tematske informativne zgibanke podjetja in eu prevzem pravnega reda evropske unije bo gospodarstvu prinesel bistvene spremembe pri pogojih gospodarjenja vec novih institucij in nova pravila igre tako z zakonodajnega kot poslovnega vidika pravila notranjega trga eu bodo za slovenska podjetja zacela veljati najkasneje ob vstopu slovenije v eu le z nekaj izjemami notranji trg bo deloval tako za podjetja izvoznike ki so se ze do zdaj prilagajali novim pogojem kot tudi za podjetja uvoznike in tista ki delujejo na domacem trgu v gospodarstvu ostaja poleg konkretnih prilagoditev ki jih morajo izvesti v podjetjih kljucna vloga drzave kot partnerja ki bo omogocal institucionalne okvire za doseganje konkurencnosti za podjetja vstop na evropski trg svobodnega pretoka idej kapitala ljudi blaga in priblizno enakih institucionalnih pogojev predstavlja velik izziv drzava prek programov na ministrstvih ze aktivno sodeluje pri podpori podjetjem ob vkljucevanju v ustanove eu ki slovenskim podjetjem nudijo moznosti za financiranje proizvodnje raziskovalnih aktivnosti ter osvajanje novih trzisc slovenska podjetja pa se morajo zavedati da z redkimi izjemami ne morejo neposredno poslovati z brusljem ampak je to mogoce le prek slovenskih gospodarskih ustanov eu se za skupno industrijsko politiko ni odlocila eu nima skupne industrijske politike temvec le sektorske za posamezne panoge pogodba o ustanovitvi evropske gospodarske skupnosti pa je predvsem urejala skupni trg in industrijske izdelke brez pravne osnove za industrijsko politiko so se ustanove skupnosti omejile na proucevanje industrijskega razvoja ne da bi nanj lahko vplivale v zacetku let je eu prednostno pozornost namenila standardizaciji z novim pristopom k tehnicnemu usklajevanju in standardizaciji je zakonodaja omejena na dolocanje osnovnih zahtev ki jih morajo izpolnjevati izdelki za varstvo okolja in potrosnika evropski standardi pa so odstranili administrativne tehnicne ovire in postali kljucni element industrijske konkurencnosti eu se je odlocila tudi za pristop ki ga je treba ubrati pri industrijski strategiji na enotnem trgu ter podjetjem prepustila polno odgovornost za industrijsko konkurencnost vladni organi pa morajo jamciti pregledno in predvidljivo okolje ter moznosti za njihovo delovanje skladno z maastrichtsko pogodbo je dejavnost industrije v eu usmerjena v pospesevanje prilagajanja industrije strukturnim spremembam spodbujanje okolja naklonjenega pobudam in razvoju podjetij po vsej eu spodbujanje okolja naklonjenega sodelovanju med podjetji pospesevanje industrijskega potenciala inovacij raziskovanja in tehnoloskega razvoja omenjena pogodba daje pravno osnovo za delovanje industrije in podjetnistva v eu in poudarja vlogo globalne konkurencnosti kot kljucnega dejavnika dodane vrednosti in zaposlovanja mala in srednja podjetja v eu vse bolj pomembna ko se je v zgodnjih letih gospodarska kriza nadaljevala in je stevilo brezposelnih v evropi raslo je eu moznost za okrevanje gospodarstva iskala v malih in srednje velikih podjetjih msp prevladalo je spoznanje da so msp kljucna za rast gospodarstev podrocje msp je bilo v zadnjih letih pomembnejsi vir delovnih mest in se naprej daje pomembne zaposlitvene moznosti hitro spreminjajoce se tehnolosko okolje in globalizacija trgov sta za msp ustvarila nove moznosti maastrichtska pogodba je pomenila mejnik za podjetnisko politiko po definiciji msp je podjetje srednje veliko ce ima vec kot in manj kot zaposlenih njegov letni promet ne presega milijonov evrov bilancna vsota pa ne presega milijonov evrov malo podjetje mora imeti manj kot zaposlenih njegov letni promet ne presega milijonov evrov bilancna vsota pa ne milijonov evrov podjetja z manj kot zaposlenimi veljajo za mikropodjetja po tej definiciji je v eu milijonov msp in mikropodjetij ki zagotavljajo odstotkov celotne zaposlenosti milijonov delovnih mest odstotkov investicij in odstotkov njenega bogastva ta definicija je tudi referenca za skupne programe politiko in zakonodajo v zvezi z msp v eu politika eu za mala in srednje velika podjetja prvi evropski poskus poenotenja politik clanic in oblikovanja skupnega ogrodja za msp v eu je bil integralni koncept iz leta evropska