predzadnja verzija profesor dr gams pred nedavnim ste se kot edini znanstvenik iz slovenije udelezili svetovnega kongresa o ekspertnih sistemih v mexico cityju kaj je bila osrednja najpomembnejsa tema na kongresu osrednja tema so vsekakor ekspertni sistemi to je sistemi umetne inteligence uporabljeni oz uporabljivi v inzenirskih aplikacijah tema je dokaj siroka in najdemo tako aplikacije kot cisto teoreticne uporabne raziskave internet medicino orodja agente vojasko uporabo robote ucenje nevronske mreze genetske algoritme mehko logiko itd na eni od delavnic na kongresu ste obravnavali inteligentne agente ali lahko podrobneje razlozite za kaj pri tem gre inteligentni agenti so med najbolj zanimivimi in udarnimi podrocji umetne inteligence pa tudi racunalnistva in informatike nasploh gre za to da smo ljudje s prihodom interneta dobili dostop do ogromne kolicine informacij vendar smo v tej poplavi pogosto izgubljeni zato potrebujemo pomocnike inteligentne programe ki skusajo razumeti uporabnika probleme naloge in imajo pri izvajanju opravil doloceno svobodo nacelno je razlika med inteligentnimi agenti in drugimi programi v tej tezko dolocljivi semantiki ali so vsaj delno avtonomni ali sami opazujejo okolje in reagirajo po lastni odlocitvi pravite da imajo nekateri agenti celo emocije kak na je funkcija teh agentov oz kje in v kaksne namene se uporabljajo kot pravi pattie maes ena izmed prvih dam informacijske druzbe postajajo osebni racunalniki v pravem pomenu osebe oz govorijo poslusajo in razumejo govor vidijo in kazejo pri tem ne dosegajo nivoja ljudi vendar so ze razumljivi ljudem npr eksperimentalni programi sistemi gledajo obraze in glede na njihov izgled ugibajo kaksne volje so drugi sistemi kazejo obraze na zaslonu in z izgledom prikazejo doloceno informacijo nekateri raziskovalci postavljajo matematicne modele custev osebno se mi zdi da je pri custvih nivo racunalniskih sistemov se precej dalec od cloveskega nivoja precej blize pa so npr pri govoru in razumevanju pred kratkim je npr pri nas institut jozef stefan fakulteta za racunalnistvo in informatiko zakljucil magisterij tomaz sef s sistemom za govor ki je razumljiv v vec kot besed to pomeni da so testirane osebe izmed izgovorjenih besed v povprecju pravilno zapisale besed sistem je dosegljiv na internetu http www ai ijs si rzz doc pd rzzservy s html in tekoce slovensko in anglesko podaja zaposlovalne informacije na kongresu ste predstavili slovenski inteligentni agent ki prvi v svetu nudi vseh moznosti za sluzbo ali ga lahko podrobneje opisete sistem za zaposlovanje smo razvili v sodelovanju z republiskim zavodom za zaposlovanje rzz je v redni uporabi tri leta pred letom pa je nudil prek vseh prostih mest v sloveniji glede tega smo bili v sloveniji prvi v svetu kar je razveseljiv podatek tudi drugi udelezenci kongresa so nam priznali dosezek seveda je bilo to mozno zaradi relativne majhnosti slovenije in dobro urejenega sistema zbiranja zaposlovalnih informacij pa tudi zaradi vizionarstva nekaj posameznikov recimo direktorja rzz zadnji dve leti lahko narocite zaposlovalne informacije npr podatke o prostem mestu profesorja matematike in vam jih sistem poslje prek elektronske poste ce jo kje najde ce pa bi uveljavili nove zamisli bi verjetno zmanjsali nezaposlenost v sloveniji za kaksnih glavni dogodek kongresa je bilo predavanje legendarnega prof e a feigenbauma prav gotovo je bilo njegovo predavanje zelo odmevno in zanimivo prof feigenbaum je imel predavanje o svojem delu v pentagonu kot glavni raziskovalec chief scientist govoril je o novih napravah ki sklatijo satelite z neba o povezovanju nato z novimi drzavami v evropi itd prof feigenbaum je bil prvi racunalnicar informatik na tej visoki funkciji saj so zda zaradi zmanjsevanja vojaskega proracuna ugotovile da bo potrebno veliko opravil narediti elektronsko to je ceneje hitreje in bolje na tak nacin ocenjujejo in razvijajo novo opremo in jo testirajo v simuliranih bojih na ta nacin ucijo kadre simulirajo spopade itd zanimivo je da je prof feigenbaum zelo dober prijatelj prof michija ki je zelo dober prijatelj prof ivana bratka prof michie je tudi pridruzeni clan instituta jozef stefan in vsako leto prezivi kaksen teden ali dva pri nas torej smo res v dobri druzbi kot je povedal prof feigenbaum gredo mladi v zda po studiju pogosto