ridmc okolje komunalni energetski sistemi energija soncnega sevanja energija soncnega sevanja soncna energija lahko ze danes zagotovi del potrebne energije za ogrevanje in ohlajevanje izboljsa kvaliteto bivanja in oplemeniti bivalno ali delovno okolje ter ekonomicno oskrbuje z elektricno energijo tiste porabnike ki so dalec od omrezij z ustreznim znanjem jo lahko koristno izrabimo tako pri novogradnjah kot pri arhitekturni in energetski prenovi obstojecih enodruzinskih vecstanovanjskih in poslovnih zgradb vedno vec je tudi primerov ko so lokalne skupnosti oziroma manjsa naselja ali skupine zgradb zasnovane po solarnih principih stanje v sloveniji celoten potencial soncnega sevanja za slovenijo znasa priblizno twh kar je nad krat vec kot znasa raba primarne energije novejse studije kazejo da je tehnicno razpolozljiv novi potencial pri obstojecih tehnologijah priblizno gwh na leto kar je enako priblizno polovici slovenskega deleza proizvodnje elektricne energije iz nuklearne elektrarne krsko oziroma dobri tretjini letne elektrike iz dravskih elektrarn danes izkoriscamo le priblizno gwh kar je le ocenjenega tehnicnega potenciala v zimskem casu ko je potreba po ogrevalni energiji najvecja dobimo zal le priblizno celotne letne kolicine soncne energije podatki o letnem stevilu ur soncnega obsevanja za nekatere slovenske kraje za leto kazejo da bistvenih razlik v trajanju osoncenosti ni razen seveda v primorskem delu celje ur ljubljana ur maribor ur murska sobota ur novo mesto ur portoroz ur in postojna ur povprecno dnevno globalno sevanje v ljubljani variira od priblizno kwh m pozimi do priblizno kwh m poleti v grobem lahko te podatke pri katerih je ze upostevana oblacnost in motnost ozracja upostevamo za vecji del slovenskega ozemlja v vsem letu prejme kvadratni meter vodoravne sprejemne ploskve priblizno kwh soncne energije od tega spomladi priblizno poleti jeseni in pozimi kwh v sloveniji je trenutno instaliranih okoli m soncnih kolektorjev ki proizvajajo letno skoraj mwh energije v energetski strategiji slovenije je bil opredeljen cilj proizvodnje in vgradnje m kolektorjev do leta z uporabo soncnih kolektorjev za pripravo tople vode v gospodinjstvih lahko v idealnih razmerah pricakujemo prihranke energije tudi do o vgradnja panelov s soncnimi celicami v sloveniji trenutno sicer se ne sledi tempu vgradnje kolektorjev vendar pa se ze kazejo pomembni rezultati na podrocju avtonomnih sistemov za elektricno oskrbo individualnih objektov ki nimajo moznosti prikljucka na omrezje pasivne solarne zgradbe izkoriscanje soncne energije v zgradbi poteka obicajno preko direktnega zajema skozi zastekljene dela ovoja steklenjake in atrije z akumulacijo in oddajanjem toplote v zbiralno shranjevalni steni ali s pomocjo zracnih ali vodnih soncnih kolektorjev in soncnih celic cena postavitve pasivne solarne zgradbe je lahko povsem primerljiva s ceno klasicno zasnovane zgradbe z zasnovo ki vkljucuje principe pasivnega zajema soncne energije lahko realno pricakujemo prihranke v kolicini energije za ogrevanje zgradbe od do o nemske studije oprte na njihove prakticne izkusnje navajajo celo vrednosti prihrankov do dodaten moment na katerega je nujno opozoriti je visoka raven bivalnega udobja in izboljsana kakovost zivljenja ki jo nudi taka pasivna solarna ekosolarna bioklimatska zgradba ob preverjanju ekonomskih parametrov pred odlocitvijo za tip gradnje je to potrebno vsekakor upostevati uvajanje novih tehnologij in novih arhitekturnih zasnov pa mora biti na eni strani opredeljeno tudi z vsebino predpisov in standardov na drugi strani pa vzpodbujeno s financnimi ugodnostmi in stimulacijami za investitorje potencialne prednosti lokalne rabe boljsa dostopnost in lazja uporaba visja ucinkovitost z boljso prilagoditvijo koncni upo rabi vecja ekonomicnost zaradi manjse kolicine odpadkov in goriva ki je prakticno zastonj boljsa lokalna kontrola zaradi manjse kompleksnosti sistemov moznost novih lokalnih delovnih mest hitrejsa lokalna rast in podobno od vseh obnovljivih virov se zbiranje in raba soncne energije na prvi pogled res zdi kot idealen primer moznosti za lokalne tehnologije gledano z energetskega vidika lokalne skupnosti se kot smiselna kaze predvsem skupna uporaba kolektorjev panelov s soncnimi celicami in drugih tudi vecjih solarnih sistemov za skupine objektov s skupnim toplotnim hranilnikom in povezavo z obstojecim elektricnim omrezjem pri tem je potrebno poudariti tudi to da naj bodo vsi ti elementi vkomponirani v grajeno okolje tako da skupaj z njim tvorijo zaokrozeno arhitekturno celoto © ridmc www group