zbudil sem se obsijan z obema svetlobama naravno in umetno ki sta me za trenutek oslepili se mi sku ali ~eme~e preriniti skozi o~i v mo`gane a le za nekaj sekund potem sem zaprl o~i in si jih e dodatno pokril z dlanmi odlo~en da ju bom prav po~asi spu ~al v dojemanje in zaznavanje ura na zidu je mirovala v neki svoji minuti neke ure nekega dne nemara celo leta ki bi bil morda zame lahko pomemben ~e bi vedel karkoli o njem tako pa mi ni pomenil ni~ drugega kot ustavljen mehanizem za prikazovanje ~asa negibna kazalca kopji davno izgubljenih ~asov in ljudi za hip sem zaznal bilo pra~asa `venket oro`ja in epetajo~e glasove prvo in zadnje oro`je in orodje nekaj bi moral narediti s seboj sem ugotavljal a prav nobene prave misli ni bilo ki bi brezciljno pohajkovala naokoli in pomotoma zatavala vame prave misli ne pohajkujejo naklju~no okoli one prav dobro vedo zaslutijo kam in kako e najprimerneje se mi je zdelo da ostanem negiben in z zastrtimi o~mi da ni~esar ne vidim nobene slike nobene predstave nikakr ne prostorskosti samo jaz in e to ne ~isto jaz veliko in zapleteno vpra anje kaj je lahko resni~nost v katero bi se lahko postavil in zatrdil sem pripadam naj sem si e tako `elel da bi bil v popolni temi mi ni uspelo slik in podob zaznavnosti in ~utnosti resda nisem videl zato pa so toliko bolj za`ivele notranje slike ki se skorajda niso razlikovale od onih zunanjih torej soba z vsem pohi tvom mojim le`i ~em za~uda jaz nisem bil tam razmetane knjige posode video in audio kasete obla~ila bile so tako resni~ne da sem pove~al pritisk dlani na veke da se prepri~am ~e mi morda niso roke otrple in nezavedno same omahnile navzdol lahko bi se nemoteno premikal ne da bi karkoli zru il ali se ob kaj spotaknil navidezna resni~nost po~asi sem se premaknil v sede~i polo`aj se nagnil toliko naprej da sem se z komolci dotikal kolen in se opogumljal k dejanju ki bi ga v nekih drugih okoli ~inah to sem vedel opravil brez problemov in zapletov ter tolikih razmi ljanj in predsodkov najprej sem odmaknil dlan z levega o~esa za kar sem imel precej tehten in utemeljen razlog leva stran je najbolj zapletena razvita ob~utljiva dovzetna in hkrati tako neuporabna ~eravno sem imel dokaz da ravno brez nje pa naj je bila e tako neuporabna marsikaterega opravila ne bi kar tako zlahka opravil da bi e najenostavnej e delo postalo sila zapleteno in najverjetneje tudi te`ko o sami simetri~nosti pravilo na katerem vse temelji torej ~love ka podoba in naravni ustroj ni vredno izgubljati ~asa in obremenjevati misli svetloba se je ujela v oko in ostala tam v hipu je bila ukro~ena in prav ni~ ni dalo slutiti da bi hotela naprej s kakr nimkoli hotenjem po prodiranju hkrati se je pokazala slika prava trodimenzionalna slika ki se sicer ni prav ni~ razlikovala od nami ljene razen morda da je bila ta nekako bolj trodimenzionalna vseglobinska stvarna dojemljiva tiste podobe slike so le imele neko zna~ilnost ki je te na tej strani niso imele kar bi te`ko opisal nemara je bil prisoten ~as tista minljivost kar je sicer zelo dvomljivo in precej na trhlih temeljih poimenovano saj je povsem jasno da je ~as bil je in bo in nikakor ne morem dolo~evati minljivost kot ~asovno vrednost in mero kot tudi ne prihodnosti za katero se niti ne ve ako se bo zgodila nemara bi bil samo zdaj nji trenutek najpravilnej i najustreznej i in najutemeljenej i vendar kakor sem opazil se ve~ina izra`a seveda ko govori o ~asu predvsem v in o preteklosti prihodnost naj bi bila samo velika `elja ki se ocenjuje ko postane preteklost torej minula prihodnost ki je vela iz podob odprtih o~i dolgoveznosti misli mi je `e samemu presedela previdno sem se odpravil proti umivalniku v kuhinji odprl vodo in se nekajkrat mo~no popljusknil z mrzlo vodo pred tem sem se skoraj poparil z vro~o na katero sem ~isto pozabil in mi je bila zelo v e~ da jo imam po obrazu da sem se v nekaj sekundah ~isto zbistril in svetloba me ni ve~ motila zato pa se je zgodilo nekaj drugega ko sem si umival obraz tehniko sem sam povzel po spominu in je bila sila preprosta dlani sem sklenil skupaj ujel v nastalo posodo ali kotanjo vodo in si jo takoreko~ vrgel v obraz kot da bi se obmetaval z njo dlani sem zadr`al na obrazu in si s prsti med kazalcema in mezincema pomencal torej umil o~i tisti hip sem se znova spomnil da sem si obi~ajno umival tudi zobe in to ne tukaj temve~ zgoraj v nadstropju v kopalnici pred velikim ogledalom v katerem sem si rad ogledoval telo morda ~udil verjetno se je bilo zgodilo nekaj da sem spremenil navade ali pa mi je nemara bilo v e~ tako da sem si spodaj umival obraz zgoraj pa zobe kar bi lahko pomenilo da sem se rad opazoval ko se mi je vsa tista bela pena nabirala okoli ust ko sem ~util tisto rahlo peko~e in prijetno vonjajo~e penjenje v ustni votlini in da nosil sem brado torej imel sem brado torej dlake so mi obrasle brado in dlje ko se nisem bril dalj a je bila pa e nekaj kar sem po~el ravno pri umivanju zob pena se mi je nabirala na dlakah okoli ust kar sem namenoma dopu ~al in celo namerno povzro~al prekomerno odtekanje slinopenjenje da sem bil prav kmalu povsem bel nato sem si to isto peno s prsti vtiral v in med dlake prav do ko`e in se ele nato oplaknil z vodo temeljito sem si izpiral peno zobne paste ako temu lahko tako re~em saj mi je le ta tako slu`ila kot neke vrste milnica zdaj ni bilo ve~ dvoma bril sem se ob~asno sem si pustil brado in nekje bi morale biti tudi slike z in brez samo poiskati bi jih bilo treba poiskati kar je pomenilo ali e bolj razmetati ali pa pospraviti vso neurejenost zakaj se nisem bril ko sem se boril nikakor se nisem mogel spomniti britja ali da bi mi kdo milil obraz da bi me potlej obril ni~esar takega ni bilo v spominu obritoglavec se je bril po glavi jaz pa se nisem spominjal da bi se kjerkoli bril zakaj mi takrat ni ni~ rastlo kje so bile dlake morda pa sem se in je bilo to opravilo toliko vsakdanje da ni imelo nobene prave spominske vrednosti razen ~e bi se bil po teno vrezal to seveda v primeru da bi se bril s klino ali pa ~e bi bil v brivskem aparatu kratek stik in bi me streslo ako bi se bril z njim pa ni ni bilo ni~ takega in podobnega kar naenkrat sem videl temen prostor nekaj je zabren~alo ni bilo podobno nobenemu `ivalskemu zvoku pa e precej neprijeten zvok je bil prostor se je medlo osvetlil in zagledal sem posteljo na njej kup posteljnine in iz nje je visela roka ki je o~itno pri`gala majhno svetilko na nizki omarici ob le`i ~u in je dalje tipala za ne~em prsti so se dotipali do tirioglatega predmeta se ga oklenili in tisti trenutek je zoprn ton izginil potem mir negibnost tisti nekaj ali nekdo je miroval e vedno pa je stiskal budilka mi je inilo skoraj bi se glasno zasmejal svoji neprepoznavnosti in pozabljivosti ~e se ne bi bal da bi s tem pregnal privid ki je bil vse bolj simpati~en pod odejami se je ono premikalo pravzaprav je ono premikalo odeje ki so se prav kmalu zna le na tleh videl sem tistega ki sem ga zlahka prepoznal kot sebe ki je kobacaje vstajal obsedel na robu postelje in se pretegoval potem sem leno vstal in z drsajo~imi koraki krenil proti sebi skozme in po hodniku proti kopalnici mimo nje in odprl sosednja vrata stal sem za seboj nekaj sem z rokami motovilil na spodnjem delu pi`ame in kon~no z levo roko privlekel ven ~util sem da se mi je obraz zgubal od zadr`evanega smeha da so se mi lica polnila naslonil sem se na steno gledal sem se kako opazujem curek ki se je v koljki odmevajo~e klokotajo~e me al z vodo ki se je na sti~i ~u rumeno penila in polnila ozko grlo da se prav kmalu ni videlo ni~esar drugega kot le njo potem sem si ud previdno otresel nekaj kapljic je pri tem padlo na sam rob koljke ki je bil ravno dovolj irok da so se na njem lovile kapljice scalnice in vse polno je bilo `e zasu enih da so se sve`e samo prekrile ~eznje in je bila razlika samo v tem da so se pod dolo~enim kotom videle kot odsevi razletele kaplji~ne mokrine spomnil sem se da je ren~ala in bentila zaradi tega biv a `ena je bil to tudi razlog nikoli nisem ~istil za seboj vse to je delala ona razvajala me je neko~ mi je rekla da se natan~no ve kaj so `enska in mo ka opravila meni niti najmanj ni bilo to jasno od el sem v kopalnico in si namilil obraz da se obrijem ~eravno sem si bil videti ~isto v redu in niti ni bilo videti dlak ki bi jih bilo potrebno odstraniti kakor se je privid iznenada prikazal tako je tudi izginil na deski poleg sem vzel kos blaga lahko da je bila brisa~a morda pa tudi kuhinjska krpa in si z njo obrisal obraz torej je bilo marsikaj kar bi moral po~eti pa nisem nisem opravljal ne male in ne velike potrebe za veliko potrebo bi si skoraj na