uČinkovitost ograjevanja zemljisČ za paso drobnice vidrih t m vidrih izvleČek zelo majhen del travnatega sveta v sloveniji je urejen za izvajanje nadzorovane pase domačih ivali to je posledica zgodovinskih razlogov in velike razdrobljenosti kmetijskih zemljisč pomanjkanje izkusenj s postavljanjem učinkovitih stalnih ograj za potrebe pase drobnice bo zagotovo precejsnja ovira za uspesno rekultiviranje opusčenih zemljisč v hribovitem svetu proučevanja na tem področju so zato usmerjena tudi v pridobivanje izkusenj z ograjevanjem zemljisč na krasu in ugotavljanje učinkovitosti zadr evanja ivali na določenem zemljisču pri podobni učinkovitosti zadr evanja ivine mora izbira vrste ograje temeljiti na visini stroskov za njeno postavitev material in delo trpe nosti in obsegu dela z njenim vzdr evanjem stroski ki nastanejo z ograjevanjem zemljisč za potrebe reje drobnive so povrnjeni najhitreje od vseh drugih vlaganj zaradi nizke pridelovalne zmogljivosti opusčenih zemljisč je previsok strosek za ograjevanje resna ovira za njihovo ponovno izkorisčanje dana so navodila za postavitev masivne ograje iz farmer mre e in opozorila v kaksnih razmerah taka graja ni dovolj učinkovita za nadzorovano paso drobnice pojasnjeno je na čem temelji učinkovitost stalne elektroograje za preprečevanje prehoda drobnice in kako so z njo lahko ivali obvarovane na pasniku pred zvermi in tatovi predstavljena je tudi stalna elektroograja iz zelo trdega lesa v kateri ni plastičnih izolatorjev in kolov ni treba zasčititi proti gnitju z impregnacijskimi snovmi ta ograja je zelo primerna za ekolosko občutljiva območja kot so pri nas suha travisča na krasu effectiveness of fencing the land for sheep and goat grazing abstract small portion of grassland in slovenia are arranged as pastures for control grazing of farm animals because of historical events and large separation of farm land lack of adequate experiences on how to build effective permanent fence for sheep pastures will be serious obstacle for efficient recultivation of abandoned agricultural land for that reason investigations in karst region are directed to obtain more knowledge on building permanent fence and to determine the conditions under which the fences will be effective in keeping animals in one particular area to compare different types of fences they all must be of similar effectiveness to control livestock movement main criterion for selection the type of fence must be the capital cost and labor cost for erection the service life of the fence and maintenance cost are important too money spent for permanent fencing allows the greatest return of all other costs in sheep production because of very low level of production of abandoned land the high costs for the fence erection could set back the regain of land utilization some instructions for woven wire fence erection are given and explained conditions in which this fence will not be effective for control sheep grazing an explanation is given on electric fence effectiveness and how the animals at pasture could be guard against beasts and thieves the permanent electric fence in which posts are made of very hard wood with very low electric conductivity is given in such a fence there is not need for any plastic insulators or posts treating with chemical preservatives to improve their durability this is of great advantages for fencing in karst region as environmentally sensitive area uvod v sloveniji imamo malo kmetijskih zemljisč ograjenih in urejenih kot pasnike ha v primerjavi s skupno velikostjo travnatega sveta ha smo pravi mojstri z veliko domisljije kadar je treba ograditi vrt pred hiso sadovnjak z gospodarskim poslopjem ali pokopalisče za uspesno sirjenje reje drobnice pa to znanje o postavljanju ograj ne bo zadosčalo smo ivinorejska de ela toda v preteklosti nismo potrebovali veliko znanja o ograjevanju kmetijskih zemljisč saj reja ivine v glavnem se vedno poteka v hlevih prihaja do sprememb ciljev reje ivine zato bo treba spremeniti tudi nekatere postopke v reji pre vekovalcev s pomočjo drobnice elimo zaustaviti proces opusčanja kmetijskih zemljisč in ohraniti čim več različnih vrst