image map oddelek za oblikovanje in obdelavo knjiznicnega gradiva oddelek skrbi za nabavo in strokovno obdelavo knjizniccnega gradiva oblikuje lokalno bazo podatkov in sodeluje v vzajemnem katalogu knjiznicno gradivo ki ga na oddelku strokovno obdelujemo razdelimo na monografije serijske publikacije kartografsko gradivo muzikalije na oddelku gradivo inventariziramo katalogiziramo klasificiramo ter opremimo z nalepko knjiznim listkom in zavijemo do leta smo vodili naslednje klasicne kataloge abecedni imenski katalog aik stvarni sistemski katalog udk maticni katalog za vse oddelke lokalni ali signaturni katalog katalog dolenjskih knjig in brosur po prehodu na racunalnisko obdelavo imamo od klasicnih katalogov le aik katalog racunalniski katalogi ki jih uporabljamo so cobiss opac baze podatkov cobiss atlass dostop do internet omrezja maja medic oddelek za oblikovanje in obdelavo knjiznicnega gradiva pri pisanju clanka o oddelku za oblikovanje in obdelavo knjiznicnega gradiva so se mi ves cas vsiljevala vprasanja kot je zaceti ali je ze kdo v preteklosti pisal o oddelku itd polna dvomov in neznanja sem pocasi zacela odkrivati preteklost oddelka ker o oddelku ni veliko zapisanega je zapis nastajal bolj na podlagi pogovorov in spominov bivsih in sedanjih delavcev knjiznice ce pogledamo dalec v preteklost zvemo da je knjiznicarstvo v novem mestu staro ze okoli let o njegovem strokovnem delovanju pa lahko govorimo sele po letu ko je bila ustanovljena knjiznica narodne citalnice ze takrat so poleg inventarnih knjig izdelovali kataloge za izposojo in lokalni katalog kasneje pa so zaceli se z izdelovanjem listkovnega abecednega stvarnega kataloga med drugo svetovno vojno knjiznica ni delovala po drugi svetovni vojni pa je bila z odredbo ministrstva za prosveto o ustanovitvi okroznih studijskih knjiznic leta ustanovljena studijska knjiznica mirana jarca kot jo poznamo se danes sele od tedaj lahko govorimo tudi o oddelku obdelave o takratni obdelavi gradiva je pripovedovala prva solana knjiznicarka gospa nada serajnik takratno izobrazevanje knjiznicarjev je potekalo v obliki tecaja tega tecaja se je udelezila tudi ga viktorija kulovec in sicer za udk morda bi ob tej priliki omenila nekaj predavateljev ki so se danes pomembni v slovenskem knjiznicarstvu to so bili dr melita pivec stele dr pregelj dr v bohinc dr p kalan in drugi studenti tecajniki niso imeli ucbenikov skript ampak le svoje zapiske prve skripte so nastajale ob tecaju po katerem so opravljali tudi strokovni izpit kako je potekala obdelava v teh pionirskih casih v knjiznici mirana jarca kniznica je pridobivala gradivo na razlicne nacine mnogo je bilo darov enkrat mesecno pa je prihajal tudi obvezni izvod od vsega zacetka so bile knjige obdelane po numerus currensu knjige so najprej postavili v vrsto in sele potem so jih vpisovali v inventarno knjigo inventarizirali takrat so knjige razvrscali ne samo po velikosti ampak tudi po jezikih na obdelavi je delala samo ga nada serajnik sama je tipkala in vlagala listke zaradi obilice dela in tudi zaradi pomanjkanja strokovnih prirocnikov so mnoge knjige ostajale na policah nekatalogizirane te so iskali potem kar po spominu pri vsem pomanjkanju tako delovne sile kot strokovne literature je bila takratna norma katalogiziranih knjig precej visoka poleg rednega dopoldanskega dela na obdelavi je ga serajnikova popoldan delala tudi na izposoji taksen delovni cas je imela do prihoda ga nelly kostial ki je delala na izposoji in pomagala pri pretipkavanju listkov katalozne opise so tedaj delali na listkih formata x mm slovenski knjiznicarji so se ravnali po anglo ameriskih pravilih za katalogizacijo ki so izsla v chicagu leta pri nas je ta pravilnik izsel leta katalozni opis je bil sestavljen iz naslednjih elementov znacnica stvarni naslov podatki o avtorstvu in ostalih odgovornostih impresum zapisan v novo vrsto sledi fizicni opis v ih letih sta se v knjiznici zaposlila ga maja mlinaric in prof milan dodic ga maja mlinaric in ga nada serajnik sta gradivo katalogizirali inventarizirala pa ga je ga nelly kostialova v