el razumljivo opravi~ilo saj nisem jedel in zatorej tudi nisem imel kaj seveda pa to ne bilo bilo res saj sem moral z ne~im vzdr`evati telo da ni hiralo ~eprav sem pil teko~ine v ogromnih koli~inah in bi morebiti to zadostovalo za vzdr`evanje kar pa ni veljalo saj sem se spomnil vseh podatkov ki sem jih prebral koliko ~asa lahko ~love ko telo zdr`i brez teko~ine in koliko brez hrane ter seveda brez obojega no in ravno to prekomerno teko~inoziranje bi me moralo prisiliti k ve~jemu odvajanju izkori ~enih voda kar se pa v mojem spominu ni nahajalo da bi kaj podobnega po~el razen ~e ni pri meni obstojal e kateri drugi na~in ali sistem izlo~anja ki ga nisem poznal ali se ga hipno nisem spomni sam zaplet nastane pri dovajanju hranljivih snovi v moje telo v bolni ni~nem obdobju preko cevk kar bi mi organsko in fiziolo ko moralo nekaj povzro~iti v smislu odvajanja moja razmi ljanja so vse bolj zahajala v preteklost ki se je kar prikazovala iz teme iz megle ~e ne nemara iz ni~a kar bi lahko pomenilo da si vse skupaj samo izmi ljam in se si sku am prikazati kot nekaj posebnega nekak nega telesnega in du evnega ~udaka ki se v vsem razlikuje od navadne`ev vendar mi je isti hip postalo `al da sem dopustil da je teh nekaj karakternih izrazov pri lo v spomin saj me je to `e nekaj stalo da sem jo bil po teno skupil kar skozi okno avta taisti udarec pa ni bil ni~ v povezavi z bolnico razen da prav lahko bi bilo da sem bil po kodovan od onega nasilne`a in sem bil dlje ~asa v nezavesti in sem v tistem stanju podo`ivljal nekak no vojno v kateri sem sodeloval in bil te`ko ranjen odpeljan v bolnico kjer so se borili in komaj izborili za moje `ivljenje nemara je bil udarec tako mo~an da se mi je nekaj premaknilo v glavi najbolj fantasti~na teza ki pa niti najmanj ne bi bila tudi najneverjetnej a bi lahko bila da sem se tistege spornega trenutka ko me je nasilne` udaril omamljen od jeze in besa izvlekel iz avta in sku al obra~unati z njim seveda mu nisem bil kos in me je e nekajkrat krepko udaril v glavo morda celo da me je pobil na tla in me e tam nekajkrat krepko brcnil v telo in pri tem zadel tudi v glavo lahko da bi me bil ubil ~e ga ne bi mimoido~i ustavili v njegovem ubijalskem besu nemara se mi je uspelo pobrati in se tudi navkljub omotici in omedlevici ki se me je lotevala nekako pripeljati do doma in sem tam tudi oble`al kot posledica udarcev v glavo nekako tako kot pri boksarjih kar sem bral da se jim pogosto dogaja samo da njim verjetno v bla`ji obliki kot meni saj so oni dobivali udarce v trenirano telo z rokavicami z za ~itnimi gumami v ustih jaz pa z golimi pestmi je nastopila izguba spomina in to ne ~isto navadna izguba spomina temve~ nekako tako da se mi dolo~eno spominjanje zadr`uje v celicah ki so vse pretresene in pretepene s tem in zaradi tega pa tudi z zmanj ano sposobnostjo sprejemanja koli~in informacij le toliko ~asa da se z njimi napolnijo ker pa prihajajo nove le te izpodrinijo one ki potem izpadejo za vekomaj ostanejo pa samo tiste sve`e spodrinjevalne misli opa`anja in zaznavanja koli~ina v soodvisnosti s prostornino in dotokom kar pa je znova v soodvisnosti s ~asom in gibanjem po prostoru ve~ji ko je dotok vsemogo~ih informacij manj a je mo`nost trajnej ega spominjanja nikoli si nisem vzel dovolj ~asa da bi si ogledal fotografije ki so se nahajale nekje v prostoru ki sem ga s pogledom kar malce nejevoljno preletaval ni~ kaj prijetna ni bila misel da bi vse to moral pospraviti saj sem se zavedal da sem za razmetavanje porabil veliko manj ~asa kot ga bom za pospravljanja edina tola`ba ki mi je pri la na misel kar pa je bilo samo odlog moje nadloge katera se je tako ali druga~e slej kot prej tudi morala udejaniti je bila da bom nemara na el fotografije prej kot bom vse spravil v red e najbolje se mi je zdelo da se najprej lotim knjig ki jih je bila `e pri~ela zlagati tujka ki pa je potem kar zbe`ala ne da bi dokon~ala za~etega dela hkrati pa se mi je to zdelo kot delo ki bo e najprej kon~ano saj je bilo za~eto `e zdavnaj in tudi najla`e saj se ga druga~e `enska prav gotovo ne bi lotila in to mi je v tem trenutku prav ustrezalo stopil sem h knji`ni polici in jo premeril zatem pa e razmetane knjige na prvi pogled se je zdelo da je knjig precej ve~ in da nikakor ne bodo mogle vse na police seveda sem takoj imel vzorce zlaganja ali po barvi kar bi bilo nedvomno zanimivo vendar bi delovalo preve~ strogo in togo pa e veliko ~asa bi mi vzelo ker bi moral brskati in izbirati ali po velikosti kar bi bilo skorajda e zamudneje opravilo ena najbolj ih variant se mi je zdela po naslovih torej po sorodnosti naslovov kar pa me je takoj spomnilo da bi bilo prav lahko tudi po abecedi majhna dilema bi bila samo ali po vrstnem redu avtorjev pa e tu bi moral izbirati ali po priimku ali imenu ali naslovov lahko bi tudi po zvrsteh kar bi mi nemara bilo e najla`e saj sem imel vsako knjigo v spominu kot da bi jo bil bral ele v~eraj e najbolj a odlo~itev se mi je zdela da bi bilo nekaj vmesnega in to je bilo da zlo`im knjige brez vsakr nega razmi ljanja na polico in jih potem s~asoma uredim tako da mi bo prav in v e~ skorajda grabil sem knjige in jih polagal na police niti nisem posku al pogledati naslovnic saj sem vedel da bi se tisti trenutek ujel v lastne miselne zanke in bi jih nedvomno za~el listati in morda celo brati kljub temu da so bile `e prebrane prav kmalu so bile vse zlo`ene potrudil sem se toliko da so bile vse s hrbti obrnjene navzven in poravnane in niti ni bilo tako slabo kot sem si predstavljal morda majhni popravki in potem znova dlake koliko morajo biti dolge da se obrijem odgovor se mi je sicer kar sam ponujal do mote~nosti seveda pa sem se prav dobro zavedal da so to oslarije in tratenje ~asa zadovoljno sem opazoval prostor ki je kar naenkrat bil celo v e~en in dopadljiv na steni so visele slike in nekaj jih je bilo premaknjenih ne da bi me motilo nikakor ne ali da bi priznal simetri~nost to sploh ne ali da bi se mi okus kar naenkrat spremenil e najmanj dopustno temve~ zgolj iz spo tovanja do slike avtorja in ne navsezadnje do zidov star evske hi e sem jih poravnal na misel mi je pri lo da bi bilo prav zanimivo imeti slike ki bi enostavne podlegle fizikalnim zakonitostim in bi se stvari s slik preprosto prekucnile iz njih ~e bi visele postrani videl sem v risankah da se to dogaja in bilo bi prav da nekje bi morale biti e fotografije dru`inske fotografije slike preteklosti ukradene ~asu in narejene spominu v oporo nekje bi morale biti te opornice mojemu spominu bergle nasledstva star ev nekje samo kje sku al sem si priklicati v spomin kje in kam ljudje odlagajo tak ne stvari v filmih so bile najpogosteje to masivne komode z mnogimi predali torej ne ravno z mnogimi tremi ali tirimi najpogosteje in segale so pribli`no do ~love kih prsi v vi ino krhke `enskice so jih komaj izvlekle predale namre~ zato so najpogosteje imele robustne slu`abnice ki so prav z lahkoto potegnile tisto re~ ven in so milostljiva lahko preiskale predal prav do dna ni se mi bilo treba posebno spominsko naprezati kje bi se podoben kos pohi tva nahajal v moji hi i dovolj se mi je bilo obrniti in bila je pred menoj potisnjena k steni tik ob oknu verjetno se levo krilo okna ne bi moglo odpreti do konca saj bi mu ravno komoda to prepre~evala stopil sem proti njej komode so slu`ile za perilo in ne za shranjevanje fotografij sem se spomnil od kod meni misel da bi lahko bile tam negotovo sem obstal pred masivnim kosom pohi tva svetle~e lakiranim na vsakem predalu sta bili dve zlato lesketajo~i ro~ki in se spra eval kaj mi resni~no pomenijo te fotografije ali bom razo~aran ~e jih ne bo v predalih pa saj je vseeno sem si dahnil v misel in napravil sem si samoprevarni problem kateri predal odpreti e odprem najprej zgornjega in ne bo v njem ni~ me bo morda `e to prepri~alo da odneham ako se lotim srednjega ki mi je bil e najbolj pri roki se mi bo zgodilo da se ne bom mogel kar tako zlahka odlo~iti kaj potem gornjega ali spodnjega ~eravno se mi je kar samo po sebi vsiljevala misel da je srednji tisti pravi ravno zaradi priro~nosti da se vanj shranjuje stvari ki so takoj na dosegu roke e posebno bi to veljalo za starej e ljudi ki se ne bi ravno zlahka sklanjali k spodnjemu ki je bil tudi meni samemu odvraten in sem se `e sam pri sebi odlo~il da ga ne bom odprl pa ~etudi ne bi na el v onima nad njima ni~esar in bi bil ravno zaradi tega torej priro~nosti srednji tisti najuporabnej i seveda bi veljala e ena logika in razlaga srednji kot vpet med zgornjim in spodnjim prena a najmanj torej ima minimalne obremenitve zaradi ~esa lahko vsak samoumevno pride do zaklju~ka da