etika in druzba drzavljanska vzgoja in etika ucni nacrt predlog april razred ur razred ur predmetna kurikularna komisija za etiko in druzbo dr janez justin pedagoski institut predsednik mag andreja barle urad rs za solstvo strokovna tajnica dr jana bezensek univerza v mariboru pedagoska fakulteta dr maca jogan univerza v ljubljani fakulteta za druzbene vede dr vinko potocnik univerza v ljubljani teoloska fakulteta vilma necimer os sencur rado kostrevc os krmelj i opredelitev predmeta predmet etika in druzba je sestavni del osnovnosolskega druzboslovnega izobrazevanja v okviru predmeta ucenci pridobivajo znanje o druzbi reflektirajo svoje izkusnje in razvijajo svoje sposobnosti za razumevanje in resevanje eticnih vprasanj pedagoski proces pospesuje razvoj vescin ki ucencem omogocajo da vse bolj avtonomno sodelujejo v zivljenju v skupnosti ob koncu osnovnega izobrazevanja predmet etika in druzba poveze ze pridobljeno vednost o druzbenih pojavnih in zavest o eticnih vprasanjih v zaokrozene notranje skladne vendar odprte interpretativne celote predmet pospesuje razvoj sposobnosti in zgradbe socialnega ter moralnega misljenja vescin motivacije in interesa za eticna ter druzbena vprasanja vrednostne usmeritve in identitete v tem smislu se tesno navezuje na splosne cilje osnovnosolskega izobrazevanja predmet etika in druzba ne ponuja ucencem konkretnih nazorskih izbir vrednotnih hierarhij ali konkretnih moralnih in socialnih presoj vendar pa postavlja ucence v dejaven odnos do nacionalne identitete in kulture ter obcih kulturnih in civilizacijskih vrednot izrazito se opira na vrednotno podstavo pluralne druzbe zlasti na vrednote ki omogocajo razvoj demokraticne in humane skupnosti razen tega je s svojo vrednostno spoznavno in specificno pedagosko zasnovo posebej zavezan slovenski pedagoski tradiciji ki je sestavina slovenske kulture dosezkom pri razvijanju sodobnih predmetov v evropskem solskem prostoru znanstvenim spoznanjem o razvoju in delovanju posameznika kot moralnega in druzbenega bitja clovekovim pravicam in eticnim nacelom ki poudarjajo integriteto clovekove osebnosti splosni cilji predmeta pedagoska dejavnost pri predmetu etika in druzba zasleduje naslednje specificne cilje a usvojitev toliksnega in taksnega znanja o druzbi ki mladostniku omogoca da razvije prve delno samostojne odgovore na druzbena in eticna vprasanja usvojitev kljucnih informacij temeljnih pojmov in pojmovnih mrez spoznavnih postopkov tehnik in metod b razvoj vescin ki so pogoj za vsaj delno samostojno druzbeno eticno in drzavljansko delovanje socialnih in komunikacijskih vescin sposobnosti za argumentiranje in izrazanje lastnih stalisc sposobnoasti za strpno razpravljanje in objektivno presojanje idej ki nasprotujejo lastnim idejam sposobnost za zbiranje preverjanje in razclenjevanje informacij sposobnost za opazovanje in samoopazovanje c razvoj sposobnosti za oblikovanje sorazmerno kompleksnih in notranje razclenjenih socialnih in moralnih presoj razvijanje obcutka odgovornosti za lastno ravnanje in ravnanje skupnosti pospesitev razvoja ucenceve osnovne vrednotne usmeritve in opredelitev razmerja med to usmeritvijo ter vrednotnim okvirom druzbe in kulture v kateri ucenec odrasca postavitev ucenca v dejaven in refleksiven odnos do svoje individualne nacionalne kulturne civilizacijske identitete razvoj sposobnosti za prepoznavanje krivic diskriminacije stereotipov predsodkov pristranskih na ozke intrese vezanih stalisc in neupravicenih ravnanj usposobitev ucencev za razclenjanje konkretnih pojavov in dogodkov z gledisca clovekovih pravic razvoj sposobnosti za razumno argumentiranje in ustvarjalno socialno komunikacijo razvoj sposobnosti za strpno in razumno razresevanje medosebnih in druzbenih konfliktov razvoj sposobnosti za razumevanje razlicnih kultur verovanjskih in vrednotnih sistemov vzpostavitev pozitivnega odnosa do nacel demokracije aktiviranje in artikulitranje ucencevih moralnih intuicij glede nacel pravicnosti enakosti svobode humanosti in solidarnosti ter razvoj sposobnosti za zavestno rabo teh nacel pri urejanju druzbenih zadev razvoj sposobnosti za prepoznavanje in sprejemanje razlik razvoj osnov drzavljanske kulture in pravne zavesti razvoj sposobnsti za sodelovanje v dialogu kultur etnicnih skupin narodov verstev in drzav vzpostavitev osnovne motivacije za dejavno delovanje v dejavnostih ozje in sirse lokalne skupnosti lokalne regionalne nacionalne in mednarodne razvoj osnovne eticne in drzavljanske obcutljivosti razvoj vsaj delne sposobnosti za kriticno razclenjanje javnega govora informacij in medijskih sporocil predmet etika in druzba sam po sebi seveda ne more odlocilneje vplivati na to da bodo v osnovnosolskem vzgojnoizobrazevalnem procesu ti cilji zares dosezeni kljub temu pa ti cilji dolocajo temeljno smer vzgojnoizobrazevalnega delovanja opis predmeta po sedanjem predlogu je umescen je v in razred devetletke sestavljen je iz obveznega in izbirnega dela v obveznem delu je v prvem letu predmet zasnovan tako da se