znanost in vera kajti od stvarjenja sveta naprej je mogoce to kar je v njem nevidno z umom zreti po ustvarjenih bitjih njegovo vecno mogocnost in bozanskost rim znanost in vera ko izrecemo ti dve besedi se nam zdi samoumevno da gre za dva pola nekega velikega nasprotja ki se medsebojno povsem izkljucujeta toda zakaj je tako zgornji navedek apostola pavla pravzaprav govori drugace znanost ki je gotovo umno zrenje oziroma opazovanje raziskovanje stvari na svetu naj bi v osnovi potrjevala obstoj osebnega stvarnika v cem je torej tezava opredelitev znanosti da bi dobili jasen odgovor se je treba najprej vprasati kaj je pravzaprav znanost kakor jo poznamo in kaksno vlogo ima v sodobni druzbi znanost ki jo encyclopaedia britannica oznacuje kot poznavanje naravnih pojavov in zakonitosti ki je podvrzeno nekoliko skepticni strogosti in ki je pojasnjeno z racionalnimi vzroki ima svoje zacetke pri grskih filozofih platonu aristotelu in drugih vendar je bila pri njih znanost se organsko povezana s filozofijo in morda se s cim drugim zato ni imela avtonomne veljave niti srediscnega pomena kakor ga ima danes tako je bilo tudi v srednjem veku prvi premiki pa so se zgodili v renesansi st ko imamo prve primere eksperimentalnega ugotavljanja ki je nadrejeno drugim oblikam védenja se pravi filozofiji in tudi religiji vendar pa je do glavnega premika prislo sele nekje konec oziroma na zacetku stoletja ko so se razmahnile naravoslovne znanosti in se je vzporedno z njimi oblikovala t i pozitivisticna filozofija zanjo je znacilno grobo materialisticno pojmovanje sveta po katerem je preprosto receno snov oziroma materija edino bistvo sveta edino kar je stalno in gotovo le to pa je nedokazano in nedokazljivo saj gre za pravzaprav zgolj za filozofsko stalisce materializem je torej nekaksna religija materije ki izhaja iz nekaj osnovnih trditev matematiki bi rekli aksiomov ki so nedokazljive pozitivizem je v skladu s tem v osnovi zanikal obstoj stvari ki niso neposredno izkustveno zaznavne in zato tudi izmerljive dokazljive ipd to je bilo miselno okolje v katerem je sodobna znanost zacela svoj hitri vzpon in iz katerega je dobila svoja izhodisca svoje osnovne predpostavke po katerih deluje pa ne samo to pozitivisticna filozofija je znanosti prisodila novo lahko recemo da kar srediscno in bistveno vlogo v cloveski druzbi ker so se vse druge oblike spoznanja in védenja izkazale za zmotne ali vsaj negotove je postala znanost edina disciplina ki lahko ustrezno in zanesljivo poda odgovore na temeljna cloveska vprasanja kako je nastalo vesolje in kaksna bo njegova nadaljnja usoda kako je znotraj njega nastalo clovestvo in kaksna bo njegova nadaljnja usoda kako nastane posamezen clovek kako se izoblikuje njegova osebnost in kaksna bo njegova nadaljnja usoda npr kaj se zgodi po smrti tako je znanstvena razlaga sveta postala sodobna razlicica oziroma oblika kozmogonicnega mita iz antropologije vemo da kozmogonicni mit obstaja v vsaki cloveski druzbi in da bistveno doloca njeno notranjo strukturo odnose ki vladajo v njej njene vrednote ideale ipd uspesnost oziroma sprejetje tega znanstvenega mita v zahodni kulturi nista toliko odvisna od njegove samoumevne resnicnosti in verodostojnosti kot od preprostega dejstva da je razvoj znanosti direktno vplival na razvoj tehnike na industrijsko revolucijo le ta pa je seveda omogocila visjo materialno zivljenjsko raven na tem koncu sveta in tako utrdila zahodno kulturo kot svetovni standard znacilnost mita pa je med drugim tudi ta da potem ko se enkrat vzpostavi dvom o