telstar september osnovno o internetu internet je globalna mreza racunalniskih mrez ki povezuje ogromne mnozice uporabnikov razlicnih vendar ustrezno opremljenih zdruzljivih racunalnikov po vsem svetu vse te povezave temeljijo na razmeroma preprostem protokolu prenosa ki je znan po svoji okrajsavi tcp ip kar pomeni transmission control protocol internet protocol zgodovina interneta zgodnji zacetki interneta segajo v sestdeseta leta takrat je amerisko obrambno ministrstvo zacelo izvajati projekt necentralizirane racunalniske mreze ki bi bila kos tudi najhujsim izrednim razmeram predvsem so imeli v mislih jedrsko vojno in bi delovala tudi ob izpadu ali unicenju kaksnega njenega dela ta projekt je leta dobil ime arpanet advanced research projects agency network saj je nacrtovan predvsem za obrambne namene in voden iz pentagona njegovega oddelka za naprednejse raziskave darpa us defense advanced research projects agency za razsiritev tega racunalniskega omrezja v svetovne razseznosti je bilo nujno razviti sodoben in standardiziran protokol za prenos podatkov tako se je leta uveljavil protokol tcp ip ki je dolocal nacin za oblikovanje prenos in naslavljanje elektronskih sporocil ta protokol je omogocal priklop razlicnih racunalnikov in racunalniskih mrez neposredno na arpanet ze odtlej je arpanet bolj znan pod imenom internet v sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih letih je arpanet dozivel pomemben razvoj scasoma je postal visokohitrostna mreza saj je zajel se nekoliko povezanih superracunalnikov ki so posredovali v prenosu podatkov mrezo arpanet je uporabljalo cedalje vec znanstvenikov raziskovalcev in univerzitetnih uciteljev zato je national science foundation nsf leta zacela razvijati vzporedno mrezo nsfnet za ponujanje dostopa na internet izobrazevalnim akademskim raziskovalnim vladnim in podobnim organizacijam po vseh zdruzenih drzavah nsf je od omrezja arpanet pocasi prevzela tehnologijo tcp ip in vzpostavila distribuirano mrezo racunalniskih mrez ki je bila kos bistveno vecjemu prometu sam arpanet je bil leta odpravljen saj je ameriska vojska ki je arpanet sicer uvedla zanj namenjala premalo denarja in sleherne podpore kot vsi vemo so devetdeseta leta prinesla eksploziven razvoj interneta predvsem ogromno narascanje stevila uporabnikov leta je bilo v internet povezanih priblizno milijona racunalnikov v drzavah priblizno milijonov uporabnikov stevilo uporabnikov se je od takrat vsako leto priblizno podvojilo stevilo podjetij in ustanov ki ponujajo razlicne oblike dostopa na internet tudi nenehno narasca in upraviceno je pricakovati da bo ze cez nekaj let skoraj vsak prebivalec kjerkoli po svetu imel svoj lasten elektronski naslov e mail trendi kazejo da bo ta rast v naslednjem desetletju ohranjena ali se povecana saj se bo se veliko vec podjetij in posameznikov odlocilo za navzocnost na internetu bodisi kot odjemalec ali ponudnik podatkov in storitev uporaba internet je zasnovan predvsem kot raziskovalna in akademska mreza zadnjih nekaj let pa tudi podjetja po vsem svetu spoznavajo moc in doseg interneta zato njihov delez med uporabniki strmo narasca ravno zato potekajo po sloveniji in drugod stevilne razprave o smislu in pomenu interneta internet se je nedvomno komercializiral in marsikdo v njem vidi priloznost ne le za hiter in svetoven prodor svojih storitev in sporocil temvec tudi za donosne posle in hitro nagrabitev denarja npr telekom in njemu podobni ta prispevek bomo vendarle omejili na osnovne tehnicne podatke o internetu in preskocili vse druge vidike interneta filozofske pravne socioloske moralne eticne itd kljub tej omejitvi nam obseg prispevka ne dovoljuje niti navedbe vseh moznih storitev nacinov dostopa do podatkov oblik komuniciranja in