nacionalni kurikularni svet podrocna kurikularna komisija za osnovno solo programska kurikularna komisija za podrocje otrok s posebnimi potrebami osnovna sola navodila prilagojeno izvajanje programa osnovne sole za ucence s posebnimi potrebami sprejeto na seji strokovnega sveta rs za splosno izobrazevanje dne programska kurikularna komisija za podrocje otrok s posebnimi potrebami dr vinko skalar univerza v ljubljani pedagoska fakulteta predsednik dr majda koncar zavod rs za solstvo strokovna tajnica dr ljubica marjanovic umek univerza v ljubljani filozofska fakulteta lidija kastelic univerza v ljubljani pedagoska fakulteta davor dominkus zavod za usposabljanje invalidne mladine kamnik avtorji besedila uvodni del dr majda koncar navodila za delo s slepimi in slabovidnimi ucenci stane florjancic ivo gerbec aksinja kermauner kristina lotric navodila za delo z gluhimi in naglusnimi ucenci klavdija ambrozic dr stane kosir ljudmila likar tatjana somrak navodila za delo z ucenci z govornimi motnjami klavdija ambrozic dr stane kosir ljudmila likar tatjana somrak navodila za delo z gibalno oviranimi ucenci brigita ahcin isabelle bera dr miran cuk zdenka fucka navodila za delo z ucenci z motnjo v vedenju in osebnosti joze horvat marko juhant borut kozuh franc ravnikar dr ivan skoflek navodila za delo z dolgotrajno bolnimi ucenci tanja becan vlasta kovacic irena zadnikar recenzentka dr mojca cuk pecek jezikovni pregled bozidar vracko kazalo uvod zakonska osnova nacela vzgoje izobrazevanja in usposabljanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami programi navodila za prilagojeno izvajanje programa os navodila za delo s slepimi in slabovidnimi ucenci navodila za delo z gluhimi in naglusnimi ucenci navodila za delo z ucenci z govornimi motnjami navodila za delo z gibalno oviranimi ucenci navodila za delo z dolgotrajno bolnimi ucenci navodila za delo z ucenci z motnjami vedenja in osebnosti uvod spoznanja razlicnih strok od psiholoske medicinske pedagoske socialnopedagoske defektoloske do specialno didakticne narekujejo razvoj bolj integriranih oblik vzgoje in izobrazevanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami namesto nekdanjega staticnega razvrscanja otrok uvajajo razvojno procesno razvrscanje in usmerjanje otrok v program s tem pa je omogoceno tudi prehajanje iz programa v program temu primerno je oblikovana in sprejeta tudi nova solska zakonodaja ki daje moznost za integrirano izobrazevanje v programu osnovne sole vsem tistim otrokom in mladostnikom s posebnimi potrebami ki ob dodatni strokovni pomoci in s prilagojenim izvajanjem lahko dosegajo vsaj minimalne standarde znanja in napredujejo v rednih oblikah izobrazevanja navodila za prilagojeno izvajanje programa osnovne sole za ucence s posebnimi potrebami so namenjena strokovnim delavcem osnovne sole ki bodo imeli integrirane ucence s posebnimi potrebami za primerno izvajanje ucnih nacrtov ucenci s posebnimi potrebami bodo v osnovno solo usmerjeni po odlocbi pristojne solske uprave ki bo izdana na osnovi strokovnega mnenja komisije za usmerjanje usmerjanje ureja predlog zakona o usmerjanju ki je v postopku za sprejem v drzavnem zboru zakonska osnova vzgoje in izobrazevanja otrok s posebnimi potrebami v osnovnosolskem obdobju v zakonu o osnovni soli ur l rs st so nastete tudi skupine otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami in zanje doloceni programi izobrazevanja otroci in mladostniki s posebnimi potrebami so otroci in mladostniki z motnjami v dusevnem razvoju slepi in slabovidni otroci in mladostniki gluhi in naglusni otroci in mladostniki otroci in mladostniki z govornimi motnjami gibalno ovirani otroci in mladostniki dolgotrajno bolni otroci in mladostniki otroci in mladostniki z motnjami vedenja in osebnosti ti otroci in mladostniki potrebujejo prilagojeno izvajanje izobrazevalnih programov z dodatno strokovno pomocjo prilagojene izobrazevalne programe oziroma posebni program vzgoje in izobrazevanja otroci in mladostniki s posebnimi potrebami ki so usmerjeni v nastete izobrazevalne programe imajo v okviru teh programov tudi pravico do individualiziranih programov vzgoje in izobrazevanja za pripravo izvedbo in evalvacijo individualiziranih programov mora osnovna sola zagotoviti potrebne strokovne delavce otroci in mladostniki s posebnimi potrebami pa so tudi otroci in mladostniki z ucnimi tezavami in posebej nadarjeni otroci in mladostniki otrokom in mladostnikom z ucnimi tezavami sola prilagodi metode in oblike dela ter jim omogoci vkljucitev v dopolnilni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoci prav tako sola prilagodi nadarjenim otrokom in mladostnikom metode in oblike dela ter jim omogoci vkljucitev v dodatni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoci za ucence z ucnimi tezavami in nadarjene ucence so navodila za delo pripravljena v sklopu navodil za svetovalno delo na solah starsi imajo pravico otroka s posebnimi potrebami vpisati v osnovno solo v solskem okolisu v katerem otrok stalno prebiva razen ce ta sola ne izpolnjuje pogojev in je zaradi tega otroku s pravnomocno odlocbo o usmeritvi ki jo izda pristojna solska uprava dolocena druga ustrezna osnovna sola pri pripravi zakonov in podzakonskih aktov so sestavljalci upostevali splosna nacela izobrazevanja poleg teh pa se nacela vzgoje izobrazevanja in usposabljanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami predvsem naslednja nacela vzgoje izobrazevanja in usposabljanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami nacelo integracije kot sodobne oblike izobrazevanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami nacelo zagotovitve ustreznih moznosti kar pomeni da je treba otroku s posebnimi potrebami pred vkljucitvijo v redne oblike izobrazevanja zagotoviti tiste razmere ki bodo osnova za njegovo uspesno delo nacelo enakih moznosti s hkratnim upostevanjem drugacnosti otrok in mladostnikov narekuje da sta vzgoja in izobrazevanje otrok s posebnimi potrebami naravnana tako da bodo otroci s posebnimi potrebami v procesu vzgoje in izobrazevanja delezni take pomoci da bodo posledice motenj primanjkljajev ali ovir cim manjse nacelo pravice do izbire ki pomeni da je treba otrokom in mladostnikom s posebnimi potrebami in njihovim starsem zagotoviti pravico do izbire sole ki bo imela zagotovljene moznosti za izvajanje ustreznega programa nacelo vkljucevanja starsev v proces vzgoje in izobrazevanja ki izhaja iz ugotovitve da sta vzgoja in izobrazevanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami precej odvisna od starsev ki jih je zato treba vkljucevati v odlocanje nacrtovanje neposredno delo z otroki ter evalvacijo otrokovega napredovanja nacelo organiziranja izobrazevanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami cim blize domu sledi principu da tudi otrok s posebnimi potrebami ce je le mogoce ne bi izlocali iz druzinskega in socialnega okolja nacelo individualiziranega pristopa zahteva diferencirane in individualizirane programe z upostevanjem otrokovih oz mladostnikovih sposobnosti pa tudi primanjkljajev nacelo kontinuiranosti programov zagotavlja fleksibilnost in prehajanje med razlicnimi oblikami izobrazevanja nacelo pravocasne usmeritve v ustrezen program vzgoje in izobrazevanja zagotavlja da bodo otroci in mladostniki s posebnimi potrebami cim prej vkljuceni v primeren program nacelo interdisciplinarnosti pomeni da je pri izobrazevanju otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami nujno sodelovanje razlicnih strok zdravstvo socialno varstvo in solstvo da bodo otrokove oz mladostnikove potrebe celovito zaznane in da bo spremljanje njegovega razvoja celostno programi za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami razlaga ministrstva republike slovenije za solstvo in sport glede distinkcije med modalitetami diferenciranih izobrazevalnih programov dopis programski kurikularni komisiji za otroke s posebnimi potrebami st z dne je izobrazevalni programi s prilagojenim izvajanjem so namenjeni otrokom ki bodo usmerjeni v program osnovnosolskega izobrazevanja in se jim prilagodi organizacija casovna razporeditev pouka in napredovanje ter zagotovi dodatna strokovna pomoc prilagojeni izobrazevalni programi ki zagotavljajo otrokom s posebnimi potrebami pridobitev enakovrednega izobrazbenega standarda so programi za slepe in slabovidne gluhe in naglusne in gibalno ovirane otroke prilagojen izobrazevalni program ki otrokom s posebnimi potrebami ne zagotavlja pridobitve enakovrednega izobrazbenega standarda je izobrazevalni program namenjen otrokom z lazjo motnjo v dusevnem razvoju posebni program vzgoje in izobrazevanja je program namenjen otrokom z zmerno tezjo in najtezjo motnjo v dusevnem razvoju vzgojni program je program namenjen otrokom in mladostnikom z motnjami v vedenju in osebnosti navodila za prilagojeno izvajanje programa osnovne sole za ucence s posebnimi potrebami navodila so namenjena za delo z ucenci ki bodo usmerjeni v program osnovnosolskega izobrazevanja in se jim prilagodi organizacija casovna razporeditev pouka in napredovanje ter zagotovi dodatna strokovna pomoc v ta program bodo usmerjeni ucenci ki bodo predvidoma lahko dosegli vsaj minimalni standard znanja po programu osnovne sole to so praviloma slepi in slabovidni ucenci gluhi in naglusni ucenci ucenci z govornimi motnjami gibalno ovirani ucenci dolgotrajno bolni ucenci ucenci z motnjami vedenja in osebnosti postopek usmerjanja zakon o usmerjanju otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami bo dolocal in urejal postopek usmerjanja ki bo uveden na zahtevo starsev ali pa institucije v kateri se otrok ali mladostnik vzgaja in izobrazuje v predlogu zakona je predvideno da bodo ucenci s posebnimi potrebami v osnovno solo usmerjeni z odlocbo pristojne solske uprave pristojna solska uprava si bo morala pred izdajo odlocbe obvezno pridobiti strokovno mnenje o usmeritvi v program mnenje o usmeritvi bo izdelala komisija za usmerjanje na osnovi lastnih ugotovitev oziroma na podlagi pedagoske specialno pedagoske socialno anamnesticne psiholoske medicinske in druge dokumentacije komisija se bo morala pred pripravo strokovnega mnenja posvetovati s strokovnimi delavci sole ali zavoda v katerega bo ucenec v casu ko bo potekal postopek vkljucen oziroma s strokovnimi delavci sole ali zavoda v katerega bo ucenec usmerjen odlocba o usmeritvi ki jo bo na podlagi strokovnega mnenja komisije izdala solska uprava bo dolocala program vzgoje in izobrazevanja obliko obseg in nacin izvajanja dodatne strokovne pomoci solo ali zavod v katerega bo ucenec vkljucen ter kadrovske prostorske materialne in druge moznosti ki bodo morale biti zagotovljene za vzgojo in izobrazevanje ucenca solska uprava bo dolzna preveriti ustreznost usmeritve vsaka tri leta ce z odlocbo ne bo drugace doloceno priprava individualiziranih programov dela ravnatelj sole ali zavoda v katerega je ucenec usmerjen imenuje strokovno skupino in odgovornega vodjo te skupine ki izdela individualizirani program izobrazevanja strokovno skupino sestavljajo strokovnjaki razlicnih profilov glede na potrebe posameznega ucenca mobilni defektolog logoped psiholog socialni pedagog socialni delavec zdravnik psihiater osnova za program je strokovno mnenje komisije za usmerjanje ter odlocba solske uprave ki doloca pogoje za uspesno vkljucitev ucenca v program individualizirani program doloca oblike dela pri posameznih predmetih oziroma predmetnih podrocjih nacin izvajanja dodatne strokovne pomoci ter prehajanje med programi pri pripravi in izvajanju individualiziranega programa naj sodelujejo tudi starsi in ucenec izvajanje individualiziranega programa dela se med letom preverja in prilagaja glede na ucencev razvoj in napredek ce v casu izobrazevanja pride do bistvenih sprememb pri ucencu se na zahtevo starsev sole ali zavoda uvede postopek za ponovno usmeritev ucenca pomembno je da poleg ze nastetih elementov individualiziranega programa dela strokovna skupina predvidi tudi kdo in kako bo poskrbel za uspesno vkljucitev ucenca v solo in predvideni razred priprava ucencev na vkljucitev ucenca s posebno potrebo v razred njihovih starsev ter seveda samega ucenca s posebno potrebo in njegovih starsev kdo in kako bo pripravil strokovne delavce na delo s tem ucencem predvidi potrebno izobrazevanje strokovnih delavcev priskrbi ustrezno literaturo zavodi za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami organizirajo seminarje na katerih usposabljajo strokovne delavce osnovnih sol za izvajanje integriranega izobrazevanja za ucitelje ki bodo imeli integrirane ucence s posebnimi potrebami naj bo to izobrazevanje organizirano v okviru permanentnega izobrazevanja kako bo potekalo preverjanje izvajanja individualiziranega programa dela torej napredek ucenca ter njegovo ocenjevanje kriterij za napredovanje ucenca v visji razred je osvojitev vsaj minimalnega standarda znanja do kje lahko ucitelj zniza standard znanja na posameznem podrocju kjer ga ucenec ne more doseci zaradi svoje motnje pa prepustimo poleg navodil ucnemu nacrtu za posamezen predmet oziroma predmetno podrocje presoji ucitelja in strokovne skupine ki mora ob tem predvideti in upostevati moznosti in zahteve nadaljevanja izobrazevanja v visjem razredu v nadaljevanju so predstavljena podrobnejsa navodila za delo z integriranimi ucenci s posebnimi potrebami glede na vrsto motnje in podrocja prilagoditev ki jih predvideva veljavna zakonodaja navodila za prilagojeno izvajanje programa osnovne sole za slepe in slabovidne ucence stalisce tiflopedagogov o integriranem izobrazevanju slabovidnih in slepih v osnovni soli stalisce tiflopedagogov je jasno mozno je integrirano izobrazevanje slepih in slabovidnih vendar na stvarnih temeljih pri tem imajo boljse moznosti slabovidni ucenci ki imajo poleg ostalih sposobnosti in moznosti kriteriji vec kot vida razmeroma uspesna integracija je mozna tudi pri visoko slabovidnih in tudi pri prakticno slepih ucencih ki imajo toliko preostalega vida da jim omogoca uporabo obicajne pisave imeti morajo tudi druge sposobnosti in moznosti zelo negotova pa je integracija popolnoma slepih ucencev ki so izkljucno vezani na brajico na osnovnosolski stopnji ne zadosca da zagotovimo popolnoma slepim najsodobnejse tehnicne pripomocke in ustrezno pisno gradivo naloge za delo ki jih pripravi mobilni tiflopedagog potrebna je tudi stalna pomoc