neznani ritual iskanje bistva svetega dejanja vlado sav poglavja zacetki primarni ritual bozji posredniki ritual danes uvod kot mlad radoveden igralec sem se v zacetku sedemdesetih let odpravil na podiplomsko izpopolnjevanje na poljsko v institut za gledaliske raziskave jerzija grotowskega to je bil pomemben del mojega zivljenja morda odlocilno krizisce lahko bi rekel da smo se izkustveno dotaknili nasih bivanjskih korenin v sedemdesetih letih sem se se nekajk rat udelezil delavnic teatr laboratorija delovna konstanta je bila vseskozi resnicnost naravnost pozornost prehajanje znane ga nato je stike prekinilo vojno stanje na poljskem pa tudi dovolj dela sem imel z raziskovanjem v lastni skupini ki sem jo ustanovil ob povratku z instituta pred nekaj leti sem izvedel da grotowski zivi in dela v ita liji pa sem poklical njegovo tajnico da pobaram kako in kaj vedoc za mnoge dotedanje faze njegovega dela sem previdno vprasal s cim se mojster trenutno ukvarja z rituali se je lakonicno glasil odgovor seveda nisem imel vec nobenih dodatnih vprasanj ko sem si malce opomogel od soka sem si pac rekel da ima konec koncev tudi on pravico da mu gre pod starost na otrocje rituali kaj je dalje od resnice in bistva niso prve slike ki se cloveku utrnejo ob tej besedi mracni prizori krvavih zrtev kaksne obskurne sekte s suzenjskimi podaniki in diabolicnimi mojstri dopolnjene z mesanico masnih obredov in eksoticnega bobnanja plesa in mask res da je vcasih kateri obiskovalcev nasih vecerov pokomentiral dogajanje kot nekak ritual ob cemer sem le skomignil z rameni razlagajoc si da svece in tisina pa kak bolj divji ples ob tolkalih cloveku pac asocirajo to besedo nam je bilo jasno da dogajanje med nami izvira iz resnicnosti kolikor smo je le zmozni med in z ljudmi zaziveti ima ritual mar kaj opraviti s clovekovo najglobljo resnicnostjo moje odklonilno stalisce do rituala se je prvic zamajalo med srecevanjem z dramsko terapijo na nizozemskem odkril sem da so doloceni aspekti rituala dober pripomocek pri zdravljenju nekaterih nevroz in so v ta namen tudi uporabljani v tamkajsnji klinicni praksi tudi sam sem se udelezil delavnice o terapevtski uporabi ritualnega dejanja in presenecen spoznal kako lahko tak dogodek izziva in burka globine nase osebnosti ne da bi kadarkoli omenjali tudi religijo ali magijo ta izkustva so imela mnogo skupnega z mojo dotedanjo prakticno raziskavo manifestacij clovekovih globinskih stanj toda ali lahko ta nenavadna dozivetja in izjemna stanja imenujemo ritualna cetudi le zaradi pomanjkanja ustreznejsih izrazov in ce lahko zakaj odgovor sem dobil na knjizni polici italijanskega prijatelja v obliki skromne knjizico z matisseovimi rajajocimi mladenkami na ovitku vsebovala je tri predavanja prebrana avgusta na letnem simpoziju fondacije eranos v svicarski asconi poseben vtis sta name naredili psiholoski pomen rituala ericha neumanna in rituali zivali adolfa portmanna oba ucenjaka rojena okoli zacetka stoletja sta ze pod ruso njuni predavanji pa sta po stirih desetletjih zdenja v zborniku eranos jahrbuch le nasli svojo stezo med ljudi meni osebno sta temeljito predrugacili razumevanje ritualnega in mimogrede v docela novi luci osmislili moje dotedanje prakticno delo na mejnih kulturnih oblikah deli na znanstven nacin razlagata temelje ter pota in stranpota duhov nega razvoja clovestva in nase civilizacije in mi bosta sluzili za osvetljevanje obrisa neke porajajoce se v veliki meri se la tentne vendar avtenticne duhovne paradigme sodobne civilizacije ta paradigma ne bo navzkriz z njenimi temeljnimi dejavniki indi vidualnostjo svobodo demokraticnostjo dinamicnostjo in razumsko presojo v okvir te paradigme sodi tudi iskanje obnove prvinske ritualne situacije namenjene posameznikom ki se resnicni to je osebno iskustveni duhovnosti blizajo po skupinski dejavni poti ce ne drugega pa upam da vam bo na koncu mojega pisanja beseda ritual za spoznanje domacnejsa pripominjam da ne gre za etnoloski ampak za psiholoski pristop k razmisljanju o razvoju rituala za razglabljanje o psihofizicnih dogajanjih stanjih in situacijah udelezencev ter za iskanje objektivnih vzrokov za spremembe v tej pomembni pa danes mocno zapostavljani clovekovi aktivnosti zacetki na zacetku je bila narava vecni ritem izmenjavanja svetlobe in teme letnih casov izmenja vanja toplote in hladu obdobij suse in vlage osnovni procesi planeta dolocajo pogoje in obliko zivljenja samostojnim organizmom ki so se iz njega izvili milijonom vrst zivih bitij kozmicno planetarno utripanje narave odslikavajo zivalski instinkti zival se docela prilega utripanju in moznostim okolja v katerem zivi zanjo zlasti za nizjo velja da se obnasa docela instinktivno to obnasanje pa usklajuje z okoljem njena cutilna zavest posebna znacilnost instinktivnega zivljenja je po neumannu nadosebnost ta lastnost se kaze predvsem pri instinktih ki sluzijo sirjenju vrste in pod vplivom katerih osebek instinktivno izvrsuje dejanja ki sluzijo bodocnosti katere on sam nikoli ne bo dozivel in ki se ukvarjajo z okoliscinami docela odsotnimi v trenutnem svetu in potrebah osebka medtem ko so tipicne za okolje v katerem bodo ziveli njegovi potomci izkustva posameznega osebka se vtiskujejo v njegov organizem kot sebe vrste utrjajoc nadosebno instinktivno znanje s katerim se vsak nov osebek potem rodi podobno kot pri cloveku locujemo nadosebno kolektivno nezavedno od osebnega enkratnega neumann tudi locuje med sebe osebka in sebe skupine v istem organizmu medtem ko so instinktivna dejanja zivali pomembna za njegovo prezivetje povezana s temeljnim sebe same zivali so instinkti skupine ki presegajo individuum povezani s sebe skupine dejav nim v osebku in obenem presegajocim njegovo zivljenjsko in casovno sfero ter okolje se pravi da ptica v gozdu s svojimi potrebami ali ogrozenostjo deluje iz instinktivnih osebnih mehaniz mov pac glede na specificne trenutne okoliscine medtem ko pri pletenju gnezda ali snubljenju sledi nadosebnim instinktom v prvem primeru se prozijo instinktivna dejanja na nivoju osebek svet na drugem pa na nivoju osebek vrsta svet v prvem primeru osebek reagira na dogajanje v okolju v drugem pa njegovo delo vanje vodi sebe vrste kot notranja instanca paralelnost delovanja sebe osebka in sebe vrste znotraj istega organizma je konstanta vseh zivih bitij poenostavljeno receno sebe osebka ohranja sam osebek sebe vrste pa skrbi za ohranjanja vrste med obema sistemoma je dialekticna zveza pri cloveku se ta paralelizem kaze v osebni in kolektivni podzavesti kjer gre pri prvi za clovekova osebna dozivetja in vtise ki se skladiscijo pod pragom zavesti pri drugem pa za sklop dedovanih tipicnih in obcih bivanjskih pramotivov arhetipov na zavestnem nivoju se osebno odraza v enkratnih osebno pridobljenih spoznanjih skupno pa na privzetih prepricanjih neke skupnosti na dejavnem nivoju srecujemo paralelizem med vsakdanjim delom za prezivetje in duhovno aktivnostjo na splosno velja da je delovanje sebe osebka trenutno gibljivo in prilagodljivo sebe vrste pa trajno stabilno tezko spremenljivo znacilnost visjih zivali je zaradi obvladovanja sirsega zivljenskega prostora in s tem povecanja situacijskih izzivov vecja plasticnost instinktivnega odzivanja nastajanje nekake protoindividualnosti mehcanje vedenjske rigidnosti pa bi po drugi strani lahko vneslo nered v razmerje med posameznikom in vrsto da se to ne zgodi skrbi posebni vedenjski mehanizem ki ga biologi imenujejo ritualni fenomen tu imamo opravka z aktivnostjo ki se po funkciji prav nic ne razlikuje od naloge rituala v prvotnih cloveskih skupnos tih namrec da ureja odnose in dolznosti med njenimi clani z bioloskega gledisca je eden prvih pomenov rituala njegova podpora procesu ohranjevanja vrste preko usklajevanja osebkov v isto smer vodi njegova naslednja funkcija ki se je verjetno ohranila skozi dolgotrajen selekcijski proces tu mislimo na ritualizacijo v smeri obvladovanja agresivnih instinktov portmann opaza da so se boji bodisi za samico ali lovisce vedno dogajali znotraj dedno posredovanih okvirov ki preprecujejo samounicenje vrste in obenem omogocajo optimalno delitev dobrin ostala podrocja ki jih zivali urejajo v instinktivnih ritualnih oblikah so se reprodukcija in vzgoja