uvod v ekonomsko teorijo aljosa boncina copova celje merkantilizem obdobje in stoletja vir bogastva je zunanja trgovina simbol bogastva je belo zlato razvije pa se v angliji glavna nacela pospesevati zunanjo trgovino pritok zlata bogatenje in zavirati uvoz trgovski kapital denar ki se veca prisotna sta bila manufaktura in rokodelstvo pomembno je bilo znanje zahtevali so pozitivno placilno bilanco denar se je oplajal skozi trgovino fiziokratizem razvoj v franciji do nasprotje merkantilizmu tezi k temu da je vir bogastva in presezka narava produkt nastaja v naravi in se predeluje fiziokratizem je bil predverje kapitalizma pojavijo se tudi prvi makroekonomisti ki so na ekonomijo gledali globalno laisser fair pustite delati vsakomur vladal je naravni red individualni interesi ki so v sozitju z druzbenemi interesi na osnovi tega je politicno nastala liberalna stranka svobodna konkurenca klasicna politicna ekonomija predstavniki w petty statistik matematik a smith in d ricardo in stoletje zgodila se je industrijska revolucija ali prevrat to je prevrat od rocnega k strojnemu delu kvantitativni ali kolicinski pristop k ekonomskim problemom petty zahteva da se ekonomska teorija ukvarja z oprijemljivimi kolicinami zemlja kot mati in delo kot oce proizvodnja je vir bogastva vir presezka so rente in obresti smith raziskovanje narave iz izvorov bogastva narodov bil je liberalec in je zahteval da odstranijo vse mednarodne in notranje ovire pri trgovanju sistem bo najbolj skladen ce bodo upostevali samoljubje delavnost in zeljo po trgovini zeljo po svobodi ter sposobnost za trgovanje oblast je najbolj ucinkovita takrat ko je pasivna vir bogastva je kmetijska proizvodnja delo menjalna vrednost delo je vir menjalnih vrednosti uporabna vrednost in menjalna vrednost nista linearno odvisni velika upor vrednost in majhna menjalna vrednost to so naravne vrednosti ki jih ne pridelujemo ko pa pridemo na produkte proizvodnje pa se to razmerje povrne do odstopanja pride lahko zaradi razmerja ponudba povpras smith je postavil delo kot tvorca vrednosti in je utemeljitelj delovne teorije vrednosti ce ustvaris proizvod je bilo do koncnega izdelka potrebno mnogo vec kot npr tisti ki prodaja gobe homoeconomicus ekonomist ki tezi k izenacitvi zrtve dela in koristi dobrine nacelo da za vsako dejanje ki ga naredimo moramo imeti razlog nic ne delamo brez veze ricardo nacela politicne ekonomije in obdavcevanja glavna naloga teoreticne ekonomije je da odkriva zakonitosti gospodarskega dela proizvodnje po katerih se proizvod deli na razrede ki so tudi udelezeni v proizvodnji razredi delavec delovna sila kapitalisti denar razredna protislovja zemljiski lastniki zemlja dohodki mezde profit kapital renta visina place je odvisna od trzne cene delovne sile ki se ravna po ponudbi in povprasevanju delovne sile ricardo odkriva poleg razredov tudi razredna protislovja in pravi da presezek izvira iz dela kolicina dela je vecja kot jo vsebuje mezda to je torej izkoriscanje ali presezna vrednost ki se je danes zmanjsala potrebe se vecajo ker vedno nastaja vec dobrin potrebe so vecje kot moznosti za zadovoljevanje dobrin kvantitatizem pri prilascanju presezka ne pomisljajo na moralne vrednote vendar samo gledajo kako se da zasluziti zacetek stol pojav kapitalizma v angliji pri nas je se fevdalizem marx napise kritiko sistema dokazal je da polovico delovnega casa dela delavec zase mezda polovico pa za kapitalista profit na osnovi tega je marx zelel odpraviti to kar je omogocalo taksne odnose veliko profita novi stroji nove tovarne novo zaposlitev ko pa so se zgradile tovarne pride do protislovja kapitalizma velike tovarne so morale zmanjsevati proizvodnjo odpuscati delavce manjsalo se je povprasevanje in manjsala se je tudi proizvodnja keynes zagovarjal kapitalizem in bil nasprotnik marxa zahteval je reorganizacijo kapitalizma polovico profita naj gre drzavi ki skrbi za zivljenjski standard in gospodarsko rast marginalizem je bil teoreticni odgovor na marxovo teorijo o odpravi kapitalizma in izkoriscevanju delavcev marginalisti si prizadevajo uveljaviti cisto ekonomijo v ospredju obravnavanja marginalistov je menjava in iz nje izvedena razdelitev to pomeni da prevladuje izrazita mikroekonomska usmeritev glavnega toka ekonomske misli stoletje marginalisticna revolucija ker se s klasicno teorijo ni dalo pojasniti novih razmer nov pristop k analizi vrednosti pojavijo se sole avstrijska svicarska laussane angleska menger utemeljitelj marginalne koristnosti dve stvari ekonomske dejavnosti ekonomske potrebe in moznosti zadovoljevanja teh potreb vec vrst dobrin ki zadovoljujejo potrebe neposredno in posredno pomembno je razmerje med potrebami in dobrinami vse dobrine dobijo oznako redkosti in potrebo varcevanja vrednost po teoriji marginalistov je subjektivna imamo razlicne potrebe in razlicno intenziteto potreb