farmacija v sloveniji slovenija je mlada dr`ava ki si je pridobila svojo samostojnost in suverenost junija le`i v osr~ju evrope med alpami in jadranskim morjem njene sosede so italija avstrija mad`arska in hrva ka slovenija se razprostira na km kjer `ivi prebivalcev popis nacionalno strukturo prebivalstva sestavljajo v slovenci ve~ina prebivalstva je rimskokatoli ke vere bruto nacionalni dohodek na prebivalca je bil usd v letu farmacevtska industrija v sloveniji je mo~no in dobro razvita gospodarska panoga ki je leta ustvarila dru`benega bruto proizvoda oziroma slovenskega izvoza za zdravstveno varstvo je rs v letu od bruto dru`benega proizvoda namenila naravni prirastek upada `e vrsto let od leta bele`imo negativni prirastek leta je bila umrljivost prebivalcev umrljivost dojen~kov pa prebivalcev med najpogostnej imi vzroki smrti so bolezni srca in o`ilja sledijo neoplazme po kodbe bolezni dihal in prebavil upravna ureditev proizvodnje in prometa zdravil urad republike slovenije za zdravila ro`na dolina cesta vi ljubljana z osamosvojitvijo slovenije je podro~je zdravil kot izdelkov posebnega dru`benega pomena v pravnem smislu urejeno z zakonom o zdravilih ur list rs t v skladu s ~lenom zakona o zdravilih je bil junija ustanovljen urad republike slovenije za zdravila v nadaljevanju teksta urad urad je v sestavi ministrstva za zdravstvo republike slovenije vendar je pri svojem delu samostojen vsebino in obseg nalog urada dolo~ajo zakon o zdravilih zakon o organizaciji in delovnem podro~ju ministrstev ter drugi predpisi ki jih sprejemajo dr`avni zbor rs vlada rs in minister za zdravstvo v zadevah iz svoje pristojnosti sodeluje urad z drugimi upravnimi organi visoko olskimi ustanovami in tituti in zavodi osnovna naloga urada je zagotavljanje sodobne preskrbljenosti prebivalstva z varnimi ne kodljivimi in u~inkovitimi zdravili z zakonom o zdravilih in ustanovitvijo urada je na novo opredeljen sistem dr`avnega nadzora nad proizvodnjo prometom kontrolo in uvozom zdravil urad izdaja dovoljenja za dejavnost proizvodnje in prometa z zdravili v sodelovanju z zdravstvenim in pektoratom rs v pristojnosti urada je izdaja dovoljenj za promet z zdravili in medicinskimi pripomo~ki na onovi strokovnega in upravnega nadzora strokovno ovrednotenje zdravil in medicinskih pripomo~kov izvajajo komisije za zdravila ki so strokovni organ urada in so pri svojem delu in odlo~itvah strokovno neodvisne v pristojnosti urada in komisije za zdravila je tudi ovrednotenje in izdaja odobrenj za klini~na testiranja urad izdaja dovoljenja za uvoz vseh rizi~nih in nujnih neregistriranih zdravil na podlagi sprejetih meril za oblikovanje cen zdravil spremlja urad upo tevanje veljavnih predpisov stalna komisija priznanih strokovnjakov pri uradu pripravlja nacionalni dodatek k evropski farmakopeji usklajevanje in sodelovanje z evropsko unijo intenzivno poteka `e od leta ko je slovenija postala ~lanica evropske farmakopeje v strasbourgu pri uradu deluje farmakopejska komisija ki ima stalne ~lane v evropski komisiji poleg njih delujejo v posameznih izvedenskih skupinah tudi nekateri drugi izvoljeni slovenski farmacevti povezovanje poteka tudi na ravni dr`av srednje in vzhodne evrope v obliki usklajevanja aktivnosti ki naj bi jih izvajale pridru`ene ~lanice evropske unije in sodelovanja v posameznih delovnih telesih emea in evropske komisije urad skrbi za informiranje strokovne javnosti o zdravilih v uradnem listu rs objavlja vse sklepe v zvezi z registracijo zdravil pravilnike ki se nana ajo na zakon o zdravilih odredbe in odlo~be ki se nana ajo na zdravila s