ivih bitij čeprav smo se ne dolgo tega nekatere med njimi imeli za skodljivce in plevel ki ga je treba iztrebiti elimo zagotoviti gospodarnost kmetovanja v območjih z omejenimi dejavniki in jih ohraniti poseljena brez pomoči domačih pre vekovalcev teh ciljev ne bomo dosegli v sestavku je prikazana nujnost učinkovitega ograjevanja in vloga elektroograje pri zagotavljanju osnovnih pogojev za razvoj in uspesno sirjenje gospodarne reje drobnice v nasih pridelovalnih razmerah izbira ograje za potrebe proučevanj v okviru ciljno razskovalnega projekta rekultiviranje opusčenih hribovitih kraskih zemljisč z okolju prilagojenimi tehnologijami reje in zdravja ivali je bilo najprej treba urediti ustrezno zemljisče na vremsčici za potrebe nadzorovane pase drobnice pred tem pridobljene izkusnje z urejanjem pasnikov za govedo so bile v veliko pomoč bilo je precej pomislekov o nujnosti ograjevanja opusčenih zemljisč na krasu za potrebe pase drobnice nizka pridelovalna zmogljivost ruse suhih travisč kamenita tla pomanjkanje izkusenj s postavljanjem učinkovitih ograj in nepoznavanje vpliva nadzorovane pase na izboljsanje okolja ter e vpeljan način reje drobnice so bili glavni razlogi za odklanjanje ograjevanja zemljisč veliko časa je bilo porabljenega za utemeljevanje da bo rekultiviranje opusčenih zemljisč uspesno potekalo samo če bomo uspeli zadr ati skupino ivali na takem zemljisču primerjanje različnih vrst ograj med seboj po njihovi učinkovitosti nima pravega pomena saj mora biti vsaka ograja izdelana tako da je preprečen prehod drobnici in s tem ustvarjene razmere za vodenje nadzorovane pase pri odločitvi o izbiri vrste ograje za ureditev pasnika je zato najbolj pomembna visina stroskov za ograjevanje zemljisča in razdelitve na čredinke pri rekultiviranju opusčenih zemljisč lahko to predstavlja tudi do polovico vseh stroskov ureditve pasnika za nadzorovano paso drobnice najhitreje se povrne denar vlo en v ureditev ograje če je izbrana najcenejsa ograja stroski ograjevanja na hektar zemljisča ali na posamezno ival so mnogo večji takrat kadar ograjujemo manjsi pasnik in ni ji kadar urejamo večji pasnik primerjava po vrsti stroskov ki jih imamo s postavitvijo različnih tipov ograj se dodatno prispeva k bolj gospodarni odločitvi strosek za material je zagotovo najvisja postavka pri vseh vrstah ograj pri tisti ograji kjer je ta strosek zelo visok bo izra ena te nja da se odločamo za material slabse kakovosti kot so neimpregnirani koli in slabo pocinkana ica to ima za posledico krajso ivljenjsko dobo ograje in s tem povezan večji strosek za vzdr evanje ter slabso učinkovitost preprečevanja prehoda drobnice v poznejsih letih strosek dela za postavljanje ograje je v sorazmerju s stevilom uporabljenih kolov v ograji preglednica na bolj razgibanem zemljisču mora biti več kolov v ograji zato je tudi več dela z njenim postavljanjem posebno na plitvih in kamnitih tleh z vzdr evanjem ograj je v razmerah na krasu precej dela predvsem zaradi nizkih temperatur krčenje ic in zametov snega ki ob sesedanju ter zmrzovanju pritiska ograjo k tlem veliko ograj bo postavljenih ob robu gozda ali skozi grmovje podrta drevesa in odlomljene veje v primeru neurja in leda se povečajo verjetnost poskodb na ograjah Če bo ograja te ko premostljiva ovira za ljudi ki se podajo v naravo pes ali z motornimi vozili bo se dodatno izpostavljena poskodbam saj v zakonu o kmetijskih zemljisčih ni določbe o prepovedi prečkanja tuje posesti in nabiranja plodov po travnatem svetu in v gozdovih več dela z vzdr evanjem ograj bo tudi zaradi nerazumevanja s strani lovcev ki smatrajo ograjevanje za kratenje naravnih pravic prosto ivečih ivali zaradi vsega navedenega moramo za ograjevanje kmetijskih zemljisč izbrati tako ograjo pri kateri bo čim manj omenjenih poskodb oziroma jih bo čim la je in najcenje odpraviti masivna ograja za masivne ograje uporabljajo ovčerejci ično pletivo in farmer mre o masivne ograje naj bi preprečevale prehod ivali z močjo zato morajo biti izdelane zelo trdno drugače je njihova trpe nost kratkotrajna Čeprav so ovce relativno majhne ivali izvajajo velik pritisk na ograjo ali zato ker elijo doseči bolj