komisija je ta program nadgradila ter osrednjo pozornost namenila pomoci msp pri ustvarjanju novih delovnih mest podjetniska politika se medsebojno dopolnjuje z drugimi politikami skupnosti ima pa tri cilje oblikovanje pravnega okvirja ki podpira ustanavljanje in razvoj podjetij skupnosti kjerkoli v eu torej internacionalizacijo in spodbujanje konkurencnosti msp ustvarjanje gospodarskega okolja in odprave ovir pri cezmejnem poslovanju pospesevanje sodelovanja med podjetji v razlicnih regijah eu tudi prek mreze centrov euro info v regijah eu za dosego zgornjih ciljev politika eu za msp temelji na dveh vrstah medsebojno povezanih programov evropske komisije globalnem programu in vecletnih programih globalni program je leta sprejela evropska komisija navaja pa celoten okvir politike eu do podjetij njegov namen ni nadomestiti ukrepe ki so bili sprejeti na ravni drzave ali eu temvec zbrati razlicne pobude v skupen okvir za zagotovitev njihove tesne povezanosti in preglednosti ter predlagati partnerstvo med vsemi stranmi ki se ukvarjajo z razvojem msp na ravni eu drzave in regije programi evropske komisije z razlicnimi oblikami posredne in neposredne pomoci nudijo podporo podjetnistvu in institucijam s tega podrocja vecletni program za msp dajejo pravno in proracunsko podlago za posebne ukrepe eu v zvezi s politiko za msp ki so namenjeni neposredni in posredni podpori msp ne glede na njihov sektor dejavnosti pravno obliko ali lokacijo znotraj evropskega prostora v obdobju od januarja do decembra se izvaja vecletni program ki je namenjen poenostavitvi upravnega zakonskega in financnega poslovnega okolja internacionalizaciji strategij msp krepitvi konkurencnosti msp in dvigu obsega raziskav inovacij izobrazevanja in usposabljanja v pripravi je ze tudi cetrti vecletni program lani se je programu prikljucila tudi slovenija slovenija se je v program kot polnopravna clanica vkljucila oktobra mednarodni projekti in dejavnosti ki jih predlaga slovenija morajo vkljucevati minimalno stevilo partnerjev iz clanic eu slovenija pa mora vsako leto placati prispevek v proracun eu strosek sodelovanja slovenije v tretjem vecletnem programu bo znasal evrov za financno podporo slovenskim podjetjem pa bo iz programa letno namenjenih evrov financni prispevek slovenije bo krit iz dveh virov iz proracuna evrov letno ter iz sredstev phare uporabniki sredstev so msp ter podporne institucije malega gospodarstva pomoci bodo delezni projekti na naslednjih podrocjih dejavnosti na podrocju trzenja evrov dejavnosti na podrocju obrtnistva in majhnih podjetij evrov subvencioniranje euro info centrov eic evrov sodelovanje pri poslovnih srecanjih europartenariat evrov subvencija za organizacijo poslovnega srecanja interprise evrov za vodenje programa je v eu pristojna direkcija za podjetja nacionalni koordinator izvajanja programa za msp pa je ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem slovenskim podjetjem na voljo tudi pomoci iz drugih programov podjetnistvu in institucijam so na voljo tudi pomoci iz drugih programov ki se razlikujejo glede na fazo vkljucevanja slovenije v eu do konca leta so se podjetja lahko vkljucevala v projekte v okviru programa phare od leta dalje pa se lahko poleg tega vkljucujejo tudi v projekte v okviru sklada ispa namenjenega sicer za okolje in promet izvaja se ze tudi peti okvirni program za razvoj in raziskave craft namenjen spodbujanju inovacij in prenosa tehnologije v msp kot clanici eu bo sloveniji na voljo vec programov med drugim sredstva strukturnih skladov za regionalni razvoj trzno in strukturno politiko kmetijstva socialni sklad ter sklad za strukturno politiko ribistva poleg tega pospesevalni center za malo gospodarstvo skupaj s centrom euro info omogoca slovenskim podjetjem se prikljucitev nekaterim temeljnim programom pospesevanja drobnega gospodarstva in obrti v eu ti programi so financiranje malega gospodarstva prek evropske investicijske banke kreditiranje s subvencioniranjem prek razlicnih skladov posojila evropskega investicijskega sklada sodelovanje pri razlicnih programih spodbujanja malega gospodarstva kot so leader ii employment now bic prikljucitev programom raziskovanja in razvoja kot so programi