drzavni program za prevzem pravnega reda evropske unije strategija republike slovenije za vkljucevanje v eu celoten tekst strategije glavni cilj strategije vkljucevanja slovenije v eu na ekonomskem in socialnem podrocju je opredeliti in zasnovati niz usklajenih srednjerocnih ekonomskih in socialnih politik potrebnih za zakljucek ekonomske preobrazbe slovenije in pripravo gospodarstva na vkljucitev v eu strategija ima stiri operativne cilje analizirati dosezeno raven ekonomske in socialne preobrazbe slovenije dolociti specificne cilje posameznih sektorjev in podrocij zacrtati usklajen sistem reform in ukrepov ekonomske politike ki so potrebni za dosego teh ciljev in vzpostaviti ustrezne mehanizme za nadzorovanje izvajanja reform in ukrepov strategija je pripravljena tako da omogoca opredelitev ekonomskih in socialnih politik v obliki izvedljivih ukrepov ki upostevajo dani institucionalni okvir za oblikovanje ekonomske politike ti ukrepi naj bi bili hkrati usmerjeni k preobrazbi v trzno gospodarstvo in priblizevanju eu predviden je tudi reden dialog z evropsko komisijo o napredovanju predpristopnega procesa v sloveniji ki naj bi presegal nastevanje splosnih ciljev in strategij in temeljil na plodni razpravi o politikah in njihovih posledicah te izmenjave mnenj naj bi na eni strani izboljsale obvescenost evropske komisije o napredku slovenskega gospodarstva na poti priblizevanja eu na drugi strani pa bi sloveniji omogocale uporabo znanja in informacij evropske komisije na podrocjih makroekonomskih in strukturnih politik strategija je razdeljena na stiri dele v prvem delu temeljnim zahtevam vkljucevanja v eu sledi splosna analiza sedanjega stanja gospodarstva in problemov ki jih bo treba resiti v prihodnjih letih ce bo slovenija zelela uspesno zakljuciti proces tranzicije in vkljucevanja ta analiza je osredotocena na casovno sosledje ukrepov ki jih bo treba sprejeti v naslednjih letih ter na izbor reform ki so pomembne za uspesen zakljucek procesa tranzicije in vkljucevanja izpostavlja tudi bistvena vprasanja ki so se zastavila ob pripravi strategije in prikazuje kateri makroekonomski procesi so povezani z njenim uresnicevanjem v primerjavi s stanjem status quo to je njenim neuresnicevanjem drugi in tretji del strategije prikazujeta natancno analizo stanja in potrebne ukrepe po posameznih sektorjih drugi del vkljucuje makroekonomski okvir in podlage za uspesno priblizevanje slovenskega gospodarstva eu pricne se z razpravo o monetarni politiki in pogojih ki morajo biti izpolnjeni za znizevanje inflacije in obrestnih mer na primerljivo evropsko raven obravnava fiskalno politiko ki bo potrebna za ohranjanje stabilnega javnega financiranja nato ocenjuje pomen primerne dohodkovne politike za makroekonomsko stabilnost ter zakljuci s predstavitvijo politike mednarodnih odnosov ki bi pospesila izpeljavo potrebnih reform za razvoj stabilnega gospodarstva ki bi hkrati izpolnjevalo zahtevane pogoje evropske monetarne unije emu to je znizanje in ohranjanje nizkih stopenj inflacije mora makroekonomski politiki nuditi oporo vrsta strukturnih sektorskih reform te strukturne reforme ki jih strategija obravnava v tretjem delu so usmerjene k povecevanju mednarodne konkurencnosti slovenskega gospodarstva in k oblikovanju socialno in okoljsko sprejemljivih politik uvodni del obravnava podrocji liberalizacije cen in konkurence ki sta