v zda sem bil le v washingtonu d c tam sem bil slu'zbeno in nisem imel 'casa ogledovati si celotnega ozemlja zato so vsi vtisi omejeni le na to mesto prvi stik rent a car promet in pravila malo naokoki po nakupih kulturno zgodovinske znamenitosti zakljucek prvi stik prvi stik z zda dozivis tako da ti v roke porinejo obrazec to storijo ze kar med letom na letalu poleg osebnih podatkov je treba opisati druzinsko stanje vrednost daril ki jih nosis s seboj v kolikor presegajo vrednost usd je potrebno placati davka in seveda kar je najvaznejse obljuba da nikoli nisi bil clan kaksne komunisticne ali njej podobne organizacije na podlagi tega kasneje izpolnejo neki drugi obrazec in ga s sponko pripnejo na potni list na samem letaliscu je zabavno opazovati temnopolte delavce ko pri iztovarjanju prtljage iz letala igrajo kosarko s kovcki potnikov pripombe kaksnih nemskih gospa so prav slastne in pozivijo prebavo sicer pa se samo letalisce razlikuje le po tem da cene niso latalisko zabeljene in tudi duty free ja ni bilo opaziti ko stopis iz stavbe najprej premaknes uro nazaj za sest ur in dahnes pozdravljena amerika nato najames rent a car rent a car najetje avtomobila v zda je nekaj zelo enostavnega nekajkrat kliknes z misko po internetu in ze te caka avto na izpostavi na letaliscu potrebujes le se kreditno kartico cena sitnica usd za en teden in vkljuceno je tudi ze kasko zavarovanje zavarovalnica krije skodo po najemnikovi krivici do usd torej se lahko zaletis v srednje veliko draguljarno namenili so nam hyundai elantra neameriski proizvajalci za ameriski trg spreminijo imena svojim modelom za nase razmere je to ze kar velik avto tam pa smo bili med manjsimi razni dodgei pontiaci in fordi so sier dobili modernejse oblike velikost pa so ohranili gume njihovih terenskih avtoobilov in poltovornjakov ze malo spominjajo na traktorske da ne omenjam in vec metrov dolgih limuzin s temnimi sipami pri nas bi za tako vozilo potreboval posebna dovoljenja in spremstvo za prevoz tam pa se brez problema pomika po srediscu mesta ocitno so ze pred dvema stoletjema ko so mesta zaceli graditi ze imeli v mislih taksne izdelke prvi problem se je pojavil ze na parkiriscu avto je imel jasno avtomatske prestave v ameriki zelo tezko najdes avto na rocne prestave ocitno je to za razvajene domacine prezahtevna operacija po cetrturnem mucenju da bi avto premaknili z njegovim lastnim pogonom smo se vdali in odsli po upraviteljico najprej nas ni cisto dobro razumela in nam je hotela dati drug avto po dolgotrajni razlagi da nam to ne bo nic pomagalo ker smo pac evropejci je le izustila cudezni stavek ce hoces premakniti prestavno rocico iz pozicije park v drive moras tiscati bremzo huurraaa in smo se odpeljali novim tezavam naproti na zacetku je bil najvecji problem prestavljanje to je sicer avtomatsko v evropski krvi pa je da hoce pri tem po vsej sili sodelovati procedura se zacne ko hoce leva noga pritisniti na sklopko ker te nekako ni pac pritisne na najblizje pedalo to je bremza in pritisk je taksen kot se za sklopko spodobi z vso mocjo prvo taksno operacijo je pospremilo se sozvocje zavor kakih petih zadaj vozecih k sreci je slo brez trkov promet in pravila prometni rezim v zda izgleda silno enostaven ampak le za americane evropejec pa se zmede ze pri prvem semaforju ta namrec ni postavljen na zacetku krizisca temvec na drugi strani pri tem pa ima se sreco ce je le ta sestavljen samo iz treh luci americani ocitno radi varcujejo in na eno napravo nataknejo lucke vseh mogocih barv za vse mozne smeri rekord je bil mislim luci dve rdeci ena rumena in tri zelene levo desno in naravnost posebnost je tudi da je dovoljeno pri rdeci luci zavijati na desno jasno kot na neprednostni cesti v kolikor ni posebej doloceno drugace zopet ameriska posebnost ne ukvarjajo se z izdelovanjem simbolov za prometne predpise temvec jih kratko malo napisejo na tablo tako pomeni right lane right