prenovitev informacijskih sistemov projektni pristop vsebina poglavja projektne faze pri prenovitvi nekatere postavke iz projekta prenovitve vrednotenje obstojecega is dolocitev skupine za prenovitev izbira orodij za prenovitev izvajanje projekta prenovitve prehod na prenovljen is povezave prenovitve informacijskih sistemov se lotevamo po metodologiji projektnega vodenja podrobnosti izvedbe projekta so v veliki meri odvisne od specificnega problema v strokovni literaturi je mnogo razlicnih opisov projektnih faz pri prenovitvi na podlagi metodologije prince project in controled enviroment opisane v krisper priporocam naslednji pristop k prenovitvi is ceprav je samo pri prvi fazi omenjeno da je neobvezna tudi ostalih ni potrebno izvajati v vsakem okolju predvsem pa je vrsti red faz bolj nakazan kot predpisan projektne faze pri prenovitvi prenova poslovnih procesov neobvezno s prenovo poslovnih procesov izboljsujemo poslovne procese in spreminjamo poslovne cilje ce je to potrebno prenova poslovnih procesov ni obvezen prvi korak pri prenovitvi is izvajamo jo lahko socasno s prenovo is nikoli pa ne po njej vec v poglavju pobuda oz postavitev zahteve pobuda za prenovitev lahko pride s strani uporabnikov vzdrzevalcev razvijalcev vodstvenega kadra ali od zunaj javnost pobudnik mora svojo zahtevo v pisni obliki podati najvisji instanci organizacije ki pobudo preuci in nato odobri ali zavrne v zahtevi so kolikor je to mogoce opredeljeni cilji prenovitve namen ter obseg podane so se ocene kdo naj bi prenovitev opravil koliko bo stala kdo je placnik koliko casa bo trajala izdelava studije izvedljivosti studija podrobneje osvetli upravicenost projekta njen glaven namen je ocena ali je na voljo zadostno stevilo virov studijo ponavadi opravi oseba ki postane kasneje vodja projekta prenovitve v okviru studije izvedljivosti lahko opravimo tudi vrednotenje obstojecega sistema dolocitev skupine za prenovitev dolocitev skupine za prenovitev je kljucnega pomena za uspeh projekta v skupino vkljucimo ljudi s sirokim spektrom znanja pozorni pa smo tudi na njihove osebnostne lastnosti vec o tem dolocitev realnih pricakovanj ena od prvih nalog skupine za prenovitev je dolocitev realnih pricakovanj v strokovni literaturi je moc zaslediti opazanja da precej projektov prenovitve ne uspe se vec pa je takih ki vsaj delno razocarajo to je posledica nerealnih pricakovanj zato ze v zgodnji fazi pripravimo okvirna a kar se da realna pricakovanj vec o tem ocenitev pripravljenosti za prenovitev drugi vzrok zaradi katerega marsikateri projekt prenovitve ne uspe oziroma ga je treba kaj kmalu ponoviti je nepripravljenost organizacije na prenovitev za ocenitev pripravljenost nase organizacije na prenovitev odgovorimo na naslednja vprasanja izbira aplikacij oz komponent za prenovitev vsak informacijski sistem oz aplikacija ni primerna za prenovitev vzroki so lahko razlicni primernost aplikacije za prenovitev ocenimo z naslednjim vprasanji velja se poudariti da ni potrebno prenavljati celoten sistem temvec se lahko osredotocimo tudi le na posamezne komponente programe izbira strategije oz tehnicna ocena prenovitve izbrali smo aplikacije ki naj bi bile primerne za prenovitev odlociti se moramo kaksno strategijo prenovitve bomo izbrali izbiramo na osnovi tehnicnih karakteristih ob tem pa se se vedno nismo dokoncno odlocili za prenovitev vec o tem ekonomska ocena tudi pri prenovitvi ima denar pomembno glavno vlogo v tej fazi osvetlimo iz ekonomske plati kaj nam prinasa prenovitev razdelek ekonomski vidik izbira orodij na trziscu je mnogo orodij za