slomsek tako kako pa mi skof anton martin slomsek je zavetnik nasega stega in hkrati vzornik po katerem je nas steg dobil ime pricakovati bi torej bilo da se bomo mi skavti zgledovali po slomsku seveda pa ne samo mi skavti ki smo se se posebej zaobljubili da bomo kot je to delal on sluzili domovini ampak tudi vsi slovenci saj je slomsek eden najvecjih sinov nasega ljudstva ze dolgo ugotavljam da je tisti ki je nasemu stegu dal to ime naredil potezo za katero si zasluzi vso priznanje do tega sklepa sem prisel ko sem si na razlicne nacine zastavljal vprasanje kaj ima pravzaprav skof slomsek opraviti z nami skavti da z njim imamo mnogo skupnih tock skavti si namrec prizadevamo imeti ljubezen do boga ljubezen do domovine ljubezen do svojega bliznjega ljubezen do narave to je le nekaj najpomembnejsih stvari skoraj zagotovo pa bi jih lahko nasteli se vec med temi bi bila mimogrede tudi ta da je bil po rodu stajerc in da je nenazadnje najpomembneje deloval v nasem mariboru i kako je slomsek sluzil domovini njegova najpomembnejsa zasluga je bila da je svojim sonarodnjakom dvigal vero hkrati pa tudi narodnostno samozavest to je storil tako da jih je izobrazeval in dvignil zavest o lastni vrednosti kot posameznikov in clanov slovenskega ljudstva ko je slomsek zasedel mesto skofa v lavantinski skofiji ki je tedaj imela sedez se v st andrazu v labotski dolini na koroskem je verjetno v svojih razmisljanjih takoj pricel tuhtati kaj je pravzaprav naloga ki jo mora kot skof opraviti in kam in zakaj ga je pravzaprav bog poklical ugotovil je da je sedez skofije glede na tezisce narodnostnega in kulturnega in s tem verskega dogajanja v tistem casu neprimeren v tistem casu se je namrec v gospodarskem in kulturnem predvsem pa v pogledu stevila prebivalcev zacel razvijati maribor ta pa je zaradi narascajocega gospodarskega vpliva nemcev vse bolj in bolj prihajal pod nemski kulturni vpliv posledica je bila da je tudi zaradi priseljevanja iz nemskih pokrajin maribor postajal vse bolj in bolj nemski medtem ko je slovenska zavednost tudi s pomocjo domacih kameleonov vse bolj in bolj slabela vidimo da se ista zgodba kar naprej ponavlja ce samo potegnemo vzporednice v danasnji cas ker je bila cerkev v tistem casu poleg verskega tudi najpomembnejsa nosilka kulturnega vpliva ki se je kazal s pomocjo solskega in versko izobrazevalnega delovanja se je dobro zavedal da mora v mariboru razviti mocno slovensko kulturno torej solsko in versko delovanje to mu je tudi uspelo saj je med drugim ustanovil tudi visoko bogoslovno solo v mariboru ki je bila prva visokosolska ustanova vseh casov v tem mestu in je tako pravzaprav postala temelj kasnejse mariborske univerze na njenem temelju je poleg drugih visokosolskih ustanov zraslo predvsem tudi mariborsko bogoslovje in njegova zadnja pridobitev andreanum ce bi se slomsek torej ne zavedel naloge ki stoji pred njim v pogledu obrambe slovenstva bi nemci neovirano sirili svoj vpliv in bi bila danes narodnostna meja med slovenskim in nemskim ozemljem nekje pri slovenski bistrici mejni prehod med slovenijo in avstrijo pa tam in ne v sentilju kot je danes meja med obema dezelama ki je hkrati tudi narodnostna je namrec se danes identicna z nekdanjo mejo med sekovsko grasko in lavantinsko mariborsko skofijo ce bi torej slomsek ne ohranil slovencem njihove narodne zavesti v svoji skofiji tudi general maister in borci za severno mejo v letih do ne bi imeli kaj braniti se vecje vprasanje pa se zastavlja