zlsd zlsd zlsd zlsd zlsd izberite i razvoj in stanje socialdemokratske misli na slovenskem na zgodovino gledamo s ponosom s ponosom lahko gradimo svojo prihodnost na vseh dosezkih slovenskega naroda zlasti v dvajsetem stoletju saj je socialdemokracija pri njih ustvarjalno in odlocilno sodelovala pripomogla je zlasti k temu da se je postopno zgradila slovenska drzavnost in da se utrjuje slovenska drzava da se je vpliv delavstva in ustvarjalnega izobrazenstva na odlocanje o druzbenem razvoju slovenije v tem stoletju bistveno povecal ter da se je zmanjsal vpliv klera da se je polozaj zaposlenih bistveno izboljsal ter da sta se na slovenskem oblikovala dovolj mocna demokraticna politicna kultura in demokraticni politicni sistem nase izrocilo je slovenska in evropska socialdemokraticna misel in stoletja vkljucno s tistim delom izkusenj iz obdobja samoupravnega socializma ki so se pokazale pozitivne utrditi moramo zavest o trdni zakoreninjenosti socialdemokracije v slovenskem politicnem prostoru pri tem izhajamo iz dejstva da sta bila socialdemokratska misel in gibanje vecji del novejse slovenske zgodovine razsejane po vec strankah in gibanjih socialdemokrati so zgodovinsko prebili dvocepno naravo slovenskega politicnega prostora vanj so pripeljali do tedaj odrinjene delavce kmete zenske in levo usmerjeno inteligenco v ta namen so ustanovili vrsto drustev zalozb in casopisov od konca stoletja na slovenskem ni mogoce vec govoriti samo o liberalcih in klerikalcih temvec je pomembna sila postala socialdemokratsko in socialisticno usmerjena levica ta poudarek je se pomembnejsi ker so po letu vse glasnejse interpretacije o delitvi slovenskega politicnega prostora na dva dela liberalnega in klerikalnega socialdemokratska usmeritev je imela na slovenskem sibko druzbeno zaledje saj je bilo vecinsko prebivalstvo kmecko to pa je bilo bolj nagnjeno v desni konzervativizem ki ga je idejno napajala katoliska politicna doktrina in organizacijsko obvladovala katoliska cerkev zato je socialdemokratsko gibanje usmerilo svoje napore v politicno ozavescanje delavstva pa tudi revnih kmetov na ta nacin je zelelo okrepiti in usposobiti politicno silo za boj proti kapitalisticnemu izkoriscanju in klerikalizmu ter s tem za pravicnejso druzbeno ureditev socialdemokratski ateizem je bil torej predvsem odgovor na gospodarstvo politicno organizirane katoliske cerkve ki je segala v vse pore slovenske politike socialdemokracija in gibanja levice so si zadala za nalogo locitev cerkve od drzave kar so v vecini zahodnih drzav opravila ze liberalna gibanja ob tem je socialdemokracija kar naprej postavljala na dnevni red realne probleme delavcev intelektualcev in kmetov resevanje socialnih problemov v okviru obstojecega sistema je bila njena poglavitna skrb socialdemokracija je bila zato vedno reformno naravnana od politicnih zahtev je bila nedvomno najmocnejsa njena zahteva za razsiritev volilne pravice na vse odrasle moske in od vsega zacetka tudi na vse odrasle zenske zenska volilna pravica se je v celoti uresnicila sele po zmagi nad fasizmom leta s sodelovanjem v protifasisticni koaliciji smo slovenci sodelovali pri graditvi povojne svetovne ureditve narodnoosvobodilno gibanje v drugi svetovni vojni je bilo na slovenskem v prvi vrsti boj za osvoboditev izpod tujega nacifasisticnega okupatorja in za izboljsanje polozaja kmetov mladih zensk in delavcev slovenija je v tem boju oblikovala svojo lastno vojsko ki je vrnila v meje enotne drzave velik del slovenskega narodnega ozemlja ta vojska pa