sodobni informacijski sistemi za spremljanje zakonodaje anton tomazic povzetek sodobni informacijski sistemi za spremljanje zakonodaje izkoriscajo prednosti najnovejsih informacijskih tehnologij in v veliki meri povecajo funkcionalnost kvaliteto in hitrost dostopa do pravnih informacij odprti in brezplacni viri informacij o predpisih katere na internetu zagotavljajo nekatari parlamenti in ali vlade so sicer koristni vendar so vse najboljse resitve nastale v okviru profesionalnih komercialnih sistemov slovenija sodi v krog najrazvitejsih drzav posebno tudi s svojim uradnim listom v elektronski obliki uvod se pred nekaj leti bi v referatu kot je ta uvodoma izlocili vse sisteme ki ne temeljijo na racunalniski podpori kaksen pa naj bi bil sicer informacijski sistem za spremljanje zakonodaje ce ne racunalniski kombinacija omar predalov in vloznih map danes pa le z malo tveganja lahko podobno izlocimo vse tiste informacijske sisteme ki niso vkljuceni oziroma vkljucljivi v svetovni splet internet pa ne da bi ne obstajali kvalitetni pravni informacijski sistemi v klasicni sprotni on line obliki nasprotno po obsegu je danes verjetno se vedno vecina pravnih informacij v elektronski obliki izven interneta toda ce se taksni sistemi ne bodo prilagodili na internet ne bodo moglo biti sodobni in ker je namen tega referata predstaviti sodobne informacijske sisteme se bomo v glavnem omejili le na tiste ki so ze ali se pripravljajo na prehod v internet obliko definicija in lastnosti pojem informacijski sistem za spremljanje zakonodaje bi lahko oznacili kot tak informacijski sistem ki omogoca cimhitrejsi in cimbolj temeljit pregled nad tem kaksna zakonodaja v neki drzavi velja kako je nastajala in kako se spreminja kot tak naj bi bil sistem vkljucen tudi v sirse informacijske sisteme predvsem in najprej v pravni informacijski sistem ki obsega tudi druge vrste pravnih informacij kot so judikati strokovna literatura pedagoski procesi itd komu je namenjen ker v sodobni drzavi predpisi veljajo za vse bi poenostavljeno lahko zapisali da je sistem za spremljanje zakonodaje namenjen vsem ljudem jasno pa je da obstajajo velike razlike v intenzivnosti interesa in tudi potrebah po prilagoditvah razlicnim druzbenim segmentom javna uprava za uradnistvo predvsem drzavno je bilo ze od nekdaj znacilno da je delovalo predvsem na podlagi predpisov in drugih formalno postavljenih pravil brskanje po predpisih je nujno bilo in bo pomemben sestavni del vsakodnevnega dela vecine uradnikov pred uvedbo univerzalnih informacijskih sistemov so si mnogi uradniki vsak zase izdelovali in vzdrzevali registre predpisov in jih neredko tudi ljubosumno skrivali pred drugimi ker so bili pac tako tezko prigarani ce drzava vsem svojim uradnikom preskrbi kvaliteten in hitro dosegljiv informacijski sistem za spremljanje predpisov s tem izvede ogromno racionalizacijo v sloveniji je bilo to storjeno s podpisom splosnega dogovora o uporabi pravnega in poslovnega informacijskega sistema ius info v drzavnih organih in organih lokalne samouprave katerega so julija podpisali vlada rs na eni strani in nosilca sistema ius info na drugi strani pravosodje vsi strokovnjaki v pravosodju morajo dnevno uporabljati in spoznavati veljavno zakonodajo sodniki in tozilci morda v praksi celo vec casa kot zakonom posvecajo judikatom toda tudi ti morajo temeljiti na veljavni zakonodaji zaradi dolocene specifike je smiselno za pravosodne sisteme izdelati posebne informacijske sisteme v zadnjem casu predvsem kot intranet kamor so vkljucene tudi dolocene vrste obrazcev standardov itd seveda pa se vsebina predpisov ne more prav nic razlikovati od sicersnje in zato ni slucaj da je bil tudi za slovenska sodisca podpisan dogovor o sodelovanju in izmenjavi podatkov ki omogoca da bodo tudi sodniki uporabljali isto bazo veljavne zakonodaje na ius infu kot jo uporabljajo drzavni organi odvetniki jasno je da morajo predpise nic manj kot sodniki in uradniki poznati tudi odvetniki z vidika zasnove informacijskega sistema bi veljalo omeniti le to posebnost da so odvetniki veliko bolj gibljivi in da podatke rabijo zdaj v eni zdaj v drugi pisarni zdaj v enem zdaj v drugem mestu zato ni cudno da je na ulici moc odvetnika dostikrat spoznati uganiti po debeli aktovki kaze da bo po tehnicni plati prav gibljivim poklicem kot so odvetniki zadnja internet revolucija najbolj koristila isto bazo podatkov je namrec mozno koristiti od koderkoli iz katerekoli pisarne na svetu od koder je povezava na internet to pa bo kaj