datoteka the mechanical mind the mechanical mind prvo poglavje wolffove knjige se ukvarja z vprasanjem ali je stanje brez drzave ali drzavi podobne ureditve sploh mozno in ce je v zacetku cloveske dobe res obstajalo kaksno je tedaj bilo wolff je v prvem poglavju predstavil stiri bistvene vidike naravnega stanja kot so ga pojmovali trije politicni filozofi in ena izmed politicno filozofskih smeri da pa bo morebitnemu bralcu razumljivo o cem sploh razpravljajo velja najprej pojasniti kaj naravno stanje sploh je to je obdobje brez drzave in nasploh brez kakrsnih koli oblik organizacije vendar vprasanje ali je kdaj v resnici obstajalo taksno obdobje ni tako pomembno kot vprasanji kaksno je bilo in ali je taksno stanje sploh mozno kot ugotavlja avtor sam ob koncu svojega uvoda v prvo poglavje je veliko bolj verjetno da je stanje v katerem je prisotna drzava ali kakrsna koli podobna oblika organizacije hkrati tudi naravno stanje omejimo se torej na hipoteticno moznost obstoja naravnega stanja hobbes je svoj politicni nazor in teorijo naravnega stanja oblikoval pod velikim vplivom galilejevega zakona o gibanju teles po katerem se neko telo pod vplivom dolocene sile giblje v isto smer toliko casa dokler nanj ne vpliva ali ga ne zaustavi druga sila hobbes je cloveka zato smatral zelo materialisticno se pravi kot telo gnano od sle po zadovoljitvi svojih zelja pri cemer je moc pojmoval kot trenutno sredstvo za zadovoljitev prihodnjih zelja kajti zivljenje sámo je gibanje ki ne more obstajati brez nenehnega zadovoljevanja zelja zelje je v grobem delil v tri skupine zelje po dobicku materialijah zeljo po varnosti in zelje po slavi in ugledu uvedel je tudi pojem naravne enakosti tako da je pojem enakost definiral kot golo fizicno enakost moci vsak izmed nas vsebuje torej bolj ali manj enak potencial fizicne moci ki ga uporabi kot sredstvo zadovoljitve zelja ker hobbes predpostavlja pomanjkanje naravnih dobrin je torej vec kot verjetno da si bosta vsaj dva cloveka zazelela isto stvar ta moment pa nas koncno privede do vzpostavitve hobbesovskega naravnega stanja zaobsezenega v lat izrazu omnium bellum contra omnes ali vojne vseh proti vsem v takem stanju torej ne bi bilo moznosti za razvoj industrije pomorstva trgovine znanosti umetnosti ipd vsak bi zivel v nenehnem strahu da bi ga kdo drug utegnil napasti in ga oropati dobrin ki si jih je pridobil zato hobbes uvede prvi naravni zakon ki se glasi vsak bi si moral prizadevati za ohranitev miru toliko casa dokler ima upanje da ga obdrzi in ce ga ne more obdrzati si lahko priskrbi in uporabi vsa sredstva ki mu jih nudi vojna hobbes je napisal skupno devetnajst moralnih zakonov ki jih lahko povzamemo v preprostem reku ne stori nikomur nic taksnega za kar ne bi zelel da drug stori tebi vendar je treba razlikovati med kolektivno in individualno racionalnostjo hobbesovi naravni zakoni izpricujejo kar je najboljse za vse ljudi ob predpostavki da bo vsak ravnal enako kolektivno racionalno v primeru da vsaj en v skupnosti krsi moralni zakon imajo ostali pravico storiti to kar je smatrano kot individualno racionalno uporabiti vse prednosti vojne taksno je torej bistvo naravnega stanja kot si ga je zamislil hobbes funkcija suverena drzave bi bila izkljucno v kaznovanju tistih ki bi krsili moralne zakone locke v nasprotju s hobbesom ne predpostavlja pomanjkanja dobrin temvec njihovo obilje to je tudi temeljni racionalni lockeov razlog zakaj naravno stanje ni stanje vojne vseh proti vsem ker je vsega dovolj se ni treba za nicesar vojskovati njegov drugi razlog je verske narave po katerem smo vsi bozja bitja in sluzabniki smo njegova lastnina ustvarjeni v njegovo veselje ne pa v veselje nas samih zato je vsak izmed nas zavezan k samoohranitvi in kolikor mogoce tudi k ohranitvi drugih lockeovsko naravno stanje je torej stanje obilja in iz njega izhajajocega moralnega zakona locke pravi naravno stanje sicer je stanje svobode vendar ne tudi razbrzdanosti omejuje ga namrec lockeovski naravni zakon po katerem lahko pocnemo zgolj to kar je moralno dovoljeno npr lockeov naravni zakon mi preprecuje da bi kradel kajti lastnina drugih zaradi obilja ne more predstavljati kakrsnega koli sredstva za povecanje moje osebne svobode vendar pa locke vsakomur priznava pravico do samoobrambe toda kljub svojemu optimisticnemu pogledu ugotavlja da bi bil naravni zakon kakor vsi ostali zakoni neucinkovit ce v naravnem stanju ne bi bilo institucije ki bi ga uveljavljala zato ima vsak izmed nas pravico da kaznuje tiste ki krsijo nedotakljivost zivljenja svobode in lastnine drugih tako je tudi morebitni suveren vladar lahko kaznovan za svoj prekrsek z izvrsilno mocjo naravnega zakona ki je dana vsakomur od nas kljub temu pa locke dopusca moznost pomanjkanja dobrin v primeru ko proizvajamo vec kot lahko