bogo komelj sto let javnega knjiznicarstva v novem mestu ponatis prvi zacetki knjiznice iz pravil narodne citalnice v novem mestu ki jih je dezelna vlada potrdila je razvidno da je glavna naloga citalnice nuditi svojim clanom casopise in knjige pisane v raznih jezikih in vzdrzevati knjiznico ta pravila so bila veckrat spremenjena toda v bistveni nalogi so bila vedno enaka to je izobrazevanje clanov s pomocjo casopisov in knjig citalnica si je dolocila za glavno nalogo branje knjig in casopisov pa ceprav so bile v novem mestu ze razne knjiznice sicer ima knjiznicarstvo v novem mestu globoke korenine saj je knjiznica v novomeskem franciskanskem samostanu ze od l in tudi kapiteljska ni dosti mlajsa saj poroca dr franc kidric da ji je novomeski prost polydor de montagnana zapustil svojo knjiznico leta je bila ustanovljena okrajna uciteljska knjiznica in leta je tudi gimnazija imela svojo knjiznico toda vse te so bile internega znacaja in niso bile dostopne mescanom zelja po citanju knjig je bila v novem mestu velika saj je tiskar in knjigarnar constantin tandler po letu v svoji knjigarni izposojal knjige ter s tem nadomescal javno knjiznico narodna citalnica pa je imela prvenstveni namen gojiti narodno zavest in zato ji je bila potrebna dobra slovenska knjiznica ustanovitev knjiznice je torej terjala potreba ta knjiznica je od leta dalje narascala dozivljala dobre in slabe case dokler ni bila zdecimirana v prvi svetovni vojni in kot javna knjiznica sokolskega drustva koncala v drugi svetovni vojni v svojih ostankih je po ustanovitvi zazivela v ljudski knjiznici takoj po prvem obcnem zboru narodne citalnice nc oktobra je bil izvoljen za knjiznicarja janez kastelic c kr sodnijski tajnik ker je knjiznica imela malo knjig je bila glavna naloga knjiznicarjev v prvih letih obstoja skrb narocanja casnikov in casopisov njihovo oddajanje v podnajem skrb da so jih clani po dolocenem redu dobivali na dom ter hranjenje tistih casnikov in casopisov ki so bili doloceni za knjiznico ostale casnike in casopise pa je knjiznicar prodajal mesarjem in trafikantom kot star papir s prirastkom knjig v drustveni knjiznici so se vecale tudi naloge knjiznicarjev zakaj poleg prej omenjenih dolznosti je moral sestavljati kataloge in posojati knjige na dom in v citalnici nc je bila ud slovenske matice od l mohorjeve druzbe od l slovenskega dramaticnega drustva in je kupovala vse slovenske knjige ker niso ohranjeni sejni zapiski od l ni moc navajati tocnih podatkov toda ustno izrocilo pravi da je knjiznica izposojala knjige svojim clanom ze od l in zato to leto lahko imenujemo zacetno leto javnega knjiznicarstva v novem mestu kar potrjujejo tudi prva pravila nc ko govore o izposojanju casnikov casopisov in knjig predhodna stran naslednja stran osnovni podatki o knjiznici mirana jarca oddelki zgodovina dogodki knjiznica mirana jarca november