logo leto iii junij mesecni informativni bilten issn izdaja in zalaga zavod republike slovenije za solstvo poljanska ljubljana telefon fax predstavnik ivan lorencic uredil vili rogan lektoriral bozidar vracko oblikovanje in tehnicno urejanje marjan ivanus tisk martin ribic ljubljana uvod emocionalna inteligenca andreja bacnik prenovljeni ucni nacrti tomaz kranjc matematicni izziv ' alica princic röhler tehnika in tehnologija v os franko florjancic glasbeni forum milka ajtnik slovenscina vida gomivnik thuma cestitka pedagosko vodenje in kakovost v soli irena kumer kongresi konference sejmi mirk ' borut campelj obisk iz madzarske irena kumer ekskurzija geografov in zgodovinarjev nevenka cigler delavnica sveta evrope v sarajevu dunja bezjak katalog svetovalnih storitev tanja bezic o solskih zgradbah na internetu nove knjige v knjiznici zrss vili rogan anketa o novicah zrss ivan lorencic jelka vintar vili rogan spostovani pred vami je zadnja stevilka novic zrss pred solskimi pocitnicami v njej boste kot ze doslej izvedeli marsikaj o delovanju zavodovih svetovalcev oz o dogajanju v slovenskem solstvu in pa tako upamo nasli zase kaksno koristno informacijo na zadnji strani pa si lahko ogledate rezultate ankete ki smo jo opravili med delavci zavoda rs za solstvo rezultati ankete bodo dobrodosli pri morebitnih oblikovnih in konceptualnih spremembah novic zrss o cemer se bo uredniski odbor odlocal v bliznji prihodnosti ob koncu solskega leta vam zelimo prijeten dopust in re kreativne pocitnice urednistvo emocionalna inteligenca na pobudo mag toncke pozek novak zunanje sodelavke pri projektni nalogi v okviru projekta razvijanje modelov poucevanja sva se maja udelezili enodnevnega seminarja temelji emocionalne inteligence vodila ga je mag sandi redenbach iz zda organiziral pa institut za razvijanje osebne kakovosti na brdu pri kranju osnovni cilj seminarja je bil prikazati pomen emocionalne inteligence pri delu in v sirsem okolju ponudil je tudi nekaj nasvetov in tehnik kako vzpostaviti dober medsebojni odnos ter ljudi spodbujati k prepoznavanju nadzorovanju in usmerjanju svojih custev s kolegico pa naju je na seminar vodila predvsem zelja po informacijah kako se custvena inteligenca lahko vkljucuje in razvija tudi pri pouku naravoslovja custva so temelj nasega zivljenja njihova vloga je odlocujoca za nase prezivetje motiviranost in za sprejemanje odlocitev pojem emocionalne custvene inteligence je razmeroma nov njegovo bistvo je prepoznavanje lastnih obcutkov in obcutkov soljudi ter sposobnost da se ustrezno odzivamo »emocionalna inteligenca je sposobnost prepoznavanja obvladovanja in izrazanja obcutkov ter spretnosti ravnanja s custvi soljudi razvijamo jo vse zivljenje ko se ucimo prisluhniti upostevati in izrazati svoja custva ter sodelovati z drugimi za cloveka obdarjenega z emocionalno inteligenco eq je znacilno hitro zaznavanje razpolozenja soljudi razumevanje in primerno odzivanje to pa je socialna spretnost ki je temelj dobrega sodelovanja in ucinkovitih organizacij « custva imajo velik vpliv na vse nase odlocitve moc custev se izraza v petih temeljnih soodvisnih dejavnikih custvene inteligence samo zavedanju zavedati se svojih obcutkov in jih upostevati pri sprejemanju odlocitev s katerimi bomo zadovoljni obvladovanju custev nadzirati impulze obvladovanje strahu in nemira ter usmerjati izrazanja jeze motivaciji ohranjati vnemo vztrajnost in optimizem v primeru neuspeha empatiji prepoznavati neizrecene obcutke in se ustrezno odzivati socialnih spretnostih primerno ravnati s custvenimi reakcijami drugih vzpostavljati dobre medsebojne odnose ter ucinkovito obvladovati razmerja zanimiva se mi je zdela misel da ucenje vedno vkljucuje smisel meaning za kaj se ucimo in custva emotions ob pomenu ki ga danes dajemo in ga ima iq v nasi druzbi je presenetljiv podatek da naj bi k uspehu cloveka kar prispevala emocionalna inteligenca tudi zato ker predstavlja temelj za teamsko delo prav zato mora edukacija za stoletje zajeti celotno osebnost cloveka intelektualno emocionalno psiholosko socialno fizicno in duhovno naj zakljucim prispevek z zanimivo mislijo zivljenje je komunikacija ne moremo da ne bi komunicirali saj 'govorimo' tudi ko ne govorimo to pocnemo z jezikom obrazno mimiko in govorico telesa s kvaliteto nase komunikacije opredeljujemo tudi kvaliteto nasega zivljenja in ce je zivljenje komunikacija se kako velja rek ki je zapisan na majhni solski tablici ki so mi jo podarili moji studentje » teach is touch a life « ali »uciti pomeni dotikati se zivljenja « andreja bacnik oe ljubljana prenovljeni ucni nacrti podrocna kurikularna komisija za gimnazije in zavod rs za solstvo sta v postojni organizirala dvodnevni seminar za ravnatelje pomocnike in svetovalne delavce na njem so predstavili nekatere bistvene novosti iz prenovljenih ucnih nacrtov gimnazijskih predmetov novih obveznih izbirnih vsebin slisali pa smo tudi informacije o uvajanju prenovljene gimnazije njenih tipov in o nacrtovanju spremljanja seminar so z uvodnimi predavanji odprli dr darja piciga predsednica podrocne kurikularne komisije za gimnazije alojz plusko drzavni sekretar za srednje solstvo