pretraivanje baze knjiga cd rom u izradi djelatnici pravilnik multimedia Časopisi kontakt plan i prostorije odjel za djecu fakultet organizacije i informatike varadin gradski muzej grad varadin upanija varadinska varadinske vijesti nacionalna i sveuČilina knjinica dubrovaČke knjinice gradske knjinice u zagrebu gradska knjinica bogdan ogrizoviĆ gradska knjinica medveČak zagreb gradska knjinica zadar logo radno vrijeme knjinice radnim danom do sati subotom do sati gradska knjinica i Čitaonica metel oegoviĆ varadin varadin trg slobode a tel fax ravnatelj marijan kra dipl knjiničar e mail marijan kras vz tel hr r e p u b l i k a h r v a t s k a public library varadin republic of croatia e mail gknjizmo vz tel hr tvrtko m ercar mestna knjinica kot socialno srediČe primer slovenije the library will continue to serve as a crucial social institution providing a place for social interaction communal and cultural authenticity and sensory and intellectual stimulation birdsall w f uvod gonilo razvoja v prvem stoletju modernega knjiničarstva ki je za nami je bil mit o knjinici kot fizičnem mestu vodilna ideja v drugem stoletju pa naj bi bil mit o elektronski knjinici vendar paradigma elektronske knjinice kot servisa informacijske drube ni izključna opcija prehoda v stoletje za bibliotekarsko profesijo večina avtorjev se je doslej osredotočala na tehnoloke zanemarjala in celo prezrla pa je politične kulturne in socialne implikacije knjinic knjinice so majhen vendar nenadomestljiv del informacijskega sektorja ker je znanje poleg surovin zemljiča in kapitala glavni dejavnik produktivnosti in konkurenčnosti javno financiranje knjinic ni splona drubena poraba ampak najbolj perspektivna naloba prav tako kot npr izobraevanje in druge nematerialne nalobe povezane z magično besedo znanje cilj mestnih in drugih javnih knjinic ni dobiček kot je to pri profitnih organizacijah ampak učinkovita ponudba knjiničnih informacijskih storitev uporabnikom v lokalni in iri skupnosti poleg tega da so pomemben mestni informacijski servis so mestne knjinice tudi socialno srediče in jih je treba zatorej obravnavati tudi z optiko socialne epistemologije sama informacijska funkcija ni nikakrno nadomestilo za srediče socialnega ivljenja vsaj ne za fizično knjinico kot socialno srediče mesta kot fizično mesto je mestna knjinica eden zadnjih prostorov za ohranitev socialne povezanosti med ljudmi knjinice so poleg arhivov ol in univerz najzgodneja in najznačilneja urbana institucija poleg vidnega mesta ki je fizično mesto nastaja tudi nevidno mesto kot funkcionalna mrea za vzajemno interurbano sodelovanje v kontekstu vidnega mesta je mestna knjinica fizično mesto v kontekstu nevidnega mesta pa pomeni vrata za dostop do oddaljenih informacijskih virov namen tranzicije je izgradnja formalne in vsebinske demokracije glede na to da zagotavljajo razpololjivostinformacij in znanja svobodo nevtralnost do gradiva in uporabnikov odprtost drube ipd sodijo mestne in druge javne knjinice med tiste majhne vendar nenadomestljive neodvisne variable od katerih je odvisen uspeen potek tranzicijskega procesa slovenija je ena uspenejih drav v tranziciji tudi glede stanja in tendenc v knjiničnem sektorju informacijska neenakost je socialno dejstvo nasploh in posebej v dravah v tranziciji mestna knjinica kot socialno srediče prispeva k reevanju problema informacijske neenakosti mestne in druge javne knjinice kot socialna srediča naj bi zagotavljale končnim uporabnikom brezplačno ali poceni priblino enake storitve in pogoje za dostop do informacij kot si jih na domu finančno lahko privoči samo manjina bogatih posameznikov dejavnosti in storitve ki jih knjinični informacijski sektor opravlja kot javno slubo naj bi bile financirane iz javnih virov Čeprav javne knjinice zasluijo da bi jih polno financirali iz javnih virov so premalo financirane in zaradi tega vitalno zainteresirane za denarne in druge donacije dobrodelnikov in za partnerstvo z zasebnim sektorjem ki jim je pripravljen finančno pomagati del bibliotekarjev je skeptičen do dobrodelnitva in do partnerstva z zasebnim sektorjem veliko resno gronjo za javne knjinice predstavlja komercializacija za bibliotekarski poklic pa outsourcing kot način da se prihrani denar kamor jih sili premala financiranost iz javnih virov mestne in druge javne knjinice so z nacionalnega vidika bistveni del kulturne identitete naroda s socialnega vidika pa so zahvaljujoč brezplačnim osnovnim storitvam za končne uporabnike sredstvo politike socialne skladnosti in ublaevanja informacijske neenakosti med posameznikom in skupinami informacijska neenakost je praviloma objektivna posledica socialne in ekonomske neenakosti mnoično individualno informacijsko in računalniko nepismenost revnih posameznikov in slojev povzroča njihov slab ekonomski in socialni poloaj medtem ko so pojavi informacijske in računalnike nepismenosti pri bogatih posledica čisto subjektivnih individualno psiholokih dejavnikov poleg stavbe s stenami in fizičnih zbirk knjiničnega gradiva tvorijo knjinice kot fizično mesto predvsem knjiničarji knjiničarji v mestnih in drugih javnih knjinicah so obenem dravni uradniki glede na poklic pa strokovnjaki za osebne storitve obe vlogi zahtevata aktivno sodelovanje v političnih aktivnostih v mestnih in drugih javnih knjinicah kot socialnih sredičih bodo knjiničarji prihodnosti imeli več skupnega s socialnimi delavci kot pa s tehnokrati the main san francisco public library je najnoveji primer mestne knjinice stoletja mesto in knjinica mesto je dragoceni kolektivni doseek prav tako pomemben v irjenju kulture kot je jezik vendar je obenem od samega začetka bilo tudi stičiče nevarnih notranjih sil ki stremijo k nenehnemu razdiranju in uničevanju vojna je npr zgodovinsko povezana z nastankom mest in antagonizmom med njimi vsaka zgodovinska civilizacija se je začela z ivim urbanim jedrom polisom in končala z mestom razvalin in mrtvih nekropolisom skratka mesto usmerja in oblikuje ves zgodovinski razvoj človeka danes v času