preambula slovenske nevladne organizacije s podrocja varstva okolja naslavljamo priloene izjave na vlado rs kot poglavitni dravni organ pristojen za priblievanje slovenije evropski uniji in pripravljanje nanjo v izjavah smo oblikovali svoja pricakovanja elje in predloge v zvezi z ravnanjem slovenije v postopku pridruevanja evropski uniji na podrocjih tako ali drugace povezanih z okoljem pri oblikovanju izjav so sodelovali udeleenci delavnice slovenija okolje in vkljucevanje v evropsko unijo ki jo je v okviru mednarodnega projekta osvecanje javnosti o eu novembra organizirala umanotera slovenska fundacija za trajnostni razvoj sodelovalo je predstavnikov nevladnih organizacij seznam sodelujocih je na vpogled tudi na umanoteri slovenski fundaciji za trajnostni razvoj ustanovi metelkova ljubljana tel vladni uslubenci pa tudi njihovi kolegi v organih eu nas vcasih poucijo da pomeni prevzemanje pravnega reda eu bolj ali manj enostransko prevzemanje prava evropskih skupnosti v notranje pravo slovenije pri tem naj bi drava kandidatka ne imela monosti da bi to pravo kaj spremenila iz njega kaj izpustila ali mu kaj dodala ce imata vlada v rs in tudi zakonodajalec v tem postopku roke bolj ali manj zvezane ce moramo samo prevzemati ponujeno nam regulativo zakaj potem sploh pisati predloge nevladnih organizacij v zvezi s predpisi in politiko varstva okolja kaken ucinek sploh lahko imajo takni predlogi nevladnih organizacij so zgolj njihov zasebni odziv na dogodke zunaj njihovega vpliva le tratenje papirja ali pa imajo lahko te izjave kak bolj konstruktiven pomen seveda se zavedamo da ima drava v postopku prevzemanja pravnega reda eu v svoje lastno pravo omejitve da poteka pogajalski postopek in postopek izpolnjevanja pridruitvenih kriterijev skladno z vnaprej predvidenimi kriteriji in po dokaj rigidnih pravilih ni pa prav da je zaradi poudarjanja teh lastnosti proces pridruevanja v javnosti dobil podobo mogocnega naravnega pojava na katerega nimamo nobenega vpliva in ki se mu lahko samo uklonimo ga sprejmemo kakren pac je in upamo da se bomo scasoma celo privadili nanj seveda pa je pomembneja politicna posledica dravne nemoci v postopku pridruevanja da kae na precejen primanjkljaj demokracije in demokraticnega odlocanja v tem procesu tega deficita demokracije ni mogoce povsem odpraviti toda s cim bolj odprtim informiranim argumentiranim in pronim vodenjem pridruevanja ga lahko vsaj mocno omilimo prav zato je po naem mnenju ne le zaeleno temvec nujno da nevladne organizacije prispevajo cim vec k temu procesu drava pa naj tem predlogom prisluhne in pripravi plodna tla zanje relativna nemoc drave pri pridruevanju eu torej ne more biti izgovor za izogibanje pluralnosti javnosti in preglednosti tega procesa e posebej ker imajo v nasprotju s prevladujocim prepricanjem zakonodajalec vlada in drugi dravni organi v tem postopku kar nekaj manevrskih monosti za prosto in samostojno odlocanje o okoljski politiki in okoljski zakonodaji prevzem predpisov eu ni denimo zgolj mehanicna preslikava ali jezikovni prevod teh predpisov v slovenske akte vecina predpisov eu namrec ni neposredno uporabna saj doloca le cilje urejanja posameznim dravam pa je prepucena izbira nacinov in sredstev za doseganje teh ciljev na podrocju okolja imajo posamezne drave e vecji akcijski prostor po clenu t pogodbe o evropski skupnosti lahko drava sprejme tudi stroje varovalne ukrepe od tistih naloenih s predpisi evropskih skupnosti ce so v skladu s to pogodbo prav tako priblievanje evropi e zdalec ne obsega le prevzemanja pravnega reda evropskih skupnosti v notranje pravo drav kandidatk za nas je enako pomemben del priblievanja tudi strategija slovenije v zvezi s posledicami dobrimi in slabimi priblievanja eu in morebitnega pristopa k njej ter priprava ukrepov za prilagoditev nanje v tem zacitnem oziroma prilagoditvenem delu priblievanja slovenske normodajne organe obvezuje pravni red eu bistveno manj kot v harmonizacijskem delu pridruitvenega procesa zato ima slovenija pri tem bolj ali manj proste roke zakonodaja eu o okolju tudi ni popolna in vseobsegajoca na kar prav tako opozarjamo v nekaterih od priloenih izjav slovenija ima torej pri izpolnjevanju teh pravnih praznin monost da sama uredi primeren pravni okvir za urejanje teh podrocij varstva okolja v natetih segmentih pridruitvenih priprav lahko slovenija dokaj samostojno odloca in deluje in se ne more izgovarjati na s harmonizacijo predpisov zvezane roke in na ta podrocja so naslovljene nae izjave ne gre torej za boj z mlini na veter ali z neodvrnljivimi naravnimi ujmami temvec za realisticne in pretehtane predloge in pricakovanja v zvezi s podrocji ki jih lahko slovenija samostojno uredi in glede katerih zvecine ni omejena s predpisi in politikami evropske unije prilagajanje razvoja okoljskim zahtevam ni zgolj skrb drave za to moramo skupaj z dravo poskrbeti tudi posamezniki nevladne organizacije lokalne skupnosti podjetja itn nevladne organizacije ki smo ustanovljene da bi varovale okolje in razvijale okoljsko primeren razvoj po skuamo s temi izjavami vsaj delno izpolniti na del obveznosti upamo da bomo z izjavami uspeli odpihniti vsaj malo dremave spokojnosti ki preveva danes podrocje pridruitvenih prizadevanj slovenije pricakujemo pa da bo znala svoj del obveze izpolniti tudi drava