case jpg bytes gradivo case doc kazalo uvod avtomatizacija pridobitve case orodja case primeri orodij case zgodovina case cilj case spremembe stalisca oz pristopa resevanja softverske krize terminologija case razvojno okolje programske opreme case delovno okolje workbench katera orodja workbench zdruzuje kaj je potrebno za popolno kompletno podporo graficne sposobnosti tipi iskanja napak oz preverjanja strukturnih diagramov case informacijski repozitorij integracija integriranost kategorije orodij case case toolkits za analizo analysis toolkits data design toolkits programming toolkits toolkit i za vzdrzevanje toolkits za upravljanje projektov frameworks toolkits kljucni dejavniki in bistveni predpogoji za uspesno uvedbo orodij case orodja ki smo jih imeli na fakulteti nekatera druga orodja oo case orodje paradigmplus oracle designer uvod case computer aided software engineering racunalnisko podprto programsko inzenirstvo recemo lahko case je tehnologija avtomatizacije razvoja in vdrzevanja programske opreme oz sistemov predstavljala naj bi prakticni odgovor na vec kot let trajajoco softwersko krizo tehnologija case v samih zacetkih ni niti bila tako zelo nova saj je gradila oz temeljila na strukturnih tehnikah ki so bile razvite v sedemdesetih letih to je bil nenazadnje tudi eden izmed razlogov za njen hiter sprejem in siroko uporabo vpeljava tehnologije case je predstavljala drasticno spremembo saj smo dobili orodja namenjena avtomatiziranju raznih nalog task ov zivljenjskega cikla za uporabo orodja smo poganjali na mikro racunalnikih mnoga izmed njih namenjena analizi in nacrtovanju s pomocjo teh orodij lahko razvijalci programske opreme sistemov interaktivno kreirajo programske sisteme na osebnih racunalnikih in delovnih postajah avtomatizacija case predlaga nov pristop k konceptu zivljenskega cikla programske opreme oz sistemov in ta koncept temelji na avtomatizaciji osnovna ideja ki se skriva za case om je s povezovanjem in avtomatizacijo vseh faz zivljenjskega cikla programskih sistemov zagotoviti popolnoma integrirana orodja ki bodo zmanjsala trud potreben za razvoj in vzdrzevanje programske opreme tradicionalne softverske oz programske tehnologije so bile se ne tako dolgo nazaj dveh tipov orodja in metodologije orodja tretja cetrta in peta generacija so vecinoma samostojna so temeljila na velikih racunalnikih mainframe ih in so bila koncentrirana na implementacijski del zivljenjskega cikla na drugi strani pa je kategorija programskih softverskih metodologij vkljucevala manualne sw metodologije razvoja kot so sa sd in strukturirano programiranje te metodologije definirajo koracen step by step discipliniran proces razvoja programskih sistemov tehnologija case je kombinacija obojega torej programskih orodij in metodologij od predhodnih tehnologij se razlikuje po tem da se osredotoca na celoten problem programske sw produktivnosti in ne le na implementacijske resitve s spajanjem vseh faz zivljenjskega cikla naj bi bila tehnologija case popolna in dovrsena case se lotuje problema produktivnosti na obeh koncih zivljenjskega cikla na eni strani avtomatizacija mnogih nalog pri analizi in nacrtovanju prav tako pa implementacije in vzdrzevanja na drugi strani ker so manualne strukturne metodologije prevec utrujajoce in zahtevajo precej truda se jim oz sem jim je v praksi le redko sledi lo do podrobnih nivojev case pa pogojuje oz omogoca prakticnost teh manualnih strukturnih in tudi objektnih metodologij saj avtomatizira ne le risanje strukturnih diagramov kot tudi generiranje sistemske dokumentacije pridobitve case pridobitve ki jih case nudi razvijalcem programskih sistemov so predvsem naslednje prakticnost strukturnih in objektnih tehnik vsiljuje programsko informacijsko inzenirstvo izboljsana kvaliteta programske opreme avtomatske kontrole preverjanja prakticnost prototipiranja lazje enostavnejse vzdrzevanje skrajsan cas razvoja razvijalci se lahko osredotocijo na kreativni del razvoja ponovna uporaba programskih komponent iz seznama je razvidno da case ni popolnoma nova tehnologija temvec temelji na tehnikah in orodjih za