sodelovanjem in tituta za varovanje zdravja rs izdaja tudi register zdravil javnost dela uresni~uje s posredovanjem informacij tisku in drugim sredstvom javnega obve ~anja zavod za farmacijo in za preizku anje zdravil ptujska ljubljana nadzor kakovosti zdravil je organiziran v zavodu za farmacijo in za preizku anje zdravil ki je bil ustanovljen leta z imenom zavod za farmacijo in kontrolo zdravil in sicer kot samostojen zdravstveni zavod s sede`em v ljubljani laboratorijsko kontrolo zdravil so do tedaj izvajali v laboratoriju za farmacevtske raziskave in kontrolo zdravil pri centralnem higienskem zavodu s sklepom vlade republike slovenije leta so ga preoblikovali v javni zavod zavod za farmacijo in za preizku anje zdravil ki opravlja strokovni nadzor s svetovanjem njegova dejavnost obsega redni nadzor kakovosti vseh zdravil izredni nadzor kakovosti zdravil posebni nadzor kakovosti vsake serije rizi~nih zdravil nadzor kakovosti vsake prve serije zdravil v prometu nadzor pogojev opreme za izdelavo osebja in dokumentacije ki zagotavljajo kakovost zdravil zavod je skladno s standardno klasifikacijo dejavnosti uvr ~en v druge zdravstvene dejavnosti nadzor in laboratorijsko preizku anje zdravil strokovni nadzor s svetovanjem opravlja zavod v skladu s programom ki ga sprejme v soglasju z ministrom poleg strokovnega nadzora s svetovanjem opravlja zavod tudi naslednje naloge · laboratorijsko preizku anje zdravilnih u~inkovin za standardizacijo kakovosti · laboratorijsko preizku anje farmacevtskih izdelkov za pridobitev dovoljenja za promet z zdravili · izdajanje potrdil o izpolnjevanju pogojev za izdelavo zdravil v skladu s smernicami szo za mednarodni promet z zdravili · izdajanje atestov o ustrezni kakovosti zdravil v mednarodnem prometu · izdelovanje analizne metode za zdravila · predlaganje in izdelovanje predlogov postopkov za farmakopejo · opravljanje znanstveno raziskovalnega dela na podro~ju preizku anja zdravil · opravljanje in izvajanje strokovnega izpopolnjevanja farmacevtskih kadrov · vodenje strokovnega usposabljanja za pridobitev specializacije iz preizku anja zdravil · strokovna pomo~ pri uvajanju metod za zagotavljanje kakovosti dela in storitev · sodelovanje pri oblikovanju baze podatkov za potrebe informacijskega centra o zdravilih naloge iz tretjega in ~etrtega odstavka zavod opravlja kot javno pooblastilo ko ministrstvo za zdravstvo ugotovi da so izpolnjeni strokovni kadrovski in materialni pogoji za prevzem posameznega javnega poblastila zavod dodeljuje klasifikacijsko tevilko atc za enotno nacionalno poimenovanje zdravilnih u~inkovin s sodelovanjem fakultete za farmacijo podeljuje karbove tipendije ki so namenjene perspektivnim tudentom in za dvig strokovne ravni zavod formira sklad iz kotizacij rednega strokovnega usposabljanja ki ima `e petintridesetletno tradicijo letni obisk strokovnih izpopolnjevanj farmacevtov in tehnikov presega tevilo v mre`i evropskih kontrolnih laboratorijev omcl official medicines control laboratories organizirani pri evropski farmakopeji v okviru sveta evrope sodeluje pri preizkusih usposobljenosti proficiency testing studies za lastne in javne potrebe ima farmakopejski laboratorij delo zavoda poteka po strokovnih podro~jih kakovost storitev je opredeljena in se razvija skladno z dobro laboratorijsko prakso zdravstveni in pektorat republike slovenije parmova ljubljana zdravstveni in pektorat republike slovenije v nadaljnem besedilu in pektorat nadzoruje izvr evanje zakonov in drugih predpisov in splo nih aktov ki urejajo zdravstveno sanitarno zdravstveno higiensko in zdravstveno ekolo