drzavni zbor republike slovenije predsednik g jozef skolc ljubljana julij na podlagi drugega odstavka clena ustave republike slovenije ter zakona o referendumu in ljudski iniciativi uradni list rs st in ter odlocbi us skupina poslancev drzavnega zbora vlaga z a h t e v o za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma v zvezi s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah v drzavni zbor zvdz b ki je v zakonodajnem postopku v drzavnem zboru epa predhodni referendum se nanasa na vprasanje ali naj se s predlaganim zakonom volilni sistem uredi drugace kot je predlagano in kako naj se uredi tretja alineja clena zrli referendumsko vprasanje se glasi ali ste za to da se zakon o volitvah v drzavni zbor spremeni tako da bo stevilo sedezev ki jih bodo v parlamentu dobile posamicne liste kandidatov sorazmerno delezu za njih oddanih glasov da bo celotno obmocje republike slovenije ena volilna enota da bo volilkam in volilcem omogoceno izbrati katerega koli kandidata oz kandidatko za vseh poslanskih mest oz glasovati za predlozeno listo da bodo najprej izvoljeni tisti kandidati oz kandidatke s kandidatne liste ki so dobili najvecje stevilo glasov obrazlozitev zahteve podpisane poslanke in poslanci izhajamo iz spoznanja da volilni sistem pomembno vpliva na politicni sistem na razmerje med zakonodajno in izvrsilno vejo oblasti in se zlasti na nacin demokraticnega urejanja razvojnih vprasanj v drzavi prepricani smo da je demokraticnost ureditve drzave in nacina urejanja skupnih zadev ter razresevanja konfliktov vecja ce parlament drzave kolikor je mogoce natancno odraza razlicna pricakovanja ki so prisotna znotraj volilnega telesa ter moc posameznih politicnih interesov zato se zavzemamo za volilni sistem ki najbolj dosledno pretvarja stevilo oddanih glasov volivk in volivcev za posamezne na volitvah nastopajoce politicne opcije v stevilo poslanskih sedezev v drzavnem parlamentu drzavni parlament s tem izraza med drzavljankami in drzavljani prisoten pluralizem politicnih interesov ter njihove poglede na nadaljnji razvoj drzave in nacine urejanja skupnih zadev le ob tako sestavljenem parlamentu je najvecjemu delu volilk in volilcev omogoceno da se poistovetijo s podrobneje doloceno politicno opcijo v parlamentu oziroma s tocno dolocenim konkretnim poslancem nosilcem te opcije navedenim zahtevam ustreza le proporcionalni volilni sistem vecinski volilni sistem ima namrec za posledico da v njem praviloma vec kot polovica drzavljank in drzavljanov take drzave v parlamentu ni zastopana to pomeni da v delu in odlocanju najvisjega organa upravljanja te drzave in urejanja skupnih zadev v imenu vseh drzavljanov vec kot polovica drzavljank in drzavljanov ne more sodelovati niti preko svojih predstavnikov predlagatelji pri svoji zahtevi izhajamo iz pozitivnih izkusenj razvitih parlamentarnih demokracij ki danes zgolj izjemoma v evropi v dveh primerih vztrajajo pri vecinskem sistemu sicer pa dosledno uvajajo volilne sisteme sorazmernega predstavnistva proporcionalni volilni sistemi veljajo tudi v teoriji za sodobnejso naprednejso in bolj demokraticno obliko prevajanja volje ljudi v sestavo parlamenta medtem ko se vecinskim sistemom poogosto celo odreka njihova skladnost z demokraticnimi ustavnimi ureditvami volilni sistem sorazmernega predstavnistva nosi v sebi moznost za pluralno strukturiranje druzbe v kateri se medsebojno dopolnjujejo razlicni interesi v sebi nosi zahtevo po usklajevanju razlicnih interesov in otezuje radikalne delitve vecinski sistemi prav nasprotno zelo surovo priznavajo zgolj zmagovalce