posthistoričnega človeka je urbana druba prihitela do končnega kriiča obstati ali se samouničiti mesto je verjetno najprej bilo lokaliteta na kriiču naravnih poti kjer so se ljudje srečevali zaradi opravljanja kultnih obredov kasneje pa zaradi izmenjave materialnih in kulturnih dobrin v starem svetu so tam nastale citadele in zigurati v srednjem veku gradovi v modernem času megapolisi ki so negacija prvotnega smisla mesta danes nastaja tudi nevidno mesto za odvijanje prvotnih funkcij mesta je nekoč bila nujna fizična prisotnost udeleencev to je vidno mesto zahvaljujoč razvoju superhitrih komunikacij v stoletju prometnih masovnih in drugih elektronskih sredstev za prenos informacij so mesta v katerih se nahajajo viri izgubila svoj nekdanji monopol vzpostavlja se taken vzajemni odnos med malimi in velikimi anglomeracijami v katerem vsaka od teh lahko opravlja funkcije za katere je najbolj poklicana in ki jih ne zmore opraviti druga anglomeracija v taknem idealnem odnosu se velemesto tudi lahko odreče odvzemanju kulturnih dobrin majhnim urbanim sredičem ki vodi v opustoenje slednjih in njihovi koncentraciji v enem samem velemestu ki vodi k provincializaciji največjega dela drave v idealnem sistemu interurbanega sodelovanja je vsaka enota do določene mere samostojna in samoupravna vendar tudi povezana v novo funkcionalno mreo na čelu tega procesa nastajanja nove urbane kulture in razvoja nove organske strukture sveta bi morala biti mestna knjinica kot regionalno knjinično in informacijsko srediče tako bo imela vsaka posamezna regija zagotovljeno samostojnost ne da bi to kodilo iri organizaciji drube v katero je vključena to pa je omenjeni okvir nevidnega mesta ki preprečuje krepitev birokratske oblasti in centralizirane moči v velemestih v prid svobodnemu zdruevanju in sodelovanju ter samostojnemu razvoju in lokalni kontroli lokalnih resursov in potreb danes je enako močen če ne močneji tudi nasprotni proces centralizacije drubene in politične moči v superorganskem sistemu velikih mest najučinkoviteje sredstvo proti irjenju visokocentraliziranih in superorganskih sistemov megapolisov je razvoj harmoničnega relativno majhnega regionalnega mesta vendar dovolj velikega da lahko zagotovi vse infrastrukturne in kulturne funkcije razvitega mesta in srediča regije regionalno mesto je hkrati vidno mesto in funkcionalni del nevidnega mesta knjinice so poleg arhivov ol in univerz najzgodneja in najznačilneja uresničitev mesta mestna knjinica v kontekstu vidnega mesta je fizično mesto v kontekstu nevidnega mesta pa vrata v funkcionalnem sistemu interurbanega sodelovanja in izmenjave informacij v globalni informacijski drubi ki ne pozna nikakrnih fizičnih kulturnih ali političnih meja več da lahko opravijo funkcijo vrat za dostop do oddaljenih informacijskih virov so vse mestne knjinice v sloveniji priključene na arnes internet in vključene v kooperativni online bibliografski sistem in servise cobiss ki ga je zasnoval in organiziral institut informacijskih znanosti v mariboru izum ter ga e naprej razvija in vzdruje po desetih letih razvoja in delovanja je cobiss sedaj pred tehnoloko prenovo ki jo terja razvoj informacijske in komunikacijske tehnologije pri kateri ima izum zopet vodilno vlogo in odgovornost mestna knjinica v drubi v tranziciji v literaturi o teoriji in analizi demokratične tranzicije in konsolidacije so drave ki so nastale po razpadu sfrj na obrobju interesa neglede na pestro klasifikacijo različnih modelov lahko tranzicijo drav realnega oziroma samoupravnega socializma opredelimo kot proces politično načrtovane restavracije kapitalizma ki se pomembno razlikuje od nastajanja kapitalizma po naravni poti ter instavracije in konsolidacije demokracije brez katere je tranzicija nesmiseln proces vedno gre za tranzicijo iz znanega reima v nekaj drugega nedoločenega ne moremo vedeti kako se bo ta proces odvijal kako dolgo bo potekal in do česa bo pripeljal prehod v demokracijo in konsolidacija demokracije sta odvisni variabli neodvisne variable za uspeen demokratičen prehod in konsolidacijo demokracije so močna civilna druba relativno avtonomna politična sfera pravni red drava in gospodarska druba ter pritisk zunanjih transnacionalnih struktur moči poleg restrukturiranja gospodarstva in instavracije demokratične ureditve so drube v dravah ki so se osamosvojile po razpadu sfrj morale najprej ustrojiti svoje nacionalne drave zakonodajno sodno izvrilno oblast vojsko policijo diplomacijo suverena drava je prvi pogoj za demokracijo in dravljanske pravice prioritetno zgodovinsko nalogo osamosvojitve in dravnega preustroja pa so lahko opravile t i dravotvorne stranke ki so v sloveniji in hrvaki prile na oblast v začetku devetdesetih let v političnih programih teh dravotvornih strank imajo vpraanja socialne drave in civilne drube nepomembno bolj deklarativno mesto in pomen prav tako kot so znanstvene in specialne knjinice pomemben dejavnik zgodovine znanosti in tehnologije so mestne in druge javne knjinice kot del socialnega ivljenja in socialne zgodovine tudi ena od neodvisnih variabel prehoda v formalno in vsebinsko demokratično drubo teoretičnim modelom ki so jih razvili analitiki tranzicije manjka predvsem preverjen teoretično hipotetični okvir ki naj bi pomagal pri predvidevanju posledic zlasti socialnih sprememb v postsocialističnem obdobju za nacijo drubene sloje in predvsem posameznike dejanske travmatične psihične in socialne posledice sprememb pri tem pa lahko čutijo na svoji koi samo konkretni posamezniki splona značilnost večine postkomunističnih drub v tranziciji je tudi nezasliano ločevanje večine revnega prebivalstva ki ivi od svojega dela ali je celo brezposelno in manjine ki si je v procesu privatizacije s političnimi sredstvi prilastila velikanski dele drubenega lastnitva v teh drubah se je tako po več kot sto letih nanovo pojavil kapitalistični podjetnik stoletja samo sedaj z mobitelom v rokah na eni strani se vsi sklicujejo na potenost in druge moralne vrednote na drugi strani pa