industrijska in teholoska politika prof dr franc vodopivec jamova ljubljana prepri can sem da ni vec razmisljajocega drzavljana ki ni prepri can da slovenija potrebuje ucinkovito industrijsko in tehnolosko politiko in iz njiju izpeljano raziskovalno razvojno rr politiko vsaj iz dveh razlogov zaradi doseganja zadostne stopnje rasti gdp ki mora dosegati da se bomo v eni generaciji pribli zali sedanji avstriji ce bo ta drzava imela rast in zato da se slovenija ohrani kot suverena dr zavna entiteta videti je kot da nekaterim vplivnim ekonomskim teoretikom in politikom se ni popolnoma jasno kaj industrijska politika sploh je tako bi se dalo sklepati iz dejstva da proglasajo tisto kar je zapisano v dokumentu izhodis ce in usmeritve gospodarske politike slovenije za industrijsko politiko dokument pa je nekaksen splet analiz stanja gospodarskih in socialnih segmentov dr zave brez realnih napotkov kako zadeve spremeniti ob upostevanju dejanskega stanja in dejstva da je v drugem clenu ustave zapisano upam da ne zaradi lepega zvena da je slovenija pravna in socialna dr zava pred leti sem zapisal da je strategija gospodarskega razvoja sklop ukrepov ki izhajajo iz realnih razmer in ustvarjajo pogoje za obstoj in rast segmentov gospodarskih dejavnosti za katere je bolj kot za druge mogo ce pricakovati na osnovi proizvodov tehnoloskega znanja in obstoje cih trgov da imajo realno moznost za trajen tr zni uspeh eno je kar ze obstaja in daje trzni proizvod in se mora zato stalno razvijati da bi ohranilo ali pove calo svoj trzni delez drugo pa je kar bi lahko novega nastalo ker so se pokazale realne tr zne moznosti in se lahko uresnici z materialnimi in strokovnimi potenciali ki so na voljo in dalje v istem spisu zapisal iz gospodarskih te zav bomo izplavali le ce bomo usposobili obstoje ce nizke in srednje tehnologije za kakovostni in cenovni prodor na evropski trg ne pa gradili razvoj in rast na tehnologijah in proizvodih za katere nimamo pravih tr znih mo znosti to se je dogajalo v preteklosti ko smo slepo posnemali bolj razvita okolja in do ziveli prve velike neuspehe prav na podro cju visokih tehnologij dokaz da to stalisce pridobiva na te zi so clanki g m kosa in l socana o pomenu ohranitve velikih podjetij kot nosilcev tehnoloskega in industrijskega razvoja potrditev te teze najdemo tudi v odgovorih na anketo o inovativnosti na finskem podjetnikov je na vrsto vprasanj najbolj dolo ceno dalo naslednje tri odgovore na vprasanje kaj vpliva na tehnoloski razvoj in industrijsko rast najbolj uporabljana tehnoloska strategija je izboljsanje obstoje ce tehnologije pozitivnih odgovorov zelo pomembna je strategija na osnovi novih izdelkov za obstoje ce trge pozitivnih odgovorov boljsa uporaba obstoje cih inputov pozitivnih odgovorov temelj tehnoloske in inovacijske politike so torej lahko le obstoje ce proizvodnje ki se morajo usposobiti za uspeh v novih tr znih razmerah zato je potrebno vec vlagati v rr ki mora biti usmerjen v zmanjsanje stroskov pove canje kakovosti in povecanje produktivnosti s posodabljanjem proizvodnih naprav s temi izhodis ci je opredelitev industrijske in tehnoloske politike preprosta strokovna vendar ne monodisciplinarna naloga in ne apoliti cna znani publicist r heilbroner namre c pravi da ni mogoce imeti nepoliticne ekonomije zato ni nobenega opravi cila za spanje slovenskih vlad in stroke v zadnjih stirih letih pa tudi ne za ideolosko obarvane razprave o tujem kapitalu kar sami ne znamo ne moremo ali no cemo in nas je sram priznati vendar je potrebno moramo pa c prepustiti tujemu kapitalu sicer pa pospesene rasti gdp ni mogo ce financirati popolnoma brez tujega kapitala se posebej ce se hocejo podjetja vkljuciti v velika predvsem evropska industrijska podjetja kot poddobavitelji zato so na celni odpori proti njemu izrazito custveni elementi industrijske politike so izgradnja optimalne infrastrukture prilagoditev sistema izobra zevanja podpora raziskovanja in inovativnosti dav cne olajsave zacasne