zasnova osnovne sole v tem poglavju uvod sedanje stanje nacela in cilji spreminjanja predlagane resitve nastajanje zasnove osnovne sole literatura uvod predlagana zasnova obvezne sole v republiki sloveniji izhaja iz kriticne analize osnovnega solstva pri nas in iz analiz sistemov obveznega osnovnega solstva v drugih razvitih drzavah v njej smo sistemske in vsebinske resitve v organizaciji in v delu osnovne sole ohranili take kot so povsod tam kjer ni tehtnejsih razlogov za uvajanje sprememb nove oziroma drugacne resitve pa predlagamo pri tistih elementih za katere smo presodili da preprecujejo ali zavirajo kakovostno sodobno in ucinkovito obvezno izobrazevanje pri pripravi zasnove osnovnosolskega izobrazevanja smo upostevali sodobna spoznanja znanosti o vzgoji in izobrazevanju priporocila sveta evrope in drugih mednarodnih organizacij proucili smo razvojne teznje na tem podrocju in pregledali sistemske ter kurikularne resitve v stevilnih drzavah vendar smo ob tem pazili da ne bi zanemarili domacih razmer predvsem pozitivnih prvin nasega solskega sistema in dobrih resitev v solski praksi mednje prav gotovo sodijo nekatere novosti ki jih prinasa t i inovacijsko gibanje ki se je v zadnjih letih razvilo na stevilnih osnovnih solah posamezne resitve ki jih prinasa v solsko prakso pa bo treba se strokovno preveriti zakonsko formalizirati oziroma pravno urediti cilji cilji osnovne sole ki so osnova za postavitev teoreticnih izhodisc in vodilo pri njenem razvijanju in spreminjanju so naslednji omogociti ucenkam in ucencem osebnostni razvoj v skladu z njihovimi sposobnostmi in zakonitostmi razvojnega obdobja pri tem je potrebno uravnoteziti spoznavni custveni in socialni razvoj posredovati temeljna znanja in spretnosti ki omogocajo neodvisno ucinkovito in ustvarjalno soocenje z druzbenim in naravnim okoljem razvijati zavest o pripadnosti doloceni kulturni tradiciji in jim omogociti nadaljevanje solanja izobrazba mora biti usmerjena k polnemu razvoju clovekove osebnosti in k utrjevanju spostovanja clovekovih pravic in temeljnih svoboscin pospesevati mora razumevanje strpnost in solidarnost med vsemi ljudmi narodi rasnimi in verskimi skupinami skladno s tem osnovna sola posreduje znanja z razlicnih znanstvenih podrocij in vzgaja v duhu clovekovih pravic in iz njih izpeljanih temeljnih vrednot omogoca doseganje mednarodno primerljivih standardov znanja ob koncu osnovne sole spodbuja miselni razvoj kriticno misljenje domisljijo in sposobnost komuniciranja spodbuja ucenje v povezavi z okoljem in ucenje kot druzbeno dejavnost spodbuja razumevanje in izrazanje v maternem jeziku in vkljucevanje v lastno kulturno tradicijo seznanja z drugimi kulturami in civilizacijami in omogoca ucenje tujih jezikov posreduje znanja o zgodovini in tradiciji drzave slovenije razvija sposobnosti za zivljenje v pluralni in demokraticni druzbi spodbuja dozivljanje in izrazanje na podrocju glasbe likovnega izraza plesa in drugih umetnostnih zvrsti omogoca optimalen razvoj nadarjenih in drugih otrok s posebnimi potrebami vzgaja za zdrav nacin zivljenja in spodbuja odgovornost do naravnega okolja spodbuja gibalni razvoj in odgovornost ucencev in ucenk za lastno zdravje sedanje stanje sistem upravljanje financiranje in statistika organizacija obveznega izobrazevanja v sloveniji in nekaterih drugih drzavah program osnovnosolskega izobrazevanja sistem upravljanje financiranje in statistika ustava republike slovenije v clenu doloca da je osnovnosolsko izobrazevanje obvezno in se financira z javnimi sredstvi osnovnosolsko izobrazevanje ureja zakon o osnovni soli ur l srs st in ob tem pa izobrazevanje in usposabljanje otrok z motnjami v telesnem in dusevnem razvoju ureja zakon o izobrazevanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in dusevnem razvoju ur l srs st in osnovno izobrazevanje otrok v republiki sloveniji izvajajo osnovne sole osnovne sole s prilagojenim programom za otroke z lazjimi motnjami v razvoju ter zavodi za izobrazevanje in usposabljanje otrok s tezjimi motnjami v razvoju osnovnosolsko izobrazevanje je v obsegu zagotovljenega