medijska ssola muu prvi semester prvo predavanje rss ob mira dragi slussatelji medijske ssole muu napo veseli me da ste se zbrali pred radijskimi sprejemniki v tako velikem sstevilu kljub temu da je marsikdo med vami sse podrobno seznanjen z delovnim okvirom nasse medijske ssole bom vseeno na kratko predstavil razvoj ideje in nekaj dogodkov ki so pripeljali do tega da vas zdajle nagovarjam v zzivo iz radia sstudent mira vendar naj bo res na hitro definicijo usposabljanja medijskih delavcev poimenovano z mednarodno berljivim izrazom mobile uplink unit bom poskussala podati kveccjemu ob koncu danassnjega predavanja saj bi se sicer znassla v ukvarjanju s pojasnjevanji ki se mogocce ne bi samonanassala tako posrecceno kot si to mogocce zzelijo tisti poslussalci ki doslej sse niso ujeli razlag o tem ccesa se uccimo v medijski ssoli naj torej v toku uvodnega predavanja izrissem vsebine ki jih bomo nekocc poskussali podvrecci definiciji napo pomen izraza mobile uplink unit prebiramo v dveh ravninah pri tem nimamo problemov s prevodom v slovenssccino saj vam kot avtor izraza in vodja projekta lahko iz prve roke razlozzim kako si obravnavani predmet predstavljam v slovenssccini jeziku s katerim v nassem primeru iniciiramo mednarodni projekt poimenovanja v slovenssccini se bom lotil opisno naprimer medijski samohodec ali medijska samohodka posameznik ki v desni roki drzzi video kamero cce je desniccar v levi roki nosi dezzniku podobno oddajno satelitsko anteno v oprtniku obessenem ccez rame pa nosi vso potrebno opremo ki mu omogocca neposredno posredovati vse zajete signale v realnem ccasu torej v zzivo do blizznjega satelita mira sse predem bi vam utegnila razlozziti kam potujejo signali ki jih s terena odpossilja nass samohodec kaj se z njimi dogaja od tod naprej kam so posredovani zze slissim ugovore najpogostejssi na katerega naletim ob razlaganju koncepta medijskega samohodca se glasi ali tehnologija potrebna za izvedbo zadane naloge sploh obstaja ogovor je napo da mira in od tu naprej se lahko zaccnejo neskonccna razpravljanja med izvedenci kako in kaj je zares zze mogocce kaj bo mozzno ssele v blissnji prihodnosti in kaj ne bo mogocce nikdar k tem vprassanjem se sse povrnem a ssele potem ko bom vsaj tako upam razlozzila da problem razumevanja situacije muu ni tehnolosske temvecc konceptualno organizacijske narave naj torej navedem sse vprassanje ki si ga v tem trenutku najbolj zzelim slissati a ga ponavadi nihcce ne zastavi napo prenosi s kraja zloccina ali nesrecce v zzivo posneti komentarji iz bosne reporter tipa max headroom vse to so zze obstojecci ali vsak ccas mogocci regularni tipi tlevizijskih programov ki so zasnovani na izredno hitrih in mobilnih poroccevalcih kaj je torej aktivist muu do skrajnosti prignana verzija reporterja s terena mira tudi cce bi akter v situaciji muu uporabljal enako tehnologijo kot prej navedeni primeri v regularnih medijskih praksah se od njih ne bi loccil le po filozofiji s katero pristopa k delu ali po vsebini in problematiki ki jo obravnava in posreduje od navedenih primerov bi se razlikoval predvsem po arhitektonski zasnovi medijskega univerzuma s katerim izmenjuje signale napo logika muu dvakrat obracca naccin na katerega se ssirita prostor in ccas v klasiccno zasnovanih programih lotili se bomo torej primerjave sse ene od mozznih sumljivih blizznjic po kateri bodo teoretsko izkussenejssi slussatelji zlahka zaslutili da pri razlagi uporabljam ideolossko obarvane premise da mi je torej namen