mediji v sloveniji peter lah s j skoraj deset let je minilo od padca komunisticnega rezima v sloveniji ki mu je sledila osamosvojitev in nasilen odcep od jugoslovanske federacije uvedba demokraticnega parlamentarnega politicnega sistema s trznim gospodarstvom vse te spremembe so se nujno odrazile tudi v medijih danes ko se burno obdobje tranzicije zacenja umirjati opaza mo z nekaj izjemami iste naslove casopisov in ista imena radijskih ter televizijskih postaj kot pred desetimi leti kljub istim proceljem pa ne moremo zanikati sprememb mediji so se morali prilagoditi trznim gospodarskim pogojem spremeniti so morali nacin pisanja in porocanja odgovoriti so morali na konkurenco podatke in stalisca ki jih predstavljam v nadaljevanju clanka sem crpal iz treh glavnih virov raziskave slovenskega javnega mnenja sjm ki jih je pred kratkim objavil niko tos podatkov instituta za raziskovanje medijev in osebnih intervjujev z uredniki in direktorji izbranih slovenskih medijev vsem omenjenim se zahvaljujem za prijazno sodelovanje stanje lastniska struktura branost poslusanost gledanost odnos slovencev do medijev sjm katoliska cerkev in mediji aktualni problemi kako na demokraticen nacin pluralizirati medije in kaj lahko katoliska skupnost naredi za to opombe stanje lastniska struktura medij fizicne osebe pravne osebe vlada tip podjetja notranji delnicarji zunanji bivsi zap skladi zasebne tuje vecer ne ne d d delo ne ne d d pro plus pop tv gajba ne d o o sta ne d o o dnevnik ne ne d d rtv slovenija ne ne javni zavod mladina ne ne d d druzina ne ne d o o ognjisce ne ne drustvo tabela lastniska struktura izbranih slovenskih medijev slovenski mediji so sredi devetdesetih let s li skozi proces lastninjenja v katerem so morali najti realne lastnike za difuzno »druzbeno lastnino « ki je bila prevladujoca oblika lastnine v socialisticni federativni republiki jugoslavji po lastninskem preoblikovanju obstojecih medijev je stanje naslednje casopisi in revije so povecini postali delniske druzbe katerih vecinski lastniki so zaposleni bivsi zaposlenih upokojenci in njihovihe druzine odskodninski in pokojninski sklad republike slovenije ki sta pod drzavnim nadzorom imata praviloma po delez v vseh podjetjih ki so izsla iz lastninskega preoblikovanja dolocene deleze imajo tudi razne pooblascene investicijske druzbe v katere so drzavljani vlozili svoje lastninske certifikate tujega kapitala skorajda ni elektronski mediji so se preoblikovali v javni zavod rtv slovenija ki vkljucuje prvi in drugi program televizije slovenija prvi drugi in tretji program radia slovenija ter italijanski in madzarski radijski in televizijski program najvisji organ javnega zavoda rtv je svet rtv ki ga sestavlja clanov med njimi so predstavniki civilne druzbe predstavniki zaposlenih na rtv clani in predstavniki drzavnega zbora republike slovenije clanov financira se iz narocnine in oglasevanja javni radijski programi so bivse obcinske ali regionalne radijske postaje ki so oproscene dolocenih prispevkov v zameno za neprofitnost delovanja in za delovanje v interesu lokalnih skupnosti zakon omejuje najvisji p osamicni lastninski delez v medijih na omejitev velja tako za domace kot za tuje lastnike izdajatelj dnevnega tiska ter fizicne in pravne osebe ki so lastniki izdajatelja dnevnega tiska ne morejo ustanoviti lastnega radia ali televizije ista omejitev velja za rtv organizacije in lastnike z ozirom na dnevni tisk novi mediji niso imeli tezav z lastninskim preoblikovanjem ker so jih praviloma ustanovili znani lastniki njihove oblike lastnine so razlicne delniske druzbe druzbe z omejeno odgovornostjo zavodi in tiskovna drustva le dva nova programa sta se uveljavila na drzavni ravni pop tv in radio ognjisce le prvi je resen tekmec uveljavljenim medijem vlada ima lastniski delez v slovenski tiskovni agenciji sta ki je hkrati edina omembe vredna tiskovna agencija v drzavi posredno preko pokojninskega in odskodninskega sklada pa ima drzava manjsinski kapitalski interes v vecini medijev ki so obstajali pred letom tuj kapital je takorekoc odsoten s slovenskega medijskega prostora izjema je podjetje za televizijski menedzment pro plus ki je v lasti slovenskih zasebnih televizij mmtv in tv ter ameriske druzbe cme pro plus producira in trzi komercialna televizijska programa pop tv in gajba tv branost poslusanost gledanost sjm media sjm delo dnevnik vecer slovenec republika slovenske novice televizija slovenija pop tv radio slovenija radio ognjisce tabela izbrani slovenski