seminar internet za pravnike pravni viri v sloveniji in po svetu jaka repansek uvod splosno internet ali svetovni splet bi lahko nekoliko poenostavljeno poimenovali komunikacijsko informacijski servis njegova komunikacijska funkcija pri vsakodnevnem zivljenju in delu je jasna vsakomur ki si zjutraj ob prihodu v pisarno najprej prizge racunalnik in prebere svojo posto odgovori kolegom z diskusijskih list potem in pricne z delom marsikomu je prav komunikacijska uporabnost svetovnega spleta najpomembnejsa in edina za katero bi prisegel da je pri delu nepogresljiva tisto o cemer bo tekla beseda v pricujocem referatu pa je predvsem tisto cemur pravim informacijska vrednost svetovnega spleta omejil se bom na pravne vire ki so dostopni via internet saj je jasno da postaja ta medij osnovni tudi na podrocju razvoja informacijsko komunikacijskih sistemov ki jih ponavadi najdemo v obliki baz podatkov ali interaktivnih strani na internetu predno se lotimo pregleda pravnih virov na internetu je potrebno podcrtati da se bomo ko govorimo o pravnih virih omejili predvsem na pravno informacijske sisteme ki so v glavnem urejeni v obliki baz podatkov poleg recimo jim klasicnih pravnih informacijskih sistemov obstaja na internetu ze na stotine razlicnih seznamov z naslovi domacih strani kjer se dobijo pravne informacije morda je eden najboljsih seznamov z naslovi pravnih virov urejenih po podrocjih in drzavah na http www findlaw com international index html findlaw sedaj pa k bistvu pravno podrocje je podrocje mnozice pravnih aktov ki jih hranimo v obliki dokumentov na razlicnih nosilcih podatkov poleg papirja ki je se vedno najpogostejsi medij za shranjevanje podatkov se vedno bolj uvaljavljajo mediji povezani z racunalniki najpomembnejse prednosti racunalniskih nosilcev so manjsa velikost shranjevalnega medija hitro iskanje enostavna zascita ter varovanje shranjenih podatkov in nenazadnje obstojnost nosilca prakticno vse drzave imajo svoje pravne informacijske sisteme v prvi vrsti so ti sistemi nemenjeni nudenju potrebnih informacij lastnim drzavnim institucijam in vecinoma so pravni informacijski sistemi odprti navadno proti placilu in dostopni vsakomur tudi po vsebini so si pravni informacijski sistemi podobni navadno zajemajo tri sklope podatkov zakonodajo pravno prakso ki je v sistemih precedencnega prava obseznejsa ter pravno literaturo tudi slovenija pri uvajanju pravnih informacijskih sistemov ni izjema saj jih pri nas samostojno deluje kar nekaj prvi in najstarejsi pravni informacijski sistem je pravni informacijski sistem republike slovenije ki je sestavljen iz vec med seboj vsebinsko nepovezanih baz sistem grajen je v okviru drzavne institucije je namenjen za uporabo drzavnih institucij za ilustracijo lahko kot nasprotni sistem omenimo pravni informacijski sistem ius info ki je popolnoma komercialne narave je neodvisen od drzavnih institucij in je vsebinsko najbolj dodelan pravni informacijski sistem v sloveniji odlikuje ga predvsem njegova dostopnost proti placilu prek omrezja internet ter vsebinska povezanost posameznih sklopov podatkov kot tretjega ta je se nedodelan velja omeniti sistem sipis pravni dokumenti pravni dokumenti imajo glede na druge vrste dokumentov nekatere posebnosti glavna lastnost pravnih dokumentov je njihova nespremenljivost v casu ko posamezni pravni akt stopi v veljavo se lahko spremeni le z novim istovrstnim pravnim aktom ki spremeni prejsnjega ali pa s posameznimi malostevilnimi popravki ki so v glavnem posledica napak pri prepisovanju in tisku drugi