home institut za zivinorejo raziskovalno skupino instituta za zivinorejo sestavlja stiriinsestdeset sodelavcev doktorjev znanosti magistrov diplomiranih inzenirjev doktor veterinarske medicine mladih raziskovalcev in en pripravnik tehnikov laborantov ali referentov in oskrbovalcev osnovno raziskovalno dejavnost skupine predstavljajo bazicne raziskave na podrocju molekularne genetike genetike in selekcije domacih zivali imunologije rasti in razvoja domacih zivali metabolizma misic etologije in ekologije v zivinoreji opravlja tudi razvojno aplikativne raziskave s podrocja zivinorejske problematike pa tudi s podrocja agrarne ekonomike in ucinkov vkljucevanja slovenije v mednarodne integracije na slovensko kmetijstvo s podrocja sonaravnega kmetovanja in problemov rekultiviranja kmetijskih zemljisc ki se zarascajo raziskovalna skupina instituta za zivinorejo je bila vkljucena pri domacih in mednarodnih projektih sodelavci instituta za zivinorejo so v letu objavili clankov v tujih revijah in clanke v domacih revijah predstavili so referatov v tujini na mednarodnih znanstvenih srecanjih ter na domacih znanstvenih srecanjih misicne raziskave pri prasicih lastnosti misicnih vlaken pri razlicnih pasmah prasicev satelitne celice in postnatalna rast misic pri prasicih genetski laboratorij molekularna analiza mitohondrijske dna oznacitev kompleksnih genomov s pomocjo molekularnih markerjev in genska diagnostika proucevanje regulacije ekspresije laktoproteinskih genov etolosko fizioloske raziskave stresa pri prasicih raziskave tezkih kovin v jajcih dolocitev holesterola in vpliv beta agonista salbutamol sulfata na njegovo vsebnost v jajcih razvoj metod za ocenjevanje neznanih parametrov disperzije in aplikacija v zivinoreji programski paket perun ocene parametrov disperzije informacijski sistem in genetski modul ocene genetskih sprememb ter nove lastnosti in modeli selekcije v govedoreji laboratorij za mikoplazmologijo molekularna analiza variabilnega izrazanja glavnega adhezina m gallispectrum ohranitev avtohtonih slovenskih pasem domacih zivali raziskovalna enota za agrarno ekonomiko ucinki vkljucevanja slovenije v mednarodne integracije na slovensko kmetijstvo agricultural price polocies under transformation to market ace phare projekt rekultiviranje in preprecevanje zarascanja zemljisc z okolju prilagojenimi tehnologijami reje misicne raziskave pri prasicih lastnosti misicnih vlaken pri razlicnih pasmah prasicev kakovost mesa postaja vse pomembnajsa lastnost pri vrednotenju kakovosti zaklanih domacih zivali lastnosti misicnih vlaken osnovnih sestavnih delov misicnine se po zakolu neposredno odrazajo na poteku postmortalnih procesov in s tem na kakovosti mesa za poznavanje in razumevanje teh procesov je potrebno poznati lastnosti misicnih vlaken to je se posebej pomembno pri tistih vrstah domacih zivali pri katerih prihaja najpogosteje do odstopanja v kakovosti mesa velikost posameznih misicnih snopicev delez in velikost posameznih tipov misicnih vlaken ter njihova razporeditev znotraj snopicev se odrazajo tudi na kakovosti mesa v sodelovanju z dr i erzenom z medicinske fakultete v ljubljani smo uvedli tipizacijo misicnih vlaken na osnovi atp azne aktivnosti na tipe i in ii ter podtipe iia in iib ter na osnovi sdh azne nadh tr azne in gpdh azne aktivnosti na oksidativna in glikoliticna misicna vlakna proucevali smo razlike v lastnostih misicnih vlaken v m longissimus dorsi in semimembranosus med stirimi pasmami prasicev duroc nemska landrace svedska landrace in large white pri telesni masi kg merjasci proucevanih pasem so se med seboj razlikovali tako v lastnostih misicnih vlaken kot tudi v ph vrednostih in barvi ur po zakolu od proucevanih stirih pasem so najbolj izstopali merjasci pasme duroc ki so izkazovali najvecji delez vlaken tipa i in iia ter najmanjsi delez vlaken tipa iib in s tem tudi najvecji oziroma najmanjsi delez povrsine ki pripada misicnim vlaknom tipa i in iia oziroma iib merjasci pasme duroc so imeli tudi najmanjse ph vrednosti in najvecje fop vrednosti torej svetlejse meso oseba za stike asist dr dejan skorjanc satelitne celice in postnatalna