najvec prosilcev za azil prihaja iz zr jugoslavije evrobilten st november azil slovenija mora spremeniti in uskladiti obstojece migracijske politike z migracijsko politiko drzav clanic evropske unije stevilne korenite spremembe v evropskem prostoru tako na politicnem gospodarskem kot na socialnem in varnostnem podrocju od slovenije zahtevajo spremembe in usklajevanje obstojece migracijske politike z migracijsko politiko drzav clanic evropske unije eu podrocje migracij ki je kljucnega pomena v t i tretjem stebru pravosodje in notranje zadeve je poleg organiziranega kriminala osrednji sklop maastrichtskega sporazuma in je bilo posebej obravnavano v porocilu evropske komisije o sodelovanju med drzavami clanicami eu in pridruzenimi drzavami tako sta sredi avgusta letos v sloveniji zacela veljati zakona iz sveznja migracijske zakonodaje in sicer zakon o tujcih in zakon o azilu sprejetje teh dveh zakonov pomeni zagotovitev pravne podlage potrebne za zavarovanje nacionalnih interesov in za obravnavanje tujcev v skladu z evropskimi standardi zakon o azilu pravna ureditev azila varstva in pomoci beguncem ki so v svojih maticnih drzavah ali v drzavah kjer imajo stalno bivalisce zatirani zaradi rase vere narodnosti pripadnosti posebni druzbeni skupini ali politicnega prepricanja je izjemno pomemben element zagotavljanja in spostovanja temeljnih clovekovih pravic in svoboscin v vsaki drzavi slovenija je pravico do azila sprejela in zapisala kot ustavno pravico v svojo ustavo tako se clen glasi v mejah zakona je priznana pravica pribezalisca tujim osebam in osebam brez drzavljanstva ki so preganjane zaradi zavzemanja za clovekove pravice in temeljne svoboscine ta ustavna dolocba je skupaj z zenevsko konvencijo o statusu beguncev iz leta in newyorskim protokolom iz leta pravna podlaga za sprejetje potrebnih zakonskih aktov na tem podrocju poleg navedenih mednarodnih aktov ki neposredno zavezujejo drzave podpisnice in ki so v svojem preteznem delu del obveznega mednarodnega prava pa slovenska zakonodaja na podrocju azila uposteva tudi acquis o zatociscu eu drzave clanice eu so za ureditev politike azila sprejele veliko pravnih aktov ki podrobno obravnavajo to problematiko od samega vstopa tujca v drzavo njegove prosnje za azil postopka pridobitve ter koncno statusa begunca njegovih pravic in dolznosti temelj za ureditev podrocja azila je maastrichtska pogodba ki jo dopolnjuje amsterdamska pogodba clen k amsterdamske pogodbe doloca da mora svet eu v petih letih po tem ko zacne veljati amsterdamska pogodba sprejeti natancno dolocene standarde in merila na podrocju azila ter beguncev v skladu z zenevsko konvencijo in newyorskim protokolom v skupno zakonodajo eu s podrocja azila spadajo evropska konvencija o varstvu clovekovih pravic in temeljnih svoboscin dublinska konvencija iz leta resolucija sveta evrope z dne maja o minimalnih zagotovilih v azilnem postopku skupno stalisce o usklajeni uporabi pojma begunec ki jo je definiral svet eu glede na clen konvencije o statusu begunca iz leta resolucija o usklajenem obravnavanju vprasanj glede tretjih drzav gostiteljic schengenski sporazum in resolucija o ocitno neutemeljenih prosnjah za azil sprejeta v londonu ter razlicni sklepi sprejeti na zasedanjih evropskega parlamenta in sklepi ter priporocila sveta eu v preambuli dublinske konvencije je zapisano da se drzave eu pri usklajevanju svojih azilnih politik zavedajo nujnosti da se sprejmejo ukrepi ki bi preprecili dolgotrajne postopke resevanja prosenj prosilcev za azil in ukrepi ki bi omogocali veckratno