pokojninske reforme v drzavah clanicah evropske unije evrobilten st julij avgust v nemciji bo v letih do upokojitvena starost ki zdaj znasa let za moske in za zenske dvignjena na let tako za moske kot za zenske v grciji je reforma iz leta dvignila zakonsko doloceno upokojitveno starost na let tako za moske kot za zenske v veliki britaniji je izenacenje upokojitvene starosti moskih in zensk na let predvideno med letom in na finskem se upokojitvena starost zaposlenih v javnem sektorju izenacuje z zaposlenimi v zasebnem sektorju in sicer s na let v italiji je trenutna upokojitvena starost dolocena na let za moske in let za zenske reforma pa nacrtuje upokojitveno starost med in letom starosti v franciji je bila po kampanji namenjeni seznanjanju in osvescanju javnosti ki je trajala vec kot leti izvedena reforma ki je povecala delovno dobo s cimer naj bi se dvignila tudi dejanska upokojitvena starost v vseh drzavah clanicah evropske unije sta socialna varnost in pokojninski sistem predmet stevilnih diskusij in podrobnega preucevanja krize drzavnih sistemov pokojninskih zavarovanj se poglabljajo ze od zacetka let znacilno je da so bile kontinentalne evropske drzave ki so razvile bismarckov sistem socialnega zavarovanja zelo velikodusne pri odmerjanju pravic zato so tudi stroski pokojnin v razmerju do bdp bistveno vecji kot v anglosaksonskih drzavah ki so razvile beveridgov model in so na socialnem podrocju mnogo bolj skromne dva glavna vidika strukturnih omejitev ki vplivata na pokojninske sisteme v vecini drzav clanic eu sta demografski dejavnik povezan z ucinkom starajocega se prebivalstva v evropi ter padcem stopnje rodnosti in gospodarski dejavnik povezan z ucinkom visoke stopnje brezposelnosti in nizke stopnje gospodarske rasti v drzavah trznega gospodarstva kjer se zahteva konkurencnost na svetovni ravni narascajoci stroski zaradi socialnih prispevkov in se posebej prispevki v pokojninski sistem povzrocajo dodatne financne obremenitve in s tem zahteve po omejevanju takih socialnih izdatkov in socialnih prispevkov osnovne znacilnosti pokojninskih sistemov v drzavah clanicah eu odstotkov vseh prihodkov dobivajo upokojenci iz drzavnih sistemov pokojninskega zavarovanja v pokojninska zavarovanja drugega stebra predvsem pri delodajalcih je vkljuceno odstotkov populacije iz drugega stebra prejemajo upokojenci odstotkov svojih prihodkov povprecni strosek drzavnih pokojnin v drzavah clanicah je trenutno odstotkov bdp vendar se pricakuje da bo ob nespremenjenih ureditvah do leta izredno porasel kapitalski pokojninski skladi so v drzavah clanicah dokaj slabo razviti izjeme so velika britanija nizozemska irska in danska skupna sredstva kapitalskih pokojninskih skladov so leta znasala milijard ekujev pri cemer se odstotkov teh sredstev nahaja v dveh drzavah veliki britaniji in nizozemski zaradi demografskih pritiskov in visokih stroskov je reformiranje drzavnih javnih pokojninskih sistemov neizogibno koordinacija ki velja za pokojninske pravice ima precejsnje slabosti in je neucinkovita v celotnem sistemu evropske koordinacije pravic iz socialne varnosti zaradi precejsnje razlike med pokojninskimi sistemi v eu in zaradi dejstva da posamezne drzave clanice ki se soocajo z enakimi dramaticnimi demografskimi in financnimi trendi v svojem pokojninskem sistemu vedno poiscejo svoje lastne in nestandardne resitve ki najbolje ustrezajo njihovi kulturi tradiciji in pristopu je koordinacija pokojninskih pravic v eu slaba in nezadovoljiva za drzave clanice eu so znacilni tudi razlicni pristopi glede upokojitvene starosti naj omenimo nekaj primerov za zmanjsevanje financnega bremena na javnih pokojninskih shemah je bilo v zadnjem casu uvedenih zelo veliko ukrepov ki vplivajo