slovenscina ucni nacrt predlog april razred ur razred ur razred ur razred ur razred ur razred ur razred ur razred ur razred ur predmetna kurikularna komisija za slovenscino dr matjaz kmecl univerza v ljubljani filozofska fakulteta predsednik mojca poznanovic zavod rs za solstvo strokovna tajnica dr marja bester univerza v ljubljani filozofska fakulteta dr igor saksida univerza v ljubljani filozofska fakulteta dr boza krakar vogel univerza v ljubljani filozofska fakulteta mag simona kranjc univerza v ljubljani filozofska fakulteta dr martina krzaj ortar univerza v ljubljani filozofska fakulteta polona pivec legvart os bratov polancic maribor milena ivsek zavod rs za solstvo mojca honzak os riharda jakopica ljubljana strokovni sodelavci dr metka kordigel alenka kozinc dr lidija magajna dr sonja pecjak dr leopoldina plut pregelj tereza zerdin miha mohor recenzenti dr janez dular mag milena ivanus grmek mag vida udovic medved vsebina i opredelitev predmeta ii splosni cilji predmeta iii prvo triletje iii operativni cilji predmeta v prvem triletju osnovne sole a funkcionalni cilji b izobrazevalni cilji iii razclenitev operativnih ciljev po razredih in predlagana umetnostna besedila a razclenitev funkcionalnih ciljev b razclenitev izobrazevalnih ciljev z vsebinami c predlagana umetnostna besedila iii didakticna priporocila in medpredmetne povezave iii preverjanje in ocenjevanje iii standardi znanja ob zakljucku triletja iii znanja izvajalcev predmeta iv drugo triletje iv operativni cilji predmeta v drugem triletju osnovne sole a funkcionalni in izobrazevalni cilji pri obravnavi neumetnostnih besedil a funkcionalni in izobrazevalni cilji pri obravnavi umetnostnih besedil iv razclenitev operativnih ciljev po razredih pri obravnavi neumetnostnih besedil iv razclenitev operativnih ciljev po razredih pri obravnavi umetnostnih besedil s predlaganimi besedili iv didakticna priporocila in medpredmetne povezave iv preverjanje in ocenjevanje iv standardi znanja ob zakljucku triletja iv znanja izvajalcev predmeta v tretje triletje v operativni cilji predmeta v tretjem triletju osnovne sole a funkcionalni in izobrazevalni cilji pri obravnavi neumetnostnih besedil a funkcionalni in izobrazevalni cilji pri obravnavi umetnostnih besedil v razclenitev operativnih ciljev po razredih pri obravnavi neumetnostnih besedil v razclenitev operativnih ciljev po razredih pri obravnavi umetnostnih besedil s predlaganimi vsebinami v didakticna priporocila in medpredmetne povezave v preverjanje in ocenjevanje v standardi znanja ob zakljucku triletja v znanja izvajalcev predmeta vi priloga izvedbeni standardi in normativi i opredelitev predmeta pouk materinscine v slovenski soli vecinoma slovenscine je temeljnega pomena saj se v jeziku ustvarjajo in prenasajo pomeni in sporocila v njem je kljuc do razumevanja samega sebe in sveta materinscina je osnovna moznost medsebojnega sporazumevanja in sodelovanja ni misli in sporocila dokler nista izoblikovana v besedi njuni natancnost ucinkovitost in doseg so torej neposredno odvisni od jezikovne zmoznosti in znanja to ne velja le za slovenscino kot ucni predmet temvec tudi kot ucni jezik sleherni ucni predmet mora biti jezikovno dobro in natancno oblikovan in je zato na svojem podrocju soodgovoren za ucencevo jezikovno oblikovanost od tega je zelo odvisna kakovost podrocnega znanja pouk slovenscine se torej po svojih ucinkih in pomembnosti razteza dalec prek samega predmeta seveda pa njegova temeljna naloga slej ko prej ostaja skrbno in vztrajno razvijanje ucencevega osebnega jezika v dobro uporabno in uzavesceno obvladovanje materinscine same na sebi ter utrjevanje zavesti da je slovenscina tudi drzavni jezik to se uresnicuje z jezikovnim in knjizevnim poukom v okviru stirih sporazumevalnih dejavnosti poslusanja branja govorjenja in pisanja koncni namen jezikovnega pouka je opismenjenost v smislu kar najboljsega prakticnega in ustvarjalnega obvladovanja vseh stirih dejavnosti pa tudi znanja jezikovnosistemskih osnov pri knjizevnem pouku pa se spoznavanju umetnostnih besedil pridruzuje poudarjeno vkljucevanje vseh tistih kulturnih eticnih duhovnih in drugih funkcij ki jih besedna umetnost kot eden najuniverzalnejsih civilizacijskih dosezkov premore in so za zgodovinsko obstajanje slovenstva se posebej pomembne taksen teleoloski smisel in namen predmeta se na raznih stopnjah solanja prilagaja dusevni doraslosti in duhovni dojemljivosti oziroma razvojni stopnji ucencev v prvem osnovnosolskem obdobju se zato omejuje na zacetne spretnosti zmoznosti in znanja vendar z jasnim in vkljucevalnim pogledom na nadaljevanje do konca osnovne pa tudi srednje sole predmetu slovenscina je v triletju osnovne sole namenjenih ur pouka in sicer ur na leto v prvem tj po ur na teden ter po ur v drugem in tretjem razredu tj po ur tedensko v prvem obdobju osnovnosolskega izobrazevanja se predmet z vsebinami in z dejavnostmi ucencev tesno povezuje z drugimi predmeti to velja tudi za t i zacetno opismenjevanje ki traja celo triletje poleg vstopanja v svet branja in pisanja opravljajo ucenci se druge dejavnosti sodelujejo v pogovorih razvijajo zmoznost logicnega misljenja ter svojo poimenovalno upovedovalno pravorecno in pravopisno zmoznost sprejemajo razclenjujejo in tvorijo neumetnostna besedila ter sprejemajo interpretirajo in poustvarjajo umetnostna besedila obravnavi umetnostnih besedil je v prvem razredu namenjenih ur predmeta v drugem in tretjem razredu pa zaradi sistematicnega opismenjevanja ki poteka ob neumetnostnih besedilih vendar ta razdelitev ne sme peljati v ostro delitev predmeta na jezikovni pouk in knjizevno vzgojo v triletju je pouku slovenscine namenjenih ur tj po ur na leto v cetrtem petem in sestem razredu oz ur tedensko ucenci tvorijo govorijo pisejo sprejemajo poslusajo berejo in razclenjujejo svoji starosti sporazumevalnim in spoznavnim domisljijskim zmoznostim izkusnjam in interesom ustrezna neumetnostna in umetnostna besedila tako dejavno razvijajo svoje sporazumevalne spoznavne in ustvarjalne zmoznosti ter si uzavescajo temeljne razlike v sprejemanju tvorjenju in zgradbi neumetnostnih in umetnostnih besedil delu z neumetnostnim besedilom je namenjenih ur predmeta delu z umetnostnim besedilom pa ker se neumetnostna besedila tvorijo sprejemajo in razclenjujejo drugace kot umetnostna so cilji pri obravnavi neumetnostnih in umetnostnih besedil navedeni loceno vendar to ne sme pomeniti notranje razklanosti predmeta v triletju predmet slovenscina obsega ur in sicer po ur letno v sedmem osmem in devetem razredu tj po ure tedensko tako kot v drugem triletju je ur predmeta namenjenih delu z neumetnostnimi besedili pa obravnavi umetnostnih besedil cilji pri obravnavi neumetnostnih in umetnostnih besedil so navedeni loceno tako kot v triletju za osmi in deveti razred triletja je uzakonjena zunanja diferenciacija zato so v ucnem nacrtu navedeni cilji predstavljeni za tri ravni tj za nizjo srednjo temeljno in visjo cilji so oblikovani hierarhicno kar pomeni da doseganje ciljev srednje temeljne ravni vkljucuje doseganje ciljev nizje ravni doseganje ciljev visje ravni pa doseganje ciljev nizje in srednje temeljne ravni cilji nizje ravni so tiskani polkrepko dodani cilji srednje temeljne ravni navadno dodani cilji visje ravni pa posevno natancnejsa navodila in pojasnila so podana v didakticnih priporocilih ii splosni cilji predmeta a prvo triletje ucenci si pridobivajo pozitivno custveno in razumsko razmerje do slovenskega jezika zacenjajo se zavedati da je slovenscina kot njihov materni jezik zanje najbolj naravna socializacijska danost saj se z njo vseskozi najlaze in najuspesneje izrazajo pridobivajo si tudi pozitivno razmerje do slovenske knjizevnosti saj jim branje umetnostnih besedil pomeni stik z izkusenjskimi vzorci kulture in moznost za estetsko uzivanje in preseganje spoznavnih omejitev stvarnosti ucenci se zavedajo da je slovenski jezik drzavni jezik v republiki sloveniji tako si oblikujejo narodno in drzavljansko zavest ucenci postopno in nacrtno obvladujejo in uporabljajo poleg neknjiznih zvrsti narecja pokrajinskega pogovornega jezika tudi knjizni jezik pogovorni in zborni pridobivajo si zavest o rabi knjiznega in neknjiznega jezika v raznih govornih polozajih ucenci so motivirani za vse stiri sporazumevalne dejavnosti poslusanje in govorjenje ter branje in pisanje saj jim te dejavnosti omogocajo spoznavanje sebe in sveta ter zadovoljujejo osnovne custvene in druzbene potrebe ob izkusnjah spoznavajo da obvladovanje teh dejavnosti povecuje njihovo zmoznost delovanja v lastnem okolju ter spoznavanja in izrazanja predmetnega duhovnega in domisljijskega sveta ucenci razvijajo pripravljenost za govorjenje pridobivajo samozaupanje ter pogum za izrazanje svojih misli custev zelja izkusenj domisljije in ustvarjalnosti z govorno dejavnostjo miroljubno resujejo napetosti in spore v raznih zivljenjskih polozajih s tem si krepijo samozavest in zmoznost spostovanja drugacnega mnenja ucenci sprva spontano in prek igre nato pa tudi vodeno in sistematicno vstopajo v samostojno branje in pisanje z lastno dejavnostjo odkrivajo in preizkusajo pisni jezik za sporazumevanje razmisljanje ustvarjanje ucenje in zabavo razvijajo procese tvorjenja pomena in pravilno rabo ustaljenih graficnih sistemov ucenci razmisljajoce sprejemajo poslusajo berejo razlicna neumetnostna in umetnostna besedila ki so predstavljena neposredno ali posredno medijsko iz besedil izluscijo temeljne vrednote npr resnicno neresnicno prav narobe posteno neposteno ter se tako ucijo presojati tuja in svoja besedila b drugo triletje ucenci si pridobivajo pozitivno custveno in razumsko razmerje do slovenskega jezika zavedajo se da je slovenscina kot njihov materni jezik zanje najbolj naravna socializacijska danost saj se z njo vseskozi najlaze in najuspesneje izrazajo pridobivajo si tudi pozitivno razmerje do knjizevnosti ter si razvijajo bralno kulturo ker berejo slovensko in tujo knjizevnost si sirijo obzorje in postajajo strpni do drugih kultur ucenci se zavedajo da je slovenski jezik drzavni jezik v republiki sloveniji poznajo pa tudi posebni polozaj italijanskega in madzarskega jezika na delu slovenske istre oz prekmurja oblikujejo si narodno in drzavljansko zavest ucenci utrjujejo svoje znanje knjiznega jezika zbornega in pogovornega bogatijo si zavest o razlicnih okoliscinah za rabo knjiznega in neknjiznega jezika ter si v ustreznih govornih polozajih prizadevajo govoriti knjizno ucenci so motivirani za vse stiri sporazumevalne dejavnosti poslusanje in govorjenje ter branje in pisanje poslusajo in berejo svoji starosti ustrezna neumetnostna in umetnostna besedila zavedajo se da jim to odpira nove moznosti za zadovoljevanje vedozeljnosti ter osnovnih custvenih in druzbenih potreb za spoznavanje predmetnega duhovnega in domisljijskega sveta za razumevanje sebe in sveta ter za sprostitev in zabavo razvijajo tudi pripravljenost za govorjenje in pisanje tako izrazajo svoje misli stalisca hotenje custva in izkusnje ter miroljubno resujejo svoje probleme zavedajo se da je govorjenje pisanje medosebna dejavnost pri kateri je treba spostovati sogovorca in upostevati govorni polozaj neumetnostna besedila poslusajo in berejo razmisljujoce in kriticno povzamejo bistvene podatke ali najdejo zazelene podatke da jih uporabijo v vsakdanjem zivljenju izluscijo temeljne vrednote in tako presojajo besedila svoje mnenje pa poskusajo utemeljiti prepoznavajo razlike med stvarnim opisom in reklamo spoznavajo kako reklame ucinkujejo na naslovnika ter se tako zacnejo zavedati svoje izpostavljenosti propagandnim besedilom ucenci ohranjajo in razvijajo zanimanje za poslusanje in branje umetnostnih besedil poslusajo uciteljevo pripovedovanje in berejo samostojno saj je srecevanje s knjizevnostjo zanje vir literarnoestetskega uzitka razvijajo zanimanje za sprejemanje poezije proze in dramatike pa tudi posebne literarne interese npr tematske in zanrske berejo in vrednotijo trivialno knjizevnost in leposlovje gledajo risanke in filme razlikujejo risanko igrani film od dokumentarnega umetniski film od trivialnega ter primerjajo risanke filme z njihovimi knjizevnimi predlogami c tretje triletje ucenci si pridobivajo pozitivno custveno in razumsko razmerje do slovenskega jezika zavedajo se da je slovenscina kot njihov materni jezik zanje najbolj naravna socializacijska danost saj se z njo vseskozi najlaze in najuspesneje izrazajo zavedajo se da je jezik najpomembnejsi del kulturne dediscine in s tem temeljna prvina clovekove osebne in narodne identitete ucenci se zavedajo da je slovenski jezik drzavni jezik v republiki sloveniji poznajo pa tudi ustavni polozaj drugih jezikov v rs ter polozaj slovenskega jezika v zamejstvu oblikujejo si narodno in drzavljansko zavest ucenci utrjujejo svoje prakticno znanje knjiznega jezika zavedajo se razlicnih okoliscin za rabo knjiznega in neknjiznega jezika tudi slenga zato pri sporazumevanju uporabljajo govornemu polozaju ustrezno socialno zvrst podzvrst v ustreznih govornih polozajih si prizadevajo govoriti knjizno spostujejo svoje narecje in narecja drugih govorcev ucenci so motivirani za vse stiri sporazumevalne dejavnosti poslusanje in govorjenje ter branje in pisanje poslusajo in berejo svoji starosti ustrezna neumetnostna in umetnostna besedila zavedajo se da jim to odpira nove moznosti za zadovoljevanje vedozeljnosti ter osnovnih custvenih in druzbenih potreb za spoznavanje in razumevanje sebe ter stvarnega duhovnega in domisljijskega sveta ter za sprostitev in zabavo vedo da se neumetnostna besedila poslusajo berejo drugace kot umetnostna in obvladajo temeljne bralne in ucne pristope za uspesno in hitro pridobivanje informacij iz zapisanih neumetnostnih besedil ucenci razvijajo tudi pripravljenost za govorjenje in pisanje tako izrazajo svoje misli stalisca hotenje custva ali izkusnje se pogajajo ter miroljubno resujejo probleme v razlicnih zivljenjskih polozajih zavedajo se da je govorjenje pisanje medosebna dejavnost pri kateri je treba spostovati sogovorca upostevati nacelo vljudnosti in govorni polozaj ucenci poslusajo in berejo razlicna neumetnostna besedila posredovana neposredno ali prek obcil besedila sprejemajo poslusajo berejo razmisljujoce in kriticno pridobivajo si novo znanje in ga uporabljajo v vsakdanjem zivljenju ali ga samostojno sirijo z uporabo raznih prirocnikov presojajo besedila ter utemeljujejo svoje mnenje v besedilih prepoznavajo propagandne prvine ter si oblikujejo kriticno stalisce do propagandnih besedil poglavitni cilj pouka knjizevnosti je razvijanje in utrjevanje otrokovega pozitivnega stalisca do knjizevnosti stik s knjizevnostjo je ucencem vrednota zato tudi v prostem casu poiscejo knjigo berejo razlicna besedila glede na njihove posebne lastnosti in zahteve pesnistvo proza dramatika literarna veda publicisticna besedila lastna knjizevna ustvarjalnost poslusajo zvocne radijske igre obiskujejo knjiznico literarne prireditve gledalisce filmske predstave ter se iz casopisov in literarnih revij seznanjajo s sodobno besedno umetnostjo ucenci razmisljujoce sprejemajo umetnostna besedila ter se jih ucijo presojati in vrednotiti sestavina razvite bralne sposobnosti je tudi knjizevno znanje to sicer ne nadomesti literanoestetskega dozivetja omogoca pa globlje dozivljanje umetnostnih besedil primarno je literanoestetsko branje na visji ravni pa se razvija tudi strokovno torej pragmaticno branje literature branje ucencem nudi moznost za oblikovanje osebnostne in narodne identitete ker pa poleg slovenske spoznavajo tudi tujo knjizevnost sirijo svoje obzorje in si privzgajajo strpen odnos do drugih kultur ucenci razvijajo pozitivno stalisce do vseh stirih komunikacijskih dejavnosti do branja poslusanja govorjenja in pisanja knjizevnosti poiscejo zvezo med seboj in literarnim besedilom primerjajo svojo izkusnjo in izkusnjo ki je upovedena v besedilu prebrano interpretirajo in o svojem odnosu do besedila pripovedujejo primerjajo razlicna knjizevna dela npr po tematiki slogu knjizevnih osebah itd deklamirajo in nastopajo v dramskih prizorckih vkljucujejo se v debatne klube ob bralni znacki obiskujejo literarne vecere in sodelujejo na njih recitacije deklamacije pogovor nastopajo pri uprizoritvah dramskega krozka pri solskem radiu ipd upovedujejo tudi svoje stvaritve domisljijskih svetov pesemskih proznih dramskih ucenci so pozitivno naravnani do ustvarjanja domisljijskih besedil do pisanja poldomisljijskih in strokovnih besedil o knjizevnosti ter do vseh vrst ustvarjalnega odzivanja na prebrano jezikovne igre posnemanje in preobrazanje pripravljanje gradiva za literarno mapo in za literarne prireditve itd najboljse izdelke objavijo v solskem glasilu dejavni ustvarjalni postopki jim pomagajo da se zavedo zapletenosti upovedovanja fiktivnih svetov in zato globlje dojemajo estetsko plat branega umetnostnega besedila v okviru medijske vzgoje se ucenci zacnejo zavedati izpostavljenosti medijem na katere naletijo vsak dan in se usposobijo za kriticno presojanje in vrednotenje njihovih izdelkov razlikujejo umetniski in trivialni film iii prvo triletje iii operativni cilji predmeta v prvem triletju osnovne sole a funkcionalni cilji ucenci spoznavajo in zacenjajo uporabljati pisni jezik za sporazumevanje razmisljanje ustvarjanje ucenje in zabavo ucenci sodelujejo v pogovorih ter usvajajo temeljna nacela dialoskega sporazumevanja ucenci sprejemajo razclenjujejo in tvorijo svoji starosti ustrezna neumetnostna besedila poslusajo in razclenjujejo govorjena glasno brana ekranizirana neumetnostna besedila ter govorno nastopajo berejo in razclenjujejo zapisana pozivna povezovalna in prikazovalna neumetnostna besedila ter pisejo podobna besedila ucenci sprejemajo interpretirajo in poustvarjajo umetnostna besedila poslusajo in gledajo pa tudi berejo umetnostna besedila govorno pa tudi pisno interpretirajo in poustvarjajo umetnostna besedila upovedujejo lastne domisljijske svetove ali govorijo pisejo o svojem razmerju do umetnostnih besedil ucenci pri govorjenju razvijajo zmoznost logicnega misljenja svojo poimenovalno upovedovalno in pravorecno zmoznost s pisnimi vajami pa tudi pravopisno zmoznost ucenci se z uciteljem in med seboj pogovarjajo o svojem jezikovnem okolju b izobrazevalni cilji ucenci spoznavajo glasovno in prozodicno sestavo govornega toka ucenci spoznavajo ustaljeni sistem slovenske pisave ucenci pridobivajo prve jezikoslovne in literarnoteoretske pojme na ravni razumevanja in rabe jezikoslovnih in literarnoteoretskih izrazov iii razclenitev operativnih ciljev po razredih ter predlagana umetnostna besedila a razclenitev funkcionalnih ciljev ucenci spoznavajo in zacenjajo uporabljati pisni jezik za sporazumevanje razmisljanje ustvarjanje ucenje in zabavo poslusajo razlicne zvoke posamezne besede in povedi poslusajo razlicne zvoke navajajo njihov izvir pomen ter jih gibalno ritmicno likovno in glasovno izrazajo poslusajo posamezne besede v besedah prepoznavajo in ponavljajo a zloge in njihovo zaporedje b zacetni koncni zlog ter navajajo besede na isti zacetni koncni zlog c zacetni koncni glas ter navajajo besede na isti zacetni koncni glas c glasove in njihovo zaporedje poslusajo posamezne povedi ter prepoznavajo in navajajo a zacetek in konec povedi ter vrsto koncne intonacije b zaporedje in stevilo besed v povedi c nekoncno intonacijo seznanjajo se z zapisanimi besedili listajo po knjigi casopisu reviji ipd ter locujejo slikovni in crkovni del ob slikah ilustracijah sledijo govorjenemu glasno branemu besedilu glasno berejo slike ilustracije iz casopisa revije izrezujejo slike ki se navezujejo na tematiko o kateri se pogovarjajo prepoznavajo nekatere crke in nekatere besede npr svoje ime ime sosolca ipd vadijo tekoce in pravilno glasno branje tiskanih besedil npr a vezavo glasov v daljse enote daljse in manj znane besede se glaskujejo in zlogujejo b knjizno branje crk posebno e o l v r c knjizno branje nezloznih predlogov c knjizno naglasevanje besed vadijo tudi tiho oz sepetajoce branje zelo kratkih preprostih besedil vadijo tekoce in pravilno glasno in tiho branje tiskanih in pisanih besedil pri glasnem branju vadijo a knjizno branje crk b knjizno branje nezloznih predlogov c knjizno naglasevanje besed c uresnicevanje koncnih locil in vejice z ustrezno intonaci jo se ucijo in vadijo osnove pisanja in sicer a drzo telesa pri pisanju b drzo in uporabo raznih pisal c orientacijo na svojem telesu v prostoru in na papirju c smer pisanja od leve proti desni od zgoraj navzdol d poteze ki tvorijo prvine crk in stevk z razlicnimi gibalno gra ficnimi vajami v prostoru in na papirju s celim telesom z deli telesa in z raznimi materiali se ucijo in vadijo zacetno pisanje a glasove zapisujejo z ustreznimi velikimi in malimi tiskanimi lahko pa tudi z malimi pisanimi crkami in sicer po dogovorjeni smeri obliki in velikosti b z gibalno graficnimi vajami utrjujejo prvine crk in povezave med pisanimi crkami spretno in pravilno rabo pisala ter spoznavajo strategije za zapomnitev in priklic graficne izvedbe crk c seznanjajo se z racunalnisko tipkovnico vadijo pisanje tiskanih crk ter se ucijo in vadijo pisanje pisanih crk a z gibalno graficnimi vajami utrjujejo prvine pisanih crk in povezave med njimi b glasove zapisujejo z malimi in velikimi pisanimi crkami in sicer po dogovorjeni smeri obliki in velikosti c izboljsujejo natancnost hitrost tekocost in estetskost pisave spontano in prek igre izrazajo pomen s pisanjem opazujejo like predmete in jih na osnovi enakosti podobnosti razvrscajo v skupine povedo v cem so si enaki podobni razlicni v zapisani besedi zaznamujejo enake crke v besednih parih pa razlicne prerisujejo oz sami napisejo crke ter jih povezujejo z glasovi prerisujejo oz sami napisejo preproste besede sami napisejo svoje ime oz besede ki jih poznajo narisejo oz sami napisejo besedilo ali pa ga narekujejo ucitelju spontano in vodeno izrazajo pomen s pisanjem za vajo prepisujejo s table iz knjige krajsa besedila tudi z dopolnjevanjem za vajo sledijo pocasnemu nareku besed in enostavcnih povedi zapisujejo si svoje in tuje misli ter obcutke pri tem je tezisce na pomenu ne na pravilni obliki zapisa besedilo prebirajo zato da bi pre verili popravili izboljsali zapis vadijo samostojno pisanje za vajo prepisujejo s table iz knjige krajsa besedila za vajo sledijo krajsemu besedilnemu nareku zapisana besedila presojajo glede na citljivost pisave in pravilnost zapisa ucenci sodelujejo v pogovorih ter usvajajo temeljna nacela dialoskega sporazumevanja pridobivajo si zaupanje do nove ga okolja ter razvijajo priprav ljenost za pogovarjanje s sosolci in uciteljem pogovarjajo se med seboj z uciteljem in drugimi sogovorci zacnejo pogovor oz se smiselno odzovejo na govorjenje drugega spoznavajo temeljna nacela dialoskega sporazumevanja in jih upostevajo spoznavajo spostljive ogovore oseb gospa gospod nam teta stric v pogovorih uporabljajo ustrezne ogovore spoznavajo tikanje in vikanje ter okoliscine za tikanje oz vikanje v pogovorih uporabljajo ustrezno razlicico spoznavajo kdaj in kako se koga pozdravi v pogovorih uporabljajo ustrezne pozdrave navedenim pozdravom dolocajo ustrezen cas oz ustreznega naslovnika spoznavajo kdaj in kako se koga kaj prosi v pogovorih uporabljajo vljudnostni izraz prosim navedejo cim vec povedi za dano zapoved prepoved ob uciteljevi pomoci ugotavljajo da lahko isto zapoved prepoved izrazi mo na razne nacine vsaki navedeni povedi dolocijo tvorca in naslovnika ter predvidijo naslovnikov odziv navedejo sopomenske povedi za dane zapovedi prepovedi povedim dolocijo tvorca in naslov nika ter predvidijo naslovnikov odziv ob uciteljevem usmerjanju jim dolocijo stopnjo vljudnosti izbrane povedi ki izrazajo zapoved prepoved zamenjajo z vljudnejsimi izbrane zapovedi prepovedi v velelni ku zamenjajo s sopomenskimi poved mi ob uciteljevi pomoci presojajo kaj je vljudnejse velelnik ali kak drug izraz spoznavajo kdaj in kako se komu za kaj zahvali v pogovorih uporabljajo vljudnostni izraz hvala spoznavajo kdaj in kako se komu za kaj opravici v pogovorih uporabljajo vljudnostni izraz oprosti spoznavajo kdaj in kako se komu izrece voscilo sosolcem ucitelju in drugim ob praznikih ustrezno voscijo spoznavajo kdaj in kako se komu izrece priznanje sosolcem in drugim izrekajo priznanje cestitke za njihove dosezke v igri vlog vadijo pogovarjanje z razlicnimi sogovorci pri tem upostevajo temeljna nacela dialoskega sporazumevanja ob uciteljevem usmerjanju se pogovarjajo o uprizorjenem pogovoru npr presodijo ustreznost besedne govorice obeh sogovorcev njuno vljudnost njuno nebesedno govorico ipd v igri vlog vadijo pogovarjanje po telefonu pri tem upostevajo posebnosti pogovarjanja po telefonu npr pozdrav predstavitev ob uciteljevem usmerjanju se pogovarjajo o uprizorjenem pogovoru ucenci sprejemajo razclenjujejo in tvorijo krajsa svoji starosti ustrezna neumetnostna besedila ucenci poslusajo in razclenjujejo govorjena glasno brana ekranizirana neumetnostna besedila ter govorno nastopajo poslusajo in gledajo poljudnoznanstvena besedila povezana s temami spoznavanja okolja npr predstavitev ter opis osebe njenega zivljenja in dela opis prostora stavbe in poti opis zivali in njenega zivljenja opis predmeta novice o aktualnih zanimivih dogodkih po poslusanju a odgovarjajo na uciteljeva ustna vprasanja o bistvenih podatkih b povedo svoje mnenje o besedilu npr ali se jim zdi zanimivo ali ne resnicno ali ne ali so podatki zanje novi ali ne ali so osebe ravnale prav ali ne posteno ali ne ipd ter ga skusajo utemeljiti c pripovedujejo o svojih izkusnjah obcutkih ipd ob besedilu c sami dopolnijo besedilo npr v pripovednih besedilih predvidijo nadaljevanje konec d se enkrat poslusajo v posameznih prvinah spremenjeno besedilo obnovo besedila ter popravljajo napake tako vadijo kriticno poslusanje govorno nastopajo pridobivajo si zaupanje do nove ga okolja ter razvijajo priprav ljenost za govorno nastopanje pred skupino razredom spontano govorno nastopajo pred skupino razredom govorno nastopajo z vnaprej pripravljeno temo in to tako da ob uciteljevih vprasanjih in slikovnem gradivu zgledu besedila in ponujenih izrazih predstavijo opisejo in oznacijo sebe opisejo svojo najljubso zival igraco ter utemeljijo svojo izbiro opisejo osebo zival predmet na sliki povedo kaj delajo cez dan in kaj radi delajo ter pojasnijo zakaj pripovedujejo o dogodku ki so ga doziveli povedo kaj bodo delali po pri hodu iz sole ob koncu tedna med pocitnicami ipd predstavijo opisejo in oznacijo clana svoje druzine opisejo svojo najljubso knjigo risanko ipd ter utemeljijo svojo izbiro opisejo prostor stavbo na sliki opisejo svoj delovni dan delovni dan svojih starsev idr pripovedujejo o dogodku ki so ga doziveli pripovedujejo o tem kar so videli npr na tv kar jim je kdo pove dal prebral to vrednotijo ter svoje mnenje utemeljijo opisejo poljubno izbrano osebo zi val predmet prostor stavbo ter utemeljijo svojo izbiro opisejo svoj delovni teden delovni teden svojih starsev idr opisejo svojo pot v solo h krozku ipd ter dolocijo stopnjo nevarnosti posameznih delov poti svoje mnenje utemeljijo pripovedujejo o dogodku ki so ga doziveli videli ali slisali zanj ter ga vrednotijo svoje mnenje utemeljijo pripovedujejo o svojih nacrtih med govornim nastopom pazijo da govorijo cim bolj razlocno naravno in zborno ucenci berejo in razclenjujejo zapisana neumetnostna besedila ter tvorijo podobna besedila ucenci berejo pozivna in povezovalna besedila ter jih tudi pisejo berejo naslikane zapovedi prepovedi in opozorila iz svojega okolja npr prometne znake in druge preproste piktograme glasno ali tiho berejo enopoved ne tiskane zapovedi prepovedi in opozorila iz svojega okolja besedilo preberejo dvakrat tiho ali glasno berejo s pisanimi crkami napisane pozdrave na razglednici cestitke pohvale voscila in vabila besedilo preberejo dvakrat po branju po drugem branju a povedo kaj piktogram sporoca b povedo kako je ob njem treba ravnati c povedo kje po navadi stoji c pripovedujejo o svojih izkusnjah in dozivetjih ob podobnih piktogramih a povedo kaj poved sporoca b povedo kako je ob njej treba ravnati c povedo kje je po navadi napisana c pripovedujejo o svojih izkusnjah in dozivetjih ob podobnih javnih napisih a ob besedilu pisno odgovarjajo na uciteljeva pisna vprasanja o tvorcu naslovniku in bistvenih podatkih b povedo kaj zeli tvorec od naslovni ka oz cemu mu posilja to besedilo c povedo kdaj ob kateri priloznosti je besedilo nastalo ter kdaj ob kate rih priloznostih tvorimo podobna besedila c povedo svoje mnenje o tem kako se bo naslovnik odzval d si ogledajo zapisano besedilo ter se pogovarjajo o njegovi zunanji obli kovanosti tudi o slikovnem delu e pripovedujejo o svojih izkusnjah in dozivetjih ob podobnih besedilih sami narisejo piktograme iz svojega okolja predstavijo jih sosolcem ter se o njih pogovorijo ucitelju narekujejo zapovedi prepovedi opozorila iz svojega okolja oz jih napisejo sami predstavijo jih sosolcem ter se o njih pogovorijo sami napisejo zapovedi prepove di opozorila ki jih vidijo slisijo v svojem okolju predstavijo jih sosolcem ter se o njih pogovorijo zapovedi prepovedi opozorila izrazena z velelniki zamenjajo z vljudnejsimi izrazi ob ustreznih zunanjih dogodkih praznikih izletih prireditvah sami pisejo podobna besedila in sicer tako da posnemajo prebrano besedilo oz znacilno zgradbo dane besedilne vrste med pisanjem pazijo na citljivost estetskost in pravilnost zapisa ucenci berejo prikazovalna besedila ter jih tudi pisejo berejo naslikana in kratka glasno tiho ali glasno tiskana obvestila iz svojega okol berejo krajsa svoji starosti ustrezna tiskana ja npr piktograme in napise poljudnoznanstvena besedila povezana s temami spoznavanja okolja npr predstavitev ter opis osebe njenega zivljenja in dela opis prostora stavbe in poti opis zivali in njenega zivljenja opis predmeta novice o aktualnih zanimivih dogodkih sezname npr urnik kazalo po branju po drugem branju a povedo kaj piktogram napis spo roca b povedo kaksna je njegova vloga a ob besedilu ustno pisno odgovarjajo na uciteljeva ustna pisna vprasanja o bistvenih podatkih a ob besedilu pisno odgovarjajo na uciteljeva pisna vprasanja o bistvenih podatkih c povedo kje po navadi stoji visi c pripovedujejo o svojih izkusnjah in dozivetjih ob podobnih piktogramih napisih b povedo svoje mnenje o besedilu npr ali se jim zdi zanimivo ali ne resnicno ali ne ali so podatki zanje novi ali ne ali so osebe ravnale prav ali ne posteno ali ne ipd ter ga skusajo utemeljiti c pripovedujejo o svojih izkusnjah obcutkih ipd ob besedilu c sami ustno dopolnijo besedilo npr v pripovednih besedilih predvidijo nadaljevanje konec d v seznamu poiscejo zahtevane podatke sami narisejo piktograme iz sami tvorijo krajsa preprosta zapisana besedila svojega okolja predstavijo jih sosolcem ter se o njih pogovorijo ucitelju narekujejo napise obvestila iz svojega okolja oz jih napisejo sami predstavijo jih sosolcem ter se o njih pogovorijo a ob prebranem zgledu in slikovnem gradivu narekujejo ucitelju krajse preprosto besedilo npr opis oz pripoved pri tem posnemajo znacilno zgradbo dane besedilne vrste besedilo lahko napisejo tudi sami a pisno odgovarjajo na uciteljeva pisna vprasanja o sebi svojem okolju oz o tem kar so doziveli videli slisali brali b ob prebranem zgledu in slikovnem gradivu pisejo krajse preprosto besedilo npr opis oz pripoved b pisno odgovarjajo na uciteljeva pisna vprasanja o sebi svojem okolju oz o tem kar so doziveli videli slusali brali med pisanjem pazijo na citljivost estetskost in pravilnost zapisa ucenci sprejemajo interpretirajo in poustvarjajo umetnostna besedila ucenci sprejemajo umetnostna besedila ucenci poslusajo in gledajo umetnostna besedila razvijajo zmoznost poslusanja umetnostnega besedila spremljanja lutkovne in gledaliske predstave ter filma prepoznavajo govorni polozaj poslusanja umetnostnih besedil ob poslusanju besedilo v mislih dopolnijo s svojimi domisljijskimi podobami in ga povezujejo s svojim izkusenjskim in custvenim svetom razvijajo sposobnost za identifikacijo z eno izmed knjizevnih oseb v mislih oblikujejo svojo domisljijskocutno podobo knjizevne osebe podatke iz besedila dopolnijo s podobami iz vsakdanje izkusnje ter domisljijskimi predstavami ki izvirajo iz poslusanja oz gledanja drugih umetnostnih del najdejo podobnost med seboj in knjizevno osebo vrata za identifi kacijo besedilno stvarnost opazujejo s svojega zornega kota zaznavajo tiste motive za ravnanje knjizevnih oseb ki jih poznajo iz lastne izkusnje prepoznavanjo glavne in stranske knjizevne osebe privzemajo zorni kot ene izmed knjizevnih oseb identifikacijske figure razumejo dve skupini motivov za ravnanje knjizevne osebe dobra slaba oseba razvijajo sposobnosti dozivljanja in razumevanja besedilne stvarnosti v mislih oblikujejo domisljijskocutno