potrosimo in viske zamenjamo za dobrine s trajno vrednostjo npr denar zlato zgolj taksna situacija nas lahko privede do pomanjkanja dobrin pa tudi nacelo premosorazmerne pravicnosti kaznovanja prekrskov bi lahko postalo vir nesporazumov saj bi se ljudje tezko zedinili o tem ali je bila krsitev res storjena kaksne vrste je bila in kaksno kazen zasluzi rousseau meni da prvega cloveka oz divjaka v njegovem ravnanju vodita gon po samoohranitvi in naravno socutje ki zavzema pri rousseauju mesto lockeovske zunanje avtoritete boga in prepricanja da nas je ustvaril v obilju in nas naredil po naravi dobre rousseaujevsko socutje je tisto ki v naravnem stanju preprecuje hobbesovsko vojno vseh proti vsem ker se ni razvil govora pozna rousseaujev divjak ali praclovek zgolj tri naravne potrebe po hrani po spanju in po spolnem obcevanju po naravi je zaradi obilja prostora in neitzkoriscenih naravnih virov samotar ki starse zapusti takoj ko si zna sam poiskati hrano potreb po slavi moci in dobicku ne pozna zato tudi ni potrebe po pretirani agresivnosti ta se pojavi le kadar je ogrozen njegov obstanek ali kadar si sam ne bi mogel poiskati zivljenjsko pomembnih dobrin vendar je po rousseauju clovek kmalu ugotovil da je zivljenje v skupnosti varnejse in udobnejse z medsebojnim sodelovanjem se je razvilo sporazumevanje pojavila pa se je tudi sposobnost inovacije ki se je razvila kot odgovor na clovekovo prilagajanje okolju in prav ti dve sposobnosti se pravi sposobnost vzajemnega delovanja dela in sposobnost inovacije sta spodbudili pojav ene izmed za clovestvo najbolj pogubnih stvari prostega casa z medsebojnim delovanjem ljudi v skupnosti je namrec nastajal presezek energije ki se je pokazal v povecani cloveski inovativnosti in ustvarjalnosti tako je zacel clovek proizvajati stvari ki niso bile vec nujno potrebne za prezivetje npr obleka kolo nakit toda kar je v svojem zacetnem stadiju pomenilo razkosje je scasoma postalo neizogibna potreba pojav takih stvari je povzrocil nastanek zavisti prezira ter koncno razslojevanje druzbe na revne in bogate ter pojav zasebne lastnine posledica vsega tega je bilo uzurpatorstvo bogatih ropanje revnih in neprestani spori med obema slojema vendar so uspeli bogatejsi in pametnejsi sile revnih obrniti v svojo korist pojavile so se druzbeno pravne institucije da bi zagotovile mir kar je koncno privedlo do nastanka drzave avtor orise se anarhizem kot ekstremni nazor proti avtoriteti drzave in njene oblasti eden njegovih najvecjih zagovornikov peter kropotkin ga impozantno povzame takole nic vec zakonov nic vec sodnikov svoboda enakost in dejavno clovesko socutje so edine pregrade ki nas lahko zavarujejo pred proti druzbenimi nagoni nekaterih med nami anarhizem namrec izhaja iz prepricanja da so vsi ljudje dovolj dobri da ne potrebujejo nikakrsne oblike oblasti nad seboj verjamejo namrec da bi druzbeni pritisk javno mnenje strah pred slabim vtisom v oceh drugih in opravljanje delovali dovolj zavirajoce za preprecevanje hujsih prestopkov antisocialni posameznik bi bil na tak nacin izlocen iz druzbe in s tem dovolj kaznovan vendar za nekatere situacije denimo mednarodni konflikt celo anarhisti priznavajo da bi bila v njih nujno potrebna avtoriteta strokovnjakov ko se anarhizem v podobnih primerih zateka k moznosti avtoritete strokovnjakov postane njegova pozicija vprasljiva kajti z organiziranostjo se zelo priblizajo zahtevi po drzavnih institucijah sklep avtor sam meni da je stanje organiziranosti in stanje drzave hkrati tudi naravno stanje tudi osebno menim da je kot je ugotovil ze marx clovek po naravi druzbeno bitje bi torej lahko zatrdili da je stanje brez drzave ali podobne oblike organizacije tudi stanje brez cloveka vsaj na prvi pogled se zdi da je res tako kajti clovek je ze zaradi svojega bioloskega deficita prisiljen ziveti vsaj v primitivnih oblikah skupnosti nujen predpogoj za delujoco obliko skupnosti ki naj zadovoljuje vsaj minimalne skupne interese pa je organiziranost ce privzamemo trditev da je clovek nastal z nastankom lastne zavesti saj ga konec koncev imenujemo homo sapiens potem se ne zdi pretirana trditev da se clovekova zavest in hkrati z njo tudi misljenje dogajata konstruktivno z besedo konstruktivno menim povezovanje sebe in tega kar je zunaj nas menim namrec da je z vzpostavitvijo vsakrsnega medcloveskega odnosa hkrati sklenjen tudi konsenz ki je toliko bolj nujen kolikor vec ljudi vstopa v odnos bistvo vsakega konsenza pa je njegova organiziranost in zgradba ki mora zagotavljati predvidljivo delovanje vseh tistih ki so znotraj njega pa najsi bo to konsenz jezika ali pa konsenz drzavne ureditve drugi del upravicenost drzave ali zakaj brez nje ne gre teorije voluntarizma tihe privolitve pogojne privolitve anarhisticni ugovor utilitarizem princip pravicnosti