izkusenega ucitelja slepih to ne predstavlja prezascitene vzgoje in izobrazevanja niti ne izgubljanja odpornosti za premagovanje zivljenjskih tezav taka stalna pomoc je realna in zivljenjska potreba slepega ucenca v osnovni soli poleg tega pa potrebuje slepi ucenec tudi druzbo vrstnikov med katerimi se pocuti enakovrednega pri delu in v igri kjer enako kot pri videcih vrstnikih delujejo zakonitosti zivljenja v skupini skupinska dinamika tam lahko tudi on dozivlja zadovoljstvo ob nudenju pomoci prijatelju ob otroski nagajivosti pa ob prejemanju pomoci ter ob dozivljanju drugih elementov svoje vrednosti med vrstniki kar predstavlja temelj za osebnostni razvoj vsakega otroka opis populacije definicija slepote in slabovidnosti ki jo priporoca who svetovna zdravstvena organizacija in velja tudi v sloveniji slabovidnost kategorija osebe ki imajo na boljsem ocesu s korekcijo ali brez od do preostalega vida kategorija osebe ki imajo na boljsem ocesu s korekcijo ali brez od do preostalega vida slepota kategorija osebe ki imajo na boljsem ocesu s korekcijo ali brez od do preostalega vida kategorija osebe ki imajo na boljsem ocesu s korekcijo ali brez od preostalega vida do zaznavanja svetlobe kategorija slepota amaurosis slabovidna je tudi oseba ki ima na boljsem ocesu zozeno vidno polje okrog fiksacijske tocke od do stopinj ne glede na ostanek ostrine vida slepa je tudi oseba ki ima na boljsem ocesu zozeno vidno polje okrog fiksacijske tocke stopinj in manj ne glede na ostanek ostrine vida ravni sposobnosti gledanja in pedagoska pomoc slabovidnost vida v ustreznih okoliscinah sprejemajo informacije po vidni poti vkljucujejo se lahko v program osnovne sole ce so zagotovljene ustrezne prilagoditve in otroci nimajo drugih razvojnih motenj tezka slabovidnost vida pretezni del ucenja poteka po vidni poti metoda dela je metoda za slabovidne ki predvideva poseben prijem za razvijanje vizualnih funkcij prilagojene metode dela prilagojene pripomocke ucbenike didakticna sredstva itd slepi z ostankom vida vida z vidom prepoznavajo manjse objekte na do metra stetje prstov potrebujejo poseben prijem za razvijanje vizualnih funkcij uporabljajo preostali vid pri ucenju potrebujejo prilagojene metode dela ter pripomocke ucbenike in didakticna sredstva podobno kot pri prejsnji skupini le da je vecji poudarek na preostalih cutilih metoda dela je kombinirana delno metoda za slepe delno metoda za slabovidne slepi z minimalnim ostankom vida projekcija vida vidijo sence obrise vecjih objektov projekcija vecjih predmetov in mocneje povecanih crk metoda dela je metoda za slepe delno kombinirana z metodo za slabovidne vid sluzi predvsem pri orientaciji in samostojnem gibanju ter prakticnih zaposlitvah pisejo in berejo pretezno v brajevi pisavi potrebujejo specialne metode dela in pripomocke kot naslednja skupina popolna slepota in dojem svetlobe metoda dela za slepe ucenje po tipnih in slusnih perceptivnih poteh brajev sistem branja in pisanja ucni pripomocki in pomagala za slepe brajev pisalni stroj elektronski pripomocki tipne karte makete modeli zbirke naravnih predmetov reliefne slike pozitivna folija za risanje geometrijski pribor pripomocki za igro sport vsakdanje zivljenje pripomocki za orientacijo in gibanje prostorske zahteve v prostoru mora vladati stalna urejenost da slepi otrok ve kje se kaj nahaja vrata ne smejo ostajati odprta na hodnikih oz na poteh kjer se slepi gibljejo ne sme biti predmetov oznake za orientacijo na ograjah vratih stvari vedno na znanem mestu razporejene oznacene npr skatle v gospodinjstvu obleke po barvah pogostejse okvare vida pri ucencih in pedagoska pomoc katarakta skaljena ocesna leca afakija oko brez ocesne lece po operaciji ucenec potrebuje mocno svetlobo lahko individualno dodatno osvetlitev z namizno svetilko dobrodosel je povecan tisk priporocajo se pisala z izrazitejso sledjo in zvezki z debelejsimi crtami potrebna so povecala ocala lupa monitor ipd velikokrat potrebuje ucenec ena ocala za blizinsko delo in ena za oddaljeno ker je obicajno slaba akomodacija vida pri preusmerjanju gledanja od blizu na dalec astigmatizem gre za nepravilno lomnost svetlobnih zarkov skozi rozenico oz leco slika na mreznici je zato nejasna potrebna je korekcija z ustreznimi cilindricnimi stekli v ocalih pedagoska pomoc je podobna kot pri katarakti in afakiji miopija kratkovidnost oko je predolgo svetlobni zarki se ob prehodu skozi oko zdruzijo pred rumeno pego potrebna je korekcija z ocali ucenci vidijo iz neposredne blizine lahko tudi zelo droben tisk zato delo pri mizi ni velik problem tezave pa so pri branju in prepisovanju s table in se bolj z grafoskopa ucenci vecinoma sami izbirajo najustreznejsa pisala in zvezke albinizem prirojena okvara vida ko oko nima pigmenta takemu ucencu se na svetlobi mocno blesci zato potrebuje pri delu z vidom rahlo zatemnitev lahko je s hrbtom obrnjen proti oknu strabizem skiljenje ocesi ne gledata istega predmeta eno oko je usmerjeno v zeleno smer drugo neuravnano pa gleda drugam navznoter navzven navzdol ali navzgor potreben je obziren odnos do ucenca dati mu moramo cas in moznost iskanja najucinkovitejsega nacina opazovanja nistagmus gre za nehotne hitro ponavljajoce se gibe oci gibi lahko potekajo v vodoravni navpicni ali krozni smeri ovirano je osredotocanje pogleda ucenca je treba usmerjati na miren in discipliniran nacin k opazovanju branju in drugemu delu s pomocjo vida zozeno vidno polje otroci z zozenim vidnim poljem lazje prepoznavajo manjse predmete ker vecjih lahko ne zaobjamejo s pogledom s svojim zozenim vidnim poljem zato tudi ti otroci lazje berejo drobnejsi tisk kot povecanega ker pri povecanem tisku zajamejo z vidnim poljem le eno ali celo del crke daltonizem barvna slepota nekaj specificnosti kognitivnega podrocja slepih in slabovidnih otrok okvara vida ne pomeni le delne ali popolne izgube vida ta izguba spremeni tudi funkcije miselnega kognitivnega spoznavanja okvara vida ima najvecji vpliv na senzorno perceptivno podrocje mocan vpliv je tudi na razvoj motorike nekoliko manjsi vpliv se odraza v razvoju osebnostnih lastnosti skoraj zanemarljiva pa je povezanost med okvaro vida in razvojem stalisc in vrednot pomembno dejstvo pa je da slepota oz mocna slabovidnost ni edini pogosto niti ne najvaznejsi element ki bi dolocal razvoj cloveka z izrazito okvaro vida velikega pomena so elementi intelektualni potencial stabilen konotivni prostor dobra motivacija ter ugodne socialne razmere vsi ti elementi pa se nekateri drugi skupaj s svojimi lastnostmi relacijami in interakcijami oblikujejo individualno strukturo slepe oziroma mocno slabovidne osebe slepota oziroma mocna slabovidnost imata le dolocen ne pa nujno prevladujoc pomen ko gre za slabovidne ucence je tezav nekoliko manj vendar so tudi tu tezave pri zaznavanju zunanjega sveta slabse ocenjujejo razdalje in smeri ne morejo kot je obicajno spremljati dinamicnih sprememb v naravi predstave o predmetih in pojavih so zato v povprecju siromasnejse in vcasih tudi neustrezne zato imajo tezave pri posplosevanju in oblikovanju pojmov ob teh tezavah je razumljivo da tudi zavzetost za osvajanje okolja ni tako krepka in je potrebna dodatna vzpodbuda ucitelja in individualiziran pristop zaradi manjkajoce integracijske funkcije vida so slepi vezani na parcialne delne konkretne izkusnje ki po ugotovitvah raziskav upocasnjujejo razvoj pojmov tri ravni razvoja pojmov barg konkretna raven na kateri otrok zbira specificne karakteristike predmeta ki predstavljajo vsebino pojma primer kolo ima dve kolesi pedala funkcionalna raven na kateri se kot vsebina pojma pojavi funkcija ki jo predmet opravlja s kolesom se vozim abstraktna raven na kateri se vsebina pojma nanasa na bistvene splosne karakteristike na tej ravni postane otroku jasen pomen pojma v povezavi z drugim pojmom ta raven je slepemu tezje dostopna v primerjavi z videcimi vrstniki so slepi do let stari ucenci blizji konkretni in funkcionalni ravni le redki tudi ze na abstraktni ravni pri letnikih pa med slepimi in videcimi ni vec bistvene razlike na tem podrocju witkin ugotavlja da je posledica specificnega razvoja od rojstva slepih otrok oblikovanje posebne kognitivne strukture to sestavljajo zmanjsane sposobnosti analize enake sposobnosti verbalnega razumevanja in povecana sposobnost avditivne pozornosti med slepimi obstajajo se vecje individualne razlike individualne razlike na kognitivnem podrocju kot sicer med »zdravo populacijo« v skupini slepih so posamezniki ki dosegajo nadpovprecne rezultate v primerjavi z videcimi vrstniki nekateri slepi kazejo celo visoko stopnjo artikulacije sposobnosti analize in strukturiranja v kognitivnih funkcijah nadarjeni slepi lahko tako uspesno premagujejo omejitve ki jih prinasa slepota strokovni kriteriji za usmerjanje v integracijsko obliko usposabljanja izredno pomembne so dobre intelektualne sposobnosti posameznega ucenca doseci mora primerno stopnjo v socialnem razvoju je motiviran za solsko delo ucenec mora imeti vzpodbudno domace okolje in pripravljenost starsev za pomoc pri domacem delu boljsa bo integracija za ucenca ki ima toliko vida da mu omogoca uporabo obicajne pisave ucenec ki je usmerjen v integrirano obliko usposabljanja bo potreboval v izobrazevalnem procesu v stevilnih ucnih situacijah individualen in individualiziran pristop slepi in slabovidni ucenec lahko osvaja program redne osnovne sole potrebuje le drugacne metode pripomocke prijemi in poti za dosego istega ucnega standarda slep ucenec v razredu potrebuje stalno pomoc specialnega pedagoga tiflopedagoga integracija bo uspesna v primeru ce bodo izpolnjeni vsi pogoji ki jih bo dolocila komisija za usmerjanje slepih in slabovidnih otrok prilagoditev prostora zelo pomembna je primerna osvetlitev delovnega prostora npr ucenec s katarakto potrebuje mocno svetlobo ucenec z albinizmom rabi zatemnitev levicarje lahko obrnemo proti svetlobi ucitelj naj pazi na sedez ucenca slabovidni naj sedi blizu table na klopi naj ima dovolj prostora za odlaganje pripomockov npr bralne mizice povecala knjige v povecanem tisku ipd slep ucenec naj ima mizo ki jo postavimo tako da jo v prostoru najde in naj bo samo zanj da lahko nanjo polozi vse svoje pripomocke pri predmetnem pouku pa naj ima v vsakem razredu mizo na istem mestu zaradi lazje orientacije hojo in orientacijo po soli olajsamo slepemu z orientacijskimi tockami v obliki reliefnih nalepk ali brajevih stevilk ki oznacujejo nadstropja sole ucilnice ipd mocno slabovidnemu pa pomagamo s kontrastno barvanimi robovi stopnic stebrov vogalov sten vrat ograj zunaj sole pa robnikov vhodov igrisc cvetlicnih korit pot do sole in orientacijo v soli nauci slepega ucitelj za orientacijo in mobilnost slepih casovna prilagoditev slabovidni ucenec navadno potrebuje vec casa za branje in pisanje kot njegovi normalno videci vrstniki zato mu moramo dati na voljo vec casa za te dejavnosti ucitelj lahko uporablja avdioposnetke povecave slikovni material fotokopije pri solskem in domacem delu da ucenec enako hitro enakovredno sledi svojim sosolcem pri pisnem preverjanju znanja mu omogocimo do podaljsanega casa metodicno didakticna navodila v zvezi s podajanjem snovi ucitelj naj pri podajanju snovi govori dovolj glasno in razlocno pazi naj na primerno blizino opazovanega predmeta poskusi ekskurzije uporablja naj povecan tisk uporablja naj povecala lupe elektronska povecala monitorje namesto prepisovanja s table lahko uporabi naslednje metode poslusanje poprej posnetega gradiva ucencu ponudi ze napisano in primerno povecano gradivo ucenec lahko gradivo tudi poslusa s kaset in vokmana medtem ko drugi prepisujejo s table grafoskopsko gradivo naj mu ucitelj poprej preslika pri ucnih urah naj uporablja didakticna sredstva in pripomocke ki ga je mozno zaznavati tudi z drugimi cutili sluh tip voh okus solski vrt naravno okolje makete tipni zemljevidi modeli kipi razredni peskovniki ucenec mora osvojiti vse ucne vsebine vendar pri nekaterih naj ucitelj ne pricakuje pretirane natancnosti geometrijsko risanje razna merjenja poskusi izdelki pri tehnicni in likovni vzgoji ipd ob prikazovanju fizikalnih kemijskih poskusov ali drugih eksperimentov naj ucitelj natancno in razlocno opisuje postopek ki ga izvaja ucitelj naj dovoli ucencu da si od blizu ogleda snov na tabli oz posamezna ucila tabelska slika naj bo dovolj velika in naj ne vsebuje prevec podrobnosti tabla in kreda naj bosta kontrastnih barv crna tabla in bela ali rumena kreda pisanje z rumeno kredo na svetlo zeleno tablo ni dovolj kontrastno preslikave in povecave naj bodo jasne kontrastne in razlocne neprimerna je preslikava na kateri se predmet ne loci od podlage neustrezen rokopis ipd podajanje snovi naj bo cimbolj povezano z naravo ucni sprehodi ogledi ekskurzije kjer slabovidne ucence se posebej opozarjamo na manjse predmete npr cvetje zuzelke ipd pri sportni vzgoji mora ucitelj upostevati oftalmologova navodila glede na diagnozo in prognozo ucenca pri nekaterih aktivnostih naj poskrbi da ucenec sname ocala in se tako izogne morebitni poskodbi kljub nekaterim omejitvam pa je telesna vzgoja za slabovidnega ucenca nujno potrebna ucenci potrebujejo dosti primernega gibanja rekreacije svezega zraka bolj natancna metodicno didakticna navodila za razredno oz predmetno stopnjo posreduje uciteljem mobilni tiflopedagog konkretno glede na potrebe posameznega ucenca podrobnejsa navodila za posamezne predmete pa bodo vsebovali prilagojeni ucni nacrti osnovne sole za ucence s posebnimi potrebami metodicno didakticna navodila za uporabo delovnih zvezkov pripomockov pomagal zapisov za slabovidne ucence so nujni ucbeniki in delovni zvezki v povecanem tisku tiskani na papirju ki se ne blesci in ni intenzivno bel fotografije in slike naj bodo jasne in kontrastne naj se ne prekrivajo z besedilom pisala naj imajo ustrezno debelo intenzivno sled priporocljivi so flomastri ucitelj naj ponudi ucencu vec razlicnih pisal in naj mu da moznost izbire mu pa tudi svetuje sled mora biti jasno vidna tudi pri geometriji med obicajno ponudbo izberemo zvezke katerih papir se ne blesci in ima dovolj vidne crte ucenec naj pri pisanju izpusca eno vrsto ce je to potrebno in eno stran ce se sled pisala pozna na drugi strani lista stopnja povecave gradiva se prilagaja individualnim vidnim sposobnostim ucenca pazimo na jasnost in preglednost fotokopije slepim ucencem zagotovimo ucbenike in ostalo pisno