problematika cen najetih vodov in povezanost z upadom uporabe interneta v sloveniji prva stran nedavno smo lahko na straneh ris a prebrali novico da se stevilo uporabnikov interneta v sloveniji zmanjsuje novica je naravnost sokantna medtem ko se po svetu sprozi preplah ce pride do upocasnitve rasti se je pri nas ta kar ustavila oziroma so trendi celo negativni ris najde vec razlogov za tako dogajanje vsak od njih je mozen in vsakega od njih se da tudi argumentirano zavreci odvisno pac kaj zelimo dokazati tu se bom osredotocil predvsem na mnenje nekaterih tudi ris a da uporabnik interneta v sloveniji enostavno ne najde dovolj atraktivnih vsebin v slovenskem jeziku drug pomemben razlog pa bi lahko bil dejstvo da vecina slovenskih srednje velikih in manjsih podjetij dostopa do interneta preko arhaicnega isdn prikljucka torej niso always on line vzrokov za oba pojava je vec le eden pa je skupen obema preveliki stroski povezani z najemom zadosti hitre povezave v internet statistika organizacija ripe redno spremlja stevilo hostov v evropskh drzavah steje torej stevilo ip stevilk v domeni posamezne drzave v sloveniji si absolutne stevilke ki jih dobimo po tej metodi sicer niso popolnoma objektivne niso zajete web strani ki so registrirane v com net org domenah en racunalnik ima lahko tudi vec ip stevilk ris ugotavlja da slovenija v tej raziskavi tudi zato izpade mnogo slabse kot bi v resnici lahko zaradi omejitev pri dodelitvi poddomene v si naj bi se bolj kot drugod odlocali za com in net domene kar pa je tezko preverljivo in po izkusnjah sodec ne prav zelo verjetno zato bom vzel rezultate meritev za relativno objektiven primerjalni kriterij med drzavami da se izognem pretiranemu govoricenju lahko na grafih ris a ki govorijo o stevilu hostov na prebivalcev sami razberete polozaj slovenije jasno je torej videti da nas je estonija ze zdavnaj prehitela in da smo trenutno ravno vstric s cesko in madzarsko s pripombo da imata obe drzavi mnogo bolj ugodne trende in da lahko v kratkem pricakujemo zaostajanje slovenije tudi za tema dvema drzavama poleg tega je zanimiv tudi delez interneta posamezne drzave v celotnem evropskem prostoru razberemo lahko ociten padec deleza slovenije v evropi poleg tega lahko opazimo da nas po delezu prehiteva celo estonija ki ima manj prebivalcev kot slovenija in je po mnenju mnogih slovencev dalec za nami ob predstavljenih podatkih torej ne pomagajo nobene razlage o neugodnosti tovrstnih meritev za slovenijo ugotovimo lahko da padec uporabe interneta v sloveniji sovpada z upadom rasti hostov kar ima za posledico tudi manj uporabniku zanimivih vsebin razlogi za upad rasti hostov v sloveniji razloge bi lahko iskali na vecih koncih tu bo predstavljen tisti ki se zdi mnogim insajderjem v slovenski telekomunikacijski srenji najboj problematicen gre seveda za cene najetih vodov o zadnji podrazitvi izpred leta je bilo na teh straneh mnogo zapianega najprej pa o pripetljaju izpred tedna na okrogli mizi dostopnost interneta katere udelezenca sta bila tudi g bonac direktor arnesa in g kramberger podpredsednik uprave telekoma ko je bonac omenil problematiko previsokih cen najetih vodov je kramberger dobesedno znorel zacel bonaca zmerjati z laznivcem ki da farba javnost s svojimi lazmi nakar sta oba mahala vsak s svojim izvodom cenika iste svicarske firme za menda isto storitev bonacev cenik je kazal gromozansko razliko v prid svicarjev krambergerjev cenik pa verjetno razliko v prid telekomu kako je to mogoce glede na to da telekom ne da kaj veliko na obvescanje javnosti o svojih staliscih bomo predstavili cenik ki ga razpecuje arnes o telekomovi verziji pa le sklepali iz dostopnih cenikov svicarskega podjetja tole je primerjalni graf ki ustreza arnesu pri dokazovanju svojega tole pa sta primerjalna grafa ki bi ju iz istega cenika narisal telekom predstavljena sta samo grafa za m in m cene se da izracunati za dolzine do m cene so brez davkov v svici je davek v sloveniji ocitno imajo torej vsi prav vendar medtem ko isp ji sole arnes govorijo o bakrenih vodnikih postavka v telekomovem ceniku zakup bakrenega simetricnega vodnika ali zakup bakrene fizicne parice telekom govori o digitalnih najetih vodih postavka v telekomovem ceniku zakup kapacitete podatkovnih vodov gre za dve loceni storitvi z mocno razlicnimi cenami bakreni vodnik zilni ali zilni cene so za zilni je zgolj zica ki poteka od telefonske centrale do vsakega telefona tocno tista zica za katero