joze slak zivljenjepis rodil sem se leta v jablanu na dolenjskem v ljubljani sem koncal studij slikarstva na alu pri prof stupici leta in sem potoval v zda sem studiral slikarstvo kot postdiplomant in stipendist japonske vlade na mestni akademiji v kyotu po dvajsetletnem neuspesnem iskanju ateljeja in moznosti za delo v ljubljani sem pristal pri stari mami na dolenjskem nagrade mi dol visijo samostojno pa sem razstavljal v jugi italiji nemciji franciji na poljskem in japonskem detajli slikarstvo so v meni zatirali stari ucitelji in druzba v osnovni soli so od mene pricakovali ekspresivno otrosko risbo jaz pa sem se trudil risati po naravi in domisljiji takrat so me presunile ilustracije franceta mihelica v »puhku in stirih letnih casih« povedale so mi mnogo vec kot le zgodbo upodobljenih predmetov in oseb kar se mi ni zdelo logicno zacuden sem bil nad nacinom kako je bil v njih prikazan svet kot bi bil stkan iz zamrznjenih sanj ki se stopijo in sesujejo ko nanje posije luc sveta razuma potem sem sel na kemijsko srednjo solo v ljubljani in v drugem letniku sem videl prvo umetnisko razstavo vzgojiteljica v internatu nas je peljala v mestno galerijo gledat grafike jozeta horvata jakija par let po tem sem povsod ceckal jakijeve posasti in pocasi se je v meni zacelo nekaj premikati po prvem letniku kemije na faksu sem se odlocil da bom sel studirat slikarstvo znanost se mi je zazdela v interakciji s cloveskim znacajem absurdna in skodljiva za clovestvo seveda so stari padli ven in mi ukinili financno podporo prezivljal sem se s priloznostnimi deli in s poziranjem na akademiji za likovno umetnost poskusil sem se prijaviti na sprejemni izpit vendar me niso jebali drugo leto sem poiskal v imeniku stevilko slikarja ki mi je bil takrat najbolj vsec to je bil andrej jemec in ga vprasal ce bi mi hotel napisati priporocilo za studij v benetkah kjer je studiral moj prijatelj janez matelic velik frajer jemec je rekel da bi lahko studiral v ljubljani da mogoce ne pogledajo cisto vseh prijav in da bo poskrbel da bodo pogledali tudi mojo tako sem bil pripuscen na sprejemni ga naredil in pristal na alu tokrat kot student tu sem nekako odpikal predpisani program doma pa sem slikal svoje stvari ki sem jih razstavil v zagrebu v galeriji lotrscak diplomo sem napravil z nalogo »podoba in slika« potem sem se grebel in nosil grafike funkcionarckom v toplih pisarnah in uradih ter zical za kaksen prostor delal po kleteh podstresjih pri prijateljih in sestankoval na raznih komisijah drustvih in sindikatih dokler mi ni postalo jasno da si bom svoj atelje moral sezidati sam ena svetla tocka je bila tu equrna ki smo jo s kolegi ustanovili kot nekaksno zadrugo samostojnih umetnikov in galerijo vendar je tudi equrna kot vsak otrok zrasla odsla od doma in se sprivatizirala ze med studijem na alu me je navdusilo slikarstvo franka stelle predvsem zaradi »odprtosti« in uporabe kovinskih barv s katerimi sem tudi sam najraje delal konceptualizem ki je bil takrat v modi se me ni dobro prijemal in na razumarsko umetnost sem gledal nekako zviska kot nekdo ki ve zaradi svoje tehnicne izobrazbe nekoliko vec o strukturi sveta leta sem sel v new york na obisk k sosolcu tugu susniku ki je tam studiral videl sem veliko galerij in nove umetnosti in ko sem prisel domov sem se odlocil da bom slikal na lesene plosce in kar bo na sliki odvec bom enostavno odrezal v new yorku sem se bil namrec zaposlil kot mizar tole je seveda povedano nekoliko poenostavljeno tiste case je moja generacija zelo glasno resevala problem nosilca in znaka pod zastavo tomaza brejca zdelo se mi je da ima lahko pravokotni nosilec le eno idealno likovno resitev monokromno platno to mi ni zadostovalo zato sem zacel rezati in sestavljali slike v poljubne oblike ter izenaceval