smotrna raba energije toplotna zascita zgradb toplotna izolativnost zunanjih sten stanovanjskih zgradb uvod zunanje stene stanovanjskih zgradb opravljajo stevilne pomembne naloge prenasajo namrec razlicne mehanske obremenitve in scitijo notranjost zgradbe pred neugodnimi vplivi kot so npr padavine previsoke ali prenizke temperature zunanjega zraka soncno sevanje veter hrup vlom itd primerna toplotna izolativnost je torej le ena od lastnosti ki jih mora izpolniti zunanja stena pri stanovanjskih zgradbah predstavljajo zunanje stene velik del vseh zunanjih obodnih povrsin zgradbe od odstotkov pri prostostojecih zgradbah do odstotkov pri blokih in stolpnicah skozi katere prehaja toplota razumljivo je torej da jih je potrebno dobro toplotno izolirati in s tem zmanjsati porabo energije za ogrevanje analize namrec kazejo da velika vecina obstojecih zgradb izgublja skozi stene v enem letu na m stanovanjske povrsine od do kwh energije varcevanje z energijo pa ni edini razlog za potrebo po ustrezni toplotni izolativnosti zunanjih sten s tem namrec neposredno vplivamo na ugodne in zdrave bivalne pogoje v zgradbi kakor tudi na njeno trajnost zahteve s podrocja toplotne tehnike za projektiranje konstrukcij in stavb s tem pa tudi zunanjih sten so pri nas predpisane v standardu jus u j iz leta v njem so dolocene vrednosti za toplotne prehodnosti k vrednosti katerih posamezni obodni elementi zgradbe ne smejo presegati za zunanje stene je tako za tretjo hladnejso klimatsko cono ki obsega pretezni del slovenije dolocena najvecja dovoljena k vrednost w m za stene v prvi in drugi klimatski coni ki sta toplejsi pa w mz k in w m k v navedenem standardu je dolocen tudi dodaten pogoj ki se nanasa na najvecje dovoljene toplotne izgube zgradbe ta obvezuje projektante da zgradbe pri katerih je razmerje med obodno povrsino in prostornino neugodno npr pri majhnih in razclenjenih zgradbah bolje toplotno izolirajo ta pogoj je strozji zato je potrebno na splosno zunanje stene nadrtovati s k vrednostmi ki so za priblizno odstotkov pri prostostojecih individualnih zgradbah pa tudi vec manjse od zgoraj navedenih k vrednosti skoraj vse zunanje stene so sestavljene iz vec slojev od katerih ima vsak povsem dolocen pomen pomembno je da so sloji tako dimenzionirani in medsebojno sestavljeni da stena deluje v gradbeno fizikalnem pogledu neoporecno glede na navedeno doloca standard jus u j tudi pogoje ki jih mora izpolniti vsak obodni element glede difuzijskega navlazevanja z upostevanjem teh dosezemo da na povrsini ali pa v posameznih plasteh zunanjih sten ne pride do nezazelenega difuzijskega navlazevanja ki ima lahko za posledico neugodne ali nezdrave pogoje vlazne in s plesnijo oblozene stene ali pa do nezazelenih poskodb zmrzovanje in razpadanje navedeni standard obravnava tudi problem toplotne stabilnosti obodnih povrsin zgradb tako tudi za zunanje stene velja da morajo imeti za neoporecno delovanje v casu visokih poletnih temperatur ustrezno toplotno akumulativnost ali povecano toplotno izolativnost s cemer se izognemo nezazelenemu pregrevanju prostorov iz opisanega sledi da za toplotno izolacijo zunanjih sten ni enostavnega recepta temvec da jih je potrebno pazljivo nadrtovati tako da zadostijo vsem pogojem veljavnega standarda poudariti je potrebno da so pogoji ki jih doloca standard jus u j minimalni zazeleno pa je da se zunanje stene izolirajo po kriterijih optimalnih k vrednosti ki so nizje le te je mogoce izracunati na podlagi cen energije toplotno izolacijskih ter drugih gradbenih materialov dela in kapitala odnosi med temi cenami se s casom spreminjajo zato je vprasljivo kaksna naj bi bila optimalna toplotna izolativnost sten ki jih gradimo za zelo dolgo vsaj letno obdobje kljub navedenemu na podlagi opravljenih analiz in kriterijev ki jih uporabljajo razvite drzave s podobno klimo priporocamo da se pri stanovanjih zunanjih sten v klimatski coni uporabi naslednje ali manjse k vrednosti v w m k etaznost zgradb stena proti zunanjemu zraku terenu p p p ali vec primeri pravilne sestave zunanjih sten v nadaljevanju so prikazane pravilne sestave zunanjih sten kakrsne najpogosteje uporabljamo pri novogradnjah ali pa pri sanacijah informativni podatki za toplotne prehodnosti ali pa debeline toplotnih izolacij navedeni v nadaljevanju se nanasajo na gradnjo v klimatski coni v kateri se nahaja velika vecina ozemlja slovenije zunanje stene proti zunanjemu zraku pri novogradnjah stene brez dodatne toplotne izolacije zunanje stene kakrsne so gradili