sodelovanje med univerzo in podjetjem pri uvajanju sodobnih informacijskih tehnologij sonja pavse dipl org iskra kondenzatorji d d vrtaca semic mag mateja podlogar dr joze gricar fakulteta za organizacijske vede univerza v mariboru presernova kranj e posta sonja pavse iskra semic si mateja podlogar fov uni mb si gricar uni lj si organizacije se srecujejo z novimi informacijskimi tehnologijami in se zavedajo pomembnosti njihove uporabe za povecanje konkurencnosti organizacije morajo poleg tekocega dela iskati tudi informacije o uporabnosti novih informacijskih tehnologij na razlicnih mestih del potrebnih podatkov organizacija lahko pridobi tudi v sodelovanju z univerzo pri taksnem sodelovanju se pokaze obojestranska korist organizacija pridobi podatke o novostih in uporabnosti informacijskih tehnologij raziskovalci pa se seznanijo s tezavami uspehi in vzroki za neuspehe pri uvajanju sodobnih informacijskih tehnologij v prakso referat bo predstavil moznosti takega sodelovanja med univerzo v mariboru fakulteto za organizacijske vede in podjetjem iskra kondenzatorji d d semic v sodelovanju univerze v mariboru in univerze arizona zda je omogocena uporaba tehnologije skupinskega dela v podjetju iskra kondenzatorji d d semic predstavljeni bodo cilji sodelovanja dosezeni rezultati in odprta vprasanja uvod potrebe po znanju se povecujejo zaradi hitrega napredka znanosti in tehnologije znanje zelo hitro zastara se posebej na podrocju informacijskih tehnologij potrebno je nenehno izobrazevanje in izpopolnjevanje znanja zaposlenih v podjetjih saj le tako lahko podjetje napreduje in ostaja konkurencno na svetovnih trgih zaradi zelo hitrega razvoja pa organizacija zelo tezko spremlja novosti na podrocju informacijske tehnologije potrebe po uporabi novih informacijskih tehnologij se kazejo na vsakem koraku vodje oddelkov za informatiko se vsak dan srecujejo s kopico ponudnikov novih informacijskih tehnologij spremljanje in se bolj testiranje vseh novih informacijskih tehnologij je za vecino podjetij nemogoce na osnovi informacij ki jih posredujejo proizvajalci in prodajalci tehnologije se je zelo tezko odlociti kaj je za podjetje najbolj primerno po prejemu nove informacijske tehnologije pa pridemo do naslednje tezave kako novo informacijsko tehnologijo cim hitreje zaceti uporabljati pri uvedbi nove informacijske tehnologije je najprej potrebno pridobiti nova znanja tu imamo dve moznosti ena je da uporabnike posljemo na izobrazevanje ali pa da organiziramo strokovno izobrazevanje v podjetju velikokrat se ugotovi da nova informacijska tehnologija ne zadovoljuje potreb in zaradi tega se postopoma preneha uporabljati sami prodajalci navadno nimajo prakticnih izkusenj pri uporabi zato tudi z njihove strani ni pravih informacij informacije o novih informacijskih tehnologijah pa lahko dobimo tudi z vecjim sodelovanjem z univerzami taksen nacin uvajanja sodobne informacijske tehnologije v organizacijo je hitrejse in verjetnost za uspesno uporabo je vecja na povecano stopnjo sprememb se morajo organizacije odzivati s sirsimi temeljnimi znanji in novimi vrstami zanj zaposleni bodo morali biti bolj izobrazeni in vec bodo morali vedeti o informacijski tehnologiji uvajanje informacijske tehnologije zahteva vecjo usposobljenost in vecje nalozbe v ljudi zato se postavljata dve nalogi potrebna je celovita prenova izobrazevanja in usposabljanja da bo znanje zaposlenih skladno s sedanjimi in novimi ter izpopolnjenimi informacijskimi tehnologijami izobrazevalni sistem se mora preusmeriti od poucevanja k ucenju organizacije morajo omogocati ucenje med delom »just in time« ne zadosca vec da se nezaposlenim zagotavlja denarni prispevek za