ko varstvo prebivalstva in pekcijski nadzor nad izdelavo in prometom zdravil opravlja urad glavnega zdravstvenega in pektorja in pekcijski nadzor obsega · nadzor nad izdelovalci zdravil in medicinskih pripomo~kov · nadzor nad prometom z zdravili in medicinskimi pripomo~ki na debelo veledrogerijami in na drobno lekarne specializirane trgovine · nadzor nad galenskimi in vsemi analiznimi laboratoriji zakonsko podlago za delo in pektorata za nadzor nad prometom in izdelavo zdravil mamil in psihotropnih snovi predstavljajo naslednji predpisi zakon o vladi zakon o organizaciji in delovnem podro~ju ministrstev zakon o upravi zakon o splo nem upravnem postopku zakon o sanitarni in pekciji zakon o zdravilih s podzakonskimi akti zakon o lekarni ki dejavnosti s podzakonskimi akti zakon o mamilih s podzakonskimi akti zakon o graditvi objektov in drugi predpisi ki urejajo posege v prostor predpisi s podro~ja varstva okolja zdravstveni in pektorat za nadzor nad izdelavo in prometom z zdravili mamili in psihotropnimi snovmi opravlja in pekcijsko nadzorstvo v katero sodi tudi ugotavljanje izpolnjevanja pogojev ter izdaja odlo~be in druge pravno upravne akte prav tako sodeluje tudi z mednarodnimi institucijami in pri pripravi nekaterih dr`avnih predpisov katerih nosilec je sicer urad rs za zdravila in titut za varovanje zdravja r slovenije oddelek za socialno farmacijo trubarjeva ljubljana spremljanje porabe zdravil v sloveniji spremljanje ambulantno predpisanih zdravil na osnovi priporo~il szo poteka v sloveniji `e od leta po uvedbi neposrednega ra~unalni kega fakturiranja vrednosti izdanih zdravil na recepte leta je bil zajem receptov popoln vse do spremembe zdravstvene zakonodaje leta na nacionalni ravni zaenkrat e ne spremljamo porabe zdravil v bolni nicah niti tiste v lekarnah ki poteka z izdajanjem zdravil brez zdravni kega recepta v sloveniji spremljamo porabo ambulantno predpisanih zdravil po metodologiji ekz rp ekz enotna klasifikacija zdravil rp zdravni ki recept osnovna merska enota za prikazovanje porabe zdravil je zdravni ki recept analize o porabi zdravil so narejene na osnovi podatkov z glave recepta o bolniku in o predpisujo~em zdravniku in podatkov o izdanem zdravilu z letom smo v sloveniji uradno sprejeli anatomsko terapevti~no kemijsko atc klasifikacijo ki je zamenjala doslej veljavno ekz oddelek za socialno farmacijo skrbi za takoj nje urejanje podatkov ki slu`ijo za poslovne potrebe lekarn in aor avtomatsko obdelavo receptov in pripravlja register zdravil rs tevilo registriranih zdravil po proizvajalcih doma~i proizvajalci ostali skupaj v sloveniji so leta najpogosteje predpisovali zdravila za bolezni srca in o`ilja od vrednosti vseh izdanih zdravil predpisanih na zdravni ki recept porabo zdravil prikazujemo na osnovi metodologije atc rp zdravila farmacevtska industrija zdru enje proizvajalcev zdravil verov kova ljubljana v sloveniji imamo ve~ proizvajalcev zdravil najve~je tri farmacevtske dru`be so interesno povezane v zdru`enje proizvajalcev zdravil ljubljana celov ka ustanovljena skupna vlaganja bayer lek lastninsko preoblikovana v dru`bo z omejeno odgovornostjo novo mesto marje ka cesta ustanovljena kot samostojna tovarna lastninsko preoblikovana v delni ko dru`bo ljubljana verov kova ustanovljen kot samostojna tovarna leta preoblikovan v delni ko dru`bo lastninsko preoblikovanje vse tri dru`be pokrivajo slovenski trg z naslednjimi tr`nimi dele`i zaradi majhnosti in odprtosti slovenskega trga je ve~ina doma~e farmacevtske proizvodnje usmerjena v izvoz za uspe en nastop na zahtevnih trgih zdravil so seveda