po koncu vojne zal ni ohranila svoje samostojnosti slovenija je postala nacionalna drzava vendar se zmeraj odvisna od gospodarskega centra prva desetletja graditve socializma so prinesla visoke gospodarske rezultate postopno se je gradil mednarodni ugled jugoslavije v jugoslaviji pa se je kljub mnogim nasprotovanjem utrjevala slovenska drzavnost pred tem je cebinski kongres pokazal visoko narodno in socialno zavest ki se je kasneje udejanjila v delovanju osvobodilne fronte narodne vojske in slovenske drzave kps je bila povezovalna sila vseh domoljubnih in naprednih sil zks in zkj sta bila zaradi svojih stalisc in ravnanja veckrat predmet kritike moskve in beograda kar kaze na to da ni delovala kot podaljsana roka kominterne velja spomniti na hude ocitke o socialdemokratizaciji kpj ki so leteli z vzhoda in iz vzhodnih satelitov velja tudi opozoriti na dobre mednarodne odnose zkj s socialdemokratskimi in socialisticnimi strankami evrope slovensko socialisticno gibanje je imelo poseben stik s socialdemokratskim gibanjem tudi preko svoje manjsine na avstrijskem koroskem ugotavljamo da je bilo slovensko socialisticno gibanje v tesnem stiku s socialdemokratskimi strankami v evropi in da so bili vplivi medsebojno dokaj mocni v zkj je bila mocna struja reformistov socialdemokratov ki se je domala vse obdobje zavzemala za trzno gospodarstvo in pluralizacijo politicnega zivljenja v zks se je ta struja sredi osemdesetih let zelo okrepila in prevzela vodstvo predvsem njena zasluga je da je nas prehod v strankarsko demokracijo tekel dokaj gladko in z najmanjsimi mogocimi zrtvami zks pac ni bila klasicna komunisticna stranka med levicarskimi gibanji je bilo socialdemokraciji najblizje socialisticno gibanje iz dvajsetih in tridesetih let stoletja ter struja reformistov v zks szdl ter zsms v sredini osemdesetih let socialdemokratska praksa se je uveljavljala tudi s socialisticno zvezo delovnega ljudstva ki je v mednarodnem prostoru veljala za glavnega sogovornika socialdemokratskih strank in gibanj aktivnosti in povezave opozicijsko usmerjene mladinske organizacije zsms v slovenski skupscini v jugoslovanskem in mednarodnem prostoru ter civilni druzbi so odrazale njeno socialdemokratsko in pluralno naravnanost kar se je prenasalo v kadrovsko sestavo sdp oziroma sedanje zlsd v socialdemokratsko tradicijo uvrscamo tudi gibanje krscanskih socialistov ki so znali potegniti locnico med klerikalizmom in iskreno vero med pravicnostjo in zatiranjem med fasizmom in demokracijo med okupatorjem in narodno osvobodilnim bojem socialdemokratska naravnanost se je deloma uveljavljala tudi v kpj in kps in zkj ter zks nikakor ne gre za revolucionarno naravo socialdemokracije temvec za socialdemokratsko ravnanje vladajoce kpj in zlasti kps se posebej pa zks sele razkroj strankarskega sistema v tridesetih letih in njegov popolni razpad po okupaciji leta ter zacetek raznarodovanja slovenskega naroda je usmeril prehod vseh reformno naprednih in domoljubih sil na radikalnejse polozaje osvobodilne fronte namesto reformatorskih miroljubnih sredstev je bilo treba za osvoboditev dezele izpod surove oblasti fasisticnih in nacisticnih okupatorjev nujno uporabiti nasilna sredstva razpadlo staro oblast je bilo treba nujno nadomestiti z graditvijo nove kar je potekalo pod vodstvom tedaj vodilne politicne sile kps brezstevilne clanice in clani kps in skoj so boj proti okupatorju placali s svojimi zivljenji na zgodovino gledamo kriticno ena od kljucnih tock nasega socialdemokratskega zavedanja je ostra