pretraivanje baze knjiga cd rom u izradi djelatnici pravilnik multimedia Časopisi kontakt plan i prostorije odjel za djecu fakultet organizacije i informatike varadin gradski muzej grad varadin upanija varadinska varadinske vijesti nacionalna i sveuČilina knjinica dubrovaČke knjinice gradske knjinice u zagrebu gradska knjinica bogdan ogrizoviĆ gradska knjinica medveČak zagreb gradska knjinica zadar logo radno vrijeme knjinice radnim danom do sati subotom do sati gradska knjinica i Čitaonica metel oegoviĆ varadin varadin trg slobode a tel fax ravnatelj marijan kra dipl knjiničar e mail marijan kras vz tel hr r e p u b l i k a h r v a t s k a public library varadin republic of croatia e mail gknjizmo vz tel hr desanka tavčar pernek pomen in kulturna vloga knjinice konec stoletja uvod knjinica je javna kulturna ustanova v kateri se knjiničarji dnevno srečujemo z novimi aktualnimi problemi s tem seveda novimi izzivi pred te izzive nas vsakodnevno vodijo bralci z enkratnimi ali redko ponovljivimi informacijskimi strokovnimi socio psiholokimi problemi potreba po uporabi knjinice in potreba po informaciji se jasno kae v vseh drubenih sredinah ne glede na starost izobrazbo etnično pripadnost in ostale drubene determinante človetva posamezniki običejo knjinico zaradi elje po strokovnem izobraevanju hkrati pa lahko svoje pridobljeno znanje irijo v umevanju umetnosti naravoslovnih in humanističnih ved in na ta način bogatijo svoje osebno ivljenje in znanje knjinica je ustanova ki s svojim knjiničnim fondom strokovnim in leposlovnim z informacijsko slubo računalniko podprtimi sistemi uresničuje elje in potrebe po znanju večina ljudi obiskuje knjinico prav zaradi njene osnovne storitvene dejavnosti del populacije bralcev pa zahaja vanjo tudi zaradi drugih motivov in interesov kot so spremljanje novih idej raziskovanje elja po poteitvi umetnikih interesov in podobno vsi ti začutijo knjinico tudi kot ustanovo ki poleg svoje osnovne dejavnosti opravlja tudi funkcijo kulturnega srediča in posredovalca kulture v irem pomenu besede kultura je irok pojem saj sodi v kulturo vse tisto kar je človeki duh v preteklosti doivel in predal opredmeteno naslednjim pokolenjem vse do dananjega dne nadalje sodi v kulturo zmonost sodobnega pokolenja da s podoivljanjem vsega tega zaklada črpa svojo duhovno hrano za čim bolj človeko ivljenje in končno dodaja vsako pokolenje v kulturni zaklad svoj ustvarjalni prispevek zato bi morali biti knjiničarji mnogo več kot čuvarji knjig več kot zbiralci knjig v knjinicah hraniti knjige jih posredovati in pribliati bralcem je veliko in humano dejanje ni pa dovolj saj se mora knjiničar zavedati da je neke vrste kulturni poslanec spremljati mora novosti na področju bibliotekarstva primerjati delo s svojimi kolegi v isti ustanovi in zunaj nje in iskati inovativne reitve za svoje delo vse to je pogoj da bo knjiničarstvo v svoji sredini zastopal strokovno in kvalitetno kar pa je zopet pogoj za organizacijo dodatne ponudbe knjinice oblike dejavnosti v knjinici podoba knjinice je odvisna od mnogih dejavnikov med drugim tudi od kulturnih in drugih organiziranih dejavnosti in prireditev sekundarna dejavnost knjinice je lahko zelo razvejana in mnogovrstna saj vključuje mnoge oblike afirmacije knjinice navzven oblike dejavnosti so lahko dvojne knjinica se lahko vključi v različne programe za propagando in predstavljanje knjinic ena od takih tradicionalnih manifestacij je mesec knjige naslednja mednarodni dan knjige in nenazadnje tudi vključevanje knjinice in knjiničarjev v dravno in mednarodna zdruenja knjinic in knjiničarjev aktivno vključevanje in sodelovanje v teh oblikah omogoča izmenjavo raznovrstnih tako strokovnih kot organizacijskih izkuenj najpogosteje oblike javnega delovanja knjinice so a razstave knjine tematske prilonostne likovne ob tem moramo