this document is a html rendering of a corpus encoding specification dtd document produced in the scope of the multext east project by fred uses iso latin encoding mte html corpus sampler fiction slovene gosti skladi zraka sluz se vzpenja po stenah prihod iz mocvirja kuzni komisarji v dezeli tak cuden vstop tak vinski zacetek temne lise vlage so se spakovale po zidu zdelo se mu je da v tej gluhi tihoti lezejo skupaj in narazen in da s svojim neznansko pocasnim gibanjem oblikujejo nedolocljive podobe spodaj je bilo okrog in okrog mokro zid je bil prav do crnega prepojen s sluzasto vodno snovjo nevidno gibanje se je pomikalo navzgor k tem lisam in njihovim spakam zmes pa se je grucila belkasta tekocina se nabirala v kaplje in potem nalahno polzela nazaj v mocvirna tla tako je bilo kot da bi kapela rasla iz zemlje kot da bi jo vsa ta vlazna in tekoca sluz napajala in hkrati vlekla nazaj v mocvirna tla segel je z roko k steni in obtipal toplo voljno sluz na njej mrscalica mu je stekla po hrbtu in zdrznil se je ob dotiku s to zivo mrtvo snovjo nenadno vzburjenje ga je premaknilo pogled se mu je potegnil z zidovja k vratom in k temni odprtini za njimi stopil je blize in brez namena poprijel za hladno zelezje stresel je tiste resetke da je zapah votlo udaril notri je jasknilo in zadusilo zvok obraz je pritisnil zraven in cakal da bojo zenice med svojim krozenjem preluknjale temo in razbrale obrise v notranjosti stene so bile raskave in prebarvane z nekaksnim belilom ki je bilo zdaj ze sivkasto od vlage tudi tukaj so se premikali mokri madezi zadaj je razbral najprej nekaksen kup cunj in potlej visoko postavo ki se je dvigovala iz njih prav blizu cvrstega in golega in crnega kriza je stal ob nekaksen steber privezan mladenic s skladnimi a nekoliko okorno izrezanimi in izrisanimi potezami na obrazu v ramenu mu je ticala puscica kar globoko je bila zasajena iz rane pod njo pa je v mocnem curku polzela crna kri nekoc je bila rdeca je pomislil in stene so bile bele puscice so mu ticale tudi v prsih v nogah povsod po telesu nebescan je bil dodobra preluknjan za njegovim lepim bledim obrazom je visela cunjasta in scefrana zastava s'sebastian se je vleklo cez gube in zbledelo roznato barvo sele zdaj je na drugi strani kriza opazil manjsega mozaka kip je bil nekoliko nagnjen in s hrbtom prislonjen k oltarju romar ali berac ali kaj v capinskih capah z roko je kazal k mehurjasti buli na svojem stegnu in tudi iz te gnojiscne rane je nekaj teklo nekaj gostega in svetlega nekaksna zmaza se je izcejala oba sta gledala navzgor njuni pogledi so bili z vso silo uprti v crni strop neba v tej tisini je slisal samo svoje dihanje samo svojo sapo in bobnenje v ceviscu grla in v ustni votlini ki je vlekla vase in iztiskala gost zrak onadva notri sta bila povsem tiha crni kriz je negibno stal med njima in gledal vanj z vsem telesom se je zasukal in se v nenadni a se zmeraj pocasni gibljivosti premaknil iz te grcaste mrtvicnosti nic vec se ni ozrl na kapelo in na sluz ki se je vzpenjala po njenih zidovih mokri skornji so bredli skozi nizko travo cutil je kako vlazni sopi stebelc tleskajo ob noge in se jih s tisocerimi seski oprijemljejo tezko je hodil ozracje je bilo nasiceno z vlago iz mocvirnih tal se je dvigovala topla sopara in lezla pod kozo nekaj hladnega je zacutil na celu in ko je segel gor so se tudi tukaj pod prsti sprijeli kosmi mokre snovi skozi kozo je udarjal znoj in pred ocmi mu je mrcalo od napora mukoma se je premikal skozi goste sklade zraka stopal je po ozkem travnatem mostiscu na levi se je s svojo toplo soparo nalahno pregibalo mocvirje med negibno visoko rastjo ljulk in trsov z desne je bolscala vanj gosta podrast in crno rdece kroglice so se svetile med plazljivimi ovijalkami mrtve in smrdljive koprive so tiscale vanj s svojim omoticnim vonjem sonce je bilo