datoteka rasa in zgodovina rasa in zgodovina claude lévi strauss kadar si prizadevamo da bi raznolicnost cloveskih ras povezali z anatomsko ali fiziolosko zgradbo crnih rumenih ali belih se oddaljujemo od resnice kajti neenakost izhaja iz geografskih zgodovinskih in socioloskih okoliscin ker se clovestvo razvija v razlicnih druzbenih in socialnih nacinih ta intelektualna estetska socioloska raznolicnost ni z nobenim vzrocno posledicnim odnosom povezana s tisto razlicnostjo ki obstaja na bioloski ravni pri clovestvu je zelo pomembno dvoje zacilnosti obstaja veliko vec cloveskih kultur kakor pa cloveskih ras prvih je na tisoce drugih pa le nekaj razlicnost kulture je lahko vecja med kulturama iste rase kot pa med dvema kulturama dveh razlicnih ras raznolikost med kulturami odpira stevilne probleme to je lahko za clovestvo prednost ali pa nevsecnost druzba lahko razdeli kulture na tri kategorije na tiste ki so ji sodobne a na drugem koncu sveta na tiste ki so zivele na istem kraju vendar casovno pred njo na tiste ki so obstajale pred njo in hkrati odstajale na prostoru razlicnem od prostora na katerem zivi sama pri razlikovanju kultur se moramo zavedati tezave da se cloveske kulture ne razlikujejo med seboj na enak nacin gotovo je en primer locenosti kultur ki sta obstajali na drugih kontinentih in nista imeli v svojem razvoju popolnoma nobenih stikov kulture kljub temu niso nikdar popolnoma locene od drugih juznoameriske druzbe so bile odrezane od sveta vec kot deset tisoc let vendar kljub temu je bil ta odrezani del clovestva sestavljen iz mozice druzb ki so imele med sebojne odnose kulture si zelijo osamitve zaradi tega da bi bile drugacne od drugih in bi bile samo svoje zato nas opazovanje kultur ne sme napeljavati k opazovanju ki razkosava in je razkosano raznolicnost ni toliko v funkciji izoliranja skupin kolikor razmerij ki jih povezujejo najstarejse vedenje ki izvira iz trdnih psiholoslokih temeljev je v tem da kratko malo zavrnemo kulturne oblike ki so oddaljene od tistih s katerimi se sami identificiramo iz stalisca nekega plemena se clovestvo neha na meji plemena samega kulture ki jim mi pravimo primitive imajo sebe za dobre in menijo da so ljudje ki niso pripadniki njihove kulture slabi in hudobni kultura se razvija skozi druzbene etape in po teh etapah se druzbe med seboj razlikujejo v druzbenih etapah pri nekaterih kulturah se ni dogajalo nic ali zelo malo medtem ko se je v drugih nekaj dogajalo cloveske druzbe so neenako izrabile pretekli cas ene so grabile medtem ko so druge postajala na poti tako bi lahko razlikovali dve vrsti zgodovine progresivno pridobitno zgodovino odkritja in iznajdbe in drugo zgodovino ki nima nadarjenosti za sintezo napredek ni ne nujen ne sklenjen poteka v zamahih skokih skoki in zamahi ne gredo zmerom naprej se spreminjajo vendar nikoli v isti smeri clovestvo je podobno kockarju cigar sreca je razdeljena na vec kock hkrati vsakic ko jih vrze in se zakotalijo ter jih sesteje drugace kar dobimo pri eni kocki lahko vselej zgubimo pri drugi in le kdaj pa kdaj je zgodovina kumulativna se pravi racuni se le redko sestevajo v ugodno kombinacijo za nas so kumulativne vse tiste kulture ki se razvijajo enako kot nasa lastna kultura se pravi katere razvoj bi imel za nas pomen ostale kulture se nam zdijo stacionarne ker jih ni mogoce meriti z izrazi nasega referencnega sistema lahko poskusamo formulirati splosno relativnostno teorijo v drugem smislu kot einstein opazovalcu fizicnega sveta se zdijo nepremicni tisti sistemi ki se razvijejo v isti smeri kot njegov najhitrejsi pa so tisti ki se razvijajo v drugih smereh pri kulturah je to ravno obratno tiste kulture ki se razvijajo v isti smeri nasa kulture se nam zdijo aktivne in tiste ki se razvijajo v obaratni smeri se nam zdijo stacionarne nobena kultura ni zmozna soditi o drugih saj kultura ne more pobegniti iz samega sebe in je zato njena ocena ujeta v relativizem brez izhoda ampak ce se ozremo naokoli bi lahko dejali sklepajoc se na dogodke tega stoletja da se bodo vse te spekulacije podrle civilizacije so zacele druga za drugo priznavati premoc ena same zahodne civilizacije univerzalizacija zahodne civilizacije je pojav ki ga je tezko pojasniti vemo pa nacin po katerem se je razvijala do tega ni prislo spontano saj je zahodna civilizacija je po vsem svetu neposredno ali posredno posegla v zivljenje drugih populacij od vrha do