this document is a html rendering of a corpus encoding specification dtd document produced in the scope of the multext east project by fred uses iso latin encoding mte html corpus sampler newspapers slovene ob evropskem atlantiku danes so najbolj priljubljena daljsa potovanja preko oceana v ameriko ali azijo in veliko ljudi je prepricanih da odlicno pozna naso staro dobro evropo ki ze vec nima za pokazati kaj novega toda na potepanju ob atlantskih obalah nasega kontinenta je nasa mala odprava v razmajanem kombiju nasla precej novih dognanj o zivljenju in delu prebivalcev ki jim je usojeno prebivanje na zahodnem robu celine cilj je bila osvojitev skrajne geografske zahodne in juzne tocke evropskega kontinenta in to po poti ki je v glavnem potekala ob obalah atlantika ze ob nacrtovanju poti smo opazili da se bomo vozili skozi podrocja ki so zaradi oddaljenosti v sloveniji manj znana bayeux izhodisce normandijske slave pot ob atlantiku smo zaceli v normandiji dezeli bitk in osvajalcev samo nekaj mesecev po obletnici legendarne invazije med ii svetovno vojno nase izhodisce in prvo mesto ki smo ga obiskali je bil bayeux km oddaljen od zgodovinske normandijske obale kot vecina turistov smo prvo poiskali turisticni biro ki ga v franciji ni tezko najti ze tako poln nacrt s kraji ki smo jih zeleli obiskati se je s prospekti se povecal a normandija ni samo povezana z d day em ampak je pokrajina z bogato tisocletno zgodovino ki poleg tega ne obsega samo polotok contentin kjer so potekali najhujsi boji med zavezniki in nemci kot napacno sklepajo marsikateri slovenci temvec seze od le mont saint michela preko caena in rouena do dieppa contentin obsega cetrtino njenega ozemlja prav bayeux se je izkazal kot idealen kraj kjer se lahko na enem mestu soocis s to bogato zgodovino in kot most med dvema invazijama preko rokavskega preliva ki sta spremenili tako normandijsko kot svetovno zgodovino slavni normani so pred tisoc leti kraljevali evropi s tega obdobja imajo v enem izmed stirih mestnih muzejev najdaljso tapiserijo na svetu m dolgo in m siroko le ta orisuje kako je viljem osvajalec leta osvojil anglijo septembra je izplul z vikinsko floto ladij z vec kot vojaki kar je bila za tiste casa ogromna armada iz pristanisca dives v blizini danasnjega cabourga in po bitki pri hastingsu oktobra istega leta pregnal harolda saskega ki je neupraviceno zasedal angleski prestol po tej zmagi so normani dokoncno osvojili anglijo in postali najvecja vojaska sila takratnega sveta za mnoge je ta tapiserija ki jo je dal izdelat viljemov polbrat skof odon prva zgodovinska slikanica skoraj let kasneje je potekala invazija v obratni smeri in njej je posvecen leta odprti memorialni muzej na m razstavnega prostora obiskovalec kronolosko potuje skozi bitko a razstavljeni niso samo pisni in fotografski dokumenti kot v nasih muzejih s podobno tematiko temvec vse kar je bilo povezano oziroma kar so nasli na fronti od znack nasitkov uniform orozja koles motorjev padal topov avtomobilov do tankov in letal vecina predmetov je lepo restavriranih nekateri pa so ostali taki kot pred leti v opomin zanamcem razstavo dopolnjuje minutni dokumentarni film in tematske projekcije diapozitivov prav nekje na koncu razstave je za steklom poseben del ki prikazuje fronto po zmagi bolje receno razdejanje sto metrov od muzeja je najpomembnejse britansko vojasko pokopalisce v normandiji s grobovi in s spomenikom s imeni izginulih ob stranski kapelici je knjiga s tocnim seznamom in lokacijo grobov na vsakem belem kamnu ki so enakomerno posejani na originalni angleski travi je poleg grbov