only da v kolikor se slucanjo nahajas na desnem pasu bos v naslednjem kriziscu obvezno zasel kajti navigator ki sedi poleg z zemljevidom v roki tuli da je treba zaviti levo drugi avtomobili okoli tebe pa pa trobijo na vso moc da kaj takega ni vec mogoce tako pac ves nesrecen zavijes v poppolnoma neznano cetrt sicer pa ves promet tece po dvo in vec pasovnicah za vsako smer v centru kjer so ozje ulice pa parne vozijo v eno smer neparne pa v drugo enkrat pa se nam je zgodilo da smo se zjutraj po neki ulici ki je bila dvosmerna peljali navzgor popoldne pa tega nismo vec mogli storiti v prometnih koncnicah se nekatere ulice kameleonsko preobrazijo v enosmerne americani imajo velike probleme so ze kar malo zakompleksani a o tem kasneje s svojo zgodovino ki je stara samo dobrih dvesto let in so prakticno brez tradicije to se jim pozna tudi pri imenovanju ulic ki je sila suhoparno od sredisca mesta kjer je parlament proti jugu preckas ulice in podobno proti severu na vzhod pa a b c street sistem je sila prakticen za orientacijo nam je delal probleme edino ponoci ko nismo mogli dolociti smeri neba parkiranje ni kaksen velik problem v kolikor ni koncnice in je temu namenjen desni pas kar je povsod natancno oznaceno z njihovimi prometnimi znaki na najbolj zanimiv primer smo naleteli pred neko stavbo kjer je bilo prepovedano parkiranje ob torkih od h h a m cez cas smo pocasi ugotovili da takrat tam pobirajo smeti obvoznice v ameriki pa so nekaj velicastnega videl sem tudi po osem pasov za v eno smer prostor kjer se dve obvoznici krizata pa po povrsini zavzema toliko kot kaksen srednje velik slovenski kraj zgubiti se tam ni nobena umetnost edina napaka pa je da je skoraj povsod hitrost omejena na milj hour km uro omejitev se drzijo zelo povrsno in vecina vozi okoli milj sicer so pa americani zelo umirjeni vozniki ni izsiljevanja prednosti brezglavih prehitevanj in drugih slovenskih navad malo naokoli kakor je sama amerika zelo velika tako je tudi vse v njej narejeno bolj na veliko ze malo ven iz strogega centra izginejo visoke stavbe in se pricnejo obsezna polja nizkih cenenih hisic z vrticki ki so vsajene v gozdicke ceste vecpasovne jasno ne poznajo ovinkov in vsakih petsto metrov ji preseka precna cesta pod pravim kotom to monotonijo prekine cca vsako deseto krizisce ki je opremljeno s samopostrezno trgovino crpalko avtopralnico in fast food restavracijo po moznosti je vsaka stvar na svojem ogljiscu krizisca nato pa spet dest krizisc na crpalki imajo zelo bogato izbiro goriv tocijo neosvincen in oktanski katerega bo kupec vtaknil je odvisno od starosti njegove kripe srarejso ima drazji bencin potrebuje cena najdrazjega je za gallono ko sem vprasal koliko litrov ima galona mi je odgovril litra ameriskega evropsi liter je malo manjsi ne morejo iz svoje koze velikih enot pri ceni je tudi pomembno h kateremu roru se postavis ko smo nekoc zapeljali k najblizjemu je od nekod pritekel nekaksen crpalkar in rekel da je sosednji ror ki je bil oddaljen m cenejsi za centov na galono ker je self srvice kdo bo razumel te americane fast food v ameriki je dokaj neugledna ustanova ko skusas z jedilnika razbrati kaj ta ustanova sploh nudi se iz kota privali neko debelo in zamasceno bitje ter s piskajocim glasom sprasuje kaj sploh bos v naglici in zelji da bi dialog cim bolj gladko tekel izustis coca co pa te ze prekine small medium large v bojazni pred pevelikim tveganjem narocis medium in to v resnici tudi dobis to je namrec pokrit pollitrski kozarec iz katerega gleda slamica na zacetku te zaskrbi za zdravje jetr ki bodo morale prefiltrirati to silno kolicino ko pa popijes pa ugotovis da ne bi bilo nemara boljse narociti large kajti vecino prostora zavzema led zunaj pa fahrenheitov c hamburger je bil zelo neuziten iz slabo zacinjenih piscancev siptarje z bureki tam caka se velika prihodnost v ameriki imajo nelo radi sladko in zabeljeno hrano npr kruh izdatno