studij kmetijstva zootehnika visoko olski strokovni tudij kmetijstvo v sloveniji smo v obdobju velikih dru benih sprememb ki se v kmetijstvu odra ajo tako da dobiva poudarek prireja na dru inskih kmetijah v prihodnje se bo podobno kot v drugih dr avah zmanj evalo tevilo kmečkih gospodarstev nara čala pa bo njihova velikost in postala bodo vse bolj specializirana ivinoreja bo tudi v bodoče najpomembnej a dejavnost na večini dru inskih kmetij dru inska kmetija je podjetje ki mora imeti strokovno usposobljene ljudi ker upravljajo z biolo kimi in naravnimi procesi brez dobro izobra enih strokovnjakov ni mogoče zagotoviti ohranjevanje pode elja in vodenja kmetijske proizvodnje po načelu trajnosti za uspe no gospodarjenje na dru inskih kmetijah je potreben tudi ustrezno izobra en gospodar pod ustrezno izobrazbo razumemo kombinacijo teoretičnega in praktičnega znanja na področju rastlinske in ivinorejske pridelave njihove tehnologije ekonomike in tr enja ob upo tevanju zakonitosti varstva narave in ohranitve na ega pode elja visoko olski strokovni tudij kmetijstvo zootehnika daje diplomantom tudi dovolj ekonomskega znanja za uspe no samostojno gospodarjenje na kmetijskih obratih predmetnik visoko olskega strokovnega tudija kmetijstva zootehnika letnik letnik kemija sonaravno kmetijstvo botanika računalni ka orodja v ivinoreji biolo ke osnove ivinoreje ekonomika v ivinoreji fiziologija z anatomijo domačih ivali varstvo okolja v ivinoreji etologija domačih ivali praktično usposabljanje mesecev spl poljed s prid krme in pa ni tvom kmetijsko strojni tvo letnik prehrana domačih ivali in krma pra ičereja mehanizacija in zgradbe v ivinoreji perutninarstvo mlekarstvo izbirni predmet i osnove zdr varstva domačih ivali izbirni predmet ii govedoreja izbirni predmeti reja drobnice vrednotenje klavne kakovosti reja vodnih ivali predelava mleka konjereja marketing v kmetijstvu Čebelarstvo zadru ni tvo in kmetijska zakonodaja reja kuncev obnova vasi gozdarstvo za kmetijce visoko olski strokovni tudij kmetijstvo zootehnika traja leta in bo dal kandidatom po uspe nem zaključku strokovni naslov kot ga bo opredelil novi zakon o strokovnih naslovih vpi ejo ga lahko kandidati ki so končali gimnazijo oz katerikoli tiriletni srednje olski program z zaključnim izpitom ali maturo delovna področja diplomantov so tevilna vodenje prireje na kmetijah in kmetijskih obratih na posestvih kmetijskih ol in in titucij ter strokovno delo v javnih slu bah v me alnicah močnih krmil v ivilsko predelovalnih obratih in v trgovini izredni tudij oddelek za zootehniko biotehni ke fakultete organizira po potrebi tudi izredni tudij tudij ob delu za tiste slu atelje ki ne morejo obiskovati rednega tudija vpisati je mo no tako univerzitetni kot tudi visoko olski strokovni tudij vendar je za njegovo izvedbo potrebno da je vpisanih vsaj kandidatov stro ke izrednega tudija pokriva kandidat sam ali njegova delovna organizacija podiplomski tudij diplomanti vseh univerzitetnih tudijev lahko olanje nadaljujejo na tevilnih podiplomskih tudijih in specializacijah na univerzi v ljubljani na oddelku za zootehniko izvajamo magistrski tudij kmetijstvo zootehnika z naslednjimi izbirnimi skupinami genetika in selekcija prehrana ivali etologija in tehnologija biotehnologija v ivinoreji diplomanti pa lahko vpi ejo tudi druge podiplomske tudije na biotehni ki fakulteti med njimi biotehnologija varstvo naravne dedi čine mikrobiologija svetovanje v kmetijstvu ali na univerzi kot na primer varstvo okolja specializacija specializacija traja dva semestra in je lahko nadaljevanje visoko olskega strokovnega ali univerzitetnega tudijskega programa kandidat si z zaključkom tudija in zagovorom specialistične naloge pridobi naslov specialist z navedbo področja specializacije magistrski