zascite posameznih segmentov industrije uravnote zena vrednost domace valute razumne ban cne obresti vsi ti elementi industrijske politike so v pristojnosti dz in vlade ki sta odgovorna za njihovo uresni citev seveda ce hoceta ustvariti gospodarsko trdno in socialno stabilno dr zavo j mayer stamer pravi da industrijska politika obsega vse ukrepe s katerimi je mogo ce vplivati na industrijske strukture in imajo za cilj zmanjsati negativne vplive trga na narodno gospodarstvo v casu krize postanejo nujni prilagoditveni ukrepi v podjetjih za njeno obvladovanje industrijska politika je bila in je se danes eden od temeljev eu ve cina drzav je sicer javno ne zagovarja vendar pa jo izvajajo in se cesto ravnajo z mocnim upostevanjem velikih podjetij in potreb lokalnih skupnosti po istem avtorju se industrijska politika uresni cuje na petih podro cjih v tehnoloski regionalni in zunanjetrgovinski politiki ter politiki konkuren cnosti in standardizacije ni vprasanja ali ja ali ne industrijska politika temve c kaksna dobra ali slaba pri majhnih narodih in dr zavah ima industrijska politika se eno vlogo je namre c ena od politik potrebnih za ohranjanje drzavne suverenosti s tem pa tudi dolgoro cno ohranjanje jezika in kulturne samobitnosti kaj se dogaja v sloveniji kaj se dogaja v sloveniji vemo v drugi polovici leta in v prvi polovici leta industrijske rasti prakti cno ni ker vlada in nb nista hotele upostevati pravo casnih opozoril gospodarstvenikov iz izvoznega sektorja da z ukrepi v podjetjih ne morejo izravnati tolarske inflacije v razgovoru objavljenem v delu sp z dne iv t l je predsednik vlade te ukrepe obljubil vlada pa jih je sprejela poleti vprasanje je zakaj tako pozno je mogo ce vlada potrebovala eno leto da je dojela da so bila opozorila izvoznikov upravi cena se je mogoce vlada sele sedaj zavedla da mora slovenija imeti neko realno industrijsko politiko in da brez rasti industrije ni mogo ce dose ci zadostne rasti gdp ravnanje vlade jemljem kot dokaz da nima industrijske politike in kar bi bilo se slabse da se ne more dogovoriti o njenih izhodis cih dokler ne nastanejo skoraj nepopravljive posledice ki bi se lahko prepre cile ali zmanjsale s pravocasnimi ukrepi ali se se zmeraj misli da bo lastninjenje vse gospodarske probleme uredilo ceprav primeri iz drzav eu kazejo da tudi prete zno privatna industrija ne uspeva brez podpore dobre industrijske politike je v vladi se vedno mnogo posameznikov ki smatrajo da slovenija mnogih sedanjih industrij ne potrebuje in da bo mogo ce njihov propad lahko nadomestila s storitvami ce so taki posamezniki bi bilo koristno da pogledajo statisti cne podatke o tem kje nastaja gdp v dr zavah eu predvsem majhnih in se zamisli nad dejstvom da pomenijo industrijski proizvodi slovenskega izvoza in da prakti cno ni izvoza storitev razen prometa in turizma ni nobenega dvoma da je predvsem odsotnost razumne in realne industrijske politike kot rezultat zmedenih in nerealnih konceptov gospodarskega razvoja v obdobju nekaj pred osamosvojitvijo in po njej vzrok da so se zaradi kratke tranzicijske krize zrusila mnoga podjetja in da so sanacije danes take kakrsne pa c so na razvalinah podjetij so bile sanirane banke katerih fantomsko premo zenje posledica neodgovornih investicijskih odlo citev njihovih vodstev v preteklosti je postalo javni dolg prav gotovo je to edinstven primer na svetu in prav neverjetno in nerazumno je da je nastal tako velik javni dolg ob isto casni izgubi okoli delovnih mest predvsem v industriji da imamo prometno infrastrukturo in energetiko v nezavidljivem polo zaju in da vsa preostala delovna mesta v industriji niso varna ker dodana vrednost ni zrastla ne samo da se nih ce v politiki in administraciji ki je placan da ta vprasanja ureja ne cuti krivega tudi se ne cuti odgovornega za nastanek najmanj delovnih mest letno ra cunajoc ob tem da se do delovnih mest sprosti zaradi upokojitev letos se je na univerzi in visoke sole vpisalo okoli studentov torej bomo cez