opozoriti na prenose razstav znotraj knjinice če je enot več in iz knjinice pomembna so tudi vodstva po razstavah ki morajo biti strokovno organizirana b prireditve predstavitve knjig literarni večeri bralne ure pogovori z ustvarjalci strokovna predavanja potopisna predavanja c ure pravljic č igralnice d klub bralcev e tudijski kroki f organizirani obiski knjinic vodstvo skupin po knjinici g aktivni stiki z javnostjo članki v časopisju broure knjinic plakati ter druge oblike reklame in informiranja internet povezanost z mediji radio tv časopisi skupina za dejavnosti ko govorim o pojmu skupina za dejavnosti razmiljam o večjih knjinicah v katerih se skupina dejansko lahko formira seveda lahko v manjih knjinicah predstavlja skupino en sam človek knjiničar kakorkoli e uspeno delovanje skupine je odvisno od mnogih vidikov pogoji za uspeno delovanje skupine struktura skupine skupino mora sestavljati več ljudi z različno strokovno izobrazbo le tako se problemov lahko lotimo kompleksno in na zadovoljivem strokovnem nivoju tudi končni učinek je zato po pričakovanju pozitiven kreativnost skupine delo skupine mora temeljiti na ustvarjalnosti in kreativnosti kreativnost je pogojno odvisna od strokovnosti član skupine je lahko kreativen in ustvarjalen le če ga pri delu vodi znanje delovna etika skupina mora pri svojem delu upotevati naslednje vidike eljo po izobraevanju eljo po raziskovanju pripravljenost na spremembe eljo po aktivnem skupinskem delu s katerim negira morebitno pasivnost posameznika samodisciplino za učinkovitost skupine so torej potrebni kreativni posamezniki pri katerih bi poudarila predvsem znanje iz različnih znanstvenih disciplin in strokovnih področij sposobnost za skupinsko delo spretnost inovativnost obvladovanje javnosti sposobnost javnega nastopanja motivacija za delo stiki z javnostjo v skupini za dejavnosti je nujno potreben posameznik ki skrbi za stike z javnostjo zelo teko je dovolj dobro poskrbeti za informiranje javnosti saj strokovna in oblikovna plat razstave ali organizacija prireditve zahteva veliko vloenega napora zavedati se moramo da so stiki z javnostjo premiljena načrtovana in trajna dejavnost ki tei k vzpostavljanju in vzdrevanju vzajemnega razumevanja med neko organizacijo in njeno javnostjo če povzamemo te besede knjinica lahko pripravi e tako dober proizvod vendar če ta ne bo pravilno in pravočasno predstavljen in ponujen javnosti je vse delo zaman nae delo bo cenjeno ele če bo sporočilo javnosti ustrezno in le z vztrajnim in permanentno strokovnim pristopom k delu v skupini za dejavnosti si lahko zagotovimo naklonjeno mnenje delo ki ga opravlja skupina za dejavnosti v knjinici je vsekakor specifično in se od ustanove do ustanove razlikuje oblikovalci razstav in prireditev usmerjamo ves svoj trud proti enemu samemu končnemu cilju in sicer k posredovanju informacij na drugačen način če nam uspe svojo osnovno knjinično dejavnost uresničiti na visokem strokovnem nivoju poleg tega pa izpeljati e vrsto različnih aktivnosti bo knjinica uivala sloves ustanove ki svojim obiskovalcem ponudi mnogo več kot knjigo ali informacijo podoba knjinice je odvisna od mnogih sociolokih psiholokih in drugih vidikov in prav v iritvi dejavnosti vidim tudi reitev za izboljanje statusa in podobe knjinice v okolju v katerem deluje član skupine ki skrbi za stike z javnostjo bi moral zato upotevati tri vidike dela sodelovanje z javnostjo delovanje za javnost delovanje v javnosti le ob upotevanju vseh treh vidikov bo oja in ira javnost dobila pravo predstavo o ustanovi in njenih aktivnostih povezanost kulturnih ustanov v svoji nekajletni praksi v skupini ki opravlja in pripravlja različne dejavnosti sem opazila določen problem in sicer zaprtost kulturnih ustanov v prostor redke so ustanove ki elijo povezano pripravljati in opravljati svojo sekundarno