potreben sem bil po~itka zelo sem bil utrujen vnovi~no prilagajanje verjetno bil sem povsem brezvoljen v glavi mi je brnelo umelo ropotalo tleskalo piskalo treskalo loputalo grmelo in vsi ti zvoki so odme vali in se odbijali od sten lobanje dozdevalo se mi je da delujejo nekak ni pritiski navznoter in navzven premikal sem se malo skorajda ni~ e najbolje sem se po~util ~e sem samo sedel ali samo stal tako nekaj dni povsem prazen nemara me je obvladovala praznina kaosa kaoti~na praznina nemara nemara prakaos nemara karkoli `e in nemara naposled sem se vsega spomnil tudi tekanja po prostoru in dlanomalikovalcev imel sem nekak ne spomine ki so bili preve~ nejasni nerazpoznavni samo obrisi in utrinki delni okrnjeni zelo okrnjeni spomini nevredni spominjanja ver jetno kakorkoli `e dobil sem voljo po premikanju po giblji vosti kar naenkrat nekak no hotenje najverjetneje nagon morda mi ni bilo dovolj hoje gibanja zdelo se mi je da je minilo nekaj mesecev in ne samo nekaj dni kar sem se vrnil nenavadno razmi ljanje ob~utenje nenavadno spoznanje vsak atom vsaka molekula v meni je kri~ala na plano na plano morda je bila to `elja nastala vsled nesmiselnega lahko bi ga ozna~il kar krutega teka ki sem ga do`ivel med dlanomalikovalci po~asi skoraj okorno sem od el na verando globoko sem zajel sapo zbadajo~a bole~ina v prsih dotlej nepoznana me je prisilila da sem se rahlo sklju~il in polglasno zaje~al zatem e vrtoglavica ki me je prisilila da sem se e bolj sklju~en prijel za ograjo in se s ~elom naslonil nanjo pripravljal sem se da se po~asi spustim na tla in se posku am nekako vrniti nazaj v hi o pa ~eprav plaze~e ~e mi ne bi bilo bolje spustil sem se z eno roko in pokleknil s prosto roko sem se uspe no oprl na tla trdno odlo~en da izvedem namero plazenja ko se je nekaj zgodilo obe nenavadnosti sta jenjavali la`je sem dihal vrtenje se je umirilo glasovi so bili e vedno prisotni vendar brez odmevov lahko sem globoko vdihnil pogled se je zbis tril zakri~al sem na ves glas in se vzravnal kolena so mi rahlo klecala a vseeno sem napravil nekaj drsajo~ih korakov ~vrsto stiskajo~ z levico ograjo blaga vendar trdovratna omo tica je bila e vedno prisotna s pogledom sem pre el preko najbli`je okolice vrt drevje grmovje trava vse odeto v poznojesenske pu ~obne barve pozno popoldne vrt je ob kro`ala `iva meja in s pogledom sem ji sledil naokoli naenkrat sem zagledal postavo ki se je nahajala na drugi strani `ivice in me o~itno ves ~as opazovala sosed neprijet ne` sovra`il sem ga nenehno sem bil v sporu z njim kar se je stopnjevalo iz dneva v dan e posebno po moji lo~itvi ob~asno sva sicer sklepala nekak ne trhle kompromise zaradi obojestranskih in vzajemnih koristi ki so trajali samo do preteka teh interesov zoprne` in tisti trenutek se nisem mogel domisliti v kak nem odnosu se nahajava gledala sva drug drugega in ni mi u lo da me premerja to prednost je imel od glave do pete sam je bil ve~ kot ~ez polovico zakrit saj je stal tik ob `ivi ograji zagledal sem se nekam mimo njegove glave vendar tik ob njej kot da gledam vanj in ~akal kon~no je le spregovoril vseskozi me je obhajal neznosen ob~utek zoprnosti poznati nekoga vendar ne vedeti kaj in o ~em se pogovarjati kaj je z mojim glasom on je deloval mirno in prav ni~ ni bilo videti da bi mu bilo kaj nerodno v teh dneh se je vreme precej spreminjalo niti ni bil nevljuden morda je bilo zaslediti kan~ek posme ha v njegovem glasu je bilo pa tudi pri vas pred dnevi dokaj spremenljivo ste bili potem na potovanju ni vas bilo videti vpra anje je bilo zastavljeno `e posmehljivo in zbadljivo zanimalo me je ali kaj ve ali je bil pri~a moji ugrabitvi nemara je celo sodeloval nebo je bilo nemirno oblaki so nekam hiteli z vrtoglavo hitrostjo opazil sem jato ptic ki so v nekaj trenutkih postale drobne pikice in izginile spustil sem pogled in zamrmral nekaj e sebi nerazumljivega grmelo bo in treskalo bliskalo tudi prej nji teden se je nekaj podobnega dogajalo nekajkrat se mi je zdelo kot da je strela zadela v va o hi o opazil sem da se naslanja na nekaj tankega verjetno grablje verjetno je grabil odpadlo listje da strele grmenje neurje glas mi je bil hripav in raskav v glasilkah se je pojavila bole~ina sosed se je teatralno zasmejal in s povzdignjenim glasom vzkliknil nebe ki hrup bogovi rajajo njegov glas je pre el v hre ~e~e smejanje zo prn tip prijelo me je da bi ga udaril sklonil sem glavo udaril da bi bil ves krvav mo~no bi ga udaril v brado pobil bi ga na tla in mu skakal po trebuhu da bi mu ~reva e nikoli se nisem pretepal tudi v otro tvu ne ver jetno sem bil leva reva bojazljivec morda so me klicali strahopetec me imenovali stra ljivec obrnil sem se in od el proti vrtnim vratom proti cesti sosedov hre ~e~i smeh mi je sledil in me zbadal v vse mo`ganske celice elel sem si da bi lahko stekel pobral kamen in mu ga zalu~al v re`e~i gobec da bi mu ga vrgel s tako mo~jo da bi se mu zausta vil ele v `elodcu zna el sem se na cesti in `e po nekaj korakih je zoprn smeh zamrl in potem sem se z vsakim korakom po~util bolje hodil sem in hodil hodil da pre hodil sem vse ulice in uli~ice ceste in cestice o`je okolice same hi e z urejenimi vrtovi nekateri celo z bazeni ureje nimi ograjami slikovitimi fasadami lepo naselje vra~al sem se mimo zoprne`eve hi e ki je bila na moje veliko za~udenje ena najlep ih in najurejenej ih njega ni bilo ve~ verjetno se je umaknil v svoj udobni brlog in razmi ljal sanjal o sebi in svojih samozadostnostih pred mojo hi o je bil parkiran zelen avto z zanimanjem sem ga ob el si ga ogledal z vseh strani notranjost je bila elegantna in udobna na armaturi je bila zalepljena majhna in nejasna fotografija mo kega in `enske pod njo radio in pod njim e majhen televizor ki je bil na pol porinjen v svoje le`i ~e avto mi je bil v e~ zelo v e~ sam pri sebi sem sklepal da je lastnik verjetno sosed ki ga je namerno pustil tukaj da se va`i z njim vso no~ sem prebedel in se posku al spomniti kaj je v vrzeli ki sem jo samo slutil kaj se mi je zgodilo pravzaprav sem se kar spominjal vsemogo~e kar nekaj vendar e vedno ne dovolj in ne tistega pravega bistva gledal sem televizijski program videoposnetke ko sem se tega naveli~al sem pri`gal radio in poslu al potem sem opazil telefon in si `elel telefonirati dvignil sem slu alko in zavrtel neke tevilke e se je kdo javil sem prekinil ali pa kar kaj govoril nemalokrat samo spu ~al krike in neartikuli rane glasove pa tudi smrkanje kripanje z zobmi vekanje kihanje riganje bruhanje tleskanje z jezikom ali pa sem samo sikal in umljal nisem imel koga poklicati nisem poznal se spominjal nobene tevilke zagledal sem se v tele fon strmel sem vanj in tako pri~akal svit svetloba je preg nala temo mene pa na plano dan sem pri~akal na verandi obetal se je ~udovit dan bilo je jasno ne preve~ mrzlo samo zelo sve`e kar me je prisililo da sem se vrnil v hi o in si poiskal debel dolg povr nik v katerega sem se zavil in me je `e v nekaj minutah ogrel ter mi dal e ob~utek nekak ne varnosti potem sem se odpravil na celodnevni po tep po mestu to ni bilo mesto ne preje bi rekel da mestece hodil sem in si ga ogledoval vsako hi o vsak ne boti~nik vsako zgradbo vse izlo`be in lokale marsikaj novega sem odkril bilo je celo nekaj takih stvari za katere bi se bil pripravljen skregati da jih prej ni bilo vedno sem bil hitel nikoli nisem pogledal navzgor nisem opazil oken streh pro~elij barv okraskov vedno samo spredaj ter levo in desno toliko novih stvari na in v tem mestecu pred prenekatero zgradbo sem obstal in si jo ogledoval od vrha do tal za name~ek sem e nekajkrat sestopil s plo~nika na cesto da sem videl najvi je dele mimoido~i so me za~udeno gledali in si najverjetneje mislili da sem naklju~ni turist ki je kdovekako zataval v njihovo mestece eprav bi lahko opazili da nisem ravno tipi~en turist saj nisem nosil s seboj tiste tako zna~ilne naprave zanje fotoaparata da zagotovo so me imeli za naklju~nega obiskovalca ki si je ogledoval njihovo mestece ki je na nekaterih koncih e vedno vonjalo po hlevskem gnoju in urinu kjer so na o`jem obrobju pete lini e vedno oznanjali dan in je ve~ina prebivalstva imela sorodnike po okoli kih vaseh dan je minil skoraj brez posebnosti pravim skoraj ker nekaj je bilo v centru mesta me je nekaj ljudi pozdravilo in imel sem ob~utek da bi se tudi zapletli v pogovor z menoj ~e jim ne bi naglo samo pokimal in od el v nasprotno stran zbe`al sem v nekak en park prostor z zelenjem urejenimi stezicami za sprehajalce in klopmi po katerih so posedali razni ljudje sedel sem na eno od nezasedenih lesenih klopi ki je bila malce odmaknj ena od stezice ter skoraj zra ~ena z grmovjem in se mi je zdela zelo primerna za zakloni ~e na drugi strani stezice je bila e ena in na njej in okoli nje je bila gru~a ljudi ki sem jih lahko nemoteno opazoval ne da bi se oni zavedali ali celo opazili to hrupno so si podajali steklenico delali po`irke iz nje in se smejali vre ~ali preklinjali nekaj ~asa sem jih gledal potem pa so mi postali dolgo~asni a bilo je pomembno da so me premotili zmotili moj notranji nemir nered in zmedo moral sem najprej urediti stvari v sebi ugotoviti kaj se mi dogaja in kje sem bil v dneh od zadnje ga neurja do prej njega ve~era zapolniti vrzeli in postaviti stvari na svoje mesto pri~ele so se pri`igati uli~ne svetilke ki so me spomnile na to da se spu ~a mrak pojavil se je strah ali bom na el pot domov ni bilo v~eraj naklju~je da sem takoj na el pot in e prav dale~ se nisem odmaknil strahovi vedno sem nerad ostajal zunaj pono~i in ~e sem le mogel sem se izogibal izhodom v no~no temo opravkom zunaj ozrl sem se v nebo pri`igale so se prve zvezde mestece osvetljeno z javno razsvetljavo nehotena primerjava pohitel sem proti domu in mimogrede znova pogledal proti nebu tistim nekaj utripajo~ih zvezd ki so mi me`ikale kakor da mi `elijo nekaj sporo~iti namigniti a kljub temu sem bil o~aran hodil sem in gledal navzgor moj pogled se je prikoval nanje ali pa so ga one prikovale nase ne zavedajo~ se okolice sebe ni~esar takega ni bilo da bi me premotilo e zaletel se nisem v nikogar nejasno se spominjam da sem postal pred vrtnimi vrati e vedno strme~ navzgor se skoraj spotaknil na stopnicah in padel bi ~e ne bi zadnji trenutek ujel ravnote`ja morda me je to le za trenutek in res samo za hipec nemara samo za del~ek tega premotilo vendar e vedno ne dovolj ob~utki v meni so se me ali in prepletali a vsi so imeli eno in isto primes neko zvrst `alosti nepopolno `alost brezpomensko popolnoma zavedel sem se ele na verandi `e sede~ v platnenem naslanja~u komolci so me `ulili o~i bile solzne pomel sem si o~i po~akal nekaj trenutkov da je izginila iskrivost in nato po~asi vstal pogledal sem na uro osvetljena tevil~nica je kazala krepko ~ez polno~ pet ur izginilo iz `ivljenja pet ur buljenja mar sem res pet ur buljil v ni~ sem bil vedno od nekdaj obseden s ~asom in prostorom ob la me je utrujenost bolje