stri enje ovc grabrijan b izvleČek Človek je pričel rediti ovce e v pradavnini za potrebe prehranjevanja in predvsem zaradi prireje volne danes predstavlja ovčja volna ponekod le stranski proizvod največkrat celo odpadek ovce je potrebno striči enkrat ali večkrat letno odvisno od tehnologije reje in namena uporabe volne poleg običajnega načina stri nje poznamo tudi več vrst stri nje s posebnim namenom opisana je priprava prostora in ivali postopek lovljenja in stri enja ovc ter pravilnega zlaganja in skladisčenja volne sheep shearing abstract man started with sheep breeding centuries ago in order to provide food as well but mostly for wool production nowadays wool is regarded more as a by product and in many cases even as an offal sheep should be sheared once of few times a year depending on breeding technology and the purpose of the produced wool aside the ordinary shearing there are more other shearing techniques for special purposes the article describes preparing of shearing place and animals for shearing sheep catching and shearing as well as correct piling and storing of wool uvod Človek je e v pradavnini redil ovce za potrebe prehranjevanja prireja mesa in ali predvsem zaradi prireje volne prvotno je za izdelavo oblačil uporabljal krzno s postopnim razvojem tehnike pa je za ta namen uporabljal tudi ostri eno volno zaradi vedno večjih potreb predelovalne industrije je bila selekcija ivali velikokrat podrejena prireji večjih količin volne in njeni boljsi kakovosti zmotno je prepričanje nepoznavalcev velikokrat pa tudi rejcev zlasti začetnikov da pri nas ovce redimo predvsem zaradi volne saj podnebni pogoji pri nas za kaj takega niso primerni kakovost volne je predvem pasemska lastnost in za rejo merino pasme ovc so najprimernejsa susna področja z izjemo teh področij avstralija del azije amerike in afrike gojimo danes ovce predvsem zaradi mesa in mleka volna običajno predstavlja stranski proizvod ki v večjem ali manjsem dele u prispeva k gospodarnosti reje v zadnjem času pa volna v večini evropskih dr av ne prinasa pomembnejsega dohodka v nekaterih dr avah celo nobenega po večjem upadu zanimanja tekstilne industrije za ovčjo volno se vedno ni opaziti povečanega povprasevanja saj so največji kupci tekstilci iz kitajske japonske in koreje se naprej zadr ani vzrok za skorajda popolen upad povprasevanja po volni evropskih ovc lahko najdemo v siroki uporabi umetnih vlaken in izredno veliki ponudbi avstralske prvorazredne ovčje volne avstralija je pred leti pričela z regresirano prodajo prvorazredne volne iz ogromnih dr avnih zalog ki so bile ustvarjene z pravtako regresiranim odkupom tr nih viskov po protestu avstralskih farmerjev ki ga je izzval izreden padec cene volne je bil dose en dogovor da bo dr ava upočasnila razprodajo zalog volne iz blagovnih rezerv e dalj časa padajoča cena ovčje volne je dosegla svojo najni jo točko letos ko je wool international indeks iz avstralskega dolarja za kilogram volne v juliju padel na vsega dolarja v oktobru skladisča s staro volno naj bi v skladu s tem dogovorom razprodajo svojih zalog ki obsegajo milijonov bal raztegnila v naslednje tisočletje odvisno od povprasevanja na svetovnem trgu ker je stri enje ovc nujno saj bi neostri ena volna lahko povzročila hude zdravstvene probleme in celo smrt ivali sama stri nja volne ki jo rejci velikokrat zavr ejo predstavlja dodaten strosek pri reji ovac namen in cas strizenja ovc razdelitev po namenu striznje ne glede na kakovost volne in mo nost njene uporabe je potrebno ovce redno vsakoletno ali tudi dvakrat letno striči načinov stri nje je veliko in so odvisni od vrste dejavnikov ki jih moramo upostevati glede na namen reje ovac poleg najobičajnejsega vzroka stri nje to je rednega letnega stri enja katerega rezultat je pridelek volne ki bi morala biti stranski proizvod pa je pri nas trenutno odpadek je stri nja ovc zaradi zdravstvenih razlogov zdravljenje in stri enje za namen priprave ivali za razstavo ali prodajo pri rednem stri enju ostri emo celo ival delnega stri enja ovc se poslu ujemo pri pripravi ivali za odvzem krvi semena umetnega osemenjevanja preprečevanja oku be ivali pri naravnem pripustu ali porodu higienične mol e in podobno pri nas se stri nja zaradi priprave ivali za razstave se ne opravlja ko pa bomo na teh razstavah pričeli z ocenjevanjem ivali