zbirke drzavnega zbora rs neuradno precisceno besedilo poslovnika dz zbirka razlag poslovnika drzavnega zbora in stalisc priporocil ter mnenj komisije za poslovnik k dolocbam poslovnika drzavnega zbora uradni list rs st popravek in delovni pripomocek ljubljana avgust spostovani v sluzbi komisije drzavnega zbora republike slovenije za poslovnik smo se odlocili da ob koncu mandata pripravimo zbirko razlag poslovnika drzavnega zbora ki jih je komisija drzavnega zbora za poslovnik kot pristojno delovno telo sprejelo vse od uveljavitve novega poslovnika drzavnega zbora v letu pa do leta ko se je iztekel mandat poslankam in poslancem izvoljenih v letu v zbirko smo hkrati vkljucili tudi nekaj za delo drzavnega zbora pomembnih priporocil stalisc in mnenj komisije za poslovnik ki so bila sprejeta v skladu s pristojnostjo komisije za poslovnik v primerih ko so clani ocenili da njihove vsebine ni moc oziroma ni potrebno sprejeti z razlago poslovnika vendar pa so navkljub temu te opredelitve zelo pomembne za vsakodnevno izvajanje dolocb poslovnika drzavnega zbora pri pripravi zbirke so bile upostevane vse spremembe oziroma dopolnitve poslovnika drzavnega zbora podz a uradni list rs st podz b uradni list rs st podz c uradni list rs st in podz d uradni list rs st zato so v zbirko vkljucene le tiste razlage priporocila stalisca in mnenja ki so relevantna na veljavno besedilo poslovnika drzavnega zbora oziroma so z njim ustrezno usklajena razlage priporocila stalisca in mnenja komisije za poslovniki so v zbirki razporejena glede na vsebinski vrstni red poglavjih poslovnika drzavnega zbora pricujoca zbirka je neuradna in je namenjena kot delovni pripomocek pri vasem delu v drzavnem zboru veliko prijetnega in uspesnega dela v drzavnem zboru vam zeli sekretar komisije za poslovnik boris vriser l r kazalo i razlaga drugega odstavka clena poslovnika r ii razlaga in clena poslovnika r iii razlaga prvega odstavka clena poslovnika r iv razlaga pravne narave poslanskega vprasanja in pobude ter drugega odstavka clena poslovnika r v razlaga in clena poslovnika r vi razlaga moznosti skrajsevanja roka za vlaganje amandmajev oziroma za predlozitev porocila maticnega delovnega telesa r vii priporocilo komisije za poslovnik glede glasovanja poslancev v zadevah pri katerih se zahteva kvalificirana vecina p viii razlaga drugega odstavka clena poslovnika r ix razlaga in clena poslovnika r x razlaga clena poslovnika r xi razlaga clena in tretjega odstavka clena poslovnika r xii razlaga clena poslovnika r xiii razlaga clena poslovnika r xiv priporocilo komisije za poslovnik k clenu poslovnika p xv razlaga in clena poslovnika ter odgovor na vprasanje o smiselni uporabi do clena in clena poslovnika na sejah delovnih teles r xvi razlaga prvega in cetrtega odstavka clena poslovnika r xvii priporocilo komisije za poslovnik glede ravnanja v primeru nezasedenosti poslanskih mest v delovnem telesu p iv xviii razlaga cetrtega odstavka clena poslovnika r xix razlaga drugega odstavka clena poslovnika r xx razlaga prvega odstavka clena poslovnika r xxi stalisce komisije za poslovnik glede izvajanja drugega odstavka clena poslovnika s xxii razlaga druge alinee prvega odstavka clena poslovnika v zvezi s prvim odstavkom clena poslovnika r ii xxiii razlaga drugega odstavka clena poslovnika r xxiv razlaga vprasanja obstoja predloga zakona ki po koncani drugi obravnavi ne vsebuje naslova ali nekaterih clenov r ii obr xxv razlaga prvega odstavka clena poslovnika r xxvi razlaga prvega odstavka clena poslovnika r xxvii priporocilo komisije za poslovnik glede oznacevanja clenov ki so bili spremenjeni v drugi obravnavi p xxviii mnenje komisije za poslovnik k vprasanju ali je moc z amandmaji v tretji obravnavi predloga zakona spremeniti naravnanost zakona sprejeto v prvi in drugi obravnavi m iii obr xxix razlaga tretjega odstavka clena poslovnika r xxx razlaga clena poslovnika r xxxi razlaga a clena poslovnika r a xxxii razlaga dopustnosti spreminjanja sprejete obvezne razlage r obvezna razlaga xxxiii razlaga pravne narave predloga drzavnega proracuna in clena poslovnika r xxxiv razlaga prvega odstavka clena poslovnika r xxxv razlaga clena poslovnika v povezavi z dolocbami o imenovanju ministra r xxxvi razlaga tretjega odstavka clena poslovnika r xxxvii razlaga prvega odstavka clena poslovnika r xxxviii stalisce komisije za poslovnik glede clena poslovnika s xxxix razlaga in clena poslovnika r xl razlaga in clena poslovnika r xli stalisce komisije za poslovnik do vprasanja kako obravnavati predloge aktov ki so jih v prejsnjem mandatu drzavnega zbora vlozili poslanci ki niso bili ponovno izvoljeni v drzavni zbor s prenos predlagateljstva i razlaga drugega odstavka clena poslovnika r komisija za poslovnik je sprejela naslednjo razlago drugega odstavka clena poslovnika drzavnega zbora v casu med jesenskim in pomladanskim zasedanjem drzavnega zbora to je med decembrom in januarjem ter med pomladanskim in jesenskim zasedanjem drzavnega zbora to je med julijem in septembrom ni moc sklicati redne seje drzavnega zbora oziroma redne seje delovnega telesa iz obrazlozitve drugi odstavek sedmega clena poslovnika nedvoumno doloca da se redne seje drzavnega zbora sklicujejo v casu rednih letnih zasedanj drzavnega zbora to je v casu pomladanskega zasedanja in v casu jesenskega zasedanja zato je povsem logicen zakljucek da v casu med jesenskim zasedanjem in pomladanskim zasedanjem oziroma pomladanskim in jesenskim zasedanjem predsednik drzavnega zbora oziroma drugi s poslovnikom pooblasceni sklicatelj ne more sklicati redne seje drzavnega zbora v tem casu se lahko sklice le izredna seja drzavnega zbora povsem enako stalisce velja tudi za seje delovnih teles v casu med obema zasedanjema to je med decembrom in januarjem oziroma med julijem in septembrom ni moc sklicati redne seje delovnega telesa ampak le izredno sejo ii razlaga in clena poslovnika r komisija za poslovnik je ob obravnavi vprasanj kaj se steje kot prijava poslanskega vprasanja ali zadosca da se poslanec prijavi tako kot k razpravi tretji odstavek clena poslovnika kdaj se steje da je vprasanje postavljeno pisno ali je to npr tudi prijava poslanskega vprasanja ki je podrobno napisana in obrazlozena kot pisno poslansko vprasanje ali je pisno vprasanje le tisto v katerem poslanec izrecno zahteva pisni odgovor drugi odstavek clena poslovnika ali lahko pisno vprasanje poslanec tudi ustno predstavi na seji zbora sprejela naslednjo razlago in clena poslovnika drzavnega zbora prijava poslanskega vprasanja v smislu odstavka clena poslovnika je obvestilo sekretarju drzavnega zbora da bo poslanec ustno postavil poslansko vprasanje ali pobudo na seji drzavnega zbora smisel vnaprejsnjega obvestila ni v najavi vsebine vprasanja vladi ali ministrom temvec v moznosti upostevanja vrstnega reda poslancev v skladu s odstavkom tega clena poslansko vprasanje je lahko le pisno ali ustno pisno postavljeno poslansko vprasanje ni mogoce ustno predstavljati na seji poslanec se mora odlociti ali postavlja ustno vprasanje zato da bi se na isti seji dobil odgovor vlade ali ministra na pisno vprasanje je namrec vlada dolzna odgovoriti najkasneje tri dni pred naslednjo sejo da ima dovolj casa za pisni odgovor in da lahko poslanec postavi dopolnilno vprasanje poslanec lahko ustno vprasanje najavi tudi tako da svoje vnaprej pripravljeno ustno vprasanje v pisni obliki predlozi sekretarju drzavnega zbora v tem primeru mora navesti da gre za ustno vprasanje ki ga bo postavil na seji drzavnega zbora ali da gre za pisno vprasanje v primeru dvoma zahteva sekretar drzavnega zbora izjasnitev poslanca kar ugotovi z uradnim zaznamkom na vprasanju sekretar drzavnega zbora ravna v skladu z opredelitvijo poslanca prijave ustnih poslanskih vprasanj sporoci predsedujocemu drzavnega zbora pisna vprasanja pa predsednik drzavnega zbora takoj poslje vladi ali ministru iz obrazlozitve poslovnik loci pisna in ustna poslanska vprasanja in pobude zato je potrebno tudi v praksi drzavnega zbora strogo lociti pisna od ustnih vprasanj oziroma pobud poslovnik pozna sistem prijave poslancev ki bodo postavili ustna poslanska vprasanja namen prijave ustnega vprasanja je le zagotoviti moznost predsedujocemu drzavnega zbora da v skladu s odstavkom clena pripravi vrstni red poslancev ki bodo na seji ustno postavili poslansko vprasanje vendar pa ne bi bilo pravilno prepreciti poslancu da ob prijavi ustnega vprasanja le tega tudi pisno predlozi oziroma navede krajsi ali daljsi povzetek takega vprasanja pri tem pa mora biti nesporno izrazena poslanceva zelja da bo pisno vprasanje postavil le ustno se pravi da ne gre za pisno poslansko vprasanje v primeru da generalni sekretar drzavnega zbora ne more nesporno ugotoviti volje poslanca bo poslanca pozval da se izrece glede zelene oblike predstavitve poslanskega vprasanja tako dobljeno informacijo bo oznacil v uradnem zaznamku na predlozenem poslancevem vprasanju iii razlaga prvega odstavka clena poslovnika r komisija za poslovnik je ob obravnavi vprasanja ali se omejitve iz odstavka clena poslovnika drzavnega zbora nanasajo tudi na razpravo po prvem odstavku tega clena sprejela naslednjo razlago prvega odstavka clena poslovnika drzavnega zbora ce drzavni zbor v skladu s odstavkom clena poslovnika na predlog poslanca sklene naj se o odgovoru vlade opravi razprava v drzavnem zboru drzavni zbor o tem razpravlja in odloca kot o posebni tocki dnevnega reda v tem primeru ne veljajo omejitve razprave dolocene v odstavku clena poslovnika vladi je kot pri vsaki tocki dnevnega reda treba omogociti ustno obrazlozitev odgovora in sodelovanje v razpravi za razpravo veljajo dolocbe clena poslovnika po koncani razpravi se odloca o sklepih ki so jih poslanci predlagali v razpravi drzavni zbor lahko sklene da naj do predlogov sklepov ali stalisc poda mnenje pristojno delovno telo lahko pa sprejme sklepe tudi v skladu z in clenom poslovnika iz obrazlozitve gramatikalna in logicna razlaga in odstavka clena poslovnika napotuje na sklep da je razprava o odgovoru casovno omejena le ce se opravi na zahtevo najmanj desetih poslancev razprava o odgovoru vlade na podlagi in odstavka clena pa je sicer izrecna izjema od pravila da se dnevni red doloca na zacetku seje v primeru odstavka se casovno omejeno razpravo mora opraviti na tekoci seji o tem kdaj se bo opravila razprava o odgovoru vlade na podlagi sklepa drzavnega zbora op avt odstavek clena pa odloca drzavni zbor taka razlaga clena poslovnika izhaja tudi iz pregleda razprave komisije za poslovnik v pripravi poslovnika drzavnega zbora ter iz odlocanja drzavnega zbora o amandmajih vlozenih na predlog poslovnika drzavnega zbora iv razlaga pravne narave poslanskega vprasanja in pobude ter drugega odstavka clena poslovnika r komisija za poslovnik je ob obravnavi vprasanj ali je mozno poslanska vprasanja in pobude izrabljati za razpravo o takih kompleksnih vsebinskih temah ki bi zahtevale posebno tocko dnevnega reda na seji drzavnega zbora ali pa celo sklic izredne seje drzavnega zbora in seveda tudi temu primerne priprave na tako obravnavo ali je po drugem odstavku clena poslovnika mozno po koncani razpravi v zvezi z odgovorom vlade na poslansko vprasanje odlocati o predlogih stalisc ali sklepov in se pri tem sklicevati na drugi odstavek clena poslovnika ter na razlago poslovniske komisije k clenu poslovnika ali je mozno in v skladu s poslovnikom pri poslanskih vprasanjih in pobudah odrejati na zahtevo poslanskih skupin odmor in se pri tem sklicevati na ze citirani clen ali je mozno pri tem uporabljati drugi odstavek clena poslovnika zahteva poslanske skupine za posvetovanje v skupini ali je po razpravi o odgovoru vlade na poslansko vprasanje na zahtevo najmanj desetih poslancev ali poslanske skupine mozno predlagati drzavnemu zboru predlog sklepa na podlagi drugega odstavka clena poslovnika kot je bilo to pojasnjeno s strani predsedujocega drzavnega zbora sprejela naslednjo razlago pravne narave poslanskega vprasanja in pobude ter drugega odstavka clena poslovnika drzavnega zbora kadar drzavni zbor razpravlja na podlagi drugega odstavka clena poslovnika o odgovoru na postavljeno poslansko vprasanje ali pobudo lahko poslanske skupine le pojasnijo stalisca do odgovora vlade oziroma posameznega ministra takoj po danem odgovoru ko drzavni zbor obravnava poslanska vprasanja in pobude poslanci ne morejo zahtevati da predsedujoci prekine razpravo zaradi posveta poslanske skupine drugi odstavek clena poslovnika iz obrazlozitve institut poslanskih vprasanj in pobud je izredno pomemben za polozaj poslancev kot tudi za razmerje med parlamentom in vlado pravica poslancev postavljati vprasanja vladi ali posameznemu ministru je namrec pomemben nacin izvajanja nadzora nad delom vlade in ministrov in s tem odgovornosti vlade parlamentu poslansko vprasanje se razlikuje od drugih instrumentov vzpostavljanja odgovornosti vlade po tem da ne pride do glasovanja o nezaupnici vlade ker gre za dialog med poslancem in vlado oziroma posameznim ministrom ker se ob poslanskih vprasanjih lahko v parlamentu izoblikuje tudi doloceno stalisce do dela vlade ali posameznega ministra je tudi poslansko vprasanje pomembno sredstvo za uveljavljanje odgovornosti vlade parlamentu izhajajoc iz ustavne opredelitve poslancev in iz narave parlamentarnega sistema je poslovnik samostojno v odsotnosti ustavne dolocitve instituta poslanskega vprasanja uredil podrocje poslanskih vprasanj in pobud do clena poslovnika kot je ze bilo omenjeno poslanec s poslanskim vprasanjem oziroma pobudo praviloma ne more zahtevati razprave v drzavnem zboru ampak le kratek odgovor na postavljeno vprasanje ali opredelitev do pobude poslovnik pa odstopa od tega splosnega principa in kot izjemo doloca dva primera ko je moc opraviti krajso ali daljso razpravo pri krajsi razpravi je dopusceno da poslanske skupine pojasnijo stalisce do odgovora vlade oziroma posameznega ministra in sicer takoj po danem odgovoru drugi odstavek clena poslovnika daljsa razprava pa je dolocena v prvem odstavku clena poslovnika saj se o odgovoru vlade oziroma posameznega ministra razpravlja pri posebni tocki dnevnega reda na seji drzavnega zbora uporabljajo se dolocbe poslovnika o obravnavi posamezne zadeve na seji drzavnega zbora sprejeta razlaga se dotika le razprave po drugem odstavku clena poslovnika poudarjeno je da je ta razprava omejena le na pojasnjevanje stalisc poslanskih skupin in da se razprave ne more prekinjati zaradi posveta v poslanski skupini odlocitev da med poslanskimi vprasanji in pobudami in tako tudi med razpravo na podlagi drugega odstavka clena poslovnika ni mozna prekinitev za posvetovanje v poslanski skupini je utemeljena s tem da je namen obravnave poslanskih vprasanj predvsem zagotoviti vsem poslancem ki so prijavili poslansko vprasanje ali pobudo da pridejo na vrsto zato je s poslovnikom omejen cas tako za postavitev vprasanja oziroma pobude za njen odgovor kot za razpravo na podlagi drugega odstavka clena poslovnika v razlaga in clena poslovnika r komisija za poslovnik je ob obravnavi vprasanj ali lahko na podlagi prvega odstavka clena poslovnika spremembo predlaganega dnevnega reda izredne seje umik posamezne tocke iz dnevnega reda ali razsiritev dnevnega reda s posamezno tocko poleg predsednika drzavnega zbora predlaga tudi vlada posamezni poslanec ali poslanska skupina ali se cetrti odstavek clena poslovnika uposteva tudi za izredno sejo ali lahko drzavni zbor o zadevi o kateri je ze odlocil ponovno odloca na eni izmed naslednjih sej na podlagi novega predloga pri cemer gre za popolnoma enako vsebino brez sprememb ali dopolnitev sprejela naslednjo razlago in clena poslovnika drzavnega zbora dolocba clena poslovnika o odlocanju drzavnega zbora o dnevnem redu velja tako za redno kot izredno sejo drzavnega zbora upraviceni predlagatelji lahko predlagajo tako umik posamezne tocke dnevnega reda kot tudi razsiritev ce so razlogi nastali po sklicu seje in ce je bilo poslancem poslano ali izroceno gradivo ki je podlaga za uvrstitev na dnevni red poslovnik ne prepoveduje da bi isti ali drugi predlagatelj ponovil predlog ali zahtevo da drzavni zbor odloci o istem ali podobnem proceduralnem predlogu oziroma zahtevi iz obrazlozitve poslovnik v poglavju sklicevanja sej razlikuje med rednimi in izrednimi sejami drzavnega zbora predsednik drzavnega zbora praviloma sklicuje redne seje drzavnega zbora izredne seje pa zunaj rednih zasedanj drzavnega zbora in v casu rednih zasedanj kadar ni pogojev za redno sejo clen poslovnika namen izredne seje je v cimprejsnji obravnavi zadev katerih obravnava casovno ne more pocakati na naslednjo redno sejo razlogi za takojsnjo obravnavo so lahko razlicni in sicer od spostovanja ustavnih zakonskih ali poslovniskih rokov pa vse do sprejetja ukrepov zaradi izrednih potreb drzave interesov obrambe ali naravne nesrece nadaljnja poslovniska poglavja ki dolocajo potek seje predsedovanje in udelezevanje na seji ter odlocanje ne razlikujejo vec med rednimi in izrednimi sejami tako da je nesporno moc zakljuciti da so to splosne dolocbe zatorej dolocbe o odlocanju o predlogu dnevnega reda veljajo tudi za izredno sejo sklicatelj seje lahko spreminja predlagani dnevni red seje drzavnega zbora z odlocitvijo drzavnega zbora pa tudi predlagatelj tocke dnevnega reda vlada in poslanec pri tem velja za umikanje tocke s predlaganega dnevnega reda kot za siritev dnevnega reda dolocba clena poslovnika ceprav bi se na prvi pogled zdelo da dolocba drugega odstavka umik tocke na predlog maticnega delovnega telesa brez odlocitve drzavnega zbora in cetrtega odstavka razlogi za dopustnost predlagati razsiritev clena ne moreta veljati za izredno sejo ko lahko poslanci dobijo celo predlog dnevnega reda na klop na sami seji pa omenjena odstavka veljata tudi za izredno sejo ne samo da poslovnik nikjer ne daje pravne podlage za odstopanje od omenjenih odstavkov clena poslovnika tudi tolmacenje v tej smeri bi bilo nepravilno in nekorektno ce je med sklicem izredne seje in sejo dovolj casa gradivo pa so poslanci dobili ze s sklicem lahko maticno delovno telo po njegovi obravnavi tudi oceni in v svojem porocilu drzavnemu zboru predlaga da drzavni zbor zaradi navedenih razlogov brez razprave umakne posamezno tocko z predlaganega dnevnega reda seje enako je nesporno da je moc predlagati razsiritev predlaganega dnevnega reda z obravnavo zadeve ki se je zgodila med sklicem izredne seje in samo sejo dopustnost ponavljanja predloga oziroma zahteve za odlocanje drzavnega zbora o proceduralni zadevi poslovnik ne ureja po mnenju komisije lahko isti ali drugi predlagatelj ponovi predlog ali zahtevo da drzavni zbor odloci o istem ali podobnem proceduralnem predlogu ali zahtevi v praksi je povsem mogoce da si poslanci med enim in drugim odlocanjem premislijo nastopijo drugacne okoliscine ali pa zelijo le spremeniti svojo pred tem sprejeto proceduralno odlocitev ponovno odlocanje o aktu drzavnega zbora clen poslovnika oziroma o drugi sprejeti vsebinski odlocitvi pa je mozno ce je podan nov predlog oziroma zahteva in izpeljan s poslovnikom predpisan postopek odlocanja o njem vi razlaga moznosti skrajsevanja roka za vlaganje amandmajev oziroma za predlozitev porocila maticnega delovnega telesa r komisija za poslovnik je ob obravnavi vprasanj ali se mora spostovati dnevni rok za