ucenec sreca predvsem s tistimi temami ki zadevajo njega in njegov polozaj v posameznih druzbenih skupinah v drugem letu pa prevladujejo teme ki zadevajo presojo posameznika o vprasanjih problemih sirse globalne skupnosti se v obveznem delu so teme navedene bolj kot podrocja ki jih lahko ucitelj poglablja glede na interes ucencev drugi del predmeta je izbirni del kjer ucitelji skupaj z ucenci v skladu s tradicijo predmeta ustvarjalno sooblikujejo vsebinske sklope znotraj tega dela predmeta naj bi bilo dovolj prostora za vkljucevanje tistih tem ki so za ucence posebej zanimive aktualne to je torej tudi prostor ki pomembno dopolnjuje obvezni del predmeta in sicer tako da daje moznost sooblikovanja in dopolnjevanja programa tega predmeta pod izbirnimi temami je navedenih nekaj predlogov tematskih sklopov od katerih morajo v posameznem solskem letu ucitelji skupaj z ucenci izbrati najmanj dva tematska sklopa iii operativni cilji predmeta a obvezne teme razred ur zivljenje v skupnosti druzina vzorniki ideali avtoritete uporniki sporazumevanje mediji in informacije razred ur generacije in kulture medsebojno razumevanje konflikti vere in verovanja urejanje skupnih zadev problemi demokracije izobrazevanje delo gospodarjenje druzba tveganja b izbirni del odnosi med spoloma oblike odvisnosti zasvojenosti izobrazevanje zaposlitev odnosi med ucitelji ucenci oddaljene kulture kraji nasilje med vrstniki prosti cas oblike druzabnosti bonton marginalne obstranske skupine odnosi med kulturami druzbena in kulturna problematika hendikepiranosti prizadetosti nova duhovna gibanja in sekte strategije ucenja odkrivanje poklicnega cilja odnosi med vrstniki izbirne vsebine so za izvedbo poglavij izjemno pomembne ker se izbrane vsebine skladajo z ucencevim interesom in so blizu njegovim izkusnjam je z njimi mogoce vzpostaviti ustrezno motivacijo za obravnavo zahtevnejsih poglavij ucitelj izbere kot uvod v posamezno poglavje tisto od izbranih vsebin ki je s poglavjem najbolj povezana razred zivljenje v skupnost cilji vsebina pojmi povezave standardi znanj opredelijo druzbene skupine in spoznavajo njihov pomen ter vlogo posameznika znotraj skupine spoznavajo razlicno odgovornost glede na neenakost polozajev clanov skupine spoznavajo delovanje skupnosti in nastejejo oblike nacine in podrocja sodelovanja med ljudmi spoznavajo in razlikujejo pojem naroda in drzave nacionalne drzave spoznavajo razlicne moznosti in oblike urejanja skupnih zadev v okviru drzave in med narodi kulturami in drzavami poudariti vlogo manjsin posamezniki povezani v manjse in vecje skupine ozje in sirse skupnosri od druzine in vrstniske skupine do najsirse drzavljanske in cloveske skupnosti vloga osnovna sestavina skupine spremenljive vloge v neformalnih npr vrstniskih skupinah in stalne vloge v formalnih skupinah in urejenih skupnostih npr sportni ekipi solski skupnosti obcini odnosi med clani skupin in skupnosti vrstniskih delovnih poklicnih skupin oddelcnih solskih in lokalnih skupnosti enakopravnost in hierarhicni odnosi vzajemna pricakovanja ki izhajajo iz norm pravil in dogovorov odgovornost povezovalne in razdruzevalne sile v vecjih skupnostih mestni regionalni nacionalni drzavljanski cloveski skupnosti slovenska narodna in drzavljanska skupnost v povezujoci se evropi poudariti strpnost toleranco med pripadniki razlicnih narodnosti potrebe druzbene vezi pravila norme in dogovori socializacija primarne sekundarne skupine ne enakost odgovornost konflikti solidarnost posameznikova zavest narod nacionalna drzava narodna zavest medkulturnost civilizacija zgodovina zgodovina zgodovina zgodovina zemljepis ucenci znajo nasteti druzbene skupine v katere se vkljucujejo oni ali njihovi sosolci na konkretnem primeru dolociti razlicne vloge posameznikov v skupinah razlikovati primarne in sekundarne skupine pojasniti odgovornost posameznika v skupini glede na sirsi polozaj v druzbi sklepati o medsebojni povezanosti pravil norm in delovanju druzbenih skupin na konkretnem primeru analizirati vzroke za nastanek konfliktov nasteti razlicne skupnosti navesti glavne znacilnosti ki opredeljujeo pripadnike posameznih skupnosti na primeru opisati razlicne nacine in podrocja sodelovanja med ljudmi povezati pridobljeno znanje in na primeru razloziti urejanje skupnih zadev v eni od skupnosti druzina cilji vsebine pojmi povezave standardi znanj obnovijo pojem in spoznajo tipe druzine in osnovne razlike med njimi spoznavajo razlicne oblike druzinskega zivljenja in analizirajo spreminjanje druzine v casu in razlicnih kulturah spoznavajo funkcije druzine in nujne osebnostne lastnosti osebna in socialna zrelost za oblikovanje lastne druzine ter dojamejo specificnost odnosov v druzini analizirajo ne enakopravnost clanov druzine glede na spol dohodek starost itd spoznavajo prisotnost konfliktov v druzini in poti njihovega razresevanja spoznavajo patoloske pojave v druzini npr alkoholizem nasilje kaznovanje odvisnost odtujenost in spolno nasilje v druzini sami in se seznani z ustreznim