mediji branost poslusanost gledanost tabela v grobih obrisih pokaze razvoj slovenskega medijskega prostora po letu odkar mediana opravlja raziskave v zacetku devetdesetih let so vsi tiskani mediji izgubljali narocnike uredniki in direktorji so v intervjujih nakazali nekaj razlogov za spremembe padec kupne moci in hkratna komercializacija medijev z izjemo javnih elektronskih medijev v zacetku devetdesetih let upad bralne kulture ki ga spremlja vecja ponudba specializiranih tiskanih medijev konkurenca splosen trend k senzacionalizaciji in s tem vecja privlacnost rumenega tiska zgornja tabela take razlage podpira opazamo pojav konkurencnih medijev po letu slovenec republika slovenske novice pop tv in radio ognjisce da ne omenjamo vecjega stevila specializiranih casopisov snopicev in komercialnih radijskih postaj od novih medijev sta se uveljavila le pop tv in slovenske novice ki sta v nekaj letih prekosila nacionalno televizijo in vse dnevnike to potrjuje da imajo ljudje raje manj zahtevne senzacionalisticne in razvedrilne medije v tem je slovenija podobna drugim razvitim drzavam s trznim gospodarstvom odnos slovencev do medijev sjm raziskave slovenskega javnega mnenja so pogosto vkljucile tudi vprasanje koliko ljudje zaupajo medijem odgovori so bili razporejeni takole veliko v celoti precej malo nic sjm sjm sjm sjm tabela zaupanje ljudi v medije razviden je trend upadanja zaupanja od zacetka devetdesetih let dalje temu verjetno botrujejo splosne druzbene spremembe po letu ki so prinesle vecjo pestrost na podrocju medijev ljudje ki so bili desetletja navajeni da so mediji govorili »vsi v en glas« se posebno v porocilih o politicnih in pomembnih druzbenih vprasanjih so se naenkrat znasli pred bogato ponudbo alternativni h medijev ki so nekako motili ustaljeno nekonfliktnost medijskega okolja v sloveniji naravna reakcija na to spremembo je povecano nezaupanje do medijev na splosno obenem z nezaupanjem pa je verjetno porasla tudi kriticnost ljudi do tega kar jim mediji nudijo trend ki je z vidika demokratizacije druzbe pozitiven katoliska cerkev in mediji v sloveniji ze nekaj desetletij izhajata dva mnozicna katoliska medija in vrsta manjsih periodicnih publikacij verski katoliski tednik druzina izhaja od maja kot mesecnik od leta kot stirinajstdnevnik in od leta dalje kot tednik po podatkih druzine je leta povprecna naklada tednika izvodov povprecni doseg pa bralcev og njisce je zacelo izhajati leta najprej kot zupnijski list v izvodih potem pa se je uveljavilo kot mesecnik za mlade naklada ob koncu leta je bila leta leta leta je presegla najvisja naklada je bila konec osemdesetih let ognjisce je najbolj razsirjeni mesecnik v drzavi s povprecno naklado izvodov in povprecnim dosegom bralcev tiskovno drustvo ognjisce je leta ustanovilo radio ognjisce ki je se isto leto pokrival celotno ozemlje slovenije od leta dalje oddaja radio ognjisce tudi preko interneta zaenkrat ni primerljivih statisticnih podatkov o njegovi poslusanosti poleg omenjenih treh vecjih medijev ima katolis ka cerkev vpliv tudi na tv njen trzni delez je zanemarljiv in vecje stevilo specializiranih periodicnih publikacij redne oddaje in clanki z verskim znacajem so poleg tega se v naslednjih medijih televizija slovenija ima urednistvo verskega programa ki ga vodi dr drago klemencic nekdanji urednik druzine radio slovenija ima redne verske programe ki jih ureja dr janez juhant profesor na teoloski fakulteti redne oddaje o veri in cerkvi imajo tudi nekatere nekomercialne radijske postaje v pogovorih z uredniki se je pokazalo da imajo laicni casopisi do katoliske cerkve podoben odnos kot do drugih nevladnih institucij ker je cerkveno vodstvo v zadnjih letih precej opazno z nekaterimi politicnimi pobudami denacionalizacija cerkvenega premozenja verski pouk v soli splav mediji o cerkvi pisejo tudi kot o politicnem dejavniku na splosno mediji posvecajo posamezni verski skupnosti toliko prostora kolikor je ta opazna v javnosti s pobudami splosnega pomena posameznim religijam posvecajo toliko pozornosti kolikor so razsirjene med njihovimi bralci oz poslusalci ali pa ker so zanimive nenavadne ker ima velika vecina slovencev bolj ali manj tesne vezi z rimskokatolisko skupnostjo mediji najvec pozornosti posvecajo prav njej aktualni problemi v pogovorih z uredniki slovenskih medijev se je izkazalo da v tem trenutku lahko govorimo o skoraj popolnem razkolu med cerkveno katolisko in laicno skupnostjo v drzavi odnosi med vecino laicnih medijev in cerkvenim vodstvom