solsko gradivo v braillovi pisavi brajici na posebnem papirju ki je nekoliko debelejsi od navadnega zaradi velikega obsega knjig ter drugih pripomockov in ucil je primerno da ima doma se en komplet folijo za pozitivno risanje naj uporabljajo pri razlicnih predmetih geometrija zemljepis za pisanje potrebuje slepi ucenec brajev pisalni stroj potrebuje dva za solsko in domace delo geometrijski pribor za slepe pribor za merjenje z brajevimi metri risalna stavnica so pripomocki pri delu s slepimi ucenci slaboviden ucenec navadno potrebuje ustrezno povecalo lupo ali elektronsko povecalo za pisno sporazumevanje s svetom videcih potrebuje slep ali slaboviden ucenec pisalni stroj ali osebni racunalnik z obicajnim tiskalnikom ali s posebno programsko opremo a prilagoditve racunalniske opreme za slabovidne povecan barvni zaslon multimedijska oprema zvocna kartica cd rom program za povecanje besedila na zaslonu sintetizator govora b prilagoditve racunalniske opreme za slepe elektricni in elektronski brajev pisalni stroj elotype tega lahko uporabljamo tudi v povezavi z osebnim racunalnikom in v kompletu eloset komplet sestavlja se prenosna beleznica elobox za zapisovanje informacij v brajevi pisavi brajeva vrstica je dodatek tipkovnici ki omogoca slepemu branje s prsti in nadomesca zapis na ekranu govoreci racunalnik sproti izgovarja ukaze na kasetofon slepi ucenec snema uciteljevo razlago in ze posneta besedila domace branje ucne vsebine ki mu jih prebere sosolec domaci itd z govorecim kalkulatorjem si lahko pomaga pri racunanju v diktafon si slepi ali slabovidni lahko narekujeta kratke opombe opravila telefonske stevilke ipd optakon je elektronska naprava s katero popolnoma slep lahko bere obicajno pisavo teleskopska ocala omogocajo slabovidnemu ucencu da lahko bere s table v razredu kot pomoc pri orientaciji slepi lahko uporablja belo palico senzorska ocala za slepe poznamo veliko pripomockov v solskem delu in za vsakdanje zivljenje brajeve in zvocne ure brajevi metri termometri kompasi brajeve tehtnice merilec denarja pokazatelj visine tekocine v kozarcu dodatno oznaceni aparati pouku in prostocasnim dejavnostim so namenjene prilagojene druzabne igre kot so sah clovek ne jezi se brajeve domine karte kocke zvenece zoge zvocni pikado in druge slepi in slabovidni se lahko udelezujejo stevilnih sportov pac glede na individualne sposobnosti ter oftalmolosko diagnozo in prognozo posameznika posebno primerna pa je voznja s tandemom tek na smuceh plavanje fitnes sprehod keglanje in specialne igre za slepe z zveneco zogo ucenec potrebuje se en komplet vseh ucnih pripomockov za domace delo preverjanje in ocenjevanje znanja slep ali slaboviden ucenec mora doseci enak standard znanja kot videc sosolec kar ucitelj ugotovi s preverjanjem in z nepristranskim ocenjevanjem vendar mu mora ucitelj zagotoviti ustrezne prilagoditve povecan tisk brajica in podaljsan cas ob pisnem preverjanju poudarek naj bo na ustnem preverjanju komunikacija med uciteljem in slepim ali slabovidnim ucencem integracijo slepega ali slabovidnega ucenca v razred izkoristimo za vzgojo drugih otrok da se naucijo pomagati invalidom drugacnim in jih sprejemati ucitelj mora za delo s slepim prilagoditi svojo komunikacijo nekaj vec je telesnega kontakta naj mu vodi roke do ucila veckrat je treba ucenca poklicati po imenu da bo vedel ali misli ucitelj prav njega sam pogled ali namig ni dovolj slepemu ucencu se moramo oglasiti da bo vedel da smo v prostoru ucitelj naj ne pricakuje da ga bo slepi vedno pozdravil naprej prvi ker ga slepi ne vidi v gneci in hrupu je slepi negotov ker se v hrupu ne more orientirati na ekskurzijah izletih zabavah naravoslovnih dnevih ipd mora imeti slepi ucenec spremljevalca ki mu opazovane predmete in situacije sproti opisuje in pojasnjuje tiflopedagog delo s starsi prva navodila daje starsem mobilni tiflopedagog starsem posreduje ucitelj navodila s podrocja samourejanja socializacije orientacije razvijanja preostalega vida seznaniti jih mora s prilagoditvami starsem lahko posreduje navodila za prilagojeno izvajanje kako naj otroku pomagajo in koliko da delajo z otrokom in ne namesto njega da ga vzpodbujajo mu opisujejo okolje mu odkrivajo svet hodijo z njim na sprehode mu veliko berejo pripovedujejo ga vkljucujejo v domace zaposlitve kot druge videce otroke navodila so lahko pisna in ustna ucitelj svetuje starsem da poskrbijo za urejen in stalen delovni prostor navodila ki so v solskem obdobju namenjena uciteljem bodo dobrodosla tudi starsem ucitelj vzpodbuja starse za obisk seminarjev ki jih organizira zavod za slepo in slabovidno mladino in druge strokovne institucije s pogovori in predavanji je potrebno pripraviti tudi videce ucence in njihove strarse za primeren sprejem slepega ali slabovidnega ucenca v razred redne osnovne sole priporocljiva dodatna znanja uciteljev potrebna so dodatna znanja za delo z otroki s posebnimi potrebami poznavanje specifike slepih in slabovidnih poznavanje brajice poznavanje napak vida in ocesnih bolezni znanja ucitelji pridobijo na seminarjih ki jih organizira zavod za slepo in slabovidno mladino druge institucije katalog in iz strokovne literature vodstvo sole omogoci usposabljanje uciteljev pred sprejemom slepega ali slabovidnega ucenca mobilna specialno pedagoska pomoc mobilna tiflopedagoska sluzba spremlja svetuje in dela z otrokom od takrat ko zve zanj svetuje starsem uciteljem in drugim ustanovam center za socialno delo zavod za zaposlovanje oftalmoloska ambulanta drustvo slepih in slabovidnih zveza slepih in slabovidnih in dr starsem posilja informacije pisna navodila o vzgoji slepega oz slabovidnega otroka seznanja jih z moznostmi solanja organizira seminarje kjer starsi dobijo natancna navodila starsi si med sabo izmenjujejo izkusnje obvesca starse o moznostih vkljucevanja v drustva in zvezo slepih in slabovidnih in o pridobivanju razlicnih olajsav uciteljem svetuje nacine dela s slepimi ali slabovidnimi organizira seminarje da se ucitelji spoznajo s prilagojenimi pripomocki ucnimi sredstvi in specialnimi nacini dela v zavodu za slepe in slabovidne ucence elektronske priprave racunalniska oprema mobilna tiflopedagoska sluzba obcasno sodeluje pri pouku integriranega ucenca zaradi neposredne pomoci in svetovanja ucitelju mobilna tiflopedagoska sluzba je v tesnem stiku s svetovalno sluzbo na soli ko gre za slabovidnega ucenca obsega delo mobilnega tiflopedagoga predvsem svetovanje uciteljem redne osnovne sole ko gre za slepega ucenca ki uporablja brajico mora imeti slepi ucenec na razredni stopnji zagotovljenega tiflopedagoga ucitelja za razredni pouk na predmetni stopnji pa tiflopedagoge predmetne ucitelje za ucenje slepega ucenca mora sola zagotoviti poseben prostor in ze navedena ucna sredstva in pripomocke za slepe in slabovidne priporocljiva literatura za ucitelje strokovna literatura o slepih in slabovidnih v knjiznici zavoda za slepo in slabovidno mladino npr zivljenjepis louisa brailla zivljenjepis helene keller strokovna literatura v knjiznici na pedagoskih fakultetah in ostalih ustanovah seminarske in diplomske naloge iz tematike slepih in slabovidnih strokovna literatura v knjiznici zveze slepih in slabovidnih periodika revije defectologica slovenica didakta katarina tuja periodika navodila za prilagojeno izvajanje programa osnovne sole za gluhe in naglusne ucence populacija gluhih in naglusnih je prav tako kot populacija slisecih zelo heterogena po svojih kognitivnih konativnih motoricnih socialnih in emocionalnih sposobnostih za gluhe in naglusne so poleg nastetih sposobnosti pomembne se stopnja izgube sluha cas nastanka izgube sluha in dodatne motnje ki se glede na vzrok izgube sluha pogosto pojavljajo minimalne cerebralne disfunkcije spominske motnja disfazije vse to vpliva na njihovo ucno vzgojno uspesnost jezikovni razvoj in vkljucenost v ozje in sirse okolje tako se gluhi in naglusni ucenci razvrscajo po svojih sposobnostih povsem normalno kar pomeni razprsenost gluhi in naglusni ucenci ki dosegajo zelo dobre rezultate na vseh podrocjih se vkljucujejo glede na stopnjo izgube sluha v redne oblike izobrazevanja in dosegajo podobne rezultate kot sliseci vrstniki ob pomoci mobilnega surdopedagoga individualnega slusnega terapevta in govornega terapevta ter po potrebi tudi asistence tako so lahko v solskem delovanju uspesni manj uspesni in neuspesni kot vsi drugi ucenci gluhi in naglusni ucenci imajo tezave pri razumevanju in uporabi jezika ter z njim povezanih funkcij vkljucno z ucenjem posredno pa tudi z vkljucevanjem v socialno okolje obcutljivost sluha je dolocena s povprecno izgubo na frekvencah in hz pri tem locimo skladno s klasifikacijo who konkretne okvare usesa prizadetost in oviranost prizadetost vkljucuje opravila spretnosti in vedenje kot nujne sestavine vsakdanjika omejitev ali odsotnost sposobnosti ki je posledica okvare oviranost predstavlja druzbene posledice kot rezultat dozivljanja okvare in prizadetosti omejenost posameznika v realizaciji pricakovanih druzbenih vlog skladno z definicijo who mednarodna klasifikacija okvar prizadetosti in oviranosti icd so gluhe osebe so tiste osebe ki imajo povprecno izgubo sluha na frekvencah in hz na nivoju db ali vec sem spadata popolna izguba sluha zelo tezka izguba sluha vec kot db naglusne osebe so tiste osebe ki imajo povprecno izgubo sluha na frekvencah in hz na nivoju db sem spadajo tezka izguba sluha db zmerno tezka izguba sluha db zmerna okvara sluha db blaga okvara sluha db opis populacije za katero se predvideva prilagojeno izvajanje izobrazevalnega programa v redni os v programih s prilagojenim izvajanjem pricakujemo razlicne mozne okvare usesa sluha vendar prizadetosti zgolj v podrocju sporazumevanja na prvi in drugi ravni preprecevanja ali izboljsevanja in oviranosti zgolj v podrocju socialne integracije v druzbo to pomeni da je oseba se sposobna brez tezav ali s tezavami verbalnega sporazumevanja brez tehnicne pomoci oviranost pri socialni integraciji pa predstavlja tezave zgolj v vzpostavljanju in ohranjanju obicajnih starosti primernih druzbenih odnosov ne pa tudi oviranosti na drugih podrocjih kot so orientacija v prostoru promet prevoz gibanje prevzemanje nalog stopnja izgube sluha pri tem ni toliko pomembna to pomeni da so ti ucenci naglusni z uporabnimi ostanki sluha ali gluhi ki so razmeroma dobro osvojili jezik in ga je sedaj potrebno ohranjati in razvijati ucenci ki se vkljucujejo v osnovno solo iz zavodov kasneje v visje razrede pa morajo imeti nadpovprecno ali dobro povprecno znanje iz posameznih predmetov ti ucenci morajo imeti dobre delovne navade visoka pricakovanja starsev in njihovo pripravljenost za pomoc pri solskem delu ter podporo okolja te ucence oznacujejo nadpovprecne ali dobro povprecne dusevne sposobnosti neverebalne primerna socialna zrelost vedenjska in osebnostna zrelost dobra verbalna komunikacija lahko predvsem pisna ki ne zaostaja za slisecimi vrstniki na opazovanem podrocju ustrezna predznanja podpora okolja pripravljeni sola sosolci ucitelji motivacija za solsko delo uspesna realizacija programa os s prilagojenim izvajanjem za gluhe in naglusne zahteva stalno dodatno strokovno pomoc stalno individualno delo z ucencem predstavlja delo pri razvoju poslusanja in govora ucno pomoc stalno ali obcasno strokovno pomoc pa predstavlja delo v razredu socasno z uciteljem razreda te pomoci izvajajo surdopedagog logoped po potrebi se asistent kot prostovoljec ali laicni pomocnik poleg tega je potrebno zagotoviti se teamsko delo regijski zavod za gluhe dom sola delo s starsi izobrazevanje seminarji skupinska dinamika redno obiskovanje individualnega slusnega in govornega treninga redno obiskovanje skupinskega dela za integrirane gluhe in naglusne strokovni team ki obravnava in vodi gluhega oz naglusnega ucenca mobilni defektolog individualni slusni in govorni terapevt logoped psiholog socialni delavec skupaj s strokovno skupino na soli razrednik oz predmetni ucitelj svetovalni delavci in v sodelovanju s starsi izdela individualiziran program izobrazevanja za posamezne predmete in je skladen z otrokovim razvojem ucenjem in moznostmi za doseganje postavljenih ciljev vendar v skladu z osnovnimi standardi znanja za posamezni predmet oz razred tako mora doseci vsaj minimalni standard znanja ce med izobrazevanjem pride do bistvenih sprememb pri ucencu se na zahtevo starsev sole ali zavoda uvede postopek za ponovno usmeritev ucenca prilagajoditev prostora gluh naglusen ucenec poslusa z individualnim slusnim aparatom to pomeni da ne slisi le slabse ampak slisi predvsem drugace poslusanja se mora nauciti za dobro poslusanje s slusnim aparatom so pomembne akusticne razmere v ucilnici prostoru v katerem poslusa hrup okolja naj ne bi presegal db ker sicer govor ne izstopa iz akusticnega ozadja s tem v zvezi pricakujemo cim ugodnejse akusticne moznosti za sprejem zvoka naglusnega ali gluhega ucenca to pomeni izbiro akusticno ustreznega prostora v soli za pouk ali akusticno prilagoditev ucilnic za izboljsanje akusticnih razmer pa obstajajo tudi tehnicne moznosti v zvezi z prenosnimi akusticnimi aparati za ureditev zvocnega dusenja se je potrebno posvetovati s strokovnjaki namestitev gluhega naglusnega ucenca v razredu je z vec vidikov primerna v prvi ali drugi klopi srednje vrste ali v sredini polkroga sola mora zagotoviti prostor za individualno obravnavo ucenca casovne prilagoditve pri posredovanju nove snovi ucenci potrebujejo vec casa za razumevanje sprejem in predvsem predelavo informacij potrebujejo ponovitev razlag z razlicnih vidikov in sprotno preverjanje razumevanja to pa predstavlja veliko porabljenega casa in je tezko realizirati v procesu pouka zato je potrebno zagotoviti dopolnilni pouk prostovoljno delo ali druge ustrezne korepeticije pri preverjanju znanja ucenca ki naj bo raznovrstno ustno ce je mogoce pisno preverjanje in prakticni izdelki kot oblika preverjanja znanja pomembno je podaljsanje razpolozljivega casa ki naj bi bilo najmanj ucenec potrebuje vec casa za razumevanje navodil da znanje ki ga ima lahko pokaze v okviru obveznega predmetnika lahko ucenec predpisane vsebine pridobiva strnjeno v tecajni obliki zunaj pouka toda najvec iz dveh predmetov predvidevamo da sta to tuji jezik in slovenski jezik lahko pa tudi katerikoli drug predmet za realizacijo take oblike dela je odgovorna sola ki jo ucenec obiskuje s tem ucencu omogocimo razumevanje