ridmc umetnost literatura uvodnik uvodnik jani virk nismo ko pa je hrup odsekano prenehal smo vedeli mesec je star stiri milijarde let edvard kocbek spreminjanje sestega in sedmega aprila je vroc jezik sonca lizal sneg z ljubljanskih ulic ljudje so ga z umazanih kupov metali po asfaltu topil se je in puhtel v zrak ali prenikal v zemljino skorjo precej obicajen dan na planetu zgubljenem nekje v vesolju med miljardami zvezd in planetov na zemeljski skorji tenki kot znamka nalepljena na nogometno zogo se dogajajo vsakdanje reci kulinaricno praznovanje verskega praznika prepuscanje elektronskim medijem vojne klanje zivali plima strahu pred iznajdljivim ubijalskim svetom virusov in bacilov rojstva smrti obrezovanje dreves pranje avtomobilov listanje prodajnih katalogov in se in se ad absurdum veriga v prah steptanih prednikov je potrebovala nekaj milijonov let da se je naucila pokoncne hoje in potem sta pretekla se dva milijona let da se je v zrcalu mozganov prepoznal clovek ki mu danes recemo homo sapiens in je zacel z majhnimi koraki obvladovati zemljo in dimenzijo svoje duse prenasati v umetnost in mitologijo v nekaj deset tisoc letih so nastale kulture v nekaj stoletjih se je razsirila tehnicna civilizacija v nekaj desetletjih so jedrska energija in elektronski mediji potisnili planet z njegovimi prebivalci vred na rob prezivetja in zavesti hitrost v nekaj sekundah clovestvo lahko postane agens svojega lastnega izbrisa skoraj vsa cloveska kultura in civilizacija ki jo lahko razberemo danes je pokopana pod iglavcem v ameriski zvezni drzavi kolorado njegova starost vec kot stiri tisoc seststo let njegovo ime pinus aristata je najstarejsi primerek v zivalskem in rastlinskem svetu med njegove prve letnice so stisnjeni stonehenge piramide egipcanskih faraonov indska civilizacija v aziji nekje ob sredi kolobarjev zivijo in umrejo sokrat buda in konfucij ob strune najmlajsih letnic potrkavajo tezke kaplje kislega dezja in radioaktivni delci jedrskih eksplozij in dajejo takt turobni zalostinki ki v molovski frekvenci brni v tlorisu nasih zivcev znanje se kopici in zasipa svet s svojimi definicijami pajek ki s trdnega stropa plete mrezo navzdol v praznino vec ko je znanja manj je trdnosti materija se je razprsila prostor se je ukrivil cloveski geni se drobijo v rokah znanstvenikov ena osrednjih idej dvajsetega stoletja je negotovost v tem stoletju smo izkusili da so sistemi ki so ponujali najvecjo gotovost pripeljali do najbolj morilskih posledic je pred kratkim v intervjuju za die zeit povedal salman rushdie treba se je uciti ziveti z negotovostjo z odprto rano sveta vsak dan vedno znova med izhlapevanjem casa ki ga pravzaprav ni nas univerzum naj bi bil imel na zacetku deset dimenzij predvideva astronom edward witten sest od teh se jih je pozneje razsulo in ostale so le stiri tri dimenzije prostora in ena casa ali pa te stiri le zaznavamo in dojemamo kaksni prehodi se skrivajo v zatrdlinah casa in prostora kako potujejo custva in misli kam prehajajo duse iz teles iz cesa so kanali po katerih drsi zavest sta prostor in cas v resnici samo razvalini podrte stavbe deblo ki se razpusca in potaplja med tokove mehke vseobsegajoce vode vesolje tam sem jaz doma je v eni svojih pesmi napisal gregor strnisa naslednja stopnja izrekanja je lahko samo se molk potovanje med zvezdami prodiranje oci v neznosno gostoto crnih lukenj zasledovanje kometov deskanje po robovih ukrivljenega vesolja zavest ki se je odlepila od zemlje in se potika po prostranem molku vesolja je poeticna zavest beseda razprsena na kriziscu deseterih dimenzij misel lebdeca med prepihom nicevja zvok ukrivljen v lotosov cvet na temni strani meseca se razrasca nasilje pamet brez distance vodi v propad brezhibna urejenost uma v brezumje vecina obsojenih nacistov na nurnberskem procesu je bila visoko