predstavo dogajalnega prostora tako da povezejo besedilo s prostori ki jih poznajo iz svojega zivljenja in iz drugih umetnostnih del locijo realni in domisljijski svet razlikujejo pravljicni dogajalni prostor in realisticni dogajalni prostor pripovedi prepoznavajo dva casa danes in nekoc sledijo casovno zaporednemu toku dogodkov zacenjajo zaznavati mejo med domisljijskim in realnim v besedilu zacenjajo locevati pravljice in realisticne pripovedi posamezne literarne motive sprejemajo kot zaokrozene celote razvijajo razumevanje vzrocno posledicnega zaporedja literarnih motivov razumejo da je avtor besedila nekdo drug kot tisti ki jim ga pripoveduje ucitelj knjizevne zvrsti in vrste ob imenu knjizevne vrste in po poslusanju nekaj povedi verzov si priklicejo v spomin svoje literarnoestetske izkusnje s to literarno vrsto na podlagi tega oblikujejo svoje pricakovanje poezija zaznavajo in dozivljajo zvocnost pesmi ob poslusanju interpretativnega branja pesmi sosolcevo in uciteljevo branje poslusanje posnetka npr i gruden pesmica o cricku npr o zupancic zvonovi npr n grafenauer kokosenzacija ob poslusanju branja pesmi in poslusanju recitacije zaznavajo ritem pesmi npr o zupancic pismo npr j stritar zabja svatba zaznajo rimo kot zvocni lik ter po poslusanju ponovijo rimane dvojice besed npr m rainer zabeceda ob poslusanju razvijajo asociativne sposobnosti iscejo tematsko osrednjo besedo ter nizajo svoje asociacije ob taki besedi npr v brest bele snezinke npr d radovic malim so vsec npr k kovic zlata ladja razlikujejo pomensko podobne besede na podlagi razlicne custvene obarvanosti besede in sobesedila npr s kosovel soncek boza tacice razumejo in pojasnjujejo preprosto primero npr n grafenauer pravljica ustrezno reagirajo na custvene sestavine besedila in besedilo oznacujejo na podlagi lastnega dozivetja ob poslusanju npr v jeraj uspavanka npr s kosovel kje npr f milcinski kekceva pesem proza pravljico prepoznavajo po treh prvinah formalni zacetek preteklik za pravljico znacilni pripovedni ton npr grimm rdeca kapica prepoznavajo za pravljico znacilne knjizevne osebe formalni konec pravljicno dogajanje npr grimm sneguljcica opazijo razliko med pravljico in pripovedjo v kateri je literarni svet podoben svetu v katerem zivimo npr e peroci moj deznik je lahko balon npr l kovacic tejko zida hiso dramatika ogledajo si gledalisko predstavo in lutkovno predstavo lahko tudi na videoposnetku primerjajo prebrano pravljico in predstavo po isti predlogi tako spoznavajo znacilnosti knjizevnosti in gledalisca prepoznavajo glavne osebe zaznavajo in dozivljajo dogajalni prostor gledalisca in druge prvine gledaliskega dogodka razumejo potek dogajanja v predstavi in sporocilo povezujejo z lastnimi izkusnjami poslusajo radijsko igro oblikujejo domisljijskocutne podobe oseb na podlagi poseb nosti njihovega govora in zvocne opreme radijskega besedila npr s makarovic volk in sedem kozlickov vsebino govora nacin govora in zvocno opremo v radijski igri povezujejo v bogatejse domisljijske podobe npr f milcinski zvezdica zaspanka dojemajo posamezne simbolic ne prvine zvocne opreme radijske igre npr f puntar a ogledajo si risanke in upovedujejo zgodbo preberejo besedilo in si ogledajo risanko posneto po literarni predlogi ter spoznavajo znacilnosti medijev ogledajo si otroski film ce je film posnet po literarni predlogi primerjajo obe besedili in spoznavajo posebnosti medijev spoznavajo razlike med risanko in filmom ucenci berejo umetnostna besedila sami skusajo brati zgodbo ob znani slikanici berejo ilustracije in posamezne dele besedila ter pesmi ki so se jih ob veckratnem poslusanju ze naucili na pamet po poslusanju berejo literarno besedilo tiho poltiho berejo se neznano krajse besedilo slikanico po poprejsnji pripravi glasno berejo berejo neznano umetnostno besedilo tiho in poltiho zbrano berejo daljsa besedila po poprejsnji pripravi berejo glasno razvijajo zmoznost ustvarjalnega dialoga z umetnostnim besedilom branje umetnostnega besedila prepoznajo kot poseben polozaj in pripravijo ustrezen model odzivanja knjizevno dozivetje bodo morali po potrebi popraviti vstopajo v ustvarjalni dialog z umetnostnim besedilom se identificirajo in literarni svet povezujejo s svojim izkusenjskim in custvenim svetom razvijajo zmoznost za identifikacijo z eno izmed knjizevnih oseb vrata za identifikacijo najdejo tako da poiscejo podobnosti med knjizevno osebo in seboj zmozni so se identificirati s knjizevno osebo ki je sicer nekoliko drugacna od njih samih a jim je po drugi strani se zelo podobna v mislih oblikujejo domisljijskocutno predstavo knjizevnih oseb tako da se ob branju spomnijo kaksno so si to osebo predstavljali ko so poslusali zgodbo pesem besedilno stvarnost opazujejo s svojega zornega kota prepoznajo dobre in slabe knjizevne osebe prepoznavajo glavne in stranske knjizevne osebe locijo glavno osebo in njenega nasprotnika privzemajo zorni kot ene knjizev ne osebe identifikacijske figure razumejo tiste motive za ravnan je knjizevnih oseb ki jih poznajo iz izkusenjskega sveta razvijajo zmoznost dozivljanja in razumevanja besedilne stvarnosti v mislih si oblikujejo domisljijskocutno predstavo dogajalnega prostora in sicer tako da se ob branju spomnijo kaksen so si ta dogajalni prostor predstavljali ko so besedilo poslusali oblikujejo si domisljijskocutno predstavo dogajalnega prostora in sicer tako da povezujejo besedi lo s svojimi domisljijskimi slikami ter s prostori ki jih poznajo iz vsakdanjega sveta in iz umetnost nih del knjizevnost ilustracija film risanka prepoznavajo le dva casa danes in nekoc sledijo casovno zaporednemu toku dogodkov sprejemajo posamezne literarne motive kot zaokrozene celote dogajalni cas prepoznavajo tudi iz posrednih besedilnih signalov besede kocija goldinar itd razvijajo razumevanje vzrocno posledicnega zaporedja literarnih motivov zaznavajo razliko med dogajanjem v domisljijskem in realnem svetu knjizevne zvrsti in vrste ob imenu knjizevne vrste oz po poslusanju nekaj povedi verzov si priklicejo v spomin svoje literarnoestetske izkusnje s to knjizevno vrsto na podlagi tega oblikujejo svoje pricakovanje poezija ucenci zaznavajo in dozivljajo zvocnost pesmi zvok besede in zvocno slikanje onomatopoijo povezujejo s podobami ki jih vzbuja besedilo zaznavajo ritem pesmi in ga povezujejo z njeno sporocilnostjo zaznavajo rimo razumljivo recitirajo pesem ki so se jo naucili na pamet zaznavajo in dozivljajo glavne motive v pesmi zaznavajo likovno oblikovanost besedila razumejo in pojasnjujejo preproste primere zaznavajo in dozivljajo motive v pesmi ustrezno reagirajo na custvene sestavine besedila vesela zalostna pesem razumejo sporocilnost oziroma temo besedila besedilo na ravni teme primerjajo z ze poslusanimi oziroma prebranimi besedili proza ob vnovicnem poslusanju glasnega branja odraslih berejo tiste dele pravljic ki jih znajo ze na pamet berejo bogato ilustrirane pravlji ce berejo pravljice ki jih ze poznajo berejo dvodelne in tridelne pravljice tj take v katerih se dogajanje dvakrat trikrat ponovi ponavadi vsakokrat drugi literarni osebi prepoznavajo formalni zacetek in konec pravljice pretekli cas za pravljico znacilne knjizevne osebe in cudeze berejo pravljice in pripovedi prepoznavajo znacilno pravljicno dogajanje spoznavajo mejo med realnim in domisljijskim svetom ter vedo da je besedilna stvarnost v pripovedi podobna svetu v katerem zivimo dramatika v razredu uprizorijo besedilo s tem pa besedno umetnino nadgradijo z gledaliskimi izraznimi sredstvi izdelava lutk dramatizacija ucenje vlog na pamet samostojno berejo krajse besedilo po vlogah za dramsko osebo poiscejo pimeren glas in ga spreminjajo glede na spreminjajoce se lastnosti oseb ob branju krajsega dramskega prizora razlikujejo navedbo osebe in njen dramski govor ucenci poustvarjajo in interpretirajo umetnostna besedila ucenci govorno poustvarjajo in interpretirajo umetnostna besedila razvijajo zmoznost branja leposlovja razlikujejo dve vrsti govorjenja govorjenje o stvarnosti govorjenje o domisljijskih svetovih kot tvorci domisljijskih zgodb upo rabljajo poseben nacin govora t i pravljicni ton s posebej oblikovanim govorom oznacijo osebe ponazarjajo razpolo zenje besedila in doziveto recitirajo pesemsko besedilo ki so se ga naucili na pamet razvijajo zmoznost identifikacije o knjizevni osebi govorijo kot o sebi razvijajo zmoznost izrazanja o besedilni stvarnosti povedo kako so si predstavljali knjizevne osebe in svoje predstave primerjajo s predstavami sosolcev povedo kako so si predstavljali knjizevni prostor in primerjajo svoje predstave s predstavami sosolcev upovedujejo domisljijskocutne predstave knjizevnih oseb in pri tem upostevajo podatke iz umetnostnega besedila pri upovedovanju upostevajo ome jitve ki jih postavlja knjizevno besedilo upovedujejo podobe custva in razpolozenja knjizevnih oseb pri tem pa ugotovitve utemeljujejo s podatki iz besedila upovedujejo dogajalni prostor tudi z upostevanjem prostorskih prvin iz drugih besedil govorijo o dogajalnem casu in tvorijo lastno besedilo na podlagi dveh znakov nekoc pravljica danes stvarnost govorno obnavljajo zgodbo tako kot so jo slisali pripovedujejo skrceno obnovo knjizevnega dogajanja odgovarjajo na vprasanja kot zakaj se je kaj zgodilo in kaksne posledice je imelo kako dejanje tvorijo govorna besedila z razlicnimi pripovedovalci npr kako bi isto besedilo povedali razlicno stari ljudje izmisljajo si svoje domisljijske svetove knjizevne zvrsti in vrste poezija ustvarjajo zvoke z jezikovnimi in nejezikovnimi sredstvi tvorijo zvocne nize prepoznavajo in posnemajo izrazite vzorce iz pesmi po vzorcu tvorijo onomatopoijo tvorijo izrazita ritmicna besedila iscejo besede ki se rimajo memorirajo in deklamirajo pesmi s pravilnimi rimami tvorijo rimane verze tako da dopolnjujejo manjkajoce rime na koncu verza skusajo tvoriti enokiticne pesmi tvorijo sopomenske nize nevtralna in zaznamovana raba izmisljajo si nove besede tudi nesmiselnice besede daljsajo in krajsajo tvorijo nove besede po vzorcu iz besedila besede tvorijo po vzorcu iz bese dila in sestavijo besedilo ki vkljucuje nove tvorjenke nizajo prilastke ob tematskem jedru in tako razvijajo sposobnost razumevanja besednih zvez govorno povzamejo vsebino besedila in jo povezujejo z lastnimi izkusnjami poustvarjajo besedilo na podlagi iste teme proza pripovedujejo pravljice ki so jim jih brali odrasli ali si izmisljajo svoje pri pripovedovanju uporabljajo pravljicni ton in osrednje strukturne prvine pravljic zacetek preteklik pri tvorjenju pravljic uporabljajo ze vecje stevilo pravljicnih prvin konec cudezni zasuki in predmeti ipd tvorijo narobe pravljice oz pove zujejo vec pravljic tvorijo pripoved tj besedilo ki je omejeno z zakonitostmi realnega sveta dramatika sodelujejo v igri vlog samostojno izdelajo lutke skupinsko dramatizirajo pravljico v skupini dramatizirajo pesem ali prozno besedilo spremembo razpolozenja izrazajo s spremembo glasu in gibom npr grimm rdeca kapica npr g vitez zrcalce npr h c andersen grdi racek neposredno po branju oziroma po ogledu gledaliske ali lutkovne predstave ali poslusanju radijske igre izrazajo svoje razumevanje besedila ucenci pisno poustvarjajo in interpretirajo umetnostna besedila razlikujejo dve vrsti pisanja stvarno pisanje o resnicnem svetu ustvarjalno pisanje o lastnih domisljijskih svetovih razvijajo zmoznost za identifikacijo upovedujejo domisljijske svetove tako da postavijo sami sebe za osrednjo knjizevno osebo oz projicirajo svoje lastnosti v vrstnika zival predmet tako si utrjujejo stalisce da knjizevnost govori o zanimivih stvareh ki so jim blizu in so pomembne razvijajo zmoznost izrazanja besedilne stvarnosti narisejo svojo domisljijsko cutno predstavo besedilne stvarnosti domisljijskocutne predstave izrazijo s kombinacijo risbe in zapisa zapisujejo predstave identifikacijske osebe ter stranskih oseb posebej so pozorni na custvovanje in znacajske lastnosti oseb s kombinacijo risbe in zapisa npr strip postopoma upove dujejo motivacijo za ravnanje oseb kot avtorji besedila pojasnjujejo razloge za ravnanje svojih knjizev nih oseb risejo domisljijskocutno predsta vo knjizevnega prostora s poudarkom na njihovi lastni domisljijski dejavnosti risbe dopolnjujejo z zapisi pisejo o svojih predstavah dogajal nega prostora pri tem pa uposte vajo oznake v umetnostnem besedilu upovedujejo dvoje razlicnih besedilnih stvarnosti na podlagi dogajanja v preteklosti nekoc pravljica dogajanja v sedanjosti danes aktualnost dogajanja obnavljajo zgodbo dogajanje prikazujejo s pomocjo slicic niza slicic strip in sheme dogajanja locujejo kaj je bistveno zato ze napisejo skrceno obnovo literarnega dogajanja knjizevne zvrsti in vrste poezija obcutek za zvocnost jezika razvijajo tako da iscejo besedne dvojice ki se rimajo verze dopolnjujejo z besedami ki se rimajo zapisujejo asociacije ob besedi tematski besedni asociogram likovno oblikujejo besede in tematski besedni asociogram slikanje z besedami tvorijo nove besede po besedo tvornem vzorcu cilj je najti cim izvirnejso resitev nizajo prilastke ob samostalniskem tematskem jedru razumevanje tematike besedila izrazajo z ilustriranjem pesmi razumevanje teme izrazajo s strnjenim povzemanjem sporocil nosti in ustvarjalnim nadgrajevanjem pesmi proza pravljice pisejo tako da nizajo slicice ki upodabljajo dogajanje kombinirajo sliko in besedo izde lujejo slikanice pisejo pravljice na podlagi znacilnih strukturnih prvin zacetek konec osebe ipd pisejo pripoved tj besedilo ki je omejeno z zakonitostmi realnega sveta dramatika pisejo dvogovore po vzorcu dramskih prizorov oseba odrsko navodilo govor v dramsko besedilo pretvarjajo dele proznih besedil dramatizacija ucenci pri govorjenju razvijajo zmoznost logicnega misljenja svojo poimenovalno upovedovalno in pravorecno zmoznost s pisnimi vajami pa tudi pravopisno zmoznost bogatijo si besedni zaklad poimenujejo bitja predmete na sliki besedam iscejo protipomenke po analogiji tvorijo manjsalnice ljubkovalnice nizajo asociacije na izbrano besedo besedam iscejo protipomenke in sopomenke besedam iscejo protipomenke sopomenke nadpomenke in pod pomenke po analogiji tvorijo zenski par moskemu po analogiji tvorijo pridevniske izpeljanke iz samostalnika za svojino ter ugotavljajo njihov pomen v besednih zvezah po analogiji tvorijo samostalniske izpeljanke iz glagola za zivega in nezivega vrsilca dejanja ter ugo tavljajo njihov pomen po analogiji tvorijo pridevniske izpeljanke iz samostalnika za snovnost ter ugotavljajo njihov pomen v besednih zvezah opazujejo bitja predmete na sliki ugotavljajo njihovo stevilo kolicino ter povedo koliko jih je in cesa je enako vec manj pri tem vadijo izrazanje kolicine z glavnimi stevniki oz prislovi mere npr malo veliko ter pravilno rabo samostalnika in povedkovega izraza ob kolicinskih izrazih dolocijo jim vrstni red in povedo kaj je prvo drugo pri tem vadijo pravilno rabo vrstilnih stevnikov primerjajo njihove lastnosti ter povedo kaj je vecje manjse oz vecje najvecje pri tem vadijo stopnjevanje pridevnikov in sicer stopnjevanje z obrazili ali opisno stopnjevanje tvorjenje priponskega primernika in preseznika ugotavljajo njihov polozaj in povedo kaj je zgoraj spodaj levo desno spredaj zadaj znotraj zunaj blizu dalec blizje najblizje kje je kaj pri tem vadijo izrekanje prostorskih razmerij z ustreznimi predlogi npr v na pod nad pred za med pri in sklonskimi oblikami samostalnikov opazujejo njihovo gibanje premikanje ter povedo od kod se je kaj kam premaknilo pri tem vadijo pravilno rabo vprasalnih prislovov od kod kam kje kod pravilno rabo predlogov v iz in na z s pravilno rabo sklonskih oblik besed ob predlogih za kraj in cilj prim v mestu v mesto opazujejo konkretni dogodek ali slike dejanj istega dogodka povedo katero dejanje se dogaja med njihovim govorjenjem katero se je zgodilo pred govorjenjem in katero se bo po njem pri tem vadijo rabo casovnih prislovov zdaj prej potem danes vceraj jutri rabo glagolskih casovnih oblik sedanjika preteklika prihodnjika dolocijo zaporedje dejanj in ga izrekajo s casovnimi prislovi najprej potem nazadnje oz z veznikom ko z vajami odpravljajo kriticna mesta v prakticnem obvladanju slovnice vadijo razlocno in naravno govorjenje npr vezani izgovor nezloznih predlogov ter se postopno navajajo na zborno izreko vadijo tezja mesta v zborni izreki a izgovor e o in drugih glasov glede na pokrajinski narecni izgovor b naglasno mesto c stavcni poudarek in intonacijo vadijo temelje pravopisa a zapis in nezvocnikov na koncu ter sredi besede b zapis polglasnika s crko e c loceno pisanje predlogov in nikal nice ne ob glagolih c rabo velike zacetnice na zacetku povedi d rabo velike zacetnice v osebnih lastnih imenih e rabo velike zacetnice v bliznjih zemljepisnih lastnih imenih f rabo velike zacetnice v svojilnih pridevnikih iz osebnih lastnih imen g rabo pike vprasaja in klicaja na koncu povedi h rabo vejice pri nastevanju i stevilcni zapis glavnih in vrstilnih stevnikov do sto ucenci se z uciteljem med seboj pogovarjajo o svojem jezikovnem okolju pogovarjajo se o tem kaj delamo ljudje z besedami besednim jezikom kako s cim vse si ljudje se lahko sporocamo kako si sporocila posredujejo zivali sporocilo izrazijo z nebesednimi znamenji iz nebesedne govorice prepoznajo sporocilo in ga izrazijo z besedami pogovarjajo se o tem ali vsi ljudje govorijo isti jezik navedejo imena njim znanih jezikov o sebi in clanih svoje druzine povedo katere jezike znajo povedo kako govorijo doma ugotovijo kateri jezik je zanje materni in kateri je drugi oz tuji pogovarjajo se o tem ali doma s prijatelji govorijo slovensko tako kot se govori v soli po radiu televiziji navedejo nekaj neknjiznih pogo vornih narecnih besed ter jih zamenjajo s knjiznimi razmisljajo o tem kako bi bilo ce bi s starsi bratom prijatelji govorili knjizno ce bi po radiu televiziji govorili neknjizno pokrajinsko narecno navedejo imena jezikov ki jih govorijo ljudje v njihovem okolju pogovarjajo se o tem v katerem jeziku so v sloveniji in v njihovem okolju napisana javna obvestila kako se govori v soli gledaliscu na televiziji ipd prepoznavajo poseben polozaj slo venskega jezika tj drzavni jezik na dvojezicnih obmocjih pa se poseben polozaj italijanskega oz madzarskega jezika tj uradni jezik ucenci katerih materni jezik ni slovenscina lahko predstavijo sosol cem svoj materni jezik ter povedo s kom tako govorijo b razclenitev izobrazevalnih ciljev z vsebinami ucenci vedo da govorni tok lahko clenimo na majhne enote glasove in da crke predstavljajo glasove ucenci vedo da pisemo od leve proti desni od zgoraj navzdol ter s presledki med besedami ucenci vedo da je pisni jezik dogovorjen sestav za predstavljanje govorjenega jezika ucenci vedo da sta oblika in slog besedila odvisna od okoliscin tvorjenja ucenci razumejo in uporabljajo naslednje izraze beseda crka glas stevilka pesnik pisatelj naslov pesem pravljica film risanka ilustrator besedilo poved zapoved prepoved opozorilo obvestilo pika vprasaj klicaj velika in mala zacetnica materni in tuji jezik knjizni in neknjizni jezik kitica rima gledalisce lutkovna igra igralec igralka oder pripovedna vprasalna vzklicna poved pozdrav voscilo cestitka pohvala vabilo opis novica vejica drzavni jezik odlomek narodna pesem pripoved prevedel prevedla verz knjizevna oseba c predlagana umetnostna besedila poezija a cernej jutro rak tri pticice i gruden pesmica o cricku jozek ima hisko v jeraj uspavanka t pavcek juri muri v afriki t pregl uspavanka mama v vrtcu o zupancic pismo kadar se ciciban joce rac rac racman kam racas zvonovi f levstik cvilimoz l novy pika poka ljudske stara pesem jurcek orje katarina barbara antologije pojte pojte drobne ptice f bevk mrak d gorinsek maj n grafenauer dvojcka sladkosned trd oreh s kosovel kje burja m kosuta lestev in sircek s makarovic jaz sem jez cuk na palici pismo b rudolf huda mravljica d zajc veverica pekarica o zupancic turek zlato v blatni vasi g strnisa dedek jez m bor srna antologije malckipalcki n grafenauer kokosenzacija pravljica s kosovel vecer otrok s soncni co soncek boza tacice k kovic zlata ladja zdravilo n maurer tri luze zlati copati f milcinski kekceva pesem b a novak ljubezenska za decke ljubezenska za deklice t pavcek pretepac pozresni volk l prunk utva kaj je videl mizek figa m rainer zabeceda gobji ples j stritar zabja svatba b stampe zmavc opravicilo f lainscek pesem krizisce ljudska kaj sem prisluzil antologije soncnica na rami primi pesmico za rep proza f bevk peter klepec f levstik kdo je napravil vidku srajcico k kovic macek muri zmaj direndaj e peroci muca copatarica v brest prodajamo za gumbe carovnik ujtata d zajc leteca hisica ljudske jancek jezek mojca pokrajculja povodni moz hvalezni medved j in w grimm rdeca kapica volk in sedem kozlickov pepelka m leef zgodba o ferdinandu k erben loncek kuhaj s makarovic sovica oka papagaj in sir zajcek gre na luno razvajeni vrabcek pod medvedovim deznikom jazbec in ovcka prasickov koncert d kette sivilja in skarjice l suhodolcan kuza luza cepece petavcek krojacek hlacek e peroci hisica iz kock d zajc mlada breda f godina na novo leto se ne smes umiti p zidar barbarin deznik j in w grimm sneguljcica trnuljcica g vitez zrcalce l kovacic zgodbe iz mesta ric rac tejko zida hiso najmoc nejsi fantek na svetu mozicek med dimniki dva zmerjavca zgodba o levih in levcku e peroci moj deznik je lahko balon k brenk deklica delfina in lisica zvitorepka k kovic pajacek in puncka v zupan plascek za barbaro s makarovic pekarna mis mas s rozman janko in njegov svet f milcinski desetnica s vegri jure kvak kvak g strnisa jedca mesca b stampe zmavc popravljalnica igrac j vandot kekec in bedanec ljudske dvanajst ujcev tri botre lisicice h c andersen cesarjeva nova oblacila palcica grdi racek kraljicna na zrnu graha vzigalnik za branje v nadaljevanjih b jurca anca pomaranca p kovac pet kuzkov isce pravega babica pripoveduje slovenske ljudske pripovedi mama brsljanka svetovne ljudske pripovedi grimmove pravljice za branje v nadaljevanjih f l baum carovnik iz oza s makarovic miska spi k kovic moj prijatelj piki jakob k brenk prigode koze kunigunde a lindgren pika nogavicka c collodi ostrzek za branje v nadaljevanjih j m barrie peter pan v kensing tonskem parku bisernica s makarovic kosovirja na leteci zlici k cukovski doktor jojboli a a milne medved pu a lindgren kljukec s strehe dramatika s makarovic volk in sedem kozlickov f milcinski zvezdica zaspanka f puntar a f rudolf marsovcki hocejo na zemljo v mderndorfer o tem kako je smetnjak postal oblak d poniz najlepsa beseda b a novak mala in velika luna f zdenek tobija iii didakticna priporocila in medpredmetne povezave pouk slovenscine v prvem triletju uposteva da se otrokova sporazumevalna zmoznost razvija v medsebojni povezanosti z razvojem misljenja in znanja ucenci se ucijo uporabljati ustna in pisna besedila v razlicnih okoliscinah in za razlicne namene sporazumevanje razmisljanje ustvarjanje ucenje razvedrilo in izboljsanje kvalitete zivljenja s prenovljenimi tradicionalnimi in nekaterimi novimi pristopi ucitelj na fleksibilen in uravnotezen nacin kombinira sistematicno spoznavanje in urjenje branja in pisanja s sporazumevalnimi dejavnostmi v smiselnih funkcionalnih in zanimivih okoliscinah vse stiri sporazumevalne dejavnosti se funkcionalno prepletajo sprva je vec govorjenja in poslusanja pozneje zacetnega branja in pisanja ustrezno so zastopana tako neumetnostna kot tudi umetnostna besedila besedno sporazumevanje najsi bo na slusni ali vidni ravni vseskozi povezujemo tudi z nebesednim likovnim gibalnim glasbenim pozneje tudi z racunalniskim opismenjevanjem itd predmet slovenscina se z vsebinami in razvijanjem sporazumevalnih dejavnosti ucencev tesno povezuje z drugimi predmeti npr s spoznavanjem okolja z matematiko glasbeno in likovno vzgojo nekateri cilji pouka slovenscine so povezani z uporabo knjiznice in vkljucujejo spodbujanje informacijske pismenosti pri tvorjenju in razumevanju neumetnostnih besedil v smiselnih in funkcionalnih okoliscinah je mozno udejanjati tudi cilje okoljske vzgoje prometne in poklicne vzgoje varovanja in spodbujanje telesnega in dusevnega zdravja pri izbiri didakticnih oblik in metod za razvijanje ucencevih sporazumevalnih spoznavnih in ustvarjalnih zmoznosti ucitelj uposteva tako dejavnosti in cilje ki jih uresnicuje pri pouku kot tudi individualne znacilnosti ucenca tako so npr za spoznavanje funkcije in pomena besednega sporazumevanja priporocljive razlicne proste ali spontane oblike zlasti didakticna igra za sistematicno zacetno opismenjevanje pa kombinacija frontalnega poucevanja z razlicnimi oblikami individualnega in skupinskega dela povezovanje razlicnih sporazumevalnih dejavnosti pa se najbolje uresnicuje v razlicnih novih pristopih sodelovalnega ucenja projektnega dela itd ucno okolje metode prostorska organizacija razreda vzdusje ucna gradiva naj bo nacrtovano tako da bo vse ucence ki so razlicni po sposobnostih in predznanju spodbujalo k napredovanju zacetno branje in pisanje v prenovljeni didakticni zasnovi je poucevanje branja in pisanja v skladu s sodobnimi pojmovanji postavljeno v sirsi okvir razvijanja sposobnosti za sporazumevalne dejavnosti cilj poucevanja ni le obvladovanje tekocega branja in pisanja temvec raba pisnega jezika za sporazumevanje razmisljanje ustvarjanje ucenje in razvedrilo cilj je omogociti vsem otrokom da spoznajo in dosezejo visjo raven kriticne pismenosti ali razmisljujoce pismenosti pri razvoju branja in pisanja gre otrok skozi razlicne faze v katerih uporablja razlicne strategije v slikovni logografski fazi otrok prepoznava in uporablja pisno sporocilo kot sliko v tem obdobju se ozavesca o pojavu in funkciji pisanja in branja poskusa spontano pisati in brati ter razvija razlicne predbralne in predpisalne vescine v abecedni alfabetski fazi se sistematicno opismenjuje tj sistematicno spoznava odnos glas crka in obratno vezavo glasov crk v besede in besedilo v pravopisni ortografski fazi postane sposoben direktno prepoznati dele besed ali cele besede kar omogoca hkratno razumevanje prebranega ali zapisanega po sodobnih definicijah pri branju ne gre le za sposobnost hitrega in tekocega prevajanja crk v glasove ampak za hkratno tvorjenje pomena v povezavi z bralcevim predznanjem informacijo pisnega sporocila in kontekstom bralne situacije navedene faze predbralnega predpisalnega in bralnega pisalnega razvoja se v povezavi z drugima prvotnima sporazumevalnima dejavnostma poslusanje govorjenje glede na individualni razvoj otroka in njegove interese in spodbude okolja casovno razlicno realizirajo ucenci razreda predvsem poslusajo in govorijo zacenjajo pa ze raziskovati in spoznavati moznosti pisnega sporazumevanja eden najpomembnejsih dejavnikov ki vpliva na razvoj ucenceve poznejse bralne zmoznosti je redno poslusanje glasno branih ali pripovedovanih besedil o katerih se ucitelj vzgojitelj z ucenci pogovarja in o njih skupno razpravljajo v razlicnih okoliscinah prostega spontanega pisanja in branja odkrivajo ucenci funkcijo in pomen pisnega sporazumevanja in raziskujejo odnose med ustnimi in pisnimi sporocili z izmenjavo spoznanj in razmisljanjem ob novih izkusnjah aktivno izpopolnjujejo svoje razumevanje abecedne pisave pri razlicnih dejavnostih prostega pisanja je tako poudarek na motiviranju ucencev da sporocajo svoje misli custva in spoznanja tudi v pisni obliki pri cemer sprejemamo razlicne nekonvencionalne oblike zapisa npr posamezne crke ali soglasniski skelet risbe itd ti zapisi ustvarjajo priloznosti da ucenci razmisljajo in se pogovorjajo o sistemu pisanja v razlicnih oblikah socialnega povezovanja mentorstvo bolj izkusenega ucenca manj izkusenemu skupno ustvarjanje pisnega sporocila in razne druge oblike sodelovalnega ucenja ucitelj spodbuja radovednost in aktivnost deluje kot posrednik in tako omogoca da ucenci cim bolj razvijajo pojmovno znanje in si bogatijo besedni zaklad te dejavnosti so poleg ustrezno razvitih sposobnosti slusnega in vidnega zaznavanja temeljne osnove za zacetek sistematicnega opismenjevanja v tem razredu zacnemo sistematicno vendar z igro razvijati sklop predbralnih predpisalnih spretnosti med katere sodijo tudi nekatere dejavnosti pri poslusanju npr razclenjevanje poslusanega gradiva na besede zloge in glasove prepoznavanje glasov v besedi ipd za pripravo vseh otrok te starosti na pisanje so poleg razvijanja orientacije v prostoru na telesu in na papirju pomembne zlasti gibalno graficne vaje saj jim sproscajo gibe rok ozavescajo jih o telesnem gibu in graficnih potezah ucijo jih uporabljati razlicna pisala pravilne drze telesa in roke povezujejo poslusanje in ritem besedila z gibi in potezami celostni pouk hkrati pa odpravljajo oz zmanjsujejo razvojne zaostanke ali primanjkljaje ki jih imajo nekateri otroci na grafomotoricnem podrocju vkljucno z razlicnimi oblikami disgrafije gibalno graficne vaje ki jih izvajamo v razredu sistematicno a le obcasno z igro po potrebi pa se v in razredu razvijajo sposobnosti in vescine z naslednjimi potezami krozenje potujoce krozenje in ceckanje risanje lokov ravnih posevnih crt vijug vodoravnih in navpicnih crt in zank pomembne so tudi vaje sledenja in povezovanja ker so namenjene otrokovemu zavedanju zaporedja elementov kar je potrebno pri sledenju zaporedja crk in za vezavo pri branju za spontano vstopanje v branje in pisanje otroci spoznavajo natisnjene besede na predmetih in stvareh iz vsakdanje rabe pisejo in berejo svoje ime in imena sosolcev imena za predmete v razredu itd te besede prebirajo skupaj z uciteljem jih razvrscajo in urejajo itd ozavescajo se o dolzini besed jo zaznamujejo s kockami crtami prepoznavajo besede zacetne in koncne glasove crke skratka v obliki igre vadijo glasovno in vidno razclenjevanje in razlocevanje tezisce opismenjevanja je v drugem in tretjem razredu zato je v prvem razredu vec poslusanja in govorjenja v drugem razredu vec branja in pisanja v tretjem pa je delez poslusanja govorjenja branja in pisanja priblizno enak v razredu je poudarek na sistematicnem opismenjevanju skozi katerega morajo vsi ucenci upostevajoc nas nacin zapisovanja glasov s crkami je najbolj priporocljiva kombinirana analiticno sinteticna metoda opismenjevanja z elementi globalne metode pogostne krajse besede glede na razlicno predznanje ucencev je faza sistematicnega abecednega opismenjevanja razlicno dolga za ucence ki imajo vec predznanja pisanja in branja ali za tiste ki hitreje napredujejo zaradi vecjih sposobnosti individualiziramo opismenjevanje s samostojnim delom npr s stavnico prostim pisanjem itd ucitelj mora poskrbeti za ravnotezje med direktnim poucevanjem vescin razlaga demonstriranje urjenje standardov crk itd in vkljucevanjem pisanja in branja vezanih besedil v smiselne in funkcionalne okoliscine praviloma v razredu sistematicno obravnavamo velike in male tiskane crke obicajno pa tudi male pisane crke velike pisane pa v razredu pri spoznavanju in utrjevanju crk potrebujejo ucenci veliko spodbud in opore saj je ta faza opismenjevanja zanje najbolj naporna in manj privlacna v razredu je poudarek na utrjevanju oziroma avtomatizaciji tehnike branja in pisanja obvladovanje tehnike branja in pisanja olajsuje namrec ucencem razumevanje in jim odpira pot k ustvarjalnosti hkrati pa jim omogoca spoznavanje strategij za ucinkovito pisno sporazumevanje pri opismenjevanju v in razredu ucenci pisejo tudi nareke in prepisujejo s table iz knjige ipd ucenci ne pisejo narekov in prepisov zato da bi njihove izdelke ucitelj vrednotil in ocenjeval ampak jih pisejo predvsem za vajo narekovano in prepisano besedilo mora biti najprej vsebinsko razlozeno na tabli pa napisano tako da so povedi razvrscene vsaka v svojo vrsto ucenci opravljajo poleg vstopanja v svet branja in pisanja se druge dejavnosti sodelujejo v pogovorih sprejemajo razclenjujejo in tvorijo neumetnostna besedila sprejemajo interpretirajo in poustvarjajo umetnostna besedila ter razvijajo zmoznost logicnega misljenja svojo poimenovalno upovedovalno pravorecno in pravopisno zmoznost pomembna dejavnost je pogovarjanje s sosolci uciteljem in drugimi sogovorci ucenci postopoma in zelo individualizirano pridobivajo zaupanje do novega okolja ter razvijajo pripravljenost za pogovarjanje hkrati pa sistematicno spoznavajo in usvajajo temeljna nacela dialoskega sporazumevanja ter jih upostevajo v svojih pogovorih in v igri vlog tako razvijajo svojo zmoznost za vljudno in strpno pogovarjanje kar je ena bistvenih prvin socializacije in sodelovalnega ucenja ucenci sprejemajo poslusajo in tudi berejo krajsa svojim spoznavnim in sporazumevalnim zmoznostim izkusnjam in zanimanjem ustrezna neumetnostna besedila posredovana neposredno ali medijsko vsebinsko pa povezana zlasti s spoznavanjem okolja sprejemanje poslusanje branje neumetnostnih besedil zajema naslednje dejavnosti ucencev