pokojninsko in invalidsko zavarovanje po novem zakonu z novim zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju uradni list rs st ki velja od je bil star sistem popravljen toliko da ga bo mozno izvajati se v nekaj naslednjih letih pri uvajanju nujnih zaostritev so v kar najvecji meri upostevana nacela varstva pridobljenih in pricakovanih pravic vse zaostritve pogojev ali spremembe odmere pokojnin bodo uvedene postopno oziroma z nekajletnim odlogom v zakonu je odprta moznost dodatnega pokojninskega zavarovanja za katerega bodo zavarovanci ali njihovi delodajalci placevali prispevke poleg prispevkov za obvezno zavarovanje dodatno zavarovanje je urejeno z avtonomno sprejetimi pravili ki jih dolocijo nosilci dodatnega zavarovanja v dodatno zavarovanje se lahko vkljucijo osebe ki so ze vkljucene v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje dodatno zavarovanje torej ne bo konkurenca obveznemu sistemu zavarovanja in vsaj neposredno ne bo posegalo v vire financiranja obveznega zavarovanja iz katerih se izplacujejo pokojnine in druge pravice zagotovljene pravice v novem zakonu so ohranjene vse vrste pokojnin po dosedanjih predpisih to je pravica do starostne invalidske druzinske in delne pokojnine na novo je bila uvedena pravica do vdovske pokojnino ki je lahko samostojna ali pa jo vdova prejema poleg lastne starostne ali invalidske pokojnine spisek pravic iz invalidskega zavarovanja obsega pravice do poklicne rehabilitacije do nadomestila za invalidnost do premestitve ter dela s krajsim delovnim casom od polnega in do drugih nadomestil iz invalidskega zavarovanja ter pravico do povrnitve potnih stroskov po sistematiki novega zakona so kot dodatne pravice opredeljene pravica do dodatka za pomoc in postrezbo pravica do invalidnine in varstveni dodatek k pokojnini druge pravice so odpravnina ki zacasno nadomesca vdovsko pokojnino v primerih ko ob zakoncevi smrti vdova se ni dopolnila minimalne starosti ali ce zakonska zveza z umrlim zakoncem s katerim se je porocila ko je ze uzival pokojnino ni trajala vsaj eno leto ter oskrbnina v katero se spremeni odpravnina v primeru ce vdova nima minimalnih prejemkov v zakonu je predvideno preimenovanje pravice do dodatka za rekreacijo v pravico do enkratnega letnega dodatka razen pravic iz obveznega zavarovanja se ureja tudi pravica do drzavne pokojnine zavarovancem ki se vkljucijo v dodatno pokojninsko zavarovanje se poleg pravic iz obveznega zavarovanja zagotavljajo tudi pravice iz dodatnega pokojninskega zavarovanja financiranje v zakonu je za financiranje pokojninskega in invalidskega zavarovanja predviden dokladni sistem po katerem se sredstva za izplacevanje pokojnin zagotavljajo sproti iz prispevkov aktivnih zavarovancev tako imenovana medgeneracijska pogodba zavezuje mlajse zavarovance da placujejo prispevke v zavesti da bo generacija njihovih otrok na ravno taksen nacin zbirala sredstva za izplacevanje njihovih lastnih pokojnin potem ko se bodo tudi sami postarali s financnega vidika gre za zadolzevanje na racun kasnejsih generacij prispevke ki jih sedanja generacija zavarovancev placuje za pokojnine sedanje generacije upokojencev naj bi sedanji generaciji zavarovancev potem ko bo sla v pokoj vrnili takratni zavarovanci prednost tega sistema je v tem ker izloca vpliv inflacije in da upokojenci delijo usodo zavarovancev tezave pa nastajajo zaradi neusklajenega gibanja stevila upokojencev in zavarovancev ker ni pricakovati izboljsanja razmerja med stevilom zavarovancev in upokojencev je v tem zakonu kot dodatno zavarovanje poleg dokladnega sistema uveden tudi zametek pricakovalnega sistema ta sistem v bistvu pomeni obliko varcevanja za starost dopolnjeno z naceli solidarnosti in vzajemnosti vseh zavarovancev je najblizje ljudskemu mnenju o znacaju pokojninskega in invalidskega zavarovanja kot o nalaganju prispevkov posameznega zavarovanca na racun dolgorocnega varcevanja iz katerega se bodo ob izpolnitvi pogojev crpala sredstva za izplacevanje njegove lastne pokojnine glavna ovira za uporabo tega sistema je nestalna vrednost denarja v nasih razmerah ko je bila stopnja inflacije praviloma visja od obrestnih mer za prihranke sistema kapitalskega kritja ne bi bilo mozno uporabiti tako da bi sredstva iz prispevkov nalagali pri bankah organizacija nosilec obveznega zavarovanja je zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje slovenije v nadaljevanju zavod zavod je urejen skladno z zakonom o zavodih ur l rs st kot javni zavod notranja organizacija zavoda je dolocena s statutom organiziran je enotno za obmocje vse slovenije v ljubljani je sedez skupscine zavoda upravnega odbora ter generalnega direktorja tam delujejo tudi centralne enote kot so racunski center in sluzba za nakazovanje dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter sluzbe za financiranje zavarovanja v enotah na sedezu zavoda se vodijo postopki na drugi stopnji in prvostopni postopki o resevanju zahtevkov po mednarodnih sporazumih in oblikuje enotna strokovna doktrina o posameznih vprasanjih izvajanja zavarovanja v posameznih regijah delujejo obmocne enote zavoda ki na prvi stopnji odlocajo o zahtevkih za uveljavljanje pravic in opravljajo druge naloge v zvezi z izvajanjem zavarovanja ki jih je mozno opravljati blize zavarovancem in upokojencem postopek pri uveljavljanju in varstvu pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja gre za tipicna razmerja med organom ki izvaja zakon in stranko ki uveljavlja svoje pravice zato je v zakonu dolocena uporaba zakona o splosnem upravnem postopku nekatere posebnosti postopka zlasti v zvezi z izvedenskimi organi pristojnostmi posameznih organov v postopku roki in izrednimi sredstvi so dolocene v tem zakonu sodno varstvo pravic je zagotovljeno pri delovnem in socialnem sodiscu zavarovanci zakon izhaja iz nacela obveznega zavarovanja za vse primere glede na velike financne potrebe socialnega zavarovanja so vsi ki pridobivajo kakrsnekoli dohodke iz neke dovoljene dejavnosti zavezani placevati prispevke za socialno zavarovanje v obvezno zavarovanje so vkljucene naslednje skupine oseb delavci vstopijo v pokojninsko in invalidsko zavarovanje ob nastopu zaposlitve ne glede na to ali se zelijo zavarovati ali ne za zaposlitev v republiki sloveniji se steje stalno opravljanje dela na obmocju republike tudi ce je sedez delodajalca v tujini posebej je navedeno zavarovanje tako imenovanih detasiranih delavcev to je delavcev ki so v delovnem razmerju pri domacem delodajalcu vendar zacasno delajo na deloviscu v tujini obvezno se zavarujejo tudi drzavljani republike slovenije ko so zaposleni v tuji drzavi v kateri niso obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani po tamkajsnjih predpisih obvezno se zavarujejo samostojni podjetniki posamezniki po zakonu o gospodarskih druzbah vkljucno s fizicnimi osebami ki se stejejo za obrtnike ali zasebne trgovce obvezno zavarovane so tudi osebe ki na obmocju republike slovenije poklicno opravljajo katerokoli dovoljeno dejavnost in z njo ustvarja dohodek obveznost zavarovanja se nadzoruje na podlagi razvidov registrov ali drugih evidenc ki so predpisane v maticnih zakonih s katerimi so urejene posamezne dejavnosti nova skupina zavarovancev so druzbeniki zasebnih druzb ki niso zavarovani na drugi podlagi in katerih mesecna osnova za obracun dohodnine presega znesek minimalne place to ni vezano na funkcijo ali na opravljanje osebnega dela v druzbi zadosca pridobivanje dohodka ki je znan davcnim organom ta dolocba je nadomestila dolocbe o obveznem zavarovanju lastnikov zasebnih podjetij ki v praksi ni zazivela kmetje in clani kmeckih gospodarstev ter druge osebe ki v republiki sloveniji samostojno opravljajo kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic se obvezno zavarujejo ce so ob vlozitvi prijave v zavarovanje stari vsaj let in imajo zdravstveno sposobnost za opravljanje kmetijske dejavnosti ki jo ugotavlja sluzba medicine dela dodaten pogoj je premozenjski cenzus ki ga mora izpolnjevati kmetija na kateri zivijo in delajo obvezno se zavarujejo vajenci ki so v ucnem razmerju in se na podlagi sklenjene ucne pogodbe poklicno izobrazujejo pri delodajalcu ter so dopolnili najmanj let starosti vrhunski amaterski sportniki ki se obvezno zavarujejo so tisti ki so glede na dosezene rezultate na sportnih tekmovanjih uvrsceni v kategorizacijo ki jo pripravi sportna zveza slovenije na predlog sportne zveze slovenije izda potrdilo o uvrstitvi med vrhunske sportnike ministrstvo za solstvo in sport zavarovanje po tem clenu je obvezno in zacne teci z dnem ko upravicenec pridobi pravico do nadomestila za primer brezposelnosti prijavo v zavarovanje spremembe in odjavo zavarovanja je dolzan predloziti pristojni zavod za zaposlovanje do posebnega polozaja pride v primerih starejsih delavcev ki jim ob prenehanju pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost manjka manj od treh let do upokojitve in so po predpisih o zaposlovanju upraviceni do podaljsanja pravice do obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja za cas do upokojitve sedanji krog zavarovancev se siri s starsi otrok do prvega leta starosti ce niso zavarovani na drugi podlagi in so upraviceni do starsevskega dodatka prispevke za zavarovanje ki se obracunavajo od osnove v znesku minimalne place bo pokrival drzavni proracun s proracunske postavke za starsevstvo obvezno se zavarujejo drzavljani republike slovenije ki med prestajanjem kazni zapora na obmocju republike slovenije delajo s polnim delovnim casom izvzem iz zavarovanja kot novost se uvaja moznost da samozaposleni ali kmet na lastno zahtevo uveljavi moznost izvzema iz obveznega zavarovanja v primerih ko osnova za placilo davka iz dejavnosti ki jo opravlja ne dosega zneska polovice minimalne place v obdobju zadnjih sestih mesecev pred uveljavitvijo izvzema iz zavarovanja v tem primeru se mu cas za katerega ne placa prispevkov ne uposteva v zavarovalno dobo izbira podlage za obvezno zavarovanje ce oseba istocasno izpolnjuje pogoje za vkljucitev v obvezno zavarovanje po vec podlagah se obvezno zavaruje po tisti podlagi ki je v tem zakonu navedena pred drugimi podlagami po katerih bi bila vkljucena v zavarovanje postavljena je naslednja hierarhija podlag za zavarovanja delovno razmerje opravljanje samostojne gospodarske ali druge samostojne dejavnosti opravljanje kmetijske dejavnosti vrhunski sport brezposelnost starsevstvo zapor in prostovoljna vkljucitev v zavarovanje drzavna pokojnina osebe ki so v casu od dopolnitve svojega petnajstega leta pa do dopolnitve leta starosti v sloveniji stalno prebivale vsaj let bodo tudi v primeru ce niso bile nikoli vkljucene v zavarovanje po dopolnitvi let starosti pridobile