so danes na najnizji tocki po letu v nadaljevanju na kratko predstavljam stalisca ocitke in obtozbe cerkvene strani na racun medijev in medijev na racun slovenskega cerkvenega vodstva »namesto da bi kriticno spremljal delovanje vlade kar je njegova naloga v demokraticni druzbi se izzivlja z napadi na cerkev z namenom da bi jo moralno diskvalificiral in ji vzel ugled pri ljudeh « nadskof rode na brezjah avgusta razlog za tak odnos medijev do cerkve nadskof pripisuje liberalisticnemu laicizmu ki da se je uveljavil v slovenski javnosti po propadu komunizma vec intervjuvancev je potrdilo da je najpogostejsi ocitek na racun medijev ta da se niso nic spremenili v zadnjem desetletju da so ostali v rokah »sil kontinuitete« oziroma »starih sil « res je da imamo na podrocju dnevnikov deset let po padcu enopartijskega druzbenega reda nespremenjeno situacijo le en nov dnevnik se je uveljavil pa se ta je sad najvecje casopisne hise delo slovenske novice vmes so bili trije poskusi da bi ustanovili popolnoma nov casopis v letu sta zacela izhajati slovenec in republika prvi je bil dnevnik z razpoznavno konzervativno naravnanostjo katerega nastanku so botrovali krscanski demokrati katoliska cerkev in posamezniki doma in po svetu republika pa si je kmalu pridobila sloves »kucanovega« dnevnika izdajatelj je bila neka italijanska druzba noben od njiju se ni uveljavil in sta leta nehala izhajati junija je danilo slivnik bivsi urednik dela in direktor ter urednik tednika mag poskusil z novim dnevnikom jutranjik ki je nehal izhajati po dneh razlogov da se konzervativni nov alternativni casopis ni uveljavil je vec pomanjkanje kapitala in znanja neugodne gospodarske razmere in relativna zasicenost slovenskega trga z dnevniki pomanjkanje kompetentnih novinarjev in urednikov s konzervativno usmerjenostjo premocno poseganje politicnih strank in cerkve v delo casopisa predsednik drustva slovenskih novinarjev je na prime r pred nedavnim javno izrazil stalisce da je slovenski novinar po definiciji liberalno levo usmerjen ker obstaja le ena sola za novinarje pa se ta je bila v preteklosti pod mocnim nadzorstvom zveze komunistov je razumljivo ce so slovenski novinarji res povecini levo liberalno usmerjeni tukaj pa se zastavlja vprasanje na cigav naslov je smiselno naslavljati kritiko in kaksna naj kritka bo uredniki laicnih glasil so na vprasanje kaksno usmeritev imajo mediji v sloveniji na splosno povecini odgovorili da sredinsko levo vecina jih hkrati obzaluje da se ni uveljavil noben desni konzervativni dnevnik eden od njih je celo menil da bi bila taksna konkurenca dobra zanje tako kot je komercialna televizijska postaja pop tv izzvala slovensko javno televizijo in jo prisilila v izboljsave vendar uredniki ne dopuscajo da bi jim kdo narekoval kako morajo pisati ali misliti to razumejo kot ponavljanje totalitarnega vzorca iz preteklega rezima drugo je seveda vprasanje profesionalnosti ki je v tem da novinarji preverjajo informacije da predstavijo stalisca in argumente razlicnih strani da ne mesajo porocil in mnenja urednik nekega dnevnika je omenil da imajo tezave s profesionalnostjo predvsem starejsi novinarji posebna tema je odnos medijev do v lade mislim da ima nadskof rode prav ko medijem ocita da ne opravljajo za demokracijo bistvene funkcije omogocati drzavljanom nadzor nad oblastjo in skrbeti za transparentnost njenega delovanja bojec ali celo servilen odnos medijev do oblasti je do neke mere dediscina preteklosti se vedno je v sloveniji moc slisati mnenje da je privatni komercialni tednik »provladen« oznaka ki je v demokraticnih druzbah absurdna o odnosu casopisov do vlade marsikaj razodene nacin kako je delo pisalo o nedavni nenadni bolezni predsednika vlade janeza drnovska objavljalo je le uradne izjave urada vlade za informiranje in zdravnikov ne da bi neodvisno raziskovalo ozadje in posledice predsednikove bolezni nekateri drugi mediji so poskusali priti do svojih informacij o zadevi vendar so bili po zahodnih standardih precej previdni »neodvisni cerkveni mediji so diskriminirani podjetja nocejo oglasevati v njih « ta ocitek je pogosto slisati od predstavnikov cerkvenih medijev vecinoma tudi vedo povedati za konkretne primere ko neko podjetje ni hotelo oglasevati pri njih zato ker so verski casopis ali ker da pripadajo drugi politicni opciji vecina intervjuvancev se je strinjala da diskriminacija obstaja oziroma da osebno sicer ne poznajo primera jih pa ne bi cudilo ce bi se to dogajalo z eno izjemo je slo vedno za