prvi sklop pogajalskih izhodisc november uvod k pogajalskim izhodiscem republike slovenije pri pripravi pogajalskih izhodisc je republika slovenija kot ciljni datum do katerega bo pripravljena na polnopravno clanstvo v evropski uniji upostevala konec leta republika slovenija je pripravila pogajalska izhodisca na osnovi obstojecega pravnega reda skupnosti ce bo prislo v casu medvladne konference do sprememb pravnega reda skupnosti bo republika slovenija po potrebi dopolnila pogajalska izhodisca pogajalska izhodisca je sprejela vlada republike slovenije skladno z dolocili zakona o zunanjih zadevah jih je potrdil tudi odbor za mednarodne odnose drzavnega zbora nazaj pogajalsko izhodisce republike slovenije za podrocje industrijska politika republika slovenija sprejema pravni red skupnosti za podrocje industrijska politika republika slovenija na podrocju industrijska politika ne zahteva prehodnega obdobja ali izjem med pravnim redom skupnosti s podrocja industrijska politika in industrijsko politiko republike slovenije kot v prvi vrsti izhaja iz strategije povecevanja konkurencne sposobnosti slovenske industrije obstaja skladnost pravni red na podrocju industrijska politika ne zahteva prenosa v pravni red republike slovenije niti ni potrebno ustanoviti novih institucij oziroma upravnih organov za izvajanje pravnega reda evropske unije republika slovenija bo nekatera vprasanja ki sicer po vsebini spadajo v podrocje industrijske politike npr drzavne pomoci dolocenim industrijskim sektorjem pa jih formalno ne ureja pravni red skupnosti vsebovan v tem podrocju odprla v ustreznih drugih podrocjih utemeljitev vsebinska definicija industrijske politike je bistveno sirsa od problematike ki jo zajema in ureja pravni red skupnosti vsebovan v podrocju z imenom industrijska politika republika slovenija je po osamosvojitvi takoj pricela s procesom prestrukturiranja in privatizacije svoje industrije preoblikovanjem v moderno na trznih zakonitostih temeljeno in tehnolosko sodobno dejavnost da bi lahko zacela v polni meri izvajati svojo industrijsko politiko kot je formulirana v strategiji povecevanja konkurencne sposobnosti slovenske industrije ki je vsebinsko kot tudi terminolosko skladna z odlocitvijo sveta ecc mora resiti glavne probleme neustrezne industrijske strukture celotna slovenska industrija se namrec nahaja v relativno neugodnem podedovanem stanju oziroma v procesu vsesplosne tranzicije in transformacije v trzno gospodarstvo ter prestrukturiranja polozaj je tudi posledica specificne situacije v kateri se je industrija znasla po razpadu prejsnje drzave takrat je slovenija izgubila prakticno polovico svojih nekdanjih trgov precejsen del industrije predvsem tisti ki je se danes najbolj problematicen kljucne delovno intenzivne panoge in zelezarstvo je glavnino svojega prihodka ustvarjal s prodajo na tem trgu omenjene panoge so najbolj tipicen rezultat nekdanjega ekonomskega sistema ter jugoslovanske ekonomske politike in razvojne strategije koncept zaprtega gospodarstva in uvozne substitucije bile so tradicionalno najbolj usmerjene na nekdanji jugoslovanski trg ki ni zahteval velikih vlaganj v posodabljanje opreme uporabo novih tehnologij in upostevanja ekoloskih standardov zato jih je izguba tega trga tudi najbolj prizadela nenadnost te izgube je zelo zmanjsala maneverski prostor za prilagoditev novim pogojem s tem pa povzrocila negativne posledice ki ob nekoliko daljsem prehodnem razdobju ne bi bile nujne zelezarstvo in kljucne delovno intenzivne dejavnosti so regionalno precej koncentrirane zelezarstvo na korosko in gorenjsko usnjarsko predelovalna industrija npr pa predvsem na gorenjsko s tem bi prislo do degradacije teh regij do regionalne koncentracije socialnih problemov in ne nazadnje do povecanja potreb po sredstvih regionalnih skladov za te regije kljucne delovno intenzivne dejavnosti so tudi socialno specificne saj jih