neoklasicna mikroekonomska analiza a marshall nacela ekonomike v tem delu poveze marginalisticne koncepcije z izrocilom klasikov obravnaval je odnose na trgu konkurenco in razlike kaj stoji za povprasevanjem in kaj za ponudbo popolna konkurenca ne moremo vplivati ne na ponudbo ne na povprasevanje nepopolna konkurenca vpliv na ceno skrajna meja je monopolizem marshall je poskusal zasnovati univerzalno teorijo vrednosti oz cen ki bi lahko pojasnila menjalni odnos v vseh situacijah monopolnih in konkurencnih z upostevanjem vseh faktorjev z strani ponudbe in povprasevanja s tem je zasnoval celovit sistem mikroekonomske analize ki ga imenujemo tudi marsaljanski sistem kejnezijanska revolucija in mikroekonomska analiza kriza tridesetih let je pokazala da sistem mikroekonomske analize vendarle ni tako celovit da bi nasel razlago te katastrofe krize opazimo da trzni mehanizem ki ga razlaga mikroekon analiza vsebuje tudi dimenzije ki so izven dometa te analize keynes postavi prelomnico s knjigo splosna torija zaposlenosti obresti in denarja s tem delom je premaknil tezisce iz klasicne mikroekonomske problematike na makroekonomsko izpostavljal je problem zaposlenosti in splosne ravni gospodarske aktivnosti ter opozoril na moznost vloge drzave kot nosilca ekonomske politike predmet proucevanja postane tudi celotna ponudba celotno povpras celotna kolicina denarja v obtoku splosna raven cen odprla se je moznost da teoreticno utemelji moznost neravnovesja med varcevanjem in investicijami vzpostavitev mikroekonomskega ravnovesja pa je mozna tudi ne da bi gospodarstvo doseglo polno zaposlenost keynes se pravi da naj drzava vodi ekonomsko politiko in naj bo stalno pripravljena na ukrepanje proti depresiji brezposelnosti in inflaciji ter za povecevanje gospodarske aktivnosti smisel drzavne intervencije je v tem da omogoci cimboljse delovanje trznega mehanizma ne pa v njegovem ukinjanju trg bo idealno deloval ce bo uspesna ekonomska politika zagotovila stanje blizu polne zaposlenosti neoklasicna sinteza dopolnjujeta se mikro in makroekonomska analiza trzne zakonitosti ki delujejo v menjaviin razdelitvi so predmet proucevanja mikroekonomske analize problem inflacije brezposelnosti in gospodarske rasti pa obravnava makroekonomska analiza ki proucuje tudi medsebojne odnose med makroekonomskimi agregati skupne stvari obseg proizvodnje potrosnja investicije mikroekonomski del temelji na neoklasicni ekon teoriji analiza odnosov na relaciji ponudba povprasevanje makroekon del pa temelji na keynesovi analizi dohodek poraba varcevanje politicna ekonomija danes nekaj uporab pojma politicna ekonomija kot naziv za temeljno ekonomsko vedo se je ohranil izven anglosaskega govornega podrocja kot marxovo ekonomsko teorijo se politicna ekonomija uporablja v povezavah z marksisticnim filozofskim konceptom glavna vsebina je kriticna analiza blagovne proizvodnje izraz politicna ekonomija se ponekod predvsem v anglosaskih dezelah uporablja tudi za zgodovino ekonomske misli ali za ekonomski teorijo klasikov v zadnjem casu se izraz politicna ekonomija vse bolj uporablja tudi za teorijo javnega odlocanja njena vsebina je politicni trg ki si prizadeva dopolniti teorijo menjave blaga s teorijo politicnih odlocitev ekonomika ekonomska analiza v razvoju ekonomske vede je izrazena teznja po cim bolj znanstvenem pristopu to je pristopu ki omogoca cimvecjo naslonitev na matematiko sistem ekonomske analize ki se razvija v main stream ne ustreza povsem yu realnosti predmet metoda in problem ekonomije ekonomske vede se ukvarjajo z gospodarjenjem to je z aktivnostjo ljudi da bi ob omejenih virih zadovoljili svoje potrebe pri tem razlikujemo uporabne aplikativne ekonomske vede ki se ukvarjajo z iskanjem najboljsih resitev za probleme gospodarjenja od temeljnih fundamentalnih ekonomskih ved ki proucujejo gospodarjenje kot tako njegove zakonitisti brez neposrednega angaziranja v resevanju konkretnih problemov ugotoviti bomo skusali zakonitost po kateri v doloceni situaciji ljudje ravnajo in pa kaksne posledice ima taksno ravnanje vsakega posameznika skupaj ekonomski mehanizem se ukvarja z nacinom resevanja ekon problemov kaj kako za koga sodobna druzba pozna v osnovi dva tipa ekonomskega mehanizma trzni in etatisticni trzni mehanizam temelji na samostojni odlocitvi vsakega udelezenca kaj koliko in kako bo proizvajal temelji na konkurenci ki predstavlja prisilo k cimboljsemu ravnanju preko delovanja trznih zakonitosti ponudba povpras cena je koristno ravnanje nagrajeno z dobickom napake pa so kaznovane z izgubo izpolnjena morata biti dva pogoja obstajati mora red v katerem je zascitena osebna lastnina vladati mora konkurenca tako med ponudniki kot tudi med povprasevalci etatisticni gospodarski mehanizem temelji na vladajoci poziciji drzave gospodarske odlocitve kaj in koliko kako in za koga proizvajati sprejema za to