navodil in moznost da znanje ki ga ima lahko pokaze s tem ucencu omogocimo tudi uspesnost na ostalih podrocjih kar ohranja pozitivno samopodobo in tudi uspesnost v realizaciji tezjih predmetov v strnjeni obliki cas trajanja izobrazevanja se lahko podaljsa zaradi upocasnjenega dozorevanja in pocasnejsega tempa pridobivanja znanj ki so posledica gluhote metodicno didakticna navodila za podajanje snovi ucitelj naj komunicira z ucenci obrnjen proti razredu govori naj z normalnim ritmom tempom in normalno glasnostjo med govorom naj bo bolj staticen in naj se ne premika po razredu ust si ne sme zakrivati njegov obraz naj bo primerno osvetljen pogosto naj uporablja pisne informacije na tablo naj napise kljucne besede stavke podobno velja za ustno komunikacijo med ucenci ki je sestavni del pouka gluhi ucenec mora besedo slisati najmanj krat da jo lahko vsebinsko razume in korektno uporablja pri tem ne moremo racunati na otrokove izkusnje iz okolja ker so te skromne ali jih sploh ni predvsem pa so drugacne torej bo besedo reproduciral in razumel le ce jo bo pogosto sreceval v optimalni situaciji kot je pouk ucitelj naj vsebinsko ne preskakuje iz teme na temo ko pa temo spremeni naj na to opozori gluhega naglusnega ucenca na tablo naj zapisuje kljucne besede stavke sprotno naj preverja ucencevo razumevanje razlage postavlja naj vprasanja uporablja miselne vzorce spremlja neverbalne in manipulativne reakcije ucenca podajanje snovi naj temelji na razlicnih oblikah pouka individualno v majhnih skupinah v dvojicah trojicah ekskurzije uporablja naj razlicne metode dela demonstracije eksperiment projektno delo integrirani pouk uporablja naj razlicne materiale da jih ucenci lahko zaznavajo s kar najvec cutili ce je potrebno naj ucitelju pomaga asistent metodicno didakticna navodila za uporabo delovnih zvezkov pripomockov pomagal zapisov ucenec naj uporablja akusticni pripomocek ki omogoca boljso slisnost ucitelja in sosolcev zagotovimo pisno gradivo v razumljivi obliki za ucenca priprava miselnih vzorcev kljucnih besed kratkih povzetkov z uporabo znanih besed in mu tako zagotovimo ucenje iz korektno pripravljenih virov uporaba stevilnih didakticnih pripomockov in ucil za nazornost pouka grafoskop video filmi diaprojektor racunalnik maksimalna uporaba vseh kanalov za sprejem informacij slusnega vidnega taktilni proprioceptivnega olfaktornega spacioceptivnega ki pomagajo gluhemu in naglusnemu in cim manj samo verbalizacije in abstrakcije ki jo prinese izgovorjena beseda to predstavlja vec razlicnih ucil modelov maket za isto temo in osebnih ucencevih izkusenj z njimi preverjanje in ocenjevanje znanja dober ucitelj je povsem kompetenten oceniti znanje ucenca saj predstavlja ocena razvrstitev med vsemi ucenci v katero lahko postavi tudi gluhega ali naglusnega ucenca ta mora s svojim delom trudom in znanjem opraviciti uspesno oceno indiferentnost ali popustljivost ucitelja je lahko vzrok za ucencevo pasivnost ki jo lahko podpira okolje z nizkimi zahtevami premajhnim zanimanjem vecja daljsa obseznejsa pomoc je potrebna v nizjih razredih v zacetku ob novi snovi kasneje pa se sorazmerno zmanjsuje saj tudi gluh naglusen ucenec postaja vse bolj samostojen preverjanje in ocenjevanje gluhega naglusnega mora biti stalna sestavina pouka preverjamo ustno pisno in prakticne izdelke le s tem lahko zagotavljamo pozitiven odnos med uciteljem in ucencem ustvarjamo prijetno vzdusje razumevanje in potrpezljivost ustrezno vrednotimo ucencev napredek in zagotavljamo objektivnost ocenjevanja skozi celoten proces pouka pri ocenjevanju so izvzete vsebine ki temeljijo na akusticnih elementih ocenjevanje fonoloskih glasoslovnih elementov jezika akusticnih elementov fizike ipd pri ocenjevanju ne ocenjujemo ustnega govora kar ne pomeni da ga ne preverjamo tudi gluh naglusen ucenec naj bere govori vendar je vpliv tega preverjanja na oceno skromen predvsem pa naj tega vpliva ne bo pri matematiki fiziki in drugih predmetih kjer ocenjujemo znanje in razumevanje snovi ne glede na to kako je to znanje izrazeno ocenjevanje nareka je problematicno narek naj ucenec pise vendar ob poprejsnji pripravi torej znan tekst pogoste so zacetne tezave ki trajajo dlje casa pojavljajo se zamenjeve podobnih glasov ali neprepoznavanje glasov p b s c t d k g h ipd ker jih sprejema po vidni poti kjer pa je slika glasu nerazlocna ali nevidna delo s starsi sodelovanje ucitelja s starsi gluhega naglusnega ucenca ima bistveno drugacen pomen in vlogo kot pri slisecem ucencu starsi gluhih naglusnih ucencev se tudi pomembneje razlikujejo od starsevi slisecih otrok eni so tudi sami gluhi drugi so sliseci iz tega lahko izhajajo bistveno razlicne ambicije vrednostne opredelitve cilji v zvezi z lastnim otrokom zato lahko le dobro informirani starsi korektno opravljajo svojo funkcijo informacije o programu zahtevah so pomembne pri tem pa ne moremo vedno racunati da bodo starsi uspesni instruktorji ucne snovi starsi naj svojim otrokom nudijo predvsem custveno oporo zavetje in toplino doma za strokovno pomoc pa so strokovnjaki s sodelovanjem jih pedagogi spoznavajo in lahko nanje tudi interakcijsko vplivajo za starse si morajo vzeti cas jih poslusati vzpodbujati da jim povedo kako se ucenec vede doma kako se v soli pocuti kaj in koliko dela ipd za lazje premagovanje stisk druzine je starsem potrebno pomagati z informiranjem izobrazevanjem za to je potrebno izkoristiti solski tim in lahko tudi zunanje strokovnjake ki bi lahko prispevali k informiranju in izobrazevanju vendar pa ima najvec informacij o znanju in pocutju ucenca ucitelj in te so za starsa najdragocenejsa priporocljiva dodatna znanja uciteljev zazeleni so ucitelji z osebnimi nagnjenji do dela z drugacnimi ucenci v osnovi naj bodo dobri metodiki didaktiki po moznosti z nekajletnimi izkusnjami v delu z ucenci priporocamo udelezbo na seminarjih permanentnega strokovnega izobrazevanja ki jih organizirajo centri za usposabljanje gluhih in naglusnih in moznost specialisticnega studija dobrodoslo je druzenje in izmenjava izkusenj uciteljev ki imajo gluhega naglusnege ucenca v razredu aktualne vsebine in znanja za poglabljanje v delo z gluhimi naglusnimi predstavljajo znanja o komunikaciji gluhoti in posledicah gluhote sodelovanju in timskem delu organizaciji dela z gluhimi naglusnimi aktualnih pripomockih metodah dela ki ne temelje na frontalnem in verbalnem nacinu dela gluhi kulturi mobilna specialno pedagoska pomoc za delo po programu s prilagojenim izvajanjem je po zakonu o os predvidena dodatna strokovna pomoc ta se izkaze z vkljucevanjem strokovnjakov s podrocja sluha in govora surdopedagogov in logopedov iz centrov za gluhe in naglusne tu je namrec zbrano znanje in izkusnje ki lahko v sodelovanju pomembno prispevajo k oblikovanju individualnih programov in neposredni realizaciji potrebnih ukrepov rehabilitacijskih postopkov za gluhega posameznika ti predstavljajo strokovnjake ki dovolj celostno prepoznavajo problematiko v zvezi z gluhoto in so sposobni ukrepati ta pomoc pa ne izkljucuje sodelovanja ostalih strokovnjakov na lokalni ali regijski ravni delo mobilne specialnopedagoske pomoci vkljucuje neposredno delo z otrokom ki zajema individualni slusni in govorni trening ter korepeticije v zvezi z ucno snovjo svetovalno delo z uciteljem oblike in metode dela ter uporaba pripomockov za delo s posameznim gluhim oz naglusnim ucencem sodelovanje s solo kot celoto s ciljem ustvarjanja ustrezne solske klime komunikacijskih pogojev in sprejemanja drugacnosti sodelovanje s sirsim okoljem pri organizaciji in zagotavljanju pomoci razumevanju problematike gluheha oz naglusnega ucenca sodelovanje mobilnega surdopedagoga s starsi gluhega oz naglusnega ucenca priporocljiva literatura za ucitelje hrabar s likar l zbornik prispevkov s seminarja slusno moteni otrok v vrtcu in osnovni soli zavod republike slovenije za solstvo in sport ljubljana hrabar s likar l zbornik prispevkov s seminarja gluhi in naglusni otrok v vrtcu in osnovni soli zavod republike slovenije za solstvo in sport ljubljana kasteli n vkljucevanje slusno prizadetih otrok in mladostnikov v polnocutno okolje zavod za usposabljanje slusno in govorno motenih ljubljana kuhar d pogovori s starsi gluhih in naglusnih otrok pzi dan ljubljana levec a ucenec z izgubo sluha v vasem razredu pzi dan ljubljana skvor j pomoc pri solskem delu pzi dan ljubljana trtnik a kuhar d pravica gluhih do znanja zavod za usposabljanje slusno in govorno motenih ljubljana sledenje aktualni strokovni literaturi navodila za prilagojeno izvajanje programa osnovne sole za ucence z govornimi motnjami kot osebe s tezavami v govorno jezikovnem razvoju smatramo skladno s klasifikacijo who mednarodna klasifikacija okvar prizadetosti in oviranosti icd osebe ki imajo tezave v govorno jezikovni komunikaciji okvare razumevanja in uporabe jezika ekstra in sublingvisticnih funkcij drugih jezikovnih funkcij govora prizadetosti sporazumevanja in vedenja prilagajanja okolju ter oviranosti orientacije druzbene vkljucenosti okvara je vsaka izguba ali nenormalnost psihicne fizioloske ali anatomske zgradbe ali njihove funkcije oznacujejo jih napravilnosti ki so lahko zacasne ali trajne prizadetost vkljucuje opravila spretnosti in vedenje kot nujne sestavine vsakdanjika omejitev ali odsotnost sposobnosti ki so posledica okvare oviranost predstavlja druzbene posledice kot rezultat dozivljanja okvare in prizadetosti omejenost posameznika v realizaciji pricakovanih druzbenih vlog populacija ucencev z govorno jezikovnimi tezavami ima zmanjsane sposobnosti razumevanja in uporabe jezika okvare ekstra sublingvisticnih in drugih jezikovnih funkcij okvare tvorbe glasu in glasovnih funkcij okvare ki zajemajo obliko in vsebino govora motnje branja in pisanja ter tezave pri ucenju in vkljucevanju v solo kljub povprecni ali celo nadpovprecni splosni inteligentnosti vse to se kaze v prizadetosti sporazumevanja pridobivanja znanj in socialnem vedenju problematika je skoncentrirana na podrocju zdravstvene stabilnosti socialne zrelosti verbalne komunikacije lahko samo ustne ali samo pisne kar se opaza pri vidnem in slusnem razlikovanju miselnih vzorcih grafomotoriki pomnenju koncentraciji ucenju ucnih tezavah in pri vedenju za ucence s problemi v govorno jezikovni komunikaciji je pogosta posledicno slabsa ucna uspesnost in neustrezno vedenje za te ucence so pogosta tudi visoka pricakovanja starsev populacija ucencev z govorno jezikovnimi tezavami je izjemno heterogena kar pomeni da lahko ista okvara rezultira v povsem razlicnih prizadetostih pri posamezniku kot tudi razlicnih druzbenih posledicah ki jih zanj predstavlja oviranost zaradi kompleksnosti simptomov in razlicnih strokovnih delavcev ki so vkljuceni v obravnavo ucenca in lahko pomembno prispevajo k razresevanju problemov je potrebno strokovne predloge o potrebnih ukrepih glede obravnave govorno jezikovne tezave prepustiti strokovnjaku logopedu opis populacije za katero se predvideva prilagojeno izvajanje izobrazevalnega programa v redni os te ucence oznacujejo govorno jezikovne motnje motnje branja in pisanja normalne kognitivne sposobnosti posebnosti v delovanju zivcnega sistema mcd posledica so okrnjena podrocja otrokovega dusevnega funkcioniranja miselni procesi strategije pomnenje grafomotorika koncentracija sekundarno pa lahko pride do custvenih ali nevroticnih motenj in motnje vedenja in osebnosti nehomogena predznanja pogosto nerealna pricakovanja starsev realizacija programa s prilagojenim izvajanjem za ucence z govorno jezikovnimi tezavami zahteva stalno dodatno strokovno pomoc ki jo izvaja defektolog logoped poleg tega je potrebno zagotoviti se teamsko delo institucija dom sola delo s starsi izobrazevanje seminarji skupinska dinamika redno obiskovanje logopedskih vaj redno obiskovanje skupinskega dela za ucence s tezavami v govorno jezikovni komunikaciji strokovni team ki obravnava in vodi ucenca mobilni logoped defektolog psiholog socialni delavec in po potrebi drugi strokovni delavci skupaj s strokovno skupino na soli solski logoped razrednik oz predmetni ucitelj svetovalni delavci in v sodelovanju s starsi izdela individualiziran program izobrazevanja za posamezne predmete ki je skladen z otrokovim razvojem ucenjem in moznostmi za doseganje postavljenih ciljev vendar v skladu z osnovnimi standardi znanja za posamezni predmet oz razred tako mora doseci vsaj minimalni standard znanja tudi sam ucenec naj sodeluje pri pripravi programa saj bo tako njegova odgovornost za realizacijo vecja ce med izobrazevanjem pride do bistvenih sprememb pri ucencu se na zahtevo starsev sole ali zavoda uvede postopek za ponovno usmeritev ucenca ucenec ima moznost prehajanja iz enega programa v drug program ali iz sole v zavod in obratno odvisno od njegove uspesnosti prilagoditev prostora namestitev ucenca v razredu naj bo bolj spredaj ne posebno izstopajoca in naj ne bo potisnjen v ozadje s polozajem ucenca v razredu mu omogocamo moznosti za dobro slusno in vidno diskriminacijo ter koncentracijo sola mora zagotoviti prostor za individualno obravnavo ucenca casovne prilagoditve pri posredovanju nove snovi ucenci potrebujejo vec casa za razumevanje sprejem in predvsem predelavo informacij pogoste so tezave procesiranja in strategij potrebujejo vec ponovitev razlag z razlicnih vidikov in sprotno preverjanje razumevanja to pa predstavlja veliko porabljenega casa in je tezko realizirati v procesu pouka zato je treba zagotoviti dopolnilni pouk prostovoljno delo ali druge ustrezne korepeticije pri preverjanju znanja ucenca ki naj bo raznovrstno ustno pisno in prakticni izdelki kot oblika preverjanja znanja se pomembno podaljsanje razpolozljivega casa ki naj bo najmanj ucenec potrebuje vec casa za razumevanje navodil in da znanje ki ga ima lahko pokaze primerna razporeditev casa predstavlja za ucenca moznost biti uspesen ohraniti pozitivno samopodobo ti socialni in emocionalni vidiki so posebno pomembni in omogocajo pozitiven transfer na kognitivno in druga podrocja ucenceve dejavnosti cas trajanja izobrazevanja se lahko podaljsa zaradi upocasnjenega dozorevanja in pocasnejsega tempa pridobivanja znanj ki so posledica gjt metodicno didakticna navodila za podajanje snovi z metodicno didakticnega vidika je pomembno polisenzorno posredovanje snovi kot tudi polisenzornost pri preverjanju pomembni so odnosi ucitelj ucenec in drugi ucenci v tem smislu naj isce