pomembnejsi element ki ga moramo upostevati ko govorimo o pravnih dokumentih je velika kolicina takih dokumentov zaradi teh lastnosti so pravni dokumenti primerni za prevod v elektronsko obliko kjer jih lahko poljubno uredimo glede na hierarhijo in tako omogocimo tudi enostavno iskanje po razlicnih kriterijih poleg tega se je zaradi razvoja racunalniske opreme v zadnjih nekaj letih zelo povecala zmogljivost racunalnikov kar pomeni hitrejse iskanje izrazito povecanje diskovnih kapacitet za shranjevanje podatkov pa tudi splosno cenovno dostopnost racunalnikov tezava pri prevodu v elektronsko obliko pa je prav hierarhija shranjevanja takih podatkov saj fiksno urejanje podatkov v posamezne podatkovne baze otezuje njihovo vsebinsko povezovanje klasicne podatkovne baze hierarhicni mrezni relacijski podatkovni model pri vsebinski povezljivosti posameznih dolocb ne pridejo v postev saj je povezovanje dolocenega dela podatka znotraj posameznega zapisa z drugim takim podatkom nemogoce ali pa je zelo tezko izvedljivo mogoce je edino povezovanje v okviru posameznih formatiranih polj take baze vendar to za pravni informacijski sistem ki bi nudil uporabniku povezljivost podatkov s tako velikega podrocja kot je pravo pogosto ne zadosca zato je treba za vsebinsko povezovanje pravnih aktov poiskati tehnicno izvedbo sistema ki bi imel nekaj lastnosti kakrsne omogoca uporaba formatiranih polj obenem pa tudi moznost tvorjenja vsebinskih povezav links pri prevajanju pravnih dokumentov nastajajo tudi problemi ki izvirajo iz narave pravnih dokumentov tezave nastanejo predvsem zaradi velikih razlik med sistemi kakrsne predstavljata racunalnik in pravo racunalnik je relativno zaprt sistem v tem smislu da je njegovo delovanje mogoce teoreticno vnaprej determinirati saj ga doloca fiksen program in dolocenost procesov ki jih opravlja pri resevanju problema deluje po principih matematike in logike isti problem resuje vedno po isti poti in zato dobi enak rezultat nasprotno pa je pravo kot druzbeni in kulturni pojav odsev trenutnih druzbenih razmerij medtem ko se razumevanje vsebine pravnih norm nenehno spreminja zato je v pravu mnogo nedolocnih pojmov in izrazov ker se razumevanje njihove vsebine tako pogosto menja da bi bila tocna dolocitev nesmiselna predvsem pa zelo kmalu neuporabna na drugi strani pa kaze pravni sistem kaze vse znacilnosti odprtega sistema njegovo delovanje ni nikoli povsem determinirano lahko pride do povsem razlicnih resitev istega pravnega problema lahko pa tudi do enakih resitev na povsem drug nacin se vec jutri je lahko problem resen na povsem drug celo smiselno nasproten nacin kot danes zato je ocitno da je preslikava celotnega pravnega sistema kot dinamicnega pojava v racunalnisko obliko ki je nekaj staticnega ze teoreticno nemogoca vendar pa to ni tako hud problem kot se zdi sprva zakonodajalec sam crpa iz dejanskih razmer in postavlja zakone ti pa so staticni vecina dinamike se izgubi ze na tem nivoju kot korekcija tako grobega prenosa sistema nastopijo sodisca s sodnimi odlocbami in nacelnimi mnenji ki omilijo prehod na staticen sistem in ga udejanjajo v nasprotni smeri v dinamiko zivljenja naloga pravnih informacijskih sistemov je ravno v priblizevanju sistema pravnih norm in odlocitev sodisc dejanskosti ki vlada v pravnih druzbenih razmerjih informacijski sistemi na podrocju prava splosno zaradi vsega zgoraj omenjenega se je ideja urejanja pravnih virov v pregledne sisteme v elektronski obliki pojavila ze zelo zgodaj pri tem so snovalci sledili predvsem naslednjim ciljem · evidentirati vse pravne predpise · javna objava pravnih perdpisov in s tem vecja pravna varnost · enotna uporaba pravnih predpisov · cenejsa dostopnost pravnih predpisov · vecja javnost sodnih odlocb · vecja ucinkovitost in hitrost pri iskanju ustreznih dokumentov · vsebinska povezanost pravnih predpisov s sodnimi odlocbami in literaturo primerjava pravnih informacijskih sistemov nam tako pokaze osnovne znacilnosti ki se praviloma med posameznimi sistemi ne razlikujejo razlike med posameznimi pravnimi informacijskimi sistemi se kazejo predvsem v razdelitvi podatkov na posamezne zbirke in podrocja ter njihovimi povezavami kar v praksi pomeni njihovo prednost ali slabost tudi nacin dostopa do podatkov je lahko razlicen v osnovi poznamo on line sistem dostopa ter lokalni sistem dostopa na uporabnikovem racunalniku zbirka podatkov na cd rom ploscah najvec sistemov omogoca direkten on line dostop do centralnega racunalnika nekateri pa poleg tega omogocajo tudi uporabo podatkov na mediju velike kapacitete cd rom vsebina zajetih podatkov je razlicna navadno je del baze polnega besedila full text del pa je sestavljen iz povzetkov seveda odvisno od narave podatkov pravni viri na internetu domaci pravni informacijski sistemi v sloveniji smo imeli do nedavnega le malo pravnih informacijskih sistemov kasneje so zaceli nastajati se drugi nedrzavni in izkljucno poslovno usmerjeni pravni informacijski sistemi pravni informacijski sistem republike slovenije podatkovne baze ki so osnova pravnega informacijskega sistema v sloveniji so samostojne baze podatkov posameznih drzavnih ter pravosodnih organov v osnovi so namenjene njihovemu delovanju in so zato del njihovih informacijskih sistemov vendar so te baze z uporabniske plati vecnamenske zato jih obravnavamo kot celoto med seboj so te baze nepovezane kar je posledica tega da so nastajale neodvisno druga od druge pri razlicnih organih to je njihova glavna slabost saj se povprasevanja po podatkih zato ne ponujajo kar sama od sebe in je potrebno dobro poznavanje za njihovo uporabo to je tudi razlog da so namenjene izkljucno profesionalni uporabi in zato nedostopne zunaj drzavnih institucij poglejmo posamezne podatkovne baze zakonodajno pravni podatki zakd to je baza drzavnega zbora rs ki vsebuje sprejete zakone in ostale predpise od leta se vnasajo v polnem besedilu del baze so tudi uradni listi in porocevalci drzavnega zbora dokumenti drzavnega zbora rs skup baza vsebuje polna besedila dokumentov ki prispejo v obravnavo drzavnemu zboru tu so se sklepi dnevni redi zapisniki sej ter poslanska vprasanja predlogi in pobude v bazi so tudi povzetki predlagateljev ki pa so v polnem besedilu v bazi zakd obdelava knjig in clankov kisb gre za bazo drzavnega zbora rs ki vsebuje knjiznicno obdelavo knjig dokumentacijsko obdelavo clankov s podrocij prava politike in ekonomije pokriva tudi aktualno politicno in gospodarsko podrocje dokumentacija vlade rs jzad je javna baza ki vsebuje zapisnike in sklepe vlade ter delovnih teles dokumenti so v glavnem v polnem besedilu zaradi javnosti ima vlada se svojo interno bazo dostopno le pooblascenim uporabnikom nosilec baze je urad predsednika vlade rs ustavno sodna praksa ussr je baza ustavnega sodisca rs vsebuje sodne odlocbe ustavnega sodisca in ustavno sodno teorijo dokumenti so vneseni v obliki povzetkov sodna praksa sodb gre za bazo vrhovnega sodisca rs vsebuje podatke iz publikacij ki so v zvezi s teorijo in razlago sodnih norm pravna mnenja sprejeta na sejah vrhovnega sodisca clanke iz slovenskih strokovnih