okusen gri ljaj na drugi strani ograje ali zato ker se elijo čohati ob mre o zaradi zajedalcev v runu kadar so napenjalni končni koli pri tej ograji trdno postavljeni potem naj bodo nosilni koli do m narazen kadar napenjalnih kolov ni morajo biti nosilni koli bolj blizu m narazen pri ičnem pletivu je odprtina okenca običajno mm zato je taka ograja najdra ja med farmer mre ami je treba izbrati tako ki je visoka cm da ima vsaj vodoravnih ic in med navpičnimi icami ki povezujejo vodoravne naj bo razdalja cm turner povezovalne distančne ice so običajno sibka točka farmer mre e ker so tanjse od mm in ovite okrog vodoravnih ic kmalu zarjavijo in zaradi pogostega upogibanja se odlomijo trpe nost ograje iz mre e je zelo odvisna od debeline ic iz katere je narejena in s kaksno močjo je razpeta med koli kadar mre a ni dobro napeta jo ovce s čohanjem zvijejo tako da pod njo lahko uhajajo jagnjeta ali pa pridejo na pasnik potepuski psi in lisice ograja iz mre e tudi ni dovolj dobra zasčita drobnice na pasniku pred medvedom ali risom za povečanje trpe nosti in učinkovitosti varovanja ivine na pasniku je treba tudi ograje iz mre e ojačati z elektroograjo vidrih stalna elektroograja elektroograje za preprečevanje prehoda domačim ivalim so razvili in jih veliko uporabljali e pred drugo svetovno vojno zaradi visoke notranje upornosti takratnih pasnih aparatov je napetost električnega pulza v ograji hitro padala in ograje so bile zelo občutljive na kratke stike z rastlinami ruse ali zaradi poskodovanih izolatrojev sele leta je bil patentiran pasni aparat z nizko notranjo upornostjo ki je omogočil posiljanje električnih pulzov dovolj visoke napetosti na daljse razdalje pričel se je razvoj stalnih elektroograj najprej samo za potrebe pase govedi pozneje pa tudi za paso in varovanje ovc pri uporabi na teh področjih se je pokazalo da je elektroograjo lahko učinkovita le če je obravnavana kot sistem ne samo močan pasni aparat temveč tudi stevilo ic in njihova razporeditev v ograji velikost oblika in kakovost izolatorjev ustrezne resitve pri prečkanju hudorniskih jarkov in kot najpomembnejsa učinkovita ozemljitev pasnega aparat so stvari ki zagotavljajo zanesljivost stalnih elektroograj na pasnikih z drobnico jones leta je bil izveden first world elephant wildlife seminar kjer so bili obravnavani problemi in predlagane resitve za preprečevanje prehoda divjih ivali s stalno elektroograjo v letih se je močno razsirila uporaba elektroograj za zadr evanje divjih ivali na območjih ki so bila predvidena za njih ivalski vrtovi narodni parki pri tem je bilo pridobljenih veliko izkusenj kako s stalno elektroograjo zavarovati drobnico na pasnikih pred zvermi linhart vzporedno z razvojem sistema stalnih elektroograj so potekala tudi proučevanja katera vrsta lesa ki je obnovljiv naravni material najbolj ustreza za pripravo kolov ki jih v ograji potrebujemo tako so v susnih predelih avstralije nasli drevesa z zelo trdim lesom ki je odlično naravno zasčiten proti trohnjenju in gnitju in ne prevaja električnega toka v ograji iz takih kolov ne potrebujemo izolatorjev njena postavitev je veliko preprostejsa in trpe nost večja kot ostalih vrst ograj vidrih b izkusnje s stalno elektroograjo in koli ki ne prevajajo elekrične energije so omogočili razvoj zelo učinkovtega sistema ograjevanja za drobnico v ekolosko občutljivih območjih v ograji ni več plastike in za povečanje trpe nosti kolov niso potrebna kemična zasčitna sredstva preglednica primerjava stroskov postavitve m dolge stalne ograje in njene trpe nosti v r e d n o s t vrsta stalne ograje material v sit delo v delo v sit strosek skupaj trpe nost ograje let masivna ograja farmer mre a elektroograja ična s plastičnimi izolatorji elektroograja ična zelo trd les insultimber ucinkovitost elektroograje ovce potrebujejo energijsko bogatejsi obrok kot govedo zato pri iskanju boljse pase pregedajo več povrsine in prehodijo večje razdalje z ograjevanjem zemljisč jih v tem zelo omejimo in zato je tako te ko postaviti učinkovito masivno ograjo ker je pritisk na ograjo na pasnikih za ovce neprimerno večji kot na pasnikih z govedom elektroograja je učinkovita samo