evropska pomoc do leta evrobilten st marec kljub razlicnosti pogledov zdajze mogoce zapisati da dvomljivcev pri vprasanju ali pokrajine uvesti ali ne skorajda ni ceprav regionalizacija nase drzave pri procesu harmonizacije zakonodaje ne bo pomembno vplivala na potek vclanjevanja v evropsko unijo eu pa ni nobenega dvoma vec da je regionalna politika eno pomembnejsih podrocij sodelovanja znotraj eu mnogi so prepricani da bodo najvecje naklonjenosti bruslja v prihodnje delezni prav skupni razvojni projekti vec regij tudi uvedba enotne valute evra najbrz krepi ta vidik ob tem se zastavlja vprasanje kako sploh razmisljati o evropi tretjega tisocletja saj gre za dve nasprotujoci si zasnovi evrope drzav in narodov ter evrope regij kateri od obeh projektov ima prednost za slovenijo najbrz imajo prav tisti ki menijo da mora biti slovenija aktivna na obeh ravneh in v svojih mednarodnih stikih vzpostavljati dobre odnose tako na ravni drzav kot na ravni regij potrebno je upostevati tudi tiste ki menijo da se zasnova povezovanja evropskih regij postavlja po robu drzavnosti in vlogi narodov v evropski druzini vsiljuje se misel da poudarjanje mednacionalnih regij izhaja iz bojazni da pripadnost narodu in narodni ponos nujno ustvarjata konflikte med narodi toliko bolj zato ker temeljna zamisel zblizevanja v evropi izhaja iz vzpostavitve medsebojnega spostovanja narodov in ne njihovega razvrednotenja ne oziraje se pri tem na njihovo velikost kam v politicnem in ne zgolj ekonomskem pogledu plove evropa bo najbrz pokazal sele cas za slovenijo ki kandidira za vstop v eu je torej najpomembnejse da se osredotoca predvsem na moznosti financnega sodelovanja z eu toliko bolj ker je svetovna banka izracunala da naj bi slovenija v prihodnjih treh letih ujela povprecje treh najmanj razvitih drzav eu in v petih letihze dosegla enega poglavitnih ciljev strukturne politike eu petinsedemdeset odstotkov povprecnega bruto domacega proizvoda bdp na prebivalca v drzavah eu to pa pomeni da je predpristopno pomoc mogoce pricakovati v prihodnjih treh letih zatem po ocenah do leta pomoc iz kohezijskega sklada in strukturnih skladov kasneje pa le se delno pomoc kohezijskega sklada do katere so upravicene regije ki imajo bdp na prebivalca do devetdeset odstotkov povprecja eu skratka strokovnjaki opozarjajo da slovenija po letu ne more vec pricakovati pomoci iz skladov eu nas notranji interes bi torej moral temeljiti na taksnem oblikovanju nove regionalne politike kjer bosta socasno uveljavljena notranji in zunanji vidik regionalizma seveda ob upostevanju dolgorocnih nacionalnih ciljev nobenega dvoma ni da moramo v procesu decentralizacije in ob upostevanju ucinkovitosti in demokraticnosti uprave zagotoviti skladnejsi razvoj vseh regij torej razresevati tudi problem gospodarsko manj razvitih obmocij in podezelja in ljudem omogociti razvitim obmocjem primerljivozivljenjsko raven slovenija si mora prizadevati tudi za enakomernejso poselitev in pri tem posebno skrb posvetiti obmocjem kjer se stevilo prebivalcevze vrsto let zmanjsuje ob tem pa hkrati odpravljati tudi probleme tistih industrijskih panog na primer v tekstilni in obutveni industriji zelezarstvu ki so v tezavah vendar ne zgolj v okviru podjetij temvec s pomocjo razvojnih spodbud za celotne regije in na podlagi regionalnih programov slovenija mora torej vzpostaviti taksne institucije in instrumente regionalne politike ki bodo na eni strani spodbujale nastajanje regionalnih razvojnih pobud oziroma zagotavljale njihovo preoblikovanje v razvojne projekte po drugi strani pa omogocile uspesno uresnicevanje teh pobud in programov kajti samo funkcionalno ustrezno zaokrozene bodo lahko uspesno vodile domaco regionalno razvojno politiko in evropske strukturne politike na regionalni ravni marjan podobnik podpredsednik vlade nazaj na vrh