slovenian howto primoz peterlin primoz peterlin biofiz mf uni lj si v february zbirka receptov za poslovenjenje sistema linux note to english readers this document addresses linux localization issues specific to slovenian users uvod kaj je linux dogovor o zapisu za nestrpne nasi znaki na konzoli nasi znaki v okolju x window system prikaz nasih znakov na zaslonu nabor znakov ``iso latin '' konzola x window system postscript pod x truetype pod x tipkovnica konzola x windows system slovenski locale programiranje z gnu gettext poslovenjenje katalogov sporocil poslovenjenje razlicnih programov ukazne lupine terminalski emulatorji pisarniski paketi urejevalniki elektronska posta svetovni splet delo na oddaljenem racunalniku tex in latex groff perl crkovanje ispell pretvarjanje med razlicnimi kodiranji drugi programi tiskanje tiskalniki ki podpirajo iso latin tiskalniki ki podpirajo kak drug nabor z nasimi znaki tiskalniki ki podpirajo kak drug nabor z nasimi znaki ii tiskalniki postscript linux v sloveniji skupina uporabnikov linuxa strezniki ftp usenet zastopniki za linux o tem spisu opombe k drugi izdaji zahvala vprasanja uporaba in razsirjanje note to english readers uvod kaj je linux linux je izvedba vecopravilnega vecuporabniskega operacijskega sistema unix za osebne racunalnike s procesorji intel pentium pentium mmx pentium pro in pentium ii digital axp x sun sparc in motorola x v delu pa so priredbe za power pc mips in arm jedro operacijskega sistema je ob pomoci in sodelovanju stevilnih zanesenjakov z interneta napisal linus torvalds z univerze v helsinkih na finskem skupaj s programi iz projektov gnu x window system in bsd predstavlja sodobno programsko okolje enakovredno komercialnim razlicicam sistema unix linux je prost program dostopen skupaj z izvorno kodo najnovejse razlicice programja za linux je moc najti na ftp metalab unc edu pub linux ftp tsx mit edu pub linux obe mesti sta navadno tezko dostopni in zelo zasedeni zato uporabimo eno od stevilnih mest kjer se zrcali vsebina zgornjih dveh pametno je da zacnemo na katerem od domacih zrcal nasteta so v poglavju linux v sloveniji dogovor o zapisu v tem spisu so zgledi zamaknjeni od roba in izpisani v pisavi fiksne sirine npr echo pozdravljeni psevdoimena v zgledih so izpisana s lezeco razlicico iste pisave npr ls datoteka tu se od bralca ali bralke pricakuje da bo psevdoime datoteka nadomestil a z dejanskim imenom datoteke z znakom ~ se po ustaljenem obicaju na sistemih unix oznacuje osnovno podrocje uporabnika za uporabnika z imenom uporabnik je to navadno home uporabnik nanj kaze tudi sistemska spremenljivka home nadalje je za nastavitve spremenljivk okolja v tem spisu vseskozi uporabljan zapis ki se uporablja v bournovi ukazni lupini in njenih izpeljankah kornova lupina lupina bash bralec ali bralka ki uporablja ukazno lupino c csh ali tcsh bo znal a sam a prevesti primere spremenljivka vrednost export spremenljivka ali celo export spremenljivka vrednost kar dopusca bash v analogne setenv spremenljivka vrednost za nestrpne to poglavje ponuja nekaksna ``izbrana poglavja iz slovenskega howto'' za tiste ki se jim zdajle mudi da bi lahko bodisi v znakovnem bodisi v graficnem nacinu takoj zaceli tipkati z nasimi znaki k branju celotnega spisa pa bi se vrnili kdaj kasneje in v miru omenim naj edino se to da sta prilagoditev konzole in prilagoditev okolja x window system povsem neodvisna nasi znaki na konzoli trije koraki so potrebni da znakovni terminal ki se mu iz razlogov po starosti dalec presegajocih povprecnega uporabnika linuxa vcasih pravi tudi konzola prilagodimo za delo z nasimi znaki omogociti moramo prikaz nasih znakov v znakovnem nacinu opisano v razdelku konzola poglavja ``prikaz nasih znakov na zaslonu'' nastaviti moramo ustrezno preslikavo tipkovnice opisano v razdelku konzola poglavja ``tipkovnica'' ukazno lupino moramo nastaviti tako da bo dovoljevala vnos osembitnih znakov opisano v razdelku bash v podpoglavju o ukaznih lupinah ali v razdelku tcsh ce uporabljate to ukazno lupino nasi znaki v okolju x window system z okoljem x window system je podobno kot s konzolo le pot je malenkost daljsa namestiti moramo nase znake in pripraviti graficno okolje x window system do tega da jih bodo uporabljali opisano v razdelku x window system poglavja ``prikaz nasih znakov na zaslonu'' nastaviti moramo preslikavo tipkovnice opisano v razdelku x window system poglavja ``tipkovnica'' nastaviti moramo terminalski emulator da bo prikazoval nase znake opisano v razdelku xterm poglavja o terminalskih emulatorjih ukazno lupino moramo nastaviti tako da bo dovoljevala vnos osembitnih znakov opisano v razdelku bash v podpoglavju o ukaznih lupinah ali v razdelku tcsh ce uporabljate to ukazno lupino prikaz nasih znakov na zaslonu nabor znakov ``iso latin '' iso oz iso latin je clan druzine osembitnih naborov znakov iso ki pokriva potrebe alfabetskih pisav latinica in cirilica ter arabska hebrejska in grska pisava v pripravi sta tudi armenska in gruzinska druzino je zasnovalo evropsko zdruzenje proizvajalcev racunalnikov european computer manufacturer's association ecma kot mednarodni standard pa potrdila organizacija za standardizacijo iso s sedezem v zenevi nabor iso latin vsebuje vse potrebne znake za pisanje v albanscini anglescini bosnjascini cescini finscini hrvascini irscini luziski srbscini madzarscini nemscini poljscini romunscini slovascini slovenscini ter srbscini v latinicnem precrkovanju nekaj proizvajalcev strojne in programske opreme med njimi ibm apple in microsoft uporablja svoje kodne strani za kodiranje znakov srednje in vzhodnoevropskih narodov te kodne strani so praviloma nezdruzljive tako med seboj kot tudi s standardom iso konzola nabor znakov za sistemsko konzolo najdemo v paketu kbd andriesa brouwerja z univerze v eindhovnu nizozemska paket je del vseh distribucij linuxa in se avtomaticno nalozi ob namestitvi sistema pisave in pretvorne tabele so zlozene v imeniku usr lib kbd avanturisti se lahko namesto s paketom kbd igrajo s prototipnimi linux console tools avtorja yanna dirsona v starejsih distribucijah slackware se je prevedeni paket imenoval keytbls namestimo ga enako kot druge pakete z ukazom pkgtool ali installpkg ko imamo paket enkrat namescen izberemo drugo pisavo na zaslonu z ukazom setfont spodnji zgled izbere pisavo z naborom znakov po standardu iso latin v velikosti sestnajst pik setfont lat za nas zanimive pisave so iso f iso f in iso f ter lat psf lat psf lat psf lat psf in lat psf pripono psf lahko pri ukazu setfont izpuscamo izbrana pisava velja v vseh virtualnih terminalih glej console na konzoli ce nam to ni vsec ampak bi radi imeli v vsakem virtualnem terminalu svojo pisavo si lahko pomagamo s programom vtfontd iana zimmermana ta vsakic ko zapustimo virtualni terminal shrani izbrano konzolno pisavo in jo ponovno restavrira ko se vrnemo vanj ftp sizif mf uni lj si pub linux vtfontd tar gz z izbiro pisave smo opravili sele nekako tretjino vsega dela potrebnega da bi lahko v tekstovnem okolju pisali po slovensko izvesti moramo vsaj se preslikavo tipkovnice ter omogociti vnos osembitnih znakov v ukazni lupini nestrpna bralka ali bralec si lahko potrebno prebere v razdelku konzola poglavja ``tipkovnica'' ter v o razdelku ukazni lupini bash v poglavju o ukaznih lupinah x window system kratka navodila za namestitev pisav z nasimi znaki za uporabo z x window system in streznikom xfree pisave snamemo z najblizjega streznika ftp ftp ftp arnes si software unix latin fonts datoteka iso bdf tar gz vsebuje najpopolnejsi nabor pisav kodiranih po iso vecino uporabnih pisav pa vsebuje tudi xfonts iso tar gz po obicajnem postopku tar xzf jih dekomprimiramo in razpakiramo pisavam z nasimi znaki dolocimo mesto v drevesni strukturi imenikov obicajno je to podimenik v imeniku usr x r lib x fonts vcasih tudi usr lib x fonts usr lib x r lib x fonts ali celo usr x lib x fonts kar pa naj nas ne moti mozen primer usr x r lib x fonts iso dpi usr x r lib x fonts iso dpi usr x r lib x fonts iso misc ce imenikov s tem imenom se ni jih ustvarimo streznik x ne zna uporabiti pisav v enakem formatu kot se distribuirajo zato jih moramo s programom bdftopcf prevesti iz formata bdf binary distribution format v format pcf portable compiled format starejse izdaje x window system so namesto slednjega uporabljale format snf server native format ki pa se danes ne uporablja vec for file in bdf do bdftopcf file o `basename file bdf` pcf done da ukazi v bash lahko segajo tudi prek vecih vrstic pisav v obliki bdf zdaj ne potrebujemo vec in jih lahko pobrisemo streznik x zna uporabiti stisnjene datoteke s pisavami kar lahko izkoristimo in prihranimo se nekaj prostora na disku gzip pcf starejse izdaje streznika x podpirajo le stiskanje s compress v vsakem imeniku s pisavami pricakuje streznik datoteko fonts dir ki podaja preslikavo med opisi pisav x logical font description xlfd in imeni datotek ustvarimo jo z ukazom mkfontdir ukaz moramo pognati v vsakem podimeniku s pisavami koncno lahko streznik obvestimo o tem da smo namestili nove pisave kar storimo z ukazom xset xset fp usr x r lib x fonts iso dpi xset fp usr x r lib x fonts iso dpi xset fp usr x r lib x fonts iso misc xset fp rehash ce je slo vse gladko mora ukaz xlsfonts fn iso pokazati seznam vseh novo namescenih pisav ukaz xset velja samo dokler ne zapustimo x window system trajno spremembo dosezemo s popravkom konfiguracijske datoteke streznik xfree hrani svoje nastavitve v datoteki etc xf config pisec teh vrstic je v nekaj letih ukvarjanja z xfree na razlicnih distribucijah nastavitve videl tudi ze v datotekah etc x xf config usr x r lib x xf config in usr x lib x xconfig poiscemo niz fontpath in dodamo vrstice fontpath usr x r lib x fonts iso dpi fontpath usr x r lib x fonts iso dpi fontpath