regimentov pokojnika stevilk imen verzov najbolj pretresljiva mladost padlih velika vecina od njih ni dozivela let ob skoraj vsakem je sveze cvetje in vencki s posvetili soborcev ali sorodnikov prav s pokopalisca je najlepsa panorama mesta ki ga obvladuje katedrala pretezno gotskega stila iz xi in xiii stoletja in okoli nje se vijejo ozke ulicice s slikovitimi hisami iz srednjega veka vecina njih je bila po originalnih nacrtih po vojni na novo zgrajena samo km od bayeuxa se nahaja omaho beach ena od dveh legendarnih obal na katerih so pristali americani ozka in vijugasta cesta vodi na vrhu ravnega platoja nad obalo ki s ceste ni vidna s platoja vodijo ceste samo do krajev ob obali pred najvecjim ameriskim vojaskim pokopaliscem na katerem je na hektarjih pod belimi krizi pokopanih vec kot padlih smo zavili proti obali njo lahko primerjam z obalo belega kriza ali fiese pri piranu za strmim grebenom je pescena ravnica danes se na tej legendarni plazi ki je se vedno posejana z betonskimi nenevarnimi ostanki iz ii svetovne vojne brezskrbno kopajo domacini in turisti nedalec od obale je novi hotel in poleg njega je bil majhen cirkus sicer ne vem kaj smo lahko drugega pricakovali a vecina clanov odprave je imela nekaksen cuden obcutek saj smo ravno prisli iz pokopalisca in v glavah se nismo premleli zadnjih let zato smo si nenehno postavljali vprasanje kako se lahko tu kopajo malo naprej ob isti plazi smo koncno nasli kraj kjer so americani bili najhujsi boj in le ob velikih izgubah prebili nemske obrambne linije tu je bila pred spominskim obelezjem osrednja proslava na francoskem ozemlju ob obletnici na kateri je govoril ameriski predsednik clinton po minutah voznje smo nasli eno najbolj znamenitih tock ofenzive nestetokrat opisano v romanih in filmih pointe de hoc v sedanjem spominskem parku prihaja prav tu do izraza nesmiselnost vojne in kontrast med lepoto narave in clovesko neumnostjo na eni strani mogocne strme klipe divje normandijske obale in na drugi na njihovem vrhu ob rticu s piramidasto obliko napol uniceni betonski prostori nemske artilerije obdani z nestetimi s travo pokritimi bombnimi kraterji vseh moznih oblik obdanimi z rjaveco bodljikavo zico po obcestnih tablah smo opazili da ima skoraj vsaka najmanjsa vas kaksen muzej ali spominsko hiso toda tistih tipicnih vasi ki jih poznamo iz fotografij in filmov je ostalo bolj malo namesto njih smo naleteli na sodobno srednjeevropsko arhitekturo zelo urejene hise z obilo cvetja zapustili severozahodno obalo contentina in se ob jugo zahodni vozili proti znamenitemu le mont saint michelu ob vsej ze vec kot tisoc km dolgi poti od metza se pokrajina ni bistveno spremenila rahlo valovita ravnina samo travniki in malo vec grmicevja so zamenjali zitna polja iz notranjosti normandija je pretezno kmetijska pokrajina za domacine so jabolka konji in krave ki se pasejo prakticno na vsakem pasniku simboli pokrajine in zato tudi ni cudno da so med omiljenimi francoskimi siri normandijski med najbolj cenjenimi naj naj naj naj otocek s samostanom na svetu v zalivu gore svetega mihaela se skalnata obala spremeni v ogromno mocvirnato pesceno mlako granitni gric m nad morjem z znamenitim samostanom se vidi ze od dalec pri pontorsonu je odcep ki vodi direktno do samostana ob cesti do umetnega nasipa ki spaja nekdanji otok s kopnim je nesteto novih hotelov restavracij kampov trgovin prispeli smo proti veceru in se odlocili da bomo vozili kakor dolgo bo slo nismo namrec vedeli ali je plima ali oseka in kako dalec se lahko pride z avtomobilom na zalost smo prisli le do nasipa tam nas je policija usmerila