rast misic pri prasicih v postnatalnem obdobju se stevilo misicnih vlaken pri normalni rasti domacih zivali ne spreminja rast misic zavisi od povecevanja velikosti hipertrofije obstojecih misicnih vlaken povecevanje velikosti misicnih vlaken je tesno povezano z narascanjem stevila misicnih jeder in s tem kolicine dna vir novih misicnih jeder predstavljajo satelitne celice te majhne celice ki so na nek nacin ujete med sarkolemo in bazalno membrano misicnih celic so sposobne delitve in fuzije z obstojecimi misicnimi vlakni elektronski posnetek satelitne celice v misici semitendinosus dni starega goettingenskega mini prasica satelitna celica je obdana z bazalno lamino bliznjega misicnega vlakna kromatin jedra satelitne celice je bolj heterokromaticen kot pa kromatin jedra misicnega vlakna v sodelovanju z dr e kallweitom institut für tierzucht und tierverhalten mariensee nemcija in w sierralto max planck institut für experimentäle endokronologie hannover nemcija smo primerjali rast prasicev nemske landrace pasme in goettingenskih mini prasicev v prvih desetih tednih starosti ko prasici izredno hitro rastejo relativna rast m semitendinosus kakor tudi povecanje kolicine dna je bilo pri mini prasicih vecje kot pri prasicih nemske landrace mini prasici so imeli vecji delez jeder satelitnih celic glede na stevilo jeder misicnih vlaken stevilo jeder misicnih vlaken se je pri njih tudi hitreje povecevalo pri obeh pasmah se je pokazala velika odvisnost rasti misic od povecevanja stevila jeder in kolicine dna mini prasici ki so kazali ob rojstvu manjso fiziolosko zrelost so rastli v prvih desetih tednih relativno hitreje od prasicev nemske landrace pasme oseba za stike asist dr silvester zgur genetski laboratorij v genetskem laboratoriju proucujemo strukture in funkcije zivalskega genoma laboratorij je v zadnjih letih iz klasicnega citogenetskega laboratorija prerasel v laboratorij ki pri svojem delu zdruzuje citogenetski in molekularno genetski pristop izkusnje s podrocja citogenetike dopolnjujemo pri resevanju kompleksnih problemov s sodobnimi molekularno genetskimi metodami in v ta namen prirejenimi statisticnimi orodji raziskovalno delo sega od bazicnih raziskav na podrocju strukture in funkcije genoma do aplikacij v sodobni zivinoreji molekularna analiza mitohondrijske dna mitohondrijska dna mtdna tvori samostojen genetski sistem znotraj evkariontske celice ki zaradi maternalnega nacina dedovanja relativno velikega stevila kopij v celici in sorazmerno visoke pogostnosti mutacij tvori dobrodosel objekt za filogenetske in populacijske studije nas laboratorij se ze vrsto let ukvarja s proucevanjem mtdna pri sesalcih v zadnjem letu pa smo delo razsirili se na ribe in perutnino nasa skupina je klonirala celotno mtdna koze in izdelala restrikcijsko karto za endonukleaz sekvencne informacije za genov mitohondrijskega genoma koz smo deponirali v embl podatkovni bazi sekvencirali smo priblizno polovico mitohondrijskega genoma in sekvencne podatke ki so bili med prvimi za to vrsto deponirali v embl podatkovni bazi primerjali smo delne sekvence mtdna razlicnih pasem koz capra hircus gamsa rupicapra rupicapra in kozoroga capra ibex ter med drugim identificiraci znacilno delecijo znotraj nekodogene regije mtdna gamsa z analizo d loop regije mtdna potocne postrvi salmo trutta fario in soske postrvi salmo trutta marmratus smo nasli sosko postrv z znacilnim polimorfizmom osebi za stike prof dr peter dovc mag ales snoj oznacitev kompleksnih genomov s pomocjo molekularnih markerjev in genska diagnostika gostota genskih kart in njihova zasicenost z visoko polimorfnimi markerji je pri vecini speciesov se vedno sorazmerno nizka in zato smo opazili potrebo po novih markerjih ki bi omogocali umescanje vzrocnih lokusov znotraj genoma in koncno dajali informacije ki bi jih lahko vkljucili v selekcijske programe posebnega pomena je uporaba molekularnih markerjev za opis avtohtonih pasem ki pogosto sodijo med ogrozene in ocena genetske distance do sorodnih pasem ki bo kljucna informacija pri ocenjevanju bioloske variabilnosti in odlocitvah povezanih s programi za ohranjanje genetskih resursov