programa brezplacno in se financira z javnimi sredstvi obcine kot ustanoviteljice osnovnih sol in odgovorne za podrocje osnovnega izobrazevanja morajo zagotoviti pogoje za izvedbo zagotovljenega programa osnovnega izobrazevanja in poskrbeti za programe dodatnih dejavnosti predpisani program vsem drzavljankam in drzavljanom v republiki sloveniji omogoca uresnicevanje pravice do osnovnega izobrazevanja s poukom in drugimi oblikami vzgojno izobrazevalnega dela in to v obsegu ki ga doloca zakon o osnovni soli in obvezni predmetniki z ucnimi nacrti za osnovno solo obveznosti financiranja zagotovljenega programa so po zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobrazevanja razdeljene med obcino in drzavo iz drzavnega proracuna se namenjajo sredstva za place in del osebnih prejemkov zaposlenih za izvedbo predpisanega programa osnovne sole in sredstva za place uciteljev in uciteljic v podaljsanem bivanju od do razreda ter za izvedbo osnovnega glasbenega izobrazevanja iz obcinskih proracunov se krijejo materialni stroski ki nastajajo v solah stroski vzdrzevanja solskega prostora in nabave ucil in opreme obcine zagotavljajo sredstva za prevoz otrok v solo in skrbijo za vlaganja v osnovnosolski prostor poleg navedenega obcine zagotavljajo tudi sredstva za dodatni program ki je po obcinah lahko precej razlicen tako financirajo podaljsano bivanje v petem in visjih razredih varstvo vozacev fakultativni pouk in vecji obseg interesnih dejavnosti subvencionirajo solsko prehrano in ucbenike ter sofinancirajo tekmovanja ucencev in ucenk mladinsko periodiko in drustva obcine financirajo tudi izobrazevanje uciteljev in uciteljic regresiranje prehrane delavcev in delavk med delom in prevoz na delo naj dodamo da za nadstandardne storitve na podrocju osnovnega izobrazevanja lahko po potrebah in materialnih moznostih prispevajo tudi starsi in neposredno okolje med obcinami se pojavljajo razlike pri financiranju materialnih stroskov in drugih programov osnovne sole ker je drzava vsem ucencem in ucenkam v sloveniji dolzna zagotoviti cim bolj enotne razmere za izobrazevanje pri financiranju obcin uveljavlja institut financne izravnave obcinskih proracunov to pomeni da se na osnovi poenotenih kriterijev financiranja obveznosti do osnovnosolskega izobrazevanja in drugih dejavnosti v obcinah iz drzavnega proracuna lahko k sredstvom posameznih obcin katerih financni viri ne zadoscajo za pokrivanje vseh s kriteriji dolocenih obveznosti dodajo drzavna sredstva ob tem velja dodati da od leta ko je bil tudi v javnosti poudarjen problem solske prehrane le to poleg obcin subvencionira tudi drzava iz drzavnega proracuna naj v nadaljevanju navedemo nekaj statisticnih podatkov eden temeljnih statisticnih kazalcev je vpis v prvi razred v obdobju od leta do leta leta se je v slovenske osnovne sole vpisovalo od do otrok v razred osnovne sole se je vpisalo v sol letu otrok v sol letu otrok in v sol letu otrok vpis v slovenske osnovne sole je narascal do leta od takrat pa upada od vpisanih v prvi razred v solskem letu je stevilo upadlo na vpisanih v solskem letu nato pa se je v solskem letu vpisalo v prvi razred osnovne sole otrok v zacetku solskega leta je bilo v sloveniji centralnih oz samostojnih in podruznicnih sol v tem solskem letu je bilo vzgojno izobrazevalno delo organizirano v oddelkih z ucenci in ucenkami ki jih je poucevalo okoli uciteljev in uciteljic stevilo ucenk in ucencev je v posameznem oddelku med solskima letoma in v povprecju ostalo enako z rahlo tendenco upadanja v zadnjih letih to pomeni da je bilo v enem oddelku povprecno ucenk in ucencev v mestih od do na podezelju od do na enega ucitelja oz uciteljico pa je prislo povprecno ucenk in ucencev v osnovnih solah s prilagojenim programom ter v dvojezicnih osnovnih solah in solah narodnosti je povprecno stevilo ucenk in ucencev v oddelkih zaradi specificnosti dela pa tudi krajevno neenakomernega vpisa otrok v posamezne oddelke nizje od povprecja enako velja za stevilo ucenk in ucencev na ucitelja oz uciteljico organizacija obveznega izobrazevanja v sloveniji in nekaterih