tematske informativne zgibanke skupna zunanja in varnostna politika z zeljo po enotnejsem in s tem odlocilnejsem glasu na mednarodnopoliticnem prizoriscu je eu z leta uveljavljeno maastrichtsko pogodbo formalno ustanovila skupno zunanjo in varnostno politiko cfsp common foreign and security policy sklop postopkov za koordinacijo zunanjepoliticnega nastopa ter jih nato v leta uveljavljeni amsterdamski pogodbi nadgradila sicer pa je cfsp sama nadgradnja evropskega politicnega sodelovanja epc european political cooperation katerega zacetki segajo v leta v okviru epc so clanice eu predvsem izmenjevale informacije in usklajevale svoja zunanjepoliticna stalisca ter tako razvile podlago za skupno delovanje glavnino odlocitev o skupnem zunanjepoliticnem delovanju v clanice eu sprejemajo s soglasjem prav zaradi tega pa je najvec kritik o delovanju cfsp saj je soglasje ponavadi dosezeno po dolgih usklajevanjih medtem ko pereca zunanjepoliticna vprasanja zahtevajo hitre odgovore taksen nacin sprejemanja odlocitev ob prihajajoci siritvi ko bo treba usklajevati se vec mnenj posameznih drzav odpira nova vprasanja ceprav ne gre le za zunanjo temvec tudi varnostno politiko eu nima skupnih obrambnih sil clanice kot osrednje zagotovilo za svojo varnost vidijo v zvezi nato v evropskem smislu pa ima pomembno vlogo zahodnoevropska unija weu edina evropska varnostna organizacija v kateri eu vidi temelj za razvoj evropske obrambne identitete cfsp je drugi steber v strukturi eu veckrat opisani kot strukturi treh stebrov je cfsp drugi steber prvi je evropska skupnost v kateri imajo mocno pristojnost skupne institucije drugi in tretji slednji zajema podrocje pravosodja in notranjih zadev pa sta medvladna tu imajo skupne institucije v odnosu do clanic zastopanih v svetu eu precej manj besede medtem ko posamezna podrocja tretjega stebra postopno prehajajo v prvi steber so pri obcutljivem podrocju zunanje politike in varnosti drzave do taksnih odlocitev precej zadrzane osrednja institucija za cfsp je torej svet eu ki doloca smernice zavzema stalisca in sprejema ukrepe evropska komisija je sicer polno vpeta v delo na podrocju cfsp vendar za razliko od komunitarnih podrocjih nima ekskluzivne pravice za podajanje pobud temvec si jo deli s clanicami po pogodbi se mora predsedstvo eu kot najbolj odgovorno za izvajanje cfsp o osrednjih temah ki zadevajo skupno zunanjo in varnostno politiko redno posvetovati z evropskim parlamentom v nasprotju s podrocjem skupnosti kjer je pristojno za presojanje skladnosti ravnanja posameznih clanic s skupnimi pravili pri cfsp evropsko sodisce ni pravnomocno cilji cfsp in kako do uresnicitve pogodba o eu cilje cfsp opredeljuje precej splosno tako med njimi nasteva varovanje skupnih vrednot interesov neodvisnosti in integritete eu krepitev njene varnosti ohranjanje miru in mednarodne varnosti v skladu z listino zdruzenih narodov spodbujanje mednarodnega sodelovanja ter utrjevanje demokracije in spostovanja clovekovih pravic zastavljene cilje kot pravi pogodba eu dosega z razlicnimi sredstvi zastavi si splosne smernice skupne zunanje in varnostne politike doloci splosne strategije do dolocenega skupnega interesnega obmocja sprejme skupna stalisca odloci se za skupne akcije in vzporedno krepi sistematicno sodelovanje med clanicami clanice so se dolzne obvescati in posvetovati o temah ki zadevajo zunanjo in varnostno politiko pogodba pa nalaga tudi tesno sodelovanje diplomatskih predstavnistev clanic z delegacijami evropske komisije v tretjih drzavah kot tudi s predstavnistvi v mednarodnih organizacijah smernice strategije stalisca akcije splosne smernice cfsp petnajsterica doloci na najvisji vrhunski ravni skupna stalisca