na mss in ivan lorencic direktor zavoda rs za solstvo ravnatelji so bili posebej zadovoljni saj so vecino ucnih nacrtov predstavili predsedniki predmetnih kurikularnih komisij ki so jim bili doslej vecinoma nepoznani nove naloge ravnateljev je strnil v kratko predavanje dr robi kroflic poudaril je da dober ravnatelj spodbuja srecevanje uradnega in neuradnega kurikula razbremenitev dijakov zaradi faktografije in norisnice s tockami za vpis na univerzo bo dosezena ko se bo oblikoval vtis o kvaliteti sole glede na njen splosni profil in ne le na vsoto tock z mature ravnatelj mora biti pobudnik usklajevanja med ucitelji razlicnih predmetov kako naj si sledijo teme kako delati skupne projekte med nosilci projektov ali izvajalci obveznih izbirnih vsebin s svojim delom naj poskrbi za uravnotezenost ciljev omogoci ucenje za ucenje poveze kader z razlicnimi znanji poveze solo z okoljem ravnatelj mora poleg pouka inicirati izbirne predmete vzgojne vsebine prostovoljno socialno delo solski parlament drzavljansko kulturo disciplinski rezim bedeti mora nad internimi dogovori in omogocati ugodno splosno klimo skupne oblike druzenja in tradicionalne rituale vseh teh zahtev ni v ucnih nacrtih kvaliteta pedagoskega vodenja pa se kaze ravno v realizaciji teh nalog dr kroflic je opozoril ravnatelje da je zdaj cas urediti baze podatkov ki jim bodo sluzili za primerjavo ucinkov prenove drugi dan seminarja so predlagatelji predstavili najpomembnejse novosti med obveznimi izbirnimi vsebinami ravnatelji so priporocili pristojnim na mss razmislek o uvedbi sistematiziranega organizatorja obveznih izbirnih vsebin vprasali so se kaj storiti ce mss ne bo moglo finacno izpeljati zahtev prenovljenih ucnih nacrtov upajo da zaradi te moznosti ne bo treba krciti programov odgovore na to in stevilna druga vprasanja pa bo prinesla sele spremljava in evalvacija ki se bo zacela vzporedno z zacetkom izvajanja prenovljenih programov tomaz kranjc zrss matematicni izziv ` v cetrtek maja je v izoli potekalo sedaj ze tradicionalno tekmovanje ucencev osmega razreda primorskih osnovnih sol in njihovih vrstnikov iz furlanije julijske krajine ter avstrijske koroske v matematiki tekmovanje so sprva za svoje ucence organizirale nizje srednje sole iz vidma in palmanove ki so k sodelovanju vabile tudi koroske nizje gimnazije in glavne sole ter osnovne sole na goriskem sodelovanje se je na pobudo svetovalca koprske enote zavoda za solstvo alcea cobaltija razsirilo na celotno primorsko pred tremi leti pa so se sodelujoci na pobudo svetovalk alice princic röhler in lilie peterzol dogovorili da tekmovanje pod imenom disfida matematica matematicni izziv izmenicno organizirajo v treh sodelujocih dezelah priprave na vsakokratno izvedbo izbor nalog in dogovori o izvedbi so priloznost ko solniki vseh treh dezel lahko izmenjujejo izkusnje glede organizacije pouka in metod poucevanja matematike formalni stiki med njimi so ob tem prerasli v stevilna prijateljstva tekmovanje nudi v svojem spremljevalnem programu priloznost za druzenje vrstnikov iz treh dezel srecujejo pa se tudi predstavniki lokalnih in regionalnih skupnosti ter solskih oblasti letosnje tekmovanje sta po mnenju vseh udelezencev zgledno organizirala osnovna sola vojke smuc iz izole in koprska enota zavoda republike slovenije za solstvo ki sta k sodelovanju pritegnila tudi stevilne sponzorje kot vedno doslej so ucenci primorskih osnovnih sol tudi tokrat mocno prekosili svoje avstrijske in italijanske vrstnike kar potrjuje uspesnost slovenskega nacina selekcije in spodbujanja nadarjenih ucencev na prva tri mesta v skupni uvrstitvi so se tokrat uvrstili andrea matiacic z drzavne nizje srednje sole fran levstik na proseku mentorica katja kalc matjaz bozic s koprske sole dusana bordona mentorica irena parovel in bor harej z osnovne sole dornberk mentorica evelina perozzi nagrajeni so bili tudi po trije naslednji najboljsi iz vsake drzave iz slovenije so bili to jure klanjscek iz sempasa mentorica jasna kovacic ajda dolinsek z osnovne sole janka premrla vojka mentor rajko grlja iz kopra in izolan matjaz pecan ucenec osnovne sole vojke smuc mentorica nada nikolic alica princic röhler oe koper tehnika in tehnologija v os podrocje tehnike in tehnologije dobiva na razredni stopnji vecji pomen ze v sedanjem programu os je za vsebine tehnicne vzgoje na razredni stopnji veljaven ucni nacrt vsebine so vtkane v spoznavanje narave in druzbe ter spoznavanje narave v devetletni soli pa so vsebine integrirane v predmet spoznavanje okolja v in razredu pa v predmetu naravoslovje in tehnika v tem predmetu sta dve tretjini casa namenjeni naravoslovju ena tretjina pa tehniki in tehnologiji ki je zamisljena tako da se navezuje na naravoslovje hkrati pa daje temelje predmetu tehnika in tehnologija za pripravo na devetletko je predmetna skupina za tehnicno vzgojo skupaj z razrednimi svetovalci pripravila seminar z naslovom tehnicna vzgoja v in razredu osnovne sole v povezavi z naravoslovjem udelezilo se ga je uciteljic in uciteljev po ocenah v anketi in seminarskih nalogah je seminar zelo uspel in je zapolnil pomembno praznino v njihovem znanju v seminarskih nalogah ki so