drugih drzavah a dolzina obveznega izobrazevanja in zacetek solanja v vecini evropskih in drugih razvitih drzav vstopajo otroci v obvezno izobrazevanje pri petih ali sestih letih ponekod celo prej na severnem irskem in v luksemburgu obvezno izobrazevanje ki traja od devet do enajst let pravilomo zakljucijo pri petnajstih ali sestnajstih letih structures of education and initial training world education report the swedish way towards v sloveniji vstopajo otroci v osnovno solo stari sedem let osnovnosolsko izobrazevanje ki je pri nas enako obveznemu izobrazevanju pa traja osem let tabela starost soloobveznih otrok in dolzina obveznega izobrazevanja drzava starostne meje dolzina zacetek in zakljucek obveznega obveznega izobrazevanja izobrazevanja slovenija let let italija let let portugalska let let spanija let let danska let let grcija let let irska let let belgija let let nemcija let let francija let let luksemburg let let nizozemska let let anglija in wales let let skotska let let severna irska let let svica let let avstrija let let hrvaska let let kanada let let finska let let japonska let let nova zelandija let let norveska let let svedska let let avstralija let let zda let let madzarska let let z dekretom ministra bodo v solskem letu na nekaterih solah priceli z desetletnim obveznim izobrazevanjem solanje podaljsujejo navzgor s solskim letom so uvedli letno obvezno izobrazevanje z zakonom o solski reformi iz leta so uvedli letno obvezno izobrazevanje v nekaterih zveznih pokrajinah npr berlin brandenburg bremen obvezno izobrazevanje traja let v novih konceptualnih resitvah predvidevajo ali letno obvezno izobrazevanje hkrati pa avtorji predlagajo razlicne notranje clenitve od leta uvajajo zgodnejsi vstop v solo to je s imi leti postopno prehajajo na zgodnejsi vstop v solo to je s imi leti prehodno obdobje ko imajo otroci pravico vstopati v solo s imi leti ce se tako odlocijo starsi in ima obcina te moznosti traja od leta do z vladnim dekretom podaljsujejo obvezno izobrazevanje na deset let viri development of education norway national report the development of education national report from sweden ensiegnement pré élémentaire eurydice the hungarian national basic curriculum okker oktatusi iroda organisation of school life in the member states of the european community eurydice the swedish way towards a learning society ministry of education and science antic s skolstvo u svijetu komparativna analiza hrvatskog i europskog svijetskog skolstva hrvatski pedagosko knjizevni izbor zagreb b notranja clenitev obveznega izobrazevanja v razlicnih drzavah je notranja clenitev obveznega izobrazevanja razlicna odvisna je tudi od postavitve celotnega solskega sistema vkljucno s predsolsko vzgojo in srednjesolskim izobrazevanjem tako npr v belgiji osnovnemu izobrazevanju ki traja let in je razclenjeno na tri obdobja vsako traja dve leti sledi se cetrto obdobje obveznega izobrazevanja ki traja tri leta v italiji je prva stopnja obveznega izobrazevanja scuola elementare ki traja od do leta razdeljena na dve obdobji prvo traja dve leti drugo tri leta druga stopnja obveznega izobrazevanja scuola media pa traja tri leta na portugalskem je obvezno izobrazevanje ki traja od do leta razdeljeno na tri obdobja prvo obdobje traja stiri leta drugo obdobje dve leti in tretje obdobje tri leta v veliki britaniji angliji in walesu sta prisotni dve razlicni notranji strukturi prva stopnja ki traja od do leta in se deli na dve triletni obdobji temu sledi se druga stopnja to je petletno obdobje obveznega izobrazevanja ali pa druga pot ki vkljucuje zacetno solo first school od do ali leta srednjo solo middle school od ali leta do ali leta in visoko solo high school od ali leta do leta na svedskem so v obdobju prehajanja na zacetek solanja s sestimi leti je letna osnovna sola razdeljena na tri obdobja vsako obdobje traja tri leta nekatere drzave imajo nerazclenjeno osnovno solo npr na danskem specificen je tudi model ki ga poznajo v nemciji to je enotna osnovna sola le ta traja leta v nekaterih pokrajinah sta in leto solanja t i orientacijski