uporaba mikrosatelitskih markerjev nam zaradi njihove visoke polimorfnosti omogoca oznacitev populacij in dolocitev razlik med njimi ker pogosto o genomu nimamo veliko informacij nam uporaba kratkih nakljucnih oligonukleotidov kot molekularnih zacetnikov v polimerazni verizni reakciji pcr omogoca hitro preiskovanje zdruzene dna in identifikacijo polimorfnih mest rapd na ta nacin lahko razvijemo visoko informativne markerje za fenotipske lastnosti o katerih imamo malo fizioloskih podatkov informativnost molekularnega markerja je odvisna od stevila alelnih variant in njihove distribucije v populacij z identifikacijo polimorfizmov kodogenih regij ki so odgovorni za nastanek motenj se odpira popolnoma novo obdobje v selekciji zivali s pomocjo in vitro genske diagnostike lahko zagotovimo zanesljivo identifikacijo genotipa kar je posebno pomembno v primeru nepopolne penetrance in direktno odbiro na genotip in ne preko fenotipskega izrazanja lastnosti oseba za stike prof dr peter dov proucevanje regulacije ekspresije laktoproteinskih genov laktoproteinski geni so eden najbolje proucenih genskih sklopov v genomu sesalcev omogocajo nam proucevanje strukture genov in ucinkov velikega stevila polimorfizmov v kodogenih in regulatornih regijah genskega sklopa proucevanje kvantitativnih razlik v izrazanju alelnih variant laktoproteinskih genov je omogocilo odkritje diferencialne alelne ekspresije beta laktoglobulina pri govedu s proucevanjem promotorskih zaporedij smo dokazali alelno specificnost promotorjev razlike v afiniteti vezave transkripcijskega faktorja ap in potencialni ucinek tega polimorfizma na sintezo beta laktoglobulina in vivo vlogo transkripcijskega faktorja ap smo preverili s sistemom luciferaznega reporterskega sistema v kultiviranih celicah epitela mlecne zleze ta sistem bi lahko sluzil kot model za primere ko ze majhne razlike v intenzivnosti izrazanja alelnih tipov vodijo do sprememb z morebitnimi patoloskimi posledicami z vidika proizvodnje mleka je natancno poznavanje mehanizmov ki uravnavajo izrazanje genov v mlecni zlezi v proksimalni promotorski regiji b laktoglobulinskega gena so prisotna konsenzus vezna mesta za vsaj pet razlicnih transkripcijskih faktorjev diferencialna alelna ekspresija na tem lokusu je povezana s tockovno mutacijo v veznem mestu za transkripcijski faktor ap s pomeni g ali c odlocilnega pomena in prvi korak na poti h kontroli in spreminjanju sestave mleka kar utegne imeti velik vpliv na prehranske in tehnoloske lastnosti mleka osebe za stike prof dr peter dovc marusa debeljak dipl biol simona susnik dipl biol etolosko fizioloske raziskave stresa pri prasicih prasic je domaca zival ki je zaradi dolocenih anatomskih in fizioloskih posebnosti najbolj obcutljiva na razlicne stresorje zaradi tega je v prasicereji velika verjetnost pojavov stresa kar povzroca skodo v razlicnih obdobjih reje in tudi po zakolu pri predelavi klavnih polovic da bi se lahko izognili pojavom stresa v cimvecji meri moramo imeti moznost ocenjevanja stopnje stresa odgovor na stresor se kaze na razlicne nacine v spremenjenem obnasanju v spremembah fizioloskih procesov v telesu v spremenjenih proizvodnih parametrih v povecanem delezu poskodovanih zivali v povecanem delezu obolelih in poginulih zivali zanesljivost ocene stopnje stresa je vecja ce se ne opiramo samo na enega od nastetih nacinov ampak jih zajamemo cimvec pri tem je eticno da se opremo na tiste ki dajejo hiter rezultat se preden nastopijo skode to so etoloske in fizioloske raziskave pri etoloskih raziskavah se omejujemo na opazovanje lastnosti obnasanja zivali ugotoviti moramo kako se obnasajo zivali v okolju bogatem z drazljaji kjer lahko zadovoljujejo vse svoje potrebe in rezultate primerjamo z omejenim okoljem v njem nastopijo kvantitativne ali pa kvalitativne spremembe v obnasanju pri fizioloskih raziskavah predstavlja stres ze samo jemanje vzorcev temu se izognemo ce zivalim operativno vstavimo katetre za nebolece jemanje vzorcev krvi v krvni plazmi lahko ugotavljamo koncentracijo stresnih hormonov stres pomeni aktivacijo osi hipotalamus hipofiza adrenalna zleza eden od stresnih