simulacija sistemov simulacija nam lahko pove stvari ki jih se ne vemo simulacija sistemov je nacin resevanja problemov z metodo eksperimentiranja na racunalniskem modelu njen namen je ugotoviti funkcioniranje celote ali delov sistema pri dolocenih pogojih in omejitvah omejitve predstavlja nase znanje in poznavanje modela kvalitativno znanje poznamo elemente ne poznamo pa vzrokov in posledic le te pa nam pomaga prikazati racunalnik z simulacijo uresnicujemo princip ucenje z delom learning by doing da se naucimo vec o sistemu moramo najprej zgraditi model in ga veckrat simulirati z razlicnimi parametri racunalniska simulacija je elektronski ekvivalent dejanskega sistema je interdisciplinarna in siroko uporabljana na razlicnih podrocjih znotraj poslovnih sistemov celoten proces simulacije poslovnih sistemov razdelimo na naslednje korake izgradnja modela izvajanje modela analiza rezultatov simulacije katerega si lahko ogledamo tudi na spodnji shemi slika proces simulacije uporaba simulacije za podporo odlocanju je dejavnost ki je v poslovnih sistemih kateri si zelijo zagotoviti konkurencno prednost pred tekmeci naravna in nujno potrebna da bi bolje razumeli realni sistem in njegovo celotno kompleksnost moramo zgraditi model se s pomocjo simulacije igrati z njim ter analizirati rezultate posameznih izvajanj pri razlicnih parametrih pojem sistem se v splosni teoriji sistemov nanasa na splosni model realnih sistemov kljajic m sistem je mnozica elementov ali enot ki so povezane v celoto in se v splosnem sestoji iz vhodnih spremenljivk stanj sistema izhodov iz sistema vsak element ima dolocene lastnosti atribute in dejavnosti aktivnosti sistem simuliramo z razlicnimi parametri preizkusamo razne moznosti in ugotavljamo kaj bo ce bo spremenjen dolocen parameter ali bo to pomagalo k izboljsanju nasega sistema mu bo morda celo skodilo tako lahko z razlicnimi vrednostmi parametrov modela poiscemo take vrednosti parametrov ki najbolj ugodno vplivajo na obnasanje in delovanje sistema obnasanje sistema odziv reakcijo sistema na vhodne signale drazljaje imenujemo obnasanje sistema kako se bo nek sistem obnasal v svojem okolju je odvisno od samega sistema oziroma njegove strukture in okolja na spremembe stanja oziroma na gibanje dinamicnega sistema vplivajo zunanji in notranji faktorji kljajic m simulacijo sistema uporabljamo za dinamicno ponazoritev obnasanja sistema v naslednje namene opis sistema delni ali popolni pojasnitev obnasanja v prihodnosti predvidevanje obnasanje sistema razumevanje zakonitosti sistema metodologija modeliranja sistemov metodologijo modeliranja sistemov delimo na diskretno simulacijo dogodkovno orientirano zvezno simulacijo metoda csmp in sistemske dinamike pri dogodkovno orientiranih simulacijah stanja krmilijo dogodki ki spreminjajo stanje sistema vsi dogodki se dogajajo v diskretnem casu jeziki za diskretno simulacijo so kompleksni tipicna predstavnika teh jezikov pa sta gpss in simscript diskretno modelirane sisteme vcasih imenujemo tudi strezni problemi pri katerih ugotavljamo koliko streznih mest potrebujemo in kako jih razporediti da bo sistem dobro funkcioniral pri problemu v dogodkovno orientiranih sistemih moramo poznati prihajanje transakcij v sistem nacin potovanje transakcij po sistemu in njihov izhod iz sistema za zvezne sisteme uporabljamo metodo zvezne simulacije csmp in metodo sistemske dinamike zvezni sistem je sistem katerega prevladujoca aktivnost povzroca rahle gladke spremembe atributov sistemskih entitet pri metodi csmp continuous system models programs modeliramo zvezni sistem matematicno kjer predstavljajo spremenljivke modela atribute ki so nadzorovani z zveznimi funkcijami na splosno opisujejo povezave v zveznih sistemih tokove pri katerih se spreminjajo atributi tako da se model sestoji iz diferencialnih enacb gordon g najpreprostejsi modeli imajo eno ali vec linearnih diferencialnih enacb s konstantnimi koeficienti pogosto je mozno resiti model brez uporabe simulacije vendar pa je delo tako zapleteno da dajemo prednost uporabi simulacije