ravnanjem spoznavajo clovekove pravice do zasebnosti in druzinskega zivljenja spoznavajo odvisnost druzine od druzbene skupnosti drzave otrok v razlicnih vrstah druzine prehodno obdobje med otrostvom in odraslostjo mladostnistvo spreminjanje oblik druzinskega zivljenja druzinski ciklusi odnosi v druzini povezovalni razdruzevalni odnosi pravice in dolznosti otrok ter starsev v druzini svobodno odlocanje pri nacrtovanju druzine vloga vzgoje in izobrazevanja zdravstvena preventiva jedrna druzina razsirjena velika druzina zakonska zveza razveza sorodstvo reorganizirana druzina druzinski ciklusi starsevstvo tipi odnosov osebne intimne vezi vloge v druzini pravice in dolznosti otrok strpnost zgodovina zemljepis slovenscina ucenci znajo opredeliti pojem druzine nasteti tipe druzine navesti osnovne razlike med tipi druzin navesti primere spremeinjanja druzine v casu in razlicnih kulturah opisati druzinski cilkus in znacilnosti posameznih obdobij navesti funkcije druzine poajsniti razlicnost druzinskih vlog pojasni pojem osebne nedotakljivosti pojasniti ne enakopravnost clanov druzine glede na spol dohodek starost pozna temeljne pravice in dolznost otrok pozna oblike pomoci otrokom v stiski npr po telefonu v svetovalnicah vzorniki ideali cilji vsebine pojmi povezave standardi znanj prepoznajo v izbiranju vzornikov in idealov izraz clovekove svobode in temeljno clovekovo pravico spoznavajo da vzori in ideali delujejo v skupinah in skupnostih kot povezovalna sila vendar le ce jih clani skupin in skupnosti drug drugemu ne vsiljujejo ugotovljajo da mnozicna medijska proizvodnja ikon in idolov ne povecuje nujno svobode izbiranja usposabljajo se za prepoznavanje razlike med izmisljenim in resnicnim zivljenjem osebe ucenci se usposabljajo za prepoznavanje vrednotne vsebine vzorov in idelov spoznavajo vlogo ki jo imajo vzori in ideali v vsakdanjem zivljenju ozje skupnosti seznanjajo se z delovanjem ustanov npr zdravstvene kulturne izobrazevalne spoznavajo naloge ki jih ustanove opravljajo za skupnost v premisleku o ustanovah ki jih poznajo si postavijo si vprasanje o avtoritetah njihovem izvoru zakaj jih sprejemamo kdaj jim je mogoce oporekati spoznavajo nagibe motive v dejanjih ki nasprotujejo veljavnim pravilom ugotavljajo kdaj so ti nagibi moralno upravicljivi postanejo pozorni na na vprasanje o meji ki loci upiranje iz egoisticnih nagibov od upiranja iz pravicnih nagibov spoznavajo dogovorno naravo pravil vsi ljudje se rodijo svobodni pravica do izbire lastne podobe zivljenjskega sloga vzornikov prijateljev omejitve in zlorabe te pravice dopuscanje razlik kot temelj vitalne skupine in zdrave skupnosti vzorniki v otrostvu in mladostnistvu postopna siritev izbire skupni vzorniki ki povezujejo ljudi v skupine s podobnim okusom in obnasanjem mnozicna kultura dozdevno neizcrpni vir novih vzorov in idealov koliko dejanske svobode pri izbiranju blesceca podoba slavne osebe koliko mita in koliko resnicnega cloveka vzorniki kot zastopniki vrednot in idealov katerih ljudje v vsakdanjem zivljenju privrzenost vrednotam in idealom a tudi odmik od njih dejavnosti s katerimi se clani skupnost priblizajo idealom dobrodelne dejavnosti oblike vzajemne pomoci med vrstniki v naselju naravovarstvene akcije itd ustanova izvrsevalka nalog za vso skupnost vendar tudi izdelovalka pravil in izvor avtoritete glavne ustanove v vecjem naselju lokalne ustanove in pravila ki veljajo v njih sola mladostniku najblizja ustanova solska pravila bi delovala v odsotnosti vsake avtoritete slovenske nacionalne ustanove znani uporniki njihove zivljenjske zgodbe cilj upornikov ziveti v skupnosti brez pravil ali slaba pravila nadomestiti z boljsimi grobe krsitve pravil v vsakdanjem zivljenju v stanovanjski skupnosti naselju prometu kaj lahko stori skupnost ideal vzornik vzor individualnost oseba svoboda vzajemnost otrostvo mladostnistvo adolescenca vedenjsko posnemanje odrascanje povezovalna sila kohezivnost mnozicna kultura mit ologija idoli maliki planetarna vas kulturno potrosnistvo vrednote vrednotna usmeritev vsakdanje zivljenje razkorak med ideali in stvarnostjo dobrodelne dejavnosti humanitarnost ustanova avtoriteta konvencija oporecnistvo vedenjski odklon egoizem pravicnost dogovor moralna upravicenost slovenski jezik verstva in etika slovenski jezik verstva in etika gospodinjstvo zgodovina slovenski jezik verstva in etika knjiznicna in informacijska dejavnost zgodovina zemljepis slovenski jezik verstva in etika slovenski jezik zgodovina zemljepis verstva in etika slovenski jezik gospodinjstvo zgodovina slovenski jezik verstva in etika ucenci pojasniti zakaj je svobodna izbira vzornikov pravica vsakega cloveka navesti nekaj osebnosti ki so na ljudi delovale kot vzorniki na istih primerih pojasniti zakaj vzorniki na ljudi delujejo povezovalno na konkretnem primeru znane osebe pojasniti razliko med njeno javno podobo in dejanskim zasebnim zivljenjem imenovati nekaj vrednot ki jih zastopajo znani vzorniki navesti nekaj dobrodelnih dejavnosti ki ustrezajo