na obracunske osnove in formulo z namenom okrepiti povezavo med pravicami in prispevki ter postopoma spreminjati sisteme kjer so vnaprej dolocene pravice v sisteme kjer pravice neposredno izhajajo iz vplacanih prispevkov od leta se v franciji visina pokojnine izracunava na podlagi indeksa cen in ne na podlagi indeksa rasti plac na portugalskem se osnova racuna na podlagi najboljsih let v zadnjih letih dohodka in ne vec na najboljsih v zadnjih letih na finskem se je najvecja pokojnina v javnem sektorju zmanjsala s odstotkov na odstotkov zadnjih plac v italiji in na svedskem je bila vzpostavljena neposredna povezava med dejanskimi prispevki zabelezenimi na individualnih racunih in visino pravic iz pokojninskega zavarovanja ukrepi ki se nanasajo na delovno dobo se obravnavajo razlicno med drzavami eu sega delovna doba od let spanija do let irska toda splosen trend je proti povecevanju v vecini sistemov je bila uvedena tehnika preverjanja dohodka in sicer glede minimalnega starostnega dodatka druzinske pokojnine in nadomestila sirotam razlicno financiranje glede financiranja evropskih javnih pokojninskih shem prevladujeta dva glavna tradicionalna tipa financiranja a skandinavski tip ki se najpogosteje financira iz drzavnega proracuna in splosnih davcnih prihodkov danska svedska finska b zavarovalniski tip ki je v glavnem sestavljen iz prispevkov tako delodajalcev kot delojemalcev nemcija francija italija spanija itd v vseh drzavah clanicah eu je mogoce opaziti splosen trend prenasanja dela bremena pokojninskih sistemov iz javnega v zasebni sektor pri cemer postanejo dodatne pokojninske sheme dosti bolj pomembne pri celotnem pokrivanju starosti primeri iz italije nemcije in velike britanije ena izmed prvih drzav ki so izvedle pokojninsko reformo je italija sprejem zakona o reformi obveznega in dopolnilnega pokojninskega sistema v zacetku avgusta lahko stejemo kot enega najvecjih uspehov takratne tehnicne vlade lamberta dinija italijanski drzavni javni sistem pokojninskega zavarovanja je bil velikokrat zlorabljen pred reformo je za ta sistem bila znacilna pomanjkljiva kontrola in nadzor ter uporaba pokojninskega sistema za doseganje dolocenih pravic ki nimajo s pokojnino nobene povezave posebne ugodnosti so veljale tudi za drzavne usluzbence cilj pokojninske reforme je tako bil uravnotezenje drzavnih pokojninskih izdatkov v odnosu do bruto domacega proizvoda trdna povezava pokojnine s prispevki na eni strani in z uspesnostjo gospodarstva na drugi strani naj bi omogocila dolgorocno stabilizacijo sistema v italiji imajo tako sistem fleksibilnega upokojevanja med in letom starosti nemcija je drzava z najdaljso tradicijo drzavnega pokojninskega sistema po drugi svetovni vojni je dvakrat spreminjala sistem pokojninskega zavarovanja zanjo je znacilen bismarckov model socialnega zavarovanja gre za del sistema socialnega zavarovanja ki zagotavlja pravice za cas po upokojitvi v casu delovne nezmoznosti in pokojnine za prezivele druzinske clane zavarovanca prvo reformo je nemcija izvedla leta glavna sprememba in pridobitev je bila uvedba indeksacije pokojnin drugo pa leta reforma leta je posledica staranja populacije upadanja rojstev in hkrati narascajoci stroski sistema reforma ni imela namena poseci v bistvene sestavine sistema pac pa sistem pokojninskega zavarovanja stabilizirati in ga narediti bolj preglednega upokojitvena starost je tako izenacena za moske in zenske let ob letni zavarovalni dobi predcasna upokojitev je mozna pri starosti let in izpolnjevanju ustreznih pogojev ta moznost bo po letu za vecino starostnih pokojnin odpravljena brez znizanja se bodo pri starosti let lahko upokojevali le se invalidi in rudarji izvedba reforme je bila pod mocnim vplivom