filatelisticno in numizmaticno drustvo tabor maribor philatelic and numismatic society tabor maribor slovenia briefmarken und numismatik verein tabor maribor slowenien domaca stran novice zanimivosti zacetniski koticek o drustvu katalog nasih izdaj znamkar povezave drustvena pravila kazalo kaksen pribor potrebujemo za zacetek osnovna navodila za odlepljanje znamk ravnanje in hranjenje znamk razlaga filatelisticnih pojmov prva znamka pravila o filatelisticnih razstavah na konec strani kaksen pribor potrebujemo za zacetek za zacetek potrebujemo album za znamke velikost a najmanj listov cena cca sit filatelisticno pinceto cena cca sit povecevalno steklo povecava od x do x premer stekla naj bo vsaj cm cena cca sit zacetna investicija je torej okrog sit na zacetek osnovna navodila za odlepljanje znamk za snemanje znamke s pisma ali razglednice potrebujemo naslednje orodje plasticno koritce za toplo vodo skarje pivnik izrezovanje znamk s skarjami izrezemo znamko s pisma ali razglednice tako da okrog znamke ostane se vsaj milimeter ali dva roba na ravno povrsino polozimo plasticno koritce s toplo vodo in vanjo potopimo izrezano znamko tako da je obrnjena z licem s sliko proti dnu na ta nacin lahko potopimo vec znamk pac glede na kolicino vode nato znamke nekaj casa pustimo da se same odlepijo koritca za odlepljanje znamk je mogoce dobiti v specializiranih filatelisticnih trgovinah in v trgovinah s foto materialom taka koritca se uporabljajo za razvijanje fotografij za koritce lahko uporabimo katerokoli prirocno posodo uporabni so tudi plasticni podstavki na katerih se nahaja v trgovini kupljeno globoko zmrznjeno meso seveda je potrebno taksno prirocno posodo dobro oprati da speremo vse mascobo ko jih enkrat pripravimo jih vedno uporabljajmo samo za odlepljanje znamk odlepljanje na zacetek cez nekaj casa bomo opazili da so se znamke same odlepile sedaj jih moramo posusiti in poravnati iz vode odstranimo ves odvecen papir pri tem pazimo da se kaksna znamka ne prilepi nazaj ce ni cisto odlepljena jo se malce pustimo ce pa se znamka samo drzi papirja zaradi vlage jo previdno odstranimo s papirja in jo polozimo na pivnik tako da je obrnjena s sliko navzdol to je potrebno zato da se znamka ne prilepi na pivnik ce bi na njeni zadnji strani se ostalo kaj lepila na pivnik zlagamo znamke eno poleg druge in poskusamo cimbolj izkoristiti povrsino pivnika ce odlepljamo veliko kolicino znamk je dobro vodo v koritcu med odlepljanjem tudi zamenjati lepilo se namrec raztopi v vodi in kot film nalega na prednjo in zadnjo povrsino znamke taksne znamke se rade po susenju zopet lepijo med seboj ali se celo zalepijo v album vodo iz koritca odlijemo papir zavrzemo koritce dobro operemo da z njega cimbolj speremo morebitne ostanke lepila z znamk nato ga osusimo in shranimo za naslednje odlepljanje znamk namesto solskega pivnika ki ga je danes v papirnicah zelo tezko dobiti lahko uporabimo papirnate brisace na povrsini kjer bomo susili polozimo dve plasti papirnatih brisac uporabimo le tiste ki niso potiskane ce je tisk nekvaliteten se lahko pripeti da se pojavi slab odtis vzorca z brisace na znamki taksna znamka ni primerna za zbirko susenje znamk na zacetek znamke pustimo susiti vsaj ur zato moramo za odlepljanje in susenje znamk izbrati taksno mesto ki ni izpostavljeno prepihu res bi bilo neprijetno znamke zbirati po vsem stanovanju pa tudi je jasno da ne moremo jedilne mize okupirati za ves dan susenje lahko tudi pospesimo tako da znamke skupaj s pivnikom damo v rahlo ogreto stopinj celzija kuhinjsko pecico pri tem pazimo da je pecica kar najbolj razmascena vratca v pecico pa lahko tudi pustimo lahno priprta da vlaga cim hitreje uide iz pecice pri takem susenju je se problem v tem da se znamke rade zvijejo v drobne tulce ki jih je tezje razviti in