nacionalni kurikularni svet predmetna kurikularna komisija za angleski jezik anglescina ucni nacrt za prvi tuji jezik v osnovni soli sprejet na seji strokovnega sveta rs za splosno izobrazevanje predmetna kurikularna komisija predsednica dr meta grosman clanice barbara gostisa mag melita kukovec marija potocar darinka saubah kovic nidja tomazic strokovni sodelavki helena glogovsek viljenka savli strokovna tajnica berta kogoj jezikovni pregled milan cotar kazalo vsebine opredelitev predmeta splosni cilji predmeta operativni cilji predmeta cilji vsebine in didakticna priporocila za in razred uvod vsebine in cilji za in razred didakticna priporocila za in razred vsebine cilji in didakticna priporocila za in razred teme cilji medpredmetne povezave didakticna priporocila poslusanje in slusno razumevanje govorno sporocanje branje in bralno razumevanje pisanje in pisno sporocanje razvijanje jezikovnih sposobnosti druzbeno kulturne sposobnosti in samostojno ucenje vzporedna raba slovenscine in anglescine domace nal oge preverjanje in ocenjevanje znanja temeljni standardi znanja katalog znanja znanja izvajalcev ucnega nacrta we do not have a choice between change and non change but we do have a choice about how we respond michael fullan opredelitev predmeta anglescina je za slovenske ucence tuji jezik v osnovni soli se ucenci lahko pricnejo uciti anglescine kot del obveznega programa prvi tuji jezik v drugem triletju to je v cetrtem razredu lahko pa v tretjem triletju to je v sedmem razredu kot obvezni izbirni predmet drugi tuji jezik ce so se v drugem triletju ucili kaksen drug jezik kot del obveznega programa stevilo ur pouka je po veljavnem predmetniku sledece razred skupaj st ur v os prvi tuji jezik st ur letno drugi tuji jezik st ur letno na srednjesolski stopnji lahko ucenci nadaljujejo z ucenjem anglescine ce so se je v osnovni soli ucili kot prvi tuji jezik ali obvezni izbirni predmet ali pa se je zacnejo uciti kot drugi ali tretji tuji jezik naslednja tabela prikazuje umestitev anglescine v predmetnike srednjih sol letnik letnik letnik letnik letnik skupaj tj tj tj tj tj tj tj tj tj tj tj tj gimnazija strokovna in umetniska gimnazija srednje tehniske oz strokovne sole srednje poklicno tehniske sole srednje poklicne sole solski sistem srednje poklicne sole dualni sistem nizje poklicne sole stevilo tedenskih ur v teh programih je predlog doloceno je le koncno stevilo ur na obeh ravneh pouka ima anglescina splosnoizobrazevalen in poseben pomen znanje in jezikovne sposobnosti ki jih ucenci usvajajo in razvijajo pri pouku anglescine so pomembne najprej zaradi neposredne uporabnosti za ucence v nadaljnjem izobrazevanju kasneje pa za njihovo poklicno delo in stalno izobrazevanje za sirjenje njihovih komunikacijskih sposobnosti preko meja njihove m aterinscine tako v poklicu kot zasebnem zivljenju oz za razvijanje njihove sirse medkulturne komunikacijske sposobnosti razvijanje komunikacijske sposobnosti vseskozi poteka v povezavi s kulturo in materinscino ucencev ob hkratnem ozavescanju njunega pomena za ucencevo identiteto ob razvijanju medkulturne komunikacijske sposobnosti ucenci primerjalno spoznavajo pomenotvorne in sporocevalne moznosti obeh jezikovnih sistemov tako poleg ze na prvi pogled ocitnih uporabnih znacilnosti pouk anglescine neposredno prispeva tudi k spoznavnemu razvoju ucencev s sirjenjem njihove vednosti o moznostih jezikovnega sporazumevanja o jezikovnih sistemih in o njihovi kulturni dolocenosti s perspektive tujega jezika in tujih kultur prispeva pa tudi k njihovemu humanisticnemu razvoju saj jim omogoca neposreden stik z drugimi ljudmi in njihovimi kulturami kot most do drugih kultur in izziv za razumevanje njihove drugosti in drugacnosti pouk anglescine prispeva tudi k osebnostnemu razvoju medtem ko hkrati z izpostavljanjem te drugacnosti in primerjalnih razlik krepi ucencevo narodnostno identiteto z navajanjem k jezikovni interakciji pa razvija tudi njihove sposobnosti navezovanja osebnih druzbenih in medkulturnih stikov splosni cilji predmeta v osnovni soli ima ucenje anglescine splosnoizobrazevalen in poseben pomen na tej osnovi so zastavljeni cilji ucenja in poucevanja z ucenjem anglescine ucenci spoznavajo nacine sporazumevanja in jezik kot eno od sredstev sporazumevanja oblikujejo zavest o sebi kot posamezniku in kot pripadniku skupnosti tako druzbene kot nacionalne etnicne in mednarodne skupnosti in ob tem razvijajo in krepijo lastne kulturne vrednote spoznavajo in si uzavescajo razlike med ljudmi druzbenimi ter nacionalnimi skupinami vrednotami in stalisci ter se ucijo spostovati in ceniti to razlicnost spoznavajo da je anglescina sredstvo mednarodnega sporazumevanja spoznavajo sebe kot ucenca in uporabnika jezika sirijo svoje sporazumevalne sposobnosti prek meja materinscine in v medkulturnem okolju spoznavajo znacilnosti kulture in dosezke dezel v katerih se govori anglescina krepijo svojo radovednost zeljo in potrebo po novem znanju in razvijajo sposobnosti za pridobivanje in ohranjanje znanja in spretnosti razvijajo svoje spoznavne sposobnosti visje ravni to je analize sinteze presojanja in vrednotenja ki jim omogocajo ucinkovito rabo informacij v novih okoliscinah razvijajo ustvarjalnost potrebo po izrazanju in obcutek za estetske vrednote spoznavajo da so soodgovorni za svoje ucenje in znanje in prevzemajo del odgovornosti zanj ucijo se spoznavati svoje obcutke in custva ter obcutke in custva drugih ter se nanje ustrezno odzivati razvijajo sposobnosti kvalitetne medosebne komunikacije in obvladovanja nesoglasij razvijajo sposobnosti dela v skupini medsebojnega sodelovanja in podpore razvijajo sposobnosti telesnega odzivanja na besedne in nebesedne pobude oblikujejo osebne cilje ucenja spoznavajo in vrednotijo svoje dosezke ter si prizadevajo za izboljsanje si oblikujejo splosne kulturne in izobrazbene vrednote za udejanjanje nastetih ciljev ucenci usvajajo jezikovna znanja in razvijajo jezikovne sposobnosti jezikovno znanje in sposobnost ucenci spoznavajo angleski jezik na glasoslovni oblikoslovni skladenjski besedni in besedilni ravni razvijajo jezikovne sposobnosti za razumevanje govornih in pisnih besedil govorno ter pisno sporazumevanje f katalog znanja jezikovne sposobnosti sporocilni nameni didakticna priporocila jezikovne sposobnosti besedisce sociolingvisticna sposobnost ucenci razvijajo sposobnost razumevanja besedil glede na sporocilni namen sobesedilo in okoliscine sporazumevanja razvijajo ustrezne nacine besednega sporazumevanja in nebesednega odzivanja f didakticna priporocila diskurzna sposobnost ucenci razvijajo ustrezne strategije za razumevanje in za tvorjenje govornih in pisnih besedil razvijajo strategije za sodelovanje v pogovoru f operativni cilji poslusanje in slusno razumevanje govorno sporocanje branje in bralno raumevanje pisanje in pisno sporocanje didakticna priporocila poslusanje in slusno razumevanje govorno sporocanje branje in bralno raumevanje pisanje in pisno sporocanje strateska sposobnost ucenci razvijajo sposobnost izbire in usklajevanja sporocil razvijajo sposobnost premagovanja ovir pri razumevanju in pri nesporazumih razvijajo sposobnost upostevanja sogovornikov f operativni cilji govorno sporazumevanje didakticna priporocila govorno sporazumevanje druzbeno kulturna sposob nost ucenci sirijo svojo komunikacijsko sposobnost preko jezikovnih meja materinscine spoznavajo razlicne kulture angleskega govornega podrocja in po njih uravnavajo svoja sporocila f operativni cilji druzbeno kulturne sposobnosti teme didakticna priporocila druzbeno kulturne sposobnosti in samostojno ucenje strategije samostojnega ucenja ucenci spoznavajo in razvijajo strategije samostojnega ucenja dejavnosti ki pomagajo pri pridobivanju shranjevanju priklicu in uporabi podatkov in znanja te omogocajo lazje hitrejse prijetnejse in ucinkovitejse ucenje ki ga je mogoce uporabljati v novih situacijah in ga lahko ucenec sam usmerja namen teh dejavnosti ki jih ucenci dalje razvijajo na srednjesolski ravni je razvijanje sposobnosti vsezivljenjskega ucenja vrsta strategij nacin razvijanja in sosledje je odvisno od starosti ucencev njihovih spoznavnih in drugih sposobnosti ucnih stilov itd f operativni cilji sposobnosti samostojnega ucenja spretnosti in procesni cilji didakticna priporocila besedisce preverjanje znanja samoocenevanje portfolio operativni cilji predmeta cilji vsebine in didakticna priporocila za in razred uvod ucenje anglescine v predpubertetnem obdobju je novost v nasem solskem sistemu mlajsi ucenci se ucijo drugace kot najstniki zato naj bo pouk prilagojen stopnji njihovega razvoja interesom in zmoznostim se zlasti je pomembno da imajo ucenci dovolj priloznosti za sprejemanje jezika ne da bi morali ze na zacetku ucenja tudi samostojno g ovoriti in pisati pri poucevanju upostevamo da so mlajsi ucenci drugacni od najstnikov ucenci v svojem vsakdanjem zivljenju vecinoma nimajo potreb po jezikovnem izrazanju v anglescini ucenci se niso koncali procesa opismenjevanja v slovenscini in se vedno razvijajo osnovne koncepte npr cas prostor vzrok posledica mnogi ucenci niso pripravljeni takoj spregovoriti v tujem jeziku t i tiha doba ucenci imajo ponavadi manj zavor radi ponavljajo in posnemajo se igrajo ustvarjajo ucenci so sposobni krajse koncentracije razmisljajo bolj konkretno kot abstraktno ucenci dozivljajo svet celostno vecinoma so zelo dojemljivi za slusno podobo jezika ucenci se hitro ucijo a tudi hitro pozabljajo ucenci so pripravljeni delati tudi napake pri nacrtovanju pouka anglescine in pri poucevanju ucitelj uposteva znacilnosti mlajsih ucencev in ustrezno naravna pouk glede izbire tem metod in oblik poucevanja in ucenja dejavnosti casa predvidenega za ucenje popravljanja napak preverjanja in ocenjevanja itd vsebine in cilji za in razred v preglednici navajamo vsebine cilje in posebna didakticna priporocila za pouk anglescine v in razredu za izhodice smo vzeli temo ob njej pa navajamo jezikovne vsebine ki se naravno skladajo s temami jezikovne vsebine so podrobneje opredeljene s pomocjo ciljev pri posebnih didakticnih priporocilih navajamo nekatera gradiva s pomocjo katerih lahko pri pouku realiziramo dolocene cilje in teme predlaganih tem in vsebin ni nujno obravnavati po navedenem vrstnem redu in v tistem razredu kot je predlagano ne glede na to pa je pri nacrtovanju potrebno upostevati da so nekatera znanja nujna za usvajanja novih npr ucenci morajo znati povedati stevilke da lahko povedo koliko so stari in kaksna je njihova telefonska stevilka temo npr o bozicno novoletnih praznikih lahko v cetrtem razredu samo na kratko uvedemo s pisanjem zelja tezjo pesmico ipd pa nadgrajujemo v petem razredu vedno pa najprej izhajamo iz ucenca in njegovega sveta vsebine so navedene linearno in se omenjajo samo enkrat zaradi narave ucenja pa je treba iste vsebine pogosto utrjevati v razlicnih dejavnostih tako se iste vsebine pojavljajo veckrat ponavadi v drugih in glede na prejsnje znanje zahtevnejsih komunikacijskih situacijah f teme razred tema jezikovne vsebine izobrazevalni cilji posebna didakticna priporocila in primeri gradiv jaz in moji prijatelji me and my friends hello hi i'm peter odgovori yes no stevilke i'm nine `be' this is marko ucenc i pozdravijo se poslovijo se predstavijo povedo kako jim je ime povedo koliko so stari predstavijo svojega prijatelja sosolca prepoznajo stevilke in stejejo do sestevajo in odstevajo do pesmice s pozdravi izstevanke npr one potato ten green bottles one two buckle my shoe two little dicky birds posebna videokaseta npr muzzy in gondoland moji ljubljencki my pets `be' it is have got has got vprasanja is this what's this like don't like barve my your ucenci prepoznajo in poimenujejo barve prepoznajo in poimenujejo hisne ljubljencke povedo ime zivali opisejo barvo in velikost zivali prid sam povedo katere zivali imajo radi in katerih ne marajo izrazijo svojino brown bear e carle rosie's walk pat hutchins stop says the red light moj razred moja sola my class my school `be' `have got' `imeti' v sedanjiku os trdilna oblika mnozina ` s' predlogi kraja on in under near oblike circle triangle square velikost big small vprasanja where's what's is it navodila in ukazi velelnik ucenci prepoznajo in poimenujejo stvari v razredu ter sprasujejo po identiteti stvari opisejo obliko in velikost stvari izrazajo mnozino three pencils razumejo osnovna prostorska razmerja na pod v in povedo kje so stvari povedo kaj imajo povedo kje so stvari in sprasujejo po polozaju ravnajo se po navodilih tvorijo osnovne ukaze z velelnikom where's spot e hill pesmi npr one little two little indians moja druzina my family `be' `have got' `has got' v trdilni obliki how many clani ozje druzine in razmerja med njimi stevila do `how old ' ucenci poimenujejo ozje druzinske clane povedo cigavo je kaj kdo tom's my pojasnijo osnovno druzinsko drevo sprasujejo po stevilu stvari oseb in to povedo stejejo do sestevajo odstevajo do sprasujejo po stevilu in ga izrazajo sprasujejo koliko je kdo star in to povedo v okviru znanih stevil my mother my father moj dom my house live this is tom's house i'm from he's from hise npr cottage house osnovni prostori npr kitchen bedroom `what's your phone number ' `where is ' ucenci poimenujejo osnovne prostore v hisi stanovanju prepoznajo nekaj razlicnih vrst his house cottage hut prepoznajo in poimenujejo nekatere dele pohistva chair table bed sprasujejo se kje kdo zivi in to povedo povedo od kod so povedo svoje telefonske stevilke sprasujejo povedo kaksno je mesto predmeta in vprasajo po tem where's spot eric hill the enormous turnip a tolstoy goldilocks and the three bears story world tommy thumb igrace in bozicn o novoletni prazniki christmas and toys i'd like i want `have got' `has got' my favourite is what's your favourite a an `merry christmas and a happy new year' ucenci poimenujejo in opisejo igrace barva velikost material paper plastic wood sprasujejo sosolce o najljubsih igracah povedo katere so izrazajo svoje zelje darila izdelajo in napisejo bozicno novoletno voscilnico napisejo zelje bozicku santa claus father christmas po vzorcu v obliki enostavnega pisma a very hungry caterpillar krajsa razlicica pesmi i wish you a merry christmas jingle bells razred tema jezikovne vsebine cilji posebna didakticna priporocila in primeri gradiv moj obraz in moje telo my face body `have got' `has got' `be' have you got how many have you got what is it how are you fine cold tired deli obraza in telesa cutila see hear feel my your long tall short thin fat soft hard wash clean brush ucenci prepoznajo in poimenujejo dele obraza in telesa osnovno poimenovanje stejejo in opisejo dele telesa npr posasti `he's got four long legs ' povezujejo dele telesa s cutili povedo kako se pocutijo in sprasujejo po pocutju opisejo zunanjost in otip stvari oseb povedo kako skrbijo za svojo higieno pat the cat colin jacqui hawkins pesem head and shoulders one finger one thumb this is the way i wash my face oblacila my clothes wear pres cont what are you wearing is he she wearing what's he she wearing like dislike cene v tolarjih `how