ucitelj mocna podrocja kjer lahko ucenca pozitivno predstavi in se skrajno izogiba kazni graj in negativnega izpostavljanja aktualna je priprava porocanja o skupinskem delu priprava referata ali seminarja ucenca kjer ima dovolj individualnega casa za pripravo in je le ta korektna pri nesporazumih naj se ucitelj zateka k pisnim informacijam na tablo naj zapisuje kljucne besede stavke potrebno je sprotno preverjanje ucencevega razumevanja to lahko realiziramo s pogostejsim sprasevanjem ucenca z izdelavo miselnih vzorcev in manipulativnimi reakcijami ucencev podajanje snovi naj ne temelji na frontalni razlagi pogosteje je treba uporabljati druge metode kot so demonstracije eksperimenti glede na obliko dela naj se da prednost projektnemu delu in delu v manjsih skupinah dvojice trojice ter integriranemu pouku ucitelj naj vsebinsko ne preskakuje iz teme na temo ko pa temo spremeni naj na to opozori ucenca na tablo naj zapisuje kljucne besede stavke sprotno naj preverja ucencevo razumevanje razlage postavlja naj vprasanja uporablja miselne vzorce in spremlja manipulativne reakcije ucenca podajanje snovi naj temelji na razlicnih oblikah pouka individualno v majhnih skupinah v dvojicah trojicah ekskurzije ucitelj naj uporablja razlicne metode dela demonstracije eksperiment projektno delo integriran pouk uporablja naj razlicne materiale ki jih bodo ucenci zaznavali s kar najvec cutili ce je potrebno naj ima ucitelj in ucenec tudi asistenco metodicno didakticna navodila za uporabo delovnih zvezkov pripomockov pomagal zapisov pouk ne sme temeljiti na verbalizaciji in abstrakciji ki bi jo predstavljala predvsem izgovorjena beseda zato je pri delu nujna tudi uporaba stevilnih didakticnih pripomockov in ucil za nazornost pouka ucila grafoskop diaprojektor racunalnik pomembni so vsi kanali za prenos informacij vidni tipni olfaktorni kinestetski slusni pridobivanje nove snovi naj bo poleg ustnih informacij podkrepljeno se s pisnim gradivom ucitelj naj pripravi miselne vzorce nove snovi zapise kljucnih besed kratkih povzetkov kajti prepisovanje ucenca je nezanesljivo in pocasno na ta nacin ucitelj zagotovi ucenje iz korektnih virov na ucenje iz obseznih knjig in drugih pisnih materialov je potrebno ucence pripraviti preverjanje in ocenjevanje znanja ucenec mora s svojim delom trudom in znanjem opraviciti uspesno oceno indiferentnost ali popustljivost ucitelja je lahko vzrok za ucencevo pasivnost ki jo povzroca tudi slabsa uspesnost ucenca in njegovo vedno manjse zanimanje ta zavira ucencev normalni razvoj ki ga je sicer sposoben vendar ob ustrezni pomoci ob potrebnem daljsem casu in razumevanju vecja daljsa obseznejsa pomoc je potrebna v nizjih razredih v zacetku ob novi snovi kasneje pa se sorazmerno zmanjsuje pricakovati je da bodo ucenci z dozorevanjem in sanacijo govorno jezikovnih tezav uspesno prebrodili zacetne tezave in se povsem enakovredno in brez dodatne pomoci zakjucili solanje napredovanje posameznika je zelo individualno in posamezne tezave lahko trajajo dlje casa to kaze upostevati pri podajanju ucne snovi kot tudi pri ocenjevanju in preverjanju preverjanje in ocenjevanje mora biti stalna sestavina pouka preverjamo ustno pisno in prakticne izdelke le s tem lahko zagotavljamo prijateljski odnos med uciteljem in ucencem ustvarjamo prijetno vzdusje razumevanje in potrpezljivost ustrezno vrednotimo ucencev napredek in zagotavljamo objektivnost ocenjevanja skozi celoten proces pouka ucenec naj ima moznost da s samooceno sodeluje pri analizi lastnega dela in oblikovanju ocene preverjanje in ocenjevanje znanja je napovedano ucitelj ucenca usmeri na bistvene vsebine znanja ki jih bo preverjal ocenjevanje nareka je lahko problematicno narek naj ucenec pise vendar je upostevati slabo slusno diskriminacijo slabo slusno pomnenje majhno pozornost grafomotoricno nezrelost kar uspesnost ucenca pri pisanju nareka zmanjsujejo ali onemogocajo delo s starsi sodelovanje ucitelja s starsi ucenca z govorno jezikovnimi tezavami ima bistveno drugacen pomen in vlogo kot pri ostalih ucencih zelo pomembna je koordinacija in usklajenost ob mnozici vpletenih strokovnih delavcev in pogosti neuspesnosti otroka zato lahko le dobro ozavesceni in informirani starsi korektno opravljajo svojo funkcijo informacije o programu zahtevah so pomembne pri tem pa ne moremo vedno racunati da bodo starsi uspesni instruktorji ucne snovi starsi naj svojim otrokom nudijo predvsem custveno oporo zavetje in toplino doma strokovno pomoc pa jim nudijo le po navodilu strokovnjakov s sodelovanjem jih pedagogi spoznavajo in lahko nanje tudi interakcijsko vplivajo za starse si morajo vzeti cas jih poslusati vzpodbujati da jim povedo kako se ucenec vede doma kako se v soli pocuti kaj in koliko dela ipd za lazje premagovanje stisk v zvezi z njihovim otrokom je potrebno starsem pomagati z informiranjem izobrazevanjem o tezavah v govorno jezikovni komunikaciji vzgoje izobrazevanja otroka odnosov v druzini in okolju ter zadovoljevanju otrokovih in svojih lastnih potreb priporocljiva dodatna znanja uciteljev zazeleni so strpni ucitelji z ne prevelikimi storilnostnimi cilji za ucence in z osebnimi afinitetami v osnovi naj bodo dobri metodiki didaktiki po moznosti z nekajletnimi izkusnjami v delu z ucenci aktualne vsebine in znanja za poglabljanje v delo ucenci z govorno jezikovnimi tezavami predstavljajo znanja o komunikaciji sodelovanju in timskem delu aktualnih pripomockih metodah dela ki ne temelje na frontalnem in verbalnem nacinu dela pomoci z umetnostjo socialnih igrah skupinskem delu grupni dinamiki zazeleni so ucitelji ki imajo osebna nagnjenja do dela z otroki s posebnimi potrebami v osnovi naj bodo dobri metodiki didaktiki nekonfliktni ljudje z nekajletnimi izkusnjami pri delu z ucenci priporocamo udelezbo na seminarjih permanentnega strokovnega izobrazevanja za delo z otrokom s tezavami v govorno jezikovni komunikaciji ali dodatno izobrazevanje oz specializacijo priporocamo srecevanje in izmenjavo izkusenj uciteljev ki imajo v razredu otroka s tezavami v govorno jezikovni komunikaciji mobilna specialno pedagoska pomoc za delo po programu s prilagojenim izvajanjem je po zakonu o os predvidena dodatna strokovna pomoc ta se obvezno realizira z vkljucevanjem strokovnjakov s podrocja govora defektologov logopedov iz centrov za sluh in govor in drugih sorodnih ustanov tu je namrec zbrano znanje in izkusnje ki lahko v sodelovanju pomembno prispevajo k oblikovanju individualnih programov in neposredni realizaciji potrebnih ukrepov rehabilitacijskih postopkov za posameznika ti predstavljajo strokovnjake ki dovolj celostno prepoznavajo problematiko v zvezi z govorno jezikovno komunikacijo in so sposobni ukrepati delo mobilne specialnopedagoske pomoci vkljucuje neposredno delo z otrokom ki zajema individualni govorni trening ter korepeticije v zvezi z ucno snovjo svetovalno delo z uciteljem oblike in metode dela ter uporaba pripomockov za delo s posameznim ucencem z govorno jezikovnimi motnjami sodelovanje s solo kot celoto s ciljem ustvarjanja ustrezne solske klime komunikacijskih moznosti in sprejemanja drugacnosti sodelovanje s sirsim okoljem pri organizaciji in zagotavljanju pomoci ter razumevanju problematike ucenca z govorno jezikovnimi tezavami sodelovanje mobilnega logopeda s starsi ucenca ta pomoc pa ne izkljucuje sodelovanja ostalih strokovnjakov na lokalni ali regijski ravni priporocljiva literatura za ucitelje jelenc d jezikovne sposobnosti pri specificni motnji branja sodobna pedagogika no jelenc d zgodnji kognitivni procesi ki vplivajo na nastanek specificne motnje branja zbornik strokovno srecanje logopedov slovenije multidisciplinarni pristop center za korekcijo sluha in govora portoroz kavkler m prilagoditve pri naravoslovju za otroke s posebnimi potrebami pedagoska obzorja no sali b motnje branja in pisanja institut za rehabilitacijo invalidov ljubljana sledenje aktualni strokovni literaturi podbreznik cepeljnik z voljo do demostena zavod rs za solstvo in sport kersic stajner olajsamo delo otroku in sebi logopedski prirocnik zavod rs za solstvo in sport natasa svara bralni listi zavod rs za solstvo in sport lavrencic bavcar mos drzavna zalozba slovenije lavrencic bavcar dezela crtarija zrzavna zalozba slovenije pecjak z igro razvijamo komunikacijske sposobnosti pecjak didakticna igra in razvoj nekaterih specificnih funkcij pri opismenjevanju pecjak ravni razumevanja in strategije branja znidaric otrokov govor zavod rs za solstvo in sport zidar retorika moc besed in argumentov grginic igrajmo se z besedami navodila za prilagojeno izvajanje programa osnovne sole za gibalno ovirane ucence uvod za zagotovitev uspesne integracije gibalno oviranih ucencev in njihovega napredovanja v skladu s sposobnostmi je v soli potrebno upostevati vrsto in stopnjo gibalne oviranosti ucenca zato priporocamo da se usmerjajo v osnovnosolski program ucenci ki imajo i in ii stopnjo motoricne prizadetosti izjemoma iii stopnje navedeno spodaj ucenec ima moznost prehajanja iz ene institucije v drugo odvisno od njegove uspesnosti za uspesno vkljucitev ucenca s posebnimi potrebami v redno solo je potrebno upostevati osnovno diagnozo stopnjo prizadetosti druge motnje starost otroka kognitivni razvoj ucenca in procesno sledenje njegovega razvoja vzpodbudno socialno okolje ucenca predvsem ustrezna podpora druzine dober pretok informacij uspesno sodelovanje starsev in uciteljev ucenca je potrebno predstaviti razredniku in strokovnim delavcem na soli ze pred vkljucitvijo v solo ko so zagotovljeni vsi pogoji za uspesno vkljucitev to je naloga strokovnega tima ki je ucenca obravnaval predstavi ga stvarno in optimisticno v skladu z varovanjem tajnosti podatkov in z informacijami ki so potrebne za uspesno vkljucitev v solo razrednik predstavi ucenca sosolcem prav tako razrednik svetovalna sluzba in ravnatelj predstavijo ucenca s posebnimi potrebami starsem ostalih ucencev v razredni skupnosti opis populacije za vkljucitev v program osnovnosolskega izobrazevanja s prilagojenim izvajanjem v ta program se predvidoma vkljuci gibalno ovirane ucence pri katerih je ugotovljen normalen celoten kognitivni razvoj ter vedenjska in osebnostna zrelost v casu usmerjanja ustrezno predznanje ugodna prognoza socializacije in humanizacije na osnovi katere se bo ucenec lazje vkljucil v socialno okolje gibalno ovirani ucenci so lahko trajno zacasno in delno ovirani glede na stopnjo gibalne oviranosti jih delimo na brez ali lazja motoricna okvara prizadetost oviranost motoricni izpad zaradi pomanjkljivih cutno gibalnih izkusenj opazne so manjse tezave na podrocju senzorike in percepcije ucenec potrebuje spremljanje osebne higiene in obcasno terapevtsko pomoc samostojen je pri dnevnih aktivnostih le ob akutnih obolenjih potrebuje zdravnisko oskrbo in zdravstveno nego ucenec ima razvit govor ki pa je pogosto nepopolen in siromasen artikulacijsko neizdelan potrebno je spremljanje razvoja zmerna motoricna okvara prizadetost oviranost motnje gibov povzrocajo zmerno funkcionalno prizadetost pokreten na krajse in daljse razdalje brez ortopedskih pripomockov ali z njimi viden je senzomotorni in perceptivni deficit zaradi pomanjkanja cutno gibalnih izkusenj potrebuje spremljanje in obcasno terapevtsko obravnavo pri dnevnih aktivnosti potrebuje obcasno delno pomoc zdravstvene nege inkontinenca je urejena obcasno potrebuje zdravnisko oskrbo ob akutnih obolenjih ali zaradi komplikacij osnovne bolezni ali drugih kronicnih obolenj ucenec ima govorno motnjo ki preprecuje uspesno komunikacijo z okolico govor se razvija ali je nepopolno razvit opazene so lahko blazje motnje psihosocialnega funkcioniranja custvene vedenjske storilnostne ucne tezja motoricna okvara prizadetost oviranost motnje gibov povzrocajo tezjo funkcionalno prizadetost za gibanje in ostale dejavnosti so potrebni pripomocki pravtako tudi pri samostojni hoji kjer je tezja funkcionalna prizadetost zaradi ataksije ali nehotnih gibov velik izpad na podrocju senzorike in percepcije potrebuje redno terapevtsko obravnavo potrebuje redno delno pomoc ali vodenje pri izvajanju dnevnih aktivnosti in vsaj dva programa zdravstvene nege inkontinenca je urejena bodisi s stiskanjem mehurja pod nadzorom ali pa s samokatetrizacijo potrebuje redno zdravnisko oskrbo zaradi komplikacj osnovne bolezni ali drugih kronicnih obolenj ucenec za uspesno komunikacijo potrebuje intenzivno logopedsko obravnavo kazejo se lahko izrazitejse ucne tezave motnje socialnega vedenja motnje organskega izvora tezka motoricna okvara prizadetost oviranost malo uporabnih gibov gibanje ni mozno oz mozno z elekticnim vozickom v celoti odvisen od tuje pomoci tezka prizadetost oz izpad na podrocju senzorike in percepcije potrebna je redna intenzivna vkljucitev v terapevtske programe prav tako tudi redna zdravstvena nega v obsegu vecine njenih programov inkontinenca je neurejena ali pa je potrebna katetrizacija potrebuje pogosto zdravnisko oskrbo zaradi komplikacij osnovne bolezni ali drugih kronicnih obolenj tezka motnja v komunikaciji sporazumevanje s pomocjo neverbalne metode komunikacije izrazite tezave v psihosocialnem funkcioniranju vse te tezave pa pogosto spremljajo hude motnje vedenja in osebnosti gibalno ovirani ucenci imajo lahko kombinacije z vec motnjami dusevnimi slusnimi vidnimi govornimi motnjami z epilepsijo tumorji zaradi vecplastnosti »prizadetosti« je potrebno vsakega ucenca obravnavati kompleksno razvrstitev gibalno oviranih ucencev po obolenjih cerebralna paraliza zivcno misicna obolenja meningomielokela hidrocefalus craniocerebralna travma travma hrbtenjace stanje po operaciji tumorjev epilepsija deformacije hrbtenice okvare udov ostale kronicne bolezni ter obolenja glej opis populacije v bolnisnicni soli ki pomembno vplivajo na zivljenje ucencev in potrebujejo zdravstveni nadzor ter prilagoditeve solskega programa podroben opis populacije po obolenjih bo zapisan v prirocniku ki ga skupina pripravlja prilagoditev prostora optimalne materialne moznosti zagotovljen ustrezen in varen prevoz v solo in iz nje dostop do sole brez arhitektonskih ovir prilagoditev solskih prostorov za nemoteno mobilnost ucenca razred hodnik prilagojene sanitarije wc prostor za osebno higijeno zagotovljen prehod med nadstropji sole dvigalo gosenice ustrezen dostop do drugih solskih prostorov knjiznica kabineti jedilnica telovadnica prostor za pocitek zagotovitev ustrezne