project room south studio ta dela zdruujejo vzpostavljen sistem inter relacij njihovo bistvo je ucinek ko ucinkujejo takrat obstajajo umetniki objekt spreminja razstavni prostor in obratno razstavni prostor in delo sta v loose association v prosti zvezi kar pomeni da vedno lahko razpadeta na dve samostojni enoti vendar v trenutku ko sta v zvezi ucinkujeta kot celota opazovalec je aktiven dinamicen ter locljiv prehoden del umetnikega dela umetniko delo deluje skoraj teatralicno kot vzpostavljen oder za nepredvideno zavestno ali podzavestno eksperimentalno performiranje ter opazovanje vendar obstaja ob sami percepciji za gledalca neopazna razlika med utericinim in wilsonovim pristopom razlika je v obravnavi danega razstavnega prostora ki je del dane arhitektutre te wilson vkljuci dano okolje arhitekturo v delo potem utericeva posee v dan razstavni prostor ter ga z intervencijo spreminja v koncni fazi pa sta obe deli koherentna struktura razstavnega prostora in vneenega umetnikega objekta obravnavana dela vzpostavijo relacijo med danim in kreiranim med celoto in fragmentom proces je razlicen ucinek enak sight specific wilson dopuca spremembe izpostavi neznanemu dopuca transformacije dela v novih okoljih umetniki objekt je vedno isti umetniko delo pa je razlicno utericeva intervenira v vsakem specificnem prostoru znova istega dela ne seli je absolutno sight specific obstoj ustvarjenega dela je casovno omejen s trajanjem razstave po tem objekt obstaja v obliki dokumenta fotografije nacrtov pred in po fizicni predstavitvi delo obstaja v obliki inskribcij se transformira v casu in v prostorih studio in project room south sta dinamicna v casu samo istega razstavnega prostora gledalec dela je lahko izven razstavnega prostora in z vonjem zazna kurilno olje ne da bi se e zavedel da je to del umetnikega dela gledalca v umetnikem delu v aluminjastem koridorju obdanim z oljem si sam doloci koliko bo aktiven del telesa lahko konfrontira z oljem del um objekta istegne roko obraz in pojavi se odslikava roke obraza na oljni povrini refleksija ni nikoli fiksna z roko lahko vzpostavi tudi fizicni kontakt pri dotiku olja se refleksija prekine in z valovanjem olja se preslikana podoba abstrahira hapticnost olja doivi po lastni elji oanje koridorja proti notranjosti dela pa afektira gledalcevo gibanje glede na njegov obseg polje dogajanja dinamicnost v odnosu umetnikega objekta in razstavnega prostora se kae v vzpostavljenem polju polje se pojavi v delu med oljno povrino in streno konstrukcijo razstavnega prostora gledalec je v polju kadar se pojavijo njegove sence ali refleksija ce gledalec posee v polje in pride do refleksije njega potem se polje pojavi med npr roko obrazom ter oljno povrino gledalec afektira polje doivetje refleksije je opticni fenomen refleksija je dvo dimenzionalna vendar se pojavi kot bi bila tro dimenzionalna refleksija arhitekturnih elementov je vizualno prav tako resnicna kot arhitektura samega razstavnega prostora ker je prostor napolnjen skoraj meter visoko z oljem se zdi niji hkrati pa je vizualni efekt odslikave na oljni povrini vizualna podvojitev vizualna ekspanzija volumna razstavnega prostora vizualni volumen prostora je torej enaka kot da nebi prilo do redukcije prostora podobe so podvojene in v stanju stalnega spreminjanja efekti so ustvarjeni pred naimi ocmi automorfizem je bilateralna formacija podobe ali bolj natancno obracanje podobe refleksija omogoca wilsonu inverzijo fizicne intervencije stvari postavi tam kjer jih ne pricakujemo izvzame jih iz njihovega konteksta odsev stropa na olju so tla odsev je brezteen reflekcija pa ni metafora podobe wilsonov objekt se zdi v obdobju mehanicne reprodukcije sublimen v casu ko teko ugotovimo katero izkunjo bolj cenimo originalno ali interpretacijo ki je prezentirana skozi medije tv in je v bistvu refleksija nekega dogodka konfrontacija refleksije in originala se zdita v wilsonovem delu nelocljiva refleksije je prav tako resnicna kot okolje sta enakovredna objekta istega polja meje polja so definirane z povrino olja in fizicno bariero razstavnega prostora nad njim streno konstrukcijo polje je dvo tri ali tiri dimenzionalno refleksija je dvo dimenzionalna razstavni prostor in umetniki objekt sta tro dimenzionalna spreminjujoca odslikava razstavnega prostora pod vplivom dnevne svetlobe vnese cetrto dimenzijo dinamiko e project room south