smotrna raba energije toplotna zascita zgradb ozelenitev streh skodljivi vplivi pozidave naravnega okolja gradnja naselij na naravnih z rastlinjem poraslih tleh pomeni hud poseg v naravna dogajanja povzroca namrec velike predvsem neugodne spremembe ki so se posebno kriticne v primeru mest kjer zgradbe ceste pespoti parki itd pokrivajo vec kot naravnih tal za naravna tla je znacilno da velik del padavinske vode vpijejo in jo za dolocen cas akumulirajo tla pokrita z gradbenimi objekti so praviloma izdelana tako da padavinsko vodo v cim krajsem casu zberejo in jo preko kanalizacije odvedejo v reke in jezera voda akumulirana v tleh naravnega okolja se vraca v atmosfero z izhlapevanjem ki ga povzroca soncno sevanje poteka pa tudi skozi liste rastlin ki pokrivajo tla ker je za izhlapevanje potrebna toplota je razumljivo da ima to hladilni ucinek v pozidanem okolju akumulirane vode in rastlinja ni zato tudi ni procesa izhlapevanja vsa energija soncnega sevanja se porabi neposredno za ogrevanje tal in objektov posredno pa tudi zraka v naseljih so torej temperaturna nihanja vecja maksimalne temperature pa bistveno visje kot v naravnem okolju seveda je tudi relativna vlaznost zraka v naseljih nizja kot v naravnem okolju v naseljih sistemi za ogrevanje industrijski obrati prometna sredstva itd oddajajo v zrak zdravju skodljive snovi saje pepel razne vplinjene snovi ki vplivajo tudi na mikroklimatske razmere saj zmanjsujejo intenziteto soncnega sevanja in toplotno sevanje objektov v nocnem obdobju obenem se zaradi procesov izgorevanja v zraku zmanjsa tudi vsebnost kisika kar prav tako ni ugodno stanje bi lahko izboljsal veter ki bi izmenjal slab zrak v naselju s cistejsim zrakom iz okolice gosta pozidava in visoki objekti so vzrok da veter ze na obrobjih naselij oslabi in se v znatni meri preusmeri slab zrak pa ostaja in izloca le tezje delce ki kot prah padajo na tla razmere se poslabsajo tudi v tleh pod naselji saj se ta scasoma onesnazijo s solmi in tezkimi kovinami v njih pa se tudi zmanjsa vsebnost kisika saj je njihovo prezracevanje prakticno onemogoceno zarodi temeljitega odvodnjavanja in vdora fekalij se podtalnica pod naselji v vecini primerov mocno zniza kakovost vode pa se poslabsa hrup ki je redni spremljevalec naselij se v njih bistveno bolj siri kot v naravnem okolju razlog za to so trde povrsine zgradb in talnih oblog ki zvok odbijajo medtem ko rastline v naravnem okolju zvok vpijajo navedene spremembe nastale s pozidavo naravnega okolja clovek obcuti kot zmanjsanje bivalnega in delovnega udobja neugodno pa vplivajo tudi na njegovo zdravje razumljivo je da na razne nacine poizkusa nadomestiti izgubljeno kakovost naravnega okolja z razlicnimi ukrepi eden od teh je ozelenitev streh ki predstavljajo velik delez povrsine naselij nacini ozelenitve streh razlikujemo tri nacine ozelenitve streh intenzivno ekstenzivno in prestavljivo intenzivna ozelenitev je podobna tisti v parkih in vrtovih zanjo je znacilno da vkljucuje vzgojo vseh vrst rastlin tudi tistih z visoko rastjo kot so grmovnice in drevesa debelina vegetacijske plasti plasti substrata ki ga rastline potrebujejo za rast je odvisna od izbora rastlin in pri visjih rastlinah doseze debelino cm dodatna obremenitev streh je torej zelo velika z vzdrzevanjem ozelenitve je podobno kot pri parkih in vrtovih kar precej dela v susnem obdobju pa je potrebno zagotoviti tudi ustrezno namakanje