eksperimenti fizika kinematika s klancem kinematika z zracno drco kinematika z ultrazvocnim slednikom prosti pad sile pri krozenju posevni met ohranitev vrtilne kolicine merjenje temperature tlak plina plinski zakoni hidrostaticni tlak spektri zvoka ultrazvocni valovni pojavi stojece valovanje zvoka v cevi dopplerjev pojav pri zvoku tokovno napetostne karakteristike prehodni pojavi v rlc elektricnih krogih lastnosti svetlecih diod magnetno polje dolge tuljave svetlobni spektri in uklon biologija spremljanje difuzije modela celice kofein in srcni utrip kemija kislinsko bazna titracija kemijske reakcije in energija tehnika robotika krmiljenje modelov strojev in naprav rezalnik stiropora modeli regulacijskih sistemov delovanje elektricnih strojev fizika kinematika s klancem premo gibanje je najveckrat uvodno poglavje predavanj iz klasicne fizike razumevanje casovnega poteka poti hitrosti in pospeska je pomembno eksperimentalna zbirka temelji na svetlobnih vratih infra rdeca led in foto diodo uporabimo za racunalnisko stoparico enakomerno pospeseno gibanje pokazemo s spuscanjem vozicka vzdolz klanca za katerega dolocimo hitrost in pospesek na razlicnih mestih na vodoravnem klancu z obesanjem utezi preko skripca pokazemo tudi ii newtonov zakon ce na vozicek namestimo merilno letev cm dolga letev s mm sirokimi prozornimi in neprozornimi pasovi narisemo grafe s t v t in a t zbirka vsebuje m dolg klanec vozicek nastavke za merjenje hitrosti in pospeska merilno letev skripec in utezi zacetek strani kinematika z zracno drco podobno poskusom kinematika s klancem samo da namesto klanca uporabimo zracno drco in imamo na voljo dva vozicka in dvoje svetlobnih vrat ker je trenje prakticno zanemarljivo in je tudi upor zraka majhen je mogoce pokazati enakomerno gibanje in ohranitev gibalne kolicine pri proznih in neproznih trkih kinematika z ultrazvocnim slednikom z ultrazvocnim slednuikom merimo oddaljenosti gibajocega telesa ki jo merilnik doloci iz casovnega zaostanka ultrazvocnih sunkov ki se odbijajo od opazovanega telesa preberite vec o ultrazvocnem sledniku zacetek strani prosti pad na navpicno palico pricvrstimo tuljavo z zeleznim jedrom kadar skozi tuljavo tece elektricni tok jedro drzi zelezno kroglico ko ga prekinemo zacne zelezna kroglica padati in racunalnik sprozi uro pri padcu kroglice v posodico ob vznozju palice se racunalniska ura ustavi visina padanja kroglice je nastavljiva do m locljivost racunalniske ure je ms zacetek strani sile pri krozenju vozicek postavljen na vodoravni tracnici krozi okoli navpicne osi z merilnikom sile merimo radialno silo s svetlobnimi vrati pa dolocimo kotno hitrost merimo silo v odvisnosti od kotne hitrosti zacetek strani posevni met zogico izstrelimo s topom zacetno hitrost izmerimo z dvema svetlobnima vratoma cas meta dolocimo ko zogica pade na piezolektricni senzor p v curves in gas ohranitev vrtilne kolicine vodoravna precka je na sredini vrtljiva okrog navpicne osi kovinska valja z luknjico na sredini drsita vzdolz precke med seboj sta povezana z vrvico na konceh je precka debelejsa zato valja ne moreta zdrseti dol in na tem mestu dosezeta najvecji mozen radij vrtenja vodoravna plosca s prozornimi in neprozornimi izseki se vrti skupaj s precko svetlobna vrata uporabimo za merjenje casovnega poteka zasuka na sistem delujemo s konstantnim navorom preko utezi vrvice in skripca iz casovnega poteka zasuka pri enakomerno pospesenem vrtenju dolocimo kotni pospesek ob znanem navoru dolocimo vztrajnotni moment sistema s povezanima utezema manjsi radij krozenja in z utezema na