temelj vkljucitve v notranji trg naslednji dve poglavji obravnavata reforme podjetij in financnega sektorja ki so bistvenega pomena za izboljsevanje ucinkovitosti gospodarstva in zmoznosti prilagoditve gibanjem povprasevanja na domacem in tujih trgih trajna gospodarska rast in vkljucitev v eu terjata tudi precejsnja vlaganja v infrastrukturo in sta povezani s prestrukturiranjem javnih gospodarskih sluzb za preoblikovanje gospodarstva v uspesno trzno gospodarstvo bodo potrebne dolocene strukturne prilagoditve na podrocju proracuna in nadaljevanje davcne reforme posebno uveljavitev davka na dodano vrednost ddv v okviru hitrih ekonomskih sprememb so reforme na trgu dela in na podrocju socialne varnosti temeljnega pomena za izboljsanje ucinkovitosti gospodarstva in sicer s povecanjem mobilnosti delovne sile in z ohranjanjem socialne sprejemljivosti tranzicije naslednje poglavje obravnava vkljucevanje v eu na podrocju kmetijstva kar zadeva ekoloska vprasanja je treba v predpristopnem obdobju najprej prilagoditi institucionalno strukturo postopke in pristope ta prizadevanja bodo spremljala dodatna vlaganja ki bodo zmanjsevala obstojeci razkorak med slovenijo in eu na tem podrocju posledice preobrazbe gospodarstva v posameznih regijah ne bodo enakomerne ta vprasanja bo treba resiti z regionalno politiko ki ima za cilj zmanjsevanje regionalnih razlik zadnje poglavje obravnava skupna pravila delovanja notranjega trga eu cetrti del strategije predstavlja casovni razpored izvajanja potrebnih politik ki povzemajo cilje strategije osnovne ukrepe ki jih bo treba sprejeti in uveljaviti ter njihov vrstni red z uresnicenjem srednjerocne pristopne strategije naj bi slovenija do konca leta postala enakovredna partnerica na notranjem trgu eu drugemu paketu reform ki se nanasa na zakljucek gospodarskega prehoda bo treba posvetiti najvec pozornosti da bi slovenija izpolnila pogoje za uspesno vkljucevanje na ekonomskem in socialnem podrocju doseganje trajne rasti v razmerah enotnega trga in sprejem pravnega reda eu mora uspesno dokoncati naslednje reforme gospodarsko stabilizacijo ekonomsko tranzicijo ureditev lastninskih pravic in izvedbo strukturnih reform potrebnih za delovanje trznega gospodarstva ter sprejeti pravila in predpise za dosego zahtevane stopnje zdruzljivosti z gospodarstvi drugih udelezenk notranjega trga to je s clanicami eu casovni razpored reform je bistven za njihovo uspesno dokoncanje najpomembnejsa med njimi je gospodarska stabilizacija saj nobeno trzno gospodarstvo ne more uspesno delovati ce niso odpravljene glavne makroekonomske ovire ali ce se trajno ohranjata javnofinancni in placilnobilancni primanjkljaj makroekonomsko stabilnost je potem ko je enkrat dosezena treba tudi ohranjati saj je temelj uspesnosti strukturnih ukrepov posebej za sprostitev cen in trgovine ki so potrebni za preoblikovanje v trzno gospodarstvo ce bi stabilizacijo dosegli brez podpore strukturnih ukrepov bi se povprasevanje sicer ustrezno zmanjsalo in prilagodilo ponudbi vendar se viri ki bi spodbujali ponudbo ne bi ustrezno prilagodili in gospodarstvo bi postopoma zaslo v vse hujse tezave ce se strukturni ukrepi izvajajo brez podpore splosne stabilizacije je njihov ucinek lahko prav nasproten od zelenega saj povzrocajo predvsem visjo inflacijo in primanjkljaj na tekocem racunu tretji paket ukrepov sprejem pravnega reda eu je za