mladicev naslednja port mannova trditev v zvezi s tem se bistveno ne razlikuje od inici acijske vloge cloveskega rituala pri visjih zivalih ima ritual funkcijo vkljucevanja osebka z njegovimi notranjimi stanji in vlogami v nadosebno zivljenje vrste in vpeljevanje v izvajanje dolocenih dejavnosti ki so smiselne le v tem obmocju drugace receno rituali so odvisni od globalne strukture zivljen ja neke skupine bitij to seveda velja tudi za cloveka ali tocneje za skupine ki clovestvo sestavljajo clovek je z razvojem kognitivne zavesti in njenega korelata voljne aktivnosti osibil vlogo svoje dotedanje cutilne zavesti kot vodje instinktivnega obnasanja s tem postane dokaj verjetna trditev da je clovek pomanjkanje instinktivnih regulativov nadomestil z razsirjeno skrbjo za ritualne vzorce analogija med predritualnimi instinkti in cloveskimi rituali temelji na dejstvu pise neumann da v obeh primerih dolocena skupinska duhovna realnost nadredi svojo nadosebno moc dejanjem posameznika kognitivni znacaj te realnosti je neobhoden za prezivetje skupine ki jo preko instinktov ali ritualov vodi ne da bi bila skupina ali posamezniki sploh sposobni razumeti svoje obnasanje ta nadosebna realnost sebe skupine ali duh vrste je torej nekak rezervoar skupne modrosti saj so vanj natakali svoja izkustva tisoci osebkov pred nami ta rezervoar si delimo vsi clani iste vrste od mravlje zajca do cloveka zival ima z njim neposreden takojsen stik in najustreznejso informacijo glede na dane po trebe cloveku pa dostop otezuje njegov edinstveni jaz ceprav v obliki slutenj in vesti pogosto pronicajo k njemu namigi za prava dejanja neposreden in mocan stik z duhom vrste ali kolektivnim nezavednim pa mu omogoca dejavnost ki zmore prebiti oklep jaza ritual portmann odkriva sorodnost med rituali visjih zivali in cloveka tudi v izvrsevanju substitutivnih dejanj samice nekaterih ptic pred parjenjem na primer s priprtimi in drhtecimi krili posnemajo moledujoce gibe iz ranega otrostva znak potrebe po hrani tako postane substitut za drugacno zahtevo pred casom gnezdenja se samci nekaterih vrst priblizajo samicam z vejico v kljunu ali pa jo kot pri obreznih lastovkah obdarijo z ribico potem pa skupaj odletijo na svatbeni let obdarjenka ribice ne poje ampak jo med letenjem vseskozi drzi v kljunu pricakovati je da bo instinktivni ritual najvisje razvit pri antropoidnih opicah opazovanja so pokazala da se pri primatih ne kazejo samo prvi zametki tiste clovekove znacilnosti ki se ji pravi delo opica zna uporabiti palico in jo celo sestaviti da si sklati sadje kar pomeni uporabo preprostega orodja ampak zmore celo sodelovati v rudimentalnih obredih kot je tekanje z vejami pred nevihto v krogu krdela ali v zasnovah dionizicnega praznovanja zivljenjske sile kot ga opisuje naslednji primer ples simpan zov kakor ga je leta zabelezil nemski psiholog wolfgang koehler dva od njih se v igranem boju kotalita po tleh dokler ne trcita ob kaksen predmet tu se igra in zmesnjava umirijo in opici zacneta kroziti okrog predmeta pocasi se pojavijo tudi druge in se prikljucujejo kolu dokler vsa skupina ne tece v urejenem gosjem redu okoli zaboja njihovo gibanje se nenadoma spremeni ne tecejo vec ampak drncajo na poseben nacin tako da pri korakih stopajo z eno nogo tezko in z drugo nalahko in tako ustvarjajo nekaj kar je zelo podobno ritmu vsaka opica se trudi drzati korak z drugo podoben ritualni ples le z izmenjavanjem tezke noge je n pr stomping severnoameriskih indijancev moja pripomba vcasih tudi zibajo z glavo navzgor in navzdol s sproscenimi celjustmi v ritmu korakov zdi se da vse zivali strasansko uzivajo v tem primitivnem kolu nekoc sem videl eno od njih kako je polozila roko na tovarisa za seboj eden od ostalih pa se je med plesom vrtel okoli svoje osi kadar uporabljajo za sredisce dva predmeta dobi kolo elipticno obliko med temi plesi se simpanzi radi krasijo z razlicnimi predmeti zlasti vrvicami ovijalkami in trakovi iz blaga ki med gibanjem vihra jo clovek in zivali imajo torej dolocena skupna podrocja ki jih urejajo z ritualnimi dejanji to so zlasti socialno zivljenje agresivne teznje reprodukcijska dejavnost in vzgoja mladicev bistvena razlika je v tem da so pri zivalih ritualni fenomeni dedni pri cloveku pa se prenasajo s tradicijo in ucenjem up raviceno je domnevati da se je tak nauceni dogovorni ritual izvil iz nezavednega instinktivnega ko je clovek z nacinom zivljenja prevesil svojo zavest iz pretezno cutilne v pretezno kognitivno oziroma ko je z razvojem voljnih dejanj osibil jakost in jasnost instinktivnih sporocil iz prej edine zdaj pa sekun darne zavesti danes pojmovane kot podzavest v kontekstu ze predcloveskega ritualnega fenomena torej niso brez podlage novejse domneve o obstoju religioznega instinkta tudi pri sodobnem cloveku naslednja razlika med cloveskim in zivalskim ritualom je prav tako povezana s pojavom zavesti namrec razsiritev tem ki jih ritual obravnava prva tema ki vsebuje temeljno jedro bodoce religije je za razliko od zivali ki se zaveda le neposrednega okolja zavedanje sveta kot celote in clovekove vloge v njem kot njegovega sestavnega dela potem je tu zavedanje preteklosti in prihodnosti s svojimi tes nobami in veselji ter seveda zavedanje nase koncnosti smrti tako pride pri cloveku do neprestane siritve pahljace ritualov clovek tudi obogati izrazne oblike primarni ritual se temelji na osnovnih oblikah ki jih uporabljajo tudi zivali na drzi gibanju in zvokih clovek pa kmalu doda se svoje specificne sposobnosti besedo glasbo slikanje v ritualne namene tudi spreminja svoj zunanji videz kar je pri zivalih praviloma zgolj fiziolosko pogojeno tudi obredni prostor v naravi nazadnje zamenja za ta namen zgrajena stavba to je po eni strani prednost saj tako clovek svoje potomce sproti prilagaja spremembam v okolju medtem ko je bila pocasnost spreminjanja instinktivnih vedenjskih vzorcev usodna za marsikatero zivalsko vrsto po drugi strani pa ponuja proces ucenja odlicno moznost manipulacije odtujevanje od osebkove naravne osnove s ciljem funkcioniranja v okviru dolocene izkoriscevalske druzbe primarni ritual in tako se zdaj skusamo priblizati davnim casom rojevanja cloveskega rituala tocneje receno prehajanja njegove instink tivne zivalske oblike v zavestno ta prehod je seveda paralelen s spremembami v clovecnjakovi dusevnosti in zivljenju pri tem izletu v duhovno antropologijo si lahko pomagamo z vednostjo o zivalskih ritualih in obredju primitivnih ljudstev med tema oklepajema je obdobje o katerem lahko le sklepamo tudi jamske slikarije tega mraka prida ne osvetlijo saj segajo samo okoli let v prazgodovino in mnogo naslikanih ritualnih situacij nekatere lovske skupnosti izvajajo se danes predstavljajmo si bitja kjer se spocenja zlagoma skozi genera cije svetlikanje zavesti o obstoju in hoteno poseganje v z instinkti obvladano zivljenje v tem casu ki ga je kasneje oznacila arhetipska podoba izgubljenega raja je bilo posamez niku pac malenkost predreti pajcevinasto predivo primarnega jaza in se stopiti s stanjem izvorne predcloveske zdruzenosti s sve tom izvorni skupinski ritual je skupina dozivljala in izvajala kot nekaj kar se oblikuje iz podzavesti in posameznik je bil kakor preplavljen s celoto ritualnega dejanja ki ga je izvajal s celim telesom in res je v prvotnem pomenu izvajati ritual pomenilo plesati ples je dejanje pri katerem telo samo udejanja kot v nezavednem odsevu arhetipske oblike ki so v osnovi ritua la krog spiralo iniciacijsko pot labirint toda dialekticni razvoj zavesti in vsakdanjega zivljenja je sel svojo nezadrzno pot spoznavna zavest ki je cloveku omogocala rastoco varnost in udobje je po drugi strani postajala vse cvrstejsa opna med njim in numinoznim clovek zacenja dobivati obcutek razdeljenosti med vsakdanjim in duhovnim svetom v ta drugi svet lahko vstopi le s pripravami in napori razvoj duhov nosti v bodoce in vse do danasnjih dni pomeni razvoj konkretnih tehnik ki nam pomagajo predirati steno vsakdanje zavesti ali jaza in se izkustveno srecevati z globljo resnicnostjo sebe in sveta primitivni clovek je preprican da se med ritualom srecuje s temeljno bivanjsko resnicnostjo okoli katere in v zvezi s katero se potem odvija njegovo vsakdanje zivljenje v