intervju z richem goldom na ars elektronici v brucknerjevem domu v linzu avtor karlo pirc rich gold q ste eden od ustanoviteljev lige za avtomatično glasbeno komponiranje torej ste med drugim tudi skladatelj bi lahko kaj več povedali o omenjeni ligi gold leta smo s e nekaj fanti ustanovili tako imenovano ligo za avtomatično glasbeno komponiranje in kaj smo počeli v tej skupini za komponirranje smo uporabili računalnike in vsak od njih je ustvarjal svojo glasbo nato smo jih s kabli povezali skupaj v nekakno mreo vsak računalnik je tako lahko poslual druge tri podatke seveda ne glasbe lahko bi rekli da je lo za nekakno računalniko jazz skupino v katerem so računalniki sedeli skupaj igrali se medsebojno posluali in improvizirali mi pa smo jih le postavili na oder jih priključili pritisnili na tipko za začetek igranja se usedli med publiko in posluali kaj bodo računalniki zaigrali q ali so bili takrat sintetizatorji zvoka sploh dovolj dobri za koncertne nastope pravzaprav ne vendar nas to ni motilo bili smo pač mladi malce nori skladatelji glasba ki smo jo ustvarjali na ta način je zvenela zelo kakofonično in kar je e posebej zanimivo če računalnikov nismo zvezali skupaj in tako niso mogli sliati drug drugega je glasba zvenela precej drugače torej je dejansko nekaj pomenilo da so se lahko posluali v tem smislu so res igrali kot ena skupina en ansambel glasba ni bila prav nič človeka no pa saj so jo igrali računalniki q poleg z glasbo ste se ukvarjali tudi z virtualno realnostjo trenutno pa delate na projektu inteligentnih okolij ali med tema stvarema vidite kakne povezave Če uporablja sistem računalniko posredovanega okolja mora računalnik vsebovati popolni opis sveta v katerem si in glede na to ustvariti dovolj prepričlivo okolico ravno nasprotno pa počnemo v tako imenovanem ubikvitarnem računalnitvu programiranju vsepovsod prisotne inteligence v okoljih ki tako sama po sebi postanejo inteligentna računalnike poskrijemo v realni svet v mize stole in zidove in ko se po le tem sprehajamo nam ti nevidni računalniki pomagajo namesto da vstopi v računalniko posredovano okolje kot to stori v virtualni realnosti postavi računalnik v svet stvari sta torej povsem nasprotni a obenem pravzaprav isti vsaka kavna skodelica čevelj srajca miza stol ali okno naj bi vsebovali računalnik med seboj bi se pogovarjali kot se ivali v dungli in ti pomagali ali pa ti ne bi morda bi se odločili da se uprejo q to me spominja na kratko zgodbo johna varleya press enter v zgodbi elektronsko okolje od velikih strenikov do malih hinih naprav oblikuje nekakno obliko kolektivne zavesti in se zave svojega obstoja mnogo ljudi govori o tej monosti osebno sem proti umetni inteligenci ne verjamem da so računalniki inteligenti oziroma da bi lahko bili prav tako ne morejo biti alostni ali veseli ali karkoli drugega so le orodja po moje je najbolje orodje tisto ki meni prepuča da sem pametneji in bolj inteligenten dobro kladivo je tisto ki mu rečem zabij ta ebelj in kladivo e udarja po njem tok tok tok slabo kladivo ki mu rečem zabij ta ebelj pa mi odgovori ne danes nisem razpoloeno za to in potem se mora prerekati s svojim kladivom ne zdi se mi v redu da se mora s svojimi orodji prepirati e en problem v inteligentnih okoljih je kompleksnost le teh ne ve namreč več kaj se dogaja ko vstopi v sobo se luč včasih prige in včasih ne ti pa ne ve zakaj je morda e kdo v sobi kar se zgodi je da te začne inteligentno okolje kmalu spravljati ob ivce sam pa se počuti bolj neumnega kot si bil prej naenkrat ne zna več niti prigati luči v lastni pisarni v xerox parku se trudimo ustvariti inteligenten svet v katerem so računalniki dobra orodja tako računalniki postanejo dobre mize dobri stoli zidovi in okna dober primer tega so novi avtomobili v njih so vgrajeni računalniki ki krmilijo motor nadzorujejo pretok goriva in podobno nihče ko se usede v avto pa ne pravi vozil bom z računalnikom ampak peljal se bom z avtom avtomobil je zelo dobro orodje gre kamor ga pelje in naredi kar od njega zahteva in zopet če bi se usedel v avto in bi ta