radikalno zidovstvo sabat v paradizu kud france preseren januar solo koncert newyorskega kitarista marca ribota predzadnji nastop v okviru naporne petnajstdnevne evropske turneje tik pred zacetkom drugega dela prva polovica se je koncala rahlo napeto neki navduseno poskakujoci american v prvi vrsti je ribotovo napoved premora pospremil z vzklikom ja res ga potrebujemo preobcutljiv izcrpan in uzaljen ribot ki ni dojel da poslusalec izraza vzhicenje nad njegovo glasbo se je na pripombo ostro odzval in razgretemu poslusalcu pokazal kje so vrata ko se je po zasluzenem pocitku spet pojavil na odru tokrat z odpeto srajco in dobro vidno davidovo zvezdo na prsih nam je le kratko oznanil nic vec zajebavanja prijaznih fantov zdaj bo slo zares ocitno se je odlocil da nam bo kljub utrujenosti v drugem delu vrnil udarec ostalo je znano izjemen in redko slisan glasbeni dogodek in cuten avtorski recital ki je na trenutke presegel vsa pricakovanja skratka eden od vrhuncev newyorskega predstavnika radikalne zidovske scene radikalno zidovski kaj to sploh pomeni je ribot igral zidovsko glasbo kaj je zidovska glasba je to vsaka glasba ki jo igrajo zidovski glasbeniki ali morda le tista ki crpa iz dolocene tradicije kot na primer klezmer in kaj je to zidovska kultura kaj pomeni biti zid je zidovstvo pogojeno z vero zakaj toliko newyorskih down town glasbenikov uporablja zidovsko ikonografijo in besednjak gre le za doloceno glasbeno gibanje ali se za tem zascitnim znakom skriva se kaj drugega verjetno so podobna vprasanja rojila po glavi tudi nemski reziserki claudii heuermann ko se je odpravila v new york da bi raziskala zidovsko identiteto svojo kamero in obcutljivi mikrofon je namestila v glasbene laboratorije predstavnikov t i radikalne zidovske kulture zorna je posnela na koncertu masade v knitting factory in pri delu s skupino med pripravo skladbe the sand's share anthony coleman predstavi glasbene odlomke iz projektov selfhaters in sephardic tinge slisimo tudi krakauer trio in skupino hasidic new wave reziserka ki glasbenikom postavlja vprasanja v njihovih studiih in stanovanjih v filmu uporabi le njihove odgovore zorn kot ponavadi noce odgovarjati na novinarska vprasanja in se raje se odloci da bo pripravil filmsko partituro svoja razmisljanja predstavijo anthony coleman marc ribot david krakauer michael alpert andy statman in frank london sabbath in paradise pa ni le preprost splet vprasanj in odgovorov dodatno zacinjen z glasbenimi odlomki za sladokusce reziserka svoje poizvedovanje dopolni z vzporedno montazo stirih zgodb v filmu se tako prepletajo zidovska ljudska pravljica prizori iz zivljenja newyorske hasidske skupnosti ortodoksna zidovska verska locina ze omenjeni glasbeni odlomki newyorskih glasbenikov zidovskega rodu in predstavitev njihovih pogledov na ustvarjanje in identiteto prvi zgodbi sta posneti v crno beli tehniki slednji pa v barvah sprva deluje taka montaza dokaj sumljivo saj liberalni newyorski glasbeni individualisti in ultraortodoksni hasidi nimajo nic skupnega razen morda da se oboji pristevajo med zide toda kmalu postanejo reziserkini nameni bolj jasni kljuc za njihovo razumevanje je zidovska ljudska pripovedka pri kateri si je film izposodil tudi naslov v filmu jo bere igralec glavne like pa molce upodobijo trije newyorski glasbeniki sabbath in paradise je zgodba o zidovskem tzadiku anthony coleman ki potuje naokrog brez dolocenega cilja ker se priblizuje sabat zidovska sveta sobota ki jo morajo verni zidje preziveti doma v krogu svoje druzine in prijateljev postaja tzadik vse bolj nemiren in gorece moli da bi nasel kraj kjer bi se lahko ustavil koncno sreca neznanca roy nathanson ki ga povabi da sabat prezivi v njegovi druzbi vendar neznanec tzadika opozori da povabilo velja samo ce je pripravljen izpolniti dolocen pogoj ves cas mora molcati ne glede na to kar bo videl ali slisal potem ga odpelje v osupljivo lepo palaco kjer se obiskovalci posvecajo obrednim pojedinam kopelim in