infos quo vadis infos marjan kodelja »sejem je mrtev naj `ivi kongres « tako bi lahko povzeli v katero smer naj bi el po na em mnenju razvoj sejemsko izobra`evalne prireditve infos vendar bi moral biti prehod postopen in nebole~ tako za organizatorje kot za obiskovalce kdor obiskuje ra~unalni ke prireditve v tujini ve da so te naravnane bodisi sejemsko ali kongresno sem ter tja najdete tudi kongres v katerega okviru je razstava ki je vsebinsko v zvezi s kongresom in ga dopolnjuje infos pa je nekaj posebnega saj je razdeljen na sejemski in kongresni del slednjega lahko razdelimo na seminarska predavanja in komercialna predavanja v organizaciji posameznih podjetji sejem je pa~ sejem in na njem podjetja predstavljajo tisto kar se njim zdi pomembno za kar pa prostor v cankarjevem domu po na em mnenju ni najbolj primeren kljub temu je na njem letos sodelovalo preko slovenskih podjetji vendar smo pogre ali nekatera ki so bila med udele`enci prej nja leta organizatorji so pogojno lahko zadovoljni s tevilom obiskovalcev ki so obiskali sejemski in seminarski del in ki so jih z moderno tehniko na teli okoli to pa tudi nekaj pomeni predstavljene novosti glede na prikazano lahko sklepamo da novi izdelki zelo hitro pridejo na na trg e bolj razveseljivo pa je dejstvo da na a podjetja vsaj do neke mere spremljajo svetovne ra~unalni ke trende in jim prilagodijo svoj nastop moramo pa malce pograjati nastop ve~ine razstavljavcev ki so se preve~ posve~ali pogovorom s pomembnimi poslovnimi partnerji in so velikokrat pozabili na »manj pomembne« obiskovalce slednji potrebujejo » ov« ki naj pritegne njihovo pozornost za to pa ni dovolj samo nalepiti obvestilo o nagradnih `rebanjih in ~akati na mimoido~e kdor je `e obiskal katerega od tujih sejmov dobro ve o ~em govorimo ve~krat smo `e pisali da omre`ni ra~unalniki po~asi pridobivajo veljavo kar je bilo razvidno tudi na infosu tukaj moramo omeniti izdelek netpc siemens nixdorf ter paket network in the box predstavilo ga je podjetje oracle netpc je predstavnik microsoftovega modela ra~unalnika za delo v omre`jih ki lahko deluje tudi samostojno kot obi~ajni osebni ra~unalnik zanimiva re itev za delo v omre`jih je stre`nik winframe citrix ki ga je predstavilo podjetje edico in omogo~a uporabo zastarelih osebnih ra~unalnikov za terminale windows za to potrebujete komunikacijski kanal irine kb na sekundo ra~unalni ko omre`je dostop neposredno prek modema ali interneta in seveda mo~an stre`nik z operacijskim sistemom windows nt kaj je narobe z na o pametjo najprej se moramo vpra ati komu je bil infos sploh namenjen glede na predstavljene izdelke bi lahko sklepali da je namenjena obiskovalcem iz gospodarstva po mo`nosti tistim ki v posameznih podjetjih odlo~ajo o nakupih nove informacijske tehnologije doma~a pamet je bila namre~ prisotna v prete`no programskih izdelkih namenjenih podjetjem in ne posameznikom tukaj mislimo predvsem na sisteme za daljinski nadzor omre`ja za pregled digitaliziranih kart za prenos velike koli~ine podatkov in podobno na ni`jih ravneh kjer bi lahko rekli da so izdelki namenjeni manj im podjetjem in doma~i uporabi pa lahko na tejemo le nekaj izdelkov tako je skb banka prikazala `e znani skbnet telekom pa programski paket za preprost priklop na siol slednji je bil zanimiv tudi zaradi sejemske cene tolarjev za kar je kupec dobil vso za delo z internetom potrebno programsko opremo vklju~no z internet explorerjem ter ur