razvojne znacilnosti sestletnikov novi kurikulum prinasa v izobrazevalni sistem drzave veliko kvalitativnih sprememb ena od njih je pravica vseh letnih otrok do izobrazevanja sest letni otroci se po svojih razvojnih znacilnostih in potrebah razlikujejo od sedemletnikov zato je prav da spoznamo njihove potrebe in sposobnosti otrokov razvoj lahko opredelimo kot spremembe v bioloskem socialnem spoznavnem in custvenem vedenju do njih pride z dozorevanjem pod vplivom izkusenj in ucenja otrokov razvoj vecina sodobnih teorij poudarja da je razvoj stalen in dinamicen proces zlasti v zgodnjem obdobju otrokovega razvoja gre za tesno povezanost med telesnim in psihicnim razvojem vzgoja in izobrazevanje kot sistema delovanja na otrokov razvoj naj bi bila za korak pred njim in tako vlekla razvoj naprej pri tem pa upostevala otrokove razvojne potrebe in specificnosti vezane na posamezna razvojna obdobja vigotski pravi pomembneje je vedeti kaj lahko otrok naredi z malo pomoci kot v cem je uspesen brez pomoci v koncepciji novega kurikula je zapisano naj devetletna sola temelji na sodobnih teorijah osebnosti zlasti humanisticne psihologije ki poudarja aktivno in pozitivno podobo cloveka veliko razvojnih psihologov vidi obdobje do leta starosti kot najbolj kriticno razvojno obdobje otrok je prav v tem obdobju popolnoma odvisen od odraslih pri zadovoljevanju osnovnih zivljenjskih potreb od zadovoljevanja osnovnih potreb pa je odvisen njegov skladen razvoj razvojne potrebe otrok k e allen osnovne fizioloske potrebe potreba po hrani in prehranjevanju potreba po ravnovesju med pocitkom in aktivnostjo potreba po zasciti potreba po ustrezni termoregulaciji psiholoske potrebe potreba po varnosti in zaupanju potreba po ljubezni potreba po ustreznem pricakovanju kaj otrok zmore in cesa ne zmore potreba po ucenju potreba po pravem razmerju med novim in ze poznanim potreba po obravnavi zmot in napak kot korakov v procesu pridobivanja novih izkusenj znanj spretnosti potreba po svobodi pri eksperimentiranju in raziskovanju z nujnimi omejitvami za varnost otrok potreba po dostopnosti in moznosti uporabe igralnega in drugega didakticnega materiala potrebe po spostovanju in upostevanju potreba po okolju v katerem je otrok spodbujen in pohvaljen potreba po priznavanju in spostovanju napora ki ga je otrok vlozil v pridobivanje znanja razvijanju spretnosti potreba po upostevanju in spostovanju otrokovega jaza in razvojne stopnje solsko delo je za otroka svojevrsten telesni in dusevni napor ki ga mnogokrat postavlja v razne konfliktne situacije ali pa povzroci dusevne strese z vstopom v solo se otrok sooci s potrebo po pridobivanju priznanja zaradi produktivnosti za napredovanje pri ucenju branja pisanja racunanja in drugih spretnosti bo v soli nagrajen in doma pohvaljen zato je za otroke v tem obdobju znacilna precejsnja marljivost ucitelji in starsi smo dolzni to otrokovo nagnjenje spodbujati dobiti morajo obcutek da so sposobni obvladati spretnosti ki jih od njih pricakujemo obcutijo naj svobodo pri izrazanju sanjarjenju in razvijanju lastne domisljije navajamo jih na to da tekmujejo sami s seboj in dozivljajo obcutek da napredujejo dosegajo naj uspehe bodisi pri majhnih ali velikih stvareh ceprav po majhnih korakih ob vstopu v solo moramo omogociti otroku da obcuti pripadnost novi skupini razredu sosolcev ter prijazno skrb in vodenje uciteljice in vzgojiteljice strokovnjaki so na osnovi raziskav ugotovili da je pri otroku v tem obdobju se vedno zelo pomembna igra ki je vodilna aktivnost za zdrav dusevni razvoj v soli je veliko ucnih in vzgojnih vsebin ki bi jih otrok spontano lazje in uspesneje usvojil z ustrezno igralno aktivnost kot s klasicnim poucevanjem pri solskem otroku prihaja do izraza skupinska igra kot mozna oblika nasproti individualni igri socialni razvoj je dosegel ze taksno stopnjo da se lahko igra v skupini da se podreja skupnim normam in pravilom v igri ne smemo zanemariti otrokovih gibalnih potreb otroku smo dolzni tudi pri solskem delu omogociti zadovoljevanje potrebe po gibanju in sprostitvi upostevati moramo da so tudi med enako starimi otroki velike razlike razvoj otroka v starosti let otroci so sposobni zadovoljevati nekatere svoje osnovne potrebe sami se umivajo oblacijo opravijo toaleto se hranijo vstajajo pravocasno odhajajo v posteljo prevzemajo tudi nekatere osnovne odgovornosti doma in v vrtcu soli gibalni razvoj zakljucen je razvoj temeljnih gibov otroci hodijo naprej nazaj po stopnicah tecejo skacejo poskakujejo se lovijo hodijo po gredi vzpostavljajo ravnotezje vozijo kolo stoji na eni nogi obvladujejo spretnosti z zogo