prof janez ster o razstavi gustava janusa potujoca razstava po sloveniji se predstavlja kot zapis dveh stopenj razvoja v njegovem slikarskem opusu v razponu med leti in razciscuje janus v slikarstvu temeljna vprasanja o odnosu med ploskvijo kot slikarsko invencijo ter povrsino platna kot realno danost sam avtor govori o odreseni povrsini in s tem daje fazi razvoja umetniskega razmisljanja zanimivo oznako pricujoca razstava je sestavljena iz stirinajstih del zamisel o izboru je avtorjeva s tako racionalno potezo pravzaprav z dvema stavkoma nagovarja gustav janus obiskovalca razstave ter ga uvaja v cisto posebno razmisljanje o vlogi likovnega izrazanja najprej je treba vedeti da januseva platna ucinkujejo na gledalca s povrsino ki je ze v zacetni fazi samostojna vrednota naj se na njej pojavljajo taki ali drugacni zapisi ti ali oni barvni namazi vedno prva spregovori dana realna povrsina prisili nas da odmislimo vse ostalo zato se ne zaletimo takoj v simboliko znamenj na njej opazamo se drugo razseznost cim manj je teh znamenj bolj zgovorna postaja povrsina janusevih platen v omenjeni skupini stirinajstih del se ta osip gostobesednosti pokaze kot dramaticno stopnjevanje od nicelne tocke popolne ploskve brez zarisov z znacilno barvo nic torej crno se zarisi crt in barvnih sporocil umikajo vse bolj na rob zavzemajo vse manj in manj prostora dokler popolnoma ne izginejo jih ni taka postopna negacija pripovednosti je po svoje pogumen korak tako za avtorja kot tudi za njegov dialog z gledalcem tudi sicer se nagiba gustav janus k redkobesedni likovni komunikaciji z obcinstvom s tem daje posameznim besedam slikam vecjo vlogo postanejo bolj samostojne in pregledne odresene povrsine so zelo zanimiv in poucen primer poglobljenega dialoga med gledalcem in likovnim sporocilom govorijo o razpolozenju njihovega avtoja o njegovem pojmovanju razmerij med crto barvo in ploskvijo in da ponovno odkrijemo svoje vedenje o likovnem jeziku