predlozitev porocila maticnega delovnega telesa drugi odstavek clena poslovnika v primeru ce drzavni zbor skrajsa dnevni rok iz clena poslovnika oziroma v primeru ko se posamezni akt uvrsti na dnevni red seje sele s sklicem seje ne da bi bil tudi napovedan za obravnavo v predhodnem sklicu ali se spostuje tudi dnevni rok za predlozitev amandmaja tretji odstavek clena poslovnika sprejela naslednjo razlago moznosti skrajsevanja roka za vlaganje amandmajev oziroma za predlozitev porocila maticnega delovnega telesa ce drzavni zbor na podlagi drugega odstavka clena poslovnika skrajsa trideset dnevni rok iz clena poslovnika cas posedovanja gradiva za sejo drzavnega zbora je treba zascititi petnajst dnevni rok za vlaganje amandmajev tretji odstavek clena poslovnika v drugi in tretji obravnavi v tem primeru bo drzavni zbor stel petnajst dnevni rok na naslednji nacin v primeru da je bilo gradivo v porocevalcu drzavnega zbora objavljeno od tridesetega do petnajstega dne pred sejo bo petnajst dni teklo od dneva objave v porocevalcu v primeru da je bilo gradivo objavljeno kasneje torej manj kot petnajst dni pred sejo drzavnega zbora pa bodo predlagatelji amandmaja le tega lahko vlozili vse do zacetka obravnave gradiva na seji drzavnega zbora to je do trenutka ko predsedujoci najavi da prehaja k tocki obravnava tega gradiva spostovanje roka je nujna tudi v primeru ko se posamezni akt uvrsti na dnevni red seje sele s sklicem seje ne da bi bil napovedan za obravnavo na seji tudi v predhodnem sklicu zato se bodo lahko amandmaji v taksnem primeru vlagali do zacetka obravnave te tocke na zboru smiselno enako stalisce velja tudi pri osem dnevnem roku za predlozitev porocila maticnega delovnega telesa clen poslovnika akta ni mogoce uvrstiti na sejo ce ob sklicu ni porocila maticnega delovnega telesa to pomeni da bo predlog kolegija za skrajsanje rokov na drzavnem zboru lahko sprejet le ce se je do predloga akta pravocasno opredelilo maticno delovno telo hkrati to tudi pomeni da gradiva ki ni bilo najavljeno v predhodnem sklicu ni mogoce uvrstiti na dnevni red s sklicem seje ce v tem casu se ni porocila maticnega delovnega telesa glede opredelitve maticnega delovnega telesa do amandmajev pa bo le to v prvem primeru posredovalo do zacetka obravnave tocke na seji drzavnega zbora v drugem primeru pa bo lahko drzavni zbor pred odlocanjem o amandmajih sejo prekinil in pocakal z odlocanjem do pridobitve mnenja maticnega delovnega telesa glede na navedeno komisija za poslovnik priporoca da se skrajsanje rokov iz clena poslovnika drzavnega zbora uporablja restriktivno saj vsaka taka odlocitev otezuje delo poslancev maticnega delovnega telesa in drzavnega zbora iz obrazlozitve v praksi se je pojavilo vprasanje kako naj se drzavni zbor odzove na skrajsanje trideset dnevnega roka iz clena kot mu to omogoca drugi odstavek clena poslovnika glede na petnajstdnevni rok za vlaganje amandmajev in osem dnevni rok za predlozitev porocila maticnega delovnega telesa petnajst dnevni rok iz tretjega odstavka clena poslovnika ki se uporablja pri vlaganju amandmajev v drugi in tretji obravnavi je potrebno zascititi zato je komisija pripravila resitev ki bo omogocila vlaganje amandmajev in priprave porocila maticnega delovnega telesa v vseh teh primerih skrajsanja trideset dnevnega roka vii priporocilo komisija za poslovnik glede glasovanja poslancev o zadevah pri katerih se zahteva kvalificirana vecina p komisija za poslovnik je sprejela naslednje priporocilo glede izvajanja drugega odstavka clena poslovnika drzavnega zbora komisija za poslovnik poudarja da v primerih ko drzavni zbor odloca z dvotretjinsko vecino navzocih poslancev lahko glasujejo le poslanci ki so prijavili svojo prisotnost pred glasovanjem za ali proti pojasnilo in obrazlozitev komisija za poslovnik je obravnavala predloga za spremembo poslovnika in sicer da se glasovi oddani v drzavnem zboru stejejo samo v primeru ko je poslanec ali poslanka oddala tudi svoj znak prisotnosti pri tem je menila da je v poslovniku sprejet nacin javnega glasovanja z uporabo glasovalne naprave v tem da se po opravljenem ugotavljanju navzocnosti ko se ugotovi sklepcnost zbora izreka le za ali proti predlogu o katerem drzavni zbor odloca drzavni zbor posebej ne ugotavlja vzdrzane glasove tako da lahko poslanec po priglasitvi navzocnosti tudi ne izrece svoje odlocitve drugacen pristop je potreben le tedaj ko drzavni zbor odloca z kvalificirano vecino to je z dvotretjinsko oziroma enotretjinsko vecino navzocih poslancev tedaj se zahteva da se mora poslanec ki zeli izreci svojo odlocitev predhodno prijaviti pri ugotavljanju navzocnosti taksno nacelo je uveljavila tudi praksa pri delu drzavnega zbora zato je predlagani predlog spremembe poslovnika nesprejemljiv viii razlaga drugega odstavka clena poslovnika r komisija za poslovnik je sprejela naslednjo razlago drugega odstavka clena poslovnika drzavnega zbora predsedujoci mora na zacetku seje drzavnega zbora ugotavljati sklepcnost drugi odstavek clen nato pa ugotavlja navzocnost pred vsakim glasovanjem in na zacetku nadaljevanja prekinjene seje prvi odstavek clena med sejo to je v casu ko drzavni zbor zaseda vendar ne odloca pa se lahko ugotavlja navzocnost le ce predsedujoci ugotovi potrebo po preverjanju sklepcnosti drugi odstavek clena vsaka poslanska skupina ali poslanec lahko predlaga da predsedujoci preveri sklepcnost vendar predsedujoci sam odloci ali so upraviceni razlogi za ugotavljanje navzocnosti poslancev drzavnega zbora iz obrazlozitve ugotavljanje navzocnosti oziroma sklepcnosti je doloceno v drugem odstavku clena oziroma prvem odstavku clena poslovnika dolocbi izhajata iz clena ustave ki doloca da drzavni zbor sklepa ce je na seji navzoca vecina poslancev navzocnost se po poslovniku tako ugotavlja na zacetku seje pred vsakim glasovanjem in na zacetku nadaljevanja prekinjene seje sklepcnost se preveri tudi takrat ko ugotavljanje navzocnosti ni s poslovnikom izrecno doloceno vendar le ce predsedujoci ugotovi taksno potrebo drugi odstavek clena poslovnika tolmacenje besedne zveze ugotovitev potrebe iz drugega odstavka clena poslovnika je v pristojnosti predsedujocega ki bo glede na vsakokratno situacijo in glede na potrebe delovanja drzavnega zbora ocenil potrebo po nadaljevanju seje ne da bi preverjali sklepcnost vendar bo lahko drzavni zbor nadaljeval z delom le do trenutka ko je treba na podlagi clena ustave zagotoviti sklepcnost drzavnega zbora pri tem je komisija menila da lahko poslanska skupina ali pa posamezni poslanec predlagajo predsedujocemu da ugotavlja navzocnost na podlagi drugega odstavka clena poslovnika predsedujoci bo ob taksnem predlogu samostojno odlocil o tem ali so upraviceni razlogi za ugotavljanje sklepcnosti in bo nato ugotavljal navzocnost ali niso ix razlago in clena poslovnika r komisija za poslovnik je sprejela naslednjo razlago in clena poslovnika drzavnega zbora prvi odstavek clena poslovnika daje pravico poslancem da vedno ne glede na rok zahtevajo v pristojni sluzbi racunalniski izpis glasovanja drugi in tretji odstavek clena poslovnika omogocata da drzavni zbor ponovi glasovanje ce se pri glasovanju z glasovalno napravo ugotovi tehnicna napaka opozorilo o tehnicni napaki lahko da vsak poslanec o ponovitvi glasovanja odloca predsedujoci ce je tehnicna napaka pri delu glasovalne naprave ocitna ali ce je otezen ali dvomljiv potek glasovanja zaradi vkljucevanja glasovalne naprave na predsedniski mizi predsedujoci odloci o ponovitvi glasovanja brez preverjanja glasovalne naprave ce poslanec ugovarja tehnicni neoporecnosti glasovalne naprave predsedujoci odredi pregled glasovalne naprave in zahteva racunalniski izpis glasovanja zoper katerega je dan ugovor ce na podlagi racunalniskega izpisa ugotovi da je izid glasovanja nejasen odloci da se glasovanje ponovi po clenu poslovnika lahko poslanec ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja poteku glasovanja lahko ugovarja neposredno po vsaki fazi opravljenega glasovanja ugotavljanje navzocnosti kdo je za predlog kdo je proti predlogu ali neposredno po objavi izida glasovanja ce se neposredno po glasovanju hkrati javi vec poslancev predsedujoci ugotovi ali vsi poslanci svoj ugovor upirajo na isti clen poslovnika v taksnem primeru se odloca o ponovitvi glasovanja na podlagi clena poslovnika le enkrat poslanec je dolzan ob ugovoru predlagati da se glasovanje ponovi razlogi ki jih poslanec ob tem navede se ne preverjajo in niso predmet razprave saj predstavljajo njegovo subjektivno oceno razlogov za predlog da se glasovanje ponovi predsedujoci pozove poslanca da v primeru nejasnega predloga pojasni ali ugovarja tehnicni napaki po clenu poslovnika ali predlaga drzavnemu zboru odlocanje o ponovitvi glasovanja na podlagi clena poslovnika predsedujoci da brez razprave in obrazlozitve glasu predlog poslanca o ponovitvi glasovanja na podlagi clena poslovnika na glasovanje ce o predlogu odloci drzavni zbor z vecino opredeljenih glasov se glasovanje ponovi ob ponovnem glasovanju imajo poslanci pravico obrazloziti svoj glas iz obrazlozitve ponovitev glasovanja je institut ki omogoca drzavnemu zboru da ob izpolnjevanju s poslovnikom dolocenih kriterijev razveljavi pravkar opravljeno glasovanje in ga ponovi poslovnik omogoca ponovitev le v dveh primerih in sicer ce je razlog a v tehnicni napaki na glasovalni napravi clen poslovnika ali b v subjektivnem ravnanju poslanca clen poslovnika k a drugi in tretji odstavek clena poslovnika omogocata da drzavni zbor ponovi glasovanje ce se pri glasovanju z glasovalno napravo ugotovi tehnicna napaka vsak poslanec lahko pri predsedujocemu poda opozorilo o tehnicni napaki predsedujoci odloci o ponovitvi glasovanja pri tem imamo dva mozna primera ce je tehnicna napaka pri delu glasovalne naprave ocitna ali ce je otezen ali dvomljiv potek glasovanja zaradi vkljucevanja glasovalne naprave na predsedniski mizi predsedujoci odloci o ponovitvi glasovanja brez preverjanja glasovalne naprave drugi primer pa je ko poslanec ugovarja tehnicni neoporecnosti glasovalne naprave v tem primeru predsedujoci odredi pregled glasovalne naprave in zahteva racunalniski izpis glasovanja zoper katerega je dan ugovor ce na podlagi racunalniskega izpisa ugotovi da je izid glasovanja nejasen odloci da se po odpravi napake ponovi glasovanje k b po clenu poslovnika lahko poslanec ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja poslanec lahko ugovarja poteku glasovanja neposredno po ugotavljanju navzocnosti po izjavljanju za predlog ali proti predlogu ali neposredno po objavi izida glasovanja ce se neposredno po glasovanju hkrati javi vec poslancev predsedujoci ugotovi ali vsi poslanci svoj ugovor upirajo na isti clen poslovnika v taksnem primeru se odloca o ponovitvi glasovanja na podlagi clena poslovnika le enkrat poslanec je dolzan ob ugovoru predlagati da se glasovanje ponovi razlogi ki jih poslanec ob tem navede se ne preverjajo in niso predmet razprave saj predstavljajo njegovo subjektivno oceno razlogov za predlog da se glasovanje ponovi predsedujoci pozove poslanca da v primeru nejasnega predloga pojasni svoj predlog in ga nedvoumno izrazi ce se poslanec sklicuje na clen poslovnika drzavni zbor nato odloca o predlogu in ce ga sprejme z navadno vecino se ponovi sporno glasovanje pred ponovnim glasovanjem ima vsak poslanec pravico obrazloziti svoj glas slednje poslovnik izrecno ne doloca vendar pa tudi ne prepoveduje vsak poslanec ima pravico na podlagi prvega odstavka clena poslovnika ne glede na rok zahtevati od pristojne sluzbe drzavnega zbora racunalniski izpis glasovanja x razlaga clena poslovnika r komisija za poslovnik je ob obravnavi vprasanj ali je predsednik dz dolzan sklicati kolegij na pobudo kateregakoli clana kolegija ali je dolzan upostevati tudi casovni predlog podan v pobudi sprejela naslednjo razlago clena poslovnika drzavnega zbora kadar se pobuda clana kolegija predsednika drzavnega zbora nanasa na vprasanje o katerem se mora na podlagi izrecne poslovniske dolocbe posvetovati kolegij predsednika drzavnega zbora je predsednik drzavnega zbora dolzan sklicati kolegij cim preje oziroma v casu ki ne bo predstavljal ovire za delovanje drzavnega zbora iz obrazlozitve kolegij predsednika drzavnega zbora v nadaljevanju kolegij je posvetovalno telo predsednika drzavnega zbora ki ga sklicuje in mu predseduje poleg predsednika drzavnega zbora lahko poda pobudo za sklic kolegija tudi kateregakoli clan kolegija in sicer podpredsednik drzavnega zbora vodja poslanske skupine ali pa poslanca madzarske in italijanske narodne skupnosti predsednik drzavnega zbora mora sklicati kolegij ce poslovnik izrecno nalaga da se mora o doloceni zadevi predhodno posvetovati kolegij npr clen poslovnika glede vprasanja ali je dolzan predsednik drzavnega zbora upostevati tudi casovni predlog podan v pobudi so clani soglasno menili da iz narave kolegija kot posvetovalnega organa in vloge predsednika drzavnega zbora ki mu jo daje poslovnik drzavnega zbora nesporno izhaja da predsednik samostojno doloca dan uro in kraj seje kolegija pri tem pa mora sklicati sejo kolegija cim preje oziroma v casu ki ne bo predstavljal ovire za delovanje drzavnega zbora cas sklica je odvisen od narave zadeve o kateri se bo posvetovalo na kolegiju saj mora predsednik za sejo kolegija pripraviti primerno gradivo ki bo omogocalo kvaliteten posvet v kolegiju ne nazadnje pa bi bilo primerno predlagati vsakemu clanu kolegija pobudniku sklica kolegija da bi njegova pobuda poleg same pobude dolocala tudi vsebino obravnave ki se bo obravnavala na kolegiju da bi lahko predsednik drzavnega zbora ocenil utemeljenost pobude in da bi lahko dolocil dnevni red seje kolegija xi razlaga clena in tretjega odstavka clena poslovnika r komisija za poslovnik je ob obravnavi vprasanja kaksna usoda doleti poslansko skupino ki se je formirala kot poslanska skupina na podlagi tretjega odstavka clena poslovnika potem ko so iz nje izstopili poslanci in sicer v taksnem stevilu da v poslanski skupini ostanejo manj kot trije poslanci naslednjo razlago clena in tretjega odstavka clena poslovnika drzavnega zbora komisija za poslovnik meni da so vsaj trije poslanci v poslanski skupini ustanovljeni na podlagi clena in v skupini samostojnih poslancev tretji odstavek clena poslovnika eden od pogojev za njeno ustanovitev in delovanje predsednik drzavnega zbora je pooblascen da na podlagi clena poslovnika v zvezi z obveznostjo poslanskih skupin po clenu poslovnika ugotavlja izpolnjevanje pogojev ne le za ustanovitev temvec tudi za nadaljnjo delovanje poslanskih skupin iz obrazlozitve dolocba prvega odstavka clena poslovnika drzavnega zbora doloca da lahko ustanovijo poslansko skupino najmanj trije poslanci tretji odstavke clena poslovnika doloca enak pogoj tudi za ustanovitev skupine samostojnih poslancev poslovnik res izrecno ne doloca kot pogoj za prenehanje poslanske skupine zmanjsanje stevila clanov poslanske skupine oziroma skupine samostojnih poslancev pod tri poslance vendar je logicno izpeljati da ce poslovnik za ustanovitev obeh vrst poslanskih skupin zahteva kot ustanovitelje tri poslance velja tudi kot pogoj za delovanje poslanskih skupin clanstvo najmanj treh poslancev clani komisije so tudi opozorili da je predlagatelj poslovnika izhajajoc iz ustave in zakona o poslancih pri pripravi poslovnika stal ves cas na strogem staliscu da ne smemo s poslovnikom drzavnega zbora dopustiti nenadzorovano ustanavljanje poslanskih skupin v drzavnem zboru zato je v poslovniku v dolocbah od do clena dolocno opredelil moznosti za ustanavljanje poslanskih skupin pogoje da lahko poslanska skupina zacne delovati in njihove mozne statusne spremembe v casu delovanja clani komisije zato menijo da bo moral v obravnavanem primeru op avt ce pade stevilo clanov pod tri poslance vodja poslanske skupine na podlagi clena poslovnika obvestiti predsednika drzavnega zbora o zmanjsanju clanstva pod tri poslance v poslanski skupini v predpisanem roku treh dni po nastali spremembi predsednik drzavnega zbora bo na podlagi clena poslovnika v tem primeru ugotovil da ta poslanska skupina ne izpolnjuje vec pogojev dolocenih za njeno ustanovitev prvi odstavek clena poslovnika in zato je prenehala obstajati xii razlaga clena poslovnika r komisija za poslovnik je ob obravnavi vprasanja obsega pooblastila delovnih teles drzavnega zbora da vladi in njenim ministrstvom s sklepi nalagajo izvrsitev dolocenih nalog ali zahtev in s tem poskusajo kreirati politiko na posameznih podrocjih oz sprejemati dnevno politicne odlocitve ki so pogosto tudi povsem operativnega znacaja sprejela naslednjo razlago clena poslovnika drzavnega zbora delovno telo drzavnega zbora lahko zahteva za uresnicevanje svojih s poslovnikom dolocenih nalog od vlade drugih drzavnih organov ter javnih zavodov in skladov podatke in posamezne dokumente ki so pomembni pri oblikovanju politike in zakonov ali za ugotavljanje ucinkovitosti njihovega uresnicevanja delovno telo drzavnega zbora pa ne more s sklepi neposredno nalagati vladi kot tudi ne ministrstvom da izvedejo doloceno nalogo ki po smislu in obsegu presega dolznost posredovanja podatkov in posameznih dokumentov po clenu poslovnika ce maticno delovno telo pri preucevanju svojega podrocja pri pripravi odlocitev o politiki na tem podrocju ali ob obravnavi zadeve ki jo obravnava drzavni zbor pride do ugotovitve da mora vlada oziroma njeno ministrstvo nekaj ukreniti lahko predlaga drzavnemu zboru da ob obravnavi dolocenih vprasanj iz dnevnega reda drzavnega zbora sprejme tudi potrebne odlocitve ali da se v dnevni red seje drzavnega zbora uvrsti posamezno vprasanje maticno delovno telo za taksno obravnavo pripravi potrebno gradivo in hkrati predlaga drzavnemu zboru da v zvezi z obravnavanim vprasanjem sprejme potrebne akte ali odlocitve le akti ali odlocitve ki jih bo drzavni zbor sprejel na koncu razprave o tem vprasanju so zavezujoci za vlado maticno delovno telo pa ima pooblastilo da lahko ob spremljanju izvajanja aktov in odlocitev drzavnega zbora ki sodijo v njegovo delovno podrocje opozarja vlado na njihovo neizvajanje iz obrazlozitve poslovnik drzavnega zbora v poglavju delovna telesa doloca da ima delovno telo drzavnega zbora pristojnost da preucuje posamezna podrocja pripravlja odlocitve o politiki na teh podrocjih oblikuje stalisca do posameznih vprasanj in pripravlja preucuje in obravnava predloge zakonov ter drugih aktov drzavnega zbora clen poslovnika z zadevami ki spadajo na isto podrocje se naceloma ukvarja le eno delovno telo to je maticno delovno telo clen poslovnika delovno telo pri uresnicevanju usmerjevalne in nadzorne funkcije zlasti skrbi za ugotavljanje stanja na posameznem podrocju preverja upravicenost interesov raznih druzbenih skupin ki so povezani s podrocjem ocenjuje ustreznost zakonodajne ureditve posebej tudi glede na zakonodajno ureditev podrocja z ozirom na procese v svetu preverja ucinkovitost uresnicevanja sprejetih zakonov in predlaga politiko ter spremlja uresnicevanje politike na svojem podrocju clen poslovnika clani komisije so opozorili da poslovnik ne doloca da bi lahko delovno telo seveda maticno s sklepi nalagalo vladi oziroma njenim ministrstvom naloge ki bi presegale dajanje podatkov in dokumentov poslovnik pozna le moznost da lahko delovno telo iz svojega delovnega podrocja zahteva od