katera je bilo v praksi dokazano da delujejo oz so koristna in jih je smiselno uporabiti orodja case hrbetnico oz osnovo tehnologije case predstavlja nova vrsta programskih orodij mnoga izmed njih so bazirana na mikro racunalnikih zmogljiva grafika pa izboljsuje uporabniski vmesnik zdruzena so v t i workbench e tako da lahko zlahka drug drugo klicejo oskrbujejo in uporabljajo case orodja se osredotocajo na produktivnost posameznika profesionalnega razvijalca programske opreme uporaba delovnih postaj lokalnih mrez in orodij baziranih na osebnih racunalnikih pa zagotavlja razvijalcu odlicno razvojno okolje ker orodja case uporabljajo oz so primarno namenjena profesionalnim razvijalcem in ne koncnim uporabnikom tehnologije case ne smemo smatrati le kot razsiritev orodij cetrte generacije razlika z orodji cetrte generacije se kaze se v dvojem delovne postaje vs mainframe splosna namembnost vsi tipi sistemov od malih do velikih komercialnih in znanstvenih on line in sprotnih vs orodja generacije se uporabljajo vecinoma za razvoj manjsih do srednje velikih komercialnih aplikacij v splosnem se orodja case od predhodnjih orodij razlikujejo v naslednjih pomembnih vidikih podpora namenskemu osebnemu racunalniskemu computing okolju uporaba grafike pri specificiranju in dokumentiranju programskih sistemov s pomocjo racunalnika zajemanju in povezovanju vseh informacij o razvijajocem programskem sistemu od zacetnih zahtev pa tja do aktivnosti vzdrzevanja uporaba neke vrste umetne inteligence za izvajanje oz avtomatizirano vrsenje izvajanje mnogih rutinskih opravil pri razvoju in vzdrzevanju primeri orodij case seveda lahko orodja case vrsijo precej vec tipov opravil kot orodja tretje in cetrte generacije saj avtomatizirajo siroko mnozico nalog razvoja in vzdrzevanja vkljucujoc tudi vodenje nadzor projektov project management diagramska orodja za risanje strukturnih diagramov in kreiranje graficnih specifikacij zaslonski oblikovalniki in oblikovalniki porocil za kreiranje specifikacij in oblikovanje preprostih prototipov podatkovni slovarji dbms in pripomocki glede sposobnost pridobivanja porocil za hranjenje porocanje in povprasevanje glede informacij tehnicnih ali glede projektnega vodenja orodja za preverjanje specifikacij za avtomatsko odkrivanje nepopolnih sintakticno nepravilnih in nekonsistentnih specifikacij generatorji kode za generiranje izvedljive kode avtomaticno direktno iz graficnih specifikacij sistema generatorji dokumentacije za pridobivanje tehnicne in uporabniske dokumentacije ki jo zahtevajo strukturne tehnike ceprav so orodja tool case pomemben del case tehnologije je slednja vec kot le sama orodja case daje novo kvaliteto in definicijo celotnega programskega okolja kljucna sprememba ki jo case vnasa v razvojno okolje je da lahko mnoga case orodja delujejo v okolju delovnih postaj to pogojuje visoko interaktivni proces razvoja programske opreme in znotraj tega procesa se lahko preverjajo napake ze od zgodnjih korakov dalje torej definicije zahtev zgodovina case zacetki sezejo v zgodnja osemdeseta ko so bila vpeljana orodja za racunalnisko podprto dokumentiranje in risanje diagramov vecinoma so bila vezana na osebne racunalnike in so predstavljala prve poskuse avtomatizirati opravila analize in nacrtovanja bila so preposta samostojna standalone risarska orodja za strukturne diagrame kot so dfd structure charts in erd njihov namen je bil produciranje v odvisnosti od metodologije zahtevane strukturne dokumentacije yourdon sa in sd jsd martin ie sredi osemdesetih se orodja case razsirijo z dvema zelo pomembnima funkcijama avtomatsko preverjanje strukturnih diagramov hranjenje strukturnih diagramov v avtomatiziranih knjiznicah imenovanih slovarji dictionary repozitoriji repository ali enciklopedije encyclopedia vrsila so preverjanje diagramov in tako zagotavljala njihovo kompletnost in pravilnost se preden so bili le ti uporabljeni kot specifikacije za implementacijo pravila preverjanja so seveda odvisna od uporabljene metodologije oz tiste metodologije ki jo je orodje podpiralo dodatno so bile zagotovljene precne reference