ki opredeljujejo usklajen pristop eu do posameznega vprasanja kot tudi skupne akcije ki so konkretni ukrepi na podlagi zavzetih stalisc sprejema ministrski svet med vidnejsimi skupnimi akcijami so bile na primer posiljanje clovekoljubne pomoci v bih vodenje mednarodne uprave v mostarju in opazovanje parlamentarnih volitev v rusiji vse odlocitve sprejete v okviru cfsp morajo biti skladne z drugimi politikami eu pri cemer so v praksi misljeni predvsem zunanji ekonomski odnosi trgovinska politika in razvojna pomoc cfsp se financira iz skupnega proracuna eu in iz proracunov clanic v vsakem primeru so iz skupnega proracuna eu kriti administrativni stroski medtem ko operativne stroske krijejo tudi clanice nacin sprejemanja odlocitev eu odlocitve v okviru cfsp zavzema s soglasjem vendar pa se dolocena clanica lahko tudi vzdrzi in tako omogoci sprejem odlocitve odlocitvi pa ji v tem primeru ne bo treba slediti s kvalificirano vecino izvzete so teme ki zadevajo vojaska in obrambna vprasanja svet eu odloca ko sprejema odlocitev na podlagi s soglasjem dolocene skupne strategije in ko odloca o izvajanju prav tako s soglasjem sprejetih skupnih akcij ali skupnih stalisc lahko pa se zgodi da ena od clanic z argumentom da gre za pomemben nacionalni interes doseze da se tudi v teh primerih odloca s soglasjem kar v praksi pomeni da lahko z vetom prepreci odlocitev enota za planiranje predstavnik za cfsp in trojka da bi zagotovila hiter odziv na kaksen zunanjepoliticen ali varnostni problem in bila torej pripravljena na hitro sprejemanje odlocitev je eu z amsterdamsko pogodbo ustanovila sluzbo za politicno planiranje ki bo podrobno spremljala in analizirala dogodke v skupnem unijinem zunanjepoliticnem interesu ter o njih obvescala svet eu amsterdamska pogodba je prinesla se eno novost skupnega predstavnika za cfsp ki v pomoc svetu eu sodeluje v pripravah zunanjepoliticnih odlocitev njegova najvidnejsa pristojnost pa je vodenje politicnega dialoga s tretjimi drzavami ali obmocji vendar pa tezisca odgovornosti za izvajanje cfsp in za izrazanje stalisc eu v mednarodnih organizacijah nova pogodba ne spreminja to ob pomoci visokega predstavnika za cfsp se vedno ostaja tekoce predsedstvo eu pri cemer mu ob strani stoji evropska komisija taksna je tudi podoba nove trojke v okviru epc leta uvedene operativne oblike zunanjega zastopstva ko je trojko sestavljalo tekoce prejsnje in prihodnje predsedstvo nova trojka je sicer precej prilagodljiva nacelno jo sestavlja predsedstvo visoki predstavnik za cfsp in evropska komisija lahko pa je razsirjena na primer na naslednje predsedstvo ali na posebnega predstavnika eu za ukvarjanje z dolocenim vprasanjem za prvega skupnega predstavnika cfsp je eu imenovala javierja solano dotlej generalnega sekretarja zveze nato polozaj je prevzel oktobra skladno s pogodbo je solana prevzel tudi polozaj generalnega sekretarja sveta unije varnostni in obrambni vidik cfsp ne pokriva le politicnega odzivanja na tekoce zunanjepoliticne teme temvec obsega tudi podrocje varnost ter razvijanje skupne obrambne politike ki bi vodila k skupni obrambi pogodba eu ne zastavlja casovnega okvirja za vzpostavitev obrambnih mehanizmov temvec petnajsterici na vrhunski ravni prepusca presojanje o zrelosti casa za taksno odlocitev od skupne obrambe ki bi pomenila tudi skupne obrambne sile je eu se precej oddaljena je pa konkretnejsi korak v tej smeri storila junija ko so si clanice leto zastavile za ciljni datum zacetka delovanja evropske obrambne unije v praksi to pomeni da naj bi takrat clanice na ravni sveta ze sprejemale odlocitve z vojasko vsebino osrednjo vlogo tu igra weu katere delovanje namerava petnajsterica postopno vkljuciti