ekstenzivna ozelenitev ima glede na intenzivno ozelenitev stevilne omejitve od nje najprej pricakujemo da cim manj dodatno obremenjuje nosilno konstrukcijo strehe mora biti torej lahka kar pogojuje uporabo tanke vegetacijske plasti ta je na strehi izpostavljena povsem drugacnim pogojem kot na naravnih tleh saj je bolj klimatsko obremenjena pod njo pa ni prirodnih tal z veliko kolicino akumulirane vode nadalje od ekstenzivne ozelenitve zahtevamo da je ni potrebno posebej vzdrzevati in do je tudi v susnih pogojih ni potrebno zalivati izbor rastlin ki so primerne za ekstenzivno ozelenitev je zato bistveno ozji od tistega za intenzivno ozelenitev prestavljiva ozelenitev je tista ki jo izvajamo v ustreznih posodah na primer v koritih v njih lahko gojimo razlicne vrste rastlin med njimi tudi velike grmovnice in drevesa seveda so v takih primerih posode skupaj z vegetacijsko plastjo in rastlinami tezke in predstavljajo velike tockovne obremenitve kar je potrebno upostevati pri njihovem namescanju ali premescanju po strehi v praksi najvec uporabljamo ekstenzivno ozelenitev ki najmanj obremenjuje nosilno konstrukcijo strehe to velja se posebej za ozelenitve streh obstojecih zgradb ki praviloma nimajo vecje rezerve v nosilnosti na strehah novogradenj kjer je mogoce ze pri nacrfovanju zagotoviti potrebno nosilnost nudi kombinacija vseh treh ozelenitev skupaj z drugimi elementi potmi klopmi bazeni itd izredne moznosti estetskega oblikovanja glede na razsirjenost in primernost za nase ekonomske razmere bomo v nadaljevanju opisali predvsem principe in sisteme ekstenzivnih ozelenitev osnovna nacela ekstenzivne ozelenitve v zadnjih desetletjih so razvili stevilne sisteme ekstenzivnih ozelenitev ki pa vsi temelje na istih osnovnih nacelih rastline rastejo iz vegetacijske plasti ki jo predstavlja rastni substrat sistem mora zagotoviti akumulacijo potrebne kolicine padavinske vode in neovirano odvodnjavanje dreniranje odvecne vode pod vsemi elementi ki predstavljajo ozelenitev mora biti vgrajena plast ki preprecuje da bi korenine rastlin poskodovale nizje lezeco hidroizolacijo strehe ozeleni se strehe ki imajo zadostno nosilnost in izpolnjujejo vse potrebne gradbeno fizikalne zahteve toplotna izolativnost vodotesnost itd ozeleniti je mogoce ravne in posevne strehe s posebnimi ukrepi tudi do nagiba oc kar velja za tako imenovane neprezracevane in prezracevane strehe pri ozelenitvi uporabljamo najrazlicnejse materiale zato je potrebno preveriti njihovo kompatibilnost in jih po potrebi medsebojno oddvojiti z ustreznimi locilnimi sloji v nadaljevanju so za ilustracijo navedenih nacel prikazane ozelenitve treh vrst streh ki so v uporabi pri nas ravna neprezracevana streha s slike vidimo da vsi sloji pod locilnim slojem nad hidroizolacijo povsem sovpadajo z zasnovo klasicne ravne neprezracevane strehe manjka le zascita hidroizolacije pred soncnim sevanjem ki jo v konkretnem primeru uspesno nadomestijo sloji ki sestavljajo sistem ozelenitve obrnjena neprezracevana streha tudi v tem primeru gre za klasicno izvedbo obrnjene neprezracevane strehe razlika je le v tem da je plast za preprecevanje predora korenin namescena pod toplotno izolacijo in da zascito oziroma obtezbo toplotne izolacije nadomescajo sloji ki sestavljajo sistem ozelenitve posevna prezracevana streha razporeditev slojev pod locilnim slojem nad hidroizolacijo predstavlja sestavo klasicne