rekel ne tja pa ne grem bi bil to slab avtomobil zato nisem zagovornik inteligetnih računalnikov ali inteligentnih hi iz njih se norčujem q vendar računalniki so abstraktni stroji Če bi lahko izlučili bistvo humorja bi morda lahko simulirali humor znotraj računalnika in ustvarili smeni računalnik na to vpraanje bom skual odgovoriti kot filozof med drugim sem namreč tudi amaterski filozof ne vemo kaj je zavest vem pa da lahko naredim računalnik ki te bo spravil v smeh to pa e ne pomeni da je on sam duhovit lahko naredim tudi računalnik ki te bo prepričal da je pameten a to ne pomeni da je dejansko pameten q to bi lahko bilo enakovredno spomnimo se na efekt elize majhnega programa ki je prepričal tisoče ljudi da je vsaj malo pameten v bistvu pa gre le za skupek kognitivnih prevar ki so ljudem dale občutek inteligentnosti in če ljudje verjamejo da je nekdo inteligenten postanejo v resnici dejanske zmonosti nepomembne na to lahko gledamo tudi iz drugega zornega kota ko v kinu gleda film v bistvu vidi le igro svetlobe na platnu na platnu je le svetloba nobenih ljudi ni tam in vseeno se joče in smeje ob svetlobi na platnu svetlobne osebe na platnu niso srečne ali alostne ampak si ti tudi računalniki delujejo na ta način so le svetloba na ekranu ki prihaja iz majhnih čipov dober programer te lahko s pomočjo računalnika spravi v jok oziroma te nasmeje na začetku stoletja ko se je filmska industrija ele rojevala so v kinodvoranah predvajali posnetke drvečih vlakov ker so bili vlaki posneti tako da je zgledalo kot bi drveli proti gledalcem so le ti pred njimi sklanjali glave in tako se danes ljudje e vedno sklanjajo pred računalnaiki misleč da so v njih vlaki vendar v računalnikih ni vlakov ničesar ni tam so le majhna vezja a lahko te spravijo v smeh ali jok q toda kaj če na svet postane virtualen Če vstopimo v informacijsko drubo v kateri se realnost zliva z virtualnostjo računalniki čipi ne bodo zgolj vezja in računalnike stvaritve ne bodo le igra svetlobe na ekranu predmeti v virtualnem okolju bodo postali tistim v dejanski realnosti enakovredni na to gledam bolj kot mcluhan in ne vsi ti obsedenci z virtualno realnostjo marshall mcluhan pomemben ameriki komunikolog ki je pisal o medijski kulturi je govoril med drugim tudi o mediaciji medijski posredovanosti medijsko posredovanost razumem kot računalniko ustvarjen komunikacijski kanal med ljudmi s čimer računalnik postane medij posrednik komunikacije mcluhan je ugotovil da lastnosti vsakega medija prizadevajo vplivajo na informacijo in ko o tem razmiljamo kot o medijskem posredovanju to niti ni več tako presenetljivo saj tudi ne mislite da je virtualna mama v vai dnevni sobi ko se z dejansko pogovarjate po telefonu oziroma da sta vstopila v nekaken virtualen svet telefonskih zvez to ni nič takega pač se pogovarjata po telefonu enako velja za računalnike so le posredniki q toda telefoni so drugačen medij kot imerzivne tehnologije računalniko posredovana interaktivna okolja mogoče tudi ne ko si natakne očala za vr nekaj taknih sistemov sem oblikoval tudi sam ugotovi da sta to le majhni televiziji postavljeni tik pred tvoje oči ta očala se prav nič ne razlikujejo od navadne televizije le da namesto daljinskega upravljalca za preklapljanje kanalov uporablja glavo za krmiljenje računalnika nič magičnega ni v tem to je le televizija s precej drugačnim daljinskim upravljalcem bolj umestno je o virtualni realnosti razmiljati kot o medijsko posredovani izkunji in ne kot e eni realnosti to ni realni svet toda ker smo ljudje malo topoglavi ga dojemamo kot realnega zato se tudi v kinu jočemo in se smejemo ob premikajočih se slikah vendar ravno zato ker nismo preveč pametni imamo umetnost lahko ustvarjamo umetnine tako lahko ustvarimo sliko ki nas bo razveselila ali razalostila ravno zato ker smo malo topoglavi na svet je veliko lepi ker nismo preveč pametni Če bi bili bi bilo na tem svetu precej bolj dolgočasno q v xerox parku se ukvarjate z zanimivimi rečmi lahko poveste kaj več o vaem delu xerox park je zelo zanimiv kraj posajen je na vrh krasnega