drevesno pasniski sistem z vidika reje drobnice m kotar izvlecek v zadnjih letih je v sloveniji preraslo v gozd letno ha opuscenih kmetijskih povrsin pretezni del od tega so bili pasniki in opuscene senozeti ker je bil dohodek ob njihovi tradicionalni rabi premajhen povecanje dohodka na teh povrsinah nudi uvedba drevesno pasniskega sistema ki je se posebej primeren za rejo drobnice poleg dohodka iz pase nudi ta sistem se dohodek iz lesa in ali drevesnih plodov stroski uvedbe taksnega sistema so razmeroma majhni dohodek pa se v zacetku ohranja na isti visini kot je bil pri tradicionalni pasniski rabi tal cez nekaj desetletij pa se bistveno poveca primerne drevesne vrste ki bi se v sloveniji lahko uveljavile v drevesno pasniskemu sist emu so predvsem divja cesnja brek skors ter v manjsi meri gorski javor in veliki jesen odlocilno vlogo pri odlocitvi katera od teh vrst je v nekem obmocju najbolj primerna ima rastisce silvopastoral system and sheep and goats breeding abstract in the period from until an average of ha per year of abandoned agricultural land has been encroached with forest the most part of that land were pastures and meadows which had been abandoned because of the income was very low the increase of economical effectiveness on such surfaces can be achieved by means of silvopastoral systems which are widely practised in tropical regions of the world and are increasing in temperate regions it can be achieved a good results by using sheep and goats in silvopastoral system beside the animal production this system offers the forest products timber and or tree fruits the establishing of silvopastoral system doesn't need large expenses the income is at the beginning the same as by the traditional use of pastures after a few decades it will increase as the crop tree species could serve in slovenia following tree species wild cherry tree service tree wild service tree sycamore and european ash which species is suitable in the particular region depends from site quality first of all the silvopastoral system should be tested on small areas uvod podoba slovenije se je v drugi polovici tega stoletja bistveno spremenila nekdanja krajina v kateri so prevladovali pasniki travniki njive ter v odma knjenih in bolj strmih legah gozdovi se je spremenila v krajino kjer prevladuje gozd gozdovi so na koncu prejsnjega stoletja prekrivali priblizno eno tretjino povrsine slovenije zato je razumljivo da so se takratni gozdarji borili za vsak hektar gozda vsako nadaljnje zmanjsevanje gozdne povrsine bi bilo takrat usodno za celo krajino in njeno stabilnost glavno nevarnost so videli predvsem v kmetu zivinorejcu in njegovi teznji da bi povecal delez pasnikov in s tem pridelavo mesa gozd je dajal bistveno manjsi donos kot pasnik ali travnik se posebej pa so bili majhni donosi v gozdovih ki so bili v lasti malih kmetov ti pa so stevilcno prevladovali teznjo po spreminjanju gozdov v bolj donosne pasnike sta zavirali drzava s svojo zakonodajo ki je prepovedovala krcenje gozdov ter gozdarska stroka ki je bedela nad izvajanjem gozdarskih zakonov prepovedi krcitev se posebej na krasu in v gorskem svetu so bile umestne zaradi negativnih ucinkov oziroma katastrof ki so bile posledica velikih razgolitev gozdnih povrsin kras je bil v prejsnjem stoletju skorajda gol zemljo kolikor jo je se ostalo je odnasala burja v gorskih predelih slovenije pa so ob neurjih divjali hudourniki ki so odnasali zemljo poti in vcasih cela naselja v posameznih podrocjih se posebej na krasu so ravno zaradi razdiralne sile vetrov ki pa je bila posledica ogolitve prevelikih povrsin gozda priceli v prejsnem stoletju ponovno snovati gozd po vec stoletjih nenehnega zmanjsevanja deleza gozda in povecevanja deleza pasnikov se je trend obrnil delez gozda se je pricel povecevati ta proces je pospesilo naravno vracanje gozda na opuscene pasnike ze v prejsnjem stoletju so v posameznih obmocjih slovenije ljudje v velikem stevilu odhajali v drzave ki so potrebovale delavce v svoji naglo razvijajoci se industriji zmanjsanje stevila prebivalstva je pomenilo tudi manjsi pritisk na kmetijske povrsine in tako so priceli opuscati paso na najslabsih pasnikih ki so po nekaj stoletni pasniski