in silijo v radikalne delitve sloveniji kot drzavi z bolecimi negativnimi zgodovinskimi izkusnjami z delitvijo drzavljanov na dva tekmujoca in nasprotujoca si politicna bloka vecinski volilni sistem se zlasti ne ustreza za drzavo v prehodu je veliko primernejsa moznost enakopravnega konkurencnega boja vseh politicnih opcij njihovega sobivanja saj zagotavlja zgolj relativno demokraticno prevlado najboljsih idej namesto redukcije politicnih opcij na praviloma zgolj dve ki izrivata politicno sredino in preprecujeta moznost kompromisov saj po svoji logiki tezita k brezobzirnemu medsebojnemu podrejanju ali celo iznicenju sistem sorazmernega predstavnistva spodbuja resevanje skupnih zadev s konsenzom k cemur tezijo sodobne demokraticne druzbe proporcionalni volilni sistem je tudi najbolj skladen s slovensko ustavno ureditvijo ki v clenu zagotavlja enakost vseh ljudi pred zakonom in v clenu doloca da so poslanci predstavniki vsega ljudstva po ustavi je drzavni zbor politicno predstavnistvo vsega ljudstva vseh drzavljank in drzavljanov slovenije kar pomeni da morajo poslanci delovati v dobrobit drzave kot celote ne pa skrbeti zgolj za lokalne interese drzavni interes ni zgolj sestevek lokalnih interesov pri tem podpisniki te zahteve razumemo in poudarjamo pomen interesov ljudi nekega okolja ter zagovarjamo tezo da se morajo skupna vprasanja posameznih okolij resevati v okviru lokalne skupnosti drzava mora zato cim vec zadev smiselno prenesti v izvirno odlocanje na lokalni ravni v drzavnih organih in se posebej v drzavnem zboru naj se odloca le o tistih vprasanjih ki so skupna in pomembna za celotno drzavo pri tem je interese lokalnih skupnosti treba zavarovati tudi pri sprejemanju odlocitev v drzavnem parlamentu prav zato vlagatelji te zahteve dajemo volilkam in volilcem tudi pobudo za zacetek postopka za spremembo tistih dolocil ustave ki naj sedanji drzavni svet preoblikuje v dejanski drugi parlamentarni dom pravi zbor predstavnikov lokalnih skupnosti ki bi imel tudi dejanska pooblastila pri odlocanju o vseh posegih in zakonodajnih resitvah ki zadevajo vlogo polozaj in materialno moc lokalne skupnosti sedanji volilni sistem zgornjim zahtevam ne ustreza poleg resnih racunskih napak v delitvi mandatov na ravni drzave ki imajo za posledico da dodeljeni mandati ne izrazajo ustrezno volje volivk in volivcev jim preprecuje moznost izbire med vsemi kandidati in kandidatkami ki konkurirajo za mesta v drzavnem zboru ter hkrati ustvarja iluzijo da je izvolitev nekega kandidata v volilnem okraju odvisna zgolj od tega koliko volivk in volivcev tega okraja ga podpre medtem ko je v resnici bolj odvisna od ne uspeha njegovih sokandidatov z iste liste v drugih okrajih tudi predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah v drzavni zbor epa teh pomanjkljivosti ne odpravlja zato smo se podpisniki te zahteve odlocili da drzavljanke in drzavljane slovenije povprasamo na referendumu ce bi podprli volilni sistem ki bi zagotavljal da bi v parlamentu bili prisotni predstavniki interesov tako rekoc slehernega od njih volivke in volivci pa bi hkrati imeli popoln vpliv na sestavo drzavnega zbora saj bi bilo zgolj od njihovih glasov odvisno kdo izmed ponujenih kandidatov oz kandidatk bi bil izvoljen ponujeno referendumsko vprasanje predpostavlja proporcionalni sistem ki ga pozna vecine po velikosti primerljivih evropskih drzav zlasti skandinavskih danska norveska svedska finska pri cemer kot volilno enoto ponuja celotno obmocje drzave slovenije v kateri se izvoli vseh poslancev mesti od sta po ustavi rezervirani za pripadnike