zlsd zlsd zlsd zlsd zlsd izberite ii izhodisca in vrednote socialdemokratskega programa socialna demokracija je nasa pot v demokraticni socializem socialna demokracija je za nas uresnicevanje kulturno mocne gospodarsko trdne in ekolosko zavedne socialne drzave socialna demokracija je udejanjanje miru svobode enakosti pravicnosti in solidarnosti socialna demokracija je poglabljanje in siritev demokraticnega odlocanja po nacelu da o javnih stvareh odloca najsirsa javnost vedno pa tudi tisti posamezniki in skupine ki jih odlocitve neposredno prizadenejo socialna demokracija je za nas proces uresnicevanja druzbe demokraticnega socializma vkljucuje oblikovanje novih vrednot novih institucij novih obrazcev sporazumevanja med ljudmi in ljudmi ter naravo posameznik se lahko odpira in zivi polno zivljenje samo v demokraticnem socializmu moc socialne demokracije se meri tudi z mocjo kar najvecjega stevila odprtih mocnih srecnih posameznikov demokraticni socializem prinasa novo kakovost zivljenja nove izkusnje ki so vezane na telo zdravje spolno identiteto starost in mladost na vlogo custev v zivljenju in tudi politiki na odnos do narave in varovanja okolja na mesto posameznika v druzbi na eticnost na nove tehnologije in povezave v svetu itd kar vse na nov nacin oblikuje tudi politiko socialna demokracija je za nas proces ustvarjanja druzbe v kateri delo in znanje pridobivata moc v razmerju do kapitala in v kateri se uresnicujejo vrednote solidarnosti to je proces ki je zajel cel svet in je zato odvisen od razmerja sil na zemlji kar je za male narode se posebej pomembno kapitalizem bi brez hkratnega uresnicevanja socialne demokracije druzbo in naravo zapeljal v barbarstvo in unicenje socialna demokracija je zato v sodobni druzbi najprej preseganje kapitalizma in vseh izkoriscevalskih razmerij v njegovem okrilju njegova prakticna in teoreticna kritika svojo predstavo socialdemokracije gradimo na duhovnem izrocilu humanizma razsvetljenstva na tradiciji kriticne teorije druzbe na izkusnjah delavskih in osvobodilnih gibanj v svetu krscanstva se posebej pa na duhovni zapuscini delavskih in osvobodilnih bojev na slovenskem od reformacije do civilno druzbenih pobud in gibanj v tih letih svoje misljenje gradimo na vseh tistih miselnih in prakticnih spopadih z obstojecim ki so sirili prostor svobode in obzorja duha pri tem upostevamo tudi zatiralske prakse in njihovo idejno zapuscino brez teorije levica ne prezivi teorijo uporablja in podpira socialdemokrati smo prijatelji in zavezniki inteligence delavsko gibanje je v zgodovini imelo veckrat macehovski odnos do inteligence kar ga je stalo hudih poenostavitev zablod in tudi neclovecnosti naloga teorije je predvsem da siri prostor misli ker je to prvi pogoj za siritev svobode v druzbi in politiki teorija je za nas odprt miselni okvir spoprijemanja s stvarnostjo druzbo gradimo na posamezniku posameznik je izhodisce in cilj nase druzbene in politicne dejavnosti za posameznike je pomembna zavest da ustvarja druzbo in politiko tudi ce misli da se vanjo ne vkljucuje posameznik ni samo del narave temvec je narava sama skrb za naravo tako ni samo skrb za okolje je skrb za samega sebe kot posameznika in kot pripadnika cloveske druzbe iz nasega razumevanja posameznika izhaja da nas zanima vsa druzba ne le en del en razred ali en sloj spreminjanje druzbe je zato vezano na hkratno spreminjanje posameznika