prepojijo z maslom tu in v avtomobilizaciji tici vzrok zakaj amerikanci po letu izdatno pridobijo na sirini se njihovo pivo je sladkega okusa tudi tu imajo povecane note tocenega piva dobis normalno eno pinto malo manj kot pol litra manjse enote ni ce pa popijes cetrtak quarter kaksne crazy martha napol temno pivo ki ga delajo v pivnici v katero sem slucajno zasel pa lahko tudi oblezis pod mizo takrat so se mi zdele avtomatske prestave na avtu kar fina pogruntavscina tipicen ameriski zajtrk omleta mesanica moke in sira lahko tudi sunke nariban krompir in vse skupaj zapeceno da dobi obliko palacinke poleg servirajo po zelji maslene rogljicke debele palacinke prepojene z maslom neslan zdrob po zelji lahko vse skupaj namazes s prilozenim maslom ketch up je nepogresljivi del vsakega obroka da vsaj dobi malo okusa kavo tocijo v neskoncnih kolicinah vendar je tako redka da lahko postanes slabokrven ugotovil sem da po letih ucenja anglescine se vedno ne znam narociti zajtrka moje sirjenje besednega zaklada se je koncalo pri jajcih jajce na oko se namrec rece on the sunny side up jajc na druge nacine potem nisem vec naroceval ze to me je stalo veliko truda v avtopralnici nismo bili v trgovini pa nic zanimivega morda le to da malo pivo v plocevinki stane c v restavraciji po nakupih nakupovanje je pomemben del zivljenja americanov ko sem stopil v takoimenovani shoping center sem skoraj oslepel od bliska luci in okrasja prvih nekj minut sem samo strmel v to cudo narejeno pretezno iz marmorja in stekla in je izgledalo kot objekt iz fantasticnega filma vse skupaj je dajalo vtis kot da si prisel v manjse mesto z ulicami polnimi trgovin sicer pa je sistem podoben tistemu v btc le da je vse veliko vecje in tudi kar drago npr cevlji od naprej nakupovanje poteka v glavnem preko placilnih kartic to je zelo enostavno gres v trgovino pokazes kartico podpises racun in odneses robo ta nacin ima dve napaki obstaja velika nevarnost da te popade nakupovalna mrzlica se posebej ker nimas fizicne denarne omejitve s tem povezana pa je tudi zmeda na tekocem racunu za katerega se danes ne vem tocno stanje kupovanje s gotovino pa je skoraj zamrlo ko sem enkrat hotel zamenajti bankovec za so me gledali kot kriminalca tudi ko sem kupoval majice pri nekem korejcu na ulici je z veseljem vzel kartico in skocil k sosedu v trgovino velika slabost americanov pa so starine po mojem mnenju tudi ljudje ki nimajo za hrano pa bodo za let star lonec odsteli nekaj nekje smo odkrili celo ulico trgovin s starinami bilo so kar sortirane po kulturah inkijske arabske afriskem indijanske tudi sami prodajalci so tovrstnega porekla in zelo slabo govorijo anglesko ko so nam razkazovali robo so po ustih najvec valjali besede antique in original pri tem pa kazali na njihov kic opremljen s tisoci dolarjev najbolj poskocen je bil neki african ko je razkazoval skulpturo ptica strojecega na pol metra dolgih nogah in ravno toliko dolgim kljunom cena malenkost najvecja cvetka pa je bila stara kmecka omara kakrsnih kar nekaj poseduje moja stara mama pa jih nameravajo vreci stran kako jo bo ganilo ko ji bom povedal za to silno bogatstvo kulturno zgodovinske znamenitosti kulturno zgodivnske znamenitosti imajo v ameriki posebne znacilnosti v washingtonu je treba kot prvo iti v belo hiso sicer te cel svet postrani gleda pri ogledu razen tega da je bilo zunaj na mrazu za minut vrste in da so me ob vhodu z detektorjem pregledali ce nisem slucajno pojedel kaj kovinskiga ni kaj veliko razlagati morda lep portret r reagana ko sem kasneje omenjal ta obisk se je dialog razvijal v razlicne smeri pogovor z americanom i visited the white house americam o yes it is great pogovor z evropejcem i visited the white house evropejec q' o yes did you see bill clintom q'' is there something interesting in ce je ze prvo vprasanje butasto pa je bil tudi odgovor na drugo brez vsebine kot sama hisa ocitno pa americane sploh ne