glasilo pobudnikov parka za zivljenje dragonja in vseh ljudi odprtih src koper prosinec stevilka vinogradniki pozor na delavnici v marezigah je sodeloval tudi peter bukovec predavatelj fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ljubljana s predavanjem mozne bioticne zascite kulturnih rastlin zaradi prakticnih pomebnih ucinkov bi veljalo posnemati pionirski zgled briskega vinogradnika dusana kristancica zato bukovcevo predavanje objavljamo v celoti rad bi predstavil eno od moznosti bioticne zascite rastlin govoril bom o varstvu rastlin z naravnimi sredstvi ki so popolnoma nestrupena na fakulteti deluje center za prenos znanja in tehnologij ta enota isce programe zanimive za slovenijo med temi so posebej zanimivi tisti ki so vezani na okoljsko problematiko tako smo navezali plodne stike z neko manjso nemsko tvrdko ki se ukvarja s fermentacijo zitaric in produkti te fermentacije vsaj po nasih dosedanjih rezultatih so zelo vzpodbudni osnovne surovine so zita psenica rz in oves vse te zitarice so biolosko gojene brez pesticidov naceloma je tako da iz tega zita pripravijo polnozrnat kruh ki ga z mlecnokislinsko fermentacijo sfermentirajo kar traja meseca in potem nastane tekoc in tudi trden produkt zanimiva je sestava fermentiranega zita prisotni so encimi ki so aktivni v teh bakterijah v mlecnokislinski fermentaciji seveda mlecna kislina vidimo se cel kup mineralov ki so pomembni za zive organizme vitamini cela vrsta aminokislin in koncno tudi flavonoidi ki so znane zdravilne substance ki jih v naravi najdemo med drugim tudi v refosku vse to je tudi zanimivo za humano uporabo o tem je razmisljal proizvajalec gospod kanne ki je investiral v celo vrsto medicinskih raziskav v nemskih klinikah ki so pokazale neverjetno pozitivne rezultate na cloveski organizem druga ideja taksne sestave je gotovo zanimiva tudi za veterino in tretja te substance so pomembne tudi za vzgojo rastlin ta segment je zelo slabo pokrit uporaba tega sredstva za zascito zitaric se ni v zelo siroki uporabi pri rastlinah je treba upostevati da je raznovrstnost zelo velika vzgoja pomembna vazni so mikroklimatski pogoji in zaradi tega rastlin ne moremo prenesti na kaksno drugo lokacijo ta firma nam je dovolila opraviti nekaj poskusov ki so preliminarni vendar so vseeno zanimivi opravili smo jih v goriskih brdih v vinogradih dusana kristancica mi mu nismo mogli dati nobene garancije da bodo poskusi uspeli kar bi lahko pomenilo katastrofo v njegovem vinogradu v prvem letu smo zaceli proti koncu poletja v prvem obdobju so ze sedem krat skropili vinograde julija in avgusta smo v dveh vinogradih sivega pinota in tokaja ki skupaj merita priblizno ha opravili poskuse in sicer tako da smo vsak vinograd razdelili na polovico enega smo tretirali z modro galico ki je obicajna pred trgatvijo ta drugi del pa s tem fermentiranim zitom no rezultat je bil pozitiven med obema deloma ni bilo nobene razlike nobenih bolezni dodaten pozitiven ucinek je ta da je imelo grozdje tretirano s fermentiranim zitom priblizno vec sladkorja v grozdju to je mogoce razloziti s tem da bakrov sulfat zavre zorenje grozdja za kaksna dni ce trikrat tretirate z modro galico imate tedenski zaostanek medtem ko pri tem sredstvu pa ne to je bil rezultat prvega leta leta smo se odlocili za ha vinograda rebule za celoletni tretma zaceli smo ze z zimskim skropljenjem januarja in februarja ideja tega skropljenja to je skropljenje tal je vnos tega preparata v zemljo to je neke vrste naravno gnojenje pa tudi mlecnokislinske bakterije so te ki ugodno vplivajo na tla za to so podatki znani iz literature potem smo skupno opravili skropljenj rebule samo s tem sredstvom v celem letu ni bilo nobenih problemov z boleznimi trte ali grozdja trgatev te rebule je bila med zadnjimi namrec v tem okolisu je vec takih vinogradov uspeli smo trgati med zadnjimi grozdje je pridobivalo sladkor razlika je bila precejsnja tudi ce upostevamo da je kristancic vrhunski vinogradnik trto obremeni malo kg grozdja ne pa ali kot sicer opravili smo tudi cel kup drugih analiz omenjam samo koncentracijo kislin ki je bila ugodna za zdravo vino v brdih koncentracija kislin pri zorenju hitro pada