za podrocje tekstila in oblacil ter kemije sodelovanje pri programih usposabljanja leonardo da vinci adapt in esf sodelovanje pri programih mednarodnega sodelovanja kot so job phare sme coopme tacs sme med invest meda al invest ecip asiainvest ter sodelovanje pri programih na podrocju okolja kot sta life in media ii znotraj eu obstajajo tudi stevilni instrumenti medsebojnega povezovanja podjetij med pomembnejsimi gre omeniti mrezo za izmenjavo informacij o moznostih sodelovanja sps prek katere lahko podjetje ki isce partnerja stopi v stik s clanom mreze v bruslju ki informacijo posreduje dopisnikom v drzavah nadaljnji instrument je informacijska mreza za poslovno sodelovanje bc net racunalnisko omrezje priblizno poslovnih svetovalcev v javnem in zasebnem sektorju znotraj eu komisija je razvila se projekte europartenariat ki naj bi spodbudil sodelovanje med podjetji v manj razvitih regijah interprise ki spodbuja sodelovanje treh regij iz treh drzav skupnosti ter program jopp katerega namen je olajsati ustanavljanje in razvoj mesanih podjetij v drzavah srednje in vzhodne evrope za podjetja pomembna pogajanja z eu na vec podrocjih za slovenska podjetja je pomemben izid pogajanj slovenije z eu na vec podrocjih za poglavje industrijska politika trenutno nadaljnja pogajanja niso potrebna kar pa se ne pomeni da tezav ni ceprav je pravni red usklajen mora slovenija nacela izvajati tudi v praksi posebej problematicno je podrocje drzavnih pomoci ki ga bosta slovenija in eu urejali v okviru drugih poglavij predvsem prostega pretoka blaga konkurence in drzavnih pomoci ter socialne politike in zaposlovanja tezavni so procesi privatizacije in prestrukturiranja slovenske industrije predvsem zelezarstva in delovno intenzivnih dejavnosti slovenija je glede teh ze pripravila ustrezne programe in jih predlozila eu zaradi tezkega polozaja panog ki so bile mocno povezane z nekdanjim jugoslovanskim trgom je drzavna pomoc v dolocenih sektorjih prek neposrednih oblik ki se v eu uporabljajo le pod dolocenimi pogoji se potrebna predvsem v obcutljivem sektorju predelovalne dejavnosti trenutno pogajanja niso potrebna tudi za mala in srednja podjetja kjer slovenija ni zahtevala prehodnih obdobij ali izjem zakonska ureditev je usklajena s pravnim redom eu ustanavljanje novih institucij ni potrebno slovenija je namrec leta sprejela strategijo o razvoju malega gospodarstva ki predvideva vrsto aktivnosti in ukrepov za msp in je v celoti usklajena s pravnim redom eu rahla odstopanja se pojavljajo le glede kriterijev za definicijo msp vsebovanih v kljucnih zakonih zakonu o razvoju malega gospodarstva iz leta in zakonu o gospodarskih druzbah iz leta slovenija bo nadaljevala s politiko vzpodbujanja rasti in razvoja msp ter izboljsanja sirsega podjetniskega okolja za njihovo delovanje nadaljnja pogajanja pa so predvidena pri pravu druzb kljub odpravi nekaterih diskriminatornih odlocb je zakon o gospodarskih druzbah se vedno sporen v dolocbi po kateri mora poslovodstvo zagotoviti sporazumevanje znotraj druzb v slovenscini sporni sta se vprasanji zascite intelektualne in industrijske zascite za podjetja so pomembna tudi pogajanja o podrocjih stirih svoboscin prost pretok blaga kapitala storitev in oseb ki pa so teme samostojnih zlozenk eu izziv za slovenska podjetja a pot bo trnova z vzpostavitvijo enotnega evropskega trga se podjetjem ponuja priloznost da izkoristijo prednosti ekonomij obsega zmanjsajo administrativne in financne stroske olajsajo dostop do javnih narocil v drugih drzavah clanicah in tesneje medsebojno sodelujejo prednosti ekonomij obsega so na domacem trgu pomembne za mnozicno proizvodnjo in razvoj specializiranih izdelkov enotni trg je bistvenega pomena za podjetja saj z njim lahko stratesko delujejo na prek milijonskem trgu z vecjo standardizacijo izdelkov pa so mocneje poudarjene inovativnost kakovost in zanesljivost proizvodov slovenska podjetja bodo morala vec pozornosti nameniti tehnoloskemu razvoju investicijam v raziskovanje in razvoj ceni in usposobljenosti delovne sile ter organizaciji proizvodnje glede na eu so slovenska msp manjsa po velikosti podkapitalizirana s starejso proizvodno tehnologijo nizjo dodano vrednostjo na zaposlenega