pomembnejssi od konsistetnostni premis ki jih uporabljam za postavitev teze a vrnimo se zaenkrat nazaj k primerjavi mira arhitektura klasiccnega oddajnega medija je zasnovana na sinhronem oddajanju signala iz enega vira z enotnim programom program je na voljo vsem porabnikom naenkrat v zveznem in zaporednem ccasu da bi se ne izgubili med sstevilnimi naccini na katere dandanes lahko tecce medijski ccas si moramo podrobneje ogledati dvojno naravo ccasovnega poteka pri klasiccnih oddajnih medijih predpostavimo model pri katerem nam signal na oddajni anteni predstavlja enakomerno in stalno potekajocc sedanji ccas trenutek oddajanja si lahko predstavljamo kot iztoccno toccko na dnu ogromnega lija v katerega se skozi obdobje priprav na oddajni ccas zlivajo sstevilni ccasi sstevilnih medijskih delavcev razliccno pospesseni z razliccnimi tehnolosskimi pomagali napo pod izrazom pospesseni ccas si predstavljam ccas ki je organizacijsko visoko strukturiran naj vam ga predstavim s pomoccjo vzora po katerem nastaja nov dokumentarec o drugi svetovni vojni dokumentarni posnetki nam sse predstavljajo do neke mere kompresiran ccas celotne ekipe ki je podobe belezzila na celuloidni trak sstevilni prispevki sstevilnih ekip s sstevilnih front so bili posneti v veccletnem razdobju in potem klasificirani in shranjeni v arhivu ekipa ki pripravlja dokumentarec porabi en mesec za pregledovanje materialov en teden za montazzo poljubno lahko ocenite ccas ki ga je potreboval pisec teksta tehniki za sinhronizacijo in glasbeni opremljevalci za opremo itd ves namensko porabljen ccas vseh sodelavcev sesstejemo in ga primerjamo z eno uro ki je potekla ko se konccni izdelek pravkar izteka sredi sporeda televizijske hisse ki je dokumentarec naroccila razmerje ki ga pri tem izraccunamo nam predstavlja faktor kompresije s katerim bomo raccunali razmerje med tekoccim in pripravnim ccasom ki temeljno dolocca vsak medijski projekt medijska hissa ki te raccunice ne obvlada propade zze zato ker ji zmanjka tekoccega programa mira veccji del programa oddajnisskih medijev je zasnovan na recikliranju starih materialov bodisi lastnih bodisi materialov drugih produkcijskih hiss kapital s katerim je mogocce kupovati produkcijo drugih nam v tem smislu predstavlja predvsem zakupljen delovni ccas medijskih delavcev kljub temu da govorimo o ogromnem sstevilu delovnih ur ogromnega sstevila ljudi sse vedno lahko govorimo o konccnem ccasu ki so ga do tega trenutka porabili vsi medijski delavci na vsem svetu v vsem ccasu odkar delujejo oddajnisski mediji rezultat tega dela je konccno sstevilo ur arhiviranega materiala in ves na svetu ta hip premierno predvajan material napamet lahko ocenimo da sta dva od koliccnikov za izraccunavanje razmerja med tekoccim in pripravnim ccasom neprestano v gibanju zaradi neprestanega razvoja organizacijskih principov vse preglednejssega arhiviranja in vsehitrejssega pristopa do materialov tudi vsepriroccnejssega rokovanja z njimi in zaradi skokovitega razvoja tehnolosskih sredstev za produkcijo se ccas predpriprave neprestano krajssa obenem se potenccno poveccuje fundus arhivske produkcije kar pomeni da cena arhivskih materialov pospesseno pada relativno gledano so strosski nove produkcije vse veccji pri ccemer se ceni vrednost delezza ki ga pri produkciji predstavljajo medijski delavci s svojim delom merljivim v cclovesskem ccasu drazzi pa se tehnolosski deless v produkciji napo ponazorimo narassccujocc fundus popremierne produkcije z ogromnim akumulacijskim