se mu lahko zgodi najmanj i procent deformacij kar pomeni da se ne bo nikoli zatikal da se ne bo kar tako polomil seveda so bila tovrstna razmi ljanja ne samo samoprevarljiva temve~ tudi odlo~ilni dejavnik v pridobivanju ~asa ker sem si hkrati sku al v spomin priklicati lastne slike spominske fotografije dru`ine saj sem se bal da jih na fotografijah ne bom prepoznal in zavedal sem se da bi me moralo takrat biti sram jaz pa tudi tega nisem poznal imel vedenja ~utenja o njem sramu raz iril sem roke kolena rahlo upognil hkrati pa napel vse mi ice na nogah se rahlo sklonil in prijel za ro~ici na predalih bili sta ravno toliko veliki da sem vtaknil vanju po tri prste najprej mezinca prstanca in sredinca a sem ugotovil da mezinca ne prena ata nikakr ne obremenitve in zatorej ne bosta ni~emur slu`ila predvideval sem da bi prav lahko `ivel brez njiju potem sem v zlato lesketajo~o rinko vtaknil kazalca sredinca in prstanca takoj sem vedel da je to tisto pravo hkrati pa uvidel da sta mezinca ~udovita opora palca pa v vlogi nekak nih ravnote`no ravnovesnih nadzornikov napel sem se in po~asi pri~el vle~i pri~akoval sem da bo ve~ji upor `e zaradi same masivnosti in potem e te`a vsebine zlahka je lo lahko bi ga izvlekel kar do konca sem pomislil polotila se me je tolik na samozavest da sem bil prepri~an da bi ga lahko potegnil ven z vso vsebino vred polo`il na tla ~e ne kar prevrnil okoli in iztresel vsebino minilo me je tisti trenutek ko je bil predal izvle~en nekako do polovice in je v komodi nekaj oto`no zaje~alo odnehal sem in si milostljivo privo ~il razko je popustljivosti predal je bil do polovice napolnjen z nekak no tkanino najverjetneje posteljnino kdaj sem jo zadnji~ zamenjal in knjigami precej nje velikosti kot enciklopedije samo da tanj e skrivnostno precej nenavadno skrajnje ~udno skrivati knjige v komodi in e tolikanj nerazumneje kajti ~e so knjige sporne torej prepovedane ali bodisi kakorkoli`e neza`eljene jih je tisti nekdo glede na moje stanje se ne bi ~udil da bi bil lahko to tudi jaz sam zelo neprevidno polo`il v predal na posteljnino in ne pod njo pa e v najpriro~nej i srednji predal ki bi ga vsakdo najprej ali pa tudi ne saj bi se za kaj tovrstnega prej na lo skrivali ~e v spodnjem predalu ~isto zadaj in e na dnu pod kopico ~esa vsekakor bi delovalo nekaj logik in razumov ki bi se razlikovali samo v odtenkih zraven knjig se je nahajala tudi katla zelo lepa ki bi bila prav lahko atulja ~e ne bi bila v primerjavi s pravo atuljo preve~ ki~asto okra ena saj je bila po vseh stranicah razen spodnji in pokrovu polepljena z raznimi koljkami in drobnimi kamen~ki ki so odsevali v raznih barvnih odtenkih ravno zaradi tega ni mogla biti atulja temve~ samo z ljubeznijo in osebnim okusom okra ena katla ki je nemara v sebi skrivala dru`inske dragocenosti kakor se za atuljo ali njen nadomestek tudi spodobi kaj storiti e najbolje se mi je zdelo da se grem obrit in se mi notranji nemir ki je trepetel in dregetal se prena al na roke da so prsti ~vrsto grabili za rinki unese da bom potem dovolj pripravljen in zbran za nadaljnje raziskovanje potegnil sem prste iz rink za nekaj trenutkov so mi ostali belo skr~eni v oprijemalni obliki da sem si jih el zmedeno ravnat na komodo kri je zakro`ila in bilo je vse tako kot je moralo biti vrnil sem se h kuhinjskemu umivalniku si namilil obraz in opazil da nimam ne brivnika ne britvice potem sem se za~el smejati koliko ~asa je minilo od `e istih storjenih kretenj ne veliko bilo je danes dejstvo saj sem si obrisal peno in znova isto prijel sem brisa~o ki sem jo `e dr`al in jo dvignil k obrazu zvok vode mi je bil v e~ in odlo~il sem se da jo bom pustil te~i dokler mi ne bo postalo umenje odve~no brisa~o sem `e imel tik pred o~mi zakaj le sem si rekel nato pa se sklonil v umivalnik in vtaknil glavo pod curek za trenutek me je zmrazilo neka ob~utenost je divjala po hrbtenici resni~no le za nekaj hipcev je bilo neprijetno tu kot tu sem si rekel poiskal sem si oporo za roke okoli umivalnika se udobno namestil in se prepustil vsem ~arom vode v~asih sem veliko plaval zazdelo se mi je da bi bilo zanimivo ob~utiti nenadno spremembo in si spustiti toplo vodo vso te`o sem prenesel na levo roko z desno pa segel k me alni bateriji in premaknil ro~ico v nasprotno smer ter spustil desnico da prevzame svoj dele` te`e nazaj najprej se ni zgodilo ni~ posebnega potem pa je voda postala prijetno topla in `e ~ez nekaj trenutkov neprijetno vro~a zapeklo me je zakri~al sem sonce sonca ne teta sonca so mi zaplesala v glavi sku al sem premakniti ro~ico in sem naglo dvignil desnico nad glavo proti ro~ici leva roka ni bila ravno najbolj pripravljena na nenaden prenos te`e in je klonila za name~ek so mi za~ele spodrsavati in klecati e noge padal sem desnico sem spustil navzodol ob telo da vsaj malo zadr`im telo in ubla`im padec prsti leve roke so `e otipali rob korita in se ga oprijeli vendar je bilo prepozno z brado sem zadel v rob da mi je dvignilo glavo trenutek kasneje je klonila naprej da sem vanj zadel e z nosom potem se je stemnilo v temi so sijala tevilna sonca roke so samogibno in nekontrolirano iskale oporo in bilo je vse polno malih bole~in ki so pekle in `arele odprl sem o~i niti sem vedel kdaj sem jih zaprl niti se zavedal tega ali e pred nesre~o ali med padanjem le`al sem na tleh in pojavile so se slike nekega otroka ki z razkrvavljenim nosom te~e proti hi i voda je e vedno tekla vstani in pojdi naprej se je pojavil glas zakaj naj bi vstal kako naj vstanem kdo naj vstanem tla pod menoj so bila mokra in vla`na pod omaro je bilo vse polno paj~evine ta paj~evina se je razlikovala od one ki me je objemala bila je razpeta in je mirovala ni kazala prav nikakr njega namena po gibanju pa vendar morda ~aka no~ me je preblisnilo nekak en bes mi je dvignil telo mi ga usmeril v klet ki je bila vsa polna paj~evine mi v roke potisnila metlo planil sem nad lepljive nitke `e kar v kleti bilo mi je prav vseeno kako samo da jih odstranim in uni~im mahal sem z metlo nad seboj in pred seboj v vi ino nisem se oziral na predmete ki sem jih pri tem ru il da so hrupno padali po tleh da sem se potlej spotikal obnje nisem se zmenil za bole~ine ki so nastajale zaradi zaletavanja v razno kramo ki jo je bila vse polna klet pravzaprav sem divjal si dajal du ka za dogodek zgoraj vihtel sem metlo in doumel boj sovra`nika doumel neko po~etje ki mi je bilo v nekem obdobju nerazumljivo in tudi nerazumno vihtel sem oro`je in kosil sovra`nika ki ni bil zmo`en braniti se bojevnik zmagovalec zadihan sem obstal in se zagledal v prizori ~e bitke stene in stropi so bili prepleteni z mnogimi ~rtami in made`i nastalimi kaj mi mar sem pomislil potem pa oddivjal nazaj v dnevno sobo in ponovil metelno bitko s paj~evinami po vseh prostorih se metal po tleh lezel pod posteljo premikal stole in fotelje skakal proti kotom stropov premagoval sem prekleto paj~olanasto paj~evino jo razmzoval po kotih in stropih po tleh ele ko sem bil ves zadihan in zasopel bilo je na hodniku sem odvrgel metlo predse in se vrnil v kuhinjo tla so bila mokra voda je e vedno tekla vse na meni je bilo vla`no mimogrede sem opazil da e vedno pomalem krvavim iz nosa povr no sem si z rokavom pre el preko obraza z namenom da si obri em kri fotografije fotografije v albumih v knjigah skoraj stekel sem h komodi potegnil sem ven albume zdaj sem `e vedel in sedel kar na tla gledal sem slike fotografije trenutke ukradane ~asu prepoznal na ve~ini sebe v razli~nih starostnih obdobjih ob razli~nih prilo`nostih bil sem tam nedvomno tam ujet v ~rnobelo ali barvno papirnato kletko v trenutkih v dejanjih del~kih teh nasmejan da vedno nasmejan nikjer nobene `alostne slike nisem imel `alostnih dogodkov nikoli nisem bil jezen besen ogor~en presene~en objokan brezvoljen oto`en osupel poni`en raz`aljen sama sre~a okoli mene samo veselje in smeh stanje v katerem sem se nahajal je to izpodbijalo zakaj me nih~e ni skrivoma slikal na ulici ko zatopljen v svoje misli pohajkujem ko se pregovarjam s prodajalko ro` ko pla~ujem pri blagajni v samopostre`bi ko pijem v gostilni pijanega ko sedim v kinu ko sem sam fotografije fotografije koliko jetnikov lukenj v ~asu koliko vsega ukradeno ~asu koliko neznanih oseb gledal sem vase ali nekoga ki sem ga prepoznal kot sebe ali sebi podobnega jaz njemu v razli~nih obdobjih in se ~udil telesnim spremembam preobrazbam telesa skoraj do neprepoznavnosti videl sem de~ka ki mi ni ni~ pomenil videl fanta ki je bil podoben de~ku in mi ravno tako ni ni~ pomenil gledal razposajenega mladeni~a ki bi bil prav lahko nekaj v sorodu s fantom in de~kom bila je fotografija odraslega mo kega