v preteklosti iz kamenja ali opeke v pogledu toplotne izolativnosti ne ustrezajo vec sedaj veljavnim predpisom za gradnjo je zato potrebno uporabiti takoimenovane lahke materiale ki imajo povecano toplotno izolativnost take stene so obicajno sezidane skica iz votlicavih in luknjicavih opecnih blokov npr porotona blokov iz penjenega betona npr siporeksa ali pa blokov iz ekspandirane gline npr lece tovrstni zidovi so znotraj in zunaj ometani s klasicnimi ometi bolje pa je ce na zunanji strani uporabimo toplotnoizolacijske omete taki zidovi imajo pri se sprejemljivi debelini od do cm toplotno izolativnost ki ne preseze priporocenih k vrednosti zanimivo je tudi da zunanje stene iz lesenih brun s kakrsnimi gradimo brunarice skica izpolnjujejo minimalne pogoje veljavnega standarda ze pri debelini cm v primeru da zelimo toplotno izolativnost lesenih sten povecati glede na priporocene vrednosti jim je potrebno dodati dodatno toplotno izolacijo na zunanji ali notranji strani pri tovrstnih lesenih zunanjih stenah je pomembno da s posebnimi ukrepi dosezemo zrakotesnost stene z dodatno toplotno izolacijo pri vecini zunanjih sten ki jih uporabljamo v gradbeni praksi je potrebno dodati osnovni obicajno nosilni steni kakovostne toplotno izolacijske materiale kot so penjeni polistiren npr stiropor ekstrudirani polistiren npr styrofoam penjeni poliuretan kamena volna npr tervol steklena volna npr novoterm fenolformadelidna pena npr lendapor itd navedeni materiali imajo toplotno prevodnost þ med in w m k stene dodatno izolacijo na zunanji strani zunanje stene stanovanjskih zgradb gradimo iz razlicnih materialov katere na zunanji strani opremimo s tako imenovano toplotno izolacijsko fasadno oblogo skica toplotno izolacijski del obloge so obicajno plosce iz penjenega polistirena ki so z lepljenjem in posebnimi sidri pritrjene na zid tipicen za ta sistem je tanek cementno polimerni s stekleno mrezico armiran omet primera tovrstnih sistemov sta demit in jubizol na podoben nacin v zadnjem casu uporabljajo tudi trde plosce iz kamene npr sistem fasaterm ali pa steklene volne n pr sistem fasolit uveljavljeni pa so tudi sistemi pri katerih imajo toplotno izolacijske plosce dodatne obloge npr iz mineralizirane lesne volne ki sluzijo za povecanje mehanske odpornosti in oprijemljivosti tovrstne plosce so pritrjene na osnovni zid s posebnimi jeklenimi sidri in ometane s klasicnim ali pa toplotno izolacijskim ometom oba sta armirana s kakovostno jekleno mrezo primer je sistem kombifas ki za toplotno izolacijo uporablja plosce kombipor ali kombivol obstojajo tudi sistemi pri katerih se debeloslojni toplotnoizolacijski ometi nanasajo na toplotnoizolacijske plosce brez posebnih oblog n pr fasolit d pri cemer je potrebno paziti na kvalitetno armiranje priporocene k vrednosti dosezemo z uporabo toplotno izolacijskih plosc v debelinah od do cm zunanje stene so pogosto zelo izpostavljene tezkim vremenskim pogojem in raznim mehanskim poskodbam zato so se uveljavile take pri katerih je toplotna izolacija zascitena z lahkimi skica ali tezkimi zidanimi fasadnimi oblogami skica za te fasade je znacilen nekaj centimetrov sirok prezracevan zracni prostor zaradi katerega ima celotna stena ugodne gradbeno fizikalne karakteristike ker je stena prezracevana zascitna obloga ne povecuje bistveno toplotne izolativnosti stene zato ji dodajamo enako dodatno toplotno izolacijo kot v primeru ze opisane toplotno izolacijske fasadne obloge stene z vmesno toplotno izolacijo v gradbeni praksi gradijo tudi stene s tezkimi zascitnimi fasadnimi oblogami ki so zidane neposredno ob toplotni izolaciji skica ceprav nimajo prezracevanega zracnega sloja so ob pravilni izbiri materialov gradbeno fizikalno neoporecne pri tovrstnih stenah je treba z vsemi sredstvi prepreciti da bi se toplotna izolacija med gradnjo ali pa kasneje navlazila z meteorno vodo saj zaradi odsotnosti prezracevanja ni moznosti za njeno efektno izsusevanje pri gradnji stanovanjskih blokov in stolpnic je v uporabi sistem montaznih sten ki so sestavljene iz zunanje in notranje plasti armiranega betona med katerima se nahaja toplotna izolacija npr penjeni polestiren skica v navedenih primerih priporocamo izbiro debeline toplotne izolacije med in centimetri stene z zunanjo in notranjo toplotno izolacijo tipicni predstavniki sten z zunanjo in notranjo toplotno izolacijo skica so sistemi isospan velox in durisol obravnavana sestava je gradbeno fizikalno zahtevna zato je potrebno debelini zunanje in notranje