na bistveno boljso placo v industrijo kako pa je pri nas ali se po vasih ocenah nasa industrija dovolj zanima za aplikacije ki jih omogocajo tehnike umetne inteligence prof feigenbaum je govoril posebej o informacijsko izobrazenih vojaskih kadrih pa tudi o problemu izobrazenih kadrov nasploh svetovne in slovenske analize pokazejo da smo v slovenski in globalni krizi cedalje manj je vpisa se posebej najboljsih na tehnisko naravoslovne fakultete po diplomi pa so ti kadri vsaj v racunalnistvu in informatiki izredno iskani in gredo brez tezav na bistveno boljso placo v industrijo pri nas so recimo vsi boljsi studenti prodani nekaj let vnaprej v ameriki pripravljajo poseben zakon po katerem bi dovolili vstop tako solanim inzenirjem dalec nad obicajne kvote tako da bodo omilili problem pri nas smo imeli nekaj bolj informativnih debat na to temo zal brez kaksnih konkretnih predlogov drug zanimiv pojav je povezan s studijem znanostjo in umetno inteligenco se nekaj let nazaj je veljalo da so res pomembna le teoreticna odkritja katerih povezava z realnostjo ni pomembna danes se teorija in praksa veliko bolj integrirata v celoto tako je umetna inteligenca po krizi izpred nekaj let dozivela velike razultate in popularnost ravno v smeri inteligentnih agentov nevronskih mrez genetskih algoritmov itd nasa industrija oz drzava zmerno uporablja izsledke umetne inteligence poglavitni problem je v tem saj sta domaca razvoj in znanost premalo cenjena politicni in gospodarski sistem ne daje znanju razvoju in znanosti posebno visoke prioritete za primer v nekaj dopisih v delo dolocenim ministrom itd sem navedel kako bi lahko z uporabo novih metod prihranili milijarde tolarjev letno pa se stvari le pocasi premikajo naprej ce bi privatniku povedali kako lahko prihrani sto milijonov bi vas takoj povabil na vecerjo pa se kam nekatera ministrstva pa se otepajo novih idej in jih morate prakticno prositi da naredijo kaj dobrega v korist drzave na srecanjih se znanstveniki in razvojniki razlicnih podrocij obicajno strinjamo da je poglavitni problem v arogantnem in nekompetentnem obnasanju dobrsnega dela politicnega in uradniskega vrha v sloveniji kateri sektorji gospodarstva bi imeli po vasem mnenju najvec koristi ce bi uporabili najsodobnejse racunalniske inteligentne sisteme inteligentni sistemi so uporabni prakticno v vsaki dejavnosti se posebej pa so ucinkoviti v povezavi z informacijsko druzbo jeseni prirejamo prvo konferenco s tem naslovom http turing ijs si is index html v ljubljani na nekaterih podrocjih smo v sloveniji naredili kar dobre rezultate recimo nasa ozja skupina pri zaposlovanju prek interneta dobri rezultati so na podrocju optimiranja raznih urnikov v podjetjih pri ekoloskih domenah v medicini npr v zelezarni jesenice uporabljajo kar nekaj sistemov umetne inteligence druge aktivne skupine za umetno inteligenco so poleg ijs in fri se na kemijskem institutu v ljubljani na feri v mariboru njihove aplikacije segajo od kemije do strojnistva in informacijskih sistemov prof feigenbaum je na kongresu izrocil odlikovanje prof l a zadehu ocetu fuzzy logike ki je predaval o informacijski granulaciji ki je po njegovi teoriji tesno povezana z nacinom cloveskega izvajanja stevilnih nalog kot je npr parkiranje avtomobila ta teorija je zelo zanimiva ali jo lahko za nase bralce nekoliko podrobneje predstavite profesor zadeh je dobil letosnjo nagrado pred dvemi leti je nagrado dobil prof michie nagrada je priznanje za dolgoletno zivljenjsko delo na podrocju uetne inteligence in posebej ekspertnih sistemov prof zadeh je po meni znanih informacijah najpogosteje citiran znanstvenik umetne inteligence mehka logika ne temelji na in kot trda logika pri kateri je osnovna enota sklepanja ali resnicna ali ne tako recimo je racunalnik prizgan ali pa ne pri mehki logiki pa se vprasamo ali so nam cevlji vsec vecina ljudi odgovori z nekaj odgovori ki prehajajo brez strogih meja nekateri cevlji so nam zelo vsec nekateri nekaj manj tu ne moremo strogo reci ti so nam vsec ti pa ne namesto dveh imamo vec moznosti in pocasen prehod med obema skrajnostima mehka logika torej omogoca sklepanje ne vec samo z in ampak z nekim razponom intervalom vrednosti na osnovni pristop mehke logije je prof zadeh v zadnjih letih dodal dva nova racunanje sklepanje z besedami in granulirano mehko logiko