medenosrce gif bytes uvod odvisnost se najpogosteje razvije za tisto substanco ki deluje depresivno ali stimulativno na c in povzro~a spremembe v razpolo`enju in obna anju najpogosteje so to morfin in njemu podobni analgetiki barbiturati in trankvilanti amfetamin kokain in niz drugih psihoaktivnih substanc alkohol ha i meskalin vse te substance ozna~ujemo kot droge primarni pomen naziva droge je da je to snov rastlinskega ali `ivalskega izvora ki se uporablja za namene zdravljenja ele sekundarno pa se je to za~elo uporabljati za snovi ki delujejo na ~lovekovo psiho odvisnost ki jo povzro~ajo droge je lahko psihi~na ali psihofizi~na psihi na odvisnost osebe ki so psihi~no odvisne imajo potrebo po jemanju droge ker jim daje ob~utek ugodja evforija ali pa prepre~i ob~utek nelagodnosti emocionalne napetosti in strahu stopnja psihi~ne odvisnosti je lahko razli~na od blage `elje do neustavljive potrebe taka oseba lahko prekine z jemanjem v vsakem trenutku brez posebnih psihi~nih in telesnih motenj v te`jih primerih pa prekinitev u`ivanja povzro~i psihi~ne v~asih pa tudi telesne motnje ki lahko ogrozijo `ivljenje v najhuj i obliki se ka`e kot kroni~na recidivirajo~a bolezen govorimo o toksikomaniji fizi na odvisnost pri tej obiki odvisnosti se metabolizem prilagodi na stalno prisotnost droge e pade koncetracija v mo`ganih pod kriti~en nivo oz ob aplikaciji antagonistov se pojavi reakcija organizma ki je obi~ajno nasprotna akutnemu efektu droge to imenujemo abstinen~ni sindrom traja do dni in je za vsako drogo karakteristi~en fizi~na odvisnost se razvije le pri centralnih depresorjih ne pa pri stimulativnih substancah pri stimulatorjih se razvije toleranca za centralni efekt u`ivalec stalno pove~uje dozo zna aj odvisnosti na nastanek odvisnosti vpliva ve~ faktorjev ki se samo delno nana ajo na specifi~ne lastnosti droge izbira droge njeno farmakolo ko obna anje na~in in pogostnost u`ivanja vplivajo na hitrost nastajanja odvisnosti vpliv ima tudi struktura osebnosti dru`insko in socialnokulturno okolje narkoti ni analgetiki analgezija je odstranitev bole~ine brez izgube zavesti poznamo narkoti~ne in nenarkoti~ne analgetike razlikujejo se po na~inu delovanja a narkoti~ne lahko zlorabimo pri njih se razvije toleranca zato jih uporabljamo le kraj i ~as b narkotiki so mo~nej i analgetiki od nenarkotikov vendar ne zmanj ujejo vnetja c narkotiki podle`ejo metabolizmu ob prvem prehodu skozi jetra oralna doza je ve~ja od parenteralne doze za enak u~inek d narkotiki delujejo na c s nenarkotiki pa delujejo analgeti~no na periferiji v skupino narkotikov spadajo alkaloidi ki jih najdemo v opiju in njihovi polsintetski derivati ali opiati pa tudi sintetske snovi ali opioidi ki imajo podobne u~inke ne pa obvezno tudi kemijsko strukturo alkaloidi v opiju so dveh tipov fenantreni morfin kodein benzilizkinolini noskapin papaverin osnovni strukturni element ki je skupen vsem molekulam opiatov je gama fenil n metil piperidin mehanizem delovanja poznamo ve~ razli~nih vrst receptorjev za vezavo opioidov in endogenih opioidnih peptidov razlikujejo se po selektivnosti zanje in po farmakolo kih u~inkih mi receptorji morfin kot antagonist nalorfin kot kompetitivni antagonist posredujejo analgezijo respiratno depresijo in fizi~no odvisnost kapa receptorji nalorfin kot agonist morfin u~inkuje ibko ali ni~ so odgovorni za spinalno analgezijo miozo in sedacijo sigma receptorji so odgovorni za halucinacije in za stimulacijo miokarda obstajajo e drugi receptorji