microsoft com home izdelki podpora iskanje microsoft com microsoft microsoft dogodki program mcsp sporocila za javnost o microsoftu prejsnje sporocilo naslednje sporocilo ta mesec stara sporocila iskanje sporocila za javnost dober vzor najvec steje univerza v ljubljani je eden vecjih uporabnikov racunalniske opreme v sloveniji poleg tega da ima prek zaposlenih so z racunalniki opremljene tudi stevilne ucilnice laboratoriji in drugi studijski prostori »zeleli smo da univerza daje zgled zato smo dali pobudo za izvedbo projekta legalizacije programske opreme in ga tudi izpeljali « je povedal mag primoz juznic vodja racunalniskega centra univerze v ljubljani pri izvedbi projekta legalizacije so bili v primerjavi s podjetji oziroma celotnim gospodarstvom v boljsem polozaju meni primoz juznic saj univerza z uporabo dolocenih racunalniskih programov v toku samega izobrazevanja posredno daje smernice bodocim strokovnjakom katere aplikacije uporabljati kasneje v svojem poklicnem zivljenju normalno namrec je da bodo nekdanji studenti zeleli na svojem delovnem mestu uporabljati programsko opremo ki so jo spoznali in uporabljali ze za casa studija tudi zato so pri projektu legalizacije programske opreme dobro sodelovali z razlicnimi ponudniki programske opreme seveda pa so zaradi dejstva da je med uporabniki najbolj razsirjena programska oprema microsofta od operacijskih sistemov do ms officea med izvajanjem projekta najobseznejse stike imeli s predstavniki microsofta s katerimi so po besedah primoza juznica dobro sodelovali po nekaj srecanjih so namrec tako predstavniki univerze kot microsofta nasli skupni jezik kaj zelijo pri projektu legalizacije programske opreme doseci rezultat dogovora je bil podpis pogodbe med obema stranema in zacetek projekta jeseni leta ki je bil zakljucen priblizno leto kasneje ker se je v imenu ljubljanskih fakultet pogajala univerza so po mnenju primoza juznica v pogajanjih z microsofotom zagotovo iztrzili vec kot bi vsaka posamezna fakulteta tako so dobili vec licenc za programska oprema oziroma zanje placali manj saj so od microsofta kupili tako imenovane izobrazevalne licence poleg tega so dobili licence za programsko opremo tudi za tisti del univerze ki ima neposredno opravka z izvajanjem studija ne pa samim studijem to je administracijo ceprav so v pogajanjih dosegli dolocene ugodnosti pa financni zalogaj projekta ni bil majhen kljub temu da je bil podoben projekt legalizacije ze izpeljan med osnovnimi in srednjimi solami na ministrstvu za solstvo in sport po besedah primoza juznica namrec niso naleteli na preveliko razumevanje ter bili brez financne podpore pri izvedbi projektu to je bil tudi eden od dveh dejavnikov ki sta otezevala izvedbo samega projekta nacin financiranja ministrstva za solstvo in sport pa tudi drugih ministrstev je namrec tak da je veliko lazje dobiti financna sredstva za nakup strojne opreme novih racunalnikov delovnih postaj in streznikov kot za nakup programske opreme z oddelka za visoko solstvo pri ministrstvu za solstvo in sport nismo dobili nobene financne podpore tako da so nekatere fakultete na racun izpeljave projekta legalizacije programske opreme odrekle drugim projektom tudi zaradi taksnih potez fakultet primoz juznic ugotavlja da obstaja na vecini ljubljanskih fakultet dovolj visoka zavest da je treba pri izobrazevanju in delu uporabljati legalno programsko opremo druga tezava na katero so naleteli med izvedbo projekta pa je razdrobljenost univerze vsaka fakulteta namrec deluje kot avtonomna ustanova zaradi tega je sam projekt trajal na nekaterih fakulteta dlje kot je bilo sprva zamisljeno na podaljsanje izvedbe projekta pa so predvsem vplivale