prototip jpg bytes gradivo prot zip kazalo uvodno razmislanje prototipiranje klasifikacije metoda zavracanja prototipov razvojna metoda prototipiranja sistem delnega prototipiranja orodja za prototipiranje v katerih primerih uporabiti prototipiranje procedura prototipiranja podrocje in cilj kdo bo prototip testiral kdo bo zgradil prototip gradnja prototipa nacin razvoja prototipov razlike med prototipom in sistemom prednosti prototipiranja tezave pri prototipiranju slabosti uvodno razmisljanje jasno je da je tendenca razvoja programskih sistemov usmerjena k hitrejsi in cenejsi izdelavi hkrati pa naj bi bili programski sistemi izdelani po merilih ki jih postavlja uporabnik ocitno pa je tudi da se v danasnjem casu poslovni procesi spreminjajo hitreje kot se obrne konvencionalni kaskadni zivljenjski cikel iz tega lahko sklepamo da realizirani programski sistem ne predstavlja vec ustreznega odgovora na aktualne torej ze povsem spremenjene uporabnikove zahteve problema pa ne izlocimo niti s povecano produktivnostjo oz storilnostjo kot ustrezna resitev navedenega problema se nakazuje prototipiranje namesto da razvijamo sistem zgradimo model katerega lahko hitro in enostavno prilagodimo uporabnikovim zahtevam te modele prototipe predstavimo uporabnikom ti jih ocenijo in v primeru ko z njimi niso zadovoljni lahko model hitro in enostavno modificiramo seveda to ni pogojeno z velikimi stroski kot je to v primeru pri spreminjanju ze obstojecega sistema dinamicnost zahtev namesto da razvijamo sistem zgradimo model katerega lahko hitro in enostavno prilagodimo uporabnikovim zahtevam prototipiranje klasifikacije kaj je torej prototipiranje prototipiranje je tehnika konstruiranja delne implementacije sistema tako da se lahko uporabniki in razvijalci podrobneje seznanijo s problemom oz njegovo resitvijo vidimo da je uporabljen izraz delna implementacija in sicer zato ker ce bi bila popolna bi to ze bil sistem in ne le prototip sistema ena izmed moznih klasifikacij prototipov raziskovalni prototipi ugotovimo kaj uporabniki zelijo od sistema torej kaj naj bi grajeni programski sistem zagotavljal taksne prototipe nato zavrzemo eksperimentalni prototipi pripomocek za ugotavljanje izvedljivosti realizacije jih zavrzemo razvojni prototipi razvijamo postopoma in z namenom da v dolocenem casu postanejo sam sistem najpogostejsa delitev ze znotraj prejsnje klasifikacije je bilo mozno zaslediti osnovna pristopa oz razlicni metodi prototipiranja metoda zavracanja throwaway quick and dirty razvojna evolutionary metoda sistematicen pristop pri izgradnji medtem ko pri metodi zavracanja po pridobitvi vsega potrebnega znanja o problemu in o resitvah prototip zavrzemo in zacnemo razvijati sistem prototip pri razvojni metodi preraste v sam sistem metoda zavracanja prototipov pri gradnji zapletenih sistemov so zahteve ob zacetku projekta praviloma nejasne in slabo definirane ter se med samo izgradnjo sistema pogosto spreminjajo recemo lahko da zahteve dozorijo oz da se resnicne zahteve pojavijo sele takrat ko lahko uporabniki prakticno preverijo sistem prototip po metodi zavracanja zgradimo hiter in robusten quick and dirty prototip ter ga predstavimo potencialnim uporabnikom ali narocnikom z namenom da skupaj z njimi dozenemo izvedljivost zelja zahtev potrdimo potrebnost oz nujnost posameznih funkcij odkrijemo manjkajoce torej nepodane zahteve in raziscemo moznosti razvoja ustreznega uporabniskega vmesnika s pomocjo tako pridobljenih podatkov lahko z vecjo verjetnostjo da gradimo pravi oz ustrezni sistem dokoncamo specifikacije programskih zahtev software requirements specification prototipa seveda ne gradimo ce lahko identificiramo vse zahteve in se potencialni uporabniki z njimi strinjajo hitre in robustne prototipe lahko gradimo v fazi nacrtovanja tako preliminarnega kot podrobnega z njimi lahko validiramo strukturo programskega sistema torej ugotovimo ali zasnovana programska struktura zadovoljuje vse identificirane zahteve oz bo lahko zahteve zadovoljila