marko budisa zidni klÔp mentor nad posteljo je imel obesen plakat ki je predstavljal golo zensko vsaj njemu se je tako zdelo vidno je bilo namrec le bujno oprsje in trebuh do popka obraz pa je bil nekoliko vzvisen in rahlo moten v zgornjem levem kotu slika pa se je na robu koncala s pet centimeterskim belim neizkoriscenim trakom papirja se posebno spodnji trak je bil zanimiv velikokrat si je predstavljal kako se slika nadaljuje ampak tokrat ni fantaziral gledajoc v belino roba plakata pod spodnjim desnim kotom je opazil nekaksno rjavo pego na belem ometu kot da bi bil tam pritrjen koscek plastike in se gladek povrhu ce si ga pogledal s kanckom domislije te je spomnil na nekaksnega mini hrosca ali pa na klôpa hm ali naj se ga dotaknem je pomislil premagujoc kanec strahu pred neznanim je s konico prsta podrgnil po svetlikajoci se gladki pegici ni se premaknila pravzaprav je bila na otip precej trdna zidni klôp je pomislil in se sam pri sebi nasmehnil potem so mu oci odtavale na plakat in zanemaril je anomalijo naslednji vecer je spet opazil rjavo pegico tokrat se mu je zdela odvecna zakaj bi moral videti to cudno zadevo vsakic ko bi preuceval spodnji rob plakata poskusal je odstraniti klôpa z nohtom niti premaknil se ni zdel pa se mu je se bolj trden kot omet sam poskusal je dalje s cedalje vecjo silo dokler si ni zaradi stalnega spodrsavanja ranil koze ob nohtu vtaknil je prst v usta ugasnil luc in zaspal kakor triletni otrok ceprav je ze pred nekaj meseci dopolnil petnajsto leto napocil je novi vecer in spet se je ulegel v posteljo tokrat s se vedno skelecim prstom zacel je z ocmi iskati vzrok svoje bolecine in naenkrat je zazijal klôp se je bil premaknil proti sredini spodnjega roba plakata vsaj zdelo se mu je tako ne s tabo je ne bom delil pa naj bos kakrsen si ze bodi trdoziv je polglasno zamrmral privzdignil se je in opazil na nocni omarici kemicni svincnik vzel ga je v roke in zacel drezati v klôpa brezuspesno le zid je dobil nove barvne pege tokrat modre po priblizno pol ure je odnehal in ugasnil luc vendar se najmanj eno uro ni mogel zaspati razburjenost kako se more se vedno drzati kljub lastni premicnosti in strah kaj sploh je ta klôp nov dan je prinesel se en vecer in tokrat je bil odlocnejsi ocetu je izmaknil majhen izvijac in kladivce ulegel se je in se zgrozil tokrat je bilo ocitno da se je premaknil kajti ni ga bilo v srediscu modrih crt ne odtihotapil se je se blize sredini spodnjega roba plakata ne bom ti tega dopustil je se pomislil nastavil izvijac in po njem udaril s kladivcem na mestu kjer je bila prej pega se je odprla luknjica in zacelo ga je vleci vanjo saj bi zakrical pa ni mogel nekaj mu je govorilo da ne sme naj vendar sam nosi posledice svojih dejanj pa naj so kakrsnakoli na zidu je ostala le se roznata pegica ce si jo pogledal s kancem domislije se ti je zazdelo da je to koscek cloveske koze