ksssd politik das menü slowenischer text jev mens seminar wien interview nadaljevanje slowenischer text biti ali ne biti nacija nadaljevanje slowenischer text ivo vajgl slovenski veleposlanik na dunaju interview nadaljevanje politik linx politik linx hier finden sich die fortsetzungen der artikel der politikseite slowenischer text vorheriges thema naechstes thema mens seminar dunaj nadaljevanje interview organizatorji letosnjega seminarja so torej bili trije mel kdz in ksssd vendar se sedaj zdi da je vse skupaj organiziral samo klub oziroma konkretno vidve zakaj je na koncu obviselo vse na vama oziroma je tako bilo mogoce celo ze na zacetku samem domenjeno darja st tezko je reci zakaj vsekakor sva midve bile zraven lani na seminarju o notranjih strukturah v budysinu in tudi letos na velikonocnem seminarju v stockholmu sicer sta iz kluba bila letos zraven se dva vendar je na koncu to pac obviselo na nama zato ker je stanko sel nazaj na korosko drugi pa se ocitni niso pocutili odgovornie bilo je nama tudi dosti vazno ker smo ravno mi bili tisti ki smo se precej razburjali da ne gre nic naprej in smo vse to tudi mi kot klub predlagali mi smo torej bili za manjse regionalne seminarje in smo si rekli da moramo pac tudi mi pokazati dober zgled kaksno je bilo vajino delo glede priprav in koliko sta na koncu lahko uresnicili od svojih predstav darja st naprej sva si seveda zeleli da ne bi vsako leto pri teh seminarjih govorili o notranjih tezavah in upam da bo ta problem cimprej resen zato sva si rekli da je treba diskusijo o lani nacetih vprasnjih nadaljevati in pripeljati do konca in da so izsledki potem obvezni da se spremeni kar je treba spremeniti ker je nama nenehno govorjenje o spremembah ki se potem nikoli ne izvedejo ze zraslo cez glavo midve pa sva hoteli da iz tega nekaj zraste darja k poleg tega je premalo da se samo enkrat na leto dobis in enkrat na leto govoris potem pa pocakas spet eno in diskusijo po enem letu spet naduljujes tako ne prides do nobenega konca ne kraja darja st to je pac problem take evropske organizacije da se srecas enkrat na leto in po enem letu moras spet zaceti znova ker so drugi ljudje poleg in moras vsem spet vse znova razlagati konkretno delo za seminar pa se je zacelo priblizno aprila maja treba se je bilo koordinirati tudi s predsedstvom mens kar je bilo nekoliko problematicno tudi oni bi morali prispevati nekaj idej saj konec koncev gre za prireditev mens a se je vse skupaj samo vleklo poleg tega so bile tudi tezave s korosko no ja okej mi smo tukaj na dunaju imamo pac ustrezne prostore in infrastrukturo pa kljub temu sodelovanje med organizijami je po mojem bilo pomanjkljivo koliko ljudi je bilo povabljenih in koliko jih je prislo darja st povabili smo od vseh clanic ki jih je rednih in ena izredna po dva darja k oziroma po vec darja st ja povabljena sta bila po dva predstavnika plus predsedstvo povabili smo tudi tiste ki se zanimajo za clanstvo ker smo jih hoteli vkljuciti oziroma seminar ze zdaj razsiriti na koncu pa je bilo ce ne vstejemo nas slovencev ljudi katere so bile teme seminarja kateri so bili problemi ki jih je bilo treba obdelati darja st bila sta dva delovna krozka prvi je bil delovni krozek o strukturah ki pa je bil razdeljen na dva dela prvi dan je vodil franjo sruif gradiscanski hrvat ki je bil tudi ze predsednik mens in se tako dobro spozna na tem podrocju darja k on je tedaj med svojim predsednikovanjem ze skusal uveljaviti nove ideje ki pa so medtem zal zamrle to je pac tipicno za mladinske organizaje kjer se vsake toliko casa zamenja vodstvena struktura in se vse od prej pozabi danes pa te ideje spet odkrivajo kot nekaj ultimativnega darja st prvi dan smo se torej