na najblizji parkirni prostor zadnje dobre tri kilometre smo pesacili ob in po nasipu presenetljivo sirokem na njem je normalno tekel promet v obe smeri pa se avtomobili so bili na obeh skrajnih robovih nasipa parkirani na otok se je zgrinjala nepopisna mnozica turistov zadnjih do m pred pol otokom ki je s svojo silhueto deloval kot magnet in pospeseval korak so ljudje sedeli na kamniti ograji nasipa in opazovali plimo se vecja guzva nas je cakala na samem otoku kjer so na premajhnem prostoru za vse turisti napolnili trgovine restavracije ulicice navelican sveze opecenih turistov v vecerni garderobi sem se raje odpravil pred otok in obcudoval prihajajoco noc in luci ki so pocasi a vedno bolj osvetlile vsak koticek otoka kot sem kasneje ugotovil je bila to najbolj fascinantna slika tega dragulja kako kot bakla sredi vode zari skozi noc prespali smo kar na parkiriscu nihce nas ni gnjavil da moramo v bliznje kampe ali hotele ki so na obali dvakrat in na otoku trikrat drazji kot v drugih predelih francije prav obratno policisti so nas zjutraj prijazno opozorili da bodo parkirisce kmalu odprli za promet vecerno plimo sicer visjo smo prejsnji vecer zamudili zato sem pred obhodom po otoku prvo opazoval prihod plime table ob nasipu napovedujejo tocen cas prihoda vode tokrat je bila napovedana ob uri desni najblizji parkirni prostor ob nasipu je bil zaprt saj ga plima nenehno poplavlja na levem pa je stalo se nekaj avtomobilov in tovornjak od dalec je prihod plime viden kot val ali tok in sele galebi ki so po njem vozijo opozarjajo na njeno hitrost toda to sem si zelel ogledat z blizine ob obzidju otoka sem pesacil proti morju otok je ob oseki prakticno na suhem dokler me ni ustavila deroca vodna masa ki je prej spominjala na reko saj je imela voda zaradi peska kakavasto barvo prav barva vode ki je enaka barvi obale je kriva da voda nevidno pozira prostor nenehno sem se moral umikat tej vodni masi proti obzidju zdaj mi je postalo jasno zakaj je lahko nevarna zaradi hitrosti in barve vode nimas pravega obcutka za globino in prav kmalu lahko izgubis tla pod nogami nepotrebna panika pa te zanese na napacno smer podobna panika je zajela voznika tovornjaka na levem parkiriscu ki se je spomnil plime sele takrat ko je poplavila kolesa tudi cas plime je bil presenetljivo kratek samo dobri dve uri je bil otok spet skoraj povsem otok ceprav je mozen prihod na njega po suhem skozi obzidje je glavni vhod dosegljiv z lesene brvi ki pa je za popestritev narejena tako da je med plimo zadnji meter pod vodo za obzidjem sem spet naletel na drugo plimo na turiste in prav nic me ni cudila izjava kompasovega soferja darka ki sem ga po nakljucju srecal ze tretji teden je vozil izraelske turiste po franciji da je mont st michel za parizom najbolj obiskan kraj v franciji toda ta mnozica je povsem zakrila njegovo romantiko da o gneci pred vhodom v samostan na vrhu hriba ne govorim ce bi sklepal po zdolgocasenih obrazih predstavnikov industrijskega turizma so se tu gnetli ne zaradi interesa temvec zato ker pac vodici to od njih zahtevajo se najbolj pa so se mi smilili njihovi najboljsi stirinozni prijatelji psi ki so se brez pretiravanja lajhali po stotinjah stopnic ki so vodile na vrh po legendi o nastanku samostana je bil tukaj dalec stran od takratne civilizacije gozd leta ga je velikanska plima zalila in unicila morju in pesku sta se uprla le dva granitna masiva med njima je bil mont tombe prav njega si je izbral nadangel mihael vrhovni poveljnik angelske vojske za svoje bivalisce zato se je v sanjah trikrat prikazal takratnemu skofu iz avranchesa aubertu