cd rom cd r cd rw enote zgodovina po letnicah philips in sony zasnujeta standard za zapis glasbe na opticni disk nastane glasbeni cd sony predstavi prvi predvajalnik glasbenih plosc cd ki stane dolarjev prvi cd je nd street billyja joela philips in sony napovesta standard za zapis podatkov na plosce cd nastanejo prvi pogoni cd rom stanejo okoli dolarjev pogoni cd rom berejo ze s stirikratno hitrostjo pogoni cd rom berejo s sestkratno hitrostjo nastanejo pogoni z osemkratno desetkratni in dvanajstkratno hitrostjo vrtenja nastane standard dvd zapisovalniki plosc cd se po svetu pocenijo na manj kot dolarjev pri nas pa manj kakor tolarjev dobili naj bi vnovic zapisljive plosce cd rw compact disk rewritable zdruzljive z obicajnimi pogoni cd rom nastali naj bi prvi bralniki dvd dobili smo dvostranske in dvoplastne nosilce dvd in zapisljive nosilce in pogone dvd ram v zlati dobi disket in disketnih enot se je marsikdo spraseval kaksna enota in medij bi lahko zamenjala tako razsirjen in tudi poceni medij kot so bile diskete a kljub temu da ni nihce vedel ali se bo noviteta na trgu imenovana cd rom res prijela so ljudje napovedovali konec disketnim enotam cd pravzaprav ni racunalniska 'pogruntavscina' ampak je ta medij prisel na trg z namenom da bi izpodrinil takrat zelo razsirjene vinilne plosce ta poskus je cd ju izvrstno uspel razlike med vinilno plosco in cd jem so bile velike veliko boljsa kvaliteta digitalni zapis tudi velikost stvar ki je na zacetku omejevala se hitrejsi razcvet cd jev in seveda njih predvajalnikov je bila cena a zaradi popularizacije se je tudi ta spustila na sprejemljivo raven in vinilne plosce so postale le se ikona za zbiratelje in nostalgike prevlada cd jev na trgu glasbe pa je seveda vzbudilo veliko zanimanja tudi v racunalniskemu svetu tu so se ze nekaj casa ubadali s problemi kot je bil pomanjkanje prostora na mediju imenovanem disketa bilo je veliko poskusov da bi naredili nov medij a nobeden se ni prijel programi pa so bili vedno obseznejsi in travme ko si zelel namestiti program ki je bil na tridesetih in vec disketah so bile vedno vecje tako si je racunalniski svet od blizu ogledal cudezno malo srebrno ploscico in ugotovili so da bi lahko na ta medij spravili kar takrat neverjetnih mb podatkov lahko tudi malo vec danes okoli mb to je bilo za tiste case ogromno saj si na eno disketo lahko pretocil le mb podatkov nova zvezda je bila rojena se vedno so se nasli skeptiki ki niso verjeli v uspeh tega medija in so ostajali pri disketah na zacetku so tudi imeli dober razlog saj so bili bralci teh cd jev cd romi izredno dragi a tudi to se je spremenilo tako da si danes brez cd roma racunalnika sploh ne moremo predstavljati rdeca knjiga podatki karkoli pac predstavljajo so na cd zapisani na precej zapleten nacin ki ga doloca rdeca knjiga odporni morajo biti na nekaj razlicnih vrst napak predvsem na tiste ki nastanejo zaradi mehanskih poskodb kompaktne plosce zato se med pisanjem podatki temeljito premesajo biti ki so v originalnem toku podatkov blizu skupaj se na plosci kar precej razlezejo tako premesani podatki nacin mesanja seveda doloca rdeca knjiga so razdeljeni v okvirje efm eight to fourthteen modulation v vsakem okvirju je bitov najprej sinhronizacijskih nato bitov za vsak bajt originalnih podatkov in za vsako skupino