pogovarjali o nacelnih receh da pojasnimo osnovna vprasanja na primer ali smo elitisticni klub kar so nekateri zeleli ali pa skusamo zdruzevati cimvec evropskih manjsin darja k sklenili pa smo da zelimo zdruzevati cimvec interesentov ceprav je trajalo dolgo preden smo do tega sklepa prisli darja st cez tri seminarje se je vlekla ta debata drugi dan pa smo sli na konkretno raven uschi hemetek ki je predsednica initiative minderheiten je z nami sestavilia projekt na katerem se da uciti tudi za druge projekte darja k najprej je slo za teoreticno plat konkretni rezultat tega pa je bil regionalno tematski seminar ki je sedaj tudi ze sestavljen se pravi da ze imamo casovni financni etc nacrt konkretnih strukturnih sprememb pa ni bilo darja st to je ze strukturna sprememba da imamo sedaj tak seminar in da bo drugo leto spet tak seminar darja k da pac s tem ni vec svete krave mens v obliki velikonocnega seminarja kar pomeni da se ljudje ne srecajo vec samo enkrat na leto in se ga potem lepo nazgejo temvec da sedaj obstajajo tudi druge moznosti srecanja in dela druga sprememba pa je tudi ideja botrstva se pravi da pomagas novim organizacijam pri vkljucitvi klub bo na primer ponudil botrstvo avstrijskim romom in kaksna je bila druga skupina darja st to so bili mediji kar je spet v tesni povezavi z strukturami ker pac ni komunikacije razen velikonocnega seminarja medijski delovni krozek pa je vodila cornelia kogoj asistirala ji je katja weiss oni so izdelali koncept za internet konkretno domaco stran na internetu dolocilo se je tudi da ima vsaka organizacija kontaktno osebo za medije darja k mens ze ima svojo domaco stran na internetu zdaj pa bo tako da bo vsaka vclanjena organizacije pripravila se svojo stran na strani mens z linki se bo potem mogoce vklopiti na posamezne strani kjer bodo potem prispevki o zgodovini in delovanju organizacij naslovi ter seveda tudi termini slo je torej povsod za prihodnost in delovanje mens in ne za strukture znotraj posameznih manjsin darja k seveda moramo mi imeti razciscene pojme znotraj mens same preden sploh lahko racunamo na kaksen vpliv ki bi ga morebiti lahko imeli darja st se ena prednost tega seminarja je bila ta da so ljudje v nasprotju z velikonocnim seminarjem odsli domov z obcutkom da so pridobili nekaj konkretnega nekaj kar neposredno koristi pri delu mens je doslej bila organizacija za katero smo vedeli da obstaja vendar kaksnih konkretnih ucinkov ni bilo zaznati razen seveda za tiste ki so hodili na seminarje in tako vsaj spoznali nekaj sveta kako naprej da mens ne bo ostala samo na ravni nekega seminarstva nekega vecnega govoricenja darja k seveda je bil to v zadnjih letih velik problem mens da se je znotraj organizacije same istovetilo delovanje mens edinole z velikonocnim seminarjem da pac tam spoznas dosti ljudi dosti razlicnih narodnih skupnosti potem pa ze konec tudi pisanje resolucij ob dolocenih tezavah kaksne clanice je premalo ker kdo bo sploh uposteval mnenje neke mladinske organizacije delovanje mens mora iti v smer da se manjsine med sabo bolj spoznanjo pa ne samo glavni akterji temvec vsi in zato je pravsnja priloznost ravno internet zdaj bo imela vsaka organizacija svojo domaco stran kjer bo moralo pisati dosti vec kakor samo termini temvec vse kar olajsa medsebojno spoznavanje pri tem bo odigral svojo vlogo seveda tudi casopis mens yeni v politicno sfero pa se kot mladinska organizacija seveda ne moremo spustiti ker so tozadevne predstave oziroma politicni modeli clanic precej razlicni kaksni pa so bili odmevi na ta seminar znotraj mens pri sodelujocih organizacijah torej darja st lahko receva da so bili vsi zapovrstjo zelo zadovoljni tako s pripravami kakot s hrano potekom