prehrane dieta prostor za individualno obravnavo prilagojen delovni prostor bio psihofizicnim potrebam ucenca miza stol prilagojen ucni pribor racunalnik s prilagojeno periferno in programsko opremo glede na potrebe ucenca tabla dodatna osvetlitev komunikator blazina za pocitek ustrezen didakticni material optimalne kadrovske moznosti dodatno permanentno specialno pedagosko izobrazevanje uciteljev asistentov zagotovitev asistenta za pomoc ucencu bodisi individualno oz skupinsko naloge asistenta so posebaj opredeljene zagotovitev nujne medicinske pomoci in nadzora patronazna sluzba svetovalni delavec za konkretno pomoc ucencu in ucitelju ter starsem specialno pedagoska ali defektoloska pomoc ucencu in ucitelju ter starsem pri realizaciji individualiziranega programa ustrezen prostor za individualne obravnave casovna prilagoditev za gibalno oviranega ucenca se izdela individualiziran program ki je skladen z njegovim razvojem njegovim tempom ucenja zaradi motoricne upocasnjenosti in ali upocasnjenega miselnega procesiranja in moznostmi za doseganje zastavljenih ciljev potrebna je casovna prilagoditev in organizacija pouka ter zivljenja in dela na soli v skladu z ucencevimi psihofizicnimi potrebami npr dodatni krajsi odmori zaradi utrujenosti gibalno oviran ucenec lahko potrebuje vec casa za branje pisanje osvajanje in preverjanje znanja do dodatna defektoloska ali druga strokovna pomoc se izvaja v razredu ali zunaj v skladu z individualiziranim programom ucenca solanje ucenca se lahko podaljsa se posebej za dolgotrajno bolne ucence splosna metodicno didakticna navodila za uspesno vkljucitev v solsko okolje ucenec potrebuje obcutek sprejetosti pripadnosti in varnosti sosolcev starsev drugih ucencev in vseh delavcev na soli ucenec naj bo vkljucen v oddelek z manjsim stevilom ucencev vkljucen naj bo v vse solske aktivnosti v okviru svojih zmoznostih sportno vzgojo ekskurzije izlete sportne in kulturne dneve sola v naravi tabori z ustreznimi prilagoditvami v razredu naj sedi za njega ustrezno prilagojenem prostoru dodatna pomoc asistenta v razredu tako za pomoc ucencu kot ucitelju v primeru da je iz izvida razvidna utemeljenost in z odlocbo o usmeritvi dolocena vselej je potrebno upostevati ucenceva mocna podrocja ohranjene psihofizicne sposobnosti upostevati ucencevo sposobnost aktivnega sodelovanja ozavescanje in informiranje starsev in solskega okolja o drugacnosti ucencev s posebnimi potrebami merilo za napredovanje v visji razred so osvojena minimalna temeljna znanja standardi znanja pri vseh predmetih cas trajanja izobrazevanja se lahko podaljsa zaradi pogostih hospitalizacij in odsotnosti od pouka zaradi bolezni in zdravljenja fotokopiranje zapiskov uporaba racunalnika pri pouku tudi za preverjanje znanja ce je ucenec pri tem uspesnejsi metodicno didakticna navodila za uporabo delovnih zvezkov pripomockov pomagal zapisov gibalno oviran ucenec za uspesno ucenje potrebuje veliko didakticnih pripomockov in ucil grafoskop racunalnik diaprojektor multimedijska sredstva poleg predpisanih delovnih zvezkov naj ucitelj uporablja prilagaja in izbira se dodaten ucni material cim vec konkretno nazornega materiala prilagojene zvezke glede na ucenceve potrebe ucitelj naj pripravi za ucenca kratke povzetke kljucne besede istocnice za utrjevanje snovi miselne vzorce dolocene ucne snovi fotokopiranje zapiskov uporaba racunalnika pri pouku tudi za preverjanje znanja ce je ucenec pri tem uspesnejsi dodatno prilagojen didakticen material preverjanje in ocenjevanje znanja merilo za napredovanje v visji razred so osvojena minimalna temeljna znanja standardi znanja pri vseh predmetih skladno z individualiziranim programom cas trajanja izobrazevanja se lahko podaljsa zaradi pogostih hospitalizacij in odsotnosti od pouka zaradi bolezni in zdravljenja ucenec naj ima moznost tecajne oblike izobrazevanja poucevanje in preverjanje znanja na domu upostevanje ucencevih posebnih potreb v strukturiranju ucnega procesa v soli in doma tempo dela individualizacija in diferenciacija preverjanje znanja poudarek na ustnem ali pisnem ocenjevanju v skladu z ucencevim mocnim podrocjem podaljsan cas za pisanje testov ali drugih pisnih nalog manjse stevilo nalog v soli in doma dodatna ucna pomoc v obliki dopolnilnega pouka in individualne ucne pomoci zunaj normativa dodatna razlaga pojasnjevanje utrjevanje snovi ucencevo znanje ucitelj lahko preverja ustno ali pisno lahko tudi s pomocjo asistenta v razredu ali individualno cas preverjanja znanja pri kontrolnih in solskih nalogah se lahko podaljsa do ucitelj naj ocenjuje ucencevo znanje vlozeni trud in prizadevnost cetudi je kolicina testnih nalog zmanjsana v primerjavi z ostalimi ucenci delo s starsi delo s starsi naj bi potekalo na dveh ravneh delo s starsi vseh ucencev ki so v razred dobili gibalno oviranega ucenca dosedanje izkusnje kazejo da vecina sol sprejme gibalno oviranega ucenca z naklonjenostjo in razumevanjem dogaja pa se da prihaja do nesprejemanja in nestrinjanja starsev sosolcev in posledicno tudi sosolcev da bi se izognili situacijam in konfliktom ko imajo posamezni starsi in sosolci obcutek da ucitelj nudi prevec pozornosti in pomoci gibalno oviranemu ucencu in da so ostali prikrajsani za kvalitetnejsi pouk se na zacetku solskega leta organizira roditeljski sestanek vodstvo sole ucitelji in svetovalna sluzba seznanijo vse starse razredne skupnosti o vkljucitvi gibalno oviranega ucenca v skladu z zakonodajo ter tudi s pozitivnimi vidiki vkljucitve gibalno oviranega ucenca za zdrave ucence delo s starsi gibalno oviranega ucenca starsi in druzina gibalno oviranega ucenca potrebujejo naklonjenost in podporo ucitelja vodstva sole in svetovalne sluzbe ter usklajen timski pristop starsem ki se odlocijo za vkljucitev njihovega otroka v redno solo se pove da je nujno potrebno njihovo konstruktivno sodelovanje in povezanost s solo na strani sole pa je da vzpostavi most sodelovanja med starsi in solo ki je sad medsebojnega zaupanja ucitelj naj starsem prisluhne uposteva njihove izkusnje z otrokom in dosedanja prizadevanja pri zdravljenju stevilne hospitalizacije operativni posegi terapevtske obravnave vzgoji in vsakdanjemu zivljenju starsem je potrebno na spodbuden in stvaren nacin povedati najprej katera so otrokova mocna podrocja kje pa ima tezave in ovire da ne bo prihajalo do nesporazumov zaradi njihovih previsokih pricakovanj do otroka in uciteljev priporocljiva dodatna znanja uciteljev dodatno strokovno in permanentno izobrazevanje uciteljev dokvalifikacija za doloceno patologijo ucencev s posebnimi potrebami mobilna specialna pedagoska pomoc mobilna sluzba zavoda namenjena je otrokom in mladostnikom ki zivijo v domacem okolju in potrebujejo pomoc pri vkljucevanju v vrtec solo in sirse socialno okolje mobilna sluzba tesno sodeluje s starsi otrok ucitelji vodstvom sole in drugimi strokovnimi delavci ki so v neposrednem stiku z otrokom in njihovimi druzinami kakor tudi z razlicnimi institucijami delo mobilne sluzbe je timsko interdisciplinarno in ga izvajajo socialni delavec defektolog psiholog socialni pedagog logoped zdravnik fizioterapevt delovni terapevt medicinska sestra po potrebi se v delo vkljucijejo tudi zdravniki specialisti ortoped nevrolog urolog fiziater oblike pomoci mobilne sluzbe svetovanje ucitelju pri podajanju preverjanju utrjevanju snovi pri ocenjevanju znanja in ucnih zahtevah do gibalno oviranega ucenca svetovanje pri vrsti in kolicini pomoci neposredna individualna obravnava ucenca v zavodu in na posameznih solah glede na potrebe ucenca pomoc pri organizaciji asistence v soli organizaciji sportnih dnevov sole v naravi ekskurzijah svetovanje in podpora starsem in druzini pri vkljucevanju njihovega otroka v solo pri uporabi ucnih in ortopedskih pripomockov v soli in doma moznost hospitacij svetovanj in konzultacij uciteljem svetovalnim delavcem asistentom in starsem ucencev v zavodu dodatno strokovno izobrazevanje za delo z gibalno oviranim ucencem v soli in doma seminar strokovni obiski in predstavitve dela priporocljiva literatura za ucitelje neuman z psihologija telesno prizadetih filozofska fakulteta v ljubljani powell t poskodbe glave drustvo vita finnie n r postupak s cerebralno paraliziranim djetetom kod kuce savez drustava defektologa jugoslavije brien in forest ter sodelavci akcija vkljucevanja zveza drustev za cerebralno paralizo brosure zveze drustev za cerebralno paralizo in drustva misicno obolelih slovenije prirocnik za vzgojo in izobrazevanje gibalno oviranih ucencev v pripravi navodila za prilagojeno izvajanje programa osnovne sole za dolgotrajno bolne ucence v bolnisnicni soli opis populacije v bolnisnicno osnovno solo so vkljuceni hospitalizirani otroci s kratkotrajnimi obolenji in boleznimi dolgotrajno bolni otroci z dolgotrajnimi oz kronicnimi obolenji ter boleznimi in sicer kardioloskimi endokrinoloskimi gastroenteroloskimi alergoloskimi revmatoloskimi nevroloskimi nefroloskimi pulmoloskimi onkoloskimi hematoloskimi ortopedskimi dermatoloskimi psihiatricnimi ter miopatijami in otroci po poskodbah glave tezko bolni otroci med vsemi navedenimi najdemo tudi ucence z ucnimi tezavami slepe in slabovidne ucence gluhe in naglusne ucence gibalno ovirane ucence ucence z motnjo v vedenju in osebnosti ucence z motnjo govora ucence z motnjo v dusevnem razvoju za vse te otroke je za delo v bolnisnicni osnovni soli potrebno sodelovanje z ustreznimi maticnimi institucijami iz katerih ti otroci prihajajo oz z njihovimi svetovalnimi sluzbami prilagoditev prostora ucno delo se odvija v ucilnicah na bolniskemm oddelku v posebej za solsko dejavnost namenjenih prostorih v bolnisnicah na bolniskem oddelku samem v bolniskih sobah ter ob posteljah le izjemoma se solsko delo lahko odvija tudi zunaj bolnisnice casovna prilagoditev ucne ure so zaradi narave otrokovega obolenja in bolezni lahko krajse od minut lahko so razdeljene na krajse in veckrat ponavljajoce segmente ki skupaj obsegajo minut ure individualnega pouka trajajo minut tudi te so lahko razdeljene v krajse segmente metodicno didakticna navodila v zvezi s podajanjem snovi osnovni cilji solskega dela v bolnisnicni soli so preprecevati prekinitev solskega dela oz vzpostavljati njegovo kontinuiteto pomagati bolnemu oz obolelemu ucencu pri vkljucevanju v obicajno solsko delo v obicajni soli ucencevi maticni soli pri bolnem solarju krepiti in ohranjati zivljenjsko perspektivo in mu pomagati pri iskanju novih poti ki jih zaradi svoje bolezni oz obolenja pogosto mora poiskati in najti polepsati in obogatiti tudi osmisliti dan obolelemu in hospitaliziranemu otroku blaziti njegove obcutke osamljenosti strahu in tesnobe tem osnovnim ciljem sledijo vsa metodicno didakticna navodila pomembno je da solsko delo v bolnisnicni soli naravnano tako da ucenec doseze predvsem in najprej minimalne temeljne standarde znanja solsko delo se v bolnisnicni soli odvija v manjsih kombiniranih skupinah ucencev zaradi narave obolenja in bolezni je solsko delo nasploh individualizirano pogosto tudi povsem individualno usklajeno s psiho fizicnimi sposobnostmi posameznega otroka pa tudi s sosledjem podajanja snovi v maticni soli tj soli iz katere ucenec prihaja le tak nacin dela zagotavlja uspesno vkljucitev ucenca v maticno solo ucno delo naj bolnega oz obolelega ucenca privlaci pestrost ucil ucnih pripomockov ponazoril spodbuja naj njegovo ustvarjalnost ucenec naj bo kar najbolj pri ucnem delu sam aktiven aktivne metode in oblike dela prav tako naj ucno delo poteka v vzpodbudnem in vedrem ozracju prilagoditev predmetnika bolnisnicna osnovna sola zaradi narave ucenceve bolezni oz obolenja in njegovega psihofizicnega stanja pri ucnem delu v bolnisnici poudarja doseganje minimalnih in temeljnih standardov znanj terapevtske dejavnosti sprostitvene in ustvarjalne v okviru katerih potekajo tudi likovna vzgoja glasbena vzgoja sportna vzgoja tehnika in tehnologija ter gospodinjstvo zato je predmetnik bolnisnicne osnovne sole glede na predmetnik obicajne sole prilagojen pogosto je zaradi narave in stanja posamezne otrokove bolezni oz obolenja nujna drugacna razporeditev stevila ucnih ur pri posameznih predmetih glede na obicajni in predpisani predmetnik npr ucno delo po posameznih predmetnih sklopih ze omenjene likovna vzgoja glasbena vzgoja sportna vzgoja tehnika in tehnologija ter gospodinjstvo so v bolnisnicni soli predvsem terapevtskega pomena so ustvarjalne in sprostitvene dejavnosti zato se odvijajo po prilagojenih programih ki jih oblikujejo bolnisnicni ucitelji metodicni prijemi pri poucevanju fizike kemije naravoslovja in spoznavanja okolja so prilagojeni glede na prostorske moznosti v bolnisnici delo v bolniski sobi oz ob postelji ter glede na naravo posamezne bolezni oz obolenja npr alergoloska dermatoloska pulmoloska onkoloska ipd zaradi psihofizicnega stanja obolelih in bolnih otrok so izbirni predmeti v bolnisnicni osnovni soli predvsem terapevtskega znacaja sprostitvene in ustvarjalne dejavnosti tako prilagojen predmetnik bolnisnicne osnovne sole zaradi nacina dela poudarek na pridobivanju minimalnih ter temeljnih standardov znanja individualizirano oz individualno delo metodicno in didakticno kvalitetno delo zagotavlja pridobitev enakovrednega izobrazbenega standarda metodicno didakticna navodila za uporabo delovnih zvezkov pripomockov pomagal zapisov ucbeniki in delovni zvezki ki jih ucenec uporablja v bolnisnicni soli so enaki kot jih uporablja v svoji maticni soli zaradi narave posameznega obolenja oz bolezni je potrebno pripraviti pomagala npr pri delu ob postelji pri delu z otroki z ortopedskimi obolenji oz boleznimi pri delu z otroki z revmatoloskimi obolenji oz boleznimi solsko delo naj se odvija tudi ob racunalniku se posebej tedaj ko racunalnik ucencu solsko delo olajsa oz mu ga sploh omogoca racunalniska tehnologija v bolnisnicni soli omogoca tudi stik obolelega oz bolnega ucenca z njegovimi sosolci pomembno je da so ucni pripomocki in ponazorila stevilna ter raznovrstna saj le tako lahko solsko delo ponazorimo in popestrimo prav tako zasnovano delo bolnega in obolelega ucenca tudi pritegne in vzpodbudi k zavzetemu delu s tem pa odtegne iz sveta bolezni strahov in skrbi preverjanje in ocenjevanje znanja pri preverjanju in ocenjevanju znanja je potrebno upostevati otrokovo zdravstveno stanje njegove psihofizicne sposobnostii pa tudi razmere v katerih se ucenec uci in pridobiva