vlozitev in resevanje prosenj prosilcev v razlicnih drzavah clanicah eu v drugi tocki clena dublinske konvencije je doloceno da lahko prosnjo za pridobitev azila resuje le ena drzava clanica eu v skladu z nacionalno zakonodajo ter mednarodnimi obveznostmi peta tocka clena pa pravi da lahko drzava clanica prosilca za azil poslje v tretjo varno drzavo ce tako zahteva njena nacionalna zakonodaja vendar v skladu s konvencijo o statusu begunca dublinska konvencija prav tako predpisuje kako se doloci drzava ki bo izvajala azilni postopek t i drzavo prvega azila resolucija sveta eu o minimalnih jamstvih v azilnem postopku iz leta doloca univerzalna nacela ki zadevajo pravicen in ucinkovit postopek pridobitve azila zahteva ustanovitev organov pristojnih za resevanje prosenj ki so zelo strokovno podkovani in imajo dostop do vseh informacij cetrto poglavje navaja pravice prosilca za azil med postopkom ter pravico do pritozbe in ponovno resevanje prosnje peto poglavje resolucije zagotavlja pravice in varstvo mladoletnih prosilcev za azil sesto poglavje resolucije pa doloca dolznost drzave da prosilcu med postopkom za pridobitev azila zagotovi prebivalisce v sloveniji je leta za azil zaprosilo sest tujcev leta je bilo prosilcev leta in do konca julija tujcev od leta je prislo najvec tujcev ki so zaprosili za azil iz naslednjih drzav zvezna republika jugoslavija iran bosna in hercegovina irak hrvaska liberija navedeni podatki kazejo v primerjavi z drugimi zlasti razvitimi evropskimi drzavami zelo majhno stevilo prosilcev za azil se manjse pa je stevilo oseb ki jim je bil begunski status priznan eden izmed razlogov je da so tujci ki so zaprosili za azil nadaljevali pot v drzave clanice eu drugi razlog je tudi neustrezna in pomanjkljiva zakonodaja ki ne omogoca izvajanja azilnih postopkov tako kot je navada v drzavah eu glavni razlogi za sprejetje novega zakona o azilu so med drugim naslednji a odprava neurejenega pravnega polozaja dolocenega stevila tistih tujcev ki lahko z izpolnitvijo dolocenih pogojev nedvomno izkazejo ucinkovito in pristno vez s slovenijo kar je tudi v okviru eu priznano in uveljavljeno merilo za priznanje pravice do bivanja ali naselitve v posamezni drzavi b dosledno spostovanje sprejetih mednarodnih aktov zlasti evropske konvencije o varstvu clovekovih pravic in temeljnih svoboscin c uveljavitev splosnih nacel mednarodnega prava in obicajev kakor tudi prakse vecine drzav clanic eu prosilci za azil v posameznih drzavah v letih evropa avstrija belgija danska finska francija nemcija italija nizozemska spanija svedska v britanija slovenija skupaj opombe letni podatki za veliko britanijo so prilagojeni tako da vkljucujejo druzinske clane razen za leto podatki za francijo in spanijo se nanasajo na osnovne prosilce in ne vsebujejo druzinskih clanov podatki za slovenijo vsebujejo tako stevilo zacasnih beguncev prosilcev za status begunca in prosilcev za izdajo dovoljenja za zacasno prebivanje iz clovekoljubnih razlogov s sprejetjem novega zakona se je slovenija pridruzila stevilnim demokraticnim drzavam zlasti pa clanicam eu ki na podoben nacin skusajo pravno legalizirati pravni polozaj tistih oseb ki dolocen daljsi cas brez zakonite podlage prebivajo na njihovem drzavnem ozemlju po novem zakonu o azilu bodo v prihodnje osebe ki bodo vlozile v sloveniji prosnjo za azil ceprav bodo potem nadaljevale pot v druge drzave zlasti v drzave eu lahko v slovenijo kot tretjo varno drzavo tudi vrnjene slovenski pristojni organi pa bodo izvedli azilni postopek v sloveniji sedaj postopek na prvi stopnji