zlatorog planinska pravljica rudolf baumbach pozdravljen mi srcno triglav cestiti tri glave dvigas drzno do neba kot bog cegar ime ti je nositi in vsaka nosi krono od snega molce orjaki zro me v led zaviti kadar na tebi mi srce igra italija pod manoj v solncnem sviti pozdravlja me in sinji val morja v prodolih zije ti pravljíca siva tako otozno in tako ljubo kot bi tozila deva ljubeznjiva in glásov njenih vzdihanje bridko iz pesni moje mehko naj odziva moj spev spomin preteklih dnij naj bo ovila meglo je krog belih kron noc temna na triglavu gori sedaj pa nevoljna zapusca svoj tron in zvezde trepecejo v zori ognjeno cez robe sivih skal dviguje se solnca zar svetal v njem mora noc umreti na tisoc kosmicev megleni ovoj lehkotno deli se in vlazno in kakor preplasen golobji roj bezi pred ujedo sovrazno tako meglice se spuscajo v breg in zlato triglavu zablisne sneg na temenu kraljevem roso otresne bor ravan z lisajne svoje brade iz neznih sanj pa cvet rosan vzbudi se trobentice mlade predrzni svedrec poljublja srcno dekletce priprosto a vender ljubo ime je njeno murka in vitez slec ljubak in mlad sepece z mladostno ocnico opravljen rudece kot v sam skrlat poljublja jej nezno glavico iz dalje zre ga dragoljub pac rad laskal bi z onim vkup a cast mu brani blize in vse kar peroti ima in noge pricenja veselo gibanje od rosnih peresec metulji hite navzgori do luci jutranje na kamenu greje se pisani gad tako on solnci se vsegdar rad nad njim brencijo hrosci in sredi gozda droben spev v nebo posilja zeba in z njim potoka sumlja odmev kot daljno petje z neba gozdar zeleni detal vmes pa kljuje trka v smolni les in glasno takt nabija a veverka po deblu glej drevi se gibko spretno z njo skace polh od vej do vej prav gibcno in okretno po svoje zvizga mis glasno mozicka snazi si brado in rije po korenih a gori kjer dviga pecevje se v zrak kjer stena nobena ne zna se tam vije police smaragdne se trak tam jaderna koza se pase tako prirodo je sen nocoj okrepcal in po njej pokoj kraljuje v jutru zornem tam gori v zraku kaj plava prosto dol v vedno ozjem krogi oh divji ropar oh jastreb je to zdaj skrijte se ptici ubogi lisjak po hosti se plazi zvit prihuljen na drevu zdi bistrovid z njim volk prezi na zrtve in kvisku se drzno vzpenja moz med sivimi skalami on nosi v desni oster noz on nosi pusko na rami kdor more zdaj bezi na varen kraj koncan je mir v gorah sedaj pricne se ljuto klanje sred jelovja koder mah zeleni bujno raste ob skalah razsutih kjer vijo se korenine crne in lepena socnato grmicje cvrsto klije med omejem modrim tam lehkotno stopa cvrst mladenic puska svetla na njegovi rami ostrobrusen noz jelenorozen svetli krivec na klobuku lovskem to vse prica ti na prvi pogled da mladenic lovec je po stanu glej kako po skalah in po grusci smelo stopa smelo in pa krepko pac reze mu draste pred nogami on pa skace ceznje v drznih skokih in drzec se sibkega latrovja ob pecinah spusca se nizdoli kamen mu ne gane pod nogami veja skrita trhla mu ne pokne listje velo suho ne sumi mu po gorovji pac tako divjad le vzpenja se in oni ki jo vara lovec smeli in lokava koza tam kjer z brado dolgo in lisajno zres poslednje smreke vedrenice kjer vejevje krivo zamotano brezi lubja vije se po zemlji tu podobno kacam tam rogovju tam kjer bukve in smereke silne vmicejo se kljukastim pritlikam koje v rebra skalnata zarite plazom vihram vpirajo krepko se tam kjer prosto se razgled odpira na pogorju silnega vrhove glej tam zdajci postoji mladenic da poskusa veter dvigne roko gleda v solnce in potem na sleme zre na robe potlej na police in na temne sence koje rise rusevje na steno kamenito cudne lovcu pac oci so mile kot otroku bistre kot sokolu zdaj pa sede tja na panj podrti in na svetli puski od zaklopa ruto pestro svileno odvije in orodje vse za lov pregleda in pregleda tudi cevlje tezke potlej nagne cutarico polno in okrepcan po pozirku cvrstem pleza smelo dalje po skalovji strme skale so in vedno strmlje ozka steza je in vedno ozja steza kje pac steza tu pozna se dalje tako lovcevo je geslo srcnost ogenj to sta mu vodnika lehno svestno vzpenja se mladenic zdaj dospeje do police ozke stena spredaj zadaj zrak je sinji pod nogami pa brezdanje zrelo zdaj cez sirno se zijad pozene zdaj predrzno vspenja se po zlebu ozkem strmem dimniku podobnem segne kvisku naposled z desnico zgrabi trde kamene ostrine drzen skok in glej na rob dospel je toda kaj li zre tako osupel mari to je morje kamenito koje onstran je uzreti menil ni polozje se pred njim razgrinja brstno s tisoc cveti posejano ni se lovec videl vrtov tacih kar po lokah in prisojnih rebrih vzgaja triglav plemenitih cvetov kar jih klije v snegu in ob virih vsi so tu na solncnem vrtu zbrani modri zvoncki pisane ustnace mak rumeni beli slanovrati slec rudeci in obstret vonjiva modri stoglav in skrlatni svedrec vmes ocnice zvezdica srebrna kjer dviguje se iz trave skala brz pretkava jo srobot z ovojem brz na glavo kapico dajo jej krec oklop in klincnica diseca hrosci pestri kakor bozji stolec jasni kakor zivi dragi kamni po perescih lazijo pocasi in metulji vmes rudeceoki ki ime jim je po solncnem bogu iz cvetlicja srkajo slascice zivo lovcu zaiskri oko se zivo skloni se do zemlje cvetne da utrgal za klobuk bi sopek cuj kar spodaj zasumi v grmovji in pocasi izmed slecnih grmov stopa divjih koz brezskrbna tolpa ne slutec da je nevarnost blizu so li sanje morda skrat hudobni lovca hoce mladega slepiti so li koze res ki tu paso se kakor paden sneg tako so bele in vodniku njih neskrbni tolpi glavo zlata krasita rogova za planinsko vrbo pokleknivsi urno dvigne svojo pusko lovec kakor kip iz mramorja izklesan kozel dviga se od skale visnje v zgodnjem solnci pa zari prekrasno dika zlata na njegovi glavi dvakrat dvigne lovec cev pogubno dvakrat roka mu drhtec omahne kakor decku ki pomeri prvic s pusko svojo na divjad brezskrbno taka tma se dela pred ocmi mu zdaj pa drugic se pomeri dobro ni oko ni roka mu ne gane ali slusaj glas vrsi od skale glas kot vzkriknil sokol bi obstreljen bezi