vinogradnistvu ne kaze najbolje evrobilten st november eu pridela izvozi in uvozi evropejci pa popijejo najvec vina na svetu med njenimi clanicami so tri najvecje svetovne pridelovalke vina in sicer italija francija inspanija vinogradi pokrivajo milijona hektarov od skrajnega juznega rta grcije do wallesa na severu eu v uniji so se se pred leti srecevali z velikimi presezki vina dokler se niso povsem osredotocili na kakovost v prihodnjih dveh letih zeli komisar za kmetijstvo franz fischler vzpostaviti sistem izenacene ponudbe in povprasevanja evropska unija pa se vedno ohranja sistem placila za izkop ki pridelovalce spodbuja k izkopu nekaterih starejsih manj rodnih trt ohranjajo tudi nacelno prepoved zasajanja do leta boljsa kakovost evropskih vin je tudi edina prednost teh vin v primerjavi s cenejsimi vini iz juzne amerike juzne afrike in avstralije in kaksna je prihodnost slovenskega vinogradnistva ko bo slovenija postala polnopravna clanica evropske unije na to vprasanje odgovarja svetovalka vlade na ministrstvu za kmetijstvo zadolzena za vinogradnistvo in vinarstvo spela trpin ' tudije o tem kako bo vstop vplival na posamezne panoge kmetijstva imamo dejansko vinogradnistvu ne kaze najbolje dejstvo je da imamo pri nas sicer so nihanja med posameznimi letniki pridelavo in porabo vina usklajeno to pomeni da nimamo vecjih kolicin vina ki bi jih morali ponuditi na druge trge po drugi strani pa je slovenski trg z vinom kljub vsem mednarodnim sporazumom se vedno sorazmerno dobro zasciten pred uvozom vina na evropskem trgu pa se srecujejo z relativno velikimi presezki in ti presezki bodo ob odprtju meje pritiskali na tudi na slovenski trg slovensko vino je zaradi slabsih moznosti za pridelovanje ze zdaj relativno kakovostno vendar je v tujini skorajda nepoznano zato bo treba se veliko energije vloziti v promocijo drzava lahko pri tem pomaga sami vinarji pa se bodo morali ustrezno organizirati in se odlociti za aktivnosti na dolocenih ciljnih trgih drzava se z marketingom ne bo ukvarjala saj se tudi ne sme lahko pa pomaga v okviru moznosti pri tem je misljena proracunska pomoc glavnina dela pa bo na vinarjih dodaja trpinova subvencije za pridelovalce vin so danes v sloveniji visje kot v evropski uniji subvenicje dosegajo ze tolarjev za hektar vinograda medtem ko so v eu za tolarjev nizje kar je sicer nekako razumljivo saj nasi vinogradi lezijo na zelo strmih legah in je zato pridelava drazja in ko bomo postali polnopravni clani bo treba te subvencije uskladiti z evropskimi ce hocemo namrec postati del skupnega evrospkega trga se bomo morali drzati dolocil evropske kmetijske politike ki ne dovoljuje izjem to pomeni da bo slovenija sicer delezna dolocenih podpor iz bruseljske blagajne domace podpore pa bodo odpravljene predvsem ne bomo smeli imeti svoje trzno cenovne politike pa tudi svoje strukturne politike ne pri tem je misljena pomoc pri prenovi vinogradov ki je eu ne dovoljuje pred kratkim je bila v uradnem listu es objavljena nova direktiva o vinogradnistvu ki se bo zacela uporabljati s trgatvijo leta ta sicer prinasa dolocene spremembe bistvo te politike pa ostaja nespremenjeno reforma je usmerjena v kakovost podpira in uposteva regionalne razlike in podaljsuje nacelno prepoved zasajanja novih povrsin do leta do leta bo eu povecala izdatke za trzni red vin za odstotkov in bodo znasali milijarde evrov ti izdatki so namrec zdaj odvisni od letine in presezka zato mocno nihajo reforma tudi ohranja t i placilo za izkop ki predelovalce spodbuja k izkopu nekaterih starejsih manj rodnih trt sajenje novih trt pa je kot smo zapisali prepovedano razen na obmocjih z rastocim povprasevanjem od leta se vinogradniske povrsine v eu vsako leto skrcijo za povprecno odstotka oziroma hektarov postopno naj bi odpravili tudi nekatere oblike destilacije ki je razsirjena metoda za zmanjsevanje kolicin preseznega vina povprecna letna proizvodnja vina v zadnjih nekaj letih namrec znasa priblizno milijonov hektolitrov torej kako naj se slovenski pridelovalci vin sploh pripravijo na vstop v eu ena nasih najvecjih slabosti je namrec velika razdrobljenost