ki je imel zna~ilnosti fanta de~ka in mladeni~a ni~ prav ni~ mi niso pomenili prazne podobe na papirju ki jih nisem mogel niti poimenovati niti se poistovetiti z njimi in koliko jih je bilo vse preve~ mene in nedvomno sta bila prisotna tudi star a najverjetneje tista ki sta se najve~krat pojavljala ob meni in tudi sestra pa vendar nisem bil ravno prepri~an potreboval sem druge in druga~ne slike njih ne teh papirnatih potreboval sem zvo~no podlago vzorce vsega glasu naravne velikosti svoje videnje barv njihovih o~i in las polti in glasu pogre al sem ob~utek dotika o~e mi je pimazal zau nico potrepljal po ramenu mati me je zlasala pogladila po glavi sestra me je ugriznila se mi smejala in prijela za roko kje so vsi ti ljudje odpotovali so drugam ni jih bilo in ni bilo glasu in ni bilo zvokov slik bile so samo navadne slike solze so mi polzele po obrazu kar same so se kotalile valile se ustavljale na ustnicah in pustile grenkoslan okus in padale bile so rde~e obarvane zme ale so se s krvjo ki je verjetno e vedno po~asi tekla iz nosu v prsih in grlu me je nekaj stiskalo neka bole~ina me je razjedala hvale`na bole~ina eljena bole~ina smrkal sem iz grla je prav po~asi prihajal komaj sli en pisk sku al sem ga zadr`ati v sebi bodi mo ki nikar ne jokaj je govoril o~e visok ~lovek ki se je postavil predme in je v svoji veliki dlani dr`al mojo ki je bila zalita s krvjo nikar pusti ga naj jo~e morda mu bo dobro delo mamin glas je bil mil in tola`e~ postavna skrbna temnolaska tukaj sta tako me boli in zvok se je prebil na plano jokal sem glasno jokal ni bilo ve~ ovir ne zavor morda bo bolje jokal sem drl sem se plju~a so se napenjala trgala ob~asno hropenje poljubljal sem fotografije in hlipal glasno jokal se drl kako te`ko mi je sem jecal kako te`ko potrebujem vas kje ste vsi moji spomini kje ste vsi dogodki kje ste vsi moji ljudje potreboval sem jok kaj so mi storili kaj sem si storil notranjost je gorela kri je kipela neznosno trpljenje se je izvijalo iz prs neznosna bole~ina se je razdajala v glavi groooozno pomagajte mu meni kri~al sem do zariplosti si z dlanmi stiskal glavo si vlekel lase zatiskal u esa mencal o~i se objemal in pestoval nobene tola`be sam in sredi glave sta stala roditelja in se smehljala izginila je solzna koprena razlo~no sem ju videl sprva prozorna da sem ju komaj videl kaj ele prepoznal potem pa sta vse bolj dobivala podobo in obli~je suho sem jokal suho sem ka ljal onadva pa sta se mi nasmihala in nekaj prikimavala kot dva bebca da kot dva bebava tip~ka ki sta se vrinila predme in sem ju bil prisiljen videti udil sem se tej nenadni spremembi pa toliko solza stala sta tam kar stala in prav ni~ ni pomagalo da sem ju sku al izni~iti da sem ju preganjal in podil ven da sem bil `aljiv in sem ju poni`eval kaj ho~eta saj ju ne potrebujem kje sta bila ko sem vaju potreboval sta se tudi takrat tako bebavo nasmihala pa saj vaju imam rad resni~no znova solze navznoter ne navzven saj vaju poznam saj vaju imam rad solze so nara ~ale segale so jima `e do pasu onadva pa sta se nasmihala in mirno stala mama mama je stegnila roke o~e je stegnil svojo mo~no roko ne sebi v pomo~ temve~ nekomu pred seboj nemara nekomu za menoj saj jaz nisem potreboval njune pomo~i tonila sta v mojih solzah materi so bile `e pod brado o~etu do ramen e bolj sem jokal izginila sta v solzah soba je bila nespremenjena nikjer nikogar solze so bile posu ene zaprl sem albume s fotografijami in jih porinil nazaj v predal in ga zaprl kakor v polsnu sem hodil po hi i in jo spravljal v nekak en red in niti ni bilo brez smisla pojavile so se mi slike vseh prostorov ki so bili zgledno urejeni kakor da bi jih bil nekdo tik pred tem uredil pospravil in vse postavil v svoj prostor roke so same prijemale razmetane stvari in jih postavljale tako kot so bile na prividu skoraj ni~esar se nisem zavedal zbudil sem se na kav~u pogledal sem okoli sebe in spomnil sem se samo tega da sem kot hipnotiziran taval po hi i se sklanjal postavljal brisal ~istil e ne bi bilo vse pospravljeno bi bil prepri~an da sem sanjal tako pa bilo je poldne ura je mirovala v kuhinji je umela voda po~asi sem vstal in od el v kuhinjo zaprl sem vodo obleka ni bila ve~ tako mokra morda samo e vla`na preoblekel sem se spotoma sem si odstranil krvne strdke okoli nosu ki pa na moje veliko za~udenje ni bil nate~en prvi~ mi je pri lo na misel da bi se kaj takega moralo zgoditi sedel sem pred televizijo in jo vklju~il potem e radio zatem magnetofon potrudil sem se da je bilo vse na sobni jakosti kaj zdaj lahko bi el na sprehod sem si predlagal dober predlog in nasvet odprl sem vhodna vrata in zapahnila sta me vro~ina in sopara pogledal sem proti sosedovi hi i nikogar ni bilo videti e psi se potuhnejo pred vro~ino v najhladnej o senco po~asi sem se po sen~ni strani odpravil proti sredi ~u mesta imel sem namen opazovati dogajanja okoli sebe pa se kar nisem mogel dovolj zbrati nekako nemiren sem bil pogled mi je nemirno begal okoli in iskal nekaj dolo~enega nekaj podzavestno natan~no dolo~enega kar pa ni imelo dovolj mo~i da bi se prebilo v ospredje v zavest vse sem dojemal in zaznaval bolj povr no potem sem se zagledal v lastno senco ki se mi je motovilila okoli nog in se raztezala le nekaj centimetrov naprej izgledalo je kot da jo bom pohodil z vsakim korakom stopil nanjo a se mi je prav vsaki~ spretno izmuznila in se prilepila na vr i~ke prstov kakorkoli `e hodil in karkoli posku al vedno je bila spretnej a od mene pri la bo no~ in potem bo ujeta nemo~na sem vzvi eno pomislil potem pa bil sem bos edini nih~e drug in prav ni~ nisem ~util vro~ega asfalta pod stopali neverjetno kaj neverjetno da sem se pozabil obuti ali da me ni peklo v gole podplate nisem se trudil dati si odgovora ni bilo videti da bi bila moja bosonogost mote~a za ostale nekateri so imeli obuvala komaj vidna podplate navezane na nekaj jermen~kov in `enske skoraj gole so razkazovalno izzivalno nakazovale svoje ~are pod tankimi kratkimi prosojnimi svetlimi kosi tkanin da to je pritegnilo vso mojo pozornost u`ival sem ob pogledu nanje marsikatero sem premeril od nog do glave in si dovolil razko je da sem pogled zadr`al na posameznih delih dokler me ni mimo la prav kmalu sem ugotovil da kot premikajo~e telo ne bom ravno dolgo mogel slediti in opazovati naproti prihajajo~e `ensko telo e posebno tega sem se zavedal da bi nemara izpadel sme no morda celo malce neokusno ~e bi se ozrl ali celo ustavil in ozrl kaj ele da bi se kar obrnil in krenil v nasprotno smer torej sem si moral poiskati pregledno to~ko s katere bom imel dovolj dober pregled predvsem tudi dovolj dolgo trajajo~ sre~a ali naklju~je je bilo da sem `e po nekaj korakih ko sem pre~kal glavno cesto na kri`i ~u naletel na lokal ki je imel na plo~niku postavljene mize in stole nad vsako mizo je bil postavljen ogromen pisan son~nik pri eni mizi sta sedela fant in dekle s praznima kozarcema v katerih je zagotovo bila precej gosta teko~ina saj so se poznale sledi pred seboj in se pogovarjala poleg je bil prazen stol in zdelo se mi je da me ~aka in vabi da je namenjen prav meni in nikomur drugemu brez besed sem prisedel ni zasedeno je dejal mladeni~ in se mi nasmihal dekle je bilo brez posebnosti niti bradavi~ke se ji niso nazirale na temno rumeni majici vem sem odvrnil oba sta planila v smeh ni se mi zdelo vredno truda da bi razmi ljal o vzroku njunega smeha saj sem opazil da sta lega stola in s tem moj polo`aj sila neugodna ker sem bil obrnjen proti vhodu v lokal torej ravno obratno kot sem si `elel da bi lahko opazoval mimoido~e to je bil moj osnovni namen in od tega nisem nameraval odstopiti hotel sem gledati opazovati prostor opazovalca pa je zasedal mladeni~ naproti s hrbtom obrnjenim k zidu pri tem pa se niti zavedal ni svojega ugodnega in pomembnega polo`aja saj se je neumno nasmihal in gledal prijateljici v o~i pri el je natakar na izpranem metulj~ku okoli vratu je imel sve` svetel made` najbr` od smetane ki mu je kanila z gostih brk in tega niti opazil ni in postavil list s tevilkami pred mladeni~a ta je potegnil denarnico in izvlekel ven nekaj bankovcev seveda denar nisem imel denarja s seboj kar bo gotovo dodatno zapletlo polo`aj in s tem namen sem pomislil kako da se ne navadim na denar pa vendar nisem nameraval odstopiti mladeni~ je pobiral drobi` z mize ko me je natakar pobaral kaj `elim kar nekaj samo da bo velika koli~ina sem sku al biti vljuden in prepri~ljiv natakar me je za~udeno gledal mlada dva ki sta medtem vstajala sta se glasno zasmejala in me gledala nisem ~util ni~ nobenega sramu ali nerodnosti samo obrnil sem glavo ez cesto je prihajala mikavna `enska v