hormonov je kortizol ki ga izloca skorja adrenalne zleze operativni postopek je izvedljiv samo v eksperimentalnih pogojih postopek ugotavljanja fizioloskih parametrov stresa ki je uporaben v praksi je treba se odkriti pri tem zelimo ugotoviti ce lahko meritve koncentracije kortizola v secu ali pa v slini primerjamo z rezultati iz krvne plazme vzorce seca in sline je mozno dobiti brez operativnih posegov na zivalih v prakticnih pogojih reje v raziskavi so bili opravljeni stirje preskusi s po osmimi prasici pitanci s pomocjo katetrov vstavljenih v veno jugularis externa smo odvzeli vzorce krvi hkrati pa tudi vzorce seca in sline trenutno analiziramo vzorce v katerih ugotavljamo koncentracijo kortizola pri analizah vzorcev sodelujejo tudi sodelavci nemskega instituta za zivinorejo in obnasanje zivali institut für tierzucht und tier verhalten der fal mariensee institutsteil trenthorst wulmenau osebi za stike prof dr ivan stuhec mag natasa siard raziskave tezkih kovin v jajcih tezke kovine kot so npr arzen kadmij svinec zivo srebro so zaradi toksicnih lastnosti lahko nevarne za cloveka in zivali clovek je njihovim nevarnim ucinkom izpostavljen neposredno ali posredno v sodelovanju z odsekom za kemijo okolja instituta jozef stefan smo v prvem delu raziskave na manjsem vzorcu proucili vsebnosti stirih imenovanih tezkih kovin v jajcih iz farmskih in kmeckih rej jajca iz kmecke reje smo vzeli na kmetijah ki so v blizini mest in termoelektrarne to je na obmocjih kjer lahko pricakujemo vecjo onesnazenost okolja s tezkimi kovinami v proucevanih vzorcih kazejo povprecne vrednosti trend vecje vsebnosti tezkih kovin v kmeckih kot v farmskih jajcih sklepamo lahko da je koncentracija tezkih kovin v jajcih odraz onesnazenosti okolja sicer pa je le vsebnost kadmija v vseh vzorcih presegla najvecjo dovoljeno koncentracijo ki je po predpisih v sloveniji ng g vsebnost ostalih elemento tako v farmskih kot v kmeckih jajcih ni nikjer presegla najvecje dovoljene koncentracije v drugem delu raziskave smo zeleli podrobneje prouciti porazdelitev arzena v kokosjem organizmu koncentracije arzena v vzorcih jajc posameznih skupin kokosi ki so v krmi prejemale razlicne koncentracije arzena v obliki as o mg as na kg krme so se zelo razlikovale vpliv koncentracije arzena v krmi na koncentracijo arzena v suhi snovi rumenjakov in beljakov tako v beljakih kot v rumenjakih so se te koncentracije povisale skoraj linearno z narascanjem koncentracije v krmi razmerje med koncentracijo arzena v suhi snovi rumenjakov in beljakov je bilo v vseh obdobjih poskusa zelo podobno gibanje koncentracije arzena v suhi snovi rumenjaka in beljaka od do dne poskusa iz tega lahko sklepamo da se arzen ce je v krmi prisoten v kolicinah do mg v obliki as o na kg krme v jajcni vsebini porazdeljuje priblizno enako iz rezultatov poskusa smo ocenili da je kokos z jajcno vsebino izlocila priblizno s krmo zauzitega arzena od do dne krmljenja kokosi z obroki ki so vsebovali navedene koncentracije arzena smo vsem zbranim jajcem merili fizikalne lastnosti jajc koncentracija arzena v krmi je znacilno vplivala na barvo debelino in maso jajcne lupine maso jajc visino gostega beljaka oziroma stevilo haughovih enot arzen v krmi ni vplival na zauzivanje krme telesno maso in nesnost kokosi osebi za stike doc dr antonija holcman asist dr vekoslava stibilj dolocitev holesterola in vpliv beta agonista salbutamol sulfata na njegovo vsebnost v jajcih jajcni rumenjak vsebuje od do mg holesterola prizadevanja za zmanjsanje vsebnosti holesterola v jajcih so stevilna koncentracija holesterola v jajcnem rumenjaku zavisi od vrste perutnine pasme prehrane kokosi starosti nesnic in mase jajc vsebnost holesterola v jajcih poskusajo zmanjsati tudi s fizikalnimi in kemijskimi metodami za dolocitev vsebnosti holesterola v jajcih smo izbrali in uvedli encimsko metodo ki je enostavna in razmeroma hitra v kemijskem laboratoriju instituta za prehrano smo dolocili vsebnost holesterola v rumenjakih jajc desetih kokosi prelux g v devetih jajcih oziroma treh vzorcih po kokosi in dobili naslednje povprecne vrednosti mg g svezega vzorca oziroma mg g v suhi snovi