traja povprecno od sest mesecev do enega leta pritozbeni postopki okoli dva meseca postopki pri sodnem varstvu pa priblizno eno leto na splosno v drzavah ki imajo bistveno vecje stevilo primerov izdajo dokoncno razsodbo v sestih mesecih tako se npr na danskem in nizozemskem posamezni primer obravnava povprecno sest mesecev v franciji osem mesecev v nemciji pa nameravajo ta cas skrajsati na dva meseca novi zakon o azilu natancneje kot prejsnji zakon o tujcih doloca tudi postopek organov odlocanja sodno varstvo in pravno pomoc svetovalcev za begunce ki jih imenuje pravosodni minister pri opredelitvi pravice do azila je treba posebej omeniti da zakon poleg dodelitve azila iz razlogov dolocenih z zenevsko konvencijo predvideva odobritev azila tudi iz clovekoljubnih razlogov teh razlogov zenevska konvencija sicer ne doloca so pa navedeni v clenu evropske konvencije o clovekovih pravicah in temeljnih svoboscinah ki je del acquis o zatociscu eu tako se omogoci uporaba nacela nevracanja ki je vsebovano v stevilnih mednarodnih predpisih in dokumentih s sprejetjem novega slovenskega zakona o azilu je odpravljenih veliko pomanjkljivosti hkrati pa je ta zakon zapolnil pravne vrzeli na podrocju azila in migracijske problematike sprejetje tega zakona pomeni tudi pravno uskladitev slovenske zakonodaje z zakonodajami drzav clanic eu na izjemno pomembnem in obcutljivem podrocju zakon o tujcih novi zakon o tujcih ur l rs st prinasa spremembe predvsem zaradi prilagoditve in uskladitve z evropskimi standardi ki zahtevajo spremembo sistema in sicer razlikovanje med vstopnimi vizumi in bivalnimi dovoljenji vizumi se izdajajo za vstop v drzavo za sorazmerno kratek cas prosnje za izdajo vizumov se vlagajo v tujini pri pristojnih slovenskih diplomatsko konzularnih predstavnistvih izdanih vizumov v sloveniji ni mogoce podaljsevati prav tako pa ne dopuscajo opravljanja pridobitne dejavnosti novi zakon ne pozna vec delovnih in poslovnih vizumov poleg vizumov za vstop in tranzitnih vizumov ki jih je poznal ze prejsnji zakon pa uvaja tudi dve novi vrsti vizumov letaliski tranzitni vizum in skupinski vizum iz razlogov zaradi katerih je tujec po starem zakonu pridobil delovni ali poslovni vizum pa lahko po novem pridobi dovoljenje za zacasno prebivanje z namenom zaposlitve in dela taksna ureditev je skladna z ureditvijo v drzavah clanicah eu saj jasno locuje tujce ki prihajajo v slovenijo kot turisti ali zaradi poslovnih obiskov od tujcev ki se zelijo v sloveniji naseliti za daljsi cas npr zaradi zaposlitve studija naselitve ipd posebej je treba poudariti tudi tiste dolocbe v predlogu zakona ki se nanasajo na drzavljane drzav clanic eu slovenija bo s pridobitvijo polnopravnega clanstva v eu pricela v celoti izvajati vse predpise eu glede prostega gibanja vstopa in prebivanja drzavljanov drzav clanic eu vstopni vizumi v drzavah eu so v veliki meri usklajeni medtem ko je dovoljenje za prebivanje stvar notranje zakonodaje posamezne drzave clanice glavni razlogi za spremembe zakona o tujcih so pomanjkljivosti v sedanji zakonski ureditvi spremenjene razmere na podrocju priseljevanja in migracij po svetu predvsem v evropi obveznosti ki za slovenijo izhajajo iz sprejetih mednarodnih aktov uskladitev z zakonodajo eu novi zakon o tujcih je uposteval vse mednarodne dokumente ki jih je sprejela slovenija kot npr schengenski sporazum dogovor o izvedbi schengenskega sporazuma evropsko konvencijo o varstvu clovekovih pravic in temeljnih svoboscin ter konvencijo o pravnem polozaju oseb brez drzavljanstva maja bozovic nazaj na vrh