nacionalni program rs za mladino delovno gradivo ii mladinska politika mladinska politika so usklajeni ukrepi na ravni drzave da bi se ustvarjale socialne kulturne pravne ekonomske zdravstve pedagoske izobrazavalne druge razmere ki pospesujejo individualizacijo mladostnika in njegovo socialno in kulturno integracijo usmerjena je k posameznikom med in letom starosti glavni cilj mladinske politike je omogociti mladim razvoj vseh njihovih zmoznosti kot posameznikov in kot clanov druzbenih skupin jih spodbujati k uveljavljanju njihovih pravic in krepiti njihovo druzbeno odgovornost mladinska politika ne daje odgovorov na vsa vprasanja in potrebe mladih postavlja pa okvir podrocij ukrepov in aktivnosti ter ustvarja razmere ki omogocajo nenehno prilagajanje nacrtov in dejavnosti spreminjajoci se realnosti potreb in interesov mlajse generacije tuje izkusnje sistemi drzavne organizacije za urejanje mladinskih zadev v evropi na podlagi primerjalne analize lahko sisteme drzavne organizacije za urejanje mladinskih zadev v evropi strnemo v tri modele a model resorskega obravnavanja polozaja mladih ukrepi in mehanizmi mladinske politike na vladni ravni se pripravljajo in izvajajo v enem resorju ministrstvu v celoti pristojnem za vprasanja mladih pristojnosti so praviloma dolocene s posebnim zakonom o mladini taksna ministrstva imajo zelo razvejano organizacijsko strukturo uradov in sluzb ter drugih pristojnih institucij na vseh ravneh drzavni regionalni in lokalni in se uporablja predvsem v vecini razvitih evropskih drzav francija nemcija od drzav v prehodu ga poznajo v romuniji in rusiji v nekaterih primerih taksna ministrstva pokrivajo samo podrocje mladine v nekaterih primerih pa vec podrocij npr mladino in sport mladino in solstvo itd usmeritve in ucinke politike dolocata in ocenjujeta tako vlada kot tudi parlament ki najmanj vsaka stiri leta razpravlja o posebnem porocilu resorja prednost modela je enostavnejse nacrtovanje in preglednost nad izvajanjem nalog ki se opravijo v resorju in razviti mehanizmi za delo s populacijo mladih tako financni kot zakonodajni pomanjkljivost je predvsem nizka stopnja koordinacije z drugimi resorji posebej v primerih ko pristojnosti in ukrepi niso dovolj natancno razmejeni med resorji b model posebnega obravnavanja polozaja mladih mladinska politika je opredeljena zelo ozko in se razume kot urejanje posebnih mladinskih zadev na podrocjih pomembnih za mlade ki niso zajeta v druzinsko solsko socialno stanovanjsko kulturno politiko in politiko zaposlovanja in se nanasajo predvsem na neformalno vzgojo in izobrazevanje in prosti cas mladih te zadeve ureja poseben sektor sluzba ali organ v sestavi pristojnega ministrstva ki praviloma nima pomembnejsega vpliva na oblikovanje drugih politik pomembnih za mlade ta model je znacilen za domala vse drzave v prehodu tudi slovenijo ki sele oblikujejo resorne politike model je pomanjkljiv in dolgorocno ne zagotavlja celovitega obravnavanja polozaja populacije mladih in razvijanja ucinkovitih mehanizmov problemi mladih so celoviti zato jih ni moc uspesno resevati le z delnimi podrocnimi ukrepi c model celovitega obravnavanja polozaja mladih model izhaja iz predpostavke da je treba vprasanja mladih obravnavati v globalnem smislu in mora zato mladinska politika zajemati mehanizme in ukrepe ki se usklajeno izvajajo na razlicnih podrocjih oziroma v razlicnih vladnih resorjih v resnici gre za razvit model oziroma nadgradnjo modela resorskega obravnavanja mladinskih zadev za katerega je znacilno da poleg za mladino pristojnega ministrstva ali resorja deluje se poseben medresorski medministrski organ za mladino odbor komisija ipd ki ga praviloma sestavljajo ministri ali visoki