leta smo praznovali stoletnico od kar so hladniki v rupi za to priloznost je najmlajsi sin ignacij zlozil pesem ob stoletnici od petrovca do brencica in jelovskovega grica od sirokih njiv nad dolom babnika nad godobolom meje ruparske teko se sedaj kod nekdaj so sredi ruparske doline je nekoliko ravnine ravno prav za hiso hleve hrame zitne in za pleve za vozove in vse to pa stojita dva kozolca lep pogled na to s petkovca nudi se mu kdor poroma k cerkvi svetega hieroma ki vrh parklja kozjega v bozjem hramu tron ima davno ze so preminili ki so bozji hram gradili za povecat bozjo slavo za ohranit vero pravo prav gotovo da pri gradnji v rupi niso bili zadnji zdaj se stari ta patron kjer njegov se slisi zvon varje hise vse in koce suse moce strele toce hisa stara sred doline davne hrani ze spomine tristo let in morda cez stara sta ze zid in les rod za rodom je prihajal zid o tem lahko bi bajal kje ticali so skrivaci da jih cesar ne zasaci v suknjo vtakne brz vojasko poslje bojevat na lasko davno ze je kar lovrica pot vodila je v gorico tam je kupoval kafe da ga pilo je dekle pil vipavca za tolazbo in pripravil grunt na drazbo ki za svojega je franca kupi hladnik iz logatca zdaj je ze sto let minilo kar se je vse to zgodilo ko v logatcu na vozove skladali so skrinje nove polne loncev skled keblic skafov in lesenih zlic kose moke in slanine oblacil in postelnine za posevek vsa semena in zivina vsa plemena skripal prednik je in zadnik ko na vozu je franc hladnik s svetim krizem voz pognal na petkovsko stran ravnal se pomlad se ne razveze ko ze v skalah brazde reze komaj caka na novino da bo krmit s cim zivino mine ze pomlad in zima pa se gospodinje nima dostikrat pa v rovte grede mece v gabrovce poglede ce kje pleve urska zala ki srce mu je vzgala urska iz rodbine davne po desetih farah slavne ce dobi jo vsak bo menil da se dobro je ozenil proti koncu listopada v rupi gospodinja mlada burklje ze in lonce suce od kleti in kasce kljuce z doto njeno pa izbrise se poslednji dolg od hise modra glava zenin svet mozu vecata ugled kmalu dalec ze poznan kot rovtarski zupan stiri bog mu da sinove stiri hcere so njegove janez kmalu rade volje gre v ljubljanske visje sole francelj ljubi delo poljsko nace gre pa na tirolsko jakob pa po solah tudi k boljsemu se kruhu trudi micka na grunt starodavni k turku pojde na vrh travni franca k gasparju mozi se da z doma dalec ni nezo mlinarjev pa sin zvabi v godobolski mlin a johana poroci se in v ameriko pobrise oce franc pa vedno zdoma po zupanskih poslih roma zena pa zaman svari naj ze te stvari pusti ker je ze na dalec znan da vsem birtom je dolzan treba sekat je gozdove da poplacajo dolgove kmalu pa ni kaj prodati za dolgove poravnati prazen hlev in kasca tudi prica sta ze stiski hudi janez sin pa ne miruje rodu rodni dom resuje nace pa zacne sirarstvo da otel bi gospodarstvo vsi so bratje poprijeli in resiti dom uspeli nace je res gospodaren skrben varcen in preudaren sestram doto vsem izplaca in dolznikom dolg povraca za pomoc mu nosit krize po nevesto gre v predgrize ki o njej vsi govore da ima zlato srce prvi rod se razsel je po svetu drugi je hotel svoj prostor imeti janez najprvo je mali kaplan zupnik pozneje in se dekan in kot poslanec na dunaj poslan francelj v ameriki daje na stran vrnil domov s prav lepim je zneskom janescev dom si je kupil podpeskom jakob pa znanje kmetijsko si veca boljsi bodocnosti kmeta posveca mlada je zlatega bila srca ki ni poznala nobenih meja vse je potrebne hitela podpirat v rupo prisli so beraci umirat bog se ozrl na novi je rod svoj blagoslov mu je sipal povsod pet se sinov jima zdravih rodilo hcera pa devet je prav lepo stevilo tona in peter pa janez in micka stefan in franca pa rezka marjanca tilka in francelj za njima se pepca zadnji ivanka angelca in nace mladi je rupar zastavil siroko hlev je obnovil in hiso visoko v hisi lepo obnovljeni so zbrali clani rodov dveh veliki in mali stara sta oce in mati otroke zbrala ob priliki zlate poroke v mirno zivljenje pa kot stela da se svetovna je vojna pricela mladi ze rupar slovo mora vzeti cesar na fronto ga hoce imeti mlada pa mati te zalostne case mora skrbeti za otroke in zase pa ne obupa in ne le varuje le se na boljse ves dom povzdiguje stiri vogale pri domu podpira sina se janeza zraven studira komaj vojna je minila gospodarja povrnila ga bolezen v posteljo spravi vec od spanske ne ozdravi ze se dnevi me steko in pokopat ga neso sama morala ostati s trinajstimi je mati stirinajsti se rodi ko ze v grobu moz lezi pa je rastel mladi rod in pomagal ji povsod tona mici ze krepko delo primeta v roko peter stefan pa ze kar vsak na pol je gospodar tona ze prav mlada se za tamlado v reko gre mati vcaka po trpljenju svoj najlepsi dan v zivljenju sin njen masnik prvi dar bogu daje na oltar kmalu franca in se micka skoro hkrati se mozita franca z lojzom v mlekarijo z maslom delat gre kupcijo micka da z andrejem pravi in v ponikvah dom postavi tilki se tako obraca da dobila je kovaca a marjanca v godobol sla je rod ustvarjat nov pepca pa cez en presledek za tamlado gre v osredek bozji pa ivanka sluzbi posveti v duhovni druzbi peter stefan pa oba gospodarita doma stefan iz srca vesel je ce mu raste sadno drevje peter pa najbolj uziva kadar z gnojnico zaliva tudi francelj pri kaki stvari rad ze malo gospodari nace in angelca se stejeta k odraslim ze prav lepo so se imeli prav lepo so ze ziveli pa spet vojna razdivja se zrtev spet zahteva zase predno zdivjajo se vojne strasti mati zaprla je trudne oci bog je prihranil ji gledat grozote ki je divjala cez nase planote videla ni vec kako raztepen mrtev je francelj domov prinesen stefana cakala pac bi zaman danes se grob je njegov nepoznan nace z angelco iz tega gorja pa sta cez mejo na lasko usla zdaj pa iz daljnih ravnin argentine zbujata tople na dom si spomine peter in rezka sama sta ostala v casih najtezjih tezko zdelovala v bridkih se urah na vso moc trudila hladnikom rupo pa le ohranila peter se koncno je vendar odlocil da se je in se prav dobro porocil zdaj pa je z zvesto zenico mu viko skupaj ze spravil druzino veliko zopet otroski zivzav je pri hisi clovek ga vcasih kar nic rad ne slisi a je brez njega v druzini pusto kod da zivljenja bi vec ne bilo v rupi ze raste sedaj tretji rod ki bo pripravil cetrtemu pot morda pa sreca tako naravna se da bo ucakal se prav lepe case to mu zelijo vsi clani druzine kar nas je ruparskih iz argentine