multext east corpus newspapers slovene sample only uses iso latin encoding jump straight to text header edition release for multext east milestone im words availiability currently available for internal use by the multext east project only title original digital form of the 'dnevnik' articles editor's diskettes with idiosyncratic markup availiability title articles from the 'dnevnik' daily dnevik ljubljana slovenia project multext east multilingual text tools and corpora for central and eastern european languages eu copernicus project cop body tag usage body byline date div docauthor figdesc figure head name opener p q text corpus text text id lang sl body id dnv lang sl protestantje so bili sicer veliki nasprotniki ali celo sovrazniki katoliskih navad toda svoje mrlice so radi pokopavali po cerkvah in kolikor mogoce slovesno zato so bili v stalnih sporih s katoliki predvsem zato ker protestanti niso imeli svojih cerkva in pokopalisc tako so leta luterani pripeljali iz gorice v ljubljano truplo neke imenitne gospe z namenom da jo pokopljejo v sentklavski cerkvi danesnja stolnica ker pa je sentklavska duhovscina izvedela za namen luteranov se pravocasno je cerkev zaklenila in jih ni pustila noter toda luterani so poklicali na pomoc mestno gospodo ki je bila na njihovi strani prisel je ves mestni zbor zupan mestni sodnik in vsi svetovalci in zahtevali od duhovscine da cerkev odpre toda duhovscina se jim je postavila po robu mestni mozje se za to niso zmenili poslali so po kljucarja odprli cerkev s silo ter opravili pokop v cerkvi toda boj s katoliki zaradi obredov v cerkvi in zaradi grobov za svoje mrlice je protestantom zacel presedati kajti ce jim na kmetih niso dovolili umrlega sobrata pokopati v blagoslovljeni zemlji so bili prisiljeni pripeljati ga v ljubljano in ga pokopati na sentpeterskem pokopaliscu kjer je bilo s pokopom manj tezav zato so se konec stoletja protestantje odlocili postaviti si svoje pokopalisce predvideva se da so za ta namen kupili njivo na mestu kjer danes stoji evangelicanska cerkev zgrajena in tam ze leta pokopavali svoje brate izgon protestantov iz ljubljane na zacetku stoletja pa pomeni tudi konec njihovega pokopalisca valvasorjev opis pogrebnih obredov v sloveniji valvasor je v svoji slavi vojvodine kranjske med drugim opisal tudi razne obicaje in navade slovencev ob pokojniku oziroma ob spremstvu pokojnika na zadnji poti za gorenjce je rekel da pri mrtvaskih sprevodih nimajo posebnih navad izjema so le gorenjci ki zive med hribi proti polhovemu gradcu in v sosedscini tam so se radi drzali navade da ima moz ali zena pokojnika ali njegov najblizji sorodnik ce je pokojnik umrl ob postu zanj maso po veliki noci k pokojnikovemu grobu so prinesli tudi kruha in mesa ter ga razdelili med povabljene ki so prisli molit za pokojnikovo duso pri dolenjcih je valvasor kot zanimivost pri pogrebih opisal obicaj da so takoj po pokopu dali le nosacem jesti nato so prihajali v hiso osem dni zapovrstjo vsi ki so sli za pogrebom in tudi tisti ki so nosili truplo v sobi na mestu kjer je lezal mrtvec so polozili krizem drugo na drugo dve vosceni sveci ju prizgali na vseh stirih koncih pokleknili na tla in molili priblizno pol ure dokler sveci nista cisto pogoreli sele osmi dan so bili pogrebci pogosceni kajti sele takrat je bil pokojnik za njih pokopan uskoki so bezali pred turki iz juznih krajev in so se naselili ob meji s hrvasko prisli pa so tudi globoko na kranjsko zanje je bilo znacilno da svojih pokopalisc niso imeli ampak so svoje mrtve pokopali kjer jim je bilo najblizje k mrlicu so dali koscek kruha in majhen novec sold ali gros nato so nanj nasuli malo zemlje in mu nad glavo in nad noge polozili precej tezek kamen morda zato da se ne bi vracal in hodil po hisah pogreb so zakljucili s placilom pet grosev popu za zadusnico ce pa so pokopali majhnega otroka je mati nesla nad glavo njegovo zibko in ko so ga zakopavali je preklinjala smrt s temi besedami huda grda zanikrna ostudna strasna nenasitna smrt vzela si mi in pozrla otroka pa imej se zibelko pozri jo da se zadavis natlaci si gobec z njo da bi se ti vsi zobje polomili po takem preklinjanju je mati vrgla zibelko v grob da se je razletela na drobne kosce kocevarji so imeli pri pogrebih zanimiv obicaj moski so vsi brez izjeme nosili goreco sveco hrvatje ziveci na slovenskem so imeli navado da so pri pogrebu za denar najeli staro zensko ki je morala objokovati mrlica le ta je med petjem zalostinke nastevala vse kar je pokojni v zivljenju dobrega napravil oziroma kar bi se dobrega napravil ce bi mu bilo dano tudi mrtvega je izprasevala z besedami zakaj si umrl kaj si mislil cemu vendar saj si imel dobro lepo prijazno zvesto zeno dragi povej torej ze zakaj si umrl ah napak si storil da si umrl in bolj ko je najeta starka tarnala in jadikovala raje so jo narocali k cutju mrlica ta obicaj je bil se posebej razsirjen v okolici vinice v istri so imeli navado da so zenske za mrlicem pojoc zalovale nastevale vse pomembnejse mejnike v njegovem zivljenju vsa njegova postena dejanja kar je dozivel ali o cemer je pogosto govoril po pogrebu