usr x r lib x fonts iso misc to je vse od zdaj naprej zna x window system na zahtevo programa prikazati tudi nase znake vec o tem kako program npr xterm pripravimo do tega da zahteva nase znake si preberemo v razdelku xterm poglavja o terminalskih emulatorjih postscript pod x streznik x zna uporabljati rastrske pisave v oblikah pcf snf in bdf ter vektorske pisave v obliki speedo in type pri majhnih velikostih do tipografskih pik so rastrske pisave na zaslonu navadno lepse pri vecjih velikostih npr v graficnih programih pa so vektorske pisave znatno lepse nekaj vektorskih pisav type v kodnem razporedu iso latin je pripravil peter soos pri namescanju v celoti sledimo postopku opisanem v razdelku x window system poglavja prikaz nasih znakov na zaslonu s streznika snamemo datoteko v obliki zip ftp ftp arnes si software unix latin fonts l pfb zip se vec pisav je zbrala ceska skupina paket rpm vsebino namestimo z ukazom rpm uvh najdemo na ftp crash fce vutbr cz pub linux fonts x fonts ult mo beta noarch rpm ustvarimo nov imenik npr usr x r lib x fonts iso type in vanj stresemo vsebino arhiva l pfb zip avtor je ze pripravil datoteki fonts scale in fonts dir ponovimo vajo z xset in v nastavitveno datoteko dodamo vrstico fontpath usr x r lib x fonts iso type namesto xlsfonts tokrat iz okenskega okolja x window system pozenimo xfontsel novo namescene pisave najdemo najhitreje ce jih iscemo po ``crkolivnici'' angl type foundry sp po avtorjevih zacetnicah v prvem stolpcu fndry izberite kaksno veliko povecavo pxlsz in primerjajte z rastrskimi pisavami truetype pod x rasterizator za pisave truetype se ni standardni del paketa x window system fantje iz the xfree project inc nacrtujejo vkljucitev podpore zanje v izdaji xfree freetype in xfsft mark leisher in juliusz chroboczek sta standardni streznik pisav iz okolja x window system dopolnila s freetype prostim rasterizatorjem za pisave truetype ki so ga napisali david turner robert wilhelm werner lemberg in sodelavci streznik je na voljo kot izvorna koda s katero lahko pokrpate izvorno kodo streznika x ali pa kot ze preveden program za linux http www freetype org http www dcs ed ac uk home jec programs xfsft predpostavili bomo da ste na kakrsenkoli nacin ze uspeli priti do izvedljive datoteke xfsft ustvarimo imenik za pisave truetype npr usr x r lib x fonts truetype in vanj prepisemo datoteke s pisavami truetype v omenjenem imeniku ustvarimo datoteko fonts scale preprost primer taksne datoteke je naslednji times ttf monotype times medium r normal p iso times ttf monotype times medium r normal p iso times ttf monotype times medium r normal p iso times ttf monotype times medium r normal p koi r times ttf monotype times medium r normal p iso opazimo lahko da se vseh pet vrstic nanasa na eno in isto datoteko razlikujejo se le po kodnem naboru ker datoteka vsebuje vse potrebne znake jo streznik pisav aplikacijam lahko predstavi kot katerokoli od nastetih petih kodnih naborov joerg pomnitz je napisal programcek ttmkfdir ki avtomaticno pregleda vse datoteke truetype in ustvari datoteko fonts scale http www darmstadt gmd de ~pommnitz xfsft html v istem imeniku zatem pozenemo se mkfontdir ta ne bo napravil nic drugega kot obstojeco datoteko fonts scale nespremenjeno prepisal v datoteko z imenom fonts dir s streznikom pisav xfsft bodisi prepisemo obstojeci streznik navadno usr x r bin xfs ali pa ga premaknemo na kaksno drugo primerno mesto streznik pisav potrebuje konfiguracijsko datoteko spodnja naj sluzi za zgled ce nimate boljse clone self off use syslog off client limit catalogue usr x r lib x fonts truetype usr x r lib x fonts type error file usr x r lib x fs fs errors in decipoints default point size x y default resolutions zdaj lahko pozenemo streznik pisav x pri zgledu smo uporabili vrata ce so na vasem sistemu ze zasedena izberite druga za podrobnosti si oglejte prirocnik xfs xfsft port config usr x r lib x fs config ne da bi spreminjali pot v kateri iscemo pisave lahko preverimo ce streznik deluje fslsfonts server localhost ce smo zadovoljni dodamo streznik pisav med vire kjer iscemo pisave npr xset fp tcp localhost streznik pisav lahko seveda tece tudi na drugem racunalniku tako da ni potrebe da imamo na vseh racunalnikih v lokalni mrezi namescene vse pisave dokoncno dodamo streznik pisav v konfiguracijsko datoteko etc xf config fontpath tcp localhost xfstt drugi streznik pisav za x ki podpira pisave truetype je xfstt pisec teh vrstic z njim nima izkusenj je pa z veseljem pripravljen na to mesto vkljuciti izkusnje drugih xfstt najdete na navedenem mestu in vseh zrcalih le tega ftp metalab unc edu pub linux x fonts xfstt tgz tipkovnica konzola nabor znakov za sistemsko konzolo in tabele za premapiranje tipkovnice najdemo v paketu kbd andriesa brouwerja z univerze v eindhovnu nizozemska avtor paketa je napisal tudi keyboard howto kjer si lahko o tej temi preberemo vec paket je del vseh obicajnih distribucij in se nalozi avtomaticno ob namestitvi sistema v starejsih distribucijah slackware se je prevedeni paket imenoval keytbls namestimo ga enako kot druge pakete z ukazom pkgtool ali installpkg paket kbd vsebuje tabelo za slovensko tipkovnico s tipkama in zaslonske pisave za kodni nabor iso latin vsi ki iz kakrsnihkoli razlogov uporabljajo drugacno tipkovnico si lahko na osnovi zgledov v usr lib kbd pripravijo svojo marko macek je ze pripravil tabelo preslikav za amerisko tipkovnico s tipko http www kiss uni lj si ~k fr kbd celoten postopek za izbiro zaslonske pisave tabele za tipkovnico in uporabo le te je taksen izberemo pisavo z naborom iso latin v velikosti pik setfont lat nalozimo prireditveno tabelo za slovensko tipkovnico loadkeys slovene in jo izberemo echo e n k dev console distribucija debian pozna tudi ukaz kbdconfig ki opravi isto ce zelimo da je taksna nastavitev trajna dodamo zgornjih sest vrstic v nastavitveno datoteko etc rc d rc local ki se izvede ob zagonu operacijskega sistema ce ob tem omogocimo se vnos osembitnih znakov v ukazni lupini bash je to najnujnejse kar je potrebno za pisanje po slovensko v tekstovnem nacinu x windows system v x windows system lahko spreminjamo razpored tipk na tipkovnici z ukazom xmodmap tabelo preslikav za obicajno tipkovnico s ali tipkami kot je v rabi pri nas lahko snamemo z ftp sizif mf uni lj si pub i n xmodmap sl pc uporaba je enostavna xmodmap xmodmap sl pc preslikava tipkovnice velja dokler ne zapustimo okolja x window system zamenjamo jo lahko s ponovnim ukazom xmodmap ki mu kot argument podamo datoteko s tabelo preslikav tabela za standardno amerisko tipkovnico navadno najdemo kot usr x r lib x etc xmodmap std ce je ne si jo lahko pripravimo sami preden nalozimo slovensko preslikavo tipkovnice pozenemo xmodmap pke xmodmap us to potem nalozimo enako kot slovensko tabelo ce zelimo ta razpored trajno namestiti preimenujemo datoteko bodisi v ~ xmodmap osebna nastavitev ali pa v sysmodmap usr x r lib x xinit xmodmap skupna nastavitev za vse uporabnike ponekod se ta datoteka imenuje tudi etc x xinit xmodmap ki se avtomaticno nalozi ob vsakem zagonu x window system ce se ne nalozi preverite svojo datoteko ~ xinitrc v njej mora biti nekaj takega kot usermodmap home xmodmap sysmodmap usr x r lib x xinit xmodmap if then xmodmap sysmodmap fi if then xmodmap usermodmap fi ob preslikavi tipkovnice ne pozabimo na to da moramo tudi v ukazni lupini omogociti vnos osembitnih znakov poglavje ukazne lupine xks cesko podjetje informatica s r o se je problema preslikave tipkovnice lotilo drugace njihov produkt xks je streznik ki se vgnezdi med streznik x in namenske programe ter prestreze vse dogodke keypress ter jih po potrebi modificira ta resitev deluje tudi pri slabo napisanih programih pri katerih preslikava z xmodmap ne deluje obljublja pa tudi resitev za aktivacijo nemih tipk tipke v zgornji vrstici slovenske tipkovnice lahko v kombinaciji s tipko altgr delujejo kot neme tipke http www informatica cz xks je program na pokusino shareware registracija izvedbe za linux stane ceskih kron okrog tolarjev pisec teh vrstic se zaenkrat se ni utegnil ukvarjati s njim bi pa z veseljem vkljucil na to mesto izkusnje drugih slovenski locale z izrazom locale oznacujemo skupek lastnosti programskega okolja odvisnih od jezikovnega in kulturnega okolja uporabnika mednje sodi informacija o tem kateri znaki so crke in kaksen je njihov vrstni red nacin izpisa datuma in ure izbiro locila v zapisu decimalnih stevil vejica oz pika zapis valute in sporocila programov uporabniku programski vmesnik za internacionalizacijo in lokalizacijo na sistemih zdruzljivih s standardi posix je definiran v standardu iso iec programski jezik iso c ter ieee posix informacije pomembne za lokalizacijo razvrsca v sest kategorij lc ctype znaki ki predstavljajo abecedo lc collate vrstni red znakov v abecedi lc time izpis datuma in ure lc numeric izpis stevilcnih vrednosti lc monetary izpis valute lc messages komunikacije z uporabnikom lc all zajema vseh nastetih sest kategorij medtem ko projekt gnu pri izvedbi prvih petih kategorijah zvesto sledi standardu se je v sesti odlocil za njegovo razsiritev standardizacijski komite se namrec ni mogel zediniti okrog izvedbe ravnanja s prevodi sporocil zato je standard v tej tocki prakticno neuporaben doloca le prevode za ``da'' in ``ne'' projekt gnu je zato razvil svojo metodo to je paket gnu gettext prevedeni katalogi sporocil ki jih uporablja mehanizem gettext se navadno nahajajo v podimenikih imenika usr share locale sledi nekaj primerov odziva poslovenjenega sistema primeri so pobrani s hp ux ker je lokalizacija linuxa zaenkrat se v teku knjiznica gnu libc in kasnejse izpeljanke sicer ze ponujajo okvir za lokalizacijo izvedba pa zaenkrat se zaostaja zato koncepta zaenkrat se ne moremo ilustrirati s programi iz paketov