delta epsilon katerih vloga e ni poznana te receptorje najdemo v sinapsah senzori~nih in integrativnih jeder c s najdemo jih v limbi~nem sistemu spinoretikularnih traktih medularnih talami~nih jedrih hipotalamusu v regijah vpletenih v ob~utja bole~ine substantia gelatinosa spinalno jedro trigeminusa so tudi v nucl tractus solitarii in v drugih jedrih povezanih z vagalnimi refleksi narkoti~ni antagonisti sem spadajo substance ki imajo namesto ch skupine na du iku vezan alil ch ch ch to so nalorfin naloxon naltrexon morfin je najpomembnej i narkoti~ni analgetik farmakolo ki u inki terapevtska doza morfina ~loveka uspava narkoza in povzro~i pri nekaterih evforijo pa tudi disforija in slabost nista redki a analgezija subkutana in intramuskularna injekcija mg morfina odstrani tudi najmo~nej o bole~ino pri odraslih pacientov placebo efekt je prisoten v oralna doza za isti u~inek je ve~ja okoli mg b respiracija morfin zmanj a ob~utljivost dihalnega centra za co in prenehanje dihanja je pogosto vzrok smrti pri zastrupitvi z morfinom retencija co pri dajanju morfina povzro~i cerebralno vazodilatacijo in pove~an interkranialni pritisk c ekscitacija morfin ni unimorfen zaviralec nevralnih struktur pri dovzetnih osebah je lahko tudi ekscitatoren ~ bruhanje morfin deluje predvsem na kemoreceptorske centre v meduli oslabi tudi center za bruhanje ki je v bli`ini zato slede~e si doze navadno ne povzro~ajo slabosti in bruhanja d zenice pod vplivom morfina se zo`ijo odvisne`i imajo zo`ene zenice med abstinen~no krizo pa se maksimalno raz irijo e gastointestinalni trakt morfin povzro~a zaprtje zato se majhne doze uporabljajo za zdravljenje diarej zve~uje tonus intestinalnih gladkih mi ic zavira propulzivno peristaltiko upo~asni praznjenje `elodca f ol~nik in `ol~ni vodi morfin povzro~a kr~enje gladkih mi ic v `ol~niku za zdravljenje bole~in v tem predelu so zato bolj i analgetiki ki ne povzro~ajo kr~enja gladke muskulature g kardiovaskularni sistem morfin zmanj a arterijski upor in tonus ven to lahko vodi v ortostatsko hipotenzijo ta u~inek izkoristimo ob zmanj anem delu ventriklov pulmonalni kongestiji in edemih h bronhialne gladke mi ice morfin povzro~a kontrakcijo gladkih mi ic kar vodi v zo`anje dihalnih poti astmatikom se zato morfina ne daje i genitourinarni trakt opiati povzro~ijo kontrakcijo uretra in pove~ajo tonus sfinktra mehurja kar lahko vodi v retencijo urina morfin povzro~a tudi izlo~anje adh retenco vode terapevtska uporaba a analgezija npr odprava bole~ine pri miokardnem infarktu pri terminalnem stadiju neozdravljive bolezni b akutno zdravljenje dispneje zaradi pulmonalnega edema kjer morfin zmanj a periferni upor in zve~a kapaciteto `ilnega sistema c morfinu podobne snovi se uporabljajo pri mo~nih diarejah kontraindikacije a po kdobe glave ali po kraniotomiji b bronhialna astma in druga hipoksi~na stanja c akutna alkoholna intoksikacija d konvulzijske motnje e nediagnosticirana akutna abdominalna stanja odvisnost in toleranca pri opiatih se razvije fizi~na odvisnost in toleranca ni pa dokazov da bi pri lo do okvar `iv~evja zaradi tolerance je potrebno ob kroni~nem u`ivanju zve~evati doze za dosego istega efekta odvisne`i vzamejo tudi g morfija na dan letalna doza pri neu`ivalcih pa je mg po enem do dveh tednih abstinence se zopet pojavi ob~utljivost za nizke doze toleranca se razvije na vse u~inke morfina razen na o`enje zenic ki so pri odvisnikih zo`ene tudi pri majhnih dozah toleranca se razvije ker konstantno dajanje morfina