vendar tudi pri nacrtovanju velja podobno kot pri analizi da prototipa ne gradimo ce smo lahko dovolj ucinkoviti tudi brez njega oz obstaja splosno soglasje glede ustrezne alternative v fazi podrobnega nacrtovanja pa nam lahko hiter in robusten prototip pomaga pri vrednotenju dolocenega algoritma vsekakor v vseh teh primerih analizi preliminarnem in podrobnem nacrtovanju ne smemo pozabiti da gradimo hiter in robusten prototip pod pojmom hiter mislimo predvsem na hitrost izgraditve prototipa tako da za njegovo izgradnjo ni potrebno veliko oz prevec casa le tako lahko rezultate oz ugotovitve se pravocasno upostevamo in koristno uporabimo robusten je tak prototip v smislu kvalitete saj ga tako ali tako nameravamo kasneje zavreci pod pojmom robusten pojmujemo da je prototip brez nacrtovanja brez komentarjev brez nacrta testiranja razvojna metoda prototipiranja ker pri tej metodi prototip razvijemo v koncni sistem le ta ne sme biti hiter in robusten saj mora imeti kvalitete koncnega produkta kot so zanesljivost ter enostavno vzdrzevanje vse to povzroca pocasnejsi razvoj prototipa v primerjavi s prejsnjo metodo torej metodo zavracanja ce se odlocimo za ta pristop je naravna pot seveda ta da sledimo obicajnemu razvoju zivljenjskega cikla razjasniti izdelek priskrbeti in uporabiti izkusnje na osnovi pridobljenih izkusenj ponovno opraviti povprasevanje ponovno nacrtovati kodirati testirati in ponovno pojasniti proces seveda ponavljamo tako dolgo dokler ne dosezemo zadovoljive stopnje prototipa katerega razvijemo v koncni sistem tak nacin nam zagotavlja razvoj potrebne dokumentacije in potreben pregled nad sistemom sistem delnega prototipiranja prototipi lahko predstavljajo delovanje celotnega sistema poznamo pa tudi prototipe ki se ukvarjajo samo dolocenim delom programskega sistema te delne prototipe lahko zasledimo v naslednjih pojavnih oblikah pogovorni prototip dialog koncnega sistema z uporabnikom prototip tega tipa simulira delovanje oz komunikacijo torej dialog koncnega sistema z uporabnikom je najpogostejsa oblika delnega prototipa uporabniki vidijo nacin komunikacije s sistemom zato je ta tip prototipa zazelen saj se lahko uporabniki ze pred fazo implementacije seznanijo z delovanjem prototipa in predlagajo omejitve izboljsave pogovorni prototip ima najvecji vpliv na prikaz uporabnosti in uporabnikovo dojemanje sistem vecina sistemskih analitikov in programerjev ni poucenih kaj predstavlja psiholosko ucinkovit dialog pogosto oblikujejo dialoge ki niso dovolj jasni in ali so zapleteni ter zmedejo uporabnika zaradi nastetih razlogov je priporocljivo izdelati prototip ki ga lahko uporabniki testirajo in ocenijo da dialog izboljsamo oz prilagodimo uporabniku se preden izdelamo dejanski sistem vnos podatkov ugotoviti hitrost in tocnost vnasanja podatkov uporaben je predvsem pri sistemih ki zahtevajo vnos velikega stevila oz obsega podatkov lahko ga obravnavamo kot samostojno celoto in ga kasneje povezemo z obstojecim sistemom zgradimo oz izdelamo ga z namenom ugotoviti hitrost in tocnost vstavljanja podatkov preverimo lahko tudi veljavnost in integriteto podatkov sistem sporocanja preveriti sporocila in nacin njihovega podajanja sporocila ki so namenjena uporabnikom je priporocljivo pred implementacijo sistema preveriti ter seveda raziskati najprimernejsi nacin njihovega podajanja podatkovni sistem prototip podatkovne baze lahko predstavimo kot nekaj zapisov nato uporabniki in analitiki testirajo njihovo delovanje in identificirajo pomanjkljivosti s tem prototipom je mozno ugotoviti katera polja zapisa so odvecna in katera manjkajo na tak nacin preidemo do optimalnega zapisa kar povzroci hitrejso in lazjo obdelavo podatkov kreiramo lahko taksne prototipe ki uporabnikom in analitikom omogocajo kreiranje novih podatkovnih zapisov opravljanje operacij nad njimi in prikaz le teh ti prototipi se uporabljajo v primerih ko zelimo izlusciti uporabnikove zelje glede tega kaj vse naj vsebuje podatkovna baza v povezavi s temi prototipi