ali mg na jajce vedenje o sestavi jajcnega rumenjaka oziroma sintezi posameznih sestavin in eksperimentalne ugotovitve o dolocenem vplivu beta agonista salbutamol sulfata na nekatere fizikalne lastnosti jajc so nas spodbudile k proucevanju vpliva beta agonista na vsebnost holesterola v jajcnem rumenjaku beta agonist salbutamol sulfat je dvignil nivo holesterola v susini rumenjakov vendar le pri masah rumenjaka od do g statisticno znacilno je zmanjsal maso jajca na in mestu jajca v seriji maso rumenjaka od do mesta in zvecal maso beljaka od do mesta jajca v seriji oseba za stike doc dr antonija holcman asist dr vekoslava stibilj razvoj metod za ocenjevanje neznanih parametrov disperzije in aplikacija v zivinoreji pri selekciji domacih zivali je potrebno poznavanje parametrov disperzije gospodarsko pomembnih in merjenih lastnosti v ta namen parametre ocenjujemo iz nenakljucnih vzorcev podatkov ki so v preteklosti sluzili selekciji in tako niso prikladni za obicajne statisticne metode za analizo variance in kovariance do sedaj se nikomur ni uspelo napisati ucinkovitega programa ki bi bil dovolj splosen da bi pokril vecino pogostih primerov iz zivinoreje in uporabnike razbremenil zahtevnega programiranja za cilj smo si torej zastavili razvoj programskih paketov za ocenjevanje parametrov disperzije perun in napovedovanje plemenske vrednosti pest zasnove obeh paketov smo postavili s sodelavci na university of illinois zda in institut fuer tierzucht und tierverhalten v marienseeju zrn dograjevanje paketov je potrebno zaradi optimizacije algoritmov za nastavljanje in resevanje sistema enacb za izracunavanje determinante sistema in optimizacijo funkcije poleg tega pa dopolnitve zahtevajo tudi nove gospodarsko pomembne lastnosti ki jih v sodobnem casu moramo vkljuciti v selekcijo mesnatost obcutljivost na stres ocene konstitucije vzdrzljivost in zivljenjsko prirejo itn za testiranje ucinkovitosti robustnosti numericne stabilnosti stopnje rasti in stopnje konvergence algoritmov optimizacije uporabljamo podatke iz zivinoreje ti podatki sluzijo predvsem kontroli proizvodnosti v posameznih rejah domacih zivali in selekciji na eni strani pri tem delu izmerimo lastnosti algoritmov na drugi strani pa dobimo ocene parametrov za proucevane lastnosti jih interpretiramo in kasneje po moznostih tudi uporabimo v praksi poleg tega pri delu razvijamo informacijski sistem v zivinoreji predvsem genetski modul in druga programska orodja za shranjevanje in manipulacijo podatkov za posamezne vrste domacih zivali s tem omogocamo kar najhitrejsi prenos raziskav v prakso selekcijo domacih zivali programski paket perun programski paket perun vkljucuje poleg optimizacijskih algoritmov tudi module za nastavitev razclenitev in resitev sistema enacb parametre disperzije ocenjujemo z optimizacijo funkcije zanesljivosti uporabili smo tri modificirane odvodov proste algoritme amoeba powellov in rosenbrockov algoritem ter genetski algoritem za globalno optimizacijo perun je fleksibilen in splosen programski paket ki omogoca testiranje razlicnih algoritmov optimizacije in oceno parametrov disperzije po metodi najvecje zanesljivosti ml ali omejene najvecje zanesljivosti reml omogoca obdelavo stevilnih primerov iz zivinoreje ker je postavljen na osnovi splosnega statisticnega modela ki vkljucuje specificnosti ocene plemenskih vrednosti in parametrov disperzije pri prasicih kozah ovcah kuncih govedu in perutnini v splosni model smo vkljucili neomejeno stevilo lastnosti poljubno stevilo sistematskih vplivov in nekoreliranih slucajnih vplivov v model sta lahko vkljucena dva slucajna vpliva s sorodstvom aditivni direktni in maternalni vpliv dopustna je moznost uporabe heterogenih okoliskih varianc in razlicnih matrik dogodkov za posamezne lastnosti potencialne moznosti izboljsanja paketa so na eni strani pri algoritmih za ucinkovitejse nastavljanje sistema in dekompoziciji poroznih matrik kar bi doprineslo k cenejsemu vrednotenju funkcije najvecje zanesljivosti pri algoritmih optimizacije je cilj zreducirati stevilo zahtevkov za vrednotenje funkcije poleg tega bi v okviru tega projekta opravili raziskave