dejavnost razstave prireditve okrogle mize predavanja e s kakno drugo ustanovo mnogokrat se na majhnem prostoru znajde kar nekaj ustanov ki ponujajo svoje dejavnosti hkrati nepovezano in neafirmirano taknemu stihijskemu delu kulturnih ustanov bi se lahko izognili s formiranjem skupnega koordinacijskega telesa vseh teh ustanov z izdelavo vsaj okvirnega skupnega programa z izmenjavo izkuenj z izmenjavo sodelavcev s prenosi dejavnosti med ustanovami s pravilnim in pravočasnim stikom z javnostjo sekundarna dejavnost v mariborski knjinici v mariborski knjinici e vrsto let skrbimo za dejavnosti s katerimi tudi na drugačen način vabimo obiskovalce v knjinico v sklopu dejavnosti potekajo tri popolnoma različne veje za tri različne ciljne skupine obiskovalcev in sicer dejavnosti za mlade bralce dejavnosti za odrasle bralce univerza za tretje ivljenjsko obdobje mariborska knjinica je splona knjinica s enotami od katerih so trije oddelki za odrasle velika čitalnica kombiniranih oddelkov in trije oddelki za otroke in mladino in s potujočo knjinico bibliobusom ob tako iroki mrei oddelkov nam je uspelo vzpostaviti stanje v katerem potekajo različne oblike dejavnosti za mladino odrasle in stareje odrasle upokojence dejavnosti so dokaj iroko razvite saj potekajo v vseh enotah kjer so zagotovljeni vsaj minimalni prostorski pogoji organizirani obiski knjinice vodstvo skupin po knjinici med najbolj splone sekundarne dejavnosti knjinice ki pa so s primarno funkcijo knjinice tesno povezane sodijo tudi organizirani obiski knjinice in vodstvo skupin po knjinici organizirani obiski knjinice sodijo med tiste vrste prireditev oz dejavnosti s katerimi se knjiničarji trudimo knjigo in knjinico pribliati bralcu ga spoznati z namenom knjinice in njeno dejavnostjo mu pribliati delo strokovnih slub ki delujejo v njej in ga naučiti da se bo v knjinici znal orientirati idealno bi bilo da bi vsakega novovpisanega bralca knjiničarji uvedli v uporabo knjinice pomembno pa je tudi da knjinica sama povabi ciljne skupine ciljne skupine predolske in olske otroke dijake tudente pa tudi skupine odraslih na ogled in vodstvo po knjinici veliko je ol ki v okviru bibliopedagokih ur ali ur slovenskega jezika v oli zaprosijo za organiziran obisk knjinice in prav je da jim to ustanovo ki jih spremlja na vsakem koraku v ivljenju dostojno predstavimo aktivni stiki z javnostjo pri afirmaciji knjinice imajo stiki z javnostjo izreden pomen v nadaljevanju se bom omejila na nekaj osnovnih oblik stikov članki v časopisju v dnevnem tisku zasledimo zelo malo člankov o knjinicah in njihovih dejavnostih zato je nujno da za predstavitev ustanove poskrbimo knjiničarji sami ne samo tisti ki se ukvarjamo z dejavnostmi temveč moramo tudi ostali skrbeti za kontinuirano poročanje o delu knjinice poslovanju novosti v stroki in sploh o knjiničnem sistemu le tako bo javnost sprejela knjinico kot del kulturnega vsakdanjika z njo zaivela in s posebnim interesom spremljala vse oblike dejavnosti pa tudi obratno tudi časopisje bo moralo prevzeti vlogo permanentnega poročevalca o tovrstni obliki kulture za kar pa časopisja v tem trenutku ne moremo okarakterizirati za tovrstno afirmacijo so predvsem pomembni in primerni lokalni časopisi kar pa ne pomeni da o večjih dogodkih ne obvestimo ostalih tudi strokovnih časopisov broure veliko slovenskih knjinic e ima izdelano brouro v kateri lahko najdemo vse potrebne informacije o knjinici podatke o enotah morebitnem bibliobusu odpiralnem času oblikah dejavnosti o zgodovini knjinice to je pomembna oblika dejavnosti s katero lahko knjinica direktno vpliva na bralca pomembno je da skrbimo za aktualnost broure sproti vnaamo vanjo spremembe in novosti plakati ter druge oblike reklame in informiranja to je stara vendar prodorna oblika obvečanja bralcev o delovanju knjinice knjinice velikokrat same