kritika boljsevizma in stalinizma ter boj proti vsem oblikam ekstremizma in totalitarizma prav slovensko socialisticno gibanje je v jugoslovanskem okviru najostreje kritiziralo stalinizem in se od njega ogradilo tako teoreticno kot prakticno z uveljavljanjem samoupravljanja in neuvrscene politike kritika boljsevizma pa je v socialisticni jugoslaviji ostala na pol poti dokoncna odpoved boljsevizmu je bila izpeljana sele s prvimi strankarskimi volitvami in osamosvojitvijo slovenije kar je bila v veliki meri zasluga reformisticnega dela socialisticno demokraticnega gibanja v sloveniji za nas je boljsevizem v prvi vrsti zavest in praksa politicno nesocializiranih krogov ki posegajo v politiko z revolucionarnimi in zato nesprejemljivimi idejami in metodami socialisticno gibanje v sloveniji je to miselnost in prakso preraslo ugotavlja pa da v danasnji slovenski politiki boljsevizem se ni povsem izkoreninjen dolomitska izjava je pomenila konec pluralizma v osvobodilni fronti enotnost osvobodilne fronte ki je bila potrebna za uspesen odpor okupatorju in za zmago slovenskega naroda v narodnoosvobodilni borbi je bila z dolomitsko izjavo na zalost dosezena s podreditvijo politicnih zaveznikov takratni komunisticni partiji slovenije ker monopolni polozaj tedanje komunisticne partije slovenije po prenehanju vojnih razmer in osvoboditvi ni bil presezen se je iz siroke antifasisticne fronte in mnozicnega odporniskega gibanja proti tujemu okupatorju po vojni uveljavil enopartijski politicni sistem to je sicer okrepilo potrebno enotnost in trdnost za hiter razvoj in drzavno varnost ustvarjalo pa je strah pred delovanjem v javnem zivljenju in to na levi kot na desni strani politicnega spektra obsojamo povojne poboje okupatorjevih sodelavcev in pravno nevzdrzno obracunavanje z nasprotniki tedanje oblasti zal se je v prvem povojnem casu v splosnem podaljsanju vojnega sovrastva ki ga je iz razumljivih razlogov poznala vsa takratna protifasisticna evropa tudi pri nas zakrivila vrsta dejanj ki so za danasnje oci neopravicljive krsitve clovekovih pravic in svoboscin predvsem pa pravice do zivljenja so povzrocila mnoge tudi daljnosezne negativne posledice obsojamo zlorabe ki so jih zakrivile takratne oblasti ter posamezniki krsenje clovekovih pravic politicno diskriminacijo in preganjanje nesprejemljivo uporabo metod in sredstev za doseganje ciljev zlorabo prava in drzave za politicne razredne verske in druge cilje ter nezmerno mascevalnost se posebej pa obsojamo zunajsodne likvidacije vrnjenih domobranskih ujetnikov in sodne obsodbe na povojnih politicnih procesih kriticni smo do oblastne samovolje ki je po nepotrebnem povecala razvojni zaostanek slovenije pretirana nacionalizacija prisilno odvzemanje zemlje zaustavitev liberalizma v sedemdesetih letih omejevanje zasebne pobude in podjetnistva prevladovanje politicnih interesov nad razvojnimi in gospodarskimi so nekateri kljucni vzroki da slovenija v tedanji jugoslaviji ni zmogla razviti svojih razvojnih zmogljivosti in doseci podobnega gospodarskega razvoja kot so ga razvite sosednje drzave preprecevanje potrebnih reform in njihovo nadomescanje s politicnim druzbenim inzenirstvom je povzrocalo izgubo dragocenih razvojnih moznosti izkrivljanje zgodovine populizem in nestrpnost razbijajo socialdemokracijo socialisticno in socialdemokratsko gibanje je bilo enotno v obdobju boja proti liberalnemu kapitalizmu in v obdobju boja proti stalinizmu glede drugih vprasanj pa se je gibanje razcepilo tako tudi danes najpomembnejsa obdobja