karakterizira specificna spolna velik delez zenske delovne sile in izobrazbena struktura velik delez nizje kvalificirane delovne sile zato bi njihovo prehitro odmiranje se povecalo socialne probleme predvsem ze tako socialno najbolj ogrozenih skupin prebivalstva zenske nizko izobrazena delovna sila ki ima izredno majhne moznosti zaposlitve vse to bi povecalo tudi pritiske na sredstva socialne varnosti iz navedenih razlogov je v dolocenih sektorjih se potrebna drzavna pomoc preko razlicnih neposrednih oblik ki se sicer v razvitih drzavah evropske unije uporabljajo le pod tocno dolocenimi pogoji in v omejenem obsegu in casu neposredna pomoc slovenske drzave je usmerjena predvsem v obcutljive sektorje predelovalne dejavnosti nazaj na vrh pogajalsko izhodisce republike slovenije za podrocje srednja in mala podjetja republika slovenija sprejema pravni red skupnosti za podrocje mala in srednja podjetja republika slovenija na podrocju mala in srednja podjetja ne zahteva prehodnega obdobja ali izjem zakonska ureditev republike slovenije na podrocju mala in srednja podjetja ni v nasprotju s pravnim redom skupnosti za to podrocje republiki sloveniji ni potrebno ustanoviti novih institucij oziroma upravnih organov za izvajanje pravnega reda utemeljitev republika slovenija je leta sprejela strategijo o razvoju malega gospodarstva v sloveniji ki predvideva vrsto aktivnosti in ukrepov za izboljsanje poslovnega okolja za mala in srednja podjetja in je tako v celoti usklajena s pravnim redom skupnosti glede kriterijev za definicijo malih in srednjih podjetij ki so vsebovani v zakonu o razvoju malega gospodarstva in v zakonu o gospodarskih druzbah so se rahla odstopanja vendar ne presegajo zgornjih vrednosti obstojecih priporocil evropske unije republika slovenija bo nadaljevala s politiko vzpodbujanja rasti in razvoja malih in srednjih podjetij ter izboljsanja sirsega podjetniskega okolja za njihovo delovanje direktiva ki obravnava statistiko v turizmu ec bo obravnavana v poglavju statistika nazaj pogajalsko izhodisce republike slovenije za podrocje znanost in raziskave republika slovenija sprejema pravni red skupnosti za podrocje znanost in raziskave republika slovenija na podrocju znanost in raziskave ne zahteva prehodnega obdobja ali izjem zakonska ureditev republike slovenije na podrocju znanost in raziskave je usklajena s pravnim redom skupnosti za to podrocje republiki sloveniji ni potrebno ustanoviti novih institucij oziroma upravnih organov za izvajanje pravnega reda utemeljitev na osnovi evropskega sporazuma o pridruzitvi mnenja evropske komisije o prosnji republike slovenije za clanstvo v evropski uniji agenda in opravljenega pregleda usklajenosti zakonodaje ocenjujemo da bo slovenija lahko v celoti prevzela pravni red skupnosti na podrocju znanosti in raziskav do svoje vclanitve v evropske unije republika slovenija ima vzpostavljeno zadovoljivo institucionalno ureditev za uveljavitev evropske raziskovalne politike kljub temu si bo zaradi se uspesnejsega sodelovanja v evropskih programih in projektih prizadevala za nadaljnjo krepitev svoje institucionalne ureditve na podrocju znanosti raziskav in tehnologije do konca leta bo republika slovenija sprejela nov zakon o znanosti s katerim bo zagotovila vecjo avtonomijo znanosti upostevanje odlicnosti prenos znanja v zasebno in javno sfero pospesevanje inovacij in stabilno financiranje nazaj pogajalsko izhodisce republike slovenije za podrocje izobrazevanje usposabljanje in mladina republika slovenija sprejema pravni red skupnosti za podrocje izobrazevanje usposabljanje in mladina republika slovenija na podrocju izobrazevanje usposabljanje in mladina ne zahteva prehodnega obdobja ali izjem zakonska ureditev republike slovenije na podrocju izobrazevanje usposabljanje in mladina je usklajena s pravnim redom skupnosti za to podrocje republiki sloveniji ni potrebno ustanoviti novih