inhibira nastajanje endogenih opoidov enkefalinov ko prekinemo dajanje morfina nezadostna koli~ina analgetskih snovi endogenih in eksogenih povzro~i abstinen~ne znake le ti se za~nejo pojavljati ur po zadnji dozi in dose`ejo vrh med in urami cel sindrom pa traja dni tresenje in raz irjene zenice se pojavijo po urah med in dnem ko simptomi dose`ejo vrh so znaki ibkost nespe~nost ~revesni kr~i slabost bruhanje diareja bole~ine v mi icah nog in spodnjem delu hrbta dvig krvnega pritiska in frekvence sr~nega utripa ko`a je hladna zastrupitev pri mo~ni zastrupitvi z morfinom je oseba komatozna in cianoti~na dihanje je po~asno ali odsotno zenice so ozke mioza osebo zdravimo z antidotom kot so naloxon nalorfin naltrexon e ne zdravimo zastrupitve pride do hude splo ne hipoksije zaradi depresije dihanja razvije se hipotenzija kasneje ok heroin je acetiliran polsintetski derivat z mo~nim evfori~nim in analgeti~nim u~inkom ve~inoma ga izkori ~ajo u`ivalci mamil zato je v nekaterih dr`avah njegova uradna proizvodnja in klini~na uporaba prepovedana ponekod pa ga uporabljajo tudi klini~no kot analgetik acetilne skupine pripete na skelet morfina mo~no zmanj ujejo polarnost spojin zato hitro prodira skozi krvno mo`gansko pregrado vendar pa se v organizmu spojina hitro hidrolizira v acetilmorfin in naprej v morfin ki naj bi bil glavni povzro~itelj u~inkov heroina u~inki heroina se pojavijo prej in trajajo dlje kot pri uporabi morfina heroin povzro~a hudo zasvojenost zdravljenje odvisnosti najprej je potrebno zdraviti fizi~no odvisnost to lahko naredimo s postopnim zmanj evanjem doze pod zdravni kim nadzorstvom zadnje ~ase uporabljajo klonidin ki je centralno antihipertenzijsko zdravilo za katerega so ugotovili da zmanj uje znake prenehanja jemanja drog in je varen in u~inkovit za opioidno detoksifikacijo po detoksifikaciji sledi psihosocialna rehabilitacija ugotovili so da z dajanjem metadona olaj ajo odvajanje od heroina in rehabilitacijo metadon je sinteti~no opiatu podobno zdravilo uporabljajo ga z namenom prepre~evanja abstinen~nih simptomov ko ti ogro`ajo `ivljenje zdravilo se dobro resorbira v git in se le delno deaktivira pri prvem prehodu skozi jetra zato ga apliciramo oralno analgeti~ni in drugi u~inki metadona so podobni morfinu prav tako se pojavi tudi toleranca in fizi~na odvisnost abstinen~ni simptomi pri odvajanju od metadona pa so precej bla`ji kot na primer pri heroinu metadon ne povzro~a ob~utka evfori~nosti ali somnolence sedativi hipnotiki uporaba hipnotiki so depresorji c s in povzro~ijo stanje podobno spanju ista zdravila povzro~ijo v manj ih koncentracijah samo zaspanost in umirjenje imenujemo jih sedativi pomirjevala v ve~jih koncentracijah ta zdravila povzro~ijo splo no anestezijo v e ve~jih pa komo in smrt nara ~anje koncentracije sedacijaspanje hipnoti ni u inek splo na anestezijakomasmrt odnos med dozo in u~inkom je pri barbituratih linearen pri benzodiazepinih pa tudi znatno pove~anje doze ko dose`emo hipnoti~ni u~inek ne povzro~i anestezije in kome benzodiazepini predstavniki klordiazepoksid diazepam fluorazepam oksazepam lorazepam nitrazepam triazolam mehanizem delovanja benzodiazepini olaj ujejo in potencirajo prenos gaba v c s s potenciranjem inhibitornega delovanja gaba se zmanj a stimulacija nevronov v mnogih delih mo`ganov za gaba in benzodiazepine obstajajo specifi~ni receptorji benzodiazepini pove~ajo vezavo gaba na receptorje lahko pa tudi sami aktivirajo kloridne kanale aktivacija receptorjev povzro~i