prenovitev is na moji spletni strani so zbrane in kategorizirane povezave na spletne strani mnogih ponudnikov k lazji izbiri nam pomagajo naslednja vprasanja zavedati se moramo da je danasnja programska oprema ze zelo kompleksna in se lahko uporablja tudi v namen prenovitve informacijskih sistemov recimo case orodja vec o samih orodjih izdelava nacrta za prenovitev nacrt nas opozarja na nekatere dejavnike ki bi jih utegnili pozabiti in predstavlja hkrati tudi oceno pripravljenosti na prenovitev izdelavo nacrta tezko umestimo v vrsti red faz pri projektu prenovitve predvsem zaradi njegove kompleksnosti ce nacrt zastavimo »na veliko« se vanj lahko prenesejo nekatere od ze nastetih faz npr dolocitev skupine za prenovitev vec o tem izvajanje in spremljanje projekta prenovitve izvajanje projekta je odvisno od nacina prenovitve v vseh primerih pa ga je potrebno skrbno spremljati in nadzorovati spremljanje se izvaja na osnovi planov projekta gre za ugotavljanje napredka na projektu nadzor nad stroski in nadzor nad casovnim potekom projekta vec o tem prehod pri prenovitvi smo ob prehodu pozorni tako na delovanje informacijskega sistema kot na ljudi ki jih sprememba zadeva pogosto po koncani izvedbi projekta clani skupine za prenovitev sodelujejo najprej pri izobrazevanju uporabnikov in kasneje pri vzdrzevanju vec o tem nekatere postavke iz projekta prenovitve vrednotenje obstojecega is nekateri strokovnjaki s podrocja prenovitve proces vrednostenja obstojecega informacijskega sistema locijo od projekta prenovitve namen vrednotenja je ocenitev trenutnega stanja in ocenitev stroskov in napora ki ga bomo morali vloziti za zeljene cilje obstojec informacijski sistem ocenjujemo na treh podrocjih tehnicna kvaliteta moznost razvoja in zadovoljstvo uporabnika menhoudj tehnicna kvaliteta za ocenitev kvalitete uporabljamo sledece kriterije modularnost se nanasa na moznost identifikacije in izolocije svojstvenih funkcionalnih enot znotraj aplikacije moduli morajo biti kar se da neodvisni drug od drugega kompleksnost opisujemo programske stavke zanke pogojne stavke klice zunanjih rutin razvitih je vec metod za racunanje programske kompleksnosti struktura podatkov opira se na podatkovni model pozorni smo na nestrukturirane in odvecne redundantne podatke ki otezujejo proces prenovitve vzdrzevanje obseg in kategorija vzdrzevanja kako pogosto posegamo po vzdrzevanju in koliko nas to stane zadoscanje standardom moznost za razvoj za ocenitev moznosti nadaljnega razvoja uporabljamo sledece kriterije odvisnost od okolja podatkotkovni model z uporabo sodobnih case orodij lahko model prilagajamo novim potrebam ponovna uporabnost komponent vec o tem zadovoljstvo uporabnikov zadovoljstvo uporabnikov raziskujemo s pomocjo vprasalnikov in intervjujev v katerih so sledeci kriteriji ergonomicnost gre za ustreznost uporabniskih vmesnikov uporabnikove potrebe nanasa se na zadovoljevanje uporabnikovih potreb in zelja uporabnost is morajo biti preprosti za uporabo in lahko razumljivi kvaliteta informacij informacije morajo biti prave dovolj natancne in pravocasne dolocitev skupine za prenovitev skupino za prenovitev sestavljajo razvijalci »starega« informacijskega sistema njegovi vzdrzevalci trenutni in nekdanji programerji informatiki uporabniki oziroma njihovi predstavniki vodstveni kader organizacije strokovnjaki za posebna podrocja ekonomska tehnoloska psiholoska delo skupine povezuje in vodi vodja projekta vecji projekti imajo vodje ali odgovorne osebe se za posamezna strokovna podrocja nad delom skupine za prenovitev praviloma bdi usmerjevalna