potem ko so v prvem delu nakazane razlicne moznosti naravnih stanj ki se vec ali manj pokazejo kot nevzdrzne in nam nekako vsilijo pojav drzave ces kaj sploh razpravljamo ko pa brez nje itak ne gre se avtor v drugem poglavju loteva vprasanja upravicenosti drzave ter problema v koliki meri smo dolzni sprejeti njeno oblast nad nami zacenja z znano tezo maxa webra po kateri je drzava sistem ki ima monopol nad legalnim nasiljem in hkrati dolznost da zagotovi varnost vsakomur znotraj njenih meja torej ker so naravna stanja bolj ali manj neznosna primerjaj teoriji hobbesa in rousseauja se pojavi drzava kot neke vrste varovalka pred kakrsnimkoli naravnim stanjem po teoriji voluntarizma naj bi nastala z druzbeno pogodbo se pravi s privolitvijo vseh oseb ki jo sestavljajo da bodo nosilke dolocenih politicnih dolznosti kot sta npr placevanje davkov in sluzenje vojaskega roka in dolocenih politicnih pravic moznost soodlocanja zasebne lastnine idr seveda sta izraza politicna obveznost in politicna pravica v razlicnih casovnih obdobjih in razlicnih druzbenih sistemih imela razlicen pomen in sta se nanasala na razlicne sloje in stevilo ljudi toda kako dokazati da so v drzavno ureditev privolili vsi ljudje ki jih je obvezovala oz jih obvezuje ali je kdaj v zgodovini res obstajal kak odkrit pismen akt privolitve v drzavo samo op tukaj niso misljene pogodbe ki urejajo odnose med ljudmi oziroma ali se je kdaj v resnici zgodilo da se je nekje sestalo vecje stevilo ljudi in reklo tako ker nam je naravnega stanja dovolj bomo ustanovili drzavo podobnih dokumentov ali vsaj pricevanj ki bi jasno dokazovala prehod iz naravnega stanja v drzavo ni zato se lahko upraviceno vprasamo kako je mogoce da sprejemamo avtoriteto drzave ce nas ni nihce opozoril nanjo niti se nismo sami obvezali da jo bomo spostovali teorija tihega pristanka katere najvidnejsa zagovornika sta locke in rousseau trdi da avtoriteto drzave oz njenih institucij sprejemamo ze s tem ko se nahajamo na njenem ozemlju in smo delezni njenih uslug in dobrin primer tihe privolitve v drzavno avtoriteto naj bi bila tudi moznost glasovanja volitev ali kaksna druga oblika moznosti sooblikovanja drzavne ureditve hume taksno resitev zavrne s tem da nekdo ki ima prenizko izobrazbo ali premalo sredstev za izbiro drzavne ureditve se pravi da drzave ne more zapustiti ne more pristati na taksno obliko upravicevanja njene oblasti pojavi se tudi vprasanje ali vsi premorejo toliko moralne odgovornosti da so pripravljeni v zameno za drzavne usluge sprejeti tudi spremljajoce politicne obveznosti dolznosti hipoteticni pristanek pomeni preprosto trditev lahko tudi dejstvo da smo drzavo in njeno ureditev prisiljeni sprejeti preprosto zaradi tega ker se se vedno nismo domislili cesa boljsega torej nam v resnici ne preostane nic drugega kakor da jo pac sprejmemo v trdni veri da bi nam bilo brez nje se slabse teorija pogojnega pristanka drzavo upravicuje glede na njen prispevek k razvoju in dobrobiti clovestva vendar taksna samoumevnost s katero pogojno vsi pristanemo nanjo hitro naleti na ugovor anarhisti namrec menijo da nas nihce ne sme in ne more kakorkoli prisiliti da sprejmemo drzavo in njene institucije ter da je za nas obvezujoca le v primeru kadar odkrito pristanemo nanjo trdijo da so vsi zakoni podvrzeni nasi lastni moralni presoji se pravi da nas drzavne institucije nimajo pravice prisiliti da jih upostevamo ali ne vendar se takoj pojavi vprasanje ali res lahko zaupamo moralni presoji posameznikov relativizem moralnih vrednot namrec vodi v mnozicen spor in s tem v dobesedno anarhijo anarhisti taksnemu razmisljanju ugovarjajo s predpostavko da imamo vsi podobne sisteme vrednot in da je zato drzavni nadzor nad njihovim spostovanjem nepotreben vendar stoji taksna predpostavka na trhlih nogah saj se podre ze v primeru ko en sam posameznik pac nima podobnega sistema vrednot utilitaristicna utemeljitev drzave je sestavljena priblizno takole po utilitaristicnem nazoru je najboljsa tista druzba v kateri je sreca maksimizirana to pomeni da si prizadeva doseci cim vec srece za cim vec ljudi drzava omogoca vec srece kakor naravno stanje drzava in naravno stanje sta edini mozni alternativi torej je nasa moralna dolznost da se podrejamo in po svoje prispevamo k drzavni ureditvi zato naj bo zakon sprejet le tedaj ce omogoca vec srece kot kak drug njemu podoben zakon ali ce takega zakona se ni pa bi omogocal vec srece zakonom naj se podreja zato ker so kot taksni najboljsi mozni zakoni in ker se njihovo krsenje kaznuje krsiti se jih sme je v primeru ko se s taksnim ravnanjem izognemo katastrofi zakone naj se preuredi ali nadomesti v primeru ce ne ustrezajo vec navedenemu nacelu utilitarizma vendar je treba opozoriti da utilitaristicno nacelo najvec srece za najvec ljudi ne deluje v