dolgorocno nezaposlenost omogociti jim je potrebno presolanje vse to postavlja pred nove naloge izobrazevalne ustanove vseh vrst in ravni nacin sodelovanja med podjetji in izobrazevalnimi ustanovami prenos znanja iz univerz v prakso v podjetja in izkusenj iz prakse v podjetjih na univerze vzpodbuja tudi evropska unija s posebnim programom comett community action programme in education and training for technology promovira sodelovanje med univerzami in industrijo ze od leta z organizacijo praks v podjetjih in za usluzbence podjetij tecaje na univerzah veliko dosegljivih podatkov o uporabnosti dolocenih informacijskih tehnologij tako najdemo na univerzah v raziskovalnih centrih pri neposrednem sodelovanju med univerzo in podjetjem lahko s pridom uporabimo obojestranske izkusnje pri uvajanju nove informacijske tehnologije podjetje pridobi informacije o novostih in uporabnosti informacijskih tehnologij raziskovalci pa se seznanijo s tezavami uspehi in vzroki za neuspehe pri uvajanju sodobnih informacijskih tehnologij v prakso taksen nacin uvajanja sodobne informacijske tehnologije v podjetje je hitrejse in verjetnost za uspesno uporabo je vecja pri tem pa je potrebno spremeniti nacin sodelovanja med podjetji in univerzami v porocilu evropske komisije living and working in the information society people first je med drugim zapisano tudi da je potrebno preiti v izobrazevalnih ustanovah od poucevanja k ucenju vzgoja in izobrazevanje se mora hitro preusmeriti tako da se bodo izobrazevalne ustanove bolj odzivale na spremembe po potrebnem strokovnem znanju v industriji in podjetnistvu naslednja pomembna stvar pri povecanju uporabnosti znanja je ucenje pri delu uceca se organizacija se mora pojaviti kot vitalna komponenta ucece se druzbe ljudje ki delajo v taksni organizaciji bodo uporabljali svoj elektronski dostop do znanja in informacij da bodo posodobili svoje strokovno znanje to pa zahteva novo obliko sodelovanja med podjetji ostalimi organizacijami in izobrazevanjem cilji sodelovanja zacetek sodelovanja med fakulteto za organizacijske vede univerze v mariboru in podjetjem iskra kondenzatorji d d je bil z vkljucitvijo podjetja v slovenski projekt elektronsko poslovanje leta predstavniki podjetij so se udelezili mednarodnih konferenc o elektronskem poslovanju ki jih je fakulteta organizira na bledu vsako leto poteka v kranju tudi srecanje predstavnikov organizacij v tem projektu za organizacije v slovenskem projektu elektronsko poslovanje je sredisce za studij elektronskega poslovanja fakultete za organizacijske vede organiziralo delavnice rip poslovne sekretarke groupsystems activity modeler informacijska tehnologija in reorganiziranje procesov katerih so se udelezili tudi predstavniki podjetja srecanja med organizacijami konference in delavnice naj bi pospesile prenos novih informacijskih tehnologij iz univerze v organizacije ter spremljanje razvoja na podrocju elektronskega poslovanja do dogovora je bil edini konkreten prenos tehnologije iz fakultete v podjetje izdelava prototipnih resitev s tehnologijo fakultete za konkreten problem v podjetju v okviru izdelave diplomskih nalog v podjetju in na fakulteti so ugotovili da taksen nacin sodelovanja ni tako uspesen kot bi si zeleli saj po zakljucku studija ni vec pravega sodelovanja na sestanku med diplomantom in fakulteto v podjetju julija je bilo dogovorjeno da se sodelovanje razsiri dogovor o sodelovanju sta podpisala vodja oddelka za organizacijo ekonomiko in informatiko v podjetju milan golobic in direktor sredisca za studij elektronskega poslovanja fakultete za organizacijske vede dr joze gricar meseca januarja dogovor obsega nacin sodelovanja in podrocje