in izlocene redundantnosti po uspesnem preverjanju se ti diagrami shranijo v avtomatizirane slovarje ali podatkovne baze imenovane case repozitorij enkrat shranjene diagrame je mozno enostavno azurirati uporabljajo jih lahko vsi clani projektne skupine in seveda jih je kasneje mogoce ponovno uporabiti v drugem razvojnem projektu v tej fazi je bil poudarek predvsem na avtomatizaciji analize in nacrtovanja saj sta bili analiza in nacrtovanje smatrani kot najbolj kriticni fazi namrec bolje opravljeno delo na zacetku lahko znatno vpliva na kvaliteto in ceno sistema avtomatizirana podpora orodij case lahko bistveno skrajsa cas nacrtovanja ne da bi pri tem izgubili visoko kvalitetne in pravilne nacrtovalne specifikacije torej specifikacije brez napak naslednji korak v razvoju tehnologije case je povezava avtomatizacije nacrtovanja rac podprta analiza in nacrtovanje z programsko avtomatizacijo program automation torej generiranjem kode povezava obojega pomeni da lahko kar odstotkov celotnega programskega sistema generiramo iz diagramov strukturnega nacrtovanja avtomatizacija analize in nacrtovanja je bila zagotovljena s pc temeljecimi case orodji razvitimi v zacetku in sredini osemdesetih medten ko je bila avtomatizacija programov zagotovljena z generatorji aplikacij in kode gl torej je povezovanje obeh zahtevalo vzpostavitev mostu med dvema strojnima okoljema pc mainframe in seveda dveh programskih tehnologij in pomembne del tega mostu predstavlja vpeljava repozitorija v okolje case case repozitorij je mehanizem za hranjenje in organiziranje vseh informacij o programskem sistemu nekatere informacije so potrebne za projektno vodenje druge pa npr za generiranje kode vsebuje tudi informacije o problemu ki ga resujemo problemskem podrocju oz domeni procesu ki ga uporabljamo podatkovne modele procesne modele prototipe resurse projekta in zgodovino organizacijski kontekst poleg prej omenjenega mostu pa case repozitorij prav tako omogoca konceptu ponovne uporabnosti reusability da postane prakticen ponovna uporaba je namrec lahko kljuc za precejsen dvig produktivnosti seveda pa tukaj ne gre le za ponovno uporabo izvorne kode modulov temvec tudi projektnih planov prototipnih modelov specifikacij nacrtovalskih cilj case ce povzamemo dosedaj povedano lahko zakljucimo da case bistveno spremeni nacin gradnje programskih sistemov tako da zagotavlja tri kljucne napredke interaktivno razvojno okolje z hitrim odzivnim casom namenskimi resursi in zgodnjim preverjanjem oz iskanjem ter izlocanjem napak avtomatizacijo mnogih opravil razvoja in vzdrzevanja vizualno programiranje zagotovljeno preko oz s pomocjo zmogljivega uporabniskega vmesnika koncni cilj case tehnologije je s pomocjo integriranih programskih orodij avtomatizirati celoten zivljenjski cikel programske opreme seveda pa smo v tem trenutku sele na poti k temu torej zastavljenega cilja se nismo dosegli spremembe stalisca oz pristopa resevanja softverske krize v poznih sestdesetih in zacetku sedemdesetih je prevladovalo stalisce da je razvoj programskih sistemov ne le privatna stvar posameznih programerjev temvec neke vrste inzenirski discipliniran proces oz postopek stalisce ki je vladalo je bilo da lahko kvaliteto in produktivnost najbolje kontroliramo skozi disciplino formalnost in standardizacijo sledijo pozna ta ko je prevladovalo gledisce da lahko produktivnost povecamo z uporabo orodij ki poenostavijo razvoj programske opreme software sko krizo naj bi zmanjsali oz ublazili tako da bi lahko vec ljudi in manj tehnicno podkovanih razvijalo dolocene tipe aplikacij to stalisce okarakterizira vpeljava orodij cetrte generacije in end user computing ob koncu osemdesetih se stalisce spet vraca k postopkom in konzervativnemu pogledu na razvoj izhajajo pa z gledisca oz vidika da je razvoj programskih sistemov zapleteno in tezko opravilo ki zahteva inzenirski discipliniran pristop in mora biti pri kompleksnih sistemih izvrseno s strani usposobljenih profesionalnih razvijalcev ceprav ima end user computing in orodja cetrte generacije dragocen prispevek izkusnje kazejo da imajo omejeno podrocje