in izsledki seminarja konec koncev so tokrat prvic lahko sli domov z obcutkom da so rezultati konkretni hvala za pogovor punt xii slowenischer text vorheriges thema naechstes thema biti ali ne biti nacija nadaljevanje bojan wakounig ce sledimo dolocenemu stereotipu da se v avstriji prav nic ne resi dokoncno da avstrija nenehno zivi v improviziranem in provizoricnem stanju in to celo uspesno se torej tak izid ne zdi cuden ne presenetljiv tudi zaradi tega ker so avstrijci mojstri v se eni panogi v farbanju samih sebe leta je namrec glasovalo za prikljucitev avstrije nemciji prebivalstva marsikatero mesto ali kraj se je lahko potem kitil s castnim naslovom führerstadt oziroma führergemeinde ce je sto odstotkov prebivalstva glasovalo za anslus do leta je bil to veliki ponos krajanov zatem pa samo se velik nesporazum kajti odtlej je veljalo da so ljudje pri glasovanju bili ali pod pritiskom nacisticnih oblasti ali pa zavedeni kakor so bili menda nasploh ves cas svetovne morije veljalo je da so avstrijci ze tedaj bili ponosni na svojo drzavo le da je pac politicno in predvsem gospodarsko stanje bilo skrajno klavrno zaradi cesar so se oprijeli prve resilne bilke sploh pa se avstrijci nikoli prav niso imeli za nemce ampak so ze od nekdaj bili svoja nacija toda zdi se mi da je ravno tako gledanje tisto omenjeno avstrijsko farbanje samega sebe trdno sem preprican da bi se avstrijci ob glasovanju o anslusu odlocili v vsakem primeru za nemcijo ter da se niso nikoli videli kot samostojna nacija neodvisna od velenemskega naroda zgodovina avstrije oziroma njenega nemsko govorecega dela pravzaprav nenehno prica o tem lahko posezemo dalec nazaj v zgodovino lahko opozorimo na to da je sele franc i v letu oddal naslov rimskega cesarja nemske nacije zadostovalo pa bo tudi ce se kratko ozremo v revolucionarno leto tedaj se je namrec ustanavljala nemcija ki prej kot enotna drzava ni obstajala ampak je bila razdrobljena na stevilne knezevine nemski izraz duodezfürstentum ali kraljestva tudi avstrija se je tedaj hotela pridruziti novo nastajajoci zvezi a na koncu le ni bila sprejeta ne zaradi tega ker avstrijci ne bi bili veljali za nemce temvec zaradi boja za oblast med avstrijo in prusijo ki je potem bila tudi vodilna sila v nemciji le tako je bilo mogoce da je avstrija obstajala naprej kot samostojna enota ugovor bi sedaj lahko seveda bil da so se avstrijci zmeraj imenovali avstrijci in ne nemci dobro sicer so se pa tudi bavarci svabi sasi in drugi zmeraj imenovali bavarci svabi in sasi to so pac germanska plemena ki so se v dolocenem zgodovinskem obdobju zaradi dolocenih interesov povezala v skupnost mimogrede ta pravi bavarec si bo za brata raje izbral katerega koli avstrijca samo da ne bo prus ceprav z njim zivi v isti drzavi nemci kot nemci se pravi kot enotna nacija torej tudi niso obstajali ze od vekomaj kakor tudi drugi narodi so se rodili v casu prebujajocega se nacionalizma pa se en pogled nazaj v zgodovino v prvi ustavi i avstrijske republike iz leta se je glasil drugi clen da je namen nemske avstrije deutsch Österreich prikljucitev k veliki nemciji sele na pritisk ameriskega predsednika wilsona se je moral ta clen crtati kaj je torej po vsem tem avstrija kaj je sploh nacija kaj je znacilno oziroma odlocilno za kategorijo nacije je to skupni jezik irci in anglezi govorijo skupni jezik pa bognedaj da bi jih kdo imel za eno nacijo je to skupna vera srbi in hrvati so dejansko zaradi te neenotnosti sli vsak svojo pot drugi narodi s tem nimajo tezav je to skupna kri no glede na to kako smo se med sabo mesali bi v na evropski celini dejansko smel obstajati samo se en narod je to skupni teritorij svica da jugoslavija ne ali pa so to skupni