iskanje virov in citiranje referenc v strokovnih tekstih uvod viri delitev virov raznovrstnost virov internet konfrontacija virov kje najti gradivo citiranje referenc viri in literatura uvod moja seminarska naloga ima naslov iskanje virov in citiranje referenc v strokovnih tekstih predvsem sem upal da bom poleg tega kako naj bi iskal vire za svoje seminarske naloge na kaj naj bom posebej pozoren in katerih stvari ne smem početi dobil tudi enkrat za vselej odgovor kako moram na koncu besedila navesti vso literaturo in vse vire pa mi to ni čisto uspelo za nastanek seminarske naloge ali pa kasneje diplomske naloge si moramo najprej izbrati področje ki nas tako zanima da se odločimo o tem napisati strokovno razpravo to sicer ni edina monost lahko nam naslov naloge tudi določijo kar pa samega načina iskanja virov in pisanja naloge ne spremeni zelo močno izbira snovi je odvisna od tevilnih dejavnikov viri iskati in najti vire je brkone sredični napor za vsakega pisca strokovnega teksta to je kritični del ali faza v oblikovanju teksta opozoriti je potrebno da gre prej za vrsto kot za količino virov oboje se razlikuje vsaj v treh smereh glede na ambicioznost zastavljene teme glede namembnosti naloge in predvsem odnosa med teorijo in empirijo v njej pa seveda e posebej glede sposobnosti pisca teksta delitev virov ko se torej odločimo o neki temi napisati strokovno razpravo si moramo najprej ogledati vire in obstoječo literaturo o tej temi viri niso le podatki čeprav so tudi to razdelimo jih lahko na a primarne b sekundarne in c terciarne med tako razdeljenimi in razporejenimi viri so precejnje razlike predvsem je izrazita razlika med primarnimi in sekundarnimi viri s to različnostjo nemalokrat lahko sodimo o originalnosti ali neoriginalnosti spisa originalno delo naj bi izhajalo v prvi vrsti iz primarnih virov to pomeni da se mora opirati na vire ki e niso obdelani in predelani in kar je moč posebej izpostaviti ki jih je raziskovalec sam odkril ali pripravil je pa mono napisati originalno delo tudi na podlagi sekundarnih virov e predelanih in obdelanih virov bodisi da jih vrednotimo in presojamo ali pa celo proglasimo za irelavantne znanstveno delo je mono tudi v soočanju primarnih in sekundarnih virov kot popravek v zajemanju primarnih virov kakega drugega raziskovalca zelo malo je verjetno da bo neizkueni pisec strokovnih besedil kot so seminarska naloga ali diplomska naloga uporabljal predvsem primarne vire torej e ne obdelane in neobjavljene obdelava taknih virov zahteva e preskuenega raziskovalca in pripravljenega na dolgotrajno mučno in zahtevno opravilo lahko rečem da bo diplomant delal predvsem na sekundarnih virih le izjemoma si bo ustvaril lastne vire skozi napore empiričnega raziskovanja in tako dodal nalogi tovrstne primarne vire terciarne vire tako imenujemo predvsem zaradi pomanjkanja drugačnega izraza gre za določeno vrsto dokumentacije dokumentacijo imamo za zbrane in urejene vire Če so viri zbrani in urejeni in je tako nastala e kaka mrea za obravnavo določenega problema pojava procesa itd imamo tako rekoč na enem mestu pripravljene vsaj podatke o gradbenem materialu ki ga potrebujemo za svoje delo to sistematično zbrano in urejeno gradivo z natančno navedbo vseh monih virov in morda e njihovo presojo imenujemo terciarne vire temeljit raziskovalec izrablja vse vrste virov jih prepleta in na novo ureja prehaja iz ene vrste virov v drugo najlaje pa je uporabiti sekundarne vire in terciarni naj bi bili kazalo na njih raznovrstnost virov razdelitev virov na primarne sekundarne in terciarne ima svoj pomen predvsem v odnosu na originalnost spisa za pisca diplomske naloge pa bi bila uporabneja naslednja a knjige tejemo jih za temeljni znanstveni dokument vsaj včasih so bile sedaj pa imamo vrsto spisov objavljenih na internetu tako da ni več potrebno dolgotrajno sedenje v knjinicah in iskanje po raznih seznamih čeprav pa je res da sedaj sedimo za ekranom in pregledujemo mnoico spisov objavljenih na internetu kar pa je ravno tako zamudno knjige so praviloma tiskane dalje in samostojne izdaje ki vsebujejo