in manj konkurencna na trziscu zaradi nastetega se mnogo manj vkljucujejo v mednarodne tokove blagovne menjave ob uveljavitvi prostega pretoka blaga storitev in oseb pa bodo msp bolj izpostavljena konkurencnim pritiskom na msp bo potrebno vplivati z zakonodajo ki bo urejala davcne obremenitve in olajsave za enote malega gospodarstva potrebna bo financna disciplina ustrezna politika zaposlovanja ustanavljanje skladov in predvsem poenostavitev upravnih postopkov konkurencna sposobnost in razvoj znanja sta poleg neproblematicnega sprejemanja evropskih pravil temelj uspesnega nastopa in trzenja na evropskem trgu ter pariranja evropski konkurenci na domacem trgu podatki anket kazejo da vecina slovenskih podjetij konkurencno ni dovolj uspesnih slovenska podjetja so s pripravami na eu ze zacela a obseg uvajanja sprememb se ni na zeleni ravni projekt uvajanja tehnicnih predpisov v slovenska podjetja ki ga izvaja ministrstvo za gospodarske dejavnosti namenjen pa je harmonizaciji tehnicnih predpisov podjetij z evropskimi je pokazal da se podjetja se ne zavedajo nujnosti opremljanja izdelkov z ustreznimi certifikati in potrdili o usklajenosti z evropskimi tehnicnimi predpisi in predpisi ki izhajajo iz direktiv eu analiza je pokazala da je le odstotkov podjetij od anketiranih proizvode prilagodila eu odstotkov podjetij je v sklepni fazi odstotka v zacetni fazi prilagajanja odstotka pa jih se ni zacelo z aktivnostmi zaradi neustreznega prilagajanja smernicam eu na podrocju varnosti in zdravja pri delu lahko pride do postopnega zapiranja delovnih mest na katerih so prekoracene dovoljene vrednosti fizikalnih bioloskih in kemicnih ucinkovin ob uveljavitvi smernic eu je tako ogrozenih potencialno okrog delovnih mest samo evropska smernica o hrupu bi lahko prizadela lesno predelovalno in tekstilno industrijo predvsem na podrocju kemicnih in bioloskih ucinkovin pa proizvodnjo koksa in naftnih derivatov raziskava slovenskega urada za varnost pri delu je pokazala da se kar odstotkov podjetij smernicam ne more prilagoditi do konca leta ta odstotek pa je se precej visji pri msp polozaj posameznih podjetij bo ob vstopu v eu razlicen slovenske banke se na spremembe pripravljajo v letu je slovenija sprejela stevilne zakone ki zmanjsujejo zaostanek za pravnim redom eu na financnem podrocju poleg tega pa so se zacele tudi dejavnosti za privatizacijo obeh drzavnih bank prav prepocasno lastninjenje in neprepoznavnost naj bi bili najvecji tezavi slovenskega gospodarstva tezava slovenskih bank je v prekapitaliziranosti previsokih stroskih poslovanja in neustrezni informacijski tehnologiji slovenske banke bodo morale slediti trendom v eu zdruzevanju in povezovanju ter razvoju informacijske tehnologije podobno se morajo na eu in vstop vanjo pripraviti slovenske zavarovalnice saj bo tudi zavarovalnistvo dobilo novo vsebino ce se slovenske zavarovalnice ne bodo pripravile na tujo konkurenco bodo postale lahek plen vecjih evropskih zavarovalnic farmacevtske druzbe bodo morale zagotoviti razvojno komponento pri cemer bo morala svojo vlogo odigrati tudi drzava z zascito patentov in ustreznih mehanizmov ki bodo omogocali razvijanje novih tehnologij in prelivanje znanj v slovenska podjetja slovenija se kot pridruzena clanica evropske unije pogaja za polnopravno clanstvo pricujoca informativna zlozenka je del programa s katerim zeli slovenska vlada prispevati k obvescenosti razumevanju in javni razpravi o procesu vkljucevanja v eu ter o vseh posledicah clanstva za zivljenje slovenskih drzavljanov in drzavljank vasa vprasanja so vedno dobrodosla na evrofonu v evronabiralniku slovenska ljubljana na elektronskem naslovu evrofon gov si in na domaci strani http evropa gov si kjer so vam na voljo tudi informacije na vseh zgornjih naslovih lahko narocite informativne zlozenke ali drugo gradivo vec informacij o temi te zlozenke lahko dobite na ministrstvu za delo druzino in socialne zadeve kotnikova ljubljana telefon izdal in zalozil urad vlade za informiranje slovenska ljubljana oblikovanje studio vipotnik fotografija egon kase besedilo redakcija in lektoriranje slovenska tiskovna agencija cankarjeva ljubljana tisk adoz tisk d o o april naklada izvodov nazaj na vrh