mariborski informacijski sistem maribor se predstavi maribor je po velikosti drugo slovensko mesto je gospodarsko in kulturno središče severovzhodne slovenije njegov položaj v presečišču prometnih poti iz srednje v južnovzhodno stara trta evropo ter iz zahodne srednje evrope v panonsko nižino mu je odmerjal dokajšnjo vlogo že v preteklosti odmerja mu jo danes in mu jo bo bržčas še bolj v prihodnosti ker leži le osemnajst kilometrov od državne meje z avstrijo predstavlja prag v našo državo pa tudi na balkan maribor je v slabem tisočletju doživljal vzpone in padce ni bil veliko in pomembno mesto sredi stoletja pa se je vendarle začel počasi vzpenjati nov pospešek je dobil med prvo industrializacijo v drugi polovici stoletja iz mirnega podeželskega mesteca v katerem so živeli trgovci v mnogih cehih združeni obrtniki nekaj uradništva in vojakov pa malo glavni trg plemstva se je preobličil v gospodarsko kar razgibano mesto a v avstrijskem cesarstvu mu je bilo usojeno živeti zmeraj v senci gradca glavnega mesta vojvodine Štajerske kateri je maribor upravnopolitično več stoletij pripadal tja do zloma avstro ogrske leta povrh ga je vklepala nemškonacionalna miselnost dobršnega dela mariborskih meščanov ki so se zapirali med ozke mestne meje da bi v mesto ne vdirali vplivi narodno prebujajoče se slovenske okolice slovenci so v obdobju narodnega prebujenja dali mestu novo ime prvič ga je v nekem pismu leta zapisal pesnik stanko vraz sestavil ga je iz osnove mar kar pomeni vnemo skrbnost in pripone bor boj po zgledu na nemško zahodno slovansko dvojico brandenburg branibor pesnik in politik lovro toman je leta ime pesniško še utrdil s pesmijo mar i bor dotlej pa še kasneje so slovenci v ljudski govorici za mesto uporabljali ime marprog prirejeno po nemškem marburg nastalem iz srednjeveškega marcpurch kar je pomenilo grad v obmejni krajini v ustavni dobi po letu je maribor postal politično gospodarsko in kulturno središče slovencev na Štajerskem mesto se je razmahnilo v novi državi kraljevini srbov hrvatov in slovencev jugoslaviji potem ko je po koncu prve sveto franciskanska cerkev vne vojne razpadla avstro ogrska postalo je važno upravno središče severo vzhodne slovenije dobilo je vrsto kulturnih in prosvetnih institucij in kar nekaj nove industrije nadenj pa so se zgrnila družbena in politična nasprotja značilna za takratno državo med drugo svetovno vojno je maribor veliko trpel mnogo slovenskih razumnikov in drugih nasprotnikov nacizma je bilo pregnanih uporniško gibanje ki se je utrdilo v mestu so oblastniki zatirali na vse načine ustreljenih je bilo na stotine borcev in talcev povrh je bil maribor med vojno še na moč porušen od letalskih napadov ko je bilo mesto leta osvobojeno so se iz pregnanstva in vojaških enot vanj vračali nekdanji mariborčani pridružili pa so se jim ljudje iz raznih krajev slovenije in tudi jugoslavije obnoviti je bilo treba porušeno mesto nato pa se lotiti graditve močne industrije dolga leta je maribor sodil v vrh jugoslovanske industrijske proizvodnje veljal je za pravo industrijsko mesto a to mu ni bilo v poseben prid saj se je razvijal enostransko v bolj harmoničen razvojni tok se je skušal naravnati v šestdesetih letih družbene in gospodarske potrebe so namreč priklicale v življenje razvejeno šolstvo in univerzo mesto naj bi doseglo ubranejši razvoj s komplementarnimi gospodarskimi stolna cerkev panogami ter z modernizacijo ali s preusmeritvijo tradicionalne mariborske industrije vendar izdatnejših izboljšav še ni na obzorju maribor pa vendar velja za vedro odprto mesto nekateri povezujejo to z njegovo vinorodno okolico ki vabi mariborčane k sebi in jih oblikuje tudi s svojimi naravnimi lepotami pa naj gre za pohorske gozdove dolino od dravi kozjaške in kobanske grabe za slovenske gorice ali za polja na jugovzhodu mesta bodi že kakor bodi mariborčani so odprti nezapeti ljudje včasih jim sicer očitajo da so preveč zagledani v svoje mesto da se radi dajejo z bolj uglajenim središčem ljubljano a to se najbrž le zdravo prsijo ko zglajujejo sebe in mesto v katerem živijo copy rain