kmalu zagotovljeno ze v vecini pisarn ze danes pa so dokaj uporabljivi tudi prenosniki povezani v internet z brezzicno zvezo kar pomeni da je dostop do vsega tistega kot iz domace pisarne mozen tudi iz letala sodne cakalnice ali celo razpravne dvorane univerza fakultete predvsem pravne se se vse premalo zavedajo da bi moral biti del pedagoskega procesa veliko bolj kot doslej namenjen temu da studente usposobi za uporabo sodobnih informacijskih tehnologij ne le za uporabo racunalnika in za to da jih nauci kar najhitreje najti pravo informacijo to je na zalost spoznalo ze vec studentov kot profesorjev in tisti ki zacnejo uporabljati sodobne informacijske sisteme ne morejo vec naprej studirati brez njih gospodarske druzbe dejstvo da morajo vsi gospodarski subjekti poznati in upostevati predpise je zadosten razlog da so praviloma vse druzbe narocene na uradne liste in da so potencialno tudi zainteresirane za uporabo informacijskih sistemov za spremljanje zakonodaje podrocja zakoni kot ze ime pove stejemo za zakonodajo v ozjem pomenu predvsem hierarhicno najvisje normativne akte ce izvzamemo ustavo zakone praviloma so nomotehnicno vzeto to tudi tisti predpisi ki so najkvalitetnejsi najbolj sistematicno zasnovani in dosledno izpeljani to je seveda mozno dosledno uresniciti le v urejenem demokraticnem okolju v normalni vecstopenjski parlamentarni proceduri zakoni sprejeti po hitrem postopku pa praviloma vsebujejo nedosledne resitve povrsnosti in rusijo konsistentnost normativne ureditve podzakonski predpisi v informacijskem kontekstu tega referata stejemo kot zakonodajo v sirsem smislu tudi podzakonske predpise praviloma so to nomotehnicno nekoliko manj kvalitetni predpisi predvsem pa niso dovolj zasnovani ker jih pripravljajo in izdajajo razlicni ministri vlade itd niso ustvarjeni po enakih pravilih seveda pa se obicajno tudi hitreje spreminjajo register predpisov v demokraticno ustaljenih drzavah je pravzaprav register predpisov nastal kar sam od sebe kot nekaksno kazalo vseh sprejetih zakonov in podzakonskih predpisov na prvi pogled je kar neverjetno da n pr slovenija se nima uradnega registra veljavnih predpisov prakticni pravniki pa vedo koliko razlicnih pravnih sistemov razmerij med zvezno in republiskimi zakonodajami smo imeli v prejsnji drzavi in kako nedorecen je bil prehod v povsem nov pravni sistem osamosvojitev je bila tako hitra da ni bilo mozno delati izrecnih bilanc seznamov kaj se velja in kaj ne ampak so bile sprejete splosne resitve sedaj so seveda ze dozorele razmere za to da drzava tudi uradno doloci kateri predpisi vse veljajo v drzavi in kateri ne s cimer bo dolocen tudi uradni register to se bo tudi zgodilo na podlagi dolocb zakona o uradnem listu republike slovenije zul hierarhicnost predpisov ena od obicajnih znacilnosti informacijskih sistemov za spremljanje predpisov je tudi ta da uposteva hierarhicna razmerja med razlicnimi predpisi in to predvsem iz dveh razlogov zaradi predstavitve da se n pr uredbe pojavljajo pod zakonom na podlagi katerega so bile sprejete in zato da se tudi lazje izlocijo iz pravnega sistema ko prenehajo veljati ponavadi ob prenehanju veljavnosti visjega predpisa ce so enkrat informacijsko tehnicno reseni problemi zakonskih in podzakonskih drzavnih predpisov se kot logicno postavi se vprasanje zakaj ne bi bili na enak nacin v informacijski sistem vkljuceni se drugi hierarhicno nizji predpisi predvsem tisti katere sprejmejo organi lokalne samouprave ker ponavadi ti tudi formalno temeljijo na kaksnem visjem prepisu jih je seveda mozno vkljuciti v informacijski sistem sem bi lahko sodila tudi regulativa nekaterih relativno avtonomnih sistemov kot so n pr pokojninsko in invalidsko zavarovanje zdravstvo solstvo zavarovalnistvo vse seveda v okviru mozne avtonomije standardi tako kot drugod po svetu sedaj tudi pri nas standardi praviloma niso predpisi lahko jih sicer doloceni predpisi dolocijo kot obvezne toda potem postanejo ze del predpisa sicer pa se s standardi ponavadi ukvarjajo posebne drzavne institucije kot je to tudi nas urad rs za standardizacijo in meroslovje zaradi svoje specifike je zato tudi logicno in predvsem ekonomicno da se za standarde izdelajo posebni informacijski sistemi tehnicne zahteve glede na danasnje stanje informacijskih tehnologij bi moral dober informacijski sistem za spremljanje zakonodaje zagotavljati vsaj naslednje funkcije prikaz celotnih predpisov in posameznih clenov iskanje po polnem besedilu z ustreznimi orodji za zozevalno strategijo