uporabnosti vecinoma so primerna za gradnjo manjsih do srednje velikih komercialnih aplikacij niso pa splosno namenska orodja za gradnjo programskih sistemov zadnja sprememba stalisca je ponovno odkritje fundamentalnih principov programskega inzenirstva ki so bili definirani v zadnjih letih ponovno se zatekamo k strukturnim tehnikam oz strukturne tehnike se vracajo v ospredje le da je tokrat poudarek na avtomatizaciji postopka oz procesa programske opreme recemo lahko da je case pomenil ozivitev strukturnih tehnik stalisce case je torej da je potrebno razvoj in vzdrzevanje programskih sistemov obravnavati kot formalno disciplinirano aktivnost da omogocimo preverjanje pravilnosti in avtomatizacijo postopka realno gledano je edina pot za bistveno zvisanje kvalitete in produktivnosti avtomatizacija terminologija case racunalnisko podprto programsko inzenirstvo case tehnologija programska tehnologija ki zagotavlja avtomatizirano inzenirsko disciplino za razvoj in vzdrzevanje programske opreme ter projektno vodenje project management vsebuje oz vkljucuje avtomatizirane strukturne metodologije in avtomatizirana orodja orodje case case tool programsko orodje ki avtomatizira vsaj deloma doloceno nalogo zivljenjskega cikla po case sistem mnozica integriranih orodij case ki imajo skupen uporabniski vmesnik in tecejo v skupnem racunalniskem okolju case toolkit mnozica integriranih orodij case ki so nacrtovana za skupno delovanje in avtomatizacijo ali parcialno avtomatizacijo neke faze ziv cikla po ali dolocenega razreda opravil case workbench delovna miza mnozica integriranih orodij case nacrtovanih za skupno delovanje in avtomatizacijo ali zagotovitev avtomatizirane podpore oz pomoci za celoten zivljenjski cikel vkljucujoc analizo nacrtovanje kodiranje in testiranje case metodologija avtomatizirana strukturna tehnologija ki definira discipliniran inzenirski pristop k obravnavi vseh ali posameznih vidikov razvoja in vzdrzevanja case methodology companion mnozica case orodij ki avtomatizirajo naloge dolocene case metodologije in ali avtomatizirajo produkcijo dokumentacije in ostalih rezultatov oz izdelkov ki jih metodologija zahteva case workstation delovna postaja z orodji case ki avtomatizirajo razlicne funkcije zivljenjskega cikla case strojna platforma eno dvo ali tro slojna strojna arhitektura sistema ki zagotavlja platformo za delovanje orodij case case razvojno okolje programske opreme the case software development environment case delovno okolje workbench tako kot so se pojavljale novosti na podrocju strojne opreme se je tudi razvojno okolje spremenilo od stand alone nacina v petdesetih in zgodnjih sestdesetih do batch paketnega nacina v poznih tih in zacetku tih do time sharinga v poznih tih in zgodnjih tih v zadnjem obdobju torej v poznih tih pa je nov nacin baziran na osebnih delovnih postajah postal prevladujoce okolje razvoja programske opreme oz sistemov delovne postaje imajo najbrz daljnosezne posledice na spremembe in izboljsave razvoja po vpeljava zmogljivih orodjih na delovnih postajah spremljane dodatno z strukturnimi metodologijami je spremenila in avtomatizirala proces razvoja programske opreme case workstation je popolno okolje vkljucno s strojno in programsko opremo katerih funkcija je zagotoviti racunalnisko pomoc pri produkciji in vzdrzevanju po ter nenazadnje tudi pri vodenju programskih projektov dodatno delovne postaje zagotavljajo urejevalniki besedil hranjenje in pridobivanje informacij elektronsko posto osebni racunalniki so tisti ki so namenjeni in posveceni zagotavljanju maksimalne podpore posameznim razvijalcem programskih sistemov primarni torej osnovni razlog oz cilj uporabe case workstations je dvig oz zvisanje programske produktivnosti in kot drug razlog je dvig kakovosti siroka mnozica inteligentnih integriranih programskih orodij imenovanih case workbench predstavlja t i soft part okolja delovnih postaj prirejene so posameznim razvijalcem in pomagajo pri specializiranih opravil kot so vodenje projektov nacrtovanje in implementacija case workbench i se od obstojecih programskih okolij kot sta