humanitarnim idealom navesti nekaj znacilnosti ustanov opredeliti razliko med lokalnimi in nacionalnimi ustanovami na konkretnem primeru pojasniti razliko med dvema nagiboma za krsitev pravil in upiranje avtoriteti egoisticnim in pravicnim nagibom sporazumevanje in zavest pripadnosti cilji vsebine pojmi povezave standardi znanj spoznavajo razlicne vrste sporazumevanja in njihov pomen za obstoj skupnosti ozje in sirse ugotavljajo kaksno vlogo ima materin slovenski jezik v razvoju slovenske nacionalne in drzavljanske skupnosti razvijajo sposobnost za utemeljevanje argumentiranje in spoznavajo vlogo custev in razuma v sporazumevanju spoznavajo pomen ki ga ima sporazumevanje za demokracijo prepoznavajo manipulacije in zlorabe v sporazumevanju razvijajo sposobnost za prepoznavanje predsodkov in posplosenih sodb spoznavajo da je sporazumevanje najpomembnejse sredstvo za razresevanje druzbenih konfliktov razvijajo sposobnost razlikovanja med obliko in vsebino sporazumevanja razvijajo sposobnost za razpravljanje diskutiranje in spoznavajo vlogo ki jo ima razprava v drzavljanski skupnosti spoznavajo da sta eticni vidik in ucinkovitost sporazumevanja tesno povezana prepoznavajo manipulacijo usposabljajo se za razresevanje eticnih dilem ki nastajajo v sporazumevanju sporazumevanja v majhnih in velikih skupinah v lokalni nacionalni in mednarodni skupnosti vrste sredstva in nacin sporazumevanja kulturni in druzbeni pomen pomen sporazumevanja v materinem jeziku pomen slovenskega jezika za razvoj slovenskega naroda in za delovanje slovenske drzave vloga razuma in custev v sporazumevanju bistvo razumnega sporazumevanja opiranje na dejstva preverjanje resnicnosti trditev uporaba razumnih za druge sprejemljivih argumentov iskanje soglasja konsenza sporazumevanje in demokracija diskriminacija v sporazumevanju po spolu narodnosti veri socialnem polozaju predsodki pristranske sodbe pomen razumnega sporazumevanja v skupnostih z raznovrstno heterogeno sestavo socialno etnicno versko govorica sole in govorica ucencev mladostniski slang vulgarnost v sporazumevanju razprava diskusija cilj priprava nanjo pravila razpravljanja nacin izvedbe kaj lahko z njo dosezemo razprava v razredu na soli med vrstniki v druzini v soseski raprava med drzavljani slovenske drzave nacela sporazumevanja izrekati resnico biti iskren kratek jasen in vljuden razumeti sogovornika postavljati se v njegovo glediscno tocko prepricevanje v sporazumevanju zloraba prepricevalne vescine eticna razseznost sporazumevanja prikrivanje resnice v izjemnih primerih upraviceno sporazumevanje komunikacija znamenje simboli in pomen besedno nebesedno sporazumevanje strojno medclovesko sporazumevanje materin jezik umetni jezik uradni jezik dvojezicnost skupinska istovetnost argument razumen razlog utemeljevanje argumantiranje soglasje konsenz razumskost racionalnost retorika enakopravnost v sporazumevanju demokraticno nedemokraticno sporazumevanje diskriminacija predsodek stereotip pristranska sodba medkulturno sporazumevanje slang zargon oblika in vsebina sporazumevanja sporazumevalni slog vulgarnost razprava diskusija pravila razpravljanja javna razprava nacela sporazumevanja stalisce glediscna tocka manipulacija eticna dilema prepricevalna retoricna vescina zgodovina slovenski jezik verstva in etika slovenski jezik verstva in etika zgodovina slovenski jezik verstva in etika zgodovina zemljepis slovenski jezik verstva in etika slovenski jezik zgodovina verstva in etika slovenski jezik slovenski jezik zgodovina slovenski jezik slovenski jezik zgodovina ucenci znajo navesti nekaj vrst sporazumevanja in opredeliti njihove znacilnosti pojasniti zakaj je pravica do rabe materinega jezika pogoj za razvoj demokracije in drzavljanske skupnosti na konkretnem primeru razloziti vlogo razumnega razloga argumenta v sporazumevanju pojasniti zakaj je enakopravnost udelezencev sporazumevanja bistveni pogoj za demokraticno sporazumevanja opisati razlicne nacine resevanja konfliktov v raznovrstni skupnosti na konkretnem primeru opredeliti razliko med nacini in vsebino sporazumevanja navesti nekaj pravil demokraticnega razpravljanja diskutiranja s pomocjo zgleda pojasniti zakaj je sporazumevanje ucinkovitejse ce udelezenci upostevajo sporazumevalna nacela navesti zgled sporazumevalnega polozaja v katerem so udelezenci postavljeni pred eticno dilemo mediji obcila in informacije cilji vsebine pojmi povezave standardi znanj pridobijo pregled nad zgodovino medijev in spoznavajo razvoj medijev v stoletju spoznavajo vpliv medijev najpomembnejsi vpliv na oblikovanje javnega menenja na razlicnih ravneh od lokalne skupnosti do mednarodne ravni prepoznavajo vlogo medijev pri razvoju in ohranjanju demokracije ter pri odpiranju poti do informacij spoznavajo vpliv ki ga imajo mediji na posameznikova stalisca in prepricanja navade in ravnanje spoznavajo nevarnost medisjkih monopolov za demokracijo spoznavajo da primerjanje razlicnih porocil in razlag izboljsa nase razumevanje teh dogodkov in situacij v razclenitvi