brezpla~nega deskanja delno bi lahko v tej skupini izdelkov omenili tudi sistem za postavitev elektronske trgovine si shop podjetja abraxas sicer pa prireditev infos ni namenjena irokemu krogu obiskovalcev temve~ v prvi meri ra~unalni kim strokovnjakom ~eprav bi mogo~e lahko celo rekli da je bilo najve~ ravno dijakov tudentov ter tudi »firbcev« reklamam vstop prepovedan bistvo infosa je tako imenovani kongresni del ki glavni magnet tako za razstavljavce kot za obiskovalce zaradi tega posamezni razstavljavci vzporedno s seminarski delom navadno organizirajo komercialna predavanja ki so pogosto tudi reklamno obarvana docela druga~e naj bi bilo na seminarju katerega glavna naloga je izobra`evanje in kjer ne bi smeli reklamirati izdelkov ali podjetij seveda pa je predavateljem iz gospodarstva te`ko prepre~iti da v svojem predavanju ne bi omenili tudi svojega podjetja zaradi tega je bilo tudi letos nekaj manj ih incidentov ki so jih kritizirali ne le organizatorji marve~ vsi udele`enci teh predavanj mikro intervju akajo leto o trenutnem stanju na podro~ju telekomunikacij na~rtih in zakonodaji smo se pogovarjali z ministrom za promet in zveze gospodom antonom bergauerjem spo tovani kako ocenjujete trenutno razvitost telekomunikacij v sloveniji in katera podro~ja bi po va em mnenju morali najhitreje razvijati lahko re~em da je razvitost telekomunikacij v sloveniji na zelo solidni ravni z veseljem pa dodajam da tudi digitizacija napreduje skladno z na~rti ki smo si jih zastavili tako sta mednarodno in medkrajevno omre`je prakti~no `e povsem digitizirani krajevna omre`ja pa okoli odstotno najbolj seveda v mestih na podlagi teh podatkov si najbr` `e lahko predstavljate da bomo v prihodnje najbolj stremeli h kon~anju digitizacije ker je na glavni cilj prav pove~anje kakovosti in hitrosti prenosa podatkov ali ima slovenija nacionalni program razvoja telekomunikacij kaj so morebitne prioritete tega programa zakon o telekomunikacijah ki je bil sprejet maja je v ~lenu zahteval izdelavo nacionalnega programa v ~lenu pa je dolo~il estmese~ni rok po uveljavitvi zakona ko ga vlada predlo`i v sprejem dr`avnemu zboru nacionalni program je v izdelavi in bo v skladu z dolo~ili zakona o telekomunikacijah januarja predlo`en dr`avnemu zboru dolo~al bo telekomunikacijske storitve ki jih v javnem interesu zagotavlja republika slovenija in urejal na~ine in pogoje za opravljanje telekomunikacijskih storitev pravice in obveznosti izvajalcev in uporabnikov uporabo telekomunikacijskih omre`ij radijskih postaj in terminalske opreme upravljanje radiofrekven~nega spektra ter enotnost javnega telekomunikacijskega omre`ja z nacionalnim programom bomo po tem zakonu dolo~ali dolgoro~ni razvoj telekomunikacijskega omre`ja in storitev vlaganja v javno telekomunikacijsko omre`je in uporabo ekonomsko upravi~enih tehnologij za pokrivanje pode`elskih in manj razvitih obmo~ij z javnimi telekomunikacijskimi storitvami konkretnej i odgovor na vpra anje kaj so morebitne prioritete tega programa bi vam zato lahko dal ele po njegovem sprejemu kako je s financiranjem tega programa mnogi radi primerjajo potrebe z avtocestami in se zavzemajo za podobno re evanje izgradnje informacijske avtoceste tudi za podro~je graditve telekomunikacijskega omre`ja bi si na e ministrstvo `elelo podobne podpore v dr`avnem zboru kot jo je bil dele`en nacionalni program graditve avtocest al pa za take `elje in predloge nimamo ustrezne podpore