teoretične posploitve preučevanje osnovnih problemov in slonijo na preizkuenih metodolokih prijemih knjige ki jih imamo za znanstvene delimo na monografije razprave monografije na splono imenujemo znanstvene razprave o nekem predmetu monografijo ponavadi pie en avtor lahko pa jih je tudi več več jih je predvsem kadar je tema tako obsena da pokriva različna znanstvena področja smeli bi reči da je diplomska naloga zelo pogosto vrsta monografije razpravam bi lahko rekli tudi traktati to je neke vrste razirjena diskusija na kako temo poglobljeno analiziranje kakega pojava dejstva spoznanja itd b Članki Članki so vteti celo med primarne vire če sporočajo e neodkrita dejstva lahko pa so sekundarni viri če dejstva le interpretirajo v določenem smislu so članki celo pomembneji od knjig oziroma vse bolj prevzemajo nekdanjo izključno vlogo knjig prednost članka je namreč da izide v periodnem tisku knjige pa čakajo na izid dalj časa pomanjkljivost člankov pa je morda v tem da so to nujno kraji sestavki ker pač v periodnem tisku ni dovolj prostora za večje in dalje objave večina uporabnih člankov je objavljenih v znanstvenih revijah mnogo pa jih je tudi v dnevnih časopisih tudi dnevno časopisje je lahko pomemben vir obvečanja internet vse kar je bilo nekoč le na papirju sedaj najdemo tudi na internetu vendar kako se znajti v poplavi informacij na internetu pot v internetni svet je brez dobrih imenikov in iskalcev podobna kljuvanju slepe kure no vsaj take z gromozansko dioptrijo ki je pozabila očala vsi poznamo iskalce in imenike kot so www yahoo com www home netscape com www altavista com ali pa slovenske www ijs si slo resources html www slowwwenia com www slovista net ker so iskalci za uporabnike interneta zelo zanimivi so pogosto zelo obremenjeni in velikokrat se zgodi da zaradi preobremenjenosti ne morejo odgovoriti na nao zahtevo lahko poskusimo z nekim drugim iskalcem ali pa poskusimo čez nekaj časa katalogi so najpogosteje urejeni po vsebinskem ali geografskem načelu z miko klikamo na ustrezne izbire ki so navadno organizirane v obliki drevesne strukture izberemo na primer poslovne informacije buisiness nato nepremičnine real estate na naslednjem nivoju hipotekarna posojila mortagage loans in končno seznam drub companies kjer lahko izbiramo med več drubami kako pridejo informacije v kataloge obstajata dva osnovna načina prva monost je da poseben program tako imenovan robot periodično na primer vsak teden v nedeljo ko je na omreju najmanj prometa sistematično obrede internet in v katalog oziroma bazo podatkov vpie novosti in spremembe ki jih je nael druga monost pa je da ponudniki informacij svojo ponudbo registrirajo pri upravi kataloga načelno so informacije ki jih poljejo ljudje sami v katalog bolj smiselno organizirane in ključne besede bolje izraajo dejansko vsebino dokumentov imamo pa tudi monost da iskalniku podamo besedo o kateri elimo dobiti podatke na primer če nas zanima dogajanje na kosovu vtipkamo kosovo vendar pa se zgodi da dobimo preveliko tevilo zadetkov na to besedo iskalniki nam omogočajo da karseda skrčimo mone zadetke na različne načine uporaba narekovajev minusev plusev itd Če bi hoteli posnemati internetnega iskalca bi če primerjamo internet z uporabo telefona začeli vrteti kar vse tevilke po vrsti recimo od do in spraevati kdo je na oni strani ice avtorji spletnih strani lahko preprečijo vstop standardno napisanemu programu za zbiranje podatkov a začetniki tega zagotovo ne znajo in imamo precej monosti da iskalec najde tudi spletne strani tistih ki so se pozabili vpisati v imenik v začetku marca je priel v javnost nov iskalec ki zbira podatke po slovenskem delu interneta imenuje se slovista je prvi izmed slovenskih iskalcev ki ponuja monost sestavljanja bolj zapletenih iskalnih izrazov katerih pravila al niso enaka tistim amerike altaviste minili so časi ko smo se ljudje z veseljem učili pravil vsakega iskalca posebej in tako sedaj ko se navadimo enega največkrat kar ostanemo pri njem skoraj o vsaki stvari ki jo hočemo podrobneje opisati v strokovnem tekstu je e mnogo napisanega v tem