posevne prezracevane strehe elementi ekstenzivne ozelenitve rastline rastline ki jih uporabljamo za ekstenzivno ozelenitev so na strehah izpostavljene hudim klimatskim obremenitvam tem pogojem lahko kljubujejo le tiste rastline ki so manj obcutljive na suso ali pa obcasno moco to so rastline ki zrastejo najvec do visine sukulente o zelisca oz cm trave vecina njih izvira iz planinskih predelov kjer so klimatske razmere podobne tistim na strehah ker vzdrzevanje ni predvideno morajo biti take da se reproducirajo same brez sodelovanja cloveka in da jih ni potrebno zalivati kositi in obrezovati pri izboru rastlin moramo paziti tudi na to da med njimi ni takih ki imajo izrazito agresivne korenine saj bi v nasprotnem primeru ogrozale tudi kakovostnejse zascitne sloje proti predoru korenin v literaturi navajajo razlicne sezname rastlin ki jih priporocajo za ekstenzivne ozelenitve eden od teh je naslednji cebulnice debelina substrata nad cm allium sphaerocephalon allium schoenoprasum allium luteum sukulente debelina substrata od do cm sempervivum tectorum sedum reflexum sedum hybr immergrunchen sedum hexangulare sedum acre aureum sedum album laconitum sedum album micranthum s flor weichenstephaner gold trave debelina substrata nad cm festuca glauca sesleria vario carex flacca carex humilis stipa pennata carex digitata melicia ciliata koeleria glauca gracilis zelisca debelina substrata nad cm geranium sanguineum iris germanica potentilla verna petrohagia saxifraga hieracium pilosella fragaria viridis campanula rotundifolia drevnina grmovnice debelina substrata nad cm genista tinctoria salix glabra salix werhanü salix purpurea nana juniperius sabina erica herbacea pinus mugo pumilio obicajno se za ozelenitev uporablja kombinacija vec vrst rastlin s cimer je mogoce doseci zanimive estetske efekte zelenja in cvetja vegetacijski sloj vegetacijski sloj mora imeti sposobnost vpijanja in zadrzevanja vode istocasno pa mora biti propusten za zrak katerega potrebujejo korenine vsebovati mora tudi zadostno kolicino hranilnih snovi potrebnih za rast rastlin in imeti ustrezno ph vrednost ker vzdrzevanje vegetacijskega sloja ni predvideno obicajna zemlja ni primerna saj se s casom zgosti in izgubi navedene lastnosti uporabiti je potrebno substrat ki je prostorsko stabilen obstajajo stevilne vrste substratov ki so razlicne mesanice vrtne zemlje z materiali z izrazito strukturo makro in mikro por ki trajno zagotavljajo ze navedene pogoje glede vode in zraka taki materiali so na primer sota humus lava kosmici penjenih materialov itd posebej je zanimiv substrat iz granul ekspandirane gline celih ali lomljenih ki jih pri nas poznamo pod imenom glinopor rastline v substrat posejemo ali posadimo dokler se rastline ne ukoreninijo jih je potrebno zavarovati pred nalivi in vetrom sodobnejsi postopek je naslednji v vrtnariji pripravijo substrat vgrajen v posebno prostorsko mrezo v katerem so ze vkoreninjene predvidene rastline tega potem v obliki plosc ali svitkov dostavijo na streho in tam namestijo filterski sloj filterski sloj preprecuje da bi drobne frakcije iz vegetacijskega sloja presle v akumulacijski sloj za vodo in kar je se pomembneje v drenazni sloj ki bi ga lahko zamasile izdelan je iz geotekstila ki trajno prepusca vodo akumulacijski sloj za vodo ekstenzivna ozelenitev ne predvideva obcasnega zalivanja rastlin zato je potrebno ustrezni del padavinske vode v