sodelovanja ter casovne okvire v dogovor o sodelovanju med srediscem in podjetjem smo zapisali da bomo sodelovali na podrocju elektronskega poslovanja s strani podjetja se je v sodelovanje vkljucila sonja pavse studentka podiplomskega studija na fakulteti kot raziskovalka dva dni na teden sodeluje s sodelavci sredisca dosezeni rezultati sredisce se med drugim ukvarja tudi s proucevanjem informacijskih tehnologij za skupinsko delo lotus notes in groupsystems ti dve tehnologiji naj bi raziskovalka preucila ter ugotovila na katerih podrocjih sta tehnologiji uporabni v podjetju v okviru sodelovanja sta bili testirani obe tehnologiji za skupinsko delo dosezeni so bili kar dobri rezultati se posebej pri testiranju informacijske tehnologije groupsystems rezultati testiranja so opisani v nadaljevanju tehnologija lotus notes informacijska tehnologija lotus notes omogoca skupinsko delo tehnologija omogoca elektronsko izmenjavanje sporocil razporejanje delovnega casa uporabo skupinskih baz dokumentov delo preko interneta izdelavo internet strani varnost na vec nivojih mobilno delo cetudi nismo povezani s streznikom lotus notes je okolje ki temelji na zgradbi odjemalec streznik client server lotus notes je distribuirana baza elektronskih dokumentov ki omogoca uporabnikom da preko lotus notes odjemalca istocasno dostopajo do vseh elektronskih dokumentov v distribuiranih bazah na lotus notes domino streznikih uporabniki pa so lahko do streznikov povezani prek lokalnega omrezja internet a ali pa preko modema pomembna znacilnost lotus notes je tudi da med seboj zdruzuje razlicne operacijske sisteme windows windows nt windows os macintoch unix hp un solaris sun in novel netware sredisce za studij elektronskega poslovanja je zacelo s testiranjem tehnologije lotus notes leta sedaj je v fazi uporabe sodelavci sredisca ga uporabljajo za elektronsko posiljanje sporocil diskusijsko bazo izdelavo aplikacij zajemanje potnih nalogov vodenje korespondence za konferenco knjiznica opravljanje administrativnih del v teku je tudi izgradnja intranet strani sredisca s pomocjo lotus notes tehnologije preteklo je kar nekaj casa preden je tehnologija presla v fazo pospesene uporabe glede na izkusnje sredisca in poznavanja tehnologije lahko tudi podjetje uporabi lotus notes tehnologijo za elektronsko posto internet streznik nekatere interne papirne dokumente kot so potni nalog obracun potnih stroskov organizacijske predpise nadomestimo z elektronskimi prav tako lahko lotus notes uporabimo za izgradnjo intranet a v podjetju ker nam tehnologija lotus notes zagotavlja vec nivojsko zascito dokumentov lahko to tehnologijo uporabimo za prenos organizacijskih predpisov ki jih zahteva standard iso v elektronsko obliko na intranet streznik testiranje informacijske tehnologije groupsystems v podjetju so se vkljucili v raziskavo o sprejemljivosti skupinske informacijske tehnologije razvite na univerzi v arizoni pod imenom groupsystems groupsystems je posebna tehnologija za skupinsko delo ki jo uporabljamo na podrocju racunalniskega vodenja sestankov in projektov v groupsystems so zbrane aktivnosti ki podpirajo viharjenje mozganov pisanje seznama idej zbiranje informacij analiziranje in raziskovanje problemov organiziranje idej rangiranje idej oblikovanje soglasja glasovanje vrednotenje idej v to raziskavo je poleg omenjenega podjetja vkljucenih se devet organizacij ki prav tako sodelujejo v slovenskem projektu elektronsko poslovanje organizacije so se zavezale da bodo skupinske informacijske tehnologije groupsystems testirale eno leto brez obveznosti nakupa ali placila licence v podjetju so se obvezali da bodo dolocili dve osebi ki se bosta usposobili za