tem casu je prof milan dodic postavil temelje danasnjemu udk katalogu to je katalog knjiznicnega gradiva razvrscenega po sistemu univerzalne decimalne klasifikacije le ta da podobo knjiznicnega gradiva glede na stroko in knjige razvrsca na osnovnih skupin splosno filozofija psihologija verstvo bogoslovje druzbene vede matematika prirodoslovne vede uporabne znanosti medicina tehnika umetnost arhitektura fotografija glasba sport jezikoslovje filologija leposlovje literarna veda domoznanostvo zemljepis biografije zgodovina osnovnim skupinam lahko potem se dodajamo stevilke in s tem ozimo strokovno podrocje knjig udk uporabljamo tudi takrat ce ne poznamo avtorja knjige ali njenega naslova v katalogu so knjige razvrscene v okviru posameznih skupin po abecedi avtorjev oziroma naslovov po smrti prof m dodica je prisel na njegovo delovno mesto prof ivica mili` in sicer leta nadaljeval je z izdelavo udk a kataloga kasneje je bil tudi vodja oddelka oddelek je vodil od leta do ter od leta do v obdobju ko ni bil vodja oddelka je bil vodja maticne sluzbe poleg udk kataloga ki ga je vodil od svoje zaposlitve v knjiznici je zacel leta voditi se centralni katalog dolenjske periodike ki se je hranila v specialnih knjiznicah katalog je bil nekaksen zacetek referalnega centra in naj bi uporabnika napotil tja kjer se je dolocen naslov periodike nahajal po odhodu ga maje mlinaric sta prisli na oddelek ga vladosa zega in andreja moze v tem casu je obdelava ze potekala s pomocjo listkov centralne katalogizacije ki so jih izdelovali v nuk u leta je prisla na oddelek ga jadranka zupancic katalogizirala je predvsem tujejezicne monografije kasneje je prevzela klasifikacijo in tudi vodenje oddelka vodja oddelka je bila od leta do v tem casu leta se je spremenil format kataloznih listkov katalozni listki imajo mednarodni format x mm pravila katalogizacije so enotna po vsem svetu se uporabljajo mednarodni standardni bibliografski opisi isbd osnova standardom so tako imenovana pariska nacela sprejeta l v parizu ifla kot mednarodna organizacija za katalogizacijo je izdala za posamezne vrste knjiznicnega gradiva vec isbd standardov za bibliografske opise in sicer isbd m za zakljucene publikacije monografije isbd s za serijske publikacije isbd a za knjige do l isbd cm za kartografsko gradivo isbd nbm za neknjizno gradivo isbd pm za muzikalje isbd cp za clanke ze v parizu leta so se dogovorili o funkcijah in nalogah aik a ta mora biti sestavljen tako da odgovori na tri vprasanja ali ima knjiznica doloceno delo ce sprasujemo po avtorju oziroma po stvarnem naslovu v primeru ce so vec kot trije avtorji ali je avtor neznan katere izdaje dolocenega dela ima knjiznica katera dela dolocenega avtorja ima knjiznica s tem da so vsa dela enega avtorja pod enotno znacnico najobsirnejsi prirocnik za katalogizacijo je izdelala eva verona in ima naslov pravilnik i prirucnik za izradu abecednih kataloga izsel pa je v dveh delih v knjiznici je katalogiziranje gradiva vedno potekalo po isbd ki vsebuje vec obmocij obmocje naslova in odgovornosti obmocje izdaje obmocje za posebne podatke ki veljajo za posebno gradivo obmocje impresuma kraj zalozba leto obmocje fizicniega opisa obmocje knjizne zbirke obmocje opomb obmocje isbn issn z leti je narascal knjiznicni fond in v knjiznici niso zadostovali le udk in signaturni katalog po letu so v aik locili katalog knjiznih zbirk in katalog periodike knjiznica je bila vsak dan bogatejsa z gradivom posledica tega je bila tudi zaposlitev prve stipendistke knjiznicarstva ga ide pucelj njeno prvo delo je bilo inventarizacija ter katalogizacija knjiznih zbirk in serijskih publikacij nekaj casa je katalogizirala monografije brez listkov ckst v letu sem se v knjiznici zaposlila jaz maja medic najprej sem inventarizirala in katalogizirala knjizne zbirke in periodiko leta sem bila sprejeta v redno delovno razmerje od takrat sem katalogizirala monografije brez listkov ckst ga ida pucelj je ponovno prevzela katalogiziranje knjiznih zbirk in periodike v letu je zacela z izdelavo aik kataloga za muzikalije ta je zacel nastajati