molitvam in poslusajo cudovito glasbo ki jo igrajo kletzmerski glasbeniki osupel nad lepoto neznanega kraja in ocarljivostjo stvari ki se mu dogajajo ga vse bolj mika da bi zacel postavljati vprasanja vendar si vedno znova premisli ko se spomni na obljubo ki jo je dal tujcu medtem se razvijajo tudi ostale tri zgodbe ker tecejo vzporedno je njihov medsebojni ucinek ali bolje njihov trk vec kot ociten za ponazoritev nesoglasja med ortodoksno versko skupnostjo in njihovo tradicijo ter portretiranimi glasbeniki in njihovim spominom uporabi reziserka skrajni klise radikalnega zidovstva s crno belimi prizori dolgobradih hasidov vedno oblecenih v temna oblacila prikaze njihovo uniformnost po drugi strani je popolnoma jasno da nimajo newyorskii glasbeniki zidovskega rodu z uniformnostjo nic skupnega zeena parkins ena od najvidnejsih predstavnic newyorske radikalne zidovske scene ki jo v filmu pogresamo je v decembrskem intervjuju za musko o tem povedala vsak od nas se drugace istoveti s svojim zidovstvom kar nas torej povezuje niso stvari ki so nam skupne temvec tisto kar nas razlikuje kar je v bistvu dokaj neobicajen nacin povezovanja andy statman v filmu se ne loci od zidovske cepice ki svojo glasbo tesno povezuje z zidovsko tradicijo in religijo se na primer sprasuje kako globoko sme glasbenik posegati v lastno tradicijo medtem ko se zdijo ostalim glasbenikom ti pojmi dokaj relativni ali je klezmer povezan z religijo ali ne je osebna odlocitev vsakega posameznika trdi krakauer london poudari da tudi zidovska glasba pogosto crpa razlicne glasbene vplive iz okolja kjer nastaja in opozori na odnos med kulturnim in verskim zidovstvom pravi da je tradicija v nenehnem oblikovanju in podobno kot identiteta neprestano spreminja svoj pomen coleman se poigrava z morebitnimi pomeni pridevnika zidovski talmudski nacin zastavljanja vprasanj ki ne pricakuje odgovorov ali morda dolocen mesijanisticni nacin razmisljanja medtem ko je marc ribot preprican da je identiteta vsaj kar se njega in njegove glasbe tice stvar spominov in zelja spomine in tradicijo nam ironicno demonstrira s pomocjo svoje kitarske opreme med drugim nam predstavi svoj ojacevalec kopija modela iz petdesetih in sestdesetih let ki po njegovem utelesa upe tistega casa in kitaro gibson es iz leta spregovori tudi o svojih zeljah obstajajo posamezni deli zidovske tradicije ki so mi blizu v poeticnem in filozofskem smislu nocem izpostavljati tega da sem zid vzivim se lahko le v stvari ki me zanimajo in so v dolocenem sozvocju z mano medtem se ljudska pripovedba pocasi izteka v nebeski palaci so se pred tzadikovimi osuplimi ocmi zvrstili kralj david in salomon abraham in celo sam mojzes prebirali so odlomke iz svete knjige tore in razkrivali se nikoli slisane skrivnosti ko so v palaci oznanili da bo zasedel tudi nebeski zbor pravicnosti se tzadik ni mogel vec zadrzati in je glasno izdihnil preseneceni aaah v istem hipu je privid izginil in tzadik se je spet znasal sam sredi odprtega polja sabbath in paradise se ne ukvarja le z zidovsko glasbo kulturo in identiteto temvec tudi z zeljo pripadati doloceni kulturi anthony coleman zatrjuje da je tudi to ena od zidovskih lastnosti njegov duhoviti napotek poslusalcem ki ga najdemo na ovitku cd ja selfhaters pa se odlicno prilega tudi filmu claudie heuermann zivljenjsko pomembno za vse tiste ki so kadarkoli obcutili bolecino odtujenosti in zavrnitve ali so to vsaj hoteli koen van daele prevod sabina potocki sabbath in paradise je lani prejel nagrado prix du long metrage na mednarodnem festivalu visions du reel v nyonsu sabbath in paradise scenarij rezija montaza in produkcija claudia heuermann nastopajo michael alpert anthony coleman david krakauer frank london roy nathanson harvey pekar marc ribot john zorn snemalec rainer hartmann snemalec zvoka mathew price filmska partitura john zorn ameriski producent jonathan berman mm min posnet v crno beli in barvni tehniki dolby nemcija zda nazaj kazalo naprej muska