pooblasceni drzavni organ vsi udelezenci gospodarjenja pa so dolzni izpolnjevati naloge ki jih prejmejo namesto prisile trznih zakonitosti vlada subjektivna prisila drzavnih organov kombinacija se pojavlja vendar z jasno prevlado enega ali drugega tipa uveljavljen naziv je mesano gospodarstvo npr uveljavitev drzave kot aktivnega udelezenca v gospodarstvu pogoji za vrednotenje ekon sistema obstojeci zivljenjski standard gospodarska rast bodoci zivljenjski standard enakopravnost v razdelitvi dobrin varnost zivljenjskega standarda spostovanje clovekovih pravic pogoji za zdravo zivljenje ekonomska teorija in model s teorijo razumevamo sistematicno organizirano znanje ki ga je mozno uporabiti v razlicnih okoliscinah pojem ekonomske teorije cesto enacimo s pojmom ekonomskega modela ki pomeni poenostavljeno predstavitev realnosti ceteris paribus izraz za vse drugo nespremenjeno to nam omogoca da se pri proucevanju neke zakonitosti osredotocimo na pojav sam ne pa na vzporedne vplive ce na primer skusamo ugotoviti kako vpliva cena blaga x na povprasevanje po njem tedaj bomo vse druge vplive npr dohodki potencialnih kupcev predpostavili da se niso spremenili drugi primer je da raziscemo vpliv dohodka potencialnih kupcev na povprasevanje po blagu x v tem primeru predpostavimo da se cena ne spremeni oba pogleda kjer smo uporabili ceteris paribus nato sintetiziramo v celovito spoznanje teorijo povprasevanja po blagu x na katero vplivata tako cena kot tudi dohodek ekonomska racionalnost se nanasa na obnasanje ljudi v gospodarski dejavnosti z njo predpostavljamo da bo vsak udelezenec ravnal tako da bo skusal z najmanjsimi napori vlaganji stroski delom doseci najvecjo mozno korist dohodek profit ekonomske vede mocno zadevajo ob zivljenjske probleme ljudi zato je pomembno razlikovati med pozivnimi in normativnimi stopnjami pozitivna teorija se ukvarja z dejstvi proucuje taksne kot so in ugotavlja povezave vzroke in posledice normativna teorija vkljucuje eticne in vrednostne sodbe ugotavlja kako bi moralo biti in kaj se ne sme zgoditi s pozitivnega stalisca nas v zvezi s konkretno ceno blaga x zanima zakaj je cena taksna kot je in kaksne posledice ima ta cena za druga dogajanja z normativnega stalisca pa nas zanima ali je prav da ima blago x taksno ceno funkcije s funkcijo formalno izrazimo povezanost ali odvisnost med pojavi izraz y f x razumemo kot izraz medsebojne odvisnosti med pojavoma y odvisna spremenljivka in x neodvisna premenljivka najenostavnejsa oblika funkcije je linearna y a x b pri cemer je a naklon funkcije b pa presecisce v dolocenih primerih pa moramo uporabiti eksponentno funkcijo katere pogosta oblika je y k p x tu se neodvisna spremenljivka x nahaja v eksponentu naklon je izrazen preko stopnje rasti p presecisce pa je k oziroma bazna vrednost enacbo si lahko ponazorimo s problemom vrednost nalozbe kjer zacetna vrednost kapitala znasa denarnih enot in se letno poveca za enacba y x naklon funkcije doloca glavno usmeritev pojava opredelimo ga kot kvocient med ustrezno spremembo odvisne spremenljivke in spremembo neodvisne spremenljivke naklon dy sprememba odvisne spremenljivke dx neznatna sprememba neodvisne spremenljivke pri analizi ekonomskih pojavov zelo pogosto operiramo z elasticnostjo ki je lastnost funkcije ki izraza relativni odnos med spremembo neodvisne in pripadajoco spremembo odvisne spremenljivke torej koeficient elasticnosti nam pove za koliko odstotkov se bo spremenila odvisna spremenljivka ce se bo neodvisna spremenila za en odstotek elasticnost dy sprememba odv spremenlj ki jo povzroci sprem neodv za dx dx majhna infinitezimalna sprememba neodvisne spremenljivke y vrednost odv sprem v tocki kjer ugotavljamo elasticnost x vrednost neodv sprem v tocki kjer ugot elasticnost mejna marginalna kolicina ekonomske odlocitve cesto temeljijo na kalkulaciji z marginalnimi kolicinami ekonomski subjekt ali oseba se za doloceno aktivnost odloci ce mu bo dodatna korist presegla dodatni strosek marginalna kalkulacija se sprasuje ali se v danem polozaju pri sedanji proizvodnji splaca le to povecati ali nekoliko zmanjsati v ekonomiji lahko vsaka kolicina nastopa v treh oblikah kot skupna povprecna in kot mejna kolicina skupna kolicina se nanasa na celoten proizvod povprecna kolicina se nanasa na posamezen izdelek mejna kolicina pa se nanasa na neko povecanje proizvodnje ki da nek izracun samo povecanje ki je mejna primer glej knjigo stran kolicina kot funkcija bi to izgledalo takole povprecno odvisno kolicino dobima z deljenjem mejno kolicino dobimo na ta nacin da odvisno variablo za malenkost spremenimo dx rezultat te malenkostne spremembe je tudi malenkostna sprememba odvisne kolicine dy sledi dy f dx do mejne kolicine nato pridemo z deljenjem spremembe odvisne s spremembo neodvisne spremenljivke dy dx ali znano kot naklon mejna korist naj bi bila vecja ali enaka