visoko na opoldanskem nebu njegovo vztrajno zarenje je blescalo skozi gosto zmes zraka in vodnega tkiva hropel je in lovil ciste presledke zracnine skozi to naphanost ki je pritiskala od vseh strani in mu ni dovoljevala hitrejse hoje grmaca se je potlej razlomila in skozi tisto luknjo se je prebil med drevesa in v gozd zrak ni bil nic boljsi tudi iz lisajastega mahovja je puhtelo a vsaj gibati se je bilo mogoce bolj sprosceno pokrajina se je nekoliko dvignila in zgoraj med drevjem je zacutil vec svetlobe kar poprek je stopil ko je prisel na vrh je z obrazom oprasnil ob trnje in crne svetlece robidnice so se mu zamajale pred ocmi to je bil rob ob njem pot iz zelena planjava na obeh straneh sedel je v vlazno travo in vrgel tezko prtljago ob tla z rokavom si je obrisal mokro celo naprej ni bilo mogoce zrak je bil mehak in maziven pritiskal ga je k tlom zdaj je vedel ce bo vstal se bo moral prebijati skozenj kot skozi vodo nekje blizu je udaril zvon zamolklo se je izgubil v mascobi snovi potem je zaslisal nekaksno valovanje stevilnih glasov in ni minilo veliko casa ko je zamrmralo za njegovim hrbtom po gozdni poti in dol na travnato planjavo se je skozi meglicasto in porozno tkivo premikala pocasna in valujoca gruca ljudi kot skozi sen se je najprej visoko nad njegovo glavo odmajala mimo pisana bandera z zaobljenimi angelcki ki so vsi rdeci zdeli na njeni modrini potem pa se je v meglico zarisala mrmrajoca mnozica v praznjih oblacilih vstal je si zadegal vreco in sedlo na ramena ter stopil za zadnjimi iz crede zaostalega starca je skusal nagovoriti oni pa je kar momljal predse in dvigoval oci v mocevino nad seboj k zabrisanemu krogu na nebu ki je bilo menda sonce ni se dal odgnati vztrajno je stopal ob skljucenem mozakarju ki je ze precej zaostal za procesijo nekam vendar mora priti nekje se ta pot mora koncati kolovoz se je spet zarinil v gozd in se potlej strmo zagrizel v breg zdaj je bilo pod nogami blatno in spolzko male smrdljive mlake so se s svojo postano tekocino pretakale cez luknje ki so jih napravile stopinje starcu je nekajkrat zdrsnilo kazalo je da bo padel in se skotalil nazaj s krmezljavimi ocmi je gledal okrog sebe in potem zavrtal s pogledom vanj nezaupljivo je tipal po njegovem obrazu in oblacilu obtical je na sedlu potem je z zateglim in negotovim glasom kot bi razmisljal ali naj sploh spregovori rekel kje pa je konj vreco je sunil cez sedlo in z desno roko trdo poprijel da mu je skrivilo hrbet z levo je prijel starca pod pazduho in ga pocasi zvlekel na rob hotel je med drevesa ampak pot je bila v globeli strmina pa gladka kot bi jo kdo z oljem namazal starec se je sprva skusal umakniti potem pa se je prepustil cvrstemu prijemu pocasi sta se pomikala do prostora kjer je pot zadobila nekoliko poloznejsi tek tu sta se ustavila potlej pa stopila med drevesa zdaj sta lazje napredovala sele tu mu je odgovoril spodaj je ostal je rekel v mocvirju mislim da je dobil rape prevec sem ga gnal vrocega skozi mlake v vodi skuhati prepelno je zadovoljno in poznavalsko dejal starec in borove cesarke potem s to raztopino vsak dan umivati noge konju mazati z oljem tujec je gledal predse videl je tisto klecajoco in znojno zival ki ji je po kozi kar lilo in lilo ki je naenkrat stala med trsjem in prazno gledala predse in ni vec mogla ne naprej ne nazaj prav gnojno je imel ze vse skupaj je rekel cez cas nic se ni dalo storiti starec je spet obmolknil nenadoma je bil spet nezaupljiv in sploh ni hotel dvigniti pogleda od tal zatavala sva v mocvirju je skusal prislek pojasniti sele pri kapeli sem potem nasel pot molce sta hodila gozd se je zredcil in spodaj so se pokazale lesene koce s crnimi klobuki slame po blatni poti se je skozi vas vijugala procesija nekaj temnih postav je prihitelo iz meglice med hisami in se pridruzilo romarskim hodcem pocasi in s