pa bo nujna tudi natančna in predvsem enotna priprava ivali del te pa je tudi stri nja tudi zaradi namena prodaje ivali pri nas se ne stri emo saj se klavne in plemenske ivali ne prodajajo na avkcijah in licitacijah kot je to običajno v ovčerejsko razvitih dr avah tak način priprave ivali bo postal običajen najpozneje z nastankom tr nih viskov ko bodo kupci lahko odbirali tudi kakovost cas striznje Čas stri nje ovc je tesno povezan z namenom ali vzrokom zaradi katerega je potrebno ostriči ivali pogostost stri nje je odvisna tudi od gostote in dol ine volne ki je pasemska lastnost za ovce pasem ki jih redimo pri nas priporočamo dvakratno sti enje Čas stri nje ni natančno določen običajno pa jo opravimo v aprilu in septembru v času največjih temperaturnih obratov Čas stri nje prilagajamo temperaturnim razmeram ki so od leta do leta različne v beli krajini je veljal pregovor ovce se stri ejo ko tepka cveti in ko tepka zori Če se rejec odloči za stri enje le enkrat letno je potrebno izbrati najprimernejsi čas glede na tehnologijo reje običajno je najprimernejsi čas stri nje pri stri nji enkrat na leto junij pred hudimi poletnimi vročinami v vla nih področjih se volna pri stri nji enkrat na leto e kvari kar ima lahko tudi negativen vpliv na zdravje ivali za ovce ki se pasejo visoko v planinah pa je običajno najprimernejsi čas stri nje januarja ali februarja tako da so pred odhodom na pasnike na katerih nimajo hlevov primerno zasčitene ponekod stri ejo ovce vsakih osem mesecev pri sezonskem pripustu je ivali najbolje ostriči pred porodom prav tako tudi mlečne ovce saj lahko predstavlja stri nja precejsen stres z njim pa lahko pričakujemo tudi upad mlečnosti nekoč so kmetje ki so volno prodajali za predelavo v filc strigli stirikrat letno saj je to narekovala tehnologija predelave pri pitanju jagnjet na visjo te o zakol pri in več kilogramih je nujna tudi stri nja klavnih jagnjet saj tako dose emo večjo kakovost krzna izko evanje ivali pa je lahko higiensko le v tem primeru saj predolga volna onemogoča čisto delo v tem primeru stri emo ivali mesec ali dva pred zakolom podobno velja tudi v primeru prodaje plemenskih ivali posebno zahtevno je stri enje ivali ki jih pripravljamo za razstave s prvim stri enjem pa pričnemo e tri mesece pred razstavo priprava zivali ovce stri emo v toplem vremenu sicer utegnemo imeti hude te ave posebno če nimamo kakovostnih skarij ostri ene ovce do ivijo stres in so v slabem vremenu podvr ene prehladom in drugim obolenjem na vremenske razmere moramo biti se zlasti pozorni pri tropih ki so ves čas na pasniku poleg mraza in de ja je zelo nevarna tudi poletna pripeka zelo pomembna je priprava pred stri njo hlev mora biti dobro nastlan da so ivali suhe in čiste in topel včasih so ovce pred stri njo tudi okopali da je bila volna bolj čista trop je potrebno vhleviti tako da je čimveč ivali na majhnem prostoru la e jih lovimo so toplejse in v begu ne morejo poteptati manjsih jagnjet ovce z manjsimi jagnjeti po mo nosti ločimo od tropa večje črede in črede v velikih hlevih pregradimo na več mestih saj so lahko sicer nekatere ivali predolgo potisnjene ob steno ali pod noge ivali lovimo umirjeno da ne povzročamo nepotrebnega preplaha prostor za stri njo pripravimo zahtevam stri enja to je pogojeno s tehniko stri nje vsakega stri ca ali namenom stri nje ovce ki jih stri emo za posebne razstavne zahteve ali klavna jagnjeta ki gredo na avkcijo moramo odvisno od predpisanih pravil striči na posebnem odru pri običajni stri nji so vsaj v sloveniji stri ci uporabljali za vklepanje ivali različne delovne mize jarme in podobne priprave ali pa so ivali preprosto zvezali danes je najobičajnejsi način stri nja nezvezanih ivali ki jih posedemo stri nja po avstralsko novozelandski metodi se opravi na ravnem podu pri nemski metodi pa se stri e na rahlo privzdignjenem odru pri čemer je stri ec z eno nogo na tleh z drugo na odru orodje stri emo lahko z ročnimi skarjami kar je zamudno in naporno delo ali z električnimi stri nimi strojčki s katerimi je delo la je in hitrejse vendar nevarno saj lahko ival hudo pore emo na trgu se dobijo različni modeli in različne velikosti in moči stri nih strojčkov v osnovi sta po sirini no a dve različni velikosti strojčkov glede na to ali je elektromotor vgrajen v ročaju skarij ali pa je pripet na steno ločimo prav