naračajo ekonomske razlike revčina in korupcija kljub temu da sta socialna pravičnost in socialna drava proglaeni za eno najvijih vrednot in temeljnih ustavnih načel se v praksi ne izvaja in se v najboljem primeru uporablja le kot interpretacijsko pravilo večini drav v tranziciji je skupno tudi to da predstavljajo gospodarsko bolj ali manj nerazvite in revne drube socialna politika je posebej občutljivo vpraanje v postkomunističnih dravah v tranziciji tudi zato ker ima dober del prebivalstva prejnjo drubeno ureditev realnega ali samoupravnega socializma za precej socialno stanje v primerjavi z dananjo prehodno socialno patologijo tranzicija iz komunizma v kapitalizem in iz totalitarizma v demokracijo je dokaj kaotičen proces in demokratične institucije se realno ne rojevajo prek noči kot bistveni element kontinuitete poleg zgodovine in jezika bi morali ohraniti institucije kulture med njimi predvsem knjinice vendar se knjinice kot element stabilnosti drube tudi spreminjajo zelo počasi in kljub demokratičnim spremembam lahko delujejo naprej kot mesto reprodukcije mentalitete prejnje zaprte totalitarne drave v tem primeru potrebujejo knjinice nove vodje ki bodo v knjinice ustanovljene za časa totalitarnih reimov za namene komunistične propagande uvedli storitve namenjene demokratični drubi slovenija je ena uspenejih drav v tranziciji za večino tranzicijskih drav je značilna prav tendenca propadanja knjiničnega informacijskega sektorja ni videti kako se bo končala kriza knjinic v nekaterih drubah v tranziciji za pesimiste predstavlja komatozno stanje pred smrtjo za optimiste pa prehodno slabost bolnika rekonvalescenta slovenija je tudi s tega vidika ena redkih izjem slovenija ima preseek znanja na področju razvoja in vzdrevanja nacionalnega računalniko podprtega knjiničnega informacijskega sistema in je poleg izraela in nizozemske ena redkih evropskih drav ki izvaa tovrstne proizvode in storitve tako izum iz maribora izvaa cobiss aplikacije poznavalci uvrčajo sistem cobiss v posebno kategorijo ker je v podobni meri funkcionalen kot so veliki komercialni sistemi te vrste mestna knjinica in informacijska neenakost informacijska neenakost ljudi in diferenciacija na info revne večina in info bogate manjina je socialno dejstvo Čeprav informacijska neenakost ni nič novega je danes bistvenega pomena ker se ljudje bolj kot prej zavedajo pomena informacij in dostopa do njih saj ivimo v informacijski dobi globalni informacijski ekonomiji in informacijski drubi na poloaj pa opredeljuje predvsem to ali smo info bogati ali info revni razen razvoja globalne informacijske drube v sodobnem svetu ni velikih drubenih projektov medtem ko ima projekt izgradnje informacijske drube visoko prioriteto v razvitih dravah npr v zda in v eu je v postkomunističnih dravah v tranziciji ki so nerazvite odnos do tega projekta bolj deklarativen če je sploh prepoznan tam informacijsko ekonomijo pogosto tolmačijo bivi marksisti in zaradi tega ne preseneča da nekateri hudi nasprotniki marksizma izenačujejo zavzemanje za projekt globalne informacijske drube s poskusom restavracije komunizma kot da bi al gore podpredsednik zda ali martin bangemann visoki funkcionar ek bila komunista v eu je okoli javnih knjinic od majhnih knjinih zbirk do velikih metropolitanskih knjinic leta so naredili tudijo public libraries in the information society za ek in dg xiii e glavni motiv za tudijo je bil slab odziv javnih knjinic na dotedanja vabila k sodelovanju v okviru libraries programme ek namen tudije je bil pospeiti proces sprememb na različnih ravneh in to z vizionarsko strategijo in z modeli in scenariji o tem kako naj se javne knjinice v eu v sedanjem ključnem obdobju sprememb spoprimejo z izzivi informacijske drube tudija temelji na prikazih stanja javnih knjinic v enajstih dravah petih prikazih posameznih primerov in analizi regionalne kooperacije med knjinicami v italiji nanaa se na vpliv informacijske tehnologije glavne ovire za uporabo novih informacijskih virov in storitev odnose med javnimi knjinicami in drugimi dobavitelji informacij ter potrebo po profesionalnem izobraevanju in razvoju novih večin konzorcij za izdelavo tudije je tudi pripravil akcijska priporočila za javne knjinice moderna drava je obenem tudi socialna drava ker je socialna solidarnost strukturna drubena nuja ne pa poljubna humanitarna elja redkih filantropsko nastrojenih dobrodelnikov informacijske storitve so precej drage posebej je draga komunikacijska in informacijska tehnologija za dostop do informacijskih virov draga pa je tudi uporaba informacijskih virov revni posamezniki in drubeni sloji ki predstavljajo večino prebivalstva si tega ne morejo privočiti in če ne bo drava z instrumenti socialne politike amortizirala dejanske neenakopravnost ljudi bo le ta nenehni vir nezadovoljstva in socialne nestabilnosti drube in drave tak instrument socialne politike bi morala biti tudi mestna knjinica ki opravlja dejavnosti in storitve kot javno slubo da bi to bila mora biti mestna knjinica kot informacijsko srediče organizirana tudi kot socialno srediče z brezplačnimi osnovnimi storitvami za končne kakovostne storitve tehnoloka opremljenost in vključenost v virtualne nacionalne in globalne knjinične in informacijske sisteme v realnem okolju ter kvalificiran kader pa so prvi pogoj uspenega socialnega poslanstva mestne knjinice nekateri autorji so e pred petindvajsetimi leti napovedovali da bo tehnoloki napredek pripeljal k e globljemu prepadu med informacijsko bogatimi in informacijsko revnimi posamezniki danes se o informacijski neenakopravnosti govori kot o enem med vzroki sodobne socialne krize poleg tega da smo priče gospodarske in informacijske globalizacije smo tudi priče globalizacije revčine sodobni paradoks je da je globalizacija revčine ovira globalizaciji informacij večina prebivalstva nima dostopa do novih informacijskih tehnologij in zatorej nima dostopa do informacij zato moramo besedo globalizacija informacij sprejemati kritično ker realno zajema samo