ceda varuj zlatorog se mahom gosta neprozorna megla glavo lovcu mlademu ovije pusko roka izpusti drhtec mu s tal se dvigne plasen in osupel nem oklene palice se gorske in odkrije se in tiho moli lehno zgublja se ovoj megleni zopet loka se leskece v solnci zopet pestri plesejo metulji krog cvetlicnih zivobojnih casic ali belih koz le teh nikjer ni s plasnim okom gleda na okoli mladi lovec govori na tihem kriza se ob ramo vrze pusko in pripravlja s strahom na odhod se ali slusaj z nova sem od skale klice milo oni glas skrivnostni dobro dosel tu na vrtu nasem lovec drzni iz doline trentske koz jerebov in srna in zajcev hrani mnogo tebi gora nasa oj le lovi streljaj jih veselo brez skrbi se krepcaj pri studencih ali zvesto slusaj to jedino lovec drzni iz doline trentske pusti cedo pusti zlatoroga ce drago ti je zivljenje mlado sila cudi se besedam lovec klice v stene potlej skalovite klice srcno s cistim bodrim glasom zvesto slusal bom besede tvoje skrbno cedi prizanasal tvoji toda kdo si ti gospa nevidna ki varujes vrtic ta zeleni in koza v njem tolpo cudovito pazno kakor srna ob porobji prisluskuje lovec a brez vspeha skalne stene dvigajo molce se in jedino vira zuborenje bije v cistih glasih na uho mu pri studenci lovec zdaj poklekne pije cisto vodo kar s perisca zvije sopek iz srebrnih zvezdic modrih stoglav in rudecih klinckov vtakne sopek si za pokrivalo in v spomin si kraj ta utisnivsi gre nizdoli tam pri skalnih robih v stran zavije in za njimi zgine zdaj pa z nova v grmicih zablisne zlatorogi beli kozel z nova koze svoje vodi na planico v dalji pokne strel grmec oglasi tisoc skal se mu v odgovor gnjeven toda mirno pasejo se koze mirno tudi kozel zlatorogi saj vedo pac da mogocna bitja skrbno vrt svoj cuvajo zeleni skrbno tudi belo cedo svojo na komni je nocoj vesel vecer prisel je namrec iz doline trentske k pastirjem v gosti cvrst planinski lovec in s saboj kozla je kot plen prinesel na mocni kljuki zdaj visi zival v kotlici pa bakrenem zacrnelem ki plamen lize ga z jezikom zarnim sumi kipi in kuha se drobovje molce pastirji glej sede v okrozji in zeljno ustne lizejo bradate ponosno lovcu bliskajo oci se saj vstrelil danes je se drugo zver ki v sebi strinja volcjo lakomnost lisicjo zvitost divje macke gibcnost brez glasa je na skok pripravljena prezala z vej zakrita skoro v listji oci pa so gorele jej kot oglje in ravno mednje lovec s spretno roko poslal je vroco kroglo jej v mozgane in krvavec je padel ris na zemljo pac to je strel bil mojstersk moram reci tako pred leti tridesetimi samo se jaz sem streljal drugi nihce a zdaj sem star divjacini v posmeh pred mano pase koza brez skrbi se mozicka zajec smelo mi pred nosom lisjak lagotno seta pred menoj samo se drozgom sem nevaren zdaj in tolstim polhom ki hudic jih pase tako veli star moz in dreza v ogenj in mece v kotel brinovice zrele sicer pri kuhi gospodinji spela nocoj pa mirno tam na klopici poslusa kaj se mozki menijo opravek njen prevzel je stari jaka ki gori ovce pase na planinah izprosil si je kuho kot ljubav menec da nema bozji svet nikogar ki bolje bi divjacino napravljal glej bas je segel z vilicami v kotel nasadil kos razrezal brz ga z nozem pokusil in z glavo kimaje del bo ze pricnite bog vam blagoslovi tega pastirjem treba ni veleti posebej se vsak delez vzame svoj pa je po dolgem casu spet slascico a stari jaka stopi k svoji skrinji in stika v njej pa naposled se vrne napolnjen vrc z disecim brinovcem prinese k ognju tiho se smejoc razdavcen starec ni da bas dejal bi samo zarad divjacine je tak a jutri bo kesal gotovo se od ust do ust gre vrc vsakdo pohvali pijaco bolj pa njega ki jo dal je poslusaj ti tako spet rece starec poslusaj dobro me ti lovec trentski kar ti svetujem glej pred solncnim vzhodom v dolino greva midva jaz in spela in z nama pojde tudi sedem druzih ker jutri bo to ves pac opasilo in tukaj nasa spela rada plese na praznik ta pridere skupaj mladez iz vsake vasi sleherne planine in vsa drevi se v hiso gospodinje nase bogata pac je mati katra res pri soskem mostu ti ima gostilno polja dovolj a krav nad sto gotovo povabila nas je za jutri vecer na ples in jed ce gres ne bo ti zal tvoj tolsti kuzel bo jej bas na roko in ce zagleda risov meh celo rudece krzno crnolisasto potem to recem bos vesel placila le pojdi lovec res ne bos kesal se prikima lovec in veli pojdem gostilno ze poznam na soskem bregu ker stara barba koja gospodinji ondi je bila moja krstna kuma v poprejsnjih letih bil sem cesto tam a potlej sel sem sluzit na korosko ln od tedaj se nisem videl barbe pa vender ni mi v tem umrla ze odkima stari jaka mu rekoc o tej je dobro to bos jutri videl na lastne oci zdaj dovolj o tem kar vkup gremo po tem pa se rezi in tudi nekaj druzega bos videl pa ne le starih bab pregovor pravi star clovek star denar in staro pravo to vredno je cislanja nu jaz menim da mlado casih tudi ni bas slabo domov je plavolasa jerica prisla krcmarki spet iz samostana in jej pomaga zdaj pri gospudinjstvu to ti igraca je kot iz sladkorja in pa to deje starec zdaj oprezno ker jezno bliska se oko planinki in krcevito stiska rozni ustni in pa da nema las tako rumenih gotovo bila bi dekle najlepsa izmed deklet tako pa je le druga to reksi starec zvito namezikne rujavolasi speli in oko se povesi samoljubnemu dekletu cuj spela jame stari jaka spet sicer ti gredo usta kakor malin nocoj pa slonis brez glasu pri ognji zapoj nam kaj da cul te vender gost bo zapoj pravljico nam u lepi vidi ki sla z zamorcem je cez plan morja h kraljici spanjski glej ti pojes pesmij dovolj zapoj o marku kraljevici o petru klepci in o kralj matjazi kateri dalec tam na ogerskem za mizo spi v duplini urno spela spocetka brani se planinka lepa kot sploh dekleta a ko tuji lovec prijazno prosi jo tedaj privoli vskocivsi vreze si rujavi kiti s katerih traki se igrala je nazaj in z njenih ust zivorudecih glasi srebrno se kot kos bi pel pri sumnem potoku anka stoji predrzno janez se spenja s ceri na rami nosi kozla z visav klobuk vihti jej v srcen pozdrav klobuk s