prebava proteinov opredelitev in prebava v splosnem prebavni sistem cloveka zavzema vrsto organov in vsak izmed njih ima natancno doloceno funkcijo v prebavi zauzitih snovi pojem prebave zajema razlicne stopnje mehansko prebavo v ustni votlini sekrecija prebavnih encimov ki hidrolizirajo makromolekule do oligo di in monomerov sekrecija elektrolitov kislin in baz ki za encime naredijo ugodno okolje za delovanje izlocanje zolcne kisline kot detergenta za raztapljanje lipidov transport hranilnih snovi cez epitelijske celice iz lumna prebavnega trakta v kri in limfo da se vse to lahko opravi pa gastrointestinalni trakt vsebuje specializirane zleze in epitelij organ funkcija zleze slinavke izlocajo tekocino in prebavne encime zelodec izloca hcl in proteaze pepsin trebusna slinavka izloca nahco in encime za itraluminalno prebavo jetra izlocajo zolcno kislino zolcnik shranjuje in koncentrira zolc tanko crevo kemicno prebavlja hrano absorbira hraniva in elektrolite debelo crevo absorbira elektrolite bistvena za prebavo in absorbcijo sta trebusna slinavka ki izloci tudi do g encimov na dan in tanko crevo kjer so posebej pomembne epitelijske celice z mikrovilusi tim enterociti oba organa imata dovolj velike rezervne kapacitete da ni kriticen npr izpad do proizvodnje prebavnih encimov prebava v zelodcu pa je lahko celo nadomescena s prebavo v zgoraj omenjenima organoma prebava poteka na treh mestih v lumnu zelodca in tankega crevesa z encimi zelodca in trebusne slinavke do oligomerov in nekaj monomerov trebusna slinavka ima prevladujoci pomen pri sekreciji encimov razgradnja oligomerov z encimi na zunanji luminalni strani membrane enterocitov do mono di in trimerov hidroliza do monomerov v citoplazmi enterocitov prebavni encimi sinteza prebavnih encimov poteka na nivoju specializirane celice v er in ga encimi se hranijo v celicah v obliki proencimov torej v neaktivni obliki v zimogenih zrncih ki ob stimulaciji izlocijo vsebino z eksocitozo v lumen prebavnega trakta aktivacija proencima sledi sele po sprostitvi iz celice proces eksocitoze sprozijo ustrezni regulatorji sekretagogi ki se specificno vezejo na za celico specificne receptorje na kontraluminalni strani strani membrane eksokrinih celic sekretagogi so lahko nevrotransmiterji hormoni zdravila pa tudi bakterijski toksini obstajata dve glavni poti aktivacije po vezavi na receptor aktivacija fosfatidil inositol specificne fosfolipaze c ki sprosti inositol trifosfat le ta pa sprosti ca v citosol pi fosfolipaza c sprosti se diacilglicerol ki aktivira proteinsko kinazo c aktivacija adenilatne ciklaze ki zvisa nivo camp le ta pa aktivira proteinsko kinazo a pri obeh poteh sledi sekrecija z eksocitozo regulatorjev je vec nekateri stimulatorji so toksin kolere acetilholin biogeni amini histamin in serotonin ter peptidni hormoni gastrin holecistokinin pankreocimin sekretin epitelijski transport prehod snovi preko epitelija je odvisen od lastnosti epitelijskih celic predvsem plazmaleme in tesnih stikov obstajata dve poti prehajanja skozi plast epitelijskih celic prebavnega trakta transcelularni transport preko luminalne membrane citosola in kontraluminalne membrane torej cez celo celico paracelularni transport skozi tesne stike med celicami gre za transport prebavljenih snovi vitaminov elektrolitov preko epitelijskega sklada transport bazira na razlikah v morfoloski zgradbi encimski sestavi in transportnih funkcijah celic vidimo diferenciacijo dveh membran v epitelijskih celicah luminalna stran kontraluminalna stran morfoloska zgradba mikrovili malo mikrovilov encimi di oligosaharidaze