omotica podobna tistim od prej njega dne divje sem planil v hi o stekel po stopnicah navzgor v spalnico in se vrgel na posteljo delna zmaga omotica me ni vrgla na tla oble~en sem le`al in ~akal da me premaga spanec res so mi veke kmalu postale te`ke naenkrat pa sem se zbal sanj nisem `elel zasanjati hotel sem obdr`ati o~i odprte veke so postale e te`je neznosno te`ke kar bole~e priprl sem jih in pojavile so se slike povsem obi~ajne slike hitro so preha jale vendar ne toliko da jih ne bi mogel prepoznati povsem navadne tisto kar sem do`ivel in videl ~ez dan ni~ posebnega v nekaj kratkih trenutkih be`nih hipcih sem tako e enkrat podo`ivel minuli dan potem konec ni~esar ni bilo ve~ belina brez spomina e isti trenutek ko ni bilo ve~ nobenega dogodka sem odprl o~i potem mir zatem spanec spominjam se da sem si vedno `elel mnogo spanja nikoli naspan vedno sem se zbujal zoprne in slabe volje nikoli in to prav nikdar se nisem dovolj naspal imel sem dober na~rt kako bi si idealno uredil svoje `ivljenje deset do dvanajst ur spanja nato uro ali dve budnosti ravno dovolj da opravim uredim zadostim telesno potrebo po izlo~anju in konzumiranju nato ponovno spanje zatem budnost konzumiranje in izlo~anje in zatem vnovi~ spanje in mnogo zatem dobra ideja dober na~rt a tako prekleto neizvedljiv naslednjega dne sem se za spremembo zbudil povsem ~il in brez vsakr nih primesi slabovoljnosti nekaj nezavednega nemara navada me je pregnalo v kopalnico da sem se umil in uredil in zagledal sem svoj obraz kot da bi ga bil videl prvi~ obraz mo kega srednjih let brez posebnosti ali kak ne vpadljivosti pa vendar sem ta obraz torej svoj obraz `e nekje videl ne samo tu v ogledalu samo kje po~esal sem se prehajanje z glavnikom po laseh mi je godilo prijalo in kar nisem mogel nehati ko sem se spomnil isti obraz sem videl na fotografiji v avtu parkiranim pred hi o skupaj z neko `ensko divje sem stekel iz hi e in naravnost k avtu na fotografiji sem bil resni~no jaz moj obraz torej je bil tudi avto moj poskusil sem odpreti vrata bila so zaklenjena nehote sem bentil zakaj so zaklenjena nekje mora biti klju~ poiskati ga moram in odpreti svoj avto vrnil sem se v hi o in pri~el z iskanjem e po nekaj minutah ko je bil dobr en del dnevne sobe razmetan sem na el klju~ ki je imel na sebi podobo znaka ki se je bohotil tudi na avtu prepri~an da je pravi sem se odpravil nazaj k avtu brez te`av sem ga od klenil in sedel za volan kaj po~eti sedaj mimo je pribrzelo kar nekaj avtov jaz se pa nikakor nisem mogel domisliti kako bi se jim pridru`il nisem bil razo~aran niti jezen prav nasprotno postal sem celo dobre volje e sam ne vedo~ zakaj vrnil sem se v hi o in pri~el pospravljati nered ki sem ga bil povzro~il ko sem iskal klju~e in zraven veselo po`vi`gaval neko melodijo ki mi je bila znana vendar niti nisem razmi ljal od kod kar neka pesem kar neko po`vi`gavanje ravno sem bil pri koncu opravil ko je zazvo nil telefon gledal sem vanj in se spra eval kaj zdaj mar naj dvignem kdo je kaj naj se pogovorim kako po~asi sem se odpravil proti njemu in upal da bo prenehal zvoniti ni prenehal dvignil sem slu alko kaj zdaj halo halo se sli imo da aha tukaj si sem te zbudila tvoja biv a `ena tukaj `e nekaj dni te kli~em in te nikakor ne dobim poslu aj nekaj pomembnega ti imam povedati kar je bolj tebi v korist kot meni me sli i ni se ti treba izseliti iz hi e ker je kupec pristal na enoletni rok osemdeset procentov bo pla~al petdeset procentov je nakazal name trideset nate in e dvajset bo dobil ko se izseli in morda e najbolj a novica zate tudi mene se bo znebil selim se namre~ iz mesta me sli i da da sli im nima nobenih pripomb saj si jih vedno imel ne ne nobenih zveza je bila naenkrat prekinjena e nekaj sekund sem poslu al signal in potem e sam odlo`il slu alko ni~esar nisem ob~util niti razmi ljal o tisti s katero sem se pogovarjal ~eprav mi je bilo popolnoma jasno da bi moral bilo mi je vseeno in `e nisem ve~ razmi ljal o telefonski dogodiv ~ini kaj in kdo je ona saj je jasno vse je kristalno jasno ona mi je nekaj pomenila neko~ nek daj zdaj ne ve~ ni~ ve~ neko~ je bilo dobro potem je pri lo zlo zdru`ila sta se in raz la raz la isto normalno naravno ni~ posebnega ni~ ni moglo skaliti moje dobre volje pre erne volje sem stopil na verando pogledal naokoli soseda ni bilo videti in `vi`gajo~ sem krenil proti sredi ~u mesta ko sem el `e mimo avta sem se ozrl in pogled se mi je s plo~evine dvignil navzgor proti vzpetini ki se je dvigovala tam nekje zadaj podvizal sem se in se odpravil proti hrib~ku ne mene~ se za okolje sem stekel na vso mo~ in se zraven smejal bil sem izredno dobre volje tekel sem neprekinjeno in se pri~el ustavljati ele ko sem bil precej navkreber in so mi `e pohajale mo~i nisem se ustavil da bi po~il ne odlo~no sem stopal proti vrhu obkro`alo me je drevje trava in grmovje zavil sem s stezice in se podal med drevje ve~krat sem postal in se oziral naokoli narava ~udovita narava bil sem sredi nje in jo ob~udoval in ona mi je vra~ala z vsemi svojimi jesenskimi toplimi barvami mar nisem turobnoval v~eraj jesen kak na morata biti ele pomlad in poletje vonjalo je po spanju in snegu zrak je bil sve` in oster verjetno je bil kriv za mojo nenadno utrujenost premagati utrujenost naravo se povzpeti na vrh mi je odzvanjalo v glavi naprej napravil sem nekaj korakov in klecnil padel na tla zemlja je di ala po trohlem gnilem in razpadajo~em vonjala po `ivljenju in smrti vonjave ne neprijetne ki omamljajo prevalil sem se na hrbet in se skozi veje ogolelih kro enj listavcev in nekaj gostih iglavcev zagledal v jasno nebo nad seboj pri~akoval sem misli zaspal sem ne vem koliko ~asa sem spal vendar me je zbudilo ogla anje ptic in umenje drevja skozme je velo veselje do `ivljenja prekipeval sem od ra dosti vstal sem in nadaljeval proti vrhu e po nekaj minutah sem bil na ~istini ki je bila tudi vrh nekaj klopic je samevalo v nemem pri~akovanju da nudijo po~ivali ~e izletnikom ugledal sem mesto `e prebujeno v vsem obsegu ulice in ceste polne avtomobilov avtobusov kolesarjev pe cev mesto je mrgolelo in `ivelo v svojem urbanem utripu slutena umetna naravnost pravo nasprotje gozdu pogledal sem na drugo stran in ~e sem bil ob pogledu na mesto pod seboj vzrado ~en sem bil zdaj pre pletenost lepih ob~utkov ki so me ob li sem ob~util kot bo`ansko pesem sem bil kdaj veren vzhi~enost navdu enje sre~a zadovoljstvo mir in radost za uro ali dve sem po zabil ~emu sem pri el na vrh niti nisem vedel da sem tam bil sem pti~ ki je letel na nebu bil sem drevo na drugem gri~u potok ali reka ki se je vila v dolini odskaklj al sem kot pla en zajec po polju in se skril na varno v luknjo nehote samogibno sem se spustil na drugo stran po hribu navzdol skozi gozd preko ceste prebrodil potok na polje in naprej hoja ogledovanje vonjanje z roko sem razgrinjal krtine s palico drezal v luknje razli~nih velikosti morda upajo~ da bom zbezal ven zajca poljsko mi ko ali krta opazoval sem ujedo ki se je kot blisk spustila z neba zgrabila mi ko ali krta in odletela proti planinam ki so se mogo~ile za gri~ki hej poletel bom s teboj poletel kot `rtev kot omamljen plen ne poletel kot lovec ki se vra~a domov ki gleda navzdol heeej ~utim vaju lovecplen plenlovec niti opazil nisem da se je dan `e prevesil v popoldan da sonce be`i za obzorje zagledan sem bil v od daljene vrhove planin in razmi ljal kako in kdaj bi se odpra vil tja ko sem opazil da se obzorje odeva v temnino pohitel sem nazaj proti domu kako dolga je bila pot nazaj in tudi `elodec je terjal svoje terjal svoje ob cesti sem postal in imel sem veliko sre~o da mi je ustavil prvi voznik ki je pripeljal mimo medtem ko sem mu pri povedoval kako sem se navdu eval nad naravo sem ga opa zoval kako je vrtel volan in menjaval hitrosti ter mu spo toma postavil nekaj vsaj zame pomembnih vpra anj na katera mi je odgovoril s precej njo mero posmeha odlo`il me je le nekaj ulic od moje hi e spotoma sem zavil v tr govino in si vzel nekaj hrane pri izhodu je nastal manj i zaplet ker so terjali da pla~am seveda je bilo od mene precej neumno da se nisem spomnil vzeti denarja s seboj a kdo bi si mislil da je hrano potrebno pla~evati tuj vrinek ki je pri el kar od nekod nekoga drugega spomini e sem vse skupaj nameraval vrniti ko me je re il sosed ki je zame zalo`il iskano vsoto denarja skupaj sva od la proti domu in bil sem ga prisiljen poslu ati kako je neko~ njegova `ena nakupila ogromno stvari a ni imela pri sebi niti kovanca in je potem moral on iz slu`be posredovati pri direktorju tiste trgovine da bi prekinil njegov plaz besed zame nezanimi vega pripovedovanja sem mu namignil na tisti dolo~eni dan ko je bilo neurje ni vas bilo kar nekaj dni zvonil in trkal sem pri vas celo skozi vsa pritli~na okna sem pogledal in ker nisem opazil ni~ takega sem sklepal da ste pa~ kam od potovali za nekaj dni vem kako se po~utite ta lo~itev vse tiste neumnosti na sodi ~u kadar se skregam z `eno bi najraj i sedel v avto in odpotoval za nekaj dni v neznano moja `ena bila sva blizu doma in ni mi ga bilo treba ve~ poslu ati poslovil sem se mu z zahvalo in ob ljubo da mu denar vrnem naslednji dan doma sem si pripravil hrano neko~ je to po~ela moja `ena in pri~el jesti pred tem sem pri`gal radio in televizijo da ne bi bilo tako zoprno tiho zagledal sem se skozi okno videl sem samo ko ~ek neba zato sem porinil mizo k oknu in se po`eljivo zagledal skozi okno proti nebu sku al sem prodreti skozi temo najti vsaj pranjo razpoko v nebu da bi zagledal sluteno skrivnost `elja po letenju no~ ta neprijetna spremljevalka mi je zastirala pogled z vsako minuto bolj polotila sta se me ogor~enost in jeza vstal sem od mize in el v dnevno sobo slepo sem se zagledal v ekran in gluho prislu koval radiu leteti v avionu in loviti dan biti ve~no v dnevu in ve~no v zraku ~im vi je ~im dlje ne lovec nelovec potovalec da to bi bilo tisto pravo dostojna to la`ba od el sem spat e preden me je premagal spanec sem podo`ivel dan zatem trenutek bistrosti in nato glavobol naposled pa le nemara vsled bole~ine trdno zaspal v naslednjih dneh sem se popolnoma posvetil pohajkovanju po okolici in vnovi~nem spoznavanju vsega zdaj je bilo `e nedvomno spoznano in priznano tudi v moji podzavesti da si vse znova obujam v spomin in da stvari sprejemam normalno kakor vtiskovanje vse je bilo spon tano vse je bilo dobro ~e `e je bila ugrabitev potem mi je povzro~ila samo ok ki je povzro~il delno izgubo spomina e ni bila ugrabitev in je bila izguba spomina povzro~ena s ~im drugim ali nisem le`al v blatu za hi o ali nisem bil umazan od kod sem pri el na verando kaj sem po~el v sobi nekaj dni kaj se je dogajalo z menoj posku al sem pozabiti na vse tegobe dvome strahove in vpra anja ki so me mu~ila jih prestaviti za nedolo~en ~as samoterapija in sprehodi po mestu in okolici so mi koristili moje psihofi zi~no stanje se je vra~alo tako sem vsaj slutil in ~util v obdobje pred dogodkom