vkljucevanje prav tako nujen v mnogih primerih ze njegovo uresnicevanje prinasa pomembne strukturne reforme ki podpirajo tranzicijo ocitno je torej da morajo strukturni ukrepi dopolnjevati stabilizacijo in ukrepe tranzicije ne morejo pa jih nadomestiti ali prehitevati nadaljevanje preoblikovanja podjetniskega in financnega sektorja pa je pravzaprav to kar gospodarska tranzicija dejansko pomeni proces formalnega lastninskega preoblikovanja je zakljucen vecina podjetij je ze prestrukturirana in sanacija bank je koncana tako so izpolnjeni temeljni pogoji za oblikovanje trznega gospodarstva ki se bo srednjerocno lahko spopadalo s pritiski enotnega trga ti pogoji so bili poudarjeni tudi v dokumentu agenda in mnenju evropske komisije o prosnji slovenije za clanstvo v eu vendar pa se ni dokoncno izpolnjen temeljni predpogoj za ohranjanje trznega gospodarstva to pa je dobickonosni podjetniski sektor za izpolnitev pogojev za uspesno vkljucitev v eu se bo treba soociti s tremi kljucnimi podrocji pogoji za zagotavljanje trajne dobickonosnosti zunanje in notranje privatiziranih podjetij ki bodo v prihodnosti predstavljala jedro gospodarskega razvoja dokoncanjem privatizacije predvsem socialno in financno sprejemljivo prestrukturiranje pospesitvijo novih domacih in tujih vstopov za resevanje teh vprasanj se bo treba osredotociti na reformo financnega sektorja na ukrepe ki lahko izboljsajo sposobnost vodenja poslov v podjetniskem sektorju na vzpostavitev vecje konkurence na trgu s posvecanjem posebne pozornosti postopnemu sproscanju cen javnim gospodarskim sluzbam in drzavnim monopolom na reformo socialnega sektorja in reformo davcnega sistema teh reform ni mogoce obravnavati posamezno saj bi zaostajanje ene ogrozilo napredek drugih tretja razseznost celotne strategije sprejetje pravil in predpisov eu je neizbezna in bo pomembno dopolnjevala izpolnitev prvih dveh zakonodaja se bo uvajala po nacelu prednosti prednostna bodo pravila za podrocja kjer bo sprejetje predpisov eu olajsalo ali ohranjalo gospodarsko stabilizacijo in proces tranzicije zakoni v zvezi z nalozbami prevzemi itd sledila bodo pravila ki so pomembna pa vendarle ne kljucna za izvajanje glavnih reform ce njihovo sprejetje ne bo izrecno zahtevano se pred vkljucitvijo v eu bo sprejem nekaterih pravil prestavljen na poznejsa obdobja se posebej ce bi njihova takojsnja uvedba lahko ogrozila stabilizacijo gospodarstva oziroma nedokoncanje procesa tranzicije primer za to so kapitalski tokovi ki naj bi jih v primeru ce so namenjeni neposrednim tujim nalozbam spodbudili takoj a bi lahko povzrocali probleme pri ohranjanju stabilizacije gospodarstva ce bi priceli takoj veljati tudi za portfolio nalozbe temelj taksnega casovnega razporeda reform in ukrepov je nadaljnje utrjevanje gospodarske stabilizacije pogoj zanjo ni toliko takojsnje znizanje inflacije na najmanjso mozno stopnjo pac pa trajno odpravljanje strukturnih dejavnikov ki vplivajo na njeno sedanjo trdozivost izvajanje reform in proces vkljucevanja bosta lazja ob visjih stopnjah rasti rast ustvarja vecji manevrski prostor tako podjetjem kot javnemu sektorju tako bo lazje obvladovati z reformami povezane probleme ki so posledica razlicnih pogosto tudi nasprotujocih ucinkov ekonomskih politik strategija je torej usmerjena tudi k zagotavljanju najvisje mozne rasti seveda v povezavi z nadaljnjo stabilizacijo nazaj na vrh