ze okrog leta z njegovo izdelavo je zacel ze takratni upravnik g bogo komelj prav tako je leta zacel nastajati aik zemljevidov oba kataloga sta nastajala s pomocjo listkov ckst do leta je oddelek obdelave strokovno obdeloval le knjiznicno gradivo za potrebe studijskega oddelka vemo da ima knjiznica vec oddelkov tudi vsi ti oddelki so opravljali podobne naloge le da morda niso delali tako natancnih opisov zaradi vse vecjega narascanja izposoje gradiva in vecnega pomanjkanja delavcev smo se odlocili da preidemo na skupno obdelavo za vse oddelke previdno smo zaceli z novo nalogo na oddelek je prisla tudi nova delovna moc ga olga podpadec prevzela je inventarizacijo katalogizacijo in klasifikacijo za takratno ljudsko knjiznico pionirsko knjiznico in potujoco knjiznico za delavce na oddelku obdelave je bil v tistem casu pomemben nakup dveh pisalnih strojev s spominom za razmnozevanje listkov obseg dela je tako narasel da mu nismo bili vec kos tudi obe pomocnici pri signiranju in pretipkavanju listkov ga jozica barbic in ga anica kralj nista vec uspeli azurno pretipkavati listkov obe z dolgoletnim stazem v knjiznici sta se z veseljem poslovili od starih pisalnih strojev nista se ustrasili prvega prihoda nove tehnologije elektricnih pisalnih strojev ampak sta prav tako zavzeto in vestno opravljali svojo nalogo z uvedbo skupne obdelave se je izkazalo da nam manjka tudi maticni katalog ki ga doslej nismo vodili ta je bil oblikovan tako da smo na hrbtni strani aik listkov vpisovali inventarne stevilke za posamezen naslov gradiva na oddelkih v casu uvajanja skupne obdelave se nam je na oddelku pridruzila tudi bivsa racunovodkinja ga marija stanisic njene naloge na oddelku so bile inventarizacija gradiva za studijski oddelek ter opremljanje gradiva s knjiznimi listki za lk pk in ptk zapustila nas je olga podpadec in na njeno mesto je za kratek cas prisla ga albina simonic oddelek je ves cas dozivljal precejsnje kadrovske spremembe kmalu nas je zapustila tudi a simonic njeno delo je nadaljevala ga natasa plantan z njenim prihodom se je stanje nekako umirilo vecjih kadrovskih sprememb oddelek potem ni vec dozivljal delo na oddelku je potekalo s pomocjo obeh pisalnih strojev s spominom dovolj tekoce tekocega zaostajanja pri obdelavi gradiva ni bilo vec majhen tehnicni napredek nam je olajsal delo ni pa pripomogel k temu da bi sluzil tudi kot informacijski vir bralci so postajali vse bolj zahtevni s povprasevanjem po gradivu v svetu so se vse bolj uveljavljali racunalniki postajali so del vsakdanjika ki bodo slej ko prej prodrli tudi v knjiznicarstvo nekaj let trajajoci poskusi da bi se tudi v knjiznicah uveljavili racunalniki so bili vsak dan blizje vse knjiznice je potrebno povezati v enoten sistem ki bi omogocil cim boljsi pretok informacij in gradiva knjiznica ne sme biti osamljena temvec se mora povezovati z drugimi knjiznicami v enoten sistem kot skupna osnova knjiznicno informacijskega sistema kis je bil sprejet sistem vzajemne katalogizacije ze leta vloga informacijskega servisa host a je bila zaupana izum u institut informacijskih znanosti univerze maribor ki razvija in vzdrzuje programsko opremo pod skupnim imenom atlass programsko opremo atlass sestavljajo moduli za vzajemno katalogizacijo izposojo online iskanje po bazah podatkov knjiznica mirana jarca je januarja s podpisom pogodbe postala polnopravna clanica v sistemu cobiss z novo strojno opremo racunalnik mvax terminalov vt in tiskalniki se je v knjiznici zacelo popolnoma novo obdobje ze takoj na zacetku je bil omogocen vpogled v lokalne baze podatkov in katalogov ustanov vkljucenih v sistem cobiss in vzajemno bazo podatkov cobib kar potem omogoca cobiss opac ki je podsistem kooperativnega bibliografskega sistema in servisov cobiss nova tehnologija in pristopi k delu so zahtevali tudi dodatno izobrazevanje tako upravljanje z racunalnikom kot tudi katalogizacija po enotnem sistemu unimarc sta nam bili cisto novi izobrazevanja sva se udelezevali na zacetku ga ida pucelj in m medic ter enkrat takratni vodja oddelka g ivica mili` takoj po tecajih ki