preskusene tudi z ucenci je veliko novih idej in moznosti aktivnega poucevanja v vseh ocenah preskusenih vsebin pa je veljala ugotovitev da so te vsebine zelo pomembne za otrokov razvoj zato bomo ta seminar ponovili v solskem letu pod naslovom tehnika in tehnologija v in razredu osnovne sole v povezavi z naravoslovjem franko florjancic oe maribor tehnicni pouk glasbeni forum zavod rs za solstvo skupaj s svetom za glasbeno izobrazevanje pri ministrstvu za solstvo pripravlja cetrti glasbeni forum tokrat z mednarodno udelezbo ob priznanih slovenskih univerzitetnih profesorjih ki bodo vodili glasbene delavnice in imeli referate za potrebe prenove bodo sodelovali se profesorji iz vec evropskih drzav svice avstrije nizozemske turcije hrvaske italije in anglije glasbeni forum bo uglasen na temo vpliv kurikularne prenove na glasbeni pouk in na odnos do glasbe bo potekal v rogaski slatini od do oktobra letos profesorji iz tujine ki so ze potrdili svoj prihod s predlogom svojih prispevkov josef scheidegger luzern predsednik eas projektno delo gledalisce in glasba in kulturna nasprotja dr wolf peschl dunaj predsednik agmÖ polozaj glasbe v evropskih dezelah in pomen stalnega strokovnega spopolnjevanja dr peter den ouden amsterdam glasbena delavnica mostovi med ostinati dr ali uçan ankara trije vrhovi umetnosti v glasbeni vzgoji iz zornega kota temeljne funkcije glasbe v clovekovem zivljenju dr pavel rojko zagreb kako koncipirati glasbeni poukglasbena delavnica spoznavanje glasbenih oblik in poslusanje glasbe dr bernhard cronenberg graz glasbena delavnica racunalnik podpora pouku dr wolfgang reinstadler innsbruck glasbena delavnica erzsébet ladics kecskemét kodályjeva sola dr irena mednanská presov glasba na slovaskem ker je glasbeni forum strokovno srecanje univerzitetnih profesorjev ravnateljev uciteljev in vzgojiteljev vseh ki se ukvarjajo z glasbenim izobrazevanjem vas vabimo da se pisno prijavite na naslov zavod rs za solstvo oe maribor milka ajtnik trg revolucije maribor ali po faksu stevilo udelezencev je omejeno zato bomo upostevali datume prijav milka ajtnik oe maribor slovenscina tekmovanja za cankarjevo priznanje v solskem letu se je na obeh organizacijskih ravneh na solski in vseslovenski ter na vseh stirih stopnjah udelezilo ucencev in dijakov jih je osvojilo zlato priznanje najboljsih tekmovalcev in njihovih mentorjev z vseh stirih stopenj ter svetovalci za slovenscino smo bili povabljeni na dvodnevno strokovno ekskurzijo ki jo je s pomocjo kolegov pripravil prof silvo fatur stroske ekskurzije so pokrili sponzorji in zavod rs za solstvo maja smo se z avtobusom odpeljali proti idriji pri slapu ob idrijci smo si pod strokovnim vodstvom prof nevenke janez slavistke domacinke ogledali kosmacevo rojstno hiso letos je bilo delo tega ustvarjalca v srediscu pozornosti tekmovalcev nato pa se pes podali od slapa ob idrijci do mostu na soci kjer sta nas po skupnem kosilu s svojo navzocnostjo pocastila dr matjaz kmecl in pisatelj sasa vuga po »ucni uri« z njima ki nam bo zaradi pisateljeve neposrednosti in intenzivnega podozivljanja polpreteklosti zapisane v dusi ustvarjalca se dolgo ostala v spominu smo se podali na vrsic v erjavcevi koci kjer smo prenocili so nas pricakali minister za solstvo in sport dr slavko gaber direktor zavoda rs za solstvo gospod ivan lorencic ter predsednik slavisticnega drustva dr zoltan jan po slavnostnih nagovorih smo uzivali v neformalnem pogovoru z vsemi tremi gosti ter v »kulturnem programu iz nahrbtnika« kot ga je poimenoval vodja ekskurzije prof silvo fatur kljub pozni uri berite zgodnji uri ob kateri smo zaspali smo ob osmih ze vijugali proti kranjski gori in pod vodstvom slavistke domacinke ge danice bernik in treh ucenk pes nadaljevali pot do rojstne hise matije copa v zirovnici in janeza jalna v rodinah v radovljici so nas sprejele dr marja bester ga terezija resman in kustusinja muzeja ki je spregovorila o starem jedru radovljice dr marja bester nas je popeljala v linhartovo spominsko sobo pred tem pa nam predstavila go resman ki jo je v svojih pesmih opeval ivan hribovsek pesnik iz radovljice gospa je doziveto pripovedovala o njem in izrazila zadovoljstvo ker so njegove pesmi koncno izsle in je tudi doprsje nesrecnega poeta naslo svoj prostor v zatisju med cerkvijo in zupniscem preden so ga odpeljali njegov grob ni znan predvidevajo da je zakopan v rogu ji je izrocil zvezcic pesmi nekaj drugih gradiv in pisem ter jo prosil naj jih spravi toliko let po vojni in neuspesnem iskanju njegovega groba so izsle skupaj s pismi in z drugimi dokumenti ter spremno besedo prof franceta pibernika postanke ki smo jih zapolnili s spomini na pokojne ustvarjalce je prof silvo fatur obogatil z branjem njihove umetniske besede ki je zazivela v avtenticnem okolju v katerem se je spocela iz katerega je izsla sam dogodek je pritegnil tudi ustrezno medijsko pozornost posnetki za tv dnevnik na pop tv prenos v zivo na valu posnetki za casopis vsi udelezenci letosnje ekskurzije namenjene mladim poznavalcem slovenske besede in ustvarjalnosti smo bili mnenja da je to primerna oblika pocastitve njihovega znanja in odnosa do domace besede tovrstne