vlade drugih drzavnih organov ter javnih zavodov in skladov podatke in posamezne dokumente ki so pomembni pri oblikovanju politike in zakonov ali za ugotavljanje ucinkovitosti njihovega uresnicevanja delovno telo v zahtevi doloci rok v katerem mora naslovnik odgovoriti in dati zahtevane podatke in dokumente clen poslovnika clani komisije so v razpravi menili da vlada ali ministrstvo lahko sprejme predlog maticnega delovnega telesa da pripravi obseznejse gradivo ker gre v tem primeru za soglasje vlade ali ministrstva vendar se vedno v skladu s smislom clena poslovnika v razpravi so clani opozorili tudi na situacijo ko maticno delovno telo pri preucevanju svojega podrocja pri pripravi odlocitev o politiki na tem podrocju ali pa ob obravnavi zadeve ki je na dnevnem redu drzavnega zbora ugotovi da mora vlada oziroma njeno ministrstvo nekaj ukreniti v tem primeru bo lahko maticno delovno telo predlagalo drzavnemu zboru da ob obravnavi dolocenih vprasanj iz dnevnega reda drzavnega zbora sprejme tudi potrebne odlocitve ali pa da v skladu z drugim odstavkom clena taksno problematiko uvrsti na dnevni red seje drzavnega zbora ob predlozitvi predloga bo maticno delovno telo pripravilo tudi potrebno gradivo in hkrati predlagalo da drzavni zbor v zvezi z obravnavanim vprasanjem sprejme potrebne pravne akte ali odlocitve maticno delovno telo lahko predlaga da drzavni zbor v skladu s svojimi pristojnostmi sprejme zakon clen poslovnika nacionalni program s katerim kadar zakon tako doloca opredeli programe dejavnosti na posameznih podrocjih ki se financirajo iz drzavnega proracuna ali drugih javnih sredstev clen poslovnika deklaracijo s katero izraza splosna stalisca do vprasanj notranje in zunanje politike ter do posameznih vprasanj ki imajo pomen za vso drzavo clen poslovnika resolucijo s katero ocenjuje stanje in obravnava vprasanja na posameznih podrocjih druzbenega zivljenja ter zavzema stalisca do politike na teh podrocjih clen poslovnika priporocilo s katerim predlaga ukrepe za delo drzavnih organov organizacij in posameznikov ki opravljajo javne sluzbe ali izvrsujejo javna pooblastila clen poslovnika sklep s katerim zavzema stalisca do posameznih vprasanj iz svoje pristojnosti clen poslovnika tako sprejeti akti ali odlocitve ki jih sprejme drzavni zbor v okviru svojih pristojnosti so zavezujoci za vlado v razpravi so clani posvetili pozornost tudi vprasanju izvajanja tako sprejetih aktov in odlocitev drzavnega zbora menili so da bo maticno delovno telo v okviru svojih pristojnosti nadziralo izvajanje teh aktov in odlocitev clen poslovnika clani so menili da lahko maticno delovno telo vlado opozori na njihovo neizvajanje taksno opozorilo bi imelo enak pomen kot da bi neizvajanje sklepov ugotovil drzavni zbor pri ponovni obravnavi te materije s taksnim pristopom bi po mnenju clanov povecali ekonomicnost dela drzavnega zbora v nasprotnem primeru bi namrec moral drzavni zbor po opozorilu maticnega delovnega telesa da vlada ne izvaja sprejetih sklepov ponovno odpreti razpravo o tej materiji in po razpravi opozoriti vlado da naj izvede ze sprejete sklepe clani komisije so se opozorili da je pri tem potrebno lociti delovna telesa ki imajo lahko poseben polozaj tako jim lahko zakon daje pravico da mimo drzavnega zbora sprejemajo dolocene odlocitve ki so zavezujoce za vlado tako na primer odbor za mednarodne odnose na podlagi zakona o zunanjih zadevah uradni list rs st daje soglasja k predlogom imenovanja vodij misije veleposlanistva poslanistva in stalna predstavnistva pri mednarodnih organizacijah clen zakona in potrjuje pobude za sklenitev mednarodnih pogodb clen zakona xiii razlaga clena poslovnika r komisija za poslovnik je sprejela naslednjo razlago clena poslovnika drzavnega zbora predsednik delovnega telesa lahko opravlja naloge iz clena poslovnika vse od trenutka ko je podal pisno izjavo o odstopu clen poslovnika do dneva seje drzavnega zbora na kateri so poslanci seznanjeni z odstopom v primeru da predsednik svoje funkcije ne zeli vec opravljati oziroma potem ko je bil drzavni zbor seznanjen z njegovim odstopom naloge iz clena poslovnika opravlja namesto njega podpredsednik delovnega telesa in to vse do izvolitve novega predsednika delovnega telesa iz obrazlozitve predlagatelj zahteve za razlago namrec v svoji zahtevi povezuje izvajanje tretjega odstavka clena poslovnika s polozajem nalogami predsednika delovnega telesa oziroma podpredsednika delovnega telesa v casu ko je predsednik delovnega telesa odstopil s tega polozaja pa vse do izvolitve novega predsednika delovnega telesa v podporo nujnosti sprejetja razlage so bila clanom tudi ze v praksi obstojeca konkretna vprasanja glede nadomescanja odsotnega predsednika delovnega telesa sto oseminstirideseti clen poslovnika namrec doloca naloge in pravice predsednika in podpredsednika delovnega telesa povsem nesporno je da predsednika v primeru njegove odsotnosti glede vseh pooblastil nadomesca podpredsednik delovnega telesa glede primera ko je predsednik odstopil s tega polozaja novi predsednik pa se ni izvoljen pa so clani opozorili da lahko dosedanji predsednik funkcije opravlja vse do dneva ko se drzavni zbor seznani z njegovim odstopom v primeru da te funkcije ne zeli opravljati pa ga nadomesti podpredsednik delovnega telesa podpredsednik delovnega telesa bo opravljal funkcije iz clena tudi se potem ko se bo drzavni zbor seznanil z odstopom predsednika delovnega telesa in to vse do izvolitve novega predsednika delovnega telesa opomba avtorja glej tudi priporocilo komisije za poslovnik k clenu poslovnika vsebinsko povezano razlago k tretjemu odstavku clenu poslovnika drzavnega bora xiv priporocilo komisije za poslovnik k clenu poslovnika p komisija za poslovnik je ob obravnavi razlage clena poslovnika drzavnega zbora sprejela naslednje priporocilo v primeru da delovno telo se nima izvoljenega predsednika delovnega telesa podpredsednik pa je odsoten ga nadomesca v odsotnosti clan ki ga predhodno pooblasti podpredsednik delovnega telesa oziroma ce taksnega pooblastila ni najstarejsi clan delovnega telesa komisija za volitve imenovanja in administrativne zadeve naj v primeru odstopa predsednika ali podpredsednika delovnega telesa cim preje do prve naslednje redne seje predlaga drzavnemu zboru kandidata za novega predsednika iz obrazlozitve ker ni izrecne poslovniske dolocbe so clani sklenili da delovnim telesom priporocijo da podpredsednika nadomesca clan ki ga je predhodno pooblastil podpredsednik ce taksnega predhodnega pooblastila ni podpredsednika nadomesca najstarejsi clan delovnega telesa ponujeno priporocilo ima svojo pravno podlago v poslovniskih resitvah pri smiselno enakih situacijah in sicer nadomesca nje predsednika delovnega telesa s strani podpredsednika ima oporo v drugem odstavku clena poslovnika ko predsednika drzavnega zbora nadomesca predhodno pooblasceni podpredsednik drzavnega zbora in predsedovanje s strani najstarejsega clana delovnega telesa ima oporo v drugem odstavku clena poslovnika vodenje seje ob konstituiranju drzavnega zbora clani so sklenili da bi bilo potrebno v spremembah poslovnika ustrezno zapolniti to pravno praznino obenem s tem priporocilom pa so se clani se obrnili na kviaz in jim priporocili da v primeru odstopa predsednika delovnega telesa cim preje pripravijo spremembo odloka o sestavi delovnega telesa in o izvolitvi predsednika podpredsednika in clanov delovnega telesa xv razlaga in clena poslovnika ter odgovor na vprasanje o smiselni uporabi do clena in clena poslovnika na sejah delovnih teles r komisija za poslovnik je ob obravnavi vprasanj kdo je lahko in kdo naj bi bil vabljen na sejo delovnega telesa ter kaj sploh je zainteresirana javnost ali velja prvi odstavek clena poslovnika tudi za zainteresirano delovno telo ali dolocbe poslovnika drzavnega zbora v zvezi s potekom seje drzavnega zbora in vzdrzevanjem reda na seji od do clena in clen poslovnika analogno veljajo tudi za seje delovnih teles sprejela naslednjo razlago in clena poslovnika drzavnega zbora predsednik delovnega telesa maticnega ali zainteresiranega v sodelovanju s podpredsednikom ob dolocanju dnevnega reda seje pri vsaki tocki dnevnega reda doloci tudi vabljene in clen poslovnika poleg predlagatelja obravnavane zadeve npr predloga akta dolocene razprave itd oziroma njegovega imenovanega predstavnika prvi odstavek clena poslovnika lahko predsednik delovnega telesa k posamezni tocki dnevnega reda povabi se predstavnika vlade ce vlada ni predlagateljica obravnavane zadeve kadar je njegova navzocnost in sodelovanje v razpravi nujna saj obravnavana zadeva posega v delokrog vlade potrebna je njegova opredelitev do obravnavane zadeve oziroma bo sprejetje odlocitev v zvezi z zadevo zahtevalo od vlade doloceno ravnanje predstavnika sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve da bi lahko v razpravi tudi ustno predstavil mnenje pripravljeno v skladu s clenom poslovnika clen poslovnika predstavnika drzavnega sveta oziroma njegovega delovnega telesa v skladu z clenom poslovnika predstavnika institucije katerih delo je neposredno povezano z vsebino obravnavane problematike npr razne raziskovalne organizacije institut zavod druge pravne osebe ustanovljene na podlagi zakona ali drugega splosnega pravnega akta drugi odstavek clena poslovnika strokovnjake izven strokovnih sluzb delovnega telesa oziroma drzavnega zbora katerih dodatno poznavanje in njihovo strokovno znanje obravnavane zadeve s katero se poklicno ukvarjajo bi omogocalo clanom delovnega telesa kakovostnejso razpravo in odlocanje clen poslovnika predstavnike zainteresirane javnosti osebe ki se zdruzujejo zaradi skupno dolocenih interesov npr drustva forumi ustanove itd oziroma poznavalce obravnavane zadeve ki jih kot taksne priznava javnost pa jih ni moc vkljuciti med zunanje strokovnjake clen poslovnika predsednik delovnega telesa oziroma predsedujoci lahko vabljenim da moznost za predstavitev njihovih mnenj v casu razprave dopustnost in obseg razpravljanja oziroma polemiziranja repliciranja vabljenih s clani delovnega telesa oziroma med njimi je odvisna od predsednika delovnega telesa oziroma predsedujocega ki jim to omogoca v skladu z dolocbami poslovnika in clen poslovnika in odvisno od zelja clanov delovnega telesa in narave obravnavanega vabljeni pa ne morejo sodelovati pri odlocanju ce predsednik delovnega telesa ne da besede vabljenim v casu razprave lahko katerikoli clan delovnega telesa opozori na mozno krsitev poslovnika predsedujoci pa ravna smiselno s clenom poslovnika enako velja smiselna uporaba dolocb poglavja seje drzavnega zbora in javnost dela za delovna telesa v kolikor poslovnik za delovna telesa ne doloca drugace iz obrazlozitve razlaga poslovniskih dolocb poglavja delovna telesa ki dolocajo koga lahko predsednik delovnega telesa v sodelovanju s podpredsednikom povabi na sejo maticnega oziroma zainteresiranega delovnega telesa po svoji vsebini ne prinasa kaksnih novih dejstev ampak le podrobneje na enem mestu pojasnuje kaj je razumeti pod pojmi ki jih poslovnik uporablja ko v in clenu nasteva mozne sodelujoce neclane v razpravi na seji delovnega telesa tocka razlage glede odprtih vprasanj iz prakse o vabljenju in sodelovanju neclanov na seji delovnega telesa so clani komisije v tocki razlage poudarili da poleg dolocb poslovnika veljajo za seje delovnih teles smiselno tudi dolocbe poslovnika ki urejajo potek seje drzavnega zbora ter poglavja javnost dela pri tem so se posebej opozorili na moznost da lahko katerikoli clan delovnega telesa opozori predsedujocega na krsitev poslovnika ce le ta na seji ne da besede vabljenim v casu razprave v tem primeru gre za tako imenovano krsitev poslovnika ki jo ureja clen poslovnika zato predsedujoci v tem primeru ravna smiselno tej dolocbi tocka razlage xvi razlaga prvega in cetrtega odstavka clena poslovnika r komisija za poslovnik je ob obravnavi vprasanja pravice glasovanja tistih poslancev ki niso imenovani za clana odbora vendar s pooblastili vodje poslanske skupine cetrti odstavek clena poslovnika nadomescajo clana poslanske skupine ki ji po odloku o ustanovitvi delovnih teles drzavnega zbora pripada doloceno stevilo mest v odboru ceprav posamezno mesto ni zasedeno s konkretnim imenovanjem posamezne poslanke ali poslanca iz te poslanske skupine sprejela naslednjo razlago prvega in cetrtega odstavka clena poslovnika drzavnega zbora poslanec lahko na podlagi in upostevaje tretji cetrti odstavek clena poslovnika nadomesti clana ali podpredsednika ali predsednika tega delovnega telesa ne glede na to ali poslanec ki je nadomescen dejansko zaseda mesto ki mu pripada po odloku drzavnega zbora o sestavi delovnega telesa in o izvolitvi predsednika podpredsednika in clanov delovnega telesa poslanec ki nadomesti predsednika ali podpredsednika delovnega telesa ima vse pravice in dolznosti clana delovnega telesa in iz naslova nadomescanja ne pridobi polozaja in nalog predsednika oziroma podpredsednika delovnega telesa pri ugotavljanju sklepcnosti v delovnem telesu se upostevajo vsa z odlokom drzavnega zbora o sestavi delovnega telesa in o izvolitvi predsednika podpredsednika in clanov delovnega telesa dolocena mesta za clane podpredsednika in predsednika delovnega telesa prvi odstavek clena poslovnika iz obrazlozitve pripravljavci prvih sprememb poslovnika drzavnega zbora so v zelji da bi zagotovili cim boljso ucinkovitost dela delovnih teles in s tem sklepcnost dodali moznost nadomescanja odsotnega poslanca cetrti odstavek clena poslovnika doloca da ce se poslanec iz opravicenih razlogov ne more udeleziti seje delovnega telesa katerega clan je ga lahko na seji delovnega telesa nadomesti poslanec ki je clan iste poslanske skupine ta poslanec ima vse pravice in dolznosti clana delovnega telesa v praksi se je pojavilo vprasanje kako je z nadomescanjem poslanca ki je bil izvoljen za predsednika vlade oziroma imenovan za ministra v vladi praksa je iskala razlicne moznosti in to vse v zelji da bi zagotovili nemoteno delovanje delovnega telesa clani komisije za poslovnik v nadaljevanju komisija so poiskali razlago ki temelji na dejstvu da je poslancu ki je bil izvoljen za predsednika vlade oziroma imenovan za ministra v vladi z dnem izvolitve oziroma imenovanja zacasno prenehala poslanska funkcija njegovo mesto v drzavnem zboru zasede nov poslanec za cas ko bo predhodnik opravljal svojo funkcijo v vladi izhajajoc iz tega dejstva lahko tega zacasno manjkajocega poslanca nadomesti poslanec iz njegove poslanske skupine na podlagi cetrtega odstavka clena poslovnika pri tem so clani se posebej poudarili da nadomestni poslanec lahko v delovnem telesu prevzame le funkcijo clana ne glede na to kaksno funkcijo predsednik podpredsednik clan je imel pred odhodom v vlado nadomesceni poslanec xvii priporocilo komisije za poslovnik glede ravnanja v primeru nezasedenosti poslanskih mest v delovnem telesu p iv komisija za poslovnik je ob pripravi razlage prvega in cetrtega odstavka clena poslovnika sprejela naslednje priporocilo drzavni zbor naj ce je potrebno na izredni seji potrdi na predlog mandatno imunitetne komisije mandat poslancu ki bo nadomestil poslanca ki mu je prenehal mandat hkrati drzavni zbor ugotovi da do morebitnih sprememb v sestavi delovnega telesa opravlja poslanec ki mu je potrjen mandat funkcijo clana v vseh delovnih telesih katerih clan podpredsednik ali predsednik je bil poslanec ki mu je prenehal mandat obravnava na predlog komisije za volitve imenovanja in administrativne zadeve spremembo odloka drzavnega zbora o sestavi delovnega telesa in o izvolitvi predsednika podpredsednika in clanov delovnega telesa s katerim se predlaga imenovanje novega poslanca clana delovnega telesa in s tem povezane spremembe funkcij v delovnem telesu iz obrazlozitve komisija je sprejela priporocilo v katerem je poudarila nujnost resevanja vprasanja nezasedenih mest v delovnih telesih s katerih so bili izvoljeni oziroma imenovani poslanci v vlado drzavni zbor naj zato ce je potrebno tudi na izredni seji potrdi na predlog mandatno imunitetne komisije mandat poslancu ki bo nadomestil poslanca ki mu je prenehal mandat obenem naj obravnava na predlog komisije za volitve imenovanja in administrativne zadeve v nadaljevanju kviaz spremembo odloka drzavnega zbora o sestavi delovnega telesa in o izvolitvi predsednika podpredsednika in clanov delovnega telesa s katerim se predlaga imenovanje novega poslanca clana delovnega telesa in s tem povezane spremembe funkcij v delovnem telesu v primeru da kviaz se ne bo pripravil omenjenega odloka pa so clani predlagali resitev ki bi jo kazalo vkljuciti v eno od naslednjih sprememb poslovnika drzavni zbor naj v taksnem primeru sklene da do morebitnih sprememb v sestavi delovnega telesa opravlja poslanec ki mu je potrjen mandat funkcijo clana v vseh delovnih telesih katerih clan podpredsednik ali predsednik je bil poslanec ki mu je prenehal mandat xviii razlaga cetrtega odstavka clena poslovnika r komisija za poslovnik je ob obravnavi vprasanja ali je lahko v zakonodajnem postopku predlog zakona o zacasnem zadrzanju izvajanja nekaterih dolocb zakona o denacionalizaciji in zakon o izvrsevanju kazenskih sankcij epa ii glede na to da je v zakonodajnem postopku tudi predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji epa sprejela naslednjo razlago cetrtega odstavka clena poslovnika drzavnega zbora v cetrtem odstavku clena poslovnika je besedno zvezo enaka ali podobna vsebina razumeti kot polozaj ko dva ali vec predlogov aktov zasleduje kot izhaja iz njihovih uvodov besedil clenov in obrazlozitev vsebinsko enak ali podoben cilj nacela namen kadar je opisana zveza podana predsednik drzavnega zbora zadrzi dodelitev predloga akta maticnemu delovnemu telesu predlog akta ki predlaga odlog izvajanja dolocene resitve drugega predloga akta najkasneje do dneva ko drugi akt stopi v veljavo je moc dodeliti maticnemu delovnemu telesu iz obrazlozitve v dosedanji praksi izvajanj cetrtega odstavka clena ni bilo sporno da se zadrzi predlog akta v katerega vsebino je moc vkljuciti v prvi obravnavi s stalisci maticnega delovnega telesa oziroma spreminjevalnimi dopolnjevalnimi predlogi poslancev ali v drugi obravnavi z amandmaji v predlog akta ki je ze v zakonodajnem postopku to je nesporno moc storiti saj oba zasledujeta kot izhaja iz njihovih uvodov besedil clenov in obrazlozitev vsebinsko enak ali podoben cilj nacela namen tocka razlage glede vprasanja ali je treba zadrzati predlog akta ki predlaga odlog izvajanja drugega akta so clani menili da je moc ta predlog akta dodeliti v obravnavo maticnemu delovnemu telesu kar pomeni da zanj ne velja cetrti odstavek clena poslovnika pri tem so opozorili da se predlog odloga lahko nanasa le na doloceno resitev ki jo ureja drugi akt kar pomeni ali da predlog posega le na izvajanje enega oziroma vec vsebinsko vezanih clenov ali da zadrzi izvajanje celega predloga akta clani so tudi sklenili da je lahko odlog casovno omejen le na cas trajanja zakonodajnega postopka drugega akta oziroma se za cas dokler drugi akt ne stopi v veljavo za cas t i vacatio legis a tocka razlage xix razlaga drugega odstavka clena poslovnika r komisija za poslovnik je ob obravnavi vprasanja razlage pojma ocena financnih posledic iz drzavnega proracuna in drugih posledic ki jih bo imel sprejem predloga zakona