informacijsko bogate posameznike socialne skupine nacije in drave Če ne bomo ustrezno ukrepali bo narod ostal lačen pri polnih silosih pravi al gore informacijska neenakost bo zagotovo povečala tako notranje socialne tenzije in konflikte kot tudi zunanje napetosti med razvitimi in nerazvitimi dravami za nacionalni razvoj je zelo pomembno da se večini prebivalstva ki je revno predvsem zainteresiranim talentom omogoči za dostop do informacij brezplačna uporaba informacijske tehnologije na lokaciji mestne knjinice zavedajoč se informacijske neenakosti sta bill gates in melinda french gates leta ustanovila neprofitno organizacijo gates library foundation za pomoč javnim knjinicam v skupnostih z nizkim dohodkom v zda in kanadi do sedaj je fondacija darovala knjinicam milijonov amerikih dolarjev gotovine in milijonov amerikih dolarjev v računalniki opremi in softverju milijonov amerikih dolarjev pa je porabila za knjinični online sistem libraries online tako se je gates izenačil z največjim amerikim donatorjem andrewjem carnegiejem ki je v letih od do dal za izgradnjo amerikih knjinic vsoto v vrednosti dananjih milijonov amerikih dolarjev namen gates library foundation je zagotoviti enako prilonost za vse primer mestne knjinice za stoletje javne knjinice v zda so bistveni sestavni del amerikega načina ivljenja in demokracije tako da se zgodovina amerikih javnih knjinic in amerika socialna zgodovina popolnoma prekrivata the new main san francisco public library sfpl predstavlja prav vzorčni model mestne knjinice ki je bila odprta aprila marca je bila v san franciscu opravljena javnomnenjska raziskava prebivalcev volilcev oz davkoplačevalcev o novi stavbi sfpl devetdeset odstotkov intervjuvancev je izjavilo da se davčnega denarja ne da bolje porabiti kot za nalobo v javno knjinico to se prekriva tudi s tudijo westin finger survey iz leta ki je potrdila da imajo ljudje radi tradicionalne knjinične storitve da uporabljajo knjinice in jih bodo e naprej uporabljali novembra so volilci odobrili javna sredstva v viini milijonov amerikih dolarjev za izgradnjo nove knjinice zasebnih prispevkov v knjiničnem skladu san francisca se je nabralo več kot milijonov amerikih dolarjev to je bilo največje partnerstvo med zasebnim in javnim sektorjem v vsej zgodovini san francisca da sfpl lahko uporabimo kot vzorčni model se vidi e iz tega kako je porazdeljen prostor glede na namene relativno največji dele prostora je običajno namenjen skladiču knjig pri sfpl je večina prostora namenjenega uporabnikom ne pa knjiničnemu gradivu ali osebju knjinice poudarek je na storitvah za uporabnike in dostopu do informacij ne pa na fizičnih zbirkah ki jih knjinica ima stavba je predvsem komunikacijsko in socialno srediče mesta pri sfpl je vozliče mestnega in do leta bo po kabelski televiziji vsako stanovanje v san franciscu povezano s knjinico kot socialno srediče sestavljajo sfpl sejni prostori za majhne avditorije galerije za razstave video in avdio studio za produkcijo programov knjinice za uporabo na domu ima afriko ameriki center filipinsko ameriki center kitajski center glasbeni center center za biznis in tehnologijo otroki center oddelek za prijatelje ivljenja center za splone zbirke in humanistiko center za vladne informacije oddelek za informacijske storitve mednarodni center center za homoseksualce in lezbijke digitalno knjinico najstniki center center za varstvo okolja knjinico za slepe in za gluhe itd stavba knjinice je tudi smart in intelligent smart ker se s svetlobo gretjem ventilacijo porabo energije in dr upravlja računalniko intelligent ker je opremljena z računalniko podprtim sistemom senzorjev za spremljanje in poročanje o trenutnem tevilu obiskovalcev v vsakem posameznem prostoru stanju varnostnih sistemov itd za sfpl pravijo da je prva svetovna knjinica nove pismenosti vrhovno poslanstvo knjinice je odstranitev neznanja oblikovali so jo bibliotekarji in drugi strokovnjaki je pa user oriented in user driven knjinica je namenjena zagotavljanju informacij za vse ravni hierarhije potreb individualne socialne varnostne bioloko fizioloke sfpl zagotavlja uporabnikom brezplačen in enakopraven dostop do informacij ter pogoje za samostojno učenje in branje za rezidente kalifornije so brezplačne izkaznice nerezidenti jih plačujejo online dostop do baz podatkov sfpl po telefonskih linijah uporaba interneta preko knjinice in tudi pomoči uporabnikom vsaka izdana otroka izkaznica se knjinici refundira po ceni pol amerikega dolarja za odrasle po ceni dva amerika dolarja sfpl je kot mesto ki prispeva k individualnim in komunitarnim dosekom kot demokratična institucija in trdnjava intelektualne svobode kot zakladnica za knjievno skupnost in kot focal point za civilne in komunitarne aktivnosti v ponos ljudem san francisca skratka sfpl je koncepcijsko organizacijsko in tehnoloko knjinica stoletja drug primer je the new york public library nypl nypl je v letu ob stoletnici delovanja odprla science industry and business library sibl prvi tovrstni javni informacijski center v zda izključno za znanost in biznis v tradiciji brezplačnega in demokratičnega dostopa za vse ki jo neguje nypl je sibl namenjen zadovoljevanju iroke skale informacijskih potreb uporabnikov različne ravni izobrazbe ekonomskega poloaja in kulturne pripadnosti glede na velikost organizacijo in namene je sibl tudi primer velike podpore zasebnega sektorja v oblikah denarnih daril za delovanje in daril v tehnologiji in knjiničnemu gradivu sklepna razmiljanja kot smo e rekli so mesta zgodovinski socialni prostor kjer se dogajajo najpomembneje stvari so koncentracija industrije biznisa trgovine uprave politike izobraevanja znanosti umetnosti in kulture ter vodilna informacijska vozliča v katerih se informacije kopičijo nastajajo in pretakajo po vsej dravi in tudi prek meja eden pomembnih mestnih informacijskih servisov je tudi mestna javna knjinica vendar je pri mestnih knjinicah posebej pomembno njihovo socialno poslanstvo mestna knjinica je v kontekstu vidnega mesta