so sli vsi sorodniki skupaj z duhovnikom v pokojnikovo hiso kjer so zanje pripravili veliko pojedino istrani pa so imeli se eno nenavadno navado predvsem lahkoverni kmetje so verjeli da so obstajali carodeji ki so otrokom pili kri takemu krvosesu so rekli strigon ali vedavec kadar je tak strigon umrl so mislili da hodi okrog ponoci da trka na vrata his tam kjer so tako trkanje slisali je kmalu kdo umrl in kmetje so bili prepricani da ga je strigon pozrl prepricani pa so bili tudi da so se strigoni plazili k njihovim zenam v postelje zato so se najpogumnejsi med kmeti odpravili na pokopalisce odprli grob ter truplo obtozenega prebodli z debelim kolom nato so grob nazaj zasuli ceprav so taka dejanja oblasti strogo preganjale so se ravno pri istranih zaradi njihovega mocnega vrazeverja pogosto dogajale poleg opisov ustaljenih obicajev na kranjskem ki so bili vezani na pokojnika pa je valvasor opisal se zanimiv dogodek z neko zensko ki so jo ze obsodili da je mrtva leta se je zgodila v ljubljani cudna rec spomladi tega leta je namrec neko zensko ki ji je bilo ime marjeta seidler zadela kap in kakor je bila navada so jo spremili v sprevodu na pokopalisce k sv petru pred mestom ko so krsto v cerkvi se enkrat odprli je opazil eden izmed pogrebnikov na mrtvem telesu lesketajoce se prstane ki pridejo navadno v krsto blesk prstanov ga je bodel v oci skopost pa v srce zamikalo ga je izmakniti jih truplu tako se je pozno zvecer lotil groba pospravil najprej zemljo nad njim odprl krsto ter zacel vleci prstane s prstov torej tisto dragocenost ki ga je spodbodla k nevarnemu pocetju toda kaj se je zgodilo medtem ko se je s tem ukvarjal se je pokopana vzravnala in grobarja tako prestrasila da je zapustivsi ves rop hudo zbegan in prestrasen tekel brz domov isto je storila tudi prebujena zena in se vrnila po poti po kateri so jo kot mrlica spremili prisedsi do svoje hise je potrkala na duri in prosila naj jo spuste noter ko pa so domaci vprasali kdo trka je odgovorila da je gospodinja ki so jo danes pokopali vsi v hisi so se neclovesko prestrasili in v zacudenju povedali novico gospodarju dozdevnemu vdovcu tudi ta se je nemalo prestrasil docela mislec da ga hoce hudic v obliki pokojne zene voditi za nos in oslepariti ko pa jo je naposled iz govorjenja in kretenj spoznal ji je dovolil vstopiti ljubi moz je zeno sprejel tem prijazneje cim bolj nepricakovano je prisla po tem cudnem dogodku je se veliko let zivela z njim in rodila se tri otroke da so se vsi cudili prve mrliske maticne knjige s sklepom tridentinskega cerkvenega zbora je bilo obvezno vodenje maticnih knjig krstnih porocnih in mrliskih ki so se dejansko zacele voditi sele leta te maticne knjige so bile sprva vodene zelo po domace saj so nekatere med njimi vsebovale tudi razne pesmice na racun botrov staresin ali pogrebcev ki niso dali zupniku dovolj zasluzka s casom pa so maticne knjige le dobile neko bolj ustaljeno obliko vpis se je praviloma opravil na podlagi lastne vednosti zupnika ali njegovega namestnika oziroma na podlagi ustnih izjav sele leta je vodenje maticnih knjig skusala drzava dobiti pod svoje okrilje kar pa ji je uspelo sele s patentom leta ki je poveril vodstvo maticnih knjig rabinom in katoliskim duhovnikom z izrecnim priznanjem javne vere za tiste pa ki niso pripadali nobeni po zakonu priznani verski skupnosti so sele od leta naprej vodili maticne knjige pri upravnih oblasteh danes se evidenca pokopanih vodi v pokopaliskih maticnih knjigah pri duhovnem uradu pod katerega pokopalisce sodi in pri mestnem ali krajevnem pogrebnem zavodu pokopalisce pri sv kristofu navje v ljubljani cerkev sv kristofa na mestu danasnjega akademskega kolegija mladinskega gledalisca je bila podruznicna cerkev sentpeterske fare v ljubljani cerkev naj bi bila sezidana leta leta pa je bilo doloceno da dobi tudi svoje pokopalisce posvetil ga je tedanji skof grof karol herberstein ta lokacija je bila za takratne razmere primerna saj je bila dovolj oddaljena od mesta toda ze cez dvajset let je postalo pokopalisce premajhno za potrebe mesta vzrok za to so bile stevilne vojne s francozi leta in se je vojakov kar trlo v ljubljani nekateri so sli naprej v italijo drugi iz italije nazaj bili so to vecinoma ranjenci ki so strahovito hitro umirali tako je glavno mestno pokopalisce pri sv kristofu postalo premajhno in leta so ga morali povecati leta pa je postalo pokopalisce ponovno premajhno tega leta je namrec ljubljano zadela nova nesreca razsajati je zacela kolera in pomrlo je toliko ljudi da zanje enostavno ni bilo vec prostora znotraj pokopaliskega obzidja do ponovnega povecanja pokopalisca je prislo leta leta pa je bilo dokoncno opusceno leta so po plecnikovem nacrtu zraven cerkve sv kristofa postavili se cerkev sv cirila in metoda ki pa se je tudi morala umakniti leta zaradi nacrtov z gospodarskim razstaviscem njeno staro opremo so prenesli v istoimensko cerkev v letih je mestna obcina uredila del opuscenega pokopalisca na vogalu med vilharjevo in robbovo ulico v castno grobisce gaj zasluznih navje tja so prenesli posmrtne ostanke zasluznih ljudi z nekaterih