rabi zopet prerastli v gozd se hitrejse opuscanje kmetijskih povrsin je sledilo v letih po drugi svetovni vojni tako se je povrsina gozda v letih od do v sloveniji vsako leto povecala v poprecju za ha kotar et al ta proces se nadaljuje se danes v podobnem obsegu opuscanje kmetijskih povrsin je torej posledica premajhnih donosov na primeru pasnikov zato lahko trdimo da postaja pasnistvo v tradicionalni obliki ekonomsko nezanimivo podobne tezave imajo tudi druge drzave v evropi oziroma v ostalem razvitem svetu te probleme resujejo na zelo razlicne nacine eden od nacinov je uvedba silvo pastoralnega sistema ali kot ga imenujemo v sloveniji drevesno pasniskega sistema ceprav so ta sistem najprej razvili v tropskem klimatskem pasu se je pozneje marsikje uspesno uveljavil tudi v zmerni klimatski coni v evropi ga uvajata predvsem francija in anglija v franciji ga skusajo uveljaviti predvsem v njenem juznem delu v provansi v angliji pa nasprotno bolj na severu na skotskem v tem sestavku podajamo samo znacilnosti drevesno pasniskega sistema ter moznosti njegove uporabe pri nas sestavek naj bo predvsem vzpodbuda k razmisljanju o resevanju problematike pasnistva brez hitrih in korenitih sprememb v pasniski politiki nas bosta cas in narava prehitela in bomo potem lahko samo se razmisljali kako naj iz gozda ki je nastal na danasnjih pasnikih oblikujemo samo se gospodarsko cimbolj donosen gozd pri tem pa ni misljeno da smo proti vsakemu nadaljnjemu spreminjanju pasnikov v gozd se vedno je veliko pasnikov na strmih in skalovitih legah kjer je najprimernejsa raba tal gozd skoda pa bo ce bodo kakovostni pasniki in travniki prerasli v gozd poleg izgube materialnega donosa je v taksnem primeru tudi izguba privlacnosti krajine slovenska krajina je ravno zato edinstvena ker se na majhni povrsini harmonicno prepletajo zelo razlicne rabe tal drevesno pasniski sistem rabe tal drevesno pasniski ali silvo pastoralni sistem je ena izmed oblik takoimenovane kmetijsko gozdne proizvodnje na isti povrsini agroforestry ta sistem ki predstavlja v tropskem in subtropskem pasu trajnosten nacin pridelovanja lesa in hrane se v zadnjih letih uveljavlja tudi v zmerni klimatski coni v evropskih razmerah ima drevesno pasniski sistem naslednje prednosti mluri vecja raznovrstnost proizvodov vecja prilagodljivost oziroma boljsa odzivnost spremembam na trgu povecanje donosov na kmetijski pasniski povrsini podaljsanje pasne dobe za zivino v nasem primeru drobnico v primeru da tovrstno rabo tal izvajamo na obmocju kjer vladajo ekstremno neugodne rastiscne razmere kras nam drevesno pasniski sistem zmanjsuje negativne ucinke okoljskih dejavnikov pri tem sistemu na isti povrsini pridelujemo les in ali drevesne plodove ter pasemo zivino oddaljenost med drevesi mora biti toliksna da je pod njimi zagotovljena dobra rast travnih vrst ta oddaljenost med drevesi je bistveno vecja kot v gozdu zato taksen nasad nima lastnosti gozda ceprav je v taksnem nasadu drugacna mikroklima kot na pasniku to se vedno ni gozdna klima predvsem pa se v taksnem nasadu ne izoblikujejo gozdna tla prehranska veriga v tem sistemu je bolj podobna verigi ki prevladuje v savani ali savanskem gozdu ta sistem rabe tal zahteva ustrezno zmes v travni rusi ter ustrezno oziroma ustrezne drevesne vrste se posebej tezka je izbira ustreznih drevesnih vrst izbrana drevesna vrsta mora ustrezati naslednjim pogojem izbrani vrsti morajo ustrezati tla in klima v toliksni meri da sta zagotovljena optimalna rast in razvoj izbrana vrsta mora b iti taksna da je na rastiscu kjer bo rastla minimalna verjetnost nastopa bolezni skodljivcev ali drugih nevarnosti pozebe sneg suse ta zahteva nam pogosto zmanjsuje izbor drevesnih vrst le na nekatere od tistih ki bi tu uspevale ce bi obravnavano povrsino porascal naravni gozd ni pa nujno da omejimo izbor na obravnavanem rastiscu samo na avtohtone drevesne vrste saj je v drevesno pasniskem nasadu izkljucen pomemben okoljski dejavnik to je medsebojna drevesna konkurenca izbrana drevesna vrsta mora dajati taksen les in ali taksne plodove po katerih bo povprasevanje na trgu tudi v prihodnosti proizvodna doba to je starost v kateri posekamo zrela drevesa izbrane drevesne vrste