problemi sepavosti v poskusni Čredi ovac na planini vremsČici zemljič b m gombaČ izvleČek v sloveniji se redko srečujemo s problemom sepavosti pri ovcah predvsem zaradi majhnega stevila ivali oziroma čred in relativno nizke gospodarske vrednosti posamezne ivali v čredi zato je pristop v sistemu kurative v ovčji čredi neprimeren in gospodarsko nevzdr en oblikovati je potrebno preventivni model preprečevanja sepavosti v čredi ta se lahko oblikuje na podlagi poznavanja najpogostejse patologije v poskusni čredi ovac ki steje pribli no odraslih ivali smo v dveh sistemskih pregledih opravili kontrolo najpogostejse patologije v obeh pregledih smo izbrali vse klinično sepave ivali ki so sepale najmanj z oceno po pet stopenjski lestvici in jih individualno pregledali opravili diagnozo obolenja oziroma spremembe spremembo sanirali in evidentirali v obeh pregledih smo vzeli vzorce za bakteriolosko analizo na prisotnost anaerobov ki so bile v obeh pregledih negativne na podlagi opravljenega evidentiranja stanja lahko priporočamo optimalne preventivne programe lameness problems in experimental ship herd on vremsČica height abstract in slovenia we have rare opportunity to deal with problem of lameness in sheep flocks first is that the problem of low number of flocks and animals in slovenia and secondly animals had no big economical value therefore therapeutic approach has no place and is economical not suitable we must arrange specific lameness preventative model which must be modified upon knowledge of most common pathology in flock in experimental sheep flock on vremsčica height which contents about adult animals two systemic surveys were made to establish which was the most common lameness problem in both cases we take clinically lame animals with grade of lameness on five level scale all animals we examined individually diseases or changes were diagnosed documented and made therapy in both examinations we take samples for bacteriological analyses for eventually presence of anaerobic bacteria in both examinations results were negative on results of such examinations we could make recommendation for optimal lameness preventative program uvod v literaturi poznamo malo zapisov o problemih sepavosti ovac in se ti se v glavnem ukvarjajo z anaerobnimi vnetji oziroma s ku no sepavostjo ovac ku na sepavost ovac je v intenzivni proizvodnji najpogostejsi in najpomembnejsi vzrok gospodarskih izgub v čredi v sloveniji po do sedaj poznanih podatkih se nismo imeli opraviti s primeri ku ne sepavosti problem dokončne diagnoze je tudi v izjemno te avnem kultiviranju fusobacterium necrophorum ki je po navedbah avtorjev sicer ubikvitarec vendar zahteva popolne anaerobne pogoje ter skoraj popolno odsotnost konkurenčne aerobne mikroflore ku na sepavost je po mnenju antona posledica sinergističnega delovanja se corynebacterium pyogenes clostridium perfrigens bacteroides nodosus in spirohet po espinassu je ku na sepavost multifaktorielna bolezen kjer so poleg sinergističnega delovanja parkeljne mikroflore pomembne tudi mikrotravme prizadetega področja in splosno slabo higieno hleva in okolja v katerem ival ivi v sloveniji imamo po zelo skopih podatkih iz literature opraviti tudi s ku no sepavostjo vendar je bila diagnoza praviloma postavljena na podlagi kliničnih znakov ku ne sepavosti ne smemo zamenjati z jesensko sepavostjo ki nastopi zaradi obilne vlage v okolju in posledično v sami ro evini parklja poznamo tudi probleme sezonske sepavosti zaradi vnetja sinusa interdigitalisa o ostalih obolenjih pa v literaturi ni podatkov materijal in metode pregled smo opravili na poskusnem tropu ovac na kraski planini vremsčici ki je poznana po svojih izjemno trdih