sistemu akumulirati in tako shraniti za premostitev susnih obdobij obstajajo razlicni nacini izvedbe akumulacijskih slojev pri enostavnejsih izvedbah te predstavljajo vgrajeni materiali ki vsrkajo veliko kolicino vode v zahtevnejsih primerih pa so vgrajene posebne plosce ki imajo na zgornji strani izoblikovan sistem posod te ob padavinah zadrze predvideno kolicino vode ostala pa se prelije v drenazni sloj plosce so lahko izdelane tudi iz toplotnoizolacijskih materialov n pr ekstrudiranega polistirena s cimer se znatno poveca toplotna izolativnost strehe drenazni sloj naloga drenaznega sloja je da padavinsko vodo ki se ne akumulira v visjelezecih slojih prepusca do sistema za odvodnjavanje izdelan je lahko iz nasutja vodopropustnih mineralnih agregatov posebnih pletiv drenaznih trakov iz penjenih materialov palet iz umetnih snovi itd pri posevnih strehah odvecna voda odteka po povrsini in zato drenazni sloj ni nujno potreben zascitni sloj pred predorom korenin korenine rastlin na poti za vodo in hranilnimi snovmi prodrejo tudi do hidroizolacije in jo s svojimi mehanicnimi in kemicnimi sredstvi poskodujejo glede na navedeno jo je zato potrebno zascititi s posebno plastjo ki jo korenine ne morejo predreti v ta namen uporabljajo bitumenske trakove s posebnimi dodatki ali premazi bitumenske trakove s kovinskimi vlozki specialne trakove iz umetnih snovi n pr pvc ecb epdm itd praksa je pokazala da preiskave navedenih zascitnih slojev po standardih ne zagotavljajo trajne zascite pred predorom korenin zato morajo proizvajalci njihovo kakovost dokazati z dolgotrajnimi preiskavami in zanje nuditi dolgoletno garancijo pri snovanju ozelenitve streh se je potrebno zavedati da je od izbire zascitnega sloja proti predoru korenin odvisna vodotesnost strehe locilni sloji v ozelenjenih strehah se stikajo razlicni materiali ki pogosto med seboj niso kompatibilni med seboj jih moramo lociti z locilnimi sloji izdelanimi iz nevtralnih materialov obicajno voalov locilne sloje vgrajujemo tudi med sloje kjer bi lahko bolj grobi materiali poskodovali finejse sredstva za preprecevanje zdrsa pri strehah z vecjimi nakloni obstaja nevarnost da vegetacijska plast zdrsne po stresini to preprecimo na dva nacina z vgraditvijo zadrzevalnih reber ali pa tako da vgradimo v spodnji del vegetacijske plasti nosilno mrezo v katero se korenine dobro vkoreninijo sistemi ekstenzivne ozelenitve razlicni proizvajalci so razvili stevilne komponente in tudi celovite sisteme za ekstenzivne ozelenitve streh razlicni sistemi sicer temelje na istih principih razlikujejo pa se v njihovi realizaciji tako so pri nekaterih sistemih sloji detajlirani na ze opisan nacin pri drugih pa so nekateri sloji zasnovani tako da hkrati opravljajo funkcijo vec slojev na primer vegetacijskega akumulacijskega in drenaznega obseg te publikacije ne dopusca opisa vseh v praksi ze uveljavljenih sistemov za ilustracijo bomo opisali le dva tipicna primera primer vegetacijski sloj je sestavljen iz lomljenih granul iz ekspandirane gline zrnavosti ali pomesanih z industrijsko pripravljenim vrtnim substratom tak sloj ima odlicno akumulacijsko sposobnost za vodo saj je zadrzi do njegove prostornine pod vegetacijskim slojem je drenazni sloj ki ga predstavljajo granule iz ekspandirane gline zrnavosti ali taka sestava drenaznega sloja zagotavlja dodatno akumulacijo vode saj je tudi granule vpijejo kar svoje prostornine