tej fazi rituala je najpomembnejsi psiholoski rezultat ki so ga spocetka vsi dosegali pa se je kasneje izgubil udejan janje posameznikove celovitosti preko klicanja nadosebne instance telesnega sebe nadrejenega jazu in prehajajocega zavest medtem ko se je ta telesni sebe kot smo omenili pojavil na spontan nacin ob intenzivnem naporu in skrajni zavzetosti ga zdaj klicejo z zavestnim namenom zlasti s pomocjo plesa nabitega z intenzivno custvenostjo telesni sebe pomeni prvo manifestacijo individualnega sebe v skupinskem ritualu ima vlogo nadomescanja posameznikovega jaza in vzpostavljanja stika s transcendencnim sebe to je z duhovnim sebe skupine in vrste s predniki arhetip dobesedno prvotni vzorec dedna vsem ljudem skupna prapodoba pramotiv v kolektivni podzavesti noumenon kantova stvar po sebi neulovljiva z zaznavo ali interpretacijo izven dosega vedenja o njej lahko sklepamo le na podlagi izkustva the collins english dictionary london ko clovek med ritualom klice in sproza svet numinoznih sil mora spremeniti tudi svojo resnicnost ali kar se mi zdi ustrezneje moja opomba se z njo zopet povezati s psiholoskega stalisca clovek klice lasten nadosebni psihicni nivo ki pa ga lahko doseze le docela spremenjeni posameznik samo kot tak sposoben resnicnega stika z numinoznim v lastni podzavesti zdi se mi potrebno malce pomuditi pri posrecenem neumannovem izrazu telesnega sebe telesni sebe bi lahko imenovali tudi fizicni individualizem uporabimo ga lahko ze pri vseh visjih zivalih vemo da se posamezniki iste vrste denimo psov razlicno gibljejo odzivajo hranijo oglasajo razlike so lahko majhne toda sleherni pasji lastnik dobro ve o cem govorim prav tako obstaja tudi pri cloveku njegova fizicna identiteta priro jen ton glasu in nacin gibanja poenostavljeno receno je telesni sebe clovek minus njegov jaz ce se namrec clovekov jaz zacasno stopi pod vplivom neke ekstremne situacije ali ritualne tehnike to se nikakor ne pomeni posameznikovega propada v vrtincu mracnih sil nezavednega obratno ele v takem stanju lahko pride cez latinsko trans v svet temeljnih arhetipskih stanj cloveske vrste k duhu clovestva telesni sebe je nujno vmesno stanje med jazom in numinoznim kar poraja kategoricen zakljucek da v stanju nase vsakdanje zavesti to je jaza ne moremo zreti boga za ljudi ki zivijo izkljucno v stanju jaza boga torej zares ni medtem ko v tem stoletju odkrivamo za freudom in jungom clove kovo osebno in kolektivno nezavedno in vanjo umescamo osnovna gibala nas samih in nase vrste so si morali nasi davni predniki seveda pomagati po svoji pameti pri njih je bilo nadosebno uteleseno v svetu prednikov po svoje docela umestno saj so izkustva tisocerih prednikov izoblikovala nadosebnega duha vrste plemenski clovek je preprican da se bo s svetom prednikov zdruzil po smrti za zivljenje pa le v kulminaciji rituala predniki so po eni strani dobesedno stopljeni z resnicnostjo sveta z numinoznim v obliki nasih teles in duse pa so se zivi tudi sodobna genetika bi potrdila predajanje dedne substance skozi generacije smo razmnozeni spoj celic nasih starsev ker so predniki obenem tu in tam so torej zares lahko most med nami in numinoznim poglejmo zanimivo primerjavo med zapisanim in eno od novejsih tehnik grotowskega za doseganje izvora enega od dostopov na ustvarjalno pot predstavlja odkritje v sebi dolocene prastare telesnosti s katero smo povezani z mocnimi rodovnimi vezmi zacensi s podrobnostmi lahko odkrijemo v nas nekoga drugega deda mater fotografija spomin na gubo daljni odmev barve glasu omogoca obnovo neke telesnosti najprej telesnosti nekoga znanega in potem vse globlje telesnost neznan ca prednika ustreza resnicnosti ali ne mogoce ni taka kot je bila ampak kot bi lahko bila kot se prebuja spomin tako lahko dospes zelo dalec v preteklost gre za fenomen reminiscence kot da bi se spominjal i z v a j a l c a primarnega rituala vsakic ko nekaj odkrijem imam vtis da se tega ze od nekod spominjam odkritja so za nami in odpraviti se moramo na vzvratno pot da jih dosezemo se s prebojem kot ob povratku izgnanca morda lahko dotaknemo necesa kar ni vec povezano z izvori ampak ce si dovolim reci z i z v o r o m verjamem da res tehnika grotowskega temelji na sinte zi spontanosti in preciznosti na telesnem sebe ki se po natancno ponovljivi mesece ali leta kopani poti spusca v neiz razna sveta globinska stanja natancen okvir in potek obreda je sicer splosna znacilnost ritualne dejav nosti pri primitivnem cloveku je imela ta potreba svoj utemeljen vzrok v dejstvu da je prihajalo do neposredne manifestacije numinoznega arhetipskega ob njegovem sibkem jazu je lahko le natancno sledenje ritmu in predpisanim kretnjam preprecilo da se v nekem bojnem plesu recimo ni zares spopadel s svojim bliznjim spomnimo se definicije pri zivalskem ritualu sproscanje agresivnosti na nadziran nacin tam je potek dolocen instinktivno tu zavestno poleg tega ritualom obicajno prisostvujejo posamezniki ki osta jajo na relativno zavestni ravni kot blazilci skrajnosti in urejevalci dogajanja ne glede na tehniko blizanja je namrec prisotnost ali manifestacija numinoznega vedno povezana s silo vitimi psihicnimi energijami ritual je nekaka jedrska centrala kjer to silno energijo koristno pretvarjamo ali z neumannovimi besedami ritual predstavlja gibanje arhetip skega sveta k cloveku ki sprejema to gibanje z ustreznim dejan jem vendar imam obcutek da ta definicija velja predvsem za zgodnje obdobje rituala v obdobju sibkega jaza in prevladujoce instinktivnosti ko je moral clovek res skrbno pri praviti kanalizacijsko omrezje rituala da mu poplava numinoznega ni odplaknila borne zavesti o lastnem obstoju e sedaj pri plemenskem cloveku obstaja pogost strah pred izgubo duse podob no zascitno funkcijo ima tudi ritualizirano obnasanje sodobnih psihotikov izjemoma se nenapovedana obiskanja numinoznega sicer lahko dogajajo tudi dandanes v obliki spontanih misticnih izkustev praviloma pa se moramo ze od pracasov k numinoznemu sami potrudi ti in to posteno o cemer pricajo ze ekstremni pogosto smrtno nevarni iniciacijski obredi prvotnih ljudstev predstavljajmo si samo iniciacijsko pot praljudi v osrcje gore skozi labirint rovov in s spusti po spolzkih jaskih ob borni svetlobi gorecih trsk do ritualne votline podzemno potovanje do poslikane votline les trois freres traja na primer priblizno uro in na dolocenih odse kih se je treba plaziti po trebuhu jaz se nerad omehca in pogosto ga je treba vso noc obdelovati v plesu in obenem vzpodbujati numinozno k manifestaciji clani grmicarskega plemena kung pravi jo da mora primarna sila ntum ki speca lezi pod zelodcem zavreti ker gre za enega znacilnih opisov primarnega rituala je vredno omeniti kako se to dogaja okoli ognja posedejo zenske in zacnejo v izmenicnem pet in sedem cetrtinskem taktu ploskati z rokami obenem pojejo z visokimi in ostrimi glasovi a brez besed moski plesejo v zunanjem krogu ples se sestoji iz preprostega togega prestopanja v ritmu ploskanja napredujejo z rahlo naprej upognjenim telesom vcasih priplesejo posamezniki do ognja in nad njim grejejo ntum zlasti proti jutru ko so ze precej izcrpani zenske pazijo da se pri tem ne opecejo priblizno pol ure pred nastopom transa jih zacnejo presinjati samodejni gibi pri nekaterih transu predhodi vidno pesanje gibanja pri drugih pa pride do njega nenadno recimo v skoku in zrusitvi na zemljo tovarisi jih pri tem varujejo pred poskodbami sami prehod v trans opisujejo kot zavretje ntuma njegovo kipenje po hrbtenici in preplavitev mozgan trans traja priblizno pol ure in takrat v nezavednem stanju ki mu pravijo mala smrt potujejo na srecanje z bozanskim nato jih tovarisi s posebnimi dejanji obudijo ker bi menda sicer zares umrli starejsi clani plemena zmorejo preiti v trans spomnimo se da je to stanje manifestacije arhetipskega ne da bi izgubili zmoznost stika z okoljem v tem stanju budnega transa potem zdravijo ali dajejo nasvete podobno kot se to dogaja v medijskem transu sodobne brazilske macumbe z narascajoco vlogo jaza ki si vse bolj prilasca odlocitve na racun zmanjsevanja vloge instinktov se je posamezniku vse tezje integrirati v skupino zdaj postane sam ritual vse pomembnejse sredstvo vzpostavljanja izvorne skupnosti s progresivno