dna je pretresla nijhov tradicionalni nacin zivljenja bodisi tako da jim je vsilila svojega bodisi da je vzpostavila razmere ki so zlomile obstojece okvire ne da bi jih zamenjale s cim drugim veckrat preberemo da je clovek odkril ogenj nakljucno ta naivnost izhaja iz popolnega nepoznavanje zapletenosti in raznolicnosti operacij najbolj elementarnih tehnik naravni pozari se vcasih kaj sprazijo ali specejo zelo tezko pa si je zamisliti da bi kaj skuhali ali spekli na paro kreacija ali kaksna izbiljsava vselej zahtevata veliko domisljijsko moc in zavzeta prizadevanja posameznikov nakljucje in verjetnost obstaja vendar drugi vlogi domisljija in iznajdjivost je skozi vso zgodovino clovestva ostaja bolj ali manj enaka kombinacija teh prvin pa sproza pomembne kulturne mutacije samo v nekaterih obdobjih in na nekaterih krajih tako je zahodna civilizacija neolitski kapital znala prispevati za izboljsave in s temi izboljsavami po dva tisoc letni stagnaciji bistveno prispevalo pri razvoju industrijske revolucije druge velike spremembe iz gledisca izumov ni nobena kultura popolnoma stacionarna vsa ljudstva se spreminjajo razlike so le v stopnjah razvoja tako so stari mehicani zelo poznali kolo saj so za otroke izdelovali zivali na kolescih vendar jim je samo se en korak manjkal da bi imeli voz problem te verjetnosti je isti kot pri ruleti razporeditev dveh zaporednih stevilk je razmeroma pogosta razporeditev sestih zaporednih stevilk pa veliko redkejsa tako smo pozorni zgolj na dolge nize najkrajsi pa nam postajajo nezanimivi kadar se zanimamo za posebno vrsto napredka ga prav tako pripisujemo le kulturam ki ga najbolj razvijajo za druge pa se ne menimo ce pri ruleti zadenete in in potrebujete da bi nadaljevali niz je ocitno vec moznosti da se stevilka pokaze na eni izmed desetih miz kot na eni strani ta polozaj je zelo podoben polozaju kultur ki se jim je posrecilo uresniciti najbolj kumulativne zgodovinske oblike te izjemne oblike niso nikoli bile sad izoliranih kultur pac pa kultur ki so se povezovale v koalicije ce je to res potem ni prislo sprememb za casa paleolitskega cloveka zaradi tega ker bi bil manj intelegenten od neoliskega potomca pac pa zato ker je v cloveski zgodovini za nastop kombinacija stopnje n potrebovala cas trajanja t kumulativna zgodovina ni lastnost nekaterih ras ali nekaterih kultur ki naj bi se po tem razlikovale od drugih izhaja bolj iz vedenja kakor iz njihove narave izraza dolocen eksistencni nacin kultur ki ni nic drugega kakor njihov nacin kako biti skupaj v tem smislu lahko recemo da je kumulativna zgodovina oblika zgodovine znacilna za te druzbene superorganizme ki jih oblikujejo skupine druzb medtem ko bi bila stacionarna zgodovina ce res obstaja znamenje tiste vrste inferiornega zivljenja ki ga zivijo samotne druzbe svetovne civilizacije ne smemo razumeti v absuletnem pomenu ki ga pogosto dajemo temu izrazu civilizacija implicira soobstoj kultur ki se med seboj kar najbolj razlikujejo svetovna civilizacija je svetovna zveza kultur ki ohranjajo vsaka svojo izvirnost kulturni napredek odvisen od zveze med kulturami s tem pa posredno stremi k homogenizaciji tukaj pa se znajdemo pred paradoksom clovestvo je ves cas ujeto med protislovna procesa od katerih si eden prizadeva vzpostaviti enotnost drugi pa raznolicnost da bi se izognili temu paradoksnemu stanju homogenosti in razlicnosti lahko razsirimo notranjo divertifikacijo tako da povecamo stevilo igralcev se pravi da se vrnemo h kompleksnosti in raznolicnosti zacetnega polozaja lahko vidimo resitev tudi v diverzifikaciji ki se vsakic obnovi na drugi ravni omogoca da se v spreminjajocih se oblikah v neskoncnost ohranja stanje neravotezja od katerega je odvisno biolosko in kulturno prezivetje spodbuditi moramo skrite moznosti prebuditi vsa nagnjenja k skupnemu zivljenju ki jih hrani zgodovina prav tako moramo biti pripravljeni da se bomo brez presenecenja soocili z nenavadnim ki ga bodo zagotovo prinesle te nove druzbene oblike raznolicnost je drza ki omogoca da opazimo razumemo in pospesujemo to kar hoce biti raznolicnost cloveskih kultur je za nami okoli nas in pred nami od nje zahtevamo samo to da se uresnici v takih oblikah da bo vsaka med njimi prispevala h kar najvecji plemenitosti drugih avtor marko kovacic v kolikor zelite sodelovati z nami vas vljudno vabimo da se nam pridruzite posljete clanke ali pa samo izrazite vasa mnenja