smo jih opravljali v mariboru na izum u smo zaceli z obdelavo knjiznicnega gradiva na novih medijih vnos podatkov v sistem vzajemne katalogizacije je potekal malo drugace kot smo bili vajeni dotlej klasicna bibliografska obdelava knjiznicnega gradiva se je zacela z inventarizacijo sledila je katalogizacija in na koncu se klasifikacija v sistemu vzajemne katalogizacije aktivni udelezenec preko lokalnega racunalnika preveri ce bibliografski zapis ze obstaja ce ze obstaja ga kopira v svojo lokalno bazo in doda lokacijske podatke tako je prihranjen cas ki je potreben za bibliografsko obdelavo publikacije z lokacijsko oznako knjiznica potrdi fizicno prisotnost publikacije na vzajemnem nivoju ta informacija je na razpolago vsem uporabnikom sistema predvsem pa je to pomembno za medknjiznicno izposojo mozno je tudi kopiranje podobnih zapisov iz vzajemne ali lokalne baze ze obstojeci zapis je osnova za kreiranje novega zapisa vnasanje oziroma katalogiziranje poteka v drugacnem zaporedju kot v klasicni obliki najprej publikacijo klasificiramo v poljih ki so namenjeni lokacijskim podatkom gradivo signiramo in sele nato inventariziramo nacin obdelave ki je bil v veljavi do leta se je potem zelo spremenil nic vec ni bilo potrebno gradivo najprej inventarizirati nato postaviti v vrsto in dodeliti signaturo num curr oz prosto postavitev sele potem sta prisli na vrsto klasifikacija in katalogizacija pri avtomatiziranem vnosu vse poteka naenkrat programska oprema za vzajemno katalogizacijo omogoca online iskanje po lokalnih in po vzajemni bazi podatkov iskanje je mozno tudi po kljucnih besedah besedah iz naslova avtorjih isbd in issn stevilkah udk vrstilcih in se bi lahko nastevali izbrane zapise lahko pregledujemo na ekranu v razlicnih formatih ali pa si jih tudi izpisemo na tiskalniku programska oprema pa prav tako omogoca izpise razlicnih bibliografij kazal statistik na oddelku za oblikovanje in obdelavo knjiznicnega gradiva smo v petih letih postopoma uvajali avtomatizirano obdelavo in vanjo vkljucevali vse novosti ki jih prinasa sistem cobiss ze leta smo vnesli v lokalno bazo podatkov vso periodiko z vsemi podatki o stanju zaloge od leta dalje naslednje leto pa smo prenehali s printanjem aik in udk listkov za vse oddelke ostal je le se aik katalog za studijski oddelek ki ga imamo na oddelku za oblikovanje in obdelavo knjiznicnega gradiva poleg tekoce obdelave smo ob pomoci nekaterih sodelavcev ki poznajo pravila katalogiziranja redno vnasali tudi retrospektivo ker smo bili po stevilu zapisov in tudi njihovi kvaliteti pri samem vrhu med slovenskimi knjiznicami smo dobili tudi dodatni privilegij lock to pomeni da katalogizator lahko dopolnjuje zapise tudi v vzajemni bazi kmalu se je izkazalo da so zmogljivosti racunalnika mvax premajhne tako za naso knjiznico kot tudi za ostale knjiznice ii skupine tudi tokrat je posredovala drzava s svojimi ministrstvi in leta smo dobili mocnejsi racunalnik alphastation prvotno smo bili prikljuceni v sipax omrezje s hitrostjo b s zaradi potreb po internetu smo sipax povezavo odpovedali in se povezali v arnes nacionalno akademsko in raziskovalno omrezje slovenije s hitrostjo kb s na koncu naj omenim le to da sem pisala o oddelku ki v letni zgodovini ni bil delezen posebne pozornosti zaman sem iskala clanke v katerih bi bil omenjen v ih letih je bilo in je se na oddelku zaposlenih kar nekaj ljudi ki so s svojim delom prispevali k razvoju ustanove brez njih in njihovega strokovnega dela ne bi bilo izposoje in z njo povezane informacijske dejavnosti literatura po pripovedovanju ga nade serajnik in ga jozice barbic sasek p studijska knjiznica mirana jarca v novem mestu in njen abecedni imenski katalog diplomsko delo novo mesto sistem vzajemne katalogizacije skupna osnova knjiznicno informacijskega sistema maribor ljubljana program razvoja organizacije in vzdrzevanja komunikacijske infrastrukture akademske in raziskovalne sfere slovenije v letu ljubljana maribor petdeset let narodne in univerzitetne knjiznice ljubljana osnovni podatki oddelki zgodovina dogodki vstopna stran domaca stran