publikacij ter objavljene sodbe iz bivse jugoslavije zaenkrat ni javno dostopna sodna praksa na podrocju prekrskov rspb je baza republiskega senata za prekrske vsebuje sodno prakso strokovna stalisca mnenja podatke o literaturi s podrocja prekrskov struktura baze je identicna bazi vrhovnega sodisca sodne odlocbe vrhovnega sodisca sovs tudi to je baza vrhovnega sodisca vsebuje objavljene in neobjavljene sodne odlocbe vrhovnega sodisca baza visjega sodisca iesp nosilec baze je visje sodisce v ljubljani vsebuje izdane odlocbe vseh visjih sodisc v rs sipis http www sigov si sipis sipis slovenski interaktivni pravni informacijski sistem je nov uporabnikom prijaznejsi pravni informacijski sistem ki je nastal s podporo drzave zdruzuje pa prednosti in sposobnosti omrezja internet ter graficnega okolja windows projekt je v koncni fazi nastajanja namenjen pa je vsem ki potrebujejo hiter in enostaven dostop do azurnih pravnih informacij pa tudi tistim ki potrebujejo mocan informacijski sistem dostop do podatkov poteka v nacinu on line preko omrezja internet sistem je zgrajen iz treh sklopov prvi sklop je zakonodaja ki je dostopna v polnem besedilu vsebuje tako akte drzavnega zbora predvsem zakoni kot tudi nekatere podzakonske akte izvrsilne oblasti vlade in ministrov posameznih resorjev drugi sklop je sodna praksa rednih sodisc in ustavnega sodisca ki je po moznosti vnesena v polnem besedilu zadnji sklop podatkov je prav tako zelo pomemben za utemeljevanje prvih dveh sklopov to je strokovna literatura predvsem s podrocja pravnih znanosti sestavljena je iz monografij in publikacij dostopnih v svetovnih knjiznicah kakor tudi iz povzetkov in polnih besedil objavljenih v samem sistemu sistem povzetkov in sinopsisov je pri literaturi pomemben predvsem z vidika avtorskega prava tako je mogoce v kratkem opisati vsebino posamezne publikacije brez krsenja avtorskih pravic obenem pa je mogoce podati informacije o tem kako priti do take literature tem pravnim sklopom je mogoce dodati se cetrtega informacije nepravnega znacaja predstavitve ponudnikov sistema gradiva namenjena javnosti in tisku ter splosno predstavitev drzavnega aparata vsem ki jih to zanima saj je mnogo informacij prevedenih tudi v tuje jezike predvsem anglescino in v oba uradna jezika narodnih manjsin pri nas informacije v sistem prispevajo drzavni organi izobrazevalne ustanove z obeh slovenskih univerz ter posamezne knjiznice s svojimi knjiznicnimi sistemi to mnozico podatkov je treba povezati na cimbolj enostaven nacin ki bi ga bilo mogoce opraviti skoraj avtomaticno kot osnovna in najboljsa povezava so se izkazali zakonski cleni kar je posledica evropskega nacina pravnega razmisljanja za katerega je znacilno da se sodna praksa in strokovna literatura v veliki vecini primerov navezujeta na posamezne zakonske dolocbe za taksno povezavo so bolj ustrezne kratice posameznih pravnih aktov kot pa celotni naslovi vendar morajo biti kratice nujno enopomenske to je bila ena prvih nalog pri uvajanju pravnega informacijskega sistema v ta namen sta bila teoreticno na voljo dva sistema prvi je stevilcno oznacevanje vseh pravnih aktov po italijanskem vzoru drugo pa je crkovno oznacevanje dokumentov odlocili so se za drugo moznost ki je bila neformalno ze prej v uporabi le da ni bila poenotena poleg tega pa nam crke smiselno pomenijo vec kot stevilke kombinacija obeh bi prisla v postev pri velikem stevilu podzakonskih aktov tako je nastal projekt krap enopomenske kratice predpisov predvidel spremembo poslovnika drzavnega zbora tako da mora