pravico do drzavne pokojnine ta naj bi znasala priblizno toliko kot starostna pokojnina za let zavarovalne dobe s tem se bo zlasti zavarovancem s kratko pokojninsko dobo in nizkimi dohodki postavilo vprasanje zakaj so sploh placevali prispevke saj njihove pokojnine ne presegajo zneska drzavne pokojnine ce imajo pokojnino iz lastnega zavarovanja pa poleg nje ne morejo dobiti drzavne pokojnine posebni primeri zavarovanja po novem zakonu se ohranjajo posebni primeri zavarovanja oseb ki opravljajo dolocene dejavnosti na podlagi katerih se ne morejo vkljuciti v obvezno zavarovanje to zavarovanje pokriva samo rizik invalidnosti zaradi posledic poskodbe ali poklicne bolezni ki zavarovanca zadene pri opravljanju taksne dejavnosti posebni primeri zavarovanja so ohranjeni iz dosedanjih predpisov po novem se bo lahko tudi polkmet ki je sicer obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan kot delavec ali samostojni podjetnik posameznik ali na drugi podlagi zavaroval za primer poskodbe ali poklicne bolezni ki ga prizadela pri opravljanju kmeckega dela na kmetiji kjer zivi in dela prostovoljna vkljucitev v zavarovanje po novem zakonu se ohranja krog oseb ki se lahko prostovoljno vkljucijo v zavarovanje drzavljani republike slovenije ki so dopolnili let starosti in niso obvezno zavarovani se lahko prostovoljno vkljucijo v obvezno zavarovanje krog teh oseb se razsirja se z drzavljani ki skrbijo za uzivalca dodatka za pomoc in postrezbo z drzavljani ki trenutno niso vkljuceni v obvezno zavarovanje vendar so bili v zadnjih desetih letih zavarovani vsaj pet let in z drzavljani ki spremljajo zakonca na usposabljanje v tujino locimo tri skupine prostovoljno zavarovanih oseb tiste ki se zavarujejo najmanj od obrutenega zneska najnizje pokojninske osnove mesecni prispevek sit tiste ki se zavarujejo od polovicne osnove sit mesecno in tiste ki se zavarujejo od zajamcene place mesecni prispevek je sit novost je tudi pravica zpiz da osebo ki se zeli prostovoljno prijaviti v zavarovanje poslje na predhodni zdravstveni pregled kjer se ugotovi splosna sposobnost za zaposlitev po predpisih o zaposlovanju starostna pokojnina za pridobitev pravice do starostne pokojnine je dolocena polna starost let moski oziroma let zenske pri kateri se upokoji zavarovanec z najmanj leti pokojninske dobe z minimalno let zavarovalne dobe se bo lahko moski upokojil s leti zenska pa s leti starosti v pokojninsko dobo glede na katero se zavarovanci uvrstijo v skupine ki se lahko upokojijo pri razlicnih starostnih pogojih se upostevajo poleg zavarovalne dobe posebne dobe in dokupljene dobe tudi obdobja dodane dobe torej cas studija sluzenja vojaskega roka in s tem izenacena obdobja ter cas prijavljene brezposelnosti obdobja dodane dobe se bodo pricela priznavati z dvoletnim zamikom potem pa se bo zavarovancem ki se bodo upokojili v letu za vsako leto obdobja ki se steje kot dodana doba dejansko priznal le mesec dodane dobe v letu dva meseca v letu mesece v letu mesece v letu mesecev v letu mesecev v letu mesecev v letu mesecev v letu mesecev v letu mesecev v letu mesecev v letu ter v naslednjih letih pa se bo zavarovancu kot dodana doba upostevalo celotno obdobje studija sluzenja vojaskega roka ali nadomestne civilne sluzbe ter casa prijavljene brezposelnosti zavarovancu se zniza starostna meja za vsakega rojenega ali posvojenega otroka ki ima drzavljanstvo republike slovenije za katerega je opravljal starsevske obveznosti oziroma je zanj skrbel in ga vzgajal vsaj pet let posvojitelji se obravnavajo enako kot bioloski starsi zavarovanec bo moral ob vlozitvi zahtevka za upokojitev izkazati da je njen otrok v tem casu se zivi kot drzavljan republike slovenije zavarovancu se starostna meja zniza za osem mesecev za enega otroka za mesecev za dva otroka in za mesecev za tri otroke za vsakega nadaljnjega otroka se znizanje starostne meje poveca za mesecev na racun starsevstva se zenski minimalna upokojitvena starost zniza najvec do let starosti moskemu pa do let starosti v praksi to pomeni da pride znizanje starostne meje bolj do izraza pri zavarovankah s krajso pokojninsko dobo tudi pri uvedbi pravice do znizanja starostne meje na racun starsevstva je dolocen postopen prehod prehod bo trajal sestnajst let kar pomeni da bo mati v prvem letu veljave novega zakona lahko uveljavila samo eno sestnajstino znizanja starostne meje ki bodo uveljavile zavarovanke potem ko se bo prehodno obdobje ze koncalo potem bo slo po isti dinamiki naprej tako da bo lahko zavarovanka ki se bo upokojila v letu uveljavila dve sestnajstini vse do leta ko bodo lahko starsi uveljavili celotno v zakonu predvideno znizanje starostne meje zenska ki se je vkljucila v zavarovanje pred dopolnitvijo leta starosti in do upokojitve ni imela nobenih prekinitev zavarovanja zaradi rednega solanja materinstva ali drugih razlogov ima pravico do znizanja starostne meje za toliko mesecev kolikor jih je prebila v zavarovanju pred letom starosti vendar najvec do leta starosti navedena ugodnost je dolocena izkljucno za zenske kar je v odkritem nasprotju z mednarodnimi standardi o prepovedi spolne diskriminacije znizanje starostne meje zaradi zavarovanja pred letom starosti dodane dobe se bo pricelo priznavati z dvoletnim zamikom potem pa se bo zavarovankam v vsakem naslednjem letu za vsako leto upostevanje dobe znizala