spreminjanje razmer kakor to pocne samozvano razsvetljena elita je kratkega diha in ga socialdemokrati zavracamo pravice cloveka in drzavljana so za nas tisti sporazum sobivanja ki ga je treba stalno negovati potrjevati in siriti zavzemamo se za ohranjanje in siritev socialnih ekonomskih kulturnih narodnostnih in ekoloskih pravic ljudi vsaj varstvo posameznika pred oblastjo in drugimi posameznik na pravni ravni je varnostni minimum ki ga pa vendarle se niso priznale in sprejele vse politicne sile skupine in posamezniki v druzbi zato se bomo zavzemali za taksne vzorce politicnega in druzbenega obnasanja kakrsni bodo upostevali pravice cloveka in drzavljana tudi na tistih podrocjih ki se doslej veckrat se ne zdijo vredna zascite in pravnega varstva kot povsem novo vprasanje se odpirajo ekoloske pravice posameznika saj postaja zdravo zivljenjsko okolje vse bolj privilegij ozkih skupin ljudi le z ozavescanjem razlik ki med posamezniki obstajajo iz spolne razlicnosti bomo omogocili uveljavljanje in polno uresnicevanje moskih in zensk kot posameznikov ter moskega in zenskega nacela v vsakomer v druzbi in politiki poudarjanje enakopravnosti poenostavlja vprasanje razlicnih identitet na pravno formalnost in jih tam pripoznava kot enake pri tem pa pozablja na razlike ki se v druzbenem zivljenju morajo izziveti in se uveljavljajo tudi na nacin ki spodbuja spore in nesoglasja med posamezniki strpnost kot ena nasih glavnih vrednot ne pomeni potlacitve spora temvec pomaga izpeljati spor po poti ki odpira posameznika in ga dela bolj trdnega in ustvarjalnega moskemu in zenski naj nastajajoci vzorci obnasanja in misljenja omogocajo prosto prehajanje med spolnimi identitetami sodobna druzba ne sme biti moska druzba ne sme biti nadvlada moskih nad zenskami ali obratno sodobna druzba je zdaj zgrajena na vzorcih razmerij med moskim in zensko nacinih sozitja v katerih se tako moski kot zenske ne pocutimo vec dobro po starem predpisane vloge ne ustrezajo vec ne moskim ne zenskam moski sprejemajo klasicno zenska opravila nacine misljenja in cutenja zenske pa klasicno moska v sodobnem casu je predstava o posameznikovi svobodi nasla svojo pot tudi na podrocje spolne svobode siritev spolne svobode in kultiviranje spolnosti sta hkratna procesa ki sta vezana na premagovanje tradicionalnih globalnih druzbenih odnosov ter na uresnicevanje novih druzbenih razmerij in nove politike uveljavljanje partnerske demokracije v kateri bodo zenske po vlogi izenacene z moskimi ter mladi s starejsimi je nasa temeljna zahteva druzbeni mehanizmi ki so naravnani na prevlado moskih in starejsih v javnem zivljenju onemogocajo zenskam in mladim dostop do upravljanja skupnih zadev tako so mladi in zenske odrinjeni v podrejen in obroben polozaj ki jim povrhu onemogoca poln osebni razvoj druzine so za nas temeljne oblike sozitja rodov druzina je za nas najpomembnejsa oblika druzbenega zivljenja ljudi zavzemamo se za najrazlicnejse oblike sobivanja v katerih pa naj se druzinski clani kar najbolje potrjujejo in razvijajo kot posamezniki oblikujemo novo soglasje o druzinskem zivljenju ki naj ni vec vezano na izkljucno dosedanjo delitev vlog med moskim in zensko ter med starsi in otroki smo za take oblike sozitja med ljudmi v druzinski skupnosti ki bodo najbolje varovale najsibkejse clene vendar na temelju prostovoljnosti in svobodne odlocitve socialdemokrati uveljavljamo druzbo