skupina vecinoma ima to telo vsaka organizacija naloga te skupine je usklajevanje projektov tudi drugih s strategijo organizacije vsa izhodisca za uspesno prenovitev informacijskih sistemov imajo podlago v strategiji razvoja organizacije seveda ni nujno potrebno da so vsi zgoraj navedeni dejansko sestavljajo skupino za prenovitev predvsem na to vpliva velikost projekta pogosto vkljucimo se zunanje sodelavce sicer pa v projekt vsaj posredno vkljucimo se vec ljudi zunanje izvajanje zunanje izvajanje outsoursing opredelimo kot prepustitev dela poslovanja podjetja zunanjim izvajalcem ferle pogostejse racunalniske dejavnosti ki se danes prepuscajo zunanjim izvajalcem so vzdrzevanje in servisiranje strojne racunalniske opreme nacrtovanje in vzdrzevanje omrezja ipd za zunanje izvajalce pa se lahko odlocimo tudi pri prenovitvi informacijskih sistemov navadno so to posamezniki ali skupine ki imajo dolocena znanja ali izkusnje vkljucujejo se v posamezne faze aktivnosti ali naloge v okviru posameznih aktivnosti prenovitev informacijskih sistemov pa lahko tudi v celoti zaupamo zunanjim izvajalcev v tem primeru vecino faz iz opisane metodologije odpade iz vidika da jih moramo mi opraviti zunanji izvajalci imajo razvite lastne metodologije kjub temu lahko od njih zahtevamo da se drzijo nase osnovni razlog v prid odlocitvi za zunanje izvajalce je zmanjsanje stroskov saj ne izgubljamo casa in denarja za nabavo opreme izobrazevanje zaposlenih ipd zunanje izvajanje prinasa tudi stevilne nevarnosti saj zunanji izvajalec strmi za cim boljsim zasluzkom in lahko zaracunava tudi povsem nepotrebne stroske nevarno je ce postane organizacija prevec odvisna od zunanjega izvajalca ta lahko spozna tudi marsikatero podrobnost v zvezi z naso organizacijo in ve kje so njegove sibke tocke da bi dosegli osnovni namen zmanjsanje stroskov se pri sodelovanju z zunanjim izvajalcem drzimo naslednjih predlogov zunanji izvajalec mora imeti vsa potrebna znanja in izkusnje pri podobnih projektih zahteve zunanjemu izvajalcu morajo biti natancno dolocene prav tako pogoji za sprejetje dokoncanega izdelka ali programske opreme dolociti moramo merila za ugotavljanje kakovosti in napredovanje izvajalcevega dela organizacija ki je najela zunanjega izvajalca mora sproti spremljati napredovanje del in ukrepati ce se izvajalec ne drzi dogovorov organizacija naj poskusa doseci da bo izvajalec prevzel del tveganja v zameno pa mu ponudi del dobicka cas trajanja sodelovanja mora biti casovno omejen da se organizacija ne veze prevec na zunanjega izvajalca vkljucevanje ljudi pri projektih prenovitve vzroki za neupesno prenovitev informacijskih sistemov imajo najpogosteje korenine v zapostavljanju pomena cloveskega faktorja pravo znanje o procesih funkcijah in podatkih imajo ljudje in ne izvorna koda te ljudi moramo kar se da v sirokem obsegu vkljuciti v projekt prenovitve problem nastopi ker so ti ljudje brössler nujno potrebni pri drugih nalogah pogosto pri vzdrzevanju pogosto nemotivirani prepicani da izgubljajo ugled pri projektih prenovitve zaposleni v drugih podjetjih in niso dosegljivi izbira orodij za prenovitev pri izbiri si pomagamo z naslednjimi vprasanji katere strategije prenovitve is orodje podpira katere programske jezike podpira orodje katere metodologije oz tehnike podpira ali orodje vkljucuje podatkovni slovar katero okolje oz platformo orodje podpira kaksna je pomoc dobavitelja orodja kaksne so moznosti prilagoditve orodja konkretnemu aplikacijskemu okolju kaksne so strojne zahteve orodja reference proizvajalca koliko orodje stane katere ravni