aminopeptidaze na k atpaza dipeptidaze g glikoziltransferaze adenilatna ciklaza alkalne fosfataze transportni sistem na monosaharid transport olajsan monosaharidni transport na amino kislina transport olajsan aminokislinski transport na zolcna kislina transport sodeluje pri prebava in absorbcija prenosu snovi drugim celicam v kontaktu z lumnom prebavnega trakta intracelularno tekocino kapilarami limfo a absorbcija nacl encim na k atpaza zagotavlja pretvorbo kemicne energije atp v osmotsko energijo ki temelji na koncentracijskih in elektrokemijskih gradientih bistvo procesa je poraba mola atp za prenos molov na iz celice v ekstracelularno tekocino in molov k iz ekstracelularne tekocine v celico tako nastane v celici negativen elektro potencial ki znasa mv v tankem crevesu se na absorbira iz lumna s pomocjo na h izmenjevalca ki deluje po principu koncentracijskega gradienta na in kot posledica tega potece se izmenjava cl hco cl se izloci z difuzijo na kontraluminalni strani na pa ze z omenjeno crpalko v debelem crevesu pa so na kanali ki omogocajo vstop na v smeri koncentracijskega in elektrokemijskega gradienta ta prehod regulirajo mineralokortikoidni hormoni droga amilorid pa je inhibitor dva razlicna nacina absorbcije sta prisotna zaradi razlicnih funkcij tankega in debelega crevesa in s tem tudi dveh regulacij tanko crevo absorbira nacl iz hrane in prebavnih sokov po vsakem obroku debelo crevo pa prispeva k natancni regulaciji nacl glede na elektrolitsko ravnovesje v telesu b sekrecija nacl vecina celic prebavnega trakta ima sposobnost izlocanja elektrolitov predvsem na in cl in tekocin voda prehaja na osnovi osmoze sekrecija nacl je zopet povezana z na k atpazo na kontraluminalni strani epitelijskih celic na koncentracijski gradient se izkoristi za kotransport cl k in na na kontraluminalni strani v celico odprtje cl kanalov na luminalni strani omogoci izhod cl iz celice na pa prehaja v lumen paracelularno c transport glukoze glukoza se absorbira na luminalni strani proti koncentracijskemu gradientu glukoze s pomocjo kotransporta z na za gradient pa skrbi na k atpaza ki mece na iz celice torej ima atpaza sekundarno vlogo za direkten transport je odgovoren na na kontraluminalni strani pa izhaja glukoza skozi membrano z difuzijo koncentracija glukoze je namrec zunaj celice nizja in z lahkoto prehaja v kri ter se transportira po telesu d sekrecija hcl v zelodcu pri izlocanju hcl v lumen sodelujejo acidogene celice zelodca pri tem je udelezen za te celice specificen encim k h atpaza ki se nahaja na luminalni strani membrane ter izkorisca mol atp za izmenjavo mola h iz celice in mola k iz lumna hcl se lahko izloca le ce je luminalna stran prepustna za cl in k ki prehajata iz celice in ce je kontraluminalna stran prepustna za cl iz krvne plazme in hclo ki vanjo prehaja prebava in absorbcija proteinov dnevno dobimo s hrano g proteinov in g proteinov endogenega izvora prebavni encimi razgarajene celice le g proteinov se ne razgradi in absorbira proteini se v prebavnem traktu razgradijo do aminokislin proteine cepijo hidrolaze ki so specificni za peptidno vez zato jih imenujemo se peptidaze podskupini sta endopeptidaze ali proteaze ki cepijo v sredini proteina in pripravijo protein za eksopeptidaze ki cepijo na kocih proteina le te naprej razdelimo se na karboksipeptidaze in aminopeptidaze glede na napaden konec koncni produkt peptidaz so proste ak in di in tripeptidi ki jih absorbirajo epitelijske celice glede na izvor peptidaz pa locimo zelodcno pankreaticno in crevesno fazo prebave proteinov a prebava v zelodcu prisotnost