je včasih zagata njena reitev je v selekciji ali odločanju kaj je za nalogo uporabno in v izločitvi tistega kar je nepomembno seveda selekcija ki naj upoteva kriterij relevantnosti e zdaleč ni enostavna konfrontacija virov viri ki jih najdemo in zberemo so lahko vsebinsko nesovpadni to pomeni da se ne ujemajo ob konfrontiranju se lahko izkae dvomečnost vsaj enega med njimi kar nas prisili k posebnemu postopku utrjevanja verodostojnosti ujemanje ali neujemanje z začetnimi hipotezami od mladega raziskovalca je e prezgodaj pričakovati tako stopnjo neodvisnosti v selekciji virov da bi bil sam sposoben presoditi kateri viri so pravi in kateri ga utegnejo pripeljati v zagate in stranpoti mladi raziskovalec se bo nujno soočil z vpraanjem avtoritete kot pa podal na zapletena pota lastne presoje prav tako se lahko znajde med vnaprej zakoličenimi staliči ki so jih narekovale avtoritete taka zaverovanost v avtoritete kot tudi spontanost ki ni preverjena z rigoloznejo metodo je lahko izhodiče za napačno selekcijo virov v prvem primeru ko gre za ugotavljanje avtoritete je mona konfrontacija dialog avtoritetam je moč oporekati tudi če smo z njihovo pomočjo prili do večjega znanja drugi je slej ko prej za znanost poguben spontana znanja in vedenja so pogosto navadni predsodki predsodki kot odklonilni odnos ali napačno vrednotenje nečesa neodvisno od izkustva ali dokazov so izredno tevilni in nemalokrat zakoličijo svetovni nazor v katerega znanost sploh ne more prodreti skorajda ni človeka ki ne bi imel kakega predsodka četudi nekateri v gornjem smislu niso nevarni mnogih se ne zavedamo druge negujemo tudi ko smo razumsko dojeli njihovo brezsmiselnost so taki ki nam kar nekako ustrezajo nevarne so pavalne sodbe usodna so lahko nepreverjena dejstva v konfrontaciji lahko nastopijo različni izhodi a gradivo ki smo ga tako ali drugače zbrali lahko nae začetne teze oziroma hipoteze utrdi jim pritrdi in jih potrdi to je seveda resnično idealen izhod iz raziskovalnega napora je pa prav gotovo v nekem smislu v nasprotju s samo dejavnostjo ki ji pravimo raziskovanje Če smo delali in iskali le zato da bi nam bilo v proizvodu tega iskanja vse potrjeno kar smo e domnevali čemu potem trud ni pa nelegitimno v raziskovalnem delu pričakovati potrditev lastnih tez in iskati fakte ki jih potrjujejo in zatrjujejo Če e ni neligitimno pa je kaj lahko za znanost nevarno prav posebno nevarno je če si brezpogojno elimo da bi bil izhod naega raziskovanja le potrditev začetnih hipotez vsi namreč negujemo veliko tevilo teorij in domnev na katerih temelji velik del naega razsojanja Če se ne potrudimo od časa do časa preveriti lastnih domnev bi nae razsojanje utegnilo biti pogosto napačno včasih so nae domneve le implicitne kar pomeni da si jih niti sami nismo e jasno formulirali in torej e niso postale eksplicitne takih skritih lastnih asumpcij se praviloma niti ne zavedamo nemalo stvari se nam dozdeva kar nekako samoumevnih in v tej samoumevnosti je velika past napako torej zagrei tisti ki ne ve ali ne pričakuje da ga je mogoče zavrniti da ga je mogoče spraviti v zagato z zavrnitvijo ki dokazuje nasprotno zagovarjanje vnaprej postavljenih hipotez ne glede na to ali jih bomo v raziskovanju potrdili ali ne se lahko vee na apologetiko kar je v splonem smislu slehrna dogmatska obramba e posebej je apologetika nekritična obramba kakega nauka ne samo verskega ker je prav apologetika bistvena sestavina dogmatičnosti prav tako je to lahko obramba drubenih razmer kake politike ko ne dopučamo nobenega ugovarjanja apologetika ni majhen problem Če se ji vdamo bodo dejstva ki bi utegnila ugovarjati ali celo zanikati izhodične domneve odstranjena b gradivo ki smo ga vestno izbrali lahko nae začetne domneve omaje enostavno povedano niso več tako trdne dobro je če e v naprej dvomimo e karl marx je hčerki zapisal v spominsko knjigo o vsem je treba dvomiti c novo znanje ki si ga pridobimo z novimi viri in z ugotovitvijo prej neznanih dejstev lahko nae dotedanje znanje ovre to se zna zgoditi ne zgolj tistim ki so pred raziskovanjem malo vedeli napačno vedeli ali