previdnimi koraki sta se spustila navzdol pred prvimi hisami je starec nekaj zamencal in zmomljal kot bi se hotel posloviti sem mislil je rekel tujec ce bi lahko dobil malo prevretega mleka ali vina starec se je obotavljal korak ga je vlekel drugam tujcev glas ga je ustavljal se enkrat ga je premeril s krmezljavim pogledom zdaj se je odlocil pridi je pomignil in stopil po ozki poti med dvema lesenima ogradama v temno gnezdisce crnih kocur vas je bila domala prazna nekaj kokosi je zletelo spod nog in nekaj prasicev se ni hotelo umakniti pri eni od his je zaslutil za oknom nekaksno premikanje ko se je ozrl v tisto smer je za lino smuknil nazaj zenski obraz malo naprej je starec odrinil leseno loputo za njo je bil na dvoriscu velik kup gnoja vsenaokrog pa se je razlivala ena sama stojeca in smrdljiva mlaka iz katere je neznosno puhtelo tujcu je z roko pokazal k panju ob leseni uri sam pa je nekaj zaklical in stopil v notranjost bajte cez trenutek se je med vrati pokazal zguban zenski obraz na vseh straneh ovesen z dolgimi strenami sivih las spodbudno je pokimala sedel je in cakal iz koce je prihajalo hlastljivo besedicenje zadaj med hisami pa je spet nekaj smuknilo in potem se je prav ob ogradi prikazala obla zenskica je zaslutil njen pogled so ga te crne oci poprej tipale zares je bila ostrica v njenih nemirnih zenicah dolbla je vanj in pozibavala z boki od vrat je potem glasno kriknilo lajdra ali kaj in zenskica je busknila nazaj med bajte na pragu je stal starec s skodelo mleka v rokah cofotnil je cez mlakuzo in mu ponudil z velikimi pozirki je pogoltal vroco cobodro da so mu spet stopile velike kaplje znoja na celo lajdrajo se in gonijo je potem rekel starec kot bi odgovarjal na vprasanje res je tujec rad sprejel pomenek tak cuden zrak imate vlaga in vrocina oboje hkrati vrocina in slab zrak je zaupljivo sepnil starec v takem so ljudje sprejemljivi za zlobne in strupene izrodke zato molite je vprasal tujec zato je rekel starec vsi znaki so tu bolezen prihaja samo sveti rok nas se resi ni zelel zgubljati casa zmedeni starci trosijo taksne prerokbe konj je rekel kje lahko kupim konja tu ne je zarotnisko dahnil starec tu je vse pocrkalo krcmar v naslednji vasi po tej poti naprej potegnil si je tovor na ramena in zabredel skozi smrdljivo mlakuzo zrak pa je res cuden je pomislil spodaj na poti med ogradami je zaslisal klic obrnil se je in videl starca ki je nepremicno stal in bolscal za njim ne prides dalec je vzkliknil sredi popoldneva se je se enkrat ustavil in vprasal za pot do krcme krepak mozakar z zavihanimi rokavi do ramen je razkazoval misicaste roke ki so bile do komolcev zagorele od sonca zgoraj pa bele kot belo mleko z velikimi zamahi sekire je treskal po panjih da je frcalo od njih in se zmeraj po prvem udarcu razkrehnilo na dvoje bil je prijazen in dobre volje taka je bila tudi suhljata zenska z ostrimi crtami v obrazu ki se je prikazala med vrati hleva in si brisala roke v predpasnik kar po poti je vzkliknil prav kmalu boste tam skocil je noter in v majhni lonceni posodi prinesel sadjevca v tej vrocini je rekel pomaga pri hoji povedal mu je da se popotni pogosto ustavijo pri njihovi hisi vcasih celo prenocijo tudi on lahko ce hoce mozak je bil zgovoren in radoveden tujcu pa ni bilo do besedovanja naprej moram je rekel konja potrebujem okorno se je skusal zahvaliti oni pa je zamahnil z roko ampak previdno krcmar je lump je rekel in zategnil obraz ko je skusal pomezikniti pot se je spet zavijugala med nekaksno travnato mocvaro a zdaj je bilo lazje cilj je bil blizu ozracje pa je bilo se zmeraj nasiceno s toploto in vlago ko se je priblizal krcmi je bila noc izza oken je prihajalo nekaj svetlobe udaril je po vratih notri se je zganilo in potlej je nekdo odskrnil duri skozi odprtino je busnil vonj po dimu po vinu po telesih prenocisce je rekel