raglja letnik tevilka februar ifre na vegi kot vodja rc se opravi~ujem vsem lastnikom uporabni kih imen na vegi ki v ponedeljek januarja niso mogli uporabljati sistema razlog problemom je bil enostaven lapsus ko sem v za~etku januarja podalj eval veljavnost uporabni kih imen sem kot datum nove veljavnosti nastavil januar namesto napako sem odkril ele v ponedeljek zjutraj in je pa~ trajalo nekaj ~asa da smo jo odpravili e enkrat oprostite za te`ave mal opac prijavite se na vax tja kjer imate dovoljenje e je va vax v decnet mre`i slon lahko uporabite ukaz set host ime ra~unalnika npr set host ljgw imena nekaj ra~unalnikov preko katerih lahko pridete do javno dostopne ifre opac so ljgw izum ctklj nuk povsod uporabite username opac do istih ra~unalnikov lahko pridete tudi po internet omre`ju ~e `elite povezavo npr iz tujine lahko pa seveda tudi iz doma~e mre`e z uporabo ukaza telnet in naslova ra~unalnika telnet naslov npr telnet izum izum si za naslov lahko uporabite tudi identifikacijske tevilke ustreznih ra~unalnikov prej nji ukaz je v tem primeru tak telnet identifikacijske tevilke primernih ra~unalnikov so izum nuk ljgw ctk agt uporaba usenet novic s programom netscape kot smo obljubili v prej nji tevilki bomo na kratko opisali uporabo useneta preko programa netscape po zagonu programa netscape kliknemo na gumb na katerem pi e newsgroups usenet zagledamo zaslon na katerem so vpisana vsa glasila na katera smo prijavljeni na za~etku so to tri tista ki dajejo osnovne napotke o uporabi novic verjetno jih ne bomo brali zato z mi ko kliknemo v kvadratek pred vsakim od teh imen in potem kliknemo na unsubsribe from selected newsgroups sedaj pa se prijavimo na katerega od zanimivih glasil denimo da nas zanima sci math to ime vpi emo v ustrezno okence in pritisnemo enter ime tega glasila zagledamo v na em seznamu spredaj je tevilo novic ki jih e nismo prebrali pozor novice se hranijo nekaj dni potem pa izginejo kliknemo na ime glasila in `e se znajdemo med sporo~ili usenet brali jih bomo kasneje sedaj si oglejmo pomen gumbov prvi gumb omogo~a da po ljemo novo sporo~ilo z drugim ozna~imo vsa sporo~ila kot prebrana s tretjim pa izpi emo na zaslon vsa sporo~ila ki jih e hrani stre`nik in ne le neprebrana s ~etrtim gumbom prekli~emo naro~nino s petim pa se vrnemo na prvi zaslon sporo~ila beremo tako da kliknemo na njihov naslov usenet s prvima dvema gumboma se gibljemo med odgovori na novico s tretjim in ~etrtim pa med novicami kaj dela peti gumb ugotovite sami s estim se vrnemo nazaj na naslove novic v glasilu s sedmim pa na prvi zaslon kjer so na teta vsa glasila osmi gumb omogo~a da na novico odgovorimo z devetim pa po ljemo privatno po to piscu sporo~ila mal winzip arhivi v internet mre`i na lokalnih bbsih na compuserve in drugje se valja mno`ica datotek katerih imena se kon~ujejo z zip arj arc lha z tar opravka imamo z arhivi na za~etku je bila najpogostej a uporaba arhivov prav za shranjevanje programov in podatkov na disku ali disketah danes pa arhive uporabljajo tudi kot priro~no orodje pri distribuciji programov tako moramo po mre`i pretovoriti samo eno datoteko namesto nekaj ~e pa je vsebina e stisnjena pa prihranimo tudi pri ~asu pri stiskanju se najpogosteje uporabljata dve re itvi prva razdeli podatke na majhne ko ~ke znake jih pre teje in uredi po frekvenci potem najpogostej e znake nadomesti s kratkimi zaporedji najredkej e pa z neprimerno dalj imi mimogrede podobno filozofijo poznamo iz morsejevega koda samoglasniki so