drugih grobov pa le nagrobnike v arkade pokopalisca so prenesli tudi grobnico slovenskega pisateljskega drustva s starim spomenikom v obliki klasicisticne fasade z nadstresjem v sredini na nagrobni plosci je napisanih devet imen najvidnejsih slovenskih pesnikov in pisateljev in ta gaj zasluznih na katerega bi morali biti ljubljancani ponosni in skrbeti za njegov izgled nam danes predstavlja veliko mestno sramoto ce velja nacelo pokopalisca so odraz kulture naroda lahko vsak ki se po gaju zasluznih sprehodi pomisli kako nizka je kulturna raven prebivalcev prestolnice toda popisani nagrobniki z najrazlicnejsimi imeni in grafiti niso le delo prepotentnih mladcev ampak kazejo tudi na ignorantski odnos mestne oblasti ki ze dolgo casa nic ne stori da bi se kazeci napisi odstranili in pobrale smeti okrog spomenikov nase kulture pokopalisce pri sv krizu zale konec in na zacetku stoletja se je ljubljana razsirila stevilo njenega prebivalstva pa je tako naraslo da mestno pokopalisce pri sv kristofu ni vec zadoscalo za potrebe pokopov mescanov mestna oblast se je takrat odlocila poiskati novo lokacijo za centralno mestno pokopalisce odlocili so se da za ta namen obzidajo velik prostor pri sv krizu maja je bilo novo pokopalisce blagoslovljeno in ze maja so na njem pokopali prvega mrlica nekega delavca antona novaka za tem so vse pokope opravljali pri sv krizu le izjemoma in s posebnim dovoljenjem so pokopali se koga pri sv kristofu do danes so pokopalisce pri sv krizu ze veckrat povecali preuredili in mu dali tudi novo ime zale najvecja posebnost pokopalisca pa je plecnikov monumentalni vhod s stirinajstimi kapelicami in molilnico ki jih je v letih arhitekt postavil na desni strani pred vhodom na pokopalisce kapelice so imele namen obrednega prostora za iskanje tolazbe in krscanskega upanja prostor kjer so stale pa je dobil ime zale to ime se je kmalu razsirilo tudi na ostali pokopaliski del zaradi pomanjkanja prostora na zalah so v njegovi neposredni blizini cez cesto postavili novo pokopalisce nove zale ki jih je uredil arhitekt marko music za urejanje pokopalisc v ljubljani je zadolzeno podjetje zale ki skrbi kar za devet pokopalisc ki sodijo v okvir mesta slovo od mrtvih kako se ljudje poslavljamo od mrtvega je odvisno od casa vere in prostora kjer zivimo danes se od mrtvih drugace poslavljamo v vecjih krajih kot na podezelju kjer je slovo se vedno obogateno z raznimi se zivimi obicaji slovo od mrtvega v vecjem kraju se odvija v mrliski vezici ki je sestavni del pokopalisca tam pokojnik lezi v krsti ali stoji le njegova zara obdana z venci in cvetjem dva dni in ob dolocenih urah dneva so ob njem domaci in najblizji prijatelji pred grobom je se zadnje slovo od pokojnika z raznimi govori petjem igranjem castnimi streli poslednjo molitvijo duhovnika pac glede na vero stan in aktivnosti pokojnika na vasi pa lezi pokojnik obdan s cvetjem in venci dva dni v domaci hisi ob njem so ves cas domaci sosedje in prijatelji prihajajo pokojnika kropit in s tem jemat slovo od njega zvecer se hisa napolne s pokojniku najblizjimi sorodniki sosedi in prijatelji ki pridejo cut k mrlicu ob krsti zenske molijo rozni venec moski pa se v prostoru pred sobo v kateri pokojnik lezi pogovarjajo in igrajo razne druzabne igre na primer rihterja touct s katerimi preganjajo spanec na dan pogreba mrlica v domaci hisi zaprejo v krsto ki jo odnesejo vaski fantje ali mozje na pokopalisce ce pa je le to oddaljeno jo peljejo z vozom za katerim se v sprevodu zvrsti najprej druzina in sorodniki nato se ostali tudi vascani se od pokojnika poslovijo z govori petjem castnimi streli molitvijo duhovnika glede na zelje pokojnikove druzine med tem casom pa sosede pospravijo sobo v kateri je lezal mrlic in pripravijo pogrebscino kosilo ali malico za pokojnikovo druzino cez sedem dni pa se napravi se sedmina saj menijo da je takrat dusa pokojnika prisla v nebesa na pokojnika pa ostane le se spomin in napis na nagrobniku ki s svojo vecjo ali manjso razkosnostjo kaze na prestiz njegove druzine praznik mrtvih za praznik mrtvih se v nasi kulturi steje november socialisticna oblast ga je poimenovala dan mrtvih v krscanstvu pa se imenuje vsi sveti krscanstvo je ta praznik kakor tudi mnogo drugih povzelo iz poganstva in mu nadelo le krscansko preobleko tudi druge kulture praznujejo svoj praznik mrtvih ki se koledarsko veze na njihovo vero navade in obicaje v egiptu so za mrtve prizigali na zacetku in na koncu leta svetilko grki so praznik mrtvih obhajali februarja njihovo praznovanje je spremljal poseben obred ko je vsa druzina doma pripravljala hrano in pijaco za mrtve duhove so potem tri dni gostili in ker je bil pri grkih ves mesec februar povezan z mrtvimi se je stel za najbolj nesrecen mesec v letu v rimu so poznali vec praznikov mrtvih prvi je bil od februarja do februarja drugi pa so bili se in maja ob teh praznikih in ob obletnicah smrti pokojnika so grobove vedno lepo uredili in na njih podobno kakor se danes pocno pravoslavci priredili pojedino in darovali cvetje vodo vino olje mleko in med v oceaniji in na kitajskem stirikrat na leto praznujejo dan