planinskim cvetjem smejoc poda mu anka roko pokazi kaj si prinesel s sebo o slece samo in svedrecev cvet in same ocnice in samo obstret in nic triglavskih rozic odkima janez in de tako gorje mu kdor trga rozo to iz zlatorogove krvi poganja rastlina skrivnostna ti rudeci cvet triglavski in kdor ugleda kozla kdaj obrne se in gre nazaj vzhiteti pogled ne sme noben v carobni vrtic belih zen ki zlatorog ga cuva in kdor le kozla obstreli zivljenje on takoj zgubi oj anka ti moj srcni zar zahtevaj vse tega nikar triglavske roze nikdar krog usten anki prikaze se jok o pojdi mi ti in zlatorog kdor fant je cvrst krepak in tvrd kaj dene zen mu belih srd po cvet triglavski idi in ce mi ne prineses roz pa z manoj milil se ne bos oj z bogom janez z bogom mi to anka de in ga pusti a lovec gre na vrhe pri sumnem potoku anka stoji in joka in gleda sive ceri mar prisel mar prisel moj janez bo oh tretji dan ze danes bo kar zginil je na vrhe zakrij si anka obraz rosan prisel pac janez ne bo na plan prisel pac janez ne bode vec on v brezdnu lezi in cvet rudec drzi v rokah premrlih od tega mnogo let mini pri vodi sumni anka stoji in kadar lovca jej spazi oko smehlja se blazna in prosi tako o daj mi roz triglavskih s tem spela je koncala svojo pesem in glasna hvala vseh jej je placilo a trentski lovec vzame rozice ki zjutraj jih nabral je s pokrivala pa dene jih planinki v narocaj imej jih rece jej s tresocim glasom imej jih za placilo toda ce ljubav se jedno htela bi storiti povej mi vse kar cula si in ves o belih blagih zen planinskem raji o zlatorogu in triglavski rozi nasmeje spela se osrecena pa vtakne sopek si za nedrije in ze pricenja s pripovestjo svojo kar segne urno stari jaka vmes in rece z vaznim glasom bom ze jaz povedal vam povest o zlatorogu ko jo najbolje vem le pusti me vi vsi poznate namrec rojenice dobrotne bele zene ki s pogorja prihajajo v cloveske koce casih in sreco vanje nosijo in mir njihovo lice malokdo zagleda nikar pa se da vrt njihov bi videl kjer bivajo v zelenji vecno mladem koza planinskih sneznobeli trop skrbno tam zemljo varuje carobno in kozel vodi z zlatimi rogmi jih ce pa pribliza kdo se urno koze nanj kamenje vale in zarni bliski iz rog vodniku svigajo da plasno obrne moz se ter bezi s planine ubiti zlatoroga ni bas lahko zacaran je a ce ga vendar ranis tedaj pozene iz krvi njegove triglavska roza carobno zelisce te roze kozel ranjeni naje se in hipno zdrav je kakor bil popred je za to pa vzpelo se ne bo nikomur da zlatoroga bi zadel na smrt se ve ce vender se komu posreci potem premalo bas ne bo placila rog kozlov namrec doli v bogatinu odpre duplino kjer leze zakladi tako obilni da ce pride ponje voz sedemsto ni moc jih razpeljati tako veli povest o zlatorogu in o triglavski cudotvorni rozi ovcar umolkne v ogljije zarece upira lovec svoj pogled srepo kar cul je to mu vzbuja mnogo mislij planinci pa in z njimi pogonici se menijo se dolgo o zakladih ki cuvajo jih sedmoglave kace in pa zaklete grajske gospodicne da ziva dusa nikdar k njim ne more o skratu tudi govore da casih v zeleni suknji in rudeci kapi zlata prinasa tistim ki so vsec mu tako kramljajo in zele si mnogo in zidajo si pestre grade v zrak a stari jaka maje s sivo glavo in pravi jim smejoc prijatelji pripravite svoj sir in mlest mi pojte pa glejte da se koze ne zgube nam pac mari ste zakletim gospodicnam zakladov tudi gledali ne boste in zarad vas ne bo krivil se skrat in zlata vam ne bode nosil ne kako pak kmet je revez bil in bo mar hocete da vam povem zakaj le poslusajte me tako je bilo takrat ko bog je vstvaril zemljo naso in se rodilo vedno vec ljudij je razglasil angelj je njegov poslanec naj vsakdo pride pred nebeski stol in to naj prosi kar mu je najdrazje tako dojde mi prvi tja gospod in rece bog daj dobro mi in lehko v zivljenji mojem rece bog naj bo ti dojde pustinjak bog o daj mi dobro in lehko rece tudi on tega ni vec odvrne bog to vzel gospod je pa de pustinjak treba potrpeti in bog veli kar hoces to naj bo ti in dojde kmet in stopi pred boga bog daj na sveti dobro mi in lehko tega ni davno vec odvrne bog to vzel gospod je torej rece kmet velja mi potrpeti ni tega ni vec odvrne zopet bog to vzel nekoliko pred tabo je pustinjak nato pa vzdihne kmetic gorje mi in bog odvrne mu tako naj bo ti tako prislo je in tako bo vedno gospod ima le dobro in lehko pustinjak s pridom vedno potrpi a kmetic jok ima in nejevoljo srcno smejo se vsi ko jaka neha in ker je ogenj davno vgasnil ze pocivat gredo z zadovoljnim srcem mozem se sanja o triglavski rozi o belih kozah in zakladih skritih a lepa spela sanja celo noc jedino le o lovci lepem mladem pri materi katri je gost premnog gospod bogat in kmet ubog na raznji suce se meso v kotlici juha vre glasno ta dan pac nekaj spije se nektera jed povzije se v tolmin trbiz in koborid krcmarke glas je vsem ocit kokos ti vkuha v gosti riz da tezko boljse kje dobis na vlaskem kranjskem po kleteh ne najdes boljsih vin od teh zato pa ravno v krcmi tej pir tekne bolj kot kje drugej vznesena zenska gibkih nog krcmarka suce se okrog a bolj je gibka hcerica rumenolasa jerica zdaj streze tu zdaj s treze tam zdaj stece sem zdaj spet drugam pac kot pri scepu danica svetla pac kot pri rozi cvetica drobna glej taka je vitka cvetoca hci ko poleg matere stoji in ko iz sobe gre lehno po njej ozira se vsakdo in komur prinese na mizo jedi vsak je ce tudi bas lacen ni in komur vina v kupo da poslusen sprazni jo do dna pa naj je zejen ali ne in slastno oblizuje se gospodov iz sodnije bas udvornih malo le poznas a vender katre lepo hcer prijazno gleda vsakater celo kaplan cestit vsikdar tu cuti nje miline car tako prijazno treplje z ocmi kot macek kadar na solnci lezi pokonci nosi mati glavo ponosna je pac na hcerko mlado obed gospodski je koncan in roki sklepa ze kaplan kar mati katra pred goste tja postavi vrc prosekovca ob morji vino to zori le pametno je vsikdar pij v benesko steklo vina slaj natakate obe sedaj nazdravljate srcno obe in vsako siri se srce zdaj vstane pa gospod kaplan in