zival leta gozdni jereb gozdni jereb bonasa bonasia gozdni jereb je najmanjsi predstavnik gozdnih kur v sloveniji ga najdemo predvsem v hribovitih predelih od m pa do m nadmorske visine ze samo ime pove da zivi v gozdovih ki morajo ustrezati njegovim zivljenskim potrebam gozdni jereb se oglaaa najpogosteje spomladi in jeseni kadar poje nekoliko pocepne ter odpre kljun kjer najde dovolj hrane je varen in ima mir kjer ima moznost za razmnozevanje gnezdenje in zrejo mladickov kebckov praviloma so to mesani raznodobni gozdovi iglavcev in listavcev z dovolj velikim delezem plodonosnih drevesnih grmovnih in zeliscnih vrst sipek jerebika breza bezeg mokovec malina leska borovnica in druge zelo primerni so prebiralni gozdovi pa tudi mladi pionirski gozdovi in grmisca ki zarascajo uposcena kmetiska zemljisca pri izbiri svojega zivljenskega okolja daje gozdni jereb prednost varnosti in miru in sele potem hrani gozni jereb je velik od do cm in tezak kaksnih gramov zgoraj je temnejsi rjavkasto grahast spodaj je svetlejsi z belimi lisami za jereba je znacilna copka daljsega perja na glavi kim je nase druge gozdne kure nimajo copko imata oba spola kadar je vznemirjen in razburjen copko dvigne sicer pa je skoraj ni opaziti rep je razmeroma dolg sivo rjave barve s precno crno progo za petelincka je znacilna crna lisa na spodnji strani vratu ki je belo obrobljena nad odcmi je ozka in zivo rdeca roza ki je pri samici majn razvita noge so cvrste z dolgimi prsti kljun pa je kratek in sirok v prehrani se ravna po letnih casih pozimi so glavna hrana popki raznega drevja in grmovja ter resice leske jelse in breze s prihodom pomladi preide na mlado brstje in drobne zivalice kebcki se v glavnem prehranjujejo le s hrano zivalskega izvora v poletju je hrana popestrena s sadezi malin jagod borovnic crnega bezga vse te sadeze ima jereb izredno rad ce ga vabimo v njegovem teritoriju in ga slepimo s tekmecem nas obkroza in ko se ustavi da bi tekmeca odkril razburjeno in skokovito dviga in spusca repek kadar pobira maline elegantno skace v zrak pri vzletu z tal glasno zahrumi pri letu navzdol pa jadra neslisno rad se prepeli v suhem pesku in si s tem odstranjuje zajedalce tudi soncu se rad nastavlja jereb prenucuje nizko na drevesih pozimi pa v sneznih rovih kjer v hudem mrazu lahko temparatura tudi do trikrat visja kot na prostem gozdni jereb je izrazito teritorialna zival zivi v enozenstvu pari se oblikujejo ze v jeseni gozdni jereb se oglasa najpogosteje spomladi in jeseni kadar poje nekoliko pocepne ter odpre kljun zaslisi se nekako takole cii ciceri cici cui ce mu je pa nekaj sumljivo pa zaslisimo pli pli pli samica poje krajse in bolj suslajoce spetjem oznacuje svoj prostor na katerem ne trpi tekmeca paritev se zacne sredi marca in konca do zacetka maja pred naskokom nasopirjen obkroza samico s peruti in z njimi drsa po tleh po oploditvi si izbere jerebica primerno mesto gnezdenja gnezdo najveckrat najdemo pod korenino ob deblu ali skali borovnicevju ali pod podrtim drevesom znese od jajc ki so rjave barve posute s temnorjavimi pegami vali od dni gozdni jereb ima veliko sovraznikov zaradi cesa je te cudovite zivali pri nas cedalje majn na njegovo stevilcnost v najvecji meri vplivajo spremembe okolja pod vplivom cloveka zaradi krcenja naravnih gozdov in uvajanja monokultur v preteklosti je izginil ze iz mnogih obmocij vecjega dela evrope tudi hladna in mokra poletja in dolge mrzle zime mocno zmajnsajo stevilcnost jereba najbolj obcutljivi so kebcki zaradi njegovega nacina zivljenja prehranjevanja vzgoje mladicov navezanosti na ozko podrocje je gozdni jereb hrana marsikaterim zivalim jereba ogrozajo najbolj kragulj skobec kuna zlatica lisica sove potepuski psi in macke pa tudi jazbec in divja svinja ki mu pogosto oropata gnezdo gozdnega jereba danes skoraj ne lovimo vec ceprav je za samcka lov dovoljen od septembra do novembra samica je zascitena skozi vse leto gozdni jereb je vecni sopotnik v razvoju slovenskih gozdov je kot biser ki daje gozdu carobnost in lepoto gozdarji se tega zavedamo s sonaravnim in polifunkcionalnim gospodarjenjem z gozdovi ob opustevanju naravne raznovrstnosti in pestrosti zagotavljamo tudi jerebu optimalne pogoje za njegov razvoj za sodelivanje prosimo tudi vse lastnike gozdov lovce in ostale porabnike gozdnega prostora ter vso slovensko javnost kajti le s skupnimi prizadevanji bomo ohranili nas naravni gozd in goznega jereba viri lovski prirocnik gozdne kure vitomir mikuletic zapisal alojzij klancik dipl ing gozd oe maribor odseki prispevki k enote ucne p povezave avtor naslovi razstava divjad deutsch english carovnije gozda