stirinajstih se trije vezni merge biti vezne bite potrebujemo zaradi nacina kodiranja podatkov binarno enko predstavlja prehod iz ravnega podrocja na izboklinico ali nazaj binarno niclo pa ravno podrocje vezni biti zagotovijo da izboklinice oziroma luknjice na cd r niso krajse od treh in ne daljse od bitov in s tem zmanjsajo moznost napake pri branju oranzna knjiga nasnemljivi cd ji pravzaprav nimajo svoje 'barve' saj lahko iz njih naredimo tako 'rumene' kot 'zelene' cd je seveda pa tudi avdio in cdrom xa ali karkoli drugega zato bi bila zanje boljsa oznaka 'beli' ki pa je zal ze zasedena z digitalnim videom glavna tezava ki se pojavi pri 'oranznih' cd jih je tezava sinhronizacije pisalne glave ce bi bil 'oranzni' cd prazen 'rdec' cd bi moral biti pisalni mehanizem izredno natancen saj bi moral v vsakem trenutku do nekaj nanometrov natancno poznati svoj polozaj pa tudi motor ki vrti cd bi moral delovati izredno natancno zato je na vsak 'oranzen' cd ze med izdelavo vrezan poseben jarek seveda zelo tanek in plitev ki poteka vzporedno s se neobstojeco spiralo podatkov ta jarek pa ni vrezan natancno po spirali temvec okoli srednje lege sinusno niha jitter kadar se cd vrti s pravo hitrostjo iz tega nihanja sledi frekvenca tocno khz polovica vzorcne frekvence za cd to nihanje pravijo mu 'wobble' pa je se dodatno frekvencno modulirano s casovno informacijo tako da tudi pisalna glava vedno ve kje na plosci se dani trenutek nahaja zanimivo da se enote cd rom od zacetka pa do danes niso kdo ve kako spremenile se vedno zmorejo brati le podatkovne in glasbene plosce spremenila se je le njihova hitrost vcasih smo imeli enote s hitrostjo prenosa kb s sedaj pa dosegajo enote hitrosti tudi do mb s in vec te hitrosti so ze primerljive z marsikaterim diskom seveda pa imajo diski neprimerno boljsi dostopni cas ce kupujemo cd rom vidimo da pise na njemu le primer x to pomeni da je doticna enota dvaintridesetkrat hitrejsa od prve cd rom enote ki je imela prenos kb s torej cd rom z oznako x ima prenos kb s to je kb ali skoraj mb s seveda pa to vedno ne drzi proizvajalci se na vsak nacin trudijo ujeti razvoj ki gre bliskovito naprej in ponavadi so enote neznanih proizvajalcev v resnici nekoliko pocasnejse kot imajo oznako delovanje kako pravzaprav enota cd rom deluje plosca cd rom je v osnovi iz treh razlicnih plasti med dve plasticni masi ki skrbita predvsem za zascito je vrinjena odbojna plast ki rabi za zapisovanje podatkov zgornja plast je predvsem informacija o vsebini plosce cd rom in je zato potiskana spodnja plast ki je debelejsa zgornja je zato bolj obcutljiva pa je prozorna in prepusca bralni laserski zarek zarek je sibek in na podlagi odboja oddane svetlobe doloca ali je na plosci shranjena binarna enica ali nicla odboj je namrec razlicen ce zarek posveti na ravno povrsino ali ce naleti na izboklinico pri slednjem se svetloba razprsi sprejemni senzor je ne zazna in vgrajena elektronika spozna binarno enico izboklinice so na plosci nanizane v spiralo ki se enakomerno odvija od notranjosti plosce proti zunanji strani ker so bile prve plosce cd namenjene branju glasbe je bila tehnologija naravnana tako da bi bilo mogoce izdelati kar najpreprostejsi in kar najbolj poceni bralnik ki bi si ga lahko privoscilo prav vsako gospodinjstvo cilj je bil izpodriniti vinilne