koj utihne hrup glasan obilo vam doslej dobrot podaril je neba gospod blaga obilo hrani vam utrjeni zaprti hram druzina sluzi vam zvesto dekletce imate ljubo toda do konca vrednega vam treba se poslednjega in to je vas prihodnji zet bog zivi ga na mnogo let cisto kozarcev glas zveni stidljivo jerica stoji kar jej gospodje govore na pol le cuje in ume po gostih jej hiti pogled mar materi katri kedo bo zet otrosko se srce je njej kaj je ljubav ne zna doslej in glej ni vtihnil se govor kar stopi barba pred gostov zbor na desni njeni lovec mlad po konci stopa od hisnih vrat in v glasni tolpi skozi nje planinci s komne prisume prinese prvi kozla v hram in vzame ga oprezno z ram se stopi drug pred gostov zbor in macjo zver drzi navzgor na uhlji cop ima zival in kratek rep in meh svetal zavzeti gostje zeni zro na lovca mladega samo pred jerico pa ta na hip obstane kot brezglasen kip mladenki sine v lice kri na tla jej brz zbeze oci sladko je njima in tezko ljubezen pac stori tako in ko za vzeto caka vse prikaze stari jaka se neznano rad kaj rece on in cesar lovec nece on pove razlocno vsem na glas in vazen je njegov obraz prikima katra mu z glavo oci milostno lovca zro lepo bo stal jej kozuh ta ko v cerkev bo pozimi sla in tudi lovec tih bojec nje samoljubji je povsec darilo tvoje jaz cislam placilo pa si vzemi sam to rece mu in hram odpre in vse za njo zvedavo vre ob zidu tam stoji mocan zaboj z zelezom okovan zaskriplje kljuc odskoci krov hej to za bliska se zlatov in mnogemu ki tu stoji vzkipi srce vzkipe oci a mati katra krog sebe zre kot da princesa rojena je k zaboju lovca vabi zdaj le dobro mi zagrabi zdaj to vse lastnina tvoja bo kar vzdignil z jedno bos roko smejoc pristopi lovec takoj in spet denarni zapre zaboj poprime stranski zelezni roc z desnico svojo kot igrajoc in dvigne tezki zaboj nad se kot bil bi vreca s perjem le osupli gostje v lovca s trme krcmarki lica poblede a jerici pogled iskri ko nanj upira strmec oci da krono imel na glavi bi bil kraljevic marko pravi bi na goste lovec upre oko zaklad je moj vsi veste to in ce ga hocem shraniti prav nihce ne sme mi braniti a vender iz proste volje vam roko krcmarka svojo dam in z njo vam podajam nazaj zaklad podajam vam kozla in risa rad a prvi zaplesem naj z jerico s preljubo vaso hcerico besede te tezko srce krcmarki spet utolaze o smes de urno gotovo smes pokazi mu dekle da slusati ves kot zor obrazek je hceri sijal ko desno jej lovec je mladi podal ponosno jo vodil je potlej na ples in jerica ni ugovarjala vmes glasno gost hvalil je vsakater krcmarke ubogljivo hcer a v srci svojem je mislil vsak da lovec je vender velik bedak krcmarka pa ljubo svoje srebro zaprla je zopet s tresoco roko a vender strah je ni minil marvec jo ves dan se tezil struna vriska luc drhti piscal poje pod grmi kdo v sobi prostrani drevi tako kot listje bi v vetru plesalo iz trentske doline lovec je to on plese z jerico zalo srce mu igra oko mu iskri lovec lovec cuvaj se ti obraz mu zarudel je cez in cez ko strastno mladenki sepece jaz tebe sem prosil drzno na ples nikar ne zavidaj mi srece saj hitro prehitro ta ples mini lovec lovec cuvaj se ti potihnejo gosli septaje mu de ce enkrat sem mater slusala in prvic sla plesat iz volje proste se drugic bom s teboj plesala in tretjic cetrtic cele noci lovec lovec cuvaj se ti struna vriska luc drhti piscal poje pod grmi in zopet objame jo presrcno dekletce to nezno razcvelo zivljenje iz diha mu veje gorko in boza nje kodrasto celo s plamenom ogenj tleci vzplamti lovec lovec cuvaj se ti kdo gleda plesalca plesalko tako kdo stiska srdito obrvi planinka je s komne uzaljena to glej ustni si grize do krvi kot nocni vihar jej pogled iskri lovec lovec cuvaj se ti struna vriska luc drhti piscal poje pod grmi s polozaja dol v dolinski vrt gleda lovec na palico oprt pod seboj vidi propade crne v njih soca valove drevi srebrne cerkva in hisic prijazni zidovi mu zro kot s trave beli cvetovi nad seboj vidi siv oblak in ptice gorske in sinji zrak lovit ne prihajam danes na vrhe oj bodite mirne mi koze ve tu v prsih mojih kipi mi kri zavrisniti moram da se umiri cujte me gore klicem vam tu srecen sem srecen juhu juhu to klice lovec in glasno sedaj prihaja mu sreca mlada nazaj pa duh pogozdni duh kozjenogi poredni catez na solncnem pologi brado si gladi in paci obraz in do brovoljno rezi se na glas pac kozam in srnam ni velika stiska ce glasno lovec na gorah vriska mladic zagoreli ki uka tam ostavlja gotovo bas vinski hram v vinu razum mu zgubljen je ali pa vrazje zaljubljen je ce zvon se zgodaj v nedeljo glasi trgajo klincke dekleta v vasi klincki rudeci na steblih zelenih kipe pri hisah iz cas rumenih jericni klincki ze casa mnogo gledajo doli s tiho togo venejo v boli sami za se cvetje jej lepse odeva lase cvetje ki gori kali ljubo kjer skalnate vrhe poljublja nebo jerica gleda v zrcalu lice v lasce pa devlje nezne ocnice jerici ustni krasi nasmeh nezno glasi se z usten teh kje deklici so kot jaz kje jih dici tak redek kras kje na sveti fantic je tak da njemu z dalje bi bil jednak kdo v dolini sme reci to da ljubi dekletce ga bolj lepo in kdo s pogorja pa do morja tako je srecen kot sva midva zvonov cerkvenih cuj glase srebrne plasno od zrcala dekle se obrne pred dicno sliko marije na mah pobozno jerica se zgrudi v prah in kras ocnic si vzame z las naj dam ga tebi srebrni ta kras ti mati cista ti deva sveta oj ne zavrzi mene dekleta iz neba doli kjer zvezde gore poglej milostno na njega na me oj deva sveta polna dobrote ti vodi milo njegove pote ti meni devi odpusti ljubo da sem priprosta in srecna tako na sredi gozda potok sumi pri njem samotna spela sedi podpira drhtec celo rosno misli jej bridke po glavi vro mar si rojeno meni na bol sinje ocesce pod manoj dol vencaj zivot si s svilo bogato bahaj in dici z opravo se zlato bodi dovolj ti ta prazni car po cvetih planinskih ne segaj nikar kaj pac je orla zvabilo z gorovja kaj li je bilo vladarju skalovja da je ostavil meglene ceri da kot golobec jeci in grli s smehom zrla bi