koncu precke poskus o ohranitvi vrtilne kolicine zacnemo s povezanima utezema ki ju sunemo v krozenje vrvico nato prezgemo in valja zdrsita v skrajno lego kotna hitrost se zmanjsa z odvajanjem casovnega poteka zasuka dolocimo kotno hitrost pred in po dogodku in dokazemo izrek o ohranitvi vrtilne kolicine zacetek strani merjenje temperature na racunalniskem zaslonu pokazemo trenutno temperaturo izbranega sistema na razlicnih visinah ali njen casovni potek recimo pri ohlajanju merimo temperaturo v kalorimetru na razlicnih globinah vroce ali ledene vode v posodi itd zacetek strani tlak plina z merilnikom tlaka merimo tlak v zaprti plasticni injekciji s pomikanjem cepa spreminjamo prostornino in pokazemo veljavnost boylovega zakona zacetek strani p v curves in gas plinski zakoni z merilnikom tlaka z obmocjem od bara do barov merimo tlak v valju iz pleksi stekla v katerem je gibljiv bat v valju je vgrajen temperaturni senzor volumen dolocimo preko potenciometra s spreminjanjem volumna pokazemo na racunalniskem zaslonu vrednosti za temperaturo in tlak preverjamo odvisnosti med p v in t in narisemo krivuljo p v sprememba je blizu izotermne ce pomikamo bat zelo pocasi pri hitrem pomiku bata je sprememba skoraj adiabatna adiabatno segrevanje ohlajanje krozno spremembo stanja plina pokazemo skombinacijo adiabatne spremembe cakanjem pri konstantnem volumnu in nato izotermno spremembo zacetek strani hidrostaticni tlak tlak vodnega stolpca merimo na dnu razlicno oblikovanih posod pravilno in narobe obrnjen lij in votel valj pokazemo da je hidrostaticni tlak odvisen le od visine vodnega stolpca nic pa od oblike posode zacetek strani spektri zvoka s kondenzatorskim mikrofonom belezimo zvok razlicnih izvorov glasbenih vilic cloveskega glasu glasbenih instrumentov po prikazu casovnega poteka signala naredimo hitro fourierjevo transformacijo in preucimo spekter zvoka graficno ponazorimo stevilo in intenzivnost harmonikov ki sestavljajo zven pokazemo razliko med spektri tona zvena in suma zacetek strani ultrazvocni valovni pojavi interferenca dva ultrazvocna oddajnika postavimo pri nastavljivi razdalji na vodoravno ravnino in ju usmerimo navzgor vzporedno ju prikljucimo na sinusni vir napetosti s frekvenco khz palica je vrtljiva na enem koncu v ravnini oddajnikov njen kot merimo preko potenciometra sprejemnik pritrjen na drugem koncu palice povezemo na vhod napetostnega ojacevalnika z ac v dc pretvornikom pri polkroznem vrtenju sprejemnika nad oddajnikoma dobimo tipicno interferencno sliko en vir lahko odstranimo in ga nadomestimo z namestitvijo navpicne plosce dobimo pol interferencne slike neposredno vpadnega in odbitega valovanja stojece valovanje ultrazvocni oddajnik je namescen na vodoravni plosci in usmerjen navzgor valovanje se odbija od zgornje vodoravne plosce sprejemnik je namescen med obema ploscama na gibljivo precko katere pomik dolocamo preko potenciometra pokazemo stojece valovanje ultrazvoka in dolocimo razdaljo med vozli valovanja zacetek strani stojece valovanje zvoka v cevi na enem koncu cevi je zvocnik drugi konec zapira cep z majhno luknjico miniaturni mikrofon na tanki palicici potisnemo skozi luknjico v cev ko pri izbrani dolzini cevi s spreminjanjem frekvence zvoka dobimo resonancno stanje pokazemo znacilnosti stojecega valovanja z dolocitvijo valovne dolzine zvoka primerjamo izracun njegove hitrosti za razlicne frekvence zacetek strani dopplerjev pojav pri zvoku piezoelektricni zvocnik napajan z baterijo je namescen na enem koncu vodoravne palice drugi konec je vrtljiv okoli navpicne osi hitrost