interesi skupna zgodovina dalo bi se se nastevati saj obstaja kup teorij o naciji ki pa se o jih tu ne splaca posebej razpravljati med njimi zal tudi nisem nasel nobene splosno veljavne verjetno bo vplivalo od vsakega nekaj na nastanek nacije vse pa bo odvisno od posameznega in konkretnega primera toda naj se vrnem k avstriji in v leto omenil sem ze svoje prepricanje da bi se avstrijci tedaj v vsakem primeru odlocili za nemcijo zal se nisem zasledil kaksnega javnomnenskega povprasevanja iz tistega casa o vprasanju ali se imajo avstrijci za svojo nacijo ali ne toda okoli leta posipam se s pepelom vendar nimam ne tocne letnice ne tocnih podatkov o tem pri roki je manj ko polovica avstrijcev pritrdilno odgovorila na to vprasanje danes je o tem prepicanih okoli odstotkov avstrijcev in s tem bi lahko deloma tudi odgovorili na vprasanje kaj je nacija in ali so avstrijci nacija po mojem gre namrec za lastno prepricanost in stalisce nikomur ni mogoce vsiliti pripadnosti kaksnem narodu gre konec koncev za intimno odlocitev in avstrijci so tako postali nacija ne glede na to in ceprav so se farbali ali pa so jih farbali lahko bi se jim na koncu svetovovalo samo to ce so ze kot neverjetna mesanica razlicnih narodov jezikovnih in zgodovinskih vplivov zrasli v eno nacijo bi lahko malo svojega nacionalnega ponosa priznali tudi drugim narodom ali nacijam posebej pa tistim ki so na tem ozemlju ze od nekdaj doma ali so si tu nasli svojo domovino sele pred kratkim punt i slowenischer text vorheriges thema naechstes thema ivo vajgl slovenski veleposlanik na dunaju interview evropska unija je s tega leta vstopila v novo obdobje evra in tako se zdruzevanje evropskih drzav uspesno nadaljuje slovenjija je med najbolj resnimi kandidatkami za vstop v evropsko unijo kako poteka slovensko vkljucevanje v eu in kaksni so uspehi oziroma neuspehi v zadnjem casu slovensko vkljucevanje v evropsko unijo se je odlocilno zacelo z veljavo in sklenitvijo sporazuma o pridruzenem clanstvu takrat se je tudi v sloveniji vodila odlocilna javna razprava o tem ali je vkljucitev v evropsko unijo resnicen cilj in zelja slovenskega naroda potem ko je dobil svojo drzavo ali ni ta razprava je bila veliko bolj komplicirana kot v vecini drugih drzav vzhodne in centralne evrope za druge je bila prednost vkljucitve v evropsko unijo popolnoma nesporna in ima se danes podporo skoraj prebivalstva v sloveniji je bilo zelo veliko zlasti v zacetku ljudi ki so izrazali bojazen da bo vklucevanje v eu na neki nacin skodovali slovenskim nacionalnim interesom da bo slovenija pravzaprav izgubila del svoje nacionalne identitete prezgodaj prezgodaj po tem ko je slovenski narod prvic v svoji zgodovini dobil svojo drzavo na drugi strani so bili tudi klasicni pomisleki in bojazni dolocene ekonomske kategorije prebivalstva pri nas je to bilo agrarno prebivalstvo oziroma politicne stranke ki izrazajo njegove interese mislim da je sedaj po zacetku pogajanj vecina teh bojazni in nepoznavanja ze za nami ce bi danes bil v sloveniji referendum o vkljucitvi bi verjetno najmanj odstotkov slovencev glasovalo za vkljucitev v evropsko unijo ampak se vedno bi bilo med in odstotkov taksnih ki mislijo da to za slovenijo ni dobro rekel bi da je to dober znak pomeni da gremo slovenci samozavestno v svojo prihodnost da zaupamo v svoje lastne sile in v svoje resurse tudi podatki o gospodarskem stanju v sloveniji nas podpirajo pri taksnem prepricanju mi smo imeli v preteklem letu gospodarsko rast med stopnjo inflacije okoli in stopnjo nezaposlensti merjeno po standardih mednarodne organizacije za delo ilo okoli imeli smo bolj ali manj uravnotezeno zunanjetrgovinsko bilanco ter presezek v bilanci trgovanja z nekaterimi