povezovanja ter globalnega vodenja poslov ki jih internet omogoca zato se bomo omejili le na nekaj najpogostejsih in najpomembnejsih oblik njegove uporabe prvotna in najbolj pogosta raba interneta je elektronska posta ki ji povsod po svetu ljubkovalno recejo e mail velik del uporabnikov interneta uporablja le elektronsko posto ceprav je ta pravzaprav zelo skromen del ponudbe naslednja najbolj popularna oblika rabe interneta je vecpredstavnostna storitev ki se imenuje svetovni splet ali world wide web oziroma www o svetovnem spletu bomo spregovorili v posebnem prispevku internet omogoca tudi terminalski dostop do oddaljenih racunalnikov telnet prenos podatkov ftp file transfer protocol spremljanje razlicnih sporocil na oglasnih deskah bulletin boards ter znotraj interesnih skupin news in se marsikaj najnovejsi tehnoloski dosezki zmogljivejse povezave in mocnejsi racunalniki tako uporabniski kot sistemski omogocajo nove storitve na internetu objavljanje casopisov in knjig video konference prenos zvoka mrezne interaktivne igre mrezne denarne transakcije virtualne razstave in muzeje nastevali pa bi lahko se dolgo kot primer omenimo da je trenutno na svetu ze vec kot radijskih postaj ki po internetu oddajajo svoj program v zivo in se tako lahko poslusajo prakticno po vsem svetu mimogrede indonezijske in mehiske radijske postaje znajo biti vcasih zelo zanimive na seznamu teh radijskih postaj sicer ne najdemo nobene slovenske je pa ena hrvaska radio rijeka ki je sicer v hrvaskem primorju istri gorskem kotarju in juzni ter jugovzhodni sloveniji zelo priljubljena med klasicnimi radijskimi poslusalci tudi to zelo zanimivo temo radijske postaje na internetu v zivo bo podrobno obravnaval locen prispevek v eni od naslednjih stevilk revije telstar nestrpni pa lahko do takrat poslusajo radio rijeka na http www multilink hr radiorijeka live ram na osebnem racunalniku potrebujete namescen program realaudio ali njegovo novejso izvedbo realplayer slednji podpira tudi video ki ga dobite na http www real com ter seveda zvocno kartico in zvocnike ter povezavo z internetom s hitrostjo bps zal je hiter modem nujen vendar ne nujno tudi zadosten pogoj za hitre povezave kar bi vam telekomovci utegnili najbolje razloziti pa v glavnem nocejo zlasti ce ste denimo prikljuceni kot dvojcek na kaksni prastari telefonski centrali tehnologija sporocilo se prenasa po internetu v majhnih kosih paketih ki potujejo po stevilnih razlicnih poteh od posiljateljevega do naslovnikovega racunalnika kot smo ze omenili protokol tcp ip usmerja prenos paketov po internetu raba tega standardnega protokola omogoca nemoteno komunikacijo med uporabniki razlicnih racunalniskih operacijskih sistemov ko se uporabnik poveze na internet njegov racunalnik sodeluje z drugimi racunalniki po modelu odjemalec streznik client server podatke zbirke podatkov besedila slike itd in storitve interneta shranjevanje elektronske poste arhiva programov pa tudi sam dostop do interneta bodisi terminalski ali graficni nudijo racunalniki in racunalniski sistemi ki jim recemo strezniki pogosteje se uporablja poslovenjena tujka serverji uporabnik odjemalec angl client s pomocjo odjemalniskih programov ki uporabljajo protokol tcp ip sprejema te podatke v obliki ki je primerna prav njegovemu racunalniku oziroma operacijskemu sistemu brskalniki angl browsers so odjemalniski programi za iskanje podatkov na dolocenih vrstah streznikov brskalniki omogocajo pregledovanje in sprehajanje surfanje po informacijah na internetu danes sta najpopularnejsa brskalnika netscape navigator oziroma njegova nadgradnja netscape communicator in microsoft internet explorer nekoc priljubljeni mosaic pa ni vec toliko navzoc predvsem zato ker omogocata popoln graficni dostop do