glasilo pobudnikov parka za zivljenje dragonja in vseh ljudi odprtih src koper prosinec stevilka staroslovanska bogosluzja so se v istri najdlje ohranila nas zvokovni vsakdan postaja vse bolj enolicen kar je svojstveno protislovje sprico moznosti ki nam jih ponujajo razlicni mehanski in drugi prenasalci zvoka pticje petje je ze prava redkost na sreco so med nami se ljudje ki jih je otrosko pastirsko obdobje zaznamovalo za vse zivljenje eden takih je slavo batista iz koprskega naselja semedela ki najlepse urice svoje zivljenjske jeseni prezivlja v naravi pri cepkih poleg klesanja staroslovanskih bozanstev tam rad zaigra z vnukinjo metko sta ze veckrat nastopila in navdusila obcinstvo s slavovimi instrumenti in ocarljivim metkinim petjem o tem podrobneje kdaj drugic tokrat bi vam radi predstavili drugi del slavove ustvarjalnosti povezane tudi s krkavskim monolitom ki je sedaj na obdelavi v ljubljani omenil sem da me je mama naucila veliko starih pesmi ena pticka priletela je prav zanimiva pesem ne samo ker izhaja se iz srednjeveskih casov besedilo pravi `ena pticka priletela ena drobna pticica je prav lepo zapela od vodana in od svetega urbana z jezera ' o vodanu nisem vedel prav nicesar mislil sem da je to ime kaksnega kraja pozneje ko sem od leta do sreceval franja ledica ki je celo zivljenje posvetil mitologiji starih slovanov in njihove sledi iskal v istri se mi je odprl nov svet povedal mi je da je vodan staroslovansko bozanstvo ki so ga castili tudi v istri pri vsakem pomembnejsem izviru so imeli daritvene oltarje enega mi je pokazal sprva se mi je zdel kot nekaksno majhno ognjisce ledic je zatrjeval da so bili v istri se zadnji slovani ki naj bi poleg krscanske vere castili se stara bozanstva kot so vodan svarog radogost in tako naprej tako sem se spomnil na mamino pesem o pticici ki omenja vodana mama je rekla da v njeni rojstni vasi v tominjah stari ljudje vedo povedati da se vas ni imenovala tominje pac pa sveti urban na jezeru ali sveti urban z jezera ledica je to navdusilo in si je vse zapisal kmalu zatem je umrl saj je bil ze zelo star ko sem bil nazadnje pri njem leta je imel ze let po njegovi smrti sem obiskal zeno ki mi je povedala da je sin gradivo odnesel v kanado v krkavcah je staroslovanski monolit kar je po ledicevem mnenju neizpodbitno ko sem bil z njim je ledic v enem od zaselku krkavc spraseval starejse ljudi domacini so mu pravili skrzat ki je imel ali let je ledicu povedal ja ja spominjam se moj nonic je rekel da so za bozic bili pri skali celo noc na ogenj so dali hrastovo drevo ki je gorelo celo noc ko se je svitalo so se zbrali vsi vascani in si nazdravili castili so vida ali svetovida ki je bilo kot bozanstvo mlajsi sin svaroga in vide imenovali so ga tudi svarozic daroval je svetlobo in toploto zato ni cudno da je v kamnu vklesana silhueta cloveskega telesa ki mu iz glave strlijo zarki to bozanstvo je predstavljalo cascenje sonca svetlobe in toplote skrzat je se omenil da so na svetega vida dan ljudje polagali roke na ta monolit zupnik pa jih je zaradi tega cascenja kregal in sramotil zato so obred opravljali skrivaj cerkev je pac poganstvo preganjala opomba f h dokaz o tem sem nasel ob listanju slovenskega jadrana slavo batista kipar slikar glasbenik in se marsikaj obsodbe italijanskih iredentistov pa so bile objavljene ze v listu patria ki je izhajal v trstu mene je stric navdusil za staroslovanske obicaje pokazal mi je tudi kurente ki pa sem jih sam ze kot otrok upodabljal klesal in rezbaril pripovedoval mi je o kresovanju in drugih predkrscanskih obicajih ko sem pri njem bral v domu in svetu finzgarjev roman pod svobodnim soncem bil sem prica ko je druscini opisoval finzgarja s katerim si je dopisoval govoril je o vesni ki jo se danes privezujejo na majski panj svarog klesal slavo batista in je tezek preko tone s v a r o g pred mnogimi leti sem v koprskem muzeju razstavil veliko mask zlasti kurentov najbrz je tam franjo ledic slisal zame in me tudi poiskal prav on me je navdusil za staroslovanski olimp ki sem ga najprej skusal izklesati v semedeli pa so ta primeren prostor nad mojo hiso pozidali zato sem se kasneje preselil v cepke pred smrtjo sem mu namrec obljubil da ga bom izklesal franjo ledic mi je povedal da ga je dolgo casa mucilo ime triglav za hrib v istri kar nekaj let ga je iskal v zagrebu mi je pokazal najdeno skulpturo ki je ponazarjala bozanstvo svarozic bilo je zelo pomembno ker je darovalo svetlobo in toploto vodan pa je daroval in scitil vodo vir zivljenja ki je v istri zelo pomemben po legendi naj bi kmetu resil v tolmun padlo sekiro najprej mu je ponudil zlato sekiro ki jo je kmet odklonil z obrazlozitvijo da ni njegova zatem srebrno z enako obrazlozitvijo se zelezno za izkazano postenost je vodan kmetu podaril vse tri sekire za njegovo upodobitev sem ze naredil studijo tudi manjso skulpturo na kateri je bolj podoben zabi roke sem mu izklesal v obliki zabjega kraka zanimivo je tudi da je v istri perunov hrib da je mestece volosko ki je ime dobilo po bozanstvu volosa zascitnika domacih zivali ki so ga castili predvsem pastirji perunika je roza sam perun pa je grmovnik nekateri so ga imenovali dazbog veliko so castili radogosta ki so ga upodabljali s skodelico soli in hlebcem kruha v eni roki in dvorezno sekiro v drugi roki to navidez ne gre skupaj vendar je razlaga taka da je bil gostitelj dolzan braniti gosta ne le pogostiti ga zato je bila zraven tudi sekira kot simbol varovanja gosta slovanska bozanstva in njih cascenja so opisovali tuji potopisci ki so jih omalovazevali in pogostoma tudi namerno izkrivljali da bi se poudarili barbarstvo slovanskega zivlja na istrskem prostoru pomembno je da so naredili veliko skodo in zmedo v slovanski mitologiji ceprav veliko sledi se danes prica o njih sama mitologija je za narod tudi slovenski zelo pomembna pravzaprav je svojstvena narodova osnova zal mi je da slovenci ne skrbimo zanjo otroke bi morali uciti ze v osnovnih solah tako pa danes veliko zvedo o grski in rimski mitologiji staroslovanski pa nic kolikor morem jih skusam ohraniti tako v cepkih pocasi klesem staroslovanski olimp tako sem ze napravil radogosta sam kipu v drugo roko nisem dal sekire napravil sem svaroga z rogovi seveda rad bi napravil se peruna zanj pa bi zelel vecji kamen sirsi in debelejsi prikazati bi zelel dvignjeno roko s kresilom caka me se vesna boginja pomladi fanko hmeljak sopotnik stran stran nazaj na vrh strani stran naprej glasba art galery capris hister ogled knjige gostov dodaj komentar v knjigo gostov edicija capris dograjeno februar copyright © kulturno drustvo capris koper hister