unix in interlisp npr tretje generacije se razlikujejo po sirini oz razprostranjenosti pokrivanja zivljenjskega cikla medtem ko so se programska okolja sedemdesetih in osemdesetih osredotocala oz koncentrirala na orodjih za kodiranje in implementacijo case workbenches zagotavljajo sposobna oz zmogljiva orodja za specificiranje nacrtovanje implementacijo testiranje in dokumentiranje so splosno namenska programska okolja ki skusajo podpreti sirok spekter softverskih opravil kot tudi njihovega vodenja managementa jasno je da case workbench ne moremo sestaviti iz oz ne predstavlja kolekcije najboljsih orodij iz tih in tih razlicne pomanjkljivosti od mainframe pa do nesposobnosti inteligentnega opravljanja mnogih razvojnih opravil katera orodja workbench zdruzuje case workbench zdruzuje orodja ki lahko zagotovijo popolno funkcionalno podporo programskega software procesa kreiranje graficnih sistemskih zahtev in nacrtovalskih specifikacij preverjanje analiziranje in precno referenciranje sistemskih informacij hranjenje upravljanje in izdelava porocil o sistemskih informacijah in informacij vezanih na vodenje projekta gradnja prototipov in simulacij sistema generiranje kode in spremne dokumentacije testiranje validiranje in analiziranje programov vmesnik oz komunikacija z zunanjimi slovarji in bazami podatkov kaj je potrebno za popolno kompletno podporo za popolno podporo mora imeti celovit oz kompletni case workbench naslednje sposobnosti graficne zmoznosti preverjanje napak informacijski repozitorij tesno integrirane orodja toolset e pokrivanje celotnega zivljenjskega cikla podpora prototipiranju avtomatsko generiranje kode podpora strukturnih metodologij graficne sposobnosti ni kaj reci diagramske predstavitve tipi iskanja napak oz preverjanja strukturnih diagramov preverjanje sintakse in tipov dfd vsak proces vsaj en vhod in izhod ni dovoljen pod tok med shrambami podatkov dfd tok je podatek proces proceduralna komponenta obicajno je ta kontrola oz to preverjanje realzirana interaktivno torej se izvaja ze med samim risanjem diagramov kar razvijalca ze med delom onemogoca da bi vnesel nepravilne in nesmiselne informacije v specifikacije preverjanje kompletnosti in skladnosti obicajno jo aktivira uporabnik po smiselno zakljucenem opravilu oz aktivnostih poimenovanje en vhod en izhod obstaja za vsak objekt vhod v repozitoriju itd in ce se ujema z mogoce ze prej vnesenimi informacijami preverjanje funkcionalne razgradnje vezano na hierarhicno drevesno strukturo ki je oblika funkcionalne razgradnje najvec sedem podprocesov analiza kompleksnosti mccabe sklopljenost no of couples metodology specific cheking nad vecimi diagrami balansiranje precno preverjanje skladnost med vsemi nivoji in pogledi oz vidiki preverjanje sledenja zahtevam iz nacrtovanja v zahteve iz kode v nacrtovanje npr avtomatsko generiranje strukturnega nacrta iz izvorne kode case informacijski repozitorij ceprav vizualno ne tako impresiven kot so graficne sposobnosti je informacijski repozitorij srce oz jedro case workbench a predstavlja osnovo za integracijo orodij case konsistencnost sistemskih specifikacij in kontrolo integritete deljenje sharing sistemskih informacij standardizacijo dokumentacije generiranje sistemske dokumentacije generiranje kode ponovno uporabnost upravljanje torej vodenje in kontrolo projekta case repozitorij je mehanizem za hranjenje in organiziranje vseh informacij ki se ticejo programskega sistema vkljucujoc tako analizo nacrtovanje implementacijo kot tudi informacije glede vodenja oz upravljanja projekta smisel oz kljucnega pomena da lahko razvijalec pridobi informacije takrat ko so potrebne in to v obliki ki jo je mozno direktno uporabiti kljub razlicnim imenom je osnovni namen oz cilj isti repozitorij enciklopedija sistemski slovar sluzi kot nek prostor oz obsega nek prostor kamor se vnesejo vse informacije le enkrat ostanejo konsistentne in so dosegljive torej na razpolago vsakomur ki jih potrebuje potrebno je reci da je repozitorij vec kot le podatkovni slovar torej predstavlja sirsi pojem saj hrani vec razlicnih tipov informacij relacij