vkljucevanja novih drzavljanov bivse vzhodne nemcije v pokojninski sistem dotedanje zahodne nemcije poleg vsebinskih in tehnicnih tezav vkljucitve milijonske populacije vzhodno nemskih upokojencev v reformirani zahodno nemski sistem je prilagoditev terjala ogromna financna sredstva velika britanija je predstavnica t i beveridgovega sistema socialnega zavarovanja kar pomeni da je temeljni cilj pokrivanje minimalnih zivljenjskih potreb temu primerno so se razvile stevilne oblike privatnih pokojninskih zavarovanj ki skupaj s prihodki iz drzavnega pokojninskega zavarovanja zagotavljajo primeren standard upokojencem britanski pokojninski sistem sestavljajo stiri pomembne oblike zavarovanja osnovni drzavni pokojninski nacrt ki zagotavlja pavsalno pokojnino osnovna drzavna pokojnina znasa odstotkov povprecne place upravicenost do te pokojnine temelji na vplacevanju t i nacionalnih prispevkov drzavni pokojninski nacrt kjer je visina pokojnine direktno povezana z visino zasluzka poklicni pokojninski nacrti poklicni nacrti pri delodajalcih z vnaprej dolocenimi pravicami osebni pokojninski nacrti z vnaprej dolocenimi prispevki organizirani so v okviru financnih institucij zavarovalnic in bank glavne spremembe drzavnega pokojninskega nacrta po letu pa so a starostna doba za moske in zenske se bo med leti in postopno izenacevala tako da bo za oba spola enaka in sicer let b namesto dosedanjih odstotka zasluzka v najboljsih letih bo pokojnina znasala odstotek skupnega zasluzka v celotni delovni dobi c maksimalna pokojnina bo znasala namesto dosedanjih odstotkov povprecnega zasluzka najboljsih let le se odstotkov povprecja v celotni delovni dobi tako naj bi se pokojnine in s tem stroski drzavnega pokojninskega nacrta zmanjsali za polovico slovenija mora v okviru prizadevanj za pridobitev polnopravnega clanstva v eu prilagoditi svojo zakonodajo z evropsko med prvenstvene naloge in vecje reforme spada tudi dokoncanje reforme sistema socialnega varstva s posebnim poudarkom na pokojninskem sistemu v ta namen je bila leta izdana bela knjiga o reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja delo predstavlja podlago za strokovno in politicno razpravo o novem medgeneracijskem sporazumu za bodoci sistem zagotavljanja materialne in socialne varnosti za starost in invalidnost pokojninsko zavarovanje v sloveniji mora ostati temeljna oblika varnosti za primer starosti tudi v prihodnje prvi steber posegi in spremembe veljavnega sistema morajo temeljiti na nujnosti ustreznosti in sorazmernosti posegov pricakovanim ucinkom na socialnem in ekonomskem podrocju pri spreminjanju veljavnih pravil mora biti posameznikom zagotovljena pravna varnost pri poseganju v pravice v nastajanju in zavarovana legitimna pricakovanja zlasti zavarovancem ki so prispevali daljsi cas v obstojeci sistem in omogocali njegovo delovanje pri uvajanju novih sistemov obveznega ali prostovoljnega zavarovanja ali varcevanja za starost drugi in tretji steber bo potrebno pravno in ekonomsko zavarovati interese zavarovancev in dolociti odgovornost drzave na tem podrocju predlagana reforma je le prva faza reformiranega pokojninskega sistema ki ji bo cez kaksnih deset let sledila nova po koncanem prehodnem obdobju bo polna starost upokojevanja let za moske in let za zenske obstaja pa tudi moznost upokojevanja brez odbitkov pri letih ce ima zavarovanka let delovne dobe zavarovanec pa let ob prilagajanju slovenskega pokojninskega sistema z evropskim pa je potrebno opozoriti da slovenska pokojninska reforma nima neposredne povezave s prilagajanjem pravnemu redu eu pokojninski sistemi drzav clanic eu se mocno razlikujejo in eu na pokojninskem podrocju ne predpisuje specificnega sistema maja bozovic nazaj na vrh