uvod evrobilten st december nekoc smo ji rekli najbolj odprta meja v evropi na najbolj juznem delu tam kjer sta se na kopnem stikali italija in jugoslavija je locevala kapitalisticni zahod od socialisticnega vzhoda v nasprotju z berlinskim zidom in podobnimi zavesami med clanicami nata in varsavskega pakta je ze od poznih let dovoljevala da so ljudje prehajali z ene na drugo stran brez pretiranih tezav poleg mednarodnih je neki sporazum ki sta ga jugoslavija in italija sklenili v furlanski prestolnici vidmu vzpostavil tudi vrsto manjsih maloobmejnih prehodov ki so jih s posebnimi prepustnicami in z dolocenimi ugodnostmi pri prenosu blaga uporabljali prebivalci obmejnih krajev torej vsi tisti ki jim je bila meja bolj v napoto kot v zascito v beogradu in rimu so spoznali da se obmocje ki ni prozno odprto dnevno povezano s sosescino kjer ljudem ni dano da bi se prosto gibali in med seboj komunicirali le stezka razvija ker vzori vlecejo je nekoliko kasneje prebivalcem ob meji postalo lazje prestopiti mejo tudi z avstrijo in madzarsko se posebej za pripadnike narodnih manjsin je bila taka ureditev pomembna in za lasten etnicni obstoj celo zivljenjskega pomena ni tovrstnega prezivetja brez tekoce povezave z maticnim narodom revolucionarne spremembe zadnjih let v notranjih druzbenih ureditvah in v odnosih med zahodom in vzhodom ter severom in jugom so privedle do povecanih in pospesenih migracij ljudstev skorajda enosmerno iz politicno nestabilnega in razvojno sibkega dela sveta k stabilnejsemu in bogatejsemu strahovito se je povecala nenadzorovana migracija z notranjimi ekonomskimi in socialnimi ter posledicno tudi politicnimi posledicami v samih obljubljenih dezelah kar je slednje prisililo k uvedbi poostrenega nadzora na meji treba je bilo zajeziti nelegalne prehode povecan promet z orozjem in z drogami ter druge oblike kriminala povezane z mejo in evropska unija si je izmislila schenghen z odpravo notranjih meja se potencira skupna zunanja meja slovenija naj bi se v nekaj letih seveda ce z zorenjem ne bo zamujala polnopravno vkljucila v to druscino zagotovo bo iztrzila se vecje razvojne koristi od tistih ki jih ze danes uziva kot pridruzena partnerica v trenutku ko bo meja s clanicami italijo in avstrijo padla bo na nasem koncu postala skupna evropska meja z neclanicami meja s hrvasko njen nadzor bo seveda zaupan nasim mejnim organom in schenghen se bo tako s ferneticev preselil na dragonjo kaj bo to pomenilo za ljudi ki jim je ze osamosvojitvena meja od istre do prekmurja bolece pretrgala stkane vezi v nekaj desetletjih skupnega zivljenja se tezji prehod se bolj omejeno izmenjavo in gibanje se vecjo nejevoljo in vecji nemir se vecjo razvojno stagnacijo njihovih krajev razen ce da razen ce bomo tudi tem ljudem zagotovili resitve podobne tistim ki jih uzivajo prebivalci kopra sezane komna nove gorice brd tolmina bovca in drugih krajev na meji z italijo uveljavitev maloobmejnega rezima z odprtjem maloobmejnih prehodov in posebnih prometnih pasov za domacine na ze obstojecih mednarodnih prehodih posebne dovolilnice za prestop meje kjerkoli tistim kmetom in gozdarjem ki imajo posest na drugi strani meje uvedba stalne proste plovbe v piranskem zalivu in med obalama hrvaske in slovenske istre za domace ribice in za tuje goste ki tu letujejo ter druge podobne ugodnosti ne bi samo olajsale zivljenja obmejnemu prebivalstvu obvarovale kulture sozitja in dobrega sosedstva zagotovile tudi avtohtoni italijanski narodni skupnosti v istri boljse razmere za etnicno prezivetje in razvoj temvec tudi spodbudile in olajsale ureditev drugih se odprtih vprasanj med slovenijo in hrvasko tovrstni sporazum je kot plod vztrajnih prizadevanj predstavnikov lokalnih oblasti se zlasti vzdolz dragonje od osamosvojitve naprej ze nekaj let podpisan v hrvaskem saboru tudi ratificiran v praksi pa se ni zazivel ker se o njem ne moremo dogovoriti v slovenskem drzavnem zboru ces da bi lahko prejudiciral dogovor s hrvasko o dolocitvi meje zaradi negodovanja gospodov z desnice da je meja pac tam kjer je zaradi njihovih razmisljanj in zelja da bi mejo premaknili do savudrije ali celo do mirne in podobno se zadeva ne premakne tako vsaj kaze novembra ko o tem pisem Îelim verjeti da bo v prihodnjih dneh pri podobnikovih vendarle prevladala pamet k optimizmu me navdaja tudi dejstvo da je maloobmejna ureditev mogoca le se nekaj casa oziroma le dotlej dokler bomo o rezimu na meji odlocali samo v ljubljani in zagrebu ko bo nastopil cas schenghena bodo o tem kako bomo prestopali dragonjo odlocali tudi in predvsem v bruslju in malo verjetno je da bo ob potrebi po izredno varni meji tudi dovolj razumevanja do potrebe domacinov za njeno prepustnost aurelio juri podpredsenik zlsd nazaj na vrh