potrebni visoki standardi kakovosti slovenska farmacevtska industrija je za~ela intenzivno uvajati standarde dpp dobra proizvodna praksa `e na za~etku sedemedesetih let sledili so standardi dlp dobra laboratorijska praksa dkp dobra klini~na praksa in pred kratkim tudi iso farmacevtska industrija se zaveda pomembnosti usposobljenega osebja zato posve~a veliko pozornost razvoju kadrov dodatnemu izobra`evanju ohranjanju in utrjevanju znanja dober in ustrezno usposobljen strokovni kader si zagotavlja s tesnim sodelovanjem z izobra`evalnimi ustanovami predvsem s fakulteto za farmacijo prodaja zdravil v letu v mio usd je zna ala prodaja v letu doma~i trg izvoz bayer pharma krka lek v krki in leku posve~ajo velik pomen raziskovalni dejavnosti za katero namenjajo od do prihodkov medtem ko bayer pharma uvaja originalne izdelke razvite pri bayerju tevilo zaposlenih konec leta tevilo zaposlenih izobrazba fakultetna krka lek bayer pharma v krki in leku posve~ajo velik pomen raziskovalni dejavnosti za katero namenjajo od do prihodkov medtem ko bayer pharma uvaja originalne izdelke razvite pri bayerju zdru enje zastopnikov in predstavnikov farmacevtske industrije vojkova ljubljana od je novi naslov sede`a zdru`enja cesta v mestni log p p ljubljana uradna sprememba sede`a v registru zdru`enj je v postopku ustanovitev zdru`enja januar na osnovi odlo~be ministrstva za notranje zadeve poslanstvo zdru`enja osnovno poslanstvo ~lanov zdru`enja je skrb za slovenskega bolnika ta je zajeta v naslednjih poudarkih na ega poslanstva · `elimo prispevati k odprtosti slovenskega tr`i ~a za moderna inovativna zdravila · sodelujemo z doma~o industrijo proizvodnja licen~nih zdravil povezana z dodatnim izobra`evanjem in tehni~no pomo~jo tujih partnerjev · z modernimi inovativnimi zdravili omogo~amo prihranek ~asa in stro kov zdravljenja v bolni nicah drugih zdravstvenih ustanovah in zdravili ~ih · ne glede na dr`avo proizvajalko inovativnega zdravila omogo~amo dostop do modernega zdravljenja vsem bolnikom na svetu vklju~no s slovenijo aktivnosti zdru`enja · slovenskemu zdravstvu omogo~amo dostop do naju~inkovitej ih zdravil in najsodobnej ih medicinskih pripomo~kov · sodelujemo z doma~o farmacevtsko industrijo in proizvajalci medicinskih pripomo~kov ter z upravnimi organi strokovnimi ustanovami veledrogerijami in ostalimi udele`enci v zdravstvu · pripravljamo strokovne informacije in izobra`evanja za zdravstvene strokovnjake in javnost · pospe ujemo oblikovanje profesionalnih pravil obna anja glede na sodelovanje z zdravstvenimi strokovnjaki in javnostmi dobro proizvodno prakso gmp dobro klini~no prakso gcp in dobro laboratorijsko prakso glp · organiziramo predstavitve ~lanov zdru`enja · krepimo vezi med ~lani zdru`enja · izvajamo ostale naloge glede na potrebe slovenskega trga organizacija zdru`enja zdru`enje zastopnikov in predstavnikov farmacevtske industrije je organizirano v skladu z zakonom o dru tvih in internim statutom organizacijo zdru`enja in ~lanov odborov potrjuje redna letna skup ~ina zdru`enje vklju~uje proizvajalce gotovih zdravil in medicinskih pripomo~kov veledrogerije zastopajo tudi tuje proizvajalce in delovne organizacije v okviru zdru`enja delujeta dve sekciji · sekcija za gotova zdravila in · sekcija za medicinske pripomo~ke nekaj statisti~nih podatkov tr`ni dele` tujih proizvajalcev gotovih zdravil na slovenskem trgu je v letu presegal odstotkov tr`ni dele` tujih proizvajalcev medicinskih pripomo~kov pa je znatno ve~ji preko odstotkov lekarni ka dejavnost ulica stare pravde ljubljana lekarni ka dejavnost je del zdravstvene dejavnosti