logo gcs gcs ljubljana dimiceva e mail gcs gi zrmk si tel fax r a z s t a v a arhitektura gorenjske zeleznice in potencial opuscene planiske proge otvoritev razstave ob h predvidoma bo razstava odprta do france preseren od zelezne ceste pod omenjenim naslovom predstavljamo diplomsko nalogo marjane slovnik univ dipl inz arh ki jo je izdelala pod mentorstvom prof dr petra fistra in asist dr darka likarja in jo v maju letos tudi uspesno zagovarjala na fakulteti za arhitekturo v ljubljani razstava diplomske naloge v gradbenem centru slovenije je preizkus privlacnosti nikoli pozabljene zelezniske teme v vsakdanjem zivljenju in pa spodbuda za slehernega ki se bo kdaj zazrl v postajno poslopje in v njem nasel kaj vec kot le zaprasen osamljen kolodvor na dan otvoritve bo g uros filipic iz kranja pognal svojo parno lokomotivo in povabil otroke na poskusno voznjo po dvoriscu gradbenega centra slovenije ogledali si bomo lahko tudi del zbirke zelezniskega muzeja modulno maketo in zbirko starih razglednic in znamk na temo zeleznice sodelujejo marjana slovnik univ dipl inz arh univerza v ljubljani fakulteta za arhitekturo slovenske zeleznice zelezniski muzej gorenjski muzej kranj uprava za kulturno dediscino republike slovenije drustvo ljubiteljev zeleznic zelezniski arhiv generalni sponzor prireditve je siemens d o o gradbeni center slovenije arhitektura gorenjske zeleznice in potencial opuscene planiske proge zeleznica kot izrazit dejavnik v prostoru je z vidika danasnje prostorske problematike vse preveckrat zapostavljena ceprav je njena vloga v prostoru lahko kot je tudi bila zelo odlocilna in pomembna saj ima celo vrsto prednosti ko jo primerjamo z drugimi vrstami prometa in prav na te prednosti pa tudi lepote opozarjamo ob tokratni razstavi v gradbenem centru slovenije v ljubljani v okviru naloge ki je prvi poskus obravnave zelezniske tematike z arhitekturnega urbanisticnega in pa tudi spomeniskovarstvenega stalisca obravnavamo zelezniske tokove ki so tekli in se tecejo na gorenjskem ta prostor je poseben in za promet zahteven zaradi svoje razgibane in dostikrat zelo tezko prehodne terenske konfiguracije naloga je razdeljena v stiri vecje sklope v prvem spoznavamo osnovni pojmovnik ki je za zeleznico popolnoma specificen v drugem odkrivamo znacilnosti kolodvorov ki se pojavljajo vzdolz celotne proge v tretjem je obravnavan in ocenjen vsak kolodvor posebej v zadnjem cetrtem delu pa je predstavljena vizija resitve opuscene proge v zgornjesavsko dolino osnovna predstavitev naloge se zacne seveda pri povezavah ki jih je nekoc celotna gorenjska proga kot del rudolfove zeleznice imela v nasem in v sirsem evropskem merilu marjana slovnik je danes ko je proga okrnjena in ni vec zvezna kot je bila vcasih zaradi locljivosti progo razdelila v tri odseke gorenjska planiska in trziska proga kadar pa se nanasam na preteklo stanje govorim o rudolfovi zeleznici kolodvor je svojo vlogo zazivel ne le ob progi kot njen sestavni clen temvec tudi v mestu od starega mestnega jedra do kolodvora so vecinoma vodile na novo speljane ulice ki so se poimenovale kolodvorska ulica taka ulica v mestu doloci nove robove siritve povezana pa je tudi z velikim razmahom novonastalih mestnih cetrti ob njej in v okolici kolodvora kolodvor sam kot stavba je bil pri zeleznici zasnovan kot tipski objekt ki se je sicer ponavljal vendar so posamezni arhitekturni tipi locljivi glede na upravljalca konkretne proge cas nastanka in pa specificnost prostora ki jo opazimo v prilagajanju v detaljih zato izpeljava tipov ki izhaja iz studije velja samo za proge na gorenjskem izpostavili smo namrec pet prvotnih in tri kasnejse tipe vsa postajna poslopja pa so uvrscena tudi v pregledno casovno in stilno periodizacijo katalog postaj je obdelan po omenjenih treh odsekih prog enem delujocem in dveh opuscenih v njem je poleg ocene in vrednotenja podan tudi izcrpen zgodovinski oris konkretne situacije v zadnjem delu naloge je predstavljen problem opuscene proge kot moznega potenciala za prihodnost saj je obravnavani prostor zgornjesavske doline preverjen tako z vidika zgodovinskega pregleda prometnih poti naravnih danosti in kulturnih spomenikov ter aktivnosti v prostoru ob tem naletimo na dolocene spremembe ki so se v prostru pojavile po ukinitvi zelezniske proge v letu upostevana so tudi danasnja dogajanja v ozjem in sirsem navezovalnem prostoru skozi primerjalno studijo predstavljamo vizijo ponovne vzpostavitve zelezniske proge s podkrepljenimi podatki o turisticni privlacnosti in o migracijah v dolini marjana slovnik univ dipl inz arh gradbeni institut zrmk pripombe uredniku