primeru kadar je misljeno individualno se pravi ce se moja sreca ki je del splosne srece poveca s tem da vam odtujim denarnico to dejanje po dobesedni interpretaciji utilitarizma ni kaznivo pojavi se namrec problem merljivosti osebne srece vprasanje je namrec ali je kraja denarnice meni prinesla vec srece kot vam nesrece razumljivo je torej da je utilitaristicna utemeljitev drzave misljena na kolektivni ravni saj bomo dolgorocno srecnejsi ce bomo spostovali drzavno ureditev kakor pa ce bi vsak izmed nas uveljavljal lastni interes in z njim dosegal zgolj svojo sreco ker bi bil konflikt neizogiben avtor tudi opozarja na se eno napako utilitaristicnega cim vec srece cim vec ljudem to je napaka iskanja gresnih kozlov britanska vlada je bila znana po tem da je v zelji da bi zadovoljila ljudsko slo po pravicnosti za teroristicne napade organizacije ira od ujetih krivcev s silo dosegla priznanje obstaja torej velika nevarnost da se s tako usmerjenim utilitarizmu v korist splosne srece obsodi nedolzne ljudi princip pravicnosti h l a hart je zasnovan na zahtevi da je treba za to kar od drzave prejmemo v enaki meri tudi placati kajti kadar se doloceno stevilo ljudi odloci za skupno podjetje v skladu s sprejetimi pravili in ta pravila omejujejo njihovo svobodo imajo tisti ki so se podredili tem pravilom pravico zahtevati podobno podreditev od tistih ki so z njihovo podreditvijo pridobili placamo ji z upostevanjem njene ureditve in zakonov hume pravi da zakone potrebujemo ze zaradi tega ker je nas razum suzenj nasih strasti in s tem trenutnih interesov ki nas cesto odvrnejo od tega da bi spoznali dolgorocne interese in njihovo vecje dobro toda ali moramo res placevati tudi za tisto za kar sami nismo prosili ali zahtevali nozick sicer pravi da ne vendar avtor njegove trditve obsirneje nr pojasni predstavljenih je nekaj zagovorov v prid drzavi vendar sam menim da drzave kot oblike cloveske druzbene zavesti sploh ni treba utemeljevati kot sem podal v svojem predhodnem razmisljanju menim da se je s pojavom cloveske zavesti razvila tudi hierarhicna organiziranost bolj ali manj podobna drzavi sprva jo je nadomescala druzina nato rodovna skupnost zatem pleme seveda pa je vprasanje v koliki meri smo zavezani taksni organizaciji veliko pomembnejse in se niti ne navezuje prevec na samo upravicenost drzave mislim da sta mi osebno se najblizji teoriji tihega in hipoteticnega pristanka medsebojno se ne izkljucujeta ob morebiti nekoliko radikalni postavki da bi morala biti vsakemu posamezniku dana moznost izbire sistema v katerem bo zivel vendar se pri tem zavedam tudi posledic morebiten razpad nacionalne drzave tega se zdajsnje demokracije otepajo z omejevanjem priseljevanja tujcev itd v tretjem poglavju avtor predstavi nekatere poglede na vprasanje izbire vlade orisani so trije modeli vladanja ob zacetni postavki da se zdi demokracija se vedno najboljsa mozna oblika vladavine je namrec vladavina ljudstva ki mu vladajo ljudje vladajoci za ljudi oz ljudstvo avtor pricne razpravo z znamenito platonovo prispodobo ladje drzave katere lastnik je naglusni kradkovidni kapitan ljudstvo ki se da od stevilnih pomorscakov politikov pregovoriti da so prav oni primerni za krmarjenje ladje ceprav noben od njih ne more dokazati da se je vescine plovbe ali navigacije drzavnistva tudi v resnici naucil zato stevilni krmarji nenehno opijanjajo kapitana obljubljajo ljudstvu in se medsebojno klevetajo in celo tepejo boj za oblast da bi le smeli pa ceprav le za trenutek dokazati da znajo voditi ladjo s to prispodobo platon polozi temelje svojemu slavnemu argumentu v prid vladavine filozofov platon torej govori v prid vladavini ekspertov toda kot opozarja avtor je pojem demokracije skozi vso njeno zgodovino vseboval dve bistveni vrednoti enakost in svobodo za tiste na katere se je pac nanasal in za katere je kdaj veljal platon pa s svojim pojmovanjem zgresi vsaj eno od vrednot enakost kajti kot vemo je njegova idealna drzava razdeljena na tri sloje katerih pravice in dolznosti so dokaj razlicne s privilegiranjem enega ali dveh slojev je razmisljanje o demokraciji zaman pa vzemimo da je imel platon prav ko je dejal da bi moralo biti vodenje drzave priucljivo toda kako smo lahko prepricani da strokovnjaki v resnici vedo kaj hoce ljudstvo povrhu vsega je tukaj se ogromna moznost zlorabe polozaja v prid lastnim interesom kajti platonovim filozofom vladarjem zasebna lastnina ni dovoljena kakor tudi vecinskemu sloju rokodelcev in kmetov ni dovoljeno vladati pohlep filozofov po zasebni lastnini in zavist nizjega sloja do vladarskega polozaja sta torej zli ki lahko resno ogrozita platonovo drzavo pa pustimo za trenutek vladavino ekspertov in poglejmo rousseaujevo stalisce rousseau je bil preprican da vodstvo drzave ne more biti privilegij manjsine