x spoznaval sem se dozdevalo se mi je lahko bi rekel spominjal da sem bil dobrovoljne` in veseljak priljubljen v sicer malo tevilni dru`bi dober ~lovek in moja `ena zakaj sem se `e lo~eval od nje ona je tako hotela iznenada iznenada iznenada je bil to ta ok misel nanjo me ni prizadela e manj pretresla ali v meni spro`ila kakr na koli ob~utja imel sem vedenje da sem se nemalokrat zatekel v samoto tudi po nekaj tednov da nisem maral z nikomer kontaktirati tisti redki so pa~ to ozna~evali z rahlim ~uda tvom in mojo posebnostjo da ne re~em osebnostjo vendar so bili to le ob~asni prebliski torej ti pohajkovalni sprehodi so mi prijali in o~itno koristili a navkljub izbolj anemu psihofizi~nemu po~utju je ostala me anica strahu pred no~jo in `elje po letenju `elje po biti zgoraj biti nad ve~eri so mi postajali odvratni in zoprni e najbolj tisti del ko je bilo treba le~i v posteljo in podo`iveti dan neizmerna `alost velika tesnoba velika pobitost to je bil moj ve~er edini na~in laj anja vmes je bil cel kup neuspe nih je bilo slonjenje ob oknu in strmenje navzgor v no~no nebo ki je bilo vse pogosteje jeseni primerno taista jesen ki mi je spreminjala po~utje in razpolo`enje pogled nanjo in videnje turobno in mra~no tako da nisem videl ne meseca ne zvezd vendar s~asoma nisem bil ve~ zategadelj preve~ razo~aran kar naenkrat sem pri~el to jemati kot nekaj samoumevnega kot da se bi zave del da nekaj pri~akujem in se bo tisto zagotovo prikazalo in kon~no sem pri el do spoznanja da bo e najbolje ~e se sprijaznim s telesom in du o ki sta bila nekaj ~asa zavezana pozabi in izgubi ter za~nem normalno `iveti pozabil sem na vse pozabljen od vseh kaj malo mi je bilo mar za tiste ki so mi bili neko~ blizu kot verjetno tudi njim zame bilo je nekaj novega in zvenelo je kot izziv moji nekajkratni name ni da bi koga obiskal ali se jim vsaj javil po telefonu naj ljub i so mi bili avtomatski odzivniki so se spremenili v prijetno pozabljivost vsaki~ ko bi se um obregnil vanje in izkazal namen tisti hip se je pojavila namenska blokada ki je prepre~evala misel da bi postala prepri~ljivej a e predno so padle prve sne`inke sem `e znova spoznal celo mesto in ve~ino prebivalcev zasluga neverjetnega spomina za katerega ne vem ~e je bil tako izreden takrat neko~ vse sem si zapomnil vse je bilo v meni in beseda dom je pri~ela dobivati te`o in vse ve~ji pomen dom prve sne`inke so se pojavile nekega jutra ko je s severa pihljal blag pa vendar oster in mrzel veter ki jih je pozibavajo~e spodna al po zraku jih zibal ali iznenada zajel v vrtinec da so vrtoglavo poplesavale v spiralnih viju gah in nato mehko sedale na prve prepreke gole veje stre he ograje trave ceste in plo~nike po meni stal sem na verandi in ob~udoval predstavo narave ni me zeblo ali pa sem bil tako prevzet da nisem ob~util nikakr nega hladu uro ali dve morda celo tri sem stal tam in gledal sne`inke pa so padale vse gosteje vse ve~ jih je bilo in vedno ve~je so bile nekatere kar kot celi kosmi nemara jih je bilo ve~ sprijetih skupaj kot dru`ina dru`ina okolica se je pobelila ude` narave vse je ~ude` narave tudi kar ~lovek naredi potem me je streslo in za~util sem mraz vrnil sem se v hi o in nadaljeval z opazovanjem skozi okno iz toplega ves dan sem stal tam in nepremi~no opazoval ples belih kosmov belih kristalov ki so bili iz minute v minuto gostej i vse so pobelile vse odele v belo in zdelo se mi je da vem nekaj o tem a da nikoli e nisem tako ob~uteno do`ivel tega no~ se je spu ~ala na sne`no odetje ki ga je bilo `e za kar dvajset ali trideset centimetrov ko sem s koti~kom o~esa opazil da se na sosedovem vrtu nekaj dogaja pogledal sem tja na verandi svoje hi e je stal zo prne` debelo oble~en s irokokrajnim klobukom na glavi in visokimi kornji na nogah v rokah je dr`al veliko in iroko lopato razgledoval se je naokoli in nekaj okleval se vrnil v hi o in se hip za tem ko se je na verandi pri`gala lu~ znova pojavil zakora~il je na stezico in pri~el odmetavati sneg ter kr~iti stezico proti izhodu lahko bi tudi sam el odmetavat sneg ko sem se spomnil da mu nisem e vrnil denarja ki mi ga je bil posodil v trgovini potuhnil sem se v temo in od el spat bila je no~ brez glavobola brez sanj in podo`ivljanj zares mirna no~ naslednje jutro sem skoraj sko~il iz postelje naravnost h oknu sneg na vrtu se je ble ~al in lesketal sne`ilo ni ve~ celo nasprotno sijalo je sonce katerega `arki so se na belini lomili in odbijali v barvitih odbleskih hitro sem se oblekel el v klet po lopato in se odpravil na verando da pri~nem s ~i ~enjem kristalna ble ~e~a odeja je bila pred menoj kot za~aran sem strmel v njo noge so me odnesle z verande med kristale pod kornji mi je kripalo v o~eh se mi je ble ~alo najraje bi se bil vrgel v sneg in se povaljal v njem arovnija podzavesti je minila napravil sem samo e previden korak in se obrnil bilo mi je `al bilo mi je zares `al al da ni trajalo dlje ostala je misel ki je postala `elja vre~i se v sneg povaljati v njem zavestno hote namerno in to sem tudi storil vrgel sem se v belo li~ilo zemlje in se valjal v njem se smejal in smejal potem mi je sneg zlezel za ovratnik in otrpnil sem s pogledom uprtim v nebo ki je e pred nekaj urami trosilo svojo srebrnino z drevja morda s strehe je prileb delo nekaj sne`ink ki so padale naravnost proti mojemu obrazu in v o~i kar me je prisililo da sem jih zaprl in takrat sem za~util utrip zaspale zemlje ob la me je `elja da bi se ji pridru`il v njenem ~akanju na pomlad v ~akanju na novo `ivljenje na nov pri~etek sne`inke so se topile na mojih vekah in kapljice so polnile prostor med nosnim ko renom in o~mi util sem to tajanje in bilo mi je v e~ iz zamaknjenega nepremi~nega u`ivanja me je predramil sose dov glas ki je prihajal od nekod nedolo~ljivo dale~ za tre nutek se mi je zdelo da celo iz zemlje vendar je bil `e sam po sebi dovolj zoprn da me je povrnil v resni~nost koliko mora biti debela tak na odeja da je ~loveku prijetno denar prekleti denar nisem mu vrnil denarja moral sem biti tiho vsaj dokler mu ne vrnem dolga karak terna slabost in ibkost ali kaj drugega je kaj novega s samozavestjo ne pa vendar dr`alo me je da bi burno reagiral in ga nahrulil vendar mar ne bi bilo bolje samo da se nasmejim njegovi zbadljivki vstanem grem po denar in mu ga vrnem potem pa se nikoli ve~ ne zmenim zanj odlo~il sem se da ne bom ni~ ukrenil ker bi v vsakem primeru dosegel le to da bi se on hinavsko podlo zmago slavno muzal v sebi ali pa se odkrito porogljivo nasmihal poznam te mar nisi neko~ pijan sku al poljubiti mojo `eno ti stari priskutni pohotne` po~asi sem vstal otresel sneg s sebe mu pokimal in od el v hi o zbrskal sem nekaj denarja in mu ga odnesel nekaj mi je govoril da je bil `e pozabil jaz sem se samo obrnil prijel za lopato in pri~el odmetavati sneg sosed je e vedno nekaj ~vekal naposled je le uvidel da ga ne poslu am in se ne menim zanj ter utihnil tako sem pri el do spoznanja da je molk e najbolj e oro`je da se ne odzivati na njegov glas kaj ho~e zahvalil sem se mu in zabadal sem lopato v belino in jo odmetaval u`ival sem v tej fizi~ni obremenitvi sku al sem se spomniti ~e sem `e kdaj ob~util kaj podobnega s takim na~inom razmi ljanja sem `elel kar se da dlje v svojo preteklost v svojo globino iz katere bi lahko izbrskal vsaj malenkost ki bi me vsaj kan~ek spomnila na podobno obremenitev bil je samo tek in tek in e enkrat samo tek v nekak nem brezmejnem ali samo neprepoznavnem nespominjajo~em okolju ki ni bil ravno napor ali obremenitev nikakr no napenjanje samo premikanje in izgubljene misli pome ane s prividi sanjami blodnjami mi ice rok so se mi napenjale telo mi je bilo napeto z nogami uprt v tla in ~util sem se in to je bilo najpomembneje ko sem pri el do vrtnih vrat in tako kon~al delo sem se ozrl in zadovoljno pogledal opravljeno in bila je bole~ina zbadajo~a v hrbtu te`a lastnega telesa kot posledica zavedanja sebe z drsajo~imi koraki sem se odpravil po stezici proti verandi ko sem el mimo svojega odtisa v snegu me je nepri~akovano spreletela enostavna misel kako malo je bilo potrebno da sem spoznal svojo mesenost rahel napor in ta odtis v snegu uvidel sem da sem v enem samem dnevu opravil dve deli ki sta me dokazali ki sta pregnali turoben dvom v telesno prisotnost ter hkrati zapolnili nekatere vrzeli v osebnostni praznini nasmehnil sem se in od el dalje na verandi sem postal le toliko da sem se ozrl in e enkrat pogledal sledo ve ki sem jih pustil za seboj v sne`ni preprogi sledovi kje jih e imam znotraj hi e sem se nemirno motovilil po vseh prostorih ne vedo~ kaj po~eti s seboj postajal sem pri oknih in zrl ven nato znova pohajanje in dan je minil v prijetni nemirnosti to je bila nemirnost vznemirljiva in prijetna nemote~a osebnostna moja zve~er se me je prav kmalu lotila dremavost ki sem ji nazadnje tudi podlegel zadremal sem kar v naslonja~u ob pri`gani televiziji in radiju predramil sem se morda dve ali tri ure kasneje zaspano pogledal okoli sebe in ne da bi kakorkoli pogasil od el v spalnico in zaspal brez glavobola brez predsanj zasanj obsanj naslednje jutro je odmevalo od veselega kri~anja ki me je tudi zbudilo bilo je prijetno sli ati te radostne zvoke na hitro sem se uredil nekaj malega pojedel in od el iz hi e od el sem naravnost na bli`nji gri~ da bi videl od kod zvoki veselja in hkrati kako izgleda mesto odeto v be lino z vi ine nadomestka za nebo na moje veliko prese ne~enje se je tam kar trlo otrok in njihovih star ev otro ci so vre ~ali kri~ali vpili se smejali pri tem pa po~eli vsemogo~e se sankali smu~ali drsali se kotalili gradili sne`ake se zaletavali vanje se kepali bilo je smeha in tudi nekaj solza zaradi padcev ali zadetkov s kepo cel dan sem stal in jih opazoval in tudi e nekaj naslednjih dni vse sem jih poznal vse sem si jih natan~no ogledal poznal sem njihova obla~ila njihovo opremo smu~i in sani poznal sem drsalce ki so se drsali na zamrznjenem potoku in njihovo opravo mojemu izrednemu vidu se niso izmaknile niti drobnarije kot so bile raztrganine ki so bile `e naslednji dan za ite ene manj spretno druge spet skoraj neopazne barve in vrste kornjev barve in odtenki bund in jaken izlizanost in novost obla~il da prav vse sem videl in lo~il lo~il sem vse otroke po njihovem o bna anju govoru laseh o~eh postavah zavihanosti celo po smrkavosti njihovih noskov pegicah na obra`~kih in e po marsi~em dol`ini rok nog velikosti glave u es celo zob krbavosti poznal sem jih po obna anju hoji najraje sem tja zahajal v dopoldanskih in poznih popoldan skih urah vmes sem se sprehajal po mestu ki niti ni bilo zdaj toliko zanimivo ali pa se zadr`eval doma med po~itnicami je bil hrib prenapolnjen z vsemogo~o mlade`jo ki je spro ~eno u`ivala v zimskih radostih zgodilo se mi je tudi nekaj neprijetnega nekateri star i predvsem tisti z mal~ki so me nezaupljivo opazovali izpod svojih kap ku~m klobukov rut beretk in skorajda bolj opazovali mene kot svoje ljubljen~ke