navigacija po podrocjih kljucnih besedah in abecednem kazalu iskanje po vseh poljih in njihova medsebojna kombinacija moznost takojsnjega tiskanja in izvoza dokumentov v druge aplikacije dileme originali ali cistopis informacijski sistem za spremljanje zakonodaje lahko temelji na treh razlicnih pristopih samo originali prikazani so predpisi tako kot so brez kakrsnihkoli posegov ce se je nek zakon trikrat spremenil so podani stirje dokumenti prvotna objava in tri spremembe prednost tega sistema je da je izlocen vpliv in potencialne napake redaktorjev ker ni cistopisa tudi ni mozno da bi bil napacen vsak uporabnik si mora sam rekonstruirati veljavno stanje predpisa kar je lahko dokajsnja obremenitev samo cistopisi prikazan je le cistopis predpisa taksen kot so ga izdelali redaktorji neuradni ce se je nek zakon trikrat spremenil je podan le en sam dokument iz katerega je sicer razvidno da so obstajale tri spremembe vendar besedila sprememb samega ni ampak so te ze upostevane pri izdelavi cistopisa za uporabnika je to dokaj udobno vendar pa se mora zanesti na to da je bila redakcija izdelava cistopisa kvalitetna in pravilna originali in cistopis prikazan je cistopis predpisa hkrati pa so pripravljeni tudi dokumenti z originalnimi spremembami tako da uporabnik lahko sam preveri ali je cistopis pravilen in na kasen nacin je do njega prislo idelano je da obstajajo tudi vmesni cistopisi n p tudi po prvi in po drugi spremembi taksni sistemi so za uporabnika idealni vendar pa so dokaj zahtevni po informacijski organizacijski in ekonomski plati ne uradnost predpisov samo po sebi se uporabniku postavlja vprasanje ali so predpisi vsebovani v nekem informacijskem sistemu uradni ali ne jasno je da so uradni lahko samo ce so namesceni na uradnem strezniku n pr na domaci strani uradnega lista ali parlamenta in da so neuradni ce so na sistemu komercialnega dobavitelja informacij zal pa doslej se nismo zasledili predpisov namescenih v elektronski obliki ki bi bili nedvomno in izrecno uradni nasprotno celo ce so namesceni na domacih straneh uradnih listov n pr belgija ali parlamentov zda je ob njih izrecno navedeno da so originalni le tisti ki so objavljeni v papirni obliki formalno gledano imajo torej le informativni pomen povsem zanesti pa se na njih ni mozno ker bi v primeru razlike do papirne oblike veljala slednja pricakujemo lahko da se bodo scasoma pojavile tudi resitve ko bodo povsem uradni lahko tudi tisti predpisi ki so namesceni morda celo izkljucno v elektronski obliki to se bo zgodilo ko bodo razvite in izpopolnjene iste tehnicne resitve ki bodo omogocale tudi povsem zanesljive komercialne transakcije elektronski podpis tako da bodo tudi predpisi lahko elektronsko podpisani itd pomen informacijskih tehnologij kot je bilo razvidno iz gornjih tock je zasnova in izvedba informacijskih sistemov za spremljanje veljavne zakonodaje v dokaj tesni povezavi s trenutnim stanjem informacijskih tehnologij privlacna ideja o prikazu razlicnih verzij predpisa glede na faze sprememb je namrec dokaj zahtevna z vidika programske opreme ki bi to prikazala v obliki t im casovne premice vcasih se nepricakovano pojavijo tezave vcasih pa tudi nove resitve med prve bi za nase razmere lahko navedli pogoste probleme v zvezi s slovenskimi sumniki katere razlicni dobavitelji informacijskih tehnologij razlicno uspesno resujejo kot primer ko se odpirajo nove moznosti pa bi lahko navedli standardni jezik sgml standard generalized markup language ta bo verjetno omogocil da se vse razlicne informacije o preteklosti nekega dokumenta predpisa shranijo v samem dokumentu ne da bi ga kakorkoli vizualno ali funkcionalno obremenjevale zakon ki je bil nekajkrat spremenjen bo tako lahko na internetu izgledal kot obicajni cistopis zadnja verzija mozno pa ga bo nekako odpreti tako da se bodo postopoma pokazale razlicne prejsnje verzije cistopisi in celo veliko dodatnih informacij n pr o postopku sprejemanja obravnavah na ustavnem sodiscu itd internet kot univerzalno orodje svetovni splet predstavlja veliko vec kot le drugo okolje platformo kot je bilo za nek informacijski sitem pred tem n pr veliki racunalniski sistem mainfraim oziroma klasicno omrezje prinasa namrec tudi povsem nov nacin prepletanja informacij predvsem t im super povezave hyperlinks te olajsajo delo organizatorjem informacijskih sistemov predvsem pa uporabniku internet omogoca tudi pred njegovim pojavom nepojmljivo integracijo in prepletanje podatkov fizicno povsem locenih in lahko tudi zelo oddaljenih