much is it ' stevila do ucenci prepoznavajo in poimenujejo dele oblacil odgovarjajo na vprasanja o tem kako je kdo oblecen in sprasujejo o tem opisujejo oblacila povedo katera oblacila so jim vsec in katera ne povedo ceno oblacil in sprasujejo o njej mnozijo in delijo do prepoznavajo stevila do stejejo do po deseticah meg and mog h nicoll modna revija hrana in pijaca my food and drink dnevi v tednu dislike s like s don't doesn't like hate do you like good sweet salty sour hot cold `be' drink eat have obroki dnevi v tednu cas polne ure `can i have ' ucenci prepoznajo in poimenujejo dneve v tednu poimenujejo vsakdanjo hrano in pijaco sestavijo dnevni jedilnik sprasujejo o tem katera hrana jim je vsec in izdelajo preglednico za razred opisejo hrano razvrscajo hrano po kategorijah npr po okusih barvi sadje zelenjava prosijo za hrano ipd se zahvalijo izdelajo svojo zgodbico slikanico po modelu povedo polne ure in vprasajo koliko je ura a very hungry caterpillar e carle the snake supper alan durant five fat sausages food train vse najboljse happy birthday `be' how old when's your birthday meseci koledar dnevi predlogi cas in on obcutki happy sad surprised abeceda crkovanje imen ucenci prepoznajo in poimenujejo mesece in dneve izdelajo koledar povedo koliko so stari in sprasujejo o starosti drugih povedo v katerem mesecu na kateri dan imajo rojstni dan in sprasujejo druge prepoznajo anglesko abecedo in jo povedo crkujejo svoje ime in imena prijateljev oz sosolcev voscijo za rojstni dan izdelajo in napisejo vabilo na praznovanje in voscilnico za rojstni dan povedo kako se pocutijo a little red riding hood c perrault spot's birthday party e hill happy birthday abc song cd rom story world heinemann moj kraj my town live where do you live there is are where's the can can't near in front of behind nakupovanje north south east west ucenci povedo v katerem kraju zivijo povedo in napisejo svoje naslove prepoznajo in poimenujejo nekaj vrst pomembnih zgradb v kraju supermarket bank hotel prepoznajo in povedo mesto posameznih objektov prodajajo in nakupujejo igra vlog govorijo o obstoju necesa v kraju prepoznavajo in poimenujejo glavne strani neba se orientirajo gibanje v prostoru pesem london bridge is falling down pesem round and round the village vreme letni casi in sport the weather seasons and sports `be' like hate navadni sedanjik opisni sedanjik akcijski glagoli jump go turn sport letni casi vreme it's rainy' oblacila sposobnost zmoznost can can't we can ski in winter ucenci prepoznavajo in poimenujejo letne case opisujejo vreme v letnih casih in po zvokih sprasujejo o vremenu in letnih casih povedo kaksno vreme jim je vsec in kaksno ne prepoznajo in poimenujejo nekaj pogostih sportov povedo kateri sporti so jim vsec in kateri ne povedo kaj lahko delamo v dolocenem letnem casu povedo katera oblacila nosijo v dolocenem vremenu izdelajo svojo zgodbico po vzorcu posnetki vremenskih pojavov dez veter grmenje pesem i hear thunder mr wolf's week colin howkins zivali in zivalski vrt animals and zoo `live' `eat' `drink' `be' have got has got where do they live what do they eat `dogs can bark ' `anej can climb like a cat ' ucenci prepoznavajo in in poimenujejo nekatatere domace in divje zivali zivalski vrt govorijo o zivalih kje zivijo opisejo njihov videz kaj znajo delajo s cim se hranijo primerjajo dejavnosti dear zoo rod campbell old macdonald had a farm there was a little turtle how many cows do you see we're going on a bear hunt m rosen and h oxebury zoo song posnetki zivalskih glasov igra please mr crocodile ostali cilji so navedeni v poglavjih jezikovne sposobnosti in sporocilni nameni didakticna priporocila za in razred v tem poglavju navajamo primere dejavnosti s katerimi razvijamo sposobnosti poslusanja slusnega razlikovanja in slusnega razumevanja govora branja in pisanja ki so primerne zlasti za cetrti peti pa tudi sesti razred osnovne sole nekatere pa tudi za visje razrede se posebej ce upostevamo razlicne oblike diferenciacije dejavnosti praviloma niso locene ampak si logicno sledijo ob novi snovi ucenci najprej veliko poslusajo in razvijajo sposobnosti razumevanja povezujejo jo s tem kar ze znajo in se nanjo nebesedno odzivajo se posebej je pomemben telesni odziv v ang tudi total physical response v ucenje vkljucujemo vse cute ne le vid in sluh upostevamo tudi morebitno predznanje nekaterih ucencev in pouk notranje diferenciramo tako da ucenci ki so ze opravili manj zahtevne naloge npr prepoznavanja razumevanja delajo zahtevnejse npr poimenovanja tvorbe samostojno branje itd pouk je se zlasti za mlajse ucence zelo nazoren za prikaze ucitelj uporablja gibe mimiko risbe in slike ponazarja z igro prstov lutkami predmeti na zacetku ucenja je se bolj kot kasneje pomembno kako ucitelj popravlja napake priporocamo da namesto pravega popravljanja napak uporabljajo oblikovanje ustreznih modelov poslusanje na zgodnji stopnji poucevanja anglescine to je v cetrtem in petem razredu je ucitelj pomemben vir jezika in model ucitelj usmerja pouk daje navodila za delo v razredu za izdelavo reci itd uciteljev govor mora biti ucencem razumljiv zato je na zacetku bogato podprt z vidnimi in drugimi nejezikovnimi podporami mimika geste itd razumevanje pa omogocamo tudi z uporabo slovenscine preklapljanje iz enega v drug jezik znotraj povedi npr del stavka v anglescini del v slovenscini ni sprejemljiv besedila ki jih ucenci poslusajo so uciteljev govor posnetki na avdio in video kasetah npr dialogi pesmi izstevanke zgodbe ali pa jih bere oz pripoveduje ucitelj besedila ustrezajo spoznavnim sposobnostim ucencev misli so izrazene jasno in neposredno ter si logicno sledijo veliko je ponavljanj in vzporednih struktur govor je nekoliko pocasnejsi od normaln ega izgovarjava je jasna govorci pa nimajo posebnih narecnih znacilnosti ustrezna uciteljeva izgovarjava in razlicni viri slusnih besedil rojeni govorci so na tej ravni kljucnega pomena da ucenci ne razvijejo in ohranijo napacne izgovarjave ki jo je z leti vedno tezje popravljati primeri dejavnosti za razvijanje slusnega razumevanja govor govorne dejavnosti so sprva vó dene ucencev ki niso takoj pripravljeni spregovoriti k temu ne silimo spregovorili bodo ko se bodo pocutili varne in bodo imeli na voljo dovolj jezikovnih sredstev poleg ciljev navedenih v prejsnjem poglavju ucenci kot del komunikacije v razredu pridobivajo tudi osnovne sporocine namene in spora zumevalne strategije navedene v poglavju sporocilni nameni primeri dejavnosti za razvijanje sposobnosti govora opazovanje poslusanje in ponavljanje opazovanje in samostojno poimenovanje poslusanje in sodelovanje petje recitiranje petje recitiranje s telesno dejavnostjo glasno branje npr bingo spominske igre npr `chinese whispers' `market game' igre vlog simulacije dramatizacije obnavljanje zgodbe z uciteljevo pomocjo vstavljanje manjkajocih zamolcanih delov vprasevanje ugibanje npr kaj manjka npr `kim's game' kaj bo sledilo izmenjava informacij npr z delno znanimi podatki igra s kartami vprasalniki in ankete dialogi in igre vlog branje v prvem letu ucenja anglescine ne razvijamo sistematicno spretnosti branja in bralnega razumevanja vendarle so ucenci pri pouku in drugje izpostavljeni tudi pisni podobi anglescine v obliki zapisanih poimenovanj enostavcnih povedi in frazemov v ucnih gradivih didakticnih igrah na plakatih ipd ucenci te besede tudi berejo in se tak o ozavescajo o razlikah med govorno in pisno podobo anglescine priporocamo da ucenci temeljito usvojijo slusno podobo besed preden vidijo zapis tako se izognemo izgovarjavi po zapisu npr half primerna vrsta besedila ki je hkrati izdatno podprta s slikovnim gradivom je strip obseznejsim besedilom npr zgodbam ucenci sledijo ko jih bere ucitelj tako se uvajajo v dekodiranje in povezovanje slusne in pisne podobe anglescine v petem razredu pricnemo postopoma razvijati tudi sposobnost bralnega razumevanja primernih besedil v cetrtem in petem razredu je ucenci berejo tudi na glas saj tako razvijamo in preverjamo tudi njihovo izgovarjavo primeri dejavnosti za razvijanje sposobnosti branja igre za povezovanje besed slik ali crk npr domino `bingo' z zapisom `wordsearch' iskanje vodoravno navpicno diagonalno zapisanih besed v kvadratih iskanje vsiljivca iskanje razlik e razclenjevanje besedne verige smiselno povezovanje dveh delov povedi povezovanje slik z izjavami govorcev npr strip urejanje besed ali stavkov preverjanje zapisanih trditev prav narobe branje seznamov in urejanje po kategorijah anagrami besedne uganke pisanje v cetrtem razredu ucenci zapisujejo le posamezna poimenovanja stvari oseb itd in dogovorjene frazeme ter odgovore ki so sestavni del didakticnih iger v tem primeru gre za t i preslikavanje zapisi bodo na zacetku pogosto foneticni in z napakami saj se ucenci sele ozavescajo o pisni podobi anglescine napake bodo ucenci s pomocjo ucitelja odpravljali s sistematicnim poukom pismenosti v angleskem jeziku v petem razredu ucenci postopoma prehajajo tudi na zapis odgovorov ali posameznih misli v obliki povedi besedila pa predvsem dopolnjujejo ali tvorijo po vzorcu primeri dejavnosti na ravni besed na ravni stavka oz povedi izdelava seznamov npr `shopping list' kaj lahko delas v soli itd osebni slovarji resevanje krizank povezovanje slik s poimenovanji razvrscanje besed po kategorijah odgovori na vprasanja pisanje na osnovi podatkov npr v tabelah povezovanje dveh polovic stavka oz povedi dopolnjevanje stavka oz povedi dopolnjevanje besedila tvorba kratkega besedila po vzorcu npr pisanje voscilnic stripa z dejavnostmi za razvijanje sposobnosti branja in pisanja razvijamo tudi jezikovno znanje in sposobnosti na ravni besedisca izgovarjave oblikoslovja in skladnje ozavescajo pa se tudi o osnovnih zakonitostih pisnega besedila izgovarjava izgovorjavo intonacijo naglas in poudarek ter ritem razvijamo ob govornih dejavnostih obcasno oz po potrebi pa tudi s posebnimi dejavnostmi koristne so zlasti razne besedne igre npr izstevanke ang rhymes chants jazz chants primeri dejavnosti razlikovanje glasov nizi besed z enakimi podobnimi ali razlicnimi glasovi npr sad sat urjenje izgovarjave npr `tongue twisters' npr fat cats black cats besede ki se rimajo rat fat hat prepoznavanje intonacije njenega pomena in uporaba se zlasti rastoca intonacija v prosnjah npr can i come too odlocevalnih vprasanjih padajoca intonacija v `wh ' vprasanjih ukazih vzklikih naglas in poudarek prepoznavanje uporaba v ritmiziranih besedilih npr `bacon and eggs bread and butter fish and chips ice cream' in stavkih v nekaterih primerih bo treba pri pouku korigirati neustrezno izgovarjavo ki izhaja iz rabe citatne besede z neustrezno izgovarjavo npr puzli besedisce v cetrtem in petem razredu je veliko poimenovanj stvari oseb samostalniki in dejavnosti glagoli ter opisovanj pridevniki dejavnosti za razvijanje in utrjevanje besedisca ki jih uporablja ucitelj in se vanje vkljucujejo ucenci so zelo raznolike npr uporaba stvari uporaba slik ilustracij in ali sprotno risanje mimika gibi elicitacija izvabljanje od ucencev ugibanje iz sobesedila iskanje nasprotij opis prevod uporaba slikovnih slovarjev tudi elektronskih itd za bogatenje in ohranjanje besedisca lahko ucenci izdelujejo svoj slikovni slovar jezikovno znanje in sposobnosti v prvih dveh letih ucenja je sistematicno razvijanje jezikovnih sposobnosti in znanj drugotnega pomena ucencev ne ozavescamo o jezikovnih strukturah nacrtno prav tako ne predstavljamo slovnicnih pravil se posebej kot formalne kategorije glagolski casi zaimki itd razvijanje jezik ovnih sposobnosti poteka hkrati z razvijanjem sposobnosti poslusanja govora itd pri obeh tako imenovanih receptivnih spretnostih poslusanje in branje se bodo ucenci nujno srecevali z besediscem ki ga ne bodo povsem znali receptivno besedisce in `zahtevnejsimi' slovnicnimi strukturami npr preteklikom v pravljicah tega ucenci ne spoznavajo kot slovnicne strukture ampak le ugotovijo pomen se je zgodilo dogajalo v preteklosti na tak nacin pa se srecujejo z dovolj bogatim in obilnim jezikom in se ga nezavedno tudi ucijo ce pa ucenci pojave sami opazijo in vprasajo jim ucitelj razlozi njihovo funkcijo oz jezikovno rabo ne pa kot strukturo npr ` i've got' kot `imam' ne pa kot `present perfect' glagola `get' slovnicne pojave torej obravnavamo kot leksikalne enote besedisce jezikovne sposobnosti razvijamo seveda z vsemi dejavnostmi nastetimi zgoraj tudi te dejavnosti naj temeljijo na igri bodisi za cel razred dejavnosti v `verigah' en ucenec vprasa drugi odgovaori in postavi vprasanje naslednjemu ucencu itd dvojicah skupinah in ne na preprostem drilu f glej tudi didakticna priporocila za in razred f posebna didakticna priporocila so pripisana pri ciljih in vsebinah pouka v in razredu vsebine cilji in didakticna priporocila za in razred teme v tem poglavju navajamo tematska podrocja ki se v veliki meri navezujejo na vsebine drugih solskih predmetov teme ki jih obravnavamo pri pouku anglescine so osnova za jezikovne dejavnosti s katerimi ucenci razvijajo svoje jezikovno znanje in sposobnosti stalisca vrednote ipd poudarek pa ni na reprodukciji vsebine teme izbiramo po nekaterih nacelih postopnost uvajanja od bliznjega k daljnemu od znanega k neznanemu od lazjega k tezjemu sistematicnost skladnost z drugimi vzgojno izobrazevalnimi podrocji predmeti skladnost z interesi in sposobnostmi ucencev primernost za starost in zrelost ucencev aktualnost potreba uporabnost pedagoska vrednost uporabnost tem za doseganje dolocenih ciljev pogostost pri izboru tem sodelujejo tudi ucenci glede na svoje potrebe in interese k temam ki so jih ucenci ze obravnavali se v visjih razredih ponovno vracamo in jih obravnavamo sirse in bolj poglobljeno ter z bogatejsimi jezikovnimi sre dstvi teme je ravno zaradi moznosti ciklicne obravnave zelo tezko opredeliti po obdobjih priporocamo da se ista tema najprej obdela z vidika ucencev in kasneje z vidika pojava oz perspektive drugih pri temi `hrana in pijaca' na primer ucenci ze v in razredu pomenujeo hrano in pijaco povedo kaj jim je vsec in kaj ne in ugotavljajo kaj je vsec oz ni vsec sosolcem sele v visjih razredih in v povezavi z drugimi predmeti oz podrocji gospodinjstvo biologija zdravstvena vzgoja govorimo npr o zdravi prehrani prehranjevalnih navadah slovencev posebnostih prehranjevanja v drugih kulturah itd teme so dobra osnova za povezovanje pouka anglescine z drugimi predmeti tema `poklici' se npr povezuje s poklicno vzgojo `skrb za okolje' s bio loskimi kemijskimi ekoliskimi vsebinami `umetnost' z glasbeno in likovno vzgojo itd predlog tem po triletjih triletje triletje kdo sem moj videz moje telo hrana in pijaca oblacila zdravje in bolezni moj svet domisljijski svet interesi custva obcutki npr sreca presenecenje zelje odnosi med ljudmi druzina prijatelji poklici kje opravljajo delo dejavnosti v soli solski predmeti redne in interesne dejavnosti kako se ucim doma domace zivali konjicki zbiranje stvari sport glasba pocitnice sport zabava npr zabavna glasba umetnost npr glasba knjige za otroke in mladino sporazumevanje vzpostavljanje in vzdrzevanje druzabnih stikov npr