spremstvu starej ega debelega in ple astega mo kega jaz mu pla~am karnekaj sem sli al govoriti mladeni~a enska je imela tanko krilo posuto z drobnimi pikicami pod njim so se slutile svetlej e hla~ke na svidenje je rekel mladeni~ sunkovito sem vstal oba sta se zdrznila natakar je `e od el in mu ponudil roko mladeni~ se je prisiljeno zakrohotal in mi le segel v roko mi jo stresel in se obrnil k prijateljici ki se je medtem `e obrnila rameno so se ji tresla najverjetneje se je pridu eno smejala sedel sem na mladeni~ev prostor zorni kot se je spremenil in mikavnica je izginila pogled mi je taval med ljudmi zdelo se mi je da je kar naenkrat ve~ ljudi ni je bilo zaznal sem nekaj belega da se premika v neposredni bli`ini na skrajni levi strani zornega kota poln upanja sem obrnil glavo tja bila je ona in bila mi je tako zelo znana zra~no prosojna bela bluza je komajda skrivala njeno razko je in e sonce je sijalo pod ugodnim kotom temen obro~ek je bil lepo viden malce bolj proti polo`nej emu delu pravilnih okroglin bradavice napete ali od vro~ine ali od ~ustvenega vznemirjenja vzburjenja nameravala sta sesti ravno naproti mene mo ki je pozorno prijel stol in ji ga nastavil da je sedla z elegantno kretnjo si je spodvihala krilo in smehljaje sedla e bi pogledala naravnost predse bi se najina pogleda tr~ila tako pa je gledala v ple ca ki je sedel poleg nje ne nasproti temve~ poleg in ji nekaj pripovedoval bila mi je tako zelo poznana zagledal sem se ji v vrhnji gumb bluze in razmi ljal od kod mi je tako znana sem imel kdaj kak no razmerje z njo in se tega v svoji strahoviti zmedeni pozabljivosti nisem mogel spomniti sva se pogosto videvala nemara celo ob~evala ob~evala toliko vrst ob~evanja kako sem ob~eval z njo vizuelno glasovno pisno morebiti telesno torej spolno spolno ob~evanje spolni odnos moral bi se spomniti nekaterih svojih ob~evanj vsaj nekaterih vsaj enega vsaj tega ki se mi je ta trenutek nagajivo motovilil po glavi in me vznemirjal saj sta njena gumbnica in gumb bila tako gumb v gumbnico vtakniti ali zatakniti lahko bi premaknil pogled samo malo bolj v levo ali malo bolj v desno util sem da me obliva pot natakar je prinesel velik kozarec rumene penaste teko~ine pivo da vedel sem da je to pivo kar zlepa prijel sem vr~ek in ga nesel k ustom mikavnica naproti se je naslonila naprej pri tem se ji je odpel vrhnji gumb in bluza se je rahlo razpela rahlo a vendarle dovolj da sem videl obline ki so bile podobne gri~kom neke druge `enske sicer v belem ob neki drugi prilo`nosti ki pa ni bila ravno prijetna in je bila tesno povezana z brazgotinami po telesu gledal sem in se spominjal `olcajo~e natakari~ine zadnjice potem udarec in `enska ki je bila na las podobna tej ki je zbe`ala ko ~ki filma so se sestavljali nasmeh bolni ke sestre ko je zagledala nabreklino ki je dvignila rjuho medtem se je bila naslonila nazaj in gri~evnata mesenost se je skrila za oblakom tkanine gumbnica in gumb ni opazila da se ji je vrhnji gumb iztaknil vtakniti gumb v gumbnico vtikati s komolci se je naslonila na mizo in z levo dlanjo rahlo podpirala brado s prsti desnice pa se je igrala s pramenom las bila mi je v e~na `e od prej `e od takrat pa ne da bi ~util kak en dolg do nje ali njene geste da je bila tako pozorna in skrbna ker me je odpeljala domov da me je nadzirala ko sem peljal naju k meni domov ali k njej domov pa saj je tudi zbe`ala prav ni~ lepo in obetavno ~eprav je izgledalo tako potem je spustila desnico pod mizo spustil sem pogled lahko sem videl njeno pik~asto krilo ki ji je segalo preko kolen malce sem spustil glavo da bi videl kaj dela desnica zagledal sem prste ki so po~asi nabirali krilo v pest in ga dvigovali vi e nato kolena lepo oblikovana eravno nisem dotlej videl nobenega kolena tako se mi je vsaj zdelo mi je bila to prva misel kako lepo koleno neverjetno tkanino si je dvignila prav do sredine stegen potem pohota najprej nisem niti doumel zakaj se je ta beseda pojavila pri vseh pornografskih in eroti~nih filmih z videotrakov in obiskov v kinu ki so me pu ~ali hladnega in neprizadetega kar tako iznenada elja ali slo nagon sta me vzpodbudila da so se mi vse misli vrtele okoli njenih hla~k rad bi videl njene hla~ke spodnjice kak ne barve so e bolj sem sklonil glavo pri tem spretno izkoristil velik kozarec da je vsaj delno skril mojo pohotno nakano da sem se skoraj dotikal mize a e vedno ni bilo dovolj ravno toliko je manjkalo da bi videl medtem je e rahlo raz irila nogi in ju stresala bilo je vro~e prav gotovo ima bele hla~ke ki so na tistem ko~ljivem delu dvojno pre ite ali pa tudi ne in nemara izza robu trlijo dla~ice bila je temnolaska in prav gotovo so bile tudi dla~ice temne in svetlolaske svetle rde~elaske rde~e obstoja pravilo prav gotovo ali pa tudi ne rad bi jih videl ~eprav mi ta skrajni polo`aj v katerega sem se bil postavil tega ni omogo~al deloval sem celo precej neumno bebavo vzravnal sem se in napravil po`irek piva hla~ke moram jih videti dla~ice `elim si jih videti samo kako moral bi se skloniti pod mizo in potem bi imel prekrasen pogled med njeni nogi vendar nisem imel razloga za kaj takega razen da bi se sklonil pod pretvezo da si zavezujem ~evlje to bi bilo na mestu vendar sem bil bos morda niso bele svetle so prav gotovo nekaj bi moralo pasti na tla in bi se sklonil ni~esar nisem imel morda pepelnik nemara jih niti nima in me je prevarala neoson~ena ko`a razbil bi se pri el bi natakar kozarec ravno tako nemara si bo s prsti raz~esavala oznojene dla~ice kak no do`ivetje denarja nisem imel da bi ga spustil na tla moral bi pa biti vsekakor bankovec saj bi kovanci povzro~ili hrup sicer resda manj i kot pepelnik ali kozarec ki bi pritegnila poglede vseh gostov ki bi ga marsikdo prezrl vendar bi zaradi tistih nekaterih moral takoj dvigniti glavo nad mizo njena roka je bila e vedno spodaj o~i so e vedno gledale v sogovornika ni~esar ni slutila kaj storiti koliko trenutkov bo moralo e miniti da se bom ~esa domislil da ne bo prenehala ni bilo prave misli ob najbolj neustreznem trenutku sem zatajil me je misel povsem zatajila bilo je mo~neje od razsodnosti imam se pravico sklanjati kamor ho~em z razlogom ali brez njega nih~e mi ne more kratiti pravice skloniti se pod mizo brez razloga lahko bi vr~ek s pivom polo`il tja se sklanjal ponj in tako sklonjen tudi sku al piti da lahko bi in e predno sem lahko doumel o ~em razmi ljam sem bil `e sklonjen pod mizo za trenutek se mi je pogled zmedeno zadr`al na zelenkasti podlagi kosu tkanine ki naj bi nadomestil travo in dal ob~utek naravnosti in doma~nosti potem pa po~asi dvigoval glavo v pogled da sem lahko ugledal `eljeno njena roka torej desnica je bila e vedno spodaj s prsti je dr`ala nabrano krilo hla~k ni bilo videti ravno na tistem delu se je lahka tkanina lepo polegla in nagubala in sem videl samo zakrito medno`je ni~ od tistega kar sem pri~akoval razo~aranje ne imela je lepo oblikovana kolena noge lepo krilo lepe in dolge prste nenamazane nohte lepe sandale gle`nje mo ki je prekri`al noge in mi zastrl pogled videl sem samo e del~ek leve noge bedak zoprni po~asi sem se dvignil v normalen polo`aj svetloba mi je za trenutek ponagajala v glavi mi je za umelo pogled se mi je zameglil in hip pozneje postal iskri~av morda je trajalo dlje kot sem si mislil a ko se mi je pogled zbistril sem gledal mikavnici naravnost v o~i koliko ~asa je opazila njena desna roka je bila na mizi in med prsti je dr`ala pri`gano cigareto na obrazu ni bilo ve~ tistega iskrenega nasmeha samo e nasmejana maska spodaj pa nekaj nedolo~ljivega nekaj med nejevero za~udenjem ogor~enjem presene~enjem osuplostjo jezo in pa nervozo kar pa verjetno njen sogovornik ni niti opazil ker je kar nekaj govoril in krilil z rokami se na trenutke glasno smejal se nagibal proti njej in ji pri tem sku al polo`iti svojo roko na njeno rame ~emur pa se je ona spretno izmikala dvignila je cigareto k ustom ne da bi odmaknila pogled naj jaz umaknem pogled in tako priznam svoje dejanje ne saj ~e bi opazila bi verjetno ali pa je to bila samo moja napa~na predstava in pojmovanje pristopila k meni in me oklofutala ali pa nagovorila mo kega da to stori namesto nje ustnice so se ji na obile in rahlo zakrivile navzdol kot v neke vrste porogljiv poljubljajo~ nasmeh ko je povlekla dim vase in ga potem puhnila predse nemara vame prav gotovo pa proti meni oni e vedno ni opazil da strmi vame in prepri~an sem bil da ga tudi poslu ala ni temve~ je tako kot jaz razmi ljala kdo sem od kod me pozna in najverjetneje se tudi zavedala ni niti slutila da je bila pod mizo opazovana v spodnji del svojega telesa umi ljal sem si da bi prav gotovo dvignila