starostna meja za en mesec vec zato je v cetrtem odstavku clena s katerim je podaljsana uporaba dosedanje ureditve stetja zavarovalne dobe s povecanjem za delavce ki se delajo na beneficiranih delovnih mestih in imajo vsaj let pokojninske dobe ohranjena tudi pravica do znizanja starostne meje na nacin dolocen po dosedanjih predpisih po teh predpisih se starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine znizajo za toliko mesecev kolikor znasa skupno povecanje zavarovalne dobe za zavarovance ki na dan ne bodo razporejeni na delovna mesta kjer se po starih predpisih steje zavarovalna doba s povecanjem se starostna meja za pridobitev starostne pokojnine in polna starost zniza za toliko mesecev za kolikor je bila povecana zavarovalna doba vendar najvec minimalne starostne meje ki se bo v vsakem naslednjem letu dvignila za mesecev pokojninska osnova po novem bo pokojninska osnova odmerjena od mesecnega povprecja plac ki jih je zavarovanec prejel oziroma od zavarovalnih osnov od katerih so mu bili obracunani prispevki v katerihkoli zaporednih ih letih zavarovanja po ki so za zavarovanca najugodnejsa ce zavarovanec v navedenem obdobju ni dosegel vsaj let zavarovanja se mu za zavarovalno osnovo upostevajo place iz vseh let zavarovanja po teoreticno se torej lahko za pokojninsko osnovo upostevajo place le iz enega leta zavarovanja podaljsevanje obracunskega obdobja iz katerega se vzamejo place ali zavarovalne osnove za izracun pokojninske osnove od dosedanjih desetih zaporednih let zavarovanja bo potekalo postopno tako da se bo v letu vzelo najugodnejsih zaporednih let nato pa se bo obracunsko obdobje do leta podaljsalo za po eno leto v zacetku vsakega novega koledarskega leta zavarovalne osnove zavarovancu ki ne prejema place niti nadomestila place se uposteva za izracun pokojninske osnove znesek zavarovalne osnove ki je bil podlaga za placilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zmanjsan za davke in prispevke ki se obracunavajo in placujejo iz plac po povprecni stopnji v republiki sloveniji pokojninska osnova detasiranega delavca delavcem ki so jih organizacije oziroma delodajalci poslali na delo v tujino in so ostali v tem casu zavarovani pri zavodu se vzame za izracun pokojninske osnove placa od katere so bili placani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zmanjsani za davke in prispevke ki se obracunavajo in placujejo iz place po povprecni stopnji v republiki sloveniji pokojninska osnova zavarovanca pred zavarovancu ki po ni imel najmanj enega leta zavarovanja vendar je dosegel vsaj eno leto zavarovanja v obdobju od do se za izracun pokojninske osnove upostevajo place oziroma zavarovalne osnove po zavarovancu ki tudi po ni imel najmanj enega leta zavarovanja se pokojnina odmeri od pokojninske osnove v visini poprecne izhodiscne place ki bi mu bila glede na stopnjo dejanske strokovne izobrazbe ki jo je imel v zadnjem letu zavarovanja pri zavodu dolocena po kolektivni pogodbi dejavnosti ali po splosni kolektivni pogodbi za zadnje koledarsko leto pred letom v katerem le ta zavarovanec uveljavi pravico do pokojnine valorizacija plac iz prejsnjih let s kombiniranim dolocanjem valorizacijskih kolicnikov na podlagi porasta povprecnih plac na zaposlenega v obdobju do in upostevanjem porasta pokojnin od dalje bodo na novo odmerjene pokojnine izenacene s pokojninami ki so bile za enako pokojninsko dobo in enako povprecno placo uveljavljene pred in niso bile usklajene glede na porast plac za november in december z upostevanjem porasta pokojnin namesto porasta plac se odpravljajo tudi druge razlike v visini pokojnin ki izhajajo iz dejstva da se pokojnine v obdobju med in avgustom niso usklajevale natanko tako kot rastejo poprecne place s to spremembo se nadomesca dosedanje znizanje na novo odmerjenih pokojnin za v letu za v letu najnizja pokojninska osnova pokojnina se odmeri od najnizje pokojninske osnove kadar je znesek pokojninske osnove dolocen po dejanskih placah ali zavarovalnih osnovah manjsi od nje znesek najnizje pokojninske osnove ostaja na zateceni ravni najvisja pokojninska osnova pokojnina se odmeri od najvisje pokojninske osnove kadar jo presega znesek pokojninske osnove dolocen po dejanskih placah ali zavarovalnih osnovah najvisja pokojninska osnova je znesek v visini kratnika najnizje pokojninske osnove v prehodnem obdobju bo kot najvisja pokojninska osnova velja znesek zatecen toliko casa da ga bo dosegel stirikratnik najnizje pokojninske osnove pokojninska doba pokojninska doba ki je dolocena kot pogoj za pridobitev in uveljavitev pravice iz obveznega zavarovanja obsega cas prebit v obveznem zavarovanju ki se vsteva v zavarovalno dobo ki se zavarovancu steje v pokojninsko dobo brez placila prispevkov ki se drzavljanu republike slovenije vsteva v pokojninsko dobo po predpisih ki so veljali do uveljavitve novega zakona razen ce ni zakonom ali mednarodnim sporazumom drugace doloceno drzavljanu republike slovenije se steje v zavarovalno dobo tudi cas ki ga je do dopolnil v zavarovanju pri kateremkoli nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja v nekdanji sfrj zavodu razen ce ni s tem zakonom ali mednarodnim sporazumom drugace doloceno v zavarovalno dobo se steje tudi cas bolniskega staleza ali starsevskega dopusta po prenehanju delovnega razmerja ali drugega razmerja ce je zavarovanec