njemu v oko ce ne bolelo srce bi tako presilno zene ga strast le k njej zame pogledov nema odslej gospa je ona jaz dekla le uboga spela gorje gorje nocni duhovi odprite zapah dajte mi priti k zakladu v gorah vzemite duso samo do globin pot mojo vodite tja v bogatin grascino postavim si od zlata v grascini pa vladam zlahtna gospa rubine nosim v rujavih laseh demante svetle imam na prsteh grofje in knezi hite koprneci da jih ljubezen moja osreci toda jaz cakam da pride nakrat on trkat na duri ki nema me rad kadar mu dosti bo sinjih oci kadar ga ljubica nekdaj pusti takrat se bode domislil spele takrat bo prisel do hise bele in ko pred menoj padel bo v prah takrat mi v slast bo njega strah takrat pa bodem se njemu privila z usten njegovih blazenstvo pila mati katra kaj li to je da z ocesom porosenim dete hodi vam po hisi da vi sami z mracnim celom ni besede mi ne deste morda strijc vam je umrl morda strijna ali teta mar celo vam sodec vina pocil v kleti je ponoci tako vprasa stara barba njo zavraca mati katra jo zavraca pa veli jej z jeznim licem jeznim glasom niti strijc mi ni umrl niti strijna ali teta tudi sodec ni mi pocil doli v kleti bog zahvaljen nego druga bol tezi me druga zalost me skeli ni mi hotel noc preteklo priti spanec in tako sem ravno stela kaj dobicka dale bodo cespe letos stela se kaj druzega kar zacujem v stetji svojem na zeljisci sepetanje vstanem splazim se do okna gledam doli in zagledam bas pod oknom hcere svoje bas med lepim svojim zeljem v mesecini mozkega cakaj mislim si in jeklo vzamem gobo in netilo pa svetila grem prizgat a v hitrosti na roko se takrat vdarim s tako silo da se danes vsa boli me ko pa vender vkresem ogenj in zapalim sveco svojo takrat mozki ze je zginil vrt pa bil je prazen tih lehno v sobo svoje hcere plazim potlej se po prstih toda vzrem jo v trdnem spanji okno tudi vzrem zaprto in tako si torej mislim kar si zrla bil je sen ali davi tam pod oknom hcere svoje vidim glave zelnate vse poteptane najdem tudi krivec ta pa naj vec ne bodem katra tudi zenska ne postena ce jej kmalu ne pokazem da pri meni marnam takim ni prostora vsak pritepen ubog lovec pac jedine hcere moje ne bo trapil in ne mojih glav teptal to je dela gospodinja stara barba pa pocasi kima jej se sivo glavo saj sem dela da tako bo rece potlej res ni cuda ako cmerno se drzite in pa zolc se vam razliva ker po noci ste pod oknom svoje hcere vzrli lovca bas ko stal je sredi zelja a mladost pac res norost je le povej te mati katra ali vam pred dvajset leti ni povseci bilo vedno ce je rajni vas prosece prisel trkat vam na okno hcerka tke pac kot je casih mati prela de pregovor vam sedaj kot gospodinje kot soproge in udove sega slava v vas deveto in tako bo tudi hcerka zenski vsaki za zrcalo vkljub teptanim zeljnim glavam zarad tega ze povzame menj osorno mati katra pac res nisem pozabila in tem bolj ne ker ni dolgo da sem casih ponorela ali da bi vsaj bil drugi kaj bi potlej se menila oh pa tak le pritepenec ta ubogi trentski lovec ki na bozjem svetu nema druzega kot svojo puso in pa koco pol podrto tega vzamem naj za zeta ne in ne in trikrat ne palec svoj pa dvigne barba in skrivnostno de in tiho molcite o lovci trentskem molcite o vrlem decku ce bi znali to kar jaz vem tega ne bi govorili vrat mu ne bi zaklepali blze sede mati katra in tako le radovedna vprasa staro oskrbnico dej kaj ves o lovci trentskem mar so znani mu zakladi mar prinasa skrat zlata mu kot kovacu iz tolmina morda ima tolsti koren ali pa pri hisi kaco nic tega ne rece starka ali skrbno bitja visja cuvajo nad njim povsodi kot otroku kadar spava muhe brani skrbna mati bas tako ga tudi ona vse nesrece cuvajo let je dobrih stiriindvajset ze od tega kar so v gozdu nasli neki dan mrlica lovcev oce vbogi peter tam smereko je podiral pa mu glavo je razbila oh kako li beli roki vila je po njem udova zalika oh in kako li premolila vse noci je pred razpelom vboga zena dvakrat vboga kaj ti blizal revi se je cas poroda neki vecer po storjenem delu slonim se pri oknu gledam zvezde na obnebji v mislih pa mi je moj tine koji to ze veste menda sel je bil nad vrazje turke pa prisel ni vec domov kar zagledam na obnebji zvezdo jasno in blesteco koje bilo ni popreje to se ve da koj sem znala da se dete je rodilo zalika oh najbrz ona detece je to povila mislim si in najhitreje tecem k njeni hisici tiho stopim potlej k oknu gledam v sobo radovedna skoz okrogle male sipe ali s strahom zgrudim v prah se sepetaje pri lezisci stale so tri bele zene vse oblite s cudno lucjo in v narocji svojem dete so drzale zalcino dolgo zunaj sem molila mati katra dolgo dolgo a naposled ko vzpogledam bila tema je po sobi luc brlela je samo ko pa s topim s s trahom v koco spala mati je pokojno in v plenicah mehkih belih lezal poleg nje je decek lepo rasel cvrst in ljub in tako le smem slovesno vam priseci na razpelo vrli decek se rodil je vaso hcer on ljubi srcno srcno vasa hci njega ali tisti komur stale so pri zibki rojenice tisti dokler nema krivde v belih blagih zen je varstvu mile roke njih mu sreco sipljejo in blagoslov mati katra le previdni bodite prav res previdni in njega ne odganjajte ki nemara vam na blagost pri vodile so ga bele blage zene v hiso vam to jej starka de previdna in molce jo slusa katra in molce se spat uleze dober svet dojde cez noc vtore jutro dojde lovec stopi zmocen pred krcmarko pa jerebov jej na prodaj nudi z glasom negotovim mati katra pa iz zepa vzame takrat krivec svetli in povzame z glasom resnim lovec ali ga poznas pogled urno fant povesi mati katra pa smehlja se le ga vtakni za klobuk si ti teptac po zelji mojem pa mi brzo stopi v hiso tam v gospodski sobi zadaj nihce naju cul ne bo kaj sta notri se menila tega pac ni zvedel nihce ali zivo bolj oci so zrle lovcu zivo bolj mu cvel obraz je ko iz sobe stopil zopet je s krcmarko boder srecen prerojen jerica pa ljubo dete zrla je kot mlado solnce pela nezno kot skrjancek in v ocesci o solzicah ni sledu jej bilo vec in odsihdob lovec trentski hodil v krcmo je na mostu kakor bil