kot mejni stroski ravnovesje z ravnovesjem oznacimo stanje v katerem sile ki tezijo k ohranitvi prevladujejo nad silami ki tezijo k spremembi ali pa da med razlicnimi silami ki vlecejo vsaka v svojo stran nobena ni dovolj mocna da bi se izmaknila ravnovesju locimo stabilno od labilnega premik iz stabilnega je lahko samo zacasen torej pride ponovno do njegove vzpostavitve ce pa je labilno pa je premik iz njega dokoncen razlikujemo tudi parcialno in generalno ravnovesje pri parcialnem gre za pojav ki je omejen na posamezni gospodarski sgment cena dolocenega blaga pri generalnem pa gre za celotno gospodarstvo vse cene v celotnem gospodarstvu v ekonomiji velja opozoriti na ravnovesje med makroekonomskimi agregati inflacija brezposelnost narodni dohodek skupna raven proizvodnje skupno varcevanje investiranje ipd s katerim se ukvarja makroekonomska analiza zablode ce sprejmemo neko trditev ali predpostavko iz neracionalnih razlogov zaradi vere ali mode smo zrtev predsodka ki nas utegne pripeljati do rezultatov brez znanstvene vrednosti pri obravnavanju povezav med pojavi je treba upostevati da veljajo med njimi vzrocno posledicne povezave ki pa niso na prvi pogled ocitne ali pa so le navidezne kompozicijska napaka se zgodi ce lastnosti posameznega dela pripisemo celoti redkost dobrin redkost dobrin ljudje premagujejo s proizvodnjo vendar zahteva tudi proizvodnja dolocene vire za katere prav tako velja da jih ni v neomejenih kolicinah na voljo da so torej redki podvrzeni zakonu redkosti dobrin proizvodni faktorji agregatni proizvodni faktorji delo je primarni proizvodnji faktor zajema vsa tista opravila ki jih clovek prispeva v proizvodni proces poseben vidik posrednega dela je podjetnistvo to je delo tistih ki iscejo najboljse moznosti in prevzemajo tveganje za odlocitve naravni viri je tudi primarni proizvodni faktor pokazalo se je da optimizem stol glede premagovanja narave ni vec utemeljen in da je namesto tega treba upostevati da naravni viri niso neizcrpni to pa zahteva da druzba ekonomizira tudi z naravnimi viri in ne samo z delom in kapitalom kapital ni primarni proizv faktor to so dobrine v raznih oblikah ki so bile proizvedene ali kakorkokoli drugace na razpolago pa niso bile potrosene kapital se povecuje z investicijami alternativne proizvodne moznosti ekonomski pojav alternativnih moznosti obicajno prikazujemo na primeru dveh razlicnih vrst dobrin med katerima mora druzba ali proizvajalec izbirati koliko vsake bo proizvedel ce imamo na razpolago dva izdelka ki jih izdelujemo imamo moznost da proizvajamo enega vec in drugega manj ali pa obratno s pomocjo primerjave ali krivulje alternativnih moznosti lahko izberemo najboljso varianto krivulja alternativnih moznosti str procesu ki omogoca premik meje proizvodnih moznosti v smeri povecevanja pravimo gospodarska rast ki ima dva glavna vira povecevanje obsega razpolozljivih proizv faktorjev povecevanje ucinkovitosti proizv faktorjev kapital eden izmed treh proizv faktorjev ki je rezultat dolocene aktivnosti in ni ravno omejen zato lahko neka druzba poveca svoje proizv zmogljivosti na ta nacin da povecuje obseg kapitala obseg kapitala se poveca z varcevanjem in investiranjem taksni gospodarski rasti pravimo ekstenzivna ki temelji na povecanju obsega aranziranih in zaposlenih proizv faktorjev gospodarska rast ki pa temelji na povecanju ucinkovitosti obstojecih proizvodnih faktorjev pa je intenzivna oportunitetni stroski so povezani z moznostjo izbire ki jo ima ekonomski subjekt ali oseba v razmerah redkosti dobrin kadarkoli se odlocimo za eno izmed dveh izkljucujocih se imoznosti pomeni da se odrecemo drugi ta druga moznost pa predstavlja priloznost ki pa smo jo bili zavrgli zaradi tega ker smo izbrali druga alternativo neizrabljena moznost predstavlja neke vrste stroske saj je to cena ki smo jo morali placati da smo lahko izbrali drugo moznost s tem so nastali oportunitetni stroski ali stroski odlocitve ali stroski neizrabljene priloznosti tudi pri oportunitetnih stroskih je mozno izrabiti logiko mejne kolicine mejni oportunitetni stroski so namrec tisti ki jih povzroci sprememba proizvodne kombinacije ali se to splaca je odvisno od primerjave med mejno koristjo ki jo omajo od spremembe in med mejnimi oportunitetnimi stroski mikroekonomika trg osnovni koncept usklajevanja v trznem gospodarstvu je nacelo dobicka in izgube kdor bo ravnal pametno gospodarno uspesno bo nagrajen z dobickom kdor ne pa bo kaznovan z izgubo temeljna vprasanja gospodarjenja kaj kako in za koga resuje v trznem gospodarstvu vsak v svojem interesu in na lastno odgovornost v trgu delujejo zakonitosti ki jih je adam smith imenoval nevidna roka nacelo nevidne roke cim vec bo nekdo prispeval koristnega in cim manj bo za ta prispevek potrosil tem vecji bo njegov zasluzek pri tem naj prispeva dobrine ki najbolj primanjkujejo najvisja cena najvisji