imeti vsak na novo sprejet zakon tudi enopomensko kratico ki se objavi v uradnem listu tako da daje centralnemu seznamu kratic potrebno javnost morda najbolj problematicna je ureditev zbirke strokovne literature saj ta temelji na zbirkah razlicnih standardov ki jih je med seboj tezko ali celo nemogoce poenotiti predvsem je bilo potrebno povezati sistem s knjiznicnim informacijskim sistemom najbolj preprosta in hkrati najbolj prikladna metoda povezave temelji na geslovniku pojmov to je kljucnih besedah posameznega dokumenta ki je obenem tudi pomemben del knjiznicnega sistema tako je bil eden izmed temeljnih ciljev sestava enotnega in skupnega geslovnika ki bi uporabnikom olajsal iskanje obenem pa omogocil relativno enostavno povezavo s prvima dvema sklopoma podatkov to je z zakoni in sodno prakso podatki v sistemu sipis so zelo raznoliki in s tem podani tudi v vec razlicnih formatih res pa je da prevladujeta predvsem dva formata prvi je internetov format html ki je posebej primeren za kreiranje povezav v tem formatu je vecina dokumentov prvih dveh sklopov pri tem je zakonsko besedilo osnoven dokument dokumenti s podrocja strokovne literature pa so deloma v html obliki medtem ko je vecina zbrana v ze obstojecem knjiznicnem sistemu cobiss ki je z vmesnikom povezan v sistem sipis del informacij je tudi netekstovne narave znanih graficnih in tekstovnih formatov ius info http www ius info ius software si edini komercialni pravno poslovno informacijski sistem v sloveniji je ius info ki ga skupaj upravljata druzbi ius software in gospodarski vestnik zazivel je aprila ideja pa je nastala ze leta sistem se nenehno dopolnjuje in prilagaja zahtevam uporabnikov in mirno lahko recemo da je to trenutno najbolj popolna javna komercialna zbirka pravnih informacij v sloveniji ce bi si sistem pridobil uradno veljavo s strani drzave bi bil to gotovo najbolj uporaben sistem tako za profesionalne kot tudi druge uporabnike vec o sistemu ius info pa v referatu kolege bojana borke drzavni zbor http www sigov si na elektronskem naslovu http www sigov si najdemo tudi domace strani drzavnega zbora republike slovenije poleg informacij o delovanju drzavnega zbora in njegovih organov so strani povezane s sipisovimi stranmi z veljavno slovensko zakonodajo center vlade za informatiko http www sigov si center vlade za informatiko v nadaljevanju cvi je bil ustanovljen januarja s sprejetjem zakona o vladi republike slovenije ur l rs kot vladna sluzba neposredno odgovorna vladi rs in zadolzena za informatizacijo drzavnih organov predstavitev dejavnosti cvi je dostopna na naslovu http www sigov si druge drzavne ustanove http www sigov si na straneh sigov si najdemo tudi povezave do elektronskih strani drzavnega sveta rs ministrstev predsednika drzave predsednika vlade republiske volilne komisije skladov ter nekaterih drugih vladnih sluzb uradni list rs http www uradni list si uradni list rs je v elektronski obliki zacel izhajati na internetu januarja izbrana oblika pdf format ki zagotavlja fotografsko enak posnetek uradnega lista kot je original v pisni obliki se je ocitno izkazala kot dobra odlocitev ker nosijo datoteke s seboj vse informacije o obliki pisave razporeditev grafike itd so uporabljive in enake v najrazlicnejsih okoljih dos windows unix macintosh itd omogoceno bo tudi hitro iskanje po celotnem besedilu vseh stevilk hkrati in prikaz samo strani z zadetki indeksiranje uporabnikom ne bo treba posnemati download celotnih stevilk saj bo mozno pregledovanje posameznih strani t i byte serving to bo