voscila cestitke jezik kot sredstvo sporazumevanja nejezikovna izrazna sredstva elektronski mediji televizija radio racunalniki tiskani viri informacij casopisi revije kultura sporazumevanja v razlicnih okoljih bliznje okolje moj dom moj kraj zanimivosti mojega kraja promet moja dezela okolje in narava barve oblike razmerja prostorska casovna ure koledar vreme zivali hisni ljubljencki zivalski vrt rastlinski svet zivalski svet neziva narava npr podnebje snovi itd skrb za okolje clovek v svetu prazniki in osebni prazniki osnovne navade in rutine spoznavnaje lastnih in tujih navad obicajev zgodovina zemljepis odkritja in izumi novejsa dognanja v znanosti in tehnologiji npr vesolje cilji cilji so najprej navedeni po jezikovnih sposobnostih za vse razrede in ravni v preglednicah pa so razdelani po razredih oz po ravneh za in razred nasteta so tudi priporocene vrste besedil in dejavnosti za razvijanje posameznih sposobnosti poslusanje in slusno razumevanje govorno sporocanje ucenci razclenjujejo govor v smiselne besede in fraze povezujejo sporocilo s prejsnjim znanjem prepoznavajo retoricni in funkcionalni namen izjave ali delov slusnega besedila interpretirajo ritem poudarek in intonacijo in s tem prepoznajo usmerjenost informacije stalisca ter obcutke iz daljsega besedila izluscijo bistvene informacije poiscejo dolocene podatke v besedilu razumejo podrobnosti v besedilu prepoznajo zunajbesedilne okoliscine ucenci uporabljajo ustrezna jezikovna sredstva uporabljajo komunikacijske strategije sporocajo v anglescini s pomocjo vodenih in prostih dejavnosti branje in bralno razumevanje pisanje in pisno sporocanje ucenci sklepajo o besedilu in vsebini pisnega besedila prepoznavajo zunajbesedilne okoliscine razlikujejo med zapisom in govorom poiscejo dolocene informacije izluscijo glavne misli besedila razumejo podrobnosti v besedilu prepoznajo zveze med deli besedila ucenci zapisujejo pisno sporocajo s pomocjo vodenih nalog ustvarjalno pisejo a poslusanje in slusno razumevanje priporocene vrste besedil s temami in dejavnosti za razvijanje sposobnosti slusnega razumevanja nekatere dejavnosti so povezane tudi z drugimi sposobnostmi npr govora in pisanja vrste slusnih besedil dejavnosti zgodbe porocila opisi oseb krajev dogodkov dejavnosti ipd pripovedi pogovori dveh ali vec ljudi o vsakdanjih temah in v vsakdanjih situacijah npr dom nakupovanje razred itd intervjuji navodila npr recepti opis poti navodila za uporabo radijske in tv reklame npr za hrano in pijaco itd vremenska porocila in napovedi pesmi in izstevanke itd odgovori na vprasanja izbirni tip nalog prav narobe ni v besedilu povezovanje besedil z naslovi ali slikami govorcev z izjavami razvrscanje in urejanje slik upostevanje navodil npr iskanje poti na zemljevidu dopolnjevanje slik oznacevanje predmetov ali oseb dopolnjevanje besedil z vrzelmi belezenje prenasanje podatkov v preglednico izpolnjevanje preglednice zapisovanje kratkih sporocil iskanje razlik v besedilih itd f didakticna priporocila poslusanje in slusno razmevanje teme v preglednicah so v levem stolpcu navedeni cilji v naslednjih stoplcih so razdelane dejavnoti v katere se vkljucujejo ucenci in opisana besedila v drugacnem tisku pa je opisano pricakovano jezikovno ravnanje ucencev opisi ki veljajo samo za dolocen razred ali razrede so v posameznih stolpcih besedilo ki sega v vec stolpcev velja za vse tiste razrede ali ravni poslusanje in slusno razumevanje triletje triletje cilj razred in razred razred razred razred nizja raven razred srednja raven visja raven ucenci ucenci slisijo navodila za delo v razredu in dejavnosti razumejo in upostevajo razumejo navodila vecino enostavnih jasno oblikovanih in pocasi ter razlocno artikuliranih navodil za delo pri pouku vecino enostavnih navodil za delo v razredu oz izdelavo stvari vsa enostavna in nekatera kompleksnejsa a jasno oblikovana navodila za delo v razredu enostavna in kompleksnejsa govorna navodila za delo v razredu in druge dejavnosti navodila spremlja vidna podpora mimika geste oz prikaz dejavnosti navodila po potrebi spremlja vidna podpora oz prikaz dejavnosti navodila po potrebi spremlja vidna podpora ucenci le izjemoma potrebujejo vizualno podporo ali dodatno razlago ucenci pokazejo razumevanje z upostevanjem navodil z izdelki oz besednim ali nebesednim odzivom npr risanje slikanje ucenci pozorno ucenci prisluhnejo kratkemu besedilu iz znanega ucenci pozorno poslusajo besedilo besedilo je za ucence zanimivo in ne prezahtevno poslusajo tematskega podrocja primernega za to starost besedilo je opremljeno z vizualnimi pripomocki slike video geste in mimika besedilo je krajse in iz znanega tematskega podrocja opremljeno z vizualnim gradivom besedilo je iz sirsega tematskega podrocja vizualno gradivo je priporocljivo med poslusanjem oz po njem se ucenci spontano odzivajo custveni odziv mimika ali besedni odziv v slovenscini na besedilo se ucenci odzivajo odziv je lahko custveni nebesedni ali besedni v slovenscini ali kratek v anglescini ucenci se na besedilo besedno odzivajo v slovenscini ali anglescini v odzivu se odraza tudi ucencevo mnenje ucenci se na besedilo odzivajo pretezno v anglescini odziv je tudi vrednotenje informacij v besedilu in enostavna utemeljitev ucenci se na besedilo odzivajo v anglescini informacije presojajo glede na svoje splosno znanje presojo pa preprosto utemeljijo ucenci med poslusanjem razlikujejo glasove glasovne sklope rimo predpone in pripone ucenci poiscejo ucenci poslusajo besedilo zivi govor ali posnetek med poslusanjem so pozorni le na podrobnosti za katere se dogovorijio vnaprej jih zahteva naloga ali jih iscejo sami dolocene podatke v besedilu besedilo je kratko razlocno artikulirano z znano tematiko besedilo je krajse razlocno artikulirano z znano a sirso tematiko besedilo je tematsko sirse in razlicnih vrst npr zgodba spored opis poti ko ucenci slisijo dolocen podatek se nebesedno odzovejo npr dvig roke kljukica v tabeli risanje in barvanje ipd ko ucenci slisijo doloceno informacijo se nanjo odzovejo nebesedno ali s kratkim besednim odzivom ta je lahko govorni ali pisni ucenci se ob doloceni informaciji odzovejo nebesedno s kratkim besednim odzivom ali daljsim besednim odzivom npr odgovor na vprasanje ali daljsim tudi samostoj nejsim besednim odzivom informacijo uporabijo oz interpretirajo ucenci razumejo ucenci poslusajo besedilo vir je zivi govor avdio ali video posnetek med poslusanjem so pozorni na glavne misli sporocila glavne misli sporocila besedilo je kratko odstavek enostavna zgodba iz znanega tematskega podrocja besedilo je krajse iz znanega tematskega podrocja besedilo je iz sirsega tematskega podrocja ki ga ucenci poznajo po poslusanju ucenci v slovenscini povedo o cem govori besedilo po poslusanju ucenci z enostavno vodeno nalogo pokazejo da razumejo glavne misli besedila ucenci po poslusanju pokazejo razumevanje glavnih misli besedila z vodeno nalogo ucenci po poslusanju pokazejo razumevanje glavnih misli besedila z vodeno pisno ali govorno dejavnostjo npr pogovor informacije povezujejo s prejsnjim znanjem ucenci po poslusanju pokazejo razumevanje s pisno ali govorno dejavnostjo razumejo tudi vzrocna in casovna razmerja v besedilu in pokazejo razmevanje ucenci ucenci poslusajo besedilo med poslusanjem so pozorni na podrobnosti razumejo razlikujejo med dejstvi in mnenji npr reklame podrobnosti v besedilu besedilo je kratko iz znanega tematskega podrocja besedilo je krajse in iz znanega tematskega podrocja besedilo je iz znanega tematskega podrocja besedilo je iz sirsega ucencem znanega tematskega podrocja besedilo je iz sirsega tematskega podrocja ki je blizu ucencevim interesom ucenci z enostavno vodeno dejavnostjo nebesedni odziv ali kratek besedni odziv pokazejo razumevanje podrobnosti kdo kaj kje kako odziv je lahko tudi v slovenscini ucenci z vodeno pisno ali govorno nalogo nebesedni ali kratek besedni odziv pokazejo razumevanje podrobnosti kdo kaj kje kako cigav kateri koliko odziv je tudi v slovenscini ucenci z vodeno nalogo z besednim odzivom v anglescini pokazejo razumevanje podrobnosti ucenci pokazejo razumevanje podrobnosti z vodeno nalogo z besednim odzivom v anglescini ucenci z besednim odzivom v anglescini pokazejo razumevanje podrobnosti informacije presojajo glede na svoje znanje in izkusnje in to enostavno utemeljujejo ucenci prepoznajo ucenci poslusajo besedilo spremlja ga vidna podpora slike video ucenci so pozorni na okoliscine sporazumevanja govorce razmerja med njimi razpolozenja custva ipd zunajbesedilne okoliscine besedilo je z znano tematiko in ali z jasno izrazenimi custvi slike intonacija ipd besedilo je z znano tematiko in jasno izrazenim razpolozenjem besedilo je z znano sirso tematiko in dokaj jasno izrazenim razpolozenjem besedilo je z znano sirso tematiko besedilo je z znano sirso tematiko ucenci v slovenscini povedo koliko je govorcev in kaksno je njihovo razpolozenje custva ucenci v pogovoru lahko tudi v vodeni pisni nalogi ugotovijo nekaj okoliscin sporazumevanja ucenci v pogovoru ali vodeni pisni nalogi ugotovijo nekaj okoliscin sporazumevanja ucenci v vodeni nalogi prepoznajo posamezne okoliscine sporazumevanja npr o govorcih situaciji ter razmerje med njimi ucenci v delno vodeni dejavnosti ugotovijo vec okoliscin sporazumevanja npr o govorcih kraju situaciji sporocilnem namenu razmerje med njimi in to komentirajo b govorno sporocanje ucenec govori se pogovarja ali sodeluje pri naslednjih dejavnostih vrste dejavnosti predstavljanje sebe svoje druzine in prijateljev npr videz znacaj navade porocanje in pripovedovanje o dogodkih in dejavnostih v bliznji preteklosti in sedanjosti ter o nacrtih in namerah za prihodnost pripovedovanje o svojem okolju npr domu kraju in ugotovitvah npr poskusa branja dajanje mnenja o ljudeh krajih dogodkih in dejavnostih nakupovanje hrane oblacil casopisov ipd dogovarjanje za dejavnosti npr za obisk kina konjicki in sportne dejavnosti dajanje informacij in vprasevanje po njih npr za pot smer navodila recepti itd nastete govorne dejavnosti lahko ucenci izvajajo samostojno monologi to je porocajo pripovedujejo opisujejo ipd kot dialoge ki potekajo med dvema ali vec osebami npr pogovor intervju itd sporazumevanje poteka neposredno medosebno ali pa ucenci simulirajo telefonski pogovor f teme druzbeno kulturne sposobnosti didakticna priporocila govorno sporocanje govorno sporocanje triletje triletje cilj razred in razred razred razred in razred nizja rav en razred srednja raven razred visja raven ucenci ucenci ustrezno poimenujejo predmetni svet okrog sebe in zaprte besedne sklope uporabljajo ustrezna ucenci uporabljajo slovnicne izrazne moznosti anglescine navedene v standardih jezikovne sposobnosti jezikovna poimenujejo sirsi predmetni svet sredstva in pojme ucenci pri govoru si ucenci pomagajo z mimiko gestami in zvoki uporabljajo o pomenu sprasujejo v z vprasanji o pomenu s prosnjo za ponovitev komunikacij slovenscini v anglescini ske strategije s sklepanjem iz sobesedila na osnovi okoliscin sporazumevanja z opisom splosnih znacilnosti barve oblike velikosti z nadomescanjem s sposnejsim izrazom npr `see' za `notice' ucenci ucenci sodelujejo v enogovornih dvogovornih in vecgovornih dejavnostih govorno dejavnosti so reproduktivne ucenec se govorno odziva na pobudo za sodelovanje v govorni interakciji izraza se v stavkih sporocajo narave mdr ponavljanje petje izstevanke govor po govori v vodenih dejavnostih ucenec daje pobude za govorno interakcijo govori v smiselnih celotah o znani temi vzocu npr dialogu odgovori na odlocevalna in nekatera wh vprasanja odgovori na vprasanja dialogi kratek opis dejavnosti so vodene igre vlog opisi pogovori dogovarjanje dejavnosti so vodene in proste pripovedovanje porocanje ucenci primerjajo analizirajo pojave ucenci pojave vrednotijo in mnenje preprosto utemeljujejo f katalog znanja jezikovne sposobnosti sporocilni nameni c branje in bralno razumevanje priporocene vrste besedil s temami in dejavnosti za razvijanje sposobnosti bralnega razumevanja nekatere dejavnosti so povezane tudi z drugimi sposobnostmi npr govora in pisanja vrste besedil s temami dejavnosti krajse pripovedi zgodbe basni pravljice pesmi izstevanke sale anekdote stripi zasebna pisma razglednice zapiski sporocila obvestila oglasi in reklame radijski in tv sporedi opisi oseb zivali krajev postopkov pripovedi in porocila o dogodkih in dejavnostih ki so se zgodili pred kratkim navodila za uporabo igro recepti opisi poti ali smeri kratki zivljenjepisi npr znanih glasbenih zvezdnikov sportnikov pisateljev in umetnikov clanki iz mladinskih casopisov na doloceno temo itd odgovarjanje na vprasanja izbirni tip prav narobe ni v besedilu dopolnjevalna odlocevalna vprasanja povezovanje naslovov z besedilom i ali besedil s slikami razvrscanje in urejanje pomesanih povedi ali odstavkov znotraj enega besedila ali v dveh razlicnih besedilih dopolnjevanje besedila upostevanje navodil npr dejavnosti ali na papirju iskanje poti na zemljevidu itd navodila za igro uporabo recepti belezenje pod naslovi po kategorijah izpolnjevanje tabel resevanje problemov in odlocanje govorno obnavljanje besedila dramatizacija besedila npr igra vlog risanje in ilustriranje itd f didakticna priporocila branje in bralno razumevanje teme branje in bralno razumevanje triletje triletje cilj razred in razred razred razred in razred nizja raven razred srednja raven razred visja raven ucenci ucenci brez branja na osnovi ucenci pred branjem besedila na osnovi slik graficne podobe ipd sklepajo o vsebini in vrsti besedila sklepajo o slik in graficne podobe razumejo tudi vlogo nekaterih vrst besedil informiranje pozdravi besedilu in sklepajo o vsebini besedila in vlogo oz namen besedila vsebini besedilo je bogato opremljeno s slikami besedila so opremljena s slikami in imajo izrazito obliko npr razglednica pismo itd besedila so opremljena z vizualnim gradivom slike table grafikoni in imajo jasno obliko ucenci govorijo o besedilu v slovenscini ucenci govorijo o besedilu v slovenscini ali poimenujejo posamezne elemente v anglescini ucenci govorijo o besedilu odgovarjajo na vprasanja pretezno v anglescini ucenci govorijo o besedilu v anglescini ucenci ucenci sledijo besedilu ucencu po branju ugotovijo vrsto besedila in okvirni sporocilni namen prepoznavajo ugotovijo vrsto besedila in sporocevalca naslovnika in sporocilni namen zunajbesedilne okoliscine namen npr za zabavo ucenje besedila so pretezno funkcijska npr razglednice ipd besedila imajo razlocno obliko in jasno izrazene okoliscine ucenci sodelujejo v pogovoru v slovenscini v dejavnostih s kratkim odzivom v anglescini ali nebesednim odzivom vodena naloga ucenci sodelujejo pri vodeni pisni ali govorni dejavnosti ucenci sodelujejo v manj vodenih govornih in vodenih pisnih dejavnostih ucenci razlikujejo med zapisom in izgovorom ucenci vedo da se pisna in govorna podoba anglescine razlikujeta pravilno preberejo besede in frazeme besedisca ki so ga spoznali pri pouku in ki ne vsebujejo zahtevnih soglasniskih sklopov npr ths ucenci berejo zavedajo se da se pisna in govorna podoba anglescine razlikujeta besedisce