ivan bidovec ivan bidovec je za ravnatelja goriske knjiznice tedaj se studijske knjiznice prisel iz drugega poklica kakor menda vsi njeni ravnatelji do sedaj bidovec je imel za sabo pravzaprav kar dva poklica ali vsaj sluzbovanji po osnovnem poklicu je bil duhovnik in to vse od do kasneje pa od do je bil v prosvetni sluzbi se pravi da je uciteljeval na drzavni gimnaziji v sempetru pri gorici kot pogodbeni predmetni ucitelj in sele od l do l je bil ravnatelj studijske kasneje goriske knjiznice mislim da si pravo sliko o tem cloveku lahko ustvarimo najbolj natancno ce povzamemo zivljenjepis ki ga je sam napisal leta in v katerem pise rodil sem se v trstu dne nov pokojni oce ivan rojen v zirovnici na gorenjskem trgovec v trstu umrl pokojna mati antonija vianello roj v trstu umrla bilo nas je desetero otrok drugorojeni brat ferdo je bil leta ustreljen po fasistih v bazovici od leta do sem bil v ljubljani pri stricu kjer sem obiskoval osnovno solo in klasicno gimnazijo po koncani gimnaziji sem moral radi vojascine in politicnih razmer v trst ker nisem maral sluziti italijanski vojski in ker sem smatral da bom najlepse deloval med svojim primorskim ljudstvom v boju proti fasizmu sem se vpisal v koprsko semenisce ter tam dovrsil osmo gimnazijo in maturo od leta sem bil v goriskem bogoslovju in bil v posvecen v duhovnika eno leto sem sluzboval v podgradu v istri stiri leta sem bil zupni upravitelj v dolini pri trstu v jeseni sem bil konfiniran na otoke tremiti kot antifasist in filokomunist dasi bi moral ostati tam celih pet let sem se po stirih mesecih vrnil v trst prijateljska pogodba med jugoslavijo in italijo nato sem sluzboval v hrenovicah pri postojni do jeseni kjer so me drugic poslali v konfinacijo za pet let v bergamo lombardija kot drzavi nevaren element tam sem med borbo sodeloval z italijanskimi antifasisti ter najbolj pomagal jugoslovanskim partizanom ki jih je bilo nad septembra sem se vrnil v trst in sem bil poslan v sluzbo v bazovico ker sem sodeloval pri masovnih organizacijah in javno nastopal sem bil po fasistih ranjen na trzaskih ulicah sem prisel v resen spor s skofom santinom ker mi je nenehno grozil s cerkvenimi kaznimi in da me poslje v italijo v samostan mi ni preostalo drugega kot da zapustim duhovniski stan odlocil sem se za v jugoslavijo septembra sem nastopil sluzbo pogodbenega predmetnega ucitelja na sempeterski gimnaziji kjer sem ostal do danes ucil sem na obrtni soli v vrtojbi vecerni gimnaziji v sempetru na seminarju na gimnaziji v vecernem tecaju v vrtojbi eno leto sem bil tajnik podruznice spd na gimnaziji in predsednik ikud v vrtojbi dasi sem zivcno precej izcrpan vendar imam voljo do dela v vrtojbi avgusta h gornjim anagrafskim in drugim podatkom je malo kaj dodati za nas primer najvaznejse pac da je od septembra pa do junija bil na celu goriske knjiznice kar pa morda ne bo drzalo docela zakaj dokument ki ga imam pred ocmi porocilo upravi narodne banke flrj podruznica st peter pri gorici z dne novembra pravi obvescamo vas da je s novembrom prevzel posle upravnika nase ustanove tov ivan bidovec ki je zato pooblascen da dviga vse nakazane zneske iz odobrenega proracuna za l okrajne studijske knjiznice gorica vrtojba novembra mladega bogoslovca je poleg izrazito poudarjene nacionalne zavesti ki se je s smrtjo brata ferda le se okrepila pritegovalo kulturno delo za katerega je imel smisel in sposobnosti likovne in leposlovne bil je sodelavec kar dveh literarnih glasil v goriskem