omogocalo kvalitetno citiranje predpisov kot povezave linki v katerihkoli zunanjih elektronskih dokumentih strokovni clanki judikati sodne vloge cistopisi registri itd uporaba sistema je zaenkrat se brezplacna po pa se nam obeta narocnina ki naj ne bi presegala tiste na papipnato obliko uradnega lista elektronske strani uradnega lista bodo vsebovale uradne liste v formatu pdf berljivi z programa adobe reader ki ga je moc sneti z interneta kar s strani uradnega lista poleg tega so na straneh dosegljivi tudi razpisi publikacije narocila druge povezave in pomoc ustavno sodisce rs http www sigov si domace strani ustavnega sodisca rs vsebujejo poleg zbirke odlocb in sklepov tudi referendumske odlocbe z locenimi mnenji ter seznam nekaterih projektov z ustavnpravno vsebino odlocbe ustavnega sodisca so razvrscene tematsko in so na voljo v obliki povzetkov izreki pa so prevedeni v anglescino pravno informacijski center http www sigov si center je na zacetku opravljal ustrezne strokovne naloge le za potrebe ustavnega sodisca z uvedbo ustavnosodnega pravnega informacijskega sistema pa se je dejavnost po svojem obsegu in vsebini bistveno spremenila in center je postal z instalacijo svoje baze na centralnih racunalnikih centra vlade za informatiko in obeh univerz v ljubljani in mariboru dostopen tudi zunanjim uporabnikom k odprtosti centra in informacijskega sistema je prispevalo tudi povezovanje s tujino zlasti s skupnim informacijskim sistemom ustavnih sodisc pri svetu evrope in z informacijskim centrom za clovekove pravice poleg svoje temeljne dejavnosti je center tudi z vidika razvojne dejavnosti ze vrsto let vodilni med informacijskimi centri v drzavnih organih ta se kaze predvsem kot studij internih programskih resitev in sodelovanje v drzavnih projektih s podrocja pravne informatike kjer ima center pogosto vodilno ali usklajevalno vlogo v okviru svoje razvojne in raziskovalne dejavnosti se center lahko pohvali tudi s permanentnim samoizobrazevanjem svojih sodelavcev kot tudi izobrazevanjem sodelavcev sodisca ter studentov pravnih fakultet v ljubljani in mariboru v okviru predmeta pravne informatike pravni fakulteti v mariboru in ljubljani http www uni mb si pf http www uni lj si pf pomembni dodatek k izobrazevanju studentov obeh pravnih fakultet je tudi moznost so oblikovanja domacih strani na internetu strani ljubljanske pravne fakultete ki so se v izgradnji vsebujejo informacije o delu fakultete predvsem pa informacije o dodajanju na fakulteti za azuracijo katerih naj bi v prihodnje skrbeli studenti sami poleg vkljucevanja studentov v delo na domacih straneh in vzpodbujanje studentov da se vkljucijo v interaktivnost ponudne pravnih in s pravom povezanih informacij na internetu se trudimo studentom omogociti predvsem dostop do interneta tuji pravni informacijski sistemi juris nemcija zacetki razvoja tega sistema segajo v leto razvijalo ga je ministrstvo za pravosodje zato je najprej deloval kot javna ustanova kasneje pa kot podjetje v katerem ima drzava vecinski delez dandanes je juris eden najbolj popolnih in s tem tudi najbolj obseznih in celovitih pravnih informacijskih sistemov njegove med seboj locene baze so medsebojno povezane z mnogimi povezavami vsebuje zvezne predpise zakonodajo zveznih dezel in veliko mnozico sodnih odlocb v glavnem v polnem besedilu rdb avstrija znacilnost pravnega informacijskega sistema rdb je ta da je upravljanje v celoti prepusceno zasebnemu podjetju navadno se poleg ne v celoti dostopnega drzavnega sistema pojavljajo se manjsi zasebni sistemi ki