ki je se istega leta na gricu osnoval svetisce fascinantni gric ki se je preimenoval po svojem novem lastniku nadangelu mihaelu je takoj postal priljubljen romarski cilj po ustanovitvi samostana tega leta je pricel sprva v bretaniji in kasneje v normandiji pridobivati veliko cerkveno in s tem politicno moc zanimivo je da lezi otok prav na meji obeh provinc nekdanjih konkurentk in se bolj je zanimiva zgodba kako se je preselil iz bretanije v normandijo tradicionalna mejna recica couesnon je leta spremenila strugo in se zacela v morje izlivati juzneje od st michela zato so bretanci ki so imeli svoje rivale normane za grobe in nekultivirane severnjake vzdihovali da ker couesnon je neumnost storil se je mont v normandijo odselil duhovno je mont saint michel blize dezeli ki ji je geografsko nekoc pripadal dezeli polni ostankov pradavnine bretaniji tukaj naletimo na sledove iz zacetkov zemljske in cloveske zgodovine tako v geoloski sestavi tal prevladuje granit in druge trde kamnine zelo mocna erozija je zadnjih milijonov let oblikovala sedanjo pokrajino ocean veter sonce so od nekdanjega tudi do m visokega armorikanskega armorica je latinsko ime za bretanijo masiva oblikovali nedolzne hribe in grice pokrite z gozdovi in travniki pokrajina je manj rodovitna od sosednje normandije in tudi atlantska obala je drugacna namesto dolgih pescenih plaz in klifov se tu vije preko km dolgo nazobcano skalovje nazobcena obala in cudaski bretanci nesteto dokazov obstanka povsem neznanih predzgodovinskih cloveskih skupnosti je po vsej dezeli ki jo slovenci poznamo samo po risanki o asterixu in njegovih sovascanih ki so bili za rimljane julija cezarja nepremagljivi z galci oziroma petimi keltskimi plemeni med njimi so bili slovencem bliznji veneti se nekako zacenja zgodovinsko obdobje poleg njih so na danasnje obnasanje prebivalcev najvec vplivali irski prisleki iz velike britanije njih so v v stoletju pregnali anglosaksonci toda v novi domovini mali britaniji so se odlicno znasli in staroselcem vsilili svoj zivljenjski stil podobe vasi in mest se bistveno razlikujejo od ostalih predelov francije ne toliko v arhitekturi ki je tukaj celo blizja ostalim francoskim predelom kot v normandiji temvec v urejenosti in neverjetni cistoci ob tem smo na vsej poti po bretaniji opazili njihovo zaprtost in zadrzanost do tujcev ponekod celo podcenjujoc odnos do umazanih tujcev slisali smo ze znano zgodbo o juznjakih ali tukaj o spancih in se za domacine kot predstavnikih le teh soocali s povsem nerazumljivimi situacijami omenil bom samo eno ki simptomaticna za ostale na eni od bencinskih crpalk ob glavni tranzitni cesti prodajalka ni dovolila da si natocimo steklenice s pitno vodo zato je nenehno kontrolirala umivalnik ce morda ob umivanju rok le kje na skrivaj ne tocimo vodo v steklenice a da so se med najbolj plemenitimi narodi za kar se bretanci se izraziteje imajo kot ostali francozi neposteni ljudje smo se lahko prepricali prav na prvi postaji v bretaniji v st maloju smo se odlocili za kosilo specialitete iz francoske kuhinje kupljene v trgovini predvsem sire in solate smo pospravljali kar v pristaniscu na kamnitih blokih ki so cakali na transport ko smo ze skoraj vse pojedli robi opozori ostale clane odprave na neznanca ki je stal poleg kombija ko se ozrem zagledam mozaka srednjih let res da temne polti ki si ogleduje vozilo postavljen le sto metrov stran sprva se mi je zdelo da trga nalepko corex computers z avtomobila ker mu je bila mogoce vsec sele ko smo se mu priblizali sem opazil kartico ki sem jo doslej videl samo v filmu s katero je skusal odpreti