nekateri so se mi posku ali pribli`ati s pretvezo da potrebujejo ogenj za cigarete ~e ga morda imam drugi so spra evali po tem koliko je ura a le eden je bil dovolj samozavesten da se mi je pribli`al in naravnost vpra al zakaj zahajam sem in opazujem njihove otroke ko sem mu razlo`il da pravzaprav ne `elim nikomur ni~ `alega in da hodim opazovat otroke samo zaradi u`ivanja ko jih gledam kako brezskrbno se igrajo in veselijo je samo skomignil z rameni in od el kmalu po tem dogodku sem opazil da se skoraj nih~e ve~ ne zmeni zame le tu pa tam je e kdo mrko pogledal proti meni predvsem tisti ki so bolj poredko prihajali ali celo prvi~ predvidevam da se je mednje raznesel glas da sem pa~ ~uda ki samotar nenevaren nemara malce zakompleksan ki sam tega ni do`ivljal v svoji mladosti niso bili dale~ od resnice ker se dejansko nisem spomnil da bi po~enjal kaj takega odtlej sem se kar nekajkrat ujel da jih porogljivo gledam in si nasmiham v brado ve~krat tudi kar naravnost vanje kar skoraj gotovo nih~e ni opazil pa tudi ~e je ni nih~e ni~ ukrepal pa vendar spremembe so se dogajale v meni saj mi je postajalo zaradi tak nega odnosa kar nekako nerodno sram me je bilo in sem takrat pri pri~i od el nekaj novega le kaj je to tako narobe zakaj to zaviralno ~ustvo ele v mestu med mno`ico se mi je zdelo da me sram mineva asu primerno oble~eni ljudje so se mi zdeli vsi enaki zaviti v topla debela obla~ila so skrivali nekatere svoje zna~ilnosti kot so debelost vitkost suhost grajenost upadlost ovelost mladostno napetost rahlo pogrbljeni so hiteli po nekih svojih pomembnih opravkih in se komajda zmenili za druge sprva sem bil prepri~an da se skrivajo drug pred drugim ne vem zakaj ne prvo ne drugo tako zgrban~eno potuhnjeni so bili v svoje zimske lupine a navkljub temu in nekaterim kasnej im spoznanjem navidezni enoli~nosti sem jih opazoval odmerjal in si dal kar dosti misliti o njih nekajkrat se mi je dozdevalo da jih celo preve~ vpadljivo opazujem zatekali so se v trgovine banke po te pisarne gostilne kjerkoli je bilo toplo tudi sam sem zavil v eno izmed mnogih gostiln sedel v kot da bi bil ~imbolj neznaten in neopazen prislu koval sem njihovim pogovorom vro~im razpravam o nekih velikih in malih zadevah o osebnih problemih te`avah v slu`bah in domovih vmes se mi je pribli`ala prikupna natakarica ki je `elela vedeti kaj `elim nikakor se nisem mogel domisliti kaj naj ji odvrnem skoraj u`aljena in jezna se je zavrtela in od la za sosednjo mizo vedel sem da ho~e da naro~im eno od teko~in ki so jih pili ostali vendar nisem poznal nisem se spomnil nazivov teh raznobarvnih in brezbarvnih pija~ katerih vonj mi je prijetno dra`il nosnice brez besed zavedajo~ se da znova po~nem nekaj napa~nega sem od el skozi vrata na cesto pred hi o sem opazil svoj avto na katerem je bilo e vedno kar precej snega sprehodil sem se okoli njega in v prednjih levih vratih zagledal klju~e ves ta ~as je visel vtaknjen spomnil sem se kaj so po~eli tisti ki sem jih bil zaustavil potegnil sem klju~ iz vrat nato sedel v avto in porinil najdalj i klju~ v klju~avnico pri volanu in ga obrnil v prednjem delu avta je nekaj po~asi zabrnelo in se obra~alo a avto se ni premaknil o~itno je bilo nekaj narobe vedel sem da znam pognati stroj v tek a enostavno se nisem mogel domisliti kako vrzeli vrzeli stopil sem iz avta ga zaprl po~istil sneg s strehe in od el v hi o zelo rad sem posedal na verandi zavit v deko udobno name ~en v gugalni stol in sem se zibal zibal zibal nemalokrat sem zaspal in se zbudil ele ob svitu in niti nisem bil premra`en in prav malo me je brigalo ~e me kdo vidi kadar je bilo jasno in vedro me je mu~il gla vobol in preganjale so me sanje bile so sive lise ki so se raztezale po stenah temnej e od no~i in temnej e od vseh senc segale so po moji du i in jo grabile s svojo sencovi tostjo zima je minila ne da bi se zavedal kdaj in kako preobrat se je zgodil takrat ko sem ugotovil da so si vsi dogodki in ljudje ve~ ali manj podobni ni~ novega ni~ posebnega se ni dogajalo takoj po spoznanju sem se zatekel v hi o in skorajda nisem ve~ imel potrebe po izhodih ra zen v trgovino in knji`nice ob~asno v kino ki sem ga prenehal obiskovati tisti trenutek ko se mi je zazdelo da je veliko preprosteje najeti video kaseto in si jo predvajati doma izgubil sem vse zanimanje za zunanjost vse sem videl in vse spoznal da sem za~el obiskovati knji`nico je bil razlog predvsem v tem da sem iz doma~e knji`nice prebral vse knjige prebral da temu bi se lahko reklo prebral nikakor se nisem mogel spomniti kdaj in kako sem spoznal se nau~il umetnosti branja poznavanja znakov ne prelistal ~eprav bi naklju~ni opazovalec na primer moj sosed zagoto vo s prepri~anostjo trdil da jih samo prelistavam kaj sem po~el in kako torej knjigo sem vzel v roke si jo nekajkrat ogledal z vseh strani in ele potem odprl prvo stran sprva se mi je zdelo da mi ~rke kar migetajo pred o~mi kakor `ive temne pike ki gomazijo po beli podlagi bil sem rahlo osupel nad tem toda to me ni odvrnilo kar obra~al sem strani in obra~al ko sem se naveli~al prelistavanja po migetajo~ih straneh sem knjigo odlo`il in se zamislil in kar naenkrat sem ugotovil da razmi ljam o ne~em kar mi je bilo jasno vendar ne do`iveto sku al sem ugotoviti kaj bi to bilo sanje niso bile da bi kaj takega do`ivel je povsem izklju~eno tudi pred izgubo spomina saj sem imel neke medle spomine saj se mi je prebudil marsikateri spomin ko sem ga znova do`ivel enostavno sem vedel da je to tisto moje in niti nisem posku al tega ovre~i je bilo preve~ kristalno jasno in samo po sebi razumljivo da je moje tudi v povezavi z ekranom si nisem mogel dati zadovoljivega odgovora in tolma~enja televizija je bila preve~ sinteti~na za moj um in za tisto o ~emer sem razmi ljal moje misli so bile blizu tistemu vendar so imele ve~ `ivljenja in ~ustev vir posledic je bil drugje nedvomno edino s ~imer bi lahko povzro~il dotlej neznane misli je bila knjiga da bi si to dokazal sem jo vzel znova v roke in jo prelistaval in zgodilo se mi je da sem lahko mislil o tistem kar sem bral bila je beseda branje in spomnil sem se njene uporabnosti in tako sem pri~el po`irati knjige vse sem bral prav vse nisem izbiral eprav sem se najdlje zadr`eval na zemlje vidih iz knji`nice sem prina al vsemogo~e atlase izposojal sem si astronomske geolo ke meteorolo ke pomorske politi~ne mestne dr`avne pokrajinske regionalne zoolo ke zemljevide vseh vrst in velikosti zelo rad sem prebiral enci klopedije slovarje in leksikone zgodovino in razvoj ~love tva medicinske knjige in priro~nike matemati~ne fizikalne in kemijske knjige razprave vseh vrst filozofija in sorodno so mi bile ljube rad sem bral v knji`nicah so me knji`ni~arke dobro poznale po prvih tednih mojega prihajanja so sku ale postati pristnej e in so me pri~ele nagovarjati in nadlegovati z vpra anji kaj mi bo toliko knjig kak ne in katere podatke i ~em v tistih desetinah knjig ki sem jih odna al domov in potem `e naslednji dan vra~al nato znova nove desetine ni~ nisem iskal enostavno sem rad bral kar jim nikakor nisem mogel dopovedati celo nejeverno so odkimavale z glavami in skomigale z rameni postal sem e bolj mol~e~ in sem se trudil da sem kar se da hitro od el od njih nemalokrat se mi je zgodilo da sem prebiral celo no~ niti se nisem zavedal da je pri lo jutro in da s spanjem ne bo ni~ ni me motilo odnesel sem knjige nazaj in vzel nove po`iralec knjig knjiga mi je bila dobrodo la v vsakr nih prilo`nostih in primerih z najve~jo vnemo sem rad prebiral e takrat ko je bilo vedro to sem spoznal zadnje dni februarja bil je jasen dan in e bolj vedra no~ pregledoval sem atlas sveta ki me je navdu eval z vsemi podatki o kontinentih morjih dr`avah rekah mestih prebivalcih o izkori ~anju zemlje industriji in trgovskih poteh bilo je `e pozno blizu polno~i ko me je zgrabil mo~an spanec zehalo se mi je in komaj sem gledal glava mi je nekajkrat klonila in komaj sem se ujel da se nisem zvrnil na tla ~rke in slike so mi migetale soba s pohi tvom je poplesavala najraje bi odlo`il knjigo in od el spat obrnil sem knjigo in premeril debelino prebranih in neprebranih strani ostalo mi je morda samo kak nih sto strani odlo~il sem da preberem in pregledam e ta preosta nek in se ele nato odpravim v posteljo zbral sem mo~i in od el v kopalnico kjer sem si umil obraz in od el na verando da bi me no~ obrisala in zbistrila mraz me je `e po nekaj sekundah osve`il in pregnal spanec bilo je vedro polno luna je sijala in osvetljevala okolje gledal sem v njeno obli~je in se stresal od hladu zdelo se mi je da jo ovija nekak na koprena ker ni bila ravno razlo~na v nasprotju z mo~no osvetljeno pokrajino nedvomno sem preganjal spanec skozi o~i za trenutek sta se mi pojavila dvom in sum da je koprena v meni in ne tam zgoraj pomel sem si o~i in se mencajo~ jih vrnil v hi o misel je pobegnila in od la zakaj sem si mencal o~i knjige in atlasi zemljevidi in leksikoni so le`ali vsepovprek po sobi in so se mi smejali kakor ~e premagali smo te skupaj z no~jo zdaj pojde spat in spo~ili si bomo od tebe prav kar spo~ijte se koprene in mrene lise in made`i so polzele po stenah vida trudile so se postati temne zapreti mi o~i in za`iveti v notranjosti pogleda lobanje mu~il sem jih s svojo budnostjo jih bledil in razni~eval koliko dni se `e nisem po teno naspal grede po stopnicah so se mi prepletale slike in be sedila iz knjig ter sence ki so posegale vanje ki so jih sku ale zgrabiti vsesati nekam vase v spalnici sem se vrgel na posteljo in v trenutku zaspal zaslutil sem temo ki me je zajela navznoter in navzven pritihotapile so se sanje stene okoli so se pri~ele spreminjati o`ile in kr~ile so se raztezale in irile iskale svojo podobo in obliko ter se prav kmalu zadovoljile s podobo ogromnega lijaka ki je imel na koncu sr~aste ustnice ki so se na obile proti meni kakor da bi bil slamica preko katere bodo iz ne~esa sesale da je v meni slamica in bodo pile iz mene in bil je dan in bili so dogodki ustnice so `ejno srkale nektar piv~evega obraza nikakor nisem razlo~il nemara ga niti ni bilo samo `ivorde~e ustnice nedvomno `enske saj so bile sr~aste in ~utne kot to znajo biti ki so sesale cmokale in se obile niti ena kapljica se ni zadr`ala ali da bi celo spolzela vsa vsebina je izginjala v neko notranjost ne vnanjost in ni bi la mora samo brezosebne sanje kakor da jih ne sanjam jaz temve~ povsem druga oseba katere sanjam prisostvujem kakor televizija kdo oddaja in kdo sprejema katerega sanje so to komu sanjam komu sem buden kam gredo slike na ~igav ekran sem gledalec sebe udele`enec spremljevalec vzro~nik videc opazovalec gledalec voajer ta oblika je postala stalnica v sanjah ki se je razlikovala samo v svojih variacijah potem nenadoma ni bilo ve~ kaj opazovati voaji rati pri la je tema in mi zagrnila prizori ~e bil je ni~ ki je deloval kakor spanec zakaj spati zaradi telesa ali du e jutro je bilo nekje spredaj in prebijal