funkcionarji posameznih ministrstev in vladnih sluzb ministrstva imajo jasno opredeljeno dolznost da znotraj politik za katere so pristojna izvajajo posebne ukrepe tudi za mladino ob predpostavki da so pristojnosti usklajevanja in spremljanja izvajanja ukrepov prenesene na medministrski organ zato lahko govorimo o celoviti mladinski politiki kot o sklopu ukrepov ki jih izvajajo razlicna ministrstva in vladne sluzbe ob visoki stopnji medsebojnega usklajevanja za ucinkovito delovanje tega modela je potrebna povezanost z zakonodajno vejo oblasti na splosno velja da v taksnih sistemih v parlamentu deluje poseben odbor za mladino parlamenti drzavni in lokalni praviloma vsaka stiri leta obravnavajo porocilo o polozaju mladih prednost tega modela je v celovitem obravnavanju polozaja mladih in visoki stopnji usklajenosti ukrepov pomankljivost pa v zapletenosti in dolgotrajnosti usklajevanja ukrepov med posameznimi resorji ta model je optimalen a ga je v praksi tezko doseci ker zahteva visoko stopnjo usklajenega dela med ministrstvi taksna oblika mladinske politike je vzpostavljena v spaniji v skandinavskih drzavah luksemburgu od drzav v prehodu se uveljavlja na madzarskem skrb za mladino je v vseh treh modelih urejena tudi na regionalni in lokalni ravni ob veliki stopnji decentralizacije oziroma avtonomnega delovanja organov predstavniske in izvrsilne oblasti posebni organi za mladino ki sprejemajo ocenjujejo in nadzirajo izvajanje bolj ali manj usklajenih ukrepov za mlade pri tem pa drzava lokalnim oblastem praviloma zagotovi pomoc in podporo pri izvajanju ukrepov urejanje mladinskih zadev v sloveniji za slovenijo kot mlado evropsko drzavo je znacilno da sele oblikuje politiko drzave na podrocju mladine in nima izkusenj pri izvajanju usklajenih ukrepov na razlicnih podrocjih pomembnih za mlade podpora drzave pri zagotavljanju pomoci in infrastrukture za mlade je v sistemu drzavne uprave decentralizirana po nacelu deljene odgovornosti ter avtonomnega delovanja resorjev in strokovnih sluzb ukrepi za mladino ki niso usklajeni in pregledni se izvajajo v zaposlovanju solstvu sociali itd le kot del posamezne resorske politike primerjava s srednje in vzhodno evropskimi drzavami kaze da slovenija zaostaja pri zagotavljanju infrastrukture za mlade mladinski centri in klubi mladinska prenocisca in drugi objekti pomembni za neformalno vzgojo in izobrazevanje in socializacijo mladih in med redkimi drzavami ki zakonsko se niso uredile celovite skrbi za mlade na drugi strani pa ze imamo razvitih nekaj proracunskih in drugih mehanizmov za podporo in spodbujanje aktivnosti mladih in dela z mladimi glede na to da izobrazbena raven tako formalna izobrazba kot vse oblike stalnega in neformalnega izobrazevanja in usposabljanja odlocujoce vpliva na zaposljivost ta pa na stopnjo socialne avtonomnosti moznost pridobitve stanovanj oblikovanja druzine itd lahko govorimo o dejavnikih ki odlocilno vplivajo na stopnjo druzbene vkljucenosti mladih vsi dejavniki so medsebojno soodvisni in neposredno vplivajo na integracijske procese v izobrazevanju potekata dva zelo obsezna procesa proces kurikularne prenove in proces dograditve in obnove solskih objektov upostevajoc pricakovane rezultate teh procesov podajanje ustreznega znanja upostevanje sposobnosti posameznika iin ambicij mladih v sodobno urejeni in organizirani soli ter dejstva ki izhajajo in kvantitativnih podatkov o izboljsanju izobrazbene strukture v zadnjih letih kazejo na pozitiven proces so tudi nekateri negativni trendi se posebej pri stipendiranju v nekaterih primerih tudi pri materialnih razmerah za solanje zunaj kraja bivanja pomanjkanje studentskih postelj visoki stroski najemnin ipd slovenija je