raziscimo se podrocje podatkovne baze pri prototipiranju podatkovna baza uporabljena pri prototipiranju je lahko dejanska ali le model dejanske podatkovne baze v nekaterih primerih je dovolj ce sami modeliramo podatkovno bazo in razvijamo prototip obstajajo pa tudi primeri ko moramo graditi prototip na obstoceci podatkovni bazi v primeru da potrebujemo obstojeco podatkovno bazo se lahko povezemo z obstojeco podatkovno bazo lahko pa uporabimo tudi kopijo podatkovne baze ce delamo s podatkovno bazo katero uporablja tudi obstojeci sistem je potrebno biti pazljiv saj te podatkovne baze ne smemo spreminjati lahko pa jo preglejujemo ce smo naredili kopijo podatkovne baze in ta kopija nima nobene povezave z obstojecim sistemom lahko tako podatkovno bazo tudi spreminjamo saj ima obstojeci sistem se vedno svojo podatkovno bazo tak nacin je seveda boljsi saj je bolj varen in z bazo lahko pocnemo karkoli pri prototipih te vrste obstajajo uporabniske zahteve do analitikov da poiscejo razlicne vrste podatkov analitiki morajo ugotoviti kje se nahajajo ti podatki in kako do njih dostopati racunanje in logika ko so izracuni ali logika programskega sistema zelo zapleteni obstajajo primeri ko so izracuni in logika programskega sistema zelo zapleteni uporabniki v takem primeru podajo primere pricakovanih izracunov oz delovanje sistema te primere lahko nato prikljucimo sistemu ali jih povezemo z aplikacijo s podatkovno bazo seveda nato ugotavljamo oz primerjamo tocnost prototipovih izracunov s podanimi aplikacijski paketi preverimo uporabnost da se izognemo slabemu povezovanju z drugimi aplikacijami s prototipom preverimo majhne skupine uporabnosti ali zadostuje podanim pogojem s tem se izognemo slabemu povezovanju z drugimi aplikacijami koncept pri velikih sistemih vcasih se pojavi vprasanje koncepta sistema zato je potrebno testiranje da po nepotrebnem ne vlagamo denarja v razvoj velikih sistemov taki prototipi so razviti predvsem po metodi zavracanja saj morajo biti sestavljeni hitro in robustno da lahko izluscimo pravi koncept sistema ko dolocimo koncept se lahko lotimo nacrtovanja ciljnega sistema orodja za prototipiranje potrebno je poudariti da se je prototipiranje zacelo uvelavljati sele po letu predvsem iz razlogov ker metoda prototipiranja ni bila dodelana in je bila cena prototipiranja skoraj enaka ceni izdelave pravega sistema v letih pa so se pojavili jeziki cetrte genereacije ki so na eni strani omogocili cenejse snovanje prototipov po drugi strani pa so omogocili tudi njihovo hitro in ucinkovito izdelavo ti jeziki nam omogocajo izgradnjo osnovnih prototipov v nekaj dneh tako da lahko uporabniku hitro prikazemo dejavnosti bodocega sistema na uporabnikove pripombe in opozorila lahko hitro reagiramo ter prototip popravimo ali odpravimo pomanjkljivosti v dnevu ali dveh podatkovno bazo lahko zelo hitro kreiramo in modificiramo seveda jeziki cetrte generacije niso namenjeni samo za generiranje prototipov uporabljamo jih lahko tudi za izgradnjo sistema vsekakor lahko prototipe v primeru uporabe jezikov cetrte generacije razvijemo v koncni sistem sicer pa je potrebno poudariti da izbira pravilnega orodja v veliki meri zavisi od izbrane metode prototipiranja razvojna ali zavracanje ce se namrec odlocimo za razvojno metodo je smiselno razvijati prototip na istem okolju kot bomo razvijali sistem zato je jasno da je potrebno pri izbiri ustreznega orodja za prototipiranje upostevati tudi strojno opremo in ciljno okolje v katerem bo deloval grajeni sistem s stalisca prototipiranja je potrebno izbrati taksno orodje da bo izdelava oz izgradnja prototipov cim hitrejsa in enostavnejsa hkrati pa bo mogoce prototip brez vecjega truda tudi spreminjati recemo torej lahko da je optimalno orodje za prototipiranje taksno ki nam omogoca hitro in enostavno zajemanje uporabnikovih zahtev torej niso potrebni veliki posegi pri spreminjanju in dodajanju operacij prototipe gradimo z namenom omogociti skupno delo oz sodelovanje uporabnikov in razvijalcev