the paperless office pisarna res brez papirja ale farka urejena pisarna je vzor vsakega delovnega ~loveka za pisalno mizo ra~unalniki so bili ustvarjeni tudi s tem namenom da bi nam to olaj ali in prevzeli kar nekaj papirnatih opravil na svoja ple~a vendar se v~asih vpra amo ali je temu res tako pisarne so e vedno polne papirja in podobne krame in ameri~ani poznajo rek »clean desk sick mind« ali pospravljena pisalna miza bolan um prihaja ~as ko se bo tudi to moralo spremeniti program paperless office posku a prav to odpraviti namre~ goro papirja z na ega delovnega mesta po prijavi v sistem se pred nami poka`e delovno podro~je programa za~etni zaslon je malce pust saj tu ni ni~esar razen sedmih gumbov za katerimi se skrivajo vse funkcije prva je capture desk kjer skeniramo uva`amo in pobiramo slike dokumente elektronsko po to in fakse paperless vse samodejno spremeni v rastrske slike ko slike shranimo jih program stisne da zavzamejo na disku kar najmanj prostora ob pregledu jih seveda spet raz iri v prvotno obliko paperless viewer nam pobli`e prika`e kakovost na ega dela pozna vse va`nej e funkcije pri grafi~ni obdelavi skeniranega dokumenta pri pobiranju po te in faksov je edina te`ava ta da zna delati samo z odjemalcem ms exchange ki mora biti name ~en prepoznava slike v obliki jpeg in tif te slike pretvori v obliko cmp ki `al ni ve~ prepoznavna za druge programe uvozimo lahko tudi `e obstoje~e dokumente iz drugih programov dokumenti prihajajo in odhajajo po isti poti vmes pa jih lahko e natisnemo delo s programom je nadvse enostavno po uspe nem skeniranju dokumenta ali uvozu obstoje~e datoteke elektronske po te oz faksa ga paperless office uvrsti v skupino s funkcijo document index skupine dolo~imo in ali ustvarimo vnaprej definirane skupine so naslednje delovno mesto v katerem bo originalni dokument dolo~ena datote~na skupina in predal sistem je podoben kot pri velikih arhivih z ogromno predalniki in mapami dolo~imo lahko tudi klju~ne povezave klju~e po katerih lahko dokument najdemo tevilka dokumenta naslov dokumenta datum zajema ali prispetja ter tudi stanje dokumenta ali bo prispel ostal »doma« ali je ustvarjen za notranjo uporabo vsaka uporabna funkcija ozna~evanje spreminjanje shranjevanje in odpiranje dokumentov je dostopna prek ikon na glavnem zaslonu lotus weblicator e ste radi odklopljeni alan orli~ e ste priklopljeni v internet prek katerega od komercialnih ponudnikov potem veste da je va ~as v internetu dokaj dragocen in ga sku ate izrabiti ~imbolj racionalno sodim med sre~ne`e ki imajo na svojem delovnem mestu stalen priklop v internet in nimam te`av s tem da bi mi kdo od nadrejenih priredil »predavanje« o vi ini telefonskega ra~una in porabljenih urah za internet doma se polo`aj obrne saj v~asih ~isto pozabim da ~as veselo te~e brca pride naslednji mesec skupaj s telefonskim ra~unom a je `al hitro pozabljena ob naslednjem brskanju po omre`ju pri analiziranju ~asa porabljenega za internet sem ugotovil da za branje spletnih strani porabim ve~ ~asa kot traja njihovo nalaganje poleg tega tudi redno obiskujem dolo~ene strani predvsem tiste kjer se informacije spreminjajo dnevno tako torej porabim kar nekaj ~asa da pridem do teh spletnih strani in jih preberem pri lotusu so pri li na misel kako bi to delo olaj ali napisali so dodatek za netscape navigator ali microsoft explorer program lotus weblicator ki zna prena ati spletne strani v va ra~unalnik in jih lahko v miru prebirate tudi pozneje ko niste ve~ priklopljeni v internet namestitev programa ni zahtevna na disku potrebujete pribli`no mb prostora in operacijski sistem windows ali nt lotus weblicator podpira razli~ice netscapovega navigatorja od do ter microsoft explorer in ob prvem zagonu vas e vpra a kateri spletni odjemalec boste uporabljali pri delu del programa namre~ te~e kot pomo`ni program~ek applet v navigatorju ali explorerju drugi del programa te~e normalno pod okni skrbi za urnik prenosa spletnih strani in je vmesnik med internetom in spletnim odjemalcem proxy zyxel comet isdn prihaja modemi ostajajo gregor ba e mail gb writeme com zadnje ~ase se povsod najve~ pi e o isdn lovek bi pomislil da je modem `e kar za v zgodovinske knjige a v resnici e zdale~ ni tako velika ve~ina uporabnikov o isdn zaenkrat e samo bere isdn res omogo~a veliko hitrej e povezave dva lo~ena kanala in podobno a za povpre~nega uporabnika to e vedno ni tolik na prednost da bi bil pripravljen se~i globoko v `ep kajti vse te prednosti pa~ stanejo tudi pri malih podjetjih pride isdn cenovno v po tev ~e je preko njega v internet povezano lokalno omre`je v katerem je tudi spletni stre`nik e eden od razlogov da isdn tudi v podjetjih e ni nujno potreben je tudi ta da je ef v neki reviji prebral da modemi `e lahko po navadni telefonski liniji prena ajo podatke s hitrostmi do kb s no razlika je tako majhna da bomo raje prihranili nekaj tolarjev tako smo po ovinkih pri li nazaj do modemov hitrosti do kb s ki jih ponujajo nekatera podjetja so res zavidanja vredne a kot pravi pregovor ni vse zlato kar se sveti zyxelov modem comet ne omogo~a hitrosti kb s ampak kot je mo~ sklepati `e iz imena kb s zakaj torej raje ne predstavimo kak nega od hitrej ih modemov odgovor je preprost zato ker ni nujno da vam bo modem z deklarirano hitrostjo kb s tak no hitrost res omogo~al da tak no hitrost res dose`ete mora biti izpolnjenih kar nekaj pogojev va ponudnik dostopa do interneta mora podpirati tehnologijo ki e ni standardna modemi s hitrostjo kb s delujejo po dveh standardih x in k flex ki se med seboj ne marata e imate modem x in va ponudnik podpira tehnologijo k flex boste v najbolj em primeru dosegli hitrost prenosa ali kb s velikokrat pa va modem povezave sploh ne bo mogel ustvariti spla~a se po~akati da se uveljavi eden izmed standardov in ele nato razmi ljati o nakupu delo revije home moj mikro