ris dnevi slovenske informatike april internet in e poslovanje v podjetjih slovenija v mednarodnih primerjavah vasja vehovar matej jovan povzetek v clanku obravnavamo opredelitve in primerjave elektronskega poslovanja orisani so problemi na podrocju definicije elektronskega poslovanja in predstavljena je terminoloska shema ki razmejuje osnovne pojme na tem podrocju v nadaljevanju so prikazani nekateri osnovni indikatorji potencialov e poslovanja za nekatere drzave oecd posebej pa se za skandinavijo avstralijo in singapur podane so tudi primerjave na osnovi podaktov zadnje raziskave projekta ris med slovenskimi podjetji terminologija ena pomembnejsih tezav pri spremljanju elektronskega poslovanja izhaja iz velikega in nadvse dinamicnega stevila pojmov ki se na tem podrocju mocno prepletajo ne preseneca da v medijih neprestano srecujemo evforicne ocene o obsegu elektronskega poslovanja v svetu pri cemer ni natancno opredeljeno kaj elektronsko poslovanje sploh je ne preseneca niti da se celo ocene najuglednejsih konzultantskih organizacij razlikujejo kar za nekajkrat tipicen je ze npr razkorak med idc in forrester research kjer ima slednji cca trikrat vecje vrednosti ocen e poslovanja colecchia v okviru oecd potekajo osnovni usklajevalni postopki in v tem okviru lahko opazujemo tudi evolucijo definicij raziskave so namrec pokazale da razlicne opredelitve pomembno vplivajo na oceno obsega e poslovanja ce npr obicajni najsirsi definiciji »ali v vasem podjetju uporabljate elektronsko poslovanje pri tem z elektronskim poslovanjem razumemo kakrsenkoli prenos poslovnih dokumentov npr formularjev nakazil dobavnic racunov ipd preko racunalniskih omrezij « dodamo omejitev v smislu transakcij ki vodijo h komercialni aktivnosti »ali v vasem podjetju uporabljate elektronsko poslovanje pri tem z elektronskim poslovanjem razumemo komercialne aktivnosti ki se izvajajo prek elektronskih omrezij pogosto prek interneta in vodijo k nakupu ali prodaji izdelka oziroma storitve« dobimo razlike v obsegu do podrobnosti o tem so na http www ris org si ris news n d html na tem mestu pa se ne spuscamo v definicije izcrpno jih obravnava colecci ampak se omejujemo na prikaz aktualne sheme ki razmejuje osnovne pojme ki so tesno povezani z elektronskim poslovanjem slovenjenje pojmov je pri tem se posebej tezavno v slovenskem jeziku je namrec izraz »e commerce« preveden kot »e poslovanje« zato nam zmanjka ustrezen prevod za izraz »e bussines« ki obsega sirse ekonomske aktivnosti s tem smo torej v slovenskem jeziku sooceni z znatnimi tezavami alternativen prevod osnovnih pojmov kot smo jih uporabil v shemi ki jo povzemamo po poh je torej naslednji internet commerce internet poslovne transakcije internet economy internet ekonomija gospodarstvo digitalna ekonomija digitalna ekonomija gospodarstvo electronic commerce elektronske poslovne transakcije electronic bussines elektronsko poslovanje information economy informacijska ekonomija gospodarstvo total economy celotna ekonomija gospodarstvo ponoviti velja da smo v zgornjem primeru povsem drugace prevedli pojem »e commerce« ki se sicer prevaja v elektronsko poslovanje slika osnovni pojmi e poslovanja vir poh v skladu z zgornjo shemo se opravljajo tudi stevilne meritve posameznih segmentov da gre v primeru internet ekonomije za bistveno vecji segment kot v primer e poslovanja potrjuje znana studija univerze v texasu whinston et all ki za leto ugotavlja da je e poslovanje le tretjina internet ekonomije navesti velja se oceno emerging digital eeconomy ii www doc gov o manj kot delezu informacijske ekonomije v celotni ekonomiji spremljanje elektronskega poslovanja kot smo ze omenili potekajo najbolj intenzivna usklajevanja na podrocju merjenja elektronskega poslovanja v oecd na osnovi njihove studije povzemamo osnovno shemo ki razlocuje tri segmente meritve e poslovanja pripravljenost intenziteto in ucinek po splosni oceni se nahajamo se v prvi fazi ko obstajajo kolikor toliko usklajene predvsem razlicne mere za potencial e poslovanja bistveno slabse pa je z meritvami intenzitete in ucinka ceprav tudi v tem pogledu obstajajo dolocene ocene kot npr za delez internet transakcij in prihranki pri stroskih slika