na podrocju vzporednih algoritmov pri tem delu projekta bi sodelovali z raziskovalno skupino na institutu za matematiko fiziko in mehaniko oddelek za teoreticno racunalnistvo in na institutu jozef stefan da bi postal program dostopen sirsemu krogu uporabnikov bomo razvijali uporabniku prijazen vmesnik osebi za stike doc dr milena kovac vis pred mag marjana drobnic ocene parametrov disperzije do sedaj smo testirali algoritme z njimi pa tudi ze ocenjujemo parametre disperzije za stevilo zivorojenih pujskov pri prasicih za pitovne in klavne lastnosti pri govedu in za kolicino in sestavo mleka pri zaporednih kontrolah pri kozah v pripravi so studije o mesnatosti in plodnosti pri prasicih in govedu nacrtujemo pa tudi analize pri drugih vrstah domacih zivali ovce kunci izdelani program bomo nadalje uporabili za raziskave na podrocju selekcije domacih zivali zasledovali bomo selekcijske cilje pri posameznih vrstah in proizvodnih usmeritvah ter tako upostevali znacilnosti posameznih speciesov oziroma proizvodnih usmeritev kot stranski rezultat tako pricakujemo ocene parametrov disperzije za lastnosti plodnosti rasti in klavne kakovosti osebi za stike doc dr milena kovac vis pred mag marjana drobnic informacijski sistem in genetski modul programska paketa pest in perun vkljucujemo v informacijski sistem v zivinoreji tako je bilo vec poskusov uporabe v prasicereji kozjereji in ovcereji v prihodnosti bi poleg omenjenih speciesov aplicirali genetski modul tudi pri kuncih ter opravili priprave pri govedu genetski modul sestavljajo racunalniska orodja za spremljanje fenotipskih okoliskih in genetskih sprememb selekcijskega diferenciala intenzivnosti selekcije ter generacijskega intervala izracun koeficienta sorodstva in inbridinga priprava podatkov za obdelavo s programskima paketoma pest in perun shranjevanje napovedi plemenskih vrednosti in priprava rejskih dokumentov osebi za stike doc dr milena kovac vis pred mag marjana drobnic ocene genetskih sprememb ter nove lastnosti in modeli selekcije v govedoreji odbira zivali t j selekcija povzroca zelene pa tudi nezelene spremembe posameznih lastnosti v populaciji namen naloge je ocenjevati tako pozitivne kot negativne ucinke selekcije ki so med drugim lahko tudi posledica pogostih antagonizmov med nekaterimi lastnostmi s tega vidika z nalogo proucujemo fenotipsko in genetsko variabilnost lastnosti fenotipske in genetske korelacije med lastnostmi iscemo optimalne metode ocenjevanja plemenskih vrednosti za posamezne lastnosti upostevajoc sistematske vplive okolja nadalje iscemo take strategije selekcije da bo napredek v skupnem agregatnem genotipu izrazen v denarni vrednosti v posameznih trzno gospodarskih situacijah najvecji pri tem je treba proucevati nove lastnosti kot so tezavnost telitve lastnosti zunanjosti vsebnost beljakovin in laktoze v mleku stevilo somatskih celic v mleku in v prihodnje tudi zivljenjsko dobo ter odpornost proti boleznim doslej smo ocenili fenotipske in genetske parametre za glavne lastnosti mlecnosti in tudi eksteriera ter medsebojne soodnose in antagonozme tako za lisasto rjavo in crnobelo pasmo v sloveniji in sicer na vseh podatkih ki jih ima na voljo govedorejska sluzba slovenije na podlagi ocenjenih parametrov smo predlagali novo dinamiko selekcije na beljakovine ter izpopolnili strategijo selekcije za kombinirane pasme ki temelji na uporabi skupnega selekcijskega indeksa razlicnih trznih situacij ocenili smo tudi genetski napredek za lastnosti mlecnosti ki v letih znasa pri crnobeli pasmi kg mleka pri lisasti pasmi kg mleka in pri rjavi pasmi kg mleka genetski napredek pri kravah od leta do za crnobelo rjavo in lisasto pasmo z nalogo se vkljucujemo v icar mednarodni komite za kontrolo mlecnosti interbull mednarodni komite za ocenjevanje plemenskih vrednosti ter v delo evropskih komitejev za rjavo in lisasto pasmo oseba za stike prof dr janez pogacar laboratorij za mikoplazmologijo v laboratoriju tecejo temeljne raziskave s podrocja antigenske variabilnosti patogenih vrst mikoplazem ki okuzujejo ptice proucujemo tudi antigensko strukturo proteinov m pneumoniae ki je primarni povzrocitelj