in zagotavlja preskrbo prebivalstva ter zdravstvenih in drugih organizacij z zdravili preskrba z zdravili obsega izdajo zdravil na recepte in brez receptov ter magistralno pripravo zdravil zametki organizirane preskrbe prebivalstva z zdravili segajo v stoletje ko so se v sloveniji pojavile prve lekarne koper i~e olimje sprva so bile lekarne v privatni lasti leta je dr`ava postala lastnik vseh lekarn zakon o lekarni ki dejavnosti ki je bil sprejet pa je ponovno uvedel tudi zasebne lekarne lekarni ko dejavnost kot javno slu`bo opravljajo javni lekarni ki zavodi ki jih ustanovijo ob~ine in lekarnarji slednji na osnovi koncesije lekarni ke dejavnosti ne smejo opravljati gospodarske dru`be preskrbo bolnikov z zdravili v bolni nicah opravljajo bolni ni~ne lekarne lekarni ko dejavnost urejajo predpisi in dobre prakse prva lekarni ka dobra praksa sega `e v leto ki jo je sprejelo takratno zdru`enje lekarn slovenije lekarni ka mre`a javno lekarni ko slu`bo je opravljalo javnih lekarni kih zavodov s lekarnami in lekarni kimi podru`nicami zasebnih lekarn z podru`nicama in bolni ni~ni lekarni skupaj pri javnih lekarni kih zavodih deluje tudi galenskih laboratorijev in kontrolnoanaliznih laboratorijev zaposleni v javni lekarni ki slu`bi decembra izobrazba zaposlenih tevilo doktorji znanosti magistri znanosti in specialisti diplomirani farmacevti in`enirji farmacije farmacevtski tehniki skupaj farmacevt z najmanj vosoko olsko izobrazbo je v povpre~ju oskrboval prebivalcev zaposleni v bolni ni~nih lekarnah decembra izobrazba zaposlenih tevilo specialisti diplomirani farmacevti in`enirji farmacije farmacevtski tehniki skupaj bolni ni~ni farmacevt je v povpre~ju oskrboval postelj naro~anje in oblikovanje cene zdravil lekarne naro~ajo zdravila prek veletrgovin zaslu`ek veletrgovin zna a od do nabavne cene zdravila zakon o zdravilih ki je bil sprejet leta razvr ~a zdravila v skupine a b c in d v zadnjo uvr ~a medicinske pipomo~ke skupina a zdravila ki se izdajajo na recept skupina b zdravila ki se izdajajo tudi brez recepta skupina c zdravila ki se izdajajo brez recepta v lekarnah in specializiranih trgovinah so ve~inoma naravnega izvora njihova kakovost uporabnost in ne kodljivost pa so preverjene skupina d medicinski pripomo~ki ki se uporabljajo za opravljanje zdravstvene dejavnosti izdajajo na ali brez recepta oz naro~ilnice prodajajo v prosti prodaji ali v specializiranih trgivinah zaslu`ek lekarn pri izdaji zdravil skupine a in b temelji na storitvenem sistemu oblikovanje cen za skupino c in medicinske pripomo~ke temelji na mar`nem sistemu lekarni ka zbornica lekarni ka zbornica slovenije je samostojna organizacija ustanovljena z namenom zastopanja lekarni ke dejavnosti in lekarni kega stanu zbornica je bila ustanovljena njeno delovanje je omogo~il zakon o lekarni ki dejavnosti ki je dolo~il njene osnovne naloge lekarni ka zbornica je naslednica predvojne lekarni ke komore ki je bila ukinjena leta vendar so farmacevti kmalu ugotovili da potrebujejo strokovno organizacijo zato so `e na za~etku petdesetih let ustanovili sekcijo za lekarni ko slu`bo pri slovenskem farmacevtskem dru tvu leta pa skupnost lekarn slovenije ta se je leta preoblikovala v zdru`enje lekarn slovenije ki je skrbelo za razvoj lekarni ke dejavnosti do ustanovitve lekarni ke zbornice lekarni ka zbornica ima poleg drugih nalog tudi nekatera javna pooblastila na~rtuje in spremlja pripravni tvo stalno strokovno izpopolnjevanje in specializacijo farmacevtskih strokovnih delavcev in izvaja strokovni nadzor s svetovanjem zaradi izvajanja lekarni ke dejavnosti je ~lanstvo v