institucij oziroma upravnih organov za izvajanje pravnega reda utemeljitev na pregledu zakonodaje je bilo ugotovljeno da na podrocju izobrazevanja usposabljanja in mladine za sprejem pravnega reda skupnosti ni problemov ze v agendi ki izhaja iz dosezenega stanja slovenskega izobrazevanja je zapisano da na teh podrocjih ni pricakovati vecjih problemov v zvezi s pristopom to podrocje zadeva ena sama direktiva direktiva o izobrazevanju otrok migrantskih delavcev eec za uresnicevanje katere so z novo slovensko solsko zakonodajo podane ustrezne pravne podlage v sloveniji imamo precej izkusenj z izobrazevanjem otrok t i migrantskih delavcev oziroma podobnih populacij tako tujih pri nas kot nasih v tujini na podlagi analize sklepov resolucij in deklaracij sveta oziroma sveta in ministrov pristojnih za izobrazevanje npr enakost moznosti solska uspesnost mobilnost v visokem solstvu pouk jezikov evropska dimenzija varnost v soli nediskriminativnost izobrazevalne tehnologije in ucenje na daljavo vsezivljensko ucenje akademsko in poklicno priznavanje kvaliteta izobrazevanja solska statistika razvoj splosnega in poklicnega izobrazevanja izobrazevanje in zaposljivost ipd ugotavljamo visoko stopnjo konvergence med izobrazevalnimi politikami republike slovenije in evropske unije maastrichtski in amsterdamski sporazum v dveh clenih ki govorita o izobrazevanju in usposabljanju in oziroma in clen posebej poudarjata da na tem podrocju ni predvideno poenotenje solskih sistemov tu je jasno doloceno da bo skupnost prispevala k razvoju kvalitetnega izobrazevanja s spodbujanjem sodelovanja med drzavami clanicami ter po potrebi s podpiranjem ter dopolnjevanjem njihove dejavnosti obenem pa bo v celoti spostovala odgovornost drzav clanic za ucne vsebine in organizacijo izobrazevalnih sistemov ter njihovo kulturno in jezikovno razlicnost spodbujevalni ukrepi se na tem podrocju zato sprejemajo brez harmoniziranja zakonov in predpisov drzav clanic nazaj na vrh pogajalsko izhodisce republike slovenije za podrocje telekomunikacije in informacijske tehnologije republika slovenija sprejema pravni red skupnosti za podrocje telekomunikacije in informacijske tehnologije republika slovenija na podrocju telekomunikacije in informacijske tehnologije ne zahteva prehodnega obdobja ali izjem zakonska ureditev republike slovenije na podrocju telekomunikacije in informacijske tehnologije ni v celoti usklajena s pravnim redom skupnosti na telekomunikacijskem podrocju bodo temeljni principi liberalizacije uveljavljeni konec leta z odpravo ekskluzivnih pravic za popolno uskladitev acquis pa bo republika slovenija do konca leta sprejela in uveljavila nov zakon o telekomunikacijah vkljucno s sekundarno zakonodajo za uveljavitev acquis na postnem podrocju pa bo republika slovenija do konca leta sprejela ter uveljavila spremembe zakona o postnih storitvah utemeljitev z uveljavitvijo zakona o telekomunikacijah in z odpravo ekskluzivnih pravic za govorno telefonijo in nad telekomunikacijskimi omrezji po letu so odpravljene glavne ovire za uveljavitev principov acquis kljub temu pa obstojeca zakonodaja ne ureja podeljevanja licenc in ne zagotavlja uso v skladu z acquis neodvisni regulativni organ deluje v okviru ministrstva za promet in zveze in se ni v popolnosti v skladu z zahtevami ureditve na podrocju telekomunikacij pri opravljanju funkcije se vedno obstojijo cenovna neskladja med ceno telekomunikacijskih storitev in dejanskimi stroski za uskladitev slovenske zakonodaje z acquis do vstopa v eu bo republika slovenija uvedla neodvisni regulativni organ in uso do leta do konca leta uskladila tarifni sistem dominantnega operaterja operaterjev tako da se bodo cene telekomunikacijskih storitev oblikovale na stroskovnem principu ter do leta sprejela in uveljavila zakon o telekomunikacijah vkljucno s sekundarno zakonodajo ki bo urejal podeljevanje licenc uso prost dostop do