alzirija januar do februar algmap gif bytes clani odprave boris strmsek vodja ao kozjak branko ivanek ao kozjak viktor hribar ao kozjak vlasta dobrila ao tam miro kokol ao tam hoggar kako vznemirljivo in hkrati zastrasujoce je zvenela ta beseda pred nekaj leti ko sem jo prvic slisal delovala je skrivnostno in carobno vabece streznitev je prisla v obliki zemljevida afrike kjer sem na jugu alzirije sredi puste sahare nasel to skrivnostno pokrajino brezstevilnih stolpov cudovitih oblik mehek pristanek letala so nam hitro skazili razni vstopni dokumenti in ostali formularji v francoscini ter arabskih packarijah nekako smo le uredili vse carinske kolobocije ob katerih sem ze resno iskal najblizji kos za odpadke da bi vanj zabrisal videokamero popolnoma izcrpani in izgubljeni smo se utaborili pred letalisko zgradbo zvecer smo se s taksijem prebili do avtobusne postaje kjer smo proti pricakovanju dobili vozovnice za nas cilj ghardaio med prerivanjem proti se kar kulturnemu avtobusu so mi v gneci sunili denarnico z drobizem sprevodnik z obvezno arabsko ruto na glavi je bil jasno absolutna oblast na avtobusu z nami je bil se dokaj prijazen svoje sonarodnjake pa je oblajal pri vsakem obhodu preko atlasa smo odhrumeli s taksno hitrostjo da smo komaj opazili sneg okoli nas vso pot nas je tudi posteno zeblo saj je pihalo pri vseh mogocih in nemogocih luknjah po osemurni divji voznji smo ob stirih zjutraj prispeli v km oddaljeno ghardaio ce odmislim smrad in bolecine po celem telesu je bila voznja skozi saharsko pokrajino dokaj zanimiva slikovite skalne gmote rastoce iz peska spet cudovite pescene sipine vseh mogocih oblik so nas spremljale ves cas voznje vrocina je bila peklenska in le misel na reklamo hladne coca cole ki bi jo seveda vsak raje zamenjal za zlatorog nas je obdrzala pri zavesti vse do in salaha naslednji dan okoli poldneva je voznik taksija zatrobil v odhod miren zvok iz nissanovega rilca in vrocina sta nas kar pehala v spanec ko smo se vozili mimo cudovitih velikih pescin po stirih urah prijetne voznje se je pokrajina spremenila iz prej nepregledne ravne in razbeljene plosce v najprej rahlo valovito in nato ze kar hribovito pokrajino spustili smo se v nekaksen kanjon ki je bil z obeh strani obdan s krusljivimi stolpi cudovitih oblik ki so mocno spominjale na znamenite stolpe v nevadi na koncu doline smo se znasli v oazi arak ki je bila sestavljena iz bencinske crpalke ter dveh restavracij od katerih je bila le ena odprta tocno ob polnoci po dvanajstih urah voznje smo utrujeni oblezali vsak v svoji postelji v tamanrassetu pod stolpi teuzilaig phoggar jpg otipavanje skale nam je prineslo mesane obcutke saj je bila skala precej drugacna od nase domace ponekod je precej krusljiva pa tudi rdece oranzna barva ni delovala prevec prepricljivo pri plezanju bo potrebna najvecja mera previdnosti stena je sestavljena iz tako pravilnih zajed tankih poci ter suhih kaminov da bi vsakega plezalca zasrbele blazinice na prstih res stena juznega teuzilaiga je fascinantna se lepsi pa je clocher ki je pomanjsana kopija druja prvi plezalni dan boris je zacel rogoviliti naokrog ze ob sedmi uri vendar sva ga z vikijem z primernimi vljudnimi izrazi hitro umirila ob pol desetih sem se spravil iz toplega zavetja spalne vrece v hladno jutro velicastna stena je se vedno stala nad nami z vikijem sva se odpravila v klasicno smer v juznem teuzilaigu ob pogledu na cudne zajede sva z vikijem kar nekako pocasi odvijala se deviski mm plezalni vrvi nekaj po enajsti se je pricelo zares viki je z veliko mero pazljivosti le pocasi napredoval seveda nisva nasla niti enega samega klina v prvem raztezaju metulji pa tudi niso sli v najmanjse razpoke naslednji raztezaji so sli nato veliko lazje od rok in nog saj sva se ze malo navadila na nenavadno skalo zajede in kamini so kar hitro ostajali za nama vmes sva se se razveselila dveh cisto novih se svetlih svedrovcev ki sva jih s pridom uporabila za varovalisca tako sva se naenkrat znasla pred cudovitim navpicnim kaminom zajedo ki je izgledal zelo suvereno cutila sva ze vrh zato nama niti taksna tezka skalna tvorba ni mogla do zivega sestop z vrha ki ga razumljivo nisva poznala je bila storija zase odsla sva po sledovih skalnih mozicev po grebenu vendar je stvar po nekaj desetih metrih postala kar delikatesna gibala sva se po instinktu ko nama je pot zaprl petmetrski navpicen kamin