pozornosti in darezljivosti sponzorjev zavoda rs za solstvo in ministrstva za solstvo in sport naj bi bili delezni vsi naslednji »diamantniki« najboljsi med najboljsimi ki bodo kot prihodnji intelektualci gotovo zaznamovali cas ki prihaja so osnovnosolci preizkusali svoje znanje iz slovenskega jezika in knjizevnosti ob nalogah pripravljenih za zunanje ocenjevanje znanja rezultate potrebujejo le nekateri ucenci vecina pa se je preizkusila zato da je pridobila informacijo o svojem znanju izdelke so v posebnih centrih v vsaki organizacijski enoti zavoda skupaj z nalogami iz matematike ocenili ucitelji slovenscine in matematike ki so jih bodo vodili svetovalci za slovenscino in matematiko pomagalo pa jim je nekaj strokovnih delavcev s srednjih sol zunanje vrednotenje za redni rok je potekalo v soboto vida gomivnik thuma oe ljubljana cestitka rajko ipavec pedagoski svetovalec za kemijo na oe nova gorica je maja uspesno zagovarjal magistrsko nalogo s kemijskega podrocja in si s tem pridobil akademski naziv magister kemijskih znanosti mag rajku ipavcu iskreno cestitamo in se veselimo njegovega uspeha sodelavci zrss pedagosko vodenje in kakovost v soli zavod republike slovenije za solstvo je v letu razpisal za ravnateljice in ravnatelje osnovnih in srednjih sol regijske posvete na temo kakovost dela v soli kot rezultat uspesnega pedagoskega vodenja v oe murska sobota je bil tak regijski posvet ze sesti po vrsti maja v zdraviliscu radenci povabilu na posvet se je odzvalo kar ravnateljev od tega vecina z osnovnih sol udelezenci so najprej prisluhnili prispevku ivana lorencica direktorja zavoda rs za solstvo o kakovosti v preduniverzitetnem izobrazevanju jozef bence ravnatelj os turnisce je govoril o kakovosti v soli ter poudaril da je doseganje kakovosti dolgotrajen in zahteven proces ki je uspesen le s skupnim sodelovanjem kolektiva naloga ravnatelja pa je da v danih moznostih ustvari razmere za dobro solo ozvald tucic ravnatelj gimnazije franca miklosica ljutomer je razmisljal o ucinkovitosti vzgojnega dela v srednji soli in ugotavljal da je le to odvisno od profesionalnih sestavin izobrazevanja za poklic ucitelja stefan fticar ravnatelj os crensovci je v svojem prispevku ocenil da je izobrazevanje eden izmed temeljnih pogojev za doseganje kakovosti vlogo ravnatelja pri resevanju medosebnih in medskupinskih konfliktov v soli je osvetlil tone rovsnik ravnatelj os apace o kulturi medsebojnih odnosov in motiviranju sodelavcev kot eni izmed temeljnih nakog pedagoskega vodenja sta spregovorili ravnateljica srednje zdravstvene sole murska sobota marija zadravec in ravnateljica os ivana cankarja ljutomer ivanka korosec aleksander mencigar ravnatelj os sveti jurij pa je predstavil mednarodno sodelovanje v obliki projektnega dela in razmisljal o tovrstnem sodelovanju kot enem izmed elementov za doseganje kakovostnega dela vodja oe je posebej omenila vlogo ravnatelja pri uvajanju sprememb v popoldanskem casu so tekle stiri delavnice motiviranje sodelavcev za kakovostno delo v soli medsebojni odnosi v soli kot pogoj za kakovostno delo izobrazevanje uciteljev kot pogoj za kakovost dela ter uvajanje sprememb v os ss zelja ravnateljic in ravnateljev je bila da s takimi oblikami in vsebinami s podrocja vodenja sole nadaljujemo saj poleg osmisljanja pedagoskega vodenja nudijo izjemno priloznost za izmenjavo izkusenj za uspesno izvedbo posveta sta zasluzni z velikodusnim odzivom tudi obcina radenci z zupanom jozetom toplakom ki je namenil prisotnim tudi pozdravne besede in vodstvo radenske d d ter zdravilisce radenci zbornik s prispevki s posveta pa bo izsel tudi s pomocjo zavarovalnice triglav obmocne enote murska sobota adriatica zavarovalne druzbe d d poslovne enote murska sobota ter pomurske banke d d murska sobota irena kumer oe murska sobota kongresi konference sejmi lincoln vb september managing learning innovation the challengies of changing curriculum dodatn pojasnila caroline adams tel fax e m cadams humber ac uk limerick irska avgust rd annual conference of the association for teacher education in europe dodatna pojasnila atee conference secretariat mary immaculate college university of limerick south circular road limerick ireland tel fax ljubljana september ecer letna konferenca evropskega zdruzenja za pedagosko raziskovanje european educational research association dodatna pojasnila eera secretariat c o scre st john street edinburgh eh jr scotland ali http www ecer com ali urednistvo novic toulouse oktober la rencontre du réseau international de recherche en education et en formation ref dodatna pojasnila madame brigitte lubet ecole nationale de formation agronomique bp castanet toloscan cedex tel fax paris oktober world conference on higher education higher education in the st century dodatna pojasnila http www unicc org ibe news link links htm conferences london november translating and the computer aslib conference dodatna pojasnila nicole adamidies tel fax e m nicole aslib co uk mirk ' cas mednarodne izobrazevalna racunalniska konferenca mirk ` je potekala od do maja na osnovni soli cirila kosmaca v piranu organizatorji ministrstvo za solstvo in sport