indi vidualizacijo clanov posameznik in skupina tvegata tako izgubo vpetosti v makrokozmicno celovitost sveta kot povezavo z notran jim arhetipskim mikrokozmosom te izgube pomenijo tako za posa meznika kot za skupino nevarnosti polno osamljenost in siromastvo pogoj za doseganje te vsepovezanosti je seveda ho tenje in zmoznost zacasnega odlaganja jaza in vsega kar ta pojem zaobjema mimogrede spomnimo se da tudi v meko romata tako kralj in berac v enaki beli halji ce je do nje ze prislo mora biti posameznikova individuali zacija iznicena in izbrisana v plesu petju v kultu skupina zopet doseze tisto znacilno vseobseznost ki jo je nekoc posedo vala posameznika pa prevzame obcutje spremenjenosti in istocasne sprejetosti v skupnost ki ga osvobaja njegove posvetne vloge in osamljenosti na ta nacin postaja znova sposoben izvajanja ritua la znova zdruzen z nadosebnostjo ki jo deli z vso skupino zato je torej samo iniciran clovek to je nekdo ki se je na razlicnih nivojih ovedel lastne nadosebnosti sposoben izvajanja rituala to velja v vsakem primeru pri primitivnih kot razvitih religijah pri misticnih bratovscinah ali religioznih sektah toda reintegracija posameznika v skupino se ni vse temu prvemu fenomenu na cloveskem nivoju sledi integracija skupine s svetom numinoznega koncni smoter rituala od cesar je odvisen tudi uspeh v smislu dozivetja milosti in drugih rezultatov je v bistvu uglasitev skupine z numinoznim z arhetipi ki vodijo nezavedno zivljenje ritual ima torej v osnovi socialno in numinozno funkcijo poveza vo med ljudmi in stik s svetim temeljnim resnicna skupina se ustvari le z dvigom posameznikov na nadosebni nivo posamezniki z osebno teznjo in naporom ter energijo podobno usmerjenih to varisev v skupini dosezejo stanje nadosebnega telesnega sebe bratstvo v cloveku in s tem neobhodno osnovo za srecanje z numinoznim manifestiranjem arhetipskega v transu za primarni ritual ali njegove sodobne razlicice n pr vudu ali makumbo je trans conditio sine qua non rituala povsem v skladu z neumannov imi zakljucki za ritualna iskanja v nasem kulturnem okviru pa je verjetno ze veliko ce dosezemo zlitost na nivoju cloveskega na ravni telesnega sebe vsekakor je za to potrebno dosti vec preda nosti in napora kakor za v teh casih tako popularen spust na nivo pripadnosti naciji v vsakem primeru pa pride ne glede na diametralne posledice do izvenosebne zlitosti osamlje nega posameznika s skupino bozji posredniki do sedaj smo obravnavali predvsem psiholoske faktorje zlasti vse pomembnejsi fenomen jaza ki je cloveku otezeval primarni nado sebni stik s skupino in numinoznim da bi razumeli radikalni zasuk v njegovem duhovnem zivljenju ki je nato sledil namrec premik od rituala skupine k ritualu ki ga za skupino izvaja posameznik se moramo poleg omenjenega psihicnega faktorja obrni ti k se drugim s tem faktorjem seveda povezanim spremembam v njegovem zivljenju primarni skupinski ritual je ritual lovcev in nabiralcev posameznik plemena je celovita osebnost spreten iznajdljiv ostrih cutil in razvitega telesa druge variante prezivetja v naravi ni to je obdobje clovekove celovitosti v vsakdanjem in duhovnem smislu z razvojem zavesti se razvija jezik in uporaba orodja in orozja toda temeljna dejavnost je lov ki po svoji naravi ne omogoca vecje diferenciacije med clani skupnosti in ker lovijo tudi zivali clovek ostaja vpet s svojim cloveskim krogom v veliki krog ostalih zivalskih ljudstev res tu so tudi poglavarji in samani se nesluteni zametki bodoce posvetne in duhovne oblasti toda na nivoju lovstva je poglavar le najboljsi lovec in bojevnik ali najmodrejsi svetovalec saman pa fiziolosko posebno obcutljiv in s tem za numinozno dostopen clan skupnosti katerega temeljna naloga je s prirojenimi in priucenimi sposobnostmi zdraviti bolnike miriti prizadete kozmicne sile vplivati na nahajanje in uspesno potekanje lova odkriti tatvino ali uboj znotraj plemena in podobno ne da bi bil zato oproscen lovske obveznosti ceprav darovi ob njegovi uspesnosti niso izostajali dobival pa je seveda tisto kar lovci pac imajo duhovna in druzbena enakost suverena neposredna drza posameznika pred skupino in numinoznim ostajajo temeljne kon stante lovske druzbe tudi potem ko se pojavi kot carovnik ali vodja veliki posameznik je se zmeraj skupina ne le prejemnik ampak tudi usmerjevalec magicnega rituala v bistvu je samo njena celovitost zmozna sproziti tako nadosebne moci kot transcendencne sile udejanjanja posameznika v tem smislu je izvorna zdruzenost skupine ustvarjalna in neposredno bozanska in samo v njej kot celovitosti pa naj gre za ples sveti obed iniciacijo ali drugacen obred se zgodi spust klicanih moci seveda pogoj slehernega rituala je v zahtevi da je posameznik docela integriran s skupino problem je ravno v tem slednjem narascajoce umske sposobnosti rojevajo nov nacin prezivljanja poljedelstvo in zivinorejo clovek se ustali in zazivi v relativnem izobilju hrana je zdaj predvidljiva poleg naklonjenosti naravnih sil je odvisna predv sem od clovekovega d e l a nic vec od prejsnje popolne psiho fizicne pripravljenosti nabrusenih cutil in hrabrosti lovca primarni ritual pa je dejanje v katerem je potrebna celovita dusevna in telesna izraznost in prisotnost pa seveda neustrasna odlocnost na poti od vsakdanjega v silovitost in nevarnost arhetip skega z delom v pravem smislu te besede prej je slo v glavnem za izdelo vanje lovskih pripomockov pa obleke in bivalisc pride do presezkov hrane in s tem moznosti specializacije v dejavnostih ki niso neposredno povezane z njenim pridobivanjem obrt trgovanje boje vanje upravljanje in duhovne zadeve v dokaj samozadostnih in stabilnih vaskih skupnostih naraste moc poglavarjev in vracev ter pride do prvih oblik bogatenja in privilegiranosti prehod od lovstva v nov druzbeni red je potekal seveda postopno in v raznih kombinacijah in odtenkih vsekakor ne tako abruptno kot ga v genezi povzema mit o bivanju in izgonu prvega cloveskega para iz raja in kazni s pridobivanjem kruha v znoju lastnega telesa je mar delo prekletstvo te case kaj bogokletna misel ceprav poznamo prezir clanov lovske skupnosti nad paranjem matere zemlje s plugi in vendar je sel clovek v poljedelstvo in zivinorejo iz gole zelje po lazjem zivljenju toda lovstvo mu je postavljalo naravne meje in ga vpenjalo v kozmos negovalo njegovo instinktivnost in celovitost tandem jaza in dela v novem nacinu prezivljanja pa je potegnil cloveka v vrtinec delanja kolikor in kar si zeli ki se v bistvu suce se danes socialne spremembe so po mojem bistveno ozadje prehoda iz soustvarjanja v zgolj sodelovanje pri ritualih in ne le dokaj blage neumannove sodbe da je poleg drugih aspektov diferencia cije k temu pripomogla razlicnost v sposobnosti udelezencev in vse kompleksnejsa podoba in izvedba ritualov po drugi strani je neizpodbitno da je nov nacin zivljenja tudi povecal posameznikovo samostojnost namrec z relativno gotovostjo o rezultatih lastnega dela v lovski druzbi je clovek zaradi lovske srece odsotnosti vecjih zalog hrane in pogosto skupnega nacina lova v osnovi le odvisen od skupnosti v procesu ki se je do ekstrema zaostril v nasem casu tako clovek poljedelske dobe pridobiva na samostojnosti in izgublja na participation mys tique s skupnostjo tako se zacne konfliktna situacija v kateri si je clovek osvojil doloceno obmocje v posvetni sferi in v njej vodi ze kar individualno zivljenje po drugi strani pa je izgubil nadosebno razseznost nekoga ki pripada skupini ali vrsti ta konflikt se razresuje z razvojem visjih religioznih oblik kjer se proces clovekovega zavestnega pridruzevanja izrazi v misterijskih ritua lih v katerih posameznik kot nesmrtna dusa ali v kaksni drugi obliki zivi novo izkustvo povezave ali poistovetenja s transcen dencnim sebe dejstvo da ima od poslej v ritualu osrednjo vlogo specializiran posameznik svecenik seveda se ne pomeni da je s tem a priori izgubljen transformacijski aspekt te dejavnosti slednji je pac odvisen ne glede na obliko rituala od celovitosti in intenzi tete sodelovanja vseh prisotnih v novem predstavniskem ritua lu nosi poglavitno odgovornost za kvaliteto dogajanja svecenik in tu nastane problem svecenik kot predstavnik neke kaste predstavlja pomislimo na primer