in to je neugodno opravili smo vinifikacijo te rebule po standardnem postopku brez vseh enoloskih sredstev brez kemije v slabem pomenu besede uporabili smo samo zveplanje kar je logicno na koncu uradna ocena je bila vrhunsko vino to leto je bilo lahko recemo zelo uspesno saj je bilo leto zelo neugodno za trto ugodno za razvoj bolezni vzeli smo isti vinograd rebule ena polovica standardno s pesticidi drugo polovico s fermentiranim zitom tri krat zimsko skropljenje deset krat letno skropljenje ze spomladi so se zaceli problemi takrat je bilo precej dezevja bili so zelo ugodni pogoji za razvoj peronospore in oidija s peronosporo ni bilo problemov pokazali so se zacetki oidija takrat smo bili pred dilemo kaj narediti alternative so bile recimo podvojiti koncentracijo potem bi stvar delovala tudi kurativno ker gre koncno za fungicidno delovanje vedar si nismo upali tega napraviti ker nismo imeli financnega zagotovila da bi izgubo vinogradniku pokrili zaradi tega smo posegli vmes s klasicno zascito proti oidiju in sicer dvakrat v presledku sedmih dni pri sosednjih vinogradih so bili problemi se vecji proti oidiju so skropili v povprecju sedemkrat kljub taki letini smo uspeli tako da smo samo dvakrat posegli s pesticidi ostalo pa je bilo fermentirano zito v obeh polovicah je bil sladkor priblizno enak tudi pri trgatvi so bili problemi zaradi mocnih nalivov torej zelo neugodna letina kljub temu tudi sladkorna stopnja ni bila tako slaba v primerjavi s sosednjimi je bilo se vedno vec sladkorja tukaj je imela odlocilno vlogo obremenitev trte praviloma mora biti majhna za kvalitetno vino lahko vsaj delno nadomestimo pesticide s fermentiranim zitom pomisliti velja tudi na zdravje vinogradnika saj o skodljivosti pesticidov vemo veliko po drugi strani pa je z uporabo fermentiranega zita stvar koristna saj ga lahko celo pijete na nas organizem deluje dobro znacilna je izjava kristancica kadar sem sprical s fermetiranim zito je cel vinograd krasno disal pesticidi namrec mocno smrdijo kar kot kemik sicer ne bi smel reci naslednji ucinek ce vsaj delno nadomestimo pesticide je tudi v zmanjsanju ostankov pesticidov v grozdju in seveda v vinu iz tega koncno sledi zascita podtalnice skozi zmanjsanje uporabe pesticidov dodaten apsekt je pomemben in zadeva razgradnjo pesticidov v zemlji opravili smo nekaj laboratorijskih preizkusov in s tem sredstvom napravili poskuse bioloske razgradnje atrazina ki sicer ni aktualen za vinograde je pa najbolj problematicen herbicid v sloveniji ker se uporablja pri koruzi rezultati kazejo da mlecnokilsinske bakterije razgrajujejo atrazin veljalo bi ugotoviti tudi kaksna je razgradnja ostalih pesticidov ki jih najdemo v zemlji to sredstvo je v bistvu tudi starter za kompost saj vsebuje mlecnokislinske bakterije in to je potem se dodatni ucinek pospesuje nastajanje humusa pomembna je tudi cena a tukaj lahko govorim le priblizno vinogradniki so povedali da stane skropljenje nekje od do mark na hektar za eno skropljenje toliko bi priblizno stalo tudi skropljenje s fermentiranim zitom o natancnih stevilkah pa ne morem govoriti ker ne poznam prav vseh elementov cene na splosno rezultati so pozitivni negativnih vplivov fermentirano zito nima ne na ljudi ne na vinsko trto zato ce smo natancni je potrebno reci da je treba raziskovalno delo na tem podrocju nadaljevati tako na vinski trti kot na drugih kulturah razsiriti bi morali lokacije delna nadomestitev strupenih skropiv je mozna tako sem preprican pionirski poskus nadomescanja strupenih skropiv je ze dal prve rezultate v brdih znani vinogradnik dusan kristancic ki je ze dolgo korak pred drugimi se je za poskus odlocil zavedajoc se pomembnosti zdrave hrane na trziscih posebej se v casu prilagajanja evropski konkurenci ki je neizprosna mohamed k gori ali obratno zdaj to sploh ni vprasanje storjen je zgleden korak vreden posnemanja za dodatne informacije in povezavo s profesorjem bukovcem se lahko obrnete na urednistvo sopotnik stran stran nazaj na vrh strani stran naprej glasba art galery capris hister ogled knjige gostov dodaj komentar v knjigo gostov edicija capris dograjeno februar copyright © kulturno drustvo capris koper hister