fizično mesto v kontekstu nevidnega mesta pa vrata v funkcionalnem sistemu vzajamnega sodelovanja regionalnih mest npr maribor varadin in velemest da lahko opravljajo funkcijo vrat za dostop do oddaljenih informacijskih virov so vse mestne knjinice v sloveniji vključene v cobiss tako nastajajo v sloveniji tevilne knjinice optimalnega hibridnega tipa tradicionalne fizične knjinice so obenem tudi omreene elektronske knjinice ki so med seboj povezane in tvorijo eno nacionalno virtualno elektronsko knjinico v realnem okolju drave po vsem svetu zmeraj ugodijo elji drub po fizičnih knjinicah tako da gradijo nove knjinične stavbe in jih čitijo kot del nacionalne in kulturne dedičine nastanek mestnih in drugih javnih knjinic je sovpadal z vzponom srednjega mečanskega sloja v stoletju te temeljijo na mečanski liberalni tradiciji v kateri ima prosvetljevanje ljudi najviji pomen prav upad srednjega sloja ki je najbolj zainteresiran za knjinice je značilnost večine drav v tranziciji za večino tranzicijskih drav je tendenca upadanja knjiničnega sektorja zato e značilneja kot za bogateje in razviteje demokratične drave v katerih je srednji sloj zelo močan v nekaterih postkomunističnih dravah v tranziciji narača tudi občutek politične drubene in ekonomske izoliranosti od sveta sodobne informacijske mree dobesedno onemogočajo učinkovito preprečevanje pretoka informacij prek meja tako da mestna knjinica kot socialno srediče očitno lahko neposredno prispeva tudi k uspenemu poteku procesa konsolidacije demokracije proti totalitarnim avtoritarnim in izolacionističnim tendencam slovenija je tudi na področju knjiničarstva ena uspenejih postkomunističnih drav v tranziciji mestne knjinice kot socialna srediča v političnem gospodarskem drubenem kulturnem in infostrukturnem arnes cobiss okolju kakrno je v sloveniji zagotovljajo v tem trenutku končnemu uporabniku priblino enake storitve in pogoje za dostop do informacij kot si jih na domu finančno lahko dovoli samo manjina bogatih posameznikov ki se zavedajo pomembnosti informacij storitve za katere dobiva knjinični informacijski sektor javna sredstva in jih opravlja kot javno slubo so za končne uporabnike v sloveniji brezplačne ali poceni tako pomagajo mestne knjinice ublaevati socialne posledice informacijske neenakosti ki jo povzročajo razlike v materialnem poloaju prebivalcev poleg brezplačnih storitev nudi slovenski knjinični informacijski sektor tudi precej storitev z dodano vrednostjo ki se uporabnikom zaračunavajo kakor so stvari sedaj v sloveniji lahko realno pričakujemo samo to da bodo morebitne spremembe le v smeri zmanjevanja javnega financiranja pritiska proti komercializaciji in celo privatizaciji posameznih delov knjiničnega informacijskega sistema vendar se ta pritisk nikakor ne bi smel nanaati na mestne in druge javne knjinice saj slednje lahko svoje socialno poslanstvo opravijo samo če revnejim uporabnikom zagotavljajo čimveč brezplačnih storitev tenki sloj bogatih ki se zavedajo pomembnosti informacij si lahko zahvaljujoč materialnemu poloaju in razvoju informacijske tehnologije zagotovi na domu vrata za dostop do oddaljenih virov informacij v elektronski obliki medtem ko si knjige revije časopise na papirju lahko kupi omreevanje nam omogoča da med seboj komuniciramo na daljavo obenem pa nas med seboj oddaljuje in odtujuje kot nobena tehnologija doslej svetu grozi propad institucij za uresničevanje socialne povezanosti gre za nov paradoks tehnologija nas je osvobodila geografskih odvisnosti in nam istočasno prinesla nove oblike tehnoloke odvisnosti in socialne izolacije mestne in tudi druge javne knjinice so verjetno zadnji relativno velik javni prostor ki revnejemu prebivalstvu zagotavlja brezplačno uporabo sodobne komunikacijske in informacijske tehnologije vsem nam pa enega redkih realnih prostorov za ohranitev socialne povezanosti med ljudmi na katerih je slonel razvoj vseh dosedanjih demokratičnih drub tudi vlade posameznih razvitih in demokratičnih evropskih drav imajo vedno manj razumevanja za javni knjinični sektor in se hočejo tako ali drugače znebiti skrbi za njih britanska vlada in druga telesa ki jih je ustanovila so e v devetdesetih letih začeli spodbujati knjiničarje in informacijske delavce h komercializaciji delovanja tako je bilo v poročilu information technology advisory panel itap zapisano da naj bi zasebni in javni sektor posvetila več pozornosti informacijam kot komercialnemu blagu ker bo kapitalizacija informacijskega potenciala zmanjala plačilni primanjkljaj velike britanije vlada velike britanije je na začetku leta podprla pet pilotskih načrtov privatizacije in komercializacije poslovanja javnih knjinic javne knjinice v veliki britaniji so bile nekoč uteleenje lahkega in brezplačnega dostopa za vse sedaj se od njih zahteva da se obnaajo čimbolj poslovno sicer bodo izgubile e tisto kar jim preostane od javnega financiranja vrednote trgovskega okolja bodo tako končno uničile vse kar je bilo ustanovljeno s pol ducata vladnih aktov v več kot stopetdesetih letih liberalne zakonodaje b l gates nista edina dobrodelnika v zda ki pomagata amerikim javnim knjinicam del bibliotekarjev je skeptičen do donatorstva ker lahko ogrozi svobodo knjinic ko so w hansena direktorja sklada za amerike knjinice pri ala vpraali o tej skeptičnosti je duhovito odgovoril da ga ne skrbi bill gates ampak tisti ljudje ki nočejo na enak način pomagati knjinicam prehod tehnoloki preko mosta ki vodi v stoletje ima tudi svojo visoko ekonomsko ceno zato morajo knjinice sprejeti tudi financiranje od zasebnega sektorja čeprav ne bi smele biti premalo financirane iz javnih virov financiranja glede na njihovo pomembnost kot javne slube posebej pa glede na obdobje prosperitete v kateri ivijo na bogatem zahodu knjinice zagotovo zasluijo polno financiranje iz javnih virov nekateri knjiničarji menijo da mora biti naa energija usmerjena na to da so javne knjinice okop demokracije skupni nevtralni vendar različni prostori ki zasluijo polno javno financiranje ne da bi se