za ta cas prejemal nadomestilo place poklicne rehabilitacije skrbi za otroka v prvem letu otrokove starosti ce v tem casu mati ali oce ni bil zavarovan a na drugi podlagi ce je bil otrok v navedenem casu drzavljan republike slovenije in ce je bilo njegovo stalno prebivalisce v republiki sloveniji zadrzanosti od dela zaradi zacasne nezmoznosti za delo po prenehanju delovnega razmerja ali drugega razmerja ce je zavarovanec v tem casu prejemal nadomestilo place starsevskega dopusta po prenehanju delovnega ali drugega pravnega razmerja pogoj placila prispevkov v zavarovalno dobo se stejejo obdobja zavarovanja ce so bili za ta obdobja placani predpisani prispevki delavcu se v pokojninsko dobo stejejo leta v katerih je delodajalec sicer obracunal prispevke za obvezno zavarovanje od zavarovanceve place vendar jih ni vplacal v pokojninsko in invalidsko zavarovanje dodana doba za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine se poleg pokojninske dobe upostevajo tudi leta zakljucenega studija na visjih ali visokih solah dejanski cas obveznega vojaskega roka ali nadomestne civilne sluzbe razen ce niso ta obdobja ze vsteta v pokojninsko dobo cas v katerem je bil zavarovanec prijavljen pri zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve dokup pokojninske dobe preseznemu delavcu ali delavcu staremu vsaj let ki mu preneha delovno razmerje po predpisih o prisilni poravnavi stecaju ali likvidaciji se lahko dokupi najvec pet let zavarovalne dobe za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do pokojnine do pet let zavarovalne dobe lahko dokupi zavarovanec ki je ze izpolnil pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine oziroma uzivalec pokojnine zavarovancu oziroma uzivalcu pokojnine se ob pogoju da placa prispevke za obvezno zavarovanje uposteva za izpolnitev pogojev pokojninske dobe in za odmero pokojnine cas ko je bil prijavljen pri zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve cas ki ga je prebil zunaj zavarovanja zaradi nege in varstva svojega otroka mlajsega od treh let cas zakljucenega solanja na visjih ali visokih solah oziroma na podiplomskem studiju cas sluzenja vojaskega roka cas v katerem je bil po prenehanju zavarovanja pri zavodu zaposlen v drzavi s katero ni sklenjena konvencija o socialnem zavarovanju cas opravljanja samostojne dejavnosti pred uvedbo obveznega zavarovanja po najbolj ugodnih pogojih bo mozen dokup obdobja do dopolnitve tretjega leta otrokove starosti ce mati ali oce takrat ni bila zavarovana in cas prijavljene brezposelnosti odmera pokojnine starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove v odstotkih glede na dopolnjeno pokojninsko dobo in sicer za zavarovanca z zavarovalno dobo let v visini pokojninske osnove moski oziroma pokojninske osnove zenska nato pa se za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe odmerni odstotek poveca za nova odmerna letvica se bo spreminjala postopno pokojninska doba dopolnjena do uveljavitve novega zakona se bo namrec upostevala po dosedanji lestvici po novi lestvici pa se bodo upostevala le leta zavarovalne dobe od uveljavitve zakona dalje upostevanje upokojitvene starosti pri odmeri pokojnine zato da bi zavarovance spodbudili h kasnejsemu upokojevanju so v novem zakonu predvidene materialne spodbude naceloma se bo pokojnina odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo in pokojninsko osnovo povecala za vsak mesec zavarovanja po dopolnitvi minimalnih pogojev na racun visje starosti ob upokojitvi tehnicno je ta predlog izveden z dolocitvijo polne starosti let za moske in let za zenske kot tiste meje pri kateri se pokojnina odmeri izkljucno glede na dopolnjeno pokojninsko dobo in pokojninsko osnovo za vsak mesec ki zavarovancu ob upokojitvi manjka do navedene polne starosti se pokojnina ki bi mu bila odmerjena glede na pokojninsko dobo in pokojninsko osnovo zniza za vsak mesec upokojitve po navedeni starosti pa se poveca polna starost se zniza zaradi otrok na enak nacin kot minimalna starost vendar za moskega ne more biti nizja od let za zensko pa ne nizja od let v tretjem odstavku clena je doloceno da se zenski ki se je v obvezno zavarovanje vkljucila preden je dopolnila let starosti polna starost zniza za ves cas trajanja zavarovanja pred dopolnjenim letom starosti zavarovancem ki so ob uveljavitvi tega zakona delali na delovnih mestih kjer se zavarovalna doba steje s povecanjem se polna starost zniza za toliko mesecev kolikor znasa skupno povecanje zavarovalne dobe v teh primerih ni omejitve na najmanj let moski oziroma let zenska ki velja v drugih primerih znizevanja polne starosti zmanjsanje starostne pokojnine zavarovancu ki nima let moski oziroma let zenska delovne dobe in pridobi pravico do starostne pokojnine pred dopolnitvijo leta starosti moski oziroma leta starosti zenska se pokojnina odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo in pokojninsko osnovo zniza za vsak mesec starosti ki manjka do dopolnjene polne starosti na naslednji nacin starost v letih odbitek znasa na mesec upokojitev pred dopolnitvijo polne starosti brez zmanjsanja pokojnine polna delovna doba zavarovancu ki se upokoji pred dopolnitvijo polne starosti dopolni minimalno starost let in minimalno pokojninsko dobo se tudi v primeru ko se upokoji pred dopolnitvijo polne starosti pokojnina odmeri brez odbitkov ce je