krilo in e bolj raz irila noge ~e bi vedela za mojo gore~o `eljo se je pa meni med nogami za~ela odzivati neka druga in druga~na gore~nost ki je bila na las podobna tisti v bolnici samo da so bile hla~e veliko neprijetnej a ovira kot rjuha potem je odmaknila pogled in se zagledala v sogovornika in dajala vtis da ga pozorno poslu a za hip sem pomislil da ve kaj se dogaja v meni in tam spodaj okoli pa sem se br` potola`il da je to nemogo~e saj bi se morala skloniti pod mizo opazoval sem jo videl sem da se to~no zaveda da jo gledam da jo opazujem in strmim bol ~im vanjo nedvomno je ~utila moj pogled pa niti trenila ni nenadoma je mo ki vstal ji ponudil roko v slovo in od el niti pogledala ni za njim temve~ se je takoj s pogledom uprla vame ob~utek sem imel da se spodnja vro~ina nezadr`no iri navzgor da mi je zajela `e obraz najraje bi odmaknil pogled in nekam zbe`al pa se nisem mogel niti premakniti ~util sem odrevenelost potem je vstala in krenila naravnost proti moji mizi proti meni neko~ `e ob~uteni strah se je pojavil v sicer druga~ni obliki pa vendar strah nekaj korakov in stala je pred menoj stala s kozarcem v roki in me gledala jaz pa sem bil nemo otrpel in sem lahko premikal samo o~i smem je previdno rekla in pokazala proti stolu ali proti mizi nekako mi je uspelo pokimati kaj bo zdaj temna slutnja in privid njene roke s stisnjeno pestjo ki po~asi pluje proti mojemu obrazu nau~ila se je kaznovanja fizi~nega kaznovanja za moje prekr ke oni nekdo me je udaril ker sem trobil ona se je nau~ila ne bi smel biti gol ne bi jo smel tako ~itno po`irati z o~mi pa e sklonil sem se pod mizo neverjetno kako nepreviden sem bil kako sem lahko dopustil da me je zasa~ila le kaj skriva za svojo navidezno prav gotovo igrano mirnostjo in previdnostjo bil sem ves napet in ~akal da nekaj ukrene in niti dvomil nisem da bo to udarec in vdan v usodo sem jo gledal in ~akal da se bo zgodilo kar se zgoditi mora kazen za prekr ek sedla je in se mi zagledala v o~i zaenkrat ni~ hudega mirno in v pri~kovanju sem jo gledal in mol~al scena iz mnogih filmov situacija iz mnogih knjig prepoznavno dogajanje dveh nasprotnikov in tudi ljubimcev gledanje v o~i kot izraz ~ustev kot ogledalo du e pogled ki naj ne bi tajil in lagal varal in goljufal ~igar trepet lahko izda in pove marsikaj zaplaval sem v njene o~i in se prepustil valovanju njenih misli za katere se mi je zdelo da jih lahko berem in ~utim potem skoznje v njene globine vanjo prijetno mi je bilo me ~uti ves hrup vsi zvoki in toni so onemeli bila je samo e ona in njen utrip njena bit ki se je polagoma spro ~ala resne o~i so postale vedre izraz lica mehkej i in skoraj sem videl prikrit nasmeh ki ga je z vso mo~jo zadr`evala da ne plane na plano se iztrga v glasen smeh napetost v meni je popu ~ala ta `enska mi ne kani storiti ni~ zlega sem nenadoma spoznal popolno sem se sprostil od nekod te poznam sem mirno dejal pa se nikakor ne morem spomniti od kod in kako ob kateri prilo`nosti nisem ji imel kaj povedati ni bilo kaj ni bilo besed da bi naprej govoril ni bilo pravih slik tistih ostrih spominskih vtisnjenih samo kar vedel sem da se je nekaj zgodilo v motnih koprenastih in meglenih spominih ki niso mogli dati prave podobe ki niso znali povedati opisati dogodka a hkrati je bilo vse jasno ampak njej je bilo vse razumljivo ona je videla in vedela pri~ela je pripovedovati poslu al sem jo nisem se ~udil in prav ni~ me ni ganilo nisem ~ustvoval nad seboj in svojo bole~ino in prav malo mar mi je bilo da me je videla golega in da je pomislila da ji bom nekaj storil saj sem to pred nekaj minutami znova posku al zavedno takrat je bil nesporazum zdaj pa zavedno povedal sem ji pokazal kako sem bil sklonjen kako si `elim videti dla~ice ne samo njene dla~ice vseh `ensk na svetu barve teh dla~ic kaj pa mo kih me je prekinila nikoli nisem razmi ljal o tem saj res kaj pa mo ke dla~ice je kak na razlika pa `ivalske dlake in dla~ice in pa puhki pa perja nor~evala se je vidno se je zabavala v ne~em pa je le imela prav toliko tega je bilo ~esar e nisem videl o ~emer e nisem razmi ljal ~esar e nisem do`ivel seveda so razlike nedvomno vendar so tudi zadr`ki in tudi pravila nisem ji imel kaj drugega odgovoriti usta so se ji razvlekla v nasmeh ~isto navaden nasmeh `e mnogokrat viden in do potankosti razumljen hotela se je pogovarjati z menoj u`ivala je zdelo se je celo da prevzema pobudo in da je vse bolj spro ~ena gumb je imela e vedno odpet povedal sem ji in potem so usta govorila in jezik je govoril voden druga~e kot sem `elel moral sem ji povedati kako sem ji sledil kako sem gledal bradavi~ke kako ji prsi poskakujejo govoril in govoril opisoval in ni bilo ne konca ne kraja mojemu besedi~enju smejala se je in ob~asno ji je pogled bliskovito vignil vstran ~e nemara kdo poslu a prislu kuje niti zavedal se nisem da govorim stvari ki se jih na takem mestu naj ne bi pa vendar se mi je zdelo da nisem bil nesramen saj sem uporabljal besede iz knjig cele stavke laskanja sem ji namenil v meni je bil prebujen nekdo ki je znal in vedel kako z `enskami s taktnim ob~utkom sem polagoma pre el na njo jo pripravil da je govorila o sebi iznenada se je zdrznila pogledala na uro in skoraj zakri~ala da je zamudila nazaj v slu`bo nato pa pristavila kako prijetno je bilo klepetati z menoj da pa mora zdaj oditi tisti nepoznanec pravzaprav nezaznavne` v meni jo je povabil na ve~erni sprehod in prav ni~ ni bil zadr`an in srame`ljiv ko je dodal da ne odstopa od dla~ic zaigrano jezno pri tem je malce zardela je po`ugala in sprejela vabilo za zve~er ko bo manj vro~e bolj znosno potem se je poslovila in naglo od la spremljal sem jo s pogledom util sem jo neverjetno kako sem jo ~util util ~isto navadno `ensko ki me je sprejela in povrh vsega se je e spomnil nisem dobro takrat sem verjel da je angel ali vsaj zdravnica zdaj se mi je zdela razigrana zapeljivka ki je sprejela moja namigovanja na spolnost vse po pravilih narave mo ki proti `enski dva vtisa dve ~utenji slo nedvomno me je ~utila da sem jaz tisti ki bi ji ustrezal in zve~er jo bom znova videl lepo po~asi sem vstal in se namenil e malo sprehajat med ljudmi ki so komaj prena ali vro~ino ki meni sicer ni zadajala nobenih te`av ena od glavnih ulic se je skorajda pravilno ravno raztezala v ravnino da sem na koncu nje lahko videl porasle hribe ki so vabili v svoj drevesni hlad nad razgretim asfaltom se je dvigoval plapolajo~i vro~inski mr~asti val ki jo je rahlo zamikal in ustvarjal videz mehkosti in tudi nestvarnosti ljudje in vozila kakor da so lebdeli nad tlemi vsi so se po~asi polebdevajo~e premikali in prav vidno je bilo kako te`ko prena ajo vro~ino samoumevno se mi je zdelo da ne smem preve~ hiteti saj bi se mi poraba energija pove~ala kar bi mi nemara povzro~alo podobne te`ave kot drugim zatekanje na sen~ne strani se izogibati soncu zaviti v kateri lokal na kozarec ali dva osve`ilne pija~e kmalu sem za~util da se kar precej obilno potim in da sem moker po vsem telesu kar me je vznejevoljilo in presenetilo saj kaj takega nisem pri~akoval saj prav nejevoljen sem postajal ob spoznanju da se toliko stvari ki me presene~ajo dogaja v meni da se kar naenkrat pojavijo in potem se ~udim ni mi jasno slabovoljen postanem zaradi tega in nikakor si ne morem dopovedati torej prisiliti da se malo bolj spoznam in posku am razumeti tudi svojo notranjost vse preve~ razmi ljam o re~eh ki niti niso toliko pomembne tako pa skorajda obsedeno razmi ljam o dlakah in dla~icah namenil sem se proti domu ko sem se spomnil da se z znano neznanko nisem domenil kje in kdaj se dobiva znova napaka imel sem sicer re itev ki sicer ni bila najbolj idealna najbolje se mi je zdelo da bi se kar vrnil nazaj in jo ~akal da pride razen seveda ~e je tudi sama opazila da se nisva dogovorila za uro in kraj in se je medtem vrnila ~e ji je bilo resni~no za to da se dobiva da se dogovoriva ali pa se ji je samoumevno zdelo da se dobiva zve~er tam kjer sva se tudi menila za domenek ali pa bo pri la vseeno tudi zve~er ko bo opazila da me ni tam pohitel sem nazaj morda le hitel sem kolikor mi je dopu ~ala popoldanska vro~ina pa e prav malo mi je bilo mar ~e sem se e bolj potil saj bolj moker torej prepoten `e nisem mogel biti vse mize in stoli so bili zasedeni ko sem prispel tja vendar nje ni bilo odlo~il sem se da jo bom kar ~akal na nasprotni strani ceste je bil park in nekaj klopic prav idealno opazovali ~e in e v senci potem sem se spomnil da bom do ve~era `e prav krepko zaudarjal e posebej ~e sem pomislil da je v tem letnem ~asu ve~er kar precej raztegljiv termin prav lahko bi pomenilo pozno popoldne torej okoli estih ali pa resni~no