sistema nekatera orodja omogocajo sestavo prototipa med samim trajanjem oz potekom delovnega sestanka uporabnikov in razvijalcev tak nacin dela je seveda nadvse zazeljen seveda pa je potrebno paziti saj nekatera orodja ki jih na trziscu prodajajo kot orodja za prototipiranje se zdalec niso to za kar jih propagirajo kriteriji za izbiro prototipnega orodja so orodje naj bi bilo interaktivno bilo enostavno za uporabo omogocalo enostavno in hitro spreminjanje omogocalo hitro gradnjo prototipov tudi delnih vzpodbujalo postopno dograjevanje podpiralo ustrezne strukture baz podatkov ter vkljucevalo zmogljiv zaslonski oblikovalnik moznost povezovanja zaslonov kot odgovora na dialog zmogljiv generator porocil jezik cetrte generacije ali generator kode primeren sistem za upravljanje baze podatkov integrirani podatkovni slovar moznost ekstrakcije podatkov iz obstojecih zbirk oz bp in njihov prenos v prototipno bazo podatkov ali on line dostop pri razvojni metodi mora orodje dodatno nuditi se moznost izboljsanja strojnih zmogljivosti podporo podatkovnim strukturam koncnega sistema tudi glede distribuiranih podatkov mrezni dostop vecuporabnisko opcijo sposobnost nadzora obseznih baz podatkov moznost vkljucevanja segmentov napisanih v drugih programskih jezikih v katerih primerih uporabiti prototipiranje kot smo ze omenili pri razvoju programskih sistemov uporaba prototipov ni vedno primerna napr pri paketni obdelavi prototipiranje sigurno ni tako ucinkovito kot je pri interaktivnih programih prototipiranje je priporocljivo predvsem v naslednjih primerih uporabniki ne vedo natancno kaj zelijo uporabniki s tezavo podajajo oz izrazajo svoje zahteve sistem spremeni osnove poslovnih operacij uporabniske vmesniki potrebno prilagoditi koncnim uporabnikom funkcije ki naj bi jih racunalnisko podprli so zapletene in nejasne ter jih uporabniki poznajo oz razumejo bolje kot analitik zaslonske oblike in porocila je potrebno preveriti da ugotovimo mozne izboljsave ter zvisamo nivo uporabnosti ce obstaja podrocje uporabnikovega dela ki ga je mozno izboljsati je potrebno zagotoviti kreativno sodelovanje uporabnikov uporabniki ne razumejo in opazijo vseh pridobitev in moznosti ki jih nudi nastajajoci sistem ko uporabniki s tezavo podajajo oz izrazajo svoje zahteve glede sistema potrebno je raziskati relativno vrednost alternativnih resitev vsekakor pa je uporaba prototipov zelo priporocljiva in ucinkovita pri izdelavi taksnih sistemov kjer uporabniki se ne zmorejo natancno definirati kaj naj bi sistem omogocal ali tam kjer je razvoj zelo dinamicen in se zahteve uporabnikov nenehno spreminjajo s pomocjo prototipov lahko enostavno in dosledno razvijamo vso potrebno dokumentacijo postopek prototipiranja osnovna procedura prototipiranja naj bi vsebovala proced jpg bytes podrocje in cilj ce je bila opravljena analiza s pomocjo informacijskega inzenirstva se lahko podrocje prototipiranja doloci iz procesnih blokov v enciklopediji enciklopedija je nekaksna centralna shramba v katero so vnesene vse sistemske informacije le enkrat vnjej so shranjeni podatkovni modeli procesiranja informacije nacrtovanja dejstva pravila ter nadzor organizacije in njenih sistemov cilj sistema ki ga prototipiramo moramo dolociti preden zacnemo z nacrtovanjem prototipa raziskati moramo ustrezne naloge probleme in kriticne faktorje ki vplivajo na rezultat prototipa prav tako je potrebno dolociti kako bo razdeljen in lociran bodoci sistem slednje nam pomaga pri odlocitvi kdo bo prototip testiral kdo bo prototip testiral poznamo dva nacina testiranja validacija je proces testiranja rezultatov v vsaki fazi zivljenjskega cikla ali se rezultati ujemajo z rezultati ugotovljenimi v predhodni fazi zivljenjskega cikla ter verifikacija je proces testiranja kjer primerjamo rezultate sistema z uporabniskimi zahtevami del procesa planiranja je tudi odlocitev kdo bo testiral pravilnosti delovanja prototipa glavni testatorji so koncni uporabniki ki bodo bodoci sistem tudi uporabljali nujno je da