program ro zavod republike slovenije za solstvo in zavod za odprto druzbo slovenija financiranje ministrstvo za solstvo in sport program ro zavod za odprto druzbo slovenija namen izmenjava izkusenj domacih in tujih strokovnjakov svetovalcev profesorjev uciteljev in vzgojiteljev pri uporabi informacijske tehnologije s poudarkom na moznostih smiselne uporabe storitev omrezja internet predstavitev uspesnega dela in projektov medsebojno spoznavanje udelezencev konference za lazje uspesno delo v prihodnje iskanje morebitnih partnerjev v prihodnjih projektih tako doma kot v tujini vsebina vodilna tema letosnje konference mirk ' je bila uporaba racunalnika pri projektnem delu z ucenci podrocja so didaktika in metodika vkljucevanja projektnega dela preko interneta pri pouku multimedija pri pouku solanje na daljavo gradivo vsi izbrani referati so objavljeni v zborniku mednarodna izobrazevalna racunalniska konferenca ministrstvo za solstvo in sport zavod republike slovenije za solstvo in zavod za odprto druzbo slovenija vsi clanki na konferenci so objavljeni tudi na omrezju internet http www ljudmila org iearn srecanja mirk dosegljiv je tudi preko strani http ro zrss si sole lahko zbornik tudi se narocijo npr za knjiznice stevilo udelezencev na konferenci je bilo udelezenih uciteljev in vzgojiteljev iz sol dijaskih domov v sloveniji konference so se udelezili tudi predstavniki iz makedonije tujcev nismo posebej vabili na konferenco predavatelji v treh dneh je bilo predstavljenih referatov in organiziranih delavnic izsel je tudi zbornik referatov ki so jih prispevali ucitelji in profesorji slovenskih sol in univerz ter nekateri tuji praktiki in strokovnjaki ki smo jih povabili na konferenco claus berg svetovalec direktorja danskega ministrstva za solstvo bill morgan iz zda vodja programa solanja na daljavo za otroke ameriskih vojakov v evropi hannah sivan jona palsdottir bob hofman ramunas kunciatis profesorji iz izraela islandije nizozemske in litve so bili povabljeni z namenom da z njihovimi predavanji povecamo kvaliteto konference spoznamo njihovo delo in izkusnje in omogocimo stike nasih profesorjev s solami v tujini iz slovenskih univerz so predavali z univerze v ljubljani dr lea bregar ekonomska fakulteta dr vladimir batagelj fakulteta za matematiko in fiziko in univerze v mariboru dr ivan gerlic pedagoska fakulteta dr matjaz debevc fakulteta za elektrotehniko racunalnistvo vzgojitelji in ucitelji ki so predavali na konferenci so predstavili svoje izkusnje in prakticne resitve pri uporabi informacijske tehnologije pri pouku in projektnem delu podrobnejsi potek konference je na omrezju internet na naslovu http www ljudmila org iearn srecanja mirk vprasalnik udelezenci so na vprasalnik o oceni vsebine predavateljev gradiv in organizacije odgovorili pozitivno skoraj maksimalne ocene in si zelijo se vec podobnih srecanj podrobnejsi povzetek odgovorov je na naslovu http www ljudmila org iearn srecanja mirk organizatorji so imenovali programski in organizacijski odbor ki sta opravila vse potrebne naloge v organizacijskem odboru je bila razvojna skupina za mednarodno sodelovanje ki deluje v okviru zavoda republike slovenije za solstvo program ro in zavoda za odprto druzbo slovenija in je opravila vso operativno delo za pripravo in izvedbo konference razvojna skupina ze vec let organizira srecanja predavanja in seminarje za delo preko racunalniskih komunikacij oblikuje in vodi projekte v slovenskem jeziku pripravlja brosure in prirocnike za vkljucitev v projekte uciteljem pomaga pri vkljucitvah na mednarodnem podrocju v svetovne solske projekte ki potekajo preko interneta kot so i earn kidlink esp financno omogoca uciteljem da svoje delo predstavljajo na mednarodnih srecanjih po celem svetu ali se srecanj samo udelezijo skupina svoje delo predstavlja na strokovnih srecanjih in zborih doma in v tujini borut campelj zrss obisk iz madzarske eden izmed ciljev stiridnevne strokovne ekskurzije direktorjev pedagoskih institutov iz madzarske je bil tudi ogled slovenije za pomoc pri organizaciji dvodnevnega potovanja po sloveniji so prosili vodjo oe zavoda rs za solstvo murska sobota tako so gostje iz madzarske v cetrtek maja spoznavali predvsem lepote in kulturno zgodovinske znamenitosti gorenjske saj so obiskali vrbo radovljico in bled naslednji dan jih je sprejel direktor zavoda rs za solstvo ivan lorencic ter jim predstavil slovensko solstvo in prenovo solstva ter dejavnost ter vlogo zavoda gostje so ugotavljali da je dejavnost zavoda podobna dejavnosti pedagoskih institutov vendar so le ti regijsko povsem samostojni z velikim zanimanjem so sprejeli gradivo ki smo jim ga pripravili med slednjimi je bila tudi publikacija o sloveniji v madzarscini po krajsem sprehodu po starem delu ljubljane do kongresnega trga jih je nato popeljala svetovalka dragica motik in jim odstirala lepote glavnega mesta v poznih popoldanskih urah so udelezenci ekskurzije prispeli na dvojezicno osnovno solo v lendavo kjer so jih najprej v znak dobrodoslice pozdravili z venckom ljudskih pesmi s citrami ucenci te sole nato sta jim spregovorili vodja oe murska sobota irena kumer in sekretarka pomurske