hribčka in v njem dela kar različnih znanstvenikov od oblikovalcev novih čipov vezij ali lcd zaslonov računalničarjev ki gradijo računalnike piejo programe za njih in delajo na razvoju interneta raziskovalcev ki preučujejo kako izboljati delavnost in toleranco med ljudmi v pisarnah in skupnih prostorih tehnologijo za skupine do antropologov sociologov in filozofov ki raziskujejo odnose med sodelujočimi ljudmi sam se v xerox parcu ukvarjam z dvema stvarema kot sem e povedal delam na projektu ubikvitarnega računalnitva v tem projektu stvari ki jih danes poznamo pod nazivom računalniki te velikanske katlaste neestetske zadeve na vaih pisalnih mizah vremo stran in jih nevidno vključimo v na svet da tako postanejo koristna orodja drugi projekt v katerem sem aktivno udeleen je projekt pair ali program za namestitev umetnikov v parku v xerox park pripeljemo umetnike ki za svoje izraanje uporabljajo tehnologijo in jih zdruimo z raziskovalci in znanstveniki ki se ukvarjajo z enako tehnologijo tako se začno med seboj pogovarjati in to je e bolj pomembno kot da le uporabljajo istovrstno tehnologijo in ker oboji radi ustvarjajo začno skupaj raziskovati in oblikovati umetnika dela to je zelo zanimivo umetniki na tak način spoznavajo nove tehnologije in prav tako znanstvenike o katerih so e mnogo sliali a jih niso nikoli srečali in prav tako znanstveniki ki navadno zelo malo vedo o umetnosti spoznajo umetnike in njihov način razmiljanja ter tako bolje razumejo ustvarjalnost le teh tako se oboji nauče novih načinov razmiljanja in to je zelo pomembno q v svojem predavanju na simpoziju festivala ars electronica ste govorili o človetvu kot o plemenu zbiralcev stare are je to ideja ali filozofija ker sem amaterski filozof je najbrkone amaterska filozofija v svoji karieri sem ustvaril neteto stvari saj je to moje delo namreč ustvarjanje novih stvari in zdaj ko je preteklo kar nekaj časa se oziram na vso to kopico stvari ki sem jih ustvaril je to kar počnem le ustvarjanje novih in novih stvari ne glede na to kaj naredim se zdi da bom naslednje leto moral narediti nekaj drugega zopet kopico novotarij govori se da je oblikovanje v krizi ugotovil sem da to sploh ne dri Če se ozremo po svoji sobi je v njej na tisoče stvari ki so jih oblikovali profesionalci vsaka kavna skodelica prtiček ali na primer pepelnik oblikovati je zabavno in to počnem e celo svoje ivljenje nae pleme zbiralcev stare are pa pozna tudi rituale eden takih je vsakodnevno preoblačenje srajce enake srajce ne sme nositi dvakrat zapored torej mora imeti kup različnih srajc Če je v isti sobi več ljudi naj bi bil vsakdo od njih oblečen v drugačno srajco vsaki dve ali tri leta pa si mora nakupiti novo zalogo srajc pomislite na vso to mnoico srajc ki jih je potrebno proizvesti pa kljub temu ti nobena od teh srajc ni toliko pri srcu da bi zaradi nje jokal se smejal ali se v njej izjemno dobro počutil oblečeni smo v nekakne povprečne srajce ker jih moramo imeti toliko in to velja tudi za nao celotno kulturo in na način razmiljanja velja tudi za najkvalitetneje produkte ki jih ustvarjam tudi sam v xerox parku na primer xeroxove fotorkopirne stroje ki so najbolji na svetu vem pa tudi da mora kakor hitro konča z oblikovanjem zadnjega fotokopirnega stroja e začeti razmiljati in delati na razvoju novega stroja ki bo starega spremenil v aro vse se neprestano spreminja tako da čez deset let celo visoko tehnoloko razvite stvari postanejo nekoristne in temu je tako zaradi naega kulturno pogojenega razmiljanja q ali ne gre pri tem za postmodernističen način razmiljanja ko mora biti z mislimi v prihodnosti če eli preiveti v sedanjosti to je zelo lepo povedano rekel bi da je temu tako ker ne znamo sluiti denarja ne da bi ustvarjali nove stvari nihče ti ne bo plačal če ne bo počel ničesar Čeprav je v zdruenih dravah ameriki vlada oblikovala prav hecen program kmetje so bili namreč tako zelo produktivni in pridelali toliko hrane da jo je bilo treba metati proč to je seveda zelo tragično ker je na svetu toliko stradajočih ljudi cene hrane so posledično naglo