spučale v kompromitirajoča partnerstva in finančne tose kot so nadomestila in zaračunavanje storitev in ne na animiranje dobrodelnitva zasebni sektor ima za cilj dobiček javne knjinice pa prosvetljevanje pismenost demokracijo in samoizpopolnjevanje uporabnikov skratka treba je preprečiti komercializacijo knjinic drugi mislijo da je partnerstvo med zasebnim sektorjem in javnimi knjinicami način kako preiveti pod pogojem da ne povzroči moralnega upadanja knjinic zasebni sektor sofinancira javne knjinice zato da ohrani sprejemljive cene za storitve predvsem pa poslanstvo knjinic ne pa zato da bi jih uporabljal za marketinke namene ekonomske propagande obe strani soglaata da ne bi smelo biti dovoljeno v knjinicah uporabljati logotipov zasebnih firm kot je to s firmami macdonald ali shevron v sfpl bibliotekarski poklic se danes sooča tudi z izzivom ki ga poznamo kot outsourcing outsourcing pomeni da vodstvo knjinice najame za opravljanje določenega dela iz delokroga knjinice zunanje izvajalce in sicer zato ker je njihova cena bistveno nija od strokov če bi to delo opravilo stalno zaposleno osebje v knjinici ali kadar v sami knjinici takega osebja ni nekateri bibliotekarji vidijo v outsourcingu i narobe uporabljen ekonomski pristop pri upravljanju s knjinico ker knjinice niso profitne organizacije in jim dobiček ni namen in ii veliko gronjo za bibliotekarski poklic ker bo za bibliotekarje vedno manj dela oziroma jim grozi odpoved če so zaposleni ali pa so zmanjane monosti za zaposlitev v knjinicah kar pa so izbrali za poklic in so se za delo v knjinicah ustrezno izobraevali in posledično gronjo za profesionalni razvoj posameznikov oz cele poklicne skupine vse tisto kar prispeva izum knjinicam v sloveniji kot nosilec razvoja in vzdrevanja sistemov in servisov cobiss je s staliča knjinic dober zgled upravičenega outsourcinga lahko govorimo o dialektiki knjiničarskega poklica knjiničarji v javnih knjinicah so obenem dravni uradniki glede na poklic pa strokovnjaki za osebne storitve personal service professionals politični element je bistveni sestavni del vseh poklicev za osebne storitve poleg interne politike v knjinici sodelujejo knjiničarji tudi v zunanjih političnih akcijah katerih namen je povečevanje resursov knjinic v prid njihovih končnih uporabnikov ne nazadnje zadevajo knjiničarje tudi smernice upravnih in ali nadzornih odborov ki so pravzaprav politična telesa knjiničar v javni knjinici je na ta način aktivno vključen v politične aktivnosti razvoj zbirk ima tudi velike politične implikacije načelo da morajo javne knjinice zagotoviti enake pogoje za dostop do gradiva informacij za vse je predvsem socialno politično obarvano staliče knjiničarji so v pomoč vsem končnim uporabnikom brez razlike prav tako kot zdravniki zdravijo vse bolnike ne glede na njihovo rasno nacionalno razredno ali politično strankarsko pripadnost skratka knjiničarji v javnih knjinicah bi morali biti nevtralni do strankarskih ideologij in politik ter bi se morali globoko zavedati svoje socialne odgovornosti pri zagotavljanju enakega dostopa do knjiničnih informacijskih virov in storitev za vse Čeprav se knjiničarji v ivljenju dostikrat drugače obnaajo mislim da je to skupno prepričanje večine knjiničarjev ni dvoma da se politična kultura v neki dravi konzervativizem liberalizem socializem močno kae tudi v političnih vrednotah nacionalnega knjiničarstva Če so npr v knjiničarstvu v nordijskih dravah močno izpostavljene ideje solidarnosti in vzajemnosti se v angliji srečujemo predvsem z idejami konzervativizma in liberalizma v sloveniji je s tega vidika stanje zelo pestro in predvsem ambivalentno kot se to spodobi za dravo v tranziciji v politični kulturi srečujemo elemente konzervativizma liberalizma in tudi socializma paradigma elektronske knjinice ki stree informacijski drubi za bibliotekarski poklic ni edina opcija prehoda v stoletje knjinico kot fizično mesto poleg stavbe s stenami fizičnih zbirk knjiničnega gradiva tvorijo predvsem knjiničarji glavna vrednost knjinic je v njihovi monosti nuditi ljudem ivljenjske prilonosti life chances ivljenjske prilonosti so sestavljene iz dveh bistvenih elementov izbirov in povezav ki jih druba zagotavlja posameznikom ponujanje teh ivljenjskih prilonosti in ne samo tehnologije je najbolja pot da javna knjinica postane in ostane socialno srediče za skupinske aktivnosti informiranje podporo formalnemu izobraevanju samostojno učenje poljudno gradivo predolsko učenje referenčne storitve in raziskave kot terapevtski bibliotekarji ki pomagajo uporabnikom razlagati ivljenske prilonosti prilagojene njihovim potrebam in se ukvarjati z njimi bodo knjiničarji prihodnosti imeli več skupnega s socialnimi delavci kot s tehnokrati zabeleke in reference birdsall w f the myth of the electronic library librarianship and social change in america westport greenwood press buchland m r redisigning library services a manifesto chicago ala pivec f seljak t and ercar t the cobiss system in the information economy in slovenia in watkins j and connolly p the role of libraries in economic development west yorkshire ljubljana ifla ctl moja razmiljanja o mestu temeljijo predvsem na kapitalnem delu lewisa mumforda the city in history its origins its transformations and its prospects new york harcourt brace and world inc kornhauser a računalniko povezovanje informacijskih virov v sloveniji pogovor s tomaem seljakom unesco glasnik november pivec f razmislek ob letnici cobiss a institut informacijskih znanosti izum za vstop slovenije v informacijsko dobo unesco glasnik november seljak m tehnoloka prenova sistema cobiss cobiss obvestila primerjaj linz j j and stepan a problems of democratic transition and consolidation southern europe south america and post communist europe baltimore and london the johns hopkins university press lewis p g democrary and its future in eastern europe in held d ed prospects for democracy north south east west cambridge polity press o'donnell g schmitter ph c and whitehead l transitions