slovenskega socialdemokratskega gibanja so naslednja obdobje boja proti liberalnemu kapitalizmu obdobje boja proti fasizmu narodnoosvobodilnega boja in socialisticne revolucije obdobje boja proti stalinizmu obdobje boja za socializem s cloveskim obrazom obdobje boja za vecstrankarsko demokracijo in osamosvojitev obdobje boja proti klerikalizmu ki traja od ustanovitve socialdemokratskega gibanja do danes zavzemali se bomo za krepitev in enotno delovanje vseh socialdemokratsko opredeljenih ljudi v sloveniji pri tem bo eno od vodil nezdruzljivost s populizmom fasizmom klerikalizmom sovrastvom do tujcev nacionalizmom in drugimi oblikami nestrpnosti populizem in nestrpnost preprecujeta ucvrstitev demokracije in strnjenost socialdemokracije ter vnasata fasistoidne elemente v slovensko politiko politika je lahko ucinkovita in utemeljena na sirokem soglasju le ce je kultivirana kultiviranje politike pa je predvsem v rokah politikov zlsd bo razvijala taksne metode in oblike politicnega delovanja ki ne bodo postavljale meja in ne bodo izkljucevale dialoga z drugimi politicnimi silami doma in v svetu temvec bodo tak dialog utrjevale zavzemamo se za razvijanje takih vzorcev politicnega obnasanja in misljenja kakrsni so utemeljeni na sirokem soglasju drzavljanov in drzavljank slovenije evropske in svetovne skupnosti gradimo na pozitivnih izkusnjah mednarodnega socializma ter tudi na pozitivnem delu izrocila iz obdobja samoupravnega socializma svojo razpoznavnost gradimo na antifasizmu in antiklerikalizmu ostro nasprotujemo militarizaciji druzbe in se zavzemamo za krepitev drzavljanske zavesti in varnostne kulture socialdemokrati gojimo miroljubno domovinsko utemeljeno na izrocilih narodno osvobodilnega boja slovencev boja za slovensko drzavnost ter na zavesti o nujnosti mednarodnega povezovanja domoljubje razlikujemo od sovraznega in nestrpnega nacionalizma vsem demokraticnim in reformnim gibanjem priznavamo zasluge za uveljavitev demokraticnega sistema in uresnicitev samostojne drzavnosti ter podpiramo njihova prizadevanja za nadaljevanje in poglabljanje tega procesa rezultate volitev priznavamo kot prvo tocko legitimiranja politicnega sistema in potrditev sleherne politicne stranke v teh okvirih pa sklepe demokraticno izvoljenih organov kot zavezujoce zlsd je kriticna najprej do sebe in socialisticnega gibanja ki mu pripada s te osnove ocenjuje delovanje celotnega gibanja in delovanje politicnih nasprotnikov odprti smo politicnemu sodelovanju in zaveznistvu z vsemi demokraticnimi politicnimi silami zlsd je clanica mednarodne druzine socialdemokratskih strank kar jo utrjuje v prepricanju da so njene usmeritve in stalisca tudi mednarodno legitimna z zadovoljstvom ugotavljamo da se socialdemokratsko gibanje v evropi krepi se posebej v dezelah vzhodne evrope po prvem valu navdusenja nad demokracijo s sibko in demoralizirano levico je postalo sredi devetdesetih let volivcem skoraj povsod ze zelo jasno da demokratizacije in krepitve demokracije ni mogoce zagotavljati brez socialisticnega gibanja in sodelovanja socialdemokracije pri vodenju druzbe in drzave zavedamo se da je sodelovanje politicnih sil za doseganje temeljnih narodnih interesov eden od pogojev za ucinkovito delovanje parlamentarne demokracije z vsemi politicnimi silami ki so nam programsko blizu smo pripravljeni deliti odgovornost pri upravljanju drzave z vsemi programsko nasprotnimi politicnimi silami pa se bomo polemicno vendar strpno v prid politicni stabilnosti in uravnotezenosti slovenske druzbe nazaj