pljucnic pri ljudeh del raziskav je vkljucen v mednarodni raziskovalni program international research programme on comparative mycoplasmology irpcm v okviru avian mycoplasma working team v letu je world veterinary poultry association podelila najvisje mednarodno priznanje na podrocju patologije perutnine vodji laboratorija za raziskave o variabilnem izrazanju povrsinskih epitopov na proteinih m gallisepticum bencina in sod avian pathology molekularna analiza variabilnega izrazanja glavnega adhezina m gallispectrum glavni adhezin m gallisepticum pmga je liproprotein z molsko maso okoli kda in stevilnimi imunodominantnimi epitopi znacilno je njegovo variabilno izrazanje ki smo ga razmeroma dobro proucili in vivo je pa se bolj izrazeno in vivo v dihalih okuzenih ptic glede na to da je pmga adhezin najpomembnejsi imunogen in najbolj obilen protein ki je v direktnem stiku s celicami gostitelja je ocitno da ima odlocilno vlogo pri prilagajanju na okolje znotraj gostitelja vkljucno s sposobnostjo da omogoca m gallisepticum prezivetje kljub mocnemu imunskemu odgovoru prikaz variantnih slik pmga ki so definirani z reakcijami z monoklonskimi protelesi ki prepoznavajo pmga pri s sevu m gallisepticum je bila izvrsena povrsinska proteoliza z g tripsina in fragmenti pmga identifi cirani z zaporednimi imunobloti z monoklonskimi protitelesi studije variabilnega izrazanja pmga so zelo pomembne za poznavanje interakcij med patogenom in gostiteljem imajo pa tudi aplikativne ucinke za pripravo ucinkovitih cepiv in diagnosticnih testov s teoreticnega vidika je fascinantno dejstvo da ima mikoorganizem s tako majhno kolicino genomske dna okoli kb in enim samim genom za sintezo aminokislin genov okoli celotne dna ki kodirajo razlicice enega samega proteina oseba za stike vis znan sod dr dusan bencina ohranitev avtohtonih slovenskih pasem domacih zivali razmeroma majhno stevilo vrst domacih zivali ki jih clovek uporablja v kmetijstvu je izjemnega pomena za obstoj clovestva saj z njimi zagotovimo vec kot potreb po hrani kljub temu pa vendarle dosegamo nesorazmerno veliko pestrost produktov s temi malostevilnimi vrstami saj je zahvaljujoc tudi genetski pestrosti nastala cela vrsta produktov ki se med seboj razlikujejo in s tem popestrijo izbor prehranskih artiklov zivalskega izvora velike razlike variabilnost med zivalmi iste vrste so plod interakcije med vplivi okolja in posebno pri domacih zivalih vplivi ki jim je botroval clovek to so predvsem umetna selekcija s pomocjo katere clovek umetno posega v odbiro ze od udomacitve vrste naprej genetska raznovrstnost v sirsem smislu je se toliko bolj potrebna za stabilno zagotavljanje vedno vecjih potreb po hrani konvencija o bioloski raznolikosti sprejeta decembra nas obvezuje da ohranjamo genetsko pestrost zaradi zavesti o nujnosti ohranjanja genetske raznolikosti ze skoraj deset let izvajamo dejavnosti in programe povezane z ohranjanjem avtohtonih pasem domacih zivali v program ohranjanja so vkljucene naslednje vrste oz slovenske pasme konji lipicanska pasma in posavski konj prasici krskopoljski prasic ovce bovska ovca istrska pramenka jezersko solcavska pasma perutnina stajerska kokos poleg programa ohranitve v zivem ki poteka na tak nacin da so sklenjene posebne pogodbe z izbranimi rejci teh pasem uvajamo skupaj z veterinarsko fakulteto embriotransfer in kriokonzervacijo semena in zarodkov pri nekaterih vrstah ovce koze spremljamo proizvodne podatke za lastnosti ki imajo gospodarski pomen zanimajo pa nas tudi genetska odpornost vsebnost posameznih specificnih sestavin kot je npr kapa kazein v mleku zanimivo je da je vsebnost mlecne masti in beljakovin pri istrski pramenki vecja kot pri vecini mlecnih pasem v evropi velikokrat naletimo na probleme v zvezi z identifikacijo cistosti pasme doslej znani pripomocki niso dovolj natancni zato skusamo pasmo oznaciti s proucevanjem polimorfizmov na molekularnem nivoju s pomocjo tipiziranja vecjega stevila lokusov je mogoce oceniti heterozigotnost v populaciji oceniti stopnjo inbreedinga oceniti genetske distance med populacijami in sklepati na razsirjenost genskih motenj v populaciji dna