diskriminacijo bodisi medija v cerkveni lasti bodisi medija ali posameznikov povezanih s konzervativnimi politicnimi strankami tako »zrtve« kot nevpleteni uredniki in direktorji se strinjajo da ima slovenski kapital odklonilen odnos do konzervativne politicne opcije in do cerkve to ne preseneca saj slovensko gospodarstvo in banke nadzorujejo povecini ljudje ki so bolj naklonjeni levo liberalni po liticni opciji kot pa desno sredinski obenem pa je potrebno upostevati da v mnogih primerih verjetno ne gre toliko za nacrtno diskriminacijo kot za razumljivo posledico stanja ki smo ga podedovali iz preteklosti verski tisk je bil v preteklosti zgolj toleriran smel je obstajati v nisi v nekaksnem getu ne da bi postal normalen del medijske industrije zato imajo vsi mediji ki izhajajo se izpred leta takticno prednost pred novonastalimi ali verskimi med iji slovenija je izrazito majhen gospodarski prostor kjer osebna poznanstva pogosto igrajo kljucno vlogo eden od intervjuvancev je menil da so pri trzenju oglasov v sloveniji kljucnega pomena osebna poznanstva sele potem pomaga tudi kaj pokaze medianina raziskava za nove in cerkvene medije je to slaba tolazba vendar je verjetno razen v izjemnih primerih pretirano govoriti o nacrtni ideoloski diskriminaciji vecina sogovornikov je menila da se stanje postopoma izboljsuje »verskega casopisa nimamo dobite ga v cerkvi « »verski casopisi naj se ne ukvarjajo s politiko « doloceni predsodki in kliseji se vlecejo se iz casa enopartijske diktature eden od njih je da se cerkev ne sme ukvarjati s politiko politika pa je bilo po komunisticni definiciji tudi karitativno delo in izobrazevanje in da vera ne sodi v javnost verski casopisi se srecujejo s psiholosko blokado na strani prodajalcev casopisov ki jih je bodisi sram prodajati verski casopis bodisi so os ebno prepricani da tak casopis sodi le v cerkev podobno so tudi bralci povecini sprejeli tezo komunisticno sekularizacijsko po kateri naj se cerkev ukvarja izkljucno z bogosluzjem in svojim notranjim zivljenjem nic pa z druzbeno relevantnimi politicnimi temami »slovenski mediji so povrsni tendenciozni podlegajo senzacionalizmu v odnosu do cerkve « ta trditev brez dvoma drzi slovenski novinarji v solah niso dobili osnovnega znanja o religiji krscanstvu in cerkvi zato o tem pogosto pisejo nestrokovno podoben ocitek na racun casnikarjev imajo verjetno tudi druge specializirane organizacije ocitek o senzacionalizmu je v razmerah komercializacije medijev verjetno pretiran medij ki se hoce prodati mora biti senzacionalisticen to je splosni stil najbolj razsirjenih medijev v vseh sistemih trznega gospodarstva novinarji laicnih medijev pravijo da obravnavajo katolisko cerkev kot druzbeno relevanten subjekt se posebno z vidika politicnih implikacij ki jih imajo dejanja in izjave njenih voditeljev zato se jim zdi normalno da o »notranjem zivljenju« verskih skupnosti porocajo cerkveni mediji medtem ko so laicni mediji pozorni le na tiste vidike ki imajo implikacije za sirso skupnost s tem cerkvi po mnenju intervjuvancev ni storjena nika krsna krivica »z nastopom nadskofa rodeta laicni mediji dozivljamo informacijsko blokado s strani vodstva slovenske cerkve « vec urednikov laicnih medijev je omenilo da se je z nastopom nadskofa rodeta leta spremenil odnos cerkvenega vodstva do njih nadskof da ni tako dosegljiv kot je bil njegov predhodnik nekateri mediji so stanje oznacili kot informacijsko blokado slovenska skofovska konferenca je ustanovila tiskovni urad katerega voditelj je janez gril direktor in glavni urednik katoliske ga tednika druzina nekateri intervjuvanci so menili da od tega urada in od druzine ne dobijo toliko kot pricakujejo iz pogovorov je bilo moc razbrati da uredniki druzino tiskovni urad slovenske skofovske konference in nadskofa rodeta ter njegov urad pogosto razumejo kot eno in isto stvarnost tak odnos cerkvenega vodstva do laicnih medijev ima zagotovo svoje razloge v katere se v okviru svojih intervjujev nisem mogel spuscati dejstvo pa je da prispeva k delitvi slovenske javnosti na dva bloka tiste ki jih vodstvo osebno ali preko lastnih medijev lahko nagovori to so praviloma »prepricani« ljudje ki se strinjajo s stalisci vodstva in tiste ki se o cerkvi informiraj o preko laicnih medijev tako stanje delitve ne koristi ne cerkvi ne slovenski javnosti »nekateri ljudje in institucije se vedejo kot nekoc partija zato ne bi smeli biti zacudeni da je tudi nas odnos do njih t ak kot je bil do partije « nekateri sogovorniki so menili