mariborski informacijski sistem maribor se predstavi maribor je po velikosti drugo slovensko mesto je gospodarsko in kulturno sredisce severovzhodne slovenije njegov polozaj v preseciscu prometnih poti iz srednje v juznovzhodno stara trta evropo ter iz zahodne srednje evrope v panonsko nizino mu je odmerjal dokajsnjo vlogo ze v preteklosti odmerja mu jo danes in mu jo bo brzcas se bolj v prihodnosti ker lezi le osemnajst kilometrov od drzavne meje z avstrijo predstavlja prag v naso drzavo pa tudi na balkan maribor je v slabem tisocletju dozivljal vzpone in padce ni bil veliko in pomembno mesto sredi stoletja pa se je vendarle zacel pocasi vzpenjati nov pospesek je dobil med prvo industrializacijo v drugi polovici stoletja iz mirnega podezelskega mesteca v katerem so ziveli trgovci v mnogih cehih zdruzeni obrtniki nekaj uradnistva in vojakov pa malo glavni trg plemstva se je preoblicil v gospodarsko kar razgibano mesto a v avstrijskem cesarstvu mu je bilo usojeno ziveti zmeraj v senci gradca glavnega mesta vojvodine stajerske kateri je maribor upravnopoliticno vec stoletij pripadal tja do zloma avstro ogrske leta povrh ga je vklepala nemskonacionalna miselnost dobrsnega dela mariborskih mescanov ki so se zapirali med ozke mestne meje da bi v mesto ne vdirali vplivi narodno prebujajoce se slovenske okolice slovenci so v obdobju narodnega prebujenja dali mestu novo ime prvic ga je v nekem pismu leta zapisal pesnik stanko vraz sestavil ga je iz osnove mar kar pomeni vnemo skrbnost in pripone bor boj po zgledu na nemsko zahodno slovansko dvojico brandenburg branibor pesnik in politik lovro toman je leta ime pesnisko se utrdil s pesmijo mar i bor dotlej pa se kasneje so slovenci v ljudski govorici za mesto uporabljali ime marprog prirejeno po nemskem marburg nastalem iz srednjeveskega marcpurch kar je pomenilo grad v obmejni krajini v ustavni dobi po letu je maribor postal politicno gospodarsko in kulturno sredisce slovencev na stajerskem mesto se je razmahnilo v novi drzavi kraljevini srbov hrvatov in slovencev jugoslaviji potem ko je po koncu prve sveto franciskanska cerkev vne vojne razpadla avstro ogrska postalo je vazno upravno sredisce severo vzhodne slovenije dobilo je vrsto kulturnih in prosvetnih institucij in kar nekaj nove industrije nadenj pa so se zgrnila druzbena in politicna nasprotja znacilna za takratno drzavo med drugo svetovno vojno je maribor veliko trpel mnogo slovenskih razumnikov in drugih nasprotnikov nacizma je bilo pregnanih upornisko gibanje ki se je utrdilo v mestu so oblastniki zatirali na vse nacine ustreljenih je bilo na stotine borcev in talcev povrh je bil maribor med vojno se na moc porusen od letalskih napadov ko je bilo mesto leta osvobojeno so se iz pregnanstva in vojaskih enot vanj vracali nekdanji mariborcani pridruzili pa so se jim ljudje iz raznih krajev slovenije in tudi jugoslavije obnoviti je bilo treba poruseno mesto nato pa se lotiti graditve mocne industrije dolga leta je maribor sodil v vrh jugoslovanske industrijske proizvodnje veljal je za pravo industrijsko mesto a to mu ni bilo v poseben prid saj se je razvijal enostransko v bolj harmonicen razvojni tok se je skusal naravnati v sestdesetih letih druzbene in gospodarske potrebe so namrec priklicale v zivljenje razvejeno solstvo in univerzo mesto naj bi doseglo ubranejsi razvoj s komplementarnimi gospodarskimi stolna cerkev panogami ter z modernizacijo ali s preusmeritvijo tradicionalne mariborske industrije vendar izdatnejsih izboljsav se ni na obzorju maribor pa vendar velja za vedro odprto mesto nekateri povezujejo to z njegovo vinorodno okolico ki vabi mariborcane k sebi in jih oblikuje tudi s svojimi naravnimi lepotami pa naj gre za pohorske gozdove dolino od dravi kozjaske in kobanske grabe za slovenske gorice ali za polja na jugovzhodu mesta bodi ze kakor bodi mariborcani so odprti nezapeti ljudje vcasih jim sicer ocitajo da so prevec zagledani v svoje mesto da se radi dajejo z bolj uglajenim srediscem ljubljano a to se najbrz le zdravo prsijo ko zglajujejo sebe in mesto v katerem zivijo copy rain