find this search homepage com ad imam prijatelja andreja trnovska ki se v prostem casu ukvarja s pisanjem pesmi napisal jih je ze ogromno a vendar se ne dovolj da bi izdal svojo zbirko andyjeva poezija na moji domaci strani bo objavljenih samo par najboljsih pesmi drugace pa ta frend obiskuje srednjo ekonomsko solo v celju na zalost se nimam njegove slike da bi videli kaksen preseren je dedi in fredi moj ded je pravu da nikoli ni kradu imel je cist prav saj ga je itak lahko sral vedno pil je vino hodil v dober kino a mladost hitro je minila starost celga je prekrila a srce bilo je se mlado izkoristit bi se kaj znalo zato dobil si je puzo in v postli naredil luzo a njegov prijatelj fredi rojen za vecno na sredi je nekega dne prevec kihnil in za vecno usihnil ded potem je bil flegmatik a dober matematik saj je let se migal na koncu pa ugibal bolje je umreti kot pa brez fredija ziveti ljubezen vedno sem te ljubil svoje srce sem ti obljubil a kaj ko ljubezen je minljiva in tvoje srce se meni skriva vedno osvajal sem tvoje srce na koncu pa moje resnico izve ti drugega si ljubila meni pa zalost pustila ne ves kako to boli in pri srcu me skali zato prosim te vrni se skupaj bova zazivela drug drugega rada imela v ljubezni se predala in za vecno skupaj ostala prosim rada me imej vedno tvoj andrej nezemeljska sila kdo je ta nezemeljska sila ki lebdi nad menoj in ima velika krila obdaja me njen hlad in ne morem se resiti njenih nad menoj prevlad prosim te iz mene odidi bodi prekleta nikoli vec me ne snidi sovrazil sem te vecne dni to zelo bolelo je saj ti pila si mojo kri a zdaj zivljenje uzivam tebe sila ni vec pred teboj se vec ne skrivam moja kmecka gita rad hodil sem v gozd tja cez turnski most nekega dne pa sem srecal ko sem ravno pod krizem klecal to lepo sosedovo gito ki imela je debelo kito takoj zaljubu sem se vanjo saj o njej sem vedno sanjo ta zavajala je moske in pri tem pomagale so ji joske zaprosil sem jo za roko sam mogu placat sem poroko njen oce bil je velik kmet zato njo sem hotu met ni se mi slo za njene joske ampak bolj za njene kokoske zraven nje dobil pa sem se praseta in sekastega teleta ko enkrat blizu nje sem se usedu si otroka naredu nabavit sem mogu kinderpet otroku pa sem fujtro sam med tako bilo je moje zivleje ki pa ni nikoli prestopilo meje res bilo je tezko a kaj cmo imel sem jo rad dvakrat joske in tri kokoske moja prihodnost ko poljubil sem prvic punco videl sem jasno lunco meni bilo je lepo njej pa na zalost hudo ko pustil sem ji do zraka sem se sele zavedal mraka hitro odletel sem domov a prepozno doma me je ze cakal kol drugi dan sem spet od doma usel da svojo punco v rokah bi imel a zopet me njen oce dobi in zmenek se enkrat spodleti ta moja punca ima lepo postavo studirat pa gre pravo potem pa upam na njeno humanitarnost za mojo socialno varnost tako zacel sem ga srat a ne se denarja prat to prislo bo pozneje a vse do dolocene meje upam da mi bo to uspelo da se bo moje telo fajn imelo in da bom na koncu zivljenja reku da sem jaz druge za nos vleku kratka ljubezen se ena izkusnja vec da dekle ti v srce zabode mec to hitro se lahko zgodi cetudi ti ze glavca sivi obcudoval sem njeno lepoto in to povzrocilo je mojo slepoto ona me ni nikoli ljubila le pravo ljubezen mi je prekrila ko pa iz njenih ust slisal sem resnico pomislit nisem smel na krivico tako postala sva dobra prijatelja vendar brezcutna pisatelja ta pesem je sad te kratke ljubezni ki pravi »glavo strezni in se uci dokler si se mlad sele v letih pa postani ljubezenski skrat « vrnjena ko videl sem jo prvikrat naredila na srce mi je tezak pecat nisem se ga mogel resiti le vedno bolj sem ga zacel ljubiti ta pecat prerasel je v bolezen ki pravimo ji najstniska ljubezen vedno bolj hotel sem jo imeti vanjo vedno bolj sem zacel strmeti hotel sem se njenega telesa dotakniti v njeno srce osamljeno se skriti to nikoli mi ni dopustila in moje zaljubljeno srce je zavrnila tako nehal sem jo ljubiti in njo za to zacel kriviti zapustila je moje srce