gibanja zvocnega oddajnika dolocimo iz casa prekinitve snopa svetlobnih vrat frekvenco opazovalca pa z mikrofonom zajemanje signala se zacne ko palica prekine svetlobni snop softver za osciloskop frekvenco ki jo slisi opazovalec dolocimo za krozenje v obeh smereh oddaljevanje in priblizevanje zvocila in pri mirujocem oddajniku zacetek strani tokovno napetostne karakteristike merimo in socasno risemo karakteristike na graf pokazemo lahko tri skupine karakteristik upori in diode merimo karakteristike uporov in polprevodniskih diod zenerjeve diode led preucujemo vpliv temperaturne odvisnosti upornosti termistorja in vpliv svetlobnega toka na foto elemente fotoupor fotodiode zica uporabimo mocnostni ojacevalnik da dosezemo dovolj velik tok napetost povecujemo v korakih in merimo tok spreminjamo dolzino zice presek zice vrsto kovine konstantan zelezo elektricne zarnice da dosezemo zadosten tok uporabimo mocnostni ojacevalnik nelinearno krivuljo dobimo s povecevanjem napetosti na zarnici v korakih po vsakem koraku pocakamo okoli sekundo predno izmerimo elektricni tok tok torej izmerimo pri stacionarni temperaturi in upornost zarilne nitke narasca z narascanjem njene temperature linearno krivuljo dobimo z zadrzevanjem napetosti na izbrani stacionarni vrednosti vecino vsega casa za vsako tocko na grafu izmerimo tok po spremembi napetosti ne da bi pocakali ustalitev temperature tako je v trenutku meritve upornost zarilne nitke priblizno taka kot pri stacionarni napetosti po meritvi toka se napetost vrne na njeno stacionarno vrednost in pred novo meritvijo toliko pocakamo da se temperatura povsem ustali tranzistorji risemo tri grafe kolektorski tok v odvisnosti od napetosti kolektor emitor bazni tok je parameter kolektorski tok v odvisnosti od baznega napetost kolektor emitor je konstantna bazni tok v odvisnosti od napetosti baza emitor napetost kolektor emitor je nic dobimo podobno krivuljo kot pri diodah pokazemo lahko vpliv svetlobnega toka na lastnosti fototranzistorja zacetek strani rlc vezja prehodni pojavi po stopnicasti spremembi napetosti analognega izhoda spremljamo casovni potek napetosti v rc rl and rlc elektricnih krogih pokazemo krivuljo in analiziramo njen potek izracunamo casovno konstanto pri praznjenju in polnjenju kondenzatorja dolocimo nihajni cas in dusenje elektricnega nihajnega kroga pri izmenicni napetosti rc ali rlc vezemo zaporedno in vezje napajamo s sinusno napetostjo nastavljive frekvence opazujemo dvokanalni casovni potek napajalne napetosti in napetosti na kondenzatorju in odvisnost ene napetosti od druge fazne krivulje zacetek strani lastnosti svetlecih diod primerjamo karakteristike svetlecih diod razlicnih barv modre zelene rumene rdece in infra rdece ce diode polariziramo v zaporni smeri se obnasajo kot foto diode z vezavo na tokovno napetostni pretvornik preucujemo njihovo sposobnost za absorbcijo svetlobe pokazemo da led absorbira le svetlobo ki ima enako ali krajso valovno dolzino od tiste ko jo same sevajo v prevodni smeri zacetek strani magnetno polje dolge tuljave spreminjamo elektricni tok skozi dolgo tuljavo in s hallovim merilnikom merimo gostoto magentnega polja zacetek strani svetlobni spektri in uklon mehanska konstrukcija poskrbi za pozicioniranje svetlobnega senzorja vzdolz uklonske ali interferencne slike svetlobe ki gre skozi enojno dvojno rezo ali uklonsko mrezico ugodna locljivost pri pomiku senzorja je dosezena preko koracnega motorcka z interefernco svetlobe na uklonski mrezici dobimo preprost spektrometer zacetek strani biologija spremljanje difuzije modela