nova znanja preverja naj se ne preobseznih sklopov usvojenih znanj preverjanje in ocenjevanje naj bo tudi sprotno in izvedeno tako da na ucenca ne deluje obremenilno bolnemu oz obolelemu ucencu je treba nameniti dovolj casa da pridobljeno znanje lahko izkaze podaljsani cas preverjanja zaradi narave otrokove bolezni oz obolenja je preverjanje lahko samo ustno ali samo pisno pri pisnem preverjanju otrokove odgovore lahko zapisuje kdo drug ce otrok zaradi narave svoje bolezni oz obolenja ne more sam pisati pri ocenjevanju je potrebno upostevati motivacijski vidik ocenjevanja likovna vzgoja glasbena vzgoja sportna vzgoja tehnika in tehnologija ter gospodinjstvo ki v bolnisnicni soli potekajo po prilagojenih programih se ocenjujejo glede na dosezene cilje v teh prilagojenih programih znanje pridobljeno v bolnisnicni soli po dogovoru lahko preverijo tudi ucitelji ucenceve maticne sole v bolnisnicni osnovni soli hospitalizirani ucenci lahko opravljajo tudi zakljucno preverjanje znanja ce zdravnik presodi da je za tako preverjanje ucenec v dovolj dobri pshofizicni kondiciji ce se s tem strinja ucenec in tudi njegovi starsi hospitalizirani ucenci so pri preverjanju upraviceni do prilagoditev casovne prilagoditve izpit s pomocnikom delo s starsi za delo s starsi oz druzino bolnega oz obolelega otroka je nujen usklajen timski nacin zdravnik medicinska sestra vzgojitelj ucitelj svetovalni delavec ucitelj seznani starse obolelega otroka s solskim delom v bolnisnici in sicer s cilji tega dela obsegom dela z urnikom in s samim nacinom dela sprotno jih tudi obvesca o otrokovem sodelovanju pri ucnem delu napredovanju pa tudi o morebitnih tezavah starsem pomaga tudi s pobudami za delo z bolnim oz obolelim solarjem bolnisnicni ucitelj starse tudi informira o potrebnosti povezave med bolnisnicno in otrokovo maticno solo ter za to povezavo pridobi njihovo soglasje starsem ter vsej druzini sorojencem prisluhne in jim v okviru svoje strokovne usposobljenosti skusa nuditi podporo v dani situaciji svetovalni delavec pa predvsem svetuje in nudi pomoc ucencem z ucnimi tezavami nudi otrokom pomoc pri razresevanju stisk ob bivanju v bolnisnici in ob spoprijemanju z boleznijo pomaga bolnemu in obolelemu otroku pri iskanju novega nacina zivljenja odvisnega od narave otrokove bolezni svetuje in pomaga strasem oz druzini hospitaliziranih otrok svetuje in pomaga maticnim solam pri nadaljnjem delu z dolgotrajno bolnim otrokom priporocljiva dodatna znanja uciteljev ucitelj v bolnisnicni soli naj bi poleg zahtevane strokovne izobrazbe imel se dodatna znanja in sicer poznavanje patologije posameznih bolezni oz obolenj ter nacinov zdravljenja le teh dodatna znanja z metodike dela specialne metodike psihologije psihiatrije pedagogike defektologije socialne pedagogike dodatna znanja s podrocja ustvarjalnih in sprostitvenih dejavnosti mobilna specialnopedagoska pomoc potreba po mobilni specialno pedagoski pomoci se pojavlja za izvajanje ucnega dela ko se otrok zaradi narave svoje bolezni in obolenja se ne more ali ne sme vkljuciti v delo v maticni instituciji je pa za delo sposoben ko je otrok ze v maticni instituciji pa mobilni bolnisnicni ucitelj pomaga ucitelju v maticni instituciji pri cim boljsem vkljucevanju otroka v obicajni ritem zivljenja in dela priporocljiva literatura za ucitelja nove oblike dela v bolnisnicni soli ljubljana zrss odprta vrata ljubljana zrss developement of european hospital education amsterdam becan t instruktaza blamaza ali kaksna druga aza vzgoja in izobrazevanje becan t bolnisnicna sola kot izziv otrok in druzina becan t izobrazevanje kot vir volje do zivljenja vzgoja in izobrazevanje becan t bolnisnicna sola educa kadunc lipar g to zmorem tudi jaz dzs kadunc lipar g oblikujmo sami didakta kadunc lipar g rocne ustvarjalnosti i ii produkcija kaset in plosc rtv slovenija laptos a bolnisnicna sola majhna sola velikih dejanj educa leskovec t ure sproscanja v bolnisnicni soli solsko svetovalno delo trnavcevic a bolnisnicna sola kaj je to prosvetni delavec navodila za vzgojno izobrazevalno delo s predsolskimi in solskimi otroki ki so na zdravljenju v bolnisnicah zrss ljubljana navodila za izvajanje programa v redni osnovni soli ob vrnitvi dolgotrajno bolnega otroka v maticno institucijo bolnisnicni ucitelj ob zakljucku ucencevega vzgojno izobrazevalnega dela v bolnisnici ce le to traja vsaj dni ucitelja v maticni soli podrobno pisno obvesti o ucnem delu otroka dosezenih ciljih o ucencevem sodelovanju napredovanju o usvojenih znanjih in o morebitnih ocenah pripisane so tudi sugestije za delo z otrokom in mladostnikom ob vkljucitvi v maticno solo ucitelj maticne sole naj s prejetim pedagoskim porocilom seznani celotni razredni uciteljski zbor solsko svetovalno sluzbo in ravnatelja iz pedagoskega porocila izpise morebitne ocene in jih vpise v redovalnico maticnega razreda uposteva zapisane pobude v pedagoskem porocilu vlozi pedagosko porocilo v ucencevo solsko dokumentacijo ze v casu otrokove hospitalizacije bolnisnicni ucitelj pridobi soglasje starsev in zdravnika bolnega oz obolelega otroka da se obe soli bolnisnicna in maticna povezeta in uskladita solsko delo za otroka ki se kontinuirano sola v obeh institucijah v ta namen za dolgotrajno hospitalizirane otroke bolnisnicni ucitelj organizira sestanek obeh sol na katerem je prisoten tudi lececi otrokov zdravnik s soglasjem starsev zdravnik uciteljem in svetovalni sluzbi maticne sole posreduje temeljne informacije o otrokovi bolezni zato da bi delo ob vrnitvi dolgotrajno bolnega otroka v maticno solo steklo cim bolje te informacije so ucitelji dolzni varovati kot poklicno tajnost zdravnik temeljne informacije o otrokovi bolezni oz obolenju potrebne za dobro in uspesno solsko delo ob soglasju starsev posreduje tudi svetovalni sluzbi oz uciteljskemu zboru maticne sole ce se le ti sami obrnejo nanj to je pomembno predvsem takrat kadar je otrok hospitaliziran krajsi cas vendar pa je njegovo obolenje dolgotrajno npr otrok z epilepsijo maticna sola se v takih primerih obrne na bolnisnicno solo ki koordinira informiranje katere nujne prilagoditve povezane prevsem z naravo otrokove bolezni so za uspesno delo tega ucenca v maticni soli nujno potrebne bodo ucitelji izvedeli na ze omenjenih timskih sestankih oz v stikih z zdravnikom na splosno pa je ob vrnitvi dolgotrajno bolnega otroka v maticno solo potrebno biti pozoren na naslednje priprava razredne skupnosti na vrnitev bolnega oz obolelega sosolca stike med bolnim oz obolelim otrokom in njegovimi sosolci je potrebno ohranjati ves cas ko je ucenec doma ali pa v bolnisnici seveda ce temu izrecno ne nasprotuje otrok sam in njegovi starsi razrednik naj skupaj s svetovalnim delavcem sosolce in njihove starse na primeren nacin informira o otrokovi bolezni in o tem kaksne morebitne tezave bo oboleli sosolec lahko imel kaksno dodatno pomoc bo zato potreboval kaksne morebitne casovne in prostorske prilagoditve bodo potrebne prav tako naj ucitelj seznani ucence z vsemi drugimi prilagoditvami npr pri preverjanju in ocenjevanju nacinih dela za tako informiranje mora ucitelj poprej pridobiti soglasje bolnega oz obolelega otroka in njegovih starsev pojasniti jim seveda mora da je tak pogovor potreben da bo solsko delo za bolnega oz obolelega otroka lazje steklo zagotoviti pa jim mora tudi vso potrebno korektnost pri takem pogovoru v takem pogovoru je zazeleno da sodelujeta tudi lececi zdravnik in bolnisnicni ucitelj pomoc solske svetovalne sluzbe dolgotrajno bolnemu ucencu dolgotrajno bolni otrok ima zaradi svoje bolezni veliko dodatnih stisk ki jih vedno ne zmore razresevati sam pa tudi ne s svojimi prijatelji ucitelji ali s starsi zato je zelo dobrodosla pomoc solskega svetovalnega delavca ki bo otroku pomagal spopadati se s strahovi bojaznimi nezaupanjem obcutki zapostavljenosti s slabo samopodobo ob taki pomoci bo tudi celotno solsko delo dolgotrajno bolnega otroka uspesnejse solski svetovalni sluzbi naj bo v pomoc tudi bolnisnicni ucitelj mobilni bolnisnicni ucitelj prilagoditev prostora nekaterim ucencem predvsem tistim ki so gibalno ovirani je potrebno pouk organizirati tako da njihove tezave z gibanjem ne bodo onemogocale oz preprecevale solskega dela zato je priporocljivo naj bo maticna ucilnica takega otroka v pritlicju sole naj se kolikor je mogoce zmanjsa stevilo selitev iz ucilnice v ucilnico kabinetni pouk oz naj se gibalno oviranemu otroku omogoci mirno zamenjavo ucilnic pred odmorom ob pomoci sosolca oz ucitelja ali se kako drugace olajsati gibanje po soli ucencem naj se omogoci dietni nacin prehranjevanja kadar je to potrebno potrebno je poiskati moznost za prevoz od doma v solo in iz sole domov kadar ucenec zaradi narave svojega obolenja oz bolezni poti do sole ne zmore na obicajni nacin potrebno je zagotoviti solanje na domu tedaj ko otrok lahko zapusti bolnisnico in bolnisnicno solo je za solsko delo sposoben vendar pa se v maticno solo zaradi narave svojega obolenja se ne more ali ne sme vrnitii takemu ucencu je potrebno nuditi individualno ucno pomoc na domu mobilni bolnisnicni ucitelj casovna prilagoditev nekateri dolgotrajno bolni otroci takoj po vrnitvi iz bolnisnice se ne morejo zdrzati pri celi solski uri oz pri celotnem urniku za posamezni dan zato naj ucitelj poisce moznost da takemu otroku omogoci dodatne krajse odmore oz naj se ucitelj z ucencem dogovori za postopno obiskovanje pouka npr prvi teden le nekaj ur na dan potem pa postopno povecevanje stevila ur metodicno didakticna navodila za podajanje snovi ker se bolnisnicno solsko delo odvija individualno oz v manjsih skupinah tako da je lahko cimbolj individualizirano je potrebno ob vrnitvi v maticno solo dolgotrajno bolnega ucenca se posebej spremljati ce ucenec ne more slediti obicajnemu tempu dela v razredu in ne zmore samega ucnega dela lahko tudi posledica uzivanja potrebnih zdravil mu je potrebno nuditi dodatno pomoc notranje diferencirano delo dopolnilni pouk individualna ucna pomoc prav tako se je treba najprej in predvsem osrediniti na usvajanje minimalnih in temeljnih standardov znanja pri posameznih predmetih na osnovi le teh bo namrec svoji bolezni navkljub ucenec lahko pridobil zanj tako pomembno izobrazbo se posebej to velja za tiste otroke ki so v slabsi psiho fizicni kondiciji zaradi specificnosti obolenja posameznega otroka je potrebno prilagoditi tudi delo pri posameznem predmetu sportna vzgoja likovna vzgoja glasbena vzgoja tehnika in tehnologija in posameznih solskih dejavnostih sportni dnevi naravoslovni dnevi sola v naravi tabori teh dejavnosti naj se praviloma dolgotrajno bolni otroci udelezujejo ker pa so morebitne omejitve oz prilagoditve povezane s specifiko otrokovega obolenja oz bolezni naj maticna sola o tem pridobi dodatne informacije pri ucencevih starsih oz v bolnisnicni soli koordinacija z lececim zdravnikom takim otrokom je potrebno pri sportnih dnevih soli v naravi in taborih zagotoviti dodatno spremstvo starsi prostovoljci ce je le to potrebno preverjanje in ocenjevanje znanja pri preverjanju in ocenjevanju znanja je treba upostevati otrokovo zdravstveno stanje in njegove psihofizicne sposobnosti preverja naj se ne preobseznih sklopov usvojenih znanj preverjanje naj bo sprotno in izvedeno tako da na ucenca ne deluje obremenilno bolnemu ucencu je treba nameniti dovolj casa da pridobljeno znanje lahko izkaze ucitelj mora biti seznanjen s soglasjem starsev ce otrok uziva zdravila ki zmanjsujejo koncentacijo in nasploh upocasnjujejo ritem dela to mora upostevati tudi pri preverjanju in ocenjevanju manjsi sklopi snovi za preverjanje podaljsan cas preverjanja odlozitev preverjanja zaradi narave otrokovega obolenja je preverjanje lahko samo ustno ali samo pisno ce do zakljucne redovalne konference konec junija zaradi slabse psiho fizicne kondicije dolgotrajnih odsotnosti oz izbruhov bolezni ucenec ne uspe pridobiti vsega potrebnega znanja in ga tudi izkazati naj se mu omogoci da to postori do konca meseca avgusta oz do konca prvega trimestra v naslednjem solskem letu ucencu se to omogoci na podlagi pisnega mnenja lececega zdravnika in bolnisnicnega ucitelja ce je dolgotrajno bolni ucenec prva dva trimestra ocenjen pozitivno v zadnjem trimestru pa zaradi bolezni slabsega psihofizicnega pocutja in terapij zdravljenja ne zmore vec solskega dela njegov koncni uspeh ne more biti negativen v takih primerih lahko pozitivno zakljuci razred le na podlagi pisnega mnenja lececega zdravnika in bolnisnicnega ucitelja dolgotrajno bolni ucenec je pri zakljucnem preverjanju znanja upravicen do prilagoditev o le teh naj se maticna sola posvetuje z bolnisnicno solo ce ucenec obiskuje bolnisnicno solo dlje kot zadnjih pet mesecev solskega leta mu spricevalo izda le ta v sodelovanju z ucencevo maticno solo delo s starsi starsi in vsa druzina dolgotrajno bolnega oz obolelega otroka so v veliki stiski mnogokrat preobremenjeni zato naj jim pomaga tudi ucitelj in solska svetovalna sluzba starsem naj prisluhnejo jih razbremenijo skrbi s solo in tako stojijo ob strani pomagajo naj jim poiskati tudi dodatno financno pomoc kadar je to potrebno regresiranje solske prehrane regresiranje nakupa ucbenikov regresiranje otrokove udelezbe v soli v naravi oz na taboru starsi dolgotrajno bolnih otrok so namrec mnogokrat tudi financno zelo obremenjeni tako da bomo starsem ponudili resnicno pomoc in svoje sodelovanje bomo tudi najlazje pridobili njihovo zaupanje prav zaupanje starsev pa je prepotreben pogoj da bo tudi solsko delo za njihovega dolgotrajno bolnega otroka dobro in uspesno steklo maticna sola naj sama naredi prvi korak in naj ne caka da bodo starsi pomoc poiskali sami starsi sami so namrec ob otrokovi bolezni prevec prizadeti da bi reagirali tako kot se nam zdi samoumevno in kot bi pricakovali svetovalna sluzba maticne sole se lahko obrne po pomoc in nasvet na bolnisnicno solo priporocljiva dodatna znanja poznavanje patologije posameznih bolezni oz obolenj ter nacinov zdravljenja le teh permanentno izobrazevanje s podrocja metodike dela specialne metodike psihologije psihiatrije pedagogike defektologije socialne pedagogike priporocljiva literatura za ucitelja nove oblike dela v bolnisnicni soli ljubljana zrss odprta vrata ljubljana zrss developement of european hospital education amsterdam becan t instruktaza blamaza ali kaksna druga aza vzgoja in izobrazevanje becan t bolnisnicna sola kot izziv otrok in druzina