izdelujejo propagandni material vabila letake in podobno s katerimi vabijo obiskovalce v knjinico in na prireditve z uporabo osebnih računalnikov in primernih programov imamo neteto monosti za izdelavo različnih vabljivih in privlačnih oblik propagandnega materiala internet za razliko od plakatov in ostalih pisnih oblik reklamnega materiala ponuja internet mnogo več oblikovnih in sporočilnih monosti kar nekaj slovenskih knjinic e ima izdelane domače strani na internetu na katerih se predstavlja knjinica kot ustanova v celoti predstavlja svoje oblike dela urnik na teh straneh pa najdemo tudi aurirane podatke o prireditvah v knjinici ta moderna oblika stika z javnostjo je seveda vedno bolj uporabljena in primerna za čas v katerem knjinica v tem trenutku eksistira dejavnosti za mlade bralce v oddelkih za mladino mariborske knjinice mladinski knjiničarji opaajo vsako leto porast tevila obiskovalcev pri dejavnostih ki so zastopane z razstavami tematskimi z vodstvi in prilonostnimi s srečanji z ustvarjalci pisatelji pesniki ilustratorji z delavnicami literarnimi likovnimi glasbenimi z urami pravljic za otroke od do leta ter za otroke od do leta s kvizi in ugankami z organiziranimi obiski knjinice z igralnico za majhne in velike s klubom bralcev s filatelističnim krokom in z veselimi počitnicami med zimskimi in poletnimi počitnicami če se zavedamo specifične vloge in funkcije mladinskega knjiničarja ki jo ima v odnosu do svojih uporabnikov namreč vzgojno izobraevalno oz pedagoko funkcijo ki je prisotna v vseh oblikah dela z mladimi bralci lahko z gotovostjo trdimo da se uresničuje tako v izposoji ki je primarna oblika vsake knjinice kot tudi v bibliopedagokem delu v katerega pa so poleg knjinične knjine in knjievne vzgoje vključene tudi različne oblike dejavnosti med njimi so ure pravljic klub bralcev in pogovori z literarnimi in likovnimi ustvarjalci tiste ki se nekako najbolj pribliajo ciljem knjievne vzgoje a ure pravljic v mariborski knjinici pripravljamo ure pravljic za otroke od do leta in od do leta starosti izvajamo jih redno vsakotedensko za vsako starostno stopnjo otrok posebej v treh enotah mariborske knjinice pomena pravljic v zgodnjem otrokovem razvoju se zavedamo tudi v mariborski knjinici zato uram pravljic in pripovedovanju zgodb posvečamo e posebno pozornost b klub bralcev klub bralcev je redna vsakotedenska skupinska oblika dela z mladimi od do leta starosti mladi bralci tu na različne načine prihajajo v stik z mladinsko knjievnostjo npr s pogovori o knjigah ki lahko zajemajo tudi branje spoznavanje in interpretacijo kar na neprisiljen način spodbuja k branju kvalitetnih literarnih del za mladino tematsko je klub bralcev zasnovan v obliki projektnega dela na določeno temo metodično pa se izvaja na interakcijsko komunikacijski način c pogovori z literarnimi in likovnimi ustvarjalci med prilonostne dejavnosti za mlade bralce sodijo tudi pogovori z literarnimi in likovnimi ustvarjalci s to obliko dejavnosti doseemo pri mladih bralcih drugačno in sodobno predstavnost mladinske literature saj izkunja in doivetje pisatelja ali ilustratorja spodbuja mlade bralce k intenzivnejemu branju mladinske literature in razmiljanju o njej dejavnosti za odrasle bralce v mariborski knjinici smo formirali skupini za mlade in odrasle bralce ki permanentno skrbita za organizacijo dejavnosti seveda tudi medsebojno sodelujeta in se dopolnjujeta skupina za dejavnosti za odrasle bralce skrbi za večje tematske razstave in prireditve hkrati pa opravlja tudi funkcijo koordinatorja dejavnosti v ostalih enotah prav zaradi razvejanosti oddelkov mariborske knjinice je nemogoče da bi skupina s svojim delom pokrivala tudi ostale oddelke zato v njih manje tematske prilonostne in likovne razstave in morebitne prireditve organizira knjiničar ali knjiničarji ki so tam zaposleni skupini