vrzejo jo z eno roko v cilj jo lovijo potiskajo ob tla iz majhnih elementov zlozi tridimenzionalen model ce gleda sliko ali drug model prerisujejo geometrijske oblike in razlicne druge simbole s skarjami strizejo po crti njegove sposobnosti v soli naprej razvijamo ritmicno usklajenost gibalnih dejavnosti koordinacijo med osnovnimi gibalnimi sposobnostmi koordinacijo uho gibanje oko roka veliki gib drobna motorika natancnost skladnost zanesljivost zaznavni in spoznavni razvoj otroci so na prehodu iz preoperativnega na konkretno operativno misljenje govor vedno bolj postaja element misljenja cutila uspesno uporabljajo za izlocitev vseh vrst informacij iz njihovega okolja iz dveh trikotnikov sestavi pravokotnik grupira razvrsca predmete na osnovi dvojnega kriterija npr barve in oblike grupira razlicne predmete tako da imajo vsi predmeti v skupini enostavne skupne lastnosti npr hrana oblacila sestavijo serijo predmetov uredijo po velikosti identificira predmete glede na specificno pozicijo v seriji npr prvi drugi zadnji glasno steje do dvajset in vec prepozna stevila do sesteva in odsteva v obsegu do oblikuje nekatere pojme vezane na kolicino in dimenzijo velik majhen kratek enako manj kot povezuje uro z dnevnim zivljenjem prepozna in identificira denar preko dejavnosti bo razvijal sposobnost dozivljanja in prepoznavanja zaznavnih kvalitet vezanih na lastno telo predmete prostor pojave dogajanja v prostoru omogociti moramo tudi razvijanje sposobnosti namerne zapomnitve reprodukcije usmerjene pozornosti podaljsevanja pozornosti ustrezne razporeditve pozornosti osnovnih miselnih operacij konzervacije ohranitve klasifikacije urejanja seriacije razvrscanja prostorsko casovnih ter kvantitativnih pojmov vzrocno posledicnega analiticno sinteticnega ter sinteticno analiticnega misljenja govorni razvoj govor se najbolj intenzivno razvija v predsolskem obdobju izpopolnjuje pa celo zivljenje predsolsko obdobje je predvsem cas usvajanja govora v solskem obdobju pa se otrok zavestno uci jezika ko skusa slediti dogovorjenim jezikovnim normam ob vstopu v solo je govor otroka podoben govoru odraslih oseb otroci so zelo klepetavi ucijo se oblikovati vse vrste povedi hkrati so zelo ustvarjalni pri uporabi jezika besednjak vsebuje in vec besed govor je skoraj stoodstotno razumljiv povprecna dolzina stavka je do besed ob slikah pove poznano zgodbico pogovarja se po telefonu odgovarja sam klice razume uporabo ednine mnozine dvojine pove kje zivi rojstni datum imena starsev ob zmoznostih ki so navedene zgoraj pa smo dolzni poskrbeti da otrok razvija razlicne funkcije govora instrumentalno domisljijsko informativno medosebno in spodbujamo njegovo govorno ustvarjalnost sposobnost samostojnega pripovedovanja razvijamo pomenske strukture poimenovalne in upovedovalne in njegov notranji govor custveni in socialni razvoj rad ima druzbo otrok pogosto ima enega ali dva posebna prijatelja je radodaren igrace je pripravljen deliti z drugimi igra je kooperativna aktivno sodeluje pri skupnih igrah in skupnih aktivnostih je custven in skrben predvsem do mlajsih otrok in zivali pogosto sledi usmeritvam in navodilom odraslih starsev uciteljev ce rabi tolazbo odraslih vendar je v iskanju in sprejemanju le te manj odprt ima vecjo kontrolo nad seboj manj je dramaticnega nihanja custev rad se sali zelo je zeljan novega zato vedno nekaj isce postavlja vprasanja glede na otrokove zmoznosti smo dolzni organizirati in mu ponuditi take oblike izobrazevalnih dejavnosti da bo ob delu razvijal custva vezana na samooceno uspeh odnos do neuspeha in custva vezana na odnose z drugimi ljubezen prijateljstvo zaupanje strah ljubosumnost napetosti nezadovoljstvo in druga negativna custva se mora nauciti premagovati delo naj mu omogoci razvijanje sposobnosti za ocenjevanje estetskih vrednot ob vseh aktivnostih naj pridobiva realno sliko o sebi s pozitivnimi in negativnimi sodbami o svojem telesu in znacilnostih lastne osebnosti igra je se vedno pomembna aktivnost saj se preko nje vkljucuje v socialne skupine isce prijatelje pridobiva izkusnje in znanja ki imajo zanj nek smisel in uporabno vrednost postopno usvaja pravila vedenja ki so vezana na razlicne situacije in razlicna okolja poglablja se razumevanje sebe in drugih ter ustrezno vedenje v skupini ki je vezano na razvijanje sposobnosti vzivljanja spostovanja in socustvovanja z drugimi prijateljstva se pocasi stabilizirajo kriteriji za izbor prijateljev pocasi prehajajo iz zunanjih na notranje vse pripomore k razvijanju pozitivnih osebnostnih potez kot so iskrenost kriticnost iniciativnost samostojnost samozaupanje nazaj na vrh