zacetek dela z groupsystems na delavnici meseca aprila delavnico je organiziralo in izvedlo sredisce ena oseba se je delavnice udelezila kot tehnolog in druga kot vodja obe osebi sta vedno prisotni tudi na sestankih ki so v podjetju izvedeni s programom groupsystems na teh sestankih so porocali o koristih in tezavah v zvezi z uporabo tehnologije groupsystems na delavnici smo si ogledali nacin uporabe in potek sestanka s pomocjo informacijske tehnologije groupsystems na koncu delavnice smo prejeli namestitvene diskete in navodila za namestitev in uporabo ter podpisali pogodbo o testiranju tehnologije program so namestili v podjetju konec maja najvec problemov so imeli z nepoznavanjem operacijskega sistema windows nt in povezavo racunalnikov v omrezje problem je bil tudi da so bila navodila za namestitev napisana le za novell ov streznik ob pomoci sodelavcev sredisca so probleme uspesno resili program so namestili na desetih osebnih racunalnikih v oddelku za informatiko najprej so imeli testni sestanek katerega so se udelezili sodelavci oddelka za informatiko sestanek je potekal na temo kaj so najvecji problemi pri razvoju informatike v podjetju sestanek je potekal z manjsimi zastoji ki so bili posledica nepoznavanja tehnologije udelezenci pred sestankom niso bili obvesceni o temi sestanka kar se je pozneje izkazalo za pomanjkljivost po sestanku je bilo narejeno avtomatsko porocilo katerega so prejeli vsi udelezenci sestanka udelezenci sestanka so bili zelo zadovoljni saj so lahko ob zagotovljeni anonimnosti podali vse probleme s katerimi se srecujejo ki bi jih na navadnem sestanku zamolcali nato so imeli devet sestankov na temo katere so potrebne strateske spremembe v podjetju do leta na teh sestankih je sodelovalo vec kot petdeset udelezencev zastopani so bili vsi oddelki v podjetju prodaja nabava razvoj tehnologija proizvodnja kadrovska informatika pa tudi vodje oddelkov in kolegij direktorjev zbrali so cez seststo idej za izdelavo strateskega plana podjetja na zadnjem sestanku ki je bil na temo strateskega plana podjetja so bili udelezenci kolegija direktorjev in vodij oddelkov ki so s pomocjo aktivnosti »vote« razvrstili ideje po pomembnosti narocnik sestanka ki je imel nalogo napisati strateski plan podjetja je bil z rezultati zelo zadovoljen imeli so tudi sestanek na temo katere podatke vkljuciti na predstavitveno stran podjetja na internetu na osnovi katerega so dobili podatke katera podrocja naj predstavimo na internetu s pomocjo groupsystems bodo v prihodnosti podrobno dolocili vsebino za posamezna podrocja predstavitve na nekaj naslednjih sestankih so se vedno imeli tezave s tehniko ki pa so jih uspesno resili danes je priprava sestanka s pomocjo racunalnika rutinsko opravilo program so dobro spoznali ugotovili so da je zelo pomembna pred priprava na sestanek narocnik mora tocno vedeti kaj od sestanka zeli eden od vecjih problemov za sirso uporabo je prostor vsi sestanki so potekali v prostorih oddelka za informatiko zato smo bili zelo casovno omejeni za nekatere udelezence je bila tudi tezava popolna racunalniska nepismenost nepoznavanje tipkovnice na sestankih so uporabljali programe electronic brainstorming categorizer in vote ob koncu vsakega sestanka so uporabili tudi pripomocek report za izdelavo porocila mnenje udelezencev sestankov o uporabnosti informacijske tehnologije groupsystems v mesecu januarju so izvedli kratko anketo med udelezenci racunalnisko vodenih sestankov v anketi nas je predvsem zanimalo katere so prednosti ki jih nudi tehnologija kaj so pomanjkljivosti ki so se pojavile ob uporabi tehnologije in kateri ukrepi so potrebni za pospesitev uporabe tehnologije anketne liste smo