plosce zaradi enostavnejsega branja so podatki izboklinice na plosci nanizani v vedno enako gostoto pa naj gre za podatke na notranji strani al zunanji strani zaradi tega se mora plosca pri branju z zunanje strani vrteti pocasneje kako pri branju z notranje pri branju glasbe kjer pesmi vecinoma poslusamo sekvencno je taka izvedba dobra in enostavna pri branju podatkov s plosce cd rom pa mora zaradi take tehnologije pogon cd rom vedno znova premikati glavo na razlicne odmike plosce in seveda venomer prilagajati hitrost vrtenja plosce od tod zanimivi zvoki ki jih slisimo pri uporabi danasnjih hitrih pogonov cd rom pri dobrem pogonu cd rom je torej vecinoma pomembneje kaksen dostopni cas ima kako hitro zna premikati glavo in pospesiti upocasniti vrtenje plosce kakor to kaksna je hitrost prenasanja podatkov pri branju glasbe smo izbrali hitrost vrtenja ki je ustrezala podatkovnemu toku kb s kar za branje glasbe ki je bitno vzorcena pri frekvenci khz popolnoma zadosca tudi prvi pogoni za podatkovne plosce cd rom so bili enako hitri vendar pa se je to kmalu izkazalo za prepocasno tako so nastali pogoni cd rom s hitrostjo x kb s in vec vse do nekako x kb s pri tej vrednosti so se izdelovalci odlocili temeljito spremeniti tehnologijo in so uvedli tako imenovane pogone cav constant angular velocity ti pogoni se pri branju kateregakoli podatka pa naj je na notranji ali zunanji sledi vrtijo enako hitro rezultat je hitrejsi dostopni cas plosce ni treba vec pospesevati upocasnjevati predvsem pa hitrosti prenosa niso enake na vseh delih danes so najhitrejsi pogoni cd rom ki imajo oznako x so tudi ze hitrejsi a nekako pri tej stevilki se razvoj pocasi ustavlja kar pomeni da zmorejo tako hitrost prenosa kb s le na najbolj zunanjih sledeh na notranjih sledeh je prenos pocasnejsi pravzaprav danes prodajajo vecinoma kombinirane pogone cd rom ki na notranjih sledeh delujejo na obicajni nacin imenovan clv constant linear velocity na zunanjih pa na nov nacin cav to v praksi pomeni da je hitrost prenosa na notranjih sledeh od do x sele na zunanjih dosezejo x ali vec najboljso dejansko hitrost torej dosega pogon ki na cimvec delih uporablja cim visjo hitrost in ima najkrajsi dostopni cas vmesnika ide proti scsi prakticno vsi danasnji racunalniki imajo ze na osnovni plosci vgrajen vmesnik za priklop diskov ide atapi in enot cd rom zato je pravzaprav ze kar tezko najti razlog zakaj bi si uporabnik omislil pogon cd rom ki zahteva vmesnik scsi pa vendar se najdejo razlogi tudi za to predvsem je seveda pomembno da vas racunalnik vmesnik scsi ze ima ponavadi zaradi priklopa hitrih diskov scsi to je torej hitra graficna postaja ali pa streznik nobenega smisla namrec nima da bi zaradi priklopa pogona cd rom dokupili vmesnik scsi razlika med pogoni scsi in atapi je predvsem manjsa obremenjenost racunalnika k temu pripomore drugacna asinhrona izvedba vmesnika scsi ki omogoca hkratno izvajanje vec bralno pisalnih ukazov to pomeni da lahko operacijski sistem hkrati zahteva podatke iz pogona cd rom in z diska kar odzivni cas malce izboljsa dodatna prednost je vecji predpomnilnik v pogonu ceprav je predpomnilnika dovolj ze v samem operacijskem sistemu windows z mb ram recimo sam od sebe dodeli kb predpomnilnika za delo s pogonom cd rom pa je ta ki je vgrajen v pogon boljsi boljsi