj goriske knjiznice franceta bevka ni mogoce napraviti brez nove stavbe odlocitev da se poslovim od goriske knjiznice franceta bevka je pospesil splet okoliscin ki imajo v bistvu dva obraza osebna stiska in vprasanje o strokovni rasti na drugi strani pa obcutek osebne stagnacije na poklicnem podrocju oziroma pri izpolnjevanju nalog ravnatelja bil sem v letih ko se clovek spet intenzivno sprasuje kaj storiti iz svojega zivljenja kako naj obrne barko svojega zivljenja kaj resnega v bibliotekarski stroki in v knjiznici bi se zaradi nastalih razmer tezko napravilo razen ce bi odsel v ljubljano kamor so me vabili ko se je uredila administracija in smo dobili ekspeditivno tajnico knjiznice je bilo mogoce tekoce delo opraviti v par urah toda ves preostali del dneva ni bilo mogoce izkoristiti za nic pametnega ker je bil cas nenehno razbit ali si tekel na sestanke ki jih v dobi samoupravljanja in delegatskega sistema nikoli ni zmanjkalo ali si se ukvarjal s tem ali onim dogovarjanjem o vsem mogocem zbranost so prekinjali telefonski klici tako da med sluzbo nisi napravil nicesar ce sem potreboval malo vec casa za oblikovanje daljsega besedila sem moral to storiti doma kjer sem bil lahko nekaj ur skupaj zbran nikoli v zivljenju nisem tako malo prebral kot v letih ko sem delal v knjiznici se boril za vecji nakup knjig in s tezavami da bi dobil prostor zanje tako sem se pocasi zavedel da vsa ta leta kar naprej izgubljam na podrocju svoje osnovne stroke nisem vec sistematicno sledil razvoju jezikoslovja in literarnih ved predvsem pa se ni dalo napraviti tistega temeljnega kar bi v resnici omogocilo prelom v razvoju goriske knjiznice franceta bevka bilo je tako da se brez novih prostorov goriska knjiznica franceta bevka ni mogla vec razvijati tako so se vedno znova oglasala vprasanja bos tu trideset let cakal na penzijo takrat je bilo malo delovnih mest za slaviste izpraznilo pa se je mesto na tehniskem solskem centru vabili so me sicer tudi na novogoriski oddelek pedagoske akademije na filozofsko fakulteto v trstu ponujala se je moznost da postanem svetovalec za slovenski jezik na novogoriski enoti zavoda za solstvo itd toda mikal me je razred saj sem vsa ta leta po malem tudi honorarno ucil zgledalo je da po tem kar nekaj let ne bo nove podobne priloznosti in tako sem se odlocil da grem iz knjiznice in mesto prepustim komu ki bo imel sveze moci in zamisli ceprav poskusi da bi takoj nasli naslednika niso bili uspesni clovekovo zivljenje je reka v kateri se moras odlocati in izbirati med razlicnimi moznostmi lastnega uresnicevanja vcasih lahko tudi prehod na nizje delovno mesto sprozi novo energijo s katero je mogoce premagati trenutno osebno krizo ko ne ves ne kod ne kam pa si pri tem le se premlad da bi se sprijaznil s tem kar ti je zivljenje doslej od tvojega iskanja dalo takratna izbira se je kasneje pokazala za dobro novi ravnatelj je kmalu po prihodu pridobil nove prostore in dosegel nov zagon v razvoju knjiznice uspehi ob danasnjem jubileju pa nas vse ki smo skusali kdaj kaj postoriti za to najcastitljivejso kulturno ustanovo v najmlajsem slovenskem mestu navdajajo s ponosom in zadovoljstvom zoltan jan