vgradnja filterskega sloja ni nujno potrebna debelino slojev se doloci na podlagi izbranih rastlin skupna debelina znasa od do cm teza pa od do kn m primer jedro sistema so posebne plosce iz ekstrudiranega polistirena ki imajo na zgornji strani izoblikovan sistem posod na spodnji strani pa sistem drenaznih kanalov padavinska vodo ki se preceja skozi substrat in filtersko plast najprej napolni sistem posod nato pa se visek prelije in po drenaznih kanalih odtece v sistem za odvodnjavanje sistem je posebej zanimiv za ozelenitve obstojecih streh saj znatno povecuje njihovo toplotno izolativnost teza sistema znasa kn m ucinki ozelenitve streh z ozelenitvijo streh dosezemo ugodne estetske klimatske ekoloske in gradbeno fizikalne ucinke strehe posebno ravne so pogosto arhitektonsko nezanimive ali celo grde brez dvoma zelenje in cvetje na strehi pomenijo v estetskem pogledu velik napredek flori se pridruzi tudi fauna s cimer se vzpostavijo skoraj popolne naravne razmere ozelenjene strehe zadrzujejo padavinsko vodo in jo z izhlapevanjem ter transpiracijo rastlin pocasi oddajajo v naravni vodni krogotok s tem v naselju pomembno zmanjsujejo neprijetne visoke poletne temperature in njihova nihanja povecujejo pa relativno vlaznost zraka zadrzevanje vode na strehi ima se druge ugodne vplive saj je sistem kanalizacije manj obremenjen nevarnost poplav pa zmanjsana rastline na strehi so prirodni cistilec slabega zraka za svoj razvoj uporabljajo ogljikov dioksid in proizvajajo za cloveka potrebni kisik poleg tega so filter za prah in druge skodljive vplinjene materiale ki so v zraku in jih veter raznasa po naselju rastline tudi dobro vpijajo zvok in s tem znatno zmanjsujejo sirjenje hrupa e omenjeno izhlapevanje vode pa deluje ugodno tudi na samo zgradbo in njeno notranjost v vrocem poletnem obdobju se hidroizolacija ne pregreva bistveno hladnejsi pa je tudi zrak v prostorih pod streho kar ugodno vpliva na pocutje in zdravje ijudi sloji ozelenitve dobro scitijo hidroizolacijo pred mehanskimi poskodbami in pred uv sevanjem ki je zanjo nevarno povecajo tudi maso strehe s cimer se povecata tudi njena toplotna akumulativnost in zascita prostorov pred zunanjim hrupom kar pride se posebej do izraza pri lahkih strehah trajnost stresne konstrukcije se poveca saj se njeno temperaturno delovanje pod ozelenitvijo zmanjsa vecina sistemov za ozelenitev streh ne vpliva pomembno na izboljsanje njihove toplotne izolativnosti v primeru da pri ozelenitvi obstojece strehe zelimo izdatno povecati njeno toplotno izolativnost se odlocamo za sisteme ki imajo vgrajene take toplotno izolacijske materiale ki tudi v vlaznih pogojih zadrze svoje lastnosti eden od takih sistemov je opisan v primeru s katerim lahko ugodno resimo problem slabo toplotno izolirane strehe zakljucek ugodni ucinki ekstenzivne ozelenitve streh so taki da opravicujejo njihovo ceno poudariti je potrebno da je postopek ozelenitve streh strokovno zahtevna naloga ne glede na to ali gre za novogradnjo ali pa obstojeco streho je potrebno izdelati projekt ozelenitve z vsemi potrebnimi detajli opisi izracuni in dokazili v primeru obstojece strehe je potrebno predhodno ugotoviti njeno nosilnost in gradbeno fizikalno stanje in ju po potrebi sanirati med sistemi ozelenitve je potrebno izbirati med tistimi ki imajo dolgoletno tradicijo in so se v praksi ze izkazali tudi izvedbo ozelenitve naj opravijo strokovnjaki