najpomembnejsimi evropskimi drzavami npr z zrn to je dokaz da nasa podjetje lahko tekmujejo tudi na tako zahtevnem mednarodnem trgu kot je nemcija zacetek pogajanj z eu je pokazal da verjetno ne bodo posebno tezka najbrz bodo podobna tistim ki so jih vodile druge razvite evropske drzave ko so se vkljucevale v eu pri tem ne mislim na razvite kot so avstrija svedska in finska ampak spanija grcija in portugalska v prej snjem krogu nasi gospodarski pokazatelji so primerljivi s tistimi ki so jih imele te drzave v trenutku vkljucevanja v eu vendar je eu v zadnjem porocilu ugotovila da se je slovenija med vsemi kandidatkami za vstop v eu najmanj potrudila uskladiti svojo zakonodajo z evropsko zakonodajo kako vi ocenjujete ta zaostanek slovenske politike tezko je govoriti o kakrsnemkoli resnem zaostajanju se zlasti ne v primerjavi z drugimi drzavami kandidatkami mislim da je ta dvignjeni prst iz bruslja bil bolj opozorilo da se je od slovenije kot zgledenega ucenca v razredu pricakovala vecja hitrost tudi na podrocju prilagajanja zakonodaje toda sami podatki o stanju gospodarstva demokracije in stabilnosti politicnega sistema ter tudi vloga ki jo slovenija ze igra v evropi demantirajo taksno kriticno oceno slovenije tako kriticno oceno bi lahko izgovorili vsaki drzavi tudi vecini drzav ki so ze clanice eu kritika in tako smo jo tudi razumeli je sla bolj na rovas dolocenega zaostajanja v zakonodajnih postopkih in komplicirane parlamentarne procedure kjer bo treba nekaj spremeniti v samem notranjepoliticnem ustroju ce to primerjam na primer z avstrijsko parlamentarno prakso je ena izmed stvari ki bi se jih mi morali nauciti od avstrije kako v predparlamentarni fazi sprejemanja politicnih odlocitev vkljuciti v odlocanje civilno druzbo in tako dolecene nesporazume eliminirati se preden da pridejo v parlamentarno proceduro v avstrijski ustavi je to izredno ucinkovito reseno nasi parlamentarci se pogosto obremenjujejo s temami ki bi jih morali razpravljati ze prej na strokovni ravni na ravni interesnih skupin in raznih organizacij civilne druzbe tako mislim da je kritika iz bruslja merila na ta problem ki je bolj problem politicnega sistema kot funkcioniranja slovenske drzave njenega gospodarstva in njenih institucij v casu desno usmerjene vlade v italiji je ravno ta drzava najbolj ovirala slovensko vkljucevanje v evropo trenutna italijanske vlada je sloveniji bolj naklonjena zato pa se je avstrija predvsem koroska ki je trenutno v volilnem boju odlocila da s populisticnimi temami skusa ovirati slovenski vstop v eu vi ste veleposlanik v avstriji kako vi vidite to situacijo kako skusate ta problem resevati saj je koroska tudi del avstrije tudi na koroskem je mogoce govoriti o taksnih in drugacnih politicnih strankah politicnih voditeljih in kandidatih zlasti iz vladajocih strank prihajajo samo pozitivne politicne ocene o tem ali je cimprejsnje vkljucevanje slovenije v eu tako v avstrijskem kakor v koroskem interesu ali ni obstaja pa tisti drugi del populisticne koroske ki ima opraviti veliko z ne prav globoko predelano preteklostjo na koroskem na kar se obesajo vsi mogoci duhovi preteklosti vkljucno s skrajno nacionalisticnimi mislim da ni treba posebej izbirati besed tukaj disi po najcrnejsi preteklosti avstrije in ljudeh ki so imeli tedaj aktivno vlogo in danes nimajo vec tako aktivne ker so v glavnem starejsi gospodje ampak se vedno dajejo od sebe dolocene tone zaradi katerih avstrija tudi v evropi nima posebno dobre reputacije seveda ni stvar veleposlanika da ocenjuje notranjepoliticne razmere drzave v kateri je jaz sem tukaj zato da se lahko pogovarjem z vsakomer in da prepricam o tem da je v dolgorocem interesu avstrije da smo