v eu glavni cilj izgradnje evropske obrambne identitete je po potrebi samostojno delovanje eu v primeru resevanja regionalnih kriz kar seveda terja izgradnjo ustreznih skupnih vojaskih zmogljivosti bistveno zagotovilo za svojo varnost eu se naprej vidi v zvezi nato tako da namerava svoje nacrte za izgradnjo evropske obrambe izvesti v sodelovanju s to vojasko povezavo nenazadnje lahko zveza nato ob morebitni odlocitvi za izvedbo na primer mirovne misije eu nudi ze izgrajeno infrastrukturo ki je unija sama nima kako eu gradi skupno obrambo nemalo zaradi izkusnje s kosovsko krizo se je eu junija letos na vrhu v koelnu odlocila da bo okrepila skupno varnostno in obrambno politiko pot za njeno izgradnjo pa je zacrtala decembra letos na vrhu v helsinkih petnajsterica se je odlocila da bo do leta vzpostavila okrog clanske enote za hitro in samostojno posredovanje v krizah v evropi v letu pa za vodenje varnostne in obrambne politike ustanovila ustrezna telesa ter dorekla postopen prenos funkcij weu na eu kot je nacrtovano bo eu ob izgradnji ustreznih kapacitet avtonomno odlocala v primeru posredovanja v krizah in sicer v tistih primerih ko se za posredovanje ne bo odlocila zveza nato skupno varnostno in obrambno politiko bo eu gradila v navezi z zaveznistvom ki ostaja temelj kolektivne obrambe v letu pa bo opredelila tudi nacine kako v svoje nacrte vkljuciti tretje evropske drzave predvsem tiste ki so clanice zaveznistva pa tudi ostale evropske neclanice unije cfsp in siritev prihod novih clanic v eu v delovanju cfsp odpira nova vprasanja pri tem ne gre v prvi vrsti za vprasanje ucinkovitosti ki bi se ob sedanjem sistemu soglasnega odlocanja in hkratnem vecjem stevilu clanic utegnila poslabsati uspesno medsebojno usklajevanje je med drzavami najbrz tezje kot med sedanjimi odgovor bi lahko morda prinesle ustrezne reforme v nacinu sprejemanja odlocitev vendar pa se za zdaj kljub pritiskom institucij predvsem evropske komisije in evropskega parlamenta clanice niso voljne odpovedati pravici do veta s katero lahko v bistvu preprecijo izglasovanje katerekoli zunanjepoliticne odlocitve drugo enako pomembno vprasanje so nove vsebine cfsp ki bi jih lahko vnesle nove clanice s katerimi se bodo skrajne meje eu pomikale vse bolj proti vzhodu sodelovanje s kandidatkami eu v okviru cfsp razvija intenzivno sodelovanje v obliki redne izmenjave informacij gre za redne vecstranske dialoge srecanja politicnih direktorjev in delovnih skupin v konkretni obliki je od kandidatk pricakovano da bodo sledile ciljem cfsp in zato tudi pristopile k staliscem ki jih eu zavzema do zunanjepoliticnih vprasanj eu se je o cfsp enem od podrocij skupnega pravnega reda s kandidatkami za clanstvo ze zacela pogajati vendar tega poglavja se z nobeno kandidatko ni sklenila temvec jim je nalozila nadaljnje priprave za vkljucitev v unijin zunanjepoliticni sistem slovenija in cfsp v zadnjem rednem porocilu o izpolnjevanju kriterijev za pridobitev clanstva v eu je unija ugotovila da slovenija izkazuje polno zavezanost ciljem cfsp drzava je namrec pristopila k vsem sprejetim skupnim zunanjepoliticnim staliscem in deklaracijam h katerim je bila povabljena prav tako je eu zadovoljna s slovenskim sodelovanjem v dialogu o cfsp zavezanost ciljem cfsp je slovenija potrdila tudi v svojem podrocnem pogajalskem izhodiscu v katerem je menila da nacionalna zakonodaja ze danes omogoca vkljucitev v drugi steber eu do polne uskladitve bo sicer treba sprejeti se nov zakon o zunanjih zadevah ki bo strnjeno urejal podrocja diplomatsko konzularne zascite sodelovanja v okviru tretjih drzav in mednarodnih institucij izvajanja negativnih ukrepov in sklepanja mednarodnih pogodb nazaj na vrh