razvila tudi nekatere ukrepe in mehanizme v okviru programov vsezivljenjskega permanentnega ucenja med katerimi je pozornost posvecena tudi rizicnim skupinam mladih osip ipd omeniti je treba ukrepe iz programa aktivne politike zaposlovanja ki so v obdobju do leta spodbujali zaposlovanje mladih iskalcev prve zaposlitve s financiranjem pripravnistva pomembne rezultate dajeta projekta »mladi raziskovalci« in »stazisti asistenti« v katera se je vkljucilo veliko studentov diplomantom in mentorjev glede na ta dejstva lahko ugotovimo da se stopnja zaposljivosti mladih v sloveniji povecuje in se bo v prihodnje se povecevala ta podatek pa se se ne kaze v dejanski zaposlenosti ob visoki stopnji splosne nezaposlenosti se se vedno ohranjata visok delez mladih in relativno dolga cakalna doba na prvo zaposlitev pri zagotavljanju stanovanj za mlade drzava ni razvijala posebnih mehanizmov razen ugodnosti ki so jih bile delezne mlade druzine kar je v primerjavi s podatki o podaljsani mladosti vse manj dosegljiva moznost mladi vse pozneje ustvajajo druzine ipd drzava do zdaj tudi ni razvijala posebnih davcnih olajsav za mlade mladinske organizacije in organizacije za delo z mladimi razen olajsav predvidenih v zakonu o dohodnini in olajsav ki so jih delezni mladinski in studentski servisi ki posredujejo delo leta je bil z zakonom o organizaciji in delovnem podrocju ministrstev ustanovljen urad rs za mladino kot organ v sestavi ministrstva za solstvo in sport s pristojnostmi nefomalno vzgojo in izobrazevanje mladih urad je vzpostavil nekaj ucinkovitih mehanizmov in ukrepov na tem podrocju kot so podpora mladinskih organizacij pri delovanju in izvajanju projektov podpora projektov drugih nevladnih organizacij osvescanje in vspodbujanje strpnosti pomoc pri vzpostavitvi mreze mladinskih centrov in mladinskih prenocisc pomoc pri vzpostavitvi nacionalnega mladinskega informativno svetovalnega sredisca izobrazevanje in usposabljanje mladih za vodenje mladinskih organizacij in izvajanje projektov podpora programov mobilnosti mladih in mednarodne izmenjave prostovoljcev skrb za izvajanje permanentnih raziskav mladine ipd v zadnjih letih je opazen tudi razvoj nevladnih organizacij na podrocjih kot so informiranje in svetovanje za mlade mobilnost in prostovoljno delo tem organizacijam je bila na podlagi javnega razpisa predhodno priznana sposobnost izvajanja dejavnosti z omenjenih podrocij in tako dodeljen polozaj servisnih organizacij za mlade eden kvalitetnih dosezkov pri mladinskem delu v sloveniji je priznana partnerska vloga mladinskemu svetu slovenije krovnemu zdruzenju mladinskih organizacij pri oblikovanju in razvoju mladinske politike sodelovanje drzavnih in neodvisnih mladinskih struktur je pri urejanju zadev ki se neposredno nanasajo na mlade in njihove organizacije formalizirano v obliki mesane komisije za mladinska vprasanja posvetovalnega telesa urada rs za mladino druga oblika partnerstva izhaja iz zakona o skupnosti studentov katerih predstavniki imajo moznost dialoga s predstavniki razlicnih ministrstev v okviru sveta vlade rs za studentska vprasanja sicer pa mladi izrazajo svoje interese v mladinskih organizacijah pri tem so v prednosti podmladki politicnih strank razlicna drustva in nekatere druge uveljavljene oblike npr otroski parlament vlada rs in drzavni zbor do zdaj nista posebej obravnavala polozaja mladih prav tako ni razvit sistem participacije mladih pri odlocitvah ki se neposredno nanasajo nanje razen skupnosti studentov kot predstavnika samo enega dela populacije mladih pomanjkanje celovitega obravnavanja polozaja mladih in oblikovanja dialoga z mladimi je se posebej obcutno v obcinah na vrh strani prejsnja stran naslednja stran