kolesarjeve zapovedi delo julij glede na to da je kolesarjev na slovenskih cestah vse vec in poznavanje cestno prometnih predpisov ne zadostuje za varno voznjo se je avtor tega pisanja odlocil posredovati nekaj znanj ki izhajajo izkljucno iz lastnih slovenskih kolesarskih izkusenj v zadnjem casu vedno bolj celadnih mestna voznja najprej o izbiri samega kolesa za voznjo po mestu je najboljse kolo ki ima cim debelejse pnevmatike ki ne smejo biti pretrde voznja cez luknje in robnike mestnega asfalta je namrec s tankimi ali trdimi pnevmatikami vse prej kot udobna tudi sicer je priporocljivo ce je kolo udobno in ima tudi kaksno prestavo da se lahko vozimo po klancih navzgor ali da startamo na semaforjih vendar pa ne pretiravajmo z menjalniki ti namrec mnogo prispevajo k masi kolesa kar je pomembno pri semaforskih startih in seveda s tem tudi k tezi kar ni brez pomena pri klancih ali morebitnih robnikih poleg tega kaksnih ekstremno hitrih prenosov ne bomo potrebovali ne samo zaradi znacaja mestne voznje pac pa tudi zaradi mehkih pnevmatik te nas lahko precej utrudijo kolo naj izgleda cim slabse glede na to da kolo pri voznji po mestu vcasih tudi pustimo na ulici in zavijemo v muzej galerijo trgovino ali solo je priporocljivo da je na izgled neprivlacno to je sicer malo v nasprotju s tistim da naj bo kolo udobno vendar je tu potrebno skleniti kompromis ce se hocemo namrec tudi domov peljati s kolesom je bolje da ne priteguje pogledov mimoidocih seveda pa pri slabem izgledu ne smemo pretiravati kaksnega mestnega mulca bi utegnili zasrbeti prsti in bi na primer odtrgal luc ki bi bingljala s kolesa kljucavnica z verigo naj bo trpeznejsa od kolesa tatovi se spravijo tudi na priklenjena kolesa to pomeni da kljucavnica poleg kolesnega okvirja oklepa tudi kaksno ograjo resetko ali podobno pri tem pa morda spregledajo dejstvo da je kljucavnica vec vredna od kolesa samega tisti ki bodo upostevali prej navedeno zapoved bodo s tem imeli manj problemov njihove kljucavnice bodo napadali samo objestnezi ali tisti ki bodo hoteli dokazati svoje znanje poleg tega je dobro imeti tudi nacrt kako bi lahko ukradli lastno kolo kajti ce vam kljucavnico vendarle unicijo striktno uporabljaj kolesarsko stezo kjer je kakrsna koli ze je obstajajo kolesarske steze ki nimajo urejenega vstopa cez robnik obstajajo tudi kolesarske steze ki imajo na vstopu ali izstopu z veliko verjetnostjo parkiran dostavni avto za bliznjo trgovinico ali pa pac vozilo nakljucnega mestnega obiskovalca pravega mestnega kolesarja to sploh ne moti saj je vajen voznje cez robnike glej naslednjo zapoved kjer je kolesarska steza locena od plocnika le z belo crto ali z robom iz tonalitnih kock lahko na njej pricakujemo pesce vijuganje med pesci je mestnemu kolesarju dobro znano spet glej naslednjo zapoved poleg tega ali ni kolesarjeva voznja po plocniku pravzaprav mascevanje pescem ki hodijo po kolesarskih stezah ali pa gre tu za nekaj vec za utesnjenost kolesarjev in pescev na majhnih povrsinah zato da je vec prostora za motorna vozila in kakor da prostor ni dovolj utesnjen kolesarske steze so kot sem ze omenil polne parkiranih avtomobilov v tem primeru je dobro ce je bela crta formalna locnica med kolesarjevim in pescevim prostorom ker je ni tezko prevoziti in obvoziti mirujoci promet ce ta ne zaseda tudi celega plocnika seveda ne priporocam pa obvoza po cestiscu namenjenemu motornemu prometu tu namrec motorizirani vozniki vozijo le za ped stran od mirujocega prometa se posebej ce ta moti tudi njih situacija je se zanimivejsa kadar na kolesarski stezi ki je od ostalega vozisca locena le z belo crto in od plocnika z visokim robnikom najdemo parkirano vozilo tedaj moramo okrog po voziscu kar pa ni macji kaselj in potem takoj nazaj na kolesarsko stezo najdejo se namrec tudi vozniki ki so svoje vozilo pripravljeni ustaviti samo zato da kolesarja nazenejo na kolesarsko stezo pa ce na njej opravljajo vzdrzevalna dela za telefonski kabel kjer ni kolesarske steze se pelji po plocniku pesci se bodo ze umaknili saj so manj mocni kot kolesarji pri tem je seveda dobro uporabljati zvonec je pa ze