so nekateri testatorji strokovno podkovani glede aplikacije problem pri prototipiranju lahko nastane ce testatorji niso dosledni ali nimajo motiva za natancen pregled prototipa zato moramo poiskati taksne testatorje ki so dosledni in kriticni ko je prototip razvit do dolocene stopnje ga lahko testiramo potencialni kandidati ki sodelujejo pri testiranju so vodstvo investitor sistema tehnicno osebje ki bo gradilo sistem v nekaterih primerih zunanji ljudje napr kupci zastopniki ki so vpleteni v razvoju sistema vcasih pa vprasamo za mnenje tudi zunanjega eksperta kdo bo zgradil prototip obicajno gradi prototipe ena sama oseba ki je dobro seznanjena z jeziki cetrte generacije ali uporabljenim generatorjem ta oseba je obicajno strokovnjak s podrocja informacijskega inzenirstva v nekaterih izjemnih primerih pa lahko kar koncni uporabnik obicajno seveda strokovnjak zgradi prototip koncni uporabniki pa ga testirajo redki so primeri vendar pa obstajajo ko uporabniki zgradijo prototipe testirajo pa ga strokovnjaki prototip lahko gradita tudi dve osebi vsaka od njiju z drugacnim znanjem ponavadi je to skupinastrokovnjakov informacijskega inzenirstva in uporabnikov v splosnem ni priporocljiva gradnja prototipov z veliko skupino za graditev prototipov naj bi bila zgornja meja dve osebi saj v vecini primerov to zadosca gradnja prototipa rekli smo ze da mora biti v primeru uporabe razvojne metode prototip skrbno nacrtovan prototip ne sem postati izgovor za malomarnost pri delu in opustitev strukturnega nacrtovanja ce nismo dosledni se lahko zgodi da dobimo namesto prototipa kaos ki ga je tezko spremeniti ali prevesti v sistem dobro prototipno orodje mora voditi k cistemu strukturnemu nacrtovanju pri prototipiranju moramo na zacetku zgraditi preprost model tako da ze v razvojni fazi opazimo razhajanja med ciljem in nalogami pri zapletenih sistemih je potrebno najprej zgraditi njegovo orodje in sele nato vse ostalo nacini razvoja prototipov prototipe lahko razvijamo na dva osnovna nacina razvoj korak za korakom in nepretrgan razvoj pri razvoju korak za korakom sestavimo za vsak prototip listo potrebnih popravkov ali dodatkov to ponavljamo tako dolgo dokler ne dosezemo ciljne verzije sistema pri nepretrganem razvoju sodelujejo testatorji ki z graditelji prototipa sprotno popravljajo prototip tak nacin uporabimo takrat ko obstaja mocna povezanost med uporabniki in graditelji prototipa vcasih je potrebno testiranje za nekaj casa prekiniti da lahko graditelji preucijo staro verzijo in jo ponovno modificirajo razlike med prototipom in sistemom ko koncamo s prototipiranjem in izdelamo koncno verzijo prototipa se ta se vedno razlikuje od sistema po koncanem prototipiranju sestavimo spisek lastnosti ki jih prototip ne vsebuje sistem pa jih mora najpogostejse so sposobnost okrevanja po napaki varovanje podatkov sposobnost revizije enostavnost vzdrzevanje vecuporabnisko delovanje ustrezni odzivni casi obvladovanje obseznih baz podatkov delovanje v mrezi delovanje na razlicni strojni opremi in dokumentacija uporabnikom moramo razloziti zakaj se prototip taksen kot je ne more uporabiti kot sistem prav tako jim moramo podati datumske roke za dograjevanja sistema zgodi se namrec da uporabniki ne razumejo kako to da je prototip tako hitro nastal za izgradnjo sistema pa je potrebno dalj casa prednosti prototipiranja uporabniki vidijo kaj za njih gradimo ter podajo kriticne pripombe manjse tveganje da zgradimo neustrezen sistem vzpodbujanje uporabnikov k kreativnemu delu oz konstruktivnemu sodelovanju za uporabnika bolje kot specifikacije na papirju hitreje prototip kot specifikacije izlocimo pristranost saj nakazemo pridobitve novega nacina dela napake lahko odkrijemo pred cenovno zahtevnimi fazami navdusenost in vecja zainteresiranost tako uporabnikov kot razvijalcev preizkusimo lahko vec inacic tezave pri prototipiranju slabosti povrsno nacrtovanje previsoke zahteve uporabnikov problem razlikovanja prototipa in sistema povrsnost uporabnikov pri pregledu