mora biti cimkrajsa bistveno krajsa kot je v gozdu v nasih razmerah je to desetletij ce je glavni proizvod les v primeru da so glavni proizvod drevesni pl odovi pa mora drevje roditi najkasneje po desetih letih rast drevesnega nasada ne sme biti pogojena z velikimi stroski vzdrzevanja in nege nasada glavni izdatek je osnovanje nasada in zascita sadik pred objedanjem izbrana drevesna vrsta mora biti taksna da kljub veliki medsebojni razdalji dreves v nasadu oblikuje visokokakovostni les ce je glavni proizvod les to pomeni da se morajo debla dobro cistiti od vej ali pa da je vrsta taksna ki dopusca zeleno obvejevanje umetno ciscenje od vej brez nevarnosti da s tem povzrocimo poslabsanje kakovosti lesa izbrana drevesna vrsta ne sme s svojimi izlocki iz korenin ali s snovmi v odpadlem listju zavirati ali celo preprecevati rasti travne ruse ne sme se pojaviti alelopatija tako n pr domaci oreh zavira rast stevilnih drugih lesnatih in zeliscnih vrst vsem tem zahtevam ustreza razmeroma majhno stevilo drevesnih vrst ker v sloveniji tega sistema se nismo nikjer preizkusili je tezko navesti katere drevesne vrste in na katerih rastiscih so najbolj primerne navajamo samo vrste ki so primerne za preizkus najprej pa se seznanimo kaksne izkusnje imajo tam kjer so ti sistemi ze uveljavljeni ali pa jih preskusajo obravnavali bomo samo zmerno klimatsko zono v novi zelandiji kjer se silvopastoralni sistem uspesno uveljavlja igra pomembno vlogo bor pinus radiata ta drevesna vrsta izredno hitro raste tako da v starosti let daje ze hlode za furnir in zagovce ko so drevesa stara let odstranijo na spodnjem delu debla vse zive in mrtve veje ta del debla bo imel les brez grc torej visoke kakovosti zal ta drevesna vrsta ni primerna za naso klimo zahteva nekoliko toplejse podnebje predvsem pa enakomerne in obilne padavine nekaj primerkov so poskusno vnesli v istro na hrvasko vendar slabo uspevajo zaradi poletnih sus v juzni franciji kjer imajo ogromne povrsine opuscenih pasnikov skusajo njihov donos povecati z vpeljavo drevesno pasniskega sistema s hrastom plutovcem quercus suber poleg plutovca pa priporocajo se brek sorbus torminalis in skors sorbus domestica v angliji oziroma na skotskem pri kraju glensaugh mluri preskusajo primernost gorskega javora acer pseudoplatanus rdecega bora pinus silvestris in hibridnega macesna larix hyb raziskujejo predvsem kolicino proizvodnje suhe travnate mase glede na stevilo dreves v nasadu na hektar in glede na starost nasada ugotovili so da je pri gostoti dreves na hektar pri dvakratnem obvejevanju zivih vej proizvodnja travne mase skoraj enaka proizvodnji travne mase na prostem vse do starosti dreves let po tej starosti pa kolicina travne mase v nasadu upada mluri v sloveniji smo pred leti osnovali nasad na krasu vremscica kjer preskusamo primernost naslednjih drevesnih vrst divja cesnja prunus avium hrast graden quercus sessiliflora gorski javor acem pseudoplatanus in crni bor pinus nigra v teh neugodnih rastiscnih razmerah burja plitva tla visoka nadmorska visina poletna susa sta zaenkrat vsaj glede prezivetja stevila osebkov najbolj obetavni divja cesnja in gorski javor kotar v letu smo na isti povrsini posadili se nekaj brekov ter v nizji legi tudi na krasu nekaj skorsev brek in skors bi bila se posebej primerna ce bosta dobro rastla ker dajeta cenjen les ter iskane plodove to pa bi znatno povecalo donos na teh pasnikih v nekoliko toplejsih legah bi lahko uporabili v tem sistemu tudi divjo cesnjo les te drevesne vrste je zelo cenjen in ga vedno primanjkuje cesnja ima to lastnost da lahko z njo pridelujemo visokokakovosten les kljub temu da jo sadimo v velikem razmaku dovoljuje odstranjevanje zivih vej vendar le ce je njihov premer tanjsi kot mm in ce to obvejevanje izvajamo v poznem poletju avgusta cesnja dobro prenese obcasne suse les ne izgubi na kakovosti v kolikor ga gradijo razlicno siroke letne branike razlicna sirina branike je najveckrat posledica razlicnih kolicin padavin ter razlicne stopnje osvetljenosti v drevesno pasniskem nasadu je osvetlitev krosenj izredno dobra zato lahko pricakujemo na dobrih rastiscih poprecno sirino branik do mm spiecker to pa pomeni da doseze cesnja v taksnem nasadu