jezerom za jezom ki prepusscca podatke na razliccnih nivojih pri ccemer se pretoccnost na jezu poveccuje vse vecc je oddajnisskih postaj ki oddajajo v realnem ccasu cce hoccemo vztrajati pri takem modelu nam za zaccetek razpade na dva razliccno organizirana jezova eden obratuje za hisse z lastno produkcijo drug obratuje za hisse ki zgolj raciklirajo materiale ssele po tej razdelitvi lahko razloccimo da se pretok podatkov v realnem ccasu sicer poveccuje vendar pa se premierna produkciji v pretoccni masi realnega ccasa relativno manjssa mira fenomen krccenja lastne produkcije si lahko lepo ogledamo na programih slovenske nacionalne televizije cceprav so problemi s katerimi se sreccujejo ustvarjalci slovenske nacionalne produkcije dalecc od dejanskih problemov na svetovnem medijskem trssissccu lepo pa lahko na domaccen primeru ilustriramo iznajdljivo uporabo koliccnika s katerim definiramo razmerje med pripravnim in tekoccim ccasom domacca produkcija kar jo pacc je zveccine temlji na kontaktnih oddajah v katerih si gledalci ob malenkostnem vlozzku producenta takorekocc sami ustvarjajo program ko sse omenjamo enega od mozznih stikov centra s porabnikom poglejmo do kakssnega obrata pride cce v tem primeru uporabimo pristop muu predstavljajte si kontaktni program na tv slovenija v katerega se gledalci ne priglassajo h kramljanju preko telefona temvecc se javljajo s sliko in tonom s terena ker k razumevanju bistvenih predpostavk programa muu navedena primera ne pripomore veliko nam ne ostane drugega kot da se vrnemo k razlaganju ccasa v naravi klasiccnih oddajnisskih medijev tiste dimenzije ki nas od klasiccne prodkcje tako temeljito locci in ki jo je ker pred sabo sse nimamo delujocce prakse tako tezzko razumeti napo kolikor ccasa so zze porabili vsi medijski delavci sveta da so proizvedli vse obstojecce informacije in kolikor je teh informacij posredovano v realno potekajoccem ccasu z vseh oddajnih postaj na planetu cce bi na drugi strani televizijski sprejemniki goreli v prazno ali pa bi se ccasopisi neodprti nalagali na kupe vse skupaj ne bi delovalo tako kot deluje da bi bolje razumeli kaj se pravzaprav dogaja s ccasom pri proizvodji medijskih materialov in njihovi potrossnji si moramo ogledati predvsem naccin na katerega zapravljajo ccas potrossniki mira na prvi pogled lahko naredimo naslednji preprosti izraccun recimo da je ccas vseh zemljanov ki ga ti porabijo za uzzivanje ob vseh razpolozzljivih medijih konccna cceprav neprestano narassccajocca vsota predpostavimo da obstaja trenutek v medijski zgodovini ko bo fundus arhiviranega materiala presegel tekocci ccas ki bi ga lahko pregledal en zemljan v toku svojega zzivljenja nadalje obstaja trenutek ko en zemljan ne bo mogel pregledati niti nove produkcije cce bi jo poskussal spremljati sproti predpostavke navajamo zato da bi na njih ozadju lahko izraziteje zastavili nasledja vprassanja napo a ali si lahko predstavljamo da bo sstevilo oddajnih kanalov naraslo do te mere da bo vsak zemljan razpolagal s svojim oddajnim in sprejemnim kanalom povezanim v pankontinentalno mrezzo in priklopljenim na globalno banko podatkov b kaj bi se dogajalo naprej od trenutka ko bi bil vsak zemljan opremljen in usposobljen za samostojno sprejemanje in oddajnaje avdiovizualnih signalov ccasovno neomejen dostop do svetovne komunikacijske merezze pa bi bila njegova neodtujljiva ccovesska pravica mira v medijski ssoli muu se ne bomo ukvarjali s fikcijo s futorologijo pa le toliko kolikor bo potrebno zato