niti v dr`avnem zboru republike slovenije niti v vladi tuidi tarifna politika dr`ave je maksimalno restriktivna in ne omogo~a hitrej ih sprememb oziroma izbolj av vlaganj v nove tehnike in tehnologije in uvajanja novih storitev prvi januar je v evropi izredno pomemben datum saj naj bi se takrat spro`il val liberalizacije demonopolizacije trga javnih telekomunikacij kaj se bo s tem datumom spremenilo v sloveniji oziroma kdaj lahko podobne ukrepe pri~akujemo pri nas s januarjem bo v ve~ini vendar ne v vseh dr`av ~lanic evropske unije odpravljena izklju~na pravica opravljanja storitev govorne telefonije druge storitve so pri njih `e sedaj proste ali liberalizirane vse omenjeno pa velja tudi za slovenijo tudi v sloveniji uveljavlja zakon o telekomunikacijah tr`ne telekomunikacijske storitve ki jih lahko posamezni ponudniki in izvajalci teh storitev opravljajo na podlagi predhodne priglasitve na podlagi dovoljenja ali na podlagi koncesije za uporabo radiofrekven~nega spektra enako sprostitev torej izklju~no pravico opravljanja storitev govorne telefonije kot bo z novim letom uveljavila eu pa je na zakon o telekomunikacijah dolo~il za januar to bo torej edina razlika med nami in eu na podro~ju telekomunikacijskih storitev v sloveniji kar nekaj javnih podjetij razvija lastno telekomunikacijsko infrastrukturo poleg telekoma in mobitela ki ponujata tudi javne storitve so tu e dars `eleznice elektro nekako se zdi da mnogi gradijo avtoceste ki pa jih zaenkrat e ne smejo dati v javno uporabo eleznica elektrogospodarstvo in e nekatera velika podjetja gradijo lastna zasebna omre`ja zakon jih imenuje »zaprta« omre`ja ki jih uporabljajo samo za svoje potrebe ta omre`ja postajajo po zadnjih posodobitvah zelo zmogljiva in dale~ presegajo lastne potrebe teh podjetij zato je razumljivo da jih `elijo ponuditi tudi trgu ker pa zakon o telekomunikacijah v svojem ~lenu dolo~a obvezno gospodarsko javno slu`bo opravljanja storitev govorne telefonije lahko lastniki zasebnih omre`ij ponudijo svoje storitve javnosti po dolo~ilih odstavka ~lena zakona o telekomunikacijah ta ~len dolo~a da vlada republike slovenije predpi e pogoje za opravljanje javnih telekomunikacijskih storitev iz ~lena tega zakona kak no je stali ~e slovenije do telefonije prek interneta vlada podpira razvoj in iritev interneta v sloveniji dokaz za to je na primer arnes na telefonijo prek interneta pa je treba gledati skozi dolo~ila zakona o telekomunikacijah v njem je govorna telefonija definirana kot prenos govora med dvema omre`nima priklju~nima to~kama v realnem ~asu zato velja dokler je telefonija prek interneta izvedena kot ob~asna »off line« telefonija oziroma kot govorna po ta voice mail torej ne v realnem ~asu uporabnik take telefonije ne deluje nezakonito kaj je najpomembnej i cilj slovenije glede telekomunikacij za leto kot sem povedal `e uvodoma si bomo e naprej prizadevali za hitrej e napredovanje digitizacije slovenskega javnega telekomunikacijskega omre`ja vzporedno s tem pa tudi za pove~anje tevila oziroma gostote zmogljivih telefonskih priklju~kov naslednji cilj h kateremu bomo stremeli je razmah novih tr`nih telekomunikacijskih storitev pri ~emer imam v mislih ponudnike interneta konkurenco pri mobilni telefoniji in pospe en razvoj hrbteni~nih omre`ij uskladiti pa nameravamo tudi tarifno politiko pri tem bi radi dosegli popravek censkega razmerja med doma~imi in mdnarodnimi pogovori delo revije home moj mikro