zasluzek trosi pa naj dobrine proizv faktorje ki so v relativnem izobilju ki so tudi najcenejse vidna roka naj bi bila drzava usklajevanje proizvodnje in potrosnje v trznem gospodarstvu clovek nastopa v dveh vlogah kot potrosnik in kot proizvajalec v naturalni druzbi ti dve vlogi nista posebej loceni npr kmet ki trosi kar je proizvedel v trznem gospodarstvu je proizvodna dejavnost praviloma locena od potrosne znacilne potrosne gospodarske enote so gospodinjstva znacilne proizvodne pa so podjetja osnovni cilji gospodinjstev so da z zasluzkom zivijo tako da jim nic ne manjka seveda od osnovnih zivlj sredstev osnovni cilji podjetij pa so da dosegajo profit to pa mu bo uspelo le ce bo lahko ustvarilo pozitivno razliko med prihodki in odhodki skica usklajevanja proizvodnje in potrosnje na trgu str drzava v trznem gospodarstvu naloge drzave so ucinkovitost in stabilnost v gospodarstvu ter pravicnost in stabilnost udelezencem ter tudi neko skrb to zagotavlja drzava z fiskalno in monetarno politiko poberejo davke in razdelijo denar realnost bolj ali manj odstopa od popolne konkurence zato govorimo o nepopolni konkurenci za razliko od popolnega konkurenta je nepopolni konkukurent taksen udelezenec na trgu ki ima dolocen vpliv na oblikovanje cene razlika od tega pa je monopol kjer ima vse pod kontrolo eden udelezenec eksterni ucinki so takrat ko nekdo povzroca stroske drugemu ne da bi ta drugi za to prejel protivrednost naloga drzave je da doseze internalizacijo eksternih ucinkov drzava gospodari tudi z javnimi dobrinami ki jih financira z zbranimi davki izvajanje drzavnih posegov drzava dosega svoje ekonomske cilje z ukrepi v katerih je najbolj gospodarni ravnanje za posameznika tudi tisto ki ustreza njenim ciljem tako bo na primer drzava dosegla svoj cilj to je povecanje zaposlenosti tako da bo znizala obrastno mero ki jo centralna banka zaracunava poslovnim bankam eskontno stopnjo znizanje eskontne stopnje bo omogocilo nizjo obrestno mero pri kreditiranju nalozb zato se bo vec podjetnikov odlocilo za najetje dodatnih kreditov za svoje nalozbe obratno pa bo za preprecitev inflacije treba eskontno stopnjo zvisati to bo zaradi dviga obrestnih mer zmanjsalo povprasevanje po kreditih in njihovo pospeseno vracanje s tem pa se zmanjsa kolicina denarja v obtoku zmanjsa povprasevanje po dobrinah in tako prepreci dvig cen glavni sestavini ekonomske politike sta monetarna politika ki ureja oskrbo gospodarstva z denarjem in fiskalna politika ki ureja obdavcenje in porabo z davki zbranega denarja ponudba povprasevanje in cena cene se gibljejo v skladu s ponudbo in povprasevanjem temeljno izhodisce ponudbe in povprasevanja predstavlja koordinatni sistem v katerem je na abcisi kolicina q na ordinati pa cena p v tem okviru bo krivulja ponudbe s s usmerjena desno navzgor krivulja povprasevanja d d pa v desno navzdol krivulja pa izgleda takole funkcija individualne ponudbe oz povprasevanja izraza odnos med ceno in kolicino ki se vzpostavi pri posameznem subjektu glede dolocene vrste blaga funkcija trzne ponudbe oz povprasevanja izraza odnos med ceno in kolicino ki se vzpostavi pri vseh ponudnikih oz povprasevalcih pr isti vrsti blaga ce sestejemo trzne krivulje ponudbe vseh vrst blaga v nekem gospodarstvu dobimo krivuljo agregatne ponudbe ce pa sestejemo vse trzne krivulje povprasevanja v nekem gosp pa dobimo krivuljo agregatnega povprasevanja ti dve krivulji sta usmerjeni isto kot krivulji na skici ponudbe in povprasevanja ponudba funkcija ponudbe izraza odnos me d kolicino in ceno nekega blaga glede na to da bo visja trzna cena privabila na trzisce vecjo kolicino ponujenega blaga se krivulja ponudbe vzpenja v desno navzgor kot ponudnik lahko v trznem gosp nastopa vsakdo ki ima zalogo blaga ki je predmet menjave na daljsi rok pa o ponudbi doloca sposobnost obnavljanja zaloge zakonitost je tudi narascanje kolicine ponudbe ob visji ceni ki temelji na zakonitostih proizvodnje teorija proizvodnje v ekonomiji nas zanima rezultat proizvodnega procesa kot korist ki jo imajo ljudje od dobrine in napor v obliki dela ali drugih proizvodnih faktorjev ki je nujen za dosego dolocene koristi izpisi iz predavanj proizvodnja proces dodajanja vrednosti tipi proizvodnje posamicna proizvodnja toga mnozicna proizvodnja fleksibilna mnozicna proizvodnja procesna proizvodnja ucinkovitost proizvajanja tehnoloska ucinkovitost fizicni izrazi ekonomska ucinkovitost stroskovni izrazi inzenirska ucinkovitost najmanjsi potroski proizvodnja funkcija izraza odvisnost med proizvodnje in vanjo vlozenih proizvodnih faktorjev splosna oblika funkcije je q f x x x xn pri tem predstavlja vsak x doloceni proizvodni faktor ki je potreben za kolicino outputa q q predstavlja max kolicino proizvoda ki ga je mozno proizvesti s proizvodnimi faktorji x x ce opredelimo neodvisne spremenljivke kot agregatne proizvodne faktorje