padale in zato je vlada plačala kmetom za to da niso pridelovali hrane pomislite se vam ne zdi to nekoliko bolano vendar bo morda nekoč to nuja trenutno ne moremo preiveti če ne ustvarjamo nove in nove stvari edini način da zaslui za preivetje je neprestano ustvarjanje v zda vsako leto v katerem se ne proizvede za odstotke več stvari kot minulo leto imenujejo depresija ali recesija torej ne da je treba proizvesti enako količino stvari vsako leto je treba narediti za več q ni to ideja potronike drube vse te stvari so med seboj povezane reitvi sta dve ena je dobra in druga malce grda prva pravi da zmanjajmo proizvodnjo stare are ali celo plačajmo ljudem da jo odpeljejo stran druga pa da odstranimo devet od desetih ljudi na naem planetu na nas je da se odločimo e en problem s katerim se srečujem kot umetnik in pripadnik smetarskega plemena je da je svet ki ga soustvarjam povprečen če ne celo podpovprečen kot bi cel svet postal obrat hitre prehrane ki proizvaja mcdonaldove hamburgerje rad imam hamburgerje toda le od časa do časa ne pa vsak dan Čez nekaj dni grem na dunaj ker pravijo da je to zelo lepo mesto dvomim da bi govorili enako če bi bil to le velik nakupovalen center kakrni so v zda rad bi videl dolgoletno zgodovino in kompleksnost krasne estetike v katero so ljudje vloili veliko truda in volje pleme staroarcev pa se odločno bori proti temu ne le da se bliamo koncu sveta ker ni dovolj surovin na svet postaja vse gri to je najbolj zapleten problem na katerega sem naletel pri svojem delu kako ne oblikovati in proizvajati a kljub temu preiveti q po drugi strani pa lahko opazimo razcvet nacionalnih restavracij ki so vse bolj popularne in tudi nasploh imamo prilonost opazovati veliko kulturno raznolikost po eni strani naa kultura postaja globalna vsi radi gledajo madonno ob tem pa se ljudje vse bolj zavedajo obstoja drugih kultur danes lahko kupim pločo s slovensko afriko ali glasbo z laosa kar je bilo pred stotimi leti nemogoče toda mislim da je to le začasno ker bodo majhne kulture postale vse manje in na koncu izginile mogoče pa se bodo zlile kar se dogaja danes je proces ki mu pravim diznifikacija v disneylandu je del parka poimenovan evropa to so modeli evropskih drav veliki nekaj deset kvadratnih metrov tam je tudi nizozemska nekaj hik in mlin na veter torej je vsa nizozemska ki je bila svojčas drava z zanimivo in kompleksno kulturo predstavljena kot mlin na veter tulipan in čokolada veliko američanov pravi ne elim si v evropo to je preveč naporno in predaleč toda glej tu je disneyland kar je praktično enako in vse drave so blizu skupaj lahko se sprehodimo od ene do druge in če govorimo o nacionalnih kuhinjah naenkrat japonska postane le sushi vsa japonska kultura je degradirana na te majhne zvitke alg surovih rib in ria japonci pa so dejansko začeli jesti mcdonaldove hamburgerje in le redko jedo sushi tako postaneta japonski sushi in nizozemski mlin na veter izvozni dobrini prav malo povezani z izvorno kulturno skupnostjo v bistvu sta le zgodovinska simbola kot so nekatere stare cerkve ki jih obiskujejo le turisti nihče pa v njih več ne moli dejansko na svet izgublja mnogo svojih kvalitet q torej mislite da prihodnost pripada zaibatsujem multinacionalkam in korporativni potroniki drubi mislim da je to res čeprav si tega ne elim zato tu pa tam povem kakno besedo proti pa čeprav ne zalee kaj preveč ob amaterski filozofiji se ukvarjam tudi z amaterskim risanjem stripov nedolgo tega sem končno nael računalnik ki mi omogoča da riem enako kot na list papirja to je super zdaj lahko na stroju za dolarjev počnem enake stvari kot sem jih prej za temu jaz pravim napredek besedilo teksta lahko neomejeno irite po računalnikih mreah ali drugače le pod pogojem da ostane nespremenjen torej v obliki kot ste ga dobili neavtorizirano tiskanje predvajanje v radiofonski obliki in druge oblike zlorabe intelektualne lastnine so prepovedane in po zakonu kaznive besedilo lahko citirate v okviru klasičnih citatov v avtorskih tekstih ali prevodih z obvezno navedbo vira © karlo pirc karlo mail kud fp si