celice vaja z modelom prikaze razlike v hitrosti izmenjave snovi med okoljem in dolocenim volumnom ce gre za eno veliko celico ali pa za vec manjsih celic ki imajo enak volumen kot ena vecja podobna je vaji razmerje med povrsino in volumnom ki je vecini srednjesolskih uciteljev biologije znana vendar ne zahteva uporabe in razlage indikatorja pac pa neposredno meri vecanje koncentracije snovi v tem primeru na in cl zaradi difundiranja iz agarja v vodo namesto razlicni velikih kock agarja lahko ugotavljamo tudi hitrost difuzije iz razlicno oblikovanih kosov agarja ki imajo enak volumen npr iz ploscatih in valjastih vaja utemelji pomen majhne celice kot osnovne enote zivega bitja ki nenehno z okolico izmenjuje snovi kar je eden od osnovnih bioloskih konceptov ker je zajemanje podatkov enostavno in program omogoca izracunavanje regeresijske premice v razlicnih pogojih lahko v kratkem casu v razredu spreminjamo tudi pogoje poskusa npr razlicne koncentracije soli temperatura razlicne snovi in primerjamo rezultate spreminjanje hitrosti srcnega utripa okoli prsnega kosa namestimo poseben pas ki generira napetostni impulz ob vsakem srcnem utripu signal lahko analiziramo s programom hiskop in z dolocitvijo casa med posameznimi utripi izracunamo frekvenco hitrost utripanja srca iizdelali smo tudi posebern program ki stevilsko prikazuje trenutno hitrost utripanja krivuljo hitrosti utripanja in trenutni signal merilnika z vajo lahko preverimo ali pijace ki vsebujejo kofein vplivajo a srcni utrip ucencev in ugotavljamo ali je sprememba v srcnem utripu sorazmerna s kolicino kofeina ki je v pijaci primerne pijace so kokakola redbull caj vroca cokolada ledena kava ledeni caj dekofeinizirana kava pravi caj zeliscni caj itd lahko uporabimo tudi eno vrsto pijace vendar v razlicnih kolicinah srcni utrip merimo pred zauzitjem pijace ter in min po zauzitju merjenje je enostavno in hitro in s pomocjo racunalniskega zajemanja podatkov lahko opravimo vec meritev in bolj natancno kot z rocnim merjenjem rezultati pokazejo razlike v spremembi srcnega utripa v odvisnosti od kolicine kofeina v zauziti pijaci ter individualne razlike med ucenci vaja daje moznost za razgovor o zdravem nacinu zivljenja o vsakodnevni uporabi pozivil ter o njihovih moznih negativnih ucinkih na zdravje utemelji da je za nekatere ljudi kofein lahko bolj skodljiv ce imajo srcni utrip povisan ze obicajno prikaze individualne razlike med ljudmi ce poleg pijac s kofeinom uporabimo tudi pijace brez kofeina vendar pa ucenci tega ne vedo lahko prikazemo tudi placebo ucinek ki je posledica pricakovanja ucinka sprememba srcnega ritma je posebej ocitna pri prehodu iz mirovanja v gibanje in vrnitvi k mirovanju kemija kislinsko bazna titracija eksperiment uvrstimo v ucnem nacrtu za osnovno solo v vsebino reakcija med kislinami in bazami ucenci spoznajo reakcijo med kislino in bazo in spremljajo s pomocjo racunalnika spreminjanje ph med titracijo eksperiment uvrstimo v ucnem nacrtu za srednjo solo v vsebino titracija kisline z bazo dijaki spoznajo kislinsko bazno titracijo in dolocajo koncentracijo kisline ali baze s pomocjo racunalnika ugotavljajo stevilo kapljic dolocene koncentracije baze naoh potrebnih za nevtralizacijo znane prostornine kisline ph sonda belezi spreminjanje ph raztopine iz podatkov dijaki izracunajo neznano koncentracijo kisline hcl kemijska reakcija in energija eksperiment uvrstimo v ucnem nacrtu za osnovno solo v vsebino energijske spremembe pri kemijskih reakcijah ucenci spoznajo energijske spremembe pri kemijski reakciji razlikujejo med