lahke barvaste kovine magnezij je srebrna nezlahtna kovina na zraku se prevlece s sivo oksidno snovjo je zelo lahka kovina uporabljamo ga za zlitine predvsem z aluminijem in cinkom zaradi svoje majhne teze pa je uporaben v avtomobilski in letalski industriji pri izdelavi akumulatorjev elektromotorjev pisarniskih strojev ipd nekoc so ga uporabljali tudi za izdelavo bliskavic za enkratno uporabo saj pri zgorevanju mocno zazari aluminij je lahka kovina srebrno bele barve v naravi ga kot kovine ne najdemo saj je nastajanje cistega aluminija zapleten kemicni proces prvic v zgodovini ga je v cisti obliki pridobil danski kemik in fizik hans christian oersted ime aluminij je leta predlagal angleski izumitelj humphry davy ki je izoliral oksid v resnici je aluminij v zemeljski skorji tretji najbolj razsirjen element in razni dragi kamni safirji rubini so aluminijeve spojine oerstedov proces pridobivanja je bil zelo drag zato so do leta imeli aluminij za poldrago kovino v casu napoleona je bil pribor ki ga je uporabljal veliki vojskovodja izdelan iz aluminija ter drazji od zlata kmalu zatem pa sta dva izumitelja hall v zda in herault v franciji skoraj socasno odkrila cenejsi proces ki se uporablja se danes v posebni posodi oblozeni s premogom so izlocali cisti aluminijev oksid iz raztaljenega kriolita posoda ki je iz jekla deluje kot katoda ogljikove palice pa kot anode pozitivni pol ko skozi napravo stece elektricni tok se kisik iz aluminijevega oksida zbira na ogljikovi anodi in tvori ogljikov dioksid nastajajoca kovina pa je tezja in se zbira na dnu posode pridobljena kovina je takoj zacela igrati pomembno vlogo na razlicnih podrocjih najveckrat jo uporabljamo v zlitinah ker jim daje vecjo trdnost najpomembnejse lastnosti aluminija so majhna specificna teza dobra toplotna prevodnost dobra elektricna prevodnost odpornost pred korozijo nestrupenost zaceli so jo uporabljati za izdelavo zrakoplovov se posebej nemskih zeppelinov ti so bili narejeni iz zlitine duraluminija ki so jo iznasli leta in je bila trikrat lazja od bessemerskega jekla saj kocka aluminija z robom dm tehta le kg veliko se uporablja v avtomobilski se vec pa v letalski industriji in ladjedelnistvu brez aluminija clovek ne bi letel se manj pa potoval po vesolju aluminij je primeren tudi za kuhinjsko posodo predvsem za izdelavo dna posode saj dobro prevaja toploto uporablja se ga tudi za prenasanje elektricnega toka dodajajo ga sredstvom proti potenju v industriji barv ter celo pri zdravljenju zelodcnih cirov v obliki plosc ga uporabljamo za pokrivanje streh oblaganje fasad profiliranega pa za izdelavo okenskih kril in okvirjev aluminij je zelo obstojen in ga ni potrebno vzdrzevati vendar ni vsak aluminij odporen proti vlagi vremenu ali morski vodi ni namrec vseeno ali bodo aluminij uporabili za fasado ali za pokrovko na kuhinjskem loncu povrsino proizvajalci anodizirajo oz eloksirajo lahko pa ga prebarvamo s cinkovo kromatsko barvo pridobivanje aluminija osnovna surovina za pridobivanje aluminija ki jo najdemo v naravi je boksit zaradi fizikalnih in kemijskih razlogov iz boksita ne moremo direktno pridobivati aluminija tehnicno pridobivanje je danes sestavljeno iz dveh faz odvajanje dovolj cistega aluminijevega oksida glinice iz naravnih surovin pri katerem se danes uporablja bayerjev postopek elektroliza tako pridobljenega aluminijevega oksida v raztopljenem kriolitu po postopku halla in heroulta velik proizvajalec aluminija v sloveniji je talum iz kidricevega za proizvodnjo aluminija po omenjenih postopkih potrebujemo surovine dodatne snovi in energijo v svetu je veliko plasti ki so bogate z aluminijevim oksidom vendar se je proizvodnja aluminija usmerila predvsem na boksit kot osnovno surovino bayerjev postopek za pridobivanje glinice boksit se drobi in zmelje v moko zmleti boksit se zmesa s povratnim lugom na povisani temperaturi vse skupaj razredcijo da se rdeci mulj loci ociscena snov se ohladi in polni v posebne komore v katerih se izloci aluminijev hidroksid po filtriranju hidroksida se ta s kalcinacijo spreminja v glinico maticni lug pa se vraca v proces predelava glinice aluminij pridobivajo z elektrolizo glinice v elektrolitskih peceh ki so sestavljene iz ogljikovih elektrod anode in katode anode vstavljajo od zgoraj katoda pa je grafitno dno v posode vstavljajo aluminijev oksid ki se pod vplivom elektricnega toka razcepi v aluminij in kisik na dnu se zbira aluminij ki ga izlijejo in takoj dodajo nov aluminijev oksid da elektroliza nepretrgoma poteka iz t boksita dobimo t aluminijevega oksida iz tega pa t aluminija pri nas se s predelavo glinice in aluminija ukvarja tovarna v kidricevem s predelavo aluminija pa tovarna impol v slovenski bistrici elektroliza glinice se vrsi v posebej prirejenih peceh za elektrolizo s pomocjo elektricnega toka velike moci zato je poraba elektricne energije na tono aluminija zelo velika danes moderne velike peci trosijo manj vendar redko pod mwh t pridobljenega aluminija po elektrolizi aluminij se ocistijo na priblizno cistoce nazaj