da ima cerkveno vodstvo od medijev podobna pricakovanja kot jih je imela partija da bodo cerkev in njeni voditelji delezni posebne bolj naklonjene obravnave laicni mediji taka pricakovanja povecini zavracajo ces v notranje zivljenje katoliskega obcestva se ne spuscamo ce pa se cerkveni voditelji podajo v politicne vode potem naj ne pricakujejo da bodo mediji z njimi ravnali kaj drugace kot na primer ravnajo s politicnimi strankami vprasanj e je ali cerkveni voditelji vedno razumejo razlicne stile pisanja in porocanja tako se zgodi da na satiro reagirajo uzaljeno in jezno ali da zamerijo casopisu zato ker je porocal o napadu nekoga tretjega na cerkev s tem pa pogosto dosezejo ravno nasprotno od zazeljenega bodisi dajo izzivu nepotrebno publiciteto ali pa se osmesijo »delo je najmocnejsi tiskani medij in se vede kot monopolist « delo ima kot bivsi uradni casopis szdl se vedno do neke mere priviligiran status ima prakticno monopolno distribucijsko sluzbo ki jo morajo uporabljati tudi ostali mediji se vedno dobi vecino razpisov in razglasov od drzavnih ustanov podjetij in drustev kar nemalo dvigne njegove prihodke cuti se dovolj mocno da oglasevalskim agencijam narekuje ceno placuje dva do tri krat nizjo provizijo kot ostali mediji zalozniska hisa delo pokriva skoraj slovenskega dnevnocasopisnega avditorija pri tej koncentraciji bi se morali zakonodajlci zamisliti in ukrepati ze zaradi potencialne skode ki jo tako stanje lahko pomeni koncentracija lastnistva v medijih namrec lahko pripelje do tega da en glas preglasi in utisa ostale glasove s tem pa tudi pluralizem v druzbi ameriska zakonodaja na primer je zelo restriktivna ko gre za koncentracijo lastn istva naj si bo v tiskanih ali elektronskih medijih »komercialne televizije so v neenakopravnem polozaju ker javna televizija sme neovirano prodajati oglasevalski cas « komercialne televizije so dejansko diskriminirane saj nacionalna televizija ki se v pretezni meri financira iz narocnin sme neovirano tekmovati z njimi za oglase radiotelevizija slovenija s tem znizuje ceno oglasov v skodo komercialnih televizij vecina drzav ki poznajo javne televizije je za le te uvedla stroge omejitve pri trzenju oglasov kako na demokraticen nacin pluralizirati medije in kaj lahko katoliska skupnost naredi za to ni dvoma da slovenci na mnogih podrocjih vlecemo za sabo dediscino totalitarne komunisticne preteklosti prav tako pa je res da se stvari spreminjajo na bolje vse pravkar nastete probleme je z nekaj dobre volje in zavzetosti mozno preseci ugotovitve raziskav o slovenski politicni gospodarski in kulturni eliti so zaskrbljujoce slovenska drzava je v dolgo pricakovano samostojnost zakorakala s kadrovsko in idejno skoraj nespremenjeno elito pustimo ob strani retoricno vprasanje kako naj ljudje ki jih je oblikoval komunisticni sistem ali ki so ta sistem celo sami oblikovali naenkrat vodijo drzavo v demokraticen druzbeni red s trznim gospodarstvom ne da bi komurkoli odrekali dobro voljo je treba priznati da taksno korenito preobrazbo smemo pricakovati bolj izjemoma kot po pravilu demokracija »atlantskega« tipa predpostavlja oblikovanje vsaj dveh priblizno enako mocnih jeder moci ki tekmujeta za glasove volivcev tako adam kot moji intervjuji z uredniki prepricljivo pokazejo da imamo v sloveniji opravka z dominantnim in perifernim jedrom moci dominacija levo liberalne strani se kaze v reprodukciji elit ideolosko sorodnih dnevnikih stanju kulturnega boja v slovenski druzbi to stanje se odraza tudi v kadrovski zasedbi v medijih in je zelo neugodno za razvoj in utrditev demokracije problem ni toliko v tem da imamo tako stanje kot v tem da so na vodilnih mestih ljudje ki ne cutijo in ne razmisljajo demokraticno ker jih nihce ni naucil tega niti prisilil k temu vendar bi storili napako ce bi »krivdo« za zgoraj opisano stanje v slovenski druzbi in medijih pripisali urednikom in novinarjem novinarji niso krivi za to da sami osebno njihova formacija ter medijske hise v katerih delajo vlecejo za seboj coklo preteklosti razen seveda v primerih ko gre za dokazljivo vztrajanje pri starih predsodkih in metodah nepremisljeno kazanje s prstom bo to stanje prej utrdilo kot pripomoglo k njegovi razresitvi kot vsak dialog tudi pogovor med nasprotnima stranema v »kulturnem boju« prepostavlja ce naj privede k razresitvi konflikta dob ro voljo in priznanje dobre volje sogovorniku vnaprejsnje demoniziranje nasprotnika bo prepad zgolj poglobilo ob globoki vkopanosti obeh blokov se zastavlja vprasanje