osnovni sklopi merjenja e poslovanja vir colleccia osnovni indikatorji zgornjih sklopov so torej mednarodno usklajeno izmerjeni za vprasanja kot je stevilo ponudnikov obseg pretoka podatkov dostop do interneta stroski stevilo hostov ipd za evropske drzave so nekateri tovrstni podatki zbrani na straneh esis ki jih urejajo v okviru aktivnosti eu in jih pri nas koordinira gospodarska zbornica slovenije mednarodne primerjave namesto nadaljnjih razprav o nemajhni tezavnosti merjenja e poslovanja na tem mestu prilagamo nekatere mozne razpolozljive mednarodne primerjave predvsem seveda s podrocja potencialov e poslovanja tezave pri primerjavah so seveda velike kljub temu je smiselno in poucno zbrati in prikazati vse tiste kazalce ki so vsaj okvirno primerljivi primerjave oecd slika podjetja z dostopom do interneta podatki za vir colleccia podjetja z in vec zaposlenimi podjetja s in vec zaposlenimi med podjetji ki ze uporabljajo informacijske tehnologije podjetja z manj kot zaposlenimi podjetja z manj kot zaposlenimi podjetja z manj kot zaposlenimi singapur iz singapura poh wirtz imamo podatke najvecjih podjetij ki imajo v dostop do interneta spodnji graf nam kaze kaksna je njegova primarna uporaba slika primarna uporaba interneta okoli teh podjetij ima svoje spletne strani uporabljajo jih tako kot kaze graf slika uporaba spletnih strani stevilo podjetij ki so vpleteni v b b e poslovanje je bilo se vedno omejeno v letih in je bilo samo oziroma taksnih podjetij v letu naj bi narastel na skandinavske drzave penetracija ict tehnologij statistics finland je relativno enaka na danskem in finskem internet je v prodrl v podjetja z vec kot zaposlenimi v obeh drzavah internet povezave so bolj pogoste na finskem podjetja v obeh dezelah so v vecji meri privzela intranet in ekstranet sele v zadnjih letih za leto se je pricakovalo da bo prodor intraneta in ekstraneta v obeh dezelah podoben edi tehnologije pa so bolj obicajno v uporabi pri dancih slika ict tehnologije v letu penetracija tehnologij v prodor interneta je za odtenek visji med vecjimi podjetji finska je blizu penetracije interneta v podjetja ki imajo nad zaposlenih razlike med dansko in finsko ni tako pri velikih kot tudi pri malih podjetjih izkusnje drugih raziskav kazejo da je v podjetjih z manj kot zaposlenimi uporaba interneta nekoliko manjsa v letu je bila razlika med malimi in velikimi podjetji pri dostopu do interneta vidna do leta pa se je zmanjsala slika internetne storitve ki so jih uporabljala podjetja v letu v v pogledu storitev je najbolj popularen marketing na osnovi domace strani podjetij na danskem in na finskem prejemanje narocil se kaze kot glavna transakcija na strani dobave priblizno podjetij pricakuje sprejem narocil do konca leta kar predstavlja polovico podjetij ki oglasujejo izdelke preko domacih strani ponuja poprodajno podporo preko njihovih domacih strani petina podjetij je dostavila izdelke v digitalni obliki kar je verjetno povezano s tipom izdelkov ponujenih na trg manj kot jih je prejelo elektronska placila nizek delez verjetno odseva visoko stopnjo negotovosti rast elektronskega blagovnega prometa je bila skokovita posebno na strani nabave stevilo podjetij ki so narocila izdelke ali storitve se je povecalo od okrog do sprejemanje narocil se je povecalo celo bolj skokovito od do ob primerjavi narocanja izdelkov in sprejemanja narocil so slednje transakcije pogosto bolj kompleksne narave narocanje izdelkov ne zahteva drugega kot dostopa do e poste ali interneta sprejemanje narocil pa najveckrat tehnicno in organizacijsko podporo prilagoditev v tej luci je sprejemanje narocil videti kot bolj zahtevno uporabljanje elektronskega blagovnega prometa avstralija avstralija opravlja raziskave ickt tehnologij ze dlje casa australian bureau of statistics pc lan wan internet dostop e posta dostop do brskalnikov domace strani stevilo podjetij tabela poslovna uporaba pc jev in interneta v industriji pc lan wan internet dostop e posta dostop do brskalnikov domace strani stevilo podjetij osebe oseb oseb ali vec skupaj tabela poslovna uporaba pc jev in interneta glede na stevilo zaposlenih podatki za slovenijo za slovenijo razpolagamo z najnovejsimi podatki iz raziskave