ki bo mladini omogocila ziveti sprosceno otrostvo in nebolec prehod v svet odraslih mladi oblikujejo jutrisnji dan zato je polozaj mladih v prelomnih casih ter v casih graditve drzavne trdnosti male drzave se dodatnega pomena mladina naj dosega to kar poprejsnjim rodovom ni uspelo slovenska mladina je preobremenjena s kariero in drzavno kulturnim poslanstvom v otrocih glejmo od rojstva naprej jutrisnje odrasle odrasli pa naj bodo kot vcerajsnji otroci mladi so resnica prihodnosti vedno opozarjajo na krivice ki jih sami najbolj bolece obcutijo proces vkljucevanja v druzbo je za slehernega mladega cloveka trd v njem se kaze vsa moc in vsa nemoc druzbe da bi takega mladega cloveka prepricala kako naj zivi v skladu s postavljenimi naceli protest mladine zoper moralno neskladnost je vedno hkrati zahteva bo boljsi druzbi odpravi izkoriscanja in zlorab po druzbi v kateri bo lepo biti mlad mladi predstavljajo energijo druzbe ta se lahko usmeri v totalitarizem ali v siritev svobode in drugih vrednot socialdemokracije podpiramo samoorganiziranje mladih tako da oblikujejo lastno generacijsko podobo v tem smislu je treba prenoviti mladinska interesna zdruzenja in druge oblike prostovoljnega organiziranja tako da bodo mladi ne le izvajalci temvec tudi soupravljalci druzba mora z razlicnimi mehanizmi omogociti da mladi ne bodo izgoreli v boju za osnovno prezivetje pridobitev dela stanovanja ipd temvec da bodo od tod zaceli starejsi ljudje predstavljajo nakopiceno izkusnjo druzbe brezskrbna jesen zivljenja je njihova pravica in obveza za nas socialdemokrate starejsi ljudje imajo lastne predstave o zivljenju in druzba jim mora omogociti da jih razvijajo neodvisno od pritiska mlajsih generacij pri tem je treba upostevati da se bremena in dobrine ki jih druzba ustvari pravicno razporejajo med vse rodove smo proti zapiranju ljudi v geta po merilih starosti premozenja izobrazbe vere rase narodnosti spolne usmerjenosti ipd na pohodu so vzorci urejanja medsebojnih razmerij po katerih starejse ljudi trpajo v domove za ostarele bogate v bogataske cetrti revne v revne cetrti ipd zavzemamo se za druzbo ki bo znala ziveti z razlikami razlicni ljudje pa lahko zivijo skupaj samo v druzbi demokraticnega socializma delu cast in oblast zavzemamo se za gospodarsko in participativno demokracijo za zmanjsano moc strank in kapitala v druzbenem zivljenju zavzemamo se za krepitev soodlocanja delavcev in drugih nosilcev znanja pri upravljanju in nadzoru podjetij za krepitev sistema socialnega partnerstva ter za krepitev svetov delavcev liberalna demokracija je samo minimalna demokracija in je lahko le izhodisce za nadaljnjo demokratizacijo za sirjenje soodlocanja ljudi v politiki in gospodarstvu siritev in poglabljanje demokracije je za nas mogoce samo ob uresnicevanju socialdemokracije prepricani smo da mora obdobju utrjevanja strankarske in parlamentarne demokracije slediti obdobje razsirjenje demokracije na vsa podrocja politicnega zivljenja delavska izrocila izkusnje in znanje so nasa prednost polozaj zaposlenih moramo iz podrejenosti pretvoriti v samozavestno partnerstvo kapitalu upravljavska ozavescenost slovenskega delavca kot se je oblikovala v obdobju samoupravljanja je moc na katero moramo racunati in graditi kadar bo slo za vprasanja ustvarjalnega razvojnega ravnotezja socialdemokrati delujemo v prid delavcev in sibkejsih iz druzbe izrinjenih