from authoritarian rule southern europe baltimore and london the johns hopkins university press dragocene prispevke o tej temi pie in objavlja vesna pusić glej pusić v mediteranski model na zalasku autoritarnih reima erasmus glej tudi kasapović m slučaj vesne pusić ili kako hns kao mala stranka nominira svoje čelnike za lidere opozicije i premijere globus o'donnell g schmitter ph and whitehead l transitions from authoritarian rule southern europe baltimore and london the johns hopkins university press o'donnell g schmitter ph transitions from authoritarian rule tentative conclusions about uncertain democracies baltimore and london the johns hopkins university press primer tega kako lahko transnacionalne strukture moči prispevajo h kapitalističnemu in demokratičnemu razvoju je ekonomski interes zda svetovne banke in eu da bive t i komunistične drave vključijo v globalni kapitalistični sistem ter demokratičen pritisk ki ga vrijo nanje o tem glej potter d democratization in asia in held d ed prospects for democracy north south east west cambridge polity press bromley s the prospects for democracy in the middle east in idem ko gre za tekočo tranzicijo komunističnih drav bi nekateri v zda in drugih razvitih zahodnih dravah hoteli tem dravam vsiljevati svojo demokracijo eklatanten primer tega diktata je implementacija elementov amerike verzije pravnega reda in sodnega postopka v pravilih mednarodnega sodiča za vojne zločine v den haagu s teritorialno pristojnostjo za prostore bive jugoslavije o tem glej muselimović j subpoenae duces tecum neprilika koja dolazi mostariensia v večini drav ki so bile prej komunistične je tranzicija izkoričena za legitimizacijo privatizacije kot načina restavracije kapitalizma in tudi nezaslianega bogatenja manjine s političnimi sredstvi pri tem je navzoča psevdoteoretična predpostavka o povezanosti kapitalističnega gospodarstva in demokratične ureditve drave kapitalistični razvoj ne vsebuje prav nič kar bi avtomatsko vodilo k razvoju demokracije od dejavnikov kot so razredna struktura moč drave in zunanji transnacionalni vplivi v vsaki dravi je odvisno ali bo kapitalistični razvoj podpiral razvoj formalne in predvsem vsebinske demokracije medtem ko kapitalizem nedvomno prispeva k vzpostavitvi formalne demokracije je pogosto prav on glavna ovira za razvoj vsebinske demokracije drugi neodvisni makrovariabli sta dravnost in prejnji reim totalitaren avtoritaren diktatorski sultanski suverena drava je prvi pogoj za demokracijo in dravljanske pravice za večino postkomunističnih etnokratičnih drav na prostoru bive sfrj lahko rečemo da so del zahodnih demokratičnih trnih drav le deklarativno in ideoloko in ne dejansko socioloko politično in ekonomsko integrirani del izjemo predstavlja edino slovenija tranzicija implicira politični prevrat na miren volitve ali oboroen dravljanska vojna vojna za dravo način ter opustitev večine predhodnih socialnih in političnih institucij in vzpostavitev novih kar ima tudi precejnjo ekonomsko ceno do kolapsa multinacionalnih drav in kolapsa socializma ter demokratičnih revolucij v sloveniji in na hrvakem je prilo konec osemdesetih let vendar so se e v estdesetih letih v socializmu začeli tovrstni procesi s pojavom ideologij nekonformističnih intelektualcev o civilni drubi in nacionalni dravi kot katalizatorjev pripravljalnega obdobja demokratizacije in z napori v ekonomski sferi poskusi gospodarskih reform da bi dohiteli proizvodno in potroniko raven razvitih industrijskih drav socializem je razen egalitarizma kot čisto tradicionalne vrednostne orientacije bil prazna oblika javnih drubenih odnosov s političnega vidika pa ni lo za vsebinski socialistični reim ampak za avtoritarizem monopola malotevilne partijske elite zk predvsem usmerjene k ohranitvi oblasti ki ni imela vitalnih stikov z dejanskimi ivljenjskimi tokovi o tem glej bernik j the rice and fall of the civil society project v adam f and tomc g eds small societies in transition the case of slovenia special issue of druboslovne razprave neznansko instant bogatenje kot posledica zlorabe denacionalizacije in privatizacije ne pa sposobnosti je politična tema dneva tevilka ena kako spraviti v zasebne epe narodno bogastvo in dravno lastnino je glavna preokupacija novokomponiranih kapitalistov nastajanje divjega kapitalizma je tema dneva tudi na hrvakem med drugim gre tukaj za politične odobritve relativno velikih kreditov posameznikom za kupčije podjetij oziroma lastninjenje drubenega dravnega lastnitva to kreditiranje privatizacije tajkunizacija se izvaja z denarjem ki ga prebivalstvo varčuje v bankah tako skupno nacionalno varčevanje gre v neproduktivno pridobivanje lastnitva in tajkunizacijo namesto v razvoj in nova delovna mesta primer hrvake oziroma v izgradnjo cest to je v beton namesto v razvojne dejavnike kot sta izobraevanje in znanje primer slovenije o tem glej zdunić s bankarski ulozi hrvatskih građana potroeni su na tajkunizaciju drave globus sočan l prelivanje v nalobe slovenski delničar na ta način se tudi dogaja da se npr monopoli ne ukinjajo ampak s privatizacijo menjajo samo lastnika namesto monopolov ki so bili prej v rokah drave sedaj nastaja e huja oblika monopolov privatizirani monopoli z vidika javnega nadzora nad monopolom se poloaj s tem slaba ker je s staliča javnega interesa manje zlo dravni kot privatizirani monopol samo s spremembo lastnika nad monopoli liberalizacije direktive eu itak nismo dosegli oriol pi sunyer the spanish route to democracy a model for eastern europe in transition in de soto h g and anderson g eds the curtain rises rethinking culture ideology and the states in eastern europe new jersey humanities press citirano po pusić v mediteranski model na zalasku autoritarnih reima erasmus glej tudi prva boićna poruka zagrebačkoga nadbiskupa josipa bozanića prosinac klancir Đ intervju z vladimirom eksom globus novinarstvo je razvilo posebno sociologijo bogatenja za vsakodnevno rabo definicije klasifikacije in statistike bogataev spoznavanje metod