bogo komelj sto let javnega knjiznicarstva v novem mestu ponatis predsednik josip paucic je naprosil naj dijake stalno nadzirajo pri izposojanju knjig in ce bi bil knjiznicar slucajno odsoten naj ga nadomesca uciteljica ahaciceva predsednik paucic najbrze ni vedel da so sploh vsa dela vrsili dijaki in da tudi knjiznice ne bi bilo vec ce ne bi v njej sodelovali dijaki s tem se konca germova doba knjiznice in z njo tudi knjiznica narodne citalnice ker je vsaj v prvih letih opravila veliko kulturno delo naj si na kratko ogledamo kako je bila organizirana v razdobju do ureditev knjiznice pobudo za ustanovitev ljudske knjiznice v novem mestu so dali profesorju josipu germu clanki v omladini glasilu narodnega radikalnega dijastva predvsem clanek a ribnikarja o narodnih knjiznicah i in ii letnik omladine in o potrebi narodnih knjiznic na slovenskem omladina i ter razni drugi kot n pr sistem poslovanja ljudskih knjiznic omladina ii in narodno knjiznistvo omladina i ii ko je prof josip germ dobil se navodila od raznih knjiznicarjev je zacel z urejanjem knjig nc uvedel je sledece knjige in tiskovine inventarno knjigo imenski katalog kartoni knjizni listek imenik izposojevalcev legitimacija izposojevalna knjiga blagajniski konto in blagajniski dnevnik ti germovi formularji so bili v bistvu enaki danasnjim tiskovinam v ljudskih knjiznicah inventarna knjiga je bila foliantne oblike z nacrtanimi za vpis vseh bistvenih podatkov knjige v ta seznam so bile knjige vpisane tako kot so bile v omarah kasneje pa v istem redu kot so prihajale v knjiznico v letih do je sluzila kot rocni katalog ker so bili vsi drugi katalogi zgubljeni leta pa tudi te inventarne knjige ni bilo vec abecedni imenski katalog je imel iste rubrike kot inventarna knjiga pisan je bil na velikih kartonih cca cm x cm in sta bili uporabljeni obe strani slovenske knjige so bile razdeljene na leposlovje naravoslovje zgodovino zemljepis narodopisje in ostalo knjige v drugih jezikih pa so imele le skupini leposlovje in razno po letu v knjiznici niso vec uporabljali teh imenikov ker niso vec odgovarjali dejanskemu stanju v knjiznici vse jih je spisal z lepo kaligrafsko pisavo prof josip germ le zal da se ni ohranil noben primerek pa ceprav jih je bilo leta ohranjenih precej knjizni listek je bil popolnoma enak danasnjemu samo da ni bil prostor ekonomicno izrabljen imenik izposojevalcev je bil navaden zvezek s trdimi platnicami iz katerega je bilo vidno kdo je clan nc kar je bilo vazno zaradi izposojevalnine vsak izposojevalec je imel izkaznico podobno danasnji v ljudski knjiznici kamor je knjiznicar vpisoval izposojene knjige in potrjeval vrnjene za interno uporabo je knjiznicar vpisoval izposojene knjige v izposojevalno knjigo ki jo je nacrtal prof germ bila je foliantne oblike in zelo neprakticna predvsem zaradi tega ker je moral knjiznicar ko je bila rubrika polna menjavati izposojevalcu stevilko izkaznice vsak izposojevalni dan je knjiznicar zapisoval izposojevalce na poseben list vanj zabelezil stevilo izposojenih knjig in vsoto izposojevalnine ob zakljucku je sestel stevilo izposojenih knjig in placano izposojevalnino ter porabil ta listek kot blagajnisko prilogo za vpis v blagajnisko knjigo predhodna stran naslednja stran osnovni podatki o knjiznici mirana jarca oddelki zgodovina dogodki knjiznica mirana jarca november