druzbenih skupin enostranski ekonomizem ki druzbeni razvoj poenostavlja na ekonomski razvoj je slab in skodljiv vladajoci mehanizmi razporejanja druzbenih dobrin pehajo delavce in stevilne druzbene sloje na druzbeni rob uveljavili bomo druzbene mehanizme s katerimi bodo iz druzbe izrinjeni sloji lahko sodelovali pri delitvi duhovnih in materialnih dobrin in se tako z roba premaknili blize druzbeni sredini delavsko usmeritev uveljavljamo tudi skupaj s sindikati sindikati so sestavni del socialdemokratskega gibanja v njem imajo svojo avtonomijo sindikati so se na slovenskem oblikovali kot samostojne druzbene ustanove s poudarjeno vlogo v sistemu socialnega partnerstva socialdemokrati sodelujemo pri izgradnji sistema socialnega partnerstva in posredujemo zahteve sindikalnega gibanja v strankarski in parlamentarni sistem visoka zaposlenost je temeljna zahteva socialne demokracije v trznem gospodarstvu je polna zaposlenost iluzija saj trg lahko deluje samo ob obstoju rezervne armade delavcev zahteva po polni zaposlenosti je zato hkrati zahteva po reformi trga kot prevladujocega mehanizma v urejanju druzbe brezposelnost je problem ki je nastal druzbeno in ga je zato treba resevati razvojno in politicno lotevamo se ga z novimi prijemi predvsem pa z aktivno politiko zaposlovanja delo spreminja svojo naravo cedalje manj je rocnega dela in zato rocnih delavcev cedalje vec pa je delavcev ki so zaposleni na novih tehnologijah in v storitvenih dejavnostih za kar so potrebna nova znanja in vescine ki jih je potrebno stalno izpopolnjevati v sodobni druzbi ki jo mnogi imenujejo postindustrijska informacijska televizualna postmoderna ali telekomunikacijska druzba se pojavijo novi nacini socializacije v socialdemokratskem izrocilu je boj za clovecnost delovnega mesta in za skrajsanje delovnega casa temeljna usmeritev uvajanje novih tehnologij povecuje kakovost zivljenja skrajsuje delovni cas in zagotavlja nova delovna mesta samo ce hkrati poteka kot projekt socialdemokracije celotne druzbe mir svoboda enakost pravicnost solidarnost partnerstvo so nase vrednote temeljna vrednota socialne demokracije je zivljenje posameznika vse ostale vrednote so pomembne samo toliko kolikor krepijo njegovo zivljenjsko moc in sreco svojo politiko gradimo na vrednotah miru svobode enakosti solidarnosti pravicnosti vse te vrednote so za nas vedno oprijemljive in jih lahko merimo le ob dolocenih ljudeh skupinah in druzbah pri tem se zavedamo da ima vrednota svoj smisel in tezo samo ce jo mislimo in uresnicujemo z zavestjo o nujni povezanosti z njenim nasprotjem nemirom nesvobodo neenakostjo nesolidarnostjo in nepravicnostjo ohranjanje miru pomeni v prvi vrsti izogibanje vojni mir pomeni tudi notranjo druzbeno in politicno trdnost vrednota miru pa nam pomeni tudi ustvarjanje notranjega miru v slehernem posamezniku pri tem se zavedamo da je tudi nemir vsebovan v miru zato se zavzemamo za taksen nemir ki bo omogocal uresnicevanje drugih vrednot ne pa da bo krepil in spodbujal negativnosti se posebej nesvobodo utrjevanje miru kot vrednote je tesno povezano z uresnicevanjem svobode svoboda pa je dejansko uresnicevanje posameznikovih potreb obcutij interesov v vsakokratnih razmerjih pri tem izhajamo iz prepricanja da je svoboda posameznika pogoj za svobodo vseh in hkrati da je svoboda posameznika vedno konkretna posameznik je zato vedno svoboden toliko kolikor ga je v