sestavljeni iz kar najmanj ega tevila pik in ~rtic druga mo`nost je da i ~emo ponavljajo~a se zaporedja in jih nadomestimo z enim ~lenom in ustreznim tevcem seveda je u~inkovitost enega ali drugega postopka zelo odvisna od podatkov tako stisnjene datoteke na noben na~in ne bomo mogli dodatno bistveno stisniti po drugi strani so besedila in nekatere slike npr bmp zelo hvale`na za stiskanje obstajajo e druga~ni algoritmi npr pri slikah jpeg ki pa ne ohranjajo informacije ampak samo pribli`no vzpostavijo za~etno stanje doktorskih dizertacij s takimi postopki ne bomo stikali najpogostej e vrste arhivov so zip neuradni standard za arhiviranje in prena anje programov in podatkov v dos windows okolju je najpogostej i par programov pkzip za stiskanje in pkunzip za napihovanje podjetja pkware zadnja razli~ica ima tevilko g in jo najdete prakti~no povsod omogo~a tudi shranjevanje na ve~ disket ali s pomo~jo prilo`enega programa zip exe izdelavo arhiva ki se napihne kar sam zip arhive zalotimo tudi na unix okolju in drugih bolj eksoti~nih koti~kih sveta arj je drug priljubljen format seveda povsem druga~en od zipa ustrezni program je delo r junga zadnja reinkarnacija pa nosi oznako tu imamo en sam program ki omogo~a stiskanje napihovanje pa tudi pretvorbo v arhiv ki se napihne sam poleg tega imamo e mo`nost stiskanja na ve~ disket lzh so arhivi narejeni s programom lha tega je napisal h yoshizaki prednik tega programa je bil lharc ki je bil nekaj let znan po tem da je bil po~asnej i kot zgornja dva a je iz podatkov iz`el najve~ prostora zadnja verzija programa lha ima tevilko tudi ta zna arhivu pripeti program~ek za napihovanje s tem se je med prvimi hvalil `e lharc a mi tedaj tega nekako ni uspelo uporabiti arc je kon~nica staroste med arhivi ker ga je medtem povozil ~as je vklju~en bolj iz spo tovanja in konsitence kot iz potrebe arhivi shranjeni v takih datotekah so zgolj zgodovinskega pomena programi v njih ne te~ejo na sodobnih ra~unalnikih in podatki so `e nekajkrat zastareli z njimi se ukvarjajo programi arc pkxarc unpack tar z gz taz tgz so doma na unix sistemih osnova je tar tape archive ki je bil namenjen shranjevanju na trak njegov edini namen je li~no pakiranje mno`ice datotek in ne pozna nobenega stiskanja tar datoteko potem stisnemo z zip ali gzip `al je unix ob~utljiv na velike in male ~rke in dobimo tar z ali tar gz ko to zdru`imo dobimo taz ali tgz z ali gz arhivi vsebujejo samo eno datoteko ni~ ~udnega da tudi na unixih zmaguje zip olika zadnja omembe vredna oblika stiskanja je ona s programom compress arhive spoznamo po kon~nici ki ima namesto zadnje ~rke pod~rtaj denimo compress ex kot z in gz tudi ti arhivi vsebujejo eno samo datoteko tako stisnjene datoteke uporabljajo za razpe~evanje programskih paketov v okolju windows kot najbolj znan primer si oglejte originalne dikete na katerih ste dobili svoj windows sistem te arhive napihnemo s programom expand winzip obstajajo e drugi programi za stiskanje zoo boo zip slednjega uporablja borland in nima zveze s pkzip arhivi ki pa jih ne bomo omenjali in zakaj ne zgoraj na tete vrst arhivov lahko enostavno obdelujemo s programom imenovanim winzip ta se zadnji dve leti vztrajno pojavlja pri ali na vrhu lestvic priljubljenih preizkusnih programov v windows okolju omogo~a enostavno pregledovanje vsebine arhivov stiskanje novih ali dodajanje datotek obstoje~im arhivom in napihovanje arhivov za najpogostej e operacije z arhivi vrste zip ima `e vdelano logiko tako da program