textutils fileutils ipd z nastavitvijo spremenljivke lang na slovenski locale se spremenijo vsi prilastki ~ date sat oct metdst ~ lang sl si iso date sob okt lahko pa jih spreminjamo tudi vsakega posebej ce zelimo obdrzati angleske izpise obliko datuma decimalno piko ipd zeleli pa bi da gre urejanje crk po slovenski abecedi spremenimo samo lc collate ~ sort abc tex abc abca abd abc ~ lang c lc collate sl si iso sort abc tex abc abca abc abd seveda lc collate ne resi vseh problemov v zvezi z urejanjem pri razvrscanju kastiljskih kraljev bi recimo zeleli da pride alfonz ix za alfonzem viii in pred alfonzem x kar pa je verjetno ze problem za umetno inteligenco spremenljivka lang ima v splosnem obliko lang jezik pri tem je jezik dvocrkovna koda jezika kot jo doloca standard iso drzava pa dvocrkovna koda drzave dolocena s standardom iso zgled za slovenscino kot se govori v sloveniji in pise s kodnim naborom iso je torej lang sl si iso dolocitev drzave in nabora znakov je neobvezna pomembna je seveda pri jezikih ki se govorijo v vec drzavah kaksen locale uporabljajo slovenci v zamejstvu je piscu teh vrstic neznano tako lahko pisemo na kratko lang sl programiranje z gnu gettext paket gnu gettext ponuja nekaj orodij za lokalizacijo xgettext ki iz izvorne kode izlusci sporocila msgcmp ki primerja dva kataloga sporocil msgmerge zdruzi star preveden katalog sporocil z novim neprevedenim msgfmt ki prenosen katalog sporocil prevede v binarno obliko msgunfmt obratno od msgfmt s kratkim zgledom ilustrirajmo kako poteka pisanje lokaliziranega programa s paketom gnu gettext najprej napisemo program zgled c pri pisanju programa ze vkljucimo mehanizme internacionalizacije include locale h include stdio h include libintl h define package zgled define localedir usr local share locale char main setlocale lc messages bindtextdomain package localedir textdomain package printf s n gettext this is a short example printf s n gettext author primoz peterlin return z ukazom xgettext iz izvorne kode izluscimo izpise na zaslon xgettext zgled c s tem smo ustvarili datoteko messages po to je obicajna besedilna datoteka ki vsebuje skelet prevodov sporocil datoteko messages po z urejevalnikom dopolnimo s prevodi recimo takole slovenski prevod zgleda primoz peterlin primoz peterlin biofiz mf uni lj si msgid msgstr project id version zgled n pot creation date n po revision date n last translator primoz peterlin peterlin biofiz mf uni lj si n mime version n content type text plain charset iso n content transfer encoding bit n xgettext options n files zgled c n zgled c msgid this is a short example msgstr to je kratek zgled zgled c msgid author primoz peterlin msgstr avtor primoz peterlin popravljeno prenosljivo datoteko s sporocili angl portable message file messages po prevedemo v binarno obliko msgfmt v o zgled mo messages po binarno datoteko prestavimo v imenik kjer jo bo gettext nasel mv zgled mo usr local share locale sl lc messages program prevedemo in povezemo s knjiznico libintl a gcc o zgled zgled c lintl pa poskusimo kaksna je razlika lang c zgled lang sl zgled lc all sl zgled lc messages sl zgled lc ctype sl zgled lc all sl si iso zgled v prvem in zadnjem primeru je izpisano sporocilo anglesko v predzadnjem pa verjetno tudi v prvem zato ker smo eksplicitno zahtevali locale ``c'' v zadnjem pa zato ker smo zahtevali locale ``sl si iso '' v katerem ni prevoda sporocil to namrec obstaja za locale ``sl'' v predzadnjem zgledu smo uporabili pravi locale a irelevantno kategorijo lc ctype namesto uporabljene lc messages se dve opombi imenik kamor prestavimo katalog sporocil se mora ujemati z imenikom localedir navedenim v izvorni kodi tezavo da gnu gettext razume ``sl'' in ``sl si iso '' kot razlicna locala je pisec teh vrstic resil z simbolno povezavo v imeniku usr local share locale ln s sl sl si iso poslovenjenje katalogov sporocil v teku je internacionalizacija projekta gnu programi iz projekta gnu predstavljajo znaten del celotnega sistema linux in vecino tistega s cimer se sooca koncni uporabnik trenutno so v slovenscino ze prevedena sporocila za naslednje pakete gnu enscript fileutils gettext grep hello recode in tar z nastavitvijo spremenljivke okolja lang sl bodo programi iz teh paketov izpisovali slovenska sporocila namesto angleskih razprava o poslovenjenju projekta gnu poteka med prejemniki elektronskega spiska sl li org nanj se lahko narocite tako da na naslov sl request li org posljete vrstico subscribe v telesu sporocila pomoc prostovoljcev ki bi prevedli preostale pakete ali pa se samo zavezali za vzdrzevanje ze prevedenih je nadvse zazelena vabljeni poslovenjenje razlicnih programov na tem mestu bi se v idealnem svetu opis poslovenjenja linuxa lahko koncal povedali smo vse potrebno o vnosu in izpisu nasih znakov ter kako z definiranjem spremenljivk okolja programom dopovemo da delamo s slovenskimi besedili to poglavje je takorekoc v celoti posveceno izjemam programom ki iz taksnih ali drugacnih razlogov ne uporabljajo lokalizacijskih spremenljivk alternativnim metodam za vnos ali izpis znakov ki v izjemnih primerih npr ce nimamo tipkovnice s slovenskimi znaki lahko vseeno pridejo prav in podobnemu ukazne lupine bash nastavitve ukazne lupine bash so v datoteki ~ inputrc ki jo po potrebi ustvarimo set meta flag on set convert meta off set output meta on te tri vrstice je morda pametno dodati tudi v etc skel tako da jih podedujejo tudi vsi na novo ustvarjeni uporabniki tole se sicer ne navezuje na slovenscino ko ste ze pri poslu si lahko zivljenje olajsate se s tem da tipkam home delete in end vrnete njihov obicajni pomen v isto datoteko ~ inputrc dodate se vrstice e ~ beginning of line e ~ delete char e ~ end of line tcsh vnos osembitnih znakov omogocimo ce v nastavitveno datoteko etc csh login za skupne nastavitve oz ~ tcshrc ali ~ cshrc za osebne nastavitve dopisemo vrstico setenv lc ctype sl si iso med nami kaze da je ukazni lupini tcsh povsem vseeno na kaj nastavite spremenljivko lc ctype samo da ni nedefinirana pazite ukazna lupina mora biti prevedena z vklopljeno izbiro `` bit'' to lahko preverite z ukazom ``set'' rufko ~ set version tcsh cornell i intel linux options b dl al rufko ~ pomemben je tisti `` b'' ce se pri vas ne izpise vam verjetno ne preostane drugega kot da snamete izvorno kodo in jo prevedete terminalski emulatorji xterm v datoteki ~ xresources osebna nastavitev ali pa v datoteki usr lib x app defaults xterm skupna nastavitev dolocimo pisave ki jih uporablja xterm izberemo pisavo ki ima vse znake enako siroke npr fixed`` ali courier`` in je kodirana po razporedu iso latin zgled xterm font fixed medium r normal iso xterm boldfont fixed bold r normal sans iso primerne pisave lahko izpisemo z ukazom xlsfonts glej se razdelek x window system poglavja ``prikaz nasih znakov na zaslonu'' xlsfonts fn ' fixed iso ' rxvt po podatkih v ceskem howto rxvt zaenkrat razvojna izdaja ne deluje z nasimi znaki brez posegov v izvorno kodo potrebne posege najdete v ``czech howto'' ki ni del arhiva ldp glejte razdelek zahvala kje ga najdete pisarniski paketi wordperfect jaka mele vse naredim pod linuxom win ini l st str wordperfect ima vse potrebne znake ze v svoji tabeli vse kar moramo napraviti je da za nase crke definiramo makroukaze recimo da bi radi definirali crko s velika crka s s stresico pricnemo s snemanjem makroukaza recimo mu scaron skocimo v tabelo znakov v njej izberemo crko s zakljucimo makro in nazadnje pri nastavitvah povezemo makro z izbrano tipko jaka mele message id pine lnx ro zrsss si forwarded message date thu dec from alamun alen alen salamun uni mb si to jaka mele lugos si subject wordperfect slo tipkovnica hi daj prosim spravi to v mojem imenu na lugos listo ker je verjetno trazena roba uspelo mi je definirati slo tipkovnico brez makrojev sem na fax u pa ne morem poslati jaz na lugos listo lp alen datoteko slo wgk s prireditveno tabelo za slovensko tipkovnico najdete na ftp sizif mf uni lj si pub i n slo wgk andrej komelj message id a perun mist si odgovor na vprasanje kako je s podporo sumnikom v wp ju pod linuxom se glasi slabo resitev v obliki insert symbol multinational je v teoriji uporabna vendar hja multinational znaki so v wp multinational fontu le ta pa je najbolj podoben roman wp fontu ima serife zato helvetica in zurich odpadeta vendar se tudi pri roman wp pojavijo tezave ce se le tega uporablja v bold italic ali bold italic obliki resitev v obliki uporabe type fontov z definiranimi slovenskimi znaki kje se jih dobi odg poglejte si v slovenian howto ali jih skopirajte iz os ja ce ga imate pa zal tudi odpade ker brezplacna verzija wp ja nima vsebovanega font installerja xwpfi in zato kakrsno koli dodajanje fontov v wp drs odpade skratka tako kot je nekdo ze napisal brezplacen in neoskubljen wp je ena velika potegavscina za americane je mogoce se nekako uporaben za povprecnega slovenca ki pise tudi slovenska besedila pa je popolnoma brez vrednosti nazaja k lyx u in ze sestavljenim vzorcem mimogrede kaj se je zgodilo z wp jem dokler se ni bil v lasti corel a je znal postavljati stresice na katere koli znake v katerem koli fontu z wp jem za dos sem tako pisal tekste v truetype type in cg fontih povsod sem lahko uporabljal sumnike huh napredek pa tak kome star office jaka mele vse naredim pod linuxom win ini l st str staroffice je malce tezavnejsi zato ker rabi dodatne type fonte pa vendarle povejmo recept se zanj kot prvo si torej moramo dobiti slovenske oziroma latin pisave pfb afm fonts dir in fonts scale iz recimo ftp streznika drustva uporabnikov linuxa slovenije ftp ftp lugos si pub lugos arhiv type latin fonts datoteki l afm zip in l pfb zip nato arhiva odpremo v usr lib x fonts type latin ter ta imenik dodamo v spisek imenikov s pisavami ki jih uporabi xwindow streznik to naredimo