v besedilih je znano in ne vsebuje zahtevnih sklopov ucenci berejo in poznajo razlike med pisno in govorno podobno jezika ucenci glasno berejo posamezne besede frazeme in stavke ucenci berejo glasno ali tiho dokaj pravilno preberejo besede ki so jih ze slisali ucenci berejo tiho prebrano razumejo na ravni besed receptivnega besedisca pri glasnem branju dokaj pravilno izgovarjajo znane besede produktivno besedisce pri neznanih besedah se ne zmedejo ucenci poiscejo ucenci sledijo besedilu poiscejo doloceno besedo ali ucenci preskakujejo besedilo med branjem besedila so pozorni samo na dolocene informacije ki jih iscejo sami ali pa jih zahteva naloga dolocene informacije frazem ki se pogosto pojavlja besedila so enostavna in besedila so funkcijska npr sporedi obvestila razpredelnice grafikoni ipd ali nefunkcijska besedisce ponavljajoce ucenci se odzivajo nebesedno ali besedno s ponovitvijo iskane besede ali frazema ucenci resujejo predvsem naloge s kratkim besednim odzivom v anglescini ali ustreznim nebesednim odzivom ucenci samostojno poiscejo doloceno informacijo in se odzovejo besedno v anglescini ali nebesedno ucenci ucenci preletavajo besedilo med branjem pridobijo splosni vtis o besedilu izluscijo ucenci razumejo tudi casovna razmerja v besedilu glavne misli sporocila besedilo je krajse iz tematskega podrocja ki ucence zanima in ga poznajo lahko pa je funkcionalno besedilo besedilo je iz ucencem znanega tematskega podrocja ima jasno izrazene misli besedilo je iz sirsega tematskega podrocja po branju ucenci sodelujejo v vodeni dejavnosti z nebesednim odzivom ali kratkim besednim odzivom v anglescini glavno misel lahko povedo tudi v slovenscini ucenci po branju sodelujejo v vodeni govorni ali pisni dejavnosti npr odgovor na nekaj bistvenih vprasanj odzivajo se pretezno v anglescini po branju ucenci sodelujejo v vodeni govorni dejavnosti npr pogovor v anglescini ali resijo pisno nalogo ucenci po branju sodelujejo v govorni ali vodeni pisni dejavnosti ucenci ucenci tiho berejo besedilo med branjem so pozorni na podrobnosti ki so v besedilu jasno ubesedene izrazene razumejo podrobnosti ucenci locijo med dejstvi in mnenji ter razumejo razmerja med deli besedila v besedilu in razvoj pripovedi besedilo je krajse in iz znanega tematskega podrocja besedilo je iz znanega tematskega podrocja besedilo je iz sirsega ucencem znanega tematskega podrocja besedilo je iz sirsega tematskega podrocja ki je blizu ucencevim interesom nekatere informacije so lahko tudi skrite ucenci z vodeno nalogo nebesedni ali kratek besedni odziv pokazejo razumevanje podrobnosti kdo kaj kje kdaj cigav koliko odziv na zahtevnejsa vprasanja je lahko tudi v slovenscini ucenci z vodeno nalogo s kratkim besednim odzivom v anglescini pokazejo razumevanje podrobnosti ucenci pokazejo razumevanje podrobnosti z vodeno nalogo z besednim odzivom v anglescini informacije presojajo ucenci z besednim odzivom v anglescini govorno ali pisno pokazejo razumevanje podrobnosti informacije presojajo glede na svoje izkusnje in znanje in presojo enostavno utemeljujejo f didaktocna priporocila branje in bralno razumevanje d pisanje in pisno sporocanje priporocene vrste besedil s temami in dejavnosti za razvijanje sposobnosti pisnega sporocanja nekatere dejavnosti so povezane tudi z drugimi sposobnostmi npr govora in branja vrste besedil s temami dejavnosti zasebno pismo npr prijatelju s katerim si dopisuje o sebi svojem kraju soli ipd razglednica npr prijatelju s pocitnic voscilnica vabilo dopis npr odgovor na oglas sporocilo obvestilo mali oglas navodila npr za igro za izdelavo necesa recept kratko porocilo npr o solskih dejavnostih dnevnik zgodba strip intervju npr z uciteljem novim ucencem anketa itd dopolnjevanje besedila povedi odstavka dialoga zgodbe ustvarjalno dokoncanje besedila urejanje pomesanih povedi odstavkov opisovanje slik fotografij in urejanje v besedilo npr zgodbo priprava zapiskov in razsirjanje v besedilo pisanje besedil s pomocjo iztocnic in kljucnih besed pisanje besedil s pomocjo vzorcnih besedil dopisovanje odgovor na pismo oglas itd f didakticna priporocila pisanje in pisno sporocanje teme katalog znanja jezikovne sposobnosti sporocilni nameni pisanje in pisno sporocanje triletje triletje cilj razred in razred razred ra zred in razred nizja raven razred srednja raven razred visja raven ucenci zapisujejo prepisejo zapisejo po ucenci prepisejo samostojno ali po nareku zapisejo posamezne besede in frazeme manj stavke ucenci prepisejo oz zapisejo misli v obliki povedi oz kratka besedila nareku samostojno dopolnijo prepis oz zapis je nepopoln vsebuje grobe pravopisne napake zlasti pri tezjih prepis znano besedice je dokaj pravilen pojavljajo se napake v pisanju tezjih besed prepis je skoraj pravilen posamezne napake v pravopisu besedah ucenci dopolnijo besedilo z vrzelmi besedilo je ucencem znano besedilo iz ucencem znanega tematskega podrocja vsebuje redke vrzeli kljuci so dani besedilo vsebuje vrzeli z danimi kljuci ali brez njih ucenci ucenci samostojno zapisujejo misli in odgovore v obliki posameznih stavkov oz povedi pisno sporocajo odgovarjajo na odlocevalna vprasanja nekatera wh vprasanja dopolnjujejo povedi odgovarjajo na wh vprasanja dopolnjujejo povedi s svojimi idejami besedni red je se neustrezen npr mesto predmeta besedni red je ustrezen povedi zdruzijo v odstavek npr opis osebe opis dogodka odstavek je se nekoherenten ucenci poznajo osnove ustvarjanja koherentnih odstavkov besedil ucenci s pomocjo vodenih nalog npr modelov napisejo funkcijska besedila ucenci tvorijo funkcijska besedila z iztocnicami pismo dnevnik intervju ucenci samostojno napisejo funkcijska besedila razglednica navodila intervju oz z iztocnicami pismo porocilo razglednico sporocilo recept besedilo ustreza osnovnim nacelom pisnega sporocanja in ucenci tvorijo druge sestavke npr porocila pripovedi zgodbe funkciji s pomocjo vodenih nalog samostojno ucenci samostojno ustvarjajo svoja besedila kreativno pisanje besedilo ima zasnove logicne strukture in je dokaj smiselno povezano e druzbeno kulturne sposobnosti cilji razvijanja medkulturnih sposobnosti se prepletajo in delno prekrivajo s f temami f sporocilnimi nameni in sposobnostmi f govorno in pisno sporocanje cilji triletje triletje ucenci kazejo zanimanje za svojo in druge kulture seznanjajo se z osnovnimi navadami in obicaji ciljnih kultur spoznavajo in primerjajo norme obnasanja in sporazumevanja v svoji in ciljnih kulturah npr nebesedna komunikacija dogovori in konvencije v besedni komunikaciji primerjajo svoje navade z navadami drugih in z navadami ciljnih kultur iscejo podobnosti in razlike iz besednega in slikovnega gradiva ter z opazovanjem ravnanja ljudi sklepajo o kazalcih razlik znotraj kultur in med kulturami vrednotah in normah pripravljeni so kriticno razmisljati o svojem ravnanju in navadah in o ravnanjih ter navadah drugih v svoji in ciljnih kulturah f sposobnosti samostojnega ucenja spretnosti ucenci se ucijo uporabljati razne vire kot so ucbeniki slovarji prirocne slovnice v tiskani in elektronski obliki triletje triletje ucenci se uvajajo v rabo ucbeniskega gradiva uporaba kazal iskanje oz orientacija po ucbeniskem gradivu in na doloceni strani branje in razumevanje navodil in razlag v slovenscini in v ciljnem jeziku razumevanje ciljev oz namenov dejavnosti oz nalog ucenci se uvajajo v rabo slikovnih slovarjev iskanje besed poimenovanj po slikah branje seznamov poimenovanj povezovanje slike s poimenovanji ucenci se uvajajo v rabo dvojezicnih slovarjev anglesko slovenski in slovensko angleski iskanje gesel v dvojezicnih slovarjih razumevanje funkcije besed in razumevanje razlage pomena branje foneticnega zapisa v slovarju iskanje besed ki nimajo samostojnega slovarskega gesla enojezicnih slovarjev prirejenih za ucence iskanje gesel razumevanje razlage pomena ucenci se uvajajo v rabo prirocnih slovnic z razlagami v slovenscini prirejenih za ucence s pomocjo kazala vsebine stvarnega kazala hierarhije naslovov in ostevilcenj poiscejo dolocene informacije ucenci se uvajajo v samostojno iskanje informacij branje zanje primernih besedil za ucence prirejene revije knjige ipd cilji procesnega ucenja naslednje dejavnosti pomagajo ucencem izboljsati ucenje in ohranjanje znanja in povecati njihovo samostojnost pri doseganju teh ciljev jih vodi ucitelj skozi ucni proces in navodila za samostojno delo poimenovanje kaze na to da je doseganje teh ciljev proces in ne da jih bodo ucenci dosegli v dolocenem obdobju ucenci osredotocajo svoje ucenje usmerjajo pozornost odlagajo govor z namenom da se osredotocijo na poslusanje razvrscajo in nacrtujejo ucenje spoznavajo nacine ucenja jezika organizirajo si kraj in cas ucenja postavljajo si kratkorocne in dolgorocne cilje ucenja ugotavljajo namen dejavnosti in nalog nacrtujejo pristop k nalogi oz dejavnosti iscejo in uporabljajo razlicne moznosti za vajo in urjenje spremljajo in vrednotijo svoje ucenje samovrednotenje nove informacije povezujejo s starimi s tem kar ze znajo znanje prenasajo v nove situacije transfer ustvarjajo miselne povezave asociacije uporabljajo podobe in zvoke miselni vzorci kljucne besede zvocne podobe besed zapisujejo povzemajo oznacujejo podcrtujejo spodbujajo same sebe pozitivna gesla samonagrajevanje manjsajo strah bojazni tehnike sproscanja uporaba primerne glasbe ugotavljajo custveno stanje se pogovorjajo o obcutkih sodelujejo z drugimi npr s sosolci ali s tistimi ki znajo ciljni jezik vzivljajo se v druge empatija npr razumevanje drugih ljudi zavedanje misli in obcutij drugih f didakticna priporocila druzbeno kulturne sposobnosti in samostojo ucenje f jezikovni cilji slovnica itd so opisani v poglavju katalog znanja jezikovne sposobnosti in sporocilni nameni medpredmetne povezave pri pouku anglescine pripravljamo ucence na vsezivljenjsko ucenje s pomocjo razlicnih vsebin in dejavnosti za to pa so nujno potrebne medpredmetne povezave in ucinkovito sodelovanje med ucitelji ki poucujejo v osnovni soli kot jezik je anglescina sredstvo ucencevega navezovanja medosebnih razmerij in besednih stikov z realnostjo v tujem svetu v tem smislu je tesno povezana z ucencevim spoznavnim razvojem in z vsemi njegovimi stiki s predmetnim svetom torej tudi s predmeti ki se jih uci v soli se posebej tesno pa je povezana s slovenscino in drugimi tujimi jeziki vse medpredmetne povezave so nacrtno usmerjene k ucencevemu razvoju medkulturne jezikovne zavesti in s tem tudi k razvoju lastne identitete pri vsebinah ki jih ucenci obravnavajo pri pouku anglescine lahko zagotovimo veliko povezav z glasbeno likovno in sportno vzgojo ter naravoslovjem in tehniko povezave so mozne tudi s poukom druzbe oz zgodovine in geografije gospodinjstva biologije fizike kemije zdravstvene prometne in poklicne vzgoje ucenci se s pomocjo knjiznicnih in informacijskih znanj uvajajo v iskanje gradiv in podatkov za izdelavo projektov govornih vaj ipd ter oblikujejo in preverjajo svoja besedila konkretne povezave z drugimi predmetnimi podrocji so mozne na vsebinski ravni npr `hrana in pijaca' v povezavi z gospodinjstvom zdravstveno vzgojo `moje telo' v povezavi z naravoslovjem in tehnologijo biologijo zdravstveno vzgojo itd ravni znanj in sposobnosti npr pri anglescini ucenci razvijajo sposobnosti razumevanja pisnih besedil kar jim pomaga pri pridobivanju informacij iz pisnih besedil tudi pri drugih predmetih organizacijski ravni npr ucenci sodelujejo v medpredmetnem projektu npr solskem glasilu v obeh jezikih projektu na skupno temo itd priporocamo naj se ucitelji anglescine pri letnem in tedenskem nacrtovanju pouka povezejo z ucitelji drugih predmetov in z njimi uskladijo vsebine pouka ali drugih dejavnosti f teme didakticna priporocila pri poucevanju tujih jezikov je zelo pomemben odnos ki ga ucitelj vzpostavi z ucenci ce je ta odnos pristen in ucitelj ucenca uposteva kot enakopravnega sogovornika pri pogovoru potem je ucenje in usvajanje jezika mnogo vecje in bolj ucinkovito ucitelj se trudi da je vzdusje v razredu prijazno sprosceno hkrati pa delavno ucence naj spozna uposteva njegove indivi dualne posebnosti in sposobnosti in ga motivira da svoje sposobnosti kar najbolj razvijajo ucenje tujega jezika pod prisilo ali v strahu je neucinkovito komunikacija pa sibka ali celo nemogoca pouk anglescine naj vedno izhaja iz zadnjih dognanj uporabnega jezikoslovja pedagoskih in psiholoskih ved o ucenju in poucevanju jezika in iz pozitivnih domacih in tujih izkusenj pri ucenju in poucevanju jezikov na njih temeljijo tudi ta didakticna priporocila ki skusajo povezati spoznanja teorije s prakso ter zelijo biti dovolj splosna dinamicna in nedogmaticna da bodo uciteljem v pomoc hkrati pa njihove ustvarjalnosti ne bodo omejevala sodoben pouk anglescine naj bo nacrtovan tako da je osredotocen na ucence in na proces ucenja to pomeni da uposteva ucencevo starost sposobnosti potrebe in interese hkrati pa ponuja cimvec moznosti za tvorno sodelovanje danes so ucenci obkrozeni s stevilnimi informacijami zato se spreminja tudi vloga ucitelja pri pouku anglescine ucitelj ni vec edini vir znanja in informacij marvec usmerjevalec spodbujevalec ucenja tudi poucevanje ni enostavno prenasanje znanja ucitelj naj ucence spodbuja k razmisljanju o svojem delu samostojnemu ucenju in uporabi znanja poleg jezikovnega znanja in sposobnosti razvijajo ucenci v skladu s splosnimi cilji predmeta tudi miselne socialne in druge sposobnosti to jim omogoca uporaba ustreznih dejavnosti ki ne zahtevajo zgolj reprodukcije in oblik dela npr delo v dvojicah ali skupinah s katerimi ucenci razvijajo sposobnos ti sodelovalnega ucenja samozavest in pozitivno samopodobo dejavnosti pri pouku naj bodo cimbolj raznovrstne kajti le tako lahko ucitelji ucence primerno motivirajo in jim hkrati dajejo moznost razvijanja razlicnih sposobnosti in spretnosti pri nacrtovanju pouka naj ucitelji upostevajo razlicne spoznavne in ucne stile ucencev zato pripravijo in uporabijo dejavnosti za vidne slusne in gibalne kinesteticne stile ucenja dejavnosti naj dajejo vsem ucencem moznost da vanje vkljucujejo svoje izkusnje in spoznanja ter da se ucijo kriticno sprejemati informacije ucenci ze v casu solanja zacnejo prevzemati odgovornost za samostojno delo in manjso odvisnost od uciteljev ucenci se zavedajo da je njihov uspeh oziroma neuspeh povezan z vrsto nejezikovnih znanj in uspesnih ucnih strategij ki omogocajo samostojnejse ucenje ucenci te sposobnosti razvijajo tudi pri pouku anglescine hkrati pa se uvajajo tudi v uporabo slovarjev prirocnikov in drugih pripomockov pri pouku ucitelji uporabljajo metodo pozitivne motivacije ki spodbuja ucenceve lastne napore in se izogibajo negativni kritiki ki zavira komunikacijo v razredu uciteljevi popravki naj bodo spodbudni in temeljito razlozeni kar najveckrat pa naj imajo ucenci moznost da se popravijo sami ali me d seboj ucni pripomocki sodoben pouk anglescine naj bo organiziran s sodobnimi pripomocki za celostno usvajanje jezika z bogatim slikovnim gradivom za nazoren prikaz dolocene tematike in spodbujanje pomnjenja z realijami izvirnimi jezikovnimi gradivi avdio in video gradivi