o velika nedelja stoji na griču in tvori skupaj s cerkvijo gradom upničem miklovo in medikovo hio čudovito panoramo katero je ob jasnem vremenu mogoče opaziti in občudovati zelo daleč kraj velika nedelja ima veliko kulturnih in zgodovinskih znamenitosti predvsem zaradi krinikov ki so v teh krajih pučali sledove več kot let do stoletja je bilo to neposeljeno ozemlje na meji med nemkim cesarstvom in ogrskim kraljestvom prva zmaga nemkih vitezov nad ropajočimi ogri na manji vzpetini ob izlivu pesnice v dravo bi naj bila na samo veliko noč in kraj so po tem dogodku poimenovali velika nedelja nemko gross sonntag leta je friderik ptujski z listino podelil krinikemu redu posest pri veliki nedelji pozneje pa e patronat nad cerkvijo tako je ta upnija postala matica mlajih upnij osnovana pa je bila tudi zemljika posest z redovno hio komendo redovni vitezi so vztrajno kolonizirali vinorodni predel vzhodnih slovenskih goric komenda je imela veliko sogovornikov red je svoje posesti sam upravljal in na posesti ni zaslediti pritob ali celo puntov podlonikov zemljika posest kot taka se ni bistveno spreminjala do zemljike odveze leta najstareji kulturnozgodovinski element kraja je cerkev svete trojice ki se prvič omenja leta skozi stoletja so romansko cerkev prezidovali cerkev sestavljajo dolga in ozka pravokotna ladja s prizidanima kapelama posebej je ogleda vredna romanska apsida v kateri je romanski krstilnik iz pohorskega marmorja iz druge polovice stoletja na njem so tiri enske glave kot simboli tirih rek ali tirih strani neba pred cerkvijo stoji kip janeza nepomuka iz leta ki je na baročnem podstavku za cerkvijo se pokae v vsej mogočnosti velikonedeljski grad gre za kvalitetno zgodnjebaročno arhitekturo z renesančnimi primesmi jedro stavbe je dvonadstropna tirikotna grajska stavba z notranjim dvoričem na vogalih je stavba okrepljena s tirimi okroglimi stolpi na dvoriču je velik baročni vodnjak s kamnitim vencem in elezno konstrukcijo na tleh je iz kamnov sestavljen kriniki kri izredno bogata je bila oprema gradu daleč po svetu znane plastike sv barbare in sv katarine ter sočutne iz okoli leta kaejo krinike kot zahtevne naročnike kipi so danes v pokrajinskem muzeju na ptuju na velikonedeljskem griču je občudovanja vredna tudi enonadstropna hia ki je nastala v letih upniče notranjost je deloma obokana deloma ima ravne strope okraene s tukaturo Če se od cerkve napotimo navkreber po cesti med upničem in miklovo hio se lahko povzpnemo na m visok kogl ki ga vije po pobočju krasijo obirni vinogradi ki dajejo znana vina francija cvetka s kogla je čudovit razgled po obronkih slovenskih goric na hrvako stran in proti ptuju pri veliki nedelji deluje e več kot let kulturno drutvo simon gregorčič