ce bi maister sploh dobil kaksnega prostovoljca za svojo vojsko med fanti ki bi se pocutili nemce vidimo torej da je slomsek kot dober sin svojega ljudstva dobro vedel da mora sluziti domovini in to je na svoj svetniski nacin tudi v svojem zivljenju s vsem svojim ravnanjem zvesto izpolnil povzetek v slomskovem casu je bilo slovenstvo na slovenskem stajerskem najbolj ogrozeno s strani nemskega gospodarstva in solstva slomsek je solstvo ki je bilo tedaj v domeni cerkve podredil svojemu in s tem slovenskemu vplivu in na ta nacin izobrazeval rojake da so se laze uprli nemskemu kulturnemu vplivu na ta nacin je ohranil slovensko istovetnost in postavil temelje slovenstvu na stajerskem kar je imelo dolgorocne posledice ki segajo v danasnji cas samostojne slovenije ii kako pa mi po priblizno letih stojimo mi slomskovi dedici zopet pred narodno obrambnimi in pred nalogami ohranitve vere torej pred enakimi ali zelo podobnimi pred katerimi je stal on pred nami slovenija se pridruzuje evropski skupnosti stopa v evropske vojaske in gospodarske povezave kar pomeni da se bo tudi gospodarski in s tem kulturni vpliv tujcev na slovenskem povecal sola in cerkev nista vec edini ki imata vpliv na ljudi silno se je povecala vloga medijev se posebej televizije in delno tudi radija ki prenasajo glasbo obicaje in zgodbe preko celotne zemeljske oble ne glede na to da se je povecal pretok tudi povsem klasicnih medijev kot je tiska vseh vrst in ostale literature k temu je potrebno dodati tudi najnovejse medije kot so internet ki se je nedavno pojavil in ki se bo po mojem mnenju se razvijal morda pa se bo poleg njega pojavil se kaksen bolj popoln medij saj se razvoj se ni nikoli in se tudi nikoli ne bo ustavil kulturni in s tem tudi verski vplivi ki prenasajo razlicne ideje nacine zivljenja in razmisljanja so raznovrstni in segajo od ze omenjenega pretoka knjig in drugega tiska pa do izmenjave studentov torej studija na tujih univerzah pa do ze omenjenega pretoka casopisov glasbenih in videokaset racunalniskih programov in se bi lahko nastevali skoraj sleherno ljudstvo se posebej pa vecja bogatejsa stevilcnejsa s tem pa samozavestnejsa in vplivnejsa se trudijo da bi svojo kulturo nacin razmisljanja in zivljenja s tem pa tudi svoje proizvode in vero prodala ali celo vsilila drugim ob tem ni cudno da se je v slovencih zbudil stari refleks obcutek manjvrednosti in majhnosti naenkrat za slovence nic kar je domacega nic vec ne velja sem pa bi lahko pristeli celo vero in druge celo najbolj vsakdanje stvari namesto da bi posnemali tujce v tem kako se trudijo da bi se uveljavili pred drugimi bliznjimi in daljnimi narodi podlegamo prav tem tujcem obcudujoc in posnemajoc jih do vsake njihove podrobnosti radi bi postali popolnoma njim enaki ce ne celo prav oni sami taksni kot so pri tem odmetavamo domace bisere in se krasimo s tujimi steklenimi kroglicami spomnimo se imen slovenskih firm ki zvenijo cisto nemsko anglesko ali italijansko enako se godi nasemu jeziku jedilniku obicajem televizijskemu in radijskemu programu in se bi lahko nastevali med najbolj inovativne iznajdljive sodijo strasno brihtne privatne radijske in televizijske postaje ki pridno oddajajo ameriski jaz ga imenujem pofl program ki je tako smesen da se mora namesto gledalca ki zeha v naslonjacu smejati kar televizor sam ker bi drugace bila v sobi po vsakem vicu moreca tisina in nihce nebi ugotovil kaj je smesno in kdaj se je treba smejati ko gre za posnemanje tuje