zgolj samo mislili da vedo tu se lahko prikae preračunljivost potrebna je namreč pogosto celo osebna hrabrost pristati na nekaj kar je drugačno od tistega v kar smo do novih spoznanj verjeli tisto kar bi smeli imenovati ustvarjalni proces se pričenja predvsem in zlasti v drugem in tretjem primeru Če smo v svojih začetnih domnevah omajani ali celo ovreni je praviloma nujno iskati naprej e zlasti je to neizogibno zato ker smo pač tudi svoje začetne teze oziroma hipoteze na nekaj opirali tudi te so bile rezultat znanja in spoznanja če e ne le slianja ali povrnih izkuenj ki niti niso bile dejansko nae lastne kje najti gradivo pri raziskovalnem delu pridemo tudi do vpraanja kje najti gradivo sploni nasveti kaj malo pomagajo vseeno pa poglejmo nekatere teave in reitve prva izvira iz dejstva da sodimo k relativno ozkemu narodnemu ali bolje rečeno jezikovnemu prostoru slovencev je malo in slovenija ni velika vztraja pa pri svojem jeziku in oblikuje ločeno posebno in bilo naj bi tako zavarovano jezikovno skupnost zaradi te majhnosti in ozkosti je za vsak temeljiteji tudij in zlasti za vsako resneje raziskovalno ali znanstveno nastopanje treba prestopiti domači jezikovni prag poiskati je treba povedano drugače gradivo z drugih jezikovnih področij nekoč pa tudi e danes je mogoče prvi preskok malce na jug srbohrvačino kakren koli je e ta jezik saj sam ne znam razločevati med njima vseeno govori večje tevilo ljudi pa e kar dobro jo poznamo če ne drugače zaradi stripov ki smo jih v mladosti brali večje jezikovno področje dovoljuje več monosti v izdajanju znanstvenih del tudi ko gre za prevode priporočljivo je prestopati tudi druge pragove kot jezik mednarodnega komuniciranja je zagotovo najpomembneja anglečina čeprav tudi drugih jezikov kot so francočina nemčina ručina ne gre zanemariti v nai stroki pa je anglečina vsekakor jezik tevilka ena k temu pa je zelo veliko pripomogel tudi internet in na splono uporaba računalnikov saj so skoraj vsi jeziki in programi v anglečini druga teava glede gradiva nastaja zaradi relativne siromanosti naih knjinic kar pa se v internetni dobi kar elegantno reiti edina ovira knjinic pa ni le siromanost pač pa tudi njihova nesistematičnost ali neurejenost tistega kar imajo nekatere so se sicer modernizirale in opremile s pripomočki ki sluijo za naglo in nezamudno iskanje virov predvsem v večjih krajih to je bistveno v uporabnosti knjiničnih fondov v posebno dragoceno pomoč pri izdelavi znanstvenega dela so tisti viri ki jih tejemo med terciarno dokumentacijo med najbolj koristna tejemo na sistematičen način urejene bibliografije take bibliografije so lahko urejene po različnih kriterijih najenostavneje so tiste ki jim pravimo kar katalog kot pregleden seznam knjig pa tudi drugih virov omenil sem e monost da o vsaki temi e obstajajo napisana dela ki so lahko knjige ali pa kaj drugega posebno so lahko tevilni članki morda bo priporočilo zvenelo malo starinsko vendar se zdi da je med najboljimi podlagami za kakrnokoli početje lastna dokumentacija seveda se ta izoblikuje le z velikim trudom in v daljem času zahteva vsestransko pregledovanje in spremljanje irokega razpona virov pomagamo si lahko tudi z izrezovanjem iz revij ki bi jih sicer v celoti zavrgli ali pa iz resnejih časopisov ki jih ne shranjujemo v celoti vsekakor pa je tu tudi internet kjer imamo monost da si le zapiemo naslov strani e bolje pa je da si stran prenesemo na lasten računalnik in si jo shranimo v dolgotrajneji obliki na cd ju ali pa na papirju citiranje referenc ko imamo gradivo zbrano se lotimo pisanja samega strokovnega spisa v njem bodo poleg naih lastnih navedb tudi povzetki iz virov na katera se opiramo pravila povzemanja so zelo stroga poreklo navedkov ki jim rečemo citati mora biti natančno navedeno in tej navedbi ali načinu navajanja rečemo referenca ta zabeleba je nujna ni pa enotnosti kako naj bi bila referenca zabeleena morda je najbolj splono sprejeta tista oblika belebe ki ji rečemo opomba pod črto s tem označujemo na splono vse kar sodi v dopolnilno informiranje v dokaj ustaljenem znanstvenem argonu takemu