pkzip potrebujemo prakti~no le takrat ko sku amo arhiv spraviti na ve~ disket prav tako zna sam po sebi brati unix arhive tar jih pa na noben na~in ne zna pisati kdo navsezadnje e uporablja to tehnologijo za vse ostale arhive pa potrebujemo ustrezne programe arj lha pkxarc ki jih winzip kli~e na pomo~ odpiranje arhivov arhiv lahko odpremo na ve~ na~inov e kje vidimo winzip okno ali ikono lahko iz file managerja potegnemo datoteko na to okno druga mo`nost je da v file managerju zahtevamo da dvojni klik na arhive pokli~e winzip in ne nazadnje ima winzip znani file open dialog ta zna odpirati arhive vrste zip arj arc lhz tar z gz taz tgz in arhive ki se napihnejo sami pregledovanje vsebine ko je arhiv odprt lahko enostavno pregledujemo njegovo vsebino ~e nas zanima kaka datoteka recimo readme txt jo osvetlimo in pritisnemo na gumb view ta omogo~a pregledovanje datoteke z vdelanim pregledovalnikom besedila ali pa s programom ki pripada ustrezni datoteki tako lahko datoteko napisano v wordu hitro pogledamo ~e imamo word in pri tem sploh ne razpihnemo arhiva to~neje winzip napihne `eljeno datoteko a nam se s tem ni treba beliti glave programe lahko tudi po`enemo na ta na~in hitro preverimo kaj program deluje a pri tem ne pacamo po disku napihovanje datotek ko smo v arhivu na li datoteko ki smo jo iskali jo lahko enostavno napihnemo s pomo~jo gumba extract pri tem lahko dolo~imo e imenik v katerega bomo datoteko stla~ili napihnemo lahko izbrane datoteke ali pa celoten arhiv stiskanje datotek v arhiv pa lahko tudi dodajamo datoteko lahko enostavno povle~emo iz file managerja in se avtomati~no doda ~e ni imela kon~nice zip arj tedaj se odpre ustrezni arhiv za bolj zapleteno dodajanje imamo gumb add in potem poka`emo datoteke ter izberemo stopnjo stiskanja in druge parametre mo nosti check out in install omenil sem `e da lahko programe poganjamo neposredno iz arhiva toda pogosto se zgodi da ti programi zahtevajo e dodatne knji`nice ki ostanejo zapakirane v arhivu tedaj pride v po tev opcija check out ki celotni arhiv napihne v za~asni imenik potem lahko program preizkusimo kasneje pa ga winzip avtomati~no pospravi to pa e ni vse mnogo programov zahteva da jih namestimo s programom setup ali install zato winzip kadar v arhivu zasledi tak program namesto gumba check out ponudi gumb install ta napihne arhiv v za~asni imenik in po`ene setup program pri tem spremlja katere datoteke so se pojavile in jih zna kasneje tudi pobrisati toda ne pod windows nt druge mo nosti na tejmo e nekaj mo`nosti ki jih ponuja winzip z njim lahko pokli~emo iskalca virusov ta pregleda vsebino arhiva predno lahko virus svojo dnk naseli v na em ra~unalu lahko naredimo arhiv ki se napihne sam za zip arj ali lhz arhive v windows okolju ga lahko priklju~imo k file managerju tako da se po`ene skupaj z njim pa tudi ubije se ko zapremo file manager na ta na~in je winzip vedno pri roki da lahko uporabljamo mo~no in udobno tehnologijo povleci in spusti in ne nazadnje lahko zahtevamo da je okno ali ikona winzip vedno pred vsemi ostalimi in ~e to pri oknu postane mote~e pa se ikona ki je druga okna ne prekrijejo ve~inoma sijajno obnese kje dobiti winzip in pripadajo~e programe pkzip pkunzip arj lha lahko dobite v ra~unskem centru na arhivu cica na ra~unalniku valj in e kje in titut nima registrirane verzije zato vas bo winzip ob vsakem zagonu vpra al ali se strinjate s tem da ga boste po dneh registrirali razen moralnega ma~ka vam to vpra anje ne bo povzro~ilo ve~je kode jom