mrtvih na novega leta dan januarja ga praznujejo tako da darove namenjene mrtvim zavijejo v papirnate podobice in jih zazgo v krscanstvu so se sprva z javnim cascenjem spominjali le mucencev s casom pa so se jim pridruzili se svetniki ze v dioklecianovem casu je stevilo svetnikov in mucencev tako naraslo da jih niso vec mogli razvrstiti v koledarskem letu ampak so jim morali dolociti poseben skupen spominski dan tak dan je bil v stoletju v rimu maj ker pa so na ta dan mnozice romarjev preplavile rim in je zato skoraj praviloma zmanjkalo hrane je gregor iv v zacetku stoletja prestavil praznik vseh svetih na november ko je bilo po jesenskem spravilu pridelkov hrane dovolj november pa je bil tudi po verovanju poganov mesec pokojnikov in demonov ki so jih lahko krotili le vsi svetniki skupaj v evropi je bila ze od nekdaj razsirjena vera da se na dan vseh svetih ob vecernem zvonjenju zacno vracati verne duse iz vic na svoje domove in so do zvonjenja naslednjega dne resene trpljenja verne duse iz vic naj bi spuscal sam jezus te pa se zanasajo na molitev zivih ki jih bo resila vic prav to noc od prvega zvonjenja do drugega se ljudje ne smejo smejati ampak morajo moliti za rajne oba vecera molijo vse tri dele roznega venca ponekod tudi kadijo z brinjem ces da ta dim vernim dusam dobro de na vecer pred vernimi dusami se postavi na mizo blagoslovljena voda in hlebec kruha in se prizge oljnata svetilka z blagoslovljeno vodo naj bi se verne duse ohladile z oljem namazale pekoce rane lucka bi jim osvetlila zatemnele oci s kruhom iz domacega zita pa se okrepcajo v okolici ljubljane so se nekoc ljudje na ta dan oblekli v crno in odsli na pokopalisce ze konec prejsnjega stoletja je bila tudi navada da so grobove pred praznikom lepo uredili in jih okrasili s cvetjem mahom in svecami v cerkvah so molili litanije vseh svetnikov imeli pridige molili za rajnimi na koncu pa je bila se procesija po pokopaliscu med katero so morale na vseh grobovih goreti svecke ljudje so opazovali plamen svecke saj so verjeli da ce mirno in pokonci gori je dusa rajnika ze v nebesih ce pa plamen nemirno plapola se se muci v vicah mnogi so bili tudi prepricani da duse na dan vseh svetih sedijo na grobovih in gledajo kdo jih obisce pri nas pa je bil nekoc zelo ziv tudi obicaj da so na ta dan gospodinje pekle posebne hlebcke kruha s katerimi so obdarovale otroke in reveze dan vernih dus dan vernih dus je november spomin na verne duse so v prvih stoletjih krscanstva gojili predvsem redovi opat odilon v clunyju v franciji pa je leta ukazal vsem benediktinskim samostanom posebno opravilo za prvi november zvonjenje in molitve za rajne naslednjega dne pa naj bi masevali vsi redovni masniki za dusni mir vseh umrlih vernikov njihovemu zgledu so kmalu sledili tudi drugi redovi nekoliko pocasneje svetna duhovscina splosno pa se je praznik uveljavil v cerkvi leta tudi za verne duse so nastajala podobna verovanja prizigali so jim svece saj naj bi se duse ob plamenckih pogrele pokazali pa naj bi jim tudi pot k pocivaliscu njihovih trupel ze po poganskem verovanju so rajni zahtevali zrtev po katero so prisli v podobi nasemljenih moskih ki so kot clani posebnih tajnih druzb opravljali s tem obredno nalogo te seme so kasneje nadomestili revezi in otroci ki so nabirali darove za mrtve v zameno pa so v hise prinasali blagoslov rodovitnost sreco in dobro letino navje gaj zasluznih slika izpuscena v pokopaliski cerkvi sv simona in jude na vicu v ljubljani je mogoce opraviti krscansko slovo od pokojnika slika izpuscena plamencek na sveci nam pove ali pokojnikova dusa se blodi med nami ali pa je ze nasla svoj mir slika izpuscena zakulisnih iger pri varovanju ljubljanskega letalisca ni videti konca boj za oblast pod letaliskimi stezami neformalni vodja poroka joze ajdisek je bil celo predmet notranje zascitne obdelave ivan bizjak ga je zato degradiral andrej ster pa rehabilitiral minister za notranje zadeve andrej ster je takoj ko je v nedeljskem dnevniku izsel clanek mikrofon v cistilkini metli napisal pismo urednistvu vendar bistvenih ocitkov na svoj racun ni zanikal ker jih enostavno ni mogel cetudi si je to najbrz vroce zelel ce ne bi namrec v preteklosti naredil nekaj napak predvsem na podrocju kadrovanja do letaliske sramote verjetno sploh ne bi prislo tudi ministrova beseda ni zalegla prvi javni razpis za varovanje aerodroma ljubljana je letaliska uprava razpisala leta prijavili sta se dve firmi porok ki je nastal po razpadu letaliske varnostne sluzbe in katere direktor je postal dusan kaisesberger in podjetje cigar imena ne bomo zapisali ker se njegov direktor po izkusnjah iz tega posla prevec boji da bo ostal brez dela za lazje razumevanje pa recimo tej firmi enostavno kar konj njen direktor si je strasansko prizadeval da bi dobil ta posel zato je z zajetnim elaboratom in smernicami kako bi njegovi ljudje varovali letalisce odsel k direktorju vinku mozetu njegov sprejem me je presenetil rekel mi je kje si se pa ti vzel da mi mesas strene prvi kandidat je namrec podjetje porok cigar direktor naj bi neupraviceno odfrcal iz policije in ki naj bi mu s