po moznosti pa tudi z urejevalniki besedil in ali posebej pripravljeno racunalnisko programsko opremo ucenje s pomocjo racunalnika ucence zelo motivira in jih spodbuja k samostojnemu ucenju s pomocjo obicajnega urejevalnika besedil lahko ucenci temeljito izboljsajo svoja besedila saj jim omogocajo enostavno premikanje delov besedila urejanje in popravljanje sodobni programi za razvijanje sposobnosti branja pisanja jezikovnega znanja besedisca pa tudi poslusanja in g ovora omogocajo ucitelju prilagoditev besedil in nalog za doseganje dolocenih ciljev nekateri pa so uporabni in dosegljivi tudi za samostojno delo doma organizacija pouka od cetrtega do vkljucno sedmega razreda se lahko del pouka organizira po ravneh vecino pouka predstavlja temeljni pouk del pa nivojski pouk na dveh ali vec ravneh zahtevnosti in sicer do ene cetrtine skupnega obsega ur v osmem in devetem razredu pa je pouk organiziran na treh ravneh ce ucenec v teh razredih mocno in redno presega cilje navedene za tisto raven in to pokaze ga premestimo v skupino na visji ravni ucenje anglescine poteka celostno znotraj tega pa ucenci razvijajo sposobnosti poslusanja in slusnega razumevanja branja in bralnega razmevanja govornega in pisnega sporocanja jezikovne sposobnosti slovnica besedisce so podlaga tem dejavnostim pragmaticne sposobnosti pa omogocajo ucencem ustrezno rabo jezikovnih sredstev v nadaljevanju predlagamo nekaj nacinov za razvijanje teh sposobnosti in znanj poslusanje in slusno razumevanje ucenci razvijajo svoje sposobnosti slusnega zaznavanja razlikovanja in razumevanja pri vsakem stiku z govornimi besedili v anglescini sistematicno pa z dejavnostmi za razvijanje teh sposobnosti dejavnosti so sprva preproste `bingo' izpolnjevanje preglednic ipd in imajo jasna nedvoumna navodila sprva v slovenscini kasneje pa v obeh jezikih ucenci slisijo besedilo praviloma veckrat v visjih razredih postopoma prehajamo na daljsa zahtevnejsa besedila ki so temats ko in zanrsko primerna njihovi starosti ta so lahko funkcionalna npr dvogovori ali pogovori vec oseb lahko pa prozna in pesniska umetnostna besedila pravljice zgodbe pesmi izstevanke ipd na zacetni stopnji ucenci poslusajo tudi posamezne besede sintagme in stavke zahtevnost ali tezavnost besedila opredeljuje vec dejavnikov eden od njih je dolzina besedila ce razvijamo sposobnost razumevanja glavne misli o cem pripoveduje besedilo ali pripravimo vó deno nalogo je lahko besedilo daljse zahtevnost besedila opredeljujejo tudi jasnost izrazenih misli logicna in smiselna zgradba besedila izraziti prehodi first then finally ponavljanja in vzporedne strukture besedisce in slovnicna sredstva prisotnost vidnih in slusnih podpor poleg tega pa tudi hitrost govora jasnost izgovarjave narecne znacilnosti sumi in motnje ipd nekatere od teh lastnosti veljajo tudi za pisna besedila besedila primeri dejavnosti za razvijanje sposobnosti poslusanja in slusnega razumevanja a dejavnosti pred poslusanjem te dejavnosti usmerjajo ucencevo pozornost na besedilo ki ga bodo slisali in preverjajo poznavanje teme besedisca ipd pogovor o temi besedila proucevanje slikovnega gradiva predstavitev kljucnih fraz besed preverjanje dosedanjega poznavanja teme vsebine z vodenimi nalogami kot je izpolnjevanje tabel ipd z vprasanji seznanitev z nalogo ki jo bodo resevali med poslusanjem b poslusanju vzporedne dejavnosti ko so ucenci osredotoceni na poslusanje ne morejo hkrati brati daljsih besedil in zapisovati zato pripravimo ustrezne vzporedne naloge z minimalnim branjem in kratkim odzivom namen teh nalog je belezenje podatkov ki jih ucenec pridobi s poslusanjem in ugibanje o tem kar bo v besedilu sledilo nebesedni odziv risanje barvanje izpolnjevanje tabel obkrozanje sledenje besedilu na sliki dopolnjevanje slike dvig roke ob dogovorjeni informaciji kratek besedni odziv ucenci vpisejo posamezne besede v tabeli poimenujejo osebe in stvari dopolnjujejo besedilo z redkimi vrzelmi c dejavnosti po poslusanju ucenci se na besedilo odzivajo nebesedno npr s telesnim odzivom opravijo dejavnost oznacijo uredijo ali razvrstijo slike risejo ali besedno npr z odgovori na odlocevalna vprasanja wh vprasanja prav narobe ni v besedilu z resevanjem nalog izbirnega tipa z vpisovanjem manjkajocih besed v besedilu zapisovanjem podatkov s povezovanjem besedila s slikami govorcev z izjavami z obnovo ali pripovedovanjem o vsebini z dejavnostmi po poslusanju razvijamo in preverjamo doseganje ciljev poslusanja in slusnega razumevanja f poslusanje in slusno razumevanje cilji dejavnosti govorno sporocanje ceprav komunikacijski pristop poucevanja vkljucuje razvijanje vseh spretnosti in povezuje njihovo uporabo je posebno pozornost potrebno posvecati razvijanju govornih spretnosti ki bodo ucence usposobile in jih opogumile da se v razlicnih vsakodnevnih situacijah in posebnih okoliscinah primerno odzovejo uspesne so tiste dejavnosti v katerih sodeluje kar najv ec ucencev ki glede na svoje znanje in interese tvorno sodelujejo to jim omogocimo z delom v dvojicah ali majhnih skupinah dobra organizacija dela v skupinah prepreci tezave z disciplino in premosti razlike v znanju ter sposobnostih ucencev dejavnosti ucencev so praviloma dvogovorne ali vecgovorne izjemoma enogovorne najpogosteje gre za osebni stik govorcev lahko pa simulirajo telefonski pogovor ucenci igrajo igre odgovarjajo na vprasanja si izmenjujejo informacije t i information gap kasneje igrajo vloge se pogovarjajo s sosolci delavci sole starsi ipd intervju postopoma pa na visjih ravneh v tretjem triletju uvajamo vedno bolj samostojne dejavnosti pripovedovanje porocanje v razgovoru naj ucenci izmenjujejo mnenja o stvareh in situacijah pomembno je da je namen pogovora smiseln tako da ucenci dejansko iscejo informacije pridejo do neke ugotovitve ali realnega zakljucka v katerem oblikujejo svoja stalisca temo pogovora ucitelj najprej predstavi ali pa jo ucenci prepoznajo iz situacije oz slikovnega gradiva navodila morajo biti cim bolj jasna naredimo lahko se vzorcni primer vcasih ze sama tema spodbudi ucence da zacno govoriti spet drugic pa je potrebno premagati zacetno zadrego z izborom porocevalca ali pa s tem d a dolocimo vrstni red poteka pogovora za ucence je pomemben namen vaje ki se pokaze v koncnem rezultatu zato moramo ob koncu dejavnosti narediti povzetek na razlicne nacine ucenci lahko predstavijo svoje rezultate in jih ovrednotijo lahko pa upostevajoc razlicne sklepe skupin sestavijo skupinsko razlicico resitve ucenci se ucijo tvorno sodelovati v pogovoru pogovorne spretnosti naj vkljucujejo tudi sposobnost da prisluhnemo tistemu kar zeli kdo povedati in ga brez potrebe ne prekinjamo ter sposobnost da povemo to kar je bistveno na primeren in jasen nacin pri govoru v anglescini ucenci razvijajo razlicne komunikacijske strategije ki jih uporabljajo tudi v maternem jeziku kadar iscejo kaj in kako bi nekaj povedali uporabljajo masila pomembne vsebine ponavljajo ali parafrazirajo besede ki se je ne spomnijo naj nadomestijo s splosnejso besedo ali zaimkom z opisom ali bliznjimi sopomenkami pomagajo pa si lahko tudi z gestami s prikazom in z mimiko ucitelj je pri pouku pozoren na elemente ki pripomorejo k ucinkovitejsemu govoru in nanje opozarja tudi ucence ti elementi so nasteti v poglavju o preverjanju in ocenjevanju znanja izgovarjava izgovarjava je v prvih letih ucenja anglescinega jezika zelo pomembna napake ki jih ucenec dela bo kasneje le s tezavo odpravil izgovarjava intonacija naglasi in poudarki se razvijajo skozi vsa leta ucenja k temu pripomorejo ustrezni modeli in obcasne vaje za boljso izgovarjavo od ucencev pa ne pricakujemo da bodo govorili kot rojeni govorci ene od razlicic anglescine bodisi britanske ameriske ali katere druge tudi dosledna raba samo ene je ob obilnih moznostih ucenja ob razlicnih medijih nemogoca usvajanje jezika tezimo pa k temu da bo izgovarjava razumljiva in sprejemljiva popravljanje odklonov in napak odkloni predstavljajo vmesne faze pri razvijanju jezikovnih sposobnosti in kazejo kaksen je jezikovni razvoj posameznih ucencev ucitelju ucencu in starsem so odkloni zato pomembna povratna informacija o napredku ucencev in pomoc pri nacrtovanju pouka kadar ucenci vadijo natancnost govora jih opozorimo na napake sami ali s pomocjo sosolcev naj jih poskusijo popraviti sele nato jih popravi ucitelj med vajo spontanega tekocega govora pa ucencev ne prekinjamo napake si zabelezimo jih predstavimo in popravimo po dejavnosti ali pa pripravimo primerne vaje za njihovo odpravljanje prepogosto prekinjanje in popravljanje namrec vzgaja od ucitelja odvisne skromne nesamostojne in plahe uporabnike jezika f govorno sporocanje cilji dejavnosti branje in bralno razumevanje branje je zelo dejaven proces saj nenehno vkljucuje napovedovanje preverjanje domnev ali napovedi in postavljanje vprasanj k besedilu in razvijanju sposobnosti branja in bralnega razumevanja pristopamo celostno to je s stalisca celega besedila in obbesedilnih prvin npr slikovno gradivo oblika besedila ucenci prvenstveno sprejemajo in razumevajo besedilo v smiselnih sklopih in ne besedo za besedo prve vaje v branju so namenjene dekodiranju in ozavescanju o razlikah med pisno in govorno anglescino vaje bralnega razumevanja pa so namenjene usposabljanju ucencev da bodo lahko nova ali neznana besedila brali z ustrezno hitrostjo in jih glede na njihov namen primerno razumeli ko se torej branje preusmeri na razumevanje glasno branje v veliki meri nadomestimo s tihim branjem z branjem besedil se ucenci samostojno srecajo v sestem razredu besedila naj bodo tematsko blizu ucencem v najstniskem obdobju in naj ne vsebujejo preobseznega besedisca ter zahtevnih jezikovnih struktur misli naj bodo izrazene jasno saj ucenci razumejo predvsem dobesedni pomen bolj kot razumevanje podrobnosti besedila je na zacetni stopnji pomembno prepoznavanje in razumevanje bistva o cem govori besedilo tudi s pomocjo zunajbesedilnih kljucev slik preglednic oblike itd poleg tradicionalnih vrst besedil se ucenci uvajajo v branje razpredelnic grafikonov zemljevidov in podobnega delo z besedilom lahko razdelimo v tri stopnje a dejavnosti pred branjem najpogosteje so to govorne naloge za pisne naloge se odlocimo takrat kadar zelimo dati moznost tudi bolj zadrzanim ucencem da se izrazijo namen dejavnosti pred branjem je da ucence k branju pritegnemo pri njih zbudimo zanimanje aktiviramo njihove izkusnje ucenci osvezijo predhodno znanje o temi in jih s tem pripravimo na delo vcasih se dejavnosti pred branjem osredotocajo na jezik na dolocene dele besedisca na slog pisanja ali na avtorjevo stalisce dejavnosti so npr ugibanje o vrsti in ali vsebini besedila o sporocilnem namenu napovedovanja ki jih po branju ucenci poskusajo potrditi ali zavreci b branju vzporedne dejavnosti dejavnosti naj bodo omejene in izbrane odvisno od zahtevnosti in dolzine besedila ucenca naj ne ovirajo pri branju in tako onemogocajo razumevanje dejavnosti z nebesednim ali kratkim besednim odzivom so na primer sledenje navodilom receptom navodilom za izdelavo opisom smeri prenasanje podatkov v tabele povezovanje besedila s slikami ali diagrami podcrtovanje zanimivih in uporabnih izrazov delanje belezk zapisovanje svojih reakcij na besedilo urejanje pomesanih gesel slik c dejavnosti po branju te dejavnosti so obicajno namenjene preverjanju razumevanja prebranega besedila to so na primer risanje barvanje slikanje mlajsi ucenci odgovori na vprasanja izbira pravilnih in napacnih trditev urejanje pomesanih delov besedila stavkov odstavkov povzemanje besedila npr govorno v obliki miselnih vzorcev itd lastna razlaga besedila izrazanje mnenja o besedilu uporabimo tudi nekatere dejavnosti nastete pri branju vzporednih dejavnostih zaradi mocne medsebojne povezave med branjem in pisanjem so dejavnosti po branju lahko vezane na vaje v pisnih in drugih spretnostih ucenci lahko pripovedno besedilo spremenijo v dramsko intervju v igro vlog zgodbe lahko ilustrirajo z jezikovnega vidika pa lahko zgodbo npr napisejo v drugem glagolskem casu ali nadomestijo besede s sopomenkami z branjem se v veliki meri razvija tudi diskurzna sposobnost se zlasti sposobnost razumevanja in tvorjenja besedil ucenci pricnejo prepoznavati lastnosti besedila na nadpovedni ravni to so npr povrsinski kazalci vezljivosti kohezije kot so zaimki izpusti sinonimi vezniki ipd in zveze med tematskimi oz vsebinskimi deli besedila sovisnost ali koherenca f operativni ciji branje in bralno razumevanje pisanje in pisno sporocanje pisanje se od govora bistveno razlikuje med bralcem in piscem obicajno ni neposrednega stika in pisec nima povratne informacije o razumevanju besedila ravno tako je bralec pri razumevanju odvisen le od besedila in okoliscin in ponavadi ne more dobiti dodatne razlage od avtorja napake ki jih pri govoru dopuscamo so pri pisanju nesprejemljive nekoherentnost pa povzroca bralcu velike tezave in lahko onemogoci sporazumevanje zato mora biti pisanje natancnejse in se bolj organizirano kot govor pisec pa mora imeti dovolj casa da dobro premisli ter svoje osnutke preoblikuje in dovrsi pisanje in se posebej pisno sporocanje je spoznavno zahtevna dejavnost struktura besedila je odvisna tudi od pravil znotraj kultur oz jezikov npr anglosaksonska je drugacna od slovanske zato sposobnost pisnega sporocanja razvijamo postopoma ucenci spoznavajo lastnosti pisnega besedila ob branju in pisanju najprej spoznavajo zgradbo stavka in povedi potem tudi odstavka in besedila ter postopoma pricenjajo razvijati strategije smiselne zgradbe pisnega sestavka in moznosti ustvarjanja besedilne kohezije vezljivosti in koherence sovisn osti v drugem triletju je pisanje omejeno zlasti na raven povedi pri pisnem sporocanju pa ucenci ustrezno besedilo le dopolnjujejo ali tvorijo kratka in enostavna besedila npr voscilnica strip razglednica recept s pomocjo vzorcnega besedila v tretjem triletju se nabor besedil razsiri ravno tako nabor dejavnosti za razvijanje sposobnosti pisnega sporocanja priporocamo da ucenci samostojno pisno sporocajo sele v zadnjih razredih oz na visjih ravneh le redki ucenci pa bodo v osnovni soli tudi ustvarjalno pisali v anglescini ucenci morajo imeti razlog za pisno sporocanje dobra motivacija je npr dopisovanje z vrstniki v anglescini pred pisanjem se ucenci o temi pogovarjajo poslusajo ali berejo besedilo ucenci ob tem nizajo miselne zveze in kresejo domislice ugotavljajo kljucne ali vezne besede in fraze oblikujejo vodilne stavke delajo belezke ki jih kasneje sirijo v cele povedi itd razprava pred pisanjem in izmenjava podatkov se lahko razvije tudi ob opisovanju slik diagramov predmetov ucenci lahko zacnejo pisati v skupinah kjer se delo in odgovornost razdelita in potem ko ucenci dodobra spoznajo zakonitosti pisanja nadaljujejo individualno osnutek ucenci pregledajo z razlicnih vidikov izbora besedisca jezikovne ustreznosti pravopisa logicnega sosledja idej ipd ter ga popravijo oz uredijo sele urejen izdelek pregleda tudi ucitelj ali sosolci ki opozorijo na kvaliteto in pomanjkljivosti bralec ucencevih besedil torej ni le ucitelj pac pa tudi sosolci starsi in sirsa javnost