omrezja in medomrezno povezovanje varstvo potrosnikov ostevilcenje frekvencni prostor pravico do poti terminalsko opremo ter pristojnosti in delovanja neodvisnega regulativnega organa kakor tudi druga podrocja pomembna za telekomunikacijska omrezja in storitve pri pregledu slovenske zakonodaje je bilo ugotovljeno da je na postnem sektorju dolocen del zakonodaje neskladen z acquis zakon o postnih storitvah ne ureja podeljevanje licenc za trzne postne storitve in tako ne zagotavlja kontrole in pregleda nad opravljanjem trznih postnih storitev obseg ekskluzivnih pravic in uso ni istoveten z acquis na podrocju postnih storitev ne obstoji neodvisni regulativni organ v domacem postnem prometu obstajajo cenovna neskladja med ceno ki je dolocena in dejanskimi stroski ki nastanejo zaradi opravljanja postnih storitev za uskladitev slovenska zakonodaje z acquis do vstopa slovenije v eu bo slovenija zagotovila sistemsko podlago za uvedbo neodvisnega regulativnega organa in uso do leta uskladila tarifni sistem tako da bodo do konca leta usklajene cene postnih storitev z dejanskimi stroski ter do leta sprejela in uveljavila spremembe zakona o postnih storitvah ki bo znizal monopola na postnem podrocju in povecal obseg univerzalnih storitev zakon bo urejal tudi podeljevanje licenc za trzne storitve uso in neodvisni regulativni organ nazaj na vrh pogajalsko izhodisce republike slovenije za podrocje kultura in avdiovizualna politika republika slovenija sprejema pravni red skupnosti za podrocje kultura in avdiovizualna politika vendar zahteva prehodno obdobje dveh let od dneva vkljucitve v evropsko unijo za uveljavitev kvot evropskih del in del neodvisnih producentov v rtv programih na avdiovizualnem podrocju pravni red skupnosti in zakonodaja republike slovenije na podrocju kultura in avdiovizualna politika sta sedaj le deloma usklajeni potrebne uskladitve z direktivo egs in direktivo es bo republika slovenija opravila s sprejemom in uveljavitvijo sprememb in dopolnitev zakona o javnih glasilih in zakona o rtv slovenija do leta republika slovenija si pridrzuje pravico da bo nekatera vprasanja ki sicer po vsebini spadajo v podrocje kulture pa jih formalno ne ureja pravni red skupnosti vsebovan v tem podrocju odprla v ustreznih drugih podrocjih npr prost pretok storitev s podrocja kulture pravica ustanavljanja na podrocju kulture prost pretok predmetov kulturne dediscine republika slovenija ugotavlja da bo v skladu z obstojeco pravno ureditvijo skupnosti ob vstopu v skupnost slovenski jezik postal eden od uradnih jezikov evropske unije republika slovenija pricakuje enakopravno obravnavo slovenskega jezika v druzbi drugih uradnih jezikov evropske unije se zlasti pa obojestransko skrb za nadaljnji razvoj slovenskega jezika znotraj kulturne produkcije utemeljitev pri pripravi nove zakonodaje ki bo usklajena z zakonodajo skupnosti je republika slovenija ugotovila da ne bo problemov pri izvajanju te zakonodaje razen pri dolocilih za kvote kjer republika slovenija zahteva prehodno obdobje dveh let od dejanskega dneva vkljucitve v evropsko unijo zlasti v programih zasebnih televizij prevladujejo neevropski programi zato bo uzakonitev omenjene kvote pomembno posegla v programsko politiko televizij zaradi ekonomske nerazvitosti neodvisnega producentskega sektorja v sloveniji bo uresnicevanje njihovih kvot zahtevalo tudi uvedbo posebnih spodbujevalnih ukrepov za razvoj tega segmenta zateceno stanje na tem podrocju taksno da bo normativno prilagajanje kriterijem terjalo hkratno strukturno prilagoditev kar pa pomeni obsezne posege vanj neodvisni producentskih sektor se je pricel oblikovati sele v zadnjih letih kot pojav tipsko raznorodnih pravnih subjektov ki so mnogo bolj kot ekonomskemu sledili ustvarjalnemu interesu njihovih ustanoviteljev in lastnikov ne glede na njihov trenutni pravni status so praviloma ekonomsko sibki ter s tem omejeni pri