oz povezav med razlicnimi informacijskimi komponentami in tudi pravila za uporabo oz procesiranje torej obdelavo teh komponent shranjevanje dostopanje popravljanje analiziranje i porocanje o sistemskih informacijah se nekatere izmed funkcij ki jih repozitorij omogoca z informacijskega vidika je primarna funkcija case workbench ev upravljanje s sistemskimi informacijami zajemajo informacije analize in nacrtovanja kontrolirajo in analizirajo specifikacije ter jih preslikajo transformirajo v programsko kodo in dokumentacijo podpirajo pa tudi projektno vodenje in funkcije vzdrzevanja v case workbench u je repozitorij primarno namenjen upravljanju informacij o sistemu obicajno je bila v preteklosto repozitorij relacijska podatkovna baza s popolnim sistemom za upravljanje dbms v sedanjem casu pa se vse bolj uveljavljajo objektne baze avtomatski nadzor nad repozitorijem omogoca kontrolo varnosti sifre omejevanje stevila uporabnikov pooblastila privilagije za dostop read only write kontrola verzij vecuporabniski dostop nadzor nad spremembami integracija integriranost nivoji splosen uporabniski vmesnik minimalno pricakovan nivo integriranosti zmanjsa cas ucenja saj so vse komponente podobno oblikovane prenos podatkov med orodji integracija faz razvoja s pomocjo predstavitve sistema v informacijskem repozitoriju case a prenosljivost podatkov in orodij med strojnimi okolji dostop do vsega na nivoju delovne postaje kategorije orodij case razlicna orodja case se osredotocajo podpori razlicnih faz zivljenjskega cikla programske opreme oz razvoju razlicnih tipov programskih sistemov za lazje razlikovanje oz locevanje orodij case bomo sedaj orodja kategorizirali najpogostejsa delitev upper case front end case zgodnje faze zivljenjskega cikla analiza in nacrtovanje lower case back end case kasnejse faze zivljenjskega cikla implementacija in vzdrzevanje in seveda integrirana integrated case nadalje lahko v mcclure zasledimo naslednje kategorije case toolkits case workbenches case i pridruzeni doloceni metodologiji case methodology companions toolkits so najpreprostejsi tip orodij case predstavljajo skupino integriranih torej povezanih orodij ki avtomatizirajo en tip opravil v zivljenjkem ciklu kot je npr nacrtovanje ali vzdrzevanje workbenche je sestavljen iz mnozice integriranih orodij ki avtomatizirajo celoten zivljenjski cikel case methodology companion pa zagotavlja racunalnisko podporo oz pomoc doloceni metodologiji razvoja npr demarco vi strukturni analizi jackson structured development martin information engineering case toolkits za analizo analysis toolkits olajsa sledenje principov kvelitetne sistemske analize in nacrtovanja in sicer tako da avtomaticno poskrbijo za mucno oz tecno delo na papirju in nestetih podrobnosti namen toolkit a za analizo je avtomatizirati kreiranje sistemskih specifikacij ki opisujejo sistemske zahteve rezultat oz izhod iz at so sistemske specifikacije sestavljene iz definicij zaslonov in porocil definicij podatkovnih struktur opisa funkcionalnih komponent analysis toolkit sestavljaj stiri osnovne komponente orodja za strukturne diagrame dfd erd za sprotne sisteme se control flow diagrams std diagrami prehajanja stanj orodja za prototipiranje oblikovanje uporabniskega vmesnika zasloni porocila izbire izvedljivi specifikacijski jeziki repozitorij kot smo rekli so vse informacije o sistemu tu shranjene komponente za preverjanje specifikacij specification checker vcasih imajo at razsiritev tudi za podporo faze nacrtovanja za ta tip orodje vkljucuje oz vsebuje se diagramske sposobnosti oz zmoznosti preverjanja hierarhicnih drevesnih strukturnih diagramov diagramov proceduralne logike data design toolkits nacrtovanje podatkov podpora logicnemu modeliranju in fizicnemu nacrtovanju baze podatkov in zbirk podpirajo torej logicno modeliranje avtomatsko preoblikovanje v tretjo normalno obliko avtomatsko generiranje podatkovne sheme za dolocen sistem za upravljanje baz podatkov in avtomatsko generiranje opisa zbirk na nivoju programske kode programming toolkits programska orodja namen izdelava testiranih dokumentiranih