solski casopisi itd f operativni cilji razred pisanje in pisno sporocanje primeri vodenih dejavnosti in vrst besedil pravopis pravilen zapis besed velike zacetnice in locila sodijo k ucenju pisanja vendar ne predstavljajo glavnega cilja ucenci se navajajo da med koncnim urejanjem pregledajo besedilo tudi s tega vidika in popravijo pomanjkljivosti razlike v pravopisnih normah med posameznimi variantami anglescine npr am ang color brit ang colour so sprejemljive razen kadar njihova nedosledna raba ne kaze da gre za napako npr v isti povedi ali besedilu rabljeni obe razlicici zapisa pravopisno pravilnost pa lahko razvijamo tudi z nareki uvajati jih lahko zacnemo postopoma v petem razredu hkrati s pravopisno pravilnostjo ucenci razvijajo tudi druge sposobnosti pozornega poslusanja razlocevanja glasov in besednih zvez razumevanja besedila in zvez med deli besedila razen v in razredu praviloma narekujemo povedi ali se bolje besedila narekuje lah ko ucitelj ali pa ucenci ce ima vsak en del povedi ali besedila medsebojni narek kot pri vsaki drugi interakcijski dejavnosti ucenci pri takem nareku razvijajo sposobnosti sodelovalnega ucenja s pomocjo nareka pa ucenci dopolnjujejo besedilo z vrzelmi ali dokoncajo besedilo razvijanje jezikovnih sposobnosti jezikovne sposobnosti v ozjem pomenu obsegajo sposobnosti tvorbe in interperatacije smiselnih sporocil ki so oblikovana v skadu s pravili angleskega jezika in imajo najbolj obicajen pomen te sp osobnosti tradicionalno opisujemo na glasoslovni besedoslovni skladenjski in leksikalni ravni poucevanje slovnicnih struktur pa naj ne bo osrednje opravilo uciteljev ampak naj ima podporno vlogo jezikovne sposobnosti ucencem pomagajo pri razumevanju besedil in sporocanju te sposobnosti so mocno razvojno pogojene ucenci jih usvajajo postopoma poenostavljeno lahko recemo da najprej prepoznavajo obliko in pomen jezikovnih struktur jih tvorijo s pomanjkljivostmi in sele kasneje pravilno se za htevnejsa pa je ustrezna raba glede na okoliscine sporazumevanja pri razvijanju jezikovnih sposobnosti upostevamo dejstvo da se glede na prevladujoci nacin interakcije poslusanje branje govor pisanje spremeni perspektiva slovnico tradicionalno predstavljajo s perspektive poslusalca oz bralca in najprej navajajo strukture ter nato njihove pomene novejsi pristop je to dopolnil s perspektivo sporocevalca to je govorca in pisca ko hocemo opraviti neko govorno dejanje npr prositi za dovoljenje po isce govorec oz pisec izmed jezikovnih sredstev ki jih pozna ustreznega ob koncu osnovne sole bo ucenec lahko izbiral npr med `can' in `may' pri pouku anglescine slovnicnih struktur ne predstavljamo nujno po navidezni formalni enostavnosti oz zapletenosti npr glagolski cas `present simple' se ne pomeni da je za ucenje lazji kot na primer prihodnjik z 'will' in da se ga bodo ucenci prej naucili pristop k razvijanju jezikovnih zmoznosti naj temelji na opazovanju jezika inteligentnem ugibanju ki dopusca tudi zmote in odklone in sele nato na prepoznavanju struktur ugotavljanju pravil urjenju in rabi ucenci naj imajo moznost da usvojene strukture vadijo v enostavnih reproduktivnih nalogah pa tudi v samostojni rabi ceprav na zacetku z napakami slovnicne strukture uvajamo postopno z mnogimi smiselnimi primeri in jih utrjujemo s stevilnimi vajami v stvarnih komunikacijskih situacijah naloge naj bodo raznolike in ucencem dopuscajo da uporabijo svoje prejsnje znanje splosno znanje in domisljijo t i open ended ucenje je ucinkovitejse ce so strukture vkljucene v sobesedilo oz iz njega izhajajo saj omogocajo ucencu razumevanje in ustrezno odzivanje ciklicno vracanje k ze znanim strukturam bo ucencem omogocilo da usvojijo znanje ki ga dotlej se niso oz da izboljsajo rabo teh struktur pri poucevanju slovnicnih struktur je potrebno upostevati dejstvo da je za nekatere slovnicne strukture dovolj da jih ucenci le prepoznajo in razumejo druge pa naj znajo bolj ali manj zanesljivo tudi uporabljati v poglavju jezikovne sposobnosti katalog znanja so zato sposobnosti in strukture opisane z razlicnim tiskom navaden in krepek poleg razvijanje slovnicne pravilnosti t i accuracy pa je zelo pomembno razvijanje tekocega sporocanja t i fluency slovnicnih in drugih pravil ki osvetljujejo jezikovne strukture in rabe ucenci ne reproducirajo in znanje pravil ni predmet ocenjevanja f jezikovne sposobnosti katalog znanja besedisce pomen besedisca v anglescini je zelo velik saj predstavlja enote s pomocjo katerih ucenci gradijo vecje enote to je stavke in povedi besedisce ki ga ucenci pridobivajo je lahko receptivno t i pasivno ucenci besede le prepoznavajo in razumejo vcasih tudi s pomocjo sobesedila ali okoliscin ali produktivno t i aktivno ucenci znajo besede ustrezno rabiti v govornem in pisnem sporocanju obseg receptivnega besedisca je bistveno vecji od produktivnega v cetrtem in petem razredu je poimenovanje in ustvarjanje razmerij ena temeljnih dejavnosti zato se v tem obdobje obseg besedisca hitro siri ucenci ga pridobivajo spontano ob sistematicnih vajah za razvijanje besedisca ob poslusanju in branju zelo pomembne pa so tudi dejavnosti zunaj sole besedisce vsebuje stalne besedne zveze npr `good morning' `bread'n'butter' ipd teh se ucenci ucijo kot celote zaprte besedne sklope slovnicne zaimki vezniki itd in nekatera poimenovanja npr meseci dnevi stevilke itd odprte besedne sklope oz t i vsebinske besede samostalniki pridevniki glagoli itd kriterij za izbor besedisca je lahko pogostost rabe besed vendar besedisce pogosteje izbiramo glede na potrebe ucencev in cilje pouka tematsko podrocje enostavnost tezavnost besed eno oz vecpomenskost itd kolicina leksikalnih enot besed idiomov fraz predstavljenih v eni ucni uri je odvisna od ciljev pouka ce gre za razvijanje receptivnega besedisca je lahko vecja pri produktivnem pa ne moremo pricakovati da si bodo ucenci zapomnili vec enot kot povprece n odrasli poucevanje novega besedisca naj izhaja iz sobesedila oz situacije in ob vidnih in drugih podporah v okolju za delo z novim besediscem morajo biti ucenci primerno motivirani zato so izredno uporabne jezikovne igre pri katerih ucenci utrjujejo znanje novih besed v smiselnih situacijah ne da bi se tega zavedali besedni zaklad se zlasti v visjih razredih mocno veca tudi z branjem poleg tega ucenci razvijajo razlicne interpretacijske strategije kot so sklepanje o pomenu na osnovi sobesedila analogije zanemarjanje nepomembnih podatkov ipd besedisca ne segmentiramo na manjse dele kot je nujno potrebno ucenci naj si zapomnijo celotne sklope ki bolj ali manj pogosto stojijo skupaj npr i'd like a to what a see you later can i have a sheet of paper a cup of have breakfast itd poleg pridobivanja besedisca je potrebno stalno utrjevanje v razlicnih situacijah in besedilih ze od vsega zacetka v zadnjem triletju pa sistematicno ucenci razvijajo metode in sredstva za ohranjevanja in dograjevanje besedisca npr lasten slikovni slovarcek kartice miselni vzorci uporaba slovarjev itd v zadnjem triletju ucenci spoznavajo tudi sestavo besed in besedne druzine ucenci tvorijo besedne druzine pogosto rabljenih besed z uciteljevo pomocjo iz znanih besed pa tvorijo nove besedne vrste in se ozavescajo o povezavi med obliko in funkcijo to delajo vzporedno s spoznavanjem besedisca in razvijanjem drugih sposobnosti druzbeno kulturne sposobnosti in samostojno ucenje razvijanje druzbeno kulturnih sposobnosti je mocno povezano z izborom in obdelavo tem za to so uporabne povsem vsakdanje teme npr ucenceve vsakodnevne dejavnosti bivanje praznovanja solske dejavnosti ucenci spoznavajo kulture dezel ciljnega jezika tudi s pomocjo pisnih gradiv izvirno leposlovje primerno jezikovnemu znanju ucencev npr pravljice pesmi itd clanki informativna gradiva slikovnega gradiva z videom z gosti rojenimi govorci ipd mnoge teme lahko pri pouku anglescine obdelamo kontrasti vno to pomeni da se ucenci ob spoznavanju drugih kultur ozavescajo o svoji v visjih razredih pa jih tudi primerjajo tako se ne bodo le ucili dejstev o drugih kulturah marvec razvijali senzibilnost do drugosti in drugacnosti toleranco spostovanje in druge lastnosti ter stalisca ki prispevajo h kvalitetnejsemu sozitju v modernem svetu stalno spreminjanje ki je skoraj edina stalnica v sodobnem svetu nas sili da neprestano spopolnjujemo in dograjujemo svoje znanje predvidevanja za prihodnost pa kazejo se na vecjo potrebo po sposobnostih prilagajanja zato znanje ki ga bodo ucenci pridobili med tekom solanja in studija ne bo zadoscalo marvec je potrebno da razvijejo sposobnosti samostojnega pridobivanja in ohranjanja znanja in informacij poleg spretnosti uporabe gradiv kot npr ucbenikov in drugih prirocnikov ki smo jih navedli v poglavju cilji razvijanja samostojnega ucenja spretnosti so pomembni tudi nacini pridobivanja informacij poslusanje branje obdelava informacij in ustrezno ter ucinkovito sporocanje govorno in pisno druge sposobnosti samostojnega ucenja obsegajo ucencevo organizacijo ucenja uporabo razlicnih pomagal pri ucenju in ustvarjanje pozitivnega vzdusja za ucenje uciteljevo temeljno vodilo naj bo da ucencev pri razvijanju sposobnosti samostojnega ucenja ne prepusca samim sebi marvec jih sistematicno vodi in usmerja vzporedna raba slovenscine in anglescine po zakonu o osnovni soli je ucni jezik v soli slovenscina vendar pa pri pouku tujega jezika ucitelj uporablja ciljni jezik cim pogosteje zato da se ucenci dejavno srecujejo z njim in ga tako hitreje usvajajo ucitelj in ucenci uporabljajo ciljni jezik v razlicnih situacijah primerno znanju ucencev stopnji zahtevnosti in namenu mnogokrat pa prihaja do situacij ko je nujno da ucitelj razlozi oz pojasni v slovenscini npr pomen pojmov pravila strukture dá navodila za delo ce jih ucenci kljub vidnim podporam in prikazom ne razumejo iz situacij sobesedila in primerov preveri razumevanje besedil oz navodil ipd z rabo slovenscine lahko pri pouku ucitelj in ucenci mnogokrat prihranijo cas za utrjevanje znanja ki je bolj potrebno kot je na primer jezik pravil slovenscina se s podobnim namenom pojavlja tudi v ucbeniskem gradivu v prirocnikih in v pisnih gradivih ki jih pripravi ucitelj npr navodila neznanje ciljnega jezika se v zivljenju premosca s pomocjo prevajanja to je pisna dejavnost med katero prevajalec prebeseduje besedilo iz enega v drugi jezik in tolmacenja ki pa je govorna dejavnost v osnovni soli ucenci ne prestavljajo besedil iz slovenscine v anglescino ali obratno z namenom prevajanja in tolmacenja marvec le odvisno od njihovega znanja za preverjanje razumevanja v ucnem procesu prevajanja ne uporabljamo za ocenjevanje znanja se zlasti znanja slovnice in besedisca domace naloge domace naloge so sestavni del ucenja anglescine in zato obvezne za ucence namen domacih nalog je utrjevati in preverjati znanje in sposobnosti ki jih ucenci pridobivajo oz razvijajo pri pouku razvijati strategije samostojnega ucenja ucencevo avtonomijo ter s tem soodgovornost za lastno znanje domace naloge morajo biti skrbno nacrtovane in imeti jasne cilje in navodila in naj ne presegajo ucencevih zmoznosti naloge so lahko diferencirane glede na razlicne sposobnosti spoznavne in ucne stile ter interese ucencev domaca naloga bo smiselna in ucinkovita ce bodo ucenci o njej dobili kvalitetno povratno informacijo in jo upostevali npr napravili popravo pri dolocanju obsega domacih nalog in casa v katerem naj bodo naloge opravljene moramo imeti v mislih tudi pocasnejse ucence in obveznosti ucencev pri drugih predmetih priporocamo naj predvideni skupni tedenski obseg domacih nalog ne presega ene ure se posebej skrbno dolocamo domace zadolzitve v cetrtem in petem razredu le te naj bi ucencev ne preobremenjevale domace naloge ocenjujemo le izjemoma to pa mora biti vnaprej dogovorjeno vrste domacih nalog v posevnem tisku so tiste vrste domacih nalog ki jih v ustrezni obliki priporocamo v obeh triletjih v navadnem pa tiste ki jih priporocamo le v tretjem triletju priprava in ali izdelava pripomockov zbiranje gradiv priprava na posamezne dejavnosti pri pouku pisne naloge npr iz ucbeniskega gradiva govorne naloge pogovor intervju ipd projekti vodeno domace branje urejanje in poprave pisnih izdelkov preverjanje in ocenjevanje znanja preverjanje in ocenjevanje znanja poteka skladno z naceli tega ucnega nacrta in cilji pouka ki jih le ta opredeljuje poucevanje je opredeljeno kot osredinjeno na ucence zato tudi v procesu preverjanja in ocenjevanja vrednotimo ucencevo sodelovanje pri ucenju to vrednotenje poteka v smislu prepoznavanja nacinov sodelovanja pri pouku in hkrati belezenja rezultatov tega sodelo vanja preverjanje in ocenjevanje znanja mora potekati v skladu z veljavnim pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v osnovni soli sodobni pristop k preverjanju in ocenjevanju znanja temelji na neposrednem ocenjevanju znanja v situacijah oz dejavnostih ki so cim bolj resnicne ucenci pa se vanje lahko vzivijo dejavnosti izbiramo tako da ucenci zacutijo zvezo med jezikovno rabo v nalogah ki so najveckrat simulirane in med resnicno jezikovno rabo preverjanje znanja je stalni del pouka anglescine zato poteka vsako solsko uro namen preverjanja znanja je povratna informacija ucencu o dosezenem znanju oz sposobnostih npr sposobnostih razumevanja sposobnostih govornega in pisnega sporocanja ter znotraj tega jezikovne rabe in drugih sposobnosti ki jih ucenci razvijajo pri pouku anglescine preverjanje in ocenjevanje ucitelju pove tudi kako uspesne so metode dela kako primerna so ucna gradiva ucni nacrt ipd rezultate preverjanj in ocenjevanj ucitelj skupaj z ucenci razcleni in na podlagi ugotovitev oboji nacrtujejo svoje dejavnosti preverjanje in ocenjevanje znanja naj ucenca opozori na dosezke in pomanjkljivosti tako da ga motivira za nadaljnje delo v osnovni soli uporabljamo naslednje vrste preverjanj znanja diagnosticno preverjanje lahko uporabimo na zacetku solskega leta z njim ugotavljamo kaj ucenci ze znajo in katere so pomanjkljivosti v njihovem znanju na osnovi tega nacrtujemo dejavnosti pri pouku anglescine rezultatov diagnosticnega preverjanja nikoli ne ocenjujemo ali uporabljamo za razlicne oblike rangiranja ucencev sprotno preverjanje uporabljamo med solskim letom z njim ugotavljamo kako ucenci dosegajo cilje pouka anglescine ter kaksen je napredek posameznih ucencev ta oblika je tudi najpogostejsa in jo podrobneje predstavljamo koncno preverjanje znanja lahko uporabljamo ob koncu solskega leta ali vecletnega obdobja ce zelimo ugotoviti kako so ucenci celostno razvili jezikovna znanja in sposobnosti sprotno preverjanje znanja ucenci poznajo cilje pouka anglescine seznanjeni so z nacini preverjanja znanja in vrstami nalog kriteriji za ocenjevanje in standardi in pa so vnaprej dogovorjeni ucenci z uciteljevo pomocjo ugotavljajo svoj napredek razclenijo tezave in nacrtujejo dejavnosti s katerimi bod o premagali tezave oz pridobili novo znanje ce se ucenec uci mora cutiti da je lahko uspesen ucitelj preverja znanje in napredek ucencev in je do njih spodbuden in strpen pri pouku anglescine preverjamo in ocenjujemo znanje na razlicne nacine da lahko vsak ucenec pokaze