v drugem odstavku clena poslovnika sprejela naslednjo razlago tega pojma v drugem odstavku clena poslovnika drzavnega zbora ocena financnih sredstev iz drzavnega proracuna in drugih posledic ki jih bo imel sprejem zakona drugi odstavek clena poslovnika pomeni kvantitativno oceno neposrednih in posrednih letnih proracunskih izdatkov ali prihrankov ki bodo nastali v primeru sprejetja zakonskih dolocb oceno predlaganih zakonskih resitev in njihovih financnih posledic glede na dolocbe proracunskega memoranduma in drzavnega proracuna oceno skladnosti predlaganih zakonskih resitev s clenom ustave republike slovenije in sistemsko zakonodajo za financiranje javne porabe iz obrazlozitve v drugem odstavku clena poslovnika so doloceni elementi ki jih mora vsebovati predlog zakona da ga lahko njegov predlagatelj vlozi v drzavnem zboru tako poslovnik zahteva da predlog zakona za prvo obravnavo vsebuje tudi oceno financnih posledic iz drzavnega proracuna in drugih posledic ki jih bo imel sprejem predloga zakona v nadaljevanju financne posledice clani komisije so menili da je potrebno financne posledice z razlago drugega odstavka clena poslovnika precizirati saj je poslovnik v tem delu nejasen in premalo dolocljiv delovni predlog razlage je pripravil maticno delovno telo za finance pri tem so clani komisije menili da precizacija dolocbe drugega odstavka clena poslovnika pomeni obveznost za predlagatelje predlogov zakonov drzavni zbor na njihovi podlagi samostojno ocenjuje in odloca kaksen vpliv bo imela navedena vsebina financnih posledic na vsebino odlocitev drzavnega zbora xx razlaga prvega odstavka clena poslovnika r komisija za poslovnik je in sprejela naslednjo razlago prvega odstavka clena poslovnika predstavnik predlagatelja po prvem odstavku clena poslovnika je lahko poslanec sam ali po njegovem pooblastilu vsak drug poslanec kot tudi sekretar oziroma svetovalec poslanske skupine katere clan je predlagatelj le ta ima vse pravice in dolznosti ki so dolocene za predlagatelja v poslovniku drzavnega zbora razen ce jih predlagatelj izrecno omeji po vsebini in glede na fazo zakonodajnega postopka iz obrazlozitve prvi odstavek clena poslovnika doloca da mora predlagatelj predloga zakona dolociti svojega predstavnika ki bo sodeloval pri obravnavi tega zakona na sejah maticnega delovnega telesa zainteresiranih delovnih teles in na seji drzavnega zbora namen dolocitve predstavnika predlagatelja je v tem da se zagotovi udelezba osebe ki bo lahko na seji delovnega telesa predstavljala vlozeni predlog in ga zastopala predlagatelja v okviru njegovih pooblastil oziroma ce predlagatelj ni podal omejitev v vseh njegovih pravicah in dolznostih ceprav poslovnik izrecno ne doloca kdo je lahko predstavnik predlagatelja pa je iz opredelitve zakonodajne iniciative oziroma narave zakonodajnega postopka nesporno da lahko predlagatelj predloga zakona pooblasti drugega poslanca ker je praksa pokazala da je tudi v primeru pooblastila drugega poslanca vcasih tezko zagotoviti prisotnost tako predlagatelja kot tudi njegovega predstavnika je komisija za poslovnik med osebe ki jih lahko pristevamo med predstavnike iz prvega odstavka clena poslovnika vkljucila se sekretarja poslanske skupine oziroma svetovalca poslanske skupine katere clan je poslanec predlagatelj predloga zakona slednja sta namrec poleg poslancev clanov iste poslanske skupine z vsebino predloga zakona zagotovo najbolj seznanjena in zato tudi najbolj primerna da zastopata poslanca predlagatelja v zakonodajnem postopku ceprav poslovnik ne doloca da lahko predlagatelj predloga zakona pooblastilo spremeni oziroma umakne tekom zakonodajnega postopka pa to predlagateljevo pravico ni moc omejiti oziroma ne priznati predlagatelj mora imeti moznost da v primeru njegove zadrzanosti oziroma zadrzanosti njegovega predstavnika pisno pooblasti drugega poslanca oziroma sekretarja ali svetovalca poslanske skupine tudi v tem primeru ima predlagatelj pravico v pooblastilu dolociti obseg pravic in dolznosti pooblascenca pooblascenec bo pooblastilo predlozil predsedujocemu na seji enako ima predlagatelj moznost da brez obrazlozitve umakne ze dano pooblastilo in nato sam predstavlja predlog zakona v zakonodajnem postopku xxi stalisca komisije za poslovnik glede izvajanja drugega odstavka clena poslovnika s komisija za poslovnik je ob obravnavi vprasanj posiljanja porocila mnenja odbora za finance in kreditno monetarno politiko drugi odstavek clena poslovnika drzavnega zbora ali mora predlagatelj amandmaja iz prvega odstavka clena v obrazlozitvi dolociti financne posledice ob sprejemu njegovega amandmaja ali mora maticno delovno telo v primeru iz prvega odstavka clena poslovnika dolociti financne posledice ob sprejemu predlaganih stalisc in sklepov ali mora poslanec v primeru iz drugega odstavka clena poslovnika drzavnega zbora dolociti financne posledice ob predlaganju dopolnjevalnih in spreminjevalnih predlogov sprejela naslednji stalisci glede izvajanja drugega odstavka clena poslovnika drzavnega zbora maticno delovno telo pa bi imelo pravico in moznost da se do takega odborovega mnenja opredeli in svoje stalisce posreduje drzavnemu zboru v dodatnem porocilu za tako moznost je najti oporo v cetrtem odstavku clena poslovnika ki omogoca delovnemu telesu katerega mnenje maticno delovno telo ni upostevalo v porocilu da njegov porocevalec to mnenje predstavi na seji drzavnega zbora obenem so clani opozorili na pravico porocevalca odbora da na podlagi tretjega odstavka clena poslovnika dodatno se ustno predstavi odborovo mnenje na seji drzavnega zbora to pravico ima porocevalec vsakega delovnega telesa ki je obravnavalo predlog zakona na koncu razprave so clani komisije se opozorili da njihovo razmisljanje temelji na teznji predlagatelja poslovnika pri pripravi dolocb o maticnih delovnih telesih predlagatelj poslovnika je namrec poudarjal da imamo za dolocen predlog zakona le eno maticno delovno telo to delovno telo na podlagi prvega odstavka clena poslovnika pripravi porocilo ki naj bi vsebovalo vsa mnenja in predloge kar pomeni vsa mnenja zainteresiranih delovnih teles in sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve tako tudi iz slednjega izhaja da mora odbor praviloma vedno posiljati mnenja maticnemu delovnemu telesu za celoten predlog zakona clani komisije so sklenili da bodo se razpravljali o vprasanju maticnosti delovnega telesa to je o dolocbi clena v razpravi bodo poskusali dolociti stopnje maticnosti tako delovnega telesa po prvem odstavku clena po drugem odstavku delovno telo pristojno za financna vprasanja kot tudi pri komisiji za narodnosti cetrti odstavek clena poslovnika doloca da mora biti amandma predlozen v pisni obliki in mora biti obrazlozen poslovnik drzavnega zbora torej ne doloca da bi moral predlagatelj amandmaja k predlogu zakona v obrazlozitvi dolociti financne posledice dolocbo drugega odstavka clena poslovnika drzavnega zbora namrec velja le za predlog zakona in ne tudi za amandmaje vendar pa to hkrati ne pomeni da predlagatelj amandmaja ne bi smel navesti v obrazlozitvi amandmaja tudi financne posledice clani so opozorili na drugacno ureditev pri amandmajih k predlogu drzavnega opomba avtorja zaradi spremembe poslovnika podz a s katero je bil spremenjen drugi odstavek clena poslovnika je to stalisce ustrezno redakcijsko precisceno opomba avtorja zaradi dane moznosti da odbor neposredno poslje porocilo na sejo dz je pod tocko ena ohranjeno le besedilo ki je se relevantno veljavni vsebini tega clena poslovnika proracuna poslovnik v clenu za te amandmaje doloca da mora predlagatelj amandmaja upostevati pravilo o ravnovesju med proracunskimi prihodki in izdatki clani komisije so opozorili da poslovnik ne doloca da bi moralo maticno delovno telo v primeru iz prvega odstavka clena poslovnika predvideti financne posledice clani komisije so poudarili da poslovnik prav tako ne predvideva te obveznosti za poslance ko le ti na podlagi drugega odstavka clena poslovnika vlagajo dopolnjevalne in spreminjevalne predloge k predlogom stalisc in sklepov iz prvega odstavka tega clena v vseh teh primerih namrec ne moremo siriti veljavnosti dolocbe drugega odstavka clena poslovnika drzavnega zbora saj velja le za predlog zakona clani komisije so poudarili da se lahko odbor delovno telo pristojno za financna vprasanja drugi odstavek clena opredeli do spreminjevalnih in dopolnjevalnih predlogov vlozenih na podlagi drugega odstavka clena poslovnika odbor pa se mora sestati ce to zahteva drzavni zbor ali pa vecina clanov odbora cetrti odstavek clena poslovnika xxii razlaga druge alinee prvega odstavka clena v zvezi s prvim odstavkom clena poslovnika r ii komisija za poslovnik je sprejela naslednjo razlago druge alinee prvega odstavka clena poslovnika v povezavi s prvim odstavkom clena poslovnika drzavnega zbora prvi odstavek clena v zvezi s drugim odstavkom clena poslovnika doloca da mora maticno delovno telo najkasneje osem dni pred sejo drzavnega zbora poslati porocilo o obravnavi zakonskega predloga predsedniku drzavnega zbora v razpravi na seji maticnega delovnega telesa lahko sodeluje tudi predlagatelj predloga zakona clen poslovnika kot tudi vlada kadar le ta ni predlagateljica predloga zakona clen poslovnika ce maticno delovno telo meni da predlog zakona ni ustrezen ali da morajo biti cilji zakona in temeljne resitve drugacne oblikuje predlog stalisc in sklepov ki jih navede v omenjenem porocilu komisija meni da naj se pri tem dosledno uposteva dolocilo clena in drugega odstavka clena poslovnika to je da mora maticno delovno telo predlog stalisc in sklepov k predlogu zakona za prvo obravnavo prvi odstavek clena poslovnika posredovati predsedniku drzavnega zbora najmanj osem dni pred sejo drzavnega zbora dolocilo clena poslovnika namrec ne dopusca odlocanje drzavnega zbora o zadevah glede katerih poslancem ni bilo prej poslano oziroma izroceno ustrezno gradivo in do katerih ni zavzelo stalisce maticno delovno telo drzavnega zbora v primeru da rok osmih dni ni bil spostovan naj drzavni zbor le izjemoma obravnava predlog zakona drugi odstavke clena poslovnika doloca da v prvi obravnavi ni mogoce vlagati amandmajev k posameznim clenom predloga zakona maticna delovna telesa in drzavni zbor na razlicne nacine uresnicujejo to dolocbo poslovnika v praksi se resnicno ne sprejemajo stalisca v obliki amandmajev vendar pa pogosto v obliki ki smiselno pomeni povsem konkretno usmeritev za vsebino takega clena komisija meni da naj se dolocbe clena poslovnika dosledneje uporabljajo in da naj bo vsebina stalisc povezana s cilji zakona in njegovimi temeljnimi resitvami poslanci drzavnega zbora v prvi obravnavi na seji drzavnega zbora najprej razpravljajo o razlogih ki zahtevajo sprejem zakona ter o nacelih in ciljih zakonskega predloga odstavek clena poslovnika v razpravi lahko sodelujeta predlagatelj predloga zakona in vlada kadar ni predlagateljica predloga zakona clen poslovnika kar pomeni da lahko predstavita predlog zakona sledi opredeljevanje poslancev do v porocilu maticnega delovnega telesa predlaganih predlogov stalisc in sklepov prvi odstavek clena poslovnika poslanci lahko vlagajo dopolnjevalne in spreminjevalne predloge kot tudi dodatne sklepe drzavnega zbora k temu predlogu zakona v razpravi lahko sodelujeta predlagatelj predloga zakona in vlada kadar ni predlagateljica predloga zakona clen poslovnika kar pomeni da lahko predvsem podajata mnenja k predlogu stalisc in sklepov maticnega delovnega telesa k spreminjevalnim in dopolnjevalnim predlogom poslancev in dodatnim sklepom ko je zakljucena ta faza ni vec dovoljeno vlagati dopolnjevalne in spreminjevalne predloge in dodatne sklepe po opravljeni splosni razpravi lahko drzavni zbor sklene da se maticno delovno telo opredeli do vlozenih dopolnjevalnih in spreminjevalnih predlogov ter dodatnih sklepov poslanci nato glasujejo o predlaganih staliscih in sklepih maticnega delovnega telesa in spreminjevalnih ter dopolnjevalnih predlogih poslancev po postopku ki velja za glasovanje o amandmajih k predlogu zakona dolocbe in clena poslovnika poslanci imajo pravico obrazloziti glas clen poslovnika komisija za poslovnik meni da naj za smotrno uporabo teh dolocb poslovnika predsedujoci drzavnega zbora uveljavijo prakso da obvestijo poslance o zacetku razprave o razlogih ki zahtevajo sprejem zakona ter o nacelih in ciljih zakonskega predloga in o koncu obravnave predloga zakona obvestijo poslance da pricenjajo z razpravo o predlogu stalisc in sklepov maticnega delovnega telesa kar vkljucuje tudi moznost vlaganja spreminjevalnih in dopolnjevalnih predlogov poslancev po odstavku clena poslovnika in dodatnih sklepov se obema predlagateljema zagotovi moznost da predstavita poslancem stalisca in mnenja k predlogu stalisc in sklepov maticnega delovnega telesa k spreminjevalnim in dopolnjevalnim predlogom poslancev in k dodatnim sklepom obvestijo poslance o zakljucku razprave in moznosti vlaganja spreminjevalnih in dopolnjevalnih predlogov ter dodatnih sklepov iz prejsnje alineje se lahko sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve zaprosi za mnenje k spreminjevalnim in dopolnjevalnim predlogom poslancev ter dodatnim sklepom v smislu clena poslovnika oceni njihovo skladnost z ustavo in pravnim sistemom ter s pravno tehnicnega vidika ki ga poda maticnemu delovnemu telesu drzavni zbor oceni nujnost da se maticno delovno telo opredeli do vlozenih spreminjevalnih in dopolnjevalnih predlogov ter dodatnih sklepov ce poslanci menijo da je taksno mnenje maticnega delovnega telesa nujno za njihovo odlocanje s sklepom nalozijo maticnemu delovnemu telesu opredelitev do vlozenih spreminjevalnih in dopolnjevalnih predlogov ter dodatnih sklepov drzavni zbor bo zahteval opredelitev maticnega delovnega telesa zato ker vlozeni spreminjevalni in dopolnjevalni predlogi poslancev po sedanji ureditvi lahko vlaga spremembe oziroma dopolnitve stalisc maticnega delovnega telesa tudi vlada kadar ni predlagateljica zakona skladno s sedanjo ureditvijo je crtan stavek predlagatelj predloga zakona in vlada kadar ni predlagateljica predloga zakona pa ne moreta in ne smeta vlagati amandmajev na predlog stalisc in sklepov maticnega delovnega telesa kot tudi ne na spreminjevalne in dopolnjevalne predloge poslancev in dodatne sklepe v prvotnem tekstu je bila citirana opora za tak sklep in sicer odstavek clena poslovnika ki je bil s spremembami crtan sedaj bi bila opora za tako odlocitev drzavnega zbora v npr tretjem odstavku clena poslovnika posegajo v koncept zakona maticno delovno telo naj pri opredelitvi ce take predloge podpre tudi oceni ali je zakon se mogoce sprejeti v prvi obravnavi ali pa je potrebno da ga predlagatelj poprej se dopolni se po zakljucenem vlaganju spreminjevalnih in dopolnjevalnih predlogov in dodatnih sklepov pripravi njihov pregled v primeru da so vlozeni vec kot trije kot pripomocek za odlocanje poslancev o predlogu stalisc in sklepov k predlogu zakona za prvo obravnavo po sklenitvi razprave sledi glasovanje s pravico poslancev do obrazlozitve glasu clen poslovnika pri pripravi mora predlagatelj predloga zakona oziroma ce tako odloci drzavni zbor sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve v celoti upostevati stalisca in sklepe ki jih je drzavni zbor sprejel pri prvi obravnavi predloga zakona predlagatelj predloga zakona ki se ne strinja s tako sprejetimi stalisci in sklepi ima moznost da na podlagi clena poslovnika vlozi amandmaje in tako poskusa spremeniti zanj nesprejemljivo besedilo clenov predloga zakona za drugo obravnavo predlagatelj ima nadalje tudi moznost da na podlagi prvega odstavka clena predlaga drzavnemu zboru umik predloga zakona ce drzavni zbor predlaganega umika ne sprejme pa se lahko predlagatelj odpove vlogi predlagatelja zakona odstavek clena ce se pojavi dvom o upostevanju stalisc in sklepov odloci o tem na podlagi clena poslovnika drzavni zbor kot o predhodnem proceduralnem vprasanju odlocitev zahteva maticno delovno telo ali poslanec drzavnega zbora ce drzavni zbor ugotovi da predlagatelj ni v celoti uposteval stalisc in sklepov nalozi predlagatelju da v dolocenem roku predlozi drzavnemu zboru popravljen predlog zakona za drugo obravnavo iz obrazlozitve vprasanje vezanosti predlagatelja predloga zakona pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo je potrebno po mnenju clanov komisije obravnavati v sirsem obsegu primerno je pri tem predvsem upostevati postopek in poslovniska dolocila o pripravi in sprejemanju predlogov stalisc in sklepov drzavnega zbora pri predlogu zakona v prvi obravnavi komisija za poslovnik je menila da dosedanja praksa obravnave predlogov zakonov v prvi obravnavi kaze na odstopanje od dolocb in clena poslovnika zato predsedujocim predsedniku in podpredsednikom drzavnega zbora v okviru razlaganja predlaganih dolocil in clena poslovnika predlaga da spremenijo dosedanjo prakso priporocila navedena v razlagi v delu kjer je prikazan postopek prve obravnave predloga zakona navedena z zamikom so smiselno izpeljana iz dolocb poslovnika o zakonodajnem postopku in so skladna s cilji in naceli poslovnika drzavnega zbora njihov namen je predvsem vpeljati racionalnejse in preglednejse delo drzavnega zbora in maticnega delovnega telesa v prvi obravnavi poudarjeno je predvsem obvezno spostovanje osem dnevnega roka iz drugega odstavka clena poslovnika za vlozitev porocila maticnega delovnega telesa ki mora vsebovati tudi predlog stalisc in sklepov k obravnavanemu predlogu zakona da naj bodo predlagana stalisca predvsem povezana s cilji zakona in njegovimi temeljnimi resitvami enotnost razprave o predlaganih sklepih in staliscih maticnega delovnega telesa in hkratna moznost vlaganja spreminjevalnih in dopolnjevalnih predlogov poslancev k tem predlogom zaradi sedanje dolocbe poslovnika je bil crtan prvi odstavke tocke tri stalisc in sicer prvi odstavek clena doloca da mora predlagatelj predloga zakona oziroma ce tako odloci drzavni zbor sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve pripraviti predlog zakona za drugo obravnavo v prvem stavku tocke tri je misljena priprava predloga zakona za drugo obravnavo v nadaljevanju je sledilo besedilo v tem primeru drzavni zbor ugotovi ali bo kdo od poslancev prevzel predlagateljstvo predloga zakona ki pa s spremembo podz a ne ustreza pripravo predloga zakona lahko sedaj prevzame le maticno delovno telo cene je zakonodajni postopek koncan ter dodatnih sklepov ob predhodni obvescenosti poslancev o zacetku in koncu te faze v prvi obravnavi maticno delovno telo ki se bo sestalo po sklepu drzavnega zbora po sklenjeni razpravi naj predvsem ob opredelitvi do spreminjevalnih in dopolnjevalnih predlogov poslancev ki pomenijo bistveni odstop od koncepta predloga zakona presodi ali bi bilo primerno drzavnemu zboru predlagati da se predlog zakona zavrne oziroma da se ne zakljuci prva obravnava ampak se zahteva od predlagatelja dopolnitev predloga zakona priprava pregleda vseh vlozenih spreminjevalnih in dopolnjevalnih predlogov poslancev ter dodatnih sklepov s po moznosti navedbo mnenja obeh predlagateljev in sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve da po koncani razpravi preje omenjeni prvi fazi prve obravnave sledi le se glasovanje o staliscih in sklepih k predlogu zakona ob hkratni moznosti poslancev da v skladu z clenom