njem ni vec mogoc saj mit predstavlja temelj dolocene cloveske druzbe dvomiti v mit pomeni postaviti svet na glavo prim apd ce torej povzamemo lahko recemo tole znanost ki je sama po sebi opazovanje raziskovanje merjenje preucevanje in klasificiranje pojavnega sveta je dobila svoj odlocilni zagon v trenutku ko je za svoje izhodisce sprejela materialisticno natancneje pozitivisticno pojmovanje sveta le to jo je vzpostavilo kot najodlicnejse najpomembnejse in edino zares verodostojno podrocje udejstvovanja sodobnega cloveka in ji s tem dalo mesto sodobnega mita zanimivo je da ta mit glede znanosti v splosnem obstaja tudi se danes ob koncu stoletja medtem ko je pozitivizem v filozofiji ze zdavnaj izgubil kakrsno koli pomembno ali ugledno mesto temu je verjetno vzrok velik tehnoloski napredek ki ga je omogocil razvoj znanosti in v zvezi z njim tudi dvig zivljenjskega standarda zaradi tega znanstveno misljenje se vedno predstavlja temelj kulture v kateri zivimo nedotakljivi mit na katerega vsak clan druzbe brez pomisleka pristaja izkustvo boga iz znanstvene druzbe je torej bog kot duhovno bitje in kot stvarnik vsega ze zaradi osnovne predpostavke izrinjen vendar pa to ni tako samoumevno kot se zdi na prvi pogled rekli smo namrec da pozitivizem omejuje realnost na pojave ki jih je mogoce empiricno izkusiti kristjani pa vendar pogosto govorimo o izkustvih z bogom oziroma celo o izkustvih boga seveda gre tu za subjektivna dozivetja ki jih tezko izmerimo vendar pa jih v veliki meri lahko zdruzimo pod nek skupni imenovalec saj so med posameznimi taksnimi dozivetji mnoge podobnosti se vec kljub temu da so ta izkustva subjektivna imajo pogostokrat izjemno velik vpliv na realno tj zunanje zivljenje osebe npr izkustvo spreobrnjenja v nekaterih primerih pa jih je mogoce celo fizicno evidentirati cudezi tezava torej ni v tem da boga ali natancneje povedano njegovega delovanja po svetem duhu ni mogoce realno izkusiti ampak predvsem v tem da se le to izkustvo bistveno razlikuje od izkusanja materialnih pojavov izkustva materialnega sveta so nam na voljo povsod in vsakokrat kadar si jih zazelimo in so nam zato na nek nacin podrejena pri izkustvih boga pa gre za odvisnost od njega za podrejenost drugi osebi gre za osebno izkustvo druge osebe nihce ne pozna oceta razen sina in tistega komur hoce sin razodeti mt neposredno in neomejeno izkusanje boga je v sedanjem casu na voljo samo sinu nase izkustvo boga ni v prvi vrsti odvisno od nas in od nasega prizadevanja temvec od njega ter njegove svobodne volje ter odlocitve prim rim to zahteva od vsakogar ki bi zelel boga izkusiti neko osnovno bivanjsko poniznost ter priznanje bozje nadrejenosti in suverenosti ter svoje odvisnosti od njega to pa je od samozaverovanega cloveka na pohodu ki mu je znanost pravkar podelila sicer ikarova krila tezko pricakovati krscanski pogled na sodobno znanost poglejmo na mesto ki si ga je v sodobni druzbi pridobila pozitivisticno opredeljena znanost se z duhovnega vidika zgodba o nekom ali necem ki naj bi bil v sluzbi boga pa se upre in vzpostavi samega sebe kot glavnega nam je iz svetega pisma dobro znana prim iz ezk glede na drugo in tretje poglavje prve mojzesove knjige bi lahko celo rekli da gre za osnovni problem clovestva za tipicno dejanje njegove padle narave nadalje je pomembno tudi to kar apostol pavel pove o cloveskem umu na drugih mestih v kol npr beremo da smo ljudje brez novega rojstva v kristusu v razumu odtujeni in sovrazni prim tudi rim sl in ef to pomeni da je razum oziroma um padlega clovestva