a pred poslusanjem branjem se umirijo ob uciteljevi pomoci obudijo svoje znanje o napovedani temi in vrsti besedila s tem vzbudijo svoja pricakovanja skusajo razloziti besede iz napovedanega besedila za katere ucitelj predvideva da jih ne poznajo oz jih poznajo le nekateri s tem si olajsajo razumevanje neznanega besedila b med poslusanjem branjem vzdrzujejo zbranost usmerjajo svojo pozornost na govorca in govorjeno besedilo oz na zapisano besedilo upostevajo dogovorjena pravila npr ne ustvarjajo motenj hrupa z igranjem gibanjem govorjenjem v drugem razredu berejo glasno v tretjem pa predvsem tiho vsako besedilo preberejo vsaj dvakrat c po poslusanju branju resujejo naloge s katerimi se preverja njihovo razumevanje besedila in prepoznavanje okoliscin tvorjenja besedila izrazajo svoje mnenje o besedilu ter ga skusajo utemeljiti sami tvorijo podobno ustno ali pisno besedilo in to ob uciteljevih vprasanjih slikovnem gradivu zapisanem zgledu ipd ucenci se tako navajajo na razmisljajoce in kriticno sprejemanje neumetnostnih besedil ter na to da je tvorjenje besedil govorjenje pisanje dejavnost na katero se je treba pripraviti ker pa je zmoznost sprejemanja in tvorjenja besedil odvisna predvsem od ucenceve zmoznosti logicnega misljenja in njegove jezikovne zmoznosti ucenci z lastno dejavnostjo z vajami sistematicno bogatijo svoj besedni zaklad ter razvijajo svojo zmoznost prepoznavanja in izrazanja preprostih razmerij v predmetnosti npr kolicinskega prostorskega casovnega odpravljajo najpogostejse slovnicne napake ter sistematicno spoznavajo in usvajajo temeljna pravila pisanja in zborne izreke ucitelj naj pazi da bo ob opozarjanju na razlike med otrokovim domacim govorom in zbornim jezikom razvijal zavest o primernosti rabe neknjiznega in knjiznega jezika v posameznih govornih polozajih nikakor pa ne sme zbujati sramovanje domacega govora ali celo njegovo opuscanje v domacem okolju knjizevna vzgoja v prvem triletju osnovne sole temelji na komunikacijskem pouku knjizevnosti to pomeni da sta v srediscu solskega branja leposlovja knjizevno besedilo in otrok ucitelj pa pri branju spodbuja prekrivanje pomenskega polja besedila tema in predstavnost besedila in otrokovega obzorja pricakovanj ki izvira iz njegove zunajliterarne im medbesedilne izkusenosti dozivetje v resnicnosti in ob branju leposlovja branje umetnostnih besedil v soli praviloma ni povezano s tematiko drugih predmetov pac pa ucencem ponuja moznost za polno literarnoestetsko dozivetje da bi bilo tako dozivetje cim mocnejse je treba ucenca za branje motivirati nato pa njegove odzive na besedilo voditi do poustvarjalnih besedil v celotnem postopku je treba spodbujati ustvarjalnost in upostevati individualne razlike pri dozivljanju besedil dialoskost knjizevnosti ki je eno temeljnih nacel vsebuje naslednja priporocila izhodisce solske interpretacije je branje umetnostnih besedil v prvem triletju namesto branja ucenci spoznavajo knjizevnost predvsem prek poslusanja otrokovo subjektivno dozivetje umetnostnega besedila se v razclembi besedila srecuje z dozivetji drugih otrok in z uciteljevim branjem dela izbira ucnih oblik je taka da omogoca dozivljajsko dejavnost cim vec ucencem solska interpretacija umetnostnega besedila poteka po postopku ki je priporoceni model za razvijanje bralne sposobnosti stopnje tega postopka so uvodna motivacija napoved besedila umestitev in interpretativno branje premor po branju izrazanje dozivetij ter analiza sinteza in vrednotenje ponovno branje in nove naloge v prvem triletju je za dober stik s knjizevnostjo pomembna predvsem uvodna spodbuda motivacija ta naj bo hkrati custvena v ucencih zbudi custva ki se povezujejo z istovrstnimi sestavinami besedila in predstavna zbujanje miselnih predstav asociacij na ravni konkretnih oblik uvodne motivacije kaze poudariti uporabnost jezikovnih domisljijskih iger preobrazanje besed zbujanje predstav oblikovanje zgodb predelava besedilnih vzorcev ter izkusenjskih motivacij poleg jezikovnih so uporabne tudi nejezikovne spodbude glasbene likovne in gibalne ker ucenci v prvem triletju knjizevnost sprejemajo predvsem prek poslusanja poslusanje uciteljevega interpretativnega branja poslusanje posnetkov so besedila s katerimi je mogoce dosegati funkcionalne cilje navedena predvsem v okviru razdelka cilji pri poslusanju gledanju umetnostnega besedila hkrati pa je treba poudariti se troje prvine in dejavnosti ki jih zajemata razdelka o poslusanju gledanju in branju je treba povezovati z vsemi umetnostnimi besedili poleg priporocenih besedil s seznama predlagana umetnostna besedila se v solski interpretaciji pojavljajo tudi druga besedila po izbiri ucencev ali ucitelja pri knjizevni vzgoji je funkcija tvorjenja besedila predvsem izrazanje literarnoestetskega dozivetja in poglabljanje stika s knjizevnostjo povezovanje kake prvine in konkretnega besedila ne pomeni da bi se solska interpretacija omejila le na eno prvino solska interpetacija zajame tudi druge prvine besedilne stvarnosti in sporocilnosti tako da je izpostavljena prvina v interpretaciji le poudarjena ob razdelitvi funkcionalnih ciljev po dejavnostih je treba upostevati povezanost dejavnosti npr poslusanja z govorjenjem in branjem povezanost posameznih plasti besedila npr znacilne knjizevne osebe v pravljici z razvijanjem sposobnosti za identifikacijo ter avtonomijo umetnostnega besedila ob le delni korelaciji z jezikovnim poukom ter likovno glasbeno in gibalno vzgojo pri knjizevni vzgoji so dejavnosti sprejemanja branje poslusanje praviloma nadrejene dejavnostim tvorjenja govorjenje pisanje med dejavnostmi sprejemanja je najvec casa namenjenega poslusanju saj otroci se ne berejo samostojno otroci poslusajo in gledajo uciteljevo pripovedovanje in branje radijske igre lutkovne predstave otroske mladinske predstave otroske filme in risanke v samostojno branje literature vstopajo individualizirano in drsece ko je njihova bralna sposobnost ze avtomatizirana prva besedila ki jih berejo samostojno so ze znana otroci naj zato v predbralnem obdobju vsaj nekaj pravljic in pesmic spoznajo tako dobro da jih znajo skoraj na pamet solsko branje pripovedovanje knjizevnosti se povezuje s projektom druzinskega branja kjer se ohranja vzorec skupnega npr vecernega branja knjizevnosti za solarje je to prijetno dozivetje tako otrok pridobiva prve bralne izkusnje v branje se vkljucuje postopoma sprva bere zraven starsev le naslove ali nekatere dobro znane dele besedila z metodo dolgega branja v soli kjer ucitelj bere ucencem v nadaljevanjih npr daljso pravljico ali fantasticno pripoved ki jo otroci globoko dozivljajo ji pa zaradi obsega kot zacetni bralci se niso kos z branjem na dezeven dan v t i podaljsanem bivanju uresnicuje se kot prijetno dozivetje in kot metoda privzgajanja bralnih navad z ustvarjanjem spodbudnega literarnoestetskega okolja pripravimo na dezeven dan ucencem prijetne urice s pravljico ucitelj bere po zelji otrok vedno nove ali pa kar naprej iste pravljice s tem zadovoljuje otrokovo potrebo po varnosti in domacnosti ter njegovo zeljo po vracanju k nekaterim pravljicnim besedilom iii preverjanje in ocenjevanje namen preverjanja in ocenjevanja pri pouku slovenscine je spremljanje ucno vzgojnega napredovanja in uspeha ucenca na vseh ravneh njegovih sporazumevalnih spoznavnih in ustvarjalnih zmoznosti v triletju osnovne sole ocenjevanje mora biti zanj pozitivna izkusnja ki kaze na uspeh njegovih dosezkov merjenih v odnosu do posameznih ucnih ciljev in previdenih standardov napacno je ocenjevanje s postavljenimi normami in vnaprej dolocenimi razmerji za posamezne ocene saj bi v tem primeru uveljavili strategijo primerjave z drugimi ucenci in zanemarili opis kakovosti posameznega dosezka slehernega ucenca s preverjanjem in ocenjevanjem v triletju zelimo spoznati kdaj je ucenec dosegel dolocen vzgojno izobrazevalni cilj mu zanj izraziti priznanje in ob tem nacrtovati naslednjo stopnjo ucenja odkriti morebitne pomanjkljivosti in tezave pri usvajanju znanja za lazje ugotavljanje tezav in pripravo pomoci dobiti povzetek celote dosezenega znanja v rednih casovnih presledkih kot kvalitetno povratno informacijo ucencu starsem in ucitelju preveriti dosezke uciteljev in drugih pedagoskih delavcev glede na cilje sole kot celote v sirsem evalvacijskem smislu preverjanje je lahko notranje ali zunanje a notranje preverjanje pomeni uciteljevo sprotno spremljanje in zapisovanje dosezkov posameznega ucenca lahko je delno sprotno preverjanje ucencevega razumevanja poslusanega in prebranega besedila ter poimenovalnih upovedovalnih in pravopisnih zmoznosti celovito preverjanje samostojnega pisanja branja govornega nastopa razumevanja poslusanega in prebranega besedila b zunanje preverjanje je kot izbirna moznost predvideno ob zakljucku tretjega razreda s standardiziranim preizkusom znanja iz slovenscine ucenci starsi in ucitelji imajo dostop do informacij o rezultatih testiranja in merilih ocenjevanja namen zunanjega preverjanja je dopolniti uciteljevo oceno o nivoju ucencevega znanja ob zakljucku triletja kar prispeva k objektivni informaciji o dosezkih ucenca s primerjavo uciteljevega opisa dosezenega znanja z rezultatom zunanjega preverjanja ugotoviti ali ucenceve ocene dejansko ustrezajo dogovorjenim predmetnim standardom preverjanje in ocenjevanje v triletju osnovne sole je opisno in se nanasa na vse sporazumevalne dejavnosti poslusanje govorjenje branje in pisanje pri tem izhajamo iz celostnega pouka slovenscine zato naj bo preverjanje v okviru standardov temu primerno tudi izpeljano ocenjevanje je lahko analiticno tockovno in celostno holisticno z opisnimi merili v prvem razredu ne predvidevamo pisnega preverjanja znanja iii temeljni standardi znanja ob zakljucku triletja jezikovni pouk ucenec sodeluje v osebnem ali telefonskem pogovoru pri cemer zna zaceti in koncati osebni ali telefonski pogovor se smiselno odzove na govorjenje drugega oz na telefonski klic izbere okoliscinam ustrezen ogovor in pozdrav vkljucno z vikanjem tikanjem zna vljudno izraziti zahtevo zahvalo opravicilo voscilo cestitko ucenec poslusa in gleda krajse svoji starosti ustrezno poljudnoznanstveno besedilo ali novico o aktualnih zanimivih dogodkih po poslusanju gledanju odgovori na uciteljeva vprasanja o bistvenih podatkih dopolni besedilo npr napise nadaljevanje oz konec ugotovi razlike med prvotnim besedilom in t i narobe zgodbo ucenec glasno in tiho bere krajse svoji starosti ustrezno povezovalno in pozivno besedilo pozdrav cestitko pohvalo voscilo in vabilo pri tem bere tekoce pravilno in cim bolj knjizno cim bolj knjizno naglasuje besede z ustrezno intonacijo uresnicuje koncna locila in vejice po branju odgovori na uciteljeva vprasanja o sporocevalcu in naslovniku o sporocevalcevem namenu o bistvenih podatkih predvidi odziv naslovnika nasteje priloznosti ob katerih se tvori dana besedilna vrsta ucenec glasno in tiho bere krajse svoji starosti ustrezno poljudnoznanstveno besedilo novico o aktualnih zanimivih dogodkih in seznam pri tem bere tekoce pravilno in cim bolj knjizno cim bolj knjizno naglasuje besede z ustrezno intonacijo uresnicuje koncna locila in vejice po branju odgovori na uciteljeva vprasanja o bistvenih podatkih dopolni besedilo npr napise nadaljevanje oz konec v seznamu najde zahtevane podatke ucenec ob zgledu ponujenih izrazih ali drugih spodbudah govorno nastopi z vnaprej pripravljeno temo tvori krajsi preprostejsi opis in pripoved pri tem tvori cim boljj smiselno sovisno in zakljuceno besedilo govori cim bolj razlocno naravno in zborno ucenec s pisanimi crkami prepise krajse starosti primerno besedilo s table ali predloge ob zgledu ali spodbudi napise preprost pozdrav na razglednici cestitko voscilo ali vabilo odgovarja na uciteljeva vprasanja o sebi svojem okolju in svojih dozivetjih ob zgledu ali spodbudi npr nizu slik napise preprost opis ali pripoved pri tem tvori cim bolj smiselno sovisno in zakljuceno besedilo pise citljivo cim bolj estetsko in pravilno ucenec pise po nareku ucenec v besedilu najde in popravi temeljne slovnicne in pravopisne napake npr zapis nezvocnikov na koncu besede veliko zacetnico na zacetku povedi v osebnih in bliznjih zemljepisnih lastnih imenih koncna locila vejico pri nastevanju ucenec pove kateri jezik je republiki sloveniji drzavni jezik loci materni jezik od tujega drugega loci knjizni jezik od neknjiznega uporabi govornemu polozaju cim bolj ustrezno zvrst jezika knjizno neknjizno knjizevnost ucenec poslusa in razume pripovedovanje branje umetnostnega besedila po branju odgovori na vprasanja o bistvenih podatkih o cem pripoveduje knjizevno besedilo kje in kdaj se je dogajalo kdo so knjizevne osebe zakaj se je kaj zgodilo ucenec tiho prebere neznano umetnostno besedilo in ga razume po drugem branju odgovori na vprasanja o bistvenih podatkih o cem pripoveduje knjizevno besedilo kje in kdaj se je dogajalo kdo so knjizevne osebe zakaj se je kaj zgodilo ucenec se identificira z eno izmed knjizevnih oseb kar pokaze tako da sodeluje v skupinski dramatizaciji proznega pesemskega oz dramskega besedila imenuje svojo knjizevno osebo govorno ali pisno opise svojo domisljijskocutno predstavo knjizevne osebe opisuje knjizevno dogajanje z zornega kota osebe s katero se je identificiral oznaci knjizevno osebo s posebej oblikovanim govorom ucenec razume dve skupini motivov za ravnanje knjizevne osebe dobra oseba slaba oseba kar pokaze tako da pojasnjuje vzroke zakaj je knjizevna oseba kaj storila pove napise nadaljevanje zgodbe ucenec loci realni in domisljijski dogajalni prostor in si ustvari svojo domisljijskocutno predstavo kar pokaze tako da narise svojo domisljijskocutno predstavo domisljijskega dogajalnega prostora opise svojo predstavo dogajalnega prostora pri tem dopolni avtorjeve opise s svojo domisljijo narise svojo domisljijskocutno predstavo realisticnega dogajalnega prostora opise svojo predstavo realisticnega dogajalnega prostora pri tem dopolni avtorjeve opise s svojo izkusnjo ucenec prepozna in dozivi pravljico kar dokaze tako da samostojno pripoveduje pise pravljico in pri tem uposteva njene znacilnosti pise pripoveduje nadaljevanje pravljice tvori narobe prav tvori narobe pravljice tvori kombinacije dveh pravljic ucenec prepozna in dozivi realisticno pripoved kar dokaze tako da pripoveduje realisticno zgodbo v kateri je dogajanje podobno tistemu ki ga pozna iz svojega sveta ucenec zazna in dozivi pesem kar pokaze tako da s posebej oblikovanim govorom ponazarja razpolozenje besedila doziveto recitira pesemsko besedilo ki se ga je naucil na pamet slika z besedami tematiko izraza z ilustriranjem pesmi ucenec gleda poslusa in dozivi dramsko besedilo kar dokaze tako da sodeluje v domisljijski igri vlog po gledanju videoposnetka lutkovne gledaliske predstave nasteje glavne in stranske osebe ter odgovarja na vprasanja zakaj se je kaj zgodilo po gledanju otroskega filma risanke posnete po literarni predlogi nasteje razlike med enim in drugim medijem po poslusanju radijske igre nasteje knjizevne osebe in pove kaksne so bile osebe in kaksen je bil dogajalni prostor iii znanja izvajalcev predmeta v prvem obdobju osnovne sole poucuje slovenscino ucitelj razrednega pouka v prvem razredu osnovne sole hkrati poucujeta ucitelj razrednega pouka in vzgojitelj predsolskih otrok lahko pa tudi dva ucitelja razrednega pouka zakon o osnovni soli cl iv drugo triletje iv operativni cilji predmeta v drugem triletju osnovne sole a funkcionalni in izobrazevalni cilji pri obravnavi neumetnostnih besedil funkcionalni cilji ucenci sprejemajo in razclenjujejo svoji starosti ustrezna ustna in pisna neumetnostna besedila poslusajo in gledajo pogovore in govorne nastope ter berejo neuradna in uradna ter strokovna in publicisticna besedila pridobivajo si razlicne informacije spoznavajo domaco in tujo kulturo ter bogatijo svoje osebno zivljenje razmisljujoce in kriticno sprejemajo besedila ter tako razvijajo zmoznost logicnega misljenja sklepanja vrednotenja in utemeljevanja pa tudi spostovanja drugacnega mnenja zapisana besedila tudi besedno slovnicno razclenjujejo pri tem pridobivajo osnovno jezikoslovno znanje ucenci tvorijo svoji starosti ustrezna ustna in pisna neumetnostna besedila se pogovarjajo in govorno nastopajo ter pisejo neuradna in uradna ter javna besedila spoznavajo da lahko s pogovarjanjem resujejo probleme v razlicnih zivljenjskih polozajih uzavescajo si nacela dvogovornega sporazumevanja ter si krepijo samozavest in zmoznost spostovanja drugacnega mnenja spoznavajo da sta govorjenje in pisanje zapleteni miselni dejavnosti na kateri se je treba pripraviti zato so pri tvorjenju besedil natancni in sistematicni zavedajo se tudi pomena ozavescenosti o maternem jeziku ter potrebe po jezikovnem izpopolnjevanju ucenci razvijajo svojo zmoznost logicnega misljenja ter poimenovalno upovedovalno pravorecno in pravopisno zmoznost ucenci spoznavajo vlogo in polozaj slovenskega jezika ter se znajdejo v slovenskem jezikovnem okolju izobrazevalni cilji ucenci pridobivajo temeljne jezikoslovne pojme in sicer predvsem na ravni njihove rabe a funkcionalni in izobrazevalni cilji pri obravnavi umetnostnih besedil funkcionalni cilji ucenci razvijajo sposobnost poslusanja in branja razumevanja in vrednotenja literature leposlovje berejo samostojno poznajo dve vrsti literarnoestetskih bralnih potreb potrebo po leposlovju in potrebo po trivialni knjizevnosti ucenci razlikujejo berejo in vrednotijo obe vrsti literature vedo da sta obe vrsti literarnoestetskih bralnih interesov legitimni in zadovoljujejo obe ucenci oblikujejo in razvijajo tudi posebne individualne literarne tematske literarnovrstne in zanrske interese zadovoljujejo jih tako da hodijo v knjiznico kjer si s pomocjo knjiznicarja in kasneje sami poiscejo literaturo ki jih zanima ucenci se vedno poslusajo tudi uciteljevo pripovedovanje in branje poezije in proze razvijajo sposobnost gledanja razumevanja in vrednotenja dramatike vsako leto vidijo vsaj eno gledalisko predstavo ogledujejo si trivialni in estetsko polnovredni film tudi risani opazujejo lastnosti prvega in drugega ter ju vrednotijo ucenci poslusajo dozivljajo in vrednotijo radijske igre ucenci pisejo neliterarna polliterarna in literarna besedila o domisljijskem svetu ki so ga ustvarili na podlagi literarnih besedilnih vzorcev poustvarjalno pisanje kreativno pisanje vaje v slogu o svojem dozivljanju literature dnevnik branja o literaturi plakati premice dogajanja predstavitve mladinskih literarnih in filmskih del avtorjev ilustratorjev ucenci recitirajo pripovedujejo in dramsko oblikujejo literaturo govorno upovedujejo svoje domisljijske svetove in pripovedujejo o svojih literarnoestetskih izkusnjah izobrazevalni cilji ucenci spoznavajo kanon slovenske mladinske knjizevnosti ucenci pridobivajo literarnoteoretske pojme in sicer na ravni njihove rabe in razumevanja iv razclenitev operativnih ciljev po razredih pri obravnavi neumetnostnih besedil funkcionalni cilji ucenci sprejemajo in tvorijo svoji starosti ustrezna ustna besedila ucenci poslusajo in gledajo posnete pogovore ter sami pripravijo podobne pogovore poslusajo in gledajo posnete pogovore po prvem poslusanju a povedo kdo se je pogovarjal b povedo o cem sta se sogovorca pogovarjala c odgovarjajo na uciteljeva ustna vprasanja o bistvenih podatkih besedilo poslusajo se enkrat nato pa a presojajo vljudnost sogovorcev ustreznost njune besedne in nebesedne govorice ipd svoje mnenje utemeljijo b povedo kaksno je custveno stanje sogovorcev oz custveno ozracje pogovora npr naklonjenost nenaklonjenost prijaznost napadalnost svoje mnenje utemeljijo c povedo ali je pogovor neuraden ali uraden svoje mnenje utemeljijo c povedo kaksno je druzbeno razmerje med sogovorcema npr enakovredno hierarhicno svoje mnenje utemeljijo d povedo kateri sogovorec je vodil usmerjal pogovor e presojajo odziv enega od sogovor cev ter povedo kako bi sami ravnali v njegovi vlogi sami pripravijo podoben pogovor lahko tudi kot igro vlog ali dramatizacijo vadijo ustrezno in vljudno pogovarjanje v neuradnih in uradnih govornih polozajih a istofunkcijskim nacinom dolocajo ustrezne sporazumevalne okoliscine in presojajo njihovo vljudnost in ucinkovitost b izbirajo okoliscinam ustrezno oz vljudno opravljanje govornega dejanja vadijo telefoniranje v uradnih govornih polozajih lahko tudi kot igro vlog ali dramatizacijo vadijo pogajanje v dvojicah ter oblikujejo skupno mnenje odlo citev dogovor sporazum in jo nato predstavijo sosolcem ob pomoci ucitelja in sosolcev pripravijo anketna vprasanja anketirajo sosolce ter porocajo o izidih anketiranja sami pripravijo anketo anketirajo sosolce idr ter porocajo o izidih anketiranja ucenci poslusajo in gledajo govorne nastope ter sami govorno nastopajo poslusajo in gledajo prosto govorjena glasno brana posneta ekranizirana kratka neumetnostna besedila in sicer poljudnoznanstvena besedila povezana s temami drugih predmetnih podrocij npr opis zivljenja vrstnikov opis igre poklica sporta opis kraja opis zivljenja ljudi nekoc in danes opis dogajanja v naravi opis razvoja cloveka zivali opis rastline opis predmeta izdelka naprave novice o aktualnih zanimivih dogodkih radijske televizijske reklame po poslusanju a odgovarjajo na uciteljeva vprasanja o vsebini besedila b sami postavljajo vprasanja o vsebini besedila a v pripravljeno shemo obrazec vpisejo ustrezne bistvene podatke iz besedila b izpolnjeni obrazec upovedijo ustno nato tudi pisno tako nastane preprosta pisna obnova a po uciteljevih vprasanjih si zapisejo bistvene podatke ter jih ob uciteljevi pomoci uredijo v miselni vzorec b miselni vzorec upovedijo ustno nato tudi pisno c povedo svoje mnenje o besedilu ter ga skusajo utemeljiti c pripovedujejo o svojih izkusnjah obcutkih ipd ob besedilu d sami dopolnijo besedilo npr v pripovednih besedilih predvidijo nadaljevanje konec po poslusanju gledanju reklame pa povedo kaj se propagira in kaj se o tem pove ali so vsi podatki resnicni ali ne ter utemeljijo svoje mnenje kaj zeli sporocevalec doseci pri naslovniku in kako se bo le ta odzval svoje mnenje utemeljijo sami govorno nastopajo z vnaprej pripravljeno temo in sicer opisejo delo ljudi v konkretnih poklicih vrednotijo poklice ter utemeljijo svoje mnenje povedo kaj bi bili radi po poklicu opisejo delo ljudi v tem poklicu in navedejo pogoje za opravljanje tega poklica opisejo pripravo svoje najljubse jedi ter utemeljijo svojo izbiro presodijo razpolozenje oseb na sliki ter svoje mnenje utemeljijo razmisljajo o vzrokih za tako razpolozenje pripovedujejo o svojih dozivetjih radostih razocaranjih nacrtih opisejo poljubno izbran kraj opisejo nenavaden poklic ljudski obicaj nevsakdanjo dejavnost opisejo poljubno izbrano dogajanje v naravi pripovedujejo o svojem najljubsem sportniku pevcu igralcu pisatelju ter utemeljijo svojo izbiro obnovijo svojo najljubso risanko film knjigo tv oddajo ter utemeljijo svojo izbiro opisejo poljubno izbrano rastlino izdelek napravo ter utemeljijo svojo izbiro opisejo svoj najljubsi sport svojo najljubso dejavnost ter utemeljijo svojo izbiro opisejo in presodijo svoje ravnanje oz ravnanje drugih ljudi v konkretnih okoliscinah ter utemeljijo svoje mnenje razmisljajo o vzrokih za tako ravnanje predstavijo skupno mnenje dvojice komentirajo to kar so gledali poslusali brali ter svoje mnenje utemeljijo pred govornim nastopom a z uciteljevo pomocjo izdelajo ogrodje miselnega vzorca a sami razmisljajo kaj vse bi o temi povedali in si izdelajo ogrodje miselnega vzorca b po razlicnih virih iscejo manjkajoce podatke ter jih vpisejo v ogrodje miselnega vzorca c miselni vzorec pretvorijo v pisno zasnovo govornega nastopa c pisno zasnovo govornega nastopa si veckrat preberejo in si jo cim bolje zapomnijo med govornim nastopom a napovedo temo b z uciteljevo pomocjo govorijo ob pisni zasnovi govornega nastopa in to razlocno narav no ter cim bolj zborno b samostojno govorijo ob pisni zasnovi govornega nastopa in to razlocno naravno ter cim bolj zborno po govornem nastopu poslusalci presodijo govorni nastop poslusajo tisino in razmisljajo o vlogi tisine pri mizi v soli gledaliscu cerkvi muzeju na pokopaliscu v naravi ipd poslusajo isto besedilo izreceno z razlicnimi stavcnofoneticnimi in nebesednimi znamenji skusajo prepoznati govorceva custva ipd pogovarjajo se o tem na kaj vse so naj bi bili pozorni pri poslusanju ucenci sprejemajo in tvorijo svoji starosti ustrezna pisna besedila ucenci berejo neuradna uradna in javna besedila ter sami tvorijo podobna besedila tiho in glasno berejo in razclenjujejo krajsa besedila in sicer neuradno obvestilo na dopisnici neuradno opravicilo neuradno zahvalo neuradno prosnjo neuradni in uradni pozdrav neuradno in uradno voscilo neuradno in uradno cestitko neuradno pismo neuradno in uradno obvestilo mali oglas poizvednico po prvem branju a povedo kdo je sporocevalec in kdo naslovnik ter v besedilu poiscejo tista jezikovne prvine po katerih so ju prepoznali b povedo kaksno je druzbeno in custveno razmerje med sporocevalcem in naslovnikom ter v besedilu poiscejo tiste jezikovne prvine iz katerih so to prepoznali c povedo kaj zeli sporocevalec od naslovnika oz cemu mu posilja to besedilo ter v besedilu poiscejo tiste jezikovne prvine iz katerih so to prepoznali c presodijo ali so ti izrazi vljudni ali ne zamenjajo jih z vljudnejsimi po ponovnem branju a ob besedilu odgovarjajo na uciteljeva vprasanja o bistve nih podatkih a ob uciteljevi pomoci uredijo bistvene podatke v miselni vzorec ter ga ustno upovedijo a sami uredijo bistvene podatke v miselni vzorec ter ga ustno upovedijo b povedo svoje mnenje o tem kako se bo naslovnik odzval ter svoje mnenje utemeljijo c povedo ali je besedilo neuradno ali uradno ter v njem poiscejo tista jezikovna znamenja iz katerih so to prepoznali c v besedilu podcrtajo naslov nagovor podpis datum ter dolocijo njegovo vlogo c povedo ali je besedilo popolno ali pa mu kaj manjka dodajo manjkajoci del npr naslov nagovor datum podpis ipd c dolocijo temeljne prvine zunanje oblikovanosti neuradnih in uradnih besedil ob ustreznih zunanjih okoliscinah npr ob praznikih izletih prireditvah sami tvorijo podobna besedila pri tem pazijo na citljivost estetskost in pravilnost zapisa ucenci berejo strokovna in publicisticna besedila ter sami tvorijo podobna strokovna besedila tiho in glasno berejo kratka neumetnostna besedila in sicer poljudnoznanstvena besedila povezana s temami drugih predmetnih podrocij npr opis zivljenja vrstnikov opis igre poklica sporta navodilo za delo igro opis kraja opis zivljenja ljudi nekoc in danes opis dogajanj v naravi opis razvoja cloveka zivali opis poteka bolezni delovanja cloveskega telesa opis rastline opis predmeta izdelka naprave preproste razlage definicije pojmov novice o aktualnih zanimivih dogodkih obrazce vprasalnik o osebnih podatkih obrazce anketni list obrazce narocilnico prijavnico javna obvestila piktograme cenik javna obvestila jedilni list telefonski imenik vozni red tv program vremensko napoved reklame po drugem branju a ob besedilu odgovarjajo na uciteljeva vprasanja o bistve nih podatkih b sami postavljajo vprasanja o vsebini besedila a ob uciteljevi pomoci uredijo bistvene podatke v miselni vzorec ter ga ustno upovedijo in tako ustno obnovijo lahko pa tudi pisno a sami uredijo bistvene podatke v miselni vzorec ter ga ustno upovedijo in tako ustno obnovijo lahko pa tudi pisno nato jih sami uredijo v misleni vzorec c povedo svoje mnenje o besedilu ter ga skusajo utemeljiti c pripovedujejo o svojih izkusnjah obcutkih ipd ob besedilu d sami dopolnijo besedilo npr v pripovednih besedilih predvidijo nadaljevanje konec e ob uciteljevi pomoci izpolnjujejo obrazec f v javnem obvestilu iscejo zahtevani podatek tudi v njegovem nebesednem delu g reklame pa povedo kaj se propagira in kaj se o tem pove ali so vsi podatki resnicni ali ne ter utemeljijo svoje mnenje kaj zeli sporocevalec doseci pri naslovniku in kako se bo le ta odzval svoje mnenje utemeljijo h besedilo besedno slovnicno razclenijo v besedilu dolocijo stevilo povedi v besedilu podcrtajo pripovedne vprasalne vzklicne povedi ter jih primerjajo med seboj v vprasalni povedi podcrtajo vprasalnico in povedo po kom cem se z njo sprasuje v besedilu podcrtajo trdilne nikalne povedi in jih primerjajo med seboj v besedilu zaznamujejo uvod jedro in zakljucek ter pojasnijo njihovo vlogo v besedilu v besedilu oznacijo odstavke ter pojasnijo zakaj je besedilo razclenjeno na odstavke v besedilu podcrtajo besedo besedno zvezo s prenesenim pomenom ter jo zamenjajo s pomensko prvotno besedo besedno zvezo v besedilu podcrtajo samostalnike in jih izpisejo v slovarski obliki izpisanim samostalnikom dolocijo spol in stevilo opazujejo samostalnike v besedilu ter jim dolocijo stevilo v besedilu podcrtajo pridevnike ter jim dolocijo spol in stevilo na podlagi vprasalnic jih razvrstijo v pomenske skupine v besedilu podcrtajo premi govor ter povedo po cem so ga prepoznali in cemu ga je pisec uporabil preproste primere premega govora pretvorijo v odvisni govor razlozijo pomen dane besede iz besedila opisno s sopomenko proti pomenko v rabi v besedilu opazujejo sklanjanje samostalnikov in pridevnikov z vprasalnicami jim dolocijo sklon v besedilu podcrtajo osebne zaimke in jih izpisejo v slovarski obliki izpisanim osebnim zaimkom dolocijo osebo spol in stevilo osebnim zaimkom v besedilu pa se sklon in nanasalnico v sobesedilu okoliscinah v besedilu podcrtajo osebne glagolske oblike ter jim dolocijo osebo stevilo in spol osebni glagolski obliki ob neubesedenem osebku dolocijo nanasalnico v sobesedilu okoliscinah v besedilu podcrtajo prislove ter jih na podlagi vprasalnic razvrstijo v pomenske skupine v besedilu podcrtajo krajsave ter jih razvezejo naredijo si seznam pogostih krajsav i presodijo ustreznost razumljivost in jezikovno pravilnost besedila popravijo neustreznosti nerazumljivosti nepravilnosti ter ob uciteljevi pomoci pomoci jezikovnih prirocnikov utemeljijo popravke sami pisejo krajsa besedila in sicer opis osebe zivali predmeta pripoved o tem kar so slisali videli doziveli brali opis prostora zgradbe kraja obnovo besedila risanke filma pripoved o tem kar so doziveli opis rastline izdelka naprave obnovo in oceno besedila filma predstave pripoved o tem kar so doziveli pripoved o svojih nacrtih pred pisanjem a ob uciteljevi pomoci izdelajo ogrodje miselnega vzorca a sami razmisljajo kaj vse bi o temi napisali in si izdelajo ogrodje miselnega vzorca b po razlicnih virih iscejo manjkajoce podatke ter jih vpisejo v ogrodje miselnega vzorca med pisanjem osnutka a napisejo naslov in vrsto besedila b miselni vzorec pretvorijo v zapisano besedilo pri tem besedilo clenijo na uvod jedro in zakljucek pri tem besedilo clenijo na odstavke po pisanju osnutka a preberejo besedilo ter najprej sami nato pa ob pomoci ucitelja starsev sosolcev prirocnikov tudi jezikovnih popravijo vsebinske slogovne slovnicne in pravopisne napake b prepisejo besedilo pri tem pazijo na zunanjo oblikovanost zapisanega besedila izboljsujejo citljivost natancnost hitrost in tekocost pisave c svoja besedila primerjajo in presojajo ucenci razvijajo svojo zmoznost logicnega misljenja ter poimenovalno upovedovalno pravorecno in pravopisno zmoznost bogatijo si besedni zaklad a besedam iscejo protipomenke sopomenke nadpomenke in podpomenke b po analogiji tvorijo samostalniske izpeljanke iz pridevnika za nosilca lastnosti in ugotavljajo njihov pomen c po analogiji tvorijo pridevniske izpeljanke iz samostalnika za izvor ter ugotavljajo njihov pomen v besednih zvezah a iz preprostih opisov prepoznajo bitja predmete prostore in jih poimenujejo tudi s sopomenka mi b navedejo cim vec pomenov iste besede in jih ponazorijo v povedi besedni zvezi c povedo kaj vse bi lahko poime novali z dano besedo c po analogiji tvorijo pridevniske izpeljanke iz glagola za namembnost ter ugotavljajo njihov pomen v besednih zvezah d besedne zveze za vrsto naprave prostora zamenjajo s samostalni kom a iz preprostih definicij prepoznajo bitja predmete prostore pojme in jih poimenujejo tudi s sopomenka mi b s preprosto definicijo razlozijo pomen besede npr navedejo nadpomenko in osnovne razloceval ne lastnosti c sopomenkam dolocijo stilno vred nost nevtralno zaznamovano stilno zaznamovani besedi dolocijo ustrezni govorni polozaj c opazujejo besede iste besedne druzine ter jim priblizno dolocijo koren d ob danem korenu navajajo besede iste besedne druzine e v skupini besed podcrtajo besede iste besedne druzine ter jim dolocijo koren prepoznavajo logicna razmerja med dejanji in jih izrazajo z vezniki med dvema dejanjema prepo znajo dobnostno razmerje is to neistodobnost in ga izrazijo istodobnost z veznikom in ali medtem ko neistodobnost pa s prislovom potem ali z veznikom ko med dvema dejanjema prepo znajo vzrocno posledicno raz merje in ga izrazijo vzrok z veznikom ker