ampak je pravica in celo dolznost vseh ki jo sestavljajo zato je ljudstvo imenoval hkrati tudi suverena drzave ki ima edini pravico do sprejemanja zakonov in sicer z uveljavljanjem lastne obce volje obca volja je neke vrste sestevek morda bi bolj ustrezal izraz povprecje vseh volj posameznikov torej je obca volja tista ki je za vse enako obvezujoca in enako koristna rousseau je torej dodal pojmu demokracije vrednoto enakosti toda rousseaujeva oblika demokracije je velikokrat opisana kot vladavina vecine kajti manjsina se mora zmerom podrediti obci volji ampak kako ugotoviti obco voljo seveda z glasovanjem in ker morajo glasovati vsi ter vsak glas predstavlja samega sebe imenujemo taksno obliko demokracije participatorna toda participatorna oblika demokracije bi bila mozna le v manjsih mestnih drzavicah in se to pod pogojem da zborovanj ne bi sklicevali prepogosto ker bi sicer trpelo drzavno gospodarstvo v starih atenah je bila participatorna demokracija mozna ker so bili suznji tujci zene in otroci iz nje izvzeti nanasala se je torej le na okoli ljudi rousseau je sicer uvedel pravne uradnike kot izvrsevalce oblasti niso pa smeli sami sprejemati zakonov prav tako je bila uvedena funkcija moralnih cenzorjev ki naj bi nadzorovali izvajanje drzavne religije kot glavnega nazora vseh drzavljanov njen pomen je predvsem v vzdrzevanju enotnosti ljudstva in njegove obce volje vendar pa rousseau ni uspel zadovoljivo resiti problema preglasovane manjsine vprasanje posameznikove svobode torej ostane odprto preostane se mill kot zagovornik ideje o reprezentativni demokraciji se pravi tipa sistema poslancev kjer vecje stevilo ljudi izvoli enega poslanca ki nato v parlamentu zastopa njihove interese kar velja pri millovi teoriji kot najbolj sporno je misljenje da naj bi bili ljudje z vecjo izobrazbo in posledicno vecjimi sredstvi upraviceni do vecjega stevila glasov ker so prav zaradi svoje visje izobrazbe uvidevnejsi in zatorej bolj poklicani k odlocanju kot tisti z manjso izobrazbo mill se je s tem delno izognil problemu preglasovane manjsine in obce volje ker ima vsaka skupina ljudi svojega poslanca ceprav lahko manjsino se vedno preglasujejo v parlamentu nekako je uspel zadostiti tudi vprasanju svobode posameznika vendar se je s svojo zahtevo po visjem stevilu glasov za izobrazence presenetljivo priblizal platonovemu staliscu o privilegiranih filozofih njegov ne najbolj prepricljiv argument v prid tej zahtevi gre takole delavska vecina bo zanesljivo glasovala za delavske stranke ki se bodo potegovale za visje mezde zascito domacih proizvodov pred tujo konkurenco in za vecjo zascito delovnih mest to pa bi drzavo naredilo za svetovno trzisce nezanimivo in nekonkurencno kar bi neizogibno vodilo v pogubo vseh naj se zdi argument verjeten ali ne dejstvo je da millova postavka o vec glasovih za inteligenco ni uspela se vec zaostrila je vprasanje razredne ureditve ter enakosti drzavljanov pred zakonom kajti kdo lahko jamci za moralno neoporecnost inteligence taksna ureditev bi lahko kaj zlahka pripeljala do grobe delitve na vladarje in vladane naj pridam se kratko lastno videnje problema ob primerjavi argumentov se zdi najboljsa oblika vladavine tehnokratsko reprezentativna demokracija volilci naj bi iz svojih vrst izbrali uveljavljene strokovnjake ki bi morali znati zagovarjati druzbeni interes svojih volilcev glede na to da je glasovalni sistem ob strankarski ureditvi v vecini znanih primerov vecinski se zdi to zadovoljiva kompromisna resitev treh opisanih sistemov platonovega vodstva strokovnjakov rousseaujeve zahteve po obci volji in millove reprezentativne demokracije reseni zagat naravnega stanja nekako prispemo do utemeljitve drzave in nato poskusamo odkriti se najbolj zadovoljivi nacin vladavine kar nas koncno privede do vprasanja kaksna naj bo pravzaprav posameznikova svoboda napram druzbeni in drzavni skupnosti v kateri zivi skozi prikaz nekaterih nacinov vladavin je moc implicitno zaslediti tudi njihov odnos do posameznika tako ga platon povsem podreja delovanju drzavnega aparata tudi filozofe vladarje hobbes ga prikaze kot v veliki meri neracionalno lastnim strastem in interesom sluzece bitje locke ga samovoljno podredi vladavini vsemogocnega in apriornih moralnih zakonov rousseau pa vso njegovo enkratno individualnost zrtvuje obci volji in s tem tiranizirajoci vladavini vecine tako smo prisiljeni spoznati da posameznikova osebnost skozi zgodovino njenega razvoja ni bila prav posebno cislana se vec skoraj vedno so jo zrtvovali nekaksnim visjim interesom jo obtozevali neracionalnosti in nesposobnosti odlocati zase itn zato vsekakor avtor predstavit enega njenih najvecjih zagovornikov johna stuarta milla na katerega nacelo se nedvomno naslanja tudi post francosko revolucionarni nazor clovekovih pravic