bi v njej porojen hodil kakor sin domaci in bogati kmetski fantje in presirni gospodici zrli s tiho so zavistjo cestokrat na bore lovca koji zet bo katarini in potem se nagnil dan je prisel mesec listopad je prisla potlej huda zima belokrila kot golobcek ostrozoba kot volkulja cvela pa je svetla pomlad v prsih devi zlatolasi cvela svetlo tudi lovcu kakor gori v divnem vrtu kjer stoji med vecnim ledom dom zeleni belih zen cmerika cvete ze premnogo casa iz velih listov ze kipe glavice ovcicam zlatim in pa veternicam rumeno venca drenje se s kobulci rudece vresje pa pokriva nezno z nestetimi cvetovi hribe solncne ze davno mraz je zginil iz doline in tudi sneg v gorah kopni ze v jugu se jeden dih in tukaj bo vzpomlad veseli rod meniscekov prosjaskih strzek rujavi mili drobni pticek strnadi vsi in copasti skrjancki kricec svoj dom zapuscajo in vrt kjer prezimili so in po cigansko podi se v hosto ves njih pestri roj od morja sem in od lagunske vode pri ogljeji od devinskih mocvirij in od trzica sem vale se jate labodov pestrih rac in divjih gosij kricec v podobi trikota lete na ravni sever k tihim jezerom toda v dolino sosko pomlad tudi selivce druge vabi iz dezele vlaske mazaci glumci kramarji slikarji prihajajo le sem od koborida pa do trbzia gredo svoja pota in tam pri mostu v krcmi dobroznani jedo pijo in plesejo ves dan i nemce vidis v jopicih z razporki na strani tenke mece nosijo na glavi kape z nojevim peresom krepcali so se v padovi z modrostjo in zdaj domov kot doktorji ponosni hite in kot magistri preuceni na soskem mostu v krcmi pa krepcajo na veke zejna grla si dijaska miru krcmarki ni do pozne noci pa vender ume z gostom slehernim kot umna zena govor tak priceti da vsec mu je in vino mu sladi a ce prispejo kramarji beneski s konjici tezko otovorjenimi tedaj krcmarka ima rok po tisoc in kar le shramba kar le klet premore to na ponudbo je gospodom vlaskim ker pac izbircni so in sladkosnedni le ti gospodje iz palac namorskih prav cudno pa smeji se stari jaka ko benecani v dol prihajajo on dabro ve zakaj li zviti vlahi ostavljajo palace kamenite ter vsako leto s tikajo po gorah kaj ne tako le zenam de in deklam ko pri ognjisci snazijo posodo in pozno v noc kolovrate vrte se kadar on reze trescice borove kaj ne nevesta da ti benecani krosnjarijo od vasi pa do vasi od mesta pa do mesta kakor zidje oho ne boste kmalu so prodani zaboji ti kjer pestre bisere imajo zlahtno svilo in zrcala potem pa to vas vprasam kaj na jesen pocenjajo pri nas se benecani kaj lazijo skrivaj po vseh duplinah nosec pri sebi kladiva za pasom kaj stikajo tako pri vseh potokih kot zvita vidra ko prezi na ribe povem vam zlata iscejo v pogorji in ne zastonj obilo ga pri nas je samo ne ve ga vsak dobiti tako kot oni zviti benecani iz zemlje rudo grebejo rumeno iz kremena tope jo in iz sviza pero jo pa gredo z njo v svoje kraje moj rajni oce pravili so cesto o vlahu ki na jezerci visoki potikal se je bil bas vse poletje za zlatorogom belih zen ljubljencem skrivaj je lazil in lokavo prezal kako dobil bi v last njega rogove ki v bogatinu dvignejo zaklad in res ugleda nekdaj zlatoroga ob skalo drgnil se je bojazeljen z rogatim celom kot sploh to navado imajo koze divje in domace in potlej ko pobegnil je v skale pa nasel vlah luskino je na zemlji tako drobno kot ima jo postrv in vso zareco toda te luskine pac benecan ne dal bi za tovore obilo s svetlim zlatom oblozene z njo namrec kot z bogovsko sibico odprl je duri carobne dupline napolnil vrece s samo zlato rudo in z njimi vrnil se domov na vlasko tako de starec in pozorno zene poslusajo ga vzdihujoc na skrivnem kar k plavolasi jerici ki pridno v omaro spravlja kupice pomite obrne spela se in to z nasmehom polglasnim de jej lovec tvoj pa mislim doslej se ni dobil v gorah nikjer od zlatoroga trohice zlata in vendar vzpenja vedno se po skalah na kar veli jej lovceva nevesta v besedah njenih ne cutec osti pa vender vem pozna mi koze bele in rojenic zeleni vrtic dobro ti smejes se poglej mi te cvetice dehtece so in sveze kot ob kosnji kje neki ljubcek bi jih bil natrgal drugod kot gori na carobnem vrtu smeji se spela to norost verjames premnogo lovci vedo ti na sveti zakaj pa ne tega kako po zimi goje se cvetke sveze le verjemi tvoj ljubi jih je vzgojil v svoji sobi in vrt carobni kjer baje so vzrastle ni druzega kot nekaj cvetnikov a jerica na to s kipecim glasom zavidas mi pa vendar je po mojem jedino lovec trentski sme brez kazni zahajati na vrtic rojenic v dezeli nasi druzega ne najdes nekdaj pri zibki so njegovi stale usodne sestre z belimi ovoji nezgod nesrece ga varujejo brez straha sme loviti po njih gorah koze in srne in jerebe pestre na njih vrtici pa si trga cvetov in jaz jih nosim jaz v laseh tako je spela pa nikar ne dvomi povesi spela gladko celo svoje gospa si ti a jaz sem dekla le ti des tako je prav in jaz verjarmem pa cuditi se moram le da lovec ki rojenice ljubijo tako ga prinasa ven in ven ti le cvetov se svojih potov mar verizic zlatih prinasal bi in biserov nabranih ko zna ti za podzemeljske zaklade a krec obstret ocnica divni cveti resnicno lovec tvoj je rahlocuten kaj bo li de si mili jerici zlato rumeno ali lisp blesteci zlata in blaga ima na izbero mar s cvetjem venca jej rumene lasce mar za vezilo jej nabira slecev mar v juterno poklanja jej ocnice zares nevesti lovcevi zavidam to spela de in predno jerica nato se more odvrniti kaj zbezi kot osa ko je picila v soski krcmi zbira se mladina bliska radost vriska mandolina in po taktu hitro in pocasi tu mladenke plesejo iz vasi plese tudi jerica z dekleti kot nad vodo gospica po leti in plesalci to so decki bodri svetlocrni dicijo jih kodri bledo lice jasno jim oko je ustne pa so zive cvetne boje iz benetk so koder morske pene jim palace nosijo kamnene pol stotine konj s prezlahtnim blagom tolpa hlapcev cuva jim pred pragom pol stotine morda tudi cez in cudec se vro gledalci vmes ples poneha tujec lep in mlad k mizi svoji stopi na enkrat pa natoci vina merico pa za roko prime jerico in sepece kot bi