placuje vsak uporabnik dobrega tisocaka narocnine plus dodatno za impluze da se spremeni v najeti bakreni vod telekom v centrali nekoliko poenostavi vezavo klic vec ne bo mogoc imamo pa zato moznost prenasati podatke s hitrostjo ki jo podpira nas modem ne gre za obicajni modem ki pa je nasa skrb telekomovi stroski s tako povezavo so torej na nivoju mesecne telefonske narocnine in nic vec digitalni najeti vod je storitev visjega nivoja od katere ima telekom precej vec dobicka modemi so telekomovi tudi kvaliteta storitve je skrb telekoma ker z modemi telekom nadzoruje hitrost se cene razlikujejo po hitrostih na vodu digitalni najeti vodi evropski problem cene digitalnih najetih vodov so neupraviceno visoke tudi v evropi kjer obstajajo mocni tudi politicni pritiski k znizanju teh cen najnovejsa priporocila evropske komisije za cene digitalnih najetih vodov si lahko ogledate v dokumentu commissian recomendation on leased lines interconnection pricing in liberalised telecommunications market pdf le kako bodo v telekomu po uveljavitvi teh nacel se opravicevali svoje podrazitve tisto o priblizevanju evropi bo ocitno postalo na moc nepopularno seveda pa so to sele priporocila trenutno stanje v eu si lahko preberemo in ogledamo v dokumentu annex incumbents' leased lines charges pdf ki je del porocila fifth report on the implementation of the telecommunications regulatory package glede na to da so dokumenti precej obsezni pa vseeno v nekaterih delih zelo zanimivi si boste lahko na teh straneh v kratkem ogledali in prebrali tudi povzetek omenjenih dokumentov cenovna politika evropskih telekomov trenutno mocno krsi nacelo sorazmernosti stroskov in cene storitve glavni kriterij pri dolocanju cene je namrec hitrost ki pa nima nikakrsnega vpliva na stroske razen nakupa modema ki pa je enkratni strosek in ne opravicuje takih razlik znano je tudi da se podatkovni vodi vse bolj umikajo optiki kajti zgornje meje hitrosti na takih vodih postajajo vse bolj omejujoce no na zalost je optika pri nasem telekomu pa tudi pri nekaterih evropskih bolj slabo zapisana ker menda ni dosti zasluzka raje vsiljujejo drago zapleteno in zahajajoco atm tehnologijo pa o tem kdaj drugic vso omenjeno problematiko v evropskih drzavah mocno omilijo naslednja dejstva ob dragih podatkovnih vodih lahko zakupimo tudi ceneni bakreni vodnik zaradi mocne konkurence predvsem v mestih so cene na takih obmocjih tudi mnogo nizje kot jih lahko razberemo iz uradnih cenikov prevladujoci operater navadno bivsi monopolist je dolzan nuditi digitalne najete vode povsod tudi v manj urbaniziranih krajih kjer pa so cene visje cenik torej ne odraza dejanskega stanja v neki drzavi odvisno od lokacije so le te lahko visje ali pa kar je se bolj verjetno nizje ponazoritev problema telekomov interes je torej iz vsake zice iztrziti kar najvec z oddajo bakrenega vodnika v zakup bi bil dobicek zelo majhen zato je telekom ob zadnji podrazitvi te cene izenacil z najvisjimi moznimi cenami podatkovnih vodov da ponazorimo absurdno situacijo recimo da ima edini prodajalec avtomobilov v drzavi v prodajnem programu dva avta avto malcek bakreni vodnik stane milijon avto bogatin podatkovni vod pa milijonov ker prodajalec ugotovi da ima od prodaje malckov premalo dobicka le tega podrazi na milijonov od cenovne reforme ima podjetje nekaj vec kupcev avta bogatin in nepregledne mnozice kupcev cenenih koles berac isdn prodajalec je na istem ali boljsem kot je bil pred reformo kupci pa so precej na slabsem kljub temu pa se naprej maha s ceniki iz drugih drzav v katerih prodajajo bogatina za milijonov ob tem namerno zamolci da v ostalih drzavah obstajajo konkurencni prodajalci ki bogatina prodajajo za milijonov da v ostalih drzavah se naprej prodajajo malcka za milijon kdo s trenutnim stanjem najvec izgubi sole start up podjetja ker ne potrebujejo vrhunske tehnologije in bi radi le cim cenejsi dostop do interneta no pa tudi vsa ostala podjetja ena od velikih prednosti podatkovnih vodov naj bi bilo dejstvo da telekom skrbi za kvaliteto voda menda pa se je bolje zanasati na svoje ljudi kot pa cakati na koga iz telekoma resitev telekom bi seveda moral ponujati v zakup tudi navadne bakrene vodnike in kako to doseci naj citiram krambergerjev odgovor na vprasanje zakaj ne ponujajo te storitve ni zakona ki bi nam to nalagal tako zdaj se ve kam bi morala biti usmerjena toca jajc rev stran postavljena oktober priporocen browser je ie x ali ns x kodna tabela windows