potrjevanju svobode drugih in hkrati od tega koliko in kaksne svobode je sposoben ziveti iz lastne moci enakost za nas ni le enakost moznosti ampak uresnicena enakost pri enakosti ne izhajamo iz naravne enakosti temvec iz povzrocene neenakosti prizadevamo si za druzbeno in politicno enako obravnavanje vseh posameznikov in skupin kar je mogoce zmeraj spet doseci samo ob spoznanju konkretnih neenakosti enakost moznosti je za nas samo izhodisce za uveljavljanje popravkov ki vodijo v uresnicevanje dejanske druzbene enakosti pravicnost razumemo kot stanje prepricanja ki se uresnicuje v sporazumu o medsebojnem priznavanju porazdelitve vrednot v druzbi nepravicnost lahko zato vedno razberemo iz nezadovoljstva posameznikov in skupin z delezem ki so si ga uspeli pridobiti pri delitvi druzbenih dobrin zato podpiramo tiste skupine ki jih obcutja nepravicnosti vodijo tudi v politicni in druzbeni boj za siritev in uveljavljanje drugih temeljnih vrednot in nasprotujemo tistim skupinam in posameznikom ki s terjanjem pravicnosti klicejo po mracnjastvu in drugih ne vrednotah druzba dobro deluje samo na nacelu solidarnosti solidarnost je utemeljena s potrebo po zivljenju v skupnosti solidarnost je zavestna odpoved delu lastnih dobrin v korist drugih solidarnost krepi zavest o nujnem sozitju med ljudmi v druzbi in ne vsem svetu s solidarnostjo se uresnicuje in krepi srcno razmerje med ljudmi in s tem spodjeda ljudomrznost kapitalizma in hladnost trzne druzbe solidarnost kot medsebojna podpora velja vsem posameznikom in skupinam ki uresnicujejo nase druge temeljne vrednote nesolidarnost pa vsem posameznikom in skupinam ki nastopajo proti demokraticnemu soglasju v druzbi in v svetu partnerstvo je za nas sodelovanje in dogovarjanje na osnovi medsebojnega upostevanja sodelujocih v dobrobit vseh partnerstvo je nova vrednota ki se je uveljavila ob koncu dvajsetega stoletja ta vrednota ohranja humano razmerje tam kjer so se skozi zgodovino umestile druzbene neenakosti gradi na medsebojnem zaupanju in ga krepi partnerstvo je vrednota ki jo bomo cvrstili zlasti v odnosih med moskimi in zenskami med generacijami med delom in kapitalom pri uresnicevanju skupnih ciljev v politiki na mednarodni ravni v sodelovanju z drugimi strankami in politicnimi skupinami z drugimi drzavami zlasti se pri zagotavljanju miru druzbenega razvoja in demokracije civilna druzba in pluralni mediji sta dva od stebrov demokracije razvejane dejavnosti pobude gibanja ustanove in zdruzenja civilne druzbe so prvi pogoj za demokraticno ureditev in so korektiv politicne demokracije civilno druzbena gibanja so v osemdesetih letih okrepila proces demokratizacije sodelovanje pri javnih zadevah in krepitev narodne zavesti od drzave neodvisno organiziranje ljudi je moznost za oblikovanje ustvarjalnih pobud novih vzorcev sodelovanja in bivanja je pa tudi moznost za nastajanje razlicnih fundamentalizmov in populizmov ki poglabljajo obstojeca razmerja nesvobode in zaprtosti socialdemokrati podpiramo tista civilnodruzbena dogajanja ki krepijo civilizacijske pridobitve in vrednote socialne demokracije socialdemokrati se zavzemamo za pluralizem javnih obcil kot pogoj za ohranjanje in razvijanje demokraticne javnosti zavzemamo se za krepitev in mnozitev medijev ki bodo tako izrazali pluralno naravo druzbe pri tem se bomo zavzemali za poseben status nacionalne javne rtv ki se mora razvijati kot jedro