maribor se predstavi maribor je po velikosti drugo slovensko mesto je gospodarsko in kulturno srediçze severovzhodne slovenije njegov polo§aj v preseziçzu prometnih poti iz srednje v ju§novzhodno evropo ter iz zahodne srednje evrope v panonsko ni§ino mu je odmerjal dokajçnjo vlogo §e v preteklosti odmerja mu jo danes in mu jo bo br§zas çe bolj v prihodnosti ker le§i le osemnajst kilometrov od dr§avne meje z avstrijo predstavlja prag v naço dr§avo pa tudi na balkan maribor je v slabem tisozletju do§ivljal vzpone in padce ni bil veliko in pomembno mesto sredi stoletja pa se je vendarle zazel pozasi vzpenjati nov pospeçek je dobil med prvo industrializacijo v drugi polovici stoletja iz mirnega pode§elskega mesteca v katerem so §iveli trgovci v mnogih cehih zdru§eni obrtniki nekaj uradniçtva in vojakov pa malo plemstva se je preoblizil v gospodarsko kar razgibano mesto a v avstrijskem cesarstvu mu je bilo usojeno §iveti zmeraj v senci gradca glavnega mesta vojvodine ctajerske kateri je maribor upravnopolitizno vez stoletij pripadal tja do zloma avstro ogrske leta povrh ga je vklepala nemçkonacionalna miselnost dobrçnega dela mariborskih meçzanov ki so se zapirali med ozke mestne meje da bi v mesto ne vdirali vplivi narodno prebujajoze se slovenske okolice slovenci so v obdobju narodnega prebujenja dali mestu novo ime prviz ga je v nekem pismu leta zapisal pesnik stanko vraz sestavil ga je iz osnove mar kar pomeni vnemo skrbnost in pripone bor boj po zgledu na nemçko zahodno slovansko dvojico brandenburg branibor pesnik in politik lovro toman je leta ime pesniçko çe utrdil s pesmijo mar i bor dotlej pa çe kasneje so slovenci v ljudski govorici za mesto uporabljali ime marprog prirejeno po nemçkem marburg nastalem iz srednjeveçkega marcpurch kar je pomenilo grad v obmejni krajini v ustavni dobi po letu je maribor postal politizno gospodarsko in kulturno srediçze slovencev na ctajerskem mesto se je razmahnilo v novi dr§avi kraljevini srbov hrvatov in slovencev jugoslaviji potem ko je po koncu prve svetovne vojne razpadla avstro ogrska postalo je va§no upravno srediçze severo vzhodne slovenije dobilo je vrsto kulturnih in prosvetnih institucij in kar nekaj nove industrije nadenj pa so se zgrnila dru§bena in politizna nasprotja znazilna za takratno dr§avo med drugo svetovno vojno je maribor veliko trpel mnogo slovenskih razumnikov in drugih nasprotnikov nacizma je bilo pregnanih uporniçko gibanje ki se je utrdilo v mestu so oblastniki zatirali na vse nazine ustreljenih je bilo na stotine borcev in talcev povrh je bil maribor med vojno çe na moz poruçen od letalskih napadov ko je bilo mesto leta osvobojeno so se iz pregnanstva in vojaçkih enot vanj vrazali nekdanji mariborzani pridru§ili pa so se jim ljudje iz raznih krajev slovenije in tudi jugoslavije obnoviti je bilo treba poruçeno mesto nato pa se lotiti graditve mozne industrije dolga leta je maribor sodil v vrh jugoslovanske industrijske proizvodnje veljal je za pravo industrijsko mesto a to mu ni bilo v poseben prid saj se je razvijal enostransko v bolj harmonizen razvojni tok se je skuçal naravnati v çestdesetih letih dru§bene in gospodarske potrebe so namrez priklicale v §ivljenje razvejeno çolstvo in univerzo mesto naj bi doseglo ubranejçi razvoj s komplementarnimi gospodarskimi panogami ter z modernizacijo ali s preusmeritvijo tradicionalne mariborske industrije vendar izdatnejçih izboljçav çe ni na obzorju maribor pa vendar velja za vedro odprto mesto nekateri povezujejo to z njegovo vinorodno okolico ki vabi mariborzane k sebi in jih obli kuje tudi s svojimi naravnimi lepotami pa naj gre za pohorske gozdove dolino od dravi kozjaçke in kobanske grabe za slovenske gorice ali za polja na jugovzhodu mesta bodi §e kakor bodi mariborzani so odprti nezapeti ljudje vzasih jim sicer ozitajo da so prevez zagledani v svoje mesto da se radi dajejo z bolj uglajenim srediçzem ljubljano a to se najbr§ le zdravo prsijo ko zglajujejo sebe in mesto v katerem §ivijo vrnitev produced by lal