zvon odmeval in laska se kot bi slavec peval oj mladenka z zlatimi lasmi ti pred nocjo se moram dalje iti ali mislil bodem cesto vroce na mladenko z mosta poleg soce mislil zvesto na ocesci sinji mislil oh na ustnici rubinji nezni drzni v carobnem oboku kot obok na amorjevem loku oj daruj mi dekle milo predno grem od tod z lasec cvetko jedno da na srci svojem jo skrban nosil bom na vek kot talisman v teh besedah zarno zarudela cvet smehljaje deva z las je vzela zvezdico je vzela srebrosnezno ledenikov vecnih dete nezno urni oni beli cvet je vzel z desne roke potlej prsten snel pa nataknil njej ga na roko in govoril jej srcno sladko kadar hodil bom po daljnem sveti misli vzbujaj prsten ta name ti predno dekle se se prav zave tujec lancek zlat potegne ze pa krog vrata de jej svetlo stvar visel je na lispu zlat denar nanj svetnik je bil na jedno plat vtisnen in na drugo lev krilat to na vratu belem deva mila kot spominek name bos nosila cuj piscal se glasi struna tudi oj nikari plesa ne zamudi reksi prime drzno nje roko ali hipno postoji plasno lovec silen drzen stopi prednji krepek trden mu korak je slednji precej vrni kramarju zlato jerici de lovec zroc temno moz neznanih zlatega darila moja ljuba pac ne bo nosila hipno zdajci vtihne hrup zivljenja hipno goslij zvonkih godba jenja tolpa tujcev stopi krog obeh z lica bliska jim perec posmeh ali ona glej kako li zdaj z zarnim licem stopi mu nazaj lovec trentski vsklikne pikro dej od kedaj pa vladas v hisi tej nisem vboga tvoja dekla jaz da osteval bi me tu na glas iz doline trentske vbogi moz smesil v moji sobi me ne bos tujega na sveti ni moza da kot dekla bi slusala ga nisem cul kar ti je velel srd de on resno morda res pretrd govora je mojega bil glas ali ko sem vgledal tuji kras takrat v meni je zavrela kri oj pozabi zdaj odpusti mi jerica ti moje duse slaj daj gospodu lisp njegov nazaj z gor ti nudim zanj cvetic disecih sneznobelih in temnorudecih na triglavu cvele so zakrite z njimi dici si rumene kite ali duse moje mili slaj daj neznancu vlahu lisp nazaj tiho dekle svoj obraz povesi svetla solza jej igra v ocesi strast vmiri se dusa jej kopni ko tako nje ljubi govori in ze hoce prsten svoj prijeti ze z roke ga hoce urno sneti kar za saboj cuje lehen smeh kakor vesce ga zeno v noceh in ko speli se ozre v obraz in zapazi posmehljiv izraz ta izraz jo zarno v duso spece in tako brz brez prevdarka rece mar ti mislis da za sopek brsten lancek menjam svoj in zlati prsten mar ti mislis da ga bom zalila od kogar sem zlati lisp dobila glej prijazno pac domaco hcer gost imeti hoce vsakater toda te se dvakrat bolj cislam in prijazna bolj se bi ti znam ker gospodje to so plemeniti zensko ljubav znajo pridobiti bolj kot on ki danes in pa vceraj to le vzdiha tebe ljubim zmeraj ki ce tudi zen je belih sin ki ce tudi pot ve v bogatin ljubi svoji le ocnic podaja ne pa pestrih biserov sijaja lovec z bogom k gostom zopet grem vidiva se toda kdaj ne vem s pikrim smehom se obrne urno in za celo on se prime burno stisne pest in ven drhti mracan na uho mu bije smeh glasan bled nasloni se ob steno belo kar zacuti roko suho velo mati barba z njo mu lice gladi kot otroku kadar joce v jadi kaj li bodo solze ti v oceh cud deklicja je kot brezno v sneg danes pada mrazno na rastline jutri v mladem sonceci pogine in z mladike ki jo krije led trgas jutri belo cvetje spet res je deje starki lovec jadni nje besede so kot sneg vzpomladni ali sneg oh v breznu sneg in led ta srdito pali nezni cvet mehka nezna kakor cvetka mila ljubav lovca trentskega je bila cvetke pa ki stre jo snezna noc ne vzbudi vec jutri solnca moc lehno maje starka z glavo sivo smeh igra jej na obrazu zivo to ni lovca drznega beseda ki ukrotil volka je medveda to ni on ki jemlje orlu rod to ni on ki risu je gospod pac nemara le golobec to je ki ugrabil mu lisjak zeno je lovec trentski mar pri svitu lune bos naposled se ubiral strune mar bos tozil mesecu drhtec da ne mara ljubica te vec bol toziti luni to pac bodi onim vlaskim kramarjem po godi ali lovcu ki rodi ga log slabo prija taksen jok in stok kvisku glavo drzen prost pogled tak k mladini lovec pojdi spet bodi bister in govori z gosti trpi mozko nosi sam bridkosti ni enkrat ne poglej jerice saj so tam se druge hcerice laskaj speli plesi z njo okrog pa bo kmalu ljubici na jok jeza njena jaz poznam mladenke spromeni se potlej v tozbe grenke ti s pocetka se drzis teman konec pa je vem poljub srcan ali temno predse lovec zre plesal naj bi ko mi srce mre ce napojil je pusico strup takra nicev je resenja up kar je bilo to pac tudi bodi pusti barba naj hitim od todi tu pokopal sem premnogo nad tu izgubil sem srca zaklad ali naj le zdaj hitim iz hise jerica jaz pridem svoje dni se zlata hoces ne pa gorskih roz prav zakladov dosti zrla bos in strmela ko pri hramu vasem jaz konjica belega odjasem ko zlatnikov pest kot majhen darec dam za vina rujnega kozarec in ce lepa jerica takrat bo povseci blisk in blesk ti zlat glej ponosno ti odjasem strani ti pa vlahom ljubica ostani to samo za lovceve besede potlej pa iz hise urno grede zgine v dalji kjer stoje gore strun veselih glasi mu slede razpel je jug peroti in vzletel od gora kraljica je na poti iz daljnih dezela labodje lastavice krog nje se klanjajo slovesno veternice nato pozvanjajo a mrazova sestrica glavico klanja zad gorko jej bleda lica poljublja dih krilat po logu hrastje stari otresajo listje v poldanskem solncnem zari musice krog brne in tisoc brstij cvete odpira cvet se vsak in vse bori se gnjete za zitje zar in zrak a koder v srci cutecem spev sanjal je droban tam vzbuja se v jutru zarecern in plava v solncni dan jaz tudi po solncnem sveti poslal bi pesem sladko pa deti moram in peti kako je umrl nekdo jug pihlja v njem tecejo potocki bele megle padajo kot ptice obstreljene rujna zora vstaja na iztoku dan prihaja ze lovec trentski dvigne se s kamena ni sinoci mogel vec hoditi v gosti tmini in za to si v gozdu moral ude je krepcati trudne zdaj ozre se po lezisci svojem zre potem na bele snezne