tako da v datoteko etc x xf config dopisemo fontpath usr x r lib x fonts type latin za tem pozenemo xset fp usr x r lib x fonts type latin ter se xset fp rehash nato je potrebno v direktoriju usr local staroffice x p fontmetrics za afm datoteke narediti povezave iz usr lib x fonts type latin podobno naredimo se za direktorij usr local staroffice x p pssoftfonts le da sem povezemo pfb datoteke skoraj smo ze na koncu v datoteko usr local staroffice xp psstd fonts dodamo po vzoru ze dodanih pisav v datoteki fonts dir iz latin podrocja vse nove pisave tako da namesto npr arial pfb pride arial namesto pa d d d d saj se takoj vidi na koncu si premapirajmo se tipkovnico in sicer s programom xmodmap tako da izvrsimo xmodmap xmodmap si ce imate starejsi xwindow sistem si boste morda morali xmodmap si se popraviti da vam bosta tipki backspace in delete delali normalno sicer pa samo pozenete swriter in uzivate v dodatnih slovenskih pisavah applixware boris pozar message id bf fe e af guest arnes si z lugosovega streznika snamemo pisave truetype v kodnem naboru iso potem jih kot root s fontmanagerjem dodamo v katalog pisav in zadeva je resena ftp ftp lugos si pub lugos arhiv type latin fonts l ttf zip urejevalniki gnu emacs emacs je tako kot njegov avtor kontroverzni richard m stallman urejevalnik glede katerega ljudje niso indiferentni ali ga obozujejo ali pa sovrazijo emacs je vec kot urejevalnik je takorekoc nacin zivljenja v njem lahko pisete programe iz njega poganjate prevajalnik pisete besedila poganjate crkovalnik poganjate tex berete posto in novice ko enkrat v resnici dobro obvladate emacs imate realne moznosti da se vam se dobrsen del naslednjega stoletja ne bo treba nauciti nobenega novega urejevalnika dokazano pa ljudje shajajo tudi brez njega starejse izdaje programa gnu emacs privzeta nastavitev urejevalnika je omejitev na sedembitne znake ascii nastavitev spremenimo tako da v datoteko z nastavitvami dodamo naslednjih nekaj vrstic omogocimo izpis znakov s kodo vecjo od standard display european t omogocimo vnos znakov s kodo vecjo od set input mode car current input mode nth current input mode prilagoditev emacsa je mozno izvesti v eni od naslednjih datotek z nastavitvami usr lib emacs site lisp site start el skupne nastavitve ~ emacs osebne nastavitve usr lib emacs site lisp default el skupne nastavitve z vnosom in izpisom nasih znakov seveda se ni konec zgodbe o prilagoditvi emacsa za slovenscino zelimo na primer tudi da se ukaza forward word in backward word ne bosta zatikala na nasih znakih ter da tudi za nase znake pravilno tece pretvarjanje med velikimi in malimi crkami s starejsimi izdajami emacsa to ni vedno povsem trivialno bralcu bo v veliko pomoc zbirka nasvetov slovenscina in racunalniki avtorja alesa kosirja v kateri je programu gnu emacs so posveceno obsirno poglavje najdete jo na http nl ijs si gnusl tex tslovene slolang slolang html gnu emacs z zadnjo izdajo urejevalnika emacs in standardno slovensko tipkovnico je prilagoditev posebno enostavna vse kar potrebujemo je turn on latin both as input and output method emacs and onwards set language environment latin kasneje lahko nacin latin izberemo za vnos in izpis v menuju mule set language environment european latin crisp crisp je urejevalnik v duhu urejevalnika brief z burno zgodovino napisal ga je paul fox iz anglije in ga distribuiral kot ``program na pokusino'' shareware zadnja taksna razlicica je e iz leta in je po nekaterih vesteh avtor ne podpira vec novejse trenutno pa trzi podjetje vital inc iz teksasa zda crisp je nekako blizje pecejevskemu duhu kot pa sta emacs in vi ce se nobenega od teh dveh ne morete navaditi je morda crisp prava izbira privzeta nastavitev urejevalnika crisp e je da znakov s kodami od dalje ne prikaze ampak izpise njihovo sestnajstisko kodo ki jo uvede z znakoma x pomaga ce nalozimo paket z izvorno kodo crisp in v datoteki src crisp e src crunch tty xterm cr popravimo drugi argument funkcije set term features iz null na c popravljeni makroukaz prevedemo crunch xterm cr rezultat popravljeni xterm cm postavimo med ostale navadno v imenik usr local lib crisp macros tty makro xterm velja kot bi iz imena sami uganili za crisp pognan v oknu xterm znotraj x window system enaka intervencija piscu teh vrstic ni uspela na linux cr konzola in xcrisp cr razlicica crisp za x poleg tega se je na starejsi verziji linuxa crunch pritozeval nad predprocesorjem za c lib cpp pomagala je logicna povezava ln s usr lib gcc lib i linux cpp lib cpp ales kosir je napisal za crisp makro slovene http nl ijs si gnusl tex tslovene src slovene cr z njim lahko vnasamo nase znake tudi na tipkovnicah ki nimajo primernih tipk na nacin namesto c vtipkamo c makro pa pretvori zaporedje v ustrezen znak poleg iso latin podpira se nekaj drugih kodiranj ki so v uporabi v nasih krajih navodila za uporabo so na voljo tudi prek www http nl ijs si gnusl tex tslovene slolang del distribucije caldera openlinux je tudi ``lahka'' izvedba urejevalnika crisp crisp lite caldera ponuja tudi moznost kasnejse ugodnejse nadgraditve na polno izvedbo crisp lite nima zgoraj opisanih tezav z vnosom osembitnih znakov vi urejevalnik vi izvira iz sive davnine unixa zaradi tezav z licencnino najdete na sistemih linux namesto originalnega vi navadno urejevalnik vim vi improved avtorja brama moolenaarja vcasih pa tudi ``elvis'' delo steva kirkendalla ali nvi iz distribucije bsd ideje na katerih temelji ``vi'' so v temeljih ortogonalne na vse kar ste se o urejevalnikih naucili pod ms dos kljub temu pa je glede na to da je ``vi'' edini urejevalnik ki zanesljivo obstaja na cisto vsakem unixu pametno poznati nekaj osnovnih ukazov za delo z njim po izkusnjah pisca tako originalni vi kot tudi vim sama po sebi brez tezav prepuscata osembitne znake tezave lahko vcasih povzrocajo zunanji programi ki jih klicemo iz urejevalnika npr fmt za poravnavanje besedila navadno pomaga ce v ~ profile dolocimo spremenljivko lc ctype glej poglavje slovenski locale elektronska posta pine pine najprej prebere skupne nastavitve iz usr local lib pine conf ali etc pine conf zatem pa se osebne nastavitve iz ~ pinerc v enem ali drugem poiscemo niz character set in postavimo to spremenljivko na iso character set should reflect the capabilities of the display you have normal default is us ascii typical alternatives include iso x where x is a number between and character set iso elm opozorilo pisec ze dolgo ne uporablja vec tega programa in zapisanega ni preveril danski in nemski howto trdita da je bodisi dovolj v ukazni lupini postaviti spremenljivko lang na vrednost iso bodisi v konfiguracijski datoteki ~ elm elmrc nastaviti vrednosti naslednjih spremenljivk charset iso displaycharset iso textencoding bit vse iso bi bilo pri nas verjetno potrebno nadomestiti z iso se enkrat prosim koga ki ta program v resnici uporablja da opise svoje izkusnje netscape mail v netscape mail je mozno pisati nase znake v telesu sporocila ne pa tudi v glavi ko imamo enkrat namescene nase pisave in urejeno preslikavo tipkovnice razdelka pisave pod x in tipkovnica pod x le se v menuju view postnega programa izberemo ``encoding'' tam pa ``central european iso '' vesel bom opisa izkusenj z drugimi izdajami programa netscape mail svetovni splet lynx lynx pozna od izdaje dalje tudi kodno stran iso nastavimo jo lahko na enega od treh nacinov prvi je da izberemo o ptions zatem pa c harset ter z pritiskanjem na kurzorske puscice izberemo zeljeni nabor znakov drugi je da v datoteki ~ lynxrc osebna nastavitev nastavimo character set iso latin in zadnji je da v datoteki usr lib lynx cfg skupna nastavitev character set iso latin netscape navigator metod kozelj message id pine hpp e hmljhp rzs hm si netscape navigator pa tudi brkljalnik iz netscape communicator uporabljata nabor znakov ki ga nudi x windows system za prikaz nasih znakov je torej najprej namestiti pisave za x poglavje pisave pod x ko navigator zazenemo sam ugotovi da so na voljo tudi pisave za 'central european iso ' ce pregledujemo stran ki brkljalniku pravilno sporoci uporabljeni nabor znakov potem navigator avtomaticno uporabi pisavo s pravim kodnim naborom seveda lahko spremenimo osnovno velikost crk ali pa obliko za proporcionalno pisavo to storimo tako da v 'edit preferences appearance fonts' dolocimo da spreminjamo nastavitve za srednjeevropske pisave 'for the encoding central european iso ' potem pa izberemo s katero pisavo naj navigator prikazuje tekste navigator nam sam ponudi le pisave s pravim naborom znakov ce pregledujemo strani ki imajo sicer pravilen razpored crk razpored iso in ne windows pa navigator ne uporabi pisave s pravim razporedom crk lahko razpored preklopimo rocno z izbiro view encoding central european iso `` ob izbiri pisave s pravilnim razporedom crk in ob pravilnem razporedu tipk na tipkovnici lahko uporabljamo nase crke tudi pri pisanju v modulu 'page composer' netscape communicator in novejsi znajo na unixih ki imajo namescene pisave iso prikazati tudi strani napisane v kodni strani microsoft cp oznacene kot windows v glavi spletni strezniki opomba spodnje besedilo je prevod navodil configuring www server for iso `` http sizif mf uni lj si linux cee app httpd html ta pa se v veliki meri naslanjajo na besedilo marka martinca resitev problema slovenskih sumnikov v html dokumentih`` http www ijs si doc www csz html nacela dolocilo http zahteva da prenosni protokol http prenasa tok podatkov brez omejitve na nabor ascii ali izpisljive znake to vkljucuje osembitne znake sestnajstbitne znake kot npr iso ali daljnovzhodne jezike slike animacije zvok ipd vsebino spisa doloca glava mime vrstica content type to je edina informacija o zvrsti informacije ki jo ima na voljo brskalnik zato mora odrazati pravo vsebino spisa privzeto kodni razpored