dopolnil let moski ali let zenske delovne dobe kot delovna doba se upostevajo vsa obdobja zavarovalne dobe razen studija in vojaskega roka ne glede na to ali je bil ta cas dokupljen ali ne izguba zaposlitve zavarovancu ki je dopolnil pogoje za starostno upokojitev pred dopolnitvijo polne starosti se odmeri pokojnina brez zmanjsanja ce mu je zadnja zaposlitev prenehala zaradi stecaja prisilne poravnave ali druge oblike prenehanja delodajalca in mu ni bila zagotovljena druga zaposlitev invalidnosti ali dalj casa trajajoce brezposelnosti presezni delavci v primerih ko zavarovancu preneha delovno razmerje zaradi nujnih operativnih razlogov o pravici do pokojnine brez odbitkov odloca posebna komisija sestavljena iz predstavnikov ministrstva za delo druzino in socialne zadeve ministrstva za gospodarske dejavnosti republiskega inspektorata za delo zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zavoda rs za zaposlovanje ter predstavnikov delodajalcev in sindikatov komisijo bo imenovala vlada rs sedez pa bo imela pri zpiz u povecanje pokojnine zaradi dela po dopolnitvi starosti let moski ali let zenske zavarovancu ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine in ostane v zavarovanju po dopolnitvi let starosti moski oziroma po dopolnitvi starosti let zenske se pokojnina ki mu je odmerjena glede na pokojninsko dobo in pokojninsko osnovo poveca za vsak mesec zavarovanja po dopolnitvi navedene starosti na naslednji nacin starost ob upokojitvi povecanja pokojnine moski zenske za vsak mesec zavarovanja po dopolnitvi polne starosti let let let let let let let ali vec let ali vec pri izracunu ucinkov odlozitve upokojitve se upostevata obe vrsti spodbud povecevanje odmernega odstotka na racun daljse dobe in bonusi na racun upokojitve pri visji starosti osnova za odmero dodatnih pravic osnova za odmero dodatnih pravic je znesek pokojnine ki pripadala zavarovancu za let pokojninske dobe brez malusa oziroma bonusa zaradi starosti ob upokojitvi ob uveljavitvi zakona to znasa najnizje pokojninske osnove v zacetku vsakega naslednjega koledarskega leta pa se bo odmerni odstotek znizal za odstotne tocke od navedene osnove se odmerjajo naslednje pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja nadomestilo za cas poklicne rehabilitacije zacasno nadomestilo za cas cakanja na delo po koncani rehabilitaciji nadomestilo za cas dela na drugem delovnem mestu in nadomestilo za invalidnost v primerih ko invalidska pokojnina ki zavarovancu pripada ob nastanku invalidnosti ne dosega zneska pokojnine ki bila odmerjena od najnizje pokojninske osnove zavarovancu s delovno dobo let moski oziroma let zenska vdovska pokojnina v primerih ko ima vdova pravico do lastne starostne ali invalidske pokojnine in do vdovske pokojnine oskrbnina ki se izplacuje namesto vdovske pokojnine premozenjski cenzus za priznanje pravice do varstvenega dodatka osnova za odmero varstvenega dodatka osnova za odmero dodatka za pomoc in postrezbo osnova za odmero invalidnine invalidska pokojnina odmera invalidske pokojnine v primeru poskodbe pri delu ali poklicne bolezni invalidska pokojnina za primer invalidnosti ki je posledica poskodbe pri delu ali poklicne bolezni se odmeri od pokojninske osnove v enaki visini kot starostna pokojnina za delovno dobo let moski ne glede na starost odmera invalidske pokojnine v primeru poskodbe izven dela ali bolezni invalidska pokojnina za invalidnost ki je posledica bolezni ali poskodbe izven dela se odmeri od pokojninske osnove v odstotku dolocenem glede na dopolnjeno pokojninsko dobo na nacin dolocen za odmero starostne pokojnine invalidska pokojnina se odmeri zavarovancu ki je postal invalid pred dopolnitvijo starosti let moski oziroma let zenske najmanj v visini m oziroma z pokojninske osnove ce je invalidnost zaradi bolezni ali poskodbe izven dela nastopila po dopolnitvi starosti let moski oziroma let zenske se invalidska pokojnina odmeri od pokojninske osnove najmanj v visini m oziroma z pokojninske osnove visina odstotka za odmero invalidske pokojnine se doloci ob upostevanju dejanske pokojninske dobe zavarovanca in pristete pokojninske dobe ce je invalidnost nastopila pred dopolnjenim letom starosti predstavlja pristeto dobo dve tretjini obdobja med datumom nastanka invalidnosti in datumom pri katerem bi zavarovanec dopolnil let starosti in ena polovica obdobja med datumom pri katerem bi dopolnil a let moski oziroma let zenska starosti in datumom pri katerem bi dopolnil a let starosti ce je invalidnost nastopila po dopolnjenem letu starosti predstavlja pristeta doba eno polovico obdobja med datumom pri katerem bi dopolnil a let moski oziroma let zenska starosti in datumom nastanka invalidnosti pravice za primer zavarovanceve smrti vdovska pokojnina za vdovo ki je upravicena do vdovske pokojnine po tem zakonu velja oseba ki je imela s pokojnim zavarovancem sklenjeno veljavno zakonsko zvezo ki je trajala do njegove smrti pravico do vdovske pokojnine ima tudi zakonec cigar zakon je bil razvezan ce ima po sodni odlocbi oziroma po sporazumu pravico do prezivnine in jo je uzival do smrti zavarovanca ce ima zakonec iz poznejse zakonske zveze pravico do vdovske pokojnine pridobi razvezani zakonec pravico do vdovske pokojnine kot souzivalec ob zavarovancevi smrti pridobi pravico do vdovske pokojnine tudi oseba ki je zadnja tri leta pred