belekanju beleki kratkemu zapisu rečemo beleka pod črto pod črto rečemo zato ker naj bi bile reference na dnu na koncu strani pod zaznamovano ali samo namiljeno črto taka črta naj bi razmejila besedilo in opombe k njemu tehnike belekanja pod črto variirajo niso dejansko pod črto zaradi lajega tipkanja ali tiskanja besedila nekateri odloijo podčrtno dodatno informiranje za konec poglavja ali opombe sploh navedejo čisto na koncu in jih tam razporedijo po poglavjih prav tako so mone tudi drugačne reitve nekateri znanstveniki menijo da je mogoče reference zapisati v oklepajih v samem tekstu z navedbo zelo kratkih podatkov ki se bodo ponovili na koncu spisa ob navedbi avtorjev ki so citirani po abecednem redu tudi otevilčenje ki naj bi pomagalo urediti beleke pod črto ni enotno nekateri opombam dajejo tevilke drugi jih označujejo s kakimi znaki med katerimi so zvezdice kar pogoste ko elimo poenostaviti navajanje referenc nam je na voljo kar precej olajav ki so prele v splono rabo e največ si pomagamo s kraticami ki so praviloma vse latinske nemalo je takih ki na reference kot beleke pod črto ali opombe gledajo kot na obremenjevanje besedila nekateri v tem vidijo kar posebne vrste formalizem ali morda pretirano natančnost v znanstvenem delu je natančnost in temeljitost seveda med prvimi postulati takih belek sploh ne gre jemati kot kako dlakocepstvo in e manj za obremenjevanje prav gotovo bo prav da se e kar zgodaj navadimo na temeljita pravila in se otresemo nenaklonjenosti do tovrstne temeljitosti pridobljena odklonilnost ki je lahko vsaj dvojnega izvora udobnost prikrivanje vira prevzetih misli se kaj lahko trdno namesti v navadi in je ni mogoče zlahka odpraviti res pa je da opombe obremenjujejo besedilo prav mono je čeprav to ni nujno da dalje reference odvračajo pozornost z vsebine naloge na kako postranskost ni pa treba nikdar pozabiti da nas prav reference včlenjujejo v verigo znanstvenega napredovanja je pa treba tudi beleke pod črto razlikovati vsaj v neki dvojnosti imajo dvojno naravo so v prvi vrsti navajanje virov so pa lahko tudi dopolnilno informiranje v prvem primeru gre za reference v ojem pomenu besede v drugem pa za dopolnjevanje teksta s pripombami manje relevantnosti te dopolnitve so zapisane pod črto da ne bi dejansko obremenjevale teksta tehnika ločitve dveh vrst opomb spet ni enotna nekateri otevilčijo le tiste z navedbo virov dopolnilna informiranja pa označijo s kakim posebnim znakom na primer z e prej omenjeno zvezdico lahko se ti dve vrsti opomb meata dopolnilno informiranje je lahko le avtorjevo navajanje dodatnih virov s katerimi se morda niti ne strinja in v beleki pod črto z njimi polemizira so avtorji ki si z belekami pod črto dajo veliko opravka ker imajo o vsaki stvari skorajda e kaj povedati pretiravanja so prav gotovo moteča ko gre za referenco ki identificira vir citata je treba biti zelo natančen taka referenca mora vsebovati vse oznake s katerimi je mogoče tak vir brez teav najti tako navadno najprej povemo ime in priimek avtorja potem naslov njegovega dela mesto izdaje ime zalobe leto izdaje in zapovrstno tevilko strani s katere je citat vzet ni pa spet enotnosti v tehniki identificiranja pa e razlike so v navedbi vira samostojne publikacije na primer knjige ali članka iz kake periodične publikacije kot je časopis pri citiranju iz periodičnih publikacij je treba prav tako najprej navesti ime in priimek avtorja potem naslov članka takoj potem pa e ime revije ali drugega periodičnega tiska mesto kjer revija izhaja leto izida morda letnik vsekakor pa tevilko s katero se periodična publikacija pojavlja in morda kak drug element ki je v periodičnem tisku naveden kot njegova identifikacija prav v tem smislu govorimo o identifikaciji virov kot bistveni sestavini vsakega znanstvenega in raziskovalnega početja viri in literatura stane juniČ diplomska naloga napotki za izdelavo ljubljana amalietti miha mazzini deskanje po internetu nov slovenski iskalnik ljubljana delo d d marec tadej vodopivec in mitja trampu internet v sloveniji iskanje po internetu ljubljana rr d o o september