vremenskih pogojih ki ob prete no kamnith tleh predstavljajo idealno podlago za patologijo posebne vrste tla so neravna kamenita z izredno hitro menjajočim se nivojem vsebnosti vlage kljub relativno ugodni ju ni legi so zime ostre in hladne prav taklo tudi ostali letni časi saj burja susi ozračje in tla poleg tega pa vpliva na upočasnjeno rast vegetacije na planini vremsčici je stalno pribli no do odraslih ovac prete no pasme istrska pramenka bosanka in kri anke ovce so vse leto na planini vendar so v zimskih mesecih do konca marca v hlevu in jih samo dvakrat dnevno spusčajo na tekalisče za hlevom in sicer v času hranjenja tekalisče je neravno sicer pokrito z revno travno ruso a zelo kamnito od aprila meseca preselijo ivali na planino pod vrh kjer jih vsakodnevno vodijo na paso v času pase opravijo skupaj s pastirjem in ovčarskimi psi daljse razdalje pri iskanju primerne hrane značilno za istrsko pramenko je da je izredno vzdr ljiva pasma ki ne potrebuje velike količine hrane ki pa je kljub vsemu relativno te ka kar na trdem in neravnem svetu planine vremsčice vodi v najpogostejso patologijo Čredo smo pregledali dvakrat prvič smo opravili pregled v sredini meseca marca tik pred odhodom na planino potem ko so se ovce v največjem stevilu ojagnile predhodno smo opravili pregled gibanja celotne črede in se nato odločili za izbor tistih ivali ki so sepale vsaj po petstopenjski lestvici vidna sepavost na eno od okončin vse ivali smo izločili jih individualno pregledali evidentirali stanje opravili primerno terapijo in ivali nastanili v hlev s priporočilom da kaksen dan ali dva ne bi odsle na tekalisče drugič smo opravili ponovni pregled v sredini septembra tokrat so na podlagi izkusenj iz prvega pregleda izbor opravili oskrbniki črede ostali postopki so bili opravljeni identično kot prvič v obeh pregledih smo odvzeli vzorce za mikrobiolosko analizo da bi ugotovili prisotnost specifičnih anaerobov prvič smo odvzeli brise z vatiranci in z vatiranci v transportnem gojisču kultiviranje je bilo povsem nemogoče v drugo so vzorce za bakteriolosko preiskavo odvzeli mikribiologi sami in so brise direktno prenasali v anaerobne pogoje tudi v tem primeru je bil rezultat preiskave negativen skupno smo v obeh seansah pregledali in terapirali ivali v obeh primerih smo kljub radikalnim posegom dosegli dobre terapevtske rezultate na podlagi specifično prisotne patologije pa predlo ili preventivni program rezultati v obeh pregledih smo obdelali klinično sepavih odraslih ovac kar predstavlja pribli no črede v prvem pregledu smo pregledali in terapirali ivali posebej ob prvem pregledu smo imeli opravka predvsem s kroničnimi primeri sepavosti ki so nastali kot posledica nepravilne korekcije deformacij zaradi pomanjkanja korekcije in v visokem odstotku z globokimi septičnimi procesi ki so imeli v sestih primerih za posledico eksungulacijo enega ali več parkljev v primerih smo nasli infekcijo v interdigitalnem področju ki smo jo diagnosticirali kot interdigitalni dermatitis in v dveh primerih vnetje sinusa interdigitalisa v treh primerih smo imeli opravka s kombinacijo interdigitalnega dermatitisa in globokega septičnega pododermatitisa oziroma v enem primeru travmatskega pododermatitisa v osmih primerih smo naleteli na te ke deformativne spremembe v obliki dvojne stene ali dvojnega podplata parklja samo dvakrat smo naleteli na tujek zaboden v podplat oziroma belo linijo parklja interdigitalno hipertrofijo smo diagnosticirali dvakrat najpogostejsa patologija ki smo jo nasli je bil septični globoki pododermatitis enega ali več parkljev diagnosticirali smo ga krat večinoma kot samostojno bolezen razen v treh primerih kombinacije globokega septičnega