declining amphibian population task force daptf slovenia skupina za preucevanje upadanja populacij dvozivk slovenija kaj je daptf daptf skupina za preucevanje upadanja populacij dvozivk je leta ustanovila ssc species survival commision ki deluje pod okriljem iucn mednarodne zveze za varstvo narave sedez daptf je na open university v veliki britaniji deluje preko mreze delovnih skupin po vsem svetu od amerike do nove zelandije in tudi v sloveniji daptf izda vsako cetrtletje novice froglog kateri so glavni cilji daptf zbiranje in analiziranje podatkov ki bodo pripomogli k razumevanju upadanja populacij dvozivk dolocitev ciljnih populacij vrst in regij ki zahtevajo takojsnje ukrepanje pospesiti zbiranje podatkov o populacijah dvozivk skozi daljse casovno obdobje zagotoviti podporo kljucnih znanstvenih in strokovnih disciplin ki bi zagotovila podporo pri obravnavanju temeljnih problemov upadanja populacij dvozivk siritev informacij o upadanju populacij dvozivk v znanstvenih in strokovnih krogih promocija naravovarstva in osvescanje javnosti svetovanje iucn in drugim naravovarstvenim organizacijam ter odgovornim vladnim organom o potrebnih akcijah kako delujejo delovne skupine preko osemdeset delovnih skupin iz vec kot devetdesetih drzav zbira podatke o geografski razsirjenosti dvozivk zmanjsevanju njihove stevilcnosti ter vrstne pestrosti in razloge za tovrstno upadanje poleg tega se posebne delovne skupine ukvarjajo z vplivi klimatskih sprememb kemicnega onesnazenja ter povecanega ionizirajocega sevanja na dvozivke kateri so glavni vzroki upadanja populacij dvozivk stevilcna in vrstna pestrost dvozivk se zmanjsuje v svetovnem merilu nekatere izmed vrst so zal ze izumrle v vecini primerov je to neposredno posledica clovekovih posegov v naravo unicevanje zivljenjskih prostorov in onesnazevanje sta glavna faktorja katerih posledice so vidne lokalno a scasoma s siritvijo obsega vplivajo na globalno sliko o stanju dvozivk v poznih so biologi z razlicnih delov sveta zaceli porocati o upadanju populacij dvozivk v neokrnjeni naravi kot so naravni parki in rezervati to je vodilo v razmisljanje da na populacije dvozivk vplivajo tudi globalni faktorji med najverjetnejse globalne vzroke za upadanje populacij dvozivk sodijo povecano uv sevanje ki je posledica tanjsanja ozonske plasti kemicno onesnazenje vplivi umetnih gnojil in herbicidov estrogenski efekt pesticidov ipd naseljevanje neavtohtonih vrst tudi plenilcev bolezni daptf slovenije skupina za proucevanje upadanja populacij dvozivk slovenije je bila ustanovljena leta deluje pod okriljem dppvn drustva za proucevanje ptic in varstvo narave iz rac delovanje skupine temelji na priporocilih sedeza daptf in ssc tako zbiramo podatke o razsirjenosti in stanju populacij dvozivk o glavnih razlogih za upadanje populacij dvozivk ipd ukvarjamo se tudi s promocijo varstva dvozivk ter njihovih habitatov zivljenjskih prostorov in narave kot celote v ta namen smo med drugim izdali tudi poster vode in dvozivke k projektom ki jih pripravljamo skusamo pritegniti tudi sorodne organizacije in drustva ter posameznike ki se zelijo ukvarjati tako z raziskovanjem kot s promocijo predsednica delovne skupine daptf slovenije je nusa vogrin na katero se lahko obrnete tudi v zvezi s sodelovanjem pri projektih promocijskim materialom ali drugimi informacijami na naslov vransko vransko drustvo za proucevanje ptic in varstvo narave ptujska cesta race dppvn drustvo za proucevanje ptic in varstvo narave je nevladna in neprofitna organizacija katerega aktivnosti so povezane s preucevanjem in varovanjem narave kot celote zdruzuje sirok krog ljubiteljev narave in strokovnjakov ki se ukvarjajo s proucevanjem razlicnih skupin zivali ptice dvozivke plazilci mali sesalci kacji pastirji ekologijo ter varstvom narave kot celote dppvn deluje predvsem na obmocju severovzhodne slovenije center njegovega delovanja je dravsko