zbornici obvezno za javne lekarni ke zavode lekarnarje in bolni nice statut zbornice omogo~a tudi prostovoljno ~lanstvo pravnim in fizi~nim osebam ki se ukvarjajo s proizvodnjo in prometom zdravil laboratorijska medicina laboratorijska medicina je izrazito raznolika stroka katere skupni imenovalec je delo z biolo kim materialom ~love kega izvora medicinska biokemija v eu je to klini~na kemija obsega v sloveniji po tevilu laboratorijev in zaposlenih okoli najve~ji del laboratorijske medicine od fakultetno izobra`enih so zaposleni farmacevti biologi in kemiki vsak tretji ima specializacijo iz medicinske biokemije farmacevti so zaposleni tudi na drugih podro~jih laboratorijske medicine v mikrobiologiji transfuzijski medicini radiokemiji patologiji citologiji itd zbornica laboratorijske medicine je bila ustanovljena z namenom da bi povezovala strokovnjake laboratorijske medicine ne glede na dodiplomsko izobrazbo omogo~ala prenos izku enj znotraj stroke in priprave primerljivih izhodi ~ za delo razli~nih diagnosti~nih laboratorijev vendar do zdaj e ni pridobila vseh ustreznih pooblastil laboratoriji terciarne ravni pridobivajo tuje akreditacije in se vklju~ujejo v evropske preizkuse sposobnosti proficiency testing za podro~je klini~ne kemije opravlja v sloveniji taka testiranja klini~ni in titut za klini~no kemijo in biokemijo klini~nega centra instituta je v preteklosti opravljal tudi strokovni nadzor s svetovanjem laboratorijske storitve pla~ujemo iz javnih sredstev ali manj i del samopla~ni ko izobra evanje srednja ola za farmacijo in zdravstvo aranovi~eva ljubljana farmacevtski tehniki se izobra`ujejo na srednji oli za farmacijo in zdravstvo skupaj s kozmeti~nimi tehniki laboratorijskimi tehniki in zobotehniki za~etek srednje olskega izobra`evanja sega v leto ko je bila ustanovljena samostojna triletna ola za farmacevtske pomo~nike prva tovrstna v biv i jugoslaviji pouk se je takrat odvijal na razli~nih lokacijah po ljubljani po letu smo olanje podalj ali na leta program olanja za farmacevtskega tehnika poudarja naravoslovne predmete kemijo fiziko biologijo in ustrezna prakti~na znanja ola usposablja u~ence za poklic farmacevtskega tehnika v lekarnah industriji in veletrgovinah na za~etku je ola vpisovala vsako leto po en oddelek dijakov nato je postopoma pre la na vpis dveh oddelkov nekaj let celo po tri po letu je olanje kon~alo u~encev univerza v ljubljani fakulteta za farmacijo a ker~eva ljubljana razvoj fakultete za farmacijo na~rti za prvo visoko farmacevtsko olo segajo v ~as ilirskih provinc ko naj bi v ljubljani na ecole centrale uvedli tiriletni tudij farmacije vendar po svetovni vojni ustanovljena slovenska univerza med tudijskimi disciplinami e ni imela tega tudija visoko olsko usposabljanje slovenskih farmacevtov je bilo do konca svetovne vojne mo`no v zagrebu ali beogradu in v tujini na dunaju gradcu pragi bolonji tudij farmacije na univerzi v ljubljani se za~ne po svetovni vojni najprej samo prva dva letnika in nadaljevanje tudija v zagrebu ali beogradu popoln tudij farmacije v ljubljani se je za~el leta na tedanji fakulteti za naravoslovje in tehnologijo leta se je oddelek za farmacijo preoblikoval v fakulteto za farmacijo tudij farmacije na univerzi v ljubljani je bil na za~etku semestrski leta pa se je podalj al na semestrskega dejavnosti fakultete za farmacijo na fakulteti za farmacijo potekata v olskem letu dva dodiplomska tudijska programa univerzitetni program semestrski za farmacijo ki usposablja za lekarni tvo farmacevtsko industrijio in laboratorijsko biomedicino ter visoko olski strokovni program