tujec vrata so se odprla in mozakar z zverizenim z zlovoljnim obrazom ga je spustil noter prostor je bil osvetljen z dvema ali tremi svecami ki so stale na mizah v kotu pa je v prepihu zaplapolal ogenj smolnate plamenice nekaj mozakov je sedelo okrog mize ob vrcih vina in se polglasno pogovarjalo ko je vstopil so se vsi ozrli vanj pri drugih mizah je bilo prazno vreco in sedlo je vrgel na klop in se zavalil na prazen sedez v kotu krcmar je brez besed postavil predenj vina in mu sedel naproti od dalec je vprasal od dalec je odgovoril tujec krcmar je pogledal k sosednjemu omizju kjer so mozaki lovili njune besede in so potlej sklonili cez vrc brez skrbi nimam navade veliko sprasevati je rekel vstal je in stopil k vratom ki so vodila v notranjost gost bo prespal je vzkliknil konja nahraniti je revsknil moski glas in med vrati se je pokazala glava nafrfuljena s sijocimi rdecimi lasmi nima je rekel krcmar in z glavo pomignil na tujcevo prtljago pojedel je tisto kaso z velikimi kosi mastnega mesa ki so plavali v njej potem ni vec zdrzal oci so ga scemele od dima in utrujenosti in cutil je kako se mu po vsem telesu pretaka vsa vrocina vsa vlaga in opojna sopara tega dolgega dne poklical je krcmarja ki se je pocasi dvignil od sosednje mize jutri potrebujem konja je rekel krcmarjeve oci so ozivele v zanimanju ne bo lahko je rekel in blisnil s pogledom po tujcevem oblacilu in vreci s konji je tezko jutri bova govorila je rekel tujec in stopil za rdeceglavim mozakarjem po stopnicah oni mu je pred vrati potisnil sveco v roke da vas ne bo strah je rekel in se nasmehnil med tistimi sencami ki so se sprehajale po njegovem obrazu vreco je porinil pod posteljo in zapahnil vrata za seboj pod vzglavje je potisnil bodalo in se zacel slaciti pogled se mu je ustavil na tiskani podobici ki je lezala blizu svece na leseni klopi z zivordeco barvo je bil na njej naslikan tisti capin ki ga je bil ze nekje videl z roko je kazal na bulo na svojem stegnu iz katere se je cedila svetla tekocina v kapeli zjutraj tam ga je videl legel je in z zaprtimi ocmi gledal to rdeco prikazen svetega roka v nosnicah je cutil vlago in omamno soparo ki se je dvigala iz mocvirja krcmar ga je pricakal ves nasmejan jutro je bilo toplo in vse je kazalo da bo sonce pregnalo vsaj nekaj te vlazne nesnage ki je zastrupljala zrak ni se bilo cisto a sapa je le sla nekoliko lazje v pljuca na krcmarjevem obrazu ni bilo vec vcerajsnje zlovoljnosti a vendar ga je s tako cudnim nasmehom pozdravil smo dobro spali da ga je ob vsej tej veselosti neka tesnoba stisnila v prsih minilo je ko sta sedla k pomenku konja imam je rekel nasmejani krcmar a se bojim da ga ne boste potrebovali tujec ga je zacudeno pogledal nic ne glejte je zlabral krcmar nic se vam naj ne mudi danes navsezgodaj se je tu ustavil sodnik albin precej pomembna zivina je povedal da imajo v mestu obisk premolknil je in postavil vina na mizo cetudi zdaj ni bilo v prostoru nikogar se je zaupljivo sklonil k njemu kuzni komisar je sepnil tujec je skomignil z rameni kazalo je da velika novica nanj ni napravila nobene ga ucinka krcmar se je razocarano naslonil na steno vidim da nic ne razume te je rekel dezelno knezji vicedomski urad je izdal naredbo o kuznih kordonih in lazaretih nic se se ni zgodilo bolezni ni obicajna preventiva le to je da se poslej popotnik ne more kar tako sprehajati po dezeli kazalo je da moz zdaj razume za kaj gre ne morem naprej je vprasal no koncno si je oddahnil krcmar dobro ste razumeli ne morete naprej znova je sedel in pozorno gledal vanj tujec je odpil pozirek vina in prav miren je bil videti potem je s prsti pobobnal po mizi in gib ga je izdal da se mu notri po lobanji sunkovito zaganjajo misli pravzaprav lahko greste je cez cas v to tisino blago rekel krcmar ampak zdaj pac vsakega tujca temeljito pretipljejo in preverijo