sem se skozi brezob li~no temo ki to niti ni bila in nisem se ne videl ne slutil bilo je samo spoznanje vedenja da je tam nekje spredaj nemara zgoraj ali spodaj nikakor ne zadaj jutro in nikoli se ni ni~ dogajalo na preostanku poti do svetlobe ki je prina ala budnost samo za~etek je bil vsebinski za za ne koga bilo pa je nekaj zna~ilnega kar je bilo nedvoumno in strogo upo tevajo~e pravilo sanjal voajiral sem samo kadar je bil jasna no~ brez obla~kov zvezdnost ni vplivala pogoj je bila nebesna prosojnost jutra so si bila vsa podobna meha ni~na vstajanja in avtomatska jutranja kopalni~na opravila vse ve~ ali manj enako nobenih razlik zobna pasta me je bistrila in me pripravila k razmi ljanju in misli so bile iz dneva v dan zahtevnej e predvsem misli o sebi nekaj je bilo kar mi ni dalo miru kar me je preganjalo bilo je nekje blizu spoznanje in razodetje samo ni mi bilo e dano kopalnica je bila prostor kjer sem dobival bolj e ideje in re itve kako pre`iveti dan ali pa na~ine za preganjanje turobnih misli obi~ajno dobre volje sem se odpravil v me sto zgodnje e ne pomladno sonce me je igrivo pozdravilo in komaj zaznavni vetri~ me je pregledal ~e sem dostojno oble~en mi je pa mesto postajalo `e enoli~no ker se mi je zdelo da sem `e vse videl in da vse poznam da ni ni~ takega kar bi lahko pobegnilo ali se skrilo mojemu natan~nemu in preiskovalnemu pogledu taval sem po mestu bolje povedano pohajkoval sem in se skorajda dolgo~asil e sam ne vem kako sem kar iznenada vstopil v neko gostilno ki sem se jih bil sicer izogibal vendar mi ni bilo povsem jasno zakaj kar izogibal sem se jih naenkrat sem bil v veli kem prostoru v katerem so prevladovali razli~ni vonji po pija~ah ljudeh kavi jedeh celo po ~istilih in urinu skoraj vse mize so bile zasedene ~eprav sta za ve~ino miz sedela najve~ dva ~loveka opazil sem mizo ki je bila potisnjena ~isto v kot okoli katere sta bila postavljena samo dva stola ki je bila nezasedena sedel sem tja in ~akal da se bo kaj zgodilo opazoval sem ostale goste in jim prislu koval v sebi sem skorajda aktivno sodeloval saj sem pritrjeval temu ali onemu ~e se mi je zdelo da podobno razmi ljajo ali nego doval nad njihovim govorjenjem pri la je natakarica in me vpra ala kaj `elim bil sem presene~en kaj zdaj kaj mi je storiti kaj naro~iti nobenega imena nobenega podatka se nisem mogel spomniti kot zanala ~ tudi nikoli nisem razmi ljal o tem re ila me je sama ko je dovolj natan~no ponovila svoje vpra anje kaj da bom pil vendar je bila to samo delna re itev jasno mi je bilo da vodo ni ravno primerno omenjati pogled mi je obupano pogledoval naokoli pri sosednji mizi je sedel zanemarjen mo`akar ki je imel pred seboj ve~ji kozarec z rumeno pija~o pomignil sem proti njemu in dejal da enako zamrmrala je da konjak pokimal sem od la je proti anku mo`ak je medtem dvignil kozarec izpil po`irek in se potem ko je pogoltnil pija~o mo~no nakrem`il takoj zatem je sledilo presene~enje ko se mu je po obrazu razlezel izraz velikega zadovoljstva in pote enosti ta sprememba iz krem`enja v prijetnost mi je bila nenavadna spra eval sem se ~e se bom tudi jaz tako pa~il ko bom in nato bil zadovoljen nekaj je bilo v tej teko~ini sam nisem konzumiral mnogo teko~ine pravzaprav se niti ne spominjam ali jo sploh sem ali pa mi morda ni zadostovala `e teko~ina in vlaga iz hrane in zraka ali pa je bilo to toliko zanemarljivo da nisem niti posve~al pozornosti temu o vodi sem vedel le da je brez okusa in da jo uporabljam za osebne higienske stvari nemara sem tudi s tem opravilom dobival teko~ino vase prav zanimalo me je kak en okus ima tista rumene pija~a ni mi bilo treba dolgo ~akati natakarica je pri la z velikim svetle~im pladnjem sredi katerega je stal samo moj kozarec polo`ila ga je predme in brez besed od la previdno sem ga potegnil ~isto k sebi se ozrl naokoli nato sklonil glavo in pazljivo ovohal teko~ino oster vonj me je zapahnil mi razdra`il nosnice in ostale sluzi v o~eh me je zaskelelo in skoraj bi bil na ves glas zakri~al vendarle mi je uspelo obvladati nadra`ujo~o vsiljivo neprijetnost tako da sem brado potisnil ~isto k prsim se e bolj sklonil in kihnil skozi nos za trenutek se mi je zdela pija~a odurna odvratna in neprijetna skoraj bi `e bil odrinil kozarec ko me je zamikalo seveda je prevladala tudi precej nja mera radovednosti ~e je tudi tako zoprnega okusa kot je vonja vzravnal sem se v normalen polo`aj spotoma po kilil naokoli nih~e se ni zmenil zame prijel kozarec in ga previdno nesel k ustom za hip sem e pomi ljal nato pa na hitro nagnil in napravil kratek po`irek vonj mi je pretil da me bo ponovno zapahnil vendar je okus pregnal neprijetnost in teko~ina je stekla po grlu navzdol bil je izjemno prijeten okus ki me je na nekaj spominjal na nekaj lepega nekaj znanega pomislil sem na doma~nost okusa e bolj sem nagnil kozarec in zvrnil pija~o na du ek vase doma~nost in prijetnost elel sem e prevzela sta me potreba in hotenje po e s pogledom sem iskal natakarico da jo pokli~em in si e naro~im te ~udovite teko~ine stala je ~isto na drugem koncu prostora s hrbtom obrnjena proti meni rahlo sklonjena k nekemu mo kemu ki je imel svojo roko polo`eno na njen bok in sta se nekaj pogovarjala in smejala pravzaprav je dlan le`ala bolj na zadnjici in prsti so bobnali po njej `enski je verjetno godilo vzel sem prazen kozarec vstal in se napotil proti njej tik za njo sem obstal in se rahlo odka ljal tako kot mi je veleval spomin in tudi na televiziji sem `e ni~kolikokrat videl da to po~nejo v podobnih situacijah brez uspeha ali me ni sli ala ali pa me je namerno presli ala tudi mo ki ni reagiral kar nadaljevala sta neko svojo igro prav narahlo sem jo po trepljal po ramenu kr~evito se je zdrznila in `e naslednji trenutek sunkovito obrnila vsi trije smo bili presene~eni jaz kar naenkrat nisem vedel ali se naj najprej opravi~im ali naj kar naro~im pija~o ona je zardela mol~ala in me gledala njen prijatelj je naglo odmaknil roko z nje kakor da bi se bil opekel in me mrko prestreljeval s pogledom tudi v prostoru je vse utihnilo samo dihanje te`ko sopenje in smrkanje se je ogla alo brez besed sem ji ponudil kozarec in ona je takoj vpra ala ~e bom e enega on se je nasmehnil in pritrjevalno nekaj momljal jaz sem samo pokimal se obrnil in se vrnil na svoj prostor natakarica se je skoraj isto~asno odpravila proti anku e preden sem se dobro namestil za mizo je `e bila za menoj s polnim kozarcem odlo`ila ga je predme reko~ da mi ne bi bilo treba prihajati do nje da bi me `e bila opazila in postregla brez besed sem zgrabil kozarec in zlil pija~o vase ko sem odmikal kozarec od ust se mi je pogled ustavil na natakari~inem obrazu osuplem in za~udenem delovala je zelo sme no komaj sem zadr`eval smeh rekel sem ji da naj le prinese e enega kako prijeten okus teko~ina se je razlivala razlezala po meni ~util sem jo bilo mi je prijetno v vsem obdobju se nisem po~util tako dobro tako izjemno dobro bo`ansko zaprl sem o~i splet spominov preteklosti in sedanjosti so se vrteli in bohotili v glavi duh je postajal izjemno bister in prihajale so vsebine mnoge vsebine ki sem jih bral gledal sli al zaznal vsebine vsebine o kodljivosti in uporabi alkohola teko~ine ki mi je zbistrila duha kako dobro sem se po~util e kak no vpra anje e kaj e vse najraje bi ji zakri~al prinesite ne napeljite cev do mojih ust da posrkam moral sem se umi riti potisniti strast in delovati razumno odprl sem o~i in se ji blago skorajda nedol`no vsaj trudil sem se nasmehnil e enega potem bo dovolj upal sem da ni opazila moje zadrege nikakor si nisem smel privo ~iti nenavadnosti da bi me vsi videli opazovali si me zapomnili kodljiv ali ne alkohol mi je prijal vendar vrnila se je s kozarcem po~asi sem potegnil denarnico iz `epa previdno brskal po njej ona je verjetno izgubila potrpljenje in od la majaje se v bokih zadnji~no meso se je `olcalo na el sem ustrezen bankovec ga polo`il na popackan prt razli~ne omake in gola`i razne teko~ine rumene rde~e temno rde~e in ~rne in ko se je roka vra~ala je kar mimogrede tako spotoma na hitro z nekak no vajeno kretnjo zgrabila kozarec in ga ponesla k ustom po~asi po~asi me je nekaj znotraj opozar jalo natakarica se je vra~ala kozarec se je dotaknil ustnic prhnil sem nala ~ morda z roko in momljanjem sem ji sku al dopovedati da ji ni potrebno vra~ati drobi`a na sre~o je razumela in je kar naglo od`olcala pro~ verjetno e ni dobila tako velike napitnine sunkovit trzaj zapestja in te ko~ina se je zna la v ustih stekla navzdol sku al sem biti kar se da neopazen pri odhodu kar pa mi ni ravno uspelo saj me je natakarica glasno pozdravila in povabila naj e kdaj pridem mo`ak je nekaj pri tem zamomljal morda jezno nejevoljno nemara prete~e ne vem ker sem se bil `e zna el na cesti kaj zdaj prijetno po~utje me ni minilo nekaj sem `elel po~eti pa e sam nisem vedel kaj samo da ne domov kako ~udno po~asi sem se sprehajal in razmi ljal e enkrat sem premleval dogodke v restavraciji znova sem sledil natakari~inemu `olcanju do anka za ank prijela sva steklenico nekje sem jo `e videl samo kje tisti rumeni napis ki se je bole~e zdaj pri~el vrteti v moji glavi vrtel in vrtel se je in z njim spomin hodil sem po labirintu polic oblo`enih z vsemogo~imi posodami jedilnim priborom zelenjavo kruhom mlekom jogurti hrana hrana na policah in ~isto tam zadaj nekje manj i blodnjak s steklenicami in da spomnil sem se steklenico z enako nalepko sem videl v samopostre`bi kjer sem nabavljal hrano util sem da se mi je na obrazu razlezel nasmeh ko sem podalj al in pospe il korak tam nekje v nakupovalni vozi~ek sem zlo`il deset petnajst ne dvajset steklenic pre den sem se zavedel kaj po~nem znova sem si dovoljeval da bi bil opazen opa`en viden sumljiv pazljivo sem po gledal okoli sebe nikogar ni bilo in pri~el zlagati steklenice nazaj samo tiri sem pustil blagajni~arki se ni zdelo ni~ nenavadnega da nekdo kupuje kar nekaj steklenic postalo mi je `al morda samo igra lahko bi tudi jaz igral in ona bi igrala jaz bi imel steklenice ona pa denar e na plo~niku sem si oprostil in se dobre volje odpravil domov na verandi sem pripravil vse potrebno za opazovalni po~itek gugalnik mizico odejo steklenico kozarec in se udobno namestil ve~erilo se je obetala se je ena tistih pozno zimskih zgodnje pomladnih no~i vedra svetla in s polno luno obredno po~asi sem odprl steklenico pred tem sem jo nastavil proti nebu in opazoval nenavaden lesket vsebine po tem pa jo po~asi nagnil h kozarcu zagledal sem se v ne bo ni bilo misli ne slik ni bilo besed ne senc prazen pogled prazne glave brez vsebine samo strmenje e zamaknjenost ne in potem sem pil kar iz steklenice pozabil sem na poln kozarec ki je sameval sredi mizice in si `elel k meni ostal je tam pa ~eprav sem bil medtem od el po drugo steklenico potem e po tretjo in prav malo mi je bilo mar za kozarec ki je vseboval ki je bil veliko samo ~eprav ne po svoji krivdi nekdo ga je pa~ izdelal tako majhnega