poslovnika obrazlozijo glas pri tem pa je potrebno se posebej opozoriti predsedujoce drzavnega zbora predsednike zainteresiranih delovnih teles in maticnega delovnega telesa da se tudi v praksi obema predlagateljema zagotovi izvajanje clena poslovnika se posebej njun vpliv pri pripravi in oblikovanju stalisc in sklepov drzavnega zbora pri prvi obravnavi predloga zakona drugi sklop razlage doloca stopnjo vezanosti predlagatelja predloga zakona na stalisca in sklepe sprejete k predlogu zakona v prvi obravnavi pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo v primeru da se s kaksnim staliscem oziroma sklepom ne strinja lahko v skladu z clenom poslovnika vlozi amandma na clene ki povzemajo sporno stalisce prav tako ima tudi vlada enako pravico saj lahko pomeni sprejem dolocenega stalisca oviro za izvajanje vladne politike poleg amandmiranja preostane predlagatelju tudi predlaganje umika predloga zakona in v skladu z drugim odstavkom clena tudi odpoved predlagateljstvu predlagatelju in tudi vladi kadar ni predlagatelj pa je potrebno omogociti aktivno sodelovanje v obravnavah predloga zakona na sejah zainteresiranih in maticnega delovnega telesa kot tudi na sejah drzavnega zbora dolocba clena poslovnika in jima s tem omogociti da seznanjata poslance s svojimi pogledi na predlagane odlocitve drzavnega zbora razumevanje predlagatelja da mora upostevati stalisca in sklepe je lahko razlicno pri tem ne smemo spregledati da se lahko stalisca in sklepi razlicno izvedejo v predlogu zakona ravno zaradi omenjenega je mozno da se v maticnem delovnem telesu kot tudi pri poslancu pojavi dvom o skladnosti pripravljenega predloga zakona za drugo obravnavo s v drzavnem zboru sprejetimi stalisci in sklepi pri prvi obravnavi da bi taksno mozno situacijo preprecili in hkrati onemogocili nepotrebnega zavlacevanja razprave in odlocanja o vsebini zakona so clani menili da naj se o takem vprasanju odloci kot o predhodnem proceduralnem vprasanju to je pred razpravo ce bo drzavni zbor odlocil da je predlog zakona pripravljen v skladu s sprejetimi stalisci in sklepi iz prve obravnave bo predlog zakona obravnaval v primeru da pa drzavni zbor ne bo sprejel slednje odlocitve bo predlagatelju dolocil rok za predlozitev popravljenega predloga zakona o sprejetem staliscu bo potrebno po mnenju clanov komisije se enkrat razmisliti ko se bo komisija odlocala o moznih spremembah poslovnika xxiii razlaga drugega odstavka clena poslovnika r komisija za poslovnik je sprejela naslednjo razlago drugega odstavka clena poslovnika drzavnega zbora drugi odstavek clena poslovnika omogoca drzavnemu zboru da na naslednji seji opravi tretjo obravnavo predloga zakona in to najmanj sedem dni po tem ko bodo poslanci prejeli besedilo zakonskega predloga s sprejetimi amandmaji glede roka za vlaganje amandmajev velja petnajstdnevni rok iz tretjega odstavka clena poslovnika v primeru da drzavni zbor opravi tretjo obravnavo v roku ki je krajsi od petnajstih dni od dneva ko so poslanci prejeli besedilo predloga zakona za tretjo obravnavo je potrebno omogociti vlaganje amandmajev vse do zacetka obravnave tega predloga zakona na seji drzavnega zbora iz obrazlozitve predlagatelj sprememb in dopolnitev poslovnika je uredil na novo moznosti prehajanja iz ene v naslednjo obravnavo predloga zakona pri vsaki obravnavi posebej tako je v drugi obravnavi dopustil moznost takojsnje se na isti seji izpeljave tretje obravnave prvi odstavek clena poslovnika ta moznost pa je dopustna le ce v drugi obravnavi ni bil k besedilu zakonskega predloga sprejet noben amandma ali so bili sprejeti glede na mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve le redakcijski amandmaji v tem primeru je tudi doloceno da se lahko amandmaji v nasprotju s splosnim petnajstdnevnim rokom drugi odstavek clena poslovnika vlagajo do konca obravnave clena v drugem odstavku clena poslovnika pa je predlagatelj ohranil moznost da se v primeru ko so bili sprejeti vsebinski amandmaji ne redakcijski opravi tretja obravnava predloga zakona vendar na naslednji seji posebnost te dolocbe je le v tem da je lahko ta naslednja seja in s tem tretja obravnava predloga zakona po preteku namanj sedmih dni od dne ko so poslanci dobili besedilo zakonskega predloga s sprejetimi amandmaji stalisce da bi bilo mozno opraviti tretjo obravnavo v nadaljevanju iste seje vmes mora preteci le najmanj sedem dni je v nasprotju s spremembami poslovnika ko je drzavni zbor crtal splosno dolocbo o zdruzevanju obravnav in uvedel znotraj dolocb zakonodajnega postopka moznosti prehajanja v naslednjo obravnavo predloga zakona tretji odstavke clena poslovnika in prvi odstavek clena poslovnika obenem pa je pravtako nemogoce brez izrecne napotilne norme razsiriti ze sprejeti dnevni red seje na kateri se je opravila druga obravnava predloga zakona pri tem pa teoreticno in prakticno obstoja moznost da bo z odlocitvijo drzavnega zbora na podlagi drugega odstavka clena poslovnika krsen petnajstdnevni rok za vlaganje amandmajev dolocen v drugem odstavku clena poslovnika v tem primeru je zato potrebno zagotoviti poslancem vlaganje amandmajev in sicer vse do naslednje seje tocneje do zacetka tocke pri kateri se bo opravila tretja obravnava predloga zakona xxiv razlaga vprasanja obstoja predloga zakona ki po koncani drugi obravnavi ne vsebuje naslova ali nekaterih clenov r ii obr komisija za poslovnik je ob obravnavi vprasanja obstoja predloga zakona ki po koncani drugi obravnavi ne vsebuje naslova ali nekaterih clenov sprejela sprejeli naslednjo razlago poslovnika drzavnega zbora ce po drugi obravnavi predlog zakona ne vsebuje bistvenih elementov predloga zakona iz prvega odstavka clena poslovnika to je naslova zakona in vseh ali nekaterih clenov ki so nujni za nelocljivo pravno celoto predloga zakona le te pa ni moc ponovno vkljuciti v tretji obravnavi ker k njim ni bil v drugi obravnavi sprejet noben amandma in clen poslovnika predsednik drzavnega zbora ugotovi da predlog zakona ni bil sprejet in da je zakonodajni postopek koncan ce poslanec na podlagi prvega odstavka clena poslovnika ugovarja ugotovitvi predsednika drzavnega zbora odloci drzavni zbor brez razprave in brez obrazlozitve glasu iz obrazlozitve zakonodajni postopek dolocen s poslovnikom drzavnega zbora predpostavlja pri prehajanju iz druge v tretjo obravnavo da je drzavni zbor na koncu druge obravnave predloga zakona sprejel naslov zakona in vecino clenov poslovnik omogoca zainteresiranim pooblascenim predlagateljem amandmajev za tretjo obravnavo da predlagajo drzavnemu zboru da v drugi obravnavi neizglasovani clen njegov del oziroma del naslova zakona ponovno vnese v besedilo predloga zakona s sprejemom vsebinsko ustreznega amandmaja o vlaganju amandmajev v tretji obravnavi govori tudi razlaga komisije za poslovnik prejsnjega mandata ki jo je sprejela objavljena v knjizici poslovnik drzavnega zbora republike slovenije letnik na straneh od do op avt misljena je razlaga ki je v tej zbirki pod st xxvi r ceprav opisane situacije poslovnik ne ureja pa izhajajoc iz splosnih nacel pravne stroke in pravne logike taksnega besedila ni moc obravnavati v nadaljnjem zakonodajnem postopku besedilo je izgubilo pravno naravo zakona ce hkrati upostevamo tudi pravno pomembnost volje stranke v nasem primeru poslancev pri sklepanju pravnih odlocitev v pravnem sistemu dajejo navedeni argumenti po mnenju clanov komisije zadosten temelj za pravno dopustnost resitve navedene v sprejeti razlagi xxv razlaga prvega odstavka clena poslovnika r komisija za poslovnik je ob obravnavi vprasanja kdaj se pricne tretja obravnava zakona v drzavnem zboru kadar je podan predlog oziroma zahteva za razpis predhodnega referenduma sprejela naslednjo razlago ki velja le za vprasanje predhodnega referenduma tretja obravnava predloga zakona v rednem zakonodajnem postopku h kateremu je bil vlozen predlog oziroma zahteva za razpis predhodnega referenduma se zacne ko je sprejet dnevni red seje na kateri se bo obravnaval predlog zakona v tretji obravnavi ce drzavni zbor obravnava predlog zakona po hitrem oziroma skrajsanem postopku h kateremu je bil vlozen predlog oziroma zahteva za razpis predhodnega referenduma se tretja obravnava zacne ko predsedujoci na seji drzavnega zbora napove da prehaja drzavni zbor na tretjo obravnavo predloga zakona znotraj hitrega oziroma skrajsanega postopka iz obrazlozitve poslovnik pri poteku rednega zakonodajnega postopka izrecno ne doloca kdaj se zacne tretja obravnava medtem ko pri sprejemanju predloga zakona po hitrem oziroma po skrajsanem postopku poslovnik oziroma sprejeta razlaga dolocata da se tretja obravnava pricne s tem ko prehod na tretjo obravnavo napove predsedujoci na seji drzavnega zbora clani komisije so z razlago opredelili zacetek tretje obravnave pri rednem zakonodajnem postopku in to le za primer ko je podan predlog oziroma zahteva za razpis predhodnega referenduma ker gre pri pravici predlagati oziroma zahtevati razpis predhodnega referenduma za ustavno pravico clen ustave ki je izvedena nato v zakonu o referendumu in ljudski iniciativi so clani komisije lahko z razlago posegli le v pojasnjevanje postopka obravnave tega predloga oziroma zahteve v drzavnem zboru tocneje v dolocitev trenutka do katerega je moc vloziti predlog oziroma zahtevo za predhodni referendum clani komisije so v razpravi na dvanajsti seji predstavili razlicna stalisca do vprasanja trenutka zacetka tretje obravnave znotraj rednega postopka v predmetni zadevi in ta stalisca je moc glede na casovni potek zakonodajnega postopka razporediti na naslednja ko je sprejet sklep kdo je pripravljavec predloga zakona za tretjo obravnavo da se zacne z dodelitvijo predloga zakona tretja obravnava maticnemu delovnemu telesu ko pretece rok za vlozitev amandmajev v tretji obravnavi ko je sprejet dnevni red seje na kateri se bo obravnaval predlog zakona in ko se zacne seja drzavnega zbora na kateri se bo obravnaval predlog zakona clani so podprli predzadnjega pri odlocitvi je bilo odlocilno stalisce ki ga je drzavni zbor v tematsko isti problematiki to je pri zakonodajnem referendumu ze sprejel in ga vkljucil v poslovnik s njegovo spremembo podz c tedaj je zbor namrec pri vprasanju umika podpisa podpore pri zahtevi za razpis referenduma dolocil da je tak umik dopusten do sprejetja dnevnega reda seje na kateri se bo odlocalo o razpisu referenduma ker gre v obeh primerih za urejanje postopka v zvezi z referendumom je po mnenju komisije treba slediti temu sprejetemu konceptu tudi pri dolocitvi trenutka zacetek tretje obravnave clen zakona do katerega je moc se predlagati ali zahtevati razpis predhodnega referenduma a clen poslanec lahko umakne svojo podporo zahtevi za razpis referenduma do sprejetja dnevnega reda seja na kateri se bo obravnavala zahteva za razpis referenduma ostala stalisca komisija ni sprejela iz naslednjih razlogov glede prvega stalisca namrec da je to trenutek ko je sprejet sklep kdo bo pripravil predlog zakona za tretjo obravnavo so clani menili da je po vrstnem redu dolocb v poslovniku res zadnje dejanje druge obravnave ne pa tudi prvo dejanje tretje obravnave obenem so opozorili da v tem trenutku se nimamo predloga zakona za tretjo obravnavo v besedilu ki bi ga bilo moc objaviti v porocevalcu zato ta trenutek v zakonodajnem postopku ne more biti sprejemljiv pri drugem staliscu to je da se tretja obravnava zacne z dodelitvijo predloga zakona tretja obravnava maticnemu delovnemu telesu so clani opozorili da taksno stalisce nima opore v poslovniku ampak le v administrativni dosedanji praksi drzavnega zbora dodelitev se opravi le enkrat in sicer ob predlozitvi predloga zakona v zakonodajni postopek clen nadalje pa se v drugi in tretji obravnavi le posreduje predlog zakona maticnemu delovnemu telesu saj ga pripravljavec za vsako fazo posebej poslje predsedniku drzavnega zbora ki predstavlja drzavni zbor v zvezi s tretjim staliscem to je da se tretja obravnava zacne ko pretece rok za vlozitev amandmajev v tretji obravnavi so clani menili da to stalisce ni dovolj jasno ker obstajata dva roka amandma v tretji obravnavi se lahko vlozi petnajst dni pred dnem ki je dolocen za zacetek seje ali pa osem dni pred tem dnem in sicer v porocilu maticnega delovnega telesa clani so se opozorili da je iztek rokov za vlaganje amandmajev v tretji obravnavi v javnosti premalo znan in onemogoca da bi se drzavljani oziroma zainteresirana javnost mogla pravocasno odzvati zadnje stalisce da se tretja obravnava zacne s pricetkom seje drzavnega zbora na kateri se bo obravnaval predlog zakona je v tesni povezavi s prejsnjim sprejetim staliscem ker so pri sprejemanju odlocitve do kdaj je moc umakniti podpis pri zahtevi za razpis referenduma tako stroka kot poslanci drzavnega zbora zagovarjali in nato sprejeli s spremembo poslovnika trenutek sprejema dnevnega reda je tudi pri zadnjem staliscu po mnenju komisije slediti tej resitvi zato so clani to stalisce zavrnili opomba iz obrazlozitve razlage clen poslovnika predsednik drzavnega zbora doloci maticno delovno telo ki bo sodelovalo op avt veckrat v obravnavi predloga zakona in porocalo op avt veckrat drzavnemu zboru xxvi razlaga prvega odstavka clena poslovnika r komisija za poslovnik je ob obravnavi vprasanja kaksen je postopek vlaganja amandmajev v tretji obravnavi sprejela naslednjo razlago prvega odstavka clena poslovnika drzavnega zbora deset poslancev poslanska skupina maticno delovno telo predlagatelj zakona in vlada kadar ni sama predlagateljica zakona lahko vlagajo amandmaje v tretji obravnavi predloga zakona le k tistim clenom predloga zakona ki so bili v drugi obravnavi spremenjeni s sprejemom vsebinskih redakcijskih amandmajev oziroma so bili crtani ali na novo vkljuceni v besedilo predloga zakona prvi odstavek clena v zvezi s prvim odstavkom clena poslovnika glede vsebine predlaganih amandmajev v tretji obravnavi ne veljajo nikakrsne posebne omejitve obrazlozen amandma v pisni obliki mora biti predlozen poslancem dni pred dnem dolocenim za sejo drzavnega zbora na kateri bo obravnavan predlog zakona h kateremu se predlagajo amandmaji drugi odstavek clena v primeru ce so bili v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k besedilu zakonskega predloga drzavni zbor pa je sprejel sklep da bo opravil tretjo obravnavo po preteku najmanj dni od dne ko bodo poslanci dobili besedilo zakonskega predloga s sprejetimi amandmaji drugi odstavek clena je potrebno na predlog kolegija poslanca ali maticnega delovnega telesa v drzavnem zboru dolociti tudi rok za vlaganje amandmajev v tretji obravnavi predlagatelj amandmaja lahko na seji amandma ustno obrazlozi pred glasovanjem o amandmaju lahko poda mnenje tudi predstavnik vlade oziroma predstavnik predlagatelja zakona k amandmaju lahko poda mnenje maticno delovno telo in sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve tretji odstavek clena predsedujoci drzavnega zbora lahko pri dajanju amandmajev na glasovanje le ugotavlja ali amandma izpolnjuje formalne razloge iz obrazlozitve dolocilo clena poslovnika ureja vlaganje amandmajev v tretji obravnavi predloga zakona prvi odstavek doloca predlagatelje amandmaja amandmaje je moc vlagati le k tistim clenom ki so bili v drugi obravnavi s sprejetjem amandmajev spremenjeni ali dopolnjeni prvi odstavek clena poslovnika namrec doloca da drzavni zbor v tretji obravnavi razpravlja o zakonskem predlogu kot celoti prvi stavek prvega odstavka vendar pa obravnava le clene h katerim so bili v drugi obravnavi sprejeti amandmaji drugi stavek prvega odstavka tako je po mnenju clanov komisije mozno v skladu z drugim stavkom prvega odstavka clena poslovnika vloziti amandmaje le k amandmiranim clenom iz druge obravnave drugi odstavek clena poslovnika doloca da mora biti amandma predlozen na nacin in pod pogoji iz clena poslovnika kar pomeni da veljata samo tretji odstavek in prvi stavek cetrtega odstavka clena ostala vprasanja iz clena ureja tretji odstavek clena poslovnika ki doloca pravice predlagatelja amandmaja predlagatelja zakona vlade kadar sama ni predlagateljica zakona in maticnega delovnega telesa vsi ti imajo pravico podati mnenje k vlozenim amandmajem clani komisije so posebej razpravljali tudi o moznem posebnem pogoju glede vsebine ki bi jo lahko oziroma moral imeti amandma v tretji obravnavi soglasno so ugotovili da poslovnik ne doloca nobenega posebnega vsebinskega pogoja kot npr da predlagatelj ne bi smel predlagati vrnitev besedila ki je bilo predlagano na zacetku druge obravnave zato so menili da je dovoljeno predloziti vsak amandma ki izpolnjuje pogoje clena in prvega odstavka clena poslovnika glede vprasanja roka za vlaganje amandmajev v tretji obravnavi so clani opozorili na primer ko lahko drzavni zbor preide na tretjo obravnavo po preteku najmanj dnevnega roka od prejema besedila predloga zakona s sprejetimi amandmaji v drugi obravnavi to je prej kot v obicajnem roku dni po predlozitvi predloga zakona poslancem tak skrajsan prehod na tretjo obravnavo namrec omogoca drugi odstavek clena poslovnika clani so soglasno menili da je potrebno v drzavnem zboru v tem primeru hkrati s sprejetjem roka za tretjo obravnavo dolociti tudi rok za vlaganje amandmajev v tretji obravnavi nekateri clani so v razpravi postavili vprasanje kaksna pooblastila ima predsedujoci pri ocenjevanju amandmajev preden da posameznega na glasovanje clani so soglasno menili da lahko predsedujoci ocenjuje le izpolnjevanje formalnih pogojev za vlozitev amandmaja v tretji obravnavi ne more pa amandmaja ocenjevati vsebinsko glej tudi razlago drugega odstavka clena poslovnika drzavnega zbora v tej zbirki pod st xxiii r xxvii priporocilo komisije za poslovnik glede oznacevanja clenov ki so bili spremenjeni v drugi obravnavi p komisija za poslovnik je ob sprejemanju razlage prvega odstavka clena poslovnika drzavnega zbora sprejela se naslednje priporocilo glede oznacevanja clenov predloga zakona za tretjo obravnavo ki so bili spremenjeni v drugi obravnavi predlagatelj zakona naj v besedilu predloga zakona za tretjo obravnavo razvidno opticno prikaze spremembo in dopolnitev clena ki je posledica sprejetja amandmaja v drugi obravnavi k temu clenu tako da bo razvidno h katerim clenom je mogoce v tretji obravnavi predlagati amandmaje vodstvo drzavnega zbora naj skupaj s sekretarko drzavnega zbora in sekretariatom za pravne zadeve in zakonodajo poisce najprimernejsi nacin izvedbe v prejsnjem odstavku omenjene pobude iz obrazlozitve clani komisije so sprejeli priporocilo s katerim so zeleli olajsati razvidnost clenov ki so bili amandmirani v drugi obravnavi v besedilu predloga zakona za tretjo obravnavo menili so da bi bilo primerno v besedilu s posebnim nacinom pisave oziroma tiska opticno predstaviti taksne amandmirane clene nacin oznacevanja pa naj bi dolocilo vodstvo drzavnega zbora ob sodelovanju sekretarke in sekretariata drzavnega zbora zakonodajo in pravne zadeve xxviii mnenje komisije za poslovnik k vprasanju ali je moc z amandmaji v tretji obravnavi predloga zakona spremeniti temeljno naravnanost zakona sprejeto v prvi in drugi obravnavi m iii obr komisija za poslovnik je ob obravnavi vprasanja ali je moc z amandmaji v tretji obravnavi predloga zakona spremeniti temeljno naravnanost zakona sprejeto v prvi in drugi obravnavi sprejela naslednje mnenje namen tretje obravnave zakona je