tudij magistrski tudij kmetijstvo zootehnika traja tiri semestre vpi ejo ga lahko kandidati ki imajo zaključeno univerzitetno izobrazbo z uspe nim zagovorom magistrske naloge si pridobijo znanstveni naslov magister kmetijskih znanosti zootehnika doktorski tudij kandidati ki so končali magistrski tudij lahko nadaljujejo tudij s tem da izdelajo doktorsko disertacijo z uspe nim zagovorom disertacje si pridobijo znanstveni naslov doktor znanosti dodatne informacije o tudiju za vse dodatne informacije o na ih tudijih in izobra evanju ter pogojih za vpis lahko dobite ob delavnikih na na telefon pri referentki za tudijske zadeve gospe idi smolnikar informacije so vam na voljo tudi prek interneta home page http www bfro uni lj si univerza v ljubljani biotehni ka fakulteta oddelek za zootehniko groblje dom ale tel fax e mail secretary bfro uni lj si tudij kmetijstva zootehnika dom ale tudijski programi na oddelku za zootehniko biotehni ke fakultete oddelek za zootehniko na biotehni ki fakulteti univerze v ljubljani izvaja dodiplomsko in podiplomsko izobra evanje kmetijstva zootehnika tudijski program vpisni pogoji trajanje tudija sem naziv po zakljuČku tudija primernost programa za nadaljnji tudij nivo visoko olski strokovni tudij kmetijstva zootehnika konČana srednja ola specialistiČni tudij univerzitetni tudij kmetijstva zootehnika opravljena matura ali konČana srednja ola pred dipl ing kmet zootehnika specialistiČni magistrski ali doktorski tudij specialistiČni tudij konČan visoko olski strokovni ali univerzitetni tudij specialist z navedbo podroČja magistrski tudij kmetijstvo zootehnika konČan univerzitetni tudij mag kmet znanosti zootehnika doktorski tudij doktorski tudij konČan magistrski tudij ali univerzitetni dodiplomski tudij doktor znanosti podoktorski tudij permanentni in dopolnilni tudij konČana katerokoli stopnja dodipl ali podipl izobra evanja odvisno od vrste tudija dni strokovni naslov bo doloČen v skladu z zakonom o strokovnih naslovih vloga in pomen izobra evanja kmetijstva zootehnike ivinoreja je kmetijska gospodarska dejavnost s ir im narodno gospodarskim pomenom njen osnovni namen je pridobivanje dohodka rejcev s prirejo mesa mleka jajc ko in drugih animalnih produktov ali storitev domačih ali udomačenih ivali govedo pra iči perutnina konji drobnica z rejo ivali pa tudi oblikujemo kulturni prostor prispevamo k izgledu krajine poselitvi nacionalnega prostora in varstvu narave v slovenskem kmetijstvu ima ivinoreja osrednje mesto prispeva k veliki večini novo ustvarjene vrednosti kmetijske proizvodnje zaradi naravnih danosti pa gospodari tudi na večini kmetijskih povr in slovenije gorski hriboviti in kra ki svet je mogoče obvladovati v negozdni rabi le z rejo govedi drobnice in konj kar vsekakor povečuje pomen ivinoreje zootehnika je skupno ime za raznovrstna znanstvena in strokovna področja ter ve čine ki s posredovanjem osnovnega znanja o procesih sistemih obna anju učinkih in posledicah reje pripomorejo h gospodarnej i ivinoreji in kmetijstvu kot celoti posamezne zootehnične discipline kot na primer prehrana genetika in selekcija animalna in mikrobna biotehnologija ter specifična vpra anja reje posameznih vrst domačih ivali slonijo na temeljnih biolo kih biokemijskih matematičnih in ekonomskih vedah zootehnika je tako strokovno mejno področje ki zaradi zahtevnosti proizvodnih procesov ivinoreje vedno bolj vodi v kombiniranje ali specializacijo različnih naravoslovnih tehničnih in dru boslovnih znanj v specializaciji se pribli uje svojim osnovnim znanstvenim področjem ob zdru evanju znanj pa se razvija profil uporabnega zootehnika ki zna odgovarjati na zahtevna proizvodna ekonomska in vedno bolj tudi naravovarstvena vpra anja prireje in kmetijstva nasploh slovensko kmetijstvo je zaostalo