terminologija mime http uporablja izraz nabor znakov`` za spise html je iso oz njegova osembitna podmnozica iso vsak spletni brskalnik mora biti zmozen prikazati spis html ki uporablja kodni razpored iso glava mime za spise html kodirane po iso je content type text html dolocilo http dovoljuje da z dodatnim dolocilom charset v vrstici content type glave mime izberemo drug kodni razpored naceloma je dovoljen katerikoli kodni razpored registriran pri iana character set registry iz prakticnih razlogov pa je priporocljivo da se omejimo na naslednje entitete http charset us ascii iso iso iso iso iso iso iso iso iso iso jp iso jp iso kr unicode unicode utf unicode utf token entiteta ki je definirana pri iana character set registry mora predstavljati nabor znakov kot je bil prijavljen pri iana prazna entiteta implicira nabor iso kar vkljucuje us ascii ki je njegova podmnozica spise html kodirane v skladu s kodnim razporedom iso morajo potemtakem vsebovati v glavi mime vrstico content type text html charset iso pri tem presledek med podpicjem in charset iso ni obvezen numericne entitete oblike nnn dolocajo pismenko s kodo nnn v referencnem razporedu znakov iso oz iso ne pa v trenutno izbranem na ta nacin torej sploh ne moremo uporabljati nasih znakov kodiranih skladno s kodnim razporedom iso lahko pa uporabimo bitne kode iso crko c mali c s kljukico lahko torej zapisemo kot in samo tako prakticni oziri kdaj je uporaba kodnega razporeda iso priporocljiva kdaj pa ne znotraj intraneta notranjega informacijskega sistema v okolju kjer se uporablja iso je morda smiselno ta razpored uporabiti za vse spise ce pa je informacija namenjena sirsemu obcinstvu pa je potrebno vedeti da je uporabniki zunaj srednje ali vzhodne evrope kjer se ta kodni razpored uporablja informacije morda ne bodo mogli prikazati veljavno dolocilo prenosnega protokola http namrec od spletnih brskalnikov ne zahteva da prikazejo spise html ki uporabljajo kodni razpored iso v primeru da brskalnik ne zmore prikazati strani v zahtevanem kodnem razporedu lahko ta problem ignorira in stran nepravilno prikaze v nekem drugem kodnem razporedu navadno iso ali pa ponudi da spis shranimo na disk zato je priporocljivo da vstopne tocke v vas informacijski sistem ne uporabljajo kodnih razporedov razlicnih od iso podrobnosti izvedbe obdelali bomo tri metode s katerimi lahko spletni streznik prilagodimo da pravilno postreze uporabniku s spisom kodiranim po iso dolocitev nove pripone za staticne spise kodirane po iso in vezava le te na na primeren tip spisa v glavi mime dinamicno prekodiranje spisov uporaba posebnosti streznika ali brskalnika dolocitev nove pripone za staticne spise ob zahtevku za spis vecina spletnih streznikov izve zvrst staticnih spisov iz pripone datoteke ter na osnovi tega izdela glavo mime s katero opremi spis preden ga izroci prejemniku vec razlicnih pripon lahko ustreza isti zvrsti spisa priponi jpeg in jpg na primer obe dolocata zvrst image jpeg obratno pa ne ena pripona lahko doloca kvecjemu eno zvrst spisa nobene splosne metode ni ki bi dovoljevala uporabo pripone html za spletne spise kodirane bodisi v skladu s kodnim razporedom iso bodisi iso in pricakovala od spletnega streznika da se bo nekako odlocil s kaksno glavi mime bo opremil ene in druge ena moznost je vsekakor da pripono html trajno vezemo na zvrst spisov html kodirani skladno s kodnim razporedom iso ta resitev ima seveda ocitno pomanjkljivost za obcinstvo ki ne more prikazati tega nabora znakov tukaj predlagana resitev izkorisca zmoznost spletnih streznikov da dolocijo novo pripono datoteke in jo vezejo na zvrst spisa text html charset iso v glavi mime to moznost podpira vecina spletnih streznikov streznika w c ter ncsa httpd ter vse njune izpeljanke npr apache uporabljata ukaz addtype v nastavitveni datoteki za vezavo dodatnih zvrsti spisov na nove pripone datotek z enostavno in domisleno shemo glej resitev problema slovenskih sumnikov v html dokumentih lahko zagotovimo pravilne glave mime za zvrsti spisov ki uporabljajo kodne razporede razlicne od iso ce na primer dolocimo pripono html l za spise kodirane skladno s kodnim razporedom iso moramo v nastavitveni datoteki dodati vrstico streznik w c httpd cern httpd v datoteki httpd conf dodamo addtype html l text html charset iso bit streznik ncsa httpd v datoteki srm conf dodamo addtype text html charset iso html l streznik apache se od ncsa httpd razlikuje samo po manjkajoci piki v datoteki srm conf dodamo addtype text html charset iso html l dinamicno prekodiranje na vsakem spletnem strezniku ki podpira vmesnik common gateway interface cgi lahko izvedemo dinamicno prekodiranje spletnih spisov poleg dobrih strani iz enega samega izvora lahko ponudimo spletni spis v mnogo razlicnih kodnih razporedih ima ta metoda tudi slabe pretvarjanje spisa po eni strani porablja procesorski cas streznika po drugi pa dinamicnih spisov posredniki angl proxy navadno ne shranjujejo v medpomnilniku zato z njimi dodatno obremenjujemo komunikacijske vode primera skriptov ki izvajata dinamicno prekodiranje slovene paket za dinamicno pretvarjanje spletnih spisov iz kodnega razporeda jus i b v cp cp iso ter us ascii s precrkovanjem iz csz v csz avtor tadej vodopivec ljubljana slovenija pl conv skript v perl za dinamicno pretvarjanje kodiranja spletnih spisov med iso cp cp mazowia apple romance in us ascii s precrkovanjem avtor jaroslaw strzalkowski krakow poljska sledijo tri resitve ki uporabljajo posebnosti in nestandardne razsiritve programske opreme prvi dve se nanasata na spletni streznik zadnja na priljubljeni spletni brskalnik netscape navigator istega problema se je lotil g nicol s predlogom ``mime header supplemented file type'' metainformacija za spletni streznik w c spletni streznik w c nekoc poznan kot cern www omogoca dodajanje metainformacije v glave mime odhodnih spisov po privzeti nastavitvi isce streznik metainformacije v datotekah s pripono meta podimenik web imenika s spisi ce na primer spletne spise hranimo v imeniku www hypertext in zelimo opremiti spis isolatin html v njem s pravilno glavo mime napravimo to takole ce se ne obstaja najprej ustvarimo podimenik web mkdir www hypertext web zatem v tem podimeniku ustvarimo datoteko z metainformacijami za datoteko isolatin html se bo ta imenovala isolatin html meta datoteka mora vsebovati glavo mime v obliki kot jo predpisuje format rfc v nasem primeru je to ena sama vrstica content type text html charset iso datoteke asis za streznik apache streznik apache doloca poseben tip datoteke imenovan asis streznik poslje datoteko asis odjemniku natancno taksno kot je angl ``as is'' ne da bi jo opremil z glavo ki jo sicer zahteva protokol http datoteka sama mora zato vsebovati vsa potrebna polja ki jih zahteva protokol http tem sledi prazna vrstica in vsebina spisa html v nastavitveni datoteki za streznik dolocimo da pripona asis pripada zvrsti spisa httpd send as is addtype httpd send as is asis primer datoteke asis status ok content type text html charset iso html head title hello world title head body h zivjo svet h body html kot vidite morate v datoteko vkljuciti tudi tromestno odzivno kodo streznika streznik vedno doda polji date in server zato teh ne smemo vkljuciti v datoteko znacka meta z oznacbo http equiv v dolocilu http predlagana znacka meta z oznacbo http equiv je bila predlagana kot neobvezna metoda s katero lahko streznik potegne dodatno metainformacijo iz zaglavja head spletnega spisa in jo uporabi pri tvorjenju glave mime piscu teh vrstic ni znano da bi kateri streznik to v resnici tudi pocel tovrstno razclenjevanje spletnih spisov verjetno predstavlja preveliko obremenitev za procesor in bi se mocno poznalo pri odzivnosti spletnega streznika pac pa so namesto tega zaceli to informacijo uporabljati spletni brskalniki netscape navigator na primer to pocenja od izdaje dalje primer spisa z metainformacijo o uporabljenem kodnem razporedu v zaglavju spisa html head title naslov title meta http equiv content type content text html charset iso head body besedilo body html delo na oddaljenem racunalniku z ukazoma telnet ali rlogin lahko prek omrezja tcp ip delamo na drugem racunalniku tezave z osembitnimi znaki pri tem so redko posledica napacne nastavitve v maloprej omenjenih programov saj privzeti nastavitvi pri obeh podpirata osembitne znake v primeru tezav se poleg teh programov splaca pogledati se nastavitev ukazne lupine poglavje ukazne lupine nastavitev terminala fizicnega ali virtualnega eksplicitno ga lahko nastavimo z ukazom stty parenb istrip cs in na koncu res nastavitev programov telnet ali rlogin telnet telnet eksplicitno pripravimo do vzpostavitve osembitne zveze z ukazom toggle binary ~ telnet telnet toggle binary negotiating binary mode with remote host telnet open racunalnik telnet omogoca tudi da si nastavitve za izbrane racunalnike vnesemo v nastavitveno datoteko ~ telnetrc vnosi imajo obliko biofiz mf uni lj si set binary true rlogin privzet nacin zveze pri programu ``rlogin'' je osembiten eksplicitno pa lahko to dolocimo z dolocilom `` '' rlogin racunalnik tex in latex poslovenjenje paketa latex obsega in bitni nacin vnosa nasih znakov nacin izpisa nasih znakov poslovenjenje izpisov ``contents'' ``figure'' ipd slovenska pravila za deljenje besed prilagoditev programa lyx vizualnega okolja za vnos besedil v latex in linuxdoc dtd urejanje stvarnega kazala po slovenski abecedi zaenkrat se ne gre avtomaticno pokazemo kako lahko tezavo z nekaj truda obvozimo podporo za neangleske jezike v latexu je poenotil paket babel johannesa braamsa z nizozemske ki je standardni del vseh sodobnih distribucij paketa tex na linuxu kot sta tetex in ntex ftp sunsite informatik rwth aachen de pub comp tex tetex http web mathematik uni stuttgart de ntex www z uporabo izbire ``slovene'' v paketu babel se avtomaticno izberejo slovenska imena pod in nadnapisov naslovov ipd slovenska pravila za zlogovanje besed ce imamo namescene slovenske zlogovalne vzorce poglavje slovenska pravila za deljenje besed in bitni nacin vnosa znakov c s z usepackage babel v novi razlicici latexa latex e lahko s paketoma fontenc in inputenc izberemo tudi bitno kodno tabelo t znano tudi kot dc ali cork in bitni vnos znakov primer celotnega spisa v latexu documentclass article usepackage babel usepackage fontenc usepackage inputenc begin document ceprav se pouk na zeleznicarski soli v sentvidu obicajno konca sele ob stirih odpesacijo ucenci iz obcin zelimlje in zetale domov ze cetrt cez tri end document latex v starejsi razlicici paketa latex latex ne moremo uporabiti mehanizma inputenc pomagamo si s stilom latin sty andreja brodnika primer uporabe documentstyle article begin document end document stil latin je na voljo na vseh streznikih ctan npr ftp ftp dante de tex archive macros latex contrib latin slovenska pravila za deljenje besed datoteko s slovenskimi pravili za zlogovanje besed je v okviru svoje diplomske naloge leta izdelal matjaz vrecko in jo predal v last slovenskemu drustvu uporabnikov sistema tex texceh na voljo je za individualno uporabo brez namena pridobivanja premozenjske koristi od leta dalje zanjo skrbi dr leon zlajpah z ijs ki jo je posredoval tudi skrbniku sistema sistema babel za tujejezicno podporo v sistemu tex johannesu braamsu sistem babel praviloma dobimo skupaj z distribucijo sistema tex trenutno zadnja izdaja je datirana v distribuciji tetex ki je najbolj priljubljena distribucija na unixu vklopimo podporo za slovenske delilne vzorce tako da kot administrator pozenete program texconfig v menuju izberemo moznost hyphen hyphenation table tex latex program texconfig pri tej izbiri pozene urejevalnik vi in vanj nalozi datoteko language dat za tiste ki ga ne poznate najnujnejse o uporabi le tega levo desno gor in dol po besedilu se premikate s tipkami h l mali l j in k znak pobrisete tako da kurzor pripeljete nanj in pritisnete tipko x datoteko shranite in zakljucite z delom s pritiskom na tipko esc in vpisom wq dvopicje mali w mali q ki mu sledi enter oborozeni s tem znanjem v datoteki language dat pobrisemo komentar znak za procent pred zapisom slovene sihyph tex shranimo in zapustimo urejevalnik program texconfig bo avtomaticno ustvaril nove formatne datoteke z vgrajenimi delilnimi vzorci pisec teh vrstic je imel nepojasnjene tezave z datoteko sihyph tex ki so enako cudezno izginile ko mu je dr zlajpah poslal novo izdajo slovenskih delilnih vzorcev dobimo jo lahko na ftp sizif mf uni lj si pub i n tex sihyph tex in jo postavimo ob bok stari datoteki navadno v imenik usr tex texmf tex generic hyphen pozenemo texconfig tam najprej osvezimo seznam datotek izbira rehash rebuild ls r database zatem pa ponovimo postopek iz prejsnjega odstavka s tem da ime sihyph tex popravimo v sihyph tex dodatne informacije o slovenski skupini uporabnikov tex najdete na http vlado fmf uni lj si texceh texceh htm lyx roman maurer roman maurer fmf uni lj si ce uporabljamo lyx s standardno slovensko tipkovnico tipk ga lahko enostavno prilagodimo za delo s slovenscino tipkovnica v strezniku xwindow mora biti nastavljena tako da z njo v splosnem lahko vnasamo nase znake to je opisano v razdelku x window system poglavja ``tipkovnica'' pozenemo lyx in nastavimo options screen fonts font norm iso zal izgleda da lyx tega podatka nikamor ne shrani zato moramo rocno dodati v datoteko lyxrc sistemska je navadno v imeniku usr share lyx uporabniska pa v ~ lyx naslednjo vrstico font norm iso odpremo nek dokument in izberemo layout document language slovene layout document encoding latin layout paper papersize a layout quotes text`` double ce zelimo te nastavitve uporabljati v vseh nasih dokumentih in to seveda zelimo uporabimo se izbiro layout save layout as default kadar uporabimo razred letter namesto article odgovorimo pritrdilno na vprasanje should i set some parameters to letter the defaults of this document class zaradi napake v lyxu do vkljucno pre ni mogoc vnos bitnih znakov v matematicnem tekstovnem nacinu math text mode pomagamo si tako da postavimo kar celo formulo kot texovo kodo tex mode s tem sicer izgubimo wysiwyg razvijalci lyx a so o napaki obvesceni in jo bodo verjetno popravili v naslednjih izdajah bitni vnos sumnikov kot c s z je otezen ker lyx avtomaticno pretvori dvojni narekovaj v dva enojna prva misel je da si lahko spet pomagamo z izbiro tex mode udobnejsa moznost pa je da predefiniramo dvojni narekovaj v datoteko emacs bind ali pa cua bind kar ze uporabljamo dodamo vrstico bind s quotedbl accent caron nase znake bomo zdaj dobili s pritiskom na c s z s tem zal izgubimo avtomaticno pretvarjanje dvojnega narekovaja v dva enojna a vsega pac ne moremo imeti datoteka emacs bind je v imeniku ~ lyx bind ce je se ni lahko napravimo kopijo sistemske z imenika usr share lyx bind in jo popravimo ce imamo staro slovensko tipkovnico ameriska s csz namesto ~ ` lahko uporabimo premapiranje tipkovnice v latin alena salamuna alen salamun medinet si options keyboard primary slovene ustrezna datoteka slovene kmap je tipicno v imeniku usr share lyx kbd takole pa lahko uporabimo crkovalnik ispell za crkovanje slovenskih spisov edit spellchecker spellchecker options use alternate language slovensko extra special chars allowed in words cszcsz v slovenski izdaji urejevalnika lyx pa uredi crkovalnik izbire crkovalnika uporabi drug jezik slovensko dodatni posebni znaki dovoljeni v besedah cszcsz pregled besedila na zaslonu v evropi je standardni format papirja a kar moramo dopovedati tudi programom za pregled besedila na zaslonu xdvi v datoteko ~ xresources osebna nastavitev dodamo vrstico xdvi paper a ghostview v datoteko ~ xresources osebna nastavitev ali pa v datoteko usr lib x app defaults ghostview skupna nastavitev dodamo vrstice ghostview naj uporablja format a pagemedia a tudi ghostscript naj uporablja format a ghostview interpreter gs ghostview arguments spapersize a ker tiskamo prek ghostscripta tudi iz drugih programov ne le iz ghostview je pametno ce mu v nastavitveni datoteki navadno usr share ghostscript izdaja gs init ps ali usr local share ghostscript izdaja gs init ps globalno izberemo velikost strani a poiscemo spodnjo vrstico in jo odkomentiramo pobrisemo zacetni znak za procent a papersize where pop pop papersize exch def ifelse stvarna kazala najpogostejse orodje za izdelavo stvarnih kazal v sistemu tex je makeindex ta je le omejeno lokaliziran poleg angleskih pozna se nemska pravila za razvrscanje in nase abecede ne pozna stvarno kazalo v latex izdelamo z ukazom makeindex v preambuli vsako besedo ki jo zelimo vnesti v kazalo pa moramo posebej oznaciti z ukazom index vnos ker navadno zelimo stvarno kazalo tudi izpisati dodamo se ukaz printindex ta pa je definiran v makropaketu makeidx zgled datoteki recimo zelez sola tex naj ilustrira povedano documentclass article usepackage babel usepackage fontenc usepackage inputenc usepackage makeidx makeindex begin document ceprav se pouk na zeleznicarski soli index s~ola sola z~eleznic~arska zeleznicarska v sentvidu index s~entvid sentvid obicajno konca sele ob stirih odpesacijo ucenci iz obcin zelimlje index z~elimlje zelimlje in zetale index z~etale zetale domov ze cetrt cez tri printindex end document trik je v tem da makeindex dopusca skladnjo index vnos vnos kjer je vnos tisti po katerem se kazalo ureja vnos pa besedilo ki se v resnici izpise naso crko c zato pisemo kot c~ znak ~ je v kodnem razporedu ascii za vsemi crkami in tako bo zanesljivo uvrscena za vsemi c besedilo prevajamo v treh korakih latex zelez sola makeindex zelez sola latex zelez sola prvi latex iz datoteke zelez sola tex izdela datoteko zelez sola idx ukaz makeindex to uredi in iz nje izdela datoteko zelez sola ind to pa vsrka drugi ukaz latex groff groff nudi precej omejeno podporo za nase znake pri izpisu na zaslon nacin nroff lahko goljufamo tako da zapisemo datoteko z osembitnimi znaki iso latin programu pa lazemo izbira tlatin da so kodirani po razporedu iso latin henryk paluch je napisal paket groff latin s katerim lahko nase znake vnasamo kot makroukaze na primer 'a a z ostrivcem vc c s stresico vou u s krozcem izpis v obliki postscript v casu pisanja tega spisa se vedno ne deluje ceprav bi se mehanizme iz paketa ``ogonkify'' juliusza chroboczka podobno kot v programu ``a ps'' verjetno dalo uporabiti tudi tu se najvecji problem je verjetno ta da je paket ``groff'' osirotel saj ga prvotni avtor james clark ne vzdrzuje vec za paket groff latin zdaj skrbi jan kasprzak kas fi muni cz najdete ga na ftp ftp fi muni cz pub localization groff perl od izdaje dalje tudi perl podpira lokalizacijo nastaviti moramo primerne spremenljivke okolja in bodisi v programu uporabiti klic use locale bodisi poklicati perl z izbiro mlocale nekaj primerov preizkus smo si sposodili pri janu pazdziori ~ lc ctype sl si iso perl mlocale e ' tezisce n s w g print ' t e z i s c e ~ lc ctype c perl mlocale e ' tezisce n s w g print ' t e zi sce ~ lc ctype sl si iso perl e ' tezisce n s w g print ' t e zi sce kot vidimo je samo v prvem primeru ko smo izvedli oboje nastavili spremenljivko lc ctype in perl poklicali z izbiro mlocale nase znake res uposteval kot crke crkovanje ispell vecina sodobnih distribucij linuxa ze pride s crkovalnikom ispell manjka pa mu slovenski besedni zaklad tega najdete v datoteki ftp sizif mf uni lj si pub i n ispell slovensko tar gz arhivska datoteka vsebuje dve datoteki slovensko hash in slovensko aff postavimo ju tja kjer ispell ze hrani leksikone za ostale jezike pri piscu teh vrstic je to usr lib ispell ce pri vas ni si lahko morda pomagate s tem da s find poskusite