abstrakcije podpira orodje kako se orodje vkljaplja oz integrira v celotno verigo orodij v koliksni meri orodje ustreza standardom ali je orodje dovolj zrelo oz stabilno ali clani projekta prenovitve ze poznajo orodje izvajanje projekta prenovitev kot sem ze omenil se izvajanje prenovitve informacijskih sistemov lahko zelo razlikuje prenovitev se zacne z rekonstrukcijo s katero analiziramo obstojec sistem od konkretnega primera je odvisno ali se ukvarjamo predvsem z analizo kode z rekonstrukcijo nacrtov ali z obnovitvijo dokumentacije prenovitev lahko zakljucimo ze po rekonstrukciji namen te vrste prenovitve je v izluscanju informacij o informacijskem sistemu zapisanih v obnovljeni dokumentaciji ki so nam v pomoc pri nadaljnem vzdrzevanju v primeru da je namen prenovitve transformacija nestrukturirane kode v strukturirano zagotoviti enovito ravnanje ob napakah opremiti kodo s komentarji izvedemo postopek restrukturiranja pogosteje pa s prenovitvijo informacijskih sistemov opravimo prehod na novo okolje recimo na nov operacijski sistem po rekonstrukciji izvedemo se modularizacijo z njo obsezne aplikacije razbijemo v manjse module kar nam lajsa proces transformacije oziroma prevedbe kode praviloma programski jezik obstojecega sistema ni podprt v ciljnem okolju zato je potrebno izvesti prevedbo kode ta proces je relativno dobro avtomatiziran zato ze pri manjsih aplikacijah pridejo v postev orodja za prevedbo kode prehod na novo okolje zakljucimo z optimizacijo ki vkljucuje prilagoditev uporabniskega vmesnika podatkovno prenovitev dodajanje ali izlocanje funkcionalnosti ter vkljucitev in uporabo programskih konstruktov ki jih omogoca ciljni programski jezik v nekaterih primerih prenovitve gre za zamenjavo programskega jezika v katerem je napisana aplikacija pogosta je transformacija konvencionalnih aplikacij v objektno orientirane govorimo o prevedbi kode tudi ta se konca z optimizacijo kjer ponovimo nekatere od aktivnosti opisane pri prehodu na novo okolje pri vecjih aplikacijah ali pri transformaciji med manj podobnimi jeziki npr iz cobola v ado ob koncu izvedemo se restrukturiranje ali vsaj preoblikavanje kjer kodo se bolje prilagodimo na nov programski jezik prehod na prenovljen is informacijski sistemi ki jih prenovimo so ponavadi zelo pomembni in nujno potrebni njihovo delovanje ne sme biti prekinjeno za daljse obdobje pomagamo si s strategijo prehoda kjer predstavlja kljucen pomen dostopnost do podatkov obstajata dva pristopa prehoda ki se locita glede dostopa do podatkov stari in novi oz prenovljeni sistem delujeta vzporedno po prvem pristopu vsak zase shranjujeta podatke periodicno vecima ponoci podatke sinhroniziramo drugi pristop zagovarja zgoden prehod podatkov oba sistema uporabljata iste podatke sinhronizacija ni potrebna vendar moramo prilagoditi se stare sisteme da znajo uporabljati podatke pri prehodu na prenovljen is moramo enako pozornost kot jo posvecamo tehnologiji nameniti tudi organizaciji oz ljudem domacnost in ugodje povezana z obstojecim stanjem otezujeta ljudem odlocitev da ga zapustijo ceprav novo stanje prenovljen is razumejejo kot boljse v obdobju prehoda na nov sistem zaznamo povecanje nesigurnosti pri zaposlenih pojav nepopolnih in konfliktnih informacij protislovja stres zmanjsanje produktivnosti in povecanje sporov posebno med skupinami tako da se vedenje pred tem stanjem zacne oznacevati kot dobri stari casi vec o cloveskih reakcijah na spremembo opisuje poglavje psiholoski vidik prenovitve dodatne informacije reengineering and outsourcing the outsourcing institute kje najdem clanke