vrhe prime pusko in koraka kvisku glej kar v travi spomladanje svezi zaleskece kljuncek mu spomladni in z upornim smehom deje lovec dober znak si cvetka ti rumena onemu ki stice po zakladih in ze skloni se da jo utrga kar zagleda smarni slak pred sabo zel ponizno z modrimi cvetovi cesto se kot decek je nabiral to zelisce materi bolehni in pri srci se stori mu milo mati deje tiho in oko mu blesti lepse od jutranje rose in nje mili glas zacuje v mislih kakor cul ga je pred mnogo leti vrni v dol se dekle tvoje caka kes prebridek kes mori siroto vrni v dol se lovec se je cas on pomislja cuj kar iz daljav bije glas mu zenski na uho lovec trentski oj ne hodi dalje gori zuga smrt ti in poguba tezko glej po skalah hrope zenska v polumraku ni je moc spoznati jerica mar ti si ' rece lovec in nasproti jej hiti veselo in nasproti siri roki svoji ali hipno ji povesi zopet vzrl je namrec mesto jerice spelo in na stran obrnen vprasa spela reci kaj zelis od mene vsa zasopla mu veli planinka vrni se in pusti zaklad v gori vrni se in pusti koze bele pusti kozla z zlatimi rogovi gori v belih zen carobnem vrtu smrt grozi ti in poguba vem vrni se oh ti ne smes umreti za teboj sem celo noc hodila po jelovji in grebenih skalnih lovec trentski cuj ubogo spelo vrni se oh ti ne smes umreti mracno lovec trentski gleda predse vprasa z glasom tihim negotovim spela ali te povej resnico al pome te kedo poslal je srd zablisne jej v ocesi temnem prav nihce ne o ti mislis morda da posilja pac me jerica ne ubozec glej odhajajoc njo pri vlaskem kupcu sem pustila koji lancek dal jej je in prsten lovec stisne palico krepkeje in krepkeje stisne ustni svoji ne cujoc vec spelinih besed vrni v dol se prosi ga laskaje lovec trentski ti ne smes umreti glej izdala te je ljubica in gospodje vlaski so jej ljubsi ti pa hoces vender pogubiti sebe lovec zarad te hinavke glej saj ves da rada te imam rajse oh kot mili zar ocij rajse tudi kot zivljenje svoje rajse tudi kot vzvelicanje pojdi z mano glej v narocji mojem nasel bos kar si izgubil doli v trojni meri in s sepetom lehnim nadaljuje in oci povesi zive svoje dni ti bom sluzila kakor dekla bom sluzila ti in ce prav brez prstena na roki lovec ali cujes vrni se lovec gleda v valovite megle brez zivljenja mu s trmi oko nje govora mu uho ne cuje kot preplasen iz morecih sanj vskoci hipno za slovo pozdravi z roko svojo in potem otide v strasnem jadu zatrepece speli srce v prsih vzkrik grohot obupen da stoterno jekne v njem skalovje in drhtec ga cuje lovec trentski in po hrbtu vre mu smrtni pot na carobnem vrtu belih zen bliska prvi zar jutranje zore in trepece na srebrnih virih cvetne case dvigajo peresca in se slastjo soj pijo ognjeni krog cvetov pa kril rudeceokih giblje danes kot vselej metulj se plasnih stopinj z risanko napeto z bledim licem a s pogledom zarnim plazi lovec trentski se po grmih in pocene za planinsko vrbo kot v pogorji ris na plen prezeci cuj kar spodaj zasumi v grmovji in pocasi izmed slecnih grmov stopa belih koz brezskrbna tolpa stopa svestno zlatorog pred njimi kakor kip iz mramorja izklesan kozel dviga se od skale visnje zre s pogledom nanj ocitajocim a mladenic dvigne smrtno cev rojenice blage bele zene glasno klic svoj dvignite svareci prepodite koze in ovijte z gosto meglo vid nesrecniku oh brez glasa dvigajo se stene oh in solnce zre svetlo in jasno enkrat bitja le svare nevidna enkrat le in tega so svarila z gromom pokne strel na zemljo zgrudi zlatorog se in na hip razprhne koz planinskih tolpa lehkonoga v drznih skokih dirja lovec k skalam kjer je padel kozel zlatorogi a se enkrat glej zival zadeta dvigne s tal se in tedaj ko lovec pusko svojo se nabija urno krvaveca skrije se v skalovji po krvi na zemlji gleda lovec ali mesto vrocih krvnih kapelj vidi cvete pred seboj skrlatne kakor videl jih nikoli ni na cvetice zarne kot rubini pogled z grozo mu strmi neznano o gorje mi o triglavske roze vender s silo se otrese straha in zivali sledi obstreljeni to ni tezko saj triglavske roze kazejo mu pot v krvavih cvetih vise vedno vise sled rudeca vodi ga in tezko lovec hrope zdaj dospeje do police ozke stena spredaj zadaj zrak je sinji pod nogami pa brezdanje zrelo kar zastopi zlatorog mu stezo po carobnem zelisci ozdravljen zarni bliski svigajo iz rog mu in omamljen zre ga lovec trentski v krogih skale se vrte krog njega v krogih snezno vencani vrhovi jerica se prikipi iz ust mu jerica se jekne tisocerno od skalovja potlej mir zavlada in ponosno in pocasi spenja zlatorog se doli prost je pot cujes li juga bucanje nocoj cujes li v gozdu treskanje hoj o gorje mu kogar v gorah vjame viharja ponocnega strah zene molite molite jerica vije do krvi roke jerici molijo ustne blede ljubim te ljubim oh bog ve kako takrat odpusti mi takrat samo ljubcek moj vrni se vrni pride zgine noc dvakrat jug molci dan sije zlat mnogo na mostu ljudstva stoji spodaj peneca soca bobni jerica gleda v valove v valih grgrajo vrtinci glasno pojejo pesem otozno bridko s celom razbitim vrh voda priplava mrtev trup moza jerica ali poznas ga ali poznas ga mrlica dej divje zaklice spela jej tebe je ljubil mene ni v smrt si drevila ga ti le ti o gorje ti morilka ali ce bil je v zivljenji tvoj v smrti pa bode jedino moj z bogom mi gora in polje cvetno soncece jasno in sinje nebo prosi za mene devica rece pa z mosta se vrze v vode krilo vihra jej vihrajo lasje penast vrtinec na vrh prikipi pesem porocna iz soce bobni sanjajta spavajta mirno skopnel je sneg prepevali so slavci presel je mesec mali traven v hlevih pa mukala zivina je nestrpno zelec si pase socnate planinske kar dojdejo prepadeni pastirji in strahovito prineso novico da zginili so pasniki triglavski in res je bilo v morje kamenito zavili so se brstni travniki zavile tudi kocice planinske to vse pa storil je le zlatorog razsrjen grudo je razril z rogmi tedaj ko divni vrt so na visavi uzaljene pustile rojenice in s saboj vzele tudi koze bele kam z njimi sle so nikedo ni zvedel dovolj je skritih krajev na planinah kamor se ziva dusa ni stopila