da bi se v blizznji prihodnosti znassli vsaj toliko kot po nedavni preteklosti tisto kar bomo poskussali pocceti tako teoreticcno kot prakticcno bo prav prekvasitev medijske prakse ki nas mora preko kritike enosmerne oddajnisske mresse pripeljati do odprte dvosmerne produkcije materialov ki morajo biti razpolozzljivi svetovni mrezzi uporabnikov v poljubnem osebnem ccasu tako kot ta tecce vsakemu posamezniku za to seveda ne bomo ccakali na leto dvatisocc in ccez kajti vsa tehnologija ki jo potrebujemo za nasse podjetje nam je zze na razpolago ne vsem in nikakor ne z dovolj poceni linijami da bi si lahko komuniciranje ta hip lahko privossccili vsi in vsevprek vendar nam nicc ne more braniti usposabljanja za medijsko prihodnost sse predvsem zato ker tako malo dolgujemo svetu starih medijev v katerem se bo sse naprej dussilo medijsko gospostvo s to napovedjo seveda ne namigujem na mozznost da medijski kavboji in posredniki ne bodo vsake nove mozznosti takoj ko bo mogocce napeljali v svoj zzep ko govorimo o dussenju ne mislimo na financcne izgube temvecc na uzzitke na kakrssne je obsojen tisti mozeg ki na nivoju informatike sse vedno ccrpa preuzzitek iz suzznjelastnisskih razmerij napo iz uvodnih primerjav in izprassevanj ki temeljijo prej na razumnih ocenah kot pa na statisticcnih podatkih se bo vsakemu pozornemu slussatelju zlahka posvetilo da se poraba in distribucija medijskega ccasa strukturira okrog kroniccno privajenih uzzitkov kakrssne pogojujejo televizijsko socialni rituali ne pa okrog dejanskih tehnolosskih mozznosti in vizij tistih posameznikov pri katerih se je programiranje epromov za uzzivanje vsaj delno ponesreccilo mira ssolanje za nove mozzne uporabe zze razpolozzljivih medijev je torej ideolosski napad na stare medijske strukture medijska ssola muu je odkrit napad na obstojecce drzzavne in komercialne medije v nekaterih pogledih tudi na obstojecco prakso radia sstudent ideologija alternativne izrabe zze obstojecci medijev je v slovenskem kulturnem prostoru nedotakljiva za obstojecce politiccne komplekse na slovenskem zaenkra sse ni politiccne prakse ki obstojeccih medijev ne bi izkorissccala zgolj po logiki sugestivne propagande v tem smislu se vse obstojecce politiccne prakse ne vglede na vsebinske cilje zaenkrat do informacijskega prostora vedejo na sussnjelastnisski naccin napo dovolite mi da vam torej za zakljuccek danassnjega predavnja poskussam vsaj rahlo nakazati definicijo nasse ssole poimenovane s pomenljivim anglesskim imenom mobile uplink unit in z dvoumno kratico muu vessccine ki jih bomo razvijali v nassi ssoli se sse najbolje podajo medijskim komandosom medijski kavboji in gosposka si torej lahko poccasi pripravijo kakssno zzavbico da si bodo uspessneje hladili od izstrelkov iz fracc in otrosskih samostrelov pekocce riti medijski komandosi bodiccastosti navkljub niso militantna obremenitev medijkega prostora temvecc predvsem odloccen napor da se tudi ssirsse na balkanu nasilje iz hardverske oblike sublimira nazaj tja od koder tudi izvira med narobe skrizzane miselne kanale ki so posledica neoedgovorne vccasih tudi zloccinske rabe javnih medijev v bivssi jugoslaviji mira muu je projekt insstituta egon march v okviru evropske mresse uni tv ki ga podpira eureka audiovisuel vabim vas na naslednje predavanje o ccasu in mestu katerega boste pravoccasno obvesscceni na valovih radia sstudent oddaja z branjem in mixom v zzivo spikerja mira berginc in bosstjan napotnik tt borut savski tekst in rezzija marko kossnik