posledico z veznikom zato med dvema dejanjema prepoznajo namerno razmerje in ga izrazijo z veznikom da ob pogojniku prihodnjiku med dvema dejanjema prepozna jo pogojno razmerje in ga izrazi jo z veznikom ce ob prihodnjiku pogojniku v zaporednih povedih izrazijo isto osebo zival predmet kraj implicitno v osebni glagolski obliki ob izpuscenem osebku a z osebnim zaimkom b s kazalnim zaimkom a z oziralnim zaimkom b s sopomenko z vajami odpravljajo kriticna mesta v prakticnem obvladanju slovnice vadijo razlocno naravno in knjizno govorjenje tu so pozorni zlasti na tezja mesta v knjizni izreki kot so a izgovor e o in ter drugih glasov glede na pokrajinski narecni izgovor b mesto naglasa c stavcni poudarek in intonacija c vezani izgovor nezloznih predlogov vadijo razlocno naravno in knjizno branje vadijo tezja mesta v pravopisu npr zapis u in nezvocnikov na koncu in sredi besede zapis w in na zacetku besede zapis polglasnika tudi pred r prim rjav vrt zapis sklopov lj nj loceno pisanje predlogov izbiro predloga z s in k h pisanje nikalnice ne ob glagolih rabo velike zacetnice v osebnih lastnih imenih in v svojilnih pridevnikih iz njih rabo velike zacetnice v bliznjih znanih zemljepisnih lastnih imenih rabo male zacetnice v vrstnih pridevnikih iz zemljepisnih lastnih imen rabo vejice pri nastevanju in pred obravnavanimi vezniki pisanje glavnih in vrstilnih stevnikov do s stevkami in crkami zapis nezvocnikov sredi besede zapis w in na zacetku besede zapis soglasniskih sklopov zapis polglasnika pred r prim rjav vrt deljenje domacih besed rabo velike zacetnice v eno vecbe sednih slovenskih zemljepisnih lastnih imenih rabo velike zacetnice v izrazih spostovanja rabo velike zacetnice v znanih stvarnih lastnih imenih npr naslovi knjig imena podjetij prireditev rabo male zacetnice v vrstnih pri devnikih iz zemljepisnih lastnih imen rabo male zacetnice v funkcijskih nazivih rabo male zacetnice v imenih praz nikov rabo male zacetnice v imenih jezi kov pisanje glavnih in vrstilnih stevnikov do s stevkami in crkami pisanje prislovov s stevkami rabo vejice pred obravnavanimi vezniki rabo koncnega locila na koncu vec stavcne povedi zapis nezvocnikov sredi besede zapis w in na zacetku besede zapis soglasniskih sklopov zapis polglasnika v soglasniskih sklopih npr gostiln tekem deljenje domacih besed pisanje nikalnice ne ob glagolih in drugih besedah rabo velike zacetnice v eno vecbe sednih slovenskih zemljepisnih last nih imenih v znanih stvarnih lastnih imenih in v izrazih spostovanja rabo male zacetnice v castnih strokovnih funkcijskih nazivih imenih praznikov in jezikov ter v vrstnih pridevnikih iz zemljepisnih lastnih imen pisanje glavnih in vrstilnih stevnikov do s stevkami in crkami rabo koncnega locila na koncu vec stavcne povedi rabo vejice pred obravnavanimi vezniki rabo vejice za zvalniskim clenkovim in medmetnim pastavkom rabo locil v premem govoru s spremnim stavkom pred dobesednim navedkom ali za njim rabo oklepaja pisanje krajsav okrajsav kratic in simbolov vzdrzujejo citljivost in estetskost lastne pisave ter vadijo pisanje in oblikovanje besedil z racunalnikom ucenci spoznavajo vlogo in polozaj slovenskega jezika ter se znajdejo v slovenskem jezikovnem okolju a navedejo pokazejo prvine nebe sednega jezika in pojasnijo kaj se z njimi sporoca ugotovijo da nekateri ljudje uporabljajo vec nebesednega jezika kot drugi b navedejo imena jezikov ki jih poznajo se jih ucijo povedo kateri jezik je zanje materni prvi in kateri je tuji drugi pogovarjajo se o prednostih maternega jezika pred tujim ter o pomenu ucenja tujih jezikov c pogovarjajo se o jezikovnih stikih ki jih imajo sami njihovi starsi sorodniki prijatelji s tujci in povedo kako govorijo z njimi povedo ali poznajo tujce ki znajo slovensko in kako govorijo z njimi slovenci a navedejo imena jezikov ki jih govorijo ljudje v njihovem okolju prepoznavajo poseben polozaj slovenskega jezika v republiki sloveniji tj drzavni jezik ter na delu slovenske istre in prekmurja poseben polozaj italijanskega madzarskega jezika tj uradni jezik b pogovarjajo se o tem ali govorijo doma s prijatelji enako kot v soli z neznanci s tujci navedejo razlike v govorjenju s prijatelji sosolci in z uciteljem neznancem tujcem premisljujejo zakaj govorijo z razlicnimi osebami razlicno pogovarjajo se o okoliscinah rabe knjiznega in neknjiznega jezika c ucenci ki znajo katero drugo narecje pokrajinski pogovorni jezik kot ga govorijo sosolci le tega predstavijo svojim sosolcem ter povedo s kom tako govorijo od koga so se ga naucili a pogovarjajo se o tem da se slovenscina govori tudi zunaj meja republike slovenije in sicer kot zamejci in izseljenci ucenci katerih sorodniki znanci so zamejci izseljenci povedo kje le ti zivijo in kako govorijo npr s kom kje govorijo slovensko s kom kje pa v tujem jeziku b navedejo imena drzavnih jezikov ki jih govorijo ljudje v drzavah ki mejijo na slovenijo izobrazevalni cilji ucenci pridobivajo temeljne jezikoslovne pojme in sicer predvsem na ravni njihove rabe ob besedno slovnicni razclembi zapisanih besedil ucenci spoznavajo naslednje jezikoslovne pojme in izraze zanje sporocevalec naslovnik naslov nagovor datum podpis trdilna nikalna poved lastno obcno ime popravno znamenje anketa neuradno uradno besedilo uvod jedro zakljucek odstavek enopomenka vecpomenka samostalnik spol moski zenski srednji stevilo ednina dvojina mnozina pridevnik kakovostni svojilni vrstni pridevnik samoglasnik soglasnik drzavni uradni jezik narecje prijavnica narocilnica sopomenka protipomenka nadpo menka podpomenka besedna druzina koren sklon imenovalnik rodilnik dajal nik tozilnik mestnik orodnik zaimek osebni zaimek oseba prva druga tretja glagol casovna oblika sedanjik preteklik prihodnjik prislov krajevni casovni nacinovni odvisni govor premi govor spremni stavek dobesedni navedek narekovaj oklepaj krajsava v besedilih prepoznavajo navedene pojme in jih poimenujejo z ustreznimi jezikoslovnimi izrazi ucenci uvrstijo besede med samostalnike pridevnike osebne zaimke glagole prislove in utemeljijo svojo odlocitev navedenim skupinam besed dolocijo osnovne oblikoslovne kategorije ucenci navedejo samoglasnike in soglasnike slovenskega knjiznega jezika locijo pojma glas in crka ter se zavedajo delne nesimetrije v njunem razmerju ucenci razvrscajo besede po abecedi poznajo nekaj osnovnih popravnih znamenj ucenci v konkretnem primeru utemeljijo zapis glasov v besedi rabo velike male zacetnice rabo locil zapis premega govora iv razclenitev operativnih ciljev po razredih pri obravnavi umetnostnih besedil funkcionalni cilji ucenci razvijajo sposobnost branja razumevanja in vrednotenja umetnostnih besedil samostojno tiho berejo literarna besedila berejo mladinske povesti in romane take ki jih je treba brati v vec obrokih in si vsakic priklicati v spomin literarni svet in vse kar se je v njem zgodilo dotlej po poprejsnji pripravi berejo glasno in z glasom so oblikujejo literarno stvarnost berejo glasno brez priprave razvijajo zmoznost ustvarjalnega dialoga z umetnostnim besedilom branje umetnostnega besedila prepoznajo kot poseben polozaj in pripravijo ustrezen model odzivanja literarni svet povezujejo s svojim izkusenjskim svetom razvijajo sposobnost za identifikacijo z eno izmed knjizevnih oseb zmozni so se identificirati s tisto knjizevno osebo ki jim je podobna vsaj v eni konkretni lastnosti oziroma s tisto katere zivljenjske okoliscine so podobne njihovim zmozni so se identificirati s tisto knjizevno osebo ki dozivlja take dogodivscine ki bi si jih zeleli dozivljati sami npr rozman cudezni pisalni strojcek c nöstlinger pozvizgamo se na kumaricnega kralja npr b jurca uhac in njegova druscina npr e kästner emil in detektivi knjizevne osebe sestavljajo domisljijskocutno predstavo knjizevnih oseb tako da upostevajo avtorjev opis in le dodajajo manjkajoce prvine iz svoje izkusnje in domisljije domisljijskocutno predstavo knjizevne osebe si oblikujejo tudi iz posrednih besedilnih signalov npr iz govora o knjizevni osebi ali iz nacina govora knjizevne osebe locujejo glavne in stranske knjizevne osebe oblikujejo lastno stalisce do ravnanja knjizevnih oseb in ga znajo utemeljiti npr l f baum carovnik iz oza npr a goljevscek potovanje z domisljijo npr a lindgren brata levjesrcna zaznavajo tiste znacajske lastnosti knjizevne osebe ki so razvite v nazorno sliko pri posamezni knjizevni osebi zaznavajo vec znacajskih lastnosti ucenci zaznavajo pri knjizevni osebi tudi tako znacajsko lastnost ki se zdi v nasprotju z njeno splosno znacajsko oznako npr negativno lastnost pri sicer pozitivni osebi znacajske lastnosti prepoznavajo tudi iz posrednih besedilnih signalov iz govora osebe in iz govora o osebi npr s makarovic kam pa kam kosovirja npr z petan poslednja vojna njegovega velicanstva npr h c andersen cesarjeva nova oblacila opazijo tudi zorni kot tistih knjizevnih oseb s katerimi se ob spontanem branju ne identificirajo ce jih ucitelj nanje posebej opozori v besedilu samostojno zaznavajo zorne kote vec knjizevnih oseb a jih se ne kombinirajo npr p kovac vezalkine sanje npr a goljevscek ce zmaj pozre mamo npr a ingolic tajno drustvo pgc zaznavajo rabo neknjiznih jezikovnih prvin v besedilu in jih povezujejo s knjizevnimi osebami npr a goljevscek potovanje z domisljijo npr d zupan trije dnevi drekca pekca in pukca smukca motivi za ravnanje knjizevnih oseb ali zakaj kdo kaj stori zaznavajo in razumejo tudi tako ravnanje osebe ki ni v skadu z ravnanjem kot bi ga v sorodni situaciji izbrali sami najdejo razlago za ravnanje knjizevnih oseb ce jo je mogoce izpeljati iz literarnega dogajanja ce ravnanja literarne osebe ni mogoce pojasniti z literarnim dogajanjem seze ucenec po racionalno razlago izven besedilnega sveta predvidi del zgodbe ki ga je po njegovem avtor zamolcal pozabil zapisati npr g rodari ce dedek ne zna pripovedovati pravljic npr s makarovic coprnica zofka npr r dahl matilda razvijajo sposobnost razumevanja in dozivljanja besedilne stvarnosti dogajalni prostor domisljijskocutno predstavo dogajalnega prostora oblikujejo tako da upostevajo avtorjev opis in dodajajo manjkajoce predstave iz svojih izkusenj in iz drugih literarnih del pri oblikovanju domisljijskocutne predstave dogajalnega prostora upostevajo nekatere omejitve ki izhajajo npr iz zemljepisnega zgodovinskega in drugega znanja sposobni so slediti dogajanju na vec dogajalnih prostorih hkrati sposobni so si obdrzati v spominu domisljijskocutno predstavo dogajalnega prostora medtem ko tece dogajanje v drugem dogajalnem prostoru in si jo v nespremenjeni podobi priklicati v prvi plan zavesti ko se literarno dogajanje spet preseli vanj npr l suhodolcan o decku ki je jezdil ograje npr v mal sreca na vrvici npr a lindgren brata levjesrcna dogajalni cas ne zaznavajo vec le casovno zapovrstnega nizanja dogodkov dogajalni casi se v pripovedi lahko prepletajo npr kronoloski in retrospektivni tok dogodkov povezujejo dogajalni cas in prostor npr r dahl matilda npr prezihov voranc prvo pismo npr f bevk pastirci dogajanje sledijo lahko dogajanju na vec dogajalnih prostorih ce iz literarnega besedila ne razberejo vseh potrebnih podatkov pojasnijo prazne prostore tako da si izmislijo dogajanje ki se je verjetno zgodilo knjizevna motivacija literarno dogajanje sprejemajo in razumejo le ce je povezano v trden vzrocno posledicni sistem odstopanja zavracajo razen ce literarno besedilo ni prepoznavno kot fantasticno npr m koren protidezevna juha npr b a novak prizori iz zivljenja stvari npr j swift guliver med pritlikavci avtor pripovedovalec zaznavajo kategorijo pripovedovalca kadar je ta v besedilu naveden zaznavajo da avtor in pripovedovalec nista isto tudi takrat kadar je treba pripovedovalca razbrati iz posrednih besedilnih signalov npr a goljevscek potovanje z domisljijo r dahl carovnice npr f levstik martin krpan knjizevne zvrsti in vrste ob imenu knjizevne vrste si priklicejo v spomin svoje literarnoestetske izkusnje s to knjizevno vrsto na podlagi tega oblikujejo svoja pricakovanja poezija zaznavajo in dozivljajo zvocnost pesmi npr j snoj veronika gre na ples zaznavajo in dozivljajo zvocnost pesmi ter jo povezujejo s podobami ki tvorijo besedilno stvarnost npr j snoj kje pesem prebiva zaznavajo in dozivljajo zvocnost pesmi ter dozivljajo in razumejo vlogo zvocne oblikovanosti besede v pesemskem besedilu opazijo ponavljanja posameznih glasov npr b a novak prebesedimo ob pomoci ucitelja zaznavajo ritem pesmi in ga povezujejo z njeno sporocilnostjo dozivljajo razliko med hitrim in pocasnim ritmom npr m bor pesem o zvezdi zajcek suhi zaznavajo ritem pesmi in ga povezujejo z njeno sporocilnostjo prepoznavajo menjavanje ritma v pesmi glede na spremembo razpolozenja npr k kovic kocija zaznavajo in razumejo povezanost ritma s sporocilnostjo pesmi npr f forstneric hitra pesem zaznavajo rimo kot zvocni lik opazujejo pomenska razmerja med rimanima besedama npr m kosuta morda tudi zabice npr m kuncic markova barka npr n grafenauer poezija interpretativno berejo besedila razumljivo in doziveto recitirajo in deklamirajo pesmi ki so se jih naucili na pamet interptretativno berejo besedila spreminjanje hitrosti registra in barve razumljivo in doziveto recitirajo in deklamirajo pesmi ki so se jih naucili na pamet zaznavajo likovnost besedila in prvine zunanje zgradbe kitica verz npr m kosuta zaseda za medveda zaznavajo likovno podobo in clenjenost besedila dolzina verza stevilo kitic plesi plesi crni kos ljudska zaznavajo likovnost besedila in razlicne dolzine kitic razumejo povezavo med likovnostjo in sporocilnostjo besedila zaznavajo in razumejo likovnost pesmi npr b a novak vogali besede hisa ob branju besedila razvijajo asociativne sposobnosti npr t pavcek kaj vse je tata ob branju besedila razvijajo asociativne sposobnosti dozivljajo custveno in domisljijsko bogastvo pesniskega jezika npr s vegri prijatelj asociativne sposobnosti razvijajo ob branju razlicnih vrst pesmi glede na besedilno stvarnost lirika pripovedna poezija nesmiselnice npr k soster olmer mroz razlikujejo pomensko podobne besede in njihovo rabo glede na sobesedilo npr b stampe zmavc nadobudna budnica rabo sopomenk zaznavajo in opazujejo ob upostevanju custvenih plasti besedila npr s vegri grega ob dozivljanju in razumevanju rabe sopomenk razumejo tudi prvine sloga opisnost custvenost npr o zupancic barcica ob pomoci ucitelja zaznavajo lazje primere besedotvorne inovacije pomanjsevalnice npr m bor zajcek suhi zaznavajo opaznejse primere besedotvorne inovativnosti v pesemskem besedilu npr d zajc vrata zaznavajo primere besedotvorne inovativnosti in jih povezujejo s sporocilnostjo besedila npr b a novak zzzbudilka razumejo primere npr f forstneric dedkova slika razumejo preprostejse metafore ki temeljijo na podobnosti med cleni npr o zupancic breza in hrast razumejo metafore ki temeljijo na podobnosti ter preprostejse metafore ki temeljijo na razmerjih med cleni npr f filipic vse je drugace zaznavajo in dozivljajo rabo nenavadnih besednih zvez npr b stampe zmavc spela carovnica zaznavajo in dozivljajo rabo nenavadnih besednih zvez ter jih povezujejo s sporocilnostjo besedila v besedilu poiscejo okrasni pridevek npr l krakar cesnja v belem zaznavajo in razumejo rabo okrasnih pridevkov opazujejo in dozivljajo posebnosti skladnje besedila dolzina stavkov ponavljanja vecjih sklopov npr desetnica ljudska opazijo rabo stalnih besednih zvez npr n grafenauer neboticniki opazijo rabo stalnih besednih zvez in lazje primere prenovitve kliseja npr n grafenauer usesa zaznavajo in razumejo poosebitev in nagovor npr i minatti pesem o zupancic barcica s pomocjo ucitelja zaznavajo preprosto simboliko npr m dekleva mehke snezinkaste pesniske race npr j murn pesem razumejo temo besedila in novo besedilo primerjajo z ze znanimi besedili na isto temo osrednje teme so otrostvo f lainscek klic v sili zivalski svet m kosuta zaseda za medveda druzina j snoj pticica pa pa oblikujejo svoje stalisce do sporocila pesmi razumejo temo besedila in novo besedilo primerjajo z ze znanimi besedili na isto temo osrednje teme so nenavadna stvarnost plesi plesi crni kos ljudska tradicija in izrocilnost n grafenauer slon misbaba prijateljstvo m kuncic markova barka razumejo temo besedila in novo besedilo primerjajo z ze znanimi besedili na isto temo osrednje teme so odrascanje in vrstnistvo t pavcek junak stvarnost kot pustolovscina skrivnost d zajc numizmatiki ustvarjalnost b a novak prebesedimo proza dozivljajo naslednje prozne vrste in zanre pravljica ljudska pravljica ljudske pravljice formalni zacetek in konec prepovedi zapovedi in prerokbe pravljicna stevila tipicne pravljicne osebe klasicne slovenske ljudske pravljice tipcni motivi in osebe zivalske pravljice tuje ljudske pravljice z znacilnimi motivi slovenske narodne pravljice zlata ptica sto najlepsih pravljic iz slovenske in svetovne literature tisoc in ena noc klasicna avtorska pravljica npr b magajna brkonja celjustnik npr h c andersen mala morska deklica npr f milcinski pravljice o wilde srecni kraljevic sodobna avtorska pravljica npr b stampe zmavc ure kralja mina npr s makarovic coprnica zofka fantasticna pripoved npr v pecjak drejcek in trije marsovcki l baum carovnik iz oza npr r dahl carovnice p l travers mary poppins npr a lindgren brata levjesrcna realisticna kratka pripovedna proza npr t seliskar mule l suhodolcan o decku ki je jezdil ograje npr f milcinski butalci f francic kaj je rekla mama npr s pregl geniji v dolgih hlacah realisticna povest in realisticni roman s tematiko iz vsakdanjega zivljenja pustolovska povest pustolovski roman mladinska detektivka v trivialni in leposlovni varianti npr sempe goscinny nikec npr c nöstlinger pozvizgamo se na kumaricnega kralja npr p kovac urske so brez napake npr l lowry anastazija krupnik npr b jurca uhac in njegova druscina l suhodolcan stopinje v zraku npr t brezina zmaj strasi opolnoci fantom na soli ura v stolpu bije trinajst npr a ingolic tajno drustvo pgc npr e kästner dvojcici emil in detektivi npr b dolinar detektivi na jeklenih konjickih npr b novak zelena posast ninina pesnika dva super spon dramatika samostojno berejo besedilo razclenjeno na vec prizorov po vlogah poiscejo primeren glas za osebo ki jo predstavljajo besedilo uprizorijo v razredu pri skupinskem glasnem branju tekoce in razumljivo berejo besedilo po vlogah ter spreminjajo hitrost barvo in register govora glede na spremembo razpolozenja kake dramske osebe besedilo uprizorijo v razredu npr b a novak v ozvezdju postelje npr a goljevscek ce zmaj pozre mamo npr z petan starsi naprodaj prepoznajo zgradbo dramskega besedila oznaka govorecega in njegovega govora oznaka prostora prepoznajo zgradbo dramskega besedila oznaka govorecega in njegovega govora oznaka prostora oznake custvenega stanja oziroma sprememb ter druge oznake osebe na primer izgled ucenci poslusajo pripovedovanje in branje literature ucenci gledajo dozivljajo vrednotijo gledaliske predstave in filme ucenci ohranijo in razvijajo interes za poslusanje proze poslusajo uciteljevo pripovedovanje tistih proznih oblik ki so bile po svojem nastanku namenje pripovedovanju poslusajo in prepoznavajo znacilnosti ljudske pravljice ter jo razlikujejo od realisticne pripovedi poslusajo slovenske ljudske pravljice in prepoznavajo njihove tipicne lastnosti tipicno slovenske pravljicne osebe pravljicne motive pravljicno struktur poslusajo pravljice drugih narodov sveta in primerjajo njihove znacilnosti z znacilnostmi slovenskih ljudskih pravljic anticne pripovedke medpredmetni projekt z zgodovino poslusajo uciteljevo branje kratke pripovedne proze in proznih odlomkov iz berila oblikujejo domisljijskocutne predstave knjizevnih oseb literarnega prostora in literarnega dogajanja sestavljajo pomene in besedilo vrednotijo po metodi dolgega branja dozivijo skupaj vsaj dve besedili vsako leto eno fantasticno in eno realisticno ohranijo in razvijajo interes za poslusanje poezije zaznavajo in dozivljajo zvocnost pesmi ob poslusanju interpretativnega branja pesmi branje sosolca uciteljevo branje poslusanje posnetka ob poslusanju dozivljajo zvocnost pesmi ter jo povezujejo s podobami ki tvorijo besedilno stvarnost zaznavajo ritem na menjave ritma se custveno odzovejo zaznavajo ritem pesmi in ga povezujejo z njeno sporocilnostjo zaznavajo menjavanje ritma v pesmi glede na spremembo razpolozenja zaznavajo rimo kot zvocni lik ponovijo rimane besede in ob tem ze vecje dele verza razvijajo sposobnosti za sprejemanje dozivljanje in vrednotenje gledaliske predstave ogledajo si vsaj po eno gledalisko in vsaj po eno lutkovno predstavo v vsakem letu lahko tudi na videoposnetku gledaliski dogodek primerjajo z branjem besedila razlikujejo glavne in stranske osebe gledaliske lutkovne predstave in zaznavajo njihove lastnosti custvena stanja zaznavajo sestavine gledaliske lutkovne predstave gledalisce gledalci oder igralci dogajanje zacetek in konec predstave lutke in vrste lutk ogledajo si vsaj po eno gledalisko predstavo v vsakem letu lahko tudi na video posnetku zaznavajo in dozivljajo prvine gledaliskega dogodka igralec vloga luc scena kostumi glasbena oprema razvijajo sposobnost dozivljanja radijske igre poslusajo radijsko igro oblikujejo domisljijskocutne predstave oseb na podlagi zaznavanja govora in zvocne opreme radijskega besedila razvijajo sposobnosti za sprejemanje vrednotenje in dozivljanje trivialnega in estetskega filma dozivljajo trivialni in estetsko polnovredni film dozivljajo in razlikujejo trivialni in estetsko polnovredni film opazujejo kliseiziranost trivialnega filma ucenci pisejo neliterarna polliterarna in literarna besedila sposobnost identificiranja z eno izmed knjizevnih oseb knjizevna oseba v pripovedih upovedijo svojo domisljijskocutno predstavo knjizevnih oseb tako da kopicijo prilastke in uporabijo primere zapisujejo svoje domisljijskocutne predstave knjizevnih oseb tako da avtorjevim podatkom dodajajo elemente iz svoje realne izkusnje in predstave iz drugih literarnih in filmskih svetov podobo knjizevne osebe upovedujejo tudi s pomocjo posrednih besedilnih signalov ustvarjajo svoje domisljijske svetove odlocajo se katere znacajske lastnosti bodo prisodili svoji glavni knjizevni osebi in na kak nacin bodo izbrano karakterno lastnost custveno stanje upovedili da jih bo bralec zgodbe razumel v svojem literarnem svetu pisejo tudi o takih osebah pri katerih je ena znacajska lastnost v nasprotju z njeno splosno znacajsko oznako npr negativna lastnost pri sicer pozitivni osebi znacajske lastnosti izrazajo tudi s posrednimi besedilnimi signali z govorom osebe in z govorom drugih oseb o osebi pisno pripovedujejo zgodbo tudi z zornega kota tistih knjizevnih oseb s katerimi se ob spontanem branju ne identificirajo pisno pripovedujejo zgodbo vsak z zornega kota druge knjizevne osebe te zgodbe primerjajo tako zacenjajo opazati da vidijo dozivljajo knjizevne osebe literarni svet vsaka na svoj nacin in ugotavljajo kako to vpliva na potek literarnega dogajanja zaznavajo rabo neknjiznih prvin v besedilu in jo povezujejo s knjizevnimi osebami v pisni pripovedi uporablja neknjizne prvine in z njimi posreduje informacije o svoji knjizevni osebi motivi za ravnanje knjizevnih oseb ali zakaj kdo kaj stori pisejo zgodbe kaj bi bilo ce bi jaz enkrat in pripovedujejo zgodbo v kateri glavna oseba ravna kot sami nikoli ne bi na ta nacin ob branju literature zaznavajo in razumejo tudi tako ravnanje osebe ki ni v skadu z ravnanjem kot bi ga v sorodni situaciji izbrali sami zapisujejo manjkajoce dele zgodbe ce v besedilu ni zunanjih podatkov ki bi pojasnjevali ravnanje knjizevne osebe zapisejo racionalno razlago dopolnijo literarni svet predvidijo dele zgodbe ki jih je avtor zamolcal pozabil zapisati dogajalni prostor pisno oznacujejo dogajalni prostor na podlagi avtorjevega opisa in lastnih domisljijskih dopolnil napisejo besedilo ki se dogaja na podobnem dogajalnem prostoru pri opisovanju domisljijskocutne predstave dogajalnega prostora ze upostevajo omejitve ki izhajajo iz zemljepisnega zgodovinskega in drugega znanja ob branju zapisujejo podatke o dogajalnem prostoru na dogajalni trak nato opisejo kljucne dogajalne prostore dogajalni cas dogajalni cas v svoji pripovedi upovedujejo tako da omenjajo predmete okoliscine znacilne za takratno obdobje dogajalni cas so sposobni upovediti tudi s posrednimi besedilnimi podatki npr arhaizmi t j omembami stvari ki jih v danasnjem svetu ni mogoce vec najti pisejo zgodbe ki se dogajajo v prihodnosti razlicno oddaljenih preteklostih in v casovno nedefiniranih fantasticnih svetovih dogajanje pisejo premico dogajanja neke vrste zgodovinski trak literarnega dogajanja in z njeno pomocjo spremljajo literarno dogajanje pisejo okvirno zgodbo pisejo retrospektivno zgodbo v skupini npr kot podajanko pisejo roman s pramenasto zgradbo znajo zapisati obnovo literarnega dogajanja tudi ce to v literarnem delu ki ga obnavljajo ne tece cisto kronolosko okvirna zgodba pramenasta zgradba retrospektivna zgradba resnicnost fikcija pisejo realisticne fantasticne in nesmiselne zgodbe pri tem izberejo ustrezen motivacijski sistem avtor pripovedovalec literarno besedilo pripovedujejo kot bi ga pripovedovala zdaj glavna in potem ena izmed stranskih knjizevnih oseb v zacetni fazi naj bosta osebi razlicnega spola ucenci tako spoznajo da avtor in pripovedovalec v literaturi nista istovetna knjizevne zvrsti in vrste poezija pisejo zvocno ucinkovite kombinacije besed onomatopoija zvocno slikanje ter opazujejo dozivljanje zanimivih zvocnih nizov pisejo zvocno zanimive besede opazujejo svoje dozivljanje povezanosti pomena in zvoka pisejo rimane verze likovno oblikujejo tematski besedni asociogram razporejajo besede po papirju v likovno pesem posnemajo likovnost konkretne pesmi pisno nizajo asociacije ob kaki opazni besedi razvijajo asociativne sposobnosti ob pisnem odzivanju na prvine pripovedne lirske in nonsensne poezije nizajo sopomenke in se zavedajo razlicne custvene obarvanosti besede tvorijo sopomenske nize in opazujejo njihovo rabo glede na custvene plasti besedila po vzorcu ali samostojno tvorijo nove besede tvorijo zahtevnejse besede ter opazujejo povezave s sporocilnostjo tvorijo primere in upovedujejo lastno razumevanje teh prvin besedila tvorijo preprostejse metafore ki temeljijo na podobnosti med cleni opazujejo njihovo ucinkovanje v besedilu tvorijo metafore ki temeljijo na podobnosti ter preprostejse metafore ki temeljijo na razmerjih med cleni tvorijo nenavadne besedne zveze besede nakljucno povezujejo nizajo prilastke ob opazni besedi tematskem jedru tvorijo nenavadne besedne zveze ter na podlagi takih zvez tvorijo krajse besedilo samostojno tvorijo besedne zveze z okrasnim pridevkom posnemajo skladnjo besedila dolzina povedi ponavljanje vecjih sklopov besedilo primerjajo z ze znanimi besedili na isto temo strnjeno ali ustvarjalno povzemajo vsebino besedila tvorijo lastna besedila na podlagi osrednjih tem za posamezni razred proza pravljica ljudska pravljica pisejo pravljice pri tem uporabljajo naslednje strukturne elemente formalni zacetek pravljice formalni konec pravljice dvodelna tridelna struktura taka pri kateri se dogajanje dvakrat trikrat ponovi ponavadi vsakic drugi knjizevni osebi preteklik prepovedi zapovedi prerokbe pravljicno stevilo tipicne pravljicne osebe ustvarjene po principu kombinacije pisejo tipicno slovenske pravljice s tipicno slovenskimi pravljicnimi motivi in tipicno slovenskimi pravljicnimi osebam npr rojenice sojenice povodni moz kaca z belo kronico obiscejo starejse ljudi v svojem kraju in zapisejo pravljice ki so jih ti slisali kot otroci pisejo okvirne pravljice pri tem posnemajo slog npr arabskih pravljic in vanje vpletajo elemente znacilne zanjo npr leteca preproga duh v steklenici sezam klasicna avtorska pravljica pisejo pravljice ki so oblikovane po vzoru klasicnih avtorskih pravljic pisejo zivalske pravljice pravljice katerih glavni junaki so cudezna bitja in pravljice v katerih ozivijo predmeti pisejo narobe pravljice kombinacije dveh pravljic nadaljevanja pravljic sodobna avtorska pravljica pisejo pravljice ki so oblikovane po vzorcu sodobne avtorske pravljice dogajanje je razpeto med realni in fantasticni svet fantasticna pripoved ucenci pisejo fantasticno pripoved pri tem upostevajo njene naslednje znacilnosti dogajanje na dveh ravninah realni in fantasticni prehajanje iz realne v fantasticno ravnino je mogoce razloziti z razlogi ki veljajo v realnem svetu v fantasticnem svetu veljajo zakoni otrokovih zelja pripoved se zakljuci s povratkom v realni svet ki je prav tako pojasnjen z v realnosti veljavnimi razlogi predlagamo projektno delo realisticna kratka pripovedna proza pisejo realisticne zgodbe v katerih veljajo zakonitosti realnega sveta in v katerih je dogajanje povezano v trden vzrocno posledicni sistem pisejo realisticne zgodbe v katerih so glavne knjizevne osebe otroci ki se zapletajo v dogodivscine ki se otrokom v vsakdanjem svetu ne dogajajo obiscejo starejse ljudi v svojem kraju in zapisejo njihove resnicne zgodbe iz preteklosti pisejo zgodbe v katerih glavni junaki otroci resujejo probleme pri katerih so odrasli odpovedali realisticna povest in realisticni roman s tematiko iz vsakdanjega zivljenja pustolovska povest pustolovski roman kriminalna povest kriminalni roman pisejo z zakoni trivialnega romana omejena pustolovska kriminalna ali znanstvenofantasticna besedila v skupinah ali kot podajanko dramatika dramatizirajo prozno besedilo risejo osnutke lutk in scene dramatizirajo prozno besedilo upostevajo posebnosti dramatike ter pripravijo predlogo za uprizoritev v razrednem gledaliscu samostojno ali v skupini oblikujejo skice za sceno in kostume pisejo predlogo za radijsko igro in si zapisujejo osnutke za zvocno kuliso ucenci recitirajo pripovedujejo in dramsko oblikujejo literaturo ucenci govorno upovedujejo svoje domisljijske svetove in pripovedujejo o svojih literarnoestetskih izkusnjah ucenci upovedujejo svoje domisljijske svetove in pri tem razvijajo domisljijskocutne predstavne zmoznosti razvijajo motivacije za literarnoestetska dozivetja poglabljajo literarnoestetska dozivetja posredno izrazajo svoja literarnoestetska dozivetja pripovedujejo o svojih realnih in estetskih izkusnjah ucenci se custveno pripravijo na ustvarjalni dialog z literarnim besedilom spomnijo se ustreznih dogodkov iz svojega zivljenja in custev ki so jih spremljala upovedujejo analogije k literarnim motivom in se tako blizajo literarni temi proza ohranjajo in razvijajo interes za pripovedovanje literature pripovedujejo ljudsko prozo pri tem razvijajo lastnosti zanimivega dozivetega na naslovnika usmerjenega pripovedovanja poezija tvorijo zvocno ucinkovite kombinacije besed onomatopoija zvocno slikanje zvocnost povezujejo s predstavami ki jih vzbujajo zanimivi zvocni nizi izgovarjajo zvocno zanimive besede in opazujejo povezanost zvocne oblikovanosti in pomena besede razredno gledalisce igrajo vloge iz besedila razclenjenega na vec prizorov poiscejo primeren glas za osebo ki jo predstavljajo dramski prizor opremijo s sceno glasbeno spremljavo kostumi dramatizirajo zamenjujejo vloge in opazujejo besedilno stvarnost z zornih kotov knjizevne osebe s katero se prvotno niso identificirali pripravijo odrsko postavitev mladinske gledaliske igre po skupinah npr vsaka skupina eno dejanje ali vse skupine postavitev iste enodejanke predlagamo projektno delo neposredno po branju dramskega besedila oziroma ogledu gledaliske lutkovne predstave oziroma poslusanju radijske igre opisujejo svoje dozivljanje elementov besedila uprizoritve opisujejo zgradbo dramskega besedila oziroma gledaliskega dogodka dramske prizore iz berila uprizarjajo v obliki namiznega gledalisca fantasticna prozna besedila preoblikujejo v dramsko besedilo izdelajo lutke dramatizirajo radijska igra prozna besedila iz berila zapisejo v obliki snemalne knjige za radijsko igro v skupinah posnamejo na magnetofonski trak pripravijo oblikujejo po moznosti pa tudi posnamejo radijsko igro predlagamo projektno delo izobrazevalni cilji ucenci spoznavajo kanon mladinske knjizevnosti s makarovic b a novak t pavcek slovenske narodne pravljice in pripovedke l suhodolcan h c andersen ucenci razumejo in pravilno uporabljajo naslednje strokovne izraze ritem lirsko pripovedno dramsko besedilo poosebitev zvocno slikanje pesniski jezik okrasni pridevek knjizevna oseba glavna sopomenka primera radijska igra besedna zveza stalna besedna zveza recitacija deklamacija sodobna pravljica igralec vloga tema zivalska pravljica umetnisko besedilo trivialno besedilo ljudska pesem knjizevna oseba glavna stranska kriminalka ljudska pravljica dogajalni cas pustolovska zgodba gledaliska lutkovna predstava dogajalni prostor strip risani film risanka fantasticna pripoved mladinska povest mladinski roman televizijska igra nadaljevanka dejanje prizor trivialna