finese je najbolj kricec primer dajanje imen slovenskim otrokom kjer se starsi trudijo pokazati svoje svetovljanstvo v obliki majklov mikov tomov tomasov stivijev frenkov in kar je se tako krasnih in eksoticnih imen nehote se mi pred ocmi odvije epizoda ki se je odvila takoj po slomskovem pogrebu potem ko so ga njegovi castilci vsemi castmi in v velikem stevilu polozili v grobnico mariborskih skofov na tedanjem pokopaliscu ki je bilo tam kjer je danes igrisce ljudski vrt se je zgodilo naslednje pogrebci so se po koncanem pogrebu razsli k odprtemu grobu pa so pristopili mladi nemcurji fantje pobalini torej slovenci ki so castili nemstvo in priceli pljuvati na njegovo krsto govorec hier hast du jetzt du slowenischer heiliger tu imas sedaj ti slovenski svetnik za slovence vsaj nekatere bi bilo zdravilno da bi se vprasali ce z odnosom do svoje kulture vere in izrocila tudi danes ne pljuvajo na slomskovo krsto le da tokrat izgovarjajo iste besede v anglescini nenehno se namrec trudijo da bi zavrgli domace in privzeli tuje menec da je tuje boljse in lepse edina resnica pa je da na domace nismo dovolj ponosni in da ga zaradi tega ne znamo dovolj ceniti medtem ko tujci priznavajo vrednost tistega kar je nase nekoc mi je nekdo s katerim sem se pogovarjal o tem pojavu le tega oznacil s prispodobo krava vidi kako konja kujejo pa se sama nogo dvigne prispodoba se mi zdi zelo slikovita ce namrec ne bi dvignila noge bi vsakdo rekel glej kako lepa krava ker pa jo je dvignila vsakdo rece glej kako neumna in zakompleksana krava ki se trudi da bi bila konj pogosto taki ljudje izjavljajo da so internacionalni seveda taksen internacionalizem sploh ni internacionalizem ampak gre za cisto navadno semljenje internacionalen si namrec takrat kadar imas svojo tipicnost razpoznavnost kadar imas svoje znacilnosti in posebnosti saj se v mednarodno skupnost vklucujes kot slovenec in ne kot sema ki se je nasemila v pripadnika nekega drugega naroda tudi vsi drugi narodi se namrec vkljucujejo v to skupnost kot tisto kar so in ne kot nekaj drugega vidimo torej da pravzaprav niso tujci tisti ki bi ogrozali slovensko istovetnost marvec je vedenje slovencev tisto ki bi utegnilo spodkopati nase korenine ob tem se zastavlja vprasanje kaj storiti najvec lahko storis ti sam kot posameznik nihce ne more storiti tega kar lahko storis ti namesto tebe ce pa gledamo nase kot na skupino posameznikov pa je potrebno ugotoviti da moramo storiti to in tudi tu tega ne bo naredil nihce namesto nas kar so storili tisti ki jih tako pridno jemljemo za zgled denimo americani anglezi francozi italijani spanci in drugi razvijati moramo svoje znacilnosti to je svojo kulturo in posebnosti v najbolj znacilnih oblikah vprasati se torej moramo kaj je za nas najbolj znacilno katere navade kateri obicaji kateri prazniki kateri izrazi kaksen nacin zivljenja kaksen nacin prehranjevanja katera glasba kateri pregovori itd pobrskati bo treba po babicini skrinji in izbrskati legende zgodbe pesmi in kar je se takega slomskovi dedici danes nismo samo mi kristjani ampak pravzaprav vsi slovenci tu sem pa spadajo podjetniki delavci v javnih obcilih vzgojitelji umetniki in kulturniki duhovniki navsezadnje pa tudi skavti in mnogi drugi vsi pa kot skupine in kot posamezniki vsi smo poklicani da storimo nekaj v smeri ohranitve slovenstva ko so mater terezijo vprasali ali se ji sploh zdi vredno truda resiti deset ali dvajset revezev ko pa je to v primerjavi z mnozico preostalih