ris ki je bila opravljena v telefonskih anketi med podjetij v decembru metodoloska pojasnila so enaka kot prejsnja leta in so dosegljiva na http www ris org ris podjetja kot prvo velja navesti da je v slovenskih podjetjih razmeroma veliko osebnih racunalnikov v velikih podjetjih sta na deset zaposlenih osebna racunalnika v srednjih v manjsih v najmanjsih pa tudi v pogledu dostopa do interneta so ustrezni odstotki za slovenijo razmeroma visoki slika trend narascanja dostopa do interneta po podjetjih slika delezi podjetij ki se predstavljajo na www straneh v zgornjih dveh grafih vidimo narascanje dostopa do interneta pricakujemo torej lahko da bo v letu dostop do interneta imelo okoli mikro podjetij in cez majhnih in srednjih podjetij v velikih podjetjih opremljenost z internetom dosega zasicenost podobno se je povecalo tudi stevilo podjetij s predstavitveno stranjo predvsem med velikimi podjetji ima jo ze vec kot vsako drugo veliko podjetje v srednjih podjetjih jih je lani stran imelo letos pa ce se bodo uresnicile napovedi anketiranih pa lahko pricakujemo da se bo drugo leto na svetovnem medmrezju predstavljalo ze vsako drugo srednje podjetje delez mikro podjetij s predstavitveno stranjo se je letos zmanjsal zaradi novega dotoka podjetij ki so si sele uredila dostop do interneta in se bodo sedaj zacela predstavljati na svoji strani kar potrjuje tudi dejstvo da se je v primerjavi z lani mocno povecalo stevilo tistih ki navajajo da predstavitveno stran nacrtujejo nacin dostopa najeta linija med velikimi podjetji ki imajo ali nacrtujejo dostop do interneta jih je preko najete linije povezanih ze dobra tretjina kar je precej vec kot lani med mikro podjetjipa se je delez ponovno zmanjsal kar lahko pripisemo novim podjetjem ki se prikljucujejo s klicnim dostopom preko modema njihov delez namrec narasca hitreje kot delez tistih ki imajo najeto linijo intranet o uporabi intraneta smo sprasevali samo podjetja ki imajo racunalnike pokazalo se je tako kot tudi lani da precej anketirancev sploh ne ve kaj intranet sploh je uporaba v podjetjih z dostopom do interneta pa je naslednja uporablja ga slaba tretjina velikih podjetij srednjih malih in mikro podjetij ekstranet ekstranet uporablja velikih srednjih majnih in mikro podjetij kar anketiranih v mikro podjetjih je dejalo da ne poznajo ekstraneta ta delez pa je visok tudi med drugimi podjetji zakljucek iz zgornjih primerjav lahko povzamemo da slovenija v primerjavi z najrazvitejsim drzavami v pogledu opremljenosti z racunalniki in dostopa do interneta nikakor ne zaostaja dolocen zaostanek se pojavlja sele ko opazujemo intenzivnejse oblike uporabe omreznih tehnologij npr intranet pa tudi v dolocenih vidikih e poslovanja kljub temu velja omeniti da je aplikacija e poslovanja app ki je po mnogih kriterijih edi aplikacija ki jo uporablja tretjina velikih in srednjih podjetij in tudi veliko majhnih in najmanjsih vsekakor fenomen ki uvrsca slovenijo v nekaterih indikatorjih npr edi med najrazvitejse drzave dolocen segment slovenskih podjetij je torej v nekaterih pogledih uvajanja e poslovanja torej v koraku s sodobnimi tokovi literatura australian bureau of statistics bussines use of information technologij colecchia alessandra organisation for economic co operation and development oecd on 'defining and measuring electronic commerce towards the development of an oecd methodology whinston andrew b barua anitesh the university of texas usa pinnell jon marketvision research usa shutter jay cunningham communications usa on 'measuring the internet economy an exploratory study eito eito esis www ispo cec esis ris www ris org statistics finland use of ict in dannish and finnish enterprises statistics finland wong poh kam national university of singapore singapore on 'measuring the digital economy towards an e business value chain model' wong poh kam wirtz dr jochen national university of singapore singapore on 'an empirical study on internet based business to business e commerce in singapore' fakulteta za druzbene vede univerza v ljubljani email info ris org b b pomeni business to bussines english version ris on line novice indikatorji informacijske druzbe si splet iskanje po www ris org ris