je zato ker ne obremenjuje dela racunalnika operacijskega sistema in kaksno prednost prinasa predpomnilnik predvsem hitrejse delo ko moramo brati vec krajsih datotek torej ko mora pogon cd rom podatke iskati na razlicnih sledeh vprasanje pa je ali se izplaca zaradi teh nekaj izboljsav kupiti priblizno drazji scsi cd rom pogon cd r cd rw disketna enota je sposobna brati disketo jo zbrisati in tudi nanjo kaj zapisati ce so torej hoteli da bi cd rom izpodrinil diskete so morali najti nacin kako na cd tudi kaj zapisati kot vemo navadna enota cd rom lahko cd samo prebere ne zna pa pisati ali brisati v ta namen so prisle enote cd recordable cd r ali po domace pekaci to so enote ki so sposobne s posebno programsko opremo na posebni nosilec cd tudi pisati poleg tega je seveda znal napisano tudi prebrati s cemer so imeli na zacetku problem navadni cd romi novejse enote cd rom sedaj znajo brez tezav brati tudi cd je ki smo jih 'spekli' s cd r enoto tezava cd r enote pa je v tem da podatkov se vedno ne moremo zbrisati v ta namen so prisle enote cd readwrite cd rw navadni cd so narejeni v tovarni kjer podatke 'tiskajo' na podatkovno povrsino torej informacijo fizicno vtisnejo prepoznamo jih po srebrni podatkovni povrsini za razliko od njih so plosce cd r narejene iz povsem drugacnega materiala ki omogoca da podatke z laserskim zarkom 'zapecemo' na povrsino torej vanjo naredimo vdolbinico ki nato ostane trajna na trgu je vec razlicnih spojin ki so osnove nosilca za zapisovanje podatkov prvotni cd r plosce so bili zeleni danes pa uporabljajo tudi zlate in tudi modre ceprav prakticno se ni dokazano so simulacije pokazale da plosce cd r zdrzijo manj casa kot plosce cd a vseeno najbrz dovolj dolgo da bi v enem cloveskem zivljenju pri normalni hrambi ne smelo imeti tezav fizicno je zapisovalni cd narejen podobno kakor navadni srebrni cd osnova je plosca iz prozorne plastike ki skrbi za trdnost celote tudi pri hitrem vrtenju kakrsnega zmorejo danasnje cd rom enote na drugi strani plosce je zascitni sloj ki skrbi da so podatki zasciteni pred poskodbami in ultravijolicno svetlobo nad tem slojem so lahko se dodatni zascitni sloji pogosto zdruzeni z natisnjeno vsebino ali pa prelepljeni z nalepko dobro je vedeti da so podatki tik pod zgornjim delom plosce torej tam kjer so ponavadi napisi tako da je treba predvsem tu paziti na morebitne praske prav tako pa na plosco ni dobro pisati s kemicno agresivnimi pisali ali nanjo lepiti nalepke z nepreverjenim lepilom pod zascitnim slojem je sloj za odboj svetlobe ki jo z laserjem usmerimo na povrsino diska med odbojnim slojem in plasticno osnovo je se poseben sloj organske snovi na katerega podatke zapisujemo medtem ko pri navadnem cd govorimo o mnozici hribckov ki jih naredijo v tovarni in skrbijo za odboj oziroma razprsitev svetlobe najdemo na zapisljivih ploscah mnozico luknjic in ravnih delov ki prav tako usmerjajo svetlobo vse skupaj je razporejeno v spirali od sredisca plosce kjer je zacetek proti zunanjemu obodu pri ploscah cd r brazdo za vodenje laserja ze v tovarni vrezejo na disk njej pa nato sledi laserska glava pri zapisovanju podatkov celotna spirala naredi obhodov okoli diska kar pomeni okoli sledi na milimeter ce bi spiralo odvili bi bil zapis v celoti dolg okoli km izdelava plosc cd rom ce primemo cd plosco