razdelili med udelezencev sestankov nazaj smo dobili izpolnjenih anketnih listov kar predstavlja vseh razdeljenih anket nekateri anketiranci so sodelovali na vecih sestankih vecina pa se je racunalnisko vodenega sestanka udelezila le enkrat pri rezultatih ankete je potrebno to tudi upostevati po rezultatih ankete slika na prvo vprasanje je za udelezence sestankov najvecja prednost tehnologije groupsystems vzporedno delo vseh udelezencev za vzporedno delo se je odlocilo anketirancev naslednja prednost za katero se je odlocilo kar anketirancev je avtomatska izdelava zapisnika po sestanku sledita prednosti preprosta uporaba programa z in ucinkovitost sestanka ker med sestankom ne prihaja do besednih dvobojev z za anonimnost in moznost vecje koncentracijo na temo se je odlocilo le slika prednosti pri uporabi tehnologije groupsystems za sestanke na naslednje vprasanje ki se je nanasalo na uporabnost tehnologije groupsystems je odgovorilo anketirancev slika neodlocenih pa je kar anketirancev kar je lahko tudi rezultat da se je vecina anketirancev sestankov udelezila le enkrat slika ucinkovitost zbiranja idej in resitev s pomocjo tehnologije groupsystems po mnenju anketirancev bi lahko tehnologijo groupsystems na svojem podrocju dela za zbiranje idej in iskanje resitev uporabilo anketirancev anketirancev pa ne ve ali bi tehnologijo uporabili kar je lahko posledica nepoznavanja tehnologije groupsystems slika slika koristnost uporabe tehnologije groupsystems na podrocju dela anketirancev za zbiranje idej in iskanje resitev udelezence sestankov je po mnenju anketirancev najbolj motilo ne seznanjenje s temo sestanka pred sestankom kar pa ni slabost tehnologije ampak priprave sestanka vecino anketirancev ni motila anonimnost na sestanku za udelezence tudi v ni predstavljal problem prostor ampak je skoraj polovico anketirancev motila casovna omejenost sestanka kar pa je bila tudi posledica prostora v katerem je sestanek potekal anketirancev je motilo tudi nepoznavanje programa slika udelezenci so imeli moznost da pod ostalo vpisejo kaj jih je se motilo nekatere je motila neresnost nekaterih sodelujocih in vecino je motilo ker niso dobili zapisnikov sestanka katerega so se udelezili da se zapisnikov iz nekaterih sestankov ne dostavijo vsem udelezencem je bila zahteva narocnika sestanka slika pomanjkljivosti ki so se pojavile pri uporabi tehnologije groupsystems za sestanke zeleli smo tudi vedeti kako razsiriti uporabo tehnologije groupsystems med delavce podjetja slika po rezultatih ankete je potrebno izvesti izobrazevanje o uporabi programa in zagotoviti poseben prostor ki bo na voljo ob vsakem casu poleg tega so udelezenci pod ostalo navedli tudi da je potrebno najprej splosno izobraziti uporabnike racunalnikov in prepricati uporabnike v taksen nacin dela slika povecanje razsirjenosti uporabe tehnologije groupsystems med zaposlenimi v podjetju nekateri anketiranci so na anketne liste dopisali tudi svoja razmisljanja in pripombe o vodenju in izvedbi sestankov ki jih bomo pri naslednjih izvedbah upostevali dosezeni rezultati testiranja informacijske tehnologije groupsystems omenili smo ze da v zadnjem letu deset organizacij v sloveniji testira tehnologijo groupsystems izkusnje so razlicne v nekaterih organizacijah se je izkazalo da trenutno ni danih pogojev za testiranje drugje pa se je tehnologija pokazala za zelo uporabno najvecja prednost te tehnologije ki jo v organizacijah vidijo je anonimnost pri zbiranju idej in prihranek na casu znacilnost racunalnisko vodenih sestankov je namrec predvsem v tem da hkrati lahko podaja ideje vec udelezencev sestanka in tako prihranimo veliko casa program se je izkazal za enostavnega