madzarske narodnostne skupnosti ana dancs elizabeta pal ravnateljica sole jim je predstavila sistem dvojezicnega solstva ter dos nato pa so si gostje ogledali solo v pogovoru ki je sledil smo spregovorili o sodelovanju pedagoskih institutov pri izobrazevanju uciteljev iz dvojezicnih zavodov ter moznostih izobrazevanja v maticni domovini o izkusnjah dvojezicnega sistema z iskreno zahvalo vsem ki so jim pripravili in sodelovali pri organizaciji obiska v sloveniji ter izjemnimi vtisi so gostje v vecernih urah zapustili lendavo s povabilom in zeljo po nadaljnjem sodelovanju tako z dvojezicnimi zavodi kot z zavodom rs za solstvo irena kumer oe murska sobota ekskurzija geografov in zgodovinarjev organizacijska enota zavoda za solstvo kranj je v sodelovanju z geografskim drustvom gorenjske v prvomajskih pocitnicah organizirala sestdnevno interdisciplinarno ekskurzijo v belgijo potovali smo z avtobusom in bivali vecji del v mladinskih hotelih potovanje z avtobusom je bilo zasnovano kot odkrivanje geografskih in zgodovinskih znamenitosti sodobne belgije pri izvedbi programa so sodelovali tudi udelezenci izleta ki so nastudirali posamezne teme in jih nato predstavili na terenu odlocitvi da podrobneje spoznamo prav belgijo sta botrovala dva razloga tu lezi glavno mesto evropske unije in zeleli smo spoznati jezikovno in gospodarsko sestavo dezele jezikovna meja belgijo prereze na severno flandrijo in juzno valonijo od leta sta konstitutivni enoti belgijske zvezne drzave ki ima se tretjo enoto obmocje glavnega mesta belgija je tako federacija treh konstitutivnih in treh kulturnih enot delitev na dva dela je nastala po propadu rimskega imperija ko so severni del danasnje belgije osvojili germani juzni pa je ostal romaniziran in je razvil svojo inacico francoscine dezela je bila pod spanijo do zacetka stol potem pa ji je vladala spanska veja habsburzanov samostojna kraljevina je nastala leta flamci so dobili svojo prvo univerzo s flamscino kot ucnim jezikom leta to univerzo ki se nahaja v gentu smo obiskali tudi mi ce je bilo tezisce gospodarskega razvoja v in prvi polovici st v valoniji pa se je le to po svetovni vojni vrnilo v flandrijo kjer so ponovno pridobila na pomenu mesta na obali severnega morja pristanisce antwerpen ob reki seldi ki smo si ga tudi ogledali je postalo eno najvecjih pristanisc v evropi dinamicen gospodarski razvoj je dozivel tudi bruselj kot sedez evropskega parlamenta ta status mu je prinesel na tisoce novih delovnih mest v najrazlicnejsih uradih velikanske investicije v nove gradnje in prenovo celotnih mestnih cetrti razvoj bancnistva terciarnih dejavnosti in solstva v dezelo je prislo veliko stevilo usluzbencev iz drzav clanic eu za katere so organizirali mednarodne sole ze v petdesetih letih so v gelu blizu amsterdama ustanovili prvo od dveh evropskih sol za otroke tujih strokovnjakov te sole se razlikujejo od mednarodnih sol v katerih je ucni jezik le angleski po svoji izraziti multikulturni usmerjenosti ne glede na stevilo ucencev posamezne narodnosti je v evropski soli poskrbljeno za pouk maternega jezika ob katerem se ucijo se tri ali stiri evropske jezike ta pestrost sol in njihovih filozofskih opredelitev je vplivala tudi na polozaj flamscine v javni rabi v mnozici tujih jezikov ki jih poucujejo v belgijskih solah sta flamscina oziroma francoscina le ena od opcij do leta ko je belgija postala federacija je bila francoscina v flamskih solah obvezen drugi jezik v valoniji pa flamscina nizozemscina ne danes oboji lahko izbirajo in pogosto izberejo predvsem anglescino ugotovili smo da v flamskem delu drzave vecina uciteljev in ucencev tudi na poklicnih solah zelo dobro govori anglesko med tem ko so v valonskem delu taksni prava redkost eden od ciljev nase ekskurzije je bil tudi spoznavanje vloge geografije v ucnih programih osnovne srednje in kadrovske sole zato smo obiskali univerzo v liegu kjer nam je mnogo zanimivih odgovorov pa tudi literature dala profesorica didaktike geografije gospa marenne shoumaker geografija je na vseh belgijskih univerzah tako v valoniji kot v flandriji opredeljena kot naravoslovna veda povezuje se z geologijo in geodezijo studij za prihodnje ucitelje geografije je enopredmeten traja let pri cemer sta prvi dve leti za vse stroke enaki v naslednjih dveh se student usmeri na eno od podrocij po cetrtem letniku sledi se enoletno pripravljanje na poucevanje ta del programa obsega pedagosko psihologijo eksperimentalno pedagogiko zgodovino izobrazevanja ter didaktiko geografije slednja je sestavljena iz ur predavanj ur vaj na oddelku nato pa gredo studentje v sole kjer ur hospitirajo nakar poucujejo v razredu svojega mentorja ali samostojno da bi uspesno koncali studij morajo izvesti se dva nastopa pred komisijo v okviru vaj morajo opraviti usposabljanje za resevanje konfliktnih situacij v soli ki poteka v obliki seminarjev dobili smo obcutek da se belgijski ucitelji v casu studija lahko bolje usposobijo za opravljanje vzgojno izobrazevalnega dela v soli kot nasi zato bi bilo prav gotovo koristno da bi bile slovenske kadrovske sole bolje povezane s sorodnimi v evropi tako bi se lahko ucile druga od druge