in skorajda neuporabnega torej sem pil in pil in prav vse mi je bilo dobrodo lo da sem gledal in opazoval in videl sem no~ne sence ki so se potikale po mojem vrtu se zaljubljale v gola drevesa se raztezale in kriven~ile na vse strani strah bilo jih je strah in zdelo se mi je da poznam strah senc da ga ~utim no~ne sence so se bale vsakega `arka pramena svetlobe tresle so se v svoji nebogljenosti pred nenadno svetlo prikaznijo pa naj je bila ta `e kakr nakoli bilo mi je prijetno po~asi sem tonil v spanec ni bilo sanj ni bilo morastih prikazni ki bi mi plesale po glavi katerih huronsko rajanje me je utrujalo da sem se zbujal e bolj iz~rpan kot sem legal spat ni bilo ni~esar samo spanec o da dogodek vreden spomina nemara je bilo to prvi~ da sem zaslutil da imam lahko premo~ v svoji nemo~i tega takrat sicer e nisem vedel bilo pa je dovolj do`iveto da se mi je vtisnilo v spomin vse se je spremenilo postalo druga~e nov dih je vel od vsepovsod in ni~ mi ni bilo zoprno celo de`evje ki si je vzelo kar nekaj dni me ni moglo spraviti v slabo voljo bila je pomlad pri la je pomlad v vsej svoji barviti odetosti in `ivljenjskosti rahla utrujenost ki se me je ob~asno lotevala mi je celo prijala ker sem se z u`itkom predajal lenarjenju imel sem pravico do tega saj sem celo zimo ga ral kot da bi mi lo za `ivljenje o da imel sem spomin na vse tisto silno prebiranje knjig gledanje televizije in videokaset poslu anja radia in nekajkrat sem el v gledali ~e in gledal ljudi ki so pripovedovali zgodbe ki sem jih lahko vsak dan podobne prebral v dnevnem ~asopisju ni~ posebnega samo da sem moral ploskati ker so drugi tudi da sem se smejal ker so se tudi ostali okoli mene bil sem jim na videz ~isto enak popolnoma sem jih opona al nih~e ne bi mogel bolje niti tisti na odru jaz sem igral sebe in njih preko onih jaz sem bil tisti ki bi lahko po`el aplavze in pohvale bolj v e~ mi je bil kino ker mi ni bilo treba ploskati ne ni mi bilo potrebno hliniti navdu enja ni mi bilo treba igrati oh kak en igralec bi lahko bil karkoli bi lahko igral in vse bi odli~no odigral jaz sem tisti ki bi lahko kateremu bi lahko enske lepo oble~ene odi avljene ti vonji so mi dra`ili nosnice tako da sem pri neki predstavi nenehoma kihal da je pri el k meni uniformi rani mladeni~ in me vljudno zaprosil ~e se lahko izkiham zunaj v meni je kipelo pretilo da izbruhne komaj sem se zadr`eval da nisem zakri~al nanj da kaj ga briga da me naj pusti na miru da to ne kiham jaz temve~ nekdo drug ki je nekje v meni prisoten in me dra`i `elel sem mu povedati da naj razdi avi dvorano ali pa prisotne prelestne dame na`ene ven bila je samo `elja mirno in tiho sem zapustil dvorano mo ki so se opirili v temnih oblekah se dr`ali vzravnano in se delali na mo~ imenitne pogovarjali so se o gledali ~u o nekih prej njih predstavah kako je nekdo oni odli~no igral in po`el ogromen aplavz `enske so obrekovale in obirale druge predstavnice svojega spola in se zlobno hihetale sprehajal sem se med njimi in jih poslu al v e~ mi je bilo o da prekleto v e~ e posebej med odmorom med dvema dejanjema ko so si dajali du ka nekaj podobnega so delali stari narodi ko so med seboj razpravljali o dvoboju dveh gladiatorjev kako je pora`eni strahopetno gledal bli`ajo~o smrt njegove spremembe na obrazu vedo~ da sami ne bodo nikoli v polo`aju da bi se borili za goli obstoj tako kot ti ki so lahko komentirali nisem jih pa opazil prihajati v kino tam so se zbirali povsem drugi in druga~ni ljudje ki pa niso hodili v gledali ~e povsem drugi ljudje ki sem jih tudi na cesti ~estokrat sre~eval sicer jih nisem pozdravljal vendar sem jih prepoznaval zagotovo pa oni mene ne imel sem prednost imel sem cel kup prednosti oni so jih imeli samo nekaj ki pa sem jih zlagoma dohajal in odhajal dalje ena teh njihovih prednosti je bil avto voziti avto voziti se po pokrajini ki mimohaja v odvisnosti od hitrosti avta sneg je bil `e skopnel sonce je o`ivelo in radostno oznanjalo svojo novo mladost mladostno mo~ ki vre in vliva novih mo~i ko sem se ustavil ob njem in ga topo gledal kot na nekaj kar je znano in tuje hkrati razvozlati skrivnost samo kako v tem ~asu sem dobil mo~an odpor do neraziskanega tujega zavozlanega na vse kar me je navdajalo z ob~utkom ibkosti mene ki sem bil nadmo~en ki sem bil kaj sem bil sedel sem v avto roke so samogibno prijele volan no`na stopala sem podzavestno rahlo polo`il na dva spodnja pedala potem pa previdno obrnil klju~ ki je trlel iz klju~avnice kot sem bil `e ugotovil so se mi nekatere stvari kar same pojavile iz spomina in se me spominjale nato pa spomnile pri~akoval sem da se bo to zgodilo tudi zdaj ko se ni ni~ zgodilo klju~ sem obrnil zgodilo pa se ni ni~ e najmanj sem se po~util nemo~nega pogledoval sem samo skozi prednje okno stransko in preko ogledala tudi zadnje okno ni~ in vendar ne bi smelo ostati tako nekaj se mora zgoditi sem si mislil in ~akal na ~ude` sedel in ~akal in bilo mi je ~isto vseeno ali me kdo vidi ali je tisti zoprne` kje okoli in opreza za mano da bi potem lahko v svoje suhoparno `ivljenje vnesel nekaj vedrine s tem ko bi me z `eno obirala do obisti bil bi kamen~ek drobec v njunem bitju ki bi ju za trenutek obsijal in jima dal nov smisel zavedel sem se tega zavedal sem se da sem lahko tudi `arek kar glejte kar opazujte ve sence prebivanja ki se motovilite naokoli naj se zgodi kar se mora negiben kot sem najbolj zmogel najnegibnej i najobnegiben najotrpen dovolil sem si le ob~asen utrip z vekami kratko naglo stotinko tiso~inko sekundno zaprtje be`en trenutek s katerim sem ugasnil svet okolico sebe sedel sem v vozilu najbolj nebogljeno najmogo~nej e bitje na zemlji in zrl predse mimo so prihajala druga vozila odbrzeli so ne da bi me katerikoli od njih opazil ali pa so me nemara samo da nih~e ni tega pokazal nih~e ni niti za hip postal ali zmanj al hitrosti najmogo~nej emu med najmogo~nej imi nih~e ni hotel pomagati in mimo so se kotalili kolesarji brzeli motorji navzgor in navzdol po cesti vse sem jih zaznal spominjal sem se njihovih obrazov s ceste iz gostiln kinodvoran gledali ~ veleblagovnic trgovinic mimo so polzeli pe ci v primerjavi z onimi so bili pravi po~asneti saj so tro ili sekunde in sekunde da so mi izginili iz vidnega kroga in e ve~ da sem si jih zatla~il v ozadje uma od koder sem jih bil tudi izbrskal nekateri so me opazili ven dar ni~ ve~ kot opazili be`no so me o inili prestrelili s po gledom brez~utnim pogledom nezavedajo~ se moje te`ave bil sem jim samo nekdo brezosebno bitje ki je sedelo v avtu saj ni bilo va`no ~e negibno njihov trenutek ni bil moj hip niso se dali premotiti ali obremenjavati z menoj kar od li so v ogledalo in nato e iz njega in potem preblisk se niso bili `e neko~ pojavljali v ogledalu zunanjem notranjem kot tiste zrcalne podobice ki so jih delali otroci v igri s soncem dvignil sem pogled in prehajal preko okoli kih hi nikjer ni~ je v glavi nastal preblisk ni bil odblisk odsev zdelo se mi je da je trenutek pred tem obla~ek prekril sonce se nesramno postavil predenj da mu poka`e komu svojo mo~ sposobnost da je le nastal ta preblisk v moji glavi kot posledica negibnega aktivnega strmenja v okolico nekaj je bilo gotovo zgodilo se je meni vpra anje je bilo samo e ali v meni ali na meni zaprl sem o~i naslonil glavo na sede`no naslonjalo in zgodilo se je nekaj trenutkov kasneje util sem ga zaznal sem ga kdo ve s ~im da polzi po zadnjih sede`ih da se je prestavil na sede` poleg nato na volan se previdno premaknil na moje prste postal in ~akal nisem odprl o~i dopustil sem mu da me raziskuje dovolil sem si to razko je dovolil sem se mu trenutki so minevali ni~ se ni zgodilo in potem sem pri el do enostavne ugotovitve pre`alo je in pre`al sem akala sva drug na drugega da se eden od naju premakne da eden zbe`i da eden ujame bila sva lovca trenutka ujetnika hipa bilo mi je ~isto vseeno koliko ~asa bo trajal trenutek lahko sem ga raztegoval v ve~nost zase sem bil prepri~an kaj pa oni drugi na onem koncu trenutka na onem koncu ve~nosti je dovolj mo~an da vzdr`i moje raztegovanje neskon~nosti bil je trenutek ki sem ga `elel vsesati in po njem zbe`ati v svobodo ki se je svetila na drugem koncu tega istega ta isti trenutek ki je bil moj hip in ki me je postavil v neprijetno situacijo ki sem si jo sicer izbral sam da sem se zna el v polo`aju izzivalnega opazovalca vzdr`i ve~nost vzdr`i premaknil se je me je izzival po rokavu navzgor je potoval po~asi previdno je polzel ves ~as v napetosti v pripravljenosti v napeti pripravljenosti da se umakne zbe`i izgine vase nehote sem se napel znotraj mi je bilo `al zakaj bi ob`aloval podalj eval sem slutnja je slutila ~utila so ~utila da se je premaknil na prsa nato e vi e bil je na bradi in del je segal na vrat del~ek na ustnice izziv nisem se premaknil nisem odprl o~i akal sem bil sem navajen te~i in nau~il sem se ~akati tresel se je in tresel sem se ne trepetala sva dregetala sva util sem srh ne bom zdr`al odpri o~i in poglej ujemi ga v oko vsesaj ga v zavest in vstavi v podzavest sem si govoril se nagovarjal ne zdr`al bom e trenutek napravil bo napako in imel ga bom vsega celega je neki drugi jaz prigovarjal gospodovalno in ubogal sem ga svetloba na vekah je postala mo~nej a vendar e ne popolna manjkalo je sredi ~e ki se je zadr`alo na nosnem korenu med obrvmi delno na ~elu je presko~ilo neko milijoninko in bila je svetloba in bil je nastanek in bil je trenutek nahajal se je na kriti~ni to~ki ki zadr`i in ujame za ve~no bil je moj ves moj lahko sem izbiral trenutek ve~nosti razprl sem veke odprl o~i usmeril pogled zenice so bile pripravljene vsa svetloba na mojem obrazu in neko spoznanje ki me je isti trenutek ob lo a se dovolj dolgo zadr`alo da sem ujel slutnjo in jo zadr`al drugi konec je bil na oknu sosednje hi e prav naproti moje v rokah pegastega de~ka ki me je napeto opazoval in se nagajivo nasmihal iz ogledalca ki ga je stiskal v dlani je `arelo ujeto sonce naravnost vame premaknil sem glavo in tisti trenutek je svetloba izginila takoj zatem je zavesa prekrila de~ka in znova sem bil kjerkoli sem `e bil kamorkoli sem `e bil poslan sedel sem v avtu in nisem vedel kaj naj po~nem s prsti sem znova poizkusil prijel klju~ ga obrnil malce trdo je bilo potem klik e malce sem ga lahko obrnil motor se je premaknil obrnil za`ivel pritisnil sem na pedalo plina in motor je pri~el delovati lahko sem se peljal deloval je brezhibno brnel v svojem taktu ni~ kaj bojazljivo sem se vklju~il v promet in se vozil roke so same vedele kaj po~nejo kaj morajo delati noge so dodaja le in odvzemale plin bila je ~arovnija ki je poganjala mene in gnala motor preprosta ukana ki naju je poganjala skozi prostor po ulicah mesta med zgradbami ki sem jih tokrat do`ivljal povsem druga~e kot preproste katlice ki so bile postavljene ob cesto z namenom da si jih lahko ogledujem vendar ni bilo nikakr nega odziva z moje strani mislim ~ustvenega odziva ustva ~ustva ~ustva kaj