financne zmoznosti posameznih fakultet kljub temu da je zakonodaja na podrocju avtorskega prava pri nas dobra in sodobna pa njeno izvajanje in spostovanje sepa univerza pa ima tudi pri tem osvescanju pomembno vlogo ki ni samo izobrazevalna ter vzgojna temvec vecplastna »cedalje bolj se bomo namrec morali zavedati da so lahko tudi v tako neotipljive izdelke kot je programska oprema vlozena velika razvojna sredstva ki jih mora podjetje dobiti prek prodaje aplikacij nazaj da ima moznost nadaljevanja razvoja in uspesnega poslovanja » pravi primoz juznic dobro sodelovanje med univerzo in microsoftom se po besedah primoza juznica nadaljuje tudi po zakljucku projekta legalizacije programske opreme zelja univerze pa je da bi obsirneje sodelovali na podrocju izobrazevanja zeleli bi tudi da bi fakultete ki so legalizirale programsko opremo in ki so v skladu s sporazumom dobile v enoletno uporabo msdn pakete te pakete lahko se naprej uporabljale na tak nacin namrec fakultete lahko spremljajo ter preizkusajo vse novosti microsoftove programske opreme te pa potem uporabijo v studijskem procesu in studente tako seznanjajo z novostmi na podrocju programske opreme v primeru projekta legalizacije programske opreme je zagotovo res da ima uporaba legalne programske opreme med studijem velik vpliv na to da bodo studentje po zakljucku fakultete pri svojem kasnejsem delu tudi uporabljali legalno programsko opremo ker se bodo pomena uporabe legalne opreme bolj zavedali svoje cene namrec nima samo strojna temvec tudi programska oprema to bo uporabnikom racunalniske opreme in drugih avtorsko zascitenih izdelkov moralo postati jasno pred vstopom slovenije v evropsko unijo oz procese evropske integ racije pirastvo hitro izginja ceprav avtorsko pravo pri nas ustreza vsem evropskih direktivam in jih celo presega na nekaterih podrocjih pa je imela slovenija na podrocju uporabe nelegalne programske opreme veliko crno piko cetudi imamo dobro zakonodajo je njeno izvajanje namrec pesalo temu primeren pa je bil delez uporabe nelegalne programske opreme ki je bil se leta po raziskavi software business alliances odstoten vendar so se v dveh letih trendi obrnili k temu je veliko pripomogla voljnost sodnikov za prekrske sodisc in drzavnih ustanov da krsitelje uporabe nelegalne programske opreme obravnavajo hitreje oziroma prednostno v letu je tako delez uporabe nelegalne programske opreme padel za odstotkov in ta trend se v tem letu po besedah roka korena iz organizacije bsa nadaljuje ceprav se ni najnovejsih podatkov po mnenju roka korena se je obseg nelegalne uporabe programske opreme kjer je bilo tudi najvec krsitev zmanjsal iz vec razlogov prevodov programske opreme v slovenscino delovanje ustanove bsa in akcij informiranja javnosti in posameznih podjetij o tem da je kopiranje aplikacij kaznivo dejanje ter zacetek postopkov proti nekaterim krsiteljem k zmanjsanju uporabe nelegalne programske opreme pri nas je prispevalo tudi spremenjeno mnenje javnosti saj je bilo v osemdesetih letih popolnoma sprejemljivo da so razen v vecjih poslovnih sistemih programsko opremo kopirali posamezniki drug od drugega tako pa so pocela tudi podjetja taksno gledanje se je v devetdesetih letih popolnoma obrnilo drzava posreduje proti uporabi nelegalne opreme bolj zaradi mednarodnih obveznosti kot pa zato ker ji v proracun pritece manj financnih sredstev ki bi jih dobila ob placilu davka ob nakupu programske opreme po besedah roka korena pa tudi drzi da so sele v zadnjih letih tudi drzavne ustanove ki predstavljajo velik delez vseh uporabnikov v veliki meri legalizirale programsko opremo ki jo uporabljajo © microsoft corporation vse pravice pridrzane pogoji uporabe