kdo naj prvi stopi iz jarka in ponudi roko sprave osebno sem preprican da bi kristjani morali biti prvi ko gre za preseganje razprtij uspeh dialoga pa je odvisen tudi od pripravljenosti vecine novinarjev ter kar vse slovenske druzbe da presezemo nekatere »samoumevnosti« z ozirom na vero in cerkev ki nam jih je vcepila desetletja trajajoca komunisticna vladavina med drugim bo potrebno sprejeti dejstvo da je katoliska cerkev legitimen in konstruktiven dejavnik v druzbi tako kot vsako podobno zdruzenje ali institucija ki ima vso pravico do svojega mnenja in neoviranega delovanja mediji imajo to moc da nadomestijo paradigmo »tolerance« vere in cerkve s paradigmo »pozitivnega sprejemanja« in priznavanja drugacnosti nedvomno pa bo tudi cerkev morala pogledati v ogledalo in se vprasati koliko se je sama spremenila v zadnjih desetih letih in s koliksno pravico sme drugim narekovati kaksni naj bodo ne da bi hkrati sprejela kritiko na svoj racun konzervativni mediji so nujno potrebni za utrditev demokracije v sloveniji ker je obenem pomembno da so mediji cimbolj neodvisni od jeder moci bi bil prvi nujni korak v smer idejne pluralizacije slovenskega medijskega prostora lahko ta da so vodilni ljudje v gospodarstvu politiki in drzavnih ustanovah nacrtno v smislu »affirmative action « pozorni na to da omogocijo prezivetje vseh med ijev ki imajo legitimno pravico do obstoja se posebno pa tistih ki predstavljajo idejno slabse zastopano stran tega ni mogoce uveljaviti zgolj z zakoni ucinkovitost takega podjetja je odvisna od demokraticnega cutenja slovenskih gospodarskih in politicnih voditeljev v pluralisticni demokraciji velja da je najvecje zlo kadar razmere postanejo enodimenzionalne kadar ena stran ka postane nesorazmerno mocna v takih primerih demokrati znajo podpreti sibkejso stran tudi v primeru ko se z njo ne strinjajo nedejavnost druzbenih dejavnikov samo utrjuje trenutno stanje katerega posledica je stopicanje na mestu ter izguba dragocenega casa in energij celotne druzbe seveda pa pretekli neuspeli poskusi zastavljajo upraviceno vprasanje o zrelosti slovenskih »alternativnih« politikov in voditeljev da bi sprevideli nujnost idejne pluralizacije pomen ki ga imajo mediji v tem procesu in poti ki vodijo k temu cilju verjetno bi imela pozitivne ucinke v tej smeri tudi vecja internacionalizacija medijev ter gospodarstva mnogi analitiki stanja na podrocju mnozicnih medijev v drugih srednjeevropskih drzavah v tranziciji povezujejo visoko profesionalno raven tamkajsnjih medijev z velikimi investicijami zahodnih medijski h podjetij vanje poseben problem z vidika demokraticnosti medijskega prostora predstavlja dejstvo da vlada neposredno nadzoruje edino tiskovno agencijo mnogi novinarji so takorekoc odvisni od tiskovne agencije saj sami bodisi ne morejo bodisi niso navajeni neodvisno raziskovati en sam vir informacij pa ne zadostuje za objektivno porocanje moznost kratkorocne idejne uravnotezitve slovenskega medijskega prostora dodatno zmanjsuje dejstvo da obstaja le ena profesionalna sola za novinarstvo pomagalo bi ce bi slovenija dobila vsaj eno alternativno strokovno solo za novinarstvo po moznosti tako ki bi jo vodili drugje vzgojeni ljudje konkurenca je ucinkovito gonilo napredka katolisko obcestvo stoji pred izzivom kaj storiti duhovniki in cerkvene institucije tako ali drugace so upravljajo s pomembnimi mediji druzina in ognjisce sta v lasti skofij oz duhovnikov krekova banka in pidi nadzorujejo kar pomembne deleze v nekaterih drugih medijih delo mag moznosti za vplivanje na medije katoliska cerkev torej ima cerkveni voditelji vsak zase in vsi skupaj zagotovo razmisljajo kaksno poslanstvo imata cerkveni kapital in vpliv v medijih ter kaksne cilje zelijo doseci v dobro katoliske skupnosti in vse slovenske druzbe vodenje z zgledom je zagotovo najbolj ucinkovito cerkev bi verjetno sama se lazje pa v sodelovanju z ljudmi dobre volje postavila na noge sodoben casopis ali drug medij ki bi lahko bil model objektivnega ter demokraticnega novinarstva da bi do tega koraka prislo mora katoliska skupnost odgovoriti na dve vprasanji ali ji je zares do demokratizacije in do pluralizacije druzbe ter ali se je pripravljena zavzeti za projekt od katerega neposredno morda ne bo imela koristi ki pa bo koristil vsej druzbi in s tem posledicno tudi cerkvi pogled v zgodovino pokaze da je cerkev pogosto presegla ozke meje neposrednih interesov ter se zavzela za projekte ki so bili v splosno korist naj na tem mestu omenim le solstvo in