zemlja delo kapital dobimo agregatno proizvodnjo funkcijo ki jo lahko zapisemo kot q f a l k a zemlja l delo k kapital cobb douglasova funkcija q a lb k b ta funkcija konkretizira odnos med moznim produktom q in proizvodnima faktorjema delo l in kapital k izokvanta je krivulja enakih proizvodenj in kaze razlicne kombinacije inputov pri enakem outputu je krivulja ki v koordinatnem sistemu kjer je na koordinati kolicina nekega proizvedenega faktorja povezuje med seboj vse tiste tocke pri katerih daje kombinacija proizvodnih faktorjev enak produkt primer str skica izokvante substitivnih proizvodnih faktorjev produktivnost opredeljujemo jo kot razmerje med produktom in proizvodnim faktorjem produktivnost dela produktivnost kapitala velik pomen ima mejna produktivnost to je povecanje produkta q ki ga povzroci dodatna enota proizvodnega faktorja mejna produktivnost dela q l mejna produktivnost kapitala q k tehnicni napredek proizvodna funkcija se na daljsi rok spreminja kolikor zasledimo spremembo v smeri ki jo kaze vecji output ob enakih kolicinah proizvodnih faktorjev oziroma hitrejse narascanje outputa od inputov govorimo o tehnicnem napredku s pomocjo proizvodne funkcije ga zasledujemo na dva nacina komparativno staticno in dinamicno imamo pa tudi dolocene posledice glede na zamenjavo proizvodnih faktorjev kar se odraza na spremembah izokvante v tej zvezi locimo kapitalno intenziven delovno intenziven in nevtralni tip tehnoloskega napredka zakon padajocih odnosov razlagamo ga predvsem kot spoznanje da tedaj kakor hitro imamo v produkciji vsaj en proizvodni faktor ki ga ni mogoce povecevati po neki kolicini povecevanje produkta ne bo vec sorazmerno z dodajanjem proizvodnih faktorjev to zakonitost je najlazje zasledovati ce oblikujemo proizvodno funkcijo z dvema proizv faktorjema od katerih je eden fiksen drugi pa variabilen primer knj str v tem zakonu poznamo tri cone rastoci odnosi degresivna rast upad proizvodnje analiza stroskov s stalisca posamicnega ponudnika so odlocilni stroski ki jih ima ob svoji ponudbi kajti stroski mu neposredno znizujejo profit angaziranje in uporaba proizv faktorjev po eni strani podjetniku omogoca proizvodnjo in ponudbo po drugi strani pa mu povzroca stroske stroski so odvisni od kolicine porabljenih proizv faktorjev in njihove cene celotni stroski proizvodnje znasajo tc p q p q pn qn ali kot tc pri tem predstavlja pi ceno proizvodnega faktorja xi qi pa njegovo porabljeno kolicino funkcija stroskov je tc f q celotni stroski neke proizvodnje so odvisni od njene kolicine na fiksne stroske kolicina produkta ne vpliva imenujemo jih tudi stroski kapacitet variabilni stroski pa so tisti ki se spreminjajo s kolicino produkta celotne stroske ki jih podjetje ima sestavljajo tako fiksni fc kot tudi variabilni vc stroski tc fc vc od celotnih locimo povprecne stroske ac ki so izrazeni na enoto produkta ac in pa mejne stroske ki predstavljajo povecanje stroskov dtc na enoto povecanja produkta dq mc oziroma celotni stroski lahko rastejo degresivno prograsivno ali proporcionalno primer knj str poslovna odlocitev ponudnika za ponudnikov nastop na trziscu je odlocilna racunica ki uposteva tako ceno oz prihodek kot tudi stroske vsak lahko na ta nacin izracuna optimalno proizvedeno kolicino ki mu bo maximizirala profit popoln konkurent ima na trgu pozicijo price takerja njegova odlocitev je ali bo ponujal ali ne in koliko bo ponujal primer knj str ponudnik bo proizvedel in ponudil trgutocno tisto kolicino proizvodov pri katere produkciji so mejni stroski enaki trzni ceni maximiranje profita pf pq prihodek tc krivulja trzne ponudbe trzna ponudba je sestevek vseh ponujenih kolicin dolocene vrste blaga vseh ponudnikov krivulja trzne ponudbe izraza odnos med trzno ceno in skupno na trgu ponujeno kolicino vseh ponudnikov dobimo jo tako da v koordinatnem sistemu v katerem je na abcisi kolicina na ordinati pa cena horizontalno sestejemo vse posamezne krivulje ponudnikov dolocenega blaga elasticnost ponudbe je eden izmed izkazov znac ponudbe nekega blaga izkazuje relativno odstotno spremembo ponujene kolicine na enoto relativne spremembe cene e koeficient elasticnosti ponudbe je praviloma pozitiven visja cena vecja kolicina graficno je ociten iz naklona krivulje ponudbe primer krivulje ponudbe z razlicnimi koeficienti elasticnosti str povprasevanje funkcija povpr na grafu pa krivula izraza odnos med trzno ceno nekega blaga in kolicino tega blaga ki so jo povprasevalci pripravljeni in jo tudi zmorejo kupiti po tej ceni glede na to da bo nizja trzna cena vzpodbudila in omogocila vecje nakupe visja pa manjse nakupe krivulja povpr v koordin sistemu pada v desno navzdol povprasevalec na trgu lahko nastopa vsakdo kdor razpolaga z doloceno kupno mocjo ta kupna moc je odvisna od denarja ki z njim razpolaga in tudi od dohodka ki ga prejema s svojo kupno mocjo bo