leti prikljuceni osnovni soli ki ji sledi pet ali sest oziroma tri ali stiriletno obvezno izobrazevanje znotraj razlicnih srednjih sol hauptschule realschule gymnasium gesamtschule v sloveniji je osnovna sola razdeljena na dve stiriletni vzgojno izobrazevalni obdobji razredno in predmetno stopnjo c solsko leto med drzavami so precejsnje razlike pri razporejanju solskega casa in pocitnic med solskim letom razlike so tudi pri zacetku novega solskega leta pa tudi glede na to ali so pocitnice stalne in drzavno dolocene ali ne stevilo solskih dni je razlicno od do dni v luksemburgu v vecini primerov pa solskih dni na leto v nekaterih drzavah nimajo enotno urejene tedenske obveznosti ta traja pet ali sest dni v tednu odvisno od odlocitve lokalnih oblasti kljub temu da je stevilo solskih dni pri dnevni tedenski obveznosti vecje ostaja letno stevilo solskih ur v obeh primerih za ucenke in ucence enako slovenija je s solskimi dnevi nekje v sredini med tistimi drzavami danska velika britanija nemcija luksemburg nizozemska ki imajo vec solskih kot prostih dni v nekaterih drzavah je to razmerje uravnoveseno denimo na irskem in portugalskem so pa tudi drzave ki imajo vec prostih kot solskih dni denimo v spaniji grciji in franciji tabela stevilo solskih dni na leto drzava stevilo solskih dni na leto stopnja prim ed stopnja sec ed slovenija grcija spanija francija belgija irska portugalska nemcija anglija in wales minimum minimum severna irska minimum minimum skotska danska nizozemska italija minimum minimum luksemburg finska kanada malta svedska nova zelandija avstrija viri organisation of school time in the member states of the european community eurydice world education report unesco publishing dolzina in razporeditev solskih pocitnic in drugih prostih dni sta v razlicnih drzavah razlicni vendar odstopanja niso zelo velika povsod so najdaljse poletne pocitnice v vecini drzav tudi v sloveniji trajajo od osem do devet tednov v nekaterih drzavah npr v spaniji grciji in na portugalskem so daljse za teden ali dva v nekaterih drzavah npr v nemciji na skotskem in danskem pa so krajse ki so praviloma v juliju in avgustu ponekod tudi v septembru vecina drzav eu ima kot zadnji dve leti slovenija enotedenske jesenske pocitnice nato bozicno novoletne ki povsod trajajo od do dni zimske skoraj povsod trajajo en teden in velikonocne pocitnice praviloma trajajo dva tedna v nekaterih drzavah pa en teden v nekaterih drzavah npr v nemciji luksemburgu na nizozemskem in v sloveniji imajo se majske pocitnice ki trajajo teden dni ob tem imajo vse drzave se t i pouka proste dni to so razlicni bodisi drzavni bodisi lokalni prazniki drzave eu imajo od do takih dni v sloveniji imamo dni praznikov in t i dela prostih dni ker pa jih je vecina v casu pocitnic ostaneta le dodatna pouka prosta dneva ali najvec trije dnevi ce je temu namenjen tudi t i ravnateljev dan c solski teden v vseh drzavah je nedelja prost dan v vecini drzav traja solski teden pet dni v luksemburgu sest v nekaterih drzavah pa kot smo ze zapisali pet ali sest dni v drzavah v katerih je solski teden dolg pet dni so ucenke in ucenci v soli od ponedeljka do petka to velja tudi za slovenijo izjema je francija kjer so ucenke in ucenci prosti v sredo so pa v soli v soboto dopoldne gl tabelo stevilo ur pouka v visjih razredih praviloma narasca v nekaterih drzavah npr v italiji belgiji franciji pa je stevilo ur na vseh stopnjah obveznega izobrazevanja enako ni pa nujno enaka dolzina solske ure npr v spaniji je dolzina solske ure spremenljiva v franciji jo ucitelj oz uciteljica v zacetnih razredih prilagaja v visjih pa traja minut zaradi vseh opisanih razlik lahko solsko obveznost ucenk in ucencev v razlicnih drzavah objektivno primerjamo le ce stevilo solskih dni na leto ur pouka na teden in dolzino solske ure pretvorimo v minutno dnevno tedensko in letno obveznost gl tabelo tabela stevilo ur pouka na teden in dolzina solske ure drzava stopnja prim ed stopnja sec ed st sol ur dolz sol ure st sol ur dolz sol ure min min slovenija danska nizozemska belgija nemcija grcija francija luksemburg