tako da uporabniki potrebujejo samo poznavanje racunalniske tipkovnice in ne potrebujejo kaksnega dodatnega racunalniskega znanja na podlagi uporabe tehnologije groupsystems se je v nekaterih organizacijah pokazalo da bodo morali v organizaciji zaceti razmisljati o racunalniski sejni sobi brez racunalniske sejne sobe je sestanek tezje izvajati saj je mozen le locen racunalniski sestanek po posameznih pisarnah kar pa brez predhodnega seznanjenja s tehnologijo groupsystems ni mozno na sestankih se je izkazalo tudi to da morajo biti sestanki dobro pripravljeni in udelezenci morajo dodobra poznati namen in vsebino sestanka velika moznost ki jo vidijo ljudje v organizaciji in so zanjo zelo zainteresirani pa je v razvoju groupsystems ki bi deloval prek interneta in njegove storitve svetovnega spleta tu vidijo organizacije najvecjo moznost za uporabo groupsystems nekatere organizacije so testirale tudi uporabo programa activity modeler tudi tu so ugotovitve podobne program je enostaven za uporabo in dobro podpira skupinsko delo njegova velika znacilnost pa je ta da je opredeljevanje procesov mozno le na visjem nivoju organizacije pa bi potrebovale se moznost prehoda iz procesnega nivoja naprej v podatkovni nivo ter neposredno povezavo dobljenih podatkov s podatkovno bazo kar pa program activity modeler ne omogoca rezultat sodelovanja pri testiranju tehnologije groupsystems so tudi slovenska navodila za uporabo informacijske tehnologije groupsystems izdelana v hipertekstni obliki navodila bodo na voljo na intranet strani sredisca za studij elektronskega poslovanja uporabljali jih bodo studenti pri predmetu projektiranje organizacijskih sistemov dostop do navodil bodo imele tudi organizacije ki so se vkljucile v raziskovanje informacijske tehnologije groupsystems v podjetju pa bodo na voljo na intranet straneh s cimer bomo lahko podrobno predstavili program vsem uporabnikom intraneta v podjetju vse organizacije ki sodelujejo pri testiranju gropupsystems so poudarile da je nacin sodelovanja med srediscem in organizacijo dober in ga je se potrebno spodbujati delavnice in moznost brezplacnega testiranja programa so za organizacije in sredisce koristne saj organizacije na ta nacin hitreje pridobijo dodatna znanja in se lazje odlocijo za uporabo in nakup tehnologije na drugi strani pa sredisce lahko dobi povratne informacije o prednostih in slabostih programa ki jih nato lahko koristno posreduje razvijalcem informacijske tehnologije nacrti za nadaljnjo uporabo informacijske tehnologije groupsystems v naslednjih nekaj mesecih nacrtujejo uporabo tehnologije groupsystems za nadaljevanje zbiranja informacij ki jih naj vsebuje predstavitvena stran na internetu v teku je tudi izgradnja racunalniske ucilnice ki bo sluzila tudi kot racunalniska sejna soba izvedli bodo interno izobrazevanje o uporabnosti informacijske tehnologije groupsystems in s tem spodbudili sirso uporabo del informacijske tehnologije groupsystems je tudi activity modeler to je program ki je namenjen opredeljevanju in analiziranju procesov program bodo najprej testirali nato pa ga bodo uporabili za opredelitev in poenotenje procesa prodaje med prodajo v podjetju in prodajo na predstavnistvu podjetja v ljubljani odprta vprasanja v zvezi s tesnejsim sodelovanjem med podjetjem in fakulteto smo se srecali s stevilnimi vprasanji na nekatera izmed njih smo skusali odgovoriti ze v prejsnjih poglavjih nekatera pa ostajajo se vedno odprta odgovori so odvisni od konkretnih okoliscin nove informacijske tehnologije odpirajo nove moznosti za sodelovanje in pri tem si lahko zastavimo nova vprasanja kako nove informacijske tehnologije izkoristiti za nove oblike