povpraseval po tisti dobrini po kateri bo imel najvecjo korist teorija koristnosti kupec povprasuje po blagu zaradi neke koristi ki jo bo imel zaradi koristi je pripravljen zrtvovati del svojega denarja da bi prisel do blaga vecina ljudi prav zaradi omejenosti svoje kupne moci ravna razumno in preudarja preden kupi teorija koristnosti temelji na dveh zakonih na zakonu padajoce mejne koristnosti in na zakonu izenacenja mejnih koristi na denarno enoto zakon padajoce mejne koristnosti koristnost ni mogoce zmeriti ampak rangirati odvisno od vrste in kolicine dobrine tako ni dvoma da sta hrana in stanovonje glede koristnosti pred nakitom in zabavo cim vec neke dobrine nekdo ima tem manj mu pomeni dodatna enota te iste dobrine zakon padajoce menje koristnosti vidimo na sliki str mejno korist definiramo kot mu potrosnisko ravnovesje potrosnik bo po doloceni ceni povpraseval tako dolgo dokler bo njena mejna koristnost vecja kot je mejna koristnost ostalih dobrin ki so na razpolago ko se pa mejna koristnost dolocenega produkta izenaci z mejno koristnostjo ostalih dobrin bo povprasevanje ponehalo na tej ugotovitvi lahko formuliramo zakon izenacevanja mejnih koristi na denarno enoto povprasevanje po vsaki dobrini traja do tocke ko se njena mejna koristnost izenaci z mejno koristnostjo na denarno enoto ostalih dobrin s potrosniskim ravnovesjem oznacujemo stanje ko so mejne koristnosti na denarno enoto vseh dobrin izenacene potrosniski presezek potrosnik placa na trgu taksno ceno za enoto blaga kot ustreza njegovi mejni koristi toda te cene ne placa le za zadnje blago temvec po tej ceni kupi vse enote s katerimi razpolaga z vsako enoto ki jo je kupil pred zadnjo je pridobil vecjo korist od mejne razliko med skupno koristjo ki jo je pridobil in vrednostjo ki jo je placal imenujemo potrosniski presezek graficni prikaz str celotna korist ki jo ima potrosnik je vsa povrsina pod krivuljo mejne koristnosti oz povprasevanja d d medtem ko je placal le vrednost ki jo oznacuje pravokotnik n e m vprasanje a smitha zakaj je diamant drazji od vode ce pa je voda neprimerno koristnejsa od diamanta odgovor je v tem da je mejna koristnost vode ki jo potrosnik v resnici placa nizka zaradi izobilja vode toda potrosniski presezek je pri vodi neprecenljiv kot je koristnost vode neprecenljiva za zivljenje efekt substitucije in dohodka efekt substitucije temelji na ocitnem dejstvu da bo potrosnik poizkusal blago ki se mu dvigne cena nadomestiti s cenejsim namrec njegov cilj je maximirati zadovoljstvo z najnizjimi stroski efekt dohodka izenaci porast cene nekega blaga ob nespremenjenem dohodku z znizanjem dohodka z realno nizjim dohodkom bo seveda potrosnik kupoval manj blaga krivulje indiference so analiticni pripomocek za izpeljavo efekta substitucije in dohodka str najnizje zadovoljstvo daje potrosniku krivulja u najvisje pa krivuljau krivulja trznega povprasevanja trzno povprasevanje je sestevek vseh kolicin dolocene vrste blaga ki so jo vsi povprasevalci skupaj pripravljeni kupiti po doloceni trzni ceni krivulja trznega povpr izraza odnos med trzno ceno in skupno na trgu iskano kolicino tega blaga vseh povprasevalcev dobimo jo tako da horizontalno sestejemo vse krivulje povpr kupcev po dolocenem blagu elasticnost povprasevanja oz njen koeficient nam pove za koliko se relativno spremeni povpr kolicina ce se cena relat spremeni za enoto e e negativni naklon krivulja povpr str cena trzna cena izraza ravnovesje med silami ki oblikujejo ponudbo in silami ki oblikujejo povprasevanje oblikuje se na ravni kjer se sekata krivulja ponudbe in krivulja povprasevanja do trzne cene pride ko se mejni stroski proizvodnje dolocenega blaga izenacijo z mejno koristjo ki jo to blago daje porabnikom skica funkcije trzne cene str omejena prilagodljivost ponudbe cas posebej vpliva na prilagodljivost ponudbe kako bo reagirala ponudba na spremembo cene je odvisno od casa vec je casa vecja je moznost reagiranja na spremembo locimo tri vrste ravnovesja trenutno kratkorocno in dolgorocno pri trenutnem ponudniki ne morejo spremeniti svoje odlocitve o kolicini ponujenega blaga pri kratkorocnem lahko reagirajo na spremembo cene oz povprasevanja v okviru obstojeciv zmoznosti sele v casu ki je dovolj dolg da se lahko zgradijo nove zmogljivosti ustanovijo nova podjetja in pricnejo s povsem novo proizvodnjo pride do polnega dolgorocega ravnovesja predpisovanje cen dogaja se da katera od cen ne ustreza politicnim ciljem potem skusa drzava vplivati na visini cene in lahko vodi politiko minimalnih ali maksimalnih cen graf predpisovanja previsokih cen str oblikovanje cen v nepopolni konkurenci primer nepopolne konkurence je monopol ki je stanje z enim samim ponudnikom neke vrste blaga zato o vsem odloca monopolist in je absolutni ali popolni price maker kadar so ponudniki malostevilni govorimo o oligopolu kadar pa je ponudnikov sicer