konkretnega primera spoznavajo nacin delovanja lokalnega medija in njegovo vlogo v zivljenju lokalne skupnosti dobijo vpogled v nastajanje in zgradbo medijskega sporocila razvijajo sposobnost za kriticen premislek o lastnih navadah v ravnanju z mediji in navadah drugih oseb spoznavajo razlicne uporabe medijev spoznavajo socioloske in psiholoske ucinke ki jih imejo mediji na zasebno zivljenej postavljajo si vprasanje o nasilju v filmih in televiziji zgodovinski razvoj medijev vrste medijev razsirjenost razlicnih medijev na slovenskem javnost v vasi naselju mestu obcini republiki sloveniji ciljna javnost publika javno mnenje in mediji medisjki prostori lokalni sola naselje mesto obcina regija nacionalni mednarodni globalni ucinki velikih medijev mediji in dostopnost informacij vloge medijev npr izobrazevalna kulturna politicna mediji zavezniki javnosti pri nadzorovanju oblasti na lokalni in drzavni ravni vpliv medijev na nase razumevanje sveta odbiranje selekcija informacij merila dejavniki in posledice odbiranja informacij lastno menneje vendarle vec kot utvara pomembnost medijske mnogovrstnosti pluralnosti problem medijskih monopolov kako deluje lokalni medij krajevni casopis krajevna radijska ali televizijska postaja solsko glasilo naloge lokalnega ali solskega medija nacin nastajanja sporocil ciljna javnost publika vpliv na lokalno solsko skupnost vsakdanje zivljenje z mediji kako brati casopis gledati televizijo osamljenost pred televizijskim zaslonom gledanje televizije druzaben dogodek nasilje na zaslonih odprt problem mediji tiskani slisni vidni mediji medijska primernost nacionalna drzavna in komercialna televizija rumeni tisk tabloidi oglasi javnost mediski prostor ciljna javnost multimedialnost globalnost nadzor nad politicno oblastjo dostopnost informacij selekcija informacij osebno mnenje sporocilna moc medijev virtualna navidezna resnicnost etika medijskega sporocanja medijska pluralnost tolmacenje interpretacija dogodkov dejstvo monopol krajevni regionalni casopis krajevna radijska ali televizijska postaja dopisnistvo novinar urednik osamljenost odtujenost medijska zasvojenost knjiznicno informacijska znanja zgodovina knjiznicno informacijska znanja zemljepis verstva in etika zgodovina slovenscina gospodinstvo knjiznicno informacijska znanja zgodovina slovenscina knjiznicno informacijska znanja slovenscina knjiznicno informacijska znanja zemljepis knjiznicno informacijska znanja slovenscina knjiznicno informacijska znanja gospodinjstvo zgodovina ucenec zna nasteti glava odkritja v zgodovini ki so prispevala k razvoju medijev navesti nekaj glavnih medijev na slovenskem in ocentiti njihovo popularnost zna nasteti razlicne medijske prostore in opisati vpliv ki ga imajo mediji na javno mnenje zna navesti vsaj eno konkretno obliko kako lahko ozja ali sirsa skupnost sola obcina regija drzava s pomocjo medijev poveca nadzor in vpliv na vedenje druzbene skupnosti znajo na konkretnem primeru pojasniti kako mediji vplivajo na javno meneje in na mnenenje posameznika zna na konkretnem primeru pojasniti razliko med dejstvom in tolmacenjem interpretacijo dejstva zna opisati delovanje enega lokalnega medija in njegovo ciljno javnost na primeru zna lociti pravico do informiranosti javnosti od pravice do zasebnosti zna opisati nekaj tehnik razumne koristne in zabavne uporabe medijev v zasebnem zivljenju razred generacije in kulture medsebojno razumevanje cilji vsebine pojmi povezave standardi znanj pridobivajo pogled informacijo o pojavu in pestrosti generacij spoznavajo generacijo kot bioloski in zgodovinsko kulturni pojav spoznavajo znacilnosti posameznih generacij spoznavajo pomen odnosov med generacijami razvijajo sposobnost medgeneracijskega sporazumevanja in sodelovanja spoznavajo pomen in problematiko lastne generacije in njene kulture na simbolno obredni ravni prepoznavajo znacilnosti in etiko generacij spoznajo pomen kulture in medkulturnega dialoga kriterij generacij starostni zgodovinski npr predvojna po osamosvojitvi slovenije zavest o skupni pripadnosti izvrsevanje podobnih vlog v skupnosti mejniki odrascanja kot tudi pravic in odgovornosti pridobitev lastnih drzavljanskih dokumentov vozniski izpit zaposlitev poroka ipd posebne druzbene vloge mlajse srednje in starejse generacije zaveznistva in nasprotja med starejso in mlajso generacijo posebni problemi ostre locnice med generacijami znacilnost sodeobnih razvitih druzb problemi generacij otrok mladih starejsih v razviti druzbi generacijska osamitev podrejenost generacij priloznosti za povezave v druzini na lokalni ravni prezivljanje prostega casa vloga starsev pri upravljanju sole pomoc starejsim obcanom ipd generacija kot kulturni pojav govorica moda oblacenje glasba zabava prosti cas odklonski pojavi alkoholizem narkomanija nasilne mladostniske skupine ulica preventivna preprecevalna dejavnost same mladine diskusije skupni projekti sodelovanje s sluzbami za preprecevanje odvisnosti ipd prehodi iz ene generacije v drugo primerjava med arhaicnimi