aktivacijo kloridnih kanalov in to omogo~i vstopanje klorovoh ionov iz ekstracelularnega v intracelularni prostor in tako se ustvari inhibitorni postsinapti~ni potencial ipsp benzodiazepini poleg tega spreminjajo aktivnost proteina gaba modulina ki deluje na iste receptorje kot gaba s tem ko benzodiazepini ve`ejo gaba modulin olaj ajo vezavo gaba na njene receptorje farmakolo ki u inki v ve~jih dozah izzovejo spanje normalno spanje ima dve fazi non rem spanje eeg ne ka`e elektri~ne aktivnosti ni bistvenih premikov o~esnih zrkel delimo ga na tiri stadije rem spanje eeg ka`e elektri~no aktivnost ki je zelo podobna tisti v budnem stanju hitri premiki o~esnih zrkel vsi hipnotiki delujejo na faze spanja skraj ajo fazo uspavanja podalj ajo trajanje drugega stadija non rem faze spanja skraj ajo trajanje rem faze spanja klini~no koristni efekti so samo prvi in drugi hitra prekinitev jemanja hipnotikov lahko povzro~i podalj anje rem faze spanja benzodiazepini povzro~ijo tudi blago relaksacijo skeletnih mi ic mehanizem je inhibicija polisinapti~nih refleksov v c s dovolj velike doze zmanj ajo tudi `iv~no mi i~ni prenos terapevtska uporaba zdravljenje nespe~nosti pred anestezijo za umiritev bolnika relaksacija skeletnih mi ic ustavitev ali prepre~evanje kr~ev zdravljenje epilepsije pri abstinen~nem sindromu pojavi se pri zdravljenju odvisnosti od etanola in zdravil odvisnost odvisnost od benzodiazepina je malo verjetna a je v principu mo`na fizi~na odvisnost je mo`na e posebej ~e jih bolnik jemlje dalj ~asa v tem primeru lahko nenadna prekinitev jemanja povzro~i abstinen~ni sindrom ki se ka`e kot razdra`ljivost znojenje motnje spanja vrtoglavica v najte`jem primeru tudi kr~i vendar pa so benzodiazepini varna zdravila ~e jih primerjamo z drugimi sedativi in hipnotiki e posebej z barbiturati barbiturati predstavniki fenobarbiton metilfenobarbiton ciklobarbiton vinilbarbiton pentobarbiton so oksi derivati barbiturne kisline farmakolo ki u inki in mehanizem delovanja sedacija spanje in anestezija spremenijo prevodnost plazmaleme nevronov za natrijeve in kalijeve ione kar ima za posledico zmanj ano vzdra`nost nevrona podalj a se tudi refraktarna doba in zmanj a se frekvenca prenosa signalov vzdol` nevrona vplivajo tudi na prenos signala preko sinaps zmanj ajo epsp in zve~ajo ipsp vpliv na metabolizem serotonina in kateholaminov v c s serotonin v c s regulira non rem fazo spanja in prekine rem fazo spanja hipnotiki pove~ajo koli~ino serotonona v mo`ganih kar povzro~i pojav spanca prepre~evanje kr~ev zmanj ajo ob~utljivost motori~ne plo ~ice na acetilholin odklopijo ooksidacijo od fosforilacije lokalno lahko zmanj ajo perfuzijo c s kar povzro~i hipoksijo teh delov so tudi antagonisti trh trh deluje stimulatorno na ~itnico in direktno na c s terapevtska uporaba epilepsija intravenska anestezija nespe~nost vznemirjenost napetost strah zaskrbljenost zaviranje nastajanja mo`ganskih edemov odvisnost toleranca in zdravljenje pride do psihi~ne in fizi~ne odvisnosti nenadna prekinitev jemanja barbituratov povzro~i tremor anksioznost kr~e razvije se farmakodinami~na funkcionalna in farmakokineti~na toleranca farmakodinami~na ima ve~jo vlogo pri zmanj anem efektu barbituratov zdravljenje odvisnosti poteka s postopnim odvzemanjem zdravila amfetamin amfetamin je simpatomimetik ki spada med spodbujevalce centralnega `iv~nega sistema glede na kiralni center se lahko pojavlja v d ali l obliki od katerih je d dekstroamfetamin bolj aktivna na c s mehanizem