nazaj na prvo stran mariborski informacijski sistem virtualni sprehod grad vetrinjska ulica glavni trg koro ka cesta strossmayereva ulica oro`nova ulica slom kov trg gosposka ulica slovenska ulica glavni trg glavni trg iz vetrinjske ulice zavijemo na desno na glavni trg v sedanji obliki je bil na zahodnem koncu urejen leta v preteklosti je do`ivel celo vrsto preureditev sprva je bil manj i na vzhodni strani ga je zapirala fronta hi ki je potekala vzdol` gosposke ulice in se nato v blagem loku spustila ob dravski ulici k reki stara slika od vzhodnega dela dana njega glavnega trga pridemo po idovski ulici med preostanke nekdanjega mariborskega `idovskega geta idovska skupnost ki se je ukvarjala z veletrgovino in denarni tvom je bila kar tevilna je bila pregnana in raztepena po evropi zlasti po italiji dobro je ohranjena sinagoga v idovski ulici prvi~ je bila omenjena leta proti zidovskemu trgu nastala pa je zagotovo `e poprej ob njej je bilo pokopali ~e rabinova hi a talmudska ola pred obzidjem pri dravi pa obredno kopali ~e pri sinagogi je bil ob~asen sede` vrhovnega rabinata za tajersko sinagoga stoji na mestnem obzidju z juga jo podpira troje petstopenjskih opornikov na zunanjih stenah so vzidani sklepniki z ornamenti po izgonu idov so spremenili sinagogo v katoli ko cerkev vseh svetnikov jo razposvetili in spremenili v trgovsko skladi ~e ni`ja priklju~ena hi ica na vzhodu je bila me`narija na zahodu pa s sinagogo uravnana kaplanija nekdanji rabinat mariborska sinagoga je najbolje ohranjeni `idovski bogoslu`ni hram na obmo~ju vzhodnih alp zdaj jo uporabljajo za likovno razstavi ~e zidovski stolp nekaj korakov proti vzhodu se iz ju`novzhodnega vogala starega mestnega obzidja dviguje idovski stolp pozidan v njem je v davnini prebival mestni stra`mojster pred kratkim je bil stolp obnovljen v njem je zdaj foto razstavi ~e vzhodni del glavnega trga je bil med zadnjo vojno mo~no razru en in kasneje pozidan a e ne do kraja ve~namenska stavba na glavnem trgu b ki jo je zasnoval arhitekt vlado jandl in so jo pozidali leta zapira po nekdanji ~rti polovico trga casino dobro pa se je ohranil zahodni del trga na t je casino mednarodna igralnica film neko~ pa je bila tu velika kavarna dobro znani mariborski lokal ob stavbi se pne ~ez dravo stari most postavili so ga leta zaradi njega so prebili sklenjeno fronto stavb in razbili arhitektonsko ubranost trga z njega se je k dravi neko~ spu ~ala vijugava dravska ulica od nje so pod mostom le e ostanki v premaknjenem te`i ~u trga stoji ku`no znamenje sprva l so me ~ani postavili na tem mestu samo figuralni marijin steber leta pa so ga zamenjali s sedanjim znamenjem izoblikoval ga je kipar jo`ef straub osrednji element znamenja je steber z brezmade`no podstavek stebra obdajajo kipi svetnikov pripro njikov zoper ku`ne bolezni fran~i ka asi kega bo tjana jakoba starej ega antona padovanskega roka in fran~i ka ksaverija k podstavku v obliki oltarja vodijo stopnice nad menzo je ovalna kartu a z latinskim posvetilom ku`no znamenje so postavili pobo`ni mestni prebivalci v spomin na epidemijo kuge leta glavni trg na ju`ni strani trga je vrsta zanimivih zgradb ki so tvorile jezuitski kompleks nekdanji kolegij v katerem je danes pokrajinski arhiv t alojzijeva cerkev in zahodno od nje `e na koro ki cesti l zgradba nekdanje gimnazije kolegij in gimnazijo so jezuiti ustanovili leta zgradili so ju pa v letih na temeljih ve~ sto let starih stavb leta je bila sezidana alojzijeva cerkev po odpravi jezuitskega reda je bila spremenjena v voja ko skladi ~e kolegij pa v voja ko vzgojevali ~e leta je bila cerkev vnovi~ posve~ena v nekdanje voja ko vzgojevali ~e pa se je leta vselilo bogoslovje lavantinske kofije alojzijeva cerkev je primer naj~istej ega baroka ima bogat zelo razse`en baro~ni oltar s tunnejevo sliko sv alojzija iz leta pred njo je v ~rti obeh sosednih zgradb potegnjena lepa rokokojska `elezna ograja izreden primerek umetnega kova tva gimnazija je bila velikega pomena za kulturni in politi~ni razvoj maribora in severovzhodne slovenije na njej so se olali mnogi ugledni slovenski izobra`enci med njimi tudi znameniti jezikoslovec in rektor dunajske univerze franc miklo i~ ~igar spominu je nad vhodom vzidana spominska plo ~a na gimnaziji pa so se olali med drugimi stanko vraz anton murko dr pavel turner dr matija murko dr ivan de~ko janko gla zer dr makso nuderl dr bratko kreft dr anton slodnjak edvard kocbek ferdo delak dr dragotin cvetko branko rudolf in kajetan kovi~ na severni strani trga je najbolj reprezentativna stavba mestna hi a rotov` sezidana je bila pa renesan~no prezidana njen najve~ji okras je renesan~no pro~elje z bene korenesan~nim balkonom in mestnim grbom z letnico rotov` je bil ve~krat predelan prenovljen pa v letih po na~rtih arhitekta jaroslava ernigoja tedaj so pri li do veljave prej skriti kamniti okenski okviri leta je bila prenovljena mestna posvetovalnica njena odlika je tukaturni strop iz leta ki ga nosijo tiri kariatide domnevajo da je delo opravila kiparska delavnica dru`ine quadrio kot ob~inska hi a je rotov` prenehal delovati leta poslej je v njem razstavni salon in sede` nekaj kulturnih ustanov nekdanja mestna posvetovalnica je danes namenjena poro~nim slovesnostim in sprejemom stavba poleg rotov`a glavni trg ima zanimivo zgodnjeklasicisti~no pro~elje stavba zahodno od rotov`a glavni trg pa ima poslikano in z malto oplasteno pro~elje iz polovice prej njega stoletja okrasje se sklada z namenom pritli~nih prostorov v njih je bila lekarna za kar z imenom pri~a ozka lekarni ka ulica ki vodi izza njenega vogala na slom kov trg ez glavni trg in k dravi je neko~ potekal promet na poti med dunajem in trstom na njem je bil `ivilski trg na katerem so bili posebnost peharji prodajalci slanine in svinine z dravskega polja nazaj naprej copyrain