izbrisalo se v meni je njeno ime cez mnogo let se je vrnila ko oba na preteklost sva pozabila potem zaljubila sva se srecno in skupaj zazivela vecno jaz vedno rad sem jo imel pomisliti nikoli nisem smel da me bo zopet zapustila in se nikoli vec vrnila grda smrt ko bilo mi je dvajset let zacel sem hodit v klet potem zakrivil sem se umor in dobil dveletni zapor a ko prisel sem iz zapora pa me je zacela tlacit mora kako v zaporu sem sameval in si narodne pesmi prepeval ko pa imel sem let postal sem prvic zet v hisi bil je sam prepir saj pil vsak dan sem pir ko pa sem za vecno zaspal ni bilo nobenemu zal vrgli so me v mojo klet kot najmanj vredno smet in tam lezal sem sam nasred crnih podgan pocasi odtekla je vsa kri in strohnele so kosti tako me ni noben pokopal ceprav sem dost gnarja dal po zunanjosti bil sem grd a po notranjosti pa trd cloveka nikar tvoje sem ustvarjanje obcudoval tvojo modrost mogocnost a vsakdanje smrti nisem zaznal brezumni ljudje jokali so ko svojega bliznjega dajali so pod zemljo a zastonj saj bog ustvaril iz njega bo novo telo clovek naj ne boji se smrti telesa saj cloveski duh sprosti se in pride k tebi v nebesa priznavam te za svojega gospodarja izpovedujem ti vero duha in telesa in mocno verujem v tebe nebeskega kralja ti stvaritelj vsega kar obstaja ti si ljubezen in resnica a jaz zdaj trpim pod bremenom sveta meni zgodila se je krivica prosim ustvari iz mene novo zivljenje ki ne bo poznalo besede ' trpljenje' nebeski klic vse kar je pravicno je odslo le on je ostal kralj nebes in zemlje ki me je vseh pregreh opral veliko bilo je moje kesanje a on ga je uslisal in mi podelil odpuscanje ko gledal sem ga na krizu kako trpi in odresuje nas gresnike prisel sem mu zelo blizu zato vedno cakal sem njegov klic a zdaj je prepozno zaljubljeno je moje dvoje lic zakaj zakaj ustvaril si dvoje ljudi ceprav sem ga vedno hvalil bi raje da ga ne bi bilo in moja dusa in telo bi k tebi prislo a zdaj ne morem se odreci temu neznemu drobnemu bitju ki ga tako snubim in neskoncno ljubim a vse kar ustvaril si je pravicno lepo bi bilo tebi sluziti a na koncu je vse tako enolicno zato odpusti mi ker moja dusa k tebi ne hiti premagan strah tako bojim se jutrisnjega dne saj vedno zivim v strahu da telo in dusa mi zbole a ta strah premagati se ne da saj je tako mocan da ti zdravo pamet ukrasti zna zato bojim se jutrisnjega dne kaj pa ce bo vse lepo in prav in mi je razum samo lagal a vseeno bojim se jutrisnjega dne pred tem strahom trepetam in sam ne vem kako resiti se ga ne znam a ta strah bil je pravicen saj zgodilo se je moj pogum je zdaj unicen prisel bo ta dan ko odsel bom jaz brez vas na drugo pravicno stran tam bom uzival zivljenja radosti in si nabiral telesa krepkosti ko pa zbral bom dovolj moci vrnil se bom in duh spremenil se bo v telo in kri in zopet zazivel bom v domacem kraju kjer pred mnogimi leti rodil sem se v maju mladoporocenci ko bil sem se mlad po dekletih gledal sem rad a zdaj ko sem ze v letih v rokah samo eno smem imeti za to sam sem si kriv saj cez`zakonski prag`sem zavil to ne bi smel naredit tistega dne moral bi se skrit ceprav bi tedaj eno prizadel bi potem jih lahko se vec imel vsepovsod lahko bi sel sam se sam ne vem kam zato fantje pametni bit in se na porocni dan skrit ljubice pa kar same pred oltarjem pustit p s punce to ni res saj cez pravo ljubezen ne more nic vmes zato le porocite se in dojencka nabavite propadanje ko na svet prijokas po mamini hrani stokas ko pa malo odrastes postanes pravi mastnez dveh dud noces vec imeti hoces le dekle objeti zelis tudi travco pokaditi s tem pa probleme resiti a to ni tako einfah saj ne gre vse na en mah najprej glavne probleme odpravi resitev je le ena ucitla zadavi ko problemov ne bo vec se zvezke v savinjo zmec povej se kak vic pocasi gnarja bo zmankal in postal bos fantek na klic ko pa bos se usahnil te bo en po glavi mahnil in tako zaspal bos za vecno ce ne prav lepo in srecno na koncu bodo vsi vedeli da umrl si kot berac brez imidza in spodnjih hlac