izolacije izbrati na podlagi natancnejse analize pri gradnji novih stanovanjskih zgradb pri nas navedeni sistemi niso vec v uporabi stene z dodatno toplotno izolacijo na notranji strani toplotno izolacijo na notranji strani zunanjih sten izvajamo izjemoma in to po temeljiti strokovni presoji skica uporabljamo jo le pri zgradbah ki jih ogrevamo obcasno npr v pocitniþkih hisah s toplotno izolacijo na notranji strani namrec izkljucimo vecji del toplotne akumulativnosti zunanjih sten in zato je zgradbo mogoce hitro ogreti sistem pa je problematicen predvsem zaradi toplotnih mostov ki se jim ob stikih s stropovi in tlemi ni mogoce izogniti priporocamo toplotno izolacijo ki ustreza minimalnim zahtevam veljavnega standarda debelina od do cm lahke toplotno izolativne stene lahke zunanje stene ki so znacilne za montazne zgradbe morajo biti þe posebno dobro zasnovane in izvedene zaradi majhne akumulacijske sposobnosti so namrec lahko problematicne v vrocem poletnem obdobju izvajamo jih v neprezracevani skica ali pa prezracevani skica izvedbi poseben sloj tovrstnih sten so takoimenovane parne zapore ali parne ovire s katerimi moramo zagotoviti tudi njihovo zrakotesnost v obeh primerih priporocamo debelino toplotne izolacije v intervalu od do cm zunanje stene proti terenu pri novo radnjah poleg opisanih sten ki mejijo na zunanji zrak je potrebno toplotno izolirati tudi stene ogrevanih kletnih prostorov v terenu ker moramo zunanje stene v terenu in delno nad njim zascititi s hidroizolacijo so resitve namescanja toplotne izolacije drugacne kot pri ostalih zunanjih stenah zunanje kletne stene v terenu lahko toplotno izoliramo z notranje strani skica kar je tehnicno problematicno pravilneje je toplotno izolacijo namestiti na zunanji strani stene torej na hidroizolacijo skica v ta namen je potrebno uporabiti plosce iz ekstrudiranega polestirena ki ne vpijajo vode in so obenem tudi zascita hidroizolacije v obeh primerih je priporocena debelina toplotne izolacije od do cm sanacija zunanjih sten obstojecih zgradb velika vecina obstojeþih stanovanjskih zgradb ima zunanje stene ki so v toplotnem pogledu premalo izolirane glede na navedeno je v interesu lastnikov pa tudi drzave da jih izoliramo z dodatno toplotno izolacijo in s tem pomembno zmanjsamo porabo energije za ogrevanje sanacija zunanjih sten z dodatno toplotno ilolacijo na zunanji strani zunanje stene saniramo tako da toplotno izolacijo namestimo na zunanjo stran neposredno na obstojeci omet ki ga po potrebi popravimo odstranimo ga le v primeru ce njegovo popravilo ni mogoce ali pa ni ekonomicno za sanacijo so primerni nekateri sistemi ki so predvideni tudi za novogradnje najpogosteje se uporabljajo toplotnoizolacijske fasadne obloge skica ki so ze opisane v poglavju stene z dodatno toplotno izolacijo na zunanji strani ali pa sisteme pri katerih je toplotna izolacija zascitena z lahko fasadno oblogo pri cemer je med njima izoblikovan nekaj centimetov sirok prezracevan zracni prostor skica v obeh primerih priporocamo da se uporabi kakovostna toplotna izolacija debeline od do cm sanacija zunanjih sten z dodatno toplotno izolacijo na notranji strani v primerih da fasade iz ekonomskih ali drugih zgodovinskih arhitektonskih razlogov ni mogobe zascititi na zunanji strani ali pa v primeru be zelimo toplotno izolirati le nekatere zunanje stene namestimo dodatno toplotno izolacijo na notranji strani skica pri tem uporabimo analogen nacin kot pri novogradnjah razlika je le v tem da jo pritrdimo po moznosti neposredno na notranji omet razumljivo je da so tudi v tem primeru problem sistema veliki toplotni mostovi zakljucek prikazane sestave so le informativne debelino in tip toplotne izolacije je potrebno dolociti za vsak primer posebej na podlagi analiz ki zagotavljajo zeleno toplotno izolativnost in gradbeno fizikalno neoporecnost pri tem kaze upostevati tudi dejstvo da se bodo v prihodnosti zahteve po toplotni izolativnosti se povecevale sistemi sten z dodatno toplotno izolacijo so izredno delikatni zato je potrebno pri njihovem nacrtovanju in izvajanju upostevati vsa strokovna navodila in navodila proizvajalcev v nasprotnem primeru lahko pride do gradbenih poskodb z velikimi in neugodnimi posledicami nasi predpisi s podrocja projektiranja in izvajanja toplotno izolativnih sten so zelo pomanjkljivi zato je priporocljivo uporabiti predpise razvitih drzav ki imajo podobno gradnjo in klimo npr nemske predpise din din itdj avtorja fedor skerlep dipl inz arh mag joze bostjancic dipl inz