opozorilni znaki demence pozabljanje vsakdo lahko vcasih pozabi kje ima kljuce pozabi zakleniti vrata ali pozabi kljuce v zaklenjenih vratih nekateri ljudje kar pogosto pozabijo deznik na vlaku ali denarnico v trgovini zlasti kadar so zamisljeni utrujeni ali zelo obremenjeni povsem normalno je da obcasno pozabimo na dogovorjeni sestanek telefonsko stevilko ali ime znanca ki ga nekaj casa nismo srecali ne moremo se spomniti datuma srecanja z znancem ceprav se dogodka samega ali dolocenih lastnosti kljucne osebe dobro spomnimo zelenih stvari se lahko spomnimo v drugih okoliscinah cez dolocen cas ali ob ustrezni pomoci znacilno je da se za razliko od alzheimerjeve bolezni tezave tekom vec let ne stopnjujejo pomembno in tako ne zmanjsujejo opazno uspesnosti posameznika tovrstne tezave so najbolj izrazene pri tistih ki so intelektualno manj aktivni najvecjo negotovost pa povzrocajo tistim ki so intelektualno aktivnejsi ljudje z demenco ne le pozabijo na deznik na vlaku temvec tudi to da so se z vlakom sploh peljali ne vedo kaj bi poceli s kljuci ne le da pozabijo kaj so jedli za zajtrk ki je bil pred eno uro temvec tudi to da so zajtrkovali ker pozabljajo sprotne dogodke se radi pogovarjajo o dogodkih iz mlajsih zivljenskih obdobij ki se jih vsaj v zacetku bolezni se dobro spomijo za pozabljeno denarnico domnevajo da je bila ukradena razlicne predmete tudi shranijo na povsem neustreznem mestu likalnik v hladilnik rocno uro v posodo za sladkor ali smeti v kos za perilo pozabljajo tudi imena svojcev s katerimi se pogosteje srecujejo ali pa jih zamenjajo med seboj ljudje z demenco kakrsna je alzheimerjeva bolezen si novih podatkov ne zapomnijo pogosteje pozabljajo in se tudi cez cas ne spomnijo potrebnih podatkov tezave so tako pogoste da onemogocajo samostojno zivljenje tezave pri dnevnih aktivnostih ljudem ki so zelo zaposleni lahko od casa do casa uide katero izmed obicajnih opravil gospodinja pripravi ob druzinskem prazniku zelenjavno prilogo na katero pozabi in jo postreze ob koncu obeda pomotoma lahko sladka kavo s soljo zmoto takoj opazi ce ne prej pa po prvem pozirku take kave ljudje z demenco morda se lahko pripravijo kosilo vendar ga ne postrezejo pozabijo lahko celo da so ga sploh pripravili pripravljeni obrok je zaradi neuzitnih dodatkov neuporaben ob tem pa kuhar svoje napake sploh ne opazi tezave pri govoru vsakomur se vcasih zgodi da ne najde prave besede zlasti tiste ki jih redkeje uporablja lahko se nam zgodi da ne poznamo tocnega pomena kaksnega zargonskega izraza ali narecne besede iz celotnega stavka ali okoliscin pa vendarle lahko domnevamo pomen neznanega izraza ljudje z demenco morda sprva se dojamejo pomen kratkega enostavnega stavka ne razumejo pa vec daljsih sestavljenih stavkov ali posameznih besed ki so jih nekdaj sami uporabljali pozabljajo tudi posamezne enostavne pogosto uporabljene besede ali pa jih nadomescajo z neustreznimi besedami oziroma si izmislijo povsem nove besede ker ne najdejo ustreznega imena predmeta ta predmet opisejo telefon to je za telefonirat brivnik to je za brado pokosit zaradi vsega tega postanejo stavki nerazumljivi tezave s casovno in krajevno orientiranostjo lahko se nam zgodi da se zmotimo v datumu za dan ali dva da pozabimo kateri dan v tednu je zlasti ko smo na dopustu z avtobusom se morda odpeljemo v napacno smer ali pa ne izstopimo pravocasno v tujem mestu se tezko znajdemo ne najdemo iskane ulice in zato prosimo za pomoc mimoidoce pa kasneje vendarle pridemo do cilja