primerjava med clankoma vpliv racunalniske pismenosti na skupnost solskih uciteljev v juzni afriki pismenost in racunalniska pismenost definicija in primerjava pripravila andreja novak vpliv racunalniske pismenosti na skupnost solskih uciteljev v juzni afriki pismenost in racunalniska pismenost deflnicija in primerjava vpliv racunalniske pismenosti na skupnost solskih uciteljev v juzni afriki cilj tega clankaje bil informativno posredovati ugotovitve raziskav projekta inset in service education for teachers izobrazevanje uciteljev predstavili so analizo problema poucevanja strokovno neusposobljenih uciteljev kako so ucitelj tekom izobrazevanja spremenili svoje mnenje in odnos do racunalnikov in izboljsali svoje znanje in zmoznosti uporabe racunalnika sirjenje na crno postavljenih naselbin v okolici velemest juzne afrike je vodilo v pritok studentov ki se niso morali akomodirati v obstojece drzavne sole saj so jih pucevali strokovno neusposobljeni prostovoljni ucitelji ki so v teh ekstremno slabih pogojih poskusali izobraziti veliko mnozico otrok izobrazevalni program za ucitelje ki je tekel v okviru tega projekta je ponujal uciteljem izobrazevalne kurze v katere je vkljuceno tudi racunalnistvo vir te raziskave je bilo dejstvo da so ucitelji tekom izobrazevanja zaceli spreminjati svoj odnos do racunalnikov in uporabe racunalnika v izobrazevanju pred tem so ti ucitelji bili prikrajsani za to znanje bili so socialno in ekonomicno potolceni in niso nikoli imeli dostopa do racunalnika se vec racunalnikov so se bali in so imeli do njih negativni odnos ucitelje pa je potrebno spostovati kot profesionalce obstojeca struktura znanja uciteljev je rezultat procesa konceptualnih sprememb ki so bile priblizane iz vidika spostovanja carvera in wilson gledata na izobrazevanje odraslih kot na proces pogajalnih interesov ki so sestavljeni iz razlicnih vidikov povdarjata napacno sklepanje o splosnem izobrazevanju odraslih oblikovanem iz klasicnega vidika ki pojmuje idealni sistem ki pa ne pojasnjuje vsakdanje prakse naslednji mozni vidikje naturalisticni vidik ki se prilagaja specificnostim prakticnega konteksta tertji mozni vidik paje kriticni vidik ki se prilagaja osebnim institucialnim in socialnim interesom namen posredovanja je bil izpostaviti ucitelje da bi imeli priloznost izraziti osebno teorijo poucevanja in priblizevanja predstave o racunalnikih namen je bil tudi prilagoditi osebno ogrodje teorije poucevanja skozi proces racunalniskega opismenjevanja metodicno logicna orientacija studij je raziskovalne in opisne narave v razlicnih stanjih istocasno pa se formulirajo kvalitativne hipoteze hipoteze niso statisticne ampak besedne skupina uciteljev je studirala leta in nato so bili intervjujani postavili so jim vprasanja o njihovi refleksiji na njihovo prakso oz kako je njihov studij vplival na njihov nacin poucevanja prvo srecanje na tecaju racunalniskega opismenjevanjaje bilo posneto na video po sestih mesecih so jim zopet postavili ta vprasanja prav tako so si trije etnografski opazovalci delali zapiske o nacinu zivljenja teh uciteljev ki so bili vkljuceni v projekt inset ti zapiski so bili zdruzeni z videoposnetki in intervjuji in tako so lahko hitro in slikovito opisali zaporedje raziskave rezultati raziskave nekateri ucitelji se kljub izobrazevanju v okviru projekta inset dvomijo vase samo dva ucitelja sta izrazila da sta zmozna poucevati z racunalnikom sedem se jih se vedno boji racunalnikov stirje pa so rekli da so bistroumni za ucenje z racunalnikom dominantna tema ki je razvidna iz video posnetkov je bila da so se ti ucitelji spremenili niso bili vec zaskrbljeni negotovi postali so motivirani zeljni znanja zaupljivi in vse to ze na tretjem srecanju pokazali so tudi spretnost pri uporabi racunalniske tipkovnice nekateri so prisli do ugotovitve da lahko racunalnik uporabljajo kjerkoli celo za poucevanje racunalnik so sprejeli kot tehnicno kulturno dejstvo prej so se racunalnikov bali sedaj so pa veseli in ponosni da ga znajo uporabljati racunalniki so jim spremenili zivljenje celo prej je prevladovalo misljenje da so univerze samo za bele ljudi sedaj paje tudi crncem omogoceno da niso vec samo crnci ampak se lahko gredo izobrazevati tudi na univerzo ucitelji se zahvaljujejo tudi bogu da so postali racunalnisko pismeni racunalnik uporabljajo kot kulturno izobrazevalno orodje na nacin kot pac znajo kakor hitro so sole dobile elektriko so kupili racunalnikov in jih postavili v stari hlev sporocajo daje racunalnik spremenil organizacijo cele sole sedaj imajo podatkovne baze in vsem ucencem posredujejo informacije celo vse preizkuse znanj teste vprasanja shranjujejo na racunalnik tudi drugi ucitelji prihajajo k njim in tudi zanj se shranjujejo njihove stvari skratka pocutijo se kot banka in pred tem nihce ni verjel da bodo oni to zmogli prisli so celo snemalci iz tv postaj in jih posneli prisli so tudi v novice podatki potrjujejo da je njihov