delovanja ni e do podrobnosti poznan ve pa se da zavira vra~anje kateholaminov adrenalin noradrenalin dopamin iz sinapti~nega prostora nazaj v `iv~ni kon~i~ privzem ta svoj u~inek povzro~i z vezavo na prena alne molekule ki normalno prena ajo kateholamine tako pa so zasedene s simpatikomimetikom farmakolo ki u inki efekte amfetamina delimo na centralne in periferne centralno spodbuja nekatere dele c s periferno pa deluje kot simpatikomimetik kar se ka`e z vazokonstrikcijo hipertenzija tahikardijo pojaviji se lahko tudi suha usta terapevtska uporaba zmanj evanje apetita anoreksi~ni efekt zdravljenje narkolepsije zdravljenje vedenjsko motenih hiperaktivnih otrok anoreksi~ni efekt je dvomljivega pomena saj se nanj hitro en do dva tedna razvije toleranca zdravljenje pa spremljajo tudi neprijetni stranski u~inki odvisnost toleranca in zdravljenje amfetamin je pogosto zlorabljen ker povzro~a evforijo izbolj a razpolo`enje spro`a ob~utek ugodja zmanj a ob~utek utrujenosti pove~a samozavest ker ga zaradi vseh teh efektov uporabljajo tudi portniki se je amfetamin zna el na listi prepovedanih po`ivil amfetamin se lahko u`iva oralno z inhalacijo sniff intravenozno ali s kajenjem predvsem pri kajenju in intravenoznem u`ivanju je mo`no predoziranje ki se ka`e z zmedenostjo tremorjem hiperrefleksijo in razdra`ljivostjo prisotni so tudi kardiovaskularni efekti motnje krvnega pritiska sr~nega ritma kar lahko vodi do kome po dal em ~asu jemanja se lahko razvije amfetaminska psihoza ki spominja na paranoidno shizofrenijo razvije se lahko tudi mentalna zaostalost na nekatere efekte amfetamina se razvije toleranca tako se s~asoma zmanj ajo evfori~ni efekti zaradi ~esar si odvisniki zvi ujejo odmerke `al pa se toleranca ne razvije na kardiovaskularne in stranske psihoti~ne u~inke amfetamin povzro~a visoko stopnjo psihi~ne odvisnosti fizi~ne pa kot ka`e ne ob prenehanju jemanja se lahko razvije resna depresija z mo`nostjo nagnjenosti do samomora razvije se hipersomnolenca razpolo`enje se izbolj a v nekaj dneh zaspanost in `elja po amfetaminu pa trajata e nekaj tednov halucinogeni tevilne droge lahko inducirajo halucinacije e posebej ~e jih jemljemo v toksi~nih dozah sinonimi za halucinogene so psihadeliki psihatogeni in psihozomimetiki ker lahko povzro~ajo stanja podobna psihozam ve~inoma imajo razli~ne farmakolo ke efekte in pravzaprav nobenega zdravilnega u~inka za halucinogenski tip zasvojenosti je zna~ilna izra`ena psihi~na odvisnost fizi~ne odvisnosti ni toleranca pa je odvisna od vrste halucinogena najbolj poznani halucinogeni so lsd fenciklidin meskalin psilocibin lsd lsd ali dietilamid lizerginska kislina sodi po kemi~ni sestavi med alkaloide lsd kot tak je samo eden od mnogih polsintetskih derivatov lizerginske kisline pridobivamo ga iz glive ki napada r` in druge `itarice mehanizem delovanja po delovanju je antagonist deprimira blokira delovanje dihidroksi triptamina ht verjetno deluje na presinapti~ni serotoninergi~ni receptor in tako inhibira izlo~anje ht farmakolo ki u inki e v zelo majhnih dozah g povzro~a razli~ne efekte na `iv~evje ki se ka`ejo kot vidne iluzije halucinacije v `ivih barvah realni predmeti so v spremenjeni obliki izguba ob~utka za ~as motnje spomina ote`ko~eno mi ljenje in razsoja znaki popolne depersonalizacije gre za edinstvene in spremenljive senzori~ne izku nje trip u~inki pa trajajo ur simptomi ki se pojavijo ob jemanju lsd se lahko nepri~akovano pojavljajo e dneve tedne ali celo mesece kar imenujemo flashback ob