tisto znanje ki je najbolj skladno z njegovim spoznavnim in ucnim stilom najpogostejse oblike preverjanja znanja so naslednje opazovanje ucencevega jezikovnega ravnanja med ucnimi dejavnostmi to je pri delu v dvojicah in skupinah npr pri igri vlog predstavitvah razgovorih pa tudi pri individualnih dejavnostih opazujejo lahko ucitelj ucenci ali oboji zapis lahko napravi ucitelj v svoj dnevnik obrazec na osnovi vnaprej dogovorjenih kriterijev ali pa zabelezi svoj vtis impresionisticni nacin pisni preizkusi znanja z njimi preverjamo sposobnost branja in poslusanja pisnega sporocanja jezikovno znanje slovnica na oblikoslovni in skladenjski ravni pravopis besedisce ocenjevanje pisnih izdelkov ocenjujemo le pisna besedila ki jih imajo ucenci moznost dovrsiti mapa portfolio v njej ucenec hrani svoje izbrane izdelke portfolio daje pregled ucencevih izdelkov v daljsem casovnem obdobju in kaze na njegov individualni jezikovni razvoj v mapo ucenci vlagajo svoje izdelke za katere se z uciteljem dogovorijo na zacetku solskega leta prav tako se dogovorijo po katerih nacelih jih bodo izbrali kaj jim je najbolj uspelo kaj jim je vsec in po katerih kriterijih jih bo ucitelj na koncu solskega leta ocenil ucenci v visjih razredih svoj izbor tudi utemeljijo samovrednotenje s to metodo se ucenci ozavescajo o ciljih pouka se navajajo na samokriticnost in prevzemanje odgovornosti za svoje ucenje samovrednotenje lahko poteka s pomocjo vprasalnikov npr slikovni z vprasanji itd in drugih instrumentov primernih za stopnjo zrelosti ucencev preverjanje domacih nalog ce s pisnimi preizkusi znanja pretezno preverjamo dosezke vseh ucencev v dolocenem casovnem obdobju s sistematicnim opazovanjem govornih deja vnosti in mapo portfoliom preverjamo predvsem jezikovno rast posameznih ucencev v daljsem casovnem obdobju pri odlocitvi o tem na kaksen nacin bomo preverjali doseganje posameznih ciljev pouka upostevamo uravnotezeno preverjanje vseh znanj in sposobnosti ki jih ucenci razvijajo pri pouku anglescine ter skladnost nacina preverjanja s tem podrocjem preverjanje slusnega in bralnega razumevanja slusna in bralna besedila naj ustrezajo starosti ucencev njihovim interesom in jezikovnemu znanju ucenec naj poslusa razlicne vrste slusnih besedil na avdio ali video posnetkih hitrost govora naj bo primerna govorci pa naj nimajo opaznih narecnih in govornih posebnosti naloge s katerimi preverjamo posamezne spretnosti npr razumevanje bistva podrob nosti situacije iskanje dolocenih informacij naj si ucenci ogledajo pred branjem poslusanjem da laze osredotocijo svojo pozornost navodila morajo biti jasna in nedvoumna vsebujejo naj tudi primer z integriranimi nalogami preverjanje razumevanja in govora ali pisanja preverjamo hkrati se druge sposobnosti vendar ne iscemo pomanjkljivosti v znanju slovnice besedila ki jih nekdo glasno bere niso primerna za preverjanje sposobnosti slusnega razumevanja ravno tako ne preverjamo sposobnosti bralnega razumevanja z glasnim branjem na ta nacin preverjamo le izgovarjavo in sposobnost interpretativnega branja sposobnost slusnega in bralnega razumevanja preverjamo ustno odgovori na vprasanja o besedilu pogovori o besedilu obnavljanje ali pisno naloge lahko zahtevajo nebesedni npr telesni odziv oznacevanje zemljevidov razvrscanje in urejanje slik risanje oz kratek besedni odziv zapis posameznega manjkajocega podatka kratek odgovor lahko pa daljsi govorni ali pisni odziv odprta vprasanja o besedilu naloge z vrzelmi t i 'cloze' kratkimi obnovami razlago kljucnih besed v sobesedilu preverjanje govornega sporocanj a ucenec naj med poukom anglescine cim vec govori dejavnosti s katerimi preverjamo sposobnosti govornega sporocanja so razlicne glede na jezikovno znanje ucencev v prvih letih ucenja ko je jezikovno znanje se skromno so pogosto reproduktivne posnemovalne kasneje pa vedno bolj interaktivne sogovorniki so ucenci pa tudi ucitelj dejavnosti so lahko vecgovo rne kot so igra vlog dialog ali pogovor ali pa enogovorne kot so predstavitev porocilo opis ipd lahko so vezane na slikovne iztocnice ali na besedilo ki ga je ucenec poslusal ali prebral pri govoru opazujemo vec elementov v krepkem tisku so nat isnjeni tisti elementi ki jih opazujemo v obeh triletjih v normalnem pa tisti ki jih opazujemo predvsem v tretjem triletju ustreznost izgovarjave bogastvo in ustrezna raba besedisca slovnicna pravilnost in besedni red ustvarjalnost in iznajdljivost v novih situacijah ustrezna uporaba komunikacijskih strategij ustreznost govora glede na sogovornika sporocilni namen in okoliscine sporazumevanja gladkost govora samostojno in jasno izrazanje misli poznavanje teme pri posameznih dejavnostih se osredotocimo le na nekaj elementov ki jih opazujemo ucenci naj vse te elemente poznajo na podlagi dogovorjenih kriterijev naj se ucijo tudi sami vrednotiti svoje znanje sodelovanje in napredek obcasno lahko posnamemo ucencev govor na avdio ali video kaseto se le tako nekateri opazijo dobre in slabe elemente svojega govora napak ne popravljamo med samimi dejavnostmi se zlasti ce gre za tekoc govor ucitelj ucencem posreduje povratno informacijo v neposredni obliki po koncani govorni dejavnosti ali posredno tako da pripravi dejavnosti s katerimi bodo ucenci izboljsali svoje pomanjkljivosti oz nadalje razvijali svoje sposobnosti v in razredu ko imajo ucenci se zelo omejene sposobnosti govornega sporocanja v anglescini in so dejavnosti pretezno reproduktivne posnemovalne narave ti elementi nimajo enakega pomena kot proti koncu osnovne sole ko so ucencevo jezikovno znanje in druge sposobnosti bistveno bolj razvite preverjanje pisanja in pisnega sporocanj a preverjanje sposobnosti pisnega sporocanja preverjamo z besedili ki jih ucenci napisejo predvsem s pomocjo vó denih nalog to je na osnovi vzorcev in iztocnic ta besedila naj ne bodo le osnutki ki nastanejo po enkratnem pisanju ucenci naj imajo moznost svoje izdelke veckrat pregledati urediti dopolniti in popraviti pisne izdelke pregledamo in pripisemo kaj je v besedilu dobrega oznacimo pa tudi pomanjkljivosti besedila lahko pregledajo tudi sosolci t i peer correction pomanjkljivosti naj ucenci s popravo poskusajo odpraviti priporocamo da ucenci besedilo ponovno uredijo in prepisejo odklonov ki presegajo raven znanja ne obravnavamo podrobno z uporabo urejevalnikov besedil npr word for windows bo cas bolj ucinkovito izrabljen saj bodo postopki urejanja in popravljanja besedil krajsi in enostavnejsi rezultati pa boljsi elementi ki jih opazujemo pri pisnih izdelkih v krepkem tisku so natisnjeni tisti elementi ki jih opazujemo v obeh triletjih v normalnem pa tisti ki jih opazujemo predvsem v tretjem triletju bogastvo in ustrezna raba besedisca zgradba stavka povedi besedni red clenitev po aktualnosti oblika besedila in citljivost pisave pravopis povrsinski kazalci kohezije zaimki sinonimi izpusti vezniska sredstva ipd jezikovna pravilnost ustrezna zgradba odstavka ustrezna koherentna sestava celega besedila jasnost izrazanja misli poznavanje in obdelava teme ustreznost sporocila glede na naslovnika in sporocilni namen podobno kot pri govornem sporocanju ti elementi v in razredu ko imajo ucenci se zelo omejene sposobnosti pisnega sporocanja v anglescini in so dejavnosti pretezno reproduktivne posnemovalne narave nimajo enakega pomena kot v zadnjem triletju pravopis znanje pravopisa lahko preverjamo tudi z nareki za prvo informacijo ucitelj besedilo glasno prebere po pisanju pa ucenci ob ponovnem glasnem branju iscejo in popravijo napake v cetrtem in petem razredu se lahko uporablja narek za preverjanje pravopisa ne pa za ocenjevanje preverjanje jezikovnega znanja in sposobnosti ter besedisc a jezikovno znanje in sposobnost ter besedisce preverjamo z govornimi dejavnostmi ali s pisnimi nalogami praviloma v sobesedilu ne pa posameznih jezikovnih pojavov t i `discrete' ali `isolated' points vrste nalog za preverjanje jezikovne sposobnosti in besedisca primeri urejanje pomesanih delov stavka izbirni tip nalog vstavljanje posameznih besed v stavku z danim izborom besed ali brez dopolnjevanje besedila z vrzelmi povezovanje delov povedi pretvarjanje in prebesedenje povzemanje z danim izhodiscem ali brez njega dopolnjevanje povedi ali besedila npr dialoga z danimi iztocnicami ali brez njih razsirjanje iztocnic v povedi ali besedilo dialog ocenjevanje znanja ocenjevanje znanja in sposobnosti se lahko navezuje na preverjanje znanja v tem primeru ne gre le za povratno informacijo ampak tudi za dogovorjen zapis v ustrezen dokument v drugem triletju ocenjujemo znanje ucencev opisno in stevilcno natancna navodila so v izvedbenih dokumentih ustreznega organa ocenjevanje poteka v skladu z veljavnim pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja pozitivne ocene pridobljene pri preverjanju znanja pa lahko z ucencevim soglasjem ucitelj vpise kot eno od ocen pri ocenjevanju znanja upostevamo nekatera nac ela vsako ocenjevanje je tudi preverjanje vsako preverjanje pa ni nujno tudi ocenjevanje cilji ocenjevanja pri posameznih dejavnostih so jasni poznajo jih tudi ucenci npr ocenjevanje bralnega razumevanja ocenjevanje jezikovnega znanja razumevanja navodil pravopisna pravilnost dejavnosti oz vrste nalog so take ki jih ucenci poznajo pri preverjanju znanja navodila so jasna in nedvoumna vodene naloge vsebujejo primer kriteriji ocenjevanja so vnaprej dogovorjeni in ucencem znani ocenjujemo ucencevo znanje in ne neznanja upostevamo tudi t i attempted knowledge to kar ucenci poskusajo samostojno tvoriti ceprav z napakami k ocenjevanju pritegnemo tudi ucence ocenjevanje govornega sporocanja pri ocenjevanju govora je zelo pomembna dejavnost v kateri so udelezeni ucenci tradicionalno ustno izprasevanje posameznega ucenca ucitelj ucenec je zelo zamudna in neizvirna dejavnost z njim pridobimo samo delen vpogled v ucenceve govorne sposobnosti celovitejso oceno ucencevih govornih sposobnosti v anglescini pridobimo s pomocjo odslikava dejavnosti ki odslikavajo realisticne govorne situacije in z interakcijo ucenec ucenec dejavnosti naj bodo smiselne zanimive in naj ucence motivirajo oblike dela so lahko enogovorne ali pa delo v dvojicah ali skupinah vrste dejavnosti so podobno kot pri preverjanju znanja predstavitev porocilo opis ali interakcijske npr dialog intervju pogovor igra vlog izmenjava informacij dejavnosti so lahko vezane na slikovne iztocnice ali na bes edilo ki so ga ucenci slisali ali prebrali med eno dejavnostjo lahko ucitelj opazuje govorne sposobnosti vec ucencev osredotoci pa se le na nekaj vidikov glej elementi ki jih opazujemo pri govoru z govornimi dejavnostmi lahko ocenjujemo tudi slusno in bralno razumevanje vendar v tem primeru ne ocenjujemo znanja slovnice ali besedisca pisni preizkusi znanja z njimi ocenjujemo dosezeno znanje vseh ucencev po dolocenem tematskem oz ucnem sklopu ali casovnem obdobju v vsakem redovalnem obdobju pisejo ucenci najmanj enega in najvec dva celourna ali krajsa pisna preizkusa znanja ucitelj v skladu s pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v osnovni soli napove datum in namen ocenjevanja ucitelj prav tako napove tudi obseg snovi in vrs te nalog naloga je sestavljena tako da lazjim sledijo tezje naloge zadnja naloga je ponovno lazja obseg pisnega preizkusa znanja mora biti primeren in preizkusen ucenci morajo imeti dovolj casa za resevanje in pregled nalog stevilo moznih tock za posamezne naloge je vnaprej znano in zapisano ucenci morajo imeti na testu oz listu za odgovore dovolj prostora za resevanje listi za odgovore so primerni le ce ucenci delajo popravo tudi z listom na katerem so naloge po pisnem preizkusu v razredu razclenimo napake in ucenci napisejo popravo med pisne preizkuse znanja spada tudi narek s pisnimi preizkusi znanja ocenjujemo slusno in bralno razumevanje sposobost uporabe jezikovnih zakonitosti bogastvo besedisca in ustreznost njegove rabe pisni izdelki z njimi ocenjujemo sposobnost pisnega sporocanja v osnovni soli je ta sposobnost v anglescini se zelo omejena zato jo ocenjujemo le v tretjem triletju ocenjujemo pisne izdelke to je razlicna popolna besedila npr razglednice pisma zgodbe ali nepopolna besedila npr odstavke simulirane dnevniske zapise ki jih ucenci napisejo s pomocjo vodenih nalog ali redkeje samostojno priporocamo da se ne ocenjuje ucencevih osnutkov kot dovrsena besedila pri ocenjevanju upostevamo element e ki jih opazujemo pri pisnih izdelkih navedene v poglavju o preverjanju znanja priporocamo ocenjevanje po kriterijih ki je objektivnejse od ocenjevanja vtisa oz impresionisticnega nacina ocenjevanja narek kot dejavnost s katero ocenjujemo pravopisno pravilnost pa v cetrtem in v petem razredu ni primeren zato ga ne uporabljamo tudi kasneje preverjamo le zapis znanega besedisca zapis ocen pri opisnem ocenjevanju opisemo ucencevo jezikovno ravnanje v opisu so zajete bistvene znacilnosti ucencevega jezikovnega ravnanja glede na cilje pouka in opredeljene elemente ter kriterije ocenjevanja pri sprotnem zapisu si ucitelj lahko pomaga s preglednicami ipd pod opisno oceno ne razumemo besedne ocene zelo uspesno uspesno zakljucna ocena zakljucna ocena je sestavljena iz vseh ocen ki jih ucenec pridobi v solskem letu odraza celostno znanje glede na zastavljene cilje predmeta ucencev napredek in odnos do predmeta ki se kaze tudi v sodelovanju pri ucnem procesu zakljucne ocene ne pridobimo z izracunavanjem aritmeticne sredine pri ucencih ki imajo izrazite individualne posebnosti npr slepi in slabovidni gluhi legasteniki izrazite ucne posebnosti ali osebnostne motnje bolj ocenjujemo sposobnosti pri katerih njihove tezave ne vplivajo na uspesnost temeljni standardi znanja standardi znanja so navedeni po triletjih za in triletje temeljni standardi znanja opisujejo ucencevo jezikovno ravnanje s katerim pokaze da obvlada program ucenja anglescine kot prvega tujega jezika v vsakem triletju os ucenci pokazejo da dosegajo standarde znanja pri vseh stirih spretnostih poslusanje in slusno razumevanje govorno sporocanje branje in bralno razumevanje pisanje in pisno sporocanje ter jezikovnih sposobnostih razen v primer u izrazitih individualnih posebnosti npr legastenija govorne motnje izrazite osebnostne posebnosti itd okoliscine ki omogocajo ucencu da pokaze dosezene standarde znanj so spodbudno in sprosceno delovno ozracje primeren cas za razmislek in odgovor ter dejavnosti in teme ki ucence motivirajo ker so povezane z njihovimi interesi in stopnjo zrelosti triletje pri govornem sporocanju ucenci sodelujejo v vodenih dejavnostih vecinoma reproduktivne narave nekateri ucenci se se zelo omejeno a dokaj samostojno sporazumevajo v anglescini pri poskusih samostojne rabe je se veliko pomanjkljivosti in napak ucenci ze uporabljajo nekatere enostavne strategije za premagovanje nerazumevanja vprasanja ponovitve izgovarjava ritem in intonacija znanih jezikovnih sredstev kazejo na priblizevanje normi besedisce je omejeno na obravnavane teme receptivno besedisce je bogatejse od produktivnega ucenci praviloma razumejo uciteljeva osnovna navodila in se nanje odzivajo razumejo posamezne izjave in bistvo krajsih slusnih in pisnih