risbo in obliko to moznost je tedaj izkoriscal tudi tugo susnik do tedaj je bila slika nekaksno okno povrsina s popolnoma drugimi psiholoskimi lastnostmi kot njena okolica zato je bila omejena z okvirjem ali formatom ko je gledalec vstopil v sliko je moral sprejeti dogovor o sprejemanju drazljajev s te povrsine kot nekaj statusno povsem drugega od okolice slike in materiala iz katerega je slika narejena ta odnos se stopnjuje do neslutenih mistifikacij in protislovij v danasnjem svetu imata npr reprodukcija mone lise in original popolnoma razlicen status ceprav so likovni odnosi podoba barve povsem isti sam pa sem hotel doseci da bi za sliko veljale iste zakonitosti kot za vse ostale predmete za slikarstvo iste kot za ostale poklice umetnik ne postanes s tem da postanes slikar ali glasbenik to postanes ko si zelo dober mizar govornik ljubimec politik slikar ali pisatelj oziroma ko zacnes odkrivati resnico o mizarstvu govornistvu ljubezni politiki slikarstvu literaturi ne verjamem da je lahko »ready made« umetnina ceprav ne odrekam funkcije duchampovega pisoarja v kontekstu konca romanticne kulture sam bi rad slikal za svet ki nastaja na pogoriscu zahodne civilizacije ampak ta ne gori rada zato sem zacel izdelovati slike kot dvodimenzionalne barvne skulpture tretjo prostorsko dimenzijo sem nadomestil z barvo saj clovekove oci v bistvu sprejemajo dve dvodimenzionalni sliki sveta ki sta skoraj identicni in torej tudi skulpturo sprejemamo kot niz dvodimenzionalnih projekcij z barvo lahko izrazim tudi gibanje in cas pac s tem da uporabljam nanose ki se spreminjajo glede na kot gledanja in osvetlitev tako sem dosegel da se predmet slike npr akt v klasicnem slikarstvu ne pogovarja s svojih okoljem znotraj slike ozadjem draperijo ampak da se slika sama kot svoj predmet pogovarja s steno prostorom gledalcem v osemdesetih letih je nastopil postmodernizem in moram priznati da sem tudi sam sprejel precej njegovih njenih obrazcev to je bil cas evforije slikanja in kritiki ki me niso mogli nikamor uvrstiti so me lepo stisnili v ta predal pomagal sem jim s tem da sem takrat ko mi je zmanjkalo domisljije v svojih slikah uporabljal tedaj tako modne dekorativne vzorce takrat je prisla tudi v ljubljano razstava ameriske nove umetnosti tudi tam je bilo nekaj tekstilnih vzorcev in tako sem postal postmodernist ceprav so bile morda najbolj postmoderne slike ki sem jih naredil pred letom zacel sem s precej geometricno abstrakcijo ki sem jo pozneje polnil z dodatki okraski ti so nato sami postali predmet slike oblike sem poslikal z barocnimi vijugami vzorci in strukturami v divjih barvnih kontrastih pozneje so se prelevile v ekspresionisticne in kubisticne sablone napolnjene z eksplozivno in blescavno ali pa povsem mrtvo barvno snovjo sedaj so od biomorfnosti ostali le fragmenti udov zobje in oci nekaksno materializirano predbivanje ki spominja na nastajanje zob oci in krempljev v pticjem jajcu intrigira me vdihovanje zivljenja v mrtvo obliko ne le kot kaksen magijski postopek ampak kot fizicno oblikovanje likov in povrsin ki imajo zaradi medsebojnih odnosov vpliv na cloveka slike morajo oddajati neslisen zvok niso ziva bitja vendar jih nas pogled ozivi rad bi spoznal predzgodovinsko izkusnjo slikarstva in jo prenesel v sedanjost vendar ne kot bajanje in mistificiranje internetov instalacij interaktivnosti in kar je se magicnih obredov sedanjosti umetnost je ustvarjanje cisto novih oblik in novega sveta zgodi se lahko le takrat ko presezes vse obstojece znanje vendar je slikarstvo v glavnem ponavljanje ucenje in cakanje umetnost in ljubezen sta si zelo blizu p s pri nas je izdelovanje okvirov za slike mnogo bolj donosen in spostovan poklic kot slikarstvo zato sem se odlocil da bom delal slike ki so same sebi okvir