resnicnega pluralizma in druzbenega dialoga kot opora kulturni ustvarjalnosti in samobitnosti kot most za sodelovanje s svetom socialdemokrati smo graditelji slovenske drzavnosti drzavotvornost je za nas tista zavest posameznikov o skupnosti ki je sposobna delovanja v korist vseh drzavljanov skupin in naroda drzavljanska zavest je pri slovenski levici mocna medtem ko je na desnici se zacetna in v povojih na levici je bila drzava razumljena kot pridobitev in ne kot nujno zlo kakor jo je razumel liberalizem delavsko gibanje in gibanje levice so prav z drzavo utrdila soglasje ki so ga izborila z mnogimi zrtvami je pa levica drzavo vedno tudi kritizirala ce je slo za aparat nasilja in izkoriscanja to se je pokazalo zlasti v obdobju utemeljevanja slovenske drzavnosti za casa nob ter ob vzpostavitvi samostojne slovenske drzave vsekakor pa do nove slovenske drzave ne bi prislo ce je ne bi v kriticnem trenutku podprla vecina posameznikov in skupin ter vecina slovenskega prebivalstva zaradi neoblikovane zavesti o drzavi kot skupni celoti se deli druzbe zatekajo k predstavi o sebi kot drzavi in se tako politicno tudi obnasajo za utrjeno demokracijo je potrebno da vsi politicno organizirani deli druzbe priznavajo eno samo drzavo drzavo slovenijo drzavotvorna zavest se je na slovenskem oblikovala iz protesta proti pripadnosti tujim drzavam in z zivljenjem v obcestvih kot so cerkev drustva in velika druzina s korporativno zavestjo se je utrjevala tudi drzavljanska zavest s korporacijami je rasla drzava danes ko imamo lastno drzavo so korporacije izgubile prejsnjo vlogo so pa zlasti nekatere skupine in posamezniki v njih se vedno mocno zasidrani nekatere od teh skupin zlasti katoliska cerkev si zelijo obnoviti svojo prejsnjo vlogo in s tem prevladujoco vlogo v slovenskem politicnem zivljenju temu nasprotujemo za laicno drzavo in proti zlorabljanju vere v politicne namene locitev cerkve in drzave je pogoj za trdnost slovenske druzbe in drzave moderna drzava je nastajala tudi v znamenju verskih bojev v krscanskem gibanju reprezentativna drzava ki je locena od cerkve je bila postopoma spoznavna in uveljavljena kot edina mogoca resitev za preprecevanje verskih vojn locitev cerkve od drzave zato za nas ni nekaj kar bi imelo opraviti s staliscem socialisticnega gibanja do religije in vernih ljudi temvec je rezultat zgodovinske izkusnje sele od cerkve locena drzava je taksna da lahko sluzi vsem drzavljanom in da se vsi drzavljani v njej tudi prepoznajo stabilen razvoj slovenije po drugi svetovni vojni je bil mogoc tudi zato ker je bila cerkev locena od drzave antiklerikalizem ni sektastvo do vernih socialdemokratsko gibanje je bilo svojcas prav zaradi splosne vpletenosti cerkve v druzbeno in se posebej politicno zivljenje sektasko do verujocih vendar je to stalisce v osemdesetih letih preraslo narodnoosvobodilno in socialisticno gibanje je zdruzevalo mnozico vernih ljudi in stevilne duhovnike spostujemo svobodo in enakopravnost nazorov in veroizpovedi ter svobodo delovanja verskih skupnosti zavzemamo se za vecje sodelovanje vernih ljudi v politiki cerkev kot civilnodruzbena institucija mora biti glede vseh pravic in obveznosti izenacena z drugimi civilnodruzbenimi ustanovami zloraba cerkvenih ustanov v politicne namene je protiustavna in jo mora drzava sankcionirati enako kot katerokoli tu drugo protiustavno ali protizakonito delovanje nazaj