na egipcanskega faraona in ker je ze sam po sebi organ skupnosti mu v ritualno dogajanje ni treba posegati z lastno psiho problem svecenistva je torej v negovi apriorni statusni posvecenosti njegova temeljna vloga ni v ozivljanju neizreklji vega arhetipicnega numinoznega kar bi osmisljalo njegovo poslanstvo v krogu za tako zmoznost prikrajsanega obcestva ampak predvsem proucevanje in razlaganje mitov ki se poleg izvorov kulta in njegovih herojskih zacetnikov ukvarjajo z razumsko razlago arhetipov mit je torej numinozno s pomocjo zavesti predelano v pojme zgodbo mit je torej numinozno na kognitivnem nivoju z mitom ki se je sicer pojavil ze v skupinskem ritualu je v kultnem dogajanju dobila mesto tudi clovekova kognitivna sposobnost njegov jaz vendar v primarnem ritualu se ni bilo nevarnosti da bi zavestna komponenta zadusila tisto kar je za ritual odlocilno to je neposrednen stik z numinoznim konec koncev je tudi spoznavna zavest posledica naravnega razvoja cloveskega bitja torej v primeru rituala ni problem v vprasanju prisotnosti spoznavne zavesti ali jaza ampak njegove izkljucnosti pomen vrsta in ucinek rituala so vedno odvisni od globalne dusevne konstelacije dolocene z zavestjo in nezavednim ter z odnosom med obema sistemoma ce se kot reakcija na doloceno situacijo ali spontano sprozi samo podzavest smo price psihicnemu procesu ki stimulira osebnost na instinktiven nacin ce pa se nasprotno aktivira samo zavestna sfera ne da bi jo spremljalo tudi gibanje nezavednega dobimo ritualno dejanje ki ni sposobno aktiviranja globalne osebnosti in je kot tako s psiholoskega gledisca docela neucinkovito tako pridemo do zalostne situacije da poleg nas tudi bozji posrednik odpove v svoji nalogi pricevanja numinoznega in nam ga dejansko predstavi samo posredno s predstavljanjem mita in opravljanjem simbolnih kultnih dejanj ki ga ilustrirajo seveda bi se slednje hipoma spremenilo v pricevanje ce bi zmogel kultna dejanja opravljati z aktivacijo lastnega nezavednega ali tocneje z aktivacijo dejanjem ustreznih arhetipov toda koliko duhovnikov na primer je ob povzdigovanju monstrance v ekstaticnem stanju tu velja dodati da se vse do sedaj povedano ne tice le katolistva ampak tudi vseh ostalih religij oziroma fenomena duhovscine nasploh ki je seveda mnogo starejsi od krscanstva objektivno dejstvo je pac da se sleherna religija po zacetni izvirnosti in povezanosti z numinoznim v sorazmerno kratkem casu zaradi veljavnih silnic v druzbi vzpostavi v taki obliki kot sicer v okolju prevladuje tudi krscanstvo je v svojih zacetkih temeljilo na ekstaticnih nehierarhicnih obredih spomnimo se pisma korincanom apostola pavla kjer govori o obredu kot krogu vernikov kjer navdahnjeni posamezniki vstopa jo v sredo in bodisi prerokujejo to je navdihnjeno govorijo ali pa se jih polasca ekstaticni jezik zgolj vokalizacija glasov in zlogov brez pomena a nabitih s prisotnostjo numinoz nega apostol jih ob tem svari naj se pri obredu zavarujejo pred neposvecenimi ki bi jih gotovo imeli za blazne kofe in diakone v tem obdobju izbirajo med zglednimi verniki zato je kljub rastocemu stevilu predpisov in patriarhalni morali se zmeraj topel ritual trajal skozi obdobje katakomb vse tja v cetrto stoletje ko se je tudi krscanstvo ozenilo z drzavo morda je vec kot nakljucje da se je sele po tem dogodku nekaterih vernikov zacela polascati neustavljiva zelja po umiku v puscavo vendar bi bilo krivicno sedanje res pretezno racionalno bogosluzje posplosevati na vso krscansko zgodovino med duhovniki je in je bilo veliko posameznikov ki so tezili k celoviti udelezbi v obredu in so kljub odporom s strani uradne cerkve to poskusili razsiriti tudi v obliki raznih gibanj prenove rituala in vecje osebne udelezbe in povezanosti vernikov podobno se je dogajalo tudi v ostalih religijah pomislimo le na judovske haside in muslimanske sufije enega takih reformatorskih obredov sem se v sedemdesetih letih tudi sam udelezil sledec preprostemu vabilu na cerkvenih vratih masa je zacela tako da nas je ducat mladih posedlo okoli mize potem pa nas je duhovnik animator povabil da vsakdo pove svoje misli o duhovnosti ali zapoje duhovno pesem kdor je znal se je petju pridruzil na koncu pa je sledila dolga skupna tisina zatem je sla naokrog hostija od katere si je vsak odlomil koscek cisto na koncu je duhovnik povedal daljso osebno medita cijo o ljubezni potem smo se res z mirom in v veselju razsli to je bilo moje najlepse masno izkustvo ce zdaj pomislim nazaj spoznavam da je vsebovalo vse bistvene elemente zgodnjekrscanskega obreda skupnost enakih lomljenje kruha in spontano govorjenje tudi neumannov primer faraona kot predstavnika duhovniske kaste ki deluje ze zgolj kot vloga je malce ekstremen saj vemo za njegovo absolutno posvetno oblast po drugi strani pa dejstvo da delujejo podobno kot zdravniki ze s svojo pojavo potrjuje da je duhovnova vloga prastara in vtkana v podzavest pojavili so se na doloceni razvojni stopnji clovekove zavesti ki je vplivala tako na delitev socialnih vlog kot na rastoco raznoli kost ritualnih vsebin oboje je povzrocilo prehod od pricevanja numinoznega do predstavljanja mitskega ker pa sta numinozno in njegova zavestna odslikava mitsko nelocljiva lahko objektivno receno vedno govorimo le o relativni odsot nosti numinoznega mitske zgodbe ali podobe so namrec ukorenin jene v podzavesti in ze sam stik z njimi povzroca pri dovolj odprtih posameznikih vsaj sibko vibriranje v globinah ce pa svecenik mit ozivi se pravi poveze z numinoznim v sebi in mu s tem podeli silovit energetski naboj lahko pride tudi pri zgolj prisostvujocih vernikih do psihicnega fenomena ki mu jung pravi posredni preporod z uvedbo mita stopi ritual v cloveski spomin se pravi v zgodovi no ze lovci so nam zapustili slikana pricevanja kultnih podob zivali in situacij primarnega rituala v razvitih kulturah ustni predaji mita sledi zapis to se je zgodilo v obdobju mestnih drzav ki so sledile vaskim skupnostim tam kjer so plodne recne doline omogocale mnozicnost in zdruzevanje poljedelstva ob nilu evfratu in tigrisu ter ob rekah kitajske in indije to je cas kraljev in duhovnikov ter natancno izdelanih obredov v tem casu tocneje v vedskih spisih se prvic pojavi koren besede ritual rta v latinscini ritus v grscini arete njegov sanskrtski pomen je gibanje napredovanje v sosmislu usmerjevanja je tudi prvo ime za vsemirske zakonitosti ostali pomeni pa so se pravil nost bozanski zakon in sveto dejanje kasneje ta izraz zamenja dharma od tod naprej je torej ritual natancno izveden niz dejanj ob red ki ob pomoci recitacij pesmi in simbolnih predmetov pred stavljajo mit ki je temelj kulta izvedbe pridobivajo na mogocnosti saj nastopajo duhovni mnogih rangov v ceremonialnih oblacilih in v impozantnih templjih vse to omogoca gospodarska moc drzave in ustreza razdelitvi na vladajoco elito in nepomembne cloveske mravljice na nivoju vaskih skupnosti sta poglavar in vrac se vendarle obdana tudi z duhovno aktivnimi in sodelujocimi clani skupnosti kljub vodilni duhovni vlogi vraca je skupnost se pregledna in v vseh smislih povezana z izrazito fizicno aktiv nostjo pri izvedbi rituala plesom in petjem je v ritualu agrarne vaske skupnosti prisotna tudi dediscina lovskih casov sicer pa del aktivnosti in virov prezivljanja skupnosti se zmeraj predstavlja lovstvo indikativno je da je s pojavom mestnih drzav in za njimi imperijev to funkcijo izgubil lov je postal oblika zabave mimogrede v nasih casih ko postaja rocno poljedelstvo nostalgicen spomin je zelo v modi vrtickarstvo medtem ko velja lov vse bolj za barbarsko izzivljanje s pojavom mestnih drzav pred priblizno leti se pospeseno nadaljuje proces jacanja kognitivne zavesti ter posledicno specializacije in atomizacije posameznikov omogocen s koncentracijo velike skupine ljudi na istem mestu in s tem povecano pretocnostjo informacij na nivoju duhovnosti ritual rigidno ponavlja fosiliziran mit loceno od njegove arhetipske podlage na obrobju druzbenega dogajanja posamezniki v majhnih skupnostih ali individualno negujejo razne prakse stika z numinoznim v versko strpni in upravno decentrali zirani indiji se celo razvijeta paralelni veji duhovnosti sveceniski ceremonial in duhovna praksa neposrednega stika