zgledni sosedje pogosto izrazam primerjavo ko pravim da bi bilo samo normalno da so odnosi slovenije z njenimi sosedami podobni odnosom ki jih imajo med sabo skandinavske drzave kjer sem veliko let delal kot veleposlanik v letih ko smo se mi sosedje med sabo bojevali so se tudi v nordijskih drzavah se bojevali bili so divji nasprotniki in vodili krvave vojne danes so to zgledni sosedski odnosi pri cemer se nihce ne sprasuje po tem ali si oni vendar drug drugemu vendarle nekaj ne zavidajo kako se imajo radi na intimni osebni ravni ampak funkcionirajo kot zgledni sosedje s skupnimi interesi to je tisto kar mora tudi nas zblizati in verjamem da nas tudi bo ne glede na vse te glasove ljudi od vceraj ki jih slisimo na primer na koroskem in tam bolj pogosto in glasno kot v drugih delih avstrije cutim se zavezanega da o tem tudi javno govorim zato ker na koroskem zivi slovenska narodna skupnost del slovenske narodne kulture del slovenske narodne zgodovine del avstrijske kulture ki bi dejansko moral brez slehernih kompleksov biti sprejet kot tisti del avstrijkse kulture ki avstriji odpira vrata v sirsi prostor v bolj kozmopolitsko pojmovanje vloge ki jo lahko ima tudi avstrijska nacija na evropskem kulturnem prizoriscu tukaj vedno znova ugotavljam da je na dunaju taksna odprtost bolj izrazena kot v celovcu vendarle se tudi na koroskem in v celovcu kazejo drugi znaki mislim da bo veliko pozitivnega prislo do izraza pri skupni kandidaturi za olimpijske igre zaradi tega sem tako odlocen pristas tega projekta ker je multikulturen projekt ker to ni samo sporten projekt temvec pomeni zblizevanje sinergijo pozitivnega na gospodarskem in kulturnem podrocju navsezadnje se tudi slovenski jezik afirmira na zastavi tega projekta nekoliko kulturen in sportent je tudi projekt lipicancev saj je jahanje sport italija in avstrija sta pred kratkim sklenili sporazum da avstrija prevzame in vodi vzrejne knjige za kar pa je upravicena tudi slovenija ni pa nic slisati o tem da bi slovenija bila omenjena pri tem sporazumu slisi se tudi dostikrat predvsem v sloveniji da je slovenska vlada oziroma politika zamudila pravocasno ukrepati pri pristojnih oblasteh da bi vzrejne knjige ostale v sloveniji in da bi lipicanci tako ostali del slovenske kulture ali je ta sporazum med italijo in avstrijo sedaj dokoncen ali so torej lipicanci sedaj dokoncno avstrijski ali pa se obstaja moznost da se prizna da so lipicanci slovenska pasma mislim da problema ni mogoce postaviti tako v nobenem trenutku ni bilo vprasanje ali bodo lipicanci ostali slovenski ali so od koga drugega tukaj je slo za vprasanje kdo bo v okviru eu v kateri se dolocene stvari poskusajo poenotiti in uskladiti s skupnimi standardi v drzavah ki vzrejajo konje lipicanske pasme in so clanice eu vodil vzrejne knjige slovenija v tem trenutku se ni clanica eu in zaradi tega ni v enakem polozaju kot sta avstrija in italija v tem konkretnem primeru ni nicesar slabega ce se avstrijski in italijanski rejci dogovarjajo o tem kako se organizirati da bi bila vzreja na cim visji strokovni ravni slabo bi pa bilo ce bi pri tem ne upostevali interesov slovenskih rejcev te pasme in pa dejstva da lipicanec imena nima iz zraka ampak ga ima po kraju v katerem je bila ta pasma prvic vzgojena in kjer je stoletja tako rekoc brez prekinitve prisotna torej menite da se bo to vprasanje dokoncno resilo sele po slovenskem vstopu v eu vrsta stvari se bo dogovorila in resila ze prej predvsem bomo prisli do neke cistejse situacije ko gre za namene in interese ene in druge in tretje strani in kako bo ta pasma obravnavana in vzrejevana in kako se bodo vodile knjige do takrat ko bo slovenjia clanica eu mi bomo v kratkem imeli na dunaju