bi to lahko bilo zame opazovalca ki sem neprizadeto do`ivljal sebe in svoje okolje ki sem lahko nepremi~no strmel v karkoli in se mi ni ni~ zdelo posebnega vredno reagiranja vse videno vse do`iveto vse znano in poznano spoznano vozil sem se in vozil po mestu brez postanka kar ves dan da to mi je bilo v e~ potovati se premikati in ne biti utrujen se ne u truditi gledal sem ljudi ki so me kar naenkrat opazili ka sneje sem ele ugotovil da so gledali bolj avto kot mene kar mi je prijalo in me hkrati spominjalo na dogodek last nega mu~nega premikanja skozi preblisk ki se je morda dogajal v meni kot huda mora ki je zbe`ala v najskrivnej i kot misli in se ni dala izbrskati videl sem obraze ki so kazali vsa mo`na ~ustva od ob~udovanja do `alitev videl ustnice ki so se premikale nisem jih sli al ker so bile pre dale~ in e okna sem imel zaprta v zmerjanju mene in ob~udovanju avta godilo mi je vse to in zato sem se kar vozil naj me malikujejo naj me zani~ujejo saj je bila med obema samo tanka lo~nica ki se jo je dalo hitro prestopiti potem sem z grozo ugotovil da jih pravzaprav izzivam da sem zbudil eno izmed najneprijetnej ih ~ustev prav `elel sem si da bi me ti kujoni obo`evali in sovra`ili hkrati saj ni va`no koga mene ali avto bilo mi je ~isto vseeno samo da sem nekaj prebudil v njih da tudi oni mene opazijo in ne samo jaz njih mar jih nisem `e dovolj malikoval in ~astil ali pa obratno zakaj me ne bi e bolj kakorkoli `e povzdigovali saj mi to pripada saj sem bil to `e ugotovil lahko bi postal vladar tega prekletega mesteca in njegovih prebivalcev pa mi je bilo premalo ves svet bi mi bil morda ravno prav enj in dovolj dajal sem si du ka nemara je bilo to neke vrste ma ~evanje za neke minule dogodke ki so se mi vse bolj vrinjali v spomin silili v ospredje nemara je bila to `elja po spoznanju sebe po o~i ~enju objestno sem trobil in krilil z rokami pred semaforji sem z igrano nestrpnostjo dodajal in odvzemal plin nekajkrat sem odprl okno in nadiral pe ce ki so pre~kali cesto naj se podvizajo lenuhi slinasti zmeneti in odve~ne`i zmerjal sem jih z bedaki in norci krave in konji breje kobile in stare koze nadloge in smeti pri nekem semaforju mi je pristopil krepak mladeni~ in me mo~no sunil s pestjo v obraz kri~al sem bil in trobil niti nisem opazil da je zavil proti meni ele ko mi je popolnoma zo`il pogled in je bil samo e on pred menoj sem ga opazil nisem se dal motiti bentil sem in zmerjal postavil se mi je ob strani in mol~e strmel vame na semaforju se je pri`gala zelena lu~ on pa se ni premaknil pri~el sem trobiti in z roko pozivati ostale voznike naj ga povozijo kurbirja in zvodnika mehku`ca in jeti~ni izpljunek narave nastale so zvezde za njimi bole~ina bole~ina in zvezde so rajale v svojem taktu bil sem osupel nezmo`en dojeti kaj se mi je zgodilo v glavi se mi je vrtelo in zdelo se mi je da bom omedlel util sem da mi je glava najprej klonila naprej nekako mi je uspelo kontrolirati padanje da sem mehko pristal s ~elom na volanu za trenutek sem zaprl o~i in ~akal da se mi misli zbistrijo da preide slabost po~asi sem dvignil glavo in se naslonil mo~no nazaj kar mi je bolj prijalo od tiste prej nje sklju~ene dr`e kaj kdo zakaj ~emu mnogo vpra anj za zmedene misli potem nenadoma kapljice voda de` pomislil sem da mi je glava nekontrolirano klonila skozi okno da je pri~elo de`evati koliko ~asa `e takole nemo~no le`im slonim sem se spra eval po~asi sem odprl o~i in takrat se je pojavila bole~ina ki me je prebodla od o~esnega `ivca pa vse do hr btenja~e ni~ nisem razumel zakaj se mi je zgodilo kar se mi je sem bil ~esa kriv saj nisem po~el ni~ drugega kot razkazoval svojo mo~ svoje spoznano znanje mar nisem po~el to kar vsi nemara sem samo bolj poudaril svoje veselje morda je pri lo do nesporazuma za~util sem roko na obrazu mokro roko ki mi je drsala po delu ~ela in laseh zaje~al sem poskusil sem dvigniti glavo in roka mi je pomagala od zunaj je prihajal tola`ilni glas ki me je miril vmes pa sem zaslutil kan~ek privo ~ljivosti prav naj mi bo dvignil sem pogled in se zagledal v temne o~i zaskrbljen obraz ki so ga okvirjali temni lasje enska je odmaknila roko in me vpra ala ~e se po~utim bolje nato pa v isti sapi dodala da bi moral v bolnico na takoj en pregled in slikanje glave kaj se je zgodilo sem zaje~al pogledal sem okoli se be e vedno sem bil na cesti pred semaforjem vsi so se me ogibali motor ni ve~ delal koliko ~asa globoko sem vdihnil enska mi je nekaj govorila a od vsega sem razumel le da naj se umaknem da me bo nekam peljala da zdravnica da zdravnik brez besed sem se presedel na sosednji sede` ona je prisedla pri`gala avto in speljala ponovil sem vpra anje odgovorila mi je da me je nekdo udaril ker sem se nedostojno obna al objestno je poudarila nekam je vozila in to prav gotovo ne proti moji hi i kam v bolnico nikakor hvala ~e `e potem domov vztrajal sem in celo zahteval da bi kar sam vozil vpra ala me je kam naj pelje kje stanujem potem je zavila in prav kmalu sem prepoznal svoj okoli pokazal sem ji hi o parkirala je in mi la naglo odpret vrata nato mi je pomagala iz avta podprla me je in krenila sva proti vhodu vedel sem se kot takrat ko sem se zbujal iz omedlevic samo da je bila tokrat e neka druga~na bole~ina bolj bole~inska ne takratno bole~a nekako bolj stvarna in ~utna kako sem se spominjal tistega dogodka po bole~ini ki mi ni prizanesla a tudi ne hudega prizadejala po omedlevici ki me je omamila samo povzro~itelj neznan po zbistritvi ki me je povrnila v ~as in prostor ki bi prav lahko pripadal tudi komu drugemu samo ne meni kje je sosed nikjer ga ni bilo da bi bil lahko pri~a moji vnovi~ni nemo~i ali pa je pre`al hinavec za zaveso in se privo ~ljivo krohotal lahko kar na glas saj ga ne bi mogla sli ati a bil sem prepri~an da bom tudi to iz vedel saj bo prav gotovo ob prvi priliki povedal da je znova videl padati angela ali pa si bo kaj podobnega izmis lil nemara ranjena zver ali morda nemo~ni velikan ~e ne kar propadli napihnjenec najverjetneje pa klo arski pajda saj je `e bil nekaj natolceval v to smer nerodno sem iskal klju~ po `epih brskal se nekajkrat mo~no naslonil nanjo saj bi bil prav gotovo padel a ga nikakor nisem na el potem je ona odlo~no prijela za kljuko verjetno sem ji bil prete`ak saj sem se `e z vso te`o naslanjal nanjo in jo potisnila navzdol vrata so bila odprta nikoli nisem zaklepal vrat ve del sem da bi jih moral ker sem videl da to vsi po~nejo zaklepajo vsa mogo~a vrata hi lop sob avtov trgovin bla gajn bil sem v banki ko sem videl mogo~na vrata glavnega trezorja izpla~evali so mi zajeten kup~ek denarja ki so se mi mo~no vtisnila v spomin glavni blagajnik pa mi na moje vpra anje zakaj tolik na vrata in zaklepanje ni ni~esar odgovoril skrinjic klju~avnic na kolesih motorjih oknih povsod same klju~avnice in klju~i nisem se navadil tega in niti nisem razumel s~asoma sem to vpra anje zanemaril od vrgel svojih navad pa nisem spremenil enska me je vpra ala ~e sem pozabil zakleniti vrata in ali je kdo notri ne nikogar ni sam sem na tem svetu sam in zdaj tudi ne bogljen kar nedvomno sem bil saj sem potreboval njeno pomo~ da sem se premikal in gibal skozi ta ~as in prostor ki me je v teh trenutkih zavrgel in neusmiljeno tepel do bole~ine ki je bila sicer znana vendar ne tako bole~a pre rinila sva se skozi vrata ko me je vpra ala ~e se ne bojim vlomilcev tatovi vlomilci kriminalci razbojniki morilci posiljevalci zlo~inci vse to sem poznal a me nikoli nih~e tak en ni obiskal niti nisem opazil da bi se kaj podobnega zgodilo v moji odsotnosti ne ni~esar nikoli ne pogre am ali vsaj nisem opazil da bi karkoli zmanjkalo spustila me je ko je vstopila v dnevno sobo ~e se je ne bi sam oklepal in v tistem trenutku e bolj ~vrsto oklenil da je morda zakri~ala tudi zaradi bole~ine mojega prijema bi bil zagotovo padel osuplo sem jo pogledal kaj ji je dr`ala se je za us ta in s iroko razprtimi o~mi strmela v poltemo dnevnega prostora mukoma sem se vzravnal in se opotekel proti sofi ni se zmenila zame pri tem sem se spotikal ob odprte in zaprte knjige atlase leksikone zemljevidi ~asopisi in revije so mi elesteli pod nogami kar je le`alo povsod naokoli in se sesedel nanjo videl sem da mi nekaj govori vendar je nisem sli al ker so od povsod prihajali zvoki glasbe iz radia magnetofona kasetofona gramofona glasovi iz televizorja in videorekorderja ki se je ravno tedaj izklju~il kar pa je samo malenkostno zmanj alo zvo~ni pretok soba je migetala v ne tetih svetlobnih odtenkih ki so prihajal iz ra~unalni kih in televizijskih ekranov nisem ji bil sposoben odgovarjati ali jo karkoli vpra ati samo pomahal sem z roko da se naj nekam vsede sam pa sem se z vso te`o zleknil na sofo in jo opazoval nisem je e videl bila mi je popolna tujka bil sem celo prepri~an da ne more biti iz tega mesta da je povsem slu~ajno za la sem prepri~an sem bil da se ne mo tim nikjer je e nisem videl ne v kinu gledali ~u trgovini gostilni ne na cesti nikjer tujka in ta tujka je uga ala vse aparate da je prav kmalu zavladala ti ina ki so jo motili samo zvoki njenih korakov elestenje papirja ko je zapirala knjige ~asopise dolgi temni lasje so ji zastirali obraz ko se je sklanjala in ko se je vzravnala si jih je s prsti odmak nila pogledala proti meni in se mi bledo nasmehnila skorajda se mi je zdelo da vidim primes strahu in gnusa celo kan~ek prezira le kaj ho~e zakaj to dela je kaj narobe previdno sem vstajal in se po~asi vzravnal pod mizo sem imel karton pija~e ki sem jo bil tisti hip nujno potreben ona je bila obrnjena proti knji`nim policam in nanje zlagala kup knjig ki ga je bila pred tem naredila zdelo se mi je da je vse v redu da je previdnost odve~ da so trenutki slabosti minili izginili pogumno sem krenil proti mizici ki je bila sicer oddaljena samo nekaj korakov se sklonil pod njo in iz kartona vzel nena~eto steklenico po~asi sem odvil zama ek ga odlo`il na mizico in dvignil steklenico k ustom napravil sem dolg po`irek od zadovoljstva sem kar zaprl o~i precej dolg saj ko sem odmaknil steklenico in jo pogledal je bilo v njej manj kot polovica teko~ine teko~ina se je prijetno razlezala po meni in ~util sem da me je kar precej osve`ila pogledal sem proti tujki verjetno si je bila ravno sla~ila pla ~ ko me je videla piti saj je obstala s pla ~em v roki in me gledala mene in steklenico in znova mene pomislil sem da sem nesramen ker ji ne ponudim pija~e stegnil sem roko s steklenico in se opravi~ujo~e nasmehnil da bi popravil vtis in napako ki sem jo zgre il upajo~ da bo razumela da se je to zgodilo vsled stanja v katerem sem nemo me je gledala nato pa odkimala zamrmrala da bo zlo`ila knjige in od la da ni `ejna in e nekaj nepovezanih besed tako da iz vsega skupaj nisem mogel razumeti ni~ dolo~enega odlo`ila je pla ~ na stol poleg sebe in se znova obrnila k policam in se popolnoma posvetila predala zlaganju knjig od el sem proti sofi in nekje na pol poti klecnil in komaj ujel