mladinska povest trivialni mladinski roman reziser scena kostumi film filmska kriminalka pustolovski film predlagana besedila za uresnicevanje ciljev pesnistvo m kosuta morda tudi zabice zaseda za medveda plesi plesi crni kos ljudska n grafenauer poezija usesa m bor pesem o zvezdi zajcek suhi l krakar cesnja v belem f filipic vse je drugace f lainscek klic v sili ledene roze m kuncic markova ladja b a novak prebesedimo zzzbudilka vogali besede hisa j snoj veronika gre na ples pticica pa pa s vegri prijatelj d zajc numizmatiki b stampe zmavc spela carovnica nadobudna budnica t pavcek vesoljec k soster olmer mroz f forstneric dedkova slika k kovic kocija f forstneric hitra pesem t pavcek kaj vse je tata o zupancic breza in hrast t pavcek junak n grafenauer krokodili n grafenauer neboticniki peki slon misbaba desetnica ljudska m dekleva mehke snezinkaste pesniske race o zupancic na jurjevo barcica j snoj kje pesem prebiva j murn pesem d zajc vrata l krakar jesen i minatti pesem prozna besedila f bevk lukec in njegov skorec prezihov voranc prvo pismo a ingolic tajno drustvo pgc l suhodolcan levi in desni klovn f francic skarabeji in otroska srca s pregl geniji v kratkih hlacah geniji v dolgih hlacah ce bi in ce ne bi m koren protidezevna juha m mate babica v supergah f levstik martin krpan p kovac vezalkine sanje v mal sreca na vrvici film f s finzgar gospod hudournik s makarovic kam pa kam kosovirja s pregl prirocnik za klatenje odprava zelenega zmaja b dolinar detektivi na jeklenih konjickih v pecjak drejcek in trije marsovcki f milcinski butalci f milcinski pravljice desetnica j vandot kekec film s makarovic coprnica zofka f bevk pastirci t seliskar mule p kovac urske so brez napake p zidar kukavicji mihec film j trdina vile a goljevscek cudozgodbe m dolenc strupena brigita s rozman cudezni pisalni strojcek b jurca uhac in njegova druscina b novak zelena posast zaljubljeni vampir super spon b stampe zmavc ure kralja mina popravljalnica igrac l suhodolcan na vecerji s krokodilom rumena podmornica stopinje po zraku d zupan trije dnevi drekca pekca in pukca smukca tri skrivnosti drekca pekca in pukca smukca tri noci drekca pekca in pukca smukca f francic ulica svobode b jurca vohljaci in prepovedane skrivnosti p wrightson strahec c nstlinger pozvizgamo se na kumaricnega kralja r dahl carovnice e kstner dvojcici emil in detektivi leteca ucilnica l baum carovnik iz oza mamka brsljanka svetovne ljudske pripovedi a lindgren detektivski mojster blomkvist brata levjesrcna sempe goscinny nikec l lowry anastazija krupnik j swift guliver med pritlikavci g rodari ce dedek ne zna pripovedovati pravljic p l travers mary poppins c in m lamb pripovedke iz shakespeara l carrol alicine dogodivscine j horvat waitapu m twain prigode toma sawyerja a lindgren ronja h c andersen mala morska deklica film h c andersen deklica z vzigalicami cesarjeva nova oblacila h c andersen snezna kraljica e blyton pet prijateljev tri dela ali skrivnosti tri dela tisoc in ena noc film c nostlinger zgodbe o francu t brezina zmaj strasi opolnoci fantom na soli ura v stolpu bije trinajst g mebs nedeljka m ende carobni napoj a bahdaj pozor crna marela o wilde srecni kraljevic in druge pravljice dramska besedila f rudolf vrabec zivzav najde prijatelja p golia jurcek a ingolic tajno drustvo pgc b a novak v ozvezdju postelje a goljevscek ce zmaj pozre mamo f bevk bedak pavlek j zmavc domaca naloga m dekleva magnetni decek sanje o govoreci cesnji z petan starsi naprodaj m kosuta vitez na obisku b a novak prizori iz zivljenja stvari m dekleva lenca flenca v pecjak drejcek in trije marsovcki z petan poslednja vojna njegovega velicanstva iv didakticna priporocila in medpredmetne povezave pri predmetu slovenscini ucenci tvorijo govorijo pisejo sprejemajo poslusajo berejo in razclenjujejo svoji starosti sporazumevalnim in spoznavnim domisljijskim zmoznostim izkusnjam in zanimanju ustrezna neumetnostna in umetnostna besedila tako dejavno razvijajo svoje sporazumevalne spoznavne in ustvarjalne zmoznosti ter si uzavescajo temeljne razlike v sprejemanju tvorjenju in zgradbi neumetnostnih in umetnostnih besedil izhodisce pouka pri predmetu slovenscina je torej neumetnostno oz umetnostno besedilo delu z neumetnostnim besedilom je namenjenih ur predmeta delu z umetnostnim besedilom pa ker se neumetnostna besedila tvorijo sprejemajo in razclenjujejo drugace kot umetnostna in ker zelimo ucitelje opozoriti na drugacno delo z njimi ter na drugacne medpredmetne povezave so cilji pri obravnavi neumetnostnih in umetnostnih besedil navedeni loceno pri obravnavi neumetnostnih besedil se predmet povezuje z ucencevimi izkusnjami in predznanjem ter z vsebinami in dejavnostmi pri spoznavanju okolja oz pri naravoslovnih in druzboslovnih predmetih ucenci namrec govorijo pisejo prikazovalna besedila o sebi in svojem druzbenem oz naravnem okolju ter poslusajo berejo in razclenjujejo poljudnoznanstvena besedila ob tem pa tudi nebesedne dele teh besedil kot so preglednice grafikoni ipd predmet slovenscina vsebuje tudi prvine t i medijske vzgoje ucenci namrec poslusajo in berejo tudi propagandna medijska besedila didakticno priporocljiva sistema sta zato predvsem celostni pouk in projektno ucno delo izbira ucne oblike je v triletju osnovne sole odvisna od dejavnosti in naloge ki jo uresnicujemo pri pouku ceprav je didakticno lahko ustrezna tako frontalna npr poslusanje oddaje po radiu uciteljev uvod v novo ucno snov kot individualna npr tiho branje pregledovanje napak ponovno pisanje besedila oziroma skupinska oblika dela npr sestavljanje miselnega vzorca bi morali skrbeti predvsem za vecji delez skupinskega dela v manjsih skupinah ali dvojicah ucenci namrec razvijajo zmoznosti in znanje ob aktivnih oblikah ucenja kot so sodelovalno ucenje ucenje z odkrivanjem in problemsko ucenje tako dejavno razvijajo svojo zmoznost za dvogovorno sporazumevanje npr razpravljajo o problemu usklajujejo mnenja oblikujejo skupno mnenje ga predstavijo drugim in ga zagovarjajo ter jo nadgrajujejo z nacrtnim in vodenim dvogovornim sporazumevanjem v uradnih govornih polozajih npr z igro vlog posnemanjem zapisanih besedil ipd ucenci se usposabljajo tudi za sprejemanje in tvorjenje ustnih in pisnih neumetnostnih besedil pri poslusanju branju se navajajo na razmisljujoce in kriticno sprejemanje besedil ter na utemeljevanje svojega mnenja o njem pri govorjenju pisanju pa na to da je tvorjenje besedila nacrtovana dejavnost pri kateri je treba upostevati naslovnika ter obvladati temo o kateri se govori pise ter poimenovalne moznosti in zakonitosti jezika v katerem se naslovniku kaj sporoca ker je zmoznost sprejemanja in tvorjenja besedila odvisna od jezikovne zmoznosti ucenci z lastno dejavnostjo ne pa z opisovanjem abstraktnega jezikovnega sestava oz z navajanjem slovnicnih pravorecnih pravopisnih ipd pravil razvijajo svojo zmoznost logicnega misljenja ter poimenovalno upovedovalno pravorecno in pravopisno zmoznost ter odpravljajo najpogostejse slogovne poimenovalne slovnicne govorne in pisne napake pri obravnavi zapisanih besedil pa zacnejo opazovati tudi besedno slovnicno zgradbo besedila in sicer tako da v njem najdejo opisano oz z jezikoslovnim izrazom poimenovano jezikovno prvino ji dolocijo vlogo pomen stilno vrednost obliko ipd jo uvrstijo v doloceno kategorijo ter to uvrstitev utemeljijo ucenci v vodenih pogovorih razmisljajo o dusevnostnih in druzbenih vidikih jezika npr o prednostih maternega jezika pred drugimi jeziki o polozaju slovenskega jezika in drugih jezikov v republiki sloveniji in drugod o pokrajinski razclenjenosti slovenskega jezika ter o okoliscinah rabe knjiznega in neknjiznega jezika ipd razmerje med sporazumevalnimi dejavnostmi pri obravnavi neumetnostnih besedil so enako pomembne in tako zastopane vse stiri sporazumevalne dejavnosti pri delu v soli zlasti poslusanje in govorjenje saj prevladuje sodelovalno ucenje deloma tudi branje kot izhodisce za ustno pomensko pragmaticno vrednotenjsko in besedno slovnicno razclenjevanje besedil ko ucenci obvladajo tehniko branja se branje v soli odstotkovno zmanjsa povecuje pa se delez dejavnosti pri katerih ucenci dejavno sodelujejo ustvarjajo nove izdelke primerjajo mnenja se o njih pogovarjajo ugotavljajo razlike iscejo vzroke zanje pri domacem delu prevladujeta branje in zlasti pisanje z dejavnostmi pred in med pisanjem osnutka ter po njem s prepisovanjem popravljenega besedila tudi kot priprava na govorni nastop obravnava neumetnostnih besedil v soli zajema naslednje faze pred poslusanjem gledanjem oz branjem napoved vrste in teme besedila ki ga bodo poslusali in gledali oz brali temu sledi pogovor o ucencevih pricakovanjih izkusnjah ipd ob napovedani vrsti in temi besedila ce ucitelj presodi da ucenci nekaterih kljucnih besed ne bodo razumeli jih razlozi vsaj dvakratno poslusanje in gledanje oz branje besedila pri tem so pozorni na govorca in govorjeno oz zapisano besedilo poslusanju branju oz dejavnostim po poslusanju gledanju branju tj pomenski pragmaticni vrednotenjski in besedno slovnicni razclembi besedila sledi tvorjenje podobnega besedila bodisi kot govorni nastop bodisi kot pisanje besedila iste vrste ali z isto podobno temo to dejavnost ucenci nadaljujejo dopolnijo doma obravnava umetnostnih besedil tudi v drugem triletju osnovne sole temelji na komunikacijskem modelu knjizevne vzgoje njen glavni cilj je ohranjanje ucencevih interesov za branje in poslusanje umetnostnih besedil ter razvijanje sposobnosti ustvarjalnega dialoga z umetnostnim besedilom ker prihaja pri otrokovem bralnem razvoju med osmim in dvanajstim letom zelo pogosto do nastanka individualnih literarnih interesov usmerjenih v prozno literaturo z napeto pogosto kriminalno pustolovsko zgodbo se kaze smotrno uvrscati tovrstna besedila tako leposlovna kot polliterarna in trivialna tudi v solsko knjizevno vzgojo ob tem v drugem triletju sistematicno gojimo in razvijamo tudi ucencev interes za fantasticno literaturo ljudsko pravljico avtorsko pravljico in fantasticno pripoved ter ucence hkrati spodbujamo h kreativnemu poustvarjanju literature in k ustvarjanju lastnih domisljijskih svetov posebno skrbno oblikujemo v drugem triletju srecanja s poezijo saj se sicer utegne zgoditi da se interes zanjo utopi v ucencevi za to obdobje znacilni usmerjenosti v napeto zgodbo solsko branje poezije in knjizevna vzgoja sploh mora ostati osredinjeno na ucenca kar pomeni da je najpomembnejsa uciteljeva naloga posredovati ohraniti otrokovo prepricanje da se clovek v knjizevnosti srecuje predvsem tudi s samim seboj prav spoznanje da je v knjizevnosti mogoce najti koscek sebe svojega sveta svojih misli svojih zelja je namrec najmocnejsa motivacija za branje leposlovja sploh literarna vzgoja osredinjena na ucenca se uresnicuje z naslednjimi didakticnimi koraki na stopnji motivacije za branje umetnostnega besedila pripravljamo ucence na srecanje s knjizevnim svetom tako da jih spodbujamo k pripovedovanju o njihovih izkusnjah o tistih vsebinah njihovega spomina ki so povezane s temo umetnostnega besedila na ta nacin ucenci zdrsnejo v razpolozenje podobno tistemu ki ga bodo srecali v umetnostnem besedilu ali drugace receno ker bodo za srecanje s knjizevnostjo pripravili ustrezna pricakovanja je velika moznost da se bodo v umetnostnem besedilu srecali s samim seboj tako motivirani ucenci zlahka najdejo t i vrata za identifikacijo tisti del besedila ki predstavlja polje enakosti podobnosti med njimi in za identifikacijo izbrano knjizevno osebo preko mehanizma identifikacije se ucenec v mislih preseli v knjizevno osebo in potopljen vanjo domisljijskocutno dozivlja knjizevni svet in dogajanje v njem tako intenzivno kot bi se zgodba dogajala njemu samemu v drugem triletju je ucencevo sposobnost dozivljanja v knjizevnosti upovedene stvarnosti mogoce spodbuditi tudi k zaznavanju knjizevnega dogajanja z zornih kotov tistih knjizevnih oseb s katerimi se sicer ne identificira ucenci tako polneje zaznavajo vzroke ki poganjajo knjizevno dogajanje razvita sposobnost opazovanja knjizevnega sveta z zornega kota neidentifikacijske figure usposablja ucenca da vidi tudi svoje realne zivljenjske polozaje s perspektive drugih udelezencev in ne le s svojega torej egocentricnega zornega kota tako ucenec v realnem zivljenju presega egocentrizem ob branju literature pa se seveda povecuje tudi njegova zmoznost zaznavanja enakosti med realno izkusnjo in knjizevnim svetom vrata za identifikacijo ob ucencevem srecevanju z literaturo ucitelj nikakor ne sme spregledati dejstva da besedilnega pomena literarnega besedila ne more sestaviti namesto ucenca nihce drug upostevajoc to nacelo mora ucitelj ucencem vsakemu ucencu dovoliti da si na mestih kjer mu avtor ne pojasni dovolj nazorno vzrokov motivov za ravnanje knjizevnih oseb sam izmisli tiste dele zgodbe ki se mu zdijo verjetna razlaga za to zakaj kdo v besedilu kaj stori tako iz lastne izkusnje izpeljano razlaganje vzrokov za literarno dogajanje je namrec pogojeno s trenutno stopnjo ucencevega bralnega razvoja in ga ni mogoce nadomestiti z uciteljevim z vidika odraslega pravilnejsim pojasnjevanjem ne da bi pri tem zatrli otrokov interes za branje knjizevnosti razmerje med sporazumevalnimi dejavnostmi ucenci ob srecevanju z umetnostnim besedilom razvijajo vse stiri sporazumevalne dejavnosti branje in poslusanje ter pisanje in govorjenje se v okviru vsake ucne enote prepletajo in so usmerjeni k istim ciljem tako lahko ucenci na stopnji motivacije torej priprave na branje npr tomsiceve zgodbe strasno strasni strah drug drugemu v dvojicah ali po skupinah pripovedujejo kdaj so se sami nazadnje strasno ustrasili lahko pisejo asociogram na temo strah lahko pa jim pripravimo pristno dozivetje npr skrivaj pocimo balon ucence ustrasimo in se nato z njimi pogovarjamo o strahu o tem kako se obcuti in o tem koga je kdaj cesa strah ob prvem stiku z besedilom se drzimo pravila da ucencem prozo in dramatiko pripovedujemo pesem pa deklamiramo zato da si ucenci najprej potesijo svojo radovednost za zgodbo in zato ker je pripovedovanje sugestivnejse od branja in jo nato se preberemo sledi individualno branje ucencev tudi na stopnji interpretacije vrednotenja izbiramo knjizevnemu besedilu ustrezno dejavnost oz ustrezne dejavnosti metodo pogovora kombiniramo z metodo usmerjenega tihega branja npr iskanja tistih delov besedila ki so jih ucenci prezrli in ki utemeljujejo dokazujejo zakaj je predlagani pomen besedila verjetno pravi in zakaj drugi ni lahko pa uporabimo igro vlog ali metodo glasnega branja delov besedila da bi npr z glasovnim oblikovanjem govora knjizevne osebe izluscili njeno razpolozenje ali postavili domneve o njenem znacaju na stopnji poglabljanja dozivetja govorno in pisno s pomocjo risbe ali dramatizacije ucenci poustvarjajo literarno besedilo ustvarjajo svoje knjizevnemu besedilu analogne domisljijske svetove ali nadgrajujejo tistega s katerim so se srecali ob branju besedila skratka uciteljeva odlocitev o tem katero dejavnost bo izbral za priblizevanje ciljem knjizevne vzgoje je odvisna od umetnostnega besedila ter od njegove presoje interesov in nagnjenj njegovih ucencev velja le splosna usmeritev da so vse stiri sporazumevalne dejavnosti med seboj uravnotezene proti koncu triletja seveda narasca delez otrokovega samostojnega tihega branja tako v soli kot tudi izven nje in to da pisanje in govorjenje nista cilj knjizevnega pouka temvec metodi sredstvi ki naj podpirata literarnoestetsko dozivetje in ga poglabljata kar npr pomeni da ucenci ne pisejo podajanke pustolovski roman ipd zato da bi se usposobili za poklic pisatelja trivialne literature ampak zato da bi spoznali kliseiziranost tega knjizevnega zanra podobno razmerje velja tudi za odnos knjizevnega znanja in literarnoestetskega dozivetja ucenci v drugem triletju ze nabirajo knjizevno znanje gl seznam v pogl izobrazevalni cilji vendar to ni namenjeno samo sebi ampak podpira otrokovo dozivljanje knjizevnosti posebej je treba poudariti da ucenci knjizevnega znanja v drugem triletju ne priklicujejo v spomin na ravni reprodukcije torej jih ucitelj po tem znanju ne sprasuje ampak na ravni ustvarjanja svojih domisljijskih svetov pisejo npr fantasticno pripoved ali basen v prozi po strukturiranosti njihovega domisljijskega sveta je nato mogoce videti katere znacilnosti knjizevne vrste so pri branju tovrstnega leposlovja opazili in to na kaj jih je treba se opozoriti ko bodo to literarno vrsto srecali prihodnjic ucenci torej spoznavajo knjizevnost in njene zakonitosti npr znacilnosti pravljice fantasticne pripovedi pustolovske zgodbe basni zato da bi pravljice fantasticne pripovedi mocneje doziveli in zato da bi bilo njihovo branje zanje kar najprijetnejse dozivetje op ker je v drugem triletju po solski zakonodaji zakon o osnovni soli predvidena fleksibilna diferenciacija tj prepletanje temeljnega in nivojskega pouka je treba poudariti da predlozeni osnutek ucnega nacrta pomeni temeljno raven iv preverjanje in ocenjevanje preverjanje in ocenjevanje znanja je pisno in ustno ocena je javna ucenci morajo biti seznanjeni z nacini ocenjevanja in s kriteriji predvidenimi za doloceno oceno ucitelj pri preverjanju ugotavlja obseg in raven sporazumevalne zmoznosti glede na zastavljene cilje znanje se preverja pred posredovanjem nove ucne snovi med tem in ob koncu posredovanja tako se ugotavlja predznanje razumevanje novih ucnih vsebin in ob zakljucku razumevanje celotne vsebine ter uporabno znanje dosezeno uporabno znanje se ocenjuje z ocenjevalno lestvico ustvarjalno pisanje spocetka vecinoma vrednotimo opisno nato se dviga delez ocenjenih izdelkov preverjanje in ocenjevanje je notranje in ob koncu triletja zunanje notranje poteka v okviru standardnih dejavnosti in vsebin in je delno in celovito neumetnostna raba jezika delno preverjanje pomeni sprotno preverjanje posamezne sporazumevalne zmoznosti kriticno in razmisljujoce sprejemanje poslusanje in branje besedil prepoznavanje temeljnih jezikoslovnih pojmov in izrazov zanje ter spremljanje pravopisne zmoznosti celovito preverjamo dejavnosti ob obseznejsih vsebinskih sklopih govorni nastop preverjanje pravopisnih zmoznosti pisanje za posamezni razred nacrtovanih besedilnih vrst preverjamo in ocenjujemo ustreznost razumljivost pravilnost v skladu z jezikovno slovarsko slovnicno pravopisno normo pomensko pragmaticno vrednotenjsko besedno slovnicno in pravopisno razclenjevanje poslusanega in prebranega neumetnostnega besedila ter locevanje umetnostnih od neumetnostnih besedil umetnostna raba jezika ucenci po branju pisno ali ustno odgovarjajo na vprasanja o bistvenih podatkih zunanje in notranje zgradbe literarnega besedila v obsegu kot ga doloca ucni nacrt recitirajo deklamirajo in sodelujejo v igri vlog pisejo poustvarjalna in ustvarjalna besedila na ta nacin vrednotimo ucenceva literarnovedna znanja in njegovo literarnorecepcijsko zmoznost ucenec je pri slovenscini v solskem letu sproti preverjan tudi z ocenami ucitelj s tem sledi ucencevemu napredku v okviru celovitega preverjanja dobi ucenec dve oceni za govorna nastopa enkrat v zvezi z neumetnostnim besedilom in enkrat za govorno porocilo o razumevanju prebranega knjizevnega besedila eno oceno za razclenitev poslusanega ali gledanega besedila dve oceni za branje eno za razclenitev prebranega neumetnostnega besedila in drugo za razumevanje prebranega knjizevnega besedila lahko domace branje eno oceno za preverjanje pravopisne zmoznosti in tri ocene za tvorbo pisnih besedil eno za poustvarjalna besedila in dve za neumetnostna besedila iv temeljni standardi znanja ob zakljucku triletja jezikovni pouk poslusanje in gledanje pogovorov ucenec poslusa in gleda svoji starosti ustrezni pogovor nato pa doloci temo in sogovorca odgovori na uciteljeva vprasanja o bistvenih podatkih prepozna custveno ozracje in druzbeno razmerje med sogovorci presodi vljudnost sogovorcev in ustreznost njune nebesedne govorice ter svoje mnenje utemelji pove ali je bil pogovor uraden ali neuraden nastopi v simuliranem telefonskem pogovoru in sicer neuradnem in uradnem po pogajanju v dvojicah predstavi skupno mnenje dogovor pripravi in izvede preprosto anketo ter poroca o njenih rezultatih poslusanje in gledanje govornih nastopov ucenec poslusa in gleda svoji starosti ustrezne govorne nastope navedene v ucnem nacrtu nato pa ustno in pisno odgovori na uciteljeva vprasanja o vsebini besedila v pripravljeno shemo vpise bistvene podatke iz besedila prepozna namen in vsebino reklame ter predvidi naslovnikov odziv nanjo sam govorno nastopi z vnaprej pripravljeno temo in sicer ob pisni pripravi ubesedenem miselnem vzorcu govori razlocno naravno in cim bolj zborno branje neuradnih uradnih in javnih besedil ucenec prebere svoji starosti ustrezna krajsa neuradna uradna in javna besedila navedena v ucnem nacrtu nato pa doloci sporocevalca in naslovnika custveno in druzbeno razmerje med njima ter navede tiste jezikovne prvine iz katerih je to razvidno doloci sporocevalcev namen in navede tiste jezikovne prvine iz katerih je to razvidno odgovori na uciteljeva vprasanja o bistvenih podatkih oz jih podcrta in uredi v miselni vzorec doloci stevilo povedi v njem sam tvori podobno besedilo pri tem uposteva temeljne prvine zunanje oblikovanosti uradnih in neuradnih besedil ter pise pravopisno pravilno in citljivo branje strokovnih in publicisticnih besedil ucenec prebere strokovna in publicisticna besedila navedena v ucnem nacrtu nato pa ustno in pisno odgovori na uciteljeva vprasanja o vsebini besedila v pripravljeno shemo vpise bistvene podatke iz besedila oz sam uredi bistvene podatke v miselni vzorec izpolni obrazec v javnem obvestilu najde zahtevani podatek prepozna namen in vsebino reklame ter predvidi naslovnikov odziv nanjo najde pripovedne vzklicne in vprasalne ter trdilne in nikalne povedi v vprasalni povedi najde vprasalnico in pove po kom po cem se z njo sprasuje najde samostalnike in jim doloci spol stevilo in sklon najde pridevnike jim doloci spol in stevilo ter jih uvrsti v pomenske skupine najde osebne glagolske oblike in jim doloci osebo stevilo spol in cas najde osebne zaimke in jim doloci osebo spol in stevilo ter nanasalnico v besedilu najde prislove in jih razvrsti v pomenske skupine podcrta premi govor in pove zakaj ga je pisec uporabil preprostejse primere premega govora pretvori v odvisnega razlozi pomen besede besedne zveze tudi take s prenesenim pomenom in jo zamenja s pomensko prvotno v rabi s sopomenko ali protipomenko najde krajsave in jih razveze zaznamuje uvod jedro in zakljucek ter pojasni njihovo vlogo v besedilu zaznamuje odstavke in pojasni zakaj je besedilo clenjeno na odstavke v besedilu najde temeljne slovnicne in pravopisne napake ter jih popravi napise krajse besedilo in sicer ob pisni pripravi miselnem vzorcu uposteva tudi zunanjo oblikovanost besedila in pravopisna pravila zadnja tudi pri pisanju nareka pravilno napise tezje pogosto rabljene besede s polglasnikom z zvocniki na koncu in sredi besede z w in na zacetku besede s soglasniskimi sklopi deli domace besede napise nikalnico ne uporabi veliko zacetnico v osebnih lastnih imenih in svojilnih pridevnikih iz njih v eno in vecbesednih slovenskih zemljepisnih imenih v znanih stvarnih imenih v izrazih spostovanja uporabi malo zacetnico v vrstnih pridevnikih iz zemljepisnih lastnih imen v castnih strokovnih funkcijskih nazivih imenih praznikov imenih jezikov napise glavne in vrstilne stevnike do s stevkami in crkami napise prislove s stevkami uporabi pravilno locilo na koncu vecstavcne povedi uporabi vejico pri nastevanju in pred obravnavanimi vezniki uporabi locila v premem govoru s spremnim stavkom pred dobesednim navedkom in za njim uporabi oklepaj uporabi krajsave okrajsave kratice in simbole utemelji zapis glasov v besedi rabo velike male zacetnice locil ter zapis premega govora obvladanje zmoznosti logicnega misljenja ter poimenovalne in upovedovalne zmoznosti ucenec iz preprostih opisov definicij prepozna bitja predmete prostore pojme in jih poimenuje tudi s sopomenkami danim besedam doloci sopomenke nadpomenke in podpomenke sopomenkam doloci stilno vrednost in stilno zaznamovani besedi doloci ustrezni govorni polozaj razlozi pomen besede s preprosto definicijo navede cim vec pomenov vecpomenke in jih ponazori v povedi besedni zvezi danim besedam iste besedne druzine ali razlicnih besednih druzin poisce koren oz ob danem korenu tvori besedno druzino tvori po analogiji samostalniske izpeljanke iz pridevnika za nosilca lastnosti pridevniske izpeljanke iz samostalnika za izvor pridevniske izpeljanke iz glagola za namembnost ter jih pravilno uporabi v danem besedilu s pravilnim veznikom oz prislovom izrazi logicna razmerja med dejanji dobnostno vzrocno posledicno namerno pogojno razmerje v zaporednih povedih izrazi isto osebo zival predmet kraj v osebni glagolski obliki ob izpuscenem osebku z osebnim ali kazalnim ali oziralnim zaimkom in s sopomenko razumevanje vloge in polozaja slovenskega jezika ter znajdenje v slovenskem jezikovnem okolju ucenec prepozna prvine nebesednega jezika in pove kaj se z njimi sporoca navede drzavni in uradni jezik v republiki sloveniji ter uradni jezik na delu slovenske istre in v prekmurju pove kje zivi najvec slovencev izven meja republike slovenije in kaksna je razlika med zamejci in izseljenci navede imena drzavnih jezikov v drzavah ki mejijo na slovenijo loci knjizni in neknjizni jezik ter prepozna okoliscine ki narekujejo rabo prvega ali drugega obvladanje temeljnih jezikoslovnih pojmov ucenec pri obravnavi besedil uporablja temeljne jezikoslovne izraze nastete v ucnem nacrtu besede iz besedila uvrsti med samostalnike pridevnike osebne zaimke glagole prislove in jim doloci osnovne oblikoslovne kategorije nasteje samoglasnike in soglasnike slovenskega knjiznega jezika razvrsti besede po abecedi knjizevnost ucenec poslusa in razume pripovedovanje branje umetnostnega besedila po branju odgovori na vprasanja o bistvenih podatkih o cem pripoveduje knjizevno besedilo kje in kdaj se je dogajalo kdo so knjizevne osebe zakaj se je kaj zgodilo in katere posledice je imelo ravnanje knjizevnih oseb ucenec tiho prebere neznano umetnostno besedilo in ga razume po branju odgovori na vprasanja o bistvenih podatkih o cem pripoveduje knjizevno besedilo kje in kdaj se je dogajalo kdo so knjizevne osebe zakaj se je kaj zgodilo in katere posledice je imelo ravnanje knjizevnih oseb ucenec razume motive za ravnanje knjizevnih oseb kar pokaze tako da pojasnjuje vzroke zakaj so knjizevne osebe kaj storile pove napise nadaljevanje zgodbe pove napise predzgodbo tj izmisli si dogajanje ki se je verjetno zgodilo preden se je zacela nasa zgodba ucenec loci realni in domisljijski dogajalni prostor in si ustvari njegovo domisljijskocutno predstavo kar pokaze tako da opise svojo predstavo dogajalnega prostora pri tem dopolni avtorjeve opise s svojo domisljijo opise svojo predstavo realisticnega dogajalnega prostora pri tem dopolni avtorjeve opise s svojo izkusnjo prepozna dogajalni cas nekoc in danes kar dokaze tako da pise zgodbe ki se dogajajo danes v njih opisuje svet kakrsnega pozna iz svojega okolja pise zgodbe ki se dogajajo v preteklosti nekoc dogajalni cas v njih upovedi tudi tako da uporablja arhaizme in omenja stvari ki jih v danasnjem svetu vec ni ucenec prepozna in dozivi pravljico kar dokaze tako da samostojno pripoveduje pise pravljico in pri tem uposteva njene znacilnosti pise pripoveduje nadaljevanje pravljice tvori narobe pravljice ucenec dozivi in prepozna slovensko ljudsko pravljico kar dokaze tako da samostojno pripoveduje pise pravljico in pri tem uposteva znacilnosti tipicne za slovensko pravljico ucenec prepozna in dozivi fantasticno pripoved moderno avtorsko pravljico kar dokaze tako da pise domisljijska besedila pri katerih je dogajanje razpeto med realni in domisljijski svet pri tem posebej pazi na razlog zakaj pride v zgodbi do potovanja v domisljijo ucenec prepozna in dozivi realisticno pripoved kar dokaze tako da pripoveduje pise realisticno zgodbo v kateri je dogajanje podobno tistemu ki ga pozna iz svojega sveta pise realisticno zgodbo v kateri glavni junaki otroci resujejo probleme pri katerih so odrasli odpovedali ucenec zazna in dozivi pesem kar pokaze tako da s posebej oblikovanim govorom ponazarja razpolozenje besedila doziveto recitira pesemsko besedilo ki se ga je naucil na pamet dopolnjuje verze ki se rimajo zapisuje asociacije ob besedi tvori preproste primere tvori preproste metafore slika z besedami tematiko izraza z ilustriranjem pesmi po branju pesmi nasteje nekaj knjizevnih besedil na isto temo ki jih pozna ucenec gleda poslusa in dozivi dramsko besedilo kar dokaze tako da sodeluje v domisljijski igri vlog po gledanju videoposnetka gledaliske predstave nasteje glavne in stranske osebe ter odgovarja na vprasanja zakaj se je kaj zgodilo po gledanju otroskega filma posnetega po literarni predlogi nasteje razlike med enim in drugim medijem po poslusanju radijske igre nasteje knjizevne osebe in pove kaksne so bile osebe in kaksen je bil dogajalni prostor iv znanja izvajalcev predmeta v drugem triletju osnovne sole slovenscino poucuje v razredu ucitelj razrednega pouka v razredu ucitelj razrednega pouka v razredu ucitelj predmetnega pouka slovenscine v osnovni soli lahko uci predmet slovenscina kdor je koncal program za pridobitev visokosolske izobrazbe bodisi enopredmetne bodisi dvopredmetne smeri in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov profesor slovenscine diplomirani slovenist uradni list rs st v tretje triletje v operativni cilji predmeta v tretjem triletju osnovne sole a funkcionalni in izobrazevalni cilji pri obravnavi neumetnostnih besedil funkcionalni cilji ucenci sprejemajo in razclenjujejo svoji starosti ustrezna ustna in pisna neumetnostna besedila poslusajo in gledajo pogovore in govorne nastope ter berejo neuradna in uradna ter strokovna in publicisticna besedila pridobivajo si razlicne informacije spoznavajo domaco in tujo kulturo ter bogatijo svoje osebno zivljenje razmisljujoce in kriticno sprejemajo besedila ter tako razvijajo zmoznost logicnega misljenja sklepanja vrednotenja in utemeljevanja pa tudi spostovanja drugacnega mnenja zapisana besedila tudi besedno slovnicno razclenjujejo pri tem nadgrajujejo osnovno jezikoslovno znanje ucenci tvorijo svoji starosti ustrezna ustna in pisna neumtnostna besedila se pogovarjajo in govorno nastopajo ter pisejo neuradna in uradna besedila spoznavajo da lahko s pogovarjanjem resujejo probleme v razlicnih zivljenjskih polozajih spoznavajo nacela dvogovornega sporazumevanja ter si krepijo samozavest in zmoznost spostovanja drugacnega mnenja spoznavajo da sta govorjenje in pisanje zapleteni miselni dejavnosti na kateri se je treba pripraviti zato so pri tvorjenju besedil natancni in sistematicni zavedajo se tudi pomena ozavescenosti o maternem jeziku ter potrebe po jezikovnem izpopolnjevanju ucenci razvijajo svojo zmoznost logicnega misljenja ter poimenovalno upovedovalno pravorecno in pravopisno zmoznost ucenci spoznavajo vlogo in polozaj slovenskega jezika ter se znajdejo v slovenskem jezikovnem okolju izobrazevalni cilji ucenci pridobivajo temeljne jezikoslovne pojme in sicer predvsem na ravni njihove rabe a funkcionalni in izobrazevalni cilji pri obravnavi umetnostnih besedil funkcionalni cilji ucenci razvijajo sposobnost branja razumevanja in vrednotenja knjizevnosti leposlovje berejo samostojno poznajo dve vrsti literarnoestetskih bralnih potreb potrebo po leposlovju in potrebo po trivialni knjizevnosti razlikujejo berejo in vrednotijo obe vrsti knjizevnosti ter vedo da sta obe vrsti literarnoestetskih bralnih interesov legitimni oblikujejo in razvijajo tudi posebne individualne knjizevne tematske literarnovrstne in zanrske interese zadovoljujejo jih tako da hodijo v knjiznico kjer si s pomocjo knjiznicarja in kasneje sami poiscejo literaturo ki jih zanima ucenci se vedno poslusajo tudi uciteljevo pripovedovanje in branje poezije in proze razvijajo sposobnost gledanja razumevanja in vrednotenja dramatike vsako leto vidijo vsaj eno gledalisko predstavo ogledajo si trivialni in estetsko polnovredni film tudi risani opazujejo lastnosti prvega in drugega ter ju vrednotijo ucenci poslusajo dozivljajo in vrednotijo radijske igre ucenci pisejo neliterarna polliterarna in literarna besedila o domisljijskem svetu ki so ga ustvarili na podlagi knjizevnih besedilnih vzorcev poustvarjalno pisanje ustvarjalno pisanje vaje v slogu o svojem dozivljanju knjizevnosti dnevnik branja o knjizevnosti plakati premice dogajanja predstavitve mladinskih knjizevnih in filmskih del avtorjev ilustratorjev ucenci recitirajo pripovedujejo in dramsko oblikujejo knjizevnost govorno upovedujejo svoje domisljijske svetove in pripovedujejo o svojih literarnoestetskih izkusnjah izobrazevalni