izobrazenih vecina med njimi je bila pravnikov ideje ubijajo tudi danes v cloveska telesa bruhajo svinec nasilje kot tehnika vladanja od druzine verskih sekt do politike in drzave ubijanje kot princip sirjenja in uzitek razpadajoci svet kadaver sveta nagonska slepota in tradicija mizanja oko ne vidi samega sebe clovek razbija zrcalo ki mu kaze oko mehanizem poslusnosti in lenoba ukvarjanje z dimenzijami duha je napornejse od preskusanja zmogljivosti telesa eksistencializem in zargon realnosti edini smiselni napor je tisti ki presega realno in sega po nemogocem edina prava dimenzija duha je preseganje in v obratu nazaj distanca distanca do sveta in sebe humor in samoironija najbolj cloveska dimenzija sveta v humorju je toplina v samoironiji dokaz da nas nekdo v nas opazuje kadar nismo tragicni smo smesni vedno znova nase lepimo ikarusovo perje in brezglavo zamahujoc poletimo proti horizontu vedno znova oblezimo na tleh kot golici in uzaljeno kljunarimo tragicno vec kot tragicno smesno vec kot smesno napuh vedenja nepotreben malenkosten smesen clovek zadnje resnice ne bo nikoli razumel vesolje je prevec brezmejno da bi lahko slo skozi rezo zavesti zadnja resnica je smrtna absolutno raztrga srce in razum kdor hoce prevec dobi premalo kdor hoce vse dobi nic edino dovoljeno izmisljanje svetov umetnost umetnost imamo zato da ne propademo ob resnici je rekel nietzsche in tudi to da je umetnost bolj bozanska mocnejsa od resnice bobneci stavki a hkrati jasni in preprosti seveda resnica je kot tista hladna crna lava iz tanzanijskega vulkana ol doinyo lengaia ki v nekaj urah otrdi in potem kmalu razpade v belkast prah del in celota prgisce prahu je vse vesolje solza ki zdrsi po obrazu je zemeljski ocean in vsa vodovja vseh svetov praznina v srcu je nic enak kozmicnemu molku in tisini za brezkoncnim horizontom ena ljubezen povzema in odslikava vse obraze ljubezni ko izdihne clovek zadrhtijo zadnje meje kozmosa privlacnost in odbojnost zakon ravnovesja ki ustvarja zivljenje natancnost s katero sonca nadzirajo svoje planete boj med moskim in zensko v kateri se nadaljuje clovesko pleme mehanizem ki nas peha v vesolje in veze ob zemljo v dusah nastajajo pokrajine za umetnost clovek se ozira za bogom edina meja ki obstaja je med tem kar ni in med tem kar je ta meja se razteza od zacetka do konca vseh vesoljskih prostorov in gre po sredi vsega kar biva to sta edini pravi dimenziji vesolja z neskoncno usodno potencialnostjo za to mejo je vse brezmejno brezmejno je brezmejno ni paradoks cloveka nihanje cez to mejo iz neskoncne biti v neskoncni nic in nazaj med ni in je je zarit misticni paradoks eckharta in budistov zanikanje vsega kar je v tebi ti ta zanikovalski ni prinese je ni kar je casno je kar je vecno molk je primernejsi kot zgovornost o cemer ne moremo govoriti moramo molcati je rekel wittgenstein molk je dosledna drza filozofije zgovornost umetnosti brez zgovornosti v neznosno odprtem prostoru ne bi bilo nobene umetnosti umetnost ustvarja nove svetove in izziva molk majhen cudez umetnosti in najbrz se vecji kako se lahko ob popolnem molku vesolja na zemlji pojavijo custvo topline ljubezni zavest o ranljivosti drugih etika in se za hip zazdijo trajnejsi od vesolja ki se po velikem poku se vedno s strahotno hitrostjo siri ali pa mogoce ze drvi skupaj ce fiziki in astronomi pac niso le spregledali da gre morda za vdih ali izdih neznanega bitja obstaja linearni zapis z lepo gladko linijo vmesnimi umetelnimi figurami in bodicasto poanto ki se zarije v membrano razuma in se poucno uskladisci obstaja tudi zorni kot tisocletij milijonov let vecnosti ta ne vodi nikamor kot vodomet kapelj vode v katerih se mavricasto lomi svetloba prsi naokrog besede sanjamo da smo smo v sanjah postajamo vecni iz vecnosti se obracamo iz sanj in gledamo nazaj na zemljo nismo © ridmc www group