mariborski informacijski sistem maribor se predstavi maribor je po velikosti drugo slovensko mesto je gospodarsko in kulturno sredi ~e severovzhodne slovenije njegov polo`aj v prese~i ~u prometnih poti iz srednje v ju`novzhodno stara trta evropo ter iz zahodne srednje evrope v panonsko ni`ino mu je odmerjal dokaj njo vlogo `e v preteklosti odmerja mu jo danes in mu jo bo br`~as e bolj v prihodnosti ker le`i le osemnajst kilometrov od dr`avne meje z avstrijo predstavlja prag v na o dr`avo pa tudi na balkan maribor je v slabem tiso~letju do`ivljal vzpone in padce ni bil veliko in pomembno mesto sredi stoletja pa se je vendarle za~el po~asi vzpenjati nov pospe ek je dobil med prvo industrializacijo v drugi polovici stoletja iz mirnega pode`elskega mesteca v katerem so `iveli trgovci v mnogih cehih zdru`eni obrtniki nekaj uradni tva in vojakov pa malo glavni trg plemstva se je preobli~il v gospodarsko kar razgibano mesto a v avstrijskem cesarstvu mu je bilo usojeno `iveti zmeraj v senci gradca glavnega mesta vojvodine tajerske kateri je maribor upravnopoliti~no ve~ stoletij pripadal tja do zloma avstro ogrske leta povrh ga je vklepala nem konacionalna miselnost dobr nega dela mariborskih me ~anov ki so se zapirali med ozke mestne meje da bi v mesto ne vdirali vplivi narodno prebujajo~e se slovenske okolice slovenci so v obdobju narodnega prebujenja dali mestu novo ime prvi~ ga je v nekem pismu leta zapisal pesnik stanko vraz sestavil ga je iz osnove mar kar pomeni vnemo skrbnost in pripone bor boj po zgledu na nem ko zahodno slovansko dvojico brandenburg branibor pesnik in politik lovro toman je leta ime pesni ko e utrdil s pesmijo mar i bor dotlej pa e kasneje so slovenci v ljudski govorici za mesto uporabljali ime marprog prirejeno po nem kem marburg nastalem iz srednjeve kega marcpurch kar je pomenilo grad v obmejni krajini v ustavni dobi po letu je maribor postal politi~no gospodarsko in kulturno sredi ~e slovencev na tajerskem mesto se je razmahnilo v novi dr`avi kraljevini srbov hrvatov in slovencev jugoslaviji potem ko je po koncu prve sveto franciskanska cerkev vne vojne razpadla avstro ogrska postalo je va`no upravno sredi ~e severo vzhodne slovenije dobilo je vrsto kulturnih in prosvetnih institucij in kar nekaj nove industrije nadenj pa so se zgrnila dru`bena in politi~na nasprotja zna~ilna za takratno dr`avo med drugo svetovno vojno je maribor veliko trpel mnogo slovenskih razumnikov in drugih nasprotnikov nacizma je bilo pregnanih uporni ko gibanje ki se je utrdilo v mestu so oblastniki zatirali na vse na~ine ustreljenih je bilo na stotine borcev in talcev povrh je bil maribor med vojno e na mo~ poru en od letalskih napadov ko je bilo mesto leta osvobojeno so se iz pregnanstva in voja kih enot vanj vra~ali nekdanji maribor~ani pridru`ili pa so se jim ljudje iz raznih krajev slovenije in tudi jugoslavije obnoviti je bilo treba poru eno mesto nato pa se lotiti graditve mo~ne industrije dolga leta je maribor sodil v vrh jugoslovanske industrijske proizvodnje veljal je za pravo industrijsko mesto a to mu ni bilo v poseben prid saj se je razvijal enostransko v bolj harmoni~en razvojni tok se je sku al naravnati v estdesetih letih dru`bene in gospodarske potrebe so namre~ priklicale v `ivljenje razvejeno olstvo in univerzo mesto naj bi doseglo ubranej i razvoj s komplementarnimi gospodarskimi stolna cerkev panogami ter z modernizacijo ali s preusmeritvijo tradicionalne mariborske industrije vendar izdatnej ih izbolj av e ni na obzorju maribor pa vendar velja za vedro odprto mesto nekateri povezujejo to z njegovo vinorodno okolico ki vabi maribor~ane k sebi in jih oblikuje tudi s svojimi naravnimi lepotami pa naj gre za pohorske gozdove dolino od dravi kozja ke in kobanske grabe za slovenske gorice ali za polja na jugovzhodu mesta bodi `e kakor bodi maribor~ani so odprti nezapeti ljudje v~asih jim sicer o~itajo da so preve~ zagledani v svoje mesto da se radi dajejo z bolj uglajenim sredi ~em ljubljano a to se najbr` le zdravo prsijo ko zglajujejo sebe in mesto v katerem `ivijo copy rain