brezpravnega bogatenja ustrezne javnomnenjske raziskave ipd mcadams c m croatia's continuity mostariensia kuzmin e from totalitarianism to democracy russian libraries in transition american libraries june v časopisu financial times je bila objavljena posebna priloga o sloveniji slovenija se je izognila tevilnim političnim in gospodarskim okom ki so zadeli druge drave ko so se osamosvojile po razpadu sfrj in ima zelo dobre gospodarske rezultate v odnosu do leta so prognoze ft v ekonomskih kazalcih za leto in naslednje kazalec rast bdp osebna potronja javna potronja investicije izvoz uvoz inflacija industrijska proizvodnja obresti na denarnem trgu szanto p and futula t librarianship and information work in central and eastern europe in mackenzie g and feather j eds librarianship information work worldwide an annual survey london melbourne munich new jersey bowker saur op cit ref op cit ref borgman c l automation is the answer but what is the question progress and prospects for central and eastern european libraries journal of documentation september haywood t info bogatai info revei dostop in izmenjava v globalni informacijski drubi iz anglekega v slovenski jezik prevedla senta etinc maribor izum ercar t m diskurz o informacijski neenakosti v haywood t info bogatai info revei dostop in izmenjava v globalni informacijski drubi iz anglekega v slovenski jezik prevedla senta etinc maribor izum tenze g naa usoda je industrijsko smetiče pogovor s prof alainom tourainom oktober raziskovalec primer marksista ki se ukvarja s problematiko informacijske drube je hrvaki ekonomist adolf dragičević primer hudega nasprotnika marksizma in predstavnika omenjenega staliča pa je hrvaki ekonomist hrvoje oić thorhange j larsen g thun h p and albrechtsen eur public libraries and the information society luxembourg office for officiale publications of the european communities tudija temelji na prikazih stanja javnih knjinic v enajstih dravah petih prikazih posameznih primerov in analizi regionalne kooperacije med knjinicami v italiji nanaa se na vpliv informacijske tehnologije glavne ovire za uporabo novih informacijskih virov in storitev odnose med javnimi knjinicami in drugimi dobavitelji informacij ter potrebo po profesionalnem izobraevanju in razvoju novih večin konzorcij za izdelavo tudije je tudi pripravil akcijska priporočila za javne knjinice debons a epilogue in debons a ed information science search for identity new york marcel dekker inc schiller h i information inequality the deepening social crisis in america new york routledge l k gates foundation to invest million in libraries american libraries august sinclair d m growth patterns of public libraries in rawsky c h ed toward a theory of librarianship metuchen n j the scarecrow press inc mcdonough k the science industry and business library of the new york public library a high technology research centre for high volume public use alexandria dowlin k e the neographic library a year perspective on public libraries in lancaster f w ed libraries and the future essays on the library in the twenty first century new york the haworth press http nick sfpl lib ca us strohm c g američka politika večernji list haywood t public libraries real space and social change some old and some new coincidences alexandria information technology advisory panel making a business of information a survey of new opportunities london hmso glej tudi tilson y income generation and pricing in libraries library management illustrative issue op cit ref al the colour of money intervju z w hansenom american libraries february al what price partnership intervju z javno bibliotekarko lindo mielke in bibliotekarjem sanfordom bermanom american libraries february o tem glej schneider k g the mclibrary syndrome american libraries january dubberly r a why outsourcing is our friend american libraries january ercar t m urbajs a and ambroič v indigo index savings indicator by downloading of records in the cobiss system informatologia konzervativizem se zavzema za osebno svobodo in samouresničevanje v okviru stabilne hierarhične drube v kateri dominirajo vrednote cerkve druine in prostovoljnih zdruenj kot sredstev zagotavljanja socialnega reda z močnim občutkom za skupnost odgovornost vlad je uresničevanje javnega reda s krepitvijo teh institucij javna knjinica je institucija lokalne skupnosti in je socialna memorija in pomemben zagotovitelj socialnega reda in kakovosti ivljenja socialne skupnosti socializem se podobno kot konzervativizem zavzema za napredek skupnosti vendar poudarja enakost pri dobrinah za vse egalitarizem ne pa enakosti pri pogojih in prilonostih za vse ideologija javnega knjiničarstva vsebuje elemente konzervativizma in socializma in zelo teko je opredeliti kdaj neki element pripisati enemu ali drugemu o tem glej dumount r r reform and reaction the big city public library in american life westport conn greenwood press op cit ref saetak gradska knjinica kao socijalno sredite primjer slovenije Članak je prinos teoriji gradske knjinice kao socijalnoga sredita u okviru teorije vidljivoga i nevidljivoga grada teorije tranzicije drava iz prijanjega samoupravnoga socijalizma u kapitalističko drutvo trnoga gospodarstva političkoga pluralizma formalne i istinske demokracije te teorije informacijske nejednakosti kao socijalne činjenice ključne riječi grad vidljiv nevidljiv gradska knjinica socijalno sredite drutvo u tranziciji informacijska nejednakost cobiss slovenija summary the city library as social centre slovenia case the article is a contribution to the theory of city library as a social centre within the frames of the theory of a visible and invisible city the theory of the transition of states from the past selfmanaging socialism to the capitalist market economy society the formal and substantial democracy and the theory of information inequality as a social fact keywords city visible invisible city library social centre society in transition information inequality cobiss slovenia