marsikatere izrazito evropske baze podatkov se dejansko nahajajo v zda lokacijah to dejstvo je mozno najbolj koristno uporabiti tako da cimvec podatkov ostane pri njihovem viru tam jih namrec tudi najbolje in najzanesljiveje obvladujejo posodabljajo in azurirajo najvecji uspeh je lahko dosezen s koordiniranim delovanjem in povezovanjem razlicnih virov pravnih informacij skupaj lahko uporabniku ponudijo obogatene informacije ne da bi se ta sploh moral zavedati njihove kompleksnosti in razlicnega izvora zato smo tudi v viziji razvoja pravne informatike v sloveniji opozorili na potrebo po povezovanju glavnih virov nosilcev pravnih informacij nosilci posameznih delov uradna glasila eno od temeljnih nacel v pravni drzavi je da morajo biti predpisi pred njihovo uveljavitvijo objavljeni pri nas imamo k sreci en sam uradni list z dolgoletno tradicijo uveljavljenim postopkom objave in velikim stevilom rednih narocnikov v nekaterih drzavah imajo vec razlicnih publikacij z lastnostjo uradnega lista kar pogosto otezkoca preglednost normativne ureditve znacilnost vseh uradnih glasil je da v osnovnih publikacijah uradni list uradno glasilo official gazette bulletin official itd ne objavljajo nikarsnih kompilacij cistopisov in drugih redakcijskih posegov temvec le uradna besedila tako kot so bila sprejeta s strani oblasti parlament vlada ministri itd danes se ze vse vec uradnih listov pojavlja tudi v elektronski obliki kar zelo olajsa njihovo distribucijo predvsem pa tudi nadaljne kompilacije s strani javnih in ali komercialnih dobaviteljev informacij dosti lazje je izdelati cistopis predpisov ce jih ni treba ponovno pretipkavati v elektronsko obliko temvec le prekopirati iz uradnega glasila slovenski uradni list rs tudi ze v celoti izhaja v elektronski obliki in sicer v eni najsodobnejsih oblik v obliki ki je povsem enaka pisni format pdf http www uradni list si parlamenti glavni vir zakonodaje so vsekakor parlamenti zanimivo pa je da po tehnicni plati ne morejo biti originalni vir niti za zakone zakone je namrec pred njihovo uveljavitvijo potrebno objaviti in to ne kar tako ampak v tocno doloceni publikaciji in na tocno dolocen nacin uradni list razglas podpis itd po glasovanju v parlamentu je opravljena se t im redakcija ki sicer v nicemer ne spreminja vsebine nekaj vpliva na obliko pa le ima odpravljene so n pr dolocene tipkovne pomote kar takoj povzroci neznatne spremembe v obliki za drzavljane je seveda vazno to kar je uradno objavljeno v uradnem listu tako imajo tudi parlamenti v praksi narocene pismene uradne liste ceprav so zakone sami sprejeli tudi v casu prehoda na elektronske medije zato zakoni niso uradno objavljeni in namesceni pri parlamentu temvec pri uradnih glasilih drugo pa je seveda ce se preko interneta skusajo parlamenti cimbolje predstaviti drzavljanom in jih obvescajo tudi o tem koliko in katere zakone so sprejeli zakoni so v takih primerih dostikrat namesceni kar v celotnem besedilu da gre pri tem predvsem tudi za prestiz kaze dejstvo da so ponavadi zakoni razdeljeni in prikazani po mandatih v zda n pr za sklic kongresa tudi slovenski drzavni zbor nudi drzavljanom veliko kolicino sprejetih zakonov in sicer v okviru posebne aplikacije sipis http www sigov si cgi bin spl sipis index html language winee obstaja pa neko drugo specificno podrocje ki je tudi po informacijski plati predvsem v pristojnosti parlamentov zakonodajni postopek drzavljani so namrec velikokrat zelo zainteresirani za to da sproti in pravocasno zvejo kaksni novi predpisi se pripravljajo tega pa jim nihce ne more omogociti bolje kot organi ki predpise sprejemajo sodobne informacijske tehnologije omogocajo da bodo preko interneta veliko bolj lahko prisle do izraza tudi zakonodajen pobude drzavljanov samih vlade tako kot parlamenti tudi vlade dostikrat skusajo ugajati drzavljanom in jim ponuditi cimvec koristnih in seveda brezplacnih informacij med drugim tudi o veljavni zakonodaji danes bi tezko nasli drzavo kjer se preko interneta to ali ono ministrstvo in ali vlada ne bi hvalila o svojih uspelih zakonodajnih projektih vcasih je to bolj vcasih pa tudi manj koordinirano z drugimi viri informacij optimalne resitve nastanejo tam kjer se vlada in parlament usklajeno in nacrtno lotita celovite predstavitve zakonodaje vsem drzavljanom tudi v sloveniji se posamezna ministrstva vse bolj predstavljajo tudi na internetu v tem okviru predstavljajo tudi zakonodajo vsaka s svojega podrocja primer ministrstvo za okolje in prostor ima posebno