ve~er zaznavno kar naj bi bilo najverjetneje po pol deveti uri v vsakem primeru nekaj ur ~akanja koliko mi je pomenila mnogo bila je nekak na povezava celo edina prava in otipljiva zaznavna vez z mojo preteklostjo torej dojemljivo in spominjajo~o preteklostjo predvideval sem da me je mnogo ljudi ki so me poznali mimo lo ali pa sem jim bil vsaj malo znan pa me niso ogovorili iz nekih neznanih razlogov prav lahko da sem se toliko spremenil tudi fizi~no da niso bili ravno prepri~ani in so iz previdnosti sosed ni imel teh problemov in skrbi opazil sem da me nekateri za mizami `e pogledujejo nisem `elel vzbujati pozornosti pre~kal sem cesto in v parku obstal pred prazno klopico zagotovo bom smrdel do ve~era zaudarjal ne bom ravno primeren spremljevalec in sogovornik saj bom nedvomno razmi ljal samo o svojih vonjavah vonjavah naravni vonj si bom moral odstraniti bilo je vedenje in si nadati drugega vsaj po milu ~e `e ni~ drugega in ona ravno tako kako vonja brez umetnih vonjav prijetno neprijetno tudi vonjal bi jo rad moral jo bom dobiti se sre~ati z njo urejen odpravil sem se proti domu razmi ljal sem predvsem o tem kako sem bom okopal in obril se namazal s kremo in vodico po britju in to bo dovolj nja in prav nja vonjava nekaterim `enskam je to bolj v e~ kot vsi drugi parfumi in vodice potem se bova pogovarjala in ~e bo ona tista prava dovzetna zame in ~e bo voljna povedati mi o preteklosti mi pomagati raziskati to nenavadno skrivnost v katero sem nedvomno ovit ji bom govoril o sebi bom ji govoril bilo je odlo~eno in dolo~eno tudi ~e bi se mimo la ali da se ne bi dobila zve~er jo bom iskal jutri pojutri njem naslednje dni in tedne moral sem poskusiti navezati nekak en normalen stik doma me je ob la slabost verjetno zaradi neprijetne vro~ine legel sem na kav~ in globoko lovil sapo in kakor sem se umirjal tako sem vse bolj tonil v spanec sanjal sem jo sanjal v vsej njeni `enskosti z dla~icami smejala se mi je moji obsedenosti lovila sva se po gozdu med visoko praprotjo gola oba pritekla sva na jaso in tam sem jo dohitel le`ala sva na tleh na travi glavo sem imel na njenih prsih z dlanjo sem jo bo`al po dla~icah med nogami potem so se dla~ice pri~ele okroglasto dvigovati nisem tega opazil vse dokler nisem ~util da mi nekaj dviguje dlan pogledal sem proti njenemu medno`ju tam je bilo majhno nebogljeno bitje tudi golo ki je pri~elo vekati bo`al sem ga po glavi in ga sku al potola`iti in kakor sem ga gladil tako se je spreminjalo in rastlo postajalo vse ve~je otrok deklica `enska `enska ki se mi je nasmihala in bila je spet ona zbudil sem se natan~no sem se spominjal vseh podrobnosti sanj a kljub temu mi niso pomenile ni~esar in jih nisem razumel pravzaprav si jih nisem niti utegnil tolma~iti ker me je svetloba na oknu opozorila da je `e kar precej pozno popoldne ne ve~er vstal sem in stekel v kopalnico se stu iral potem od el v kuhinjo in se tam obril se vrnil v zgornje nadstropje in se oblekel bil sem pripravljen in tudi prijetno sem si vonjal niti niso tako napa~ne umetne vonjave sem pomislil naglo sem od el in se sredi vrta spomnil da nisem vzel denarja obrnil sem se in zakorakal nazaj spotoma sem s koti~kom o~esa opazil da se nekaj premika po sosedovem vrtu prav malo mi je bilo mar zanj bil je tam in jaz sem bil tukaj on na svojem jaz na svojem oba sva bila skoraj nobene razlike jaz sem imel zmenek on ne povedal ji bom o svoji obsedenosti s sosedom sem se odlo~il tudi o tem ji bom pripovedoval govoril brez razmi ljanja in obotavljanja sem se napotil h komodi odprl spodnji predal in ~isto na dnu je bila kovinska katla zaklenjena s strani in v njej naj bi bil denar veliko denarja to sem se spomnil za trenutek sem se ustra il da ne bom vedel kje je klju~ samogibno sem potegnil katlo ven in jo obrnil na drugi strani je bil prilepljen klju~ odklenil sem pokrov in zgrabil nekaj bankovcev ki sem jih zbasal v `ep nato sem zaklenil pokrov zalepil klju~ in vrnil katlo na njeno mesto v predalu potem sem skoraj stekel na cesto pri avtu sem za trenutek postal da bi se odpeljal na zmenek hip kasneje sem se tudi premislil saj se mi je zdelo da bi s tem pokvaril prvi zmenek saj bi jo takoj spomnilo na moje nebogljeno stanje da sem bil gol pred njo da je zbe`ala samo poudarjal bi neprijetno dogodiv ~ino in potem e tiste nerodnosti za mizo ko je oni one tujec v meni kar kvasal o modr~kih in bedr~kih in hla~icah in dla~icah povrh vsega se e vsega nisem ravno natan~no spominjal da bi lahko karkoli dodajal ali se celo opravi~eval saj niti dobro nisem vedel kaj je prav in kako nedvomno je bilo samo to da se bom moral kar precej potruditi ~e bom hotel kontrolirati gobezda~a v sebi torej sem se pe odpravil proti centru mesta in spotoma `eljno opazoval da jo morda ne bom kar `e sre~al in se ognil tistemu neprijetnemu ~akanju in predvsem negotovosti ali bo pri la ali pa bo vse skupaj pustila vnemar ravno zaradi tega ker se nisva dokon~no zmenila nisem imel sre~e da bi se mi izpolnila gore~a `elja bilo je vse polno `ensk ~isto navadnih `ensk ki ji niti podobne niso bile ki jih niti ~util nisem v lokalu in pred njim je bilo vse zasedeno sonce je bilo `e toliko nizko da ni bilo ve~ mote~e ~eravno se mi je zdelo da je bilo veliko bolj du e~e in soparno kot popoldne moral sem v park sedel sem na klop na kateri sta bila `e dva po videzu morda samo nekaj let mlaj a sku al sem delovati precej nezainteresirano ~eprav sem gledal v mno`ico sprehajajo~ih a sem ju kljub temu pazljivo poslu al sicer nista bila ni~ kaj posebnega vendar sem razbral da je mo ki tisti ki se hvali in opiri govori~i in se na njene odgovore mnenja ali pripovedovanja bu~no in igrano smeji videl sem to `e na trakovih iz sveta `ivali ~isto enak odnos pa tudi v filmih z ljubezensko motiviko vselej in vsaki~ dvorjenje z istim ciljem z enakim namenom samec s samico delovala sta mi kot u~itelja in bil sem jima kar hvale`en saj sem pri el do zaklju~ka da so samo malenkostne razlike v parjenju torej pripravah na parjenje in ta dva sta to nedvomno po~ela dvorjenje imel sem vzorec vedenja skrb vzbujajo~ je bil samo tisti v meni ~e ne bo vsega pokvaril s svojim tvezenjem as ob prislu kovanju je hitro minil in bil sem kar malo razo~aran morda celo jezen ko sta vstala se prijela za roke in po~asi od la proti semaforju na kri`i ~u zavedal sem se da sem ju sledil s pogledom in da sem lahko v tistih nekaj sekundah ali kar celi minuti zamudil celo mno`ico ljudi in nemara tudi njo med njimi s pogledom sem begal po cesti navzgor in navzdol in iskal njeno pik~asto krilo kar je bila nedvomno e ena napaka saj ni bilo nikjer re~eno ali napisano da bo pri la enako oble~ena saj sem se tudi sam medtem preoblekel ni je bilo avtomobili motorji in avtobusi so hrupno mimohajali in vsaki~ sem s pogledom begal po ljudeh saj sem menil da so tudi tisti del~ki sekunde lahko bili odlo~ilni da jo spregledam sence so se dalj ale po~asi se je preve alo v pravi ve~er son~na svetloba se je sicer e odra`ala na nebu in tudi najvi ji deli visokih zgradb so bili e osvetljeni z zahajajo~imi `arki ne bo je sem pri~el potrt ugotavljati in tako sem si jo `elel sprehajati se z njo potem pa bo`ati po dla~icah stegnih po laseh obrazu in potem bi po~el vse tisto kar sem videl na trakovih s pornografsko in eroti~no vsebino nedvomno sem tudi z biv o `eno to po~el sem ugotavljal tisti trakovi so mi dosti pomenili iz njih sem marsikaj spoznal se nau~il in doumel vsekakor vse ni bilo uporabno in izvedljivo vsaj z mojega gledi ~a in pojmovanja vsaj trenutno ne poskusil pa bi vsekakor tudi ubijal sem hladna misel je povzro~ila da sem se ves stresel ubijal sem seveda v zabavi ~nem parku pritlikavec je le`al na tleh tik ob mojih nogah nikjer ni bilo nikogar drugega ki bi ga lahko po kodoval razen mene proti lokalu se je bli`ala `enska oblita s krvjo vso obleko je imela krvavo po~asi in elegantno je stopala visoko vzravnana ponosna in v obraz je bila na las podobna moji mikavnici nedvomno je bila ona saj je komaj opazno premikala glavo in nekoga iskala mene bila je ona kaj so ji storili sem bil to jaz vstal sem noge sem imel te`ke nemara sva se dobila `e pred tem morda sem jo spotoma sre~al in jo po kodoval potem pa so mi kradljivci mojih spominov izrezali ta dogodek in zdaj samo ugibam kot tudi toliko drugih stvari po~asi sem stopal proti semaforju opazila me je pomahala mi je z roko kri ji je vsa stekla navzdol in razgalila je roko da je bila videti normalna nisem bil sposoben razmi ljati o njih kradljivcih tisti hip sem vsaki~ ~util nekak en pritisk v glavi ki je vsakokrat jenjal ko sem si jih izbil iz trenutnega toka misli bilo je o~itno da bo ona