z numinoz nim pod osebnim vodstvom risijev in gurujev ter s pomocjo siroke palete raznih jog duhovnih tehnik ustrezajocih znacajem in zmoznostim aspirantov za stik z drugim ki pa je kot se paradoksno slisi obenem tudi clovekov najgloblji sebe pogoj za to je slejkoprej ugasnitev v sanskrtu nirvana jaza zavestna teznja jaza k samoukinitvi je naslednji paradoks obenem pa tudi bistvo tiste dejavnosti ki jo dandanes oznacujemo s precej nedolocenim pojmom meditacija omenili smo ze da je clovek svojo zivalsko cutilno zavest ki vodi instinktivno obnasanje nadgradil s spoznavno zavestjo jazom ki upravlja z voljnim obnasanjem pravimo da ima clovek za razliko od zivali tudi voljo in razum v meditaciji se clovek odloci do bo bodisi zaradi blizanja numinoznemu ali zgolj zaradi mentalne higiene kot se to pretezno dogaja nase case jaz izkljucil to naredi s svojo voljo in pomoznimi sredstvi koncentracije ali z golo pozor nostjo do okolja v prakticnem smislu prekine miselni tok z ugasnitvijo misljenja izginejo zelje prihodnost preteklost in druge prvine jaza z ukinitvijo jaza ali spoznavne zavesti seveda v nas ne zazeva luknja ampak se na racun zacasno umaknjene spoznavne zavesti v nas razsiri temeljna cutilna zavest slednja je sicer porinjena v kot v vlogi nekaksne jazu ponizno sluzece pepelke v zenu imenujejo tako bivanje v stanju nemisljenja shikan taza samo sedenje razne sole in ucitelji so potem razvili se dolocene tehnicne pripomocke ki l a h k o pomagajo pri prehodu iz stanja telesnega sebe v numinozni sebe clovestva ali kot pravijo v zenu spoznanje obraza kot si ga imel pred rojstvom napor menihov ki sedijo v dvorani dharme in se borijo s steno v sebi ki jih locuje od tistega drugega ni manjsi od plesalcev plemena kung in zlasti neprimerno dolgotrajnejsi in mucnejsi med svecenisko in misticno duhovnostjo vlada nenehna napetost temeljeca na razliki med predstavljanjem in pricevanjem numinoz nega razpeta glede na ortodoksnost prve med krvavo obracuna vanje denimo farizejev z jezusom in norcevanje indijskega sredn jeveskega mistika cajtanje iz brahmanskih kolegov svetnik cajtanja je med transom strmoglavil s skale v morje cez nekaj dni so ga ribici ulovili v mrezo in izvlekli na obalo kot so se ga dotaknili so zapadli v ekstaticen ples ki se ni vec nehal po nekaj dneh so zaskrbljeni sorodniki zaprosili cajtanjo ki je medtem prisel iz transa naj kako pomaga ribicem preden jih bo konec svetnik jim je svetoval naj dajo vsakemu v usta pest riza iz svecenikove kuhinje ubogali so ga in plesa je bilo konec kot bi odrezal kritika religioznih obredov in njihovih izvrsevalcev prihaja tako s strani ljudi ki duhovnikom ocitajo odtujenost od numinoznega kot tistih ki jim ocitajo prodajanje megle ce ze ne delitve opija torej tako s strani r a z s v e t l j e n i h kot p r o s v e t l j e n i h toda ti ocitki veljajo le za relativno sodobni religiozni ritual v okviru drzavne ureditve nad katerim neumann tako vije roke kaksna sprememba od skupinskega rituala v katerem je bil slehernik navdihnjen z bogom in je nosil bozjo podobo v telesu in zivljenju smo prisli do ljudstva ki se nahaja pod skrbstvom zgolj obcinstva za nek obred pri katerem vcasih ne razume niti jezika temelj nesporazuma je v tem da tako tisti ki prisegajo na numinozno kot tisti ki branijo legitimno pravico razumskega obravnavanja duhovnosti ne vedo za izvorni ritual v katerem se izkustvo numinoznega druzi z ozavescanjem o sebi drugih in svetu oboje seveda poteka na nivoju psihicnih danosti dolocenega posameznika ali skupine ritual danes dileme potrebe in moznosti ena temeljnih znacilnosti sil nezavednega je da se manifestirajo ne glede na nase zelje ce jim pripravimo pot kar je kot smo ze rekli eden od smislov rituala nas blagoslovijo z energijo in spoznanjem sicer nas popelje tja kamor ne bi hoteli iti v sebi ali drugim skodljiva pocetja celo v zlocin vse kaze da se v nasih casih ritualne vsebine selijo na ulice glasbene dvorane bojisca in zasebnost in vendar imam obcutek da se clovek ne izogiba obrednemu ker ga ne potrebuje ampak ker je nad njim razocaran hladna prazna svetisca z rigidnim njemu in realnosti odtujenim obredjem ter bolestne reakcije na vse to v obliki okultnega ritualizma z njegovimi idoliziranimi vodji in suzenj skimi privrzenci mu pac slikajo znano odbojno asociacijo ob besedi obred ali ritual tezko bi bil pripravljen verjeti trditvi da ritual v svojem izvornem pomenu sluzi polnejsemu in srecnejsemu zivljenju posameznika njegovi integraciji s samim seboj soljudmi in resnicnostjo sveta sodobni clovek odkriva smisel in prihodnost v jasnih nacrtih in pogledih na politicnem znanstvenem ekonomskem ali filozofskem nivoju ali pa se prepros to razpusca v malih radostih in tegobah vsakdanjega zivljenja cudnemu obnasanju in tesnobam pri sebi in v okolju isce pros vetljene vzroke nezadovoljstvo neuspesnost politicno nezrelost krize moznost da so na delu neizziveti arhetipi clovekove pod zavesti se mu zdi absurdna in ideja da bi se lahko manifestirali v neki izdelani obredni obliki smesna in preziveta toda nekat eri med njimi tudi sociolog in biolog portmann mislijo drugace ritual je vse kaj drugega kot arhaicen ostanek primitivnega zivljenja ki bo pod vplivom razvijajocega se razuma neizogibno skopnel to ni res ritual je pripomocek trajno potreben druzbenemu zivljenju in prezirati ga kot izraz primitivnosti ali muzejsko posebnost bi po mojem prepricanju pomenilo tragicen nesporazum prav v zadnjem casu zapis je iz let tik pred drugo svetovno vojno pa tudi dandanes ne zveni zastarelo moja opomba so se nekateri poskusi obvladovanja mnozic zlasti v totalitarnih druzbah lotili tudi ritualne sfere na kar so nekateri izobrazenci spocetka gledali z vzvisenim prezirom da bi se potem zgrozili nad rezultati ki so jih povzrocili ti z rituali tako bogati sistemi zdi se mi torej bolj kot kdajkoli potrebno da se psihologi zavzamejo za proucevanje in sirjenje znanja ne le o pomenu rituala ampak tudi o potencialnostih ki jih vsebuje manipuliranje z mitskimi vsebinami in ritualnimi simboli ter dejanji predstavlja enega osnovnih odnosov med oblastniki in mnozico v drzavo organizirane druzbe na sreco rituala ga v nasih casih izpodriva vsaj v razvitem svetu manipuliranje s prirejeno resnicnostjo televizije toda politicni vodje se zmeraj radi segajo na mitolosko polico in s pojmi kot mladost borba zrtev zadevajo in aktivirajo nase arhetipske vsebine in sprozajo v nas pojacano s sorodnimi odzivi mnozice dobesedno spremenjena stanja zavesti in pripravljenosti na dejanja ki bi se jih s treznim premislekom nikoli ne lotili vendar so se skozi vso to dobo osamljene mnozice nasli posamez niki s potrebo in slutnjo moznosti neke drugacne postene obrednosti kot poti k socloveku in svetemu zato srecujemo povsod nestevilne poskuse obnove izvorne situacije preko ponovne integracije posameznika v skupino in znatni deli kultur religij in kultov so se rodili iz naporov v tej smeri toda primarna zdruzujoca situacija rituala mita umetnosti in druzbene resnicnosti vec ne obstaja neumann skusa skratka povedati da v nasi civilizaciji iz mnogih vzrokov skupinski ritual v izvirnem pomenu kakor bi ze bil zazeljen in potreben ni mozen kasneje bomo videli da to v dolocenih okoliscinah ne drzi a zdaj se ustavimo pri njegovi naslednji trditvi ki je po svoje pritrdilen dodatek prejsnjemu zanikanju takole pise dandanes srecujemo fenomen resnicnega rituala v treh primer ih v ustvarjalnem procesu v psihicni bolezni in v procesu individuacije ustvarjalni proces se dvigne na nivo rituala takrat ko ustvarja lec ne glede na zvrst ustvarjanja izstopi iz jaza v nadosebno stanje sebe in se odpre arhetipskemu vsakdo je najbrz ce ze ne osebno dozivel pa vsaj prisostvoval takemu ekstaticnemu ustvarjalnemu stanju ki vcasih lahko traja le nekaj sekund nadosebno stanje genuinega rituala ni vezano le na umet nisko ustvarjalnost ampak se lahko pojavi s pripravami ali spontano v sleherni clovekovi dejavnosti ob pitju caja spreho du po gozdu eroticnem odnosu lahko se celo zgodi da si skupina ljudi zada za cilj da bo vsebina njihovega kreativnega procesa poglabljanje in sirjenje izkustva nadosebnega stanja uresnicevanje bistva skupinskega rituala kot ustvarjalnega procesa