predstavitev prostorske in okoljske zakonodaje http www sigov si cgi bin wpl mop zakonod s za htm komercialni ponudniki najkvalitetnejse informacijske sisteme za spremljanje zakonodaje vsekakor nudijo komercialni ponudniki pravna informatika je namrec po svoji naravi gospodarska storitvena dejavnost v pogojih proste mednarodne konkurence se njeni nosilci nenehno trudijo da bi cimbolj kvalitetno in cimceneje nudili uporabnikom prav tisto kar ti najbolj rabijo posledica tega je kvaliteta informacijskih storitev ki je neprimeno vecja kot pri administrativno zasnovanih in vodenih projektih navidezni paradoks je sicer ta da javni sektor zagotavlja vecino originalnih informacij zasebni komercialni pa jih dosti bolj izkoristi zavedati pa se je treba da je dobra informacija le tista ki je na pravem mestu ob pravem casu ogromna kolicina potencialno dobrih informacij je zato povsem nekoristna ce le te pravocasno ne dosezejo pravega cilja to pa se lahko doseze le z dodano vrednostjo in prav s to in samo s to komercialni ponudniki informacij za sluzijo ceprav so bili vsi predpisi ze objavljeni v uradnem listu je nov register predpisov vreden in trzno zanimiv prav zato ker bo uporabnikom pomagal priti do informacij katere imajo sicer zaprte v svojih omarah in predalih a ne vedo natancno kje javni in zasebni sektor avtorske pravice praviloma na predpisih nihce nima avtorskih pravic v nekaterih monarhijah si sicer vladarji pridrzijo nekaksen monopol nad objavljanjem zakonodajnih besedil kar verjetno izhaja predvsem iz prakticnih financnih razlogov zalozniki namrec del tako pridobljenega monopolnega dobicka v taki ali drugacni obliki prelivajo v vladarske duzine apanaze zanimiv tak primer je bil v veliki britaniji kraljicine institucije so imele monopol nad izdajanjem predpisov in to tudi v elektronski obliki ce je nekdo zelel komercialno trziti taksno bazo je morala za to dobiti dovoljenje in seveda placevati ustrezno nadomestilo znacilno in logicno pa je da je bilo celo ob taksni ureditvi izrecno dovoljeno uporabljati in komercialno izkoriscati vse te baze ce jim je bila dodana nova funkcionalnost dodatna vrednost tudi slovenski zakon o avtorski in sorodnih pravicah zasp v svojem clenu izrecno doloca da na predpisih ne morejo obstajati avtorske pravice zato seveda vse te predpise lahko kdorkoli distribuira in komercialno izkorisca jasno pa je da bo ob takih pogojih lahko vnovcil le svojo dodano vrednost ob tem pa je treba poudariti da so avtorskopravno zascitene zbirke tudi take z zakonodajno vsebino glede na taksno ureditev kot jo imajo sodobne demokratice drzave seveda tudi ni nikarsne potrebe po karsnihkoli koncesijah katere bi drzava dajala nosilcem informacijskih sistemov prost dostop do informacij ce drzava od svojih drzavljanov pricakuje da bodo poznali in upostevali predpise potem jim je dolzna tudi omogociti da se z njimi seznanijo naceloma pri tem nima pravice da jim zaracunava uradne liste toda iz razumljivih razlogov nobena drzava vsaj meni je ni uspelo najti ne razposilja uradnih glasil drzavljanom brezplacno seveda pa sodobne drzave vse bolj na razne nacine skusajo uresniciti deklarirano nacelo prostega dostopa do javnih informacij tako je tudi v sloveniji drzavni organi posebno upravne enote imajo navodila da vsakemu drzavljanu ki to zeli omogocijo vpogled v katerikoli uradni list v elektronski obliki pa so brezplacni zakoni namesceni na ze omenjenem sistemu sipis seveda pa tudi dostop do interneta se ni in gotovo se dolgo ne bo povsem brezplacen priporocila evropske unije evropska komisija je sprejela priporocila za izboljsanje sinergije med javnimi in zasebnimi sektorji na informacijskem trgu xiii http www echo lu legal en access synergy html v katerih so obravnavane informacijske storitve z dodano vrednostjo ki izvirajo iz javnega sektorja komisija izrecno priporoca naj bi se pri vseh zbirkah javnih podatkov obcasno preverjalo ce jih ne bi lahko prepustili v uporabo in izkoriscanje zasebnemu sektorju zaradi vecje ucinkovitosti in ekonomicnosti priporocajo naj bi javni sektor vzpodbujal investiranje zasebnega sektorja v razvoj informacijskih storitev temeljecih na javnih podatkih kadar pa javna uprava zagotavlja elektronske storitve direktno bi se morala izogibati temu da bi kakorkoli ovirala konkurenco before establishing a new electronic service or continuing an existing one public administration should consider whether an existing private sector service can be used or adapted to meet their requirements taksne in