millovo nacelo svobode se v prevodu glasi nekako takole edini vzrok za katerega lahko nad posameznikom upraviceno uporabimo sredstva prisile proti njegovi volji je v tem da preprecimo da bi skodoval drugim to nacelo je temeljito spremenilo prepricanja o naravi posameznika kot svobodnega bitja zato ni cudno da je ali je bilo delezno stevilnih ugovorov pa tudi zagovorov in kriticnih razmisljanj tako so se na samem zacetku pojavile kritike glede svobodnega misljenja kajti mnogo razumnikov tako millovih predhodnikov kot sodobnikov iz konzervativno klerikalnih krogov je predvidevalo da bi svoboda misljenja pomenila razpad obstojecih druzbenih integritet zato je prevladovalo prepricanje da naj bi svobodo mislenja dopuscali do mere do katere bi koristila druzbi mill je v odgovor na taksna razmisljanja v svojem delu o svobodi zapisal priblizno tako koristnost kakega mnenja je sama podvrzena mnenju o njej sami prav tako je dana v premislek in potrebna razprave kot mnenje samo torej bi potrebovali nezmotljivega razsodnika ki bi odlocal o skodljivosti ali napacnosti mnenj ker pa kaj takega ni mogoce je mill zagovarjal nazor da je s svobodo misljenja moc doseci veliko vecjo verjetnost resnicnosti mnenj kot v nasprotnem primeru v svobodi misljenja so namrec nasprotujoca si mnenja prepuscena kriticnemu odnosu posameznikov zato je veliko verjetneje da se bomo z dopuscanjem alternativ vendarle dokopali do sprejemljive resnice ali mnenja mill je po epistemoloskih kriterijih spadal pod vpliv pragmatizma ki trdi da se resnicnost ocenjuje le po svoji koristnosti za posameznika in da objektivne resnice ni koristnost za posameznika kot merilo pa je sprozila nov problem pojavila se je namrec potreba po jasnejsi razmejitvi med koristmi posameznika in skodovanja drugim ce millovo zahtevo po neskodovanju drugim beremo dobesedno zaide vsaka liberalno kapitalisticna ureditev v tezave na trgu svobodne konkurence bi lahko vsako izgubo potemtakem smatrali za osebno oskodovanje s strani drugih da bi zavrnil ugovor se je mill zatekel k dolocitvi koristnosti in osebnih pravic posameznika imeti pravico do cesa se pravi imeti nekaj za kar bi mi morala druzba jamciti in kar bi morala braniti pred zlorabo drugih ce kdo zastavi vprasanje zakaj bi morala tako ravnati mu ne morem odgovoriti drugace kot zaradi splosne koristi tako nas je avtor pripeljal do stopnje utilitaristicne utemeljitve in sicer do utemeljitve posrednega splosnega kolektivnega utilitarizma ki zagovarja sledenje dolgorocnim druzbenim koristim in interesom po millu najvecjo stopnjo zadovoljstva dosezemo tako da uvedemo zasebna obmocja nevmesavanja kjer ni dovoljena nobena zunanja intervencija in jih locimo od podrocja javnosti obmocje nevmesavanja je doloceno z deklariranjem cloveskih pravic medtem ko je podrocje javnega delovanja smatrano kot podrucje delovanja posameznih interesov in koristi kjer je druzbena intervencija dovoljena na podlagi dolocil splosnega utilitarizma mill zagovarja sistem trznega gospodarstva s trditvijo da nobena druga ureditev doslej ni bolje sledila utilitaristicnim zahtevam po maksimizaciji zadovoljstva toda millov tip liberalizma vendarle ni univerzalno zdravilo za vse cloveske zahteve in tezave vezane na posameznikovo svobodo njegov princip prepoveduje vsakrsno vmesavanje v posameznikovo zasebnost tudi ce bi bilo to v njegovo dobro tako npr nimamo pravice prisilno odvajati zasvojencev z mamili in podobno kajti mill kot eden izmed redkih mislecev smatra posameznika kot popolnoma racionalno bitje ki je sposobno cisto samo odlocati o svojem nacinu bivanja in zivljenja posameznikovo racionalnost smatra mill kot temeljni pogoj druzbenega napredka pa smo res tako racionalni sodec po podobnosti napak ki se pojavljajo skozi vso zgodovino clovestva bi lahko millu ocitali prevelik optimizem ali vsaj preveliko mero dobronamernosti ki meji na naivnost to pa vsekakor ni edini relevantni ugovor millovim nazorom komunitaristi s komunisti jih druzi zgolj prepricanje da je clovek najprej druzbeno bitje in sele potem kaj drugega trdijo da bi s strogo uvedbo obmocij nevmesavanja in se strozjo delitvijo na javno in zasebno sfero povzrocili razpad nekaterih druzbenih atributov kot so narod njegova posebna kultura obicaji navade religija in podobno ob koncu velja pripomniti da bi moralo millovo nacelo svobode vendarle sprejeti tudi nekatere moralne omejitve nanasajoce se na tezave kot so razlicne vrste odvisnosti in podobne oblike skodovanja samemu sebi vendar poudarjam bi moralo kajti pravica do vmesavanja v posameznikovo svobodo se ne zdi tako zelo samoumevna vprasljiva je tudi posameznikova racionalnost kot garant druzbenega napredka glede komunitaristicnega ugovora pa tole vsekakor je res da je posameznik vrzen v druzbeno okolje z dolocenimi pravili organizacije