zatakniti za celofanski zepek v albumu danes izdajajo znamke ki so natisnjene na samolepilno plasticno folijo taksno znamko je izredno tezko odstraniti s papirja zato je bolje da jo izrezemo tako da papir gleda na vsakem robu za mm nato kar taksno znamko uvrstimo v zbirko odlomek iz knjige car filatelije avtor andrej ivanusa zalozba rotis maribor na zacetek ravnanje in hranjenje znamk ko se znamke posusijo se nagrbancijo in zvijejo zato jih je potrebno zravnati za to potrebujemo album za znamke pinceto album za znamke in pinceto je mogoce nabaviti v bolje zalozeni papirnici in seveda v specializirani filatelisticni prodajalni pinceta ki jo potrebujemo je posebna filatelisticna pinceta in ne moremo uporabiti katerokoli pinceta mora biti gladka in zaobljena prirejena posebej za filatelijo album za ravnanje je lahko tudi kaksen starejsi album ki ni primeren za reprezentativno zbirko s pomocjo pincete vanj odlagamo znamke jih poravnamo in album nato postavimo na polico tako da ga z obeh strani pritiskajo knjige s tem se znamke scasoma zravnajo cez nekaj dni lahko znamke preselimo v album kjer jih pravilno razvrstimo za ogled za zacetno zbirko lahko imamo samo en album ki bo opravil obe nalogi odlomek iz knjige car filatelije avtor andrej ivanusa zalozba rotis maribor na zacetek razlaga filatelisticnih pojmov znamka znamka je potrdilo o placani postni pristojbini za posiljanje pisem ali paketov znamka mora imeti naslednje elemente nominalno vrednost oznako postne uprave pri nas je to postni rog in ime drzave da jo smatramo za znamko sicer je to nalepka v obliki znamke nekatere znamke nimajo oznacenega imena drzave vendar imajo zato kaksen drug simbol ki drzavo nedvoumno opredeljuje v zda je to zastava v primeru velike britanije pa silhueta profila vladajocega monarha itd redne znamke znamke ki jih postna uprava izdaja redno za normalno uporabo v postnem prometu motiv in nacin izdelave znamke je enostavnejsi naklade znamk so vecje priloznostne znamke izdajo se ob doloceni priloznosti izdajajo se v glavnem za zbiralce ceprav je z njimi tudi mogoce placati postnino doplacilne znamke znamke ki jih moramo nalepiti na pismo poleg rednih ali priloznostnih znamk v dolocenem casovnem obdobju izkupicek prodaje teh znamk je namenjen doloceni dobrodelni oz nekomercialni organizaciji doplacilnice nalepke v obliki znamke ki pa zanje ne skrbi posta zato jih tudi ni potrebno zigosati pri nas so to znamke v korist rdecega kriza nominala nominalna vrednost vrednost ki je napisana na znamki to je vrednost postne pristojbine ki smo jo placali ljubiteljska vrednost vrednost znamke ki jo ima ta ob prodaji med filatelisti ta je navadno izrazena v odstotkih glede na katalosko vrednost kataloska vrednost vrednost znamke ki je oznacena v prodajnem katalogu znamk zobcanje nacin locevanja znamk oznacujemo ga tako zl oznaka z pomeni zobcanje oznaka l pomeni vrsto zobcanja linijsko stevilcna oznaka pa pove koliko zobcev lahko nastejemo na razdalji cm v vodoravni in v navpicni smeri zobcanje linijsko oznaka zl pri linijskem zobcanju se najprej izdelajo zobci v vodoravni smeri nato pa se v navpicni smeri vogalni zobci na znamki se ne pokrivajo enakomerno zobcanje grebenasto oznaka zg pri tem zobcanju se znamke zobcajo s treh strani istocasno vogalni zobci se enakomerno prekrivajo zobcanje okvirno oznaka zo pri tem zobcanju se znamka zobca z vseh stirih strani istocasno taksno zobcanje se uporablja pri izdelavi blokov ce znamko iztrgamo iz pole se to zobcanje ne razlikuje od grebenastega zobcanja vodni zig vodni zig je poseben zascitni tisk ki v papir pred tiskanjem znamke odtisne motiv viden je le pri pogledu skozi papir proti mocnemu viru svetlobe ali pod dolocenim kotom uporabljali so ga predvsem v zacetku izdajanja znamk da so preprecevali ponarejanje pretisk