v roke in si jo ogledamo se verjetno ne zavedamo iz cesa je pravzaprav narejena in kako se jo naredi rekli bi malo plastike in zascitnih premazov in tlacenka je tu a to seveda ni res bodoci cd je na zacetku kup majhnih zmletih kepic plastike ti koscki so izjemno cist polikarbonatni granulat iz katerega pozneje nastane spodnja prozorna plast cd ja granulat stroj najprej segreje na stopinj celzija s cimer ga utekocini in iz njega izrine vse zracne mehurcke ki bi lahko povzrocili napake na plosci utekocinjena plastika potuje naprej v mocan kompresor ki jo pripravi za nadaljno uporabo caka jo namrec bliznje srecanje z nazigalom kajti naslednja stopnja je celno trcenje na eni strani je segreta plastika s temperaturo stopinj celzija in pritiskom barov na drugi pa nikljev stamper zig bat in ton potiska plastika z ogromnim pritiskom brizgne iz nalasc za to pripravljene reze v stamper ki ji pridrvi naproti temu se pravi tlacenje vse skupaj hladi voda tako da je po stirih sekundah koliko postopek traja rezultat popolnoma izdelana spodnja plast plosce imenovana tudi goli cd cd potuje naprej do naprave za naparevanje kjer dobi dva mikrona debelo prevleko iz aluminija prevleka je zadolzena za to da odbija svetlobo laserja in omogoca branje vdolbinic na cd ju goli cd je namrec prozoren in ne odbija svetlobe plast aluminija pa je srebrne barve in odbije vec kot fotonov ki priletijo iz laserja aluminij na naslednji stopnji obdelave se dodatno zascitijo z nanosom laka ki zgladi povrsino cd ja in jo naredi odpornejso proti poskodbam po koncni utrditvi nanosa laka z ultravijolicno svetlobo je cd ze skoraj gotov preostane le se preverjanje napak poslikava in pakiranje vsak cd mora iti skozi opticni citalec ki lahko zelo natancno ugotovi napake pri izdelavi in izloci morebitne tezavne cd je noben cd ni povsem brez napak vendar so podatki na vsaki plosci zapisani tako da jih lahko pogon cd rom bere na vec razlicnih mestih in s tem odpravi moznost napacno prebranega bita izdelovalci celo pravijo da lahko v cd izvrtamo luknjo s premerom enega milimetra pa bo cd se vedno deloval tak komplet strojev za izdelavo cd plosc lahko izdela kar devetsto plosc na uro kar pomeni enega vsake stiri sekunde petnajst na minuto oziroma skoraj milijonov na leto granulat drobni koscki polikarbonata nikljev stamper matrica za izdelavo golih cd jev bojler za topljenje zrnc polikarbonata najprej na kasneje pa na stopinj celzija presa za cd je posrebreni poaluminjeni cd ji premazani z zascitnim lakom se nabirajo na nabodalu koncna stopnja obdelave je barvanje kljub vsem dobrotam ki so nam jih prinesle plosce cd rom njih bralniki in zapisovalci pa gre razvoj naprej tezava plosc cd je v tem da je njihova kapaciteta okoli mb za danasnje case ze skoraj premalo tako so ze na trgu plosce dvd in dvd rom enote na plosco dvd lahko zapisemo kar neverjetnih gb na eno stran plosce plasti pa sta lahko dve dvd romi se uveljavljajo pocasneje kot so se pred leti cd romi a vedno manj je ljudi ki pravijo da jim ne bo uspelo prevladati cd romi so svoje poslanstvo opravili odlicno a cas gre naprej in kmalu bodo morali predati zezlo mocnejsemu dvd romu viri revija monitor letnik stevila januar letnik stevilka junij letnik stevilka februar letnik stevilka april revija joker letnik stevilka oktober dejan mesec ra