pri obravnavi naravnega stanja smo ugotovili da bi nam brez nje najbrz slo se slabse kot pa z njo vendar v isti sapi trdim da lahko millovo nacelo svobode uporabimo za neke vrste zrelostni preizkus po katerem bi bila zrela samo tista druzba ki bi bila s svojo ureditvijo zmozna ustreci millovim zahtevam posameznik vzgojen v taksni druzbi ki uposteva hkrati dolocena moralna pravila in svojo kulturo bi nasproti nje same zavestno zelo tezko deloval destruktivno na kaj se pa sam pojem svobode sploh veze oziroma kaj je tisto kar ga v domnevno najvecji meri opredeljuje nedvomno je to nacin porazdelitve lastnine in moznost razpolaganja z njo v ta namen so politicni filozofi razvili vec teorij od katerih vsaka predstavlja dolocen nacin porazdelitve v skladu z naceli ki jih zagovarja zato nekateri filozofi za teorije porazdelitve dobrin uporabljajo tudi izraz teorije pravicnosti pa jih na kratko predstavimo locke zagovarja stiri nacela prisvajanja in porazdelitve ki so med seboj zelo povezana posedujes kar si ustvaril z lastnim delom z delom na kaksni se neprisvojeni povrsini ali se neprisvojenem objektu si pridobis pravico do njegove prisvojitve delo ustvarja vrednostno razliko npr vrednost obdelanega polja je vecja od vrednosti nekultivirane povrsine njeno vrednost smo povecali z lastnim delom vsak naj vzame toliko kolikor potrebuje lockeov princip razdelitve se zdi na prvi pogled kar privlacen vendar odpira kopico vprasanj npr kako je z lastnino tistih ki si je iz kakrsnega koli razloga niso sposobni pridobiti kako naj bo vrednoteno intelektualno delo kako ravnati v primeru pomanjkanja dobrin na ta vprasanja bomo vsaj delno odgovorili ob nadaljnjem pregledu teorij sedaj si oglejmo kratko primerjavo trznega in planskega gospodarstva ter nekatere vzroke za propad slednjega trzno gospodarstvo uravnava princip ponudbe in povprasevanja utemeljuje pa ga liberalisticno nacelo da sme vsakdo proizvajati karkoli za kogarkoli in po kakrsnikoli ceni more dobicek je sicer temeljni motivacijski faktor prostega trzisca vendar izhaja iz opisane situacije le kot stranski produkt temeljna naloga prostega trzisca je namrec zadovoljevanje cloveskih potreb poenostavljeno kolikor vecje je povprasevanje po neki stvari tolikor vecji bo zasluzek in razvoj podjetja ki stvar proizvaja ali drugace kolikor vecja je ponudba neke stvari tolikor manjsa bo njena cena in manjsi zasluzek proizvajajocega podjetja zato je v interesu proizvajalcev da ohranjajo raznolikost in prilagodljivost svoje ponudbe prav s tem pa v najvecji mozni meri skusajo zadostiti zeljam potrosnika trzno gospodarstvo je torej dejavnik ravnotezja med proizvodnjo in porabo ceprav se s tem ne moremo izogniti neprestanim nihanjem obdobij konjunkture gospodarske rasti in kriz prav zadnji stavek vsebuje enega najbolj tehtnih argumentov proti trznemu gospodarstvu zmanjsana je socialna varnost ljudi kajti kriza lahko povzroci propad stevilnih podjetij in s tem materialne baze ogromnega stevila zaposlenih v odgovor na ta argument in se nekatere o izkoriscanju zaposlenih s strani delodajalcev odtujitvi posameznika od druzbe ter nastanku parazitskega sloja financnih in trgovskih posrednikov je marx razvil teorijo nacrtnega gospodarstva po kateri naj bi se proizvajalo samo toliko kolikor je za druzbo potrebno zaposlili bi vse za delo sposobne ljudi kar bi skrajsalo delovni cas vsi pa bi dobili enak zasluzek zakaj se je komunisticno plansko gospodarstvo izkazalo kot napaka stoletja prvic njegovi nacrtovalci niso vselej mogli niti niso bili vselej sposobni predvideti kaj in koliko kdo potrebuje posledica tega je bilo ali kronicno pomanjkanje ali nepotrebna prenasicenost dolocenih artiklov drugic enaki zasluzki zaposlenih so negativno vplivali na delovno motivacijo ljudi kar je povzrocilo drasticen upad kvalitete izdelkov in nekonkurencnost komunisticnih drzav zunaj njihovega trzisca tretjic posameznikova zrtvovanost kolektivu in druzbenemu egalitarizmu podrejeno enoumje sta povzrocili zastoj v razvoju posameznikove zavesti in identitete uniformirani egalitarizem je odtujil cloveka socloveku veliko bolj kot je to pocel vse bolj v usluznostne dejavnosti usmerjeni kapitalizem res pa je da je bila posameznikova socialna varnost morda v komunizmu nekoliko vecja rawls je v alternativo lockeovi teoriji ponudil naslednjo varianto predpostavil je da se popolna nepristranskost glede razdelitve dobrin lahko doseze le s popolno nevednostjo posameznika o svojem druzbenem polozaju zamislimo si cloveka ki je izgubil spomin in o sebi ne ve nicesar pozna pa temeljne pravice svobodnega cloveka rawls je preprican da bi taksen clovek predlagal porazdelitev dobrin v skladu z naslednjimi pravili nacelo svobode vsaka oseba ima pravico do najvecjega moznega obsega osnovnih svoboscin ki je za