programov ki zadovoljijo specificirane programske zahteve orodja hierarhicna drevesna strukturna diagramska orodja z preverjanjem sintakse in skladnosti konsistencnosti za diagramsko oblikovanje proceduralne logike ali on line editor case repozitorij z upravljanjem informacij generatorji kode analizatorji kode manipulacija z zbirkami generator testnih podatkov analizator pokritosti testiranja primerjava zbirk pripadajoci ociscevalniki performancni monitor generator delujocega okolja s preverjanjem simulatorji ciljnega okolja toolkit i za vzdrzevanje namen popravljanje spreminjanje razsirjanje analiziranje ponovna validacija preoblikovanje in reinzeniring obstojecih sistemov pripomocki orodja za vrednotenje in ocenitev performance pokritost testiranja orodja za analizo in reinzeniring kje in kako uporabljene informacije kaj ni uporabljeno ociscevalniki reverse generatorji kode moznost vzdrzevanja na nivoju specifikacij reformatiranje restrukturiranje orodja za migracijo med razlicnimi operacijskimi in strojnimi okolji toolkits za upravljanje projektov najbolj ucinkovita so orodja za upravljanje projektov takrat ko so del sistema case in dostopajo do repozitorija v katerem so shranjene vse informacije o sistemu tipi orodij za projektno vodenje ki naj bi bili vkljuceni v management toolkit so urejevalniki besedil vmesnik za elektronsko posto preglednice spreadsheets formularji oblike upravljanja projektov upravljanje konfiguracije projektni plani koledar in razporejanje opravila orodja za ocenitev orodja za casovno razporejanje in izdelavo urnika kontrolne metrike kvalitet case repozitorij frameworks toolkits orodja za zdruzevanje prirejanje in upravljanje posameznih orodij bistvo zagotoviti komatibilnost workbench i zdruzenje integriranih orodij katerih funkcija je avtomatizirati razvoj in vzdrzevanje pa tudi projektno vodenje vsebuje pa orodja ki povezujejo osnovne faze zivljenjskega cikla analizo nacrtovanje in implementacijo in ta so integrirana tako da se izhod torej rezultati prejsnje faze direktno in avtomaticno prenesejo v naslednjo fazo iew smernice razvoja implementacijska okolja se nadgrajujejo s pripomocki ki sodijo v tehnologijo case v najsirsem smislu potrebno je dobro definirati koncept uvajanja in uporabe orodij case pomembno je tudi zaporedje najprej izbrati primerno metodologijo razvoja sele nato ustrezna orodja case ki nase zahteve najbolje zadovoljejo raziskava opravljena v zacetku devetdesetih v sloveniji leta ceprav stari podatki pa najverjetneje se vedno aktualni razlogi za neuporabo orodij case pomanjkanje znanja s tega podrocja visoka cena drugo ni podpore vodstva zadovoljni so z obstojecim nacinom razvoja slaba kakovost orodij case case ne prispeva k vecji produktivnosti kljucni dejavniki in bistveni predpogoji za uspesno uvedbo orodij case kadri s primerno izobrazbo kakovostno orodje case predhodno poznavanje razvojne metodologije izdelani in uveljavljeni standardi razvoja programske opreme natancno vedeti kaj se pricakuje od uvedbe case izobrazevanje za uporabo orodja zavedanje o potrebi po sistematizaciji razvoja odlocitev za uporabo orodij case s strani vodstva podpora vodstva projektno delo in dobro projektno vodenje vkljucevanje in motiviranje koncnega uporabnika orodja ki smo jih imeli na fakulteti aset automated software engineering tool sami razvili pose picture oriented software engineering iew information engineering workbench adw aplication development workbench excellerator yourdon analyst designer toolkit silverrun oracle designer paradigmplus nekatera druga orodja oo case rational rose select enterprise aonix ide software through pictures stp omt stp booch st t omtool metaedit prosa system architect cayenne cadre objectteam http lisa uni mb si cot zanimivosti oocase htm orodje paradigmplus podpira notacije metode uml omt booch coad yourdon fusion shlaer mellor james martin ooie repozitorij uporabljena objektna baza objectstore prikaz diagram matrika pregledovalnik tabela verzije generiranje kode rekonstrukcija aplikacij vec o orodju http lisa uni mb si cot cotl april paradigmplus htm