podobne usmeritve celo z direktno in indirektno financno podporo zasebnemu sektorju imajo seveda v koncni fazi en sam vzrok da zascitijo davkoplacevalca administrativno delujoci sistemi so v koncni posledici vedno drazji pregled po drzavah nobena drzava na svetu se nima enega samega in vseobsegajocega sistema za spremljanje zakonodaje vse vec drzav pa ima po nekaj bolj ali manj med seboj povezanih sistemov ki omogocajo pridobiti veliko informacij o zakonodaji v elektronski obliki preko interneta gre predvsem za domace strani uradnih glasil parlamentov vlad in komercialnih ponudnikov informacijske storitve so bolj ali manj odprte in prijazne brezplacne ali za placilo koristne so seveda predvsem primerjave s sosednjimi in z informacijsko najrazvitejsimi drzavami zato smo izbrali prav take na tem mestu podajamo le nekaj povzetkov vec podatkov in predvsem seveda tudi ustrezni linki pa so vsebovani v posebni tabeli avstrija zanimivo je koliko podobnosti obstaja med uradnim listom sosednje avstrije in slovenskim uradnim listom ceprav ni bilo pri tem nobenega sodelovanja elektronski bundesgesetzblatt izhaja od tako kot slovenski dokumenti so pri obeh v pdf formatu narocnina je v avstriji silingov mesecno v sloveniji pa sit letno avstrijski parlament ima namescene predvsem parlamentarne dokumente postopki sprejemanja zakonov in nekaj tistih predpisov ki urejajo delo parlamenta za vse ostalo napotuje na informacijski sistem ris katerega organizira vlada ta sistem je zelo kvaliteten z dobrim iskanjem geslovniki in namescenimi cistopisi zaenkrat gre za pilotski projekt opisan tule http www ris bka gv at plweb info help risinfo html italija pravega in vsem dostopnega uradnega lista v elektronski obliki se nimajo obstaja nekaksen neuradni uradni list telenorm http www pandd it telenorm pravosodno ministrstvo giustitia ima na svoji domaci strani nekaj zakonov predvsem pa informacije o moznostih dostopa do ustreznih podatkovnih baz za placilo poleg dosedanjih klasicnih komercialnih pravniskih baz podatkov obstajajo tudi ze odlicne aplikacije na intrenetu med katerimi naj omenimo minervo http www powerlink it minerva nemcija uradni list bundesgesetzblatt je namescen kot rezultat univerzitetnega projekta juristisches internetprojekt saarbrücken http www jura uni sb de vsebuje naslove predpisov od leta dalje za letnika in pa tudi polna besedila uporaba je se brezplacna imajo tudi register predpisov ki pa ne vkljucuje podzakonski predpisov zvezni parlament ima namescen svoj uradni bilten kjer so vsebovane debate in drugi materiali ne pa tudi sprejeti predpisi vlada drzavljanom nudi opis nemskega pravnega sistema in nekaj osnovnih aktov svica elektronske oblike uradnega lista nismo nasli imajo pa nekaksen seznam predpisov s podatki o tem kdaj so stopili v veljavo http www admin ch ch f gg ikt index html oblastni organi so drzavljanom pripravili dober trojezicni register zveznih predpisov in jim ga brezplacno namestili kot systematische sammlung des bundesrechts http www admin ch ch d sr sr html francija na le journal officiel de la république française unofficial izraz v oklepaju je del uradnega naslova je francoska vlada tako ponosna da ga na svoji domaci strani direktno priporoca njen ministrski predsednik http www premier ministre gouv fr pratique jo htm stran sama pa se lahko pred nekaterimi drugimi tudi pred slovensko kar skrije http www journal officiel gouv fr brezplacno nekako za vabo nudi le zadnjih sest stevilk in sicer po posameznih straneh v graficnem formatu tiff sicer pa sluzi bolj za prodajno mesto stevilnih klasicnih edicij zalozbe belgija uradno glasilo le moniteur belge je v dveh jezicnih variantah v celoti in brezplacno na voljo od aprila in sicer v formatu pdf http belgium fgov be ne obstajajo pa karsnekoli dodatne funkcije n pr kazalo moznost iskanja po polnem besedilu itd predsednik vlade na svoji domaci strani posebej predstavlja pred nekaj meseci sprejeto zakonodajo z navodili o tem kako in po kaksni ceni jo je mozno narociti v papirnati obliki odlicen dokaz da se oba medija ne izkljucujeta velika britanija her majesty's stationery office http www hmso gov uk ki se je medtem sprivatizirala zagotavlja da so vsi akti parlamenta hkrati pa n pr tudi akti generalne sinode angleske cerkve sprejeti po letu dostopni na internetu ob tem so seveda namescena se obsezna opozorila in navodila za objavljanje avtorskopravno zascitenih besedil kako velik poudarek na pravici do obvescenosti drzavljanov imajo v anglosaksonskih