predvsem odpravljanje redakcijskih in drugih slabosti ki so nastale v casu prve oziroma druge obravnave predloga zakona zato ni mogoce tretje obravnave uporabiti za vnasanje povsem novih vsebin v obravnavani predlog zakona izhajajoc iz omenjenega in iz celotne zgradbe zakonodajnega postopka v tretji obravnavi ni moc predlagati sprememb zakonskega besedila z amandmajem ki ni vsebinsko povezan z resitvami clena sprejetega v drugi obravnavi predloga zakona v mnenju je komisija za poslovnik zapisala v razpravi je bilo poudarjeno da z amandmaji ni moc v predlog zakona za tretjo obravnavo pripeljati vsebin o katerih drzavni zbor ni opravil razprave oziroma o njih ni odlocal v prvi in drugi obravnavi predloga zakona pri tem je bilo opozorjeno da je dosedanja parlamentarna praksa odstopala od predlaganega besedila razumevanja prvega odstavka clena poslovnika zato zeli komisija s tem mnenjem dati predsedujocim drzavnega zbora in njegovih delovnih teles oporo za taksno prakso ki bo skladna z naravo tretje obravnave zakonodajnega postopka opomba iz mnenja komisije se glasi prva obravnava je izhajajoc iz poslovnika namenjena predstavitvi predloga zakona in razpravi o razlogih ki zahtevajo sprejem zakona ter o nacelih in ciljih zakonskega predloga in odlocanju o nadaljnji usodi predloga zakona druga obravnava vsebinski obravnavi in odlocanju o vseh clenih in naslovu zakona tretja obravnava pa razpravi o zakonskem predlogu kot celoti in obravnavanju posameznih clenov h katerim so bili v drugi obravnavi sprejeti amandmaji xxix razlaga tretjega odstavka clena poslovnika r komisija za poslovnik je ob obravnavi vprasanja ali sme v primeru ko pride do vecjih neusklajenosti v zakonu predlagatelj predlagati le en uskladitveni amandma ali pa jih sme predloziti vec sprejela naslednjo razlago tretjega odstavka clena poslovnika drzavnega zbora tretji odstavek clena poslovnika doloca da v primeru ce sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve se pred glasovanjem o zakonskem predlogu v celoti ugotovi da je s sprejetimi amandmaji porusena medsebojna skladnost dolocb zakona opozori na to predsednika drzavnega zbora ta pa poslance in predlagatelja zakona v takem primeru lahko predlagatelj zakona vlada kadar ni sama predlagateljica zakona ali maticno delovno telo predlaga amandma za medsebojno uskladitev dolocb zakona se pred glasovanjem o zakonskem predlogu v celoti zaradi priprave takega amandmaja predlagatelj lahko predlaga da se odlocanje o zakonskem predlogu prelozi na naslednjo sejo drzavnega zbora tretji odstavek clena je v poslovnik vgrajen zato da drzavni zbor ne bi sprejel zakona glede katerega bi predhodno ugotovil da so njegove dolocbe medsebojno neusklajene sprejem takega zakona bi bil v nasprotju z naceli pravne drzave postopkovne resitve za uveljavitev tega nacela pa niso urejene v poslovniku ugotovitev o tem da je s sprejetjem amandmajev porusena medsebojna skladnost dolocb zakona lahko da le sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve v nadaljevanju sekretariat ugotovitev sekretariata mora biti konkretna v opozorilu je potrebno navesti kateri cleni zakona ali posamezni odstavki istega clena zakona so v medsebojnemu neskladju ce gre za vec medsebojnih neskladij mora clene oziroma odstavke clena zakona navesti za vsako neskladje posebej ce sekretariat ugotovi da opozorila zaradi zapletenosti vprasanj ne more pripraviti takoj po zakljucenem glasovanju v tretji obravnavi predloga zakona mu je drzavni zbor dolzan zagotoviti cas ki ga potrebuje in zahteva za njegovo pripravo ugotovitev sekretariata o neskladnosti dolocb zakona je praviloma pisna predsedujoci lahko odredi drzavni zbor lahko sklene pooblasceni predlagatelji uskladitvenega amandmaja pa lahko zahtevajo da mora biti opozorilo sekretariata predlozeno v pisni obliki amandmaji za medsebojno uskladitev dolocb zakona v nadaljevanju uskladitveni amandmaji vsebujejo le predloge za uskladitev clenov ki jih je v svojem opozorilu navedel sekretariat ce gre za formalno neusklajenost naj uskladitveni amandmaji sledijo logiki vsebine zakona ce gre za vsebinsko neusklajenost predlagatelj uskladitvenih amandmajev odloca o vsebini predloga vendar lahko taki amandmaji vsebujejo samo predloge za odpravo tistih neskladnosti na katere je sekretariat izrecno opozoril pravico predlagati uskladitvene amandmaje imajo vsi pooblasceni predlagatelji predsedujoci drzavnega zbora doloci rok za vlaganje uskladitvenih amandmajev ce v roku vlozi uskladitvene amandmaje vec pooblascenih predlagateljev drzavni zbor glasuje o njih kakor so predlagatelji po vrsti zapisani v tretjem odstavku clena poslovnika ce v tem roku nihce od predlagateljev ne vlozi uskladitvene amandmaje drzavni zbor nalozi maticnemu delovnemu telesu da pripravi uskladitvene amandmaje predlagatelj uskladitvenega amandmaja mora v primeru da je potrebno predlagati uskladitev vec clenov predloga zakona predlagati toliko uskladitvenih amandmajev kolikor vsebinskih neusklajenosti je ugotovil sekretariat v okviru ene vsebinske neusklajenosti se pri tem lahko z uskladitvenim amandmajem predlaga spremembo ali dopolnitev enega ali vec clenov drzavni zbor glasuje o vsakem uskladitvenem amandmaju posebej do vlozenih uskladitvenih amandmajev se lahko opredeli maticno delovno telo predlagatelj predloga zakona vlada kadar ni sama predlagateljica zakona ce ni hkrati predlagatelj teh amandmajev drzavni zbor lahko sklene da se do uskladitvenih amandmajev predlagatelja predloga zakona ali vlade mora opredeliti maticno delovno telo ce maticno delovno telo predlaga drzavnemu zboru da ne sprejme uskladitvenih amandmajev predlagatelja predloga zakona ali vlade kadar sama ni predlagateljica zakona lahko hkrati predlaga svoje uskladitvene amandmaje enako velja tudi ce predlagatelj predloga zakona ali vlada kadar ni sama predlagateljica zakona umakneta svoje uskladitvene amandmaje o vsebini uskladitvenih amandmajev ni mozna razprava pred glasovanjem lahko poslanec obrazlozi svoj glas po opravljenem glasovanju o uskladitvenih amandmajih drzavni zbor odloca o zakonskem predlogu v celoti iz obrazlozitve poslovnik drzavnega zbora doloca trofazni zakonodajni postopek za sprejemanje zakonov potem ko je drzavni zbor opravil ze tri obravnave predloga zakona glasuje se o zakonskem predlogu v celoti vendar pa poslovnik doloca da je potrebno se pred tem koncnim glasovanjem opraviti postopek uskladitve dolocb zakona vendar le ce je zaradi sprejetih amandmajev v drugi in tretji obravnavi predloga zakona porusena medsebojna skladnost dolocb tega zakona razlog za opisano uskladitev je v tem da naj bi drzavni zbor sprejemal le zakone v katerih so cleni medsebojno skladni in jih je zato mogoce izvajati na medsebojno neskladnost clenov predloga zakona opozori sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve v nadaljevanju sekretariat predsednika drzavnega zbora le ta pa poslance opozorilo sekretariata mora dolocno navesti vsa neskladja v zakonskem predlogu saj lahko predlagatelji amandmaja za medsebojno uskladitev dolocb zakona v nadaljevanju uskladitveni amandma predlagajo uskladitvene amandmaje le k tem navedenim clenom oziroma posameznim odstavkom za pripravo opozorila ki naj bo po mnenju komisije praviloma pisno lahko zaradi zapletenosti vprasanj drzavni zbor sekretariatu na njegov predlog doloci primeren cas pisnost opozorila lahko odredi predsedujoci drzavni zbor lahko to sklene predlagatelji uskladitvenih amandmajev pa pisnost lahko zahtevajo predsedujoci na seji drzavnega zbora ugotovi da je sekretariat ustno konkretiziral neskladnosti ali da se od sekretariata zahteva pisna ugotovitev neskladnosti v primeru da bo sekretariat pripravil pisni opozorilo mu predsedujoci doloci tudi rok za njegovo pripravo predsedujoci nato doloci rok v katerem naj pooblasceni predlagatelji uskladitvenih amandmajev pripravijo le te nato predsedujoci prekine tocko dnevnega reda sekretariat pa konkretizira svoje opozorilo ce je le to pisno se nemudoma po njegovem dokoncnem oblikovanju razdeli poslancem in vsem moznim predlagateljem uskladitvenih amandmajev uskladitveni amandma ali njih vec lahko predlagajo na podlagi tretjega odstavka clena poslovnika predlagatelj predloga zakona vlada kadar ni sama predlagateljica zakona ali pa maticno delovno telo predlagatelji so si med seboj enakopravni tako da lahko vsak izmed njih v nacelu predlaga svoje uskladitvene amandmaje v okviru opozorila sekretariata predlagatelj uskladitvenih amandmajev mora v primeru da je potrebno predlagati uskladitev vec clenov predloga zakona predlagati toliko uskladitvenih amandmajev kolikor vsebinskih neusklajenosti je ugotovil sekretariat v okviru ene vsebinske neusklajenosti se pri tem lahko z uskladitvenim amandmajem predlaga spremembo ali dopolnitev enega ali vec clenov pri tem mora predlagatelj v uskladitvenem amandmaju slediti sprejeti logiki predloga zakona ce je vsebina amandmaja resevanje formalne neskladnosti dolocb v primeru da pa uskladitveni amandma resuje vsebinsko neskladje pa predlagatelj odloca o vsebini predloga in to kot je bilo ze povedano vse v okviru tistih clenov na katere je opozoril sekretariat v primeru da v roku za vlaganje uskladitvenih amandmajev nihce od predlagateljev ne vlozi le teh mora uskladitvene amandmaje po sklepu drzavnega zbora pripraviti maticno delovno telo komisija se je odlocila za maticno delovno telo zato ker je zelela izpeljati uskladitveni postopek pred odlocanjem o zakonskem predlogu v celoti in ker je bilo maticno delovno telo v ze do sedaj izpeljanem zakonodajnem postopku sprejemanja predloga zakona najvplivnejsi subjekt pri dolocanju opredelitev mnenj do nacelnih oziroma posameznih odlocitev o katerih je drzavni zbor odlocal pri omenjenem predlogu zakona o uskladitvenih amandmajih se lahko opredelijo tako maticno delovno telo vlada kadar sama ni predlagateljica zakona in predlagatelj predloga zakona povsem razumljivo je da se predlagatelj uskladitvenega amandmaja ne bo v tem primeru opredelil do lastnih amandmajev poslovniska razlaga pa doloca da se mora maticno delovno telo opredeliti do uskladitvenega amandmaja predlagatelja zakona ali vlade ce mu to nalozi drzavni zbor ce maticno delovno telo v svojem porocilu drzavnemu zboru predlaga da se uskladitveni amandma ne sprejme lahko hkrati predlagati svoje uskladitvene amandmaje poslanci na nadaljevanju seje pri prekinjeni tocki dnevnega reda ne razpravljajo o vsebini uskladitvenih amandmajev pred glasovanjem imajo poslanci pravico obrazloziti svoj glas drzavni zbor glasuje o vsakem uskladitvenem amandmaju posebej o hkrati vlozenih uskladitvenih amandmajih dveh ali vseh treh predlagateljev odloca drzavni zbor za vsako neskladnost posebej in to tako da prvo odloca o uskladitvenih amandmajih prvo zapisanega v tretjem odstavku clena poslovnika in ce le ta ni sprejet o uskladitvenemu amandmaju naslednjega zapisanega predlagatelja ce gre za vec vsebinskih neskladjih kakor jih je ugotovil sekretariat se opisani postopek glasovanja opravi pri vsakem od teh neskladij potem ko je drzavni zbor izpeljal glasovanje o vseh vlozenih uskladitvenih amandmajih ne glede na rezultat glasovanja glasuje o zakonskem predlogu v celoti komisija je ob tem menila da bi drzavni zbor moral skrbeti za to da se sprejmejo le zakoni glede katerih ni ugotovljenih medsebojnih neskladij ker pa je v poslovniku predvideno da se zakonodajni postopek zakljuci z glasovanjem o zakonskem predlogu v celoti komisija ni mogla z razlago dolocb poslovnika predvideti nicesar drugega ob tem komisija predpostavlja da drzavni zbor neusklajenega zakona naj ne bi sprejel hkrati pa ugotavlja da postopkovno taka moznost obstoja saj je ne glede na to ali so uskladitveni amandmaji sprejeti treba opraviti glasovanje o zakonskem predlogu v celoti tak zakon pa lahko drzavni zbor sprejme ali zavrne zato je obenem s to razlago sklenila da naj komisija v tridesetih dneh preuci in pripravi mozne dopolnitve poslovnika ki bi zagotovile da drzavni zbor ne bi mogel sprejeti neskladnega zakona xxx razlaga clena poslovnika r komisija za poslovnik je ob obravnavni vprasanja ali je mogoce dikcijo prvega odstavka clena tolmaciti tako da predsedujoci med obravnavo zakona po hitrem postopku ko se ni bila opravljena in zakljucena hkrati splosna razprava razprava in glasovanje o zakonskem predlogu v celoti da na glasovanje predlog sklepa da je drzavni zbor rs opravil obravnavo predloga zakona kot prvo obravnavo zakona in ga sprejema sprejela naslednjo razlago clena poslovnika drzavnega zbora dvesto tretji clen poslovnika drzavnega zbora doloca potek zakonodajnega postopka pri hitrem postopku sprejemanja zakona vsebina clena poudarja potem ko se je drzavni zbor odlocil za sprejemanje zakona po hitrem postopku zdruzitev vseh treh obravnav prve druge tretje obravnave in glasovanja o zakonu na isti seji dejansko hitri postopek poteka v naslednjih stopnjah a drzavni zbor obravnava predlog predlagatelja drugi odstavek clena da se zakon sprejme po hitrem postopku kar dejansko pomeni da drzavni zbor opravlja prvo obravnavo prvi odstavek clena po koncani razpravi drzavni zbor odloca o predlogu predlagatelja in ce ga ne sprejme se uporabljajo dolocbe o prvi obravnavi predloga zakona clen kar pomeni da drzavni zbor odloca o moznostih iz prvega odstavka clena b ce drzavni zbor sklene da bo odlocal o zakonu po hitrem postopku sledi naslednja stopnja v kateri drzavni zbor zdruzi vse tri obravnave predloga zakona na isti seji tako da opravi splosno razpravo razpravo in glasovanje o clenih ter razpravo in glasovanje o zakonskem predlogu v celoti prvi odstavek clena v tej stopnji opravi drzavni zbor najprej razpravo o predlogu zakona ob hkratni mozni konkretni razpravi o posameznih clenih predloga zakona poslanci pa lahko vlagajo amandmaje amandmaje lahko poslanec predstavi in vlozi ustno vendar ga mora nato pred glasovanjem predloziti predsedniku drzavnega zbora se v pisni obliki clen sledi drugi del te stopnje ko drzavni zbor razpravlja po vrstnem redu posebej o vsakem clenu predloga zakona in nato se o naslovu zakona razprava lahko poteka na nacin iz clena pri vsakem clenu lahko poslanec vlozi ustni amandma ki ga mora se pred glasovanjem podati v pisni obliki nato pa zbor o tem clenu glasuje na nacin iz clena kopije amandmaja se naj ne bi razen ce bi se drzavni zbor odlocil drugace razdeljevali poslancem na seji zbora saj je predvideti da zaradi narave hitrega postopka to casovno ni primerno hkrati pa bodo taksni zakoni imeli najbrz le nekaj clenov zato bodo vlozeni amandmaji malostevilni predsedujoci drzavnega zbora bo nato ustno opozoril poslance da prehaja drzavni zbor na tretjo obravnavo predloga zakona predlagatelji amandmaja prvi odstavek clena bodo lahko v casu razprave o zakonskem predlogu kot celoti in mozne obravnave drugi stavek prvega odstavka clena vlagali amandmaje po dolocbi prvega odstavka clena pri tem imajo poslanske skupine moznost zahtevati prekinitev seje zaradi posvetovanja drugi odstavek clena poslanec pa le ce tako sklene drzavni zbor ta cas bodo lahko izkoristili tudi za pripravo amandmajev sledi zadnji del te stopnje ko drzavni zbor glasuje o zakonskem predlogu v celoti clen vloga maticnega delovnega telesa in sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve je med hitrim postopkom dolocena v drugem odstavku clena zdruzitev vseh navedenih faz zakonodajnega postopka pa ne ovira moznosti da drzavni zbor na predlog vsaj enega poslanca sklene da ne bo presel na naslednjo obravnavo oz na glasovanje o zakonu razlog za predlagani sklep poslanca in nato drzavnega zbora bo v tem da bo poslanec oz bodo vecina poslancev menili da obravnavani predlog zakona ne izpolnjuje predpostavk za nadaljnjo obravnavo taksen predlog sklepa pa lahko poda tudi zainteresirano delovno telo samo taka razlaga je mogoca iz smiselne in med seboj povezane razlage celote poslovnika posameznih obravnava faz zakonodajnega postopka namrec ni mogoce izkljuciti niti pri obravnavi zakona po hitrem postopku teh obravnav tudi ni mogoce v celoti opraviti hkrati saj so za posamezno obravnavo predvidene razlicne postopkovne moznosti hkratno razpravo je zato treba razumeti tako da se obravnave brez prekinitve prelivajo z ene v drugo vendar se lahko pri vsaki obravnavi sprejmejo vse odlocitve ki jih taka obravnava predvideva po prvi obravnavi se lahko sprejmejo odlocitve predvidene v clenu v drugi se lahko vlagajo in sprejmejo amandmaji v tretji obravnavi pa lahko k clenom h katerim so bili v drugi obravnavi sprejeti amandmaji vlagajo amandmaje le pooblasceni predlagatelji po prvem odstavku clena hkrati je treba poudariti da poslovnik predvideva splosno prioriteto in obveznost glasovanja o vseh postopkovnih vprasanjih tretji odstavek clena da drzavni zbor lahko odloci da o zadevi tudi ce je na dnevnem redu ne zeli odlocati na isti seji prvi odstavek clena vse te dolocbe je treba uporabljati tudi ob hitrem postopku saj niso izrecno izkljucene je pa njihova uporaba tudi logicna drzavni zbor lahko po ponovni oceni predloga za hitri postopek ki ga je ob dnevnem redu sicer sprejel sprejme drugacno odlocitev taka razlaga koncno sledi tudi cetrtemu odstavku clena ki izjemno doloca da drzavni zbor mora uporabiti hitri postopek le ce je za sprejem zakona po hitrem postopku vlada vezala svojo zaupnico zaradi spremembe poslovnika podz a je bila crtana druga alineja ki se je glasila da daje pravico drzavnemu zboru da vedno odloca tudi o vrnitvi predloga zakona v prejsnjo obravnavo tretji odstavek clena in xxxi razlaga a clena poslovnika r a komisija za poslovnik je ob obravnavi vprasanja ali je skrajsani postopek za sprejem zakona posebni hitri postopek ali pa zanj veljajo dolocbe rednega postopka glede vlaganja amandmajev priprave porocila maticnega delovnega telesa pooblastil vlade sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve itd sprejela naslednjo razlago a clena poslovnika drzavnega zbora skrajsani postopek je po svoji naravi podoben hitremu postopku zanj smiselno veljajo vse dolocbe od do vkljucno clena poslovnika iz obrazlozitve poslovnik doloca skrajsani postopek v a clenu prvi odstavek nedvoumno doloca da bo drzavni zbor opravil ob hkratnemu izpolnjevanju dolocenih predpostavk vse tri obravnave predloga zakona po dolocbah tega poslovnika o hitrem postopku glede na to dolocbo poslovnika je skrajsani postopek po svoji pravni naravi poseben hitri postopek ki se loci od navadnega hitrega postopka predvsem po drugacnih pogojih za njegovo uveljavitev in glede omejene moznosti amandmiranja predlaganih clenov predloga zakona za skrajsani postopek zato smiselno veljajo dolocbe od do clena poslovnika in s tem tudi roki za predlozitev gradiva vlaganje amandmajev poseben krog predlagateljev amandmajev itd xxxii razlaga dopustnosti spreminjanja sprejete obvezne razlage r obvezna razlaga komisija za poslovnik je ob obravnavi vprasanja moznosti spreminjanja ze sprejete obvezne razlage zakona sprejela naslednjo razlago dopustnosti spreminjanja sprejete obvezne razlage zakona sprejete obvezne razlage zakona ni moc spreminjati obvezna razlaga zakona po svoji vsebini pojasnjuje voljo zakonodajalca glede posamezne dolocbe ali vec vsebinsko povezanih dolocb kot se je izrazila v postopku sprejemanja zakona obvezna razlaga ucinkuje na vse neresene zadeve pri cemer pa nima pravnega