tv instalacija installation prikrito dejstvo splono razirjena dogma da ivimo v enkratnem obdobju ki je preplavljeno z vsenavzocim vitrualnim in vsiljivim elektronskim podobotvorjem ki je pridobitev moderne dobe je vpraljiva e ce se nekoliko ozremo v zgodovino poznosrednjeveka raba in razirjenost kipov slik grafik in drugih likovnih izdelkov je v cloveko bivanje vnaala veliko globjo bolj razirjeno in neposredno doivljanje podob te so lahko med drugim delale tudi cudee zagotovile tevilna leta odpustkov za molitev naslovljeno na v grafiki upodobljeno sveto osebo ali pa so bile sredstvo za lajo meditacijo razmerje med podobo in tedanjim clovekom je bilo veliko bolj zavezujoce in bolj navzoce v zavesti gledalca kot je dananja sicer precej razirjena in vsiljiva raba podobe baudrillard nam odkriva da imata ti obdobji zelo drugacna pristopa ki bi ju lahko povzeli z razliko med podobo ki reprezentira in participira na nevidnem bistvu sakralne realnosti in sodobno podobo ki prikriva odsotnost realnosti podoba danes gotovo ni vec obvezujoca in v njej se pravzaprav le konstituira svet videza ki pa kljub svoji povrnosti ponuja eno redkih opornih tock za razlago stvarnosti ekran televizije oziroma videa je eksemplaricen ravno v tej povrnosti hipnosti in nepristnosti ki v gledalcu v najboljem primeru sproi le prilicenje videzu instalacija damijana kracine po mojem mnenju tematizira prav ta razcep med percepcijo podobe in nezmonostjo neposrednega denimo eticnega vrednotenja na ekranu servirane podobe avtoportretni kip ki gleda pomor nedolnih simpaticnih domacih ivalic je nekako pars pro toto za mnoico televizijskih gledalcev ki vsak vecer zrejo v pretresljive bolj ali manj krvave novice s celega sveta celo punctum fotografske slike o katerem je pisal barthes je poniknil v migotanju tock na ekranu ceprav instalacija damijana kracine ni antitelevizijski video e manj toba nad moderno dobo in ceprav lahko o sklicevanju na tv medij govorimo le pogojno nam z ucinkovito metaforo govori prav o televizijskem gledalcu in njegovi nepremostljivi oddaljenosti od realnega ki naj bi bilo nekje za videzom na prvi pogled se instalacija kracina t v torej ukvarja z videnjem sodobnega posameznika ki je soocen z mnoico povrnih trenutnih podob katerih namen je predvsem z videzom zakriti odsotnost realnosti v tem razumevanju ne gre vec za tekmovanje medijev z zgreeno popaceno reprezentacijo realnosti ampak za prikrivanje dejstva da realno ni vec resnicno baudrillard vendar gre pri kracini za nasprotovanje temu videnju realnosti taki interpretaciji izgube zmonosti da preseemo in interpretiramo realnost onkraj podobe avtoportretni kip damijana kracine je v svojem soocenju z mnoico ekranov prej metafora subjektivnosti ki ne more ostati brez pomena in oropana osebnega stalica tomislav vignjevic