vinogradov kar je tezko obdelovati na sodoben kakovosten in ekonomicen nacin prvi nasvet ki ga daje trpinova je torej povecevanje povrsin vinogradov evropa daje velik poudarek okolju prijazni pridelavi vseh kmetijskih pridelkov in seveda tudi vinu zato na ministrstvu ze za prihodnje leto nacrtujejo t i integrirano pridelavo grozdja in vina velika tezava je tudi slaba organiziranost pravi trpinova na tako zascitenem trgu kot je slovenski so pridelovalci nemocni v pogajanjih s trgovci cene grozdja in vina so v zadnjih dveh letih ko smo imeli nadpovprecne zaloge zelo padle v trgovini pa se to tako rekoc ni poznalo to pomeni da je razlika ostala v trgovini do tega je prislo zaradi razdrobljenega pogajanja vinogradnikov na eni strani in relativno monopolnega polozaja trgovine na drugi ob zaprtem trgu bi morali vinarji to izkoristiti tezava pri vstopanju slovenskega vinogradnistva v eu bi lahko bile tudi nepopolne evidence na ministrstvu za kmetijstvo se na tem podrocju srecujejo s stevilnimi problemi letosnje vloge za subvencije za nove vinograde so na primer prvic kontrolirali tudi prek registra in niti pet odstotkov vlog ni ustrezalo dejanskemu stanju v registru poleg tega pa ponekod tako v vinogradih kot v kleteh se vedno ne dosegajo potrebne kakovosti na samem zacetku pa smo kar smo ze omenili pri trzenju nasih vin evropske porabnike bo namrec treba prepricati da je nase vino dobro domace pa da ostanejo slovenskemu vinu zvesti vinakoper vstopa na evropski vinski trg vecji vinogradniki bodo v evropski uniji verjetno laze preziveli ceprav direktor vinakoper nevio pucer razmislja da se bodo morda morali tudi oni povezovati z drugimi kletmi da bi tako bili bolj konkurencni vinogradnistvo morda v tem trenutku dozivlja nekaksno krizo vendar pa je ta kmetijska panoga se najbolj pripravljena na vstop v eu ceprav nas caka se zelo veliko dela v proizvodnem delu priprav na evropski trg smo do zdaj sli v smeri modernizacije in novih vinogradov tako rekoc vse smo stavili na kakovost tako pri pridelavi kot v proizvodnji pri vsem tem smo upostevali tudi ekonomski dejavnik in sicer da bi bil liter vina oziroma se prej kilogram grozdja cim cenejsi prevec smo bili usmerjeni na domaci trg in smo premalo energije vlozili v promocijo na evropskem trgu da bi tako laze nadomestili izpad ki bo nastal ob vkljucitvi v eu podatki kazejo da so nekatere drzave kandidatke ki so velike proizvajalke vin to so madzarska romunija bolgarija v zadnjih letih skoraj podvojile izvoz v eu romunija ki pridela sest milijonov hektolitrov vina na leto je deseta najvecja proizvajalka vina na svetu madzarska je na priblizno dvajsetem mestu bolgarija sicer pridela skoraj pol manj kot madzarska in sicer dva milijona hektolitrov vina na leto vendar je njena izvozna zmogljivost vecja od madzarske gospod pucer pa se ob tem sprasuje koliko je ta izvoz sploh kakovosten v vinakopru se bodo raje kot v prodajo vin pod ceno usmerili v kakovostne znamke razmisljajo tudi o povezovanju morda zgolj na podrocju izvoza in skupnega nastopanja na evropskem trgu glede manjsih pridelovalcev vin pa gospod pucer za vzor ponuja vinogradnike v zamejstvu ki so ze del skupnega evropskega trga ti se bodo prisiljeni povezovati med seboj oziroma se bodo morali povezati z vecjimi kletmi ce bodo hoteli preziveti kot pravi pucer je cena slovenskega vina danes konkurencna evropskim boji pa se vin iz drugih delov sveta ki so bistveno cenejsa od evropskih bojim se novih dezel proizvajalk vin to so cile juzna afrika avstralija nova zelandija ki imajo boljse naravne danosti in lahko pridelajo cenejsi liter vina pa tudi kolicinsko lahko vec proizvedejo ta vina cedalje bolj mnozicno prihajajo v evropo in jutri bodo prodrla tudi na slovenski trg mislim da to skrbi tudi evropo prav s tega vidika bo clanstvo slovenije v eu koristno kajti eu se bo laze kot slovenija pogajala v okviru svetovne trgovinske organizacije glede uvoznih kvot poleg tega pa so evropska vina v sto zascitena zascitene so blagovne znamke kar je nedvomno dobro tudi z vidika zascite pristnih slovenskih sort sebastjansik radio koper nazaj na vrh