v primeru če se jo ivali bojijo in ker so ovce zelo plasne ivali je ta način ograjevanja lahko uspesen kot relativno majhne ivali in dokaj nezasčitene so ovce v naravi lahek plen zverem hiter umik v primeru ogro enosti je njihova edina obramba in to je razlog za njihovo plasnost strah pred bolečino ki jo povzroči ugriz zveri ali električni pulz ob dotiku z ograjo je pri ovcah močnejsi kot pri govedu se ena posebnost v obnasanju ovc pripomore k večji učinkovitosti ograje pri pasi in selitvi se ovce zadr ujejo v skupini tako so te ji plen za zveri in kadar se ena ovca dotakne elektroograje začutijo bolečino tudi tiste ki so v dotiku z njo bolečina ob dotiku z ograjo je kratkotrajna in brez skode za zdravje ali počutje ivali v nasprotju z govedom ovce zelo pogosto preverjajo ali v določenem prostoru se obstajata nevarnost in bolečina potreba po energijsko bogatejsem obroku pase premaga strah pred bolečino in če ob vsakem preverjanju v ograji ni električnih pulzov dovolj visoke moči bodo ivali pobegnile s pasnika verjetno jim pri tem pomaga sluh tudi ovce zaznavajo zvok visokih frekvec podobno kot stevilne druge ivali kadar je v ograji veliko kratkih stikov z rastlinami ruse bo moč pulza manjsa in jakost zvoka drugačna kot če je pulz močan in njegov zvok ob preskoku iskre oster dolga volna je ovcam v veliko pomoč pri odkrivanju teh razlik v moči pulza elektroograje tisto ovco ki take sposobnosti bolje razvije in jih pogosto izkoristi je treba odstraniti s pasnika dobro je znano da se trop ovc da voditi brez te av s strani tistih sposobnejsih med njimi ki se lahko česa naučijo uhajanje tropa s pasnika je pogosto posledica omenjenih sposobnosti in posebnosti v obnasanju ovc za dobro učinkovitost elektroograje morajo biti izpolnjene naslednje zahteve ograja mora biti prilagojena velikosti in normalnemu obnasanju ivine na pasniku ivali morajo ograjo opaziti oziroma prepoznati prostor ki jim povzroči bolečino vedno morajo biti v ograji električni pulzi dovolj visoke moči za ljudi ki poznajo predvsem masivne ograje in odzivnost ivali razlagajo na osnovi svojih občutenj in izkusenj so te zahteve te je razumljive vedeti je treba da imajo ovce oči namesčene ob straneh glave zato da pri pasi vidijo kaj se dogaja okrog njih sklonjenih glav se tudi premikajo razen vodnice to pomeni da skoraj vse opazujejo iz abje perspektive zato je za učinkovitost elektroograje pomembna razporeditev ic v njej spodnje ice morajo biti tako blizu zemlje in skupaj da jih ovca brez te av opazi kadar ima sklonjeno glavo in se jih dotakne če ni se spoznala da dotik z njmi povzroči bolečino kadar so ovce preganjane be ijo z dignjeno glavo imajo zmanjsano vidno polje in njihova sposobnost binokularnega opa anja je slaba vso pozornost namenijo preganjalcu in brezglavo spreminjajo smer bega kadar je posamezna ival ločena od tropa izgubi občutek varnosti saj je to v naravnem okolju pomenilo smrt strah za ivljenje je verjetno tisto kar po ene tako ival skozi elektroograjo saj je ta večji od strahu pred bolečino ovce zato premesčamo samo kot skupino najmanj pet jih mora biti skupaj da bodo sle v eleno smer kadar ostane ovca sama je treba k njej prignati skupino in ne obratno da bo delo opravljeno z manj truda in bo elektroograja ostala učinkovit način ograjevanja drobnice varovanje pred zvermi pri nas obstaja precej visoka stopnja zasčite za divje zveri medved volk ris in velika prizanesljivost do e udomačenih potepuski psi zato bo treba poskrbeti za učinkovito zasčito drobnice na pasnikih da bomo uspeli z načrtovanim sirjenjem njihove reje e pred leti v času prvih pasnih aparatov z nizko notranjo upornostjo so v ameriki izvedli poskuse o učinkovitosti elektroograj v borbi s prerijskimi volkovi kojoti v območjih kansas in oregon tam so te zveri močno ogro ale rejo ovac dorrance bourne na pasnik ograjen s farmer mre o so zaprli jagnjet in ovc v kratkem času so kojoti poskodovali ali pobili polovico jagnjet nato so na mre o z zunanje strani namestili ice elektroograje in v čredinko pripeljali novo skupino jagnjet v dneh ni bilo ubito niti eno jagnje da bi se prepričali ali so v okolici se kojoti so odstranili