govorim o svojih slikah iz preprostega razloga ker se mi zdi to potrebno nisem slikarka ki bi sledila modnim trendom ali povprečnemu likovnemu okusu obiskovalcev likovnih razstav o svojem slikanju govorim kot o nekem ontogenetskem pojavu predstavljem pravzaprav razvoj svojega slikanja in sebe same nezmonosti zaznavanja pristnega čutenja je treba postaviti nasproti odprto otroko čisto gledanje Če si človek uspe ohraniti tako gledanje je to največ kar mu uspe v ivljenju kako naj naa civilizacija ob koncu dvatisočletnega obdobja preivi s konzumno kulturo ki abstrahira vsa ta naravna dejstva v človeku in v naravi kar poglejte ljudi pred slikami gozda narave sploh nanje se odzivajo bolj intelektualno in duhovno razgibani ljudje medtem ko se v povprečju ljudje odzivajo večinoma na manj problematične pejsae tihoitja ljudje se preprosto gozda bojijo človek odtujene narave se v dananji kulturi gozda boji gozd je za nao kulturo nekaj amorfnega je nekaj v čemer se lahko človek izgubi ni več dom iz katerega človek dejansko izhaja kamor se vrača kjer se obogati in najde mir precej časa sem potrebovala da tam kjer večina ljudi vidi kaos neznano skrito nevarno v gozdu je volk doma gledam popoln smisel in red dananji človek pa bei od tega ker s svojo skrajno oslabljeno monostjo percepcije in odtujenostjo od naravnih instinktov ne more več zaobjeti največje mone polivalence informacij in impulzov ki mu jih daje to brezmejno vse lahko rečemo narava lahko tudi gozd moja generativna slika je zelena gozdna slika tam kjer večina ljudi vidi kaos neznano skrito vidim popoln smisel in red zelena barva je nekaken simbol odnosa do gozda do narave in do sveta sploh iz tega zelenega zame osnovnega kolorita prihaja iz ozadja v prvi plan figura vendar samo na način diskretne vračenosti v zeleno okolje ki ga čutim kot gnezdo prepričana sem da bo moje slikarsko obdobje vseskozi potekalo v takih okvirjih avtoportreti gre za gole figure v zelenem ozadju to je simbolizacija naravnega stanja stvari Človeka figura je bila vedno dominantna tema za evropske slikarje toda malo je bilo videti figuro vklopljeno v naravni ambient to je v bistvu logična posledica odtujevanja naravi ko se je človek oddaljeval od narave jo je manj slikal vse od renesanse naprej je bilo tako v mojih sedanjih slikah pa se vse pogosteje pojavlja moja avtoportretna figura zdaj ko se ukvarjam s to temo pravzaprav vidim kako ljudje in tudi sama malo vem o naravi prizadevati si je treba za znosna razmerja med ljudmi tudi z umetnostjo taka razmerja pa seveda lahko ustvarjajo le samorealizirani ljudje ljudje s samorealizirano ivljensko energijo nimajo in ne poznajo destrukcije na takih posameznikih potem lahko druba uspeneje in ivahneje deluje v tem so perspektive v najirem tudi planetarnem smislu samorealizirani posamezniki so nosilci bodoče civilizacije ki bo počasi kapljico za kapljico premagovala ekoloke socialne destrukcije ki zdaj prevladujejo med posamezniki in med posameznikom in drubo brigita poegar se je rodila v mariboru leta je diplomirala na oddelku za primerjalno knjievnost in literarno teorijo na filozofski fakulteti v ljubljani leta pa e na oddelku za slikartvo na alu v ljubljani kjer je dve leti kasneje končala slikarsko specialko pri profesorju gustavu gnamuu za svoje slikarske doseke je prejela tudentsko preernovo nagrado ivi kot svobodna umetnica v radovljici