bogoslovju in sicer kladivar in clovek z visin v slednjem tudi kot markanten karikaturist lastnost ki jo je ohranil do svojih poznih let saj se ga kot svojega predstojnika spominjam vedno kako je na svoji pisalni mizi imel polozeno pisalno mapo na njej pa je med kajenjem pipe risal in risal markatne obraze z mefistofelskimi potezami nekoc kasneje sem nekaj takega videl pri pesniku in filozofu michelstaedterju bidovec je knjige zelo ljubil nanje izredno pazil za nakupe pretezno v ljubljani in se tu skoraj vedno v antikvariatu mladinske knjige v nazorjevi se je zanesel na svojega sorodnika janeza dolzana vodjo tamkajsnje knjigarne gibal se ni veliko raje se je drzal svoje pisarne in v ljubljano posiljal po nakupih ali na strokovne seje ali zbore pretezno mene sicer pa je bil za knjiznico vsaj z vidika poznavanja jezikov dobra moc v lastnem zivljenjepisu navaja da aktivno obvlada srbohrvatski italijanski nemski latinski jezik pasivno pa se francoskega grskega misljena je klasicna grscina in ruskega navadni delavnik je prezivljal v nekaksnem vase dovolj zaprtem premisljevanju le vcasih so privreli na dan spomini nekdanjih let in dogodkov tudi grenkih saj jih ni manjkalo v njegovem zivljenju sicer so ga pozirali in vklepali vsakdanji upravnikovi njegov takratni sluzbeni naziv je bil upravnik studijske knjiznice dogodki opravila in naloge med katerimi so bili neprestano nacrti bilance in rebalansi vedno videni z vidika ustanove ki ji oblastniki niso bili prav naklonjeni ampak so jo bolj trpeli seveda mu je bila sodelavka tajnica jozica kokotovic v veliko oporo obema skupne so bile tudi ne dovolj urejene druzinske zadeve in seveda bolezen to ju je mocno povezalo kar se je kazalo ze v oslovljavanju on je bil zanjo le giovaninc sicer pa je bila ena izmed bidovcevih potez gosposkost ta se je kazala ze na zunaj saj je bil izredno olikanih in gosposkih manir in taktnost urejeno je bilo tudi njegovo govorjenje predvsem pa je gotovo vsem svojim podrejenim bil izredno naklonjen razumevajoc in v tem razumevanju tudi pripravljen na vsakrsno pomoc podpisani se s hvaleznostjo spominja kako mu je dovolil v dobi ko se ni imel lastnega pisalnega stroja da je jemal sluzbenega ga z vlakom velikokrat nosil v ajdovscino da je lahko v vecernih urah prepisoval svoje tekste izvirne ali prevedene ta pomoc ali naklonjenost se je kazala bodisi v ne strogem razumevanju uradnosti mislim da nismo bili nikoli ozigosani zaradi kaksne zamude ali podobnega bodisi v ne vztrajanju na kaksni svoji trmasti zamisli ozko strokovnega knjiznicarskega dela se ni nikoli loteval nekateri karirasti kartotecni listki pa bi dali slutiti da je vsaj kaksne abecednoiimenske popise knjig le poskusil edina izjema bi morda bila da je iz cisto lastnega osebnega zanimanja precesal ves sbl in si iz njega izpisoval psevdonime izpisanim pa je kasneje pridruzeval tudi druge ki jih je sam poznal ali zanje zvedel posebno iz primorskega tiska veliko je pomagal pri organiziranju knjiznicnih pa tudi drugih zunanjih razstav na primer gregorcicevo na gradiscu nad prvacino imel je lepo urejeno vseskozi natancno pisavo kot obcanu mu je bila z leti nekako nalozena dolznost da je s poslovilni nagovori pospremljal na zadnji poti stevilne prebivalce nove gorice pa tudi koga iz okolice tu je znal z izbranimi besedami in custveno doziveto orisati osebnost pokojnika in tu se mu je baje nekoc pripetilo da je zbrane nagovoril pac kot dolgoletni duhovnik z dragi verniki marijan brecelj