polje vendar nekateri projekti zajemajo celoten slovenski prostor ukvarja se z razlicnimi programi varovanja avtohtonih rastlinskih in zivalskih vrst ter njihovih zivljenjskih prostorov v ta namen se ukvarja tudi z razlicnimi oblikami osvescanja javnosti in okoljskega izobrazevanja tako prireja razlicna strokovna predavanja ekskurzije raziskovalne tabore vodimo pa tudi razlicne strokovne raziskave na temo flora favna in ohranjanje naravnih zivljenjskih prostorov pri svojem delovanju se povezuje tudi z drugimi sorodnimi naravovarstvenimi organizacijami in drustvi npr drustvo radoziv slovensko odonatolosko drustvo mali ponirek tachybaptus rufficolis dppvn je uspesno izvedel ze vec vecjih projektov in tudi sodeloval pri izvedbi vec drugih sodelovanje pri akciji tudi zabe preckajo cesto projekt cuk je ogrozen pomagajmo mu je temeljila na izdelovanju gnezdilnic za to redko in ogrozeno vrsto ptice projekt ekoloski raziskovalni tabor hoce po zakljucku tabora izdan zbornik kjer so predstavljeni rezultati dela posameznih skupin projekt ohranimo jih razstava fotografij ogrozenih rastlin zivali in njihovih zivljenjskih prostorov s podrocja dravskega polja predvsem krajinskega parka racki ribniki pozeg projekt vode in dvozivke izdaja posterja zlozenke s katerim smo predstavili naso najbolj ogrozeno zivalsko skupino na dravskem polju zraven mesanega nizinskega gozda se na ha jih povrsine razteza krajinski park racki ribniki pozeg obmocje ki je zavarovano zaradi svoje izjemne naravne dediscine oglejte si ga copasti ponirek podiceps cristatus med pticami v krajinskem parku v obdobju gnezditve po svojem vedenju pisanih barvah in nacinu dvorjenja najbolj izstopa copasti ponirek v krajinskem parku gnezdi okrog slovenske populacije copastega ponirka cuk athene noctua sodi med med najmanjse evropske sove pri nas prebiva v tradicionalni kulturni krajini v severovzhodni sloveniji je mocno navezan na visokodebelne tradicionalne sadovnjake prehranjuje se z malimi sesalci in vecjimi zuzelkami gnezdi pa v duplih in drugih razlicnih odprtinah lahko tudi v stavbi zaradi njegovega nacina gnezdenja predvsem pa zaradi uzivanja zastrupljene hrane uporaba insekticidov in rodenticidov v kmetijstvu je v sloveniji mocno ogrozen najbolj je ogrozen v severovzhodni sloveniji kjer mu grozi izumrtje prav zaradi navedenih dejstev smo ga izbrali za simbol dppvn projekt vode in dvozivke dejstva o dvozivkah v sloveniji zivi vrst zab urhov reg pupkov in moceradov kar je kar tretjina evropskih vrst dvozivk vse z izjemo planinskega mocerada ki pri svojem razmnozevanju ne potrebuje vode saj samica skoti popolnoma razvite mladice potrebujejo za razmnozevanje stojece mlake jezera ali pocasi tekoce vode v katere odlagajo svoja jajceca mrest navadni mocerad pa odlaga v vodo dobro razvite licinke dvozivke se izven razmnozevalnega obdobja praviloma zadrzujejo na vlaznih travnikih mocvirjih v gozdovih in mejicah kjer se prehranjujejo in si najdejo tudi mesta za prezimovanje koza dvozivk je tanka in vlazna zato stevilne strupene snovi iz okolja lahko prodrejo v njihovo telo neposredno skozi kozo zaradi tega so zelo dovzetne za kemicno onesnazenje prisotnost oziroma odsotnost dvozivk kot skupine ali pa posameznih vrst je pokazatelj stanja v okolju dvozivke se namrec hitro odzivajo na spremembe v okolju sprememba v vrstni sestavi ali stevilcnosti nam povedo da se z okoljem nekaj dogaja vecina pri nas zivecih dvozivk je na rdecem seznamu ogrozenih zivalskih vrst slovenije z izjemo ene vrste so vse zascitene z uredbo o zavarovanju ogrozenih zivalskih vrst kljub temu pa so se vedno ena izmed najbolj ogrozenih zivalskih skupin v sloveniji zakaj po uredbi so zavarovane posamezne vrste niso pa zavarovani njihovi zivljenjski prostori prepovedano je unicevanje vznemirjanje ipd zavarovanih zivalskih vrst ni pa prepovedano unicevanje njihovih zivljenjskih prostorov za uspesno varovanje