bolje peljati se kjer si vec vreden kot tam kjer si v podrejenem polozaju poleg tega s taksnim dejanjem omogocamo boljsi pretok avtomobilov z umikom s cestisca namrec ti lahko mirno svigajo mimo uporabljaj vse mogoce pespoti steze v parku kdaj pa kdaj sploh ni mogoce priti na cilj ne da bi uporabil vsaj eno od poti ki je namenjena izkljucno pescem obstajajo otoki prepovedani za kolesarja ki imajo na vidnem mestu postavljena stojala za kolesa kdo bi se sprehajal ob kolesu do tja ce je kolo zato da se peljes pa se manj prostora zavzame kolesar kot pesec s kolesom poleg tega je kolesar na plocniku v vecini primerov pocasnejsi od pescev na kolesckih ki so pravzaprav del rolerjev ce se lahko on rola z osmimi kolesi se bom menda sam lahko z dvema peljal to je zelo uporaben izgovor za zoprne pesce ki utegnejo kaj pripomniti ne upostevaj prometnih pravil veljajo pravila ulice se posebej kadar govorimo o tem kdo ima prednost kolesar nima prednosti pred motornimi vozili ne glede na to ali vozi po prednostni cesti ali ne tudi pred nekaterimi pesci kolesar nima prednosti npr ce je pesec lepo oblecen je zagotovo eden tistih ki imajo denar in ali oblast ter se temu primerno vede tudi na cesti ali pa ce je fizicno bolje grajen kot jezdec na kolesu nemalokrat je pesec samo voznik avtomobila ki je parkiran nedalec stran in se je samo navidezno prelevil v hodec stvor pod streho je ista pamet ki ima vecvrednostni obcutek ta si vzame prednost pred kolesarjem sam in izziva trcenje pametno se mu je izogniti pred ostalimi pesci ki niso navidez vecvredni ima kolesar prednost vendar kdo ve ce svoje vecvrednosti ne skrivajo posebno besedo si zasluzi nasproti vozeci kolesar kadar je na nasprotni strani ulice ni problema obicajno pa opazimo tiste ki so na isti strani ulice na isti kolesarski stezi ali na istem plocniku po zdravi pameti ki sklepa s pomocjo poznavanja prometnih predpisov se mu izognemo po desni strani oziroma mu na svoji levi pustimo prostor ker pa veljajo pravila ulice se zgodi ravno nasprotno redkeje sicer na dvosmerni kolesarski stezi vendar ne tako redko ce ta nima sredinske prekinjene crte taka srecanja so pogosta na semaforjih kajti na semaforju velja pravilo zapelji se tja kjer je odprt semafor ker ponavadi na semaforiziranem kriziscu zavijamo levo je to najhitrejsi nacin da pridemo skozi ce pa ne zavijamo levo thja takrat je to najboljsi nacin za preganjanje dolgcasa zakaj bi stali pred rdecim semaforjem ali pa za spremembo nacrtov kajti izogibaj se zavijanju levo na nesemaforiziranem kriziscu s prometno cesto nakazovanje smeri in zavijanje po pravilih je namrec lahko usodno voznik motornega vozila ki se pripelje za kolesarjem namrec utegne pomisliti da kolesar ne kaze da bo zavil levo pac pa da ga vabi da prehiti in tako se bolj pritisne na plin kadar potrebujes pomoc policajev pozabi da si tole kdaj bral policaji formalno namrec ne poznajo pravil ulice potovanje po asfaltu za voznjo po asfaltu je primerno kolo s cim bolj gladkimi in tankimi pnevmatikami trde ali ne odgovor na to vprasanje je odvisen od stopnje razritosti in luknjavosti cest po katerih se vozimo za slovenijo v povprecju je odgovor mehke in zilave trde so namrec bolj lomljive reguliramo pa lahko tlak v odvisnosti od nacrtov potovanja itinerarja prestave so nujnost ce hocemo sploh kam pripotovati ravno tako kolikor toliko udoben sedez nanj vseeno ne sedajmo brez podlozenih hlac na zadnjici ali naj kolo lepo izgleda pa je stvar posameznika in naslednje zapovedi kolo celada in ostala oprema naj bodo v belih sivih ali crnih odtenkih vozniki na slovenskih cestah sicer res bolje vidijo tiste ki imajo zivopisano opravo vendar to pomeni tudi da jih bolj veseli ce kolesarju ponagajajo osemdeset ali sto kilometrov na uro mimo le za ped oddaljene najblizje tocke kolesa saj ta je izkusen bo pa ze prezivel tudi zato je pametno celado nositi na glavi res je celada je breme in toplotna izolacija ce je se zivih barv jo je sploh pametneje odstraniti z glave po prejsnji zapovedi kajti mozgani se skuhajo pod ne prevec zracnim pokrivalom se posebej ce dobro absorbira soncno svetlobo