izdelata letni načrt mesečni načrt skrbita za obvečanje javnosti vabila internet njuna pomembna naloga pa je seveda arhiviranje razstav popis gradiva urejanje foto materiala ter skrb za morebiten prenos razstav razstave razstave so dokaj razirjena oblika knjiničnih dejavnosti za odrasle bralce med njimi lahko poudarimo knjine razstave ki predstavljajo privlačno obliko dejavnosti osnovni obliki knjinih razstav sta razstava dragocenosti in raritet ki jih knjinica hrani ter razstava novitet ki jih prejema tematske razstave predstavljajo za oblikovalce razstave največji izziv ter so hkrati najzanimiveje in najlepe oblikovalci tematske razstave zberejo v ta namen gradivo knjino in neknjino z njegovo vsebino pa opozarjajo na posamezna strokovna in znanstvena področja umetnost v povezavi s tem predstavljajo ljudi območja kraje običaje predstavijo pomembne dogodke v sedanjosti in preteklosti prilonostne razstave so po svoji vsebini bodisi podobne tematskim obdelujejo določeno temo v sedanjosti in preteklosti lahko pa so dejansko rezultat določene prilonosti prav tako v sedanjosti ali preteklosti aktualni krajevni dogodki jubileji obletnice razstave likovnih del in ostalih del s področja likovne umetnosti so prav tako pogosta oblika razstav v knjinicah tu gre predvsem za predstavitev zunanjih ustvarjalcev ki jih knjinica povabi da razstavljajo ali pa svojo razstavo ustvarjalci ponudijo knjinici sami tako kot pri vseh vrstah razstav tudi pri likovnih igra pomembno vlogo prostor saj ima le malokatera knjinica ustrezen prostor ki bi ustrezal pogojem ki jih za postavitev likovna razstava zahteva prireditve knjinica mora pri organizaciji različnih prireditev skrbeti da z njimi zaobsee vsa področja človekovega ivljenja najpogosteje so res prireditve ki se dotikajo literature njenega ustvarjanja in ustvarjalcev literarnih del vendar se v sodobnem ivljenju človeka kaejo tudi elje in potrebe po seznanjanju z drugimi vedami tako strokovnimi kot tudi popolnoma poljudnimi zato morajo oblikovalci prireditev dobro poznati ciljno skupino in vedeti komu bodo posamezno vrsto prireditve ponudili predstavitve knjig pogovori z ustvarjalci so dokaj razirjena dejavnost v knjinicah saj se navezujejo na primarno dejavnost knjinice pomembno je da v poplavi knjig ki v določenem prostoru letno izidejo izberemo tiste ki zaradi svoje vsebine ali namena trenutno najbolj ustrezajo aktualnim drubenim in socio psiholokim momentom izbiramo lahko med aktualnimi strokovnimi in poljudnimi novitetami med leposlovno literaturo ki je prejela knjino nagrado med teksti ki so pred izidom in podobno v predstavitev knjige lahko vkljuimo tudi avtorja ustvarjalca pogovor z ustvarjalcem mora potekati po določenih pravilih upotevaje mnoge ivljenjske norme povezovalec pogovora se lahko opira zgolj na predstavljeno knjino delo lahko pa svoj pogovor zastavi ire in se v njem dotakne tudi avtorjeve osebnosti profesionalnosti njegovih ambicij in podobno predstavitev knjinega dela lahko pripravimo ločeno velikokrat pa se nam ponudi prilonost zdruiti oboje literarni večeri so prav tako ustaljena oblika afirmacije knjinice s katero knjinica omogoča predstavitev znanih in neznanih literatov velikokrat pripravljamo v knjinicah literarne večere e neobjavljenih literarnih del saj mnogo avtorji vidijo v knjinici edino monost za svojo javno predstavitev seveda pa knjinica stremi za tem da pripravlja literarne večere z uveljavljenimi in priznanimi literati podobna oblika so bralne ure za katere e samo ime razlaga o njihovem namenu nekoč tako zelo priljubljena oblika druenja ljudi sedaj ponovno pronica v knjinice oblikovalcem in izvajalcem bralne ure omogočajo neteto močnosti izbire literature ne glede na zvrst in obliko čas nastanka namen izkunje kaejo da bralne ure v sodobnem medijsko natrpanem ivljenju med obiskovalce