svojih produkcijskih nacrtih z odvisnostjo od javnih sredstev ter narocil predvsem javne tv saj se zasebne tv v manjsem delu odlocajo za uvrscanje produkcijske neodvisnih producentov v svoje programe ker v njih prevladuje cenejsa in za ciljno populacijo teh tv atraktivnejsa neevropska produkcija krepitev ekonomske razvitosti in s tem konkurencnosti tega sektorja bo tudi ob uvedbi posebnih spodbujevalnih ukrepov postopen proces ki bo bistveno sodolocen tudi od specificnih okoliscin v katerih deluje ob kratkem obdobju delovanja zasebnih tv in splosnem gospodarskem polozaju v drzavi ki objektivno otezujeta povecanje obsega produkcije tega sektorja ter njeno propulzivnejse uveljavljanje v tv programih bosta potek strukturne prilagoditve sodolocala tudi omenjen trg zasebnega kapitala in omejeno jezikovno podrocje ki mu je tovrstna produkcija namenjena po vsebini je problematika kulture in avdiovizualne politike mnogo sirsa od problematike ki jo zajema pravni red skupnosti vsebovan v podrocju kultura in avdiovizualna politika za slovenijo so vsebinsko najbolj pomembna vprasanja vezana na uporabo slovenskega jezika v kulturni produkciji in varovanja kulturne dediscine ena izmed kljucnih opredelitev republike slovenije na podrocju kulture je da postane z dnem pridruzitve slovenscina eden od uradnih jezikov evropske unije v skladu z naceli ohranjanja kulturne identitete enakopravnosti evropskih kultur kulturne avtonomije narodov ter nacela enakopravnosti drzav clanic v obdobju pred osamosvojitvijo je slovenscina v skupini jezikov drugih narodov tedanje jugoslavije uzivala formalno enakopraven polozaj z vstopom republike slovenije v evropsko unijo se polozaj slovenscine v primerjavi z dosezenim zgodovinskim stanjem v polpreteklem obdobju ne bi smel poslabsati produkcija distribucija in posredovanje kulturnih dobrin v slovenskem jeziku je v primerjavi z razmerami v drzavah clanicah evropske unije slabo razvita in odvisna predvsem od proracunskih sredstev po vkljucitvi v evropsko unijo se bo slovenija soocila se z dodatno tujo konkurenco kar lahko bistveno zmanjsa kvaliteto in kvantiteto uporabe slovenskega jezika na kulturnem podrocju zato republika slovenija pricakuje da se bo v okviru pogajanj na drugih podrocjih problematika prostega pretoka storitev v kulturi pravica do ustanavljanja na podrocju kulture in prostega pretoka predmetov kulturne dediscine uredila na nacin ki zagotavlja ohranitev slovenske kulturne identitete po vstopu v evropsko unijo nazaj na vrh pogajalsko izhodisce republike slovenije za podrocje skupna zunanja in varnostna politika republika slovenija sprejema pravni red skupnosti za podrocje skupna zunanja in varnostna politika republika slovenija na podrocju skupna zunanja in varnostna politika ne zahteva prehodnega obdobja ali izjem kljub temu da ze sedanja zakonodaja republiki sloveniji omogoca vkljucitev v ii steber evropske unije zakonska ureditev na podrocju skupna zunanja in varnostna politika ni v celoti usklajena s pravnim redom skupnosti podrocje diplomatsko konzularne zascite sodelovanje v okviru tretjih drzav in mednarodnih institucij izvajanje negativnih ukrepov ter sklepanje mednarodnih pogodb bo enotno in strnjeno urejal novi zakon o zunanjih zadevah ki bo sprejet in uveljavljen leta utemeljitev republika slovenija deli z evropsko unijo in njenimi clanicami skupne temeljne vrednote demokracijo vladavino prava spostovanje clovekovih pravic in temeljnih svoboscin spostovanje narodne identitete in varstva narodnih manjsin spodbujanje socialno trznega gospodarstva trajen in usklajen gospodarski razvoj na podlagi teh vrednot bo slovenija ob vstopu v evropsko unijo v celoti prevzela cilje evropske unije kot so navedeni v b clenu pogodbe o evropski uniji republika slovenija bo sprejela tudi cilje skupne zunanje in varnostne politike kot so opredeljeni v dolocbah v poglavja pogodbe o evropski uniji nazaj