temni odtenki ker pa je boljsa skuhana skleda kot pocena ravnamo proti pameti in nataknemo zgago uporabljaj vse mogoce ceste cetudi formalno za kolesarjenje niso ustrezne ponavadi sicer obstaja vzporedni prasni kolovoz po katerem lahko pripotujemo do svojega cilja vendar ga je brez tezkega atlasa slovenije skorajda nemogoce najti ker niso nikjer oznacene poleg tega se lahko zgodi da je vzporedni kolovoz samovoljno prekopan s kaksnim meter globokim jarkom ki onemogoca motorni promet na kolesarje pri prekopavanju seveda nihce niti ne pomisli ali pa je ta kolovoz pravzaprav gozdna steza ki je primerna za gorsko kolo in ne za cestne izvedenke se huje pa je ce je po kolovozu gost motorni promet tedaj je ta tudi za gorsko kolo vzrok za servis motorni promet namrec ne povzroca samo lukenj ampak tudi tako imenovano harmoniko ki je posledica izrabljenosti slovenskega voznega parka izrabljen motor oziroma zobniki v menjalniku namrec ne tece jo gledko pac pa s sunki ti se prenasajo na kolesa tiste regionalne ceste ki so deklarirane kot neustrezne za kolesarja pa so ponavadi za razliko od ostalih siroke in gladke in sele magistralne ne uporabljaj bankin res je sicer da nas tako v mestu kot na kolesarskem potovanju vozniki motornih vozil izrinjajo na bankino vendar so potovalne hitrosti malo vecje kot mestne tudi pri kolesarju oddaljenost mesta padca od najblizjega telefona resevalne postaje policije pa je pri potovanju precej vecja kot pri mestnem vozarjenju tako se ni pametno prevec drzati roba in se umikati prevec na rob ko zaslisimo avto od zadaj in vidimo nasproti vozece avtomobile se malce umaknimo vendar pri tem ne ogrozajmo lastne varnosti dobro je tudi vedeti da kolesarju pripada meter vozisca od desnega roba vendar pri tem ne smemo pozabiti da vecina voznikov motornih vozil tega ne ve pozabili nikoli vedeli to sploh ni res vam bodo zatrjevali ce jih boste sploh imeli priloznost na to opozoriti izogibaj se cestam s kolesarsko stezo ce pa ze naletimo na kaksno taksnih nebodijihtreba se je s stalisca kolesa z ozkimi pnevmatikami bolje peljati po voziscu namenjenemu motornemu prometu s stalisca prometnih pravil in prometne varnosti pa po kolesarski stezi voznja po kolesarski stezi je namrec ne samo varnejsa ampak tudi pocasnejsa saj ponavadi naletimo na kaksno nam nepoznano stezo ki ima na neznan nacin razporejene luknje visoke robnike kaj storiti presojo sam prepuscam posamezni situaciji tudi na cesti veljajo pravila ulice se celo bolj so izrazita kot na ulici zaradi vecjih razlik v hitrostih in ravno tako lahko najdemo kaksnega kolesarja ki nam pripelje naproti po isti strani ulice le morebitne semaforje je priporocljivo prevoziti v nacrtovani smeri vcasih to ne gre ker so sprico neprimernosti kaksne ceste za kolesarjenje semaforji s pritiklinami kolesarskimi stezami ki so samo v kriziscu dalec naokrog pa jih nikjer ni napravljeni tako bistro da se kolesar ne bi mogel peljati po tej cesti v taksnih primerih je najbolje delati se da je nas jekleni konjicek motorni in zapeljati skozi krizisce po pravilih za motorna vozila ali pa pac tvegati in iskati vzporedni kolovoz obcasni pocitek se posebej ce zacne dezevati in plastenka pitne vode sta obvezna samo da vas pri pocitku ne zaloti lastnik gozda lovec policaj ipd po zakonu namrec ne smemo kampirati dlje kot pet metrov stran od ceste ce smo se odlocili za pocitek v gozdu pet metrov pa je minimalna razdalja od razgretega asfalta in izpusnih plinov ki jih sicer prostovoljno vdihavamo med kolesarjenjem streha pod katero se zatecemo v primeru dezja pa utegne biti senik ali kaj podobnega in ob dezju je lastnik ce stanuje blizu ponavadi nadlezno prijazen dokler traja dez kadar potrebujes pomoc policajev pozabi da si tole kdaj bral velja tudi za potovalno kolesarjenje o gorskem kolesarjenju ne vem skoraj nic odkar je namrec sprejet omejevalni zakon je to zame predraga rekreacija pravzaprav je vedno bila ker si se dvoje spodobnih koles mestno potovalno ne morem privosciti pa tudi sicer ekstremni napori niso moj stil raje imam s svincem prepojen vroc zrak ob cestnem asfaltu marko budisa