sapa gorska vasica blizu kitajske meje zelo privla'cna za turiste to je kraj kjer vidi's prave avteti'cne narodnostne manj'sine 'ceprav so tudi ti ze malo skomercializirani je tudi odli'cni izhodi'sce za obisk fancipana najvi'sja gora v vietnamu visoka okoli m pa tudi sama pokrajina je vredna ogleda vodic se pritozuje nad slabo pristopnostjo teh krajev vendar to zdaj ni ve'c problem vlaki vozijo do lao cai na kitajskli meji tiri so speljani tudi 'cez mejo vendar iz politi'cnih razlogov vlaki ne vozijo tako trgovska roba potuje po cestah v kamionih in cez hribe v nahrbtnikih od tam pa lepa asfaltirana cesta odpelje v hribe na preko m visoko februarja je tam bolj megleno pa tudi mraz vendar pod ni'clo ne pade sapa je postavljena na nekak'snem sedlu iz dveh strani jo obdajajo hribi iz dveh pa dolini bregovi so obdelani v manj'se terase od vrha je napeljana voda ki se potem po bregi navzdol pretaka iz bazen'cka v bazen'cek v terasah obdelujejo ni'c drugega kot ri'z jasno dale'c na obzorju izstopa visoki fancipan pravijo da je vrh prekrit s snegom pravijo zato ker ga zaradi megle nisem videl oddaljen je pi'clih km vendar ker ni ka'snih urejenih poti si je treba za vzpon in spust vzeti 'stiri dni 'casa razen vztrajnosti in potrpljenja ni potrebna nobena posebna planinska oprema sapa je najve'cja vas zaradi turisti'cnega razvoja je 'ze malo podobna mestu in ima nekak'sno vlogo tr'znice vanjo prihajajo predstavniki plemen iz okoli'skoh hribov in dolin prodajat svojo kramo navadno so to cunje pridelki 'zivali zadnje 'case pa tudi suvenirji za katere mislijo da bodo turisti znoreli za njimi iz piksen znajo narediti tudi kak'sno lepo zapestnico zelo avtenti'cno tamkaj'snji prebivalci 'zivijo 'se po plemenih in sicer v vsaki dolini svoje pleme ta so bolj kitajskega kot vietnamskega izvora predvsem zaradi turistov 'se ohranjajo tradicionalna obla'cila in ko se vsi zberejo na tr'znici izgleda pisano ko kozlanje pokvarjene me'sane zelenjave sapi najbli'zj pleme je tintno modro njihova navada je do ko stkejo obla'cila jih namo'cijo v tinto ta je tak'sne kvalitete kot vsa azijska roba ko pade de'z ali p ko malo za'svicajo tudi sami postanejo tintni 'zenske tega plemena se zelo rade krasijo z uhani to so cm kovinski obro'ci in ve'c jih ima v u'sesu lep'sa je rekord je bil v vsakem u'sesu po dvanajst u'sesa pa so ji viseli 'ze do ramen neka bolj oddaljena vas je znana po tem da si 'zenske brijejo glavo in nataknejo rde'ce turbane potem pa so bili 'se neki zeleni pa rumeni posebno zanimiva je bila neka desetletna deklica iz tintnega plemena v vsakem u'sesu je imela po le po tri obro'ce vendar ji je mama obljubila 'cetrtega ob naslednjem rojstnem dnevu njena posebnost je bila to da je teko'ce govorila vietnamsko in angle'sko v 'solo ni nikoi hodila ker je bila prvorojenka in sta star'sa komaj 'cakala pomo'c pri delu vzela si je 'cas in me vodila skozi vas pravzaprav so to hi'se ob terasastih ri'zevih poljih in steze so ozki mehki robovi kjer mimogrede zagazi's v blato mala deca oble'cena le v neka'sno tintno cunjo so naju gledala kot na marsovce peljala me je 'se v neko doma'cijo notri je bilo temno ko v rogu z izdelavo oken si niso komplicirali 'zivljenja elektrike pa tam 'se nekaj 'casa ne bo vendar stavim takoj ko bo bodo 'ze drugi dan odmevale karaooke notranjost je bila sestavljena iz dveh delov prvi je bivalni prostor kjer bivajo skupaj z 'zivalmi in je smrdelo po pujsih drugi je spalnica kak'snega pohistva nisem opazil 'ce od'stejem kotel ki je na sredi visel s stropa dimnika nisem videl v kotu pa je brezzoba 'zenica tulila kot bi ji nekdo ukradel penzijo vodi'cka mi je pojasnila da ho'ce nekaj ponuditi za jesti gostoljubnosti res ne gre kritizirati vendar tiste 'cudne rastline tudi ne bi opisoval vo'znja nazaj v hanoi je bila prav pestra kar si tudi lahko preberete