prireditev prinaajo pozitivno presenečenje in spremembo ki kar kliče po obujanju te stare čitalnike navade predavanja sodobno ivljenje nam ponuja neteto monosti in področij iz katerih lahko organiziramo predavanje v zadnjem času obiskovalce najbolj zanimajo ekoloka problematika psihologija vsakdanjega ivljenja narkomanija skratka problemi sodobnega človeka ki kar kličejo po strokovnih odgovorih na takna predavanja se strokovnjaki radi odzovejo potopisna predavanja so zelo privlačna oblika prireditve in za to vrsto predavanja vlada izredno zanimanje avtorji popotniki popestrijo predavanje z diapozitivi filmi velikokrat so predavatelji tudi avtorji knjig in tako lahko potopisnemu predavanju pridruimo e predstavitev knjige univerza za tretje ivljenjsko obdobje knjinični cikel model izobraevanja ki ga organizira mariborska knjinica za svoje bralce v tretjem ivljenjskem obdobju poteka skladno z usmeritvami slovenske univerze za tretje ivljenjsko obdobje ciljno naravnan program imenovan knjinični cikel poteka v okviru dejavnosti za odrasle bralce knjinica je spodbujevalka in organizatorka razvejanih dejavnosti tako imajo sluatelji različne monosti udejstvovanja posluajo predavanja samostojno se učijo v tudijskih skupinah organizirano obiskujejo kulturne ustanove ter pri svojih aktivnostih intenzivno uporabljajo knjinično gradivo tako knjinica z neformalnimi oblikami izobračevanja izboljuje starejim kvaliteto ivljenja in s tem prispeva pomembem dele h kulturni razvitosti svojega okolja vsebina knjiničnega cikla v estih letih delovanja so se izkristalizirale naslednje programske stalnice redna mesečna srečanja tudijske skupine oz tudijski kroki organizirani obiski kulturnih ustanov prilonostne aranerske delavnice razstave o delu vsakoletni strokovni izlet organizacija knjiničnega cikla organizacija univerze za tretje ivljenjsko obdobje je zahtevna naloga knjinica dejavnost podpira kadrovsko prostorsko s knjiničnim gradivom in informacijami ter finančno vodja knjiničnega cikla v mariborski knjinici se specializira za delo s starejimi odgovoren je za programe z dejavnostjo seznanja knjinično osebje vzdruje stike s sluatelji skrbi za stike z javnostjo podrobneje so razčlenjene naslednje naloge vodi projekt tudijskih krokov načrtuje nove tudijske kroke in usklajuje delo obstoječih usmerja delo mentorjev in skupaj z njimi pripravlja okvirni letni program tudijskih krokov pripravi letni program mesečnih srečanj izdela predlog strokov in pripravi načrt za njihovo poravnavo skrbi za vsebinsko in organizacijsko izvedbo programa knjiničnega cikla vabi strokovnjake na predavanja in za obravnavo tem v tudijskih krokih vodi seje usklajevalnega odbora skrbi za obvečanje in informiranje mentorjev animatorjev in sluateljev usklajuje delo knjiničnega cikla z drugimi dejavnostmi v knjinici poroča o delu knjiničnega cikla strokovnemu kolegiju napie letno poročilo ureja z upravo mariborske knjinice organizacijske zadeve prostori naprave poiljanje vabil gradiv večina sluateljev se je izredno navezala na knjinico poleg kvalitetnega programa je sluateljem zelo pomembno vzduje in povezanost med udeleenci pomembno vlogo in zahtevno nalogo ima pri tem vodja knjiničnega cikla pri delu s starejimi je potrebno upotevati mnoge dejavnike njihova občutljivost in potreba po ljubezni se stopnjujeta in čeprav gre za odnose ki bi morali samoumevno funkcionirati v vsakdanjem ivljenju je dobro poudariti da take pozornosti sodijo v okvir dejavnosti ker poglabljajo zaupanje in uspeno motivirajo doseči skuamo da bi dejavnost knjiničnega cikla vzpostavljala in utrjevala emocionalni odnos sluateljev do knjinice zato spodbujamo lastno aktivnost sluateljev in njihovo medsebojno povezovanje in iskanje oblik dela ki jih pri izobraevanju in samoizobraevanju najlaje uresničujejo z uporabo knjiničnega gradiva ter se