koncept sistemske dinamike pa proucuje poslovne in druge sisteme z uporabo simulacijskih tehnik da prikaze nacin odzivanja pri razlicnih pogojih gordon g operacije poslovnega sistema se izrazajo v izvajanju stevilnih funkcij kot so proizvodnja distribucija marketing finance te funkcije istovetimo z aktivnostimi sistema in elementi kot so delovna sila materiali denarna masa narocila oprema informacije in jih tretiramo kot vhode v sistem da lahko popolnoma popisemo obnasanje je nujno upostevati poslovni proces kot celoto da vidimo vse medsebojne vplive elementov sistema metoda sistemske dinamike ni le pisanje enacb gibanja poslovnih procesov temvec tudi celovita metodologija resevanja dinamicnih problemov sistemski pristop k resevanju problemov z metodo simulacije k problemom ki jih resujemo z metodo simulacije pristopamo sistemsko pri delu pa se drzimo naslednjih korakov definiramo problem kot sistem izberemo izhodisce definiramo cilj definiramo sistem kot crno skatlo dolocimo vhode in izhode sistema dolocimo elemente sistema dolocimo matriko povezav strukturo sistema opredelimo lastnosti in aktivnosti zvez ter vhodnih in izhodnih funkcij opredelimo model sistema preverimo ali se dobljena resitev ujema z dejstvi vse korake veckrat ponovimo proucimo nacin obnasanja sistema pri razlicnih pogojih in kriterijih izberemo resitev pripravimo scenarije simulacije analiziramo rezultate simulacija nas zanima predvsem za napovedovanje prihodnosti kar je zelo pomembno za poslovne sisteme pri simulaciji moramo izvesti cimvec ponovitev izvajanja sistema z razlicnimi parametri vec kot jih je bolj je resitev zanesljiva resitev mora biti dobljena v normalnem casu zato zaradi casovne in prostorske kompleksnosti problema ne smemo vzeti prevec ponovitev pomembno je da znamo dobro interpretirati podatke ki jih dobimo kot rezultate simulacij na koncu zdruzimo vsa spoznanja in izmed vseh moznih resitev izberemo najboljso le ta je osnova za naso odlocitev primarni cilj proucevanja sistemske dinamike poslovnega sistema je razumevanje kako se organizacija poslovnega procesa odraza na lastnostih in zmogljivostih sistema simulacijske tehnike se uporabljajo za preizkus razlicnih taktik upravljanja simulacija bolj demonstrira karakteristicno obnasanje sistema kot posamezne dogodke posamezni dogodki v sistemu kot je na primer obdelava narocil ali proizvodnja izdelkov so diskretni dogodki studija sistemske dinamike agregira dogodke in tretira sistem kot zvezni sistem osnove sistemske dinamike v simulaciji poslovnih sistemov se je uveljavila metodologija sistemske dinamike gre za metodologijo s katero zelimo kompleksni sistem opisati s sistemom diferencnih enacb prvega reda za potrebe proucevanja njegove dinamike obnasanja pri razlicnih vplivih kljajic m kompleksni realni sistemi so praviloma nelinearni in preprosta transformacija iz diferencialnih enacb visjega reda v sistem diferencialnih enacb prvega reda navadno ni mogoca realni elementi lahko shranjujejo in izmenjujejo snov in energijo snov na izhodu nekega elementa je enaka kolicini snovi na vhodu zmanjsana za izgube ali shranitev v elementu po forresterju forrester j w dinamiko te izmenjave opisemo s trojko s l r o i n j m l level je i ti element stanja sistema r element spremembe stanja sistema rate element spremembe stanja sistema je funkcija poljubnega elementa stanja i tokove informacij med elementi stanja in elementi spremembe stanja opredelimo s pomoznimi elementi o sluzijo za posredovanje informacij z elementom spremembe stanja v obliki algebrskih izrazov in v sistemu nimajo fizikalnega pomena kljajic m parametri sistema ki prav tako nastopajo v blok diagramu sistema pa so stalnice sistema za bloke level rate in elemente zakasnitve predstavljajo doloceno informacijo metoda sistemske dinamike je celovita metodologija resevanja dinamicnih problemov sistemska dinamika pogled na sistem koncentrira na elementih sprememb stanja pri katerih se razlicne kolicine menjajo in izrazajo elemente sprememb stanja kot zvezne spremenljivke element spremembe stanja narocil