in modernimi druzbami glede na obrede prehoda med generacijami razni obredi prehoda zasebni in v ustanovah danes prehod v zivljenje rojstvo krst praznovanje rojstnega dne prehod iz otrostva v mladost matura iz mladostnistva v odraslost poroka zaposlitev iz srednje v starejso generacijo upokojitev pomen obredov prehoda za poucitev o novih vlogah nalogah in odgovornosti v skupnosti kultura skupek zivljenjskih oblik stilov vzorcev ciljev vrednot norm tisto po cemer se ena skupina generacija skupnost loci od drugih nevarnost da je prevladujoca kultura nasilna do drugih subkultur primitivnih kultur ni nujnost spostovanja drugacnih kultur medkulturni dialog tipi generacij mi zavest mi in oni starsi in otroci odraslost starejsi mlajsi druzbene vloge generacij medgeneracijski spori konflikti porabnistvo generacijski egoizem pasive generacije medgeneracijska solidarnost in pravicnost sodelovanje ne strpnost resevanje sporov kultura mladih subkultura odklonskost porabnistvo obredje obredi prehoda simbol univerzalna kultura kulturni pluralizem medkulturni dialog zgodovina spoznavanje druzbe biologija gospodinjstvo umetnostna zgodovina glasbena vzgoja zgodovina zgodovina zemljepis ucenci znajo nasteti osnovne generacije in opisati razliko med njimi predstaviti kriterije in simbole odraslosti predstaviti vsaj eno tipicno druzbeno vlogo posamezne generacije opisati temeljne probleme nekaterih generacij predstaviti potrebnost in konkretne primere medgeneracijskega sodelovanja strpnost med generacijami opisati temeljne znacilnosti kulture mladih v okolju kulture mladih predstaviti najpogostejse pojave odklonskosti ter raznih poskusov njenega preprecevanja nasteti poglavitne obrede prehoda in njihovo simbolno in etnicno sporocilo na poljubnem primeru obreda prehoda predstavljajo njegovo sporocilo o vlogah nalogah in odgovornosti v skupnosti pokazati obstoj mnostva kultur kulturni pluralizem in pomen medkulturnega dialoga verstva in verovanja cilji vsebine pojmi povezave standardi znanj spoznajo kako so verstva vpeta v zgodovino krajevnega zivljenja pa tudi narodov kultur in civilizacij dopolnjujejo dosedanje poznanje verstev pridobljenega v druzini soli medijih verouku spoznavajo kako sodobna odprtost in povezanost sveta zahteva poznavanje tudi drugih verstev in kultur pridobivajo splosen vpogled v razsirjenost kompleksnost in bogastvo religij na temelju lastnih izkusenj in sirsih spoznanj ugotavljajo kako se v okviru verovanj ljudje soocajo z eksistencialnimi in eticnimi vprasanji razvijajo sposobnosti za razclenjevanje vprasanj vere in cerkve ter odnosov do njiju ucijo se prepoznavati razlicne oblike zlorab vere spoznavajo prispevek verstev k sporazumevanju in sozitju med ljudmi in narodi razvijajo kulturo dialoga in spostovanja razlicnih ver in nazorov znamenja vernosti v vsakdanjem zivljenju podoba vernosti v lokalnem okolju verski prazniki obicaji verska arhitektura in umetnost kot kulturna dediscina druge ustanove in dejavnosti ki jih vodijo cerkve verstva in cerkve njihova aktualnost in prisotnost v zivljenju posameznika in druzbe na zasebni druzinski javni politicni in kulturni ravni razsirjenost verstev in verovanj v sodobnem svetu verski zemljevid svetovni slovenski verstvom je skupno verski nauki o bogu oz bozanstvih o svetu o cloveku vsebovani v svetih knjigah in drugih naukih obredje in praznovanja verske skupnosti organizacijaverskega zivljenja moralni nauki in norme razlike med verstvi v razsirjenosti v organizaciji verskega zivljenja eticne sestavine verstev moralni nauki zapovedi prepovedi norme odnos medijev do verstev odnos drzave do verstev razmerje med cerkvami in politicno oblastjo v demokraticnih druzbah verska preganjanja verske vojne in zloraba vere v politiki sporazumevanje med verstvi medverski dialog ekumenizem verska strpnost sprejeti vero ali ne pripadati verski skupnosti ali ne svobodna odlocitev posameznika in temeljna clovekova pravica vernost verska kultura verski obicaji versko kulturna dediscina praznik religija verstvo vera cerkev sekta svetovna verstva monoteizem politeizem sveti spisi a teizem sveto profano vrednote norme zapovedi dekalog civilna druzba verske svete vojne verska preganjanja verska ne strpnost med verski dialog ekumenizem clovekove pravice svoboda verovanja verska svoboda slovenscina zgodovina zemljepis verstva in etika verstva in etika verstva in etika verstva in etika ucenci znajo navesti nekaj znacilnosti posameznih ver kot se kazejo v vsakdanjem zivljenju od posameznika do druzbe opisati glavne verske praznike v domacem okolju in na njih vezane obicaje poznajo najpomembnejse verskokulturne spomenike v ozjem in sirsem okolju nasteti vsaj tri ustanove splosnega druzbenega pomena ki jih vodijo cerkve opredeliti pojme religija verstvo cekev sekta predstaviti razsirjenost svetovnih verstev v svetu in v sloveniji predstaviti svete knjige najvecjih verstev in njihov nauk o bogu svetu cloveku predstaviti koledar najvecjih krscanskih in muslimanskih praznikov navesti