podatkov za tiste ki ne morejo pristopati graficno je primeren tekstualni brskalnik lynx organiziranost interneta ogrodje interneta v zda in s tem pravzaprav nasploh se naprej vzdrzuje nsf v zdruzenih drzavah amerike dodeljevanje imen racunalnikom in omrezjem vodi internic internet network information center medtem ko je za dodeljevanje domen znotraj slovenije si izkljucno pristojen arnes academic and research network of slovenia domene se v sloveniji dodeljujejo izkljucno pravnim osebam toda arnes kljub svojemu imenu akademsko in raziskovalno omrezje slovenije dodeljuje imena domen tudi neakademskim in neraziskovalnim ustanovam ter podjetjem na podlagi njihovega vpisa v sodni register sama registracija domene zagotavlja le ekskluzivnost dodeljenega imena in ne zajema fizicnega priklopa v internet o cemer se je treba dogovoriti z enim izmed slovenskih ponudnikov storitev interneta lastnik pooblascene domene ki jo v sloveniji dodeljuje arnes po svojih potrebah in zeljah ureja poddomene tako je recimo univerza v ljubljani registrirala svojo domeno uni lj na arnesu medtem ko je medicinska fakulteta poddomena ki je registrirana na univerzi mf uni lj si ne obstaja osrednja svetovna ali drzavna oblast ali organizacija ki naj bi zaracunavala pristojbine za rabo interneta vsak posamezni uporabnik interneta placuje prispevek za svojo lastno rabo zato vecje racunalniske mreze sodelujejo pri oblikovanju vzdrzevanju in zagotavljanju sredstev za svoje medsebojne povezave podjetja ponudnikom sama neposredno placajo za svoj dostop do interneta povsod po svetu medtem ko se v posameznih drzavah nacini pristopa akademskih in izobrazevalnih organizacijah na internet razlikujejo pri nas je obveljalo mnenje da je internet za sole in fakultete brezplacen kar je seveda narobe slovenija je ena od redkejsih drzav kjer drzava posredno prevzema tovrstne stroske za akademske izobrazevalne in raziskovalne ustanove zato tem ustanovam in posameznikom v njih tako nastalih stroskov ni treba neposredno placati tako ima vsak student na slovenskih fakultetah v casu studija pravico do brezplacnega dostopa do interneta z izjemo telefonske tarife saj telekom meni da je raba interneta doma izkljucno komercialna zadeva ne glede na to ali gre za akademskega ali komercialnega uporabnika zadnje case smo prica obcutnemu da ne recemo kaj vec zvisanju cen najetih telefonskih linij s cimer bo telekom dodatno podrazil dostop vsem uporabnikom saj tudi akademske organizacije uporabljajo te linije seveda ponuja telekom svoje argumente ki so vecini zagretih surfarjev popolnoma neutemeljeni in neprepricljivi vendar se tukaj v to raje ne bomo spuscali v drugih drzavah veljajo razlicni boljsi ali slabsi modeli placevanja storitev interneta v zda so lokalni klici in s tem strosek telefonske linije za pristop do interneta vecinoma brezplacni po drugi strani pa je znan primer fakultete v ruski federaciji ki je placevala za internet celo glede na kolicino prenesenih podatkov tudi za sprejem elektronske poste kar jih je precej omejevalo pri prenosu zelenih podatkov ne glede na te razlike je osnovno nacelo da vsak uporabnik placuje svoj deldel opreme in zvez za pristop na internet obstoj in razvoj interneta omogocajo ustrezno razviti preizkuseni in uveljavljeni standardi katerih besedila so javno dostopna na samem internetu naslednjic v naslednjem prispevku bomo podrobneje tehnicno spregovorili o zelo privlacnem primeru rabe interneta gre za svetovni splet ali world wide web v posebnem prispevku si bomo ogledali se nekaj zanimivih strani med njimi tiste s kamerami webcamera in radijskimi postajami v zivo sicer pa internet vsak dan ponuja kaj novega in bo vmes prav gotovo prislo se kaj kar bo pritegnilo naso pozornost srdjan cvjetovic