kot da bi morju odvzel eno samo kapljo je rekla vsekakor zato je morje za eno kapljo manjse tudi tukaj ne smemo izgubiti poguma kaj lahko storimo in kdo lahko kaj stori poglejmo podjetniki ce sem podjetnik se moram potruditi in si izmisliti bolj izvirno domace ime za svoje podjetje delavci v javnih obcilih spodbujati moram domaco proizvodnjo filmov in nadaljevank temeljecih na zgodbah in temah iz domace okolja prikazujoc domace dogajanje vzgojitelji izobrazevati moram svoje ucence o znacilnostih in slavi svoje domovine umetniki in kulturniki temeljiti moram svoja dela na slovenski izvirnosti duhovniki razumeti moram svoje ljudstvo in njegovo duso po nacelu prisel sem klicat gresnike skavti utemeljiti moram kulturno plast skavtstva slovenskih barv to pomeni rasti iz svojih korenin ne natikati kravi sedla in ji ne pribijati podkev saj se nam lahko zgodi da bomo imeli omlet v dolnjem grabonosu biti originalen razpoznaven prilagojen domacemu terenu in razmeram navadam in okolju pustiti indijance americanom crnce africanom tigre indijcem itd skrbeti pa za domace domorodce njihove navade in obicaje ter za domace naravno in kulturno okolje to je naloga slovenskega skavta in slomskovega ucenca in slednika k temu nas obvezuje skavtska obljuba in slomskova dediscina vidimo torej da odpade potreba po tem da bi razmisljali v smeri da jaz kot posameznik ne morem storiti nicesar in da se ne morem upreti razvoju dogodkov ki gredo neizbezno svojo pot res je da nisem slomsek da bi s svojo avtoriteto selil skofije morda pa lahko ravno zaradi svojega posebnega polozaja ali zaradi polozaja ki ga bom nekega dne zasedel naredim vec kot si na prvi pogled predstavljam danes sem ucenec in hkrati ustvarjalec svoje prihodnosti lahko se izobrazujem v tiste smeri ki me gradijo v prihodnjo osebnost z vplivom vecjim ali manjsim v druzbi sam tudi izbiram kako bom porabil svoj prosti cas med drugim tudi ob branju knjig predvsem pa ob gledanju televizije izberem si tiste knjige in tiste programe in kanale za katere menim da mi bodo v pogledu rasti moje osebnosti najvec dali lahko gledam denimo akcijske filme in cartoon network risanke ki me sicer zagrejejo ne dajo pa v izobrazevalnem pogledu in v pogledu rasti osebnosti nicesar lahko pa si izberem tiste oddaje slovenske televizije ki mi prinasajo informacije in znanje trajnejse vrednosti in ki je hkrati moji pravi identiteti blize to pa ze pomeni ustvarjalen pristop h gledanju televizije v tem primeru pa ni vec televizija tista ki mene sofira ampak sem jaz tisti ki dolocam in kriticno izbiram kaj bom gledal in kaj bo pomagalo moji rasti povzetek slomskovo izrocilo je znova aktualno danes obcutek majhnosti pri slovencih je neutemeljen in po nepotrebnem jemlje pogum in samozavest pojavljajo se novi mediji in krepi se vloga nekaterih dosedanjih sem spadata se posebej internet in satelitska televizija potrebno je najti nacine da se ohrani domaca istovetnost in podoba in da se obe nadalje razvijata obenem je potrebno na razlicne nacine prodati lastno kulturno proizvodnjo in s tem po moznosti tudi nacin zivljenja tujini potrebno je torej pravilno in posteno ovrednotiti lastno dediscino jo zavarovati razvijati in predati naprej to je hkrati ena od osnovnih nalog ob vkljucevanju v evropo k tem nalogam smo moralno obvezani tudi v skavtski organizaciji saj smo skavti hote ali nehote tudi slomskovi dedici se posebej ce upostevamo besedilo skavtske obljube bozidar bozo ipavic ata viharnik