ur po ur po portugalska po uciteljevi presoji spanija fleksibilna fleksibilna svedska norveska italija finska anglija in wales irska fleksibilna viri organisation of school time in the member states of the european community eurydice world education report unesco publishing tabela dnevna tedenska in letna obveznost ucenke in ucenca pri in letih v minutah drzava dnevna obveznost tedenska obveznost letna obveznost let let let let let let slovenija nemcija danska grcija severna irska anglija in wales nizozemska skotska irska belgija portugalska spanija francija luksemburg svedska italija slika dnevna obveznost ucenke in ucenca v minutah slika tedenska obveznost ucenke in ucenca v minutah slika letna obveznost ucenke in ucenca v minutah d solski dan dejavnosti ob pouku v razlicnih drzavah je tudi solski dan razlicno organiziran prevladujeta predvsem dva modela polovicni dan half day schooling in celodnevni dan whole day schooling pri prvem poteka pouk le dopoldne ali popoldne pri drugem pa je pouk organiziran tako da imajo ucenke in ucenci med dopoldanskim in popoldanskim poukom odmor za kosilo npr v belgiji spaniji franciji veliki britaniji odmor za kosilo je razlicno dolg od pol ure do ene ure npr na danskem irskem v veliki britaniji v nekaterih drzavah pa celo nekaj ur npr v luksemburgu franciji spaniji razlike so tudi glede na uro zacetka solskega dne v vecini drzav prihajajo ucenke in ucenci v solo med osmo uro in petnajst minut ter deveto uro v nekaterih dezelah nemcije tudi prej med sedmo uro in trideset minut in osmo npr na portugalskem pa kasneje med deveto in deseto uro pri nas poteka pouk dopoldne izmenski pouk to je en teden dopoldne en teden popoldne zajema se odstotkov oddelkov od vseh oddelkov v osnovnih solah in podruznicah in se praviloma zacne ob osmih po koncanem pouku lahko ucenke in ucenci kosijo na soli za ucenke in ucence od do razreda pa je organizirano podaljsano bivanje varstvo do petnajstih ali sestnajstih razlicne druge dejavnosti kot so fakultativni dopolnilni in dodatni pouk ter interesne dejavnosti potekajo praviloma po pouku redkeje pa v kasnejsih popoldanskih urah ali v zgodnjih jutranjih urah pred poukom v razlicnih drzavah prezivijo ucenke in ucenci v soli razlicno dolgo casa kar je seveda posledica razlik v organizaciji solskega dne ko govorimo o vecji ali manjsi obremenjenosti ucenk in ucencev v soli ne smemo primerjati le stevila ur obveznega pouka temvec tudi ure namenjene drugim dejavnostim vse to je namrec cas ki ga ucenke in ucenci prezivijo v soli primerjalne analize med drzavami regulations concerning compulsory schooling enseignement prz zlementaire pre school and primary education in the european union kazejo da vedno vec sol organizira razlicne oblike varstva in znotraj teh razlicne dejavnosti za ucenke in ucence tako so v nekaterih drzavah sole odprte uro ali dve pred poukom npr v belgiji nemciji grciji v nekaterih drzavah ostajajo ucenke in ucenci po pouku v varstvu na isti soli npr v franciji belgiji na danskem ali pa odhajajo po pouku v varstvo v druge predvsem predsolske ustanove dejavnosti ki potekajo v tem casu vodijo ponekod uciteljice in ucitelji neredko tudi starsi ter prostovoljke in prostovoljci odvisno od namena in nacina kako lokalne oblasti organizirajo tovrstne dejavnosti v urah po pouku potekajo razlicne dejavnosti predvsem sportne in kulturno umetnostne ponekod pa se ucenke in ucenci tudi ucijo ali pisejo domace naloge dejavnosti ob pouku so do neke mere usklajene z izvajanjem pouka med solskimi urami saj niso redke drzave npr italija in velika britanija ki zlasti na prvi stopnji solanja integrirajo ali vkljucujejo v solski pouk naloge poglabljanja utrjevanja sistemiziranja uporabe znanja ipd tako da ucenke in ucenci doma praviloma ne delajo klasicnih domacih nalog seveda pa to ne izkljucuje nalog kot so branje in obcasno zbiranje razlicnih podatkov potrebnih za izdelavo skupnih projektov v nekaterih drugih drzavah pa ucenke in ucenci kljub razmeroma visokemu stevilu ur pouka delajo domace naloge bodisi v varstvu po pouku bodisi doma npr v nemciji