agnes dei iz ciklusa zgodb terminal i niti albuma s slikami iz otrotva ni imela njeni spomini so bili raztreseni po predalih nekateri so se medtem izgubili ukrivljeni svet razsenosti niso bile pomembne ce bi ne imela osebnih podatkov bi ne bila nakljucnost njenega obstoja nic manja ce ne bi vedela datuma rojstva bi ne bila bliina smrti nic bolj oddaljena njena najljuba barva je bila temno modra skoraj crna najljubi trenutek dneva pa noc ki jo je spominjala na odsotnost stvarnega takrat je v glavnem ugibala svet v blecavi luci so izginjali ostri robovi ostali so le e odsevi in hitrost misli in mesto ki je bilo zaradi svetlobnih utripanj videti malo ukrivljeno in le e komaj resnicno imela ni nicesar samo najnujneje in nekaj knjig in spomine zamrznjene v casu ki je minil in je bil pomemben le v toliko da jo je umestil v raztegljivo verigo trenutkov trajanja njene prisotnosti pravzaprav odsotne prisotnosti to je bil nacin preivetja ce ne bi si naredila kaj hudega ali pa bi koga ubila prostor je bil ovalen in cas je mehko polzel po njeni koi cesta je bila neskoncna in v zraku je bilo polno geckljivega prahu mineval je deseti dan odkar je odla na pot brez cilja pravzaprav je bilo vse njeno ivljenje takno nikamor je ni ujelo mesta ljudje dogodki so minevali izginjali nic se ni obdralo teki tovornjaki so hrumeli mimo nebo se je temnilo nihce ni ustavil bilo je kot zakleto dolge ure na samotni zapuceni cesti prah je bil suh in jo je drail v grlu potem je koncno nekdo ustavil star rjav avto ki je po obliki spominjal na katlo vse se je odvijalo brez naglice bilo je drugace nakljucno in brez prihodnosti to ji je bilo vec tujke na katere je naletela so bile v glavnem grobe izogibale so se poljubom njihovi dotiki so bili hlastni in hitri bilo jih je strah tudi govorile so malo vedno pa so ji pustile nekaj drobia za sproti vcasih tudi drogo v glavnem travo do naslednjic ni jih sovraila bila je samo utrujena neskoncno utrujena ko bi se le lahko spominjala prihodnosti cas bi tekel nazaj sonce bi morda za zmeraj izginilo za lokom obzorja ljudje bi bili lepi cesta imela je lepe rjave oci in drobna zapestja zvoki njenih zamolklih besed so jo pomirjali nenehno je nekaj govorila o tem da je nekoc z najboljo prijateljico skoraj odla na kitajsko s transsibirsko eleznico iz tega potem ni bilo nic pozneje se je hotela vkrcati na cezoceansko ladjo in pluti po vseh morjih ostalo je edino topanje lahko gre kamorkoli in kadarkoli lahko se tudi ustavi presedali sta iz tovornjaka v tovornjak elektricni drogovi so v enakomernem ritmu brzeli mimo pokrajina je bila suha in pusta redko posejano grmicevje kamen tu in tam plitke globeli kot majhni kraterji na povrju lune v mestecih ob cesti se nista ustavljali samo na crpalkah ure dolgo jo je lahko gledala ne da bi karkoli rekla poznala je vsako njeno kretnjo vsak gib do najmanje podrobnosti spraevala se je do kdaj bo tako kje se bosta locili kakno bo takrat nebo do kod ji bo sledila s pogledom kakna bo daljava v kateri bo izginila cesta je bila neskoncna lahko bi se zgodilo kjerkoli povsod zdaj ali kdaj pozneje spomnila se je da ji je pozabila povedati kako je lepa ko se je njena drobna postava utapljala za obzorjem je pihljal droben veter prinaal je sol iz morja in vonj po katranu bolecina je bila ostra cez razbeljeni asfalt se je raztezala njena senca na cestnem robniku se je preklala na pol prili so dnevi brez milosti ni jih vec pretevala vsi so bili enaki razvleceni kot pokrajina ob cesti goci kot razbeljeno sonce na nebu in tihi neno je bilo edinole nebo prazno in prosojno tako kot na sliki ki jo je imela prilepljeno v usnjeni beleki tja je kdaj pa kdaj zapisovala svoja razpoloenja enska sedi na strehi in nad njo se razteza nebo ta slika ni govorila o nicemer morda le o ujetosti v trenutek ki bo izginil vse bo izginilo e tiste redke kaplje vode ki napajajo kaktuse v pucavah sol iz oceanov prah in galaksije ostal bo le e cas in e ta bo negiben raztezal se bo skozi neskoncna prazna prostranstva brez pric brez oci ki bi videle mesto cesta se je spremenila zlila se je v hrupno tiripasovnico vzpela se je visoko nad iroko reko in se skozi tunel prebila do predmestja vse te osupljivo svetlece in gladke steklene ploskve vse te neskoncne luci so jo polnile s svetlobo kromirana napeljava zemeljskega plina je bila oilje v organizmu netetih cest kriic satelitskih anten bencinskih crpalk daljnovodov dimnikov in poarnih stopnic ekrani so bili njene oci in njene misli cas je bil napet hrup je bil ritem to mesto pa mrea bila je pripeta kot pajek na ta popolni svet boljega ni poznala rada se je brez cilja potikala naokoli kar tako iz tirikotne sobe se je splazila ven na zrak na blinjo postajo pogreznjeno v polmrak in hladno vlago tam je potem v miru opazovala mastne in zarjavele tracnice izginjale so v zlobnem ocesu tunela v njegovi nepredirni crnini s pogledom je iskala ljudi in potem si je izmiljala zgodbe zgodbe o njih bilo je razburljivo pogledi drobni nasmeki zadrega besede premori zapleti telesa dotiki in spet in spet nic ranljivosti nic kar bi seglo onkraj tesno zacrtanega kroga igre igre tocno dolocenih pravil nic kar bi vpletalo custva varna razdalja je bila pravilo zakonitost pogoj ostri rezi prekinitve odhodi pogosti odhodi kratki trenutki mrzlicne pozabe vse ostalo je bil neki drugi cas cas pred tem isti lasje isti platneni vedno zmeckani deni plac isti izraz na obrazu iste oci plahe prestraene oci z okusom po mladem kostanju z vonjem po zgodnji jeseni skorajda isti obraz decka zbegan nemocen in negotov ta usta mehka mehka kako mehka potone vanje in se ne vrne vec in spet te nene zlocinske oci oci ki so jo povsod preganjale ki jih je povsod iskala vedno e tu na tem samotnem prostoru v tem mogocnem mestu to ni bila ona samo spominjala je nanjo skoraj do podrobnosti goca slanost je namocila njena usta spolzela cez lica cez brado in kapljala kapljala nekam navzdol