ucinka na pravnomocne odlocbe ta razlaga se smiselno uporablja tudi za obvezno razlago poslovnika drzavnega zbora iz obrazlozitve obvezna razlaga zakona je po svoji pravni naravi izjemen pravni institut ki ga zakonodajalec uporabi ko zeli razloziti neko dolocbo zakona ali poslovnika ali vec vsebinsko povezanih dolocb da bi odpravil nejasnosti ki se pojavljajo pri njihovem izvajanju v praksi sprejeta obvezna razlaga tolmaci zakonodajalcevo voljo ob sprejemu zakona zaradi svoje ze prej poudarjene izjemnosti sprejete obvezne razlage ni moc spreminjati in do obravnavanega clena zavzemati novih tolmacenj v nasprotnem primeru bi s tem krsili nacelo pravne varnosti ker bi dopustili da bi lahko zakonodajalec nenehno spreminjal svoje razumevanje pravne ureditve dolocenega druzbenega odnosa ceprav razlaga tega izrecno ne doloca pa je povsem jasno da mora v primeru ce je zakonodajalec ocenil da sprejeto tolmacenje in s tem dolocba zakona ne ustrezata njegovi predstavi kako urediti doloceno druzbeno razmerje sprejeti spremembo zakona in z njo materializirati svojo novo videnje pravne ureditve predmetnega razmerja glede pravnega ucinka obvezne razlage kot akta drzavnega zbora pa so clani sklenili da sprejeta obvezna razlaga zakona ucinkuje na vse neresene zadeve pri cemer pa nima pravnega ucinka na pravnomocne odlocbe xxxiii razlaga pravne narave predloga drzavnega proracuna in clena r komisija za poslovnik je ob obravnavi vprasanj pravne oblike predloga drzavnega proracuna in clena poslovnika razumevanja pojma dopolnjen predlog drzavnega proracuna sprejela naslednjo razlago pravne narave predloga drzavnega proracuna in clena poslovnika drzavnega zbora pravno obliko drzavnega proracuna doloca in clen poslovnika in sicer ob dolocanju delovnega podrocja drzavnega zbora in nastevanju njegovih aktov drzavni zbor sprejema poleg zakonov zakljucnega racuna drzavnega proracuna in drugih aktov tudi drzavni proracun dolocbi nesporno dolocata da drzavni proracun nima oblike zakona ampak je to poseben akt drzavnega zbora zato predlog drzavnega proracuna ne more vsebovati dolocb ki pomenijo dolocanje pravic in dolznosti drzavljanov ter drugih oseb clenom ustave s katerimi se predpisujejo davki carine in druge dajatve clen ustave in ki vsebujejo dolocbe o kreditih v breme drzave ter porostva drzave za dane kredite clen ustave ki se lahko dolocajo le z zakoni predlagatelj predloga drzavnega proracuna vlada mora predloziti predlog drzavnega proracuna v skladu z zahtevami iz clena poslovnika clena ki se smiselno uporablja tudi za obravnavani pravni akt drzavnega zbora s predlogom drzavnega proracuna se dolocajo vsi prihodki in odhodki drzave za finansiranje javne porabe clen ustave v clenu poslovnika uveden institut dopolnjen predlog drzavnega proracuna je razumeti kot skupek vladnih amandmajev vlada bo s temi amandmaji po opredelitvi do vlozenih amandmajev k predlogu drzavnega proracuna vlozenih na podlagi in clena poslovnika povzela resitve vlozenih amandmajev s katerimi se strinja lahko pa bo predlozila drzavnemu zboru v sprejem tudi svoje nove amandmaje ki izhajajo iz amandmajev poslancev in delovnih teles in s katerimi bo uskladila predlog drzavnega proracuna amandmaji ki sestavljajo dopolnjevalni predlog drzavnega proracuna morajo biti pripravljeni na nacin in pod pogoji iz clena poslovnika in drugega odstavka clena poslovnika ter omogocati glasovanje po delih predloga drzavnega proracuna iz obrazlozitve ustava republike slovenije v clenu opredeljuje proracun v zvezi z obveznostmi drzave in lokalnih skupnosti tako morajo biti vsi njihovi prihodki in odhodki za finansiranje javne porabe zajeti v proracunu drzave ali lokalne skupnosti izhajajoc iz te ustavne dolocbe je kot poseben akt poslovnik v in clenu opredelil pravno obliko drzavnega proracuna v prvem odstavku clena poslovnika je doloceno delovno podrocje drzavnega zbora in med nastetimi je najti tudi alineo ki doloca da drzavni zbor sprejema zakone drzavni proracun in zakljucni racun drzavnega proracuna prav tako clen poslovnika ki doloca akte drzavnega zbora loceno od zakona nasteva med te akte tudi drzavni proracun glede na omenjeni dolocbi ter na poseben polozaj ki ga ima postopek sprejemanja drzavnega proracuna v poslovniku locen izcrtano je zaradi spremembe poslovnika podz a besedilo proracunskega memoranduma saj proracunski memorandum ni vec akt drzavnega zbora od zakonodajnega postopka kot posebna tocka v poglavju akti drzavnega zbora lahko predlog drzavnega proracuna stejemo kot poseben akt ki nima znacaja zakona predlog drzavnega proracuna pa glede na druge dolocbe ustave ne more vsebovati zakonske materije tako predlog ne more dolocati pravic in obveznosti drzavljanov in drugih oseb obveznosti s katerimi bi se predpisovali davki carine in druge dajatve ter obveznosti za kredite v breme drzave ter porostva drzave za dane kredite v skladu z ustavo republike slovenije je to lahko le vsebina zakona predlagatelj predloga drzavnega proracuna vlada clen poslovnika mora pri predlozitvi v drzavni zbor upostevati glede vsebine predloga zahteve clena poslovnika ceprav je omenjeni clen v poslovniku v poglavju o zakonodajnem postopku pa je njegova smiselna uporaba pri predlogu drzavnega proracuna nujna in smiselna le akt ki bo vseboval naslov uvod besedilo akta in obrazlozitev namrec omogoca poslancem in delovnim telesom drzavnega zbora primerno podlago za odlocanje glede vprasanja dopolnjenega predloga drzavnega proracuna so clani komisije menili da je njegovo obliko moc razumeti kot sklop vladnih amandmajev ki je vlozen na podlagi prvega odstavka clena poslovnika da gre za amandmaje je razvidno iz dolocb odstavka clena poslovnika iz katerega je razvidno da drzavni zbor o dopolnjenem predlogu drzavnega proracuna lahko glasuje le kot o amandmajih dopolnjen predlog drzavnega proracuna je torej sklop amandmajev s katerimi bo vlada lahko tudi z drugacnimi resitvami manjsi ali vecji znesek povecanja ali zmanjsanja posameznih postavk drugacen predlog za zmanjsanje odhodkov na predlaganih ali drugih postavkah proracuna ali podobno upostevala ali delno upostevala amandmaje poslancev in delovnih teles in s tem vkljucno tudi s potrebnimi amandmaji redakcijsko tehnicne narave zagotovila usklajen predlog drzavnega proracuna pri tem redakcijsko tehnicni amandmaji pomenijo v okviru predvidenih sredstev in namenov obstojecih postavk proracuna potrebna preciziranja to je tudi razdelitev ene postavke v vec postavk in popravke zaradi vecje preglednosti namenov uporabe in kontrole izvajanja proracuna v dopolnjenem predlogu drzavnega proracuna pa vlada ne more samostojno in brez povezave z amandmaji poslancev in delovnih teles predlagati spremembe obsega strukture ter posameznih postavk prihodkov in odhodkov proracuna amandmaji bodo tudi v tem primeru morali izpolnjevati glede pogojev in nacina vlozitve zahteve iz cetrtega odstavka clena poslovnika in drugega odstavka clena poslovnika dodaten pogoj pa je tudi v tem da bodo morali amandmaji omogocati s poslovnikom dolocen nacin glasovanja o amandmajih k predlogu drzavnega proracuna clena in drzavni zbor namrec o amandmajih odloca na koncu razprave o vsakem delu proracuna h kateremu je bil vlozen amandma k delu proracuna je torej mogoce predlagati en sam amandma ne more pa vlada z enim amandmajem predlagati spremembo vec delov ali celote drzavnega proracuna kot del drzavnega proracuna je steti posamicen clen predloga drzavnega proracuna posameznega uporabnika predloga drzavnega proracuna bilanco prihodkov in odhodkov ter racun finansiranja opomba avtorja enako stalisce glede pravne narave drzavnega proracuna je zavzelo ustavno sodisce v odlocbi st u i z dne xxxiv razlaga prvega odstavka clena poslovnika r komisija za poslovnik je ob obravnavi konkretnega predloga razlage zakljucni racun drzavnega proracuna iz prejsnjega leta mora vlada predloziti na junijsko sejo drzavnega zbora ne glede na to ce racunsko sodisce se ni izdalo porocila o njem tako predlozen zakljucni racun je ustrezna podlaga za obravnavo na drzavnem zboru sprejela naslednjo razlago prvega odstavka clena poslovnika drzavnega zbora v prvem odstavku clena poslovnika je razumeti dolznost vlade da predlozi zakljucni racun drzavnega proracuna najkasneje za junijsko sejo drzavnega zbora s tem da mora vlada zakljucni racun vloziti pri predsedniku drzavnega zbora najmanj dni pred junijsko sejo drzavnega zbora clen poslovnika v tem casu bo lahko racunsko sodisce opravilo revidiranje racunskih izkazov za drzavni proracun in pripravilo porocilo v postopku revidiranja ki ga bo vlada posredovala drzavnemu zboru do obravnave zakljucnega racuna na junijski seji ce racunsko sodisce ne bo pripravilo porocila do junijske seje bo drzavni zbor obravnaval zakljucni racun na naslednji seji iz obrazlozitve poslovnik doloca v prvem odstavku clena poslovnika da obravnava drzavni zbor predlog zakljucnega racuna drzavnega proracuna najkasneje na junijski seji vlada bo morala skladno z clenom poslovnika predloziti besedilo predloga najmanj dni pred sejo drzavnega zbora skladno z dolocbami zakona o racunskem sodiscu racunsko sodisce opravi revidiranje pred obravnavo porocila o poslovanju pred organi dolocenimi z zakoni ali drugimi akti kar pomeni da mora vlada predloziti do seje drzavnega zbora tudi porocilo racunskega sodisca le oba vlozena dokumenta omogocata obravnavo zakljucnega racuna drzavnega proracuna pred drzavnim zborom pripomniti je se treba da se dni odsteje od dneva ki ga terminski plan drzavnega zbora doloca za zacetek seje drzavnega zbora v mesecu juniju glede na to da se lahko priprava dokoncnega porocila racunskega sodisca zavlece in drzavni zbor ne more obravnavati predloga ze na junijski seji je z razlago v smislu dolocb poslovnika omogoceno da bo drzavni zbor opravil razpravo in odlocanje o predlogu zakljucnega racuna na naslednji seji s sprejeto razlago se v dolocenem smislu spodbuja tako vlado kot tudi racunsko sodisce da pravocasno glede na poslovniske roke predlozita predlog zakljucnega racuna drzavnega proracuna oziroma porocilo racunskega sodisca xxxv razlaga clena poslovnika v povezavi z dolocbami o imenovanju ministrov r komisija za poslovnik je ob obravnavi vprasanja ali je mogoce socasno opraviti razresitev ministra in imenovanje novega tako da se steje da je z imenovanjem novega ministra dosedanji razresen oz da se komisija opredeli tudi do drugih moznih postopkov na katere opozarja sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve v prilozenem mnenju sprejela naslednjo razlago clena poslovnika v povezavi z dolocbami o imenovanju ministra v skladu z clenom poslovnika drzavnega zbora se o predlogu za razresitev ministra odloca po posebnem postopku v skladu s clenom ustave republike slovenije in clenom poslovnika ni mogoce opraviti socasne razresitve in imenovanja ministra tako da bi bil z imenovanjem novega ministra dosedanji razresen poslovnik ne doloca da je mnenje pristojnega delovnega telesa pogoj za odlocanje drzavnega zbora o razresitvi ministra v postopku predloga za razresitev ministra se ne uporablja dolocba clena poslovnika o predstavitvi kandidata za ministra pred pristojnim delovnim telesom drzavnega zbora v pristojnem delovnem telesu drzavnega zbora lahko potekata socasno postopka o predlogu za razresitev ministra in o predlogu za imenovanje ministra drzavni zbor najprej odloca o predlogu za razresitev ministra in nato o predlogu za imenovanje ministra pri cemer je razresitev ministra pogoj za odlocanje drzavnega zbora o imenovanju ministra na sejo drzavnega zbora o predlogu za razresitev ministra in o predlogu za imenovanje ministra se vabita minister ki je predlagan za razresitev ter kandidat za ministra po zakljuceni razpravi poslancev o predlogu za razresitev oziroma po zakljuceni razpravi o predlogu za imenovanje ministra lahko dosedanji minister oziroma kandidat za ministra predstavita svoja stalisca do predloga razprave in vprasanj poslancev ce se po njuni predstavitvi stalisc razprava poslancev obnovi imata po ponovni razpravi poslancev pravico svoja stalisca ponovno predstaviti komisija za poslovnik je se ugotovila tudi v primeru postopka za razresitev ministra lahko pristojno delovno telo sklene da bo razpravljalo o predlogu za razresitev in svoje stalisce predstavilo drzavnemu zboru drzavni zbor pa tudi lahko pristojnemu delovnemu telesu s sklepom nalozi da opravi tako razpravo iz obrazlozitve clani komisije so v skladu s clenom ustave republike slovenije in clenom poslovnika nesporno ugotovili da je potrebno opraviti loceno odlocanje o predlogu za razresitev in o predlogu za imenovanje ministra nesprejemljivo je mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve da bi bil z imenovanjem ministra razresen dosedanji minister institut konstruktivne nezaupnice ni moc uporabljati v primeru razresitve in imenovanja ministra konstruktivna nezaupnica je namrec po ustavi vezana le na funkcijo predsednika vlade s tem da mora najmanj deset poslancev ki so zahtevali zamenjavo predsednika vlade skupaj s predlogom navesti tudi ime novega predsednika vlade je zakonodajalec hotel ohraniti kontinuiteto vlade povsem drugacen pa je polozaj ko predsednik vlade v drzavnem zboru predlaga zamenjavo ministra v teh primerih namrec ustava doloca da dosedanji minister opravlja do imenovanja novega tekoce posle zato mora drzavni zbor o predlogu za razresitev ministra odlocati posebej tudi kadar je predsednik vlade hkrati s predlogom za razresitev predlagal v imenovanje novega ministra za predlog za imenovanje ministra je v clenu poslovnika na podlagi dolocbe odstavka clena ustave doloceno da se mora kandidat za ministra predstaviti pristojnemu delovnemu telesu ker pri predlogu za razresitev ustava in poslovnik take dolocbe ne vsebujeta postopek za razresitev in imenovanje ministra pa sta po poslovniku posebna postopka ni pogoj za odlocanje drzavnega zbora o razresitvi ministra da mora pristojno delovno telo pred odlocanjem drzavnega zbora razpravljati o predlogu za razresitev pristojno delovno telo pa seveda lahko sklene da bo o razresitvi razpravljalo in svoja stalisca sporocilo drzavnemu zboru prav tako lahko drzavi zbor pred odlocanjem o razresitvi delovnemu telesu nalozi da tako razpravo opravi ne glede na dolocbo clena poslovnika je komisija menila da v postopku razresitve ni mogoce uporabiti dolocbe o predstavitvi kandidata za novega ministra opraviti predstavitev kandidata v primeru razresitve bi bilo po mnenju clanov komisije odmik od namena in cilja predstavitve kandidata za ministra smisel predstavitve je namrec v tem da se kandidat predstavi pristojnemu delovnemu telesu in skozi pogovor s clani predstavi svoj program in svoje opredelitve do zastavljenih vprasanj komisija je temeljito razpravljala o vprasanju ali lahko potekata postopka za razresitev in imenovanje ministra socasno posamezni clani komisije so namrec menili da mora biti postopek razresitve v drzavnem zboru zakljucen in da lahko sele po razresitvi drzavni zbor pristopi k obravnavi predloga za imenovanje ministra komisija za poslovnik je z vecino glasov sklenila da postopka lahko teceta socasno kar pomeni da lahko pristojno delovno telo opravi predstavitev kandidata za novega ministra tudi pred tem ko je bil dosedanji minister razresen drzavni zbor pa mora najprej odlocati o razresitvi in sele ce je dosedanji minister razresen pristopiti k odlocanju o imenovanju novega ministra ce bi namrec zahtevali popolno locenost postopkov ne bi mogli upostevati ustavne pravice predsednika vlade da predlaga imenovanje in razresitev ministrov obveznosti drzavnega zbora da o tem odloca in hkrati spostovati tudi rokov dolocenih v clenu poslovnika ti roki za predstavitev ministra zacno namrec po izrecni dolocbi poslovnika teci po predlozitvi predloga za ministra predsedniku drzavnega zbora o predlogu za razresitev ali izvolitev ministra odloca drzavni zbor kot o vsaki drugi tocki dnevnega reda zaradi nesporazumov kaze posebej poudariti da je o vsaki tocki mogoce dopolnilna obrazlozitev predlagatelja da dopolnilno obrazlozitev lahko zahteva drzavni zbor da je mogoca izjasnitev poslanskih skupin in razprava poslancev na seji drzavnega zbora mora biti navzoc predstavnik predlagatelja ki ima pravico sodelovati v razpravi poslanci lahko pred glasovanjem tudi obrazlozijo svoj glas glede na specificno vlogo ministra ki je predlagan za razresitev pa kaze sprejeti resitev da se mu ceprav ob tej tocki ni v vlogi predstavnika predlagatelja omogoci da ob koncu razprave pred glasovanje sporoci svoje stalisce do predloga razprave in vprasanj poslancev tak polozaj ministra glede katerega se predlaga razresitev je v skladu s civilizacijskimi normami zato clani komisije menijo da naj se o tej pravici drzavni zbor ne odloca z glasovanjem to pa je seveda pravica ministra in drzavni zbor njegovega nastopa ne more zahtevati kar zadeva kandidata za ministra pa komisija meni da mu ce to sam zeli predsedujoci mora omogociti da drzavnemu zboru sporoci svoja stalisca glede vprasanj ki so bila postavljena v razpravi da pa je to le njegova pravica ne pa tudi dolznost po poslovniku se je dolzan le predstaviti v pristojnem delovnem telesu xxxv razlaga tretjega odstavka clena poslovnika r komisija za poslovnik je ob sprejemanju razlage clena poslovnika zaradi vsebinske povezanosti sprejela naslednjo razlago tretjega odstavka clena poslovnika drzavnega zbora v primeru da poslanec ali funkcionar drzavnega zbora pisno izjavi da odstopa njegova funkcija preneha z dnem seje ko je bil drzavni zbor obvescen o njegovem odstopu tretji odstavek clena poslovnika predsednik drzavnega zbora mora poslance obvestiti o odstopu iz prejsnjega odstavka na prvi naslednji redni oziroma izredni seji drugi odstavek clena poslovnika iz obrazlozitve clani komisije so ob obravnavanju zahteve za tolmacenje tretjega odstavka clena poslovnika sklenili da v izogib moznim dvomom prakse glede vsebine tretjega odstavka clena z razlago poudarijo da odstop poslanca ali funkcionarja drzavnega zbora pravno ucinkuje od dneva ko se drzavni zbor seznani z njegovim pisnim odstopom ta seznanitev pa je lahko na redni oziroma izredni seji drzavnega zbora xxxvi razlaga prvega odstavka clena poslovnika r komisija za poslovnik je ob obravnavi vprasanja do kdaj naj vlada predlozi porocilo o svojem delu na podlagi clena poslovnika in kaj naj bo njegova vsebina sprejela naslednjo razlago prvega odstavka clena poslovnika drzavnega zbora vlada republike slovenije je po prvem odstavku clena poslovnika dolzna hkrati predlozi predlog drzavnega proracuna in porocilo o svojem delu v preteklem letu vlada mora glede na prvi odstavek clena poslovnika predloziti v drzavni zbor predlog drzavnega proracuna najkasneje do oktobra tekocega leta kar pomeni da mora najkasneje do oktobra predloziti tudi porocilo iz prvega odstavka te razlage vlada pripravi celovito porocilo za preteklo leto to je leto pred proracunskim letom ki ga obravnava predlog drzavnega proracuna iz obrazlozitve prvi odstavek clena poslovnika jasno doloca da mora vlada ob predlozitvi predloga drzavnega proracuna predloziti v drzavni zbor tudi porocilo o svojem delu v preteklem letu glede na dolocilo prvega odstavka clena in clena poslovnika mora vlada predloziti predlog drzavnega proracuna in tudi svoje porocilo najkasneje