elektroograjo in tako je skupina jagnjet ostala ograjena samo s farmer mre o v petih dneh so kojoti zopet pobili jagnjet od kot navaja linhart so imeli v proučevanju kar deset različnih vrst ograj in ugotovili so da je samo z elektroograjo mogoče učinkovito zasčititi drobnico na pasnikih pred zvermi brez posebnih te av je mogoče napraviti elektroograjo učinkovito za domače ivali saj so v skupini pogosto ivali iste vrste podobne po velikosti in starosti vidrih a ograjo lahko spoznajo na miren način preko dneva in na pasniku imajo vse kar potrebujejo za ivljenje divjih ivali pa je veliko vrst se razlikujejo med seboj po velikosti starosti radovednosti hitrosti reagiranja in specifični odzivnosti na bolečino kilgour z elektroograjo pridejo v dotik najpogosteje ponoči pri iskanju hrane ali na begu zelo malo je bilo napravljenih proučevanj o občutljivosti posameznih vrst divjih ivali na električni pulz zagotovo je v tem med njimi razlika saj so nekatere porasčene z dolgo dlako druge imajo debelejso ko o ali poro enelo povrhnjico elektroograjo lahko prilagodimo tem posebnostim pri divjih ivalih pri tem ne bo nič zmanjsana učinkovitost preprečevanja prehoda drobnici seveda je treba vedeti katerim divjim ivalim naj bi preprečili dostop na pasnik vidrih in nato pazili da bodo v vsej ograji vedno prisotni električni pulzi velike moči tudi kadar v določeni čredinki ni drobnice uvajanje celodnevne pase drobnice pogosto spremlja bojazen pred namernimi poskodbami ograje nevosčljivost in pred krajo ivali s pasnika verjetnost tega pojava je zagotovo prisotna povsod in ob vsakem času dogodi se pa zelo redko elektroograja nudi visjo stopnjo zasčite pred krajo kot masivna ograja iz dveh razlogov prestrasene in preganjane ivali premagajo strah pred elektroograjo in se s pobegom skozi njo resijo nevarnosti pri masivni ograji je mogoče ivali stistniti v kot in vsaj nekatere od njih poloviti na elektroograjo je mogoče priključiti alarmno napravo ki ob padcu napetosti v icah ograje vklopi zvočni sirena ali svetlobni signal reflektro to opozori lastnika ivine ali drugega imetja da je zmanjsana učinkovitost ograje to je lahko posledica nenamerne poskodbe ograje podrto drevo prometna nesreča ali namerne prerezane ice ali odpiranja vrat s strani nepoklicane osebe v vsakem primeru je treba poiskati vzrok spro itve alarma in tako preprečiti pobeg ivali s pasnika ali morebitno krajo e sama vest da je neka posest varovana z alarmno napravo lahko odvrne potencialne storilce od tega dejanja zakljucek v razmerah ki prevladujejo na opusčenih zemljisčih krasa in hribovitega sveta je mogoče s stalno več ično elektroograjo dovolj učinkovito urediti pasnik za nadzorovano paso drobnice z njeno postavitvijo je manj stroskov kot z masivno ograjo farmer mre a manj je dela z njenim vzdr evanjem in elektroograja je trpe nejsa od masivne ograje učinkovita elektroograja veliko prispeva k ustvarjanju so itja med vsemi vrstami v naravi zaradi zakonske zasčite ogro enih vrst bo tudi v nasih razmerah vse več spornih situacij med posameznimi vrstami ivih bitij saj v naravnem okolju ni so itja med vrstami je le ravnote je med njimi večja uporaba elektroograj na nekem območju ni samo v korist bolj naravni in cenejsi izrabi travnatega sveta prispeva tudi k varnejsemu in mirnejsemu ivljenju ljudi na tistem območju saj jih varuje pred neprijetnostimi in nezgodami ki jim pretijo iz gozdov in mest literatura dorrance m j bourne j an evaluation of anti coyote electric fencing journal of range management s jones v years of power fencing proceeding of the new zealand grassland association s kilgour r the responses of domestic and wild animals to elektric shocks particularly from fences first world elephant wildlife seminar hamilto new zealand s linhart b s roberts d j dasch j g electric fencing reduces coyote predation on pastured sheep journal of range management s turner h j planning fences the american assiciation for vocational instructional materials athens georgia s vidrih t a ograja za ovce kmečki glas maj vidrih t b elektroograja insultimber kmečki glas december vidrih t elektroograja varuje pred zvermi kmečki glas marec