zdravstvo ceprav s o katoliske sole vzgojile tudi voltaira ali castra jim nihce ne odreka ne splosne koristnosti za druzbo ne koristnosti za katolisko obcestvo morda so danes v sloveniji mediji tisto podrocje kjer bi cerkev lahko posegla v splosno korist druzbe seveda bo druzbo lahko pomagala demokratizirati le pod pogojem ce bo najprej v lastni hisi uveljavila demokraticne vrednote in metode ter profesionalnost in ce bo sprejela tveganje ki ga izpustitev duha demokracije iz steklenice resda grde a obenem varne in obvladljive avtoritarnosti nedvomno prinasa katoliske institucije v sloveniji prej ko slej morale ugrizniti v kocljiva jabolka razklerikalizacija uveljavitev preglednosti in odgovornosti na vseh tistih podrocjih kjer institucije zastopajo interese kristjanov in ki niso dogmaticnega znacaja sem zagotovo spadajo politicne in gospodarske zadeve ter mnogi vidiki organiziranosti tak korak je verjetno edini nacin da si cerkvene institucije in voditelji povrnejo zaupanje ki so ga v casu totalitarizma ze uzivali zanimiva je ugotovitev poljskega urednika pri katoliskem tedniku tygodnik powsyechny adama syostkiewicza »verske organizacije so v skusnjavi da mislijo in delajo brez ozira na pravice pricakovanja in zahteve drugih delov druzbe « morda kristjani se nismo docela dojeli sporocila »poljskega« papeza ki se zna brezkompromisno postaviti v bran nacelom demokracije clovekovih pravic in enakosti veroizpovedi pred zakonom globoka razdeljenost med cerkvenim in laicnim obcestvom »kulturni boj« skoduje tako cerkvi kot druzbi cerkvena skupnost ki pristane na paradigmo kulturnega boja tvega da postane geto in izgubi sleherno splosno druzbeno relevanco to je ne le nezdruzljivo s katolistvom ampak bi tudi imelo p ogubne posledice za slovensko druzbo in drzavo v intervjujih z uredniki laicnih medijev nisem zasledil da bi bili le ti vnaprej nenaklonjeni katoliski cerkvi z nekaj dobre volje na obeh straneh je prepad mozno premostiti morda tako da se cerkveni voditelji distancirajo od najbolj konfliktnih dnevnopoliticnih tem in jih prepustijo politicnim strankam ter civilni druzbi mediji pa premislijo ali ne velja tudi »drugi del enacbe ce je namrec cerkev nekompetentna da sodi o medijih enako velja tudi s stalisca cerkve casnikar ki ne pozna svetega pisma ki ne zivi po bozjih zapovedih ki mu je tuje versko poslanstvo povsem brez zadrege ocenjuje primernost izjav katoliskih duhovnikov kaj pa njemu daje kompetenco takih presoj « slovenski novinar je navajen da sme presojati vse in vsakogar medtem ko je on sam nad vsako kritiko objektiven pogled pa razodene celo uredniki sami priznavajo da imajo ideoloske preference in da se tudi v profesionalnosti lahko se izboljsajo v tem sicer niso dosti drugacni od svojih kolegov po svetu problem je le v tem da imajo vsi podobne preference in da ni tiste konkurence ki bi jih spodbujala k profesionalizaciji opombe niko tos ured vrednote v prehodu i ljubljana niko tos ured vrednote v prehodu ii ljubljana mediana osebne ali pisne intervjuje sem opravil z naslednjimi osebami joze bartolj urednik informativnega programa radia ognjisce franc bole direktor in urednik revije ognjisce robert botteri kreativni direktor tednika mladina vera celcer v d odgovorne urednice slovenske tiskovne agencije janez gril direktor katoliskega tednika druzine darijan kosir urednik centralne redakcije dnevnika delo liljana miklavcic vodja raziskav na institutu za raziskovanje medijev mediana tomaz perovic urednik informativnega in sportnega programa na pop tv franci petric odgovorni urednik katoliskega tednika druzine darka zvonar predan urednica dnevnika vecer andrej rot direktor radijskih programov radia slovenija zlatko setinc odgovorni urednik casopisa dnevnik katja kodarin vargazon direktorica media oddelka pri oglasevalski agenciji votan leo burnett lastniki druzine so skofija koper nadskofija ljubljana in skofija maribor po zakonu je vsak drzavljan republike slovenije dobil lastninski certifikat to je svoj delez nekoc skupne druzbene lastnine ki se je privatizirala vlozil ga je lahko bodisi v svoje podjetje tam je imel prednostno pravico do nakupa delnic bodisi v druga podjetja ali pa v investiciske druzbe vrednost certifikata je bila odvisna od starosti upravicenca v zakonu o javnih glasilih so lokalni nekomercialni rtv programi opredeljeni kot programi namenjeni obvescanju prebivalcev ene ali vec lokalnih skupnosti o politicnih kulturnih verskih gospodarskih in drugih vprasanjih pomembnih za njihovo