vsakemu to ni ljubo vstal je in stopil k vratom tujec je brez besed bolscal v rdece vinske kaplje ki so nalahno polzele po vrcu in se na mizi nabirale v krvavo mlakuzo ves dopoldan je jezdil naokoli krcmar mu je prodal dobro zival gledal je te blage zelene hribcke ki jih je konj tako zlahka zmagoval bilo je vlazno a lepo kadar sonce razzeno to soparo mora biti tukaj prijazna in dobra dezela opoldne je naglo pojedel in se z vrcem vina zavlekel v svojo sobo gledal je rdeco podobico in se nalival videl je tega mozaka v rdeci halji kako stoji ob ogradi med crnimi kocami in klice za njim ne prides dalec spodaj so slisali glasen hrgast smeh zvecer je prisel dol s krvavimi ocmi in spet sam sedel k mizi nocoj je bila krcma polna domaci ljudje in popotni trgovci slisal jih je preklinjati ce bojo kuzni kordoni je konec s sejmi je konec s tovorjenjem in zasluzki jih caka posedanje doma in izguba jasno je bilo da krcmar ne laze z vinom je prezivel tudi naslednji dan tretjega dne je prisel krcmar v njegovo sobo sedel je in ga gledal in molcal tako je tudi odsel brez besed to noc se je prebudil iz vinskega sna in zdelo se mu je da se na vratih premika zapah zjutraj je sklenil oditi v tej krcmi ni mogel obstati neko noc bojo njegovo z vinom prepojeno truplo zakopali zadaj v gozd neko noc bo tisti sijoci rdeceglavec mahnil po leziscu a jutro je bilo soncno vsa sopara se je razkadila zadaj na obzorju so oblaki pritisnili k tlom in cutil je njihov vroci objem a tu je bilo svetlo in soncno ko je zavezoval popotno vreco so se za njegovim hrbtom odprla vrata zasukal se je in tam je stal krcmar naslonjen ob podboj tokrat je spregovoril z vami je hudo je rekel jaz nic ne sprasujem ampak z vami je hudo vsako noc kricite v snu tujec je molcal krcmar je potem smehljaje rekel pravzaprav vas nimam namena zadrzevati ampak dolzan sem vam povedati da bojo uvedli kontumac premislite to je rekel s svojim smehljajem in ga pustil samega zdaj se je v cudnem tujcu nekaj zganilo sedel je in zakopal glavo v dlani nekaksni dvomi in nekaksna vprasanja so mu nabijala notri pocasi je razvezal vreco in stopil dol po stopnicah v gostinski sobi sta sedela ob vinu kmeta in se brez besed nalivala odrinil je vrc ki ga je krcmar potisnil predenj in molcal dokler onadva nista vstala placala in odsla pomignil je krcmarju naj sede k njemu ne vem zakaj me toliko odvracate od poti je potem tiho in zbrano dejal ampak neki namen morate imeti pri tem cakate na kaksno pravo priloznost preizkusate ce potujem sam ce ni nikogar za menoj je ze veliko kosti v gozdu za vaso hiso krcmar se je smehljal vendarle je rekel vendarle se je z vami mogoce pogovarjati doslej ste samo pili in tavali naokoli kot bi vas kaj hudega preganjalo zdaj ste zaceli razmisljati bog mi je prica je rekel da ne sodim med tiste ki bi tolkli po samotnih potnikih jaz vas samo opozarjam jaz imam korist ce ostanete vi imate korist ce ostanete kontumac je huda rec nadlezna vprasanja ki jih postavljajo v kuznih kordonih sodniki in preiskovalci se hujsa tujec mu je gledal naravnost v oci ostanem je rekel krcmar je zadovoljno pokimal a ne v tej krcmi polni vasih dobrih nasvetov krcmar se je nemirno presedel zakrilil je z rokami po zraku najboljsa krcma je zdrdral najboljsa dalec naokoli povsod drugod vas bodo goljufali predvsem pa sprasevali jaz nic ne sprasujem vsakega gosta rad sprejmem tujec ni umaknil pogleda ne gre za to je rekel naselil se bom vsaj tako dolgo dokler te neumnosti ne minejo hiso iscem bivalisce krcmarja je dvignilo na noge stopil je po prostoru in se z negotovimi koraki zasukal med mizami potem se je vrnil k mizi in se z rokami naslonil nanjo ostali boste je zacudeno vprasal ostal bom je rekel tujec imate dovolj denarja za hiso je rekel krcmar dovolj je rekel tujec jaz pa sem ze mislil da ste kak ubegli galjot je rekel krcmar