to sluzbo popravili krivico tako je nanj vplival ivan hocevar nacelnik kranjske uprave za notranje zadeve potem pa mi je svetoval naj grem k njemu sel sem in hocevar me je poslal k igorju bavcarju ki je bil tedaj notranji minister prisel sem tudi do njega kmalu po najinem pogovoru pa so me iz njegovega kabineta po telefonu obvestili da sem dobil sluzbo varovanja letalisca pisno sporocilo pa je bilo da bo varovanje prevzelo podjetje porok moj primer kaze na to da je imel gorenjski lobi v nekaterih primerih mocnejsi vpliv kot sam minister je danes preprican direktor konja trdna policijska naveza pri tem je zanimivo da sta dva delavca poroka na letaliscu pobirala parkirnino preden so objavili razpis kar pa niti ni tako hudo ker parkirnina ne sodi v veliko bolj pomembno in zahtevno varnost ko se je porok lotil se varovanja je v firmi dejansko delala dobra polovica delavcev iz razpuscene brniske varnostne sluzbe njihov direktor pa je bil bivsi policist na bledu in jesenicah ze omenjeni dusan kaisesberger dober znanec nacelnika ivana hocevarja in jozeta ajdiska tedanjega nacelnika inspektorata policije na kranjski upravi za notranje zadeve vecina je celo prepricana da sta prav hocevar in ajdisek ustanovitelja poroka vsekakor pa vsaj duhovni vodji ki sta kasneje po neprijetnih ukrepih ministrov najprej igorja bavcarja in kasneje se ivana bizjaka v sedanjem andreju steru spet dobila prepotrebnega zaveznika njegova podpora jozetu ajdisku se najbolj kaze v tem da ga je po bizjakovi degradaciji spet povzdignil med policijske zvezdnike namesto da bi mu pokazal na cesto ministru je prekipelo leta je bil iz policije odpuscen i f iz lesc ker je spravil na papir vse domnevne lumparije gorenjske naveze ajdisek hocevar in ga poslal tedanjemu obrambnemu ministru janezu jansi ta je zadeve ki so kompromitirale dva visoka policijska funkcionarja odstopil kolegu bavcarju ki je o domnevnih necednih pocetjih policijskega para nekaj slisal ze prej in ki mu je zato prekipelo svojemu namestniku milanu domadeniku je narocil da je treba nekaj storiti ker vse to ze posteno maje ugled kranjske policije in tudi ministrstva nasploh zoper jozeta ajdiska je na ministrstvo vrsto pisem in pritozb poslal tudi njegov sovascan iz spodnjih gorij j k ki se je z njim sporekel zaradi nasprotovanja graditvi hise na sosednji parceli v okviru zasebnih tozb je zadeva prisla tudi na sodisce j k je zoper ajdiska vlozil tudi kazensko ovadbo zaradi suma kaznivega dejanja poskodovanja tuje stvari kriminalisti pa zaradi suma zlorabe uradnega polozaja ali uradnih pravic tako je bil na pobudo milana domadenika decembra sestanek pri tedanjem poveljniku policije pavletu celiku poleg njega so se ga udelezili tudi celikov namestnik boris znidaric nacelnik unz kranj ivan hocevar kar se danes slisi najmanj posmehljivo in vodja urada za notranjo zascito v notranjem ministrstvu zlatko besker ocenili naj bi ali je joze ajdisek primeren sef policije ali ne in sklenili so da z njegovo razresitvijo ali z drugimi ukrepi pocakajo da se bodo koncale njegove kazenske zadeve na sodiscu nacelnikov pritisk na tozilca zoper jozeta ajdiska je vzporedno stekla tudi tako imenovana notranja zascitna obdelava ki je bila samo se ena iz niza nadzorov policije nad policijo kar je v demokraciji postalo tako rekoc vsakdanji pojav tako da se clovek lahko upraviceno vprasa ali so policijske lumparije postale plod novega sistema ali pa je to le nadaljevanje neke policijske dejavnosti znane se iz socialisticnega sistema ki je svinjarije najbolj represivnega organa lahko popolnoma skrival pred javnostjo kar je medtem postalo nemogoce pomembno je vedeti da je do glavnega prepira na ajdiskovi parceli med njim j k in tretjim sosedom a prislo ze septembra leta zaradi tega verbalnega delikta so iz policijskega oddelka na bledu poslali radovljiski enoti temeljnega javnega tozilstva v kranju kazensko ovadbo zoper zeno j k m k ker naj bi med prepirom z desko udarila a namestnik javnega tozilca t r je tedaj ocenil da so zadevo obravnavali prevec enostransko saj je ovadba temeljila le na izjavi a oziroma so policisti zbirali obvestila samo zoper m k zato je od blejskih policistov zahteval da ovadbo dopolnijo pri cemer jim je dal konkretne napotke za nadaljnje delo tozilec je sele po posredovanju dobil dopolnitev k ovadbi po dveh mesecih k porocilu pa je bila prilozena tudi pisna izjava jozeta ajdiska tedaj sefa gorenjskih policistov da se prevec ukvarja s to zadevo radovljiska enota temeljnega sodisca v kranju je marca s sodbo stevilka k razsodila da so vsi stirje krivi za ocitana kazniva dejanja in ajdisku izrekla pogojno obsodbo na tri mesece zapora s preizkusno dobo enega leta vsi obsojeni so se pritozili vendar je visje sodisce v ljubljani sodbe potrdilo in julija leta so postale pravnomocne nacelnik sciti nacelnika radovljiski tozilec t r je zoper jozeta ajdiska dobil tudi kazensko ovadbo zaradi suma kaznivega dejanja poskodovanja tuje stvari rusenje barake j k in zaradi napeljevanja h kaznivemu dejanju zlorabe uradnega polozaja h kateremu je napeljeval n b t vodjo premozenjskopravnega oddelka