smrtjo zavarovanca zivela z zavarovancem v zivljenjski skupnosti ki je po predpisih o zakonski zvezi in druzinskih razmerjih v pravnih posledicah izenacena z zakonsko zvezo ali je v taksni skupnosti zivela z umrlim zadnje leto pred njegovo smrtjo in je z njim kadarkoli imela skupnega otroka po zakonu se za zivljenjsko skupnost ki je v pravnih posledicah izenacena z zakonsko zvezo steje trajna zveza moskega in zenske pri katerih ni pravnih zadrzkov za sklenitev zakonske zveze ce je umrli zavarovanec v casu sklenitve zakonske zveze ze dopolnil starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine s polno pokojninsko dobo let pridobi vdova oziroma vdovec pravico do vdovske pokojnine le v primeru ce je njuna zakonska zveza trajala vsaj eno leto ta omejitev se ne uporabi v primeru ce je bila zakonska zveza razvezana preden je zavarovanec dopolnil let starosti in je bila znova sklenjena po tem ko je zavarovanec ze dopolnil to starost vdova ki se je porocila z upokojencem ali z zavarovancem ki je ze dopolnil upokojitveno starost po njegovi smrti ne glede na trajanje zakonske zveze pridobi pravico do vdovske pokojnine ce je kdajkoli imela z njim skupnega otroka starost pogoji za pridobitev pravice do vdovske pokojnine so se spremenili in izenacili za oba spola starostna meja je postavljena pri starosti let kar pomeni da se je starost za vdove dvignila za leta vdovcem pa se je starostna meja znizala za dve leti vdova oziroma vdovec ki do zavarovanceve smrti ni dopolnil let starosti dopolnil pa je let starosti lahko uveljavil pravico do druzinske pokojnine po dopolnitvi let starosti cakalna doba za vdovo oziroma vdovca ki ob zavarovancevi smrti ni bil vkljucen v zavarovanje so pogoji za uveljavitev druzinske pokojnine postavljeni ugodneje pokojnino lahko uveljavi ce je do zavarovanceve dopolnila let starosti oziroma jo lahko uveljavi pri letih ce je dopolnila do zavarovanceve smrti vsaj let starosti taksna moznost je bila ze po prejsnjih predpisih predvidena za vdove medtem ko vdovci taksne moznosti niso imeli vdova pridobi pravico do vdovske pokojnine tudi v primeru ce je bila v casu zavarovanceve smrti popolnoma nezmozna za delo ali je to postala v enem letu po zavarovancevi smrti v prehodnem obdobju ki bo trajalo sest let se bo sedanja splosna starostna meja let ki velja za pridobitev vdovske pokojnine za vdove in sedanja starostna meja let ki velja za vdove ki so bile ob zavarovancevi smrti brez zavarovanja v zacetku vsakega koledarskega leta dvignila za sest mesecev dokler ne bo prisla let sedanja splosna starostna meja let ki velja za pridobitev vdovske pokojnine za vdovce pa se bo v zacetku vsakega koledarskega leta znizala za sest mesecev na enak nacin se bo znizevala tudi starostna meja za pridobitev vdovske pokojnine za vdovce ki so bili ob zavarovankini smrti brez zavarovanja od let in mesecev v letu na let v letu in v naslednjih letih navedeni nacin postopnega spreminjanja pogojev je izjema ker se spreminjajo z enako hitrostjo in vodijo k popolni izenacitvi pogojev za oba spola druzinska pokojnina po smrti zavarovanca pridobijo pravico do druzinske pokojnine njegovi otroci zakonski ali nezakonski ter posvojenci ne glede na to ali so ziveli skupaj in ne glede na to kako je pokojni zavarovanec izpolnjeval svoje starsevske dolznosti za otroke se predpostavlja da jih je zavarovanec prezivljal in jim tega ni treba posebej dokazovati brez dodatnih pogojev ima otrok pravico do druzinske pokojnine do leta starosti po tej starosti pa le v casu ko se redno sola vendar ne dlje kot do leta starosti v praksi se kot redno solanje uposteva vsako obdobje v katerem je otrok prijavljen v izobrazevanje pri pooblasceni izobrazevalni organizaciji ne glede na to ali je izobrazevalni program oznacen kot redno ali izredno solanje pod pogojem da v tem casu ni vkljucen v obvezno zavarovanje otrok ki v letu izgube starsa ne izpolni pogojev za vpis v visji letnik solanja ima pravico do druzinske pokojnine do konca naslednjega solskega leta odmera druzinske oziroma vdovske pokojnine druzinska oziroma vdovska pokojnina je izvedena pravica ki jo druzinski clani pridobijo na podlagi pokojninskega in invalidskega zavarovanja umrlega zavarovanca ali upokojenca zato se odmerja od pokojnine kakrsno je uzival upokojenec oziroma od pokojnine kakrsno bi zavarovanec uveljavil v casu svoje smrti najnizja osnova za odmero vdovske oziroma druzinske pokojnine je pokojnina v visini pokojninske osnove enotno za zavarovance in zavarovanke s tem je izpolnjena zahteva iz konvencije mednarodne organizacije dela st o minimalnih normah socialne varnosti po kateri druzinska pokojnina za tri upravicence ne sme biti nizja od pokojninske osnove za tri druzinske clane se namrec odmeri druzinska pokojnina v visini osnove in znasa pokojninske osnove druzinska oziroma vdovska pokojnina se odmeri od osnove za odmero druzinske ali vdovske pokojnine v odstotku katerega visina je odvisna od stevila druzinskih clanov en clana dva clana trije clani stirje ali vec clanov dvojne sirote otroci imajo po smrti obeh starsev zavarovancev pravico da izberejo druzinsko pokojnino po tistem od njiju ki je do svoje smrti pridobil pravico do visje pokojnine hkrati se vsakemu izmed otrok prizna se pravica do osnove za odmero druzinske pokojnine po drugem od starsev odmera vdovske pokojnine v primerih