franciji v sloveniji ucenci in ucenke vecina domacih nalog opravijo doma ucenci in ucenke na razredni stopnji ki so vkljuceni v podaljsano bivanje naredijo vecino nalog v tem casu vse to pa tudi pomeni obremenitev ucencev in ucenk vezano na solo na nekaterih solah ze iscejo resitve kako velik del nalog ki jih sicer ucenci in ucenke opravljajo doma integrirati v ure pouka seveda ob jasnem opozorilu da je za tako delo potrebno zagotoviti ustrezno visje stevilo ur pouka slika solski dan prva stopnja solanja v razlicnih drzavah razporeditev razlicnih ur znotraj solskega dne program osnovnosolskega izobrazevanja v osnovni soli se izvaja zagotovljeni in razsirjeni program zagotovljeni program osnovnosolskega izobrazevanja je opredeljen z naslednjimi dolocili tabela zagotovljeni program obveznega izobrazevanja razred tedensko ur pouka dnevi dejavnosti v urah letno dopolnilni in dodatni pouk v urah tedensko interesne dejavnosti v urah tedensko oddelcna skupnost v urah tedensko stevilo predmetov tedensko ur na oddelek stevilo tednov vir izobrazevanje v sloveniji za stoletje zrsss ljubljana dnevi dejavnosti zajemajo kulturne naravoslovne in sportne dneve sola jih pripravi v skladu s predmetnikom in ucnimi nacrti tako da poveze vsebine razlicnih predmetov pri njihovi organizaciji pride do izraza tudi posebnost sol glede na okolje dopolnilni pouk organizira sola za tiste ucenke in ucence od do razreda ki pri posameznih predmetih ne dosegajo zadovoljivih ucnih rezultatov in zato potrebujejo posebno individualno ucno pomoc izvaja ga praviloma uciteljica oz ucitelj ki predmet poucuje ucenec oz ucenka tak pouk obiskuje dokler ne odpravi vrzeli v znanju vendar najvec dve uri na teden sola organizira na teden eno do dve uri dopolnilnega pouka za posamezni predmet izvajanje dopolnilnega pouka pred ali po pouku pa ni najbolj ucinkovito dopolnilni pouk in druge diferencirane in individualizirane oblike vzgojno izobrazevalnega dela organizira sola tudi za ucenke in ucence s posebnimi potrebami za ucenke in ucence ki zaradi neugodnih zivljenjskih razmer potrebujejo posebno individualno ucno pomoc in za tiste ucenke in ucence ki imajo zaradi bivanja v tujini ob vrnitvi v znanju vrzeli dopolnilni pouk je organiziran tudi za ucenke in ucence od do razreda ki napredujejo z negativno oceno ter za ucenke in ucence razreda ki imajo popravni izpit slika odstotek ucencev in ucenk vkljucenih v dopolnilni pouk konec sol leta od do razreda organizira sola tudi dodatni pouk za nadpovprecno sposobne in zainteresirane ucenke in ucence kjer je poudarek predvsem na njihovem samostojnem delu ucenke in ucenci pouk izbranega predmeta obiskujejo praviloma eno uro na teden izjemoma dve slika odstotek ucenk in ucencev vkljucenih v dodatni pouk konec sol leta slika dodatni pouk po predmetih konec sol leta slika odstotek ucencev in ucenk vkljucenih v podaljsano bivanje konec sol leta sola organizira in izvaja interesne dejavnosti skozi vse solsko leto ali pa v obliki kratkih tecajev na naslednjih podrocjih proizvodno tehnicnem raziskovalnem kulturno umetnostnem sportnem zdravstvenem in druzbeno humanitarnem sola zagotavlja vsaki ucenki in ucencu moznost da se vkljuci v najmanj eno interesno dejavnost ki jo lahko zamenja ce ji oz mu ne ustreza dejavnosti usmerja mentorica oz mentor v oddelcno skupnost so vkljuceni vse ucenke in ucenci oddelka ki praviloma z razrednicarko oz razrednikom glede na problematiko pa lahko tudi s predmetnimi uciteljicami oz ucitelji svetovalnimi delavkami oz delavci ravnateljem oz ravnateljico in drugimi obravnavajo in se ucijo razresevati razlicna vprasanja svojega solskega vsakdanjika analizirajo ucne rezultate iscejo poti in nacine razresevanja konfliktov v medsebojnih odnosih ipd v zagotovljeni program sodijo tudi solske ekskurzije solska knjiznica solska svetovalna sluzba podaljsano bivanje za ucence od do razreda regresirana solska prehrana in brezplacni prevoz soloobveznih ucencev in ucenk ali njihova nastanitev v kraju solanja ce je oddaljenost od sole vec kot km in prevoza ni mogoce zagotoviti tabela obvezni predmetnik