v obcini radovljica ta je med parcelama ajdiska in j k vknjizila vmesni pas zemljisca kot obcinsko last in tako izkljucila j k kot soseda pri dajanju soglasij k ajdiskovi zidavi stanovanjske hise medtem ko so policisti zbirali podatke v zvezi s tem ocitanim kaznivim dejanjem je joze ajdisek naslovil na blejski policijski oddelek dopis v katerem je ocenil delo temeljnega javnega tozilstva v radovljici namestniku t r je ocital preveliko ekspeditivnost in angaziranost v zadevi zoper njega zavoljo tega je bil sestanek na tozilstvu v kranju na katerega so povabili tudi nacelnika notranje uprave ivana hocevarja ki pa je pripeljal tudi ajdiska zaradi cesar je tozilec t r odlocno protestiral hocevar se je mocno zavzemal za ajdiska nacelnik je pac zascitil nacelnika ker je tozilec svojo neodvisnost dojemal bistveno drugace kot vrh gorenjskih policistov je za obravnavanje kazenske zadeve zoper ajdiska predlagal da dolocijo drugo temeljno javno tozilstvo in visji javni tozilec je za nadaljnji postopek pooblastil tozilstvo v ljubljani kriminalisti proti policistom ker je kriminalisticna sluzba unz kranj v tistem casu zbirala podatke o kaznivih dejanjih nacelnika policijskega inspektorata jozeta ajdiska ki bi jim moral biti po pravilih igre sodelavski tovaris so se v kranju obremenili tudi odnosi med tema dvema sluzbama oziroma vodstvenimi delavci unz namesto da bi energijo porabljali pri osnovnih policijskih nalogah so se cedalje bolj ukvarjali sami s sabo joze ajdisek se je pojavljal v razlicnih povezavah tudi pri raziskavi drugih kaznivih dejanj med katerimi je prav gotovo najpomembnejse ugotavljanje nekaterih okoliscin v zvezi s podjetjem porok ker se tako vsaj posredno spet vrnemo k letaliscu kranjski kriminalisti so namrec zbirali obvestila zoper porokovega direktorja dusana kaisesbergerja zaradi suma storitve kaznivega dejanja zatajitve davscin in drugih druzbenih dajatev pri tem so naleteli na ajdiska kot neuradnega direktorja te firme ki je kot policijski sef v okviru unz kranj organiziral usposabljanje delavcev poroka ne da bi jim za to kar koli zaracunal ko je ajdisek izvedel da se spet nekaj kuha proti njemu je ostro posredoval pri svojem sefu ivanu hocevarju ces da gre samo za njegovo diskreditiranje in blatenje policije nasploh sef postane nepomemben uradnik izsledki in ugotovitve notranje zascitne obdelave jozeta ajdiska tedanjega notranjega ministra ivana bizjaka niso mogli vec obdrzati ravnodusnega in tudi vpliv ivana hocevarja je bil zaradi te preiskave naenkrat vendarle presibak da nacelnika policistov ne bi prestavili v solo v tacen za nepomembnega referenta kar je delal vse do prihoda andreja stera ta ga je po svoje rehabilitiral in ga postavil v oddelek upravno pravnih zadev ki ga je tedaj vodil slavko debelak prav tako njegov dobri in stari znanec ze kolega toni peric je pravilno ugotovil da je ajdisek postal skorajda drzavni sekretar vendar bi bila to vendarle prevec tvegana poteza cesar so se glavni kadroviki pravocasno zavedeli brez zakulisja ocitno ne gre ocitna podpora policijskega vrha podjetju porok ni mogla ostati skrita direktorju letalisca vinku mozetu in sicer tudi zato ne ker je bil vcasih sam v policiji in ker je najbrz obdrzal nekaj kolegov v sedanjem ministrstvu na zalost pa policijska podpora ni zagotavljala varnosti na letaliscu kar je v prvi vrsti pokazala ze tako imenovana brniska orozarska afera o kateri porokovci niso imeli pojma to je bil seveda dovolj velik razlog da je lahko vodstvo letalisca poroku postavilo enoletni odpovedni rok ki je potekel septembra letos potem ko je podjetje porok dobilo nogo in ko je varovanje letalisca prevzela firma enigma pa zakulisnih iger in iskanja svojih in pravih kadrov se ni bilo konec vse namrec kaze da je bilo z drugim razpisom za varovanje letalisca marsikaj narobe prijavilo se je enajst kandidatov in vecina od njih ima obcutek da je bila enigma izbrana ze vnaprej vendar pustimo ob strani vprasanje ali je enigma dobila posel na letaliscu iz enakih ali vsaj podobnih razlogov kot porok leta samo da se je tehtnica pri odlocanju nagnila na drugo stran v prid vodstva letalisca ki si je vse to predstavljalo dokaj cudno na zacetku omenjeni direktor podjetja izmisljenega imena konj nam je povedal da se je tudi tokrat prijavil na razpis ceprav se mu je zdelo marsikaj zelo cudno v razpisu je bil denimo eden od pogojev tudi ta da bo podjetje moralo opravljati varovanje letalisca z osemnajstimi ljudmi vstevsi dva njihova delavca bojana lucovnika vodjo sluzbe varovanja letalisca in njegovo tajnico in kaj je pri tem narobe in sumljivo ko sem se sel zaradi posla pogovarjat na brnik k bojanu lucovniku mi je ta rekel da mora ponudba vsebovati zaposlenih delavcev kar po drugi strani pomeni da bi bo nekdo pokasiral razliko za delavcev ali se bolj po kmecko ce bi bila denimo izbrana moja firma bi mi letalisce placevalo za ljudi recimo mark mene pa bi dejansko zaposlenih ljudi lucovnik in tajnica sta na letaliskem placilnem seznamu stalo na primer le mark razliko bi ocitno nekdo pospravil v zep nam je povedal direktor konja vam pa bi od tega