besedil podrobnosti razumejo le v krajsem znanem besedilu pri pisnem sporocanju zapisujejo misli v obliki povedi oz tvorijo krajsa funkcionalna besedila po modelih ali iztocnicah jezikovno znanje je se zelo omejeno vecina ucencev uporablja jezikovna sredstva navedena debelem tisku v stolpcu ` triletje' katalog znanja jezikovne sposobnosti zavedajo se okvirnih ciljev ucenja in z enostavnimi metodami vrednotijo svoje znanje in napredek triletje ucenci ze dokaj samostojno uporabljajo anglescino v razlicnih govornih polozajih v govornem sporocanju so dokaj zanesljivi pri vodenih dejavnostih pri prostih pa se ne ucenci dokaj samostojno in sprosceno govorijo o sebi o svojih izkusnjah o svojem bliznjem in sirsem okolju porocajo o preteklih dogodkih in nacrtih za prihodnost okornost pri govornem sporocanju je se prisotna primerjajo stvari pojave jih presojajo po omejenih kriterijih in enostavno utemeljijo svojo oceno sporocila delno uravnavaj o glede na sogovornika in sporocilni namen dokaj spretno premagujejo nerazumevanje besedisce je vezano na obravnavane teme receptivno besedisce razumevanje je vecje kot produktivno uporaba pri sporocanju jezikovna pravilnost utrjenih slovnicnih struktur je precej zanesljiva samostojno in brez vecjih napak uporabljajo jezikovne prvine ki so jih spoznali v drugem triletju strukture ki jih spoznajo v triletju obvladajo na receptivni ravni na produktivni pa le omejene tudi te se tvorijo s pos ameznimi napakami raba pa se ni utrjena ucenci poiscejo in razumejo potrebne informacije tako v govornih kot v pisnih besedilih omejene dolzine in zahtevnosti razumejo glavne misli govornih in pisnih besedil v katerih so misli jasno izrazene in podrobnosti v besedilih iz znanega tematskega podrocja interpretirajo tudi nekatere zunajbesedilne okoliscine nekatere informacije presojajo in vrednotijo podrobnosti razumejo v besedilih primerne dolzine in zahtevnosti ucenci samostojno napisejo funkcionalna besedila npr razglednico krajsi vpis v dnevnik obvestilo itd ta besedila pretezno ustrezajo zanru in sporocilnemu namenu pri daljsih besedilih npr opis porocilo zgodba ipd pisejo s pomocjo iztocnic ali druge vodene dejavnosti pri pis anju upostevajo osnovna nacela zgradbe besedila in jasnosti izrazanja misli a besedilo se ima strukturne pomanjkljivosti pri pisnem sporocanju se delajo jezikovne in pravopisne napake ucenci vrednotijo svoje dosezke in si prizadevajo da bi izboljsali pomanjkljivosti minimalni standardi znanja za dosego minimalnih standardov znanja naj bi ucenci pokazali naslednja znanja in jezikovne spretnosti poslusanje in slusno razumevanje ucenci poslusajo kratka besedila z znano tematiko in besediscem govor je pocasnejsi od normalnega in razlocen primeri besedil navodila za delo v razredu kratka sporocila reklame kratke zgodbe opisi pogovori o vsakdanjih temah ucenci ob koncu drugega triletja ob koncu tretjega triletja sledijo enostavnim navodilom pokazejo razumevanje bistva besedil z ustreznim nebesednim odzivom razvrscanje slik povezovanje s kratkim besednim odzivom s kratkimi odgovori na odlocevalna vprasanja s prevodom v slovenscino s kratkimi odgovori na wh vprasanja kljucna beseda sledijo enostanim navodilom za delo v razredu poiscejo dolocene informacije pokazejo razumevanje bistva besedil z ustreznim besednim in nebesednim odzivom s kratkimi odgovori na odlocevalna vprasanja o besedilu z odgovori na wh vprasanja s pripovedjo v slovenscini o poslusanem besedilu prepoznajo razpolozenje govorca ev govorno sporocanje ucenci ob koncu drugega triletja ob koncu tretjega triletja poimenujejo sprasujejo in odgovarjajo v vodeni interakciji s sogovornikom uciteljem ali ucencem se ob vidni ali pisni podpori pogovarjajo o znanih obravnavanih temah v krajsi vodeni ali delno vodeni interakciji s sogovornikom uciteljem ali ucencem ob vidni ali pisni podpori govorijo o znanih a sirsih temah opis oseb krajev ucenceve izkusnje pri govoru ucenca je pomembno da je sporocilni namen razumljiv in komunikacija ni preveckrat prekinjena dopuscamo slovnicne pomanjkljivosti napake pri izgovorjavi in intonaciji branje in bralno razumevanje ucenci berejo krajsa funkcionalna opozorila sporocila zapise anekdote sale stripe in daljsa besedila zgodbe ucenci ob koncu drugega triletja ob koncu tretjega triletja razumejo sporocilo smisel besedil ki vsebujejo tematiko in besedisce obravnavano pri pouku anglescine razumevanje pokazejo z odzivi na vodene pisne naloge z odgovori ali odzivi na vprasanja oz trditve ki se nanasajo na jasno izrazene misli v besedilu s pripovedovanjem o prebranem v slovenscini razumejo bistvo neznanih besedil ki vsebujejo znano tematiko in besedisce razumevanje pokazejo z odzivi na vodene naloge z odgovori o besedilu na ustna ali pisna vprasanja v anglescini s pripovedovanjem o prebranem v slovenscini in v preprostih stavkih v anglescini pisanje in pisno sporocanje ucenci ob koncu drugega triletja ob koncu tretjega triletja pravilno prepisejo posamezne povedi navodila krajsa besedila zapisejo posamezne besede povedi navodila dopolnijo krajsa besedila z modeli ali iztocnicami napisejo krajse funkcionalno besedilo sporocilo dialog kr atko zasebno pismo opisejo sebe in druge videz konjicke kaj jim je vsec in kaj ne dopuscamo okorno izrazanje ali oblikovne slabosti ki bralca ne ovirajo pri razumevanju bistva oziroma sporocilnosti besedila in posamezne pravopisne in jezikovne na pake ucenci naj ob koncu devetletke dosegajo minimalne standarde znanja pri vseh stirih spretnostih razen v primeru objektivnih individualnih posebnostih ucenca npr slepi in slabovidni gluhi legasteniki izrazite ucne posebnosti ali osebnostne motn je katalog znanja v tem poglavju so navedena jezikovna znanja in sposobnosti ter skupine sporocilnih namenov ki jih ucenci pridobivajo oz razvijajo v osnovni soli ostala znanja in sposobnosti so navedena v tretjem poglavju jezikovne sposobnosti jezikovne ravni opis ucencevih jezikovnih sposobnosti triletje triletje pravorecje ucenec razumljivo in razlocno izgovarja f govorno sporocanje in naglasa uporablja poudarke in stavcno intonacijo pravopis ucenec pravilno zaznamuje povedi s koncnimi locili piko klicajem vprasajem f pisanje in uporablja vejico pri nastevanju pisno sporocanje in v podredjih oznacuje dobesedni govor z narekovaji uporablja velike zacetnice na zacetku povedi in pri lastnih imenih pravilno zapisuje svoje produktivno besedisce oblikoslovje ucenec prepozna besedne vrste samostalnik ucenec poimenuje s stevnimi samostalniki v ednini in mnozini osebe stvari zivali in pojme z nestevnimi samostalniki npr bread mnozinskimi samostalniki npr trousers in z razlicnimi zvezami sam sam izraza kolicino nestevnih samostalnikov npr a pair of a bottle of a little uporablja nepravilno mnozino pogosto rabljenih samostalnikov npr man foot child mouse izraza svojino s saskim rodilnikom pridevnik ucenec natancneje doloca in opisuje samostalnike s pomocjo pridevnikov v osnovniku primerniku in presezniku stopnjuje navzgor in navzdol glagol ucenec z glagoli izraza stanja be posest have got zmoznosti ali sposobnosti can dejanja in dogajanja v sedanjosti in dejanja dogodke navade ucenec z drugimi glagolskimi oblikami izraza z velelnikom ukaz in povabilo sit down come in prepoved in odsvetovanje don't shout z glagolnikom splosne trditve my hobbies are swimming and skiing stvari ki jih maras ali ne maras i hate doing my homework i love dancing z nedolocnikom mnenja zelje it's nice to be on holiday i'd like to go outside ucenec z glagolskimi casi v trdilni vprasalni in nikalni obliki izraza naslednje present simple sedanje stanje be obcutke like sedanje dovrsno dejanje in navade present continuous progressive sedanja nedovrsna dejanja pravo sedanjost present perfect simple dozivetja spremembe in dovrsitev trajanje stanja since for past simple pretekle dogodke in stanja v preteklosti past progressive continuous dejanje ki se je dogajalo v nekem dolocenem trenutku oz casovnem obdobju v preteklosti okoliscine nekega preteklega dejanja v povezavi s past simple `will' future napovedi in pricakovanja pogojnost nepristransko stalisce `going to' future namere in nacrte sklepanja in domneve ucenec izraza pogoje za prihodnost if i will in za umisljeno sedanjost if i would ucenec s trpnikom the passive poudari vrsilca dejanja nosilca stanja in izrazi postopek s trpnikom v sedanjiku present simple ucenec izraza casovne odnose v sedanjosti prihodnosti in preteklosti istodobnost npr when as at the same time preddobnost npr before earlier zadobnost npr after kar se zgodi takoj za necim drugim as soon as when kar traja since glej veznike ucenec tvori vprasanja z vprasalnimi dostavki v vseh zgoraj nastetih casih ucenec izraza da nekaj obstaja v sedanjosti there is are in prihodnosti in preteklosti ucenec s pomocjo naklonskih glagolov izraza naslednje pomene v trdilnih vprasalnih in nikalnih povedih za sedanjost prihodnost in preteklost sposobnost in zmoznost v sedanjiku can be able to in v pretekliku could was were able to ter prihodnjiku can be able to obveznost dolznost v sedanjiku must in v pretekliku ter prihodnjiku had to will have to nujnost v sedanjiku need to have to dovoljenje v sedanjiku can in v pretekliku ter prihodnjiku can in ali may be allowed to mnenja in nasvete oz priporocila v sedanjiku should pripravljenost will vljudnost would prislov predlog ucenec s prislovi in predloznimi zvezami in vezniki veznik izraza dolocen cas kraj stopnjo very quite enough too obdobje smer nacin pogostost verjetnost maybe perhaps enakost the same podobnost similar in razliko different blizino oddaljenost far near povezuje besede in besedne zveze povezuje stavke z vezniki in z njimi izraza naslednje nastevanje primerjavo in nasprotja or but vzrok because cas npr when before pogoj if posledico so osebo stvar oz dodatne podrobnosti also too razvrscanje first next posplositve in omejitve only just in dele besedila z ustreznimi vezniki then after that ipd zaimek ucenec nadomesca samostalnike z osebnimi zaimki izraza svojino s svojilnimi zaimki v pridevniski rabi my in v samostalniski rabi mine izraza dejanje ki se nanasa na osebek in nekaj poudarja s povratnimi zaimki izraza dvojice both either or in vzajemnost each other izraza nedolocene ali neznane osebe stvari kolicino in mero z nedolocnimi zaimki in prislovi izraza krajevno blizino ali oddaljenost s kazalnimi zaimki v ednimi this that in mnozini in casovno blizino oz oddaljenost poudarja in izraza dele ali celoto s pridevnisko rabljenimi nedolocnimi zaimki npr some any itd sprasuje po casovnih krajevnih in drugih razmerjih in jih izraza s pomocjo vprasalnik zaimkov wh stevnik ucenec steje s pomocjo glavnih stevnikov izvaja osnovne racunske operacije sestevanje odstevanje in razvrsca s pomocjo vrstilnih stevnikov the first izraza datum ure in mere v metricnem sistemu teza visina dolzina temperatura razdalja cena v tolarjih funtih in dolarjih racuna mnozi deli do izraza dele celote a half one quarter izraza pogostost z mnozilnimi stevniki once twice three times clen ucenec izraza nedolocnost s cleni a an dolocnost ali posplosenost z the ali skladnja ucenec izraza misli v enostavcnih trdilnih nikalnih in vprasalnih povedih in pri tem uporablja pravilni besedni red v vecstavcnih trdilnih nikalnih in vprasalnih povedih s pomocjo priredij izraza naslednja razmerja glej veznike nastevanje and enakost primerjavo nasprotje but s pomocjo priredij in ali podredij izraza naslednja razmerja cas vzrok because pogoj if namero to posledico so natancneje doloca dopolnjuje in dodaja podatke o kraju smeri casu in pri tem uporablja ustrezne vezniske besede podaja bistvene podrobnosti in dodatne informacije o vrsilcu dejanja oz nosilcu stanja besede drugih dobesedno navaja v dobesednih navedkih poroca o tem kar pravijo drugi porocani govor za sedanjost in prihodnost napovedni stavek v sedanjiku porocani govor v sedanjiku in prihodnjiku sporocilni nameni sporocilni namneni ki jih predlagamo za osnovno solo obsegajo predvsem neformalno in standardno raven v preglednici so podane samo kategorije triletje triletje dajanje informacij in sprasevanje po njih ucenec pove da necesa ne ve oz ne razume povedati da razume vprasa za pot smer opise pot smer vprasa za navodila jih da odnosi in mnenja pove kaj mara in kaj ga veseli oz cesa ne mara in ga ne veseli izrazi svoje mnenje pove kaj imas raje izrazi strinjanje nestrinjanje biti dejaven ponudi pomoc want can shall daje mnenja in svetuje should prosi za dovoljenje da dovoljenje can may prosi za nekaj naroca ukazuje prosi nekoga naj nekaj napravi predlaga nekaj let's want shall povabi nekoga want would druzabni stiki pozdravi se poslovi vprasa nekoga po pocutju pove kako je se zahvali nekaj izroci dá predstavlja osebe pritegne pozornost oz nagovori cestita in vosci ter se odzove se opravici se odzove na opravicilo znanja izvajalcev ucnega nacrta ucitelji imajo znanja pridobljena pri visokosolskem ali visjesolskem studiju angleskega jezika oz angleskega jezika in knjizevnosti pedagoske smeri v drugem triletju lahko poucujejo ucitelji angleskega jezika lahko pa tudi razredni ucitelji ki so pridobili ustrezna znanja po dopolnilnem programu za pouk angleskega jezika v triletju priporocamo naj ucitelji v enem solskem letu ne poucujejo v vseh razredih od do zaradi zagotavljanja kontinuitete ucitelj anglescine v osnovni soli pozna ucne nacrte in ucna gradiva ucbenike prirocnike za pouk anglescino v srednjih solah ucitelji se redno stalno strokovno izpopolnjuje doma in v tujini za neposredno spoznavanje kulture kot priporocajo dokumenti sveta evrope za sodoben pou k tujih jezikov priloga izvedbeni standardi in normativi pouk poteka v ucilnici ki je opremljena z grafoskopom kasetnikom in vizualnimi sredstvi npr plakati v ucilnici uredimo bralni in ustvarjalni koticek kvalitetnejse delo pa omogoca specializirana ucilnica z video rekorderjem tv sprejemnikom prirocno kjiznico ki vsebuje prirocno literaturo za ucence in souporaba racunalniske ucilnice z zadostnim stevilom racunalnikov da lahko delata po dva ucenca na enem racunalniku racunalniki so povezani med seboj in z medmrezjem internet solska knjiznica je opremljena s s slovarji slovnicami revijami knjigami za ctivo hkrati pa ima prirocno knjiznico za samostojno delo ucencev za pouk anglescine in za samostojno delo imajo ucenci in uc itelji na razpolago avdio in video gradiva z dejavnostmi za razvijanje sposobnosti slusnega razumevanja racunalnisko programsko opremo za delo pri pouku in samostojno ucenje programi za ucenje anglescine slovarji enciklopedije na elektronskih medijih dostop do medmrezja video gradiva za razvijanje sporazumevalnih sposobnosti spoznavanje kulture in knjizevnosti za spoznavanje tujega pragmaticnega konteksta in govorne situacije gradiva o ustrezni interakciji vplivu situacije in nejezikovnih sestavin sporocanja in medkulturnega razumevanja itd za ucencevo uspesno napredovanje je bistveno delo v manjsih skupinah velikost oddelkov oz skupin dolocajo veljavni standardi in normativi optimalno delo pa je mogoce v manjsih skupinah oz oddelkih