osnovne sole tedensko t in letno l stevilo vzgojno izobrazevalnih ur vzgojno izobrazevalna podrocja razred razred razred razred t l t l t l t l i jezikovno umetnostno slovenski jezik tuji jezik likovna vzgoja glasbena vzgoja kulturni dnevi ii druzbeno ekonomsko spoznavanje druzbe zemljepis zgodovina druzbenomoralna vzgoja iii naravoslovno matematicno spoznavanje narave in druzbe spoznavanje narave biologija kemija fizika matematika naravoslovni dnevi iv proizvodno tehnicno tehnicna vzgoja gospodinjstvo delovne akcije in drugo delo v telesnovzgojno zdravstveno telesna vzgoja tecaj obrambe in zascite sportni dnevi stevilo predmetov tedensko stevilo ur pouka vi obvezne dejavnosti ob pouku dopolnilni in dodatni pouk interesne dejavnosti oddelcna skupnost tedensko stevilo ur na oddelek stevilo tednov vzg izobr dela vzgojno izobrazevalna podrocja razred razred razred razred t l t l t l t l skupni fond ur i jezikovno umetnostno slovenski jezik tuji jezik likovna vzgoja glasbena vzgoja kulturni dnevi ii druzbeno ekonomsko spoznavanje druzbe zemljepis zgodovina druzbenomoralna vzgoja iii naravoslovno matematicno spoznavanje narave in druzbe spoznavanje narave biologija kemija fizika matematika naravoslovni dnevi iv proizvodno tehnicno tehnicna vzgoja gospodinjstvo delovne akcije in drugo delo v telesnovzgojno zdravstveno telesna vzgoja tecaj obrambe in zascite sportni dnevi stevilo predmetov tedensko stevilo ur pouka vi obvezne dejavnosti ob pouku dopolnilni in dodatni pouk interesne dejavnosti oddelcna skupnost tedensko stevilo ur na oddelek stevilo tednov vzg izobr dela nacela in cilji spreminjanja v prejsnjem poglavju opisane znacilnosti nasega in nekaterih tujih sistemov obveznega solanja opozarjajo na posamicne podobnosti in razlike med njimi v tem in naslednjem poglavju pa bomo predstavili predlagane spremembe ki upostevajo tako primerjalne prednosti sistemov edukacije v nekaterih drugih drzavah kot tudi dobre resitve nase solske prakse vsebino obeh poglavij smo strukturirali tako da nacelom in ciljem spreminjanja sledijo podrobnejsi opisi stanja tistih elementov ki jih spreminjamo in razlogi za posamezne spremembe vsaka sprememba je tudi podrobneje opisana in utemeljena nacela uvajanja sprememb v solski sistem nacelo postopnosti in zagotavljanja ustreznih pogojev vsaka sprememba s katero zelimo doseci boljse uspehe se v solstvu lahko hitro spremeni v svoje nasprotje ce je vnaprej ne preverimo in ovrednotimo ob upostevanju ze dosezene stopnje razvoja pri nas npr izkusnje s pripravo na solo se zato zavzemamo za postopno uvajanje vseh potrebnih sprememb v obveznem izobrazevanju hkrati pa to nacelo povezujemo z izpolnjevanjem ustreznih vsebinskih materialnih organizacijskih in kadrovskih pogojev nacelo spreminjanja delov v odvisnosti od celote potrebno je nacrtno spreminjanje posameznih elementov obveznega izobrazevanja pri cemer mora biti jasno kako se bodo delne spremembe vkljucile v sistem obveznega izobrazevanja kot celoto ni mogoce zaceti solanja leto prej kot sedaj ce temu ne prilagodimo tudi drugih elementov sistema npr kurikularnih ocenjevanja znanja clenitve obvezne sole razlicnih oblik diferenciacije moznih oblik integracije otrok z motnjami v razvoju ter kadrovskih resitev nacelo mednarodne primerljivosti ce zelimo postaviti sistem obveznega izobrazevanja ki bo primerljiv s sistemi edukacije v razvitih drzavah je treba kriticno upostevati resitve in izkusnje ki jih imajo drugod po svetu npr pri zagotavljanju kontinuitete med vrtci in solami ter vstopom v obvezno solo pri nacinu ocenjevanja in pri prehodu na naslednjo stopnjo izobrazevanja nacela strukturiranja solskega sistema nacelo enakih moznosti ob upostevanju individualnih razlik med otroki ter nacelo pravice do izbire in do drugacnosti vsem otrokom moramo zagotoviti moznosti za optimalen razvoj njihovih potencialov in za sistematicno pridobivanje splosnih in posebnih znanj hkrati pa upostevati individualne razlike v hitrosti in nacinu razvoja in ucenja receno drugace obvezno solanje vzgoja in izobrazevanje naj omogoca razvoj in napredovanje vsem