strank je opisan kot dolocen element spremembe stanja narocil dostava narocil podobno predstavlja drugi element spremembe stanja razlika med dvema elementoma spremembe stanja pa se integrira v stanju neizvrsenih narocil v nekem casu gordon g slika osnovna struktura sistemske dinamike na sliki vidimo osnovno strukturo sistemske dinamike sestavljena je iz stanj ki so povezani s potekom tokov elemente sprememb stanja tokov nadzorujemo z odlocitveno funkcijo v sistemu stanja predstavljajo kopicenja razlicnih entitet v sistemu kot so neizvrsena narocila stevilo zaposlenih trenutna vrednost stanja v nekem casu predstavlja nakopiceno razliko med vhodnim in izhodnim tokom stanja elemente spremembe stanja definiramo kot trenutni tok v ali iz elementa stanja odlocitvena funkcija doloca kako je sprememba tokov odvisna od nivoja elementi sistemske dinamike v sistemski dinamiki uporabljamo nekaj elementov in tri vrste povezav med njimi elementi element stanja element spremembe stanja tok pomozni elementi parametri sistema med njimi pa potekajo naslednje povezave ki vplivajo na obnasanje sistema povezave negativna povratna zveza pozitivna povratna zveza eksponencialna zakasnitev element stanja level element stanja l level navadno opise tiste enote sistema ki v sebi akumulirajo neke kolicine recimo informacije energijo material denarna sredstva simbolicno ga prikazujemo s pravokotnikom v katerega zapisemo za katero spremenljivko stanja gre kljajic m ter njeno zacetno vrednost slika simbol elementa stanja element spremembe stanja rate element spremembe stanja r rate je pomozni element in ima obicajno funkcijo odlocitve z njimi definiramo dotok in ali odtok z elementi stanja sistema kljajic m element stanja sistema je tako razlika med vrednostjo vhodnega elementa spremembe stanja in vrednostjo elementa izhodnega elementa spremembe stanja vrednost elementa spremembe stanja v nekem casu pa je odvisna od parametrov sistema ki nanj vplivajo in nacina povezave z elementom stanja slika simbol elementa spremembe stanja tokovi pomozni elementi in parametri tokovi so informacije med elementi stanja in elementi spremembe stanja sistema opredelimo jih s pomoznimi elementi sluzijo za posredovanje informacij z elementom spremembe stanja in nimajo fizikalnega pomena v blok diagramu sistema nastopajo se parametri sistema to so konstante ki predstavljajo dolocene informacije za elemente stanja in elemente sprememb stanja ter elementov zakasnitve slika simbol za tok pomozni element in parameter sistema negativna zveza negativna povratna zveza zmanjsuje vpliv vhodne spremenljivke na izhodno spremenljivko sistema negativna povratna zveza v splosnem pomaga vzpostavljati oziroma ohranjati stabilnost sistema v ravnoteznem stanju slika negativna povratna zveza enacba gibanja prikazanega sistema v tehniki sistemske dinamike pa je level n level n d t rv n ri n n k pri tem pa je rv p z level n in ri p pozitivna povratna zveza pozitivna povratna zveza povecuje vpliv vhodne spremenljivke na izhodno spremenljivko sistema kadar sistem rusijo zunanji vplivi in notranje spremembe lastnosti elementov ima pozitivna povratna zveza za posledico se vecji odklon od tistega ki bi ga povzrocali zunanji vplivi ce povratne zveze ne bi bilo slika pozitivna povratna zveza kjer je level n level n d t rv n ri n n k za rv in ri pa so enacbe naslednje rv p level n ri p eksponencialna zakasnitev eksponencialna zakasnitev vpliva na spremembo elementa stanja katerega vrednost se spremeni sele po nekem casu ki ga eksponencialna zakasnitev doloca slika eksponencialna zakasnitev enacbe sistemske dinamike so level n level n d t rv n ri n n k pri cemer je rv p x n in ri level n p za poljubni sistem modeliran v tehniki blok diagramov sistemske dinamike zapisemo enacbe gibanja s pomocjo elementov stanja in elementov spremembe stanja forrester coyle zgoraj je prikazanih le nekaj enacb osnovnih elementarnih sistemov sistemov prvega reda osnovni principi in primeri vec o teoriji in osnovnih principih s preprostim primerom primer modela poslovnega sistema