medenosrce gif bytes vloga vezivnih celic pri kroniČnih in akutnih vnetjih izvleČek vnetje je nespecifični obrambni mehanizem pri katerem sodelujejo krvne celice vezivna plazma in cirkulacija pri akutnem vnetju imajo glavno vlogo nevtrofilci vezivne celice pa so pomembne zlasti pri kroničnem vnetju fibroblasti poskrbe za razrast veziva eozinofilci in bazofilci sodeljujejo predvsem pri anafilaksiji limfociti so celice specifične imunske obrambe monociti pa sodelujejo pri tevilnih reakcijah vnetje vnetje je nespecifični obrambni mehanizem katerega namen je da odpravi vzrok in posledice po kodbe v procesu sodelujejo celice veziva in cirkulacija ter ločimo akutno in kronično vnetje akutno vnetje traja nekaj ur do nekaj dni glavna značilnost je eksudacija tekočine in plazemskih proteinov in integracija levkocitov predvsem nevtrofilcev kronično vnetje traja dalj časa histolo ko ga označuje prisotnost limfocitov in makrofagov ter proliferacije veziva in ilja celice veziva ki sodelujejo pri vnetju in njihova vloga fibroblasti ta osnovna celica vezivnega tkiva je lahko v malo aktivni obliki kot fibrocit v čvrstem maloceličnem kolagenem vezivu ali pa v zelo aktivni obliki kot fibroblast v mladem in pa proliferirajočem vezivu fibroblasti vnetnega granulacijskega tkiva fibroza in brazgotinjenje nastopajo pri celjenju ran pa tudi pri kroničnem vnetju fibroblaste privabijo v vneti če fragmenti fibronektina nekateri produkti koagulacijskega sistema fragmenti kolagena rastni faktorji trombociti in limfokini aktivacijo in proliferacijo pa spro ijo makrofagni trombocitni in epidermalni rastni faktorji in limfokini fibroblasti v vneti če izločajo kolagenska in elastična vlakna lamin glikozaminglikane in proteoglikane ter fibronektin ki pa ga poleg njih tvorijo e monociti endotelne in druge celice s tem fibroblasti pripomorejo k zrazrasti veziva ki pa daje oporo ilju in vnetnim celicam nato omejijo vnetje oz preprečijo njegovo irjenje pretirano bohotenje veziva pri celjenju ran in kroničnem vnetju je lahko izrazito kodljivo ter zapolnijo vrzel ob propadu tkiva eozinofilci so sposobni fagocitoze in ubijanja mikroorganizmov vendar to ni njihova primarna naloga sodelujejo pri preobčutljivostnih reakcijah prvega tipa anafilaksiji in pri obrambi proti parazitom helminti in protozojem katere po opsonizaciji ubijejo z izločanjem snovi iz granul glavna bazična beljakovnia peroksidaza in kationske beljakovine učinkovitost eozinofilcev pa lahko povečajo stimulirajoči faktor limfociti t kemotaktični faktor bazofilni granulociti mastociti ter spodbujevalni faktor monociti mastociti ali tkivni bazofilci imajo na povr ini pripete ige molekule na katere se ve e antigen in to povzroči sprostitev mediatorjev mastocitov ločimo primarne mediatorje ki se izločijo iz granul v katerih so vskladi čeni to so histamin ki poveča permeabilnost il in kontrakcijo gladkih mi ic nadalje heparin ki ima antikoagulacijski in antikomplementni učinek nato encimi kot vnetni faktorji ter kemotaktični faktorji za eozinofilce poleg tega izločajo e sekundarne mediatorje ki pa nastanejo po vezavi antigena na povr inski ige in iz arahidonske kisline to pa so levkotrieni prostaglandini in tromboksani do spro čanja teh granul lahko pride tudi po fizikalni po kodbi mastocitov učinku nekaterih kemijskih agensov in učinku kationskih beljakovin spro čenih iz nevtrofilcev monociti je največji levkocit močno gibljiv in dobro fagocitira nastajajo v kostnem mozgu nato emigrirajo v kri kjer kro ijo ur nakar emigrirajo v rahlo vezivo kjer jih imenujemo histiociti tvorijo periferne krvi in imajo dolgo ivljensko dobo mesece ali leta na njihov vnetni odziv pa vplivajo predvsem kemotaktični faktorji izhajajoči iz plazmatskih beljakovin celic in bakterij faktorji inhibicije migracije in faktorji aktivacije glavne funkcije monocitov pa so fagocitoza razpoznavanje in pritrjevanje na celično povr ino nastanek fagosoma ubijanje mikroorganizmov razkroj sekrecija in spro čanje aktivnih snovi ob po kodbi in celičnem razpadu monokini interlevkini rastni faktorji kolonijo stimulirajoči faktorji plazmatske beljakovine interferoni lizocim citotoksin presnovki arahidonske kisline toksični presnovki kisika endogeni pirogeni in predstavitev antigenov imunsko kompetentnim celicam limfociti limfociti so najmanj i levkociti in so slabo gibljivi vendar lahko z diopoezo vstopijo v tkivo fagocitirajo pa ne limfociti so celice specifične imunske obrambe glede na izvor in posebne naloge jih delimo na limfocite t in limfocite b limfociti v organu kjer so nastali zorijo tako da se specializirajo za določen antigen na katerega