srednja vrata kombija ko nas je opazil se je nemudoma sklonil in si sezul cevelj ter se delal kot da ga avto ne zanima nase razburjenje je hladnokrvno prenesel in se oddaljil a ne dalec kmalu smo ga spet opazili kako se mota med avtomobili avto smo odpeljali na drugo mesto in izdelali strategijo s katero smo preprecili podobne primere ki pa bo zaradi svoje ucinkovitosti ostala nasa skrivnost odkritelji in prva plimska elektrarna na zalost je dogodek marsikomu pokvaril dan tako da se ni zavedal v kako pomembnem kraju je rojstno mesto julesa verna avtorja prvih znanstveno fantasticnih romanov nosi ime po svojem ustanovitelju menihu maclowu ki je bil eden od pionirjev kolonizatorjev z druge obale rokavskega preliva vecina njih so kasneje razglasili za svetnike in se danes nosijo imena krajev po bretaniji mesto je predvsem zaradi svoje strateske lege postalo najpomembnejsa francoska srednjeveska luka in zato ni cudno da iz njega izhaja jaques cartier odkritelj in raziskovalec kanade trikrat se je iz st maloja odpravil preko atlantika na svojem drugem potovanju je po reki sv lovrenca prispel do velikega indijanskega naselja in ga je zaradi precudovitega razgleda poimenoval mont real danes najvecje mesto kanade in drugo najvecje frankofonsko mesto na svetu zato ga imajo domacini za enega od ustanoviteljev francoske kanade quebeca poleg njegove rojstne hise smo si za obzidjem starega mestnega jedra ogledali maison du quebec na istoimenskem trgu v kateri lahko dobite vse informacije o tej kanadski provinci da so pred hiso namesto njemu postavili spomenik piratu surcoufu ki je s kraljevim dovoljenjem ropal angleske ladje je spet dokaz svojeglave miselnosti bretancev staro mestno jedro je vredno ogleda ne samo zaradi obzidja s stolpi in mestnimi vrati trdnjavo in katedralo temvec zaradi zivahnega utripa mesta ki samo dopolnjuje sliko kontrastov te province ob tem so me stavbe bolj spominjale na kaksno otosko britansko mesto kot pa na mesto v franciji ne nazadnje je impozantna lega starega obzidanega jedra med plimo skoraj popolno obdanega z valovi oceana visinska razlika plimovanja zaradi strme obale prihaja tukaj veliko bolj do izraza kot pri st michelu tu so izmerili najvisjo plimo na svetu okoli m zato so pred izlivom reke rance leta zaceli graditi prvo elektrarno na plimo elektrarna je od centra st maloja oddaljena samo km in preko nje vodi glavna cesta vodja projekta robert gibrat je izdelal nacrt za elektrarno v kateri turbine crpajo moc vodnih mas ki ob plimi pritekajo in ob oseki odtekajo agregati letno proizvajajo milijonov kwh v elektrarni je majhen razstavni prostor v katerem vrtijo video o njenem nacrtovanju gradnji in delovanju in s katerega se vidi njena notranjost sicer so moc plime izkoriscali ze mlini pred leti kot na primer mlin v saint suliacu v neposredni blizini elektrarne da so majhni in neznani kraji najprijetnejsa presenecenja za ljubitelje kulturno zgodovinskih odkritij nam je dokazalo malo a simpaticno mesto dinan dobrih km od elektrarne ob ranci za obzidjem z mogocno trdnjavo se skriva lepo ohranjeno srednjevesko sredisce s trgovinami butiki in ateljeji domace obrti okusna procelja bi lahko bila ali pa so ze bila kulisa za kak film iz casov pred vec kot sesto leti vse lepo ohranjeno a vseeno dalec stran od turisticno industrijske gnece in zato tudi od morebitnih teroristov ki zadnje case strasijo po franciji nas pa je spet prevzela hitra cesta ob kateri so se menjavala vecja mesta ki so nekje v svoji notranjosti skrivala carobno preteklost mi pa smo lepo vecerno sonce izkoristili za etapo na drugi konec bretanije