zivljenje in delo informativne kulturno umetniske in izobrazevalne vsebine morajo obsegati najmanj dnevnega programskega casa lokalnega nekomercialnega rtv programa lastna produkcija pa najmanj eno uro dnevnega programskega casa oglasi in druga placana obvestila lahko obsegajo najvec dnevnega programskega casa lokalnega nekomercialnega rtv programa clen enak status imajo studentski nekomercialni rtv programi zakon o javnih glasilih clen vir mediana podatki pri casopisih so za povprecni doseg stevilke v tisocih raziskave branosti gledanosti in poslusanosti medijev v sloveniji nimajo daljse tradicije metodologija se je postopoma razvijala in spreminjala zaradi cesar primerjave med posameznimi casovnimi obdobji niso natancne bolj tocna so razmerja med dosegom znotraj istega casovnega obdobja znotraj stolpcev ali berete casnike katere od nastetih berete in kako pogosto redno vsaj x tedensko podatki za delo dnevnik vecer slovenca in slovenske novice v odstotkih katere dnevne casopise redno skoraj vsakodnevno berete podatki za delo dnevnik vecer slovenske novice v odstotkih ali nam lahko odgovorite ce gledate programe naslednjih domacih tv postaj minus »sploh ne gleda« x »ali ste vceraj gledali tv program « v odstotkih anketiranih na kateri tv postaji ste vceraj gledali najvec oddaj oziroma programa prva navedba podatki za tv slovenija pop tv radio slovenija in radio ognjisce v odstotkih samo mmtv brez robin and tele kako pogosto poslusate naslednje radijske programe vecino dni v odstotkih anketiranih summa tos n in skupina sjm mednarodna raziskava vrednot i fakulteta za druzbene vede cmjmmk ljubljana tos n in skupina sjm fakulteta za druzbene vede cjmmk ljubljana anketa uporablja lestvico od sploh ne zaupam do v celoti zaupam v zgornji tabeli so odstotki zdruzeni po naslednjem kljucu nic ne zaupam polovica malo zaupam polovica precej zaupam popolnoma zaupam tos n in skupina sjm fakulteta za druzbene vede cjmmk ljubljana tos n in skupina sjm fakulteta za druzbene vede cjmmk ljubljana mediana polletje sjm navaja rednih in pogostih bralcev druzine sjm pa prav tam sjm navaja rednih in pogostih bralcev ognjisca sjm pa milan kucan predsednik ck zks predsednik predsedstva socialisticne republike slovenije predsednik republike slovenije izvoljen na demokraticnih volitvah leta in mladina je porocala o nepravilnem financiranju kucanove predvolilne kampanije leta in zato od vpletene agencije vec let ni dobila nobenega oglasa o reprodukciji kontinuiteti in akomodaciji elit v slovenski druzbi je bilo opravljenih nekaj studij ki jih povzemam po frane adam ambivalentnost in neznosna lahkost tranzicije v nova revija xviii izsledki raziskav kazejo da ima slovenija zelo nizko stopnjo cirkulacije in reprodukcije elit pomenljiv je primer slovenca po odstopu predsednika slovenskih krscanskih demokratov lojzeta peterleta s polozaja zunanjega ministra leta so drzavne institucije casopis zacele mnozicno odpovedovati istocasno so uplahnili tudi dohodki od oglasevanja na osnovi dostopnih statisticnih podatkov ocenjujem da cerkveno vodstvo preko lastnih medijev dosega slovenske populacije v letu so narocnine predstavljale dohodkov javnega zavoda radiotelevizija slovenija vir rtv slovenija glej frane adam zgoraj nekaj podobnega se nam je ze zgodilo na gospodarskem podrocju pred desetimi leti smo si tako samovsecno govorili kako smo na prvem mestu med reformnimi dezelami da smo zaspali na lovorikah in izgubili precejsen del prednosti pomenljiv je bil lapsus urednice sta ki sem ji predstavil nacrt svoje raziskave ko je beseda nanesla na nedavni kompromisni predlog nadskofa rodeta za vkljucitev verouka v osnovnosolski program je o cerkvenem predlogu govorila v tretji osebi njihov o drzavnem odgovoru pa v prvi osebi nasi adam syostkiewicz religion after communism v commonweal cxxvii septembra pokomunisticne druzbe pri svoji prenovi potrebujejo ne vec ampak manj religije na politicnem prizoriscu za prihodnost teh druzb bi bilo bolje ce bi se kristjani in druge verske skupnosti zavzemali za druzbeni mir medverski dialog in sodelovanje na karitativnem podrocju kot pa da uveljavljene veroizpovedi zahtevajo zase privilegije in drzavno podporo katoliski cerkvi na poljskem ni nic skodovalo bolj kot njene nenehne zahteve po vrnitvi odvzetega premozenja njena udelezenost v dnevni politiki in nepripravljenost da prisluhne argumentom proti najbolj restriktivni zakonodaji glede splava v evropi prav tam bernard nezmah po zelji medijev v mladina avgusta str