poiskati datoteko english aff osnovni slovenski leksikon izvira iz baze ki jo je podjetje amebis d o o prispevalo za mednarodni projekt multext east s posredovanjem dr tomaza erjavca z odseka za inteligentne sisteme na institutu jozef stefan pa je na voljo za nepridobitno uporabo ispell uporabljamo tako da mu v ukazni vrstici podamo jezik v katerem je napisano besedilo na primer english deutsch francais ali slovensko ispell d slovensko besedilo txt natancnejsa navodila za ravnanje s programom ispell boste nasli v prirocniku vec o prilagoditvi paketa ispell za slovenscino si lahko preberete na strani slovenscina in racunalniki alesa kosirja ispell s slovenskim besednim zakladom poganja tudi spletni crkovalnik trubar istega avtorja http nl ijs si cgi bin truform pl pretvarjanje med razlicnimi kodiranji razen iso latin vsebuje vse nase znake se nekaj drugih naborov microsoft codepage ibm codepage jus i b apple macos ce apple macos croatian kamenicky iso latin iso latin iso latin itd ceprav ni tezko napisati programcka za pretvorbo iz enega kodnega nabora v drugega je pripravno uporabiti ze izdelan program eden takih je gnu recode dostopen npr na strezniku arnes ftp ftp arnes si software gnu recode recode tar gz starejse izdaje gnu recode pred ne poznajo microsoftovih kodnih strani uporaba je enostavna recode yu latin datoteka pretvori datoteko iz kodnega nabora jus i b v kodni nabor iso latin kot obicajno izda tudi tu izbira help se dodatne moznosti novejse izdaje programa recode ki poznajo tudi nekaj vec kodnih naborov uporabljajo malo drugacno skladnjo recode yu latin datoteka po izkusnjah pisca pa je precrkovanje npr nabori`` latex ali flat se vedno omejeno na pretvorbo iz in v nabor iso novejse preizkusne izdaje programa recode najdete na ftp ftp iro umontreal ca pub recode drugi programi pregledovalnik less less avtor mark nudelman je program za pregledovanje besedil na zaslonu in je priljubljena zamenjava standardnega more less prilagodimo za izpis osembitnih znakov z nastavitvijo v ~ profile lesscharset latin export lesscharset latin namesto latin ni pomota less zaenkrat slednjega se ne pozna ker pa ga pravzaprav zanima samo kateri znaki so obicajni kateri pa kontrolni ki zahtevajo posebno obravnavo ker pa je razpored znakov enak v celotni druzini iso lahko izberemo kar latin namesto tega lahko tudi eksplicitno navedemo zaporedje tipa znakov v naboru lesschardef bcccbcc b b export lesschardef vsi nabori iz druzine iso imajo osem binarnih znakov posebnih znakov ki jih praviloma ni v besedilih tri kontrolne znake binarni znak dva kontrolna znaka osemnajst binarnih znakov navadnih znakov binarnih znakov in normalne znake do konca tabele koledar gcal vsi sistemi unix imajo vgrajen koledarcek cal ki pa je precej anglocentricen thomas esken iz nemcije je napisal alternativni koledarcek gcal od izdaje dalje pozna tudi slovenske praznike najdemo ga na obicajnih mestih distribucije gnu najblizje je verjetno ftp ftp arnes si software gnu spodnja vrednost spremenljivke gcal ustreza nasim razmeram gcal cc holidays si gregorian reform export gcal tiskanje pri tiskanju lahko naletimo na razlicne situacije tiskalnik neposredno podpira iso latin tiskalnik podpira enega od ostalih osembitnih naborov z nasimi znaki npr kodno stran ali pa sedembitni nabor jus i b tiskalnik razume postscript tiskalnik ne podpira nicesar drugega razen ascii zadnja moznost ni predmet obravnave tega spisa tiskalniki ki podpirajo iso latin nekaj novejsih tiskalnikov ze neposredno podpira kodni razpored iso latin med njimi so hewlett packard laserjet plus in m plus hewlett packard laserjet l epson fx nlsp epson lq nlsp epson lq nlsp epson lq nlsp epson dlq nlsp letnik in novejsi fujitsu dl fujitsu dl fujitsu dl fujitsu dl vse kar morate storiti je izbrati pravilno kodno stran v tiskalniku ubezna sekvenca za tiskalnike hewlett packard pcl in epson esc p so naslednje pcl tole menda deluje n s p h s b t esc p z ukazom esc t prepisemo kodno tabelo iso v drugo tabelo tiskalnika zatem z ukazom esc t izberemo drugo tabelo tiskalnika strani c in c v epson esc p reference manual`` december t t oznaka je osmiska koda znaka escape eden od nacinov kako z etc printcap prilagodimo okolje za tiskanje na tak tiskalnik je podrobneje opisan v razdelku tiskalniki ki podpirajo kak drug nabor z nasimi znaki tiskalniki ki podpirajo kak drug nabor z nasimi znaki ce tiskalnik podpira kak drug nabor z nasimi znaki ne dolgo nazaj je bila ustaljena praksa da je bil rom v tiskalnikih zamenjan z eprom v njem pa svedski znaki zamenjani z znaki po jus i b lahko s primerno nastavitvijo v etc printcap se vedno tiskamo spise kodirane po iso latin primerno moramo dopolniti datoteko etc printcap za zgled si oglejmo tiskalnik epson ki ima znake po jus i b na mestu svedskega nabora lp ascii epson epson lq lp dev lp sd usr spool lpd epson lf usr spool lpd errorlog mx sh jus epson lq z znaki jus i b lp dev null sd usr spool lpd jus if usr spool lpd jus filter lf usr spool lpd errorlog mx sh latin text epson lq z znaki iso latin lp dev null sd usr spool lpd latin if usr spool lpd latin filter lf usr spool lpd errorlog mx sh zgled ima tri tiskalniske vrste prva je dejanski tiskalnik z ameriskim ascii naborom znakov druga uporablja filter usr spool lpd jus filter bin sh usr spool lpd jus epson lpr pascii datoteko torej precedimo skozi filter usr spool lpd jus epson in jo postavimo v prvo tiskalnisko vrsto filter jus epson ne napravi drugega kot da na zacetku doda kodo za preklop v svedski nabor prepise datoteko z vhoda na izhod in na koncu doda kodo za preklop nazaj v ameriski nabor to je tudi edini del programja ki je odvisen od vrste tiskalnika bin sh tiskanje besedil kodiranih po jus i b na tiskalnik epson lq izberemo slovenski svedski nabor bin echo ne r c izpisemo dokument cat izberemo ameriski nabor bin echo ne r c tretja vrsta uporablja podoben filter kot druga le da ta najprej pretvori besedilo iz latin v jus zatem uporabi ze opisani filter za to da doda na zacetku in na koncu potrebno kodo za tiskalnik in koncno táko datoteko postavi v prvo vrsto bin sh usr local bin recode force latin yu usr spool lpd jus epson lpr pascii zgled predpostavlja da je pot do programa recode usr local bin recode izbiro force moramo uporabiti ker je preslikava neobrnljiva v latin imamo tako sumnike kot zavite oklepaje v jus pa samo se prve za ta zgled smo morali v imeniku usr spool lpd ustvariti tri podimenike usr spool lpd epson usr spool lpd jus in usr spool lpd latin tiskanje gre zdaj tako brez eksplicitne izbire vrste ali pa z izbiro pepson ali pascii se datoteka odtisne kot ascii lpr datoteka z izbiro pjus se datoteka odtisne kot besedilo kodirano po jus i b lpr pjus datoteka z izbiro platin ali ptext se datoteka odtisne kot besedilo kodirano po iso latin lpr platin datoteka tiskalniki ki podpirajo kak drug nabor z nasimi znaki ii matjaz terpin matjaz terpin comcom si message id pine lnx b guru comcom si matjaz terpin matjaz terpin comcom si je predlagal imenitno izboljsavo pravkar opisanega postopka pri katerem lahko tiskamo nase znake in oglate in zavite oklepaje srz njegovega predloga je filter ki pred vsakim nasim znakom preklopi v svedski nabor takoj za njim pa spet nazaj v ascii datoteka etc printcap je v tem primeru taksna etc printcap lp raw yu lp dev lp sd var spool lpd lp lf var spool lpd errorlog mx sh lat lp dev null if etc lp lat filter sd var spool lpd lat lf var spool lpd errorlog mx sh filter etc lp lat filter precedi besedilo skozi naslednje sito etc lp lat switch in ga postavi v vrsto lp bin sh etc lp lat filter etc lp lat switch lpr plp meso`` postopka je v datoteki etc lp lat switch bin sh etc lp lat switch echo ne r sed e s c `echo ne r ~ r ` g e s c `echo ne r r ` g e s s `echo ne r r ` g e s s `echo ne r r ` g e s z `echo ne r r ` g e s z `echo ne r r ` g e s c `echo ne r r ` g e s c `echo ne r r ` g e s d `echo ne r r ` g e s d `echo ne r r ` g echo ne r matjaz pravi se sed slabo prebavi ``echo ne '' zato uporabljam kar znak niclo saj je tiskalnik nec pinwriter p zadovoljen tudi s tem tiskalniki postscript ``naravni'' kodni nabor v postscriptu je adobe standard encoding nasih crk ne pozna pa ne le nasih tudi mnogih drugih crk ne pozna in pravzaprav sploh nima tovrstnih ambicij namesto tega je ascii razsirjen z gradniki sestavljenih znakov stresica ostrivec diereza sedij itd vsi so tam jezik postscript pa omogoca definiranje sestavljenih znakov vse skupaj je cakalo samo se nekoga ki bo definiral sestavljene znake za kodni nabor iso latin ta nekdo je bil juliusz chroboczek ki je napisal paket ogonkify filtra a ps in gnu enscript sta bila napisana z namenom da resita za nase kraje neobicajno zagato kako odtisniti cisto obicajno besedilo na tiskalnik ki razume edino postscript eden in drugi postavita stran v postscriptu z danim besedilom in jo posljeta na tiskalnik fleksibilnost postscripta omogoca tudi transformacije npr pomanjsave ali poudarjanje sintakse pri tiskanju programskih izpisov oba podpirata nabor iso latin http www dcs ed ac uk home jec programs ogonkify http www inf enst fr ~demaille a ps http www iki fi ~mtr genscript ftp ftp arnes si gnu enscript enscript tar gz ogonkify ogonkify je filter za izpise v postscriptu in omogoca pravilen odtis crk tudi v jezikih ki ne uporabljajo nabora iso latin ker je filter je ravno korak prepozen da bi lahko pocel to elegantno ampak mora prezveciti kakrsnokoli grdobijo pac izpljune program korak pred njim in iz dobljenega izdelati lep odtis programi pa izdelujejo datoteke postscript vsak malo drugace kar filtru ``ogonkify'' otezi delo zaenkrat podprti formati izpisa postscript so ncsa mosaic netscape navigator staroffice applixware in xfig ogonkify za delovanje potrebuje perl ko je namescen ogonkify uporabimo takole