ravnote`je da nisem padel e vedno sem bil preslaboten pre ibak da bi lahko po~el karkoli verjetno pa e najmanj da bi ji pomagal zlagati knjige pri epal sem do sofe in sedel zdelo se mi je e najbolje da le`em in se dobro odpo~ijem po~asi sem se sla~il in tako kot ponavadi ~e se mi ni dalo iti v spalnico zmetal obleke kar na kup poleg le`i ~a brez obleke sem se po~util prijetno rad sem spal in po~ival gol v e~ mi je bil tisti prvi ob~utek nekak nega hladu ki me je za trenutek zbistril takoj zatem pa utrujenost ki je dala slutiti da se bom zbudil resni~no spo~it in ~il ravno ta prehod se mi je zdel ~aroben ker je bil tako nasprotujo~ zleknil sem se in potem nastavil steklenico na usta ter izpil preostanek pija~e pitje je imelo e neko dobro lastnost za katero pa sem nekako neposredno zvedel da ni kaj preve~ `eljena v dru`bah bil sem v samopostre`bi ki je imela v neposredni bli`ini tudi to~ilnico in ~akal v vrsti pri blagajni da pa mi ne bi bilo dolg~as sem opazoval pivce za pultom dva med njimi sta nazdravila s polnimi vr~ki in nato pri~ela piti popila sta vso teko~ino in nato odlo`ila kozarca na ank ko je eden glasno rignil to se je dogajalo tudi meni a na sre~o to sem ugotovil tedaj doma saj so se ostali za~eli kakor zgra`ati in se nor~evati iz nesre~ne`a ki mu ni pomagalo niti silno opravi~evanje in kesanje vsaj tako je izgledalo pomiril jih je ele tako da je naro~il za vsakogar pija~o v tem riganju pa je bilo nekaj nekaj izjemnega saj sem se po~util prijetno tako v `elodcu kot tudi v ustih ko je tisti zapah sku al prhniti ven zdelo se mi je kakor da je to potrditev u`itka skozi me anico telesnih in zau`itih teko~in predvideval pa sem po tistem dogodku da v dru`bi to ni za`eljeno ker naj bi to bilo nekaj intimnega in osebno do`ivetega kar naj bi zadr`al vsak zase predno sem rignil sem upal da bo tujka razumela da sem doma in da ji naj ne bo prav ni~ nerodno poslu ati moje reakcije na u`itek e prav vesel bi bil ~e bi tudi ona izpraznila eno steklenico in rignila nekako bi bil kar po~a ~en ker bi to bilo pa~ v mojem domu in potem je pri~el u`itek prihajati navzgor zaprl sem usta in ga hotel zadr`ati v ustni votlini kar se da dlje lica so se mi napihnila po malem mi je `e za~el uhajati skozi mo~no stis njene ustnice ko se mi je zazdelo da bo le dovolj in spustil sem ga vsega na plano zvok riganja v zvo~no praznem prostoru obi~ajno ni bilo nikoli tako tiho saj sem sli al njeno dihanje elestenje njenih obla~il ko se je sklanjala tleskanje knjig in drsenje po policah je e mene malce presenetil ker je kar odmevalo vsaj tako se mi je zdelo sem pa upal da jo bo vonj o~aral tujka je obrnila glavo in me poiskala s pogledom sku al sem si nadeti na obraz kar se da prijaznej i in prijetnej i videz celo nasmeh nil sem se ji najina pogleda sta se za trenutek sre~ala po tem je njen pogled vignil po mojem telesu in zakri~ala je prodorno naglo se je obrnila in se pognala proti izhodnim vratom pri tem je zru ila nekaj kupov knjig ki jih je bila prej tako trudoma zlagala skoraj padla in se vrgla na vrata izginila mi je izpred o~i zaradi naslonjala sofe ki mi je zastiral pogled v tisto stran osuplo sem se opiral na komol ce in pogledal za njo videl sem samo e roko ki je zapira la vrata hitro kolikor mi je pa~ dopu ~alo stanje sem vstal in krenil za njo ko sem pri el na verando sem videl kako je tekla po cesti navzgor vendar ni kri~ala vrnil sem se v hi o med knjigami sem zagledal njen pla ~ moral ji ga bom vrniti in takrat bom morda izvedel vzrok njenemu ~udnemu obna anju samo kam kdo je ona in kje `ivi nemara pa se bo sama vrnila ponj ko bo uvidela svojo napako in spoznala da se je obna ala zelo neprimerno za tako nedol`en trenutek sem pomislil in s tem zaklju~il misli o njej in neljubem dogodku znova sem legel in se predal brezmiselju samo strmel sem v strop bol ~al in ni~ gledal e manj videl in potem se je nenajavljeno pa vendar pri~akovano saj tako je bilo vsak dan v hi o pri~ela tihota piti tema no~ poznal sem jo prihajala je z vseh strani hkrati kakor nekak na koprena ki je neenakomerno polnila prostore bil sem jo `e premagal tako da sem povsod pri`gal vsemogo~a svetila celo ekrani so dobro slu`ili temu namenu in je `e dolgo nisem videl razen ~e sem pogledal skozi okno in zagledal osvetljene ulice in okna hi tujka mi je pogasila vse lu~i izklju~ila ekrane in ugasnila glasbene aparate bila je ti ina in zavladal je mrak kar prijalo mi je nekako da se mi je celo dozdevalo da ne ~utim ni~esar ve~ kar sem bil zadobil od udarca tema je lahko tako pomirjujo~a lahko pa tudi tako zastra ujo~a in grozljiva nenaden spomin na strahove ki sem jih bil pre`ivljal me je spravil v slabo voljo ugotovil sem da sem ravno dovolj nemo~en da bi me sencovite spake lahko znova napadle in morile nekaj sem moral ukreniti premaknil sem se vstran in skoraj padel ~e se ne bi ujel z roko in se oprl na tla po stenah pa so se `e plazile sence in se stegovale proti meni moji glavi da zavladajo nad mojim umom in pose`ejo po mojih spominih moram se dokopati do steklenic in jih nekaj popiti sen je bil mo~nej i veke so se mi utrujeno zaprle in naslednje jutro je bilo ~isto navadno vsakdanje in se ni razlikovalo prav v ni~emer od ostalih juter odlo~il sem se da bom prebil dan doma in to samo zaradi tega da pri~akam prijazno tujko ki naj bi zagotovo pri la po pozabljeni pla ~ znova sem pri`gal vse aparate in svetila do konca zlo`il knjige nato pa pred okno porinil fotelj in ~akal da pride moj obisk dan je mineval a nje ni bilo sredi popoldneva sem se odlo~il da je ne bom ve~ ~akal le ~esa se je tako prestra ila bila je simpati~na in prijetna na pogled spomnil sem se da sem jo ves ~as ko je zlagala knjige opazoval kako se je sklanjala k njim vsako posebej prijela na prenekateri prebrala naslov marsikatero prelistala in najverjetneje tudi kaj prebrala imela je prijeten stas zadnjica je bila napeta ne kakor pri tisti po`olcavajo~i natakarici dolge noge ki so jih hla~e samo poudarjale in nekako elegantne gibe rok ki so skorajda z ljubeznijo segale po knjigah e sem hotel razmi ljati o njej a nikakor mi ni mi je zatajila moja izjemna sposobnost opazovanja ko`a med nogami torej spolovilo se mi je napelo zrastlo bilo je tam napeto privzdignjeno in `ena nekaj sva po~ela spomin je bil ibak a dovolj da mi je dalo namig rad bi bil s tujko po~asi sem se obla~il in bilo mi je malce ~udno da je ud gledal iz spodnjic kakorkoli sem jih bil potegoval niso le preko razen ~e sem jih potegnil tako da sem spustil del z riti in potem spredaj mo~no potegnil preko uda vendar je bilo to neprijetno ker so se mi hla~ke zarinile med ritnici kar pa je bilo sila neudobno in nerodno elastika pa je stiskala vrh uda kar je samo povzro~alo blago bole~ino ti ~anje spra eval sem se kako si je lahko proizvajalec privo ~il tak en spodrsljaj poskusil sem jih oble~i druga~e torej tako da je bila sprednja stran zadaj in obratno ker sem ugibal da bi lahko bile tako narejene da bi bilo pri dvignjenem udu spredaj zadaj in zadaj spredaj nekaj je bilo na tem saj me je samo rahlo ti ~alo ni pa bilo ve~ tistega neprijetnega stiska okoli uda ostal je samo ~uden ob~utek zadaj na riti kar pa je bila seveda najverjet neje nujno potrebna in neizogibna posledica obra~anja spra eval sem se kaj mi bo storiti ko ud ne bo ve~ nabre knjen kaj storijo drugi tudi pri hla~ah se je zapletlo ker me je stiskalo spredaj ko sem jih sku al zapeti ~e pa sem jih oblekel na na~in ki sem ga uporabil pri hla~kah pa je bilo nesmiselno da celo sme no tako da je bilo povsem o~itno da ni predvidenega ni~ takega za podobne primere navsezadnje sem si jih oblekel tako kot sem si jih vsak dan odlo~en pa~ potrpeti stiskanje spredaj sedel sem v avto in se dobre volje odpeljal vendar ne proti mestu ker sem se bal da bi se mi lahko znova kaj neprijetnega zgodilo na primer da bi znova naletel na tistega primitivca odpeljal sem se ven iz mesta vozil sem po prelepi pokrajini ki me je navdu evala s svojo prebujajo~o lepoto ki se je kazala na brsti~ih tudi `e na drobnih cvetkih in travi ki je dobivala svojo `ivahno barvo potreben je bil samo e de` da ji spere sivo kopreno ki je delovala kakor zaspanci na o~eh bolj kot sem pri~akoval mi je prijala samota in na tem nepredvidenem izletu potreba po spremembi okolja nemara sem se zatekal v samoto da premislim vse minule dogodke ki so se odvijali z neverjetno naglico vsaj za moje pojme najprej avto nato vo`nja po mestu zatem neprijeten dogodek in naposled e tujka ki je v meni povzro~ila reakcijo ki je e nisem popolnoma dojel in premislil zavil sem na stransko cesto za katero sem bil prepri~an da vodi proti hribom saj sem bil videl da jih krasi siva ~rta po kateri vozim ve~ji del ceste je bil resni~no speljan med drevesi kar ji je dajalo e ve~ji ~ar trobil sem in kri~al pel in vriskal se pogovarjal sam s seboj in si marsikaj povedal nih~e me ni nadlegoval kaj ele da bi se me fizi~no lotil sonce se je spu ~alo proti vrhovom hribov se nekam oddaljevalo ko sem ugotovil da bo najbolje da se vrnem nazaj nemara je tujka obrnil sem avto in se odpeljal v nasprotno smer nisem bil niti na pol poti ko se je nenadoma avto ~udno oglasil in takoj zatem je prenehal delovati motor presene~en sem pustil da je nemo drsel po sivi ~rti dokler se ni ustavil nekaj ~asa sem zmedeno sedel in razmi ljal o ~em naj razmi ljam da bi moral razmi ljati in razmisliti avto se je pokvaril se mi je umislilo samo od sebe kaj zdaj obra~al sem klju~ a se razen utrujenega vrtenja motorja ni ni~ zgodilo in naposled e to ne ve~ pri`igale so se rde~e lu~ke in drugega ni~ naj se odpravim pe bilo je e kar precej dale~ ali naj sku am koga do~akati in ga ustaviti sem se spra eval ko mi je na misel pri lo da mi je naproti pripeljal samo en avto v vsem tem ~asu no~ pa je `e po~asi prekrivala okolico sence dreves so se zdru`ile v mrko ogrinjalo ki me je objelo bila je no~ potegnil sem noge na sede` in se skr~il pri tem sem premaknil neko stikalo ali nekaj podobnega da so se spredaj pri`gale lu~i ki so predrle temo bile so samo majhna uteha saj so spredaj preganjale moje strahove ki jih je nedvomno bilo vse polno naokoli ki so pre`ali name v temi s~asoma pa so vse ibkeje svetile in na koncu e komaj brlele skr~en sem sedel tam in se nisem upal premakniti sku al sem biti ~im manj opazen najraje e dihal ne bi niti gledal in ne videl zaprl sem o~i da bi videl vsaj vase v svojo svetlobo ki sem jo ~util in verjel v njo loteval se me je spanec in ~util sem sence preklete kako so me na le pile in vsesavale so iz mene dneve in tedne vsa do`ivetja vse strahove in veselja vsa opa`anja in dogodke kako me je udaril vo`nja tujka obla~enje potem so me zgrabile niso se zadovoljile s spomini hotele so mene in zdelo se mi je da postajajo sence liki liki oseb in postave so se mi zdele tako znane in zdelo se mi je da se mi smehljajo in vedel sem da nemara pa le da ne sodijo v moje sanje mora mora tretje poglavje