becan t izobrazevanje kot vir volje do zivljenja vzgoja in izobrazevanje becan t bolnisnicna sola educa kadunc lipar g to zmorem tudi jaz dzs kadunc lipar g oblikujmo sami didakta kadunc lipar g rocne ustvarjalnosti i ii produkcija kaset in plosc rtv slovenija laptos a bolnisnicna sola majhna sola velikih dejanj educa leskovec t ure sproscanja v bolnisnicni soli solsko svetovalno delo trnavcevic a bolnisnicna sola kaj je to prosvetni delavec navodila za vzgojno izobrazevalno delo s predsolskimi in solskimi otroki ki so na zdravljenju v bolnisnicah zrss ljubljana navodila za prilagojeno izvajanje programa osnovne sole za ucence z motnjami vedenja in osebnosti uvodna pojasnila ucenci z motnjami vedenja in osebnosti predstavljajo zelo raznovrstno skupino pri cemer bi lahko rekli da so motnje vedenja za doloceno socialno okolje nerodno neprilagojeno nesprejemljivo vedenje motece predvsem za okolje motnje osebnosti obcutki ucne neuspesnosti manjvrednosti manjpomembnosti osebne nesigurnosti ogrozenosti in pdb pa predstvaljajo tezave njim samim in okolju v katerem zivijo motnje vedenja so posledica stevilnih neugodnih vzgojnih dejavnikov najpogosteje posledica vzgojnega zanemarjanja neprimerno reagiranje okolja nanje jih razsiri in poglobi in ucenec da bi prezivel zacne razvijati obrambno vedenje se upira taji zlaze tudi spoprijazni z zanj neugodnimi sodbami se vda usodi sprejme vlogo ki mu jo doloci njegovo socialno okolje itd tako se zacno razvijati tudi osebne tezave ali motnje v razvijajoci se osebnosti ker gre pri tem za custveni vrednostni vidik otrokove samopodobe manj pomemben nic vreden poimenujemo te motnje tudi custvene motnje ki so torej posledica neprimernega reagiranja okolja na otrokove vedenjske motnje ce je otrok prezivel svoje otrostvo in se vedno zivi v custveno zelo neugodnem stresnem okolju znacajska ali vzgojna neusklajenost starsev stalni prepiri pretepi fizicno in psihicno trpincenje govorimo o zgodnji custveni prikrajsanosti ki se lahko razvije v tezje custvene motnje bodisi v smeri nevroticne ali disocialne osebnostne strukture izkustveno velja da je ucni neuspeh in tudi sicersnja otrokova neuspesnost pomemben vzrok za nizjo motivacijo ucitelji pa vedo kako tezko je delo z nemotiviranimi ucenci vsa tri poimenovanja motnje vedenja in osebnosti vedenjske in custvene motnje in motnje vedenja in motivacije imajo torej podoben ne pa isti pomen tudi v socialno pedagoski stroki se kazejo prizadevanja da ucencev z motnjami vedenja in osebnosti ne bi stigmatizirali zato jih glede na podobnost posledic poimenujemo tudi osebe s tezavami v socialni integraciji motnje vedenja in osebnosti so izrazito reaktiven pojav odvisne od notranjih razpolozenjskih in zunanjih spodbud sosolcev uciteljev predmetov oziroma ucne snovi razredne klime itd stopenj vedenjskih in osebnostnih tezav ni mogoce opredeljevati le glede na ucencevo osebno tezavnost ampak je treba upostevati tudi obcutljivost reaktivnost dolocene fizicne oziroma socialne situacije pojavne oblike motenj vedenja in osebnosti oblike motecega vedenja v zvezi s poukom so klepetanje med poukom ne sledi uciteljevi razlagi igranje med poukom neredno izpolnjevanje solskih obveznosti domace naloge ucenje povrsnost pozabljanje zgubljanje zamujanje in izostajanje od pouka itd mozni vzroki nezanimivo podajanje ucne snovi nerazumljiva razlaga ucne snovi dolgcas nerazumevanje predelane ucne snovi pomanjkanje ucnih navad ucenec nima ustreznega vzgojnega nadzora in vodenja v druzini domaci problemi motnje pozornosti in koncentracije in pdb oblike motecega vedenje v odnosih do sosolcev in uciteljev so lahko klovnsko pavlihasto vedenje prepiranje zafrkavanje zalitve strahovanje zvracanje krivde na druge nastopastvo hvalisanje agresivno odzivanje vedenje ali uzaljeno umikanje razne nadomestne zadovoljitve kot je kajenje uzivanje alkohola eksprimentiranje z drogo in pdb mozni vzroki custvene motnje v smeri nevroticnih pojavov manjvrednostni obcutki vzbujanje pozornosti nezadovoljstvo s samim seboj obcutki izlocenosti iz razrednega kolektiva itd oblike motecega vedenja v odnosu do lastne ne uspesnosti trajno izmikanje solskim dolznostim odkrito odklanjanje ucenja uciteljev sole splosna nezainteresiranost apaticnost neopraviceno izostajanje od pouka delna ali splosna ucna neuspesnost mozni vzroki custvene motnje na podrocju ucne solske motiviranosti zaradi prepogostih neuspehov trajne neuspesnosti je ucenje zgubilo za ucenca vrednostni pomen mu ne pomeni nic disocialne motnje disocialno vedenje pogosto povzrocanje skode unicevalnost tatvine sosolcem uciteljem starsem v trgovinah agresivno vedenje dejanja kot so napadi pretepi fizicni obracuni brez neposrednih spodbud razne oblike trpincenja druzenje z disocialnimi nameni delinkventno vedenje kot so razni prekrski kazniva dejanja mozni vzroki custvene motnje v smeri disocialnega vedenja brez obcutkov krivde za lastno zadovoljstvo olajsanje itd posledice spolnih in drugih zlorab otrok posledice trpincenja opredelitev tezavnostnih stopenj splosna definicija vedenjsko in osebnostno motenih otrok in mladostnikov ki jo uporabljajo strokovne sluzbe csd kadar se odlocijo za oddajo otroka ali mladostnika v institucionalno vzgojo je vedenjsko in osebnostno moten je otrok ali mladostnik ki je toliko moten da nanj niti starsi niti sola nimajo vec vzgojnega vpliva za kar obstajajo doloceni prepoznavni vzroki najveckrat v druzini zaradi cesar je ogrozen njegov osebnostni razvoj oziroma ogroza celo svojo okolico ni nobenih izgledov da bi se stanje izboljsalo samo od sebe in je zato napotitev v vzgoji zavod zacasna izlocitev iz domacega okolja da bi mu nudili pomoc poklicni vzgojitelji in drugi strokovnjaki edina mozna resitev to je sicer nahujsa tezavnostna stopnja ki se je razvila v nekaj letih iz spocetka komaj prepoznavnih otrokovih tezav ki jih ni nihce uspesno reseval predpostavljamo da bo pomoc ucencem s kakrsnimi koli vedenjskimi ali custvenimi tezavami oziroma motnjami v prihodnji soli ustrezno organizirana iz predvsem prakticnih razlogov za nudenje pravocasne in uspesne pomoci bomo nastanek in razvoj vedenjskih in osebnostnih motenj razdelili v stiri tezavnostne stopnje prva tezavnostna stopnja obcasno vedenje odzivanje ucencev ki sicer ni skladno s pricakovanji ki pa ga ucitelji lahko prepoznajo razumejo in zmorejo ali znajo resevati in resiti sami druga tezavnostna stopnja obcasni pojavi tezave ki ucitelje ovirajo motijo ali dekoncentrirajo zaradi cesar je treba prekiniti ucni proces se za trenutek posvetiti motecemu ucencu ce ucitelj zna zmore uspesno resiti problem ali poklicati strokovno pomoc socialnega pedagoga in pdb tretja stopnja tezavnosti pogosti pojavi tezave motnje ki ucitelje motijo ovirajo pri pedagoskem delu jih ne znajo in ne zmorejo resiti sami zaradi cesar jim morajo pomagati drugi ustrezni solski ali zunajsolski strokovnjaki ki pridejo na solo cetrta stopnja tezavnosti pojavi tezave motnje prekrski ki jih ucitelji po lastni presoji ne znajo oziroma ne morejo resiti sami niti jih ne morejo uspesno resiti solski svetovalni delavci zaradi cesar je treba ucenca napotiti na zunajsolske specializirane oblike pomoci ali pa ga zacasno izlociti iz razreda individualni pouk pouk na domu napotitev v stanovanjsko skupino vzgojni zavod predlog prilagoditev osebni odnos osebni odnos je prvi pogoj uspesnega nudenja kakrsne koli pomoci otroku z vedenjskimi in custvenimi motnjami odnos izkazemo s tem da ga klicemo po imenu ga spostujemo kot razvijajoco se osebnost ga sprejemamo takega kakrsen je do njegovih sibkih tock smo strpni in se iskreno zavzemamo zanj in za njegov osebnostni razvoj najpomembnejse metodicno didakticne prilagoditve socialno pedagoski pristop ucencu je potrebno omogociti osebni uspeh in dozivljanje zadovoljstva ob uspehu ga spodbujati k razlicnim aktivnostim tudi k ucenju razumevanju ucne snovi nadomestiti zamujeno oziroma manjkajoce ucno snov zivljenjske izkusnje uporaba ponazoril za popestritev in vecjo razumljivost ucne snovi uporaba aktivnih ucnih oblik pomembna je aktivnost ucenca dodatni odmorcek v okviru ene solske ure sprememba dejavnosti eventualno tudi krajse solske ure potrebno je zagotoviti prostor in nadzor za ucenca ko ni vkljucen v redno dejavnost razreda razne sprostitvene dejavnosti za vse ucence razreda napovedano oziroma dogovorjeno preverjanje in ocenjevanje znanja preverjamo znanje in ne neznanje ne premalo in ne prevec pozornosti in potrjevanja da ne bo niti odrinjen na obrobje razreda niti ne bo imel prevec zascitniskega polozaja v primerih krsenja solskih pravil in reda priporocamo uporabo diferenciranih in omejenih formalnih disciplinskih ukrepov s poudarkom na postopku vloga otrokovega zagovornika princip restitucije itd skrb za ucencev socialno ugoden polozaj v razredu v razredu ustvarjamo strpen odnos do ucenca med vsemi ucenci ugodno socialno klimo poudarjamo ucenceve pozitivne lastnosti ga navajamo na delo v parih malih skupinah in individualno ga posedimo blizu sebe mu nalozimo kaksno nalogo oziroma skrb za sosolce v okviru njegovih sposobnosti itd skrb za ucencevo samopodobo ga pohvalimo ce je le mogoce realno mu pogosto dajemo samostojne naloge ki ji zmore mu dajemo odgovorne naloge pomembne za razred ki jih zmore osebnostni razvoj gradimo na njegovih mocnih podrocjih s svojo strpnostjo do ucenca s tezavami smo vzgled ostalim nemotenim ucencem v soli in zunaj nje ga vkljucujemo v dejavnosti ki ga zanimajo veselijo v katerih je lahko uspesen timski nacin in spremljanje ucencevega razvoja za celostno obravnavo ucenca z vedenjskimi tezavami je nujen timski nacin ze od samega zacetka zaznavanja motnje tim oblikuje individualni nacrt v timu aktivno sodelujejo vsi za nacrtovanje otrokovega razvoja pristojni strokovni profili ucitelj razrednik delavci solske svetovalne sluzbe strokovni delavec pristojnega centra za socialno delo in strokovni delavci institucij ce je ucenec se drugje strokovno obravnavan osnovna naloga tima je priprava in sprejem individualnega nacrta z jasnimi operativnimi nalogami vsakega clana tima vsebuje predvsem aktivnosti in konkretne naloge ki jih nacrtujemo kratkorocno in dolgorocno in so temelj za nadaljnje delo z ucencem in za sprotno ali celovito evalvacijo pri oblikovanju individualnega nacrta vkljucimo tudi starse in ucenca v timsko obravnavanje otrokovih tezav pritegnemo lahko tudi druge odrasle ki so ali pa se pomembno vplivajo na otrokov razvoj delo s starsi oblike dela s starsi uveljavljene v osnovni soli ne zadostujejo za ucinkovito resevanje problematike v odnosih med ucenci solo in starsi vedenjsko motenih izkustveno vemo da se starsi ucencev z motnjami vedenja in osebnosti neradi udelezujejo roditeljskih sestankov in drugih uveljavljenih oblik sodelovanja med starsi in solo ker imajo s solo pretezno negativne izkusnje ker so bili v zvezi z otrokom velikokrat izpostavljni negativnemu vrednotenju v sistem dela je potrebno vgraditi kvantitativno in kvalitativno specificne oblike dela s starsi nacrtujemo redne oblike srecanj kjer ocenjujemo predvsem pozitivne dosezke otroka starse se posebej povabimo ce ucenec doseze izjemen korak napredek dosezek vabimo jih tudi tedaj kadar rezultati dela niso ugodni in terjajo takojsnje ukrepanje tezji ekscesi ucenca grobo krsenje solskih pravil kulturnih in socialnih norm ipd priporocljiva dodatna znanja za ucitelje po dosedanjih izkusnjah dopolnilnega strokovnega izobrazevanja uciteljev in vzgojiteljev otrok z motnjami vedenja na pedagoski fakulteti v ljubljani priporocamo vsaj temeljna teoreticna znanja o pojavnih oblikah vzrokih in posledicah motenj vedenja za razumevanje pojava temeljna metodicna spoznanja znanja o tem kako pristopiti k ucencu z motnjami vedenja kako ga je mogoce pridobiti oziroma motivirati za razne aktivnosti ucenje poznavanje in obvladovanje raznih sprostitvenih razbremenitvenih oblik dela kot so razne socialne druzabne in druge igre primerne za sprostitev ucencev in popestritev pouka izjemnega pomena za uspesno delo je temeljito poznavanje samega sebe lastnih sposobnosti in zmoznosti in custvena stabilnost trajen pozitiven osebni odnos do otroka tudi tedaj ko je vedenjsko naporen tezak ko moti ali stori kaksen prekrsek itd uciteljem ki bodo poucevali v razredih kjer bo tudi kaksen ali vec ucencev z motnjami vedenja in osebnosti priporocamo permanentno izpopolnjevanje v okviru modulov ki jih za potrebe prakse izvaja oddelek za socialno pedagogiko na pedagoski fakulteti v ljubljani uciteljem priporocamo udelezbo tudi na drugih oblikah funkcionalnega izobrazevanja za delo z ucenci z motnjami vedenja ki jih pripravljajo razlicni izvajalci objavljeni v katalogu zrss in drugje kje lahko ucitelji iscejo strokovno pomoc oziroma nasvete za delo z vedenjsko motenimi ucenci ce na soli ni svetovalnega delavca socialnega pedagoga ki bi znal in moral pomagati je mozno dobiti ustrezno strokovno pomoc pri strokovnih sluzbah najblizjega centra za socialno delo na svetovalnih centrih v zdravstvenih domovih ki imajo organizirano psihohigiensko sluzbo v vzgojno izobrazevalnih institucijah za populacijo otrok z motnjami vedenja in osebnosti na pedagoski fakulteti v ljubljani na oddelku za socialno pedagogiko in verjetno se kje posebno pomoc ucitelju lahko ucitelju nudi asistent ali mobilni socialni pedagog priporocljiva temeljna literatura za razumevanje problematike in za osebno poglabljanje oziroma strokovno spopolnjevanje priporocamo literaturo ki obravnava druzino druzinsko vzgojo druzinske konflikte itd bergant m druzina zakon ljubezen na razpotju zavod r slovenije za solstvo ljubljana in poznejse izdaje satir v druzina za nas cas cz ljubljana literaturo ki obravnava otrokov polozaj bodisi v druzini ali na sploh v druzbi redl wineman d wineman f agresivni otrok svetovalni center ljubljana miller a drama je biti otrok tangram ljubljana zmuc tomori m pot k odraslosti cz ljubljana skoflek i nekateri rizicni dejavniki v razvoju predsolskega otroka v zborniku ziveti skupaj zavod r slovenije za solstvo ljubljana itd glasser william dobra sola didakta radovljica glasser william ucitelj v dobri soli ric radovljica good perry in mulc si bo pomagal ric radovljica good perry pravica do srece ric radovljica literatura s podrocja solske dusevne higiene kos mikus a sola in dusevno zdravje pomurska zalozba ms pozarnik h kako ohranimo dusevno zdravje mk ljubljana itd