pet let potrebovali najmanj toliko visokokvalificiranih delovnih mest dokler nisem prebral razprave c gomeza in r m ungerja naslednji korak nisem bil prepri can da se zadeve odvijajo po scenariju ki je zna cilen za neoliberalizem vendar pa so me prepri cala stalisca kot n pr v prakticni obliki se izkaze z vzdr zevanjem nizkih obresti na notranje javne in zasebne prihranke z zavra canjem politike rasti s pasivnim sprejemanjem sorazmerne prednosti in s prera cunljivim pristajanjem na brezmejne obrestne mere in precenjeno valuto v makroekonomski politiki raznoliki vidiki tega kar lahko imenujemo operativna razli cica neoliberalizma imajo eno skupno tocko razkroj drzave kot dejavnika ki izvaja strategijo nacionalnega razvoja to in se marsikaj zapisanega se preve c dobro ujema z razmerami v sloveniji da ne bi bilo o citno da se razmere dogajajo po ekonomskem modelu preverjenem v braziliji koristno bi bilo ce bodo novi nosilci politi cne oblasti clanek prebrali predvsem zato ker avtorja predlagata poti iz neoliberalizma ki bi ob razumni presnovi bile uporabne tudi za slovenijo ne glede na to da se po politi cni in gospodarski moci ter cloveskem potencialu slovenija ne more primerjati z brazilijo saj kot piseta avtorja prava pot temelji na cimvecji vkljucenosti nacionalnih zmogljivosti poslanstvo realisti cnega in pogumnega vizionarja je v tem da uresni ci vse potrebno in vspodbudi ljudstvo da preseze razo caranja iz preteklosti in neoliberalizem dosedaj v sloveniji ni zel prav velikih uspehov drzavljani pa smo na volitvah dokazali da to vemo kako iz zastoja razumno izhodis ce o tem kaksen naj bo cilj industrijske in tehnoloske politike primeren tudi za slovenijo je zapisal s garelli v tej novi strukturi bodo postale velike dru zbe centri odli cnosti in tehnoloske ter upravljalske inovativnosti ceprav ne bodo ustvarjale novih delovnih mest bodo poskrbele za vzpodbudo pull za druge segmente gospodarstva podjetja bodo imela mo cno jedro ter siroko periferijo ki se bo spreminjala po velikosti in strukturi in se bo maksimalno prilagajala razmeram v tej strukturi bodo postale prednosti assets sposobnost upravljanja s partnerstvom in mehka stran kompetitivnosti ob upostevanju da bo morala vsaka dr zava pokrivati specificne stroske lastnih vrednot opomba pisca te so odvisne od stopnje kulturnega razvoja kjer se slovenija lahko primerja le z evropskimi dr zavami dalje pise cedalje manj moznosti bo za zni zanje cen na sektorju blue collars productivity pac pa bo potrebno pove cati vsaj za eno tretjino white collars productivity nesprejemljivo je na primer da je potrebno za monta zo osebnega racunalnika ure da pride do kupca pa potrebuje ta ra cunalnik ur ce pomislim na to koliko potov in c asa je potrebno za pridobitev lokacijskega ali gradbenega dovoljenja so rezerve tudi drugod kaksna naj bo torej tehnoloska politika za slovenijo in kako jo oblikovati najprej ni nobenega dvoma da so nosilci tehnoloske politike zadosti velika podjetja ali pa sinergisti cno povezane zdru zbe podjetij ce takih podjetij in zdruzb v slovenski lasti ne bo tudi slovenske industrijske in tehnoloske politike ne bo podjetja v tuji lasti se bodo namre c ravnala po politiki lastnikov ki se bo ali pa ne ujemala s slovensko odgovor kje imamo najbolj realne mo znosti tehnoloske rasti je v treh odgovorih finskih gospodarstvenikov ki so navedeni v za cetnem delu tega spisa drugod so nam vrata kratko in srednjero cno zaprta dokaz za to so bridke industrijske izkusnje iz mikroelektronike ra cunalnistva in robotike v sloveniji smo imeli v obdobju najve cje industrijske proizvodnje dobro razvite nizke in srednje tehnologije ter proizvode dokaz za to je hitra preusmeritev v izvoz ki bi bila se bolj uspesna c e bi vodstva podjetij poskrbela za pravocasno posodabljanje proizvodnje ce zaradi pasivnosti in neodgovornosti vlad mnoga podjetja ne bi ugasnila ali se zmanjsala pod kriti cno velikost in c e mnoge klasicne tehnologije ne bi bile razvojno in