reakcijami pri katerih se energija sprosca in reakcijami pri katerih se energija porablja pri izbranem eksperimentu zasledujemo s pomocjo racunalnika casovno spreminjanje temperature pri poteku kemijske reakcije eksperiment uvrstimo v ucnem nacrtu za srednjo solo v vsebino energijske spremembe pri kemijskih reakcijah dijaki spoznajo energijske spremembe pri kemijski reakciji in razlikujejo med eksotermnimi in endotermnimi reakcijami pri izbranem eksperimentu zasledujejo s pomocjo racunalnika casovno spreminjanje temperature pri kemijski reakciji podatke lahko dijaki obdelajo sami ali s pomocjo racunalnika iz rezultatov lahko sklepajo ali je reakcija endotermna ali eksotermna tehnika robotika krmiljenje modelov naprav racunalniski vmesnik z mocnostnim krmiljem venditor s uporabimo v kombinaciji s sestavljankimi za gradno modelov robotov in drugih naprav fischer computing vmesnik in programska oprema je zdruzljiva tudi z modeli naprav firme modul bus nmecija za programiranje lahko uporabimo splosna programska okolja delphi c visual basic ali specializiran programski tolmac programske tabele posebej izdelane za uporabo vmesnik pri pouku tehnike rezalnik stiropora programska oprema rezalnik je namenjena enostavnemu upravljanju z rezalnikom stiroporja programska oprema omogo a da slike ki smo jih predhodno narisali v enem od programov za risanje npr caddy junior cicicad pretvorimo v ukaze za rezalnik stiroporja in ta nato to sliko tudi izre e iz stiroporja ali pa jo izri e na papir v odvisnosti od tega kateri nastavek imamo na rezalniku trenutno priklju en programska oprema rezalnik je zasnovana tako da je zelo enostavna za uporabo in omogo a uporabo rezalnika stiroporja na isti na in kot se danes uporablja tiskalnik v programskem orodju cicicad se e nahaja ukaz za zaganjanje rezalnika tako da lahko trenutno narisano sliko ali pa eno izmed predhodno narisanih slik takoj izdelujemo na rezalniku stiroporja ne da bi bilo potrebno zapustiti cicicad modeli regulacijskih sistemov preko analognih in digitalnih izhodov krmilimo mocnostni clen sistema motor grelnik svetilo analogni in digitalni vhodi omogocajo racunalnisko spremljanje stanja reguliranega sistema prograska oprema perevzame vlogo negativnega povratnega delovanja sestavimo lahko modele nezveznih disklretnih in zveznih sistemov primeri regulacij temperature vode v posodi osvetljenost povrsine hitrost vrtljajev enosmernega motorja nivo gladine vode delovanje elektricnih strojev generator izmenicne napetosti z racunalniskim osciloskopom pokazemo inducirano napetost kolesarskega dinama pri enekomernem vrtenju na rotor pricvrstimo precko ki pri vsakem vrtljaju preseka svetlobni snop signal svetlobnih vrat vodimo na drugi kanal osciloskopa iz razmerja med periodo inducirane napetosti in frekvenco rotorja dolocimo stevilo polovih parov v dinamu generator izmenicne napetosti kot sinhronski motor na kolesarski dunamo prikljucimo izmenicno napetost s frekvenco hz rotor rocno malo zavrtimo nakar se vrti sam ugotovimo da je razmerje med napajalno napetostjo in frekvenco vrtenja rotorja stalno sinhrono in enako kot pri delovanju kot gemerator tok skozi enosmerni elektromotor motor prikljucimo na enosmerno napetost tok skozi motor pretvorimo v proporcionalno napetost katere casovno potek opazukemo na osciloskopu ugotovimo da pri obremenitvi rotorja tok naraste enosmerni elektromotor kot generator rotor motorja vrtimo in opazuejmo napetost med prikljuckoma motorja povecujemo vrtljaje in ugotovimo povecanje napetosti motor deluje kot gemnerator oz ensomerni tahogenerator