drzavah ilustrira tudi poseben del domace strani predsednika vlade explaining the code of practice on access to government information http www open gov uk co cohome htm juzna afrika uradni list regulation gazzette http www sacs org za pubserv ggazette htm je namescen v celoti in v obliki pdf dostopen je brezplacno nima pa nobenih dodatnih funkcionalnosti oziroma moznosti iskanja zakone iz let in ima namescene tudi vlada in sicer v zanimivi aplikaciji ko so v obliki pdf le deli posamezna poglavja zakonov http www sacs org za level bills htm spanija uradni list boletín oficial del estado http www boe es ima v html obliki celotno kazalo hkrati pa napotuje na druge klasicne oblike tudi videotex dostopa do polne vsebine skupaj z informacijami o cenah obstajajo stevilne komercialne pravniske baze podatkov n pr cliclex http www softlex es ler dcg htm evropska unija uradni list eu official journal of the eu je na internetu le predstavljen http www europa eu int en comm opoce a html ni pa dosegljiva njegova vsebina obe seriji l in c je sicer mozno dobiti tudi v obliki mikrofilmov vendar z dvo do tro mesecno zamudo posamezne strani serije l legislation zakonodaja je mozno dobiti s pomocjo posebne aplikacije abel preko klasicne poste ali telefaksa vse pa seveda proti placilu parlament komisija in drugi organi pa brezplacno in vsem na voljo ponujajo poseben register analitical structure veljavnih predpisov ki je se posebno zanimiv zaradi tehnicno zelo zahtevne oblike vzporednega prikaza v enajstih jezikih obstajajo seveda tudi odlicne komercialne izpeljanke sicer odprtih evropskih informacijskih sistemov kot je n pr norveska internet oblika baze celex http www lovdata no clx info index html zda vse bistvene pravne informacije v njihovi elementarni obliki zagotavlja ameriska vlada preko internetove domace strani uradnega lista u s government printing office http www access gpo gov index html ze tu drzavljani lahko dobijo tudi register ter polna besedila predpisov kot posebna aplikacija zakonodajnih ionformacij na internetu je razvit se sistem thomas http thomas loc gov home thomas html ki vsebuje tudi veliko podatkov o zakonodajnem postopku predlagatelji zakona posamezne faze in celo rezultati glasovanja kljub tako bogati ponudbi brezplacnih pravnih informacij pa seveda obstaja se zelo veliko komercialnih ponudnikov ki z dodano vrednostjo povecajo hitrost dostopa in funkcionalnost informacij najvecja med njimi sta lexis nexis in westlaw kanada posebnega uradnega lista na internetu nam ni uspelo najti pac pa je kanadska vlada v veliki meri olajsala dostop drzavljanov do cistopisov predpisov predpisi so urejeni po abecedi in pripravljeni za sprejem download v treh razlicnih oblikah http canada justice gc ca ftp en laws index html sistem je se v poizkusni fazi in ne zajema vseh predpisov kot posebni interaktivni sistem za pomoc drzavljanom je v sodelovanju z univerzitetnimi in komercialnimi subjekti nastal tudi access to justice network http www acjnet org acjeng html stanje v sloveniji uradni list rs cz uradni list rs od izhaja tudi v elektronski obliki na naslovu http www uradni list si in sicer v povsem enaki vsebini in obliki kot v pisni izdaji format pdf ta resitev je zelo prijazna in pregledna za tudi dosedanje uporabnike uradnega lista saj se takoj znajdejo v povsem poznanem okolju in takoj vedo kje lahko iscejo posamezne informacije po drugi strani pa je ta sodobna aplikacija zelo tehnicno zahtevna na strani streznika posebno ce se zeli ob ohranitvi oblike doseci iskanje po polnem besedilu oznacevanje zadetkov ter dostavljanje le posameznih strani t im byte serving kakrsnakoli druga oblika uradnega lista bi bila zelo problematicna posebno v primerih ko je potrebno pri citiranju predpisov uporabljati tudi strani in ko so kot sestavni del posameznih predpisov vsebovani tudi graficni dodatki drzavni zbor rs drzavni zbor rs na svoji domaci strani http www sigov si cgi bin spl dz zakoni html language slo med drugim nudi tudi veliko podatkov o veljavni zakonodaji ta je predstavljena preko tematskega in abecednega kazala ter z moznostjo iskanja po polnem besedilu sipis v teku je tudi projekt informatizacije zakonodajnega postopka prikazan v posebnem referatu gorazd perenic s sodelavci informacijska podpora zakonodajnemu postopku v sloveniji vlada rs tako kot v drugih drzavah tudi vse vec slovenskih ministrstev vedno bolj skrbe za svojo predstavitev preko interneta v tem okviru je predstavljeno tudi vse vec predpisov bodisi