zelimo si da bi se to zgodilo ko bo slovenija postala sestavni del evropske unije nevenka cigler oe kranj delavnica sveta evrope v sarajevu pod pokroviteljstvom sveta evrope in organizacije evropskega centra za moderne jezike iz gradca in financno podporo kultur kontakta iz avstrije odprte druzbe bih francoskega veleposlanistva in britanskega sveta je bila od do letos v sarajevu delavnica z naslovom metode ucenja in posredovanja tujega jezika v multikulturni druzbi katere se je udelezilo strokovnjakov iz razlicnih evropskih drzav in domacih profesorjev tujih jezikov to je bilo ze tretje tovrstno srecanje saj so podobne delavnice bila ze organizirane v gradcu z namenom seznaniti kolege iz bih z razvojem poucevanja tujih jezikov in najnovejsimi dosezki na tem podrocju poucevanje tujih jezikov v bih dozivlja trenutno prenovo cilj delavnice je bil ugotoviti situacijo na podrocju metodologije in kriticno revalorizirati stanje med teorijo in raziskavami na tem podrocju na eni strani ter pedagosko prakso v razlicnih evropskih drzavah na drugi zeleli smo tudi ugotoviti kako bi poznavanje in ugotavljanje stanja plodno vplivalo in prispevalo k dvigovanju standarda tujih jezikov v bih kot specificni potrebi dezele in upostevajoc kulturo ucenja lokalne razmere in ozadje interkulturnosti rezultat vecdnevnega dela je bil ustanovitev stanovskih drustev uciteljev tujih jezikov v bih angleskega nemskega francoskega z ciljem izdelovanja konkretnih nacrtov med bistvenimi smernicami in zeljami sveta evrope prisotnimi tudi v sarajevu je ucenje tujih jezikov v prihodnji skupni multikulturni in multilingualni evropi sama sem predstavila dva projekta ki sem jih izpeljala z ucenci nase sole pri predstavitvi projekta »poezija v angleskem jeziku« sta mi pomagala nekdanja ucenca nase sole begunca iz sarajeva ki sta zdaj ponovno doma prebrala sta sest pesmi nasih ucencev v angleskem jeziku na temo ljubezni in vojne o odzivu med poslusalci raje ne bi pisala kajti bilo je zelo ganljivo druga predstavitev je bila tudi projektno delo pod nazivom exhibition opening pri katerem ucenci vadijo pisne in ustne sposobnosti torej usvajanje jezika ob spoznavanju elementov kulturnega zivljenja v mestu ta projekt vkljucuje integracijo socialnih kulturnih in orientacijskih aspektov rezultat so zanimive projektne naloge nekatere sem prinesla s sabo in predstavila skupini s sodelovanjem in prispevki pogovori in odgovori na konkretna vprasanja sem prispevala in spodbudila s prilagojenim prijemom ucencem in moznostim na njihovih solah dunja bezjak srednja ekonomska sola mb katalog svetovalnih storitev zrss je v septembru sol leta izdal posebno publikacijo v kateri svetovalci in svetovalke zavoda rs za solstvo predstavljajo svojo svetovalno ponudbo ponudba je za vzgojno izobrazevalne zavode razen zasebnikov in d o o v celoti brezplacna in zajema zelo pestre vsebine in metode dela se posebej vas opozarjamo na stevilne razpisane delavnice ki smo jih pripravljeni izvajati po dogovoru z vami tudi na vasem zavodu katere so lahko ugotovite v ponudbi skupin in posameznih svetovalk in svetovalcev pri metodi instruktivno svetovanje v okvir te metode spadajo tudi nastopi in demonstracije nasih svetovalcev mikropouk itd upamo da je katalog svetovalnih storitev zrss v resnici dostopen vsem strokovnim delavcem vzgojno izobrazevalnih zavodov saj je njim tudi namenjen brezplacen izvod so prejele ze v zacetku tega solskega leta vse sole domovi in vvz nase temeljno nacelo je partnersko sodelovanje z vami ter strokovna pomoc ki jo zelite in za katero tako glede vsebine oblike trajanja obveznosti se sproti dogovarjamo stevilni strokovni delavci so ponujeno priloznost ze izkoristili in velika vecina njih je bila z njo zadovoljna trenutno v nekaterih vzorcnih studijskih skupinah tudi preverjamo prednosti in pomanjkljivosti nase svetovalne ponudbe vsekakor pa bodo dobrodosle tudi vse druge vase pobude in zelje ter seveda tudi pripombe ki jih naslovite na naslov vodje projekta razvoj svetovalnih storitev tanja bezic zavod rs za solstvo oe maribor trg revolucije maribor novo svetovalno ponudbo ze pripravljamo in bo natisnjena v zacetku novega solskega leta verjamemo da bo vsaka boljsa od prejsnje tanja bezic oe maribor o solskih zgradbah na internetu appa the association of higher education facilities officers http www appa org cilj obdelati in diseminirati podatke in informacije koristne pri vodenju visokosolske infrastrukture scup the society for college and university planning http www scup org `the society' je postavila domaco stran in povezave da bi nacrtovanje visokosolskih sredstev priblizala uporabnikom cefpi council of educational facility planners international http www cefpi com cefpi poslanstvo organizacije je uveljaviti ustvarjalno in odgovorno nacrtovanje oblikovanja gradnje ter obnavljanja solskih zgradb asbo the association of school business officials international http www asbointl org international html cilj priprava programov in nudenje uslug za doseganje najvisjih standardov vodenja sol in izobrazevalnih sredstev edra environmental design research association http www aecnet com edra home html cilj