pokrivajo predvsem komercialnejsa podrocja gospodarstvo avstrija je edina drzava ki je poverila celoten informacijski sistem ki ga stratesko gledano uporablja za svoje potrebe zasebnikom italguire find italija nastal je na pobudo sodisc in parlamenta sprva ni bil javno dostopen od leta pa je postal sistem odprt tudi zunanjim uporabnikom zanj je znacilna podrobna delitev na stevilne med seboj locene baze ki pokrivajo zelo ozka podrocja npr davcne odlocbe odlocbe kolektivnih pogodb ekologije itd s svojo zgodaj uvedeno odprtostjo nedrzavnim subjektom se uvrsca v enega prvih odprtih pravnih informacijskih sistemov lexis nexis zda http www lexis com to je pravni sistem ki vsebuje tudi tuje dokumente s tem zeli pokriti cimvec drzav anglosaskega pravnega sistema ki temelji na sodnih odlocbah common law zacetek delovanja sovpada z zacetkom delovanja nemskega jurisa od leta pa ima svojo podruznico tudi v veliki britaniji zaradi vezanosti na sodne odlocbe ima ta primerjalno pravna podatkovna baza izredno pomembno vlogo v sodnih procesih obenem pa je pomembna pomoc pri studiju prava saj studenti prek njega najlazje pridejo do potrebne studijske literature westlaw zda sistem je podoben lexis u vendar vsebuje izkljucno domace podatke in je zato namenjen profesionalni uporabi kar se kaze v ceni dostopa do tega sistema vsebuje izredno prijazen vmesnik preko katerega si lahko uporabnik sam postreze s podatki self service za obseznejsa in kompleksnejsa iskanja pa ima na voljo posebno sluzbo ki na zahtevo poisce potrebne podatke tako lahko sistem uspesno uporabljajo tudi tisti ki jim je poizvedovanje z racunalnikom sibka tocka rattsdata svedska prednost tega sistema je da je to za razliko od vseh omenjenih tujih pravnih informacijskih sistemov edini za uporabnike brezplacen sistem ostali sistemi vecinoma temeljijo na kategorizaciji uporabnikov ponavadi je to delno prost nacin uporabe za drzavne institucije ostali pa usluge razlicno placujejo glede na profitno naravo in stopnjo dostopa do informacij sredstva za vzdrzevanje zagotavlja drzava iz proracuna uporabniki pa lahko pregledujejo vse dokumente razen tistih ki vsebujejo zascitene podatke celex pravni akti evropske skupnosti ta baza vsebuje podatke o zakonodaji es sodno prakso in mnenja organov es pripravljalne akte organov es vprasanja clanov evropskega parlamenta in izvajanje direktiv v posameznih drzavah clanicah zakonodaja se azurira tedensko odlocbe in parlamentarna vprasanja pa mesecno bazo polnijo vse institucije evropske skupnosti drugi strezniki evropske unije drugi pravni informacijski sistemi v tujini v svetu obstaja se mnogo drugih informacijskih sistemov prakticno vse drzave imajo lasten pravni informacijski sistem ki je namenjen vsaj drzavnim institucijam od prej nastetih se bistveno ne razlikujejo so le kombinacije omenjenih sistemov tako poznamo se credoc belgija iretij francija cridon francija c e d i j francija fair avstrija lite zda aspen zda datum kanada quick law kanada noris norveska in druge drugi pravni viri na internetu glej ius info na elektronskih straneh ius info lahko dostopite tudi do catalaw hieros gamos in search virtual legal search engines ki vam bodo olajsale iskanje pravnih virov na internetu delujejo na podoben nacin kot na primer lycos ali yahoo uporabljajo indekse za iskanje naslovov po temah in vsebinskih sklopih vec o tem pa je povedal ze kolega ilesic v svojem referatu ljubljana viri internet predvsem http ius info ius software si uros skufca diplomska naloga pravni informacijski sistemi vus ljubljana