semestrski za laboratorijsko biomedicino na podiplomski stopnji izvaja fakulteta samostojno dva programa in sicer magistrski za pridobitev naziva magister farmacevtskih znanosti doktorski za pridobitev naziva doktor znanosti preko magistrske stopnje ali direktno fakulteta sodeluje pri izvedbi interdisciplinarnih programov iz molekularne biologije in biokemije za pridobitev naziva magister in doktor omenjenih podro~ij in specialisti~nega programa za pridobitev naziva specialist npr za oblikovanje zdravil za analizo in preizku anje zdravil idr u~itelji in drugi sodelavci fakultete za farmacijo sodelujejo pri · temeljnih in razvojnih raziskovalnih projektih ministrstva za znanost in tehnologijo · projektih za farmacevtsko industrijo in druge uporabnike · mednarodnih projektih u~itelji fakultete sodelujejo e v nekaterih organih ministrstva za zdravstvo urad za zdravila ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo ministrstva za olstvo in port ter ministrstva za znanost in tehnologijo r slovenije druga dejavnost fakulteta organizira ali sodeluje pri pripravi znanstvenih in strokovnih kongresov simpozijev konferenc ter delavnic s podro~ja farmacije in laboratorijske biomedicine mednarodno sodelovanje fakultete sodeluje z mnogimi evropskimi univerzami v trstu v gracu v szegedu regensburgu heidelbergu parisu `enevi liverpoolu leidenu utrechtu zagrebu beogradu in v zda lexington fakulteta za farmacijo v tevilkah tevilo vpisanih tudentov na dodiplomskih programih v zadnjih desetih letih tevilo diplomantov univerzitetnega programa v zadnjih desetih letih zdravstveno zavarovanje leta je parlament sprejel zakon o zdravstveni dejavnosti zakon o zdravstvenem varstvu in zakon o lekarni ki dejavnosti vsi so temeljito spremenili zdravstveno varstvo zdravstveno dejavnosti ter zdravstveno zavarovanje v zdravstveno in lekarni ko dejavnost je uvedel zasebno delo ustanovili smo zdravstveno zavarovalnico spremenili pravice iz zdravstvenega zavarovanja e posebej predpisovanje zdravil na zdravni ki recept obstajata dve obliki zdravstvenega zavarovanja obvezno in prostovoljno zdravstveno zavarovanje zavod za zdravstveno zavarovanje vra~a zavarovancem razli~ne dele`e stro kov za zdravila odvisno od razvrstitve zdravil na pozitivno oz vmesno listo trenutno zavarovalnici ponujata tudi prostovoljno zavarovanje kjer lahko zavarovanci izbirajo med razli~nimi paketi zavarovanj v strukturi odhodkov zavoda za zdravstveno zavarovanje je dele` zdravil na recept tehni~nih pripomo~kov pa celotnih stro kov za zdravstvo v letu slovensko farmacevtsko dru tvo slovenski farmacevti so in februarja v ljubljani ustanovili farmacevtsko dru tvo prvo desetletje delovanja je bilo odlo~ilno za ustanovitev zavoda za farmacijo leta in popolnega univerzitetnega tudija farmacije leta ki v za~etku ni imel zagovornikov niti med vsemi kolegi v tem obdobju so se znotraj dru tva `e za~eli povezovati farmacevti po regionalnem na~elu najprej so ustanovili svojo podru`nico maribor~ani za njimi celjani ljubljan~ani novome ~ani in primorci od leta dru tvo podeluje najbolj zaslu`nim slovenskim farmacevtom mina ikova odli~ja od leta minarikova priznanja po na em znanem zgodovinarju farmacije prof francu mina iku delovanje dru tva ureja temeljni akt pravila dru tva in spremljajo~i pravilniki in poslovniki pomen dru tva v procesu strokovnega izpopolnjevanja kadrov je za~el rasti po letu takrta je dru tvo organiziralo prvi simpozij o medsebojnem delovanju zdravil ob redni letni skup ~ini dru tva oz takratnem ob~nem zboru od tedaj se je zvrstilo prek simpozijev med njimi tudi tevilnih