vsaj tri razlike med cerkvijo in sketo navesti najvecjo zapoved v krscanstvu navesti glavne razlike med verstvi glede na svetisca svete knjige svecenike nasteti deset zapovedi in opisati pomen posamezne zapovedi nasteti pet osrednjih zapovedi korana opredeliti zakaj mediji porocajo o verskem dogajanju opisati tri najbolj znacilne mozne oblike odnosa med drzavo in neko cerkvijo poznati kako ustava opredeli odnos med drzavo in verstvi odnosu med drzavo in verstvi navesti primere drzavne pomoci cerkvam nasteti vsaj tri primere politicne zlorabe vere v zgodovini navesti vsaj tri nevarnosti zlorabe vere danes opredeliti kaj je ekumenizem in navesti vsaj en primer taksnega dogajanja opisati kaj je medverski dialog in navesti vsaj en primer navesti vsaj dve obliki verske nestrpnosti navesti v cem je temeljna clovekova pravica glede vere urejanje skupnih zadev problemi demokracije cilji vsebine pojmi povezave standardi znanj spoznavajo kljucne znacilnosti delovanja pravne drzave zlasti pomembnosti nadzora nad nosilci oblasti spoznavajo posebno odgovornost nosilcev oblasti za urejanje temeljnih pogojev zivljenja in drugih skupnih zadev spoznavajo demokracijo kot nacin urejanja skupnih druzbenih zadev in dolocanja pogojev zivljenja spoznavajo pomembnost udelezbe vseh pripadnikov druzbe obeh spolov in vseh socialnih plasti pri dolocanju in doseganju ciljev uvajajo se v prakticno uporabo nacel pravicnosti enakosti svobode humanosti strpnosti in razvijajo obcutek soodgovornosti za urejanje skupnih zadev delovanje pravne drzave in demokracije civilna druzba odgovornost nosilcev oblasti za urejanje skupnih zadev vseh pripadnikov skupnosti urejanje skupnih in druzbenih zadev udelezba posameznika in razlicnih druzbenih skupin pri odlocanju clovekove pravice soodgovornost za urejanje zivljenja v skupnosti drzavljanske pravice in dolznosti stranke volitve parlament vlada pravna drzava predsednik drzave varuh clovekovih pravic civilna druzba zastopanje neformalno odlocanje interesi skupno dobro vpliv na odlocanje glede na spol in socialni polozaj pripadnost razlicnim etnicnim skupinam naravne pravice cloveka merila demokraticnosti druzbe ucenci znajo nasteti temeljne pravice in dolznosti cloveka drzavljana pojasniti vlogo volitev parlamenta in strank v parlamentu ter nasteti glavne naloge parlamenta in vlade razloziti vlogo predsednika drzave pojasniti mesto in vlogo varuha clovekovih pravic prepozna primere neodgovornega ravnanja nosilcev oblasti in navede mozne posledice npr neustrezno trosenje denarja prikrivanje pomebnih odlocitev tajno dogovarjanje itd pojasniti posebnosti demokracije demokraticne ureditve odnosov med ljudmi v primerjavi z nedemokraticnim redom prm totalitarizem v preteklosti in sodobnosti diktatura utemelji potrebo da so v parlamentu zastopani tako moski kot zenske in pripadniki razlicnih druzbenih plasti ob konkretnem primeru odlocanja npr o nacrtovanju druzine o uvajanju razlicnih davkov ipd utemeljiti taksno prakticno obnasanje in delovanje v razredu ki prispeva k vecji strpnosti medsebojenmu spostovanju upostevanju enakih sodil za vse npr igranjem vlog drugacnega nasprotnega obnasanja izobrazevanje delo gospodarjenje cilji vsebine pojmi povezave standardi znanj spoznavajo pomen znanja in vsezivljnjskega izobrazevanja za druzbo in posameznika spoznavajo zaposlitev v sodobni druzbi kot dobrino in vrednoto in osnove odnosov med delodajalcem in delojemalcemter se seznanjajo s pomenom delovanja sindikatov spoznavajo razlicne nacine placevanja in razvijajo odgovorno upravljanje s premozenjem spoznavajo ne moc potrosnika v vsakdanjem zagotavljanju potreb zivljenja dejavniki posredovanja znanja znanje posameznika in solsko znanje poklic in zaposlitev pravo urejanje odnosov med delodajalci in delojemalci trg in denar povezovanje potrosnikov znanje sola usposobljenost kompetenca vsezivljenjsko izobrazevanje izobrazevanje odraslih izobrazba poklic zaposlitev brezposelnost delodajalec delojemalec sindikat denar nacini placevanja placilna sredstva trg premozenje knjiznicno informacijska znanja geografija zgodovina gospodinjstvo gospodinjstvo uceneci zna pojasniti pomen znanja in vsezivljenskega izobrazevanja za druzbo in posameznika pozna pojem poklica zna navesti nekaj tipicnih poklicev pojasni povezanost poklica z gospodarskimi gibanji tehnoloskimi spremembami utemelji povezanost brezposelnosti z druzbenimi procesi pozna nacine varstva pravic v primeru brezposelnosti na konkretnem primeru razloziti razliko med delodajalcem in delojemalec osnovne znacilnosti navedenega statusa in pravice in dolznosti delodajalca in delojemalca pozna pojem sindikata in njegovo vlogo pozna vrste denarja in navede vsaj dve razlicni obliki placevanja da primer odgovornega in neodgovornega trosenja premozenja pozna nacine zascite potrosnikov druzba tveganja cilji vsebine pojmi povezave standardi znanj spoznavajo soodvisnost druzbenih ekonomskih politicnih in ekoloskih pojavov ki vplivajo na kvaliteto zivljenja pridobivajo znanje vrednote