bogo komelj sto let javnega knjiznicarstva v novem mestu ponatis knjiznica se je spopolnjevala tudi z razlicnimi darovi tako je n pr leta narasla za snopicev iz zbirke slovenske talije kot rdeca nit se vlece skozi vse zapisnike nc nalog knjiznicarjem da urede knjiznico toda to se ni vedno izvrsilo tako je bilo decembra nalozeno knjiznicarju da knjiznico uredi in naredi seznam citalnicnih knjig tri leta kasneje januarja zopet razpravljajo na seji o ureditvi knjiznice in to ureditev prepusti odbor knjiznicarju leta se je ponudil tajnik nc dr metod dolenc da uredi knjiznico ce dobi kako pomoc javil se ni nihce pol leta kasneje se je ponudil veterinar otmar skale in dr metod dolenc mu je takoj priskocil na pomoc leto kasneje decembra so uredili vse potrebno da bo drustvenikom v knjiznici na razpolago imenik del in da se bo uredilo poslovanje na obcnem zboru decembra se je knjiznicar pohvalil da je olajsal clanom izposojanje knjig toda ureditev vendar ne bi smela biti tak problem ker knjiznica ni imela velikega prirastka prejemala je knjige slovenske matice mohorjeve druzbe dramaticnega drustva kasneje gabersckove izdaje revije in morda se kako darovano knjigo leta je knjiznica stela vezanih knjig in je imela le eno samo omaro ki je sluzila tudi za arhiv dolenjskega pevskega drustva do leta se je nabralo ze vezanih in prav toliko nevezanih knjig knjiznicar je vodil preprost seznam in inventarna stevilka je bila tudi signatura knjige ne glede na format ta seznam ni ohranjen bralcev je bilo malo vecinoma so to bili profesorji ki so si knjige izbirali kar iz omare izposojene knjige je knjiznicar izposojeval v poseben zvezek pravico do izposojanja so imeli le clani nc leta si je izposodilo clanov knjig leta clanov knjig leta clanov knjig in v letu clanov knjig ta knjiznica ze od vsega zacetka ni zadoscala potrebam novega mesta saj so si mescani se naprej izposojali knjige pri novomeskem knjigarnarju constantinu tandlerju ki je imel svojo knjiznico ze nekako od leta dalje izposojal pa je le nemske antikvarne knjige in nekaj jih je ohranjenih v zbirkah novomeske studijske knjiznice ko pa se je osnovala smihelska ljudska knjiznica je imela pretezni del bralcev iz novega mesta zaradi takih potreb je citalnicna knjiznica cakala samo se na primernega cloveka ki bi znal iz citalnicnega knjiznega fonda urediti javno knjiznico in jo voditi ta clovek je bil akademski slikar profesor josip germ ki se je tedaj vrnil iz prage v novo mesto in vse svoje izkusnje iz kulturne prage presadil v novo mesto njegove zasluge za novo meto so izredne in se danes jih novo mesto ni ocenilo prof josip germ ni bil samo pedagog in slikar ampak je bil tudi odlicen organizator sledovi njegovega dela so se danes vidni ne samo v kulturnem zivljenju ampak tudi v gospodarskem predhodna stran naslednja stran osnovni podatki o knjiznici mirana jarca oddelki zgodovina dogodki knjiznica mirana jarca november