cilji ucenci spoznavajo slovensko in svetovno mladinsko knjizevnost in knjizevnost za odrasle ucenci pridobivajo literarnovedne pojme ucenci usvajajo besedila literarnega kanona v razclenitev operativnih ciljev po razredih pri obravnavi neumetnostnih besedil funkcionalni cilji ucenci sprejemajo in tvorijo svoji starosti ustrezna ustna besedila ucenci poslusajo in gledajo posnete pogovore ter sami pripravijo podobne pogovore poslusajo in gledajo posnete pogovore po prvem poslusanju a povedo kdo se je pogovarjal b povedo ali sta se sogovorca informirala ali pogajala c povedo o cem sta se sogovorca pogovarjala pogajala c povedo ali se je pogajanje koncalo s sporazumom ali ne in utemeljijo svoje mnenje d povedo zakaj je ni prislo do sporazuma oz kdo je odgovoren za to utemeljijo svoje mnenje e povedo v cigavo korist skodo je bil sklenjen sporazum in utemeljijo svoje mnenje f povzamejo izhodiscni in koncni stalisci obeh pogajalcev g prepoznajo prelomno tocko v pogajanju h se pogovarjajo o mogocih sporih med ljudmi npr generacijskih i odgovarjajo na uciteljeva vprasanja o bistvenih podatkih po ponovnem branju a povedo ali je pogovor neuraden ali uraden in utemeljijo svoje mnenje b povedo kaksno je druzbeno razmerje med sogovorcema npr enakovredno hierarhicno in utemeljijo svoje mnenje c povedo kaksno je custveno stanje sogovorcev oz custveno ozracje pogovora npr naklonjenost nenaklonjenost prijaznost napadalnost in utemeljijo svoje mnenje c se pogovarjajo o vplivu custev na tvorjenje besedila ter o vplivu custev pricakovanj in negativnih pozitivnih izkusenj na sprejemanje besedila d povedo kateri sogovorec je vodil usmerjal pogovor e presodijo obseg vsebino in jasnost replik obeh sogovorcev in utemeljijo svoje mnenje f presojajo vljudnost sogovorcev ustreznost njune besedne in nebesedne govorice ipd svoje mnenje utemeljijo g presojajo odziv enega od sogovorcev in povedo kako bi sami ravnali v njegovi vlogi h se pogovarjajo o clovekovi potrebi po tem da ga poslusajo in razumejo i se pogovarjajo o tem kaj vse vpliva na uspesnost pogovora sami pripravijo podoben pogovor lahko tudi kot igro vlog ali dramatizacijo vadijo ustrezno in vljudno pogovarjanje v razlicnih govornih polozajih a istofunkcijskim nacinom dolocajo ustrezne sporazumevalne okoliscine in presojajo njihovo vljudnost in ucinkovitost b izbirajo okoliscinam ustrezno oz vljudno opravljanje govornega dejanja vadijo telefoniranje v uradnih govornih polozajih tudi ob uporabi telefonskega imenika vadijo pogajanje vadijo pogajanje v dvojicah sogovorca oblikujeta skupno mnenje oz porocilo o neuspesnem pogajanju in ga predstavita sosolcem vadijo pogajanje v manjsi skupini sogovorci oblikujejo skupno mnenje oz porocilo o neuspesnem pogajanju in ga predstavijo sosolcem intervjuvajo sogovorce ustno pisno porocajo o intervjuju ucenci poslusajo in gledajo govorne nastope ter sami govorno nastopajo poslusajo in gledajo prosto govorjena glasno brana posneta ekranizirana krajsa neumetnostna besedila in sicer a poljudnoznanstvena besedila povezana s temami drugih predmetnih podrocij npr opis zivljenja znane osebe opis kraja drzave opis dogajanja v naravi pripoved o poteku dogodkov opis delovnega postopka igre sporta razlago nastanka pojava stanja komentar prireditve knjige opis poti potopis opis naprave in njenega delovanja zdravila b porocila o aktualnih zanimivih dogodkih c radijske televizijske reklame po poslusanju a si ob uciteljevih vprasanjih zapisejo bistvene podatke ter jih ob uciteljevi pomoci uredijo v miselni vzorec a si ob uciteljevih vprasanjih zapisejo bistvene podatke ter jih ob uciteljevi pomoci oz sami uredijo v miselni vzorec ne velja za visjo raven a si ob uciteljevih vprasanjih zapisejo bistvene podatke ter jih sami uredijo v miselni vzorec ne velja za temeljni in visjo raven b obnovijo besedilo tj ustno pisno upovedijo miselni vzorec c povedo svoje mnenje o besedilu ter ga skusajo utemeljiti c pripovedujejo o svojih izkusnjah obcutkih ipd ob besedilu d po poslusanju gledanju reklame pa povedo kaj se propagira in kaj se o tem pove povedo ali so vsi podatki resnicni ali ne ter utemeljijo svoje mnenje povedo kdo je naslovnik kaj zeli sporocevalec doseci pri njem in kako se bo naslovnik odzval svoje mnenje utemeljijo se pogovarjajo o tem kaj je znacilno za reklame sami govorno nastopajo z vnaprej pripravljeno temo in sicer opisejo zivljenje poljubno izbrane osebe opisejo poljubno izbran kraj drzavo obnovijo poljubno izbrano besedilo knjigo film ipd pripovedujejo o svojih dozivetjih predstavijo skupno mnenje dvojice pripovedujejo o zivljenju poljubno izbrane osebe opisejo poljubno izbran delovni postopek igro sport ipd komentirajo poljubno izbrano besedilo knjigo film ipd pripovedujejo o poljubno izbranem dogodku predstavijo skupno mnenje dvojice skupine ga utemeljijo in zagovarjajo opisejo in oznacijo poljubno izbrano osebo opisejo poljubno izbrano napravo in njeno delovanje pripovedujejo o kakem svojem popotovanju obnovijo in komentirajo poljubno izbrano besedilo knjigo film ipd pripovedujejo o svojih nacrtih za prihodnost predstavijo mnenje dvojice skupine ga utemeljijo in zagovarjajo pred govornim nastopom a sami razmisljajo o tem kaj vse bi o temi povedali in si izdelajo osnutek miselnega vzorca b po razlicnih virih iscejo potrebne podatke ter jih vpisejo v ogrodje miselnega vzorca c miselni vzorec pretvorijo v pisno zasnovo govornega nastopa c si veckrat preberejo pisno zasnovo govornega nastopa in si jo cim bolje zapomnijo c miselni vzorec pretvorijo v pisno zasnovo govornega nastopa to si veckrat preberejo in cim bolje zapomnijo velja samo za nizjo raven pripravijo si slikovna in besedna ponazorila npr na prosojnici med govornim nastopom a napovedo temo a napovedo temo in navedejo vire b samostojno govorijo ob pisni zasnovi govornega nastopa b samostojno govorijo ob pisni zasnovi govornega nastopa oz ob miselnem vzorcu in slikovnih besednih ponazorilih govorijo razlocno naravno ter cim bolj zborno ter premisljeno uporabljajo prvine nebesedne govorice c opazujejo nebesedno odzivanje poslusalcev ter skusajo pritegniti njihovo pozornost c na koncu govornega nastopa povzamejo bistvene podatke napovedo nadaljnje dogodke resitve ipd po govornem nastopu a odgovarjajo na vprasanja sosolcev in ucitelja a spodbujajo sosolce k razpravi in odgovarjajo na njihova vprasan ja b presojajo govorni nastop sosolca in svojo mnenje utemeljijo b razclenjujejo in presojajo sosolcev govorni nastop pozorni tudi na nebesedno in besedno govorico npr na neknjizne besede izgovor in naglas ter svoje mnenje utemeljijo ucenci sprejemajo in tvorijo svoji starosti ustrezna pisna besedila ucenci berejo neuradna in uradna besedila ter sami tvorijo podobna besedila berejo krajsa besedila in sicer neuradno pismo neuradno in uradno vabilo neuradno in uradno opravicilo neuradno in uradno pismo neuradno in uradno zahvalo telegram nasvet strokovnjaka kot odgovor uradno prosnjo neuradno in uradno sozalje po branju a razlozijo pomen neznanih besed iz sobesedila oz pogledajo v slovar leksikon b povedo kdo je sporocevalec in kdo naslovnik ter v besedilu poiscejo tiste jezikovne prvine iz katerih so ju prepoznali c povedo ali je besedilo neuradno ali uradno ter v njem poiscejo tiste jezikovne prvine iz katerih so to prepoznali c povedo kaksno je druzbeno in custveno razmerje med sporocevalcem in naslovnikom ter v besedilu poiscejo tiste jezikovne prvine iz katerih so to prepoznali d povedo kaj zeli sporocevalec od naslovnika oz cemu mu posilja to besedilo v njem poiscejo tista jezikovne prvine iz katerih so to prepoznali presodijo ali so ti izrazi vljudni ali ne zamenjajo jih z vljudnejsimi besedilo preberejo se enkrat med ponovnim branjem si podcrtajo bistvene podatke iz njih oblikujejo miselni vzorec ali druge graficne oblike po ponovnem branju a upovedijo miselni vzorec ter tako povzamejo bistvene podatke b povedo svoje mnenje o tem kako se bo naslovnik odzval ter svoje mnenje utemeljijo c razmisljajo o tem kako bi bilo besedilo ucinkovitejse in ga ce je treba popravijo po vzorcu sami tvorijo podobna besedila pri tem pazijo na citljivost estetskost in pravilnost zapisa ucenci berejo strokovna in publicisticna besedila ter sami tvorijo podobna besedila berejo krajsa neumetnostna besedila in sicer a poljudnoznanstvena besedila povezana s temami drugih predmetnih podrocij kot so npr opis zivljenja znane osebe opis kraja drzave opis zivljenja tukaj in drugod opis dogajanja v naravi pripoved o poteku dogodkov pripoved o zivljenju znane osebe opis delovnega postopka razlago nastanka pojava stanja komentar prireditve knjige definicijo pojma opis in oznako znane osebe zivljenjepis znane osebe potopis opis poti opis naprave in njenega delovanja zdravila b porocila o aktualnih zanimivih dogodkih c javna obvestila teletekst sportni in kulturni program preglednice c reklame d postne bancne idr obrazce po branju razlozijo pomen neznanih besed iz sobesedila ali tako da vprasajo sosolca oz pogledajo v slovar leksikon besedilo preberejo vsaj se enkrat med ponovnim branjem si podcrtajo bistvene podatke iz njih nato sestavijo miselni vzorec nekatere podatke si uredijo tudi nebesedno izdelajo preglednice grafikone ipd po ponovnem branju a ustno pisno obnovijo besedilo tj upovedijo miselni vzorec b ubesedujejo nebesedne dele besedila npr preglednice grafikone ipd c povedo svoje mnenje o besedilu ter ga skusajo utemeljiti c pripovedujejo o svojih izkusnjah obcutkih ipd ob besedilu d javnega obvestila iscejo zahtevani podatek tudi v njegovem nebesednem delu e reklame pa povedo kaj se propagira in kaj se o tem pove povedo ali so vsi podatki resnicni ali ne ter utemeljijo svoje mnenje povedo kdo je naslovnik kaj zeli sporocevalec doseci pri njem in kako se bo naslovnik odzval svoje mnenje utemeljijo se pogovarjajo o tem kaj je znacilno za reklame podcrtajo jezikovne prvine znacilne za reklame f ob uciteljevi pomoci oz sami izpolnjujejo postne bancne ipd obrazce g besedilo besedno slovnicno razclenijo dolocijo ali je besedilo knjizno ali narecno svoje mnenje utemeljijo v besedilu podcrtajo besede besedne zveze s prenesenim pomenom ter jih zamenjajo s pomensko prvotno besedami besednimi zvezami v besedilu podcrtajo samostalnike in jim dolocijo spol stevilo sklon in sklanjatev v besedilu podcrtajo kazalne zaimke in jim dolocijo nanasalnico v sobesedilu okoliscinah v besedilu podcrtajo svojilne zaimke dolocijo jim osebo stevilo in sklon ter nanasal nico v sobesedilu okoliscinah v besedilu podcrtajo glavne in vrstilne stevnike ter jim dolocijo vlogo pomen v besedilu podcrtajo glagole v osebni obliki in jim dolocijo osebo spol stevilo cas in naklon pojasnijo vlogo naklona v besedilu popravijo napacne predloge in jih podcrtajo iz besedila izpisejo eno in vecstavcne povedi vecstavcnih povedih podcrtajo veznik ter mu dolocijo vlogo razclenjujejo enostavcne povedi z golimi stavcnimi cleni na osnovi vprasalnice dolocijo glavne stavcne clene ter opazujejo njihova pomenska in oblikovna razmerja dolocijo ali je besedilo umetnostno ali neumetnostno svoje mnenje utemeljijo dolocijo ali je besedilo objektivno ali subjektivno svoje mnenje uteme ljijo subjektivno besedilo pretvorijo v objektivno povedo v katerih govornih polozajih je subjektivno besedilo ustrezno v katerih pa ne v utemeljevalnem besedilu podcrtajo sklep trditev in pojasnilo utemeljitev besedilo s sklepalno pojasnjevalno zgradbo pretvorijo v besedilo s pojasnjevalno sklepalno zgradbo povedo katero besedilo se lazje razume in utemeljijo svoje mnenje v definiciji podcrtajo temeljne zgradbene prvine v besedilu podcrtajo besede s kate rimi je poimenovana ponovljena prvina navedejo se druga mogoca poimenovanja v besedilu podcrtajo glagole v osebni obliki in jim dolocijo osebo spol stevilo cas naklon vid in vezljivost glagolom iz besedila zamenjajo vid in pojasnijo vlogo dovrsnika nedovrsnika glagole postavijo iz osebne v nedolocnisko obliko nedolocnike uporabijo v povedi ob naklonskih in faznih glagolih in pojasnijo njihovo rabo v besedilu podcrtajo naklonske glagole in pojasnijo njihovo vlogo v besedilu prepoznavajo rabo nedolocnika in namenilnika razclenjujejo preproste enostavcne povedi z golim ali zlozenim osebkom predmetom in prislovnim dolocilom locujejo goli in zlozeni stavcni clen locujejo priredno in podredno zlozeni stavcni clen locujejo jedro in dolocilo prilastek v podredno zlozenem stavcnem clenu razclenjujejo preproste dvostavcne podredno zlozene povedi locujejo glavni in odvisni stavek dolocajo vrsto odvisnika dolocijo ali je besedilo umetnostno strokovno prakticnosporazumevalno ali publicisticno in svoje mnenje utemeljijo publicisticno besedilo pretvorijo v strokovno dolocijo ali je besedilo prikazovalno ali propagandno svoje mnenje utemeljijo prikazovalno besedilo pretvorijo v propagandno dolocijo ali je besedilo del besedila opis ali pripoved svoje mnenje utemeljijo v pripovednem besedilu dolocijo ali so dejanja razvrscena linearno ali hierarhicno hierarhicno zaporedje dejanj zamenjajo z linearnim v besedilu podcrtajo strokovne besede in jih razlozijo z uporabo slovarja v besedilu podcrtajo tvorjenke in jim priblizno dolocijo skladenjsko podstavo v besedilu podcrtajo medmete in pojasnijo njihovo vlogo v besedilu v besedilu podcrtajo clenke in pojasnijo njihovo vlogo v besedilu v besedilu podcrtajo predloge in pojasnijo njihovo vlogo v besedilu dolocijo jim vezavo navedejo se drugacno vezavo danega predloga ter jo ponazorijo s primeri preproste dvostavcne povedi delijo na podredne in priredne razclenjujejo preproste dvostavcne priredno zlozene povedi locujejo posledicno pojasnjevalno sklepalno vezalno protivno in locno razmerje prikazejo sestavo dvostavcnih povedi s simboli s prikazejo sestavo vecstavcnih povedi s simboli s v besedilu podcrtajo glagolniske besedne zveze in jih pretvorijo v stavke v besedilu podcrtajo trpne povedi in povedi ki izrazajo stanje ter trpne zamenjajo s tvornimi v besedilu podcrtajo slogovno zaznamovane besede besedne zveze in jih zamenjajo z nezaznamovanimi sopomenkami v besedilu podcrtajo okrajsane besede ter jih razvezejo na podlagi zapisa in tvorjenosti jih uvrstijo med simbole kratice ali krajsave h presojajo ustreznost razumljivost in jezikovno pravilnost besedila popravljajo neustreznosti nerazumljivosti nepravilnosti ter ob uciteljevi pomoci oz sami utemeljijo popravke sami pisejo krajsa besedila in sicer opis poljubno izbranega predmeta opis poljubno izbranega kraja drzave opis zivljenja poljubno izbrane osebe obnovo poljubno izbranega besedila knjige filma ipd pripoved o svojih dozivetjih pripoved o svojem zivljenju zivljenju poljubno izbrane osebe komentar poljubno izbranega besedila knjige filma ipd pripoved o poljubno izbranem dogodku razmisljanje o nastanku stanja pojava opis in oznako poljubno izbrane osebe svoj zivljenjepis zivljenjepis poljubno izbrane osebe obnovo in komentar poljubno izbranega besedila knjige filma ipd pripoved o svojih nacrtih za prihodnost pred pisanjem a sami razmisljajo kaj vse bi o temi napisali in si izdelajo ogrodje miselnega vzorca b po razlicnih virih iscejo manjkajoce podatke ter jih vpisejo v ogrodje miselnega vzorca med pisanjem osnutka a napisejo naslov in besedilno vrsto b pretvorijo miselni vzorec v zapisano besedilo pri tem besedilo clenijo na uvod jedro in zakljucek ter na odstavke po svoje krajsajo besede c na koncu navedejo vire po pisanju osnutka a preberejo osnutek ter najprej sami nato pa ob pomoci ucitelja starsev sosolcev prirocnikov tudi jezikovnih popravijo vsebinske slogovne slovnicne in pravopisne napake b prepisejo besedilo pri tem pazijo na njegovo zunanjo oblikovanost in na citljivost pisave razvezejo svoje krajsave c svoja besedila primerjajo in presojajo ucenci razvijajo svojo zmoznost logicnega misljenja ter poimenovalno ter upovedovalno pravorecno in pravopisno zmoznost bogatijo si besedni zaklad a iz definicije prepoznavajo definirani pojem in ga poimenujejo tudi s sopomenko definirajo preproste pojme b besedam iscejo protipomenke nadpomenke in podpomenke c besedam iscejo sopomenke prepoznajo stilno zaznamovane sopomenke in jim dolocajo ustrezne govorne polozaje c ob danem korenu navajajo besede iste besedne druzine besedam iscejo clane iste besedne druzine ter jim dolocajo koren d blizuzvocne pare uporabijo v povedi ter prepoznavajo njihov razlicni pomen e navedejo razlicne pomene iste besede in jih ponazorijo v rabi f dani stalni besedni zvezi dolocajo prvotni in preneseni pomen ter ju ponazorijo v rabi sami navedejo nekaj stalnih besednih zvez uporabijo jih v povedi in pojasnijo njihov pomen v besedilu podcrtajo stalne besedne zveze in pojasnijo njihov pomen g navedejo pregovore pojasnijo njihov pomen in povedo v katerih govornih polozajih bi jih uporabili pojasnijo pomen danih pregovorov in povedo v katerih govornih polozajih bi jih uporabili povedo kateri pregovor bi uporabili v danem govornem polozaju h dane glagolske sestavljenke iz istega podstavnega glagola uporabijo v povedi v vsaki sestavljenki podcrtajo predpono in pojasnijo pomen besede ob danem podstavnem glagolu navedejo cim vec glagolskih sestavljenk uporabijo jih v povedi i po analogiji tvorijo samostalniske izpeljanke iz pridevnika za abstraktno lastnost h iz glagolov po analogiji tvorijo glagolnike glagolnikom iscejo ustrezne podstavne glagole po analogiji tvorijo samostalniske izpeljanke iz glagola za abstraktno dejanje samostalniskim izglagolskim izpeljankam za abstraktno dejanje iscejo podstavni glagol i predlozne samostalniske izpeljanke po analogiji zamenjajo z ustrezno predlozno samostalnisko besedno zvezo iz predlozne samostalniske besedne zveze po analogiji tvorijo predlozne samostalniske izpeljanke h samostalniske zlozenke po analogiji zamenjajo z ustrezno besedno zvezo iz samostalniske besedne zveze po analogiji tvorijo zlozenko i pridevniske zlozenke po analogiji zamenjajo z ustreznimi besednimi zvezami iz pridevniske besedne zveze po analogiji tvorijo zlozenko prepoznavajo in izrazajo logicna razmerja med povedmi med dvema stavkoma prepoznavajo dobnostno razmerje istodobnost izrazijo z veznikom in ali medtem ko neistodobnost pa z zadobnim prislovom potem oz z veznikom ko istodobnost izrazijo tudi s predlozno zvezo med x preddobnost s pred x zadobnost s po x med dvema stavkoma prepoznavajo vzrocno posledicno razmerje vzrok izrazijo z veznikom ker oz posledico z zato vzrok izrazijo tudi s predlozno zvezo zaradi x med dvema stavkoma prepoznavajo namerno razmerje izrazijo ga z veznikom da ob pogojniku prihodnjiku ob glagolih premikanja izrazijo namen tudi z namenilnikom namenilniskim polstavkom med dvema stavkoma prepoznavajo pogojno razmerje in ga izrazijo z veznikom ce ob prihodnjiku pogojniku med dvema stavkoma prepoznavajo sklepalno pojasnjevalno razmerje pojasnilo dokaz utemeljitev izrazijo z veznikom saj oz sklep trditev tezo z veznikom torej med dvema stavkoma prepoznavajo dopustno razmerje izrazijo ga z veznikom ceprav ali kljub temu da dopustno razmerje izrazijo tudi s predlozno zvezo kljub x pomensko podstavo povedi upovedujejo s tvorno povedjo s trpno ali stanjsko povedjo z glagolnisko besedno zvezo premi govor pretvarjajo v odvisni govor predmetni odvisnik iz odvisnega govora zamenjajo s samostalnisko besedno zvezo v zaporednih povedih izrazijo isto osebo zival predmet kraj a implicitno v osebni glagolski obliki ob izpuscenem osebku b z zaimkom osebnim kazalnim oziralnim c s sopomenko c z nadpomenko d s parafrazo z vajami odpravljajo kriticna mesta v prakticnem obvladanju slovnice vadijo razlocno naravno in knjizno govorjenje pozorni so zlasti na tezja mesta v knjizni izreki na a izgovor e o in ter drugih glasov glede na pokrajinski narecni izgovor b mesto naglasa c stavcni poudarek in intonacija c vezani izgovor nezloznih predlogov prepoznavajo neknjizno izreko in jo popravijo vadijo tekoce glasno in tiho branje tiskanih in pisanih besedil pri glasnem branju so pozorni na knjizno izreko in na uresnicevanje prvin stavcne fonetike zlasti na pravilno stavcno poudarjanje in na uresnicevanje koncnih locil in vejice z ustrezno intonacijo vadijo tezja mesta v pravopisu npr zapis nezvocnikov sredi besede zapis zacetnega w v sestavljenih glagolih zapis neobstojnega polglasnika npr oktobrski rabo velike zacetnice v imenih prebivalcev krajev tudi dvobesednih pokrajin drzav celin planetov rabo male zacetnice v imenih pripadnikov ras rabo male zacetnice v imenih prebivalcev vrste naselja rabo male zacetnice v imenih zgodovinskih dogodkov rabo male zacetnice v obcnih imenih nastalih iz lastnih npr jurcek rabo vejice pred obravnavanimi vezniki in za pastavki rabo dvopicja zapis premega govora sticnost obravnavanih locil rabo velike zacetnice rabo male zacetnice v imenih pri padnikov ras prebivalcev vrste naselja in zgodovinskih dogodkov ter v obcnih imenih nastalih iz lastnih npr jurcek rabo male zacetnice v imenih zgo dovinskih obdobij rabo male zacetnice v imenih pri padnikov gibanj nazorov listov ipd pisanje skupaj in narazen v imenih barv temnorjav temno rjav cokoladno rjav rabo vejice pri nastevanju v stolp cih rabo vejice med glavnim in odvis nim stavkom tudi pri vmesnem odvisniku rabo vejice za pred pastavki rabo treh pik navedbo virov na koncu zapisanega besedila sticnost obravnavanih locil rabo velike in male zacetnice pisanje skupaj in narazen pri zaimkih redko kdo redkokdo kdor koli kdorkoli in prislovih pogodu po godu napol na pol natanko na tanko rabo predloznega pomisljaja rabo vezaja v zlozenkah s prvo crkovno ali stevilcno sestavino c vitamin rabo vezaja v prirednih pridev niskih zlozenkah belo modro rdec rabo vejice v obravnavanih priredjih rabo vejice v povedi s pristavkom in polstavkom rabo vejice v povedi s priredno povezanimi odvisniki rabo vejice za pred pastavki sticnost obravnavanih locil vzdrzujejo citljivost in estetskost lastne pisave ter vadijo pisanje in oblikovanje besedil z racunalnikom ucenci spoznavajo vlogo in polozaj slovenskega jezika ter se znajdejo v slovenskem jezikovnem okolju a navedejo nekaj narecnih pokrajinskih besed zamenjajo jih s knjiznimi ustreznicami pogovarjajo se o okoliscinah za rabo knjiznega jezika in narecja pokrajinskega jezika b ustno tvorijo besedilo v svojem narecju pokrajinskem jeziku narecno besedilo prevedejo v knjizni jezik prepoznavajo razlike v izreki in besedju c poslusajo besedilo v kakem oddaljenem narecegrave ju pokrajinskem jeziku primerjajo svoje in to drugo narecje pokrajinski jezik prepoznavajo razlike v izreki in besedju svojega in drugega narecja a poslusajo uprizorijo pogovor med najstnikoma slengovsko besedilo prevedejo v knjizni jezik prepoznavajo razlike navedejo nekaj slengovskih izrazov in jih zamenjajo s knjiznimi pogovarjajo se o okoliscinah za rabo slenga in o vplivu tujih jezikov na slovenski sleng b navedejo ali v besedilu najdejo nekaj prevzetih besed in jih zamenjajo z domacimi ustreznicami razmisljajo o tem ali bi bilo treba dano besedo prevzeti ali ne dane prevzete besede zamenjajo z ustreznimi domacimi in razlozijo njihov pomen tudi s pomocjo slovarja tujk iz okolice navedejo prevzeta stvarna lastna imena npr imena trgovin ter razmisljajo o njihovi ustreznosti in potrebnosti ugotavljajo iz katerega jezika so imena prevzeta v slovenskem pravopisu si ogledajo kako pisemo prevzete besede zlasti obcna imena c navedejo glavne jezikovne druzine v evropi povedo v katero skupino spadajo slovenski jezik in drugi jeziki ki jih poznajo ob nekaj besedah iz raznih evropskih jezikov prepoznavajo podobnosti in razlike med njimi a povedo kateri jezik je v republiki sloveniji drzavni jezik pojasnijo kaj to pomeni navedejo drzavne jezike v drugih evropskih drzavah b povedo kje v sloveniji sta zakonsko predpisana dva uradna jezika in pojasnijo kaj to pomeni navedejo primere dvojezicnih javnih napisov navedejo drzave in pokrajine kjer zivijo slovenci kot zamejci in izseljenci poiscejo podatke o slovenskih solah kulturnih ustanovah ipd v zamejstvu in izseljenstvu c spoznavajo nekaj bistvenih podatkov o zacetkih slovenskega jezika tj o brizinskih spomenikih in o zacetkih slovenskega knjiznega jezika tj o trubarju spoznavajo vlogo nekaterih znanih slovencev pri ohranjanju samobit nosti slovenskega jezika npr vlogo trubarja bohorica dalmatina vodnika kopitarja preserna cankarja preberejo in razclenijo kaksen odlomek iz njihovih besedil c uporabljajo sodobne jezikovne prirocnike povedo cemu in v katerih primerih jih uporabljajo pogovarjajo se o potrebnosti upostevanja jezikovnih pravil jezikovne norme izobrazevalni cilji ucenci pridobivajo temeljne jezikoslovne pojme in sicer predvsem na ravni rabe njihove rabe ob slovarsko slovnicni razclembi besedil ucenci spoznavajo naslednje jezikoslovne pojme in izraze zanje stalna besedna zveza zaznamovana in nezaznamovana beseda prva druga in tretja moska sklanjatev prva druga in tretja zenska sklanjatev srednja sklanjatev kazalni vprasalni in oziralni zaimek svojilni zaimek glavni in vrstilni stevnik povedni velelni in pogojni naklon predlog veznik stavek enostavcna dvostavcna poved stavcni clen osebek povedek predmet prislovno dolocilo dvopicje umetnostno neumetnostno besedilo sleng prevzeta beseda glagolski vid dovrsnik nedovrsnik nedolocnik namenilnik goli in zlozeni stavcni clen priredno in podredno zlozeni stavcni clen jedro in dolocilo levi in desni prilastek glavni in odvisni stavek zveneci in nezveneci glas subjektivno objektivno besedilo utemeljevalno besedilo sklep pojasnilo utemeljitev osebkov predmetni krajevni casovni nacinovni vzrocni namerni dopustni pogojni prilastkov odvisnik jezikovna druzina frazem naklonski glagol tri pike prakticnosporazumevalno strokovno in publicisticno besedilo medmet priredna in podredna poved socialna in funkcijska zvrst strokovna beseda tvorjenka netvorjenka clenek vecstavcna poved posledicno pojasnjevalno sklepal no vezalno protivno in locno priredje polstavek pastavek pristavek zvocnik in nezvocnik tvornik trpnik krajsava simbol kratica okrajsava pomisljaj vezaj v besedilih prepoznavajo navedene pojme in jih poimenujejo z ustreznimi jezikoslovnimi izrazi besede uvrstijo k vprasalnim zaimkom svojilnim zaimkom kazalnim zaimkom oziralnim zaimkom glavnim stevnikom vrstilnim stevnikom predlogom veznikom medmetom clenkom utemeljijo svojo odlocitev navedenim skupinam besed dolocijo osnovne oblikoslovne kategorije v enostavcnih povedih dolocijo glavne stavcne clene levi in desni prilastek v dvostavcnih pa glavne in odvisne stavke vrste odvisnikov s zgradbo vrsto priredja navedejo samoglasnike in soglasnike slovenskega knjiznega jezika glavne stavcne clene zvenece in nezvenece glasove slovenskega knjiznega jezika zvocnike in nezvocnike slovenske ga knjiznega jezika v razclenitev operativnih ciljev po razredih pri obravnavi umetnostnih besedil a funkcionalni cilji branje ucenci berejo knjizevna besedila tiho in interpretativno berejo daljsa knjizevna besedila umetniska in trivialna avtorska in ljudska ucenci razvijajo recepcijsko sposobnost razvijajo sposobnost branja razumevanja in vrednotenja knjizevnih besedil razvijajo zavedanje o sprejemanju besedila identificirajo se s knjizevno osebo identificirajo se s knjizevno osebo ki je drugacna od njih in se od nje kriticno distancirajo locijo glavne in stranske knjizevne osebe podrobno zaznavajo elemente videza knjizevne osebe in njenega govora vzivljajo se v custva knjizevnih oseb npr f levstik martin krpan npr homer odiseja poskusajo razumeti psiholoske lastnosti knjizevne osebe in sicer na podlagi dogajanja dialoga ravnanja knjizevne osebe in na podlagi avtorjevih komentarjev locijo tipe knjizevnih oseb nosilce izrazitih eticnih lastnosti npr f preseren povodni moz npr f preseren uvod v krst pri savici npr j kersnik mackova oceta poskusajo razumeti psiholoske eticne in socialne lastnosti knjizevne osebe in sicer na podlagi dogajanja dialoga ravnanja knjizevne osebe njenega razmerja do drugih knjizevnih oseb in na podlagi avtorjevih komentarjev npr i cankar sosolec tone npr a ingolic gimnazijka zaznavajo perspektive knjizevnih oseb zaznavajo perspektive vec knjizevnih oseb in razumejo njihovo soodvisnost primerjajo perspektive razlicnih knjizevnih oseb npr b novak bela past npr l n tolstoj starejsi brat npr s jenko tilka prepoznavajo motive za ravnanje knjizevnih oseb pri iskanju motivov za ravnanje knjizevnih oseb se osredotocajo na namere misli in custva knjizevnih oseb npr b smolnikar deklice npr prezihov voranc potolceni kramoh iscejo psiholoske motive za ravnanje knjizevnih oseb motive za ravnanje knjizevne osebe primerjajo s svojimi eticnimi sodbami npr a askerc kronanje v zagrebu npr i tavcar trzacan poskusajo razumeti psiholoske in eticne motive za ravnanje knjizevnih oseb razumejo socialne motive za ravnanje knjizevnih oseb npr i cankar bobi npr m rozanc kako sem ze zgodaj postal tujec oblikujejo domisljijskocutne predstave knjizevnega prostora znanje iz zgodovine zemljepisa mitologije in likovnega pouka jim sooblikuje domisljijskocutno predstavo knjizevnega prostora prepoznavajo jezikovna sredstva zlasti casovno in socialno zvrstnost za ugotavljanje knjizevnega prostora zaznavajo in razumejo v kateri dogajalni cas je postavljeno dogajanje povezujejo dogajalni cas s temo knjizevnega besedila prepoznavajo jezikovna znamenja zlasti casovno in socialno zvrstnost za ugotavljanje knjizevnega casa npr d defoe robinzon npr e petiska tezejev boj z minotavrom npr f s finzgar pod svobodnim soncem npr j jurcic jurij kozjak npr i tavcar visoska kronika npr v mal baronov mlajsi brat npr r queneau cica v metroju npr prezihov voranc doberdob razclenjujejo dogajanje na dogajalne enote locijo glavno in stransko dogajanje npr homer odiseja zaznavajo zaviranje in spesitve dogajanja npr f preseren povodni moz npr m tomsic crno sonce npr a t linhart zupanova micka razumejo razlike med analiticno in sinteticno zgradbo dogajanja npr a saint exupery mali princ locijo avtorja in pripovedovalca prepoznajo vsevednega pripovedovalca oseba preteklik prepoznavajo osebnega demokraticnega pripovedovalca oseba sedanjik prepoznavajo lirskega izpovedovalca izenacitev zunanjega in notranjega prostora in casa oseba sedanjik dozivljajo in prepoznavajo knjizevno perspektivo dozivljajo in prepoznavajo komicno knjizevno perspektivo humor dozivljajo in prepoznavajo tragicno knjizevno perspektivo npr j jurcic kozlovska sodba v visnji gori npr t partljic ali ves koga so danes pokopali npr f rudolf kam je mama sla npr moliere scapinove zvijace npr c in m lamb romeo in julija ucenci spoznavajo knjizevne zvrsti in vrste ob napovedi branja knjizevne zvrsti oz vrste ucenci priklicejo v spomin temeljna dolocila knjizevne zvrsti oz vrste in pri tem upostevajo medbesedilno izkusenost poezija ucenci zaznavajo in dozivljajo zvocnost pesniskega jezika opazajo ponavljanje glasov in zvocno slikanje onomatopoija sklopi glasov ki vzbujajo podobe razvijajo obcutek za zven besede v zvezi z vsebino npr ljudska gor cez izaro npr a askerc kronanje v zagrebu npr o zupancic z vlakom zaznavajo ritem pesmi in razumejo povezave s sporocilnostjo npr e fritz song o ljubezni npr t pavcek nova faca npr f preseren turjaska rozamunda npr ljudska galjot razumejo zvezo med ritmom in besedilno stvarnostjo dozivljajo posebnosti ritma oz zunanje oblikovanosti svobodnega verza razumejo avtorjevo uporabo svobodnega verza glede na temo ali motive besedila npr o zupancic zebljarska npr d kette na otcevem grobu npr f preseren glosa npr s kosovel kons v besedilu poiscejo rimo locijo med mosko in zensko rimo dozivljajo in razumejo razliko med obema vrstama rim prepoznavajo zaporedno oklepajoco in prestopno rimo npr n grafenauer samota prepoznajo aliteracijo in asonanco npr f preseren apel in cevljar npr f preseren turjaska rozamunda npr a gradnik sinu npr b a novak narcis in eho opazujejo likovno podobo besedila zaznajo razlike med verzi razlicnih dolzin ter posebnosti likovne podobe svobodnega verza razumejo povezanost podobe besedila z besedilno stvarnostjo motivika in tema npr j prevert zabusant npr v möderndorfer cesta npr f preseren zdravljica dozivljajo besede z vec pomeni npr n grafenauer samota npr s kosovel jesen npr t pavcek preproste besede razumejo rabo dolocene sopomenke v besedilu glede na casovno in custveno slogovno zaznamovanost npr s vegri grega npr ljudska galjot npr v vodnik dramilo npr f levstik dve otvi zaznavajo in razumejo zahtevnejse tvorjenke v besedilu npr b a novak policaj je palicaj npr n grafenauer zivljenje dojamejo postopek tvorjenja besede in utemeljujejo rabo tvorjenk npr n grafenauer zivljenje npr m avanzo kako napises pesmico npr b a novak hihiplimahaha zaznavajo in razumevajo besede s prenesenim pomenom metafora komparacija poosebitev in stalni okrasni pridevek npr m kosuta stegnjeni prst npr ljudska oblaki so rdeci npr f