tem lahko pride celo do sprememb mi ljenja in zaznav u~inek je do neke mere odvisen od psihi~nega stanja volje pri~akovanja u`ivalca emocionalno stanja lahko variira od ekstaze do popolnega obupa somatski efekti se ka`ejo kot vrtoglavica slabost tremor parestezije ataksija mi i~na diskoordinacija midrijaza terapevtska uporaba antipsihotiki se uporabljajo za zdravljenje zmedenosti lahko pa potencirajo tudi slabe stranske efekte lsd nikoli na povzro~i smrti odvisnost in toleranca izra`ena je psihi~na odvisnost fizi~ne ni toleranca se razvije precej hitro vedar tudi izgine ~e jemalci nekaj ~asa abstinirajo fenciklidin pcp angelski prah je polsinteti~ni izdelek ki se je v medicini sprva pojavil kot disociativni anestetik ker naj bi povzro~al neob~utljivost za bole~ino preko lo~evanja telesnih funkcij od razuma bolnika vendar so na bolnikih ki so se budili iz anestezije opa`ali tudi halucinogeno delovanje je zelo nevaren ker lahko privede do razli~nih akutnih in dolgotrajnih toksi~nih efektov v medicini se zato namesto fenciklidina uporablja analog ketamin ki nima tak nih efektov se pa pcp e naprej uporablja v veterini pcp je danes najpogosteje uporabljan halucinogen odvisne osebe ga u`ivajo s kajenjem tobak oralno ali parenteralno efekti na `iv~evje se ka`ejo kot dezorientacija ob~utek popa~enih slik stvarnosti izguba propriocepcije u~inki so mo~no odvisni od koli~ine u`ivalec je lahko razburjen ali pa se zapre sam vase napadalno ali nemogo~e obna anje in agresija lahko spremljajo psihoti~no stanje ki se pojavi ali med samim jemanjem droge ali kasneje somatski efekti so nistagmus ataksija rigidnost tahikardija hipertenzija potenje v ve~jih koli~inah lahko povzro~i kr~e epilepti~ni status hipertenzivno krizo zastoj srca oz delovanja respiratornega sistema komo in celo smrt opisana ja tudi toleranca meskalin pridobivamo ga iz kaktusa poznanega pod imenom peyote ali meskal in se ponekod po svetu uporablja pri verskih ceremonijah kemijsko je trimetoksi fenetilamin in je podoben simpatikomimeti~nim aminom efekti na `iv~evje so podobi kot pri lsd najpomembnej e so halucinacije v `ivih barvah trajajo pa ur toleranca in psiholo ka odvisnost se razvijeta s stalno uporabo fiziolo ka odvisnost ni znana psilocibin psilocin pridobivamo ga iz rastlin ki rastejo v mehiki kemijsko je n dimetil triptamin in je podoben serotoninu efekti na `iv~evje so podobni kot pri lsd in meskalinu pojavijo se `e po min trajajo ure alkohol alkohol predvsem etanol ob~asno pije populacije ima zaradi pitja v~asih probleme mo kih in `ensk pa ima perzistentne te`ave alkoholizem polovici zlo~inov in prometnih nesre~ botruje alkohol mehanizem delovanja etanol je majhna vodotopna molekula iz gastrointestinalnega trakta se hitro absorbira predvsem v proksimalnem delu tankega ~revesa absorpcijo pove~ujejo hitro praznjenje `elodca pomanjkanje hraniv karbonacija ampanjec in zmerna koncentracija etanola okoli vol v krvi dose`e najvi jo koncentracijo minut po zau`itju se ga izlo~i skozi plju~a z urinom in znojem ve~ina pa se v jetrih oksidira v acetaldehid na dva na~ina v citosolu z alkoholno in aldehidno dehidrogenazo pove~a se razmerje med nadh in nad kar vodi do znanih u~inkov na metabolizem pri visokih koncentracijah etanola z mikrosomnim etanol oksidirajo~im sistemom meos v aer iz acetaldehida nato nastane acetat ta pa vstopa v cikel trikarboksilnih kislin mehanizmi delovanja niso popolnoma raziskani etanol pove~uje fluidnost celi~ne membrane s tem pa spreminja funkcijo