zaradi razlicnih vzrokov se vcasih znamke pretiskajo z dodatnim motivom s spremenjenim imenom drzave ali z drugo nominalo pretisk je navadno enobarven in enostaven privesek vcasih se znamke natisnejo z dodatnim priveskom ki je lahko na katerikoli strani privesek nima sam po sebi nobene vrednosti skupaj z znamko pa lahko le tej za nekajkrat poveca vrednost na privesku je lahko samo dodatno besedilo lahko pa je na njem motiv ki dopolnjuje znamko makulatura v obtok se dajo samo pravilno natisnjene znamke napacni odtisi zamaknjeni motivi in druge napake pa se unicijo vendar se vcasih nekaj taksnih znamk na nedovoljen nacin pretihotapi iz tiskarne in pusti v promet cista nezigosana znamka to je znamka ki ni bila v postnem prometu je brez postnega ziga in na zadnji strani ima praviloma neuporabljeno in neposkodovano lepilo rabljena zigosana znamka ta znamka je bila v postnem prometu lepila na zadnji strani ni vec na prednji strani pa je odtisnjen zig v celoti ali delno znamka s falcem vcasih niso shranjevali znamk v album s celofanskimi zepki temvec so tudi na ciste znamke nalepili majhen listic ki ga imenujemo falc potem so jih pritrdili v zvezek s pomocjo falca makcimum karta cm to je razglednica ki ima na licu torej na sliki nalepljeno znamko in odtisnjen priloznostni zig znamka slika in zig morajo biti v doloceni tematski povezavi ovitek prvega dne fdc to je pismo ki ima nalepljeno znamko in odtisnjen priloznostni zig na levi strani ovojnice je motiv ki dodatno pojasnjuje znamko ovitek se izda ob prvem dnevu izdaje znamke izdajajo ga postne uprave priloznostni ovitek podobno kot fdc vendar se izda ob doloceni priloznosti na njem je motiv ki pa ni nujno povezan z motivom na znamki odtisnjen je lahko ali redni ali priloznostni postni zig izdajajo ga lahko tudi filatelisticna drustva zveze pa tudi zainteresirani posamezniki redni postni zig redni postni zig je tisti ki ga posta redno uporablja za zigosanje postnih posiljk v njem je datum in ura ki opredeljujeta cas sprejema postne posiljke od posiljatelja priloznostni postni zig priloznostni postni zig se izda ob doloceni priloznostni za izdajo ziga lahko da pobudo kdorkoli vendar mora zaprositi za dovoljenje pri posti slovenije zig je v veljavi najvec deset dni od datuma ki je zapisan na zigu in z njim je mozno zigosati le priloznostne izdaje celina to je predtiskano pismo dopisnica in drug postni obrazec ki ga izda postna uprava za uporabo v postnem prometu celota je pismo ki je bilo potovano in vsebuje znamko postni zig naslov prejemnika in morebitne druge postne pisemske elemente potovano pismo je pismo ki je bilo dejansko poslano in je bilo v postnem prometu starejsa pisma ki vsebujejo znamko in vse druge elemente so mnogo dragocenejsa kakor samo znamka zato starejsa pisma ohranite v celoti na zacetek prva znamka crni peni prva znamka na svetu je bila izdana maja v veliki britaniji v postnem prometu pa je bila v uporabi od maja bila je crne barve velikosti x mm in je veljala en peni od tod tudi naziv crni peni na desni strani je prikazan tvorec postne reforme sir rowland hill ki je uvedel prvo znamko vendar na zacetek vendar pa so ze pred tem obstajale ideje in zamisli o razlicnih nacinih vnaprejsnjega placevanja postnih storitev v zacetku je postnino placal prejemnik posiljke sele v in stoletju so s postnimi reformami presli na sedaj znani nacin placevanja ko postnino placa posiljatelj pisma prva znamka pa je bila v uporabi od aprila do konca tega leta v franciji ideja o nalepnih postnih listicih se je porodila ljubici takratnega financnega ministra fouqueta anne genevieve knjeginja de lonqueville je predlagala majhne listice ki se naj nalepijo na pismo na listicih je pisalo port payé le jour de l'an oziroma po nase postnina placana dne meseca leta listice so prodajali v