preseren turjaska rozamunda razumejo nastanek metafore beseda s prenesenim pomenom osnovna beseda in tretje v primeri npr o zupancic z vlakom zaznavajo in razumejo nagovor npr s gregorcic soci zaznavajo in razumejo stopnjevanje gradacijo in refren kot slogovna postopka npr v nazor galjotova pesem zaznavajo in dozivljajo pesemske slike oz motive zaznavajo ucinke besedila na custva in tako dozivljajo razpolozenje pesmi npr ljudska pegam in lambergar npr f lainscek mesta npr i minatti nekoga moras imeti rad locujejo glavne in stranske motive npr p golia grajski vrtnar zaznavajo oz dozivljajo simbol npr f levstik dve otvi razumejo temo pesemskega besedila ljubezenska in domovinska poezija npr s vegri kaj vse disi npr ljudska gor cez izaro ljubezenska in socialna poezija npr t pavcek nova faca npr d zajc moja prva pesem npr p golia grajski vrtnar razpolozenjska miselna poezija npr j murn kmecka pesem razlikujejo lirsko in epsko pesem prepoznavajo ep balado in romanco ter sonet kot pesniske vrste prepoznavajo gazelo ter gloso kot pesniski vrsti npr f preseren uvod v krst pri savici npr f preseren povodni moz npr f preseren turjaska rozamunda npr f preseren apel in cevljar npr f preseren gazela npr f preseren glosa proza ucenci dozivljajo prepoznavajo in razumejo znacilnosti naslednjih pripovednih vrst basen prepoznavajo jo po tipiziranih vecidel zivalskih likih ki se obnasajo kot ljudje in kratki zaokrozeni zgodbi usmerjeni k poanti ki pojasni nauk pripovedka razlagalna zgodovinska in bajka dolocijo zgodovinsko mitolosko in domisljijsko ozadje pripovedke in bajke ter poznajo vlogo bajeslovnih bitij in junakov anekdota in humoreska prepoznavajo obe krajsi pripovedni vrsti in ugotavljajo tipicne humorne elemente v njih locijo ljudsko prozo od umetne in poznajo vrste ljudskih pripovedi npr krilov volk in jagnje npr ljudske ajda in slovenci peter klepec volkodlak npr homer odiseja npr j jurcic kozlovska sodba v visnji gori povest locijo jo od kratke pripovedi po njeni dolzini stevilu oseb in dogodkov v njej roman zgodovinski pustolovski znanstvenofantasticni prepoznavajo ga kot najobsirnejse prozno delo in ugotavljajo snov motive in temo trivialna pripoved prepoznavajo jo po umetno ustvarjenem sanjskem svetu kopicenju drazljajev in klisejski zgodbi npr j jurcic jurij kozjak npr v mal nedelje nekega poletja npr i tavcar visoska kronika npr b stoker drakula novela dolocajo vlogo zgodbe njene zgradbe preobrata v dogajanju in oznacujejo osebe crtica prepoznajo jo kot kratko vecidel impresionisticno pripoved zaznavajo prevladujoco atmosfero in povzemajo njeno sporocilo npr g boccaccio dekameron npr i cankar na peci npr c kosmac gosenica npr j messner job npr z kveder potovalci prepoznavajo znacilnosti pripovedne zgradbe zunanja poglavje okvirna pripoved in notranja zgradba poiscejo temo in osrednjo idejo sporocilo besedila razlikujejo snov npr zgodovinski dogodki in prepoznavajo njeno preoblikovanje v besedilno stvarnost razumejo zgodbo fabulo pripovednega besedila zaporedje dogodkov npr j snoj avtomoto mravlje npr prezihov voranc potolceni kramoh npr i tavcar visoska kronika npr j hasek kako sem si kuhal jajce v mehko npr i cankar bobi npr t konwicki kronika ljubezenskih pripetljajev prepoznavajo zaznamovanost sloga besed besednih zvez povedi zlasti v pripovedih z zgodovinsko snovjo in v besedilih z motivi mladostnikov ugotavljajo vrsto slogovnega postopka v knjizevnem delu opisovanje opis subjektivno opisovanje oris oznacevanje oznacitev knjizevne osebe porocanje o dogajanju dvogovor npr f lainscek ajsa najsa npr b novak bela past npr homer odiseja npr m kranjec otroci cigavi ste npr j kersnik mackova oceta npr a ingolic gimnazijka npr c kosmac gosenica dramatika ucenci glasno berejo krajse dramsko besedilo po vlogah samostojno tiho berejo dramsko besedilo dozivljajo prepoznavajo in razumejo znacilnosti naslednjih dramskih vrst mladinsko dramsko besedilo prepoznavajo razliko med govorom dramskih oseb in oznakami prostora casa govora oseb in njihovega custvovanja itd odrska navodila locijo junaka in protijunaka prepoznavajo zunanjo zgradbo dramskega besedila dejanje in prizor npr k brenk modra vrtnica npr m mikeln strip strup denarja kup komedija razclenjujejo zgradbo dogajanja dolocajo zgradbene prvine dramskega besedila zasnova zaplet vrh razplet razsnova dramskega trikotnika npr moliere za mlade npr a t linhart zupanova micka besedilo filmskega scenarija npr mal kavcic poletje v skoljki poslusanje in gledanje ucenci razvijajo recepcijsko sposobnost pripravijo ustrezno miselno shemo za poslusanje gledanje trivialnih in umetnostnih besedil ohranjajo zanimanje za poslusanje poezije kratke pripovedne proze in proznih odlomkov ter razvijajo sposobnosti za njihovo sprejemanje dozivljanje in vrednotenje razvijajo sposobnost za sprejemanje dozivljanje in vrednotenje radijske igre gledaliske in filmske predstave ucijo se locevati trivialno in umetnisko besedilo ucenci razvijajo sposobnost za identifikacijo najdejo osebo s katero se poistovetijo opazajo zunajliterarne vzroke za identifikacijo s knjizevno osebo v literaturi in na filmu svojo identifikacijo vrednotijo ter do osebe vzpostavijo kriticno razdaljo na podlagi izkusenj s filmom zaznavajo tudi kompleksne knjizevne osebe z vec znacajskimi lastnostmi primerjajo osebe iz literature stripa gledaliskega dogodka in filma primerjajo osebe iz umetnostnih in trivialnih besedil poznajo tipe oseb v trivialnem besedilu primerjajo literarnoestetsko gledalisko in filmsko dozivetje na podlagi perspektiv dramskih filmskih oseb zaznavajo in vrednotijo motive za ravnanje knjizevnih ter filmskih oseb primerjajo literarnoestetsko gledalisko in filmsko dozivetje na podlagi motivov za ravnanje dramskih filmskih oseb ucenci razvijajo sposobnost dozivljanja in razumevanja besedilne stvarnosti primerjajo dogajalne prostore knjizevnosti in filma primerjajo dogajalne case knjizevnosti in filma primerjajo dogajanje v knjizevnem delu s tistim na filmu prepoznajo dogajalni klise v trivialnem besedilu dozivljajo in prepoznavajo komicno perspektivo humor komicno perspektivo v knjizevnem delu primerjajo s tisto v gledaliski predstavi in ali na filmu dozivljajo in prepoznavajo tragicno perspektivo v knjizevnem delu in jo primerjajo s tisto v gledaliski predstavi in ali na filmu ucenci spoznavajo knjizevne zvrsti in vrste ob napovedi poslusanja knjizevne zvrsti oz vrste si priklicejo v spomin temeljna dolocila knjizevne zvrsti oz vrste ob sprejemanju gledaliskega dogodka ali filmske predstave si priklicejo v zavest shemo za sprejemanje dramskega besedila ucenci zaznavajo in dozivljajo zvocnost pesmi ob poslusanju njenega interpretativnega branja sosolcevo ali uciteljevo branje poslusanje zvocnega posnetka opazajo ponavljanje glasov in zvocno slikanje onomatopoija razvijajo obcutek za zven besede v zvezi z vsebino prepoznavajo prvine zvocne opreme posnetka prvine gledaliske in filmske vzgoje ogledajo si uprizoritev dramskega besedila ki ga pripravi solski dramski krozek vsako leto vsaj enkrat obiscejo gledalisce ali si ogledajo videoposnetek gledaliske predstave prepoznavajo dramske vrste in dramske zgradbene prvine gledajo dozivljajo in vrednotijo mladinsko dramsko besedilo prepoznavajo in dozivljajo notranjo zgradbo dogajanja gledajo dozivljajo in vrednotijo dramo prepoznavajo in dozivljajo prvine gledaliskega dogodka oder luc zvocna oprema scena rekviziti kostumi premiki in kretnje igralcev poslusajo dozivljajo in vrednotijo radijsko igro na podlagi zvocnih informacij ki so jim na razpolago v radijski igri oblikujejo domisljijskocutne predstave knjizevnih oseb in sliko dogajalnega prostora ter casa gledajo dozivljajo in vrednotijo film razlikujejo trivialni in umetniski film ob gledanju trivialnega filma prepoznavajo zgradbo izdelka klise predvidljivost dogajanja in tipe oseb ob poznavanju osnov filmskega jezika primerjajo knjizevno gledalisko in filmsko izraznost govorjenje ucenci govorno poustvarjajo in ustvarjajo knjizevno besedilo ucenci upovedujejo literarnoestetsko dozivetje ucenci se pogovarjajo govorijo o knjizevnosti pripovedujejo s katero knjizevno osebo so se identificirali in povedo zakaj vrednotijo ravnanje knjizevne osebe vzpostavljajo kriticno razdaljo do knjizevnih oseb opisujejo knjizevne osebe zunanjost znacaj itd na podlagi dialoga dogajanja ter ravnanja knjizevne osebe in avtorjevih komentarjev se vzivijo v njena custva in to glasovno ponazorijo glasovno ponazorijo govor knjizevne osebe in tako izrazijo njene psiholoske lastnosti glasovno ponazorijo govor knjizevne osebe in tako izrazijo njene socialne eticne in psiholoske lastnosti v improvizirani igri vlog s soigralci oblikujejo knjizevne osebe v igri vlog z glasovnim barvanjem govora knjizevnih in dramskih oseb skusajo izrazati njihove misli custva in namene ter tako razkrivajo svojo razlago psiholoske motivacije za ravnanje teh oseb po analogiji s knjizevnim besedilom ustvarjajo nove like ko se pripravljajo na igro vlog na podlagi proznega besedila ali drame govorno upovedujejo domisljijskocutne predstave dogajalnega prostora in casa v obravnavanem delu pri tem upostevajo podatke iz besedila in znanja iz zgodovine zemljepisa mitologije z igranjem razlicnih vlog pri dramatizaciji zaznavajo perspektive vec knjizevnih oseb primerjajo perspektive knjizevnih oseb in opazajo njihovo soodvisnost pri igri vlog vkljucujejo prvine izbor besed ki pomagajo poslusalcem oblikovati casovno pogojene domisljijsko cutne predstave pri govornem ustvarjanju novih besedil upostevajo casovno oz socialno zvrstnost da s tem nakazujejo dogajalni cas govorno obnavljajo prebrano knjizevno besedilo tvorijo nova pripovedna besedila in pri tem upostevajo zunanji obseg besedila ter njegova zvrstna dolocila izmislijo si pripoved s sinteticno dogajalno zgradbo izmislijo si pripoved z analiticno dogajalno zgradbo govorno utemeljujejo motive za ravnanje knjizevne osebe in jih povezujejo z drugimi prvinami besedila ideja tema upovedujejo svoje domisljijske svetove tako da povezujejo prvine v psiholoski sistem utemeljijo in povezejo ravnanje oseb zaporedje dogodkov in sporocilo besedila govorno opisujejo vrsto pripovedovalca tvorijo besedila tako da privzemajo vlogo vsevednega pripovedovalca tvorijo besedila tako da privzemajo vlogo vsevednega ali osebnega pripovedovalca tvorijo besedila tako da privzemajo vlogo vsevednega osebnega ali lirskega pripovedovalca podoziveto govorno interpretirajo knjizevno perspektivo opisujejo prvine knjizevne perspektive pri improviziranih govornih nastopih vzpostavijo komicno knjizevno perspektivo podoziveto govorno interpretirajo tragicno knjizevno perspektivo pripovedujejo o svojih bralnih izkusnjah pripovedujejo o svojih bralnih izkusnjah s poudarkom na posebnostih knjizevnih zvrsti in vrst poezija ucenci ustvarjalno interpretativno berejo pesmi razumljivo in doziveto recitirajo in deklamirajo s tem razvijajo sposobnost za govorno izrazanje vsebine besedila upovedujejo zaznavanje ritma pesmi in razumevanja njegove povezave s sporocilnostjo tvorijo rimane besedne dvojice tvorijo aliteracije in asonance tvorijo nove besede po analogiji govorno razlagajo tvorjenke in njihov ucinek v knjizevnem besedilu pojasnjujejo svoje razumevanje metafore primere poosebitve in okrasnega pridevka v sobesedilu razlagajo postopek nastanka metafore in primere ter opisejo pomen metafore v sobesedilu razlagajo besedne zveze ki so zanje nenavadne glede na sporocilnost besedila oz casovno ali socialno zaznamovanost sloga govorno upovedujejo videnje pesemskih slik razlagajo simboliko razumejo in strnjeno govorno izrazijo temo pesemskega besedila proza ucenci opisujejo lastnosti naslednjih pripovednih vrst basen pripovedka razlagalna zgodovinska in bajka anekdota in humoreska razlagajo razlike med ljudsko in umetno prozo in opisujejo vrste ljudskih pripovedi povest roman zgodovinski pustolovski znanstvenofantasticni trivialna pripoved novela crtica govorno razclenjujejo lastnosti zunanje zgradbe poglavje okvirna pripoved govorno razclenjujejo znacilnosti notranje zgradbe motivacija psiholoska socioloska knjizevna oseba knjizevni cas knjizevni prostor dogajanje zgodba razlaga razlike med analiticnao in sinteticno zgradbo dolocajo temo razlagajo osrednjo idejo sporocilo besedila in razlikujejo snov npr zgodovinski dogodki in njihovo preoblikovanje v besedilno stvarnost ugotavljajo vrsto slogovnega postopka v knjizevnem delu opisovanje opis subjektivno opisovanje oris oznacevanje oznacitev knjizevne osebe porocanje o dogajanju dvogovor dramatika ucenci tvorijo govorna besedila z dramsko zgradbo in jih uprizarjajo v razredu v igri vlog ucenci s sosolci improvizirajo dramske fragmente dialoge v razrednem gledaliscu enkrat letno uprizorijo odlomek iz dramskega dela ali krajse dramsko besedilo npr v obliki projektnega dela izdelajo osnutke za sceno kostume in rekvizite razdelijo si vloge reziserjev igralcev scenografov kostumografov in glasbenih opremljevalcev ucenci uprizorijo tudi lastno krajse dramsko besedilo npr v obliki projektnega dela oblikujejo in posnamejo kratko radijsko igro pri tem pa govorno plast dopolnjujejo z radiofonskimi prvinami sumi glasba ucenci govorno opisujejo dramsko dogajanje po branju mladinskega dramskega besedila ogledu gledaliske predstave ali poslusanju radijske igre okarakterizirajo junaka protijunaka in stranske osebe opisujejo zunanjost znacaj in motivacijo za njihovo ravnanje po branju odlomka iz komedije ali ogledu gledaliske predstave okarakterizirajo dramske osebe opisujejo vrsto perspektivo in zgradbo dramskega dejanja zasnova zaplet vrh razplet razsnova dramskega trikotnika po branju prozne priredbe tragedije opisujejo tragicno perspektivo besedilo filmskega scenarija primerjajo z ekranizacijo po ogledu predstave opisujejo svoje dozivetje gledaliskega dogodka ter prvine gledaliske izraznosti oder osvetlitev dvorana zvocna oprema scena rekviziti kostumi premiki in kretnje igralcev ozracje plakati gledaliski list pisanje ucenci razvijajo recepcijsko sposobnost tako da pisejo poustvarjalna in ustvarjalna besedila ki vkljucujejo prvine umetnostnega jezika o literarnoestetskem dozivljanju literature strokovna in publicisticna besedila o literaturi avtor besedilo zvrst literarnozgodovinska dejstva razvijajo sposobnost za identifikacijo na podlagi hipoteticnega polozaja npr spor med dvema tipoma oseb oblikujejo domisljijski spis v katerem prikazejo svojo identifikacijo s knjizevno osebo podobe knjizevnih oseb upovedujejo s pomocjo posrednih besedilnih signalov v obliki fragmentarnih dialogov samogovorov dnevniskih zapisov ali pisem pisejo kako na isto situacijo ali dogodek iz svojega zornega kota gledajo razlicne knjizevne osebe upovedujejo impulze ki sprozijo identifikacijo z literarno osebo prebranega dela ter pojasnjujejo vzroke za tako identifikacijo opisujejo zunanjost znacaj in ravnanje knjizevne osebe na podlagi besedilnih informacij pisno izrazajo svoje videnje knjizevne osebe tvorijo knjizevne osebe po analogiji z literarnim besedilom ustvarjajo nove knjizevne osebe sestavijo jih iz oseb ki so jih spoznali v drugih literarnih delih na filmu ali v realnem zivljenju pri ustvarjanju svojih oseb upostevajo psiholoska in socialna dolocila le teh posebej pozorni so na podrobnosti tvorijo pisne izdelke v katerih posebej izcrpno pojasnjujejo zakaj knjizevne osebe kaj storijo pisejo realisticne in fantasticne sestavke v katerih se prepoznajo razlicni motivi za ravnanje knjizevnih oseb te motive prevzemajo iz prebranih knjizevnih del ali drugje film tv strip resnicnost ipd pisno pojasnjujejo motive za ravnanje knjizevnih oseb kakor jih je mogoce izpeljati iz prebranega besedila tvorijo nove knjizevne prostore prostor svojega fiktivnega sveta opisujejo podrobno in v povezavi s knjizevno osebo ter fabulo pisno upovedujejo zaznavanje in dozivljanje knjizevnega prostora krajina detajl v knjizevnem prostoru pri tem upostevajo omejitve ki izhajajo iz zemljepisnega zgodovinskega in drugega znanja ob branju daljsega besedila na kartice belezijo dogodke ki se zgodijo v nekem dogajalnem casu te kartice najprej razvrstijo po premici dogajanja kakrsno je uporabil avtor nato lahko razvrstijo dogodke po kronoloskem redu ugotavljajo da so lahko v literarnem delu dogodki razvrsceni tudi drugace npr retrospektivno ustvarjajo svoje domisljijske svetove ki se dogajajo v preteklosti prihodnosti ali sedanjosti dogajalni cas v svoji pripovedi upovedujejo z omembami okoliscin dogodkov navad predmetov ipd znacilnih za obdobje in s posrednimi besedilnimi podatki z arhaizmi v zgodovinski zgodbi z neologizmi v pripovedi umesceni v prihodnost s slengizmi v zgodbi o sodobni mladini pisno obnavljajo zgodbo knjizevnega besedila tako da podrobneje opisujejo glavno dogajanje glavno dogajanje prikazejo na plakatu v obliki miselnega vzorca ob branju daljsega besedila zapisujejo premico dogajanja opisujejo vzrocno in posledicno zaporedje dogodkov ter jih povezujejo s temo besedila tvorijo domisljijsko pripoved kot logicno zaporedje dogodkov tvorijo lastna besedila z analiticno ali sinteticno zgradbo oz preoblikujejo analiticno zgradbo prebranega literarnega dela v sinteticno in obratno privzemajo vlogo vsevednega pripovedovalca in pisejo samostojna domisljijska besedila ali poustvarjalno posnemajo prebrano knjizevno besedilo napisejo samostojno domisljijsko besedilo ali parafrazo prebranega besedila tako da izbirajo med vsevednim in demokraticnim pripovedovalcem in utemeljijo svojo izbiro napisejo samostojno domisljijsko besedilo ali parafrazo prebranega besedila tako da izbirajo med vsevednim in demokraticnim pripovedovalcem ter lirskim subjektom in utemeljijo svojo izbiro ucenci v svojih ustvarjalnih izdelkih prepletajo resnicnost in fikcijo pri tem upostevajo zakonitosti zanra v ustvarjalnih in poustvarjalnih besedilih vzpostavljajo komicno knjizevno perspektivo v ustvarjalnih in poustvarjalnih besedilih vzpostavljajo tragicno knjizevno perspektivo pisejo pesmi prozo in dramske forme ter pri tem upostevajo dolocila knjizevne zvrsti in vrste poezija ucenci tvorijo ucinkovite zvocne nize onomatopoija glasovno slikanje tvorijo rime in oblikujejo preproste rimane verzne forme po analogiji tvorijo aliteracije in asonance tvorijo preprosto likovno pesem pisejo o vlogi likovnih prvin besedila iz casopisa oblikujejo pesem lepljenko tvorijo nove besede po analogiji ali samostojno ter govorno razlagajo povezave s sporocilnostjo tvorijo primere metafore poosebitve in stalne okrasne pridevke v povezavi z besedilno sliko tvorijo metafore in simbole izpisujejo besedne zveze ki so zanje nenavadne in jih razlagajo glede na sporocilnost besedila oz casovno ali socialno zaznamovanost sloga tvorijo besedila v katerih uporabljajo stopnjevanje refren in nenavadne besede tvorijo besedila v katerih uporabljajo zaznamovan besedni red in slog pisno upovedujejo videnje pesemskih slik tvorijo nove pesemske slike preoblikujejo kako sestavino pesemske slike in opisejo kako se spremenita podoba in njen pomen preoblikujejo pesnisko besedilo v prozno in obratno parafraziranje pojasnjujejo razlike v oblikovanosti obeh zvrsti tvorijo nova besedila na ljubezensko temo tvorijo nova besedila na socialno temo tvorijo nova besedila na razpolozenjsko in miselno temo pisno izrazijo temo pesmi ucenci pisejo naslednje pripovedne vrste basen pripovedko in bajko anekdoto v skupini sodelujejo pri zapisovanju in zbiranju ustnega izrocila pripovedke bajke anekdote fragment realisticne mladinske pustolovske kriminalne povesti v skupini sodelujejo pri pisanju kolektivne povesti na podlagi skupnih izhodisc knjizevne osebe dogajalni prostor in cas pisejo zaokrozene zgodbe ki jih urednisko povezejo v nanizanko crtico fragment zgodovinskega znanstvenofantasticnega romana v skupini sodelujejo pri pisanju podajanke svojo kolektivno povest postopoma dograjujejo tako da jo vsak pisec nadaljuje tam kjer jo je predhodnik prenehal pisati pisejo fantasticne zgodbe na osnovi ljudskih pripovedi in anticnih mitov pisejo fabulativna pisma in fiktivne dnevnike na podlagi casopisne vesti oblikujejo kratke realisticne pripovedi v katerih veljajo zakonitosti realnega sveta in v katerih je dogajanje povezano v trden vzrocno posledicni sistem pisejo dozivljajsko in spominsko spisje s katerim se priblizujejo formi crtice po pripovedih starejsih pisejo njihove resnicne zgodbe iz preteklosti pisno upovedujejo analogije posnemajo slog in vrste sporocevalnega postopka pisejo nove prigode znanih knjizevnih oseb presajajo osebe iz enega knjizevnega dela v zgodbo drugega in jo tako spreminjajo povestim in romanom dopisujejo nove predzgodbe konce ali manjkajoca epizodna poglavja krajse literarno delo preoblikujejo v strip in obratno ustvarjalen in kriticen dialog z besedilom vzpostavljajo tako da posnemajo njegov jezik in slog spreminjajo njegovo socialno in funkcijsko zvrstnost ter ga slogovno preoblikujejo prestavljanje dogajanja v sodobnost ali v drug prostor parodija travestija pri poustvarjalnem in ustvarjalnem pisanju upostevajo zanrska dolocila pripovednih vrst upostevajo tudi znacilnosti pripovedne zgradbe sloga in sporocevalnega postopka ucenci pisejo dramske prizore pisejo krajse dramsko besedilo pisejo komicne dramske fragmente in prizore oblikujejo dramatizacijo pripovednega besedila pripravijo besedilo za razredno predstavo posnamejo kratko radijsko igro posnemajo slog dramskega besedila pisejo scenarij za krajsi film oz televizijsko igro posnamejo z video kamero po ogledu predstave zapisejo svoje dozivetje gledaliskega dogodka ter opisejo prvine gledaliske izraznosti oder osvetlitev dvorana zvocna oprema scena rekviziti kostumi premiki in kretnje igralcev vzdusje plakati gledaliski list pisno primerjajo dramsko besedilo in uprizoritev b izobrazevalni cilji ucenci spoznavajo slovensko in svetovno mladinsko knjizevnost ter knjizevnost za odrasle ucitelj uresnicuje cilje tako da je pri izbiranju besedil pozoren na ustrezno zastopanost vseh treh knjizevnih zvrsti v razmerju epike lirike in dramatike ter na tematsko in motivno raznovrstnost izbira iz seznama predlaganih besedil v podpoglavju c literarnovedni pojmi ucenec pozna in uporablja naslednje strokovno izrazje ter ga zna opisati pesnistvo rima ritem povezava s sporocilnostjo nagovor ljubezenska pesem domovinska pesem proza basen pripovedka bajka anekdota humoreska dramatika zunanja zgradba dramskega besedila dejanje prizor pesnistvo lirska in epska pesem ep pesnitev stalne pesniske oblike balada romanca sonet rima moska zenska zaporedna oklepajoca prestopna onomatopoija likovna pesem metafora primera poosebitev stalni okrasni pridevek refren stopnjevanje ljubezenska pesem socialna pesem proza povest roman zgodovinski pustolovski znanstvenofantasticni trivialna pripoved poglavje okvirna pripoved dramatika komedija notranja zgradba dramskega besedila zasnova zaplet vrh razplet razsnova dramskega trikotnika pesnistvo stalne pesniske oblike glosa gazela prosti verz kitica metafora nastanek metafore simbol razpolozenjska pesem miselna pesem proza zunanja zgradba notranja zgradba motivacija psiholoska socioloska knjizevna oseba knjizevni cas knjizevni prostor dogajanje zgodba analiticna in sinteticna zgradba novela crtica literarnozgodovinska obdobja in smeri pismenstvo protestantizem razsvetljenstvo romantika realizem moderna nova romantika ucenec pregledno pozna knjizevnike in njihova dela fran levstik josip jurcic simon gregorcic prezihov voranc misko kranjec tone pavcek homer anton tomaz linhart valentin vodnik france preseren simon jenko janko kersnik ivan tavcar janez menart dane zajc niko grafenauer lev nikolajevic tolstoj primoz trubar ivan cankar josip murn dragotin kette oton zupancic srecko kosovel ciril kosmac lojze kovacic kajetan kovic gregor strnisa svetlana makarovic boris a novak william shakespeare ucenec navede poglavitne znacilnosti literarnih obdobij in smeri ter izbrane predstavnike in dela obvezni avtorji in besedila kanon ljudska pegam in lambergar t pavcek pesem f levstik martin krpan f preseren povodni moz n grafenauer zivljenje i tavcar visoska kronika odlomek o zupancic zebljarska b a novak narcis in eho i cankar bobi odlomek c predlagana besedila za uresnicevanje ciljev poezija ur ljudska gor cez izaro ljudska pegam in lambergar i a krilov volk in jagnje m bor osel je osel t pavcek tolovaj iz ajdovske jame t pavcek pesem j prvert zabusant s silverstein razmetana soba s vegri grega s vegri kaj vse disi m antic koder plavih las e fritz song o ljubezni m kosuta stegnjeni prst n grafenauer samota s gregorcic soci m klopcic mary se predstavi i minatti v mladih brezah tiha pomlad d zajc pivci tisine b stampe zmavc svetovja poezija ur ljudska galjot ljudska oblaki so rdeci kalevala odlomek v vodnik dramilo f preseren povodni moz f preseren turjaska rozamunda f preseren uvod h krstu pri savici f preseren apel in cevljar s jenko po slovesu a askerc kronanje v zagrebu a askerc casa nesmrtnosti d kette zimska romanca s kosovel jesen v nazor galjotova pesem r kipling pesem vracajocega se lovca p golia grajski vrtnar m bor crni mozje j menart kmecka balada g strnisa star oklep n grafenauer zivljenje t pavcek nova faca d zajc moja prva pesem m kravos beseda ni konj m avanzo kako napises pesmico b a novak policaj je palicaj v möderndorfer cesta f lainscek mesta m danglic kaj so med drugim poceli stari slovani poezija ur pesem nosacev zita v vodnik moj spominik f preseren gazela f preseren glosa f preseren zdravljica f levstik dve otvi s jenko gori o zupancic z vlakom o zupancic zebljarska d kette gazela d kette na otcevem grobu j murn v daljavi j murn kje tihi si mi dom j murn kmecka pesem a gradnik sinu t seliskar moj oce s kosovel pa da bi znal s kosovel balada s kosovel godba pomladi s kosovel kons g lorca pokrajina k destovnik kajuh jesenska pesem f balantic pot brez konca i minatti nekoga moras imeti rad j menart pohojena slika j menart jaz t pavcek pesem o zvezdah t pavcek preproste besede k kovic popoldan s makarovic jutro g strnisa orion g strnisa zolna t salamun pes b a novak hihiplimahaha b a novak narcis in eho a ihan prodajalec sladkorne pene proza ur stvarjenje sveta ljudska volkodlak j trdina vila ljudska ajda in slovenci ljudska kralj matjaz ljudska peter klepec f levstik martin krpan odlomek e petiska tezejev boj z minotavrom homer odiseja odlomek p ovid dedal in lkar d defoe robinson crusoe odlomek m majerova robinzonka odlomek f s finzgar moja mladost in moj oce f s finzgar pod svobodnim soncem odlomek m kranjec o mamici ki je postajala cedalje manjsa prezihov voranc potolceni kramoh prezihov voranc ajdovo strnisce j jurcic kozlovska sodba v visnji gori odlomek t partljic ali ves koga so danes pokopali je vprasal domen osorno n hunter profesor modrinjak govori po radiu e kästner leteca ucilnica odlomek f lainscek ajsa najsa in ljubezen odlomek b smolnikar deklice d muck pod milim nebom odlomek s townsend skrivni dnevnik jadrana krta odlomek b novak bela past odlomek m ende momo odlomek o wilde sebicni velikan j snoj avtomoto mravlje odlomek anekdote o knjizevnikih proza ur p ovid sovre orfej in evridika plinij ml izbruh vezuva ljudska vedomec n v gogolj vij odlomek b stoker drakula odlomek a lang mec kralja arturja odlomek m cervantes don kihotov boj z mlini na veter odlomek j r tolkien hobit odlomek j jurcic jurij kozjak odlomek i tavcar visoska kronika odlomek h b stowe koca strica toma odlomek i tavcar trzacan j kersnik mackova oceta m kranjec otroci cigavi ste odlomek l n tolstoj starejsi brat odlomek v kavcic bomba odlomek f rudolf kam je mama sla odlomek b jurca ko zorijo jagode odlomek v mal nedelje nekega poletja odlomek a davies poletno sanjarjenje odlomek d muck hci lune odlomek m tomsic crno sonce h g wells nevidni clovek odlomek j hasek kako sem si kuhal jajce v mehko b nusic avtobiografija odlomek proza ur g boccaccio dekameron odlomek c in m lamb romeo in julija odlomek k capek romeo in julija p trubar katehismus z dvejma izlagama ta evangeli svetega matevza odlomek a bohoric zimske urice odlomek s jenko tilka odlomek i cankar bobi odlomek i cankar na peci i cankar sosolec tone z kveder potovalci c kosmac gosenica c kosmac sreca f bevk kaplan martin cedermac odlomek a ingolic gimnazijka odlomek prezihov voranc doberdob odlomek e kocbek listina j messner job z simcic trije muzikantje odlomek i andric povest o vezirjevem slonu odlomek m rozanc kako sem ze zgodaj postal tujec ali ernest seton thompson l kovacic opis neke slike odlomek a saint exupery mali princ b cole barvni ekran odlomek t konwicki kronika ljubezenskih pripetljajev b doherty dragi nihce odlomek r queneau cica v metroju odlomek f milcinski kravji zvonec dramatika ur k brenk modra vrtnica za princesko m mikeln strip strup denarja kup z petan pet pepelk dramatika ur a t linhart zupanova micka moliere scapinove zvijace l suhodolcan narobe stvari v mestu petpedi t partljic moj ata socialisticni kulak dramatika ur w shakespeare julij cezar odlomek f puntar lov na rep v mal kavcic sreca na vrvici priporocilni seznam domacega branja d defoe robinson crusoe m ende momo f s finzgar pod svobodnim soncem m gripe hrosc leti v somraku kästner leteca ucilnica p kovac urske so brez napake andrejev ni nikoli prevec v mal j tomec hitro hitreje r kipling knjiga o dzungli t partljic hotel sem prijeti sonce slisal sem kako trava rase e petiska stare grske bajke prezihov voranc solzice b smolnikar popki r l stevenson otok zakladov s townsend skrivni dnevnik jadrana krta j trdina bajke in povesti o gorjancih o wilde pravljice hisa granatnih jabolk r dahl odvratne rime t pavcek majnice fulaste pesmi o zupancic izbrana mladinska beseda f h burnett skrivni vrt a davies poletno sanjarjenje a dumas crni tulipan z filipovic zlatin dnevnik a frank dnevnik b jurca ko zorijo jagode j kersnik kmetske slike j london zgodbe s severa in juga v mal baronov mlajsi brat na rancu veranda d muck hci lune r murnik lepi janicar t partljic dupleska mornarica e a poe maska rdece smrti m rozanc pravljica e t seton crni kljusac i tavcar med gorami j verne petnajstletni kapitan h g wells nevidni clovek i zorman v sedemnajstem j music zgodbe o presernu n grafenauer skrivnosti j menart pesnik se predstavi s silverstein manjkajoci koscek f bevk kaplan martin cedermac r bach jonatan livingston galeb i cankar crtice tuje zivljenje a horowitz sokolov malteser a ingolic gimnazijka izbor iz slovenske realisticne kratke proze t konwicki kronika ljubezenskih pripetljajev c kosmac pomladni dan v gaju zivljenja c in m lamb pripovedke iz shakespeara a a milne skrivnost rdece hise c robertson pisma zaljubljene najstnice a saint exupery mali princ r tagore lacni kamni s white moj divji fant a brvar domaca naloga b a novak oblike sveta pa da bi znal bi vam zapel izbor iz sodobne slovenske poezije v didakticna priporocila in medpredmetne povezave pri predmetu slovenscini ucenci sprejemajo poslusajo berejo razclenjujejo in tvorijo govorijo pisejo svoji starosti sporazumevalnim in spoznavnim domisljijskim zmoznostim izkusnjam in zanimanju ustrezna neumetnostna in umetnostna besedila tako dejavno razvijajo svoje sporazumevalne spoznavne in ustvarjalne zmoznosti ter si uzavescajo temeljne razlike v sprejemanju tvorjenju in zgradbi neumetnostnih in umetnostnih besedil izhodisce pouka pri tem predmetu je torej neumetnostno oz umetnostno besedilo delu z neumetnostnim besedilom je namenjenih ur predmeta delu z umetnostnim besedilom pa ker se neumetnostna besedila tvorijo sprejemajo in razclenjujejo drugace kot umetnostna in ker zelimo ucitelje opozoriti na drugacno delo z njimi ter na drugacne medpredmetne povezave so cilji pri obravnavi neumetnostnih in umetnostnih besedil navedeni loceno pri obravnavi neumetnostnih besedil se predmet povezuje z ucencevimi izkusnjami in predznanjem ter z vsebinami in dejavnostmi pri naravoslovnih in druzboslovnih predmetih ucenci namrec govorijo pisejo prikazovalna besedila o sebi in svojem druzbenem oz naravnem okolju ter poslusajo berejo in razclenjujejo poljudnoznanstvena besedila ob tem pa tudi nebesedne dele teh besedil kot so preglednice grafikoni ipd zato se priporoca projektno ucno delo predmet slovenscina vsebuje tudi prvine t i medijske vzgoje ucenci namrec poslusajo berejo in gledajo medijska besedila izbira ucne oblike je v triletju osnovne sole odvisna od dejavnosti in naloge ki jo uresnicujemo pri pouku ceprav sta didakticno priporocljivi tako frontalna npr poslusanje oddaje po radiu uciteljev uvod v novo ucno snov kot individualna oblika npr tiho branje pregledovanje napak ponovno pisanje besedila bi morali predvsem skrbeti za vecji delez skupinskega dela v manjsih skupinah ali dvojicah ucenci namrec razvijajo zmoznosti in znanje ob aktivnih oblikah ucenja kot so sodelovalno ucenje ucenje