raziskovalno podcenjene vsaj od leta dalje to in nesposobna vodstva so bila vzrok da mnoga mo cno v izvoz usmerjena podjetja niso bila tehnolosko in stroskovno konkuren cna ter so v izvozu ali celo v proizvodnji ustvarjala izgubo samo neznanje je lahko botrovalo prepri canju da se bodo lahko stroski podjetja dovolj zmanjsali z zmanjsanjem stevila zaposlenih in jih zato ne bo potrebno pla cevati ker jih bo prevzela drzava zgovorno je v tem oziru poro cilo appr o uspehu gospodarskih druzb v letu kjer najdemo podatek da so bile od celotnih stroskov podjetij bruto pla ce materialni stroski in zunanje storitve pa sanacijski programi ki tega niso upostevali pa tudi ne bilanc konkurence so odpovedali ali pa so bili po nepotrebnem predragi slovenija je zaradi neznanja ali neodgovornosti odlo cujocih ljudi iz politike izgubila pomembne tehnologije in proizvode temeljna naloga tehnoloske politike je usposobiti obstoje ce tehnologije za uspesen nastop na mednarodnem trgu iz dobi cka teh proizvodenj pa postopoma razvijati nove tehnologije in proizvode kolikor to ni v domeni nadnacionalnih dru zb uporaba tujega kapitala je koristna ce le ne deluje nesprejemljivo in trg in kar je enako pomembno omogo ca da se primeren delez rr odvija v podjetjih na slovenskem na obe politiki je namre c potrebno gledati tudi s stalis ca zaposlovanja mladih katerih stopnja izobra zenosti iz leta v leto raste na katerih industrijskih segmentih bi danes v sloveniji lahko nastale fleksibilne zdru zbe podjetij ki bi ustrezale garellijevemu modelu in sinergisti cno izkoriscale tehnoloske mo znosti specializacijo ter vertikalno in horizontalno povezavo tako bi si majhna in srednja podjetja sirse odprla vrata v izvoz take mo znosti so na podrocju tekstilne lesne elektro kemijske prehrambne in kmetijske ter celulozno papirne industrije ter ne zeleznih kovin malokdo lahko razume razloge zakaj se ne izkoris ca vsa mogoca sinergija tehnoloske povezave impola in taluma ki imata povrhu se istega lastnika dr zavni sklad za razvoj vprasanje je ali si lahko se opomore industrija investicijske in energetske opreme kjer smo imeli v casih presti zna metalno in litostroj farmacevtski sektor je danes uspesen trdnost te uspesnosti bo na preizkusu ko bodo okolis cine zahtevale da se usmeri na zahodne trge v takem delezu kot druge industrije ki so danes finan cno manj uspesne tudi zaradi ve cje prisotnosti na zahodnih trgih proizvodnja delov za avtomobile in avtomobilov samih je ve cinoma v tuji lasti in slovenija ne bi smela dovoliti da nastanejo okolis cine ki bi lastnikom opravi cile zmanjsanje ali ustavitev proizvodnje kovinsko predelovalno industrijo bi kazalo povezati v koncern podoben s z in jo postopoma usmeriti v vecjo porabo materialov ki se rentabilno proizvajajo v slovenskih zelezarnah vse to pa se lahko uresni ci samo pod pogojem da se drzava in lastniki zavedajo da ni obstanka kaj sele napredka brez kontinuirne inovativnosti in podobnih vlaganj v rr kot v razvitih dr zavah eu razumna tehnoloska politika v sklopu pametne in ambiciozne industrijske politike lahko tudi pospesuje koncentracijo lastnine in nastanek ve cjih zdruzb ki bodo lahko samostojni subjekti na odprtem trgu se ve c pa takih ki ne bodo le obrobni deli programa nadnacionalk f vodopivec strategija o zivljanja gospodarstva in razvoja da ali ne gospodarski vestnik maj a leppalahti in m akerblom industrial innovation in finland b central statistical office of finland d w linden dismal days for the dismal science forbes april b vodopivec financiranje gospodarske rasti kapital februar in april f vodopivec delo znanje za razvoj julij j meyer stamer industrijska politika v evropski uniji stare dileme in nove opcije slu zba za pravne in analiticne zadeve vlade r slovenije dok ads w easterly in l pritchett wirtschaftliches wachstum ein resultat des zufalls oder guter politik stahl u eisen s garelli is competitiveness unfair the world competitiveness report c gomez in r m unger naslednji korak rev