otopel in popacen tako da izkusa in dozivlja kot resnico nekaj kar je pravzaprav laz prava bozja resnica pa se mu kaze kot neverjetna nelogicna ali vsaj nepomembna znanstveno misljenje je ce nadaljujem s pavlom tipicna trdnjava razmislek ki ga podiramo visokost ki se dviga proti spoznanju boga in misel ki jo moramo podvreci poslusnosti kristusu po kor beseda razmislek je prevod grskega izraza logismós gre torej za nekaj kar se zdi logicno in je znotraj v sebi domisljeno lahko bi rekli celovita miselna struktura oziroma sistem to vsekakor velja za evropsko znanstveno misljenje iz zacetnega navedka iz pisma rimljanom pa je jasno da problem ni znanost kot taka se pravi sistematicno preucevanje pojavnega sveta po dolocenih metodah itd ampak samo filozofska torej ne znanstvena izhodisca s katerimi se znanost v sodobnem svetu identificira v skladu z zgornjimi navedki iz svetega pisma nas cilj torej ni da se ubranimo znanosti ki skoduje nasi veri ampak ravno nasprotno da znanost pridobimo nazaj da jo ponovno vzpostavimo kot sredstvo ki nasi veri pomaga in z njo sodeluje nekaj konkretnih nasvetov pri soocanju s sodobno znanostjo je torej najpomembnejse da imamo ves cas pred ocmi sámo naravo problema znanstveno misljenje je sodobni mit duhovna avtoriteta visokost kor ki se dviga nad t i zahodno civilizacijo in poskusa prepreciti spoznanje kristusa podobno kot je kje drugje islam ali animizem ima torej tudi neko duhovno ozadje povezana je s tipicno clovesko naravnanostjo k odporu zoper boga ki jo sveto pismo imenuje greh ker gre za duhovno stvar se je treba proti njej tudi boriti najprej duhovno z molitvijo z besedo resnice z bozjo mocjo z orozjem pravicnosti v desnici in levici kor bog sam nam pri tem obljublja svojo lastno moc prim kor k temu spada tudi prenavljanje nasega uma prim rim ef ki nam edinole lahko da treznost in moc da vzdrzimo miselni pritisk ki je nevidno prisoten povsod okrog nas se posebej pa na tako tipicnih ustanovah znanstvene miselnosti kot so sole fakultete in druge akademske ustanove preko izobrazevalnega sistema omenjena miselnost namrec prehaja na vse prebivalstvo in to ze od mladih nog naprej poleg tega pa je vredno opozoriti se na dve znanstveni podrocji ki predvsem zahtevata ponoven premislek s strani kristjanov to so teorije o nastanku vesolja ki spadajo v fiziko in teorije o nastanku zivljenja ter cloveka ki spadajo v biologijo delno tudi v kemijo kot odgovor na trditve uradne znanosti se je namrec ze pred casom razvila nekaksna vzporedna ali alternativna krscanska znanost ki se ponavadi imenuje kreacionizem kljub temu da se znotraj tega zal pogostokrat pojavljajo nekatere ideje ki so nedomisljene ali pa so zgolj na ravni ideoloskega pamfleta je med t i kreacionisti najti tudi nekatere resne avtorje ki se danih problemov lotevajo z vso nepristranskostjo in objektivnostjo ki je tukaj se posebej potrebna poleg tega kreacionisti navajajo tudi celo vrsto znanstvenih odkritij ki jih je uradna znanost potisnila na stran ponavadi kot se nepojasnjene za krscansko razumevanje nastanka sveta in cloveka pa so zelo pomembna po eni strani smo torej vsi kristjani poklicani k vztrajni jasni in odlocni molitvi proti tej mracnosti ef mi krscanski intelektualci pa tudi k temu da po svojih moceh vsak v svoji stroki z vso objektivnostjo preudarnostjo in spostljivostjo do drugace mislecih prispevamo k uveljavitvi ali vsaj resnemu upostevanju svetopisemskih stalisc v znanstvenih debatah matjaz crnivec zacetna stran kdo smo kaj verujemo teksti povezave zadnja sprememba julija