z odkrivanjem in problemsko ucenje tako dejavno razvijajo svojo zmoznost za dvogovorno sporazumevanje npr razpravljajo o problemu usklajujejo mnenja oblikujejo skupno mnenje oz porocilo o neuspesnem pogajanju ga predstavijo drugim in ga zagovarjajo ki jo nadgrajujejo z nacrtnim in vodenim dvogovornim sporazumevanjem v uradnih govornih polozajih npr z igro vlog posnemanjem zapisanih besedil ipd iz ucnociljnega ucnega nacrta se vidi da ucenci pri obravnavi neumetnostnih besedil razvijajo vse stiri sporazumevalne dejavnosti poslusanje in gledanje branje govorjenje pisanje ucenci se torej usposabljajo za sprejemanje in tvorjenje ustnih in pisnih neumetnostnih besedil pri govorjenju pisanju se navajajo na to da je tvorjenje besedila nacrtovano dejanje pri katerem je treba upostevati naslovnika ter obvladati temo o kateri se govori pise in poimenovalne moznosti ter zakonitosti jezika s katerim se naslovniku kaj sporoca pri poslusanju branju pa se navajajo na razmisljujoce in kriticno sprejemanje besedil ter na utemeljevanje svojega mnenja o njih zapisano besedilo razclenjujejo ne le pomensko pragmaticno in vrednotenjsko temvec tudi besedno slovnicno besedilom povedim dolocajo skladenjsko zgradbo besedam pa vlogo pomen stilsko vrednost in obliko ter jih uvrscajo v ustrezne skupine ki jih poimenujejo z jezikoslovnimi izrazi in jim dolocajo temeljne slovnicne znacilnosti ker je zmoznost sprejemanja in tvorjenja besedila odvisna od jezikovne zmoznosti ucenci z lastno dejavnostjo ne pa z opisovanjem abstraktnega jezikovnega sestava oz z navajanjem slovnicnih pravorecnih pravopisnih ipd pravil razvijajo svojo zmoznost logicnega misljenja ter poimenovalno upovedovalno pravorecno in pravopisno zmoznost ter odpravljajo najpogostejse slogovne poimenovalne slovnicne govorne in pisne napake za in razred triletja je uzakonjena zunanja diferenciacija pouka slovenscine zato so tu navedeni cilji predstavljeni za tri ravni tj za nizjo srednjo temeljno in visjo raven cilji so oblikovani hierarhicno kar pomeni da doseganje ciljev srednje temeljne ravni vkljucuje doseganje ciljev nizje ravni doseganje ciljev visje ravni pa doseganje ciljev nizje in srednje temeljne ravni cilji nizje ravni so tiskani polkrepko dodani cilji srednje temeljne ravni v navadni pisavi dodani cilji visje ravni pa v posevnem tisku vsi cilji za razred predstavljajo temeljno raven tiskani so navadno ce pa se njihovo uresnicevanje predvideva nadaljuje tudi v in razredu so ze v razredu tiskani polkrepko tj nizja raven navadno tj temeljna srednja raven ali posevno tj visja raven nivojsko so razclenjeni le operativni cilji oz dejavnosti ucencev ne pa tudi vsebine obravnavana besedila ucitelj mora pri izbiri besedil iste besedilne vrste sam diferencirati besedila ucenci v vodenih pogovorih razmisljajo tudi o druzbenih vidikih jezika npr o zakonski postavitvi slovenskega jezika in drugih jezikov v republiki sloveniji ter slovenskega jezika v zamejstvu izseljenstvu o vlogi narecja in slenga ter o okoliscinah rabe knjiznega jezika o potrebnosti prevzemanja tujih izrazov v slovenska besedila o zgodovini slovenskega knjiznega jezika ipd ob obravnavi zapisanih besedil pa opazujejo tudi besedno slovnicno zgradbo besedila in sicer tako da v njem najdejo opisano oz z jezikoslovnim izrazom poimenovano jezikovno prvino ji dolocijo vlogo pomen stilno vrednost obliko ipd jo uvrstijo v doloceno kategorijo ter utemeljijo svojo uvrstitev razmerje med sporazumevalnimi dejavnostmi pri obravnavi neumetnostnih besedil so enako pomembne in tako zastopane vse stiri sporazumevalne dejavnosti pri delu v soli zlasti poslusanje in govorjenje saj prevladuje sodelovalno ucenje deloma tudi branje kot izhodisce za ustno pomensko pragmaticno vrednotenjsko in besedno slovnicno razclenjevanje besedil pri domacem delu prevladujeta branje in zlasti pisanje z dejavnostmi pred pisanjem osnutka med njim in po njem s prepisovanjem popravljenega besedila tudi kot priprava na govorni nastop obravnava neumetnostnih besedil v soli zajema naslednje faze pred poslusanjem in gledanjem branjem napovedi vrste in teme besedila ki ga bodo poslusali in gledali oz brali sledi pogovor o ucencevih pricakovanjih izkusnjah ipd ob napovedani vrsti in temi besedila ce ucitelj presodi da ucenci nekaterih kljucnih besed ne bodo razumeli jih razlozi med poslusanjem in gledanjem oz branjem besedila se dejavnosti ucencev deloma razlikujejo odvisne so od vrste sprejemanja besedila prim enkratno poslusanje in vsaj dvakratno branje poljudnoznanstvenega besedila in od vrste sprejemanega besedila prim dvakratno poslusanje pogovora in enkratno poslusanje poljudnoznanstvene oddaje ter zahtevnostne ravni v posameznem razredu med poslusanjem pogovorov so ucenci pozorni na govorca in govorjeno besedilo med poslusanjem govornih nastopov so pozorni na govorca in govorjeno besedilo in si zapisejo bistvene podatke med branjem neuradnih uradnih in javnih ter strokovnih in publicisticnih besedil pa so pozorni na zapisano besedilo in si podcrtajo neznane besede poslusanju branju oz dejavnostim po poslusanju gledanju branju tj pomenski pragmaticni vrednotenjski in besedno slovnicni razclembi besedila sledi tvorjenje podobnega besedila bodisi kot govorni nastop bodisi kot pisanje besedila iste vrste ali z isto podobno temo to dejavnost lahko ucenci nadaljujejo dopolnijo doma temeljne vsebine pouka knjizevnosti obravnava umetnostnih besedil so knjizevnoumetnostna dela drugi tipi besedil pa se vkljucujejo v knjizevni pouk v povezavi z njimi kot sredstvo za sirjenje ucencevega obzorja ter dopolnitev in podkrepitev solske interpretacije literarna zgodovina biografije literarna teorija zgodovina etnologija mitologija sociologija itd vsebinska zasnova pouka knjizevnosti temelji na treh poglavitnih nacelih literarnorecepcijskem dozivljanje knjizevnosti skladno z obzorjem pricakovanj in knjizevnimi interesi ucencev literarnoteoreticnem zvrstno tematskem po tematiki zvrsteh in vrstah vecinoma iz kanona literarnozgodovinskem po obdobjih in smereh pretezno iz kanona primarno merilo za izbiro umetnostnih besedil sta literarna kakovost ter primernost ucencevi stopnji osebnostnega in bralnega razvoja ne pa zunajliterarnim vzgojnim ciljem vsebinski del predmetnega ucnika obsega dela iz mladinske in nemladinske knjizevnosti ter knjizevnodidakticno osmisljeno tudi primere trivialne knjizevnosti v zacetku tretjega triletja je razmerje med mladinskim knjizevnost za mladostnike in nemladinskim izborom se v prid prvega v zadnjem letu solanja pa prevlada nemladinska knjizevnost odvisno od njene ustreznosti in sprejemljivosti razvitost bralca upostevaje nacela knjizevne kakovosti ima elitna knjizevnost izrazito prednost pred trivialno v srediscu so besedila iz slovenske knjizevnosti mednje pa je vkljucen premisljen izbor temeljnih del svetovne knjizevnosti ki domaca umesca v sirsi kontekst osrednje vsebine so dela klasikov dopolnjujejo pa jih naslovi iz sodobne knjizevnosti raznovrstnost besedil se kaze tudi v ustrezni zastopanosti vseh treh knjizevnih zvrsti v razmerju epike lirike in dramatike ter v tematski in motivni raznovrstnosti merila tematskega izbora del izhajajo iz znotrajbesedilnih sestavin knjizevnosti ter knjizevnih interesov mladih stevilo besedil pa naj ne presega obveznih besedil letno rdeca nit povezave mladinske knjizevnosti z nemladinsko in prehoda so motivi in teme prvine knjiznega sloga ideja kompozicija knjizevne osebe prostor in cas dogajanja knjizevne vrste itd prehode in povezave med trivialno in visoko knjizevnostjo poiscemo ob besedilih kjer se dolocena knjizevna zvrst ali oblika trivializira ali kjer prvine trivialne knjizevnosti prehajajo v umetnisko delo in tam zazivijo v novi vlogi v prvih dveh letih tretjega triletja so literarna dela razvrscena po tematiki zvrsteh in vrstah v drugi polovici postopoma prehajamo od tematskega nacela preko tematskih sklopov do razvrstitve po literarnozgodovinskem kljucu tj po obdobjih in smereh razred ze v prvi polovici tretjega triletja so ucencem zanimiva literarnozgodovinska obdobja antika romantika predstavljena z zaokrozenim reprezentativnim izborom besedil tematskim sklopom kar jim omogoci prepoznavanje vsebinskih in oblikovnih lastnosti knjizevnosti v casu in spoznanje o razvoju literarnih zvrsti in vrst prvine literarne zgodovine se z literarnoteoreticnim in besediloslovnim znanjem vnasajo v pouk knjizevnosti skozi vse osnovnosolsko obdobje v drugi polovici triletja pa ga ucenci zacnejo usvajati bolj sistematicno in si izoblikujejo podobo loka literarnozgodovinskih obdobij in smeri toda ob literarnozgodovinskem so besedila se vedno zbrana tudi po literarnorecepcijskem nacelu naslovi zapisani v poglavju branje predstavljajo zgolj predloge besedil ob katerih je mogoce doseci posamezne cilje to pomeni da se ti cilji lahko uresnicijo tudi ob drugih ustreznih besedilih ki so uvrscena v predlagane vsebine ucitelj samostojno izbira besedila iz predlaganega seznama tako da ob kanonskih besedilih uposteva literarne interese otrok pokrajinsko zastopanost avtorjev ter lastno vrednotenje knjizevnosti ucenci doma preberejo po tri pet ali sedem cim bolj raznovrstnih knjizevnih del letno uciteljeve uvodne motivacije usmeritve oblike in metode dela naj sprozijo njihovo dozivljanje in domisljijsko sodelovanje pri oblikovanju domisljijskocutnih predstav prvin notranje zgradbe branega knjizevnega dela ter peljejo k poglabljanju njihove recepcijske sposobnosti preverjanje bralnih sposobnosti poteka zlasti ob neposrednem stiku z neznanim besedilom ucitelj povecuje recepcijske sposobnosti ucencev ce pouk organizira in vodi tako da ustvarjalno komunicirajo s knjizevnimi besedili opogumlja jih da vsak ubesedi svoj pomen prebranega dela v pahljaco razlicnih interpretacij vpleta svoje branje ter z dodatnimi informacijami otrokom omogoca nadgrajevati prvotno dozivljanje knjizevnega besedila v ta kontekst je kot metoda knjizevne vzgoje umesceno tudi pisno poustvarjanje in ustvarjanje besedil saj je tesno povezano z literarnoestetskim branjem in je usmerjeno v razvijanje bralne sposobnosti svoje mesto imajo v motivacijski in se posebno v sklepni fazi solskega ukvarjanja s knjizevnim besedilom ker je knjizevnost sad ustvarjalnega dejanja je njeno sprejemanje popolnejse ce je soustvarjalno tj ce otrok iz svojih zanimanj in dozivljanja ter po svojih sposobnostih sledi umetnikovemu ustvarjalnemu procesu cilj take zamenjave vlog pri kateri sprejemnik postane ustvarjalec ni urjenje bodocih besednih ustvarjalcev ampak v prvi vrsti povecevanje bralceve obcutljivosti za knjizevno besedilo in njegove sestavine diferenciacija pri pouku knjizevnosti v skladu s priporocilom podrocne kurikularne komisije za osnovno solo so v ucnem nacrtu za pouk knjizevnosti v tretjem triletju oblikovani enoviti cilji za razred ter tri ravni ciljev za in razred saj je v zadnjih dveh osnovnosolskih letih uzakonjena zunanja diferenciacija izhodisca diferenciacije v teh dveh razredih so sposobnosti individualni interesi in izkusnje otrok zivljenjskost vsebin njihova pomembnost za ucencev individualni razvoj in sodelovanje strokovnost literarnozgodovinski in literarnoteoreticni kanon moznosti kurikula razvrstitev ciljev in vsebin zahtevnostne ravni in povezanost pojmov tj programiranje in raznolike ucne oblike in pristopi kreativnost in bralni klubi literarni nastopi in projektno delo kot moznosti osredinjanja na ucenca hkrati pa kot metoda za razvijanje bralne sposobnosti preseganje kratkega stika med uciteljevo tujo ucenostjo in ucencevim subjektivnim dozivljanjem besedila v preverjanje in ocenjevanje preverjanje in ocenjevanje znanja je pisno in ustno ocena je javna ucenci morajo biti seznanjeni z nacini ocenjevanja in s kriteriji predvidenimi za doloceno oceno ucitelj pri preverjanju ugotavlja obseg in raven sporazumevalne zmoznosti glede na zastavljene cilje znanje se preverja pred posredovanjem nove ucne snovi med tem in ob koncu posredovanja tako se ugotavlja predznanje razumevanje novih ucnih vsebin in ob zakljucku razumevanje celotne vsebine ter uporabno znanje dosezeno uporabno znanje se ocenjuje z ocenjevalno lestvico ustvarjalno pisanje lahko vrednotimo tudi opisno preverjanje in ocenjevanje je notranje ob zakljucku solanja tudi zunanje notranje preverjanje poteka v okviru standardnih dejavnosti in vsebin in je delno in celovito neumetnostna raba jezika delno preverjanje pomeni sprotno preverjanje posamezne sporazumevalne zmoznosti kriticno in razmisljujoce sprejemanje poslusanih in prebranih besedil prepoznavanje temeljnih jezikoslovnih pojmov ter izrazov zanje ter spremljanje pravopisne zmoznosti celovito preverjamo dejavnosti ob obseznejsih vsebinskih sklopih govorni nastop preverjanje pravopisne zmoznosti pisanje za posamezni razred nacrtovanih besedilnih vrst preverjamo in ocenjujemo ustreznost razumljivost pravilnost v skladu z jezikovno slovarsko slovnicno pravopisno normo pomensko pragmaticno vrednotenjsko besedno slovnicno in pravopisno razclenjevanje poslusanega in prebranega neumetnostnega besedila ter locevanje umetnostnih od neumetnostnih besedil umetnostna raba jezika ucenci po branju pisno ali ustno odgovarjajo na vprasanja o bistvenih podatkih zunanje in notranje zgradbe literarnega besedila v obsegu kot ga doloca ucni nacrt recitirajo deklamirajo in sodelujejo v igri vlog pisejo poustvarjalna in ustvarjalna besedila na ta nacin vrednotimo ucenceva literarnovedna znanja in njegovo literarnorecepcijsko zmoznost poustvarjalna besedila vrednotimo po naslednjih kriterijih vsebina vsebinska prepricljivost izvirnost in upostevanje znacilnosti predpisane besedilne vrste oziroma opazovanega segmenta knjizevne vrste tock oblika slog tock pravopis in sicersnja slovnicna pravilnost tock a pri vrednotenju vsebine mora ocenjevalec upostevati pomen zapisanega tehtnost vsebine pozoren naj bo na zastranitve in prazno besedicenje in dimenzionalnost sporocenega vecplastnost poglobljenost pronicljivost z oceno vrednotimo kako je ucencu uspelo tvoriti dozivljajsko ali domisljijsko besedilo ugotavljamo ustreznost vkljucevanja razlicnih slogovnih postopkov opisovanje orisovanje oznacitev knjizevne osebe porocanje o dogajanju samogovor dvogovor itd vrednotimo ucencevo razumevanje umetnostnega besedila razumevanje motivov za ravnanje knjizevnih oseb njegovo locevanje realnega in domisljijskega dogajalnega prostora domisljijskocutno predstavo njegovo prepoznavanje dogajalnega casa in prepoznavanje zaznavanje in dozivljanje lirskega epskega in dramskega besedila ocenjevati je potrebno tudi koliko je ucenec uposteval znacilnosti predpisane besedilne vrste oziroma opazovanega segmenta knjizevne vrste b pri ocenjevanju oblike upostevamo clenitev sestavka razmerje med sporocilnimi deli ucinkovitost in izvirnost uvodnega in sklepnega dela stopnjevitost osrednjega dela rangiranje sporocilnih detajlov uravnovesenost sporocila opredeljivost sporocilnega jedra ter povezavo posameznih delov sporocila glede na vsebino in miselni tok c z ocenjevanjem sloga vrednotimo zgradbo stavka stavkov glede na raznolikost stavcnih vrst njihovo ustreznost glagolsko ali samostalnisko izrazanje raznolikost ali enolicnost odvisnost itd upostevamo izraznost izbor besedisca kakovost besednega pomena retoricna in umetniska besedilna sredstva in miselno ter sporocanjsko urejenost d pri vrednotenju pravopisne in slovnicne pravilnosti upostevamo pogostnost in vrsto napak pomemben kriterij pravilnosti je razmerje med stevilom stavcnih enot in napak ki pa ga ni mogoce upostevati matamaticno kot kolicnik ampak bolj kot eno od vodil ocene torej brez prestevanja stavcnih enot in napak vrsto napak pravopis oblikoslovje in podobno na ravni temeljnega znanja posejanost napak ali jih je vec v posameznih odstavkih ob koncu sestavka ipd kar bi kazalo na psihicne vzroke in utrujenost ucenec je pri slovenscini v solskem letu sproti preverjan tudi z ocenami ucitelj s tem sledi ucencevemu napredku v okviru celovitega preverjanja dobi ucenec dve oceni za govorna nastopa enkrat v zvezi z neumetnostnim besedilom in enkrat za govorno porocilo o razumevanju prebranega knjizevnega besedila eno oceno za razclenitev poslusanega ali gledanega besedila dve oceni za branje eno za razclenitev prebranega neumetnostnega besedila in drugo za razumevanje prebranega knjizevnega besedila lahko domace branje eno oceno za preverjanje pravopisne zmoznosti tri ocene za tvorbo pisnih besedil eno za poustvarjalna besedila in dve za neumetnostna besedila in eno oceno za nalogo objektivnega tipa iz literarnega znanja predpisanega v ucnem nacrtu podpoglavje b v temeljni standardi znanja ob zakljucku triletja jezikovni pouk poslusanje in gledanje pogovorov ucenec poslusa in gleda svoji starosti ustrezen posneti pogovor nato pa doloci temo in sogovorca odgovori na uciteljeva vprasanja o bistvenih podatkih pove ali sta se sogovorca informirala ali pogajala pove ali se je pogajanje koncalo s sporazumom ali ne in v cigavo korist skodo je bil sklenjen sporazum in utemelji svoje mnenje povzame izhodiscni in koncni stalisci obeh pogajalcev oznaci druzbeno razmerje med sogovorci in njihovo custveno stanje oznaci pogovor kot uraden neuraden pove kateri govorec je vodil usmerjal pogovor presodi vljudnost sogovorcev ustreznost njune besedne in nebesedne govorice in svoje mnenje utemelji presodi odziv enega od sogovorcev s sosolci izvede podoben pogovor tudi telefonski se pogaja v dvojicah ali manjsih skupinah intervjuva sogovorce in o tem ustno pisno poroca poslusanje in gledanje govornih nastopov ucenec poslusa in gleda svoji starosti ustrezna prosto govorjena glasno brana posneta ekranizirana poljudnoznanstvena besedila navedena v ucnem nacrtu in radijska tv porocila ter reklame nato pa si ob uciteljevih vprasanjih izpise bistvene podatke iz besedila in jih uredi v miselni vzorec doloci naslovnika reklame prepozna sporocevalcev namen in vsebino reklame ter predvidi naslovnikov odziv nanjo presodi ne resnicnost navedenih podatkov v reklami in svoje mnenje utemelji navede bistvene znacilnosti reklam govorno nastopi z vnaprej pripravljeno temo in sicer ob pisni pripravi ubesedenem miselnem vzorcu govori razlocno naravno in cim bolj zborno po govornem nastopu odgovori na vprasanja sosolcev in ucitelja branje neuradnih uradnih in javnih besedil ucenec prebere svoji starosti ustrezna krajsa neuradna uradna in javna besedila navedena v ucnem nacrtu nato pa doloci sporocevalca in naslovnika ter custveno in druzbeno razmerje med njima in navede tiste jezikovne prvine iz katerih je to razvidno doloci sporocevalcev namen in navede tiste jezikovne prvine iz katerih je to razvidno ce je bil sporocevalec nevljuden take izraze zamenja z vljudnejsimi oznaci besedilo kot uradno ali neuradno in navede tiste jezikovne prvine iz katerih je to razvidno najde bistvene podatke in jih uredi v miselni vzorec predvidi odziv naslovnika in svoje mnenje utemelji sam tvori podobno neuradno in uradno besedilo pri tem uposteva temeljne prvine zunanje oblikovanosti uradnih in neuradnih besedil ter pise pravopisno pravilno in citljivo branje strokovnih in publicisticnih besedil ucenec prebere strokovna in publicisticna besedila navedena v ucnem nacrtu nato pa izpise bistvene podatke iz besedila in jih uredi v miselni vzorec upove tudi nebesedne dele besedila npr preglednice grafikone ipd v javnem obvestilu poisce zahtevani podatek tudi v njegovem nebesednem delu izpolni obrazce prepozna namen in vsebino reklame ter predvidi naslovnikov odziv nanjo presodi ne resnicnost navedenih podatkov in svoje mnenje utemelji podcrta doloci jezikovne prvine znacilne za reklamo ter navede bistvene znacilnosti reklam doloci ali je besedilo knjizno ali narecno umetnostno ali neumetnostno prakticnosporazumevalno strokovno ali publicisticno prikazovalno ali propagandno subjektivno ali objektivno opis ali pripoved in svoje mnenje utemelji v utemeljevalnem besedilu najde sklep trditev in pojasnilo utemeljitev v definiciji najde temeljne zgradbene prvine najde besede besedne zveze s prenesenim pomenom ter jih zamenja s pomensko prvotnimi besedami besednimi zvezami najde slogovno zaznamovane besede besedne zveze in jih zamenja z nezaznamovanimi sopomenkami najde besede s katerimi je poimenovana ponovljena prvina ter pove v kaksnem razmerju je do nanasalnice najde strokovne besede in jih razlozi z uporabo slovarja najde tvorjenke in jim priblizno doloci skladenjsko podstavo najde samostalnike in jim doloci spol stevilo sklon in sklanjatev najde glagole v osebni obliki in jim doloci osebo spol stevilo cas naklon in vid glagolom iz besedila zamenja vid in pojasni vlogo dovrsnika nedovrsnika glagole iz besedila postavi iz osebne v nedolocnisko obliko nedolocnike uporabi v povedi ob naklonskih in faznih glagolih loci nedolocnik od namenilnika najde kazalne zaimke in jim doloci nanasalnico v sobesedilu okoliscinah najde glavne in vrstilne stevnike in jim doloci vlogo pomen najde medmete in pojasni njihovo vlogo v besedilu najde clenke in pojasni njihovo vlogo v besedilu najde predloge in pojasni njihovo vlogo v besedilu ter jim doloci vezavo najde eno in vecstavcne povedi ter jim doloci stavcno in stavcnoclensko zgradbo najde okrajsane besede in jih razveze v besedilu najde temeljne slovnicne in pravopisne napake ter jih popravi napise strokovno besedilo in sicer ob pisni pripravi miselnem vzorcu uposteva tudi zunanjo oblikovanost besedila in pravopisna pravila zadnja tudi pri pisanju nareka pravilno napise nezvocnike sredi besede zacetni w v sestavljenih glagolih in neobstojni polglasnik uporabi veliko zacetnico v imenih prebivalcev krajev tudi dvobesednih pokrajin drzav celin planetov uporabi malo zacetnico v imenih pripadnikov ras prebivalcev vrste naselja zgodovinskih dogodkov in v obcnih imenih nastalih iz lastnih pise skupaj in narazen v imenih barv pri zaimkih in prislovih uporabi vejico pred za pastavki pri nastevanju v stolpcih med glavnim in odvisnim stavkom tudi pri vmesnem odvisniku v priredju in v povedih s priredno povezanimi odvisniki uporabi dvopicje uporabi tri pike uporabi predlozni pomisljaj zapise premi govor uposteva sticnost obravnavanih locil navede vire na koncu zapisanega besedila obvladanje zmoznosti logicnega misljenja ter poimenovalne in upovedovalne zmoznosti ucenec iz definicije prepozna definirani pojem in ga poimenuje tudi s sopomenko sam definira preproste pojme besedam isce protipomenke nadpomenke podpomenke in sopomenke stilno zaznamovanim sopomenkam doloci ustrezni govorni polozaj ob danem korenu navede besede iste besedne druzine besedam poisce clane iste besedne druzine in jim doloci koren blizuzvocne pare uporabi v povedih in pojasni njihov pomen navede razlicne pomene iste besede in jih ponazori v rabi dani stalni besedni zvezi doloci prvotni in preneseni pomen ter ju ponazori v rabi pojasni pomen danih pregovorov in pove v katerih govornih polozajih bi jih uporabil ob danem podstavnem glagolu navede cim vec glagolskih sestavljenk in jih uporabi v povedih tvori po analogiji samostalniske izpeljanke iz pridevnika za abstraktno lastnost tvori po analogiji glagolnike iz glagola oz glagolnikom poisce ustrezni podstavni glagol tvori po analogiji samostalniske izpeljanke iz glagola za abstraktno dejanje oz samostalniskim izglagolskim izpeljankam za abstraktno dejanje poiscejo podstavni glagol tvori po analogiji zlozenko iz samostalniske besedne zveze oz samostalniske zlozenke po analogiji zamenja z ustrezno besedno zvezo s pravilnim veznikom oz predlozno zvezo izrazi logicna razmerja med dejanji dobnostno vzrocno posledicno namerno pogojno sklepalno in dopustno razmerje pomensko podstavo upove s tvorno trpno ali stanjsko povedjo premi govor pretvori v odvisnega v zaporednih povedih izrazi isto osebo zival predmet kraj v osebni glagolski obliki ob izpuscenem osebku z osebnim ali kazalnim ali oziralnim zaimkom s sopomenko in z nadpomenko razumevanje vloge in polozaja slovenskega jezika ter znajdenje v slovenskem jezikovnem okolju ucenec loci knjizni in neknjizni jezik ter prepozna okoliscine ki narekujejo rabo prvega ali drugega navede razlike v izreki in besedju knjiznega jezika in svojega drugega narecja navede nekaj slengovskih izrazov in jih zamenja s knjiznimi navede okoliscine za rabo slenga in pove kateri tuji jeziki vplivajo na slovenski sleng dane prevzete besede zamenja z ustreznimi domacimi in razlozi njihov pomen tudi s pomocjo slovarja tujk navede glavne jezikovne druzine v evropi pove v katero skupino spadajo slovenski jezik in drugi jeziki ki jih pozna pove kateri jezik je v republiki sloveniji drzavni in pojasni kaj to pomeni navede drzavne jezike v drugih evropskih drzavah pove kje v republiki sloveniji sta zakonsko predpisana dva uradna jezika in pojasni kaj to pomeni navede drzave in pokrajine kjer zivijo slovenci kot zamejci in izseljenci navede nekaj bistvenih podatkov o zacetkih slovenskega jezika in o zacetkih slovenskega knjiznega jezika pojasni vlogo nekaterih znanih slovencev navedenih v ucnem nacrtu pri ohranjanju samobitnosti slovenskega jezika obvladanje temeljnih jezikoslovnih pojmov ucenec pri obravnavi besedil uporablja temeljne jezikoslovne izraze besede v besedilu uvrsti med svojilne kazalne vprasalne in oziralne zaimke predloge veznike medmete in clenke ter jim doloci osnovne oblikoslovne kategorije v enostavcnih povedih doloci glavne stavcne clene levi in desni prilastek v dvostavcnih pa glavne in odvisne stavke vrste odvisnikov in priredja ter s zgradbo povedi nasteje samoglasnike in soglasnike slovenskega knjiznega jezika zvenece in nezvenece glasove slovenskega knjiznega jezika ter glavne stavcne clene knjzevnost temeljni in minimalni standardi znanja ucenec samostojno in z razumevanjem bere umetnostna besedila po branju odgovori na vprasanja o bistvenih podatkih o cem pripoveduje knjizevno besedilo kje in kdaj se je dogajalo kdo so knjizevne osebe zakaj se je kaj zgodilo in katere posledice je imelo ravnanje knjizevnih oseb ucenec razume motive za ravnanja knjizevnih oseb kar pokaze tako da po branju imenuje glavne in stranske knjizevne osebe v znanem in neznanem besedilu ustno oz pisno opise posebnosti videza govora in znacaja knjizevne osebe ustno oz pisno pojasni motive za ravnanje knjizevne osebe opise svoje videnje in vrednotenje knjizevne osebe govori oz pise tudi v poustvarjalnem in ustvarjalnem spisu o identifikaciji s knjizevno osebo v znanem in neznanem besedilu ustvari nove knjizevne osebe in govorno oz pisno utemelji motive za ravnanje teh knjizevnih oseb ucenec si ustvari domisljijskocutno predstavo dogajalnega casa kar pokaze tako da opise svojo predstavo knjizevnega prostora in pri tem dopolni avtorjeve opise z znanjem iz zgodovine zemljepisa mitologije likovnega pouka ipd ter s svojo domisljijo ustno oz pisno po analogiji ali samostojno ustvari nov knjizevni prostor ucenec sledi dogajanju in ga povezuje s temo besedila kar pokaze tako da razcleni dogajanje na dogajalne enote doloci glavno in stransko dogajanje govorno oz pisno obnovi zgodbo prebranega knjizevnega besedila razvrsti dogodke po kronoloskem zaporedju govorno oz pisno tvori lastno pripoved kot logicno zaporedje dogodkov ucenec v prebranem umetnostnem besedilu prepozna pripovedovalca kar pokaze tako da v prebranem ali poslusanem besedilu doloci in opise pripovedovalca napise samostojno domisljijsko besedilo ali parafrazo prebranega knjizevnega dela tako da privzame vlogo vsevednega ali demokraticnega pripovedovalca ucenec dozivi in prepozna komicno perspektivo kar pokaze tako da opise prvine komicnega v prebranem besedilu in v gledaliski ali filmski predstavi vzpostavi komicno perspektivo v lastnem ustvarjalnem ali poustvarjalnem besedilu ucenec prepozna knjizevne zvrsti kar pokaze tako da jih poimenuje poezija proza dramatika ucenec zazna in dozivi pesem kar pokaze tako da ustno opise povezavo ritma pesmi s sporocilnostjo s posebej oblikovanim govorom ponazarja razpolozenje besedila doziveto recitira pesemsko besedilo ki se ga je naucil na pamet po branju ali poslusanju interpretativnega branja razlozi vlogo zvocnega slikanja onomatopoija prepozna in imenuje svobodni verz v besedilu najde rimo in asonanco tvori krajsa besedila z izrazitim ritmom in uporablja rimo in aliteracijo dopolnjuje verze ki se rimajo govorno oz pisno razlozi nenavadne besede in besedne zveze glede na sporocilnost besedila najde custveno in slogovno zaznamovane besede zapisuje asociacije ob besedi izpise poimenuje in opise metaforo komparacijo poosebitev in stalni okrasni pridevek v povezavi z besedilno sliko tvori preproste primere metafor komparacij poosebitev in stalnih okrasnih pridevkov izpise poimenuje in opise nagovor stopnjevanje in refren ter jih tvori v lastnih besedilih govorno razcleni zunanjo zgradbo pesmi verz kitica govorno oz pisno izrazi videnje pesemske slike napise pesemsko sliko ali kratko pesem nasteje razlike med lirsko in epsko poezijo poimenuje in opise pesniske vrste ep balada romanca sonet govorno oz pisno razlozi temo pesniskega besedila po branju pesmi nasteje nekaj knjizevnih besedil na isto temo poskusi napisati pesniski besedili z ljubezensko in socialno temo ucenec zazna in dozivi pripovedne vrste kar dokaze tako da poimenuje in opise pripovedne vrste basen pripovedko anekdoto humoresko povest roman crtico novelo napise prozna besedila naslednjih pripovednih vrst basen pripovedka anekdota fragment realisticne mladinske kriminalne povesti fragment znanstvenofantasticnega in zgodovinskega romana napise fabulativno pismo in fiktivni dnevnik napise dozivljajski in spominski spis s katerim se priblizuje formi crtice nasteje in razlozi razlike med ljudskim in umetnim slovstvom zapise pripoved ustnega izrocila poimenuje in opise vrsto slogovnega postopka v knjizevnem delu opisovanje opis in subjektivno opisovanje oris oznacitev knjizevne osebe porocanje o dogajanju dvogovor govorno oz pisno uporabi vrste slogovnih postopkov opisovanje orisovanje oznacitev porocanje dvogovor napise lastno pripoved tako da posnema jezik in slog knjizevnega besedila napise lastno pripoved tako da spremeni socialno ali funkcijsko zvrstnost knjizevnega besedila ter ga slogovno preoblikuje govorno oz pisno razlozi temo besedila govorno oz pisno razcleni zunanjo zgradbo odstavek poglavje okvirna pripoved ucenec gleda poslusa in dozivi dramsko besedilo kar pokaze tako da po ogledu videoposnetka gledaliske predstave nasteje prvine gledaliskega dogodka oder luc zvocna oprema scena rekviziti kostumi premiki in kretnje igralcev in pojasni njihovo vlogo v njem po poslusanju radijske igre imenuje prvine zvocne opreme zvocnega posnetka in pojasni njihovo vlogo po ogledu filma posnetega po literarni predlogi nasteje razlike med enim in drugim medijem sodeluje v domisljijski igri vlog odigra vlogo v krajsem dramskem prizoru ali fragmentu napise kratek dramski prizor napise komicen dramski fragment ali prizor v znanja izvajalcev predmeta v osnovni soli lahko uci predmet slovenscina kdor je koncal program za pridobitev visokosolske izobrazbe bodisi enopredmetne bodisi dvopredmetne smeri in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov profesor slovenscine diplomirani slovenist uradni list rs st vi priloga izvedbeni standardi in normativi pouk slovenscine poteka v ucilnici z moznostjo zatemnitve ucitelj naj ima na voljo kasetofon grafoskop diaprojektor episkop video televizijski sprejemnik in racunalnik ucenci pa vsaj obcasno dostop do racunalniske ucilnice solska knjiznica mora biti ustrezno opremljena za potrebe pouka slovenscine literatura za ucitelje prirocniki in ucbeniki za ucence zadostno stevilo leposlovnih del ki jih ucitelj izbere za branje tj najmanj deset izvodov knjig za en oddelek za vsak dodatni oddelek pa se po stirje izvodi obvezna gradiva triletje antologija primerov za uciteljevo glasno branje v ucbeniku za in razred locevanje podrocij v okviru praviloma enovitega ucbenika triletje locena ucbenika za jezik in knjizevnost temeljno nacelo sestave berila umetnostnih besedil je neupostevanje zunajliterarnih kriterijev delovni zvezek oz mapa za literarno branje moje branje triletje locena ucbenika za jezik in knjizevnost temeljno nacelo sestave berila umetnostnih besedil je neupostevanje zunajliterarnih kriterijev delovni zvezek oz mapa za literarno branje moje branje dodatna gradiva triletje specialne zbirke za branje v nadaljevanjih zbirka mladinskih filmov in risank zbirka radijskih pravljic in iger na kasetah triletje specialne zbirke za branje v nadaljevanjih zbirka mladinskih filmov zbirka posnetih zvocnih primerov in radijskih iger na kasetah triletje specialne zbirke za branje v nadaljevanjih zbirka mladinskih filmov zbirka posnetih zvocnih primerov in radijskih iger na kasetah jezikovni literarnozgodovinski in literarnoteoreticni prirocniki za ucenca