do oktobra tekocega leta vlada bo v porocilu celovito prikazala svoje delo v tekocem koledarskem letu v poslovniku uporabljen termin preteklo leto namrec pomeni casovno preteklost glede na proracunsko leto to je naslednje leto npr v letu ko bo drzavni zbor obravnaval in sprejel predlog drzavnega proracuna za leto pomeni porocanje o letu vlada bo poleg tega lahko porocala le o svojem delu saj namrec ne more porocati o delu prejsnje vlade pa ceprav za tekoce leto potem ko bo vlada predlozila drzavnemu zboru celovito porocilo o svojem delu bo drzavni zbor po opravljeni razpravi o njem sprejel stalisca in opredelitve do dela vlade ali do stanja na dolocenem podrocju izvrsne oblasti xxxvii stalisce komisije za poslovnik glede clena poslovnika s komisija za poslovnik je sprejela naslednje stalisce glede clena poslovnika drzavnega zbora za odstop ministra v smislu clena ustave in clena poslovnika se steje tudi obvestilo predsednika vlade predsedniku drzavnega zbora da je sprejel ponujeni odstop ministra v skladu s clenom ustave funkcija ministra preneha ko se po volitvah sestane nov drzavni zbor z vsakim prenehanjem funkcije predsednika vlade ter z razresitvijo ali odstopom ministra v clenu ustave je sicer doloceno da ministre imenuje in razresuje drzavni zbor na predlog predsednika vlade vendar pa je v primeru odstopa ministra potrebno neposredno uporabiti navedeno dolocbo clena ustave ki razresitev nedvoumno locuje od dejanja odstopa ministra poslovnik drzavnega zbora v clenu doloca da predsednik vlade o odstopu ministra obvesti predsednika drzavnega zbora na podlagi ustavne in poslovniske ureditve je mogoce sklepati da je ministru prenehala funkcija z dnem ko je bil drzavni zbor na seji obvescen o odstopu analogija z tretjim odstavkom clena poslovnika v taksnem primeru drzavni zbor le ugotovi da je ministru prenehala funkcija k temu velja dodati se da ima na podlagi clena zakona o vladi minister pravico svoj odstop obrazloziti v drzavnem zboru odstop je enostranska nepreklicna izjava volje ki je se posebej uveljavljena za nosilce javnih funkcij v demokraticnih pravnih sistemih institut ponudbe odstopa ministra v ustavi in poslovniku ni podrobneje pravno razdelan na podlagi razlage ustavnih in poslovniskih dolocb pa je steti da je ponudba odstopa ministra akt o katerem neposredno odloca predsednik vlade v tem primeru gre torej za razmerje med ministrom in predsednikom vlade ce predsednik vlade odstop sprejme je steti da je minister odstopil predsednik vlade o ponudbi odstopa ministra in sprejemu odstopa pisno obvesti predsednika drzavnega zbora za drzavni zbor pri tem nastane pravno enaka situacija kot ce predsednik vlade obvesti predsednika drzavnega zbora o odstopu ministra odstop ministra ucinkuje od trenutka ko je predsednik vlade o odstopu ministra pisno obvestil predsednika drzavnega zbora ministru preneha funkcija ko odstop ugotovi drzavni zbor xxxix razlaga in clena poslovnika r komisija za poslovnik je ob obravnavi vprasanja ali sta pri interpelaciji pravica predlagati sklep na podlagi clena poslovnika in pravica zahtevati glasovanje o nezaupnici vladi clen poslovnika oziroma ministru clen poslovnika enakovredni ali pa obstaja kaksen pogoj glede vrstnega reda odlocanja o njima oziroma vzrocna vezanost pri njunem predlaganju npr ce uspes s sklepom ne mores zahtevati glasovanje o nezaupnici sprejela naslednjo razlago in clena poslovnika drzavnega zbora med pravico predlagati sklep s katerim se oceni delo vlade ali posameznega ministra in zahtevo za glasovanje o nezaupnici vladi oziroma posameznemu ministru ni nobene vzrocne vezanosti predlagatelji deset poslancev iz omenjenih clenov imajo v vsakem primeru na koncu razprave ali pravico predlagati sklep iz clena ali pa zahtevati glasovanje iz clena poslovnika le v primeru da gre pri obeh dejanjih za isto skupino predlagateljev pa je potrebno zaradi narave interpelacije pravici omejiti tako da lahko isti predlagatelj predlaga le eno od njiju pri tem je potrebno se opozoriti da v primeru ko sta razlicna predlagatelja predlozila tako predlog sklepa kot zahtevo drzavni zbor odloca najprej o zahtevi za glasovanje o nezaupnici in sele nato ce nezaupnica ni izglasovana o predlogu sklepa iz obrazlozitve poslovnik doloca v clenu da se lahko razprava o interpelaciji konca s sklepom ki ga predlagajo predlagatelji interpelacije ali drugih deset poslancev in se z njim oceni delo vlade ali posameznega ministra v naslednjih dveh clenih pa poslovnik omogoca po koncani razpravi o interpelaciji o delu vlade clen poslovnika ali o delu posameznega ministra clen poslovnika da lahko najmanj deset poslancev zahteva da se glasuje o nezaupnici vladi ce hkrati predlagajo novega predsednika vlade ali o nezaupnici ministru zoper katerega je bila vlozena interpelacija pri tem se je pojavilo vprasanje ali se oba instituta izkljucujeta in kaksen je vrstni red v primeru da je vlozen tako predlog kot zahteva glede na dolocbe poslovnika med pravico predlagati sklep s katerim se oceni delo vlade ali posameznega ministra in zahtevo za glasovanje o nezaupnici vladi oziroma posameznemu ministru ni nobene vzrocne vezanosti predlagatelji iz omenjenih clenov imajo v vsakem primeru na koncu razprave ali pravico predlagati sklep iz clena ali pa zahtevati glasovanje iz clena poslovnika izjema je le v primeru da gre pri obeh dejanjih za isto skupino predlagateljev v tem primeru je potrebno zaradi narave interpelacije pravici omejiti tako da lahko isti predlagatelj predlaga le eno od njiju glede situacije da sta razlicna predlagatelja predlozila tako predlog sklepa kot zahtevo bo drzavni zbor odlocal najprej o zahtevi za glasovanje o nezaupnici in sele nato ce nezaupnica ni izglasovana o predlogu sklepa xl razlaga in clena poslovnika r komisija za poslovnik je ob obravnavi vprasanj kako poteka nastop predsednika republike ali se opravi razprava o podanem mnenju ter eventualno sklepanje po zakljuceni razpravi sprejela naslednjo razlago in clena poslovnika drzavnega zbora drzavni zbor lahko na podlagi clena ustave republike slovenije in clena poslovnika sprejme sklep s katerim zahteva od predsednika republike mnenje o posameznem vprasanju ta zahteva mora biti cimbolj dolocna da ne bo omogocala razlicnih tolmacenj zahteva se lahko nanasa le na vprasanja iz pristojnosti drzavnega zbora oziroma iz pristojnosti predsednika republike predsednik republike mora podati zahtevano mnenje v roku ki ga hkrati s sklepom doloci drzavni zbor drzavni zbor lahko smiselno dolocbama in clena poslovnika odloci da predsednik republike izrece mnenje pisno in ga na podlagi lastne odlocitve ali povabila drzavnega zbora tudi ustno obrazlozi ustna predstavitev mnenja na seji drzavnega zbora se opravi pri posebni tocki dnevnega reda na seji drzavnega zbora drzavni zbor lahko uvrsti predstavitev na dnevni red seje drzavnega zbora tudi potem ko je sprejet dnevni red smiselna uporaba tolmacenja clena poslovnika namrec dopusca da se izjemoma uvrsti taka tocka na ze sprejeti dnevni red seje drzavnega zbora po predstavitvi mnenja drzavni zbor o njem ne razpravlja in ne sprejema sklepov lahko pa sklene da bo v mnenju predstavljeno vprasanje obravnaval v okviru posebne tocke dnevnega reda ali na izredni seji drzavnega zbora kdo naj pripravi gradivo in kdaj ga bo obravnaval pisno mnenje predsednika republike pripravljeno na podlagi in clena poslovnika ki vsebuje opredelitev do zadeve o kateri drzavni zbor odloca npr predlog zakona ali drugega akta najprej obravnava pristojno maticno delovno telo in se v porocilu do njega opredeli poslanci bodo na seji drzavnega zbora pri tocki dnevnega reda na kateri bodo obravnavali zadevo iz prejsnjega odstavka odlocali tudi o vprasanjih ki jih je predsednik republike predstavil v svojem pisnem mnenju pisno mnenje predsednika republike o vprasanjih ki niso v skladu s programom dela drzavnega zbora uvrscena na dnevni red seje drzavnega zbora lahko obravnava drzavni zbor na predlog pristojnega delovnega telesa ali poslancev o uvrstitvi vprasanja na dnevni red odloca drzavni zbor v skladu s poslovnikom iz obrazlozitve drzavni zbor in predsednik republike sta po ustavi samostojna neodvisna in locena organa drzavne ureditve republike slovenije medsebojni odnosi drzavnega zbora in predsednika republike so doloceni v ustavi predsednik republike je izvoljen na neposrednih splosnih in tajnih volitvah in za svoje delo ni odgovoren drzavnemu zboru na zahtevo drzavnega zbora mora predsednik republike izreci mnenje o posameznem vprasanju clen ustave republike slovenije ce predsednik republike pri opravljanju svoje funkcije krsi ustavo ali huje krsi zakon ga drzavni zbor lahko obtozi pred ustavnim sodiscem clen ustave republike slovenije dolocbe poslovnika drzavnega zbora o razmerjih drzavnega zbora do predsednika republike je mogoce tolmaciti samo v skladu z razmerji ki so med tema organoma drzavne ureditve doloceni v ustavi republike slovenije v skladu s clenom poslovnika na podlagi clena ustave lahko drzavni zbor sklene da bo zahteval od predsednika republike mnenje o posameznem vprasanju vprasanje o katerem zeli dobiti mnenje je lahko povezano z aktom ki ga obravnava drzavni zbor v skladu s svojim programom dela ali pa se nanasa na druga splosna vprasanja o katerih zeli dobiti mnenje predsednika republike vprasanje o katerem zeli mnenje s sklepom opredeli drzavni zbor in doloci tudi rok v katerem ga zeli dobiti rok v poslovniku ni dolocen ceprav poslovnik za druge primere in organe praviloma doloca najkrajse ali najdaljse roke to pomeni da formalnih rokov ni da pa naj bo glede na polozaj in vlogo predsednika republike ta rok razumen pri dolocitvi roka naj drzavni zbor smiselno uporabi roke dolocene v poslovniku za druge zahteve sklep s katerim se zahteva mnenje predsednika republike bi torej moral vsebovati precizirano vprasanje in dolocen razumen rok v katerem drzavni zbor zeli dobiti mnenje sklep drzavnega zbora v skladu z clenom poslovnika je ne glede na formulacijo mogoce razumeti le kot zahtevo za mnenje predsednika republike o posameznem vprasanju poslovnik v clenu ne doloca oblike v kateri naj poda mnenje predsednik republike nesporno je da se po in clenu poslovnika predsednik republike sam odloca ali bo mnenje podal le pisno ali pa ga zeli tudi ustno predstaviti na seji drzavnega zbora pri tem naj predsednik republike tudi ustno predstavljeno mnenje pisno predlozi poslancem pred sejo ali na seji drzavnega zbora poslovnik v clenu ne doloca oblike pisno ali ustno v kateri naj na podlagi sklepa drzavnega zbora izrece mnenje predsednik republike zato drzavni zbor tudi ne more posebej sklepati o tej obliki predsednik republike bo zato mnenje vedno posredoval pisno saj gre za vprasanja glede katerih naj poslanci dobe pisno gradivo kot za druge tocke dnevnega reda ob tem lahko drzavni zbor tudi sklene da hkrati povabi predsednika republike da tudi ustno obrazlozi pisno posredovano mnenje tako povabilo formalno ne zavezuje predsednika republike hkrati lahko predsednik republike tudi sam odloci clen poslovnika da zeli pisno mnenje predstaviti tudi ustno na seji drzavnega zbora kar mu drzavni zbor mora omogociti taka razlaga dolocb poslovnika o obliki v kateri naj izrece svoje mnenje predsednik republike je skladna z odnosi med drzavnim zborom in predsednikom republike drzavni zbor namrec lahko s poslovnikom predvidi za svoje delo da ima o obliki mnenja predsednik republike pravico lastne izbire ne more pa s poslovnikom nalagati predsedniku republike obliko mnenja mnenje predsednika republike se na seji drzavnega zbora obravnava kot posebna tocka dnevnega reda drzavni zbor doloca dnevni red na zacetku seje clen in ga med sejo ne more dopolnjevati drzavni zbor lahko iz razlogov nastetih v clenu odlocanje o posamezni zadevi le prelozi na eno izmed naslednjih sej ne glede na te striktne dolocbe poslovnika pa je ob smiselni uporabi clena poslovnika mogoce zakljuciti da se s sklepom drzavnega zbora lahko tudi med sejo izjemoma razsiri dnevni red seje drzavnega zbora s tocko mnenje predsednika republike o posameznem vprasanju ce je od sprejema sklepa do te tocke dnevnega reda potekel razumen rok o mnenju predsednika republike drzavni zbor ne razpravlja predsedniku republike poslanci tudi ne morejo postavljati vprasanj drzavni zbor lahko le zahteva da predsednik republike to mnenje izrece ustave po tem ko je na podlagi lastne odlocitve ali povabila drzavnega zbora predstavil svoje mnenje tudi na seji drzavnega zbora predsedujoci drzavnega zbora ugotovi da je predsednik republike v skladu z ali clenom poslovnika predstavil izrekel svoje mnenje o dolocenem vprasanju in tocka dnevnega reda je s tem zakljucena drzavni zbor torej ne more odlocati o mnenju predsednika republike in ne more skleniti da ga sprejme ali zavrne po ugotovitvi predsedujocega da je predsednik republike izrekel mnenje o posameznem vprasanju lahko poslanci predlagajo drzavnemu zboru da sprejme sklep da od predsednika republike zahteva mnenje o novem tocno dolocenem vprasanju o takem predlogu odloca drzavni zbor kot o postopkovnem vprasanju takoj in brez razprave po odstavku clena poslovnika za tak sklep veljajo dolocbe clena poslovnika da gre za mnenje da mora biti vprasanje o katerem se zahteva mnenje jasno oblikovano in da mora biti v sklepu dolocen razumen rok v katerem naj predsednik republike izrece mnenje predlog sklepa mora vsebovati vse elemente iz tega clena poslovnika sicer o njem ni mogoce odlocati drzavni zbor pa lahko v skladu s postopkom dolocenim v poslovniku razpravlja in odloca o vsakem vprasanju iz svoje pristojnosti zato lahko po odlocitvi predsedujocega da je predsednik republike ustno izrekel mnenje tudi sklenil na predlog katerega od poslancev da bo razpravljal in odlocal o vprasanjih o katerih je izrekel mnenje predsednik republike tudi o takem vprasanju odloca drzavni zbor kot o postopkovnem vprasanju torej brez razprave ce drzavni zbor tako sklene mora spostovati poslovniska dolocila o uvrscanju posameznih vprasanj na dnevni red seje dolocbe poslovnika o sklicevanju seje in o dolocanju dnevnega reda skleniti torej mora kdo in do kdaj naj pripravi ustrezno gradivo vlada skupina poslancev ali maticno delovno telo in da bo vprasanje uvrsceno na naslednjo ali eno od naslednjih sej drzavnega zbora vse te elemente mora vsebovati tudi predlog sklepa sicer o njem ni mogoce odlocati v nasprotju s poslovnikom bi bila odlocitev da bi se z obravnavo tega vprasanja razsirila seja drzavnega zbora ki je v teku drzavni zbor pa se lahko seveda tudi odloci da bo o zadevi razpravljal na izredni seji in clen poslovnika na seji na kateri obravnava ta vprasanja lahko drzavni zbor sprejema tudi odlocitve o pisnem mnenju predsednika republike drzavni zbor ne razpravlja in posebej tudi ne odloca ce pisno mnenje o posameznem vprasanju po clen poslovnika poslje predsednik republike ga predsednik drzavnega zbora poslje vsem poslancem in pristojnemu delovnemu telesu smiselno enako se ravna ce pisno mnenje o posameznem vprasanju zahteva od predsednika republike drzavni zbor pristojno delovno telo in drzavni zbor o tem mnenju ne razpravljata in ne sklepata posebej o vprasanjih ki jih je predsednik republike predstavil v svojem mnenju bo drzavni zbor odlocal ob zadevi predlogu zakona ali drugega predloga akta ki je na dnevnem redu drzavnega zbora ce pa se pisno mnenje predsednika republike nanasa na vprasanje katerega drzavni zbor v skladu s svojim programom nima na dnevnem redu ki se torej nanasa na neko splosno vprasanje iz pristojnosti drzavnega zbora ga pristojno delovno telo obravnava in odloca o tem ali bo drzavnemu zboru predlagalo posebno obravnavo tega vprasanja v tem primeru mora tudi zagotoviti da se za obravnavo priskrbi ustrezno gradivo to vprasanje z ustreznimi gradivi se uvrsti na sejo drzavnega zbora v skladu z dolocbami poslovnika o uvrscanju posameznih zadev na dnevne rede sej drzavnega zbora xli stalisce komisije za poslovnik do vprasanja kako obravnavati predloge aktov ki so jih v prejsnjem mandatu drzavnega zbora vlozili v obravnavo poslanci ki niso bili ponovno izvoljeni v drzavni zbor s prenos predlagateljstva komisija za poslovnik je ob obravnavi vprasanja kako obravnavati predloge aktov ki so jih v prejsnjem mandatu drzavnega zbora vlozili v obravnavno poslanci ki niso bili ponovno izvoljeni v drzavni zbor sprejela naslednji stalisci sklep stalisce amandma ali druga odlocitev ki je bila sprejeta na seji drzavnega zbora delovnega telesa ali vlade in se nanasa na predlog akta katerega postopek sprejemanja v drzavnem zboru se ni koncan ostane v veljavi ce ga ne spremeni isti organ v novi sestavi glede predlogov aktov ki jih drzavni zbor se ni obravnaval in v novem mandatu ni vec njihovega predlagatelja ker poslanci ki so ga predlagali niso bili ponovno izvoljeni je postopek koncan v staliscu je komisija se zapisala v razpravi so clani menili da poslovniske dolocbe ki govorijo o sprejemanju razlage poslovnika ni moc uporabiti pri iskanju odgovora na vprasanje o usodi predlagateljstva bivsih poslancev ampak bi bilo moc resitev uveljaviti le s spremembo poslovnika oziroma s sprejetjem ustrezne obvezne razlage poslovnika predlagana je bila se tretja tocka ki ni dobila vecine navzocih clanov komisije in se je gasila glede predlogov aktov ki jih je drzavni zbor sprejel v prvi ali drugi obravnavi se postopek nadaljuje tudi ce ni vec predlagatelja pod pogojem da drzavni zbor zadolzi maticno delovno telo da prevzame vlogo predlagatelja ce se drzavni zbor odloci drugace se zakonodajni postopek ustavi seznam nesprejetih predlogov aktov iz tretje tocke razlage pripravi sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve delovna telesa lahko pred obravnavanjem na seji drzavnega zbora obravnavajo pripravljeni seznam in zboru porocajo katere predloge aktov bi bili pripravljeni po sklepu drzavnega zbora kot maticno delovno telo pripraviti za nadaljnjo obravnavo clani komisije so glede tretje tocke menili predlog tretje tocke delovnega predloga je smiseln ker je najblizji ureditvi opredeljeni v veljavnem poslovniku clen za primer da se zeli poslanec umakniti kot predlagatelj zakona ce zakonodajni postopek predloga akta ni bil koncan se naj postopek sprejemanja v tem mandatu zacne znova drzavni zbor suvereno odloca o vsakem takem predlogu akta in sicer tako da lahko odloci da se zakonodajni postopek zacne znova ali da se s tretje obravnave vrne predlog akta v prvo oziroma drugo obravnavo ali pa da drzavni zbor z zakonodajnim postopkom nadaljuje poslanec ki je tudi v tem mandatu izvoljen mora predlog svojega akta ponovno vloziti saj je nedopustno delati razliko med poslanci ki so bili ponovno izvoljeni v drzavni zbor in poslanci ki so v drzavnem zboru prvic poslanci sedanjega mandata lahko prevzamejo predloge aktov katerih predlagatelji so bili poslanci ki niso bili ponovno izvoljeni pri iskanju resitve je potrebno upostevati tudi dolocilo cetrtega odstavka clena poslovnika ki govori o zadrzanju dodelitve predloga zakona ce se ni koncan zakonodajni postopek o predlogu zakona z enako ali podobno vsebino sklep sprejet na drzavnem zboru v prejsnjem mandatu je moc spremeniti le s ponovno obravnavo predmetne zadeve in s sprejetjem novega sklepa v ljubljani avgust zbirke drzavnega zbora rs neuradno precisceno besedilo poslovnika dz