ucenkam in ucencem in pri tem uposteva razlike med njimi zato je treba razvijati razlicne sisteme diferenciacije in organizacijske ter didakticne oblike ki bodo kolikor je le mogoce upostevale razlike v hitrosti in posebnosti otrokovega razvoja v njegovi nadarjenosti in hitrosti napredovanja ter tako zagotovile ucenkam in ucencem po eni strani vec znanja in po drugi strani uspesen zakljucek solanja odlocanje o radikalnejsih oblikah diferenciacije zlasti pri modificiranih oblikah zunanje diferenciacije je treba premakniti v kasnejse obdobje saj zgolj z zunanjo diferenciacijo ne izravnamo ucnih razlik med ucenkami in ucenci in ne zboljsujemo uspeha pri ucenju nacelo omogocanja uspesnega zakljucka osnovne sole in nadaljevanja edukacije osnovno solo je treba organizacijsko in vsebinsko razcleniti tako da jo lahko ucenke in ucenci uspesno koncajo hkrati pa mora sola spodbujati vedozeljnost sposobnejsih in nadpovprecno nadarjenih ucenk in ucencev zato zelimo vzpostaviti sistem preverjanja in ocenjevanja ki bo uposteval razvojne in ucne posebnosti otrok ter postopoma prehajal od opisnega in notranjega k stevilcnemu in zunanjemu ocenjevanju modeli ocenjevanja naj v vecji meri upostevajo razlike v procesu ucenja hkrati pa omogocajo medsebojno primerljivost znanja in sposobnosti prizadevati si je treba da bo po osnovni soli zagotovljena moznost nadaljevanja izobrazevanja vsem ucenkam in ucencem na ustrezni stopnji vsem ki ne nadaljujejo izobrazevanja v splosnoizobrazevalnih programih srednjega izobrazevanja zelimo zagotoviti osnovno poklicno izobrazevanje pri tem naj bo zagotovljen nacionalni standard splosnoizobrazevalnih znanj tako da osnovno poklicno izobrazevanje ne bo podrejeno le potrebam dela nacelo ohranjanja ravnotezja med raznimi vidiki otrokovega telesnega in dusevnega razvoja pri uresnicevanju tega nacela upostevamo zakonitosti razvojnih obdobij prehode z ene na drugo kakovostno razvojno stopnjo in kriticna obdobja ucenja vsem otrokom je treba zagotoviti redno in sistematicno solanje v obdobju ko je njihov razvoj posebno intenziven in jim omogociti pridobivanje znanja in izkusenj na razlicnih podrocjih spoznavnem custvenem socialnem gibalnem nacelo sodelovanja ucenk oz ucencev uciteljic oz uciteljev in starsev sodelovanje ucenk in ucencev spodbuja solidarnost in tolerantnost in je temelj za participacijo v demokraticnih procesih nacelo medsebojnega sodelovanja med njimi dopolnjuje nacelo spostovanja individualnosti in integritete posameznika oz posameznice in je neposredno povezano z zahtevo po neomejevanju svobode starsi morajo imeti vpogled v delo in zivljenje sole dostopne jim morajo biti informacije o delovanju sole kot institucije o solanju njihovih otrok dejavno se lahko vkljucijo v delo sole vendar ob jasno zacrtanih mejah problematike ki je v domeni stroke sola mora poskrbeti za varovanje pravice do zasebnosti ucenk in ucencev ter njihovih starsev nacelo integracije ucencev in ucenk z motnjami v razvoju solanje otrok z motnjami v razvoju naj bo tako in v takem okolju da jih bo cim manj omejevalo in da bodo lahko ustrezno napredovali obvladali svojo motnjo in kolikor je mogoce omilili njene posledice nacelo ohranjanja splosnoizobrazevalne naravnanosti osnovne sole osnovna sola je splosnoizobrazevalna ustanova in naj v nobeni svoji sestavini ne pripravlja nacrtno za dolocen poklic tudi izbirne vsebine naj bodo splosnoizobrazevalne ceprav so lahko tudi prakticno naravnane nacelo avtonomnosti sole in strokovnosti ucitelja oz uciteljice nacelo avtonomnosti zadeva solo kot institucijo v razmerju do oblastnih struktur politike verskih skupnosti in politicnih strank ter avtonomnost uciteljev in uciteljic ter ucencev in ucenk uciteljstvo mora biti na svojem podrocju delovanja suvereno in avtonomno in sicer predvsem na metodicnem podrocju medtem ko vzgojno izobrazevalne cilje standarde in vsebine opredeljuje nacionalni kurikulum tudi njeno oz njegovo izobrazevanje vsebine metode odnosi mora biti v skladu s tem sola mora poskrbeti za varovanje pravic do zasebnosti ucitelja in uciteljice nadaljevanje poglavja