sestanek ministrstev za kmetij stvo na katerem bomo skusali zgladiti dosedanje nepotrebne polemicne tone in se dogoviriti o tem kako sporazumevanje nekoga ne more in ne sme biti na skodo nekoga tretjega malo nekaj osebnega se ste sedaj skoraj ze leto na dunaju kako vi dozivljate dunaj saj ste le nekaj sveta videli kako dozivljate dunaj kot slavno veliko mesto kako ga dozivljate kot slovenec in ali imate tudi stike s slovensko skupnostjo na dunaju dunaj je seveda ena izmed metropol evrope in mogoce celo na mnogih podrocjih na glasbenem podrocju brez dvoma najpomebnejsa metropola evrope skoraj dvajset let sem prezivel v svetu kot novinar kot generalni konzul kot veleposlanik v stevilnih drzavah na dunaju se razen kot obiskovalec nisem nikoli mudil dlje tako da njegov notranji utrip sele zdaj spoznavam in me je v mnogocem fasciniral ampak jaz ga seveda doziv ljam kot slovenec dozivljam dunaj kot mesto ki je zibelka slovenskih kulturnih dosezkov na vseh podrocnjih na gospodarskih znastvenih in na vseh ostalih podrocjh zgodovina slovenskega naroda je nelocljivo povezana s pocetjem pomebnih slovencev ki so tedaj hodili na dunaj in v njem pustili neizbrisno sled zdaj ko imamo svojo drzavo ko se lahko v celoti posvetimo temu delezu ki ga je slovenski narod dal rasti dunaja rasti avstrije moramo iz tega crpati del svoje nacionalne samozavesti slovenija in slovenci so veliko prispevali k temu lepemu mestu k njegovi arhitekturi dosezkom in njegovi afirmaciji mogoce smo to premalo poudarjali mogoce smo to celo premalo poudarjali v dvostranskih odnosih med avstrijci in slovenci ce bi to poudarili pogosteje bi ne bil prisoten tako pogost ton podcenjevanja ki se v nemskem delu avstrijstva cuti kadar gre za sosednje narode v vsakem primeru dozivljam ta slovenski delez dunaja kot zelo pomebno komponento v tem mestu deloma je to ovrednoteno obstajajo spominske plosce od jurija vege do jerneja kopitarja miklosica cankar ima svojo ulico kar precej bi lahko nastevala tega a ne ampak to je nekako disperzirano gre mi na zivce jezi me na neki nacin me tudi boli ko gledam turisticne skupine ki prihajajo iz slovenije pa jih ti slovenski mejniki tukaj ne zanimajo ki jim noben ne pokaze knafljeve hise ki jih noben ne opozori da so slovenci imeli tukaj cloveka ki je v istem letu v letu obleganja dunaja po turkih ze razmisljal o tem kako utemeljiti institucijo ki bo omogocala slovenskim fantom in dekletom da se izobrazujejo in so sle generacije slovenskih izobrazencev skozi knafljev dom cela plejada velikih moz se je tam solala in zivela pa bi turisticni vodnik najbrz lahko pripeljal avtobus slovencev in jim to mesto pokazal in jih razsvetlil o tem kaj so ti slovenci pomenili v evropski kulturi svojega casa da ne govorim tukaj o plecnikovih stavbah o fabijanijevih stavbah do marjane lipovsek in dermote mi imamo tukaj veliko stvari ob katerih se bi bilo treba ustaviti jih premisliti jih na novo ovrednotiti in postaviti ob bok novim dosezkom slovenske kulture slovenija se premalo profilira na dunaju s svojimi resnicnimi vrhunskimi dosezki lahko bi se od avstrije naucili kulturnega marketinga lahko bi se ucili tudi splosne kulturnosti kulturne politike in kulturne promocije trudil se bom prenesti cim vec tega tudi v naso prakso in cim vec nase kulture priblizati avstrijcem seveda tudi slovencem ki zivijo na dunaju v gradcu in celovcu imamo razlog da smo ponosni na svoje kulturne dosezke intervju je za studentski casopis sami ste delali kot glavni urednik student skega casopisa tribuna kako se vi spominjate svojih casov saj ste studirali v divjih sestdesetih letih tudi v sloveniji se je tedaj marsikaj premaknilo seveda se izredno rad spominjam teh casov ki so