receptorjev za nevrotransmiterje funkcijo ionskih kanal~kov in inhibira delovanje razli~nih encimov na k atpaza acetilholin esteraza pove~uje tudi tevilo gaba receptorjev v centralnem `iv~evju farmakolo ki u inki na c s deluje kot depresor pri akutni zastrupitvi zasledimo manj o ostrino vida podalj an reakcijski ~as motnje v koordinaciji delovanja skeletnih mi ic evforijo napetost depresijo agresivno obna anje zmanj ano seksualno aktivnost v kardiovaskularnem sistemu deprimira kontraktilnost miokarda alkoholna kardiomiopatija in povzro~a periferno vazodilatacijo v `elodcu pove~a sekrecijo hcl dra`i sluznico hiperemija vnetje v jetrih se zmanj a koli~ina glikogena lahko pride do ma ~obne metamorfoze hepatitisa in ciroze v ledvicah se zmanj a diureza zaradi inhibicije sekrecije adh farmakolo ki u~inki etanola so odvisni od doze hitrosti nara ~anja koncentracije v plazmi hkratne prisotnosti drugih u~inkovin preteklih izku enj odvisnost in toleranca metaboli~na oz farmakokineti~na pove~a se metaboli~na razgradnja etanola v jetrih celi~na oz farmakodinami~na nevrokemi~ne adaptacije ali spremembe celi~nih membran lahko prispeva k fizi~ni odvisnosti vedenjska kroni~no u`ivanje alkohola privede do fizi~ne in psihi~ne odvisnosti alkoholizem do fizi~ne odvisnosti pride zato ker se nevroni tako adaptirajo da potrebujejo etanol za optimalno delovanje marijuana marijuana je splo no ime za rastlino canabis sativa uporablja se jo `e stoletja predvsem zaradi njenega u~inka evforije in je ena glavnih mamil dana njega ~asa ostala imena rastline ali njenih produktov so konoplja hashish bhang ganja chasra in dagga vsi deli mo ke in `enske rastline vsebujejo psihoaktivne kanabinoide z najvi jo koncentracijo v cveto~ih vr i~kih v rastlini je vsaj kemi~nih snovi od katerih je strukturno podobnih l tetrahidrokanabinolu glavni psihoaktivni substanci v marijuani ostali kanabinoidi so kanabidiol kanabinolna kislina kanabigerol kanabiciklol ve~ina katerih ni psihoaktivnih vendar lahko reagirajo z thc in spremenijo njegovo potenco mehanizem delovanja kanabinoidi so in vitro inhibirali aktivnost adenilne ciklaze v membranah nevroblastomskih celic pri tem se ka`e stereoselektivnost in specifi~nost za psihoaktivne kanabinoide analogi aminoalkilindola nesteroidni anti inflamatorni agenti se ve`ejo na isto mesto receptorja kot kanabinoidi receptorji so pri ve~ini sesalcev kot tudi pri ~loveku razporejeni v bazalnih ganglijih hipokampusu malih mo`ganih mo`ganski skorji in striatumu pri kajenju cigarete marijuane se absorbira thc farmakolo ki efekti se pojavijo po nekaj minutah najvi je koncentracije v plazmi pa so dose`ene po do minutah subjektivni efekti pokajene cigarete trajajo pribli`no ure po oralnem zau`itju se pojavijo efekti po ure vrh je dose`en po uri znamenja pa trajajo do ur thc se hitro metabolizira v enako aktiven metabolit hidroksi thc ta se potem spremeni v bolj polarne in neaktivne substance ki se izlo~ijo z urinom in fecesom po dosegu maksimalnih koncentracij v plazmi koncentraciji thc in hidroksi thc naglo padeta kar je odraz distribucije v tkiva bogata z ma ~obami koncentracije nato po~asi padajo sledove thc lahko najdemo v ~loveku e po ve~ tednih kroni~ni kadilci marihuane metabolizirajo thc hitreje kot nekadilci farmakolo ki u inki thc povzro~i glavne efekte na c s in kardiovaskularni sistem u~inki se razlikujejo v odvisnosti od doze priprave na~ina u`ivanja tehnike kajenja izku enj in pri~akovanj posameznika oralna doza mg thc ali