samostanih rudniskih upravah sodiscih vseuciliscih in v jecah posiljatelj je vpisal dan in mesec na listic ga prilepil in pismo vrgel v posebno skatlo ki je bila pripravljena za sprejem poste vendar je ideja propadla zaradi vecih vzrokov skatle so bile velikokrat unicene pisma poskodovana a vse je utonilo v pozabo ko so ministra fouqueta zaradi korupcije odstavili uporaba postnih listicev je bogato dokumentirana a nobeden se ni ohranil do danes dobra ideja na zacetek postne znamke ki jih je maja uvedel takratni direktor kraljeve postne uprave velike britanije sir rowland hill so kaj kmalu postale obicajen nacin oznacevanja potrdila da je postnina placana najprej so pohiteli v new yorku kjer so februarja izdali svojo prvo znamko v evropi pa so najhitreje za britanci znamko izdali svicarji in sicer marca v kantonu zürich prav tako niso zaostajali brazilci na drugi strani atlantika ki so svojo prvo znamko izdali avgusta a zlato obdobje izdajanja znamk se je pricelo okrog leta ko je vecina drzav v evropi izdala svoje prve znamke tako je tudi avstrija pod katero smo takrat politicno pripadali izdala svoje prve znamke leta stara avstrija pa ni niti enkrat izdala znamke ki bi bila kakorkoli povezana s slovenci ali slovenijo enako macehovsko se je obnasala tudi do drugih narodov ki so takrat tvorili skupno drzavo seveda so bili izjema le madzari nevsecnosti na zacetek a tudi izdaja prve znamke ni potekala brez nevsecnosti kot vsaka novost je tudi ta dozivela na eni strani ovacije na drugi strani pa omalovazevanje in celo sovraznosti tako je pac z vsakim cloveskim dejanjem ze od zacetka sedemnajstega stoletja se je kazala potreba po reformi postnih storitev to je bilo se posebej nujno v veliki britaniji ki je bila takrat najbolj industrijsko razvita dezela sveta postni promet se je izredno povecal sredi tega stoletja je bil drzavni zakladnik in s tem direktor postne sluzbe g hill pripravil je postno reformo in v njej je predvidel izdajo znamk na osnovi domacih in tujih nasvetov razpisal je javni natecaj za prvo znamko nanj je prislo preko osnutkov a z nobenim niso bili zadovoljni tako je hill sam pripravil osnutke za znamke na podlagi spominske medalje bakrorez je izdelal grafik corbould znamke pa je tiskala tiste case zelo znana tiskarna perkins baccon co iz londona a kmalu po izidu so se pojavile prve nevsecnosti najprej so se razsirile govorice da vsebuje lepilo na znamkah strupene snovi drugi so se razburjali ces da je zigosanje lika kraljice razzaljenje velicanstva in je bila v parlamentu tudi vlozena interpelacija a je neslavno propadla pricele so se malverzacije z znamkami za zigosanje so najprej uporabljali rdeco barvo ki pa jo je bilo mogoce s kemicnimi sredstvi z lahkoto odstraniti in znamke ponovno uporabiti to rdecilo so nadomestili s crno barvo ki pa tudi ni ustrezala nekateri so prevlekli znamko s prozornim lepilom ki se ga je po zigosanju dalo z lahkoto izprati potrosnja znamk je narascala v taksnem obsegu da je tiskarna le s tezavo ustregla povprasevanju pa ceprav so tiskali znamke s polno paro naklada je bila do pol milijona znamk na dan tiskali so jih v polah po znamk v spodnjih vogalih in kasneje na vseh stirih so natisnili na pole crke po abecednem redu da bi preprecili ponarejanje koliko je to pomagalo ni mogoce ugotoviti v tistem casu je bil papir za znamke v prosti prodaji in prav mogoce je da ima kaksen ponosen lastnik prve znamke na svetu v svojem albumu dejansko ponaredek zmaga na zacetek vendar pa je bila znamka kljub vsemu uspesen projekt kmalu so se pokazale vse prednosti taksnega nacina pobiranja postne pristojbine kmalu so sledile tudi druge drzave ki so uvedle znamko v postni promet najprej je to bilo v svici kantona zürich in zeneva potem brazilija pa se en kanton basel nato se zdruzene drzave amerike