demenca demenco lahko povzrocijo razlicne dolgotrajne ali napredujoce bolezni ki unicijo mozganske celice primerjava slike mozganov zdravega starejsega slika in osebe z demenco slika mozgani zdravega starejsega mozgani osebe z demenco demenca se kaze z motnjami spomina misljenja orientacije razumevanja racunskih zmoznosti ucnih sposobnosti ter govornega izrazanja in presoje obicajno jih spremlja zmanjsanje sposobnosti za obvladovanje custev socialnega vedenja ali motivacije alzheimerjeva bolezen je najpogostejsi vzrok demence vseh demenc in njena pogostnost s starostjo strmo narasca pogost vzrok demence so tudi mozganske kapi zacetne spremembe pri osebah z razvijajoco se demenco se lahko kazejo z izgubo volje do dela ali drugih aktivnosti ki so bile do tedaj zanje zanimive dajejo obcutek da so se polenili ne kazejo vec toliksnega zanimanja za dogajanja v okolici ali za druzabna srecanja prej resni in zadrzani lahko postanejo nenavadno segavi s pogostejsimi neustrezni dovtipi oslabljenim obcutkom za oliko oblacenje ali osebno nego tezave s spominom se obicajno zgodaj pojavijo pogosteje pozabljajo imena ali zalozijo posamezne predmete tezave s spominom so pri starejsih pogosto prisotne vendar niso vse tezave te vrste znak demence pri sicer zdravih starejsih so posledica neuspesnega priklica vsebin ki so bile uspesno zapomnjene tezave se ne stopnjujejo in tudi izraziteje ne zmanjsujejo uspesnosti starejsega cloveka obicajno oseba z demenco uspesneje opise dozivetja iz zgodnejsih zivljenjskih obdobij vendar pa je pri tem casovno zaporedje dogodkov neustrezno izrazitejse tezave opazimo ko naj bi se spomnil nedavnih dogodkov ceprav pravilno pove kje je zivel delal kdaj se je porocil ali pa brez tezav navede rojstne datume otrok se morda ne bo spomnil kaj je pred pol ure jedel za kosilo naloge ki so jih prej z lahkoto opravili kasneje zahtevajo od njih vse vecje napore primer sposobnosti prerisovanja lika zdrava oseba slika bolnik slike z napredovanjem demence pa se ne zmanjsuje le sposobnost prerisovanja temvec tudi sposobnost resevanja zahtevnejsih in kasneje tudi enostavnejsih nalog pogosto kazejo ob opravljenih enostavnih nalogah pretirano zadovoljstvo ponavljajoce se rutinske vsakodnevne aktivnosti lahko opravljajo uspesneje zaposlitev ali druge zahtevnejse aktivnosti postanejo zanje zelo obremenilne zaradi stopnjevanja tezav s spominom in upada ostalih sposobnosti se stopnjujejo napetost obupanost ali obcutki manjvrednosti z nadaljevanjem bolezni se zmanjsuje sposobnost razumevanja in presoje med pogovorom teze najdejo posamezne besede ali jih izpuscajo tezko sledijo dolgim zahtevnim pogovorom teze dojamejo simbolno izrazanje primer spisa bolnika z alzheimerjevo boleznijo slika ne morejo vec samostojno urejati financnih zadev ali samostojno potovati brez pomoci gredo le se do bliznje trgovine hitro zatavajo zaradi tezav ki jih imajo z orientacijo potrebujejo vedno vec nadzora in tudi vec vzpodbud pri aktivnostih ki jih veselijo in jih se zmorejo popuscati zacnejo naucene socialne zavore razkrivajo zaupne stvari brezbrizni so do napak in omejitev zaradi katerih bi bili prej v zadregi posamezne osebnostne poteze lahko postanejo izrazitejse svojce pogosto obtozujejo kraje za stvari ki so jih zalozili in so nanje pozabili preganjalne blodnje so lahko zelo izrazene vendar so le redko urejene v sistem blodenj ker se pocutijo ogrozeni so varovanci ob tem napeti nezaupljivi sumnicavi jezni izjemoma tudi fizicno agresivni hitro se zjocejo ali razjezijo vendar pa se tudi hitro umirijo kot da se ne bi nic zgodilo nekateri pa ne pokazejo niti primernega veselja niti zalosti ceprav ne opazimo mimike ki bi izrazila custvovanje lahko izrazijo ugodje ali nezadovoljstvo s posameznimi besedami glasovi ali telesnimi gibi njihovi odzivi so nam morda nerazumljivi vendar kazejo da na omejen nacin se vedno zaznajo obcutek topline in varnosti ali negotov spreminjajoce se okolje topel nasmeh stik z ocmi morda nezen dotik z roko ali objem preko ramena sporocajo da je v skrbnih in prijateljskih rokah kasneje ne prepoznajo niti najblizjih sorodnikov ali pa prepoznajo povsem neznane osebe kot znance iz preteklosti pogovarjajo se z navideznimi osebami ali z lastno podobo ki jo vidijo v ogledalu ne znajdejo se vec niti v lastnem domu najpogosteje ne vedo pravilnega datuma leta kot tudi ne kje se nahajajo vedno potrebujejo stalen nadzor ker lahko pustijo prizgan plin ali spijejo cistila ki so jim dosegljiva mislec da so uzitna nadzor je potreben tudi v nocnih urah saj so pogosto nespecni ceprav je najprimernejse domace okolje v katerem so preziveli vecino zivljenja je vcasih potrebno poskrbeti za nastanitev v ustanovi kjer lahko zanje ustrezno poskrbijo nazaj