ko ima vdova oziroma vdovec poleg pravice do vdovske pokojnine tudi pravico do starostne ali invalidske pokojnine pa lahko pride do naslednjih polozajev ce znasa vdovska ali lastna starostna oziroma invalidska pokojnina vec od mesecnega zneska povprecne pokojnine v drzavi v prejsnjem koledarskem letu lahko vdova izbere in uziva le tisto od obeh pokojnin ki je visja ce niti vdovska niti starostna oziroma invalidska pokojnina ne dosega zneska povprecne pokojnine v drzavi v prejsnjem koledarskem letu potem se vdovi poleg pokojnine iz lastnega zavarovanja izplacuje se vdovske pokojnine vendar najvec do zneska povprecne pokojnine v drzavi v prejsnjem koledarskem letu vdovi ki ima pravico do lastne starostne oziroma invalidske pokojnine in do vdovske pokojnine se v nobenem primeru ne more izplacevati manj od najnizjega zneska pokojnine zavarovanca s leti pokojninske dobe brez odbitkov pravica vdov do izplacevanja dela vdovske pokojnine poleg lastne starostne oziroma invalidske pokojnine se bo uvajala postopoma in z enoletnim odlogom delez vdovske pokojnine ki ga lahko uveljavi vdova oziroma vdovec poleg starostne ali invalidske pokojnine bo tako v letu znasal v letu bo znasal v letu v letu v letu in v letu in v naslednjih letih pridobitev uzivanje in izguba pravic pridobitev pravic pridobitev pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja se ne pomeni dejanskega zacetka uzivanja te pravice do tega pride sele potem ko zavarovanec vlozi zahtevek na podlagi katerega je z odlocbo pristojnega organa ugotovljeno da izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice in da pri njemu ni zadrzkov ki bi mu omejevali pravico do izplacevanja pokojnine ali druge pravice zavarovanec ali njegov druzinski clan pridobi pravico iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ko pri njem nastopi zavarovalni primer za katerega je bil zavarovan ce takrat ze izpolnjuje posebne pogoje ki so predpisani za pridobitev te pravice zavarovalni primeri so starost invalidnost telesna okvara potreba po stalni pomoci in negi ali smrt pogoji za pridobitev pravic pa so dopolnjena pokojninska oziroma zavarovalna doba okoliscine v katerih je prislo do invalidnosti ali telesne okvare izpolnjevanje dolocenih premozenjskih pogojev sorodstvo ali doloceno razmerje z zavarovancem prispevki stroski davki in odtegljaji pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja so prinosnine kar pomeni da jih mora zavezanec to je zavod zavarovancu dostaviti na dom oziroma placati postne stroske za njihovo dostavo zavarovanec se lahko sam odloci za izplacevanje preko banke ne more pa biti prisiljen v taksno obliko izplacevanja upokojenci so vkljuceni v obvezno zdravstveno zavarovanje prispevki za to zavarovanje se ne placujejo iz pokojnin ki gredo upravicencem temvec se le obracunajo od osnove v visini izplacanih pokojnin izplacuje pa jih zavod iz drugih sredstev od pokojnin uzivalcev ki so se vkljucili v prostovoljno dodatno zdravstveno zavarovanje se odtegujejo mesecne premije ce upokojenci sami to zahtevajo od zavoda pokojnine so obdavcene z dohodnino pri obracunu dohodnine se uposteva znizanje plac in zavarovalnih osnov za dohodnino po povprecni republiski stopnji ki se opravi pri izracunu pokojninske osnove dohodnina se odmeri tako da se znesek pokojnine poveca za povprecno stopnjo dohodnine ki je bila upostevana pri izracunu pokojninske osnove in tako rekonstruiramo davcno osnovo kakrsna bi bila ce bi se pokojnina odmerila od pokojninske osnove ki ne bi bila zmanjsana za dohodnino po povprecni republiski stopnji kot poracun dohodnine se potem upokojencu obracuna znesek razlike med dohodnino ki se izracuna od tako rekonstruirane davcne osnove glede na progresivno lestvico za odmero dohodnine in fiktivno obracunano dohodnino po povprecni republiski stopnji invalidnine dodatki za pomoc in postrezbo in varstveni dodatki so oprosceni vseh davkov prispevkov in drugih odtegljajev od pokojnin ki so visje od zneska najnizje pokojnine za polno pokojninsko dobo se lahko obracunavajo samoprispevki pokojnino je mozno po splosnih pogojih obremeniti z odtegljaji na racun odplacevanja kreditov sodnih prepovedi izplacevanja prezivnin ipd znizanje pokojnine glede na dodatne dohodke uzivalca pokojnine upokojencu ki se ni dopolnil starosti let moski oziroma let zenska in ki poleg pokojnine pridobiva dohodke ki se skladno z zakonom vstevajo v osnovo za obracun dohodnine v republiki sloveniji oziroma v tujini se znesek pokojnine zmanjsa sorazmerno z visino teh dohodkov upostevajo se osebni prejemki za delo po pogodbah o delu in druga izplacila za delo dohodki iz kmetijstva in dohodki iz dejavnosti izvzeti so avtorski honorarji in dohodki iz premozenjskih pravic po davcnih predpisih znesek pokojnine se zmanjsa za ce povprecni mesecni dohodek presega povprecne mesecne minimalne place najvisji odbitek znasa pokojnine ce dodatni prejemki presegajo povprecne mesecne minimalne place za prejsnje koledarsko leto za katero je bila obracunana dohodnina zmanjsana pokojnina se izplacuje od januarja naslednjega leta po vrocitvi odlocbe davcne uprave republike slovenije o dohodkih iz obdobja po zacetku izplacevanja pokojnine glede na katere se ugotavlja odstotek zmanjsanja pokojnine po prejsnjem odstavku oziroma po predlozitvi odlocbe tujega davcnega organa o obracunu dohodnine marko strovs