bili izredno komplicirani in zahtevni za mladega slovenskega intelektualca mi smo ziveli v druzbi ki je zelo cvrsto zategnila svoje ideoloske meje in kriterije nase delo delo angaziranih studentov je bilo ves cas obcutljiva igra kako biti revolucionaren kako poskusati spreminjati in biti aktiven kako se povezovati s svetom ne da bi prestopil tisto obcutljivo crto ki te je prinesla bodisi v izolacijo bodisi pred sodisce ali pred kaksno drugo represivno mejo jaz sem bil glavni urednik studentskega casopisa tribuna v letih ko se je prav zaprav v sloveniji odigralo tisto kar se je odigralo v drugih evropskih drzavah v letu slovenska studentska pomlad se je zgodila ze veliko poprej in je bila pravzaprav logicna posledica kulturne pomladi ki se je prav tako zgodila prej z revijo s perspektivami ves cas je ta kriticna intelektualna skupina generirala to kar se je potem dogajalo v studentskem zivljenju v okviru studentske organizacije in studentskega casopisa zanimivo je ce vam povem kdo smo bili uredniki in clani uredniskega odbora tribune v tistih casih bili so niko grafenauer tine hribar spomenka hribar peter jambrek drago demsar andrej inkret dusan jovanovic marko kersevan ingo pas boris pas skratka gre za ljudi ki jih danes najdete v vrhovih vseh intelektualnih institucij v sloveniji v vseh politicnih strankah na vodstvu vseh institucij in ki smo tedaj govorili skupen jezik izrazali skupen interes in delali za skupno stvar ki se je tedaj imenovala demokratizacija slovenske druzbe znotraj tedanje jugoslavije to je bil nas cilj veseli me ko lahko tudi danes recem da je med nami ne glede na dolocene politicne razlike ostalo tisto osnovno zaupanje iz tistega casa mi smo skupaj nekaj delali kar je bilo v tistem casu pomembno kar je v koncni konsekvenci pomagalo tudi da je slovenija danes na svojem startu v zdruzeno evropo v drugacnem polozaju kot so druge drzave mi smo imeli boljsi gospodarski politicni in kulturni polozaj ne glede na to da je bil tisti cas do marsikoga tudi zelo neprijazen ampak bili smo mladi in jaz se tistega casa spominjam z veliko simpatije kaksno je bilo zivljenje stran od politike stran od druzbenih sprememb osebno zivljenje torej verjetno tudi tedaj niste ziveli brez zurov jaz sicer nisem zuriral veliko v srednjesolskem obdobju sem bil namrec muzikant in sem igral po raznih plesih klarinet in saksofon na plesiscih sem vedno bil na tisti strani ki je gledala dol kako drugi plesejo in zurirajo jaz pa sem si za svoje prezivetje skusal prisluziti nekaj denarja potem kot student ko sem bil uredenik casopisa smo seveda tudi zurirali ampak najbolj se pa spomnim celih noci in dnevov ki smo jih pretarokirali v uredniskih prostorih igrali smo seveda za simbolicne vsote denarja pri cemer smo vedno vedeli da bomo vsi dobili zato ker tisti ki je zgubil tri dni ni jedel in je s tem prihranil denar medtem ko so ostali zasluzili toliko da so sli potem nekaj boljsega pojest v studentsko menzo to je bila glavna zabava nas clanov uredniskega odbora igrali smo tudi nogomet v sobi kjer je sicer igrala studentska folklorna skupina france marolt in smo znali igrati nogomet do zgodnjih jutranjih ur tako da so nas razgnali vcasih stanovalci ali pa hisnik stanovali smo takrat najbrz podobno kot danes studentje v ljubljani deloma v student skem naselju deloma v privatnh sobah jaz sem vedno stanoval privatno pri druzinah to so najlepsa leta zivljenja vsakega cloveka ceprav je bilo kar trdo odkar sem sel studirat v ljubljano sem skrbel zase sam bilo je treba zasluziti denar z instrukcijami in drugimi zadevami toda cas je bil prekrasen niti enega dneva ne bi spremenil od tistih dni tedaj gospod veleposlanik najlepsa hvala za pogovor punt i