tako dva modela najpogosteje uporabljan model so inčne skarje s zobci na spodnjem no u za zadnjo pripravo ivali se stri e dvakrat ali trikrat razstavnih in klavnih ivali so najprimernejse skarje za stri enje angora koz ki imajo zobcev poklicni stri ci v tujini stri njo opravijo poklicni stri ci in tekmovalci uporabljajo posebne no e ki imajo zobe na spodnjem rezilu ukrivljene tako da zbirajo volno pod no za delo s temi no i je potrebna posebna izurjenost z enim parom no ev lahko ostri emo okrog ovc zato moramo imeti pripravljeno tudi potrebno stevilo rezervnih no ev obvezen pripomoček je tudi sredstvo za oskrbo ran razprsilo prasek tekočina saj četudi ne poskodujemo ivali večkrat naletimo na rane ki jih je potrebno oskrbeti Če ne delamo le v lastnem tropu je obvezno tudi sredstvo za razku evanje orodja in obutve ostala oprema je odvisna od dela ki ga opravljamo poleg stri nje označevanje ivali obrezovanje parkljev odstranjevanje repov tretiranje proti parazitom itd s trizenje ivali lovimo umirjeno ko so te v ogradi ali v kotu od koder imajo manj mo nosti za pobeg posamezno ival najla e ujamemo če se ji pribli amo od zadaj učinkovit pa je prijem za vrat pod brado ali z dvigovanjem zadnje noge vlečenje za volno ni primerno ko ovco pripeljemo na kraj stri nje jo podremo in posedemo tako da jo v plečih stisnemo z nogami da sta roki prosti za stri njo v eni roki dr imo stri ni strojček z drugo pa si namesčamo ovco in zategujemo ko ne gube ter odmikamo ostri eno volno tehnik stri nje je veliko vsak stri ec pa izbere sebi najprimernejso opisali bomo enega od mo nih načinov stri nje striči pričnemo na prsih in nadaljujemo po trebuhu od zgoraj proti vimenu nadaljujemo po notranjosti nog v medno ju okrog repa in rep ovco zasučemo na bok in naredimo nekaj rezov po nogi od kolena proti hrbtenici ovco pole emo in re emo ob hrbtenici po levi strani in vsaj sirino dveh rezov tudi na desni strani hrbtenice v naslednjem koraku ovco zopet posedemo in jo ostri emo po vratu nadaljujemo na prednji levi nogi ter na trebuhu ves čas jo počasi spusčamo tako da jo pole emo na desni bok in dokončamo s stri njo hrbta ob počasnem dviganju pričenjamo s stri njo desne strani z rezi od glave proti plečki in naprej od vihra proti trebuhu in vimenu nazadnje ostri emo zadnjo desno nogo v smeri od hrbtenice proti parklju stri enje razstavnih ivali mora biti določeno s predpisi prav tako tudi klavnih jagnjet osnovno pravilo take stri nje je da stri emo stoječo ival od hrbtenice proti trebuhu in od repa proti glavi prvo stri enje opravimo e ali dni prej zadnje pa najpozneje dni pred razstavo zadnja stri nja se opravi z distančnikom tako da je rez bolj poravnalna povrsinska volna pri stri nji pazimo da se volna ne uma e preveč takoj po stri nji jo zlo imo standarden način zlaganja volne v dr avah kjer jo odkupujejo je da se runo raztegne na ravni povrsini notranjost runa gleda navzgor oba robova po dol ini prelo imo v notranjost nakar runo zvijemo v klopčič konico pa zatlačimo v notranjost runa tako zlo eno volno spravimo v vrečo najbolje papirnato ali platneno tako zlo ena in primerno skladisčena lahko počaka na predelavo pri nas volne ne odkupujejo zato ni potrebna posebna skrb z njenim ravnanjem gotovo pa bo kaksen od podjetnikov zopet pričel z odkupom volna je na različnih delih telesa različne kakovosti razdelitev po razredih je opisana v preglednici preglednica razdelitev runa glede na kakovost volnenih vlaken razred predel telesa pleča boki obe strani vratu krači greben hrbta tilnik gornji del vratu vsi ostali deli spodnji del vratu glava prsi trebuh medno je rep zakljucek poleg izkusenj stri ca so za hitrost in kakovost stri nje pomembni tudi kakovost volne vreme prostor skarje kondicija ivali in podobno stri nje se ne da naučiti z branjem se tako natančnih navodil temveč le z ogledom strokovnjaka in postopnim učenjem stri ni strojčki so dragi delo pa izredno naporno v tujini je ocenjeno z isto te avnostno stopnjo kot delo rudarjev zato mora vsak rejec razmisliti ali je mogoče najprimerneje da to delo odstopi primerno usposobljenemu posamezniku ali skupini literatura burgkart m praktische schafhaltung muenchen s grabrijan b reja ovac stri enje kmečki glas st s lawson l showing sheep culpeper usa s upton j keeping sheep ipswich united kingdom s zago en f ovčereja ljubljana s