in stalisca ki so pogoj za to da se posameznik uspesno vkljuci v okoljevarstvene dejavnosti na lokalni in globalni ravni spoznavajo posamezne primere druzbenih tveganj ki imajo globalen pomen razumevajo vpliv ekonomskega tehnoloskega in druzbenega razvoja na medcloveske odnose razvijejo obcutljivost za socialno problematiko oblike zsvojenosti spoznavajo da smo le del univerzalnega clovestva in moralno zavezani da sodelujeta v resevanju njegovih problemov industrializacija in tehnoloski napredek onesnazevanja zemlje in unicevanja narave posameznikov odgovoren prispevek k varstvu okolja eticna odgovornost znanstvenikov spremembe v zivljenjskih slogih nove oblike rekreacije kulture in druzenja posameznik v stiski moc in nemoc skupnosti tezave globalne vasi ozonska luknja ekologija dezevni gozd komunalni industrijski in jedrski odpadki ekoloska ozavescenost odgovornost do okolja tveganje tehnoloska revolucija biotehnologija genetski inzeniring kloniranje jedrska energija pravica do drugacnosti osamljenost ogrozena individualnost komercializacija zivljenja alkoholizem mamila adrenalinska zasvojenost aids dusevna in telesna zasvojenost odvisnost migracije vojne prenaseljenost lakota mednarodne organizacije zgodovina zemeljepis biologija ucencec zna pojasniti kdaj so se prvic pojavili ekoloski problemi razlozi glavne povzrocitelje globalnih ekoloskih problemov pojasni pojem recikliranja nasteje nekaj primerov ekolosko osvescenega ravnanja na primeru razlozi pozitivne posledice in mozne zlorabe znanstvenega odkritja nasteje nekaj znacilnosti novih zivljenjskih slogov opisejo nekaj vzrokov za pojave zasvojenosti in posledice odvisnosti pojasnijo kje so problemi prenaseljenosti in lakote in poznajo vzroke za taksno stanje nastejejo nekaj mednarodnih organizacij ki skusajo pomagati didakticna priporocila spoznavna zasnova predmeta etika in druzba izhaja iz specificnega spoznavnega interesa mladostnikov in njihovih izkusenj pridobljenih v ozjem druzinskem vrstniskem in solskem okolju nacin obseg in hitrost posredovanja spoznavnih vsebin so odvisni od psiholoskega socialnega eticnega in duhovno kulturnega razvoja mladostnikov spoznavne vsebine vstopajo v pedagoski proces prek fragmentov osebnih izkusenj ucencevih vprasanj ki se nanasajo na konkretne pojave prek dogodkov v ucencevem ozjem okolju in medisjkih dogodkov prek biografij prisotnih ali odsotnih oseb prek pripovedi itd pri nacrtovanju svoje pedagoske dejavnosti ucitelj isce stik z ucencevim spontanim razumevanjem druzbe in etike ter intuitivnim razumevanjem vrednot ucenci o svojem ozjem okolju in svojih izkusnjah premisljajo problemsko se pravi da so pozorni na konkretne medosebne konflikte in moralne dileme neskladnosti razlike incidente nejasnosti in negotove prognoze ucitelj ucence postopno usmerja k sirisim druzbenim kulturnim medkulturnim in civilizacijskim temam vendar se pedagoska dejavnost na tej ravni opira na ucenceve izkusnje ucitelj usmerja ucence v premislek o lastnih izkusnjah v preizkusanje razlicnih perspektiv in vlog primerjanje razlicnih individualnih izkusenj in iskkanje neskladnosti v lastnem socialnem in moralnem misljenju motivira jih za taksno resevanje medosebnih in druzbenih problemov ki temelji na minimalnem konsenzu in uposteva clovekove pravice najpomembnejso vlogo v pedagoski strategiji za predmet etika in druzba imajo pedagoske metode postopki ki spodbujajo ucence k prepoznavanju razlicnih glediscnih tock perspektiv in vlog ter posledicno preseganju egocentricnega socialnega in moralnega misljenja postopnemu osamosvajanju od neposredne socialne izkusnje in vsakdanje govorice v kateri se slednja izraza preurejanju in usklajevanju socialnih predstav in pojmov vse bolj avtonomnim socialnim in moralnim presojam uporabi argumentov ki so razumni sprejemljivi za razlicne strani udelezenih v diskusiji pogovoru ali drugih oblikah medsebojne komunikacije rabi ze pridobljenega znanja in vescin v novih polozajih interpretaciji informacij in kriticnemu premisljanju o medijih razclenjanju lastnih in tujih identitetnih konstruktov premislanju o lastni biografiji ter biografijah drugih ljudi dejavnem sodelovanju pri resavanju skupnih problemov prepoznavanju pomena vrednot v razclenitvi konkretnih pojavov in dogodkov ob vsakem poglavju tematskem sklopu ucitelji predvidijo dejavnosti ucencev npr priprava casopisa oglasa ekoloske akcije pri organizaciji in izvajanju pedagoskega dela naj ucitelji upostevajo moznosti povezovanja znanj z drugimi predmeti dejavnostmi ter moznost povezave z vsebino razrednih ur se posebej naj bodo pozorni na organizacijo vsebin tako da jih cim bolj povezejo z aktualnimi dogodki ucitelj in knjiznicar naj navajata ucence na uporabo knjiznice in njenega gradiva tako skupaj uresnicujeta globalni cilj informacijskega opismenjevanja ucencev ob uporabi razlicnih informacijskih virov ucence pa usposabljata za samostojno pridobivanje zbiranje vrednotenje uporabo in predstavitev ter vzpostavljanje kriticnega odnosa do informacij