zivljenje je kot sen in narobe tudi na daljnem vzhodu se zlasti ce se po neprespanih noceh znajdes s sng drama ljubljana na seulskem mednarodnem gledaliskem festivalu sredi nepopisnega vrveza sobotna predstava clanskega ansambla ljubljanske drame sng zivljenje je sen calderona de la barce v seulskem gledaliscu munye ki sicer lahko sprejme gledalcev vendar ta vecer ni bilo popolnoma zasedeno je bila prva od sestih kar jih bodo slovenski gledaliscniki odigrali v zakljucnem tednu seulskega mednarodnega gledaliskega festivala po pricakovanjih organizatorjev naj bi bila to osrednja in hkrati finalna predstava festivala ki sicer traja ze od konca avgusta in kjer so doslej nastopale le korejske ter po ena japonska in kazahstanska gledaliska skupina tu je bil septembra se teatr biuro podrozy iz poljske s predstavo ki smo jo pri nas ze videli na malem odru istega gledalisca hkrati s slovenci nastopa francoska skupina theatre des artes iz pariza ki jo bo v ponedeljek zamenjala rimska compagnia del teatro moderno sicer pa je na slikovitem festivalskem prizoriscu nekdanjem univerzitetnem campusu ves cas podnevi zvecer in ponoci kar se da zivahno in sprosceno vzdusje z mnozico obiskovalcev prvic z malomescansko svatbo pred odhodom iz ljubljane podrobnosti o tem za kaksen festival pravzaprav gre niso bile znane ceprav je bil ansambel ljubljanske drame s predstavo malomescanska svatba v reziji eduarda milerja tja enkrat ze povabljen to je bilo pred desetimi leti v letu seulske olimpijade ko se je tukajsnji povsem azijsko obarvan festival sicer zamisljen podobno kot nase borstnikovo srecanje namrec kot tekmovalno soocanje dosezkov korejskih gledalisc prvic internacionaliziral potem pa se znova utiril v tolikokrat preverjene in znane domace vzorce toda ambicija organizatorja tega sicer najstarejsega in najvecjega juznokorejskega festivala korejske nacionalne gledaliske zveze je bila ves ta cas vecja svojemu obcinstvu je zelel omogociti kar se da siroko in cim pestrejso gledalisko izkusnjo zlasti pa stik z modernim evropskim gledaliscem ki se menda po pripovedovanju festivalske koordinatorke gospe myung joo chung obcutno razlikuje od njihovih konceptov in tistih ki jim jih omogoca tesna zvezanost s pretezno amerisko izkusnjo lani so tako prvic uspeli uresniciti del svoje vizije bili so gostitelji mednarodnega kongresa iti international theatre institute ki spada pod okrilje unesca in njegovega gledalisca narodov ki ga ta mednarodna gledaliska zveza pripravlja vsakokrat drugje to jih je opogumilo za letosnji korak naprej ki so ga storili navkljub gospodarski recesiji ta jim je namrec precej oklestila programske nacrte in izbrali tri evropske predstave slovensko italijansko in francosko gledalisce ki se med seboj razlikujejo tako po zanrih kot po rezijskih konceptih radostni svet gledaliske ekstravagance zahtevna slovenska predstava se je potemtakem po volji in izboru seulskega selektorja znasla v pisani druscini gledaliskega in drugega artisticnega dogajanja ki vsak dan znova napolni ulicice in trge prikupnega taehangna cetrti ki se zdi kot nekaksna vzhodnjaska razlicica newyorskega villagea gre za uzivanja v vsem kar vsaj od dalec spominja na gledalisce ali njemu bliznje umetnosti poleg uradnega festivalskega programa vsega skupaj razlicnih gledalisc so tu se stevilne ulicne predstave in drugi posebni in brezplacni spektakli pa monoloski oder ob cestni strani campusa ki deluje kot nekaksen speaker's corner iz londonskega hyde parka in kjer recitirajo poklicni korejski gledaliski igralci nastopajo mimiki komiki in amaterski igralci kjer so delavnice za gledalisko masko oblikovanje kostumografijo pevski jazzovski in drugi glasbeni veceri v odprti areni skratka vse kar sodi kot menijo organizatorji v radostni svet gledaliske ekstravagance v vsem tem kontekstu je treba torej videti in ocenjevati odlicno slovensko gledalisko predstavo ki sem jo tisti vecer edina v obcinstvu imela cast povsem razumeti kar je bil mimogrede nadvse ekskluziven obcutek medtem ko si je korejska publika v razumevanju tekstovno obsezne predstave pomagala z angleskim gledaliskim listom in s skromnimi dvovrsticnimi opisi v hangulu korejskih pismenkah visoko nad odrom ce so se hoteli zateci po to pomoc so kajpada nujno zamudili delcek igre na odru ceprav so sicer dve uri nadvse zbrano in na moc napeto sledili dogajanju izpiljena in popolna celota s svojim cistim kot hladno jeklo ostrim rezijskim perfekcionizmom janusza kice in za azijske pojme izrazito minimalisticnim slogom je predstava zivljenje je sen prvo tukajsnje obcinstvo sestavljeno povecini iz studentov razlicni umetniskih akademij njihovih profesorjev ter korejskih gledaliskih poznavalcev kritikov in sladokuscev vsaj zmedla ce ne celo razdvojila sodec po aplavzu na koncu ki je bil precej podoben vljudnemu slovenskemu ploskanju jih je s svojo neobicajnostjo prej kot ne pustila hladne ceprav sem ze lahko opazovala korejske gledaliske fane zaljubljence kako z navdusenjem sprejemajo povsem obicajno nezahtevno in skromno francosko predstavo toda pocakajmo da se predstava prime kot se rece da se o njej zacne govoriti in tudi na morebitne prve kritiske ocene po mnenju gospe chung je povsem zadostila pricakovanja organizatorjev pokazala je korejskemu obcinstvu kaj je sodoben moderen koncept gledalisca potovanje v tisoce kilometrov oddaljeno juzno korejo je kajpak dolga in naporna zadeva h kateri je treba pristeti se osemurno casovno razliko kar vse je ansambel ljubljanske drame to je treba reci v celoti hrabro in brez posledic prestal kljub zacetnemu razocaranju nad korejsko tehnicno in odrsko ekipo ki naj bi scenografijo po poslanih nacrtih pripravila ze vnaprej tako da bi ob prihodu postavili le se luc in zaceli vajo so se izvedbene priprave toliko zavlekle da so predstavo pod vodstvom janusza kice pred nastopom lahko preigrali le enkrat kljub vsemu je predstava zazivela kot natancno izpiljena in popolna celota tako obcuti in ocenjuje evropski gledaliski okus kaj pa azijski iz seula irena brejc