tipizacija bo odlocilnega pomena pri oznacitvi nasih avtohtonih pasem ko bomo skusali oceniti genetsko distanco do drugih pasem oseba za stike vis pred mag drago kompan raziskovalna enota za agrarno ekonomiko enota je nova programska organizacijska oblika oddelka za zootehniko brez stalne formalne univerzitetne organizacijske strukture zaenkrat njeno delo sloni na izvajanju raziskovalnih projektov katerih nosilec ali soizvajalec je doc dr emil erjavec enota deluje na naslednjih podrocjih analiza agrarne politike ekonomika in organizacija kmetije farm management ekonomika razvoja kmetijstva strukture sistemi ustanove trzenje v kmetijstvu in zivilski industriji regionalna ekonomika in politika kmetijstvo okolje in prostor ucinki vkljucevanja slovenije v mednarodne integracije na slovensko kmetijstvo na tem raziskovalnem projektu ciljno raziskovalnega programa zemlja kmetijstvo in podezelje sodelujejo raziskovalna skupina oddelka za zootehniko kmetijskega instituta slovenije in instituta za ekonomska raziskovanja poskusamo sistematicno spremljati mednarodne integracijske procese v slovenskem kmetijstvu razvijati referencno raven analiticnega aparata kmetijske politike ki bo sposoben oceniti vplive gospodarskega in politicnega odpiranja slovenije na strukture trge in dohodek v kmetijstvu predvsem opredeliti strateske moznosti ucinke in scenarije vstopa slovenije v evropsko unijo na podrocju kmetijstva shema agrarnopoliticnega simulacijskega modela mleko v letu smo s predstavitvijo uvodnih rezultatov primerjave prve ocene ucinkov z pse modelom dohodka in cge modelom zakljucili prvo fazo projekta rezultati nakazujejo precejsnje razlike med strukturo kmetijstva v sloveniji in evropski uniji le delno primerljivost slovenske kmetijske politike s skupno kmetijsko politiko eu drasticne spremembe v nacinu izvajanj kmetijske politike po vstopu v eu rezultati pa obenem kazejo na splosno pozitivne ucinke vstopa slovenije v eu na slovensko kmetijstvo ob velikih razlikah med posameznimi proizvodnjami izostrene so tudi nekatere dileme vstopa odvisnost pridelave od ucinkovitosti zivilske industrije nevarnosti kvotnega rezima pomen soudelezbe slovenije za pridobitev potencialno obseznih sredstev iz skladov bruslja katerih negativne posledice pa je mogoce z dobro pripravljenimi in vodenimi pogajanji tudi obrniti sebi v korist prvi rezultati projekta so naleteli na izjemen odmev javnosti ki presega klasicne okvire raziskovalnega dela agricultural price polocies under transformation to market ace phare projekt v nadaljevanju projekta bo skupina ob pomoci tujih partnerjev razvijala ekonometricne modele po trgih za slovensko kmetijstvo ki bodo ob razvoju dosedanjih metod pripomogli k vecji tocnosti ocene ucinkov mednarodnih integracij na slovensko kmetijstvo obenem tudi v bodoce ne bo izostalo poglabljanje deskriptivne logicne analize dejstev ucinkov in posledic vstopanja slovenije v mednarodne zdruzevalne procese v sklopu projekta bomo bolj poudarili tudi vprasanje razvoja in prilagajanja slovenske regionalne politike lokalnim potrebam in moznostim ter zahtevam evropske unije rekultiviranje in preprecevanje zarascanja zemljisc z okolju prilagojenimi tehnologijami reje drugo temeljno podrocje dela enote je raziskovanje vprasanj rekultiviranja in preprecevanje nadaljnjega zarascanja hribovitih in kraskih zemljisc z okolju prilagojenimi tehnologijami reje in zdravja zivali predvsem z drobnico enota aktivno sodeluje v interdisciplinarnem projektu crp zemlja kjer poleg iskanja proizvodnih in naravovarstvenih resitev isce tudi ekonomske in agrarnopoliticne moznosti rekultiviranja kraskih in hribovitih obmocij enota v prihodnje nacrtuje tudi poglobitev raziskovalnih dejavnosti na podrocju ekonomike in organizacije kmetije ki je bila ze dosedaj drugo najpomembnejse podrocje raziskovalnega dela s pridobitvijo vecjega vzorca bo enota poskusala z anketno metodo pridobiti kakovostno bazo podatkov za ekonomske simulacije za potrebe odlocanja na ravni kmetije oz drzave prav tako bomo bolj poudarjali raziskovanje na podrocju trzenja v kmetijstvu in zivilstvu oseba za stike doc dr emil erjavec