vecje stevilo vendar so proizvodi diferencirani ali razlicni govorimo o monopolisticni konkurenci pomen ponujene kolicine v nepopolni konkurenci v popolni konkurenci se ponudnik sreca s popolnim elasticnim povprasevanjem po njegovem priozvodu kakor hitro bo skusal prodajati po ceni ki je visja od trzno dolocene bo povpr popolno usahnilo v momopolu pa je trzno povpr hkrati povpr po njegovem proizvodu v nepopolni kunkurenci je povpr s katerim se sreca ponudnik sicer manj elasticno kot pri popolni konkurenci vendar bolj elasticno kot trzno povprasevanje s katerim se sreca monopolist poslovna odlocitev ponudnika v nepopolni konkurenci glej primer v knjigi stran graf cene povpr stroskov in profita na enoto pri nepopolni konkurenci razdelitev proucevanje razdelitve pokaze da v trznem gospodarstvu zakonito nastajajo razlike med ljudmi v trznem gospodarstvu nastopajo ljudje kot lastniki proizvodnih faktorjev dela zemlje kapitala dohodek lastnika je odvisen od najema teh proizvodnih faktorjev razdelitve lahko cloveka motivirajo ali demotivirajo ce so razlike v druzbi take da niso sprejemljive poskusa drzava to urediti povprasujes po necemu s katerim bos zasluzil da bos lahko potem kupil hrano povprasevanje je lahko direktno ali izredno mezda je placilo za delo renta je placilo za zemljo kapital pa je nagrada za varcevanje clark koncept mejne produktivnosti obrtnik bo dal za nek faktor toliko da mu bo potem ta faktor posredno prinesel vec kot je sam dal za njega dq dl zemljiska renta je cena uporabe zemljisc ponudba zemlje je fiksna renta ni najemnina ker je na zemlji mozno proizvajat renta je cisti dohodek od lastnine preprecuje da bi omejeni viri ostali neizkorisceni alokapija razporeditev tudi pri zemlji je enako ce bo zito drago bo tudi renta visoka splacalo pa se bo zemljo najeti ce imas pozneje profit torej ce zemlja ni prevec draga dohodek od dela glavna oblika so mezde ki jih prejemajo delavci in place ki jih prejemajo usluzbenci v razmerah popolne konkurence ponudba in povprasevanje oblikujeta mezdo ponudba delovne sile je zato da si clovek zasluzi osnovo za prezivetje pdvisna je od st ljudi od del casa do razlik v mezdah pride ko ni konkurence v delovni sili pri dolocanju visine mezde so tudi subjektivni vzroki zenske crnci dobijo manj placano danes se tudi diploma se ne pomeni veliko placo pri trgu delovne sile ni vec popolne konkurence ampak nepopolna trg popolne konkurence je edino pe na borzi kovin zita sindikati dvignejo mezdo posledica povprasevanje delovne sile se zmanjsa ponudba delovne sile pa se poveca ce se place povisajo mejna produktivnost ostane enaka se st delavcev nujno zamnjsa ce bo delovna sila predraga bodo kapitalisti financirali v nove stroje in s tem zamenjali delovno silo kapital poznamo denarno fizicno in clovesko obliko kapitala ter tehnolosko znanje kapital je treba najprej privarcevati nato pa investirati investitorji zelijo kapital vloziti v proizvodnjo obresti so cena za kapital in nagrada za varcevanje investiranje je povprasevanje na trgu kapitalskih dobrin clovek bo varceval ce se mu to isplaca korist trga mora biti vecja kot zrtev ki si jo zrtvoval s tem da si se necemu odrekel donosnost kapitala ali njegova stopnja je razmerje med letnim donosom in zanj potrebnim vlozenim kapitalom stopnja donosnosti kapitala trzni obrestni meri n letni donos k vlozeni kapital kapitalizacija dohodka je ovrednotenje podjetja ali realna vrednost kapitala k k k realna vrednost kapitala n redni letni dohodek i trzna obrestna mera obresti obresti so cena kapitala lastnik kapitala ni podjetnik obresti ki so cena denarja predstavljajo kompromis med interesi ponudnika in povprasevalca in stimulirajo k varcevanju ki je osnovni pogoj za ustvarjanje kapitala pa tudi pripomorejo k racionalnemu ravnanju podjetnikov s kapitalom oblikovanje trzne obrestne mere na kratki rok je ponudba kapitala toga saj je povecanje kapitala mozno le na osnovi varcevanja z daljsanjem roka se zaloga kapitala veca in dvigne se tudi mejna produktivnost nominalna in realna obrestna mera obrestna mera je razmerje med obrastmi in kapitalom realna vrednost kapitala se ne spreminja zato tudi ni razlike med nominalno in realno obrestno mero pri inflaciji se realna vrednost denarja zmanjsuje stopnja inflacije je mera za realno obrestno mero ir in nomin obrestna mera ir d letna stopnja inflacijeprofit profit je razlika med celotnim prihodkom in celotnimi stroski in je sestavljen iz implicitni odnosi nagrada za tveganje inovativnost in podjetnistvo monopolni donos pojmi x proizvod q kolicina p cena tc celotni stroski proizvodnje mc mejni stroski ac povprecni stroski pi cena proizvodnega faktorja xi qi porabljena kolicina pf maximiranje profita p q tc p q prihodek e elasticnost ponudbe mu mejna korist du dodatna korist dq enota dobrine k vlozeni kapital n letni donos i trzna obrestna mer