narodnih skupnosti po tej plati je sistem skorajda identicen nizozemskemu ali izraelskemu volilnemu modelu prag za vstop v drzavni zbor ni dolocen in je torej pogojen z osvojenim stevilom glasov potrebnih za en mandat predlagatelj liste kandidatov volivci in volivke politicna stranka doloci vrstni red kandidatov in kandidatk na listi pri tem ga zakon seveda neposredno res ne sili v to da ponujeni kandidati prihajajo iz vseh obmocij slovenije saj na ustrezno teritorialno razporeditev kandidatov predlagatelje napotuje zdrava pamet predlagatelj liste bi namrec ravnal zelo nespametno ce bi na listo postavil le kandidate iz vecjih mestnih sredisc razprsenost in strukturiranost volilnega telesa namrec terja tudi prilagajanje kandidatnih list imena vseh kandidatov in kandidatk se objavijo v medijih obvezno pa so objavljena tudi v volilnih razglasih in na samih voliscih na dan glasovanja volivec se pri glasovanju opredeljuje med vsemi kandidati oz kandidatkami ki nastopajo na volitvah svoj glas volilni upravicenec odda tako da na glasovnici oznaci zaporedno stevilko kandidata z liste za katerega zeli oddati svoj glas ali pa glasuje za listo v celoti v prvem primeru da volilec prednost izbranemu kandidatu oz kandidatki s tem tudi spremeni vrstni red ki ga je dolocil predlagatelj v primeru glasovanja za listo v celoti pa izrazi volivec svoje strinjanje s predlozenim vrstnim redom kandidatov na listi pri tem razporejanju sedezev v parlamentu imajo prednost tisti kandidati ki dobijo najvec glasov volivk in volivcev ce je na tak nacin izbranih manj kandidatov kot jih listi pripada na podlagi dobljenega stevila glasov se mandati delijo drugim kandidatom z liste po vrstnem redu kot ga je dolocil predlagatelj liste celotna lista dobi toliksen delez mandatov kot ustreza stevilu glasov zanjo v stevilu vseh oddanih glasov na volitvah za vse liste podpisniki te zahteve smo ze dlje casa prepricani da bi se drzavljanke in drzavljani slovenije morali izrekati predvsem o uvedbi volilnega sistema kot ga vsebuje ta zahteva saj je ta za slovenijo najustreznejsi do volivk in volivcev pa tudi najbolj posten in transparenten pri odlocanju o vlozitvi zahteve za referendum s predlozeno vsebino pa smo doslej sledili nacelni opredelitvi ki je zajeta tudi v odlocbi ustavnega sodisca republike slovenije stevilka up z dne kjer je v tocki obrazlozitve zapisano da je »za parlamentarno demokracijo zakon o volilnem sistemu tako kljucnega pomena da bi bil lahko ustavno sporen referendum o bistvenih spremembah volilnega sistema v casu tik pred volitvami« zato taksne zahteve doslej nismo vlozili vendar pa je ustavno sodisce z odlocbo stevilka u i z dne v tocki menilo da »zaporedno razpisovanje referendumov o isti vsebini ne omogoca demokraticnega ugotavljanja volje volivcev saj je mogoce da le ti vecinsko podpirajo vec izmed vlozenih predlogov zahtev tako se lahko zgodi da referendum ki se izvede prvi uspe in se tako onemogoci izvedba referenduma o protipredlogu ki bi ga lahko volivci prav tako vecinsko in celo v vecjem stevilu podprli « po mnenju ustavnega sodisca »upostevanje kriterija casovne prioritete nima podlage v zakonu poleg tega pa krsi nacelo enakosti pred zakonom clen ustave « zato bi razpis referendumov o volilni zakonodaji brez istocasnega razpisa referenduma iz te zahteve krsil ustavne pravice podpisnikov te zahteve in vseh tistih volilk in volilcev ki bi se zanjo opredelili zato podpisniki vztrajamo da se referendum o tej zahtevi izvede hkrati z referendumi razpisanimi na zahtevo drzavnega sveta skupine poslancev in volivcev