mauricius ta je se posebej znamenita in dragocena znamka francija belgija in bavarska pa avstro ogrska itd na zacetek pravila o filatelisticnih razstavah pri pripravi vseh vrst filatelisticnih razstav se organizatorji drzijo pravil fip mednarodne filatelisticne zveze ki ima sedez v svici ze nacin priprave zbirke je strogo dolocen vsaka zbirka mora obsegati doloceno stevilo listov zbirka ki je prijavljena na udelezbo na svetovni razstavi mora vsebovati listov to je za pet razstavnih vitrin s po listi na razstavah nizjega ranga je mogoce razstaviti zbirke z manj listi vendar ne manj kakor z x eksponat se tockuje po razlicnih kriterijih in po dolocenih skupinah razstavnih eksponatov tockovanje opravijo mednarodno priznani in usposobljeni ocenjavalci zbirka ki doseze do tock prejme le diplomo ali potrdilo o sodelovanju za do tock prejme bronasto medaljo za do tock posrebreno za do srebrno in za do toc veliko srebrno medaljo potem si sledijo pozlacena tock velika pozlacena in zlata medalja najboljsi eksponat pa si prisluzi veliko zlato medaljo za kar mora zbrati vec kakor tock zbirke ki so dosegle v zadnjih desetih letih tri velike zlate medalje pa lahko razstavljajo v razredu prvakov championship class za svojo zbirko lahko zahtevajo vitrin s po listi kar znasa skupno listov kategorizacija na zacetek pri pripravi zbirke je potrebno upostevati kategorizacijo in razrede tako tekmujejo razstavljalci v razredih tradicionalne filatelije postne zgodovine postnih celin aerofilatelije astrofilatelije tematske filatelije maksimafilije moderne filatelije in v razredu filatelisticne literature za vsako razstavo se dolocijo ocenjevalni kriteriji vendar pa v glavnem veljajo enaki nacini tockovanja najvisje tockovane razstave z vec kot tockami pa lahko tekmujejo tudi za veliko nagrado razstave za veliko narodno nagrado in tudi za posebne nagrade pri mladinski filateliji se nagradi le najboljsi eksponat filatelisti pripravljajo posamezen eksponat veliko let po zacetni pripravi eksponata in po prvih razstavah se prikazana zbirka vedno bolj dopolnjuje in dograjuje tako je v posamezno zbirko vlozeno veliko sredstev in casa pripraviti eksponat za visoko oceno zahteva dolgotrajno in natancno delo pri tem po je potrebno zbirko vedno znova primerjati z drugimi in izboljsevati zgodovina slovenskega sodelovanja na razstavah je kratka ta dejavnost je zazivela sele po osamosvojitvi slovenije seveda so filatelisti sodelovali na razstavah ze prej a velikih uspehov ni bilo po osamosvojitvi pa se je vedno vec zbiralcev odlocilo da svoje zbirke prikaze na razstavah delezni pa so tudi vedno vecje podpore filatelisticne zveze slovenije tako so se priceli nizati uspehi tudi na tem podrocju filatelije na zacetek fip anual philatelic web site evaluation fip award on philatelic exhibition espana madrid znamke fnd tabor si knjiga gostov vpisite se v knjigo gostov pogosto zastavljena vprasanja narocilo filatelisticnega gradiva narocilo na bilten znamkar vclanite se vclanite se v drustvo domov novice in zanimivosti znamkar zacetniski koticek katalog drustvenih izdaj o nasem drustvu pravila drustva knjiga gostov povezave pogosto zastavljena vprasanja zemljevid strani so avtorsko zascitene © ivanusa andrej maribor vse morebitne napake na teh straneh in pripombe naslovite na andrej ivanusa amis net koda v jeziku java in javascript je last avtorjev objavljanje in kopiranje je dovoljeno pod pogoji ki jih avtorji dolocajo na svojih spletnih straneh strani so pripravljene s programom ms frontpage za ms internet explorer v resoluciji x dpi stran je bila obnovljena ponedeljek oktober dolocene strani so ojacane z opencube java ta stran je bila narejena s programom frontpage to stran gosti omrezje amis net medinet iz maribora strani so avtorsko zascitene © ivanusa andrej maribor