mali racunalniski center iz kmeckega dvorisca v tej druzbi dodal kulturni kapital v to okolje ta eksperimentje dosegel zaupanje in samospostovanje kar jim kolegi iz drugih sol zavidajo pravijo da je bilo to izobrazevanje v smeri racunalniskega opismenjevanja najpomembnejsi dogodek na njihovi izobrazevalni poti vodja projekta bi moral nadaljevati z delom tega tipa in kvalitete literatura erna fourie elizabeth henning cornputers educ vo no pp ptrup jpg bytes pismenost in racunalniska pismenost literacy and computer literacy deflnicija in primerjave v tem clanku prevaladuje analiziranje definiceje pismenost in definicije racunalniske pismenosti ter primerjave med obojim avtor meni da nam ti podobni faktorji ki se pojavljajo v samem poimenovanju in v definicijah ter opisih lahko zbegajo nase razumevanje obojega iz tega sledi daje racunalniska pismenost zelo neprimeren pojem pri cemer ga moti izraz pismenost se pravi moti ga izrazr literacy in predlaga da namesto computer literacy uporabljamo izraz comperacy ker se njemu zdi ta bolj primeren da bi se zbirstril pomen teh pojmov avtor predlaga hierarhijo definicij od operativne stopnje branja in pisanja do socialno politicne definicije clanek vkljucuje tudi medsebojno odvisnost med pismenostjo in racunalnisko pismensotjo kar bi lahko bil prvi korak v smeri analiz odnosov med njima pismenost in racunalniska pismenost imata veliko skupnega tezko ju je konceptirati v specificno definicijo oboje postaja vedno bolj oz celo najpomembnejsa v eknomicnem in socialnem razvoju v industriji oboje postaja nujno potrebno v posameznih segmentih druzbe tezko ju je ovrednotiti v pomenskem in kulturno neodvisnem obmocju iz cesar bi lahko oblikovali objektivno in korektno definicijo ne znamo si tudi predstavljati racunalniske pismenosti brez pismenosti same npr si predstavljate cloveka ki ne zna tvoriti besed in besede v stavke oz da sploh ne pozna abecede crk znakov kako bi ta clovek vnasal nek tekst v racunalnik mozni spekter gledanja na ta izrazni konflikt je tudi tak da recemo da je povezava med obojim tako nepomembna oz daje medsebojna povezava tako trivialna da tega preprosto ne upostevamo definicija in semantika sta tezko dolocjljivi pojavilo seje vec razlicnih definicij pismenost zmoznost obravnave informacij z uporabo teksta racunalniska pismenost zmoznost obravnave informacij z uporabo teksta s pomocj o racunalnika na pisemnost bi morali pri oblikovanju definicije upostevati vec vidikov vidik funkcionalne pismenosti za zivljenje vidik druzinske pismenosti pismenost na delovnem mestu znanstvena pismenost za nadaljevanje izobrazevanja itd se spomni kdo filma bogovi so padli na glavo tukaj se sredi nikjer srecata busman avstralski domorodec in americanka in imata tezave s sporazumevanjem pri tem si americanka misli ubogi nepismeni busman revcek ne zna niti besede anglesko busman pa si misli uboga nepismena zenska izgubila se je ker se sledi na tleh ne zna brati tale primerjasno ponazarja kaj pomeni biti pismen v dolocenem okolju tezko je reci da je nekdo pismen nekdo pa nepismen to je zelo odvisno od okolja v katerem zivis in od potreb opismenjevanje pomeni proces ki posameznika od tega da preprosto eksistira privede do tega daje sposoben misliti oblikovati ideje in reflektirati na svoj svet avtor meni da bi bilo potebno napraviti taksonomijo pismenosti podobno kot je bloom napravil taksonomijo izobrazvalnih ciljev to bi bilo zelo uporabno tudi pri dolocanju medsebojnih povezav med pismenostjo in racunalnisko pismenostjo samo majhen koncept pismenosti je vkljucen v koncept racunalniske pismenosti pojem racunalniska pismenost paje se vedno nejasen tukaj so se spet pojavili razlicni koncepti ce znas povedati racunalniku kako naj nekaj napravi potem si racunalnisko pismen ce hoce nekdo biti racunalnisko pismen mora obvladati vsaj nekaj programiranja zgodovinsko je to morda razumljivo saj je bilo programiranje v basicu primarna uporaba racunalnika v soli hess pravi da bi morali bodoci ucitelji biti zmozni uporabe izobrazevalnih programov goodson in mangan vidita racunalnisko pismenost kot socialno politicno ideologijo izraz racunalniska pismenost je skorajda nemogoce definirati ker se reci na tem podrocju tako vrtoglavo spreminjajo vedno je v mejah racunalniske pismenosti pomembno nekaj cisto novega npr prej vcasih programiranje nato je bilo vnasanje teksta in obdelava teksta danes recimo internet elektronska posta jutri bo spet nekaj druga vse pa gre v smeri da bi naj racunalniska pismenost comperacy postjala scasoma vedno manj odvisen od pismenosti same literacy in da bi bila nj egova uporaba tako trivialna kot je uporaba videorekorderja in televizije skratka vse to je monogo vec kot samo zmoznost branja in pisanja in na podlagi tega avtor mocno protestira izrazu computr literacy in ga bi rad nadomestil z predlaganim izrazom comperacy literatura seamus mcmilllan computers educ vo no pp ptrup jpg bytes