izpopolnitev in desiminacija okoljskih raziskav iaps international association for people environment studies http www tue nl bwk iaps cilj omogociti komunikacijo med tistimi ki se ukvarjajo z vprasanjem odnosa med ljudmi in fizicnim okoljem podpreti raziskovanje in inovacijsko dejavnost ter pomagati zdruzevati raziskovalne izobrazevalne politicne in prakticne napore vir peb exchanges nove knjige v knjiznici zrss when a crisis hits will your school be ready robert h decker corwin press str deskriptorji deviantno vedenje nasilje v soli varnost solska uprava nacrtovanje izobrazevanja sodelovanje starsev solska zgradba comparing nurseries staff and children in italy spain and the uk helen penn paul chapman str deskriptorji predsolska vzgoja vrtec pouk predsolski otrok politika vzgoje in izobrazevanja uciteljski zbor the teaching of reading the development of literacy in the early years of school jeni riley paul chapman str deskriptorji zgodnje branje didakticna metoda priprave na ucenje branja zacetno ucenje pismenost working with young children in europe provosion and staff training pamela oberhuemer and michaela ulich paul chapman str deskriptorji predsolska vzgoja primerjalna analiza izobrazevanje uciteljev kvalifikacija principles into practice in early childhood education ed by geva blenkin and a v kelly paul chapman str deskriptorji predsolska vzgoja raziskovalni rezultat zgodnje ucenje skupinsko ucenje the renaissance rose barling valerie boyes john murray str deskriptorji srednjevaska zgodovina renesansa ucbenik medicine health through time an shp development study ian dawson ian coulson john murray str deskriptorji zdravstvena vzgoja socialna zgodovina ucbenik british social economic history ben walsh john murray str deskriptorji zgodovina socialna zgodovina ucbenik zdruzeno kraljestvo vili rogan zrss poljanska anketa o novicah zrss uredniski odbor novic zrss je sklenil da po letu in pol rednega izhajanja novic zrss zaprosi svetovalce in druge zaposlene na zavodu rs za solstvo da odgovorijo na kratko anketo o tem biltenu tu objavljamo rezultate ankete ki bodo v bliznji prihodnosti predmet diskusije o nadaljnji vsebini in obliki mesecnika ki izhaja v izvodih in ga poleg vseh slovenskih osnovnih in srednjih sol vrtcev dijaskih domov in delavskih univerz prejemajo se vse druge ustanove in posamezniki ki so kakorkoli povezani z vzgojo in izobrazevanjem v sloveniji ter novinarske hise od vseh zaposlenih na zavodu rs za solstvo je na anketo odgovorilo kolegic in kolegov ali menite da so novice zavoda rs za solstvo koristno in potrebno glasilo da ne brez odgovora kako redno ste pregledovali novice zrss v zadnjem letu dni od septembra redno skoraj redno vcasih nikoli ali menite da novice zrss izhajajo prepogosto da ne brez odgovora ali so po vasem mnenju novice zrss realni odsev delovnega utripa na zavodu rs za solstvo da ne da in ne ce ne kaj bi morali storiti da bi bila slika bolj realna seznanjanje o svojem delu preko novic zrss bi moralo veljati za delovno obveznost svetovalcev predstojniki enot vodje oddelkov in sluzb idr bi morali skrbeti za to da je strokovna javnost preko novic zrss seznanjena z njihovim delom drugo napisite o z vsem obvesceni urednik naj opozarja svetovalce na temo o svetovalci morajo ohraniti samoiniciativnost brez odgovora opomba tu sta bila veckrat obkrozena odgovora a in b steli smo oba rubrike v novicah zrss oblikuje vsebina objavljenih prispevkov ali menite da je tako prav da bi rubrike morale biti stalne in pokrivati delo oddelkov enot predmetnih skupin itn drugo napisite o kombinacija a b o tematske stevilke brez odgovora zakaj se po vasem mnenju vec svetovalcev zrss ne odloca za sodelovanje pri novicah zrss ker se ne cutijo dovolj pismene ker nimajo primerne teme o kateri bi pisali ker jih moti odsotnost koncepta drugo napisite o novice niso ustrezno orozje o nimajo casa o nimajo motiva o na novice se ne spomnis kadar imas temo o ker so pametni brez odgovora ali bi sodelovanje pri novicah zrss moralo biti kakorkoli nagrajeno da napisite kako ne brez odgovora predlagane nagrade denar nagrajevanje naj bo izvirno in duhovito tocke za napredovanje upostevanje pri oceni mesecne uspesnosti ali bi vi k sodelovanju pri novicah zrss povabili tudi solske ucitelje in ravnatelje da ne brez odgovora odgovor `da' je veckrat pogojen s temo o sodelovanju med zrss in solami kaj se predlagate da bi novice zrss pritegnile vecjo pozornost sodelavcev in bralcev naroceni clanki obvezno seznanjanje s temami povezanimi z ldn jem drugacna podoba casopisa slikovne ilustracije razvedrilna rubrika rubrika z interaktivnimi clanki vec pozornosti posvetiti azurnosti na zavodovih dnevih odpreti diskusijo o tej temi vsaki soli poslati izvoda poudarek naj bo na prihodnjih in ne preteklih dogodkih zagotoviti dovoljenje za kriticnost do solskih oblasti in zavoda zrss stalna rubrika zrss v solskih razgledih skoda denarja za novice zrss za vase odgovore se vam se enkrat lepo zahvaljujemo urednistvo novic zrss g ivan lorencic direktor zrss ga jelka vintar pomocnica direktorja zrss g vili rogan urednik novic zrss domaca stran strarsevska stran pismo uredniku