ogrozenih zivalskih vrst pa tudi rastlinskih vrst je prav varovanje njihovih zivljenjskih prostorov kljucnega pomena alpski veliki pupek triturus carnifex kaj ogroza dvozivke unicevanje zivljenjskih prostorov je najpomembnejsi dejavnik ki prispeva k zmanjsevanju stevilcnosti in vrstne pestrosti dvozivk zaradi regulacij rek in potokov izsusevanja mocvirij in vlaznih travnikov ter krcenja nizinskih poplavnih gozdov so prenekatere vrste izgubile pretezen del prvobitnih zivljenjskih prostorov zasipavanje mlak razlicnih velikosti pa je marsikje unicilo mrestisca onesnazevanje voda s pesticidi in umetnimi gnojili znatno vpliva na dvozivke kolicina strupenih snovi v vodi lahko povzroci propad mresta licink komaj preobrazenih zivali v nekaterih primerih pa tudi pogin odraslih zivali zal je tudi pri nas pogosto mogoce opaziti propad mresta se preden bi se iz njega izlegle licinke se pogosteje je koncentracija strupenih snovi v vodah taksna da zivali sicer ne ubije temvec povzroci nepravilnosti v razvoju nenormalne okoncine deformirano ustno polje ali pa poskodbe tkiv tudi rakaste tvorbe vnosi rib v nekoc brezribje vode so naslednji velik problem nekatere vrste rib so namrec plenilci mresta licink in odraslih zivali nepremisljeni vnosi rib tudi neavtohtonih lokalno vplivajo na zmanjsevanje stevilcne in vrstne pestrosti dvozivk povzrocijo pa lahko tudi izumrtje lokalnih populacij prav ribe so povzrocile izumrtje endemicne podvrste planinskih pupkov triturus alpestris lacusnigri ki je zivela le v crnem jezeru v triglavskem narodnem parku nekatere globlje in trajnejse mlake so bile spremenjene v sportne ribnike ribe najdemo ze v skoraj vsaki gramoznici rastlinojede vrste rib lahko popolnoma unicijo vodno rastlinje ki ga dvozivke potrebujejo za odlaganje mresta mrest namrec lepijo na podvodne dele rastlin nekatere vrste zopet ovijajo svoja jajceca v posamezne liste pomembno je tudi stevilo rib v stojecih vodah ki so zarascene in razgibane tudi manjse stevilo rib praviloma ne vpliva na dvozivke ceste z veliko gostoto prometa ki potekajo v neposredni blizini mrestisc sekajo sezonske selitvene poti dvozivk ki se spomladi mnozicno napotijo k mrestiscem od gostote prometa je potem odvisno koliko zivali bo poginilo na cesti in pogosto smo lahko prica pravim pomorom dvozivk na cestah nizinski urh bombina bombina kako jim lahko pomagamo od zelja in zmoznosti posameznika ali pa skupine je odvisno na kaksen nacin se bo mo spoprijeli z varovanjem dvozivk so stvari ki jih lahko naredi vsak zacne lahko kar med preprostim sprehodom v naravo pogosto lahko namrec po dezju naletimo na razlicne dvozivke npr navadnega mocerada ali navadno krastaco s tem ko boste zivali pustili na miru boste ze pomagali ohranjati dvozivke ce pa na sprehodu naletite na npr zeleno rego ki je tako lepa da bi jo vzeli kar domov nikar pustite jo tam kjer ste jo nasli raje jo opazujte v naravi prispevate lahko tudi k zmanjsevanju onesnazevanja voda ljudi opozarjajte da tudi taksna dejanja kot so pranje cistern za gnojnico in skropilnic ob vodah znatno pripomorejo k onesnazevanju voda podobno velja za zasipavanje mlak mocvirnih predelov in gramoznic z raznovrstnimi odpadki saj se s tem unicujejo mrestisca razmnozevalni prostori dvozivk organizirajte akcije za resevanje dvozivk na cestah ob stojecih vodah potrebujete material za postavitev ograje ki dvozivkam preprecuje dostop do ceste vedra s katerimi jih prenasate cez cesto in seveda svetilke ter primerna oblacila ker je pri izvedbi akcije potrebno upostevati kar nekaj dejavnikov je najbolje da se v primeru organiziranja akcije obrnete na daptf slovenije povezave obiscite domaco stran sedeza daptf na open university prelistajte novice froglog o zelenih zabah lahko poizvedujete na straneh v washingtonu ostalo univerza johannes gutenberg mainz institut za zoologijo prirodoslovni muzej bern ornitolosko drustvo ixobrycus koper