cigareta z vsebnostjo thc vpliva na razpolo`enje spomin zaznavanje koordinacijo motorike potek ~asa dojemanje samega sebe in sposobnost spoznavanja pojavlja se stanje evforije spontanega smejanja zaspanosti ki je bolj izra`ena ko gre za posameznika ka`e se prizadetost kratkotrajnega spomina zmanj ana je sposobnost izvr evanja zapletenej ih nalog ka`e se pove~ana lakota suha usta in grlo splo no slabost blage motnje v ravnote`ju ostrej i vid in sluh pri komunikaciji se opazi tok irelevantnih idej posamezne doze thc ne ka`ejo vpliva na eeg skraj ana je faza rem spanja ve~ je valov ve~je doze lahko povzro~ijo manj e halucinacije deluzije in paranojo razmi ljanje postane zmedeno in neorganizirano poka`ejo se znaki depersonalizacije glavni vplivi na kvs so pove~anje sr~ne frekvence za do udarcev na minuto ortostatska hipotenzija in porde~itev konjuktive propanolol ß adrenergi~ni blokator prepre~i tahikardijo ne vpliva pa na efekte obna anja kroni~na uporaba kanabisa povzro~i nerazlo`eno pove~anje volumna plazme povzro~a inhibicijo potenja na dihanje pa skoraj nima vpliva v `ivalih in in vitro povzro~a supresijo celi~nega in humoralnga imunskega sistema okvarja tudi sintezo proteinov in nukleinskih kislin kroni~na uporaba velikih doz kanabisa povzro~a zni`anje koncentracije testosterona anovulatorne cikle in reverzibilno inhibicijo spermatogeneze poleg tega je povezana z astmo in bronhitisom terapevtska uporaba marijuana thc in nekateri sinteti~ni analogi imajo dolo~eno terpevtsko uporabo poro~ila govorijo o mo`nosti uporabe pri laj anju bole~in glavkoma konvulzij bronhialne astme mi i~nih kr~ev slabosti in bljuvanja predvsem po kemoterapiji raka najbolj pogosti stranski efekti so disforija depersonalizacija somnolenca konjunktivitis in tahikardija odvisnost in toleranca ve~ina tolerance se pojavi zaradi funkcionalne ali farmakodinamske adaptacije c s pojavi se pri kroni~nih u`ivalcih proti spremembi vedenja tahikardiji povi anju telesne temperature proti spremembam eeg in okvarjenim funkcijam motorike nenadno prenehanje kroni~ne uporabe velikih doz marijuane se ka`e z razdra`enostjo zaspanostjo `iv~nostjo zmanj anim apetitom in huj anjem lahko se pojavi tremor kr~i in povi ana telesna temperatura ti znaki so blagi in kratkotrajni govore o t i amotivacijskem sindromu sedanje splo no prepri~anje je da je odvisnost le psihi~na zaklju ek na tete snovi predvsem pa njihove derivate in analoge se uporablja kot zdravila vendar pa imajo veliko stranskih u~inkov ki povzro~ajo razna prijetna psihofizi~na stanja ta zloraba pa vodi v odvisnost zato se sodobna farmacija trudi s pripravo analogov ki bi zdru`evali le dobre lastnosti do tedaj pa mora zdravnik pretehtati vse mo`ne u~inke in se pravilno odlo~iti literatura wilson jd braunwald e isselbacher kj petersdorf rg martin jb fauci as root rk eds harrison's principles of internal medicine th ed mcgraw hill hoffmeister f stille g eds psychotropic agents part springer verlag varagi~ v milo evi~ m farmakologija medicinska knjiga martin wr drug addiction part springer verlag jacob ls pharmacology th ed william and wilkins clark wg brater dc johnson ar goth's pharmacology th ed the c v mosby company clark wg brater dc johnson ar goth's medical pharmacology mosby year book gilman ag rall tn nies as taylor p goodman and gilman's the pharmacological basis of therapeutics pergamon press asopis za kritiko znanosti droge na tehtnici trends in pharmacological sciences droge v svetu in pri nas droge med nami