sodelovanja kako razsiriti sodelovanje tudi za uporabo drugih znanj ki jih ima univerza na kaksen nacin spremeniti dosedanje sodelovanje med univerzo in podjetji v nasem opisanem primeru pa nas zanima kako sodelovati po zakljucku studija izkoristiti bi bilo potrebno dobre rezultate dosedanjega sodelovanja sredisce organizira tudi razne delavnice za uporabo drugih tehnologij ki jih ima na voljo npr za tajnice poslovne sekretarke katere se je udelezila tajnica iz podjetja bila je zelo zadovoljna s potekom delavnice in prikazanimi informacijskimi tehnologijami ki bi jih lahko uporabila pri svojem delu razmisliti bo potrebno o tem kako bi lahko vkljucili vec ljudi v sodelovanje na taksnih delavnicah smernice za nadaljno sodelovanje po mnenju direktorja podjetja in vodje sluzbe za informatiko v podjetju je bilo dosedanje sodelovanje uspesno in s taksnim nacinom sodelovanja naj bi nadaljevali za podjetje je dobro da ima nekaj ljudi ki so v nenehnem kontaktu z raziskovalci na univerzah zaposleni ki nekaj let delajo samo v praksi se zelo tezko pogovarjajo s profesorji ali raziskovalci na univerzah zaradi tega se tudi teoreticna spoznanja tezje prenasajo v prakso taksen nacin sodelovanja je tudi za raziskovalko koristen z neposrednim kontaktom s sodelavci sredisca dobi najnovejse podatke o informacijskih tehnologijah problemih ter prednostih ki jih tehnologije prinasajo znanje in izkusnje pri povezavi teorije in prakse lahko prenese v podjetje na osnovi katerega se vodilni lazje odlocajo o nakupu nove informacijske tehnologije uvajanje le te je lazje saj ni potrebno zaceti iz nic za sodelavce sredisca bi bilo potrebno organizirati neformalni delovni obisk v podjetju kjer bi videli s kaksnimi vse problemi se dnevno ukvarjajo zaposleni na podrocju informatike in se seznanili tudi z izkusnjami ki jih imajo na podrocju testiranja in uvajanja informacijskih tehnologij poleg groupsystems bi bilo v podjetju za resitev konkretnih problemov dobro testirati tudi druge informacijske tehnologije ki so na voljo v srediscu delovno okolje se v podjetju precej razlikuje od dela raziskovalcev in zato bi bilo pri nadaljevanju sodelovanja potrebno konkretneje opredeliti infrastrukturo na kateri bodo izdelane prototipne resitve nadaljnje sodelovanje naj bi potekalo na podrobnejsem raziskovanju tehnologije lotus notes najprej bo podjetje uporabilo tehnologijo lotus notes na podrocju racunalniskega obvladovanja dokumentov za standard iso z lotus notes bi podjetje zgradilo tudi prototipno resitev za intranet ki bi uporabnikom omogocalo elektronsko komuniciranje uporabo skupnih baz dokumentov diskusijske baze gradnjo baze znanja ter komunikacijo z internetom pri gradnji bi uporabili izkusnje ki so si jih pridobili sodelavci sredisca pri uporabi tehnologije nadaljevali bomo tudi sodelovanje na podrocju pospesevanja uporabe skupinske tehnologije groupsystems in programa za podporo procesom activity modeler v srediscu se sodelavci ukvarjajo tudi s podrocjem revizije informacijskih sistemov rip tehnologijo video konferenco in drugimi sodobnimi informacijskimi tehnologijami s sodelovanjem na delavnicah tudi ostalih delavcev iz podjetja bi lahko povecali informacijsko znanje v podjetju literatura gricar j vpliv informacijske druzbe na organiziranost zaposlenost in izobrazevanje organizacija letnik stevilka stran februar european commission ec research funding office for official publications of the european communities luxemburg european commission living and working in the information society people first green paper belgija pucihar a uporaba skupinske tehnologije lotus notes v elektronskem poslovanju univerz organizacija letnik stevilka stran maj