ki vkljucuje tudi individuacijo je danes ze dejstvo omenili smo ze kompulzivne vdore sil podzavesti v nasa zivljenja v kriznih situacijah ali ob preprostem zanemarjanju odnosa do te sfere ki je pravzaprav nimamo kot hudomusno ugotavlja jung ker ima ona nas kadar nas ta vdor preplavi za daljsi cas ali za trajno in prevzame nadzor nad nasimi aktiv nostmi govorimo o psihicni bolezni pri psihicni bolezni in procesu individuacije se razkrije izvorna zascitna funkcija rituala v fazi pojavljanja arhetipa pride do usmerjanja le tega v urejevalen sistem ki ga ni pripra vila zavest ampak ga je dolocil sam arhetip ki kakor instinkt nosi v sebi lastno urejenost pri psihotiku smo price cloveku cigar aktivnosti po opisanem postopku vodi nezavedno njegova dejanja imajo dejansko pridih zivalske instinktivnosti temeljna znacilnost je odsotnost jaza in s tem zavedanja lastnih dejanj za razliko od nevrotika ki ima oboje in se svojih psihicnih stanj zaveda rekli smo ze da je odnos do arhetipicnega tako blagodejen kot nevaren neumann ga primerja z namakalnim sistemom kjer voda prinasa tako rast kot pustosenje ce se ne drzimo dolocenih pravil ki jih v tej metafori ponazarjajo nasipi prekopov pri delu z nevrotiki ki v bistvu potrebujejo utrjevanja jaza in odkrivanje ustreznih vedenjskih sistemov v katere se lahko brez skode oziroma celo v korist prelijejo sile arhetipskega je uporaba varovalne funkcije rituala ob ozavescevalni in socialni ponekod ze uveljavljena metoda terapije tako se torej lahko dogaja da nekoga vse zivljenje zeja po stiku z numinoznim in je pripravljen kot zenovski menih na desetletja napornega in vsakodnevnega kopanja vodnjaka da bi mu ce mu sploh bo nekega nenapovedanega trenutka butnila v presusena usta ziva voda numinoznega medtem ko nekomu drugemu ze sama omemba te vode najezi lase poznam dekle ki se ji ze od male ga zdaj sicer ze poredkoma dogaja posebna psihicna motnja ki jo opisuje kot razblinjanje jaza v dolocenih kriznih situaci jah se ji jaz preprosto stopi ostane v stanju nezavedanja lastnega obstoja kar se odraza v obcutju stopljenosti s svetom da ga premaga da se se nekako obdrzi na tleh in skupaj si pomaga z dotikanjem lastnega telesa gledanjem v ogledalu in govorjenjem s samo seboj njen prijatelj ki je ob vseh meditaci jah branju in iskanjih podobno blazeno stanje dozivel cisto slucajno le za nekaj trenutkov ne more razumeti njenega strahu pred ekstazo ona pa ne njegovega siljenja v ta grozni dogo dek in zdaj se srecujemo s tretjo avtenticno ritualno obliko sodob nosti s procesom individuacije ki ga kot novodobno obliko osebnostnega in duhovnega razvoja zagovarjajo jung in njegova sola v katero spada tudi neumann ritualno legitimnost daje temu procesu dejstvo da temelji na iskanju stika s posameznikovimi temeljnimi arhetipi in njihovo integracijo v zavest podobno vendar z drugimi cilji in tehnikami kot to poskusa psihoanaliza z odrinjenimi vsebinami osebne podzavesti razlika je tudi v tem da gre v prvem primeru za odkrivanje v drugem pa za prenehanje odrivanja ukvarjanje z kolektivnim nezavednim arhetipi in posledicno rituali je torej ustvarjalno dejanje in se eno pojasnilo zakaj je to podrocje in jungovska psihologija za njim tako blizu umetnikom in drugim ustvarjalcem v procesu individuacije je treba razlikovati med dvema nivo jema ritualne dejavnosti enim blizkim primarni resnicnosti v kateri je clovek dejaven v svoji celovitosti s slikanjem mandal ustvarjanjem plasticnih del in plesanjem ritualnega plesa in drugim nic manj pomembnim aktivno imaginacijo med katero izvaja ritual plesa ali obisk svetega kraja na docela fantazijski ravni zanimivo bi bilo izvedeti kaj vec o dejavni plati individualnega rituala individuacijskega procesa kot to dejavnost imenuje neumann on sam o njej vec ne pise in se je za razumevanje treba nasloniti na tovrstne aktivnosti samega junga opisane zlasti v njegovi avtobiografiji obcutek imam da je neumannu kot marsikateremu pripadniku te sole in intelektualcem nasploh blizja imaginarna dejavnost kar je razvidno tudi iz naslednjega citata dejansko v individualnem ritualu je znova mogoca psihicna enotnost med tistim ki izvrsuje ritual numinoznim in arhetip skim dogodkom psihicna enotnost zmeraj prisotna v izvornem ritualu ki pa je s tokom evolucije postala najprej problematicna potem pa docela izginila toda zdaj se dogodek vec ne dogaja med posameznikom in skupnostjo ampak znotraj psihe kjer je posameznik zastopan z jazom skupnost pa z globinsko plastjo podzavesti tudi njo prisotno v dusevnosti neumannu je ta oblika kar se tice posameznika poslednji in najvisji domet rituala kjer je oseba subjekt in objekt dogajanja v ritualnem prostoru duse kot njegovo prednost pou darja izognitev tezavnemu iskanju mnogih pogojev za izvedbo skupinskega rituala nevezanost na skupni urnik in moznost izved be po lastni potrebi in sposobnosti brez objektivnih omejitev dogovorov in pravil ki jih skupinski ritual nujno vsebuje pomena individualnega rituala se ne da zanikati naj je njegov znacaj individuacijski ali drugacen obstajal je ze ob boku primarnega skupinskega rituala bodisi kot posameznikovo osebno ritualno dejanje ali pa izkustvo v imaginaciji v obliki iskanja vizij ali duhovnih potovanj po katerih so zlasti znani samani to je torej stara in legitimna oblika iskanja stika z numinoznim pogosto pa uporabljana tudi kot klicanje numinoznih sil za pomoc pri zdravljenju ali za iskanje izhoda iz osebne kriticne situa cije poenostavljeno receno bi lahko zakljucili da je individu alni ritual zelo primeren za resevanje individualnih problemov pri tem pa si je treba biti na jasnem glede psihicnih dejavnikov in njihove vloge v tem dogajanju gre za ritualno interakcijo med jazom in kolektivnim nezavednim kot istocasnim predstavnikom arhetipskega in manjkajoce skupnosti psihicno gledano se jaz obraca na globlje plasti dusevnosti istega osebka vemo da jaz z numinoznim ne more neposredno komunicirati ampak mora predhodno skopneti na racun vzpostavljanja telesnega sebe ali preprosteje tudi v individualnem ritualu se mora clovek obracati na arhetip sko v sebi z nadosebnega nivoja z arhetipskim lahko torej komuniciramo le v spremenjenem stanju zavesti konec koncev se sanjati ne moremo ne da bi prej zaspali kako doseci ustrezno nadosebno stanje za komunikacijo s kolektivnim nezavednim je seveda posebno in tudi osrednje vprasanje pri vsej zadevi in seveda docela v obmocju osebnega izkustva in prakticnega uvajanja kot od pracasov eno je pri vsej stvari gotovo v osebnem ritualu kot pri slehernem resnem duhovnem iskanju ne moremo priti skozi brez dolocenih psihofizicnih nelagodnosti ce ze ne bolecin in solz kakorkoli ze taka trditev v nasem casu zveni nepopularno toda kakor ne moremo spreminjati zakonov fizike tako ne moremo niti tistih ki se ticejo duhovnosti obredi so resna zadeva se en nepopularen izraz toda sele takrat ko se potopimo na dno nase eksistencne krize smo zares pripravljeni ker smo ga zares potrebni na osebni ritual v praksi v takem ritualu stanja jaza in nadosebnega alternirajo paz v odvisnosti od valovanja eksistencne ali krizne energije ko je energetski naboj izcrpan naj bi izvajalec rituala razmislil besede in dejanja ki so se med obredom dogajali sporocila arhetipskega so pogosto prav tako kripticna in saljiva kot tista izrazena v sanjah toda ce jih znamo ali bolje ce si jih dovolimo razumeti so presenetljivo preprosta in zadevajoca v srciko problema kakrsenkoli odgovor ze dobimo in kakorkoli si ga razlozimo je ze sam nas iskreni poskus mocan vir notranjega miru in obodritve naj povzamem v bolj nadoseb nem stanju kot clovek je in bolj kot so njegovi klici nabiti s custveno energijo eksistencne nuje bogatejsi in pomembnejsi so odgovori arhetipskega sveta v njem bodisi da se manifestirajo kot be sede slike ples ali dejanja ki jih posameznik kot orodje numinoznega izvaja v kolikor pa se skusamo z numinoznim pogovarjati v udobnem nas lanjacu jaza se zavedajmo da se zabavamo zgolj s fantazijskim kramljanjem s samimi seboj ne glede kaksne rituale in bozanstva ze nasa fantazija cara v sicer zelo stimulativni knjizici e a johnsona o dionizicnem je na koncu zalosten primer take zares zgolj imaginarne komunikacije neke gospe z