za odtis spletnega sestavka shranjenega iz navigatorja ogonkify at n netscape ps lpr gnu enscript ce gnu enscript se ni namescen ga namestimo po navodilih ki so prilozena programu poleg njega potrebujemo se vsaj eno pisavo z vsemi nasimi znaki zapisan v obliki type primeren je npr ibm courier ki je prosto dostopen in se distribuira z x window system programom ghostscript ipd ce nismo prepricani ali ga imamo ze namescenega pozenemo find name cour pf v osebno ~ enscriptrc ali skupno konfiguracijsko datoteko navadno usr local etc enscript cfg ali usr local etc enscriptsite cfg dodamo pravilno pot do datotek s pisavami poleg tega potrebuje gnu enscript v vsakem imeniku s pisavami se datoteko z imenom font map ki vsebuje preslikavo med imeni pisav in datotekami kjer so shranjene ustvarimo jo z ukazom mkafmmap primer konfiguracijske datoteke kje hranimo pisave postscript afmpath usr lib x fonts type usr local lib ghostscript fonts privzeti nacin kodiranja defaultencoding latin privzeti format papirja defaultmedia a lpd izbira tiskalniske vrste z p queueparam p za tiskanje uporabljamo ukaz lpr ne lp spooler lpr ko je vse potrebno nastavljeno odtisnemo besedilo enostavno z ukazom enscript datoteka a ps z izdajo je akim demaille v a ps vgradil mehanizem za sestavljene znake ki ga je juliusz chroboczek uporabil v filtru ogonkify nasim krajem prilagodimo a ps z majckeno spremembo nastavitvene datoteke sistemsko nastavitveno datoteko najdemo navadno kot usr etc a ps cfg usr local etc a ps cfg ali kaj podobnega osebna se imenuje ~ a psrc default encoding options encoding latin default media options media a linux v sloveniji harald t alvestrand z norveske vodi evidenco o uporabnikih linuxa po drzavah seznam slovenskih uporabnikov linuxa je na naslovu http domen uninett no bycountry si html ce vas ni med njimi se prijavite http domen uninett no skupina uporabnikov linuxa od marca dalje deluje v ljubljani organizirana skupina uporabnikov linuxa v sloveniji drustvo lugos linux users group of slovenia drustvo ima svojo stran na www http www lugos si drustvo ima tudi svoj elektronski spisek na katerega se prijavite tako da na naslov majordomo lugos si posljete vrstico subscribe lugos list v telesu sporocila strezniki ftp vzdrzevan seznam aktivnih arhivov v sloveniji najdete na straneh streznika lugos http www lugos si arhiv od marca dalje imamo v sloveniji svoj sun site ki je usklajen z drugimi strezniki sun site po svetu sun site na univerzi severne karoline zda je eden glavnih centrov za linux ftp sunsite fri uni lj si pub linux na strezniku arnes se avtomaticno zrcalita distribucija debian in programje iz projekta gnu ftp ftp arnes si software unix linux debian ftp ftp arnes si software gnu streznik z zelo veliko izbiro programja za linux je tudi na gimnaziji v murski soboti ftp mercur s gms ms edus si pub unix linux studentski informacijski center je s pomocjo zavoda za odprto druzbo uredil streznik ftp v narodnem domu v mariboru ftp ftp kibla org pub linux distribucija slackware se zrcali tudi na strezniku fakultete za racunalnistvo in informatiko univerze v ljubljani ftp ftp fri uni lj si pub linux wowen goods for linux se zrcalijo na strezniku laboratorija za robotiko na fakulteti za elektrotehniko univerza v ljubljani http robo fe uni lj si woven linux documentation project ter distribucija debian se zrcalita na strezniku centra za uporabno matematiko in teorijsko fiziko univerza v mariboru http www camtp uni mb si linux ldp ftp ftp camtp uni mb si pub linux debian usenet linux nima svoje diskusijske skupine ampak je vsa razprava o sistemih unix zbrana v skupini si comp os unix kjer pa razprava o linuxu res predstavlja znaten del prometa svojo skupino pa ima drustvo lugos si org lugos zastopniki za linux agenda d o o lavriceva maribor tel je uradni zastopnik podjetij caldera redhat in suse v sloveniji cd rom z distribucijami linuxa se da navadno dobiti pri vseh bolje zalozenih trgovcih s tovrstno robo npr infobia tel ali mantis tel o tem spisu najnovejsa izdaja tega spisa je razen na uradnem mestu linux documentation project dostopen tudi pri avtorju ter na domaci strani slovenskega drustva uporabnikov linuxa http sizif mf uni lj si linux cee slovenian howto html http www lugos si delo slo howto sl slovenian howto html vse pripombe na ta spis so dobrodosle na naslov primoz peterlin biofiz mf uni lj si splosna vprasanja o linuxu in poslovenjenju programov pa sodijo na dopisno listo lugos slo lugos si ali v si comp os unix opombe k drugi izdaji druga izdaja je priblizno dvainpolkrat daljsa od prve ki je izsla konec leta izkazalo se je da bi bil koristen kratek seznam stvari ki jim moramo opraviti ce zelimo usposobiti nase znake na konzoli ali v okolju x window system zato sem ga dodal na zacetek dodan je opis uporabe vektorskih pisav type in truetype nastavitev locale predstavlja standarden nacin prilagoditve programov zato je temu razdelku namenjena vecja pozornost v celoti so novi opisi prilagoditev urejevalnika lyx ter pisarniskih paketov wordperfect star office in applixware dodan je opis prilagoditve nove izdaje urejevalnika emacs razdelek o tiskalnikih je razsirjen z domiselno alternativno razlicico tiskalniskega filtra dodatno sta omenjena ogonkify in a ps posodobljen je seveda tudi razdelek o linuxu v sloveniji in morda se kaj kar sem pozabil ce je prva izdaja predstavljala nekaksne zbrane in urejene zapiske o problemih s katerimi sem se sam sreceval se zdaj nekoliko bolje zavedam tudi potreb drugih zato sem v to dodal tudi opis prilagoditev programov in programskih paketov ki jih sam ne uporabljam npr star office applixware ali word perfect opisanih resitev nisem preizkusal zaupam pac izkusnjam izvornih piscev te sem povsod tudi navedel in lahko stopite v stik z njimi zahvala ce bralka ali bralec nista tega ze sama uganila je cas da priznam sam noben strokovnjak za linux nisem nekaj o lokalizaciji linuxa sem se naucil iz spisov ``german howto'' winnfrieda truemperja ter ``danish international howto'' thomasa petersena nekaj o internacionalizaciji kar tako iz spisov michaela gschwinda nadvse koristni so bila tudi ``czech howto'' skupine avtorjev polska strona ogonkowa ter slovenscina in racunalniki alesa kosirja prvi spis je spisala skupina avtorjev obcasno ga objavijo v cz comp linux zrcaljen je pa tudi na nekaj mestih na ceskem in slovaskem drugo najdete na http www agh edu pl ogonki stran vzdrzuje jaroslaw strzalkowski ``slovenscino in racunalnike'' najdete na http nl ijs si gnusl tex tslovene slolang z namigi in nasveti so mi pomagali se v abecednem vrstnem redu gorazd bozic gorazd bozic arnes si ales casar casar uni mb si tomaz erjavec tomaz erjavec ijs si matjaz godec gody elgo si ales kosir ales kosir hermes si metod kozelj metod kozelj rzs hm si renato lukac renato s gms ms edus si roman maurer roman maurer fmf uni lj si jaka mele jack ro zrsss si borut mrak borutm bigfoot com boris pozar boris pozar guest arnes si marko samastur marko samastur fmf uni lj si robert susic robert susic ijs si alen salamun alen salamun medinet si matjaz terpin matjaz terpin comcom si in leon zlajpah leon zlajpah ijs si vsem hvala vsem po nemarnosti izpuscenim se opravicujem poskusil bom popraviti do naslednje izdaje vprasanja se pravi slovenian ali slovene mnenja so deljena pisec teh vrstic se je pozanimal pri strokovnjakih s tega podrocja ki so ga le potrdili v tem da so mnenja res deljena slovnicno je pravilno eno ali drugo odlocitev za eno ali drugo varianto je zaenkrat bolj domena jezikovne estetike iz zgodovinskih razlogov ta spis uporablja slovenian in tako bo do nadaljnjega tudi ostalo nasi znaki v tem spisu cel spis govori o tem kako pridemo do nasih znakov sam jih pa nima kako to kovaceva kobila sistem sgml tools nekdaj linuxdoc sgml ki je uradni standard za dokumentacijo howto zaenkrat podpira samo latin cees de groot vzdrzevalec paketa sgml tools kot tudi tim bynum urednik zbirke howto se tezave zavedata pisec teh vrstic v upanju na boljse case pise v latin preden poslje material uredniku pa poreze kljukice nad sumevci za domaco rabo pa lahko malo pogoljufamo in paketu sgmltools lazemo da so osembitni znaki kodirani po latin pri pretvorbi v navadno besedilo je tako ali tako vseeno pri pretvorbi v html moramo dodati vrstico meta z definicijo uporabljenega nabora znakov pri pretvorbi v latex pa morebiti se malo telovaditi s sed uporaba in razsirjanje copyright c primoz peterlin primoz peterlin biofiz mf uni lj si ta spis lahko razsirjate pod pogoji navedenimi v licenci ldp dosegljivi na naslovu http metalab unc edu ldp copyright html spisa ni dovoljeno razsirjati v spremenjeni obliki brez privolitve avtorja informacije v tem spisu so podane v veri da so tocne in koristne vendar pa brez kakrsnegakoli jamstva izrecnega ali impliciranega vkljucno a brez omejitve na implicirano jamstvo za primernost za trzenje ali uporabo uporabljate jih lahko izkljucno na lastno odgovornost avtor ne odgovarja za kakrsnekoli skodo posredno ali neposredno nastalo kot posledico uporabe informacij v tem spisu note to english readers copyright c by primoz peterlin primoz peterlin biofiz mf uni lj si this document may be distributed under the terms set forth in the ldp license at http metalab unc edu ldp copyright html this document may not be distributed in modified form without consent of the author the information in this document is provided in belief of being accurate and useful however without any warranty expressed or implied including but not limited to the implied warranties of merchantability or fitness for a particular purpose the entire risk of using the information goes with the user the author can not be liable for any possible damage direct or indirect arising from the use of information provided in this document