se odzivajo postanejo imunokompetentni nato vstopijo v krvni obtok dose ejo rahlo in retikularno vezivo limfatičnih tkiv in organov in se od tod spet vračajo v krvni obtok deloma prek mezgovnic ter stalno patruljirajo po telesu v obliki malih limfocitov Če pridejo v stik z ustreznim antigenom se preobrazijo v imunoblaste normalno jih najdemo le v limfatičnih organih kjer se razmno ujejo in diferencirajo bodisi v spominske celice v obliki malih limfocitov bodisi v aktivirane limfocite limfociti b imajo kraj o ivljensko dobo in manj o gibljivost kot limfociti t predstavljajo limfocitov periferne krvi in mezge limfociti b se ob stiku z ustreznim antigenom transformirajo in proliferirajo preko različnih stopenj v specifična protitelesa stvarjajoče plazmatke in specifične spominske celice mali limfociti b usmerjeni proti istemu antigenu ki se bodo odzvali ob ponovnem srečanju z antigenom osnovna naloga je stvarjanje in izločanje protiteles na katerih delovanju temelji humoralni imunski odziv usmerjen proti tevilnim mikroorganizmom zlasti bakterijam nadalje proti toksinom in proti celicam oku enim z virusom oz proti tumorskim celicam limfociti t imajo dolgo ivljensko dobo let in predstavljajo vseh limfocitov periferne krvi ob stiku s specifičnim antigenom se prične v parakortikalnih predelih bezgavk in v beli pulpi transformacija ustreznih klonov limfocitov t po svoji funkciji se ločijo v pomagalke in pobujevalke makrofage stimulirajoče limfocite t zaviralke ter citotoksične limfocite t diferencirajo se e v timusu ko pridobijo povr inske antigene membranski glikoproteini ob proliferaciji pa nastajajo tudi spominske celice limfociti t so nosilci celične imunosti razen taga je izredno pomembna njihova regulatorna vloga v imunskem odzivu nasploh pravtako sodelujejo pri obrambi proti določenim mikroorganizmom virusi intracelularne bakterije in glivice posredujejo tudi reakcije pozne preobčutljivosti ki je podlaga kliničnih in ko nih testov tuberkulinska reakcija in pomemben del v razvoju patolo kih sprememb pri infekcijskih beleznih sodelujejo v zavrnitveni reakciji usmerjeni proti transplantantu in igrajo pomembno vlogo pri razpoznavi in uničevanju tumorskih celic imajo pa tudi regulatorno vlogo pri imunskem odzivu tako humoralnem kot tudi celičnem razlikovanje med limfociti t je mogoče le na temelju razlik v funkcijski aktivnosti in v zadnjem času s pomočjo nekaterih monoklonskih protiteles ki reagirajo s specifičnimi membranskimi glikoproteini markerji limfociti t pomagalke pomagajo limfocitom b pri stvarjenju specifičnih protiteles in spodbujajo delovanje drugih limfocitov t nasprotno delovanje imajo limfociti t zaviralke omenjajo tudi obstoj limfocitov t ki pobudijo k delovanju pomagalke in zaviralke limfociti t pobujevalke inducer ceells citotoksični limfociti t killer cells lizirajo celice na katere se ve ejo s pomočjo svojih receptorjev za specifični antigen in ujemajočih se receptorjev za antigene ki so prisotni na vseh nuklearnih celicah oz tkivih hla verjetno je ta oblika citotoksičnosti najbolj pomemebna za uničevanje z virusom oku enih celic poznamo pa e makrofage aktivirajoč limfocit t katerega učinek je vezan na izločanje limfokinov posebej e makrofage aktivirajočega faktorja limfokine kot vse ka e izločajo vsi limfociti celo limfociti b zato je zelo vpra ljivo ali lahko makrofage aktivirajočo vlogo pripisujemo posebni vrsti limfocitov t limfokini pa so vrsta slabo opredeljenih snovi katerih nazivi so izbrani le na podlagi ugotavljanja značilnega učinka te snovi izločajo aktivirani z antigenom spodbujeni limfociti posebno limfociti t ne b ne t limfociti te mononuklearne celice so morfolo ko podobne malim ali srednjim limfocitom nimajo pa osnovnih značilnosti limfocitov b povr inski imunoglobulini limfocitov t niti makrofagov fagocitna aktivnost mednje sodijo ubijalke in naravne ubijalke ubijalke imajo receptor za del igg s katerim se ve ejo na tarčne celice prekrite s protitelesi in jih uničijo imajo vlogo efektorskih celic pri celično posredovani od protiteles odvisni citotoksičnosti ki je usmerjena proti celicam oku enih z virusom in proti tumorskim celicam naravne ubijalke pa ubijajo brez predhodne senzibilizacije v odsotnosti protiteles nespecifično očitno ob razpoznavi posebnih determinant na tumorskih celicah z virusom oku enih celicah in nekaterih embrionalnih celicah prav tako pa se udele ujejo pri reakciji zavrnitve transplantanta literatura prof dr kali nik m oris histologije z embriologijo dr avna zalo ba slovenije prof dr ferluga d mag vizjak a vnetnice in kemiČni vnetni mediatorji katedra za patologijo