vse enak svoboda govora izrazanja zdruzevanja izbire poklica in zivljenjskega stila druzbene in ekonomske razlike neenakosti so omiljene tako da n zagotavljajo najvecje ugodnosti najbolj deprivilegiranim druzbenim slojem nacelo razlike n zagotavljajo dostop do vseh druzbenih polozajev in funkcij pod pogojem enakih moznosti za vse nacelo enakih moznosti vendar kljub temu da se zdi taksna izbira pogojev razdelitve druzbene lastnine dokaj verjetna to se ne pomeni da bo oseba resnicno izbrala taksen model v praksi je namrec nekoliko drugace poznamo tri prevladujoce nacine oz kriterije izbire izbira maksimalnih pricakovanj v knjigi maximax izbira optimalnih pricakovanj v knjigi average position izbira minimalnih pricakovanj v knjigi maximin pri prvem tipu izbire je to izbira najvisjega moznega maksimuma oseba ocitno upa da bo zasedla katerega izmed najboljsih druzbenih polozajev ce bi izbrali taksen nacin porazdelitve bi dobili obliko skrajno neenake druzbe z mocnim privilegiranim in bogatim vladajocim razredom drugi tip izbire je izbira najvisjega moznega povprecja torej dobimo druzbo z mocnim srednjim razredom tretji tip izbire je izbira najvisjega moznega minimuma kar pomeni da bi z njo zavarovali najrevnejsi druzbeni sloj tako da bi poskusali kar najbolj zvisati njegove prihodke rawls se je kot je znano sam ocitno odlocil za izbiro najvisjega minimuma preprosto zaradi najmanjse moznosti tveganja toda treba je opomniti da je najbolj obicajen drugi tip izbire saj v primeru izgube nekatere stroske vedno krije drzava s socialnim zavarovanjem nazadnje avtor ki je znan kot urednik zbornika o nozicku predstavlja se nozickovo teorijo vzorcnih in nevzorcnih porazdelitev kot tip argumenta proti rawlsu vzorcne razdelitve so vse razdelitve lastnine tipa vsak x dobi y glede na nevzorcne porazdelitve dobrin pa so tiste po katerih oseba lahko nekaj dobi ali si prisvoji le skozi zakonsko proceduro poglavitni nozickov argument proti rawlsu je da je rawlsova teorija tipicno vzorcna teorija po kateri dobi vsak doloceno dobrino v skladu s svojimi potrebami s cimer je postavljena meja posameznikovi svobodi pridobivanja lastnine njegov argument sloni na rawlsovi premisi najvecje ugodnosti najmanj deleznim vendar se zdi dokaj sibek saj ni ocitno da bi navedeno pravilo v resnici koga oviralo pri prisvajanju lastnine nozick zagovarja nevzorcno teorijo delitve lastnine na dogovorno pravni podlagi sam se se najbolj strinjam z lockeovskim nacelom razdelitve po kateri je vsakdo lastnik svojega dela seveda s pridrzkom pravice do dedovanja in drzavnim zagotovilom minimalnih zivljenjskih stroskov drzava skrbi tudi za tiste ki dela ne zmorejo treba je tudi vzpostaviti lestvico korektnega vrednotenja vseh stopenj fizicnega in umskega dela glede na precejsnjo verjetnost prihodnjega pomanjkanja naravnih virov in surovin pa je samoumevno da se vsaj do neke mere omeji moznost lastnistva in racionalizira poraba cesar nisem zasledil v nobeni od teorij v zadnjem poglavju nam avtor ponovno razgrne problematiko odnosa posameznik druzba kjer na kratko predstavi problematiko feminizma in drzavne uprave kakor se zdi vsaj na prvi pogled naj bi predstavljal vecji delez zensk v politiki vecje jamstvo ugodnejse socialne politike ob natancnejsem premisleku pa se taksno razmisljanje morda pokaze nekoliko stereotipno saj lahko pomeni vnovicno vkalupljanje druzbenih vlog in predsodkov sam menim da je napocil cas ko zenska lahko zapusti okope feminizma in se hkrati zanese na proznejso vlogo moskega v sodobni druzbi ker je knjiga pisana strnjeno in pregledno saj avtor v vsakem poglavju obravnava locen sklop vprasanj ponuja razlicne teoretske vidike njihove resitve in obenem odpira nove nacine njihove problematizacije bo knjiga an introduction to political philosophy vsekakor dobrodosel prikaz tem iz politicne filozofije oziroma dovolj informativen uvod vanjo navedene informacije so razumljive tako vedozeljnemu laiku kot znanstveniku predvsem v obliki hitrega tecaja iz politicne filozofije zato bi vsekakor zelel spodbuditi prevajalce k prevodu uvoda v politicno filozofijo kajti obravnavano delo britanskega filozofa jonathana wolffa bi si nedvomno zasluzilo pozornost sirsega kroga slovenskih bralcev osebno sem pogresal le politicno filozofsko obravnavo teorije mednarodnih odnosov in svetovne politike saj bi le to podrocje morebiti odprlo nov sirok spekter politicno filozofskih vprasanj naj navedem le eno izmed njih kaksna je najvisja mozna raven svetovnega politicnega konsenza v prid razresevanju skupne problematike in kako jo doseci toda to je vsekakor ze vprasanje ki bi zahtevalo novo knjigo politicne filozofije avtor milan franc v kolikor zelite sodelovati z nami vas vljudno vabimo da se nam pridruzite posljete clanke ali pa samo izrazite vasa mnenja