verjetno ponudili doloceno provizijo prav gotovo bojan grom ali je kaj narobe z varnostjo nasega zracnega prometa letala nam padajo z neba letos doslej kar dvanajst nesrec in vsaj pet incidentov zivljenje so izgubili trije ljudje vzrokov je vec vcasih tudi lahkomiselnost pilot in kopilot zgorela zasilni pristanek se ni posrecil crna nedelja v zraku in na tleh mag na hrbtu pilot in dekle cudezno prezivela trd pristanek lahkega letala v koruzi helikopter po nesreci pobegnil to je le nekaj casopisnih naslovov zadnjih dveh mesecev clanki pod njimi pa govorijo o letalskih nesrecah slovenskih seveda zdi se da pri nas letala zadnje case dobesedno dezujejo z neba ali je kaj narobe z varnostjo nasega letalskega prometa marsikomu se je ob zadnjih tragicnih dogodkih spomnimo se letalskih nesrec v trenti in pri mariboru prav gotovo utrnila tudi ta misel kaj se torej dogaja na slovenskem nebu letos se je v slovenskem zracnem prometu zgodilo nesrec in pet incidentov incidenti so dogodki v katerih je sicer bila ogrozena varnost oseb ni pa prislo do materialne skode in nesrece kar bi se ob nesrecnejsem spletu okoliscin lahko zgodilo v katerih so izgubili zivljenje trije ljudje ce to primerjamo s statistiko prejsnjih let ugotovimo da je nesrec celo nekoliko manj in da torej varnost v zracnem prometu ni zaskrbljujoca je pojasnil direktor uprave republike slovenije za zracno plovbo ludvik bokal meni da je letalskih nesrec kljub vsemu sorazmerno veliko pri tem je tezko narediti primerjavo z drugimi drzavami saj za to ni ustreznih podatkov vsaka drzava je namrec mednarodni organizaciji civilnega letalstva icao dolzna posiljati zgolj podatke o nesrecah v prometni kategoriji letal torej tistih ki so tezja od tone in prevazajo potnike ne pa tudi o nesrecah letal generalne kategorije kamor sodijo vsa ostala po besedah ludvika bokala je prvih tudi pri nas malo letos so zabelezili le en incident mnogo pogostejse so nesrece v generalni kategoriji letos tudi le ena tovrstne informacije si na uradu za zracno plovbo izmenjujejo le z avstrijo in te kazejo da jih imajo tudi avstrijci zelo veliko med deset do dvajset na leto nedisciplinirani piloti med najpogostejsimi vzroki za nesrece v zracnem prometu ludvik bokal navaja nedisciplino pilotov so dolocena pravila in postopki ki bi jih piloti morali upostevati pa jih ne tako na primer letijo z neustrezno pregledanim letalom uporabljajo rezervne dele ki niso predpisani na primer nepravo gorivo in delajo napake v tehniki pilotiranja ko letalo upravljajo na nacin ki ni dovoljen prekoracujejo dolocene parametre varnega izkoriscanja letala vcasih je kaka zaskrbljena mama svetovala sinu pilotu naj nizko in pocasi leti to je seveda najslabsi nasvet ki ga lahko dobi saj za varno letenje velja ravno nasprotno je povedal ludvik bokal do nesrece pogosto vodi tudi to da pilot pocne stvari za katere nima dovoljenja in zanje torej ni usposobljen k nedisciplini pilota sodi tudi neupostevanje ali nerazumevanje navodil kontrolorja letenja nesreca se lahko seveda zgodi tudi zaradi napake kontrolorja leta vendar takega primera v zadnjih stirih letih ne belezijo brez potrdila o plovnosti ni letenja do nesrece lahko privede tudi tehnicna okvara letala te niso tako pogoste saj mora vsako letalo pred poletom pregledati mehanik redno jih obcasno pregledujejo tudi letalski inspektorji enkrat na leto pa tudi kontrolorji uprave za zracno plovbo vsak zrakoplov mora biti brezhibno vzdrzevan saj drugace ne dobi dovoljenja o plovnosti ki potrjuje da je varen za letenje o vseh spremembah do katerih pride na dolocenem tipu letala mora drzava ki ga je izdelala obvestiti vse drzave v katerih je tako letalo registrirano da odpravijo napake zgodi se na primer letalska nesreca in preiskovalna komisija ugotovi da jo je zakrivil slab sklop izdelovalec letala potem to sporoci upravam za zracno plovbo in zahteva da sklop na vsakem posamicnem letalu tega tipa zamenjajo nasa uprava lastniku letala ne izda dovoljenja za plovnost ce tega ni storil kljub temu da je letalo sicer tehnicno brezhibno pravi ludvik bokal letalo nikoli ne zastari nesrece zaradi tehnicnih okvar pa se vseeno dogajajo ko se je pred tedni pri brunsviku zrusil dvajset let star dvomotorni reaktivec ki je bil nekoc vojasko letalo se je marsikdo vprasal ce ni morda vzrok mnogim nesrecam ravno zastarelost letal ki letijo po nasem nebu letalo nikoli ne zastari ce ga pravilno vzdrzujejo lahko je staro tudi dvajset let in vec a je mogoce z njim varno leteti ce izdelovalec se zagotavlja originalne rezervne dele je pojasnil ludvik bokal kot kazejo neuradni rezultati preiskave o omenjeni nesreci ki se ni koncana letalo ni strmoglavilo zaradi tehnicne okvare ampak zaradi napake pilota ki je izvedel manever za katerega bi moral biti posebej izurjen on pa ocitno ni bil med domnevnimi vzroki za letalske nesrece po podatkih uprave za zracno plovbo pogosto beremo tudi odpoved motorja slisi se res grozno vendar tudi odpoved motorja za izkusenega pilota ni prevelika tezava saj je izurjen kako tudi v takem primeru varno pristati je pojasnil ludvik bokal vsi piloti zal