pododermatitisa in interdigitalnega dermatitisa v vseh primerih smo parkelj ki smo ga predhodno radikalno korigirali terapirali z namestitvijo specialnega mazila lastnega recepta in namestili povoj po namestitvi povoja smo priporočili da ival nekaj dni nima izhoda na tekalisče oziroma paso opisano patologijo smo v glavnem registrirali pri kri ankah in istrskih pramenkah starih leta leta preglednica prikaz razporeditve bolezni parkljev pri klinično sepavih ivalih v času dveh sistematskih pregledov črede na planini vremsčici v letu diagnosticirana bolezenodstotek interdigitalni dermatitis deformacije tujek vbodna rana interdigitalna hipertrofija kombinacija interdigitalnega dermatitisa in globokega septičnega pododermatitisa globoki septični pododermatitis skupaj razprava ob sistemskem pregledu klinično sepavih ovac v poskusni čredi na planini vremsčici smo ugotovili da imamo za razliko od navedb v redkih literaturnih virih v nasem primeru v glavnem opraviti s sepavostjo zaradi globokega septičnega pododermatitisa in interdigitalnega dermatitisa pravzaprav bi v skladu s klinično sliko lahko zatrdili da so vsi primeri razen interdigitalnega dermatitisa in dveh tujkov posledica prekomerne rasti parkljev nastalih deformacij v obliki skarjastega parklja dvojne stene dvojnega podplata ki so zaradi nepravilne in predvsem nestrokovne nege presli v različne stadije pododermatitisa kljub temu da smo se odločili za povsem radikalen pristop v terapiji ki je v času prve akcije vzbujal nezaupanje pri oskrbnikih ivali saj smo kar v sestih primerih izvedli popolno eksungulacijo enega ali več parkljev so ivali po predpostavki terapevtov po treh do petih tednih popolnoma okrevale v drugi jesenski akciji tako nismo imeli opraviti s tako drastičnimi spremembami in zato so bili tudi terapevtski posegi manj radikalni po nasvetu so namreč tudi med obema akcijama sami oskrbniki ivali opravljali rutinsko korekcijo v primerih klinično sepavih ivali v času stri enja ovac pa so opravili se sistemsko korekcijo parkljev vsem ivalim ki so bile v postopku stri enja zaradi vsega navedenega priporočamo v čredi v naprej dvakrat letno sistemsko korekcijo parkljev ki je posledica specifičnih pogojev bivanja menimo namreč da je v primeru poskusne črede nujno potrebno opraviti sitemsko korekcijo potem ko so se ivali ojagnile in preden gredo na paso običajno je to v marcu drugo sistemsko korekcijo moramo opraviti v času stri enja ko je ival e tako ali tako fiksirana med obema sistemskima korekcijama se morajo obdelati vse klinično sepave ivali namestitev povojev ni obvezna vendar je priporočljiva iz sanitarno higienskih razlogov priporočljivo bi bilo vpeljati tudi razku evalno kopel pri izhodu iz zimskega hleva ni pa nujno da se uporablja vsakodnevno priporočili bi raztopino formaldehida ki v času uporabe zimski meseci zaradi ni jih temperatur ne povzroča neprijetnih stranskih učinkov hlapenja taksno kopel bi za čredo priporočali najmanj tri do pet krat v času bivanja v prezimovalisču tehnično bi bilo seveda potrebno zagotoviti da ivali ne bi preskakovale taksnega razku evalnega bazena oziroma da bi zagotovili da bi vse ivali presle bazen in ostale v njem vsaj nekaj sekund literatura espinassse j et al atlas en coleur des affections du pied des bovines et ovins alfort s murray rd update on lameness in cattle proceedings of th international symposium on diseases of ruminant digit liverpool uk gunter m et al klauenkrankheten veb gustav fisher verlag jena s pedrona r et al pareggio delle unghie e terapia della pedania degli ovini obietttivi e documenti veterinari yadav ss et al prevalence of foot diseases in sheep at organized farms of hisar indian journal of animal sciences