zanima vsebina temvec le dogodek obstajajo pa se druge znane zgradbe zelo lepa je t i capitol zgradba v kateri zaseda parlament v njej so namesceni avtomati na katerih lahko igras kviz iz znanja ameriske zgodovine tej zgradbi ki se nahaja na enem koncu centralnega parka so po koncu sv v postavili na drugem koncu marmorni gigant imenovan lincoln memorial v grsko rimsko renesancnem slogu v njem je ena sama dvorana v katere stenah je vklesan bojda zelo znan govor na sredi pa sedi m marmorni a lincoln ta zgradba je bila meni bolj znamenita po clean eastwood u ko se na koncu filma kjer igra predsednikovega tel strazarja na stopniscu poslovi od neke kolegice in si rece ce me ima rada se bo ozrla in ta se jasno ozre eastwood nikoli ne razocara najvecja neumnost ki sem jo kdajkoli videl pa je washimgton memorial ta se sploh ne nahaja v washimgtonu d c temvec v marylandu kot bi spomenik f presernu postavili v straziscu pri kranju ki je med drugim tudi ze druga ne vem vec katera zvezna drzava to je spomenik ki ima obliko nekasne katedrale in so ga g washimgtonu postavili prostozidarji g washington je bil tudi prostozidar ob vstopu te najprej toplo sprejme nekaksen usluzbenec in se ponudi za vodica iz turskih izkusenj kjer taksne stvari kar nekaj stanejo smo ga malo sumljivo gledali potem pa je razlozil da bo tura zastonj mimogrede vsi vodici po muzejih so v zda bojda zastonj malce negotovo smo mu sledili najprej nam je razkazal sobo na kateri stenah so viseli portreti ameriskih prostozidarskih predsednikov sredi sobe pa je bila maketa tadz mahala okoli katere je bila razporejena vojaska parada konjenica pesadija vodic nas je pozval naj slikamo in pritisnil na neki gumb kaksnih deset minut smo kot bedaki buljili v vojacke ki so veselo korakali izkazalo se je da je parada montirana na tirih okoli tadz mahala vidno razocaran ker nismo niti enkrat izustili o great da o fotografiranju ne govorimo nas je peljal v afrisko sobo afriska verjetno zato ker so na stenah freske s figurami starih egipcanov le na eni steni je bil oder zakrit z zaveso vodic je se z zadnjimi napori da bi iz nas iztisnil malo obcudovanja napovedal da imamo le sekund casa za slikanje nekega very famous keliha zopet je stisnil neki gumb ugasnile so se luci zaslisala se je gromka glasba in cez cas se je odgrnila omenjena zavesa potem smo tistih nekaj sekund z velikim zanimanjem gledali nekaksen vrc postavljen na mizici nakar se je zavesa zopet zagrnila na vprasanje ce je bil vrc zlat me je pogledal kot kaksnega kretena fotografirali raje nismo sicer bi nas doma takoj poslali v begunje do kraja potolcen vodic nas je peljal le se obcudovat razgled na vrh stolpa kjer ga je unicila se megla verjetno so japonski turisti bolj hvalezni v kolikor potem se nimas dovolj polne glave slaboumnosti gres lahko se na ogled menjave straze na grobu neznanega vojaka arlington cementary mimogrede tudi to je znano iz mnogih filmov npr zakljucni prizor iz musicala hair tam vidis zmogljivost ameriske vojske vsakega normalnega oficirja bi razneslo od silne kolicine zajetega zraka ki ga je razvodnik straze porabil za ukaze na tem pokopaliscu ima svoj prostor tudi j f kennedy njegova zena ter hcerka zelo poucen in zanimiv je air and space muzej kjer je razstavjeno vse od frfotala bratov wright do programa appollo imeti vodica v tem muzeju pa je zelo naporna zadeva tako za vodica kot za poslusalce dobesedno obsuje te z vsemi brezveznimi detajli tako izves da je prvi polet z letalom znasal m drugi m tetji pa ze vec kot igrisce za football pri tem pa se nam je min opraviceval ker je najprej rekel da so bili tiri za vzlet ki sta jih uporabljala brata wright dolgi m potem pa je izbrskal neke listke in popravil da so bili tiri dolgi m polet pa je trajal sekund pri obravnavi posameznih zrakoplovov jasno ni pozabil poudariti kateri modeli so original za konec pa se nekaj brez cesar ne more uspeti nobena dobra zgodba