v razvoju Čakajo ga velike gospodarske in socialne spremembe tr no prilagajanje izzivi naravovarstvenih in bioetičnih zahtev sodobne dru be vse skupaj začinjeno s posledicami morebitnega vstopa slovenije v evropsko unijo v teh razmerah bo zato e kako potrebno temeljito znanje diplomantov univerzitetnega tudija zootehnike ki bodo na prelomu tisočletja prevzemali odgovorne naloge v kmetijski proizvodnji podjetni tvu in dr avnih organih republike slovenije dodiplomski tudiji univerzitetni tudij kmetijstvo zootehnika zaradi naravnih danosti ima v slovenskem kmetijstvu pomembno vlogo ivinoreja travniki in pa niki ki jih lahko uporabimo prete no za rejo domačih ivali predstavljajo celotne povr ine slovenije kmetom ki ivijo od kmetijstva prav zaradi tega daje večino dohodka ivinoreja saj po statističnih podatkih zna a v skupni vrednosti odkupljenih kmetijskih pridelkov dele ivinoreje kar v skladu s strategijo razvoja slovenskega kmetijstva mora reja domačih ivali temeljiti na načelih ohranjanja narave in trajnostnega razvoja ter biti ob tem tudi gospodarna za dosego teh ciljev je potrebno da se vzdr ujejo osnovni ekolo ki procesi in sistemi da se ohranja biolo ka različnost in da je zagotovljena trajnostna raba obnovljivih virov pri reji domačih ivali so lahko dovoljene samo take tehnologije in načini reje ki zadovoljujejo etolo ke norme in omogočajo dobro počutje ivali in so v skladu z načeli bioetike univerzitetni tudij kmetijstva zootehnika usposablja diplomante za kreativno načrtovanje ivinoreje prenos znanja v kmetijski prostor ter za pridelavo zdrave in kakovostne domače hrane animalnega porekla celoten tudij je zasnovan na način ki omogoča uspe no delo na področju kmetijstva v bodoči evropi univerzitetni program kmetijstvo zootehnika traja leta in daje kandidatom po uspe nem zaključku strokovni naslov diplomirani in enir kmetijstva zootehnika vpi ejo se lahko kandidati ki so opravili maturo ali pa so pred končali gimnazijo ali katerikoli tiriletni srednje olski program delovna področja diplomantov univerzitetnega tudija kmetijstvo zootehnika so tevilna vodenje ivinoreje kmetijskih podjetij in organizacij kmetijska svetovalna slu ba javne slu be predelava in obdelava krme in krmil tr enje kmetijske in pekcijske slu be kmetijsko olstvo varstvo kmetijskega prostora znanstveno raziskovalno in razvojno delo predmetnik univerzitetnega tudija kmetijstva zootehnika letnik letnik matematika biometrija in računalni tvo kemija spl poljed s prid krme in pa ni tvom pedologija s klimatologijo biokemija z molekularno biologijo biologija mikrobiologija splo na ivinoreja anatomija s fiziologijo domačih ivali etologija informatika kmetijsko strojni tvo splo na prehrana ivali portna vzgoja uvod v agrarno ekonomiko portna vzgoja letnik letnik populacijska genetika in selekcija d govedoreja krma in konzerviranje krme pra ičereja prehrana pre vekovalcev perutninarstvo prehrana nepre vekovalcev reja drobnice mehanizacija in zgradbe v ivinoreji reja vodnih ivali zdravstveno varstvo domačih ivali varstvo okolja v ivinoreji mlekarstvo ruralna sociologija agrarna politika in ekonomika ivinoreje izbirni predmeti delovna praksa izbirni predmeti irok izbor izbirnih predmetov dopolnjuje specialna znanja in sposobnosti na ih diplomantov v času tudija jih je mo no poslu ati po lastnem izboru izbirni predmeti tuj jezik vrednotenje klavne kakovosti konjereja analiza krmil Čebelarstvo marketing reja kuncev reja laboratorijskih ivali prehrana in krmljenje divjadi kmetijstvo de el v razvoju biotehnologija v kmetijstvu kmetijska in reg politika evropske zveze predelava mleka ekonometrične metode v kmetijstvu računalni ka orodja v ivinoreji ekonomika in org kmet gospodarstev osnove lin in nelin statističnih modelov gozdarstvo za kmetijce