zrelost ze pri letih edina nevarnost ki jo ogroza je sneg v spomladanskih mesecih ko cesnja ze cveti ce takrat cesnjo prekrije moker sneg je velika nevarnost da jo polomi snovanje nasada v drevesno pasniskem sistemu ko za dani pasnik po skrbnem premisleku izberemo primerne drevesne vrste sledi snovanje nasada odvisno od drevesne vrste ter potrebe po kolicini travne mase izberemo razdaljo med drevesi ta se giblje od do m lahko pa je se vecja takoj po sadnji sadike zavarujemo pred obziranjem zivali to zavarovanje opravimo s plasticnimi tulci ki onemogocajo objedanje poganjkov in listov kakor tudi objedanje ali lupljenje lubja tako ovce kot koze izredno rade objedajo poganjke in obzirajo lubje mladih drevesc se posebej so jim pri srcu vrste iz rodu sorbus kamor spadata tudi brek in skors obicajno prvo leto po sadnji vsako sadiko pognojimo z rudninskim gnojilom da pospesimo rast v visino v prvih letih razvoja nasada na ta nacin drevesca hitreje ubezijo gobcu zivali kasnejsa dognojevanja dreves obicajno niso potrebna veckrat pa je potrebno gnojenje travne ruse zato da jo zgostimo in povecamo proizvodnjo travne mase obicajno ni potrebno predcasno odstranjevanje dreves ker jih ze ob osnovanju nasada sadimo v toliksnem razmaku da ne pride do sklepa krosenj ali pa se te sklenejo ob koncu proizvodne dobe dreves sklep pri iskanju moznosti povecanja donosov s pasnikov je umestno da tudi v sloveniji preskusimo uspesnost drevesno pasniskega sistema ta sistem se je dobro izkazal v kombinaciji s paso ovc in koz ter pridelovanjem kakovostnega lesa ali in pridelovanju drevesnih plodov preusmeritev iz tradicionalnega pasnega sistema s credinkami ali brez v drevesno pasniski sistem zahteva zelo majhna financna sredstva hkrati pa se prakticno ne zmanjsa dosedanja visina donosa saj je proizvodnja travne mase v prvih letih po osnovanju nasada enaka kot je na pasniku brez drevja travna masa se zmanjsa sele ob visji starosti dreves takrat pa ze nastopijo tudi prvi donosi lesa ali plodov v primeru da je donos dreves samo les dobimo prve dodatne donose po letih odvisno od drevesne vrste ca pa so dodatni donos tudi plodovi pa ze po desetih letih idealna drevesna vrsta bi bila tista ki daje dragocen les visokovredne plodove in zelo hitro prirasca hkrati pa omogoca obilno proizvodnjo travnate mase oziroma nudi obilno paso taksne vrste ni ne pri nas in ne drugje se najbolj se ji priblizata skors in brek vendar je razmeroma malo rastisc ki so ugodna za njuno uspevanje les breka ce je visoke kakovosti doseze ceno preko dm ml njegovi plodovi pa so izredno iskani saj iz njega izdelujejo najdrazje zganje dm l podobne lastnosti ima tudi skors zal pa ti dve vrsti ne odlikuje hitra rast in zelo tezko je pridelovanje kakovostnega lesa v redkih nasadih veliko vec pa je pasnikov na katerih je mozno pridelovanje visokokakovostnega lesa divje cesnje pridelovanje taksnega lesa je razmeroma enostavno in poceni tudi v redko sajenih nasadih poleg teh vrst je umestno da preskusimo se vrste kot sta gorski javor in veliki jesen fraxinus excelsior pri prvem je vzgoja kakovostnega lesa v nasadih tezavna precej lazje je to pri velikem jesenu vendar pa je ta vrsta vezana na rastisca ki so zelo dobro oskrbljena z vodo bogata na hranilnih snoveh hkrati pa ne sme biti nevarnosti pojavljanja poznih spomladanskih pozeb drevesno pasniski sistem ima se posebej prednost na vseh manj ugodnih rastiscih ker drevesa omilijo ekstremnost rastiscnih pogojev taksen primer so kraske senozeti in pasniki kjer so drevesa dobra prepreka burji in zato preprecujejo odnasanje zemlje in prehitro izsusevanje v taksnem okolju drevesa izboljsujejo lastnosti tal njihov vodni rezim in povecujejo zracno vlaznost vse to pa vpliva na manjso izsusitev travnate ruse literatura kotar m et al vloga gozda na krasu sodobno kmetijstvo st kotar m rekultiviranje opuscenih hribovskih kraskih zemljisc z okolju prilagojenimi tehnologijami reje in zdravja zivali gozd fazno porocilo veterinarska fakulteta ljubljana mluri edicije the macaulay land use research institute u k spiecker m wachstum und erziehung wertvoller waldkirschen mitteilungen der forstlichen versuchs und forschungsanstalt baden wü rtemberg freiburg im br