z zagozdenim kamnom na vrhu premagala sva ga kar brez vrvi na koncu kamina sva nasla vse pripravljeno za spust z vrvjo ki sva ga debelo in zacudeno gledala kajti boris nama je zatrdil da ni nikakrsnih spustov z vrvjo stvar se je zakomplicirala po prvem spustu ker se je zataknila vrv po vseh mogocih na koncu ze obupanih poizkusih saj se je med tem ze zacelo temniti je viki ob vrvi splezal kaksnih m navzgor ter ze ob siju lune odresil slampasto vrv naslednji cilj sva si z vikijem izbrala v severnem teuzilaigu pod steno sva si posteno razbijala glave s potekom smeri tukaj je zelo nerodno najti pravi vstop v smer saj je stena sestavljena iz samih izrazitih kaminov in zajed s skupnimi mocmi sva le nasla pravi vstop tudi s francoskimi opisi si nisva mogla dosti pomagati ker so obupni brez vsakih razmerij pa tudi skalne oblike vrisane v skico najveckrat ne ustrezajo dejanskim v steni plezanje nama tokrat ni delalo nobenih preglavic saj petica ne more nuditi kaj posebno ogabnega pravi hec se je zgodil ko je viki seveda nehote zacel plezati novo varianto ki je ze mocno disala po tehniki nekako sva se odvozlala s tega polozaja vendar je tam kot dokaz nove variante tical metulj to ni bil kakrsenkoli metulj ampak moj in to cisto nov se pred kratkim se je sopiril pred vedno revnimi alpinisti v trzaski trgovini k sedaj pa je tu v afriki in bo moral odsluziti svojo ceno nekako sem se s skrajnimi silami privlekel do njega ter ga osvobodil objema razpoke ko se je vragec na mojo velikansko grozo vrgel po smeri nazaj hvalabogu metuljevo veselje do letenja se je koncalo le nekaj metrov pod menoj cez nekaj trenutkov je cisto miren ze visel na vponki za mojim pasom ilamane hogmap jpg po nekaj dneh polnjenja akumulatorjev smo se spet odpravili malce shujsat v hribe nas cilj je bil metrov visok stolp ilamane ponovno smo spoznali da so arabci sila podjetni ljudje najprej so nas ustavili ob kolibi iz trsja in nas povabili v notranjost nic kaj posebnega ni bilo videti razen ze tolikokrat videnih razglednic fantasticno slabe kvalitete edino brosurice z opisi rastlinja in zivalstva na podrocju hoggarja so nas pritegnile nekaj kilometrov naprej so nas spet ustavili ob podobni kolibi usluzbenci nacionalnega parka tokrat so nam za obisk in plezanje v ilamanu zaracunali se kar prebavljivo vsoto ni kaj naravne lepote je potrebno spostovati ter placati sicer pa razen table nisem opazil nicesar drugega kar bi bilo potrebno vzdrzevati z borisom sva se ze precej utrujena privlekla cez strmino pod hribom ter nato do vstopa v najino smer kar nekaj casa sva porabila da sva se odlocila kod bo potekala nova smer najbolj naju je pritegnila siroka poklina ob izrazitem stebru ki se je na koncu zozila v tanko poc sredi velike gladke zajede ob pol dvanajsti uri se je pricelo zares in prvi raztezaj trojke sva preplezala nenavezana s stojisca je vsa stvar izgledala se bolj grozljivo kot od dalec tezave sva imela ze na stojiscu saj so bile vse razpoke v skali slepe nekako nama je le uspelo prisiliti dva klina do polovice v skalo prvi raztezaj se je izkazal za lazjega kot je sprva izgledalo se previs na koncu siroke poci ni bil kaj posebnega skratka lepa petica v prvem raztezaju vsa smer je v senci in ker je kar posteno pihalo je bilo sila neprijetno dolgo cakati na stojiscu drugi raztezaj je potekal po tanki poci ki nama je ze prinasla sesto tezavnostno stopnjo pripeljala naju je naravnost pod navpicno zajedo kjer pa je bilo na zalost konec plezanja v deviski skali visoko nad glavama sva zagledala klin ki se nama je prav predrzno smejal iz razpoke potolaziti sva se morala pac s prvenstveno varianto neznane smeri in kot se je izkazalo pozneje se z verjetno prvo ponovitvijo celotne smeri v smeri razen enega klina nisva nasla nikakrsnih sledi drugih plezalcev poc v zajedi je izgledala prav imenitno postregla pa nama je z zgornjo sesto tezavnostno stopnjo plezanje je bilo res cudovito sicer malce tezavno vendar vseskozi zracno in napeto lep vtis je mogoce za trenutek pokvarilo obupno krusljivo mesto na koncu zajede se majhna poc ki je bila po prejsnjih tezavah macji kaselj in ze sva se znasla pod vrsnim razbitim delom ilamana po raztezaju preko slampasto razmetanih kamnov in drobirja naju je na vrhu pozdravilo toplo sonce ki sva si ga stiri ure zaman zelela na vrhu se nisva kaj dosti obotavljala varianto sva kar s stiskom rok krstila za bb