mednarodnih ki so postali stalnica v delovanju dru tva posebej od leta odkar je slovenija samostojna dr`ava dejavnost dru tva doma in njena vpletenost v mednarodne tokove se zrcali tudi v zdru`enjih v katere je v~lanjeno dru tvo oz njene sekcije fip eufeps escp eahp epsa ipsf dru tvo je takoj po ustanovitvi za~elo izdajati farmacevtski vestnik ki neprekinjeno izhaja e danes njegova naklada je nara ~ala od prvotnih izvodov na sedanjih sorazmerno s tevilom ~lanov dru tva in tevilom revij s katerimi vestnik izmenjujemo dru tvo je najmo~nej a vez posameznih segmentov slovenske farmacije ki je veliko bolj heterogena kot marsikje drugje po svetu na razli~nih ravneh se med seboj povezujejo industrijski farmacevti in lekarni ki z izobra`evalnimi ustanovami in upravnimi slu`bami strokovne prireditve · vsakoletni simpozij ob letni skup ~ini dru tva z mednarodno udele`bo okoli udele`encev dve temi sistemska tema farmakoekomomika farmakoinformatika farmacevtska skrb sodelovanje med farmacevtom in zdravnikom farmakoterapija in klini~na farmacija · centralnoevropski simpozij iz farmacevtske tehnologije organiziran v sodelovanju s sekcijo farmacevtskih znanosti in fakulteto za farmacijo vsaki dve leti udele`encev · letni simpoziji in posvetovanja sekcij z udele`bo med in zalo`ni tvo · farmacevtski vestnik strokovno glasilo slovenske farmacije · farmakon bilten o zdravilih · zborniki referatov s strokovnih sre~anj · u~beniki pravni dokumenti in drugo ~lanarina ~lani brezpla~no prejemajo farmacevtski vestnik in se udele`uje strokovnih predavanj ki jih organizirajo podru`nice in sekcije v katere so v~lanjeni aktivnosti potekajo v podru`nicah in sekcijah dru`abne prireditve · gala farmacevtski ples · teni ki turnir · smu~arsko tekmovanje podru nica ob~ni zbor odbor podru`nice nadzorni odbor skup ina sf predsednik ob~ni zbor odbor podru`nice nadzorni odbor ljubljanska primorska dolenjska mariborska celjska gorenjska pomurska zasavska posavska sekcija predsednik ob~ni zbor sekcije odbor sekcije nadzorni odbor sekcije sekcija farmacevtskih tehnikov sekcija farmacevtskih znanosti seniorska sekcija tudentska sekcija tehnolo ka sekcija sekcija klini~nih farmacevtov sekcija bolni ni~ni farmacevtov homeopatska sekcija naslovi ministrstvo za zdravstvo urad za zdravila ro`na dolina c vi ljubljana tel fax zavod za farmacijo in za preizku anje zdravil ptujska ljubljana tel fax zdravstveni in pektorat rs parmova ljubljana tel fax in titut za varovanje zdravja rs oddelek za socialno farmacijo trubarjeva ljubljana tel fax zdru enje proizvajalcev zdravil slovenije verov kova ljubljana tel fax zdru enje zastopnikov in predstavnikov farmacevtske industrije tel fax e mail marija vrtacnik glaxoewllcome si lekarni ka zbornica slovenije ulica stare pravde ljubljana tel fax zbornica laboratorijske medicine bolnica dr petra dr`aja vodnikova ljubljana tel int fax fakulteta za farmacijo univerza v ljubljani a ker~eva ljubljana tel fax e mail referat ffa uni lj si srednja ola za zdravstvo in farmacijo aranovi~eva ljubljana tel fax slovensko farmacevtsko dru tvo dunajska ljubljana tel fax e mail jelka dolinar guest arnes si uredni ki odbor darja franki~ jelka dolinar stane sr~i~ vsebino pregledali ~lani strokovne komisije pri sfd predsednica darja franki~ lani roman dobrovoljc breda kosirnik meta milovanovi~ meta pape` slavko pe~ar nevena ajber avtorji prispevkov borut bo`i~ jelka dolinar roman dobrovoljc darja franki~ gorazd hladnik du an hrobat meta pape` nada irgoli~ breda kosirnik tone strnad silva pe~ar ad stane sr~i~ jo`e amu marija u ter i~ marija vrta~nik