arhetipskim cisto v stilu ameriskega kavarniskega klepeta a la hallo archie ze veckrat sem opazil da pisci veckrat sijajno razgrnejo in obdelajo nek problem potem pa se neprijetno zozijo z dajanjem odgovora na njegovo resitev razlog je verjetno v tem da se premalo zavedajo da je njihov odgovor na nek obci problem po naravi stvari lahko le delen kljub strinjanju s pomembnostjo in legitimnostjo individualnega rituala pa se nekako ne morem ogreti za mnenje da gre za trium falni vrh clovekove ritualne dejavnosti ne bi ponavljal lamenta cij ker dejstva vsak dobro pozna o sodobni alienaciji idejni razlicnosti parcialnosti psihofizicni razvitosti komodnosti preplasenosti in se stotniji ostalih preprek avtenticnemu skupinskemu ritualu indikativno je ze dejstvo da je vernik pogosto blizje numinoznemu ko je sam s seboj kot pa med masnim obredom kar sicer ni v nasprotju z jezusovim priporocilom o molitvi v samoti to pa spet prica da tudi v njegovem casu ni bilo z obredom dosti drugace kaksno je dejansko psihicno stanje vernikov med maso opisuje ekstremen kar tragikomicen johnsonov dozivljaj ko bi si naj na duhovnikovo povabilo podali roke in mu je zgrozena soseda ponudila le mezinec in se tega v rokavici pisatelj se je z njim pazljivo rokoval potem pa v izbruhu svete ga besa soseda na drugi strani dvignil od tal v medvedjem objemu in tako v zbeganem obcestvu kajpak prekinil ritual predajanja miru tudi v evolutivnem ali bolje regresivnem smislu bi se racun glede usode rituala izsel najprej udelezenost s psihofizicno celovitostjo potem prisostvovanje le z ocmi in usesi nazadnje pa le se ritual kot intrapsihicno dogajanje res prava deaktivaci ja cloveskega bitja paralelna z njegovo kopneco fizicno udelezbo tudi na drugih podrocjih skupinskega in osebnega zivljenja z virtualno resnicnostjo tokraj obzorja pa vendar ne gre metati puske v koruzo najprej sta tu mati narava in nasa instinktivna osnova v katero je vtkana tudi ritualna dispozicija in ta je ker smo primati skupinska pri marni skupinski ritual je cvrsto zapisan v nasih genih saj je lovsko obdobje ko smo ga izvajali trajalo neprimerno dlje kot vsa naslednja to niso hipoteticni sklepi ampak vedno znova potrjevana izkustva ko se skupina slucajno zbranih ljudi v ugodnih okoliscinah in ob ustrezni stimulaciji v tridesetih minutah prelevi v ubrano skupnost ki samo sebe preseneca s cvrstostjo plesnega ritma bobnanja in gibanja ki pri posamezni kih ze drsi v nadosebno stanje telesnega sebe in nenazadnje in najvaznejse potrebujemo skupnost in reci moram pa saj to je tudi naravno celo pred numinoznim res pa je da ni lepse cloveske skupnosti od tiste ki se zbere zaradi iskanja clovekovo vsakdanjost presegajocega neizraznega videli smo da je tudi posameznikov napor v to smer v veliki meri odvisen od podpore skupine in da lahko med ritualom le z njeno pomocjo prebije zid ki ga locuje od izkustva svetega mnogo ljudi nasega casa se zaveda potrebe po ozivitvi avtenticne duhovnosti nase civilizacije to je osebnih in skupinskih blizanj izkustvu numinoznega ki bi v teoriji in praksi ne bila navzkriz s temeljnimi postulati te druzbe individualnostjo demokraticnostjo in razumsko presojo neumann je prisel do enega od odgovorov vendar je poleg individualnega mozen tudi skupinski ritual inividuacijskega procesa kjer posamezniki svoja blizanja arhe tipskemu spletajo v novo obliko primarnega obreda tudi portmann uvideva nujnost vpeljave skupinskega rituala kot bo to ze tezavno v naso civilizacijo ta potreba po njegovem izhaja tudi iz nekaterih inherentnih socialnih napetosti ki se jih ne bo dalo resevati brez novih pristopov na podrocju ritual nega in duhovnega nasploh kot temeljni problem sodobne civiliza cije izpostavlja po eni strani narascajoco stevilcnost ekspanzivnost in prepletanje do sedaj relativno izoliranih etnicnih skupin kar vse sloni na rastocem tehnoloskem napredku ta civilizacijski fenomen planetarnega prepletanja se sooca s clovekovo naravno potrebo po zivljenju v skupini ki ohranja svoje posebnosti na tudi cisto majhne drugacnosti pri neclanih pa gleda kot na tujost ali kar divjastvo soocenje med kulturno tehnolosko in gospodarsko teznjo po glo balizaciji in bioloskim zapiranjem v skupine predstavlja torej po portmannu osnovo nasega civilizacijskega konflikta neobhodno odpravljanje te napetosti bo med drugim odvisno tudi od bodocega razvoja rituala ki od zmeraj podpira zgodovin sko uresnicitev tipicne oblike clovekovega zivljenja po eni strani bo moral ustrezati osnovnim zahtevam po zivljenju v majh nih skupinah po drugi pa bo moral urejati in zagotavljati na docela nov nacin srecevanje med clani vsega clovestva clovekov duhovni razvoj se ne bo mogel omejevati le na narascajoce poudarjanje racionalnega ampak bo vse bolj pogojen tudi s prisotnostjo izvenrazumske ustvarjalnosti bodoca kreativ na dejanja izvirajoca iz sodelovanja med clovekovo racionalno in izvenracionalno sfero bodo morala ustvariti nove rituale srecevanja in sozitja ki bodo vkljucevali tudi religiozne as pekte tega fenomena samo tako bo lahko ritual tudi v bodoce ohranjal svojo funkcijo ucinkovitega urejevalca vseh visjih to je socialnih oblik zivljenja bioloske raziskave so nam pokazale kako se lahko isti organ na razlicne nacine vkljuci v raznovrstne oblike bivanja in opravlja svoje naloge na razlicnih pomenskih nivojih upajmo torej da nam bo to spoznanje pomagalo pri resevanju tezkega problema vkljucenja tega pomembnega sredstva druzbenega srecevanja ki se imenuje ritual v oblikovanje bodocih cloveskih skupnosti s portmannom se v celoti strinjam tezave bodo res nemajhne kajti mnogo ljudi ni pripravljenih rituala vkljuciti niti v svojo zavest kaj sele v zivljenje pac v skladu z njihovimi izkustvi z obredi ki so z ozirom na izvorni pomen le psevdorituali tem ljudem je treba najprej povedati da resnicnih ritualov sploh ne poznajo potem pa jim na podlagi njihovih lastnih psihicnih vsebin in izkustev omogociti vsaj slutnjo avtenticnega obreda potem je treba tak ritual ustvariti kar pomeni obenem ze tudi njegovo vkljucitev v druzbo ne zdi se mi odvec ponovno poudariti da pri tem iskanju ne gre za obnavljanje zunanjih etnoloskih oblik prvotnega rituala ampak za uresnicevanje njegovega objektivnega bistva skupinski ritual ki temelji na izvornih izhodiscih posamezniko vega stika z drugimi in z arhetipskim je ze po naravi obojega omejen na manjse stevilo ljudi saj je vsakdo v interakciji z vsemi numinozno pa tudi ni nekaj kar se naenkrat pojavlja tisocim kakor se to ze vcasih nekaterim dozdeva v nadosebnem stanju telesnega sebe zasebne jezikovne in etnicne razlike med ljudmi skopnijo pa tudi temeljni bivanjski vzorci arhetipi so lastni vsemu clovestvu ritual ki ga klice portmann je torej lahko le sodobna obnovitev primarnega rituala izvajanega z upostevanjem ze omenjenih da nosti nase civilizacije in prilagojenega posameznikom in okoljem v katerem se dogajajo proces porajanja in razvijanja takih ritualov in komplementarnih oblik druzenja ter misljenja in duhovnih praks je danes ze v teku ne da bi sirsa javnost vedela za njegov obstoj pogosto pa niti posamezniki in skupine ne drugi za druge sredica tega dogajanja je tisto cesar nam nasa tehnoloska civilizacija ne bo mogla nikoli nadomestiti saj je njena manjka joca komplementarnost bivanjsko goli clovek pred soljudmi in svetim v lastnih globinah in kozmosu opombe erich neumann significato psicologico del rito v il rito quaderni di eranos edizoni red como str e neumann op cit str adolf portmann riti animali v il rito str a portmann op cit str neumann op cit str portmann op cit str citirano po e a armstrong bird dis play and behaviour str o a neumann op cit str l ibid str jeryz grotowski performer ce dont je me souviens v zborniku centro di lavoro di j grotowski zal centro di sperimentazione e la ricerca teatrale pontedera l l neumann op cit str joseph campbell historical atlas of world mythology vol the way of the animal powers summerfield press london l str neumann op cit str neumann op cit str str str str filozofski slovar matice hrvatske zagreb neumann op cit str a portmann op cit str neumann op cit str str str str str str robert a johnson ecstasy understanding the psychology of joy harper san francisco