pri tem srečajo s knjiničarjem zaključek z gotovostjo lahko trdimo da je knjinica s svojo osnovno dejavnostjo konec stoletja e vedno tista kulturna ustanova ki je vir in srediče znanja in informacij zakladnica knjig ustanova ki iri knjino in bralno kulturo je pa tudi ustanova ki v določenem okolju predstavlja del kulturnega vsakdanjika vse večjega tevila ljudi tudi s svojo sekundarno dejavnostjo z različnimi oblikami dejavnosti in aktivnosti vsi ki smo predani knjigi in knjiničarstvu se zavedamo da je knjinica tudi okolje za uresničevanje drugačnih duhovnih in intelektualnih interesov bralcev zavedamo se smisla kulturnega dela o katerem je lepe misli zapisal tudi srečko kosovel katerega ob zaključku povzemam roke in razum delavca graditelja v zgradbi razvoja roke in razum osvajalca ivljenjsko najneobhodneje potrebnega vojčaka samoobrambe in branilca samoohranjevalnega nagona človeka dua koncentracija njena v duhu kot ivljenjski smisel človeka delam z rokami z razumom zato da ivim zato da dobim hrano in dokler ni tiste idealne uredbe drave ki bi človeku a priori nudila kulturno ivljenje ne v povračilo za njegovo materialno delo davki marveč kot cilj človeka kot drava osnovana na človečanskem principu a dokler tega ni ima kulturno delo oni smisel dvigati človetvo izpopolnjevati nikoli popolno razvojno stopnjo človeka v harmonijo due to je pravi smisel in e nekaj ivljenje due iz due pa ki je srediče vseh etičnih čustev prihaja vse ravnanje človeka in zato je potrebno kulturno delo ne civilizacija ne izobrazba pravi smisel je kultura srca literatura in viri tavčar pernek d knjinica je tudi okolje za uresničevanje drugačnih duhovnih intelektualnih interesov bralcev knjinica ljubljana bonjak b vloga mladinskih knjiničarjev pri razvijanju bralnih interesov mladih knjinica ljubljana kramberger d perko m soitje splone knjinice z univerzo za tretje ivljenjsko obdobje knjinica ljubljana sečić d informacijska sluba u knjinici rijeka naklada benja ramov j doivljanje temeljno človekovo duhovno dogajanje ljubljana zalonitvo slovenske knjige eseji o kulturi ljubljana cankarjeva zaloba univerzitetna knjinica maribor jubilejni zbornik maribor zaloba obzorja kanič i stiki z javnostjo pomen in oblikovanje identitete knjinice knjinica ljubljana kore strajnar a javne knjinice v sloveniji in jugoslaviji knjinica ljubljana čenovar n likar m knjiničarji moramo postati bolj kreativni in bolj prilagodljivi knjinica ljubljana mariborska knjinica maribor poročilo za leto maribor mariborska knjinica mariborska knjinica maribor poročilo za leto maribor mariborska knjinica mariborska knjinica maribor poročilo za leto maribor mariborska knjinica mariborska knjinica maribor poročilo za leto maribor mariborska knjinica mariborska knjinica maribor poročilo za leto maribor mariborska knjinica saetak vanost i kulturna uloga knjinice krajem stoljeća u radu elim upozoriti na vanu ulogu knjinice u svojoj sredini koja svojim sekundarnim aktivnostima stvara i reproducira kulturne vrednote i bogati kulturan ivot u svojoj sredini referat obuhvaća teoretska ishodita i formalne dispozicije različitih oblika aktivnosti dodira s javnoću i povezanost između različitih kulturnih organizacija ključne riječi javne knjinice aktivnosti izlobe priredbe bibliopedagoko djelovanje treća ivotna doba summary the article calls attention to the important cultural role of the library in its environment the library with its secondary activities creates and recreates cultural values thus acting as a mediator enriching cultural life in its environment the article contains theoretical stand points and formal schemes of different forms of activities public relations and contacts with different cultural institutions key words public libraries activities for users exhibitions performances bibliopedagogic activity third age