niso kot kaze je ravno neizkusenost botrovala tudi zadnji letalski nesreci pri bovcu v kateri je pri zasilnem pristanku med hriboma javorscek in svinjak zivljenje izgubil letni jadralni letalec aljaz kavs iz tolmina med ukrepi tudi prepoved letenja ko se nesreca ali incident zgodi imenujejo preiskovalno komisijo ki odkrije vzroke zanjo in predlaga ustrezne ukrepe da se podobno ne bi vec zgodilo sankcije so razlicne od zahteve po zamenjavi dolocenih delov na vseh drugih letalih do odvzema pilotove licence ob nesreci v bovcu sem na primer za tri dni prepovedal vse lete z jadralnimi letali ker sem ocenil da ucenci v letalskih solah aljaz kavs je bil zacetnik niso dovolj dobro pouceni o zasilnem pristajanju v vseh klubih so potem do preklica prepovedi morali izvesti dodatno izobrazevanje na upravi nameravajo zaostriti tudi pogoje za pridobivanje letalskih dovoljenj disciplinske prekrske bodo obravnavali se bolj resno trudili pa se bodo tudi za vecjo profesionalnost pilotov vec ur letenja vec nesrec od osamosvojitve naprej se je stevilo ur letenja v sloveniji skokovito dvignilo in mnogi me prepricujejo da je povsem normalno da je ob tem naraslo tudi stevilo letalskih nesrec menim da stevila nesrec ne moremo opravicevati s stevilom letalskih ur vsako nesreco posebej je treba raziskati ugotoviti motnje in poskrbeti da se kaj podobnega ne bo vec zgodilo za nevarnost zracnega prometa namrec ne more biti nobenega izgovora cutim se odgovornega za vsako osebo in vzamem vsako se tako majhno nesreco ali incident se kako zares je poudaril ludvik bokal ob tem jim na upravi za zracno plovbo ni lahko saj se ze leta srecujejo s klasicno tezavo pomanjkanjem ljudi tako na primer letal kolikor jih imamo registriranih v sloveniji pregledujejo le stirje mehaniki mojca lorencic crna statistika letosnjega leta vzroki za dogodke so domnevni preiskave o zadnjih stirih pa se niso koncane januarja je bil pri celju lazje poskodovan motorni zmajar domnevajo da ni uposteval navodil januarja na dolskem vecja materialna skoda na ultralahki napravi uln odpoved motorja ali neupostevanje vremenskih pogojev aprila pri locah vecja materialna skoda na helikopterju napaka pilota ali tehnicna napaka maja je bil pri brezicah hudo poskodovan pilot uln nedisciplina maja pri velenju povzrocena materialna skoda na uln odpoved motorja maja signaliziran pozar na dc na brniskem letaliscu maja na mooneyu na brniku majhna skoda pnevmatika junija pri klecah materialna skoda na uln neprimeren pristanek junija pri grosupljem materialna skoda na uln oviran pretok goriva julija pri lahovcah materialna skoda na uln pogonska skupina julija je pri mostu na soci helikopterju zmanjkalo goriva julija pri postojni materialna skoda na cessni odpoved motorja julija pri slovenj gradcu materialna skoda na jadralnem letalu odpoved motorja vlecnega letala julija pri mariboru materialna skoda na uln napaka pilota ali tehnicna napaka julija pri mariboru materialna skoda na jadralnem letalu napaka pilota julija pri mariboru dve smrtni zrtvi ko je strmoglavilo dvomotorno reaktivno letalo napaka pilota julija pri bovcu smrtna zrtev pri zasilnem pristanku neizkusenost smo slovenci narod letalcev v sloveniji imamo letalisc od teh so tri maribor ljubljana in portoroz dovolj velika za redni zracni promet v minulem letu je v nasi drzavi delovalo letalskih sol aeroklubov in drustev ter klubov za prosto letenje ki so zdruzevali prek clanov registriranih civilnih in vojaskih pilotov je bilo letos jih je po oceni ludvika bokala dovoljenje pridobilo se za kako desetino vec v drzavi imamo torej vec kot pilotov to je glede na stevilo prebivalcev vec kot premorejo pilotov na primer v zda smo res narod letalcev ali pa je morda pri nas lazje priti do dovoljenja nas je zanimalo na to tezo nikakor ne pristajam pot do dovoljenja za pilota je v sloveniji popolnoma enako tezavna kot v drugih drzavah je bil kategoricen direktor uprave za zracno plovbo ustanove ki je med drugim zadolzena tudi za izdajo dovoljenj ta so mednarodno veljavna in veljajo toliko casa kot zdravnisko spricevalo ta pa morajo piloti redno obnavljati prometni piloti na vsakih sest mesecev poklicni vsako leto sportni pa vsaki dve leti bolj verjetno bo obveljala ta da smo slovenci narod letalcev imamo bogato letalsko zgodovino ze od casov pionirja edvarda rusjana naprej zanimiv podatek ki to potrjuje je tudi da je bilo v bivsi jla med piloti do odstotkov slovencev slovencev na primer pehota nikoli ni zanimala izziv so videli v visoki in sofisticirani tehniki in strokovnosti kamor sodi tudi letalstvo meni ludvik bokal julija letos je pristalo letalo v krompiriscu pri lahovcah pri cerkljah pristalo sreca v nesreci je bila da je bil pilot izkusen in se je resil z lahkimi poskodbami slika izpuscena manj kot sto metrov od stanovanjskih his v brunsviku pri mariboru je julija letos padel dvomotorni reaktivec pilot in sopotnik sta koncala v razbitinah slika izpuscena this document is a html rendering of a corpus encoding standard dtd document produced in the scope of the multext east project by fred comments welcome tomaz erjavec