veljavnih ali tistih ki se sele pripravljajo pomembno vlogo pri koordinaciji tovrstnih aktivnosti igra center vlade za informatiko ki predstavlja tudi vse druge drzavne ustanove na internetu http www sigov si cgi bin spl cvi slo cvi uvod html language slo ius info najbogatejsi vir pravnih informacij v sloveniji predstavlja pravni in poslovni informacijski sistem ius info http ius info ius software si oziroma http ius info gvestnik si okrog registra predpisov ima zbrane tudi cistopise vseh veljavnih zakonov in vecino veljavnih podzakonskih predpisov vizija nadaljnjega razvoja nadaljnji razvoj pravne informatike v sloveniji in seveda tudi zakonodajnih podsistemov bo najbolj kvaliteten ce se bo nadaljevalo in se okrepilo sodelovanje vseh najvaznejsih subjektov virov oziroma ponudnikov informacij predvsem naslednjih uradni list cvi drzavni zbor vrhovno sodisce ustavno sodisce ius info uporabniki bodo v tem primeru dobili hitre in tekoce informacije o predpisih pred med in po preteku njihove veljavnosti podatki se bodo dostikrat sicer fizicno nahajali na razlicnih lokacijah toda uporabniki se tega ne bodo niti zavedali ker bo sistem medsebojnega povezovanja hyperlinks tako usklajen da bodo na povrsju samo koristne informacije vse ostalo pa v nizjih nevidnih plasteh dokumentov pretekle verzije kakor hitro se uporabniki navadijo na uporabo predpisov v elektronski obliki se jim spontano pojavi potreba in zelja da bi lahko preverjali tudi prejsnje verzije predpisov uvedba casovne premice in upostevanje zgodovine vsakega posameznega predpisa je ze danes tehnicno izvedljivo vendar zahteva zelo velika vlaganja scasoma bo prav gotovo prislo do kvalitetnih resitev katerih zaenkrat se ni nikjer v svetu posebno ker se siri krog zainteresiranih uporabnikov pravnih informacij v elektronski obliki in s tem omogoca akumulacija potrebnih zagonskih sredstev taksen projekt se n pr na ius infu ze nekaj let pripravlja predvsem v obliki hranjenja oziroma zbiranja vseh predhodnih arhivskih verzij spremenjenih dopolnjenih popravljenih ali razveljavljenih predpisov podatki o zakonodajnem postopku pricakovati je da bomo po ameriskem vzoru tudi pri nasih predpisih lahko o njih izvedeli preko interneta vse vec tudi v fazi sprejemanja zanimivo je n pr kdaj in kdo je dal pobudo kako je bil vlozen predlog kaksna je bila obravnava na delovnih telesih kateri amandmaji so bili vlozeni in kaksna je njihova usoda kdaj bo predvidoma predpis stopil v veljavo itd informacijske tehnologije za podporo odlocanju katere uvaja tudi nas drzavni zbor bodo brez dvoma kot stranski produkt omogocale tudi namescanje na internet vseh tistih dokumentov ki so zanimivi in odprti za siroko javnost medsebojne povezave elektronska oblika dokumentov vsaj od uveljavitve interneta naprej predstavlja idealen nacin za medsebojno povezovanje posameznih informacij moznost hipertekstnih povezav kar klice po tem da jo cimveckrat uporabimo znotraj dokumenta med dokumenti v nekem sistemu in tudi med dokumenti iz razlicnih sistemov kadar n pr zakon v clenu govori o dolocbi v clenu zakaj ne bi kar takoj omogocili skok na ta clen ce se nek pravilnik sklicuje na dolocen zakon zakaj ne bi bila povezava na ta zakon ze kar pripravljena ce je nek cistopis nastal na podlagi treh sprememb zakona zakaj ne bi kar vseh treh sprememb pokazali v treh originalnih uradnih listih predvidevamo da se bo zelo kmalu pojavilo ogromno povezav linkov znotraj urejenih sistemov kot je to n pr ius info in nekoliko kasneje in v manjsem obsegu tudi med razlicnimi sistemi povezave z judikati predpisi polno zazivijo sele takrat ko so preizkuseni v praksi pri tem imajo zelo pomembno vlogo tudi sodisca predvsem redna in ustavno judikati zelo zanimajo pravnike posebno odvetnike in strokovnjake v pravosodju saj si lahko sele z njihovo pomocjo ustvarijo pravo sliko normative tako kot je bilo omenjeno v prejsnji tocki je tudi povezave med predpisi in judikati veliko lazje realizirati ce so dokumenti v elektronski obliki kot ce bi bilo v papirnati do prve realizacije tega prihaja s podpisom dogovora med nosilcema ius infa in vrhovnim sodiscem rs ki bo omogocil tekoco povezavo med zakoni in judikati kvalitetna priprava obeh vrst dokumentov omogoca da bodo povezave izvedene do nivoja clenov in odstavkov tako bo n pr pri tretjem odstavku clena nekega zakona posebna oznaka kazala da obstajajo judikati ki so povezani prav z vsebino tega odstavka seveda jih bo mozno tudi takoj videti ljubljana oktobra tabela z vecimi povezavami