po koncanem nakupu morda ne najdemo avtomobila parkiranega pred veleblagovnico ljudje z demenco se zmotijo pri oceni datuma ne le za leta temvec tudi za desetletja kot tekoco letnico povedo leto rojstva zmotijo se ne le pri oceni dneva v tednu temvec tudi pri oceni letnega casa izgubijo se tudi v domaci ulici kjer so preziveli vecino zivljenja ne vedo kje so kako so se tam znasli in tudi ne vedo kako bi se vrnili domov ceprav so ze upokojeni pa se lahko zjutraj odpravijo v sluzbo lahko se odpravijo k prijatelju ne da bi vedeli v katero smer naj se napotijo tezave s presojo nekateri ljudje so lahko tako zatopljeni v delo da pozabijo na uro in obveznosti pozabijo na obroke hrane ali za krajsi cas na otroke ki jih varujejo ljudje z demenco pa popolnoma pozabijo na otroka ki bi ga morali cuvati in odidejo na sprehod v hudem zimskem mrazu se odpravijo na sprehod v srajci ali pa si oblecejo vec srajc ne da bi se jim to zdelo nenavadno tezave z abstraktnim misljenjem ljudje imamo razlicne sposobnosti abstraktnega misljenja vsakdo ima lahko tezave ko se prvic znajde pred bancnim avtomatom ali pri izpolnjevanju davcne napovedi ljudje z demenco pa izgubijo ze pridobljene sposobnosti abstraktnega misljenja zgodi se jim da ne vedo cemu sploh sluzi bancni avtomat in zakaj bi morali izpolniti davcno napoved morda pa si ne predstavljajo vec vrednosti zneska denarja ki bi ga radi porabili za nakup spremembe custvenega razpolozenja in vedenja zaradi razlicnih zivljenjskih okoliscin zlasti ob izrazitejsih obremenitvah ali izgubah lahko postanemo otozni ali zalostni ob veselih dogodkih uspesno zakljucenem poslu smo obicajno veseli in razigrani nekateri ljudje hitreje pokazejo custva drugi so po naravi bolj zadrzani ljudje z demenco pa pogosto kazejo hitra tudi zelo izrazita custvena nihanja od zalosti do jeze ali veselja brez ocitnega razloga izrazeno custvovanje je lahko v danem trenutku povsem neustrezno veselje ob slabi novici lahko pa custev ki bi jih obicajno pricakovali ne pokazejo na videz ostanejo povsem brez custvenega izraza nekdaj znani veseljaki ob posreceni sali topo strmijo predse osebnostne spremembe ljudje osebnostno zorimo in se spreminjamo vse zivljenje vsem so tudi iz lastnih izkusenj poznane bolj ali manj izrazite spremembe iz obdobja adolescence spreminjamo se tudi s staranjem pri bolnikih z demenco pa so spremembe lahko zelo izrazite izstopajo lahko posamezne osebnostne poteze ki se z razvojem demence potencirajo klepetulja lahko postane izraziteje blebetava skopuh se bolj stiskaski lahko pa bolniki z razvojem demence tudi izgubljajo znacilne osebnostne poteze ali prevzamejo povsem nove poteze in zacnejo goljufati postanejo nasilni ali spremenijo spolne navade postanejo lahko sumnicavi prestraseni ali pretirano zaupljivi ob stikih s tujci ob nalogah katerim niso kos pa ceprav je to samo oblacenje ali ob hitrih spremembah v okolju lahko nenadoma postanejo sovrazno razpolozeni in nasilni izguba spontanosti povsem obicajno je da se obcasno navelicamo gospodinjskih opravil zadolzitev v sluzbi ali drugih druzbenih obveznosti toda vecina med nami pricne po dopustu ali drugacni spremembi z novim elanom izpolnjevati obveznosti ljudje z demenco pa postajajo vedno bolj pasivni potrebujejo vedno vec spodbud v zacetku se obvladujejo enostavne in zahtevnejse situacije v druzbi vendar so ob tem vznemirjeni in napeti kasneje se druzabnim srecanjem raje izognejo in iscejo zavetje v druzinskem krogu nazaj hypercounter hyperbanner counter