nazaj na prvo stran mariborski informacijski sistem virtualni sprehod grad vetrinjska ulica glavni trg koroçka cesta strossmayereva ulica oro§nova ulica slomçkov trg gosposka ulica slovenska ulica glavni trg glavni trg iz vetrinjske ulice zavijemo na desno na glavni trg v sedanji obliki je bil na zahodnem koncu urejen leta v preteklosti je do§ivel celo vrsto preureditev sprva je bil manjçi na vzhodni strani ga je zapirala fronta hiç ki je potekala vzdol§ gosposke ulice in se nato v blagem loku spustila ob dravski ulici k reki stara slika od vzhodnega dela danaçnjega glavnega trga pridemo po ¦idovski ulici med preostanke nekdanjega mariborskega §idovskega geta ¦idovska skupnost ki se je ukvarjala z veletrgovino in denarniçtvom je bila kar çtevilna je bila pregnana in raztepena po evropi zlasti po italiji dobro je ohranjena sinagoga v ¦idovski ulici prviz je bila omenjena leta proti zidovskemu trgu nastala pa je zagotovo §e poprej ob njej je bilo pokopaliçze rabinova hiça talmudska çola pred obzidjem pri dravi pa obredno kopaliçze pri sinagogi je bil obzasen sede§ vrhovnega rabinata za ctajersko sinagoga stoji na mestnem obzidju z juga jo podpira troje petstopenjskih opornikov na zunanjih stenah so vzidani sklepniki z ornamenti po izgonu ¦idov so spremenili sinagogo v katoliçko cerkev vseh svetnikov jo razposvetili in spremenili v trgovsko skladiçze ni§ja prikljuzena hiçica na vzhodu je bila me§narija na zahodu pa s sinagogo uravnana kaplanija nekdanji rabinat mariborska sinagoga je najbolje ohranjeni §idovski bogoslu§ni hram na obmozju vzhodnih alp zdaj jo uporabljajo za likovno razstaviçze zidovski stolp nekaj korakov proti vzhodu se iz ju§novzhodnega vogala starega mestnega obzidja dviguje ¦idovski stolp pozidan v njem je v davnini prebival mestni stra§mojster pred kratkim je bil stolp obnovljen v njem je zdaj foto razstaviçze vzhodni del glavnega trga je bil med zadnjo vojno mozno razruçen in kasneje pozidan a çe ne do kraja veznamenska stavba na glavnem trgu b ki jo je zasnoval arhitekt vlado jandl in so jo pozidali leta zapira po nekdanji zrti polovico trga casino dobro pa se je ohranil zahodni del trga na çt je casino mednarodna igralnica film nekoz pa je bila tu velika kavarna dobro znani mariborski lokal ob stavbi se pne zez dravo stari most postavili so ga leta zaradi njega so prebili sklenjeno fronto stavb in razbili arhitektonsko ubranost trga z njega se je k dravi nekoz spuçzala vijugava dravska ulica od nje so pod mostom le çe ostanki v premaknjenem te§içzu trga stoji ku§no znamenje sprva l so meçzani postavili na tem mestu samo figuralni marijin steber leta pa so ga zamenjali s sedanjim znamenjem izoblikoval ga je kipar jo§ef straub osrednji element znamenja je steber z brezmade§no podstavek stebra obdajajo kipi svetnikov priproçnjikov zoper ku§ne bolezni franziçka asiçkega boçtjana jakoba starejçega antona padovanskega roka in franziçka ksaverija k podstavku v obliki oltarja vodijo stopnice nad menzo je ovalna kartuça z latinskim posvetilom ku§no znamenje so postavili pobo§ni mestni prebivalci v spomin na epidemijo kuge leta glavni trg na ju§ni strani trga je vrsta zanimivih zgradb ki so tvorile jezuitski kompleks nekdanji kolegij v katerem je danes pokrajinski arhiv çt alojzijeva cerkev in zahodno od nje §e na koroçki cesti l zgradba nekdanje gimnazije kolegij in gimnazijo so jezuiti ustanovili leta zgradili so ju pa v letih na temeljih vez sto let starih stavb leta je bila sezidana alojzijeva cerkev po odpravi jezuitskega reda je bila spremenjena v vojaçko skladiçze kolegij pa v vojaçko vzgojevaliçze leta je bila cerkev vnoviz posvezena v nekdanje vojaçko vzgojevaliçze pa se je leta vselilo bogoslovje lavantinske çkofije alojzijeva cerkev je primer najzistejçega baroka ima bogat zelo razse§en barozni oltar s tunnejevo sliko sv alojzija iz leta pred njo je v zrti obeh sosednih zgradb potegnjena lepa rokokojska §elezna ograja izreden primerek umetnega kovaçtva gimnazija je bila velikega pomena za kulturni in politizni razvoj maribora in severovzhodne slovenije na njej so se çolali mnogi ugledni slovenski izobra§enci med njimi tudi znameniti jezikoslovec in rektor dunajske univerze franc mikloçiz zigar spominu je nad vhodom vzidana spominska ploçza na gimnaziji pa so se çolali med drugimi stanko vraz anton murko dr pavel turner dr matija murko dr ivan dezko janko gla zer dr makso cnuderl dr bratko kreft dr anton slodnjak edvard kocbek ferdo delak dr dragotin cvetko branko rudolf in kajetan koviz na severni strani trga je najbolj reprezentativna stavba mestna hiça rotov§ sezidana je bila pa renesanzno prezidana njen najvezji okras je renesanzno prozelje z beneçkorenesanznim balkonom in mestnim grbom z letnico rotov§ je bil vezkrat predelan prenovljen pa v letih po nazrtih arhitekta jaroslava ¬ernigoja tedaj so priçli do veljave prej skriti kamniti okenski okviri leta je bila prenovljena mestna posvetovalnica njena odlika je çtukaturni strop iz leta ki ga nosijo çtiri kariatide domnevajo da je delo opravila kiparska delavnica dru§ine quadrio kot obzinska hiça je rotov§ prenehal delovati leta poslej je v njem razstavni salon in sede§ nekaj kulturnih ustanov nekdanja mestna posvetovalnica je danes namenjena poroznim slovesnostim in sprejemom stavba poleg rotov§a glavni trg ima zanimivo zgodnjeklasicistizno prozelje stavba zahodno od rotov§a glavni trg pa ima poslikano in z malto oplasteno prozelje iz polovice prejçnjega stoletja okrasje se sklada z namenom pritliznih prostorov v njih je bila lekarna za kar z imenom priza ozka lekarniçka ulica ki vodi izza njenega vogala na slomçkov trg ¬ez glavni trg in k dravi je nekoz potekal promet na poti med dunajem in trstom na njem je bil §ivilski trg na katerem so bili posebnost çpeharji prodajalci slanine in svinine z dravskega polja nazaj naprej copyrain