pri la k meni saj je bila `e stopila tik do roba plo~nika in ~akala da se pri`ge svetlobni znak z zelenim znakom pe ca jaz sem do enakega polo`aja na svoji strani potreboval e nekaj korakov svetlobna znaka sta se zamenjala z vsakim njenim korakom bli`e sem spoznaval svojo zmoto ki je nastala iz prenapetosti in neljubih spominjanj ki so se brez vzroka prikazali in me vznemirili bila je oble~ena v lahno krlatno obleko ki ji je opletala okoli telesa in pravzaprav e bolj poudarjala nekatere dele telesa prav lepo je bilo gledati kako se ji oprijema nog in dla~ic ni bilo videti znova na za~etku te`a je padla z mene misli so se zbistrile in tisti one je `e pri~el s svojo igro ki pa mi je bila v e~ saj sem bil mo ki ki je potreboval `ensko da prav zares sem jo potreboval in niti nisem imel namena tega skrivati ta barva in obleka se ti prav lepo podata e bolj poudarjata nekatere stvari ki so mi v e~ne sem ji dejal namesto pozdrava pojavil se je in prav v e~ mi je bilo saj sem bil skoraj prepri~an da sam ne bi zmogel nikakr nega pogovora obraz ji je malce potemnel in rahlo srame`ljivo se mi je nasmehnila ponudil sem ji roko tisti trenutek ko sva se dotakanila mi je skozi roko pre lo nekak no zbadanje ne neprijetno ki se je kon~alo v predelu glave kjer naj bi se nahajali mali mo`gani pred tem je najbolj mravljin~ilo po celi hrbtenici skoraj hkrati sva sunkovito odmaknila roke se za~udeno pogledala in se trenutek zatem pre erno nasmejala prijalo mi je smejati se ima tudi hla~ke rde~e sem je jo spra eval da je preprosto odgovorila in najraje bi jo bil tudi vpra al ~e ima morda tudi dla~ice rde~e ali ~e si jih barva v stilu s hla~kami ko je pohitela z vpra anjem kam greva vpra anje je bilo precej dobro in natan~no poznal sem celo mesto pa vendar mi je bilo tuje nikoli nisem razmi ljal kam bi lahko el saj sem imel navado samo opazovati in sem bil obi~ajno sam tako da bi ji lahko marsikaj povedal lahko bi ji na tel vse zgradbe ki imajo vzidane kipe portale baro~ne renesan~ne gotske okraske stebre ji povedal za vsa kina gledali ~a opere galerije vse trgovine opisal prodajalke in prodajalce v njih govoril o oljnih bencinskih mle~nih pasjih ma~jih ~love kih in ostalih made`ih in obele`jih po cestah in ulicah ji kazal ljudi in nekatere njihove zna~ilnosti na telesih ali na obla~ilih marsikaj bi lahko samo tega kam bi se lahko la sprehajat ali kam bi la tega ne nisem imel te prilo`nosti skoraj skru eno in povsem v nasprotju s pozdravnim nastopom sem ji enostavno prepustil izbiro in niti ni bila preve~ presene~ena vsaj pokazala ni tega predlagala je kro`ni potep pohajkovanje po mestu in se prepustiti naklju~ju in trenutnemu razpolo`enju nerodno sem jo pustil da se je postavila obme in potem ve~ nisem vedel kaj naj storim ali naj jo primem za roko tako kot sta naredila onadva s klopi ali pa naj samo hodim poleg zakaj mi je sploh nerodno saj sem videl in vedel ampak nisem do`ivel prav bebavo sem se po~util kot kak en kreten `alil pravzaprav posmehoval sem se vendar ne poni`eval nor~eval ampak ne pomiloval hodil sem poleg nje in nisem vedel kaj naj re~em usta so mi bila zavezana in to samo zaradi nere enega dvoma neodlo~nost bi prav lahko bila tudi ena izmed karakternih zna~ilnosti moral bi nekaj re~i karkoli samo da prebijem ta neprijetni polo`aj skrivaj sem jo pogledal na ustnicah ji je plesal nagajiv nasme ek nedvomno se je po~utila mo~nej o nadvladala me je v `ivalskem svetu to ni obi~ajno morda pri pajkih ena vrste samic po`rejo samce po ob~evanju lahko bi vedel ali vsaj slutil to njeno mo~ saj ni obi~ajno in vsakdanje da `enska kar zlepa prisede k osamljenemu mo kemu in ga nagovori lahko bi predvideval kaj se je zgodilo potem je kar zlepa vpra ala le na kaj misli sem se spra eval ali na dogodek v avtu ali na dana nji dan v lokalu zbe`ala si sem poskusil potem je jela govoriti in razlagati kako se je ustra ila ko me je zagledala golega z nabreklim udom in se ji je zdelo da bom planil nanjo in jo doma ji je ele postalo jasno da je bila preve~ prestra ena vendar da moram priznati da bi vsaka `enska to storila pritrdil sem ji ~eravno niti nisem bil prepri~an da jo resni~no razumem zanimalo jo je kaj se je potem dogajalo kje sem bil toliko ~asa da me je nekajkrat tudi obiskala in me ni bilo da to je bil klju~ in skrivnost mojega bivanja torej je nedvomno bila tudi ~asovna praznina torej ~asovna in spominska ki sta bili tesno povezani in odvisni ena od druge najpreprosteje povedano ~e sem v nekem ~asu nekaj do`ivel kakr nekoli dogodke ki so se zaradi ne~esa zaenkrat nepojmljivega in nepojasnjenega v spominu izgubili najrazumljiveje dolo~eno in tolma~eno kot spominska vrzel bi lahko to poimenoval da se spomin v odvisnosti s ~asom ki pa v nobenem primeru ni odvisen od spomina odvija predvsem v glavi moje spominjanje ~asa je vezano na dogodke ki so se zgodili vendar v spominu enostavno izginili ali se pritajili v globoko pozabo nedvomno je bilo samo da se je to dogajalo cikli~no in vsekakor ne popolno saj so nastale samo vrzeli nekaj pa je navkljub nepoznanemu delovanju ostalo in me samo begalo ona me je re ila to sem se spomnil ko me je oni udaril kdo je vozil pa je bilo `e mo~no dvomljivo e bolj nenavadno je bilo da se je nekaj dogajalo v nekem letnem ~asu ki se ga nisem spominjal in ga nisem znal dolo~iti nakar so se pojavili dogodki ki bi prav lahko bili tudi sanje ako seveda dopu ~am mo`nost da sem se v sanjah po kodoval tako mo~no da so mi brazgotine e v budnosti zaznamovale telo toliko tega je bilo pojdiva v zabavi ~ni park v zabavi ~ni park ne samo tja ne bi skoraj zakri~al vendar mi je uspelo samo odklonilno zmajevanje z glavo niti slutila ni kaj se dogaja z menoj navdu eno je pripovedovala o svojih do`ivetjih v zabavi ~u ko je bila majhna pun~ka kako se je ne~esa bala ko se je vozila skozi tunel strahu kako sme na so ji bila popa~evalna ogledala ki so jo napravila e manj o in izredno iroko kot iroko pritlikavko pritlikavko pritlikavec ubil sem ga pritlikavca morda me e vedno i ~ejo neznanega storilca morilca morilca pritlikavcev vrniti se na kraj zlo~ina je to usoda in tako sem si `elel pogovarjati o dla~icah raje kdaj drugi~ sem ji predlagal in brez ugovarjanja je sprejela tiho sva nadaljevala pot gledal sem ljudi in vsi ki so bili manj i od mene so imeli pritlikav~evo podobo znojil sem se rahlo drgetal prav `elel sem se pogovarjati njene roke okoli pasu sem se zavedal ele ko mi je smejo~e omenila da drgetam hkrati pa se je nagnila predme in ugotovila da sem ves bled in upadel da se mi pod o~mi bohotijo temni podo~njaki obrnila me je v nasprotno smer in dejala da me bo odpeljala domov da sem bolan da imam nemara son~arico vodila me je kot majhno nebogljeno dete ugotavljala je da me `e drugi~ re uje da imam sre~o ker je zdravnica potem je govorila o svoji stroki jaz pa sem se `elel pogovarjati o dla~icah o dlakavosti o dlakavih pritlikavcih prepoznal sem svojo ulico po drevesih in po uli~nih svetilkah medtem se je o~itno `e povsem zve~erilo nad katere so se sklanjale veje in jim omejevale svetilnost potem avto vrt vse je bilo osvetljeno vsi audio in video aparati pri`gani glasnost na sobni jakosti po stopnicah v spalnico polegla me je v posteljo nato ugasnila lu~ prisedla je na posteljo in me prijela za zapestje potem pogladila po ~elu popolnoma nemo~en sem bil dla~ice sem dahnil `elel sem se pogovarjati o dla~icah kdaj drugi~ ima kje kak na zdravila ki jih morda redno jemlje moja zdravila so le`ala na tleh prazne steklenice razmetani zama ki v kotu pri omari bi morala biti e ena polna steklenica mojega zdravila in redno sem jih pri~el jemati `e nekaj ~asa zdravijo more odganjajo jih od la je v kuhinjo po kozarec vode ker naj bi imel popolnoma suhe ustnice zrl sem v strop nad seboj tema je migetala poskakovala poplesavala in se nadvila nad menoj jedla me je jemala slike ki pa niso bile ravno najbolj e blede slike s prazninami strgani trakovi vrzeli v filmih spomina vse ve~ jih je bilo hotele so vse e bolj so se zgostile in posegle v moje globine tako doma~i so mi bili in niso imeli pojma o dla~icah o travicah o pritlikavcih sence in tema niso imele pojma o ni~emer bilo mi je slabo po vsem telesu in tudi znotraj krik grozljiv krik potem udarec ne~esa ob tla `venket se je pome al s krikom svetloba mi je napolnila o~i hitri koraki po stopnicah sku al sem dvigniti glavo ki mi pa je samo nemo~no omahnila nazaj na blazino bilo je vse polno zvokov je~anja in bole~ine strahu prestra enosti in vse polno svetlobe mo~ne svetlobe da nisem imel kaj gledati niti kaj videti samo svetloba brez posebnosti brez izvira samo vse polno svetlobe sedmo poglavje