po podpisu pogodbe med antanto in nemcijo prvo premirje med antanto in nemskim blokom je bilo sklenjeno za sestintrideset dni v tem casu je nemcija veckrat zaprosila vsaj za preliminarni mir vendar antanta ni privolila v to razlog za zavlacevanje je bil v tem da se zmagovalci niso mogli sporazumeti o mirovnih pogojih vseh drzav ki so se udelezile v boju proti nemciji in drzave ki so sele nastajale so prihajali s svojimi zahtevki in pripombami na dan so prisli skrivni sporazumi in ze tako spremenili zapleten polozaj anglijo in francijo je najbolj vznemirjalo vprasanje turske dediscine ki jo je razdelil sykes pickotov sporazum iz maja leta vmesala se je italija ki je vztrajno zahtevala obljubljeno tursko ozemlje ki so ji antantne sile bile obljubljene pred vstopom v vojno anglija in francija so ji bile pripravljene odstopiti le izmir kar pa italijanom ni bilo dovolj francija je zahtevala kilkirijo in sirijo ki so ju zasedale angleske cete anglija pa je zelela mezopotamijo in palestino ta zapleteni polozaj zaveznikov po vojni je najbolj izrabljala nemcija tako je decembra umaknita vso vojsko za ren ker je nemcija ohranila vojsko ki je se vedno bila mogocna vojaska sila je z njo lahko izvajala dolocen pritisk na antanto takoj po podpisu premirja se je v nemciji zacela revolucija tako je nemska vojska bila soocena se z novim problemom vendar pa kljub temu da so vojsko naceli vplivi revolucije je bila ta se vedno enotna in se vedno groznja za zaveznike revolucija se je vse bolj sirila po nemciji zato je vrhovno poveljstvo ustanovilo prostovoljne enote odredi rosbacha eppa erhardtova brigada da bi zadusile revolucijo na eni strani so nemci strasili drzave antante z revolucijo na drugi strani pa so se pripravljale na njeno unicenje ker so vedeli za nesoglasja v antanti so zadrzevali osvoboditev francoskih ujetnikov niso vrnili naropanih dragocenosti zavirali so izrocitev podmornic in krizark vlada in nemsko vrhovno poveljstvo so predlagali narediti skupaj z zavezniki skupno fronto zoper boljsevike v zameno za koncesije na zahodu vendar ti predlogi niso bili sprejeti francoski imperialisti so sanjali o razkosanju nemcije po skrivnem sporazumu med francijo in carsko rusijo ki je bil podpisan tik pred padcem carizma je rusija privolila v francoski nacrt razmejitve s pogojem da bi rusija dobila carigrad in morske ozine francija pa vso alzacijo loreno in vso kotlino s premogovno industrijo v dolini reke saare nemska meja bi potekala po renu nemska ozemlja lezeca na levem bregu rena pa bi bila odcepljena od nemcije in bi bila pod zasedbo francije francoske kolonije so se povecale v skodo nemcije v afriki in v skodo turcije v mali aziji ceprav je za francoskimi diplomati stala velikanska suhozemska vojska pa je vendar se tako skusen in neuklonjljiv politik kakor je bil clemenceau tezko izvajal svoj program in je moral popuscati ter vcasih siloma odrivati tekmece po zmagi je velika britanija dosegla unicenje nemcije je utrdila svojo pomorsko premoc nemcije ni bilo vec med pomorskimi drzavami in vecina njenih kolonij je presla v anglesko posest ravno tako nadzorovala vecino bivsih turskih posesti mezopotamijo arabijo in palestino angleska premoc je krepila zveza z japonsko ki je tako lahko ustavljati zda po drugi strani pa se je v boju zoper narasle francoske zahteve lahko naslonila na zda ki je prav tako kot velika britanija nasprotovala razkosanju nemcije lloyd george je hotel uporabiti nemcijo zoper boljsevisko rusijo zato bi morali ohraniti nemcijo kot vojasko drzavo vendar pa je to bilo prenevarno saj bi ta lahko nastopila proti veliki britaniji kakor hitro bi si opomogla polozaj amerike se je ob koncu vojne ostro spremenil zda so iz drzave dolznice spremenile v dezelo upnico ki ji je bila evropa dolzna kakih deset milijard dolarjev polozaj zda je imel svoje prednosti mirovne sporazume so sestavljali formalno na podlagi stirinajstih wilsonovih tock oci vsega sveta so bile uprte v wilsona in vsi so v njem videli resitelja ceravno se je italija na mirovni konferenci stela v skupino velikih drzav vendar po porazu pri kobaridu ni nihce vec resno racunal z njo podpirala je intervencijo zoper sovjetsko zvezo japonsko so zastopali saionji makino in drugi delegati ki so bolj poredko prisli do besede japonski diplomati so stali ob strani pri amerisko evropskem sporu ga navzlic temu na vse nacine poglabljali in med hrupom splosnih prepirov poskusali doseci da bi se lahko cim bolje ugnezdili na azijski celini