zelodcne hcl in s tem ph manj kot povzroci unicenje mikroorganizmov in denaturacijo proteinov ki tako postanejo lazje dostopni za hidrolizo s pepsinom oz proteazami aktivna oblika encima nastane iz proencima pepsinogena z odstranitvijo ak na nh koncu do avtoaktivacije pride s padcem ph pod in se nadaljuje z avtokatalizo saj pepsin sam katalizira odstranitev ak iz pepsinogena odstranjenih ak deluje kot inhibitor pepsina dokler ph ne pade pod glavni pomen zelodcne faze je v nastanku vecjih peptidov ki sprozijo izlocanje encimov trebusne slinavke ki vodijo nadaljno razgradnjo proteinskih fragmentov nastane pa tudi nekaj prostih ak b prebava s sokovi trebusne slinavke sok trebusne slinavke je bogat z proencimi endo in karboksipeptidaz ki pa so aktivirani sele po prihodu v lumen tankega crevesa proteinski fragmenti vzpodbujajo endokrine celice v tankem crevesu da izlocajo regulatorja sekretin in holecistokinin ki stimulirata celice trebusne slinavke k izlocanju proencimov tripsinogen kimotripsinogen proelastaza in prokarboksilpeptidaza a in b holecistokinin pa vzpodbudi se epitelijske celice v tankem crevesu k izlocitvi encima enteropeptidaza ki katalizira aktivacijo tripsina iz tripsinogena tripsin je inhibiran z nizkomolekularnim peptidom iz pankreaticnega soka ki dovoli aktivacijo tripsina sele v tankem crevesu sam tripsin potem se avtokatalitsko aktivira vec tripsinain aktivira se ostale tri encime kimotripsin elastaza karboksipeptidaza a in b navedeni encimi so aktivni pri nevtralnem ph ki se doseze z nevtralizacijo hcl iz nahco iz soka trebusne slinavke tripsin elastin in kimotripsin vsebujejo v svoji strukturi serinski ostanek reagenti npr diizofosfoflorid ki interagirajo s serinom na tak nacininaktivirajo te encime za zelodcnimi in pankreaticnimi endopeptidazami pa napadejo proteine se karboksipeptidaze a in b po delovanju encimov trebusne slinavke dobimo proste ak in oligo peptide ak c prebava v tankem crevesu ker pankreaticni sok ne vsebuje primernih encimov endopeptidaze aminopeptidaze in dipeptidaze ki se nahajajo na lumenski strani membrane celic tankega crevesa vrsijo koncno prebavo proteinov dobimo proste ak ter di in tripeptide absorbirani di in tripeptidi se v citosolu razgradijo do ak izjema so peptidi piscancjega mesa ki vsebujejo prolin hidroksiprolin b alanin in anserin le ti se ne razgradijo ampak transportirajo v portalno kri ker niso dober substrat za dipeptidazo d transport prostih ak ak se absorbirajo v epitelijske celice s prenasalci podobno kot glukoza obstaja kar razlicnih prenasalnih poti odvisno od ak ki se prenasa prenos pa je odvisen tudi od energije in temperature vsem je skupna specificnost le za l aminokisline okvare so lahko genetskega izvora prenos je podoben prenosu d glukoze saj temelji na na gradientu ak se med prehodom skozi membrano ne modificirajo e znacilnosti pri najmlajsih plod in novorojencek lahko v tankem crevesu absorbirata intaktne proteine na osnovi endocitoze pinocitoze to je pomembno za prenos materinih protiteles g globulini na potomca bolezenska stanja aminoacidurija je nezmoznost absorbcije nevtralnih ak v ledvicnih tubulih in iz lumna tankega crevesa v ledvicah se tako ak ne morejo izlociti preko secnine tanko crevo pa ni sposobno zagotoviti prehod hrane kolera toksin kolere preko adenilatne ciklaze stimulira celice za sekrecijo elektrolitov moderno zdravljenje izkorisca prisotnost na glukoza kotransporta v celicah tankega crevesa ki je od camp neodvisen in ga bolezen ne poskoduje prisotnost glukoze tako omogoca sprejem na in tako lahko telesu povisamo koncentracijonacl